Primorski kraji in ljudje

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Primorski kraji in ljudje

Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.

Zadnje

Primorski kraji in ljudje

Modna oblikovalka Tjaša Škapin: Ustvarjam na roke, kot so to počeli nekoč

1. 12. 2024

Tjaša Škapin je leta 2017 postala prva slovenska modna oblikovalka, ki je sodelovala na modni reviji na filmskem festivalu v Cannesu, pred dvema letoma pa se je na mednarodnem sejmu Expo v Dubaju predstavila s kolekcijo 'Kras po moje'. Slovenska javnost jo pozna tudi po organiziranju srečanj primorske mode in umetnosti z naslovom 'Dotik zvezd' na gradu Socerb. Anita Urbančič jo je obiskala v njenem novem ateljeju v Hrpeljah.

20 min

Tjaša Škapin je leta 2017 postala prva slovenska modna oblikovalka, ki je sodelovala na modni reviji na filmskem festivalu v Cannesu, pred dvema letoma pa se je na mednarodnem sejmu Expo v Dubaju predstavila s kolekcijo 'Kras po moje'. Slovenska javnost jo pozna tudi po organiziranju srečanj primorske mode in umetnosti z naslovom 'Dotik zvezd' na gradu Socerb. Anita Urbančič jo je obiskala v njenem novem ateljeju v Hrpeljah.

Primorski kraji in ljudje

Ko zapojemo, smo srečni

24. 11. 2024

V Repičevi ulici v Kopru se vsak petek dopoldne iz prostorov Medobčinskgega društva slepih in slabovidnih sliši petje. Tam vadijo članice in člani pevskega zbora. Zadnjih pet let jih vodi Rok Tomšič, ki jih tudi spremlja s saksofonom, tamkajšnji zaposleni Klemen Domjo pa s kitaro. Decembra bodo izvedli številne nastope, ki se jih, tako kot vsakega, zelo veselijo. Na eni od vaj jih je obiskala Mateja Brežan.

16 min

V Repičevi ulici v Kopru se vsak petek dopoldne iz prostorov Medobčinskgega društva slepih in slabovidnih sliši petje. Tam vadijo članice in člani pevskega zbora. Zadnjih pet let jih vodi Rok Tomšič, ki jih tudi spremlja s saksofonom, tamkajšnji zaposleni Klemen Domjo pa s kitaro. Decembra bodo izvedli številne nastope, ki se jih, tako kot vsakega, zelo veselijo. Na eni od vaj jih je obiskala Mateja Brežan.

Primorski kraji in ljudje

Andrej Perko: Umetnost ne more rešiti sveta, lahko nas samo ozavešča

15. 11. 2024

Pred nami je oddaja Primorski kraji in ljudje, ki jo je tokrat pripravila Eva Furlan. Svojo napoved začenja z vprašanjem, kako v nekaj minutah zaobjeti človeka, ko pa so močan sogovornik tudi njegova dela? Andrej Perko, ki že nekaj let živi in ustvarja v Vipavskem Križu, je eden vidnejših fotografov na Slovenskem. Kot pravi, umetnost ne more rešiti sveta, lahko nas samo ozavešča, pa še to le tiste, ki zavest premorejo.

14 min

Pred nami je oddaja Primorski kraji in ljudje, ki jo je tokrat pripravila Eva Furlan. Svojo napoved začenja z vprašanjem, kako v nekaj minutah zaobjeti človeka, ko pa so močan sogovornik tudi njegova dela? Andrej Perko, ki že nekaj let živi in ustvarja v Vipavskem Križu, je eden vidnejših fotografov na Slovenskem. Kot pravi, umetnost ne more rešiti sveta, lahko nas samo ozavešča, pa še to le tiste, ki zavest premorejo.

Primorski kraji in ljudje

Koprčani, ki so spremenili svet

8. 11. 2024

Monald Koprski, Peter Pavel Vergerij starejši, Andreas Divus, Peter Pavel Vergerij mlajši in Santorio Santorio je pet izjemnih osebnosti, ki jim je Osrednja knjižnica Srečka Vilharja ob praznovanju 1500-letnice ustanovitve Kopra namenila posvet "Koprčani, ki so spremenili svet". Njihove ideje in vpliv namreč segajo onkraj meja njihovega časa in prostora.

13 min

Monald Koprski, Peter Pavel Vergerij starejši, Andreas Divus, Peter Pavel Vergerij mlajši in Santorio Santorio je pet izjemnih osebnosti, ki jim je Osrednja knjižnica Srečka Vilharja ob praznovanju 1500-letnice ustanovitve Kopra namenila posvet "Koprčani, ki so spremenili svet". Njihove ideje in vpliv namreč segajo onkraj meja njihovega časa in prostora.

Primorski kraji in ljudje

Kako so Primorci končali v Sarajevu?

4. 11. 2024

Slovenci so v Sarajevu leta 1934 ustanovili Slovensko društvo Cankar, ki letos praznuje 90-letnico ustanovitve. Z Radiem Koper smo za člane društva septembra pripravili »slovenski dan«, še posebej za Slovence primorskih korenin. V oddaji lahko slišite Boženo Obratil, Cecilijo in Matejo Slokar, Aleksandro in Umo Šarac Bečirević ter prof. dr. Marijano Semič Šečibović.

13 min

Slovenci so v Sarajevu leta 1934 ustanovili Slovensko društvo Cankar, ki letos praznuje 90-letnico ustanovitve. Z Radiem Koper smo za člane društva septembra pripravili »slovenski dan«, še posebej za Slovence primorskih korenin. V oddaji lahko slišite Boženo Obratil, Cecilijo in Matejo Slokar, Aleksandro in Umo Šarac Bečirević ter prof. dr. Marijano Semič Šečibović.

Primorski kraji in ljudje

Gašper Čehovin: Delovanje v dobro lokalne skupnosti me zadovoljuje in osrečuje

27. 10. 2024

Gašper Čehovin je še razmeroma mlad, a ima za sabo že dolgo podjetniško in tudi vinogradniško-vinarsko kariero. Razpet je med Ljubljano, kjer dela in vodi podjetje, ter Zabavljami na koprskem podeželju, kjer obdeluje trte in prideluje vino. Ko je z družino še živel v Izoli, je bil občinski svetnik, zdaj pa predseduje koprskemu pihalnemu orkestru. Delovanje v dobro lokalne skupnosti šteje malodane za svojo dolžnost in če bo le mogel, se bo v tej smeri angažiral še naprej. To ga, kot pravi, zadovoljuje in osrečuje. Gašperja Čehovina je za Oddajo Primorski kraji in ljudje pred mikrofon povabila in ga posnela Jasna Preskar. Vabljeni k poslušanju!

16 min

Gašper Čehovin je še razmeroma mlad, a ima za sabo že dolgo podjetniško in tudi vinogradniško-vinarsko kariero. Razpet je med Ljubljano, kjer dela in vodi podjetje, ter Zabavljami na koprskem podeželju, kjer obdeluje trte in prideluje vino. Ko je z družino še živel v Izoli, je bil občinski svetnik, zdaj pa predseduje koprskemu pihalnemu orkestru. Delovanje v dobro lokalne skupnosti šteje malodane za svojo dolžnost in če bo le mogel, se bo v tej smeri angažiral še naprej. To ga, kot pravi, zadovoljuje in osrečuje. Gašperja Čehovina je za Oddajo Primorski kraji in ljudje pred mikrofon povabila in ga posnela Jasna Preskar. Vabljeni k poslušanju!

Primorski kraji in ljudje

Aldo Kumar v sedmi jeseni

17. 10. 2024

Praznuje velika osebnost slovenskega glasbenega prostora: Aldo Kumar. Danes je njegova sedma jesen. Vse najboljše spoštovani Aldo Kumar in dobrodošli v oddaji Primorski kraji in ljudje. Rojen v vasi Otalež nad desnim bregom reke Idrijce v Cerkljanskem hribovju je mladost preživel v Idriji. Po končani gimnaziji Jurija Vege, ga je pot vodila na študij glasbene pedagogike in kompozicije v Ljubljano. Ob kompozicijskem ustvarjanju je bil tudi redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo na Univerzi v Ljubljani. Aldo Kumar je avtor obsežnega, pomenljivega opusa, ki zaznamuje širok svetovni glasbeni prostor na področju zborovske, komorne in simfonične glasbe, pa tudi svet odrskih, filmskih in drugih vizualnih umetnosti. Znova in znova Alda nagovarja preprost, včasih tako moder ljudski svet. Petinšestdeset zborovskih del, 23 orkestrskih kompozicij, 31 skladb za komorne sestave, 21 del za plesne predstave, 53 filmov in 82 gledaliških predstav vsebuje njegovo glasbo. Aldo je prejemnik številnih nagrad in priznanj. Izstopajo nagrada Prešernovega sklada, tri Borštnikove nagrade za gledališko glasbo, Kozinova nagrada in Župančičeva nagrada. Zase, za prijatelje, za tisto muzičnost, ki nastane ob dobrem druženju, si je zamislil skupino raznolikih glasbenikov Anbot. Srečali smo se v Seči. Ob morju. Bil je tih in miren dan.

