Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Kdo smo?

Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“.
Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope.
V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.

Avtor: Ivan Merljak

Zadnje

Kdo smo?

Vaške zbiralnice mleka

11. 6. 2024

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je leta 2001 razglasila 1. junij za svetovni dan mleka, da bi poudarila pomen mleka za ves svet. Ena izmed oblik uporabe in prodaje mleka v Sloveniji so bile vaške zbiralnice mleka. Danes so te samo še nostalgija nekega časa, ki se ne more več vrniti. Nekoč pa so prinašale skromen denar kmečkim gospodinjam ter dvigovale njihovo samozavest. Bile so tudi shajališče, prostor za izmenjavo lokalnih novic, čenč in stališč.

51 min

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je leta 2001 razglasila 1. junij za svetovni dan mleka, da bi poudarila pomen mleka za ves svet. Ena izmed oblik uporabe in prodaje mleka v Sloveniji so bile vaške zbiralnice mleka. Danes so te samo še nostalgija nekega časa, ki se ne more več vrniti. Nekoč pa so prinašale skromen denar kmečkim gospodinjam ter dvigovale njihovo samozavest. Bile so tudi shajališče, prostor za izmenjavo lokalnih novic, čenč in stališč.

Kdo smo?

Zbirka kmečkih pogonskih strojev

4. 6. 2024

Na sporedu je oddaja Kdo smo o Zbirki kmečkih pogonskih strojev in orodij v Gorenjih Novakih, Visoko nad Cerknim. Tu ima Silvo Čemažar muzej delujočih kmečkih pogonskih strojev iz prešnjega stoletja. Vse stroje je obnovil, da ropočejo prav tako veselo kot pred stotimi leti.

50 min

Na sporedu je oddaja Kdo smo o Zbirki kmečkih pogonskih strojev in orodij v Gorenjih Novakih, Visoko nad Cerknim. Tu ima Silvo Čemažar muzej delujočih kmečkih pogonskih strojev iz prešnjega stoletja. Vse stroje je obnovil, da ropočejo prav tako veselo kot pred stotimi leti.

Kdo smo?

Podbreška potica

28. 5. 2024

V Podbrezjah na Gorenjskem so ljudje zelo ponosni na svojo sadjarsko vas, na pomembne literate, slikarje in rokodelce, žene in može in – na podbreško potico. Ta je res nekaj posebnega po vsebini in okusu ter izvrsten promotor Podbrezij, Gorenjske in vse Slovenije v svetu.

50 min

V Podbrezjah na Gorenjskem so ljudje zelo ponosni na svojo sadjarsko vas, na pomembne literate, slikarje in rokodelce, žene in može in – na podbreško potico. Ta je res nekaj posebnega po vsebini in okusu ter izvrsten promotor Podbrezij, Gorenjske in vse Slovenije v svetu.

Kdo smo?

70 let avtomobilov iz Novega mesta

14. 5. 2024

Slovenci smo ponosni na svojo avtomobilsko indrustrijo. Resnici na ljubo imamo eno samo pravo tovarno, iz katerega pripeljejo uporabni avtomobili. In to v Novem mestu. Veliko pa je vrhunskih tovarn, ki izdelujejo sestavne dele za avtomobile. Konec minulega leta je minilo 50 let od začetkov izdelave legendarne katrce in prav je, da smo se tega spomnili in tudi začetkov tovarne IMV v Novem mestu, kjer so ti avtomobili nastajali.

47 min

Slovenci smo ponosni na svojo avtomobilsko indrustrijo. Resnici na ljubo imamo eno samo pravo tovarno, iz katerega pripeljejo uporabni avtomobili. In to v Novem mestu. Veliko pa je vrhunskih tovarn, ki izdelujejo sestavne dele za avtomobile. Konec minulega leta je minilo 50 let od začetkov izdelave legendarne katrce in prav je, da smo se tega spomnili in tudi začetkov tovarne IMV v Novem mestu, kjer so ti avtomobili nastajali.

Kdo smo?

Zavezniški letalski napadi na obrobju Trnovskega gozda

7. 5. 2024

Tik pred koncem druge svetovne vojne so zavezniške letalske sile napadle nemške postojanke na Colu, v Idriji in v drugih krajih na obrobju Trnovskega gozda. Cilj teh napadov je bil pomagati borcem 9. korpusa narodnoosvobodilne vojske, ki so Primorsko branili pred umikajočo se vojsko dobrih sto tisoč mož Nemcev, četnikov, Kozakov in drugih nemških podanikov na zahod (ponovitev).

40 min

Tik pred koncem druge svetovne vojne so zavezniške letalske sile napadle nemške postojanke na Colu, v Idriji in v drugih krajih na obrobju Trnovskega gozda. Cilj teh napadov je bil pomagati borcem 9. korpusa narodnoosvobodilne vojske, ki so Primorsko branili pred umikajočo se vojsko dobrih sto tisoč mož Nemcev, četnikov, Kozakov in drugih nemških podanikov na zahod (ponovitev).

Kdo smo?

Gančki majoš

30. 4. 2024

Postavljanje gančkega majoša je več kot stoletni običaj v Gančanih v Prekmurju v spomin na prednike, ki so z dvigovanjem mlaja, imenovanega majoš, na dan pred prvim majem izražali upor zoper madžarsko oblast in hkrati opozarjali na svojo narodno identiteto. Običaj se je ohranil vse do danes, ko je Prekmurje del slovenskega ozemlja. (Ponovitev.)

