Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Kje smo, če stojimo na robu in streljamo kozle? Najbrž smo se povzpeli nad Tolmin, na Kozlov rob. Tam so lani poleti začeli z obnovo grajskih ostalin. Ruševine na vzpetini so ostaline nekoč najpomembnejšega gradu na Tolminskem. Kozlov rob, ki mu domačini pravijo kar Grad, nosi izjemen kulturnozgodovinski pomen, poleg tega pa je priljubljena rekreacijska točka v Tolminski kotlini. Če bi radi združili nekaj gibanja s spoznavanjem zgodovine, stopite na pot, ki odstira obdobja Tolminskega od 12. stoletja naprej. Konec avgusta bo tam otvoritvena slovesnost. Gradbena dela za obnovo Kozlovega roba so vredna 2,1 milijona evrov. Od tega je tolminska občina skupaj s projektnima partnerjema - Tolminskim muzejem in javnim zavodom za turizem Dolina Soče - na razpisu ministrstva za kulturo iz načrta za okrevanje in odpornost pridobila 1,1 milijona evrov. Za lastništvo Kozlovega roba so se v srednjem veku potegovali mnogi pomembni fevdalci: oglejski patriarhi, goriški grofje, mesto Čedad, Benečani in nazadnje Habsburžani. Grajsko stavbo sta poškodovala potresa leta 1348 in 1511. Konec 16. stoletja so grad še prenavljali, po letu 1651, ko so tolminsko gospostvo in glavarstvo prevzeli Coroniniji, pa so grad dokončno opustili in v mestu Tolmin zgradili novo grajsko poslopje, v katere delu danes domuje Tolminski muzej. Med prvo svetovno vojno je bila med ruševine gradu postavljena ključna opazovalna točka za obrambo t. im. tolminskega mostišča. Od 90. let prejšnjega stoletja so se ostanki gradu sanirali in uredili v razgledno točko, s katere je čudovit razgled na Tolminsko kotlino in okoliške vrhove. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Kje smo, če stojimo na robu in streljamo kozle? Najbrž smo se povzpeli nad Tolmin, na Kozlov rob. Tam so lani poleti začeli z obnovo grajskih ostalin. Ruševine na vzpetini so ostaline nekoč najpomembnejšega gradu na Tolminskem. Kozlov rob, ki mu domačini pravijo kar Grad, nosi izjemen kulturnozgodovinski pomen, poleg tega pa je priljubljena rekreacijska točka v Tolminski kotlini. Če bi radi združili nekaj gibanja s spoznavanjem zgodovine, stopite na pot, ki odstira obdobja Tolminskega od 12. stoletja naprej. Konec avgusta bo tam otvoritvena slovesnost. Gradbena dela za obnovo Kozlovega roba so vredna 2,1 milijona evrov. Od tega je tolminska občina skupaj s projektnima partnerjema - Tolminskim muzejem in javnim zavodom za turizem Dolina Soče - na razpisu ministrstva za kulturo iz načrta za okrevanje in odpornost pridobila 1,1 milijona evrov. Za lastništvo Kozlovega roba so se v srednjem veku potegovali mnogi pomembni fevdalci: oglejski patriarhi, goriški grofje, mesto Čedad, Benečani in nazadnje Habsburžani. Grajsko stavbo sta poškodovala potresa leta 1348 in 1511. Konec 16. stoletja so grad še prenavljali, po letu 1651, ko so tolminsko gospostvo in glavarstvo prevzeli Coroniniji, pa so grad dokončno opustili in v mestu Tolmin zgradili novo grajsko poslopje, v katere delu danes domuje Tolminski muzej. Med prvo svetovno vojno je bila med ruševine gradu postavljena ključna opazovalna točka za obrambo t. im. tolminskega mostišča. Od 90. let prejšnjega stoletja so se ostanki gradu sanirali in uredili v razgledno točko, s katere je čudovit razgled na Tolminsko kotlino in okoliške vrhove. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Naravni rezervat je postal priljubljena točka za ljubitelje narave in če bi bil njegov obstoj iz različnih razlogov postavljen pod vprašaj, bi se mu okoliški prebivalci in redni obiskovalci zelo težko odrekli. Da do tega ne bi prišlo, je treba razmišljati tudi o njegovi prihodnosti in izzivih, ki jih ta prinaša. Med njimi so zagotovo povečan turistični pritisk in klimatske spremembe z vsemi posledicami, vključno z dvigom morske gladine. S podobnimi izzivi se sicer soočajo tudi drugod, med drugim v laguni Caorle, kjer tako kot v Škocjanskem zatoku iščejo rešitve in odgovore tudi s pomočjo čezmejnega projekta Pozejdon. Foto: Tilen Basle Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Naravni rezervat je postal priljubljena točka za ljubitelje narave in če bi bil njegov obstoj iz različnih razlogov postavljen pod vprašaj, bi se mu okoliški prebivalci in redni obiskovalci zelo težko odrekli. Da do tega ne bi prišlo, je treba razmišljati tudi o njegovi prihodnosti in izzivih, ki jih ta prinaša. Med njimi so zagotovo povečan turistični pritisk in klimatske spremembe z vsemi posledicami, vključno z dvigom morske gladine. S podobnimi izzivi se sicer soočajo tudi drugod, med drugim v laguni Caorle, kjer tako kot v Škocjanskem zatoku iščejo rešitve in odgovore tudi s pomočjo čezmejnega projekta Pozejdon. Foto: Tilen Basle Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Kulturno dediščino in naravno lepoto krajev številni odkrivajo tudi na kolesu. Kot pravijo v Kolesarskem društvu Raketa iz Kopra, se s kolesom odpre drugačen svet. Slovenska Istra ponuja več kolesarskih poti različnih zahtevnosti in možnosti čezmejnih povezav, kot je priljubljena Parenzana. Ko kolesarje pot vodi dlje ali proti drugim trasam, se poslužujejo tudi multimodalnosti, torej možnosti prevoza koles z avtobusi, ladjami ali vlaki. Tovrstne povezave so bile med Slovenijo in Italijo vzpostavljene tudi s pomočjo evropskih projektov. Kolesarjem bodo letos pomladi na voljo tudi informacije o novih čezmejnih kolesarskih povezavah in prevoznih storitvah med Deželo Furlanijo Julijsko krajino in Jadranskim morjem. Poskusno bo tako vzpostavljena avtobusna povezava za kolesarje med Ajdovščino in Čedadom. V italijanskem Venetu v laguni Caorle nedaleč od Benetk pa bo potnike s kolesi prevažala na novo izdelana ladja, ki bo tudi prva tovrstna s sončnimi paneli in električnimi motorji. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Kulturno dediščino in naravno lepoto krajev številni odkrivajo tudi na kolesu. Kot pravijo v Kolesarskem društvu Raketa iz Kopra, se s kolesom odpre drugačen svet. Slovenska Istra ponuja več kolesarskih poti različnih zahtevnosti in možnosti čezmejnih povezav, kot je priljubljena Parenzana. Ko kolesarje pot vodi dlje ali proti drugim trasam, se poslužujejo tudi multimodalnosti, torej možnosti prevoza koles z avtobusi, ladjami ali vlaki. Tovrstne povezave so bile med Slovenijo in Italijo vzpostavljene tudi s pomočjo evropskih projektov. Kolesarjem bodo letos pomladi na voljo tudi informacije o novih čezmejnih kolesarskih povezavah in prevoznih storitvah med Deželo Furlanijo Julijsko krajino in Jadranskim morjem. Poskusno bo tako vzpostavljena avtobusna povezava za kolesarje med Ajdovščino in Čedadom. V italijanskem Venetu v laguni Caorle nedaleč od Benetk pa bo potnike s kolesi prevažala na novo izdelana ladja, ki bo tudi prva tovrstna s sončnimi paneli in električnimi motorji. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Njegova bogata glasbena, pedagoška in teoretska ustvarjalnost do danes navdihujeta tako strokovno kot laično javnost. Vemo, da je bil izvrsten, tehnično in muzikalno spreten violinist, izjemno ploden skladatelj, nato poglobljen glasbeni pedagog, ki je poučeval violino po vsej današnji Evropi in bil je tudi odličen mislec na področju glasbene teorije. Rodil se je 8. aprila 1692 v Piranu, naselju, ki je bilo takrat živahno in pomembno pristanišče znotraj Beneške republike in del italijanskega kulturnega kroga, ki je hkrati imel slovanski del prebivalstva ter slovansko zaledje. Živel je v času, pred razvojem narodne zavesti med evropskimi ljudstvi in hkrati v času, ko je bila Evropa vsaj tako velik kulturni prostor kot je danes. Njegov oče, trgovec Giovanni Antonio, je bil doma iz Firenc, v Piranu pa je opravljal ugledno in donosno službo nadzornika solin. Mati Caterina Zangrando je bila piranska domačinka, potomka ene najstarejših tamkajšnjih plemiških družin. Mladi Tartini se je sprva šolal v Collegiu dei padri delle scuole Pie v Kopru. Po vsej verjetnosti je obiskoval tudi piransko akademijo I virtuosi, ki je bila zbirališče piranskih izobražencev in razgledanih patricijev. V tem okolju se je Tartini zagotovo navzel svetovljanstva, kajti na srečanjih akademije se je razpravljalo o glasbi, gledališču, slikarstvu, literaturi ... Giuseppeja Tartinija se je že v njegovem času prijel naziv Učitelj narodov in v tem duhu ostaja zelo aktualen tudi danes po več kot tristo letih, kar pojasnjuje muzikolog, Nejc Sukljan, soustvarjalec razstave, ki je bila leta 2022 postavljena v Evropskem parlamentu v Bruslju. Rodno Istro je Giuseppe Tartini zapustil v zgodnji mladosti, pri šestnajstih letih, a kaže, da je ta v njem pustila pomemben otroški vtis, saj je v nekaterih skladbah prepoznavna tukajšnja ljudska motivika. In Giuseppe Tartini je rodni Istri zapustil bogato dediščino svoje osebnosti, ki se danes izraža tako na področju glasbene umetnosti kot na področju kulturnega turizma. Zaključil se je velik evropski projekt Tartini BIS - Krepitev vplivov in sinergij kulturnega turizma v znamenju Giuseppeja Tartinija, katerega partnerji so bili Glasbeni konservatorij Giuseppe Tartini, Občina Piran / Društvo pripadnikov italijanske narodne skupnosti, Fondacija Luigi Bon iz Vidma, RRA Zeleni Kras, Konservatorij Benedetto Marcello in Združenje Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran. Rezultati projekta Tartini BIS so vidni in opazni, poudarja predsednik združenja italijanske skupnosti v Kopru Maurizio Tremul. Projekt Tartini BIS je prispeval k digitalizaciji Tartinijeve zapuščine in izdelavo spletne strani discovertartini.eu, ki med drugim vsebuje tematski katalog Tartinijevih skladb. Aktivna soustvarjalka tematskega kataloga, priprave gradiva za digitalizacijo in sploh raziskovalka dediščine Giuseppeja Tartinija je muzikologinja Margherita Canale Degrassi. Ob analizi Tartinijevih partitur ugotavlja aktualnost Giuseppeja Tartinija na primer tudi v tem, da je motive iz njegovih partitur mogoče preoblikovati v povsem sodobno, tudi elektronsko glasbo, s čimer je navdušil večer Tartini electronic. Projekt Tartini BIS je prinesel tudi ustanovitev čezmejnega mladinskega orkestra, ki je deloval pod umetniškim vodstvom Francesca Guglielma ter izvedel nekaj navdihujočih koncertov. Skrbnica orkestra je Kris Dassena. 