Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
"Profesionalni kuharji lahko pripravljajo hrano za veliko ljudi, vendar jim pogosto manjka nekaj najpomembnejšega – ljubezen, manjkata pa tudi skrbnost in osebni pristop. In v tem je velika razlika," pravi priznani grški chef Stelios Fanourakis. O grški kulinariki in oljčnem olju, tudi slovenskem, ki je po njegovem mnenju odlične kakovosti, smo se pogovarjali med njegovim obiskom mariborske Srednje gostinske in turistične šole.
"Profesionalni kuharji lahko pripravljajo hrano za veliko ljudi, vendar jim pogosto manjka nekaj najpomembnejšega – ljubezen, manjkata pa tudi skrbnost in osebni pristop. In v tem je velika razlika," pravi priznani grški chef Stelios Fanourakis. O grški kulinariki in oljčnem olju, tudi slovenskem, ki je po njegovem mnenju odlične kakovosti, smo se pogovarjali med njegovim obiskom mariborske Srednje gostinske in turistične šole.
Bojana Holer iz Dražen Vrha v občini Sveta Ana v Slovenskih goricah, Aleksandra Zorko Šemen iz Turnišča in Smiljka Turk iz Puconcev so tri dolgoletne rejnice, ki konec novembra prejele priznanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. To je prepoznalo njihovo dolgoletno predano delo, minister Mesec pa je na slovesni podelitvi poudaril, da je rejništvo veliko več kot le skrb za otroke – je temelj za njihovo prihodnost. Irena Kodrič Cizerl je obiskala Bojano Holer, ki se je za rejništvo odločila skupaj z možem Romanom. Prvega otroka, takrat 6-letnika, sta sprejela pred 26-imi leti, priznanje za rejniško poslanstvo pa ji veliko pomeni. Izjemno dragoceno je delo rejnic in rejnikov, ki vrata svojih domov, pogosto pa tudi src, odprejo otrokom, ki se iz lastnih družin in domov morajo umakniti zaradi neznosnih razmer. Rejniških družin trenutno možno primanjkuje in vse zgodbe žal niso le pozitivne, zato pa je tiste, ki so, toliko pomembneje nagraditi.
Bojana Holer iz Dražen Vrha v občini Sveta Ana v Slovenskih goricah, Aleksandra Zorko Šemen iz Turnišča in Smiljka Turk iz Puconcev so tri dolgoletne rejnice, ki konec novembra prejele priznanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. To je prepoznalo njihovo dolgoletno predano delo, minister Mesec pa je na slovesni podelitvi poudaril, da je rejništvo veliko več kot le skrb za otroke – je temelj za njihovo prihodnost. Irena Kodrič Cizerl je obiskala Bojano Holer, ki se je za rejništvo odločila skupaj z možem Romanom. Prvega otroka, takrat 6-letnika, sta sprejela pred 26-imi leti, priznanje za rejniško poslanstvo pa ji veliko pomeni. Izjemno dragoceno je delo rejnic in rejnikov, ki vrata svojih domov, pogosto pa tudi src, odprejo otrokom, ki se iz lastnih družin in domov morajo umakniti zaradi neznosnih razmer. Rejniških družin trenutno možno primanjkuje in vse zgodbe žal niso le pozitivne, zato pa je tiste, ki so, toliko pomembneje nagraditi.
Trst je te dni znova središče filmskega dogajanja. V četrtek, 16.januarja se je začel 36. Tržaški filmski festival, ki je posvečen kinematografiji srednje in vzhodne Evrope. Festival, ki ima zelo raznolik program, vsako leto ponuja zanimive zgodbe in ustvarjalne vizije tega dela Evrope. V uradni tekmovalni program celovečernih filmov se je uvrstil film Odrešitev za začetnike režiserke Sonje Prosenc, lani zmagovalni film na Festivalu slovenskega filma Portorož. V tekmovalni program kratkih igranih filmov pa se je uvrstila slovenska manjšinska koprodukcija hrvaškega scenarista in režiserja Nebojše Slijepčevića 'Mož, ki ni mogel molčati'. Film se je uvrstil tudi v ožji izbor za nominacijo za 97. oskarja … in gotovo ima pri tem veliko zaslug naš Goričan Gregor Božič, direktor fotografije.
Trst je te dni znova središče filmskega dogajanja. V četrtek, 16.januarja se je začel 36. Tržaški filmski festival, ki je posvečen kinematografiji srednje in vzhodne Evrope. Festival, ki ima zelo raznolik program, vsako leto ponuja zanimive zgodbe in ustvarjalne vizije tega dela Evrope. V uradni tekmovalni program celovečernih filmov se je uvrstil film Odrešitev za začetnike režiserke Sonje Prosenc, lani zmagovalni film na Festivalu slovenskega filma Portorož. V tekmovalni program kratkih igranih filmov pa se je uvrstila slovenska manjšinska koprodukcija hrvaškega scenarista in režiserja Nebojše Slijepčevića 'Mož, ki ni mogel molčati'. Film se je uvrstil tudi v ožji izbor za nominacijo za 97. oskarja … in gotovo ima pri tem veliko zaslug naš Goričan Gregor Božič, direktor fotografije.
Spet se bliža tisti čas v letu, ko se pred televizijskimi ekrani znajdemo tisti, ki imamo radi glasbo in tisti, ki o njej le radi govorimo. 1. februarja bomo lahko po dveh letih internih izborov znova spremljali Emo. Emo, ki bo ponudila 12 novih skladb bolj ali manj znanih izvajalcev, ki nas bodo poskušali prepričati z bleščicami, perjem, plesnimi vložki in seveda najpomembneje - svojim vokalom.
Spet se bliža tisti čas v letu, ko se pred televizijskimi ekrani znajdemo tisti, ki imamo radi glasbo in tisti, ki o njej le radi govorimo. 1. februarja bomo lahko po dveh letih internih izborov znova spremljali Emo. Emo, ki bo ponudila 12 novih skladb bolj ali manj znanih izvajalcev, ki nas bodo poskušali prepričati z bleščicami, perjem, plesnimi vložki in seveda najpomembneje - svojim vokalom.
Potem ko je Slovenija s prvim januarjem postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije, bomo v intervjuju z direktorjem Ese Josephom Aschbacherjem preverili, kaj članstvo pomeni za našo državo in njen prihodnji razvoj na področju vesoljskih tehnologij. Kako lahko Slovenija izkoristi svoje znanstvene in tehnološke potenciale v tej dinamični industriji in kakšna je perspektiva Ese v vesoljskem sektorju, ki postaja vse bolj konkurenčen, odvisen od zasebnih vlaganj in slabo podprt z ustrezno mednarodno regulativo.