19 min

Praznuje velika osebnost slovenskega glasbenega prostora: Aldo Kumar. Danes je njegova sedma jesen. Vse najboljše spoštovani Aldo Kumar in dobrodošli v oddaji Primorski kraji in ljudje. Rojen v vasi Otalež nad desnim bregom reke Idrijce v Cerkljanskem hribovju je mladost preživel v Idriji. Po končani gimnaziji Jurija Vege, ga je pot vodila na študij glasbene pedagogike in kompozicije v Ljubljano. Ob kompozicijskem ustvarjanju je bil tudi redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo na Univerzi v Ljubljani. Aldo Kumar je avtor obsežnega, pomenljivega opusa, ki zaznamuje širok svetovni glasbeni prostor na področju zborovske, komorne in simfonične glasbe, pa tudi svet odrskih, filmskih in drugih vizualnih umetnosti. Znova in znova Alda nagovarja preprost, včasih tako moder ljudski svet. Petinšestdeset zborovskih del, 23 orkestrskih kompozicij, 31 skladb za komorne sestave, 21 del za plesne predstave, 53 filmov in 82 gledaliških predstav vsebuje njegovo glasbo. Aldo je prejemnik številnih nagrad in priznanj. Izstopajo nagrada Prešernovega sklada, tri Borštnikove nagrade za gledališko glasbo, Kozinova nagrada in Župančičeva nagrada. Zase, za prijatelje, za tisto muzičnost, ki nastane ob dobrem druženju, si je zamislil skupino raznolikih glasbenikov Anbot. Srečali smo se v Seči. Ob morju. Bil je tih in miren dan.

Primorski kraji in ljudje

Romeo Volk: Plošča z glasbo iz Rezije je bila ena od prelomnic

6. 10. 2024

Romeu Volku z ilirskobistriškega je bila ljubezen do domače pesmi in besede položena že v zibelko. Oče in strici so bili godci, ob vsakem prazniku je pri njih vladalo svečano vzdušje, del tega pa sta bila tudi prepevanje in glasba. Zato se ne gre čuditi niti temu, da sta glasbeno nadarjena tudi Volkova hči in sin. Vsi skupaj ustvarjajo in poustvarjajo domačo glasbo v triu Volk Folk (izg. Volk). Romeo Volk pa ni le glasbenik. Je tudi likovni ustvarjalec, rezbar in raziskovalec ljudskega izročila, številni rodovi osnovnošolcev z Bistriškega se ga spominjajo kot naj-učitelja. Ne nazadnje je poslikal tudi panjske končnice za čebelnjak kralja Karla III. in ilustriral ter oblikoval številne knjige in brošure ter pripomogel k oživitvi škoromatije. Z njim se je pogovarjala Sabrina Mulec.

15 min

Romeu Volku z ilirskobistriškega je bila ljubezen do domače pesmi in besede položena že v zibelko. Oče in strici so bili godci, ob vsakem prazniku je pri njih vladalo svečano vzdušje, del tega pa sta bila tudi prepevanje in glasba. Zato se ne gre čuditi niti temu, da sta glasbeno nadarjena tudi Volkova hči in sin. Vsi skupaj ustvarjajo in poustvarjajo domačo glasbo v triu Volk Folk (izg. Volk). Romeo Volk pa ni le glasbenik. Je tudi likovni ustvarjalec, rezbar in raziskovalec ljudskega izročila, številni rodovi osnovnošolcev z Bistriškega se ga spominjajo kot naj-učitelja. Ne nazadnje je poslikal tudi panjske končnice za čebelnjak kralja Karla III. in ilustriral ter oblikoval številne knjige in brošure ter pripomogel k oživitvi škoromatije. Z njim se je pogovarjala Sabrina Mulec.

Primorski kraji in ljudje

V jami sem končno spet zadihala

29. 9. 2024

Predstavljajte si, da bi se vsak dan borili z lovljenjem diha, pri dihanju slišali piskanje ali žvižganje, imeli stalen kašelj, bi vas tiščalo v prsih in bi bili neprestano zelo utrujeni. To je le nekaj simptomov kronične obstruktivne bolezni pljuč, krajše KOPB, pa tudi astme in drugih pljučnih bolezni. V bolnišnici v Sežani tem bolnikom pomagajo z rehabilitacijo na poseben način. Del zdravljenja namreč preživijo v bližnji jami, ki ima blagodejno mikroklimo. Obiskala jih je Mateja Brežan in v naslednjih minutah boste izvedeli več tako o jami kot o poteku t.i. speleoterapij. Svoje izkušnje, tudi z boleznijo, bodo z nami delile tri pacientke.

16 min

Predstavljajte si, da bi se vsak dan borili z lovljenjem diha, pri dihanju slišali piskanje ali žvižganje, imeli stalen kašelj, bi vas tiščalo v prsih in bi bili neprestano zelo utrujeni. To je le nekaj simptomov kronične obstruktivne bolezni pljuč, krajše KOPB, pa tudi astme in drugih pljučnih bolezni. V bolnišnici v Sežani tem bolnikom pomagajo z rehabilitacijo na poseben način. Del zdravljenja namreč preživijo v bližnji jami, ki ima blagodejno mikroklimo. Obiskala jih je Mateja Brežan in v naslednjih minutah boste izvedeli več tako o jami kot o poteku t.i. speleoterapij. Svoje izkušnje, tudi z boleznijo, bodo z nami delile tri pacientke.

Primorski kraji in ljudje

Speleoterapija v Sežani

29. 9. 2024

Predstavljajte si, da bi se vsak dan borili z lovljenjem diha, pri dihanju slišali piskanje ali žvižganje, imeli stalen kašelj, bi vas tiščalo v prsih in bi bili neprestano zelo utrujeni. To je le nekaj simptomov kronične obstruktivne bolezni pljuč, krajše KOPB, pa tudi astme in drugih pljučnih bolezni. V bolnišnici v Sežani tem bolnikom pomagajo z rehabilitacijo na poseben način. Del zdravljenja namreč preživijo v bližnji jami, ki ima blagodejno mikroklimo. Obiskala jih je Mateja Brežan in v naslednjih minutah boste izvedeli več tako o jami kot o poteku t.i. speleoterapij. Svoje izkušnje, tudi z boleznijo, bodo z nami delile tri pacientke.

16 min

Predstavljajte si, da bi se vsak dan borili z lovljenjem diha, pri dihanju slišali piskanje ali žvižganje, imeli stalen kašelj, bi vas tiščalo v prsih in bi bili neprestano zelo utrujeni. To je le nekaj simptomov kronične obstruktivne bolezni pljuč, krajše KOPB, pa tudi astme in drugih pljučnih bolezni. V bolnišnici v Sežani tem bolnikom pomagajo z rehabilitacijo na poseben način. Del zdravljenja namreč preživijo v bližnji jami, ki ima blagodejno mikroklimo. Obiskala jih je Mateja Brežan in v naslednjih minutah boste izvedeli več tako o jami kot o poteku t.i. speleoterapij. Svoje izkušnje, tudi z boleznijo, bodo z nami delile tri pacientke.

Primorski kraji in ljudje

Triglav jih kliče že 18. leto zapored

22. 9. 2024

Konec avgusta je pet pohodnikov iz Ročinja že 18. leto zapored stopilo na pot proti najvišjemu slovenskemu vrhu Triglavu. Njihov dolgoletni pohod se je znova začel v rodnem Ročinju, kjer je tradicija podobnih podvigov že trdno zasidrana v lokalni skupnosti. Na tem zahtevnem potovanju, ki združuje tako fizične kot psihične izzive, se jim je na prvem delu poti pridružil tudi Boštjan Simčič. V oddaji Primorski kraji in ljudje boste prisluhnili, kako se prepletajo vztrajnost, prijateljstvo in ljubezen do narave, ki poganja te neustrašne pohodnike na njihovi poti na Triglav.

18 min

Konec avgusta je pet pohodnikov iz Ročinja že 18. leto zapored stopilo na pot proti najvišjemu slovenskemu vrhu Triglavu. Njihov dolgoletni pohod se je znova začel v rodnem Ročinju, kjer je tradicija podobnih podvigov že trdno zasidrana v lokalni skupnosti. Na tem zahtevnem potovanju, ki združuje tako fizične kot psihične izzive, se jim je na prvem delu poti pridružil tudi Boštjan Simčič. V oddaji Primorski kraji in ljudje boste prisluhnili, kako se prepletajo vztrajnost, prijateljstvo in ljubezen do narave, ki poganja te neustrašne pohodnike na njihovi poti na Triglav.

Primorski kraji in ljudje

Otrok na Morganovi črti: spomini "begunca brez zamer"

15. 9. 2024

Ob prazniku Primorske se bomo sprehodili po spominih Silvia Pecchiarija Pečariča, ki se je leta 1940 rodil na Škofijah. V času ko je bila tam Italija; po koncu druge svetovne vojne pa so le nekaj metrov od njegove rojstne hiše potegnili Morganovo linijo, s katero so Julijsko krajino – predvojno upravno enoto Italije – razdelili na cono A in cono B. Pogledali bomo skozi oči otroka, ki velikokrat le nemo opazuje nerazumljive situacije v domači hiši ob večkrat prestavljeni meji. Njegova zgodba je zgodba Primorcev, ki so se znašli v vlogi beguncev, a o njej ne govori z zamero. Zaradi avtorjevega šibkega zdravja je Mateja Rolih Maglica na pogovor povabila Fiorello Benčič, ki je italijanski original prevedla v slovenščino.

