Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Salzburg, ki so mu pri nas v 19. stoletju rekli Solnograd, je četrto največje mesto v Avstriji. Ime je dobilo po soli oziroma po okoliških rudnikih kamene soli, ki so jo že pred več kot 2000 leti tam kopali Kelti. Salzburg pa je tudi Mozartovo mesto, 27. januarja leta 1756 se je rodil na znameniti ulici Getreidegasse, na številki 9. Tako v tednu okoli njegovega rojstnega dne že od leta 1956 pripravljajo Mozartov teden s koncerti klasične glasbe in drugimi dogodki v čast skladatelju. Sicer pa skladatelj Salzburga ni maral, zanj je bil preveč utesnjen, konservativen in provincialen kraj. Več o tem izvemo v dveh muzejih v starem delu mesta, ki je vpisano na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine, v Mozartovi rezidenci, kamor se je družina preselila, ko je imel 17 let, in v njegovi rojstni hiši.
Salzburg, ki so mu pri nas v 19. stoletju rekli Solnograd, je četrto največje mesto v Avstriji. Ime je dobilo po soli oziroma po okoliških rudnikih kamene soli, ki so jo že pred več kot 2000 leti tam kopali Kelti. Salzburg pa je tudi Mozartovo mesto, 27. januarja leta 1756 se je rodil na znameniti ulici Getreidegasse, na številki 9. Tako v tednu okoli njegovega rojstnega dne že od leta 1956 pripravljajo Mozartov teden s koncerti klasične glasbe in drugimi dogodki v čast skladatelju. Sicer pa skladatelj Salzburga ni maral, zanj je bil preveč utesnjen, konservativen in provincialen kraj. Več o tem izvemo v dveh muzejih v starem delu mesta, ki je vpisano na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine, v Mozartovi rezidenci, kamor se je družina preselila, ko je imel 17 let, in v njegovi rojstni hiši.
Pozor: v naslednjih minutah zelo pomembna vsebina za potrošnike. Torej za vse poslušalce. 26. oktobra lani je začel veljati novi Zakon o varstvu potrošnikov, v uporabo pa je stopil konec prejšnjega meseca, 26. januarja. Kakšne so novosti in spremembe, kako bodo vplivale na potrošniške prakse ter na kaj moramo biti potrošniki še posebej pozorni?
Pozor: v naslednjih minutah zelo pomembna vsebina za potrošnike. Torej za vse poslušalce. 26. oktobra lani je začel veljati novi Zakon o varstvu potrošnikov, v uporabo pa je stopil konec prejšnjega meseca, 26. januarja. Kakšne so novosti in spremembe, kako bodo vplivale na potrošniške prakse ter na kaj moramo biti potrošniki še posebej pozorni?
Približno tri mesece od konca lanskega oktobra do srede letošnjega januarja je bila na večjem delu avtocest razsvetljava zaradi varčevanja na izvozih ugasnjena. In kot po navadi se je tudi pri tem vprašanju slovenka javnost razdvojila: mnogi menijo, da se je zaradi slabše osvetljenosti cest zmanjšala prometna varnost, veliko pa je tudi takih, ki verjamejo, da je razsvetljevanje avtocestnih odsekov in ljubljanske obvoznice povsem nepotreben strošek in obremenjevanje okolja. Ali se je res zmanjšala prometna varnost in ali je prišel čas za širši razmislek o ukinitvi ali vsaj omejevanju osvetljenosti cest?
Približno tri mesece od konca lanskega oktobra do srede letošnjega januarja je bila na večjem delu avtocest razsvetljava zaradi varčevanja na izvozih ugasnjena. In kot po navadi se je tudi pri tem vprašanju slovenka javnost razdvojila: mnogi menijo, da se je zaradi slabše osvetljenosti cest zmanjšala prometna varnost, veliko pa je tudi takih, ki verjamejo, da je razsvetljevanje avtocestnih odsekov in ljubljanske obvoznice povsem nepotreben strošek in obremenjevanje okolja. Ali se je res zmanjšala prometna varnost in ali je prišel čas za širši razmislek o ukinitvi ali vsaj omejevanju osvetljenosti cest?
V svetu okoli nas je pravi vrvež: na vseh mogočih zvočnih frekvencah, elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah …
V svetu okoli nas je pravi vrvež: na vseh mogočih zvočnih frekvencah, elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah …
Predvsem v Prekmurju, na Štajerskem in v Prlekiji ob zimskih večerih še vedno "šnopsajo". Ne gre za pitje šnopsa oziroma žganja, čeravno kak škropec menda tudi sodi poleg, ampak za igranje igre s kartami, ki pa naj bi ime res dobila po žgani pijači.
Predvsem v Prekmurju, na Štajerskem in v Prlekiji ob zimskih večerih še vedno "šnopsajo". Ne gre za pitje šnopsa oziroma žganja, čeravno kak škropec menda tudi sodi poleg, ampak za igranje igre s kartami, ki pa naj bi ime res dobila po žgani pijači.
Če se je po 83. zmagi zdelo, da res ne ve, kaj bi povedala, se je včeraj sprostila in z nami delila celo paleto svojih občutkov in čisto običajnih zagat, na katere morda sploh ne bi pomislili.
Če se je po 83. zmagi zdelo, da res ne ve, kaj bi povedala, se je včeraj sprostila in z nami delila celo paleto svojih občutkov in čisto običajnih zagat, na katere morda sploh ne bi pomislili.
20 let nevladne organizacije Focus: Verjeli smo, da lahko postopoma pridemo do potrebnih sprememb. Danes vemo, da nam lahko pomagajo le korenite, radikalne spremembe.
20 let nevladne organizacije Focus: Verjeli smo, da lahko postopoma pridemo do potrebnih sprememb. Danes vemo, da nam lahko pomagajo le korenite, radikalne spremembe.
O aktualnem stanju, izzivih in prihodnosti železniškega prometa v Sloveniji s Primožem Kokaljem s Slovenskih železnic.
O aktualnem stanju, izzivih in prihodnosti železniškega prometa v Sloveniji s Primožem Kokaljem s Slovenskih železnic.
Na celodnevni konferenci na Pravni fakulteti v Ljubljani so včeraj strokovnjaki s številnih področij predstavili zbornik z naslovom Socialna država in revščina. Z več kot 700 stranmi strokovnih člankov je to zagotovo eno najobsežnejših monografij zadnjega časa s to tematiko pri nas. S sodelovanjem dveh pravniških društev in s podporo mariborske in ljubljanske univerze je izšla pri Mariborski Univerzitetni založbi, prav vseh 37 avtorjev pa je prispevke pripravilo brezplačno, kar je, kot pravi prva med urednicami, tudi prav posebna svoboda.
Na celodnevni konferenci na Pravni fakulteti v Ljubljani so včeraj strokovnjaki s številnih področij predstavili zbornik z naslovom Socialna država in revščina. Z več kot 700 stranmi strokovnih člankov je to zagotovo eno najobsežnejših monografij zadnjega časa s to tematiko pri nas. S sodelovanjem dveh pravniških društev in s podporo mariborske in ljubljanske univerze je izšla pri Mariborski Univerzitetni založbi, prav vseh 37 avtorjev pa je prispevke pripravilo brezplačno, kar je, kot pravi prva med urednicami, tudi prav posebna svoboda.
Zaradi staranja prebivalstva postaja demenca tiha pandemija 21. stoletja. Po ocenah živi v Sloveniji več kot 40 000 oseb z demenco, to število pa se bo do leta 2050 več kot podvojilo. A vendarle je prav v minulih tednih na to področje po desetletjih tipanja v temi posijal žarek upanja. Konec lanskega leta in nato še januarja so v Združenih državah Amerike prižgali zeleno luč za prvi dve zdravili z zanesljivimi kliničnimi učinki zoper napredovanje Alzheimerjeve demence, po drugi strani pa so vse močnejša tudi prizadevanja za to, da bi lahko demenco pri ljudeh odkrivali že v zgodnji fazi bolezni. V Sloveniji smo na tem področju v koraku s preostalimi centri nevroznanosti po svetu. Podjetje BrainTrip je lani v okviru projekta POMNI analiziralo več tovrstnih testov in ob tem ta teden v Ljubljani predstavilo tudi svojega, tako imenovani test BDI, ki pa potrebuje še nadaljnji razvoj. Sogovorniki: Soustanovitelj nevroznanstvenega podjetja BrainTrip Jurij Dreo Predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja v ljubljanskem UKC Zvezdan Pirtošek Predsednica Združenja Spominčica Štefanija Lukič Zlobec
Zaradi staranja prebivalstva postaja demenca tiha pandemija 21. stoletja. Po ocenah živi v Sloveniji več kot 40 000 oseb z demenco, to število pa se bo do leta 2050 več kot podvojilo. A vendarle je prav v minulih tednih na to področje po desetletjih tipanja v temi posijal žarek upanja. Konec lanskega leta in nato še januarja so v Združenih državah Amerike prižgali zeleno luč za prvi dve zdravili z zanesljivimi kliničnimi učinki zoper napredovanje Alzheimerjeve demence, po drugi strani pa so vse močnejša tudi prizadevanja za to, da bi lahko demenco pri ljudeh odkrivali že v zgodnji fazi bolezni. V Sloveniji smo na tem področju v koraku s preostalimi centri nevroznanosti po svetu. Podjetje BrainTrip je lani v okviru projekta POMNI analiziralo več tovrstnih testov in ob tem ta teden v Ljubljani predstavilo tudi svojega, tako imenovani test BDI, ki pa potrebuje še nadaljnji razvoj. Sogovorniki: Soustanovitelj nevroznanstvenega podjetja BrainTrip Jurij Dreo Predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja v ljubljanskem UKC Zvezdan Pirtošek Predsednica Združenja Spominčica Štefanija Lukič Zlobec
Pretekli konec tedna je tudi pri nas potekalo mednarodno januarsko štetje vodnih ptic, ki je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 ornitologi in drugi poznavalci ptic vsako leto preštejejo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in ob večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pa pozivajo tudi k sodelovanju v akciji "citizen-science", radi bi namreč locirali območje prenočevanja pinož, ki so letos ponovno množično prišle na prezimovanje v naše kraje. Ornitologi sklepajo, da se zadržujejo nekje na območju Dobroveljske planote oziroma Menine planine, natančnejše lokacije pa bodo veseli na Ornitofonu, na številki 031 439 051, oziroma jim jo sporočite po elektronski pošti dopps@dopps.si. Prav tako bodo veseli podatka, kje čez Slovenijo letijo žerjavi, ki se bodo iz Mediterana spet vrnili nekje konec februarja in v začetku marca.
Pretekli konec tedna je tudi pri nas potekalo mednarodno januarsko štetje vodnih ptic, ki je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 ornitologi in drugi poznavalci ptic vsako leto preštejejo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in ob večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pa pozivajo tudi k sodelovanju v akciji "citizen-science", radi bi namreč locirali območje prenočevanja pinož, ki so letos ponovno množično prišle na prezimovanje v naše kraje. Ornitologi sklepajo, da se zadržujejo nekje na območju Dobroveljske planote oziroma Menine planine, natančnejše lokacije pa bodo veseli na Ornitofonu, na številki 031 439 051, oziroma jim jo sporočite po elektronski pošti dopps@dopps.si. Prav tako bodo veseli podatka, kje čez Slovenijo letijo žerjavi, ki se bodo iz Mediterana spet vrnili nekje konec februarja in v začetku marca.
Tiskovna konferenca s predstavniki Lovske in Ribiške zveze Slovenije tradicionalno poteka med plovbo po Ljubljanici. Lovce sprašujemo, kakšne spremembe se obetajo pri upravljanju zavarovanih vrst prostoživečih živali in kakšne bodo novosti v zakonu o divjadi in lovstvu. Ribiči pa bodo spregovorili o izzivih zaradi podnebnih sprememb in onesnaženj ter vplivih gradbenih posegov v vodotoke. Že letos pričakujemo tudi novosti pri zakonu o divjadi in lovstvu. Kakšne spremembe se obetajo in koliko se pri implementaciji zakonov v razprave vključuje ljudi s prakse?
Tiskovna konferenca s predstavniki Lovske in Ribiške zveze Slovenije tradicionalno poteka med plovbo po Ljubljanici. Lovce sprašujemo, kakšne spremembe se obetajo pri upravljanju zavarovanih vrst prostoživečih živali in kakšne bodo novosti v zakonu o divjadi in lovstvu. Ribiči pa bodo spregovorili o izzivih zaradi podnebnih sprememb in onesnaženj ter vplivih gradbenih posegov v vodotoke. Že letos pričakujemo tudi novosti pri zakonu o divjadi in lovstvu. Kakšne spremembe se obetajo in koliko se pri implementaciji zakonov v razprave vključuje ljudi s prakse?
Na svetovni stripovski zemljevid je ameriško risarko stripov uvrstil Dom za umret, risoroman, ki ga revija Guardian uvršča med 1000 svetovnih knjig, ki bi jih morali prebrati vsi. Pa vendar so ga novembra lani v Missouriju prepovedali in odstranili s polic šol in knjižnic.
Na svetovni stripovski zemljevid je ameriško risarko stripov uvrstil Dom za umret, risoroman, ki ga revija Guardian uvršča med 1000 svetovnih knjig, ki bi jih morali prebrati vsi. Pa vendar so ga novembra lani v Missouriju prepovedali in odstranili s polic šol in knjižnic.
Pogovor z arheologom dr. Ivanom Šprajcem
Pogovor z arheologom dr. Ivanom Šprajcem
Teden, ko so prvič v zgodovini Slovenije stavkali pacienti.
Teden, ko so prvič v zgodovini Slovenije stavkali pacienti.
Kako je dokumentarna oddaja v dveh delih Podarim dobim – igra, ki je prebudila tigra privedla do osamosvojitve?
Kako je dokumentarna oddaja v dveh delih Podarim dobim – igra, ki je prebudila tigra privedla do osamosvojitve?
Naložba v malo sončno elektrarno se povrne v približno osmih letih, ob trenutnih cenah električne energije morda še prej, njena življenjska doba pa je okoli 30 let. V trenutni energetski krizi se je zanimanje za postavitev samooskrbnih sončnih elektrarn še povečalo, čeprav so državne spodbude za postavitev le teh elektrarn nezanesljive in nezadostne, vsaj glede na ambiciozne cilje Evropske unije. Tik pred koncem lanskega leta je Eko sklad sicer objavil dva težko pričakovana javna poziva za nepovratne finančne spodbude za vgradnjo sončnih elektrarn, a je v razpisu kar nekaj presenečenj. Denimo ta, da bodo investitorji do sredstev upravičeni šele, ko bo sončna elektrarna začela delovati, na razpisu pa lahko kandidirajo vsi tisti, ki so ostali brez spodbud po tem, ko je že marca lani sredstev iz tega naslova zmanjkalo. Višina spodbude se je za običajne naprave za samooskrbo z električno energijo močno znižala, s 180 na le 50 evrov za 1 kW inštalirane nazivne moči. Za nov ukrep, za naprave z baterijskim hranilnikom električne energije pa so namenili kar 500 evrov za 1 kW nazivne moči. O novostih in podrobnostih razpisa pa več v pogovoru z Vesno Črnilogar iz Eko sklada.
Naložba v malo sončno elektrarno se povrne v približno osmih letih, ob trenutnih cenah električne energije morda še prej, njena življenjska doba pa je okoli 30 let. V trenutni energetski krizi se je zanimanje za postavitev samooskrbnih sončnih elektrarn še povečalo, čeprav so državne spodbude za postavitev le teh elektrarn nezanesljive in nezadostne, vsaj glede na ambiciozne cilje Evropske unije. Tik pred koncem lanskega leta je Eko sklad sicer objavil dva težko pričakovana javna poziva za nepovratne finančne spodbude za vgradnjo sončnih elektrarn, a je v razpisu kar nekaj presenečenj. Denimo ta, da bodo investitorji do sredstev upravičeni šele, ko bo sončna elektrarna začela delovati, na razpisu pa lahko kandidirajo vsi tisti, ki so ostali brez spodbud po tem, ko je že marca lani sredstev iz tega naslova zmanjkalo. Višina spodbude se je za običajne naprave za samooskrbo z električno energijo močno znižala, s 180 na le 50 evrov za 1 kW inštalirane nazivne moči. Za nov ukrep, za naprave z baterijskim hranilnikom električne energije pa so namenili kar 500 evrov za 1 kW nazivne moči. O novostih in podrobnostih razpisa pa več v pogovoru z Vesno Črnilogar iz Eko sklada.
Dušan Podlogar je vse življenje povezan s Pokljuko, odraščal je na Mrzlem studencu. Bil je član jugoslovanske reprezentance v smučarskem teku, šestkratni državni prvak, delal je kot nadzornik v Triglavskem narodnem parku. Na Pokljuki še vedno preživi tudi po 100 ur na teden. Tu vodi mlade obiskovalce, pripravlja team buildinge, najraje pa se s turnimi smučmi odpravi na katerega od "pokljuških" vrhov.
Dušan Podlogar je vse življenje povezan s Pokljuko, odraščal je na Mrzlem studencu. Bil je član jugoslovanske reprezentance v smučarskem teku, šestkratni državni prvak, delal je kot nadzornik v Triglavskem narodnem parku. Na Pokljuki še vedno preživi tudi po 100 ur na teden. Tu vodi mlade obiskovalce, pripravlja team buildinge, najraje pa se s turnimi smučmi odpravi na katerega od "pokljuških" vrhov.
Ricco Gross je najboljši nemški zimski olimpijec. Kaj to pomeni v Nemčiji in drugod po svetu? Lansko poletje je prevzel vodenje slovenske biatlonske reprezentance. Tudi kot trener želi biti najboljši. Kako ocenjuje svoje delo s slovensko reprezentanco do sedaj in kakšni so načrti in cilji za prihodnost?
Ricco Gross je najboljši nemški zimski olimpijec. Kaj to pomeni v Nemčiji in drugod po svetu? Lansko poletje je prevzel vodenje slovenske biatlonske reprezentance. Tudi kot trener želi biti najboljši. Kako ocenjuje svoje delo s slovensko reprezentanco do sedaj in kakšni so načrti in cilji za prihodnost?
Pogovor z Mojco Cajnko, Slovenko v Čilu: Razglednica iz San Pedra de Atacame
Pogovor z Mojco Cajnko, Slovenko v Čilu: Razglednica iz San Pedra de Atacame
Silvestrovali smo v družbi Slovencev, ki so za pregovorno najdaljšo noč v letu izbrali nenavadne kraje.
Silvestrovali smo v družbi Slovencev, ki so za pregovorno najdaljšo noč v letu izbrali nenavadne kraje.
Ko govorimo o božično-novoletnem času, ne moremo mimo vonja po cimetu, klinčkih, muškatnem oreščku, kardamomu, janeževi zvezdi, vaniliji. Zakaj z zimskimi prazniki povezujemo ravno te začimbe?
Ko govorimo o božično-novoletnem času, ne moremo mimo vonja po cimetu, klinčkih, muškatnem oreščku, kardamomu, janeževi zvezdi, vaniliji. Zakaj z zimskimi prazniki povezujemo ravno te začimbe?
Prazničen čas prinaša s seboj tudi tlečo željo po umiritvi, po tem, da izprežemo z vsakdanjega vrtiljaka hitenja in lovljenja rokov. Včasih se preprosto prileže nekaj minut v tišini, v umiritvi in uglasitvi s samim seboj. Mnogim tak ritual prinese skodelica čaja, ob čemer je zimski čas priložnost za preizkušanje novih okusov in arom.
Prazničen čas prinaša s seboj tudi tlečo željo po umiritvi, po tem, da izprežemo z vsakdanjega vrtiljaka hitenja in lovljenja rokov. Včasih se preprosto prileže nekaj minut v tišini, v umiritvi in uglasitvi s samim seboj. Mnogim tak ritual prinese skodelica čaja, ob čemer je zimski čas priložnost za preizkušanje novih okusov in arom.
V Sloveniji bo v nekaj letih zaživel Center za tehnologijo genske in celične terapije, z njim pa želijo pacientom z redkimi genskimi boleznimi in rakavimi obolenji omogočiti hitrejši dostop do naprednih oblik zdravljenja. Kot so sporočili na Kemijskem inštitutu, je 30-milijonski projekt dobil zeleno luč za evropsko sofinanciranje, preostali del sredstev pa bo primaknila vlada. Pri tem že zdaj vabijo k sodelovanju usposobljene strokovnjake sintezne biologije, genetike in imunologije.
V Sloveniji bo v nekaj letih zaživel Center za tehnologijo genske in celične terapije, z njim pa želijo pacientom z redkimi genskimi boleznimi in rakavimi obolenji omogočiti hitrejši dostop do naprednih oblik zdravljenja. Kot so sporočili na Kemijskem inštitutu, je 30-milijonski projekt dobil zeleno luč za evropsko sofinanciranje, preostali del sredstev pa bo primaknila vlada. Pri tem že zdaj vabijo k sodelovanju usposobljene strokovnjake sintezne biologije, genetike in imunologije.
