Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pred tednom dni se je v briški renesančni vili v Vipolžah začela 54. revija Primorska poje. Po dveh letih je ta največji čezmejni pevski dogodek znova zaživel celovito, s koncerti, druženji in številnimi obiskovalci. Letošnji slogan se glasi »Naj gre pesem med ljudi« in že pred koncertom je bilo med pevci čutiti vznemirjenost ob pričakovanju pevskega praznika v polnem sijaju. Tam je bila tudi naša terenska ekipa s producentko Ksenijo Kos, tonskima mojstroma Tadejem Tadičem in Mitjo Maršičem ter Boštjanom Simčičem, ki je uvodni večer zaobjel v naslednji reportaži.
Pred tednom dni se je v briški renesančni vili v Vipolžah začela 54. revija Primorska poje. Po dveh letih je ta največji čezmejni pevski dogodek znova zaživel celovito, s koncerti, druženji in številnimi obiskovalci. Letošnji slogan se glasi »Naj gre pesem med ljudi« in že pred koncertom je bilo med pevci čutiti vznemirjenost ob pričakovanju pevskega praznika v polnem sijaju. Tam je bila tudi naša terenska ekipa s producentko Ksenijo Kos, tonskima mojstroma Tadejem Tadičem in Mitjo Maršičem ter Boštjanom Simčičem, ki je uvodni večer zaobjel v naslednji reportaži.
Marsikateri novinar je prvi stik s poklicem dobil pri delu na šolskem radiu. Tudi avtorica današnje oddaje Primorski kraji in ljudje. Oddaje, ki jih je slišati prek ozvočenja na šolskih hodnikih, so danes lahko sestavni del predmeta vzgoja za medije. Radio Kosovel nastaja v Sežani, kamor se je z Maksimom Verganom in Davorinom Lovrečičem v reportažnem avtu zapeljala Tjaša Škamperle.
Marsikateri novinar je prvi stik s poklicem dobil pri delu na šolskem radiu. Tudi avtorica današnje oddaje Primorski kraji in ljudje. Oddaje, ki jih je slišati prek ozvočenja na šolskih hodnikih, so danes lahko sestavni del predmeta vzgoja za medije. Radio Kosovel nastaja v Sežani, kamor se je z Maksimom Verganom in Davorinom Lovrečičem v reportažnem avtu zapeljala Tjaša Škamperle.
Lani poleti je tudi Izola dobila svoji 'kurjeri'. Gre za električna minibusa, ki občane brezplačno zapeljeta do upravne enote, pokopališča, trgovin na obrobju mesta, medgeneracijskega centra ali doma upokojencev. Dnevno prepeljeta v povprečju 80 potnikov, poleti nekaj več, pozimi malo manj. Ker je zanimanje za prevoz na splošno veliko, naročila pa sprejema neposredno voznik, je včasih težko vzpostaviti zvezo in naročiti prevoz. A vztrajnost in potrpljenje se načeloma vedno izplačata, zagotavljajo redni uporabniki. Z njimi, voznikom in predstavnico občine se je o kurjerah za oddajo Primorski kraji in ljudje pogovarjala Jasna Preskar.
Lani poleti je tudi Izola dobila svoji 'kurjeri'. Gre za električna minibusa, ki občane brezplačno zapeljeta do upravne enote, pokopališča, trgovin na obrobju mesta, medgeneracijskega centra ali doma upokojencev. Dnevno prepeljeta v povprečju 80 potnikov, poleti nekaj več, pozimi malo manj. Ker je zanimanje za prevoz na splošno veliko, naročila pa sprejema neposredno voznik, je včasih težko vzpostaviti zvezo in naročiti prevoz. A vztrajnost in potrpljenje se načeloma vedno izplačata, zagotavljajo redni uporabniki. Z njimi, voznikom in predstavnico občine se je o kurjerah za oddajo Primorski kraji in ljudje pogovarjala Jasna Preskar.
V Opatjem selu imajo dolgoletno tradicijo pustovanja. Po nekaterih pričevanjih so pust praznovali že v času Avstro-Ogrske monarhije. Opajci še danes nadaljujejo z značilnimi pustnimi navadami. Vsako leto pa pripravijo tudi skupinsko masko, s katero sodelujejo na različnih pustnih povorkah. Opajski pust je obiskala Karin Zorn Čebokli.
V Opatjem selu imajo dolgoletno tradicijo pustovanja. Po nekaterih pričevanjih so pust praznovali že v času Avstro-Ogrske monarhije. Opajci še danes nadaljujejo z značilnimi pustnimi navadami. Vsako leto pa pripravijo tudi skupinsko masko, s katero sodelujejo na različnih pustnih povorkah. Opajski pust je obiskala Karin Zorn Čebokli.
Jana Bergant je dokaz, kako polno življenje lahko živimo, če sledimo svojim sanjam. Po tem, ko je celo življenje živela v Ljubljani, se je v nekem trenutku odločila, da zamenja okolje. Pot jo je pripeljala v dolino reke Dragonje, kjer se ukvarja z gojenjem avtohtonih istrskih zelišč ter s pridelavo hidrolatov in eteričnih olj.
Jana Bergant je dokaz, kako polno življenje lahko živimo, če sledimo svojim sanjam. Po tem, ko je celo življenje živela v Ljubljani, se je v nekem trenutku odločila, da zamenja okolje. Pot jo je pripeljala v dolino reke Dragonje, kjer se ukvarja z gojenjem avtohtonih istrskih zelišč ter s pridelavo hidrolatov in eteričnih olj.
V založbi knjigarne Libris je pred kratkim izšla knjiga "Razvoj izolske kirurgije in zgodbe kirurga", ki jo je napisal upokojen primarij doktor Stanislav Mahne. Je ugleden kirurg, v slovenskem prostoru eden od pionirjev pri uvajanju minimalno invazivnih tehnik na področju abdominalne kirurgije. Bil je predsednik Sveta zavoda Splošne bolnišnice Izola, več let tudi predstojnik Kirurškega oddelka in organizator pomembnih kongresov in simpozijev. Leta 2014 je bil pobudnik odprtja pro bono ambulante v Kopru, kjer še danes oskrbuje osebe brez zdravstvenega zavarovanja.
V založbi knjigarne Libris je pred kratkim izšla knjiga "Razvoj izolske kirurgije in zgodbe kirurga", ki jo je napisal upokojen primarij doktor Stanislav Mahne. Je ugleden kirurg, v slovenskem prostoru eden od pionirjev pri uvajanju minimalno invazivnih tehnik na področju abdominalne kirurgije. Bil je predsednik Sveta zavoda Splošne bolnišnice Izola, več let tudi predstojnik Kirurškega oddelka in organizator pomembnih kongresov in simpozijev. Leta 2014 je bil pobudnik odprtja pro bono ambulante v Kopru, kjer še danes oskrbuje osebe brez zdravstvenega zavarovanja.
Predstavljamo vam Marijio Kapušin iz Nove Gorice, prejemnico Plakete mestne občine Nova Gorica za posebne dosežke na področju kulture, minulo leto pa ji je Javni sklad kulturnih dejavnosti podelil Maroltovo listino.
Predstavljamo vam Marijio Kapušin iz Nove Gorice, prejemnico Plakete mestne občine Nova Gorica za posebne dosežke na področju kulture, minulo leto pa ji je Javni sklad kulturnih dejavnosti podelil Maroltovo listino.
Našo tokratno gostjo marsikdo pozna kot pobudnico akcije Pecivo za starejše, ki že sedem decembrov razveseljuje oskrbovancev domov na Goriškem. Ajda Miška je Novogoričanka, ki pa jo je njena strast naredila še malo Vrtojbenko. V hiši starih staršev namreč iz starih kosov pohištva ustvarja novo zgodbo. Spoznajmo še to njeno strast.
Našo tokratno gostjo marsikdo pozna kot pobudnico akcije Pecivo za starejše, ki že sedem decembrov razveseljuje oskrbovancev domov na Goriškem. Ajda Miška je Novogoričanka, ki pa jo je njena strast naredila še malo Vrtojbenko. V hiši starih staršev namreč iz starih kosov pohištva ustvarja novo zgodbo. Spoznajmo še to njeno strast.
V Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici je te dni na ogled razstava Podgrad na starih 'kartulinah', ki jo je pripravil Karlo Vičič, ljubiteljski zbiratelj starih razglednic in dokumentov. Svojo zbirko je prvič predstavil že pred več desetletji v domači gostilni Pri Sotlarjevih, kot upokojenec pa se zadnjih nekaj let še bolj posveča ureditvi zbirke in preučevanju starih dokumentov. Razstava starih razglednic prikazuje razvoj Podgrada od začetka izdaje razglednic, okoli leta 1873, poudarek pa je na prelomu 19. v 20. stoletje, tja do leta 1922.
V Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici je te dni na ogled razstava Podgrad na starih 'kartulinah', ki jo je pripravil Karlo Vičič, ljubiteljski zbiratelj starih razglednic in dokumentov. Svojo zbirko je prvič predstavil že pred več desetletji v domači gostilni Pri Sotlarjevih, kot upokojenec pa se zadnjih nekaj let še bolj posveča ureditvi zbirke in preučevanju starih dokumentov. Razstava starih razglednic prikazuje razvoj Podgrada od začetka izdaje razglednic, okoli leta 1873, poudarek pa je na prelomu 19. v 20. stoletje, tja do leta 1922.
Raziskovalni center za humanistiko Univerze v Novi Gorici je pred kratkim objavil edinstveno spletno zbirko v slovenskem prostoru z naslovom Pisma. V njej je objavljenih tisoč pisem najrazličnejših posameznikov iz časa, ko je bil takšen način dopisovanja ključno sredstvo sporazumevanja. Intimna korespondenca pisem nam razkrije, da zgodovina ni sestavljena le iz velikih zgodb in zmagovalcev, pač pa tudi iz malih ljudi, ki so bili največkrat prezrti, so Nataši Uršič povedali snovalci zbirke.
Raziskovalni center za humanistiko Univerze v Novi Gorici je pred kratkim objavil edinstveno spletno zbirko v slovenskem prostoru z naslovom Pisma. V njej je objavljenih tisoč pisem najrazličnejših posameznikov iz časa, ko je bil takšen način dopisovanja ključno sredstvo sporazumevanja. Intimna korespondenca pisem nam razkrije, da zgodovina ni sestavljena le iz velikih zgodb in zmagovalcev, pač pa tudi iz malih ljudi, ki so bili največkrat prezrti, so Nataši Uršič povedali snovalci zbirke.
V oddaji Primorski kraji in ljudje tokrat v ospredju Krajinski park Beka v hrpeljsko - kozinski občini. Gre za območje kulturne krajine, ki se ponaša z izjemnimi naravnimi danostmi in objekti kulturne dediščine. Krajinski park Beka obsega sotesko Glinščice z dolino Griže, ponornimi jamami pri Ocizli ter arheološkimi najdišči Lorencon, Tabor nad Botačem in Sela na Malem Krasu. Več Vesna Potočar Godnič.
V oddaji Primorski kraji in ljudje tokrat v ospredju Krajinski park Beka v hrpeljsko - kozinski občini. Gre za območje kulturne krajine, ki se ponaša z izjemnimi naravnimi danostmi in objekti kulturne dediščine. Krajinski park Beka obsega sotesko Glinščice z dolino Griže, ponornimi jamami pri Ocizli ter arheološkimi najdišči Lorencon, Tabor nad Botačem in Sela na Malem Krasu. Več Vesna Potočar Godnič.
Nekoč so okoli vasi s trudom nastajale njive, obdajale so jih neobdelane površine. Večina kmetov je imela le nekaj glav živine, tudi delovne sile ni bilo dovolj, zato so se ljudje združevali in si pomagali bodisi pri paši kot pri pobiranju lesa za kurjavo ter urejali, kar je večina potrebovala: predvsem vodne izvire, poti in mostove. Tako v knjigi "Poznane neznanke" o oblikovanju srenj, jusov piše Vojko Kocjančič, dolgoletni kulturni delavec in srenjaš, doma iz Krogelj v občini Dolina. Ob raziskovanju arhivskega gradiva o srenjah v Trstu, na Dunaju, v Ljubljani in Kopru je več let zbiral dokumente, sodbe, pa tudi zgodbe, ki pričajo o solidarnosti ter medsebojnem povezovanju.
Nekoč so okoli vasi s trudom nastajale njive, obdajale so jih neobdelane površine. Večina kmetov je imela le nekaj glav živine, tudi delovne sile ni bilo dovolj, zato so se ljudje združevali in si pomagali bodisi pri paši kot pri pobiranju lesa za kurjavo ter urejali, kar je večina potrebovala: predvsem vodne izvire, poti in mostove. Tako v knjigi "Poznane neznanke" o oblikovanju srenj, jusov piše Vojko Kocjančič, dolgoletni kulturni delavec in srenjaš, doma iz Krogelj v občini Dolina. Ob raziskovanju arhivskega gradiva o srenjah v Trstu, na Dunaju, v Ljubljani in Kopru je več let zbiral dokumente, sodbe, pa tudi zgodbe, ki pričajo o solidarnosti ter medsebojnem povezovanju.
Dr. Matej Šekli je pravkar končal štiriletni mandat predsednika Slavističnega društva Slovenija. Leta 2007 je doktoriral iz jezikoslovja. Predava na Oddelku za slavistiko in na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je sodelavec Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Z njim se je pogovarjala Smilja Baranja.
Dr. Matej Šekli je pravkar končal štiriletni mandat predsednika Slavističnega društva Slovenija. Leta 2007 je doktoriral iz jezikoslovja. Predava na Oddelku za slavistiko in na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je sodelavec Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Z njim se je pogovarjala Smilja Baranja.
Franc in Zoran Jerončič, oče in sin z vedno tlečo željo po zapisovanju etnološkega, zgodovinskega in jezikovnega bogastva, sta spet združila moči in izdala že peto knjigo. Mejna reka Idrija je njen naslov, gre za zgodovinsko raziskovalno delo, vsebuje pa tudi pripovedi o dogodkih, povezanih prav z reko Idrijo. Zoran Jerončič je za knjigo opravil vse terensko delo in prehodil dobrih 25 kilometrov ter lociral in opisal vse mline, mostove, tolmune in pritoke ob reki. Spremno besedo h knjigi je prispeval zgodovinar iz Ročinja, Robert Devetak, v kateri je orisal zgodovinsko dogajanje povezano z reko, ki je morda edinstvena v Evropi, saj po njej meja poteka več kot 500 let. Oddaja je pripravil Boštjan Simčič.
Franc in Zoran Jerončič, oče in sin z vedno tlečo željo po zapisovanju etnološkega, zgodovinskega in jezikovnega bogastva, sta spet združila moči in izdala že peto knjigo. Mejna reka Idrija je njen naslov, gre za zgodovinsko raziskovalno delo, vsebuje pa tudi pripovedi o dogodkih, povezanih prav z reko Idrijo. Zoran Jerončič je za knjigo opravil vse terensko delo in prehodil dobrih 25 kilometrov ter lociral in opisal vse mline, mostove, tolmune in pritoke ob reki. Spremno besedo h knjigi je prispeval zgodovinar iz Ročinja, Robert Devetak, v kateri je orisal zgodovinsko dogajanje povezano z reko, ki je morda edinstvena v Evropi, saj po njej meja poteka več kot 500 let. Oddaja je pripravil Boštjan Simčič.
Učenci in učitelji izolskih osnovnih šol Dante Alighieri, Livade in Vojke Šmuc so dokazali, da se da s skupnimi močmi doseči marsikaj. Navdih, ki so ga dobili pri raziskovanju tradicije, kulture, jezika in drugih posebnosti domačega kraja, so prelili v ilustracije, kratke pripovedi, pesmi in druge izrazne oblike ter jih objavili v knjigi 'Izolski bokon za vsak štajon'. Rdeča nit večine prispevkov je kulinarika. O vsebini in tudi prireditvi, s katero so učenci in učitelji obeležili izid knjige, več v naslednjem prispevku Jasne Preskar.
Učenci in učitelji izolskih osnovnih šol Dante Alighieri, Livade in Vojke Šmuc so dokazali, da se da s skupnimi močmi doseči marsikaj. Navdih, ki so ga dobili pri raziskovanju tradicije, kulture, jezika in drugih posebnosti domačega kraja, so prelili v ilustracije, kratke pripovedi, pesmi in druge izrazne oblike ter jih objavili v knjigi 'Izolski bokon za vsak štajon'. Rdeča nit večine prispevkov je kulinarika. O vsebini in tudi prireditvi, s katero so učenci in učitelji obeležili izid knjige, več v naslednjem prispevku Jasne Preskar.
Strunjanska dolina se jeseni pobarva v oranžno-rdeče barve. Takrat zori kaki, sadež, ki izvira iz Kitajske in ki mu pravijo tudi sadež bogov ali zlato jabolko. Tradicionalnega praznika kakijev v Strunjanu tudi letos ne bo. Turistično društvo Solinar Strunjan pa od 1. do 13. novembra vabi na dneve odprtih vrat strunjanskih kmetij. Začetniki turistične promocije kakija in pridelovalcev tudi s tem uresničujejo vizijo, ki so jo imeli pred več kot 20 leti. To je, da ljudje z različnih koncev naše in sosednjih držav prihaJajo po kaki neposredno v Strunjan. Tja se je odpravila tudi Mateja Brežan.
Strunjanska dolina se jeseni pobarva v oranžno-rdeče barve. Takrat zori kaki, sadež, ki izvira iz Kitajske in ki mu pravijo tudi sadež bogov ali zlato jabolko. Tradicionalnega praznika kakijev v Strunjanu tudi letos ne bo. Turistično društvo Solinar Strunjan pa od 1. do 13. novembra vabi na dneve odprtih vrat strunjanskih kmetij. Začetniki turistične promocije kakija in pridelovalcev tudi s tem uresničujejo vizijo, ki so jo imeli pred več kot 20 leti. To je, da ljudje z različnih koncev naše in sosednjih držav prihaJajo po kaki neposredno v Strunjan. Tja se je odpravila tudi Mateja Brežan.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo obiskali vas Žirje, ki je od Sežane oddaljena 5 minut vožnje. Tam živi Janko Samsa, znan po svoji doslednosti in natančnosti. Ko je temu dodal raziskovalno žilico in rokodelsko spretnost, se je rodila dejavnost, zaradi katere je danes naš gost: je avtor 150 lesenih miniatur, pomanjšav tovornih, delovnih, kmečkih in furmanskih voz, ročnih vozičkov, vinskih preš in železniških lokomotiv ter edini v Sloveniji, ki se lahko pohvali, da so čisto vse prave kopije originalov.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo obiskali vas Žirje, ki je od Sežane oddaljena 5 minut vožnje. Tam živi Janko Samsa, znan po svoji doslednosti in natančnosti. Ko je temu dodal raziskovalno žilico in rokodelsko spretnost, se je rodila dejavnost, zaradi katere je danes naš gost: je avtor 150 lesenih miniatur, pomanjšav tovornih, delovnih, kmečkih in furmanskih voz, ročnih vozičkov, vinskih preš in železniških lokomotiv ter edini v Sloveniji, ki se lahko pohvali, da so čisto vse prave kopije originalov.
V Rodiku je znova dišalo po pečenem kostanju. Po dveh letih premora so tam pripravili tradicionalni Kostanjev praznik. Že 21-i. Domači kostanjarji so zakurili pod bakrenimi kotli, rodiške gospodinje so na ogled in pokušino postavile sladke dobrote iz kostanja. Praznik jeseni je v Rodiku povezna tudi s športom in rekreacijo. Pohodniki so na pot okoli vasi spoznali bogato vaško pripovedno izročilo, kolesarji so na 40 kilometrov dolgi poti raziskovali Brkine, na kostanjevem teku so se pomerili tekači. Že tradicionalno se je v vasi odvil turnir v pastirski igri na škrabe. Kostanja ni zmanjkalo, saj je letos letina obilna, je povedala predstavnica domačega Turističnega društva in krajevne skupnosti, Valerija Pučko.
V Rodiku je znova dišalo po pečenem kostanju. Po dveh letih premora so tam pripravili tradicionalni Kostanjev praznik. Že 21-i. Domači kostanjarji so zakurili pod bakrenimi kotli, rodiške gospodinje so na ogled in pokušino postavile sladke dobrote iz kostanja. Praznik jeseni je v Rodiku povezna tudi s športom in rekreacijo. Pohodniki so na pot okoli vasi spoznali bogato vaško pripovedno izročilo, kolesarji so na 40 kilometrov dolgi poti raziskovali Brkine, na kostanjevem teku so se pomerili tekači. Že tradicionalno se je v vasi odvil turnir v pastirski igri na škrabe. Kostanja ni zmanjkalo, saj je letos letina obilna, je povedala predstavnica domačega Turističnega društva in krajevne skupnosti, Valerija Pučko.
Miren, ki leži tik ob italijanski meji, je prvi vikend sepetembra praznoval 100 let nogometa v kraju. Vsepovsod so visele klubske zastave slovenskega tretjeligaša Adria Miren, član vodstva kluba Peter Budin pa je ob tej priložnosti predstavil obsežno knjižno delo z naslovom "Miren nogometni stoletnik 1922-2022, trdoživost in entuziazem". S kronistom mirenskega dogajanja se je pogovarjala Eva Furlan.
Miren, ki leži tik ob italijanski meji, je prvi vikend sepetembra praznoval 100 let nogometa v kraju. Vsepovsod so visele klubske zastave slovenskega tretjeligaša Adria Miren, član vodstva kluba Peter Budin pa je ob tej priložnosti predstavil obsežno knjižno delo z naslovom "Miren nogometni stoletnik 1922-2022, trdoživost in entuziazem". S kronistom mirenskega dogajanja se je pogovarjala Eva Furlan.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo obiskali Solkan, kjer so v Mizarskem muzeju z razstavo in zbornikom obeležili 20. letnico ustanovitve Rezbarskega, intarzijskega in restavratorskega društva. Mizarska tradicija je bila na prelomu prejšnjega stoletja v Solkanu zelo živa, saj se je skoraj iz vsake hiše slišalo skobliče, dleta in žage. Od približno 350 mizarjev je danes ostal le še eden. Na mizarsko dediščino tako spominjata le Mizarska ulica in muzej. Nataši Uršič ga je razkazal predsednik društva Jožko Markič.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo obiskali Solkan, kjer so v Mizarskem muzeju z razstavo in zbornikom obeležili 20. letnico ustanovitve Rezbarskega, intarzijskega in restavratorskega društva. Mizarska tradicija je bila na prelomu prejšnjega stoletja v Solkanu zelo živa, saj se je skoraj iz vsake hiše slišalo skobliče, dleta in žage. Od približno 350 mizarjev je danes ostal le še eden. Na mizarsko dediščino tako spominjata le Mizarska ulica in muzej. Nataši Uršič ga je razkazal predsednik društva Jožko Markič.
Veliko razlogov je, da se boste morda, po oddaji Primorski kraji in ljudje, odpravili v Pivko. Za vas se potepamo po deželi Martina Krpana, junaka danes ponarodele slovenske pripovedke Frana Levstika.
Veliko razlogov je, da se boste morda, po oddaji Primorski kraji in ljudje, odpravili v Pivko. Za vas se potepamo po deželi Martina Krpana, junaka danes ponarodele slovenske pripovedke Frana Levstika.
Ženske v kmetijstvu držijo tri vogale hiše, četudi se jih morda v javnosti ob podeljevanju priznanj in nagrad toliko ne vidi. Uspešnost kmetije je odvisna prav od povezanosti in vključevanja vseh družinskih članov v delo in od nenehnega nadgrajevanja znanja in tehnologije. Primer dobre prakse je kmetija Petelin-Rogelja v Tomaju, kjer sta pomembno sled pustili ženski že v 16.stoletju.
Ženske v kmetijstvu držijo tri vogale hiše, četudi se jih morda v javnosti ob podeljevanju priznanj in nagrad toliko ne vidi. Uspešnost kmetije je odvisna prav od povezanosti in vključevanja vseh družinskih članov v delo in od nenehnega nadgrajevanja znanja in tehnologije. Primer dobre prakse je kmetija Petelin-Rogelja v Tomaju, kjer sta pomembno sled pustili ženski že v 16.stoletju.
Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici na svoji spletni strani "Pisma" redno objavlja odlomke iz starih pisem. Elektronska zbirka vsebuje stara slovenska pisma. Njihove avtorice in avtorji so pripadali različnim družbenim razredom, poklicem in življenjskim obdobjem. Nekateri zapisi ponujajo vpogled v vsakdanje življenje na Primorskem med obema vojnama, v zbirki so tudi pisma umetnic, aleksandrink in podeželskih žensk. Vsem piscem je skupno, da so pisali v slovenščini. Zbirko nam bosta predstavili urednica Katja Mihurko Poniž in raziskovalka Ivana Zajc.
Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici na svoji spletni strani "Pisma" redno objavlja odlomke iz starih pisem. Elektronska zbirka vsebuje stara slovenska pisma. Njihove avtorice in avtorji so pripadali različnim družbenim razredom, poklicem in življenjskim obdobjem. Nekateri zapisi ponujajo vpogled v vsakdanje življenje na Primorskem med obema vojnama, v zbirki so tudi pisma umetnic, aleksandrink in podeželskih žensk. Vsem piscem je skupno, da so pisali v slovenščini. Zbirko nam bosta predstavili urednica Katja Mihurko Poniž in raziskovalka Ivana Zajc.
V oddaji Primorski kraji in ljudje vam bomo predstavili Sanelo Kadić in Rozano Prešeren iz Izole, ki sta v okviru natečaja 'Dan z domačinom' prevzeli vlogo gostiteljic in vodičk obeh nagrajencev. Sanela je Urši z Goriškega razkazala mesto, Rozana pa Tomažu iz Zasavja izolsko podeželje. Kaj vse so doživeli skupaj, je med njihovim enodnevnim druženjem posnela kamera. Iz posnetkov bosta nastala dva dokumentarna videa, ki bosta luč sveta ugledala po poletju, danes pa bodo svoja doživetja predstavili še radijskim poslušalcem. Pred mikrofon jih je povabila Jasna Preskar.
V oddaji Primorski kraji in ljudje vam bomo predstavili Sanelo Kadić in Rozano Prešeren iz Izole, ki sta v okviru natečaja 'Dan z domačinom' prevzeli vlogo gostiteljic in vodičk obeh nagrajencev. Sanela je Urši z Goriškega razkazala mesto, Rozana pa Tomažu iz Zasavja izolsko podeželje. Kaj vse so doživeli skupaj, je med njihovim enodnevnim druženjem posnela kamera. Iz posnetkov bosta nastala dva dokumentarna videa, ki bosta luč sveta ugledala po poletju, danes pa bodo svoja doživetja predstavili še radijskim poslušalcem. Pred mikrofon jih je povabila Jasna Preskar.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje se odpravljamo na Bistriško. V Jasen, kjer je doma Rihard Baša, ki je v prvi vrsti kuhar. Tak, ki ima rad tradicionalno kuhinjo in lokalne sestavine.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje se odpravljamo na Bistriško. V Jasen, kjer je doma Rihard Baša, ki je v prvi vrsti kuhar. Tak, ki ima rad tradicionalno kuhinjo in lokalne sestavine.
Jota, supe, kuglef - to je le nekaj dobrot iz domače kuharske zakladnice iz Doline pri Trstu. Recepte po satrem so zbrali v Slovenskem kulturnem društvu Valentin Vodnik. K sodelovanju so povabili krajane, ki so odprli svoje kuhinje in postopke priprave tudi prikazali. O Dolinski kuhinjski zakladnici sta tako nastala video in koledar. V društvu so že pred leti sicer popisali pričevanja o bogastvu vodnih virov dolinskega območja.
Jota, supe, kuglef - to je le nekaj dobrot iz domače kuharske zakladnice iz Doline pri Trstu. Recepte po satrem so zbrali v Slovenskem kulturnem društvu Valentin Vodnik. K sodelovanju so povabili krajane, ki so odprli svoje kuhinje in postopke priprave tudi prikazali. O Dolinski kuhinjski zakladnici sta tako nastala video in koledar. V društvu so že pred leti sicer popisali pričevanja o bogastvu vodnih virov dolinskega območja.
5. maja je minilo deset let od smrti ajdovskega bibliofila, zbiralca fosilov in raziskovalca tehnične dediščine Stanislava Bačarja. Ob tej priložnosti sta se ajdovski Lavričeva knjižnica in Pilonova galerija rojaku poklonili z razstavo z naslovom 'Stanislav Bačar, iskalec biserov med knjigami.' V Pilonovi galeriji je na ogled izbor knjig iz njegove bogate knjižnice, ki obsega tako raritete kot prvotiske, nekatere izmed njih so tudi edini primerek v Sloveniji.
5. maja je minilo deset let od smrti ajdovskega bibliofila, zbiralca fosilov in raziskovalca tehnične dediščine Stanislava Bačarja. Ob tej priložnosti sta se ajdovski Lavričeva knjižnica in Pilonova galerija rojaku poklonili z razstavo z naslovom 'Stanislav Bačar, iskalec biserov med knjigami.' V Pilonovi galeriji je na ogled izbor knjig iz njegove bogate knjižnice, ki obsega tako raritete kot prvotiske, nekatere izmed njih so tudi edini primerek v Sloveniji.
Biodiverziteta je raznovrstnost življenja. Zakaj je pomembna, izveste v tokratni oddaji, v kateri je naš gost dr. Andrej Sovinc. Zadnja raziskava pravi, da bo do leta 2100 izumrlo 90 % vseh živih bitij v oceanih in da je najbolj ogroženo morje na svetu prav Jadransko. In še dejstvo, ki se meri v minutah: v času trajanja te oddaje bo izginilo za 200 nogometnih igrišč tropskega pragozda. Bomo ukrepali?
Biodiverziteta je raznovrstnost življenja. Zakaj je pomembna, izveste v tokratni oddaji, v kateri je naš gost dr. Andrej Sovinc. Zadnja raziskava pravi, da bo do leta 2100 izumrlo 90 % vseh živih bitij v oceanih in da je najbolj ogroženo morje na svetu prav Jadransko. In še dejstvo, ki se meri v minutah: v času trajanja te oddaje bo izginilo za 200 nogometnih igrišč tropskega pragozda. Bomo ukrepali?
Po turističnem bumu v Posočju in Brdih postaja dolina pod Kucljem, Čavnom in obronki Trnovskega gozda naslednja najbolj prepoznavna destinacija Primorske. Kot je že običajno so jo morali najprej »odkriti« tujci, ki v zadnjem času ne skoparijo s hvalospevi o pokrajini, vinu, hrani, mirnemu življenjskemu utripu, čistemu okolju in prijaznim ljudem. Tudi zaradi zadnje reportaže CNN-a imajo ponudniki v teh pomladnih mesecih zasedene že skoraj vse namestitve. Obiskovalci jo lahko v teh dneh doživite v okviru Kulinaričnega meseca Okusi Vipavske doline. Oddajo je pripravila Nataša Uršič. Avtor fotografije: Matjaž Prešeren
Po turističnem bumu v Posočju in Brdih postaja dolina pod Kucljem, Čavnom in obronki Trnovskega gozda naslednja najbolj prepoznavna destinacija Primorske. Kot je že običajno so jo morali najprej »odkriti« tujci, ki v zadnjem času ne skoparijo s hvalospevi o pokrajini, vinu, hrani, mirnemu življenjskemu utripu, čistemu okolju in prijaznim ljudem. Tudi zaradi zadnje reportaže CNN-a imajo ponudniki v teh pomladnih mesecih zasedene že skoraj vse namestitve. Obiskovalci jo lahko v teh dneh doživite v okviru Kulinaričnega meseca Okusi Vipavske doline. Oddajo je pripravila Nataša Uršič. Avtor fotografije: Matjaž Prešeren
Pihalni orkester Komen, edini slovenski ljubiteljski glasbeni sestav, ki je nastopil v sloviti Zlati dvorani na Dunaju in v dvorani Berlinske filharmonije, letos obeležuje 25-letnico delovanja. Mladostna energija, glasbene delavnice, poletna orkestrska šola in letos tudi skladateljskih natečaj Musikras, maskota Pokovčka, karte Spomin z motivi glasbenikov zaznamujejo jubilejno leto sestava. V Godbenem domu v Komnu se je orkestru pridružila Tatjana Gregorič in pred mikrofon povabila predsednika Evgena Kavčiča, dirigenta Matijo Tavčarja in dva člana sestava, Ano Rojc in Gabriela Simčiča.
Pihalni orkester Komen, edini slovenski ljubiteljski glasbeni sestav, ki je nastopil v sloviti Zlati dvorani na Dunaju in v dvorani Berlinske filharmonije, letos obeležuje 25-letnico delovanja. Mladostna energija, glasbene delavnice, poletna orkestrska šola in letos tudi skladateljskih natečaj Musikras, maskota Pokovčka, karte Spomin z motivi glasbenikov zaznamujejo jubilejno leto sestava. V Godbenem domu v Komnu se je orkestru pridružila Tatjana Gregorič in pred mikrofon povabila predsednika Evgena Kavčiča, dirigenta Matijo Tavčarja in dva člana sestava, Ano Rojc in Gabriela Simčiča.
Letos mineva 100 let od ustanovitve jezikovnega krožka Odvada. Odvadarji so delovali od leta 1922 do 1929, da bi čim bolj zaščitili materinščino. O programu krožka in o razmerah, v katerih je deloval, se je Smilja Baranja pogovarjala s prof. Marijo Pirjevec Paternu.
Letos mineva 100 let od ustanovitve jezikovnega krožka Odvada. Odvadarji so delovali od leta 1922 do 1929, da bi čim bolj zaščitili materinščino. O programu krožka in o razmerah, v katerih je deloval, se je Smilja Baranja pogovarjala s prof. Marijo Pirjevec Paternu.
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Za kristjane je praznik veselja in upanja; verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje. Velikonočne tradicije se v veliki meri od države do države razlikujejo. Ker je to premičen praznik, je vsako leto različen tudi datum obeležja. Praznik ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. Mateja Brežan se je o tem pogovarjala z izr. prof. dr. Katjo Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Za kristjane je praznik veselja in upanja; verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje. Velikonočne tradicije se v veliki meri od države do države razlikujejo. Ker je to premičen praznik, je vsako leto različen tudi datum obeležja. Praznik ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. Mateja Brežan se je o tem pogovarjala z izr. prof. dr. Katjo Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Izteka se teden, v katerem smo praznovali dve pomembni obletnici skladateljev Giuseppeja Tartinija in Vladimirja Lovca. Medtem ko je Tartini z več jubileji postal že piranska blagovna znamka, se je Vladimirju Lovcu koprska javnost prvič poklonila v večjem obsegu. Tako je stota obletnica njegovega rojstva postala tudi priložnost za obujanje spominov. In prav tem posvečamo današnjo oddajo, saj bomo v njej spoznali Primorce, ki so ga kot nekdanji sodelavci, učenci ali prijatelji ohranili v svojih spominih. Med njimi je tudi nekaj znanih osebnosti, kot so glasbeniki in glasbeni pedagogi Nadja Žerjal, Borut Logar, Nuša Gregorič in Vlado Batista, naši radijski sodelavki Branka Kljun in Janja Lešnik ter slikar Tomo Vran. .
Izteka se teden, v katerem smo praznovali dve pomembni obletnici skladateljev Giuseppeja Tartinija in Vladimirja Lovca. Medtem ko je Tartini z več jubileji postal že piranska blagovna znamka, se je Vladimirju Lovcu koprska javnost prvič poklonila v večjem obsegu. Tako je stota obletnica njegovega rojstva postala tudi priložnost za obujanje spominov. In prav tem posvečamo današnjo oddajo, saj bomo v njej spoznali Primorce, ki so ga kot nekdanji sodelavci, učenci ali prijatelji ohranili v svojih spominih. Med njimi je tudi nekaj znanih osebnosti, kot so glasbeniki in glasbeni pedagogi Nadja Žerjal, Borut Logar, Nuša Gregorič in Vlado Batista, naši radijski sodelavki Branka Kljun in Janja Lešnik ter slikar Tomo Vran. .