Potem ko je Slovenija s prvim januarjem postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije, bomo v intervjuju z direktorjem Ese Josephom Aschbacherjem preverili, kaj članstvo pomeni za našo državo in njen prihodnji razvoj na področju vesoljskih tehnologij. Kako lahko Slovenija izkoristi svoje znanstvene in tehnološke potenciale v tej dinamični industriji in kakšna je perspektiva Ese v vesoljskem sektorju, ki postaja vse bolj konkurenčen, odvisen od zasebnih vlaganj in slabo podprt z ustrezno mednarodno regulativo.
V fokusu je nova knjiga Enfilade: življenje stanovanja arhitekta Miloša Kosca. Avtorja zanima, kako prostor in družba vzajemno vplivata drug na drugega. Z arheološko analizo stanovanja svoje družine odkriva plasti zgodovine 20. stoletja. Skozi niz široko odprtih vrat, ki so nanizana v enfilade, pravi Kosec, stopajo v različna zgodovinska obdobja in srečujemo ljudi tistega časa, ki so prihajali in odhajali, stanovanje pa je ostalo. Miloš Kosec ob pomoči tlorisa stanovanja in družinskega arhiva ter skupaj z osebnimi spomini izriše polnokrvno življenje stanovanja kot samostojnega zgodovinskega akterja.
V fokusu je nova knjiga Enfilade: življenje stanovanja arhitekta Miloša Kosca. Avtorja zanima, kako prostor in družba vzajemno vplivata drug na drugega. Z arheološko analizo stanovanja svoje družine odkriva plasti zgodovine 20. stoletja. Skozi niz široko odprtih vrat, ki so nanizana v enfilade, pravi Kosec, stopajo v različna zgodovinska obdobja in srečujemo ljudi tistega časa, ki so prihajali in odhajali, stanovanje pa je ostalo. Miloš Kosec ob pomoči tlorisa stanovanja in družinskega arhiva ter skupaj z osebnimi spomini izriše polnokrvno življenje stanovanja kot samostojnega zgodovinskega akterja.
Arhiv Republike Slovenije v letu 2025 praznuje svojo 80-letnico. Kar dolgih 30 let je trajalo čakanje na dokončno urejen dom pomembne državne ustanove, ki bo zdaj delovala bolj učinkovito in hkrati primerneje poskrbela za sprejem obiskovalcev oziroma zainteresiranih državljanov. Sprehodili smo se po številnih oddelkih Arhiva v nekdanji Domobranski kasarni.
Arhiv Republike Slovenije v letu 2025 praznuje svojo 80-letnico. Kar dolgih 30 let je trajalo čakanje na dokončno urejen dom pomembne državne ustanove, ki bo zdaj delovala bolj učinkovito in hkrati primerneje poskrbela za sprejem obiskovalcev oziroma zainteresiranih državljanov. Sprehodili smo se po številnih oddelkih Arhiva v nekdanji Domobranski kasarni.
Perica Jerković in Robi Petan, komika, ki sta tudi letošnjo najdaljšo noč preživela na odru. Z njima govorimo o najboljših trenutkih preteklega leta, najslabših silvestrovanjih in o službenih zabavah, ki so vsako leto enake.
Perica Jerković in Robi Petan, komika, ki sta tudi letošnjo najdaljšo noč preživela na odru. Z njima govorimo o najboljših trenutkih preteklega leta, najslabših silvestrovanjih in o službenih zabavah, ki so vsako leto enake.
V dobro znani, a malce drugačni rubriki se nam iz Rima oglaša Janko (Marko). O silvestrovanju, mišjih dirkah, kolagenu, ki bi ga naj papež oboževal in še o marsičem.
V dobro znani, a malce drugačni rubriki se nam iz Rima oglaša Janko (Marko). O silvestrovanju, mišjih dirkah, kolagenu, ki bi ga naj papež oboževal in še o marsičem.
Družinski albumi so zakladnica trenutkov, ki nam pomenijo največ. Pametne naprave in družbena omrežja so spremenili način, kako shranjujemo spomine, saj trenutke z nenehnim fotografiranjem pogosto beležimo površno, so na okrogli mizi projekta STAznanost poudarili govorci.
Družinski albumi so zakladnica trenutkov, ki nam pomenijo največ. Pametne naprave in družbena omrežja so spremenili način, kako shranjujemo spomine, saj trenutke z nenehnim fotografiranjem pogosto beležimo površno, so na okrogli mizi projekta STAznanost poudarili govorci.
V Bovcu se je sinoči začel BOFF – Bovec Outdoor Film Festival. Potem, ko je lani festival potekal le v Stergulčevi hiši, se letos ponovno vrača tudi v bovški kulturni dom. Festival že 17. leto zapovrstjo v štirih dneh prinaša številne filmske projekcije, predavanja z domačimi in tujimi gosti, razstave, izlete in delavnice.
V Bovcu se je sinoči začel BOFF – Bovec Outdoor Film Festival. Potem, ko je lani festival potekal le v Stergulčevi hiši, se letos ponovno vrača tudi v bovški kulturni dom. Festival že 17. leto zapovrstjo v štirih dneh prinaša številne filmske projekcije, predavanja z domačimi in tujimi gosti, razstave, izlete in delavnice.
Kako nastane ročno izdelana violina? Pridite z nami v delavnico goslarja Daniela Muska, ki v središču Škofje Loke izdeluje vrhunske violine, ki so med solisti po vsem svetu tako zelo cenjene, da ti na svoj instrument v vrsti čakajo tudi več let. Musek je znanje pridobil v Cremoni, zibelki goslarstva, izkušnje in modrost pa prinesel v Slovenijo, kjer danes razvija ideje za dostopnejše instrumente za mlade glasbenike.
Kako nastane ročno izdelana violina? Pridite z nami v delavnico goslarja Daniela Muska, ki v središču Škofje Loke izdeluje vrhunske violine, ki so med solisti po vsem svetu tako zelo cenjene, da ti na svoj instrument v vrsti čakajo tudi več let. Musek je znanje pridobil v Cremoni, zibelki goslarstva, izkušnje in modrost pa prinesel v Slovenijo, kjer danes razvija ideje za dostopnejše instrumente za mlade glasbenike.
"Zgodilo se je lani. Bil sem naiven. Petarda je bila predelana doma, a tega nisem vedel. Držal sem jo v roki, jo prižgal in v sekundi je počilo. Najprej se nisem zavedal, kaj se z mano dogaja. Odpeljali so me v ljubljanski Klinični center. Izgubil sem veliko krvi in desno roko od zapestja navzdol. V sekundi," se nesreče spominja danes 20-letnik, ki se mu je novembra lani življenje zaradi petarde obrnilo na glavo. Na dan začetka dovoljene uporabe pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, se pogovarjamo o nevarnosti uporabe teh izdelkov, skrb vzbujajoči razširjenosti kupovanja petard med mladoletniki in o poškodbah, ki nastanejo zaradi njih, z zdravstvenimi delavci, policisti in oškodovancem.