51 min

Postavljanje gančkega majoša je več kot stoletni običaj v Gančanih v Prekmurju v spomin na prednike, ki so z dvigovanjem mlaja, imenovanega majoš, na dan pred prvim majem izražali upor zoper madžarsko oblast in hkrati opozarjali na svojo narodno identiteto. Običaj se je ohranil vse do danes, ko je Prekmurje del slovenskega ozemlja. (Ponovitev.)

Kdo smo?

Cistercijanski samostan v Stični

23. 4. 2024

Na začetku aprila letos je Evropska komisija 17. cistercijanskim samostanom v šestih evropskih državah, v Nemčiji, Franciji, Avstriji, na Poljskem, Češkem in v Sloveniji, dodelila znak evropske dediščine. To pomeni, da so cistercijanski samostani kot nadnacionalno pomembni objekti uvrščeni v skupno evropsko dediščino. Iz Slovenije sta si ta naziv pridobila Cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem in nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki. Cistercijanski samostan Stična je najstarejši na naših tleh. Samostan že skoraj devet stoletij kljubuje viharnim časom, ki so divjali čez našo deželo, in ves čas so bili menihi vpeti med molitvijo in delom na polju, zato so bili samooskrbni in so vse za življenje pridelali sami (ponovitev).

47 min

Na začetku aprila letos je Evropska komisija 17. cistercijanskim samostanom v šestih evropskih državah, v Nemčiji, Franciji, Avstriji, na Poljskem, Češkem in v Sloveniji, dodelila znak evropske dediščine. To pomeni, da so cistercijanski samostani kot nadnacionalno pomembni objekti uvrščeni v skupno evropsko dediščino. Iz Slovenije sta si ta naziv pridobila Cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem in nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki. Cistercijanski samostan Stična je najstarejši na naših tleh. Samostan že skoraj devet stoletij kljubuje viharnim časom, ki so divjali čez našo deželo, in ves čas so bili menihi vpeti med molitvijo in delom na polju, zato so bili samooskrbni in so vse za življenje pridelali sami (ponovitev).

Kdo smo?

Postojnska jama

16. 4. 2024

V aprilu so v Postojni proslavili 200 let organizirane jamarske vodniške službe. Davnega leta 1824, torej v času Prešernove mladosti, je bila kot prva na vsem svetu prav tu v Postojni organizirana vodniška služba in od tedaj lahko štejemo začetek jamarskega turizma pri nas in v svetu. V dveh stoletjih si je naravne čudese Podzemnega sveta ogledalo že več kot 42 milijonov obiskovalcev z vsega sveta. Prav je, da se spomnimo tega jubileja, zato danes ponavljamo oddajo o Postojnski jami, ki je z do zdaj odkritimi dvoranami in rovi ena največjih v Evropi in svetu in je dostopna vsem obiskovalcem. Skozi več milijnov let je jamo ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki se pod zemljo združi s ponikalnico Rak in skupaj prideta na površje kot Unica. Voda je z razstapljanjem apnenca skozi tisočetja ustvarila prečudovite kapnike, stebre, zavese in številne druge skulpture, kakršne človek ne zmore.

44 min

V aprilu so v Postojni proslavili 200 let organizirane jamarske vodniške službe. Davnega leta 1824, torej v času Prešernove mladosti, je bila kot prva na vsem svetu prav tu v Postojni organizirana vodniška služba in od tedaj lahko štejemo začetek jamarskega turizma pri nas in v svetu. V dveh stoletjih si je naravne čudese Podzemnega sveta ogledalo že več kot 42 milijonov obiskovalcev z vsega sveta. Prav je, da se spomnimo tega jubileja, zato danes ponavljamo oddajo o Postojnski jami, ki je z do zdaj odkritimi dvoranami in rovi ena največjih v Evropi in svetu in je dostopna vsem obiskovalcem. Skozi več milijnov let je jamo ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki se pod zemljo združi s ponikalnico Rak in skupaj prideta na površje kot Unica. Voda je z razstapljanjem apnenca skozi tisočetja ustvarila prečudovite kapnike, stebre, zavese in številne druge skulpture, kakršne človek ne zmore.

Kdo smo?

Kranjska čebela v Višnji Gori

9. 4. 2024

Slovenci je stoletja sodimo med pomembnejše čebelarske narode na vsem svetu. V času razsvetljenstva je čebelar Anton Janša postal prvi učitelj čebelarstva na Dunaju in v vsem tedanjem cesarstvu. Stoletje pozneje pa je družina Rošič z gradu Podsmreka pri Višnji Gori razpošiljala kranjske čebele – kranjski sivko – po vsem svetu (ponovitev).

38 min

Slovenci je stoletja sodimo med pomembnejše čebelarske narode na vsem svetu. V času razsvetljenstva je čebelar Anton Janša postal prvi učitelj čebelarstva na Dunaju in v vsem tedanjem cesarstvu. Stoletje pozneje pa je družina Rošič z gradu Podsmreka pri Višnji Gori razpošiljala kranjske čebele – kranjski sivko – po vsem svetu (ponovitev).

Kdo smo?

Elektrifikacija Slovenije

2. 4. 2024

Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica. Kmalu so z elektiko poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omerežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neslutenih možnosti (ponovitev).

45 min

Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica. Kmalu so z elektiko poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omerežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neslutenih možnosti (ponovitev).

Kdo smo?

