Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Aktualne vsebine Vala 202.
Začetek marca se je na Krasu v okviru akcije Gugalnica, ki jo organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije odvil 27. popis gnezditve velike uharice, ki velja za ogroženo žival v Sloveniji. Katja Stojnić se je po spletu okoliščin znašla na kraju zločina in preverjala, čemu tako navdušenje nad to skrivnostno ptico. Dogodek namreč vsako leto na Primorsko privabi več kot sto ljudi.
Začetek marca se je na Krasu v okviru akcije Gugalnica, ki jo organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije odvil 27. popis gnezditve velike uharice, ki velja za ogroženo žival v Sloveniji. Katja Stojnić se je po spletu okoliščin znašla na kraju zločina in preverjala, čemu tako navdušenje nad to skrivnostno ptico. Dogodek namreč vsako leto na Primorsko privabi več kot sto ljudi.
Pojem kinofobija izhaja iz grških besed kinos in phobos in pomeni strah pred psom. Čeprav se več ljudi boji pajkov in kač, pa je strah pred psi veliko večja težava, saj nam lahko preprečuje ali omejuje stike s prijatelji, sorodniki, celo obiske parkov. Pri premagovanju tega strahu že leta pomagajo pri Slovenskem društvu za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke, pri katerem so zdaj pripravili priročnik za odpravljanje strahu pred psom z naslovom Od strahu do prijateljstva.
Pojem kinofobija izhaja iz grških besed kinos in phobos in pomeni strah pred psom. Čeprav se več ljudi boji pajkov in kač, pa je strah pred psi veliko večja težava, saj nam lahko preprečuje ali omejuje stike s prijatelji, sorodniki, celo obiske parkov. Pri premagovanju tega strahu že leta pomagajo pri Slovenskem društvu za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke, pri katerem so zdaj pripravili priročnik za odpravljanje strahu pred psom z naslovom Od strahu do prijateljstva.
S prekrivanjem slamnatih streh so se v preteklosti ukvarjali slamokrovci, vendar je ta obrt z začetkom industrializacije začela propadati. Slamnate strehe so postale znak revščine, danes pa spadajo pod kulturno dediščino. V Sloveniji so uradno registrirani še trije slamokrovci, med njimi sta tudi Janez in njegov oče Anton Golnar, ki v Sovjaku pri Svetem Juriju ob Ščavnici, kljub sodobnim izzivom še zmeraj ohranjata tradicionalno znanje in veščine ter jih predajata naprej na mlajšo generacijo. V obrt slamokrovstva je danes vključena vsa družina Golnar. Mojco Jevšek so popeljali skozi njihov delovni proces, ki se začne na njivi in konča na strehi.
S prekrivanjem slamnatih streh so se v preteklosti ukvarjali slamokrovci, vendar je ta obrt z začetkom industrializacije začela propadati. Slamnate strehe so postale znak revščine, danes pa spadajo pod kulturno dediščino. V Sloveniji so uradno registrirani še trije slamokrovci, med njimi sta tudi Janez in njegov oče Anton Golnar, ki v Sovjaku pri Svetem Juriju ob Ščavnici, kljub sodobnim izzivom še zmeraj ohranjata tradicionalno znanje in veščine ter jih predajata naprej na mlajšo generacijo. V obrt slamokrovstva je danes vključena vsa družina Golnar. Mojco Jevšek so popeljali skozi njihov delovni proces, ki se začne na njivi in konča na strehi.
Mednarodno olimpijsko gibanje je včeraj dobilo prvo predsednico v zgodovini. Vsaj naslednjih osem let in ne več kot dvanajst bo to krovno športno organizacijo vodila 41 letna zimbabvejka Kirsty Coventry. Najmlajša v 130 letni zgodovini, prva ženska, prva Afričanka. Zahtevano večino glasov je dobila že v prvem krogu kongresa, ki se zaključuje danes v grškem Pylosu. Slovenija člana ali članice v mednarodnem olimpijskem gibanju nima, član MOK-a je bil le Stanko Bloudek od leta 1948 do svoje smrti enajst let kasneje. In kaj si lahko od nove predsednice obeta ena najuspešnejših malih športnih držav, o tem se je s predsednikom nacionalnega olimpijskega komiteja Franjom Bobincem pogovarjal Uroš Volk.
Mednarodno olimpijsko gibanje je včeraj dobilo prvo predsednico v zgodovini. Vsaj naslednjih osem let in ne več kot dvanajst bo to krovno športno organizacijo vodila 41 letna zimbabvejka Kirsty Coventry. Najmlajša v 130 letni zgodovini, prva ženska, prva Afričanka. Zahtevano večino glasov je dobila že v prvem krogu kongresa, ki se zaključuje danes v grškem Pylosu. Slovenija člana ali članice v mednarodnem olimpijskem gibanju nima, član MOK-a je bil le Stanko Bloudek od leta 1948 do svoje smrti enajst let kasneje. In kaj si lahko od nove predsednice obeta ena najuspešnejših malih športnih držav, o tem se je s predsednikom nacionalnega olimpijskega komiteja Franjom Bobincem pogovarjal Uroš Volk.
Na Vodnikovi domačiji v Šiški danes praznujemo. Praznujemo svetovni dan poezije, ki ga je Unesco razglasil leta 1999 v Parizu. Poezija je namreč več kot le umetnost, pravijo – je orodje izražanja, upora, povezovanja. In s tem se gotovo strinjata gostji Nežka Struc, organizatorka današnjega pesniškega maratona in pobudnica ljubljanskega pesniškega festivala, ter Eva Ule, sodelavka pisarne Ljubljana in predstavnica Unescovega mesta literature.
Na Vodnikovi domačiji v Šiški danes praznujemo. Praznujemo svetovni dan poezije, ki ga je Unesco razglasil leta 1999 v Parizu. Poezija je namreč več kot le umetnost, pravijo – je orodje izražanja, upora, povezovanja. In s tem se gotovo strinjata gostji Nežka Struc, organizatorka današnjega pesniškega maratona in pobudnica ljubljanskega pesniškega festivala, ter Eva Ule, sodelavka pisarne Ljubljana in predstavnica Unescovega mesta literature.
Ena od danskih posebnosti so tako imenovane ljudske visoke šole, ki niso šole, kjer bi bile v ospredju ocene, ampak so to – kot pravijo – šole za življenje. Obiskujejo jih po večini mladi od 18. do 23. leta in so kot neke vrste premostitveni korak v poznejše izobraževanje ali poklic. V njih se mladi brusijo v življenju v skupnosti, razvijajo dialog, poglabljajo izbrane predmete in nasploh širijo obzorja. Brez ocen, a z obvezno prisotnostjo. Z ljudskimi visokimi šolami, ki jih v velikem deležu krije država, so v preteklosti na Danskem načrtno spodbujali uravnotežen razvoj celotne države. Eno od tovrstnih šol na Danskem je obiskala Maja Ratej.
Ena od danskih posebnosti so tako imenovane ljudske visoke šole, ki niso šole, kjer bi bile v ospredju ocene, ampak so to – kot pravijo – šole za življenje. Obiskujejo jih po večini mladi od 18. do 23. leta in so kot neke vrste premostitveni korak v poznejše izobraževanje ali poklic. V njih se mladi brusijo v življenju v skupnosti, razvijajo dialog, poglabljajo izbrane predmete in nasploh širijo obzorja. Brez ocen, a z obvezno prisotnostjo. Z ljudskimi visokimi šolami, ki jih v velikem deležu krije država, so v preteklosti na Danskem načrtno spodbujali uravnotežen razvoj celotne države. Eno od tovrstnih šol na Danskem je obiskala Maja Ratej.