333. rojstni dan Giuseppeja Tartinija pa je počastil koncert v dvorani Avditorija Portorož z gostujočim ansamblom La Divina Armonia (Božanska harmonija) z izvedbo del Giuseppeja Tartinija in njegovih beneških sodobnikov, Antonia Vivaldija in Baldassarja Galuppija ob elektronskih vizualizacijah Urše Čuk. Koncert je združil veščine stare, baročne izvajalske prakse s sodobnimi vizualnimi elektronskimi prijemi in tako laičnemu kot strokovnemu občinstvu približal lepoto brezčasnih partitur na najvišji izvedbeni ravni. Tako projekt Tartini BIS kot koncert ob 333. obletnici rojstva velikega mojstra Giuseppeja Tartinija pa prinašata spoznanja o veličini glasbene dediščine, ki ima svoje netišče v Istri. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Njegova bogata glasbena, pedagoška in teoretska ustvarjalnost do danes navdihujeta tako strokovno kot laično javnost. Vemo, da je bil izvrsten, tehnično in muzikalno spreten violinist, izjemno ploden skladatelj, nato poglobljen glasbeni pedagog, ki je poučeval violino po vsej današnji Evropi in bil je tudi odličen mislec na področju glasbene teorije. Rodil se je 8. aprila 1692 v Piranu, naselju, ki je bilo takrat živahno in pomembno pristanišče znotraj Beneške republike in del italijanskega kulturnega kroga, ki je hkrati imel slovanski del prebivalstva ter slovansko zaledje. Živel je v času, pred razvojem narodne zavesti med evropskimi ljudstvi in hkrati v času, ko je bila Evropa vsaj tako velik kulturni prostor kot je danes. Njegov oče, trgovec Giovanni Antonio, je bil doma iz Firenc, v Piranu pa je opravljal ugledno in donosno službo nadzornika solin. Mati Caterina Zangrando je bila piranska domačinka, potomka ene najstarejših tamkajšnjih plemiških družin. Mladi Tartini se je sprva šolal v Collegiu dei padri delle scuole Pie v Kopru. Po vsej verjetnosti je obiskoval tudi piransko akademijo I virtuosi, ki je bila zbirališče piranskih izobražencev in razgledanih patricijev. V tem okolju se je Tartini zagotovo navzel svetovljanstva, kajti na srečanjih akademije se je razpravljalo o glasbi, gledališču, slikarstvu, literaturi ... Giuseppeja Tartinija se je že v njegovem času prijel naziv Učitelj narodov in v tem duhu ostaja zelo aktualen tudi danes po več kot tristo letih, kar pojasnjuje muzikolog, Nejc Sukljan, soustvarjalec razstave, ki je bila leta 2022 postavljena v Evropskem parlamentu v Bruslju. Rodno Istro je Giuseppe Tartini zapustil v zgodnji mladosti, pri šestnajstih letih, a kaže, da je ta v njem pustila pomemben otroški vtis, saj je v nekaterih skladbah prepoznavna tukajšnja ljudska motivika. In Giuseppe Tartini je rodni Istri zapustil bogato dediščino svoje osebnosti, ki se danes izraža tako na področju glasbene umetnosti kot na področju kulturnega turizma. Zaključil se je velik evropski projekt Tartini BIS - Krepitev vplivov in sinergij kulturnega turizma v znamenju Giuseppeja Tartinija, katerega partnerji so bili Glasbeni konservatorij Giuseppe Tartini, Občina Piran / Društvo pripadnikov italijanske narodne skupnosti, Fondacija Luigi Bon iz Vidma, RRA Zeleni Kras, Konservatorij Benedetto Marcello in Združenje Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran. Rezultati projekta Tartini BIS so vidni in opazni, poudarja predsednik združenja italijanske skupnosti v Kopru Maurizio Tremul. Projekt Tartini BIS je prispeval k digitalizaciji Tartinijeve zapuščine in izdelavo spletne strani discovertartini.eu, ki med drugim vsebuje tematski katalog Tartinijevih skladb. Aktivna soustvarjalka tematskega kataloga, priprave gradiva za digitalizacijo in sploh raziskovalka dediščine Giuseppeja Tartinija je muzikologinja Margherita Canale Degrassi. Ob analizi Tartinijevih partitur ugotavlja aktualnost Giuseppeja Tartinija na primer tudi v tem, da je motive iz njegovih partitur mogoče preoblikovati v povsem sodobno, tudi elektronsko glasbo, s čimer je navdušil večer Tartini electronic. Projekt Tartini BIS je prinesel tudi ustanovitev čezmejnega mladinskega orkestra, ki je deloval pod umetniškim vodstvom Francesca Guglielma ter izvedel nekaj navdihujočih koncertov. Skrbnica orkestra je Kris Dassena. 333. rojstni dan Giuseppeja Tartinija pa je počastil koncert v dvorani Avditorija Portorož z gostujočim ansamblom La Divina Armonia (Božanska harmonija) z izvedbo del Giuseppeja Tartinija in njegovih beneških sodobnikov, Antonia Vivaldija in Baldassarja Galuppija ob elektronskih vizualizacijah Urše Čuk. Koncert je združil veščine stare, baročne izvajalske prakse s sodobnimi vizualnimi elektronskimi prijemi in tako laičnemu kot strokovnemu občinstvu približal lepoto brezčasnih partitur na najvišji izvedbeni ravni. Tako projekt Tartini BIS kot koncert ob 333. obletnici rojstva velikega mojstra Giuseppeja Tartinija pa prinašata spoznanja o veličini glasbene dediščine, ki ima svoje netišče v Istri. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Podzemni jamski svet je od vedno privlačil človeka. Zaradi temačnosti ga je strašil, obenem pa v njem zbujal radovednost. Da je lahko vstopil v podzemlje, je moral človek s seboj vzeti luč. Svetloba pa v jamsko okolje prinaša spremembe. Med drugim začno poganjati rastline. Z vprašanjem, kako zmanjšati njihovo rast, se ukvarjajo v čezmejnem evropskem projektu Kras/Carso II. Veste, kaj je to lampenflora? "To je združba pretežno fototrofnih organizmov, ki se razvijejo zaradi umetnih svetil v turističnih jamah, pa tudi v turističnih rudnikih. Pogosto je povezana z neestetskim videzom jame in pomembno vpliva na jamski ekosistem, saj spreminja ekologijo jamskih živali. Pomembno je, da se te problematike lotimo celostno in interdisciplinarno," pravi raziskovalec z Inštituta za raziskovanje Krasa Janez Mulec. Veliko izkušenj na tem področju imajo v Škocjanskih jamah, kjer na leto zabeležijo 190.000 turistov. S pojavom se uspešno spopadajo, pravi sodelavec parka Samo Šturm. "Zamenjali smo osvetlitev v jami in uvedli nov način vodenja, sektorsko osvetljujemo tako pohodne poti kot tudi kapniške formacije. Za omejevanje rasti pa uporabljamo vodikov peroksid; to izvajamo pod nadzorom Inštituta za raziskovanje Krasa iz Postojne." Lampenflora pesti tudi kraške turistične jame v Furlaniji Julijski krajini, kjer pa se do zdaj z njo niso ukvarjali, zato bodo izkušnje s slovenske strani zanje zelo dobrodošle. Čeprav so zakonske podlage različne, želijo določiti smernice, ki bi poenotile način upravljanja v turističnih jamah v bodočem čezmejnem Geoparku Kras. To je eden od ciljev projekta Kras/Carso II, ki se izvaja zadnje dve leti. Več o tem izveste, če prisluhente oddaji. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Podzemni jamski svet je od vedno privlačil človeka. Zaradi temačnosti ga je strašil, obenem pa v njem zbujal radovednost. Da je lahko vstopil v podzemlje, je moral človek s seboj vzeti luč. Svetloba pa v jamsko okolje prinaša spremembe. Med drugim začno poganjati rastline. Z vprašanjem, kako zmanjšati njihovo rast, se ukvarjajo v čezmejnem evropskem projektu Kras/Carso II. Veste, kaj je to lampenflora? "To je združba pretežno fototrofnih organizmov, ki se razvijejo zaradi umetnih svetil v turističnih jamah, pa tudi v turističnih rudnikih. Pogosto je povezana z neestetskim videzom jame in pomembno vpliva na jamski ekosistem, saj spreminja ekologijo jamskih živali. Pomembno je, da se te problematike lotimo celostno in interdisciplinarno," pravi raziskovalec z Inštituta za raziskovanje Krasa Janez Mulec. Veliko izkušenj na tem področju imajo v Škocjanskih jamah, kjer na leto zabeležijo 190.000 turistov. S pojavom se uspešno spopadajo, pravi sodelavec parka Samo Šturm. "Zamenjali smo osvetlitev v jami in uvedli nov način vodenja, sektorsko osvetljujemo tako pohodne poti kot tudi kapniške formacije. Za omejevanje rasti pa uporabljamo vodikov peroksid; to izvajamo pod nadzorom Inštituta za raziskovanje Krasa iz Postojne." Lampenflora pesti tudi kraške turistične jame v Furlaniji Julijski krajini, kjer pa se do zdaj z njo niso ukvarjali, zato bodo izkušnje s slovenske strani zanje zelo dobrodošle. Čeprav so zakonske podlage različne, želijo določiti smernice, ki bi poenotile način upravljanja v turističnih jamah v bodočem čezmejnem Geoparku Kras. To je eden od ciljev projekta Kras/Carso II, ki se izvaja zadnje dve leti. Več o tem izveste, če prisluhente oddaji. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Le kdo ne pozna dnevnika Ane Frank, tega pretresljivega zapisa, pretresljivega pričevanja o grozotah druge svetovne vojne. O holokavstu, pogromu nad Judi, uničenem otroštvu med drugo svetovno vojno. Le malokdo pa ve, da je v taborišču Bergen – Belsen, kjer je na pragu svobode Ana umrla, stkala prijateljstvo s Slovenko. Anica Kovačič, rojena Mislej, je v taborišče prišla januarja 1945. Ob žičnati ograji je spoznala mlado Judinjo in se z njo družila vsak dan. Do njene bridke smrti. Za njuno vez ni vedel skoraj nihče. Po zaslugi dveh puljskih zgodovinarjev se zdaj, z Aničino zgodbo, dopolnjuje poglavje zgodovine. Tudi literarne.