"Zgodilo se je lani. Bil sem naiven. Petarda je bila predelana doma, a tega nisem vedel. Držal sem jo v roki, jo prižgal in v sekundi je počilo. Najprej se nisem zavedal, kaj se z mano dogaja. Odpeljali so me v ljubljanski Klinični center. Izgubil sem veliko krvi in desno roko od zapestja navzdol. V sekundi," se nesreče spominja danes 20-letnik, ki se mu je novembra lani življenje zaradi petarde obrnilo na glavo. Na dan začetka dovoljene uporabe pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, se pogovarjamo o nevarnosti uporabe teh izdelkov, skrb vzbujajoči razširjenosti kupovanja petard med mladoletniki in o poškodbah, ki nastanejo zaradi njih, z zdravstvenimi delavci, policisti in oškodovancem.
V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu Patru Stanislavu Škrabcu, je v Kostanjevici v Novi Gorici, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. O njej so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost.
V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu Patru Stanislavu Škrabcu, je v Kostanjevici v Novi Gorici, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. O njej so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost.
"Vedno se mi je zdelo, da če se mi življenju kaj zalomi, lahko oprtam nahrbtnik in grem. Kajti če odpreš vrata in greš, se vedno nekaj zgodi, zato se lahko kaj tudi spremeni. A kako za vraga naj nosim nahrbtnik, če me moti celo ogrlica okoli vratu," je zapisala pisateljica Irena Cerar, ki je jeseni na knjižne police poslala knjigo z naslovom Svetišča narave, delo pa je prepričalo tudi široko paleto bralcev, ki so ga izbrali za knjigo leta na letošnjem Knjižnem sejmu v Ljubljani.
"Vedno se mi je zdelo, da če se mi življenju kaj zalomi, lahko oprtam nahrbtnik in grem. Kajti če odpreš vrata in greš, se vedno nekaj zgodi, zato se lahko kaj tudi spremeni. A kako za vraga naj nosim nahrbtnik, če me moti celo ogrlica okoli vratu," je zapisala pisateljica Irena Cerar, ki je jeseni na knjižne police poslala knjigo z naslovom Svetišča narave, delo pa je prepričalo tudi široko paleto bralcev, ki so ga izbrali za knjigo leta na letošnjem Knjižnem sejmu v Ljubljani.
Na tradicionalni prireditvi Ime leta smo gostili posebne posameznike, ki so zaznamovali vseh 12 mesecev iztekajočega se leta. Izjemni gostje, ki v svojih prizadevanjih na različnih področjih našo družbo delajo boljšo, vsakič znova odslikavajo tudi osrednje dogodke iztekajočega se leta. In leto 2024 je bilo v marsikaterem pogledu zaznamovano z razmerami v zdravstvu.
Na tradicionalni prireditvi Ime leta smo gostili posebne posameznike, ki so zaznamovali vseh 12 mesecev iztekajočega se leta. Izjemni gostje, ki v svojih prizadevanjih na različnih področjih našo družbo delajo boljšo, vsakič znova odslikavajo tudi osrednje dogodke iztekajočega se leta. In leto 2024 je bilo v marsikaterem pogledu zaznamovano z razmerami v zdravstvu.
December je, neštetim lučkam navkljub, za številne ljudi najtemačnejši mesec. In težja postaneta tudi osamljenost in izključenost iz družbe, še posebej za starejše, a tudi za številne druge, ki pogrešajo družabnost ali si ne morejo privoščiti plačljivih dejavnosti. Zato je vključevanje v dejavnosti, ki jih pripravlja 16 večgeneracijskih centrov po vsej državi, lahko dobra priložnost tudi za popestritev decembrskih dni.
December je, neštetim lučkam navkljub, za številne ljudi najtemačnejši mesec. In težja postaneta tudi osamljenost in izključenost iz družbe, še posebej za starejše, a tudi za številne druge, ki pogrešajo družabnost ali si ne morejo privoščiti plačljivih dejavnosti. Zato je vključevanje v dejavnosti, ki jih pripravlja 16 večgeneracijskih centrov po vsej državi, lahko dobra priložnost tudi za popestritev decembrskih dni.
Kako nastane izdelek, ki konča v darilni vrečki, postavljeni pod jelko? Gre za vprašanje, ki si ga morda med prazniki ne zastavimo dovolj pogosto. Množični nakupi in obdarovanja z darili, ki so k nam pripotovala iz oddaljenih krajev, že predhodno zavita v nešteto plasti težko razgradljivih materialov, predstavljajo namreč dobršen del na tone naših odpadkov in emisij. Skupina mladih rokodelcev iz Ljubljane se je letos že četrto leto zapored združila, da potrošnikom ponudi bolj trajnostno izbiro. V prav posebni rokodelski trgovini Jelka, se je z domačimi ustvarjalci tradicionalnih rokodelskih izdelkov pogovarjala Mojca Jevšek.
Kako nastane izdelek, ki konča v darilni vrečki, postavljeni pod jelko? Gre za vprašanje, ki si ga morda med prazniki ne zastavimo dovolj pogosto. Množični nakupi in obdarovanja z darili, ki so k nam pripotovala iz oddaljenih krajev, že predhodno zavita v nešteto plasti težko razgradljivih materialov, predstavljajo namreč dobršen del na tone naših odpadkov in emisij. Skupina mladih rokodelcev iz Ljubljane se je letos že četrto leto zapored združila, da potrošnikom ponudi bolj trajnostno izbiro. V prav posebni rokodelski trgovini Jelka, se je z domačimi ustvarjalci tradicionalnih rokodelskih izdelkov pogovarjala Mojca Jevšek.
Po dveh letih v vlogi predsednice republike smo z dr. Natašo Pirc Musar posneli daljši intervju o poglavitnih problemih države, zunanjepolitični podobi Slovenije v mednarodnem prostoru in povprašali po njenih stališčih glede nekaterih aktualnih vprašanj. Med drugim o porastu nasilja v družbi, spoštovanju pravne države in organiziranih napadih na sodstvo, učinkovitosti predstavniških struktur Slovenije v nekaterih mednarodnih institucijah, kot je Varnostni svet Združenih narodov, ter predsedničinem odnosu do pravice do splava.
Po dveh letih v vlogi predsednice republike smo z dr. Natašo Pirc Musar posneli daljši intervju o poglavitnih problemih države, zunanjepolitični podobi Slovenije v mednarodnem prostoru in povprašali po njenih stališčih glede nekaterih aktualnih vprašanj. Med drugim o porastu nasilja v družbi, spoštovanju pravne države in organiziranih napadih na sodstvo, učinkovitosti predstavniških struktur Slovenije v nekaterih mednarodnih institucijah, kot je Varnostni svet Združenih narodov, ter predsedničinem odnosu do pravice do splava.
