Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radijske igre na Prvem nastajajo v sinergiji z njegovo siceršnjo programsko usmeritvijo in ritmom. Tematsko so namenjene širokemu krogu poslušalcev; so bolj komunikativne in žanrsko raznolike – od komedije do kriminalke.
Cankar v tej povesti razkriva hinvščino tedanje družbe, do katere je imel zelo jasno moralno stališče. Aleša namreč predstavlja kot zadrtega pobožnjakarja maziljenih manir, hkrati pa kot koristoljubneža brez primere. Konec tedna skrit pred pogledi sokrajanov namreč živi popolnoma drugačno življenje … Igra iz leta 1953 je ena najstarejših, ki jih hrani naš nacionalni radijski arhiv. Režiser: Mirč Kragelj Asistentka režije: Silva Golob Orgle igra: Bojan Adamič Nastopajo – Frane Milčinski, Mila Kačič, Maks Bajc, Maks Furijan, Jože Zupan, Pavle Kovič, Jurij Souček Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1953.
Cankar v tej povesti razkriva hinvščino tedanje družbe, do katere je imel zelo jasno moralno stališče. Aleša namreč predstavlja kot zadrtega pobožnjakarja maziljenih manir, hkrati pa kot koristoljubneža brez primere. Konec tedna skrit pred pogledi sokrajanov namreč živi popolnoma drugačno življenje … Igra iz leta 1953 je ena najstarejših, ki jih hrani naš nacionalni radijski arhiv. Režiser: Mirč Kragelj Asistentka režije: Silva Golob Orgle igra: Bojan Adamič Nastopajo – Frane Milčinski, Mila Kačič, Maks Bajc, Maks Furijan, Jože Zupan, Pavle Kovič, Jurij Souček Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1953.
V igri se srečujemo s satiričnim pogledom na abotni birokratski vsakdan posameznikovega življenja. Ob tem pa avtorjeva pronicljiva kritika ne prizanaša pogosti miselnosti, da je reševanje življenjskih problemov mogoče prepustiti ustanovam. Junaki tokratne zgodbe namreč pridejo prosit komisijo za samomore, naj jim zakonito dovoli rešitev iz življenjskega pekla. Toda prav med farsičnim čakanjem pred vrati komisije vsi kandidati za samomor doživijo usodni preobrat. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Mladi človek – Boris Ostan Brezposelni – Janez Hočevar Bančni uradnik – Zlatko Šugman Ženska z otrokoma – Nika Juvan Kalan Profesor – Vladimir Skrbinšek Služkinja – Polona Vetrih Dekle – Barbara Oman Član komisije – Tone Gogala Otrok – Urša Jesih Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana junija 1984.
V igri se srečujemo s satiričnim pogledom na abotni birokratski vsakdan posameznikovega življenja. Ob tem pa avtorjeva pronicljiva kritika ne prizanaša pogosti miselnosti, da je reševanje življenjskih problemov mogoče prepustiti ustanovam. Junaki tokratne zgodbe namreč pridejo prosit komisijo za samomore, naj jim zakonito dovoli rešitev iz življenjskega pekla. Toda prav med farsičnim čakanjem pred vrati komisije vsi kandidati za samomor doživijo usodni preobrat. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Mladi človek – Boris Ostan Brezposelni – Janez Hočevar Bančni uradnik – Zlatko Šugman Ženska z otrokoma – Nika Juvan Kalan Profesor – Vladimir Skrbinšek Služkinja – Polona Vetrih Dekle – Barbara Oman Član komisije – Tone Gogala Otrok – Urša Jesih Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana junija 1984.