Konec leta je za člane K9 čas, ko imajo še več dela kot po navadi. Gre namreč za združenje vodnikov psov, ki ne iščejo samo pogrešanih oseb, pač pa tudi izgubljene živali. Ustanoviteljica in vodja ekipe je Sabina Piber z Bleda, ki se ji je zamisel, da bi s psi iskali izgubljene živali, porodila pred leti ob iskanju psičke v Kamniških Alpah. K9, iskanje pogrešanih je mednarodno združenje s sedežem v Nemčiji, kjer se je Sabina tudi izobraževala, podenote pa imajo še v Avstriji, Švici, Islandiji in na Madžarskem. Člani slovenskega združenja, približno 30 vodnikov psov, so letos ob pomoči svojih kužkov domov pripeljali več 40 pogrešanih živali. Predvsem psov in muc, iskali pa so tudi večje živali.
Konec leta je za člane K9 čas, ko imajo še več dela kot po navadi. Gre namreč za združenje vodnikov psov, ki ne iščejo samo pogrešanih oseb, pač pa tudi izgubljene živali. Ustanoviteljica in vodja ekipe je Sabina Piber z Bleda, ki se ji je zamisel, da bi s psi iskali izgubljene živali, porodila pred leti ob iskanju psičke v Kamniških Alpah. K9, iskanje pogrešanih je mednarodno združenje s sedežem v Nemčiji, kjer se je Sabina tudi izobraževala, podenote pa imajo še v Avstriji, Švici, Islandiji in na Madžarskem. Člani slovenskega združenja, približno 30 vodnikov psov, so letos ob pomoči svojih kužkov domov pripeljali več 40 pogrešanih živali. Predvsem psov in muc, iskali pa so tudi večje živali.
Pred desetimi leti smo na Valu 202 pripravili oddajo o srednjeveškem mestu Barga v Toskani, ki je postalo znano kot zavetišče za vrtne palčke. Tja so jih ne samo iz Italije, pač pa tudi iz Francije in Belgije, prinesli člani fronte za osvoboditev vrtnih palčkov. V Bargi so nam takrat povedali, da je v mestu palčke težko najti, saj naj bi ti živeli zunaj mesta, v gozdovih, na varnem. A prav mogoče je, da se je kateri od vrtnih palčkov iz Toskane odpravil na pot pod Kum, v vas Jelovo, kjer Marinka Zorec nima zavetišča, ampak kar deželo vrtnih palčkov. Prvemu, ki ga je kupila pred desetimi leti, se je vsake toliko pridružil kak nov in zdaj druščini več kot 700 vrtnim palčkom delajo družbo tudi volk in sedem kozličkov, oslički nekaj Sneguljčic in drugih figur. Hrib, kjer stojijo, pa je pristal na marsikateri fotografiji obiskovalcev z vseh koncev Slovenije in tujine.
Pred desetimi leti smo na Valu 202 pripravili oddajo o srednjeveškem mestu Barga v Toskani, ki je postalo znano kot zavetišče za vrtne palčke. Tja so jih ne samo iz Italije, pač pa tudi iz Francije in Belgije, prinesli člani fronte za osvoboditev vrtnih palčkov. V Bargi so nam takrat povedali, da je v mestu palčke težko najti, saj naj bi ti živeli zunaj mesta, v gozdovih, na varnem. A prav mogoče je, da se je kateri od vrtnih palčkov iz Toskane odpravil na pot pod Kum, v vas Jelovo, kjer Marinka Zorec nima zavetišča, ampak kar deželo vrtnih palčkov. Prvemu, ki ga je kupila pred desetimi leti, se je vsake toliko pridružil kak nov in zdaj druščini več kot 700 vrtnim palčkom delajo družbo tudi volk in sedem kozličkov, oslički nekaj Sneguljčic in drugih figur. Hrib, kjer stojijo, pa je pristal na marsikateri fotografiji obiskovalcev z vseh koncev Slovenije in tujine.
Na vroči volilni skupščini Olimpijskega komiteja Slovenija – Združenja športnih zvez je potrebno večino za zmago v drugem krogu dobil Franjo Bobinac. Gospodarstvenik in dolgoletni predsednik Rokometne zveze bo tretji predsednik krovne zveze. Odločitev med tremi kandidati je bila tesna, odločal je drugi krog. Po zmagi, prejel je skoraj 54 odstotkov glasov za zmago nad Tomaže Baradi, ga je pred mikrofon povabil Uroš Volk.
Na vroči volilni skupščini Olimpijskega komiteja Slovenija – Združenja športnih zvez je potrebno večino za zmago v drugem krogu dobil Franjo Bobinac. Gospodarstvenik in dolgoletni predsednik Rokometne zveze bo tretji predsednik krovne zveze. Odločitev med tremi kandidati je bila tesna, odločal je drugi krog. Po zmagi, prejel je skoraj 54 odstotkov glasov za zmago nad Tomaže Baradi, ga je pred mikrofon povabil Uroš Volk.
Čaj ni samo pijača. Zgodovinsko gledano je bil denar, menjalno sredstvo, razlog za spopade na svetovni ravni.
Čaj ni samo pijača. Zgodovinsko gledano je bil denar, menjalno sredstvo, razlog za spopade na svetovni ravni.
M for Montreal je navdih črpal v dogodkih, kot je South by Southwest sredi marca v Austinu v Teksasu. Morda poznate tridnevni glasbeni festival Great Escape, ki vsako leto maja poteka v Brightonu, njegov soustanovitelj je prav tako soustanovitelj glasbenega dogodka M for Montreal, ki predstavlja kanadske glasbenike in jim omogoča nastope na večjih odrih. Od tukaj izvirata tudi Grimes in Mac Demarco.
M for Montreal je navdih črpal v dogodkih, kot je South by Southwest sredi marca v Austinu v Teksasu. Morda poznate tridnevni glasbeni festival Great Escape, ki vsako leto maja poteka v Brightonu, njegov soustanovitelj je prav tako soustanovitelj glasbenega dogodka M for Montreal, ki predstavlja kanadske glasbenike in jim omogoča nastope na večjih odrih. Od tukaj izvirata tudi Grimes in Mac Demarco.
Konoplja ni zdravilo za vse, toda dokazano lahko pomaga pri številnih bolezenskih stanjih. Čeprav si z njo pomagajo tudi številni bolniki v Sloveniji, se del strokovne javnosti še vedno drži nekaterih zastarelih, dokazano neresničnih prepričanj glede konoplje. Tako so bolniki bolj ali manj prepuščeni črnemu trgu, pa tudi preganjanju. Izjava nekdanjega direktorja NIJZ-ja Milana Kreka, da se kanabinoid CBD v telesu spremeni v psihoaktivni THC, je samo jagoda na torti tovrstnih neresničnih trditev. Del stroke pa sledi najsodobnejšim znanstvenim dognanjem glede konoplje in dela premike na tem področju. Nacionalni inštitut za biologijo je tako objavil rezultate predklinične raziskave, ki so presenetili celo raziskovalce.
Konoplja ni zdravilo za vse, toda dokazano lahko pomaga pri številnih bolezenskih stanjih. Čeprav si z njo pomagajo tudi številni bolniki v Sloveniji, se del strokovne javnosti še vedno drži nekaterih zastarelih, dokazano neresničnih prepričanj glede konoplje. Tako so bolniki bolj ali manj prepuščeni črnemu trgu, pa tudi preganjanju. Izjava nekdanjega direktorja NIJZ-ja Milana Kreka, da se kanabinoid CBD v telesu spremeni v psihoaktivni THC, je samo jagoda na torti tovrstnih neresničnih trditev. Del stroke pa sledi najsodobnejšim znanstvenim dognanjem glede konoplje in dela premike na tem področju. Nacionalni inštitut za biologijo je tako objavil rezultate predklinične raziskave, ki so presenetili celo raziskovalce.
Čas okoli božiča in novega leta je prav poseben del leta, ko si vzamemo več časa za druženje z bližnjimi, s stojnic pa zadiši po kulinaričnih dobrotah. V naslednjih minutah se odpravljamo tja, kjer diši najbolj. Na sejem, v čudovito staro mestno jedro Celovca, ki s svojimi barvitimi fasadami ter romantičnimi kotički v obiskovalcih prebudi praznični duh. Neža Borkovič se je tja odpravila tako, kot se tja poda veliko prazničnih navdušencev iz Slovenije - z vlakom.
Čas okoli božiča in novega leta je prav poseben del leta, ko si vzamemo več časa za druženje z bližnjimi, s stojnic pa zadiši po kulinaričnih dobrotah. V naslednjih minutah se odpravljamo tja, kjer diši najbolj. Na sejem, v čudovito staro mestno jedro Celovca, ki s svojimi barvitimi fasadami ter romantičnimi kotički v obiskovalcih prebudi praznični duh. Neža Borkovič se je tja odpravila tako, kot se tja poda veliko prazničnih navdušencev iz Slovenije - z vlakom.
Franko je zdaj Radovljičan, letošnje leto pa je bilo tudi olimpijsko. Po Sarajevu in Franku je Žan Kranjec spet osvojil moško veleslalomsko kolajno za Slovenijo.
Franko je zdaj Radovljičan, letošnje leto pa je bilo tudi olimpijsko. Po Sarajevu in Franku je Žan Kranjec spet osvojil moško veleslalomsko kolajno za Slovenijo.
V naslednjih minutah naprej naredimo pregled začetka smučarske sezone po naših smučiščih, izvemo tudi, kdaj se bomo lahko zapeljali po progah na Rogli, naslovimo pa še nekaj aktualnih in večnih izzivov, s katerimi se srečujejo slovenska smučarska središča.
V naslednjih minutah naprej naredimo pregled začetka smučarske sezone po naših smučiščih, izvemo tudi, kdaj se bomo lahko zapeljali po progah na Rogli, naslovimo pa še nekaj aktualnih in večnih izzivov, s katerimi se srečujejo slovenska smučarska središča.
Erik Luzner je čebelar, ki ima nov, mlad pogled na svet čebel in njihovo spolno življenje.
Erik Luzner je čebelar, ki ima nov, mlad pogled na svet čebel in njihovo spolno življenje.
In kot da do zdaj nismo bili že dovolj sladki, se zdaj odpravljamo tja, kjer diši po medu, muškatnem oreščku, cimetu in klinčkih. V 500 let staro obokano klet se je z Alešo Mušič, novo lastnico lectarske delavnice na Linhartovem trgu, odpravila Neža Borkovič.
In kot da do zdaj nismo bili že dovolj sladki, se zdaj odpravljamo tja, kjer diši po medu, muškatnem oreščku, cimetu in klinčkih. V 500 let staro obokano klet se je z Alešo Mušič, novo lastnico lectarske delavnice na Linhartovem trgu, odpravila Neža Borkovič.
Pogovor z Michelinovim chefom Urošem Štefelinom.
Pogovor z Michelinovim chefom Urošem Štefelinom.
V Radovljici kar mrgoli točk, ki nosijo njegovo ime, tam pa je tudi njegova rojstna hiša…no ja, hiša, ki stoji na mestu njegove rojstne hiše, ki je pogorela leta 1835. Rodil pa se je prav na jutrišnji dan leta 1756. Verjetno že veste o kom govorimo, če še ne, vam bo pa to zdaj zaupal Miha Švalj s svojo gostjo kustosinjo Katjo Praprotnik.
V Radovljici kar mrgoli točk, ki nosijo njegovo ime, tam pa je tudi njegova rojstna hiša…no ja, hiša, ki stoji na mestu njegove rojstne hiše, ki je pogorela leta 1835. Rodil pa se je prav na jutrišnji dan leta 1756. Verjetno že veste o kom govorimo, če še ne, vam bo pa to zdaj zaupal Miha Švalj s svojo gostjo kustosinjo Katjo Praprotnik.
Če bi se šli igro asociacij na Radovljico bi se med top tremi odgovori najbrž našli Linhart, čebelarstvo in vse kar je povezano z medom ter zadnja leta čokolda. Predvsem zaradi Festivala čokolade, ki ga pripravljajo vrsto let. Ampak zanimivo, vse do pandemije je čokolada le za nekaj dni Radovljico spremenila v slovensko prestolnico čokolade, od oktobra lani pa ima Radvoljica tudi Čokoladnico, katere vodja je nekdanja direktorica zavoda Turizem in kultura Radovljica Nataša Mikelj.
Če bi se šli igro asociacij na Radovljico bi se med top tremi odgovori najbrž našli Linhart, čebelarstvo in vse kar je povezano z medom ter zadnja leta čokolda. Predvsem zaradi Festivala čokolade, ki ga pripravljajo vrsto let. Ampak zanimivo, vse do pandemije je čokolada le za nekaj dni Radovljico spremenila v slovensko prestolnico čokolade, od oktobra lani pa ima Radvoljica tudi Čokoladnico, katere vodja je nekdanja direktorica zavoda Turizem in kultura Radovljica Nataša Mikelj.
Tehtnice, terilnice, praški, zdravila, zelišča in drugo lekarniško bogastvo ... Vse to je shranjeno v Muzeju lekarništva in alkimije v Radovljici.
Tehtnice, terilnice, praški, zdravila, zelišča in drugo lekarniško bogastvo ... Vse to je shranjeno v Muzeju lekarništva in alkimije v Radovljici.
December po navadi prinese izdatno mero glasbenih dogodkov, koncertov, tudi priložnosti, da tisti, ki se učijo igranja na instrument, pokažejo svoje znanje. Kot vse bolj ugotavljajo strokovnjaki, ima glasba izreden vpliv na telo. Nas povezuje, zmanjšuje anksioznost, lajša bolečino, zmanjšuje depresijo, učenje inštrumenta pa tudi koristi pri razvoju naših kognitivnih sposobnosti.
December po navadi prinese izdatno mero glasbenih dogodkov, koncertov, tudi priložnosti, da tisti, ki se učijo igranja na instrument, pokažejo svoje znanje. Kot vse bolj ugotavljajo strokovnjaki, ima glasba izreden vpliv na telo. Nas povezuje, zmanjšuje anksioznost, lajša bolečino, zmanjšuje depresijo, učenje inštrumenta pa tudi koristi pri razvoju naših kognitivnih sposobnosti.
Festival Forward/ Naprej: Pogovor po okrogli mizi Podnebno medijsko ogledalo
Festival Forward/ Naprej: Pogovor po okrogli mizi Podnebno medijsko ogledalo
V Katarju že skoraj dva tedna poteka nogometno svetovno prvenstvo, o katerem se je veliko govorilo že pred samim začetkom zaradi kršenja človekovih pravic v državi. Vendar prvenstvo se je začelo, sinoči se je končal skupinski del in prve reprezentance kot tudi navijači, so na poti domov. Kot vsako prvenstvo ima tudi to svoje prednosti in slabosti. O tem, kako navijači doživljajo letošnje svetovno prvenstvo, ki je morda eno najdražjih tudi za navijače, pa s prizorišča poroča Mojca Breskvar.
V Katarju že skoraj dva tedna poteka nogometno svetovno prvenstvo, o katerem se je veliko govorilo že pred samim začetkom zaradi kršenja človekovih pravic v državi. Vendar prvenstvo se je začelo, sinoči se je končal skupinski del in prve reprezentance kot tudi navijači, so na poti domov. Kot vsako prvenstvo ima tudi to svoje prednosti in slabosti. O tem, kako navijači doživljajo letošnje svetovno prvenstvo, ki je morda eno najdražjih tudi za navijače, pa s prizorišča poroča Mojca Breskvar.
O Boliviji redkokdaj kaj slišimo. V zadnjem času denimo tega, da v najbogatejši od devetih regij v Boliviji, v regiji Santa Cruz že skoraj 36 dan poteka tako imenovani el paro ali v prevodu protest oziroma blokada javnega življenja. V prestolnici regije, v mestu Santa Cruz de la Sierra je zaprtje izkusila tudi novinarka Maja Ava Žiberna, ki se je udeležila prvega mednarodnega fotofestivala v Boliviji. Ta poteka v recimo jim izrednih razmerah, o katerih bomo več izvedeli v pogovoru z Ejti Štih, slikarko, ki živi v Boliviji več kot 40 let in je s slovenskim fotografom Matjažem Krivicem tudi zaslužna za izvedbo fotofestivala.
O Boliviji redkokdaj kaj slišimo. V zadnjem času denimo tega, da v najbogatejši od devetih regij v Boliviji, v regiji Santa Cruz že skoraj 36 dan poteka tako imenovani el paro ali v prevodu protest oziroma blokada javnega življenja. V prestolnici regije, v mestu Santa Cruz de la Sierra je zaprtje izkusila tudi novinarka Maja Ava Žiberna, ki se je udeležila prvega mednarodnega fotofestivala v Boliviji. Ta poteka v recimo jim izrednih razmerah, o katerih bomo več izvedeli v pogovoru z Ejti Štih, slikarko, ki živi v Boliviji več kot 40 let in je s slovenskim fotografom Matjažem Krivicem tudi zaslužna za izvedbo fotofestivala.
Če je jutri znova praznik demokracije, potem je bil sinoči nedvomno praznik novinarstva. Kljub trudu prižig prazničnih lučk, kuhano vino in črni petek v novinarskih krogih včeraj niso uspeli zasenčiti že 11. podelitve najvišjih stanovskih nagrad Čuvaj ali Watchdog. Z zvokom vas zdaj peljemo v Lutkovno gledališče, kamor je Festival Naprej/Forward Društva novinarjev Slovenije privabil številne novinarje, fotografe in medijske navdušence.
Če je jutri znova praznik demokracije, potem je bil sinoči nedvomno praznik novinarstva. Kljub trudu prižig prazničnih lučk, kuhano vino in črni petek v novinarskih krogih včeraj niso uspeli zasenčiti že 11. podelitve najvišjih stanovskih nagrad Čuvaj ali Watchdog. Z zvokom vas zdaj peljemo v Lutkovno gledališče, kamor je Festival Naprej/Forward Društva novinarjev Slovenije privabil številne novinarje, fotografe in medijske navdušence.
"Ujet v tunelu brez luči" je uraden naziv dvodnevnega kongresa, ki ga pripravljajo študentje medicine ljubljanske Medicinske fakultete. Letos so ga namenili opozarjanju in destigmatizaciji depresivnih motenj.
"Ujet v tunelu brez luči" je uraden naziv dvodnevnega kongresa, ki ga pripravljajo študentje medicine ljubljanske Medicinske fakultete. Letos so ga namenili opozarjanju in destigmatizaciji depresivnih motenj.
Potem ko smo na Valu že pospremili odprtje letošnjega 38. Slovenskega knjižnega sejma, se zdaj ustavimo pri današnjem dopoldanskem sejemskem dogodku za mlade knjigoljubce, v okviru katerega so podelili priznanja zlata hruška najboljšim novim izvirnim in poučnim knjigam za otroke in mladino. Izmed več kot sto izpostavljenih knjižnih del so priznanja podelili zmagovalnim knjigam v štirih kategorijah, ki so jih razglasili že pred dobrim tednom na dan prijaznosti, je v pogovoru z Majo Ratej povedala vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo v Mestni knjižnici Ljubljana Darja Lavrenčič Vrabec.
Potem ko smo na Valu že pospremili odprtje letošnjega 38. Slovenskega knjižnega sejma, se zdaj ustavimo pri današnjem dopoldanskem sejemskem dogodku za mlade knjigoljubce, v okviru katerega so podelili priznanja zlata hruška najboljšim novim izvirnim in poučnim knjigam za otroke in mladino. Izmed več kot sto izpostavljenih knjižnih del so priznanja podelili zmagovalnim knjigam v štirih kategorijah, ki so jih razglasili že pred dobrim tednom na dan prijaznosti, je v pogovoru z Majo Ratej povedala vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo v Mestni knjižnici Ljubljana Darja Lavrenčič Vrabec.
Pogovor o pravičnotrgovinskih mestih z vodjo Pravične trgovine Slovenija Živo Lopatič: Da ne bomo kupovali stvari, ki jh ne potrebujemo, z denarjem, ki ga nimamo, za ljudi, ki jih v resnici ne maramo.
Pogovor o pravičnotrgovinskih mestih z vodjo Pravične trgovine Slovenija Živo Lopatič: Da ne bomo kupovali stvari, ki jh ne potrebujemo, z denarjem, ki ga nimamo, za ljudi, ki jih v resnici ne maramo.
Geolog Andrej Šmuc z ljubljanske Naravoslovno-tehniške fakultete se je nedavno s kolegi raziskovalci vrnil z zanimive geološko-geografske raziskovalne odprave v Avstraliji, med katero so sredi širne planjave Nullarbor na jugu kontinenta odkrili čisto prave ostanke pradavnega koralnega grebena.
Geolog Andrej Šmuc z ljubljanske Naravoslovno-tehniške fakultete se je nedavno s kolegi raziskovalci vrnil z zanimive geološko-geografske raziskovalne odprave v Avstraliji, med katero so sredi širne planjave Nullarbor na jugu kontinenta odkrili čisto prave ostanke pradavnega koralnega grebena.