Mineva 33 let od slovesne premiere filma Babica gre na jug, režiserja Vincija Vogua Anžlovarja, ki se je po dolgi in neozdravljivi bolezni poslovil v začetku decembra. Premiera filma je bila v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma in repriza slovesne premiere bo prav tam na sporedu danes ob 19ih. Sicer pa je bil prvi celovečerec v samostojni Sloveniji uspešnica, ogledalo si ga je skoraj 63 tisoč ljudi in tako je bil to najbolj gledan slovenski film po letu 1991, dokler ga ni leta 97 presegel film Outsider. Peter Bratuša, režiser in producent, je takrat pri filmu ob Anžlovarju in Tomažu Strletu sodeloval kot producent, kot pravi zato, ker nihče drug ni želel narediti filma za tako malo denarja, bil pa je tudi direktor fotografije.
Mineva 33 let od slovesne premiere filma Babica gre na jug, režiserja Vincija Vogua Anžlovarja, ki se je po dolgi in neozdravljivi bolezni poslovil v začetku decembra. Premiera filma je bila v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma in repriza slovesne premiere bo prav tam na sporedu danes ob 19ih. Sicer pa je bil prvi celovečerec v samostojni Sloveniji uspešnica, ogledalo si ga je skoraj 63 tisoč ljudi in tako je bil to najbolj gledan slovenski film po letu 1991, dokler ga ni leta 97 presegel film Outsider. Peter Bratuša, režiser in producent, je takrat pri filmu ob Anžlovarju in Tomažu Strletu sodeloval kot producent, kot pravi zato, ker nihče drug ni želel narediti filma za tako malo denarja, bil pa je tudi direktor fotografije.
Ne zgodi se pogosto, a vendar so znani primeri akcij iskanja pogrešanih iz doma starejših občanov ali psihiatrične bolnišnice. Tudi v Idriji, kjer deluje druga največja psihiatrična bolnišnica v Sloveniji, imajo primere pogrešanih povezanih s to ustanovo. Zaradi njihove varnosti je treba osebe najti čim prej in pri tem ob policiji, gasilcih, gorskih reševalcih pridejo na pomoč tudi vodniki reševalnih psov, tudi psov, izurjenih za mantrailing, ki iščejo pogrešane po njihovem osebnem vonju. Disciplina, ki je k nam prišla iz Amerike, se razvija, za zdaj pa je edino društvo za sledenje človeškemu vonju pri nas v Cerknem. Člani društva so pred kratkim, v sodelovanju s Psihiatrično bolnišnico Idrija in drugimi službami zaščite in reševanja, pripravili izobraževanje ter prikaz iskanja pogrešane osebe.
Ne zgodi se pogosto, a vendar so znani primeri akcij iskanja pogrešanih iz doma starejših občanov ali psihiatrične bolnišnice. Tudi v Idriji, kjer deluje druga največja psihiatrična bolnišnica v Sloveniji, imajo primere pogrešanih povezanih s to ustanovo. Zaradi njihove varnosti je treba osebe najti čim prej in pri tem ob policiji, gasilcih, gorskih reševalcih pridejo na pomoč tudi vodniki reševalnih psov, tudi psov, izurjenih za mantrailing, ki iščejo pogrešane po njihovem osebnem vonju. Disciplina, ki je k nam prišla iz Amerike, se razvija, za zdaj pa je edino društvo za sledenje človeškemu vonju pri nas v Cerknem. Člani društva so pred kratkim, v sodelovanju s Psihiatrično bolnišnico Idrija in drugimi službami zaščite in reševanja, pripravili izobraževanje ter prikaz iskanja pogrešane osebe.
V Kobariškem muzeju so odprli novo občasno razstavo z naslovom Bil sem vojni ujetnik!, ki ponuja drobce dolgih zgodb osemnajstih vojnih ujetnikov, med temi dveh, ki sta dolga leta ujetništva preživela na Daljnem vzhodu. Vsi drugi so ga preživljali v Evropi – v srbskih, avstro-ogrskih, nemških in italijanskih taboriščih vojnih ujetnikov ali na delu v zaledju.
V Kobariškem muzeju so odprli novo občasno razstavo z naslovom Bil sem vojni ujetnik!, ki ponuja drobce dolgih zgodb osemnajstih vojnih ujetnikov, med temi dveh, ki sta dolga leta ujetništva preživela na Daljnem vzhodu. Vsi drugi so ga preživljali v Evropi – v srbskih, avstro-ogrskih, nemških in italijanskih taboriščih vojnih ujetnikov ali na delu v zaledju.
Dobrodelna akcija teče že šesto leto zapored. S taborniškim pristopom v Škofji Loki in njeni okolici zbirajo praznična darila za otroke in starostnike iz socialno šibkejšega okolja.
Dobrodelna akcija teče že šesto leto zapored. S taborniškim pristopom v Škofji Loki in njeni okolici zbirajo praznična darila za otroke in starostnike iz socialno šibkejšega okolja.
Po svetu je z virosom HIV okuženih približno 40 milijonov ljudi, kar je okoli 60 odstotkov manj kot leta 1995, ko je bila epidemija virusa na vrhuncu. V spomin na žrtve in kot opomnik, da je virus v današnji družbi še zmeraj prisoten, vsako leto 1. decembra obeležujemo svetovni dan aidsa. O stanju ozaveščenosti o spolno prenosljivih boleznih smo se pogovarjali s predstavniki nevladnih organizacij, ki so minuli četrtek v središču Ljubljane v sklopu Evropskega tedna tesitranja nagovarjali mimoidoče.
Po svetu je z virosom HIV okuženih približno 40 milijonov ljudi, kar je okoli 60 odstotkov manj kot leta 1995, ko je bila epidemija virusa na vrhuncu. V spomin na žrtve in kot opomnik, da je virus v današnji družbi še zmeraj prisoten, vsako leto 1. decembra obeležujemo svetovni dan aidsa. O stanju ozaveščenosti o spolno prenosljivih boleznih smo se pogovarjali s predstavniki nevladnih organizacij, ki so minuli četrtek v središču Ljubljane v sklopu Evropskega tedna tesitranja nagovarjali mimoidoče.
Lakota ni posledica pomanjkanja hrane. Pridelamo je dovolj, da bi nahranili vse na planetu. Kar milijardo ton je je predlani končalo v smeteh, petina, še preden je prišla do potrošnikov. Ker največ teh odpadkov pridelamo v gospodinjstvih, smo se odpravili po poti bioloških odpadkov in naših navad. Lani je v Sloveniji povprečno vsak od nas zavrgel 29 kilogramov hrane, ki bi lahko pristala na krožnikih, in ne v smeteh.