Velikonočne jedi in običaji

26. 3. 2024

Velikonočne jedi so v prejšnjih stoletjih s svojim simbolnim pomenom tudi same postale del obredja. Hkrati druženje ob skupnem uživanju teh jedi utrjuje družinske vezi. Kruh, šunka, hren in pirhi so obvezni sestavni del košare jedi, ki jih nosijo k velikonočnem žegnu oziroma blagoslovu, v košarah pa je veliko tudi lokalnih posebnosti.

42 min

Velikonočne jedi so v prejšnjih stoletjih s svojim simbolnim pomenom tudi same postale del obredja. Hkrati druženje ob skupnem uživanju teh jedi utrjuje družinske vezi. Kruh, šunka, hren in pirhi so obvezni sestavni del košare jedi, ki jih nosijo k velikonočnem žegnu oziroma blagoslovu, v košarah pa je veliko tudi lokalnih posebnosti.

Kdo smo?

Velikonočnica in cvetni običaji

19. 3. 2024

Slovenci kot del zahodnega sveta in krščanske kulture že od 9. stoletja slavimo cvetno nedeljo kot uvod v velikonočno praznovanje. To je spomin na svetopisemski dogodek zmagoslavnega Kristusovega prihoda v Jeruzalem in hkrati začetek velikega tedna, ko se ves krščanski svet spominja zadnjih dni Kristusovega zemeljskega življenja, ki ga zaznamujeta njegovo trpljenje in smrt na križu.

51 min

Slovenci kot del zahodnega sveta in krščanske kulture že od 9. stoletja slavimo cvetno nedeljo kot uvod v velikonočno praznovanje. To je spomin na svetopisemski dogodek zmagoslavnega Kristusovega prihoda v Jeruzalem in hkrati začetek velikega tedna, ko se ves krščanski svet spominja zadnjih dni Kristusovega zemeljskega življenja, ki ga zaznamujeta njegovo trpljenje in smrt na križu.

Kdo smo?

Bela Krajina

12. 3. 2024

Bela Krajina, deželica tam prek Gorjancev, je zaradi relativne geografske odmaknjenosti od osrednje Slovenije tudi med Slovenci premalo znana. Pa vendar ima bogato zgodovino in nekatere značilnosti prostora in ljudi, ki jo naseljujejo (ponovitev).

54 min

Bela Krajina, deželica tam prek Gorjancev, je zaradi relativne geografske odmaknjenosti od osrednje Slovenije tudi med Slovenci premalo znana. Pa vendar ima bogato zgodovino in nekatere značilnosti prostora in ljudi, ki jo naseljujejo (ponovitev).

Kdo smo?

Planšarstvo v Bohinju

5. 3. 2024

Planšarstvo je kot posebna oblika kmečkega življenja v planinah med toplim delom leta značilno za vse alpske dežele. Pri nas je bilo najbolj razvito v bohinjskih planinah, kjer so od konca 19. stoletja poznali zadružni, srenjski način paše ter izdelave masla, skute in sirov. Danes taka oblika planšarstva zamira. Ponovitev oddaje.

47 min

Planšarstvo je kot posebna oblika kmečkega življenja v planinah med toplim delom leta značilno za vse alpske dežele. Pri nas je bilo najbolj razvito v bohinjskih planinah, kjer so od konca 19. stoletja poznali zadružni, srenjski način paše ter izdelave masla, skute in sirov. Danes taka oblika planšarstva zamira. Ponovitev oddaje.

Kdo smo?

Čarni svet Cerknice med presihanjem in coprnicami

27. 2. 2024

Območje Cerknice je prav poseben čarni svet: preplet lepote, miru, večnega spreminjanja, presihanja jezera, coprnic in domišljije...

41 min

Območje Cerknice je prav poseben čarni svet: preplet lepote, miru, večnega spreminjanja, presihanja jezera, coprnic in domišljije...

Kdo smo?

Staro ljubljansko letališče

20. 2. 2024

Lani je minilo 90 let od odprtja prvega pravega travnatega civilnega letališča v Ljubljani na obsežni ravnini med Mostami in Poljem. Ljubljančani in vsi Slovenci smo bili nanj zelo ponosni, saj je pomenilo novo okno v svet, za tiste čase zelo moderno in napredno. A razvoj letalstva je šel po vojni z neslutenimi koraki naprej in že tri desetletja potem smo morali zgraditi novo, veliko večje letališče Brnik s trdo pristajalno stezo, ki je lahko sprejala težka sodobna letala. Več o prvem civilnem letališču, ki ga je Ljubljana dobila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, pa v oddaji Kdo smo. Naš sogovornik je dr. Blaž Vurnik. Foto: Mestni muzej Ljubljana, MGML.

50 min

Lani je minilo 90 let od odprtja prvega pravega travnatega civilnega letališča v Ljubljani na obsežni ravnini med Mostami in Poljem. Ljubljančani in vsi Slovenci smo bili nanj zelo ponosni, saj je pomenilo novo okno v svet, za tiste čase zelo moderno in napredno. A razvoj letalstva je šel po vojni z neslutenimi koraki naprej in že tri desetletja potem smo morali zgraditi novo, veliko večje letališče Brnik s trdo pristajalno stezo, ki je lahko sprejala težka sodobna letala. Več o prvem civilnem letališču, ki ga je Ljubljana dobila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, pa v oddaji Kdo smo. Naš sogovornik je dr. Blaž Vurnik. Foto: Mestni muzej Ljubljana, MGML.

Kdo smo?

Godbe na Slovenskem - brez njih ni praznika

13. 2. 2024

Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu (ponovitev)?

45 min

Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu (ponovitev)?

