Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Aktualne vsebine Vala 202.
Predstavljamo manj znane poklice. Takšne, za katere se mladi morda ne odločajo pogosto. Pa vendar so za nekatere prav ti poklici sanjski. V seriji oddaj bomo spoznavali mlade, ki šele začenjajo stopati po poklicnih poteh, ter njihove mentorje, ki jih pri tem usmerjajo in ki so videli, kako se je poklic v zadnjih desetletjih spreminjal.
Predstavljamo manj znane poklice. Takšne, za katere se mladi morda ne odločajo pogosto. Pa vendar so za nekatere prav ti poklici sanjski. V seriji oddaj bomo spoznavali mlade, ki šele začenjajo stopati po poklicnih poteh, ter njihove mentorje, ki jih pri tem usmerjajo in ki so videli, kako se je poklic v zadnjih desetletjih spreminjal.
190 tisoč osnovnošolcev je danes vstopilo v novo šolsko leto. Med njimi je zadnja leta vse več otrok, ki so k nam prišli iz tujine in imajo izkušnjo šolanja tam. Kakšna je šola na Filipinih, Walesu in v Eritreji? Kako se jim zdi šola tu? Kako so jih sprejeli sošolci in kako se spopadajo s slovenščino? Prisluhnite Gabrielu, Nikodi, Rafaelu, Brunu in Danielu.
190 tisoč osnovnošolcev je danes vstopilo v novo šolsko leto. Med njimi je zadnja leta vse več otrok, ki so k nam prišli iz tujine in imajo izkušnjo šolanja tam. Kakšna je šola na Filipinih, Walesu in v Eritreji? Kako se jim zdi šola tu? Kako so jih sprejeli sošolci in kako se spopadajo s slovenščino? Prisluhnite Gabrielu, Nikodi, Rafaelu, Brunu in Danielu.
Ob začetku novega šolskega leta smo obiskali Osnovno šolo Škofljica, kjer so svoje vtise o šoli in tem, česa se veselijo v novem šolskem letu, delili petošolci Rebeka, Vita, Karolina, Mari, Lev in Jonas.
Ob začetku novega šolskega leta smo obiskali Osnovno šolo Škofljica, kjer so svoje vtise o šoli in tem, česa se veselijo v novem šolskem letu, delili petošolci Rebeka, Vita, Karolina, Mari, Lev in Jonas.
Na Finskem, Cipru, Poljskem in v Latviji v teh dneh poteka evropsko prvenstvo v košarki. To je eden najpomembnejših športnih dogodkov letošnjega leta in hkrati velik organizacijski zalogaj.
Na Finskem, Cipru, Poljskem in v Latviji v teh dneh poteka evropsko prvenstvo v košarki. To je eden najpomembnejših športnih dogodkov letošnjega leta in hkrati velik organizacijski zalogaj.
Čeprav je paradižnik danes stalnica vrtov in vrtičkov, so se mu sprva – potem ko so ga iz Južne Amerike prinesli v Evropo – izogibali in ga imeli za strupenega. Tudi družina razhudnikovk, v katero spada, je dobila ime po rastlinah, ki so bile v ljudski tradiciji povezane z zastrupitvami in celo s čarovništvom in namiguje na "hudobnost" rastline.
Čeprav je paradižnik danes stalnica vrtov in vrtičkov, so se mu sprva – potem ko so ga iz Južne Amerike prinesli v Evropo – izogibali in ga imeli za strupenega. Tudi družina razhudnikovk, v katero spada, je dobila ime po rastlinah, ki so bile v ljudski tradiciji povezane z zastrupitvami in celo s čarovništvom in namiguje na "hudobnost" rastline.
Beneški filmski festival se že nekaj desetletij odvija na enajst kilometrov dolgem otoku Lido, ki ščiti Beneško laguno pred Jadranskim morjem. V igri za beneške leve se poteguje 21 filmov v glavnem tekmovalnem programu, v ostalih programih pa je seveda filmov in nagrad veliko več. Nina Zagoričnik se je tam pogovarjala z Ivano Godnik.
Beneški filmski festival se že nekaj desetletij odvija na enajst kilometrov dolgem otoku Lido, ki ščiti Beneško laguno pred Jadranskim morjem. V igri za beneške leve se poteguje 21 filmov v glavnem tekmovalnem programu, v ostalih programih pa je seveda filmov in nagrad veliko več. Nina Zagoričnik se je tam pogovarjala z Ivano Godnik.
Po novih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bil letošnji julij glede obiska turistov najbolj obiskan mesec doslej. Na začetku letošnje turistične sezone so namreč našteli več kot milijon prihodov in skoraj tri milijone prenočitev. Izkušnje turistov smo tokrat primerjali z izkušnjami domačinov ter jih vprašali, kako so oni doživljali vrhunec turistične sezone.
Po novih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bil letošnji julij glede obiska turistov najbolj obiskan mesec doslej. Na začetku letošnje turistične sezone so namreč našteli več kot milijon prihodov in skoraj tri milijone prenočitev. Izkušnje turistov smo tokrat primerjali z izkušnjami domačinov ter jih vprašali, kako so oni doživljali vrhunec turistične sezone.
Prva ženska ministrica za zunanje zadeve in izseljence Palestine dr. Varsen Aghabekian Shahin je kristjanka in ima armenske korenine. Palestinska oblast ima vizijo demokratične Palestine, vendar je trenutna politična realnost takšna, da če imaš moč, lahko počneš, kar hočeš.
Prva ženska ministrica za zunanje zadeve in izseljence Palestine dr. Varsen Aghabekian Shahin je kristjanka in ima armenske korenine. Palestinska oblast ima vizijo demokratične Palestine, vendar je trenutna politična realnost takšna, da če imaš moč, lahko počneš, kar hočeš.
Plezalka Janja Garnbret v steni resnično deluje kot superjunakinja, ki se je ne bi branili niti v kakšnem legendarnem stripu ali filmski franšizi. Vse to je dokazala na dobrodelnem maratonu v plezalnem centru v Slovenski Bistrici, kjer je v 24 urah preplezala 100 različnih smeri. Tako kot je Janji Garnbret v navadi, je tudi med tem, čeprav maratonskim dogodkom, nasmešek ni zapustil. Kot, da bi se ves čas igrala. Vse zbrane donacije in izkupiček od vstopnic dogodka so namenjeni dobrodelnemu skladu Botrstvo v športu. Mlade talente pa lahko še vedno podprete – s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo JANJA5 ali JANJA10 na številko 1919 in prispevate 5 oz. 10 evrov za njihovo športno prihodnost.
