Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
Avtor: Avtorice: Jernejka Drolec - redaktorica, Nataša Kuhar, Ingrid Kašca Bucik in Sabrina Mulec
V oddaji Od setve do žetve pozornost namenjamo usposabljanju za varno uporabo fitofarmacevtskih sredstev in izpostavljamo nove razpise v kmetijstvu. Obiskali smo tudi Sadjarski center Gačnik, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor in ima na tem področju pomembno vlogo za vso Slovenijo.
V oddaji Od setve do žetve pozornost namenjamo usposabljanju za varno uporabo fitofarmacevtskih sredstev in izpostavljamo nove razpise v kmetijstvu. Obiskali smo tudi Sadjarski center Gačnik, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor in ima na tem področju pomembno vlogo za vso Slovenijo.
Tradicija domačih kolin se sicer v Sloveniji ohranja, a hkrati počasi zamira. Eden od razlogov je vse večje zakonsko zaostrovanje in omejevanje opravljanja dejavnosti tradicionalnih kolin na slovenskih kmetijah. Poleg tega pa se tudi reja domačih prašičev vse bolj opušča, ugotavlja stroka. Da dobre in preverjeno domače mesnine oziroma koline ceni vse več ljudi, potrjuje tudi obisk na tako imenovani čurkarijadi. Že poldrugo desetletje jo v obliki ocenjevanja in pokušanja kašnatih klobas čurk pripravlja Društvo Antonovanje na Kogu v občini Ormož. S tem pa skrbi za ohranjanje in promocijo te tradicionalne slovenske jedi, ki kot sezonski mesni izdelek predstavlja tudi našo kulturno dediščino. V oddaji predstavimo tudi praktična projekta, ki se lotevata možnosti alternativnih paš za čebele v višjih nadmorskih legah in podaljševanja paše za opraševalce z različnimi strniščnimi dosevki. Pozanimali pa smo se tudi, kaj je v tem zimskem času treba in smiselno postoriti v sadovnjakih in vinogradih.
Tradicija domačih kolin se sicer v Sloveniji ohranja, a hkrati počasi zamira. Eden od razlogov je vse večje zakonsko zaostrovanje in omejevanje opravljanja dejavnosti tradicionalnih kolin na slovenskih kmetijah. Poleg tega pa se tudi reja domačih prašičev vse bolj opušča, ugotavlja stroka. Da dobre in preverjeno domače mesnine oziroma koline ceni vse več ljudi, potrjuje tudi obisk na tako imenovani čurkarijadi. Že poldrugo desetletje jo v obliki ocenjevanja in pokušanja kašnatih klobas čurk pripravlja Društvo Antonovanje na Kogu v občini Ormož. S tem pa skrbi za ohranjanje in promocijo te tradicionalne slovenske jedi, ki kot sezonski mesni izdelek predstavlja tudi našo kulturno dediščino. V oddaji predstavimo tudi praktična projekta, ki se lotevata možnosti alternativnih paš za čebele v višjih nadmorskih legah in podaljševanja paše za opraševalce z različnimi strniščnimi dosevki. Pozanimali pa smo se tudi, kaj je v tem zimskem času treba in smiselno postoriti v sadovnjakih in vinogradih.
V čisto mladem letu smo se pozanimali, kakšni razpisi so vam trenutno na voljo, pa o tem, kakšni so letošnji največji izzivi za Kmetijsko gozdarsko zbornico. Obiskali smo namreč njihovo prvo novinarsko konferenco v novi sestavi. Generacijsko prenovo doživlja tudi Javna služba kmetijskega svetovanja in k sodelovanju vabi mlade strokovnjake. Predsednik zbornice Jože Podgoršek med drugim izpostavlja še problematiko visokih omrežnin na kmetijah, ki so si postavile sončne elektrarne in nepotrebne birokratske obremenitve. Na Koroškem pa medtem zgledno ohranjajo dediščino priprave rženega kruha in znanje prenašajo na mlajše.
V čisto mladem letu smo se pozanimali, kakšni razpisi so vam trenutno na voljo, pa o tem, kakšni so letošnji največji izzivi za Kmetijsko gozdarsko zbornico. Obiskali smo namreč njihovo prvo novinarsko konferenco v novi sestavi. Generacijsko prenovo doživlja tudi Javna služba kmetijskega svetovanja in k sodelovanju vabi mlade strokovnjake. Predsednik zbornice Jože Podgoršek med drugim izpostavlja še problematiko visokih omrežnin na kmetijah, ki so si postavile sončne elektrarne in nepotrebne birokratske obremenitve. Na Koroškem pa medtem zgledno ohranjajo dediščino priprave rženega kruha in znanje prenašajo na mlajše.
Kmetijska ministrica Mateja Čalušić nam v pogovoru za oddajo Od setve do žetve razgrinja načrte za leto 2025. Pri tem bo pomembna predvsem priprava strateškega načrta za prihodnje obdobje skupne kmetijske politike. Veliko izzivov bo na zakonodajnem področju, kjer med drugim želijo reorganizirati javno službo kmetijskega svetovanja. Tudi s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem se pogovarjamo o uspehih preteklega leta in se oziramo k novim izzivom zadružništva. Na obisku pri Žnideršičevih iz okolice Brežic pa izvemo, kako se je v zadnjih letih preoblikovala njihova ekološka kmetija.
Kmetijska ministrica Mateja Čalušić nam v pogovoru za oddajo Od setve do žetve razgrinja načrte za leto 2025. Pri tem bo pomembna predvsem priprava strateškega načrta za prihodnje obdobje skupne kmetijske politike. Veliko izzivov bo na zakonodajnem področju, kjer med drugim želijo reorganizirati javno službo kmetijskega svetovanja. Tudi s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem se pogovarjamo o uspehih preteklega leta in se oziramo k novim izzivom zadružništva. Na obisku pri Žnideršičevih iz okolice Brežic pa izvemo, kako se je v zadnjih letih preoblikovala njihova ekološka kmetija.
Zadnja oddaja Od setve do žetve v tem letu ima praznični pridih. Najprej gostimo študentko Kajo Naveršnik, ki je zastopala Slovenijo na letošnjem evropskem tekmovanju za najboljšega mladega kuharskega šefa na Siciliji. Nadaljujemo s 27-o slovensko vinsko kraljico Sanjo Ferjančič – prav v teh dneh se poslavlja od vinskega prestola. Naš gost je tudi dobitnik nagrade naj hlev 2024 Gašper Napotnik in – kot se za ta čas spodobi, oddajo zaokrožimo z žlahtno kapljico. Pred dnevi so na kmetiji Črnko v Jarenini predstavili novo vino, ki poleg penine Oceanus zori v globinah našega morja.
Zadnja oddaja Od setve do žetve v tem letu ima praznični pridih. Najprej gostimo študentko Kajo Naveršnik, ki je zastopala Slovenijo na letošnjem evropskem tekmovanju za najboljšega mladega kuharskega šefa na Siciliji. Nadaljujemo s 27-o slovensko vinsko kraljico Sanjo Ferjančič – prav v teh dneh se poslavlja od vinskega prestola. Naš gost je tudi dobitnik nagrade naj hlev 2024 Gašper Napotnik in – kot se za ta čas spodobi, oddajo zaokrožimo z žlahtno kapljico. Pred dnevi so na kmetiji Črnko v Jarenini predstavili novo vino, ki poleg penine Oceanus zori v globinah našega morja.
Božično-novoletni prazniki so že po običaju primerni za peko potice in pripravo ostalih kulinaričnih dobrot. Na Turistični kmetiji Pri Levarjevih vselej lepo diši po domači kuhinji, ki vključuje mesne ali zelenjavne jedi, kruh iz krušne peči, božični kruh poprtnik ali pa potico. Prav za pripravo te značilne slovenske sladice nam je gospodinja Jolanda zaupala nekaj nasvetov, izkušenj in veščin iz kulinarične dediščine Dolenjega Jezera. S kulinariko je povezana tudi pridelava divjih špargljev. V Vrtnariji Golob-Klančič v Vitovljah na Goriškem so predstavili rezultate enoletnega projekta, kako uspešno zatirati razvoj lišajev in mahov, ki povzročajo velike težave v pridelavi divjih špargljev. Povpraševanje po njih že krepko presega ponudbo, ugotavljajo tako pridelovalci kot stroka. V oddaji smo obiskali tudi Božičevo kmetijo v Podnanosu. Tam je doma najboljša pridelovalka žganja po izboru drugega mednarodnega festivala žganih pijač Slovenija 2024.
Božično-novoletni prazniki so že po običaju primerni za peko potice in pripravo ostalih kulinaričnih dobrot. Na Turistični kmetiji Pri Levarjevih vselej lepo diši po domači kuhinji, ki vključuje mesne ali zelenjavne jedi, kruh iz krušne peči, božični kruh poprtnik ali pa potico. Prav za pripravo te značilne slovenske sladice nam je gospodinja Jolanda zaupala nekaj nasvetov, izkušenj in veščin iz kulinarične dediščine Dolenjega Jezera. S kulinariko je povezana tudi pridelava divjih špargljev. V Vrtnariji Golob-Klančič v Vitovljah na Goriškem so predstavili rezultate enoletnega projekta, kako uspešno zatirati razvoj lišajev in mahov, ki povzročajo velike težave v pridelavi divjih špargljev. Povpraševanje po njih že krepko presega ponudbo, ugotavljajo tako pridelovalci kot stroka. V oddaji smo obiskali tudi Božičevo kmetijo v Podnanosu. Tam je doma najboljša pridelovalka žganja po izboru drugega mednarodnega festivala žganih pijač Slovenija 2024.
