Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
V sklepnem delu radijske priredbe znamenitega romana o življenju koliščarjev na Ljubljanskem barju se rod Ostrorogega Jelena sreča z neznano civilizacijo z Vzhoda. Gospodar kolišča spozna, da bo njegov rod preživel le tako, da bo svojo posest razširil tudi na kopno in potem od lovskega življenja prešel na poljedelstvo. Priljubljeno klasično branje predvajamo v sklopu sodelovanja med Radiem Slovenija ter Zavodom Muzej in galerije mesta Ljubljana, kjer prek radijskih iger raziskujemo zgodovino mesta Ljubljana in njegove izjemne osebnosti. Zato bo predvajanju igre sledilo še predavanje Irene Šinkovec, kustosinje za prazgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana, ki se tematsko navezuje na življenje koliščarjev in gradnjo kolišč na Ljubljanskem barju. Režiser: Jože Valentič Prirejevalec: Jože Rode Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ostrorogi Jelen: Ivo Ban Jezerna Roža: Milena Zupančič Vztrajni Volk: Pavle Ravnohrib Grčavi Brest: Boris Kerč Zorna Kalina: Vesna Jevnikar Oprezni Srnjak: Uroš Smolej Bela Ovca: Štefka Drolc Zvesta Črnoglavka: Ajda Toman Zlatolasa Lipa: Sabina Kogovšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiu Radia Slovenija junija 2006
V sklepnem delu radijske priredbe znamenitega romana o življenju koliščarjev na Ljubljanskem barju se rod Ostrorogega Jelena sreča z neznano civilizacijo z Vzhoda. Gospodar kolišča spozna, da bo njegov rod preživel le tako, da bo svojo posest razširil tudi na kopno in potem od lovskega življenja prešel na poljedelstvo. Priljubljeno klasično branje predvajamo v sklopu sodelovanja med Radiem Slovenija ter Zavodom Muzej in galerije mesta Ljubljana, kjer prek radijskih iger raziskujemo zgodovino mesta Ljubljana in njegove izjemne osebnosti. Zato bo predvajanju igre sledilo še predavanje Irene Šinkovec, kustosinje za prazgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana, ki se tematsko navezuje na življenje koliščarjev in gradnjo kolišč na Ljubljanskem barju. Režiser: Jože Valentič Prirejevalec: Jože Rode Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ostrorogi Jelen: Ivo Ban Jezerna Roža: Milena Zupančič Vztrajni Volk: Pavle Ravnohrib Grčavi Brest: Boris Kerč Zorna Kalina: Vesna Jevnikar Oprezni Srnjak: Uroš Smolej Bela Ovca: Štefka Drolc Zvesta Črnoglavka: Ajda Toman Zlatolasa Lipa: Sabina Kogovšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiu Radia Slovenija junija 2006
Radijski dokumentarec govori o osemsto metrov dolgem podzemnem predoru, ki je v času sarajevske vojne vihre pomenil eksistenčno pomemben koridor za osnovne življenjske potrebščine, gorivo, pa tudi orožje. Pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v Sarajevu, so sinonim za strahove v nas, vendar so hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu predora. Intimni dokument iz časa, ko je v okupiranem Sarajevu divjala vojna, pa naj bo tudi opomin na krutost vojn, ki jih tudi danes spremljamo v svoji bližini. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Sinhronizacija v slovenski jezik – Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in ŠKUC gledališčem Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Radijski dokumentarec govori o osemsto metrov dolgem podzemnem predoru, ki je v času sarajevske vojne vihre pomenil eksistenčno pomemben koridor za osnovne življenjske potrebščine, gorivo, pa tudi orožje. Pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v Sarajevu, so sinonim za strahove v nas, vendar so hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu predora. Intimni dokument iz časa, ko je v okupiranem Sarajevu divjala vojna, pa naj bo tudi opomin na krutost vojn, ki jih tudi danes spremljamo v svoji bližini. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Sinhronizacija v slovenski jezik – Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in ŠKUC gledališčem Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Oscar Wilde v faustovskem motivu menjave duše za neulovljivo dobrino v svojem edinem romanu izpiše vzpon in dramatičen propad lepega mladeniča. Čeprav je dogajanje romana postavljeno v čas viktorijanske Anglije, pa je motiv želje po večni mladosti in (pre)visoki ceni zanjo brezčasen in še kako aktualen tudi danes. V prvem delu spremljamo Dorianov bliskoviti družbeni vzpon, ki temelji na njegovi lepoti. Po tragični usodi njegove zaročenke Sybil pa se začne na skrivnostnem protagonistovem portretu že kazati odraz njegove duše. Režiser: Igor Pison Prirejevalec: John von Düffel Prevajalka priredbe: Rapa Šuklje Tonski mojster: Corrado Spunton Dorian Gray – Primož Forte Basil – Gregor Geč Lord Henry – Janko Petrovec Lady Watton – Lučka Počkaj Sibyl Vane – Nikla Petruška Panizon Jim Vane – Romeo Grebenšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Trst A novembra 2012
