Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Igra je posvečena letošnji prejemnici igralske nagrade Marije Vere za življenjsko delo, Mileni Zupančič – umetnici, ki je s svojo predanostjo in nenehnim iskanjem novih izraznih možnosti bogatila in še bogati umetniški in medijski prostor. Ustvarila je številne in raznovrstne vloge. Njeno izjemno igralsko mojstrstvo je pustilo neizbrisljiv pečat v gledališki umetnosti, v kateri s sugestivno interpretacijo in vrhunsko izrazno močjo že več desetletij bogati slovensko kulturno krajino. Kot vrhunska umetnica je s svojo karizmo in interpretacijami osvojila tako stroko kot občinstvo. V igri jo boste lahko slišali v vlogi ženske v različnih življenjskih obdobjih v vrhunski interpretaciji skupaj z Ivom Banom. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Ilija Šurev Evico igra Milena Zupančič, Valentin je Ivo Ban. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1983.
Igra je posvečena letošnji prejemnici igralske nagrade Marije Vere za življenjsko delo, Mileni Zupančič – umetnici, ki je s svojo predanostjo in nenehnim iskanjem novih izraznih možnosti bogatila in še bogati umetniški in medijski prostor. Ustvarila je številne in raznovrstne vloge. Njeno izjemno igralsko mojstrstvo je pustilo neizbrisljiv pečat v gledališki umetnosti, v kateri s sugestivno interpretacijo in vrhunsko izrazno močjo že več desetletij bogati slovensko kulturno krajino. Kot vrhunska umetnica je s svojo karizmo in interpretacijami osvojila tako stroko kot občinstvo. V igri jo boste lahko slišali v vlogi ženske v različnih življenjskih obdobjih v vrhunski interpretaciji skupaj z Ivom Banom. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Ilija Šurev Evico igra Milena Zupančič, Valentin je Ivo Ban. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1983.
Eno najbolj znanih del francoskega pisatelja pripoveduje o uličnem prodajalcu zelenjave z imenom Crainquebille, ki se je zaradi dolgega jezika zameril policaju in potem postal žrtev krivične sodbe. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Prevajalec: Karel Dobida Tonski mojster: Borut Jeras Crainguebille - Lojze Potokar Stražnik Bastien Matra - Dušan Škedl Gospa Bayardova - Vera Pantič Dr. Mathieu - Jože Zupan Predsednik sodišča - Edvard Gregorin Zagovornik - Maks Bajc Stari pravnik - Vladimir Skrbinšek Kostanjar - Aleksander Valič Drugi sodelujoči igralci - Saša Miklavc, Iztok Klemenčič, Bojana Klemenčič, Ludvik Pečar, Marjan Kralj, Pavle Kovič, Slavo Švajger Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1956
Eno najbolj znanih del francoskega pisatelja pripoveduje o uličnem prodajalcu zelenjave z imenom Crainquebille, ki se je zaradi dolgega jezika zameril policaju in potem postal žrtev krivične sodbe. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Prevajalec: Karel Dobida Tonski mojster: Borut Jeras Crainguebille - Lojze Potokar Stražnik Bastien Matra - Dušan Škedl Gospa Bayardova - Vera Pantič Dr. Mathieu - Jože Zupan Predsednik sodišča - Edvard Gregorin Zagovornik - Maks Bajc Stari pravnik - Vladimir Skrbinšek Kostanjar - Aleksander Valič Drugi sodelujoči igralci - Saša Miklavc, Iztok Klemenčič, Bojana Klemenčič, Ludvik Pečar, Marjan Kralj, Pavle Kovič, Slavo Švajger Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1956
Tretji del cikla o slovenskih pisateljicah devetnajstega stoletja predstavi slovensko pisateljico Pavlino Pajk, prvo pisateljico z izdanim zbranim delom, ki je v svojem opusu obravnavala dotlej v slovenski književnosti še neizpisane zgodbe. Rodila se je 9. aprila 1854 v Pavii, nekaj časa živela v Trstu, nato v Solkanu, po poroki pa v več evropskih mestih. V slovenski meščanski ljubezenski roman je vpeljala ženski lik kot osrednjo osebo in kot najvišjo vrednoto izpostavila zakon iz ljubezni. Poleg tega se je dotaknila ženskega vprašanja, zato nekateri v njej vidijo začetnico slovenskega literarnega feminizma. Režiserka in prirejevalka: Patrizia Jurinčič Finžgar Tonski mojster: Federico Comar Urednica oddaje: Suzi Bandi Elza – Urška Taufer Eufemija, njena mačeha – Tina Gunzek Dekan, Elzin stric – Danijel Malalan Arnold – Jure Kópušar Inženir Piber – Primož Forte Strokovni komentar - dr. Katja Mihurko Igra je bila posneta na Radiu Trst A septembra 2023.
