Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
Avtor: Avtorice: Jernejka Drolec - redaktorica, Nataša Kuhar, Ingrid Kašca Bucik in Sabrina Mulec
V oddaji Od setve do žetve smo se posvetili namakanju, ki je eno osrednih razvojnih vprašanj v kmetijstvu pri nas. Z dvema odstotkoma namakalnih kmetijskih površin smo na repu držav Evropske unije. Kmetijsko ministrstvo pa ima dovolj denarja za sofinanciranje namakalnih sistemov do konca leta 2027. Pogovarjali smo se tudi z Marjanom Roblekom in Ivanom Lenartom, ki sta med letošnjimi prejemniki priznanja Zadružne zveze Slovenije za trajen prispevek k razvoju zadružništva. Čez približno mesec dni bodo volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice, v zvezi s tem smo izpostavili nekaj pomembnih datumov.
V oddaji Od setve do žetve smo se posvetili namakanju, ki je eno osrednih razvojnih vprašanj v kmetijstvu pri nas. Z dvema odstotkoma namakalnih kmetijskih površin smo na repu držav Evropske unije. Kmetijsko ministrstvo pa ima dovolj denarja za sofinanciranje namakalnih sistemov do konca leta 2027. Pogovarjali smo se tudi z Marjanom Roblekom in Ivanom Lenartom, ki sta med letošnjimi prejemniki priznanja Zadružne zveze Slovenije za trajen prispevek k razvoju zadružništva. Čez približno mesec dni bodo volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice, v zvezi s tem smo izpostavili nekaj pomembnih datumov.
Letos se je vsaj dva tedna prej kot običajno začela trgatev v slovenski Istri, Vipavski dolini, Brdih in tudi na Krasu. Tako po oceni svetovalne službe kot samih vinogradnikov se obeta kakovostno dober letnik, količinsko pa vsaj za četrtino ali tretjino manjši pridelek od večletnega povprečja. Stroka pa opozarja na precejšnje krčenje in preskromno obnovo vinogradov v vseh treh slovenskih vinorodnih okoliših. Namesto potrebnih 470 hektarjev na leto je obnova površin z vinsko trto nekje na polovici. V oddajo se seznanimo s posledicami suše na Primorskem in izvemo kako namakalni sistem Vogršček po več letih težav končno in na veliko zadovoljstvo kmetov deluje nemoteno. Pozanimali smo se tudi, kako je s sanacijo pogorelih gozdnih površin na Krasu.
Letos se je vsaj dva tedna prej kot običajno začela trgatev v slovenski Istri, Vipavski dolini, Brdih in tudi na Krasu. Tako po oceni svetovalne službe kot samih vinogradnikov se obeta kakovostno dober letnik, količinsko pa vsaj za četrtino ali tretjino manjši pridelek od večletnega povprečja. Stroka pa opozarja na precejšnje krčenje in preskromno obnovo vinogradov v vseh treh slovenskih vinorodnih okoliših. Namesto potrebnih 470 hektarjev na leto je obnova površin z vinsko trto nekje na polovici. V oddajo se seznanimo s posledicami suše na Primorskem in izvemo kako namakalni sistem Vogršček po več letih težav končno in na veliko zadovoljstvo kmetov deluje nemoteno. Pozanimali smo se tudi, kako je s sanacijo pogorelih gozdnih površin na Krasu.
Oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili dogajanju na 62. sejmu Agra v Gornji Radgoni. Zadnji teden avgusta se že tradicionalno v tem mestu ob Muri srečajo vsi, ki so kakor koli povezani s kmetijstvom in živilsko industrijo, prireditev pa je zrcalo slovenskih pridelovalcev in predelovalcev hrane. Letos so v ospredju sejma prehranska varnost, vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo, mladi in inovacije ter digitalizacija in umetna inteligenca v kmetijstvu; predvsem slednji smo pozornost namenili v tokratni oddaji.
Oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili dogajanju na 62. sejmu Agra v Gornji Radgoni. Zadnji teden avgusta se že tradicionalno v tem mestu ob Muri srečajo vsi, ki so kakor koli povezani s kmetijstvom in živilsko industrijo, prireditev pa je zrcalo slovenskih pridelovalcev in predelovalcev hrane. Letos so v ospredju sejma prehranska varnost, vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo, mladi in inovacije ter digitalizacija in umetna inteligenca v kmetijstvu; predvsem slednji smo pozornost namenili v tokratni oddaji.
V soboto se v Gornji Radgoni znova odpira sejem Agra, največji kmetijsko-živilski sejem v regiji. V oddaji predstavljamo novosti letošnjega leta. Poudarjamo tudi problematiko zavarovanj v kmetijstvu, kjer celo zavarovalničarji opozarjajo na potrebo po reformiranju zavarovalnega sistema. Na obisku Šenkove domačije, turistične ekološke kmetije iz Zgornjega Jezerskega, se pogovarjamo s Polono Virnik Karničar, ki je vključena v raziskavo Fliara. V njej se sprašujejo, kaj motivira in kaj ovira inovativnost žensk v kmetijstvu.
V soboto se v Gornji Radgoni znova odpira sejem Agra, največji kmetijsko-živilski sejem v regiji. V oddaji predstavljamo novosti letošnjega leta. Poudarjamo tudi problematiko zavarovanj v kmetijstvu, kjer celo zavarovalničarji opozarjajo na potrebo po reformiranju zavarovalnega sistema. Na obisku Šenkove domačije, turistične ekološke kmetije iz Zgornjega Jezerskega, se pogovarjamo s Polono Virnik Karničar, ki je vključena v raziskavo Fliara. V njej se sprašujejo, kaj motivira in kaj ovira inovativnost žensk v kmetijstvu.
V Sloveniji se vsako leto zgodi okrog 200 nesreč s traktorjem in vsaka nesreča lahko močno spremeni usodo kmetije. Na ta problem z ozaveščevalnimi akcijami opozarjajo tudi pri Zvezi podeželske mladine Slovenije. Interregov čezmejni projekt Slovenija Italija - Agrotour plus, v katerega je vključenih 6 partnerjev s slovenske in italijanske strani meje in katerega glavni namen je ohranjanje kraške dediščine, se preveša v drugo polovico. Delavnice, ki jih pripravljajo za vinogradnike, so dobro obiskane. Simpatičen in podjeten mladenič Jakob Slavec iz Trnja pa se je že v otroštvu odločil, da bo kmet in je ustvaril kmetijo praktično iz nič.
V Sloveniji se vsako leto zgodi okrog 200 nesreč s traktorjem in vsaka nesreča lahko močno spremeni usodo kmetije. Na ta problem z ozaveščevalnimi akcijami opozarjajo tudi pri Zvezi podeželske mladine Slovenije. Interregov čezmejni projekt Slovenija Italija - Agrotour plus, v katerega je vključenih 6 partnerjev s slovenske in italijanske strani meje in katerega glavni namen je ohranjanje kraške dediščine, se preveša v drugo polovico. Delavnice, ki jih pripravljajo za vinogradnike, so dobro obiskane. Simpatičen in podjeten mladenič Jakob Slavec iz Trnja pa se je že v otroštvu odločil, da bo kmet in je ustvaril kmetijo praktično iz nič.
Kmetijski inštitut Slovenije skupaj s petimi partnerji iz Slovenije in Italije izvaja različne stopnje namakanja in hlajenja grozdja v treh poskusnih vinogradih v Vipavski dolini in Goriških brdih. Cilj dveletnega evropskega projekta je ugotoviti, koliko sušnega stresa lahko prenesejo trte, za čim boljši pridelek tako grozdja kot vina.
Kmetijski inštitut Slovenije skupaj s petimi partnerji iz Slovenije in Italije izvaja različne stopnje namakanja in hlajenja grozdja v treh poskusnih vinogradih v Vipavski dolini in Goriških brdih. Cilj dveletnega evropskega projekta je ugotoviti, koliko sušnega stresa lahko prenesejo trte, za čim boljši pridelek tako grozdja kot vina.
Hidroponsko gojenje zelenjave se v svetu vse bolj uveljavlja. Za kakšne gojitvene sisteme gre in kaj to pomeni za pridelavo zelenjave, ki je vse bolj omejena zaradi posledic podnebnih sprememb? Predstavljamo tudi primera dobrih praks – odpravili smo se v Slovensko Bistrico in si na vrtu zasebne hiše ogledali, kako uspeva akvaponska greda; bili pa smo tudi v Banuti pri Lendavi, kjer se ponašajo s prvim akvaponskim rastlinjakom pri nas.
Hidroponsko gojenje zelenjave se v svetu vse bolj uveljavlja. Za kakšne gojitvene sisteme gre in kaj to pomeni za pridelavo zelenjave, ki je vse bolj omejena zaradi posledic podnebnih sprememb? Predstavljamo tudi primera dobrih praks – odpravili smo se v Slovensko Bistrico in si na vrtu zasebne hiše ogledali, kako uspeva akvaponska greda; bili pa smo tudi v Banuti pri Lendavi, kjer se ponašajo s prvim akvaponskim rastlinjakom pri nas.