Lakota ni posledica pomanjkanja hrane. Pridelamo je dovolj, da bi nahranili vse na planetu. Kar milijardo ton je je predlani končalo v smeteh, petina, še preden je prišla do potrošnikov. Ker največ teh odpadkov pridelamo v gospodinjstvih, smo se odpravili po poti bioloških odpadkov in naših navad. Lani je v Sloveniji povprečno vsak od nas zavrgel 29 kilogramov hrane, ki bi lahko pristala na krožnikih, in ne v smeteh.
Ker se s tem koncem tedna zaradi ugodne vremenske napovedi že odpirajo nekatera slovenska smučišča, se spodobi, da se tudi mi v petkovi reportaži odpravimo na kraj, ki je s smučarji danes najbolj oblegan - na sejem rabljene smučarske opreme. Prav v teh dneh v Ljubljani poteka največji pri nas, Sejem Snežinka. Sezona sejmov pa še zdaleč ni končana. Tukaj ponujamo seznam sejmov rabljene smučarske opreme:
Ker se s tem koncem tedna zaradi ugodne vremenske napovedi že odpirajo nekatera slovenska smučišča, se spodobi, da se tudi mi v petkovi reportaži odpravimo na kraj, ki je s smučarji danes najbolj oblegan - na sejem rabljene smučarske opreme. Prav v teh dneh v Ljubljani poteka največji pri nas, Sejem Snežinka. Sezona sejmov pa še zdaleč ni končana. Tukaj ponujamo seznam sejmov rabljene smučarske opreme:
Kako živeti v Aplah 21.stoletja je bilo eno od vprašanj na pogovoru "O arhitekturi za prenovo življenja", ki je bil del programa Orisovih dnevov 2024 v Zagrebu. V okviru Orisa je izšla tudi zajetna monografija Alpski kontrapost, ki predstavlja projekt prenove nekdanje visokogorske domačije Vrlovčnik, v dolini Matkov kot, v neokrnjeni naravi Kamniško-Savinjskih Alp. Prenovo treh zapuščenih podeželskih objektov, na strmem in osamljenem prostoru, na meji z Avstrijo, so zaupali arhitekturnem ateljeju Medprostor.
Kako živeti v Aplah 21.stoletja je bilo eno od vprašanj na pogovoru "O arhitekturi za prenovo življenja", ki je bil del programa Orisovih dnevov 2024 v Zagrebu. V okviru Orisa je izšla tudi zajetna monografija Alpski kontrapost, ki predstavlja projekt prenove nekdanje visokogorske domačije Vrlovčnik, v dolini Matkov kot, v neokrnjeni naravi Kamniško-Savinjskih Alp. Prenovo treh zapuščenih podeželskih objektov, na strmem in osamljenem prostoru, na meji z Avstrijo, so zaupali arhitekturnem ateljeju Medprostor.
Ponarejanje, ropi, vlomi, analogne in spletne prevare – vse to obsega kriminal, povezan z denarjem. Kdaj se je vse začelo? Z menjalci denarja v antični Grčiji ali morda celo že prej, med tehtanjem grudic žlahtnih kovin v Mezopotamiji? V letu 2023 so bili ljudje po vsem svetu zaradi različnih finančnih prevar oškodovani za skoraj 460 milijard evrov, v Sloveniji za 27,5 milijona. Koliko je še tistih, ki predvsem zaradi sramu prevare sploh ne prijavijo?
Ponarejanje, ropi, vlomi, analogne in spletne prevare – vse to obsega kriminal, povezan z denarjem. Kdaj se je vse začelo? Z menjalci denarja v antični Grčiji ali morda celo že prej, med tehtanjem grudic žlahtnih kovin v Mezopotamiji? V letu 2023 so bili ljudje po vsem svetu zaradi različnih finančnih prevar oškodovani za skoraj 460 milijard evrov, v Sloveniji za 27,5 milijona. Koliko je še tistih, ki predvsem zaradi sramu prevare sploh ne prijavijo?
Se spomnite, ko ste kot otroci v vrtcu male stekleničke polepili s peskom ali pa na karton naredili sliko s kamenčki, koruzo, kavnimi zrni ali čim podobnim? Pesek je od nekdaj privlačil tudi Stanko Golob iz Baške grape. Sprva je slikala z akrili, pred 30 leti, pri 42-ih pa ustvarila svojo prvo sliko s peskom. Koliko jih je od takrat nastalo, ne ve natančno, saj posebne evidence ne vodi. Slike iz zadnjih petih let si lahko ogledate na njeni novi razstavi ob 30-letnici slikanja s peskom naravnih barv in različnih debelin z naslovom "Iz narave preko srca do ljudi" v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu in galeriji Kinogledališča Tolmin.
Se spomnite, ko ste kot otroci v vrtcu male stekleničke polepili s peskom ali pa na karton naredili sliko s kamenčki, koruzo, kavnimi zrni ali čim podobnim? Pesek je od nekdaj privlačil tudi Stanko Golob iz Baške grape. Sprva je slikala z akrili, pred 30 leti, pri 42-ih pa ustvarila svojo prvo sliko s peskom. Koliko jih je od takrat nastalo, ne ve natančno, saj posebne evidence ne vodi. Slike iz zadnjih petih let si lahko ogledate na njeni novi razstavi ob 30-letnici slikanja s peskom naravnih barv in različnih debelin z naslovom "Iz narave preko srca do ljudi" v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu in galeriji Kinogledališča Tolmin.
Slovenci imamo srečo, da lahko pijemo kakovostno vodo iz pipe. Pitje vode iz pipe je priročna, zdrava in trajnostna odločitev. Na Zvezi potrošnikov Slovenije menijo, da je treba dostop do brezplačne vode iz pipe ustrezno urediti, vlado pa pozivajo, da z ustreznim predpisom čim prej uredi brezplačen dostop do vode iz pipe v gostinskih obratih in nujno tudi v zdraviliščih.
Slovenci imamo srečo, da lahko pijemo kakovostno vodo iz pipe. Pitje vode iz pipe je priročna, zdrava in trajnostna odločitev. Na Zvezi potrošnikov Slovenije menijo, da je treba dostop do brezplačne vode iz pipe ustrezno urediti, vlado pa pozivajo, da z ustreznim predpisom čim prej uredi brezplačen dostop do vode iz pipe v gostinskih obratih in nujno tudi v zdraviliščih.
S čedalje večjo bazo oboževalk in oboževalcev doma in v tujini so trenutno ena najbolj poslušanih slovenskih zasedb. Po več kot 800 dnevih se vračajo z novim albumom. Zasedba Joker Out je sinoči v studiu 26, v živo, skupaj z Andrejem Karolijem oboževalcem predstavila štiri še nikoli slišane skladbe iz novega albuma. Zbrali smo prve vtise oboževalk in oboževalcev.
