Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tudi tam, kjer se zdi, da si napake preprosto ne smeš privoščiti, se ta zgodi. V podjetju Marmor Hotavlje se srečujejo z zahtevami najbogatejših naročnikov na svetu, kjer je še vsaka najmanjša podrobnost zelo pomembna. A kljub temu se kdaj zalomi. Kako popraviti napako, ki jo opazi stranka, in zakaj so prav te tiste, ki podjetje povežejo in ga naredijo boljšega?
Tudi tam, kjer se zdi, da si napake preprosto ne smeš privoščiti, se ta zgodi. V podjetju Marmor Hotavlje se srečujejo z zahtevami najbogatejših naročnikov na svetu, kjer je še vsaka najmanjša podrobnost zelo pomembna. A kljub temu se kdaj zalomi. Kako popraviti napako, ki jo opazi stranka, in zakaj so prav te tiste, ki podjetje povežejo in ga naredijo boljšega?
Ko hodite po mestu, se prej ali slej tako rekoč zaletite v oglasno tablo, na kateri vas vabijo, da ugriznete v meso v katerem od obratov hitre prehrane. Slovenska mesta pri tem niso izjema, so se pa nekatera mesta – ne samo v Evropi – odločila, da prostore, prej namenjene oglasnim panojem, namenijo nečemu drugemu – novim drevesom, umetniškim razstavam ali zgolj praznemu prostoru. Nekatera so se odločila tudi za prepoved oglasov za hitro in nezdravo hrano. Zakaj so oglasi za velike korporacije, za hitro prehrano in meso tako problematični? Pridelava hrane je sektor z veliko izpusti toplogrednih plinov, ki v glavnem prihajajo iz živinorejskega sektorja. Ta je tudi glavni dejavnik izsekavanja gozdov. Preveč mesa tudi škodi našemu zdravju. Veliko je razlogov za to, da bi morali uživati manj mesa, a oglasi – tudi tisti, plačani iz javnih sredstev – nas prepričujejo nasprotno. Špela Novak se je pogovarjala z direktorico Umanotere Gajo Brecelj in s soustanoviteljico britanske organizacije AdFree Cities Nicolo Wilks, ki se je v Ljubljani udeležila posveta v organizaciji Umanotere in Zveze potrošnikov Slovenije.
Ko hodite po mestu, se prej ali slej tako rekoč zaletite v oglasno tablo, na kateri vas vabijo, da ugriznete v meso v katerem od obratov hitre prehrane. Slovenska mesta pri tem niso izjema, so se pa nekatera mesta – ne samo v Evropi – odločila, da prostore, prej namenjene oglasnim panojem, namenijo nečemu drugemu – novim drevesom, umetniškim razstavam ali zgolj praznemu prostoru. Nekatera so se odločila tudi za prepoved oglasov za hitro in nezdravo hrano. Zakaj so oglasi za velike korporacije, za hitro prehrano in meso tako problematični? Pridelava hrane je sektor z veliko izpusti toplogrednih plinov, ki v glavnem prihajajo iz živinorejskega sektorja. Ta je tudi glavni dejavnik izsekavanja gozdov. Preveč mesa tudi škodi našemu zdravju. Veliko je razlogov za to, da bi morali uživati manj mesa, a oglasi – tudi tisti, plačani iz javnih sredstev – nas prepričujejo nasprotno. Špela Novak se je pogovarjala z direktorico Umanotere Gajo Brecelj in s soustanoviteljico britanske organizacije AdFree Cities Nicolo Wilks, ki se je v Ljubljani udeležila posveta v organizaciji Umanotere in Zveze potrošnikov Slovenije.
Na tokratnem Avdiofestivalu, ki je v organizaciji Radia Slovenija potekal v ponedeljek v ljubljanski Cukrarni, je kot ena osrednjih vabljenih gostij nastopila dolgoletna direktorica Švedskega radia Cilla Benkö, tudi podpredsednica Združenja evropskih radiodifuznih organizacij, po domače Evrovizije, ki velja za eno najprodornejših medijskih direktoric na svetu. Uspeh Švedskega radia, ki ga vodi od leta 2012, to tudi potrjuje, saj gre za najbrž najuspešnejši javni radio na svetu. Kot med drugim pravi, je njeno sporočilo, "da če bo vsaka medijska hiša poskušala biti vse, bomo vsi zanič. In zato smo se na Švedskem radiu odločili, in to se morda v prihodnosti izkaže za napačno, vendar zdaj še vedno delujemo tako, da je naša glavna dejavnost produkcija zvoka." Na Valu zavrtimo del pogovora, ki ga je z njo za televizijske Odmeve posnel Igor E. Bergant.
Na tokratnem Avdiofestivalu, ki je v organizaciji Radia Slovenija potekal v ponedeljek v ljubljanski Cukrarni, je kot ena osrednjih vabljenih gostij nastopila dolgoletna direktorica Švedskega radia Cilla Benkö, tudi podpredsednica Združenja evropskih radiodifuznih organizacij, po domače Evrovizije, ki velja za eno najprodornejših medijskih direktoric na svetu. Uspeh Švedskega radia, ki ga vodi od leta 2012, to tudi potrjuje, saj gre za najbrž najuspešnejši javni radio na svetu. Kot med drugim pravi, je njeno sporočilo, "da če bo vsaka medijska hiša poskušala biti vse, bomo vsi zanič. In zato smo se na Švedskem radiu odločili, in to se morda v prihodnosti izkaže za napačno, vendar zdaj še vedno delujemo tako, da je naša glavna dejavnost produkcija zvoka." Na Valu zavrtimo del pogovora, ki ga je z njo za televizijske Odmeve posnel Igor E. Bergant.
V Stekleni dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani se bo v prihajajočih dneh predstavilo 46 domačih in tujih modnih oblikovalcev. Kaj se dogaja v zakulisju modnih revij in kaj domači oblikovalci menijo o položaju modne industrije pri nas, v reportaži s 16. Ljubljanskega tedna mode.
V Stekleni dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani se bo v prihajajočih dneh predstavilo 46 domačih in tujih modnih oblikovalcev. Kaj se dogaja v zakulisju modnih revij in kaj domači oblikovalci menijo o položaju modne industrije pri nas, v reportaži s 16. Ljubljanskega tedna mode.