Litva, država z 2,8 milijona prebivalcev. Ko o njej iščemo informacije, spoznamo, da je največja in najbolj poseljena med baltskimi državami, in odkrijemo, da je bila tudi prva baltska država, ki je razglasila svojo neodvisnost. Kmalu zatem se je začel prvi val selitev v tujino, ljudje so odhajali iskat boljše možnosti za zaslužek in nenazadnje tudi življenje. Drugi val selitev se je dogajal po vstopu v Evropsko unijo, ko je postal trg dela odprt tudi za Litovce. Zadnjih pet let pa se več ljudi vrne v državo kot odide. Sprašujemo se, kako jim je uspelo obrniti trend, kakšni so razlogi, da se Litovci vračajo domov, in zakaj je Litva privlačna destinacija za številna tehnološka podjetja.
Litva, država z 2,8 milijona prebivalcev. Ko o njej iščemo informacije, spoznamo, da je največja in najbolj poseljena med baltskimi državami, in odkrijemo, da je bila tudi prva baltska država, ki je razglasila svojo neodvisnost. Kmalu zatem se je začel prvi val selitev v tujino, ljudje so odhajali iskat boljše možnosti za zaslužek in nenazadnje tudi življenje. Drugi val selitev se je dogajal po vstopu v Evropsko unijo, ko je postal trg dela odprt tudi za Litovce. Zadnjih pet let pa se več ljudi vrne v državo kot odide. Sprašujemo se, kako jim je uspelo obrniti trend, kakšni so razlogi, da se Litovci vračajo domov, in zakaj je Litva privlačna destinacija za številna tehnološka podjetja.
Na stičišču parka Tivoli in središča mesta Ljubljana so sinoči tudi uradno odprli prenovljeni Športni center Ilirija, ki športnim navdušencem poleg olimpijskega bazena ponuja še rokometno, košarkarsko in odbojkarsko dvorano, dvorano za borilne športe in plesni center ter zunanje površine z rokometnim in odbojkarskim igriščem, košarkarskima igriščema ter atletsko stezo s šestimi progami.
Na stičišču parka Tivoli in središča mesta Ljubljana so sinoči tudi uradno odprli prenovljeni Športni center Ilirija, ki športnim navdušencem poleg olimpijskega bazena ponuja še rokometno, košarkarsko in odbojkarsko dvorano, dvorano za borilne športe in plesni center ter zunanje površine z rokometnim in odbojkarskim igriščem, košarkarskima igriščema ter atletsko stezo s šestimi progami.
V članku Marka Hrovata o etimologiji imena Celovec izvemo, da ime izvira iz staroslovenskega izraza cveliti oziroma cviliti. Morda tam res kdo zacvili zaradi številnih trgovin in marsikje tudi nižjih cen od naših, toda glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške ni le nakupovalno središče. Celovec je tudi zgodovinsko, kulturno in politično središče Slovencev na Koroškem, univerzitetno mesto, rojstni kraj fizika in matematika Jožefa Stefana, nekaj časa pa je tam preživel tudi France Prešeren, ki pa je dejal, da imajo vseeno Ljubljanci neprimerno več svetskega čuta kot Celovčani. Oboji pa imajo zmaja in tudi Novi trg, na katerem stoji kip celovškega Lindwurma, bomo obiskali v tokratni reportaži iz Celovca.
V članku Marka Hrovata o etimologiji imena Celovec izvemo, da ime izvira iz staroslovenskega izraza cveliti oziroma cviliti. Morda tam res kdo zacvili zaradi številnih trgovin in marsikje tudi nižjih cen od naših, toda glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške ni le nakupovalno središče. Celovec je tudi zgodovinsko, kulturno in politično središče Slovencev na Koroškem, univerzitetno mesto, rojstni kraj fizika in matematika Jožefa Stefana, nekaj časa pa je tam preživel tudi France Prešeren, ki pa je dejal, da imajo vseeno Ljubljanci neprimerno več svetskega čuta kot Celovčani. Oboji pa imajo zmaja in tudi Novi trg, na katerem stoji kip celovškega Lindwurma, bomo obiskali v tokratni reportaži iz Celovca.
Ko slišimo besedno zvezo “medvrstniško nasilje” nas večina pomisli na tisto klasično, fizično obračunavanje in ustrahovanje po šolskih hodnikih. A fizično nasilje je le ena od njegovih pojavnih oblik.
Ko slišimo besedno zvezo “medvrstniško nasilje” nas večina pomisli na tisto klasično, fizično obračunavanje in ustrahovanje po šolskih hodnikih. A fizično nasilje je le ena od njegovih pojavnih oblik.
Estonija, baltska država z nekaj manj kot 1,4 milijona prebivalcev, je edina izmed treh baltskih držav, ki je v zadnjih letih zaznala stabilno rast prebivalstva. Baltske države se sicer že nekaj časa soočajo s hitro depopulacijo. V Litvi in Latviji tako zaradi nizke rodnosti in valov gospodarskega izseljevanja ter bega možganov prebivalstvo kopni. Z nizko rodnostjo in staranjem prebivalstva se spoprijemajo tudi v Estoniji, vendar v nasprotju s preostalima baltskima državama tam nimajo trenda upadanja števila prebivalcev. Statistični podatki za obdobje med letoma 2011 in 2021 kažejo, da se je v Estoniji prebivalstvo celo povečalo za 2,9 odstotka. Kaj v Estoniji delajo drugače kot v preostalih dveh baltskih državah in zakaj se v Estonijo priseljuje vedno več državljanov drugih držav?
Estonija, baltska država z nekaj manj kot 1,4 milijona prebivalcev, je edina izmed treh baltskih držav, ki je v zadnjih letih zaznala stabilno rast prebivalstva. Baltske države se sicer že nekaj časa soočajo s hitro depopulacijo. V Litvi in Latviji tako zaradi nizke rodnosti in valov gospodarskega izseljevanja ter bega možganov prebivalstvo kopni. Z nizko rodnostjo in staranjem prebivalstva se spoprijemajo tudi v Estoniji, vendar v nasprotju s preostalima baltskima državama tam nimajo trenda upadanja števila prebivalcev. Statistični podatki za obdobje med letoma 2011 in 2021 kažejo, da se je v Estoniji prebivalstvo celo povečalo za 2,9 odstotka. Kaj v Estoniji delajo drugače kot v preostalih dveh baltskih državah in zakaj se v Estonijo priseljuje vedno več državljanov drugih držav?
Anja Ćorić je psihologinja, ki ima v AMZS Centru varne vožnje psihosocialne delavnice za voznike začetnike. Z njo se v programih varne vožnje srečajo tudi tisti, ki si s pomočjo tečajev pomagajo pri izbrisu kazenskih točk, pomaga pa tudi vsem, ki se med vožnjo srečujejo s strahom, tesnobo, neprijetnimi občutki.
Anja Ćorić je psihologinja, ki ima v AMZS Centru varne vožnje psihosocialne delavnice za voznike začetnike. Z njo se v programih varne vožnje srečajo tudi tisti, ki si s pomočjo tečajev pomagajo pri izbrisu kazenskih točk, pomaga pa tudi vsem, ki se med vožnjo srečujejo s strahom, tesnobo, neprijetnimi občutki.
Pridružila sta se nam prav posebna gosta – aktulana najboljša mlada voznica Urša Brumec in Žiga Žgur, ki je laskavi naslov osvojil leta 2021. Izbor "Najboljši za volanom" že deveto leto zapored organizira Avto-moto zveza Slovenije. Zakaj sta se onadva odločila za sodelovanje v izboru, katera naloga jima je predstavljala največji izziv in kakšno odgovornost prinaša to, da sta zdaj tudi ambasadorja varne vožnje?
