Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Srednja Evropa je v primežu stoletnih poplav, ki so marsikje povsem ohromile dogajanje. V pogovoru s hidrogeografom dr. Tajanom Trobcem s Filozofske fakultete v Ljubljani smo se pozanimali o geografskih posebnostih predelov, ki so ukleščeni v poplavni val, in tem, kako so se posamezne države odzvale na nenadno naravno katastrofo. Kako to, da so nekatere reke narasle tako drastično, in kakšen bo nadaljnji razvoj dogodkov? Kot poudarja sogovornik, si ne smemo zatiskati oči, podobne poplave bodo še prišle. Ob tem upa, da bomo znali črpati iz preteklih izkušenj in jih dočakati bolj pripravljene.
Srednja Evropa je v primežu stoletnih poplav, ki so marsikje povsem ohromile dogajanje. V pogovoru s hidrogeografom dr. Tajanom Trobcem s Filozofske fakultete v Ljubljani smo se pozanimali o geografskih posebnostih predelov, ki so ukleščeni v poplavni val, in tem, kako so se posamezne države odzvale na nenadno naravno katastrofo. Kako to, da so nekatere reke narasle tako drastično, in kakšen bo nadaljnji razvoj dogodkov? Kot poudarja sogovornik, si ne smemo zatiskati oči, podobne poplave bodo še prišle. Ob tem upa, da bomo znali črpati iz preteklih izkušenj in jih dočakati bolj pripravljene.
Kako je preprosta zamisel o obnavljanju rabljenih čevljev postala del večje zgodbe o trajnosti na Poljskem? V Varšavi se je pred nekaj tedni mudila Kaja Ravnak, ki je tam spoznala Martyno Zastawno, ustanoviteljico prvega podjetja brez odpadkov za čiščenje rabljenih čevljev v Evropi. Takole je slišati njena zgodba.
Kako je preprosta zamisel o obnavljanju rabljenih čevljev postala del večje zgodbe o trajnosti na Poljskem? V Varšavi se je pred nekaj tedni mudila Kaja Ravnak, ki je tam spoznala Martyno Zastawno, ustanoviteljico prvega podjetja brez odpadkov za čiščenje rabljenih čevljev v Evropi. Takole je slišati njena zgodba.
Mesec september je mednarodni mesec ozaveščanja o otroškem raku. Ta bolezen je še vedno najpogostejši vzrok smrti pri otrocih, mlajših od 15 let. Otroci, ki so to zahrbtno bolezen premagali, so se pri nas poimenovali junaki 3. nadstropja, saj so se vsi zdravili v 3. nadstropju ljubljanske Pediatrične klinike. Tako pa se imenuje tudi društvo, ki združuje starše in otroke, ki so skupaj šli skozi premagovanje ene od vrst otroškega raka in ki ta konec tedna organizira srečanje malih junakov na Otočcu, poimenovan Junaški vikend.
Mesec september je mednarodni mesec ozaveščanja o otroškem raku. Ta bolezen je še vedno najpogostejši vzrok smrti pri otrocih, mlajših od 15 let. Otroci, ki so to zahrbtno bolezen premagali, so se pri nas poimenovali junaki 3. nadstropja, saj so se vsi zdravili v 3. nadstropju ljubljanske Pediatrične klinike. Tako pa se imenuje tudi društvo, ki združuje starše in otroke, ki so skupaj šli skozi premagovanje ene od vrst otroškega raka in ki ta konec tedna organizira srečanje malih junakov na Otočcu, poimenovan Junaški vikend.
Najvišji človek v zgodovini je meril 267 centimetrov, najvišja pričeska meri skoraj 3 metre visoko, najstarejša še živeča gospa prihaja iz Španije in šteje 117 let in 51 dni. Vsi ti rekordi in preostalih skoraj 3 tisoč rekordov je zabeleženih v najbolj prodajani knjigi vseh časov. Vsako leto je prodanih več kot 150 milijon izvodov, ravno letos pa praznuje 70 jubilej. Ob predstavitev slovenske različice Guinnessove knjige rekordov 2025 se pogovarjamo z letošnjimi slovenskimi rekorderji in urednico slovenske izdaje Mojco Benedičič.
Najvišji človek v zgodovini je meril 267 centimetrov, najvišja pričeska meri skoraj 3 metre visoko, najstarejša še živeča gospa prihaja iz Španije in šteje 117 let in 51 dni. Vsi ti rekordi in preostalih skoraj 3 tisoč rekordov je zabeleženih v najbolj prodajani knjigi vseh časov. Vsako leto je prodanih več kot 150 milijon izvodov, ravno letos pa praznuje 70 jubilej. Ob predstavitev slovenske različice Guinnessove knjige rekordov 2025 se pogovarjamo z letošnjimi slovenskimi rekorderji in urednico slovenske izdaje Mojco Benedičič.
Danes si lahko s pomočjo umetne inteligence ustvarimo celo svoje lastno, individualizirano božanstvo. To seveda skrbi tradicionalne uveljavljene religije? Kako so se v digitalnem prostoru znašle verske skupnosti in kaj se dogaja z religijami v digitalnem prostoru?
Danes si lahko s pomočjo umetne inteligence ustvarimo celo svoje lastno, individualizirano božanstvo. To seveda skrbi tradicionalne uveljavljene religije? Kako so se v digitalnem prostoru znašle verske skupnosti in kaj se dogaja z religijami v digitalnem prostoru?
Slovenija je po številu samomorov še vedno pri samem evropskem vrhu, a se je leta 2023 trend obrnil in je samomor naredilo manj ljudi kot prejšnje leto. Toda pri starejših podatki kažejo na naraščanje. Kaj je v ozadju? Ali že lahko analiziramo, kako so na samomor vplivali ukrepi proti covidu? Zakaj s samomorom konča življenje štirikrat več moških kot žensk? Kaj narediti, če ugotovimo, da ima kdo samomorilne misli?
Slovenija je po številu samomorov še vedno pri samem evropskem vrhu, a se je leta 2023 trend obrnil in je samomor naredilo manj ljudi kot prejšnje leto. Toda pri starejših podatki kažejo na naraščanje. Kaj je v ozadju? Ali že lahko analiziramo, kako so na samomor vplivali ukrepi proti covidu? Zakaj s samomorom konča življenje štirikrat več moških kot žensk? Kaj narediti, če ugotovimo, da ima kdo samomorilne misli?
