Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Aktualne vsebine Vala 202.
Danes zjutraj nas je zapustil eden izmed nespornih velikanov slovenske glasbe.
Najprej ena zelena zima, ki je pustila posledice, potem dve zimi s covid ukrepi, ki sta posledice samo nadgradili, zdaj pa še energetska kriza, ki bo stroške obratovanja naprav enormno povečala. Zdi se, kot da se je v zadnjem obdobju vse zarotilo proti žičničarjem, ki že brez omenjenih težav prej životarijo kot kaj drugega. O kondiciji slovenskih smučišč po dokaj ugodni poletni sezoni se pogovarjamo s predsednico Združenja slovenskih žičničarjev Manuelo Božič Badalič.
Generalna skupščina Unesca je lani novembra v Parizu enoglasno sprejela odločitev o Mednarodnem dnevu geopestrosti, ki ga prvič praznujemo prav danes. In sicer v naravnem spomeniku Dovžanova soteska, ki je geološko eno najzanimivejših območij v Sloveniji. O tem, kaj je biopestrost in zakaj je pomembna, smo se pogovarjali z Martino Stupar z Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
Jesen je čas, ko v Ljubljano na študij migrira mlada populacija in letošnja jesen je tudi s perspektive financ zanje nekaj posebnega. Cene najemnin za stanovanja se že nekaj časa vzpenjajo, čakalna vrsta za sobo v študentskem domu pa je vse daljša. Tako študenti izbirajo med odločitvijo, ali bodo z vlogo za sobo v študentskem domu poskusili ali pa se sprijaznili z najemom sobe pri zasebniku. V obeh primerih je izziv kar velik.
Čeprav se službeno ukvarja z avtocestami, ima Toni Obid, ko pomisli na zemljevid Slovenije, pred očmi železniškega.
"Ko je bil moj oče trezen, je bil najboljši človek na svetu, pomagal je vsakemu. Pijan pa je bil pošast. Ko sem prebrala knjigo Kralj alkohol, sem prvič ugotovila, da to ni samo težava mojega očeta, ampak težava številnih."
Cikel kriminalnih romanov Primeri inšpektorja Vrenka je eden najuspešnejših ciklov slovenskih piscev kriminalk. Avgust Demšar je svoj literarni prvenec z naslovom Olje na balkonu izdal že daljnega leta 2008. Lani so njegova dela doživela ekranizacijo v najbolj uspešni in gledani igrani seriji na nacionalki v zadnjih dvajsetih letih, letos pa snemajo že drugo sezono. Njegova dela so v minulih izhajala kot zvočne knjige. Avgust Demšar je na eni od prvih predstavitev svojih kriminalnih romanov, ki so takrat izhajali pod okriljem založbe Sanje, dejal, da bo postal pravi pisec kriminalk šele, ko bo imel pod streho vsaj cikel šestih romanov z enim osrednjim likom.
Tomaž Zwitter o pikadu z asteroidom
Udeležili smo se shoda za javno RTV in med udeleženci preverili, zakaj podpirajo javni medijski servis in kako razumejo njegovo vlogo v demokratični družbi.
Voditeljica in novinarka Jasmina Jamnik o trenutnih razmerah na TV Slovenija. Pravi, da se je prvič v zgodovini samostojne Slovenije zgodilo, da bi nekdo poskušal tako agresivno spremeniti javni zavod RTV Slovenija v propagandni aparat.
Današnji dan je na RTV SLO namenjen stavki novinarjev in drugih zaposlenih na RTV Slovenija. Maruša Kerec je zato v studiu Vala 202 gostila Igorja E. Berganta, voditelja Odmevov.
Ali kdaj razmišljamo o času, ko nas ne bo? To bi bil lahko nekakšen moto uprizoritve igre Otroci (The children), angleške dramatičarke Lucy Kirkwood, ki je včeraj doživela krstno premiero na Malem odru Slovenskega narodnega gledališča DRAMA Ljubljana. Tekst je odlično prevedla Tina Mahkota, režije se je lotila Nina Šorak, ki je za dramaturga povabila Blaža Lukana. In kdo so protagonisti dramske igre Otroci? So trije znanstveniki, ki so se vse do upokojitve posvečali jedrski fiziki. Petinšestdesetletno Rose, igra Silva Čušin, zakonski par, sedeminšestdesetletno Hazel in sedemdesetletnega Robina pa Saša Pavček in Janez Škof.
Ob evropskem dnevu jezikov smo se pomešali med udeležence Malega in Velikega jezikovnega mozaika, ki je v včeraj potekal v Kinu Bežigrad. Pogovarjali smo se z otroki, ki prihajajo iz večjezičnih družin, o jeziku premlevali z mladostniki, ki se v šoli učijo različne tuje jezike, in spoznavali tiste, ki izhajajo iz drugih kulturnih okolij. Kot se za jezikovno reportažo spodobi, bo v njej moč slišati pravo brbotavo juho jezikov, začinjeno z razlogi, zakaj je dobro obvladati več jezikov.
O tem, kdo je gospodar danes in kaj se dogaja z njegovo podobo, se pogovarjamo z enim od sodelujočih na konferenci Gospodar/The Master filozofom Gregorjem Modrom.
