Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Moj 365 V živo RTV 365 Raziskuj Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Radijska igra

Radijske igre na Arsu so namenjene zahtevnejšim poslušalcem. Gre za izbrana umetniška dela po besedilih slovenskih in tujih avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno videnje človeka in sveta. Radijske igre na Prvem pa nastajajo v sinergiji z njegovo siceršnjo programsko usmeritvijo in ritmom. Tematsko so namenjene širokemu krogu poslušalcev; so komunikativnejše in žanrsko raznolike – od komedije do kriminalke in pogosto tudi – kontaktne.

Zadnje oddaje in prispevki

Marko Elsner Grošelj: Vrnitev kiparke Camille Claudel

2. 2. 2023

Naslovna junakinja igre je ena tistih nadarjenih žensk v zgodovini umetnosti, ki so po krivici ostale pozabljene, oklevetane ali celo vržene za zidove psihiatričnih ustanov. Camille ni imela sreče ne v zasebnem ne v javnem življenju. Njen mentor in ljubimec je bil kipar Auguste Rodin, ki pa je njeno nadarjenost in delavnost izkoristil le sebi v prid. Brat Paul in mati pa sta Camille prav zaradi njenega ranljivega, a hkrati neupogljivega značaja, ki je rušil takratne družbene norme, dala zapreti v umobolnico. Mati je še posebej zaprosila direktorja zavoda, naj jo strogo nadzorujejo in ji preprečujejo stik s svetom. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Organizatorka snemanja: Špela Kravogel Camille Claudel – Nataša Barbara Gračner Ravnatelj – Igor Samobor Gospa Claudel in Kloto – Silva Čušin Auguste Rodin – Ivo Ban Paul Claudel – Uroš Smolej Napovedovalec – Branko Jordan Preostali moški glasovi – Aleš Valič, Jožef Ropoša, Zvone Hribar, Gregor Gruden Klepetulje – Polona Juh, Saša Mihelčič, Sabina Kogovšek Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in v ateljeju kiparke Irene Brumec Tebi novembra 2012.

47 min

Naslovna junakinja igre je ena tistih nadarjenih žensk v zgodovini umetnosti, ki so po krivici ostale pozabljene, oklevetane ali celo vržene za zidove psihiatričnih ustanov. Camille ni imela sreče ne v zasebnem ne v javnem življenju. Njen mentor in ljubimec je bil kipar Auguste Rodin, ki pa je njeno nadarjenost in delavnost izkoristil le sebi v prid. Brat Paul in mati pa sta Camille prav zaradi njenega ranljivega, a hkrati neupogljivega značaja, ki je rušil takratne družbene norme, dala zapreti v umobolnico. Mati je še posebej zaprosila direktorja zavoda, naj jo strogo nadzorujejo in ji preprečujejo stik s svetom. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Organizatorka snemanja: Špela Kravogel Camille Claudel – Nataša Barbara Gračner Ravnatelj – Igor Samobor Gospa Claudel in Kloto – Silva Čušin Auguste Rodin – Ivo Ban Paul Claudel – Uroš Smolej Napovedovalec – Branko Jordan Preostali moški glasovi – Aleš Valič, Jožef Ropoša, Zvone Hribar, Gregor Gruden Klepetulje – Polona Juh, Saša Mihelčič, Sabina Kogovšek Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in v ateljeju kiparke Irene Brumec Tebi novembra 2012.

Jaka Smerkolj Simoneti: Najrajši bi se fentala

31. 1. 2023

Radijske igre na Arsu so namenjene zahtevnejšim poslušalcem. Gre za izbrana umetniška dela po besedilih slovenskih in tujih avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno videnje človeka in sveta. Radijske igre na Prvem pa nastajajo v sinergiji z njegovo siceršnjo programsko usmeritvijo in ritmom. Tematsko so namenjene širokemu krogu poslušalcev; so komunikativnejše in žanrsko raznolike – od komedije do kriminalke in pogosto tudi – kontaktne.

42 min

Radijske igre na Arsu so namenjene zahtevnejšim poslušalcem. Gre za izbrana umetniška dela po besedilih slovenskih in tujih avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno videnje človeka in sveta. Radijske igre na Prvem pa nastajajo v sinergiji z njegovo siceršnjo programsko usmeritvijo in ritmom. Tematsko so namenjene širokemu krogu poslušalcev; so komunikativnejše in žanrsko raznolike – od komedije do kriminalke in pogosto tudi – kontaktne.