Kdo smo?

Ljubljansko barje - živahno življenje iz pradavnine

6. 2. 2024

Narava se spet prebuja in začenja nov krog večnega življenja. To lepo vidimo tudi na Ljubljanskem barju, velikem mokrišču na stičišču alpskega in dinarskega sveta. Tu je bilo živahno rastlinsko in živalsko življenje že v pradavnini, v bakreni dobi pa so obrobje tedaj še jezera naselili koliščarji (ponovitev).

51 min

Narava se spet prebuja in začenja nov krog večnega življenja. To lepo vidimo tudi na Ljubljanskem barju, velikem mokrišču na stičišču alpskega in dinarskega sveta. Tu je bilo živahno rastlinsko in živalsko življenje že v pradavnini, v bakreni dobi pa so obrobje tedaj še jezera naselili koliščarji (ponovitev).

Kdo smo?

Koliščarji na Ljubljanskem barju

30. 1. 2024

Na obrobju Ljubljanskega barja, ki je bilo pred tisočletji veliko predalpsko jezero, so zrasla kolišča kot varna in funkcionalna bivališča tedanjih ljudi, koliščarjev. Kdo so bili koliščarji in kako so živeli? Ponovitev oddaje.

45 min

Na obrobju Ljubljanskega barja, ki je bilo pred tisočletji veliko predalpsko jezero, so zrasla kolišča kot varna in funkcionalna bivališča tedanjih ljudi, koliščarjev. Kdo so bili koliščarji in kako so živeli? Ponovitev oddaje.

Kdo smo?

Pletarstvo na Slovenskem

23. 1. 2024

Človek že vso svojo zgodovino za prenašanje manjših bremen, na primer pridelkov, uporablja roke in košare. Te so morale biti čim lažje in čim čvrstejše, da je lahko prenašalec v njih nesel več vsebine. Kdo ve, kdaj so nastali lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki, spleteni iz tankih viter, ki jih danes uvrščamo med kulturno dediščino. Preprosto, lahko, trdno in uporabno, a z veliko veščine. (Ponovitev.)

41 min

Človek že vso svojo zgodovino za prenašanje manjših bremen, na primer pridelkov, uporablja roke in košare. Te so morale biti čim lažje in čim čvrstejše, da je lahko prenašalec v njih nesel več vsebine. Kdo ve, kdaj so nastali lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki, spleteni iz tankih viter, ki jih danes uvrščamo med kulturno dediščino. Preprosto, lahko, trdno in uporabno, a z veliko veščine. (Ponovitev.)

Kdo smo?

Kajuh v glasbi

16. 1. 2024

Karel Destovnik - Kajuh je v zavesti Slovencev – partizanski pesnik. To je le del resnice, saj je kot mlad pesnik pisal predvsem lirične, čustvene pesmi in poleg njih tudi take s socialno vsebino. Le nekaj pesmi je napisal kot partizan, vodja kulturniške skupine 14. divizije, med njimi tudi njeno himno. Njegove vsebinsko bogate pesmi so radi uglasbili mnogi slovenski skladatelji, tudi iz povojne generacije. Kajuha v glasbi nam v oddaji razkriva muzikolog dr. Fran Križnar, pisec monografije o njem (ponovitev oddaje).

40 min

Karel Destovnik - Kajuh je v zavesti Slovencev – partizanski pesnik. To je le del resnice, saj je kot mlad pesnik pisal predvsem lirične, čustvene pesmi in poleg njih tudi take s socialno vsebino. Le nekaj pesmi je napisal kot partizan, vodja kulturniške skupine 14. divizije, med njimi tudi njeno himno. Njegove vsebinsko bogate pesmi so radi uglasbili mnogi slovenski skladatelji, tudi iz povojne generacije. Kajuha v glasbi nam v oddaji razkriva muzikolog dr. Fran Križnar, pisec monografije o njem (ponovitev oddaje).

Kdo smo?

Kuge - nadloge človeštva

9. 1. 2024

Kuge spremljajo človeka že tisočletja. Natančneje zanje vemo iz antičnih časov naprej, ko so v rimskem imperiju na različne načine zapisovali dogodke. Bolj znane pa so kuge ob koncu srednjega in na začetku novega veka. S primerjavo podnebnih razmer in ravnanj človeka znanstveniki lahko razberejo določene modele nastanka kuge (ponovitev).

53 min

Kuge spremljajo človeka že tisočletja. Natančneje zanje vemo iz antičnih časov naprej, ko so v rimskem imperiju na različne načine zapisovali dogodke. Bolj znane pa so kuge ob koncu srednjega in na začetku novega veka. S primerjavo podnebnih razmer in ravnanj človeka znanstveniki lahko razberejo določene modele nastanka kuge (ponovitev).

Kdo smo?

Krajinski park Sečoveljske soline - sol, ptice, druge živali in posebne rastline

2. 1. 2024

Krajinski park Sečoveljske soline nikogar na pusti ravnodušnega, ne glede na letni čas. Pozorni obiskovalec zlahka začuti preplet sedanjosti in preteklosti pri pridobivanju soli ob sočasni skrbi za življenje ptic in rastlinja v tem akvatoriju, zato so te soline naša pomembna naravna in kulturna dediščina in posebnost v Sredozemlju (ponovitev).

36 min

Krajinski park Sečoveljske soline nikogar na pusti ravnodušnega, ne glede na letni čas. Pozorni obiskovalec zlahka začuti preplet sedanjosti in preteklosti pri pridobivanju soli ob sočasni skrbi za življenje ptic in rastlinja v tem akvatoriju, zato so te soline naša pomembna naravna in kulturna dediščina in posebnost v Sredozemlju (ponovitev).