Rusko-Ukrajinska vojna je vstopila v 922 dan. Žarišče v naši neposredni bližini je od februarja 2022 terjalo selitve več milijonov ukrajinskih vojnih prebežnikov in številni so varen dom našli v Mariboru. V času zaostrovanja konflikta, dobra dva tedna po ukrajinskem državnem prazniku neodvisnosti, smo se pogovarjali z begunskima družinama, leto dni po njihovem prvem srečanju, in drugimi deležniki, ki so vpeti v njihovo integracijo.
Rusko-Ukrajinska vojna je vstopila v 922 dan. Žarišče v naši neposredni bližini je od februarja 2022 terjalo selitve več milijonov ukrajinskih vojnih prebežnikov in številni so varen dom našli v Mariboru. V času zaostrovanja konflikta, dobra dva tedna po ukrajinskem državnem prazniku neodvisnosti, smo se pogovarjali z begunskima družinama, leto dni po njihovem prvem srečanju, in drugimi deležniki, ki so vpeti v njihovo integracijo.
Salzkammergut je regija v gornji Avstriji, ki združuje 23 občin in je letos s prestolnico Bad Ischl tudi ena izmed evropskih prestolnic kulture. Obširni program, ki ga ponujajo v sklopu EPK, se posveča prihodnosti regije, raziskuje pa tudi preteklost in eden izmed projektov se je naslonil na tradicijo lovljenja gozdnih ptic. Na seznamu posebnih običajev v regiji Salzkammergut je ob na primer tradicionalnem streljanju s topovi in različnih pustnih tudi običaj lovljenja ptic, ki je tam zakoreninjena že več stoletij in tudi ostaja, kljub nasprotovanju društev za zaščito živali in drugih. Običaj, pri katerem ne gre za ubijanje ptic, je bil prvič pisno omenjen konec 16. stoletja, za časa cesarja Rudolfa II. Habsburškega, ki je lov na ptice razglasil za zakonitega za navadne ljudi ‒ velika divjad je ostala rezervirana za plemstvo ‒ in ga dovolil tudi na cesarskih posestvih.
Salzkammergut je regija v gornji Avstriji, ki združuje 23 občin in je letos s prestolnico Bad Ischl tudi ena izmed evropskih prestolnic kulture. Obširni program, ki ga ponujajo v sklopu EPK, se posveča prihodnosti regije, raziskuje pa tudi preteklost in eden izmed projektov se je naslonil na tradicijo lovljenja gozdnih ptic. Na seznamu posebnih običajev v regiji Salzkammergut je ob na primer tradicionalnem streljanju s topovi in različnih pustnih tudi običaj lovljenja ptic, ki je tam zakoreninjena že več stoletij in tudi ostaja, kljub nasprotovanju društev za zaščito živali in drugih. Običaj, pri katerem ne gre za ubijanje ptic, je bil prvič pisno omenjen konec 16. stoletja, za časa cesarja Rudolfa II. Habsburškega, ki je lov na ptice razglasil za zakonitega za navadne ljudi ‒ velika divjad je ostala rezervirana za plemstvo ‒ in ga dovolil tudi na cesarskih posestvih.
V Trbovljah je prvi septembrski teden prinesel velike spremembe. Ne le, da se je začelo novo šolsko leto in so se na ulice vrnili šolarji, Trbovlje so dobile tudi novo prometno ureditev. V velikem delu mesta, natančneje med naseljema Vreskovo in Nasipi, je občina vzpostavila cono 30 - omejitev hitrosti so torej znižali na 30 km/h. Gre za del mesta, ki leži na pobočju, ceste so tam ozke in mnogokje nepregledne. Že prej jih je kar nekaj imelo omejitev 30 km/h, zdaj pa so to območje razširili in povezali v enotno cono s ciljem izboljšanja prometne varnosti. V reportaži iz Trbovelj lahko slišite, kako je občina načrtovala to ureditev, kakšne so izkušnje tujih mest, ki so uvedla omejitev 30 km/h na večjih območjih, in kako se na te spremembe odzivajo meščani.
V Trbovljah je prvi septembrski teden prinesel velike spremembe. Ne le, da se je začelo novo šolsko leto in so se na ulice vrnili šolarji, Trbovlje so dobile tudi novo prometno ureditev. V velikem delu mesta, natančneje med naseljema Vreskovo in Nasipi, je občina vzpostavila cono 30 - omejitev hitrosti so torej znižali na 30 km/h. Gre za del mesta, ki leži na pobočju, ceste so tam ozke in mnogokje nepregledne. Že prej jih je kar nekaj imelo omejitev 30 km/h, zdaj pa so to območje razširili in povezali v enotno cono s ciljem izboljšanja prometne varnosti. V reportaži iz Trbovelj lahko slišite, kako je občina načrtovala to ureditev, kakšne so izkušnje tujih mest, ki so uvedla omejitev 30 km/h na večjih območjih, in kako se na te spremembe odzivajo meščani.
V Sloveniji nimamo podatka o tem, koliko je pri nas oseb z avtizmom. Če pa se naslanjamo na podatke iz raziskav drugih držav, lahko rečemo, da je v družbi približno odstotek oseb z avtizmom in da avtizem v vseh pojavnih oblikah narašča. Ena izmed nevladnih organizacij, ki spodbujajo zavedanje o avtizmu, je Zasebni zavod Modri december, Zavod za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma iz Kopra, pri katerem so letos že drugo leto pripravili mednarodno mladinsko izmenjavo mladih z avtizmom Erasmus+. Z geslom "Imam avtizem, pa kaj potem 2024" so se mladim iz Slovenije na tednu druženja in različnih dejavnosti v Idriji pridružili tudi vrstniki iz Latvije in Švedske.
V Sloveniji nimamo podatka o tem, koliko je pri nas oseb z avtizmom. Če pa se naslanjamo na podatke iz raziskav drugih držav, lahko rečemo, da je v družbi približno odstotek oseb z avtizmom in da avtizem v vseh pojavnih oblikah narašča. Ena izmed nevladnih organizacij, ki spodbujajo zavedanje o avtizmu, je Zasebni zavod Modri december, Zavod za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma iz Kopra, pri katerem so letos že drugo leto pripravili mednarodno mladinsko izmenjavo mladih z avtizmom Erasmus+. Z geslom "Imam avtizem, pa kaj potem 2024" so se mladim iz Slovenije na tednu druženja in različnih dejavnosti v Idriji pridružili tudi vrstniki iz Latvije in Švedske.