Ob pomembnih obletnicah so v Parku Škocjanske jame predstavili tudi novo blagovno znamko Unesco biosferno območje Škocjanske jame in nosilcem blagovne znamke podelili prve certifikate »Tu sem doma«. Med prejemniki je tudi član Čebelarskega društva Anton Žnideršič Ilirska Bistrica Andrej Bergoč, ki se dobro zaveda, kako pomembna je kakovost medu. To v oddaji pojasnjuje tudi dr. Mojca Korošec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Na Koroškem vsako leto – že 25 let – izbirajo moštno dčvo – dekle, ki prihaja iz kmečke družine in pozna koroške običaje, hkrati pa promovira tradicionalni koroški mošt. Ena večjih turističnih kmetij v Zgornji Savinjski dolini – kmetija Zgornji Zavratnik iz Luč, pa svoja vrata rada odpre tudi šolarjem.
Ob pomembnih obletnicah so v Parku Škocjanske jame predstavili tudi novo blagovno znamko Unesco biosferno območje Škocjanske jame in nosilcem blagovne znamke podelili prve certifikate »Tu sem doma«. Med prejemniki je tudi član Čebelarskega društva Anton Žnideršič Ilirska Bistrica Andrej Bergoč, ki se dobro zaveda, kako pomembna je kakovost medu. To v oddaji pojasnjuje tudi dr. Mojca Korošec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Na Koroškem vsako leto – že 25 let – izbirajo moštno dčvo – dekle, ki prihaja iz kmečke družine in pozna koroške običaje, hkrati pa promovira tradicionalni koroški mošt. Ena večjih turističnih kmetij v Zgornji Savinjski dolini – kmetija Zgornji Zavratnik iz Luč, pa svoja vrata rada odpre tudi šolarjem.
Sanacija gozdov po lanskih neurjih in posledica, degradacija podlubnikov, je bila uspešna. To je rezultat dobrega sodelovanja proaktivnih lastnikov z javno gozdarsko službo in predvsem izvajalcev del ter razmeroma ugodnega leta brez večjih ujm. Tudi letos pa so razglasili priznanja, namenjena najskrbnejšim lastnikom gozda, ki z zglednim gospodarjenjem in nego vzbujajo pozornost v množici 460 tisoč lastnikov in solastnikov gozdov. V oddaji se bomo pogovarjali tudi s Primožem Jesenkom, letošnjim prejemnikom priznanja za rejo in ohranjanje plemenskih ovac jezersko-solčavske pasme, in Nežo Bric, trenerko borderskih ovčarjev, ki jih usposablja za delo z ovcami.
Sanacija gozdov po lanskih neurjih in posledica, degradacija podlubnikov, je bila uspešna. To je rezultat dobrega sodelovanja proaktivnih lastnikov z javno gozdarsko službo in predvsem izvajalcev del ter razmeroma ugodnega leta brez večjih ujm. Tudi letos pa so razglasili priznanja, namenjena najskrbnejšim lastnikom gozda, ki z zglednim gospodarjenjem in nego vzbujajo pozornost v množici 460 tisoč lastnikov in solastnikov gozdov. V oddaji se bomo pogovarjali tudi s Primožem Jesenkom, letošnjim prejemnikom priznanja za rejo in ohranjanje plemenskih ovac jezersko-solčavske pasme, in Nežo Bric, trenerko borderskih ovčarjev, ki jih usposablja za delo z ovcami.
V oddaji Od setve do žetve smo predstavili zanimiva enoletna projekta: prvi se nanaša na predelavo mesnih izdelkov z manj nitritov in nitratov, drugi pa na gojenje mikrozelenjave. Po zagotovilih stroke sta oba projekta uspela. Odpravili smo se še v turistično priljubljeno Logarsko dolino – v občino Solčava in obiskali turistično kmetijo Lenar.
V oddaji Od setve do žetve smo predstavili zanimiva enoletna projekta: prvi se nanaša na predelavo mesnih izdelkov z manj nitritov in nitratov, drugi pa na gojenje mikrozelenjave. Po zagotovilih stroke sta oba projekta uspela. Odpravili smo se še v turistično priljubljeno Logarsko dolino – v občino Solčava in obiskali turistično kmetijo Lenar.
V Trsnici Vrhpolje na Vipavskem je te dni zelo delavno, saj pripravljajo trsne cepljenke za prodajo doma in po vsej Evropi. Nenavadno pa je, da vipavski trsničarji v Sloveniji pridelane cepljenke francoskih sort vin prodajajo v Francijo. Razlog bomo razkrili v tokratni oddaji. Je pa za potrebe vipavske trsnice na voljo vse manj zemljišč. In prav o zaščiti in ohranjanju kmetijskih zemljišč so govorili tudi na letošnjem posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja. Zaradi pozidav, vremenskih vplivov in onesnaževanja so tla po ugotovitvah stroke vse bolj ogrožen naravni vir. Tako smo v Sloveniji v zadnjih desetih letih izgubili 8.500 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč. Na kmetijskem ministrstvu pripravljajo ukrepe za trajno zaščito. V oddaji smo obiskali tudi vinogradniško kmetijo Sirk v Biljani v Goriških brdih.
V Trsnici Vrhpolje na Vipavskem je te dni zelo delavno, saj pripravljajo trsne cepljenke za prodajo doma in po vsej Evropi. Nenavadno pa je, da vipavski trsničarji v Sloveniji pridelane cepljenke francoskih sort vin prodajajo v Francijo. Razlog bomo razkrili v tokratni oddaji. Je pa za potrebe vipavske trsnice na voljo vse manj zemljišč. In prav o zaščiti in ohranjanju kmetijskih zemljišč so govorili tudi na letošnjem posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja. Zaradi pozidav, vremenskih vplivov in onesnaževanja so tla po ugotovitvah stroke vse bolj ogrožen naravni vir. Tako smo v Sloveniji v zadnjih desetih letih izgubili 8.500 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč. Na kmetijskem ministrstvu pripravljajo ukrepe za trajno zaščito. V oddaji smo obiskali tudi vinogradniško kmetijo Sirk v Biljani v Goriških brdih.
Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor letos praznuje 130-letnico delovanja. Na prireditvi v počastitev te pomembne obletnice in seveda ustanove, katere poslanstvo je strokovno izobraževanje in svetovanje kmetom, so se zazrli v zgodovino in spregovorili o izzivih kmetijstva. RRA Zeleni kras, ki deluje na območju šestih Primorsko – Notranjskih občin je pripravil tradicionalni festival kolin. Letos bo so ga razdelili v tri sklope, in raztegnili vse tja do konca januarja prihodnje leto. Med drugim pripravljajo številne zanimive delavnice in bogato kulinarično ponudbo. Na koncu pa še o žbrinci. Vas zanima, kaj je to? Prisluhnite oddaji.
Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor letos praznuje 130-letnico delovanja. Na prireditvi v počastitev te pomembne obletnice in seveda ustanove, katere poslanstvo je strokovno izobraževanje in svetovanje kmetom, so se zazrli v zgodovino in spregovorili o izzivih kmetijstva. RRA Zeleni kras, ki deluje na območju šestih Primorsko – Notranjskih občin je pripravil tradicionalni festival kolin. Letos bo so ga razdelili v tri sklope, in raztegnili vse tja do konca januarja prihodnje leto. Med drugim pripravljajo številne zanimive delavnice in bogato kulinarično ponudbo. Na koncu pa še o žbrinci. Vas zanima, kaj je to? Prisluhnite oddaji.
Pred največjim praznikom vinogradnikov, dnevom sv. Martina, ki pregovorno mošt spreminja v vino, se po državi vrstijo martinovanja in pokušine mladega vina. Tudi na Bizeljskem se martinovo tradicionalno zaznamuje z veselico s krstom mošta. Od tam je tudi predsednik Vinisa, Blaž Zagmajster, z njim se pogovarjamo o stanju v tej panogi in o pobudi, da se za vinogradništvo v letošnjem letu prizna naravna nesreča. Napovedujemo ozaveščevalno akcijo Teden slovenske hrane, ki je nadgradnja Tradicionalnega slovenskega zajtrka in bo letos potekal prvič. Vino in kakovostna lokalna hrana sta tudi osnova turistične ponudbe, ta pa je na turističnih kmetijah vedno obogatena s tradicijo in regijskimi značilnostmi. Na turistični kmetiji Stogelj iz Luč je to zgornjesavinjski želodec, geografsko zaščitena kulinarična specialiteta.