Na vsaki kmetiji lahko slišimo ostre besede ali celo spor. V oddaji tudi o tem, kako jih reševati. Ključ, pravi strokovnjakinja, je pozorno poslušanje in spoštljiva komunikacija. V Žitkovcih v občini Dobrovnik bodo postavili največje rastlinjake v Sloveniji in tudi tako pripomogli k boljši oskrbi z zelenjavo in večji samooskrbi. Na Krasu je v tem letnem času marsikatero polje obarvano vijoličasto, okolica pa diši po sivki. Tako je tudi pri Renčljevih v Povirju pri Sežani, v katerem so v 13 letih ustvarili zavdanja vredno zgodbo. Mlada gospodarja sta našla priložnost v eteričnih oljih in hidrolatih, ki so dišeča in zdrava osnova za izdelavo kozmetike.
Na vsaki kmetiji lahko slišimo ostre besede ali celo spor. V oddaji tudi o tem, kako jih reševati. Ključ, pravi strokovnjakinja, je pozorno poslušanje in spoštljiva komunikacija. V Žitkovcih v občini Dobrovnik bodo postavili največje rastlinjake v Sloveniji in tudi tako pripomogli k boljši oskrbi z zelenjavo in večji samooskrbi. Na Krasu je v tem letnem času marsikatero polje obarvano vijoličasto, okolica pa diši po sivki. Tako je tudi pri Renčljevih v Povirju pri Sežani, v katerem so v 13 letih ustvarili zavdanja vredno zgodbo. Mlada gospodarja sta našla priložnost v eteričnih oljih in hidrolatih, ki so dišeča in zdrava osnova za izdelavo kozmetike.
Ohranjanje biotske pestrosti je za večino kmetov v konvencionalnem intenzivnem kmetovanju slišati kot nekaj zelo omejujočega. Toda koncept permakulturnega upravljanja in trajnostnih zasaditev mešanih vrst rastlin temelji prav na biotski pestrosti. Sožitje z naravo in koriščenje njenih ekosistemskih storitev je možno le, če razumemo, kako narava deluje. Podrobneje o tem, kako zasaditi užiten ekosistem, pa v reportaži iz permakulturne ekološke kmetije v nastajanju v občini Šentilj. V oddaji spremljamo spodbudne rezultate krmljenja čebel z beljakovinsko energetskimi pogačami, ki so se pokazali že na polovici projekta Evropsko inovativnega partnerstva, ki ga vodi Emona razvojni center za prehrano s partnerji.
Ohranjanje biotske pestrosti je za večino kmetov v konvencionalnem intenzivnem kmetovanju slišati kot nekaj zelo omejujočega. Toda koncept permakulturnega upravljanja in trajnostnih zasaditev mešanih vrst rastlin temelji prav na biotski pestrosti. Sožitje z naravo in koriščenje njenih ekosistemskih storitev je možno le, če razumemo, kako narava deluje. Podrobneje o tem, kako zasaditi užiten ekosistem, pa v reportaži iz permakulturne ekološke kmetije v nastajanju v občini Šentilj. V oddaji spremljamo spodbudne rezultate krmljenja čebel z beljakovinsko energetskimi pogačami, ki so se pokazali že na polovici projekta Evropsko inovativnega partnerstva, ki ga vodi Emona razvojni center za prehrano s partnerji.
Trije slovenski in trije italijanski partnerji iščejo načine, kako preprečiti odnašanje ali spiranje površinskih slojev zemlje, prsti in humusa. Zaradi podnebnih sprememb z močnimi nalivi namreč postaja erozija vse bolj pereč problem. V okviru dvoletnega projekta bosta v središču preučevanja Vipavska dolina ter Beneška laguna in območje občine Devin-Nabrežina na italijanski strani. V oddaji pretresamo tudi razmere na področju agrarnih skupnosti. Po treh desetletjih od sprejetja zakona njihovo premoženje še vedno ni v celoti vrnjeno. Obiskali smo tudi prvi nacionalni nasad domačih sort oljk na območju Babičev v slovenski Istri.
Trije slovenski in trije italijanski partnerji iščejo načine, kako preprečiti odnašanje ali spiranje površinskih slojev zemlje, prsti in humusa. Zaradi podnebnih sprememb z močnimi nalivi namreč postaja erozija vse bolj pereč problem. V okviru dvoletnega projekta bosta v središču preučevanja Vipavska dolina ter Beneška laguna in območje občine Devin-Nabrežina na italijanski strani. V oddaji pretresamo tudi razmere na področju agrarnih skupnosti. Po treh desetletjih od sprejetja zakona njihovo premoženje še vedno ni v celoti vrnjeno. Obiskali smo tudi prvi nacionalni nasad domačih sort oljk na območju Babičev v slovenski Istri.
V teh dneh lahko poiščete dva javna razpisa za naložbe v ureditev oziroma postavitev trajnih nasadov. Prvi je težak 6 milijonov evrov, drugi pa 15 milijonov – pri slednjem bo 8 milijonov namenjenih kmetijam, 7 pa pravnim osebam in samostojnim podjetnikom. V oddaji še o kraškem pršutu in teranu, ki sta večna sopotnika, prijatelja ter ambasadorja Krasa in njegove tradicije. Tako v svoji novi knjigi z naslovom Med žlahtnim kraškim pršutom in blagodejnim teranom piše doktor Stanislav Renčelj. Mlad prevzemnik Robert Brožič iz Gornjega Zemona pri Ilirski Bistrici pa je poln novih idej, za katere je navdušil tudi soprogo Saro. Hobi je, kot pravita, prerasel v nekaj veliko večjega, ustvarila sta blagovno znamko Iz gozda.
V teh dneh lahko poiščete dva javna razpisa za naložbe v ureditev oziroma postavitev trajnih nasadov. Prvi je težak 6 milijonov evrov, drugi pa 15 milijonov – pri slednjem bo 8 milijonov namenjenih kmetijam, 7 pa pravnim osebam in samostojnim podjetnikom. V oddaji še o kraškem pršutu in teranu, ki sta večna sopotnika, prijatelja ter ambasadorja Krasa in njegove tradicije. Tako v svoji novi knjigi z naslovom Med žlahtnim kraškim pršutom in blagodejnim teranom piše doktor Stanislav Renčelj. Mlad prevzemnik Robert Brožič iz Gornjega Zemona pri Ilirski Bistrici pa je poln novih idej, za katere je navdušil tudi soprogo Saro. Hobi je, kot pravita, prerasel v nekaj veliko večjega, ustvarila sta blagovno znamko Iz gozda.
V začetku prodajne sezone zelenjave v ospredje postavljamo kaotične in kritične razmere pri prodaji slovenske zelenjave trgovskim mrežam. Letošnjo sezono zaznamujejo zahtevne razmere pridelave, višji stroški in nizke dosežene cene že na začetku sezone. Ob tem pa varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano ugotavlja tudi nezakonita ravnanja. Predstavljamo projekt, ki se ukvarja z inovativnostjo žensk na podeželju in v kmetijstvu in spoznali eno od konkretnih ženskih zgodb. Tovarna olja GEA letos praznuje 120 let delovanja, je pa tudi pomembna proizvajalka štajersko-prekmurskega bučnega olja z zaščiteno geografsko označbo, v oddaji tudi o tem.
V začetku prodajne sezone zelenjave v ospredje postavljamo kaotične in kritične razmere pri prodaji slovenske zelenjave trgovskim mrežam. Letošnjo sezono zaznamujejo zahtevne razmere pridelave, višji stroški in nizke dosežene cene že na začetku sezone. Ob tem pa varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano ugotavlja tudi nezakonita ravnanja. Predstavljamo projekt, ki se ukvarja z inovativnostjo žensk na podeželju in v kmetijstvu in spoznali eno od konkretnih ženskih zgodb. Tovarna olja GEA letos praznuje 120 let delovanja, je pa tudi pomembna proizvajalka štajersko-prekmurskega bučnega olja z zaščiteno geografsko označbo, v oddaji tudi o tem.
V kmetijski oddaji smo izpostavili varno rabo fitofarmacevtskih sredstev in ob tem opozorili na povečanje nedovoljene trgovine prek tujih spletnih portalov pri nas. Ker pa bosta k manjši rabi teh sredstev zagotovo pripomogli tudi robotizacija in digitalizacija v kmetijstvu, smo predstavili tudi nekaj robotskih rešitev, ki bodo postale v tej panogi tudi zaradi pomanjkanja delovne sile v prihodnosti nepogrešljive.
V kmetijski oddaji smo izpostavili varno rabo fitofarmacevtskih sredstev in ob tem opozorili na povečanje nedovoljene trgovine prek tujih spletnih portalov pri nas. Ker pa bosta k manjši rabi teh sredstev zagotovo pripomogli tudi robotizacija in digitalizacija v kmetijstvu, smo predstavili tudi nekaj robotskih rešitev, ki bodo postale v tej panogi tudi zaradi pomanjkanja delovne sile v prihodnosti nepogrešljive.
Zaradi vremenskih razmer in škodljivcev je letošnja letina češenj v Vipavski dolini in Goriških brdih zelo klavrna, običajni pridelek češenj se je tako prepolovil. Pridelovalcem so poleg močnega dežja pridelek zredčili spomladanska sodra in velika temperaturna nihanja ozračja. Deževje je povzročilo pokanje in gnitje plodov. Vse te težave pa niso preprečile festivala briške češnje na Dobrovem, v Medani in Kojskem. V oddaji namenjamo pozornost še avtohtoni ovci, belokranjski pramenki, navzoči smo bili tudi na razglasitvi volilnih rezultatov Zadružne zveze Slovenije.
