Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Aktualne vsebine Vala 202.
Olimpijske igre v Italiji, kakor številni drugi veliki športni dogodki, niso le tekmovalna platforma. So tudi stičišče interesov, pospeševalnik lokalnega razvoja, predvsem pa tržno zanimiv produkt, ki generira dobičke. V kolikšni meri je olimpijski duh še živ? So igre sploh še namenjene športnikom, imajo na »najpomembnejšem« tekmovanju takšne razmere, da se lahko izkažejo? Anja Hlača Ferjančič in Uroš Volk sta preverila utrip na prizoriščih letošnjih olimpijskih iger in v pogovorih z olimpijci ugotavljala, v kolikšni meri so igre še namenjene njim.
Olimpijske igre v Italiji, kakor številni drugi veliki športni dogodki, niso le tekmovalna platforma. So tudi stičišče interesov, pospeševalnik lokalnega razvoja, predvsem pa tržno zanimiv produkt, ki generira dobičke. V kolikšni meri je olimpijski duh še živ? So igre sploh še namenjene športnikom, imajo na »najpomembnejšem« tekmovanju takšne razmere, da se lahko izkažejo? Anja Hlača Ferjančič in Uroš Volk sta preverila utrip na prizoriščih letošnjih olimpijskih iger in v pogovorih z olimpijci ugotavljala, v kolikšni meri so igre še namenjene njim.
Največ pozornosti svetovne javnosti je v teh dneh usmerjene v športni, rezultatski del olimpijskih iger. V ozadju pa se tkejo tudi vezi med še do pred kratkim neznanci. Igre torej dejansko tudi povezujejo. Med stotisoči srečanj, ki niso deležna globalne pozornosti, so pa pomembna vsaj za dve osebi, je tudi pričujoče.
Največ pozornosti svetovne javnosti je v teh dneh usmerjene v športni, rezultatski del olimpijskih iger. V ozadju pa se tkejo tudi vezi med še do pred kratkim neznanci. Igre torej dejansko tudi povezujejo. Med stotisoči srečanj, ki niso deležna globalne pozornosti, so pa pomembna vsaj za dve osebi, je tudi pričujoče.
Nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović ima zdaj pomemben položaj v športni politiki. Je predsednica Komisije Mednarodnega olimpijske igre za prihodnje gostitelje. Izbor gostiteljev iger se je korenito spremenil, ni več tekmovanja med različnimi kandidaturami, ki je med drugim prineslo veliko v prazno potrošenega denarja, ampak prireditelje izbirajo po načelu več let dolgega dialoga z različnimi prizorišči, kar na koncu izkristalizira najbolj primernega kandidata.
Nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović ima zdaj pomemben položaj v športni politiki. Je predsednica Komisije Mednarodnega olimpijske igre za prihodnje gostitelje. Izbor gostiteljev iger se je korenito spremenil, ni več tekmovanja med različnimi kandidaturami, ki je med drugim prineslo veliko v prazno potrošenega denarja, ampak prireditelje izbirajo po načelu več let dolgega dialoga z različnimi prizorišči, kar na koncu izkristalizira najbolj primernega kandidata.
V terenskem studiu Vala 202 smo gostili hokejista s kanadskim rojstnim listom, od lanskega poletja Olimpijinega napadalca, sicer pa človeka z zelo zanimivo življenjsko zgodbo in globokimi povezavami s Slovenijo. Alex Petan je napadalec Olimpije, ki je na zimskih olimpijskih igrah v Cortini zastopal barve Italije. Njegov oče Franc je bil rojen v Brežicah, dedek in babica sta iz Kalabrije.
V terenskem studiu Vala 202 smo gostili hokejista s kanadskim rojstnim listom, od lanskega poletja Olimpijinega napadalca, sicer pa človeka z zelo zanimivo življenjsko zgodbo in globokimi povezavami s Slovenijo. Alex Petan je napadalec Olimpije, ki je na zimskih olimpijskih igrah v Cortini zastopal barve Italije. Njegov oče Franc je bil rojen v Brežicah, dedek in babica sta iz Kalabrije.
Na olimpijskih igrah se z ženskim slalomom končuje spored tekmovanj v alpskem smučanju. Z 10 odličji je to druga najuspešnejša panoga za Slovenijo na zimskih igrah, vendar so bili slovenski predstavniki, kot je znano, letos kar daleč od boja za medalje. Verjetno najbolj razburljiva alpska tekma v zgodovini s slovenskega zornega kota je bil olimpijski slalom v Lillehammerju, na katerem se je Jure Košir prebil do bronaste medalje z osmega mesta po prvi vožnji, na četrtem mestu pa je za devet stotink sekunde brez odličja ostal Mitja Kunc. Od tedaj je minilo že nič manj kot 32 let, Jure Košir je po smučarski karieri v slovenskem smučanju deloval še v številnih vlogah. Kako je doživljal svoje igre kot tekmovalec in kam je od tedaj zašlo naše smučanje?
Na olimpijskih igrah se z ženskim slalomom končuje spored tekmovanj v alpskem smučanju. Z 10 odličji je to druga najuspešnejša panoga za Slovenijo na zimskih igrah, vendar so bili slovenski predstavniki, kot je znano, letos kar daleč od boja za medalje. Verjetno najbolj razburljiva alpska tekma v zgodovini s slovenskega zornega kota je bil olimpijski slalom v Lillehammerju, na katerem se je Jure Košir prebil do bronaste medalje z osmega mesta po prvi vožnji, na četrtem mestu pa je za devet stotink sekunde brez odličja ostal Mitja Kunc. Od tedaj je minilo že nič manj kot 32 let, Jure Košir je po smučarski karieri v slovenskem smučanju deloval še v številnih vlogah. Kako je doživljal svoje igre kot tekmovalec in kam je od tedaj zašlo naše smučanje?