Pred največjim praznikom vinogradnikov, dnevom sv. Martina, ki pregovorno mošt spreminja v vino, se po državi vrstijo martinovanja in pokušine mladega vina. Tudi na Bizeljskem se martinovo tradicionalno zaznamuje z veselico s krstom mošta. Od tam je tudi predsednik Vinisa, Blaž Zagmajster, z njim se pogovarjamo o stanju v tej panogi in o pobudi, da se za vinogradništvo v letošnjem letu prizna naravna nesreča. Napovedujemo ozaveščevalno akcijo Teden slovenske hrane, ki je nadgradnja Tradicionalnega slovenskega zajtrka in bo letos potekal prvič. Vino in kakovostna lokalna hrana sta tudi osnova turistične ponudbe, ta pa je na turističnih kmetijah vedno obogatena s tradicijo in regijskimi značilnostmi. Na turistični kmetiji Stogelj iz Luč je to zgornjesavinjski želodec, geografsko zaščitena kulinarična specialiteta.
Pred skorajšnjim največjim vinogradniškim praznikom, ko se mošt spremeni v vino in kleti na široko odprejo vrata vinoljubcem, smo preverili, kakšen vinski letnik je v sodih. Vinarji so že ob trgatvah napovedali, da je pridelka bistveno manj, a kakovost je izjemna. Ob tem opozarjajo še na vse težje razmere na vinskem trgu in – kot smo slišali v tokratni oddaji – ob vse izrazitejših podnebnih spremembah in opuščanju vinogradništva trendi v tej panogi niso pozitivni.
Pred skorajšnjim največjim vinogradniškim praznikom, ko se mošt spremeni v vino in kleti na široko odprejo vrata vinoljubcem, smo preverili, kakšen vinski letnik je v sodih. Vinarji so že ob trgatvah napovedali, da je pridelka bistveno manj, a kakovost je izjemna. Ob tem opozarjajo še na vse težje razmere na vinskem trgu in – kot smo slišali v tokratni oddaji – ob vse izrazitejših podnebnih spremembah in opuščanju vinogradništva trendi v tej panogi niso pozitivni.
Samooskrba s krompirjem v Sloveniji zadnje desetletje ne dosega niti 70-odstotnega deleža. Nič drugače ni tudi na Primorskem; tam se s pridelavo krompirja – ob vrtičkarjih – ukvarja približno 1.850 kmetij na približno 400 hektarjih površin. Pomemben razlog za upad pridelave krompirja so po mnenju stroke cenovna nihanja na trgu in premajhna organiziranost pridelovalcev. Na Goriškem želijo spodbuditi pridelovalce in gostince k večjemu sodelovanju na podlagi čim širše in čim raznovrstnejše ponudbe krompirjevih jedi. Poudarek je na njoku kot novem gastronomskem povezovalnem čezmejnem produktu. Več v oddaji, v kateri bomo govorili tudi o vse večjem zanimanju vinogradnikov za stare vinske sorte. Te obetajo in so tržno zanimive, poudarjajo vinarji na Primorskem. V oddaji smo se pozanimali tudi o letini sadja v koroških sadovnjakih.
Samooskrba s krompirjem v Sloveniji zadnje desetletje ne dosega niti 70-odstotnega deleža. Nič drugače ni tudi na Primorskem; tam se s pridelavo krompirja – ob vrtičkarjih – ukvarja približno 1.850 kmetij na približno 400 hektarjih površin. Pomemben razlog za upad pridelave krompirja so po mnenju stroke cenovna nihanja na trgu in premajhna organiziranost pridelovalcev. Na Goriškem želijo spodbuditi pridelovalce in gostince k večjemu sodelovanju na podlagi čim širše in čim raznovrstnejše ponudbe krompirjevih jedi. Poudarek je na njoku kot novem gastronomskem povezovalnem čezmejnem produktu. Več v oddaji, v kateri bomo govorili tudi o vse večjem zanimanju vinogradnikov za stare vinske sorte. Te obetajo in so tržno zanimive, poudarjajo vinarji na Primorskem. V oddaji smo se pozanimali tudi o letini sadja v koroških sadovnjakih.
Združenje kmečkih sirarjev Slovenije povezuje 130 kmetij, na številnih pa sirarsko pot nadaljujejo mladi prevzemniki, ki z novimi, inovativnimi idejami iščejo nove tržne poti, ohranjajo kmetije in ostajajo na podeželju. Sir pa nima le prehranske vrednosti, temveč v sebi nosi zgodbo in sporočilo nekega okolja. Ob 15. oktobru – svetovnem dnevu kmetic smo pred mikrofon povabili mlado prevzemnico Zalo Stegel s kmetije Tomaževi z Malega Ubeljskega pri Postojni in se pogovarjali predvsem o konjih pasme haflinger, ki jih ima na svoji kmetiji. Domačija Metul iz Luč pa je turistična kmetija z nastanitvijo, ki sredi neokrnjene narave obiskovalcem nudi mir, hkrati pa je odlično izhodišče za raziskovanje Zgornje savinjske doline.
Združenje kmečkih sirarjev Slovenije povezuje 130 kmetij, na številnih pa sirarsko pot nadaljujejo mladi prevzemniki, ki z novimi, inovativnimi idejami iščejo nove tržne poti, ohranjajo kmetije in ostajajo na podeželju. Sir pa nima le prehranske vrednosti, temveč v sebi nosi zgodbo in sporočilo nekega okolja. Ob 15. oktobru – svetovnem dnevu kmetic smo pred mikrofon povabili mlado prevzemnico Zalo Stegel s kmetije Tomaževi z Malega Ubeljskega pri Postojni in se pogovarjali predvsem o konjih pasme haflinger, ki jih ima na svoji kmetiji. Domačija Metul iz Luč pa je turistična kmetija z nastanitvijo, ki sredi neokrnjene narave obiskovalcem nudi mir, hkrati pa je odlično izhodišče za raziskovanje Zgornje savinjske doline.
Čebelarsko društvo Nova Gorica praznuje 110-letnico delovanja, čeprav je medena letina pod povprečjem, pa jim to ne more pokvariti prazničnega razpoloženja. Razlogov za zadovoljstvo pa nimajo v Združenju hribovskih in gorskih kmetij Slovenije, kjer opozarjajo, da mora država korenito spremeniti odnos do kmetovanja na območjih z naravnimi omejitvami. Predvsem pa mora te kmetije učinkovito podpreti z ukrepi kmetijske, davčne, socialne, prostorske in gospodarske politike. V nasprotnem je vprašljiv njihov obstoj. Obdržalo pa se je zadružništvo v Vipavski dolini, kjer so v okviru letošnje trgatve zaznamovali 130. obletnico ustanovitve prve vinske zadruge na območju Slovenije. O vsem tem v tokratni oddaji.
Čebelarsko društvo Nova Gorica praznuje 110-letnico delovanja, čeprav je medena letina pod povprečjem, pa jim to ne more pokvariti prazničnega razpoloženja. Razlogov za zadovoljstvo pa nimajo v Združenju hribovskih in gorskih kmetij Slovenije, kjer opozarjajo, da mora država korenito spremeniti odnos do kmetovanja na območjih z naravnimi omejitvami. Predvsem pa mora te kmetije učinkovito podpreti z ukrepi kmetijske, davčne, socialne, prostorske in gospodarske politike. V nasprotnem je vprašljiv njihov obstoj. Obdržalo pa se je zadružništvo v Vipavski dolini, kjer so v okviru letošnje trgatve zaznamovali 130. obletnico ustanovitve prve vinske zadruge na območju Slovenije. O vsem tem v tokratni oddaji.
V oddaji Od setve do žetve smo se tokrat ustavili pri sirarjih, in sicer pri 4. Festivalu slovenskih sirov in posvetu, na katerem so se predstavili mladi sirarji s svojimi zgodbami. Govorili pa smo še o bučah, o letošnji letini, s katero so lahko pridelovalci bolj zadovoljnikot z lansko, in posvetili pozornost tudi ajdi, poljščini, ki se v zadnjih letih vrača na naše krožnike.
V oddaji Od setve do žetve smo se tokrat ustavili pri sirarjih, in sicer pri 4. Festivalu slovenskih sirov in posvetu, na katerem so se predstavili mladi sirarji s svojimi zgodbami. Govorili pa smo še o bučah, o letošnji letini, s katero so lahko pridelovalci bolj zadovoljnikot z lansko, in posvetili pozornost tudi ajdi, poljščini, ki se v zadnjih letih vrača na naše krožnike.
V ospredju oddaje je vprašanje trajne zaščite kmetijskih zemljišč. Sedanji sistem prostorskega načrtovanja ga ne zagotavlja. Z direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Ireno Tušar se pogovarjamo o dolgoročnih zakupih državnih kmetijskih površin. Pozornost bomo namenili tudi ekološkemu kmetijstvu, ki se ne more pohvaliti z rastjo, kot tudi ne s prodorom v kuhinje javnih zavodov. Med ključnimi nalogami dejavnikov na tem področju so izmenjava dobrih praks, ozaveščanje in povezovanje.
V ospredju oddaje je vprašanje trajne zaščite kmetijskih zemljišč. Sedanji sistem prostorskega načrtovanja ga ne zagotavlja. Z direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Ireno Tušar se pogovarjamo o dolgoročnih zakupih državnih kmetijskih površin. Pozornost bomo namenili tudi ekološkemu kmetijstvu, ki se ne more pohvaliti z rastjo, kot tudi ne s prodorom v kuhinje javnih zavodov. Med ključnimi nalogami dejavnikov na tem področju so izmenjava dobrih praks, ozaveščanje in povezovanje.