Le kdo ne pozna dnevnika Ane Frank, tega pretresljivega zapisa, pretresljivega pričevanja o grozotah druge svetovne vojne. O holokavstu, pogromu nad Judi, uničenem otroštvu med drugo svetovno vojno. Le malokdo pa ve, da je v taborišču Bergen – Belsen, kjer je na pragu svobode Ana umrla, stkala prijateljstvo s Slovenko. Anica Kovačič, rojena Mislej, je v taborišče prišla januarja 1945. Ob žičnati ograji je spoznala mlado Judinjo in se z njo družila vsak dan. Do njene bridke smrti. Za njuno vez ni vedel skoraj nihče. Po zaslugi dveh puljskih zgodovinarjev se zdaj, z Aničino zgodbo, dopolnjuje poglavje zgodovine. Tudi literarne.
Vinko, Vili, Maja, Maks in Vito Marinšek s Postojnskega so gostje oddaje; pa v družini glasbenikov to še niti niso vsi, ki bi jih bilo treba predstaviti. Predstavljamo ljudskega godca Vinka, sina Vilija z velikim številom medalj in evropskega prvaka v igranju na diatonično harmoniko, ansambel Vilija Marinška, ansambel Erazem in Harmonikarski orkester Vilija Marinška. Tudi mladi rod družine Marinšek že zmaguje. Maks ima zlato medaljo iz igranja na kitaro, Vito igra harmoniko.
Vinko, Vili, Maja, Maks in Vito Marinšek s Postojnskega so gostje oddaje; pa v družini glasbenikov to še niti niso vsi, ki bi jih bilo treba predstaviti. Predstavljamo ljudskega godca Vinka, sina Vilija z velikim številom medalj in evropskega prvaka v igranju na diatonično harmoniko, ansambel Vilija Marinška, ansambel Erazem in Harmonikarski orkester Vilija Marinška. Tudi mladi rod družine Marinšek že zmaguje. Maks ima zlato medaljo iz igranja na kitaro, Vito igra harmoniko.
»Pot, ki presega meje in povezuje ljudi,« je podnaslov Goriškega camina. Gre za novo, 82 kilometrov dolgo romarsko pot od Ogleja do Svete Gore, ki je označena s simbolom Salomonovega vozla in GPX-sledmi. Goriški camino je razdeljen na štiri etape, lahko pa se ga prehodi tudi v treh, petih ali več dneh. Italijanski del poti je zasnoval teolog, pisatelj in popotnik Andrea Bellavite, slovenski del pa novinar in popotnik Nace Novak. Slednji je že pred dobrima dvema desetletjema prehodil skoraj 800 kilometrov dolg Španski camino, leta 2002 je izdal tudi knjigo z naslovom Camino. Pred tremi leti je izšla njegova druga knjiga Po nebeški poti – Peš od Ogleja do Svetih Višarij. Del druge etape Goriškega camina je z Nacetom Novakom prehodila Mateja Grebenjak.
»Pot, ki presega meje in povezuje ljudi,« je podnaslov Goriškega camina. Gre za novo, 82 kilometrov dolgo romarsko pot od Ogleja do Svete Gore, ki je označena s simbolom Salomonovega vozla in GPX-sledmi. Goriški camino je razdeljen na štiri etape, lahko pa se ga prehodi tudi v treh, petih ali več dneh. Italijanski del poti je zasnoval teolog, pisatelj in popotnik Andrea Bellavite, slovenski del pa novinar in popotnik Nace Novak. Slednji je že pred dobrima dvema desetletjema prehodil skoraj 800 kilometrov dolg Španski camino, leta 2002 je izdal tudi knjigo z naslovom Camino. Pred tremi leti je izšla njegova druga knjiga Po nebeški poti – Peš od Ogleja do Svetih Višarij. Del druge etape Goriškega camina je z Nacetom Novakom prehodila Mateja Grebenjak.
V oddaji Primorski kraji in ljudje vas tokrat vabimo na Malijo in na Malijski hrib, ki je najvišja točka izolske občine, saj sega na 276 metrov nadmorske višine. Smilja Baranja je sogovornike spraševala po imenu kraja, zgodovini Malije in življenju v njej danes - pa tudi o eni od petintridesetih točk geodetske trigonometrične mreže 1. reda, ki se nahaja na Malijskem hribu.
V oddaji Primorski kraji in ljudje vas tokrat vabimo na Malijo in na Malijski hrib, ki je najvišja točka izolske občine, saj sega na 276 metrov nadmorske višine. Smilja Baranja je sogovornike spraševala po imenu kraja, zgodovini Malije in življenju v njej danes - pa tudi o eni od petintridesetih točk geodetske trigonometrične mreže 1. reda, ki se nahaja na Malijskem hribu.
Besedo Tomos so lani uporabniki največkrat vtipkali v spletni brskalnik bolha.com. Tovarno v Kopru so pred leti zaprli, a Tomosovi mopedi niso v zatonu. Ob 70-letnici ustanovitve Tomosa sta nekdanja inženirja Edi Glavić in Iztok Vidmar napisala knjigo TOMOS Naši mopedi. Na Srednji tehniški šoli v Kopru sta jo predstavila pred številnim občinstvom.
Besedo Tomos so lani uporabniki največkrat vtipkali v spletni brskalnik bolha.com. Tovarno v Kopru so pred leti zaprli, a Tomosovi mopedi niso v zatonu. Ob 70-letnici ustanovitve Tomosa sta nekdanja inženirja Edi Glavić in Iztok Vidmar napisala knjigo TOMOS Naši mopedi. Na Srednji tehniški šoli v Kopru sta jo predstavila pred številnim občinstvom.
Praznik slovenske kulture so v občini Ilirska Bistrica obeležili z odprtjem prenovljene Kettejeve poti, ki je posvečena pomembnemu predstavniku slovenske moderne, pesniku Dragotinu Ketteju. Devet kilometrov dolga pot vodi med pesnikovim rojstnim krajem Premom in Trnovim, danes predelom Ilirske Bistrice, kamor je literat hodil na počitnice. Praznični dan je na plano zvabil veliko ljudi.
Praznik slovenske kulture so v občini Ilirska Bistrica obeležili z odprtjem prenovljene Kettejeve poti, ki je posvečena pomembnemu predstavniku slovenske moderne, pesniku Dragotinu Ketteju. Devet kilometrov dolga pot vodi med pesnikovim rojstnim krajem Premom in Trnovim, danes predelom Ilirske Bistrice, kamor je literat hodil na počitnice. Praznični dan je na plano zvabil veliko ljudi.
Nova Gorica je skupaj z Gorico prevzela naziv Evropska prestolnica kulture. Po slavnostnem odprtju na Trgu Evrope se je dogajanje preselilo v središče Nove Gorice. Trg Edvarda Kardelja so prevzeli osupljivi umetniški nastopi in projekcije na pročeljih stavb. Zaključek slavnostnega odprtja v oddaji Primorski kraji in ljudje povzema Mateja Grebenjak.
Nova Gorica je skupaj z Gorico prevzela naziv Evropska prestolnica kulture. Po slavnostnem odprtju na Trgu Evrope se je dogajanje preselilo v središče Nove Gorice. Trg Edvarda Kardelja so prevzeli osupljivi umetniški nastopi in projekcije na pročeljih stavb. Zaključek slavnostnega odprtja v oddaji Primorski kraji in ljudje povzema Mateja Grebenjak.
Nada Trebec se je rodila na Ostrožnem Brdu v Brkinih, živi v Postojni. Čeprav je bila profesorica zgodovine, sta jo vedno zanimali tudi etnologija in jezikoslovje. Lotila se je zbiranja narečnih besed, ki so jih nekoč govorili v njeni rojstni vasi. V reviji Kras je objavila več etnološko obarvanih člankov povezanih z Ostrožnim Brdom in kulturno ter naravno dediščino Brkinov. Je avtorica knjige »Ostrožno Brdo – štirje letni časi«.