Pridružila sta se nam prav posebna gosta – aktulana najboljša mlada voznica Urša Brumec in Žiga Žgur, ki je laskavi naslov osvojil leta 2021. Izbor "Najboljši za volanom" že deveto leto zapored organizira Avto-moto zveza Slovenije. Zakaj sta se onadva odločila za sodelovanje v izboru, katera naloga jima je predstavljala največji izziv in kakšno odgovornost prinaša to, da sta zdaj tudi ambasadorja varne vožnje?
Ali kdaj tudi vi na hitro pogledate SMS med vožnjo in odgovorite v nekaj besedah? Raziskava Agencije za varnost prometa kaže, da kar 75 odstotkov voznikov v Sloveniji uporablja mobilni telefon med vožnjo. Težava je, da je to zelo nevarno. Raziskava, ki jo je opravila naša naslednja gostja, je pokazala, da je prav tekstanje med petimi najbolj nevarnimi opravili v avtomobilu. Naloge, ki nam odvzamejo veliko pozornosti, so še upravljanje navigacijskega sistema, spreminjanje frekvence na radiu ali nastavljanje ogledal - pri vseh teh dejavnostih voznik manj kot tretjino časa gleda skozi vetrobransko steklo. Kaj vse torej lahko zmoti našo pozornost, katerih nevarnosti se premalo zavedamo?
Ali kdaj tudi vi na hitro pogledate SMS med vožnjo in odgovorite v nekaj besedah? Raziskava Agencije za varnost prometa kaže, da kar 75 odstotkov voznikov v Sloveniji uporablja mobilni telefon med vožnjo. Težava je, da je to zelo nevarno. Raziskava, ki jo je opravila naša naslednja gostja, je pokazala, da je prav tekstanje med petimi najbolj nevarnimi opravili v avtomobilu. Naloge, ki nam odvzamejo veliko pozornosti, so še upravljanje navigacijskega sistema, spreminjanje frekvence na radiu ali nastavljanje ogledal - pri vseh teh dejavnostih voznik manj kot tretjino časa gleda skozi vetrobransko steklo. Kaj vse torej lahko zmoti našo pozornost, katerih nevarnosti se premalo zavedamo?
V sklopu programa Evropske prestolnice kulture se lahko vsak konec tedna pridružite zanimivi "Šverc turi", ki vas popelje v čase, ko so iznajdljivost, pogum in hrepenenje po boljšem življenju krojili usodo z obeh strani meje. Tudi mi smo se pridružili turi, ki nam razkrije kako so živeli na Goriškem, ob meji, ki je po drugi svetovni vojni presekala prej enoten prostor, se srečali s carinikom iz tistih časov, "prešvercali" nekaj stvari v obe smeri, tako v Italijo kot v Slovenijo in izvedeli tudi zakaj je bilo treba v takratno Jugoslavijo pretihotapiti celo eno od številk Playboya.
V sklopu programa Evropske prestolnice kulture se lahko vsak konec tedna pridružite zanimivi "Šverc turi", ki vas popelje v čase, ko so iznajdljivost, pogum in hrepenenje po boljšem življenju krojili usodo z obeh strani meje. Tudi mi smo se pridružili turi, ki nam razkrije kako so živeli na Goriškem, ob meji, ki je po drugi svetovni vojni presekala prej enoten prostor, se srečali s carinikom iz tistih časov, "prešvercali" nekaj stvari v obe smeri, tako v Italijo kot v Slovenijo in izvedeli tudi zakaj je bilo treba v takratno Jugoslavijo pretihotapiti celo eno od številk Playboya.
Smučišče Mariborsko Pohorje z Arehom velja za največje in eno najnižje ležečih zimskih središč v državi. Obsega 35 kilometrov urejenih prog in s trinajstimi smučarskimi napravami in tremi trakovi omogoča smuko do doline, ki leži na vsega 320 metrih nadmorske višine. Smuka do izteka Snežnega stadiona postaja prej izjema kot pravilo, zasneževanje pa drag, a nujen poseg za ohranitev okrog sto smučarskih dni, kolikor jih v povprečju naštejejo v največjem mestu ob Dravi. Kakšna je prihodnost tega smučišča? Po izgubi tekmovanja za Zlato lisico je vse glasnejša ideja o pokritem smučišču.
Smučišče Mariborsko Pohorje z Arehom velja za največje in eno najnižje ležečih zimskih središč v državi. Obsega 35 kilometrov urejenih prog in s trinajstimi smučarskimi napravami in tremi trakovi omogoča smuko do doline, ki leži na vsega 320 metrih nadmorske višine. Smuka do izteka Snežnega stadiona postaja prej izjema kot pravilo, zasneževanje pa drag, a nujen poseg za ohranitev okrog sto smučarskih dni, kolikor jih v povprečju naštejejo v največjem mestu ob Dravi. Kakšna je prihodnost tega smučišča? Po izgubi tekmovanja za Zlato lisico je vse glasnejša ideja o pokritem smučišču.
Ta konec tedna se na vitranški strmini merijo najboljši alpski smučarji, konec marca pa bo le streljaj stran, pod Poncami, tradicionalni zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih. Največji zimski športni praznik bo v Planico spet privabil ogromno obiskovalcev, organizatorji prireditve pa bodo letos v vrste prostovoljcev sprejeli 10 odstotkov invalidov in jim omogočili zelo zanimivo izkušnjo. Med prvimi se je za to odločil Tomi Jakša, ki je z nami tudi delil svojo življenjsko zgodbo. Zgodbo o volji, o moči, o težkih odločitvah.
Ta konec tedna se na vitranški strmini merijo najboljši alpski smučarji, konec marca pa bo le streljaj stran, pod Poncami, tradicionalni zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih. Največji zimski športni praznik bo v Planico spet privabil ogromno obiskovalcev, organizatorji prireditve pa bodo letos v vrste prostovoljcev sprejeli 10 odstotkov invalidov in jim omogočili zelo zanimivo izkušnjo. Med prvimi se je za to odločil Tomi Jakša, ki je z nami tudi delil svojo življenjsko zgodbo. Zgodbo o volji, o moči, o težkih odločitvah.
Ljubezen, umetnost in vandranje – vse troje združuje LUV fest, ki je že tretjič našo prestolnico opremil z brbotajočimi instalacijami po stari Ljubljani, svetlobnimi bliski in ptički, ki nas spremljajo po mestnem jedru. Tako kot že prejšnji dve leti pa festival prinaša tudi različne dogodke in vodenja po krajih, kjer so se dogajale ljubezenske zgodbe. Eden takih je tudi Vila Zlatica, prelepa meščanska vila v Rožni dolini, kulturni spomenik lokalnega pomena in nekdanji dom znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Vilo je slovenski državi poklonila njegova hčerka Zlatica Hribar, ki je vse življenje skrbela za to, da se je ohranjal spomin na njenega očeta. Hiša, ki z ohranjenimi prostori s pohištvom in predmeti spomnijo na življenje Hribarjevih in tedanjega meščanstva je v upravljanju Muzeja in galerij mesta Ljubljana, v vili pa domuje tudi glavna pisarna Foruma slovanskih kultur, Hribar je bil namreč privržen panslovanski ideji. A bolj kot njegovo politično življenje bo tokrat v ospredju ljubezensko.