Pred prihajajočimi oktobrskimi volitvami Kmetijsko gozdarske zbornice smo se z direktorjem Janezom Pircem pogovarjali o delovanju te največje nevladne kmetijske organizacije v zadnjih štirih letih. Volitev se sicer lahko udeleži dobrih 110.000 lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov in približno 2000 pravnih oseb. Pirc volilne upravičence poziva, naj se na glasovanje odpravijo v čim večjem številu, saj lahko samo tako posredno sodelujejo pri oblikovanju kmetijske politike. V oddaji tudi o letošnjem pridelku hmelja – sezona, pravijo, je bila podpovprečna in o trgatvi v Radgonskih goricah, ki se je začela veliko prej kot običajno. Kdo vse je trgal in kakšna je bila letina?
Pred prihajajočimi oktobrskimi volitvami Kmetijsko gozdarske zbornice smo se z direktorjem Janezom Pircem pogovarjali o delovanju te največje nevladne kmetijske organizacije v zadnjih štirih letih. Volitev se sicer lahko udeleži dobrih 110.000 lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov in približno 2000 pravnih oseb. Pirc volilne upravičence poziva, naj se na glasovanje odpravijo v čim večjem številu, saj lahko samo tako posredno sodelujejo pri oblikovanju kmetijske politike. V oddaji tudi o letošnjem pridelku hmelja – sezona, pravijo, je bila podpovprečna in o trgatvi v Radgonskih goricah, ki se je začela veliko prej kot običajno. Kdo vse je trgal in kakšna je bila letina?
V redni tedenski oddaji, namenjeni kmetijstvu in podeželju, smo se tokrat ustavili pri mladih v tej panogi. Tudi zanje časi niso rožnati in med drugim smo jih vprašali, kaj jih trenutno najbolj skrbi. Jesen je čas za obiranje darov narave, o letošnjem pridelku koruze in paradižnika smo govorili v tej oddaji, zaokrožili pa smo jo z iztekajočim se razpisom za namakalne sisteme, namenjene več uporabnikom.
V redni tedenski oddaji, namenjeni kmetijstvu in podeželju, smo se tokrat ustavili pri mladih v tej panogi. Tudi zanje časi niso rožnati in med drugim smo jih vprašali, kaj jih trenutno najbolj skrbi. Jesen je čas za obiranje darov narave, o letošnjem pridelku koruze in paradižnika smo govorili v tej oddaji, zaokrožili pa smo jo z iztekajočim se razpisom za namakalne sisteme, namenjene več uporabnikom.
V oddaji Od setve do žetve smo se posvetili namakanju, ki je eno osrednih razvojnih vprašanj v kmetijstvu pri nas. Z dvema odstotkoma namakalnih kmetijskih površin smo na repu držav Evropske unije. Kmetijsko ministrstvo pa ima dovolj denarja za sofinanciranje namakalnih sistemov do konca leta 2027. Pogovarjali smo se tudi z Marjanom Roblekom in Ivanom Lenartom, ki sta med letošnjimi prejemniki priznanja Zadružne zveze Slovenije za trajen prispevek k razvoju zadružništva. Čez približno mesec dni bodo volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice, v zvezi s tem smo izpostavili nekaj pomembnih datumov.
V oddaji Od setve do žetve smo se posvetili namakanju, ki je eno osrednih razvojnih vprašanj v kmetijstvu pri nas. Z dvema odstotkoma namakalnih kmetijskih površin smo na repu držav Evropske unije. Kmetijsko ministrstvo pa ima dovolj denarja za sofinanciranje namakalnih sistemov do konca leta 2027. Pogovarjali smo se tudi z Marjanom Roblekom in Ivanom Lenartom, ki sta med letošnjimi prejemniki priznanja Zadružne zveze Slovenije za trajen prispevek k razvoju zadružništva. Čez približno mesec dni bodo volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice, v zvezi s tem smo izpostavili nekaj pomembnih datumov.
Letos se je vsaj dva tedna prej kot običajno začela trgatev v slovenski Istri, Vipavski dolini, Brdih in tudi na Krasu. Tako po oceni svetovalne službe kot samih vinogradnikov se obeta kakovostno dober letnik, količinsko pa vsaj za četrtino ali tretjino manjši pridelek od večletnega povprečja. Stroka pa opozarja na precejšnje krčenje in preskromno obnovo vinogradov v vseh treh slovenskih vinorodnih okoliših. Namesto potrebnih 470 hektarjev na leto je obnova površin z vinsko trto nekje na polovici. V oddajo se seznanimo s posledicami suše na Primorskem in izvemo kako namakalni sistem Vogršček po več letih težav končno in na veliko zadovoljstvo kmetov deluje nemoteno. Pozanimali smo se tudi, kako je s sanacijo pogorelih gozdnih površin na Krasu.
Letos se je vsaj dva tedna prej kot običajno začela trgatev v slovenski Istri, Vipavski dolini, Brdih in tudi na Krasu. Tako po oceni svetovalne službe kot samih vinogradnikov se obeta kakovostno dober letnik, količinsko pa vsaj za četrtino ali tretjino manjši pridelek od večletnega povprečja. Stroka pa opozarja na precejšnje krčenje in preskromno obnovo vinogradov v vseh treh slovenskih vinorodnih okoliših. Namesto potrebnih 470 hektarjev na leto je obnova površin z vinsko trto nekje na polovici. V oddajo se seznanimo s posledicami suše na Primorskem in izvemo kako namakalni sistem Vogršček po več letih težav končno in na veliko zadovoljstvo kmetov deluje nemoteno. Pozanimali smo se tudi, kako je s sanacijo pogorelih gozdnih površin na Krasu.
Oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili dogajanju na 62. sejmu Agra v Gornji Radgoni. Zadnji teden avgusta se že tradicionalno v tem mestu ob Muri srečajo vsi, ki so kakor koli povezani s kmetijstvom in živilsko industrijo, prireditev pa je zrcalo slovenskih pridelovalcev in predelovalcev hrane. Letos so v ospredju sejma prehranska varnost, vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo, mladi in inovacije ter digitalizacija in umetna inteligenca v kmetijstvu; predvsem slednji smo pozornost namenili v tokratni oddaji.
Oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili dogajanju na 62. sejmu Agra v Gornji Radgoni. Zadnji teden avgusta se že tradicionalno v tem mestu ob Muri srečajo vsi, ki so kakor koli povezani s kmetijstvom in živilsko industrijo, prireditev pa je zrcalo slovenskih pridelovalcev in predelovalcev hrane. Letos so v ospredju sejma prehranska varnost, vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo, mladi in inovacije ter digitalizacija in umetna inteligenca v kmetijstvu; predvsem slednji smo pozornost namenili v tokratni oddaji.
V soboto se v Gornji Radgoni znova odpira sejem Agra, največji kmetijsko-živilski sejem v regiji. V oddaji predstavljamo novosti letošnjega leta. Poudarjamo tudi problematiko zavarovanj v kmetijstvu, kjer celo zavarovalničarji opozarjajo na potrebo po reformiranju zavarovalnega sistema. Na obisku Šenkove domačije, turistične ekološke kmetije iz Zgornjega Jezerskega, se pogovarjamo s Polono Virnik Karničar, ki je vključena v raziskavo Fliara. V njej se sprašujejo, kaj motivira in kaj ovira inovativnost žensk v kmetijstvu.
V soboto se v Gornji Radgoni znova odpira sejem Agra, največji kmetijsko-živilski sejem v regiji. V oddaji predstavljamo novosti letošnjega leta. Poudarjamo tudi problematiko zavarovanj v kmetijstvu, kjer celo zavarovalničarji opozarjajo na potrebo po reformiranju zavarovalnega sistema. Na obisku Šenkove domačije, turistične ekološke kmetije iz Zgornjega Jezerskega, se pogovarjamo s Polono Virnik Karničar, ki je vključena v raziskavo Fliara. V njej se sprašujejo, kaj motivira in kaj ovira inovativnost žensk v kmetijstvu.
V Sloveniji se vsako leto zgodi okrog 200 nesreč s traktorjem in vsaka nesreča lahko močno spremeni usodo kmetije. Na ta problem z ozaveščevalnimi akcijami opozarjajo tudi pri Zvezi podeželske mladine Slovenije. Interregov čezmejni projekt Slovenija Italija - Agrotour plus, v katerega je vključenih 6 partnerjev s slovenske in italijanske strani meje in katerega glavni namen je ohranjanje kraške dediščine, se preveša v drugo polovico. Delavnice, ki jih pripravljajo za vinogradnike, so dobro obiskane. Simpatičen in podjeten mladenič Jakob Slavec iz Trnja pa se je že v otroštvu odločil, da bo kmet in je ustvaril kmetijo praktično iz nič.
V Sloveniji se vsako leto zgodi okrog 200 nesreč s traktorjem in vsaka nesreča lahko močno spremeni usodo kmetije. Na ta problem z ozaveščevalnimi akcijami opozarjajo tudi pri Zvezi podeželske mladine Slovenije. Interregov čezmejni projekt Slovenija Italija - Agrotour plus, v katerega je vključenih 6 partnerjev s slovenske in italijanske strani meje in katerega glavni namen je ohranjanje kraške dediščine, se preveša v drugo polovico. Delavnice, ki jih pripravljajo za vinogradnike, so dobro obiskane. Simpatičen in podjeten mladenič Jakob Slavec iz Trnja pa se je že v otroštvu odločil, da bo kmet in je ustvaril kmetijo praktično iz nič.