Nada Trebec se je rodila na Ostrožnem Brdu v Brkinih, živi v Postojni. Čeprav je bila profesorica zgodovine, sta jo vedno zanimali tudi etnologija in jezikoslovje. Lotila se je zbiranja narečnih besed, ki so jih nekoč govorili v njeni rojstni vasi. V reviji Kras je objavila več etnološko obarvanih člankov povezanih z Ostrožnim Brdom in kulturno ter naravno dediščino Brkinov. Je avtorica knjige »Ostrožno Brdo – štirje letni časi«.
December v Štanjelu prinaša veliko priložnosti za praznično doživetje. Vaščani in vaščanke so že 20-o leto zapored po vasi postavili jaslice, ki bodo na ogled do 12. januarja. Do takrat bo tudi priložnost za sodelovanje v nagradnem kvizu. Sicer pa že sama kamnita kraška arhitektura in letos še posebna božična osvetlitev še bolj poudarita magičnost srednjeveškega naselja.
December v Štanjelu prinaša veliko priložnosti za praznično doživetje. Vaščani in vaščanke so že 20-o leto zapored po vasi postavili jaslice, ki bodo na ogled do 12. januarja. Do takrat bo tudi priložnost za sodelovanje v nagradnem kvizu. Sicer pa že sama kamnita kraška arhitektura in letos še posebna božična osvetlitev še bolj poudarita magičnost srednjeveškega naselja.
V tem prvem zimskem mesecu so imeli v Podnanosu prav posebno slavje. Obeležili so 50 let delovanja njihove krajevne knjižnice in 750-letnico prve omembe kraja. Med drugim so pripravili tudi razstavo »Naš kraj, zapisan v času«, ki na ogled postavlja več kot 100 zanimivih dokumentov in tiskov. V oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo zato odpravili v ta kraj pod planoto Nanos.
V tem prvem zimskem mesecu so imeli v Podnanosu prav posebno slavje. Obeležili so 50 let delovanja njihove krajevne knjižnice in 750-letnico prve omembe kraja. Med drugim so pripravili tudi razstavo »Naš kraj, zapisan v času«, ki na ogled postavlja več kot 100 zanimivih dokumentov in tiskov. V oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo zato odpravili v ta kraj pod planoto Nanos.
Tokrat gremo v Podgrad, kjer so – tako kot v številnih drugi krajih – v začetku decembra zažarele praznične lučke. To samo po sebi ne bi bilo nič posebnega, če ne bi za vsem skupaj stal 17-letni fant, Adam Hrabar. Mladenič, ki ima rad svoj kraj, njegovo narečje – kot boste vmes lahko slišali – pa starine, leseno pohištvo in še marsikaj drugega.
Tokrat gremo v Podgrad, kjer so – tako kot v številnih drugi krajih – v začetku decembra zažarele praznične lučke. To samo po sebi ne bi bilo nič posebnega, če ne bi za vsem skupaj stal 17-letni fant, Adam Hrabar. Mladenič, ki ima rad svoj kraj, njegovo narečje – kot boste vmes lahko slišali – pa starine, leseno pohištvo in še marsikaj drugega.
Tjaša Škapin je leta 2017 postala prva slovenska modna oblikovalka, ki je sodelovala na modni reviji na filmskem festivalu v Cannesu, pred dvema letoma pa se je na mednarodnem sejmu Expo v Dubaju predstavila s kolekcijo 'Kras po moje'. Slovenska javnost jo pozna tudi po organiziranju srečanj primorske mode in umetnosti z naslovom 'Dotik zvezd' na gradu Socerb. Anita Urbančič jo je obiskala v njenem novem ateljeju v Hrpeljah.
Tjaša Škapin je leta 2017 postala prva slovenska modna oblikovalka, ki je sodelovala na modni reviji na filmskem festivalu v Cannesu, pred dvema letoma pa se je na mednarodnem sejmu Expo v Dubaju predstavila s kolekcijo 'Kras po moje'. Slovenska javnost jo pozna tudi po organiziranju srečanj primorske mode in umetnosti z naslovom 'Dotik zvezd' na gradu Socerb. Anita Urbančič jo je obiskala v njenem novem ateljeju v Hrpeljah.
V Repičevi ulici v Kopru se vsak petek dopoldne iz prostorov Medobčinskgega društva slepih in slabovidnih sliši petje. Tam vadijo članice in člani pevskega zbora. Zadnjih pet let jih vodi Rok Tomšič, ki jih tudi spremlja s saksofonom, tamkajšnji zaposleni Klemen Domjo pa s kitaro. Decembra bodo izvedli številne nastope, ki se jih, tako kot vsakega, zelo veselijo. Na eni od vaj jih je obiskala Mateja Brežan.
V Repičevi ulici v Kopru se vsak petek dopoldne iz prostorov Medobčinskgega društva slepih in slabovidnih sliši petje. Tam vadijo članice in člani pevskega zbora. Zadnjih pet let jih vodi Rok Tomšič, ki jih tudi spremlja s saksofonom, tamkajšnji zaposleni Klemen Domjo pa s kitaro. Decembra bodo izvedli številne nastope, ki se jih, tako kot vsakega, zelo veselijo. Na eni od vaj jih je obiskala Mateja Brežan.
Pred nami je oddaja Primorski kraji in ljudje, ki jo je tokrat pripravila Eva Furlan. Svojo napoved začenja z vprašanjem, kako v nekaj minutah zaobjeti človeka, ko pa so močan sogovornik tudi njegova dela? Andrej Perko, ki že nekaj let živi in ustvarja v Vipavskem Križu, je eden vidnejših fotografov na Slovenskem. Kot pravi, umetnost ne more rešiti sveta, lahko nas samo ozavešča, pa še to le tiste, ki zavest premorejo.
Pred nami je oddaja Primorski kraji in ljudje, ki jo je tokrat pripravila Eva Furlan. Svojo napoved začenja z vprašanjem, kako v nekaj minutah zaobjeti človeka, ko pa so močan sogovornik tudi njegova dela? Andrej Perko, ki že nekaj let živi in ustvarja v Vipavskem Križu, je eden vidnejših fotografov na Slovenskem. Kot pravi, umetnost ne more rešiti sveta, lahko nas samo ozavešča, pa še to le tiste, ki zavest premorejo.
Monald Koprski, Peter Pavel Vergerij starejši, Andreas Divus, Peter Pavel Vergerij mlajši in Santorio Santorio je pet izjemnih osebnosti, ki jim je Osrednja knjižnica Srečka Vilharja ob praznovanju 1500-letnice ustanovitve Kopra namenila posvet "Koprčani, ki so spremenili svet". Njihove ideje in vpliv namreč segajo onkraj meja njihovega časa in prostora.
Monald Koprski, Peter Pavel Vergerij starejši, Andreas Divus, Peter Pavel Vergerij mlajši in Santorio Santorio je pet izjemnih osebnosti, ki jim je Osrednja knjižnica Srečka Vilharja ob praznovanju 1500-letnice ustanovitve Kopra namenila posvet "Koprčani, ki so spremenili svet". Njihove ideje in vpliv namreč segajo onkraj meja njihovega časa in prostora.
Slovenci so v Sarajevu leta 1934 ustanovili Slovensko društvo Cankar, ki letos praznuje 90-letnico ustanovitve. Z Radiem Koper smo za člane društva septembra pripravili »slovenski dan«, še posebej za Slovence primorskih korenin. V oddaji lahko slišite Boženo Obratil, Cecilijo in Matejo Slokar, Aleksandro in Umo Šarac Bečirević ter prof. dr. Marijano Semič Šečibović.
Slovenci so v Sarajevu leta 1934 ustanovili Slovensko društvo Cankar, ki letos praznuje 90-letnico ustanovitve. Z Radiem Koper smo za člane društva septembra pripravili »slovenski dan«, še posebej za Slovence primorskih korenin. V oddaji lahko slišite Boženo Obratil, Cecilijo in Matejo Slokar, Aleksandro in Umo Šarac Bečirević ter prof. dr. Marijano Semič Šečibović.
Gašper Čehovin je še razmeroma mlad, a ima za sabo že dolgo podjetniško in tudi vinogradniško-vinarsko kariero. Razpet je med Ljubljano, kjer dela in vodi podjetje, ter Zabavljami na koprskem podeželju, kjer obdeluje trte in prideluje vino. Ko je z družino še živel v Izoli, je bil občinski svetnik, zdaj pa predseduje koprskemu pihalnemu orkestru. Delovanje v dobro lokalne skupnosti šteje malodane za svojo dolžnost in če bo le mogel, se bo v tej smeri angažiral še naprej. To ga, kot pravi, zadovoljuje in osrečuje. Gašperja Čehovina je za Oddajo Primorski kraji in ljudje pred mikrofon povabila in ga posnela Jasna Preskar. Vabljeni k poslušanju!
Gašper Čehovin je še razmeroma mlad, a ima za sabo že dolgo podjetniško in tudi vinogradniško-vinarsko kariero. Razpet je med Ljubljano, kjer dela in vodi podjetje, ter Zabavljami na koprskem podeželju, kjer obdeluje trte in prideluje vino. Ko je z družino še živel v Izoli, je bil občinski svetnik, zdaj pa predseduje koprskemu pihalnemu orkestru. Delovanje v dobro lokalne skupnosti šteje malodane za svojo dolžnost in če bo le mogel, se bo v tej smeri angažiral še naprej. To ga, kot pravi, zadovoljuje in osrečuje. Gašperja Čehovina je za Oddajo Primorski kraji in ljudje pred mikrofon povabila in ga posnela Jasna Preskar. Vabljeni k poslušanju!