Oscar Wilde v faustovskem motivu menjave duše za neulovljivo dobrino v svojem edinem romanu izpiše vzpon in dramatičen propad lepega mladeniča. Čeprav je dogajanje romana postavljeno v čas viktorijanske Anglije, pa je motiv želje po večni mladosti in (pre)visoki ceni zanjo brezčasen in še kako aktualen tudi danes. V prvem delu spremljamo Dorianov bliskoviti družbeni vzpon, ki temelji na njegovi lepoti. Po tragični usodi njegove zaročenke Sybil pa se začne na skrivnostnem protagonistovem portretu že kazati odraz njegove duše. Režiser: Igor Pison Prirejevalec: John von Düffel Prevajalka priredbe: Rapa Šuklje Tonski mojster: Corrado Spunton Dorian Gray – Primož Forte Basil – Gregor Geč Lord Henry – Janko Petrovec Lady Watton – Lučka Počkaj Sibyl Vane – Nikla Petruška Panizon Jim Vane – Romeo Grebenšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Trst A novembra 2012
V drugem delu radijske trilogije drzni in pogumni Ostrorogi Jelen uspešno širi svojo družino in posest, vzpostavi nove trgovske poti na reki Savi in se skupaj s spremstvom celo odpravi do morja. Na drugi strani pa si zaman prizadeva združiti celotno občestvo jezerskih rodov. Priljubljeno klasično branje predvajamo v sklopu sodelovanja med Radiem Slovenija ter Zavodom Muzej in galerije mesta Ljubljana, kjer prek radijskih iger raziskujemo zgodovino mesta Ljubljana in njegove izjemne osebnosti. Po predvajanju radijske igre bo sledil posnetek prvega dela predavanja Irene Šinkovec, ki bo osvetlila razlike in povezave med literarno fikcijo v romanu in arheološkimi dejstvi, odkritimi po Jalnovem obdobju. Režiser: Jože Valentič Prirejevalec: Jože Rode Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ostrorogi Jelen – Igor Samobor Presukani Lisjak – Gregor Čušin Grčavi Brest – Jaka Lah Ponirek – Jan Bučar Pegasti Ris – Zvone Hribar Zorna Kalina – Saša Mihelčič Sinjeoka Kodrolaska – Judita Zidar Vitorogi Oven – Ivan Rupnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2007
V drugem delu radijske trilogije drzni in pogumni Ostrorogi Jelen uspešno širi svojo družino in posest, vzpostavi nove trgovske poti na reki Savi in se skupaj s spremstvom celo odpravi do morja. Na drugi strani pa si zaman prizadeva združiti celotno občestvo jezerskih rodov. Priljubljeno klasično branje predvajamo v sklopu sodelovanja med Radiem Slovenija ter Zavodom Muzej in galerije mesta Ljubljana, kjer prek radijskih iger raziskujemo zgodovino mesta Ljubljana in njegove izjemne osebnosti. Po predvajanju radijske igre bo sledil posnetek prvega dela predavanja Irene Šinkovec, ki bo osvetlila razlike in povezave med literarno fikcijo v romanu in arheološkimi dejstvi, odkritimi po Jalnovem obdobju. Režiser: Jože Valentič Prirejevalec: Jože Rode Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ostrorogi Jelen – Igor Samobor Presukani Lisjak – Gregor Čušin Grčavi Brest – Jaka Lah Ponirek – Jan Bučar Pegasti Ris – Zvone Hribar Zorna Kalina – Saša Mihelčič Sinjeoka Kodrolaska – Judita Zidar Vitorogi Oven – Ivan Rupnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2007
Dogajanje igre sestavljata dve hkratni dramski dejanji, simbolično napovedani že v samem naslovu: na eni strani je nasilno mišljenje in ravnanje voznikov na polnih cestah, na drugi pa v vse hitrejši ritem družinskega življenja ujeti starši in otroci. Njihovo soočenje v vrvežu mestnega življenja sproži nemalo jeze, nestrpnosti in navsezadnje incident, ki zapusti posledice na življenju vseh udeležencev. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Bojan – Ivo Ban Samo – Urban Jan Janez – Dare Valič Zdenka – Marijana Brecelj Vida – Mojca Ribič Katarina – Milena Janežič Matjažek – Polona Juh Pešec – Boris Juh Prodajalka – Neža Simčič Blagajnik – Marko Okorn Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1978.
