Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstavljamo muzikale domače in tuje produkcije.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
V prvem dejanju muzikala Deset zapovedi smo spremljali Mojzesovo pot, od obrežja Nila, kjer ga je mati pustila v upanju, da ga bo kdo našel in mu pustil živeti, do prvega stika z Bogom, ki se mu je prikazal v obliki gorečega grma in mu ukazal, naj Izraelove sinove iz Egipta odpelje v obljubljeno deželo, kjer tečeta med in mleko. Mojzesu, oboroženemu le s pastirsko palico, uspe odpeljati Izraelove sinove iz Egipta, toda na poti do obljubljene dežele stoji še veliko preizkušenj.
V prvem dejanju muzikala Deset zapovedi smo spremljali Mojzesovo pot, od obrežja Nila, kjer ga je mati pustila v upanju, da ga bo kdo našel in mu pustil živeti, do prvega stika z Bogom, ki se mu je prikazal v obliki gorečega grma in mu ukazal, naj Izraelove sinove iz Egipta odpelje v obljubljeno deželo, kjer tečeta med in mleko. Mojzesu, oboroženemu le s pastirsko palico, uspe odpeljati Izraelove sinove iz Egipta, toda na poti do obljubljene dežele stoji še veliko preizkušenj.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Dragi ljubitelji muzikala, podajamo se na biblično pot, na pot Mojzesa, ki jo je prehodil pred približno 3300 leti. Po njej pa nas bo vodila hipnotična glasba Pascala Obispoja na besedili Lionela Florencea in Patricea Guiaroja. Muzikal Deset zapovedi je ugledal luč sveta oktobra leta 2000 v Parizu.
Dragi ljubitelji muzikala, podajamo se na biblično pot, na pot Mojzesa, ki jo je prehodil pred približno 3300 leti. Po njej pa nas bo vodila hipnotična glasba Pascala Obispoja na besedili Lionela Florencea in Patricea Guiaroja. Muzikal Deset zapovedi je ugledal luč sveta oktobra leta 2000 v Parizu.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Danes je pred nami drugi del rokovske opere Grička vještica, ki je nastala po istoimenskem delu Marije Jurič - Zagorke. Ta v svojem pisanju pripoveduje o pregonu čarovnic v Zagrebu. Liki v romanu se spuščjajo v vratolomne pustolovščine z namenom, da bi rešili svoje ideale, ubranili svoja stališča ali razkrili zločince. Zgodovinski dogodki pa so vtkani v delo z namenom, da bi pritegnili zanimanje bralcev za hrvaško zgodovino.
Danes je pred nami drugi del rokovske opere Grička vještica, ki je nastala po istoimenskem delu Marije Jurič - Zagorke. Ta v svojem pisanju pripoveduje o pregonu čarovnic v Zagrebu. Liki v romanu se spuščjajo v vratolomne pustolovščine z namenom, da bi rešili svoje ideale, ubranili svoja stališča ali razkrili zločince. Zgodovinski dogodki pa so vtkani v delo z namenom, da bi pritegnili zanimanje bralcev za hrvaško zgodovino.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Oddaja o muzikalu tuje in domače produkcije.
Oddaja o muzikalu tuje in domače produkcije.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Albert Laurents, pisec libreta za muzikal Zgodba z Zahodne strani, ni mogel delati povsem po svoje. Pri pisanju zgodbe o dveh sovražnih si tolpah mladostnikov, ki naj bi bila svobodna interpretacija na temo Shakespearjevega Romea in Julije, je moral Laurents 'poslušati' koreografa Jeroma Robbinsa, ki mu gre velika zasluga za končni uspeh muzikala. On je bil namreč tisti, ki je zasnoval novi koncept muzikala. Muzikal je bil pred tem namreč predstava, v kateri so se eden za drugim vrstili igrani in pevski prizori ter plesne točke. Zdaj so se vse tri prvine povezale, igralci so prevzeli vse tri vloge, ples pa je postal prisoten v celotni predstavi, s tem pa skupaj z glasbo tudi nosilec sporočila.
Albert Laurents, pisec libreta za muzikal Zgodba z Zahodne strani, ni mogel delati povsem po svoje. Pri pisanju zgodbe o dveh sovražnih si tolpah mladostnikov, ki naj bi bila svobodna interpretacija na temo Shakespearjevega Romea in Julije, je moral Laurents 'poslušati' koreografa Jeroma Robbinsa, ki mu gre velika zasluga za končni uspeh muzikala. On je bil namreč tisti, ki je zasnoval novi koncept muzikala. Muzikal je bil pred tem namreč predstava, v kateri so se eden za drugim vrstili igrani in pevski prizori ter plesne točke. Zdaj so se vse tri prvine povezale, igralci so prevzeli vse tri vloge, ples pa je postal prisoten v celotni predstavi, s tem pa skupaj z glasbo tudi nosilec sporočila.