Tretji del cikla o slovenskih pisateljicah devetnajstega stoletja predstavi slovensko pisateljico Pavlino Pajk, prvo pisateljico z izdanim zbranim delom, ki je v svojem opusu obravnavala dotlej v slovenski književnosti še neizpisane zgodbe. Rodila se je 9. aprila 1854 v Pavii, nekaj časa živela v Trstu, nato v Solkanu, po poroki pa v več evropskih mestih. V slovenski meščanski ljubezenski roman je vpeljala ženski lik kot osrednjo osebo in kot najvišjo vrednoto izpostavila zakon iz ljubezni. Poleg tega se je dotaknila ženskega vprašanja, zato nekateri v njej vidijo začetnico slovenskega literarnega feminizma. Režiserka in prirejevalka: Patrizia Jurinčič Finžgar Tonski mojster: Federico Comar Urednica oddaje: Suzi Bandi Elza – Urška Taufer Eufemija, njena mačeha – Tina Gunzek Dekan, Elzin stric – Danijel Malalan Arnold – Jure Kópušar Inženir Piber – Primož Forte Strokovni komentar - dr. Katja Mihurko Igra je bila posneta na Radiu Trst A septembra 2023.
V radijski igri se je avtorica, ki v svoji dramatiki pogosto obravnava socialne teme, posvetila tudi dogajanju in posledicam balkanske vojne. Z intimnimi zgodbami prikazuje krutost in usodne posledice vseh vojn. Tudi zgodba Medine je zgodba ene izmed tisoč posiljenih muslimank v Bosni. Posilstvo je bilo celo del taktike bojevanja in osvajanja ozemlja. Posiljene muslimanke, predvsem tiste, ki so pri tem še zanosile, so bile dvojno prizadete. V muslimanski kulturi je namreč posiljena ženska ožigosana in izločena. Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Dramaturginja: Vilma Štritof Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Medina - Silva Čušin Ajša - Nataša Barbara Gračner Ženska - Lenča Ferenčak Moški - Marjan Hlastec Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1993.
V radijski igri se je avtorica, ki v svoji dramatiki pogosto obravnava socialne teme, posvetila tudi dogajanju in posledicam balkanske vojne. Z intimnimi zgodbami prikazuje krutost in usodne posledice vseh vojn. Tudi zgodba Medine je zgodba ene izmed tisoč posiljenih muslimank v Bosni. Posilstvo je bilo celo del taktike bojevanja in osvajanja ozemlja. Posiljene muslimanke, predvsem tiste, ki so pri tem še zanosile, so bile dvojno prizadete. V muslimanski kulturi je namreč posiljena ženska ožigosana in izločena. Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Dramaturginja: Vilma Štritof Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Medina - Silva Čušin Ajša - Nataša Barbara Gračner Ženska - Lenča Ferenčak Moški - Marjan Hlastec Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1993.
Lahova igra je z domoljubno in svobodomiselno strastjo napisana drama o poskusu slovenskega plemstva, da se s pomočjo kmetov upre francoskim okupatorjem v času Ilirskih provinc. Poskus propade zaradi nesrečne ljubezenske spletke in neznačajnosti Slovencev. V tej viharniški erotično-politični drami prevladujeta osnovna ideja svobode in moralna zavezanost slehernika domovini. Režiser: Jože Valentič Prirejevalka: Zarika Snoj Verbovšek Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Hedviga, gospa Hmeljniška - Iva Kranjc Bagola Evgen, njen ljubimec - Aljaž Jovanović Graščak Hmeljniški - Aleš Valič De Gardus, francoski major - Uroš Fürst Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2012
Lahova igra je z domoljubno in svobodomiselno strastjo napisana drama o poskusu slovenskega plemstva, da se s pomočjo kmetov upre francoskim okupatorjem v času Ilirskih provinc. Poskus propade zaradi nesrečne ljubezenske spletke in neznačajnosti Slovencev. V tej viharniški erotično-politični drami prevladujeta osnovna ideja svobode in moralna zavezanost slehernika domovini. Režiser: Jože Valentič Prirejevalka: Zarika Snoj Verbovšek Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Hedviga, gospa Hmeljniška - Iva Kranjc Bagola Evgen, njen ljubimec - Aljaž Jovanović Graščak Hmeljniški - Aleš Valič De Gardus, francoski major - Uroš Fürst Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2012