V povprečju so dogodki na olimpijskih igrah v Italiji zasedeni 85-odstotno. Prodali so okoli 1,3 milijona vstopnic. Po vzdušju pa še posebej izstopa eno prizorišče. Anterselva, kjer zabave trajajo še dolgo po koncu tekem. Volare znova in znova pa je recept za dober žur!
V povprečju so dogodki na olimpijskih igrah v Italiji zasedeni 85-odstotno. Prodali so okoli 1,3 milijona vstopnic. Po vzdušju pa še posebej izstopa eno prizorišče. Anterselva, kjer zabave trajajo še dolgo po koncu tekem. Volare znova in znova pa je recept za dober žur!
Eden najlepših trenutkov teh olimpijskih iger se je zgodil med zasledovalnima biatlonskima tekmama v Anterselvi. Kmalu po načrtovani podelitvi najboljšim v moški konkurenci na teh igrah je Mednarodni olimpijski komite vsaj delno popravil krivice zaradi dopinga z iger pred 16 in 12 leti.
Eden najlepših trenutkov teh olimpijskih iger se je zgodil med zasledovalnima biatlonskima tekmama v Anterselvi. Kmalu po načrtovani podelitvi najboljšim v moški konkurenci na teh igrah je Mednarodni olimpijski komite vsaj delno popravil krivice zaradi dopinga z iger pred 16 in 12 leti.
tina, ki na zimskih olimpijskih igrah gosti tekme alpskih smučark, je tudi pravi raj za rekreativne smučarje. Anja Hlača Ferjančič je preverila, kje se v času iger lahko smuča, in med smučarskimi zavoji naletela na nekaj zanimivih sogovornikov, tudi Kristiana Ghedino, slovitega italijanskega smučarja, ki je v svetovnem pokalu zbral 13 zmag, na olimpijskih igrah pa mu ni uspelo osvojiti kolajne.
tina, ki na zimskih olimpijskih igrah gosti tekme alpskih smučark, je tudi pravi raj za rekreativne smučarje. Anja Hlača Ferjančič je preverila, kje se v času iger lahko smuča, in med smučarskimi zavoji naletela na nekaj zanimivih sogovornikov, tudi Kristiana Ghedino, slovitega italijanskega smučarja, ki je v svetovnem pokalu zbral 13 zmag, na olimpijskih igrah pa mu ni uspelo osvojiti kolajne.
Alpska smučarka Neja Dvornik je letos ostala brez olimpijskih sanj, potem ko se je konec novembra 2025 poškodovala na treningu v Gurglu. Po zlomu desne golenice in mečnice nad desnim gležnjem je bilo jasno, da je njena sezona končana. Gostja terenskega studia Vala 202 na Kopah je povedala, da dobro okreva, bila je že na meritvah za smučarske čevlje in pričakuje, da bo marca že začela trenirati na smučeh.
Alpska smučarka Neja Dvornik je letos ostala brez olimpijskih sanj, potem ko se je konec novembra 2025 poškodovala na treningu v Gurglu. Po zlomu desne golenice in mečnice nad desnim gležnjem je bilo jasno, da je njena sezona končana. Gostja terenskega studia Vala 202 na Kopah je povedala, da dobro okreva, bila je že na meritvah za smučarske čevlje in pričakuje, da bo marca že začela trenirati na smučeh.
Taj Ekart je nekdanji smučarski skakalec, ki se je s skoki ukvarjal od svojega petega leta. Pri 21 letih je končal kariero, a ostaja s skoki še kako povezan. Zlato olimpijsko medaljo Domna Prevca si je v soboto zvečer ogledal v živo na prizorišču v Predazzu, danes pa je bil že gost terenskega studia Vala 202 na smučišu Kope.
Taj Ekart je nekdanji smučarski skakalec, ki se je s skoki ukvarjal od svojega petega leta. Pri 21 letih je končal kariero, a ostaja s skoki še kako povezan. Zlato olimpijsko medaljo Domna Prevca si je v soboto zvečer ogledal v živo na prizorišču v Predazzu, danes pa je bil že gost terenskega studia Vala 202 na smučišu Kope.
Na tekmo smučarjev skakalcev, na kateri je Domen Prevc osvojil zlato olimpijski medaljo, ni uspelo priti vsem navijačem. Natančneje: vsem ni uspelo vstopiti na uradne tribune ob čudoviti skakalnici v Predazzu. Nekaj sto metrov stran, izven ograjenega prizorišča, neposredno nasproti velike naprave, je bilo opaziti stoječe gledalce. Sicer v temi so jih občasno osvetlili reflektorji s prizorišča. Na travnatem bregu tik ob gozdu je plapolala tudi slovenska zastava. Izkazalo se je, da je to sicer pašnik, posejan s konkretnimi sledovi krav, slabo vidnimi v temi.
Na tekmo smučarjev skakalcev, na kateri je Domen Prevc osvojil zlato olimpijski medaljo, ni uspelo priti vsem navijačem. Natančneje: vsem ni uspelo vstopiti na uradne tribune ob čudoviti skakalnici v Predazzu. Nekaj sto metrov stran, izven ograjenega prizorišča, neposredno nasproti velike naprave, je bilo opaziti stoječe gledalce. Sicer v temi so jih občasno osvetlili reflektorji s prizorišča. Na travnatem bregu tik ob gozdu je plapolala tudi slovenska zastava. Izkazalo se je, da je to sicer pašnik, posejan s konkretnimi sledovi krav, slabo vidnimi v temi.
Na olimpijskih igrah so v Livignu v teh dneh zbrani najboljši smučarji in deskarji prostega sloga. Med tistimi, ki ocenjujejo, kako uspešno svoje trike izvajajo deskarji v akrobatskih skokih, snežnem žlebu in snežnem parku je tudi slovenski sodnik Iztok Šumatič. To so že njegove četrte olimpijske igre v tej vlogi.