Dolgoletni dopisnik iz Moskve Miha Lampreht o delni mobilizaciji ter vpoklicu ruskih rezervistov in nekdanjih vojakov
Zaradi podivjanih cen energentov je pred nami negotova zima. In čeprav Slovenija v prehodnem obdobju in še posebej ob oktobrskem remontu krške nuklearke stavi na rudarje in velenjski premogovnik, je izhod iz odvisnosti od premoga neizogiben, če želimo ohraniti okolje. Najmlajše slovensko mesto, ki ob pomoči TEŠ-a ogreva 40.000 gospodinjstev, je na prelomnici. Na včerajšnji mednarodni konferenci v Velenju so predstavili akcijski načrt, kako doslej ustaljeni daljinski sistem ogrevanja nadomestiti z razpršenimi viri: sončne elektrarne, toplotne črpalke in v hladnih mesecih še biomasa. Da je to prava pot, je ocenil tudi Florian Woitek z Generalnega direktorata za energijo pri Evropski komisiji. Tudi sam prihaja iz premogovne regije, iz okolice Leipziga, a kot je povedal v pogovoru z novinarko Metko Pirc, se bodo najbrž tudi Nemci zgledovali po naših rešitvah.
Delo od doma je ena bolj pozitivnih dediščin epidemije, saj so ga sprejeli tudi marsikje, kjer so se mu pred epidemično izkušnjo močno upirali. Vsem prednostim navkljub pa je lahko tudi dvorezen meč celo na področju usklajevanja zasebnega in službenega življenja.
Ob mednarodnem dnevu gluhih in naglušnih smo se pogovarjali s pisateljico Aksinjo Kermauner, ki je pred kratkih izdala knjigo Neslišni zvoki dleta o gluhem kiparju Ivanu Štreklju, s katero njegovo življenje in delo predstavlja osebam s slušnimi težavami. Knjiga je posebna po tem, da vsebuje tudi naslikane kretnje znakovnega jezika, s čimer želijo avtorji prispevati k boljši znakovni pismenosti ljudi z gluhoto. Slovenski znakovni jezik namreč obsega približno 25 000 kretenj, kar je besedni zaklad otroka v osnovni šoli, treba ga je še bogatiti in širiti. Ob mednarodnem dnevu pa s sogovornico postavimo tudi ogledalo odnosu širše družbe do gluhih in pometemo z nekaj stereotipi o gluhih, med drugim tudi s tem, da je poimenovanje 'gluhonemi' žaljivo.
Po velikem razočaranju (pre)zgodnjega konca evropskega prvenstva se je s selektorjem slovenske košarkarske reprezentance Aleksandrom Sekulićem pogovarjal Franci Pavšer.
Je najbolj prodajana knjiga na svetu, katere tradicija sega v leto 1955. Vsako leto jo izdajo v več kot 100 državah sveta, izhaja v 23 jezikih, v njej pa je letos 2697 rekordov. Govorimo seveda o Guinessovi knjigi rekordov z letnico 2023, ki so jo predstavili danes pri založbi Učila in kjer so bili danes tudi štirje rekorderji oz. predstavniki rekordnih presežkov.
15. september je državni praznik - Dan vrnitve Primorske k matični domovini. S praznikom se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe na ta dan pred 75. leti, s katero se je večina Primorcev pridružila matičnemu narodu. Praznik vrnitve primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Razmišljanje o prazniku je z nami delila kulturna delavka Irena Urbič, Koprčanka in eden bolj prepoznavnih obrazov Primorske.
Tobak ne le škoduje zdravju posameznikov. Ogroža tudi okolje, kar je pogosto spregledan vidik močno razširjene tobačne industrije
V 92. letu se je poslovil Jean-Luc Godard, eden najbolj cenjenih cineastov v zgodovini In ključna osebnost novega vala, ki je v poznih petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja v kinematografiji pomenil pravo revolucijo. Stojan Pelko, velik poznavalec Godarjevega dela – o njem je predaval tudi štiudentom LJ FF – pravi, da je bil Godar pravi filmski bog. Sploh ne zgolj zato, ker ima besedico BOG v svojem priimku.
Kampanja Nisi okej? Povej naprej.: V 4. delu niza oddaj o duševnem zdravju se z magistrico zakonskih in družinskih študij Anjo Klančar pogovarjamo o žalovanju po izgubi osebe zaradi samomora
Ob menjavi na vrhu britanske monarhije smo se znašli pred morda malo nepričakovano dilemo - kako sploh poimenovati novega vladarja, ki si je sam nadel naziv Charles III. Je torej nekdanji princ Charles od zdaj naprej kralj Charles ali kralj Karel III? Na to dilemo so že odgovorili jezikoslovci z ZRC SAZU, mi pa smo za razlago poklicali dr. Heleno Dobrovoljc, vodjo Pravopisne sekcije pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, ki deluje v okviru ZRC SAZU.
Na protokol ob smrti kraljice so se britanski novinarji, še posebej na javnem servisu, pripravljali več let. Tudi Guy De Launey, dopisnik BBC-ja iz Slovenije, je sodeloval v posebni vaji, ko je še delal na londonskem radiu. Prepričan je, da govorimo res o izredni epohi. Kraljica je bila stalnica v življenju ljudi v državi, ki ima pravkar četrtega predsednika vlade v šestih letih: "Zagotovo so ljudje izgubili steber stabilnosti in določena mera negotovosti je gotovo prisotna.”