Praznuje velika osebnost slovenskega glasbenega prostora: Aldo Kumar. Danes je njegova sedma jesen. Vse najboljše spoštovani Aldo Kumar in dobrodošli v oddaji Primorski kraji in ljudje. Rojen v vasi Otalež nad desnim bregom reke Idrijce v Cerkljanskem hribovju je mladost preživel v Idriji. Po končani gimnaziji Jurija Vege, ga je pot vodila na študij glasbene pedagogike in kompozicije v Ljubljano. Ob kompozicijskem ustvarjanju je bil tudi redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo na Univerzi v Ljubljani. Aldo Kumar je avtor obsežnega, pomenljivega opusa, ki zaznamuje širok svetovni glasbeni prostor na področju zborovske, komorne in simfonične glasbe, pa tudi svet odrskih, filmskih in drugih vizualnih umetnosti. Znova in znova Alda nagovarja preprost, včasih tako moder ljudski svet. Petinšestdeset zborovskih del, 23 orkestrskih kompozicij, 31 skladb za komorne sestave, 21 del za plesne predstave, 53 filmov in 82 gledaliških predstav vsebuje njegovo glasbo. Aldo je prejemnik številnih nagrad in priznanj. Izstopajo nagrada Prešernovega sklada, tri Borštnikove nagrade za gledališko glasbo, Kozinova nagrada in Župančičeva nagrada. Zase, za prijatelje, za tisto muzičnost, ki nastane ob dobrem druženju, si je zamislil skupino raznolikih glasbenikov Anbot. Srečali smo se v Seči. Ob morju. Bil je tih in miren dan.
Praznuje velika osebnost slovenskega glasbenega prostora: Aldo Kumar. Danes je njegova sedma jesen. Vse najboljše spoštovani Aldo Kumar in dobrodošli v oddaji Primorski kraji in ljudje. Rojen v vasi Otalež nad desnim bregom reke Idrijce v Cerkljanskem hribovju je mladost preživel v Idriji. Po končani gimnaziji Jurija Vege, ga je pot vodila na študij glasbene pedagogike in kompozicije v Ljubljano. Ob kompozicijskem ustvarjanju je bil tudi redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo na Univerzi v Ljubljani. Aldo Kumar je avtor obsežnega, pomenljivega opusa, ki zaznamuje širok svetovni glasbeni prostor na področju zborovske, komorne in simfonične glasbe, pa tudi svet odrskih, filmskih in drugih vizualnih umetnosti. Znova in znova Alda nagovarja preprost, včasih tako moder ljudski svet. Petinšestdeset zborovskih del, 23 orkestrskih kompozicij, 31 skladb za komorne sestave, 21 del za plesne predstave, 53 filmov in 82 gledaliških predstav vsebuje njegovo glasbo. Aldo je prejemnik številnih nagrad in priznanj. Izstopajo nagrada Prešernovega sklada, tri Borštnikove nagrade za gledališko glasbo, Kozinova nagrada in Župančičeva nagrada. Zase, za prijatelje, za tisto muzičnost, ki nastane ob dobrem druženju, si je zamislil skupino raznolikih glasbenikov Anbot. Srečali smo se v Seči. Ob morju. Bil je tih in miren dan.
Romeu Volku z ilirskobistriškega je bila ljubezen do domače pesmi in besede položena že v zibelko. Oče in strici so bili godci, ob vsakem prazniku je pri njih vladalo svečano vzdušje, del tega pa sta bila tudi prepevanje in glasba. Zato se ne gre čuditi niti temu, da sta glasbeno nadarjena tudi Volkova hči in sin. Vsi skupaj ustvarjajo in poustvarjajo domačo glasbo v triu Volk Folk (izg. Volk). Romeo Volk pa ni le glasbenik. Je tudi likovni ustvarjalec, rezbar in raziskovalec ljudskega izročila, številni rodovi osnovnošolcev z Bistriškega se ga spominjajo kot naj-učitelja. Ne nazadnje je poslikal tudi panjske končnice za čebelnjak kralja Karla III. in ilustriral ter oblikoval številne knjige in brošure ter pripomogel k oživitvi škoromatije. Z njim se je pogovarjala Sabrina Mulec.
Romeu Volku z ilirskobistriškega je bila ljubezen do domače pesmi in besede položena že v zibelko. Oče in strici so bili godci, ob vsakem prazniku je pri njih vladalo svečano vzdušje, del tega pa sta bila tudi prepevanje in glasba. Zato se ne gre čuditi niti temu, da sta glasbeno nadarjena tudi Volkova hči in sin. Vsi skupaj ustvarjajo in poustvarjajo domačo glasbo v triu Volk Folk (izg. Volk). Romeo Volk pa ni le glasbenik. Je tudi likovni ustvarjalec, rezbar in raziskovalec ljudskega izročila, številni rodovi osnovnošolcev z Bistriškega se ga spominjajo kot naj-učitelja. Ne nazadnje je poslikal tudi panjske končnice za čebelnjak kralja Karla III. in ilustriral ter oblikoval številne knjige in brošure ter pripomogel k oživitvi škoromatije. Z njim se je pogovarjala Sabrina Mulec.
Predstavljajte si, da bi se vsak dan borili z lovljenjem diha, pri dihanju slišali piskanje ali žvižganje, imeli stalen kašelj, bi vas tiščalo v prsih in bi bili neprestano zelo utrujeni. To je le nekaj simptomov kronične obstruktivne bolezni pljuč, krajše KOPB, pa tudi astme in drugih pljučnih bolezni. V bolnišnici v Sežani tem bolnikom pomagajo z rehabilitacijo na poseben način. Del zdravljenja namreč preživijo v bližnji jami, ki ima blagodejno mikroklimo. Obiskala jih je Mateja Brežan in v naslednjih minutah boste izvedeli več tako o jami kot o poteku t.i. speleoterapij. Svoje izkušnje, tudi z boleznijo, bodo z nami delile tri pacientke.
Predstavljajte si, da bi se vsak dan borili z lovljenjem diha, pri dihanju slišali piskanje ali žvižganje, imeli stalen kašelj, bi vas tiščalo v prsih in bi bili neprestano zelo utrujeni. To je le nekaj simptomov kronične obstruktivne bolezni pljuč, krajše KOPB, pa tudi astme in drugih pljučnih bolezni. V bolnišnici v Sežani tem bolnikom pomagajo z rehabilitacijo na poseben način. Del zdravljenja namreč preživijo v bližnji jami, ki ima blagodejno mikroklimo. Obiskala jih je Mateja Brežan in v naslednjih minutah boste izvedeli več tako o jami kot o poteku t.i. speleoterapij. Svoje izkušnje, tudi z boleznijo, bodo z nami delile tri pacientke.
Predstavljajte si, da bi se vsak dan borili z lovljenjem diha, pri dihanju slišali piskanje ali žvižganje, imeli stalen kašelj, bi vas tiščalo v prsih in bi bili neprestano zelo utrujeni. To je le nekaj simptomov kronične obstruktivne bolezni pljuč, krajše KOPB, pa tudi astme in drugih pljučnih bolezni. V bolnišnici v Sežani tem bolnikom pomagajo z rehabilitacijo na poseben način. Del zdravljenja namreč preživijo v bližnji jami, ki ima blagodejno mikroklimo. Obiskala jih je Mateja Brežan in v naslednjih minutah boste izvedeli več tako o jami kot o poteku t.i. speleoterapij. Svoje izkušnje, tudi z boleznijo, bodo z nami delile tri pacientke.
Predstavljajte si, da bi se vsak dan borili z lovljenjem diha, pri dihanju slišali piskanje ali žvižganje, imeli stalen kašelj, bi vas tiščalo v prsih in bi bili neprestano zelo utrujeni. To je le nekaj simptomov kronične obstruktivne bolezni pljuč, krajše KOPB, pa tudi astme in drugih pljučnih bolezni. V bolnišnici v Sežani tem bolnikom pomagajo z rehabilitacijo na poseben način. Del zdravljenja namreč preživijo v bližnji jami, ki ima blagodejno mikroklimo. Obiskala jih je Mateja Brežan in v naslednjih minutah boste izvedeli več tako o jami kot o poteku t.i. speleoterapij. Svoje izkušnje, tudi z boleznijo, bodo z nami delile tri pacientke.
Konec avgusta je pet pohodnikov iz Ročinja že 18. leto zapored stopilo na pot proti najvišjemu slovenskemu vrhu Triglavu. Njihov dolgoletni pohod se je znova začel v rodnem Ročinju, kjer je tradicija podobnih podvigov že trdno zasidrana v lokalni skupnosti. Na tem zahtevnem potovanju, ki združuje tako fizične kot psihične izzive, se jim je na prvem delu poti pridružil tudi Boštjan Simčič. V oddaji Primorski kraji in ljudje boste prisluhnili, kako se prepletajo vztrajnost, prijateljstvo in ljubezen do narave, ki poganja te neustrašne pohodnike na njihovi poti na Triglav.
Konec avgusta je pet pohodnikov iz Ročinja že 18. leto zapored stopilo na pot proti najvišjemu slovenskemu vrhu Triglavu. Njihov dolgoletni pohod se je znova začel v rodnem Ročinju, kjer je tradicija podobnih podvigov že trdno zasidrana v lokalni skupnosti. Na tem zahtevnem potovanju, ki združuje tako fizične kot psihične izzive, se jim je na prvem delu poti pridružil tudi Boštjan Simčič. V oddaji Primorski kraji in ljudje boste prisluhnili, kako se prepletajo vztrajnost, prijateljstvo in ljubezen do narave, ki poganja te neustrašne pohodnike na njihovi poti na Triglav.
Ob prazniku Primorske se bomo sprehodili po spominih Silvia Pecchiarija Pečariča, ki se je leta 1940 rodil na Škofijah. V času ko je bila tam Italija; po koncu druge svetovne vojne pa so le nekaj metrov od njegove rojstne hiše potegnili Morganovo linijo, s katero so Julijsko krajino – predvojno upravno enoto Italije – razdelili na cono A in cono B. Pogledali bomo skozi oči otroka, ki velikokrat le nemo opazuje nerazumljive situacije v domači hiši ob večkrat prestavljeni meji. Njegova zgodba je zgodba Primorcev, ki so se znašli v vlogi beguncev, a o njej ne govori z zamero. Zaradi avtorjevega šibkega zdravja je Mateja Rolih Maglica na pogovor povabila Fiorello Benčič, ki je italijanski original prevedla v slovenščino.