Ljubezen, umetnost in vandranje – vse troje združuje LUV fest, ki je že tretjič našo prestolnico opremil z brbotajočimi instalacijami po stari Ljubljani, svetlobnimi bliski in ptički, ki nas spremljajo po mestnem jedru. Tako kot že prejšnji dve leti pa festival prinaša tudi različne dogodke in vodenja po krajih, kjer so se dogajale ljubezenske zgodbe. Eden takih je tudi Vila Zlatica, prelepa meščanska vila v Rožni dolini, kulturni spomenik lokalnega pomena in nekdanji dom znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Vilo je slovenski državi poklonila njegova hčerka Zlatica Hribar, ki je vse življenje skrbela za to, da se je ohranjal spomin na njenega očeta. Hiša, ki z ohranjenimi prostori s pohištvom in predmeti spomnijo na življenje Hribarjevih in tedanjega meščanstva je v upravljanju Muzeja in galerij mesta Ljubljana, v vili pa domuje tudi glavna pisarna Foruma slovanskih kultur, Hribar je bil namreč privržen panslovanski ideji. A bolj kot njegovo politično življenje bo tokrat v ospredju ljubezensko.
Hrvaška je med članicami Evropske unije med državami z največjo stopnjo izseljevanja mladih, hkrati pa se je na Hrvaško v zadnjih letih priselilo veliko delavcev s Filipinov, Nepala in Indije. Kako na eni strani zajeziti beg možganov in kako na drugi strani poskrbeti za integracijo?
Hrvaška je med članicami Evropske unije med državami z največjo stopnjo izseljevanja mladih, hkrati pa se je na Hrvaško v zadnjih letih priselilo veliko delavcev s Filipinov, Nepala in Indije. Kako na eni strani zajeziti beg možganov in kako na drugi strani poskrbeti za integracijo?
Vojna v Ukrajini je terjala na desettisoče življenj. Zarezala je globoko v življenja in družbeno tkivo. Leta 2022, po pobegu iz Mariupolja, je Artem na Krim poklical babico. Ta ga je vzgajala, ko je pri osmih letih ostal brez matere. Želel ji je voščiti za 81. rojstni dan. Voščilo je zavrnila, Artemu pa rekla, da je fašist. Potem se nista več slišala.
Vojna v Ukrajini je terjala na desettisoče življenj. Zarezala je globoko v življenja in družbeno tkivo. Leta 2022, po pobegu iz Mariupolja, je Artem na Krim poklical babico. Ta ga je vzgajala, ko je pri osmih letih ostal brez matere. Želel ji je voščiti za 81. rojstni dan. Voščilo je zavrnila, Artemu pa rekla, da je fašist. Potem se nista več slišala.
Radio je res poseben medij, ki lahko tudi z besedami poslušalcu slika zgodbe. Te pa dobesedno slikajo tudi animatorji, ki posamezne sličice povežejo v celoto, da jih naše oko zazna kot gibanje. Naredili bi krivico, če bi jih poimenovali risanke, saj je pravilen izraz animirani film. Veronika Hozjan iz Tolmina je 30-letna diplomirana akademska slikarka, ki se ukvarja z animacijo. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje s studii po vsem svetu in ustvarja risane animirane filme - iz svoje "pisarne" v Tolminu. Trenutno pod okriljem zavoda Dagíba dokončuje svoj prvi samostojni animirani film, ki ga sofinancirata RTV Slovenija ter slovenski in hrvaški filmski center.
Radio je res poseben medij, ki lahko tudi z besedami poslušalcu slika zgodbe. Te pa dobesedno slikajo tudi animatorji, ki posamezne sličice povežejo v celoto, da jih naše oko zazna kot gibanje. Naredili bi krivico, če bi jih poimenovali risanke, saj je pravilen izraz animirani film. Veronika Hozjan iz Tolmina je 30-letna diplomirana akademska slikarka, ki se ukvarja z animacijo. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje s studii po vsem svetu in ustvarja risane animirane filme - iz svoje "pisarne" v Tolminu. Trenutno pod okriljem zavoda Dagíba dokončuje svoj prvi samostojni animirani film, ki ga sofinancirata RTV Slovenija ter slovenski in hrvaški filmski center.
V predolimpijski sezoni 2024/25 v svetu smučarskih skokov ne mine tekma, kjer se ne bi pogovarjali o ideji vodilnih mož pri Mednarodni smučarski zvezi, ki želi že po olimpijski sezoni na prizoriščih, kjer tekmujejo smučarski skakalci organizirati tudi tekme skakalk in s tem združiti oba koledarja. To prinaša veliko vprašanj in še več pomislekov z vseh strani, kakšne posledice bi imela tovrstna odločitev za prireditelje z manjšimi skakalnicami, med katerimi je tudi Ljubno, kjer se vsako sezono zbere največ navijačev, pa smo raziskali prav ob robu štirinajste izvedbe tekme svetovnega pokala v Zgornji Savinjski dolini.
V predolimpijski sezoni 2024/25 v svetu smučarskih skokov ne mine tekma, kjer se ne bi pogovarjali o ideji vodilnih mož pri Mednarodni smučarski zvezi, ki želi že po olimpijski sezoni na prizoriščih, kjer tekmujejo smučarski skakalci organizirati tudi tekme skakalk in s tem združiti oba koledarja. To prinaša veliko vprašanj in še več pomislekov z vseh strani, kakšne posledice bi imela tovrstna odločitev za prireditelje z manjšimi skakalnicami, med katerimi je tudi Ljubno, kjer se vsako sezono zbere največ navijačev, pa smo raziskali prav ob robu štirinajste izvedbe tekme svetovnega pokala v Zgornji Savinjski dolini.
V Nordijskem centru v Planici so decembra končali prvo fazo raziskav učinka vadbe prostovoljcev na tako imenovani človeški centrifugi ob hkratnem neprekinjenem 60-dnevnem ležanju. Z raziskavo, ki jo izvajajo v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo, iščejo načine vadbe, s katerimi bi astronavti med daljšim bivanjem v vesolju ostali v čim boljši telesni kondiciji. Zdaj se začenja druga faza raziskave učinka vibracijske vadbe med hipoksično neaktivnostjo, za katero iščejo nove prostovoljce.
V Nordijskem centru v Planici so decembra končali prvo fazo raziskav učinka vadbe prostovoljcev na tako imenovani človeški centrifugi ob hkratnem neprekinjenem 60-dnevnem ležanju. Z raziskavo, ki jo izvajajo v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo, iščejo načine vadbe, s katerimi bi astronavti med daljšim bivanjem v vesolju ostali v čim boljši telesni kondiciji. Zdaj se začenja druga faza raziskave učinka vibracijske vadbe med hipoksično neaktivnostjo, za katero iščejo nove prostovoljce.
Letošnje zimske počitnice na Radiu Slovenija prinašajo nekaj prav posebnega – novo otroško izobraževalno-igrano serijo Zverinice. Gre za kratke živalske zgodbe, ki na igriv in poučen način najmlajše popeljejo v čudoviti svet biotske raznovrstnosti,razkrivajo pa tudi zanimiva in presenetljiva dejstva o živalih. Prvim desetim epizodam lahko otroci prisluhnejo od prihodnjega tedna naprej vsak dan ob 9.40 na Prvem programu Radia Slovenija, najdete jih lahko tudi na portalu Živ žav in v vseh aplikacijah za podkaste. Danes pa smo obiskali Prirodoslovni muzej, kjer je skupina vrtčevskih otrok premierno prisluhnila epizodi o slonu.
Letošnje zimske počitnice na Radiu Slovenija prinašajo nekaj prav posebnega – novo otroško izobraževalno-igrano serijo Zverinice. Gre za kratke živalske zgodbe, ki na igriv in poučen način najmlajše popeljejo v čudoviti svet biotske raznovrstnosti,razkrivajo pa tudi zanimiva in presenetljiva dejstva o živalih. Prvim desetim epizodam lahko otroci prisluhnejo od prihodnjega tedna naprej vsak dan ob 9.40 na Prvem programu Radia Slovenija, najdete jih lahko tudi na portalu Živ žav in v vseh aplikacijah za podkaste. Danes pa smo obiskali Prirodoslovni muzej, kjer je skupina vrtčevskih otrok premierno prisluhnila epizodi o slonu.