Zaradi vremenskih razmer in škodljivcev je letošnja letina češenj v Vipavski dolini in Goriških brdih zelo klavrna, običajni pridelek češenj se je tako prepolovil. Pridelovalcem so poleg močnega dežja pridelek zredčili spomladanska sodra in velika temperaturna nihanja ozračja. Deževje je povzročilo pokanje in gnitje plodov. Vse te težave pa niso preprečile festivala briške češnje na Dobrovem, v Medani in Kojskem. V oddaji namenjamo pozornost še avtohtoni ovci, belokranjski pramenki, navzoči smo bili tudi na razglasitvi volilnih rezultatov Zadružne zveze Slovenije.
Letos mineva 20 let našega članstva v Evropski uniji. V oddaji tudi o tem, kakšen napredek ali morda nazadovanje je v tem času doživelo naše kmetijstvo. Mejice - pasove grmičevja in dreves, med katere se rada primešajo še zelišča in druge rastline, ponavadi najdemo na mejah kmetijskih zemljišč in ob vodotokih. Imajo zelo pomembno vlogo in so polne življenja, vendar pa se vse preveč lastnikov parcel tega ne zaveda in jih uničuje. V oddaji o ozaveščanju o njihovem pomenu in tudi o ozaveščanju o pomenu zdrave lokalno pridelane hrane in zdravega življenjskega sloga. Projekt Po poti zdravja so pripravili in izpeljali v Bolnišnici Sežana v sodelovanju z lokalnimi partnerji.
Letos mineva 20 let našega članstva v Evropski uniji. V oddaji tudi o tem, kakšen napredek ali morda nazadovanje je v tem času doživelo naše kmetijstvo. Mejice - pasove grmičevja in dreves, med katere se rada primešajo še zelišča in druge rastline, ponavadi najdemo na mejah kmetijskih zemljišč in ob vodotokih. Imajo zelo pomembno vlogo in so polne življenja, vendar pa se vse preveč lastnikov parcel tega ne zaveda in jih uničuje. V oddaji o ozaveščanju o njihovem pomenu in tudi o ozaveščanju o pomenu zdrave lokalno pridelane hrane in zdravega življenjskega sloga. Projekt Po poti zdravja so pripravili in izpeljali v Bolnišnici Sežana v sodelovanju z lokalnimi partnerji.
Slovenija je že več kot 30 let članica mednarodne organizacije ICAR. Prejšnji teden pa je vnovič gostila kongres ICAR in Interbull, ki sta s svojimi standardi na področju selekcije in nadzora ključni za napredek v govedoreji in reji drobnice. V oddaji Od setve do žetve izvemo, kako pomembno je njihovo delo za dobre poslovne in okoljske rezultate kmetij. Ob izteku tedna parkov pozornost namenjamo tudi možnostim in priložnostim kmetovanja v zaščitenih območjih. Predstavniki različnih parkov so izkušnje izmenjali pred dnevi v Beli krajini. Predstavljamo tudi novo, te dni odprto zadružno Trgovino pri Zmaju na osrednji ljubljanski tržnici. Gre za prvi skupni zadružni prodajno-promocijski prostor za predstavitev ponudbe zadrug iz vse Slovenije.
Slovenija je že več kot 30 let članica mednarodne organizacije ICAR. Prejšnji teden pa je vnovič gostila kongres ICAR in Interbull, ki sta s svojimi standardi na področju selekcije in nadzora ključni za napredek v govedoreji in reji drobnice. V oddaji Od setve do žetve izvemo, kako pomembno je njihovo delo za dobre poslovne in okoljske rezultate kmetij. Ob izteku tedna parkov pozornost namenjamo tudi možnostim in priložnostim kmetovanja v zaščitenih območjih. Predstavniki različnih parkov so izkušnje izmenjali pred dnevi v Beli krajini. Predstavljamo tudi novo, te dni odprto zadružno Trgovino pri Zmaju na osrednji ljubljanski tržnici. Gre za prvi skupni zadružni prodajno-promocijski prostor za predstavitev ponudbe zadrug iz vse Slovenije.
V oddaji Od setve do žetve smo se ustavili na Ptuju, kjer ta konec tedna diši po domačih dobrotah, kajti v Minoritskem samostanu se je odvijal tradicionalni, 35-ti Festival dobrot slovenskih kmetij. Strokovne komisije so sredi tedna ocenile še zadnje od 900 izdelkov, poslanih na ocenjevanje; nagrajeni izdelki pa so bili po nekaj letih premora znova razstavljeni. Kaj ta ocenjevanja pomenijo za promocijo kmetij, kako znajo unovčiti priznanja in kako inovativni morajo biti, da prepričajo potrošnika, smo slišali v kmetijski oddaji.
V oddaji Od setve do žetve smo se ustavili na Ptuju, kjer ta konec tedna diši po domačih dobrotah, kajti v Minoritskem samostanu se je odvijal tradicionalni, 35-ti Festival dobrot slovenskih kmetij. Strokovne komisije so sredi tedna ocenile še zadnje od 900 izdelkov, poslanih na ocenjevanje; nagrajeni izdelki pa so bili po nekaj letih premora znova razstavljeni. Kaj ta ocenjevanja pomenijo za promocijo kmetij, kako znajo unovčiti priznanja in kako inovativni morajo biti, da prepričajo potrošnika, smo slišali v kmetijski oddaji.
Uporaba digitalnih tehnologij je v slovenskem kmetijstvu na razmeroma nizki ravni, ugotavljajo na fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Zato so v svojem Laboratoriju za telekomunikacije razvili rešitve, s katerimi ob pomoči senzorike oziroma občutljivih elektronskih naprav predčasno odkrivajo bolezni ali druge škodljive posledice v vinogradih. To je projekt »pametnega vinograda«, ki se po treh letih končuje, v njem pa je sodelovalo sedem vinogradnikov iz Primorske in Štajerske. Podrobnosti in pomen teh rešitev, ne samo za vinogradništvo, ampak za kmetijstvo na splošno, predstavljamo v tokratni oddaji. Odpravili smo se še v vasico Pedrovo na robu Krasa nad braniško dolino, v kateri biolog in ekonomist redita stoglavo čredo ovac in koz slovenskih avtohtonih pasem. Za konec pa smo v Apačah obiskali tamkajšnjega katoliškega duhovnika, ki je aktualni »najskrbnik« gozda v Pomurju.
Uporaba digitalnih tehnologij je v slovenskem kmetijstvu na razmeroma nizki ravni, ugotavljajo na fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Zato so v svojem Laboratoriju za telekomunikacije razvili rešitve, s katerimi ob pomoči senzorike oziroma občutljivih elektronskih naprav predčasno odkrivajo bolezni ali druge škodljive posledice v vinogradih. To je projekt »pametnega vinograda«, ki se po treh letih končuje, v njem pa je sodelovalo sedem vinogradnikov iz Primorske in Štajerske. Podrobnosti in pomen teh rešitev, ne samo za vinogradništvo, ampak za kmetijstvo na splošno, predstavljamo v tokratni oddaji. Odpravili smo se še v vasico Pedrovo na robu Krasa nad braniško dolino, v kateri biolog in ekonomist redita stoglavo čredo ovac in koz slovenskih avtohtonih pasem. Za konec pa smo v Apačah obiskali tamkajšnjega katoliškega duhovnika, ki je aktualni »najskrbnik« gozda v Pomurju.
S pomladjo se je začela sezona klopov. Ti ne ogrožajo le ljudi, temveč tudi živali, saj prenašajo številne nevarne bolezni. O preventivi in zdravljenju smo se pogovarjali z dr. veterinarske medicine Mihaelo Bizjak. V Parku Škocjanske jame so pripeljali h koncu še enega od projektov, namenjenih obnovi in ohranjanju travišč in mokrišč, kjer živijo različne avtohtone rastlinske in živalske vrste. Izkrčili so skoraj 40 hektarov gozda na Vremščici in površine namenili paši, obnavljali pa so tudi travnike in kale. Aljoša Kirn pa na ranču Solne nad Ilirsko Bistrico goji industrijsko konopljo in jo pošilja v tujino na predelavo v zdravilne pripravke. Glede na vse predpise in zahteve je to opravilo pri nas vse prej kot enostavno, na to pot pa ga je popeljala bolezen njemu drage osebe.
S pomladjo se je začela sezona klopov. Ti ne ogrožajo le ljudi, temveč tudi živali, saj prenašajo številne nevarne bolezni. O preventivi in zdravljenju smo se pogovarjali z dr. veterinarske medicine Mihaelo Bizjak. V Parku Škocjanske jame so pripeljali h koncu še enega od projektov, namenjenih obnovi in ohranjanju travišč in mokrišč, kjer živijo različne avtohtone rastlinske in živalske vrste. Izkrčili so skoraj 40 hektarov gozda na Vremščici in površine namenili paši, obnavljali pa so tudi travnike in kale. Aljoša Kirn pa na ranču Solne nad Ilirsko Bistrico goji industrijsko konopljo in jo pošilja v tujino na predelavo v zdravilne pripravke. Glede na vse predpise in zahteve je to opravilo pri nas vse prej kot enostavno, na to pot pa ga je popeljala bolezen njemu drage osebe.