ARD, ZDF, DIE ZEIT, BILD, €uro, €uro am Sonntag in BÖRSE ONLINE. Vse to so mediji, pri katerih sta delali nemški finančni novinarki Daniela Meyer in Astrid Zehbe. Dokler nekega dne nista imeli vsega dovolj. Ustanovili sta svojo založniško hišo in finančno revijo za ženske Finanzielle, s katero si prizadevata za žensko finančno pismenost. Menita, da ne moremo govoriti o ženski emancipaciji, če ženske nismo finančno pismene. Pravita še, da se moramo tudi v službenem okolju večkrat naučiti reči ne in sami nista nikakršni finančni piflarki. Daniela v prostem času rada potuje po Afriki in Kitajski, Astrid pa svoj mir najde v čebelarjenju.
ARD, ZDF, DIE ZEIT, BILD, €uro, €uro am Sonntag in BÖRSE ONLINE. Vse to so mediji, pri katerih sta delali nemški finančni novinarki Daniela Meyer in Astrid Zehbe. Dokler nekega dne nista imeli vsega dovolj. Ustanovili sta svojo založniško hišo in finančno revijo za ženske Finanzielle, s katero si prizadevata za žensko finančno pismenost. Menita, da ne moremo govoriti o ženski emancipaciji, če ženske nismo finančno pismene. Pravita še, da se moramo tudi v službenem okolju večkrat naučiti reči ne in sami nista nikakršni finančni piflarki. Daniela v prostem času rada potuje po Afriki in Kitajski, Astrid pa svoj mir najde v čebelarjenju.
Na območju Julijskih Alp letno noči približno dva milijona ljudi, če k tem dodamo še dnevne obiskovalce, je število še precej višje. In vsak izmed njih mora do tja nekako priti, po navadi kar z avtomobilom. Že pred dvajsetim leti so pri Planinski zvezi Slovenije začeli opozarjati, da je ponekod v alpskem svetu avtomobilov preveč, od takrat se je spremenilo le to, da je teh še več. Alternativa so prevozi z javnim potniškim prometom in dodatnimi javnimi prevozi, ki so na turističnih območjih organizirani predvsem v poletni turistični sezoni. A ob dejstvu, da za marsikatero izhodišče za zgodnji začetek poti v gore ni jutranjih avtobusov, da lahko na nekaterih relacijah zaradi gneče ostaneš brez sedeža ali pa brez prevoza zaradi zamude vlaka, je za marsikoga avtomobil prva in edina izbira. Spodbujanju uporabe javnega potniškega prometa, predvsem pa predstavitvi obstoječih alternativ je namenjen projekt Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin Planinske zveze Slovenije in CIPRE, društva za varstvo Alp. In kako z javnim potniškim prometom do dolin, verjetno težje kot peš do višin. A če si vzameš čas, planiraš pot in zraven spakiraš še potrpežljivost, se da.
Na območju Julijskih Alp letno noči približno dva milijona ljudi, če k tem dodamo še dnevne obiskovalce, je število še precej višje. In vsak izmed njih mora do tja nekako priti, po navadi kar z avtomobilom. Že pred dvajsetim leti so pri Planinski zvezi Slovenije začeli opozarjati, da je ponekod v alpskem svetu avtomobilov preveč, od takrat se je spremenilo le to, da je teh še več. Alternativa so prevozi z javnim potniškim prometom in dodatnimi javnimi prevozi, ki so na turističnih območjih organizirani predvsem v poletni turistični sezoni. A ob dejstvu, da za marsikatero izhodišče za zgodnji začetek poti v gore ni jutranjih avtobusov, da lahko na nekaterih relacijah zaradi gneče ostaneš brez sedeža ali pa brez prevoza zaradi zamude vlaka, je za marsikoga avtomobil prva in edina izbira. Spodbujanju uporabe javnega potniškega prometa, predvsem pa predstavitvi obstoječih alternativ je namenjen projekt Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin Planinske zveze Slovenije in CIPRE, društva za varstvo Alp. In kako z javnim potniškim prometom do dolin, verjetno težje kot peš do višin. A če si vzameš čas, planiraš pot in zraven spakiraš še potrpežljivost, se da.
Poznamo 7,151 jezikov. Najbolj razširjen je sicer angleščina, a vemo, kako prav pride, če poznamo še kakšen jezik, včasih so dovolj tudi osnove. Tokrat smo mimoidoče turiste vprašali, koliko tujih jezikov govorijo in kako se znajdejo v situacijah, ko znanje angleščine ne pomaga.
Poznamo 7,151 jezikov. Najbolj razširjen je sicer angleščina, a vemo, kako prav pride, če poznamo še kakšen jezik, včasih so dovolj tudi osnove. Tokrat smo mimoidoče turiste vprašali, koliko tujih jezikov govorijo in kako se znajdejo v situacijah, ko znanje angleščine ne pomaga.
Pripovedovalski festival Pohorska pravljica že 13. leto obuja in raziskuje pripovedovalsko in pravljično dediščino v povezavi z naravo, tem prvobitnim svetom, vključno s Pohorjem, reko Dravo in njenim svetom. Pohorska pravljica se ne podreja modernim trendom, ampak ostaja osredotočena na besedo. V Rušah so se zbrali najboljši slovenski pravljičarke in pravljičarji.
Pripovedovalski festival Pohorska pravljica že 13. leto obuja in raziskuje pripovedovalsko in pravljično dediščino v povezavi z naravo, tem prvobitnim svetom, vključno s Pohorjem, reko Dravo in njenim svetom. Pohorska pravljica se ne podreja modernim trendom, ampak ostaja osredotočena na besedo. V Rušah so se zbrali najboljši slovenski pravljičarke in pravljičarji.
Šport v Sloveniji mora postati dostopen za vsakega otroka. Tak namen ima tudi poslovilna tekma Gorana Dragića v Stožicah v Ljubljani, kjer bo ta skupaj s športnimi kolegi, številnimi športnimi legendami in košarkarskimi navdušenci zbiral sredstva za mlade športnike, ki si udejstvovanja v športu ne morejo privoščiti. O dobrodelnosti govorimo z Goranom Dragićem in direktorjem Fundacije Gorana Dragića Žigo Koščakom.