V tokratnem nizu oddaj o rekreaciji gostimo vrhunske športnike, ki se rekreativno ukvarjajo tudi z drugimi športi. V prvi oddaji se nam je pridružil nekdanji košarkar Miha Zupan, ki se zdaj večkrat podi za nogometno žogo, tokrat pa nas je na teren odpeljala plavalka Neža Klančar. A ni nas popeljala na bazen, temveč v ljubljanski plezalni center Balvanija.
V tokratnem nizu oddaj o rekreaciji gostimo vrhunske športnike, ki se rekreativno ukvarjajo tudi z drugimi športi. V prvi oddaji se nam je pridružil nekdanji košarkar Miha Zupan, ki se zdaj večkrat podi za nogometno žogo, tokrat pa nas je na teren odpeljala plavalka Neža Klančar. A ni nas popeljala na bazen, temveč v ljubljanski plezalni center Balvanija.
V podjetništvu se o uspehih pogosto govori glasno, o napakah pa nekoliko tiše. A prav te so velik del končnega uspeha. V drugi oddaji iz serije o podjetniških napakah lahko poslušamo zgodbo družinskega podjetja, ki že več kot štiri desetletja gradi vztrajnost, sodelovanje in učenje na podlagi spodrsljajev. Kako so bratje Jezeršek prevzeli družinsko tradicijo, kakšne izzive prinaša širitev na tuje trge in zakaj se uspeh pogosto začne prav z napako?
V podjetništvu se o uspehih pogosto govori glasno, o napakah pa nekoliko tiše. A prav te so velik del končnega uspeha. V drugi oddaji iz serije o podjetniških napakah lahko poslušamo zgodbo družinskega podjetja, ki že več kot štiri desetletja gradi vztrajnost, sodelovanje in učenje na podlagi spodrsljajev. Kako so bratje Jezeršek prevzeli družinsko tradicijo, kakšne izzive prinaša širitev na tuje trge in zakaj se uspeh pogosto začne prav z napako?
Zakaj se čebele na Kozjanskem dobro razvijajo in zakaj je tu pridelan med drugačen? Vprašanje za Petra Kozmusa, predsednika svetovne čebelarske organizacije in strokovnjaka za čebelarstvo, ki se tudi poklicno ukvarja z varovanjem kranjske sivke. Tina Rojko iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pa razloži, katere ptice privlačijo kozjanski travniški sadovnjaki, ki so izjemen življenjski prostor za nekatere redke in ogrožene vrste ptic.
Zakaj se čebele na Kozjanskem dobro razvijajo in zakaj je tu pridelan med drugačen? Vprašanje za Petra Kozmusa, predsednika svetovne čebelarske organizacije in strokovnjaka za čebelarstvo, ki se tudi poklicno ukvarja z varovanjem kranjske sivke. Tina Rojko iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pa razloži, katere ptice privlačijo kozjanski travniški sadovnjaki, ki so izjemen življenjski prostor za nekatere redke in ogrožene vrste ptic.
Žabja domačija nima nič skupnega z gojenjem žab, ampak je to domačija v Kozjanskem parku v vasi Trebče med Podsredo in Bistrico ob Sotli, v kateri je urejen Informacijski center za dvoživke, ob ribniku pa še učna pot, kjer lahko ob informativnih tablah sledimo življenju dvoživk vse leto.
Žabja domačija nima nič skupnega z gojenjem žab, ampak je to domačija v Kozjanskem parku v vasi Trebče med Podsredo in Bistrico ob Sotli, v kateri je urejen Informacijski center za dvoživke, ob ribniku pa še učna pot, kjer lahko ob informativnih tablah sledimo življenju dvoživk vse leto.
Reka Bistrica s svojo strugo teče skozi osrednji del zavarovanega območja Kozjanskega parka ter biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje.
Reka Bistrica s svojo strugo teče skozi osrednji del zavarovanega območja Kozjanskega parka ter biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje.
Najbolj obiskana točka v Kozjanskem regijskem parku je grad Podsreda, ki je tudi informativna točka, s katere obiskovalce usmerjajo na druge kraje in zanimivosti v parku.
Najbolj obiskana točka v Kozjanskem regijskem parku je grad Podsreda, ki je tudi informativna točka, s katere obiskovalce usmerjajo na druge kraje in zanimivosti v parku.
Na televiziji Slovenija se bo nocoj premierno predvajala prva epizoda nove družinske serije Takšno je življenje. Kot že sam naslov pove, bomo spremljali povsem običajne, pristne like, nekatere iz mesta druge iz vasi. Bili smo na enem od zadnjih snemalnih dni na Gorenjskem.
Na televiziji Slovenija se bo nocoj premierno predvajala prva epizoda nove družinske serije Takšno je življenje. Kot že sam naslov pove, bomo spremljali povsem običajne, pristne like, nekatere iz mesta druge iz vasi. Bili smo na enem od zadnjih snemalnih dni na Gorenjskem.
Na Val 202 se v tem mesecu vrača tudi športna rekreacija. Kot verjetno že veste, bo kmalu na sporedu Ljubljanski maraton. V tokratni seriji sicer ne bomo veliko govorili o teku, temveč se bomo posvetili športnikom, ki svojo strast do gibanja dokazujejo tudi s tem, da se v svojem prostem času ukvarjajo še s kakšnim drugim športom. Najprej bomo nekaj časa preživeli z nekdanjim košarkarjem, lahko bi rekli idolom vseh, ki jih je v življenju doletela okvara sluha. Miha Zupan, nekdanji slovenski članski reprezentant, je svoje sanje uresničil na košarkarskih igriščih, zdaj pa za svoje veselje žogo zelo rad tudi brca.