Plezalka Janja Garnbret v steni resnično deluje kot superjunakinja, ki se je ne bi branili niti v kakšnem legendarnem stripu ali filmski franšizi. Vse to je dokazala na dobrodelnem maratonu v plezalnem centru v Slovenski Bistrici, kjer je v 24 urah preplezala 100 različnih smeri. Tako kot je Janji Garnbret v navadi, je tudi med tem, čeprav maratonskim dogodkom, nasmešek ni zapustil. Kot, da bi se ves čas igrala. Vse zbrane donacije in izkupiček od vstopnic dogodka so namenjeni dobrodelnemu skladu Botrstvo v športu. Mlade talente pa lahko še vedno podprete – s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo JANJA5 ali JANJA10 na številko 1919 in prispevate 5 oz. 10 evrov za njihovo športno prihodnost.
Ko pomislimo na gradove, si jih običajno predstavljamo na hribu, nad mestom. Grad v Slovenski Bistrici pa je drugačen, stoji prav v središču mesta.
Ko pomislimo na gradove, si jih običajno predstavljamo na hribu, nad mestom. Grad v Slovenski Bistrici pa je drugačen, stoji prav v središču mesta.
V Sloveniji je kar precej ljubiteljev starodobnih motorjev, ki imajo v lasti več ohranjenih in obnovljenih motorjev, le redki pa imajo svojo zbirko odprto za javnost. Med njimi je nekdanji dirkač Franc Pušnik, ki je v Slovenski Bistrici uredil muzej, vanj postavil dirkalnike, ki jih je vozil v dolgoletni motoristični karieri, ob njih pa postavil še vrsto zanimivih starih motorjev, ki jih je sam tudi obnovil.
V Sloveniji je kar precej ljubiteljev starodobnih motorjev, ki imajo v lasti več ohranjenih in obnovljenih motorjev, le redki pa imajo svojo zbirko odprto za javnost. Med njimi je nekdanji dirkač Franc Pušnik, ki je v Slovenski Bistrici uredil muzej, vanj postavil dirkalnike, ki jih je vozil v dolgoletni motoristični karieri, ob njih pa postavil še vrsto zanimivih starih motorjev, ki jih je sam tudi obnovil.
Plezalka Janja Garnbret v steni deluje kot superjunakinja, ki se je ne bi branili niti kakšen legendaren strip ali filmska franšiza. Vse to dokazuje vsem na očem na dobrodelnem maratonu v plezalnem centru v Slovenski Bistrici, kjer bo v 24 urah poskušala preplezati 100 različnih smeri.
Plezalka Janja Garnbret v steni deluje kot superjunakinja, ki se je ne bi branili niti kakšen legendaren strip ali filmska franšiza. Vse to dokazuje vsem na očem na dobrodelnem maratonu v plezalnem centru v Slovenski Bistrici, kjer bo v 24 urah poskušala preplezati 100 različnih smeri.
Razlika med stanovalci Strokovnega centra Mladinski dom Maribor in otroci v običajnih družinah je, da imajo naši otroci in mladostniki samo eno ali dve možnosti vnovičnega začetka, razmišlja vzgojitelj Jože Frkač. Njihovi premiki so majhni, a prav vsak šteje. Tudi obisk treninga. Šport je najboljša preventiva za odvračanje mladih od pohajkovanja, prepovedanih substanc in nekemičnih zasvojenosti. Njihovi športniki dosegajo odlične rezultate, »priveslali so do najvišjih mest,« boste slišali v pogovoru. Pa tudi o medgeneracijski pomoči, vzoru in razmisleku, da šport mladim daje strukturo in jih opremlja z mehanizmi, ki jih spremljajo skozi vse življenje. V Mladinskem domu Maribor iščejo talente, tisto skrito v vsakem posamezniku. Možnost vstopa na športno pot jim omogoča program Botrstvo.
Razlika med stanovalci Strokovnega centra Mladinski dom Maribor in otroci v običajnih družinah je, da imajo naši otroci in mladostniki samo eno ali dve možnosti vnovičnega začetka, razmišlja vzgojitelj Jože Frkač. Njihovi premiki so majhni, a prav vsak šteje. Tudi obisk treninga. Šport je najboljša preventiva za odvračanje mladih od pohajkovanja, prepovedanih substanc in nekemičnih zasvojenosti. Njihovi športniki dosegajo odlične rezultate, »priveslali so do najvišjih mest,« boste slišali v pogovoru. Pa tudi o medgeneracijski pomoči, vzoru in razmisleku, da šport mladim daje strukturo in jih opremlja z mehanizmi, ki jih spremljajo skozi vse življenje. V Mladinskem domu Maribor iščejo talente, tisto skrito v vsakem posamezniku. Možnost vstopa na športno pot jim omogoča program Botrstvo.
Na Planini pod Šumnikom na Pohorju pravkar poteka mednarodni dub reggae festival Roots in the Woods. Butični festival, ki se ga udeleži največ 500 ljudi, poudarja vrednote skupnosti, miru in pozitivne energije sredi neokrnjene narave.
Na Planini pod Šumnikom na Pohorju pravkar poteka mednarodni dub reggae festival Roots in the Woods. Butični festival, ki se ga udeleži največ 500 ljudi, poudarja vrednote skupnosti, miru in pozitivne energije sredi neokrnjene narave.
Občina Slovenska Bistrica se po površini med slovenskimi občinami uvršča na šestnajsto mesto, po številu prebivalcev pa na enajsto.
Občina Slovenska Bistrica se po površini med slovenskimi občinami uvršča na šestnajsto mesto, po številu prebivalcev pa na enajsto.
Slovenska Bistrica je kraj, ki je že od nekdaj izrekal dobrodošlico popotnikom na trgovski poti med Panonsko nižino in štajerskim zaledjem. Mnogi so se tam ustavili zaradi gradu, ki je stoletja krojil življenje meščanov. Tudi danes se turisti radi vračajo – ne le zaradi gradu in parka, temveč tudi zaradi razgibane okolice, vinorodnih gričev in bližine pohorskih gozdov. Nekateri pa so tam ostali.
Slovenska Bistrica je kraj, ki je že od nekdaj izrekal dobrodošlico popotnikom na trgovski poti med Panonsko nižino in štajerskim zaledjem. Mnogi so se tam ustavili zaradi gradu, ki je stoletja krojil življenje meščanov. Tudi danes se turisti radi vračajo – ne le zaradi gradu in parka, temveč tudi zaradi razgibane okolice, vinorodnih gričev in bližine pohorskih gozdov. Nekateri pa so tam ostali.
Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško že 66 let organizira letovanja za otroke tako ob morju kot v Trenti. V vseh teh letih je z njimi počitnikovalo kakšnih 24.000 otrok, mnogi med njimi iz družin s finančnimi in drugimi težavami brezplačno. Na kreativno gledališkem taboru v domu Triglavska roža v Trenti smo obiskali 17 otrok in mladostnikov ter njihove mentorice.
Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško že 66 let organizira letovanja za otroke tako ob morju kot v Trenti. V vseh teh letih je z njimi počitnikovalo kakšnih 24.000 otrok, mnogi med njimi iz družin s finančnimi in drugimi težavami brezplačno. Na kreativno gledališkem taboru v domu Triglavska roža v Trenti smo obiskali 17 otrok in mladostnikov ter njihove mentorice.
Gitica Jakopin je mlada umetnica, najprej smo jo spoznali po dveh pesniških zbirkah, zdaj pa v Milanu študira filmsko režijo in snema svoj prvi film. Pred tem je študirala primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na pariški Sorboni. Njen prvi igrani kratki film Duša, kaj želiš se je rodil iz literature. Naslov si je izposodila iz zbirke črtic svoje babice Gitice Jakopin, po kateri je dobila tudi ime. Pisanje poezije, pravi, je način, da lahko dojema svet okoli sebe, poezija jo bo vedno spremljala, brez poezije tudi njenega filma ne bi bilo.
Gitica Jakopin je mlada umetnica, najprej smo jo spoznali po dveh pesniških zbirkah, zdaj pa v Milanu študira filmsko režijo in snema svoj prvi film. Pred tem je študirala primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na pariški Sorboni. Njen prvi igrani kratki film Duša, kaj želiš se je rodil iz literature. Naslov si je izposodila iz zbirke črtic svoje babice Gitice Jakopin, po kateri je dobila tudi ime. Pisanje poezije, pravi, je način, da lahko dojema svet okoli sebe, poezija jo bo vedno spremljala, brez poezije tudi njenega filma ne bi bilo.
Novi začetki je naslov novega stalnega programskega cikla v Centru Rog v Ljubljani. Namenjen je ljudem, ki že imajo status mednarodne zaščite ali pa zanj zaprošajo. Prvi trije udeleženci, Daniel iz Eritreje ter Maryna in Inna iz Ukrajine, so v laboratorijih Centra Rog ob pomoči mentorjev razvijali svoje projekte in ustvarili unikatni leseni instrument krar in keramične izdelke.
Novi začetki je naslov novega stalnega programskega cikla v Centru Rog v Ljubljani. Namenjen je ljudem, ki že imajo status mednarodne zaščite ali pa zanj zaprošajo. Prvi trije udeleženci, Daniel iz Eritreje ter Maryna in Inna iz Ukrajine, so v laboratorijih Centra Rog ob pomoči mentorjev razvijali svoje projekte in ustvarili unikatni leseni instrument krar in keramične izdelke.
Poletje se počasi poslavlja, z njim pa tudi turistični vrvež v prestolnici. V zadnjih epizodah oddaje Glas mednarodne ulice, kjer smo vse poletje kramljali s turisti, bomo prisluhnili njihovim vtisom iz Slovenije, kaj je najboljše in kaj najslabše, ter kateri dogodek jih je najbolj zaznamoval na njihovih potovanjih.
Poletje se počasi poslavlja, z njim pa tudi turistični vrvež v prestolnici. V zadnjih epizodah oddaje Glas mednarodne ulice, kjer smo vse poletje kramljali s turisti, bomo prisluhnili njihovim vtisom iz Slovenije, kaj je najboljše in kaj najslabše, ter kateri dogodek jih je najbolj zaznamoval na njihovih potovanjih.
V dolini Soče so v prvi polovici leta zabeležili izrazit porast turističnega obiska. Poročajo o okoli 300 tisoč nočitvah in 120 tisoč prihodih gostov, posamezen gost pa v Posočju ostane v povprečju skoraj tri dni. Največji delež pri nočitvah predstavljajo tuji gostje, in sicer skoraj 90 odstotkov. V Gornje Posočje prihajajo predvsem iz Nemčije, Avstrije in drugih sosednjih evropskih držav, prav tako so večje število obiskovalcev zabeležili tudi iz Češke, Nizozemske, Združenih držav Amerike in Združenega kraljestva.
V dolini Soče so v prvi polovici leta zabeležili izrazit porast turističnega obiska. Poročajo o okoli 300 tisoč nočitvah in 120 tisoč prihodih gostov, posamezen gost pa v Posočju ostane v povprečju skoraj tri dni. Največji delež pri nočitvah predstavljajo tuji gostje, in sicer skoraj 90 odstotkov. V Gornje Posočje prihajajo predvsem iz Nemčije, Avstrije in drugih sosednjih evropskih držav, prav tako so večje število obiskovalcev zabeležili tudi iz Češke, Nizozemske, Združenih držav Amerike in Združenega kraljestva.
Za Slovenijo velja, da ima eno najstarejših in najbogatejših tradicij čebelarstva v državah Evropske unije, ob tem pa je tudi edina država članica, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele. Poleg Slovenije imajo dolgo tradicijo čebelarstva tudi v Nemčiji, na Poljskem in v Franciji, kjer je letos, podobno kot pri nas, sezona medu v primerjavi z zadnjimi, nadpovprečna.
Za Slovenijo velja, da ima eno najstarejših in najbogatejših tradicij čebelarstva v državah Evropske unije, ob tem pa je tudi edina država članica, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele. Poleg Slovenije imajo dolgo tradicijo čebelarstva tudi v Nemčiji, na Poljskem in v Franciji, kjer je letos, podobno kot pri nas, sezona medu v primerjavi z zadnjimi, nadpovprečna.
Nadiža, turkizno modra alpska lepotica, ki teče zahodno od Kobarida. Poleti z ravno prav svežimi temperaturami in zdravilnimi sposobnostmi privablja kopalce, ob tem pa skriva veliko več kot le osvežitev. Pred nekaj leti je njen tok razgalil nekaj, ob čemer so se zdrznili geologi. Nenavadne plasti sedimentov, ki namigujejo, da je ta reka nekoč tekla v nasprotni smeri. Kako je to mogoče? Odgovor se skriva v zgodbi, ki sega milijone let v preteklost, med ledene dobe, tektonske premike in celo jezerske cunamije. V tokratni Petkovi reportaži se bomo skupaj z ekipo geologov iz Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani in Geološkega zavoda Slovenije spustili v strugo Nadiže h kamninam, ki so kot odprta knjiga preteklosti – le znati jih je treba brati. Gostje: dr. Tomislav Popit, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani dr. Andrej Šmuc, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani dr. Andrej Novak, Geološki zavod Slovenije
Nadiža, turkizno modra alpska lepotica, ki teče zahodno od Kobarida. Poleti z ravno prav svežimi temperaturami in zdravilnimi sposobnostmi privablja kopalce, ob tem pa skriva veliko več kot le osvežitev. Pred nekaj leti je njen tok razgalil nekaj, ob čemer so se zdrznili geologi. Nenavadne plasti sedimentov, ki namigujejo, da je ta reka nekoč tekla v nasprotni smeri. Kako je to mogoče? Odgovor se skriva v zgodbi, ki sega milijone let v preteklost, med ledene dobe, tektonske premike in celo jezerske cunamije. V tokratni Petkovi reportaži se bomo skupaj z ekipo geologov iz Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani in Geološkega zavoda Slovenije spustili v strugo Nadiže h kamninam, ki so kot odprta knjiga preteklosti – le znati jih je treba brati. Gostje: dr. Tomislav Popit, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani dr. Andrej Šmuc, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani dr. Andrej Novak, Geološki zavod Slovenije
Mohammed Al Qudwa je 21-letnik, ki je od rojstva preživel že pet vojn. Rojen je bil v Gazi. Kako se spopada z vsemi grozotami, ki so postale normalen del njegovega odraščanja, in kako gledata na to, kako se na izraelsko okupacijo Palestine odziva preostanek sveta?