Šport v Sloveniji mora postati dostopen za vsakega otroka. Tak namen ima tudi poslovilna tekma Gorana Dragića v Stožicah v Ljubljani, kjer bo ta skupaj s športnimi kolegi, številnimi športnimi legendami in košarkarskimi navdušenci zbiral sredstva za mlade športnike, ki si udejstvovanja v športu ne morejo privoščiti. O dobrodelnosti govorimo z Goranom Dragićem in direktorjem Fundacije Gorana Dragića Žigo Koščakom.
Luka Dončič, Primož Roglič ali Katarina Čas? Z mimoidočimi z vseh koncev sveta odgovarjamo na vprašanje: Katero ime Slovenca ali Slovenke je najbolj prepoznavno? V tokratni rubriki Glas mednarodne ulice prisluhnite tudi razpravam o tem, katera so mednarodno prepoznana imena iz držav, od koder prihajajo turisti, in na katerih področjih dosegajo največ dosežkov.
Luka Dončič, Primož Roglič ali Katarina Čas? Z mimoidočimi z vseh koncev sveta odgovarjamo na vprašanje: Katero ime Slovenca ali Slovenke je najbolj prepoznavno? V tokratni rubriki Glas mednarodne ulice prisluhnite tudi razpravam o tem, katera so mednarodno prepoznana imena iz držav, od koder prihajajo turisti, in na katerih področjih dosegajo največ dosežkov.
Jutrišnji večer bo v ljubljanskih Križankah pospremila filmska glasba. Predvsem iz filmov starejše generacije, a v izvedbi simfoničnega orkestra mlajše. Že šesto leto so se namreč mladi, stari od 12 do 22 let, z vseh koncev Slovenije, pa tudi iz zamejstva, srečali na Poletnem orkestrskem kampu Slovenskega mladinskega orkestra.
Jutrišnji večer bo v ljubljanskih Križankah pospremila filmska glasba. Predvsem iz filmov starejše generacije, a v izvedbi simfoničnega orkestra mlajše. Že šesto leto so se namreč mladi, stari od 12 do 22 let, z vseh koncev Slovenije, pa tudi iz zamejstva, srečali na Poletnem orkestrskem kampu Slovenskega mladinskega orkestra.
V letnem avditoriju mariborskega lutkovnega gledališča bodo do vključno 1. septembra uprizorili večino predstav 35. Poletnega lutkovnega pristana. Mednarodni festival z najdaljšo tradicijo pri nas v organizaciji tukajšnjega lutkovnega gledališča gosti najboljše domače in tuje produkcije. Zgodili se bosta dve premieri. Ob tem nadaljujejo sodelovanje z lokalnimi akterji, prvič pa organizatorji festivalske niti festivala lutkovne umetnosti prepletajo s ptujskim festivalom Dnevi poezije in vina.
V letnem avditoriju mariborskega lutkovnega gledališča bodo do vključno 1. septembra uprizorili večino predstav 35. Poletnega lutkovnega pristana. Mednarodni festival z najdaljšo tradicijo pri nas v organizaciji tukajšnjega lutkovnega gledališča gosti najboljše domače in tuje produkcije. Zgodili se bosta dve premieri. Ob tem nadaljujejo sodelovanje z lokalnimi akterji, prvič pa organizatorji festivalske niti festivala lutkovne umetnosti prepletajo s ptujskim festivalom Dnevi poezije in vina.
O predavanjih tisti najbolj pridni študenti še ne razmišljajo, do začetka novega študijskega leta je namreč še mesec in pol, medtem ko profesorji že snujejo nove načine, kako nagovarjati vedno bolj zahtevno mladino. Ena takšnih možnosti učenja je obrnjena učilnica. Koncept se je rodil v tujini že pred kakšnimi dvajsetimi leti, z njim pa smo se začeli v Sloveniji spogledovati v času koronavirusa.
O predavanjih tisti najbolj pridni študenti še ne razmišljajo, do začetka novega študijskega leta je namreč še mesec in pol, medtem ko profesorji že snujejo nove načine, kako nagovarjati vedno bolj zahtevno mladino. Ena takšnih možnosti učenja je obrnjena učilnica. Koncept se je rodil v tujini že pred kakšnimi dvajsetimi leti, z njim pa smo se začeli v Sloveniji spogledovati v času koronavirusa.
Na letošnjih Dubrovniških poletnih igrah je v gledališki predstavi Ekvinokcij (Enakonočje) dramatika Iva Vojnovića nastopil Goran Višnjič, hrvaški igralec, ki je v Hollywoodu s svojimi vlogami dosegel mednarodno slavo: najprej kot dr. Luka Kovač v popularni ameriški seriji Urgenca (ER), nato kot Garcia Flynn v seriji Brezčasni (Timeless), vmes je posnel tudi nekaj zgodovinskih filmov, od leta 2022 pa ima vlogo Erika Rdečega v novi Netlixovi nadaljevanki Vikingi: Valhalla, ki so jo snemali tudi v Dubrovniku.
Na letošnjih Dubrovniških poletnih igrah je v gledališki predstavi Ekvinokcij (Enakonočje) dramatika Iva Vojnovića nastopil Goran Višnjič, hrvaški igralec, ki je v Hollywoodu s svojimi vlogami dosegel mednarodno slavo: najprej kot dr. Luka Kovač v popularni ameriški seriji Urgenca (ER), nato kot Garcia Flynn v seriji Brezčasni (Timeless), vmes je posnel tudi nekaj zgodovinskih filmov, od leta 2022 pa ima vlogo Erika Rdečega v novi Netlixovi nadaljevanki Vikingi: Valhalla, ki so jo snemali tudi v Dubrovniku.
Letošnje poletje bo med najtoplejšimi doslej, to velja zlasti za julij, ko so bile povprečne temperature v Sloveniji za dve stopinji in pol višje od za ta čas pričakovanih vrednosti. Kot razlaga klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje, je nadpovprečno vroče poletje le del trenda že sicer toplih mesecev pri nas v preteklem letu.
Letošnje poletje bo med najtoplejšimi doslej, to velja zlasti za julij, ko so bile povprečne temperature v Sloveniji za dve stopinji in pol višje od za ta čas pričakovanih vrednosti. Kot razlaga klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje, je nadpovprečno vroče poletje le del trenda že sicer toplih mesecev pri nas v preteklem letu.