Na Val 202 se v tem mesecu vrača tudi športna rekreacija. Kot verjetno že veste, bo kmalu na sporedu Ljubljanski maraton. V tokratni seriji sicer ne bomo veliko govorili o teku, temveč se bomo posvetili športnikom, ki svojo strast do gibanja dokazujejo tudi s tem, da se v svojem prostem času ukvarjajo še s kakšnim drugim športom. Najprej bomo nekaj časa preživeli z nekdanjim košarkarjem, lahko bi rekli idolom vseh, ki jih je v življenju doletela okvara sluha. Miha Zupan, nekdanji slovenski članski reprezentant, je svoje sanje uresničil na košarkarskih igriščih, zdaj pa za svoje veselje žogo zelo rad tudi brca.
Zgodbe o podjetništvu se v medijih praviloma znajdejo v dveh primerih: ali gre za zgodbo o velikem uspehu ali pa za zgodbo o napaki, ki je podjetje prisilila v stečaj. Kaj pa zgodbe o napakah, ki so jih podjetniki na svoji poti uspešno rešili in premagali? Po petnajstih letih svoje podjetniške poti nekdanji dobitnik naziva Inovativni mladi kmet leta 2017 še vedno razmišlja o napakah. Tistih, ki jih je storil, in tistih, ki ga še čakajo.
Zgodbe o podjetništvu se v medijih praviloma znajdejo v dveh primerih: ali gre za zgodbo o velikem uspehu ali pa za zgodbo o napaki, ki je podjetje prisilila v stečaj. Kaj pa zgodbe o napakah, ki so jih podjetniki na svoji poti uspešno rešili in premagali? Po petnajstih letih svoje podjetniške poti nekdanji dobitnik naziva Inovativni mladi kmet leta 2017 še vedno razmišlja o napakah. Tistih, ki jih je storil, in tistih, ki ga še čakajo.
Ste že slišali za vesoljsko majonezo? Ne, to ni nova kulinarična muha, ampak znanstveni eksperiment slovenske študentske ekipe CAVE0g z ljubljanske Fakultete za strojništvo, ki se je v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo pred kratkim podala na niz paraboličnih letov v Francijo. Tam so v pogojih breztežnosti raziskovali pojav, ki mu pravimo kavitacijska emulzifikacija. Z drugimi besedami: ugotavljali so, kako v vesolju zmešati dve tekočini, ki se običajno nočeta zmešati, recimo olje in vodo. Z nami so delili prve rezultate svoje raziskave na vrtoglavih 8000 metrih nad tlemi in izkušnjo paraboličnega leta.
Ste že slišali za vesoljsko majonezo? Ne, to ni nova kulinarična muha, ampak znanstveni eksperiment slovenske študentske ekipe CAVE0g z ljubljanske Fakultete za strojništvo, ki se je v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo pred kratkim podala na niz paraboličnih letov v Francijo. Tam so v pogojih breztežnosti raziskovali pojav, ki mu pravimo kavitacijska emulzifikacija. Z drugimi besedami: ugotavljali so, kako v vesolju zmešati dve tekočini, ki se običajno nočeta zmešati, recimo olje in vodo. Z nami so delili prve rezultate svoje raziskave na vrtoglavih 8000 metrih nad tlemi in izkušnjo paraboličnega leta.
Ste za ples? Pa ne tak v posebnih lakastih ali čevljih s peto, ampak za ples, pri katerem se primeš za roke, zavrtiš, morda zmotiš, zasmeješ in plešeš dalje. To je balfolk. Glasbena in plesna skupnost, ki se ukvarja s tradicionalno evropsko ljudsko glasbo in plesi, vendar na sodobnejši način.
Ste za ples? Pa ne tak v posebnih lakastih ali čevljih s peto, ampak za ples, pri katerem se primeš za roke, zavrtiš, morda zmotiš, zasmeješ in plešeš dalje. To je balfolk. Glasbena in plesna skupnost, ki se ukvarja s tradicionalno evropsko ljudsko glasbo in plesi, vendar na sodobnejši način.
Program Botrstvo v Sloveniji deluje že 15 let. V tem času je pomagal že več kot 14.500 otrokom. S pomočjo več kot 10.000 botrov, številnih donatorjev in podpornikov je zbral in razdelil več kot 39 milijonov evrov, brez vsakršne finančne podpore države. Postal je rešilna bilka številnih otrok, opozarja pa tudi na sistemske krivice. V Botrstvu v Sloveniji, ki je glas najranljivejših v družbi, ugotavljajo, da se neenakosti med otroki žal samo še poglabljajo.
Program Botrstvo v Sloveniji deluje že 15 let. V tem času je pomagal že več kot 14.500 otrokom. S pomočjo več kot 10.000 botrov, številnih donatorjev in podpornikov je zbral in razdelil več kot 39 milijonov evrov, brez vsakršne finančne podpore države. Postal je rešilna bilka številnih otrok, opozarja pa tudi na sistemske krivice. V Botrstvu v Sloveniji, ki je glas najranljivejših v družbi, ugotavljajo, da se neenakosti med otroki žal samo še poglabljajo.
Ob koncu jesenske serije Z rokami do poklica, ko smo ob torkih spoznavali mlade v različnih poklicih in njihove mentorje, bomo slišali še reportažo z vseevropskega tekmovanja mladih poklicnih strokovnjakov starih do 25 let, ki vsaki dve leti poteka v različnih mestih po Evropi.
Ob koncu jesenske serije Z rokami do poklica, ko smo ob torkih spoznavali mlade v različnih poklicih in njihove mentorje, bomo slišali še reportažo z vseevropskega tekmovanja mladih poklicnih strokovnjakov starih do 25 let, ki vsaki dve leti poteka v različnih mestih po Evropi.
Kakšnih tisoč mladih iz 22 evropskih držav je prejšnji teden s smehom, pesmijo, razigranostjo, pestrostjo jezikov, narodnosti, ver in barve kože zavzelo približno 100 jadrnic in popestrilo obalo srednje Dalmacije ter otoke. Med mladimi jadralci je bilo tudi skoraj 100 otrok s posebnimi potrebami iz zavodov, šol, dijaških domov in šol s prilagojenim programom. To so otroci z Downovim sindromom, otroško paralizo, lažjimi duševnimi motnjami, motnjami v razvoju, čustveno-vedenjskimi motnjami, ki so se jim pridružili tudi nadarjeni otroci in tisti iz socialno ogroženih okolij.