Drugi del cikla o slovenskih pisateljicah devetnajstega stoletja predstavlja slovensko pisateljico, pesnico in skladateljico Josipino Turnograjsko. Rodila se je 9. julija 1833 na gradu Turn pri Preddvoru, živela je v prvi polovici 19. stoletja, bila je sodobnica Prešerna in njegove generacije. Umrla je zelo mlada, še ne enaindvajsetletna, vendar je napisala 38 povestic, nekaj pesmi in skladb, uporabljenih tudi v radijski igri. V zgodbi Rožmanova Lenčica v slovensko književnost prva vnaša motiv deklice junakinje oziroma vojakinje. Igrane dele dopolnjujejo strokovni komentarji. Režiserka in prirejevalka: Patrizia Jurinčič Finžgar Tonski mojster: Federico Comar Urednica oddaje: Suzi Bandi Lenčica – Barbara Cerar Marjeta – Lučka Počkaj Oče Rožman – Danijel Malalan Pavel – Lovro Finžgar Vojaka – Gregor Geč, Luka Cimprič Strokovni komentar: dr. Mira Delavec Igra je bila posneta na Radiu Trst A septembra 2023
Drugi del cikla o slovenskih pisateljicah devetnajstega stoletja predstavlja slovensko pisateljico, pesnico in skladateljico Josipino Turnograjsko. Rodila se je 9. julija 1833 na gradu Turn pri Preddvoru, živela je v prvi polovici 19. stoletja, bila je sodobnica Prešerna in njegove generacije. Umrla je zelo mlada, še ne enaindvajsetletna, vendar je napisala 38 povestic, nekaj pesmi in skladb, uporabljenih tudi v radijski igri. V zgodbi Rožmanova Lenčica v slovensko književnost prva vnaša motiv deklice junakinje oziroma vojakinje. Igrane dele dopolnjujejo strokovni komentarji. Režiserka in prirejevalka: Patrizia Jurinčič Finžgar Tonski mojster: Federico Comar Urednica oddaje: Suzi Bandi Lenčica – Barbara Cerar Marjeta – Lučka Počkaj Oče Rožman – Danijel Malalan Pavel – Lovro Finžgar Vojaka – Gregor Geč, Luka Cimprič Strokovni komentar: dr. Mira Delavec Igra je bila posneta na Radiu Trst A septembra 2023
Zgodba nas v metaforičnem pesniškem jeziku popelje skozi en dan življenja v malem mestu Llaregubbu, ki se zaradi Thomasove pesniške moči spreminja v poslušalčevi zavesti v veliko prispodobo sveta in vsakdanjega življenja. Igra je antologijska v mednarodnem merilu: Dylanu Thomasu je BBC leta 1954 naročil izvirno radijsko besedilo, pozneje je bilo prirejeno za oder, leta 1972 pa je nastal tudi film. Slovenska verzija je presežna že zaradi dolžine, velja za mojstrovino režiserja Dušana Mauserja, v njej pa je nastopilo kar triinšestdeset slovenskih igralcev vseh generacij. Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Prevajalec: Jože Udovič Dramaturg: Borut Trekman Avtor izvirne glasbe: Uroš Krek Snemalec glasbe: Sergej Dolenc Glasova – Boris Kralj, Štefka Drolc Kapitan Cat – Stane Sever Utopljenci – Saša Miklavc, Franček Drofenik, Dare Ulaga, Zlatko Šugman Rosie Probert – Majda Potokar Gospodična Price – Ivanka Mežan Gospod Mog Edwards – Jurij Souček Gospod Waldo – Polde Bibič Žena, Prva ženska – Alja Tkačev Materi – Vida Levstik, Metka Pugelj Deček in deklica – Iztok Čebular, Sonja Blaž Sosede, Ženske – Vida Juvan Župnik – Dušan Škedl Gospa in gospod Ogmor – Slavka Glavin, Maks Bajc Gospod Pritchard – Tone Homar Gospa in gospod Beynon – Milena Grm, France Presetnik Lilly – Iva Zupančič Orglar – Jože Zupan Gospa Morgan – Mira Danilo Gospa in gospod Owen – Aleksander Valič, Metka Pugelj Eli – Vladimir Skrbinšek Mary – Mihaela Šarič Gospa in gospod Nilly – Angela Hlebce, Lojze Rozman Gospa in gospod Pugh – Sava Sever, Maks Furijan Dai Kruh – Rudi Kosmač Gospe Kruh – Helena Erjavec, Marija Benko Poly – Duša Počkaj Sindbad – Danilo Benedičič Glas knjige – Andrej Kurent Bessie – Helena Erjavec Sodelovale so še: Jana Osojnik, Marijana Brecelj, Majda Grbac, Majda Kohek, Milena Zupančič Glasbo sta izvajala Otroški zbor RTV Slovenija pod vodstvom Janeza Kuharja in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Uroša Prevorška Organist – Hubert Bergant Korepetitor – Brane Demšar Spremljevalec songov – Miško Hočevar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in v dvorani Slovenske filharmonije aprila in maja 1967. Avtor: Vilma Štritof
