Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Aktualne vsebine Vala 202.
Letošnji svetovni dan slonov je še posebej pomemben za Živalski vrt Ljubljana, kjer praznujejo 50. rojstni dan slonice Gange. Kot dvoletna mladička je prepotovala več kot šest tisoč kilometrov dolgo pot od rojstnega Kanpurja v severni Indiji do Ljubljane, njeni oskrbniki pa so morali na poti uporabiti tudi nekatere nenavadne prijeme. Kako Gango doživljajo tisti, ki so ji najbolj blizu, in kakšen pogled na živalske vrtove imamo danes?
Letošnji svetovni dan slonov je še posebej pomemben za Živalski vrt Ljubljana, kjer praznujejo 50. rojstni dan slonice Gange. Kot dvoletna mladička je prepotovala več kot šest tisoč kilometrov dolgo pot od rojstnega Kanpurja v severni Indiji do Ljubljane, njeni oskrbniki pa so morali na poti uporabiti tudi nekatere nenavadne prijeme. Kako Gango doživljajo tisti, ki so ji najbolj blizu, in kakšen pogled na živalske vrtove imamo danes?
Na Krakovskem nasipu v Ljubljani je do konca meseca na ogled razstava z naslovom "Odkrivaj, sodeluj, raziskuj", na kateri lahko od blizu spoznate občansko znanost v Sloveniji, in to s poudarkom, da lahko pri njej sodelujete tudi vi. V tujini je občanska znanost poznana pod imenom 'citizen science', najstarejši tovrstni projekti, pri katerih znanost sodeluje z roko v roki z javnostjo, pa so stari že 125 let. Gostja: Ambasadorka občanske znanosti v Sloveniji in vodja razstave na Krakovskem nasipu v Ljubljani dr. Zarja Muršič. Fotografija: dr. Saša Novak
Na Krakovskem nasipu v Ljubljani je do konca meseca na ogled razstava z naslovom "Odkrivaj, sodeluj, raziskuj", na kateri lahko od blizu spoznate občansko znanost v Sloveniji, in to s poudarkom, da lahko pri njej sodelujete tudi vi. V tujini je občanska znanost poznana pod imenom 'citizen science', najstarejši tovrstni projekti, pri katerih znanost sodeluje z roko v roki z javnostjo, pa so stari že 125 let. Gostja: Ambasadorka občanske znanosti v Sloveniji in vodja razstave na Krakovskem nasipu v Ljubljani dr. Zarja Muršič. Fotografija: dr. Saša Novak
Grad Snežnik in njegova okolica sta minuli konec tedna služila kot prizorišče pestrega dogajanja festivala Plavajoči grad. Velik del programa so letos posvetili Gazi, s katero so se tudi povezali na multimedijskem dogodku ob odprtju festivala. Na 21-ih odrih se je zvrstilo približno 250 dogodkov, samih umetnikov je bilo kar 2000 iz 35 držav sveta. Ampak! To ni vsakdanji festival, pravi programski koordinator Matija Solce.
Grad Snežnik in njegova okolica sta minuli konec tedna služila kot prizorišče pestrega dogajanja festivala Plavajoči grad. Velik del programa so letos posvetili Gazi, s katero so se tudi povezali na multimedijskem dogodku ob odprtju festivala. Na 21-ih odrih se je zvrstilo približno 250 dogodkov, samih umetnikov je bilo kar 2000 iz 35 držav sveta. Ampak! To ni vsakdanji festival, pravi programski koordinator Matija Solce.
Portugalska je znana po številnih dobrih restavracijah in jedeh. Na skrajnem zahodu Evrope lahko najdemo raznovrstne jedi, ki jih pripravljajo kuharski mojstri iz različnih delov sveta. Lahko pa svoje kulinarične želje potešimo na nekaterih manj znanih lokacijah in pri nekaterih kuharskih šefih, ki so se tovrstno dejavnostjo začeli ukvarjati po naključju. Eden takšnih je 34-letni Pedro Abril, ki je v Lizboni del zanimivega kulinaričnega kolektiva in prisega na demokracijo tudi v kuhinji. *Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Portugalska je znana po številnih dobrih restavracijah in jedeh. Na skrajnem zahodu Evrope lahko najdemo raznovrstne jedi, ki jih pripravljajo kuharski mojstri iz različnih delov sveta. Lahko pa svoje kulinarične želje potešimo na nekaterih manj znanih lokacijah in pri nekaterih kuharskih šefih, ki so se tovrstno dejavnostjo začeli ukvarjati po naključju. Eden takšnih je 34-letni Pedro Abril, ki je v Lizboni del zanimivega kulinaričnega kolektiva in prisega na demokracijo tudi v kuhinji. *Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Z nastopom norveških punk rock veteranov Turbonegro se je sinoči na tolminskem Sotočju zaključil 13. festival Punk Rock Holiday na katerem se je v petih dneh zvrstilo kar šestdeset glasbenih skupin. Pet tisoč udeležencev iz več kot šestdesetih držav danes počasi pospravlja šotore in avtodome. »Punks for peace« – punkerji za mir – je bil letošnji slogan festivala. Z njim so organizatorji želeli poudariti, da punk v času vojn in kriz ostaja glas upora, ki kliče k enakopravnosti in miru. Vzdušje z zadnjega letošnjega festivala na sotočju Soče in Tolminke je v reportažo strnila Mariša Bizjak.
Z nastopom norveških punk rock veteranov Turbonegro se je sinoči na tolminskem Sotočju zaključil 13. festival Punk Rock Holiday na katerem se je v petih dneh zvrstilo kar šestdeset glasbenih skupin. Pet tisoč udeležencev iz več kot šestdesetih držav danes počasi pospravlja šotore in avtodome. »Punks for peace« – punkerji za mir – je bil letošnji slogan festivala. Z njim so organizatorji želeli poudariti, da punk v času vojn in kriz ostaja glas upora, ki kliče k enakopravnosti in miru. Vzdušje z zadnjega letošnjega festivala na sotočju Soče in Tolminke je v reportažo strnila Mariša Bizjak.
17. izvedba Zleta, vseslovenskega taborjenja, se je pod okriljem Zveze tabornikov Slovenije letos odvijala na Krasu. Okoli 1000 mladih tabornikov se na njem urila v taborniških veščinah, na delavnicah ustvarjanja in duhovnosti ter številnih drugih dejavnostih. Vzdušje v Kazljah je bilo fantastično, organizacija vrhunska, za kar je skrbelo več kot 200 prostovoljcev, ki so v ta projekt vložili več kot pol milijona prostovoljnih ur. Ampak je vredno je ocenila valovska terenska raziskovalka Katja Stojnić. Gremo v Kazlje!
17. izvedba Zleta, vseslovenskega taborjenja, se je pod okriljem Zveze tabornikov Slovenije letos odvijala na Krasu. Okoli 1000 mladih tabornikov se na njem urila v taborniških veščinah, na delavnicah ustvarjanja in duhovnosti ter številnih drugih dejavnostih. Vzdušje v Kazljah je bilo fantastično, organizacija vrhunska, za kar je skrbelo več kot 200 prostovoljcev, ki so v ta projekt vložili več kot pol milijona prostovoljnih ur. Ampak je vredno je ocenila valovska terenska raziskovalka Katja Stojnić. Gremo v Kazlje!
Grad Snežnik je ponovno v središču pestrega dogajanja Festivala Plavajoči grad. Dobršen del letošnjega programa je posvečen Gazi, s katero so se uspešno povezali na multimedijskem dogodku ob odprtju festivala.
Grad Snežnik je ponovno v središču pestrega dogajanja Festivala Plavajoči grad. Dobršen del letošnjega programa je posvečen Gazi, s katero so se uspešno povezali na multimedijskem dogodku ob odprtju festivala.