Kakšnih tisoč mladih iz 22 evropskih držav je prejšnji teden s smehom, pesmijo, razigranostjo, pestrostjo jezikov, narodnosti, ver in barve kože zavzelo približno 100 jadrnic in popestrilo obalo srednje Dalmacije ter otoke. Med mladimi jadralci je bilo tudi skoraj 100 otrok s posebnimi potrebami iz zavodov, šol, dijaških domov in šol s prilagojenim programom. To so otroci z Downovim sindromom, otroško paralizo, lažjimi duševnimi motnjami, motnjami v razvoju, čustveno-vedenjskimi motnjami, ki so se jim pridružili tudi nadarjeni otroci in tisti iz socialno ogroženih okolij.
Verjetno ste že kdaj zgodaj zjutraj, bodisi v mestu bodisi v naravi, opazili ljudi v oranžnih majicah, ki stojijo v krogu in izvajajo skupinsko vadbo. To so člani društva Šola zdravja, nevladne organizacije, ki združuje ljudi z namenom jutranje vadbe na prostem v vseh letnih časih.
Verjetno ste že kdaj zgodaj zjutraj, bodisi v mestu bodisi v naravi, opazili ljudi v oranžnih majicah, ki stojijo v krogu in izvajajo skupinsko vadbo. To so člani društva Šola zdravja, nevladne organizacije, ki združuje ljudi z namenom jutranje vadbe na prostem v vseh letnih časih.
Kdaj ste nazadnje s frizerskega stola odšli z občutkom, da ste dobili več kot samo novo frizuro? Mlada frizerka Nika Kohne pravi, da je prav to bistvo njenega poklica. Da ljudem povrne samozavest, jim nariše nasmeh na obraz. Pri svojih 24 letih je s svojim znanjem in vztrajnostjo že pometla s konkurenco na državnem tekmovanju SloveniaSkills, letos pa se je dokazala tudi na evropskem odru. Njeno mentorico Bojano Galič je v Mariboru posnel Marko Štor.
Kdaj ste nazadnje s frizerskega stola odšli z občutkom, da ste dobili več kot samo novo frizuro? Mlada frizerka Nika Kohne pravi, da je prav to bistvo njenega poklica. Da ljudem povrne samozavest, jim nariše nasmeh na obraz. Pri svojih 24 letih je s svojim znanjem in vztrajnostjo že pometla s konkurenco na državnem tekmovanju SloveniaSkills, letos pa se je dokazala tudi na evropskem odru. Njeno mentorico Bojano Galič je v Mariboru posnel Marko Štor.
Podali se bomo ob obrežja reke Skjern, ki teče skozi nižavja Jutlandije na Danskem. Reka je namreč zgodba o uspehu ohranitve populacije atlantskega lososa, ki je skorajda izumrl, a so reko revitalizirali in ji vdahnili novo življenje. Kako jim je to uspelo, s kakšnimi težavami se soočajo danes, kako pomemben je losos za lokalno prebivalstvo nam bo povedal Kenny Frost, ribič in vodja Laksen hus, Lososove hiše, kamor se zgrinjajo ribiči z vsega sveta, da bi na muho ujeli nespornega kralja vseh rek.
Podali se bomo ob obrežja reke Skjern, ki teče skozi nižavja Jutlandije na Danskem. Reka je namreč zgodba o uspehu ohranitve populacije atlantskega lososa, ki je skorajda izumrl, a so reko revitalizirali in ji vdahnili novo življenje. Kako jim je to uspelo, s kakšnimi težavami se soočajo danes, kako pomemben je losos za lokalno prebivalstvo nam bo povedal Kenny Frost, ribič in vodja Laksen hus, Lososove hiše, kamor se zgrinjajo ribiči z vsega sveta, da bi na muho ujeli nespornega kralja vseh rek.
Pri založbi Beletrina je nedavno izšla knjiga Oražnovci ob stoletnici vselitve, ki zajema pričevanja nekdanjih študentov Oražnovega dijaškega doma na Wolfovi ulici 12 v središču Ljubljane. Oražnov dijaški dom že vse od leta 1925 nudi brezplačno bivanje študentom medicine in dentalne medicine. Njegov obstoj temelji na oporoki zdravnika dr. Ivana Oražna, ki je vse svoje premoženje zapustil ljubljanski univerzi. Knjigo je uredil prof. dr. Stane Repše, nekdanji predsednik kuratorija Oražnovega doma.
Pri založbi Beletrina je nedavno izšla knjiga Oražnovci ob stoletnici vselitve, ki zajema pričevanja nekdanjih študentov Oražnovega dijaškega doma na Wolfovi ulici 12 v središču Ljubljane. Oražnov dijaški dom že vse od leta 1925 nudi brezplačno bivanje študentom medicine in dentalne medicine. Njegov obstoj temelji na oporoki zdravnika dr. Ivana Oražna, ki je vse svoje premoženje zapustil ljubljanski univerzi. Knjigo je uredil prof. dr. Stane Repše, nekdanji predsednik kuratorija Oražnovega doma.
"Pri vseh rokodelskih poklicih se trend obrača. Tudi zanimanje za kamnoseštvo je letos bistveno večje, vpisalo se je veliko novih dijakov in študentov, kar je zelo pohvalno."
"Pri vseh rokodelskih poklicih se trend obrača. Tudi zanimanje za kamnoseštvo je letos bistveno večje, vpisalo se je veliko novih dijakov in študentov, kar je zelo pohvalno."
V Mariboru poteka ta mesec deset mednarodnih poletnih šol s približno 300 študenti iz več kot 20-ih držav. Vabimo vas na radijski potep na Filozofsko fakulteto, kjer smo se udeležili poletne šole z naslovom "Življenje v spreminjajočem se svetu"!. Največji tovrstni mednarodni dogodek za geografe v državi je združil 53 študentov in 20 sodelujočih raziskovalcev iz več evropskih držav. Maribor so spremenili v svet v malem in okolju, mestu, državi in Uniji nastavili ogledalo, dragocen kritičen pogled skozi oči tujih strokovnjakov z različnih področij. Kaj opredeljuje kakovost življenja? So to zdravje, odnosi, socialna država ali okolje?