Farsa smeši jezik precioz, okus gizdalinov in neumnost romantičnega donkihotstva. Preciozništvo je bilo namreč posebno kulturno gibanje v francoski omiki 17. stoletja. Razvilo se je v maniro, s katero je aristokracija skušala na nenaraven način spremeniti dotedanje kulturne vrednote. Predvsem v jeziku, umevanju sveta, oblačenju in lišpanju. Nastala je posebna gizdalinska estetika, ki je pačila naravo in se upirala zdravemu razumu. Seveda pa se preciozništvo pojavlja v vseh časih in vseh krajih sveta. Danes še posebno v novih odklonih izrazitega samoljubja, retuš in instagram podob 21. stoletja. Režiser in avtor radijske priredbe: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Tomo Pirc Magdelon – Nataša Barbara Gračner Cathos – Maja Končar Gorgibus – Jurij Souček Mascarille – Iztok Valič La Grange – Zvone Hribar Du Croisy – Boris Kerč Marotte – Milena Grm – Hudeček Jodelet – Dare Valič Taksist – Marko Simčič Natakar – Karel Brišnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1992
Farsa smeši jezik precioz, okus gizdalinov in neumnost romantičnega donkihotstva. Preciozništvo je bilo namreč posebno kulturno gibanje v francoski omiki 17. stoletja. Razvilo se je v maniro, s katero je aristokracija skušala na nenaraven način spremeniti dotedanje kulturne vrednote. Predvsem v jeziku, umevanju sveta, oblačenju in lišpanju. Nastala je posebna gizdalinska estetika, ki je pačila naravo in se upirala zdravemu razumu. Seveda pa se preciozništvo pojavlja v vseh časih in vseh krajih sveta. Danes še posebno v novih odklonih izrazitega samoljubja, retuš in instagram podob 21. stoletja. Režiser in avtor radijske priredbe: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Tomo Pirc Magdelon – Nataša Barbara Gračner Cathos – Maja Končar Gorgibus – Jurij Souček Mascarille – Iztok Valič La Grange – Zvone Hribar Du Croisy – Boris Kerč Marotte – Milena Grm – Hudeček Jodelet – Dare Valič Taksist – Marko Simčič Natakar – Karel Brišnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1992
Cankar se v tej povesti osredotoča na delavčevo pravico do lastnine in dobrin, ki jih je z delom svojih rok ustvaril sam. Torej pravice delavskega razreda do plodov njegovega dela. Povest je oblikovno zapisana v biblijskem slogu, polna primer, metafor in retoričnih vprašanj. Te namreč hlapec Jernej uporablja v nenehnem argumentiranju svojih pravic, s tem pa je veliko bolj aktiven in ne tako hlapčevski, kot so morda predstavniki delavskega in kmečkega življa v Cankarjevih drugih delih. Avtor raidjske priredbe in režiser: Fran Žižek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Pripovedovalec – Boris Kralj Hlapec Jernej – Jože Zupan Sitar – Tone Homar Gostačev – Andrej Kurent Župan – Janez Cesar Kmet – France Presetnik Sodnik Košir – Jurij Souček Jetnik – Polde Bibič Popotnik – Saša Miklavc Župnik – Aleksander Valič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1963.
Cankar se v tej povesti osredotoča na delavčevo pravico do lastnine in dobrin, ki jih je z delom svojih rok ustvaril sam. Torej pravice delavskega razreda do plodov njegovega dela. Povest je oblikovno zapisana v biblijskem slogu, polna primer, metafor in retoričnih vprašanj. Te namreč hlapec Jernej uporablja v nenehnem argumentiranju svojih pravic, s tem pa je veliko bolj aktiven in ne tako hlapčevski, kot so morda predstavniki delavskega in kmečkega življa v Cankarjevih drugih delih. Avtor raidjske priredbe in režiser: Fran Žižek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Pripovedovalec – Boris Kralj Hlapec Jernej – Jože Zupan Sitar – Tone Homar Gostačev – Andrej Kurent Župan – Janez Cesar Kmet – France Presetnik Sodnik Košir – Jurij Souček Jetnik – Polde Bibič Popotnik – Saša Miklavc Župnik – Aleksander Valič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1963.
Igra prikaže, kako lahko star in osamljen človek s svojo domiselnostjo premaga samoto. Petanova junakinja namreč uspe pritegniti pozornost ljudi, ki jih pesti stanovanjska stiska tako, da ima dan na dan z njimi telefonske pogovore o obljubljenem stanovanju. Igra z ljudmi ji začne napolnjevati življenje, a se postopoma tudi nepričakovano zaplete. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Josipina – Majda Potokar Janez – Vojko Zidar Tone – Janez Hočevar Neznanec – Ivo Ban Suzana – Iva Zupančič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1989.
Igra prikaže, kako lahko star in osamljen človek s svojo domiselnostjo premaga samoto. Petanova junakinja namreč uspe pritegniti pozornost ljudi, ki jih pesti stanovanjska stiska tako, da ima dan na dan z njimi telefonske pogovore o obljubljenem stanovanju. Igra z ljudmi ji začne napolnjevati življenje, a se postopoma tudi nepričakovano zaplete. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Josipina – Majda Potokar Janez – Vojko Zidar Tone – Janez Hočevar Neznanec – Ivo Ban Suzana – Iva Zupančič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1989.