Pozeba, ki tudi letos ni prizanesla kmetijstvu, je postala stalnica. O tem, kako so v najbolj kritičnih dneh reševali svoj pridelek, smo se pozanimali na eni od dolenjskih kmetij. Pridelovalci pa bi v prihodnje potrebovali tudi učinkovitejše ukrepe, ki bi jih podprla država. Govorili smo tudi o zakonodaji, ki se pripravlja na evropski ravni, glede proizvodnje in rabe rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Te so lahko koristne, prinašajo pa tudi nekatere pasti. Predstavili smo tudi prvi rezultatsko usmerjen ukrep, namenjen ohranjanju suhih travnikov, izvajati naj bi se začel prihodnje leto. Ključno pri tem je, da se kmetje naučijo spremljati stanje travišč in da se vzdrževanje ali izboljševanje zaščitenih habitatov tudi pošteno ovrednoti.
Pozeba, ki tudi letos ni prizanesla kmetijstvu, je postala stalnica. O tem, kako so v najbolj kritičnih dneh reševali svoj pridelek, smo se pozanimali na eni od dolenjskih kmetij. Pridelovalci pa bi v prihodnje potrebovali tudi učinkovitejše ukrepe, ki bi jih podprla država. Govorili smo tudi o zakonodaji, ki se pripravlja na evropski ravni, glede proizvodnje in rabe rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Te so lahko koristne, prinašajo pa tudi nekatere pasti. Predstavili smo tudi prvi rezultatsko usmerjen ukrep, namenjen ohranjanju suhih travnikov, izvajati naj bi se začel prihodnje leto. Ključno pri tem je, da se kmetje naučijo spremljati stanje travišč in da se vzdrževanje ali izboljševanje zaščitenih habitatov tudi pošteno ovrednoti.
V oddaji Od setve do žetve smo najprej preverili, kako posluje ptujska Mlekarska zadruga; ta se je na slovenskem trgu dobro uveljavila, opažajo pa, da število živinorejskih kmetij upada. Obiskali smo tudi turistične kmetije – te so ta teden na široko odprle vrata – in se pozanimali, kako zahtevni so obiskovalci. Bili smo še na Festivalu zelišč, tokrat v Novem mestu; želja organizatorjev je odgovorno in ozaveščeno nabiralništvo.
V oddaji Od setve do žetve smo najprej preverili, kako posluje ptujska Mlekarska zadruga; ta se je na slovenskem trgu dobro uveljavila, opažajo pa, da število živinorejskih kmetij upada. Obiskali smo tudi turistične kmetije – te so ta teden na široko odprle vrata – in se pozanimali, kako zahtevni so obiskovalci. Bili smo še na Festivalu zelišč, tokrat v Novem mestu; želja organizatorjev je odgovorno in ozaveščeno nabiralništvo.
V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorili o letošnji kampanji vnosa zbirnih vlog za ukrepe skupne kmetijske politike. Za namakanje Vanganelske doline v Slovenski Istri je dovolj vode in zanimanja, zatika pa se pri pripravi projektne dokumentacije. Bili smo tudi v domu upokojencev v Postojni. V okviru projekta Kmetija kot terapevtski prostor so stanovalce prijetno presenetili z obiskom koz in kokoši. Oddajo pripravlja Karin Zorn Čebokli.
V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorili o letošnji kampanji vnosa zbirnih vlog za ukrepe skupne kmetijske politike. Za namakanje Vanganelske doline v Slovenski Istri je dovolj vode in zanimanja, zatika pa se pri pripravi projektne dokumentacije. Bili smo tudi v domu upokojencev v Postojni. V okviru projekta Kmetija kot terapevtski prostor so stanovalce prijetno presenetili z obiskom koz in kokoši. Oddajo pripravlja Karin Zorn Čebokli.
Kmetijski ministri so pred kratkim potrdili ukrepe Evropske komisije za čim hitrejšo razbremenitev kmetov, kar so ti v različnih evropskih državah zahtevali tudi s protesti. Da bodo politiki morali bolj ceniti in upoštevati pridelovalce hrane, pa so na nedavnem pogovoru na Tišini poudarili tudi predstavniki pomurskega kmetijstva. Občina Brežice je obnovila enega najstarejših namakalnih sistemov v Posavju - v Arnovem selu. Nov, tehnološko posodobljen sistem bo zdaj tudi daljinsko voden, pridelovalcem pa bodo na voljo boljši pogoji stabilnejšo pridelavo sadja in zelenjave. Kmetije pa lahko najdejo priložnost za razvoj tudi v ponudbi za osebe s posebnimi potrebami in za starejše.
Kmetijski ministri so pred kratkim potrdili ukrepe Evropske komisije za čim hitrejšo razbremenitev kmetov, kar so ti v različnih evropskih državah zahtevali tudi s protesti. Da bodo politiki morali bolj ceniti in upoštevati pridelovalce hrane, pa so na nedavnem pogovoru na Tišini poudarili tudi predstavniki pomurskega kmetijstva. Občina Brežice je obnovila enega najstarejših namakalnih sistemov v Posavju - v Arnovem selu. Nov, tehnološko posodobljen sistem bo zdaj tudi daljinsko voden, pridelovalcem pa bodo na voljo boljši pogoji stabilnejšo pridelavo sadja in zelenjave. Kmetije pa lahko najdejo priložnost za razvoj tudi v ponudbi za osebe s posebnimi potrebami in za starejše.
Oddajo Od setve do žetve na praznik velike noči začenjamo s predstavitvijo sodelovanja Aktiva žensk Loka pri Zidanem mostu s tamkajšnjo župnijo. Že pred današnjim praznikom so skupaj pripravili razstavo pirhov. Za ohranjanje tradicije na podeželju so pretežno zaslužne kmečke ženske, seznanijo nas s posebnostmi velikonočne pojedine na njihovem območju. Na obisku kmetije pri Kozini spoznamo inovativnega mladega kmeta Domna Benčino. Domislil se je svojevrstnega koncepta financiranja proizvodnje, in sicer Birtovi kmečki skladi. Model je prenosljiv tudi na druge kmetije. Predstavniki kmetijskih gospodarstev pa predstavljajo izkušnje z ohranitvenim kmetijstvom, z izrazitim poudarkom na ohranjanju tal. Gonilna sila širjenja tega načina kmetovanja je Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo.
Oddajo Od setve do žetve na praznik velike noči začenjamo s predstavitvijo sodelovanja Aktiva žensk Loka pri Zidanem mostu s tamkajšnjo župnijo. Že pred današnjim praznikom so skupaj pripravili razstavo pirhov. Za ohranjanje tradicije na podeželju so pretežno zaslužne kmečke ženske, seznanijo nas s posebnostmi velikonočne pojedine na njihovem območju. Na obisku kmetije pri Kozini spoznamo inovativnega mladega kmeta Domna Benčino. Domislil se je svojevrstnega koncepta financiranja proizvodnje, in sicer Birtovi kmečki skladi. Model je prenosljiv tudi na druge kmetije. Predstavniki kmetijskih gospodarstev pa predstavljajo izkušnje z ohranitvenim kmetijstvom, z izrazitim poudarkom na ohranjanju tal. Gonilna sila širjenja tega načina kmetovanja je Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo.
V oddaji Od setve do žetve smo preverili, zakaj so se kmetijske organizacije odločile odpovedati torkov protest; kot je znano, nove zahteve, omejitve in obremenitve stiskajo slovenske kmete tako zelo, da dejavnost opuščajo. Potem smo govorili o prednostih in slabostih pridelave mesa iz izvornih celic, pogledali pa smo tudi v domače semenske knjižnice. Da bi ohranili vsaj del semen, so se pri nas v zadnjih letih oblikovale iniciative izmenjave, eno takih so pripravili v Spuhlji pri Ptuju.
V oddaji Od setve do žetve smo preverili, zakaj so se kmetijske organizacije odločile odpovedati torkov protest; kot je znano, nove zahteve, omejitve in obremenitve stiskajo slovenske kmete tako zelo, da dejavnost opuščajo. Potem smo govorili o prednostih in slabostih pridelave mesa iz izvornih celic, pogledali pa smo tudi v domače semenske knjižnice. Da bi ohranili vsaj del semen, so se pri nas v zadnjih letih oblikovale iniciative izmenjave, eno takih so pripravili v Spuhlji pri Ptuju.
Med 26-imi kmetijskimi pridelki in živili, ki so zaščiteni pri Evropski komisiji, je tudi kraški med. Podobno kot na primer nanoški sir ali piranska sol ima zaščiteno označbo izvora, območje pridobivanja pa je 750 kvadratnih kilometrov Krasa med Obrovom, Senožečami in Brestovico. Pred kratkim so se v javnosti pojavili namigi, da kraški čebelarji z blagovno znamko kraški med tržijo tudi druge vrste medu. Preverili smo, ali te navedbe držijo. Navsezadnje znamko kraški med toči 15 čebelarjev, ki so registrirani pri kmetijskem ministrstvu. Ukvarjamo se tudi z izzivi in vizijo vinogradništva in vinarstva, ki bi čim najbolje vključevala potrebe, želje in pričakovanja kmetov. Je pa ta panoga, podobno kot kmetijstvo na splošno, pod vse hujšim udarom podnebnih sprememb. Kako naj se vinogradniki in vinarji odzovejo nanje, smo se pozanimali v tokratni oddaji.