V Mariboru poteka ta mesec deset mednarodnih poletnih šol s približno 300 študenti iz več kot 20-ih držav. Vabimo vas na radijski potep na Filozofsko fakulteto, kjer smo se udeležili poletne šole z naslovom "Življenje v spreminjajočem se svetu"!. Največji tovrstni mednarodni dogodek za geografe v državi je združil 53 študentov in 20 sodelujočih raziskovalcev iz več evropskih držav. Maribor so spremenili v svet v malem in okolju, mestu, državi in Uniji nastavili ogledalo, dragocen kritičen pogled skozi oči tujih strokovnjakov z različnih področij. Kaj opredeljuje kakovost življenja? So to zdravje, odnosi, socialna država ali okolje?
Skoraj kičasto lepa veduta zaščitene srednjeveške citadele Carcassona s 3 kilometrskim obzidjem in kar 52 stražnimi stolpi je navdihnila priznanega nemškega snovalca klasičnih namiznih družabnih iger Klausa-Jürgena Wredeja, da si je zamislil igro v kateri gradite srednjeveška obzidja in ceste ter z veliko taktike in malo sreče poskušate zbrati čim več točk. In letos bodo v tem mestu že četrtič pripravili festival igre Carcassonne, ki je ena najbolj prodajanih namiznih iger v tem tisočletju. A mnogi oboževalci te igre sploh ne vedo, da na jugozahodu Francije dejansko obstaja mesto, ki je igro nadahnilo in ji dalo ime.
Skoraj kičasto lepa veduta zaščitene srednjeveške citadele Carcassona s 3 kilometrskim obzidjem in kar 52 stražnimi stolpi je navdihnila priznanega nemškega snovalca klasičnih namiznih družabnih iger Klausa-Jürgena Wredeja, da si je zamislil igro v kateri gradite srednjeveška obzidja in ceste ter z veliko taktike in malo sreče poskušate zbrati čim več točk. In letos bodo v tem mestu že četrtič pripravili festival igre Carcassonne, ki je ena najbolj prodajanih namiznih iger v tem tisočletju. A mnogi oboževalci te igre sploh ne vedo, da na jugozahodu Francije dejansko obstaja mesto, ki je igro nadahnilo in ji dalo ime.
Ob 90. obletnici Šahovske zveze Slovenije smo obiskali razstavo o zgodovini te igre pri nas, obenem pa s sogovorniki omenili nekaj pomemebnih mejnikov in pogledali tudi v prihodnost.
Ob 90. obletnici Šahovske zveze Slovenije smo obiskali razstavo o zgodovini te igre pri nas, obenem pa s sogovorniki omenili nekaj pomemebnih mejnikov in pogledali tudi v prihodnost.
Po mednarodni konferenci Zveze potrošnikov Slovenije, kjer so govorili o stotinah oglasov za nezdravo hrano, ki so jim vsak dan izpostavljeni otroci, smo se pogovarjali z novo predsednico ZPS Jasmino Bevc Bahar. Zveza potrošnikov Slovenije obeležuje 35 let zastopanja interesov potrošnikov in zavzemanja za okolje, ki spoštuje in varuje njihove pravice.
Po mednarodni konferenci Zveze potrošnikov Slovenije, kjer so govorili o stotinah oglasov za nezdravo hrano, ki so jim vsak dan izpostavljeni otroci, smo se pogovarjali z novo predsednico ZPS Jasmino Bevc Bahar. Zveza potrošnikov Slovenije obeležuje 35 let zastopanja interesov potrošnikov in zavzemanja za okolje, ki spoštuje in varuje njihove pravice.
Ramzi Maqdizi je palestinski gledališki in filmski ustvarjalec. Deluje med Jeruzalemom in Barcelono. Obseden je z radijem. Ko je bil star 17 let, je ustanovil svoj prvi radio, ki so ga zbombardirali, njega pa zaprli. Pravi, da Izraelci ne uničujejo samo teles Palestincev, ampak jih skušajo uničiti tudi od znotraj. Obkrožen s smrtjo meni, da moramo ponovno razmisliti o tem, kaj sploh smo ljudje.
Ramzi Maqdizi je palestinski gledališki in filmski ustvarjalec. Deluje med Jeruzalemom in Barcelono. Obseden je z radijem. Ko je bil star 17 let, je ustanovil svoj prvi radio, ki so ga zbombardirali, njega pa zaprli. Pravi, da Izraelci ne uničujejo samo teles Palestincev, ampak jih skušajo uničiti tudi od znotraj. Obkrožen s smrtjo meni, da moramo ponovno razmisliti o tem, kaj sploh smo ljudje.
V Ljubljani se je ta teden v okviru letnega srečanja Evropske meteorološke zveze zbralo približno 700 strokovnjakov za meteorologijo, klimatologijo in sorodna področja z vsega sveta. Osrednja tema letošnjega srečanja je uporaba umetne inteligence in strojnega učenja v vremenskih in podnebnih napovedih, pa tudi vprašanje učinkovitega komuniciranja glede ekstremnih dogodkov javnosti. Na prizorišču v Cankarjevem domu je bila tudi ekipa Vala 202. Govorili smo o tem, kako je videti poklic vremenoslovca, kako ekstremno je bilo letošnje poletje, do prihodnjih vplivov vremena na kmetijstvo in tudi tega, kje v naših gorah so izmerili največ padavin.
V Ljubljani se je ta teden v okviru letnega srečanja Evropske meteorološke zveze zbralo približno 700 strokovnjakov za meteorologijo, klimatologijo in sorodna področja z vsega sveta. Osrednja tema letošnjega srečanja je uporaba umetne inteligence in strojnega učenja v vremenskih in podnebnih napovedih, pa tudi vprašanje učinkovitega komuniciranja glede ekstremnih dogodkov javnosti. Na prizorišču v Cankarjevem domu je bila tudi ekipa Vala 202. Govorili smo o tem, kako je videti poklic vremenoslovca, kako ekstremno je bilo letošnje poletje, do prihodnjih vplivov vremena na kmetijstvo in tudi tega, kje v naših gorah so izmerili največ padavin.