Analitična drama s kritičnim premislekom o delu preteklosti odkriva eksistencialno razsežnost kot bistveno in najpomembnejšo sestavino v tedanjem življenju posameznika. Petdesetletna ženska s svojo kandidaturo za politično funkcijo povzroči, da politični nasprotnik začne svojevrstno ideološko inventuro očitne zgodovine. Tonska mojstrica in režija: Metka Rojc Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Dramaturg: Pavel Lužan Predsednica – Marijana Brecelj Poslanka – Majda Potokar Malavašič – Ivo Ban Mažgonova – Jožica Avbelj Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1995.
Analitična drama s kritičnim premislekom o delu preteklosti odkriva eksistencialno razsežnost kot bistveno in najpomembnejšo sestavino v tedanjem življenju posameznika. Petdesetletna ženska s svojo kandidaturo za politično funkcijo povzroči, da politični nasprotnik začne svojevrstno ideološko inventuro očitne zgodovine. Tonska mojstrica in režija: Metka Rojc Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Dramaturg: Pavel Lužan Predsednica – Marijana Brecelj Poslanka – Majda Potokar Malavašič – Ivo Ban Mažgonova – Jožica Avbelj Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1995.
Vedno aktualna, jedka in pronicljiva misel Ivana Cankarja daleč presega njegov prostor-čas in bi prav zato vsak dan morala biti tudi sodobna sopotnica. Kritika družbe in odnosov ostaja aktualna, ker se človek bore malo nauči iz svojih lastnih ali tujih napak, s tem pa kot posameznik premalo napreduje, da bi tudi skupnosti, torej družbi, lahko bilo zares bolje. Zato se zdi, da so prav redna prevpraševanja prava smer do ozaveščanja in postopnih sprememb. Propadli podjetnik in parveni Ruda se brezsramno vzpenja na račun drugih, za kar visoko ceno plača predvsem njegova družina. Anatomiji brezkompromisnega uspeha pa kot pendant vendarle odzvanja tudi vse močnejši glas vesti. Režiser in avtor radijske priredbe: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Dejan Mesec Jakob Ruda – Milan Štefe Ana – Sara Gorše Dolinar – Matej Puc Broš – Ivan Rupnik Dobnik – Brane Završan Marta – Maja Končar Alma – Lena Hribar Koželj – Jernej Gašperin Justin – Uroš Maček Košuta – Tone Gogala Delavci – Gorazd Logar, Vito Weis in Žan Perko Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2018
Vedno aktualna, jedka in pronicljiva misel Ivana Cankarja daleč presega njegov prostor-čas in bi prav zato vsak dan morala biti tudi sodobna sopotnica. Kritika družbe in odnosov ostaja aktualna, ker se človek bore malo nauči iz svojih lastnih ali tujih napak, s tem pa kot posameznik premalo napreduje, da bi tudi skupnosti, torej družbi, lahko bilo zares bolje. Zato se zdi, da so prav redna prevpraševanja prava smer do ozaveščanja in postopnih sprememb. Propadli podjetnik in parveni Ruda se brezsramno vzpenja na račun drugih, za kar visoko ceno plača predvsem njegova družina. Anatomiji brezkompromisnega uspeha pa kot pendant vendarle odzvanja tudi vse močnejši glas vesti. Režiser in avtor radijske priredbe: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Dejan Mesec Jakob Ruda – Milan Štefe Ana – Sara Gorše Dolinar – Matej Puc Broš – Ivan Rupnik Dobnik – Brane Završan Marta – Maja Končar Alma – Lena Hribar Koželj – Jernej Gašperin Justin – Uroš Maček Košuta – Tone Gogala Delavci – Gorazd Logar, Vito Weis in Žan Perko Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2018
Igra pripoveduje o dveh tatičih, nezaposlenih moških z roba družbe, ki sta bila z vsakodnevno krajo prisiljena nadomestiti redno zaposlitev in vir dohodkov. Nekega dne pa njuno rutinsko opravilo prekine nepričakovana okoliščina: naletita namreč na gospodarico hiše. V komedijo je vpletena tudi humorna analiza družbenih razmer. Ta namreč vsakodnevni kriminal na drobno odkriva kot nekakšen socialni korektiv. Režiser: Igor Likar Tonski mojster: Staš Janež Dramaturg: Pavel Lužan Peter – Jernej Šugman Pavel – Brane Grubar Polona – Štefka Drolc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1995