14 min

Ob prazniku Primorske se bomo sprehodili po spominih Silvia Pecchiarija Pečariča, ki se je leta 1940 rodil na Škofijah. V času ko je bila tam Italija; po koncu druge svetovne vojne pa so le nekaj metrov od njegove rojstne hiše potegnili Morganovo linijo, s katero so Julijsko krajino – predvojno upravno enoto Italije – razdelili na cono A in cono B. Pogledali bomo skozi oči otroka, ki velikokrat le nemo opazuje nerazumljive situacije v domači hiši ob večkrat prestavljeni meji. Njegova zgodba je zgodba Primorcev, ki so se znašli v vlogi beguncev, a o njej ne govori z zamero. Zaradi avtorjevega šibkega zdravja je Mateja Rolih Maglica na pogovor povabila Fiorello Benčič, ki je italijanski original prevedla v slovenščino.

Primorski kraji in ljudje

Kaj imata skupnega glasba in kamen?

8. 9. 2024

Ko med graditelji suhozidov uzreš glasbenike, se ti porodi vprašanje, kaj imata skupnega glasba in kamen. Vsak kamen ima lasten zvok in med prelaganjem ti lahko da navdih, da vzameš v roke naslednjega, ki se bo lepo podal k prejšnjemu. Ali se graditelji med klesanjem kdaj potopijo v te kamnite robove, ali jim v glavi medtem odzvanja rokenrol? Tako se je spraševala Loredana Vergan, ko se je s pozdravom »Rock on stone« srečala s Petrom Žnidaršičem.

19 min

Ko med graditelji suhozidov uzreš glasbenike, se ti porodi vprašanje, kaj imata skupnega glasba in kamen. Vsak kamen ima lasten zvok in med prelaganjem ti lahko da navdih, da vzameš v roke naslednjega, ki se bo lepo podal k prejšnjemu. Ali se graditelji med klesanjem kdaj potopijo v te kamnite robove, ali jim v glavi medtem odzvanja rokenrol? Tako se je spraševala Loredana Vergan, ko se je s pozdravom »Rock on stone« srečala s Petrom Žnidaršičem.

Primorski kraji in ljudje

Potujoči Kino Istra v Gažonu

2. 9. 2024

"Šala" - tako krajani Gažona pravijo osrednji ploščadi ob Kulturnem domu Jadran, kjer je letos v okviru Večerov na placu prvič gostoval tudi Kino Istra: projekt, ki že nekaj let prinaša v istrske kraje evropske in svetovne filme. Kako se je središče utripa kraja spremenilo v kino na prostem in kako so pri tem sodelovali krajani različnih generacij, pa v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje.

11 min

"Šala" - tako krajani Gažona pravijo osrednji ploščadi ob Kulturnem domu Jadran, kjer je letos v okviru Večerov na placu prvič gostoval tudi Kino Istra: projekt, ki že nekaj let prinaša v istrske kraje evropske in svetovne filme. Kako se je središče utripa kraja spremenilo v kino na prostem in kako so pri tem sodelovali krajani različnih generacij, pa v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje.

Primorski kraji in ljudje

Borjač, paradajzi in ilustrirani junaki

22. 8. 2024

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo podali na Kras, je pa res, da korenine naše gostiteljice sežejo v Posočje. To je ilustratorka in pesnica Tina Volarič. Seznam njenega ustvarjanja je dolg in del njega je tudi pesniška zbirka Krožnice večglasnih tišin, ki je prevedena v italijanščino, njena prav tako avtorska slikanica Črta pa je izšla celo v arabščini. Na kavo v ličnih skodelicah, za katere z veseljem pove, da so delo njenih prijateljev, je Tina Volarič povabila Evo Furlan.

18 min

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo podali na Kras, je pa res, da korenine naše gostiteljice sežejo v Posočje. To je ilustratorka in pesnica Tina Volarič. Seznam njenega ustvarjanja je dolg in del njega je tudi pesniška zbirka Krožnice večglasnih tišin, ki je prevedena v italijanščino, njena prav tako avtorska slikanica Črta pa je izšla celo v arabščini. Na kavo v ličnih skodelicah, za katere z veseljem pove, da so delo njenih prijateljev, je Tina Volarič povabila Evo Furlan.

Primorski kraji in ljudje

Kdo se šopiri v rožnem vrtu?

12. 8. 2024

Slovenija je v mrežo evropskih rožnih vrtov vključena s petimi vrtovi - eden od njih je v Valdoltri. Obdan je z mogočnimi drevesi parka ob ortopedski bolnišnici in je javno dostopen. Društvo ljubiteljev vrtnic v vrtu pripravlja učne sprehode. Tjaša Škamperle se je srečala s predsednico Bredo Bavdaž Čopi. In kot boste slišali, park nudi varno zavetje tudi paru - pavu in pavici. Tudi o tem v oddaji Primorski kraji in ljudje.

13 min

Slovenija je v mrežo evropskih rožnih vrtov vključena s petimi vrtovi - eden od njih je v Valdoltri. Obdan je z mogočnimi drevesi parka ob ortopedski bolnišnici in je javno dostopen. Društvo ljubiteljev vrtnic v vrtu pripravlja učne sprehode. Tjaša Škamperle se je srečala s predsednico Bredo Bavdaž Čopi. In kot boste slišali, park nudi varno zavetje tudi paru - pavu in pavici. Tudi o tem v oddaji Primorski kraji in ljudje.

Primorski kraji in ljudje

Anja Škarabot Heric - prva voznica jamskega vlakca

11. 8. 2024

V teh dneh, ko podiramo vročinske rekorde in ko nas ne osveži niti morje, ki se je ogrelo do 30 stopinj, lahko nekaj ohladitve najdemo tudi z obiskom turističnih jam. Postojnska jama ohranja 8 stopinj v svoji notranjosti in v teh dneh je dobro obiskana. Čudoviti kapniki, slikovite dvorane, reka in človeške ribice privabljajo obiskovalce z vsega sveta. Prvi stik z jamo je jamski vlakec, ki pelje globoko v notranjost te največje naravne znamenitosti pri nas. V 200-letni zgodovini turističnega obiska Postojnske jame so jamski vlak vedno vozili moški. A napočil je čas za spremembe. Jamski vlakec je dobil prvo voznico. Z Anjo Škarabot Heric se je pogovarjala Barbara Kampos.

22 min

V teh dneh, ko podiramo vročinske rekorde in ko nas ne osveži niti morje, ki se je ogrelo do 30 stopinj, lahko nekaj ohladitve najdemo tudi z obiskom turističnih jam. Postojnska jama ohranja 8 stopinj v svoji notranjosti in v teh dneh je dobro obiskana. Čudoviti kapniki, slikovite dvorane, reka in človeške ribice privabljajo obiskovalce z vsega sveta. Prvi stik z jamo je jamski vlakec, ki pelje globoko v notranjost te največje naravne znamenitosti pri nas. V 200-letni zgodovini turističnega obiska Postojnske jame so jamski vlak vedno vozili moški. A napočil je čas za spremembe. Jamski vlakec je dobil prvo voznico. Z Anjo Škarabot Heric se je pogovarjala Barbara Kampos.

Primorski kraji in ljudje

Prva obletnica ujme na Slovenskem

4. 8. 2024

Pregledali smo kronologijo izrednih vremenskih dogodkov v Sloveniji, s poudarkom na Primorsko in Istro. Naša gosta sta Koprčana, dr. Darko Ogrin in mag. Tanja Cegnar.

23 min

Pregledali smo kronologijo izrednih vremenskih dogodkov v Sloveniji, s poudarkom na Primorsko in Istro. Naša gosta sta Koprčana, dr. Darko Ogrin in mag. Tanja Cegnar.

Primorski kraji in ljudje

Foto klub Nova Gorica

28. 7. 2024

Zametki fotografske dejavnosti v Novi Gorici segajo v leto 1949, ko so pripravili prve fotografske tečaje. Vodili so jih poznejši ustanovitelji fotografskih društev, najprej Fotoamaterskega društva Nova Gorica, potem Fotokluba Elektra. A obe društvi sta po nekaj letih prenehali delovati, dokler se niso fotografski navdušenci, zbrani okoli fotografskega mojstra Milenka Pegana, povezali leta 1968 v društvo z imenom Foto kino klub Nova Gorica. Istega leta so tudi že organizirali prvi klubski natečaj barvnih diapozitivov, ki je v letu 1969, ko so klub registrirali kot društvo, prerasel v primorski natečaj barvnih diapozitivov Dia Primorska. Zadnjih deset let je natečaj odprt tudi za vse slovenske fotografe, ime Dia Primorska pa zaradi tradicije ostaja še naprej. Ko je kino dejavnost na Goriškem zamrla, so jo novogoriški ljubitelji fotografije leta 1997 črtali iz imena svojega kluba. Tako ostaja Foto klub Nova Gorica, ki je danes še vedno pomemben del fotografske skupnosti na širšem Goriškem. Oddajo je pripravil Valter Pregelj.