Mohammed Al Qudwa je 21-letnik, ki je od rojstva preživel že pet vojn. Rojen je bil v Gazi. Kako se spopada z vsemi grozotami, ki so postale normalen del njegovega odraščanja, in kako gledata na to, kako se na izraelsko okupacijo Palestine odziva preostanek sveta?
Obiskali smo Sziget v Budimpešti, ki velja za enega največjih glasbenih festivalov v regiji. Z obiskovalci smo razpravljali o ekonomiji festivalov, izzivih higiene, ustvarjanju spominov, najboljših in najslabših nastopih ter o taborjenju – najbolj neprecenljivem delu festivalske izkušnje.
Obiskali smo Sziget v Budimpešti, ki velja za enega največjih glasbenih festivalov v regiji. Z obiskovalci smo razpravljali o ekonomiji festivalov, izzivih higiene, ustvarjanju spominov, najboljših in najslabših nastopih ter o taborjenju – najbolj neprecenljivem delu festivalske izkušnje.
Letošnji svetovni dan slonov je še posebej pomemben za Živalski vrt Ljubljana, kjer praznujejo 50. rojstni dan slonice Gange. Kot dvoletna mladička je prepotovala več kot šest tisoč kilometrov dolgo pot od rojstnega Kanpurja v severni Indiji do Ljubljane, njeni oskrbniki pa so morali na poti uporabiti tudi nekatere nenavadne prijeme. Kako Gango doživljajo tisti, ki so ji najbolj blizu, in kakšen pogled na živalske vrtove imamo danes?
Letošnji svetovni dan slonov je še posebej pomemben za Živalski vrt Ljubljana, kjer praznujejo 50. rojstni dan slonice Gange. Kot dvoletna mladička je prepotovala več kot šest tisoč kilometrov dolgo pot od rojstnega Kanpurja v severni Indiji do Ljubljane, njeni oskrbniki pa so morali na poti uporabiti tudi nekatere nenavadne prijeme. Kako Gango doživljajo tisti, ki so ji najbolj blizu, in kakšen pogled na živalske vrtove imamo danes?
Na Krakovskem nasipu v Ljubljani je do konca meseca na ogled razstava z naslovom "Odkrivaj, sodeluj, raziskuj", na kateri lahko od blizu spoznate občansko znanost v Sloveniji, in to s poudarkom, da lahko pri njej sodelujete tudi vi. V tujini je občanska znanost poznana pod imenom 'citizen science', najstarejši tovrstni projekti, pri katerih znanost sodeluje z roko v roki z javnostjo, pa so stari že 125 let. Gostja: Ambasadorka občanske znanosti v Sloveniji in vodja razstave na Krakovskem nasipu v Ljubljani dr. Zarja Muršič. Fotografija: dr. Saša Novak
Na Krakovskem nasipu v Ljubljani je do konca meseca na ogled razstava z naslovom "Odkrivaj, sodeluj, raziskuj", na kateri lahko od blizu spoznate občansko znanost v Sloveniji, in to s poudarkom, da lahko pri njej sodelujete tudi vi. V tujini je občanska znanost poznana pod imenom 'citizen science', najstarejši tovrstni projekti, pri katerih znanost sodeluje z roko v roki z javnostjo, pa so stari že 125 let. Gostja: Ambasadorka občanske znanosti v Sloveniji in vodja razstave na Krakovskem nasipu v Ljubljani dr. Zarja Muršič. Fotografija: dr. Saša Novak
Grad Snežnik in njegova okolica sta minuli konec tedna služila kot prizorišče pestrega dogajanja festivala Plavajoči grad. Velik del programa so letos posvetili Gazi, s katero so se tudi povezali na multimedijskem dogodku ob odprtju festivala. Na 21-ih odrih se je zvrstilo približno 250 dogodkov, samih umetnikov je bilo kar 2000 iz 35 držav sveta. Ampak! To ni vsakdanji festival, pravi programski koordinator Matija Solce.
Grad Snežnik in njegova okolica sta minuli konec tedna služila kot prizorišče pestrega dogajanja festivala Plavajoči grad. Velik del programa so letos posvetili Gazi, s katero so se tudi povezali na multimedijskem dogodku ob odprtju festivala. Na 21-ih odrih se je zvrstilo približno 250 dogodkov, samih umetnikov je bilo kar 2000 iz 35 držav sveta. Ampak! To ni vsakdanji festival, pravi programski koordinator Matija Solce.
Aktualne vsebine Vala 202.
Aktualne vsebine Vala 202.
Z nastopom norveških punk rock veteranov Turbonegro se je sinoči na tolminskem Sotočju zaključil 13. festival Punk Rock Holiday na katerem se je v petih dneh zvrstilo kar šestdeset glasbenih skupin. Pet tisoč udeležencev iz več kot šestdesetih držav danes počasi pospravlja šotore in avtodome. »Punks for peace« – punkerji za mir – je bil letošnji slogan festivala. Z njim so organizatorji želeli poudariti, da punk v času vojn in kriz ostaja glas upora, ki kliče k enakopravnosti in miru. Vzdušje z zadnjega letošnjega festivala na sotočju Soče in Tolminke je v reportažo strnila Mariša Bizjak.
Z nastopom norveških punk rock veteranov Turbonegro se je sinoči na tolminskem Sotočju zaključil 13. festival Punk Rock Holiday na katerem se je v petih dneh zvrstilo kar šestdeset glasbenih skupin. Pet tisoč udeležencev iz več kot šestdesetih držav danes počasi pospravlja šotore in avtodome. »Punks for peace« – punkerji za mir – je bil letošnji slogan festivala. Z njim so organizatorji želeli poudariti, da punk v času vojn in kriz ostaja glas upora, ki kliče k enakopravnosti in miru. Vzdušje z zadnjega letošnjega festivala na sotočju Soče in Tolminke je v reportažo strnila Mariša Bizjak.