Igra pripoveduje o dveh tatičih, nezaposlenih moških z roba družbe, ki sta bila z vsakodnevno krajo prisiljena nadomestiti redno zaposlitev in vir dohodkov. Nekega dne pa njuno rutinsko opravilo prekine nepričakovana okoliščina: naletita namreč na gospodarico hiše. V komedijo je vpletena tudi humorna analiza družbenih razmer. Ta namreč vsakodnevni kriminal na drobno odkriva kot nekakšen socialni korektiv. Režiser: Igor Likar Tonski mojster: Staš Janež Dramaturg: Pavel Lužan Peter – Jernej Šugman Pavel – Brane Grubar Polona – Štefka Drolc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1995
Igra se loteva sestavljanja in pošiljanja odprtih pisem, s katerimi državljani poskušajo opozoriti javnost na to, kako in kje je treba spremeniti in izboljšati naš svet. Tega »poslanstva« se lotita dva para na skupni večerji, a se Jesihovi junaki nikakor ne morejo dogovoriti o tem, kaj je treba izboljšati najprej. V takšnem dramatičnem vzdušju pa se domiselno razkrijeta predvsem ves blišč in beda mitov in parol, zasidranih v človekovi zavesti. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Uroš Kores Slava – Anica Kumer Ščok – Miloš Battelino Peter – Ivo Ban Žaba – Milena Zupančič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana maja 1985.
Igra se loteva sestavljanja in pošiljanja odprtih pisem, s katerimi državljani poskušajo opozoriti javnost na to, kako in kje je treba spremeniti in izboljšati naš svet. Tega »poslanstva« se lotita dva para na skupni večerji, a se Jesihovi junaki nikakor ne morejo dogovoriti o tem, kaj je treba izboljšati najprej. V takšnem dramatičnem vzdušju pa se domiselno razkrijeta predvsem ves blišč in beda mitov in parol, zasidranih v človekovi zavesti. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Uroš Kores Slava – Anica Kumer Ščok – Miloš Battelino Peter – Ivo Ban Žaba – Milena Zupančič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana maja 1985.
V mesto prihaja revizor. Korupcija, cenzura in vsesplošna pokvarjenost pod vodstvom župana in drugih veljakov kar cvetijo, zato se odločijo, da ga bodo podkupili z denarjem in se mu prikazali v kar najlepši luči ... Prevajalec: Janko Moder Avtor radijske priredbe: Ulrich Lauterbach Režiser: Hinko Košak Tonski mojster: Dušan Mauser Anton Antonovič Skvoznik Dmuhanovski, mestni poglavar – Stane Sever Ana Andrejevna, njegova žena – Ruša Bojc Marja Antonovna, njuna hči – Miša Pirnat Amos Fjodorovič Ljapkin – Tjapkin, sodnik – Edvard Gregorin Artemij Filipovič Zemljanika, skrbnik dobrodelnih zavodov – Stane Potokar Luka Lukič Hlopov, šolski nadzornik – Milan Brezigar Ivan Kuzmič, poštar – Franjo Kumer Pjotr Ivanovič Bobčinski, graščak – Janez Čuk Pjotr Ivanovič Dobčinski, graščak – Nace Simončič Ivan Aleksandrovič Hlestakov, uradnik iz Peterburga – Jurij Souček Osip, njegov sluga – Jože Zupan Sodelujejo še – Marjan Benedičič, Tone Homar in Janez Rohaček Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana septembra 1960.
V mesto prihaja revizor. Korupcija, cenzura in vsesplošna pokvarjenost pod vodstvom župana in drugih veljakov kar cvetijo, zato se odločijo, da ga bodo podkupili z denarjem in se mu prikazali v kar najlepši luči ... Prevajalec: Janko Moder Avtor radijske priredbe: Ulrich Lauterbach Režiser: Hinko Košak Tonski mojster: Dušan Mauser Anton Antonovič Skvoznik Dmuhanovski, mestni poglavar – Stane Sever Ana Andrejevna, njegova žena – Ruša Bojc Marja Antonovna, njuna hči – Miša Pirnat Amos Fjodorovič Ljapkin – Tjapkin, sodnik – Edvard Gregorin Artemij Filipovič Zemljanika, skrbnik dobrodelnih zavodov – Stane Potokar Luka Lukič Hlopov, šolski nadzornik – Milan Brezigar Ivan Kuzmič, poštar – Franjo Kumer Pjotr Ivanovič Bobčinski, graščak – Janez Čuk Pjotr Ivanovič Dobčinski, graščak – Nace Simončič Ivan Aleksandrovič Hlestakov, uradnik iz Peterburga – Jurij Souček Osip, njegov sluga – Jože Zupan Sodelujejo še – Marjan Benedičič, Tone Homar in Janez Rohaček Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana septembra 1960.