V Škrabčevi knjižnici Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici so pred dnevi razvozlali dolgoletno skrivnost. Leta so v trezorju med dragocenimi inkunabulami hranili tudi zelo staro in precej poškodovano knjigo, o kateri niso vedeli ne njenega naslova ne kdo je avtor. Zahvaljujoč spletu dogodkov so odkrili, da gre za še eno inkunabulo z letnico 1496. Knjigo si je od blizu ogledala Karin Zorn Čebokli.
V Škrabčevi knjižnici Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici so pred dnevi razvozlali dolgoletno skrivnost. Leta so v trezorju med dragocenimi inkunabulami hranili tudi zelo staro in precej poškodovano knjigo, o kateri niso vedeli ne njenega naslova ne kdo je avtor. Zahvaljujoč spletu dogodkov so odkrili, da gre za še eno inkunabulo z letnico 1496. Knjigo si je od blizu ogledala Karin Zorn Čebokli.
Vas Parecag se sonči na južnih pobočjih griča Kaštelir s pogledom na Sečoveljske soline. Ta lega očitno zelo ustreza drevesastim alojam. Claudia Ruzzier-Černe in njen soprog Lado sta jih v lastni vrtnariji uspela vzgojiti več tisoč. Ko spomladi zacvetijo, rastlinjaki zaživijo v živo oranžni barvi cvetov. Claudio delo z alojami navdušuje in v rastlinjaku bi v njihovi družbi lahko preživela ves dan. To ji da energijo, pravi. Včasih katero tudi poboža. Brez lista alojinega lista in napitka pa ne gre nikamor. Zakaj, nam je povedala ob našem obisku.
Vas Parecag se sonči na južnih pobočjih griča Kaštelir s pogledom na Sečoveljske soline. Ta lega očitno zelo ustreza drevesastim alojam. Claudia Ruzzier-Černe in njen soprog Lado sta jih v lastni vrtnariji uspela vzgojiti več tisoč. Ko spomladi zacvetijo, rastlinjaki zaživijo v živo oranžni barvi cvetov. Claudio delo z alojami navdušuje in v rastlinjaku bi v njihovi družbi lahko preživela ves dan. To ji da energijo, pravi. Včasih katero tudi poboža. Brez lista alojinega lista in napitka pa ne gre nikamor. Zakaj, nam je povedala ob našem obisku.
V oddaji Primorski kraji in ljudje smo ponudili idejo, kako lahko preživimo pomladni dan. Iskali smo veter v laseh, pomladne utrinke na izjemni primorski učni poti. Rdeča nit oddaje so bile knjige Pomladni dan, novela Pot v Tolmin našega velikega pisatelja, prevajalca in dramatika Cirila Kosmača ter Kosmačevih še neobjavljenih del, ki sta jo uredila in izdala Boštjan Gombač in Kosmačeva hči Nanča Kosmač Kogej. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.
V oddaji Primorski kraji in ljudje smo ponudili idejo, kako lahko preživimo pomladni dan. Iskali smo veter v laseh, pomladne utrinke na izjemni primorski učni poti. Rdeča nit oddaje so bile knjige Pomladni dan, novela Pot v Tolmin našega velikega pisatelja, prevajalca in dramatika Cirila Kosmača ter Kosmačevih še neobjavljenih del, ki sta jo uredila in izdala Boštjan Gombač in Kosmačeva hči Nanča Kosmač Kogej. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.
Yuliia Volk je ena tistih Ukrajink, ki so se na Primorsko preselile že pred vojno. Prihaja iz mesta Mashivka, ki leži v centralni Ukrajini v okraju Poltava in je 120 kilometrov oddaljeno od Harkova. Na novogoriško Univerzo je pred osmimi leti prišla na študijsko izmenjavo potem se je zaljubila, poročila in ostala tukaj. Z družino živi v Čepovanu. Nataši Uršič je povedala, kako njena družina doživlja vojno, kako so si pod kletjo skopali nekakšno zemljanko kamor odidejo, ko zatulijo sirene in kako občuti krivdo, ker je na varnem. Pa tudi o tem, da vsaka vas v Ukrajini govori drugačno narečje, zakaj so takšni domoljubi, ali je pozdrav »Slava Ukrajini« nastal šele sedaj, o čem govori ukrajinska himna in kaj bo storila takoj ko se vojna konča.
Yuliia Volk je ena tistih Ukrajink, ki so se na Primorsko preselile že pred vojno. Prihaja iz mesta Mashivka, ki leži v centralni Ukrajini v okraju Poltava in je 120 kilometrov oddaljeno od Harkova. Na novogoriško Univerzo je pred osmimi leti prišla na študijsko izmenjavo potem se je zaljubila, poročila in ostala tukaj. Z družino živi v Čepovanu. Nataši Uršič je povedala, kako njena družina doživlja vojno, kako so si pod kletjo skopali nekakšno zemljanko kamor odidejo, ko zatulijo sirene in kako občuti krivdo, ker je na varnem. Pa tudi o tem, da vsaka vas v Ukrajini govori drugačno narečje, zakaj so takšni domoljubi, ali je pozdrav »Slava Ukrajini« nastal šele sedaj, o čem govori ukrajinska himna in kaj bo storila takoj ko se vojna konča.
Ekološka kmetija Brhanovi, ki jo najdete v Gradišici pri Materiji, na jugozahodnem robu Brkinov, ni navadna kmetija. Bogdan Drožina, ki je družinsko kmetijo prevzel pred dobrim desetletjem, je z ženo Metko svoj dom odprl tudi številnim prostovoljcem z vsega sveta. Za veliko kuhinjsko mizo, kjer se pomešajo družinski člani in njihovi gostje, se vrstijo zgodbe z vseh vetrov v številnih jezikih. Čeprav je za lažje sporazumevanje najbolj pogosta angleščina. Tako je bilo tudi, ko jih je obiskala Mateja Rolih Maglica.
Ekološka kmetija Brhanovi, ki jo najdete v Gradišici pri Materiji, na jugozahodnem robu Brkinov, ni navadna kmetija. Bogdan Drožina, ki je družinsko kmetijo prevzel pred dobrim desetletjem, je z ženo Metko svoj dom odprl tudi številnim prostovoljcem z vsega sveta. Za veliko kuhinjsko mizo, kjer se pomešajo družinski člani in njihovi gostje, se vrstijo zgodbe z vseh vetrov v številnih jezikih. Čeprav je za lažje sporazumevanje najbolj pogosta angleščina. Tako je bilo tudi, ko jih je obiskala Mateja Rolih Maglica.
Tomačevica je vas na Krasu, kjer imajo prebivalci še čas drug za drugega, kjer sobivanje ni zgolj lepa beseda, ampak način življenja. Za vse pa je kriva čitalnica, ki jo imajo v vasi štiri leta. Vaščani se družijo tudi na številnih prireditvah, ki jih pripravljajo skozi vse leto. Na njihovih delavnicah se lahko naučite tudi oblikovanja bonsajev. A ne le to. Z enako vnemo skrbijo za zdrav življenjski slog. Na pohode se tako odpravijo tudi ob polni luni. Najmlajši pa so deležni učenja preživetja v naravi. Tomačevico je obiskala Vesna Potočar Godnič. Foto: Arhiv vaške skupnosti Tomačevica
Tomačevica je vas na Krasu, kjer imajo prebivalci še čas drug za drugega, kjer sobivanje ni zgolj lepa beseda, ampak način življenja. Za vse pa je kriva čitalnica, ki jo imajo v vasi štiri leta. Vaščani se družijo tudi na številnih prireditvah, ki jih pripravljajo skozi vse leto. Na njihovih delavnicah se lahko naučite tudi oblikovanja bonsajev. A ne le to. Z enako vnemo skrbijo za zdrav življenjski slog. Na pohode se tako odpravijo tudi ob polni luni. Najmlajši pa so deležni učenja preživetja v naravi. Tomačevico je obiskala Vesna Potočar Godnič. Foto: Arhiv vaške skupnosti Tomačevica
Delamaris šteje že več kot 140 let. Veliko večino tega časa je deloval v Izoli, pred osmimi leti pa so novi lastniki proizvodnjo preselili na Kal pri Pivki. A to, po njihovih besedah ne pomeni, da so z Izolo pretrgali vez. Prav pred kratkim so s pismom o nameri podprli projekt interaktivne Hiše ribiške industrije v Izoli, s tega območja pa še vedno prihaja tudi tretjina zaposlenih. Med njimi je tudi Valentina Meš, ki je prej tri desetletja delala v Izoli, zdaj pa se vsak delovni dan vozi v Pivko. Tam najbolj pogreša barke in galebe, je zaupala Jasni Preskar.
Delamaris šteje že več kot 140 let. Veliko večino tega časa je deloval v Izoli, pred osmimi leti pa so novi lastniki proizvodnjo preselili na Kal pri Pivki. A to, po njihovih besedah ne pomeni, da so z Izolo pretrgali vez. Prav pred kratkim so s pismom o nameri podprli projekt interaktivne Hiše ribiške industrije v Izoli, s tega območja pa še vedno prihaja tudi tretjina zaposlenih. Med njimi je tudi Valentina Meš, ki je prej tri desetletja delala v Izoli, zdaj pa se vsak delovni dan vozi v Pivko. Tam najbolj pogreša barke in galebe, je zaupala Jasni Preskar.
Letos mineva 70 let od ene najhujših zim zadnjega stoletja. V nižinskih predelih Slovenije je namreč leta 1952 zapadlo največ snega, odkar so sredi 19. stoletja začeli z meteorološkimi merjenji. Prav te dni, med 13. in 15. februarjem, je nepretrgoma snežilo kar 50 ur. Skupaj z novozapadlim snegom je bela odeja tudi v dolinah merila več kot dva metra. Še posebej hudo je bilo v Posočju, kjer je v snežnih plazovih življenje izgubilo 14 domačinov, gospodarska škoda je bila ogromna. Takratna vlada je odredila celo mobilizacijo. Vest o nesreči se je razširila po vsej Jugoslaviji, kjer so začeli zbirati denarno pomoč. Zanimivosti iz arhivov in spomine na snežno katastrofo leta 1952 je združila Mariša Bizjak.
Letos mineva 70 let od ene najhujših zim zadnjega stoletja. V nižinskih predelih Slovenije je namreč leta 1952 zapadlo največ snega, odkar so sredi 19. stoletja začeli z meteorološkimi merjenji. Prav te dni, med 13. in 15. februarjem, je nepretrgoma snežilo kar 50 ur. Skupaj z novozapadlim snegom je bela odeja tudi v dolinah merila več kot dva metra. Še posebej hudo je bilo v Posočju, kjer je v snežnih plazovih življenje izgubilo 14 domačinov, gospodarska škoda je bila ogromna. Takratna vlada je odredila celo mobilizacijo. Vest o nesreči se je razširila po vsej Jugoslaviji, kjer so začeli zbirati denarno pomoč. Zanimivosti iz arhivov in spomine na snežno katastrofo leta 1952 je združila Mariša Bizjak.
Franc Jelušič iz Slop je pri nas že vrsto let poznan po pridelavi žganja. Kot prvi Slovenec je postal član Mednarodnega viteškega reda rakije Srbije. Bil je tudi pobudnik za geografsko zaščito žganj Brkinskega slivovca in Kraškega brinjevca v Sloveniji. Aktiven ni torej le pri žganjekuhi, temveč tudi pri promociji žganj ter Brkinov. Z vitezom rakije se je srečala Tjaša Škamperle.
Franc Jelušič iz Slop je pri nas že vrsto let poznan po pridelavi žganja. Kot prvi Slovenec je postal član Mednarodnega viteškega reda rakije Srbije. Bil je tudi pobudnik za geografsko zaščito žganj Brkinskega slivovca in Kraškega brinjevca v Sloveniji. Aktiven ni torej le pri žganjekuhi, temveč tudi pri promociji žganj ter Brkinov. Z vitezom rakije se je srečala Tjaša Škamperle.
Vabimo vas v Krkavče, v gručasto naselje nad dolino Dragonje v Mestni občini Koper. Kraj leži na Šavrinskem gričevju v Obalno-kraški regiji in je eden najstarejših v Slovenski Istri. Avtorica oddaje Primorski kraji in ljudje Smilja Baranja, se je pogovarjala s Krkočanom (poudarek na a), kot se prebivalci kraji imenujejo po domače, Pavlom Gojo, pa z muzejskim svetnikom, pravnikom, likovnim kritikom in publicistom Aleksandrom Bassinom iz Ljubljane ter z umetnostnim fotografom Brankom Lenartom iz Gradca. Slednji je fotografiral kraj in ljudi, v letih od 1975 do 1986, leta 2012 pa je izdal knjigo fotografij z naslovom »Krkavče«, ki je dokument časa. Marca pričakujemo tudi Bassinovo knjigo, z orisom življenja v Krkavčah, Obris mojega časa.
Vabimo vas v Krkavče, v gručasto naselje nad dolino Dragonje v Mestni občini Koper. Kraj leži na Šavrinskem gričevju v Obalno-kraški regiji in je eden najstarejših v Slovenski Istri. Avtorica oddaje Primorski kraji in ljudje Smilja Baranja, se je pogovarjala s Krkočanom (poudarek na a), kot se prebivalci kraji imenujejo po domače, Pavlom Gojo, pa z muzejskim svetnikom, pravnikom, likovnim kritikom in publicistom Aleksandrom Bassinom iz Ljubljane ter z umetnostnim fotografom Brankom Lenartom iz Gradca. Slednji je fotografiral kraj in ljudi, v letih od 1975 do 1986, leta 2012 pa je izdal knjigo fotografij z naslovom »Krkavče«, ki je dokument časa. Marca pričakujemo tudi Bassinovo knjigo, z orisom življenja v Krkavčah, Obris mojega časa.
Letošnja zima je Goro nad Ajdovščino doslej dvakrat pobelila s snegom. Višina bele odeje sicer že dolgo ni več primerljiva s tisto iz preteklosti, ko je bila debela tudi več metrov. Nekateri domačini pravijo, da če ne bi bilo burje, snega sploh ne bi bilo. Ko pa ta zapade, se začne delo za fante, ki skrbijo za pluženje in prevoznost cest. Prav njim posvečamo tokratno oddajo Primorski kraji in ljudje, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Letošnja zima je Goro nad Ajdovščino doslej dvakrat pobelila s snegom. Višina bele odeje sicer že dolgo ni več primerljiva s tisto iz preteklosti, ko je bila debela tudi več metrov. Nekateri domačini pravijo, da če ne bi bilo burje, snega sploh ne bi bilo. Ko pa ta zapade, se začne delo za fante, ki skrbijo za pluženje in prevoznost cest. Prav njim posvečamo tokratno oddajo Primorski kraji in ljudje, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Gostja tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje je igralka Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, Marjuta Slamič, prejemnica Severjeve nagrade za vlogo Bogdane v komediji Simone Semenič 'Jerebika, štrudl, ples pa še kaj'. Igralka že dve desetletji pomembno izrisuje podobo gledališča pa tudi filmskih platen. K pogovoru jo je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Gostja tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje je igralka Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, Marjuta Slamič, prejemnica Severjeve nagrade za vlogo Bogdane v komediji Simone Semenič 'Jerebika, štrudl, ples pa še kaj'. Igralka že dve desetletji pomembno izrisuje podobo gledališča pa tudi filmskih platen. K pogovoru jo je povabila Ingrid Kašca Bucik.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se nismo veliko oddaljili od Kopra. V Pradah smo obiskali Albina Jermančiča, upokojenega komercialista in grafičnega oblikovalca, ki v svoji domači delavnici izdeluje kitare. Do zdaj jih je naredil že več kot 100. Jih tudi popravlja, obenem pa slika, zbira stare radijske sprejemnike in ojačevalce ter poje v pevskem zboru. Mnoga njegova umetniška dela so odpotovala na različne konce sveta, tudi igralne karte z motivi iz slovenske mitologije, ki jih je oblikoval ob osamosvojitvi naše države in ki so jih nekateri časopisi celo označili za prve slovenske karte. Na obisku je bila Mateja Brežan.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se nismo veliko oddaljili od Kopra. V Pradah smo obiskali Albina Jermančiča, upokojenega komercialista in grafičnega oblikovalca, ki v svoji domači delavnici izdeluje kitare. Do zdaj jih je naredil že več kot 100. Jih tudi popravlja, obenem pa slika, zbira stare radijske sprejemnike in ojačevalce ter poje v pevskem zboru. Mnoga njegova umetniška dela so odpotovala na različne konce sveta, tudi igralne karte z motivi iz slovenske mitologije, ki jih je oblikoval ob osamosvojitvi naše države in ki so jih nekateri časopisi celo označili za prve slovenske karte. Na obisku je bila Mateja Brežan.
Nakit je oblikovalko Sandro Kocjančič prevzel že v otroštvu. Ideje zanj črpa iz narave, v zadnjem obdobju predvsem na istrskem podeželju, kamor se je preselila pred nekaj meseci. Odločitev, da se iz mesta preseli v Zabavlje, je bila družinska, padla pa je v obdobju epidemije in zaprtja. Ob njenem domu stoji tudi nonotov čebelnjak, ki ga je prevzela v oskrbo in ga obnovila. Navdih za njeno oblikovanje tako nastaja tudi v povezavi s čebelami.
Nakit je oblikovalko Sandro Kocjančič prevzel že v otroštvu. Ideje zanj črpa iz narave, v zadnjem obdobju predvsem na istrskem podeželju, kamor se je preselila pred nekaj meseci. Odločitev, da se iz mesta preseli v Zabavlje, je bila družinska, padla pa je v obdobju epidemije in zaprtja. Ob njenem domu stoji tudi nonotov čebelnjak, ki ga je prevzela v oskrbo in ga obnovila. Navdih za njeno oblikovanje tako nastaja tudi v povezavi s čebelami.
December ponuja blišč in razgalja osamljenosti. Naša tokratna oddaja Primorski kraji in ljudje je tokrat govorila o glasbi, ki pomaga narediti osamljenost manj bolečo. Avtorica oddaje Smilja Baranja je zgodbo začela v Batujah, kjer je bila rojena Ivica Vergan, pevka Primorskih fantov ter avtorica glasbe in besedil. Po poti njene avtorske pesmi Decembrski dan sta šli in govorili o Ivičinih krajih: o Batujah, Valdoltri, Plavjah, Izoli … In o svetu, kamor so Primorski fanti odhajali pet slovensko pesem že od leta 1974, medtem, ko se je Ivica ansamblu pridružila leta 1991. Čarobnost praznikov smo povezali v šopek Ivičinega življenjskega okroglega jubileja in se spomnili tudi na četrt stoletja staro pesem, ki jo je napisala za Števerjanski festival narodno-zabavne glasbe.
December ponuja blišč in razgalja osamljenosti. Naša tokratna oddaja Primorski kraji in ljudje je tokrat govorila o glasbi, ki pomaga narediti osamljenost manj bolečo. Avtorica oddaje Smilja Baranja je zgodbo začela v Batujah, kjer je bila rojena Ivica Vergan, pevka Primorskih fantov ter avtorica glasbe in besedil. Po poti njene avtorske pesmi Decembrski dan sta šli in govorili o Ivičinih krajih: o Batujah, Valdoltri, Plavjah, Izoli … In o svetu, kamor so Primorski fanti odhajali pet slovensko pesem že od leta 1974, medtem, ko se je Ivica ansamblu pridružila leta 1991. Čarobnost praznikov smo povezali v šopek Ivičinega življenjskega okroglega jubileja in se spomnili tudi na četrt stoletja staro pesem, ki jo je napisala za Števerjanski festival narodno-zabavne glasbe.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Trnovo. V hišni številki 90 živi Damijan Rijavec, ki mu je bila že v zibelko položena ljubezen do lesa, saj je bil že njegov oče izdelovalec lesenih vozov. Pravi, da jih je za življenja naredil toliko, da bi jih lahko postavil v kolono, ki bi bila dolga od Trnovega do Nove Gorice. Damijan je svojevrsten umetnik. Poleg tega, da izdeluje kar 230 različnih vrst lesenih pladnjev, še riše, igra saksofon in klarinet. Pred kratkim ga je obiskala Nataša Uršič.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Trnovo. V hišni številki 90 živi Damijan Rijavec, ki mu je bila že v zibelko položena ljubezen do lesa, saj je bil že njegov oče izdelovalec lesenih vozov. Pravi, da jih je za življenja naredil toliko, da bi jih lahko postavil v kolono, ki bi bila dolga od Trnovega do Nove Gorice. Damijan je svojevrsten umetnik. Poleg tega, da izdeluje kar 230 različnih vrst lesenih pladnjev, še riše, igra saksofon in klarinet. Pred kratkim ga je obiskala Nataša Uršič.
Ob svetovnem dnevu zborovske glasbe vas vabimo v Kulturi dom Deskle, kjer zadnji konec tedna v januarju že 20 let zveni revija pevskih zborov Goriške. Tridnevno zborovsko druženje je močno vpeto v življenje kraja, saj za njegovo izvedbo skrbijo lokalna društva in osnovna šola ter posamezni predstavniki okoliških organizacij. Ob jubileju je izšel zbornik z naslovom Najmočnejši instrument je glas. Naši gostje so Klemen Stanič, predsednik Kulturnega društva Svoboda Deskle, Tina Gerbec, županija Občine Kanal ob Soči in Sabina Volk Simčič, vodja območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Nova Gorica.
Ob svetovnem dnevu zborovske glasbe vas vabimo v Kulturi dom Deskle, kjer zadnji konec tedna v januarju že 20 let zveni revija pevskih zborov Goriške. Tridnevno zborovsko druženje je močno vpeto v življenje kraja, saj za njegovo izvedbo skrbijo lokalna društva in osnovna šola ter posamezni predstavniki okoliških organizacij. Ob jubileju je izšel zbornik z naslovom Najmočnejši instrument je glas. Naši gostje so Klemen Stanič, predsednik Kulturnega društva Svoboda Deskle, Tina Gerbec, županija Občine Kanal ob Soči in Sabina Volk Simčič, vodja območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Nova Gorica.
Koper je dobil nov park. Nastal je na ploščadi nad podzemno garažno hišo v središču mesta. Poleg zelenja so na njem uredili tudi vodne elemente, v prihodnjih dneh bo tam mesto dobil kip v Kopru rojenega kiparja in slikarja Oresteja Dequela. Ker je bilo to območje mesta po rušitvi osnovne šole Janka Premrla Vojka kar nekaj let zapuščeno, zaradi gradnje garažne hiše tudi neuporabno, je Tjašo Škamperle zanimalo, kakšno novo javno površino dobiva Koper. Pogovarjala se je tudi z arhitektom Igorjem Marasovičem.
Koper je dobil nov park. Nastal je na ploščadi nad podzemno garažno hišo v središču mesta. Poleg zelenja so na njem uredili tudi vodne elemente, v prihodnjih dneh bo tam mesto dobil kip v Kopru rojenega kiparja in slikarja Oresteja Dequela. Ker je bilo to območje mesta po rušitvi osnovne šole Janka Premrla Vojka kar nekaj let zapuščeno, zaradi gradnje garažne hiše tudi neuporabno, je Tjašo Škamperle zanimalo, kakšno novo javno površino dobiva Koper. Pogovarjala se je tudi z arhitektom Igorjem Marasovičem.
Vzporedno z globalnimi podnebnimi konferencami in njihovimi visokimi cilji potekajo tudi prizadevanja za varovanje narave in našega planeta na lokalni ravni. Med ta prizadevanja zagotovo spada tudi delovanje Centrov uporabnih predmetov. V Izoli imajo že dva, vodi pa ju Metka Magdalena Šori, ki je sicer dejavna tudi na številnih drugih področjih. Njen cilj je predvsem zmanjšanje količine odpadkov. Z Metko Magdaleno Šori se je pogovarjala Jasna Preskar.
Vzporedno z globalnimi podnebnimi konferencami in njihovimi visokimi cilji potekajo tudi prizadevanja za varovanje narave in našega planeta na lokalni ravni. Med ta prizadevanja zagotovo spada tudi delovanje Centrov uporabnih predmetov. V Izoli imajo že dva, vodi pa ju Metka Magdalena Šori, ki je sicer dejavna tudi na številnih drugih področjih. Njen cilj je predvsem zmanjšanje količine odpadkov. Z Metko Magdaleno Šori se je pogovarjala Jasna Preskar.
Na Radiu Koper bomo v oddaji Primorski kraji in ljudje obudili spomin na življenje in delo Simona Gregorčiča na Vipavskem. Prejšnji mesec je minilo 177. let od njegovega rojstva, prihodnjo sredo pa bo minilo 115. let od njegove smrti. Nataša Uršič je v Brjah nad Branikom, kjer je živela njegova sestra Katarina, obiskala prapranečaka Borisa Čebrona, v Solkanu pa prapranečakinjo Janjo Bužinel. Najprej pa se je odpravila na Gradišče nad Prvačino, kjer ji je domačinka Melanija Kerševan povedala, da je Simon Gregorčič tam nekaj časa živel »le« kot kmet in poet.
Na Radiu Koper bomo v oddaji Primorski kraji in ljudje obudili spomin na življenje in delo Simona Gregorčiča na Vipavskem. Prejšnji mesec je minilo 177. let od njegovega rojstva, prihodnjo sredo pa bo minilo 115. let od njegove smrti. Nataša Uršič je v Brjah nad Branikom, kjer je živela njegova sestra Katarina, obiskala prapranečaka Borisa Čebrona, v Solkanu pa prapranečakinjo Janjo Bužinel. Najprej pa se je odpravila na Gradišče nad Prvačino, kjer ji je domačinka Melanija Kerševan povedala, da je Simon Gregorčič tam nekaj časa živel »le« kot kmet in poet.
Oddajo Primorski kraji in ljudje tokrat zaznamuje glasba. Današnja glasbena zgodba prihaja iz Pirana in je stara 170 let. Smilja Baranja je obiskala Pihalni orkester Piran, ki deluje od leta 1851. Na Slovenskem je v Zvezi slovenskih godb 103 orkestrov. Godbeništvo je oblika družbenega delovanja v okviru godb na pihala, godbeniki igrajo na pihala, trobila in tolkala. Pihalni orkester Piran vodi od leta 2009 dirigent Iztok Babnik, sicer tudi ravnatelj Glasbene šole Koper.
Oddajo Primorski kraji in ljudje tokrat zaznamuje glasba. Današnja glasbena zgodba prihaja iz Pirana in je stara 170 let. Smilja Baranja je obiskala Pihalni orkester Piran, ki deluje od leta 1851. Na Slovenskem je v Zvezi slovenskih godb 103 orkestrov. Godbeništvo je oblika družbenega delovanja v okviru godb na pihala, godbeniki igrajo na pihala, trobila in tolkala. Pihalni orkester Piran vodi od leta 2009 dirigent Iztok Babnik, sicer tudi ravnatelj Glasbene šole Koper.
Včeraj so v koprski stolnici prvič mogočno zadonele nove orgle. To so največje cerkvene in druge največje orgle v Sloveniji. Da jih je švicarska koncertna dvorana Tonhalle podarila prav Kopru, je bil uspeh, ki mu je sledil večletni trud številnih, ki so za to zaslužni. Tjaša Škamperle nas bo v oddaji Primorski kraji in ljudje pred nocojšnjim inavguracijskim koncertom spomnila na zgodbo novih koprskih orgel
Včeraj so v koprski stolnici prvič mogočno zadonele nove orgle. To so največje cerkvene in druge največje orgle v Sloveniji. Da jih je švicarska koncertna dvorana Tonhalle podarila prav Kopru, je bil uspeh, ki mu je sledil večletni trud številnih, ki so za to zaslužni. Tjaša Škamperle nas bo v oddaji Primorski kraji in ljudje pred nocojšnjim inavguracijskim koncertom spomnila na zgodbo novih koprskih orgel
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje je naša gostja Franka Žgavec, goriška zborovodkinja, zborovska pevka, učiteljica solopetja, predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici in neutrudna organizatorka kulturnih prireditev. V začetku septembra letos so ji na 56. Študijskih dnevih Draga podelili deseto, jubilejno Peterlinovo nagrado.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje je naša gostja Franka Žgavec, goriška zborovodkinja, zborovska pevka, učiteljica solopetja, predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici in neutrudna organizatorka kulturnih prireditev. V začetku septembra letos so ji na 56. Študijskih dnevih Draga podelili deseto, jubilejno Peterlinovo nagrado.
Železna cesta pelje mimo številnih krajev, a le malokateri ima entuziaste, ki so se povezali v Društvo ljubiteljev železnic. Ti so doma v Ilirski Bistrici, sadove njihovih prizadevanj pa si lahko obiskovalci ogledajo ob tamkajšnji železniški postaji.
Železna cesta pelje mimo številnih krajev, a le malokateri ima entuziaste, ki so se povezali v Društvo ljubiteljev železnic. Ti so doma v Ilirski Bistrici, sadove njihovih prizadevanj pa si lahko obiskovalci ogledajo ob tamkajšnji železniški postaji.
Sežana, mesto poezije. Zakaj pa ne, pravijo snovalci novega urbanega kulturnega-turističnega produkta pod imenom V korak s Kosovelom. Za novo pot so odgovorni Kosovelov dom, Kosovelova spominska soba v okviru Ljudske univerze Sežana in društvo Konstruktivist. Gre za literarno turistični sprehod po Sežani. Osnovni namen projekta pa je spodbujanje kulturnega turizma v sežanski občini.
Sežana, mesto poezije. Zakaj pa ne, pravijo snovalci novega urbanega kulturnega-turističnega produkta pod imenom V korak s Kosovelom. Za novo pot so odgovorni Kosovelov dom, Kosovelova spominska soba v okviru Ljudske univerze Sežana in društvo Konstruktivist. Gre za literarno turistični sprehod po Sežani. Osnovni namen projekta pa je spodbujanje kulturnega turizma v sežanski občini.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje bomo podrobneje spoznali cerkvico svetega Mihaela v Šmihelu, ki letos praznuje 550. jubilej. Ob tej priložnosti so domačini predvsem veseli dejstva, da so uspeli pridobiti sredstva za začetek obnove fresk, ki krasijo prezbiterij in slavoločno steno cerkvice. Na sprehod po freskah nas bo s sogovorniki popeljala Karin Zorn Čebokli.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje bomo podrobneje spoznali cerkvico svetega Mihaela v Šmihelu, ki letos praznuje 550. jubilej. Ob tej priložnosti so domačini predvsem veseli dejstva, da so uspeli pridobiti sredstva za začetek obnove fresk, ki krasijo prezbiterij in slavoločno steno cerkvice. Na sprehod po freskah nas bo s sogovorniki popeljala Karin Zorn Čebokli.
Tolminska enota slovenskih lekarn, pogovor z magistro farmacije Martino Klanjšček.
Tolminska enota slovenskih lekarn, pogovor z magistro farmacije Martino Klanjšček.
Še do konca meseca bo v Zeleni hiši v Kobaridu na ogled etnološko-fotografska razstava Seniki Tolmin-Kobarid, ki sta jo s skupnimi močni sestavila domačina - vsestranski raziskovalec preteklosti iz Kobarida Pavel Četrtič in mlad fotograf, Tolminec Elvis Jerkič. Svojo strast do senikov sta povezala ob podpori Tolminskega muzeja. Mariša Bizjak.
Še do konca meseca bo v Zeleni hiši v Kobaridu na ogled etnološko-fotografska razstava Seniki Tolmin-Kobarid, ki sta jo s skupnimi močni sestavila domačina - vsestranski raziskovalec preteklosti iz Kobarida Pavel Četrtič in mlad fotograf, Tolminec Elvis Jerkič. Svojo strast do senikov sta povezala ob podpori Tolminskega muzeja. Mariša Bizjak.
Za blejsko kremno rezino, prekmursko gibanico, pohorsko omleto in trojanski krof ste zagotovo že slišali. Kaj pa za koprski piškot, torto Izolanko in piranski čokoladni bombon Giuseppe Tartini? Še ne? Potem je čas, da jih spoznate! Predstavila vam jih bo Jasna Preskar.
Za blejsko kremno rezino, prekmursko gibanico, pohorsko omleto in trojanski krof ste zagotovo že slišali. Kaj pa za koprski piškot, torto Izolanko in piranski čokoladni bombon Giuseppe Tartini? Še ne? Potem je čas, da jih spoznate! Predstavila vam jih bo Jasna Preskar.
V občini Dolina so v teh dneh na ogled umetniška dela, ki so jih na različnih lokacijah postavili v okviru razpršenega muzeja MUDS - Zemlja in voda. Namen muzeja je povezati teritorij, njegovo zgodovino, tradicijo, lokalne značilnosti in izdelke s sodobno umetnostjo. Razpršeni muzej se obenem povezuje s tremi kmetijami med Dolino in Žavljami, kjer se bodo lahko obiskovalci v okviru projekta Korenine sprehodili po oljčnikih, spoznali delo in pridelke na posameznih kmetijah, posebni pa bodo tudi kulturni dogodki. Obiskali smo sodelujoče v projektu v Boljuncu in na Dolgi kroni.
V občini Dolina so v teh dneh na ogled umetniška dela, ki so jih na različnih lokacijah postavili v okviru razpršenega muzeja MUDS - Zemlja in voda. Namen muzeja je povezati teritorij, njegovo zgodovino, tradicijo, lokalne značilnosti in izdelke s sodobno umetnostjo. Razpršeni muzej se obenem povezuje s tremi kmetijami med Dolino in Žavljami, kjer se bodo lahko obiskovalci v okviru projekta Korenine sprehodili po oljčnikih, spoznali delo in pridelke na posameznih kmetijah, posebni pa bodo tudi kulturni dogodki. Obiskali smo sodelujoče v projektu v Boljuncu in na Dolgi kroni.
Občina Ankaran leži vzdolž morja, na južnem pobočju Ankaranskega polotoka, imenovanega tudi Miljski polotok, kjer se začenja slovenski del istrske obale. Danes ima Ankaran jasen načrt razvoja, v ospredju sta predvsem zaščita narave in dvig kakovosti bivanja občanov. O življenju, kulturnem dogajanju in turističnem razvoju je z Ankarančani poklepetala Vesna Potočar Godnič.
Občina Ankaran leži vzdolž morja, na južnem pobočju Ankaranskega polotoka, imenovanega tudi Miljski polotok, kjer se začenja slovenski del istrske obale. Danes ima Ankaran jasen načrt razvoja, v ospredju sta predvsem zaščita narave in dvig kakovosti bivanja občanov. O življenju, kulturnem dogajanju in turističnem razvoju je z Ankarančani poklepetala Vesna Potočar Godnič.
Versko življenje je bilo nekoč na kanalskem kolovratu zelo živahno. Kako bogata je zgodovina, cerkvena zgodovina tega območja pa kaže tudi bogata sakralna dediščina, katero gotovo krasi čudovita romarska cerkev Marijini Celje v Ligu. Kraj je tudi središče Marijaceljske župnije in glede na to, da v njem živi malo ljudi, je kljub temu ohranil razgibano versko življenje. Nedavno so začeli z obnovo župnišča in odkrili čudovite freske, ki jim, s pomočjo izkušenih restavratorjev, dajejo novo življenje. Novo podobo in namen pa bo dobilo tudi liško župnišče. O Ligu, freskah in sakralni dediščini tega hribovitega dela Primorske med Idrijo in Sočo, se je s kanalskim župnikom Alešem Rupnikom, pogovarjal Boštjan Simčič.
Versko življenje je bilo nekoč na kanalskem kolovratu zelo živahno. Kako bogata je zgodovina, cerkvena zgodovina tega območja pa kaže tudi bogata sakralna dediščina, katero gotovo krasi čudovita romarska cerkev Marijini Celje v Ligu. Kraj je tudi središče Marijaceljske župnije in glede na to, da v njem živi malo ljudi, je kljub temu ohranil razgibano versko življenje. Nedavno so začeli z obnovo župnišča in odkrili čudovite freske, ki jim, s pomočjo izkušenih restavratorjev, dajejo novo življenje. Novo podobo in namen pa bo dobilo tudi liško župnišče. O Ligu, freskah in sakralni dediščini tega hribovitega dela Primorske med Idrijo in Sočo, se je s kanalskim župnikom Alešem Rupnikom, pogovarjal Boštjan Simčič.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje smo obiskali Banjšice in Lokve. Trnovsko in Banjško planoto sicer v letošnjem letu v večji meri spoznavajo Slovenci na račun turističnih bonov, tujce pa tja večinoma privabi mir in narava. Kulturne in naravne znamenitosti, kmetije in kulinarično ponudbo si lahko ogledajo in okušajo z električnimi kolesi, peš ali na konju. Zadnja turistična pridobitev je multigolf igrišče, ki so ga pred dnevi odprli na Lokvah. Na nedeljski izlet vas vabi Nataša Uršič.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje smo obiskali Banjšice in Lokve. Trnovsko in Banjško planoto sicer v letošnjem letu v večji meri spoznavajo Slovenci na račun turističnih bonov, tujce pa tja večinoma privabi mir in narava. Kulturne in naravne znamenitosti, kmetije in kulinarično ponudbo si lahko ogledajo in okušajo z električnimi kolesi, peš ali na konju. Zadnja turistična pridobitev je multigolf igrišče, ki so ga pred dnevi odprli na Lokvah. Na nedeljski izlet vas vabi Nataša Uršič.