Kako se turisti znajdejo v neznanem mestu – z Google Maps, Tripadvisorjem ali kar s TikTokom? Tokrat smo jih spraševali, katere aplikacije delujejo, katere so jih pustile na cedilu in zakaj nekateri še vedno prisegajo na zemljevide ter nasvete domačinov.
Kako se turisti znajdejo v neznanem mestu – z Google Maps, Tripadvisorjem ali kar s TikTokom? Tokrat smo jih spraševali, katere aplikacije delujejo, katere so jih pustile na cedilu in zakaj nekateri še vedno prisegajo na zemljevide ter nasvete domačinov.
Medtem ko vrednote mladih po Evropi postajajo vse bolj nedemokratične, so se 80 let po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji zbrali mladi iz različnih evropskih držav, raziskovali vojne zločine, ki so se dogajali pri nas v tistem obdobju, in razmišljali o pomenu miru, demokracije, spomina in odgovornosti. Tudi pri razumevanju vojnih zločinov, ki se dogajajo danes.
Medtem ko vrednote mladih po Evropi postajajo vse bolj nedemokratične, so se 80 let po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji zbrali mladi iz različnih evropskih držav, raziskovali vojne zločine, ki so se dogajali pri nas v tistem obdobju, in razmišljali o pomenu miru, demokracije, spomina in odgovornosti. Tudi pri razumevanju vojnih zločinov, ki se dogajajo danes.
Slovenska tričlanska ekipa modelarjev je pred dnevi zmagala na svetovnem prvenstvu v letalskem modelarstvu v Romuniji. Na tekmovanju je v izjemno zahtevnih razmerah nastopalo 32 članskih ekip z vsega sveta. Mariša Bizjak je v prostorih tolminskega modelarskega kuba približe spoznala prosto leteče jadralne modele, s katerimi tekmujejo v kategoriji F1-A.
Slovenska tričlanska ekipa modelarjev je pred dnevi zmagala na svetovnem prvenstvu v letalskem modelarstvu v Romuniji. Na tekmovanju je v izjemno zahtevnih razmerah nastopalo 32 članskih ekip z vsega sveta. Mariša Bizjak je v prostorih tolminskega modelarskega kuba približe spoznala prosto leteče jadralne modele, s katerimi tekmujejo v kategoriji F1-A.
Citroën 2CV oziroma po domače spaček je zaznamoval povojni razvoj avtomobilizma v Evropi in se s svojo simpatično pojavo vpisal med avtomobilske legende. Še vedno ima na tisoče oboževalcev, ki zdaj že častitljivo stara vozila skrbno obnavljajo in z njimi prevozijo tudi na tisoče kilometrov, da bi se srečali s svojimi somišljeniki. Vsaki dve leti organizirajo svetovno srečanje prijateljev spačkov, letos so se zbrali v Postojni. Nekaj tisoč vozil in njihovih lastnikov je na cestah doživelo na milijone zgodb, nekaj jih lahko slišite na Valu 202. Od kod so prišli v Postojno, kaj se je na poti pokvarilo, kako so rešili zagate in, nenazadnje, kaj je na spačku tako posebnega, da se je okrog njega zbrala tako velika in povezana skupnost?
Citroën 2CV oziroma po domače spaček je zaznamoval povojni razvoj avtomobilizma v Evropi in se s svojo simpatično pojavo vpisal med avtomobilske legende. Še vedno ima na tisoče oboževalcev, ki zdaj že častitljivo stara vozila skrbno obnavljajo in z njimi prevozijo tudi na tisoče kilometrov, da bi se srečali s svojimi somišljeniki. Vsaki dve leti organizirajo svetovno srečanje prijateljev spačkov, letos so se zbrali v Postojni. Nekaj tisoč vozil in njihovih lastnikov je na cestah doživelo na milijone zgodb, nekaj jih lahko slišite na Valu 202. Od kod so prišli v Postojno, kaj se je na poti pokvarilo, kako so rešili zagate in, nenazadnje, kaj je na spačku tako posebnega, da se je okrog njega zbrala tako velika in povezana skupnost?
Obisk kulturnih ustanov v primerjavi s pohodništvom in ogledom naravnih znamenitosti med turisti ostaja rezerviran predvsem za deževne dni. Od skoraj treh milijonov obiskovalcev, ki so v letu 2023 obiskali naše galerije in muzeje, nekaj več kot 15 odstotkov predstavljajo tuji turisti. Tokrat nas je zanimalo, katera umetniška dela ali smeri so jim najbolj pri srcu in kako dobro poznajo slovenske umetnike in umetnice ter slovensko kulturno dediščino.
Obisk kulturnih ustanov v primerjavi s pohodništvom in ogledom naravnih znamenitosti med turisti ostaja rezerviran predvsem za deževne dni. Od skoraj treh milijonov obiskovalcev, ki so v letu 2023 obiskali naše galerije in muzeje, nekaj več kot 15 odstotkov predstavljajo tuji turisti. Tokrat nas je zanimalo, katera umetniška dela ali smeri so jim najbolj pri srcu in kako dobro poznajo slovenske umetnike in umetnice ter slovensko kulturno dediščino.
Ocene, koliko polžev na leto pojedo v Franciji, so zelo različne, a približna je od 16.000 do 30.000 ton. Drži pa, da je Francija brez dvoma največja svetovna porabnica polžev. Vse skupaj se je pravzaprav začelo s hudo lakoto v 14. stoletju, ki je tudi cerkev stisnila v trebuhu. Prepoved uživanja polžev je bila preklicana. Burgundski polži pa so postali ikona francoske kulinarike zaradi ruskega carja.
Ocene, koliko polžev na leto pojedo v Franciji, so zelo različne, a približna je od 16.000 do 30.000 ton. Drži pa, da je Francija brez dvoma največja svetovna porabnica polžev. Vse skupaj se je pravzaprav začelo s hudo lakoto v 14. stoletju, ki je tudi cerkev stisnila v trebuhu. Prepoved uživanja polžev je bila preklicana. Burgundski polži pa so postali ikona francoske kulinarike zaradi ruskega carja.
Albertville se nam je vtisnil v spomin zaradi prvega nastopa slovenskih športnikov na olimpijskih igrah. Tisto zimo leta 1992 se je vse odvijalo zelo hitro za mlado državico, ki je mnogi še niso uradno priznali. Mednarodni olimpijski komite jo je v svojo družino sprejel 5. februarja, le tri dni pred otvoritveno slovesnostjo. Da bodo slovenski športniki sploh lahko nastopali na igrah pa je bilo znano le kakšna dva tedna prej. Uroš Volk je zgodovinske izkušnje iz prve roke dobil pri operativnem vodji slovenske olimpijske reprezentance Tomu Levovniku in smučarju skakalcu Franciju Petku, ki je 8. februarja 1992 popeljal reprezentanco na olimpijski stadion.
Albertville se nam je vtisnil v spomin zaradi prvega nastopa slovenskih športnikov na olimpijskih igrah. Tisto zimo leta 1992 se je vse odvijalo zelo hitro za mlado državico, ki je mnogi še niso uradno priznali. Mednarodni olimpijski komite jo je v svojo družino sprejel 5. februarja, le tri dni pred otvoritveno slovesnostjo. Da bodo slovenski športniki sploh lahko nastopali na igrah pa je bilo znano le kakšna dva tedna prej. Uroš Volk je zgodovinske izkušnje iz prve roke dobil pri operativnem vodji slovenske olimpijske reprezentance Tomu Levovniku in smučarju skakalcu Franciju Petku, ki je 8. februarja 1992 popeljal reprezentanco na olimpijski stadion.
Francija je prvo železniško progo dobila po letu 1830, namenjena je bila prevozu premoga do reke Loare. Sedem let pozneje pa je bila odprta prva javna potniška železnica s parno lokomotivo.