To je kratek sprehod po dolgi in bogati zgodovini Statističnega urada (Surs), ki je bil ustanovljen 19. avgusta 1944. Surs je glavni izvajalec in usklajevalec dejavnosti slovenske državne statistike, zato ob osemdesetletnici statističnega urada predstavljamo njegovo poslanstvo, pomembno vlogo in delovanje. Kako nam statistiki in statističarke pomagajo iskati rešitve? S podatki!
To je kratek sprehod po dolgi in bogati zgodovini Statističnega urada (Surs), ki je bil ustanovljen 19. avgusta 1944. Surs je glavni izvajalec in usklajevalec dejavnosti slovenske državne statistike, zato ob osemdesetletnici statističnega urada predstavljamo njegovo poslanstvo, pomembno vlogo in delovanje. Kako nam statistiki in statističarke pomagajo iskati rešitve? S podatki!
Festival Jazzinty je intenzivno enotedensko glasbeno izobraževanje, ki se ga vsako leto udeleži do 100 glasbenikov, ki v Novo mesto prihajajo iz vsega sveta. Poleg delavnic, na katerih poučujejo mednarodno priznani mentorji, se izobraževanje zvečer prelevi v žur, koncerte in skupinsko "jammanje".
Festival Jazzinty je intenzivno enotedensko glasbeno izobraževanje, ki se ga vsako leto udeleži do 100 glasbenikov, ki v Novo mesto prihajajo iz vsega sveta. Poleg delavnic, na katerih poučujejo mednarodno priznani mentorji, se izobraževanje zvečer prelevi v žur, koncerte in skupinsko "jammanje".
Smo sredi vročinskega vala in mrzlično iščemo načine, kako se v tej vročini ohladiti. Ko nas obliva pot, je vsaka rešitev zelo dobrodošla, pa je tudi varna? Ob visokih temperaturah pogosto pomislimo na hitro ohladitev - to je v mnogih primerih tudi hladen tuš. Ne v prenesenem pomenu. Kako zelo dobrodejen je in na kaj moramo biti pozorni, ko se tuširamo z vodo, ki ima lahko le kakšnih deset stopinj Celzija?
Smo sredi vročinskega vala in mrzlično iščemo načine, kako se v tej vročini ohladiti. Ko nas obliva pot, je vsaka rešitev zelo dobrodošla, pa je tudi varna? Ob visokih temperaturah pogosto pomislimo na hitro ohladitev - to je v mnogih primerih tudi hladen tuš. Ne v prenesenem pomenu. Kako zelo dobrodejen je in na kaj moramo biti pozorni, ko se tuširamo z vodo, ki ima lahko le kakšnih deset stopinj Celzija?
Danes kristjani zaznamujejo praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki je, kot pravijo, praznik upanja in poudarja dostojanstvo ter poklicanost vsake ženske. 15. avgusta tako številni množično romajo v Marijina svetišča in cerkve po vsej državi. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko cerkva in kapelic, kar kaže na to, da je podoba Marije v slovenskem prostoru globoko zakoreninjena.
Danes kristjani zaznamujejo praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki je, kot pravijo, praznik upanja in poudarja dostojanstvo ter poklicanost vsake ženske. 15. avgusta tako številni množično romajo v Marijina svetišča in cerkve po vsej državi. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko cerkva in kapelic, kar kaže na to, da je podoba Marije v slovenskem prostoru globoko zakoreninjena.
Zdravniki opozarjajo, da je lahko vročina nevarna, predvsem za kronične bolnike, pa tudi otroke, dojenčke in nosečnice. Kako je v teh dneh na ljubljanski urgenci, beležijo kaj večji obisk? Na katere opozorilne znake telesa moramo biti pozorni ob veliki toplotni obremenitvi?
Zdravniki opozarjajo, da je lahko vročina nevarna, predvsem za kronične bolnike, pa tudi otroke, dojenčke in nosečnice. Kako je v teh dneh na ljubljanski urgenci, beležijo kaj večji obisk? Na katere opozorilne znake telesa moramo biti pozorni ob veliki toplotni obremenitvi?
Italija, Španija in Hrvaška še zmeraj veljajo za najbolj obiskane turistične destinacije v Evropi in po podatkih Eurostata največ turistov prihaja iz držav članic Evropske unije. Mimoidoče turiste smo vprašali, zakaj se odločajo, da raje dopostujejo v domači državi ali nedaleč stran od doma. Je potovanje znotraj domače države res cenejše in kakšne so njihove izkušnje z dopustovanj v državah izven EU?
Italija, Španija in Hrvaška še zmeraj veljajo za najbolj obiskane turistične destinacije v Evropi in po podatkih Eurostata največ turistov prihaja iz držav članic Evropske unije. Mimoidoče turiste smo vprašali, zakaj se odločajo, da raje dopostujejo v domači državi ali nedaleč stran od doma. Je potovanje znotraj domače države res cenejše in kakšne so njihove izkušnje z dopustovanj v državah izven EU?
Na Kongresnem trgu v Ljubljani je včeraj množica navijačev pozdravila slovensko olimpijsko reprezentanco. Prav ob koncu so na oder prikorakali tudi dobitniki medalj, zlati Janja Garnbret in Andreja Leški ter srebrni Toni Vodišek.
Na Kongresnem trgu v Ljubljani je včeraj množica navijačev pozdravila slovensko olimpijsko reprezentanco. Prav ob koncu so na oder prikorakali tudi dobitniki medalj, zlati Janja Garnbret in Andreja Leški ter srebrni Toni Vodišek.
V Trbovljah je več kot 30 študentov iz različnih evropskih držav teden dni sestavljalo animirane robotske glave. Poglobljeno so raziskovali robotiko in animatroniko, razvijali so inženirske veščine in tehnološka znanja. Zakaj je bil najbolj prepričljiv robotski medvedek Pu, kako se obnese robotski pes Mobi in kaj je robotski Mali princ prišepnil dr. Juretu Knezu.
V Trbovljah je več kot 30 študentov iz različnih evropskih držav teden dni sestavljalo animirane robotske glave. Poglobljeno so raziskovali robotiko in animatroniko, razvijali so inženirske veščine in tehnološka znanja. Zakaj je bil najbolj prepričljiv robotski medvedek Pu, kako se obnese robotski pes Mobi in kaj je robotski Mali princ prišepnil dr. Juretu Knezu.