Tako imenovani »ruski« bloki imajo za Novogoričane velik simbolni pomen. So prve stanovanjske stavbe, v katere so se preselili prvi prebivalci novonastalega mesta. Bloki so nastali po zamisli arhitekta Edvarda Ravnikarja in so zaradi kakovostne gradnje in velikosti še danes med najbolj iskanimi stanovanji v mestu. Umetnostna zgodovinarka dr. Alenka Di Battista jim je posvetila knjižico z naslovom Ravnikarjevi bloki, ki je pred kratkim izšla pri Umetnostnozgodovinskem inštitutu ZRC SAZU. V oddaji Primorski kraji in ljudje jo je gostila Nataša Uršič, ki se je pogovarjala tudi z Brankom Belingarjem in Katjo Gabrijelčič. Oba sta ena od prvih stanovalcev teh blokov in seveda tudi novo nastajajočega mesta.
Tako imenovani »ruski« bloki imajo za Novogoričane velik simbolni pomen. So prve stanovanjske stavbe, v katere so se preselili prvi prebivalci novonastalega mesta. Bloki so nastali po zamisli arhitekta Edvarda Ravnikarja in so zaradi kakovostne gradnje in velikosti še danes med najbolj iskanimi stanovanji v mestu. Umetnostna zgodovinarka dr. Alenka Di Battista jim je posvetila knjižico z naslovom Ravnikarjevi bloki, ki je pred kratkim izšla pri Umetnostnozgodovinskem inštitutu ZRC SAZU. V oddaji Primorski kraji in ljudje jo je gostila Nataša Uršič, ki se je pogovarjala tudi z Brankom Belingarjem in Katjo Gabrijelčič. Oba sta ena od prvih stanovalcev teh blokov in seveda tudi novo nastajajočega mesta.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Izolo in Izolane. O tem mestu, za katerega tako domačini kot obiskovalci pravijo, da ima posebno dušo in drugačno energijo, se bomo pogovarjali z Natašo Benčič. Naša radijska kolegica, vse življenje iskreno predana temu mestu in ljudem, je namreč koronski čas izkoristila tudi za pisanje. Pred dnevi je v dveh jezikih izšla njena knjiga ZANIMIVI IZOLANI 100: PORTRETI 2004-2020, v kateri je združila zgodbe vseh, ki so v zadnjih 16 letih bili njeni gostje na istoimenski javni prireditvi v organizaciji Mestne knjižnice Izola. Fotografske portete je ustvaril Remigio Grižonič. Zakaj je Izola tako zelo posebna sta zaupala Mateji Brežan.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Izolo in Izolane. O tem mestu, za katerega tako domačini kot obiskovalci pravijo, da ima posebno dušo in drugačno energijo, se bomo pogovarjali z Natašo Benčič. Naša radijska kolegica, vse življenje iskreno predana temu mestu in ljudem, je namreč koronski čas izkoristila tudi za pisanje. Pred dnevi je v dveh jezikih izšla njena knjiga ZANIMIVI IZOLANI 100: PORTRETI 2004-2020, v kateri je združila zgodbe vseh, ki so v zadnjih 16 letih bili njeni gostje na istoimenski javni prireditvi v organizaciji Mestne knjižnice Izola. Fotografske portete je ustvaril Remigio Grižonič. Zakaj je Izola tako zelo posebna sta zaupala Mateji Brežan.
V Sloveniji je okrog 4500 registriranih reševalcev iz vode, od teh je aktivnih okrog 900. Največkrat so to mladi ljudje, ki jim reševanje iz vode omogoča dodaten zaslužek ali pa občasno zaposlitev, na primer poleti med študijem. So pa med njimi tudi taki, resda jih ni veliko, ki so ta poklic opravljali vse življenje in so si z njim prislužili tudi pokojnino. Sedem let je bil reševalec iz vode tudi Miroslav Peternel, ki je zdaj član državne komisije za preverjanje usposobljenosti reševalcev iz vode. Kaj vse morajo reševalci iz vode znati in obvladati, katere so pasti poklica in zakaj je tako malo reševalk? Ta in še kup drugih vprašanj mu je zastavila Jasna Preskar.
V Sloveniji je okrog 4500 registriranih reševalcev iz vode, od teh je aktivnih okrog 900. Največkrat so to mladi ljudje, ki jim reševanje iz vode omogoča dodaten zaslužek ali pa občasno zaposlitev, na primer poleti med študijem. So pa med njimi tudi taki, resda jih ni veliko, ki so ta poklic opravljali vse življenje in so si z njim prislužili tudi pokojnino. Sedem let je bil reševalec iz vode tudi Miroslav Peternel, ki je zdaj član državne komisije za preverjanje usposobljenosti reševalcev iz vode. Kaj vse morajo reševalci iz vode znati in obvladati, katere so pasti poklica in zakaj je tako malo reševalk? Ta in še kup drugih vprašanj mu je zastavila Jasna Preskar.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo se odpravi na Kras - v Kobjeglavo k družini Ščuka. Gre za posestvo, ki je staro več kot 200 let in prav toliko se tudi ukvarjajo s sušenjem pršuta na klasičen način. V preteklosti so se ukvarjali tudi s sviloprejstvom. Za nadaljevanje tradicije se jim ni bati, saj sta se hčerki, ki sta zaključili študij svojo pot začrtali na kmetiji. Obiskala jih je Ingrid Kašca Bucik.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo se odpravi na Kras - v Kobjeglavo k družini Ščuka. Gre za posestvo, ki je staro več kot 200 let in prav toliko se tudi ukvarjajo s sušenjem pršuta na klasičen način. V preteklosti so se ukvarjali tudi s sviloprejstvom. Za nadaljevanje tradicije se jim ni bati, saj sta se hčerki, ki sta zaključili študij svojo pot začrtali na kmetiji. Obiskala jih je Ingrid Kašca Bucik.
Izposoja knjig na kopališčih vzdolž slovenske obale vseh štirih občin je postala že tradicionalna ponudba v poletnih mesecih. Z izbiro več tisoč naslovov knjig si lahko obiskovalci plaž popestrijo poletni oddih z branjem literature različnih žanrov in v različnih jezikih. Akcija spodbujanja branja med poletjem je letos zaživela tudi čez mejo, v hrvaški Istri.
Izposoja knjig na kopališčih vzdolž slovenske obale vseh štirih občin je postala že tradicionalna ponudba v poletnih mesecih. Z izbiro več tisoč naslovov knjig si lahko obiskovalci plaž popestrijo poletni oddih z branjem literature različnih žanrov in v različnih jezikih. Akcija spodbujanja branja med poletjem je letos zaživela tudi čez mejo, v hrvaški Istri.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Če še niste obiskali Kosovelove knjižnice v Sežani, vas tja vabimo z oddajo Primorski kraji in ljudje. Lahko si ogledate tudi njihovo spletno stran, ki vas bo popeljala med številne aktivnosti. Danes boste spoznali, da so tam zaposlene tudi pesnice, ki sta jim dala veliko umetniško popotnico Ciril Zlobec in Jolka Milič. Gostimo direktorico Kosovelove knjižnice in pesnico mag. Magdaleno Svetina Terčon ter pesnici, vodjo kozinske enote Patricijo Dodič in upokojeno sodelavko Majo Razboršek. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.
Če še niste obiskali Kosovelove knjižnice v Sežani, vas tja vabimo z oddajo Primorski kraji in ljudje. Lahko si ogledate tudi njihovo spletno stran, ki vas bo popeljala med številne aktivnosti. Danes boste spoznali, da so tam zaposlene tudi pesnice, ki sta jim dala veliko umetniško popotnico Ciril Zlobec in Jolka Milič. Gostimo direktorico Kosovelove knjižnice in pesnico mag. Magdaleno Svetina Terčon ter pesnici, vodjo kozinske enote Patricijo Dodič in upokojeno sodelavko Majo Razboršek. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.
Če še niste obiskali Kosovelove knjižnice v Sežani, vas tja vabimo z oddajo Primorski kraji in ljudje. Lahko si ogledate tudi njihovo spletno stran, ki vas bo popeljala med številne aktivnosti. Danes boste spoznali, da so tam zaposlene tudi pesnice, ki sta jim dala veliko umetniško popotnico Ciril Zlobec in Jolka Milič. Gostimo direktorico Kosovelove knjižnice in pesnico mag. Magdaleno Svetina Terčon ter pesnici, vodjo kozinske enote Patricijo Dodič in upokojeno sodelavko Majo Razboršek. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.
Če še niste obiskali Kosovelove knjižnice v Sežani, vas tja vabimo z oddajo Primorski kraji in ljudje. Lahko si ogledate tudi njihovo spletno stran, ki vas bo popeljala med številne aktivnosti. Danes boste spoznali, da so tam zaposlene tudi pesnice, ki sta jim dala veliko umetniško popotnico Ciril Zlobec in Jolka Milič. Gostimo direktorico Kosovelove knjižnice in pesnico mag. Magdaleno Svetina Terčon ter pesnici, vodjo kozinske enote Patricijo Dodič in upokojeno sodelavko Majo Razboršek. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.
Ob ustanovitvi je bila to Ljudska knjižnica, ki se je pozneje preimenovala v Mestno knjižnico Postojna, v 80. letih minulega stoletja pa so knjižnico preimenovali v Knjižnico Bena Zupančiča. Knjižnica v Postojni ponuja številne dogodke, tako v postojnski, kot tudi pivški enoti. Njihov bibliobus je star že 40 let. Knjižnica ima čitalnico, z dostopom do časopisov in revij, v njej so študijski in računalniški kotički in je dom literatov in drugih umetnikov. Kulturno društvo Cajt zadnje čase raziskuje delo svojega prvega slovenskega pesnika Pavla Knobla iz Orehka. Scenaristka in režiserka Dragana Čolić je pripravila tudi dokumentarni film o njem. Direktor knjižnice, mag. Uroš Mlinar, pravi, da je knjižnica dnevna soba mesta in da želijo obiskovalcem in uporabnikom ponuditi informacije, želja pa je tudi, da pri njih kakovostno preživijo svoj prosti čas. V oddaji Primorski kraji in ljudje je spregovorila tudi predsednica Društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka, Irena Margon, ki pravi: »Smo društvo, ki ima rado knjige in knjige tudi izdajamo. Leta 1915 smo se zbrali na prvi čajanki. Posvetili smo se delu in življenju dr. Antona Požarja, zadnje čase pa raziskujemo delo Ludovike Kalan in izšla je že druga knjiga o njej«. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka tako raziskuje lokalno zgodovino, člani društva pa so stalni gostje domače knjižnice.
Ob ustanovitvi je bila to Ljudska knjižnica, ki se je pozneje preimenovala v Mestno knjižnico Postojna, v 80. letih minulega stoletja pa so knjižnico preimenovali v Knjižnico Bena Zupančiča. Knjižnica v Postojni ponuja številne dogodke, tako v postojnski, kot tudi pivški enoti. Njihov bibliobus je star že 40 let. Knjižnica ima čitalnico, z dostopom do časopisov in revij, v njej so študijski in računalniški kotički in je dom literatov in drugih umetnikov. Kulturno društvo Cajt zadnje čase raziskuje delo svojega prvega slovenskega pesnika Pavla Knobla iz Orehka. Scenaristka in režiserka Dragana Čolić je pripravila tudi dokumentarni film o njem. Direktor knjižnice, mag. Uroš Mlinar, pravi, da je knjižnica dnevna soba mesta in da želijo obiskovalcem in uporabnikom ponuditi informacije, želja pa je tudi, da pri njih kakovostno preživijo svoj prosti čas. V oddaji Primorski kraji in ljudje je spregovorila tudi predsednica Društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka, Irena Margon, ki pravi: »Smo društvo, ki ima rado knjige in knjige tudi izdajamo. Leta 1915 smo se zbrali na prvi čajanki. Posvetili smo se delu in življenju dr. Antona Požarja, zadnje čase pa raziskujemo delo Ludovike Kalan in izšla je že druga knjiga o njej«. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka tako raziskuje lokalno zgodovino, člani društva pa so stalni gostje domače knjižnice.
Ob ustanovitvi je bila to Ljudska knjižnica, ki se je pozneje preimenovala v Mestno knjižnico Postojna, v 80. letih minulega stoletja pa so knjižnico preimenovali v Knjižnico Bena Zupančiča. Knjižnica v Postojni ponuja številne dogodke, tako v postojnski, kot tudi pivški enoti. Njihov bibliobus je star že 40 let. Knjižnica ima čitalnico, z dostopom do časopisov in revij, v njej so študijski in računalniški kotički in je dom literatov in drugih umetnikov. Kulturno društvo Cajt zadnje čase raziskuje delo svojega prvega slovenskega pesnika Pavla Knobla iz Orehka. Scenaristka in režiserka Dragana Čolić je pripravila tudi dokumentarni film o njem. Direktor knjižnice, mag. Uroš Mlinar, pravi, da je knjižnica dnevna soba mesta in da želijo obiskovalcem in uporabnikom ponuditi informacije, želja pa je tudi, da pri njih kakovostno preživijo svoj prosti čas. V oddaji Primorski kraji in ljudje je spregovorila tudi predsednica Društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka, Irena Margon, ki pravi: »Smo društvo, ki ima rado knjige in knjige tudi izdajamo. Leta 1915 smo se zbrali na prvi čajanki. Posvetili smo se delu in življenju dr. Antona Požarja, zadnje čase pa raziskujemo delo Ludovike Kalan in izšla je že druga knjiga o njej«. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka tako raziskuje lokalno zgodovino, člani društva pa so stalni gostje domače knjižnice.
Ob ustanovitvi je bila to Ljudska knjižnica, ki se je pozneje preimenovala v Mestno knjižnico Postojna, v 80. letih minulega stoletja pa so knjižnico preimenovali v Knjižnico Bena Zupančiča. Knjižnica v Postojni ponuja številne dogodke, tako v postojnski, kot tudi pivški enoti. Njihov bibliobus je star že 40 let. Knjižnica ima čitalnico, z dostopom do časopisov in revij, v njej so študijski in računalniški kotički in je dom literatov in drugih umetnikov. Kulturno društvo Cajt zadnje čase raziskuje delo svojega prvega slovenskega pesnika Pavla Knobla iz Orehka. Scenaristka in režiserka Dragana Čolić je pripravila tudi dokumentarni film o njem. Direktor knjižnice, mag. Uroš Mlinar, pravi, da je knjižnica dnevna soba mesta in da želijo obiskovalcem in uporabnikom ponuditi informacije, želja pa je tudi, da pri njih kakovostno preživijo svoj prosti čas. V oddaji Primorski kraji in ljudje je spregovorila tudi predsednica Društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka, Irena Margon, ki pravi: »Smo društvo, ki ima rado knjige in knjige tudi izdajamo. Leta 1915 smo se zbrali na prvi čajanki. Posvetili smo se delu in življenju dr. Antona Požarja, zadnje čase pa raziskujemo delo Ludovike Kalan in izšla je že druga knjiga o njej«. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka tako raziskuje lokalno zgodovino, člani društva pa so stalni gostje domače knjižnice.
Nedelje nam prinašajo oddajo Primorski kraji in ljudje, v juniju boste lahko slišali serijo oddaj na temo delovanja primorskih knjižnic. Lani smo obiskali tolminsko, izolsko, idrijsko in cerkniško, letos pa smo bili na obisku goriške, postojnske, sežanske in piranske knjižnice. Goriška knjižnica Franceta Bevka deluje od leta 1949, ko je bila ustanovljena Okrajna študijska knjižnica Gorica, s sedežem v Šempetru. Kako je potekal razvoj delovanja omenjene knjižnice in kako široko je danes zastavljena njena dejavnost, nam bodo povedale direktorica Irena Škvarč ter Lara Konjedic (poudarek na e - široki e), Polonca Kavčič, Tina Podgornik in Saša Vidmar. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.
Nedelje nam prinašajo oddajo Primorski kraji in ljudje, v juniju boste lahko slišali serijo oddaj na temo delovanja primorskih knjižnic. Lani smo obiskali tolminsko, izolsko, idrijsko in cerkniško, letos pa smo bili na obisku goriške, postojnske, sežanske in piranske knjižnice. Goriška knjižnica Franceta Bevka deluje od leta 1949, ko je bila ustanovljena Okrajna študijska knjižnica Gorica, s sedežem v Šempetru. Kako je potekal razvoj delovanja omenjene knjižnice in kako široko je danes zastavljena njena dejavnost, nam bodo povedale direktorica Irena Škvarč ter Lara Konjedic (poudarek na e - široki e), Polonca Kavčič, Tina Podgornik in Saša Vidmar. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.
V oddaji Primorski kraji in ljudje vas bomo popeljali v Opatje selo, ki sodi v občino Miren - Kostanjevica. To je krajevna skupnost, kjer ljudje z veseljem kakšno zapojejo, vas seznanijo z razburkano preteklostjo kraja in ponosno spomnijo na Prosvetno društvo Kras, ki šteje že 117 let.
V oddaji Primorski kraji in ljudje vas bomo popeljali v Opatje selo, ki sodi v občino Miren - Kostanjevica. To je krajevna skupnost, kjer ljudje z veseljem kakšno zapojejo, vas seznanijo z razburkano preteklostjo kraja in ponosno spomnijo na Prosvetno društvo Kras, ki šteje že 117 let.
Tokratna gostja rubrike Primorski kraji in ljudje je Tatjana Bočaj, diplomirana medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Koper. V maju je prejela zlato priznanje Zbornice babiške in zdravstvene nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije za prispevek k razvoju zdravstvene dejavnosti. Tatjana Bočaj je svojo poklicno pot začela v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, nato je dolgo skrbela za sladkorne bolnike v Diabetološki ambulanti koprskega zdravstvenega doma, zadnjih 25 let pa je izjemno dejavna na področju zdravja otrok in mladostnikov. Po slovesnosti, ki je letos prvič potekala v Predsedniški palači, jo je k pogovoru povabila Mateja Brežan.
Tokratna gostja rubrike Primorski kraji in ljudje je Tatjana Bočaj, diplomirana medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Koper. V maju je prejela zlato priznanje Zbornice babiške in zdravstvene nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije za prispevek k razvoju zdravstvene dejavnosti. Tatjana Bočaj je svojo poklicno pot začela v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, nato je dolgo skrbela za sladkorne bolnike v Diabetološki ambulanti koprskega zdravstvenega doma, zadnjih 25 let pa je izjemno dejavna na področju zdravja otrok in mladostnikov. Po slovesnosti, ki je letos prvič potekala v Predsedniški palači, jo je k pogovoru povabila Mateja Brežan.
Vas, ki jo na svojem hrbtu nosi osliček. Tako pravi povest, ki jo v slikah in besedi najdemo v Hiši od Bardinca v Loparju, kjer je postavljena krajevna etnološka in domoznanska zbirka, ki priča o bogati kulturni dediščini kraja in življenju vaščanov. Poleg dvajsetletnice od nastanka zbirke, bodo letos v kraju v Šavrinskih hribih obeležili še 160 let Bardinčeve domačije. Hiša, kjer se nahaja tudi turistično informacijska točka, se deli na tri dele: na istrsko črno kuhinjo, vinsko klet in domoznansko zbirko, dvorišče pa krasi lupa, pod katero je skrita mlatilnica z začetka 19. stoletja.
Vas, ki jo na svojem hrbtu nosi osliček. Tako pravi povest, ki jo v slikah in besedi najdemo v Hiši od Bardinca v Loparju, kjer je postavljena krajevna etnološka in domoznanska zbirka, ki priča o bogati kulturni dediščini kraja in življenju vaščanov. Poleg dvajsetletnice od nastanka zbirke, bodo letos v kraju v Šavrinskih hribih obeležili še 160 let Bardinčeve domačije. Hiša, kjer se nahaja tudi turistično informacijska točka, se deli na tri dele: na istrsko črno kuhinjo, vinsko klet in domoznansko zbirko, dvorišče pa krasi lupa, pod katero je skrita mlatilnica z začetka 19. stoletja.
Na dan Evrope bomo šli po poteh znakov evropske dediščine, podeljenih Sloveniji. Mednarodna pobuda za znak evropske dediščine je bila oblikovana leta 2006 v španski Granadi. Znak evropske dediščine se dodeli krajem, predmetom ali dogodkom, ki imajo simbolično zgodovinsko vrednost za proces evropskega združevanja ali so nosilci evropskih vrednot. Slovenija je dobitnica treh znakov evropske dediščine in prav vsi trije so močno povezani s Primorsko. Znak evropske dediščine je prejela lani Prešernova Zdravljica in z njo, v Podnanosu rojeni, skladatelj Stanko Premrl. Leta 2018 je ta laskavi naslov dobila spominska cerkev na Javorci, v občini Tolmin. Prva v nizu nagrad, leta 2015, pa Partizanska bolnica Franja, v občini Cerkno. Oddajo Primorski kraji in ljudje je pripravila Smilja Baranja
Na dan Evrope bomo šli po poteh znakov evropske dediščine, podeljenih Sloveniji. Mednarodna pobuda za znak evropske dediščine je bila oblikovana leta 2006 v španski Granadi. Znak evropske dediščine se dodeli krajem, predmetom ali dogodkom, ki imajo simbolično zgodovinsko vrednost za proces evropskega združevanja ali so nosilci evropskih vrednot. Slovenija je dobitnica treh znakov evropske dediščine in prav vsi trije so močno povezani s Primorsko. Znak evropske dediščine je prejela lani Prešernova Zdravljica in z njo, v Podnanosu rojeni, skladatelj Stanko Premrl. Leta 2018 je ta laskavi naslov dobila spominska cerkev na Javorci, v občini Tolmin. Prva v nizu nagrad, leta 2015, pa Partizanska bolnica Franja, v občini Cerkno. Oddajo Primorski kraji in ljudje je pripravila Smilja Baranja
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje vam predstavljamo Nevenko Gregorčič iz Izole. Prek Centra za kulturo, šport in prireditve je vrsto let sooblikovala kulturno in družabno življenje kraja, zdaj, ko je upokojena, pa večino svojega časa in energije posveča zavrženim živalim. Z njo se je pogovarjala Jasna Preskar.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje vam predstavljamo Nevenko Gregorčič iz Izole. Prek Centra za kulturo, šport in prireditve je vrsto let sooblikovala kulturno in družabno življenje kraja, zdaj, ko je upokojena, pa večino svojega časa in energije posveča zavrženim živalim. Z njo se je pogovarjala Jasna Preskar.
V letošnjem letu osnovna šola Kozara obeležuje 60. letnico organiziranega izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Poleg tega, da je šola posebna, ker jo obiskujejo posebni otroci ima tudi zanimivo zgodovino, ki je povezana z gradnjo in njenim imenom. Zgrajena je bila po potresu leta 1976 in sicer s samoprispevkom, ki so ga zbirali v tedanji Socialistični republiki Bosni in Hercegovini. Zaradi hvaležnosti do Bosancev, ki so večinoma sodelovali tudi pri gradnji, je šola dobila ime po bosanski planini Kozara. Z ravnateljem Edvardom Vrabičem, profesorico defektologije Jeleno Komel in učenci šole se bo v oddaji Primorski kraji in ljudje pogovarjala Nataša Uršič.
V letošnjem letu osnovna šola Kozara obeležuje 60. letnico organiziranega izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Poleg tega, da je šola posebna, ker jo obiskujejo posebni otroci ima tudi zanimivo zgodovino, ki je povezana z gradnjo in njenim imenom. Zgrajena je bila po potresu leta 1976 in sicer s samoprispevkom, ki so ga zbirali v tedanji Socialistični republiki Bosni in Hercegovini. Zaradi hvaležnosti do Bosancev, ki so večinoma sodelovali tudi pri gradnji, je šola dobila ime po bosanski planini Kozara. Z ravnateljem Edvardom Vrabičem, profesorico defektologije Jeleno Komel in učenci šole se bo v oddaji Primorski kraji in ljudje pogovarjala Nataša Uršič.
Septembra bo minilo 700 let od smrti največjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Navdih za Pekel v Božansi komediji naj bi našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit.
Septembra bo minilo 700 let od smrti največjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Navdih za Pekel v Božansi komediji naj bi našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit.
Lig je idiličen kraj na samem grebenu Kanalskega Kolovrata. V kraju, ki je nekakšen povezovalni člen vseh okoliških vasi, se odvijajo vsi pomembni dogodki: praznik kostanja, tradicionalni župnijski praznik odpustek in ostali verski shodi. Spremljevalec vseh prireditev na Liškem so tudi marijaceljski kolači. To obredno pecivo v svoji mehki sredici skriva mnogo zanimiv dejstev tudi to, da se o originalnem receptu vedno govori s kančkom previdnosti, saj nam bi ga poznali le redki. Vse se je začelo z iznajdljivo domačinko, ki je iskala recept za boljše življenje. Po časovni premici tega kolača se je podal Boštjan Simčič.
Lig je idiličen kraj na samem grebenu Kanalskega Kolovrata. V kraju, ki je nekakšen povezovalni člen vseh okoliških vasi, se odvijajo vsi pomembni dogodki: praznik kostanja, tradicionalni župnijski praznik odpustek in ostali verski shodi. Spremljevalec vseh prireditev na Liškem so tudi marijaceljski kolači. To obredno pecivo v svoji mehki sredici skriva mnogo zanimiv dejstev tudi to, da se o originalnem receptu vedno govori s kančkom previdnosti, saj nam bi ga poznali le redki. Vse se je začelo z iznajdljivo domačinko, ki je iskala recept za boljše življenje. Po časovni premici tega kolača se je podal Boštjan Simčič.
Na Primorskem bo letošnja velika noč drugačna tudi zato, ker bo minila brez nekdanjega koprskega škofa Metoda Piriha, ki je bil med verniki, pa tudi med tistimi, ki v cerkev ne zahajajo pogosto, zelo priljubljen. Bil je pogost znanec koprskih ulic, kjer se je vedno rad ustavil v klepetu z mimoidočimi, zadnja leta pa je preživljal na Vipavskem, kjer se je ta teden tudi poslovil. V oddaji Primorski kraji in ljudje smo zbrali njegove izjave iz številnih intervjujev za naš radio, tudi tiste v najbolj prelomnih časih nastajanja nove države. Pripravil jo je Andrej Šavko.
Na Primorskem bo letošnja velika noč drugačna tudi zato, ker bo minila brez nekdanjega koprskega škofa Metoda Piriha, ki je bil med verniki, pa tudi med tistimi, ki v cerkev ne zahajajo pogosto, zelo priljubljen. Bil je pogost znanec koprskih ulic, kjer se je vedno rad ustavil v klepetu z mimoidočimi, zadnja leta pa je preživljal na Vipavskem, kjer se je ta teden tudi poslovil. V oddaji Primorski kraji in ljudje smo zbrali njegove izjave iz številnih intervjujev za naš radio, tudi tiste v najbolj prelomnih časih nastajanja nove države. Pripravil jo je Andrej Šavko.
Vstopili smo tudi v koledarsko pomlad, pred nami je svetovni Dan voda. Čeprav v Slovenski Istri reke in potoki živijo v senci morja, so reke, še posebej Rižana, za to območje izredno pomembni. Ne le zaradi tega, ker je od reke Rižane odvisna vodoskrba tega območja, temveč je njen pomen tudi v kulturnem, etnološkem in geografskem vidiku. Ob reki Rižani se je s sogovorniki sprehodila Vesna Potočar Godnič
Vstopili smo tudi v koledarsko pomlad, pred nami je svetovni Dan voda. Čeprav v Slovenski Istri reke in potoki živijo v senci morja, so reke, še posebej Rižana, za to območje izredno pomembni. Ne le zaradi tega, ker je od reke Rižane odvisna vodoskrba tega območja, temveč je njen pomen tudi v kulturnem, etnološkem in geografskem vidiku. Ob reki Rižani se je s sogovorniki sprehodila Vesna Potočar Godnič
Minilo je leto od razglasitve epidemije, ko se je začel čas raziskovanj in prilagoditev. Kot vemo, se narava obnavlja sama, zato bomo skušali spomniti na njene zakonitosti, ki bi zagotovo lahko pomagale tudi človeku za njegov obstoj. Ste vedeli, da je ena od posledic obdobij enakonočij tudi moteč učinek na delovanje komunikacijskih satelitov? Več nam v oddaji Primorski kraji in ljudje pove Smilja Baranja.
Minilo je leto od razglasitve epidemije, ko se je začel čas raziskovanj in prilagoditev. Kot vemo, se narava obnavlja sama, zato bomo skušali spomniti na njene zakonitosti, ki bi zagotovo lahko pomagale tudi človeku za njegov obstoj. Ste vedeli, da je ena od posledic obdobij enakonočij tudi moteč učinek na delovanje komunikacijskih satelitov? Več nam v oddaji Primorski kraji in ljudje pove Smilja Baranja.
Modra, zlata, siva, živo rdeča so barve, ki krasijo okrasne fazane. V pisani svet teh ptic se je zaljubil Ljubo Mohorič. V Dolgi Poljani pri Ajdovščini goji več kot 14 vrst okrasnih fazanov. Je pobudnik in mentor študijskega krožka na Ljudski univerzi Ajdovščina v okviru katerega bodo skupaj z vsemi, ki imajo radi naravo in si želijo prispevati k ohranjanju pestrosti živalskih vrst, skušali oblikovati opazovališče fazanov. Ljuba Mohoriča in njegove fazane je obiskala Karin Zorn Čebokli.
Modra, zlata, siva, živo rdeča so barve, ki krasijo okrasne fazane. V pisani svet teh ptic se je zaljubil Ljubo Mohorič. V Dolgi Poljani pri Ajdovščini goji več kot 14 vrst okrasnih fazanov. Je pobudnik in mentor študijskega krožka na Ljudski univerzi Ajdovščina v okviru katerega bodo skupaj z vsemi, ki imajo radi naravo in si želijo prispevati k ohranjanju pestrosti živalskih vrst, skušali oblikovati opazovališče fazanov. Ljuba Mohoriča in njegove fazane je obiskala Karin Zorn Čebokli.
"Kosovelje - naše veselje" je tabla, s katero se začenja pot skozi kraško naselje v bližini Pliskovice. Nekoč je bilo na tem območju staro gradišče, ki mu domačini pravijo "šance", oziroma obzidje. Ime kraja izvira iz rimskega obdobja, ko je bila speljana tudi nižinska pot po Krasu. Med prvo svetovno vojno je bil kraj preurejen v sanitetno središče. Od nekdanje bolnišnice so ostale le ruševine vojaške kapele, ki jo v prihodnje želijo vaščani obnoviti. Sicer pa se v Kosoveljah nahaja tudi posebna etnološka in tehnična zbirka.
"Kosovelje - naše veselje" je tabla, s katero se začenja pot skozi kraško naselje v bližini Pliskovice. Nekoč je bilo na tem območju staro gradišče, ki mu domačini pravijo "šance", oziroma obzidje. Ime kraja izvira iz rimskega obdobja, ko je bila speljana tudi nižinska pot po Krasu. Med prvo svetovno vojno je bil kraj preurejen v sanitetno središče. Od nekdanje bolnišnice so ostale le ruševine vojaške kapele, ki jo v prihodnje želijo vaščani obnoviti. Sicer pa se v Kosoveljah nahaja tudi posebna etnološka in tehnična zbirka.
Tokrat smo obiskali Pedrovo. Na začetku vasice stoji ekološka kmetija in sirarna Čilčevi. Njeni začetki segajo v leto 1880, ko so prvi lastniki na v skalo vklesano teraso postavili hišo, hlev in svinjak. Dvajseto stoletje s svojima vojnama družini ni prizanašalo, tako je gospodinja, ki so jo vsi poznali kot Čilčo, ostala sama. Do svoje starosti je obdelovala vinograd, sadovnjak, njivice in pašnike. Potem je življenje v hiši in tudi v vasi povsem zamrlo. Pred desetimi leti sta se biolog Borut Kokalj in ekonomist Tom Ločniškar preselila in obnovila hišo ter začela kmetovati na opuščenih in zaraščenih površinah. Čredo na njuni kmetiji sestavljajo kraške ovce in koze drežniške pasme. Obe pasmi sta izjemno ogroženi, Čilčevi pa so ena redkih slovenskih kmetij, ki ju ohranjajo. Tom in Borut ponujata paleto mlečnih izdelkov iz ekološkega kozjega in ovčjega mleka. Pred kratkim ju je obiskala Nataša Uršič.
Tokrat smo obiskali Pedrovo. Na začetku vasice stoji ekološka kmetija in sirarna Čilčevi. Njeni začetki segajo v leto 1880, ko so prvi lastniki na v skalo vklesano teraso postavili hišo, hlev in svinjak. Dvajseto stoletje s svojima vojnama družini ni prizanašalo, tako je gospodinja, ki so jo vsi poznali kot Čilčo, ostala sama. Do svoje starosti je obdelovala vinograd, sadovnjak, njivice in pašnike. Potem je življenje v hiši in tudi v vasi povsem zamrlo. Pred desetimi leti sta se biolog Borut Kokalj in ekonomist Tom Ločniškar preselila in obnovila hišo ter začela kmetovati na opuščenih in zaraščenih površinah. Čredo na njuni kmetiji sestavljajo kraške ovce in koze drežniške pasme. Obe pasmi sta izjemno ogroženi, Čilčevi pa so ena redkih slovenskih kmetij, ki ju ohranjajo. Tom in Borut ponujata paleto mlečnih izdelkov iz ekološkega kozjega in ovčjega mleka. Pred kratkim ju je obiskala Nataša Uršič.
Z današnjo zgodbo iz enega primorskih krajev smo posegli daleč nazaj v preteklost, v čas Histrov in gradišč, ki jih v Istri ni manjkalo. Nam najbližje in tudi najpomembnejše je v Kortah nad Izolo, prav letos pa se pripravlja na veliki dan, ko bo zaživelo v novi luči in podobi in bo preurejeno čakalo na nove biskovalce. Zgodbo, ki govori tudi o oživljanju podeželja, je povedala Neva Zajc.
Z današnjo zgodbo iz enega primorskih krajev smo posegli daleč nazaj v preteklost, v čas Histrov in gradišč, ki jih v Istri ni manjkalo. Nam najbližje in tudi najpomembnejše je v Kortah nad Izolo, prav letos pa se pripravlja na veliki dan, ko bo zaživelo v novi luči in podobi in bo preurejeno čakalo na nove biskovalce. Zgodbo, ki govori tudi o oživljanju podeželja, je povedala Neva Zajc.
V Sloveniji imamo 15 Prešernovih cest, 45 Prešernovih ulic, eno Cesto Franceta Prešerna, en Trg Prešernove brigade, eno ulico z imenom Prešernovo nabrežje in štiri Prešernove trge. Tudi v Kopru. Če ne bi bilo epidemije, bi bilo na kulutrni praznik tam prešerno. Branje poezije, ki ga tradicionalno pripravljata knjigarna Libris in Zveza kulturnih društev koprske občine, bo letos potekalo razpršeno, pred posamičnimi izložbami trgovin v starem mestnem jedru. Oddajo Primorski kraji in ljudje pa vseeno posvečamo enemu najlepših trgov v mestu. Tjaša Škamperle se je sprehodila po njem s sogovorniki.