V dandanašnjih časih imamo polna usta 'kritik' pa 'kritičnih' žolčnih besednih spopadov, sploh na brbotavih spletnih izmenjevalnicah mnenj, kot so Twitter, Facebook in razni forumi. A filozofi ob današnjem svetovnem dnevu filozofije opozarjajo na izkrivljeno rabo kritičnega mišljenja, ki se pod vplivom slepega sledenja avtoritetam sprevrača v svoje popolno nasprotje. Če za začetek pogledamo v etimološki slovar, ugotovimo, da izraz kritika ali kritičen izhaja iz grškega kritikos, kar pomeni razsoden in sposoben razlikovati. Zato v naslednjih minutah kritično pretresamo, kam je zaneslo kritično mišljenje v sodobnosti. Več pa Maja Ratej s svojim gostom Miho Debenakom, ki poučuje filozofijo na Prvi gimnaziji v Mariboru.
V dandanašnjih časih imamo polna usta 'kritik' pa 'kritičnih' žolčnih besednih spopadov, sploh na brbotavih spletnih izmenjevalnicah mnenj, kot so Twitter, Facebook in razni forumi. A filozofi ob današnjem svetovnem dnevu filozofije opozarjajo na izkrivljeno rabo kritičnega mišljenja, ki se pod vplivom slepega sledenja avtoritetam sprevrača v svoje popolno nasprotje. Če za začetek pogledamo v etimološki slovar, ugotovimo, da izraz kritika ali kritičen izhaja iz grškega kritikos, kar pomeni razsoden in sposoben razlikovati. Zato v naslednjih minutah kritično pretresamo, kam je zaneslo kritično mišljenje v sodobnosti. Več pa Maja Ratej s svojim gostom Miho Debenakom, ki poučuje filozofijo na Prvi gimnaziji v Mariboru.
Lani smo 17. novembra tudi v Sloveniji obeležili prvo obletnico globalnega gibanja za eliminacijo prvega raka na svetu - raka materničnega vratu. Letos je torej druga, Slovenija pa bi lahko na podlagi odličnih rezultatov, ki jih dosega s presejalnim programom ZORA, postala ena prvih evropskih držav, ki bi ji uspelo odpraviti te vrste raka. Več pa v pogovoru z dr. Urška Ivanuš,predsednico Zveze slovenskih društev za boj proti raku ter vodjo državnega programa ZORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Lani smo 17. novembra tudi v Sloveniji obeležili prvo obletnico globalnega gibanja za eliminacijo prvega raka na svetu - raka materničnega vratu. Letos je torej druga, Slovenija pa bi lahko na podlagi odličnih rezultatov, ki jih dosega s presejalnim programom ZORA, postala ena prvih evropskih držav, ki bi ji uspelo odpraviti te vrste raka. Več pa v pogovoru z dr. Urška Ivanuš,predsednico Zveze slovenskih društev za boj proti raku ter vodjo državnega programa ZORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Pogovor ob koncu 38-letne dopisniške kariere Gorana Rovana.
Pogovor ob koncu 38-letne dopisniške kariere Gorana Rovana.
Slovenski smučarski muzej, ki je del Tržiškega muzeja, je od petka bogatejši za še eno izjemno stalno razstavo z naslovom "Mateja je zlata". Gre za kotiček ene od najboljših slovenskih športnic vseh časov, Mateje Svet, ki se je odločila, da več kot 500 rekvizitov svoje kratke, a zelo bogate kariere, podari muzeju. Na ogled je zdaj le nekaj najpomembnejših kolajn, pokalov, oblačil, vse ostalo pa bo še dobilo svoje mesto. Ampak v petek, na uradnem odprtju razstave, ni šlo le za izjemno zbirko, šlo je predvsem za obujanje spominov.
Slovenski smučarski muzej, ki je del Tržiškega muzeja, je od petka bogatejši za še eno izjemno stalno razstavo z naslovom "Mateja je zlata". Gre za kotiček ene od najboljših slovenskih športnic vseh časov, Mateje Svet, ki se je odločila, da več kot 500 rekvizitov svoje kratke, a zelo bogate kariere, podari muzeju. Na ogled je zdaj le nekaj najpomembnejših kolajn, pokalov, oblačil, vse ostalo pa bo še dobilo svoje mesto. Ampak v petek, na uradnem odprtju razstave, ni šlo le za izjemno zbirko, šlo je predvsem za obujanje spominov.
V Hrastniku letos obeležujejo 200 let rudarjenja. Gorazd Rečnik je včeraj bil na dogodku Mašinhaus 200.22 in preveril, kako se industrijski objekti preobražajo v kulturna prizorišča.
V Hrastniku letos obeležujejo 200 let rudarjenja. Gorazd Rečnik je včeraj bil na dogodku Mašinhaus 200.22 in preveril, kako se industrijski objekti preobražajo v kulturna prizorišča.
Jutri je martinovo, hkrati pa smo na dobri sredini vseslovenske preventivne akcije proti vožnji pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi Slovenije piha 0,0. V primerjavi z letom 2020 se je pri nas poraba registriranega alkohola povišala za liter na osebo, po njegovi porabi smo sedmi v Evropi. Želeli smo se prepričati, kakšno je stanje na terenu, zato se je Kaja Ravnak pri delu pridružila policistoma Prometne policije Ljubljana.
Jutri je martinovo, hkrati pa smo na dobri sredini vseslovenske preventivne akcije proti vožnji pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi Slovenije piha 0,0. V primerjavi z letom 2020 se je pri nas poraba registriranega alkohola povišala za liter na osebo, po njegovi porabi smo sedmi v Evropi. Želeli smo se prepričati, kakšno je stanje na terenu, zato se je Kaja Ravnak pri delu pridružila policistoma Prometne policije Ljubljana.
Kakšna bo letina vina v Posavju in na Primorskem? Kaj vse se bo ob koncu štajerskega novega leta dogajalo v Mariboru? Tina Šoln se je odpravila na teren v Krško, kjer se je o posledicah suše, letniku 2022 in zvrsti cviček pogovarjala z direktorjem Kleti Krško Juretom Grubarjem. Ali ste vedeli, da je Klet Krško največja vinska klet cvička v Evropi?
Kakšna bo letina vina v Posavju in na Primorskem? Kaj vse se bo ob koncu štajerskega novega leta dogajalo v Mariboru? Tina Šoln se je odpravila na teren v Krško, kjer se je o posledicah suše, letniku 2022 in zvrsti cviček pogovarjala z direktorjem Kleti Krško Juretom Grubarjem. Ali ste vedeli, da je Klet Krško največja vinska klet cvička v Evropi?
V dokumentarnem filmu Trohnenje 2022 Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar prvič primerjata trohnenje etike v najbolj tehnološko razvitem svetu s trohnenjem še živih ljudi v materialno najmanj razvitem, najbolj napadanem, skritem in pozabljenem delu sveta.
V dokumentarnem filmu Trohnenje 2022 Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar prvič primerjata trohnenje etike v najbolj tehnološko razvitem svetu s trohnenjem še živih ljudi v materialno najmanj razvitem, najbolj napadanem, skritem in pozabljenem delu sveta.
Gin je še pred nekaj leti, sploh v Veliki Britaniji, veljal za pijansko pijačo. Zdaj pa je spet v ospredju med trendovskimi alkoholnimi pijačami, predvsem zato ker lahko take vrste pijačo brez zapletene tehnologije naredimo tudi v domačih kraft delavnicah. Edino zapovedano pravilo pri izdelavi gina je namreč to, da moramo v proizvodnji te pijače uporabiti alkohol in vsaj nekaj gramov brinovih jagod. Dandanes se police trgovin šibijo pod raznovrstnimi znamkami ginov z vseh koncev sveta, vsako leto več pa je tudi domačih proizvajalcev, ki ponujajo gine z raznoliko paleto okusov. Erika Sarkiča iz podjetja BrinGin, pionirja slovenske kraft proizvodnje gina, ki je svoj posel zgradil na družinski tradiciji pridobivanja brinjevca, in njegovo ženo Petro Grilj Sarkič, ki iz brinovega olja izdeluje kozmetiko, je pred nekaj tedni ob Svetovnem dnevu biosfernih območij UNESCa v Rodiku obiskal Miha Švalj.
Gin je še pred nekaj leti, sploh v Veliki Britaniji, veljal za pijansko pijačo. Zdaj pa je spet v ospredju med trendovskimi alkoholnimi pijačami, predvsem zato ker lahko take vrste pijačo brez zapletene tehnologije naredimo tudi v domačih kraft delavnicah. Edino zapovedano pravilo pri izdelavi gina je namreč to, da moramo v proizvodnji te pijače uporabiti alkohol in vsaj nekaj gramov brinovih jagod. Dandanes se police trgovin šibijo pod raznovrstnimi znamkami ginov z vseh koncev sveta, vsako leto več pa je tudi domačih proizvajalcev, ki ponujajo gine z raznoliko paleto okusov. Erika Sarkiča iz podjetja BrinGin, pionirja slovenske kraft proizvodnje gina, ki je svoj posel zgradil na družinski tradiciji pridobivanja brinjevca, in njegovo ženo Petro Grilj Sarkič, ki iz brinovega olja izdeluje kozmetiko, je pred nekaj tedni ob Svetovnem dnevu biosfernih območij UNESCa v Rodiku obiskal Miha Švalj.
Igor in Stanka Vauda Benčevič sta tista človeka, ki vrata svojega doma brez izjeme vsakič znova na široko odpreta. Pa ne samo novinarjem. V njun Dom KULTure - MuziKafe lahko pride vsak, ki se mu zahoče kulture ali pa samo nekaj trenutkov miru. V osrčju starega mestnega jedra na Ptuju sta ustvarila nekakšno kulturno oazo, ki se zdi v današnjem - vse bolj hektičnem svetu - prava redkost. Obiskala ju je Neža Borkovič.
Igor in Stanka Vauda Benčevič sta tista človeka, ki vrata svojega doma brez izjeme vsakič znova na široko odpreta. Pa ne samo novinarjem. V njun Dom KULTure - MuziKafe lahko pride vsak, ki se mu zahoče kulture ali pa samo nekaj trenutkov miru. V osrčju starega mestnega jedra na Ptuju sta ustvarila nekakšno kulturno oazo, ki se zdi v današnjem - vse bolj hektičnem svetu - prava redkost. Obiskala ju je Neža Borkovič.
Kako pisati o spontanem splavu, zakaj opisovati svoje strahove ob izgubi sluha, kako to potrebo po izražanju lastnih stisk preliti na papir? Vse to se je spraševala Katja Gorečan, ki je pred nekaj tedni izdala prozni prvenec Materinska knjižica, v katerem se sooči s svojima dvema izgubama - izgubo sluha in izgubo nosečnosti v devetem tednu. O knjigi, pa tudi širši problematiki ne-pogovora o spontanem splavu, o toksičnem pozitivizmu in slabih tolažbah v težkih trenutkih se s Katjo Gorečan pogovarja Maja Stepančič.
Kako pisati o spontanem splavu, zakaj opisovati svoje strahove ob izgubi sluha, kako to potrebo po izražanju lastnih stisk preliti na papir? Vse to se je spraševala Katja Gorečan, ki je pred nekaj tedni izdala prozni prvenec Materinska knjižica, v katerem se sooči s svojima dvema izgubama - izgubo sluha in izgubo nosečnosti v devetem tednu. O knjigi, pa tudi širši problematiki ne-pogovora o spontanem splavu, o toksičnem pozitivizmu in slabih tolažbah v težkih trenutkih se s Katjo Gorečan pogovarja Maja Stepančič.
Ko sonce vzide, je svetloba ena najbolj samoumevnih svari. Svetloba ob zraku in vodi prinaša življenje, brez sonca bi temperatura na zemlji padla krepko pod ničlo in postala zaledenel planet. A če svetlobo podrobneje osvetlimo, sta vprašanji, kaj je svetloba in kakšna je, tisti, s katerima so se ljudje od nekdaj ukvarjali. Zato so se v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri odločili, da po odmevni razstavi o zvoku pripravijo še razstavo o svetlobi, ki je za večino še pomembnejša od zvoka. Kako vidimo, kaj je svetloba, kako hitra je in kaj je eter, vse to so vprašanja, na katera odgovori interaktivna razstava, ki bo na ogled do konca prihodnjega leta.
Ko sonce vzide, je svetloba ena najbolj samoumevnih svari. Svetloba ob zraku in vodi prinaša življenje, brez sonca bi temperatura na zemlji padla krepko pod ničlo in postala zaledenel planet. A če svetlobo podrobneje osvetlimo, sta vprašanji, kaj je svetloba in kakšna je, tisti, s katerima so se ljudje od nekdaj ukvarjali. Zato so se v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri odločili, da po odmevni razstavi o zvoku pripravijo še razstavo o svetlobi, ki je za večino še pomembnejša od zvoka. Kako vidimo, kaj je svetloba, kako hitra je in kaj je eter, vse to so vprašanja, na katera odgovori interaktivna razstava, ki bo na ogled do konca prihodnjega leta.
Danes je svetovni dan varčevanja, ki so ga razglasili na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Tudi danes ima podoben namen, a želi spodbuditi k bolj sodobnim oblikam varčevanja, ki na dolgi rok vodijo tudi v oplemenitenje prihrankov. Danes imamo Slovenci na bančnih računih skoraj 28 milijard evrov prihrankov in po ugotovitvah statističnega urada ostajamo konzervativni, saj pav bančne vloge in gotovina predstavljajo največji delež prihrankov.
Danes je svetovni dan varčevanja, ki so ga razglasili na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Tudi danes ima podoben namen, a želi spodbuditi k bolj sodobnim oblikam varčevanja, ki na dolgi rok vodijo tudi v oplemenitenje prihrankov. Danes imamo Slovenci na bančnih računih skoraj 28 milijard evrov prihrankov in po ugotovitvah statističnega urada ostajamo konzervativni, saj pav bančne vloge in gotovina predstavljajo največji delež prihrankov.
Maša Oliver od leta 2013 živi in dela na Novi Zelandiji v mestu Christchurch. V mestni knjižnici je zaposlena kot kuratorka razstav, kar se mogoče komu zdi nenavadno delovno mesto za knjižničarko. Še bolj nenavadno pa se morda komu zdi, da imajo v knjižnici zaposleno tudi osebo, ki se ukvarja z vključevanjem brezdomcev v knjižnične aktivnosti. Nasploh se v Christchurchu zelo ukvarjajo z vključevanjem manjšin v javno življenje, saj tako verjamejo v močnejšo skupnost.
Maša Oliver od leta 2013 živi in dela na Novi Zelandiji v mestu Christchurch. V mestni knjižnici je zaposlena kot kuratorka razstav, kar se mogoče komu zdi nenavadno delovno mesto za knjižničarko. Še bolj nenavadno pa se morda komu zdi, da imajo v knjižnici zaposleno tudi osebo, ki se ukvarja z vključevanjem brezdomcev v knjižnične aktivnosti. Nasploh se v Christchurchu zelo ukvarjajo z vključevanjem manjšin v javno življenje, saj tako verjamejo v močnejšo skupnost.
Kje bomo pa jutri spali? je odprta platforma, ki povezuje ljudi v boju za primerna in dostopna stanovanja in njeni člani so včeraj na Trgu republike, pred parlamentom torej, pripravili protestni performans zoper odločitev vlade, da z uredbo zemljišča, ki so primerna za stanovanjsko gradbo in so v lasti DUTB, slabe banke torej, prenese na Slovenski državni holding. O tej pereči problematiki, ki seveda ni od včeraj in tudi od predvčerajšnjem ne, v naslednjih minutah z Mašo Hawlina z Inštituta za študije stanovanj in prostora.
Kje bomo pa jutri spali? je odprta platforma, ki povezuje ljudi v boju za primerna in dostopna stanovanja in njeni člani so včeraj na Trgu republike, pred parlamentom torej, pripravili protestni performans zoper odločitev vlade, da z uredbo zemljišča, ki so primerna za stanovanjsko gradbo in so v lasti DUTB, slabe banke torej, prenese na Slovenski državni holding. O tej pereči problematiki, ki seveda ni od včeraj in tudi od predvčerajšnjem ne, v naslednjih minutah z Mašo Hawlina z Inštituta za študije stanovanj in prostora.
Oktober zaznamuje dan duševnega zdravja, ki ga sicer obeležujemo 10. oktobra. Člani Društva študentov psihologije v Ljubljani v tistem tednu organizirajo projekt Kako si. Med drugim si prizadevajo, da bi bil dan duševnega zdravja prav vsak dan. Tako so ob 15. obletnici z geslom usklajenost z duhom in telesom pripravili različna predavanja, delavnice in dobrodelne dogodke.
Oktober zaznamuje dan duševnega zdravja, ki ga sicer obeležujemo 10. oktobra. Člani Društva študentov psihologije v Ljubljani v tistem tednu organizirajo projekt Kako si. Med drugim si prizadevajo, da bi bil dan duševnega zdravja prav vsak dan. Tako so ob 15. obletnici z geslom usklajenost z duhom in telesom pripravili različna predavanja, delavnice in dobrodelne dogodke.
Delujejo 212 let in nimajo rastlinjaka, kjer bi lahko občutljive rastline čez zimo prezimile.
Delujejo 212 let in nimajo rastlinjaka, kjer bi lahko občutljive rastline čez zimo prezimile.
Aktualne vsebine Vala 202.
Aktualne vsebine Vala 202.
Ponujamo vam skupek terenskih zgodb iz okolice biosfernega območja Kras - od proizvodnje gina, do gostinstva, zeliščarstva in kozjereje. Predstavili se bodo: - Destilarna Gin Brin; - Gostilna Mahorčič Rodik; - Zeliščno-etnološka domačija Belajevi; - Sirarska kozjerejska kmetija Beka.
Ponujamo vam skupek terenskih zgodb iz okolice biosfernega območja Kras - od proizvodnje gina, do gostinstva, zeliščarstva in kozjereje. Predstavili se bodo: - Destilarna Gin Brin; - Gostilna Mahorčič Rodik; - Zeliščno-etnološka domačija Belajevi; - Sirarska kozjerejska kmetija Beka.
Ko je v teh koncih lepo vreme, pravijo, da je "Baba dvignila krilo in vreme se je razjasnilo". Od kod ta izraz, smo izvedeli v bližnji vasi Rodik, ki ga pozna marsikateri nabiralec kostanja. V soboto so tam imeli tudi 21. kostanjev praznik, je pa kraška vas znana tudi po svojem bogatem izročilu, ki sega v daljno preteklost. Del te lahko spoznate v Mitskem parku, na dveh poteh z 12 točkami, ki vas ponesejo v svet naših prednikov. Idejna vodja parka je doktorica Katja Hrobat Virloget, izredna profesorica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter predstojnica Oddelka za antropologijo in kulturne študije.
Ko je v teh koncih lepo vreme, pravijo, da je "Baba dvignila krilo in vreme se je razjasnilo". Od kod ta izraz, smo izvedeli v bližnji vasi Rodik, ki ga pozna marsikateri nabiralec kostanja. V soboto so tam imeli tudi 21. kostanjev praznik, je pa kraška vas znana tudi po svojem bogatem izročilu, ki sega v daljno preteklost. Del te lahko spoznate v Mitskem parku, na dveh poteh z 12 točkami, ki vas ponesejo v svet naših prednikov. Idejna vodja parka je doktorica Katja Hrobat Virloget, izredna profesorica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter predstojnica Oddelka za antropologijo in kulturne študije.
V Sloveniji imamo registriranih 14 000 jam in štiri glavna kraška območja z jamami: to so matični Kras z Matarskim podoljem, postojnski del, Dolenjska in Bela krajina ter Alpe. Naša najdaljša jama je s 43-imi kilometri sistem Migovec, kar nekaj časa je za najdaljšo veljala Postojnska – za primerjavo: najdaljša jama na svetu je Mamutska v Kentuckyju v Ameriki, ki je dolga več kot 700 kilometrov. Najgloblja jama je Čehi 2 na Kaninu, ta je globoka kilometer in pol in je 12. najgloblja jama na svetu, na prvem mestu je jama Verjovkina v Abhaziji. Škocjanske jame, 200 metrov globok in 7 kilometrov dolg sistem, pa izstopa po prostornini. Ima 5 celih 5 milijona kubičnih metrov, največja Martelova dvorana je s prostornino dva cela 55 milijona kubičnih metrov druga največja izmerjena dvorana v Evropi. Škocjanske jame so bile zaradi svojega izjemnega pomena za svetovno naravno dediščino leta 1986 vpisane v seznam pri Unescu. Pa še ena zanimivost. Parkirišče kjer stoji naš terenski studio, je ravno nad Veliko dvorano. Še več zanimivosti o jamah in njihovemu raziskovanju nam je povedala naša vodnica, jamarka, krasoslovka in naravovarstvena nadzornica v Parku Škocjanske jame doktorica Rosana Cerkvenik.