17. izvedba Zleta, vseslovenskega taborjenja, se je pod okriljem Zveze tabornikov Slovenije letos odvijala na Krasu. Okoli 1000 mladih tabornikov se na njem urila v taborniških veščinah, na delavnicah ustvarjanja in duhovnosti ter številnih drugih dejavnostih. Vzdušje v Kazljah je bilo fantastično, organizacija vrhunska, za kar je skrbelo več kot 200 prostovoljcev, ki so v ta projekt vložili več kot pol milijona prostovoljnih ur. Ampak je vredno je ocenila valovska terenska raziskovalka Katja Stojnić. Gremo v Kazlje!
17. izvedba Zleta, vseslovenskega taborjenja, se je pod okriljem Zveze tabornikov Slovenije letos odvijala na Krasu. Okoli 1000 mladih tabornikov se na njem urila v taborniških veščinah, na delavnicah ustvarjanja in duhovnosti ter številnih drugih dejavnostih. Vzdušje v Kazljah je bilo fantastično, organizacija vrhunska, za kar je skrbelo več kot 200 prostovoljcev, ki so v ta projekt vložili več kot pol milijona prostovoljnih ur. Ampak je vredno je ocenila valovska terenska raziskovalka Katja Stojnić. Gremo v Kazlje!
Grad Snežnik je ponovno v središču pestrega dogajanja Festivala Plavajoči grad. Dobršen del letošnjega programa je posvečen Gazi, s katero so se uspešno povezali na multimedijskem dogodku ob odprtju festivala.
Grad Snežnik je ponovno v središču pestrega dogajanja Festivala Plavajoči grad. Dobršen del letošnjega programa je posvečen Gazi, s katero so se uspešno povezali na multimedijskem dogodku ob odprtju festivala.
Kako se turisti znajdejo v neznanem mestu – z Google Maps, Tripadvisorjem ali kar s TikTokom? Tokrat smo jih spraševali, katere aplikacije delujejo, katere so jih pustile na cedilu in zakaj nekateri še vedno prisegajo na zemljevide ter nasvete domačinov.
Kako se turisti znajdejo v neznanem mestu – z Google Maps, Tripadvisorjem ali kar s TikTokom? Tokrat smo jih spraševali, katere aplikacije delujejo, katere so jih pustile na cedilu in zakaj nekateri še vedno prisegajo na zemljevide ter nasvete domačinov.
Medtem ko vrednote mladih po Evropi postajajo vse bolj nedemokratične, so se 80 let po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji zbrali mladi iz različnih evropskih držav, raziskovali vojne zločine, ki so se dogajali pri nas v tistem obdobju, in razmišljali o pomenu miru, demokracije, spomina in odgovornosti. Tudi pri razumevanju vojnih zločinov, ki se dogajajo danes.
Medtem ko vrednote mladih po Evropi postajajo vse bolj nedemokratične, so se 80 let po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji zbrali mladi iz različnih evropskih držav, raziskovali vojne zločine, ki so se dogajali pri nas v tistem obdobju, in razmišljali o pomenu miru, demokracije, spomina in odgovornosti. Tudi pri razumevanju vojnih zločinov, ki se dogajajo danes.
Slovenska tričlanska ekipa modelarjev je pred dnevi zmagala na svetovnem prvenstvu v letalskem modelarstvu v Romuniji. Na tekmovanju je v izjemno zahtevnih razmerah nastopalo 32 članskih ekip z vsega sveta. Mariša Bizjak je v prostorih tolminskega modelarskega kuba približe spoznala prosto leteče jadralne modele, s katerimi tekmujejo v kategoriji F1-A.
Slovenska tričlanska ekipa modelarjev je pred dnevi zmagala na svetovnem prvenstvu v letalskem modelarstvu v Romuniji. Na tekmovanju je v izjemno zahtevnih razmerah nastopalo 32 članskih ekip z vsega sveta. Mariša Bizjak je v prostorih tolminskega modelarskega kuba približe spoznala prosto leteče jadralne modele, s katerimi tekmujejo v kategoriji F1-A.
Citroën 2CV oziroma po domače spaček je zaznamoval povojni razvoj avtomobilizma v Evropi in se s svojo simpatično pojavo vpisal med avtomobilske legende. Še vedno ima na tisoče oboževalcev, ki zdaj že častitljivo stara vozila skrbno obnavljajo in z njimi prevozijo tudi na tisoče kilometrov, da bi se srečali s svojimi somišljeniki. Vsaki dve leti organizirajo svetovno srečanje prijateljev spačkov, letos so se zbrali v Postojni. Nekaj tisoč vozil in njihovih lastnikov je na cestah doživelo na milijone zgodb, nekaj jih lahko slišite na Valu 202. Od kod so prišli v Postojno, kaj se je na poti pokvarilo, kako so rešili zagate in, nenazadnje, kaj je na spačku tako posebnega, da se je okrog njega zbrala tako velika in povezana skupnost?
Citroën 2CV oziroma po domače spaček je zaznamoval povojni razvoj avtomobilizma v Evropi in se s svojo simpatično pojavo vpisal med avtomobilske legende. Še vedno ima na tisoče oboževalcev, ki zdaj že častitljivo stara vozila skrbno obnavljajo in z njimi prevozijo tudi na tisoče kilometrov, da bi se srečali s svojimi somišljeniki. Vsaki dve leti organizirajo svetovno srečanje prijateljev spačkov, letos so se zbrali v Postojni. Nekaj tisoč vozil in njihovih lastnikov je na cestah doživelo na milijone zgodb, nekaj jih lahko slišite na Valu 202. Od kod so prišli v Postojno, kaj se je na poti pokvarilo, kako so rešili zagate in, nenazadnje, kaj je na spačku tako posebnega, da se je okrog njega zbrala tako velika in povezana skupnost?
Obisk kulturnih ustanov v primerjavi s pohodništvom in ogledom naravnih znamenitosti med turisti ostaja rezerviran predvsem za deževne dni. Od skoraj treh milijonov obiskovalcev, ki so v letu 2023 obiskali naše galerije in muzeje, nekaj več kot 15 odstotkov predstavljajo tuji turisti. Tokrat nas je zanimalo, katera umetniška dela ali smeri so jim najbolj pri srcu in kako dobro poznajo slovenske umetnike in umetnice ter slovensko kulturno dediščino.
Obisk kulturnih ustanov v primerjavi s pohodništvom in ogledom naravnih znamenitosti med turisti ostaja rezerviran predvsem za deževne dni. Od skoraj treh milijonov obiskovalcev, ki so v letu 2023 obiskali naše galerije in muzeje, nekaj več kot 15 odstotkov predstavljajo tuji turisti. Tokrat nas je zanimalo, katera umetniška dela ali smeri so jim najbolj pri srcu in kako dobro poznajo slovenske umetnike in umetnice ter slovensko kulturno dediščino.
Ocene, koliko polžev na leto pojedo v Franciji, so zelo različne, a približna je od 16.000 do 30.000 ton. Drži pa, da je Francija brez dvoma največja svetovna porabnica polžev. Vse skupaj se je pravzaprav začelo s hudo lakoto v 14. stoletju, ki je tudi cerkev stisnila v trebuhu. Prepoved uživanja polžev je bila preklicana. Burgundski polži pa so postali ikona francoske kulinarike zaradi ruskega carja.