Med 26-imi kmetijskimi pridelki in živili, ki so zaščiteni pri Evropski komisiji, je tudi kraški med. Podobno kot na primer nanoški sir ali piranska sol ima zaščiteno označbo izvora, območje pridobivanja pa je 750 kvadratnih kilometrov Krasa med Obrovom, Senožečami in Brestovico. Pred kratkim so se v javnosti pojavili namigi, da kraški čebelarji z blagovno znamko kraški med tržijo tudi druge vrste medu. Preverili smo, ali te navedbe držijo. Navsezadnje znamko kraški med toči 15 čebelarjev, ki so registrirani pri kmetijskem ministrstvu. Ukvarjamo se tudi z izzivi in vizijo vinogradništva in vinarstva, ki bi čim najbolje vključevala potrebe, želje in pričakovanja kmetov. Je pa ta panoga, podobno kot kmetijstvo na splošno, pod vse hujšim udarom podnebnih sprememb. Kako naj se vinogradniki in vinarji odzovejo nanje, smo se pozanimali v tokratni oddaji.
Predstavljamo dva pomembna razpisa za spodbudo prenosa kmetij na mlajše generacije. V javnem razpisu za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov je temu namenjenih krepkih 16 mio evrov. Več kot 3 mio evrov nepovratnih sredstev pa je razpisanih za medgeneracijski prenos znanja.Na mlade kmete stavijo tudi nekatere občine, med njimi je občina Brežice, kjer so na kmetijskem forumu posebno pozornost namenili izzivom in priložnostim mladih na podeželju. Osvetljujemo tudi rezultate projekta TERA, ki se je med drugim ukvarjal z iskanjem ravnovesja med delom, prostim časom in počitkom na podeželju. Projektni partnerji so naredili premik v razumevanju enakosti spolov in pridobili nove kompetence na tem področju.
Predstavljamo dva pomembna razpisa za spodbudo prenosa kmetij na mlajše generacije. V javnem razpisu za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov je temu namenjenih krepkih 16 mio evrov. Več kot 3 mio evrov nepovratnih sredstev pa je razpisanih za medgeneracijski prenos znanja.Na mlade kmete stavijo tudi nekatere občine, med njimi je občina Brežice, kjer so na kmetijskem forumu posebno pozornost namenili izzivom in priložnostim mladih na podeželju. Osvetljujemo tudi rezultate projekta TERA, ki se je med drugim ukvarjal z iskanjem ravnovesja med delom, prostim časom in počitkom na podeželju. Projektni partnerji so naredili premik v razumevanju enakosti spolov in pridobili nove kompetence na tem področju.
Slovenski regionalno razvojni sklad je letos prvič objavil težko pričakovani razpis imenovan AGRO FINANČNI INSTRUMENTI MLADI. Gre za izredno ugodna posojila izključno za mlade kmete, ki investirajo v razvoj kmetije. Vlogo za pridobitev povratnih sredstev v višini do enega milijona evrov je mogoče oddati do 17.maja. Tri leta po združitvi uspešne trebanjske in zadolžene novomeške kmetijske zadruge se je poteza izkazala za pametno, saj združeni poslujejo dobro. Tujerodna invazivna vrsta - marmorirana smrdljivka povzroča veliko škodo v sadjarstvu. Napadeni plod je tržno neustrezen, moteča je v urbanih okoljih, prezimuje pa kar v hišah. Od prvega pojava pred sedmimi leti v Šempetru pri Novi Gorici se je ta škodljivec razširil po vsej državi.
Slovenski regionalno razvojni sklad je letos prvič objavil težko pričakovani razpis imenovan AGRO FINANČNI INSTRUMENTI MLADI. Gre za izredno ugodna posojila izključno za mlade kmete, ki investirajo v razvoj kmetije. Vlogo za pridobitev povratnih sredstev v višini do enega milijona evrov je mogoče oddati do 17.maja. Tri leta po združitvi uspešne trebanjske in zadolžene novomeške kmetijske zadruge se je poteza izkazala za pametno, saj združeni poslujejo dobro. Tujerodna invazivna vrsta - marmorirana smrdljivka povzroča veliko škodo v sadjarstvu. Napadeni plod je tržno neustrezen, moteča je v urbanih okoljih, prezimuje pa kar v hišah. Od prvega pojava pred sedmimi leti v Šempetru pri Novi Gorici se je ta škodljivec razširil po vsej državi.
V oddaji Od setve do žetve smo se najprej ustavili pri dveh zanimivih projektih, ki ju kot vodilni partner koordinira Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor – prvi je slovenska ekološka kurkuma, drugi pa mikrozelenjava. Ob vse večjem poudarjanju lokalne pridelave in naraščajočem povpraševanju po kurkumi in mikrozelenjavi s projektom v okviru razvoja podeželja spodbujajo njuno pridelavo. Spomnili pa smo še na pridelavo slovenskega ingverja in se pogovarjali s predsednico Društva kmečkih žena Turnišče Marijo Ščap.
V oddaji Od setve do žetve smo se najprej ustavili pri dveh zanimivih projektih, ki ju kot vodilni partner koordinira Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor – prvi je slovenska ekološka kurkuma, drugi pa mikrozelenjava. Ob vse večjem poudarjanju lokalne pridelave in naraščajočem povpraševanju po kurkumi in mikrozelenjavi s projektom v okviru razvoja podeželja spodbujajo njuno pridelavo. Spomnili pa smo še na pridelavo slovenskega ingverja in se pogovarjali s predsednico Društva kmečkih žena Turnišče Marijo Ščap.
Vinogradniki, ki so morali izkrčiti svoje vinograde zaradi zlate trsne rumenice, lahko oddajo vlogo in izjavo ter tudi opravijo prestrukturiranje do 15. junija letos. Preostali pa morajo po oddani vlogi začeti prestrukturiranje v novem vinskem letu po 1. avgustu. Za vinogradnike je ta ukrep zelo dobrodošel. V oddaji tudi o letošnjih sadjarskih dnevih v Posavju in kako se s pašno rejo upreti zaraščanju kraške krajine.
Vinogradniki, ki so morali izkrčiti svoje vinograde zaradi zlate trsne rumenice, lahko oddajo vlogo in izjavo ter tudi opravijo prestrukturiranje do 15. junija letos. Preostali pa morajo po oddani vlogi začeti prestrukturiranje v novem vinskem letu po 1. avgustu. Za vinogradnike je ta ukrep zelo dobrodošel. V oddaji tudi o letošnjih sadjarskih dnevih v Posavju in kako se s pašno rejo upreti zaraščanju kraške krajine.
Te dni mineva 10 let od katastrofalnega žledoloma na Postojnskem in širšem območju Notranjske. Kako uspešna je bila sanacija? Katere drevesne vrste so se izkazale za najboljše na prizadetih obočjih? Na Goriškem pa v teh dneh marsikje jedo solkanski regovt. Postopek pridelave je vse prej kot enostaven, zato so temu primerne tudi cene. Razveseljive novice pa prihajajo iz vasice Pedrovo. Polovica je leži na kraškem, polovica pa na flišnem območju. V po 2. svetovni vojni skorja izpraznjeno naselje se namreč vrača življenje. Tam oživljata kmetijo biolog Borut Kokalj in ekonomist Tom Ločniškar, ki je v želji, da bi se čimbolj posvečal avtohtonim pasmam drobnice, pustil službo in postal kmetovalec.
Te dni mineva 10 let od katastrofalnega žledoloma na Postojnskem in širšem območju Notranjske. Kako uspešna je bila sanacija? Katere drevesne vrste so se izkazale za najboljše na prizadetih obočjih? Na Goriškem pa v teh dneh marsikje jedo solkanski regovt. Postopek pridelave je vse prej kot enostaven, zato so temu primerne tudi cene. Razveseljive novice pa prihajajo iz vasice Pedrovo. Polovica je leži na kraškem, polovica pa na flišnem območju. V po 2. svetovni vojni skorja izpraznjeno naselje se namreč vrača življenje. Tam oživljata kmetijo biolog Borut Kokalj in ekonomist Tom Ločniškar, ki je v želji, da bi se čimbolj posvečal avtohtonim pasmam drobnice, pustil službo in postal kmetovalec.
V prvi februarski oddaji Od setve do žetve smo izpostavili zeleno, varno in digitalno kmetijstvo, nato pa smo se pozanimali, kako je s pridelavo sladkorne pese, potem ko je ta po odpravi evropskih kvot v Sloveniji znova dovoljena. Ali je prav industrijska konoplja na podnebne spremembe prilagodljiva rastlina, ki bi jo veljalo pridelovati v večjem obsegu? Tudi o tem smo govorili v tej oddaji.
V prvi februarski oddaji Od setve do žetve smo izpostavili zeleno, varno in digitalno kmetijstvo, nato pa smo se pozanimali, kako je s pridelavo sladkorne pese, potem ko je ta po odpravi evropskih kvot v Sloveniji znova dovoljena. Ali je prav industrijska konoplja na podnebne spremembe prilagodljiva rastlina, ki bi jo veljalo pridelovati v večjem obsegu? Tudi o tem smo govorili v tej oddaji.