Osrednja tema "pravljice" je vprašanje identitete, ki presega politično opredelitev in razkriva bolj intimne dileme. Priča smo zmedi v stereotipni zamejski družini, v kateri se vprašanje identitete zapleta s problemi kuharije, z otročjo izmenjavo telefonskih sporočil ali pa s površnim tolmačenjem zgodovinskih danosti in dogodkov. Čuk nam torej s prepletom satirične, romantične, šaljive in čustvene pripovedi naslika portret, na nekaterih mestih karikaturo zamejske stvarnosti. Radijska igra je nastala v produkciji in izvedbi članov Radijskega odra. Ta je na pobudo prof. Jožeta Peterlina nastal takoj po drugi svetovni vojni. Zaradi dveh desetletij fašizma, ki je ukinil vsa prosvetna in športna društva, prepovedal rabo slovenščine v javnosti in zadušil slovenski tisk, pa je bil eden od njegovih glavnih ciljev, da poslušalcem posreduje lepo, kultivirano slovensko besedo, za katero so bili primorski Slovenci toliko let prikrajšani. To osnovno poslanstvo je kljub spremenjenim razmeram ohranjal in utrjeval vse do danes. Skupaj z Radiem Trst A ostaja pomemben za slovensko skupnost za zahodno mejo matice. Režija: Andrej Pisani Ton in montaža: Andrej Babič Nastopajo člani Radijskega odra – Nejc Kravos, Helena Pertot, Marinka Počkaj, Mitja Petaros, Lučka Susič, Nadia Roncelli, Marjetica Puntar, Peter Raseni, Tomaž Susič, Anka Peterlin, Andrej Pisani in Marijan Kravos. Produkcija Radijski oder 2022. Posneto v Studiu Trak.
Osrednja tema "pravljice" je vprašanje identitete, ki presega politično opredelitev in razkriva bolj intimne dileme. Priča smo zmedi v stereotipni zamejski družini, v kateri se vprašanje identitete zapleta s problemi kuharije, z otročjo izmenjavo telefonskih sporočil ali pa s površnim tolmačenjem zgodovinskih danosti in dogodkov. Čuk nam torej s prepletom satirične, romantične, šaljive in čustvene pripovedi naslika portret, na nekaterih mestih karikaturo zamejske stvarnosti. Radijska igra je nastala v produkciji in izvedbi članov Radijskega odra. Ta je na pobudo prof. Jožeta Peterlina nastal takoj po drugi svetovni vojni. Zaradi dveh desetletij fašizma, ki je ukinil vsa prosvetna in športna društva, prepovedal rabo slovenščine v javnosti in zadušil slovenski tisk, pa je bil eden od njegovih glavnih ciljev, da poslušalcem posreduje lepo, kultivirano slovensko besedo, za katero so bili primorski Slovenci toliko let prikrajšani. To osnovno poslanstvo je kljub spremenjenim razmeram ohranjal in utrjeval vse do danes. Skupaj z Radiem Trst A ostaja pomemben za slovensko skupnost za zahodno mejo matice. Režija: Andrej Pisani Ton in montaža: Andrej Babič Nastopajo člani Radijskega odra – Nejc Kravos, Helena Pertot, Marinka Počkaj, Mitja Petaros, Lučka Susič, Nadia Roncelli, Marjetica Puntar, Peter Raseni, Tomaž Susič, Anka Peterlin, Andrej Pisani in Marijan Kravos. Produkcija Radijski oder 2022. Posneto v Studiu Trak.