23 min

Zametki fotografske dejavnosti v Novi Gorici segajo v leto 1949, ko so pripravili prve fotografske tečaje. Vodili so jih poznejši ustanovitelji fotografskih društev, najprej Fotoamaterskega društva Nova Gorica, potem Fotokluba Elektra. A obe društvi sta po nekaj letih prenehali delovati, dokler se niso fotografski navdušenci, zbrani okoli fotografskega mojstra Milenka Pegana, povezali leta 1968 v društvo z imenom Foto kino klub Nova Gorica. Istega leta so tudi že organizirali prvi klubski natečaj barvnih diapozitivov, ki je v letu 1969, ko so klub registrirali kot društvo, prerasel v primorski natečaj barvnih diapozitivov Dia Primorska. Zadnjih deset let je natečaj odprt tudi za vse slovenske fotografe, ime Dia Primorska pa zaradi tradicije ostaja še naprej. Ko je kino dejavnost na Goriškem zamrla, so jo novogoriški ljubitelji fotografije leta 1997 črtali iz imena svojega kluba. Tako ostaja Foto klub Nova Gorica, ki je danes še vedno pomemben del fotografske skupnosti na širšem Goriškem. Oddajo je pripravil Valter Pregelj.

Primorski kraji in ljudje

Kako se je v Ljubljani znašel balzamiran krokodil iz Egipta?

22. 7. 2024

V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali nadvse zanimivo življenje in delo v Vipavi rojenega Antona Lavrina, avstrijskega konzula v Egiptu in zbiralcu ter raziskovalcu egipčanskih starin. Pred kratkim je Lavričeva knjižnica Ajdovščina v sodelovanju z dijaki Škofijske gimnazije Vipava odprla razstavo z naslovom Anton Lavrin, naš vrli rojak. Na razstavi je prikazano, zakaj je Lavrin v Vipavo pripeljal dva egipčanska sarkofaga in kako veliko pozornost sta vzbudila mumija svečenika in balzamiran krokodil, ki ju je pred skoraj 180 leti poslal v Ljubljano. Nataša Uršič se bo v oddaji pogovarjala z arheologom in kustosom v Slovenskem etnografskem muzeju Markom Frelihom in Lavrinovim daljnim sorodnikom iz Vipave Andrejem Hrovatinom.

22 min

V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali nadvse zanimivo življenje in delo v Vipavi rojenega Antona Lavrina, avstrijskega konzula v Egiptu in zbiralcu ter raziskovalcu egipčanskih starin. Pred kratkim je Lavričeva knjižnica Ajdovščina v sodelovanju z dijaki Škofijske gimnazije Vipava odprla razstavo z naslovom Anton Lavrin, naš vrli rojak. Na razstavi je prikazano, zakaj je Lavrin v Vipavo pripeljal dva egipčanska sarkofaga in kako veliko pozornost sta vzbudila mumija svečenika in balzamiran krokodil, ki ju je pred skoraj 180 leti poslal v Ljubljano. Nataša Uršič se bo v oddaji pogovarjala z arheologom in kustosom v Slovenskem etnografskem muzeju Markom Frelihom in Lavrinovim daljnim sorodnikom iz Vipave Andrejem Hrovatinom.

Primorski kraji in ljudje

Nika Stegel: Hišk ne pošiljam po pošti, želim, da kupci doživijo Piran

12. 5. 2024

Pirančanka Nika Stegel si je po končanem študiju na Fakulteti za dizajn, smer notranja oprema, privoščila leto predaha. In tako je nekega dne kar v domači kuhinji, na jedilni mizi, začela ustvarjati miniaturne piranske hišice iz naplavin, ki jih je med sprehodom pobrala na plaži. Tak je začetek zgodbe o Nikini uspešni poslovni poti, po kateri stopa že deveto leto in za katero pravi, da jo izpopolnjuje. Danes ustvarja v ateljeju 'Nika's tiny house', ki ga najdemo v piranski 'ulici umetnikov'. Njeni izdelki so našli svoje domove v že več kot 50 državah po svetu. Foto: Urška Miklič

18 min

Pirančanka Nika Stegel si je po končanem študiju na Fakulteti za dizajn, smer notranja oprema, privoščila leto predaha. In tako je nekega dne kar v domači kuhinji, na jedilni mizi, začela ustvarjati miniaturne piranske hišice iz naplavin, ki jih je med sprehodom pobrala na plaži. Tak je začetek zgodbe o Nikini uspešni poslovni poti, po kateri stopa že deveto leto in za katero pravi, da jo izpopolnjuje. Danes ustvarja v ateljeju 'Nika's tiny house', ki ga najdemo v piranski 'ulici umetnikov'. Njeni izdelki so našli svoje domove v že več kot 50 državah po svetu. Foto: Urška Miklič

Primorski kraji in ljudje

Pestrost ustvarjanja Kulturnega društva Kras

5. 5. 2024

Kulturno društvo Kras združuje 37 izredno dejavnih slikarjev, kiparjev in fotografov iz vseh štirih kraških občin. Društvo na leto organizira od 10 do 15 dogodkov, ki članom omogočajo, da se predstavijo širši javnosti in pridobijo nova znanja. Člani društva razstavljajo pri nas in v tujini in so bili za svoja dela že večkrat nagrajeni.

13 min

Kulturno društvo Kras združuje 37 izredno dejavnih slikarjev, kiparjev in fotografov iz vseh štirih kraških občin. Društvo na leto organizira od 10 do 15 dogodkov, ki članom omogočajo, da se predstavijo širši javnosti in pridobijo nova znanja. Člani društva razstavljajo pri nas in v tujini in so bili za svoja dela že večkrat nagrajeni.

Primorski kraji in ljudje

Marjan Bratina: Med je izredno zdrav, saj ima kar 8 vitaminov, bršljanov celo 9

21. 4. 2024

V enem od novogoriških blokov živi Marjan Bratina, ki se je že pred mnogimi leti z Otlice preselil v to najmlajše mesto. Najprej je bil zaposlen v gozdarstvu, nato je vodil mizarsko podjetje, direktor novogoriške obrtno-podjetniške zbornice pa je bil kar 15 let. Ves ta čas in še danes kot upokojenec pa je predvsem predan čebelar. Zato vsak dan odide nad mesto, kjer domujejo njegove čebele.

12 min

V enem od novogoriških blokov živi Marjan Bratina, ki se je že pred mnogimi leti z Otlice preselil v to najmlajše mesto. Najprej je bil zaposlen v gozdarstvu, nato je vodil mizarsko podjetje, direktor novogoriške obrtno-podjetniške zbornice pa je bil kar 15 let. Ves ta čas in še danes kot upokojenec pa je predvsem predan čebelar. Zato vsak dan odide nad mesto, kjer domujejo njegove čebele.

Primorski kraji in ljudje

Pot sv. Nazarija od Boršta do Kopra

14. 4. 2024

To je zgodba o prvem koprskem škofu sv. Nazariju, kakršno poznamo danes. Rodil se je med letoma 470 in 480 v istrski vasici Elpidium, današnjem Borštu. Sv. Nazarij je bil v koprskega škofa posvečen leta 524. Letnico 524 zato povezujemo tudi z nastankom mesta Koper. Slišali boste muzejsko svetovalko, kustodinjo za umetnostno zgodovino iz Pokrajinskega muzeja Koper, Brigito Jenko, marežganskega župnika Martina Šuštarja, Bošteranki Kristino Jurinčič Radovac in Nevenko Bembič, anketo, posneto v Čevljarski ulici v Kopru, in jezikoslovca, imenoslovca, prof. Janeza Kebra.

21 min

To je zgodba o prvem koprskem škofu sv. Nazariju, kakršno poznamo danes. Rodil se je med letoma 470 in 480 v istrski vasici Elpidium, današnjem Borštu. Sv. Nazarij je bil v koprskega škofa posvečen leta 524. Letnico 524 zato povezujemo tudi z nastankom mesta Koper. Slišali boste muzejsko svetovalko, kustodinjo za umetnostno zgodovino iz Pokrajinskega muzeja Koper, Brigito Jenko, marežganskega župnika Martina Šuštarja, Bošteranki Kristino Jurinčič Radovac in Nevenko Bembič, anketo, posneto v Čevljarski ulici v Kopru, in jezikoslovca, imenoslovca, prof. Janeza Kebra.

Primorski kraji in ljudje

Mladinski muzikal Ko Ajda zori

7. 4. 2024

»Živjo sonce in ajda dišeča, biti prijatelj sta radost in sreča,« pojejo učenci Osnovne šole Črni Vrh nad Idrijo. Njihova ravnateljica, gospa Karmen Simonič Mervic vlaga finančna sredstva v glasbo, kulturo in tovrstno vzgojo, rast in razvoj njihovih učencev. Tako so se odločili, v zadnjem letu pa k sodelovanju povabili nekdanjo pedagoginjo Lilijano Homovec ter priznanega skladatelja Andreja Makorja. Ustvarila sta mladinski muzikal z naslovom Ko Ajda zori. Glasbena pedagoginja Damjana Vončina s sodelavko Jano Peternel sta poprijeli za delo in za izvedbo tega dela angažirali domala vse učence šole, njihove starše in sokrajane. V mesecu marcu so izjemno uspešno izvedli premiero ter dve ponovitvi. Bil je čudovit dogodek, ki se je mladim prav gotovo vtisnil v dušo in srce za vse življenje. Reportažo o tem dogodku prinaša oddaja Primorski kraji in ljudje.