V Sloveniji imamo 15 Prešernovih cest, 45 Prešernovih ulic, eno Cesto Franceta Prešerna, en Trg Prešernove brigade, eno ulico z imenom Prešernovo nabrežje in štiri Prešernove trge. Tudi v Kopru. Če ne bi bilo epidemije, bi bilo na kulutrni praznik tam prešerno. Branje poezije, ki ga tradicionalno pripravljata knjigarna Libris in Zveza kulturnih društev koprske občine, bo letos potekalo razpršeno, pred posamičnimi izložbami trgovin v starem mestnem jedru. Oddajo Primorski kraji in ljudje pa vseeno posvečamo enemu najlepših trgov v mestu. Tjaša Škamperle se je sprehodila po njem s sogovorniki.
Oskar Kogoj je ime, ki je znano v svetovnem merilu industrijskega oblikovanja in designa. V skoraj šestdesetletnem ustvarjanju je Kogoj ustvaril osupljiv opus. Umetnikova dela so del več kot stotih umetnostnih zbirk in galerij po svetu. Oskarja Kogoja je v rodnem Mirnu obiskala Ingrid Kašca Bucik.
Oskar Kogoj je ime, ki je znano v svetovnem merilu industrijskega oblikovanja in designa. V skoraj šestdesetletnem ustvarjanju je Kogoj ustvaril osupljiv opus. Umetnikova dela so del več kot stotih umetnostnih zbirk in galerij po svetu. Oskarja Kogoja je v rodnem Mirnu obiskala Ingrid Kašca Bucik.
V oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo odpravili v svet modelarstva in miniatur. Svoj edinstveni svet miniaturnih delovnih strojev, gradbišč in posameznih arhitekturnih dosežkov je Anton Leskovar začel izdelovati že pred leti, ko je bil še zaposlen na Primorju. Zagotovo ima čarobne prste in brezmejno potrpežljivost, saj ustvarja neverjetne podrobnosti na svojih miniaturnih izdelkih. Nad izdelovanjem miniatur se navdušuje že vrsto let in sčasoma se je opogumil ter svoj hobi spremenil v sanjsko službo. Njegove umetnine so našle dom po celem svetu, naročniki pa so različna podjetja iz celega sveta, pa tudi znani slovenski projektanti. V ta mali svet se je spustil tudi Boštjan Simčič.
V oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo odpravili v svet modelarstva in miniatur. Svoj edinstveni svet miniaturnih delovnih strojev, gradbišč in posameznih arhitekturnih dosežkov je Anton Leskovar začel izdelovati že pred leti, ko je bil še zaposlen na Primorju. Zagotovo ima čarobne prste in brezmejno potrpežljivost, saj ustvarja neverjetne podrobnosti na svojih miniaturnih izdelkih. Nad izdelovanjem miniatur se navdušuje že vrsto let in sčasoma se je opogumil ter svoj hobi spremenil v sanjsko službo. Njegove umetnine so našle dom po celem svetu, naročniki pa so različna podjetja iz celega sveta, pa tudi znani slovenski projektanti. V ta mali svet se je spustil tudi Boštjan Simčič.
V Slovenskem kulturnem društvu Valentin Vodnik v Dolini pri Trstu so v lastni režiji posneli dokumentarec o bogastvu vodnih virov v lokalnem okolju. Območje Doline je nekoč imelo več kot sto različnih vodnih izvirov. Člani društva so zbrali pričevanja sovaščanov in predstavili študije, ki jih je opravil Jamarski odsek Planinskega društva iz Trsta. Bogato naravno in kulturno dediščino kraja, bodo tako spoznale tudi mlajše generacije.
V Slovenskem kulturnem društvu Valentin Vodnik v Dolini pri Trstu so v lastni režiji posneli dokumentarec o bogastvu vodnih virov v lokalnem okolju. Območje Doline je nekoč imelo več kot sto različnih vodnih izvirov. Člani društva so zbrali pričevanja sovaščanov in predstavili študije, ki jih je opravil Jamarski odsek Planinskega društva iz Trsta. Bogato naravno in kulturno dediščino kraja, bodo tako spoznale tudi mlajše generacije.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje bomo gostili zmagovalca mednarodnega tekmovanja Združenja evropskih hotelirskih in turističnih šol, Jako Godejšo, študenta tretjega letnika Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem. Letošnje tekmovanje je bilo drugačno, virtualno, tak pa bo tudi pogovor, saj se bo Jasna Preskar s tokratnim sogovornikom povezala prek Skypea, pogovor pa bo potekal na relaciji Slovenija - Škotska.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje bomo gostili zmagovalca mednarodnega tekmovanja Združenja evropskih hotelirskih in turističnih šol, Jako Godejšo, študenta tretjega letnika Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem. Letošnje tekmovanje je bilo drugačno, virtualno, tak pa bo tudi pogovor, saj se bo Jasna Preskar s tokratnim sogovornikom povezala prek Skypea, pogovor pa bo potekal na relaciji Slovenija - Škotska.
V tokratni oddaji smo se odpravili v Štanjel. V starem jedru so vaščani na ogled postavili okoli 5o tradicionalnih božičnih jaslic, ki krasijo dvorišča, okna in zidove srednjeveškega bisera.
V tokratni oddaji smo se odpravili v Štanjel. V starem jedru so vaščani na ogled postavili okoli 5o tradicionalnih božičnih jaslic, ki krasijo dvorišča, okna in zidove srednjeveškega bisera.
Podbrdo v Baški grapi je nastalo v 16. stoletju. Utesnjeno je med gore vse od Črne Prsti, Koble, Soriške planine do Porezna, ki objemajo ozko grapo nad reko Bačo in Bohinjsko železnico, ki se vije tik ob njej. Vrhovi so priljubljeni med gorskimi tekači in planinci, a mnogi med njimi ne vedo, da hodijo po nekdanji meji med kraljevino Italijo in Jugoslavijo. Rapalska pogodba je bila podpisana 12. novembra pred 100 leti v ligurskem obalnem mestecu, mejo pa so na terenu dokončno določili in označili z mejniki leta 1924. Podbrdo je takrat postalo obmejno središče nove italijanske oblasti. Osvobojeno je bilo šele leta 1945 in s pariško mirovno pogodbo dokončno vrnjeno Jugoslaviji dve leti kasneje. Številni ostanki nekdanje krivične meje v okolici Podbrda so še danes vidni. Po njej se je z vodnikom Jožetom Dakskoblerjem sprehodila Mariša Bizjak.
Podbrdo v Baški grapi je nastalo v 16. stoletju. Utesnjeno je med gore vse od Črne Prsti, Koble, Soriške planine do Porezna, ki objemajo ozko grapo nad reko Bačo in Bohinjsko železnico, ki se vije tik ob njej. Vrhovi so priljubljeni med gorskimi tekači in planinci, a mnogi med njimi ne vedo, da hodijo po nekdanji meji med kraljevino Italijo in Jugoslavijo. Rapalska pogodba je bila podpisana 12. novembra pred 100 leti v ligurskem obalnem mestecu, mejo pa so na terenu dokončno določili in označili z mejniki leta 1924. Podbrdo je takrat postalo obmejno središče nove italijanske oblasti. Osvobojeno je bilo šele leta 1945 in s pariško mirovno pogodbo dokončno vrnjeno Jugoslaviji dve leti kasneje. Številni ostanki nekdanje krivične meje v okolici Podbrda so še danes vidni. Po njej se je z vodnikom Jožetom Dakskoblerjem sprehodila Mariša Bizjak.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
V tokratni oddaji bomo obiskali kar dva kraja, ki pa sta povezana v skupno krajevno skupnost. To sta Ozeljan in Šmihel. Oba ponujata številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, bogata pa sta tudi z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
V tokratni oddaji bomo obiskali kar dva kraja, ki pa sta povezana v skupno krajevno skupnost. To sta Ozeljan in Šmihel. Oba ponujata številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, bogata pa sta tudi z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Mnogim Istranom se ob omembi Kubeda v spominu oglasi še eno ime: Alojz Kocjančič, pesnik. 19. novembra 2020 je minilo 29 let od njegove smrti. Pred dvema mesecema so v Kubedu, njemu tako ljubi vasi, odprli njegovo prenovljeno hišo s spominsko sobo, s čimer je Mestna občina Koper poskrbela, da spomin na prvega istrskega pesnika ne bo usahnil. Temu spominu je Neva Zajc posvetila današnjo oddajo.
Mnogim Istranom se ob omembi Kubeda v spominu oglasi še eno ime: Alojz Kocjančič, pesnik. 19. novembra 2020 je minilo 29 let od njegove smrti. Pred dvema mesecema so v Kubedu, njemu tako ljubi vasi, odprli njegovo prenovljeno hišo s spominsko sobo, s čimer je Mestna občina Koper poskrbela, da spomin na prvega istrskega pesnika ne bo usahnil. Temu spominu je Neva Zajc posvetila današnjo oddajo.
Te dni minevata dve desetletji, odkar je zemeljski plaz nekaj minut po polnoči zravnal zgornji del vasi Log pod Mangartom, povzročil ogromno škode in pod seboj pokopal sedem domačinov. Naravna nesreča v tej idilični vasici pod alpskimi vršaci je bila preizkušnja na številnih področjih, kot že velikokrat pa se je tudi takrat pokazala človeška solidarnost. Po 20 letih so spomini še vedno živi, a domačini raje kot v preteklost zrejo v prihodnost. Log pod Mangartom je obiskala Mariša Bizjak.
Te dni minevata dve desetletji, odkar je zemeljski plaz nekaj minut po polnoči zravnal zgornji del vasi Log pod Mangartom, povzročil ogromno škode in pod seboj pokopal sedem domačinov. Naravna nesreča v tej idilični vasici pod alpskimi vršaci je bila preizkušnja na številnih področjih, kot že velikokrat pa se je tudi takrat pokazala človeška solidarnost. Po 20 letih so spomini še vedno živi, a domačini raje kot v preteklost zrejo v prihodnost. Log pod Mangartom je obiskala Mariša Bizjak.
Nekdaj priljubljena izletniška točka in gostišče Bobri ob izviru reke Rižane bosta zaživela v novi podobi. Propadajoči kompleks je od Term Čatež kupil podjetnik Valter Krmac, ki se je lotil prenove gostinskega dela in okolice, nakar bo uredil še zapuščene bungalove. Rižanski placid je dogodek v devetem stoletju, ki ga Krmac zelo rad in pogosto omenja, ko govori o obnovi Bobrov. Mogoče vas bo spomin zdaj popeljal v čase, ko je bil ta prostor zelo obiskan in poznan za zabave in koncerte. Tjaša Škamperle se je v senci mogočnih dreves ob reki Rižani o preteklosti in prihodnosti pogovarjala z novim lastnikom.
Nekdaj priljubljena izletniška točka in gostišče Bobri ob izviru reke Rižane bosta zaživela v novi podobi. Propadajoči kompleks je od Term Čatež kupil podjetnik Valter Krmac, ki se je lotil prenove gostinskega dela in okolice, nakar bo uredil še zapuščene bungalove. Rižanski placid je dogodek v devetem stoletju, ki ga Krmac zelo rad in pogosto omenja, ko govori o obnovi Bobrov. Mogoče vas bo spomin zdaj popeljal v čase, ko je bil ta prostor zelo obiskan in poznan za zabave in koncerte. Tjaša Škamperle se je v senci mogočnih dreves ob reki Rižani o preteklosti in prihodnosti pogovarjala z novim lastnikom.
Za obrt, kot je kovaštvo, se zdi povsem samoumevno, da se prenaša iz roda v rod. Mlajše generacije nadaljujejo družinsko tradicijo, vendar dandanes le še redke zanima kovaški poklic. Nekoč so v kovaških delavnicah nastajala poljedelska in druga delovna orodja, danes pa kovači izdelujejo predvsem okrasne predmete, spominke, ograje in celo umetnine. Praktični pomen znanega slovenskega pregovora, kuj železo, dokler je vroče, zelo dobro pozna Maks Šuc. V Vrtočah ima svojo kovaško delavnico in predvsem v popoldanskem času boste večkrat slišali kladivo, kako udarja po vročem železu. Nekaj takšnih zvokov in zanimivih kovaških prigod je v oddaji Primorski kraji in ljudje posnel Boštjan Simčič.
Za obrt, kot je kovaštvo, se zdi povsem samoumevno, da se prenaša iz roda v rod. Mlajše generacije nadaljujejo družinsko tradicijo, vendar dandanes le še redke zanima kovaški poklic. Nekoč so v kovaških delavnicah nastajala poljedelska in druga delovna orodja, danes pa kovači izdelujejo predvsem okrasne predmete, spominke, ograje in celo umetnine. Praktični pomen znanega slovenskega pregovora, kuj železo, dokler je vroče, zelo dobro pozna Maks Šuc. V Vrtočah ima svojo kovaško delavnico in predvsem v popoldanskem času boste večkrat slišali kladivo, kako udarja po vročem železu. Nekaj takšnih zvokov in zanimivih kovaških prigod je v oddaji Primorski kraji in ljudje posnel Boštjan Simčič.
V oddaji Primorski kraji in ljudje boste spoznali 23-letnega Elvisa Mihaliča s Hrpelj. Rodil se je z odprto hrbtenico, za njim so že številni operativni posegi, njegove noge so kolesa na invalidskem vozičku. Treniral je košarko, bil tudi v državni reprezentanci, zdaj kolesari. Živi samostojno, na delo se vozi v Postojno, skoraj vsak dan obišče družino na Golcu. Je mladenič, ki je že od malega želel postoriti vse sam. V zadnjem času piše spletni dnevnik - blog, v katerem odstira življenje gibalno ovirane osebe. In kakšno je to življenje? Táko, kot katerokoli drugo, samo malo bolj se je treba potruditi, je povedal Mateji Brežan.
V oddaji Primorski kraji in ljudje boste spoznali 23-letnega Elvisa Mihaliča s Hrpelj. Rodil se je z odprto hrbtenico, za njim so že številni operativni posegi, njegove noge so kolesa na invalidskem vozičku. Treniral je košarko, bil tudi v državni reprezentanci, zdaj kolesari. Živi samostojno, na delo se vozi v Postojno, skoraj vsak dan obišče družino na Golcu. Je mladenič, ki je že od malega želel postoriti vse sam. V zadnjem času piše spletni dnevnik - blog, v katerem odstira življenje gibalno ovirane osebe. In kakšno je to življenje? Táko, kot katerokoli drugo, samo malo bolj se je treba potruditi, je povedal Mateji Brežan.
Z začetkom jeseni se za čebele bliža obdobje počitka. Čebelarji v prvih dneh oktobra, če je potrebno, še dodatno dokrmijo čebelje družine. O čebelarskih opravilih, pa tudi rešitvah, ko se kaj zalomi v panjih, lahko čebelarji več izvedo v Društvu slovenskih čebelarjev iz Trsta. Ustanovili so ga pred sedmimi leti, danes pa šteje že 50 članov. Med temi je tudi vse več mladih čebelarjev. V teh letih so stkali vezi s Čebelarskim konzorcijem za tržaško pokrajino, sosednjimi sorodnimi društvi, kot sta sežansko in koprsko čebelarsko društvo ter Čebelarsko zvezo Slovenije.
Z začetkom jeseni se za čebele bliža obdobje počitka. Čebelarji v prvih dneh oktobra, če je potrebno, še dodatno dokrmijo čebelje družine. O čebelarskih opravilih, pa tudi rešitvah, ko se kaj zalomi v panjih, lahko čebelarji več izvedo v Društvu slovenskih čebelarjev iz Trsta. Ustanovili so ga pred sedmimi leti, danes pa šteje že 50 članov. Med temi je tudi vse več mladih čebelarjev. V teh letih so stkali vezi s Čebelarskim konzorcijem za tržaško pokrajino, sosednjimi sorodnimi društvi, kot sta sežansko in koprsko čebelarsko društvo ter Čebelarsko zvezo Slovenije.
Tokrat smo se odpravili v Budanje. Tam je doma Marija Trošt, ljubiteljska vrtnarka, ki si je ustvarila svoj rajski vrt. Med vrtnicami, grmički, travami in drugim cvetjem preživi skoraj ves svoj prosti čas. Njen vrt ne pritegne le pogledov mimoidočih, ampak se na njenih vratih pogosto pojavijo obiskovalci iz cele Slovenije. Med njimi je bila tudi Karin Zorn Čebokli.
Tokrat smo se odpravili v Budanje. Tam je doma Marija Trošt, ljubiteljska vrtnarka, ki si je ustvarila svoj rajski vrt. Med vrtnicami, grmički, travami in drugim cvetjem preživi skoraj ves svoj prosti čas. Njen vrt ne pritegne le pogledov mimoidočih, ampak se na njenih vratih pogosto pojavijo obiskovalci iz cele Slovenije. Med njimi je bila tudi Karin Zorn Čebokli.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
V središču Doline pri Trstu se nahaja domačija narodnega buditelja Josipa Pangerca. Letos mineva 95 let od njegove smrti. Pangerc, ki je živel na prehodu iz 19. v 20. stoletje, je bil politik, glasbenik, skladatelj, kulturni delavec. Izkazal se je kot organist in pevovodja, bil je dolinski župan, odbornik političnega društva Edinost, postal deželni in državnozborski poslanec. Po njem so pred šestimi leti poimenovali Večstopenjsko šolo v Dolini. Za družinski arhiv rodbine Pangerc, ki je spomeniško zaščiten, skrbi njegov pravnuk Marko Manin, ki je tudi ustanovitelj Srednjeevropskega Inštituta za zgodovino in kulturo J. Pangerc.
V središču Doline pri Trstu se nahaja domačija narodnega buditelja Josipa Pangerca. Letos mineva 95 let od njegove smrti. Pangerc, ki je živel na prehodu iz 19. v 20. stoletje, je bil politik, glasbenik, skladatelj, kulturni delavec. Izkazal se je kot organist in pevovodja, bil je dolinski župan, odbornik političnega društva Edinost, postal deželni in državnozborski poslanec. Po njem so pred šestimi leti poimenovali Večstopenjsko šolo v Dolini. Za družinski arhiv rodbine Pangerc, ki je spomeniško zaščiten, skrbi njegov pravnuk Marko Manin, ki je tudi ustanovitelj Srednjeevropskega Inštituta za zgodovino in kulturo J. Pangerc.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo obiskali Kobariški muzej. Ta že 30 let skrbi za ohranjanje bogate kulturne dediščine v Posočju. Kraji, dogodki in ljudje, ki so zaznamovali soško fronto, so v muzeju predstavljeni skozi osebne pripovedi. In čeprav je zgodovinski in vojni muzej, ima zelo močno protivojno sporočilo. Na osnovi njegovega desetletnega delovanja so leta 2000 ustanovili tudi Fundacijo Poti miru v Posočju. Njen cilj je varovanje nepremične dediščine soške fronte in povezovanje pomnikov 1. svetovne vojne na prostem. Muzejski utrip v tem jubilejnem letu je preverila Meta Škvarč.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo obiskali Kobariški muzej. Ta že 30 let skrbi za ohranjanje bogate kulturne dediščine v Posočju. Kraji, dogodki in ljudje, ki so zaznamovali soško fronto, so v muzeju predstavljeni skozi osebne pripovedi. In čeprav je zgodovinski in vojni muzej, ima zelo močno protivojno sporočilo. Na osnovi njegovega desetletnega delovanja so leta 2000 ustanovili tudi Fundacijo Poti miru v Posočju. Njen cilj je varovanje nepremične dediščine soške fronte in povezovanje pomnikov 1. svetovne vojne na prostem. Muzejski utrip v tem jubilejnem letu je preverila Meta Škvarč.
V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali zanimivo družbo. Družbo moških, ki se že dvajset let skoraj vsak dan družijo ob kozarcu vina. Do pred kratkim je bila njihova "baza" gostilna Mulin. Pravijo si Društvo GUŠTO. Večina jih prihaja iz območja Ankarana, Škofij, Kopra in bližnje okolice. Kaj jih druži? Še sami ne vedo natančno, a drug brez drugega ne morejo, so zaupali Tjaši Škamperle.
V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali zanimivo družbo. Družbo moških, ki se že dvajset let skoraj vsak dan družijo ob kozarcu vina. Do pred kratkim je bila njihova "baza" gostilna Mulin. Pravijo si Društvo GUŠTO. Večina jih prihaja iz območja Ankarana, Škofij, Kopra in bližnje okolice. Kaj jih druži? Še sami ne vedo natančno, a drug brez drugega ne morejo, so zaupali Tjaši Škamperle.
V osrčju Vipavske doline lahko obiščemo starodavno vasico Vipavski Križ, kjer najdemo starodavno obzidje, samostan in grad. Ta miren kraj zaznamujeta izjemna zgodovina in izvrstna kulinarika. Po njegovih slikovitih ulicah smo se sprehodili z zgovornim vodičem Ljubom Žgavcem, ki nam je pripovedoval zabavne zgodbice o njegovi zgodovini. Mirjana Bužanin nam je ponudila lokalne dobrote.
V osrčju Vipavske doline lahko obiščemo starodavno vasico Vipavski Križ, kjer najdemo starodavno obzidje, samostan in grad. Ta miren kraj zaznamujeta izjemna zgodovina in izvrstna kulinarika. Po njegovih slikovitih ulicah smo se sprehodili z zgovornim vodičem Ljubom Žgavcem, ki nam je pripovedoval zabavne zgodbice o njegovi zgodovini. Mirjana Bužanin nam je ponudila lokalne dobrote.
Ujemi utrip narave je povabilo domačinov na Trnovsko-banjški planoti, ki so se pred kratkim prvič turistično povezali. Obiskovalci lahko njihove vasice ter tamkajšnje kmetije, naravne in kulturne znamenitosti obiščejo s kolesom ali peš. Pri njih lahko prenočijo in preizkusijo lokalne dobrote. Dejan Strgar iz vasice Lohke, ki leži na 700 metrov visoki Banjški planoti, je strasten ljubitelj konj. Ljubezen do teh živali je združil s turizmom. Pred štirimi leti je odprl kamp za goste, ki cenijo mir in zavetje neokrnjene narave. Obiskala ga je Nataša Uršič.
Ujemi utrip narave je povabilo domačinov na Trnovsko-banjški planoti, ki so se pred kratkim prvič turistično povezali. Obiskovalci lahko njihove vasice ter tamkajšnje kmetije, naravne in kulturne znamenitosti obiščejo s kolesom ali peš. Pri njih lahko prenočijo in preizkusijo lokalne dobrote. Dejan Strgar iz vasice Lohke, ki leži na 700 metrov visoki Banjški planoti, je strasten ljubitelj konj. Ljubezen do teh živali je združil s turizmom. Pred štirimi leti je odprl kamp za goste, ki cenijo mir in zavetje neokrnjene narave. Obiskala ga je Nataša Uršič.
Ob stoletnici požiga Narodnega doma v Trstu in težko pričakovane vrnitve mogočne palače v slovenske roke smo na Regionalnem RTV Centru Koper-Capodistria pripravili niz zanimivih reportaž. Zbrali smo spomine pisatelja Borisa Pahorja, spoznali boste poglede znanih tržaških Slovencev, ki v vrnitvi Narodnega doma vidijo izjemno priložnost za slovensko manjšino in večkulturno stičišče, predloge mladih za njegov razvoj, zgodovinsko obdobje, v katerem je bil Narodni dom zgrajen, pa tudi njegove arhitekturne posebnosti.
Ob stoletnici požiga Narodnega doma v Trstu in težko pričakovane vrnitve mogočne palače v slovenske roke smo na Regionalnem RTV Centru Koper-Capodistria pripravili niz zanimivih reportaž. Zbrali smo spomine pisatelja Borisa Pahorja, spoznali boste poglede znanih tržaških Slovencev, ki v vrnitvi Narodnega doma vidijo izjemno priložnost za slovensko manjšino in večkulturno stičišče, predloge mladih za njegov razvoj, zgodovinsko obdobje, v katerem je bil Narodni dom zgrajen, pa tudi njegove arhitekturne posebnosti.
V Sloveniji je zasijalo kar šest Michelinovih zvezdic. Med dobitniki tega prestižnega priznanja kakovosti so tri Primorske restavracije. Hiša Franko, ki jo vodi Ana Roš, Restavracija pri Lojzetu na dvorcu Zemono pod taktirko Tomaža Kavčiča in restavracija DAM v Kromberku Uroša Fakuča. Slednji je tudi naš današnji gost v oddaji Primorski kraji in ljudje. K pogovoru ga je povabila Ingrid Kašca Bucik.
V Sloveniji je zasijalo kar šest Michelinovih zvezdic. Med dobitniki tega prestižnega priznanja kakovosti so tri Primorske restavracije. Hiša Franko, ki jo vodi Ana Roš, Restavracija pri Lojzetu na dvorcu Zemono pod taktirko Tomaža Kavčiča in restavracija DAM v Kromberku Uroša Fakuča. Slednji je tudi naš današnji gost v oddaji Primorski kraji in ljudje. K pogovoru ga je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Izolska navijaška skupina Ribari spodbuja domače športnike in jim stoji ob strani že 30 let. Nastala je na valu nogometne evforije v Izoli, ki se je začela tik pred razpadom nekdanje skupne države, nadaljevala pa po osamosvojitvi Slovenije, ko je izolski nogometni klub zaigral v prvi slovenski nogometni ligi. In čeprav se je tako imenovano zlato obdobje izolskega nogometa po nekaj letih končalo z izpadom iz lige, so Ribari ostali zvesti domačemu športu in zanj navijali še naprej. V zgodovino so se zapisali predvsem derbiji s Koprom, na katerih so si navijači obeh moštev dali duška in pogosto prestopili mejo športnega navijanja. Rivalstvo med Koprčani in Izolani je aktualno tudi še danes. O njem bodo Ribari zagotovo spregovorili tudi na kateri od prireditev, ki jih pripravljajo ob 30-letnici svojega delovanja. O tem in drugih vidikih navijaštva se je Jasna Preskar pogovarjala s tremi ustanovnimi člani Ribarov. Vabljeni k poslušanju!
Izolska navijaška skupina Ribari spodbuja domače športnike in jim stoji ob strani že 30 let. Nastala je na valu nogometne evforije v Izoli, ki se je začela tik pred razpadom nekdanje skupne države, nadaljevala pa po osamosvojitvi Slovenije, ko je izolski nogometni klub zaigral v prvi slovenski nogometni ligi. In čeprav se je tako imenovano zlato obdobje izolskega nogometa po nekaj letih končalo z izpadom iz lige, so Ribari ostali zvesti domačemu športu in zanj navijali še naprej. V zgodovino so se zapisali predvsem derbiji s Koprom, na katerih so si navijači obeh moštev dali duška in pogosto prestopili mejo športnega navijanja. Rivalstvo med Koprčani in Izolani je aktualno tudi še danes. O njem bodo Ribari zagotovo spregovorili tudi na kateri od prireditev, ki jih pripravljajo ob 30-letnici svojega delovanja. O tem in drugih vidikih navijaštva se je Jasna Preskar pogovarjala s tremi ustanovnimi člani Ribarov. Vabljeni k poslušanju!
21. junij je mednarodni dan joge. Ta tisočletja stara praksa združuje telo, um in duh v eno celoto, najbolj poznano zaporedje asan oziroma vaj pa je gotovo pozdrav soncu. Nekoliko manj poznan del joge je obrazna joga, ki pa ima ravno tako dolgo zgodovino. Mnogi viri predvidevajo, da jo je za zmanjševanje podbradka izvajala že Kleopatra. Sicer pa s takimi vajami pozitivno vplivamo na strukturo in formo obraza. Že nekaj let se z obrazno jogo ukvarja tudi Ajdovka Karin Velikonja, ki jo v oddaji Primorski kraji in ljudje gosti Meta Škvarč.
21. junij je mednarodni dan joge. Ta tisočletja stara praksa združuje telo, um in duh v eno celoto, najbolj poznano zaporedje asan oziroma vaj pa je gotovo pozdrav soncu. Nekoliko manj poznan del joge je obrazna joga, ki pa ima ravno tako dolgo zgodovino. Mnogi viri predvidevajo, da jo je za zmanjševanje podbradka izvajala že Kleopatra. Sicer pa s takimi vajami pozitivno vplivamo na strukturo in formo obraza. Že nekaj let se z obrazno jogo ukvarja tudi Ajdovka Karin Velikonja, ki jo v oddaji Primorski kraji in ljudje gosti Meta Škvarč.
21. junij je mednarodni dan joge. Ta tisočletja stara praksa združuje telo, um in duh v eno celoto, najbolj poznano zaporedje asan oziroma vaj pa je gotovo pozdrav soncu. Nekoliko manj poznan del joge je obrazna joga, ki pa ima ravno tako dolgo zgodovino. Mnogi viri predvidevajo, da jo je za zmanjševanje podbradka izvajala že Kleopatra. Sicer pa s takimi vajami pozitivno vplivamo na strukturo in formo obraza. Že nekaj let se z obrazno jogo ukvarja tudi Ajdovka Karin Velikonja, ki jo v oddaji Primorski kraji in ljudje gosti Meta Škvarč.
21. junij je mednarodni dan joge. Ta tisočletja stara praksa združuje telo, um in duh v eno celoto, najbolj poznano zaporedje asan oziroma vaj pa je gotovo pozdrav soncu. Nekoliko manj poznan del joge je obrazna joga, ki pa ima ravno tako dolgo zgodovino. Mnogi viri predvidevajo, da jo je za zmanjševanje podbradka izvajala že Kleopatra. Sicer pa s takimi vajami pozitivno vplivamo na strukturo in formo obraza. Že nekaj let se z obrazno jogo ukvarja tudi Ajdovka Karin Velikonja, ki jo v oddaji Primorski kraji in ljudje gosti Meta Škvarč.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
V oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo sprehodili po eni izmed osrednjih koprskih ulic: Čevljarski ulici. Še danes je skoraj v celoti ohranila svojo prvotno strukturo in značilnosti trgovsko-obrtniške ulice. Ulica se na glavni mestni trg izteka pod portikom Pretorske palače, vzdolž ulice pa so znamenite stavbe kot palače Orlandini, Barbabianca, Gravisi - Buttorai, Carli. V reportaži o utripu preteklosti in sedanjosti, ki povezuje dejavnosti in vsakdan v tem predelu mesta.
V oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo sprehodili po eni izmed osrednjih koprskih ulic: Čevljarski ulici. Še danes je skoraj v celoti ohranila svojo prvotno strukturo in značilnosti trgovsko-obrtniške ulice. Ulica se na glavni mestni trg izteka pod portikom Pretorske palače, vzdolž ulice pa so znamenite stavbe kot palače Orlandini, Barbabianca, Gravisi - Buttorai, Carli. V reportaži o utripu preteklosti in sedanjosti, ki povezuje dejavnosti in vsakdan v tem predelu mesta.
Današnjo oddajo Primorski kraji in ljudje bomo v naslednjih minutah popeljali do Dragonje, razpršenega naselja v občini Piran, tik ob državni meji s Hrvaško. Gre za živahno in povezano skupnost, ki je skozi leta uspela spodbuditi in utrditi številne tradicionalne praznike in srečanja. Jedro je razvojno društvo Stena, ki je krajane povezalo v prizadevanjih za večjo kakovost življenja, obenem pa oblast opozorilo, da je pri vseh načrtih treba vselej prisluhniti krajanom. Predsednico društva Mirjam Kastelič je obiskala Mateja Brežan.
Današnjo oddajo Primorski kraji in ljudje bomo v naslednjih minutah popeljali do Dragonje, razpršenega naselja v občini Piran, tik ob državni meji s Hrvaško. Gre za živahno in povezano skupnost, ki je skozi leta uspela spodbuditi in utrditi številne tradicionalne praznike in srečanja. Jedro je razvojno društvo Stena, ki je krajane povezalo v prizadevanjih za večjo kakovost življenja, obenem pa oblast opozorilo, da je pri vseh načrtih treba vselej prisluhniti krajanom. Predsednico društva Mirjam Kastelič je obiskala Mateja Brežan.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Pekel. Malokdo ve, da med Dornberkom in Branikom leži graščinski kompleks umeščen v sotesko Vipave, imenovan Pekel. Po ljudskem izročilu naj bi bilo v dolini Vipave - med Peklom in Batujami - nekoč jezero iz katerega se je voda v slapovih pretakala v spodnji del struge. Za ta del se je še do danes ohranilo ime Paradiž. Če boste obiskali to sotesko med Peklom in Paradižem boste na koncu vasice Steske kmalu zagledali stavbo, ki vas bo zaradi slikovitosti tako pritegnila, da se ji boste zagotovo približali. Ko ugotovite, da stojite pred enim najlepše ohranjenih slovenskih in evropskih mlinov katerega prvi lastniki so bili grofje Lanthierji z rihemberškega gradu - vas Pekel očara. Nad mlinom živita potomki zadnjih lastnikov iz rodbine Pečenko. Mamo Ave in njeno hčerko Katjo je obiskala Nataša Uršič.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Pekel. Malokdo ve, da med Dornberkom in Branikom leži graščinski kompleks umeščen v sotesko Vipave, imenovan Pekel. Po ljudskem izročilu naj bi bilo v dolini Vipave - med Peklom in Batujami - nekoč jezero iz katerega se je voda v slapovih pretakala v spodnji del struge. Za ta del se je še do danes ohranilo ime Paradiž. Če boste obiskali to sotesko med Peklom in Paradižem boste na koncu vasice Steske kmalu zagledali stavbo, ki vas bo zaradi slikovitosti tako pritegnila, da se ji boste zagotovo približali. Ko ugotovite, da stojite pred enim najlepše ohranjenih slovenskih in evropskih mlinov katerega prvi lastniki so bili grofje Lanthierji z rihemberškega gradu - vas Pekel očara. Nad mlinom živita potomki zadnjih lastnikov iz rodbine Pečenko. Mamo Ave in njeno hčerko Katjo je obiskala Nataša Uršič.
V tokratni oddaji vas bomo popeljali v Ocizlo, naselje v občini Hrpelje-Kozina, ki ga obkrožajo številne pohodne in kolesarske poti. Ocizla je priljubljena točka tudi za plezalce, saj je v bližini Osp. Ljubezen do kraja in skrb za naravo so Vesni Potočar Godnič predstavili domačini, ki skrbijo, da se bo Ocizla tudi v prihodnje razvijala v sozvočju z naravo.
V tokratni oddaji vas bomo popeljali v Ocizlo, naselje v občini Hrpelje-Kozina, ki ga obkrožajo številne pohodne in kolesarske poti. Ocizla je priljubljena točka tudi za plezalce, saj je v bližini Osp. Ljubezen do kraja in skrb za naravo so Vesni Potočar Godnič predstavili domačini, ki skrbijo, da se bo Ocizla tudi v prihodnje razvijala v sozvočju z naravo.
V oddaji se vprašamo, kaj bi o sodobni krizi povedal Srečko Kosovel. Njegov portret z masko namreč v času epidemije stoji sredi Sežane. Na vprašanje odgovarjajo univerzitetni profesor iz Trsta Miran Košuta in Simon Kastelic ter Mateja Kralj s sežanskega društva Konstruktivist.
V oddaji se vprašamo, kaj bi o sodobni krizi povedal Srečko Kosovel. Njegov portret z masko namreč v času epidemije stoji sredi Sežane. Na vprašanje odgovarjajo univerzitetni profesor iz Trsta Miran Košuta in Simon Kastelic ter Mateja Kralj s sežanskega društva Konstruktivist.
29-letni violončelist Teodor Bratina, doma iz Lokavca, je že od oktobra leta 2009 na Dunaju, kjer je po končanem študiju postal član uglednih dunajskih orkestrov. Pandemija korona virusa je mlademu ajdovskemu glasbeniku spremenila nekatere zastavljene cilje, saj se je moral vrniti domov. Njegova velika strast sta tudi aviacija in letalsko modelarstvo, zato je njegovo stanovanje na Dunaju postalo univerzalna delavnica, v kateri zadnja leta izdeluje tudi loke in popravlja inštrumente.
29-letni violončelist Teodor Bratina, doma iz Lokavca, je že od oktobra leta 2009 na Dunaju, kjer je po končanem študiju postal član uglednih dunajskih orkestrov. Pandemija korona virusa je mlademu ajdovskemu glasbeniku spremenila nekatere zastavljene cilje, saj se je moral vrniti domov. Njegova velika strast sta tudi aviacija in letalsko modelarstvo, zato je njegovo stanovanje na Dunaju postalo univerzalna delavnica, v kateri zadnja leta izdeluje tudi loke in popravlja inštrumente.