Kdo smo?

S krščanstvom smo postali del zahodnega sveta

26. 12. 2023

Zgodovina krščanstva na Slovenskem je starejša od naše slovenske navzočnosti na tem ozemlju. Sega namreč že v rimski čas. Po prihodu naših prednikov se je kmalu začelo pokristjanjevanje, ki je zajemalo in prilagodilo tudi mnoge elemente identitete prišlekov (ponovitev).

48 min

Zgodovina krščanstva na Slovenskem je starejša od naše slovenske navzočnosti na tem ozemlju. Sega namreč že v rimski čas. Po prihodu naših prednikov se je kmalu začelo pokristjanjevanje, ki je zajemalo in prilagodilo tudi mnoge elemente identitete prišlekov (ponovitev).

Kdo smo?

Samostan Stična – devet stoletij najstarejšega samostana na slovenskem ozemlju

19. 12. 2023

Cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem je najstarejši samostan na naših tleh. Skoraj devet stoletij kljubuje viharnim časom, ki so divjali skozi deželo in ves čas so bili menihi vpeti med molitvijo in delom na polju, zato so bili ves čas samooskrbni in so vse za življenje pridelali sami.

48 min

Cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem je najstarejši samostan na naših tleh. Skoraj devet stoletij kljubuje viharnim časom, ki so divjali skozi deželo in ves čas so bili menihi vpeti med molitvijo in delom na polju, zato so bili ves čas samooskrbni in so vse za življenje pridelali sami.

Kdo smo?

Kroparski kovači - žebljarji in umetniki

12. 12. 2023

Kroparski kovači so od poznega srednjega veka naprej, ko se je začelo razvijati fužinarstvo in kovaštvo, na kilometer dolgi poti skozi Kropo postavili kar 55 vodnih koles, ki so gnala mehove fužin in vígenjc. Obrt je pridobivala pomen vse do konca prve svetovne vojne. Nato je iz nje nastala kovaška industrija, obrt pa se je spremenila v - umetno kovaštvo (ponovitev).

46 min

Kroparski kovači so od poznega srednjega veka naprej, ko se je začelo razvijati fužinarstvo in kovaštvo, na kilometer dolgi poti skozi Kropo postavili kar 55 vodnih koles, ki so gnala mehove fužin in vígenjc. Obrt je pridobivala pomen vse do konca prve svetovne vojne. Nato je iz nje nastala kovaška industrija, obrt pa se je spremenila v - umetno kovaštvo (ponovitev).

Kdo smo?

Rokovnjači - ubežniki, tatovi, roparji, požigalci in morilci

5. 12. 2023

V drugi polovici 18.stoletja, še zlasti pa celo prvo polovico 19.stoletja so prebivalce vasi pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami, od Naklega do Trojan in na jugu do Ljubljane ustrahovali rokovnjači. Kdo so to bili in kaj so počeli? (ponovitev)

47 min

V drugi polovici 18.stoletja, še zlasti pa celo prvo polovico 19.stoletja so prebivalce vasi pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami, od Naklega do Trojan in na jugu do Ljubljane ustrahovali rokovnjači. Kdo so to bili in kaj so počeli? (ponovitev)

Kdo smo?

Velika planina - med trniči in bajtami

28. 11. 2023

Velika planina je planšarski raj najhitreje dosegljiv iz Ljubljane. Že pogled nanjo vabi, zato je v lepem vremenu na njej nepregledna vrsta pohodnikov in turistov. To res prinaša dobiček, a žal uničuje svetost pastirskega življenja, kar nista že odnesla čas in modernizacij.

55 min

Velika planina je planšarski raj najhitreje dosegljiv iz Ljubljane. Že pogled nanjo vabi, zato je v lepem vremenu na njej nepregledna vrsta pohodnikov in turistov. To res prinaša dobiček, a žal uničuje svetost pastirskega življenja, kar nista že odnesla čas in modernizacij.

Kdo smo?

Meščanstvo na Slovenskem

21. 11. 2023

Zaradi posebnosti slovenskega prostora pri nas ni velikih razlik med mesti in vasmi in te se še zmanjšujejo. Pa vendar nas zgodovina uči, da ne smemo mešati pojmov meščani in meščanstvo. To določa način ravnanja, razmišljanja in zavedanja meščanov od zadnjih stoletij tja do druge svetovne vojne (ponovitev).

43 min

Zaradi posebnosti slovenskega prostora pri nas ni velikih razlik med mesti in vasmi in te se še zmanjšujejo. Pa vendar nas zgodovina uči, da ne smemo mešati pojmov meščani in meščanstvo. To določa način ravnanja, razmišljanja in zavedanja meščanov od zadnjih stoletij tja do druge svetovne vojne (ponovitev).

Kdo smo?

Planšarstvo je bilo v Bohinju svojevrsten način življenja

14. 11. 2023

Planšarstvo je kot posebna oblika kmečkega življenja v planinah med toplim delom leta značilno za vse alpske dežele. Pri nas je bilo najbolj razvito v bohinjskih planinah, kjer so od konca 19. stoletja poznali zadružni, srenjski način paše ter izdelave masla, skute in sirov. Danes taka oblika planšarstva zamira ...