Igre v Parizu zaznamujejo fantastični športni boji, pa tudi odlično vzdušje. Skoraj na vseh tekmovališčih so tribune vseskozi polne. To velja tudi za atletsko. Stade de France je največji stadion, na katerem potekajo olimpijske igre, napolnjen z 80.000 obiskovalci v dopoldanskih in večernih terminih. Stadion pa se zelo hitro izprazni in napolni, brez dolgega čakanja v vrstah. Za to je ključno pragmatično načrtovanje stadiona, pomembno vlogo pa igrajo tudi tisti, ki usmerjajo obiskovalce in jim pomagajo priti na pravo mesto ob pravem času.
Igre v Parizu zaznamujejo fantastični športni boji, pa tudi odlično vzdušje. Skoraj na vseh tekmovališčih so tribune vseskozi polne. To velja tudi za atletsko. Stade de France je največji stadion, na katerem potekajo olimpijske igre, napolnjen z 80.000 obiskovalci v dopoldanskih in večernih terminih. Stadion pa se zelo hitro izprazni in napolni, brez dolgega čakanja v vrstah. Za to je ključno pragmatično načrtovanje stadiona, pomembno vlogo pa igrajo tudi tisti, ki usmerjajo obiskovalce in jim pomagajo priti na pravo mesto ob pravem času.
Pere Lachaise je eno najznamenitejših pokopališč na svetu. Vsako leto se množice turistov in domačinov ustavi ob grobovih tako neznancev, kot številnih znanih oseb, ki so zaznamovale predvsem 19. in 20. stoletje.
Pere Lachaise je eno najznamenitejših pokopališč na svetu. Vsako leto se množice turistov in domačinov ustavi ob grobovih tako neznancev, kot številnih znanih oseb, ki so zaznamovale predvsem 19. in 20. stoletje.
Seine-Saint-Denis je najrevnejši francoski departma severno od Pariza, kjer so svoj dom našli povečini priseljenci. Mešajo se mnoge kulture, slišati je mogoče 140 različnih jezikov. Stopnja kriminalitete je najvišja v Franciji, prebivalci so revni, povprečen Parižan pa ga, čeprav je od središča mesta oddaljen le dobrih devet kilometrov, obišče le takrat, ko športna tekmovanja gosti Stadion Stade de France.
Seine-Saint-Denis je najrevnejši francoski departma severno od Pariza, kjer so svoj dom našli povečini priseljenci. Mešajo se mnoge kulture, slišati je mogoče 140 različnih jezikov. Stopnja kriminalitete je najvišja v Franciji, prebivalci so revni, povprečen Parižan pa ga, čeprav je od središča mesta oddaljen le dobrih devet kilometrov, obišče le takrat, ko športna tekmovanja gosti Stadion Stade de France.
Na prizorišču olimpijskih tekmovanj v golfu sta, poleg Pie Babnik in Ane Belac, aktivna tudi vzdrževalca igrišč Grega Mahkovec in Jan Černilec. Kot pravita prostovoljca, je bila njuna velika želja, da bi lahko tako sodelovala na olimpijskih igrah.
Na prizorišču olimpijskih tekmovanj v golfu sta, poleg Pie Babnik in Ane Belac, aktivna tudi vzdrževalca igrišč Grega Mahkovec in Jan Černilec. Kot pravita prostovoljca, je bila njuna velika želja, da bi lahko tako sodelovala na olimpijskih igrah.
Na olimpijskih igrah se zanimive zgodbe sestavijo kar same. Kajakašica Eva Terčelj nam je tako predstavila svojo kolegico s Fakultete za arhitekturo, ki je v Pariz prišla na študentsko izmenjavo, se zaljubila v mesto in ostala.
Na olimpijskih igrah se zanimive zgodbe sestavijo kar same. Kajakašica Eva Terčelj nam je tako predstavila svojo kolegico s Fakultete za arhitekturo, ki je v Pariz prišla na študentsko izmenjavo, se zaljubila v mesto in ostala.
Na olimpijskih igrah v Parizu imajo fotografi marsikje izjemno kuliso. Delček tega ste verjetno videli prek televizijskih ekranov tudi gledalci, recimo zmagovalno pozo Belgijca Remca Evenepoela po drugem zlatu, ko je kolo visoko dvignil kolo v zrak, ozadje pa je krasila podoba Eifflovega stola. Pariz je zdaj povsem v znamenju olimpijskih iger, je pa to še vedno tudi ena od prestolnic svetovne mode. Zato predstavljamo dva fotografa – enega, ki lovi športne trenutke, in drugega, ob katerem v studiu pozirajo manekenke in manekeni, ovekoveči pa tudi izdelke, ki jih je treba promovirati.
Na olimpijskih igrah v Parizu imajo fotografi marsikje izjemno kuliso. Delček tega ste verjetno videli prek televizijskih ekranov tudi gledalci, recimo zmagovalno pozo Belgijca Remca Evenepoela po drugem zlatu, ko je kolo visoko dvignil kolo v zrak, ozadje pa je krasila podoba Eifflovega stola. Pariz je zdaj povsem v znamenju olimpijskih iger, je pa to še vedno tudi ena od prestolnic svetovne mode. Zato predstavljamo dva fotografa – enega, ki lovi športne trenutke, in drugega, ob katerem v studiu pozirajo manekenke in manekeni, ovekoveči pa tudi izdelke, ki jih je treba promovirati.
Reportaža iz olimpijskega Pariza je nastala v bližini terenskega studia Vala 202, v parku La Villette, kjer je središče slovenskih navijačev, povabljencev, visokih gostov in seveda tudi športnikov, ki pridejo na sprejem ob odmevnih rezultatih, pa tudi samo na kakšen grižljaj domače hrane. Slovenska hiša je največji tovrstni projekt v zgodovini slovenskega olimpijskega komiteja, vreden nekaj več kot 2 milijona evrov.
Reportaža iz olimpijskega Pariza je nastala v bližini terenskega studia Vala 202, v parku La Villette, kjer je središče slovenskih navijačev, povabljencev, visokih gostov in seveda tudi športnikov, ki pridejo na sprejem ob odmevnih rezultatih, pa tudi samo na kakšen grižljaj domače hrane. Slovenska hiša je največji tovrstni projekt v zgodovini slovenskega olimpijskega komiteja, vreden nekaj več kot 2 milijona evrov.