Praznična oddaja Primorskki kraji in ljudje je bila namenjena največjemu krščanskemu prazniku, veliki noči. Kako so jo praznovali včasih, kakšen je njen etimološki pomen? Oddajo je pripravila Smilja Baranja, gostje oddaje pa so bile etnologinja dr. Katja Hrobat Virloget, raziskovalka, jezikoslovka in dialektologinja dr. Jožica Škofic in Marija Bonin iz Nožeda pri Kortah.
Praznična oddaja Primorskki kraji in ljudje je bila namenjena največjemu krščanskemu prazniku, veliki noči. Kako so jo praznovali včasih, kakšen je njen etimološki pomen? Oddajo je pripravila Smilja Baranja, gostje oddaje pa so bile etnologinja dr. Katja Hrobat Virloget, raziskovalka, jezikoslovka in dialektologinja dr. Jožica Škofic in Marija Bonin iz Nožeda pri Kortah.
Nadja Likar, ki dela v Otroškem vrtcu Ajdovščina, je prejela priznanje Blaža Kumerdeja za uspehe v vzgoji in izobraževanju. Vsi otroci si želijo biti sprejeti, potrebno jim je prisluhniti in upoštevati njihove zamisli, meni vzgojiteljica. Z njo smo se srečali še pred izbruhom epidemije, obiskali smo jo tam, kjer se počuti najbolj domače: v vrtcu, med otroki.
Nadja Likar, ki dela v Otroškem vrtcu Ajdovščina, je prejela priznanje Blaža Kumerdeja za uspehe v vzgoji in izobraževanju. Vsi otroci si želijo biti sprejeti, potrebno jim je prisluhniti in upoštevati njihove zamisli, meni vzgojiteljica. Z njo smo se srečali še pred izbruhom epidemije, obiskali smo jo tam, kjer se počuti najbolj domače: v vrtcu, med otroki.
Cerkniško jezero je eno največjih presihajočih jezer v Evropi. Vsako leto se pojavi na kraškem polju, ujetem med Javorniki na eni ter Bloško planoto in Slivnico na drugi strani. Sodi v Notranjski regijski park, ki ga je ustanovila Občina Cerknica leta 2002 z namenom ohranitve, varstva in raziskovanja naravnih ter kulturnih vrednot ter arheološke in etnološke dediščine. Spomladi, ko se bo jezero začelo polniti, bodo nared tudi nove informativne table ob dveh pohodniških poteh in ornitološke opazovalnice, ki jih bodo postavili s pomočjo evropskih projektov LIFE Stržen in Kras.Re.Vita.
Cerkniško jezero je eno največjih presihajočih jezer v Evropi. Vsako leto se pojavi na kraškem polju, ujetem med Javorniki na eni ter Bloško planoto in Slivnico na drugi strani. Sodi v Notranjski regijski park, ki ga je ustanovila Občina Cerknica leta 2002 z namenom ohranitve, varstva in raziskovanja naravnih ter kulturnih vrednot ter arheološke in etnološke dediščine. Spomladi, ko se bo jezero začelo polniti, bodo nared tudi nove informativne table ob dveh pohodniških poteh in ornitološke opazovalnice, ki jih bodo postavili s pomočjo evropskih projektov LIFE Stržen in Kras.Re.Vita.
Slovenistka Brigita Slejko je pred štirimi desetletji pri pripravi diplomske naloge posnela pripovedovanje starejših domačinov iz vasi Otlica, ki leži na planoti nad Vipavsko dolino, imenovani Gora. Prisluhnila je njihovim spominom in pravljicam, ki so jih poznali. Izbor tega gradiva je objavila v knjigi Pripovedi z Otlice. Obiskala jo je Ivana Zajc.
Slovenistka Brigita Slejko je pred štirimi desetletji pri pripravi diplomske naloge posnela pripovedovanje starejših domačinov iz vasi Otlica, ki leži na planoti nad Vipavsko dolino, imenovani Gora. Prisluhnila je njihovim spominom in pravljicam, ki so jih poznali. Izbor tega gradiva je objavila v knjigi Pripovedi z Otlice. Obiskala jo je Ivana Zajc.
Z današnjo oddajo Primorski kraji in ljudje odhajamo v Sečovlje. To je nekdanje solinarsko naselje, ki leži ob vzhodnem robu Sečoveljskih solin. V pisnih virih je kraj omenjen že v rimskih časih. Ker je mednarodni dan žena, smo v vasi obiskali tisto, ki pozna prav vse, zanje skrbi tudi preko delovnega časa, je njihova pomembna zaupnica. Družinsko zdravnico, predsednico Območnega združenja Rdečega križa Piran, Olgo Šinkovec Somrak je obiskala Mateja Brežan.
Z današnjo oddajo Primorski kraji in ljudje odhajamo v Sečovlje. To je nekdanje solinarsko naselje, ki leži ob vzhodnem robu Sečoveljskih solin. V pisnih virih je kraj omenjen že v rimskih časih. Ker je mednarodni dan žena, smo v vasi obiskali tisto, ki pozna prav vse, zanje skrbi tudi preko delovnega časa, je njihova pomembna zaupnica. Družinsko zdravnico, predsednico Območnega združenja Rdečega križa Piran, Olgo Šinkovec Somrak je obiskala Mateja Brežan.
V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Drežnico. Vas pod mogočnim Krnom je skozi zgodovino doživela veliko preizkušenj, a je kljub temu vse do danes ohranila idilično podobo, pestro ljudsko izročilo in avtohtone koze. Z različnimi sogovorci bomo ustvarili radijsko razglednico Drežnice: o njeni zgodovini, prebivalcih, s čim so se ukvarjali, o navadah in običajih ter naravnih znamenitostih kraja, ki ga objema gorska veriga z mogočnim Krnom. K poslušanju vabi Boštjan Simčič.
V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Drežnico. Vas pod mogočnim Krnom je skozi zgodovino doživela veliko preizkušenj, a je kljub temu vse do danes ohranila idilično podobo, pestro ljudsko izročilo in avtohtone koze. Z različnimi sogovorci bomo ustvarili radijsko razglednico Drežnice: o njeni zgodovini, prebivalcih, s čim so se ukvarjali, o navadah in običajih ter naravnih znamenitostih kraja, ki ga objema gorska veriga z mogočnim Krnom. K poslušanju vabi Boštjan Simčič.
Letos mineva 75 let od osvoboditve preživelih v nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz. Na svetu ni kraja, ki bi bil bolj zaznamovan s smrtjo. V času delovanja Auschwitza od leta 1940 do leta 1945 so nacisti tam pobili milijon sto tisoč ljudi. Milijon je bilo Judov. Sedemindvajseti januar, dan, ko je sovjetska rdeča armada osvobodila to največje taborišče za sistematično množično iztrebljanje, je bil prav zato izbran za Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. V vseh nacističnih taboriščih je umrlo 6 milijonov Judov in 11 milijonov pripadnikov drugih skupin: od Slovanov, do Romov, istospolno usmerjenih, invalidov, verskih in političnih zapornikov. Med žrtvami holokavsta so bili tudi Judje iz Istre in Primorci. Po njihovih sledeh se odpravljamo v oddaji Primorski kraji in ljudje. Lea Širok bo nekaj njihovih zgodb osvetlila s sogovornikoma, profesorjem Borisom Hajdinjakom, ki je na nedavnem predavanju Pomorskega muzeja predstavil svoje raziskave o holokavstu v Istri, in Tončko Senčar, nekdanjo taboriščnico iz Pirana.
Letos mineva 75 let od osvoboditve preživelih v nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz. Na svetu ni kraja, ki bi bil bolj zaznamovan s smrtjo. V času delovanja Auschwitza od leta 1940 do leta 1945 so nacisti tam pobili milijon sto tisoč ljudi. Milijon je bilo Judov. Sedemindvajseti januar, dan, ko je sovjetska rdeča armada osvobodila to največje taborišče za sistematično množično iztrebljanje, je bil prav zato izbran za Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. V vseh nacističnih taboriščih je umrlo 6 milijonov Judov in 11 milijonov pripadnikov drugih skupin: od Slovanov, do Romov, istospolno usmerjenih, invalidov, verskih in političnih zapornikov. Med žrtvami holokavsta so bili tudi Judje iz Istre in Primorci. Po njihovih sledeh se odpravljamo v oddaji Primorski kraji in ljudje. Lea Širok bo nekaj njihovih zgodb osvetlila s sogovornikoma, profesorjem Borisom Hajdinjakom, ki je na nedavnem predavanju Pomorskega muzeja predstavil svoje raziskave o holokavstu v Istri, in Tončko Senčar, nekdanjo taboriščnico iz Pirana.
19. januarja pred 75-imi leti se je na Trnovem odvijala ena največjih primorskih partizanskih bitk. Nemška vojska je dobila ukaz za uničenje IX. korpusa z namenom, da pripravi novo obrambno linijo namenjena umiku njihovih vojakov, ki so pozimi leta 1944 začeli izgubljati bitke na vseh frontah. Na pomoč in v obrambo vzhodne italijanske meje so prišle tudi enote X.MAS. V hudem mrazu in bitki, ki je trajala tri dni so borci izbojevali zmago za partizansko Trnovo. Novogoriško območno združenje borcev je skupaj z domačini in ob sodelovanju Goriškega muzeja in Muzeja novejše zgodovine pripravilo spominsko proslavo in odprtje priložnostne razstave. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila različne sogovornike, ki so ji razkrili ozadje te bitke in načrte za prihodnost v povezavi z zgodovinskim turizmom na Trnovem.
19. januarja pred 75-imi leti se je na Trnovem odvijala ena največjih primorskih partizanskih bitk. Nemška vojska je dobila ukaz za uničenje IX. korpusa z namenom, da pripravi novo obrambno linijo namenjena umiku njihovih vojakov, ki so pozimi leta 1944 začeli izgubljati bitke na vseh frontah. Na pomoč in v obrambo vzhodne italijanske meje so prišle tudi enote X.MAS. V hudem mrazu in bitki, ki je trajala tri dni so borci izbojevali zmago za partizansko Trnovo. Novogoriško območno združenje borcev je skupaj z domačini in ob sodelovanju Goriškega muzeja in Muzeja novejše zgodovine pripravilo spominsko proslavo in odprtje priložnostne razstave. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila različne sogovornike, ki so ji razkrili ozadje te bitke in načrte za prihodnost v povezavi z zgodovinskim turizmom na Trnovem.
V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali Bruna Kocjana iz Senožeč. Aktiven krajan, ki je skoraj vso poklicno pot zapisal gostinstvu.Za njim je "veseli december", ko si je večkrat nadel poseben kostum ... Že več kot 30 let je namreč tudi dedek mraz. Tudi o tem se je z njim pogovarjala Tjaša Škamperle.
V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali Bruna Kocjana iz Senožeč. Aktiven krajan, ki je skoraj vso poklicno pot zapisal gostinstvu.Za njim je "veseli december", ko si je večkrat nadel poseben kostum ... Že več kot 30 let je namreč tudi dedek mraz. Tudi o tem se je z njim pogovarjala Tjaša Škamperle.
Med ljubitelje goriške kulture vas vabimo v tokratni oddaji. Konec novembra 2019 je Zveza kulturnih društev Nova Gorica izdala obsežen zbornik o več kot 55-letni pestri dejavnosti različnih kulturnih društev na Goriškem. V lični publikaciji z naslovom Vesela Goriška z umetniškimi fotografijami Jerneja Skrta so objavljeni poglobljeni zapisi strokovnjakov. Zbornik je uredila Polona Kante Pavlin, goriška novinarka, literarna komparativista, pevka in velika ljubiteljica kulture, ki jo je pred mikrofon povabila Tatjana Gregorič.
Med ljubitelje goriške kulture vas vabimo v tokratni oddaji. Konec novembra 2019 je Zveza kulturnih društev Nova Gorica izdala obsežen zbornik o več kot 55-letni pestri dejavnosti različnih kulturnih društev na Goriškem. V lični publikaciji z naslovom Vesela Goriška z umetniškimi fotografijami Jerneja Skrta so objavljeni poglobljeni zapisi strokovnjakov. Zbornik je uredila Polona Kante Pavlin, goriška novinarka, literarna komparativista, pevka in velika ljubiteljica kulture, ki jo je pred mikrofon povabila Tatjana Gregorič.
Najbolj priljubljena slovenska kava je narejena je po okusu Marije Tul, v prenesenem in dobesednem pomenu. Proti koncu 60. let prejšnjega stoletja se je namreč mlada Zadarčanka po študiju v Ljubljani in zaposlitvi v portoroški Drogi lotila recepture nove kave. Trajalo je kar nekaj časa, da je sestavila mešanico, ki jo danes poznamo pod blagovno znamko Barcaffe. Marija Tul je že skoraj dve desetletji upokojena, a je še vedno zvesta svoji kavi. O tem, kako je nastajal recept za dišeč, grenak in opojen kavni napitek, se je z Marijo Tul pogovarjala Jasna Preskar.
Najbolj priljubljena slovenska kava je narejena je po okusu Marije Tul, v prenesenem in dobesednem pomenu. Proti koncu 60. let prejšnjega stoletja se je namreč mlada Zadarčanka po študiju v Ljubljani in zaposlitvi v portoroški Drogi lotila recepture nove kave. Trajalo je kar nekaj časa, da je sestavila mešanico, ki jo danes poznamo pod blagovno znamko Barcaffe. Marija Tul je že skoraj dve desetletji upokojena, a je še vedno zvesta svoji kavi. O tem, kako je nastajal recept za dišeč, grenak in opojen kavni napitek, se je z Marijo Tul pogovarjala Jasna Preskar.
Gost oddaje Primorski kraji in ljudje je Američan, ki je povezan tudi s Slovenijo. Arch Davis ima sicer korenine na Novi Zelandiji, a je večji del življenja preživel v Združenih državah Amerike. Tam izdeluje in dizajnira različne čolne. Doslej jih je pripravil skoraj sto. Pred dobrim mesecem dni se je mudil na srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni, kjer je skupaj z dijaki izdeloval nov čoln. Takrat je bil v Sloveniji že petič, a kot pravi, se bo ponovno vrnil. Kako je znani ameriški izdelovalec čolnov sploh povezan s Slovenijo? Armin Sejarić.
Gost oddaje Primorski kraji in ljudje je Američan, ki je povezan tudi s Slovenijo. Arch Davis ima sicer korenine na Novi Zelandiji, a je večji del življenja preživel v Združenih državah Amerike. Tam izdeluje in dizajnira različne čolne. Doslej jih je pripravil skoraj sto. Pred dobrim mesecem dni se je mudil na srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni, kjer je skupaj z dijaki izdeloval nov čoln. Takrat je bil v Sloveniji že petič, a kot pravi, se bo ponovno vrnil. Kako je znani ameriški izdelovalec čolnov sploh povezan s Slovenijo? Armin Sejarić.
V oddaji Primorski kraji in ljudje smo gostili še zadnjega "sedemdesetletnika" v nizu, ki smo ga pripravili ob 70-letnici radia Koper. To je dr. Andrej Bekeš, Koprčan v šestdesetih letih, maturant idrijske gimnazije in le za kratek čas matematik, saj ga je študij odpeljal na Japonsko, tam pa zapeljal jezik, zaradi katerega se je lotil študija japonskega jezikoslovja in zamenjal poklic. Postal je japonolog ter bistveno prispeval k ustanovitvi oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti v Ljubljeni, bil njegov prvi predstojnik, zdaj pa je zaslužni profesor. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc.
V oddaji Primorski kraji in ljudje smo gostili še zadnjega "sedemdesetletnika" v nizu, ki smo ga pripravili ob 70-letnici radia Koper. To je dr. Andrej Bekeš, Koprčan v šestdesetih letih, maturant idrijske gimnazije in le za kratek čas matematik, saj ga je študij odpeljal na Japonsko, tam pa zapeljal jezik, zaradi katerega se je lotil študija japonskega jezikoslovja in zamenjal poklic. Postal je japonolog ter bistveno prispeval k ustanovitvi oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti v Ljubljeni, bil njegov prvi predstojnik, zdaj pa je zaslužni profesor. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc.
V naslednjih minutah vas bomo z oddajo Primorski kraji in ljudje popeljali v komensko občino, vsaj 50 let daleč v preteklost. Zavod Krasen Kras je v sodelovanju s stilistko Tjašo Škapin in Javnim zavodom Komenski Kras v Fabianijevi dvorani pripravil razstavo z naslovom: »Šivilja v vaškem življenju in na rdeči preprogi.« Več desetletij nazaj hitre mode, ki smo ji priča danes, niso poznali. Poznali pa so kvalitetno blago in ročno šivana oblačila. K takemu načinu se zaradi ekološke ozaveščenosti ponovno vračamo. Vesna Potočar Godnič.
V naslednjih minutah vas bomo z oddajo Primorski kraji in ljudje popeljali v komensko občino, vsaj 50 let daleč v preteklost. Zavod Krasen Kras je v sodelovanju s stilistko Tjašo Škapin in Javnim zavodom Komenski Kras v Fabianijevi dvorani pripravil razstavo z naslovom: »Šivilja v vaškem življenju in na rdeči preprogi.« Več desetletij nazaj hitre mode, ki smo ji priča danes, niso poznali. Poznali pa so kvalitetno blago in ročno šivana oblačila. K takemu načinu se zaradi ekološke ozaveščenosti ponovno vračamo. Vesna Potočar Godnič.
Posebna enota za gašenje v visokogorju Gamsi Gasilske zveze Bovec letos praznuje 10 let delovanja. Ustanovili so jo zaradi specifike tamkajšnjih požarov, ki so večinoma v visokogorju in zahtevajo drugačen pristop. Enota šteje 45 članov, vsi so prostovoljni gasilci. V vseh letih delovanja so gasili 16 požarov v visokogorju na 1800 metrih nadmorske višine in več. Začetke enote in njeno delovanje je predstavil njen poveljnik Miro Bozja. Oddajo Primorski kraji in ljudje je pripravila Meta Škvarč.
Posebna enota za gašenje v visokogorju Gamsi Gasilske zveze Bovec letos praznuje 10 let delovanja. Ustanovili so jo zaradi specifike tamkajšnjih požarov, ki so večinoma v visokogorju in zahtevajo drugačen pristop. Enota šteje 45 članov, vsi so prostovoljni gasilci. V vseh letih delovanja so gasili 16 požarov v visokogorju na 1800 metrih nadmorske višine in več. Začetke enote in njeno delovanje je predstavil njen poveljnik Miro Bozja. Oddajo Primorski kraji in ljudje je pripravila Meta Škvarč.
Sociolog, politik, diplomat, pisec. To je v nekaj besedah Jože Šušmelj. V tem tednu je luč sveta ugledal dokumentarni portret človeka, ki je v preteklosti in še danes s svojim delom močno zaznamuje ožji in širši prostor. Film je nastal v produkciji Slovenskega programa Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino, zasnovala ga je Erika Škrlep, posnel pa Jure Škrlep. S Šušmeljevo pripovedjo se sprehodimo skozi njegovo mladost in poklicno pot. Tokratno oddajo Primorski kraji in ljudje je pripravila Ingrid Kašca Bucik.
Sociolog, politik, diplomat, pisec. To je v nekaj besedah Jože Šušmelj. V tem tednu je luč sveta ugledal dokumentarni portret človeka, ki je v preteklosti in še danes s svojim delom močno zaznamuje ožji in širši prostor. Film je nastal v produkciji Slovenskega programa Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino, zasnovala ga je Erika Škrlep, posnel pa Jure Škrlep. S Šušmeljevo pripovedjo se sprehodimo skozi njegovo mladost in poklicno pot. Tokratno oddajo Primorski kraji in ljudje je pripravila Ingrid Kašca Bucik.
Letos Radio Koper praznuje 70 let, zato vam predstavimo Primorca, ki praznuje enak jubilej. Tokrat je to Miha Demšar, zdravnik specialist družinske medicine iz Nove Gorice. V ranem otroštvu se je družina Demšar priselila z Notranjske na Primorsko, kjer domuje burja. Nanjo ima sogovornik zanimive spomine, pa tudi na službovanje na Trnovsko Banjški planoti in na 18 letno vodnje Zdrastvenega doma. Svoje bogate spomine in poglede na zdravstvo je razkril v pogovoru, ki ga je pripravila Ingrid Kašca Bucik.
Letos Radio Koper praznuje 70 let, zato vam predstavimo Primorca, ki praznuje enak jubilej. Tokrat je to Miha Demšar, zdravnik specialist družinske medicine iz Nove Gorice. V ranem otroštvu se je družina Demšar priselila z Notranjske na Primorsko, kjer domuje burja. Nanjo ima sogovornik zanimive spomine, pa tudi na službovanje na Trnovsko Banjški planoti in na 18 letno vodnje Zdrastvenega doma. Svoje bogate spomine in poglede na zdravstvo je razkril v pogovoru, ki ga je pripravila Ingrid Kašca Bucik.
V naslednjih minutah vas bomo z oddajo Primorski kraji in ljudje popeljali v komensko občino, vsaj 50 let daleč v preteklost. Zavod Krasen Kras je v sodelovanju s stilistko Tjašo Škapin in Javnim zavodom Komenski Kras v Fabianijevi dvorani pripravil razstavo z naslovom: »Šivilja v vaškem življenju in na rdeči preprogi.« Več desetletij nazaj hitre mode, ki smo ji priča danes, niso poznali. Poznali pa so kvalitetno blago in ročno šivana oblačila. K takemu načinu se zaradi ekološke ozaveščenosti ponovno vračamo. Vesna Potočar Godnič.
V naslednjih minutah vas bomo z oddajo Primorski kraji in ljudje popeljali v komensko občino, vsaj 50 let daleč v preteklost. Zavod Krasen Kras je v sodelovanju s stilistko Tjašo Škapin in Javnim zavodom Komenski Kras v Fabianijevi dvorani pripravil razstavo z naslovom: »Šivilja v vaškem življenju in na rdeči preprogi.« Več desetletij nazaj hitre mode, ki smo ji priča danes, niso poznali. Poznali pa so kvalitetno blago in ročno šivana oblačila. K takemu načinu se zaradi ekološke ozaveščenosti ponovno vračamo. Vesna Potočar Godnič.
Številni oljkarji so izkoristili sončen konec tedna za obiranje oljk. Nekateri pa mrež pod oljkami niso razgrnili, saj je zelenih plodov tako malo, da jih ne bodo obrali. Ali bi lahko oljkarji dobili finančno nadomestilo, kot ga bodo čebelarji zaradi slabe letine? Za to si prizadeva tudi dr. Maja Podgornik, vodja Inštituta za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča Koper, ki je pred kratkim postala tudi predsednica Zveze društev oljkarjev Slovenije in na tem mestu zamenjala priznanega oljkarja Mirana Adamiča. To je velik izziv, priznava 40- letna Podgornikova. O njeni raziskovalni poti in novih nalogah se je njo pogovarjala Tjaša Škamperle.
Številni oljkarji so izkoristili sončen konec tedna za obiranje oljk. Nekateri pa mrež pod oljkami niso razgrnili, saj je zelenih plodov tako malo, da jih ne bodo obrali. Ali bi lahko oljkarji dobili finančno nadomestilo, kot ga bodo čebelarji zaradi slabe letine? Za to si prizadeva tudi dr. Maja Podgornik, vodja Inštituta za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča Koper, ki je pred kratkim postala tudi predsednica Zveze društev oljkarjev Slovenije in na tem mestu zamenjala priznanega oljkarja Mirana Adamiča. To je velik izziv, priznava 40- letna Podgornikova. O njeni raziskovalni poti in novih nalogah se je njo pogovarjala Tjaša Škamperle.
Številni oljkarji so izkoristili sončen konec tedna za obiranje oljk. Nekateri pa mrež pod oljkami niso razgrnili, saj je zelenih plodov tako malo, da jih ne bodo obrali. Ali bi lahko oljkarji dobili finančno nadomestilo, kot ga bodo čebelarji zaradi slabe letine? Za to si prizadeva tudi dr. Maja Podgornik, vodja Inštituta za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča Koper, ki je pred kratkim postala tudi predsednica Zveze društev oljkarjev Slovenije in na tem mestu zamenjala priznanega oljkarja Mirana Adamiča. To je velik izziv, priznava 40- letna Podgornikova. O njeni raziskovalni poti in novih nalogah se je njo pogovarjala Tjaša Škamperle.
Številni oljkarji so izkoristili sončen konec tedna za obiranje oljk. Nekateri pa mrež pod oljkami niso razgrnili, saj je zelenih plodov tako malo, da jih ne bodo obrali. Ali bi lahko oljkarji dobili finančno nadomestilo, kot ga bodo čebelarji zaradi slabe letine? Za to si prizadeva tudi dr. Maja Podgornik, vodja Inštituta za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča Koper, ki je pred kratkim postala tudi predsednica Zveze društev oljkarjev Slovenije in na tem mestu zamenjala priznanega oljkarja Mirana Adamiča. To je velik izziv, priznava 40- letna Podgornikova. O njeni raziskovalni poti in novih nalogah se je njo pogovarjala Tjaša Škamperle.
Minuli petek so v Kortah besedo praznik pisali z veliko začetnico. Tamkajšnja osnovna šola je zaokrožila 200 let delovanja. Čeprav so bili časi, ko je tudi učencev bilo blizu 200, je bil njen obstoj večkrat ogrožen. Vselej pa šola ohranja tesen stik z vasjo. Z njo diha.
Minuli petek so v Kortah besedo praznik pisali z veliko začetnico. Tamkajšnja osnovna šola je zaokrožila 200 let delovanja. Čeprav so bili časi, ko je tudi učencev bilo blizu 200, je bil njen obstoj večkrat ogrožen. Vselej pa šola ohranja tesen stik z vasjo. Z njo diha.
Mednarodno leto domorodnih jezikov
Mednarodno leto domorodnih jezikov
Štefko Lukič Zlobec smo godtili v oddaji Primorski kraji in ljudje, v nizu, v katerem nastopajo ljudje, ki tako kot Radio Koper praznujejo letos 70 let. Med izbranimi je tudi Štefka Lukič Zlobec, nekdaj Izolanka, ki je čas odraščanja preživela ob morju, po študiju pa ostala v Ljubljani. Danes je sicer že v pokoju, a je izjemno dejavna kot predsednica društva Spominčica, ki si prizadeva za lajšanje tegob dementnim bolnikom in njihovim družinam.
Štefko Lukič Zlobec smo godtili v oddaji Primorski kraji in ljudje, v nizu, v katerem nastopajo ljudje, ki tako kot Radio Koper praznujejo letos 70 let. Med izbranimi je tudi Štefka Lukič Zlobec, nekdaj Izolanka, ki je čas odraščanja preživela ob morju, po študiju pa ostala v Ljubljani. Danes je sicer že v pokoju, a je izjemno dejavna kot predsednica društva Spominčica, ki si prizadeva za lajšanje tegob dementnim bolnikom in njihovim družinam.
Bila je neka junijska sobota leta 1539, ko se je pastirici Urški Ferligoj iz Grgarja prikazala na Skalnici nad Gorico Mati Božja. Naročila ji je, naj pove ljudstvu, da ji na gori postavi cerkev in jo prosi milosti. V spomin tega prikazanja, od katerega mineva 480 let, praznujejo letos v Grgarju nad Novo Gorico Urškino leto. Ob tej priložnosti so v sodelovanju s frančiškanskim samostanom na Sveti Gori, z župnijo Grgar, s tamkajšnjo krajevno skupnostjo in z vsemi krajevnimi društvi pripravili številne kulturno-verske prireditve z gledališko predstavo Na Skalnici. Včeraj pa je prve pohodnike sprejela tudi z informacijskimi tablami opremljena Urškina tematska pešpot med Grgarjem in Sveto Goro. Nanjo se v današnji oddaji podaja novinar Valter Pregelj.
Bila je neka junijska sobota leta 1539, ko se je pastirici Urški Ferligoj iz Grgarja prikazala na Skalnici nad Gorico Mati Božja. Naročila ji je, naj pove ljudstvu, da ji na gori postavi cerkev in jo prosi milosti. V spomin tega prikazanja, od katerega mineva 480 let, praznujejo letos v Grgarju nad Novo Gorico Urškino leto. Ob tej priložnosti so v sodelovanju s frančiškanskim samostanom na Sveti Gori, z župnijo Grgar, s tamkajšnjo krajevno skupnostjo in z vsemi krajevnimi društvi pripravili številne kulturno-verske prireditve z gledališko predstavo Na Skalnici. Včeraj pa je prve pohodnike sprejela tudi z informacijskimi tablami opremljena Urškina tematska pešpot med Grgarjem in Sveto Goro. Nanjo se v današnji oddaji podaja novinar Valter Pregelj.
Besede 'filkati' ne boste našli v nobenem slovarju in če bi radi izvedeli, kaj pomeni, prisluhnite pogovoru s Francem Jelušičem s turistične kmetije Pri Filetu v Slopah. Pojasnil bo, kako je domačija dobila ime, pa tudi, kaj je botrovalo njeni zmagi v akciji S kmetije za Vas. Ta uspeh je bil v mesecu številnih prireditev ob prazniku občine Hrpelje-Kozina tudi povod za pogovor. Pripravila ga je Jasna Preskar.
Besede 'filkati' ne boste našli v nobenem slovarju in če bi radi izvedeli, kaj pomeni, prisluhnite pogovoru s Francem Jelušičem s turistične kmetije Pri Filetu v Slopah. Pojasnil bo, kako je domačija dobila ime, pa tudi, kaj je botrovalo njeni zmagi v akciji S kmetije za Vas. Ta uspeh je bil v mesecu številnih prireditev ob prazniku občine Hrpelje-Kozina tudi povod za pogovor. Pripravila ga je Jasna Preskar.
Ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini smo gostili Pio Cah, dolgoletno dirigentko tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Gre za največji slovenski partizanski pevski zbor, ki se med drugim ponaša s sodobnimi rockovskimi priredbami. Z njegovo energično zborovodkinjo se je pogovarjala Ivana Zajc.
Ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini smo gostili Pio Cah, dolgoletno dirigentko tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Gre za največji slovenski partizanski pevski zbor, ki se med drugim ponaša s sodobnimi rockovskimi priredbami. Z njegovo energično zborovodkinjo se je pogovarjala Ivana Zajc.
Slovensko kulturno društvo Lipa iz Bazovice letos obeležuje 120-letnico delovanja. Predvsem s pesmijo, narodnimi nošami, izdelavo čipk ohranjajo kulturno dediščino v kraju, ki ga obkrožajo tudi različne gozdne poti. Nekatere peljejo tudi mimo kamnitih pastirskih hišk, ki so jih domačini obnovili.
Slovensko kulturno društvo Lipa iz Bazovice letos obeležuje 120-letnico delovanja. Predvsem s pesmijo, narodnimi nošami, izdelavo čipk ohranjajo kulturno dediščino v kraju, ki ga obkrožajo tudi različne gozdne poti. Nekatere peljejo tudi mimo kamnitih pastirskih hišk, ki so jih domačini obnovili.
V oddaji Primorski kraji in ljudje prvo nedeljo v mesecu namenimo ljudem, ki praznujejo letos sedemdeset let, podobno kot naš radio. Današnji gost Rado Bohinc je praznoval minuli mesec. S Primorsko ga je povezala najprej soproga, domačinka iz koprskega zaledja, kasneje še več profesionalnih postankov, med zadnjimi mesto rektorja Univerze na Primorskem. Sicer je bila njegova pot do tu pestra in na trenutke razburljiva. O tem v pogovoru z Nevo Zajc.
V oddaji Primorski kraji in ljudje prvo nedeljo v mesecu namenimo ljudem, ki praznujejo letos sedemdeset let, podobno kot naš radio. Današnji gost Rado Bohinc je praznoval minuli mesec. S Primorsko ga je povezala najprej soproga, domačinka iz koprskega zaledja, kasneje še več profesionalnih postankov, med zadnjimi mesto rektorja Univerze na Primorskem. Sicer je bila njegova pot do tu pestra in na trenutke razburljiva. O tem v pogovoru z Nevo Zajc.
V Vipavski dolini je na voljo kar nekaj športnih dejavnosti, od kolesarjenja, do plezanja, pohodništva, pa tudi bolj adrenalinskih aktivnosti. Že dobro leto je v Renčah na voljo tudi supanje po reki Vipavi. Stoječe veslanje na napihljivi deski je odlična rekreacija v toplih poletnih dneh, ki je primerna za vse generacije in za različno kondicijsko pripravljenost. Tokrat vam predstavljamo sup izlete, ki jih ponujajo v Društvu mladi Renče-Vogrsko. Na sup avanturo se je podala Meta Škvarč.
V Vipavski dolini je na voljo kar nekaj športnih dejavnosti, od kolesarjenja, do plezanja, pohodništva, pa tudi bolj adrenalinskih aktivnosti. Že dobro leto je v Renčah na voljo tudi supanje po reki Vipavi. Stoječe veslanje na napihljivi deski je odlična rekreacija v toplih poletnih dneh, ki je primerna za vse generacije in za različno kondicijsko pripravljenost. Tokrat vam predstavljamo sup izlete, ki jih ponujajo v Društvu mladi Renče-Vogrsko. Na sup avanturo se je podala Meta Škvarč.
Na kmetiji Slavec v Knežaku gospodari mladi kmet Gregor Slavec. Ljubezen do narave in živali ga je pred osmimi leti pripeljala na domačijo njegovega starega očeta. Življenjsko pot si je sprva zastavil povsem drugače, danes pa ponosno pove, da je rad kmet. Čeprav je delo na kmetiji naporno in brez pravega urnika, je to način življenja, ki ga ne bi zamenjal za nič na svetu. V Knežaku ga je obiskala Barbara Kampos.
Na kmetiji Slavec v Knežaku gospodari mladi kmet Gregor Slavec. Ljubezen do narave in živali ga je pred osmimi leti pripeljala na domačijo njegovega starega očeta. Življenjsko pot si je sprva zastavil povsem drugače, danes pa ponosno pove, da je rad kmet. Čeprav je delo na kmetiji naporno in brez pravega urnika, je to način življenja, ki ga ne bi zamenjal za nič na svetu. V Knežaku ga je obiskala Barbara Kampos.
Prvo nedeljo v mesecu namenjamo praznovanju sedemdesetletnice našega radia, in prav na prvo nedeljo predstavimo Primorca, ki letos praznuje okroglih 70 let. Danes smo se povabili k Vojku Gašperutu v sv. Anton pri Kopru, ki bo jubilej slavil proti koncu leta, a kot bomo slišali že razmišlja o veliki fešti. Gašperuta najbolj poznamo kot slikarja z izjemnim opusom, ki je presenetljiv tudi zato, ker slika z usti. V najstniških letih je doživel nesrečo in ostal hrom. Poslušajmo, kaj je o svojih breginjskih in koprskim mladih letih povedal Nevi Zajc.
Prvo nedeljo v mesecu namenjamo praznovanju sedemdesetletnice našega radia, in prav na prvo nedeljo predstavimo Primorca, ki letos praznuje okroglih 70 let. Danes smo se povabili k Vojku Gašperutu v sv. Anton pri Kopru, ki bo jubilej slavil proti koncu leta, a kot bomo slišali že razmišlja o veliki fešti. Gašperuta najbolj poznamo kot slikarja z izjemnim opusom, ki je presenetljiv tudi zato, ker slika z usti. V najstniških letih je doživel nesrečo in ostal hrom. Poslušajmo, kaj je o svojih breginjskih in koprskim mladih letih povedal Nevi Zajc.
V ajdovski Pilonovi galeriji je do jeseni na ogled pregledna razstava del Iva Lenščaka, slikarja, ki je živel v Ajdovščini. V njegovem opusu prevladajo risbe, avtoportreti in eksperimentalna platna. Ivo Lenščak je bil nečak Vena Pilona, vendar mu je bila ta družinska vez prej v breme kot v korist, saj nikoli ni stopil iz sence slavnega strica. Lenščakovo zgodbo je odkrivala Ivana Zajc.
V ajdovski Pilonovi galeriji je do jeseni na ogled pregledna razstava del Iva Lenščaka, slikarja, ki je živel v Ajdovščini. V njegovem opusu prevladajo risbe, avtoportreti in eksperimentalna platna. Ivo Lenščak je bil nečak Vena Pilona, vendar mu je bila ta družinska vez prej v breme kot v korist, saj nikoli ni stopil iz sence slavnega strica. Lenščakovo zgodbo je odkrivala Ivana Zajc.