Stoičnost, dostojanstvena drža in nepremagljiv občutek do dolžnosti
Ob smrti kraljice Elizabete II. z dr. Jano Javornik analiziramo stanje na Otoku in pogledujemo proti monarhiji pod vodstvom Karla III.
Na mrtvem planetu ne bo glasbe, od leta 2019 naprej opozarja organizacija Music Declares Emergency. Člani organizacije so prepričani, da večanje emisij toplogrednih plinov in nevzdržno uničevanje narave pomenita veliko grožnjo življenju na Zemlji. Zato zahtevajo takojšnji vladni odziv za zaščito rastlinstva in živalstva pred podnebno in ekološko katastrofo. Glasbeniki in preostali členi glasbene industrije pa lahko po njihovem mnenju s svojo edinstveno kulturno in ekonomsko močjo vodijo pot in zahtevajo sistemske spremembe, potrebne za zavarovanje vsega življenja na Zemlji.
Davki so civilizacijska pridobitev, davčna številka pa je prva številčna oznaka, ki jo novorojenec prejme ob prihodu na svet. Iz teh dveh dejstev je torej mogoče izpeljati, da davki ne zaobidejo nikogar, zato je tudi Davčni terminološki slovar, ki je izšel pri Založbi ZRC, knjiga, ki je zanimiva in uporabna za vsakogar.
"Stavba na Linhartovi cesti 43 v Ljubljani je bila vrsto let zapuščena, zanemarjena in brez življenja. Od danes je odprta za javnost," so v soboto sporočili iz Participativne Ljubljanske Avtonomne Cone. Kaj za uporabnike pomeni izraz avtonomna cona in za kakšne vrednote se zavzemajo? Zvočna razglednica iz Placa.
Ob ponatisu knjige Kokošji rod avtorja Josipa Ribičiča
Artemis 1 je prvi od Nasinih misij, ki bodo na Luno spet popeljale človeka. Danes naj bi s Cape Canaverala po ponedeljkovem zapletu sledila izstrelitev rakete SLS v Lunino orbito, tokrat še brez posadke. S tem se začenja novo obdobje osvajanja Lune in vesolja, prof. dr. Tomaž Zwitter pravi, da je izgovor Luna, želimo pa si na Mars. In skoraj gotovo Artemis ne bo novi Apollo - če gre verjeti Nasi, bodo naslednji posamezniki, ki bodo stopili na Luno - vsaj ena ženska, pa temnopolta oseba, so zapisali. S tem naj bi dokazali, da je odkrivanje vesolja namenjeno vsakomur, in da je za vsakogar.
Zgodovina festivala Reading sega v šestdeseta leta, v obliki, kot jo poznamo danes, pa ga izvajajo od leta 1971. Letos je bil tridnevni festival, ki je sprejel skoraj 100.000 predvsem mladih glasbenih navdušencev, razprodan. Program festivala je zmeraj bolj prilagojen mlajšemu občinstvu, za katero je obisk kot nekakšen obred, prehod v odraslost. Kitarska glasba se zmeraj bolj umika popu in hip hopu, čeprav je bila na osmih odrih žanrska ponudba primerna za vsak okus.
Na otoku Lido, največjem otoku Beneške lagune, se te dni dogaja 79. Mostra. Je najstarejši in prav gotovo za Cannes-om, drugi najpomemebnejši filmski festival, ki vso svojo pozornost posveča zgolj filmom in njihovim avtorjem. Na Lidu namreč ni filmskega trga, ki obvezno spremlja vsak velik festival. Zato pa ima Beneška mostra vrsto zanimivih srečanj na temo audiovizualne umetnosti, stalnica festivala pa so že vrsto let razne filmske akademije ter množica študentov. Beneška mostra ima tudi najmlajšo žirijo, ki enakovredno ocenjuje filme. Sestavljajo jo najmlajši filmski zanesenjaki, ki so lahko stari med 18-25 let in prihajajo iz 27 evropskih držav. Med njimi je seveda tudi po en žirant iz Slovenjie. Z njimi se je srečala Nina Zagoričnik, ki spremlja dogajanje na Lidu.
Umrl je zadnji voditelj Sovjetske zveze in Nobelov nagrajenec za mir Mihail Gorbačov, ki je s poskusom prevrata končal svojo politično kariero.
Ivan Mitrevski, eden najprepoznavnejših ilustratorjev literarnih del za otroke pri nas.
Karolina Umetnina je mlada umetnica, ustvarjalka stripov, Kraševka iz Opatjega sela, ki se je mnogim zapisala v spomin tudi z vinjetami hvaležnosti gasilcem ob nedavnem požaru na Krasu. Striparka je postala po čistem naključju, in naključnim dogodkom in stvarem se prepušča tudi pri svoji umetnosti. Spregovori o ustvarjanju v narečju, striparskem prvencu Ma kej? Neč in seveda tudi doživljanju požara kakšnih deset metrov stran od hiše ter hvaležnosti gasilcem.
Retrokamp festival Kolpa: igrišče za tiste 100-odstotno retro
Če nekomu rečeš jama, najbrž najprej pomisli na Postojnsko ali Škocjanske jame in si ne predstavlja, da so tudi v hribih, v visokogorju, pravi podzemni labirinti z dvoranami, galerijami in brezni, globljimi od 200 metrov. Pa so.