Na olimpijskih igrah so v Livignu v teh dneh zbrani najboljši smučarji in deskarji prostega sloga. Med tistimi, ki ocenjujejo, kako uspešno svoje trike izvajajo deskarji v akrobatskih skokih, snežnem žlebu in snežnem parku je tudi slovenski sodnik Iztok Šumatič. To so že njegove četrte olimpijske igre v tej vlogi.
Rok Ažnoh je nekdanji mladinski smukaški svetovni prvak, ki je decembra grdo padel na smuku v Beaver Creeku. Kot je nekaj dni po nesreči sporočil na družbenih omrežjih, je lani predčasno dobil božično darilo - nove kolenske vezi. Gost terenskega studia Vala 202 na Kopah pravi, da rehabilitacija poteka po načrtih, do septembra, računa, se bo vrnil na smuči. Medtem olimpijske igre spremlja od doma, čez štiri leta pa, upa, bo del slovenske olimpijske odprave.
Rok Ažnoh je nekdanji mladinski smukaški svetovni prvak, ki je decembra grdo padel na smuku v Beaver Creeku. Kot je nekaj dni po nesreči sporočil na družbenih omrežjih, je lani predčasno dobil božično darilo - nove kolenske vezi. Gost terenskega studia Vala 202 na Kopah pravi, da rehabilitacija poteka po načrtih, do septembra, računa, se bo vrnil na smuči. Medtem olimpijske igre spremlja od doma, čez štiri leta pa, upa, bo del slovenske olimpijske odprave.
Uroš Rupreht je smučarski učitelj in vodja smučarske šole na Kopah. O starostnih omejitvah, vztrajnosti, motivaciji in najlepših trenutkih na smučišču.
Uroš Rupreht je smučarski učitelj in vodja smučarske šole na Kopah. O starostnih omejitvah, vztrajnosti, motivaciji in najlepših trenutkih na smučišču.
Tudi naši zahodni sosedje skrbno negujejo pustno tradicijo. Dolino Fiemme, kjer v času olimpijskih iger potekajo boji v nordijskih disciplinah, so v teh dneh zavzele številne povorke, mi smo spoznali poseben običaj, ki združuje tukajšnje lokalne skupnosti v omenjem delu Italije.
Tudi naši zahodni sosedje skrbno negujejo pustno tradicijo. Dolino Fiemme, kjer v času olimpijskih iger potekajo boji v nordijskih disciplinah, so v teh dneh zavzele številne povorke, mi smo spoznali poseben običaj, ki združuje tukajšnje lokalne skupnosti v omenjem delu Italije.
Na zimskih olimpijskih igrah so v ospredju športnice in športniki, ki pa na prizoriščih niso sami. Njihovi uspehi so velikokrat odvisni od pomoči strokovnjakov. V alpskem smučanju je eden od najpomembnejših členov verige serviser za pripravo smuči, ki pol dneva preživi v delavnici, preostanek pa ob smučarju, za katerega pripravlja smuči. To potrjuje tudi Matjaž Naglič, ki zadnja štiri leta pripravlja smuči najboljšemu slovenskemu veleslalomistu Žanu Kranjcu.
Na zimskih olimpijskih igrah so v ospredju športnice in športniki, ki pa na prizoriščih niso sami. Njihovi uspehi so velikokrat odvisni od pomoči strokovnjakov. V alpskem smučanju je eden od najpomembnejših členov verige serviser za pripravo smuči, ki pol dneva preživi v delavnici, preostanek pa ob smučarju, za katerega pripravlja smuči. To potrjuje tudi Matjaž Naglič, ki zadnja štiri leta pripravlja smuči najboljšemu slovenskemu veleslalomistu Žanu Kranjcu.
25. zimske olimpijske igre so razpršene po različnih krajih. To spodbuja tudi spoznavanje prizorišč, kjer potekajo tekmovanja. Eno od štirih območij, ki gostijo tekmovanja, je Valtellina s tekmovanjem alpskih smučarjev v Bormiu, deskarske tekme v različnih disciplinah pa potekajo v Livignu. Ta gorski kraj v Lombardiji leži tik ob meji s Švico in je priljubljeno zimskošportno središče, znan pa je tudi kot tako imenovano brezcarinsko območje. V Livignu, kraju s približno 6000 prebivalci, tudi zavoljo zgodovinskih dejstev ne veljajo običajna davčna pravila.
25. zimske olimpijske igre so razpršene po različnih krajih. To spodbuja tudi spoznavanje prizorišč, kjer potekajo tekmovanja. Eno od štirih območij, ki gostijo tekmovanja, je Valtellina s tekmovanjem alpskih smučarjev v Bormiu, deskarske tekme v različnih disciplinah pa potekajo v Livignu. Ta gorski kraj v Lombardiji leži tik ob meji s Švico in je priljubljeno zimskošportno središče, znan pa je tudi kot tako imenovano brezcarinsko območje. V Livignu, kraju s približno 6000 prebivalci, tudi zavoljo zgodovinskih dejstev ne veljajo običajna davčna pravila.
Nekdanji smučarski skakalec je bil v zlati mladinski reprezentanci ekipni kolega Primoža Rogliča, Primožu pa je po spletu okoliščin na odločilnem kronometru Dirke po Italiji pomagal v klanec ob smoli z verigo.
Nekdanji smučarski skakalec je bil v zlati mladinski reprezentanci ekipni kolega Primoža Rogliča, Primožu pa je po spletu okoliščin na odločilnem kronometru Dirke po Italiji pomagal v klanec ob smoli z verigo.
Najboljše športnice in športniki z vsega sveta so dočakali odprtje Zimskih olimpijskih iger Milano Cortina, prvi olimpijski konec tedna pa je Val 202 svoj terenski studio pripeljal v Kranj, mesto, ki vsako leto znova težko pričakuje 8. februar, slovenski kulturni praznik. Eden izmed tistih Kranjčanov, ki jih še kako povezujemo tako s športom kot s kulturo, je Toni Cahunek, igralec, režiser, TV-voditelj, novinar in športni komentator. Kot pravi, je praznik kulture tisti dan, ko se Kranj v televizijskih poročilih zagotovo pojavi že v prvi minuti.