Kmetijski inštitut Slovenije skupaj s petimi partnerji iz Slovenije in Italije izvaja različne stopnje namakanja in hlajenja grozdja v treh poskusnih vinogradih v Vipavski dolini in Goriških brdih. Cilj dveletnega evropskega projekta je ugotoviti, koliko sušnega stresa lahko prenesejo trte, za čim boljši pridelek tako grozdja kot vina.
Kmetijski inštitut Slovenije skupaj s petimi partnerji iz Slovenije in Italije izvaja različne stopnje namakanja in hlajenja grozdja v treh poskusnih vinogradih v Vipavski dolini in Goriških brdih. Cilj dveletnega evropskega projekta je ugotoviti, koliko sušnega stresa lahko prenesejo trte, za čim boljši pridelek tako grozdja kot vina.
Hidroponsko gojenje zelenjave se v svetu vse bolj uveljavlja. Za kakšne gojitvene sisteme gre in kaj to pomeni za pridelavo zelenjave, ki je vse bolj omejena zaradi posledic podnebnih sprememb? Predstavljamo tudi primera dobrih praks – odpravili smo se v Slovensko Bistrico in si na vrtu zasebne hiše ogledali, kako uspeva akvaponska greda; bili pa smo tudi v Banuti pri Lendavi, kjer se ponašajo s prvim akvaponskim rastlinjakom pri nas.
Hidroponsko gojenje zelenjave se v svetu vse bolj uveljavlja. Za kakšne gojitvene sisteme gre in kaj to pomeni za pridelavo zelenjave, ki je vse bolj omejena zaradi posledic podnebnih sprememb? Predstavljamo tudi primera dobrih praks – odpravili smo se v Slovensko Bistrico in si na vrtu zasebne hiše ogledali, kako uspeva akvaponska greda; bili pa smo tudi v Banuti pri Lendavi, kjer se ponašajo s prvim akvaponskim rastlinjakom pri nas.
Na vsaki kmetiji lahko slišimo ostre besede ali celo spor. V oddaji tudi o tem, kako jih reševati. Ključ, pravi strokovnjakinja, je pozorno poslušanje in spoštljiva komunikacija. V Žitkovcih v občini Dobrovnik bodo postavili največje rastlinjake v Sloveniji in tudi tako pripomogli k boljši oskrbi z zelenjavo in večji samooskrbi. Na Krasu je v tem letnem času marsikatero polje obarvano vijoličasto, okolica pa diši po sivki. Tako je tudi pri Renčljevih v Povirju pri Sežani, v katerem so v 13 letih ustvarili zavdanja vredno zgodbo. Mlada gospodarja sta našla priložnost v eteričnih oljih in hidrolatih, ki so dišeča in zdrava osnova za izdelavo kozmetike.
Na vsaki kmetiji lahko slišimo ostre besede ali celo spor. V oddaji tudi o tem, kako jih reševati. Ključ, pravi strokovnjakinja, je pozorno poslušanje in spoštljiva komunikacija. V Žitkovcih v občini Dobrovnik bodo postavili največje rastlinjake v Sloveniji in tudi tako pripomogli k boljši oskrbi z zelenjavo in večji samooskrbi. Na Krasu je v tem letnem času marsikatero polje obarvano vijoličasto, okolica pa diši po sivki. Tako je tudi pri Renčljevih v Povirju pri Sežani, v katerem so v 13 letih ustvarili zavdanja vredno zgodbo. Mlada gospodarja sta našla priložnost v eteričnih oljih in hidrolatih, ki so dišeča in zdrava osnova za izdelavo kozmetike.
Ohranjanje biotske pestrosti je za večino kmetov v konvencionalnem intenzivnem kmetovanju slišati kot nekaj zelo omejujočega. Toda koncept permakulturnega upravljanja in trajnostnih zasaditev mešanih vrst rastlin temelji prav na biotski pestrosti. Sožitje z naravo in koriščenje njenih ekosistemskih storitev je možno le, če razumemo, kako narava deluje. Podrobneje o tem, kako zasaditi užiten ekosistem, pa v reportaži iz permakulturne ekološke kmetije v nastajanju v občini Šentilj. V oddaji spremljamo spodbudne rezultate krmljenja čebel z beljakovinsko energetskimi pogačami, ki so se pokazali že na polovici projekta Evropsko inovativnega partnerstva, ki ga vodi Emona razvojni center za prehrano s partnerji.
Ohranjanje biotske pestrosti je za večino kmetov v konvencionalnem intenzivnem kmetovanju slišati kot nekaj zelo omejujočega. Toda koncept permakulturnega upravljanja in trajnostnih zasaditev mešanih vrst rastlin temelji prav na biotski pestrosti. Sožitje z naravo in koriščenje njenih ekosistemskih storitev je možno le, če razumemo, kako narava deluje. Podrobneje o tem, kako zasaditi užiten ekosistem, pa v reportaži iz permakulturne ekološke kmetije v nastajanju v občini Šentilj. V oddaji spremljamo spodbudne rezultate krmljenja čebel z beljakovinsko energetskimi pogačami, ki so se pokazali že na polovici projekta Evropsko inovativnega partnerstva, ki ga vodi Emona razvojni center za prehrano s partnerji.
Trije slovenski in trije italijanski partnerji iščejo načine, kako preprečiti odnašanje ali spiranje površinskih slojev zemlje, prsti in humusa. Zaradi podnebnih sprememb z močnimi nalivi namreč postaja erozija vse bolj pereč problem. V okviru dvoletnega projekta bosta v središču preučevanja Vipavska dolina ter Beneška laguna in območje občine Devin-Nabrežina na italijanski strani. V oddaji pretresamo tudi razmere na področju agrarnih skupnosti. Po treh desetletjih od sprejetja zakona njihovo premoženje še vedno ni v celoti vrnjeno. Obiskali smo tudi prvi nacionalni nasad domačih sort oljk na območju Babičev v slovenski Istri.
Trije slovenski in trije italijanski partnerji iščejo načine, kako preprečiti odnašanje ali spiranje površinskih slojev zemlje, prsti in humusa. Zaradi podnebnih sprememb z močnimi nalivi namreč postaja erozija vse bolj pereč problem. V okviru dvoletnega projekta bosta v središču preučevanja Vipavska dolina ter Beneška laguna in območje občine Devin-Nabrežina na italijanski strani. V oddaji pretresamo tudi razmere na področju agrarnih skupnosti. Po treh desetletjih od sprejetja zakona njihovo premoženje še vedno ni v celoti vrnjeno. Obiskali smo tudi prvi nacionalni nasad domačih sort oljk na območju Babičev v slovenski Istri.
V teh dneh lahko poiščete dva javna razpisa za naložbe v ureditev oziroma postavitev trajnih nasadov. Prvi je težak 6 milijonov evrov, drugi pa 15 milijonov – pri slednjem bo 8 milijonov namenjenih kmetijam, 7 pa pravnim osebam in samostojnim podjetnikom. V oddaji še o kraškem pršutu in teranu, ki sta večna sopotnika, prijatelja ter ambasadorja Krasa in njegove tradicije. Tako v svoji novi knjigi z naslovom Med žlahtnim kraškim pršutom in blagodejnim teranom piše doktor Stanislav Renčelj. Mlad prevzemnik Robert Brožič iz Gornjega Zemona pri Ilirski Bistrici pa je poln novih idej, za katere je navdušil tudi soprogo Saro. Hobi je, kot pravita, prerasel v nekaj veliko večjega, ustvarila sta blagovno znamko Iz gozda.
V teh dneh lahko poiščete dva javna razpisa za naložbe v ureditev oziroma postavitev trajnih nasadov. Prvi je težak 6 milijonov evrov, drugi pa 15 milijonov – pri slednjem bo 8 milijonov namenjenih kmetijam, 7 pa pravnim osebam in samostojnim podjetnikom. V oddaji še o kraškem pršutu in teranu, ki sta večna sopotnika, prijatelja ter ambasadorja Krasa in njegove tradicije. Tako v svoji novi knjigi z naslovom Med žlahtnim kraškim pršutom in blagodejnim teranom piše doktor Stanislav Renčelj. Mlad prevzemnik Robert Brožič iz Gornjega Zemona pri Ilirski Bistrici pa je poln novih idej, za katere je navdušil tudi soprogo Saro. Hobi je, kot pravita, prerasel v nekaj veliko večjega, ustvarila sta blagovno znamko Iz gozda.
V začetku prodajne sezone zelenjave v ospredje postavljamo kaotične in kritične razmere pri prodaji slovenske zelenjave trgovskim mrežam. Letošnjo sezono zaznamujejo zahtevne razmere pridelave, višji stroški in nizke dosežene cene že na začetku sezone. Ob tem pa varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano ugotavlja tudi nezakonita ravnanja. Predstavljamo projekt, ki se ukvarja z inovativnostjo žensk na podeželju in v kmetijstvu in spoznali eno od konkretnih ženskih zgodb. Tovarna olja GEA letos praznuje 120 let delovanja, je pa tudi pomembna proizvajalka štajersko-prekmurskega bučnega olja z zaščiteno geografsko označbo, v oddaji tudi o tem.