S čedalje večjo bazo oboževalk in oboževalcev doma in v tujini so trenutno ena najbolj poslušanih slovenskih zasedb. Po več kot 800 dnevih se vračajo z novim albumom. Zasedba Joker Out je sinoči v studiu 26, v živo, skupaj z Andrejem Karolijem oboževalcem predstavila štiri še nikoli slišane skladbe iz novega albuma. Zbrali smo prve vtise oboževalk in oboževalcev.
Slovenska ulica v Mariboru se je imenovala Burggasse, Gosposka je nosila ime Herrengasse, Glavni trg pa Adolf Hitler Platz. Čeprav so se imena v letih od 2. svetovne vojne spremenila, ulice, ceste in trgi ostajajo na svojih mestih. In po njih se lahko sprehajamo še danes. Od točke do točke - po poteh, ki so jih prehodili glavni junaki v romanu Draga Jančarja "In ljubezen tudi". Po tej knjižni predlogi je namreč nastal literarni zemljevid, ki ga je zasnovala Tonja Jelen, pesnica in literarna kritičarka.
Slovenska ulica v Mariboru se je imenovala Burggasse, Gosposka je nosila ime Herrengasse, Glavni trg pa Adolf Hitler Platz. Čeprav so se imena v letih od 2. svetovne vojne spremenila, ulice, ceste in trgi ostajajo na svojih mestih. In po njih se lahko sprehajamo še danes. Od točke do točke - po poteh, ki so jih prehodili glavni junaki v romanu Draga Jančarja "In ljubezen tudi". Po tej knjižni predlogi je namreč nastal literarni zemljevid, ki ga je zasnovala Tonja Jelen, pesnica in literarna kritičarka.
Domačini, pa domači turistični in kulturni delavci so danes odkrivali delčke Štanjela, slikovite srednjeveške vasice v osrčju slovenskega Krasa. Večina jih je zdajle že v pričakovanju osrednje točke današnjega praznika vina – med njimi pa ni novopečene domačinke, Metke Zver, ki se je z možem Tomažem iz okolice Ljubljane preselila v Štanjel, kjer sta se pred mnogimi leti, veliko pred selitvijo, tudi poročila. Tako na vas, pa tudi domačine, verjetno gleda malce drugače.
Domačini, pa domači turistični in kulturni delavci so danes odkrivali delčke Štanjela, slikovite srednjeveške vasice v osrčju slovenskega Krasa. Večina jih je zdajle že v pričakovanju osrednje točke današnjega praznika vina – med njimi pa ni novopečene domačinke, Metke Zver, ki se je z možem Tomažem iz okolice Ljubljane preselila v Štanjel, kjer sta se pred mnogimi leti, veliko pred selitvijo, tudi poročila. Tako na vas, pa tudi domačine, verjetno gleda malce drugače.
V Štanjelu že več kot 25 let ohranjajo tradicijo izdelovanja ročno spletenih venčkov iz posušenega cvetja, ki prinašajo srečo in krasijo vhodna vrata domov. Venčki so posebni zaradi svoje barvitosti in simbolike, pri čemer najpomembnejši mesec za ustvarjalce ostaja junij, ko se pripravljajo na praznovanje dneva svetega Ivana, 24. junija.
V Štanjelu že več kot 25 let ohranjajo tradicijo izdelovanja ročno spletenih venčkov iz posušenega cvetja, ki prinašajo srečo in krasijo vhodna vrata domov. Venčki so posebni zaradi svoje barvitosti in simbolike, pri čemer najpomembnejši mesec za ustvarjalce ostaja junij, ko se pripravljajo na praznovanje dneva svetega Ivana, 24. junija.
Vrtni park v Štanjelu ali Ferrarijev vrt je torej mojstrovina arhitekta Maksa Fabianija. Zgrajen je bil v obdobju med obema vojnama, kot del vile Ferrari, tržaškega zdravnika Enrica Ferrarija, ki je v Štanjelu želel postaviti podeželsko vilo in sanatorij za pljučne bolnike.
Vrtni park v Štanjelu ali Ferrarijev vrt je torej mojstrovina arhitekta Maksa Fabianija. Zgrajen je bil v obdobju med obema vojnama, kot del vile Ferrari, tržaškega zdravnika Enrica Ferrarija, ki je v Štanjelu želel postaviti podeželsko vilo in sanatorij za pljučne bolnike.
V Evropi zgodovina tradicionalne medicine temelji predvsem na uporabi zelišč in zdravilnih rastlin, v Aziji pa so v ta namen uporabljali tudi gobe. Na primer svetlikava pološčenka oziroma goba, ki je znana tudi pod imenom reiši, ima v Aziji več kot 4000-letno tradicijo uporabe in gojenja, njeno kitajsko ime pa v prevodu pomeni "zelišče duhovne moči". Reiši in šitake (ali japonska nazobčanka) pa sta tudi vrsti gob, ki so ju ljudje kot prvi začeli gojiti, in to v Aziji.
V Evropi zgodovina tradicionalne medicine temelji predvsem na uporabi zelišč in zdravilnih rastlin, v Aziji pa so v ta namen uporabljali tudi gobe. Na primer svetlikava pološčenka oziroma goba, ki je znana tudi pod imenom reiši, ima v Aziji več kot 4000-letno tradicijo uporabe in gojenja, njeno kitajsko ime pa v prevodu pomeni "zelišče duhovne moči". Reiši in šitake (ali japonska nazobčanka) pa sta tudi vrsti gob, ki so ju ljudje kot prvi začeli gojiti, in to v Aziji.
Morda ste že kdaj slišali za metaforo o bledi modri piki na temnem platnu brezmejnega vesolja? Ali pa za zanimivost, da sondi Voyager daleč čez rob našega Osončja nosita vsaka svojo zlato ploščo z zvoki in slikami z našega planeta? Morda ste v 80. letih na televiziji spremljali legendarno serijo Cosmos? Za vsem tem je bil Carl Sagan, ki bi, če bi še živel, to soboto dopolnil 90 let. Pravšnja priložnost, da se ga na kratko spomnimo.
Morda ste že kdaj slišali za metaforo o bledi modri piki na temnem platnu brezmejnega vesolja? Ali pa za zanimivost, da sondi Voyager daleč čez rob našega Osončja nosita vsaka svojo zlato ploščo z zvoki in slikami z našega planeta? Morda ste v 80. letih na televiziji spremljali legendarno serijo Cosmos? Za vsem tem je bil Carl Sagan, ki bi, če bi še živel, to soboto dopolnil 90 let. Pravšnja priložnost, da se ga na kratko spomnimo.