Obiskali smo posebno srečanje, ki se ga udeležujejo ljudje s posebnimi avtomobili. Gre za lastnike kultnih Citroënovih modelov kot sta spaček in diana. Ti že od nekdaj navdihujejo generacije širom sveta tudi Slovence. V naslednjih minutkah boste lahko slišali, da imajo lastniki teh avtomobilov poseben življenjski stil in način življenja. Ko zagledamo na cesti rumene, rdeče, modre, zelene ali druge pisane barve spačkov marsikomu izvabijo nasmeh in nostalgijo po hipijevskih časih. V letošnjem letu blagovna znamka Citroën praznuje sto let, goriška sekcija slovenskega Citroën kluba pa 40 letnico. Slednji so jo pred kratkim obeležili na Preserjah nad Branikom, kjer se je zbralo čez sto spačkov in 230 udeležencev iz vse Slovenije. V spačkarskem kampu jih je obiskala Nataša Uršič.
Obiskali smo posebno srečanje, ki se ga udeležujejo ljudje s posebnimi avtomobili. Gre za lastnike kultnih Citroënovih modelov kot sta spaček in diana. Ti že od nekdaj navdihujejo generacije širom sveta tudi Slovence. V naslednjih minutkah boste lahko slišali, da imajo lastniki teh avtomobilov poseben življenjski stil in način življenja. Ko zagledamo na cesti rumene, rdeče, modre, zelene ali druge pisane barve spačkov marsikomu izvabijo nasmeh in nostalgijo po hipijevskih časih. V letošnjem letu blagovna znamka Citroën praznuje sto let, goriška sekcija slovenskega Citroën kluba pa 40 letnico. Slednji so jo pred kratkim obeležili na Preserjah nad Branikom, kjer se je zbralo čez sto spačkov in 230 udeležencev iz vse Slovenije. V spačkarskem kampu jih je obiskala Nataša Uršič.
V Ilirski Bistrici si ne želijo biti zgolj tranzitna postojanka za vse, ki se vozijo na Hrvaško ali iz nje, ampak so se pripravljeni predstaviti tako s kulturnimi kot naravnimi znamenitostmi. Teh v okolici ne manjka, organizratorji in nosilci dejavnosti se že uspešno povezujejo. Turistično informacijski center ne vabi le na grad Prem ali na ogled partizanske bolnišnice Zalesje, temveč tudi na rekreacijo na Črne njive. Vse to vam v današnji oddaji Primorski kraji in ljudje predstavi Mateja Brežan.
V Ilirski Bistrici si ne želijo biti zgolj tranzitna postojanka za vse, ki se vozijo na Hrvaško ali iz nje, ampak so se pripravljeni predstaviti tako s kulturnimi kot naravnimi znamenitostmi. Teh v okolici ne manjka, organizratorji in nosilci dejavnosti se že uspešno povezujejo. Turistično informacijski center ne vabi le na grad Prem ali na ogled partizanske bolnišnice Zalesje, temveč tudi na rekreacijo na Črne njive. Vse to vam v današnji oddaji Primorski kraji in ljudje predstavi Mateja Brežan.
Postojnski kegljač Darko Bizjak je v skoraj polstoletni karieri nastopal za številne klube, med drugim je dolgo nastopal v Nemčiji. osvajal je posamične in ekipne državne naslove ter postavljal svetovne rekorde. V domači vitrini ima več kot 160 medalj in 170 pokalov, kar pomeni, da je bil na stopničkah več kot 330-krat. Letos, podobno kot Radio Koper, praznuje 70. obletnico. Prejel je naziv častnega občana Postojna, in sicer za življenjsko delo na področju športa, dela z mladimi, humanitarnosti in promocije občine. Na Globočnikovi ulici v Postojni je še vedno aktivnega tekmovalca obiskal Primož Čepar.
Postojnski kegljač Darko Bizjak je v skoraj polstoletni karieri nastopal za številne klube, med drugim je dolgo nastopal v Nemčiji. osvajal je posamične in ekipne državne naslove ter postavljal svetovne rekorde. V domači vitrini ima več kot 160 medalj in 170 pokalov, kar pomeni, da je bil na stopničkah več kot 330-krat. Letos, podobno kot Radio Koper, praznuje 70. obletnico. Prejel je naziv častnega občana Postojna, in sicer za življenjsko delo na področju športa, dela z mladimi, humanitarnosti in promocije občine. Na Globočnikovi ulici v Postojni je še vedno aktivnega tekmovalca obiskal Primož Čepar.
Pivška presihajoča jezera so se še v prvi polovici tega meseca razkazovala v vsej svoji lepoti. Obilne aprilske in majske padavine so namreč izdatno napojile podtalnico, ta pa jezera. Vseh skupaj je 17 in le redko se zgodi, da bi bilo v njih na pragu poletja še toliko vode. V pivškem turističnem društvu so se zato odločili, da letos, poleg tradicionalnega spomladanskega in jesenskega pohoda, izpeljejo še poletnega. Dve največji jezeri, Palško in Petelinjsko, so povezali s krožno potjo. Nanjo se je drugo junijsko nedeljo podalo okrog 50 pohodnikov. Med njimi je bila tudi Jasna Preskar.
Pivška presihajoča jezera so se še v prvi polovici tega meseca razkazovala v vsej svoji lepoti. Obilne aprilske in majske padavine so namreč izdatno napojile podtalnico, ta pa jezera. Vseh skupaj je 17 in le redko se zgodi, da bi bilo v njih na pragu poletja še toliko vode. V pivškem turističnem društvu so se zato odločili, da letos, poleg tradicionalnega spomladanskega in jesenskega pohoda, izpeljejo še poletnega. Dve največji jezeri, Palško in Petelinjsko, so povezali s krožno potjo. Nanjo se je drugo junijsko nedeljo podalo okrog 50 pohodnikov. Med njimi je bila tudi Jasna Preskar.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Gradiško Turo v Vipavi, kjer so pred kratkim odprli novo planinsko pot. Posvetili so jo Otmarju Črnilogarju, ki velja za eno ključnih osebnosti v zgodovini Planinskega društva Vipava. V oddaji, ki jo je pripravila Meta Škvarč, boste lahko slišali več o novi poti in o njenem pomenu tako za društvo kot za vipavsko občino.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Gradiško Turo v Vipavi, kjer so pred kratkim odprli novo planinsko pot. Posvetili so jo Otmarju Črnilogarju, ki velja za eno ključnih osebnosti v zgodovini Planinskega društva Vipava. V oddaji, ki jo je pripravila Meta Škvarč, boste lahko slišali več o novi poti in o njenem pomenu tako za društvo kot za vipavsko občino.
Odpravljamo se v iskanje in okušanje »belega zlata«. In podobno kot je vse z zlatim pridihom nekoliko zagonetno, dvoumno ali skritega pomena, tako je tudi kraj, v katerega se podajamo, s svojim imenom nekoliko zavajajoč. Leži ob spodnjem toku reke Vipave, med Mirnom in Biljami, kjer se desni rečni breg razpre v prostrano in obdelano polje. Med vrtninami pa zavzema prav posebno mesto »belo zlato« ali beluši oziroma šparglji. Njim v čast in slast so si omislili tudi praznik. Toda ime kraja nas napeljuje na oreh. Z Valterjem Pregljem se podajamo v Orehovlje.
Odpravljamo se v iskanje in okušanje »belega zlata«. In podobno kot je vse z zlatim pridihom nekoliko zagonetno, dvoumno ali skritega pomena, tako je tudi kraj, v katerega se podajamo, s svojim imenom nekoliko zavajajoč. Leži ob spodnjem toku reke Vipave, med Mirnom in Biljami, kjer se desni rečni breg razpre v prostrano in obdelano polje. Med vrtninami pa zavzema prav posebno mesto »belo zlato« ali beluši oziroma šparglji. Njim v čast in slast so si omislili tudi praznik. Toda ime kraja nas napeljuje na oreh. Z Valterjem Pregljem se podajamo v Orehovlje.
Majenca je vaški običaj, ki vsako leto ob začetku maja združuje krajane vseh starosti. Dolinska majenca med običaji izstopa predvsem po načinu postavljanja maja. To je praznik mladosti in priprave so vedno domena fantovske in dekliške. Med krajani pa so še zelo živi spomini na ročno dvigovanje maja, iskanja primerne češnje po vasi in številne dobrote, ki so jih postavili na vrh maja.
Majenca je vaški običaj, ki vsako leto ob začetku maja združuje krajane vseh starosti. Dolinska majenca med običaji izstopa predvsem po načinu postavljanja maja. To je praznik mladosti in priprave so vedno domena fantovske in dekliške. Med krajani pa so še zelo živi spomini na ročno dvigovanje maja, iskanja primerne češnje po vasi in številne dobrote, ki so jih postavili na vrh maja.
V dvorani Krajevne skupnosti v Sv. Antonu je bila v petek prireditev "Glasba po željah". Združili smo dve praznovanji 70-letnico Radia Koper in 50-letnico ansambla Ottavia Brajka. Poleg številnih glasbenih gostov, so bili v dvorani tudi člani Radijskega kluba Gremo plesat, ki skupaj z nami letos obeležujejo 70. rojstni dan. Melodije, čestitke, spomine in vtise je v oddaji Primorski kraji in ljudje zbrala Tjaša Lotrič.
V dvorani Krajevne skupnosti v Sv. Antonu je bila v petek prireditev "Glasba po željah". Združili smo dve praznovanji 70-letnico Radia Koper in 50-letnico ansambla Ottavia Brajka. Poleg številnih glasbenih gostov, so bili v dvorani tudi člani Radijskega kluba Gremo plesat, ki skupaj z nami letos obeležujejo 70. rojstni dan. Melodije, čestitke, spomine in vtise je v oddaji Primorski kraji in ljudje zbrala Tjaša Lotrič.
V oddaji Primorski kraji in ljudje vsako prvo nedeljo v mesecu gostimo Primorce, ki so rojeni istega leta kot naš radio. Z njimi se spominjamo desetletij, dogodkov, ljudi, osebnosti, ki so sooblikovali primorski prostor. 70 let bo letos dopolnil tudi Dušan Črnigoj (foto:Primorske novice), ki je skoraj tri desetletja vodil gradbeno podjetje Primorje. To je gradilo primorski in širši slovenski prostor. Svetlim in razvojno naravnanim časom je sledilo grenko obdobje, ki se je zaključilo s stečajem. Njegov prvi mož je bil na eni in drugi strani, prestal je zaporno kazen. Trenutno zaradi preslepitve služi kazen z delom v splošno korist. K pogovoru ga je povabila Ingrid Kašca Bucik.
V oddaji Primorski kraji in ljudje vsako prvo nedeljo v mesecu gostimo Primorce, ki so rojeni istega leta kot naš radio. Z njimi se spominjamo desetletij, dogodkov, ljudi, osebnosti, ki so sooblikovali primorski prostor. 70 let bo letos dopolnil tudi Dušan Črnigoj (foto:Primorske novice), ki je skoraj tri desetletja vodil gradbeno podjetje Primorje. To je gradilo primorski in širši slovenski prostor. Svetlim in razvojno naravnanim časom je sledilo grenko obdobje, ki se je zaključilo s stečajem. Njegov prvi mož je bil na eni in drugi strani, prestal je zaporno kazen. Trenutno zaradi preslepitve služi kazen z delom v splošno korist. K pogovoru ga je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Odpravili smo se po Kettejevi poti. Začeli smo v Ilirski Bistrici, pred šolo, ki nosi ime po Dragotinu Ketteju, pohod pa končali na Premu, kjer se je pesnik rodil. V tej brkinski vasici je urejena Kettejeva spominska soba, ki pa ni edina ogleda vredna znamenitost. Na pot se je podala Mateja Rolih Maglica:
Odpravili smo se po Kettejevi poti. Začeli smo v Ilirski Bistrici, pred šolo, ki nosi ime po Dragotinu Ketteju, pohod pa končali na Premu, kjer se je pesnik rodil. V tej brkinski vasici je urejena Kettejeva spominska soba, ki pa ni edina ogleda vredna znamenitost. Na pot se je podala Mateja Rolih Maglica:
Članice kreativne sekcije Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja so se tudi letos pred veliko nočjo lotile izdelave pirhov in drugih velikonočnih izdelkov. Prazniki pa so tudi priložnost, ko se hote ali nehote, odprejo skrinje spominov in zbudijo se zgodbe o krajih, časih in ljudeh. V Pulju je zgodbam prisluhnila Barbara Kampos.
Članice kreativne sekcije Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja so se tudi letos pred veliko nočjo lotile izdelave pirhov in drugih velikonočnih izdelkov. Prazniki pa so tudi priložnost, ko se hote ali nehote, odprejo skrinje spominov in zbudijo se zgodbe o krajih, časih in ljudeh. V Pulju je zgodbam prisluhnila Barbara Kampos.
Odpravili smo se v mestni gozd Panovec in obiskali eno tamkajšnjih gozdnih prebivalk - laško žabo. Je ena najbolj ogroženih evropskih dvoživk. Pri nas živi v mlakah in gozdovih na širšem območju Vipavske, v dolini reke Branice, manjši del v Brdih. Za njeno dolgoročno preživetje v Evropi so slovenske populacije najpomembnejše. Pred kratkim se je laška žaba v Novi Gorici znašla med dvema ognjema in sicer med interesom gospodarstvenikov in naravovarstvenikov. Zmagal je kompromis, nas pa je vseeno zanimalo kako preživlja dneve, zakaj je tako ogrožena in zakaj je pomembno, da se njena vrsta ohrani. Nataša Uršič se je v Panovec, kjer je eden od njenih domov, odpravila z naravovarstvenico Jano Laganis iz novogoriškega Zavoda za varstvo narave in nastal je naslednji reportažni zapis.
Odpravili smo se v mestni gozd Panovec in obiskali eno tamkajšnjih gozdnih prebivalk - laško žabo. Je ena najbolj ogroženih evropskih dvoživk. Pri nas živi v mlakah in gozdovih na širšem območju Vipavske, v dolini reke Branice, manjši del v Brdih. Za njeno dolgoročno preživetje v Evropi so slovenske populacije najpomembnejše. Pred kratkim se je laška žaba v Novi Gorici znašla med dvema ognjema in sicer med interesom gospodarstvenikov in naravovarstvenikov. Zmagal je kompromis, nas pa je vseeno zanimalo kako preživlja dneve, zakaj je tako ogrožena in zakaj je pomembno, da se njena vrsta ohrani. Nataša Uršič se je v Panovec, kjer je eden od njenih domov, odpravila z naravovarstvenico Jano Laganis iz novogoriškega Zavoda za varstvo narave in nastal je naslednji reportažni zapis.
V naslednjih minutah bomo obiskali Zgonik, natančneje njihov Botanični vrt Carsiana, ki ga po novem upravlja Zadruga Rogos. Vrata vrta so odprli na prvi pomladni dan ta teden in napovedujejo številne novosti. Na sprehod po Carsiani vas vabi Mateja Brežan, ki je v družbi predsednice Zadruge Rogos Tine Klanjšček.
V naslednjih minutah bomo obiskali Zgonik, natančneje njihov Botanični vrt Carsiana, ki ga po novem upravlja Zadruga Rogos. Vrata vrta so odprli na prvi pomladni dan ta teden in napovedujejo številne novosti. Na sprehod po Carsiani vas vabi Mateja Brežan, ki je v družbi predsednice Zadruge Rogos Tine Klanjšček.
Izola je edina občina v Slovenski Istri, ki je na svojem območju uredila mestne vrtove in objavila razpis za oddajo v najem. Zanimanje je bilo izjemno, zato so najemnike izžrebali. Srečneži se po lanski prvi pravi sezoni in zimskem mirovanju že lotevajo novega pridelovalnega ciklusa, osmoljenci pa lahko samo upajo, da bo občina držala besedo in uredila dodatne vrtove. Izolske mestne vrtičkarje je obiskala Jasna Preskar.
Izola je edina občina v Slovenski Istri, ki je na svojem območju uredila mestne vrtove in objavila razpis za oddajo v najem. Zanimanje je bilo izjemno, zato so najemnike izžrebali. Srečneži se po lanski prvi pravi sezoni in zimskem mirovanju že lotevajo novega pridelovalnega ciklusa, osmoljenci pa lahko samo upajo, da bo občina držala besedo in uredila dodatne vrtove. Izolske mestne vrtičkarje je obiskala Jasna Preskar.
Krčme in gostilne so bile vedno središče dogajanja, še posebno v vaškem okolju. Na Trnovsko-banjški planoti jih je bilo veliko in bile so zelo različne. Člani Kulturno-turističnega društva Lokovec, ki si prizadevajo za ohranjanje kulturne dediščine, so tako raziskali in zapisali vse o gostilnah in krčmah na planoti od druge polovice 19. stoletja do danes. Nastala je je knjiga, obširen zbornik, opremljen s številnimi zanimivimi fotografijami, ki pravzaprav prinaša zapis življenja na planoti. Nekaj najbolj zanimivih utrinkov je s snovalci knjige v oddaji Primorski kraji in ljudje prepletla Ingrid Kašca Bucik.
Krčme in gostilne so bile vedno središče dogajanja, še posebno v vaškem okolju. Na Trnovsko-banjški planoti jih je bilo veliko in bile so zelo različne. Člani Kulturno-turističnega društva Lokovec, ki si prizadevajo za ohranjanje kulturne dediščine, so tako raziskali in zapisali vse o gostilnah in krčmah na planoti od druge polovice 19. stoletja do danes. Nastala je je knjiga, obširen zbornik, opremljen s številnimi zanimivimi fotografijami, ki pravzaprav prinaša zapis življenja na planoti. Nekaj najbolj zanimivih utrinkov je s snovalci knjige v oddaji Primorski kraji in ljudje prepletla Ingrid Kašca Bucik.
V jubilejnem letu Radia Koper se srečujemo z zgodovino in njenimi akterji. Tokrat nas ej Armando Šturman popeljal v časa sredi 20. stoletja, ko je slovenska kultura korenito zaznamovala in preoblikovala prostor, v katerem živimo. Pogovarjal se je z glasbenikom, tudi sedemdesetletnikom, ki je zgolj tri tedne starejši od Radia Koper, Tuliem Furlaničem.
V jubilejnem letu Radia Koper se srečujemo z zgodovino in njenimi akterji. Tokrat nas ej Armando Šturman popeljal v časa sredi 20. stoletja, ko je slovenska kultura korenito zaznamovala in preoblikovala prostor, v katerem živimo. Pogovarjal se je z glasbenikom, tudi sedemdesetletnikom, ki je zgolj tri tedne starejši od Radia Koper, Tuliem Furlaničem.
V okviru zaznamovanja stote obletnice konca prve svetovne vojne je pri Goriški Mohorjevi družbi izšel Vojaški dnevnik, ki ga je med leti 1915 in 1919 pisal narodnjak in kulturni delavec iz Dornberka na Goriškem Ivo Bric. Kot avstro-ogrski vojak v dnevniških zapisih prikazuje boje ter vojaško življenje na fronti in v zaledju. Knjiga, ki sta jo uredila in spremno študijo napisala zgodovinarja Renato Podbersič mlajši in Peter Černic, prinaša tudi nekaj ohranjenih Bričevih pesmi in dokumentirano predstavi njegovo narodno in politično delo do tragične smrti v začetku junija 1943. O zapuščini in narodno-kulturnem pomenu Iva Brica se je z avtorjema knjige in njegovima vnukoma pogovarjal Valter Pregelj.
V okviru zaznamovanja stote obletnice konca prve svetovne vojne je pri Goriški Mohorjevi družbi izšel Vojaški dnevnik, ki ga je med leti 1915 in 1919 pisal narodnjak in kulturni delavec iz Dornberka na Goriškem Ivo Bric. Kot avstro-ogrski vojak v dnevniških zapisih prikazuje boje ter vojaško življenje na fronti in v zaledju. Knjiga, ki sta jo uredila in spremno študijo napisala zgodovinarja Renato Podbersič mlajši in Peter Černic, prinaša tudi nekaj ohranjenih Bričevih pesmi in dokumentirano predstavi njegovo narodno in politično delo do tragične smrti v začetku junija 1943. O zapuščini in narodno-kulturnem pomenu Iva Brica se je z avtorjema knjige in njegovima vnukoma pogovarjal Valter Pregelj.
Tokrat vas vabimo na sicer kratek, a zgodovinsko in kulturno bogat sprehod. Obiskali bomo Bolniško ulico v Piranu, kjer si sedanjost in preteklost, tako kot na vseh ulicah in trgih starih mest, podajata roko. Slišali boste, da se prav v tej piranski ulici prepletajo številni zvoki in zgodbe. Šestnajst so jih Pirančani in obiskovalci na novo doživeli na dogodku Čarobne točke Pirana, ki je bil sicer decembra, a se je Lea Širok z avtorico dogodka, krajinsko arhitektko Romano Kačič in drugimi soustvarjalci, po nekaterih točkah znova sprehodila prav za našo oddajo.
Tokrat vas vabimo na sicer kratek, a zgodovinsko in kulturno bogat sprehod. Obiskali bomo Bolniško ulico v Piranu, kjer si sedanjost in preteklost, tako kot na vseh ulicah in trgih starih mest, podajata roko. Slišali boste, da se prav v tej piranski ulici prepletajo številni zvoki in zgodbe. Šestnajst so jih Pirančani in obiskovalci na novo doživeli na dogodku Čarobne točke Pirana, ki je bil sicer decembra, a se je Lea Širok z avtorico dogodka, krajinsko arhitektko Romano Kačič in drugimi soustvarjalci, po nekaterih točkah znova sprehodila prav za našo oddajo.
Tokrat smo se »zapeljali« v Goriška Brda. Vasica Slapnik je edina vas v tamkajšnji občini v kateri ne živi nihče več. Zadnji prebivalci so jo zapustili pred četrt in več stoletja. Nekatere hiše so se že skoraj podrle, druge je prerasel bršljan, tretje pa se počasi in žalostno posedajo same vase. Sedaj vasico namerava obnoviti zasebni investitor, angleški BBC pa naj bi potek obnove snemal in iz nje naredil dokumentarno izobraževalno serijo. V sedemnajstih hišah naj bi živelo sedemnajst parov iz 17ih različnih evropskih držav, ki bodo obdelovali zemljo in gojili pridelke na podoben način kot so to počeli nekdanji prebivalci vasice. Pred kratkim jo je obiskala Nataša Uršič in nastal je tale reportažni zapis.
Tokrat smo se »zapeljali« v Goriška Brda. Vasica Slapnik je edina vas v tamkajšnji občini v kateri ne živi nihče več. Zadnji prebivalci so jo zapustili pred četrt in več stoletja. Nekatere hiše so se že skoraj podrle, druge je prerasel bršljan, tretje pa se počasi in žalostno posedajo same vase. Sedaj vasico namerava obnoviti zasebni investitor, angleški BBC pa naj bi potek obnove snemal in iz nje naredil dokumentarno izobraževalno serijo. V sedemnajstih hišah naj bi živelo sedemnajst parov iz 17ih različnih evropskih držav, ki bodo obdelovali zemljo in gojili pridelke na podoben način kot so to počeli nekdanji prebivalci vasice. Pred kratkim jo je obiskala Nataša Uršič in nastal je tale reportažni zapis.
"Te skupne stezice". Tako so poimenovali projekt, ki obmejne kraje povezuje s petimi pešpotmi. Po odpravi nadzora na slovensko-italijanski meji so se prebivalci območja Brega in Bržanije podali na prvi pohod brez meja, sodelovanje pa se je v zadnjih enajstih letih še utrdilo. Domačini so znova oživeli in uredili stare poti, postavili markacije in informacijske table. V okviru projekta Dežele Furlanije Julijske krajine pa so o poteh, ki prepletajo skupni čezmejni prostor, izdali tudi brošuro in zemljevid. Reportažo je pripravila Tjaša Lotrič:
"Te skupne stezice". Tako so poimenovali projekt, ki obmejne kraje povezuje s petimi pešpotmi. Po odpravi nadzora na slovensko-italijanski meji so se prebivalci območja Brega in Bržanije podali na prvi pohod brez meja, sodelovanje pa se je v zadnjih enajstih letih še utrdilo. Domačini so znova oživeli in uredili stare poti, postavili markacije in informacijske table. V okviru projekta Dežele Furlanije Julijske krajine pa so o poteh, ki prepletajo skupni čezmejni prostor, izdali tudi brošuro in zemljevid. Reportažo je pripravila Tjaša Lotrič:
V Zazidu so imeli šolo vse do začetka sedemdesetih let minulega stoletja. Krajani so o šolanju nekoč pripovedovali učencem koprske Osnovne šole Antona Ukmarja, ki so v okviru šolskega projekta raziskovali preteklost kraja in življenje otrok. Med drugim so izvedeli, da so bili v Zazidu le prvi štirje razredi, šolanje so potem nadaljevali na Kozini, kamor so se vozili z vlakom. Tudi igrač niso imeli, zato so si jih otroci omislili kar sami. Pogosto sta bila to kamen ali palica. Zgodbe krajanov, ki so se spominjali tudi težkega obdobja med vojno v vasi, so zdaj zbrane v publikaciji "Otroci v Zazidu". Pripravili so jo učenci, s pomočjo mentorice, in jo kraju predali na prav posebni slovesnosti. Zazid je obiskala Tjaša Lotrič:
V Zazidu so imeli šolo vse do začetka sedemdesetih let minulega stoletja. Krajani so o šolanju nekoč pripovedovali učencem koprske Osnovne šole Antona Ukmarja, ki so v okviru šolskega projekta raziskovali preteklost kraja in življenje otrok. Med drugim so izvedeli, da so bili v Zazidu le prvi štirje razredi, šolanje so potem nadaljevali na Kozini, kamor so se vozili z vlakom. Tudi igrač niso imeli, zato so si jih otroci omislili kar sami. Pogosto sta bila to kamen ali palica. Zgodbe krajanov, ki so se spominjali tudi težkega obdobja med vojno v vasi, so zdaj zbrane v publikaciji "Otroci v Zazidu". Pripravili so jo učenci, s pomočjo mentorice, in jo kraju predali na prav posebni slovesnosti. Zazid je obiskala Tjaša Lotrič:
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje gremo v Lucijo. Tam že 50 let brez prestanka deluje podjetje Božič, ki se ukvarja z avtokeparstvom in avtoličarstvom. Pogovarjali se bomo z Andrejem Novakom, ki je dolgo delal pri tastu Viktorju Božiču in nato pred 16-imi leti to dejavnost od njega prevzel in jo z ženo Jasno in sinovoma razvija naprej. Skupaj z upokojenim Rudijem Rosando, ki je tam delal polnih 34 let, pa se bomo spomnili tudi kraja in te obrti nekoč. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje gremo v Lucijo. Tam že 50 let brez prestanka deluje podjetje Božič, ki se ukvarja z avtokeparstvom in avtoličarstvom. Pogovarjali se bomo z Andrejem Novakom, ki je dolgo delal pri tastu Viktorju Božiču in nato pred 16-imi leti to dejavnost od njega prevzel in jo z ženo Jasno in sinovoma razvija naprej. Skupaj z upokojenim Rudijem Rosando, ki je tam delal polnih 34 let, pa se bomo spomnili tudi kraja in te obrti nekoč. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Kaligrafija je lepopisje, pravi LOREDANA ZEGA iz Lokavca pri Ajdovščini, ki črke ljubi že od ranega otroštva. A sama je iz nje naredila umetnost. O kaligrafiji predava in jo uči po vsem svetu, o njej je posnela film in musical. S kaligrafijo polepša stene, predmete, darila in seveda mnoge listine. Svoje znanje je predala že nekaj tisč ljudem. Najraje piše s peresi in čopiči, a da se pisati tudi z metlo, smetišnico ali...kreditno kartico. Najraje pa napiše stavek: Če ne greš, ne boš imel zgodbe. Ob 60.obletnici Mestne knjižnice Izola, kjer se je v Borzi znanja njena pot učenja drugih tudi začela, jo je pred mikrofon povabila Nataša Benčič.
Kaligrafija je lepopisje, pravi LOREDANA ZEGA iz Lokavca pri Ajdovščini, ki črke ljubi že od ranega otroštva. A sama je iz nje naredila umetnost. O kaligrafiji predava in jo uči po vsem svetu, o njej je posnela film in musical. S kaligrafijo polepša stene, predmete, darila in seveda mnoge listine. Svoje znanje je predala že nekaj tisč ljudem. Najraje piše s peresi in čopiči, a da se pisati tudi z metlo, smetišnico ali...kreditno kartico. Najraje pa napiše stavek: Če ne greš, ne boš imel zgodbe. Ob 60.obletnici Mestne knjižnice Izola, kjer se je v Borzi znanja njena pot učenja drugih tudi začela, jo je pred mikrofon povabila Nataša Benčič.
Obiskali smo Goriška Brda. Na vrhu razglednega hriba v vasici Dolnje Cerovo stoji cerkvica sv. Lenarta. Med domačini je znana po zgodbah o debeli verigi, ki »visi« okrog cerkve. Ena od njih pravi, da gre za zaobljubo kmeta, ki je z voli prevažal vino. Ker je na poti obtičal v blatu je v zahvalo za srečno vrnitev dal skovati verigo z letnico 1859. Pred kratkim je cerkvica vzbudila pozornost zaradi presenetljive najdbe arheologov. Ti so v zemlji le na nekaj kvadratnih metrih odkrili čez trideset grobov z načinom pokopa, ki je v Sloveniji še nepoznan. Nataša Uršič si je na gradu Dobrovo ogledala razstavo, ki prikazuje to odkritje in pred mikrofon povabila arheologinjo Goriškega muzeja, Tejo Gerbec.
Obiskali smo Goriška Brda. Na vrhu razglednega hriba v vasici Dolnje Cerovo stoji cerkvica sv. Lenarta. Med domačini je znana po zgodbah o debeli verigi, ki »visi« okrog cerkve. Ena od njih pravi, da gre za zaobljubo kmeta, ki je z voli prevažal vino. Ker je na poti obtičal v blatu je v zahvalo za srečno vrnitev dal skovati verigo z letnico 1859. Pred kratkim je cerkvica vzbudila pozornost zaradi presenetljive najdbe arheologov. Ti so v zemlji le na nekaj kvadratnih metrih odkrili čez trideset grobov z načinom pokopa, ki je v Sloveniji še nepoznan. Nataša Uršič si je na gradu Dobrovo ogledala razstavo, ki prikazuje to odkritje in pred mikrofon povabila arheologinjo Goriškega muzeja, Tejo Gerbec.
Je prostor preobrazbe gozda v poligon za rekreativne, kulturne in vzgojno-izobraževalne dejavnosti v naravi. Leži 600 metrov iz središča Kanala ob cesti proti Ligu. Tako se začenja večina spletnih zapisov o Parku Pečno, ki ga je njegov lastnik Primož Kožuh skupaj s partnerko Lijano Jurečič uredil v gozdu nad novim naseljem Pečno v Kanalu ob Soči. Skozenj pelje stara pot na Lig, ki je del krožne pohodniške poti, s katere se ponuja čudovit razgled na kamniti kanalski most. V parku sta med drugim tudi gorsko kolesarka proga in forma viva. Na sprehod skozi domiselno in skrbno preobražen gozd se je v spremstvu obeh lastnikov in oskrbnikov odpravil Valter Pregelj.
Je prostor preobrazbe gozda v poligon za rekreativne, kulturne in vzgojno-izobraževalne dejavnosti v naravi. Leži 600 metrov iz središča Kanala ob cesti proti Ligu. Tako se začenja večina spletnih zapisov o Parku Pečno, ki ga je njegov lastnik Primož Kožuh skupaj s partnerko Lijano Jurečič uredil v gozdu nad novim naseljem Pečno v Kanalu ob Soči. Skozenj pelje stara pot na Lig, ki je del krožne pohodniške poti, s katere se ponuja čudovit razgled na kamniti kanalski most. V parku sta med drugim tudi gorsko kolesarka proga in forma viva. Na sprehod skozi domiselno in skrbno preobražen gozd se je v spremstvu obeh lastnikov in oskrbnikov odpravil Valter Pregelj.
V Borštu nad Šmagorsko dolino so letos postavili rekonstruirano partizansko bolnišnico Zalesje. Dve baraki in zemljanko, v katerih so med drugo svetovno vojno zdravili ranjence, so naredili po spominu redkih pričevalcev tedanjega časa in po eni sami ohranjeni fotografiji, na kateri pa objektov ni dobro videti. Za rekonstrukcijo je bila pomembna raziskava, ki jo je opravila skupina učencev osnovne šole Rudija Mahniča- Brkinca iz Pregarij. Jasna Preskar je eno od mentoric, Ireno Boštjančič, in kustosinjo Pokrajinskega muzeja Koper, Matejo Kakež, povabila pred mikrofon in o bolnišnici sta povedali….
V Borštu nad Šmagorsko dolino so letos postavili rekonstruirano partizansko bolnišnico Zalesje. Dve baraki in zemljanko, v katerih so med drugo svetovno vojno zdravili ranjence, so naredili po spominu redkih pričevalcev tedanjega časa in po eni sami ohranjeni fotografiji, na kateri pa objektov ni dobro videti. Za rekonstrukcijo je bila pomembna raziskava, ki jo je opravila skupina učencev osnovne šole Rudija Mahniča- Brkinca iz Pregarij. Jasna Preskar je eno od mentoric, Ireno Boštjančič, in kustosinjo Pokrajinskega muzeja Koper, Matejo Kakež, povabila pred mikrofon in o bolnišnici sta povedali….
Med več kot dva tisoč prijavljenimi jadrnicami je tudi letos Lepa Vida iz Izole, na njej pa tudi Ivan Pivac, letos najverjetneje najstarejši jadralec na tej tekmi. Oseminosemdesetletni morjeplovec je bil na Barcolani že 35-krat. Že leta se prijavlja prvi, zmagal ni nikoli, saj njegovo plovilo tega ne zmore, vztraja pa pri načelu, da je pomembno sodelovati. Prisluhnite, kaj je o barkovljanski izkušnji in morju sploh povedal Nevi Zajc, ki ga je poiskala kar v mandraču, kjer je privezana njegova oziroma zdaj kar družinska jadrnica, pripravljena na plovbo.
Med več kot dva tisoč prijavljenimi jadrnicami je tudi letos Lepa Vida iz Izole, na njej pa tudi Ivan Pivac, letos najverjetneje najstarejši jadralec na tej tekmi. Oseminosemdesetletni morjeplovec je bil na Barcolani že 35-krat. Že leta se prijavlja prvi, zmagal ni nikoli, saj njegovo plovilo tega ne zmore, vztraja pa pri načelu, da je pomembno sodelovati. Prisluhnite, kaj je o barkovljanski izkušnji in morju sploh povedal Nevi Zajc, ki ga je poiskala kar v mandraču, kjer je privezana njegova oziroma zdaj kar družinska jadrnica, pripravljena na plovbo.
Mreža šol Parka Škocjanske jame je edinstven primer vključevanja lokalnega okolja in osnovnošolskih učencev v življenje in delo zavarovanega območja. Začelo se je pred skoraj 20-imi leti, uradno pa so mrežo šol vzpostavili leta 2003. Od takrat se je več generacij učencev učilo raziskovalnih veščin, predvsem pa odkrivalo izredno naravno in kulturno bogastvo svojih krajev. Več Irena Cunja.
Mreža šol Parka Škocjanske jame je edinstven primer vključevanja lokalnega okolja in osnovnošolskih učencev v življenje in delo zavarovanega območja. Začelo se je pred skoraj 20-imi leti, uradno pa so mrežo šol vzpostavili leta 2003. Od takrat se je več generacij učencev učilo raziskovalnih veščin, predvsem pa odkrivalo izredno naravno in kulturno bogastvo svojih krajev. Več Irena Cunja.
Na Tržaškem krasu smo odkrili manj znano, a zato nič manj zanimivo jamo s slovenskim imenom Pejca v Lascu ali po italijansko Torri di Sliva. Jama je del turistične kmetije v Slivnem. Odkrili so jo že pred davnimi leti, za obiskovalce so je prvič odprli konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Mnogi, ki so jo že obiskali pravijo, da je to ena najbolj veličastnih jam na tržaškem Krasu. Barbari Kampos so jo predstavili tisti, ki jo najbolj poznajo - domačini. Skupaj z njimi pa smo se sprehodili še po vasi Slivno, ki ima tudi zanimivo zgodovino.