Ivan Cankar, Pavel Lužan: Neznana pesem

24. 1. 2023

Radijska igra je nastala po izboru besedil iz prve Cankarjeve zbirke črtic Vinjete in je dobila naslov po eni izmed vinjet. Ob njej so v igro vključene še vinjete Človek, Iz literarnih krogov in Zjutraj. Igro pa posvečamo nedavno umrlemu Borutu Trekmanu, dramaturgu skoraj šeststo radijskih iger in nekaj let uredniku uredništva. Na radiu je poleg tega še režiral skoraj petdeset in prevedel skoraj sto radijskih iger. Veličastna zapuščina je ključno zaznamovala dolgo obdobje slovenske radiofonije, uveljavljal jo je v mednarodnem prostoru in približal svetovno klasično dramsko in sodobno radijsko literaturo slovenskim poslušalcem. Prirejevalec: Pavel Lužan Režiser: Dušan Mauser Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Darijan Božič Pripovedovalec - Jurij Souček Damijan in prvi glas - Vladimir Jurc Kristina in tretji glas - Majda Grbac Ana in četrti glas - Jožica Avbelj Makarij in drugi glas - Niko Goršič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1976.

35 min

Radijska igra je nastala po izboru besedil iz prve Cankarjeve zbirke črtic Vinjete in je dobila naslov po eni izmed vinjet. Ob njej so v igro vključene še vinjete Človek, Iz literarnih krogov in Zjutraj. Igro pa posvečamo nedavno umrlemu Borutu Trekmanu, dramaturgu skoraj šeststo radijskih iger in nekaj let uredniku uredništva. Na radiu je poleg tega še režiral skoraj petdeset in prevedel skoraj sto radijskih iger. Veličastna zapuščina je ključno zaznamovala dolgo obdobje slovenske radiofonije, uveljavljal jo je v mednarodnem prostoru in približal svetovno klasično dramsko in sodobno radijsko literaturo slovenskim poslušalcem. Prirejevalec: Pavel Lužan Režiser: Dušan Mauser Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Darijan Božič Pripovedovalec - Jurij Souček Damijan in prvi glas - Vladimir Jurc Kristina in tretji glas - Majda Grbac Ana in četrti glas - Jožica Avbelj Makarij in drugi glas - Niko Goršič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1976.

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi

26. 1. 2023

Protagonistka Hana se po več letih iz mesta vrne nazaj v Gogo, kjer se je primorana soočiti ne le s hinavskimi sokrajani, temveč predvsem z lastno otroško travmo. Vsesplošno pričakovanje dogodka, ki se kar ne zgodi, postopoma razgrinja vso zatohlost kraja in pokvarjenost njenih prebivalcev. Režiser: Jože Valentič Prirejevalka: Zarika Snoj Verbovšek Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Mirko Marinšek Avtorica izvirne glasbe: Larisa Vrhunc Hana – Mojca Fatur Tarbula – Marijana Brecelj Afra – Zvezdana Mlakar Klef, šepavec in glas moškega – Ivan Rupnik Umrli naddavkar – Bogomir Veras Gospa Tereza – Ljerka Belak Komi Otmar Prelih – Pavle Ravnohrib Grbavec Teobald – Branko Jordan Gospa Prestopil – Majda Grbac Pisar Klikot – Matej Recer Kaps – Jožef Ropoša Julio Gapit – Brane Grubar Mirna žena – Mojca Ribič Nekdo drug – Matija Rozman Pijani slikar – Janez Starina Punca – Ana Facchini Gospa Župecki – Marinka Štern Mesarjev Konrad – Boris Kerč Drugi glasovi in množica - Zvonka Pangršič, Brane Pangršič, Samo Gašperšič, Maša Valentič in Alenka Kovačič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2006.

46 min

Protagonistka Hana se po več letih iz mesta vrne nazaj v Gogo, kjer se je primorana soočiti ne le s hinavskimi sokrajani, temveč predvsem z lastno otroško travmo. Vsesplošno pričakovanje dogodka, ki se kar ne zgodi, postopoma razgrinja vso zatohlost kraja in pokvarjenost njenih prebivalcev. Režiser: Jože Valentič Prirejevalka: Zarika Snoj Verbovšek Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Mirko Marinšek Avtorica izvirne glasbe: Larisa Vrhunc Hana – Mojca Fatur Tarbula – Marijana Brecelj Afra – Zvezdana Mlakar Klef, šepavec in glas moškega – Ivan Rupnik Umrli naddavkar – Bogomir Veras Gospa Tereza – Ljerka Belak Komi Otmar Prelih – Pavle Ravnohrib Grbavec Teobald – Branko Jordan Gospa Prestopil – Majda Grbac Pisar Klikot – Matej Recer Kaps – Jožef Ropoša Julio Gapit – Brane Grubar Mirna žena – Mojca Ribič Nekdo drug – Matija Rozman Pijani slikar – Janez Starina Punca – Ana Facchini Gospa Župecki – Marinka Štern Mesarjev Konrad – Boris Kerč Drugi glasovi in množica - Zvonka Pangršič, Brane Pangršič, Samo Gašperšič, Maša Valentič in Alenka Kovačič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2006.