18 min

»Živjo sonce in ajda dišeča, biti prijatelj sta radost in sreča,« pojejo učenci Osnovne šole Črni Vrh nad Idrijo. Njihova ravnateljica, gospa Karmen Simonič Mervic vlaga finančna sredstva v glasbo, kulturo in tovrstno vzgojo, rast in razvoj njihovih učencev. Tako so se odločili, v zadnjem letu pa k sodelovanju povabili nekdanjo pedagoginjo Lilijano Homovec ter priznanega skladatelja Andreja Makorja. Ustvarila sta mladinski muzikal z naslovom Ko Ajda zori. Glasbena pedagoginja Damjana Vončina s sodelavko Jano Peternel sta poprijeli za delo in za izvedbo tega dela angažirali domala vse učence šole, njihove starše in sokrajane. V mesecu marcu so izjemno uspešno izvedli premiero ter dve ponovitvi. Bil je čudovit dogodek, ki se je mladim prav gotovo vtisnil v dušo in srce za vse življenje. Reportažo o tem dogodku prinaša oddaja Primorski kraji in ljudje.

Primorski kraji in ljudje

Figurice, ki ponazarjajo življenje naših non in nonotov

25. 3. 2024

Danila Tuljak Bandi je ljubiteljska likovna ustvarjalka in pesnica, ki nikakor ne more pozabiti svoje rodne Koštabone. Spomin izrisuje na reliefnih slikah in v oblikovanju različnih figur iz kmečkega življenja in običajev v Istri. Nostalgijo po domačem ognjišču opeva v narečni poeziji. Ljubezen jo je ponesla v Dolino pri Trstu, kjer si je ustvarila družino. Dobro se znajde tudi med Dolinčani, kjer je kulturno aktivna.

20 min

Danila Tuljak Bandi je ljubiteljska likovna ustvarjalka in pesnica, ki nikakor ne more pozabiti svoje rodne Koštabone. Spomin izrisuje na reliefnih slikah in v oblikovanju različnih figur iz kmečkega življenja in običajev v Istri. Nostalgijo po domačem ognjišču opeva v narečni poeziji. Ljubezen jo je ponesla v Dolino pri Trstu, kjer si je ustvarila družino. Dobro se znajde tudi med Dolinčani, kjer je kulturno aktivna.

Primorski kraji in ljudje

O kinu v istrskih mestih nekoč in danes

17. 3. 2024

Več kot 40 let je imel v minulem stoletju Piran svoj letni kino ob morju. V mestu pa ni bil edini, kot se še spominjajo nekateri krajani, ki nanj hranijo lepe spomine. Desetletja nazaj so bile kino predstave za obiskovalce poseben dogodek, tudi v nekdanjem kinu "Soča" v starem delu mestnega jedra Kopra in letnem kinu za tržnico, še pred tem pa v stavbi, kjer je že leta 1908 zaživel prvi kinematograf v mestu, poimenovan Elektron. Podeželje je vselej obiskoval potujoči kino, ki ga v zadnjih letih obuja tudi projekt Kino Istra. Kinematografsko dediščino v Izoli predstavljata še danes letni kino Arrigoni in Odeon, kjer je pred vhodom v dvorano postavljen nekdanji projektor, za katerega so kinooperaterji uporabljali oglje. O kinu nekoč in danes v istrskih mestih, z nekaj zbranimi spomini, v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje.

18 min

Več kot 40 let je imel v minulem stoletju Piran svoj letni kino ob morju. V mestu pa ni bil edini, kot se še spominjajo nekateri krajani, ki nanj hranijo lepe spomine. Desetletja nazaj so bile kino predstave za obiskovalce poseben dogodek, tudi v nekdanjem kinu "Soča" v starem delu mestnega jedra Kopra in letnem kinu za tržnico, še pred tem pa v stavbi, kjer je že leta 1908 zaživel prvi kinematograf v mestu, poimenovan Elektron. Podeželje je vselej obiskoval potujoči kino, ki ga v zadnjih letih obuja tudi projekt Kino Istra. Kinematografsko dediščino v Izoli predstavljata še danes letni kino Arrigoni in Odeon, kjer je pred vhodom v dvorano postavljen nekdanji projektor, za katerega so kinooperaterji uporabljali oglje. O kinu nekoč in danes v istrskih mestih, z nekaj zbranimi spomini, v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje.

Primorski kraji in ljudje

98 let in 1000 kilometrov – zgodba, ki pogreje srce

8. 3. 2024

Mercede Porcu, ali, kot ji pravijo sosedje in prijatelji, Marčela, bi lahko bila čisto običajna priletna gospa. Zjutraj bi se odpravila k frizerju ali v trgovino, lahko bi počivala na vrtu ali pa poslušala radio in gledala televizijo. A ne, gospa se je pred dnevi kar sama z letalom odpravila na rodno Sardinijo, kjer se je udeležila deželnih volitev in obiskala domači kraj Decimomannu. S svojim drznim potovanjem je napolnila družabna omrežja in medije doma ter v Italiji. 98-letna Mercede je še vedno polna življenjske energije, kar vedno izraža z igranjem harmonike in klaviature. Kako jo je pot iz rodne Sardinije, prek Ligurskega morja in Padske nižine, pripeljala v Bilje, boste izvedeli v oddaji Primorski kraji in ljudje.

12 min

Mercede Porcu, ali, kot ji pravijo sosedje in prijatelji, Marčela, bi lahko bila čisto običajna priletna gospa. Zjutraj bi se odpravila k frizerju ali v trgovino, lahko bi počivala na vrtu ali pa poslušala radio in gledala televizijo. A ne, gospa se je pred dnevi kar sama z letalom odpravila na rodno Sardinijo, kjer se je udeležila deželnih volitev in obiskala domači kraj Decimomannu. S svojim drznim potovanjem je napolnila družabna omrežja in medije doma ter v Italiji. 98-letna Mercede je še vedno polna življenjske energije, kar vedno izraža z igranjem harmonike in klaviature. Kako jo je pot iz rodne Sardinije, prek Ligurskega morja in Padske nižine, pripeljala v Bilje, boste izvedeli v oddaji Primorski kraji in ljudje.

Primorski kraji in ljudje

Slavko Jereb: Ko si v naravi, je to čisti užitek!

2. 3. 2024

V tokratni oddaji smo se odpravili v vas Čolnica v občino Kanal ob Soči. Verjetno vas ni veliko, ki bi slišali zanjo. Čolnica leži na terasi ob cesti, ki vodi proti Ligu. Hiše so zasidrane v hrib, kakor da bi bili k obali privezani čolni. Od tod tudi verjetno ime Čolnica, pravi domačin Slavko Jereb. Na svojem vrtu ima postavljen dežemer. Odkar ga je Agencija za okolje povabila k sodelovanju, pri spremljanju narave in vremenskih pojavov opaža kar nekaj sprememb. Slavko je velik ljubitelj narave in kmetijstva, bil je tudi občinski svetnik, vrsto let je vodil tudi znano prireditev Praznik kostanja v Ligu. Pri svojem delu je skrben, vesten in natančen, saj sta vsako opazovanje in meritev vremena enkratna in neponovljiva. Zadnja leta spremlja tudi fenološke faze razvoja rastlin. O vremenu, naravi in kostanjih, ki so značilni za to območje, je Slavko Jereb pripovedoval Boštjanu Simčiču.

17 min

V tokratni oddaji smo se odpravili v vas Čolnica v občino Kanal ob Soči. Verjetno vas ni veliko, ki bi slišali zanjo. Čolnica leži na terasi ob cesti, ki vodi proti Ligu. Hiše so zasidrane v hrib, kakor da bi bili k obali privezani čolni. Od tod tudi verjetno ime Čolnica, pravi domačin Slavko Jereb. Na svojem vrtu ima postavljen dežemer. Odkar ga je Agencija za okolje povabila k sodelovanju, pri spremljanju narave in vremenskih pojavov opaža kar nekaj sprememb. Slavko je velik ljubitelj narave in kmetijstva, bil je tudi občinski svetnik, vrsto let je vodil tudi znano prireditev Praznik kostanja v Ligu. Pri svojem delu je skrben, vesten in natančen, saj sta vsako opazovanje in meritev vremena enkratna in neponovljiva. Zadnja leta spremlja tudi fenološke faze razvoja rastlin. O vremenu, naravi in kostanjih, ki so značilni za to območje, je Slavko Jereb pripovedoval Boštjanu Simčiču.

Primorski kraji in ljudje

David Krepek: V stereotipih o poštarjih je verjetno tudi kaj resnice!

25. 2. 2024

Prijaznost ni nekaj samo po sebi umevnega. Dogaja se, da nas bolj preseneti, ko naletimo na ljubeznivo, dobrohotno in odprto osebo kot pa na zlovoljno in osorno. David Krepek zagotovo ni tak. Koprčani ga poznajo kot 'pojočega poštarja'. Še pred nekaj leti je raznašal pošto v centru Kopra, zdaj pa s svojo pojavo in odnosom razveseljuje prebivalce Žusterne. Med delom si prepeva in požvižgava, običajno dovolj na glas, da opozori nase, še preden pritisne na zvonec. Z njim in pa s prebivalci se je pogovarjala Jasna Preskar.