Zgodba nas v metaforičnem pesniškem jeziku popelje skozi en dan življenja v malem mestu Llaregubbu, ki se zaradi Thomasove pesniške moči spreminja v poslušalčevi zavesti v veliko prispodobo sveta in vsakdanjega življenja. Igra je antologijska v mednarodnem merilu: Dylanu Thomasu je BBC leta 1954 naročil izvirno radijsko besedilo, pozneje je bilo prirejeno za oder, leta 1972 pa je nastal tudi film. Slovenska verzija je presežna že zaradi dolžine, velja za mojstrovino režiserja Dušana Mauserja, v njej pa je nastopilo kar triinšestdeset slovenskih igralcev vseh generacij. Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Prevajalec: Jože Udovič Dramaturg: Borut Trekman Avtor izvirne glasbe: Uroš Krek Snemalec glasbe: Sergej Dolenc Glasova – Boris Kralj, Štefka Drolc Kapitan Cat – Stane Sever Utopljenci – Saša Miklavc, Franček Drofenik, Dare Ulaga, Zlatko Šugman Rosie Probert – Majda Potokar Gospodična Price – Ivanka Mežan Gospod Mog Edwards – Jurij Souček Gospod Waldo – Polde Bibič Žena, Prva ženska – Alja Tkačev Materi – Vida Levstik, Metka Pugelj Deček in deklica – Iztok Čebular, Sonja Blaž Sosede, Ženske – Vida Juvan Župnik – Dušan Škedl Gospa in gospod Ogmor – Slavka Glavin, Maks Bajc Gospod Pritchard – Tone Homar Gospa in gospod Beynon – Milena Grm, France Presetnik Lilly – Iva Zupančič Orglar – Jože Zupan Gospa Morgan – Mira Danilo Gospa in gospod Owen – Aleksander Valič, Metka Pugelj Eli – Vladimir Skrbinšek Mary – Mihaela Šarič Gospa in gospod Nilly – Angela Hlebce, Lojze Rozman Gospa in gospod Pugh – Sava Sever, Maks Furijan Dai Kruh – Rudi Kosmač Gospe Kruh – Helena Erjavec, Marija Benko Poly – Duša Počkaj Sindbad – Danilo Benedičič Glas knjige – Andrej Kurent Bessie – Helena Erjavec Sodelovale so še: Jana Osojnik, Marijana Brecelj, Majda Grbac, Majda Kohek, Milena Zupančič Glasbo sta izvajala Otroški zbor RTV Slovenija pod vodstvom Janeza Kuharja in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Uroša Prevorška Organist – Hubert Bergant Korepetitor – Brane Demšar Spremljevalec songov – Miško Hočevar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in v dvorani Slovenske filharmonije aprila in maja 1967. Avtor: Vilma Štritof
Igra dramatika, pesnika, pisatelja, igralca, teatrologa in zaslužnega profesorja, ki bi letos praznoval sto let, se dogaja v šestdesetih letih dvajsetega stoletja, prikazuje pa moralnokritični preplet treh generacij meščanske družine, razpadle zaradi dogodkov med drugo svetovno vojno in po njej. Avtor živo in psihološko prepričljivo predstavi značaje in jih dramatično umesti v čas. Vendar igra presega časovno umestitev: usoda povratnika govori o vsakomur, kdor se hoče izmakniti svojemu času in svojim vrstnikom, kajti postal in ostal bo tujec. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Jerajeva – Milena Zupančič Jeraj – Zlatko Šugman Mojca, njuna hči – Nataša Barbara Gračner Vid, njun sin – Matej Recer Tomažič, Jerajkin brat – Ivo Ban Mariča, služkinja – Mojca Ribič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2005.
Igra dramatika, pesnika, pisatelja, igralca, teatrologa in zaslužnega profesorja, ki bi letos praznoval sto let, se dogaja v šestdesetih letih dvajsetega stoletja, prikazuje pa moralnokritični preplet treh generacij meščanske družine, razpadle zaradi dogodkov med drugo svetovno vojno in po njej. Avtor živo in psihološko prepričljivo predstavi značaje in jih dramatično umesti v čas. Vendar igra presega časovno umestitev: usoda povratnika govori o vsakomur, kdor se hoče izmakniti svojemu času in svojim vrstnikom, kajti postal in ostal bo tujec. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Jerajeva – Milena Zupančič Jeraj – Zlatko Šugman Mojca, njuna hči – Nataša Barbara Gračner Vid, njun sin – Matej Recer Tomažič, Jerajkin brat – Ivo Ban Mariča, služkinja – Mojca Ribič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2005.