Pogovor s slovenskim filmskim ustvarjalcem Jakobom Kresetom, ki se je pridružil medijski odpravi, ki bo na neodvisni ladji spremljala mednarodno flotiljo Sumud, največjo koordinirano civilno floto v zgodovini. Krese zastopa kampanjo Global Art Mobilisation in gibanje Filmmakers for Palestine, s čimer predstavlja zavezanost številnih kulturnih delavcev boju za pravice in varnost palestinskega ljudstva.
Pogovor s slovenskim filmskim ustvarjalcem Jakobom Kresetom, ki se je pridružil medijski odpravi, ki bo na neodvisni ladji spremljala mednarodno flotiljo Sumud, največjo koordinirano civilno floto v zgodovini. Krese zastopa kampanjo Global Art Mobilisation in gibanje Filmmakers for Palestine, s čimer predstavlja zavezanost številnih kulturnih delavcev boju za pravice in varnost palestinskega ljudstva.
V tokratni oddaji o poklicih prihodnosti spoznavamo mojstre in vajence, ki iz surovega kosa kovine ustvarijo popolne dele za avtomobile, letala in ladje. Gre za enega tistih poklicev, ki ga poznajo le redki, toda brez njega bi se svet dobesedno ustavil. Pri delu je potrebna neverjetna natančnost, saj lahko že ena sama ničla pomeni razliko med uspehom in škodo, vredno več sto tisoč evrov.
V tokratni oddaji o poklicih prihodnosti spoznavamo mojstre in vajence, ki iz surovega kosa kovine ustvarijo popolne dele za avtomobile, letala in ladje. Gre za enega tistih poklicev, ki ga poznajo le redki, toda brez njega bi se svet dobesedno ustavil. Pri delu je potrebna neverjetna natančnost, saj lahko že ena sama ničla pomeni razliko med uspehom in škodo, vredno več sto tisoč evrov.
Tokratni popolni Lunin mrk smo na Valu 202 opazovali v živo izpred Tivolskega gradu v Ljubljani. Pogovarjali smo se z astronomi in mladimi olimpijci iz astrofizike ter nizali zgodbe o vplivu Lune na človeka, živali, morje in mitologijo. Čeprav so Luno na nebu zastirali oblaki, je pa toliko bolj odmevala v etru. Pogovarjali smo se z astronomi in mladimi olimpijci iz astrofizike ter nizali zgodbe o vplivu Lune na človeka, živali, morje in mitologijo.
Tokratni popolni Lunin mrk smo na Valu 202 opazovali v živo izpred Tivolskega gradu v Ljubljani. Pogovarjali smo se z astronomi in mladimi olimpijci iz astrofizike ter nizali zgodbe o vplivu Lune na človeka, živali, morje in mitologijo. Čeprav so Luno na nebu zastirali oblaki, je pa toliko bolj odmevala v etru. Pogovarjali smo se z astronomi in mladimi olimpijci iz astrofizike ter nizali zgodbe o vplivu Lune na človeka, živali, morje in mitologijo.
Ste vedeli, da se je dirka na Luno začela že dolgo pred znamenitim Apollom 11? Preden je človek sploh stopil nanjo, so tja že hiteli roboti, ki so tlakovali pot poznejšim legendarnim misijam. V pogovoru z novinarjem portala MMC in poznavalcem vesoljskih misij Aljošo Mastnom vas odpeljemo po sledeh najbolj legendarnih misij na Luno – od Apolla 8, ki je prvič obkrožil Luno, do enajstice, ki je tam pustila človeške sledi, pa naprej do dramatičnega Apolla 13 in zadnje misije št. 17. In potem? Nastopilo je dolgo zatišje, ki pa mu danes sledi oživljena vesoljska tekma. Kitajci napovedujejo človeka na Luni do konca tega desetletja, tik za petami so jim Američani.
Ste vedeli, da se je dirka na Luno začela že dolgo pred znamenitim Apollom 11? Preden je človek sploh stopil nanjo, so tja že hiteli roboti, ki so tlakovali pot poznejšim legendarnim misijam. V pogovoru z novinarjem portala MMC in poznavalcem vesoljskih misij Aljošo Mastnom vas odpeljemo po sledeh najbolj legendarnih misij na Luno – od Apolla 8, ki je prvič obkrožil Luno, do enajstice, ki je tam pustila človeške sledi, pa naprej do dramatičnega Apolla 13 in zadnje misije št. 17. In potem? Nastopilo je dolgo zatišje, ki pa mu danes sledi oživljena vesoljska tekma. Kitajci napovedujejo človeka na Luni do konca tega desetletja, tik za petami so jim Američani.
Predstavljamo manj znane poklice. Takšne, za katere se mladi morda ne odločajo pogosto. Pa vendar so za nekatere prav ti poklici sanjski. V seriji oddaj bomo spoznavali mlade, ki šele začenjajo stopati po poklicnih poteh, ter njihove mentorje, ki jih pri tem usmerjajo in ki so videli, kako se je poklic v zadnjih desetletjih spreminjal.
Predstavljamo manj znane poklice. Takšne, za katere se mladi morda ne odločajo pogosto. Pa vendar so za nekatere prav ti poklici sanjski. V seriji oddaj bomo spoznavali mlade, ki šele začenjajo stopati po poklicnih poteh, ter njihove mentorje, ki jih pri tem usmerjajo in ki so videli, kako se je poklic v zadnjih desetletjih spreminjal.
190 tisoč osnovnošolcev je danes vstopilo v novo šolsko leto. Med njimi je zadnja leta vse več otrok, ki so k nam prišli iz tujine in imajo izkušnjo šolanja tam. Kakšna je šola na Filipinih, Walesu in v Eritreji? Kako se jim zdi šola tu? Kako so jih sprejeli sošolci in kako se spopadajo s slovenščino? Prisluhnite Gabrielu, Nikodi, Rafaelu, Brunu in Danielu.
190 tisoč osnovnošolcev je danes vstopilo v novo šolsko leto. Med njimi je zadnja leta vse več otrok, ki so k nam prišli iz tujine in imajo izkušnjo šolanja tam. Kakšna je šola na Filipinih, Walesu in v Eritreji? Kako se jim zdi šola tu? Kako so jih sprejeli sošolci in kako se spopadajo s slovenščino? Prisluhnite Gabrielu, Nikodi, Rafaelu, Brunu in Danielu.