Del regije Salzkammergut v Zgornji Avstriji je tudi mesto Ebensee, ki leži na južnem koncu jezera Traunsee. Mesto je bilo v zgodovini, tako kot številna druga v regiji, znano po soli; tam so namreč naredili bajer za izparevanje soli. Danes pa je obiskano predvsem zaradi prekrasne narave, Ebensee pa je tudi kraj spomina na grozote druge svetovne vojne. Tam je bilo moško nacistično koncentracijsko taborišče, ena izmed podružnic koncentracijskega taborišča Mauthausen. Graditev taborišča se je začela leta 1943, z namenom zagotoviti suženjsko delovno silo za graditev velikanskih podzemnih predorov, v katerih so nacisti razvijali in skladiščili orožje. Zaradi nečloveških delovnih in življenjskih razmer je taborišče Ebensee glede na smrtnost svojih zapornikov veljalo za eno najhujših koncentracijskih taborišč. Del predorov je danes na ogled za javnost, tam pa so tudi spominski center, pokopališče in muzej.
Del regije Salzkammergut v Zgornji Avstriji je tudi mesto Ebensee, ki leži na južnem koncu jezera Traunsee. Mesto je bilo v zgodovini, tako kot številna druga v regiji, znano po soli; tam so namreč naredili bajer za izparevanje soli. Danes pa je obiskano predvsem zaradi prekrasne narave, Ebensee pa je tudi kraj spomina na grozote druge svetovne vojne. Tam je bilo moško nacistično koncentracijsko taborišče, ena izmed podružnic koncentracijskega taborišča Mauthausen. Graditev taborišča se je začela leta 1943, z namenom zagotoviti suženjsko delovno silo za graditev velikanskih podzemnih predorov, v katerih so nacisti razvijali in skladiščili orožje. Zaradi nečloveških delovnih in življenjskih razmer je taborišče Ebensee glede na smrtnost svojih zapornikov veljalo za eno najhujših koncentracijskih taborišč. Del predorov je danes na ogled za javnost, tam pa so tudi spominski center, pokopališče in muzej.
Po besedah prednikov iz Porabja naj bi se čarovniških urokov rešili tako, da se sredi gozda usedemo na hlod in razmišljamo o tem, kaj smo jedli za veliko noč. Čaralice, črnošolci in žerdjavci so pojave, ki naj bi po ljudskem izročilu strašile po porabskih vaseh. V najmanjši porabski vasi Andovci so porabski Slovenci minuli konec tedna organizirali že tradicionalno Vražjo poüt, na kateri so se iz temnih gozdov in goste megle prikazala bitja, o katerih so jim pripovedovali stari starši.
Po besedah prednikov iz Porabja naj bi se čarovniških urokov rešili tako, da se sredi gozda usedemo na hlod in razmišljamo o tem, kaj smo jedli za veliko noč. Čaralice, črnošolci in žerdjavci so pojave, ki naj bi po ljudskem izročilu strašile po porabskih vaseh. V najmanjši porabski vasi Andovci so porabski Slovenci minuli konec tedna organizirali že tradicionalno Vražjo poüt, na kateri so se iz temnih gozdov in goste megle prikazala bitja, o katerih so jim pripovedovali stari starši.
Odvisnost sodobnih družb od digitalnih tehnologij poleg številnih prednosti prinaša tudi kritična tveganja. Tudi zato je nujna kritična družboslovna refleksija, ki so jo pred 40 leti na Fakulteti za družbene vede, takrat FSPN, v Ljubljani začeli s prvim študijem na svetu z nazivom "družboslovna informatika". Raziskovalna pot od optimističnih pričakovanj, da bodo nove tehnologije doprinesle k demokratizaciji družbe, do zapiranja ljudi v enodimenzionalne informacijske mehurčke, je družboslovne informatike pripeljala do tega, da danes govorijo tudi o totalni digitalni družbi.
Odvisnost sodobnih družb od digitalnih tehnologij poleg številnih prednosti prinaša tudi kritična tveganja. Tudi zato je nujna kritična družboslovna refleksija, ki so jo pred 40 leti na Fakulteti za družbene vede, takrat FSPN, v Ljubljani začeli s prvim študijem na svetu z nazivom "družboslovna informatika". Raziskovalna pot od optimističnih pričakovanj, da bodo nove tehnologije doprinesle k demokratizaciji družbe, do zapiranja ljudi v enodimenzionalne informacijske mehurčke, je družboslovne informatike pripeljala do tega, da danes govorijo tudi o totalni digitalni družbi.
Pekel na zemlji in na nebu je zadnja knjiga zgodovinarja Saša Radovanoviča, ki osvetljuje prezrti del slovenske zgodovine. V njej boste našli imena do zdaj anonimnih žrtev zavezniških bombardiranj Maribora v letih 1944 in 1945, med katerimi je evidentiranih 768 civilistov. Po Radovanovičevem mnenju je število umrlih še večje, kar je ocena, dejstvo pa je, da je bilo število odvrženih letalskih bomb veliko večje, kot je pogosto prikazano v javnosti. Nad Mariborom so jih odvrgli vsaj 30 tisoč in tri tisoč neeksplodiranih je še vedno pod tem našim največjim mestom ob Dravi, desetina, opremljena s kemičnim oziroma časovnim vžigalnikom, pa tempirana še vedno čaka na izpolnitev temačnega poslanstva.
Pekel na zemlji in na nebu je zadnja knjiga zgodovinarja Saša Radovanoviča, ki osvetljuje prezrti del slovenske zgodovine. V njej boste našli imena do zdaj anonimnih žrtev zavezniških bombardiranj Maribora v letih 1944 in 1945, med katerimi je evidentiranih 768 civilistov. Po Radovanovičevem mnenju je število umrlih še večje, kar je ocena, dejstvo pa je, da je bilo število odvrženih letalskih bomb veliko večje, kot je pogosto prikazano v javnosti. Nad Mariborom so jih odvrgli vsaj 30 tisoč in tri tisoč neeksplodiranih je še vedno pod tem našim največjim mestom ob Dravi, desetina, opremljena s kemičnim oziroma časovnim vžigalnikom, pa tempirana še vedno čaka na izpolnitev temačnega poslanstva.
»Alpinistk v Sloveniji ni prav veliko morje, prej za en mali bazenček,« pravi Anja Petek, idejna vodja ženske alpinistične odprave Lalung 2024. V eni redkih ženskih alpinističnih odprav, ki jo je razpisala Planinska zveza Slovenije, so se ob Anji v indijsko Himalajo odpravile še Patricija Verdev, Ana Baumgartner in Urša Kešar in tam preplezale štiri prvenstvene smeri. Odmaknjeno območje, kjer so prebile dober mesec, je bilo pred njihovim prihodom slabo raziskano, saj je bilo zaradi političnih razlogov dolgo zaprto za obiskovalce in posledično tudi ni bilo konkretnih zemljevidov, ki bi jim prišli prav. So pa bili medvedi, ki so alpinistkam v baznem taboru precej otežili odpravo in po katerih so poimenovale eno od novih smeri Bear Camp. Tudi o tem, od kod druga tri imena Calm before the storm?, Connection in Here comes the sun, kot so dale ime 2000-metrski smeri po vzhodnem grebenu na šesttisočak Lalung I, so nam povedala alpinistke Anja Petek, Patricija Verdev, Ana Baumgartner in Urša Kešar.