Ob prazniku Primorske se bomo sprehodili po spominih Silvia Pecchiarija Pečariča, ki se je leta 1940 rodil na Škofijah. V času ko je bila tam Italija; po koncu druge svetovne vojne pa so le nekaj metrov od njegove rojstne hiše potegnili Morganovo linijo, s katero so Julijsko krajino – predvojno upravno enoto Italije – razdelili na cono A in cono B. Pogledali bomo skozi oči otroka, ki velikokrat le nemo opazuje nerazumljive situacije v domači hiši ob večkrat prestavljeni meji. Njegova zgodba je zgodba Primorcev, ki so se znašli v vlogi beguncev, a o njej ne govori z zamero. Zaradi avtorjevega šibkega zdravja je Mateja Rolih Maglica na pogovor povabila Fiorello Benčič, ki je italijanski original prevedla v slovenščino.
Ko med graditelji suhozidov uzreš glasbenike, se ti porodi vprašanje, kaj imata skupnega glasba in kamen. Vsak kamen ima lasten zvok in med prelaganjem ti lahko da navdih, da vzameš v roke naslednjega, ki se bo lepo podal k prejšnjemu. Ali se graditelji med klesanjem kdaj potopijo v te kamnite robove, ali jim v glavi medtem odzvanja rokenrol? Tako se je spraševala Loredana Vergan, ko se je s pozdravom »Rock on stone« srečala s Petrom Žnidaršičem.
Ko med graditelji suhozidov uzreš glasbenike, se ti porodi vprašanje, kaj imata skupnega glasba in kamen. Vsak kamen ima lasten zvok in med prelaganjem ti lahko da navdih, da vzameš v roke naslednjega, ki se bo lepo podal k prejšnjemu. Ali se graditelji med klesanjem kdaj potopijo v te kamnite robove, ali jim v glavi medtem odzvanja rokenrol? Tako se je spraševala Loredana Vergan, ko se je s pozdravom »Rock on stone« srečala s Petrom Žnidaršičem.
"Šala" - tako krajani Gažona pravijo osrednji ploščadi ob Kulturnem domu Jadran, kjer je letos v okviru Večerov na placu prvič gostoval tudi Kino Istra: projekt, ki že nekaj let prinaša v istrske kraje evropske in svetovne filme. Kako se je središče utripa kraja spremenilo v kino na prostem in kako so pri tem sodelovali krajani različnih generacij, pa v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje.
"Šala" - tako krajani Gažona pravijo osrednji ploščadi ob Kulturnem domu Jadran, kjer je letos v okviru Večerov na placu prvič gostoval tudi Kino Istra: projekt, ki že nekaj let prinaša v istrske kraje evropske in svetovne filme. Kako se je središče utripa kraja spremenilo v kino na prostem in kako so pri tem sodelovali krajani različnih generacij, pa v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo podali na Kras, je pa res, da korenine naše gostiteljice sežejo v Posočje. To je ilustratorka in pesnica Tina Volarič. Seznam njenega ustvarjanja je dolg in del njega je tudi pesniška zbirka Krožnice večglasnih tišin, ki je prevedena v italijanščino, njena prav tako avtorska slikanica Črta pa je izšla celo v arabščini. Na kavo v ličnih skodelicah, za katere z veseljem pove, da so delo njenih prijateljev, je Tina Volarič povabila Evo Furlan.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo podali na Kras, je pa res, da korenine naše gostiteljice sežejo v Posočje. To je ilustratorka in pesnica Tina Volarič. Seznam njenega ustvarjanja je dolg in del njega je tudi pesniška zbirka Krožnice večglasnih tišin, ki je prevedena v italijanščino, njena prav tako avtorska slikanica Črta pa je izšla celo v arabščini. Na kavo v ličnih skodelicah, za katere z veseljem pove, da so delo njenih prijateljev, je Tina Volarič povabila Evo Furlan.
Slovenija je v mrežo evropskih rožnih vrtov vključena s petimi vrtovi - eden od njih je v Valdoltri. Obdan je z mogočnimi drevesi parka ob ortopedski bolnišnici in je javno dostopen. Društvo ljubiteljev vrtnic v vrtu pripravlja učne sprehode. Tjaša Škamperle se je srečala s predsednico Bredo Bavdaž Čopi. In kot boste slišali, park nudi varno zavetje tudi paru - pavu in pavici. Tudi o tem v oddaji Primorski kraji in ljudje.
Slovenija je v mrežo evropskih rožnih vrtov vključena s petimi vrtovi - eden od njih je v Valdoltri. Obdan je z mogočnimi drevesi parka ob ortopedski bolnišnici in je javno dostopen. Društvo ljubiteljev vrtnic v vrtu pripravlja učne sprehode. Tjaša Škamperle se je srečala s predsednico Bredo Bavdaž Čopi. In kot boste slišali, park nudi varno zavetje tudi paru - pavu in pavici. Tudi o tem v oddaji Primorski kraji in ljudje.
V teh dneh, ko podiramo vročinske rekorde in ko nas ne osveži niti morje, ki se je ogrelo do 30 stopinj, lahko nekaj ohladitve najdemo tudi z obiskom turističnih jam. Postojnska jama ohranja 8 stopinj v svoji notranjosti in v teh dneh je dobro obiskana. Čudoviti kapniki, slikovite dvorane, reka in človeške ribice privabljajo obiskovalce z vsega sveta. Prvi stik z jamo je jamski vlakec, ki pelje globoko v notranjost te največje naravne znamenitosti pri nas. V 200-letni zgodovini turističnega obiska Postojnske jame so jamski vlak vedno vozili moški. A napočil je čas za spremembe. Jamski vlakec je dobil prvo voznico. Z Anjo Škarabot Heric se je pogovarjala Barbara Kampos.
V teh dneh, ko podiramo vročinske rekorde in ko nas ne osveži niti morje, ki se je ogrelo do 30 stopinj, lahko nekaj ohladitve najdemo tudi z obiskom turističnih jam. Postojnska jama ohranja 8 stopinj v svoji notranjosti in v teh dneh je dobro obiskana. Čudoviti kapniki, slikovite dvorane, reka in človeške ribice privabljajo obiskovalce z vsega sveta. Prvi stik z jamo je jamski vlakec, ki pelje globoko v notranjost te največje naravne znamenitosti pri nas. V 200-letni zgodovini turističnega obiska Postojnske jame so jamski vlak vedno vozili moški. A napočil je čas za spremembe. Jamski vlakec je dobil prvo voznico. Z Anjo Škarabot Heric se je pogovarjala Barbara Kampos.
Pregledali smo kronologijo izrednih vremenskih dogodkov v Sloveniji, s poudarkom na Primorsko in Istro. Naša gosta sta Koprčana, dr. Darko Ogrin in mag. Tanja Cegnar.
Pregledali smo kronologijo izrednih vremenskih dogodkov v Sloveniji, s poudarkom na Primorsko in Istro. Naša gosta sta Koprčana, dr. Darko Ogrin in mag. Tanja Cegnar.
Zametki fotografske dejavnosti v Novi Gorici segajo v leto 1949, ko so pripravili prve fotografske tečaje. Vodili so jih poznejši ustanovitelji fotografskih društev, najprej Fotoamaterskega društva Nova Gorica, potem Fotokluba Elektra. A obe društvi sta po nekaj letih prenehali delovati, dokler se niso fotografski navdušenci, zbrani okoli fotografskega mojstra Milenka Pegana, povezali leta 1968 v društvo z imenom Foto kino klub Nova Gorica. Istega leta so tudi že organizirali prvi klubski natečaj barvnih diapozitivov, ki je v letu 1969, ko so klub registrirali kot društvo, prerasel v primorski natečaj barvnih diapozitivov Dia Primorska. Zadnjih deset let je natečaj odprt tudi za vse slovenske fotografe, ime Dia Primorska pa zaradi tradicije ostaja še naprej. Ko je kino dejavnost na Goriškem zamrla, so jo novogoriški ljubitelji fotografije leta 1997 črtali iz imena svojega kluba. Tako ostaja Foto klub Nova Gorica, ki je danes še vedno pomemben del fotografske skupnosti na širšem Goriškem. Oddajo je pripravil Valter Pregelj.
Zametki fotografske dejavnosti v Novi Gorici segajo v leto 1949, ko so pripravili prve fotografske tečaje. Vodili so jih poznejši ustanovitelji fotografskih društev, najprej Fotoamaterskega društva Nova Gorica, potem Fotokluba Elektra. A obe društvi sta po nekaj letih prenehali delovati, dokler se niso fotografski navdušenci, zbrani okoli fotografskega mojstra Milenka Pegana, povezali leta 1968 v društvo z imenom Foto kino klub Nova Gorica. Istega leta so tudi že organizirali prvi klubski natečaj barvnih diapozitivov, ki je v letu 1969, ko so klub registrirali kot društvo, prerasel v primorski natečaj barvnih diapozitivov Dia Primorska. Zadnjih deset let je natečaj odprt tudi za vse slovenske fotografe, ime Dia Primorska pa zaradi tradicije ostaja še naprej. Ko je kino dejavnost na Goriškem zamrla, so jo novogoriški ljubitelji fotografije leta 1997 črtali iz imena svojega kluba. Tako ostaja Foto klub Nova Gorica, ki je danes še vedno pomemben del fotografske skupnosti na širšem Goriškem. Oddajo je pripravil Valter Pregelj.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali nadvse zanimivo življenje in delo v Vipavi rojenega Antona Lavrina, avstrijskega konzula v Egiptu in zbiralcu ter raziskovalcu egipčanskih starin. Pred kratkim je Lavričeva knjižnica Ajdovščina v sodelovanju z dijaki Škofijske gimnazije Vipava odprla razstavo z naslovom Anton Lavrin, naš vrli rojak. Na razstavi je prikazano, zakaj je Lavrin v Vipavo pripeljal dva egipčanska sarkofaga in kako veliko pozornost sta vzbudila mumija svečenika in balzamiran krokodil, ki ju je pred skoraj 180 leti poslal v Ljubljano. Nataša Uršič se bo v oddaji pogovarjala z arheologom in kustosom v Slovenskem etnografskem muzeju Markom Frelihom in Lavrinovim daljnim sorodnikom iz Vipave Andrejem Hrovatinom.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali nadvse zanimivo življenje in delo v Vipavi rojenega Antona Lavrina, avstrijskega konzula v Egiptu in zbiralcu ter raziskovalcu egipčanskih starin. Pred kratkim je Lavričeva knjižnica Ajdovščina v sodelovanju z dijaki Škofijske gimnazije Vipava odprla razstavo z naslovom Anton Lavrin, naš vrli rojak. Na razstavi je prikazano, zakaj je Lavrin v Vipavo pripeljal dva egipčanska sarkofaga in kako veliko pozornost sta vzbudila mumija svečenika in balzamiran krokodil, ki ju je pred skoraj 180 leti poslal v Ljubljano. Nataša Uršič se bo v oddaji pogovarjala z arheologom in kustosom v Slovenskem etnografskem muzeju Markom Frelihom in Lavrinovim daljnim sorodnikom iz Vipave Andrejem Hrovatinom.