Po 993 dneh hoje in prehojenih več kot 25 000 kilometrih je Konjičan Oliver Tič sinoči po našem času prispel na cilj, v kraj Deadhorse na severu Aljaske. V treh letih je prehodil pot od Ognjene zemlje na skrajnem jugu Južne Amerike do najsevernejše točke Severne Amerike, pri tem pa po njegovih besedah prečkal 15 držav. Dopoldne boste lahko na kratko slišali nekaj njegovih čisto svežih vtisov s poti.
V bazenskem kompleksu v hrvaških termah Tuhelj, ki so blizu meje s Slovenijo, so morali včeraj evakuirati obiskovalce zaradi izhlapevanja dražeče snovi. Zaradi težav z dihanjem je poiskalo zdravniško pomoč 19 ljudi, od tega štirje zaposleni. Maja Ratej se je dopoldne pogovarjala z Vasjo Čretnikom, direktorjem Term Tuhelj, ki so sicer hčerinska družba Term Olimia.
Komarji so naši zvesti spremljevalci tudi to poletje, čeprav jih je zaradi suše manj kot v preteklih letih. Ob svetovnem dnevu komarjev, ki ga zaznamujemo to soboto, se je Maja Ratej pogovarjala s poznavalko dr. Katjo Kalan z Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, med drugim tudi o tem, zakaj so komarji najbolj nevarne živali na svetu, pa o tem, če so prenašalci malarije opazni tudi v Sloveniji in za kako uspešne so se izkazale prve študije izpuščanja genetsko spremenjenih komarjev v okolje.
"Kjer burja pršute in grla suši, je teran doma," se glasi geslo kraškega praznika terana in pršuta, ki zaznamuje letošnjo petdesetletnico. Ta konec tedna praznik doseže vrhunec v Dutovljah. Poleg koncertov, degustacij in športnih dejavnosti je v času praznika na voljo brezplačen voden ogled spominske sobe Borisa Pahorja, ki je v Dutovljah ustvarjal več kot dvajset let.
Švedska aktivista sta se s kolesi podala na pot, daljšo od evkatorja, da bi pozorila na zadnjo afriško kolonijo Zahodno Saharo, ki jo je v sedemdesetih okupiral Maroko. Maroko je sredi puščave zgradil tudi najdaljši zid na svetu, ki je še v uporabi. Ob njem je največje minsko polje na svetu.
Festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded
Vstopnice za koncert, ki vsebujejo ime in priimek obiskovalca koncerta (še) niso stalnica, a se v zadnjih dveh letih pojavljajo vedno pogosteje.
… kjer obiskovalce vedno pričakajo odprtih rok
Taborniški zlet: edinstveni dogodek, na katerem se zbere okrog tisoč tabornikov in tabornic iz vse Slovenije
Kino Bled je kolektiv mladih filmofilov, ki so se odločili, da je čas, da v domačem kraju pripravijo festival, ki bo popestril kulturno dogajanje in v mesto prinesel nekaj filmskega utripa, ki ga je Bled nekoč že imel. Pred štirimi leti so filmski festival organizirali prvič in prav letošnji bo, po dveh koronskih izvedbah spet tak, kot so si ga zamislili na začetku. Festival se bo začel v torek, že v ponedeljek pa bo v Festivalni dvorani na ogled projekcija presenečenja. Vsak dan festivala se bo dogajanje začelo ob 18.00 v Festivalni dvorani, kje bodo projekcije plačljive, potem pa se bo to preselilo v Zdraviliški park, kjer bo potekal osrednji del festivala, in to brez vstopnine.
170 glasbenih in gledaliških skupin, nekje 250 dogodkov, 17 odrov postavljenih na skalah, v jamah, med drevesi, na vodi ali v grajskih sobanah, to je del statistike letošnjega festivala Plavajoči grad, ki je te dni zavzel okolico gradu Snežnik. Če bi merili statistiko dobre volje med obiskovalci, bi bila ta v vrhu, najpogostejša beseda s katero so opisali festival pa magično.
Meta, Nika in Tamara obožujejo potovanja in spoznavanja novih kultur, ljudi, kulinarike … Zato so se brez predsodkov iskanja družbe za počitnice lotile prek spleta. Potovanje z neznanci ima na prvi pogled res lahko nastavke za najslabše počitnice v življenju, a vsaj Meta, Nika in Tamara bi izkušnjo vedno znova ponovile. Pravijo, da tako postaneš tudi boljši človek, bolj razgledan in bolj strpen do drugih in drugačnih.
Danilo Antoni je zamejski Slovenec, arhitekt, urbanist in dolgoletni vodja civilne zaščite in gozdno-požarne službe v Devinu. Zaradi sezonskih požarov se pogovarjamo o morebitnih preventivnih rešitvah, ki bi lahko preprečile ali vsaj omilile poletne katastrofe. Tudi o skrbi za okolje, pitno vodo, trajnostni turizem, pritiskih kapitala.
Vsi pravijo, da je šola brezplačna, ampak na koncu pogledaš sezname s potrebščinami in ne prideš pod 300 evrov.
Tam študentke in študente povezuje ideja po miru in sodelovanju
Pogovarjamo se z direktorico Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Gajo Brecelj.