V začetku prodajne sezone zelenjave v ospredje postavljamo kaotične in kritične razmere pri prodaji slovenske zelenjave trgovskim mrežam. Letošnjo sezono zaznamujejo zahtevne razmere pridelave, višji stroški in nizke dosežene cene že na začetku sezone. Ob tem pa varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano ugotavlja tudi nezakonita ravnanja. Predstavljamo projekt, ki se ukvarja z inovativnostjo žensk na podeželju in v kmetijstvu in spoznali eno od konkretnih ženskih zgodb. Tovarna olja GEA letos praznuje 120 let delovanja, je pa tudi pomembna proizvajalka štajersko-prekmurskega bučnega olja z zaščiteno geografsko označbo, v oddaji tudi o tem.
V kmetijski oddaji smo izpostavili varno rabo fitofarmacevtskih sredstev in ob tem opozorili na povečanje nedovoljene trgovine prek tujih spletnih portalov pri nas. Ker pa bosta k manjši rabi teh sredstev zagotovo pripomogli tudi robotizacija in digitalizacija v kmetijstvu, smo predstavili tudi nekaj robotskih rešitev, ki bodo postale v tej panogi tudi zaradi pomanjkanja delovne sile v prihodnosti nepogrešljive.
V kmetijski oddaji smo izpostavili varno rabo fitofarmacevtskih sredstev in ob tem opozorili na povečanje nedovoljene trgovine prek tujih spletnih portalov pri nas. Ker pa bosta k manjši rabi teh sredstev zagotovo pripomogli tudi robotizacija in digitalizacija v kmetijstvu, smo predstavili tudi nekaj robotskih rešitev, ki bodo postale v tej panogi tudi zaradi pomanjkanja delovne sile v prihodnosti nepogrešljive.
Zaradi vremenskih razmer in škodljivcev je letošnja letina češenj v Vipavski dolini in Goriških brdih zelo klavrna, običajni pridelek češenj se je tako prepolovil. Pridelovalcem so poleg močnega dežja pridelek zredčili spomladanska sodra in velika temperaturna nihanja ozračja. Deževje je povzročilo pokanje in gnitje plodov. Vse te težave pa niso preprečile festivala briške češnje na Dobrovem, v Medani in Kojskem. V oddaji namenjamo pozornost še avtohtoni ovci, belokranjski pramenki, navzoči smo bili tudi na razglasitvi volilnih rezultatov Zadružne zveze Slovenije.
Zaradi vremenskih razmer in škodljivcev je letošnja letina češenj v Vipavski dolini in Goriških brdih zelo klavrna, običajni pridelek češenj se je tako prepolovil. Pridelovalcem so poleg močnega dežja pridelek zredčili spomladanska sodra in velika temperaturna nihanja ozračja. Deževje je povzročilo pokanje in gnitje plodov. Vse te težave pa niso preprečile festivala briške češnje na Dobrovem, v Medani in Kojskem. V oddaji namenjamo pozornost še avtohtoni ovci, belokranjski pramenki, navzoči smo bili tudi na razglasitvi volilnih rezultatov Zadružne zveze Slovenije.
Letos mineva 20 let našega članstva v Evropski uniji. V oddaji tudi o tem, kakšen napredek ali morda nazadovanje je v tem času doživelo naše kmetijstvo. Mejice - pasove grmičevja in dreves, med katere se rada primešajo še zelišča in druge rastline, ponavadi najdemo na mejah kmetijskih zemljišč in ob vodotokih. Imajo zelo pomembno vlogo in so polne življenja, vendar pa se vse preveč lastnikov parcel tega ne zaveda in jih uničuje. V oddaji o ozaveščanju o njihovem pomenu in tudi o ozaveščanju o pomenu zdrave lokalno pridelane hrane in zdravega življenjskega sloga. Projekt Po poti zdravja so pripravili in izpeljali v Bolnišnici Sežana v sodelovanju z lokalnimi partnerji.
Letos mineva 20 let našega članstva v Evropski uniji. V oddaji tudi o tem, kakšen napredek ali morda nazadovanje je v tem času doživelo naše kmetijstvo. Mejice - pasove grmičevja in dreves, med katere se rada primešajo še zelišča in druge rastline, ponavadi najdemo na mejah kmetijskih zemljišč in ob vodotokih. Imajo zelo pomembno vlogo in so polne življenja, vendar pa se vse preveč lastnikov parcel tega ne zaveda in jih uničuje. V oddaji o ozaveščanju o njihovem pomenu in tudi o ozaveščanju o pomenu zdrave lokalno pridelane hrane in zdravega življenjskega sloga. Projekt Po poti zdravja so pripravili in izpeljali v Bolnišnici Sežana v sodelovanju z lokalnimi partnerji.
Slovenija je že več kot 30 let članica mednarodne organizacije ICAR. Prejšnji teden pa je vnovič gostila kongres ICAR in Interbull, ki sta s svojimi standardi na področju selekcije in nadzora ključni za napredek v govedoreji in reji drobnice. V oddaji Od setve do žetve izvemo, kako pomembno je njihovo delo za dobre poslovne in okoljske rezultate kmetij. Ob izteku tedna parkov pozornost namenjamo tudi možnostim in priložnostim kmetovanja v zaščitenih območjih. Predstavniki različnih parkov so izkušnje izmenjali pred dnevi v Beli krajini. Predstavljamo tudi novo, te dni odprto zadružno Trgovino pri Zmaju na osrednji ljubljanski tržnici. Gre za prvi skupni zadružni prodajno-promocijski prostor za predstavitev ponudbe zadrug iz vse Slovenije.
Slovenija je že več kot 30 let članica mednarodne organizacije ICAR. Prejšnji teden pa je vnovič gostila kongres ICAR in Interbull, ki sta s svojimi standardi na področju selekcije in nadzora ključni za napredek v govedoreji in reji drobnice. V oddaji Od setve do žetve izvemo, kako pomembno je njihovo delo za dobre poslovne in okoljske rezultate kmetij. Ob izteku tedna parkov pozornost namenjamo tudi možnostim in priložnostim kmetovanja v zaščitenih območjih. Predstavniki različnih parkov so izkušnje izmenjali pred dnevi v Beli krajini. Predstavljamo tudi novo, te dni odprto zadružno Trgovino pri Zmaju na osrednji ljubljanski tržnici. Gre za prvi skupni zadružni prodajno-promocijski prostor za predstavitev ponudbe zadrug iz vse Slovenije.
V oddaji Od setve do žetve smo se ustavili na Ptuju, kjer ta konec tedna diši po domačih dobrotah, kajti v Minoritskem samostanu se je odvijal tradicionalni, 35-ti Festival dobrot slovenskih kmetij. Strokovne komisije so sredi tedna ocenile še zadnje od 900 izdelkov, poslanih na ocenjevanje; nagrajeni izdelki pa so bili po nekaj letih premora znova razstavljeni. Kaj ta ocenjevanja pomenijo za promocijo kmetij, kako znajo unovčiti priznanja in kako inovativni morajo biti, da prepričajo potrošnika, smo slišali v kmetijski oddaji.
V oddaji Od setve do žetve smo se ustavili na Ptuju, kjer ta konec tedna diši po domačih dobrotah, kajti v Minoritskem samostanu se je odvijal tradicionalni, 35-ti Festival dobrot slovenskih kmetij. Strokovne komisije so sredi tedna ocenile še zadnje od 900 izdelkov, poslanih na ocenjevanje; nagrajeni izdelki pa so bili po nekaj letih premora znova razstavljeni. Kaj ta ocenjevanja pomenijo za promocijo kmetij, kako znajo unovčiti priznanja in kako inovativni morajo biti, da prepričajo potrošnika, smo slišali v kmetijski oddaji.
Uporaba digitalnih tehnologij je v slovenskem kmetijstvu na razmeroma nizki ravni, ugotavljajo na fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Zato so v svojem Laboratoriju za telekomunikacije razvili rešitve, s katerimi ob pomoči senzorike oziroma občutljivih elektronskih naprav predčasno odkrivajo bolezni ali druge škodljive posledice v vinogradih. To je projekt »pametnega vinograda«, ki se po treh letih končuje, v njem pa je sodelovalo sedem vinogradnikov iz Primorske in Štajerske. Podrobnosti in pomen teh rešitev, ne samo za vinogradništvo, ampak za kmetijstvo na splošno, predstavljamo v tokratni oddaji. Odpravili smo se še v vasico Pedrovo na robu Krasa nad braniško dolino, v kateri biolog in ekonomist redita stoglavo čredo ovac in koz slovenskih avtohtonih pasem. Za konec pa smo v Apačah obiskali tamkajšnjega katoliškega duhovnika, ki je aktualni »najskrbnik« gozda v Pomurju.