Ocene, koliko polžev na leto pojedo v Franciji, so zelo različne, a približna je od 16.000 do 30.000 ton. Drži pa, da je Francija brez dvoma največja svetovna porabnica polžev. Vse skupaj se je pravzaprav začelo s hudo lakoto v 14. stoletju, ki je tudi cerkev stisnila v trebuhu. Prepoved uživanja polžev je bila preklicana. Burgundski polži pa so postali ikona francoske kulinarike zaradi ruskega carja.
Albertville se nam je vtisnil v spomin zaradi prvega nastopa slovenskih športnikov na olimpijskih igrah. Tisto zimo leta 1992 se je vse odvijalo zelo hitro za mlado državico, ki je mnogi še niso uradno priznali. Mednarodni olimpijski komite jo je v svojo družino sprejel 5. februarja, le tri dni pred otvoritveno slovesnostjo. Da bodo slovenski športniki sploh lahko nastopali na igrah pa je bilo znano le kakšna dva tedna prej. Uroš Volk je zgodovinske izkušnje iz prve roke dobil pri operativnem vodji slovenske olimpijske reprezentance Tomu Levovniku in smučarju skakalcu Franciju Petku, ki je 8. februarja 1992 popeljal reprezentanco na olimpijski stadion.
Albertville se nam je vtisnil v spomin zaradi prvega nastopa slovenskih športnikov na olimpijskih igrah. Tisto zimo leta 1992 se je vse odvijalo zelo hitro za mlado državico, ki je mnogi še niso uradno priznali. Mednarodni olimpijski komite jo je v svojo družino sprejel 5. februarja, le tri dni pred otvoritveno slovesnostjo. Da bodo slovenski športniki sploh lahko nastopali na igrah pa je bilo znano le kakšna dva tedna prej. Uroš Volk je zgodovinske izkušnje iz prve roke dobil pri operativnem vodji slovenske olimpijske reprezentance Tomu Levovniku in smučarju skakalcu Franciju Petku, ki je 8. februarja 1992 popeljal reprezentanco na olimpijski stadion.
Francija je prvo železniško progo dobila po letu 1830, namenjena je bila prevozu premoga do reke Loare. Sedem let pozneje pa je bila odprta prva javna potniška železnica s parno lokomotivo.
Francija je prvo železniško progo dobila po letu 1830, namenjena je bila prevozu premoga do reke Loare. Sedem let pozneje pa je bila odprta prva javna potniška železnica s parno lokomotivo.
Po vrnitvi s potovanja se marsikdo sooči z občutki praznine, otožnosti ali celo blage depresije – pojav, znan kot popotniška otožnost ali popočitniška depresija. Prehod iz vznemirljivega, sproščenega okolja nazaj v vsakdanjo rutino nas lahko precej pretrese. Tokrat smo turiste spraševali, kako se oni soočajo z vrnitvijo z dopusta nazaj v monotono vsakdanjo rutino.
Po vrnitvi s potovanja se marsikdo sooči z občutki praznine, otožnosti ali celo blage depresije – pojav, znan kot popotniška otožnost ali popočitniška depresija. Prehod iz vznemirljivega, sproščenega okolja nazaj v vsakdanjo rutino nas lahko precej pretrese. Tokrat smo turiste spraševali, kako se oni soočajo z vrnitvijo z dopusta nazaj v monotono vsakdanjo rutino.
Nogomet je šport gospodov, ki ga igrajo huligani, ragbi pa je huliganski šport, ki ga igrajo gospodje. In v Franciji, ki velja za nogometno deželo, je na jugu te dežele ragbi veliko bolj priljubljen kot nogomet, ki ga "južnjaki" tako rekoč prezirajo.
Nogomet je šport gospodov, ki ga igrajo huligani, ragbi pa je huliganski šport, ki ga igrajo gospodje. In v Franciji, ki velja za nogometno deželo, je na jugu te dežele ragbi veliko bolj priljubljen kot nogomet, ki ga "južnjaki" tako rekoč prezirajo.
Poslušalka je sredi vročinskega vala na družbenem omrežju zagledala oglas za hladilec zraka, ki ga je hitro kupila. Ko ga je prevzela, je ugotovila, da ne deluje, prav tako kot nobena številka, prek katere bi uveljavila reklamacijo. Vrgla je stran dobrih 80 evrov, kar pa ni nič v primerjavi z zneski, ki jih nekateri namenijo za spletne nakupe, ki se izkažejo za prevare. Ljudje prek lažnih spletnih strani naivno kupujejo celo avte, tovornjake, bagre. Spletni goljufi si naivne kupce privoščijo tudi tako, da jim na primer namesto vrtalnega stroja pošljejo igračo, namesto dragih čevljev pa copate. Kdo je pristojen, ko imajo prevarantska podjetja sedež izven EU, pa čeprav imajo v imenu Slovenijo ali denimo Slovaško?
Poslušalka je sredi vročinskega vala na družbenem omrežju zagledala oglas za hladilec zraka, ki ga je hitro kupila. Ko ga je prevzela, je ugotovila, da ne deluje, prav tako kot nobena številka, prek katere bi uveljavila reklamacijo. Vrgla je stran dobrih 80 evrov, kar pa ni nič v primerjavi z zneski, ki jih nekateri namenijo za spletne nakupe, ki se izkažejo za prevare. Ljudje prek lažnih spletnih strani naivno kupujejo celo avte, tovornjake, bagre. Spletni goljufi si naivne kupce privoščijo tudi tako, da jim na primer namesto vrtalnega stroja pošljejo igračo, namesto dragih čevljev pa copate. Kdo je pristojen, ko imajo prevarantska podjetja sedež izven EU, pa čeprav imajo v imenu Slovenijo ali denimo Slovaško?
Mont Ventoux oziroma Vetrovna gora velja za velikana Provanse, saj se s 1909 metri nadmorske višine dviga iz sicer položnejše pokrajine. Ime verjetno izhaja iz latinske besede "ventus" veter, saj je gora znana po močnem vetru, ki redno dosega hitrosti tudi več kot 100 km/h, leta 1967 so zabeležili sunke vetra do kar 320 kilometrov na uro.
Mont Ventoux oziroma Vetrovna gora velja za velikana Provanse, saj se s 1909 metri nadmorske višine dviga iz sicer položnejše pokrajine. Ime verjetno izhaja iz latinske besede "ventus" veter, saj je gora znana po močnem vetru, ki redno dosega hitrosti tudi več kot 100 km/h, leta 1967 so zabeležili sunke vetra do kar 320 kilometrov na uro.