»Alpinistk v Sloveniji ni prav veliko morje, prej za en mali bazenček,« pravi Anja Petek, idejna vodja ženske alpinistične odprave Lalung 2024. V eni redkih ženskih alpinističnih odprav, ki jo je razpisala Planinska zveza Slovenije, so se ob Anji v indijsko Himalajo odpravile še Patricija Verdev, Ana Baumgartner in Urša Kešar in tam preplezale štiri prvenstvene smeri. Odmaknjeno območje, kjer so prebile dober mesec, je bilo pred njihovim prihodom slabo raziskano, saj je bilo zaradi političnih razlogov dolgo zaprto za obiskovalce in posledično tudi ni bilo konkretnih zemljevidov, ki bi jim prišli prav. So pa bili medvedi, ki so alpinistkam v baznem taboru precej otežili odpravo in po katerih so poimenovale eno od novih smeri Bear Camp. Tudi o tem, od kod druga tri imena Calm before the storm?, Connection in Here comes the sun, kot so dale ime 2000-metrski smeri po vzhodnem grebenu na šesttisočak Lalung I, so nam povedala alpinistke Anja Petek, Patricija Verdev, Ana Baumgartner in Urša Kešar.
Z deli Alda Kumarja, Dmitrija Šostakoviča in Johannesa Brahmsa v Cankarjevem domu se je začela nova sezona Kromatike. Simfonični orkester RTV Slovenija v sezono vstopa z novim šefom dirigentom, to je Lio Kuokman, Na eni izmed vaj preverjamo, kaj prinaša nova sezona.
Z deli Alda Kumarja, Dmitrija Šostakoviča in Johannesa Brahmsa v Cankarjevem domu se je začela nova sezona Kromatike. Simfonični orkester RTV Slovenija v sezono vstopa z novim šefom dirigentom, to je Lio Kuokman, Na eni izmed vaj preverjamo, kaj prinaša nova sezona.
Male sive celice vstopajo v jubilejno 30. sezono. Poleg okrogle obletnice je oddajo letos zaznamovalo tudi rekordno število prijav – kar 175 šol. Mi pa smo se prijavili oziroma povabili na snemanje ene izmed oddaj.
Male sive celice vstopajo v jubilejno 30. sezono. Poleg okrogle obletnice je oddajo letos zaznamovalo tudi rekordno število prijav – kar 175 šol. Mi pa smo se prijavili oziroma povabili na snemanje ene izmed oddaj.
Matej Vranič je profesionalni fotograf, ki je za svoja fotografska dela prejel številne nagrade, je pa tudi filmski ustvarjalec. Pred tremi leti nas je v dokumentarnem filmu Divja Slovenija peljal med redko videne prizore iz živalskega in rastlinskega sveta Slovenije, v prvem filmu pa se je osredotočil na ptice Šaleške doline. Tudi v svoji najnovejši dokumentarni filmski mojstrovini se je podal v svet ptic, med ene največjih evropskih sov kozač.
Matej Vranič je profesionalni fotograf, ki je za svoja fotografska dela prejel številne nagrade, je pa tudi filmski ustvarjalec. Pred tremi leti nas je v dokumentarnem filmu Divja Slovenija peljal med redko videne prizore iz živalskega in rastlinskega sveta Slovenije, v prvem filmu pa se je osredotočil na ptice Šaleške doline. Tudi v svoji najnovejši dokumentarni filmski mojstrovini se je podal v svet ptic, med ene največjih evropskih sov kozač.
Delitev dela po spolu je del tradicije in pri nas močno zakoreninjena. Družbene položaje, povezane z močjo, vodenjem in odločanjem, še vedno v veliki meri zasedajo moški, medtem ko so vloge, osredotočene na skrb za druge in gospodinjska opravila, še vedno pretežno ženska domena.
Delitev dela po spolu je del tradicije in pri nas močno zakoreninjena. Družbene položaje, povezane z močjo, vodenjem in odločanjem, še vedno v veliki meri zasedajo moški, medtem ko so vloge, osredotočene na skrb za druge in gospodinjska opravila, še vedno pretežno ženska domena.
Med dobitniki nagrade Megalizzi-Niedzielski, ki jo Evropska komisija podeljuje mladim novinarjem, vključenim v program Youth4Regions, je letos tudi novinarka našega radia Neža Borkovič.
Med dobitniki nagrade Megalizzi-Niedzielski, ki jo Evropska komisija podeljuje mladim novinarjem, vključenim v program Youth4Regions, je letos tudi novinarka našega radia Neža Borkovič.
Potem ko so v ponedeljek razglasili, da gre letošnja Nobelova nagrada v medicini na področje raziskav mikro RNK in njihove vloge pri regulaciji genov, in potem ko je včeraj na področju fizike pod žarometi pristalo raziskovanje umetnih nevronskih mrež in strojnega učenja, so danes v Stockholmu odstrli nagrajence na področju kemije.
Potem ko so v ponedeljek razglasili, da gre letošnja Nobelova nagrada v medicini na področje raziskav mikro RNK in njihove vloge pri regulaciji genov, in potem ko je včeraj na področju fizike pod žarometi pristalo raziskovanje umetnih nevronskih mrež in strojnega učenja, so danes v Stockholmu odstrli nagrajence na področju kemije.
Novinar Boštjan Videmšek je od leta 1999 s terena poročal o vseh večjih vojnah. O ozadju teh vojn, med katerimi večina v taki ali drugačni obliki traja še danes, piše v svoji zadnji knjigi Mir in vojna, ki je izšla pri založbi Umco.
Novinar Boštjan Videmšek je od leta 1999 s terena poročal o vseh večjih vojnah. O ozadju teh vojn, med katerimi večina v taki ali drugačni obliki traja še danes, piše v svoji zadnji knjigi Mir in vojna, ki je izšla pri založbi Umco.
Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU je po naročilu Urada visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) opravil prvo raziskavo o položaju ukrajinskih beguncev v Sloveniji. Večina ukrajinskih beguncev v Sloveniji živi že dalj časa, več kot 80 odstotkov si jih želi tu tudi ostati. Počutijo se varno, hujših sovražnosti ne občutijo. Več kot tretjina je otrok, ki so vključeni v slovenske šole, slabša je zaposlenost odraslih.
Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU je po naročilu Urada visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) opravil prvo raziskavo o položaju ukrajinskih beguncev v Sloveniji. Večina ukrajinskih beguncev v Sloveniji živi že dalj časa, več kot 80 odstotkov si jih želi tu tudi ostati. Počutijo se varno, hujših sovražnosti ne občutijo. Več kot tretjina je otrok, ki so vključeni v slovenske šole, slabša je zaposlenost odraslih.