Čas negotovosti, v katerem smo, kliče po povezovanju in soustvarjanju stabilnejše prihodnosti. V tujini kmetje ne nastopajo sami na trgu, ampak povezani, tako zmanjšajo stroške in so odpornejši na krize. V oddaji predstavljamo enega od uveljavljenih poslovnih zadružnih modelov pri nas, ko kmete povezuje mlekarna. Govorimo o mlekarni Celeia, ki je v skoraj 100% lastništvu kmetov zadružnikov. Spoznamo trajnostni model v Španiji -specilizirano ovčerejsko kooperativo, ki gradi na močni blagovni znamki z zaščiteno geografsko označbo. Na pot pa pospremimo tudi povezovanje ekoloških kmetov iz Pomurja v društvu in v zadrugi.
Čas negotovosti, v katerem smo, kliče po povezovanju in soustvarjanju stabilnejše prihodnosti. V tujini kmetje ne nastopajo sami na trgu, ampak povezani, tako zmanjšajo stroške in so odpornejši na krize. V oddaji predstavljamo enega od uveljavljenih poslovnih zadružnih modelov pri nas, ko kmete povezuje mlekarna. Govorimo o mlekarni Celeia, ki je v skoraj 100% lastništvu kmetov zadružnikov. Spoznamo trajnostni model v Španiji -specilizirano ovčerejsko kooperativo, ki gradi na močni blagovni znamki z zaščiteno geografsko označbo. Na pot pa pospremimo tudi povezovanje ekoloških kmetov iz Pomurja v društvu in v zadrugi.
Slovensko sadjarstvo je v zadnjem obdobju zaradi naravnih ujm na eni strani in gospodarskih razmer na drugi v nezavidljivem ali že kar kriznem položaju. To se kaže v upadu pridelave, slabši kakovosti in izgubljanju konkurenčnosti, so med drugim opozorili na mednarodnem sadjarskem kongresu, ki je bil med tednom v Krškem. Težave in izzivi zaradi podnebnih sprememb, načinov pridelave, zelenega prehoda in digitalizacije so lahko tudi priložnosti tako za sadjarje kot državo, smo še slišali na tem strokovnem srečanju. Prvi razpisi v okviru strateškega načrta za trajne nasade se obetajo v aprilu. Mesec prej pa bo uradno in pod pokroviteljstvom Društva rejcev drobnice Idrija - Cerkno ob rokodelski zaživela tudi kulinarična sekcija. Njen namen je obuditi stara znanja o uporabi mesa drobnice in pripravi tradicionalne bakalce. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, pa se seznanimo tudi z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora pri uporabi oljčnih tropin.
Slovensko sadjarstvo je v zadnjem obdobju zaradi naravnih ujm na eni strani in gospodarskih razmer na drugi v nezavidljivem ali že kar kriznem položaju. To se kaže v upadu pridelave, slabši kakovosti in izgubljanju konkurenčnosti, so med drugim opozorili na mednarodnem sadjarskem kongresu, ki je bil med tednom v Krškem. Težave in izzivi zaradi podnebnih sprememb, načinov pridelave, zelenega prehoda in digitalizacije so lahko tudi priložnosti tako za sadjarje kot državo, smo še slišali na tem strokovnem srečanju. Prvi razpisi v okviru strateškega načrta za trajne nasade se obetajo v aprilu. Mesec prej pa bo uradno in pod pokroviteljstvom Društva rejcev drobnice Idrija - Cerkno ob rokodelski zaživela tudi kulinarična sekcija. Njen namen je obuditi stara znanja o uporabi mesa drobnice in pripravi tradicionalne bakalce. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, pa se seznanimo tudi z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora pri uporabi oljčnih tropin.
Leto 2023 je bilo v vseh pogledih težko. Tako zaradi vremenskih ujm kot zaradi uvajanja novih ukrepov Skupne kmetijske politike, ugotavljajo na Kmetijsko gozdarski zbornici. A glede na napovedi bo tudi letošnje polno izzivov. Občina Ilirska Bistrica bi rada uredila predelovalnico, v kateri bi lahko občani, pa tudi ostali uporabniki s širšega območja, predelovali svoje kmetijske pridelke – predvsem sadje in zelenjavo, pa tudi zelišča. Trenutno z anketo ugotavljajo, koliko je za to zanimanja. Društvo Antonovanje na Kogu pa ob godu sv. Antona Puščavnika že skoraj poldrugo desetletje pripravlja "čurkarijado" in pokušino čurk. V oddaji tudi o kolinah in o tem, kaj čurke sploh so.
Leto 2023 je bilo v vseh pogledih težko. Tako zaradi vremenskih ujm kot zaradi uvajanja novih ukrepov Skupne kmetijske politike, ugotavljajo na Kmetijsko gozdarski zbornici. A glede na napovedi bo tudi letošnje polno izzivov. Občina Ilirska Bistrica bi rada uredila predelovalnico, v kateri bi lahko občani, pa tudi ostali uporabniki s širšega območja, predelovali svoje kmetijske pridelke – predvsem sadje in zelenjavo, pa tudi zelišča. Trenutno z anketo ugotavljajo, koliko je za to zanimanja. Društvo Antonovanje na Kogu pa ob godu sv. Antona Puščavnika že skoraj poldrugo desetletje pripravlja "čurkarijado" in pokušino čurk. V oddaji tudi o kolinah in o tem, kaj čurke sploh so.
Oddaja Od setve do žetve prinaša dva poudarka, to sta uporaba umetne inteligence v kmetijstvu in projekcije podnebnih sprememb. Predstavljamo prve pozitivne učinke pri uporabi umetne inteligence v kmetijski zadrugi Šaleška dolina. Predpogoj za to sta urejen zajem in digitalizacija podatkov. Seznanjamo se s skrb vzbujajočimi podnebnimi projekcijami ter možnimi rešitvami za zmanjšano tveganje pridelave. Med njimi so investicije v zaprte sisteme in v moderne tehnologije. Podnebne spremembe upoštevajo tudi novi gozdnogospodarski in lovskopravljavski načrti do leta 2030.
Oddaja Od setve do žetve prinaša dva poudarka, to sta uporaba umetne inteligence v kmetijstvu in projekcije podnebnih sprememb. Predstavljamo prve pozitivne učinke pri uporabi umetne inteligence v kmetijski zadrugi Šaleška dolina. Predpogoj za to sta urejen zajem in digitalizacija podatkov. Seznanjamo se s skrb vzbujajočimi podnebnimi projekcijami ter možnimi rešitvami za zmanjšano tveganje pridelave. Med njimi so investicije v zaprte sisteme in v moderne tehnologije. Podnebne spremembe upoštevajo tudi novi gozdnogospodarski in lovskopravljavski načrti do leta 2030.
V silvestrski oddaji Od setve do žetve smo nanizali kratke pogovore s kmetovalci in strokovnjaki z različnih koncev naše dežele, in sicer smo se ozrli na leto 2023 in poudarili pričakovanja za novo leto. Ker prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe pri nas v zadnjem desetletju ni bilo sistematično, nam narava izstavlja vse višje račune. Tako je bilo tudi v letu 2023, ko je ekstremno vreme številnim kmetom zdesetkalo pridelek. A kot smo slišali, ima delo v kmetijstvu tudi svetlejšo plat.
V silvestrski oddaji Od setve do žetve smo nanizali kratke pogovore s kmetovalci in strokovnjaki z različnih koncev naše dežele, in sicer smo se ozrli na leto 2023 in poudarili pričakovanja za novo leto. Ker prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe pri nas v zadnjem desetletju ni bilo sistematično, nam narava izstavlja vse višje račune. Tako je bilo tudi v letu 2023, ko je ekstremno vreme številnim kmetom zdesetkalo pridelek. A kot smo slišali, ima delo v kmetijstvu tudi svetlejšo plat.
Sredi uresničevanja sanacijskega načrta in velike vneme pogozdovanja goriškega Krasa po lanskem uničujočem požaru, v Parku Škocjanske jame menijo, da pogozdovanje Krasa nasploh ni dobro. Travišča namreč pospešeno izginjajo, saj je njihov delež samo še 19 od vsaj 42-ih odstotkov, ki so potrebni za ohranitev biotske pestrosti. Pogozdovanje to samo še poslabšuje, so še prepričani v nedrjih klasičnega krasa. Iz Zavoda za gozdove odgovarjajo, da si je s pogozdovanjem narava opomogla in na kamnito kraško goličavo vrnila prst. Vsaka stran - tudi s sklicevanjem na zakonodajo - zagovarja svoj prav, prvi izziv, da poiščeta skupni jezik in strategijo pa je lahko 600 hektarjev nekdanjih kmetijskih površin na pogorelem goriškem Krasu. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, se seznanjamo še z rezultati odkrivanja podeželske dediščine skozi raziskovanje tipičnih lastnosti vin. V Ložah pri Vipavi pa smo obiskali vinarja letošnjega leta.