Uporaba digitalnih tehnologij je v slovenskem kmetijstvu na razmeroma nizki ravni, ugotavljajo na fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Zato so v svojem Laboratoriju za telekomunikacije razvili rešitve, s katerimi ob pomoči senzorike oziroma občutljivih elektronskih naprav predčasno odkrivajo bolezni ali druge škodljive posledice v vinogradih. To je projekt »pametnega vinograda«, ki se po treh letih končuje, v njem pa je sodelovalo sedem vinogradnikov iz Primorske in Štajerske. Podrobnosti in pomen teh rešitev, ne samo za vinogradništvo, ampak za kmetijstvo na splošno, predstavljamo v tokratni oddaji. Odpravili smo se še v vasico Pedrovo na robu Krasa nad braniško dolino, v kateri biolog in ekonomist redita stoglavo čredo ovac in koz slovenskih avtohtonih pasem. Za konec pa smo v Apačah obiskali tamkajšnjega katoliškega duhovnika, ki je aktualni »najskrbnik« gozda v Pomurju.
S pomladjo se je začela sezona klopov. Ti ne ogrožajo le ljudi, temveč tudi živali, saj prenašajo številne nevarne bolezni. O preventivi in zdravljenju smo se pogovarjali z dr. veterinarske medicine Mihaelo Bizjak. V Parku Škocjanske jame so pripeljali h koncu še enega od projektov, namenjenih obnovi in ohranjanju travišč in mokrišč, kjer živijo različne avtohtone rastlinske in živalske vrste. Izkrčili so skoraj 40 hektarov gozda na Vremščici in površine namenili paši, obnavljali pa so tudi travnike in kale. Aljoša Kirn pa na ranču Solne nad Ilirsko Bistrico goji industrijsko konopljo in jo pošilja v tujino na predelavo v zdravilne pripravke. Glede na vse predpise in zahteve je to opravilo pri nas vse prej kot enostavno, na to pot pa ga je popeljala bolezen njemu drage osebe.
S pomladjo se je začela sezona klopov. Ti ne ogrožajo le ljudi, temveč tudi živali, saj prenašajo številne nevarne bolezni. O preventivi in zdravljenju smo se pogovarjali z dr. veterinarske medicine Mihaelo Bizjak. V Parku Škocjanske jame so pripeljali h koncu še enega od projektov, namenjenih obnovi in ohranjanju travišč in mokrišč, kjer živijo različne avtohtone rastlinske in živalske vrste. Izkrčili so skoraj 40 hektarov gozda na Vremščici in površine namenili paši, obnavljali pa so tudi travnike in kale. Aljoša Kirn pa na ranču Solne nad Ilirsko Bistrico goji industrijsko konopljo in jo pošilja v tujino na predelavo v zdravilne pripravke. Glede na vse predpise in zahteve je to opravilo pri nas vse prej kot enostavno, na to pot pa ga je popeljala bolezen njemu drage osebe.
Pozeba, ki tudi letos ni prizanesla kmetijstvu, je postala stalnica. O tem, kako so v najbolj kritičnih dneh reševali svoj pridelek, smo se pozanimali na eni od dolenjskih kmetij. Pridelovalci pa bi v prihodnje potrebovali tudi učinkovitejše ukrepe, ki bi jih podprla država. Govorili smo tudi o zakonodaji, ki se pripravlja na evropski ravni, glede proizvodnje in rabe rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Te so lahko koristne, prinašajo pa tudi nekatere pasti. Predstavili smo tudi prvi rezultatsko usmerjen ukrep, namenjen ohranjanju suhih travnikov, izvajati naj bi se začel prihodnje leto. Ključno pri tem je, da se kmetje naučijo spremljati stanje travišč in da se vzdrževanje ali izboljševanje zaščitenih habitatov tudi pošteno ovrednoti.
Pozeba, ki tudi letos ni prizanesla kmetijstvu, je postala stalnica. O tem, kako so v najbolj kritičnih dneh reševali svoj pridelek, smo se pozanimali na eni od dolenjskih kmetij. Pridelovalci pa bi v prihodnje potrebovali tudi učinkovitejše ukrepe, ki bi jih podprla država. Govorili smo tudi o zakonodaji, ki se pripravlja na evropski ravni, glede proizvodnje in rabe rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Te so lahko koristne, prinašajo pa tudi nekatere pasti. Predstavili smo tudi prvi rezultatsko usmerjen ukrep, namenjen ohranjanju suhih travnikov, izvajati naj bi se začel prihodnje leto. Ključno pri tem je, da se kmetje naučijo spremljati stanje travišč in da se vzdrževanje ali izboljševanje zaščitenih habitatov tudi pošteno ovrednoti.
V oddaji Od setve do žetve smo najprej preverili, kako posluje ptujska Mlekarska zadruga; ta se je na slovenskem trgu dobro uveljavila, opažajo pa, da število živinorejskih kmetij upada. Obiskali smo tudi turistične kmetije – te so ta teden na široko odprle vrata – in se pozanimali, kako zahtevni so obiskovalci. Bili smo še na Festivalu zelišč, tokrat v Novem mestu; želja organizatorjev je odgovorno in ozaveščeno nabiralništvo.
V oddaji Od setve do žetve smo najprej preverili, kako posluje ptujska Mlekarska zadruga; ta se je na slovenskem trgu dobro uveljavila, opažajo pa, da število živinorejskih kmetij upada. Obiskali smo tudi turistične kmetije – te so ta teden na široko odprle vrata – in se pozanimali, kako zahtevni so obiskovalci. Bili smo še na Festivalu zelišč, tokrat v Novem mestu; želja organizatorjev je odgovorno in ozaveščeno nabiralništvo.
V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorili o letošnji kampanji vnosa zbirnih vlog za ukrepe skupne kmetijske politike. Za namakanje Vanganelske doline v Slovenski Istri je dovolj vode in zanimanja, zatika pa se pri pripravi projektne dokumentacije. Bili smo tudi v domu upokojencev v Postojni. V okviru projekta Kmetija kot terapevtski prostor so stanovalce prijetno presenetili z obiskom koz in kokoši. Oddajo pripravlja Karin Zorn Čebokli.
V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorili o letošnji kampanji vnosa zbirnih vlog za ukrepe skupne kmetijske politike. Za namakanje Vanganelske doline v Slovenski Istri je dovolj vode in zanimanja, zatika pa se pri pripravi projektne dokumentacije. Bili smo tudi v domu upokojencev v Postojni. V okviru projekta Kmetija kot terapevtski prostor so stanovalce prijetno presenetili z obiskom koz in kokoši. Oddajo pripravlja Karin Zorn Čebokli.
Kmetijski ministri so pred kratkim potrdili ukrepe Evropske komisije za čim hitrejšo razbremenitev kmetov, kar so ti v različnih evropskih državah zahtevali tudi s protesti. Da bodo politiki morali bolj ceniti in upoštevati pridelovalce hrane, pa so na nedavnem pogovoru na Tišini poudarili tudi predstavniki pomurskega kmetijstva. Občina Brežice je obnovila enega najstarejših namakalnih sistemov v Posavju - v Arnovem selu. Nov, tehnološko posodobljen sistem bo zdaj tudi daljinsko voden, pridelovalcem pa bodo na voljo boljši pogoji stabilnejšo pridelavo sadja in zelenjave. Kmetije pa lahko najdejo priložnost za razvoj tudi v ponudbi za osebe s posebnimi potrebami in za starejše.
Kmetijski ministri so pred kratkim potrdili ukrepe Evropske komisije za čim hitrejšo razbremenitev kmetov, kar so ti v različnih evropskih državah zahtevali tudi s protesti. Da bodo politiki morali bolj ceniti in upoštevati pridelovalce hrane, pa so na nedavnem pogovoru na Tišini poudarili tudi predstavniki pomurskega kmetijstva. Občina Brežice je obnovila enega najstarejših namakalnih sistemov v Posavju - v Arnovem selu. Nov, tehnološko posodobljen sistem bo zdaj tudi daljinsko voden, pridelovalcem pa bodo na voljo boljši pogoji stabilnejšo pridelavo sadja in zelenjave. Kmetije pa lahko najdejo priložnost za razvoj tudi v ponudbi za osebe s posebnimi potrebami in za starejše.
Oddajo Od setve do žetve na praznik velike noči začenjamo s predstavitvijo sodelovanja Aktiva žensk Loka pri Zidanem mostu s tamkajšnjo župnijo. Že pred današnjim praznikom so skupaj pripravili razstavo pirhov. Za ohranjanje tradicije na podeželju so pretežno zaslužne kmečke ženske, seznanijo nas s posebnostmi velikonočne pojedine na njihovem območju. Na obisku kmetije pri Kozini spoznamo inovativnega mladega kmeta Domna Benčino. Domislil se je svojevrstnega koncepta financiranja proizvodnje, in sicer Birtovi kmečki skladi. Model je prenosljiv tudi na druge kmetije. Predstavniki kmetijskih gospodarstev pa predstavljajo izkušnje z ohranitvenim kmetijstvom, z izrazitim poudarkom na ohranjanju tal. Gonilna sila širjenja tega načina kmetovanja je Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo.