Francija je prvo železniško progo dobila po letu 1830, namenjena je bila prevozu premoga do reke Loare. Sedem let pozneje pa je bila odprta prva javna potniška železnica s parno lokomotivo.
Po vrnitvi s potovanja se marsikdo sooči z občutki praznine, otožnosti ali celo blage depresije – pojav, znan kot popotniška otožnost ali popočitniška depresija. Prehod iz vznemirljivega, sproščenega okolja nazaj v vsakdanjo rutino nas lahko precej pretrese. Tokrat smo turiste spraševali, kako se oni soočajo z vrnitvijo z dopusta nazaj v monotono vsakdanjo rutino.
Po vrnitvi s potovanja se marsikdo sooči z občutki praznine, otožnosti ali celo blage depresije – pojav, znan kot popotniška otožnost ali popočitniška depresija. Prehod iz vznemirljivega, sproščenega okolja nazaj v vsakdanjo rutino nas lahko precej pretrese. Tokrat smo turiste spraševali, kako se oni soočajo z vrnitvijo z dopusta nazaj v monotono vsakdanjo rutino.
Nogomet je šport gospodov, ki ga igrajo huligani, ragbi pa je huliganski šport, ki ga igrajo gospodje. In v Franciji, ki velja za nogometno deželo, je na jugu te dežele ragbi veliko bolj priljubljen kot nogomet, ki ga "južnjaki" tako rekoč prezirajo.
Nogomet je šport gospodov, ki ga igrajo huligani, ragbi pa je huliganski šport, ki ga igrajo gospodje. In v Franciji, ki velja za nogometno deželo, je na jugu te dežele ragbi veliko bolj priljubljen kot nogomet, ki ga "južnjaki" tako rekoč prezirajo.
Poslušalka je sredi vročinskega vala na družbenem omrežju zagledala oglas za hladilec zraka, ki ga je hitro kupila. Ko ga je prevzela, je ugotovila, da ne deluje, prav tako kot nobena številka, prek katere bi uveljavila reklamacijo. Vrgla je stran dobrih 80 evrov, kar pa ni nič v primerjavi z zneski, ki jih nekateri namenijo za spletne nakupe, ki se izkažejo za prevare. Ljudje prek lažnih spletnih strani naivno kupujejo celo avte, tovornjake, bagre. Spletni goljufi si naivne kupce privoščijo tudi tako, da jim na primer namesto vrtalnega stroja pošljejo igračo, namesto dragih čevljev pa copate. Kdo je pristojen, ko imajo prevarantska podjetja sedež izven EU, pa čeprav imajo v imenu Slovenijo ali denimo Slovaško?
Poslušalka je sredi vročinskega vala na družbenem omrežju zagledala oglas za hladilec zraka, ki ga je hitro kupila. Ko ga je prevzela, je ugotovila, da ne deluje, prav tako kot nobena številka, prek katere bi uveljavila reklamacijo. Vrgla je stran dobrih 80 evrov, kar pa ni nič v primerjavi z zneski, ki jih nekateri namenijo za spletne nakupe, ki se izkažejo za prevare. Ljudje prek lažnih spletnih strani naivno kupujejo celo avte, tovornjake, bagre. Spletni goljufi si naivne kupce privoščijo tudi tako, da jim na primer namesto vrtalnega stroja pošljejo igračo, namesto dragih čevljev pa copate. Kdo je pristojen, ko imajo prevarantska podjetja sedež izven EU, pa čeprav imajo v imenu Slovenijo ali denimo Slovaško?
Mont Ventoux oziroma Vetrovna gora velja za velikana Provanse, saj se s 1909 metri nadmorske višine dviga iz sicer položnejše pokrajine. Ime verjetno izhaja iz latinske besede "ventus" veter, saj je gora znana po močnem vetru, ki redno dosega hitrosti tudi več kot 100 km/h, leta 1967 so zabeležili sunke vetra do kar 320 kilometrov na uro.
Mont Ventoux oziroma Vetrovna gora velja za velikana Provanse, saj se s 1909 metri nadmorske višine dviga iz sicer položnejše pokrajine. Ime verjetno izhaja iz latinske besede "ventus" veter, saj je gora znana po močnem vetru, ki redno dosega hitrosti tudi več kot 100 km/h, leta 1967 so zabeležili sunke vetra do kar 320 kilometrov na uro.
Canal du Midi je zgodovinski umetni kanal in eden največjih inženirskih dosežkov 17. stoletja v Evropi saj so z njim povezali Atlantski ocean s Sredozemskim morjem. Njegov glavni snovalec je bil Pierre-Paul Riquet, ki je prvi uspel rešiti velik tehnični izziv in zasnoval kompleksen vodni sistem z umetnim jezerom ter tako v sušni pokrajini zagotovil dovolj vode za plovbo in obratovanje kanala. Kanal, dolg približno 240 kilometrov, je bil v času svojega nastanka, izjemno pomembna prometna in trgovska pot. Po njem so prevažali vino, žito, sol, les in druge dobrine. Z razvojem železnice je izgubil svoj gospodarski pomen in je danes predvsem prvovrstna turistična znamenitost, ob njem pa potekajo priljubljene kolesarske in pohodniške poti, po kanalu pa vozijo počitniške barke. 'Vožnja rečne ladje je zelo podobna vožnji avtomobila, a gredo zelo počasi, največ 8 kilometrov na uro ' pravi Emily Deighton, predstavnica največjega podjetja za najem počitniških plovil na kanalu Le Boat in dodaja: 'Za najem naših ladij ne potrebujete nobenega posebnega izpita ali dovoljenja, saj so vse krajše od 15 metrov. Seveda vas ne bomo spustili na vodo brez navodil, kako upravljati in voditi plovilo.' Zaradi svoje tehnične in kulturne vrednosti so kanal leta 1996 vpisali na UNESCO-v seznam svetovne dediščine in danes velja simbol povezave med človeško iznajdljivostjo in naravno pokrajino južne Francije.
Canal du Midi je zgodovinski umetni kanal in eden največjih inženirskih dosežkov 17. stoletja v Evropi saj so z njim povezali Atlantski ocean s Sredozemskim morjem. Njegov glavni snovalec je bil Pierre-Paul Riquet, ki je prvi uspel rešiti velik tehnični izziv in zasnoval kompleksen vodni sistem z umetnim jezerom ter tako v sušni pokrajini zagotovil dovolj vode za plovbo in obratovanje kanala. Kanal, dolg približno 240 kilometrov, je bil v času svojega nastanka, izjemno pomembna prometna in trgovska pot. Po njem so prevažali vino, žito, sol, les in druge dobrine. Z razvojem železnice je izgubil svoj gospodarski pomen in je danes predvsem prvovrstna turistična znamenitost, ob njem pa potekajo priljubljene kolesarske in pohodniške poti, po kanalu pa vozijo počitniške barke. 'Vožnja rečne ladje je zelo podobna vožnji avtomobila, a gredo zelo počasi, največ 8 kilometrov na uro ' pravi Emily Deighton, predstavnica največjega podjetja za najem počitniških plovil na kanalu Le Boat in dodaja: 'Za najem naših ladij ne potrebujete nobenega posebnega izpita ali dovoljenja, saj so vse krajše od 15 metrov. Seveda vas ne bomo spustili na vodo brez navodil, kako upravljati in voditi plovilo.' Zaradi svoje tehnične in kulturne vrednosti so kanal leta 1996 vpisali na UNESCO-v seznam svetovne dediščine in danes velja simbol povezave med človeško iznajdljivostjo in naravno pokrajino južne Francije.