Ob začetku novega šolskega leta smo obiskali Osnovno šolo Škofljica, kjer so svoje vtise o šoli in tem, česa se veselijo v novem šolskem letu, delili petošolci Rebeka, Vita, Karolina, Mari, Lev in Jonas.
Ob začetku novega šolskega leta smo obiskali Osnovno šolo Škofljica, kjer so svoje vtise o šoli in tem, česa se veselijo v novem šolskem letu, delili petošolci Rebeka, Vita, Karolina, Mari, Lev in Jonas.
Na Finskem, Cipru, Poljskem in v Latviji v teh dneh poteka evropsko prvenstvo v košarki. To je eden najpomembnejših športnih dogodkov letošnjega leta in hkrati velik organizacijski zalogaj.
Na Finskem, Cipru, Poljskem in v Latviji v teh dneh poteka evropsko prvenstvo v košarki. To je eden najpomembnejših športnih dogodkov letošnjega leta in hkrati velik organizacijski zalogaj.
Čeprav je paradižnik danes stalnica vrtov in vrtičkov, so se mu sprva – potem ko so ga iz Južne Amerike prinesli v Evropo – izogibali in ga imeli za strupenega. Tudi družina razhudnikovk, v katero spada, je dobila ime po rastlinah, ki so bile v ljudski tradiciji povezane z zastrupitvami in celo s čarovništvom in namiguje na "hudobnost" rastline.
Čeprav je paradižnik danes stalnica vrtov in vrtičkov, so se mu sprva – potem ko so ga iz Južne Amerike prinesli v Evropo – izogibali in ga imeli za strupenega. Tudi družina razhudnikovk, v katero spada, je dobila ime po rastlinah, ki so bile v ljudski tradiciji povezane z zastrupitvami in celo s čarovništvom in namiguje na "hudobnost" rastline.
Beneški filmski festival se že nekaj desetletij odvija na enajst kilometrov dolgem otoku Lido, ki ščiti Beneško laguno pred Jadranskim morjem. V igri za beneške leve se poteguje 21 filmov v glavnem tekmovalnem programu, v ostalih programih pa je seveda filmov in nagrad veliko več. Nina Zagoričnik se je tam pogovarjala z Ivano Godnik.
Beneški filmski festival se že nekaj desetletij odvija na enajst kilometrov dolgem otoku Lido, ki ščiti Beneško laguno pred Jadranskim morjem. V igri za beneške leve se poteguje 21 filmov v glavnem tekmovalnem programu, v ostalih programih pa je seveda filmov in nagrad veliko več. Nina Zagoričnik se je tam pogovarjala z Ivano Godnik.
Po novih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bil letošnji julij glede obiska turistov najbolj obiskan mesec doslej. Na začetku letošnje turistične sezone so namreč našteli več kot milijon prihodov in skoraj tri milijone prenočitev. Izkušnje turistov smo tokrat primerjali z izkušnjami domačinov ter jih vprašali, kako so oni doživljali vrhunec turistične sezone.
Po novih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bil letošnji julij glede obiska turistov najbolj obiskan mesec doslej. Na začetku letošnje turistične sezone so namreč našteli več kot milijon prihodov in skoraj tri milijone prenočitev. Izkušnje turistov smo tokrat primerjali z izkušnjami domačinov ter jih vprašali, kako so oni doživljali vrhunec turistične sezone.
Prva ženska ministrica za zunanje zadeve in izseljence Palestine dr. Varsen Aghabekian Shahin je kristjanka in ima armenske korenine. Palestinska oblast ima vizijo demokratične Palestine, vendar je trenutna politična realnost takšna, da če imaš moč, lahko počneš, kar hočeš.
Prva ženska ministrica za zunanje zadeve in izseljence Palestine dr. Varsen Aghabekian Shahin je kristjanka in ima armenske korenine. Palestinska oblast ima vizijo demokratične Palestine, vendar je trenutna politična realnost takšna, da če imaš moč, lahko počneš, kar hočeš.
Plezalka Janja Garnbret v steni resnično deluje kot superjunakinja, ki se je ne bi branili niti v kakšnem legendarnem stripu ali filmski franšizi. Vse to je dokazala na dobrodelnem maratonu v plezalnem centru v Slovenski Bistrici, kjer je v 24 urah preplezala 100 različnih smeri. Tako kot je Janji Garnbret v navadi, je tudi med tem, čeprav maratonskim dogodkom, nasmešek ni zapustil. Kot, da bi se ves čas igrala. Vse zbrane donacije in izkupiček od vstopnic dogodka so namenjeni dobrodelnemu skladu Botrstvo v športu. Mlade talente pa lahko še vedno podprete – s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo JANJA5 ali JANJA10 na številko 1919 in prispevate 5 oz. 10 evrov za njihovo športno prihodnost.
Plezalka Janja Garnbret v steni resnično deluje kot superjunakinja, ki se je ne bi branili niti v kakšnem legendarnem stripu ali filmski franšizi. Vse to je dokazala na dobrodelnem maratonu v plezalnem centru v Slovenski Bistrici, kjer je v 24 urah preplezala 100 različnih smeri. Tako kot je Janji Garnbret v navadi, je tudi med tem, čeprav maratonskim dogodkom, nasmešek ni zapustil. Kot, da bi se ves čas igrala. Vse zbrane donacije in izkupiček od vstopnic dogodka so namenjeni dobrodelnemu skladu Botrstvo v športu. Mlade talente pa lahko še vedno podprete – s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo JANJA5 ali JANJA10 na številko 1919 in prispevate 5 oz. 10 evrov za njihovo športno prihodnost.
Ko pomislimo na gradove, si jih običajno predstavljamo na hribu, nad mestom. Grad v Slovenski Bistrici pa je drugačen, stoji prav v središču mesta.
Ko pomislimo na gradove, si jih običajno predstavljamo na hribu, nad mestom. Grad v Slovenski Bistrici pa je drugačen, stoji prav v središču mesta.