Oddajo Od setve do žetve na praznik velike noči začenjamo s predstavitvijo sodelovanja Aktiva žensk Loka pri Zidanem mostu s tamkajšnjo župnijo. Že pred današnjim praznikom so skupaj pripravili razstavo pirhov. Za ohranjanje tradicije na podeželju so pretežno zaslužne kmečke ženske, seznanijo nas s posebnostmi velikonočne pojedine na njihovem območju. Na obisku kmetije pri Kozini spoznamo inovativnega mladega kmeta Domna Benčino. Domislil se je svojevrstnega koncepta financiranja proizvodnje, in sicer Birtovi kmečki skladi. Model je prenosljiv tudi na druge kmetije. Predstavniki kmetijskih gospodarstev pa predstavljajo izkušnje z ohranitvenim kmetijstvom, z izrazitim poudarkom na ohranjanju tal. Gonilna sila širjenja tega načina kmetovanja je Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo.
V oddaji Od setve do žetve smo preverili, zakaj so se kmetijske organizacije odločile odpovedati torkov protest; kot je znano, nove zahteve, omejitve in obremenitve stiskajo slovenske kmete tako zelo, da dejavnost opuščajo. Potem smo govorili o prednostih in slabostih pridelave mesa iz izvornih celic, pogledali pa smo tudi v domače semenske knjižnice. Da bi ohranili vsaj del semen, so se pri nas v zadnjih letih oblikovale iniciative izmenjave, eno takih so pripravili v Spuhlji pri Ptuju.
V oddaji Od setve do žetve smo preverili, zakaj so se kmetijske organizacije odločile odpovedati torkov protest; kot je znano, nove zahteve, omejitve in obremenitve stiskajo slovenske kmete tako zelo, da dejavnost opuščajo. Potem smo govorili o prednostih in slabostih pridelave mesa iz izvornih celic, pogledali pa smo tudi v domače semenske knjižnice. Da bi ohranili vsaj del semen, so se pri nas v zadnjih letih oblikovale iniciative izmenjave, eno takih so pripravili v Spuhlji pri Ptuju.
Med 26-imi kmetijskimi pridelki in živili, ki so zaščiteni pri Evropski komisiji, je tudi kraški med. Podobno kot na primer nanoški sir ali piranska sol ima zaščiteno označbo izvora, območje pridobivanja pa je 750 kvadratnih kilometrov Krasa med Obrovom, Senožečami in Brestovico. Pred kratkim so se v javnosti pojavili namigi, da kraški čebelarji z blagovno znamko kraški med tržijo tudi druge vrste medu. Preverili smo, ali te navedbe držijo. Navsezadnje znamko kraški med toči 15 čebelarjev, ki so registrirani pri kmetijskem ministrstvu. Ukvarjamo se tudi z izzivi in vizijo vinogradništva in vinarstva, ki bi čim najbolje vključevala potrebe, želje in pričakovanja kmetov. Je pa ta panoga, podobno kot kmetijstvo na splošno, pod vse hujšim udarom podnebnih sprememb. Kako naj se vinogradniki in vinarji odzovejo nanje, smo se pozanimali v tokratni oddaji.
Med 26-imi kmetijskimi pridelki in živili, ki so zaščiteni pri Evropski komisiji, je tudi kraški med. Podobno kot na primer nanoški sir ali piranska sol ima zaščiteno označbo izvora, območje pridobivanja pa je 750 kvadratnih kilometrov Krasa med Obrovom, Senožečami in Brestovico. Pred kratkim so se v javnosti pojavili namigi, da kraški čebelarji z blagovno znamko kraški med tržijo tudi druge vrste medu. Preverili smo, ali te navedbe držijo. Navsezadnje znamko kraški med toči 15 čebelarjev, ki so registrirani pri kmetijskem ministrstvu. Ukvarjamo se tudi z izzivi in vizijo vinogradništva in vinarstva, ki bi čim najbolje vključevala potrebe, želje in pričakovanja kmetov. Je pa ta panoga, podobno kot kmetijstvo na splošno, pod vse hujšim udarom podnebnih sprememb. Kako naj se vinogradniki in vinarji odzovejo nanje, smo se pozanimali v tokratni oddaji.
Predstavljamo dva pomembna razpisa za spodbudo prenosa kmetij na mlajše generacije. V javnem razpisu za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov je temu namenjenih krepkih 16 mio evrov. Več kot 3 mio evrov nepovratnih sredstev pa je razpisanih za medgeneracijski prenos znanja.Na mlade kmete stavijo tudi nekatere občine, med njimi je občina Brežice, kjer so na kmetijskem forumu posebno pozornost namenili izzivom in priložnostim mladih na podeželju. Osvetljujemo tudi rezultate projekta TERA, ki se je med drugim ukvarjal z iskanjem ravnovesja med delom, prostim časom in počitkom na podeželju. Projektni partnerji so naredili premik v razumevanju enakosti spolov in pridobili nove kompetence na tem področju.
Predstavljamo dva pomembna razpisa za spodbudo prenosa kmetij na mlajše generacije. V javnem razpisu za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov je temu namenjenih krepkih 16 mio evrov. Več kot 3 mio evrov nepovratnih sredstev pa je razpisanih za medgeneracijski prenos znanja.Na mlade kmete stavijo tudi nekatere občine, med njimi je občina Brežice, kjer so na kmetijskem forumu posebno pozornost namenili izzivom in priložnostim mladih na podeželju. Osvetljujemo tudi rezultate projekta TERA, ki se je med drugim ukvarjal z iskanjem ravnovesja med delom, prostim časom in počitkom na podeželju. Projektni partnerji so naredili premik v razumevanju enakosti spolov in pridobili nove kompetence na tem področju.
Slovenski regionalno razvojni sklad je letos prvič objavil težko pričakovani razpis imenovan AGRO FINANČNI INSTRUMENTI MLADI. Gre za izredno ugodna posojila izključno za mlade kmete, ki investirajo v razvoj kmetije. Vlogo za pridobitev povratnih sredstev v višini do enega milijona evrov je mogoče oddati do 17.maja. Tri leta po združitvi uspešne trebanjske in zadolžene novomeške kmetijske zadruge se je poteza izkazala za pametno, saj združeni poslujejo dobro. Tujerodna invazivna vrsta - marmorirana smrdljivka povzroča veliko škodo v sadjarstvu. Napadeni plod je tržno neustrezen, moteča je v urbanih okoljih, prezimuje pa kar v hišah. Od prvega pojava pred sedmimi leti v Šempetru pri Novi Gorici se je ta škodljivec razširil po vsej državi.
Slovenski regionalno razvojni sklad je letos prvič objavil težko pričakovani razpis imenovan AGRO FINANČNI INSTRUMENTI MLADI. Gre za izredno ugodna posojila izključno za mlade kmete, ki investirajo v razvoj kmetije. Vlogo za pridobitev povratnih sredstev v višini do enega milijona evrov je mogoče oddati do 17.maja. Tri leta po združitvi uspešne trebanjske in zadolžene novomeške kmetijske zadruge se je poteza izkazala za pametno, saj združeni poslujejo dobro. Tujerodna invazivna vrsta - marmorirana smrdljivka povzroča veliko škodo v sadjarstvu. Napadeni plod je tržno neustrezen, moteča je v urbanih okoljih, prezimuje pa kar v hišah. Od prvega pojava pred sedmimi leti v Šempetru pri Novi Gorici se je ta škodljivec razširil po vsej državi.
V oddaji Od setve do žetve smo se najprej ustavili pri dveh zanimivih projektih, ki ju kot vodilni partner koordinira Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor – prvi je slovenska ekološka kurkuma, drugi pa mikrozelenjava. Ob vse večjem poudarjanju lokalne pridelave in naraščajočem povpraševanju po kurkumi in mikrozelenjavi s projektom v okviru razvoja podeželja spodbujajo njuno pridelavo. Spomnili pa smo še na pridelavo slovenskega ingverja in se pogovarjali s predsednico Društva kmečkih žena Turnišče Marijo Ščap.
V oddaji Od setve do žetve smo se najprej ustavili pri dveh zanimivih projektih, ki ju kot vodilni partner koordinira Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor – prvi je slovenska ekološka kurkuma, drugi pa mikrozelenjava. Ob vse večjem poudarjanju lokalne pridelave in naraščajočem povpraševanju po kurkumi in mikrozelenjavi s projektom v okviru razvoja podeželja spodbujajo njuno pridelavo. Spomnili pa smo še na pridelavo slovenskega ingverja in se pogovarjali s predsednico Društva kmečkih žena Turnišče Marijo Ščap.
Vinogradniki, ki so morali izkrčiti svoje vinograde zaradi zlate trsne rumenice, lahko oddajo vlogo in izjavo ter tudi opravijo prestrukturiranje do 15. junija letos. Preostali pa morajo po oddani vlogi začeti prestrukturiranje v novem vinskem letu po 1. avgustu. Za vinogradnike je ta ukrep zelo dobrodošel. V oddaji tudi o letošnjih sadjarskih dnevih v Posavju in kako se s pašno rejo upreti zaraščanju kraške krajine.
Vinogradniki, ki so morali izkrčiti svoje vinograde zaradi zlate trsne rumenice, lahko oddajo vlogo in izjavo ter tudi opravijo prestrukturiranje do 15. junija letos. Preostali pa morajo po oddani vlogi začeti prestrukturiranje v novem vinskem letu po 1. avgustu. Za vinogradnike je ta ukrep zelo dobrodošel. V oddaji tudi o letošnjih sadjarskih dnevih v Posavju in kako se s pašno rejo upreti zaraščanju kraške krajine.