Klemen Šen je član prostovoljnega gasilskega društva Dolnji Logatec in vrhunski odbojkar. V četrtek je sodeloval pri gašenju največjega požara v zgodovini Slovenije, v petek in soboto pa tekmoval na državnem prvenstvu v odbojki na mivki ter zmagal! S soigralcem Nejcem Zemljakom sta poskrbela za presenečenje na mivki, s člani PGD Dolnji Logatec pa so skušali vsaj nekoliko omiliti trpljenje in stisko domačinov na Krasu. Kot zadržano pove, ga veliko medijsko zanimanje za njegovo zgodbo preseneča, se je pa vseeno odločil izpostaviti, ker si želi, da bi se čim več mladih odločilo za gasilstvo. Sam je gasilec že od malih nog in je na to izjemno ponosen.
Ko je začelo goreti na Krasu, so se med prvimi odzvali domačini. Pri intervenciji sodelujejo tudi tisti, ki niso člani gasilskih društev. Med njimi je Samo Milanič, ki je prisoten tudi kot izkušen član jamarske reševalne službe. Požar je v določenem trenutku bil v neposredni bližini njegove vasi. Z njim se je v večernih urah po Krasu zapeljal Gašper Andrinek. Obiskala sta tudi Vojščico, kjer domačini ponoči z razgledne točke opazujejo in gasilcem sporočajo morebitne nove požare.
Zadnjih nekaj dni skoraj vse informativne oddaje začenjamo z informacijami o požaru na Krasu. Aktivirano je bilo več tisoč slovenskih prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Ob tem gre za enega večjih logističnih projektov, ki poteka zadnje dni, kar lahko opazimo na poteh, ki vodijo proti Krasu. Celotni konvoji gasilskih vozil prihajajo na pomoč. Enega izmed njih je od izhodišča do začetka nočne izmene na Krasu spremljal Gašper Andrinek.
Iz Ramale se ne oglašamo prav pogosto. Tam je naš glasbeni sodelavec Borja Močnik, nastopil je na sploh prvem Ramallah Music Week-u. O glasbeni sceni in življenju tam pa v pogovoru.
Profesorico doktorico Metodo Dodič Fikfak, predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, smo poklicali, da bi preveril, kakšne posledice ima dim zaradi požara na Krasu na zdravje ljudi.
Medtem ko se gasilci v preštevilnih deželah požrtvovalno borijo s požari v tem vročem sušnem poletju, so se ta teden v Celju zbrale najboljše tekmovalne ekipe vseh kategorij iz dvajsetih držav na 17. gasilski olimpijadi. Tudi pri njih je tokrat zaradi koronavirusne krize olimpijada, obdobje med igrami, trajalo kar 5 let, vse kar so se vmes naučili, pa od srede do danes prikazujejo med treningi in tekmovanji: hitrost, spretnost, natančnost in kolektivnost. Poleg teh najbolj zaželenih vrlin pa je med gasilci mogoče opaziti še kakšne nič manj pomembne skupne točke, kot naprimer humor, medsebojno povezanost in kolegialnost.
Kličemo Boštjana Božiča, oskrbnika Stjenkove koče na Trstelju, ki stoji tik pod vrhom Trstelj (643 m), najvišjim vrhom Črnih hribov, ki se dvigajo nad planoto Tržaško-Komenskega Krasa med Lipo in Opatjim selom ter padajo proti Vipavski dolini med Dornberkom in Mirnom. V nedeljo je gasilcem skuhal golaž in jim v koči ponudil prenočišče, za katero je bil prepričan, da je ogenj ne bo dosegel. A se je moral zaradi varnosti z nje umakniti.
Vam ostaja kak kos oblačila, o katerem imate kaj za povedati in ki bi mu privoščili novo življenje v Zagrebu? Umetnica Marija Mojca Pungerčar s projektom Osebna koda obleke opozarja na dodano vrednost oblek, ki je ekonomska cena ne vključuje. Na tisto čustveno, ki jo določena obleka pridobi s tem, ko jo bodisi nekdo izbere, izdela in nosi, ali pa tudi ne. Kot pravi, so omare zasebni muzejčki, ki so omejeni s prostornino in jih je včasih treba prevetriti ter se ločiti od nekaterih kosov oblačil in prav projekt Osebna koda obleke podaljšuje življenje oblek na dostojanstven način. Letos se projekt seli v Zagreb in če imate doma kak kos oblačila, o katerem imate kaj za povedati in ki bi mu privoščili novo življenje v Zagrebu, vabljeni k sodelovanju. Oblačila (samo vrhnja, brez perila, nogavic in čevljev), sprejemajo do konca julija. Lahko jih oddate v času odprtja v galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana na naslov Breg 22. Za vsako oblačilo napišite tudi kratko zgodbo in jo do konca meseca pošljite na mejl: mojca.pungercar@guest.arnes.si. Zgodbe bodo objavili na FB, lahko tudi anonimno.
Za kamne v Štanjelu menda velja, da imajo vsak svojo zgodbo, te dni pa jim na Mednarodnem festivalu kamnitih glasbil in drugih čudnih reči delajo družbo še taki, ki imajo vsak svoj zven Če ste med tistimi, ki s počitnic ali izletov radi prinesejo kakšen kamen, ne smete zamuditi dogodkov, ki jih v Štanjelu na Krasu prinaša Zvok kamna, mednarodni festival kamnitih glasbil in drugih čudnih reči. Če pa vas kamni ne zanimajo prav posebno, se vam po obisku ne bodo več zdeli čudni, ampak čudežni. Festival, ki ga organizira Društvo slovenski tolkalni projekt v sodelovanju z Območno razvojno agencijo Krasa in Brkinov, je v regiji edinstven in vse do petka vas v Štanjelu čakajo posebna glasbila iz kamna, zveneče skulpture, delavnice in koncerti. Osrednji gost festivala je nemški zvočni umetnik Jochen Fassbender, ki zvok ustvarja ob pomoči zvočnih objektov, ki jih izdeluje iz kamna in drugih materialov. Cevasti zvončki, litofon, kovinske harfe in druga glasbila, na katera lahko tudi zaigrate, so na ogled v galeriji Lojzeta Spacala.