Dogajanje igre sestavljata dve hkratni dramski dejanji, simbolično napovedani že v samem naslovu: na eni strani je nasilno mišljenje in ravnanje voznikov na polnih cestah, na drugi pa v vse hitrejši ritem družinskega življenja ujeti starši in otroci. Njihovo soočenje v vrvežu mestnega življenja sproži nemalo jeze, nestrpnosti in navsezadnje incident, ki zapusti posledice na življenju vseh udeležencev. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Bojan – Ivo Ban Samo – Urban Jan Janez – Dare Valič Zdenka – Marijana Brecelj Vida – Mojca Ribič Katarina – Milena Janežič Matjažek – Polona Juh Pešec – Boris Juh Prodajalka – Neža Simčič Blagajnik – Marko Okorn Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1978.
Besedilo je igralec Jurij Souček pripravil tudi za gledališče. Splet Cankarjevih satir in črtic je na nekaterih mestih približal današnjemu času. Blatni dol je namreč v Cankarjevem romanu Martin Kačur sinonim za zaplankanost, pozabljenost, v njem vladajo slabe družbene razmere, ljudi na eni strani ženejo najnižje strasti ali se brez perspektive utapljajo v resignaciji, vsi pa odpirajo prostor za vladanje tistim, ki imajo voljo do moči. V izvedbi te igre so sodelovali velemojstri slovenske komedije. Režiser in dramaturg: Aleš Jan Prirejevalec: Jurij Souček Tonska mojstra: Staš Janež, Borivoj Savicki Glasbeni opremljevalec: Brane Demšar Glasbeni izvajalec: Jože Škrlovnik (tuba) Nadučitelj in Predsednik – Jurij Souček Notar, Purgar in Odbornik – Danilo Benedičič Davkar in Odbornik – Aleksander Valič Dacar, Sempronij Sljuka, Odbornik in Bogomil Majer – Zlatko Šugman Umetnik Grivar – Boris Ostan Poštar in Odbornik – Marko Okorn Adjunkt – Grega Čušin Uredništvo igranega programa Posneto 29. septembra 1996 v studiu 14 Radia Slovenija.
Besedilo je igralec Jurij Souček pripravil tudi za gledališče. Splet Cankarjevih satir in črtic je na nekaterih mestih približal današnjemu času. Blatni dol je namreč v Cankarjevem romanu Martin Kačur sinonim za zaplankanost, pozabljenost, v njem vladajo slabe družbene razmere, ljudi na eni strani ženejo najnižje strasti ali se brez perspektive utapljajo v resignaciji, vsi pa odpirajo prostor za vladanje tistim, ki imajo voljo do moči. V izvedbi te igre so sodelovali velemojstri slovenske komedije. Režiser in dramaturg: Aleš Jan Prirejevalec: Jurij Souček Tonska mojstra: Staš Janež, Borivoj Savicki Glasbeni opremljevalec: Brane Demšar Glasbeni izvajalec: Jože Škrlovnik (tuba) Nadučitelj in Predsednik – Jurij Souček Notar, Purgar in Odbornik – Danilo Benedičič Davkar in Odbornik – Aleksander Valič Dacar, Sempronij Sljuka, Odbornik in Bogomil Majer – Zlatko Šugman Umetnik Grivar – Boris Ostan Poštar in Odbornik – Marko Okorn Adjunkt – Grega Čušin Uredništvo igranega programa Posneto 29. septembra 1996 v studiu 14 Radia Slovenija.
Bobri so klasično mladinsko čtivo z napeto in arheološko didaktično pustolovsko-ljubezensko zgodbo. Dramatično in slikovito pripovedujejo o pozni neolitski kulturi koliščarjev na Ljubljanskem barju, torej pred približno štiri tisoč leti. Objavljani v času italijanske okupacije Ljubljane v letih 1942/43 so najprej merili predvsem na odraslo občinstvo, bodrili z zavestjo o zgodovinskih koreninah slovenstva in opozarjali na preteča sovražna plemena. Sodobne arheološke raziskave, podprte z naravoslovnimi analizami, so močno dopolnile poznavanje načina življenja prazgodovinskih koliščarjev iz Jalnovega časa. V središču je ljubezenska zgodba Ostrorogega Jelena, ves čas odločnega, močnega in podjetnega lika, in dekleta iz drugega rodu koliščarjev. Režiser: Jože Valentič Prirejevalec: Jože Rode Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Brkati Som – Slavko Cerjak Neokretni Karp – Gaber Trseglav Ostrorogi Jelen – Branko Jordan Sinjeoka Kodrolaska – Barbara Medvešček Nosati Los – Brane Završan Premeteni Navihanec – Matic Zajc Pegasti ris – Gašper Tesner Tršati tur – Iztok JerebEB Urni sulec – Primož Ranik Jezerna roža – Maja Martina Merljak Sivi volk – Brane Grubar Košata jelka – Mojca Funkl Udarni Jalan – Boris Kos Uredništvo igranega programa Posneto v studiu Radia Slovenija aprila 2007.