Najboljše športnice in športniki z vsega sveta so dočakali odprtje Zimskih olimpijskih iger Milano Cortina, prvi olimpijski konec tedna pa je Val 202 svoj terenski studio pripeljal v Kranj, mesto, ki vsako leto znova težko pričakuje 8. februar, slovenski kulturni praznik. Eden izmed tistih Kranjčanov, ki jih še kako povezujemo tako s športom kot s kulturo, je Toni Cahunek, igralec, režiser, TV-voditelj, novinar in športni komentator. Kot pravi, je praznik kulture tisti dan, ko se Kranj v televizijskih poročilih zagotovo pojavi že v prvi minuti.
Nekdanji hokejist Ivo Jan je eden najboljših slovenskih hokejistov svoje generacije. Igral je za Olimpijo in Jesenice in bil član slovenske reprezentance, ko je ta prvič zaigrala med elito. Igral je tudi v ZDA, Nemčiji, Avstriji, Švici, na Švedskem in Finskem in zaznamoval dolgo obdobje po osamosvojitvi. Danes kot oče ugotavlja, da se je vloga staršev mladih športnikov močno spremenila. Če so bili otroci nekdaj bolj samostojni, danes urniki diktirajo zahteven življenjski tempo tudi njihovim staršem.
Nekdanji hokejist Ivo Jan je eden najboljših slovenskih hokejistov svoje generacije. Igral je za Olimpijo in Jesenice in bil član slovenske reprezentance, ko je ta prvič zaigrala med elito. Igral je tudi v ZDA, Nemčiji, Avstriji, Švici, na Švedskem in Finskem in zaznamoval dolgo obdobje po osamosvojitvi. Danes kot oče ugotavlja, da se je vloga staršev mladih športnikov močno spremenila. Če so bili otroci nekdaj bolj samostojni, danes urniki diktirajo zahteven življenjski tempo tudi njihovim staršem.
Nekdanji smučarski skakalec Sašo Komovec, ki na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju poučuje geografijo in skrbi za koordinacijo med športnimi oddelki, je skakal v obdobju Francija Petka, Andreasa Goldbergerja, Jirija Parme, Jaroslava Sakale. Je aktiven športni delavec ter organizator tekmovanj v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji kot vodja tekmovanj na kranjski skakalnici, kot FIS sodnik in tehnični delegat pa sodeluje tudi na tekmovanjih na najvišjem nivoju doma in v tujini. Kot predsednik Skakalnega kluba Triglav Kranj se v šali pohvali, da vodi najuspešnejši skakalni klub na svetu, saj sta njegova aktivna člana tudi Domen Prevc in Nika Prevc.
Nekdanji smučarski skakalec Sašo Komovec, ki na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju poučuje geografijo in skrbi za koordinacijo med športnimi oddelki, je skakal v obdobju Francija Petka, Andreasa Goldbergerja, Jirija Parme, Jaroslava Sakale. Je aktiven športni delavec ter organizator tekmovanj v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji kot vodja tekmovanj na kranjski skakalnici, kot FIS sodnik in tehnični delegat pa sodeluje tudi na tekmovanjih na najvišjem nivoju doma in v tujini. Kot predsednik Skakalnega kluba Triglav Kranj se v šali pohvali, da vodi najuspešnejši skakalni klub na svetu, saj sta njegova aktivna člana tudi Domen Prevc in Nika Prevc.
V Prešernovem gaju v Kranju je vsako jutro veselo. Tam točno ob pol osmih namreč telovadi skupina upokojenk iz Društva Šola zdravja, ki v značilnih oranžnih opravah izvaja jutranjo telovadbo "1000 gibov". Telovadijo v vseh vremenskih razmerah.
V Prešernovem gaju v Kranju je vsako jutro veselo. Tam točno ob pol osmih namreč telovadi skupina upokojenk iz Društva Šola zdravja, ki v značilnih oranžnih opravah izvaja jutranjo telovadbo "1000 gibov". Telovadijo v vseh vremenskih razmerah.
Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnolog v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.
Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnolog v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.
Podnebne spremembe vplivajo tudi na temeljne pogoje za pridelavo hrane. V Kataloniji, eni od evropskih regij, ki jih suše in vročinski valovi še posebej prizadenejo, se tega tudi kmetje in znanstveniki močno zavedajo. Katalonijo je na povabilo inštituta Catalonia International obiskala Špela Novak.
Podnebne spremembe vplivajo tudi na temeljne pogoje za pridelavo hrane. V Kataloniji, eni od evropskih regij, ki jih suše in vročinski valovi še posebej prizadenejo, se tega tudi kmetje in znanstveniki močno zavedajo. Katalonijo je na povabilo inštituta Catalonia International obiskala Špela Novak.
Ob Kosovelovem letu so v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer hranijo obsežno rokopisno gradivo pesnika Srečka Kosovela, izvedli projekt Od rokopisa do besede.
Ob Kosovelovem letu so v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer hranijo obsežno rokopisno gradivo pesnika Srečka Kosovela, izvedli projekt Od rokopisa do besede.
V osrčju UKC Ljubljana tudi ponoči neprekinjeno deluje sistem, od katerega so odvisne jutranje vizite, nujni posegi in življenja pacientov. V največjem medicinskem laboratoriju pri nas smo se pridružili tisočim vzorcem krvi in urina ter laboratorijskim strokovnjakom, ki tudi ponoči skrbijo, da so izvidi pravočasni in zanesljivi.
V osrčju UKC Ljubljana tudi ponoči neprekinjeno deluje sistem, od katerega so odvisne jutranje vizite, nujni posegi in življenja pacientov. V največjem medicinskem laboratoriju pri nas smo se pridružili tisočim vzorcem krvi in urina ter laboratorijskim strokovnjakom, ki tudi ponoči skrbijo, da so izvidi pravočasni in zanesljivi.
Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Oberstfordu je zaznamovala prava drama, ki je slovensko reprezentanco izločila iz bojev na odličja na ekipni tekmi. Nekaj minut pred nastopom Domna Prevca v prvi seriji ekipne tekme so v dolino zgrmele Slatnarjeve smuči. Kljub trudu v slovenskem taboru Domen Prevc ni pravočasno dobil rezervnih smuči in ni smel nastopiti, posledično so Slovenci ostali brez enega skoka, posledično pa tudi brez možnosti za medaljo.
Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Oberstfordu je zaznamovala prava drama, ki je slovensko reprezentanco izločila iz bojev na odličja na ekipni tekmi. Nekaj minut pred nastopom Domna Prevca v prvi seriji ekipne tekme so v dolino zgrmele Slatnarjeve smuči. Kljub trudu v slovenskem taboru Domen Prevc ni pravočasno dobil rezervnih smuči in ni smel nastopiti, posledično so Slovenci ostali brez enega skoka, posledično pa tudi brez možnosti za medaljo.
Kmalu se začenjajo 25. zimske olimpijske igre, ki se po dvajsetih letih vračajo v Italijo. Zvesti spremljevalec vseh iger je tudi olimpijski ogenj, ki že skoraj dva meseca potuje po državi gostiteljici. 4. decembra se je pot olimpijske bakle pričela v Rimu, končala pa se bo 6. februarja v Milanu, kjer bo tudi slovesno odprtje iger.
Kmalu se začenjajo 25. zimske olimpijske igre, ki se po dvajsetih letih vračajo v Italijo. Zvesti spremljevalec vseh iger je tudi olimpijski ogenj, ki že skoraj dva meseca potuje po državi gostiteljici. 4. decembra se je pot olimpijske bakle pričela v Rimu, končala pa se bo 6. februarja v Milanu, kjer bo tudi slovesno odprtje iger.
Vstopili smo v svet modelne in parkovne železnice Društva za promocijo parne vleke Krilato kolo Maribor. Potovali smo v preteklost. Na železniški postaji, mimo katere ste številni zagotovo že hodili, pa morda niste vedeli, da se ti vizualno in zgodovinsko zanimivi pričevalci minulih časov skrivajo tam – v čakalnici železniške postaje Studenci in v njeni bližini.
Vstopili smo v svet modelne in parkovne železnice Društva za promocijo parne vleke Krilato kolo Maribor. Potovali smo v preteklost. Na železniški postaji, mimo katere ste številni zagotovo že hodili, pa morda niste vedeli, da se ti vizualno in zgodovinsko zanimivi pričevalci minulih časov skrivajo tam – v čakalnici železniške postaje Studenci in v njeni bližini.
Čeprav arheologija danes razpolaga z različnimi analizami najdb, pa številne še vedno ostajajo zavite v skrivnost. Vprašanja o tem, kako so nastali nekateri izmed največjih spomenikov preteklosti, kakšen je bil pravi namen nenavadnih predmetov in kaj se je v resnici zgodilo z ljudmi, katerih telesa so se ohranila tisočletja, pogosto ostajajo brez dokončnega odgovora. Pa ne le, ko gre za vprašanja, kako so nastale piramide v Gizi, kakšen je bil pravi namen Stonehengea ali kakšna je bila usoda Ötzija.
Čeprav arheologija danes razpolaga z različnimi analizami najdb, pa številne še vedno ostajajo zavite v skrivnost. Vprašanja o tem, kako so nastali nekateri izmed največjih spomenikov preteklosti, kakšen je bil pravi namen nenavadnih predmetov in kaj se je v resnici zgodilo z ljudmi, katerih telesa so se ohranila tisočletja, pogosto ostajajo brez dokončnega odgovora. Pa ne le, ko gre za vprašanja, kako so nastale piramide v Gizi, kakšen je bil pravi namen Stonehengea ali kakšna je bila usoda Ötzija.
V berlinski Hiši kultur so podelili 38. evropske filmske nagrade, tako imenovane evropske oskarje. Letošnjo podelitev sta najbolj zaznamovala filma Sentimentalna vrednost in Sirat, za nagrade pa so se prvič potegovali kar trije slovenski filmi. Slovenska manjšinska koprodukcija Fiume o Morte! je prejela nagrado za najboljši evropski dokumentarni film. Prireditev je v Berlinu spremljala Ingrid Kovač Brus, ki jo je poklical Miha Švalj.
V berlinski Hiši kultur so podelili 38. evropske filmske nagrade, tako imenovane evropske oskarje. Letošnjo podelitev sta najbolj zaznamovala filma Sentimentalna vrednost in Sirat, za nagrade pa so se prvič potegovali kar trije slovenski filmi. Slovenska manjšinska koprodukcija Fiume o Morte! je prejela nagrado za najboljši evropski dokumentarni film. Prireditev je v Berlinu spremljala Ingrid Kovač Brus, ki jo je poklical Miha Švalj.
»Življenje se lahko spremeni v trenutku,« pravi Claire Smith. V Maribor jo je pripeljal dedkov dnevnik. Vnukinja britanskega vojnega ujetnika raziskuje do nedavnega neznano vojno preteklost družine. Desetletja po dedkovi smrti je prebrala njegov dnevnik in odkrila podrobnosti o njegovem dvoletnem ujetništvu v nacističnem taborišču Stalag XVIII D v Mariboru. Njegova zgodba je zdaj le delček razstave »Upor iz teme«, ki je na ogled v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. Medinstitucionalno delo, soustvarja ga šest muzejev, se poklanja spominu in pogumu generacije dobrih 80 let od konca druge svetovne vojne. Pripoveduje in predstavlja osebne zgodbe o uporu kot vojaški operaciji, duhovni in življenjski nujnosti. Protagonistki je glas posodila Nika Ivančič Rožanc, bral je Teodor Bostič.