Na Tržaškem krasu smo odkrili manj znano, a zato nič manj zanimivo jamo s slovenskim imenom Pejca v Lascu ali po italijansko Torri di Sliva. Jama je del turistične kmetije v Slivnem. Odkrili so jo že pred davnimi leti, za obiskovalce so je prvič odprli konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Mnogi, ki so jo že obiskali pravijo, da je to ena najbolj veličastnih jam na tržaškem Krasu. Barbari Kampos so jo predstavili tisti, ki jo najbolj poznajo - domačini. Skupaj z njimi pa smo se sprehodili še po vasi Slivno, ki ima tudi zanimivo zgodovino.
V oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo odpravili v ankaransko zaklonišče. To je v zadnjih nekaj letih postalo prostor združevanja mladih in ustvarjanja. Nekoč prazno in zapuščeno zaklonišče na vrhu mesta so namreč naselili mladi in malo manj mladi glasbeniki, ki ustvarjajo nekomercialno glasbo. Njihovo vodilo je : " Daj naprej"! Svoje znanje, izkušnje in prostor. Skupno pa jim je tudi iskanje svojega glasbenega izraza. Obiskala jih je Vesna Potočar Godnič.
V oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo odpravili v ankaransko zaklonišče. To je v zadnjih nekaj letih postalo prostor združevanja mladih in ustvarjanja. Nekoč prazno in zapuščeno zaklonišče na vrhu mesta so namreč naselili mladi in malo manj mladi glasbeniki, ki ustvarjajo nekomercialno glasbo. Njihovo vodilo je : " Daj naprej"! Svoje znanje, izkušnje in prostor. Skupno pa jim je tudi iskanje svojega glasbenega izraza. Obiskala jih je Vesna Potočar Godnič.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo sprehodili po Rafutskem parku, ki je znan predvsem po Vili Rafut. Zasnoval ju je goriški arhitekt Anton Laščak, ki je deloval na Bližnjem vzhodu, in je z njima v ta prostor prinesel orientalski pridih. Park je zaščiten kot naravna vrednota državnega pomena in je v javni lasti, vendar je iz varnostnih razlogov že več let zaprt za javnost. Kakšna je zgodovina Rafutskega parka, kaj ga dela tako posebnega in kakšna bi lahko bila njegova prihodnost, pa v oddaji, ki jo je pripravila Karin Zorn.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo sprehodili po Rafutskem parku, ki je znan predvsem po Vili Rafut. Zasnoval ju je goriški arhitekt Anton Laščak, ki je deloval na Bližnjem vzhodu, in je z njima v ta prostor prinesel orientalski pridih. Park je zaščiten kot naravna vrednota državnega pomena in je v javni lasti, vendar je iz varnostnih razlogov že več let zaprt za javnost. Kakšna je zgodovina Rafutskega parka, kaj ga dela tako posebnega in kakšna bi lahko bila njegova prihodnost, pa v oddaji, ki jo je pripravila Karin Zorn.
Danes gremo v Hrastovlje na obisk na kmetijo Trček. 150 krav imajo, 100 prašičev,60 koz,150 ovac in polja, na katerih raste vse, kar je za živali potrebno, Igor Trček je glava družine, nadaljuje družinsko tradicijo svojih staršev, a je kmetija danes bistveno večja kot nekoč. Sinova Miha in Gašper pa nadaljujeta z očetovim delom. Mama Orjana poskrbi za vse papirje in dom. Lepo je pri njih, za oddajo Primorski kraji in ljudje jih je obiskala Nataša Benčič
Danes gremo v Hrastovlje na obisk na kmetijo Trček. 150 krav imajo, 100 prašičev,60 koz,150 ovac in polja, na katerih raste vse, kar je za živali potrebno, Igor Trček je glava družine, nadaljuje družinsko tradicijo svojih staršev, a je kmetija danes bistveno večja kot nekoč. Sinova Miha in Gašper pa nadaljujeta z očetovim delom. Mama Orjana poskrbi za vse papirje in dom. Lepo je pri njih, za oddajo Primorski kraji in ljudje jih je obiskala Nataša Benčič
Vasica Pedrovo leži na hribu nad doline Branice, na robu kraške planote in v bližini gradu Rihemberk. Na začetku 20ega stoletja je v dvajsetih hišah živelo čez sto prebivalcev. Starodavno naselje, ki velja za enega najbolje ohranjenih naselbinskih spomenikov v Sloveniji, je nato dolgo umiralo. Pred dvema desetletjema sta v vasi živela le še dva prebivalca. Potem so začeli počasi prihajati prvi priseljenci. Danes vas šteje 18 prebivalcev. Na Pedrovo so se preselili zaradi miru, tišine in, kot pravijo, posebne energije. Na nedavnem prazniku Obujeno Pedrovo jih je obiskala Nataša Uršič.
Vasica Pedrovo leži na hribu nad doline Branice, na robu kraške planote in v bližini gradu Rihemberk. Na začetku 20ega stoletja je v dvajsetih hišah živelo čez sto prebivalcev. Starodavno naselje, ki velja za enega najbolje ohranjenih naselbinskih spomenikov v Sloveniji, je nato dolgo umiralo. Pred dvema desetletjema sta v vasi živela le še dva prebivalca. Potem so začeli počasi prihajati prvi priseljenci. Danes vas šteje 18 prebivalcev. Na Pedrovo so se preselili zaradi miru, tišine in, kot pravijo, posebne energije. Na nedavnem prazniku Obujeno Pedrovo jih je obiskala Nataša Uršič.
Pot po Trubarjevem Trstu si je lani ob prazniku Slovencev v Italiji Slofestu zamislila nekdanja profesorica zgodovine in filozofije na Liceju Franceta Prešerna Marta Ivašič. Njegove poti po mestu, zlasti palačo Petra Bonoma je že pred leti raziskovala skupaj z dijaki. Pot po najstarejšem delu mesta vodi od Velikega trga vse do palače škofa Petra Bonoma, ki je srce Trubarjeve zgodbe v Trstu, do cerkve svetega Justa, Bonomovega nekdanjega vrta, cerkve svetega Silvestra in bližnje jezuitske cerkve, do palače Žige Zoisa v bližini Velikega trga, ki je imel v Trubarjevem času pred pol tisočletja povsem drugačno podobo. Z Marto Ivašič se je po tej poti sprehodila Tjaša Lotrič.
Pot po Trubarjevem Trstu si je lani ob prazniku Slovencev v Italiji Slofestu zamislila nekdanja profesorica zgodovine in filozofije na Liceju Franceta Prešerna Marta Ivašič. Njegove poti po mestu, zlasti palačo Petra Bonoma je že pred leti raziskovala skupaj z dijaki. Pot po najstarejšem delu mesta vodi od Velikega trga vse do palače škofa Petra Bonoma, ki je srce Trubarjeve zgodbe v Trstu, do cerkve svetega Justa, Bonomovega nekdanjega vrta, cerkve svetega Silvestra in bližnje jezuitske cerkve, do palače Žige Zoisa v bližini Velikega trga, ki je imel v Trubarjevem času pred pol tisočletja povsem drugačno podobo. Z Marto Ivašič se je po tej poti sprehodila Tjaša Lotrič.
V okviru prenove starega mestnega središča v Ajdovščini arheologi opravljajo predhodna izkopavanja, da bi odkrili, kaj vse se skriva pod površjem, saj je na tem območju precej rimskih ostalin. Na Lavričevem trgu so našli ostanke večjega objekta - po mnenju stroke in dozdajšnjih odkritjih, naj bi to bil principij - glavno poveljstvo utrdbe Castra. Na ogled najdišča se je odpravila Karin Zorn.
V okviru prenove starega mestnega središča v Ajdovščini arheologi opravljajo predhodna izkopavanja, da bi odkrili, kaj vse se skriva pod površjem, saj je na tem območju precej rimskih ostalin. Na Lavričevem trgu so našli ostanke večjega objekta - po mnenju stroke in dozdajšnjih odkritjih, naj bi to bil principij - glavno poveljstvo utrdbe Castra. Na ogled najdišča se je odpravila Karin Zorn.
Bruna Simčič Olenik iz Postojne se je rodila domoljubnim staršem, Tigrovski duh je že zelo zgodaj vel v družini in s to popotnico je Bruna živela na vseh poteh svojega življenja.Človekoljubje je bilo njeno vodilo, zato jo posledično srečamo tam, kjer potrebujejo dobro roko. Poslušajmo kaj je v pogovoru povedala Ljubi Sušanj.
Bruna Simčič Olenik iz Postojne se je rodila domoljubnim staršem, Tigrovski duh je že zelo zgodaj vel v družini in s to popotnico je Bruna živela na vseh poteh svojega življenja.Človekoljubje je bilo njeno vodilo, zato jo posledično srečamo tam, kjer potrebujejo dobro roko. Poslušajmo kaj je v pogovoru povedala Ljubi Sušanj.
Samo idealisti - junaška in tragična zgodba primorskih padalcev, je naslov dokumentarnega filma, ki je nastal v slovenskem programu deželnega sedeža RAI v Trstu. Njegova avtorja sta novinar Ivo Jevnikar in režiserka Marija Brecelj. Film odstira tragične zgodbe tako imenovanih primorskih padalcev, mladih slovenskih fantov, ki jih je italijanska fašistična oblast kot svoje vojake ob začetku druge svetovne vojne poslala v prve bojne vrste v Afriko. Tam so jih zajele angleške sile in jih izurile ter s padali poslale v Slovenijo in na ozemlje takratne Jugoslavije. Nekateri osvoboditve niso dočakali, tisti, ki so jo, je niso užili. O tragičnih zgodbah primorskih padalcev in zakaj sta morala posneti dokumentarni film, sta Barbari Kampos pripovedovala njegova avtorja.
Samo idealisti - junaška in tragična zgodba primorskih padalcev, je naslov dokumentarnega filma, ki je nastal v slovenskem programu deželnega sedeža RAI v Trstu. Njegova avtorja sta novinar Ivo Jevnikar in režiserka Marija Brecelj. Film odstira tragične zgodbe tako imenovanih primorskih padalcev, mladih slovenskih fantov, ki jih je italijanska fašistična oblast kot svoje vojake ob začetku druge svetovne vojne poslala v prve bojne vrste v Afriko. Tam so jih zajele angleške sile in jih izurile ter s padali poslale v Slovenijo in na ozemlje takratne Jugoslavije. Nekateri osvoboditve niso dočakali, tisti, ki so jo, je niso užili. O tragičnih zgodbah primorskih padalcev in zakaj sta morala posneti dokumentarni film, sta Barbari Kampos pripovedovala njegova avtorja.
Zgornja Vipavska dolina ima precej mostov. Nekateri izmed njih so, kot pravi dober poznavalec mostov, gradbeni inženir Gorazd Humar, majhni kamniti dragulji, ki odsevajo pestro zgodovino te doline. Nekatere pa celo uvršča kot posebnosti v nacionalnem in svetovnem merilu. V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali štiri mostove; zanimivi so tako zaradi svojih tehničnih lastnosti kot zaradi zgodb, ki so z njimi povezane. Oddajo je pripravila Karin Zorn.
Zgornja Vipavska dolina ima precej mostov. Nekateri izmed njih so, kot pravi dober poznavalec mostov, gradbeni inženir Gorazd Humar, majhni kamniti dragulji, ki odsevajo pestro zgodovino te doline. Nekatere pa celo uvršča kot posebnosti v nacionalnem in svetovnem merilu. V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali štiri mostove; zanimivi so tako zaradi svojih tehničnih lastnosti kot zaradi zgodb, ki so z njimi povezane. Oddajo je pripravila Karin Zorn.
V Umagu in njegovi okolici živi vsaj 500 Slovencev. Do tja so jih pripeljale različne življenjske poti. V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje vam bomo predstavili tri ženske, tri Slovenke, ki jim Umag predstavlja dom. Povsem različne življenjske zgodbe so jih pripeljale v ta del hrvaške Istre, zdaj pa skupaj pletejo še skupno zgodbo v Slovenskem kulturnem društvu Ajda. V Umagu jih je obiskala Barbara Kampos.
V Umagu in njegovi okolici živi vsaj 500 Slovencev. Do tja so jih pripeljale različne življenjske poti. V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje vam bomo predstavili tri ženske, tri Slovenke, ki jim Umag predstavlja dom. Povsem različne življenjske zgodbe so jih pripeljale v ta del hrvaške Istre, zdaj pa skupaj pletejo še skupno zgodbo v Slovenskem kulturnem društvu Ajda. V Umagu jih je obiskala Barbara Kampos.
Predstavniki koprske škofije so se nedavno vrnili z obiska v Vatikanu. Srečali so se tudi s papežem Frančiškom in ga povabili na pastoralni obisk v Slovenijo. O tem, kako so papežu predstavili koprsko škofijo, o vtisih s srečanja in še čem, se je s koprskim škofom Jurijem Bizjakom pogovarjala Barbara Kampos.
Predstavniki koprske škofije so se nedavno vrnili z obiska v Vatikanu. Srečali so se tudi s papežem Frančiškom in ga povabili na pastoralni obisk v Slovenijo. O tem, kako so papežu predstavili koprsko škofijo, o vtisih s srečanja in še čem, se je s koprskim škofom Jurijem Bizjakom pogovarjala Barbara Kampos.
Dramska skupina prosvetnega društva Štandrež ima več kot stoletno gledališko tradicijo in je uveljavljena ne samo v zamejskem, pač pa tudi v celotnem slovenskem prostoru. Božidar Tabaj je že pet desetletij njeno srce. Prejel je številne nagrade. Ne zgolj za izjemne igralske dosežke, pač pa za vsestransko delo na področju kulture. Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti ga je letos odlikoval s srebrno plaketo. V oddaji Primorski kraji in ljudje Božidarja Tabaja predstavlja Ingrid Kašca Bucik.
Dramska skupina prosvetnega društva Štandrež ima več kot stoletno gledališko tradicijo in je uveljavljena ne samo v zamejskem, pač pa tudi v celotnem slovenskem prostoru. Božidar Tabaj je že pet desetletij njeno srce. Prejel je številne nagrade. Ne zgolj za izjemne igralske dosežke, pač pa za vsestransko delo na področju kulture. Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti ga je letos odlikoval s srebrno plaketo. V oddaji Primorski kraji in ljudje Božidarja Tabaja predstavlja Ingrid Kašca Bucik.
Suhozid je značilen element kulturne krajine Istre in Krasa. Od maja 2016 je vpisan v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Slovenija je skupaj z drugimi sedmimi državami lani sprožila pobudo, da bi ta, za sredozemske države značilna gradnja, postala sestavni del Unescove svetovne kulturne dediščine. Tudi v javnosti raste zavedanje o pomenu ohranjanja suhogradnje. Pomemben korak v tej smeri je nacionalna poklicna kvalifikacija suhozidar, suhozidarka, ki naj bi zaživela še letos. Več o vsem nam bosta v oddaji Primorski kraji in ljudje povedala Lea Širok in njen sogovornik Dejan Zadravec iz Društva Jugna.
Suhozid je značilen element kulturne krajine Istre in Krasa. Od maja 2016 je vpisan v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Slovenija je skupaj z drugimi sedmimi državami lani sprožila pobudo, da bi ta, za sredozemske države značilna gradnja, postala sestavni del Unescove svetovne kulturne dediščine. Tudi v javnosti raste zavedanje o pomenu ohranjanja suhogradnje. Pomemben korak v tej smeri je nacionalna poklicna kvalifikacija suhozidar, suhozidarka, ki naj bi zaživela še letos. Več o vsem nam bosta v oddaji Primorski kraji in ljudje povedala Lea Širok in njen sogovornik Dejan Zadravec iz Društva Jugna.
Steklarstvo Zupan domuje na vogalu več ulic v neposredni bližini Radia Koper že 24 let. Številni priznani likovni umetniki in galerije in seveda povsem običajne stranke, cenijo mojstrstvo steklarja Slavka Zupana, ki mu pri delu pomaga soproga Elša. V delavnici ga je za kratek klepet obiskala Nataša Benčič.
Steklarstvo Zupan domuje na vogalu več ulic v neposredni bližini Radia Koper že 24 let. Številni priznani likovni umetniki in galerije in seveda povsem običajne stranke, cenijo mojstrstvo steklarja Slavka Zupana, ki mu pri delu pomaga soproga Elša. V delavnici ga je za kratek klepet obiskala Nataša Benčič.
Solkan je majhen kraj, a ima izjemno bogato zgodovino. Z mnogoterih strani je popisana v zborniku, »Jako stara vas na Goriškem je Solkan«, ki je izšel ob 1ooo letnici prve omembe kraja. Glavni urednik obsežne publikacije je doktor Branko Marušič, zgodovinar, po rodu iz Solkana, kjer živi in ustvarja. V današnji oddaji je sogovornik v strnjenem pogledu v preteklost, pomen in vlogo Solkana. Pogovor je pripravila Zdenka Tomulić.
Solkan je majhen kraj, a ima izjemno bogato zgodovino. Z mnogoterih strani je popisana v zborniku, »Jako stara vas na Goriškem je Solkan«, ki je izšel ob 1ooo letnici prve omembe kraja. Glavni urednik obsežne publikacije je doktor Branko Marušič, zgodovinar, po rodu iz Solkana, kjer živi in ustvarja. V današnji oddaji je sogovornik v strnjenem pogledu v preteklost, pomen in vlogo Solkana. Pogovor je pripravila Zdenka Tomulić.
Hrib Sveti Pavel nad Vrtovinom na Ajdovskem - po domače Sveti Pav ali Školj - je zelo priljubljena pohodniška in izletniška točka, hkrati pa tudi eno pomembnejših arheološko zaščitenih prazgodovinskih najdišč in gradišč v Sloveniji. Celotno območje je spomeniško zaščiteno in kljub strokovnim raziskavam, ki so jih opravili pred več kot petimi desetletji, skriva ta nekdanja rimska naselbina oziroma utrdba še veliko dragocene in zanimive zapuščine. Tako hrib ni zanimiv samo za pohodnike in obiskovalce, ampak tudi za ljubiteljske iskalce in zbiratelje kulturno-zgodovinskih ostankov. Domačini in stroka so nad njihovim ravnajem ogorčeni, a tudi nemočni. Na Sveti Pavel se je odpravil Valter Pregelj.
Hrib Sveti Pavel nad Vrtovinom na Ajdovskem - po domače Sveti Pav ali Školj - je zelo priljubljena pohodniška in izletniška točka, hkrati pa tudi eno pomembnejših arheološko zaščitenih prazgodovinskih najdišč in gradišč v Sloveniji. Celotno območje je spomeniško zaščiteno in kljub strokovnim raziskavam, ki so jih opravili pred več kot petimi desetletji, skriva ta nekdanja rimska naselbina oziroma utrdba še veliko dragocene in zanimive zapuščine. Tako hrib ni zanimiv samo za pohodnike in obiskovalce, ampak tudi za ljubiteljske iskalce in zbiratelje kulturno-zgodovinskih ostankov. Domačini in stroka so nad njihovim ravnajem ogorčeni, a tudi nemočni. Na Sveti Pavel se je odpravil Valter Pregelj.
Generalna skupščina Združenih narodov je konec minulega leta na slovensko pobudo soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Na ta dan bodo strokovnjaki, čebelarji in drugi, ki se zavedajo pomena čebel in opraševalcev, opozarjali na pomembnost ohranjanja čebel in pozivali h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje. O tem, kako zelo so čebele pom embne za celotno človeštvo, pa svojim vrstnikom predava tudi eden najmlajših čebelarjev-predavateljev, 8-letni Andrej Madrúša iz Kampela pri Kopru. Njega in njegovo družino, ki skrbi za 14 čebeljih družin, je obiskala Mateja Brežan.
Generalna skupščina Združenih narodov je konec minulega leta na slovensko pobudo soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Na ta dan bodo strokovnjaki, čebelarji in drugi, ki se zavedajo pomena čebel in opraševalcev, opozarjali na pomembnost ohranjanja čebel in pozivali h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje. O tem, kako zelo so čebele pom embne za celotno človeštvo, pa svojim vrstnikom predava tudi eden najmlajših čebelarjev-predavateljev, 8-letni Andrej Madrúša iz Kampela pri Kopru. Njega in njegovo družino, ki skrbi za 14 čebeljih družin, je obiskala Mateja Brežan.
Mizarstvo ima v Dutovljah vsaj sedemdesetletno tradicijo. Da je temu res tako, priča tovarna pohištva Krasoprema, ki še vedno deluje. Zakaj je nastala ravno v Dutovljah in kdo vse je zaslužen za osnovanje in razvoj mizarstva v kraju, v naslednjih minutah, ki jih je pripravila Irena Cunja. Podrobneje pa se bo o razvoju mizarstva v Dutovlja mogoče seznaniti že v petek (1.12.) na odprtju razstave, ki jo pripravljajo Milena Vovk, Dušan Štok in Branko Kjuder.
Mizarstvo ima v Dutovljah vsaj sedemdesetletno tradicijo. Da je temu res tako, priča tovarna pohištva Krasoprema, ki še vedno deluje. Zakaj je nastala ravno v Dutovljah in kdo vse je zaslužen za osnovanje in razvoj mizarstva v kraju, v naslednjih minutah, ki jih je pripravila Irena Cunja. Podrobneje pa se bo o razvoju mizarstva v Dutovlja mogoče seznaniti že v petek (1.12.) na odprtju razstave, ki jo pripravljajo Milena Vovk, Dušan Štok in Branko Kjuder.
Primorska ima veliko srčnih ljudi. Med tistimi, ki imajo srce pogosto na dlani pa je profesor, doktor Igor D. Gregorič, srčni kirurg. Primorec, po rodu iz Prvačine, je medicinsko fakulteto opravil v Ljubljani, vrhunsko strokovno in raziskovalno delo na področju kardiokirurgije pa že več kot 3 desetletja opravlja v eni najboljših ameriških bolnišnic v Houstonu. Ostaja povezan z domovino, srčno in zaradi srca. V teh dneh se ga pogosto omenja kot vodjo novega Centra za zdravljenje otrok in odraslih s srčnimi napakami, vendar dr. Gregorič novice še ni javno komentiral.v današnji oddaji Primorski kraji in ljudje pa lahko slišite pogovor, ki ga je z doktorjem Igorjem D. Gregoričem pripravila Zdenka Tomulič .Nastal je po slovesnosti, na kateri je prejel častni doktorat Univerze v Novi Gorici.
Primorska ima veliko srčnih ljudi. Med tistimi, ki imajo srce pogosto na dlani pa je profesor, doktor Igor D. Gregorič, srčni kirurg. Primorec, po rodu iz Prvačine, je medicinsko fakulteto opravil v Ljubljani, vrhunsko strokovno in raziskovalno delo na področju kardiokirurgije pa že več kot 3 desetletja opravlja v eni najboljših ameriških bolnišnic v Houstonu. Ostaja povezan z domovino, srčno in zaradi srca. V teh dneh se ga pogosto omenja kot vodjo novega Centra za zdravljenje otrok in odraslih s srčnimi napakami, vendar dr. Gregorič novice še ni javno komentiral.v današnji oddaji Primorski kraji in ljudje pa lahko slišite pogovor, ki ga je z doktorjem Igorjem D. Gregoričem pripravila Zdenka Tomulič .Nastal je po slovesnosti, na kateri je prejel častni doktorat Univerze v Novi Gorici.
Pred 70 leti, pisalo se je 1947, se je na Reki zbrala skupina Slovencev z namenom, da bi ohranjali kulturo in jezik svoje matične domovine. Ustanovili so Slovenski dom - Kulturno prosvetno društvo Bazovica. Z začrtanim programom so želeli negovati materinščino, še posebej mladi, ki niso mogli obiskovati šole v slovenskem jeziku ali prebirati slovenskih knjig ter tako spoznavati slovensko kulturo. Danes je seveda vse to mogoče. In tudi po 70 letih Slovenci še kako ostajajo prisotni na Reki in v njeni bližnji okolici. Obiskala jih je Barbara Kampos.
Pred 70 leti, pisalo se je 1947, se je na Reki zbrala skupina Slovencev z namenom, da bi ohranjali kulturo in jezik svoje matične domovine. Ustanovili so Slovenski dom - Kulturno prosvetno društvo Bazovica. Z začrtanim programom so želeli negovati materinščino, še posebej mladi, ki niso mogli obiskovati šole v slovenskem jeziku ali prebirati slovenskih knjig ter tako spoznavati slovensko kulturo. Danes je seveda vse to mogoče. In tudi po 70 letih Slovenci še kako ostajajo prisotni na Reki in v njeni bližnji okolici. Obiskala jih je Barbara Kampos.
V ne tako davni preteklosti se je sezona obiranja oljk v Slovenski Istri v drugi polovici novembra šele začela, zdaj se takrat v glavnem že konča. Dognanja namreč kažejo, da je kakovost olja veliko boljša, če se z obiranjem ne čaka preveč. Kako izkoreniniti stare navade in oljkarje prepričati, da se v oljčnike podajo prej? Predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre, Danilo Markočič, se je domislil prireditve, ki bi veljala za uradni začetek sezone. Na Belvederju in v Strunjanu, kjer ima skupaj z ženo in eno vodilnih strokovnjakinj za oljkarstvo, Viljanko Vesel, svoj oljčnik, se tako v prvi polovici oktobra že 23 let odvija srečanje pridelovalcev in poznavalcev, ki z obiranjem tako imenovane oljke županov opozorijo, da so plodovi že zreli in da jih je treba pobrati. Viljanka Vesel in Danilo Markočič sta gosta tokratne oddaje »Primorski kraji in ljudje«, ki jo je pripravila Jasna Preskar.....
V ne tako davni preteklosti se je sezona obiranja oljk v Slovenski Istri v drugi polovici novembra šele začela, zdaj se takrat v glavnem že konča. Dognanja namreč kažejo, da je kakovost olja veliko boljša, če se z obiranjem ne čaka preveč. Kako izkoreniniti stare navade in oljkarje prepričati, da se v oljčnike podajo prej? Predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre, Danilo Markočič, se je domislil prireditve, ki bi veljala za uradni začetek sezone. Na Belvederju in v Strunjanu, kjer ima skupaj z ženo in eno vodilnih strokovnjakinj za oljkarstvo, Viljanko Vesel, svoj oljčnik, se tako v prvi polovici oktobra že 23 let odvija srečanje pridelovalcev in poznavalcev, ki z obiranjem tako imenovane oljke županov opozorijo, da so plodovi že zreli in da jih je treba pobrati. Viljanka Vesel in Danilo Markočič sta gosta tokratne oddaje »Primorski kraji in ljudje«, ki jo je pripravila Jasna Preskar.....
Na rtu Madona v Piranu stoji edini pravi kamniti svetilnik pri nas. Z dobrimi desetimi metri višine in 165 centimetri debelimi zidovi že od leta 1617 kljubuje močnim vetrovom in nevihtam. Svetilnik je zagotovo najbolje obiskan in fotografiran del piranske vedute. Svojemu namenu je bil predan šele leta 1872, ko je dobil tudi luč. O njegovi preteklosti smo se pogovarjali s Slobodanom Simičem Simetom in Tončko Senčar, ki z dovoljenjem lastnika - Občine Piran - občasno odpre njegova vrata številnim radovednim turistom. Ladu Bandlju je v oddaji Primorski kraji in ljudje povedala, zakaj je kritična do lastnice, ki po njenem mnenju ni izpolnila obljube, da bo svetilnik uredila. Najprej Slobodan Simič Sime:
Na rtu Madona v Piranu stoji edini pravi kamniti svetilnik pri nas. Z dobrimi desetimi metri višine in 165 centimetri debelimi zidovi že od leta 1617 kljubuje močnim vetrovom in nevihtam. Svetilnik je zagotovo najbolje obiskan in fotografiran del piranske vedute. Svojemu namenu je bil predan šele leta 1872, ko je dobil tudi luč. O njegovi preteklosti smo se pogovarjali s Slobodanom Simičem Simetom in Tončko Senčar, ki z dovoljenjem lastnika - Občine Piran - občasno odpre njegova vrata številnim radovednim turistom. Ladu Bandlju je v oddaji Primorski kraji in ljudje povedala, zakaj je kritična do lastnice, ki po njenem mnenju ni izpolnila obljube, da bo svetilnik uredila. Najprej Slobodan Simič Sime:
Kraljevi iz Izole so zanimiva družina. Zelo povezani, podjetni. Mama Marija je središče družinskega ognjišča, oče Marino, čeprav upokojeni podjetnik, še vedno pomaga hčerki Lari v veterinarskem centru Lara v Izoli, z ženo pomagata pri terh vnukih hčera Lare in Romine. Vedno so imeli veliko živali, Lara je že zgodaj vedela, da bo veterinarka. Da ne bi pobegnila v Zda, kamor so jo po praksi vabili, so ji starši ponudli njihove poslovne prostore n zgodaj je šla na samostojno poslpvno pot. Na klepet je očeta Marina, ki je vsem dobro znan iz Mefove skladbe v izvedbi skupine "Prizma"- "Dobrodošli" in hčerko, veterinarko Laro, povabila Nataša Benčič.
Kraljevi iz Izole so zanimiva družina. Zelo povezani, podjetni. Mama Marija je središče družinskega ognjišča, oče Marino, čeprav upokojeni podjetnik, še vedno pomaga hčerki Lari v veterinarskem centru Lara v Izoli, z ženo pomagata pri terh vnukih hčera Lare in Romine. Vedno so imeli veliko živali, Lara je že zgodaj vedela, da bo veterinarka. Da ne bi pobegnila v Zda, kamor so jo po praksi vabili, so ji starši ponudli njihove poslovne prostore n zgodaj je šla na samostojno poslpvno pot. Na klepet je očeta Marina, ki je vsem dobro znan iz Mefove skladbe v izvedbi skupine "Prizma"- "Dobrodošli" in hčerko, veterinarko Laro, povabila Nataša Benčič.
V oddaji Primorski kraji in ljudje smo pred mikrofon povabili zgodovinarja Matjaža Stibilja, avtorja knjige Bratstvo na delu. V luči 70letnice gradnje Nove Gorice, ki so jo začeli grditi brigadirji, bomo z današnjim gostom spregovorili o dosežkih brigadirjev, ki so gradili v nekdanji Jugoslaviji, tudi Novo Gorico. Med njihovimi največjimi uspehi je zagotovo 92 kilometrov dolga železniška proga Brčko - Banoviči, ki je bila zgrajena v šestih mesecih. Z Matjažem Stibiljem se bo v naslednjih minutah pogovarjala Nataša Uršič.
V oddaji Primorski kraji in ljudje smo pred mikrofon povabili zgodovinarja Matjaža Stibilja, avtorja knjige Bratstvo na delu. V luči 70letnice gradnje Nove Gorice, ki so jo začeli grditi brigadirji, bomo z današnjim gostom spregovorili o dosežkih brigadirjev, ki so gradili v nekdanji Jugoslaviji, tudi Novo Gorico. Med njihovimi največjimi uspehi je zagotovo 92 kilometrov dolga železniška proga Brčko - Banoviči, ki je bila zgrajena v šestih mesecih. Z Matjažem Stibiljem se bo v naslednjih minutah pogovarjala Nataša Uršič.
Tokratni gost oddaje Primorski kraji in ljudje je Vili Gombač iz Trnovega v Ilirski Bistrici. Človek, ki ne dovoli življenju, da teče mimo njega, pokončni Primorec in Slovenec. Z njim se je pogovarjala LJuba Sušanj
Tokratni gost oddaje Primorski kraji in ljudje je Vili Gombač iz Trnovega v Ilirski Bistrici. Človek, ki ne dovoli življenju, da teče mimo njega, pokončni Primorec in Slovenec. Z njim se je pogovarjala LJuba Sušanj
Tokrat smo se napotili v divaško občino, k družini Korošec, ki se ukvarja s proizvodnjo kozmetičnih izdelkov iz sivke. Ob rednem delu jim pridelava sivke in izdelkov iz nje vzame večino prostega časa, tako da družina brezdelja ne pozna. Vonj sivke in pogled na vijolična polja pa odtehtata vsak napor. Njihova polja se razprostirajo nad Kačno jamo, kar je za sivko pomembno, saj v najbolj sušnih obdobjih dobi vsaj minimalno vlago iz jamskega podzemlja reke Reke. Zanimivo zgodbo je posnela Vesna Potočar Godnič.
Tokrat smo se napotili v divaško občino, k družini Korošec, ki se ukvarja s proizvodnjo kozmetičnih izdelkov iz sivke. Ob rednem delu jim pridelava sivke in izdelkov iz nje vzame večino prostega časa, tako da družina brezdelja ne pozna. Vonj sivke in pogled na vijolična polja pa odtehtata vsak napor. Njihova polja se razprostirajo nad Kačno jamo, kar je za sivko pomembno, saj v najbolj sušnih obdobjih dobi vsaj minimalno vlago iz jamskega podzemlja reke Reke. Zanimivo zgodbo je posnela Vesna Potočar Godnič.
V minulih dneh je Goriško obiskala skupina desetih argentinskih rojakov, ki po 150 letih iščejo svoje sorodnike. Gre za potomce izseljencev, ki so okrog leta 1870 iz Brd migrirali v Argentino. V tem obdobju je bil izseljenski val največji saj je takratna Avstro-Ogrska podpisala dogovor z argentinsko vlado, po katerem se je čez ocean izselilo 200 slovenskih družin. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila dve gostji - 30-letno Marielo Sebernic, ki je našla sorodnike v Cerovem v Goriških brdih, ter 34 letno Glasid Vrtovec, ki je svoje našla v Vrtovčah pri Braniku. Skupinico je spremljal raziskovalec za zamejce po svetu Dejan Valentinčič.
V minulih dneh je Goriško obiskala skupina desetih argentinskih rojakov, ki po 150 letih iščejo svoje sorodnike. Gre za potomce izseljencev, ki so okrog leta 1870 iz Brd migrirali v Argentino. V tem obdobju je bil izseljenski val največji saj je takratna Avstro-Ogrska podpisala dogovor z argentinsko vlado, po katerem se je čez ocean izselilo 200 slovenskih družin. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila dve gostji - 30-letno Marielo Sebernic, ki je našla sorodnike v Cerovem v Goriških brdih, ter 34 letno Glasid Vrtovec, ki je svoje našla v Vrtovčah pri Braniku. Skupinico je spremljal raziskovalec za zamejce po svetu Dejan Valentinčič.
Izolan Jernej Strassner že nekaj časa živi v Kaliforniji. Zaposlen je v podjetju FaceBook, kjer trenutno vodi razvoj novega prijema, poimenovanega FaceBook Watch. Z Blažem Maljevcem sta ugotavljala, da je "Amerika" tudi življenje na Obali, kamor se Jernej vse raje vrača.
Izolan Jernej Strassner že nekaj časa živi v Kaliforniji. Zaposlen je v podjetju FaceBook, kjer trenutno vodi razvoj novega prijema, poimenovanega FaceBook Watch. Z Blažem Maljevcem sta ugotavljala, da je "Amerika" tudi življenje na Obali, kamor se Jernej vse raje vrača.
V oddaji Primorski kraji in ljudje vas vabimo na morsko pot od Pirana do Benetk. V preteklosti je na njej potekal živahen priobalni promet. Najpomembnejši tovor je bila sol. To pot bodo preveslale članice skupine Voga Veneta Piran, kar lahko prevedemo kot veslanje na beneški način oziroma stoje. Na pot se odpravljajo z dvema tradicionalnima beneškima 'caorlinama', saj bodo skupaj z njimi veslale tudi veliko bolj izkušene članice beneškega veslaškega kluba. Na morju ni meja, pravijo, in se ozirajo tudi po tesnejšem sodelovanju z ljubitelji tradicionalnega veslanja ob hrvaški obali. Več pa v zvočnem zapisu, ki ga je pred odhodom veslačic pripravila Lea Širok.