48 min

Planšarstvo je kot posebna oblika kmečkega življenja v planinah med toplim delom leta značilno za vse alpske dežele. Pri nas je bilo najbolj razvito v bohinjskih planinah, kjer so od konca 19. stoletja poznali zadružni, srenjski način paše ter izdelave masla, skute in sirov. Danes taka oblika planšarstva zamira ...

Kdo smo?

Tranzicija idrijske identitete

7. 11. 2023

Življenje okoli nas se nenehno spreminja, sprejema novo in pozablja staro. Človek s svojo dejavnostjo pa ves čas spreminja prostor in naravo. Po navadi nezavedno, pa vendar tudi fizične sprememebe v prostoru vplivajo na naše, človeško dojemanje prostora. To lepo vidimo ob primeru Idrije, mesta, ki ga je pet stoletij spreminjal rudnik živega srebra, zdaj pa ga spreminja to, da rudnika ni več (ponovitev).

48 min

Življenje okoli nas se nenehno spreminja, sprejema novo in pozablja staro. Človek s svojo dejavnostjo pa ves čas spreminja prostor in naravo. Po navadi nezavedno, pa vendar tudi fizične sprememebe v prostoru vplivajo na naše, človeško dojemanje prostora. To lepo vidimo ob primeru Idrije, mesta, ki ga je pet stoletij spreminjal rudnik živega srebra, zdaj pa ga spreminja to, da rudnika ni več (ponovitev).

Kdo smo?

Meščanska Idrija

31. 10. 2023

Idrija je imela nekoč zaradi rudnika živega srebra posebno vlogo v habsburškem cesarstvu. Vanjo se je stekal šolan kader iz drugih, neslovenskih delov monarhije, zato je bil pretežni del meščanstva kar nekaj stoletij nemško govoreč. V 19. stoletju pa se je tudi tam prebudila slovenska narodna zavest. Več o meščanstvu v Idriji pa v pogovoru z Ivanom Merljakom predstavlja Mirjam Gnezda Bogataj iz Mestnega muzeja Idrija.

46 min

Idrija je imela nekoč zaradi rudnika živega srebra posebno vlogo v habsburškem cesarstvu. Vanjo se je stekal šolan kader iz drugih, neslovenskih delov monarhije, zato je bil pretežni del meščanstva kar nekaj stoletij nemško govoreč. V 19. stoletju pa se je tudi tam prebudila slovenska narodna zavest. Več o meščanstvu v Idriji pa v pogovoru z Ivanom Merljakom predstavlja Mirjam Gnezda Bogataj iz Mestnega muzeja Idrija.

Kdo smo?

Kdo smo

24. 10. 2023

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

47 min

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

Kdo smo?

Koliščarji na Ljubljanskem barju

17. 10. 2023

Ljubljansko barje je bilo pred tisočletji veliko predalpsko jezero. Na njegovem obrobju so tedaj nastajala kolišča kot varna in funkcionalna bivališča tedanjih ljudi - koliščarjev. V tokratni epizodi oddaje Kdo smo nas je zanimalo, kdo so bili in kako so živeli (ponovitev oddaje).

45 min

Ljubljansko barje je bilo pred tisočletji veliko predalpsko jezero. Na njegovem obrobju so tedaj nastajala kolišča kot varna in funkcionalna bivališča tedanjih ljudi - koliščarjev. V tokratni epizodi oddaje Kdo smo nas je zanimalo, kdo so bili in kako so živeli (ponovitev oddaje).

Kdo smo?

Višnjanski miti

10. 10. 2023

Višnja Gora je eno starejših slovenskih mest, če sodimo po mestnih pravicah, ki jim jih je podelil sam presvitli cesar Friderik III. in to še preden so odkrili Ameriko in se je začel novi vek. Zaradi tega so imeli Višnjani svojo sodno oblast in gauge za najhujše nepridiprave. In zakaj so priklenili polža? Prisluhnite v ponovitvi oddaje.

54 min

Višnja Gora je eno starejših slovenskih mest, če sodimo po mestnih pravicah, ki jim jih je podelil sam presvitli cesar Friderik III. in to še preden so odkrili Ameriko in se je začel novi vek. Zaradi tega so imeli Višnjani svojo sodno oblast in gauge za najhujše nepridiprave. In zakaj so priklenili polža? Prisluhnite v ponovitvi oddaje.

Kdo smo?

Rodiške pravce in štorije

3. 10. 2023

Na stiku dveh svetov, brkinskega in kraškega, je kraj Rodik. Nad njim sta hriba Čuk in Ajdovščina; na prvem je prebival lintver, na drugem pa ajdi. Vsaj tako pravijo rodiške prav'ce. Veliko prigod pa je bilo tudi v jamah kraškega, spodnjega dela vasi in polja (ponovitev).

53 min

Na stiku dveh svetov, brkinskega in kraškega, je kraj Rodik. Nad njim sta hriba Čuk in Ajdovščina; na prvem je prebival lintver, na drugem pa ajdi. Vsaj tako pravijo rodiške prav'ce. Veliko prigod pa je bilo tudi v jamah kraškega, spodnjega dela vasi in polja (ponovitev).

Kdo smo?

Pravce z Gore

26. 9. 2023

Na Gori je zima dolga osem mesecev, druge štiri mesece pa zebe, pravijo domačini na tej kraški planoti nad Ajdovščino. In v dolgih zimskih dneh so si v preteklosti pripovedovali »pravce« o tem in onem in jih prenašali iz roda v rod (ponovitev).