Gilberto Gil se je na Jazz festivalu Piran/Portorož ustavil z družino. Pridružili so se mu hčerke in sinovi, pa vnukinje in vnuki. Svetovna turneja bi se morala zgoditi že pred dvema letoma, a je potovanje ustavila pandemija. Namesto potovanja so se umaknili v hribovito zaledje Ria de Janeira in se v krogu družine na pot šele pripravljali. Vse to je posnela tudi televizijska ekipa.
Špeter Slovenov, največji kraj v Benečiji, je od Ljubljane oddaljen slabi dve uri vožnje. Vsekakor ne preveč za obisk in spoznavanje bogastva, ki se skriva v kulturnem izročilu tamkajšnje slovenske manjšine in ki je zelo pregledno predstavljeno v muzeju SMO oziroma Slovensko medialno okno.
V Šiški v Ljubljani ima že 16 let delavnico Zvonko Drobnič, eden zadnjih steklopihačev za laboratorijsko steklovino pri nas. Kot pravi, ročnega dela v steklopihaštvu ne bo nikoli zmanjkalo in za nobeno reč ne reče, da se je ne da narediti, včasih le potrebuje kak dan, da si izmisli, kako. Izdeluje laboratorijsko steklovino za Institut Jožef Stefan, zdaj ima v delu prav posebne peščene ure, pri njem se ustavijo umetniki z idejami o steklenih inštalacijah.
Festival Exit, na katerem obiskovalci dneve končujejo šele naslednji dan, je tudi letos navdušil 200.000 obiskovalcev, ki so se na Petrovaradinski trdnjavi sprehajali med 40 prizorišči in uživali v nastopih tisoč posameznih izvajalcev. Exit so obiskali glasbeni navdušenci iz kar 100 držav. Organizatorji so poleg glasbe pripravili tudi raznolik spremljevalni program, v sklopu fundacije Exit pa se posvečajo perečim družbenim problematikam, kot sta duševno zdravje in ekologija. Prav na področju bolj trajnostne organizacije pa bo treba še veliko postoriti, saj je bila letošnja edicija kljub trudu še vedno prepredena z odpadki, večinoma z embalažo za enkratno uporabo.
Morda ste opazili, da prva objavljena fotografija vesoljskega teleskopa James Webb krasi naslovnice številnih slovenskih in tujih medijev. Ameriška vesoljska agencija Nasa je namreč včeraj objavila prvo serijo barvnih fotografij, ki jih je posnel teleskop, ta nova pridobitev, ki nam obeta uvide o doslej nepredstavljivih globinah. Podrobnejša pojasnila deli dr. Maruša Bradač s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. Foto: Nasa
Brezplačno električno vozilo Kavalir, ki po prestolnici prevaža starejše in gibalno ovirane osebe, poznamo od leta 2009. Lani, 1. julija, pa se mu je pridružil poseben Klinko kavalir, ki skrbi za mobilnost pacientov izključno med klinikami na območju UKC Ljubljana. Oba skupaj sta prepeljala po bolj ali manj nujnih poteh že milijon dvesto tisoč hvaležnih potnikov. Damjan Zorc se je takoj po prvem rojstnem dnevu mlajšega Klinka kavalirja, ki so ga vsi uporabniki že zdavnaj oklicali kar za Klinkota, popeljal na en krog s pacienti, zdravstvenim osebjem in seveda šoferji. Foto: MOL
V Novem Sadu so valovci že šesto leto zapored obiskali festival Exit. Tokrat sta se na Petrovaradinsko trdnjavo povzpeli Klara Zupančič in Neja Jerant ter se pomešali med številne obiskovalcev ter nekaj glasbenih izvajalcev.
Navodila pred prihodom: dolge hlače, zaprto obuvalo in dokument. Tako se moraš opremiti za vstop v reaktor Triga. Potem dobiš še dozimeter, ki meri radioaktivnost, čeprav je več sevanja na enem poletu z letalom kot v reaktorju, pravi jedrski fizik Jan Malec. Zaposlen je na reaktorju Triga, svoje delo pa ne deli le med strokovno javnostjo, ampak tudi med širšo množico. Na zanimiv, strokoven, a tudi zabaven način objavlja na družabnem omrežju Tik tok, kjer ima trenutno 281 tisoč sledilcev. Kaj se zgodi, če v vodo v reaktorju pade telefon, kaj bi se zgodilo, če bi spili vodo v reaktorju in zakaj nositi dozimeter, je le nekaj vprašanj, na katera odgovorja na Tik toku. Zdaj pa tudi v zvočnem posnetku.
Peta etapa Dirke po Franciji je nekaj posebnega in za kolesarje še posebej zahtevnega
Življenje v predelanem kombiju, avtodomu, potovanje z javnim prevozom in couchsurfanje ter življenje "na nogah" s prehojenimi 23 tisoč kilometri od Argentine do Aljaske. Kako se otresti vsakdana in zaživeti ali potovati drugače, povedo nekateri Slovenci, ki so se odločili, da pustijo rutino za sabo in se podajo v neznano pustolovščino. Poklicali smo nekaj sodobnih nomadov, na primer štiričlansko družino in par, ki potujejo po Evropi s predelanim kombijem, v Turčiji v avtodomu trenutno biva slovenski par s psičko, Ida Glušič je z javnim prevozom z Bližnjega Vzhoda prek Afrike potovala v Ameriko, prenočišča pa išče prek platforme Couchsurfing in Workaway, Oliver Tič pa se je pred štirimi leti peš odpravil od Južne Amerike do Aljaske … - Klara Avsenik Žagar in Nina Ribič sta lagodno življenje v nepremičnini zamenjali za bivanje v predelanem kombiju. Klara potuje z možem Klemnom in psom Piknikom, Nina pa z možem Nejcem in dvema otrokoma. Prva sta se za potovanje odločila na vrat na nos, drugi so razmišljali in raziskovali več let, preden so se odpravili na pot. Klara je šla na zahod Evrope, Nina na sever. Ampak - kako sploh je živeti na sedmih kvadratnih metrih površine, kako sprejemajo pošto, kje se tuširajo, kako se preživljajo in kako zdržijo skupaj 24 ur na dan vsak dan. - 24-letna Ida Glušič se po svetu premika tudi s pomočjo aplikacij - Workaway in Couchsurfing služita namreč kot obliki alternativnega načina potovanja. Na svojih popotovanjih po Mozambiku, Tanzaniji, Egiptu, Jordaniji, Palestini in Ameriki se želi Ida infiltrirati v kulture domačinov in tako spoznati svet. - Drzno odločitev, da spakirata kovčke, jih naložita v družinski avtodom modela Rimor Superbrig 726 in se skupaj s svojo psičko odpravita na potovanje po Evropi, sta si drznila sprejeti tudi Nastja in Rok, par, ki pravi, da jima je življenje v avtodomu pisano na kožo, zato o vrnitvi domov ne rada preveč razmišljata. Sta pa nam z veseljem odgovorila, zakaj sta se odločila za njun Potujoči brlog, kakšne izzive bivanje na štirih kolesih prinaša in z nami delila nekaj nasvetov, če se kdo izmed vas odloča za podobno življenje. - Od predelanih kombijev ter aplikacij Couchsurfing in Workaway, ki omogočajo alternativno potovanje, pa smo pod drobnogled vzeli tudi nekaj, kar je vedno z nami in nam prav tako omogoča premikanje. Svoje noge. Oliver Tič se je pred štirimi leti podal na več kot 23.000 kilometrov dolgo pot od Južne do Severne Amerike, in to kar peš.
Vipavsko dolino kot prostor ujet med alpski, kraški in mediteranski svet seveda verjetno najbolj poznamo po številnih vinskih sortah, tudi po sadju, zdajle je denimo čas marelic in breskev … je pa Vipavska dolina še veliko več kot to. Da bi poudarili in izpostavili celoto, so se tam lotili projekta tržne znamke Vipavska dolina. Takole Vipavsko dolino predstavljata direktorica Regijske razvojne agencije ROD Brigita Habjan Štolfa in vodja projekta Suzana Žvokelj Ferjančič.
40 milijonov prodanih albumov, štiri milijarde predvajanj na digitalnih platformah, šest diamantih plošč, 133 platinastih in 34 zlatih.
Poleg kobariškega muzeja je v Posočju tudi veliko zasebnih zbirk, med njimi je tudi muzej Botognice v Drežnici, ki bo drugo leto praznoval 30-letnico. Zbiratelja Mirka Kurinčiča, ki velja za enega prvih zasebnih zbirateljev ostalin 1. svetovne vojne pri nas, je obiskala Mariša Bizjak.
Kolo je orodje, ki nam pomaga mobilnost razumeti drugače. Prevladujoči pogledi poudarjajo hitrost. Mobilnost pa je lahko tudi druženje, igra ter skrb za okolje, kjer se ljudem ne nujno mudi. Kolesarski profesor je Ljubljano obiskal v času konference Velo-City, kjer je predstavil knjigo Movement (Gibanje).
Aktualne vsebine Vala 202.
Podnebna, okoljska in družbena kriza pred nas postavljajo veliko vprašanj, prof. dr. Mitja Žagar, pravnik, politolog, profesor in znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja pa svari, da nam ni preostalo prav veliko časa za iskanje odgovorov. V svoji knjigi Slovenija, kako naprej? analizira svetovne in slovenske razmere, poziva k reformam ter ponuja rešitve, ki naj bi bile spodbuda za razpravo in izhodišče za oblikovanje še boljših rešitev. Dr. Žagar napoveduje in upa, da se bo razprava na podlagi njegovih predlogov začela oziroma nadaljevala jeseni.
Kampanja Nisi okej? Povej naprej. : V 3. delu niza oddaj o duševnem zdravju se pogovarjamo s študentko in ambasadorko kampanje Aleks Novkovič.
Bliža se doba, ko bodo na cestah prevladovali električni avtomobili. Korak proti temu obdobju je junija naredil tudi Evropski parlament. Poslanci so sprejeli zakon, ki bo po letu 2035 prepovedal prodajo avtomobilov z motorjem z notranjim izgorevanjem – prodajali se bodo torej lahko le še električni avtomobili in tisti na alternativna pogonska sredstva. V trinajstih letih bo torej treba vzpostaviti vso potrebno infrastrukturo in podporno okolje za prihod električnih avtomobilov – pa smo na to pripravljeni? Pot naprej kaže Norveška, država, v kateri so se elektrifikacije prometa lotili že pred desetletji in ugotovili, kateri ukrepi so se izkazali za najuspešnejše, da je bilo že v letošnjem letu tam 80 odstotkov prodanih avtomobilov električnih.
Prejšnji teden je izšla že druga knjiga z zgodbami begunske skupnosti v Sloveniji Tukaj smo. Tudi v tej knjigi je veliko zgodb, ki so nastale na podlagi izkušenj iz azilnega doma. Predstavljene so zgodbe s poti, iz Centra za tujce, ki govorijo predvsem o nasilju, pa o tudi o težavah v vsakodnevnem življenju - tudi tistih ljudi, ki so že dobili status ter imajo pravico do bivanja in dela v Sloveniji. Med temi zgodbami pa se najde tudi kakšna zgodba s srečnim koncem.
21. junij je dan, ko praznuje glasba. Prvi Praznik glasbe - 'Fete de la Musique' je bil na dan poletnega solsticija leta 1982 v Franciji. Od takrat se je mednarodni iniciativi Praznik glasbe pridružilo več kot 150 držav po vsem svetu. Tudi pri nas v Sloveniji poteka praznovanje glasbe - že osmič pod krovno organizacijo SIGIC – Slovenskega informacijskega glasbenega centra.
Prejšnji teden je v javnost prišla tudi novica o tem, da naj bi vodstvo RTV razmišljalo o krčenju dopisniške mreže. Medtem je RTV Slovenija še edini medij v slovenskem prostoru, ki ima tako bogato in razvejano dopisniško mrežo. Poklicali smo dopisnike v mesta, o katerih naj bi vodstvo razmišljalo, da jih ukine. Vlasta Jeseničnik, Mojca Širok, Janko Petrovec in Polona Fijavž razmišljajo o pomenu dopisniške mreže RTV Slovenija
Ob 50-letnici Vala 202 Mihi in Matej debatirata o tem, kakšen radio bomo imeli čez 50 let: Kakšen bo radio v prihodnosti? Zakaj video ni ubil radia? Zakaj smo še kar tu?
Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile.
Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile.
Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile.
Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile.
Tedensko športno kroniko je pripravil Luka Petrič.
V parodični simulaciji ekonomsko-propagandne oddaje novinar Radia Ljubljana in tovariš inženir Brajc s Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva Ljubljana modrujeta o spremembah v družbenem življenju Slovencev.
V začetku 70. so novo muziko na Valu 202 predstavljali nekoliko drugače, kot jo danes. Spomine nam je obudila Nataša Dolenc.
Tokratna novinarska konferenca Planinske zveze Slovenije je bila zasnovana kot imitacija planinskega izleta, ki ga organizirajo v okviru planinskih društev. Pohod na Jermanco nad Kamniško Bistrico, kjer je Planinska zveza Slovenije predstavila aktualne vsebine za varnejši obisk gora, je vodil generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Damjan Omerzu. Udeležila pa se ga je Maja Ava Žiberna.
Dokumentarec ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije. V dokumentarnem filmu ob 50-letnici Vala sodeluje 50 sogovornikov, nekdanjih in sedanjih Valovcev. In čeprav so imeli ti v 50letni zgodovini veliko nasprotnikov, je bil na njihovi strani vedno močan zaveznik: poslušalci. O spoštovanju do njih in o drugih spoznanjih se je z avtorjem Bojanom Krajncem pred sobotno premiero na prvem sporedu Televizije Slovenija pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Showcase festival MENT bo letos obeležil osmo edicijo, ki se bo odvila med 8. in 10 junijem. O festivalu, nastopajočih in prizoriščih smo se pogovarjali z umetniškim direktorjem in vodjo Andražem Kajzerjem in menedžerjem konference festivala Ment Miranom Rusjanom.
Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in njena strokovna Sekcija reševalcev v zdravstvu je ta konec tedna v Izoli organizirala dogodek "Obala oživlja", na katerem so javnosti predstavili reševalne službe in pomen poznavanja temeljnih postopkov oživljanja. Ideja, da se temeljnih postopkov oživljanja učili tudi slepe in slabovidne se je porodila od tednu slepih in slabovidnih, slogan dogodka pa je: "Vsak Zemljan ima pravico in možnost pomagati rešiti življenje, tudi slepi!". Prvo tako izobraževanje so izpeljali v Domu oddiha Zveze slepih in slabovidnih ter v praksi odkrili številne izzive. Več Mateja Brežan.
Takrat predsedniškega kandidata, ki se ga mnogi spominjajo po njegovi opici ali pa po prodaji knjig pod Prešernovim spomenikom v Ljubljani.
Slovenska košarkarska zgodba o osvojitvi naslova evropskih prvakov je postala navdih za nastanek filma z naslovom: 2017. To je letnica, ko so naši košarkarji uresničili sanje mnogih generacij. Premiera bo v petek zvečer v dvorani v Stožicah, že dopoldne pa so si v matineji film ogledali šolarji, ki so imeli ob tem še dodatne aktivnosti.