Na eni od postaj vlaka podzemne železnice, ki vodi od središča Pariza proti zahodu in ustavi pri znamenitem teniškem stadionu, sedita mladenič in mladenka. On v roki drži star, precej oguljen lopar …
Na eni od postaj vlaka podzemne železnice, ki vodi od središča Pariza proti zahodu in ustavi pri znamenitem teniškem stadionu, sedita mladenič in mladenka. On v roki drži star, precej oguljen lopar …
Olimpijske igre so športni dogodek izjemnih razsežnosti. Koordinacija tako velikega dogodka s toliko prizorišči, športnimi panogami in športniki je zahteven zalogaj za vsakega organizatorja. V veliko pomoč tako športnikom kot tudi novinarjem, obiskovalcem in vsem ostalim so na olimpijskih igrah vedno prostovoljci in prostovoljke. Skupaj jih je na igrah kar 45.000.
Olimpijske igre so športni dogodek izjemnih razsežnosti. Koordinacija tako velikega dogodka s toliko prizorišči, športnimi panogami in športniki je zahteven zalogaj za vsakega organizatorja. V veliko pomoč tako športnikom kot tudi novinarjem, obiskovalcem in vsem ostalim so na olimpijskih igrah vedno prostovoljci in prostovoljke. Skupaj jih je na igrah kar 45.000.
Eden osrednjih dogodkov na olimpijskih igrah v Parizu je cestna kolesarska dirka, ki se začenja v središču prestolnice, se potem usmeri proti zahodu in naredi dva kroga v okolici Versailla. Za zadnjih 50 kilometrov pa se dirka vrne v Pariz, kjer kolesarje čakajo trije vzponi na hrib Montmartre, ki je znan po slikovitih trgih in uličicah, na katerih ustvarjajo umetniki. Med sprehodom po tem predelu mesta je Igor Tominec poizvedel, zakaj so traso izbrali za zaključek olimpijske kolesarske preizkušnje.
Eden osrednjih dogodkov na olimpijskih igrah v Parizu je cestna kolesarska dirka, ki se začenja v središču prestolnice, se potem usmeri proti zahodu in naredi dva kroga v okolici Versailla. Za zadnjih 50 kilometrov pa se dirka vrne v Pariz, kjer kolesarje čakajo trije vzponi na hrib Montmartre, ki je znan po slikovitih trgih in uličicah, na katerih ustvarjajo umetniki. Med sprehodom po tem predelu mesta je Igor Tominec poizvedel, zakaj so traso izbrali za zaključek olimpijske kolesarske preizkušnje.
Z marsikaterega boljšega trga za uteho ob neuspehu odneseš vsaj poln želodec. Pravi bolšjaki pa ponujajo prav vse. Ni ga namreč modernega nakupovalnega središča, ki bi zadovoljil toliko kupcev, kot jih lahko običajen bolšjak.
Z marsikaterega boljšega trga za uteho ob neuspehu odneseš vsaj poln želodec. Pravi bolšjaki pa ponujajo prav vse. Ni ga namreč modernega nakupovalnega središča, ki bi zadovoljil toliko kupcev, kot jih lahko običajen bolšjak.
Razglednico iz Pariza pošilja Aljaž Golčer, ki se je ustavil v eni najbolj priljubljenih turističnih točk v središču prestolnice - Galeries Lafayette. Gre za drugo najbolj obiskano pariško znamenitost, takoj za Eifflovim stolpom.
Razglednico iz Pariza pošilja Aljaž Golčer, ki se je ustavil v eni najbolj priljubljenih turističnih točk v središču prestolnice - Galeries Lafayette. Gre za drugo najbolj obiskano pariško znamenitost, takoj za Eifflovim stolpom.
Dan po uradnem odprtju olimpijskih iger v Parizu so v parku La Villette odprli tudi slovensko hišo, ki bo prihodnja dva tedna prizorišče koncertov, pogovorov, poslovnih srečanj in s tem priložnost, da Slovenija širnemu svetu predstavi vse, kar zna in zmore. Poleg slovenske je v parku še 14 hiš z vseh kontinentov, še preden so te svoja vrata odprla za obiskovalce, smo imeli priložnost pokukati v slovaško, kolumbijsko, južnoafriško, srbsko in brazilsko.
Dan po uradnem odprtju olimpijskih iger v Parizu so v parku La Villette odprli tudi slovensko hišo, ki bo prihodnja dva tedna prizorišče koncertov, pogovorov, poslovnih srečanj in s tem priložnost, da Slovenija širnemu svetu predstavi vse, kar zna in zmore. Poleg slovenske je v parku še 14 hiš z vseh kontinentov, še preden so te svoja vrata odprla za obiskovalce, smo imeli priložnost pokukati v slovaško, kolumbijsko, južnoafriško, srbsko in brazilsko.
Pariz bo šestnajst dni svetovna prestolnica športa. Že tako turistično eno najbolj obiskanih mest na svetu, v tem času poka po vseh šivih. V času olimpijskih iger bo kdo od Parižanov tudi pobegnil iz mesta, nekateri pa so se odpovedali počitnicam, da lahko doživijo spektakel v domačem mestu.
Pariz bo šestnajst dni svetovna prestolnica športa. Že tako turistično eno najbolj obiskanih mest na svetu, v tem času poka po vseh šivih. V času olimpijskih iger bo kdo od Parižanov tudi pobegnil iz mesta, nekateri pa so se odpovedali počitnicam, da lahko doživijo spektakel v domačem mestu.
Tri dni po končnem dejanju v Nici je množica na ljubljanskem Kongresnem trgu pozdravila aktualnega zmagovalca kolesarskih dirk po Italiji in Franciji Tadeja Pogačarja. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s Tadejem Pogačarjem, tistimi, ki ga dobro poznajo, in nekaterimi navijači. V oddaji pa poleg utrinkov z včerajšnjega dogodka slišite še, kakšne načrte ima za prihodnjih nekaj mesecev naš kolesarski šampijon. Foto: BoBo
Tri dni po končnem dejanju v Nici je množica na ljubljanskem Kongresnem trgu pozdravila aktualnega zmagovalca kolesarskih dirk po Italiji in Franciji Tadeja Pogačarja. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s Tadejem Pogačarjem, tistimi, ki ga dobro poznajo, in nekaterimi navijači. V oddaji pa poleg utrinkov z včerajšnjega dogodka slišite še, kakšne načrte ima za prihodnjih nekaj mesecev naš kolesarski šampijon. Foto: BoBo
Od bitke med dvema najstarejšima kandidatoma v zgodovini do vprašanja, ali bomo priča izvolitvi prve ameriške predsednice. Ob umiku Bidna postaja predsedniška tekma čedalje bolj napeta. Kdo aktivno spremlja volitve, kdo raje pogleda vstran in koga najbolj skrbi? S tujci na ljubljanskih ulicah debatiramo in iščemo odgovor na vprašanje: Kdo bo postal naslednji predsednik ZDA?