Prvi del tridelne igrano-dokumentarne serije o slovenskih pisateljicah devetnajstega stoletja se začenja z igranimi odlomki iz romana Luize Pesjakove, v katerem popisuje lik Beate, ki je prišla za guvernanto dvojčic Roze in Vijole ter se zapletla v družinske skrivnosti in ljubezenske vezi. Besedilo iz leta 1887 velja za prvi slovenski dnevniški roman. Igrane dele dopolnjujejo strokovni komentarji literarne zgodovinarke. Beatin dnevnik je dolgo veljal za sentimentalni roman in so ga torej uvrščali v trivialno literaturo, v zadnjih desetletjih pa se je z novimi odkritji pogled nanj precej spremenil. Režiserka in prirejevalka: Patrizia Jurinčič Finžgar Tonski mojster: Federico Comar Urednica oddaje: Suzi Bandi Beata – Patrizia Jurinčič Finžgar Grofica – Lučka Počkaj Vijola – Urška Taufer Roza – Tina Gunzek Ivana, pestuna – Barbara Cerar Dora – Alda Sosič Rihard – Primož Forte Strokovni komentar – dr. Urška Perenič Igra je bila posneta na Radiu Trst A septembra 2023
Prvi del tridelne igrano-dokumentarne serije o slovenskih pisateljicah devetnajstega stoletja se začenja z igranimi odlomki iz romana Luize Pesjakove, v katerem popisuje lik Beate, ki je prišla za guvernanto dvojčic Roze in Vijole ter se zapletla v družinske skrivnosti in ljubezenske vezi. Besedilo iz leta 1887 velja za prvi slovenski dnevniški roman. Igrane dele dopolnjujejo strokovni komentarji literarne zgodovinarke. Beatin dnevnik je dolgo veljal za sentimentalni roman in so ga torej uvrščali v trivialno literaturo, v zadnjih desetletjih pa se je z novimi odkritji pogled nanj precej spremenil. Režiserka in prirejevalka: Patrizia Jurinčič Finžgar Tonski mojster: Federico Comar Urednica oddaje: Suzi Bandi Beata – Patrizia Jurinčič Finžgar Grofica – Lučka Počkaj Vijola – Urška Taufer Roza – Tina Gunzek Ivana, pestuna – Barbara Cerar Dora – Alda Sosič Rihard – Primož Forte Strokovni komentar – dr. Urška Perenič Igra je bila posneta na Radiu Trst A septembra 2023
Igra o finskem skladatelju Jeanu Sibeliusu in njegovem življenju od leta 1865 do leta 1957 je radiofonsko zanimiv mozaik slik, sestavljen iz Sibeliusovega življenja. V retrospektivnih prizorih je avtor predstavil njegove številne ustvarjalne in bivanjske težave. Osrednji del obravnava Sibeliusov odnos do žene, ki mu je bila vsa leta njegove skladateljske kariere, polne duševnih stisk in mučnih ustvarjalnih krčev, v največjo duhovno oporo. Režiserka: Irena Glonar Prevajalka: Barbara Berce Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igralci: Jean Sibelius - Polde Bibič Aino - Iva Zupančič Kajanus - Ivo Ban Bančnik - Aleš Valič Akseli - Zvone Hribar Novinar - Vojko Zidar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1997.
Igra o finskem skladatelju Jeanu Sibeliusu in njegovem življenju od leta 1865 do leta 1957 je radiofonsko zanimiv mozaik slik, sestavljen iz Sibeliusovega življenja. V retrospektivnih prizorih je avtor predstavil njegove številne ustvarjalne in bivanjske težave. Osrednji del obravnava Sibeliusov odnos do žene, ki mu je bila vsa leta njegove skladateljske kariere, polne duševnih stisk in mučnih ustvarjalnih krčev, v največjo duhovno oporo. Režiserka: Irena Glonar Prevajalka: Barbara Berce Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igralci: Jean Sibelius - Polde Bibič Aino - Iva Zupančič Kajanus - Ivo Ban Bančnik - Aleš Valič Akseli - Zvone Hribar Novinar - Vojko Zidar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1997.
Avtorica je igro podnaslovila "radijska igra za piščeta" in s tem ironično opozorila, da njena zabavna zgodba iz slovenskega kurnika prinaša poučno sporočilo o tem, kako naj bi bila človek in žival deležna prijaznosti in vljudnosti, drugače je življenje pusto in neprijetno. Izkaže se, da je gospodovalnost močnejšega nad šibkejšim železna srajca, ki jo rado nosi vse več posameznikov. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Kokoška Emilija - Polona Vetrih Kokokoška Kika - Barbara Krajnc Kokokoška Klotilda - Polona Juh Kokokoška Korina - Nataša Barbara Gračner Kokokoška Norina - Jerca Mrzel Petelin - Janez Hočevar Gospodinja - Svetlana Makarovič Njen mož - Zlatko Šugman Polde, poveljnik gasilcev - Dare Valič Gasilci - Grega Čušin, Zvone Hribar, Ivo Godnič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1996.