Plezalka Janja Garnbret v steni deluje kot superjunakinja, ki se je ne bi branili niti kakšen legendaren strip ali filmska franšiza. Vse to dokazuje vsem na očem na dobrodelnem maratonu v plezalnem centru v Slovenski Bistrici, kjer bo v 24 urah poskušala preplezati 100 različnih smeri.
Plezalka Janja Garnbret v steni deluje kot superjunakinja, ki se je ne bi branili niti kakšen legendaren strip ali filmska franšiza. Vse to dokazuje vsem na očem na dobrodelnem maratonu v plezalnem centru v Slovenski Bistrici, kjer bo v 24 urah poskušala preplezati 100 različnih smeri.
V Sloveniji je kar precej ljubiteljev starodobnih motorjev, ki imajo v lasti več ohranjenih in obnovljenih motorjev, le redki pa imajo svojo zbirko odprto za javnost. Med njimi je nekdanji dirkač Franc Pušnik, ki je v Slovenski Bistrici uredil muzej, vanj postavil dirkalnike, ki jih je vozil v dolgoletni motoristični karieri, ob njih pa postavil še vrsto zanimivih starih motorjev, ki jih je sam tudi obnovil.
V Sloveniji je kar precej ljubiteljev starodobnih motorjev, ki imajo v lasti več ohranjenih in obnovljenih motorjev, le redki pa imajo svojo zbirko odprto za javnost. Med njimi je nekdanji dirkač Franc Pušnik, ki je v Slovenski Bistrici uredil muzej, vanj postavil dirkalnike, ki jih je vozil v dolgoletni motoristični karieri, ob njih pa postavil še vrsto zanimivih starih motorjev, ki jih je sam tudi obnovil.
Razlika med stanovalci Strokovnega centra Mladinski dom Maribor in otroci v običajnih družinah je, da imajo naši otroci in mladostniki samo eno ali dve možnosti vnovičnega začetka, razmišlja vzgojitelj Jože Frkač. Njihovi premiki so majhni, a prav vsak šteje. Tudi obisk treninga. Šport je najboljša preventiva za odvračanje mladih od pohajkovanja, prepovedanih substanc in nekemičnih zasvojenosti. Njihovi športniki dosegajo odlične rezultate, »priveslali so do najvišjih mest,« boste slišali v pogovoru. Pa tudi o medgeneracijski pomoči, vzoru in razmisleku, da šport mladim daje strukturo in jih opremlja z mehanizmi, ki jih spremljajo skozi vse življenje. V Mladinskem domu Maribor iščejo talente, tisto skrito v vsakem posamezniku. Možnost vstopa na športno pot jim omogoča program Botrstvo.
Razlika med stanovalci Strokovnega centra Mladinski dom Maribor in otroci v običajnih družinah je, da imajo naši otroci in mladostniki samo eno ali dve možnosti vnovičnega začetka, razmišlja vzgojitelj Jože Frkač. Njihovi premiki so majhni, a prav vsak šteje. Tudi obisk treninga. Šport je najboljša preventiva za odvračanje mladih od pohajkovanja, prepovedanih substanc in nekemičnih zasvojenosti. Njihovi športniki dosegajo odlične rezultate, »priveslali so do najvišjih mest,« boste slišali v pogovoru. Pa tudi o medgeneracijski pomoči, vzoru in razmisleku, da šport mladim daje strukturo in jih opremlja z mehanizmi, ki jih spremljajo skozi vse življenje. V Mladinskem domu Maribor iščejo talente, tisto skrito v vsakem posamezniku. Možnost vstopa na športno pot jim omogoča program Botrstvo.
Na Planini pod Šumnikom na Pohorju pravkar poteka mednarodni dub reggae festival Roots in the Woods. Butični festival, ki se ga udeleži največ 500 ljudi, poudarja vrednote skupnosti, miru in pozitivne energije sredi neokrnjene narave.
Na Planini pod Šumnikom na Pohorju pravkar poteka mednarodni dub reggae festival Roots in the Woods. Butični festival, ki se ga udeleži največ 500 ljudi, poudarja vrednote skupnosti, miru in pozitivne energije sredi neokrnjene narave.
Občina Slovenska Bistrica se po površini med slovenskimi občinami uvršča na šestnajsto mesto, po številu prebivalcev pa na enajsto.
Občina Slovenska Bistrica se po površini med slovenskimi občinami uvršča na šestnajsto mesto, po številu prebivalcev pa na enajsto.
Slovenska Bistrica je kraj, ki je že od nekdaj izrekal dobrodošlico popotnikom na trgovski poti med Panonsko nižino in štajerskim zaledjem. Mnogi so se tam ustavili zaradi gradu, ki je stoletja krojil življenje meščanov. Tudi danes se turisti radi vračajo – ne le zaradi gradu in parka, temveč tudi zaradi razgibane okolice, vinorodnih gričev in bližine pohorskih gozdov. Nekateri pa so tam ostali.
Slovenska Bistrica je kraj, ki je že od nekdaj izrekal dobrodošlico popotnikom na trgovski poti med Panonsko nižino in štajerskim zaledjem. Mnogi so se tam ustavili zaradi gradu, ki je stoletja krojil življenje meščanov. Tudi danes se turisti radi vračajo – ne le zaradi gradu in parka, temveč tudi zaradi razgibane okolice, vinorodnih gričev in bližine pohorskih gozdov. Nekateri pa so tam ostali.
Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško že 66 let organizira letovanja za otroke tako ob morju kot v Trenti. V vseh teh letih je z njimi počitnikovalo kakšnih 24.000 otrok, mnogi med njimi iz družin s finančnimi in drugimi težavami brezplačno. Na kreativno gledališkem taboru v domu Triglavska roža v Trenti smo obiskali 17 otrok in mladostnikov ter njihove mentorice.
Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško že 66 let organizira letovanja za otroke tako ob morju kot v Trenti. V vseh teh letih je z njimi počitnikovalo kakšnih 24.000 otrok, mnogi med njimi iz družin s finančnimi in drugimi težavami brezplačno. Na kreativno gledališkem taboru v domu Triglavska roža v Trenti smo obiskali 17 otrok in mladostnikov ter njihove mentorice.