Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Film predstavlja umetnico Lojzko Žerdin, neskončno ustvarjalno osebnost, predano plesni umetnosti. V televizijskem portretnem filmu jo srečamo na otoku, ker je bila brezčasna kot morje, ker so jo vedno privlačili otoki, ker so se ji bleščale oči in kresale misli ob pogledu na divje ali mirne valove in ker se je vedno identificirala z Ženo z otoka, plesnim likom, ki ga je upodobila v eni od svojih zgodnjih koreografij. Kot plesalko izredne nadarjenosti jo je pot pripeljala do Berlina, do šole Mary Wigman, postala je njena poslednja diplomantka in si pridobila naziv diplomirani pedagog za umetniški ples. Njen neponovljiv plesni stil se je izražal skozi samostojne plesne predstave, televizijske koreografije, koreografije za gledališče in koreografske postavitve ob različnih priložnostih. Od leta 1970 do 1990 je poučevala Umetnost giba na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Univerza v Ljubljani ji je leta 2011 podelila zlato plaketo za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega in umetniškega ustvarjanja. Scenarij in režija Jasna Hribernik, besedilo Tomaž Letnar, urednica Danica Dolinar.
Film predstavlja umetnico Lojzko Žerdin, neskončno ustvarjalno osebnost, predano plesni umetnosti. V televizijskem portretnem filmu jo srečamo na otoku, ker je bila brezčasna kot morje, ker so jo vedno privlačili otoki, ker so se ji bleščale oči in kresale misli ob pogledu na divje ali mirne valove in ker se je vedno identificirala z Ženo z otoka, plesnim likom, ki ga je upodobila v eni od svojih zgodnjih koreografij. Kot plesalko izredne nadarjenosti jo je pot pripeljala do Berlina, do šole Mary Wigman, postala je njena poslednja diplomantka in si pridobila naziv diplomirani pedagog za umetniški ples. Njen neponovljiv plesni stil se je izražal skozi samostojne plesne predstave, televizijske koreografije, koreografije za gledališče in koreografske postavitve ob različnih priložnostih. Od leta 1970 do 1990 je poučevala Umetnost giba na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Univerza v Ljubljani ji je leta 2011 podelila zlato plaketo za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega in umetniškega ustvarjanja. Scenarij in režija Jasna Hribernik, besedilo Tomaž Letnar, urednica Danica Dolinar.
V spomin izjemnemu glasbeniku ponujamo v ogled del intervjuja, ki ga je leta 1996 z njim opravil Slavko Hren za oddajo Zlata šestdeseta leta slovenske popevke. Vilko Ovsenik je bil vsestranski glasbenik, začetnik slovenske popevke, instrumentalist v več orkestrih, vodja založbe, predvsem pa (so)avtor stotin skladb, ki jih poznajo vsi Slovenci, napisal je mojstrske priredbe za vse uspešnice našega legendarnega ansambla in tako rekoč arhitekt slovenske narodno zabavne glasbe. Bil je siva eminenca Ansambla bratov Avsenik in brez njegovega talenta njihove skladbe ne bi nikoli zvenele tako, kot jih poznamo.
V spomin izjemnemu glasbeniku ponujamo v ogled del intervjuja, ki ga je leta 1996 z njim opravil Slavko Hren za oddajo Zlata šestdeseta leta slovenske popevke. Vilko Ovsenik je bil vsestranski glasbenik, začetnik slovenske popevke, instrumentalist v več orkestrih, vodja založbe, predvsem pa (so)avtor stotin skladb, ki jih poznajo vsi Slovenci, napisal je mojstrske priredbe za vse uspešnice našega legendarnega ansambla in tako rekoč arhitekt slovenske narodno zabavne glasbe. Bil je siva eminenca Ansambla bratov Avsenik in brez njegovega talenta njihove skladbe ne bi nikoli zvenele tako, kot jih poznamo.
V 72. letu starosti je umrl violinist in pedagog Tomaž Lorenz. Kot solist in kot član različnih komornih skupin (vrsto let bratovskega tria Lorenz), je krstno izvedel več kot 100 slovenskih solističnih in komornih del, svoje dragoceno znanje pa je prenašal tudi s poučevanjem na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Kot pedagog je več kot štiri desetletja navduševal mlade nad skupnim muziciranjem. Pod njegovim mentorstvom so nastale številne komorne skupine. Zanje je pripravljal tudi poletni tečaj Glasbeni julij na Obali. Pomemben del njegovega muziciranja se je odvijal tudi v okviru klavirskega tria, ki so ga sestavljali bratje Lorenz – Tomaž, Matija in Primož (umrl 2007). Znameniti slovenski klavirski trio je v pol stoletja izvedel takorekoč vso svetovno literaturo za klavirski trio in krstil mnogo slovenskih skladb. Scenarij Peter Kušar, režija Tomaž Švigelj.
V 72. letu starosti je umrl violinist in pedagog Tomaž Lorenz. Kot solist in kot član različnih komornih skupin (vrsto let bratovskega tria Lorenz), je krstno izvedel več kot 100 slovenskih solističnih in komornih del, svoje dragoceno znanje pa je prenašal tudi s poučevanjem na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Kot pedagog je več kot štiri desetletja navduševal mlade nad skupnim muziciranjem. Pod njegovim mentorstvom so nastale številne komorne skupine. Zanje je pripravljal tudi poletni tečaj Glasbeni julij na Obali. Pomemben del njegovega muziciranja se je odvijal tudi v okviru klavirskega tria, ki so ga sestavljali bratje Lorenz – Tomaž, Matija in Primož (umrl 2007). Znameniti slovenski klavirski trio je v pol stoletja izvedel takorekoč vso svetovno literaturo za klavirski trio in krstil mnogo slovenskih skladb. Scenarij Peter Kušar, režija Tomaž Švigelj.
V oddaji, ki je namenjena spominu na velikana slovenske narodno-zabavne glasbe, bodo o fenomenu bratov Avsenik govorili mag. Ivan Sivec, Vinko Šimek, Ciril Zlobec ter Jani Golob. Spomnili bomo na nastanek nekaterih najlepših pesmi kot sta Na Golici in Tam, kjer murke cveto, predvajali pa bomo arhivske posnetke še drugih uspešnic: Slovenija, od kod lepote tvoje, Cveteli so beli kostanji, Pastirček, Prelepa Gorenjska ... Slavko Avsenik bo obudil spomin na zlata leta ansambla, njegovi posnetki in fotografije pa bodo potrdili, da ostaja njegova glasba večna.
V oddaji, ki je namenjena spominu na velikana slovenske narodno-zabavne glasbe, bodo o fenomenu bratov Avsenik govorili mag. Ivan Sivec, Vinko Šimek, Ciril Zlobec ter Jani Golob. Spomnili bomo na nastanek nekaterih najlepših pesmi kot sta Na Golici in Tam, kjer murke cveto, predvajali pa bomo arhivske posnetke še drugih uspešnic: Slovenija, od kod lepote tvoje, Cveteli so beli kostanji, Pastirček, Prelepa Gorenjska ... Slavko Avsenik bo obudil spomin na zlata leta ansambla, njegovi posnetki in fotografije pa bodo potrdili, da ostaja njegova glasba večna.
V spomin na Kajetana Koviča, klasika sodobne slovenske poezije, ki se je poslovil v 84. letu starosti, bomo predvajali portret, ki je bil posnet leta 2001, ob pesnikovi 70- letnici. Kovičev pesniški opus je izjemen – moderen in klasičen hkrati, sugestiven v sporočilu in oblikovni dovršenosti. Pesnik odstira s pripovedjo o svojem življenju, o zavezanosti rodu, prednikom in naravi svoj pogled na svet in pripoveduje o tem, kako se rojeva njegova poezija. Kovič združuje nasprotja v celoto, narava je v njegovi poeziji vseobsežna, bistvena prvina življenja. Pesnikovo pripoved ponazarjajo pesmi antologijske vrednosti – od Bele pravljice, prek Labradorja do Sibirskega ciklusa – ki jih pesnik sam interpretira. Pripoved se dotika tudi prevajalskega dela, opusa za otroke in proznega ustvarjanja, posebej še romana Pot v Trento. Portret razkriva Kajetana Koviča kot človeka, ki zre na življenje zrelo in umirjeno in se čudi skrivnosti življenja. Življenje se kaže v njegovi liriki enkrat v mraku, drugič v svetlobi, a kadar nastane dobra pesem, je to za pesnika v vsakem primeru in zmeraj sreča. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
V spomin na Kajetana Koviča, klasika sodobne slovenske poezije, ki se je poslovil v 84. letu starosti, bomo predvajali portret, ki je bil posnet leta 2001, ob pesnikovi 70- letnici. Kovičev pesniški opus je izjemen – moderen in klasičen hkrati, sugestiven v sporočilu in oblikovni dovršenosti. Pesnik odstira s pripovedjo o svojem življenju, o zavezanosti rodu, prednikom in naravi svoj pogled na svet in pripoveduje o tem, kako se rojeva njegova poezija. Kovič združuje nasprotja v celoto, narava je v njegovi poeziji vseobsežna, bistvena prvina življenja. Pesnikovo pripoved ponazarjajo pesmi antologijske vrednosti – od Bele pravljice, prek Labradorja do Sibirskega ciklusa – ki jih pesnik sam interpretira. Pripoved se dotika tudi prevajalskega dela, opusa za otroke in proznega ustvarjanja, posebej še romana Pot v Trento. Portret razkriva Kajetana Koviča kot človeka, ki zre na življenje zrelo in umirjeno in se čudi skrivnosti življenja. Življenje se kaže v njegovi liriki enkrat v mraku, drugič v svetlobi, a kadar nastane dobra pesem, je to za pesnika v vsakem primeru in zmeraj sreča. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Oddaja je posvečena spominu na letošnjega Prešernovega nagrajenca za življenjsko delo in bogat literarni opus Vladimirju Kavčiču. V svojih delih je tematiziral drugo svetovno vojno in vprašanje povojne družbe. Portret o tem velikem imenu sodobne slovenske literature je za oddajo Apel podobo na ogled postavi – letošnji prešernovci pripravila Alenka Zor Simoniti.
Oddaja je posvečena spominu na letošnjega Prešernovega nagrajenca za življenjsko delo in bogat literarni opus Vladimirju Kavčiču. V svojih delih je tematiziral drugo svetovno vojno in vprašanje povojne družbe. Portret o tem velikem imenu sodobne slovenske literature je za oddajo Apel podobo na ogled postavi – letošnji prešernovci pripravila Alenka Zor Simoniti.