Dominik Smole: Antigona

24. 1. 2023

Junakinja, ki je najbolj prisotna ravno v svoji odsotnosti, v svojem delovanju postane univerzalen simbol nezlomljivega boja za resnico in etiko, to pa presega vsakršne družbene in ideološke opredelitve – tudi za ceno življenja. Dramsko besedilo je eno izmed štirih izbranih za šolski esej pri pisnem delu izpita splošne mature iz slovenščine. Režiserka: Irena Glonar Prirejevalec in dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Ismena – Maša Derganc-Veselko Kreon – Ivo Ban Haimon – Jurij Zrnec Teiresias – Vlado Novak Paž – Uroš Smolej Stražnik – Aleš Valič Glasnik – Zvone Hribar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2005

42 min

Junakinja, ki je najbolj prisotna ravno v svoji odsotnosti, v svojem delovanju postane univerzalen simbol nezlomljivega boja za resnico in etiko, to pa presega vsakršne družbene in ideološke opredelitve – tudi za ceno življenja. Dramsko besedilo je eno izmed štirih izbranih za šolski esej pri pisnem delu izpita splošne mature iz slovenščine. Režiserka: Irena Glonar Prirejevalec in dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Ismena – Maša Derganc-Veselko Kreon – Ivo Ban Haimon – Jurij Zrnec Teiresias – Vlado Novak Paž – Uroš Smolej Stražnik – Aleš Valič Glasnik – Zvone Hribar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2005

Cvetka Bevc: Perpetum mobile

23. 1. 2023

Tkalke v svoje mreže usodno vpletejo zgodbo saksofonista. Tudi ko se njegova zgodba konča, to ni konec – tkalke znova pričakujejo nekoga, ki mu pletejo mreže, in kroženje, ki obvladuje celoten cikel človekovega življenja, se nadaljuje. Režiser: Igor Likar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Mirko Marinšek Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Avtor izvirne glasbe: Lado Jakša Prva tkalka z visokim glasom – Nataša Ralijan Druga tkalka s srednjim glasom – Olga Kacjan Tretja tkalka z globokim glasom – Štefka Drolc Mož s saksofonom – Aleš Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992.

29 min

Tkalke v svoje mreže usodno vpletejo zgodbo saksofonista. Tudi ko se njegova zgodba konča, to ni konec – tkalke znova pričakujejo nekoga, ki mu pletejo mreže, in kroženje, ki obvladuje celoten cikel človekovega življenja, se nadaljuje. Režiser: Igor Likar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Mirko Marinšek Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Avtor izvirne glasbe: Lado Jakša Prva tkalka z visokim glasom – Nataša Ralijan Druga tkalka s srednjim glasom – Olga Kacjan Tretja tkalka z globokim glasom – Štefka Drolc Mož s saksofonom – Aleš Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992.

Marko Švabić: Kritično poročilo

19. 1. 2023

Najvišja univerzalna birokratska oblast, imenovana Visoki triumvirat modrih, si zada nalogo, da bo osvetlila eksistenco mladega junaka. Avtor je v svoji igri v obliki reportaže igrivo zapisovanje življenjskih dejstev prepletel s poetično-ironičnim razmerjem do krutega, vendar v svojem bistvu banalnega in nesmiselnega sveta. Režiser je Igor Likar. Dramaturg: Pavel Lužan. Tonski mojster: Miro Marinšek. Glasbeni opremljevalec: Ivo Meša. Prvi triumvir je Radko Polič, Drugi triumvir – Polde Bibič, Tretji triumvir – Majda Potokar, Komentator – Tomaž Terček, Delavec – Ivo Ban, Kmet – Janez Eržen, Upraviteljica – Štefka Drolc, Pripovedovalka – Judita Zidar, Nekdo – Boris Cavazza, Glas – Majolka Šuklje, Zajedljiv ženski glas – Marijana Klanšek, Zvočnik – Srečo Špik, Otroški glas – Vesna Pernarčič, Mama – Majda Grbac, Mladenič pa Vojko Zidar. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1986.