»Življenje se lahko spremeni v trenutku,« pravi Claire Smith. V Maribor jo je pripeljal dedkov dnevnik. Vnukinja britanskega vojnega ujetnika raziskuje do nedavnega neznano vojno preteklost družine. Desetletja po dedkovi smrti je prebrala njegov dnevnik in odkrila podrobnosti o njegovem dvoletnem ujetništvu v nacističnem taborišču Stalag XVIII D v Mariboru. Njegova zgodba je zdaj le delček razstave »Upor iz teme«, ki je na ogled v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. Medinstitucionalno delo, soustvarja ga šest muzejev, se poklanja spominu in pogumu generacije dobrih 80 let od konca druge svetovne vojne. Pripoveduje in predstavlja osebne zgodbe o uporu kot vojaški operaciji, duhovni in življenjski nujnosti. Protagonistki je glas posodila Nika Ivančič Rožanc, bral je Teodor Bostič.
Dr. Rok Zupančič je profesor obramboslovja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. V preteklosti je trikrat obiskal Iran, v zadnjih dneh pa je v rednih stikih s kolegi, ki so sicer večinoma zapustili državo, a imajo zanesljive informacije od sorodnikov in prijateljev. Kako razumeti dogajanje v Iranu, ki je sredi največjega vala krvavih protestov v zadnjih letih?
Dr. Rok Zupančič je profesor obramboslovja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. V preteklosti je trikrat obiskal Iran, v zadnjih dneh pa je v rednih stikih s kolegi, ki so sicer večinoma zapustili državo, a imajo zanesljive informacije od sorodnikov in prijateljev. Kako razumeti dogajanje v Iranu, ki je sredi največjega vala krvavih protestov v zadnjih letih?
Naša berlinska dopisnica Maja Derčar se je odpravila na Dansko in preverila intenzivno dinamiko mednarodne diplomacije, pri danskih strokovnjakih pa zbrala tudi mnenja o trditvah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da Grenlandijo ogrožajo ruska in kitajska plovila. Kaj o morebitnem vojaškem prevzemu največjega otoka na svetu pravijo prebivalci glavnega danskega mesta in kaj si mislijo o krepitvi prizadevanj za zagotovitev obrambe danskega avtonomnega ozemlja?
Naša berlinska dopisnica Maja Derčar se je odpravila na Dansko in preverila intenzivno dinamiko mednarodne diplomacije, pri danskih strokovnjakih pa zbrala tudi mnenja o trditvah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da Grenlandijo ogrožajo ruska in kitajska plovila. Kaj o morebitnem vojaškem prevzemu največjega otoka na svetu pravijo prebivalci glavnega danskega mesta in kaj si mislijo o krepitvi prizadevanj za zagotovitev obrambe danskega avtonomnega ozemlja?
Ko se mi odpravimo v posteljo, si oni nadenejo uniformo. In ko pri nas zadiši prva jutranja kava, oni po dolgih urah dela ugasnejo luči. Na Valu 202 zaganjamo novo serijo oddaj o tistih, ki skrbijo, da se svet ne ustavi. Niti ponoči. Pridružite se nam v nočni izmeni. V prvem delu nas skozi spečo Ljubljano in svoj nočni delovnik popeljeta taksista.
Ko se mi odpravimo v posteljo, si oni nadenejo uniformo. In ko pri nas zadiši prva jutranja kava, oni po dolgih urah dela ugasnejo luči. Na Valu 202 zaganjamo novo serijo oddaj o tistih, ki skrbijo, da se svet ne ustavi. Niti ponoči. Pridružite se nam v nočni izmeni. V prvem delu nas skozi spečo Ljubljano in svoj nočni delovnik popeljeta taksista.
Informativa je največji sejem izobraževanja in poklicev v Sloveniji, ki mladim že 17 let pomaga pri ključnih odločitvah o njihovem izobraževanju in izbiri poklica. Sejem je pretekli konec tedna potekal v Cankarjevem domu, predstavile so se številne srednje šole, gimnazije in fakultete ter tudi delodajalci. Kateri poklici bodo najbolj zaželeni v letu 2026, kaj o trendih zaposlovanja v Sloveniji pravi aktualna statistika in s katerimi ovirami se soočajo mladi, ki bodo v prihodnjih letih prvič vstopili na trg dela, lahko izveste v tokratni reportaži.
Informativa je največji sejem izobraževanja in poklicev v Sloveniji, ki mladim že 17 let pomaga pri ključnih odločitvah o njihovem izobraževanju in izbiri poklica. Sejem je pretekli konec tedna potekal v Cankarjevem domu, predstavile so se številne srednje šole, gimnazije in fakultete ter tudi delodajalci. Kateri poklici bodo najbolj zaželeni v letu 2026, kaj o trendih zaposlovanja v Sloveniji pravi aktualna statistika in s katerimi ovirami se soočajo mladi, ki bodo v prihodnjih letih prvič vstopili na trg dela, lahko izveste v tokratni reportaži.
Finalistke izbora jubilejne desete akcije beseda leta, ki jo je izpeljal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, so bile besede: božičnica, carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija, zastoj.
Finalistke izbora jubilejne desete akcije beseda leta, ki jo je izpeljal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, so bile besede: božičnica, carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija, zastoj.
Nekdanji novinar Dnevnika Simon Tecco je velik poznavalec Latinske Amerike. Rojen v Čilu že več kot 50 let živi v Sloveniji. Čeprav že nekaj časa ne piše več, dogajanje na zahodni polobli aktivno spremlja in raziskuje. Tudi trenutne dogodke v Venezueli. Glede tega je povsem jasen, da gre za kršitev mednarodnega prava ter tudi zakonov Združenih držav Amerike. Poudarja, da so razmere zelo negotove, da pa je Trumpov cilj jasen - nafta in surovine.
Nekdanji novinar Dnevnika Simon Tecco je velik poznavalec Latinske Amerike. Rojen v Čilu že več kot 50 let živi v Sloveniji. Čeprav že nekaj časa ne piše več, dogajanje na zahodni polobli aktivno spremlja in raziskuje. Tudi trenutne dogodke v Venezueli. Glede tega je povsem jasen, da gre za kršitev mednarodnega prava ter tudi zakonov Združenih držav Amerike. Poudarja, da so razmere zelo negotove, da pa je Trumpov cilj jasen - nafta in surovine.
Po podatkih iz leta 2020 v Venezueli živi približno 330 slovenskih državljanov oziroma do tisoč ljudi slovenskega rodu. Med Slovenci, ki so v državi ostali, je tudi 68-letna Karolina Koglot. Njeni slovenski starši so jo v iskanju boljšega življenja še kot dojenčico vkrcali na ladjo, ki je po 45 dneh plovbe prispela na cilj. Poklicno je delala kot restavratorka, po upokojitvi pa danes poučuje študente v mestu Maracay. Z njo smo se pogovarjali nekaj dni po ameriški vojaški akciji v prestolnici Caracas, ki je od Maracaya oddaljena približno dve uri vožnje. “Pes laja na Trumpovem dvorišču, saj sta tukaj že tako Kitajska kot Rusija,” dogajanje metaforično komentira Karolina Koglot.
Po podatkih iz leta 2020 v Venezueli živi približno 330 slovenskih državljanov oziroma do tisoč ljudi slovenskega rodu. Med Slovenci, ki so v državi ostali, je tudi 68-letna Karolina Koglot. Njeni slovenski starši so jo v iskanju boljšega življenja še kot dojenčico vkrcali na ladjo, ki je po 45 dneh plovbe prispela na cilj. Poklicno je delala kot restavratorka, po upokojitvi pa danes poučuje študente v mestu Maracay. Z njo smo se pogovarjali nekaj dni po ameriški vojaški akciji v prestolnici Caracas, ki je od Maracaya oddaljena približno dve uri vožnje. “Pes laja na Trumpovem dvorišču, saj sta tukaj že tako Kitajska kot Rusija,” dogajanje metaforično komentira Karolina Koglot.
Novo leto za mnoge pomeni nov začetek, za nekatere pa le simbolični prehod. To je čas, ko se ozremo nazaj in razmislimo, kaj bi v prihodnje radi spremenili.
Novo leto za mnoge pomeni nov začetek, za nekatere pa le simbolični prehod. To je čas, ko se ozremo nazaj in razmislimo, kaj bi v prihodnje radi spremenili.
Vodstvo alpske panoge na Smučarski zvezi Slovenije pripravlja načrt, kako v prihodnjih letih povečati bazo tekmovalcev. Med drugim načrtujejo več regionalnih panožnih centrov, najbolj visoko leteč pa je načrt šolskega panožnega centra v sodelovanju s kranjsko gimnazijo, v okviru katerega bi srednješolsci vzporedno opravljali šolske obveznosti in smučali. Nina Smole se je v Kranjski gori pogovarjala z vodjo panoge alpskih disciplin na SZS Matjažem Šarabonom.
Vodstvo alpske panoge na Smučarski zvezi Slovenije pripravlja načrt, kako v prihodnjih letih povečati bazo tekmovalcev. Med drugim načrtujejo več regionalnih panožnih centrov, najbolj visoko leteč pa je načrt šolskega panožnega centra v sodelovanju s kranjsko gimnazijo, v okviru katerega bi srednješolsci vzporedno opravljali šolske obveznosti in smučali. Nina Smole se je v Kranjski gori pogovarjala z vodjo panoge alpskih disciplin na SZS Matjažem Šarabonom.
Svet danes zaznamuje občutek stalne krize. Še nikoli ni bilo po svetu toliko vojn, ki pretresajo različne dele planeta in prinašajo negotovost, razseljevanje ter strah. Ob tem podnebne spremembe niso več opozorilo prihodnosti, temveč realnost sedanjosti.
Svet danes zaznamuje občutek stalne krize. Še nikoli ni bilo po svetu toliko vojn, ki pretresajo različne dele planeta in prinašajo negotovost, razseljevanje ter strah. Ob tem podnebne spremembe niso več opozorilo prihodnosti, temveč realnost sedanjosti.
Praznično Celje letos nosi naziv Evropsko božično mesto 2025. Kaj ta naziv pomeni v praksi in kako se odraža na ulicah mesta, preverjamo v božični reportaži.
Praznično Celje letos nosi naziv Evropsko božično mesto 2025. Kaj ta naziv pomeni v praksi in kako se odraža na ulicah mesta, preverjamo v božični reportaži.
Na Ljubljanskem gradu se je odprla jubilejna, že 10. razstava UNICEF-ovih punčk iz cunj. Vsaka punčka iz cunj simbolizira otroka, ki potrebuje pomoč. Projekt v Sloveniji poznamo že več kot deset let in v tem času so nastale številne zgodbe otrok, ki so posvojili punčko, kot tudi zgodbe tistih, ki jih ustvarjajo. UNICEF Slovenija je do danes s projektom pomagal rešiti življenje že več kot 22.500 otrokom po svetu. Zakaj ravno punčke iz cunj in kako nastanejo, lahko izveste v tokratni reportaži.
Na Ljubljanskem gradu se je odprla jubilejna, že 10. razstava UNICEF-ovih punčk iz cunj. Vsaka punčka iz cunj simbolizira otroka, ki potrebuje pomoč. Projekt v Sloveniji poznamo že več kot deset let in v tem času so nastale številne zgodbe otrok, ki so posvojili punčko, kot tudi zgodbe tistih, ki jih ustvarjajo. UNICEF Slovenija je do danes s projektom pomagal rešiti življenje že več kot 22.500 otrokom po svetu. Zakaj ravno punčke iz cunj in kako nastanejo, lahko izveste v tokratni reportaži.
Leto, ki se izteka, so zaznamovali trpljenje, lakota in brezmejno oboroževanje. Svet je bil v primežu carinskih vojn ameriškega predsednika Donalda Trumpa, še naprej je divjala ukrajinska vojna, v vojni med Izraelom in Hamasom je število ubitih preseglo 70.000, Evropo pa je mogoče opisati s kitajsko modrostjo: če ne spremenimo smeri, bomo na koncu res končali tam, kamor gremo. poslušajmo, kako so leto 2025 doživeli naši dopisniki iz Washingtona, Bruslja, Moskve in z Bližnjega vzhoda.
Leto, ki se izteka, so zaznamovali trpljenje, lakota in brezmejno oboroževanje. Svet je bil v primežu carinskih vojn ameriškega predsednika Donalda Trumpa, še naprej je divjala ukrajinska vojna, v vojni med Izraelom in Hamasom je število ubitih preseglo 70.000, Evropo pa je mogoče opisati s kitajsko modrostjo: če ne spremenimo smeri, bomo na koncu res končali tam, kamor gremo. poslušajmo, kako so leto 2025 doživeli naši dopisniki iz Washingtona, Bruslja, Moskve in z Bližnjega vzhoda.
V slikovitih gorskih gozdovih Madagaskarja je slovenska raziskovalna ekipa naletela na nov rod in vrsto pajka. Poimenovali so ga Osmooka aphana, odkritje pa je presenetljivo, ker odpira vprašanja o evoluciji pajkov, njihovem sorodstvu in celo o pradavnih povezavah med celinami. Kako je muzejskemu primerku iz San Francisca uspelo zanetiti radovednost slovenskega raziskovalca, da je ta z ekipo kar dvakrat odrinil na Madagaskar in ga iskal kot iglo v kopici sena? Sogovornik Maje Ratej je vodja raziskave Matjaž Kuntner iz Nacionalnega inštituta za biologijo.
V slikovitih gorskih gozdovih Madagaskarja je slovenska raziskovalna ekipa naletela na nov rod in vrsto pajka. Poimenovali so ga Osmooka aphana, odkritje pa je presenetljivo, ker odpira vprašanja o evoluciji pajkov, njihovem sorodstvu in celo o pradavnih povezavah med celinami. Kako je muzejskemu primerku iz San Francisca uspelo zanetiti radovednost slovenskega raziskovalca, da je ta z ekipo kar dvakrat odrinil na Madagaskar in ga iskal kot iglo v kopici sena? Sogovornik Maje Ratej je vodja raziskave Matjaž Kuntner iz Nacionalnega inštituta za biologijo.
Številni nižje ležeči cilji po vsej Sloveniji omogočajo raznolike možnosti za izlete v hribe in gore tudi pozimi. Zimski cilj pa je lahko tudi marsikatera planinska koča, saj jih je tudi čez zimo po vsej Sloveniji odprtih več kot sto. Premišljeno, postopno in odgovorno lahko tudi pozimi najdemo ustrezen planinski cilj, primeren našim sposobnostim.
Številni nižje ležeči cilji po vsej Sloveniji omogočajo raznolike možnosti za izlete v hribe in gore tudi pozimi. Zimski cilj pa je lahko tudi marsikatera planinska koča, saj jih je tudi čez zimo po vsej Sloveniji odprtih več kot sto. Premišljeno, postopno in odgovorno lahko tudi pozimi najdemo ustrezen planinski cilj, primeren našim sposobnostim.
V sicilijanskem mestu Palermo že skoraj dvajset let deluje organizacija Uniamoci, ki si prizadeva za pomoč invalidom in njihovo opolnomočenje. V dnevnem centru, ki domuje v nekdanjih prostorih mafije, se uporabniki učijo brati in pisati, tam vrtnarijo, oblikujejo likovne izdelke, ustvarjajo spletni radio in se družijo. Pri tem jim pomagajo nekdanji zaporniki in prestopniki, ki tam opravljajo družbeno koristno delo. Nad vsemi pa bdi karizmatični Davide Di Pasquale, ki predstavlja očetovski lik tako uporabnikom kot prestopnikom. Nad mizo v pisarni mu visi velika slika legendarnega italijanskega tožilca, ki je bil specializiran za preiskave zločinov mafije Giovannija Falconeja.
V sicilijanskem mestu Palermo že skoraj dvajset let deluje organizacija Uniamoci, ki si prizadeva za pomoč invalidom in njihovo opolnomočenje. V dnevnem centru, ki domuje v nekdanjih prostorih mafije, se uporabniki učijo brati in pisati, tam vrtnarijo, oblikujejo likovne izdelke, ustvarjajo spletni radio in se družijo. Pri tem jim pomagajo nekdanji zaporniki in prestopniki, ki tam opravljajo družbeno koristno delo. Nad vsemi pa bdi karizmatični Davide Di Pasquale, ki predstavlja očetovski lik tako uporabnikom kot prestopnikom. Nad mizo v pisarni mu visi velika slika legendarnega italijanskega tožilca, ki je bil specializiran za preiskave zločinov mafije Giovannija Falconeja.
Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra izteče 15-letni rok, v katerem je treba objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Ampak kot kažejo stvari na terenu, bo rok podaljšan, saj številne ključne institucije, zdravstveni domovi, občine, kulturne ustanove, šole in športni objekti še vedno niso dostopni ljudem z gibalnimi oviranostmi. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja?
Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra izteče 15-letni rok, v katerem je treba objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Ampak kot kažejo stvari na terenu, bo rok podaljšan, saj številne ključne institucije, zdravstveni domovi, občine, kulturne ustanove, šole in športni objekti še vedno niso dostopni ljudem z gibalnimi oviranostmi. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja?
Reportaža o tradicionalnem zaključnem koncertu sezone oddaje Izštekani na Valu 202 z Juretom Longyko.
Reportaža o tradicionalnem zaključnem koncertu sezone oddaje Izštekani na Valu 202 z Juretom Longyko.