46 min

Na Gori je zima dolga osem mesecev, druge štiri mesece pa zebe, pravijo domačini na tej kraški planoti nad Ajdovščino. In v dolgih zimskih dneh so si v preteklosti pripovedovali »pravce« o tem in onem in jih prenašali iz roda v rod (ponovitev).

Kdo smo?

Miti in legende na Tolminskem

19. 9. 2023

Ponovitve oddaj o mitih na Slovenskem nadaljujemo v Zgornjem Posočju. Tam so se rojevali številni miti, ki so si jih ljudje pripovedovali v dolgih zimskih večerih, ko so se greli ob domačem ognju. Že razmeroma zgodaj so jih začeli tudi zapisovati. Pripovedovalce zgodb na Tolminskem lahko srečamo še danes.

54 min

Ponovitve oddaj o mitih na Slovenskem nadaljujemo v Zgornjem Posočju. Tam so se rojevali številni miti, ki so si jih ljudje pripovedovali v dolgih zimskih večerih, ko so se greli ob domačem ognju. Že razmeroma zgodaj so jih začeli tudi zapisovati. Pripovedovalce zgodb na Tolminskem lahko srečamo še danes.

Kdo smo?

Miti in legende izpod Triglava opozarjajo na pohlep, nevoščljivost, zlobo in slab odnos do narave

12. 9. 2023

V alpskem svetu, kjer je življenje lepo, a težje kot v ravnini, je veliko mitov in legend. To velja tudi za naš svet pod Triglavom. Danes ponavljamo oddajo o Mitih in legendah triglavskega pogorja, ki jih načrtno zbirajo v Triglavskem narodnem parku.

48 min

V alpskem svetu, kjer je življenje lepo, a težje kot v ravnini, je veliko mitov in legend. To velja tudi za naš svet pod Triglavom. Danes ponavljamo oddajo o Mitih in legendah triglavskega pogorja, ki jih načrtno zbirajo v Triglavskem narodnem parku.

Kdo smo?

Ars glasba - Pavel Mihelčič in Franc Križnar

5. 9. 2023

V tokratni oddaji Kdo smo ob 60-letnici Tretjega programa Radia Slovenija, programa ARS, bomo predstavili uredništvo glasbenih oddaj. Tudi v njem so delali in še dalajo pomembni slovenski glasbeni ustvarjalci, muzikologi in kritiki. Dolga leta sta bila naša redna sodelavca tudi skladatelj prof. Pavel Mihelčič, ki kljub upokojitvi še vedno pripravlja svojo redno tedensko glasbeno oddajo, ter muzikolog in kritik dr. Franc Križnar.

51 min

V tokratni oddaji Kdo smo ob 60-letnici Tretjega programa Radia Slovenija, programa ARS, bomo predstavili uredništvo glasbenih oddaj. Tudi v njem so delali in še dalajo pomembni slovenski glasbeni ustvarjalci, muzikologi in kritiki. Dolga leta sta bila naša redna sodelavca tudi skladatelj prof. Pavel Mihelčič, ki kljub upokojitvi še vedno pripravlja svojo redno tedensko glasbeno oddajo, ter muzikolog in kritik dr. Franc Križnar.

Kdo smo?

Kultura - Maja Žel Nolda in Vlado Motnikar

29. 8. 2023

Ob 60. obletnici 3. programa Radia Slovenija - programa Ars bomo predstavili novinarja in urednika dveh zvrsti oddaj v govornem delu uredništva za kulturo programa Ars, in sicer že upokojeno Majo Žel Nolda s področja vizualne umetnosti in Vlada Motnikarja, ki je strokovnjak za književnost.

45 min

Ob 60. obletnici 3. programa Radia Slovenija - programa Ars bomo predstavili novinarja in urednika dveh zvrsti oddaj v govornem delu uredništva za kulturo programa Ars, in sicer že upokojeno Majo Žel Nolda s področja vizualne umetnosti in Vlada Motnikarja, ki je strokovnjak za književnost.

Kdo smo?

Kultura loči človeka od vsega drugega bivajočega - pogovor z Andrejem Arkom in Marjanom Strojanom

22. 8. 2023

V oddaji Kdo smo ob 60-letnici Tretjega programa Radia Slovenija – programa ARS predstavljamo dva že upokojena novinarja in urednika uredništva za kulturo programa ARS, in sicer literata Andreja Arka in Marjana Strojana. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

47 min

V oddaji Kdo smo ob 60-letnici Tretjega programa Radia Slovenija – programa ARS predstavljamo dva že upokojena novinarja in urednika uredništva za kulturo programa ARS, in sicer literata Andreja Arka in Marjana Strojana. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Kdo smo?

Verstva - pot na goro

15. 8. 2023

Oddajo Kdo smo tokrat namenjamo predstavitvi uredništva za religije in verstva. To je tretja iz serije oddaj ob 60-letnici Tretjega programa Radia Slovenija - programa ARS. O tem, kakšen je pomen verskih vsebin na ARS-u, bodo govorili urednik uredništva dr. Tomaž Gerden, urednica Nataša Lang in nekdanji urednik Boštjan Debevec, ki je pred leti prvi urejal in vodil oddaje o verstvih in duhovnosti sploh.

55 min

Oddajo Kdo smo tokrat namenjamo predstavitvi uredništva za religije in verstva. To je tretja iz serije oddaj ob 60-letnici Tretjega programa Radia Slovenija - programa ARS. O tem, kakšen je pomen verskih vsebin na ARS-u, bodo govorili urednik uredništva dr. Tomaž Gerden, urednica Nataša Lang in nekdanji urednik Boštjan Debevec, ki je pred leti prvi urejal in vodil oddaje o verstvih in duhovnosti sploh.

Kdo smo?

Predanost besedi in zvoku: Pavel Lužan in Igor Likar

8. 8. 2023

V drugi oddaji iz serije oddaj ob 60-letnici tretjega programa Radia Slovenija – programa Ars bomo predstavili pomembna ustvarjalca radiofonskih zapisov uredništva za radijsko igro, dramaturga Pavla Lúžana in radijskega režiserja Igorja Likarja, oba predana besedi in zvoku s pretanjenim posluhom za radiofonsko izražanje.

49 min

V drugi oddaji iz serije oddaj ob 60-letnici tretjega programa Radia Slovenija – programa Ars bomo predstavili pomembna ustvarjalca radiofonskih zapisov uredništva za radijsko igro, dramaturga Pavla Lúžana in radijskega režiserja Igorja Likarja, oba predana besedi in zvoku s pretanjenim posluhom za radiofonsko izražanje.

Kdo smo?

Aleš Jan je vse svoje ustvarjalno življenje posvetil radiu

1. 8. 2023

Začenjamo niz pogovorov, ki smo jih v okviru oddaj KDO SMO namenili 60. obletnici tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. V njih bomo predstavili delo posameznih uredništev, ki zaokrožujejo Ars kot program s posluhom za kulturo in človeka v njej. V prvi oddaji predstavljamo radijskega režiserja , dolgoletnega urednika igranega programa ter zaslužnega profesorja Akademije za radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Aleša Jana.

54 min

Začenjamo niz pogovorov, ki smo jih v okviru oddaj KDO SMO namenili 60. obletnici tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. V njih bomo predstavili delo posameznih uredništev, ki zaokrožujejo Ars kot program s posluhom za kulturo in človeka v njej. V prvi oddaji predstavljamo radijskega režiserja , dolgoletnega urednika igranega programa ter zaslužnega profesorja Akademije za radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Aleša Jana.

Kdo smo?

Pravce z Gore

25. 7. 2023

Na Gori je je zima dolga osem mesecev, druge štiri mesece pa zebe, pravijo domačini na tej kraški planoti nad Ajdovščino. In v dolgih zimskih dneh so si v preteklosti pripovedovali »pravce« o tem in onem in jih prenašali iz roda v rod (ponovitev).

46 min

Na Gori je je zima dolga osem mesecev, druge štiri mesece pa zebe, pravijo domačini na tej kraški planoti nad Ajdovščino. In v dolgih zimskih dneh so si v preteklosti pripovedovali »pravce« o tem in onem in jih prenašali iz roda v rod (ponovitev).

Kdo smo?

Rodiške pravce in štorije

18. 7. 2023

Na stiku dveh svetov, brkinskega in kraškega, je kraj Rodik. Nad njim sta hriba Čuk in Ajdovščina; na prvem je prebival Lintver, na drugem pa Ajdi. Vsaj tako pravijo rodiške prav'ce. Veliko prigod pa je bilo tudi v jamah kraškega, spodnjega dela vasi in polja (ponovitev).

52 min

Na stiku dveh svetov, brkinskega in kraškega, je kraj Rodik. Nad njim sta hriba Čuk in Ajdovščina; na prvem je prebival Lintver, na drugem pa Ajdi. Vsaj tako pravijo rodiške prav'ce. Veliko prigod pa je bilo tudi v jamah kraškega, spodnjega dela vasi in polja (ponovitev).

Kdo smo?

Miti in legende na Tolminskem

11. 7. 2023

V Zgornjem Posočju so se rojevali številni miti, ki so si jih ljudje pripovedovali v dolgih zimskih večerih, ko so se greli ob domačem ognju. Že zgodaj so jih tudi začeli zapisovati. Pripovedovalce zgodb na Tolminskem lahko srečamo še danes.

55 min

V Zgornjem Posočju so se rojevali številni miti, ki so si jih ljudje pripovedovali v dolgih zimskih večerih, ko so se greli ob domačem ognju. Že zgodaj so jih tudi začeli zapisovati. Pripovedovalce zgodb na Tolminskem lahko srečamo še danes.

Kdo smo?

Miti in legende pod Kamniškimi Alpami

27. 6. 2023

V drugi oddaji o mitih in legendah na Slovenskem smo preverjali zgodbe iz Kamnika in drugih krajev pod Kamniškimi Alpami (ponovitev).

43 min

V drugi oddaji o mitih in legendah na Slovenskem smo preverjali zgodbe iz Kamnika in drugih krajev pod Kamniškimi Alpami (ponovitev).

Kdo smo?

Volna na Idrijsko-Cerkljanskem.

20. 6. 2023

Slovenci nismo veliki rejci drobnice v svetovnem pogledu, a imamo kar nekaj avtohtonih pasem ovc, ki so prilagojene na življenje v zelo raznoliki slovenski pokrajini. Predniki so gojili ovce za meso, mleko in tudi zaradi runa, iz katerega so pridobivali volno za oblačila. Veščina priprave in uporabe volne je pomemben del naše dediščine.

48 min

Slovenci nismo veliki rejci drobnice v svetovnem pogledu, a imamo kar nekaj avtohtonih pasem ovc, ki so prilagojene na življenje v zelo raznoliki slovenski pokrajini. Predniki so gojili ovce za meso, mleko in tudi zaradi runa, iz katerega so pridobivali volno za oblačila. Veščina priprave in uporabe volne je pomemben del naše dediščine.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play