Sredi uresničevanja sanacijskega načrta in velike vneme pogozdovanja goriškega Krasa po lanskem uničujočem požaru, v Parku Škocjanske jame menijo, da pogozdovanje Krasa nasploh ni dobro. Travišča namreč pospešeno izginjajo, saj je njihov delež samo še 19 od vsaj 42-ih odstotkov, ki so potrebni za ohranitev biotske pestrosti. Pogozdovanje to samo še poslabšuje, so še prepričani v nedrjih klasičnega krasa. Iz Zavoda za gozdove odgovarjajo, da si je s pogozdovanjem narava opomogla in na kamnito kraško goličavo vrnila prst. Vsaka stran - tudi s sklicevanjem na zakonodajo - zagovarja svoj prav, prvi izziv, da poiščeta skupni jezik in strategijo pa je lahko 600 hektarjev nekdanjih kmetijskih površin na pogorelem goriškem Krasu. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, se seznanjamo še z rezultati odkrivanja podeželske dediščine skozi raziskovanje tipičnih lastnosti vin. V Ložah pri Vipavi pa smo obiskali vinarja letošnjega leta.
Slovenija je po namakanju kmetijskih površin na repu Evropske unije, Španija pa se lahko pohvali z eno najbolj navdušujočih namakalnih infrastruktur. Kakšne so razlike in zakaj so Španci pri tem tako zelo uspešni? Če že nismo tako zelo prodorni pri namakanju, pa smo toliko bolj pri skrbi za gozdove. Zavod za gozdove je tudi letos razglasil 14 najskrbnejših gospodarjev oziroma lastnikov gozdov. Kakšne so njihove odlike? Pr' Birtovih v Prešnici pa po novem odločitve o nadaljnjem razvoju kmetije in projektih sprejemata mlada gospodarja Domen in Saša Benčina. Sledita svojim sanjam in uresničujeta ideje in zamisli, ki jima jih nikoli ne zmanjka.
Slovenija je po namakanju kmetijskih površin na repu Evropske unije, Španija pa se lahko pohvali z eno najbolj navdušujočih namakalnih infrastruktur. Kakšne so razlike in zakaj so Španci pri tem tako zelo uspešni? Če že nismo tako zelo prodorni pri namakanju, pa smo toliko bolj pri skrbi za gozdove. Zavod za gozdove je tudi letos razglasil 14 najskrbnejših gospodarjev oziroma lastnikov gozdov. Kakšne so njihove odlike? Pr' Birtovih v Prešnici pa po novem odločitve o nadaljnjem razvoju kmetije in projektih sprejemata mlada gospodarja Domen in Saša Benčina. Sledita svojim sanjam in uresničujeta ideje in zamisli, ki jima jih nikoli ne zmanjka.
Turistične kmetije na Koroškem navdušujejo na vsakem koraku. Največji preboj so dosegle prav zaradi medsebojnega sodelovanja in povezovanja. Najbolj znane jedi iz bogate koroške gastronomske dediščine na kmetijah so kvočevi nudeljni, povitnek, mežrli, rpičeva župa, koroški mošt in črnice. Poleg vrhunskih okusov ponujajo tudi doživetja vseh vrst. V oddaji Od setve do žetve smo jih obiskali samo nekaj: ekološko turistično kmetijo Ravnjak, kmetijo in ekohotel Koroš, kmetijo Mikl, kmetijo Ploder, Izletniško in učno turistično kmetijo Klančnik in kmetijo Lešnik.
Turistične kmetije na Koroškem navdušujejo na vsakem koraku. Največji preboj so dosegle prav zaradi medsebojnega sodelovanja in povezovanja. Najbolj znane jedi iz bogate koroške gastronomske dediščine na kmetijah so kvočevi nudeljni, povitnek, mežrli, rpičeva župa, koroški mošt in črnice. Poleg vrhunskih okusov ponujajo tudi doživetja vseh vrst. V oddaji Od setve do žetve smo jih obiskali samo nekaj: ekološko turistično kmetijo Ravnjak, kmetijo in ekohotel Koroš, kmetijo Mikl, kmetijo Ploder, Izletniško in učno turistično kmetijo Klančnik in kmetijo Lešnik.
V oddaji Od setve do žetve smo nekaj pozornosti namenili ekološkemu kmetovanju. O dejanskem stanju in trendih so razpravljali na nedavni strokovni konferenci v Mariboru; povzeli smo nekaj misli, nato pa govorili o za pridelavo zelo pomembnem ukrepu – gnojenju. Obiskali smo tudi eno najobetavnejših kmetij na Ptujskem, kjer sledijo najsodobnejšim trendom, tudi glede varovanja okolja. Ob koncu pa smo napovedali še tradicionalne Lombergarjeve dneve v Mariboru.
V oddaji Od setve do žetve smo nekaj pozornosti namenili ekološkemu kmetovanju. O dejanskem stanju in trendih so razpravljali na nedavni strokovni konferenci v Mariboru; povzeli smo nekaj misli, nato pa govorili o za pridelavo zelo pomembnem ukrepu – gnojenju. Obiskali smo tudi eno najobetavnejših kmetij na Ptujskem, kjer sledijo najsodobnejšim trendom, tudi glede varovanja okolja. Ob koncu pa smo napovedali še tradicionalne Lombergarjeve dneve v Mariboru.
Rejci govedi in drobnice v Brkinih in na Krasu so zaradi pogostih napadov volkov na njihove črede vse bolj obupani. Do konca oktobra so zabeležili 69 škodnih primerov, približno polovica se jih je zgodila spomladi. Napad volka povzroča rejcu izdatno škodo, ki je država v vseh primerih ne priznava, z veliko in nerazumljivo zamudo pa se tudi odziva na predloge za odstrel zveri. Pred njihovimi plenilskimi napadi niso rejne živali varne niti za visokimi elektromrežami. Da je dobrobit živali ključnega pomena za uspešno in razvojno naravnano kmetijo je bil osrednji poudarek letošnjega izbora Naj hlev. Ljubljanske mlekarne so ta naziv podelile letos prvič, prejela pa ga je kmetija Čretnik s Perovega pri Žalcu. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, tudi o ustanovitvi prve kmetijske šole v nekdanji deželi Kranjski ter zdajšnji vlogi in izzivih izobraževanja na kmetijskem področju.
Rejci govedi in drobnice v Brkinih in na Krasu so zaradi pogostih napadov volkov na njihove črede vse bolj obupani. Do konca oktobra so zabeležili 69 škodnih primerov, približno polovica se jih je zgodila spomladi. Napad volka povzroča rejcu izdatno škodo, ki je država v vseh primerih ne priznava, z veliko in nerazumljivo zamudo pa se tudi odziva na predloge za odstrel zveri. Pred njihovimi plenilskimi napadi niso rejne živali varne niti za visokimi elektromrežami. Da je dobrobit živali ključnega pomena za uspešno in razvojno naravnano kmetijo je bil osrednji poudarek letošnjega izbora Naj hlev. Ljubljanske mlekarne so ta naziv podelile letos prvič, prejela pa ga je kmetija Čretnik s Perovega pri Žalcu. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, tudi o ustanovitvi prve kmetijske šole v nekdanji deželi Kranjski ter zdajšnji vlogi in izzivih izobraževanja na kmetijskem področju.
Ob letošnjem Tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki poudarja pomen kruha, se ne moremo izogniti razmisleku o razmerah za pridelavo pšenice pri nas in o izzivih, s katerimi se srečujejo pridelovalci. Kako na njihovo delo vplivajo enormni stroški energije in podnebne spremembe ter geopolitične razmere? Slovenska kmetica leta je postala 65-letna Marija Rožman iz Terbegovcev v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Čeprav je kmetijo pred dobrim desetletjem prevzel sin, je gospa Marija tam še vedno nepogrešljiva. V Ilirski Bistrici pa je nekdaj delovalo veliko odličnih zeljarjev, ki so pridelke večinoma prodajali na območje bližnje hrvaške Reke. Ko jih je od kupcev ločila meja, je večina obupala. Ampak ne Vincenc Primc, ki se lahko pohvali z odličnimi rezultati.
Ob letošnjem Tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki poudarja pomen kruha, se ne moremo izogniti razmisleku o razmerah za pridelavo pšenice pri nas in o izzivih, s katerimi se srečujejo pridelovalci. Kako na njihovo delo vplivajo enormni stroški energije in podnebne spremembe ter geopolitične razmere? Slovenska kmetica leta je postala 65-letna Marija Rožman iz Terbegovcev v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Čeprav je kmetijo pred dobrim desetletjem prevzel sin, je gospa Marija tam še vedno nepogrešljiva. V Ilirski Bistrici pa je nekdaj delovalo veliko odličnih zeljarjev, ki so pridelke večinoma prodajali na območje bližnje hrvaške Reke. Ko jih je od kupcev ločila meja, je večina obupala. Ampak ne Vincenc Primc, ki se lahko pohvali z odličnimi rezultati.
V Martinovi nedelji ocenjujemo letošnji letnik vina. Vinarji iz vseh treh vinskih dežel enotno ugotavljajo, da gre za zahtevno leto, da se bo treba prilagoditi novim podnebnim razmeram z ekstremnimi vremenskimi pojavi, opozarjajo na nevarnost trsne rumenice in se zanimajo za nove tržne izzive. Naši sogovorniki so Klemen Lisjak, s Kmetijskega inštituta Slovenije in direktor kleti Vina KRAS, Marjan Colj; direktor Kmetijske zadruge Šmarje Marko Jurak in vodja prodaje v Hiši vin Emino Matija Jagrič ter Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, in Jernej Potrč, mladi ptujski vinar.