Od bitke med dvema najstarejšima kandidatoma v zgodovini do vprašanja, ali bomo priča izvolitvi prve ameriške predsednice. Ob umiku Bidna postaja predsedniška tekma čedalje bolj napeta. Kdo aktivno spremlja volitve, kdo raje pogleda vstran in koga najbolj skrbi? S tujci na ljubljanskih ulicah debatiramo in iščemo odgovor na vprašanje: Kdo bo postal naslednji predsednik ZDA?
Ulice središča Ljubljane so polne turistov. Ponudba je prilagojena turistom. Kako na turistifikacijo prestolnice gledajo domačini in kje je meja, ko turizma postane preveč?
Ulice središča Ljubljane so polne turistov. Ponudba je prilagojena turistom. Kako na turistifikacijo prestolnice gledajo domačini in kje je meja, ko turizma postane preveč?
Tart v Estoniji, norveški Bodø in Bad Ischl so tri mesta, ki so v letošnjem letu dobila naziv Evropske prestolnice kulture. Pri naši najbližji gre pravzaprav za alpsko regijo Salzkammergut, ki združuje 23 občin, osrednjo vlogo kot prestolnica pa ima mesto Bad Ischl. »Kultura je nova sol«, je njihovo geslo, kar seveda ni naključje, saj je sol del te pokrajine že 7000 let, hállstatski rudnik soli pa velja za najstarejšega na svetu.
Tart v Estoniji, norveški Bodø in Bad Ischl so tri mesta, ki so v letošnjem letu dobila naziv Evropske prestolnice kulture. Pri naši najbližji gre pravzaprav za alpsko regijo Salzkammergut, ki združuje 23 občin, osrednjo vlogo kot prestolnica pa ima mesto Bad Ischl. »Kultura je nova sol«, je njihovo geslo, kar seveda ni naključje, saj je sol del te pokrajine že 7000 let, hállstatski rudnik soli pa velja za najstarejšega na svetu.
Atenska akropola, ena izmed priljubljenih turističnih destinacij, je zaradi vročine zaprla vrata za javnost. Podnebni ekstremi, kot je vročinski val, ki ga doživljamo v teh dneh, bodo v naslednjih nekaj letih postali stalnica. Kako se z vročino soočajo turisti? Kakšne podnebne ekstreme doživljajo v svojih državah in kako bodo ti spremenili poletne potovalne navade? Od optimistov do skeptikov ta teden z obiskovalci iz tujine razmišljamo o podnebnih ekstremih.
Atenska akropola, ena izmed priljubljenih turističnih destinacij, je zaradi vročine zaprla vrata za javnost. Podnebni ekstremi, kot je vročinski val, ki ga doživljamo v teh dneh, bodo v naslednjih nekaj letih postali stalnica. Kako se z vročino soočajo turisti? Kakšne podnebne ekstreme doživljajo v svojih državah in kako bodo ti spremenili poletne potovalne navade? Od optimistov do skeptikov ta teden z obiskovalci iz tujine razmišljamo o podnebnih ekstremih.
Več kot 13 polnih let smo na Valu 202 s svojimi oddajami in dražbami pomembna podpora programu Botrstvo v Sloveniji. Čeprav je bilo sprva zamišljeno, da bi projekt medijsko podprli le eno leto, se je zaradi izjemnega sodelovanja z Anito Ogulin in njeno ekipo sodelavcev, takrat še pod imenom ZPM Ljubljana Moste Polje, močna vez nadaljevala vse do danes. In čeprav se bo tudi v prihodnje, sodelovanje ne bo več isto brez dolgoletne humanitarne sodelavke, motivatorke, učiteljice, vzornice in prijateljice Anite Ogulin, ki se je po dolgi bolezni za zmeraj poslovila. Neizmeren pečat je pustila tudi med tistimi, ki so ob njej ali z njo oblikovali našo družbo in humanitarnost v njej.
Več kot 13 polnih let smo na Valu 202 s svojimi oddajami in dražbami pomembna podpora programu Botrstvo v Sloveniji. Čeprav je bilo sprva zamišljeno, da bi projekt medijsko podprli le eno leto, se je zaradi izjemnega sodelovanja z Anito Ogulin in njeno ekipo sodelavcev, takrat še pod imenom ZPM Ljubljana Moste Polje, močna vez nadaljevala vse do danes. In čeprav se bo tudi v prihodnje, sodelovanje ne bo več isto brez dolgoletne humanitarne sodelavke, motivatorke, učiteljice, vzornice in prijateljice Anite Ogulin, ki se je po dolgi bolezni za zmeraj poslovila. Neizmeren pečat je pustila tudi med tistimi, ki so ob njej ali z njo oblikovali našo družbo in humanitarnost v njej.
Ob 40-letnici Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib so minuli teden na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju odprli fotografsko razstavo, kjer so na ogled fotografije živali in rastlin, ki domujejo v parku. Praznovanje jubileja se je pričelo z občudovanjem živih bitji, za katere niti ne vemo, da si skupaj delimo prostor, a zaključilo s protestom proti napovedanemu koncertu Magnifica in novemu odloku o Krajinskem parku Tivoli, ki bi omogočal izvajanje dogodkov na določenih območjih brez soglasja Zavoda za varstvo narave.
Ob 40-letnici Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib so minuli teden na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju odprli fotografsko razstavo, kjer so na ogled fotografije živali in rastlin, ki domujejo v parku. Praznovanje jubileja se je pričelo z občudovanjem živih bitji, za katere niti ne vemo, da si skupaj delimo prostor, a zaključilo s protestom proti napovedanemu koncertu Magnifica in novemu odloku o Krajinskem parku Tivoli, ki bi omogočal izvajanje dogodkov na določenih območjih brez soglasja Zavoda za varstvo narave.