V Sloveniji imamo registriranih 14 000 jam in štiri glavna kraška območja z jamami: to so matični Kras z Matarskim podoljem, postojnski del, Dolenjska in Bela krajina ter Alpe. Naša najdaljša jama je s 43-imi kilometri sistem Migovec, kar nekaj časa je za najdaljšo veljala Postojnska – za primerjavo: najdaljša jama na svetu je Mamutska v Kentuckyju v Ameriki, ki je dolga več kot 700 kilometrov. Najgloblja jama je Čehi 2 na Kaninu, ta je globoka kilometer in pol in je 12. najgloblja jama na svetu, na prvem mestu je jama Verjovkina v Abhaziji. Škocjanske jame, 200 metrov globok in 7 kilometrov dolg sistem, pa izstopa po prostornini. Ima 5 celih 5 milijona kubičnih metrov, največja Martelova dvorana je s prostornino dva cela 55 milijona kubičnih metrov druga največja izmerjena dvorana v Evropi. Škocjanske jame so bile zaradi svojega izjemnega pomena za svetovno naravno dediščino leta 1986 vpisane v seznam pri Unescu. Pa še ena zanimivost. Parkirišče kjer stoji naš terenski studio, je ravno nad Veliko dvorano. Še več zanimivosti o jamah in njihovemu raziskovanju nam je povedala naša vodnica, jamarka, krasoslovka in naravovarstvena nadzornica v Parku Škocjanske jame doktorica Rosana Cerkvenik.
Vreme je težko napovedati, še težje pa je ločiti med različnimi stopnjami oblačnosti.
Vreme je težko napovedati, še težje pa je ločiti med različnimi stopnjami oblačnosti.
Znanosti na RTV-ju sledi kar nekaj novinarjev in uredništev. Televizijci med drugim tedensko ustvarjajo oddajo Ugriznimo znanost. Minuli teden smo se jim pridružili na snemanju posebne oddaje o usodi Benetk, ki so v nevarnosti zaradi pogrezanja tal in dvigovanja morske gladine. Pri tem prav slovenski raziskovalci ponujajo svojstveno rešitev, kako beneški les, ki drži mesto nad vodo, obvarovati pred prehitrim propadanjem.
Znanosti na RTV-ju sledi kar nekaj novinarjev in uredništev. Televizijci med drugim tedensko ustvarjajo oddajo Ugriznimo znanost. Minuli teden smo se jim pridružili na snemanju posebne oddaje o usodi Benetk, ki so v nevarnosti zaradi pogrezanja tal in dvigovanja morske gladine. Pri tem prav slovenski raziskovalci ponujajo svojstveno rešitev, kako beneški les, ki drži mesto nad vodo, obvarovati pred prehitrim propadanjem.
Nekaj dni je že preteklo od Elisinega koncerta v Kinu Šiška v Ljubljani, ampak spomin na vrhunski performans še ostaja živ. Nekaj posebnega je namreč bilo v zraku, čeprav se je koncert začel z 20-minutno zamudo, smo Elisi to hitro odpustili, sploh ker je s svojo energijo, skromnostjo, komunikacijo prevzela vsakega posebej. V reportaži slišite tudi odzive obiskovalcev in nekaj nagovorov, ki jih je imela Elisa v več kot uro in pol trajajočem koncertu.
Nekaj dni je že preteklo od Elisinega koncerta v Kinu Šiška v Ljubljani, ampak spomin na vrhunski performans še ostaja živ. Nekaj posebnega je namreč bilo v zraku, čeprav se je koncert začel z 20-minutno zamudo, smo Elisi to hitro odpustili, sploh ker je s svojo energijo, skromnostjo, komunikacijo prevzela vsakega posebej. V reportaži slišite tudi odzive obiskovalcev in nekaj nagovorov, ki jih je imela Elisa v več kot uro in pol trajajočem koncertu.
V luči prihajajočega domačega evropskega prvenstva v rokometu se na Valu 202 posvečamo ženskim kolektivnim športom. V pogovorih z vrhunskimi športnicami preverjamo odnos družbe do žensk v športu, osvetljujemo razlike med spoloma in opozarjamo na neenakopraven položaj športnic. V prvi oddaji je bila naša gostja nogometašica Dominika Čonč, danes gremo k odbojki. Medtem ko slovenska moška reprezentanca v zadnjih letih skrbi za pravo odbojkarsko evforijo, se je ženski letos šele tretjič v zgodovini uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo. Tudi o izzivih domače reprezentance, predvsem pa o življenju vrhunske športnice, razlikah med moško in žensko odbojko in pritisku ustvarjanja družine v času kariere se je Nina Smole pogovarjala z nekdanjo uspešno odbojkarico Tino Lipicer Samec. 43-letnica je večji del kariere preživela v tujini, igrala je v Italiji, na Poljskem, Češkem, v Rusiji, Azerbajdžanu in Franciji, kjer je tudi doživela največji uspeh – drugo mesto v Ligi prvakinj.
V luči prihajajočega domačega evropskega prvenstva v rokometu se na Valu 202 posvečamo ženskim kolektivnim športom. V pogovorih z vrhunskimi športnicami preverjamo odnos družbe do žensk v športu, osvetljujemo razlike med spoloma in opozarjamo na neenakopraven položaj športnic. V prvi oddaji je bila naša gostja nogometašica Dominika Čonč, danes gremo k odbojki. Medtem ko slovenska moška reprezentanca v zadnjih letih skrbi za pravo odbojkarsko evforijo, se je ženski letos šele tretjič v zgodovini uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo. Tudi o izzivih domače reprezentance, predvsem pa o življenju vrhunske športnice, razlikah med moško in žensko odbojko in pritisku ustvarjanja družine v času kariere se je Nina Smole pogovarjala z nekdanjo uspešno odbojkarico Tino Lipicer Samec. 43-letnica je večji del kariere preživela v tujini, igrala je v Italiji, na Poljskem, Češkem, v Rusiji, Azerbajdžanu in Franciji, kjer je tudi doživela največji uspeh – drugo mesto v Ligi prvakinj.
V zadnjih nekaj stoletjih sta nam hiter gospodarski napredek in družbeni razvoj izrazito izboljšala kakovost življenja, to pa je s seboj prineslo tudi drastično višje potrebe po energiji. Naše energetske zahteve so v zadnjem stoletju prerasle vse meje, nekoč tako brezmejen planet nam postaja premajhen in – kar je še bolj skrb vzbujajoče – kipi od vse bolj neprijaznega podnebja.
V zadnjih nekaj stoletjih sta nam hiter gospodarski napredek in družbeni razvoj izrazito izboljšala kakovost življenja, to pa je s seboj prineslo tudi drastično višje potrebe po energiji. Naše energetske zahteve so v zadnjem stoletju prerasle vse meje, nekoč tako brezmejen planet nam postaja premajhen in – kar je še bolj skrb vzbujajoče – kipi od vse bolj neprijaznega podnebja.
Industrija konoplje je najhitreje rastoča industrija na svetu. Legalizacijo je napovedala tudi nemška vlada. Ne samo v medicinske namene, to imajo v naši največji gospodarski partnerici že urejeno. Kakšne priložnosti se odpirajo na tem trgu, kakšne so gospodarske pasti glede na kanadske izkušnje in zakaj je pomembno, da Slovenija ne zamudi vlaka? "Brez dvoma verjamem, da imate v Sloveniji primerno infrastrukturo, odlične kmetijske površine, zemljo, znanje, vse, kar potrebujete, da po zelo konkurenčni ceni pridelate nekaj najboljše konoplje na svetu. Upam, da bo Slovenija postala ena od vodilnih sil pri konoplji na Balkanu. Vsekakor pa bo nujno zelo pohiteti. Za industrijo konoplje so zdaj pasja leta – vsako leto velja za sedem običajnih. Včasih se poročila o tem, kar se zgodi v enem mesecu, berejo kot nekaj, kar bi se lahko zgodilo v celem življenju. To je najhitreje rastoča industrija na svetu. Zato se morate čim prej priključiti. Sloveniji svetujem, da ne sedi in čaka. To je nekaj, kar se mora zgoditi hitro. Sicer ne boste več mogli postati del trga. Ko bodo dobavne pogodbe podpisane, bo prepozno. Na primer Portugalska je izjemno hitra in izvaža že na tone konoplje v medicinske namene. Če želite konkurirati na mednarodnem nivoju, je čas bistven." - Stephen Verbeek, generalni direktor Hello Cannabis
Industrija konoplje je najhitreje rastoča industrija na svetu. Legalizacijo je napovedala tudi nemška vlada. Ne samo v medicinske namene, to imajo v naši največji gospodarski partnerici že urejeno. Kakšne priložnosti se odpirajo na tem trgu, kakšne so gospodarske pasti glede na kanadske izkušnje in zakaj je pomembno, da Slovenija ne zamudi vlaka? "Brez dvoma verjamem, da imate v Sloveniji primerno infrastrukturo, odlične kmetijske površine, zemljo, znanje, vse, kar potrebujete, da po zelo konkurenčni ceni pridelate nekaj najboljše konoplje na svetu. Upam, da bo Slovenija postala ena od vodilnih sil pri konoplji na Balkanu. Vsekakor pa bo nujno zelo pohiteti. Za industrijo konoplje so zdaj pasja leta – vsako leto velja za sedem običajnih. Včasih se poročila o tem, kar se zgodi v enem mesecu, berejo kot nekaj, kar bi se lahko zgodilo v celem življenju. To je najhitreje rastoča industrija na svetu. Zato se morate čim prej priključiti. Sloveniji svetujem, da ne sedi in čaka. To je nekaj, kar se mora zgoditi hitro. Sicer ne boste več mogli postati del trga. Ko bodo dobavne pogodbe podpisane, bo prepozno. Na primer Portugalska je izjemno hitra in izvaža že na tone konoplje v medicinske namene. Če želite konkurirati na mednarodnem nivoju, je čas bistven." - Stephen Verbeek, generalni direktor Hello Cannabis
Vodice so kraj, geografsko nedaleč od Ljubljane, a če gre za reševanje življenja v času največje gneče na cestah, se zdijo vsaj galaksijo stran. V urgentnih stanjih, ko štejejo minute in sekunde, je čakanje na profesionalno reševalno ekipo, ki se mora prebiti iz centra Ljubljane do njih, neznosno in tudi usodno preveč. Tudi zaradi osebnih izkušenj je zato med člani gasilske zveze Vodice kar nekaj certificiranih prvih posredovalcev – gasilcev, ki se dodatno izobrazijo za pomoč v nujnih stanjih. Kot prva enota pa so sodelovali tudi v pilotnem projektu, ki je pokazal, da bi bila pomoč prvih posredovalcev smiselna tudi kot stalna praksa drugod po Sloveniji.
Vodice so kraj, geografsko nedaleč od Ljubljane, a če gre za reševanje življenja v času največje gneče na cestah, se zdijo vsaj galaksijo stran. V urgentnih stanjih, ko štejejo minute in sekunde, je čakanje na profesionalno reševalno ekipo, ki se mora prebiti iz centra Ljubljane do njih, neznosno in tudi usodno preveč. Tudi zaradi osebnih izkušenj je zato med člani gasilske zveze Vodice kar nekaj certificiranih prvih posredovalcev – gasilcev, ki se dodatno izobrazijo za pomoč v nujnih stanjih. Kot prva enota pa so sodelovali tudi v pilotnem projektu, ki je pokazal, da bi bila pomoč prvih posredovalcev smiselna tudi kot stalna praksa drugod po Sloveniji.
Marko Gašparič, ki ga je Irena Kodrič Cizerl obiskala le dva dni po tem, ko so mu prijatelji na športnem igrišču rešili življenje, je živ le zato, ker so očividci takoj po tem, ko se je nenadoma zgrudil, znali pravilno odreagirati. Pa vi, bi znali pomagati, če bi šlo zares?
Marko Gašparič, ki ga je Irena Kodrič Cizerl obiskala le dva dni po tem, ko so mu prijatelji na športnem igrišču rešili življenje, je živ le zato, ker so očividci takoj po tem, ko se je nenadoma zgrudil, znali pravilno odreagirati. Pa vi, bi znali pomagati, če bi šlo zares?
Certificirani prvi posredovalci so posamezniki, ki se sicer ukvarjajo z reševanjem, a po svoji osnovni izobrazbi niso zdravstveni delavci. Imajo pa znanje, da do prihoda reševalnega vozila ponudijo pravilno pomoč ljudem z nenadnim srčnim zastojem. Pri nas sistem prvih certificiranih posredovalcev sestavljajo policisti, gorski reševalci, vodniki reševalnih psov, predvsem pa operativni člani prostovoljnih gasilskih društev, ki so še posebej pomembni za prebivalce v krajih, kjer traja dalj časa, da do njih pride enota nujne medicinske pomoči. Eno takih je Prostovoljno gasilsko društvo Videm - Dobrepolje, v katerem je zdaj po petih letih, odkar so dobili prve certificirane posredovalce, v prvi pomoči in temeljnih postopkih oživljanja izurjena celotna operativa ekipa.
Certificirani prvi posredovalci so posamezniki, ki se sicer ukvarjajo z reševanjem, a po svoji osnovni izobrazbi niso zdravstveni delavci. Imajo pa znanje, da do prihoda reševalnega vozila ponudijo pravilno pomoč ljudem z nenadnim srčnim zastojem. Pri nas sistem prvih certificiranih posredovalcev sestavljajo policisti, gorski reševalci, vodniki reševalnih psov, predvsem pa operativni člani prostovoljnih gasilskih društev, ki so še posebej pomembni za prebivalce v krajih, kjer traja dalj časa, da do njih pride enota nujne medicinske pomoči. Eno takih je Prostovoljno gasilsko društvo Videm - Dobrepolje, v katerem je zdaj po petih letih, odkar so dobili prve certificirane posredovalce, v prvi pomoči in temeljnih postopkih oživljanja izurjena celotna operativa ekipa.
Tokrat v Noticah o knjigi Pripovedovalec. Gre za skupek zgodb slavnega glasbenika, pevca in režiserja Dava Grohla. Nabor zgodb iz njegovega bogatega življenja bo zagotovo zanimiv za vse ljubitelje skupine Nirvana, pa tudi za tiste, ki bi radi podrobneje spoznali njegovo celotno življenjsko pot. O knjigi več v pogovoru s prevajalcem Simonom Demšarjem.
Tokrat v Noticah o knjigi Pripovedovalec. Gre za skupek zgodb slavnega glasbenika, pevca in režiserja Dava Grohla. Nabor zgodb iz njegovega bogatega življenja bo zagotovo zanimiv za vse ljubitelje skupine Nirvana, pa tudi za tiste, ki bi radi podrobneje spoznali njegovo celotno življenjsko pot. O knjigi več v pogovoru s prevajalcem Simonom Demšarjem.
Pred začetkom evropskega prvenstva v rokometu za ženske bomo v intervjujih z uspešnimi slovenskimi športnicami poskušali opozoriti na očitne razlike med moškimi in ženskami v športu. Na neenakopraven položaj, ki je morda še najbolj očiten v nogometu. Za slovensko izbrano vrsto igra kar nekaj nogometašic iz vrhunskih tujih klubov, samo vprašanje časa je kdaj bodo tudi Slovenke zaigrale na evropskem ali svetovnem prvenstvu. Na Brdu pri Kranju smo se pogovarjali z reprezentantko in nogometašico Sampdorie Dominiko Čonč.
Pred začetkom evropskega prvenstva v rokometu za ženske bomo v intervjujih z uspešnimi slovenskimi športnicami poskušali opozoriti na očitne razlike med moškimi in ženskami v športu. Na neenakopraven položaj, ki je morda še najbolj očiten v nogometu. Za slovensko izbrano vrsto igra kar nekaj nogometašic iz vrhunskih tujih klubov, samo vprašanje časa je kdaj bodo tudi Slovenke zaigrale na evropskem ali svetovnem prvenstvu. Na Brdu pri Kranju smo se pogovarjali z reprezentantko in nogometašico Sampdorie Dominiko Čonč.
Ena najbolj nenavadnih zgodb oživljanja človeka po srčnem zastoju se je zgodila pred dobrim mesecem na Koroškem, ko je sicer poklicni reševalec Primož Krajnc oživljal ustavljeno srce svojega soseda Ferija. Reševal je v prostem času, brez običajne opreme in ekipe, reševanje pa je potekalo na strmi strehi dobrih pet metrov nad tlemi. Čustvena stiska ob reševanju življenja priljubljenega soseda je bila velikanska celo za izkušenega reševalca, ki jo je dober mesec pozneje opisoval s solzami v očeh. Sosed Feri, ki je zdaj že doma, pa si je za proslavo vnovičnega rojstva zaželel, da bi njegov rešitelj Primož Krajc vse takrat prisotne in vse sosede naučil oživljanja. Izobraževalni piknik bo potekal prav na svetovni dan oživljanja.
Ena najbolj nenavadnih zgodb oživljanja človeka po srčnem zastoju se je zgodila pred dobrim mesecem na Koroškem, ko je sicer poklicni reševalec Primož Krajnc oživljal ustavljeno srce svojega soseda Ferija. Reševal je v prostem času, brez običajne opreme in ekipe, reševanje pa je potekalo na strmi strehi dobrih pet metrov nad tlemi. Čustvena stiska ob reševanju življenja priljubljenega soseda je bila velikanska celo za izkušenega reševalca, ki jo je dober mesec pozneje opisoval s solzami v očeh. Sosed Feri, ki je zdaj že doma, pa si je za proslavo vnovičnega rojstva zaželel, da bi njegov rešitelj Primož Krajc vse takrat prisotne in vse sosede naučil oživljanja. Izobraževalni piknik bo potekal prav na svetovni dan oživljanja.
Ker se bližamo svetovnemu dnevu oživljanja, vas bomo tudi danes spomnili na to, kako pomembne so veščine oživljanja in kako hitro odtekajo odločilne minute, v katerih odteka človeško življenje ob srčnem zastoju. Zgodi se od 1400 do 1700 primerov na leto, v večini primerov doma, a zgodi se tudi v najbolj prijetni družbi in v razpoloženju, ki ne daje slutiti, da se bo naslednjo minuto nekdo boril za življenje. Zgodba, ki jo boste slišali, se je zgodila to pomlad. Sogovornica, ki je oživljala ljubo osebo s srčnim zastojem na parkirišču, pravi, da si ne predstavlja, kako bi živela s spoznanjem, da življenja ni rešila zgolj zato, ker se ji ni ljubilo na tečaj oživljanja. K sreči ga je opravila in tudi zato ima zgodba srečen konec.
Ker se bližamo svetovnemu dnevu oživljanja, vas bomo tudi danes spomnili na to, kako pomembne so veščine oživljanja in kako hitro odtekajo odločilne minute, v katerih odteka človeško življenje ob srčnem zastoju. Zgodi se od 1400 do 1700 primerov na leto, v večini primerov doma, a zgodi se tudi v najbolj prijetni družbi in v razpoloženju, ki ne daje slutiti, da se bo naslednjo minuto nekdo boril za življenje. Zgodba, ki jo boste slišali, se je zgodila to pomlad. Sogovornica, ki je oživljala ljubo osebo s srčnim zastojem na parkirišču, pravi, da si ne predstavlja, kako bi živela s spoznanjem, da življenja ni rešila zgolj zato, ker se ji ni ljubilo na tečaj oživljanja. K sreči ga je opravila in tudi zato ima zgodba srečen konec.
Preverjamo razpoloženje na prvem Avdiofestivalu Radia Slovenija, ki prav v ponedeljek od zgodnjedopoldanskih ur poteka v Cukrarni. "Vse več ljudi ustvarja zvočne vsebine, vse več jih posluša podkaste. Kaj sploh še ostane radiu?" O tem se pogovarjamo z obiskovalci in organizatorji festivala.--
Preverjamo razpoloženje na prvem Avdiofestivalu Radia Slovenija, ki prav v ponedeljek od zgodnjedopoldanskih ur poteka v Cukrarni. "Vse več ljudi ustvarja zvočne vsebine, vse več jih posluša podkaste. Kaj sploh še ostane radiu?" O tem se pogovarjamo z obiskovalci in organizatorji festivala.--
Današnji dan duševnega zdravja je več kot odličen povod za pogovor s pisateljem Andražem Rožmanom, ki zase pravi, da je raje oklican za norega, kot da bi zagovarjal to, kar v obstoječem sistemu velja za normalno. Ne verjame v razmejevanje z zidovi, ampak v demokratično psihiatrijo brez zidov in dialog brez hierarhije. Za njim je devet let psihoanalitične psihoterapije oziroma psihoanalize, pa tudi petnajst let novinarske kariere, ki jo je zamenjal za študij na Fakulteti za socialno delo. V prihodnosti pa se namerava podati v terapevtske vode. Omenjeni biografski podatki so pomembni zato, ker se prepletajo tudi v njegovem drugem romanu Titov sin, v katerem nastopata dva osrednja lika: Klemen, ki ga je avtor je v precejšnji meri oblikoval avtobiografsko; ter Frenk. Navdih zanj je resnična oseba Joc Podlesnik, ki ima za sabo leta institucionalnega pshiatričnega zdravljenja in ki je bil pripravljen tudi deliti svojo zgodbo z avtorjem romana Titov sin.