Avtorica je igro podnaslovila "radijska igra za piščeta" in s tem ironično opozorila, da njena zabavna zgodba iz slovenskega kurnika prinaša poučno sporočilo o tem, kako naj bi bila človek in žival deležna prijaznosti in vljudnosti, drugače je življenje pusto in neprijetno. Izkaže se, da je gospodovalnost močnejšega nad šibkejšim železna srajca, ki jo rado nosi vse več posameznikov. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Kokoška Emilija - Polona Vetrih Kokokoška Kika - Barbara Krajnc Kokokoška Klotilda - Polona Juh Kokokoška Korina - Nataša Barbara Gračner Kokokoška Norina - Jerca Mrzel Petelin - Janez Hočevar Gospodinja - Svetlana Makarovič Njen mož - Zlatko Šugman Polde, poveljnik gasilcev - Dare Valič Gasilci - Grega Čušin, Zvone Hribar, Ivo Godnič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1996.
Psihološka drama avtorja, ki je pred kratkim praznoval osemdesetletnico, se odvija v psihiatrični kliniki, ki jo je naslikal kot groteskno poudarjeno podobo sveta. V njej razum ločuje razum in norost, zdravje in bolezen, normo in odklon, in s tem ljudi deli na tiste, ki smejo zdraviti, in druge, ki morajo biti zdravljeni. To prepričanje ne priznava, da gre normalno z nenormalnim, dobro s slabim, temno s svetlobo, temveč zahteva, da si ljudje začrtajo jasno mejo med enim in drugim. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Ana - Nataš Ralijan Polona - Štefka Drolc Štefka - Marijana Brecelj Pavla - Jožica Avbelj Doktor - Boris Ostan Mož - Pavle Ravnohrib Urša - Nataša Barbara Gračner Moški - Franc Markovčič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1996
Psihološka drama avtorja, ki je pred kratkim praznoval osemdesetletnico, se odvija v psihiatrični kliniki, ki jo je naslikal kot groteskno poudarjeno podobo sveta. V njej razum ločuje razum in norost, zdravje in bolezen, normo in odklon, in s tem ljudi deli na tiste, ki smejo zdraviti, in druge, ki morajo biti zdravljeni. To prepričanje ne priznava, da gre normalno z nenormalnim, dobro s slabim, temno s svetlobo, temveč zahteva, da si ljudje začrtajo jasno mejo med enim in drugim. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Ana - Nataš Ralijan Polona - Štefka Drolc Štefka - Marijana Brecelj Pavla - Jožica Avbelj Doktor - Boris Ostan Mož - Pavle Ravnohrib Urša - Nataša Barbara Gračner Moški - Franc Markovčič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1996
Nova radijska igra mlade avtorice prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj v domačem okolju ali pa krši nenapisan kodeks. Množica socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V njihovih nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Selmir, sošolec iz osnovne šole – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Helena, sošolka iz gimnazije – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU-regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Nova radijska igra mlade avtorice prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj v domačem okolju ali pa krši nenapisan kodeks. Množica socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V njihovih nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Selmir, sošolec iz osnovne šole – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Helena, sošolka iz gimnazije – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU-regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Dokumentarna igra je nastala na podlagi prevodov izjav sarajevskih pričevalcev. Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je poklon vsemu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Poustvarjalci v slovenskem jeziku: Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa. Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in gledališčem ŠKUC Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Dokumentarna igra je nastala na podlagi prevodov izjav sarajevskih pričevalcev. Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je poklon vsemu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Poustvarjalci v slovenskem jeziku: Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa. Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in gledališčem ŠKUC Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Oddih, mir in tišina, pa tudi žaganje, jokanje in žvižganje; elegantna smreka in bukva gostega šumečega listja, hude zime in jelen na luni. Kot nekoč tako tudi danes, v nasprotujočem si spoju varnosti in nevarnosti obstaja način življenja, ki zahteva globoko spoštovanje in popolno prisotnost. Prisluhnite, kako čarobno življenje z gozdom in v gozdu doživljajo prebivalci Loške doline! Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Radijski ustvarjalci na terenu – Ana Čorić, Urban Gruden, Katarina Juvančić, Ana Obreza in Saška Rakef. Uredništvo igranega programa Posneto na terenu septembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Oddih, mir in tišina, pa tudi žaganje, jokanje in žvižganje; elegantna smreka in bukva gostega šumečega listja, hude zime in jelen na luni. Kot nekoč tako tudi danes, v nasprotujočem si spoju varnosti in nevarnosti obstaja način življenja, ki zahteva globoko spoštovanje in popolno prisotnost. Prisluhnite, kako čarobno življenje z gozdom in v gozdu doživljajo prebivalci Loške doline! Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Radijski ustvarjalci na terenu – Ana Čorić, Urban Gruden, Katarina Juvančić, Ana Obreza in Saška Rakef. Uredništvo igranega programa Posneto na terenu septembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Participatorno dokumentarno-igrano radijsko delo za otroke in odrasle je nastalo v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj v Loški dolini. Bogato dokumentarno gradivo se prepleta z zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame – in od nekoč v danes. Režiserka in avtorica koncepta: Saška Rakef Avtorica scenarija: Ana Obreza Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalci glasbe: pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc, Strokovnjakinja za pedagoško delo: Ana Čorić Etnologinja in antropologinja: Katarina Juvančič Mentorica za montažo v pedagoških procesih: Marta Medvešek Pripovedovalec – Blaž Šef Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Participatorno dokumentarno-igrano radijsko delo za otroke in odrasle je nastalo v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj v Loški dolini. Bogato dokumentarno gradivo se prepleta z zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame – in od nekoč v danes. Režiserka in avtorica koncepta: Saška Rakef Avtorica scenarija: Ana Obreza Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalci glasbe: pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc, Strokovnjakinja za pedagoško delo: Ana Čorić Etnologinja in antropologinja: Katarina Juvančič Mentorica za montažo v pedagoških procesih: Marta Medvešek Pripovedovalec – Blaž Šef Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Kako se zvokov otroštva in mladosti spominja starejša populacija? V radijskem dokumentarcu se zvrsti kar nekaj vsakdanjih, a z vidika sodelujočih zelo intimnih zvokov. Režiserka: Vesna Perić Prevajalka: Tanja Bulajić Tonski mojster: Milan Filipović Izvajalec glasbe: Vlada Panović (harmonika) Sodelujoči: Radmila Bajić, Ljubomir Ljuba Dimitrijević, Verica Stevanović, Radmilo Nedeljković, Milija Radić, Katica Brakočević, Đorđe Prpa, Nenad Gavrilović, Miodrag Prodanović Sinhronizacija v slovenski jezik: Željko Hrs, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Matjaž Romih, Lotos Vincenc Šparovec, Polona Juh, Vesna Jevnikar, Blaž Šef Igra je nastala na Radiu Beograd, Radio-televizije Srbije v okviru projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Koordinatorka projekta za Radio-televizijo Srbija je Nikoleta Dojčinović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Beograd in Radia Slovenija septembra 2023 Radijska igra je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Kako se zvokov otroštva in mladosti spominja starejša populacija? V radijskem dokumentarcu se zvrsti kar nekaj vsakdanjih, a z vidika sodelujočih zelo intimnih zvokov. Režiserka: Vesna Perić Prevajalka: Tanja Bulajić Tonski mojster: Milan Filipović Izvajalec glasbe: Vlada Panović (harmonika) Sodelujoči: Radmila Bajić, Ljubomir Ljuba Dimitrijević, Verica Stevanović, Radmilo Nedeljković, Milija Radić, Katica Brakočević, Đorđe Prpa, Nenad Gavrilović, Miodrag Prodanović Sinhronizacija v slovenski jezik: Željko Hrs, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Matjaž Romih, Lotos Vincenc Šparovec, Polona Juh, Vesna Jevnikar, Blaž Šef Igra je nastala na Radiu Beograd, Radio-televizije Srbije v okviru projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Koordinatorka projekta za Radio-televizijo Srbija je Nikoleta Dojčinović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Beograd in Radia Slovenija septembra 2023 Radijska igra je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.
Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.
Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Alen Jelen Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Hči Ajda Smrekar Mama Saša Pavček Agent Aljaž Jovanović Dekle Sara Gorše Traja 8' 14'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017
Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Alen Jelen Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Hči Ajda Smrekar Mama Saša Pavček Agent Aljaž Jovanović Dekle Sara Gorše Traja 8' 14'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017
Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira. Prevajalka Silvana Orel Kos Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Jože Valentič Tonski mojster Urban Gruden Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Prvi vojak Jure Henigman Drugi vojak Vito weiss Tretji vojak Jernej Gašperin Moški Lotos Vincenc Šparovec Oficir Matej Recer Traja 10' 08'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira. Prevajalka Silvana Orel Kos Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Jože Valentič Tonski mojster Urban Gruden Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Prvi vojak Jure Henigman Drugi vojak Vito weiss Tretji vojak Jernej Gašperin Moški Lotos Vincenc Šparovec Oficir Matej Recer Traja 10' 08'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Drugo igro iz ponedejkovega cikla premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracijje je napisala mednarodno uveljavljena norveška avtorica, pretežno romanopiska, Hanne Orstavik. V njej mlad moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se pojavi nepojasnjena privlačnost, čeprav pripadata različnima svetovoma, o katerih plašno in na kratko govorita. Po igri bo na sporedu še pogovor vVlme Štritof z raziskovalko in strokovnjakinjo na področju migracij dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiserka Ana Krauthaker Tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Ona Polona Juh On Nejc Cijan Garlatti Traja 13' 55" Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta novembra 2019
Drugo igro iz ponedejkovega cikla premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracijje je napisala mednarodno uveljavljena norveška avtorica, pretežno romanopiska, Hanne Orstavik. V njej mlad moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se pojavi nepojasnjena privlačnost, čeprav pripadata različnima svetovoma, o katerih plašno in na kratko govorita. Po igri bo na sporedu še pogovor vVlme Štritof z raziskovalko in strokovnjakinjo na področju migracij dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiserka Ana Krauthaker Tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Ona Polona Juh On Nejc Cijan Garlatti Traja 13' 55" Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta novembra 2019
Na Arsu začenjamo ponedejkov cikel premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracij. V njem se bodo zvrstila besedila petih avtorjev iz tujine, udeležencev dramskih delavnic leta 2016 na Kitajskem, v organizaciji norveške agencije za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International. Na delavnicah je kot dramaturginja in mentorica sodelovala Vilma Štritof, ki je izmed osmih izbrala pet besedil in jih dramaturško priredila za radio. Besedilo kratke radijske igre z naslovom Moja domovina mlade italijanske dramatičarke in dramaturginje Letizie Russo je tako le del dramskega besedila za gledališče, ki je nastalo v okviru mednarodnih dramskih delavnic na temo migracij. Igra se osredotoča na dialog med migrantko v Evropi, ki pride na pogovor za delo k lastniku lokala, ekstremnemu nacionalistu. V kratkem pogovoru izrečeta vse bistveno o stališčih in ideoloških pozicijah obeh strani migranstva, zato konflikt med njima grozeče ostaja v zraku. Prav tako se ustvarja nenehna napetost in zamenja razmerje moči. V gostem dialogu je kljub temu prostor za močna človeška sporočila. Po vsaki radijski igri bo na sporedu še pogovor Vilme Štritof s strokovnjakom, raziskovalcem in aktivistom, ki se ukvarja s specifičnimi vidiki migracij. Prva v tej vrsti bo dr. Veronika Bajt. Najprej pa poslušajmo kratko igro. Raziskovalka z Mirovnega inštituta se ukvarja s študijami nacionalizma, ksenofobije, rasizma, migracij, globalizacije, diskriminacije in konstrukcije nacionalnih identitet. Prevajalka je Silvana Orel Kos, dramaturginja Vilma Štritof, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Ona je Nina Valič, On pa Milan Štefe. Igra traja 5 minut in 13 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Na Arsu začenjamo ponedejkov cikel premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracij. V njem se bodo zvrstila besedila petih avtorjev iz tujine, udeležencev dramskih delavnic leta 2016 na Kitajskem, v organizaciji norveške agencije za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International. Na delavnicah je kot dramaturginja in mentorica sodelovala Vilma Štritof, ki je izmed osmih izbrala pet besedil in jih dramaturško priredila za radio. Besedilo kratke radijske igre z naslovom Moja domovina mlade italijanske dramatičarke in dramaturginje Letizie Russo je tako le del dramskega besedila za gledališče, ki je nastalo v okviru mednarodnih dramskih delavnic na temo migracij. Igra se osredotoča na dialog med migrantko v Evropi, ki pride na pogovor za delo k lastniku lokala, ekstremnemu nacionalistu. V kratkem pogovoru izrečeta vse bistveno o stališčih in ideoloških pozicijah obeh strani migranstva, zato konflikt med njima grozeče ostaja v zraku. Prav tako se ustvarja nenehna napetost in zamenja razmerje moči. V gostem dialogu je kljub temu prostor za močna človeška sporočila. Po vsaki radijski igri bo na sporedu še pogovor Vilme Štritof s strokovnjakom, raziskovalcem in aktivistom, ki se ukvarja s specifičnimi vidiki migracij. Prva v tej vrsti bo dr. Veronika Bajt. Najprej pa poslušajmo kratko igro. Raziskovalka z Mirovnega inštituta se ukvarja s študijami nacionalizma, ksenofobije, rasizma, migracij, globalizacije, diskriminacije in konstrukcije nacionalnih identitet. Prevajalka je Silvana Orel Kos, dramaturginja Vilma Štritof, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Ona je Nina Valič, On pa Milan Štefe. Igra traja 5 minut in 13 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.