13 min

Prijaznost ni nekaj samo po sebi umevnega. Dogaja se, da nas bolj preseneti, ko naletimo na ljubeznivo, dobrohotno in odprto osebo kot pa na zlovoljno in osorno. David Krepek zagotovo ni tak. Koprčani ga poznajo kot 'pojočega poštarja'. Še pred nekaj leti je raznašal pošto v centru Kopra, zdaj pa s svojo pojavo in odnosom razveseljuje prebivalce Žusterne. Med delom si prepeva in požvižgava, običajno dovolj na glas, da opozori nase, še preden pritisne na zvonec. Z njim in pa s prebivalci se je pogovarjala Jasna Preskar.

Primorski kraji in ljudje

Tjaša Likar: Zdaj znam živeti

18. 2. 2024

Tjaša Likar iz Kopra se je zelo mlada srečala s težko boleznijo, s katero se je borila dolga 4 leta. Danes pravi, da praznuje kar tri rojstne dneve. Mieloplastični sindrom predstavlja skupino krvnih rakavih bolezni, za katere je značilno moteno dozorevanje nezrelih krvnih celic v kostnem mozgu. Z njim se sooči manj kot 10 oseb na 100.000. In pri Tjaši ni zgolj ta posebnost. V času zdravljenja je dobila priložnost, ki jo ima na svetu res le malokdo.

18 min

Tjaša Likar iz Kopra se je zelo mlada srečala s težko boleznijo, s katero se je borila dolga 4 leta. Danes pravi, da praznuje kar tri rojstne dneve. Mieloplastični sindrom predstavlja skupino krvnih rakavih bolezni, za katere je značilno moteno dozorevanje nezrelih krvnih celic v kostnem mozgu. Z njim se sooči manj kot 10 oseb na 100.000. In pri Tjaši ni zgolj ta posebnost. V času zdravljenja je dobila priložnost, ki jo ima na svetu res le malokdo.

Primorski kraji in ljudje

Aldo Rupel: Slovenski obraz Gorice je zamolčan

11. 2. 2024

V Gorici je v pred kratkim izšel trojezični vodnik z naslovom Slovenski obrazi Gorice, Po sledeh tisočletne prisotnosti. V njem so predstavljeni štirje sprehodi mimo krajev, zgradb in drugih točk, ki opozarjajo na prisotnost Slovencev. Ti so tu že več stoletij vendar obiskovalci in turisti v središču mesta tega ne bodo opazili saj nikjer ni vidne dvojezičnosti, ki bi opozarjala na slovensko sobivanje. Avtor vodiča Aldo Rupel v njem predstavi tudi čez sto slovenskih poimenovanj ulic in okolišev v goriški občini. Meni, da bodo nad njimi najbolj presenečeni italijanski someščani, ko bodo ugotovili, koliko slovenskih poimenovanj se je ohranilo skozi zgodovino mesta. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.

22 min

V Gorici je v pred kratkim izšel trojezični vodnik z naslovom Slovenski obrazi Gorice, Po sledeh tisočletne prisotnosti. V njem so predstavljeni štirje sprehodi mimo krajev, zgradb in drugih točk, ki opozarjajo na prisotnost Slovencev. Ti so tu že več stoletij vendar obiskovalci in turisti v središču mesta tega ne bodo opazili saj nikjer ni vidne dvojezičnosti, ki bi opozarjala na slovensko sobivanje. Avtor vodiča Aldo Rupel v njem predstavi tudi čez sto slovenskih poimenovanj ulic in okolišev v goriški občini. Meni, da bodo nad njimi najbolj presenečeni italijanski someščani, ko bodo ugotovili, koliko slovenskih poimenovanj se je ohranilo skozi zgodovino mesta. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.

Primorski kraji in ljudje

Narava in človek na Krasu

4. 2. 2024

V tokratni oddaji vas bomo popeljali na grad Štanjel, kjer lahko otipate kraški kamen, spoznate moč burje, se seznanite z edinstvenim vodovodnim sistemom v Štanjelu in značilnostmi naravnih bogastev Krasa. Vse to ponuja interaktivna razstava Narava in človek na Krasu v štanjelskem Muzeju. Obiskala jo je Vesna Potočar Godnič.

13 min

V tokratni oddaji vas bomo popeljali na grad Štanjel, kjer lahko otipate kraški kamen, spoznate moč burje, se seznanite z edinstvenim vodovodnim sistemom v Štanjelu in značilnostmi naravnih bogastev Krasa. Vse to ponuja interaktivna razstava Narava in človek na Krasu v štanjelskem Muzeju. Obiskala jo je Vesna Potočar Godnič.

Primorski kraji in ljudje

Radio Koper na obisku v Ilirski Bistrici

28. 1. 2024

Za nas so nastopili številni glasbeniki, spregovorili so župan, etnologinja, zbiratelj ljudskega blaga in prav imenitno je bilo poslušati zgodbe v domačem narečju.

16 min

Za nas so nastopili številni glasbeniki, spregovorili so župan, etnologinja, zbiratelj ljudskega blaga in prav imenitno je bilo poslušati zgodbe v domačem narečju.

Primorski kraji in ljudje

"Uživam v iskanju nenavadnih in humornih situacij."

21. 1. 2024

Na Radiu Koper bo v oddaji Primorski kraji in ljudje danes gost poročni fotograf Samo Rován doma iz Vrhpolja v Vipavski dolini. Ameriško združenje poročnih fotoreporterjev ga je dvakrat razglasilo za najboljšega poročnega fotografa na svetu. S fotografijami si želi ovekovečiti edinstvene občutke, ki jih nevesta, ženin in svatje doživijo na poroki. Zase pravi, da uživa v svojevrstnem lovljenju nenavadnih in humornih situacij. Kompleksne kompozicije so njegova odlika. Je tudi Mednarodni predavatelj in mentor na področju fotografije. Z njim se je pogovarjala Mateja Grebenjak.

32 min

Na Radiu Koper bo v oddaji Primorski kraji in ljudje danes gost poročni fotograf Samo Rován doma iz Vrhpolja v Vipavski dolini. Ameriško združenje poročnih fotoreporterjev ga je dvakrat razglasilo za najboljšega poročnega fotografa na svetu. S fotografijami si želi ovekovečiti edinstvene občutke, ki jih nevesta, ženin in svatje doživijo na poroki. Zase pravi, da uživa v svojevrstnem lovljenju nenavadnih in humornih situacij. Kompleksne kompozicije so njegova odlika. Je tudi Mednarodni predavatelj in mentor na področju fotografije. Z njim se je pogovarjala Mateja Grebenjak.

Primorski kraji in ljudje

Danilo Baša: Vipavska jota je najbolj prepoznavna

14. 1. 2024

Danilo Baša iz Dornberka, ki že leta vodi izletniško kmetijo, je kuhar, vinar, gostitelj in vse to je rad. Rad je tudi jedec, saj v domači tradicionalni hrani zelo uživa in pravi, da bo ta prisotna skozi vse naše življenje. Pogosto slišimo in beremo, kako so se spremenile prehranjevalne navade, da jemo več hitre hrane in manj naših tipičnih, lokalnih, tudi sezonskih jedi. Jemo jih na obisku pri noni, če imamo še to srečo. Kadar je res huda nostalgija, obujamo spomine, pobrskamo po spletu, vprašamo soseda ali poslušamo radio Koper in najdemo koga, ki nam bo skuhal joto. Gost tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje Danilo Baša jo rad skuha zase in za druge. Morda bomo v nadaljevanju izvedeli, kakšno je izbrala njegova gostiteljica Urša Mravlje, s klobaso ali brez?

15 min

Danilo Baša iz Dornberka, ki že leta vodi izletniško kmetijo, je kuhar, vinar, gostitelj in vse to je rad. Rad je tudi jedec, saj v domači tradicionalni hrani zelo uživa in pravi, da bo ta prisotna skozi vse naše življenje. Pogosto slišimo in beremo, kako so se spremenile prehranjevalne navade, da jemo več hitre hrane in manj naših tipičnih, lokalnih, tudi sezonskih jedi. Jemo jih na obisku pri noni, če imamo še to srečo. Kadar je res huda nostalgija, obujamo spomine, pobrskamo po spletu, vprašamo soseda ali poslušamo radio Koper in najdemo koga, ki nam bo skuhal joto. Gost tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje Danilo Baša jo rad skuha zase in za druge. Morda bomo v nadaljevanju izvedeli, kakšno je izbrala njegova gostiteljica Urša Mravlje, s klobaso ali brez?

Primorski kraji in ljudje

Abitanti vzbrsteli v življenje

7. 1. 2024

Ime Abitanti je nemara res nekoliko nenavadno za istrsko vas, a ne tako zelo, da o njej tako malo vemo, da jo tako malo ljudi obišče in da je pred leti skorajda ostala izpraznjena. Tudi nekdanji urednik Radia Koper Miloš Ivančič je bil pred tremi desetletji silno začuden, češ, da je skoraj uničil avto preden se je pripeljal v Abitante, čeprav vas sodi v mestno občino Koper. In če je bilo pred tremi desetletji v vasi komajda še nekaj duš, tja je peljala makadamska cesta in smerokaza ni bilo, je danes vendarle nekoliko drugače. Kamenček k zgodbi Abitantov je gotovo dodala javna oddaja Radia Koper pred tremi desetletji, poglaviten del zdajšnje obnove pa je naredil domačin Gracijan Perič, ki je med drugim povedal, da so Abitanti po 49 letih dočakali novo rojstvo. Obiskala jih je Simona Moličnik.