Bobri so klasično mladinsko čtivo z napeto in arheološko didaktično pustolovsko-ljubezensko zgodbo. Dramatično in slikovito pripovedujejo o pozni neolitski kulturi koliščarjev na Ljubljanskem barju, torej pred približno štiri tisoč leti. Objavljani v času italijanske okupacije Ljubljane v letih 1942/43 so najprej merili predvsem na odraslo občinstvo, bodrili z zavestjo o zgodovinskih koreninah slovenstva in opozarjali na preteča sovražna plemena. Sodobne arheološke raziskave, podprte z naravoslovnimi analizami, so močno dopolnile poznavanje načina življenja prazgodovinskih koliščarjev iz Jalnovega časa. V središču je ljubezenska zgodba Ostrorogega Jelena, ves čas odločnega, močnega in podjetnega lika, in dekleta iz drugega rodu koliščarjev. Režiser: Jože Valentič Prirejevalec: Jože Rode Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Brkati Som – Slavko Cerjak Neokretni Karp – Gaber Trseglav Ostrorogi Jelen – Branko Jordan Sinjeoka Kodrolaska – Barbara Medvešček Nosati Los – Brane Završan Premeteni Navihanec – Matic Zajc Pegasti ris – Gašper Tesner Tršati tur – Iztok JerebEB Urni sulec – Primož Ranik Jezerna roža – Maja Martina Merljak Sivi volk – Brane Grubar Košata jelka – Mojca Funkl Udarni Jalan – Boris Kos Uredništvo igranega programa Posneto v studiu Radia Slovenija aprila 2007.
Z izjemo ene izmed več kot stotih komedij starogrškega komediografa Menandra ohranjene le v večjih ali manjših fragmentih, med njimi tudi ta o bogatem Atenčanu, ki pripelje domov mlado ženo in gospodinjo. A stvar se zaplete, ko se zaradi dekleta začne rivalstvo med očetom in njegovim sinom ... Radijsko igro uvaja obširnejša napoved. Režiser: Fran Žižek Prevajalec: Marijan Tavčar Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Tone Koblar Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Izvajalca glasbe: Nevenka Živić (harfa), Vili Kocman (flavta) Pripovedovalec – Marjan Kralj Moshijon, Demeasov sin – Drago Makuc Demeas – Stane Sever Hrizi – Mira Sardoč Kalinika – Iva Zupančič Nikarate, Kalinikin oče – Stane Potokar Aristobul – Jurij Souček Hišnik Parmenon – Janez Jerman Dojilja – Marta Pestator Služabnica – Silva Matejek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana oktobra 1956
Z izjemo ene izmed več kot stotih komedij starogrškega komediografa Menandra ohranjene le v večjih ali manjših fragmentih, med njimi tudi ta o bogatem Atenčanu, ki pripelje domov mlado ženo in gospodinjo. A stvar se zaplete, ko se zaradi dekleta začne rivalstvo med očetom in njegovim sinom ... Radijsko igro uvaja obširnejša napoved. Režiser: Fran Žižek Prevajalec: Marijan Tavčar Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Tone Koblar Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Izvajalca glasbe: Nevenka Živić (harfa), Vili Kocman (flavta) Pripovedovalec – Marjan Kralj Moshijon, Demeasov sin – Drago Makuc Demeas – Stane Sever Hrizi – Mira Sardoč Kalinika – Iva Zupančič Nikarate, Kalinikin oče – Stane Potokar Aristobul – Jurij Souček Hišnik Parmenon – Janez Jerman Dojilja – Marta Pestator Služabnica – Silva Matejek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana oktobra 1956
Farsa smeši jezik precioz, okus gizdalinov in neumnost romantičnega donkihotstva. Preciozništvo je bilo namreč posebno kulturno gibanje v francoski omiki 17. stoletja. Razvilo se je v maniro, s katero je aristokracija skušala spremeniti dotedanje kulturne vrednote predvsem v jeziku, umevanju sveta, oblačenju in lišpanju. Nastala je posebna gizdalinska estetika, ki je izkrivljala dojemanje narave in se upirala zdravemu razumu. Seveda pa se preciozništvo pojavlja v vseh časih in vseh krajih sveta. Danes še posebno v novih odklonih izrazitega samoljubja, retuš in instagramskih podob 21. stoletja. Režiser in avtor radijske priredbe: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Tomo Pirc Magdelon – Nataša Barbara Gračner Cathos – Maja Končar Gorgibus – Jurij Souček Mascarille – Iztok Valič La Grange – Zvone Hribar Du Croisy – Boris Kerč Marotte – Milena Grm Jodelet – Dare Valič Taksist – Marko Simčič Natakar – Karel Brišnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1992.