Pirančanka Nika Stegel si je po končanem študiju na Fakulteti za dizajn, smer notranja oprema, privoščila leto predaha. In tako je nekega dne kar v domači kuhinji, na jedilni mizi, začela ustvarjati miniaturne piranske hišice iz naplavin, ki jih je med sprehodom pobrala na plaži. Tak je začetek zgodbe o Nikini uspešni poslovni poti, po kateri stopa že deveto leto in za katero pravi, da jo izpopolnjuje. Danes ustvarja v ateljeju 'Nika's tiny house', ki ga najdemo v piranski 'ulici umetnikov'. Njeni izdelki so našli svoje domove v že več kot 50 državah po svetu. Foto: Urška Miklič
Pirančanka Nika Stegel si je po končanem študiju na Fakulteti za dizajn, smer notranja oprema, privoščila leto predaha. In tako je nekega dne kar v domači kuhinji, na jedilni mizi, začela ustvarjati miniaturne piranske hišice iz naplavin, ki jih je med sprehodom pobrala na plaži. Tak je začetek zgodbe o Nikini uspešni poslovni poti, po kateri stopa že deveto leto in za katero pravi, da jo izpopolnjuje. Danes ustvarja v ateljeju 'Nika's tiny house', ki ga najdemo v piranski 'ulici umetnikov'. Njeni izdelki so našli svoje domove v že več kot 50 državah po svetu. Foto: Urška Miklič
Kulturno društvo Kras združuje 37 izredno dejavnih slikarjev, kiparjev in fotografov iz vseh štirih kraških občin. Društvo na leto organizira od 10 do 15 dogodkov, ki članom omogočajo, da se predstavijo širši javnosti in pridobijo nova znanja. Člani društva razstavljajo pri nas in v tujini in so bili za svoja dela že večkrat nagrajeni.
Kulturno društvo Kras združuje 37 izredno dejavnih slikarjev, kiparjev in fotografov iz vseh štirih kraških občin. Društvo na leto organizira od 10 do 15 dogodkov, ki članom omogočajo, da se predstavijo širši javnosti in pridobijo nova znanja. Člani društva razstavljajo pri nas in v tujini in so bili za svoja dela že večkrat nagrajeni.
V enem od novogoriških blokov živi Marjan Bratina, ki se je že pred mnogimi leti z Otlice preselil v to najmlajše mesto. Najprej je bil zaposlen v gozdarstvu, nato je vodil mizarsko podjetje, direktor novogoriške obrtno-podjetniške zbornice pa je bil kar 15 let. Ves ta čas in še danes kot upokojenec pa je predvsem predan čebelar. Zato vsak dan odide nad mesto, kjer domujejo njegove čebele.
V enem od novogoriških blokov živi Marjan Bratina, ki se je že pred mnogimi leti z Otlice preselil v to najmlajše mesto. Najprej je bil zaposlen v gozdarstvu, nato je vodil mizarsko podjetje, direktor novogoriške obrtno-podjetniške zbornice pa je bil kar 15 let. Ves ta čas in še danes kot upokojenec pa je predvsem predan čebelar. Zato vsak dan odide nad mesto, kjer domujejo njegove čebele.
To je zgodba o prvem koprskem škofu sv. Nazariju, kakršno poznamo danes. Rodil se je med letoma 470 in 480 v istrski vasici Elpidium, današnjem Borštu. Sv. Nazarij je bil v koprskega škofa posvečen leta 524. Letnico 524 zato povezujemo tudi z nastankom mesta Koper. Slišali boste muzejsko svetovalko, kustodinjo za umetnostno zgodovino iz Pokrajinskega muzeja Koper, Brigito Jenko, marežganskega župnika Martina Šuštarja, Bošteranki Kristino Jurinčič Radovac in Nevenko Bembič, anketo, posneto v Čevljarski ulici v Kopru, in jezikoslovca, imenoslovca, prof. Janeza Kebra.
To je zgodba o prvem koprskem škofu sv. Nazariju, kakršno poznamo danes. Rodil se je med letoma 470 in 480 v istrski vasici Elpidium, današnjem Borštu. Sv. Nazarij je bil v koprskega škofa posvečen leta 524. Letnico 524 zato povezujemo tudi z nastankom mesta Koper. Slišali boste muzejsko svetovalko, kustodinjo za umetnostno zgodovino iz Pokrajinskega muzeja Koper, Brigito Jenko, marežganskega župnika Martina Šuštarja, Bošteranki Kristino Jurinčič Radovac in Nevenko Bembič, anketo, posneto v Čevljarski ulici v Kopru, in jezikoslovca, imenoslovca, prof. Janeza Kebra.
»Živjo sonce in ajda dišeča, biti prijatelj sta radost in sreča,« pojejo učenci Osnovne šole Črni Vrh nad Idrijo. Njihova ravnateljica, gospa Karmen Simonič Mervic vlaga finančna sredstva v glasbo, kulturo in tovrstno vzgojo, rast in razvoj njihovih učencev. Tako so se odločili, v zadnjem letu pa k sodelovanju povabili nekdanjo pedagoginjo Lilijano Homovec ter priznanega skladatelja Andreja Makorja. Ustvarila sta mladinski muzikal z naslovom Ko Ajda zori. Glasbena pedagoginja Damjana Vončina s sodelavko Jano Peternel sta poprijeli za delo in za izvedbo tega dela angažirali domala vse učence šole, njihove starše in sokrajane. V mesecu marcu so izjemno uspešno izvedli premiero ter dve ponovitvi. Bil je čudovit dogodek, ki se je mladim prav gotovo vtisnil v dušo in srce za vse življenje. Reportažo o tem dogodku prinaša oddaja Primorski kraji in ljudje.
»Živjo sonce in ajda dišeča, biti prijatelj sta radost in sreča,« pojejo učenci Osnovne šole Črni Vrh nad Idrijo. Njihova ravnateljica, gospa Karmen Simonič Mervic vlaga finančna sredstva v glasbo, kulturo in tovrstno vzgojo, rast in razvoj njihovih učencev. Tako so se odločili, v zadnjem letu pa k sodelovanju povabili nekdanjo pedagoginjo Lilijano Homovec ter priznanega skladatelja Andreja Makorja. Ustvarila sta mladinski muzikal z naslovom Ko Ajda zori. Glasbena pedagoginja Damjana Vončina s sodelavko Jano Peternel sta poprijeli za delo in za izvedbo tega dela angažirali domala vse učence šole, njihove starše in sokrajane. V mesecu marcu so izjemno uspešno izvedli premiero ter dve ponovitvi. Bil je čudovit dogodek, ki se je mladim prav gotovo vtisnil v dušo in srce za vse življenje. Reportažo o tem dogodku prinaša oddaja Primorski kraji in ljudje.
Danila Tuljak Bandi je ljubiteljska likovna ustvarjalka in pesnica, ki nikakor ne more pozabiti svoje rodne Koštabone. Spomin izrisuje na reliefnih slikah in v oblikovanju različnih figur iz kmečkega življenja in običajev v Istri. Nostalgijo po domačem ognjišču opeva v narečni poeziji. Ljubezen jo je ponesla v Dolino pri Trstu, kjer si je ustvarila družino. Dobro se znajde tudi med Dolinčani, kjer je kulturno aktivna.
Danila Tuljak Bandi je ljubiteljska likovna ustvarjalka in pesnica, ki nikakor ne more pozabiti svoje rodne Koštabone. Spomin izrisuje na reliefnih slikah in v oblikovanju različnih figur iz kmečkega življenja in običajev v Istri. Nostalgijo po domačem ognjišču opeva v narečni poeziji. Ljubezen jo je ponesla v Dolino pri Trstu, kjer si je ustvarila družino. Dobro se znajde tudi med Dolinčani, kjer je kulturno aktivna.
Več kot 40 let je imel v minulem stoletju Piran svoj letni kino ob morju. V mestu pa ni bil edini, kot se še spominjajo nekateri krajani, ki nanj hranijo lepe spomine. Desetletja nazaj so bile kino predstave za obiskovalce poseben dogodek, tudi v nekdanjem kinu "Soča" v starem delu mestnega jedra Kopra in letnem kinu za tržnico, še pred tem pa v stavbi, kjer je že leta 1908 zaživel prvi kinematograf v mestu, poimenovan Elektron. Podeželje je vselej obiskoval potujoči kino, ki ga v zadnjih letih obuja tudi projekt Kino Istra. Kinematografsko dediščino v Izoli predstavljata še danes letni kino Arrigoni in Odeon, kjer je pred vhodom v dvorano postavljen nekdanji projektor, za katerega so kinooperaterji uporabljali oglje. O kinu nekoč in danes v istrskih mestih, z nekaj zbranimi spomini, v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje.