Osupljivo lepa in fotogenična utrdba Carcassonne je eden najlepših, najbolj ohranjenih in obiskanih srednjeveških biserov ne le v Franciji, ampak celotni Evropi. Ima izjemno zgodovinsko, arhitekturno in simbolno vrednost. Srednjeveško utrdbo s številnimi stražnimi stolpi so uporabili kot kuliso za številne filme, denimo enega od filmov o Robinu Hoodu, redno se pojavlja v dokumentarnih filmih o srednjem veku. V številnih računalniških igrah mesta in utrdbe močno spominjajo na Carcassonne, menda je bil navdih tudi za Kraljevi pristanek v seriji Igri prestolov. Citadela v mestu Carcassonne ponuja predvsem osupljivo potovanje v zgodovino. Že prvi pogled na mogočen kompleks dvojnega, približno trikilometrskega obzidja, in 52 stražnih stolpov na vrhu griča vsakemu vzame sapo. Srednjeveško jedro z ozkimi uličicami in očarljivimi trgi, gradom in baziliko je eden najbolje ohranjenih primerov srednjeveške arhitekture v Evropi, od leta 1997 je uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine in je eno najbolj obiskanih zgodovinskih mest v Franciji, pravi Sarah Seguy, odgovorna za promocijo v tamkajšnjem turističnem centru. Mesto pa je posodilo ime tudi eni najbolj priljubljenih namiznih iger v tem tisočletju, ki jo ima doma tudi Miha Švalj, ki je mesto obiskal.
Osupljivo lepa in fotogenična utrdba Carcassonne je eden najlepših, najbolj ohranjenih in obiskanih srednjeveških biserov ne le v Franciji, ampak celotni Evropi. Ima izjemno zgodovinsko, arhitekturno in simbolno vrednost. Srednjeveško utrdbo s številnimi stražnimi stolpi so uporabili kot kuliso za številne filme, denimo enega od filmov o Robinu Hoodu, redno se pojavlja v dokumentarnih filmih o srednjem veku. V številnih računalniških igrah mesta in utrdbe močno spominjajo na Carcassonne, menda je bil navdih tudi za Kraljevi pristanek v seriji Igri prestolov. Citadela v mestu Carcassonne ponuja predvsem osupljivo potovanje v zgodovino. Že prvi pogled na mogočen kompleks dvojnega, približno trikilometrskega obzidja, in 52 stražnih stolpov na vrhu griča vsakemu vzame sapo. Srednjeveško jedro z ozkimi uličicami in očarljivimi trgi, gradom in baziliko je eden najbolje ohranjenih primerov srednjeveške arhitekture v Evropi, od leta 1997 je uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine in je eno najbolj obiskanih zgodovinskih mest v Franciji, pravi Sarah Seguy, odgovorna za promocijo v tamkajšnjem turističnem centru. Mesto pa je posodilo ime tudi eni najbolj priljubljenih namiznih iger v tem tisočletju, ki jo ima doma tudi Miha Švalj, ki je mesto obiskal.
Kolesarji na dirki po Franciji te dni tekmujejo v Pirenejih, ravno danes na najbolj znamenitih prelazih Tourmalet, Aspin in Peyresourde, ki so bili na programu Toura prvič že pred 115 leti, ko tam še ni bilo cest. Kolesarji so vzpone takrat premagovali po pastirskih stezah peš ob kolesu. Vseeno pa so se že takrat začele oblikovati legende o najboljših hribolazcih francoske pentlje. Samo prva dva Toura sta potekala bolj ali manj po ravnem, potem pa so organizatorji ugotovili, da se v gorah razvijejo veliko bolj epski boji. O pomenu gorskih etap in kategorizaciji vzponov na dirki po Franciji pa v reportaži raziskuje Igor Tominec.
Kolesarji na dirki po Franciji te dni tekmujejo v Pirenejih, ravno danes na najbolj znamenitih prelazih Tourmalet, Aspin in Peyresourde, ki so bili na programu Toura prvič že pred 115 leti, ko tam še ni bilo cest. Kolesarji so vzpone takrat premagovali po pastirskih stezah peš ob kolesu. Vseeno pa so se že takrat začele oblikovati legende o najboljših hribolazcih francoske pentlje. Samo prva dva Toura sta potekala bolj ali manj po ravnem, potem pa so organizatorji ugotovili, da se v gorah razvijejo veliko bolj epski boji. O pomenu gorskih etap in kategorizaciji vzponov na dirki po Franciji pa v reportaži raziskuje Igor Tominec.
Bil je maj 1997. Iz Slovenije so v gozdove med Francijo in Španijo pripeljali in izpustili osemletnega medveda Pyrosa, ki je zavladal Pirenejem. V naslednjih 20 letih se namreč na tem območju skorajda ni skotil medvedek, ki ne bi bil potomec slovenskega junaka. Pyros pa je le eden od dvanajstih medvedov in medvedk, ki so jih iz Slovenije poslali v pirenejske gozdove in tako rešili populacijo tamkajšnjih medvedov, ki so bili tik pred izumrtjem. Nekdanji župan in dolgoletni predsednik Dežele medvedov François Arcangeli, ki je že večkrat obiskal Slovenijo, je povedal: "Na enem od obiskov sem bil zraven, ko so ujeli medveda Baluja, ki so ga nato poslali k nam v Pireneje, prvega, ki so ga izpustili v naši vasi. Druga medvedka v tej seriji je bila Francka, tretji je bilo ime Hvala." Dandanes po ocenah strokovnjakov hlača po Pirenejih več kot 100 medvedov, ki imajo vsi do zadnjega v sebi gene slovenskih medvedov, pa tudi težave z njimi so podobne kot težave, ki jih imamo z medvedi pri nas. V Arbasu, vasi sredi Pirenejev, ključno za naselitev slovenskih medvedov v Francijo, smo našli nekaj sogovornikov, ki nam bodo povedali, kako tam sobivajo z medvedi, oglasili pa smo se tudi v združenju Pays De L'Ours, Dežela medvedov, kjer bdijo nad pirenejskimi kosmatinci.
Bil je maj 1997. Iz Slovenije so v gozdove med Francijo in Španijo pripeljali in izpustili osemletnega medveda Pyrosa, ki je zavladal Pirenejem. V naslednjih 20 letih se namreč na tem območju skorajda ni skotil medvedek, ki ne bi bil potomec slovenskega junaka. Pyros pa je le eden od dvanajstih medvedov in medvedk, ki so jih iz Slovenije poslali v pirenejske gozdove in tako rešili populacijo tamkajšnjih medvedov, ki so bili tik pred izumrtjem. Nekdanji župan in dolgoletni predsednik Dežele medvedov François Arcangeli, ki je že večkrat obiskal Slovenijo, je povedal: "Na enem od obiskov sem bil zraven, ko so ujeli medveda Baluja, ki so ga nato poslali k nam v Pireneje, prvega, ki so ga izpustili v naši vasi. Druga medvedka v tej seriji je bila Francka, tretji je bilo ime Hvala." Dandanes po ocenah strokovnjakov hlača po Pirenejih več kot 100 medvedov, ki imajo vsi do zadnjega v sebi gene slovenskih medvedov, pa tudi težave z njimi so podobne kot težave, ki jih imamo z medvedi pri nas. V Arbasu, vasi sredi Pirenejev, ključno za naselitev slovenskih medvedov v Francijo, smo našli nekaj sogovornikov, ki nam bodo povedali, kako tam sobivajo z medvedi, oglasili pa smo se tudi v združenju Pays De L'Ours, Dežela medvedov, kjer bdijo nad pirenejskimi kosmatinci.