Farsa smeši jezik precioz, okus gizdalinov in neumnost romantičnega donkihotstva. Preciozništvo je bilo namreč posebno kulturno gibanje v francoski omiki 17. stoletja. Razvilo se je v maniro, s katero je aristokracija skušala spremeniti dotedanje kulturne vrednote predvsem v jeziku, umevanju sveta, oblačenju in lišpanju. Nastala je posebna gizdalinska estetika, ki je izkrivljala dojemanje narave in se upirala zdravemu razumu. Seveda pa se preciozništvo pojavlja v vseh časih in vseh krajih sveta. Danes še posebno v novih odklonih izrazitega samoljubja, retuš in instagramskih podob 21. stoletja. Režiser in avtor radijske priredbe: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Tomo Pirc Magdelon – Nataša Barbara Gračner Cathos – Maja Končar Gorgibus – Jurij Souček Mascarille – Iztok Valič La Grange – Zvone Hribar Du Croisy – Boris Kerč Marotte – Milena Grm Jodelet – Dare Valič Taksist – Marko Simčič Natakar – Karel Brišnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1992.
Izvorno gledališko besedilo svetovnega ruskega dramskega klasika odkriva mentaliteto ruskega podeželskega plemstva v drugi polovici 19. stoletja. Navkljub temu, da se besedilo močno naslanja na zgodovinska dejstva, pa osrednje teme ostajajo v univerzalnih nasprotjih: medosebni spori proti privlačnosti, zlaganost proti odkritosti, sovraštvo proti ljubezni. Režiser: Janez Vrhunc Prevajalec: Mile Klopčič Dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Stepan Čubukov - Lojze Potokar Natalija Stepanovna - Iva Zupančič Ivan Lomov - Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1960
Izvorno gledališko besedilo svetovnega ruskega dramskega klasika odkriva mentaliteto ruskega podeželskega plemstva v drugi polovici 19. stoletja. Navkljub temu, da se besedilo močno naslanja na zgodovinska dejstva, pa osrednje teme ostajajo v univerzalnih nasprotjih: medosebni spori proti privlačnosti, zlaganost proti odkritosti, sovraštvo proti ljubezni. Režiser: Janez Vrhunc Prevajalec: Mile Klopčič Dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Stepan Čubukov - Lojze Potokar Natalija Stepanovna - Iva Zupančič Ivan Lomov - Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1960
Zabavna radijska igra Sodnik je radijska priredba dveh novel iz Dekamerona, osrednjega dela italijanskega renesančnega pisatelja. V komedijo ju je povezal pisatelj in dramaturg Jože Rode. V ospredju je erotična zgodba, prek katere pa v razigranem in duhovitem renesančnem slogu pisec kritizira neenakopravnost spolov pred zakonom. Režiser: Igor Likar Prirejevalec: Jože Rode Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Lidija – Nataša Barbara Gračner Frančišek – Slavko Cerjak Katarina – Ljerka Belak Gospošček – Jernej Kuntner Sodnik – Janez Albreht Množica – Andrej Šmuc, Sebastijan Savnik, Primož Likar, Lan Pečjak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1995.
Zabavna radijska igra Sodnik je radijska priredba dveh novel iz Dekamerona, osrednjega dela italijanskega renesančnega pisatelja. V komedijo ju je povezal pisatelj in dramaturg Jože Rode. V ospredju je erotična zgodba, prek katere pa v razigranem in duhovitem renesančnem slogu pisec kritizira neenakopravnost spolov pred zakonom. Režiser: Igor Likar Prirejevalec: Jože Rode Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Lidija – Nataša Barbara Gračner Frančišek – Slavko Cerjak Katarina – Ljerka Belak Gospošček – Jernej Kuntner Sodnik – Janez Albreht Množica – Andrej Šmuc, Sebastijan Savnik, Primož Likar, Lan Pečjak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1995.