18 min

Ime Abitanti je nemara res nekoliko nenavadno za istrsko vas, a ne tako zelo, da o njej tako malo vemo, da jo tako malo ljudi obišče in da je pred leti skorajda ostala izpraznjena. Tudi nekdanji urednik Radia Koper Miloš Ivančič je bil pred tremi desetletji silno začuden, češ, da je skoraj uničil avto preden se je pripeljal v Abitante, čeprav vas sodi v mestno občino Koper. In če je bilo pred tremi desetletji v vasi komajda še nekaj duš, tja je peljala makadamska cesta in smerokaza ni bilo, je danes vendarle nekoliko drugače. Kamenček k zgodbi Abitantov je gotovo dodala javna oddaja Radia Koper pred tremi desetletji, poglaviten del zdajšnje obnove pa je naredil domačin Gracijan Perič, ki je med drugim povedal, da so Abitanti po 49 letih dočakali novo rojstvo. Obiskala jih je Simona Moličnik.

Primorski kraji in ljudje

Lom je moj dom – lepi razgledi, neokrnjena narava in pristni domačini

24. 11. 2023

Na 755 metrih nadmorske višine se na severozahodnem robu Banjške planote začenja 12 km dolga krožna pot Lom je moj dom, ki so jo uradno odprli poleti leta 2020. Slabih 20 let je rasla ideja o krožni poti, na kateri bi bila v smiselno in pripovedno celoto strnjena dediščina in pripovedi s Kanalskega Loma in okolice. Z informacijskimi tablami ob poti želijo pohodnikom približati življenje v teh krajih nekoč in danes. Ustvarjalce poti je na Turistični kmetiji Široko obiskala Mateja Grebenjak. Slišali bomo, kako lahko otroke motiviramo z obiskom Širokolandije na poti, kako je 20 let rasla ideja o pohodniški poti in kaj je posebnost poti, speljane na kraškem svetu.

18 min

Na 755 metrih nadmorske višine se na severozahodnem robu Banjške planote začenja 12 km dolga krožna pot Lom je moj dom, ki so jo uradno odprli poleti leta 2020. Slabih 20 let je rasla ideja o krožni poti, na kateri bi bila v smiselno in pripovedno celoto strnjena dediščina in pripovedi s Kanalskega Loma in okolice. Z informacijskimi tablami ob poti želijo pohodnikom približati življenje v teh krajih nekoč in danes. Ustvarjalce poti je na Turistični kmetiji Široko obiskala Mateja Grebenjak. Slišali bomo, kako lahko otroke motiviramo z obiskom Širokolandije na poti, kako je 20 let rasla ideja o pohodniški poti in kaj je posebnost poti, speljane na kraškem svetu.

Primorski kraji in ljudje

"V Hrpeljah so otroci prišli iz kaluže Karamonove."

19. 11. 2023

Leta 2006 so v Hrpeljah odprli Naravoslovno-zgodovinsko učno pot, ki so jo zasnovali domači entuziasti v sodelovanju s tamkajšnjo osnovno šolo. Okoli 4,5 kilometra dolga pot obiskovalca popelje po zahodnem robu Čičarije, mimo številnih zanimivosti – če jo boste prehodili s katerim od vodičev, boste lahko slišali tudi zgodbe o ropanju tovornikov, od kje so v Hrpeljah prišli dojenčki in še kakšno pastirsko prigodo. V opisu poti piše, da ni zahtevna in je primerna za vse starosti.

15 min

Leta 2006 so v Hrpeljah odprli Naravoslovno-zgodovinsko učno pot, ki so jo zasnovali domači entuziasti v sodelovanju s tamkajšnjo osnovno šolo. Okoli 4,5 kilometra dolga pot obiskovalca popelje po zahodnem robu Čičarije, mimo številnih zanimivosti – če jo boste prehodili s katerim od vodičev, boste lahko slišali tudi zgodbe o ropanju tovornikov, od kje so v Hrpeljah prišli dojenčki in še kakšno pastirsko prigodo. V opisu poti piše, da ni zahtevna in je primerna za vse starosti.

Primorski kraji in ljudje

Med slikovitimi goškimi gasami in kletmi

12. 11. 2023

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo se odpravili na obisk na Goče, idilično, spomeniško zaščiteno vasico v Vipavski dolini, ki je že od nekdaj poznana po vinu. Pod površjem se namreč skriva več kot 60 kamnitih kleti. V nekatere še ni posvetila električna razsvetljava. Na sprehod po goških ozkih ulicah oziroma gasah, ki ponujajo številne zanimivosti, se je odpravila Karin Zorn Čebokli.

22 min

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo se odpravili na obisk na Goče, idilično, spomeniško zaščiteno vasico v Vipavski dolini, ki je že od nekdaj poznana po vinu. Pod površjem se namreč skriva več kot 60 kamnitih kleti. V nekatere še ni posvetila električna razsvetljava. Na sprehod po goških ozkih ulicah oziroma gasah, ki ponujajo številne zanimivosti, se je odpravila Karin Zorn Čebokli.

Primorski kraji in ljudje

Namizni tenis uči mlade prevzemanja odgovornosti

5. 11. 2023

Namiznoteniški klub Arrigoni Izola ima bogato tradicijo in je predvsem v ženski konkurenci stalnica v slovenskem vrhu. V klubu skrbijo za številne mlade športnike, prav delo z mladimi so postavili v ospredje. Trenerji mlade že zelo zgodaj učijo prevzemanja odgovornosti. Enega izmed treningov se je udeležil Primož Čepar.

15 min

Namiznoteniški klub Arrigoni Izola ima bogato tradicijo in je predvsem v ženski konkurenci stalnica v slovenskem vrhu. V klubu skrbijo za številne mlade športnike, prav delo z mladimi so postavili v ospredje. Trenerji mlade že zelo zgodaj učijo prevzemanja odgovornosti. Enega izmed treningov se je udeležil Primož Čepar.

Primorski kraji in ljudje

Pohlep po hitrem zaslužku prerasel meje dobrega okusa

29. 10. 2023

Koprski trg ob glavnem ribiškem pomolu je predvsem veliko parkirišče z edinstvenim pogledom na morje. Ob mini parku s kotičkom za igrala pa izstopa znameniti rdeči kiosk K67 slovenskega arhitekta in oblikovalca Saše Mächtiga. Na to točko mestnega jedra so ga pred dobrima dvema letoma na pobudo kolektiva Avtomatik delovišče ter v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran postavili z jasnim namenom: Koprčane in širšo javnost ozavestiti, kako pomembno je za kakovost življenja urejanje zelenih in skupnostnih prostorov v mestnem jedru. Ob zaključku projekta začasne uporabe Ukmarjevega trga, z naslovom NORpark.ing, je Lea Širok k pogovoru povabila arhitekta in soustanovitelja Avtomatik delovišča Boštjana Bugariča.

14 min

Koprski trg ob glavnem ribiškem pomolu je predvsem veliko parkirišče z edinstvenim pogledom na morje. Ob mini parku s kotičkom za igrala pa izstopa znameniti rdeči kiosk K67 slovenskega arhitekta in oblikovalca Saše Mächtiga. Na to točko mestnega jedra so ga pred dobrima dvema letoma na pobudo kolektiva Avtomatik delovišče ter v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran postavili z jasnim namenom: Koprčane in širšo javnost ozavestiti, kako pomembno je za kakovost življenja urejanje zelenih in skupnostnih prostorov v mestnem jedru. Ob zaključku projekta začasne uporabe Ukmarjevega trga, z naslovom NORpark.ing, je Lea Širok k pogovoru povabila arhitekta in soustanovitelja Avtomatik delovišča Boštjana Bugariča.

Primorski kraji in ljudje

Robertu De Niru sem glavo potiskal v školjko

18. 10. 2023

Ko si igralci ne upajo ali ne zmorejo izvesti fizično zahtevnih filmskih scen, jih zamenjajo kaskaderji - dublerji. Prvi igralec s kaskaderskimi sposobnostmi je bil komik Buster Keaton. V filmskem svetu ga opisujejo kot nekoga, ki je bil pred svojim časom. Danes pa filmske zvezde, razen izjem, kakih vratolomnih akcij v filmu ne počnejo, za to vskočijo dublerji. Med Slovenci je zelo znan Rok Cvetkov, ki je v svoji uspešni mednarodni karieri napredoval v stand kaskaderja. K pogovoru ga je povabila Loredana Vergan.

23 min

Ko si igralci ne upajo ali ne zmorejo izvesti fizično zahtevnih filmskih scen, jih zamenjajo kaskaderji - dublerji. Prvi igralec s kaskaderskimi sposobnostmi je bil komik Buster Keaton. V filmskem svetu ga opisujejo kot nekoga, ki je bil pred svojim časom. Danes pa filmske zvezde, razen izjem, kakih vratolomnih akcij v filmu ne počnejo, za to vskočijo dublerji. Med Slovenci je zelo znan Rok Cvetkov, ki je v svoji uspešni mednarodni karieri napredoval v stand kaskaderja. K pogovoru ga je povabila Loredana Vergan.