Glasbeni predstavitveni festival MENT je v Ljubljano enajstič zapored privabil ljudi iz cele Evrope in še dlje. Poleg več kot 80-ih koncertov deluje tudi v simbiozi s konferenco o glasbi in omogoča predstavitev izvajalcev pred mednarodnimi profesionalci. Kdo je Ment obiskal, zakaj se obiskovalci vračajo in nenazadnje, ali ima MENT svoje unikatno vzdušje in če ja, kaj to je?
Glasbeni predstavitveni festival MENT je v Ljubljano enajstič zapored privabil ljudi iz cele Evrope in še dlje. Poleg več kot 80-ih koncertov deluje tudi v simbiozi s konferenco o glasbi in omogoča predstavitev izvajalcev pred mednarodnimi profesionalci. Kdo je Ment obiskal, zakaj se obiskovalci vračajo in nenazadnje, ali ima MENT svoje unikatno vzdušje in če ja, kaj to je?
Odnosi na mednarodni ravni so zaostreni. Zdi se, da je postalo odveč še tisto malo ostankov kolikor toliko delujočega mednarodnega prava. Uveljavlja se zakon močnejšega. Na eno najmočnejših držav mejita Finska in Estonija. Od Rusije ju skupaj ločuje 1600 kilometrov kopenske meje. Povezuje pa nepozabljena zgodovinska izkušnja. Življenje ob Rusiji in doživljanje grožnje preverjamo v estonskem obmejnem mestu Narva z večinsko rusko govorečim prebivalstvom, v Talinu z ženskimi vojaškimi prostovoljkami, v Helsinkih pa na ogledu podzemnih zaklonišč.
Odnosi na mednarodni ravni so zaostreni. Zdi se, da je postalo odveč še tisto malo ostankov kolikor toliko delujočega mednarodnega prava. Uveljavlja se zakon močnejšega. Na eno najmočnejših držav mejita Finska in Estonija. Od Rusije ju skupaj ločuje 1600 kilometrov kopenske meje. Povezuje pa nepozabljena zgodovinska izkušnja. Življenje ob Rusiji in doživljanje grožnje preverjamo v estonskem obmejnem mestu Narva z večinsko rusko govorečim prebivalstvom, v Talinu z ženskimi vojaškimi prostovoljkami, v Helsinkih pa na ogledu podzemnih zaklonišč.
Nova Gorica je skupaj z Gorico prevzela naziv Evropska prestolnica kulture. Po slavnostnem odprtju na Trgu Evrope se je dogajanje preselilo v središče Nove Gorice. Trg Edvarda Kardelja so prevzeli osupljivi umetniški nastopi in projekcije na pročeljih stavb.
Nova Gorica je skupaj z Gorico prevzela naziv Evropska prestolnica kulture. Po slavnostnem odprtju na Trgu Evrope se je dogajanje preselilo v središče Nove Gorice. Trg Edvarda Kardelja so prevzeli osupljivi umetniški nastopi in projekcije na pročeljih stavb.
Slovenska kultura je občasno prisotna tudi na Kitajskem. Te dni svojo turnejo v Šanghaju in Pekingu pričenja pianist in glasbeni producent Tine Grgurević-Bowrain, lani sta v Šanghaju gostovali razstavi o svetovni popotnici Almi Karlin in arhitektu Jožetu Plečniku. Z njegovim delom se veliko ukvarja tudi profesorica Wanli Mo, s katero sta se na Kitajskem srečala Maj Valerij in Luka Hvalc.
Slovenska kultura je občasno prisotna tudi na Kitajskem. Te dni svojo turnejo v Šanghaju in Pekingu pričenja pianist in glasbeni producent Tine Grgurević-Bowrain, lani sta v Šanghaju gostovali razstavi o svetovni popotnici Almi Karlin in arhitektu Jožetu Plečniku. Z njegovim delom se veliko ukvarja tudi profesorica Wanli Mo, s katero sta se na Kitajskem srečala Maj Valerij in Luka Hvalc.
Kranj se kot mesto prvič omenja v 13. stoletju, vendar je bilo območje mestnega središča poseljeno že v mlajši kameni dobi oziroma neolitiku. V bogati 6000-letni zgodovini so svoj pečat v mestu pustili mnogi. Najbolj ga je verjetno zaznamoval pesnik dr. France Prešeren, ki je od jeseni leta 1846 pa do 8. februarja 1849 prebival v Prešernovi ulici številka 7, kjer je danes spominski muzej. Spomine na prebivalce mesta med rekama Savo in Kokro, tudi tiste iz starodavne preteklosti, pa hrani Gorenjski muzeji in so zdaj na ogled na arheološki razstavi, poimenovani Svetinje in črepinje, v gradu Khislstein. Skoraj tristo predmetov, ki so jih našli pri arheoloških izkopavanjih na Tomšičevi ulici, sosedi Prešernove, nas pelje v naselbinske kulture od prazgodovine do sedanjosti. Po razstavi, ki sta jo oblikovali Ariana Furlan Prijon in Barbara Bogataj Kokalj, nas je peljala kustosinja za arheologijo v Gorenjskem muzeju in vodja razstavnega projekta dr. Veronika Pflaum. Avtorica ilustracij na razstavi je mag. Irena Jeras Dimovska.
Kranj se kot mesto prvič omenja v 13. stoletju, vendar je bilo območje mestnega središča poseljeno že v mlajši kameni dobi oziroma neolitiku. V bogati 6000-letni zgodovini so svoj pečat v mestu pustili mnogi. Najbolj ga je verjetno zaznamoval pesnik dr. France Prešeren, ki je od jeseni leta 1846 pa do 8. februarja 1849 prebival v Prešernovi ulici številka 7, kjer je danes spominski muzej. Spomine na prebivalce mesta med rekama Savo in Kokro, tudi tiste iz starodavne preteklosti, pa hrani Gorenjski muzeji in so zdaj na ogled na arheološki razstavi, poimenovani Svetinje in črepinje, v gradu Khislstein. Skoraj tristo predmetov, ki so jih našli pri arheoloških izkopavanjih na Tomšičevi ulici, sosedi Prešernove, nas pelje v naselbinske kulture od prazgodovine do sedanjosti. Po razstavi, ki sta jo oblikovali Ariana Furlan Prijon in Barbara Bogataj Kokalj, nas je peljala kustosinja za arheologijo v Gorenjskem muzeju in vodja razstavnega projekta dr. Veronika Pflaum. Avtorica ilustracij na razstavi je mag. Irena Jeras Dimovska.
V prihodnjih minutah gremo na Koroško, kjer se v teh dneh razkazujejo najbolj prestižni surovi kosi lesa iz slovenskih gozdov. Najbolj vreden slovenski les je po svetu zelo cenjen, lastniki iz vse Slovenije pa posamezne hlode prodajajo na dražbi v Slovenj Gradcu. Ta ni več edina pri nas, ostaja pa največja v tem delu Evrope. Tradicionalno največje vrednosti dosegajo gorski javorji rebraši, a pogosto lahko najbolj vredne hlode najdemo tudi na domačem dvorišču, travniku ali v sadovnjaku.
V prihodnjih minutah gremo na Koroško, kjer se v teh dneh razkazujejo najbolj prestižni surovi kosi lesa iz slovenskih gozdov. Najbolj vreden slovenski les je po svetu zelo cenjen, lastniki iz vse Slovenije pa posamezne hlode prodajajo na dražbi v Slovenj Gradcu. Ta ni več edina pri nas, ostaja pa največja v tem delu Evrope. Tradicionalno največje vrednosti dosegajo gorski javorji rebraši, a pogosto lahko najbolj vredne hlode najdemo tudi na domačem dvorišču, travniku ali v sadovnjaku.
Venera, Saturn, Jupiter in še Mars! Prav v teh dneh lahko v zgodnjih večernih urah na nebu opazite več razločnih in svetlih pik. Te pike so planeti iz naše neposredne soseščine, ki so – tudi zaradi jasnine na nebu ta teden – čudovito vidni. Zakaj smo tokrat bolj pozorni nanje? Ne zaradi kakšnih astroloških ambicij, ampak ker gre za večerne ure in je predstava planetov na nebu na neki način del našega aktivnega dne.
Venera, Saturn, Jupiter in še Mars! Prav v teh dneh lahko v zgodnjih večernih urah na nebu opazite več razločnih in svetlih pik. Te pike so planeti iz naše neposredne soseščine, ki so – tudi zaradi jasnine na nebu ta teden – čudovito vidni. Zakaj smo tokrat bolj pozorni nanje? Ne zaradi kakšnih astroloških ambicij, ampak ker gre za večerne ure in je predstava planetov na nebu na neki način del našega aktivnega dne.
Okoli 250 ljudi si je v živo ogledalo Emo, izbor za slovensko pesem Evrovizije, na katerem smo dobili predstavnika, ki nas bo maja zastopal v Švici. Kaj se je dogajalo na letošnji Emi? Kakšno je bilo razpoloženje v zakulisju? Kako so nastop doživeli izvajalci? Na Emi je bila tudi naša ekipa.
Okoli 250 ljudi si je v živo ogledalo Emo, izbor za slovensko pesem Evrovizije, na katerem smo dobili predstavnika, ki nas bo maja zastopal v Švici. Kaj se je dogajalo na letošnji Emi? Kakšno je bilo razpoloženje v zakulisju? Kako so nastop doživeli izvajalci? Na Emi je bila tudi naša ekipa.
V 150 kuhinjah, dnevnih sobah, kavarnah, kleteh in muzejih, se je v sedmih dneh zvrstilo 267 koncertov. Že 10. subkulturni glasbeni festival Kavč je pripeljal glasbo v nenavadne prostore in jo približal ljudem. V središču Ljubljane smo obiskali koncert slovenske zasedbe Zajtrk, ki so nastopili sredi dnevne sobe že stalne gostiteljice festivala Elde. Koncerta se je udeležilo 20 posameznikov in posameznic z željo po glasbeni izkušnji brez navideznih zidov, kjer občinstvo in glasbeniki postanejo eno.
V 150 kuhinjah, dnevnih sobah, kavarnah, kleteh in muzejih, se je v sedmih dneh zvrstilo 267 koncertov. Že 10. subkulturni glasbeni festival Kavč je pripeljal glasbo v nenavadne prostore in jo približal ljudem. V središču Ljubljane smo obiskali koncert slovenske zasedbe Zajtrk, ki so nastopili sredi dnevne sobe že stalne gostiteljice festivala Elde. Koncerta se je udeležilo 20 posameznikov in posameznic z željo po glasbeni izkušnji brez navideznih zidov, kjer občinstvo in glasbeniki postanejo eno.
Ko se je v avli ljubljanske Filozofske fakultete pojavila stojnica s študijsko literaturo, mimoidoči študenti niso mogli verjeti, da se lahko do razstavljenih učbenikov in delovnih zvezkov dokopljejo brez kakršnega koli plačila. Predstavniki in predstavnice oddelkov so namreč v okviru Študentske organizacije FF UL vzpostavili prvi sklad učbenikov in delovnih zvezkov, ki se izvaja na visokošolski ravni, kot odziv na vrtoglave cene študijskega gradiva, za katero lahko na nekaterih smereh študenti odštejejo tudi po sto evrov.
Ko se je v avli ljubljanske Filozofske fakultete pojavila stojnica s študijsko literaturo, mimoidoči študenti niso mogli verjeti, da se lahko do razstavljenih učbenikov in delovnih zvezkov dokopljejo brez kakršnega koli plačila. Predstavniki in predstavnice oddelkov so namreč v okviru Študentske organizacije FF UL vzpostavili prvi sklad učbenikov in delovnih zvezkov, ki se izvaja na visokošolski ravni, kot odziv na vrtoglave cene študijskega gradiva, za katero lahko na nekaterih smereh študenti odštejejo tudi po sto evrov.
Pohodništvo, obiskovanje gora, tudi pozimi, sploh pa poleti, se je v zadnjih letih izjemno razširilo. Tudi tujih pohodnikov je pri nas vedno več, ta množičnost pa se seveda odraža tudi v številkah intervencij. Gorski reševalci so recimo leta 2013 opravili 329 intervencij, leta 2019 že 604, leta 2023 je padel rekord, 685 posredovanj, lani malce manj, 629, letos že 23 pa smo šele 25. januarja.
Pohodništvo, obiskovanje gora, tudi pozimi, sploh pa poleti, se je v zadnjih letih izjemno razširilo. Tudi tujih pohodnikov je pri nas vedno več, ta množičnost pa se seveda odraža tudi v številkah intervencij. Gorski reševalci so recimo leta 2013 opravili 329 intervencij, leta 2019 že 604, leta 2023 je padel rekord, 685 posredovanj, lani malce manj, 629, letos že 23 pa smo šele 25. januarja.
Turno smučanje, zimski šport, ki bo svojo premiero doživel na olimpijskih igrah leta 2026, postaja vse bolj priljubljeno tudi v Sloveniji. Podali smo se na Roglo, kjer smo po jutranjem nedeljskem treningu ujeli del slovenske reprezentance. Selektor Robert Pritržnik, trener Simon Iskra in tekmovalec Maj Pritržnik so predstavili tudi posebno opremo in discipline, ki so precej drugačne od tistih, ki jih poznamo v alpskem smučanju. Foto: MMC, Reuters
Turno smučanje, zimski šport, ki bo svojo premiero doživel na olimpijskih igrah leta 2026, postaja vse bolj priljubljeno tudi v Sloveniji. Podali smo se na Roglo, kjer smo po jutranjem nedeljskem treningu ujeli del slovenske reprezentance. Selektor Robert Pritržnik, trener Simon Iskra in tekmovalec Maj Pritržnik so predstavili tudi posebno opremo in discipline, ki so precej drugačne od tistih, ki jih poznamo v alpskem smučanju. Foto: MMC, Reuters
Začel je kot športni plezalec, v najstniških letih pa so ga tudi zaradi počitnic, preživetih v hribih, kamor ju je z bratom vodil oče Tomo, prevzele gore. Danes je Aleš Česen vrhunski alpinist, prejemnik dveh zlatih cepinov, zadnjo alpinistično nagrado je prejel leta 2018 skupaj z Luko Stražarjem in britanskim alpinistom Tomom Livingstonom, potem ko so kot drugi v zgodovini osvojili karakorumski sedemtisočak Latok I. Lani sta z Livingstonom v alpskem slogu preplezala dva tisoč višinskih metrov dolgo prvenstveno smer na Gašerbrum III in v zgodovino svetovnega alpinizma zapisala šele tretji vzpon na ta najvišji neosemtisočak, visok 7.952 metrov. Aleš Česen je tudi gorski vodnik z mednarodno licenco IFMGA, ki mu omogoča, da se z vodenjem ukvarja profesionalno doma in kjer koli po svetu, zadnjih nekaj sezon dela na Antarktiki. Obiskali smo ga blizu Preddvora, kjer ima hribe za hišo. In večkrat kot plezati nekaj resnega se v hribe odpravi za dušo. Foto: Tom Livingstone
Začel je kot športni plezalec, v najstniških letih pa so ga tudi zaradi počitnic, preživetih v hribih, kamor ju je z bratom vodil oče Tomo, prevzele gore. Danes je Aleš Česen vrhunski alpinist, prejemnik dveh zlatih cepinov, zadnjo alpinistično nagrado je prejel leta 2018 skupaj z Luko Stražarjem in britanskim alpinistom Tomom Livingstonom, potem ko so kot drugi v zgodovini osvojili karakorumski sedemtisočak Latok I. Lani sta z Livingstonom v alpskem slogu preplezala dva tisoč višinskih metrov dolgo prvenstveno smer na Gašerbrum III in v zgodovino svetovnega alpinizma zapisala šele tretji vzpon na ta najvišji neosemtisočak, visok 7.952 metrov. Aleš Česen je tudi gorski vodnik z mednarodno licenco IFMGA, ki mu omogoča, da se z vodenjem ukvarja profesionalno doma in kjer koli po svetu, zadnjih nekaj sezon dela na Antarktiki. Obiskali smo ga blizu Preddvora, kjer ima hribe za hišo. In večkrat kot plezati nekaj resnega se v hribe odpravi za dušo. Foto: Tom Livingstone
Preden so se pohodniki na Rogli odpravili do Lovrenških biserov, kot tudi poimenujejo Lovrenška jezera, nam je nekaj napotkov, kako varneje v gore, zaupal Jožef Bobovnik iz Planinskega društva Fram. 15 let je bil predsednik društva, danes pa je podpredsednik Planinske zveze Slovenije in prostovoljni planinski vodnik in inštruktor. Že od otroštva hodi v gore, v gorah je spoznal tudi soprogo, za planinstvo pa je navdušil tudi otroka. Foto: Matic Božič
Preden so se pohodniki na Rogli odpravili do Lovrenških biserov, kot tudi poimenujejo Lovrenška jezera, nam je nekaj napotkov, kako varneje v gore, zaupal Jožef Bobovnik iz Planinskega društva Fram. 15 let je bil predsednik društva, danes pa je podpredsednik Planinske zveze Slovenije in prostovoljni planinski vodnik in inštruktor. Že od otroštva hodi v gore, v gorah je spoznal tudi soprogo, za planinstvo pa je navdušil tudi otroka. Foto: Matic Božič
333 glasbenih umetnic, umetnikov in zasedb iz 33-ih držav. 4000 delegatov in glasbenih profesionalk, skupaj kar 40.000 obiskovalcev in obiskovalk. Take so številke z 39., razprodanega predstavitvenega festivala Eurosonic Noorderslag, na kratko ESNS. Ta je bil prejšnji teden v nizozemskem mestu Groningen. V posluh toplo priporočamo prejemnike in prejemnice nagrad Music Moves Europe: Judeline, Kingfishr, Naomi Sharon, Night Tapes, UCHE YARA in Yamê.
333 glasbenih umetnic, umetnikov in zasedb iz 33-ih držav. 4000 delegatov in glasbenih profesionalk, skupaj kar 40.000 obiskovalcev in obiskovalk. Take so številke z 39., razprodanega predstavitvenega festivala Eurosonic Noorderslag, na kratko ESNS. Ta je bil prejšnji teden v nizozemskem mestu Groningen. V posluh toplo priporočamo prejemnike in prejemnice nagrad Music Moves Europe: Judeline, Kingfishr, Naomi Sharon, Night Tapes, UCHE YARA in Yamê.
23. januarja 2020 je kitajska oblast v mestu Vuhan razglasila karanteno in enajst milijonov ljudi za dva meseca, dva tedna in dva dni zaprla v svoje domove. Pet let po začetku pandemije koronavirusne bolezni se nam iz Vuhana oglaša Luka Hvalc.
23. januarja 2020 je kitajska oblast v mestu Vuhan razglasila karanteno in enajst milijonov ljudi za dva meseca, dva tedna in dva dni zaprla v svoje domove. Pet let po začetku pandemije koronavirusne bolezni se nam iz Vuhana oglaša Luka Hvalc.
"Profesionalni kuharji lahko pripravljajo hrano za veliko ljudi, vendar jim pogosto manjka nekaj najpomembnejšega – ljubezen, manjkata pa tudi skrbnost in osebni pristop. In v tem je velika razlika," pravi priznani grški chef Stelios Fanourakis. O grški kulinariki in oljčnem olju, tudi slovenskem, ki je po njegovem mnenju odlične kakovosti, smo se pogovarjali med njegovim obiskom mariborske Srednje gostinske in turistične šole.
"Profesionalni kuharji lahko pripravljajo hrano za veliko ljudi, vendar jim pogosto manjka nekaj najpomembnejšega – ljubezen, manjkata pa tudi skrbnost in osebni pristop. In v tem je velika razlika," pravi priznani grški chef Stelios Fanourakis. O grški kulinariki in oljčnem olju, tudi slovenskem, ki je po njegovem mnenju odlične kakovosti, smo se pogovarjali med njegovim obiskom mariborske Srednje gostinske in turistične šole.
Bojana Holer iz Dražen Vrha v občini Sveta Ana v Slovenskih goricah, Aleksandra Zorko Šemen iz Turnišča in Smiljka Turk iz Puconcev so tri dolgoletne rejnice, ki konec novembra prejele priznanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. To je prepoznalo njihovo dolgoletno predano delo, minister Mesec pa je na slovesni podelitvi poudaril, da je rejništvo veliko več kot le skrb za otroke – je temelj za njihovo prihodnost. Irena Kodrič Cizerl je obiskala Bojano Holer, ki se je za rejništvo odločila skupaj z možem Romanom. Prvega otroka, takrat 6-letnika, sta sprejela pred 26-imi leti, priznanje za rejniško poslanstvo pa ji veliko pomeni. Izjemno dragoceno je delo rejnic in rejnikov, ki vrata svojih domov, pogosto pa tudi src, odprejo otrokom, ki se iz lastnih družin in domov morajo umakniti zaradi neznosnih razmer. Rejniških družin trenutno možno primanjkuje in vse zgodbe žal niso le pozitivne, zato pa je tiste, ki so, toliko pomembneje nagraditi.
Bojana Holer iz Dražen Vrha v občini Sveta Ana v Slovenskih goricah, Aleksandra Zorko Šemen iz Turnišča in Smiljka Turk iz Puconcev so tri dolgoletne rejnice, ki konec novembra prejele priznanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. To je prepoznalo njihovo dolgoletno predano delo, minister Mesec pa je na slovesni podelitvi poudaril, da je rejništvo veliko več kot le skrb za otroke – je temelj za njihovo prihodnost. Irena Kodrič Cizerl je obiskala Bojano Holer, ki se je za rejništvo odločila skupaj z možem Romanom. Prvega otroka, takrat 6-letnika, sta sprejela pred 26-imi leti, priznanje za rejniško poslanstvo pa ji veliko pomeni. Izjemno dragoceno je delo rejnic in rejnikov, ki vrata svojih domov, pogosto pa tudi src, odprejo otrokom, ki se iz lastnih družin in domov morajo umakniti zaradi neznosnih razmer. Rejniških družin trenutno možno primanjkuje in vse zgodbe žal niso le pozitivne, zato pa je tiste, ki so, toliko pomembneje nagraditi.