Več kot 40 let je imel v minulem stoletju Piran svoj letni kino ob morju. V mestu pa ni bil edini, kot se še spominjajo nekateri krajani, ki nanj hranijo lepe spomine. Desetletja nazaj so bile kino predstave za obiskovalce poseben dogodek, tudi v nekdanjem kinu "Soča" v starem delu mestnega jedra Kopra in letnem kinu za tržnico, še pred tem pa v stavbi, kjer je že leta 1908 zaživel prvi kinematograf v mestu, poimenovan Elektron. Podeželje je vselej obiskoval potujoči kino, ki ga v zadnjih letih obuja tudi projekt Kino Istra. Kinematografsko dediščino v Izoli predstavljata še danes letni kino Arrigoni in Odeon, kjer je pred vhodom v dvorano postavljen nekdanji projektor, za katerega so kinooperaterji uporabljali oglje. O kinu nekoč in danes v istrskih mestih, z nekaj zbranimi spomini, v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje.
Mercede Porcu, ali, kot ji pravijo sosedje in prijatelji, Marčela, bi lahko bila čisto običajna priletna gospa. Zjutraj bi se odpravila k frizerju ali v trgovino, lahko bi počivala na vrtu ali pa poslušala radio in gledala televizijo. A ne, gospa se je pred dnevi kar sama z letalom odpravila na rodno Sardinijo, kjer se je udeležila deželnih volitev in obiskala domači kraj Decimomannu. S svojim drznim potovanjem je napolnila družabna omrežja in medije doma ter v Italiji. 98-letna Mercede je še vedno polna življenjske energije, kar vedno izraža z igranjem harmonike in klaviature. Kako jo je pot iz rodne Sardinije, prek Ligurskega morja in Padske nižine, pripeljala v Bilje, boste izvedeli v oddaji Primorski kraji in ljudje.
Mercede Porcu, ali, kot ji pravijo sosedje in prijatelji, Marčela, bi lahko bila čisto običajna priletna gospa. Zjutraj bi se odpravila k frizerju ali v trgovino, lahko bi počivala na vrtu ali pa poslušala radio in gledala televizijo. A ne, gospa se je pred dnevi kar sama z letalom odpravila na rodno Sardinijo, kjer se je udeležila deželnih volitev in obiskala domači kraj Decimomannu. S svojim drznim potovanjem je napolnila družabna omrežja in medije doma ter v Italiji. 98-letna Mercede je še vedno polna življenjske energije, kar vedno izraža z igranjem harmonike in klaviature. Kako jo je pot iz rodne Sardinije, prek Ligurskega morja in Padske nižine, pripeljala v Bilje, boste izvedeli v oddaji Primorski kraji in ljudje.
V tokratni oddaji smo se odpravili v vas Čolnica v občino Kanal ob Soči. Verjetno vas ni veliko, ki bi slišali zanjo. Čolnica leži na terasi ob cesti, ki vodi proti Ligu. Hiše so zasidrane v hrib, kakor da bi bili k obali privezani čolni. Od tod tudi verjetno ime Čolnica, pravi domačin Slavko Jereb. Na svojem vrtu ima postavljen dežemer. Odkar ga je Agencija za okolje povabila k sodelovanju, pri spremljanju narave in vremenskih pojavov opaža kar nekaj sprememb. Slavko je velik ljubitelj narave in kmetijstva, bil je tudi občinski svetnik, vrsto let je vodil tudi znano prireditev Praznik kostanja v Ligu. Pri svojem delu je skrben, vesten in natančen, saj sta vsako opazovanje in meritev vremena enkratna in neponovljiva. Zadnja leta spremlja tudi fenološke faze razvoja rastlin. O vremenu, naravi in kostanjih, ki so značilni za to območje, je Slavko Jereb pripovedoval Boštjanu Simčiču.
V tokratni oddaji smo se odpravili v vas Čolnica v občino Kanal ob Soči. Verjetno vas ni veliko, ki bi slišali zanjo. Čolnica leži na terasi ob cesti, ki vodi proti Ligu. Hiše so zasidrane v hrib, kakor da bi bili k obali privezani čolni. Od tod tudi verjetno ime Čolnica, pravi domačin Slavko Jereb. Na svojem vrtu ima postavljen dežemer. Odkar ga je Agencija za okolje povabila k sodelovanju, pri spremljanju narave in vremenskih pojavov opaža kar nekaj sprememb. Slavko je velik ljubitelj narave in kmetijstva, bil je tudi občinski svetnik, vrsto let je vodil tudi znano prireditev Praznik kostanja v Ligu. Pri svojem delu je skrben, vesten in natančen, saj sta vsako opazovanje in meritev vremena enkratna in neponovljiva. Zadnja leta spremlja tudi fenološke faze razvoja rastlin. O vremenu, naravi in kostanjih, ki so značilni za to območje, je Slavko Jereb pripovedoval Boštjanu Simčiču.
Prijaznost ni nekaj samo po sebi umevnega. Dogaja se, da nas bolj preseneti, ko naletimo na ljubeznivo, dobrohotno in odprto osebo kot pa na zlovoljno in osorno. David Krepek zagotovo ni tak. Koprčani ga poznajo kot 'pojočega poštarja'. Še pred nekaj leti je raznašal pošto v centru Kopra, zdaj pa s svojo pojavo in odnosom razveseljuje prebivalce Žusterne. Med delom si prepeva in požvižgava, običajno dovolj na glas, da opozori nase, še preden pritisne na zvonec. Z njim in pa s prebivalci se je pogovarjala Jasna Preskar.
Prijaznost ni nekaj samo po sebi umevnega. Dogaja se, da nas bolj preseneti, ko naletimo na ljubeznivo, dobrohotno in odprto osebo kot pa na zlovoljno in osorno. David Krepek zagotovo ni tak. Koprčani ga poznajo kot 'pojočega poštarja'. Še pred nekaj leti je raznašal pošto v centru Kopra, zdaj pa s svojo pojavo in odnosom razveseljuje prebivalce Žusterne. Med delom si prepeva in požvižgava, običajno dovolj na glas, da opozori nase, še preden pritisne na zvonec. Z njim in pa s prebivalci se je pogovarjala Jasna Preskar.
Tjaša Likar iz Kopra se je zelo mlada srečala s težko boleznijo, s katero se je borila dolga 4 leta. Danes pravi, da praznuje kar tri rojstne dneve. Mieloplastični sindrom predstavlja skupino krvnih rakavih bolezni, za katere je značilno moteno dozorevanje nezrelih krvnih celic v kostnem mozgu. Z njim se sooči manj kot 10 oseb na 100.000. In pri Tjaši ni zgolj ta posebnost. V času zdravljenja je dobila priložnost, ki jo ima na svetu res le malokdo.
Tjaša Likar iz Kopra se je zelo mlada srečala s težko boleznijo, s katero se je borila dolga 4 leta. Danes pravi, da praznuje kar tri rojstne dneve. Mieloplastični sindrom predstavlja skupino krvnih rakavih bolezni, za katere je značilno moteno dozorevanje nezrelih krvnih celic v kostnem mozgu. Z njim se sooči manj kot 10 oseb na 100.000. In pri Tjaši ni zgolj ta posebnost. V času zdravljenja je dobila priložnost, ki jo ima na svetu res le malokdo.
V Gorici je v pred kratkim izšel trojezični vodnik z naslovom Slovenski obrazi Gorice, Po sledeh tisočletne prisotnosti. V njem so predstavljeni štirje sprehodi mimo krajev, zgradb in drugih točk, ki opozarjajo na prisotnost Slovencev. Ti so tu že več stoletij vendar obiskovalci in turisti v središču mesta tega ne bodo opazili saj nikjer ni vidne dvojezičnosti, ki bi opozarjala na slovensko sobivanje. Avtor vodiča Aldo Rupel v njem predstavi tudi čez sto slovenskih poimenovanj ulic in okolišev v goriški občini. Meni, da bodo nad njimi najbolj presenečeni italijanski someščani, ko bodo ugotovili, koliko slovenskih poimenovanj se je ohranilo skozi zgodovino mesta. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
V Gorici je v pred kratkim izšel trojezični vodnik z naslovom Slovenski obrazi Gorice, Po sledeh tisočletne prisotnosti. V njem so predstavljeni štirje sprehodi mimo krajev, zgradb in drugih točk, ki opozarjajo na prisotnost Slovencev. Ti so tu že več stoletij vendar obiskovalci in turisti v središču mesta tega ne bodo opazili saj nikjer ni vidne dvojezičnosti, ki bi opozarjala na slovensko sobivanje. Avtor vodiča Aldo Rupel v njem predstavi tudi čez sto slovenskih poimenovanj ulic in okolišev v goriški občini. Meni, da bodo nad njimi najbolj presenečeni italijanski someščani, ko bodo ugotovili, koliko slovenskih poimenovanj se je ohranilo skozi zgodovino mesta. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
V tokratni oddaji vas bomo popeljali na grad Štanjel, kjer lahko otipate kraški kamen, spoznate moč burje, se seznanite z edinstvenim vodovodnim sistemom v Štanjelu in značilnostmi naravnih bogastev Krasa. Vse to ponuja interaktivna razstava Narava in človek na Krasu v štanjelskem Muzeju. Obiskala jo je Vesna Potočar Godnič.
V tokratni oddaji vas bomo popeljali na grad Štanjel, kjer lahko otipate kraški kamen, spoznate moč burje, se seznanite z edinstvenim vodovodnim sistemom v Štanjelu in značilnostmi naravnih bogastev Krasa. Vse to ponuja interaktivna razstava Narava in človek na Krasu v štanjelskem Muzeju. Obiskala jo je Vesna Potočar Godnič.
Za nas so nastopili številni glasbeniki, spregovorili so župan, etnologinja, zbiratelj ljudskega blaga in prav imenitno je bilo poslušati zgodbe v domačem narečju.
Za nas so nastopili številni glasbeniki, spregovorili so župan, etnologinja, zbiratelj ljudskega blaga in prav imenitno je bilo poslušati zgodbe v domačem narečju.