Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstavljamo muzikale domače in tuje produkcije.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Leta 1935 je Hollywood posnel film, ki gre nekako takole: ameriški plesalec Jerry, velika zvezda stepa, pride v London, kjer naj bi nastopil v šovu domišljavega producenta. Ko vneto vadi plesno rutino v svoji hotelski sobi, razkuri Dale, ki biva nadstropje niže. Razjarjena lepotica, odločena, da bo topotu naredila konec, odvihra do našega Jerryja ... ta ...p a se brezupno zaljubi vanjo. Da bi jo osvojil, jo začne preganjati po vsem Londonu. Hej, tako je bolje! Sploh pa – če tega ne bi storil, ne bi bilo filma ...in ne bi bilo razloga za razkošne plesne (in glasbene) točke, v katerih veselo stepata Ginger Rogers in Fred Astaire, ki nikoli nista potrebovala zapletene zgodbe. Iskreno rečeno, bila bi jima le v napoto. Zato je zgodba lažja od zraka – hja, screwball comedy musical je bil v tridesetih letih 20. stoletja izjemno popularna zvrst komedije, za katero so značilni poudarjen hiter, zabaven dialog in situacije, ki so predstavljene z vratolomno hitrostjo. Po navadi imata glavno vlogo moški in ženska, ki se najpogosteje prezirata, sta si odveč. To je torej Top hat, v prevodu Cilinder, ki ga odlikujejo lepe barve, veliko glasbe in še več plesa. Tako, oder je pripravljen. Recesija je hobotnica! S svojimi lovkami je dosegla tudi glasbeno gledališče. Bogatija 80-ih let, to je bil čas visoko proračunskega muzikala Fantom iz opere, je izpuhtela. Producenti se zato v zadnjih letih odločajo za oživljanje starih uspešnic: Crazy for You in Singing in the Rain, leta 2011 pa tudi vintage glasbeno komedijo Top Hat.
Leta 1935 je Hollywood posnel film, ki gre nekako takole: ameriški plesalec Jerry, velika zvezda stepa, pride v London, kjer naj bi nastopil v šovu domišljavega producenta. Ko vneto vadi plesno rutino v svoji hotelski sobi, razkuri Dale, ki biva nadstropje niže. Razjarjena lepotica, odločena, da bo topotu naredila konec, odvihra do našega Jerryja ... ta ...p a se brezupno zaljubi vanjo. Da bi jo osvojil, jo začne preganjati po vsem Londonu. Hej, tako je bolje! Sploh pa – če tega ne bi storil, ne bi bilo filma ...in ne bi bilo razloga za razkošne plesne (in glasbene) točke, v katerih veselo stepata Ginger Rogers in Fred Astaire, ki nikoli nista potrebovala zapletene zgodbe. Iskreno rečeno, bila bi jima le v napoto. Zato je zgodba lažja od zraka – hja, screwball comedy musical je bil v tridesetih letih 20. stoletja izjemno popularna zvrst komedije, za katero so značilni poudarjen hiter, zabaven dialog in situacije, ki so predstavljene z vratolomno hitrostjo. Po navadi imata glavno vlogo moški in ženska, ki se najpogosteje prezirata, sta si odveč. To je torej Top hat, v prevodu Cilinder, ki ga odlikujejo lepe barve, veliko glasbe in še več plesa. Tako, oder je pripravljen. Recesija je hobotnica! S svojimi lovkami je dosegla tudi glasbeno gledališče. Bogatija 80-ih let, to je bil čas visoko proračunskega muzikala Fantom iz opere, je izpuhtela. Producenti se zato v zadnjih letih odločajo za oživljanje starih uspešnic: Crazy for You in Singing in the Rain, leta 2011 pa tudi vintage glasbeno komedijo Top Hat.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Frozen, pri nas ga poznamo pod naslovom Ledeno kraljestvo, povedano zelo na kratko, je animirani film, a v resnici je, kot so zapisali ustvarjalci, 3D-računalniško animirani, glasbeni in domišljijsko komični film. Vključuje torej računalniško animacijo, vsebuje elemente muzikala (od dobrih 100 minut, kolikor traja film, je dobrih 20 minut odmerjenih songom), je domišljijski in je tudi komedija. Film je torej izdelek, ki ima veliko aditivov, s katerimi so hoteli ustvarjalci zadovoljiti želje čim večjega števila ljubiteljev Disneyjevih animiranih filmov. In to jim je tudi uspelo, kajti kar v kapitalizmu šteje, je denar, in edino, kar kapitalizem šteje, je denar. Ne bom zabredel v številke, zaupam vam le to, da je Ledeno kraljestvo zasedlo deseto mesto na lestvici najdonosnejših filmov vseh časov.