Primorski kraji in ljudje

Likovna skupina Svetloba Deskle praznuje 20 let

15. 10. 2023

: Za slikarje je svetloba izrednega pomena pri izražanju. Prav zato si je amaterska likovna skupina izbrala to ime. Čas slikanja je bežanje od vsakodnevnega dela, skrbi, naporov in hkrati vstopanje v prijetnejši domišljijski svet. Prav zaradi tega se je pred dvajsetimi leti zbrala skupina amaterjev slikarjev in začela organizirano slikati pod okriljem Kulturnega društva Svoboda Deskle. Člani Likovne skupine se vsako leto februarja, ob prazniku, posvečenem Francetu Prešernu, s svojimi novimi deli predstavijo v stekleni dvorani Kulturnega doma Deskle. Razstavljajo tudi v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu. Redno organizirajo mednarodni ex-tempore z naslovom Vedute Kanala. Poleg rednih izobraževalnih delavnic, se udeležujejo različnih razstav po Sloveniji in Italiji. Letos so prejeli tudi priznanje občine Kanal ob Soči. Likovno skupino Svetloba Deskle boste spoznali v današnjih oddaji Primorski kraji in ljudje. Radijski čopič je v roke vzel Boštjan Simčič.

14 min

: Za slikarje je svetloba izrednega pomena pri izražanju. Prav zato si je amaterska likovna skupina izbrala to ime. Čas slikanja je bežanje od vsakodnevnega dela, skrbi, naporov in hkrati vstopanje v prijetnejši domišljijski svet. Prav zaradi tega se je pred dvajsetimi leti zbrala skupina amaterjev slikarjev in začela organizirano slikati pod okriljem Kulturnega društva Svoboda Deskle. Člani Likovne skupine se vsako leto februarja, ob prazniku, posvečenem Francetu Prešernu, s svojimi novimi deli predstavijo v stekleni dvorani Kulturnega doma Deskle. Razstavljajo tudi v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu. Redno organizirajo mednarodni ex-tempore z naslovom Vedute Kanala. Poleg rednih izobraževalnih delavnic, se udeležujejo različnih razstav po Sloveniji in Italiji. Letos so prejeli tudi priznanje občine Kanal ob Soči. Likovno skupino Svetloba Deskle boste spoznali v današnjih oddaji Primorski kraji in ljudje. Radijski čopič je v roke vzel Boštjan Simčič.

Primorski kraji in ljudje

Radio Koper je bil na obisku v Benečiji.

8. 10. 2023

V Špetru smo pripravili prireditev, posvečeno dvema izjemnima beneškima glasbenikoma in njuni 100-letnici rojstva, Ližu Juši in Antonu Birtiču. V prispevku boste slišali goste s prireditve in podžupana mesta Špeter (San Floriano al Natisone).

16 min

V Špetru smo pripravili prireditev, posvečeno dvema izjemnima beneškima glasbenikoma in njuni 100-letnici rojstva, Ližu Juši in Antonu Birtiču. V prispevku boste slišali goste s prireditve in podžupana mesta Špeter (San Floriano al Natisone).

Primorski kraji in ljudje

Levi levo desni desno

29. 9. 2023

Anže Albreht ni pravi Primorec, niti ne živi na Primorskem. A to, kar je naredil, zadeva mnoge - tudi na Primorskem. Kot poklicni reševalec in prostovoljni gasilec iz Logatca veliko časa preživi na primorski avtocesti. Tam je pred 10timi leti začel teči. In njegov tek za reševalni pas na avtocestah še kar traja. Tjaša Škamperle ga je povabila v avto, na vožnjo po primorski avtocesti.

11 min

Anže Albreht ni pravi Primorec, niti ne živi na Primorskem. A to, kar je naredil, zadeva mnoge - tudi na Primorskem. Kot poklicni reševalec in prostovoljni gasilec iz Logatca veliko časa preživi na primorski avtocesti. Tam je pred 10timi leti začel teči. In njegov tek za reševalni pas na avtocestah še kar traja. Tjaša Škamperle ga je povabila v avto, na vožnjo po primorski avtocesti.

Primorski kraji in ljudje

Janja Mertinc: Življenje je lepše, če misliš in delaš dobro

24. 9. 2023

V oddaji Primorski kraji in ljudje smo spoznali upokojenko Janjo Mertinc, ki je v začetku leta Domu upokojencev Izola ponudila svojo prostovoljno pomoč. Petje jo osrečuje, želela je, da bi to občutili tudi drugi. S pevkami, stanovalkami doma, so ustanovile pevsko skupino Metuljčice. V teh dneh so imele prvi nastop za stanovalce, ki je bila nekakšna generalka pred nastopom na prireditvi, ko bo dom obeležil 70 let delovanja.

10 min

V oddaji Primorski kraji in ljudje smo spoznali upokojenko Janjo Mertinc, ki je v začetku leta Domu upokojencev Izola ponudila svojo prostovoljno pomoč. Petje jo osrečuje, želela je, da bi to občutili tudi drugi. S pevkami, stanovalkami doma, so ustanovile pevsko skupino Metuljčice. V teh dneh so imele prvi nastop za stanovalce, ki je bila nekakšna generalka pred nastopom na prireditvi, ko bo dom obeležil 70 let delovanja.

Primorski kraji in ljudje

Erika Gregorič: Če sem hotela poster, sem si ga morala narisati

10. 9. 2023

Erika Gregorič je izolska ljubiteljska ilustratorka in pisateljica. Širša javnost jo pozna predvsem po junakih japonskih risank, ki so jo v otroštvu tako zelo prevzeli, da so postali glavni motiv njenega umetniškega ustvarjanja. Gre predvsem za risanje stripov in animacij v japonskem manga oziroma anime slogu. Erika Gregorič se sicer ukvarja tudi s pisanjem. Je avtorica člankov o fantazijski književnosti, ki je bila tudi tema njene magistrske naloge. Zanjo je prejela Kosovelovo nagrado Univerze na Primorskem. Z Eriko Gregorič, ki se zadnja leta predstavlja z umetniškim imenom Arti Reika, se je pogovarjala Jasna Preskar.

11 min

Erika Gregorič je izolska ljubiteljska ilustratorka in pisateljica. Širša javnost jo pozna predvsem po junakih japonskih risank, ki so jo v otroštvu tako zelo prevzeli, da so postali glavni motiv njenega umetniškega ustvarjanja. Gre predvsem za risanje stripov in animacij v japonskem manga oziroma anime slogu. Erika Gregorič se sicer ukvarja tudi s pisanjem. Je avtorica člankov o fantazijski književnosti, ki je bila tudi tema njene magistrske naloge. Zanjo je prejela Kosovelovo nagrado Univerze na Primorskem. Z Eriko Gregorič, ki se zadnja leta predstavlja z umetniškim imenom Arti Reika, se je pogovarjala Jasna Preskar.

Primorski kraji in ljudje

Šolski spomini iz Dekanov in okoliša

4. 9. 2023

Na Osnovni šoli v Dekanih nastaja zbornik o razvejanem šolstvu na tem območju. Letos mineva namreč 70 let, kar je bila zgrajena stavba današnje šole, ki je povezana s širokim okolišem, kjer so nekoč imeli tudi vaške šole. Teh je bilo skupno dvanajst. O šolskih spominih v današnji oddaji Primorski kraji in ljudje.

16 min

Na Osnovni šoli v Dekanih nastaja zbornik o razvejanem šolstvu na tem območju. Letos mineva namreč 70 let, kar je bila zgrajena stavba današnje šole, ki je povezana s širokim okolišem, kjer so nekoč imeli tudi vaške šole. Teh je bilo skupno dvanajst. O šolskih spominih v današnji oddaji Primorski kraji in ljudje.

Primorski kraji in ljudje

Vsestranska umetnica Jana Korečič: V današnji družbi se počutim izgubljeno

20. 8. 2023

Jana Korečič iz Vrtojbe je vsestranska umetnica, ki obožuje božič. Po nekaj letih poučevanja italijanskega jezika in sociologije, je vso svojo energijo usmerila v umetnost. Tega novega poslanstva se je lotila zelo široko. Je slikarka, ilustratorka, avtorica več otroških knjig, snema videe v stop-motion tehniki, v "prostem času" je tudi restavratorka starega pohištva. V odnosih je avtentična in iskrena. Letos je izdala prvi mladinski roman Neon, v katerem se Elli pridružimo v potovanju med vzporednimi vesolji. V novogoriškem studiu se je z njo pogovarjala Mateja Grebenjak

17 min

Jana Korečič iz Vrtojbe je vsestranska umetnica, ki obožuje božič. Po nekaj letih poučevanja italijanskega jezika in sociologije, je vso svojo energijo usmerila v umetnost. Tega novega poslanstva se je lotila zelo široko. Je slikarka, ilustratorka, avtorica več otroških knjig, snema videe v stop-motion tehniki, v "prostem času" je tudi restavratorka starega pohištva. V odnosih je avtentična in iskrena. Letos je izdala prvi mladinski roman Neon, v katerem se Elli pridružimo v potovanju med vzporednimi vesolji. V novogoriškem studiu se je z njo pogovarjala Mateja Grebenjak


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine