Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Film predstavlja umetnico Lojzko Žerdin, neskončno ustvarjalno osebnost, predano plesni umetnosti. V televizijskem portretnem filmu jo srečamo na otoku, ker je bila brezčasna kot morje, ker so jo vedno privlačili otoki, ker so se ji bleščale oči in kresale misli ob pogledu na divje ali mirne valove in ker se je vedno identificirala z Ženo z otoka, plesnim likom, ki ga je upodobila v eni od svojih zgodnjih koreografij. Kot plesalko izredne nadarjenosti jo je pot pripeljala do Berlina, do šole Mary Wigman, postala je njena poslednja diplomantka in si pridobila naziv diplomirani pedagog za umetniški ples. Njen neponovljiv plesni stil se je izražal skozi samostojne plesne predstave, televizijske koreografije, koreografije za gledališče in koreografske postavitve ob različnih priložnostih. Od leta 1970 do 1990 je poučevala Umetnost giba na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Univerza v Ljubljani ji je leta 2011 podelila zlato plaketo za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega in umetniškega ustvarjanja. Scenarij in režija Jasna Hribernik, besedilo Tomaž Letnar, urednica Danica Dolinar.
Film predstavlja umetnico Lojzko Žerdin, neskončno ustvarjalno osebnost, predano plesni umetnosti. V televizijskem portretnem filmu jo srečamo na otoku, ker je bila brezčasna kot morje, ker so jo vedno privlačili otoki, ker so se ji bleščale oči in kresale misli ob pogledu na divje ali mirne valove in ker se je vedno identificirala z Ženo z otoka, plesnim likom, ki ga je upodobila v eni od svojih zgodnjih koreografij. Kot plesalko izredne nadarjenosti jo je pot pripeljala do Berlina, do šole Mary Wigman, postala je njena poslednja diplomantka in si pridobila naziv diplomirani pedagog za umetniški ples. Njen neponovljiv plesni stil se je izražal skozi samostojne plesne predstave, televizijske koreografije, koreografije za gledališče in koreografske postavitve ob različnih priložnostih. Od leta 1970 do 1990 je poučevala Umetnost giba na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Univerza v Ljubljani ji je leta 2011 podelila zlato plaketo za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega in umetniškega ustvarjanja. Scenarij in režija Jasna Hribernik, besedilo Tomaž Letnar, urednica Danica Dolinar.
V spomin izjemnemu glasbeniku ponujamo v ogled del intervjuja, ki ga je leta 1996 z njim opravil Slavko Hren za oddajo Zlata šestdeseta leta slovenske popevke. Vilko Ovsenik je bil vsestranski glasbenik, začetnik slovenske popevke, instrumentalist v več orkestrih, vodja založbe, predvsem pa (so)avtor stotin skladb, ki jih poznajo vsi Slovenci, napisal je mojstrske priredbe za vse uspešnice našega legendarnega ansambla in tako rekoč arhitekt slovenske narodno zabavne glasbe. Bil je siva eminenca Ansambla bratov Avsenik in brez njegovega talenta njihove skladbe ne bi nikoli zvenele tako, kot jih poznamo.
V spomin izjemnemu glasbeniku ponujamo v ogled del intervjuja, ki ga je leta 1996 z njim opravil Slavko Hren za oddajo Zlata šestdeseta leta slovenske popevke. Vilko Ovsenik je bil vsestranski glasbenik, začetnik slovenske popevke, instrumentalist v več orkestrih, vodja založbe, predvsem pa (so)avtor stotin skladb, ki jih poznajo vsi Slovenci, napisal je mojstrske priredbe za vse uspešnice našega legendarnega ansambla in tako rekoč arhitekt slovenske narodno zabavne glasbe. Bil je siva eminenca Ansambla bratov Avsenik in brez njegovega talenta njihove skladbe ne bi nikoli zvenele tako, kot jih poznamo.