V mesto prihaja revizor. Korupcija, cenzura in vsesplošna pokvarjenost pod vodstvom župana in drugih veljakov kar cvetijo, zato se odločijo, da ga bodo podkupili z denarjem in se mu prikazali v kar najlepši luči ... Prevajalec: Janko Moder Avtor radijske priredbe: Ulrich Lauterbach Režiser: Hinko Košak Tonski mojster: Dušan Mauser Anton Antonovič Skvoznik Dmuhanovski, mestni poglavar – Stane Sever Ana Andrejevna, njegova žena – Ruša Bojc Marja Antonovna, njuna hči – Miša Pirnat Amos Fjodorovič Ljapkin – Tjapkin, sodnik – Edvard Gregorin Artemij Filipovič Zemljanika, skrbnik dobrodelnih zavodov – Stane Potokar Luka Lukič Hlopov, šolski nadzornik – Milan Brezigar Ivan Kuzmič, poštar – Franjo Kumer Pjotr Ivanovič Bobčinski, graščak – Janez Čuk Pjotr Ivanovič Dobčinski, graščak – Nace Simončič Ivan Aleksandrovič Hlestakov, uradnik iz Peterburga – Jurij Souček Osip, njegov sluga – Jože Zupan Sodelujejo še – Marjan Benedičič, Tone Homar in Janez Rohaček Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana septembra 1960.
V mesto prihaja revizor. Korupcija, cenzura in vsesplošna pokvarjenost pod vodstvom župana in drugih veljakov kar cvetijo, zato se odločijo, da ga bodo podkupili z denarjem in se mu prikazali v kar najlepši luči ... Prevajalec: Janko Moder Avtor radijske priredbe: Ulrich Lauterbach Režiser: Hinko Košak Tonski mojster: Dušan Mauser Anton Antonovič Skvoznik Dmuhanovski, mestni poglavar – Stane Sever Ana Andrejevna, njegova žena – Ruša Bojc Marja Antonovna, njuna hči – Miša Pirnat Amos Fjodorovič Ljapkin – Tjapkin, sodnik – Edvard Gregorin Artemij Filipovič Zemljanika, skrbnik dobrodelnih zavodov – Stane Potokar Luka Lukič Hlopov, šolski nadzornik – Milan Brezigar Ivan Kuzmič, poštar – Franjo Kumer Pjotr Ivanovič Bobčinski, graščak – Janez Čuk Pjotr Ivanovič Dobčinski, graščak – Nace Simončič Ivan Aleksandrovič Hlestakov, uradnik iz Peterburga – Jurij Souček Osip, njegov sluga – Jože Zupan Sodelujejo še – Marjan Benedičič, Tone Homar in Janez Rohaček Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana septembra 1960.
Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.
Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.
Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Alen Jelen Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Hči Ajda Smrekar Mama Saša Pavček Agent Aljaž Jovanović Dekle Sara Gorše Traja 8' 14'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017
Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Alen Jelen Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Hči Ajda Smrekar Mama Saša Pavček Agent Aljaž Jovanović Dekle Sara Gorše Traja 8' 14'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017
Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira. Prevajalka Silvana Orel Kos Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Jože Valentič Tonski mojster Urban Gruden Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Prvi vojak Jure Henigman Drugi vojak Vito weiss Tretji vojak Jernej Gašperin Moški Lotos Vincenc Šparovec Oficir Matej Recer Traja 10' 08'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira. Prevajalka Silvana Orel Kos Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Jože Valentič Tonski mojster Urban Gruden Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Prvi vojak Jure Henigman Drugi vojak Vito weiss Tretji vojak Jernej Gašperin Moški Lotos Vincenc Šparovec Oficir Matej Recer Traja 10' 08'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Drugo igro iz ponedejkovega cikla premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracijje je napisala mednarodno uveljavljena norveška avtorica, pretežno romanopiska, Hanne Orstavik. V njej mlad moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se pojavi nepojasnjena privlačnost, čeprav pripadata različnima svetovoma, o katerih plašno in na kratko govorita. Po igri bo na sporedu še pogovor vVlme Štritof z raziskovalko in strokovnjakinjo na področju migracij dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiserka Ana Krauthaker Tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Ona Polona Juh On Nejc Cijan Garlatti Traja 13' 55" Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta novembra 2019