Radiofonsko komedijo poleg avtorjevih spominov iz predvojne Ljubljane sestavljajo tudi parodije na znane slovenske literarne junake. Skozi poetično-glasbeni mozaik se kot rdeča nit vlečejo vprašanja o posameznikovih težavah, na katera odgovarjajo še danes aktualne Robove satirične poante. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalka: Mojca Jan Zoran Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Izvajalec glasbe: kitarist Tomaž Fatur Ivan Rob – Jurij Souček Prva ženska – Marijana Klanšek Druga ženska – Violeta Tomić Tretja ženska – Jožica Avbelj Moški, Matevž, Martin – Boris Juh Krjavelj, Primož Trubar – Andrej Kurent Bogataš, Špicelj – Marko Okorn Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1991
Radiofonsko komedijo poleg avtorjevih spominov iz predvojne Ljubljane sestavljajo tudi parodije na znane slovenske literarne junake. Skozi poetično-glasbeni mozaik se kot rdeča nit vlečejo vprašanja o posameznikovih težavah, na katera odgovarjajo še danes aktualne Robove satirične poante. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalka: Mojca Jan Zoran Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Izvajalec glasbe: kitarist Tomaž Fatur Ivan Rob – Jurij Souček Prva ženska – Marijana Klanšek Druga ženska – Violeta Tomić Tretja ženska – Jožica Avbelj Moški, Matevž, Martin – Boris Juh Krjavelj, Primož Trubar – Andrej Kurent Bogataš, Špicelj – Marko Okorn Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1991
Antologijsko delo slovenske dramatike, prva slovenska komedija, je bilo premierno uprizorjeno leta 1789. Linhart je bil član Zoisovega kroga. Najprej je hotel pisati v nemščini, vendar ga je spoznanje, da je treba pomagati Slovencem, vodilo v odločitev o pisanju v slovenščini, zato se je priključil krogu preroditeljev. Zois ga je spodbudil za pisanje v slovenščini in to je bil povod za nastanek obeh prvih slovenskih komedij, Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. V obeh je poudarjena moč preprostega slovenskega človeka, ki se je izkazala kot močno orožje proti prevladi bogatega sloja tujcev, ki so vladali v deželi. Režiser: Mirko Mahnič Tonski mojster: Dušan Mauser Tulpenheim - Boris Kralj Šternfeldovka - Mihaela Novak Monkof - Dušan Škedl Jaka, župan - Jože Zupan Micka - Majda Potokar Anže - Andrej Kurent Glažek - Stane Sever Napovedovalec predstave - Franček Drofenik Uredništvo igranega prorama Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija decembra 1967.
Antologijsko delo slovenske dramatike, prva slovenska komedija, je bilo premierno uprizorjeno leta 1789. Linhart je bil član Zoisovega kroga. Najprej je hotel pisati v nemščini, vendar ga je spoznanje, da je treba pomagati Slovencem, vodilo v odločitev o pisanju v slovenščini, zato se je priključil krogu preroditeljev. Zois ga je spodbudil za pisanje v slovenščini in to je bil povod za nastanek obeh prvih slovenskih komedij, Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. V obeh je poudarjena moč preprostega slovenskega človeka, ki se je izkazala kot močno orožje proti prevladi bogatega sloja tujcev, ki so vladali v deželi. Režiser: Mirko Mahnič Tonski mojster: Dušan Mauser Tulpenheim - Boris Kralj Šternfeldovka - Mihaela Novak Monkof - Dušan Škedl Jaka, župan - Jože Zupan Micka - Majda Potokar Anže - Andrej Kurent Glažek - Stane Sever Napovedovalec predstave - Franček Drofenik Uredništvo igranega prorama Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija decembra 1967.
Z najstarejšega in najdlje trajajočega mednarodnega festivala Prix Italia, ki nagrajuje najboljše radijske, televizijske in multimedijske produkcije javnih in zasebnih radiotelevizij, prihaja razveseljiva novica, da je Radijska igra Periferija uvrščena v tekmovalni program Prix Italia 2025. Nova radijska igra mlade avtorice prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj v domačem okolju ali pa krši nenapisan kodeks. Množica socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V njihovih nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Selmir, sošolec iz osnovne šole – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Helena, sošolka iz gimnazije – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU-regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Z najstarejšega in najdlje trajajočega mednarodnega festivala Prix Italia, ki nagrajuje najboljše radijske, televizijske in multimedijske produkcije javnih in zasebnih radiotelevizij, prihaja razveseljiva novica, da je Radijska igra Periferija uvrščena v tekmovalni program Prix Italia 2025. Nova radijska igra mlade avtorice prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj v domačem okolju ali pa krši nenapisan kodeks. Množica socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V njihovih nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Selmir, sošolec iz osnovne šole – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Helena, sošolka iz gimnazije – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU-regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Dokumentarna igra je nastala na podlagi prevodov izjav sarajevskih pričevalcev. Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je poklon vsemu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Poustvarjalci v slovenskem jeziku: Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa. Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in gledališčem ŠKUC Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Dokumentarna igra je nastala na podlagi prevodov izjav sarajevskih pričevalcev. Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je poklon vsemu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Poustvarjalci v slovenskem jeziku: Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa. Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in gledališčem ŠKUC Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Oddih, mir in tišina, pa tudi žaganje, jokanje in žvižganje; elegantna smreka in bukva gostega šumečega listja, hude zime in jelen na luni. Kot nekoč tako tudi danes, v nasprotujočem si spoju varnosti in nevarnosti obstaja način življenja, ki zahteva globoko spoštovanje in popolno prisotnost. Prisluhnite, kako čarobno življenje z gozdom in v gozdu doživljajo prebivalci Loške doline! Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Radijski ustvarjalci na terenu – Ana Čorić, Urban Gruden, Katarina Juvančić, Ana Obreza in Saška Rakef. Uredništvo igranega programa Posneto na terenu septembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Oddih, mir in tišina, pa tudi žaganje, jokanje in žvižganje; elegantna smreka in bukva gostega šumečega listja, hude zime in jelen na luni. Kot nekoč tako tudi danes, v nasprotujočem si spoju varnosti in nevarnosti obstaja način življenja, ki zahteva globoko spoštovanje in popolno prisotnost. Prisluhnite, kako čarobno življenje z gozdom in v gozdu doživljajo prebivalci Loške doline! Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Radijski ustvarjalci na terenu – Ana Čorić, Urban Gruden, Katarina Juvančić, Ana Obreza in Saška Rakef. Uredništvo igranega programa Posneto na terenu septembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Participatorno dokumentarno-igrano radijsko delo za otroke in odrasle je nastalo v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj v Loški dolini. Bogato dokumentarno gradivo se prepleta z zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame – in od nekoč v danes. Režiserka in avtorica koncepta: Saška Rakef Avtorica scenarija: Ana Obreza Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalci glasbe: pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc, Strokovnjakinja za pedagoško delo: Ana Čorić Etnologinja in antropologinja: Katarina Juvančič Mentorica za montažo v pedagoških procesih: Marta Medvešek Pripovedovalec – Blaž Šef Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Participatorno dokumentarno-igrano radijsko delo za otroke in odrasle je nastalo v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj v Loški dolini. Bogato dokumentarno gradivo se prepleta z zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame – in od nekoč v danes. Režiserka in avtorica koncepta: Saška Rakef Avtorica scenarija: Ana Obreza Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalci glasbe: pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc, Strokovnjakinja za pedagoško delo: Ana Čorić Etnologinja in antropologinja: Katarina Juvančič Mentorica za montažo v pedagoških procesih: Marta Medvešek Pripovedovalec – Blaž Šef Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Kako se zvokov otroštva in mladosti spominja starejša populacija? V radijskem dokumentarcu se zvrsti kar nekaj vsakdanjih, a z vidika sodelujočih zelo intimnih zvokov. Režiserka: Vesna Perić Prevajalka: Tanja Bulajić Tonski mojster: Milan Filipović Izvajalec glasbe: Vlada Panović (harmonika) Sodelujoči: Radmila Bajić, Ljubomir Ljuba Dimitrijević, Verica Stevanović, Radmilo Nedeljković, Milija Radić, Katica Brakočević, Đorđe Prpa, Nenad Gavrilović, Miodrag Prodanović Sinhronizacija v slovenski jezik: Željko Hrs, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Matjaž Romih, Lotos Vincenc Šparovec, Polona Juh, Vesna Jevnikar, Blaž Šef Igra je nastala na Radiu Beograd, Radio-televizije Srbije v okviru projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Koordinatorka projekta za Radio-televizijo Srbija je Nikoleta Dojčinović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Beograd in Radia Slovenija septembra 2023 Radijska igra je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Kako se zvokov otroštva in mladosti spominja starejša populacija? V radijskem dokumentarcu se zvrsti kar nekaj vsakdanjih, a z vidika sodelujočih zelo intimnih zvokov. Režiserka: Vesna Perić Prevajalka: Tanja Bulajić Tonski mojster: Milan Filipović Izvajalec glasbe: Vlada Panović (harmonika) Sodelujoči: Radmila Bajić, Ljubomir Ljuba Dimitrijević, Verica Stevanović, Radmilo Nedeljković, Milija Radić, Katica Brakočević, Đorđe Prpa, Nenad Gavrilović, Miodrag Prodanović Sinhronizacija v slovenski jezik: Željko Hrs, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Matjaž Romih, Lotos Vincenc Šparovec, Polona Juh, Vesna Jevnikar, Blaž Šef Igra je nastala na Radiu Beograd, Radio-televizije Srbije v okviru projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Koordinatorka projekta za Radio-televizijo Srbija je Nikoleta Dojčinović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Beograd in Radia Slovenija septembra 2023 Radijska igra je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.
Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.
Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Alen Jelen Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Hči Ajda Smrekar Mama Saša Pavček Agent Aljaž Jovanović Dekle Sara Gorše Traja 8' 14'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017
Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Alen Jelen Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Hči Ajda Smrekar Mama Saša Pavček Agent Aljaž Jovanović Dekle Sara Gorše Traja 8' 14'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017
Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira. Prevajalka Silvana Orel Kos Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Jože Valentič Tonski mojster Urban Gruden Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Prvi vojak Jure Henigman Drugi vojak Vito weiss Tretji vojak Jernej Gašperin Moški Lotos Vincenc Šparovec Oficir Matej Recer Traja 10' 08'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira. Prevajalka Silvana Orel Kos Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Jože Valentič Tonski mojster Urban Gruden Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Prvi vojak Jure Henigman Drugi vojak Vito weiss Tretji vojak Jernej Gašperin Moški Lotos Vincenc Šparovec Oficir Matej Recer Traja 10' 08'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Drugo igro iz ponedejkovega cikla premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracijje je napisala mednarodno uveljavljena norveška avtorica, pretežno romanopiska, Hanne Orstavik. V njej mlad moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se pojavi nepojasnjena privlačnost, čeprav pripadata različnima svetovoma, o katerih plašno in na kratko govorita. Po igri bo na sporedu še pogovor vVlme Štritof z raziskovalko in strokovnjakinjo na področju migracij dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiserka Ana Krauthaker Tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Ona Polona Juh On Nejc Cijan Garlatti Traja 13' 55" Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta novembra 2019
Drugo igro iz ponedejkovega cikla premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracijje je napisala mednarodno uveljavljena norveška avtorica, pretežno romanopiska, Hanne Orstavik. V njej mlad moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se pojavi nepojasnjena privlačnost, čeprav pripadata različnima svetovoma, o katerih plašno in na kratko govorita. Po igri bo na sporedu še pogovor vVlme Štritof z raziskovalko in strokovnjakinjo na področju migracij dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiserka Ana Krauthaker Tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Ona Polona Juh On Nejc Cijan Garlatti Traja 13' 55" Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta novembra 2019
Na Arsu začenjamo ponedejkov cikel premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracij. V njem se bodo zvrstila besedila petih avtorjev iz tujine, udeležencev dramskih delavnic leta 2016 na Kitajskem, v organizaciji norveške agencije za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International. Na delavnicah je kot dramaturginja in mentorica sodelovala Vilma Štritof, ki je izmed osmih izbrala pet besedil in jih dramaturško priredila za radio. Besedilo kratke radijske igre z naslovom Moja domovina mlade italijanske dramatičarke in dramaturginje Letizie Russo je tako le del dramskega besedila za gledališče, ki je nastalo v okviru mednarodnih dramskih delavnic na temo migracij. Igra se osredotoča na dialog med migrantko v Evropi, ki pride na pogovor za delo k lastniku lokala, ekstremnemu nacionalistu. V kratkem pogovoru izrečeta vse bistveno o stališčih in ideoloških pozicijah obeh strani migranstva, zato konflikt med njima grozeče ostaja v zraku. Prav tako se ustvarja nenehna napetost in zamenja razmerje moči. V gostem dialogu je kljub temu prostor za močna človeška sporočila. Po vsaki radijski igri bo na sporedu še pogovor Vilme Štritof s strokovnjakom, raziskovalcem in aktivistom, ki se ukvarja s specifičnimi vidiki migracij. Prva v tej vrsti bo dr. Veronika Bajt. Najprej pa poslušajmo kratko igro. Raziskovalka z Mirovnega inštituta se ukvarja s študijami nacionalizma, ksenofobije, rasizma, migracij, globalizacije, diskriminacije in konstrukcije nacionalnih identitet. Prevajalka je Silvana Orel Kos, dramaturginja Vilma Štritof, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Ona je Nina Valič, On pa Milan Štefe. Igra traja 5 minut in 13 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Na Arsu začenjamo ponedejkov cikel premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracij. V njem se bodo zvrstila besedila petih avtorjev iz tujine, udeležencev dramskih delavnic leta 2016 na Kitajskem, v organizaciji norveške agencije za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International. Na delavnicah je kot dramaturginja in mentorica sodelovala Vilma Štritof, ki je izmed osmih izbrala pet besedil in jih dramaturško priredila za radio. Besedilo kratke radijske igre z naslovom Moja domovina mlade italijanske dramatičarke in dramaturginje Letizie Russo je tako le del dramskega besedila za gledališče, ki je nastalo v okviru mednarodnih dramskih delavnic na temo migracij. Igra se osredotoča na dialog med migrantko v Evropi, ki pride na pogovor za delo k lastniku lokala, ekstremnemu nacionalistu. V kratkem pogovoru izrečeta vse bistveno o stališčih in ideoloških pozicijah obeh strani migranstva, zato konflikt med njima grozeče ostaja v zraku. Prav tako se ustvarja nenehna napetost in zamenja razmerje moči. V gostem dialogu je kljub temu prostor za močna človeška sporočila. Po vsaki radijski igri bo na sporedu še pogovor Vilme Štritof s strokovnjakom, raziskovalcem in aktivistom, ki se ukvarja s specifičnimi vidiki migracij. Prva v tej vrsti bo dr. Veronika Bajt. Najprej pa poslušajmo kratko igro. Raziskovalka z Mirovnega inštituta se ukvarja s študijami nacionalizma, ksenofobije, rasizma, migracij, globalizacije, diskriminacije in konstrukcije nacionalnih identitet. Prevajalka je Silvana Orel Kos, dramaturginja Vilma Štritof, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Ona je Nina Valič, On pa Milan Štefe. Igra traja 5 minut in 13 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.