Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
V današnji oddaji je na sporedu drugi del muzikala Vrtiljak Richarda Rodgersa in Oscarja Hammersteina II.
V današnji oddaji je na sporedu drugi del muzikala Vrtiljak Richarda Rodgersa in Oscarja Hammersteina II.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Poslušali bomo prvi del muzikala Vrtlijak Richarda Rodgersa in Oscarja Hammersteina II. Carousel oziroma Vrtiljak je drugi musical Richarda Rodgersa, ki je zanj napisal glasbo, in Oscarja Hammersteina II, ki se je podpisal pod scenarij in besedila. Delo, ki so ga leta 1945 prvič osvetlile broadwajske odrske luči, je priredba igre Liliom madžarskega pisatelja Ferenca Molnarja iz leta 1909. Izvirno budimpeško okolje je seveda zamenjalo ameriško, natančneje – obalno območje Maina, sama zgodba pa je ostala enaka. Gre za zgodbo o večnem čustvu, potrpežljivi ljubezni, trajajoči na tem in na onem svetu, o človeku, ki si zamisli dobro in naredi slabo, o nezmožnosti izraziti čustvo drugače kot z grobostjo, o odnosu med minljivo normativnostjo družbe in večni normi zapisanemu posamezniku, s katero je Molnar zarisal naivno-realistično sliko madžarskega meščanstva z začetka 20. stoletja, ki jo »komentira« z domišljijskim prizorom posmrtnega obračuna. Oddajo je posnel Stane Košmerl, prebral in pripravil pa Aleksander Golja.
Poslušali bomo prvi del muzikala Vrtlijak Richarda Rodgersa in Oscarja Hammersteina II. Carousel oziroma Vrtiljak je drugi musical Richarda Rodgersa, ki je zanj napisal glasbo, in Oscarja Hammersteina II, ki se je podpisal pod scenarij in besedila. Delo, ki so ga leta 1945 prvič osvetlile broadwajske odrske luči, je priredba igre Liliom madžarskega pisatelja Ferenca Molnarja iz leta 1909. Izvirno budimpeško okolje je seveda zamenjalo ameriško, natančneje – obalno območje Maina, sama zgodba pa je ostala enaka. Gre za zgodbo o večnem čustvu, potrpežljivi ljubezni, trajajoči na tem in na onem svetu, o človeku, ki si zamisli dobro in naredi slabo, o nezmožnosti izraziti čustvo drugače kot z grobostjo, o odnosu med minljivo normativnostjo družbe in večni normi zapisanemu posamezniku, s katero je Molnar zarisal naivno-realistično sliko madžarskega meščanstva z začetka 20. stoletja, ki jo »komentira« z domišljijskim prizorom posmrtnega obračuna. Oddajo je posnel Stane Košmerl, prebral in pripravil pa Aleksander Golja.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Ne glede na to, ali gledamo film ali muzikal, Nazaj v prihodnost vedno prinaša isto sporočilo: naše odločitve oblikujejo prihodnost. Tako film kot muzikal govorita o pomenu družine, ljubezni, samozavesti in veri vase. Muzikal sicer doda več čustvenih plasti, toda srce zgodbe ostaja zvesto izvirniku.
Ne glede na to, ali gledamo film ali muzikal, Nazaj v prihodnost vedno prinaša isto sporočilo: naše odločitve oblikujejo prihodnost. Tako film kot muzikal govorita o pomenu družine, ljubezni, samozavesti in veri vase. Muzikal sicer doda več čustvenih plasti, toda srce zgodbe ostaja zvesto izvirniku.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Leta 1985 je svet prvič spoznal Martyja McFlya in njegovega ekscentričnega znanstvenega prijatelja, doktorja Emmetta Browna, v znanstvenofantastični pustolovščini Nazaj v prihodnost. Film je hitro postal kultna klasika in zaznamoval generacije gledalcev s svojo mešanico komedije, akcije, pop kulture in srčnosti. Skoraj štiri desetletja pozneje je zgodba o potovanju skozi čas dobila novo življenje – tokrat na odrskih deskah v obliki muzikala. Nazaj v prihodnost. Muzikal ohranja temeljno strukturo izvirne zgodbe, a jo prenaša v svet glasbe, koreografije in gledališke čarovnije.
Leta 1985 je svet prvič spoznal Martyja McFlya in njegovega ekscentričnega znanstvenega prijatelja, doktorja Emmetta Browna, v znanstvenofantastični pustolovščini Nazaj v prihodnost. Film je hitro postal kultna klasika in zaznamoval generacije gledalcev s svojo mešanico komedije, akcije, pop kulture in srčnosti. Skoraj štiri desetletja pozneje je zgodba o potovanju skozi čas dobila novo življenje – tokrat na odrskih deskah v obliki muzikala. Nazaj v prihodnost. Muzikal ohranja temeljno strukturo izvirne zgodbe, a jo prenaša v svet glasbe, koreografije in gledališke čarovnije.