Canal du Midi je zgodovinski umetni kanal in eden največjih inženirskih dosežkov 17. stoletja v Evropi saj so z njim povezali Atlantski ocean s Sredozemskim morjem. Njegov glavni snovalec je bil Pierre-Paul Riquet, ki je prvi uspel rešiti velik tehnični izziv in zasnoval kompleksen vodni sistem z umetnim jezerom ter tako v sušni pokrajini zagotovil dovolj vode za plovbo in obratovanje kanala. Kanal, dolg približno 240 kilometrov, je bil v času svojega nastanka, izjemno pomembna prometna in trgovska pot. Po njem so prevažali vino, žito, sol, les in druge dobrine. Z razvojem železnice je izgubil svoj gospodarski pomen in je danes predvsem prvovrstna turistična znamenitost, ob njem pa potekajo priljubljene kolesarske in pohodniške poti, po kanalu pa vozijo počitniške barke. 'Vožnja rečne ladje je zelo podobna vožnji avtomobila, a gredo zelo počasi, največ 8 kilometrov na uro ' pravi Emily Deighton, predstavnica največjega podjetja za najem počitniških plovil na kanalu Le Boat in dodaja: 'Za najem naših ladij ne potrebujete nobenega posebnega izpita ali dovoljenja, saj so vse krajše od 15 metrov. Seveda vas ne bomo spustili na vodo brez navodil, kako upravljati in voditi plovilo.' Zaradi svoje tehnične in kulturne vrednosti so kanal leta 1996 vpisali na UNESCO-v seznam svetovne dediščine in danes velja simbol povezave med človeško iznajdljivostjo in naravno pokrajino južne Francije.
Canal du Midi je zgodovinski umetni kanal in eden največjih inženirskih dosežkov 17. stoletja v Evropi saj so z njim povezali Atlantski ocean s Sredozemskim morjem. Njegov glavni snovalec je bil Pierre-Paul Riquet, ki je prvi uspel rešiti velik tehnični izziv in zasnoval kompleksen vodni sistem z umetnim jezerom ter tako v sušni pokrajini zagotovil dovolj vode za plovbo in obratovanje kanala. Kanal, dolg približno 240 kilometrov, je bil v času svojega nastanka, izjemno pomembna prometna in trgovska pot. Po njem so prevažali vino, žito, sol, les in druge dobrine. Z razvojem železnice je izgubil svoj gospodarski pomen in je danes predvsem prvovrstna turistična znamenitost, ob njem pa potekajo priljubljene kolesarske in pohodniške poti, po kanalu pa vozijo počitniške barke. 'Vožnja rečne ladje je zelo podobna vožnji avtomobila, a gredo zelo počasi, največ 8 kilometrov na uro ' pravi Emily Deighton, predstavnica največjega podjetja za najem počitniških plovil na kanalu Le Boat in dodaja: 'Za najem naših ladij ne potrebujete nobenega posebnega izpita ali dovoljenja, saj so vse krajše od 15 metrov. Seveda vas ne bomo spustili na vodo brez navodil, kako upravljati in voditi plovilo.' Zaradi svoje tehnične in kulturne vrednosti so kanal leta 1996 vpisali na UNESCO-v seznam svetovne dediščine in danes velja simbol povezave med človeško iznajdljivostjo in naravno pokrajino južne Francije.
Osupljivo lepa in fotogenična utrdba Carcassonne je eden najlepših, najbolj ohranjenih in obiskanih srednjeveških biserov ne le v Franciji, ampak celotni Evropi. Ima izjemno zgodovinsko, arhitekturno in simbolno vrednost. Srednjeveško utrdbo s številnimi stražnimi stolpi so uporabili kot kuliso za številne filme, denimo enega od filmov o Robinu Hoodu, redno se pojavlja v dokumentarnih filmih o srednjem veku. V številnih računalniških igrah mesta in utrdbe močno spominjajo na Carcassonne, menda je bil navdih tudi za Kraljevi pristanek v seriji Igri prestolov. Citadela v mestu Carcassonne ponuja predvsem osupljivo potovanje v zgodovino. Že prvi pogled na mogočen kompleks dvojnega, približno trikilometrskega obzidja, in 52 stražnih stolpov na vrhu griča vsakemu vzame sapo. Srednjeveško jedro z ozkimi uličicami in očarljivimi trgi, gradom in baziliko je eden najbolje ohranjenih primerov srednjeveške arhitekture v Evropi, od leta 1997 je uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine in je eno najbolj obiskanih zgodovinskih mest v Franciji, pravi Sarah Seguy, odgovorna za promocijo v tamkajšnjem turističnem centru. Mesto pa je posodilo ime tudi eni najbolj priljubljenih namiznih iger v tem tisočletju, ki jo ima doma tudi Miha Švalj, ki je mesto obiskal.
Osupljivo lepa in fotogenična utrdba Carcassonne je eden najlepših, najbolj ohranjenih in obiskanih srednjeveških biserov ne le v Franciji, ampak celotni Evropi. Ima izjemno zgodovinsko, arhitekturno in simbolno vrednost. Srednjeveško utrdbo s številnimi stražnimi stolpi so uporabili kot kuliso za številne filme, denimo enega od filmov o Robinu Hoodu, redno se pojavlja v dokumentarnih filmih o srednjem veku. V številnih računalniških igrah mesta in utrdbe močno spominjajo na Carcassonne, menda je bil navdih tudi za Kraljevi pristanek v seriji Igri prestolov. Citadela v mestu Carcassonne ponuja predvsem osupljivo potovanje v zgodovino. Že prvi pogled na mogočen kompleks dvojnega, približno trikilometrskega obzidja, in 52 stražnih stolpov na vrhu griča vsakemu vzame sapo. Srednjeveško jedro z ozkimi uličicami in očarljivimi trgi, gradom in baziliko je eden najbolje ohranjenih primerov srednjeveške arhitekture v Evropi, od leta 1997 je uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine in je eno najbolj obiskanih zgodovinskih mest v Franciji, pravi Sarah Seguy, odgovorna za promocijo v tamkajšnjem turističnem centru. Mesto pa je posodilo ime tudi eni najbolj priljubljenih namiznih iger v tem tisočletju, ki jo ima doma tudi Miha Švalj, ki je mesto obiskal.
Kolesarji na dirki po Franciji te dni tekmujejo v Pirenejih, ravno danes na najbolj znamenitih prelazih Tourmalet, Aspin in Peyresourde, ki so bili na programu Toura prvič že pred 115 leti, ko tam še ni bilo cest. Kolesarji so vzpone takrat premagovali po pastirskih stezah peš ob kolesu. Vseeno pa so se že takrat začele oblikovati legende o najboljših hribolazcih francoske pentlje. Samo prva dva Toura sta potekala bolj ali manj po ravnem, potem pa so organizatorji ugotovili, da se v gorah razvijejo veliko bolj epski boji. O pomenu gorskih etap in kategorizaciji vzponov na dirki po Franciji pa v reportaži raziskuje Igor Tominec.