Drugo igro iz ponedejkovega cikla premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracijje je napisala mednarodno uveljavljena norveška avtorica, pretežno romanopiska, Hanne Orstavik. V njej mlad moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se pojavi nepojasnjena privlačnost, čeprav pripadata različnima svetovoma, o katerih plašno in na kratko govorita. Po igri bo na sporedu še pogovor vVlme Štritof z raziskovalko in strokovnjakinjo na področju migracij dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiserka Ana Krauthaker Tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Ona Polona Juh On Nejc Cijan Garlatti Traja 13' 55" Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta novembra 2019
Na Arsu začenjamo ponedejkov cikel premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracij. V njem se bodo zvrstila besedila petih avtorjev iz tujine, udeležencev dramskih delavnic leta 2016 na Kitajskem, v organizaciji norveške agencije za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International. Na delavnicah je kot dramaturginja in mentorica sodelovala Vilma Štritof, ki je izmed osmih izbrala pet besedil in jih dramaturško priredila za radio. Besedilo kratke radijske igre z naslovom Moja domovina mlade italijanske dramatičarke in dramaturginje Letizie Russo je tako le del dramskega besedila za gledališče, ki je nastalo v okviru mednarodnih dramskih delavnic na temo migracij. Igra se osredotoča na dialog med migrantko v Evropi, ki pride na pogovor za delo k lastniku lokala, ekstremnemu nacionalistu. V kratkem pogovoru izrečeta vse bistveno o stališčih in ideoloških pozicijah obeh strani migranstva, zato konflikt med njima grozeče ostaja v zraku. Prav tako se ustvarja nenehna napetost in zamenja razmerje moči. V gostem dialogu je kljub temu prostor za močna človeška sporočila. Po vsaki radijski igri bo na sporedu še pogovor Vilme Štritof s strokovnjakom, raziskovalcem in aktivistom, ki se ukvarja s specifičnimi vidiki migracij. Prva v tej vrsti bo dr. Veronika Bajt. Najprej pa poslušajmo kratko igro. Raziskovalka z Mirovnega inštituta se ukvarja s študijami nacionalizma, ksenofobije, rasizma, migracij, globalizacije, diskriminacije in konstrukcije nacionalnih identitet. Prevajalka je Silvana Orel Kos, dramaturginja Vilma Štritof, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Ona je Nina Valič, On pa Milan Štefe. Igra traja 5 minut in 13 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Na Arsu začenjamo ponedejkov cikel premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracij. V njem se bodo zvrstila besedila petih avtorjev iz tujine, udeležencev dramskih delavnic leta 2016 na Kitajskem, v organizaciji norveške agencije za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International. Na delavnicah je kot dramaturginja in mentorica sodelovala Vilma Štritof, ki je izmed osmih izbrala pet besedil in jih dramaturško priredila za radio. Besedilo kratke radijske igre z naslovom Moja domovina mlade italijanske dramatičarke in dramaturginje Letizie Russo je tako le del dramskega besedila za gledališče, ki je nastalo v okviru mednarodnih dramskih delavnic na temo migracij. Igra se osredotoča na dialog med migrantko v Evropi, ki pride na pogovor za delo k lastniku lokala, ekstremnemu nacionalistu. V kratkem pogovoru izrečeta vse bistveno o stališčih in ideoloških pozicijah obeh strani migranstva, zato konflikt med njima grozeče ostaja v zraku. Prav tako se ustvarja nenehna napetost in zamenja razmerje moči. V gostem dialogu je kljub temu prostor za močna človeška sporočila. Po vsaki radijski igri bo na sporedu še pogovor Vilme Štritof s strokovnjakom, raziskovalcem in aktivistom, ki se ukvarja s specifičnimi vidiki migracij. Prva v tej vrsti bo dr. Veronika Bajt. Najprej pa poslušajmo kratko igro. Raziskovalka z Mirovnega inštituta se ukvarja s študijami nacionalizma, ksenofobije, rasizma, migracij, globalizacije, diskriminacije in konstrukcije nacionalnih identitet. Prevajalka je Silvana Orel Kos, dramaturginja Vilma Štritof, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Ona je Nina Valič, On pa Milan Štefe. Igra traja 5 minut in 13 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Radijske igre na Prvem nastajajo v sinergiji z njegovo siceršnjo programsko usmeritvijo in ritmom. Tematsko so namenjene širokemu krogu poslušalcev; so bolj komunikativne in žanrsko raznolike – od komedije do kriminalke.
Radijske igre na Prvem nastajajo v sinergiji z njegovo siceršnjo programsko usmeritvijo in ritmom. Tematsko so namenjene širokemu krogu poslušalcev; so bolj komunikativne in žanrsko raznolike – od komedije do kriminalke.