V oddaji Primorski kraji in ljudje vas vabimo na morsko pot od Pirana do Benetk. V preteklosti je na njej potekal živahen priobalni promet. Najpomembnejši tovor je bila sol. To pot bodo preveslale članice skupine Voga Veneta Piran, kar lahko prevedemo kot veslanje na beneški način oziroma stoje. Na pot se odpravljajo z dvema tradicionalnima beneškima 'caorlinama', saj bodo skupaj z njimi veslale tudi veliko bolj izkušene članice beneškega veslaškega kluba. Na morju ni meja, pravijo, in se ozirajo tudi po tesnejšem sodelovanju z ljubitelji tradicionalnega veslanja ob hrvaški obali. Več pa v zvočnem zapisu, ki ga je pred odhodom veslačic pripravila Lea Širok.
Pivka zaradi Parka vojaške zgodovine postaja vse bolj prepoznavna turistična destinacija. Če so v občini še pred nekaj leti tarnali, da od turizma odnesejo le gnečo na cestah, se zdaj lahko pohvalijo z vse boljšim obiskom. Park vojaške zgodivne postaja najbolj obiskan muzej v Sloveniji. In kaj obiskovalce od blizu in daleč tako zelo pritegne? Z direktorjem Parka vojaške zgodovine Jankom Boštjančičem se je po muzeju sprehodila Barbara Kampos. Foto: Park vojaške zgodovine Pivka
Pivka zaradi Parka vojaške zgodovine postaja vse bolj prepoznavna turistična destinacija. Če so v občini še pred nekaj leti tarnali, da od turizma odnesejo le gnečo na cestah, se zdaj lahko pohvalijo z vse boljšim obiskom. Park vojaške zgodivne postaja najbolj obiskan muzej v Sloveniji. In kaj obiskovalce od blizu in daleč tako zelo pritegne? Z direktorjem Parka vojaške zgodovine Jankom Boštjančičem se je po muzeju sprehodila Barbara Kampos. Foto: Park vojaške zgodovine Pivka
Slovenska pomorska policija praznuje 50 let. Tudi pregled njenega delovanja je predstavljen v okviru razstave Od orožnika do policista, ki je do oktobra na ogled v Pokrajinskem muzeju v Kopru. Slovenska policija bo v torek praznovala svoj dan- Dan policije. Na današnji praznik pa se bomo pogovarjali s Komandirjem pomorske policije Maurom Rihterjem. Tjaša Škamperle ga je pred mikrofon povabila ob odprtju razstave. Beseda bo tudi o skorajšnji razglasitvi sodbe arbitražnega sodišča, ki bo še kako vplivala na delo pomorskih policistov.
Slovenska pomorska policija praznuje 50 let. Tudi pregled njenega delovanja je predstavljen v okviru razstave Od orožnika do policista, ki je do oktobra na ogled v Pokrajinskem muzeju v Kopru. Slovenska policija bo v torek praznovala svoj dan- Dan policije. Na današnji praznik pa se bomo pogovarjali s Komandirjem pomorske policije Maurom Rihterjem. Tjaša Škamperle ga je pred mikrofon povabila ob odprtju razstave. Beseda bo tudi o skorajšnji razglasitvi sodbe arbitražnega sodišča, ki bo še kako vplivala na delo pomorskih policistov.
V nizu oddaj, ki jih posvečamo 70-letnici Nove Gorice, bomo danes predstavili obdobje vzpona v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sodelovanje z Gorico v Italiji in tisti, že kar oddaljen čas primerjali s podobo mesta in prostora v današnjem času. Ingrid Kašca Bucik je k pogovoru povabila diplomata in publicista Jožeta Šušmelja, ki je osem let vodil novogoriško občino.
V nizu oddaj, ki jih posvečamo 70-letnici Nove Gorice, bomo danes predstavili obdobje vzpona v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sodelovanje z Gorico v Italiji in tisti, že kar oddaljen čas primerjali s podobo mesta in prostora v današnjem času. Ingrid Kašca Bucik je k pogovoru povabila diplomata in publicista Jožeta Šušmelja, ki je osem let vodil novogoriško občino.
Srce ure je njen mehanizem. Čeprav so danes ure tudi brez kazalcev, in večinoma digitalne, je tista prava ura – mehanska ura. V Čevljarski ulici v Kopru, prav tam, kjer je nekoč delovalo Urarstvo Štimec, je zdaj že tri leta urar Alen Štimec, ki ga je v Koper pripeljala ljubezen do Primorke. Z njim se je pogovarjala Nataša Benčič.
Srce ure je njen mehanizem. Čeprav so danes ure tudi brez kazalcev, in večinoma digitalne, je tista prava ura – mehanska ura. V Čevljarski ulici v Kopru, prav tam, kjer je nekoč delovalo Urarstvo Štimec, je zdaj že tri leta urar Alen Štimec, ki ga je v Koper pripeljala ljubezen do Primorke. Z njim se je pogovarjala Nataša Benčič.
V oddaji Primorski kraji in ljudje predstavljamo avtorje ozioroma razstavo Komunizem in turizem v Portorožu, ki so jo pred dnevi odprli v avli Turistice - tamkajšnje Fakultete za turistične študije. V Portorožu sicer že več kot sto let kraljuje mogočni hotel Palace, vendar se je glavnina turističnih zmogljivosti zgradila v času socializma - komunizma, ki pa ga večina ljudi - na morskem koncu - ni čutila. Portorož je v sedemdesetih letih dobil tudi igralnico, marino in letališče, ki je tako postal, poleg Opatije - najbolj prepoznavni turistični kraj tedanje Jugoslavije. O obdobju socializma v Portorožu smo se pogovarjali s profesorjema dr.Metodom Šuligojem, mag.Tomijem Brezovcem in gonilno silo zavoda za revitalizacijo mediteranske kulture Mediteranum iz Pirana Slobodanom Simičem - Simetom. Na portoroški Turistici se je z njimi pogovarjal Lado Bandelj
V oddaji Primorski kraji in ljudje predstavljamo avtorje ozioroma razstavo Komunizem in turizem v Portorožu, ki so jo pred dnevi odprli v avli Turistice - tamkajšnje Fakultete za turistične študije. V Portorožu sicer že več kot sto let kraljuje mogočni hotel Palace, vendar se je glavnina turističnih zmogljivosti zgradila v času socializma - komunizma, ki pa ga večina ljudi - na morskem koncu - ni čutila. Portorož je v sedemdesetih letih dobil tudi igralnico, marino in letališče, ki je tako postal, poleg Opatije - najbolj prepoznavni turistični kraj tedanje Jugoslavije. O obdobju socializma v Portorožu smo se pogovarjali s profesorjema dr.Metodom Šuligojem, mag.Tomijem Brezovcem in gonilno silo zavoda za revitalizacijo mediteranske kulture Mediteranum iz Pirana Slobodanom Simičem - Simetom. Na portoroški Turistici se je z njimi pogovarjal Lado Bandelj
Novo Gorico so začeli graditi pred 70 leti. Skoraj prav toliko let pred tem, leta 1880, je bil na območju med današnjo stavbo Eda Center in glavno avtobusno postajo veličasten vhod v šest hektarjev veliko pokopališče. Marsikateri Novogoričan ne pozna tega dela zgodovine, ki bi mu kazalo odstreti tančico skrivnosti. Plast za plastjo in zaradi radovednosti jo je začel odkrivati Novogoričan Blaž Kosovel. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
Novo Gorico so začeli graditi pred 70 leti. Skoraj prav toliko let pred tem, leta 1880, je bil na območju med današnjo stavbo Eda Center in glavno avtobusno postajo veličasten vhod v šest hektarjev veliko pokopališče. Marsikateri Novogoričan ne pozna tega dela zgodovine, ki bi mu kazalo odstreti tančico skrivnosti. Plast za plastjo in zaradi radovednosti jo je začel odkrivati Novogoričan Blaž Kosovel. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
Planinsko društvo Snežnik letos praznuje 110 let delovanja. Združuje 350 ljubiteljev planin, od tega je kar 100 otrok. Člani skrbijo za 70 kilometrov pohodniških poti. V nedeljo so pripravili pohod in kolesarsko turo in tako počastili visok jubilej snežniških planincev in 15 let delovanja planinske skupine Bazovica z Reke. Znotraj Slovenskega društva na Reki je namreč veliko ljubiteljev pohodništva, ki so se pridružili snežniškemu društvu. Pred dnevi jih je obiskala Vesna Potočar Godnič.
Planinsko društvo Snežnik letos praznuje 110 let delovanja. Združuje 350 ljubiteljev planin, od tega je kar 100 otrok. Člani skrbijo za 70 kilometrov pohodniških poti. V nedeljo so pripravili pohod in kolesarsko turo in tako počastili visok jubilej snežniških planincev in 15 let delovanja planinske skupine Bazovica z Reke. Znotraj Slovenskega društva na Reki je namreč veliko ljubiteljev pohodništva, ki so se pridružili snežniškemu društvu. Pred dnevi jih je obiskala Vesna Potočar Godnič.
Nadaljujemo z nizom pogovorov ob 70-letnici Nove Gorice. Tokrat boste iz prve roke slišali, kako so najmlajše slovensko mesto gradile mladinske delovne brigade. Lea Širok je namreč v Izoli, kjer danes živi s soprogo, obiskala Oskarja Jogana, danes upokojenega varnostnega inženirja in ljubiteljskega slikarja. Leta 1948 pa je bil naš sogovornik med prvimi, ki so dobesedno s krampom in lopato, a z velikim zanosom za skupno korist, kot poudarja, gradili Novo Gorico.
Nadaljujemo z nizom pogovorov ob 70-letnici Nove Gorice. Tokrat boste iz prve roke slišali, kako so najmlajše slovensko mesto gradile mladinske delovne brigade. Lea Širok je namreč v Izoli, kjer danes živi s soprogo, obiskala Oskarja Jogana, danes upokojenega varnostnega inženirja in ljubiteljskega slikarja. Leta 1948 pa je bil naš sogovornik med prvimi, ki so dobesedno s krampom in lopato, a z velikim zanosom za skupno korist, kot poudarja, gradili Novo Gorico.
Truške so bile nekoč zelo pomemben kraj in letošnji marec je za to vas v zaledju Kopra prazničen, čeprav mnogi tega morda ne vedo. 5. marca pred natančno 950 leti so bile Truške prvič uradno omenjene. Dokaz pa je v državnem arhivu v Muenchenu našel Janko Bočaj. Naš gost je sicer izjemen oljkar, a tudi velik ljubitelj zgodovine svojega kraja. O Truškah, o zgodovini kraja, o oljkah in vinu je tekla beseda. V oddajo Primorski kraji in ljudje ga je povabila Nataša Benčič.
Truške so bile nekoč zelo pomemben kraj in letošnji marec je za to vas v zaledju Kopra prazničen, čeprav mnogi tega morda ne vedo. 5. marca pred natančno 950 leti so bile Truške prvič uradno omenjene. Dokaz pa je v državnem arhivu v Muenchenu našel Janko Bočaj. Naš gost je sicer izjemen oljkar, a tudi velik ljubitelj zgodovine svojega kraja. O Truškah, o zgodovini kraja, o oljkah in vinu je tekla beseda. V oddajo Primorski kraji in ljudje ga je povabila Nataša Benčič.
Tokrat nadaljujemo s ciklom pogovorov, ki jih je porodila 70 letnica Nove Gorice. Tokrat namenjamo pozornost arhitekturi, zunanji podobi mesta, ki je bilo zamišljeno kot vrtno mesto. Pogovor z arhitektom Tomažem Vugo je pripravila Zdenka Tomulič.
Tokrat nadaljujemo s ciklom pogovorov, ki jih je porodila 70 letnica Nove Gorice. Tokrat namenjamo pozornost arhitekturi, zunanji podobi mesta, ki je bilo zamišljeno kot vrtno mesto. Pogovor z arhitektom Tomažem Vugo je pripravila Zdenka Tomulič.
Za tokratno oddajo Primorski kraji in ljudje smo sogovornika poiskali v Jasenu, v kraju nedaleč od Ilirske Bistrice. Kuharski mojster Rihard Baša je zagovornik domačega, tudi zato, ker so mu pripadnost domači zemlji že v zibel položili stari oče - eden zadnjih mlinarjev v znamenitem Hodnikovem mlinu, teta - znana kot mama, profesionalna kuharica v nekdanjem Lesonitu-, "taprava" mama, ki si je kuharskih in ostalih gospodinjskih veščin nabrala v cenjeni samostanski gospodinjski šoli v Ilirski Bistrici, in oče - delaven kmečki čovek z velikim občutkom za rast in ohranjanje domačije. Zakaj lahko z domačim nahranimo sebe in druge, zakaj je prav ceniti svojo zemljo in njene darove, zakaj je mladim lepo posredovati zdrav pogled na svet in domovino - v tem smislu je Ljuba Sušanj zastavljala vprašanja Rihardu Baši.
Za tokratno oddajo Primorski kraji in ljudje smo sogovornika poiskali v Jasenu, v kraju nedaleč od Ilirske Bistrice. Kuharski mojster Rihard Baša je zagovornik domačega, tudi zato, ker so mu pripadnost domači zemlji že v zibel položili stari oče - eden zadnjih mlinarjev v znamenitem Hodnikovem mlinu, teta - znana kot mama, profesionalna kuharica v nekdanjem Lesonitu-, "taprava" mama, ki si je kuharskih in ostalih gospodinjskih veščin nabrala v cenjeni samostanski gospodinjski šoli v Ilirski Bistrici, in oče - delaven kmečki čovek z velikim občutkom za rast in ohranjanje domačije. Zakaj lahko z domačim nahranimo sebe in druge, zakaj je prav ceniti svojo zemljo in njene darove, zakaj je mladim lepo posredovati zdrav pogled na svet in domovino - v tem smislu je Ljuba Sušanj zastavljala vprašanja Rihardu Baši.
Sedem desetletij Nove Gorice odseva tudi na radijskih valovih, z ljudmi, ki so živeli čas Nove Gorice in o tem pisali svoje zgodbe. S pričevanji, spomini in dogodki sestavljamo zgodovino mesta, ki je zraslo iz nič, na ledini, močvirju, celo ob robu pokopališča. Novo ledino kulturnega življenja so na jugoslovanskih tleh Gorice v zelo skromnih prostorih, a z izjemno energijo in ustvarjalnim zagonom orali nekateri posamezniki. Med njimi je bila Alenka Saksida, profesorica francoščine in nemščine, za marsikoga »legendarna direktorica Kulturnega doma Nova Gorica«. O kulturnem utripu mesta nekoč in danes se s Saksidovo pogovarja Tatjana Gregorič.
Sedem desetletij Nove Gorice odseva tudi na radijskih valovih, z ljudmi, ki so živeli čas Nove Gorice in o tem pisali svoje zgodbe. S pričevanji, spomini in dogodki sestavljamo zgodovino mesta, ki je zraslo iz nič, na ledini, močvirju, celo ob robu pokopališča. Novo ledino kulturnega življenja so na jugoslovanskih tleh Gorice v zelo skromnih prostorih, a z izjemno energijo in ustvarjalnim zagonom orali nekateri posamezniki. Med njimi je bila Alenka Saksida, profesorica francoščine in nemščine, za marsikoga »legendarna direktorica Kulturnega doma Nova Gorica«. O kulturnem utripu mesta nekoč in danes se s Saksidovo pogovarja Tatjana Gregorič.
Tokrat nas je pot zapeljala do Razdrtega. Le nekaj sto metrov od središča vasi po regionalni cesti proti Postojni nas tabla povabi na turistično kmetijo Hudičevec, ki jo zelo dobro poznajo tako domačini kot obiskovalci iz tujine. Ne zgrešijo jo niti mimoidoči, ki se peljejo po avtocesti. Ob prvem snegu se mnogi Primorci tja zapeljejo na sankanje in topel obrok, čez vse leto pa kmetija ponuja še veliko več. Med drugim tudi bogat muzej, v katerega družina Simčič vlaga že od vsega začetka. Glavama družine Pavli in Janku Simčič se je rodilo pet otrok, zdaj družina šteje še 22 vnukov in 17 pravnukov. Na turistični kmetiji Hudičevec tako ne vedo, kaj je dolgčas. Obiskala jih je Mateja Brežan.
Tokrat nas je pot zapeljala do Razdrtega. Le nekaj sto metrov od središča vasi po regionalni cesti proti Postojni nas tabla povabi na turistično kmetijo Hudičevec, ki jo zelo dobro poznajo tako domačini kot obiskovalci iz tujine. Ne zgrešijo jo niti mimoidoči, ki se peljejo po avtocesti. Ob prvem snegu se mnogi Primorci tja zapeljejo na sankanje in topel obrok, čez vse leto pa kmetija ponuja še veliko več. Med drugim tudi bogat muzej, v katerega družina Simčič vlaga že od vsega začetka. Glavama družine Pavli in Janku Simčič se je rodilo pet otrok, zdaj družina šteje še 22 vnukov in 17 pravnukov. Na turistični kmetiji Hudičevec tako ne vedo, kaj je dolgčas. Obiskala jih je Mateja Brežan.
"Podjetnik se mora danes prilagajati spremembam na trgu, imeti jasno vizijo in ideje", so prepričani v družinskem podjetju Pahor Group. Poleg očeta Evgena Pahorja, vodita podjetje še oba sinova Fabio in Marko. Ukvarjajo se z industrijsko distribucijo, trgovino na drobno, gostinstvom, veliko načrtov pa imajo tudi na področju razvoja kmetijstva in turizma na Krasu. Njihova zgodba se je začela z gradbeništvom, nadaljevala pa s poslovno-trgovskim in gostinskim središčem v Tržiču na Goriškem, kjer jih je za oddajo Primorski kraji in ljudje obiskala Tjaša Lotrič:
"Podjetnik se mora danes prilagajati spremembam na trgu, imeti jasno vizijo in ideje", so prepričani v družinskem podjetju Pahor Group. Poleg očeta Evgena Pahorja, vodita podjetje še oba sinova Fabio in Marko. Ukvarjajo se z industrijsko distribucijo, trgovino na drobno, gostinstvom, veliko načrtov pa imajo tudi na področju razvoja kmetijstva in turizma na Krasu. Njihova zgodba se je začela z gradbeništvom, nadaljevala pa s poslovno-trgovskim in gostinskim središčem v Tržiču na Goriškem, kjer jih je za oddajo Primorski kraji in ljudje obiskala Tjaša Lotrič:
Flavio Bonin je kustos za starejšo zgodovino pomorstva v Pomorskem muzeju Sergeja Mašere v Piranu. Konec decembra izdal je pričakovano knjigo Belo zlato krilatega leva – ali, z delovnim naslovom, Razvoj severnojadranskih solin v obdobju Beneške republike. z njim se je pogovarjal Lado Bandelj.
Flavio Bonin je kustos za starejšo zgodovino pomorstva v Pomorskem muzeju Sergeja Mašere v Piranu. Konec decembra izdal je pričakovano knjigo Belo zlato krilatega leva – ali, z delovnim naslovom, Razvoj severnojadranskih solin v obdobju Beneške republike. z njim se je pogovarjal Lado Bandelj.
Z današnjo oddajo začenjamo serijo posvečeno mestu, ki je zraslo ob meji takoj po koncu 2. Svetovne vojne, Novi Gorici, ki ima letos 70 let. V prvi bo Nataša URšič gostila Mateja Arčona in Ervina Hladnika Milharčiča.
Z današnjo oddajo začenjamo serijo posvečeno mestu, ki je zraslo ob meji takoj po koncu 2. Svetovne vojne, Novi Gorici, ki ima letos 70 let. V prvi bo Nataša URšič gostila Mateja Arčona in Ervina Hladnika Milharčiča.
V oddaji Primorski kraji in ljudje se selimo v Škedenj pri Trstu, kjer je po svežem in toplem kruhu dišalo vsako jutro že od konca 17. stoletja dalje. Kmalu je tako zaslovel, da so v drugi polovici 18. stoletja kar dvakrat zbrali najboljše škedenjske kruharice in jih povabili na Dunaj, da bi naučile tamkajšnje peke svoje umetnosti. Škedenjke so se s peko in prodajo kruha v Trstu ukvarjale do leta 1972, ko je zadnja krušarca zaključila to dolgoletno tradicijo. Da pa se v tej mestni četrti še vedno širi vonj po škedenjskem kruhu, skrbi Eligio Sanna s svojo družinsko pekarno. Obiskala ga je Tanja Jakomin Kocjančič.
V oddaji Primorski kraji in ljudje se selimo v Škedenj pri Trstu, kjer je po svežem in toplem kruhu dišalo vsako jutro že od konca 17. stoletja dalje. Kmalu je tako zaslovel, da so v drugi polovici 18. stoletja kar dvakrat zbrali najboljše škedenjske kruharice in jih povabili na Dunaj, da bi naučile tamkajšnje peke svoje umetnosti. Škedenjke so se s peko in prodajo kruha v Trstu ukvarjale do leta 1972, ko je zadnja krušarca zaključila to dolgoletno tradicijo. Da pa se v tej mestni četrti še vedno širi vonj po škedenjskem kruhu, skrbi Eligio Sanna s svojo družinsko pekarno. Obiskala ga je Tanja Jakomin Kocjančič.
Ustvarjalci oddaje Primorski kraji in ljudje smo obiskali Štefi Ostrouška in njeno hčer Mirjam Jug – Kraševki, ki živita na Maliji nad Izolo in sta v delu z otroki izpolnili svoje življenjsko poslanstvo. Z njima se je pogovarjala Ljuba Sušanj.
Ustvarjalci oddaje Primorski kraji in ljudje smo obiskali Štefi Ostrouška in njeno hčer Mirjam Jug – Kraševki, ki živita na Maliji nad Izolo in sta v delu z otroki izpolnili svoje življenjsko poslanstvo. Z njima se je pogovarjala Ljuba Sušanj.
Naša pot po primorskih krajih nas je tokrat vodila do Hruševja, majhne vasi med Razdrtim in Postojno. Tja se je iz bližnjih Hrašč zaradi ljubezni pred nekaj desetletji preselila Mirka. Tem krajem je predana, zato tudi pridno beleži družinske vezi domačinov, išče izvore priimkov, že dolgo pa si zapisuje tudi narečne besede, saj, kot pravi, ne želi, da gredo v pozabo. Pred približno 15 leti pa je čisto po naključju začela izdelovati punčke in koruznega ličja. Danes so v beri izdelkov iz tega naravnega materiala še venčki, jaslice, čestitke, dojenčki v orehovi lupini. Königova je popoln samouk. Tudi zato je na svoje izdelke navezana, a jih rada podari tistim, ki še znajo ceniti ročno delo. Mirko König je obiskala Mateja Brežan.
Naša pot po primorskih krajih nas je tokrat vodila do Hruševja, majhne vasi med Razdrtim in Postojno. Tja se je iz bližnjih Hrašč zaradi ljubezni pred nekaj desetletji preselila Mirka. Tem krajem je predana, zato tudi pridno beleži družinske vezi domačinov, išče izvore priimkov, že dolgo pa si zapisuje tudi narečne besede, saj, kot pravi, ne želi, da gredo v pozabo. Pred približno 15 leti pa je čisto po naključju začela izdelovati punčke in koruznega ličja. Danes so v beri izdelkov iz tega naravnega materiala še venčki, jaslice, čestitke, dojenčki v orehovi lupini. Königova je popoln samouk. Tudi zato je na svoje izdelke navezana, a jih rada podari tistim, ki še znajo ceniti ročno delo. Mirko König je obiskala Mateja Brežan.
V oddaji Primorski kraji in ljudje smo pisali glasbeno zgodbo družine Košuta z Opčin. Ljubica Berce Košuta je bila najprej pevka samospevov, snemala je tudi za Radio Koper. Potem pa se je leta 1966, skupaj z Nerino Pelicon, pridružila Tržaškemu narodnemu ansamblu in zanj napisala tudi nekaj besedil. Po Ljubičini pevski poti hodita tudi sinova, Boris in Igor Košuta, sicer zdravstvena delavca, sta odlična moška vokala pri priznani glasbeni skupini Ano ur'co al' pej dvej. 88-letno profesorico ekonomije, pevko in besedilopisko Ljubico Berce Košuta ter Borisa in Igorja, je na Opčinah obiskala Smilja Baranja.
V oddaji Primorski kraji in ljudje smo pisali glasbeno zgodbo družine Košuta z Opčin. Ljubica Berce Košuta je bila najprej pevka samospevov, snemala je tudi za Radio Koper. Potem pa se je leta 1966, skupaj z Nerino Pelicon, pridružila Tržaškemu narodnemu ansamblu in zanj napisala tudi nekaj besedil. Po Ljubičini pevski poti hodita tudi sinova, Boris in Igor Košuta, sicer zdravstvena delavca, sta odlična moška vokala pri priznani glasbeni skupini Ano ur'co al' pej dvej. 88-letno profesorico ekonomije, pevko in besedilopisko Ljubico Berce Košuta ter Borisa in Igorja, je na Opčinah obiskala Smilja Baranja.
Družina Božič ima v Izoli čokoladnico Tramontana. Od leta 1992 se tu piše sladka zgodba. Čeprav sta Bojan in Vesna sprva poizkušala srečo v turizmu, nato v proizvodnji sladoleda, ju je čokolada tako prevzela, da je postala uspešna poslovna zgodba, v katero je vpeta vsa družina. Tudi študentka kemije, hčerka Varja, in študent mehatronike, sin Blaž, sodelujeta s starši. Obiskala jih je Nataša Benčič.
Družina Božič ima v Izoli čokoladnico Tramontana. Od leta 1992 se tu piše sladka zgodba. Čeprav sta Bojan in Vesna sprva poizkušala srečo v turizmu, nato v proizvodnji sladoleda, ju je čokolada tako prevzela, da je postala uspešna poslovna zgodba, v katero je vpeta vsa družina. Tudi študentka kemije, hčerka Varja, in študent mehatronike, sin Blaž, sodelujeta s starši. Obiskala jih je Nataša Benčič.
Pred dvajsetimi leti so v Deželi Furlaniji Julijski krajini z deželnim zakonom ustanovili naravne rezervate. Med temi je bil na Goriškem tudi rezervat Doberdobskega in Prelosnega jezera. Posebnost rezervata sta jezeri, ki sta bili za prebivalce tega območja že v preteklosti pomemben vodni vir. Zgodovinska in naravna pestrost rezervata je prikazana tudi v muzeju Sprejemnega centra Gradina, ki ga je v oddaji Primorski kraji in ljudje obiskala Tjaša Lotrič.
Pred dvajsetimi leti so v Deželi Furlaniji Julijski krajini z deželnim zakonom ustanovili naravne rezervate. Med temi je bil na Goriškem tudi rezervat Doberdobskega in Prelosnega jezera. Posebnost rezervata sta jezeri, ki sta bili za prebivalce tega območja že v preteklosti pomemben vodni vir. Zgodovinska in naravna pestrost rezervata je prikazana tudi v muzeju Sprejemnega centra Gradina, ki ga je v oddaji Primorski kraji in ljudje obiskala Tjaša Lotrič.
V oddaji Primorski kraji in ljudje predstavljamo nekdanji rudnik črnega premoga Sečovlje. Z vrtinami so premog začeli iskati leta 1935, našli so ga v globinah od 100 do 400 metrov. V najboljšem obdobju je dajal kruh celo 400 ljudem, prebivalci pa so zavoljo tega dobili kino, gledališko dvorano, gasilski dom in ne nazadnje kar pet gostiln. Po odselitvi italijanskega prebivalstva leta 1954 so v rove začeli množično prihajati rudarji iz drugih takrat jugoslovanskih rudnikov. Leta 1972 pa so ga - menda zaradi vse cenejše nafte - zaprli. Marjan Rožac iz piranske enote koprskega arhiva ve veliko o rudniku, strasten zbiratelj vsega o sečoveljskem rudniku črnega premoga pa je tudi domačin Damir Gregorič. Z obema se je pogovarjal Lado Bandelj.
V oddaji Primorski kraji in ljudje predstavljamo nekdanji rudnik črnega premoga Sečovlje. Z vrtinami so premog začeli iskati leta 1935, našli so ga v globinah od 100 do 400 metrov. V najboljšem obdobju je dajal kruh celo 400 ljudem, prebivalci pa so zavoljo tega dobili kino, gledališko dvorano, gasilski dom in ne nazadnje kar pet gostiln. Po odselitvi italijanskega prebivalstva leta 1954 so v rove začeli množično prihajati rudarji iz drugih takrat jugoslovanskih rudnikov. Leta 1972 pa so ga - menda zaradi vse cenejše nafte - zaprli. Marjan Rožac iz piranske enote koprskega arhiva ve veliko o rudniku, strasten zbiratelj vsega o sečoveljskem rudniku črnega premoga pa je tudi domačin Damir Gregorič. Z obema se je pogovarjal Lado Bandelj.
Slovenci so se v I. svetovni vojni borili na različnih bojiščih, največji krvni davek pa so plačali na doberdobskem Krasu v prvih petih ofenzivah soške fronte. V slovenskem zgodovinskem spominu je Doberdob tudi kraj, ki ga po stotih letih ohranjajo verzi ljudske pesmi Oj, Doberdob slovenskih fantov grob. Danes v tej majhni italijanski občini živi večinoma slovenska narodna skupnost, ki je v sredini tega tedna doživela zgodovinski dan. Obiskala sta jo namreč slovenski predsednik Borut Pahor in predsednik Republike Italije Sergio Mattarella. V središču vasi sta odkrila spomenik in sicer gre za prvi spomenik, ki je posvečen padlim slovenskim vojakom v I. svetovni vojni. Današnja oddaja na Radiu Koper - Primorski kraji in ljudje -je posvečena temu dogodku. Pripravila jo je Nataša Uršič.
Slovenci so se v I. svetovni vojni borili na različnih bojiščih, največji krvni davek pa so plačali na doberdobskem Krasu v prvih petih ofenzivah soške fronte. V slovenskem zgodovinskem spominu je Doberdob tudi kraj, ki ga po stotih letih ohranjajo verzi ljudske pesmi Oj, Doberdob slovenskih fantov grob. Danes v tej majhni italijanski občini živi večinoma slovenska narodna skupnost, ki je v sredini tega tedna doživela zgodovinski dan. Obiskala sta jo namreč slovenski predsednik Borut Pahor in predsednik Republike Italije Sergio Mattarella. V središču vasi sta odkrila spomenik in sicer gre za prvi spomenik, ki je posvečen padlim slovenskim vojakom v I. svetovni vojni. Današnja oddaja na Radiu Koper - Primorski kraji in ljudje -je posvečena temu dogodku. Pripravila jo je Nataša Uršič.
Kostanjevica je vzpetina nad Novo Gorico, z znanim frančiškanskim samostanom in bogato knjižnico. V njej je shranjen izvod prve slovnice slovenskega jezika in še veliko drugih izjemnih knjižnih dragocenosti. V grobnici pod frančiškanskim samostanom počivajo zadnji francoski kralj in njegova družina. Po skorajda natančno 180 letih je njihov večni mir vzburkala pobuda francoskih rojalistov, ki želijo zadnje potomce Burbonov prepeljati v Pariz. Zanimanje za Kostanjevico in Slovenijo je naraslo za nekaj stopinj. O znamenitostih Kostanjevice govorimo tudi v današnji oddaji, ki jo je pripravila Zdenka Tomulič.
Kostanjevica je vzpetina nad Novo Gorico, z znanim frančiškanskim samostanom in bogato knjižnico. V njej je shranjen izvod prve slovnice slovenskega jezika in še veliko drugih izjemnih knjižnih dragocenosti. V grobnici pod frančiškanskim samostanom počivajo zadnji francoski kralj in njegova družina. Po skorajda natančno 180 letih je njihov večni mir vzburkala pobuda francoskih rojalistov, ki želijo zadnje potomce Burbonov prepeljati v Pariz. Zanimanje za Kostanjevico in Slovenijo je naraslo za nekaj stopinj. O znamenitostih Kostanjevice govorimo tudi v današnji oddaji, ki jo je pripravila Zdenka Tomulič.
Med nepogrešljivimi mojstri so bili nekoč tudi sliopleskarji, sobopleskarji in črkoslikarji. To je bil cenjen poklic, pravih mojstrov pa kar nekaj. Tudi na območju Ilirske Bistrice. Tako kot veliko drugih obrti, se je tudi ta z leti vse bolj umikala novim tehnologijam in na kocu povsem zamrla. V spomin so jo to poletje priklicali na bistriškem, kjer so pripravili razstavo o mojstrih pleskarske obrti v domači občini. Odziv je bil izjemen; marsikdo je po ogledu na podstrešju poiskal stare valjčke. V roke jih je znova vzel tudi že veliko let upokojeni mojster črkoslikar Marjan Boštjanič. Z njim in Primožem Rojcem, pobudnikom razstave, se je o pleskarski obrti v teh krajih, pogovarjala Barbara Kampos.
Med nepogrešljivimi mojstri so bili nekoč tudi sliopleskarji, sobopleskarji in črkoslikarji. To je bil cenjen poklic, pravih mojstrov pa kar nekaj. Tudi na območju Ilirske Bistrice. Tako kot veliko drugih obrti, se je tudi ta z leti vse bolj umikala novim tehnologijam in na kocu povsem zamrla. V spomin so jo to poletje priklicali na bistriškem, kjer so pripravili razstavo o mojstrih pleskarske obrti v domači občini. Odziv je bil izjemen; marsikdo je po ogledu na podstrešju poiskal stare valjčke. V roke jih je znova vzel tudi že veliko let upokojeni mojster črkoslikar Marjan Boštjanič. Z njim in Primožem Rojcem, pobudnikom razstave, se je o pleskarski obrti v teh krajih, pogovarjala Barbara Kampos.
V Doberdobu, na goriškem Krasu, živijo zagnani mladi kmetovalci, ki so to poletje začeli uresničevati prav poseben projekt. Kraška gmajna - Landa carsica so poimenovali združenje petih kmetij iz Doberdoba, Zagraja in Devina in se lotili oživljanja nekdanje kraške gmajne. V Doberdobu in okolico so pred 40-imi leti postopno začeli opuščati kmetovanje, kar je privedlo do zaraščanja pokrajine. Nekdaj pašniki in obdelane površine so vse bolj postajali življenjski prostor divjadi, povečala se je požarna ogroženost, razpasli so se klopi. A zdaj so našli recept, s katerim nameravajo v nekaj letih sanirati stanje, obuditi kmetovanje in v te kraje privabiti turiste. Za začetek so na zaraščena območja naselili 110 oslov. Z gospodarji treh kmetij iz Doberdoba si je kraško gmajno ogledala Barbara Kampos.
V Doberdobu, na goriškem Krasu, živijo zagnani mladi kmetovalci, ki so to poletje začeli uresničevati prav poseben projekt. Kraška gmajna - Landa carsica so poimenovali združenje petih kmetij iz Doberdoba, Zagraja in Devina in se lotili oživljanja nekdanje kraške gmajne. V Doberdobu in okolico so pred 40-imi leti postopno začeli opuščati kmetovanje, kar je privedlo do zaraščanja pokrajine. Nekdaj pašniki in obdelane površine so vse bolj postajali življenjski prostor divjadi, povečala se je požarna ogroženost, razpasli so se klopi. A zdaj so našli recept, s katerim nameravajo v nekaj letih sanirati stanje, obuditi kmetovanje in v te kraje privabiti turiste. Za začetek so na zaraščena območja naselili 110 oslov. Z gospodarji treh kmetij iz Doberdoba si je kraško gmajno ogledala Barbara Kampos.
V Gabrovici pri Komnu že dve desetletji deluje ljudski oder, ki je postal pomemben dejavnik vaškega življenja. Krajani se vsako leto ob praznovanju vaškega patrona razveselijo nove veseloigre, za igralce pa je ljudski oder postal družina, ki je med njimi spletla tudi prijateljske vezi. Kako ljubiteljsko gledališče doživljajo štiri članice dramske skupine Kulturnega društva Brce in zakaj vztrajajo že dve desetletji, v oddaji, ki jo je pripravila Irena Cunja.
V Gabrovici pri Komnu že dve desetletji deluje ljudski oder, ki je postal pomemben dejavnik vaškega življenja. Krajani se vsako leto ob praznovanju vaškega patrona razveselijo nove veseloigre, za igralce pa je ljudski oder postal družina, ki je med njimi spletla tudi prijateljske vezi. Kako ljubiteljsko gledališče doživljajo štiri članice dramske skupine Kulturnega društva Brce in zakaj vztrajajo že dve desetletji, v oddaji, ki jo je pripravila Irena Cunja.