Današnji dan duševnega zdravja je več kot odličen povod za pogovor s pisateljem Andražem Rožmanom, ki zase pravi, da je raje oklican za norega, kot da bi zagovarjal to, kar v obstoječem sistemu velja za normalno. Ne verjame v razmejevanje z zidovi, ampak v demokratično psihiatrijo brez zidov in dialog brez hierarhije. Za njim je devet let psihoanalitične psihoterapije oziroma psihoanalize, pa tudi petnajst let novinarske kariere, ki jo je zamenjal za študij na Fakulteti za socialno delo. V prihodnosti pa se namerava podati v terapevtske vode. Omenjeni biografski podatki so pomembni zato, ker se prepletajo tudi v njegovem drugem romanu Titov sin, v katerem nastopata dva osrednja lika: Klemen, ki ga je avtor je v precejšnji meri oblikoval avtobiografsko; ter Frenk. Navdih zanj je resnična oseba Joc Podlesnik, ki ima za sabo leta institucionalnega pshiatričnega zdravljenja in ki je bil pripravljen tudi deliti svojo zgodbo z avtorjem romana Titov sin.
Naša oddaja Sekunde rešujejo je nastala kot posledica praznovanja 35. obletnice Vala 202, torej pred 15 leti. Zamislili smo si oddajo, ki bi ljudi spodbudila, da bi se naučili najosnovnejših ukrepov in prijemov, s katerimi lahko človeku s srčnim zastojem pomagamo preživeti. In 15 let pozneje še zmeraj vztrajamo – kot je treba vztrajati tudi takrat, ko pred nami nekdo pade kot pokošen in je le naše ukrepanje tisto, ki odloča o njegovem življenju ali smrti. Vaše roke bodo tiste, ki bodo rešile življenje, in več kot 90 odstotkov možnosti je, da ga boste reševali najbližjim ali nekomu, ki ga poznate. Človeku, ki ne diha, takrat sprostimo dihalne poti in na trdi podlagi začnemo izvajati močne stiske prsnega koša, globoke vsaj 5 centimetrov, v ritmu 100 stisov na minuto oziroma v tempu najbolj znane himne oživljanja, vse do prihoda reševalcev. Boste znali, ko bo šlo zares?
Naša oddaja Sekunde rešujejo je nastala kot posledica praznovanja 35. obletnice Vala 202, torej pred 15 leti. Zamislili smo si oddajo, ki bi ljudi spodbudila, da bi se naučili najosnovnejših ukrepov in prijemov, s katerimi lahko človeku s srčnim zastojem pomagamo preživeti. In 15 let pozneje še zmeraj vztrajamo – kot je treba vztrajati tudi takrat, ko pred nami nekdo pade kot pokošen in je le naše ukrepanje tisto, ki odloča o njegovem življenju ali smrti. Vaše roke bodo tiste, ki bodo rešile življenje, in več kot 90 odstotkov možnosti je, da ga boste reševali najbližjim ali nekomu, ki ga poznate. Človeku, ki ne diha, takrat sprostimo dihalne poti in na trdi podlagi začnemo izvajati močne stiske prsnega koša, globoke vsaj 5 centimetrov, v ritmu 100 stisov na minuto oziroma v tempu najbolj znane himne oživljanja, vse do prihoda reševalcev. Boste znali, ko bo šlo zares?
"V Sloveniji je bila letošnja sezona neviht dolga in v mnogih pogledih izjemna." Tako 22-letni lovec na nevihte Amadej Krépek s superlativi opiše za marsikoga turoben čas poletno-jesenskih neurij. Ko drugi strele s strahospoštovanjem in z varne razdalje le opazujemo, adrenalinski navdušenec viharno dogajanje spremlja povsem od blizu.
"V Sloveniji je bila letošnja sezona neviht dolga in v mnogih pogledih izjemna." Tako 22-letni lovec na nevihte Amadej Krépek s superlativi opiše za marsikoga turoben čas poletno-jesenskih neurij. Ko drugi strele s strahospoštovanjem in z varne razdalje le opazujemo, adrenalinski navdušenec viharno dogajanje spremlja povsem od blizu.
Pred 15 leti smo za 35. rojstni dan Vala 202 poslušalcem želeli podariti tudi kakšno akcijo, ki je dotlej v medijih še ni bilo. Sekunde rešujejo je tako postal prvi projekt učenja temeljnih postopkov oživljanja, ki vseskozi spodbuja tudi uporabo in nameščanje javnih defibrilatorjev, naprav, ki so v številnih primerih srčnega zastoja ključne za obuditev človeka v življenje. Zavedanje o pomenu oživljanje je danes neprimerno večje kot takrat, veliko pa je tudi ljudi, ki so danes živi predvsem zato, ker so jim pomagali laični očividci. Taka je tudi naša prva zgodba v letošnji seriji oddaj akcije »Sekunde rešujejo«, v kateri bomo spoznali sogovornika, ki je s poznavanjem temeljnih postopkov oživljanja svojo boljšo polovico nazaj v življenje obudil že dvakrat.
Pred 15 leti smo za 35. rojstni dan Vala 202 poslušalcem želeli podariti tudi kakšno akcijo, ki je dotlej v medijih še ni bilo. Sekunde rešujejo je tako postal prvi projekt učenja temeljnih postopkov oživljanja, ki vseskozi spodbuja tudi uporabo in nameščanje javnih defibrilatorjev, naprav, ki so v številnih primerih srčnega zastoja ključne za obuditev človeka v življenje. Zavedanje o pomenu oživljanje je danes neprimerno večje kot takrat, veliko pa je tudi ljudi, ki so danes živi predvsem zato, ker so jim pomagali laični očividci. Taka je tudi naša prva zgodba v letošnji seriji oddaj akcije »Sekunde rešujejo«, v kateri bomo spoznali sogovornika, ki je s poznavanjem temeljnih postopkov oživljanja svojo boljšo polovico nazaj v življenje obudil že dvakrat.
Danes zjutraj nas je zapustil eden izmed nespornih velikanov slovenske glasbe.
Danes zjutraj nas je zapustil eden izmed nespornih velikanov slovenske glasbe.
Najprej ena zelena zima, ki je pustila posledice, potem dve zimi s covid ukrepi, ki sta posledice samo nadgradili, zdaj pa še energetska kriza, ki bo stroške obratovanja naprav enormno povečala. Zdi se, kot da se je v zadnjem obdobju vse zarotilo proti žičničarjem, ki že brez omenjenih težav prej životarijo kot kaj drugega. O kondiciji slovenskih smučišč po dokaj ugodni poletni sezoni se pogovarjamo s predsednico Združenja slovenskih žičničarjev Manuelo Božič Badalič.
Najprej ena zelena zima, ki je pustila posledice, potem dve zimi s covid ukrepi, ki sta posledice samo nadgradili, zdaj pa še energetska kriza, ki bo stroške obratovanja naprav enormno povečala. Zdi se, kot da se je v zadnjem obdobju vse zarotilo proti žičničarjem, ki že brez omenjenih težav prej životarijo kot kaj drugega. O kondiciji slovenskih smučišč po dokaj ugodni poletni sezoni se pogovarjamo s predsednico Združenja slovenskih žičničarjev Manuelo Božič Badalič.
Generalna skupščina Unesca je lani novembra v Parizu enoglasno sprejela odločitev o Mednarodnem dnevu geopestrosti, ki ga prvič praznujemo prav danes. In sicer v naravnem spomeniku Dovžanova soteska, ki je geološko eno najzanimivejših območij v Sloveniji. O tem, kaj je biopestrost in zakaj je pomembna, smo se pogovarjali z Martino Stupar z Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
Generalna skupščina Unesca je lani novembra v Parizu enoglasno sprejela odločitev o Mednarodnem dnevu geopestrosti, ki ga prvič praznujemo prav danes. In sicer v naravnem spomeniku Dovžanova soteska, ki je geološko eno najzanimivejših območij v Sloveniji. O tem, kaj je biopestrost in zakaj je pomembna, smo se pogovarjali z Martino Stupar z Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
Jesen je čas, ko v Ljubljano na študij migrira mlada populacija in letošnja jesen je tudi s perspektive financ zanje nekaj posebnega. Cene najemnin za stanovanja se že nekaj časa vzpenjajo, čakalna vrsta za sobo v študentskem domu pa je vse daljša. Tako študenti izbirajo med odločitvijo, ali bodo z vlogo za sobo v študentskem domu poskusili ali pa se sprijaznili z najemom sobe pri zasebniku. V obeh primerih je izziv kar velik.
Jesen je čas, ko v Ljubljano na študij migrira mlada populacija in letošnja jesen je tudi s perspektive financ zanje nekaj posebnega. Cene najemnin za stanovanja se že nekaj časa vzpenjajo, čakalna vrsta za sobo v študentskem domu pa je vse daljša. Tako študenti izbirajo med odločitvijo, ali bodo z vlogo za sobo v študentskem domu poskusili ali pa se sprijaznili z najemom sobe pri zasebniku. V obeh primerih je izziv kar velik.
Čeprav se službeno ukvarja z avtocestami, ima Toni Obid, ko pomisli na zemljevid Slovenije, pred očmi železniškega.
Čeprav se službeno ukvarja z avtocestami, ima Toni Obid, ko pomisli na zemljevid Slovenije, pred očmi železniškega.
"Ko je bil moj oče trezen, je bil najboljši človek na svetu, pomagal je vsakemu. Pijan pa je bil pošast. Ko sem prebrala knjigo Kralj alkohol, sem prvič ugotovila, da to ni samo težava mojega očeta, ampak težava številnih."
"Ko je bil moj oče trezen, je bil najboljši človek na svetu, pomagal je vsakemu. Pijan pa je bil pošast. Ko sem prebrala knjigo Kralj alkohol, sem prvič ugotovila, da to ni samo težava mojega očeta, ampak težava številnih."
Cikel kriminalnih romanov Primeri inšpektorja Vrenka je eden najuspešnejših ciklov slovenskih piscev kriminalk. Avgust Demšar je svoj literarni prvenec z naslovom Olje na balkonu izdal že daljnega leta 2008. Lani so njegova dela doživela ekranizacijo v najbolj uspešni in gledani igrani seriji na nacionalki v zadnjih dvajsetih letih, letos pa snemajo že drugo sezono. Njegova dela so v minulih izhajala kot zvočne knjige. Avgust Demšar je na eni od prvih predstavitev svojih kriminalnih romanov, ki so takrat izhajali pod okriljem založbe Sanje, dejal, da bo postal pravi pisec kriminalk šele, ko bo imel pod streho vsaj cikel šestih romanov z enim osrednjim likom.
Cikel kriminalnih romanov Primeri inšpektorja Vrenka je eden najuspešnejših ciklov slovenskih piscev kriminalk. Avgust Demšar je svoj literarni prvenec z naslovom Olje na balkonu izdal že daljnega leta 2008. Lani so njegova dela doživela ekranizacijo v najbolj uspešni in gledani igrani seriji na nacionalki v zadnjih dvajsetih letih, letos pa snemajo že drugo sezono. Njegova dela so v minulih izhajala kot zvočne knjige. Avgust Demšar je na eni od prvih predstavitev svojih kriminalnih romanov, ki so takrat izhajali pod okriljem založbe Sanje, dejal, da bo postal pravi pisec kriminalk šele, ko bo imel pod streho vsaj cikel šestih romanov z enim osrednjim likom.
Tomaž Zwitter o pikadu z asteroidom
Tomaž Zwitter o pikadu z asteroidom
Udeležili smo se shoda za javno RTV in med udeleženci preverili, zakaj podpirajo javni medijski servis in kako razumejo njegovo vlogo v demokratični družbi.
Udeležili smo se shoda za javno RTV in med udeleženci preverili, zakaj podpirajo javni medijski servis in kako razumejo njegovo vlogo v demokratični družbi.
Voditeljica in novinarka Jasmina Jamnik o trenutnih razmerah na TV Slovenija. Pravi, da se je prvič v zgodovini samostojne Slovenije zgodilo, da bi nekdo poskušal tako agresivno spremeniti javni zavod RTV Slovenija v propagandni aparat.
Voditeljica in novinarka Jasmina Jamnik o trenutnih razmerah na TV Slovenija. Pravi, da se je prvič v zgodovini samostojne Slovenije zgodilo, da bi nekdo poskušal tako agresivno spremeniti javni zavod RTV Slovenija v propagandni aparat.
Današnji dan je na RTV SLO namenjen stavki novinarjev in drugih zaposlenih na RTV Slovenija. Maruša Kerec je zato v studiu Vala 202 gostila Igorja E. Berganta, voditelja Odmevov.
Današnji dan je na RTV SLO namenjen stavki novinarjev in drugih zaposlenih na RTV Slovenija. Maruša Kerec je zato v studiu Vala 202 gostila Igorja E. Berganta, voditelja Odmevov.
Ali kdaj razmišljamo o času, ko nas ne bo? To bi bil lahko nekakšen moto uprizoritve igre Otroci (The children), angleške dramatičarke Lucy Kirkwood, ki je včeraj doživela krstno premiero na Malem odru Slovenskega narodnega gledališča DRAMA Ljubljana. Tekst je odlično prevedla Tina Mahkota, režije se je lotila Nina Šorak, ki je za dramaturga povabila Blaža Lukana. In kdo so protagonisti dramske igre Otroci? So trije znanstveniki, ki so se vse do upokojitve posvečali jedrski fiziki. Petinšestdesetletno Rose, igra Silva Čušin, zakonski par, sedeminšestdesetletno Hazel in sedemdesetletnega Robina pa Saša Pavček in Janez Škof.
Ali kdaj razmišljamo o času, ko nas ne bo? To bi bil lahko nekakšen moto uprizoritve igre Otroci (The children), angleške dramatičarke Lucy Kirkwood, ki je včeraj doživela krstno premiero na Malem odru Slovenskega narodnega gledališča DRAMA Ljubljana. Tekst je odlično prevedla Tina Mahkota, režije se je lotila Nina Šorak, ki je za dramaturga povabila Blaža Lukana. In kdo so protagonisti dramske igre Otroci? So trije znanstveniki, ki so se vse do upokojitve posvečali jedrski fiziki. Petinšestdesetletno Rose, igra Silva Čušin, zakonski par, sedeminšestdesetletno Hazel in sedemdesetletnega Robina pa Saša Pavček in Janez Škof.
Ob evropskem dnevu jezikov smo se pomešali med udeležence Malega in Velikega jezikovnega mozaika, ki je v včeraj potekal v Kinu Bežigrad. Pogovarjali smo se z otroki, ki prihajajo iz večjezičnih družin, o jeziku premlevali z mladostniki, ki se v šoli učijo različne tuje jezike, in spoznavali tiste, ki izhajajo iz drugih kulturnih okolij. Kot se za jezikovno reportažo spodobi, bo v njej moč slišati pravo brbotavo juho jezikov, začinjeno z razlogi, zakaj je dobro obvladati več jezikov.
Ob evropskem dnevu jezikov smo se pomešali med udeležence Malega in Velikega jezikovnega mozaika, ki je v včeraj potekal v Kinu Bežigrad. Pogovarjali smo se z otroki, ki prihajajo iz večjezičnih družin, o jeziku premlevali z mladostniki, ki se v šoli učijo različne tuje jezike, in spoznavali tiste, ki izhajajo iz drugih kulturnih okolij. Kot se za jezikovno reportažo spodobi, bo v njej moč slišati pravo brbotavo juho jezikov, začinjeno z razlogi, zakaj je dobro obvladati več jezikov.
O tem, kdo je gospodar danes in kaj se dogaja z njegovo podobo, se pogovarjamo z enim od sodelujočih na konferenci Gospodar/The Master filozofom Gregorjem Modrom.
O tem, kdo je gospodar danes in kaj se dogaja z njegovo podobo, se pogovarjamo z enim od sodelujočih na konferenci Gospodar/The Master filozofom Gregorjem Modrom.
Dolgoletni dopisnik iz Moskve Miha Lampreht o delni mobilizaciji ter vpoklicu ruskih rezervistov in nekdanjih vojakov
Dolgoletni dopisnik iz Moskve Miha Lampreht o delni mobilizaciji ter vpoklicu ruskih rezervistov in nekdanjih vojakov
Zaradi podivjanih cen energentov je pred nami negotova zima. In čeprav Slovenija v prehodnem obdobju in še posebej ob oktobrskem remontu krške nuklearke stavi na rudarje in velenjski premogovnik, je izhod iz odvisnosti od premoga neizogiben, če želimo ohraniti okolje. Najmlajše slovensko mesto, ki ob pomoči TEŠ-a ogreva 40.000 gospodinjstev, je na prelomnici. Na včerajšnji mednarodni konferenci v Velenju so predstavili akcijski načrt, kako doslej ustaljeni daljinski sistem ogrevanja nadomestiti z razpršenimi viri: sončne elektrarne, toplotne črpalke in v hladnih mesecih še biomasa. Da je to prava pot, je ocenil tudi Florian Woitek z Generalnega direktorata za energijo pri Evropski komisiji. Tudi sam prihaja iz premogovne regije, iz okolice Leipziga, a kot je povedal v pogovoru z novinarko Metko Pirc, se bodo najbrž tudi Nemci zgledovali po naših rešitvah.
Zaradi podivjanih cen energentov je pred nami negotova zima. In čeprav Slovenija v prehodnem obdobju in še posebej ob oktobrskem remontu krške nuklearke stavi na rudarje in velenjski premogovnik, je izhod iz odvisnosti od premoga neizogiben, če želimo ohraniti okolje. Najmlajše slovensko mesto, ki ob pomoči TEŠ-a ogreva 40.000 gospodinjstev, je na prelomnici. Na včerajšnji mednarodni konferenci v Velenju so predstavili akcijski načrt, kako doslej ustaljeni daljinski sistem ogrevanja nadomestiti z razpršenimi viri: sončne elektrarne, toplotne črpalke in v hladnih mesecih še biomasa. Da je to prava pot, je ocenil tudi Florian Woitek z Generalnega direktorata za energijo pri Evropski komisiji. Tudi sam prihaja iz premogovne regije, iz okolice Leipziga, a kot je povedal v pogovoru z novinarko Metko Pirc, se bodo najbrž tudi Nemci zgledovali po naših rešitvah.
Delo od doma je ena bolj pozitivnih dediščin epidemije, saj so ga sprejeli tudi marsikje, kjer so se mu pred epidemično izkušnjo močno upirali. Vsem prednostim navkljub pa je lahko tudi dvorezen meč celo na področju usklajevanja zasebnega in službenega življenja.
Delo od doma je ena bolj pozitivnih dediščin epidemije, saj so ga sprejeli tudi marsikje, kjer so se mu pred epidemično izkušnjo močno upirali. Vsem prednostim navkljub pa je lahko tudi dvorezen meč celo na področju usklajevanja zasebnega in službenega življenja.
Ob mednarodnem dnevu gluhih in naglušnih smo se pogovarjali s pisateljico Aksinjo Kermauner, ki je pred kratkih izdala knjigo Neslišni zvoki dleta o gluhem kiparju Ivanu Štreklju, s katero njegovo življenje in delo predstavlja osebam s slušnimi težavami. Knjiga je posebna po tem, da vsebuje tudi naslikane kretnje znakovnega jezika, s čimer želijo avtorji prispevati k boljši znakovni pismenosti ljudi z gluhoto. Slovenski znakovni jezik namreč obsega približno 25 000 kretenj, kar je besedni zaklad otroka v osnovni šoli, treba ga je še bogatiti in širiti. Ob mednarodnem dnevu pa s sogovornico postavimo tudi ogledalo odnosu širše družbe do gluhih in pometemo z nekaj stereotipi o gluhih, med drugim tudi s tem, da je poimenovanje 'gluhonemi' žaljivo.
Ob mednarodnem dnevu gluhih in naglušnih smo se pogovarjali s pisateljico Aksinjo Kermauner, ki je pred kratkih izdala knjigo Neslišni zvoki dleta o gluhem kiparju Ivanu Štreklju, s katero njegovo življenje in delo predstavlja osebam s slušnimi težavami. Knjiga je posebna po tem, da vsebuje tudi naslikane kretnje znakovnega jezika, s čimer želijo avtorji prispevati k boljši znakovni pismenosti ljudi z gluhoto. Slovenski znakovni jezik namreč obsega približno 25 000 kretenj, kar je besedni zaklad otroka v osnovni šoli, treba ga je še bogatiti in širiti. Ob mednarodnem dnevu pa s sogovornico postavimo tudi ogledalo odnosu širše družbe do gluhih in pometemo z nekaj stereotipi o gluhih, med drugim tudi s tem, da je poimenovanje 'gluhonemi' žaljivo.
Po velikem razočaranju (pre)zgodnjega konca evropskega prvenstva se je s selektorjem slovenske košarkarske reprezentance Aleksandrom Sekulićem pogovarjal Franci Pavšer.
Po velikem razočaranju (pre)zgodnjega konca evropskega prvenstva se je s selektorjem slovenske košarkarske reprezentance Aleksandrom Sekulićem pogovarjal Franci Pavšer.
Je najbolj prodajana knjiga na svetu, katere tradicija sega v leto 1955. Vsako leto jo izdajo v več kot 100 državah sveta, izhaja v 23 jezikih, v njej pa je letos 2697 rekordov. Govorimo seveda o Guinessovi knjigi rekordov z letnico 2023, ki so jo predstavili danes pri založbi Učila in kjer so bili danes tudi štirje rekorderji oz. predstavniki rekordnih presežkov.
Je najbolj prodajana knjiga na svetu, katere tradicija sega v leto 1955. Vsako leto jo izdajo v več kot 100 državah sveta, izhaja v 23 jezikih, v njej pa je letos 2697 rekordov. Govorimo seveda o Guinessovi knjigi rekordov z letnico 2023, ki so jo predstavili danes pri založbi Učila in kjer so bili danes tudi štirje rekorderji oz. predstavniki rekordnih presežkov.
15. september je državni praznik - Dan vrnitve Primorske k matični domovini. S praznikom se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe na ta dan pred 75. leti, s katero se je večina Primorcev pridružila matičnemu narodu. Praznik vrnitve primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Razmišljanje o prazniku je z nami delila kulturna delavka Irena Urbič, Koprčanka in eden bolj prepoznavnih obrazov Primorske.
15. september je državni praznik - Dan vrnitve Primorske k matični domovini. S praznikom se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe na ta dan pred 75. leti, s katero se je večina Primorcev pridružila matičnemu narodu. Praznik vrnitve primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Razmišljanje o prazniku je z nami delila kulturna delavka Irena Urbič, Koprčanka in eden bolj prepoznavnih obrazov Primorske.
Tobak ne le škoduje zdravju posameznikov. Ogroža tudi okolje, kar je pogosto spregledan vidik močno razširjene tobačne industrije
Tobak ne le škoduje zdravju posameznikov. Ogroža tudi okolje, kar je pogosto spregledan vidik močno razširjene tobačne industrije
V 92. letu se je poslovil Jean-Luc Godard, eden najbolj cenjenih cineastov v zgodovini In ključna osebnost novega vala, ki je v poznih petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja v kinematografiji pomenil pravo revolucijo. Stojan Pelko, velik poznavalec Godarjevega dela – o njem je predaval tudi štiudentom LJ FF – pravi, da je bil Godar pravi filmski bog. Sploh ne zgolj zato, ker ima besedico BOG v svojem priimku.
V 92. letu se je poslovil Jean-Luc Godard, eden najbolj cenjenih cineastov v zgodovini In ključna osebnost novega vala, ki je v poznih petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja v kinematografiji pomenil pravo revolucijo. Stojan Pelko, velik poznavalec Godarjevega dela – o njem je predaval tudi štiudentom LJ FF – pravi, da je bil Godar pravi filmski bog. Sploh ne zgolj zato, ker ima besedico BOG v svojem priimku.
Kampanja Nisi okej? Povej naprej.: V 4. delu niza oddaj o duševnem zdravju se z magistrico zakonskih in družinskih študij Anjo Klančar pogovarjamo o žalovanju po izgubi osebe zaradi samomora
Kampanja Nisi okej? Povej naprej.: V 4. delu niza oddaj o duševnem zdravju se z magistrico zakonskih in družinskih študij Anjo Klančar pogovarjamo o žalovanju po izgubi osebe zaradi samomora
Ob menjavi na vrhu britanske monarhije smo se znašli pred morda malo nepričakovano dilemo - kako sploh poimenovati novega vladarja, ki si je sam nadel naziv Charles III. Je torej nekdanji princ Charles od zdaj naprej kralj Charles ali kralj Karel III? Na to dilemo so že odgovorili jezikoslovci z ZRC SAZU, mi pa smo za razlago poklicali dr. Heleno Dobrovoljc, vodjo Pravopisne sekcije pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, ki deluje v okviru ZRC SAZU.
Ob menjavi na vrhu britanske monarhije smo se znašli pred morda malo nepričakovano dilemo - kako sploh poimenovati novega vladarja, ki si je sam nadel naziv Charles III. Je torej nekdanji princ Charles od zdaj naprej kralj Charles ali kralj Karel III? Na to dilemo so že odgovorili jezikoslovci z ZRC SAZU, mi pa smo za razlago poklicali dr. Heleno Dobrovoljc, vodjo Pravopisne sekcije pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, ki deluje v okviru ZRC SAZU.
Na protokol ob smrti kraljice so se britanski novinarji, še posebej na javnem servisu, pripravljali več let. Tudi Guy De Launey, dopisnik BBC-ja iz Slovenije, je sodeloval v posebni vaji, ko je še delal na londonskem radiu. Prepričan je, da govorimo res o izredni epohi. Kraljica je bila stalnica v življenju ljudi v državi, ki ima pravkar četrtega predsednika vlade v šestih letih: "Zagotovo so ljudje izgubili steber stabilnosti in določena mera negotovosti je gotovo prisotna.”
Na protokol ob smrti kraljice so se britanski novinarji, še posebej na javnem servisu, pripravljali več let. Tudi Guy De Launey, dopisnik BBC-ja iz Slovenije, je sodeloval v posebni vaji, ko je še delal na londonskem radiu. Prepričan je, da govorimo res o izredni epohi. Kraljica je bila stalnica v življenju ljudi v državi, ki ima pravkar četrtega predsednika vlade v šestih letih: "Zagotovo so ljudje izgubili steber stabilnosti in določena mera negotovosti je gotovo prisotna.”
Stoičnost, dostojanstvena drža in nepremagljiv občutek do dolžnosti
Stoičnost, dostojanstvena drža in nepremagljiv občutek do dolžnosti
Ob smrti kraljice Elizabete II. z dr. Jano Javornik analiziramo stanje na Otoku in pogledujemo proti monarhiji pod vodstvom Karla III.
Ob smrti kraljice Elizabete II. z dr. Jano Javornik analiziramo stanje na Otoku in pogledujemo proti monarhiji pod vodstvom Karla III.
Davki so civilizacijska pridobitev, davčna številka pa je prva številčna oznaka, ki jo novorojenec prejme ob prihodu na svet. Iz teh dveh dejstev je torej mogoče izpeljati, da davki ne zaobidejo nikogar, zato je tudi Davčni terminološki slovar, ki je izšel pri Založbi ZRC, knjiga, ki je zanimiva in uporabna za vsakogar.
Davki so civilizacijska pridobitev, davčna številka pa je prva številčna oznaka, ki jo novorojenec prejme ob prihodu na svet. Iz teh dveh dejstev je torej mogoče izpeljati, da davki ne zaobidejo nikogar, zato je tudi Davčni terminološki slovar, ki je izšel pri Založbi ZRC, knjiga, ki je zanimiva in uporabna za vsakogar.
"Stavba na Linhartovi cesti 43 v Ljubljani je bila vrsto let zapuščena, zanemarjena in brez življenja. Od danes je odprta za javnost," so v soboto sporočili iz Participativne Ljubljanske Avtonomne Cone. Kaj za uporabnike pomeni izraz avtonomna cona in za kakšne vrednote se zavzemajo? Zvočna razglednica iz Placa.
"Stavba na Linhartovi cesti 43 v Ljubljani je bila vrsto let zapuščena, zanemarjena in brez življenja. Od danes je odprta za javnost," so v soboto sporočili iz Participativne Ljubljanske Avtonomne Cone. Kaj za uporabnike pomeni izraz avtonomna cona in za kakšne vrednote se zavzemajo? Zvočna razglednica iz Placa.
Ob ponatisu knjige Kokošji rod avtorja Josipa Ribičiča
Ob ponatisu knjige Kokošji rod avtorja Josipa Ribičiča
Artemis 1 je prvi od Nasinih misij, ki bodo na Luno spet popeljale človeka. Danes naj bi s Cape Canaverala po ponedeljkovem zapletu sledila izstrelitev rakete SLS v Lunino orbito, tokrat še brez posadke. S tem se začenja novo obdobje osvajanja Lune in vesolja, prof. dr. Tomaž Zwitter pravi, da je izgovor Luna, želimo pa si na Mars. In skoraj gotovo Artemis ne bo novi Apollo - če gre verjeti Nasi, bodo naslednji posamezniki, ki bodo stopili na Luno - vsaj ena ženska, pa temnopolta oseba, so zapisali. S tem naj bi dokazali, da je odkrivanje vesolja namenjeno vsakomur, in da je za vsakogar.
Artemis 1 je prvi od Nasinih misij, ki bodo na Luno spet popeljale človeka. Danes naj bi s Cape Canaverala po ponedeljkovem zapletu sledila izstrelitev rakete SLS v Lunino orbito, tokrat še brez posadke. S tem se začenja novo obdobje osvajanja Lune in vesolja, prof. dr. Tomaž Zwitter pravi, da je izgovor Luna, želimo pa si na Mars. In skoraj gotovo Artemis ne bo novi Apollo - če gre verjeti Nasi, bodo naslednji posamezniki, ki bodo stopili na Luno - vsaj ena ženska, pa temnopolta oseba, so zapisali. S tem naj bi dokazali, da je odkrivanje vesolja namenjeno vsakomur, in da je za vsakogar.
Na otoku Lido, največjem otoku Beneške lagune, se te dni dogaja 79. Mostra. Je najstarejši in prav gotovo za Cannes-om, drugi najpomemebnejši filmski festival, ki vso svojo pozornost posveča zgolj filmom in njihovim avtorjem. Na Lidu namreč ni filmskega trga, ki obvezno spremlja vsak velik festival. Zato pa ima Beneška mostra vrsto zanimivih srečanj na temo audiovizualne umetnosti, stalnica festivala pa so že vrsto let razne filmske akademije ter množica študentov. Beneška mostra ima tudi najmlajšo žirijo, ki enakovredno ocenjuje filme. Sestavljajo jo najmlajši filmski zanesenjaki, ki so lahko stari med 18-25 let in prihajajo iz 27 evropskih držav. Med njimi je seveda tudi po en žirant iz Slovenjie. Z njimi se je srečala Nina Zagoričnik, ki spremlja dogajanje na Lidu.
Na otoku Lido, največjem otoku Beneške lagune, se te dni dogaja 79. Mostra. Je najstarejši in prav gotovo za Cannes-om, drugi najpomemebnejši filmski festival, ki vso svojo pozornost posveča zgolj filmom in njihovim avtorjem. Na Lidu namreč ni filmskega trga, ki obvezno spremlja vsak velik festival. Zato pa ima Beneška mostra vrsto zanimivih srečanj na temo audiovizualne umetnosti, stalnica festivala pa so že vrsto let razne filmske akademije ter množica študentov. Beneška mostra ima tudi najmlajšo žirijo, ki enakovredno ocenjuje filme. Sestavljajo jo najmlajši filmski zanesenjaki, ki so lahko stari med 18-25 let in prihajajo iz 27 evropskih držav. Med njimi je seveda tudi po en žirant iz Slovenjie. Z njimi se je srečala Nina Zagoričnik, ki spremlja dogajanje na Lidu.
Umrl je zadnji voditelj Sovjetske zveze in Nobelov nagrajenec za mir Mihail Gorbačov, ki je s poskusom prevrata končal svojo politično kariero.
Umrl je zadnji voditelj Sovjetske zveze in Nobelov nagrajenec za mir Mihail Gorbačov, ki je s poskusom prevrata končal svojo politično kariero.
Ivan Mitrevski, eden najprepoznavnejših ilustratorjev literarnih del za otroke pri nas.
Ivan Mitrevski, eden najprepoznavnejših ilustratorjev literarnih del za otroke pri nas.
Karolina Umetnina je mlada umetnica, ustvarjalka stripov, Kraševka iz Opatjega sela, ki se je mnogim zapisala v spomin tudi z vinjetami hvaležnosti gasilcem ob nedavnem požaru na Krasu. Striparka je postala po čistem naključju, in naključnim dogodkom in stvarem se prepušča tudi pri svoji umetnosti. Spregovori o ustvarjanju v narečju, striparskem prvencu Ma kej? Neč in seveda tudi doživljanju požara kakšnih deset metrov stran od hiše ter hvaležnosti gasilcem.
Karolina Umetnina je mlada umetnica, ustvarjalka stripov, Kraševka iz Opatjega sela, ki se je mnogim zapisala v spomin tudi z vinjetami hvaležnosti gasilcem ob nedavnem požaru na Krasu. Striparka je postala po čistem naključju, in naključnim dogodkom in stvarem se prepušča tudi pri svoji umetnosti. Spregovori o ustvarjanju v narečju, striparskem prvencu Ma kej? Neč in seveda tudi doživljanju požara kakšnih deset metrov stran od hiše ter hvaležnosti gasilcem.
Retrokamp festival Kolpa: igrišče za tiste 100-odstotno retro
Retrokamp festival Kolpa: igrišče za tiste 100-odstotno retro
Če nekomu rečeš jama, najbrž najprej pomisli na Postojnsko ali Škocjanske jame in si ne predstavlja, da so tudi v hribih, v visokogorju, pravi podzemni labirinti z dvoranami, galerijami in brezni, globljimi od 200 metrov. Pa so.
Če nekomu rečeš jama, najbrž najprej pomisli na Postojnsko ali Škocjanske jame in si ne predstavlja, da so tudi v hribih, v visokogorju, pravi podzemni labirinti z dvoranami, galerijami in brezni, globljimi od 200 metrov. Pa so.
Po 993 dneh hoje in prehojenih več kot 25 000 kilometrih je Konjičan Oliver Tič sinoči po našem času prispel na cilj, v kraj Deadhorse na severu Aljaske. V treh letih je prehodil pot od Ognjene zemlje na skrajnem jugu Južne Amerike do najsevernejše točke Severne Amerike, pri tem pa po njegovih besedah prečkal 15 držav. Dopoldne boste lahko na kratko slišali nekaj njegovih čisto svežih vtisov s poti.
Po 993 dneh hoje in prehojenih več kot 25 000 kilometrih je Konjičan Oliver Tič sinoči po našem času prispel na cilj, v kraj Deadhorse na severu Aljaske. V treh letih je prehodil pot od Ognjene zemlje na skrajnem jugu Južne Amerike do najsevernejše točke Severne Amerike, pri tem pa po njegovih besedah prečkal 15 držav. Dopoldne boste lahko na kratko slišali nekaj njegovih čisto svežih vtisov s poti.
V bazenskem kompleksu v hrvaških termah Tuhelj, ki so blizu meje s Slovenijo, so morali včeraj evakuirati obiskovalce zaradi izhlapevanja dražeče snovi. Zaradi težav z dihanjem je poiskalo zdravniško pomoč 19 ljudi, od tega štirje zaposleni. Maja Ratej se je dopoldne pogovarjala z Vasjo Čretnikom, direktorjem Term Tuhelj, ki so sicer hčerinska družba Term Olimia.
V bazenskem kompleksu v hrvaških termah Tuhelj, ki so blizu meje s Slovenijo, so morali včeraj evakuirati obiskovalce zaradi izhlapevanja dražeče snovi. Zaradi težav z dihanjem je poiskalo zdravniško pomoč 19 ljudi, od tega štirje zaposleni. Maja Ratej se je dopoldne pogovarjala z Vasjo Čretnikom, direktorjem Term Tuhelj, ki so sicer hčerinska družba Term Olimia.
Komarji so naši zvesti spremljevalci tudi to poletje, čeprav jih je zaradi suše manj kot v preteklih letih. Ob svetovnem dnevu komarjev, ki ga zaznamujemo to soboto, se je Maja Ratej pogovarjala s poznavalko dr. Katjo Kalan z Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, med drugim tudi o tem, zakaj so komarji najbolj nevarne živali na svetu, pa o tem, če so prenašalci malarije opazni tudi v Sloveniji in za kako uspešne so se izkazale prve študije izpuščanja genetsko spremenjenih komarjev v okolje.
Komarji so naši zvesti spremljevalci tudi to poletje, čeprav jih je zaradi suše manj kot v preteklih letih. Ob svetovnem dnevu komarjev, ki ga zaznamujemo to soboto, se je Maja Ratej pogovarjala s poznavalko dr. Katjo Kalan z Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, med drugim tudi o tem, zakaj so komarji najbolj nevarne živali na svetu, pa o tem, če so prenašalci malarije opazni tudi v Sloveniji in za kako uspešne so se izkazale prve študije izpuščanja genetsko spremenjenih komarjev v okolje.
"Kjer burja pršute in grla suši, je teran doma," se glasi geslo kraškega praznika terana in pršuta, ki zaznamuje letošnjo petdesetletnico. Ta konec tedna praznik doseže vrhunec v Dutovljah. Poleg koncertov, degustacij in športnih dejavnosti je v času praznika na voljo brezplačen voden ogled spominske sobe Borisa Pahorja, ki je v Dutovljah ustvarjal več kot dvajset let.
"Kjer burja pršute in grla suši, je teran doma," se glasi geslo kraškega praznika terana in pršuta, ki zaznamuje letošnjo petdesetletnico. Ta konec tedna praznik doseže vrhunec v Dutovljah. Poleg koncertov, degustacij in športnih dejavnosti je v času praznika na voljo brezplačen voden ogled spominske sobe Borisa Pahorja, ki je v Dutovljah ustvarjal več kot dvajset let.
Švedska aktivista sta se s kolesi podala na pot, daljšo od evkatorja, da bi pozorila na zadnjo afriško kolonijo Zahodno Saharo, ki jo je v sedemdesetih okupiral Maroko. Maroko je sredi puščave zgradil tudi najdaljši zid na svetu, ki je še v uporabi. Ob njem je največje minsko polje na svetu.
Švedska aktivista sta se s kolesi podala na pot, daljšo od evkatorja, da bi pozorila na zadnjo afriško kolonijo Zahodno Saharo, ki jo je v sedemdesetih okupiral Maroko. Maroko je sredi puščave zgradil tudi najdaljši zid na svetu, ki je še v uporabi. Ob njem je največje minsko polje na svetu.
Festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded
Festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded
Vstopnice za koncert, ki vsebujejo ime in priimek obiskovalca koncerta (še) niso stalnica, a se v zadnjih dveh letih pojavljajo vedno pogosteje.
Vstopnice za koncert, ki vsebujejo ime in priimek obiskovalca koncerta (še) niso stalnica, a se v zadnjih dveh letih pojavljajo vedno pogosteje.
… kjer obiskovalce vedno pričakajo odprtih rok
… kjer obiskovalce vedno pričakajo odprtih rok
Taborniški zlet: edinstveni dogodek, na katerem se zbere okrog tisoč tabornikov in tabornic iz vse Slovenije
Taborniški zlet: edinstveni dogodek, na katerem se zbere okrog tisoč tabornikov in tabornic iz vse Slovenije
Kino Bled je kolektiv mladih filmofilov, ki so se odločili, da je čas, da v domačem kraju pripravijo festival, ki bo popestril kulturno dogajanje in v mesto prinesel nekaj filmskega utripa, ki ga je Bled nekoč že imel. Pred štirimi leti so filmski festival organizirali prvič in prav letošnji bo, po dveh koronskih izvedbah spet tak, kot so si ga zamislili na začetku. Festival se bo začel v torek, že v ponedeljek pa bo v Festivalni dvorani na ogled projekcija presenečenja. Vsak dan festivala se bo dogajanje začelo ob 18.00 v Festivalni dvorani, kje bodo projekcije plačljive, potem pa se bo to preselilo v Zdraviliški park, kjer bo potekal osrednji del festivala, in to brez vstopnine.
Kino Bled je kolektiv mladih filmofilov, ki so se odločili, da je čas, da v domačem kraju pripravijo festival, ki bo popestril kulturno dogajanje in v mesto prinesel nekaj filmskega utripa, ki ga je Bled nekoč že imel. Pred štirimi leti so filmski festival organizirali prvič in prav letošnji bo, po dveh koronskih izvedbah spet tak, kot so si ga zamislili na začetku. Festival se bo začel v torek, že v ponedeljek pa bo v Festivalni dvorani na ogled projekcija presenečenja. Vsak dan festivala se bo dogajanje začelo ob 18.00 v Festivalni dvorani, kje bodo projekcije plačljive, potem pa se bo to preselilo v Zdraviliški park, kjer bo potekal osrednji del festivala, in to brez vstopnine.
170 glasbenih in gledaliških skupin, nekje 250 dogodkov, 17 odrov postavljenih na skalah, v jamah, med drevesi, na vodi ali v grajskih sobanah, to je del statistike letošnjega festivala Plavajoči grad, ki je te dni zavzel okolico gradu Snežnik. Če bi merili statistiko dobre volje med obiskovalci, bi bila ta v vrhu, najpogostejša beseda s katero so opisali festival pa magično.
170 glasbenih in gledaliških skupin, nekje 250 dogodkov, 17 odrov postavljenih na skalah, v jamah, med drevesi, na vodi ali v grajskih sobanah, to je del statistike letošnjega festivala Plavajoči grad, ki je te dni zavzel okolico gradu Snežnik. Če bi merili statistiko dobre volje med obiskovalci, bi bila ta v vrhu, najpogostejša beseda s katero so opisali festival pa magično.
Meta, Nika in Tamara obožujejo potovanja in spoznavanja novih kultur, ljudi, kulinarike … Zato so se brez predsodkov iskanja družbe za počitnice lotile prek spleta. Potovanje z neznanci ima na prvi pogled res lahko nastavke za najslabše počitnice v življenju, a vsaj Meta, Nika in Tamara bi izkušnjo vedno znova ponovile. Pravijo, da tako postaneš tudi boljši človek, bolj razgledan in bolj strpen do drugih in drugačnih.
Meta, Nika in Tamara obožujejo potovanja in spoznavanja novih kultur, ljudi, kulinarike … Zato so se brez predsodkov iskanja družbe za počitnice lotile prek spleta. Potovanje z neznanci ima na prvi pogled res lahko nastavke za najslabše počitnice v življenju, a vsaj Meta, Nika in Tamara bi izkušnjo vedno znova ponovile. Pravijo, da tako postaneš tudi boljši človek, bolj razgledan in bolj strpen do drugih in drugačnih.
Danilo Antoni je zamejski Slovenec, arhitekt, urbanist in dolgoletni vodja civilne zaščite in gozdno-požarne službe v Devinu. Zaradi sezonskih požarov se pogovarjamo o morebitnih preventivnih rešitvah, ki bi lahko preprečile ali vsaj omilile poletne katastrofe. Tudi o skrbi za okolje, pitno vodo, trajnostni turizem, pritiskih kapitala.
Danilo Antoni je zamejski Slovenec, arhitekt, urbanist in dolgoletni vodja civilne zaščite in gozdno-požarne službe v Devinu. Zaradi sezonskih požarov se pogovarjamo o morebitnih preventivnih rešitvah, ki bi lahko preprečile ali vsaj omilile poletne katastrofe. Tudi o skrbi za okolje, pitno vodo, trajnostni turizem, pritiskih kapitala.
Vsi pravijo, da je šola brezplačna, ampak na koncu pogledaš sezname s potrebščinami in ne prideš pod 300 evrov.
Vsi pravijo, da je šola brezplačna, ampak na koncu pogledaš sezname s potrebščinami in ne prideš pod 300 evrov.
Tam študentke in študente povezuje ideja po miru in sodelovanju
Tam študentke in študente povezuje ideja po miru in sodelovanju
Pogovarjamo se z direktorico Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Gajo Brecelj.
Pogovarjamo se z direktorico Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Gajo Brecelj.
Klemen Šen je član prostovoljnega gasilskega društva Dolnji Logatec in vrhunski odbojkar. V četrtek je sodeloval pri gašenju največjega požara v zgodovini Slovenije, v petek in soboto pa tekmoval na državnem prvenstvu v odbojki na mivki ter zmagal! S soigralcem Nejcem Zemljakom sta poskrbela za presenečenje na mivki, s člani PGD Dolnji Logatec pa so skušali vsaj nekoliko omiliti trpljenje in stisko domačinov na Krasu. Kot zadržano pove, ga veliko medijsko zanimanje za njegovo zgodbo preseneča, se je pa vseeno odločil izpostaviti, ker si želi, da bi se čim več mladih odločilo za gasilstvo. Sam je gasilec že od malih nog in je na to izjemno ponosen.
Klemen Šen je član prostovoljnega gasilskega društva Dolnji Logatec in vrhunski odbojkar. V četrtek je sodeloval pri gašenju največjega požara v zgodovini Slovenije, v petek in soboto pa tekmoval na državnem prvenstvu v odbojki na mivki ter zmagal! S soigralcem Nejcem Zemljakom sta poskrbela za presenečenje na mivki, s člani PGD Dolnji Logatec pa so skušali vsaj nekoliko omiliti trpljenje in stisko domačinov na Krasu. Kot zadržano pove, ga veliko medijsko zanimanje za njegovo zgodbo preseneča, se je pa vseeno odločil izpostaviti, ker si želi, da bi se čim več mladih odločilo za gasilstvo. Sam je gasilec že od malih nog in je na to izjemno ponosen.
Ko je začelo goreti na Krasu, so se med prvimi odzvali domačini. Pri intervenciji sodelujejo tudi tisti, ki niso člani gasilskih društev. Med njimi je Samo Milanič, ki je prisoten tudi kot izkušen član jamarske reševalne službe. Požar je v določenem trenutku bil v neposredni bližini njegove vasi. Z njim se je v večernih urah po Krasu zapeljal Gašper Andrinek. Obiskala sta tudi Vojščico, kjer domačini ponoči z razgledne točke opazujejo in gasilcem sporočajo morebitne nove požare.
Ko je začelo goreti na Krasu, so se med prvimi odzvali domačini. Pri intervenciji sodelujejo tudi tisti, ki niso člani gasilskih društev. Med njimi je Samo Milanič, ki je prisoten tudi kot izkušen član jamarske reševalne službe. Požar je v določenem trenutku bil v neposredni bližini njegove vasi. Z njim se je v večernih urah po Krasu zapeljal Gašper Andrinek. Obiskala sta tudi Vojščico, kjer domačini ponoči z razgledne točke opazujejo in gasilcem sporočajo morebitne nove požare.
Zadnjih nekaj dni skoraj vse informativne oddaje začenjamo z informacijami o požaru na Krasu. Aktivirano je bilo več tisoč slovenskih prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Ob tem gre za enega večjih logističnih projektov, ki poteka zadnje dni, kar lahko opazimo na poteh, ki vodijo proti Krasu. Celotni konvoji gasilskih vozil prihajajo na pomoč. Enega izmed njih je od izhodišča do začetka nočne izmene na Krasu spremljal Gašper Andrinek.
Zadnjih nekaj dni skoraj vse informativne oddaje začenjamo z informacijami o požaru na Krasu. Aktivirano je bilo več tisoč slovenskih prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Ob tem gre za enega večjih logističnih projektov, ki poteka zadnje dni, kar lahko opazimo na poteh, ki vodijo proti Krasu. Celotni konvoji gasilskih vozil prihajajo na pomoč. Enega izmed njih je od izhodišča do začetka nočne izmene na Krasu spremljal Gašper Andrinek.
Iz Ramale se ne oglašamo prav pogosto. Tam je naš glasbeni sodelavec Borja Močnik, nastopil je na sploh prvem Ramallah Music Week-u. O glasbeni sceni in življenju tam pa v pogovoru.
Iz Ramale se ne oglašamo prav pogosto. Tam je naš glasbeni sodelavec Borja Močnik, nastopil je na sploh prvem Ramallah Music Week-u. O glasbeni sceni in življenju tam pa v pogovoru.
Profesorico doktorico Metodo Dodič Fikfak, predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, smo poklicali, da bi preveril, kakšne posledice ima dim zaradi požara na Krasu na zdravje ljudi.
Profesorico doktorico Metodo Dodič Fikfak, predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, smo poklicali, da bi preveril, kakšne posledice ima dim zaradi požara na Krasu na zdravje ljudi.
Medtem ko se gasilci v preštevilnih deželah požrtvovalno borijo s požari v tem vročem sušnem poletju, so se ta teden v Celju zbrale najboljše tekmovalne ekipe vseh kategorij iz dvajsetih držav na 17. gasilski olimpijadi. Tudi pri njih je tokrat zaradi koronavirusne krize olimpijada, obdobje med igrami, trajalo kar 5 let, vse kar so se vmes naučili, pa od srede do danes prikazujejo med treningi in tekmovanji: hitrost, spretnost, natančnost in kolektivnost. Poleg teh najbolj zaželenih vrlin pa je med gasilci mogoče opaziti še kakšne nič manj pomembne skupne točke, kot naprimer humor, medsebojno povezanost in kolegialnost.
Medtem ko se gasilci v preštevilnih deželah požrtvovalno borijo s požari v tem vročem sušnem poletju, so se ta teden v Celju zbrale najboljše tekmovalne ekipe vseh kategorij iz dvajsetih držav na 17. gasilski olimpijadi. Tudi pri njih je tokrat zaradi koronavirusne krize olimpijada, obdobje med igrami, trajalo kar 5 let, vse kar so se vmes naučili, pa od srede do danes prikazujejo med treningi in tekmovanji: hitrost, spretnost, natančnost in kolektivnost. Poleg teh najbolj zaželenih vrlin pa je med gasilci mogoče opaziti še kakšne nič manj pomembne skupne točke, kot naprimer humor, medsebojno povezanost in kolegialnost.
Kličemo Boštjana Božiča, oskrbnika Stjenkove koče na Trstelju, ki stoji tik pod vrhom Trstelj (643 m), najvišjim vrhom Črnih hribov, ki se dvigajo nad planoto Tržaško-Komenskega Krasa med Lipo in Opatjim selom ter padajo proti Vipavski dolini med Dornberkom in Mirnom. V nedeljo je gasilcem skuhal golaž in jim v koči ponudil prenočišče, za katero je bil prepričan, da je ogenj ne bo dosegel. A se je moral zaradi varnosti z nje umakniti.
Kličemo Boštjana Božiča, oskrbnika Stjenkove koče na Trstelju, ki stoji tik pod vrhom Trstelj (643 m), najvišjim vrhom Črnih hribov, ki se dvigajo nad planoto Tržaško-Komenskega Krasa med Lipo in Opatjim selom ter padajo proti Vipavski dolini med Dornberkom in Mirnom. V nedeljo je gasilcem skuhal golaž in jim v koči ponudil prenočišče, za katero je bil prepričan, da je ogenj ne bo dosegel. A se je moral zaradi varnosti z nje umakniti.
Vam ostaja kak kos oblačila, o katerem imate kaj za povedati in ki bi mu privoščili novo življenje v Zagrebu? Umetnica Marija Mojca Pungerčar s projektom Osebna koda obleke opozarja na dodano vrednost oblek, ki je ekonomska cena ne vključuje. Na tisto čustveno, ki jo določena obleka pridobi s tem, ko jo bodisi nekdo izbere, izdela in nosi, ali pa tudi ne. Kot pravi, so omare zasebni muzejčki, ki so omejeni s prostornino in jih je včasih treba prevetriti ter se ločiti od nekaterih kosov oblačil in prav projekt Osebna koda obleke podaljšuje življenje oblek na dostojanstven način. Letos se projekt seli v Zagreb in če imate doma kak kos oblačila, o katerem imate kaj za povedati in ki bi mu privoščili novo življenje v Zagrebu, vabljeni k sodelovanju. Oblačila (samo vrhnja, brez perila, nogavic in čevljev), sprejemajo do konca julija. Lahko jih oddate v času odprtja v galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana na naslov Breg 22. Za vsako oblačilo napišite tudi kratko zgodbo in jo do konca meseca pošljite na mejl: mojca.pungercar@guest.arnes.si. Zgodbe bodo objavili na FB, lahko tudi anonimno.
Vam ostaja kak kos oblačila, o katerem imate kaj za povedati in ki bi mu privoščili novo življenje v Zagrebu? Umetnica Marija Mojca Pungerčar s projektom Osebna koda obleke opozarja na dodano vrednost oblek, ki je ekonomska cena ne vključuje. Na tisto čustveno, ki jo določena obleka pridobi s tem, ko jo bodisi nekdo izbere, izdela in nosi, ali pa tudi ne. Kot pravi, so omare zasebni muzejčki, ki so omejeni s prostornino in jih je včasih treba prevetriti ter se ločiti od nekaterih kosov oblačil in prav projekt Osebna koda obleke podaljšuje življenje oblek na dostojanstven način. Letos se projekt seli v Zagreb in če imate doma kak kos oblačila, o katerem imate kaj za povedati in ki bi mu privoščili novo življenje v Zagrebu, vabljeni k sodelovanju. Oblačila (samo vrhnja, brez perila, nogavic in čevljev), sprejemajo do konca julija. Lahko jih oddate v času odprtja v galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana na naslov Breg 22. Za vsako oblačilo napišite tudi kratko zgodbo in jo do konca meseca pošljite na mejl: mojca.pungercar@guest.arnes.si. Zgodbe bodo objavili na FB, lahko tudi anonimno.
Za kamne v Štanjelu menda velja, da imajo vsak svojo zgodbo, te dni pa jim na Mednarodnem festivalu kamnitih glasbil in drugih čudnih reči delajo družbo še taki, ki imajo vsak svoj zven Če ste med tistimi, ki s počitnic ali izletov radi prinesejo kakšen kamen, ne smete zamuditi dogodkov, ki jih v Štanjelu na Krasu prinaša Zvok kamna, mednarodni festival kamnitih glasbil in drugih čudnih reči. Če pa vas kamni ne zanimajo prav posebno, se vam po obisku ne bodo več zdeli čudni, ampak čudežni. Festival, ki ga organizira Društvo slovenski tolkalni projekt v sodelovanju z Območno razvojno agencijo Krasa in Brkinov, je v regiji edinstven in vse do petka vas v Štanjelu čakajo posebna glasbila iz kamna, zveneče skulpture, delavnice in koncerti. Osrednji gost festivala je nemški zvočni umetnik Jochen Fassbender, ki zvok ustvarja ob pomoči zvočnih objektov, ki jih izdeluje iz kamna in drugih materialov. Cevasti zvončki, litofon, kovinske harfe in druga glasbila, na katera lahko tudi zaigrate, so na ogled v galeriji Lojzeta Spacala.
Za kamne v Štanjelu menda velja, da imajo vsak svojo zgodbo, te dni pa jim na Mednarodnem festivalu kamnitih glasbil in drugih čudnih reči delajo družbo še taki, ki imajo vsak svoj zven Če ste med tistimi, ki s počitnic ali izletov radi prinesejo kakšen kamen, ne smete zamuditi dogodkov, ki jih v Štanjelu na Krasu prinaša Zvok kamna, mednarodni festival kamnitih glasbil in drugih čudnih reči. Če pa vas kamni ne zanimajo prav posebno, se vam po obisku ne bodo več zdeli čudni, ampak čudežni. Festival, ki ga organizira Društvo slovenski tolkalni projekt v sodelovanju z Območno razvojno agencijo Krasa in Brkinov, je v regiji edinstven in vse do petka vas v Štanjelu čakajo posebna glasbila iz kamna, zveneče skulpture, delavnice in koncerti. Osrednji gost festivala je nemški zvočni umetnik Jochen Fassbender, ki zvok ustvarja ob pomoči zvočnih objektov, ki jih izdeluje iz kamna in drugih materialov. Cevasti zvončki, litofon, kovinske harfe in druga glasbila, na katera lahko tudi zaigrate, so na ogled v galeriji Lojzeta Spacala.
Gilberto Gil se je na Jazz festivalu Piran/Portorož ustavil z družino. Pridružili so se mu hčerke in sinovi, pa vnukinje in vnuki. Svetovna turneja bi se morala zgoditi že pred dvema letoma, a je potovanje ustavila pandemija. Namesto potovanja so se umaknili v hribovito zaledje Ria de Janeira in se v krogu družine na pot šele pripravljali. Vse to je posnela tudi televizijska ekipa.
Gilberto Gil se je na Jazz festivalu Piran/Portorož ustavil z družino. Pridružili so se mu hčerke in sinovi, pa vnukinje in vnuki. Svetovna turneja bi se morala zgoditi že pred dvema letoma, a je potovanje ustavila pandemija. Namesto potovanja so se umaknili v hribovito zaledje Ria de Janeira in se v krogu družine na pot šele pripravljali. Vse to je posnela tudi televizijska ekipa.
Špeter Slovenov, največji kraj v Benečiji, je od Ljubljane oddaljen slabi dve uri vožnje. Vsekakor ne preveč za obisk in spoznavanje bogastva, ki se skriva v kulturnem izročilu tamkajšnje slovenske manjšine in ki je zelo pregledno predstavljeno v muzeju SMO oziroma Slovensko medialno okno.
Špeter Slovenov, največji kraj v Benečiji, je od Ljubljane oddaljen slabi dve uri vožnje. Vsekakor ne preveč za obisk in spoznavanje bogastva, ki se skriva v kulturnem izročilu tamkajšnje slovenske manjšine in ki je zelo pregledno predstavljeno v muzeju SMO oziroma Slovensko medialno okno.
V Šiški v Ljubljani ima že 16 let delavnico Zvonko Drobnič, eden zadnjih steklopihačev za laboratorijsko steklovino pri nas. Kot pravi, ročnega dela v steklopihaštvu ne bo nikoli zmanjkalo in za nobeno reč ne reče, da se je ne da narediti, včasih le potrebuje kak dan, da si izmisli, kako. Izdeluje laboratorijsko steklovino za Institut Jožef Stefan, zdaj ima v delu prav posebne peščene ure, pri njem se ustavijo umetniki z idejami o steklenih inštalacijah.
V Šiški v Ljubljani ima že 16 let delavnico Zvonko Drobnič, eden zadnjih steklopihačev za laboratorijsko steklovino pri nas. Kot pravi, ročnega dela v steklopihaštvu ne bo nikoli zmanjkalo in za nobeno reč ne reče, da se je ne da narediti, včasih le potrebuje kak dan, da si izmisli, kako. Izdeluje laboratorijsko steklovino za Institut Jožef Stefan, zdaj ima v delu prav posebne peščene ure, pri njem se ustavijo umetniki z idejami o steklenih inštalacijah.
Morda ste opazili, da prva objavljena fotografija vesoljskega teleskopa James Webb krasi naslovnice številnih slovenskih in tujih medijev. Ameriška vesoljska agencija Nasa je namreč včeraj objavila prvo serijo barvnih fotografij, ki jih je posnel teleskop, ta nova pridobitev, ki nam obeta uvide o doslej nepredstavljivih globinah. Podrobnejša pojasnila deli dr. Maruša Bradač s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. Foto: Nasa
Morda ste opazili, da prva objavljena fotografija vesoljskega teleskopa James Webb krasi naslovnice številnih slovenskih in tujih medijev. Ameriška vesoljska agencija Nasa je namreč včeraj objavila prvo serijo barvnih fotografij, ki jih je posnel teleskop, ta nova pridobitev, ki nam obeta uvide o doslej nepredstavljivih globinah. Podrobnejša pojasnila deli dr. Maruša Bradač s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. Foto: Nasa
Brezplačno električno vozilo Kavalir, ki po prestolnici prevaža starejše in gibalno ovirane osebe, poznamo od leta 2009. Lani, 1. julija, pa se mu je pridružil poseben Klinko kavalir, ki skrbi za mobilnost pacientov izključno med klinikami na območju UKC Ljubljana. Oba skupaj sta prepeljala po bolj ali manj nujnih poteh že milijon dvesto tisoč hvaležnih potnikov. Damjan Zorc se je takoj po prvem rojstnem dnevu mlajšega Klinka kavalirja, ki so ga vsi uporabniki že zdavnaj oklicali kar za Klinkota, popeljal na en krog s pacienti, zdravstvenim osebjem in seveda šoferji. Foto: MOL
Brezplačno električno vozilo Kavalir, ki po prestolnici prevaža starejše in gibalno ovirane osebe, poznamo od leta 2009. Lani, 1. julija, pa se mu je pridružil poseben Klinko kavalir, ki skrbi za mobilnost pacientov izključno med klinikami na območju UKC Ljubljana. Oba skupaj sta prepeljala po bolj ali manj nujnih poteh že milijon dvesto tisoč hvaležnih potnikov. Damjan Zorc se je takoj po prvem rojstnem dnevu mlajšega Klinka kavalirja, ki so ga vsi uporabniki že zdavnaj oklicali kar za Klinkota, popeljal na en krog s pacienti, zdravstvenim osebjem in seveda šoferji. Foto: MOL
Navodila pred prihodom: dolge hlače, zaprto obuvalo in dokument. Tako se moraš opremiti za vstop v reaktor Triga. Potem dobiš še dozimeter, ki meri radioaktivnost, čeprav je več sevanja na enem poletu z letalom kot v reaktorju, pravi jedrski fizik Jan Malec. Zaposlen je na reaktorju Triga, svoje delo pa ne deli le med strokovno javnostjo, ampak tudi med širšo množico. Na zanimiv, strokoven, a tudi zabaven način objavlja na družabnem omrežju Tik tok, kjer ima trenutno 281 tisoč sledilcev. Kaj se zgodi, če v vodo v reaktorju pade telefon, kaj bi se zgodilo, če bi spili vodo v reaktorju in zakaj nositi dozimeter, je le nekaj vprašanj, na katera odgovorja na Tik toku. Zdaj pa tudi v zvočnem posnetku.
Navodila pred prihodom: dolge hlače, zaprto obuvalo in dokument. Tako se moraš opremiti za vstop v reaktor Triga. Potem dobiš še dozimeter, ki meri radioaktivnost, čeprav je več sevanja na enem poletu z letalom kot v reaktorju, pravi jedrski fizik Jan Malec. Zaposlen je na reaktorju Triga, svoje delo pa ne deli le med strokovno javnostjo, ampak tudi med širšo množico. Na zanimiv, strokoven, a tudi zabaven način objavlja na družabnem omrežju Tik tok, kjer ima trenutno 281 tisoč sledilcev. Kaj se zgodi, če v vodo v reaktorju pade telefon, kaj bi se zgodilo, če bi spili vodo v reaktorju in zakaj nositi dozimeter, je le nekaj vprašanj, na katera odgovorja na Tik toku. Zdaj pa tudi v zvočnem posnetku.
Peta etapa Dirke po Franciji je nekaj posebnega in za kolesarje še posebej zahtevnega
Peta etapa Dirke po Franciji je nekaj posebnega in za kolesarje še posebej zahtevnega
Življenje v predelanem kombiju, avtodomu, potovanje z javnim prevozom in couchsurfanje ter življenje "na nogah" s prehojenimi 23 tisoč kilometri od Argentine do Aljaske. Kako se otresti vsakdana in zaživeti ali potovati drugače, povedo nekateri Slovenci, ki so se odločili, da pustijo rutino za sabo in se podajo v neznano pustolovščino. Poklicali smo nekaj sodobnih nomadov, na primer štiričlansko družino in par, ki potujejo po Evropi s predelanim kombijem, v Turčiji v avtodomu trenutno biva slovenski par s psičko, Ida Glušič je z javnim prevozom z Bližnjega Vzhoda prek Afrike potovala v Ameriko, prenočišča pa išče prek platforme Couchsurfing in Workaway, Oliver Tič pa se je pred štirimi leti peš odpravil od Južne Amerike do Aljaske … - Klara Avsenik Žagar in Nina Ribič sta lagodno življenje v nepremičnini zamenjali za bivanje v predelanem kombiju. Klara potuje z možem Klemnom in psom Piknikom, Nina pa z možem Nejcem in dvema otrokoma. Prva sta se za potovanje odločila na vrat na nos, drugi so razmišljali in raziskovali več let, preden so se odpravili na pot. Klara je šla na zahod Evrope, Nina na sever. Ampak - kako sploh je živeti na sedmih kvadratnih metrih površine, kako sprejemajo pošto, kje se tuširajo, kako se preživljajo in kako zdržijo skupaj 24 ur na dan vsak dan. - 24-letna Ida Glušič se po svetu premika tudi s pomočjo aplikacij - Workaway in Couchsurfing služita namreč kot obliki alternativnega načina potovanja. Na svojih popotovanjih po Mozambiku, Tanzaniji, Egiptu, Jordaniji, Palestini in Ameriki se želi Ida infiltrirati v kulture domačinov in tako spoznati svet. - Drzno odločitev, da spakirata kovčke, jih naložita v družinski avtodom modela Rimor Superbrig 726 in se skupaj s svojo psičko odpravita na potovanje po Evropi, sta si drznila sprejeti tudi Nastja in Rok, par, ki pravi, da jima je življenje v avtodomu pisano na kožo, zato o vrnitvi domov ne rada preveč razmišljata. Sta pa nam z veseljem odgovorila, zakaj sta se odločila za njun Potujoči brlog, kakšne izzive bivanje na štirih kolesih prinaša in z nami delila nekaj nasvetov, če se kdo izmed vas odloča za podobno življenje. - Od predelanih kombijev ter aplikacij Couchsurfing in Workaway, ki omogočajo alternativno potovanje, pa smo pod drobnogled vzeli tudi nekaj, kar je vedno z nami in nam prav tako omogoča premikanje. Svoje noge. Oliver Tič se je pred štirimi leti podal na več kot 23.000 kilometrov dolgo pot od Južne do Severne Amerike, in to kar peš.
Življenje v predelanem kombiju, avtodomu, potovanje z javnim prevozom in couchsurfanje ter življenje "na nogah" s prehojenimi 23 tisoč kilometri od Argentine do Aljaske. Kako se otresti vsakdana in zaživeti ali potovati drugače, povedo nekateri Slovenci, ki so se odločili, da pustijo rutino za sabo in se podajo v neznano pustolovščino. Poklicali smo nekaj sodobnih nomadov, na primer štiričlansko družino in par, ki potujejo po Evropi s predelanim kombijem, v Turčiji v avtodomu trenutno biva slovenski par s psičko, Ida Glušič je z javnim prevozom z Bližnjega Vzhoda prek Afrike potovala v Ameriko, prenočišča pa išče prek platforme Couchsurfing in Workaway, Oliver Tič pa se je pred štirimi leti peš odpravil od Južne Amerike do Aljaske … - Klara Avsenik Žagar in Nina Ribič sta lagodno življenje v nepremičnini zamenjali za bivanje v predelanem kombiju. Klara potuje z možem Klemnom in psom Piknikom, Nina pa z možem Nejcem in dvema otrokoma. Prva sta se za potovanje odločila na vrat na nos, drugi so razmišljali in raziskovali več let, preden so se odpravili na pot. Klara je šla na zahod Evrope, Nina na sever. Ampak - kako sploh je živeti na sedmih kvadratnih metrih površine, kako sprejemajo pošto, kje se tuširajo, kako se preživljajo in kako zdržijo skupaj 24 ur na dan vsak dan. - 24-letna Ida Glušič se po svetu premika tudi s pomočjo aplikacij - Workaway in Couchsurfing služita namreč kot obliki alternativnega načina potovanja. Na svojih popotovanjih po Mozambiku, Tanzaniji, Egiptu, Jordaniji, Palestini in Ameriki se želi Ida infiltrirati v kulture domačinov in tako spoznati svet. - Drzno odločitev, da spakirata kovčke, jih naložita v družinski avtodom modela Rimor Superbrig 726 in se skupaj s svojo psičko odpravita na potovanje po Evropi, sta si drznila sprejeti tudi Nastja in Rok, par, ki pravi, da jima je življenje v avtodomu pisano na kožo, zato o vrnitvi domov ne rada preveč razmišljata. Sta pa nam z veseljem odgovorila, zakaj sta se odločila za njun Potujoči brlog, kakšne izzive bivanje na štirih kolesih prinaša in z nami delila nekaj nasvetov, če se kdo izmed vas odloča za podobno življenje. - Od predelanih kombijev ter aplikacij Couchsurfing in Workaway, ki omogočajo alternativno potovanje, pa smo pod drobnogled vzeli tudi nekaj, kar je vedno z nami in nam prav tako omogoča premikanje. Svoje noge. Oliver Tič se je pred štirimi leti podal na več kot 23.000 kilometrov dolgo pot od Južne do Severne Amerike, in to kar peš.
Vipavsko dolino kot prostor ujet med alpski, kraški in mediteranski svet seveda verjetno najbolj poznamo po številnih vinskih sortah, tudi po sadju, zdajle je denimo čas marelic in breskev … je pa Vipavska dolina še veliko več kot to. Da bi poudarili in izpostavili celoto, so se tam lotili projekta tržne znamke Vipavska dolina. Takole Vipavsko dolino predstavljata direktorica Regijske razvojne agencije ROD Brigita Habjan Štolfa in vodja projekta Suzana Žvokelj Ferjančič.
Vipavsko dolino kot prostor ujet med alpski, kraški in mediteranski svet seveda verjetno najbolj poznamo po številnih vinskih sortah, tudi po sadju, zdajle je denimo čas marelic in breskev … je pa Vipavska dolina še veliko več kot to. Da bi poudarili in izpostavili celoto, so se tam lotili projekta tržne znamke Vipavska dolina. Takole Vipavsko dolino predstavljata direktorica Regijske razvojne agencije ROD Brigita Habjan Štolfa in vodja projekta Suzana Žvokelj Ferjančič.
40 milijonov prodanih albumov, štiri milijarde predvajanj na digitalnih platformah, šest diamantih plošč, 133 platinastih in 34 zlatih.
40 milijonov prodanih albumov, štiri milijarde predvajanj na digitalnih platformah, šest diamantih plošč, 133 platinastih in 34 zlatih.
Poleg kobariškega muzeja je v Posočju tudi veliko zasebnih zbirk, med njimi je tudi muzej Botognice v Drežnici, ki bo drugo leto praznoval 30-letnico. Zbiratelja Mirka Kurinčiča, ki velja za enega prvih zasebnih zbirateljev ostalin 1. svetovne vojne pri nas, je obiskala Mariša Bizjak.
Poleg kobariškega muzeja je v Posočju tudi veliko zasebnih zbirk, med njimi je tudi muzej Botognice v Drežnici, ki bo drugo leto praznoval 30-letnico. Zbiratelja Mirka Kurinčiča, ki velja za enega prvih zasebnih zbirateljev ostalin 1. svetovne vojne pri nas, je obiskala Mariša Bizjak.
Kolo je orodje, ki nam pomaga mobilnost razumeti drugače. Prevladujoči pogledi poudarjajo hitrost. Mobilnost pa je lahko tudi druženje, igra ter skrb za okolje, kjer se ljudem ne nujno mudi. Kolesarski profesor je Ljubljano obiskal v času konference Velo-City, kjer je predstavil knjigo Movement (Gibanje).
Kolo je orodje, ki nam pomaga mobilnost razumeti drugače. Prevladujoči pogledi poudarjajo hitrost. Mobilnost pa je lahko tudi druženje, igra ter skrb za okolje, kjer se ljudem ne nujno mudi. Kolesarski profesor je Ljubljano obiskal v času konference Velo-City, kjer je predstavil knjigo Movement (Gibanje).
Podnebna, okoljska in družbena kriza pred nas postavljajo veliko vprašanj, prof. dr. Mitja Žagar, pravnik, politolog, profesor in znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja pa svari, da nam ni preostalo prav veliko časa za iskanje odgovorov. V svoji knjigi Slovenija, kako naprej? analizira svetovne in slovenske razmere, poziva k reformam ter ponuja rešitve, ki naj bi bile spodbuda za razpravo in izhodišče za oblikovanje še boljših rešitev. Dr. Žagar napoveduje in upa, da se bo razprava na podlagi njegovih predlogov začela oziroma nadaljevala jeseni.
Podnebna, okoljska in družbena kriza pred nas postavljajo veliko vprašanj, prof. dr. Mitja Žagar, pravnik, politolog, profesor in znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja pa svari, da nam ni preostalo prav veliko časa za iskanje odgovorov. V svoji knjigi Slovenija, kako naprej? analizira svetovne in slovenske razmere, poziva k reformam ter ponuja rešitve, ki naj bi bile spodbuda za razpravo in izhodišče za oblikovanje še boljših rešitev. Dr. Žagar napoveduje in upa, da se bo razprava na podlagi njegovih predlogov začela oziroma nadaljevala jeseni.
Kampanja Nisi okej? Povej naprej. : V 3. delu niza oddaj o duševnem zdravju se pogovarjamo s študentko in ambasadorko kampanje Aleks Novkovič.
Kampanja Nisi okej? Povej naprej. : V 3. delu niza oddaj o duševnem zdravju se pogovarjamo s študentko in ambasadorko kampanje Aleks Novkovič.
Bliža se doba, ko bodo na cestah prevladovali električni avtomobili. Korak proti temu obdobju je junija naredil tudi Evropski parlament. Poslanci so sprejeli zakon, ki bo po letu 2035 prepovedal prodajo avtomobilov z motorjem z notranjim izgorevanjem – prodajali se bodo torej lahko le še električni avtomobili in tisti na alternativna pogonska sredstva. V trinajstih letih bo torej treba vzpostaviti vso potrebno infrastrukturo in podporno okolje za prihod električnih avtomobilov – pa smo na to pripravljeni? Pot naprej kaže Norveška, država, v kateri so se elektrifikacije prometa lotili že pred desetletji in ugotovili, kateri ukrepi so se izkazali za najuspešnejše, da je bilo že v letošnjem letu tam 80 odstotkov prodanih avtomobilov električnih.
Bliža se doba, ko bodo na cestah prevladovali električni avtomobili. Korak proti temu obdobju je junija naredil tudi Evropski parlament. Poslanci so sprejeli zakon, ki bo po letu 2035 prepovedal prodajo avtomobilov z motorjem z notranjim izgorevanjem – prodajali se bodo torej lahko le še električni avtomobili in tisti na alternativna pogonska sredstva. V trinajstih letih bo torej treba vzpostaviti vso potrebno infrastrukturo in podporno okolje za prihod električnih avtomobilov – pa smo na to pripravljeni? Pot naprej kaže Norveška, država, v kateri so se elektrifikacije prometa lotili že pred desetletji in ugotovili, kateri ukrepi so se izkazali za najuspešnejše, da je bilo že v letošnjem letu tam 80 odstotkov prodanih avtomobilov električnih.
Prejšnji teden je izšla že druga knjiga z zgodbami begunske skupnosti v Sloveniji Tukaj smo. Tudi v tej knjigi je veliko zgodb, ki so nastale na podlagi izkušenj iz azilnega doma. Predstavljene so zgodbe s poti, iz Centra za tujce, ki govorijo predvsem o nasilju, pa o tudi o težavah v vsakodnevnem življenju - tudi tistih ljudi, ki so že dobili status ter imajo pravico do bivanja in dela v Sloveniji. Med temi zgodbami pa se najde tudi kakšna zgodba s srečnim koncem.
Prejšnji teden je izšla že druga knjiga z zgodbami begunske skupnosti v Sloveniji Tukaj smo. Tudi v tej knjigi je veliko zgodb, ki so nastale na podlagi izkušenj iz azilnega doma. Predstavljene so zgodbe s poti, iz Centra za tujce, ki govorijo predvsem o nasilju, pa o tudi o težavah v vsakodnevnem življenju - tudi tistih ljudi, ki so že dobili status ter imajo pravico do bivanja in dela v Sloveniji. Med temi zgodbami pa se najde tudi kakšna zgodba s srečnim koncem.
21. junij je dan, ko praznuje glasba. Prvi Praznik glasbe - 'Fete de la Musique' je bil na dan poletnega solsticija leta 1982 v Franciji. Od takrat se je mednarodni iniciativi Praznik glasbe pridružilo več kot 150 držav po vsem svetu. Tudi pri nas v Sloveniji poteka praznovanje glasbe - že osmič pod krovno organizacijo SIGIC – Slovenskega informacijskega glasbenega centra.
21. junij je dan, ko praznuje glasba. Prvi Praznik glasbe - 'Fete de la Musique' je bil na dan poletnega solsticija leta 1982 v Franciji. Od takrat se je mednarodni iniciativi Praznik glasbe pridružilo več kot 150 držav po vsem svetu. Tudi pri nas v Sloveniji poteka praznovanje glasbe - že osmič pod krovno organizacijo SIGIC – Slovenskega informacijskega glasbenega centra.
Prejšnji teden je v javnost prišla tudi novica o tem, da naj bi vodstvo RTV razmišljalo o krčenju dopisniške mreže. Medtem je RTV Slovenija še edini medij v slovenskem prostoru, ki ima tako bogato in razvejano dopisniško mrežo. Poklicali smo dopisnike v mesta, o katerih naj bi vodstvo razmišljalo, da jih ukine. Vlasta Jeseničnik, Mojca Širok, Janko Petrovec in Polona Fijavž razmišljajo o pomenu dopisniške mreže RTV Slovenija
Prejšnji teden je v javnost prišla tudi novica o tem, da naj bi vodstvo RTV razmišljalo o krčenju dopisniške mreže. Medtem je RTV Slovenija še edini medij v slovenskem prostoru, ki ima tako bogato in razvejano dopisniško mrežo. Poklicali smo dopisnike v mesta, o katerih naj bi vodstvo razmišljalo, da jih ukine. Vlasta Jeseničnik, Mojca Širok, Janko Petrovec in Polona Fijavž razmišljajo o pomenu dopisniške mreže RTV Slovenija
Ob 50-letnici Vala 202 Mihi in Matej debatirata o tem, kakšen radio bomo imeli čez 50 let: Kakšen bo radio v prihodnosti? Zakaj video ni ubil radia? Zakaj smo še kar tu?
Ob 50-letnici Vala 202 Mihi in Matej debatirata o tem, kakšen radio bomo imeli čez 50 let: Kakšen bo radio v prihodnosti? Zakaj video ni ubil radia? Zakaj smo še kar tu?
Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile.
Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile.
Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile.
Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile.
Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile.
Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile.
Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile.
Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile.
Tedensko športno kroniko je pripravil Luka Petrič.
Tedensko športno kroniko je pripravil Luka Petrič.
V parodični simulaciji ekonomsko-propagandne oddaje novinar Radia Ljubljana in tovariš inženir Brajc s Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva Ljubljana modrujeta o spremembah v družbenem življenju Slovencev.
V parodični simulaciji ekonomsko-propagandne oddaje novinar Radia Ljubljana in tovariš inženir Brajc s Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva Ljubljana modrujeta o spremembah v družbenem življenju Slovencev.
V začetku 70. so novo muziko na Valu 202 predstavljali nekoliko drugače, kot jo danes. Spomine nam je obudila Nataša Dolenc.
V začetku 70. so novo muziko na Valu 202 predstavljali nekoliko drugače, kot jo danes. Spomine nam je obudila Nataša Dolenc.
Tokratna novinarska konferenca Planinske zveze Slovenije je bila zasnovana kot imitacija planinskega izleta, ki ga organizirajo v okviru planinskih društev. Pohod na Jermanco nad Kamniško Bistrico, kjer je Planinska zveza Slovenije predstavila aktualne vsebine za varnejši obisk gora, je vodil generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Damjan Omerzu. Udeležila pa se ga je Maja Ava Žiberna.
Tokratna novinarska konferenca Planinske zveze Slovenije je bila zasnovana kot imitacija planinskega izleta, ki ga organizirajo v okviru planinskih društev. Pohod na Jermanco nad Kamniško Bistrico, kjer je Planinska zveza Slovenije predstavila aktualne vsebine za varnejši obisk gora, je vodil generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Damjan Omerzu. Udeležila pa se ga je Maja Ava Žiberna.
Dokumentarec ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije. V dokumentarnem filmu ob 50-letnici Vala sodeluje 50 sogovornikov, nekdanjih in sedanjih Valovcev. In čeprav so imeli ti v 50letni zgodovini veliko nasprotnikov, je bil na njihovi strani vedno močan zaveznik: poslušalci. O spoštovanju do njih in o drugih spoznanjih se je z avtorjem Bojanom Krajncem pred sobotno premiero na prvem sporedu Televizije Slovenija pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Dokumentarec ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije. V dokumentarnem filmu ob 50-letnici Vala sodeluje 50 sogovornikov, nekdanjih in sedanjih Valovcev. In čeprav so imeli ti v 50letni zgodovini veliko nasprotnikov, je bil na njihovi strani vedno močan zaveznik: poslušalci. O spoštovanju do njih in o drugih spoznanjih se je z avtorjem Bojanom Krajncem pred sobotno premiero na prvem sporedu Televizije Slovenija pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in njena strokovna Sekcija reševalcev v zdravstvu je ta konec tedna v Izoli organizirala dogodek "Obala oživlja", na katerem so javnosti predstavili reševalne službe in pomen poznavanja temeljnih postopkov oživljanja. Ideja, da se temeljnih postopkov oživljanja učili tudi slepe in slabovidne se je porodila od tednu slepih in slabovidnih, slogan dogodka pa je: "Vsak Zemljan ima pravico in možnost pomagati rešiti življenje, tudi slepi!". Prvo tako izobraževanje so izpeljali v Domu oddiha Zveze slepih in slabovidnih ter v praksi odkrili številne izzive. Več Mateja Brežan.
Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in njena strokovna Sekcija reševalcev v zdravstvu je ta konec tedna v Izoli organizirala dogodek "Obala oživlja", na katerem so javnosti predstavili reševalne službe in pomen poznavanja temeljnih postopkov oživljanja. Ideja, da se temeljnih postopkov oživljanja učili tudi slepe in slabovidne se je porodila od tednu slepih in slabovidnih, slogan dogodka pa je: "Vsak Zemljan ima pravico in možnost pomagati rešiti življenje, tudi slepi!". Prvo tako izobraževanje so izpeljali v Domu oddiha Zveze slepih in slabovidnih ter v praksi odkrili številne izzive. Več Mateja Brežan.
Takrat predsedniškega kandidata, ki se ga mnogi spominjajo po njegovi opici ali pa po prodaji knjig pod Prešernovim spomenikom v Ljubljani.
Takrat predsedniškega kandidata, ki se ga mnogi spominjajo po njegovi opici ali pa po prodaji knjig pod Prešernovim spomenikom v Ljubljani.
Slovenska košarkarska zgodba o osvojitvi naslova evropskih prvakov je postala navdih za nastanek filma z naslovom: 2017. To je letnica, ko so naši košarkarji uresničili sanje mnogih generacij. Premiera bo v petek zvečer v dvorani v Stožicah, že dopoldne pa so si v matineji film ogledali šolarji, ki so imeli ob tem še dodatne aktivnosti.
Slovenska košarkarska zgodba o osvojitvi naslova evropskih prvakov je postala navdih za nastanek filma z naslovom: 2017. To je letnica, ko so naši košarkarji uresničili sanje mnogih generacij. Premiera bo v petek zvečer v dvorani v Stožicah, že dopoldne pa so si v matineji film ogledali šolarji, ki so imeli ob tem še dodatne aktivnosti.
Poslovil se je Joco Žnidaršič, dolgoletni urednik fotografije časopisa Delo, ki je v svoj objektiv ujel mnoge najpomembnejše dogodke prelomnih časov za Slovenijo. Leta 2016 se je z njim pogovarjala Nataša Štefe.
Poslovil se je Joco Žnidaršič, dolgoletni urednik fotografije časopisa Delo, ki je v svoj objektiv ujel mnoge najpomembnejše dogodke prelomnih časov za Slovenijo. Leta 2016 se je z njim pogovarjala Nataša Štefe.