Frozen, pri nas ga poznamo pod naslovom Ledeno kraljestvo, povedano zelo na kratko, je animirani film, a v resnici je, kot so zapisali ustvarjalci, 3D-računalniško animirani, glasbeni in domišljijsko komični film. Vključuje torej računalniško animacijo, vsebuje elemente muzikala (od dobrih 100 minut, kolikor traja film, je dobrih 20 minut odmerjenih songom), je domišljijski in je tudi komedija. Film je torej izdelek, ki ima veliko aditivov, s katerimi so hoteli ustvarjalci zadovoljiti želje čim večjega števila ljubiteljev Disneyjevih animiranih filmov. In to jim je tudi uspelo, kajti kar v kapitalizmu šteje, je denar, in edino, kar kapitalizem šteje, je denar. Ne bom zabredel v številke, zaupam vam le to, da je Ledeno kraljestvo zasedlo deseto mesto na lestvici najdonosnejših filmov vseh časov.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Peter Pan ali Fant, ki ni hotel odrasti ali Peter in Wendy je najslavnejše delo Jamesa Matthewa Barrieja. Obe različici, igra iz leta 1904 in roman iz leta 1911, pripovedujeta zgodbo o Petru Panu, nepoboljšljivem fantu, ki lahko leti, in njegovih pustolovščinah z Wendy Darling in njenima bratoma na otoku Nije. Igro so prvič uprizorili v Londonu 27. decembra leta 1904, leto dni pozneje pa ji je sledila še broadwayska produkcija. Igro so pozneje priredili za pantomimo, muzikal, za televizijo in nekajkrat tudi za film; leta 1924 celo za nemi film. V Angliji izvirno obliko igre redko uprizorijo, priredbe za pantomimo pa so v času okoli božiča na odru pogoste. Tudi v Združenih državah je izvirno različico igre leta 1954 izpodrinil muzikal. Danes je pred nami glasba, ustvarjena za film Peter Pan iz leta 2003, ki je delo Jamesa Newtona Howarda, večkrat nagrajenega ameriškega skladatelja, dirigenta in glasbenega producenta, ki je v svoji karieri napisal glasbo za več kot sto filmov. In ker je med njimi ustvaril precej glasbe tudi za potrebe Disneyjevih projektov, se ne čudimo, da so ga za skladatelja izbrali tudi za igrano filmsko različico Petra Pana iz leta 2003. Pa ji prisluhnimo.
Peter Pan ali Fant, ki ni hotel odrasti ali Peter in Wendy je najslavnejše delo Jamesa Matthewa Barrieja. Obe različici, igra iz leta 1904 in roman iz leta 1911, pripovedujeta zgodbo o Petru Panu, nepoboljšljivem fantu, ki lahko leti, in njegovih pustolovščinah z Wendy Darling in njenima bratoma na otoku Nije. Igro so prvič uprizorili v Londonu 27. decembra leta 1904, leto dni pozneje pa ji je sledila še broadwayska produkcija. Igro so pozneje priredili za pantomimo, muzikal, za televizijo in nekajkrat tudi za film; leta 1924 celo za nemi film. V Angliji izvirno obliko igre redko uprizorijo, priredbe za pantomimo pa so v času okoli božiča na odru pogoste. Tudi v Združenih državah je izvirno različico igre leta 1954 izpodrinil muzikal. Danes je pred nami glasba, ustvarjena za film Peter Pan iz leta 2003, ki je delo Jamesa Newtona Howarda, večkrat nagrajenega ameriškega skladatelja, dirigenta in glasbenega producenta, ki je v svoji karieri napisal glasbo za več kot sto filmov. In ker je med njimi ustvaril precej glasbe tudi za potrebe Disneyjevih projektov, se ne čudimo, da so ga za skladatelja izbrali tudi za igrano filmsko različico Petra Pana iz leta 2003. Pa ji prisluhnimo.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Ameriški film Peter Pan iz leta 2003 je v pol stoletja, po Disneyjevi različici iz leta 1953, prva filmska ali televizijska avtorizirana različica igre sira Jamesa Matthewa Barrieja. Sir James Matthew Barrie, rodil se je 9. maja 1860, umrl pa 19. junija 1937, je bil škotski pisatelj, ki je v našem spominu zapisan predvsem kot tisti, ki je napisal Petra Pana. Rodil in izobraževal se je na Škotskem, v Londonu, kamor se je pozneje preselil, pa je napisal precej uspešnih rom anov in iger. V Londonu je spoznal tudi fante družine Llewelyn Davies (Georgea, Johna, Petra, Michaela in Nicholasa), fante, ki so mu bili navdih za pisanje, med drugim tudi Petra Pana.
Ameriški film Peter Pan iz leta 2003 je v pol stoletja, po Disneyjevi različici iz leta 1953, prva filmska ali televizijska avtorizirana različica igre sira Jamesa Matthewa Barrieja. Sir James Matthew Barrie, rodil se je 9. maja 1860, umrl pa 19. junija 1937, je bil škotski pisatelj, ki je v našem spominu zapisan predvsem kot tisti, ki je napisal Petra Pana. Rodil in izobraževal se je na Škotskem, v Londonu, kamor se je pozneje preselil, pa je napisal precej uspešnih rom anov in iger. V Londonu je spoznal tudi fante družine Llewelyn Davies (Georgea, Johna, Petra, Michaela in Nicholasa), fante, ki so mu bili navdih za pisanje, med drugim tudi Petra Pana.