Auch, nekoč središče zgodovinske Gaskonje, je danes nekoliko zaspano mesto s številnimi arhitekturnimi presežki in renesančnim pridihom. Eden izmed mestnih simbolov je monumentalno stopnišče, s katerega se odpira čudovit razgled na mesto; tam stoji tudi kip enega najbolj znanih Gaskoncev, kraljevega mušketirja D'Artagnana, ki ga je v romanu Trije mušketirji ovekovečil Alexndre Dumas. V središču mesta kraljuje katedrala Sainte-Marie, ki so jo gradili kar 200 let in je najbolj znana po svojih renesančnih barvnih vitražih. Auch obdaja prelepo francosko podeželje, predvsem pa je to vinska regija, v kateri varijo znameniti francoski brendi armagnac. "Pokrajina Armagnac je bila eno prvih območij v Franciji, na katerem so začeli destilirati žgane pijače, in marsikdo verjame, da je armagnac najstarejša žgana pijača na svetu, ki jo še vedno destilirajo," nam je zaupal Lucien Philippe, nekdanji učitelj, ki zdaj obiskovalce mesta poučuje o francoskih vinih in žganju.
Auch, nekoč središče zgodovinske Gaskonje, je danes nekoliko zaspano mesto s številnimi arhitekturnimi presežki in renesančnim pridihom. Eden izmed mestnih simbolov je monumentalno stopnišče, s katerega se odpira čudovit razgled na mesto; tam stoji tudi kip enega najbolj znanih Gaskoncev, kraljevega mušketirja D'Artagnana, ki ga je v romanu Trije mušketirji ovekovečil Alexndre Dumas. V središču mesta kraljuje katedrala Sainte-Marie, ki so jo gradili kar 200 let in je najbolj znana po svojih renesančnih barvnih vitražih. Auch obdaja prelepo francosko podeželje, predvsem pa je to vinska regija, v kateri varijo znameniti francoski brendi armagnac. "Pokrajina Armagnac je bila eno prvih območij v Franciji, na katerem so začeli destilirati žgane pijače, in marsikdo verjame, da je armagnac najstarejša žgana pijača na svetu, ki jo še vedno destilirajo," nam je zaupal Lucien Philippe, nekdanji učitelj, ki zdaj obiskovalce mesta poučuje o francoskih vinih in žganju.
Tisti, ki radi potujejo, imajo zmeraj na zalogi kakšno zanimivo zgodbo. Prisluhnili smo jim in izbrali nekaj prigod iz potovanj, nekatere bolj duhovite, druge pa nas spomnijo, da moramo tudi na počitnicah skrbeti zase in druge okoli nas.
Tisti, ki radi potujejo, imajo zmeraj na zalogi kakšno zanimivo zgodbo. Prisluhnili smo jim in izbrali nekaj prigod iz potovanj, nekatere bolj duhovite, druge pa nas spomnijo, da moramo tudi na počitnicah skrbeti zase in druge okoli nas.
Toulouse, razpet med Atlantik in Sredozemsko morje, vsega eno uro vožnje do Pirenejev, ni po naključju tradicionalna postojanka Dirke po Franciji. Je celo na tretjem mestu večne lestvice francoskih mest, ki so bila v zgodovini Dirke po Franciji vključena kot startna ali ciljna postaja tega tekmovanja, prvič so bili zraven že na prvi dirki leta 1903. "Gledalci, ki bodo po televiziji spremljali dirko, bodo videli velik del naše arhitekturno-kulturne zapuščine in znamenite opečnato-rožnate stavbe, zaradi katerih smo znani kot rožnato mesto. Videli pa bodo lahko tudi ogromne proizvodne hangarje Airbusa in zakaj smo znani kot letalsko in vesoljsko središče Evrope," je povedal direktor agencije Toulouse Team Patrice Vassal. Četrto največje mesto v Franciji je eno najstarejših mest v tem delu Evrope, v srednjem veku je bilo pomembno trgovsko središče, danes pa je znano predvsem kot eno najpomembnejših svetovnih središč letalske in vesoljske industrije, ki zaposluje velik del prebivalstva.
Toulouse, razpet med Atlantik in Sredozemsko morje, vsega eno uro vožnje do Pirenejev, ni po naključju tradicionalna postojanka Dirke po Franciji. Je celo na tretjem mestu večne lestvice francoskih mest, ki so bila v zgodovini Dirke po Franciji vključena kot startna ali ciljna postaja tega tekmovanja, prvič so bili zraven že na prvi dirki leta 1903. "Gledalci, ki bodo po televiziji spremljali dirko, bodo videli velik del naše arhitekturno-kulturne zapuščine in znamenite opečnato-rožnate stavbe, zaradi katerih smo znani kot rožnato mesto. Videli pa bodo lahko tudi ogromne proizvodne hangarje Airbusa in zakaj smo znani kot letalsko in vesoljsko središče Evrope," je povedal direktor agencije Toulouse Team Patrice Vassal. Četrto največje mesto v Franciji je eno najstarejših mest v tem delu Evrope, v srednjem veku je bilo pomembno trgovsko središče, danes pa je znano predvsem kot eno najpomembnejših svetovnih središč letalske in vesoljske industrije, ki zaposluje velik del prebivalstva.
Nedavni primer ugriza strupene kače, ki je bil vzrok za prvo smrtno žrtev po več kot 30 letih pri nas, je pri marsikom še nekoliko poglobil strah in odpor do teh sicer zelo koristnih plazilcev. Ker bilo lani takih ugrizov več kot 20, poletje pa je čas, ko se z njimi pogosteje srečujemo, s strokovnjaki govorimo o tem, kako pravilno ravnati, če kačo srečamo, kako postopati ob morebitnem ugrizu strupenjače, pa tudi o vrstah kač pri nas in njihovi vlogi v naravi.
Nedavni primer ugriza strupene kače, ki je bil vzrok za prvo smrtno žrtev po več kot 30 letih pri nas, je pri marsikom še nekoliko poglobil strah in odpor do teh sicer zelo koristnih plazilcev. Ker bilo lani takih ugrizov več kot 20, poletje pa je čas, ko se z njimi pogosteje srečujemo, s strokovnjaki govorimo o tem, kako pravilno ravnati, če kačo srečamo, kako postopati ob morebitnem ugrizu strupenjače, pa tudi o vrstah kač pri nas in njihovi vlogi v naravi.
14. julij, ali kot mu pravimo pri nas, dan Bastilje, je največji francoski državni praznik. Simbolizira dva zgodovinska dogodka. Najprej padec Bastilje, ki so jo uporniki na ta dan zasedli med francosko revolucijo leta 1789. In morda še bolj pomembno, festival zveze (Fete de la Federation), ki se je v praznovanje revolucije in enotnosti zgodil točno leto dni zatem. Francozi državni praznik na ta dan praznujejo od leta 1880, glavne značilnosti praznika, ki vsako leto poteka med kolesarsko dirko po Franciji pa so lokalni plesi, vojaška parada v Parizu in ognjemeti.
14. julij, ali kot mu pravimo pri nas, dan Bastilje, je največji francoski državni praznik. Simbolizira dva zgodovinska dogodka. Najprej padec Bastilje, ki so jo uporniki na ta dan zasedli med francosko revolucijo leta 1789. In morda še bolj pomembno, festival zveze (Fete de la Federation), ki se je v praznovanje revolucije in enotnosti zgodil točno leto dni zatem. Francozi državni praznik na ta dan praznujejo od leta 1880, glavne značilnosti praznika, ki vsako leto poteka med kolesarsko dirko po Franciji pa so lokalni plesi, vojaška parada v Parizu in ognjemeti.
Francija je ena izmed vodilnih vinskih dežel na svetu, znana po svoji bogati tradiciji pridelave vina, ki sega daleč v keltske in rimske čase. Ključno vlogo pri razvoju vinogradništva so odigrali že srednjeveški samostani, saj so menihi že takrat skrbno preučevali tla, podnebje in načine pridelave ter začrtali temelje sodobnega pojma 'terroir' in stroga pravila označevanja porekla, zaradi katerih so francoska vina postala in ostala visokokakovostna, cenjena po vsem svetu. Vina v Franciji pa niso le gospodarski izdelek, ampak tudi del kulturne identitete, nacionalnega ponosa in francoske umetnosti življenja. In kot je po navadi na jugu, so tu na Francoskem veliko bolj sproščeni glede trt, vina in njegove pridelave. V nekatere vinogradniške in kletarske novosti pa so dobesedno prisiljeni tako zaradi spremenjenih potrošniških navad in trendov kot podnebnih sprememb. 'Pred 50 leti so Francozi popili veliko, veliko vina. Predvsem tradicionalnega, močnega, rdečega in največ tega smo ga proizvedli prav v Languedocu. Zadnja leta pa Francozi segajo po svežih, lahkotnih belih vinih, zato vinarji lahkotno svežino vpeljujejo tudi v rdeča vina,' je o prilagajanju vinarjev povedal mladi Paul, ki vodi degustacije vin v osrednjem vinskem svetišču Carcassonna Le Comptoir de la Cite. Rdeča nit reportaže iz največje francoske vinogradniške regije Languedoc-Roussillon bo vprašanje, kako se v vinsko najbolj tradicionalni državi na svetu prilagajajo novim časom.
Francija je ena izmed vodilnih vinskih dežel na svetu, znana po svoji bogati tradiciji pridelave vina, ki sega daleč v keltske in rimske čase. Ključno vlogo pri razvoju vinogradništva so odigrali že srednjeveški samostani, saj so menihi že takrat skrbno preučevali tla, podnebje in načine pridelave ter začrtali temelje sodobnega pojma 'terroir' in stroga pravila označevanja porekla, zaradi katerih so francoska vina postala in ostala visokokakovostna, cenjena po vsem svetu. Vina v Franciji pa niso le gospodarski izdelek, ampak tudi del kulturne identitete, nacionalnega ponosa in francoske umetnosti življenja. In kot je po navadi na jugu, so tu na Francoskem veliko bolj sproščeni glede trt, vina in njegove pridelave. V nekatere vinogradniške in kletarske novosti pa so dobesedno prisiljeni tako zaradi spremenjenih potrošniških navad in trendov kot podnebnih sprememb. 'Pred 50 leti so Francozi popili veliko, veliko vina. Predvsem tradicionalnega, močnega, rdečega in največ tega smo ga proizvedli prav v Languedocu. Zadnja leta pa Francozi segajo po svežih, lahkotnih belih vinih, zato vinarji lahkotno svežino vpeljujejo tudi v rdeča vina,' je o prilagajanju vinarjev povedal mladi Paul, ki vodi degustacije vin v osrednjem vinskem svetišču Carcassonna Le Comptoir de la Cite. Rdeča nit reportaže iz največje francoske vinogradniške regije Languedoc-Roussillon bo vprašanje, kako se v vinsko najbolj tradicionalni državi na svetu prilagajajo novim časom.
Arhitekt Andraž Keršič: zakaj ga je navdušila njegova novela ' Gospod in pes'? Muzikolog Gregor Pompe: kakšen vtis je naredil nanj glasbeni roman Doktor Faustus ? Filmski kritik Andrej Gustinčič: ali je film Smrt v Benetkah razupit zaradi Mannove novele ali Malerjeve glasbe?
Arhitekt Andraž Keršič: zakaj ga je navdušila njegova novela ' Gospod in pes'? Muzikolog Gregor Pompe: kakšen vtis je naredil nanj glasbeni roman Doktor Faustus ? Filmski kritik Andrej Gustinčič: ali je film Smrt v Benetkah razupit zaradi Mannove novele ali Malerjeve glasbe?
'Z raco lahko narediš vse, kar narediš s prašičem - uporabna je od kljuna do repa. Meso rac skuhamo v lastni masti ter ga shranimo ali v konzerve ali v mast - to je račni konfit. Lahko naredimo ocvirke, račjo mast lahko uporabljamo kot svinjsko, meso lahko posušimo ali le prekadimo, naredimo paštete in nešteto drugih proizvodov,' pravi Benjamin Papaix, kmet, ki na kmetiji La Ferme du Roc nedaleč od Cambiaca na jugu Francije vsako leto zredi 10 tisoč rac. V prvi vrsti seveda za foie gras, ki je glavna francoska kulinarična specialiteta in delikatesa, poleg tartufov in kaviarja ter najbolj cenjena v visoki francoski gastronomiji. Foie gras ali po naše 'mastna jetra' so zaščitena kot kulturna in gastronomska dediščina, a način pridelave zbuja veliko etičnih pomislekov, kmetje v tej dejavnosti pa so deležni veliko zgražanja. Slikoviti jugozahod z idiličinimi vasicami med mehkim gričevjem je središče pridelave te delikatese v Franciji. A čeprav je kmetij, ki se ukvarjajo s to dobičkonosno dejavnostjo, veliko, jih je zelo malo pripravljenih o tem govoriti ali celo pokazati svoje jate rac in gosi.
'Z raco lahko narediš vse, kar narediš s prašičem - uporabna je od kljuna do repa. Meso rac skuhamo v lastni masti ter ga shranimo ali v konzerve ali v mast - to je račni konfit. Lahko naredimo ocvirke, račjo mast lahko uporabljamo kot svinjsko, meso lahko posušimo ali le prekadimo, naredimo paštete in nešteto drugih proizvodov,' pravi Benjamin Papaix, kmet, ki na kmetiji La Ferme du Roc nedaleč od Cambiaca na jugu Francije vsako leto zredi 10 tisoč rac. V prvi vrsti seveda za foie gras, ki je glavna francoska kulinarična specialiteta in delikatesa, poleg tartufov in kaviarja ter najbolj cenjena v visoki francoski gastronomiji. Foie gras ali po naše 'mastna jetra' so zaščitena kot kulturna in gastronomska dediščina, a način pridelave zbuja veliko etičnih pomislekov, kmetje v tej dejavnosti pa so deležni veliko zgražanja. Slikoviti jugozahod z idiličinimi vasicami med mehkim gričevjem je središče pridelave te delikatese v Franciji. A čeprav je kmetij, ki se ukvarjajo s to dobičkonosno dejavnostjo, veliko, jih je zelo malo pripravljenih o tem govoriti ali celo pokazati svoje jate rac in gosi.
V tokratni reportaži gremo na polja severne Francije, kjer raste ena najstarejših gojenih rastlin na svetu, ki s svojo skromnostjo in vzdržljivostjo že tisočletja oblači svet.
V tokratni reportaži gremo na polja severne Francije, kjer raste ena najstarejših gojenih rastlin na svetu, ki s svojo skromnostjo in vzdržljivostjo že tisočletja oblači svet.
Kaj se zgodi, ko podnebna kriza ni več samo znanstveno vprašanje, temveč razredna realnost? Ko kapitalizem profitira tako iz uničevanja planeta kot njegovega "reševanja"? Ko se zdi, da imamo dovolj znanja, a premalo moči? S temi vprašanji se ukvarja norveški družbeni geograf Ståle Holgersen, eden osrednjih gostov tokratne Šole politične ekologije, ki je pretekli teden potekala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Holgersen pravi, da se bistveno vprašanje skriva onkraj zelenega leporečenja in reformističnih iluzij in da ne gre več za vprašanje znanja, ampak za vprašanje moči. Kako je videti mesto, ki služi ljudem, ne dobičku? Kje začeti družbeno preobrazbo – in zakaj otroci niso težava, temveč odrasli?
Kaj se zgodi, ko podnebna kriza ni več samo znanstveno vprašanje, temveč razredna realnost? Ko kapitalizem profitira tako iz uničevanja planeta kot njegovega "reševanja"? Ko se zdi, da imamo dovolj znanja, a premalo moči? S temi vprašanji se ukvarja norveški družbeni geograf Ståle Holgersen, eden osrednjih gostov tokratne Šole politične ekologije, ki je pretekli teden potekala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Holgersen pravi, da se bistveno vprašanje skriva onkraj zelenega leporečenja in reformističnih iluzij in da ne gre več za vprašanje znanja, ampak za vprašanje moči. Kako je videti mesto, ki služi ljudem, ne dobičku? Kje začeti družbeno preobrazbo – in zakaj otroci niso težava, temveč odrasli?
Skozi mesto Bayeux teče reka Aure in če se izgubiš med srednjeveškimi ulicami, le sledi njenemu toku, pravijo domačini. Največ obiskovalcev obišče stolnico in seveda muzej, v katerem je na ogled verjetno najbolj znana tapiserija na svetu, ki velja za prvi zgodovinski strip, in je hkrati pomemben vizualni dokument evropske srednjeveške zgodovine.
Skozi mesto Bayeux teče reka Aure in če se izgubiš med srednjeveškimi ulicami, le sledi njenemu toku, pravijo domačini. Največ obiskovalcev obišče stolnico in seveda muzej, v katerem je na ogled verjetno najbolj znana tapiserija na svetu, ki velja za prvi zgodovinski strip, in je hkrati pomemben vizualni dokument evropske srednjeveške zgodovine.
Kaj, če strmoglavi letalo? Kaj, če bodo v hotelu stenice? Kaj, če bo ravno takrat potres? Marsikdo od nas se pred potovanjem v oddaljene kraje sooča s številnimi dvomi in strahovi. Tokrat smo mimoidoče turiste spraševali, kaj njim povzroča sive lase in kako se soočajo s skrbmi pred dopustovanjem.
Kaj, če strmoglavi letalo? Kaj, če bodo v hotelu stenice? Kaj, če bo ravno takrat potres? Marsikdo od nas se pred potovanjem v oddaljene kraje sooča s številnimi dvomi in strahovi. Tokrat smo mimoidoče turiste spraševali, kaj njim povzroča sive lase in kako se soočajo s skrbmi pred dopustovanjem.
Med valovitimi polji Normandije in vetrovi s severa, približno 15 kilometrov od Rokavskega preliva, leži Caen, gospodarsko, izobraževalno in kulturno središče regije ter upravno središče departmaja Calvados, ki ima tudi pomembno zgodovinsko vlogo.
Med valovitimi polji Normandije in vetrovi s severa, približno 15 kilometrov od Rokavskega preliva, leži Caen, gospodarsko, izobraževalno in kulturno središče regije ter upravno središče departmaja Calvados, ki ima tudi pomembno zgodovinsko vlogo.
Mesto Rouen, ki se ga je prijel tudi vzdevek »Mesto stotih zvonikov« in je bilo v srednjem veku in renesansi drugo največje mesto v Franciji, obiskovalce z le nekaj domišljije ob sprehodu skozi ulice in njihove zgodbe hitro odpelje daleč v zgodovino.
Mesto Rouen, ki se ga je prijel tudi vzdevek »Mesto stotih zvonikov« in je bilo v srednjem veku in renesansi drugo največje mesto v Franciji, obiskovalce z le nekaj domišljije ob sprehodu skozi ulice in njihove zgodbe hitro odpelje daleč v zgodovino.
Dunkerque, mesto na skrajnem severu Francije, je verjetno najbolj znano po zgodovini druge svetovne vojne, predvsem po operaciji Dinamo, ki je tam potekala med 26. majem in 4. junijem leta 1940 in velja za eno najpomembnejših reševalnih operacij v drugi svetovni vojni, po kateri so leta 2017 posneli tudi film.
Dunkerque, mesto na skrajnem severu Francije, je verjetno najbolj znano po zgodovini druge svetovne vojne, predvsem po operaciji Dinamo, ki je tam potekala med 26. majem in 4. junijem leta 1940 in velja za eno najpomembnejših reševalnih operacij v drugi svetovni vojni, po kateri so leta 2017 posneli tudi film.
Prva kolesarska Dirka po Franciji je bila na sporedu pred 122 leti. Začetno točko so izbrali v južnem pariškem predmestju, saj je bila na ulicah v središču francoske prestolnice vožnja s kolesom takrat prepovedana.
Prva kolesarska Dirka po Franciji je bila na sporedu pred 122 leti. Začetno točko so izbrali v južnem pariškem predmestju, saj je bila na ulicah v središču francoske prestolnice vožnja s kolesom takrat prepovedana.
Ko v Lillu vprašaš domačine, kako bi opisali mesto, je ena od pogostejših besed živahno. K temu morda prispeva tudi študentska populacija, saj je Lille z več kot 120.000 študenti eno najmlajših mest po duhu v Franciji. Mesto ima namreč več univerz, zelo prisotni sta tudi ulična umetnost in mlada kreativna scena.
Ko v Lillu vprašaš domačine, kako bi opisali mesto, je ena od pogostejših besed živahno. K temu morda prispeva tudi študentska populacija, saj je Lille z več kot 120.000 študenti eno najmlajših mest po duhu v Franciji. Mesto ima namreč več univerz, zelo prisotni sta tudi ulična umetnost in mlada kreativna scena.
Ta teden na številnih fakultetah po državi potekajo raziskovalni tabori in poletne šole. Znanje poglabljajo tako domači kot tuji študenti, ki so za ta namen obiskali našo državo, pa tudi osnovnošolci in dijaki, ki se šele spoznavajo s področji, ki bi jih utegnila zanimati, ko bodo veliki. Ta teden smo tako med drugim obiskali Poletni raziskovalni tabor na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, kjer se za razred vedoželjnih dijakinj in dijakov iz 20 srednjih šol po Sloveniji preizkuša v precej zahtevnih inženirskih izzivih. Zakaj so namesto plaže izbrali fakultetne hodnike in kako izgleda modeliranje letal in spopadanje z dolgimi programskimi kodami, pa v tokratni Petkovi reportaži. Avtor fotografije: Željko Stevanić
Ta teden na številnih fakultetah po državi potekajo raziskovalni tabori in poletne šole. Znanje poglabljajo tako domači kot tuji študenti, ki so za ta namen obiskali našo državo, pa tudi osnovnošolci in dijaki, ki se šele spoznavajo s področji, ki bi jih utegnila zanimati, ko bodo veliki. Ta teden smo tako med drugim obiskali Poletni raziskovalni tabor na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, kjer se za razred vedoželjnih dijakinj in dijakov iz 20 srednjih šol po Sloveniji preizkuša v precej zahtevnih inženirskih izzivih. Zakaj so namesto plaže izbrali fakultetne hodnike in kako izgleda modeliranje letal in spopadanje z dolgimi programskimi kodami, pa v tokratni Petkovi reportaži. Avtor fotografije: Željko Stevanić
Če se na področju dolgotrajne oskrbe in pomoči odraslim zdaj dogajajo odmevne spremembe, pa ostajajo starši otrok s posebnimi potrebami, sploh takih, ki potrebujejo 24-urno nego, še brez njih. V praksi doživljajo neskončne birokratske postopke, ki se nesmiselno ponavljajo in iz leta v leto in zahtevajo vnovično dokazovanje, da ima otrok še vedno hudo gensko okvaro. Pot zdravljenja spremljajo čakalne dobe, slaba informiranost, pri katerih je včasih še najbolj v pomoč srečno naključje in pa zmožnost samoplačniških storitev. Zato so starši spisali peticijo, s katero opozarjajo na sistemske težave in, kot so zapisali, skušajo doseči pravičnejšo, bolj človeško in dostojnejšo obravnavo otrok. Pobudnica peticije Brigita Mihalič in Tamara Ćuk, mami deklici z redkimi genskimi boleznimi bosta številne sistemske težave predstavili tudi z osebnimi izkušnjami.
Če se na področju dolgotrajne oskrbe in pomoči odraslim zdaj dogajajo odmevne spremembe, pa ostajajo starši otrok s posebnimi potrebami, sploh takih, ki potrebujejo 24-urno nego, še brez njih. V praksi doživljajo neskončne birokratske postopke, ki se nesmiselno ponavljajo in iz leta v leto in zahtevajo vnovično dokazovanje, da ima otrok še vedno hudo gensko okvaro. Pot zdravljenja spremljajo čakalne dobe, slaba informiranost, pri katerih je včasih še najbolj v pomoč srečno naključje in pa zmožnost samoplačniških storitev. Zato so starši spisali peticijo, s katero opozarjajo na sistemske težave in, kot so zapisali, skušajo doseči pravičnejšo, bolj človeško in dostojnejšo obravnavo otrok. Pobudnica peticije Brigita Mihalič in Tamara Ćuk, mami deklici z redkimi genskimi boleznimi bosta številne sistemske težave predstavili tudi z osebnimi izkušnjami.
Leta 2024 si skoraj tretjina Evropejcev zaradi finančnih razlogov ni mogla privoščiti enotedenskega dopusta v tujini. Dopustovanje postaja vse večji privilegij, zato smo se tokrat s turisti pogovarjali o tem, kako inflacijo doživljajo v državi, iz katere prihajajo, kako so finančno načrtovali letošnji dopust in ali je Slovenija po njihovem mnenju cenovno ugodna turistična destinacija.
Leta 2024 si skoraj tretjina Evropejcev zaradi finančnih razlogov ni mogla privoščiti enotedenskega dopusta v tujini. Dopustovanje postaja vse večji privilegij, zato smo se tokrat s turisti pogovarjali o tem, kako inflacijo doživljajo v državi, iz katere prihajajo, kako so finančno načrtovali letošnji dopust in ali je Slovenija po njihovem mnenju cenovno ugodna turistična destinacija.
Začetek julija je, temperature morja pa so že kar visoke, zato smo na Valu 202 preverili, kako je z osvežitvijo v naravnih kopališčih rek in jezer. Z različnih koncev, od Ptujskega do Gorenjske, so se nam oglasili naši dopisniki in nam morda odkrili še kakšen manj znan kotiček. S sogovornicama z Agencije za okolje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa preverjamo kakovost kopalnih voda in tveganja, ki obstajajo tudi pri kopanju v naravi. Foto: BoBo
Začetek julija je, temperature morja pa so že kar visoke, zato smo na Valu 202 preverili, kako je z osvežitvijo v naravnih kopališčih rek in jezer. Z različnih koncev, od Ptujskega do Gorenjske, so se nam oglasili naši dopisniki in nam morda odkrili še kakšen manj znan kotiček. S sogovornicama z Agencije za okolje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa preverjamo kakovost kopalnih voda in tveganja, ki obstajajo tudi pri kopanju v naravi. Foto: BoBo
Festival Lent že več kot tri desetletja v Maribor prinaša glasbo, gledališče, umetnost in utrip sveta. Mesto je postalo oder. Našteli so več kot 230 dogodkov, umetnike iz 28 različnih držav in festivalske sopotnike: ArtKamp, Ano Desetnico in 37. Folkart.
Festival Lent že več kot tri desetletja v Maribor prinaša glasbo, gledališče, umetnost in utrip sveta. Mesto je postalo oder. Našteli so več kot 230 dogodkov, umetnike iz 28 različnih držav in festivalske sopotnike: ArtKamp, Ano Desetnico in 37. Folkart.
Hrčki so majhni glodavci, v katerih je človek po eni strani našel hišnega ljubljenčka, po drugi pa poljskega škodljivca. Toda če govorimo o hrčkih, moramo reči pravi hrčki. Hrčki so namreč zelo široka družina, v katero pa ob pravih hrčkih sodijo tudi lemingi in voluharice.
Hrčki so majhni glodavci, v katerih je človek po eni strani našel hišnega ljubljenčka, po drugi pa poljskega škodljivca. Toda če govorimo o hrčkih, moramo reči pravi hrčki. Hrčki so namreč zelo široka družina, v katero pa ob pravih hrčkih sodijo tudi lemingi in voluharice.
Če ne more občinstvo k nam, bomo pa mi prišli k njemu. To je postal glavni moto gledališča Ane Monro med covidom. Letos bo že osemindvajseti festival Ana Desetnica, od 20. junija do 6. julija bo gostoval v trinajstih mestih po Sloveniji. Obiskovalci si bodo lahko na 50 različnih prizoriščih ogledali kar 127 nastopov na prostem.
Če ne more občinstvo k nam, bomo pa mi prišli k njemu. To je postal glavni moto gledališča Ane Monro med covidom. Letos bo že osemindvajseti festival Ana Desetnica, od 20. junija do 6. julija bo gostoval v trinajstih mestih po Sloveniji. Obiskovalci si bodo lahko na 50 različnih prizoriščih ogledali kar 127 nastopov na prostem.
V Sloveniji je po podatkih statističnega urada v lanskem študijskem letu študiralo 10.561 tujih študentov, to je dobrih 13 odstotkov vseh študentov v Sloveniji. Tuji študenti prihajajo iz 120 različnih držav, največ iz Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. S tremi tujimi študenti se pogovarjamo o študiju v Ljubljani. Kako se pri nas počutijo, kako gre študij in kakšno je življenje pri nas, če ga primerjajo z življenjem v svoji domovini?
V Sloveniji je po podatkih statističnega urada v lanskem študijskem letu študiralo 10.561 tujih študentov, to je dobrih 13 odstotkov vseh študentov v Sloveniji. Tuji študenti prihajajo iz 120 različnih držav, največ iz Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. S tremi tujimi študenti se pogovarjamo o študiju v Ljubljani. Kako se pri nas počutijo, kako gre študij in kakšno je življenje pri nas, če ga primerjajo z življenjem v svoji domovini?
Vkorakali smo v vrhunec turistične sezone. Turiste, ki se vijejo po ulicah, smo zmotili med občudovanjem prestolnice in jim zastavili vprašanje: Zakaj ste se odločili, da obiščete Slovenijo? Novo sezono oddaje Glas mednarodne ulice začenjamo na dan državnosti. Z mimoidočimi obiskovalci iz tujine smo se pogovarjali o tem, kaj sploh vedo o zgodovini Slovenije, kaj jih je prepričalo, da svoj dopust preživijo pri nas, katera je njihova najljubša tradicionalna jed in zakaj gredo vsi najprej na Bled.
Vkorakali smo v vrhunec turistične sezone. Turiste, ki se vijejo po ulicah, smo zmotili med občudovanjem prestolnice in jim zastavili vprašanje: Zakaj ste se odločili, da obiščete Slovenijo? Novo sezono oddaje Glas mednarodne ulice začenjamo na dan državnosti. Z mimoidočimi obiskovalci iz tujine smo se pogovarjali o tem, kaj sploh vedo o zgodovini Slovenije, kaj jih je prepričalo, da svoj dopust preživijo pri nas, katera je njihova najljubša tradicionalna jed in zakaj gredo vsi najprej na Bled.
Po desetletjih neuspešnih poskusov v Sloveniji uvajamo dolgotrajno oskrbo, pri čemer pa se pojavlja kar nekaj začetnih težav. Gorazd Rečnik je odšel v Radlje ob Dravi in preveril, kako so pripravljeni na začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe tudi na domu.
Po desetletjih neuspešnih poskusov v Sloveniji uvajamo dolgotrajno oskrbo, pri čemer pa se pojavlja kar nekaj začetnih težav. Gorazd Rečnik je odšel v Radlje ob Dravi in preveril, kako so pripravljeni na začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe tudi na domu.