Trst je te dni znova središče filmskega dogajanja. V četrtek, 16.januarja se je začel 36. Tržaški filmski festival, ki je posvečen kinematografiji srednje in vzhodne Evrope. Festival, ki ima zelo raznolik program, vsako leto ponuja zanimive zgodbe in ustvarjalne vizije tega dela Evrope. V uradni tekmovalni program celovečernih filmov se je uvrstil film Odrešitev za začetnike režiserke Sonje Prosenc, lani zmagovalni film na Festivalu slovenskega filma Portorož. V tekmovalni program kratkih igranih filmov pa se je uvrstila slovenska manjšinska koprodukcija hrvaškega scenarista in režiserja Nebojše Slijepčevića 'Mož, ki ni mogel molčati'. Film se je uvrstil tudi v ožji izbor za nominacijo za 97. oskarja … in gotovo ima pri tem veliko zaslug naš Goričan Gregor Božič, direktor fotografije.
Trst je te dni znova središče filmskega dogajanja. V četrtek, 16.januarja se je začel 36. Tržaški filmski festival, ki je posvečen kinematografiji srednje in vzhodne Evrope. Festival, ki ima zelo raznolik program, vsako leto ponuja zanimive zgodbe in ustvarjalne vizije tega dela Evrope. V uradni tekmovalni program celovečernih filmov se je uvrstil film Odrešitev za začetnike režiserke Sonje Prosenc, lani zmagovalni film na Festivalu slovenskega filma Portorož. V tekmovalni program kratkih igranih filmov pa se je uvrstila slovenska manjšinska koprodukcija hrvaškega scenarista in režiserja Nebojše Slijepčevića 'Mož, ki ni mogel molčati'. Film se je uvrstil tudi v ožji izbor za nominacijo za 97. oskarja … in gotovo ima pri tem veliko zaslug naš Goričan Gregor Božič, direktor fotografije.
Spet se bliža tisti čas v letu, ko se pred televizijskimi ekrani znajdemo tisti, ki imamo radi glasbo in tisti, ki o njej le radi govorimo. 1. februarja bomo lahko po dveh letih internih izborov znova spremljali Emo. Emo, ki bo ponudila 12 novih skladb bolj ali manj znanih izvajalcev, ki nas bodo poskušali prepričati z bleščicami, perjem, plesnimi vložki in seveda najpomembneje - svojim vokalom.
Spet se bliža tisti čas v letu, ko se pred televizijskimi ekrani znajdemo tisti, ki imamo radi glasbo in tisti, ki o njej le radi govorimo. 1. februarja bomo lahko po dveh letih internih izborov znova spremljali Emo. Emo, ki bo ponudila 12 novih skladb bolj ali manj znanih izvajalcev, ki nas bodo poskušali prepričati z bleščicami, perjem, plesnimi vložki in seveda najpomembneje - svojim vokalom.
Potem ko je Slovenija s prvim januarjem postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije, bomo v intervjuju z direktorjem Ese Josephom Aschbacherjem preverili, kaj članstvo pomeni za našo državo in njen prihodnji razvoj na področju vesoljskih tehnologij. Kako lahko Slovenija izkoristi svoje znanstvene in tehnološke potenciale v tej dinamični industriji in kakšna je perspektiva Ese v vesoljskem sektorju, ki postaja vse bolj konkurenčen, odvisen od zasebnih vlaganj in slabo podprt z ustrezno mednarodno regulativo.
Potem ko je Slovenija s prvim januarjem postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije, bomo v intervjuju z direktorjem Ese Josephom Aschbacherjem preverili, kaj članstvo pomeni za našo državo in njen prihodnji razvoj na področju vesoljskih tehnologij. Kako lahko Slovenija izkoristi svoje znanstvene in tehnološke potenciale v tej dinamični industriji in kakšna je perspektiva Ese v vesoljskem sektorju, ki postaja vse bolj konkurenčen, odvisen od zasebnih vlaganj in slabo podprt z ustrezno mednarodno regulativo.
V fokusu je nova knjiga Enfilade: življenje stanovanja arhitekta Miloša Kosca. Avtorja zanima, kako prostor in družba vzajemno vplivata drug na drugega. Z arheološko analizo stanovanja svoje družine odkriva plasti zgodovine 20. stoletja. Skozi niz široko odprtih vrat, ki so nanizana v enfilade, pravi Kosec, stopajo v različna zgodovinska obdobja in srečujemo ljudi tistega časa, ki so prihajali in odhajali, stanovanje pa je ostalo. Miloš Kosec ob pomoči tlorisa stanovanja in družinskega arhiva ter skupaj z osebnimi spomini izriše polnokrvno življenje stanovanja kot samostojnega zgodovinskega akterja.
V fokusu je nova knjiga Enfilade: življenje stanovanja arhitekta Miloša Kosca. Avtorja zanima, kako prostor in družba vzajemno vplivata drug na drugega. Z arheološko analizo stanovanja svoje družine odkriva plasti zgodovine 20. stoletja. Skozi niz široko odprtih vrat, ki so nanizana v enfilade, pravi Kosec, stopajo v različna zgodovinska obdobja in srečujemo ljudi tistega časa, ki so prihajali in odhajali, stanovanje pa je ostalo. Miloš Kosec ob pomoči tlorisa stanovanja in družinskega arhiva ter skupaj z osebnimi spomini izriše polnokrvno življenje stanovanja kot samostojnega zgodovinskega akterja.
Arhiv Republike Slovenije v letu 2025 praznuje svojo 80-letnico. Kar dolgih 30 let je trajalo čakanje na dokončno urejen dom pomembne državne ustanove, ki bo zdaj delovala bolj učinkovito in hkrati primerneje poskrbela za sprejem obiskovalcev oziroma zainteresiranih državljanov. Sprehodili smo se po številnih oddelkih Arhiva v nekdanji Domobranski kasarni.
Arhiv Republike Slovenije v letu 2025 praznuje svojo 80-letnico. Kar dolgih 30 let je trajalo čakanje na dokončno urejen dom pomembne državne ustanove, ki bo zdaj delovala bolj učinkovito in hkrati primerneje poskrbela za sprejem obiskovalcev oziroma zainteresiranih državljanov. Sprehodili smo se po številnih oddelkih Arhiva v nekdanji Domobranski kasarni.
Perica Jerković in Robi Petan, komika, ki sta tudi letošnjo najdaljšo noč preživela na odru. Z njima govorimo o najboljših trenutkih preteklega leta, najslabših silvestrovanjih in o službenih zabavah, ki so vsako leto enake.
Perica Jerković in Robi Petan, komika, ki sta tudi letošnjo najdaljšo noč preživela na odru. Z njima govorimo o najboljših trenutkih preteklega leta, najslabših silvestrovanjih in o službenih zabavah, ki so vsako leto enake.
V dobro znani, a malce drugačni rubriki se nam iz Rima oglaša Janko (Marko). O silvestrovanju, mišjih dirkah, kolagenu, ki bi ga naj papež oboževal in še o marsičem.
V dobro znani, a malce drugačni rubriki se nam iz Rima oglaša Janko (Marko). O silvestrovanju, mišjih dirkah, kolagenu, ki bi ga naj papež oboževal in še o marsičem.
Družinski albumi so zakladnica trenutkov, ki nam pomenijo največ. Pametne naprave in družbena omrežja so spremenili način, kako shranjujemo spomine, saj trenutke z nenehnim fotografiranjem pogosto beležimo površno, so na okrogli mizi projekta STAznanost poudarili govorci.
Družinski albumi so zakladnica trenutkov, ki nam pomenijo največ. Pametne naprave in družbena omrežja so spremenili način, kako shranjujemo spomine, saj trenutke z nenehnim fotografiranjem pogosto beležimo površno, so na okrogli mizi projekta STAznanost poudarili govorci.