Kolesarji na dirki po Franciji te dni tekmujejo v Pirenejih, ravno danes na najbolj znamenitih prelazih Tourmalet, Aspin in Peyresourde, ki so bili na programu Toura prvič že pred 115 leti, ko tam še ni bilo cest. Kolesarji so vzpone takrat premagovali po pastirskih stezah peš ob kolesu. Vseeno pa so se že takrat začele oblikovati legende o najboljših hribolazcih francoske pentlje. Samo prva dva Toura sta potekala bolj ali manj po ravnem, potem pa so organizatorji ugotovili, da se v gorah razvijejo veliko bolj epski boji. O pomenu gorskih etap in kategorizaciji vzponov na dirki po Franciji pa v reportaži raziskuje Igor Tominec.
Bil je maj 1997. Iz Slovenije so v gozdove med Francijo in Španijo pripeljali in izpustili osemletnega medveda Pyrosa, ki je zavladal Pirenejem. V naslednjih 20 letih se namreč na tem območju skorajda ni skotil medvedek, ki ne bi bil potomec slovenskega junaka. Pyros pa je le eden od dvanajstih medvedov in medvedk, ki so jih iz Slovenije poslali v pirenejske gozdove in tako rešili populacijo tamkajšnjih medvedov, ki so bili tik pred izumrtjem. Nekdanji župan in dolgoletni predsednik Dežele medvedov François Arcangeli, ki je že večkrat obiskal Slovenijo, je povedal: "Na enem od obiskov sem bil zraven, ko so ujeli medveda Baluja, ki so ga nato poslali k nam v Pireneje, prvega, ki so ga izpustili v naši vasi. Druga medvedka v tej seriji je bila Francka, tretji je bilo ime Hvala." Dandanes po ocenah strokovnjakov hlača po Pirenejih več kot 100 medvedov, ki imajo vsi do zadnjega v sebi gene slovenskih medvedov, pa tudi težave z njimi so podobne kot težave, ki jih imamo z medvedi pri nas. V Arbasu, vasi sredi Pirenejev, ključno za naselitev slovenskih medvedov v Francijo, smo našli nekaj sogovornikov, ki nam bodo povedali, kako tam sobivajo z medvedi, oglasili pa smo se tudi v združenju Pays De L'Ours, Dežela medvedov, kjer bdijo nad pirenejskimi kosmatinci.
Bil je maj 1997. Iz Slovenije so v gozdove med Francijo in Španijo pripeljali in izpustili osemletnega medveda Pyrosa, ki je zavladal Pirenejem. V naslednjih 20 letih se namreč na tem območju skorajda ni skotil medvedek, ki ne bi bil potomec slovenskega junaka. Pyros pa je le eden od dvanajstih medvedov in medvedk, ki so jih iz Slovenije poslali v pirenejske gozdove in tako rešili populacijo tamkajšnjih medvedov, ki so bili tik pred izumrtjem. Nekdanji župan in dolgoletni predsednik Dežele medvedov François Arcangeli, ki je že večkrat obiskal Slovenijo, je povedal: "Na enem od obiskov sem bil zraven, ko so ujeli medveda Baluja, ki so ga nato poslali k nam v Pireneje, prvega, ki so ga izpustili v naši vasi. Druga medvedka v tej seriji je bila Francka, tretji je bilo ime Hvala." Dandanes po ocenah strokovnjakov hlača po Pirenejih več kot 100 medvedov, ki imajo vsi do zadnjega v sebi gene slovenskih medvedov, pa tudi težave z njimi so podobne kot težave, ki jih imamo z medvedi pri nas. V Arbasu, vasi sredi Pirenejev, ključno za naselitev slovenskih medvedov v Francijo, smo našli nekaj sogovornikov, ki nam bodo povedali, kako tam sobivajo z medvedi, oglasili pa smo se tudi v združenju Pays De L'Ours, Dežela medvedov, kjer bdijo nad pirenejskimi kosmatinci.
Auch, nekoč središče zgodovinske Gaskonje, je danes nekoliko zaspano mesto s številnimi arhitekturnimi presežki in renesančnim pridihom. Eden izmed mestnih simbolov je monumentalno stopnišče, s katerega se odpira čudovit razgled na mesto; tam stoji tudi kip enega najbolj znanih Gaskoncev, kraljevega mušketirja D'Artagnana, ki ga je v romanu Trije mušketirji ovekovečil Alexndre Dumas. V središču mesta kraljuje katedrala Sainte-Marie, ki so jo gradili kar 200 let in je najbolj znana po svojih renesančnih barvnih vitražih. Auch obdaja prelepo francosko podeželje, predvsem pa je to vinska regija, v kateri varijo znameniti francoski brendi armagnac. "Pokrajina Armagnac je bila eno prvih območij v Franciji, na katerem so začeli destilirati žgane pijače, in marsikdo verjame, da je armagnac najstarejša žgana pijača na svetu, ki jo še vedno destilirajo," nam je zaupal Lucien Philippe, nekdanji učitelj, ki zdaj obiskovalce mesta poučuje o francoskih vinih in žganju.
Auch, nekoč središče zgodovinske Gaskonje, je danes nekoliko zaspano mesto s številnimi arhitekturnimi presežki in renesančnim pridihom. Eden izmed mestnih simbolov je monumentalno stopnišče, s katerega se odpira čudovit razgled na mesto; tam stoji tudi kip enega najbolj znanih Gaskoncev, kraljevega mušketirja D'Artagnana, ki ga je v romanu Trije mušketirji ovekovečil Alexndre Dumas. V središču mesta kraljuje katedrala Sainte-Marie, ki so jo gradili kar 200 let in je najbolj znana po svojih renesančnih barvnih vitražih. Auch obdaja prelepo francosko podeželje, predvsem pa je to vinska regija, v kateri varijo znameniti francoski brendi armagnac. "Pokrajina Armagnac je bila eno prvih območij v Franciji, na katerem so začeli destilirati žgane pijače, in marsikdo verjame, da je armagnac najstarejša žgana pijača na svetu, ki jo še vedno destilirajo," nam je zaupal Lucien Philippe, nekdanji učitelj, ki zdaj obiskovalce mesta poučuje o francoskih vinih in žganju.
Tisti, ki radi potujejo, imajo zmeraj na zalogi kakšno zanimivo zgodbo. Prisluhnili smo jim in izbrali nekaj prigod iz potovanj, nekatere bolj duhovite, druge pa nas spomnijo, da moramo tudi na počitnicah skrbeti zase in druge okoli nas.
Tisti, ki radi potujejo, imajo zmeraj na zalogi kakšno zanimivo zgodbo. Prisluhnili smo jim in izbrali nekaj prigod iz potovanj, nekatere bolj duhovite, druge pa nas spomnijo, da moramo tudi na počitnicah skrbeti zase in druge okoli nas.