V Martinovi nedelji ocenjujemo letošnji letnik vina. Vinarji iz vseh treh vinskih dežel enotno ugotavljajo, da gre za zahtevno leto, da se bo treba prilagoditi novim podnebnim razmeram z ekstremnimi vremenskimi pojavi, opozarjajo na nevarnost trsne rumenice in se zanimajo za nove tržne izzive. Naši sogovorniki so Klemen Lisjak, s Kmetijskega inštituta Slovenije in direktor kleti Vina KRAS, Marjan Colj; direktor Kmetijske zadruge Šmarje Marko Jurak in vodja prodaje v Hiši vin Emino Matija Jagrič ter Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, in Jernej Potrč, mladi ptujski vinar.
Letošnja neurja s točo in plazovi so povzročila veliko škode tudi v kmetijstvu, zato smo v oddaji Od setve do žetve spregovorili o prilagajanju na podnebne spremembe. Obiskali smo kmetijo Šlamberger v Zrkovcih, eno največjih pridelovalk krompirja, mlajši del družine pa se ukvarja tudi s pridelavo in predelavo sladkega krompirja. Še pri mladih štajerskih vinarjih smo se ustavili; ti se zavedajo, da je čas za spremembe v vinogradništvu, zato se povezujejo.
Letošnja neurja s točo in plazovi so povzročila veliko škode tudi v kmetijstvu, zato smo v oddaji Od setve do žetve spregovorili o prilagajanju na podnebne spremembe. Obiskali smo kmetijo Šlamberger v Zrkovcih, eno največjih pridelovalk krompirja, mlajši del družine pa se ukvarja tudi s pridelavo in predelavo sladkega krompirja. Še pri mladih štajerskih vinarjih smo se ustavili; ti se zavedajo, da je čas za spremembe v vinogradništvu, zato se povezujejo.
Kmetje v Vipavski dolini so, podobno kot drugod, ogorčeni nad novo določitvijo območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Zaradi omejitev namreč veliko lastnikov svojih zemljiščne more obdelovati po svojih željah in načrtih, na Ajdovskem in Vipavskem pa je ta ukrep med drugim pripomogel k manjšemu zanimanju za pristop k načrtovanemu novemu namakalnemu sistemu v Zgornji Vipavski dolini. Tamkajšnji občini so ministrstvi za kmetijstvo in naravne vire ter zavod za varstvo narave že pozvali k spremembi omejitvenih določil, svoj predlog k problematični uredbi pa ima tudi kmetijsko-svetovalna stroka. O letošnji pridelavi in predelavi sliv v Brkinih nam je več povedal edini vitez žganja v Sloveniji, obiskali smo tudi Selekcijsko-trsničarsko središče Vrhpolje pri Vipavi.
Kmetje v Vipavski dolini so, podobno kot drugod, ogorčeni nad novo določitvijo območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Zaradi omejitev namreč veliko lastnikov svojih zemljiščne more obdelovati po svojih željah in načrtih, na Ajdovskem in Vipavskem pa je ta ukrep med drugim pripomogel k manjšemu zanimanju za pristop k načrtovanemu novemu namakalnemu sistemu v Zgornji Vipavski dolini. Tamkajšnji občini so ministrstvi za kmetijstvo in naravne vire ter zavod za varstvo narave že pozvali k spremembi omejitvenih določil, svoj predlog k problematični uredbi pa ima tudi kmetijsko-svetovalna stroka. O letošnji pridelavi in predelavi sliv v Brkinih nam je več povedal edini vitez žganja v Sloveniji, obiskali smo tudi Selekcijsko-trsničarsko središče Vrhpolje pri Vipavi.
Se kmetom v Vipavski dolini vendarle obetajo boljši časi? Pristojne ustanove pravijo, da večjih zadržkov za prevzem in tehnološko posodobitev namakalnega razvoda Vogršček v spodnji Vipavski dolini ni. V last in upravljanje naj bi ga namreč z novim letom prevzelo pet občin na Goriškem. Čeprav so slovenski hmeljarji poleti menili, da bo letošnja bera zelenega zlata večja, so vseeno zadovoljni z njegovo kakovostjo. V Brkinih pa nimajo hmelja in piva ter ne grozdja in vina. So pa zelo ponosni na jabolka in slive, iz katerih pripravljajo številne jedi in pijače. Do sredine novembra lahko obiščete tradicionalni Festival brkinske sadne ceste in se o tem prepričate sami.
Se kmetom v Vipavski dolini vendarle obetajo boljši časi? Pristojne ustanove pravijo, da večjih zadržkov za prevzem in tehnološko posodobitev namakalnega razvoda Vogršček v spodnji Vipavski dolini ni. V last in upravljanje naj bi ga namreč z novim letom prevzelo pet občin na Goriškem. Čeprav so slovenski hmeljarji poleti menili, da bo letošnja bera zelenega zlata večja, so vseeno zadovoljni z njegovo kakovostjo. V Brkinih pa nimajo hmelja in piva ter ne grozdja in vina. So pa zelo ponosni na jabolka in slive, iz katerih pripravljajo številne jedi in pijače. Do sredine novembra lahko obiščete tradicionalni Festival brkinske sadne ceste in se o tem prepričate sami.
Na Primorskem, ki je naša največja vinorodna dežela, je letošnja trgatev končana. V Vipavski dolini, Goriških brdih in na Krasu beležijo manjši pridelek grozdja od običajnega, predvsem zaradi toče, medtem ko je v slovenski Istri letina količinsko podobna lanski. Zato pa je kakovost grozdnih jagod po strokovnih ocenah dobra, čeprav so sladkorne stopnje nižje, posledično tudi alkoholne, bodo pa vina sočna, sadna in lahka – skratka, stroka napoveduje na Primorskem presenetljivo dober vinski letnik. Ali bo temu res tako, bodo ugotavljali tudi v agroživilskem laboratoriju Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, kjer se lahko pohvalijo za novimi, inovativnimi pripravami za analizo kakovosti vina ter drugih alkoholnih in brezalkoholnih pijač. V oddaji, smo se odpravili tudi v Krško, kjer so predstavili desetletne rezultate projekta Okusi Posavja.
Na Primorskem, ki je naša največja vinorodna dežela, je letošnja trgatev končana. V Vipavski dolini, Goriških brdih in na Krasu beležijo manjši pridelek grozdja od običajnega, predvsem zaradi toče, medtem ko je v slovenski Istri letina količinsko podobna lanski. Zato pa je kakovost grozdnih jagod po strokovnih ocenah dobra, čeprav so sladkorne stopnje nižje, posledično tudi alkoholne, bodo pa vina sočna, sadna in lahka – skratka, stroka napoveduje na Primorskem presenetljivo dober vinski letnik. Ali bo temu res tako, bodo ugotavljali tudi v agroživilskem laboratoriju Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, kjer se lahko pohvalijo za novimi, inovativnimi pripravami za analizo kakovosti vina ter drugih alkoholnih in brezalkoholnih pijač. V oddaji, smo se odpravili tudi v Krško, kjer so predstavili desetletne rezultate projekta Okusi Posavja.
Oddaja je tokrat namenjena razmislekom o nadaljnjih korakih na področju ekološkega kmetijstva. Katere izzive pri razvoju in širitvi ekološkega kmetijstva vidijo ekološki kmetje Aleš Fister, Blaž Zagmajster in Gregor Slavec? Projekt Ekološko kmetijstvo – naša skupna prihodnost poleg prenosa znanja prinaša tudi ekonomske izračune preusmeritve, poudarjata Martina Bavec iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vire Univerze Maribor in Igor Hrovatič iz Kmetijsko gozdarske zbornice. Ivan Drev iz KZ Šaleška dolina pa predstavlja primer dobre prakse odkupa ekološke govedine iz zadružnih vrst.
Oddaja je tokrat namenjena razmislekom o nadaljnjih korakih na področju ekološkega kmetijstva. Katere izzive pri razvoju in širitvi ekološkega kmetijstva vidijo ekološki kmetje Aleš Fister, Blaž Zagmajster in Gregor Slavec? Projekt Ekološko kmetijstvo – naša skupna prihodnost poleg prenosa znanja prinaša tudi ekonomske izračune preusmeritve, poudarjata Martina Bavec iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vire Univerze Maribor in Igor Hrovatič iz Kmetijsko gozdarske zbornice. Ivan Drev iz KZ Šaleška dolina pa predstavlja primer dobre prakse odkupa ekološke govedine iz zadružnih vrst.
Tokratno oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili izbiranju inovativnega mladega kmeta, ki sta ga že 14-ič zapored organizirali Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Organizatorji pravijo, da je namen izbora podpirati inovativnost med mladimi na področjih kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Letos se za naziv poteguje 6 kandidatov, po abecednem redu smo jih predstavili v naši oddaji.
Tokratno oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili izbiranju inovativnega mladega kmeta, ki sta ga že 14-ič zapored organizirali Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Organizatorji pravijo, da je namen izbora podpirati inovativnost med mladimi na področjih kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Letos se za naziv poteguje 6 kandidatov, po abecednem redu smo jih predstavili v naši oddaji.