60 min

Najvišja univerzalna birokratska oblast, imenovana Visoki triumvirat modrih, si zada nalogo, da bo osvetlila eksistenco mladega junaka. Avtor je v svoji igri v obliki reportaže igrivo zapisovanje življenjskih dejstev prepletel s poetično-ironičnim razmerjem do krutega, vendar v svojem bistvu banalnega in nesmiselnega sveta. Režiser je Igor Likar. Dramaturg: Pavel Lužan. Tonski mojster: Miro Marinšek. Glasbeni opremljevalec: Ivo Meša. Prvi triumvir je Radko Polič, Drugi triumvir – Polde Bibič, Tretji triumvir – Majda Potokar, Komentator – Tomaž Terček, Delavec – Ivo Ban, Kmet – Janez Eržen, Upraviteljica – Štefka Drolc, Pripovedovalka – Judita Zidar, Nekdo – Boris Cavazza, Glas – Majolka Šuklje, Zajedljiv ženski glas – Marijana Klanšek, Zvočnik – Srečo Špik, Otroški glas – Vesna Pernarčič, Mama – Majda Grbac, Mladenič pa Vojko Zidar. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1986.

Franček Rudolf: Hop, Cefizelj

17. 1. 2023

Zabavna satira, ki jo je avtor postavil v okolje sodobnih Butal, prevprašuje družbene razmere, v katerih posamezniku ostaja le še vodilo: Lovi v kalnem, da preživiš, in vse, kar te ovira pri tem, razglasi za politično in družbeno škodljivo. Pa se takšna mentaliteta res obrestuje? Režiser: Franček Rudolf Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Robert Cefizelj – Boris Cavazza Ivanka, Cefizljeva žena – Saša Pavček Mimoidoči – Srečo Špik Mimoidoča – Marijana Brecelj Potnik – Ivo Ban Miličnik – Dare Valič Predsednik hišnega sveta – Tone Kuntner Sodelovala sta še Majda Kohek in Laci Cigoj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1989.

33 min

Zabavna satira, ki jo je avtor postavil v okolje sodobnih Butal, prevprašuje družbene razmere, v katerih posamezniku ostaja le še vodilo: Lovi v kalnem, da preživiš, in vse, kar te ovira pri tem, razglasi za politično in družbeno škodljivo. Pa se takšna mentaliteta res obrestuje? Režiser: Franček Rudolf Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Robert Cefizelj – Boris Cavazza Ivanka, Cefizljeva žena – Saša Pavček Mimoidoči – Srečo Špik Mimoidoča – Marijana Brecelj Potnik – Ivo Ban Miličnik – Dare Valič Predsednik hišnega sveta – Tone Kuntner Sodelovala sta še Majda Kohek in Laci Cigoj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1989.

Saška Rakef: Tolkalo

16. 1. 2023

V Dolini odkrijejo nove verjetnostne zaloge zemeljskega plina, a jih lahko izčrpajo le s takim postopkom, ki povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega. Igra je preplet fikcije in dokumentarnega gradiva, ki prevprašuje ne samo okoljevarstveno problematiko, temveč tudi vprašanje novinarske etike in medijske manipulacije. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Saška Rakef Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina David Goljat – Gaber Kristjan Trseglav Dalila Samson – Barbara Vidovič Radijska napovedovalca – Igor Velše in Miha Zor Tonski mojster Matjaž – Matjaž Miklič Glasbena urednica Darja – Darja Hlavka Godina Bralca reklam – Lucija Grm in Ivan Lotrič Z izjavami so sodelovali člani civilne iniciative. Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta v Gledališču Glej avgusta 2015 in montirana v studiih Radia Slovenija februarja 2016.

46 min

V Dolini odkrijejo nove verjetnostne zaloge zemeljskega plina, a jih lahko izčrpajo le s takim postopkom, ki povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega. Igra je preplet fikcije in dokumentarnega gradiva, ki prevprašuje ne samo okoljevarstveno problematiko, temveč tudi vprašanje novinarske etike in medijske manipulacije. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Saška Rakef Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina David Goljat – Gaber Kristjan Trseglav Dalila Samson – Barbara Vidovič Radijska napovedovalca – Igor Velše in Miha Zor Tonski mojster Matjaž – Matjaž Miklič Glasbena urednica Darja – Darja Hlavka Godina Bralca reklam – Lucija Grm in Ivan Lotrič Z izjavami so sodelovali člani civilne iniciative. Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta v Gledališču Glej avgusta 2015 in montirana v studiih Radia Slovenija februarja 2016.

Igor Torkar: Balada o smehu

12. 1. 2023

Avtor pesnitve je svoje delo označil za ljudsko pravljico o neskončnem, že kar brezupnem bojevanju dobrega z zlim, človečnosti z nečlovečnostjo – ali smeha z nesmehom. Alegorična pripoved z baladnimi elementi pripoveduje o tem, kaj se zgodi, če smeh zaradi prepovedi nenadoma utihne. Režiserka: Magda Lapajne Prirejevalec in dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Avtor izvirne glasbe: Veno Dolenc Izvajalca glasbe in pripovedovalca: Klarisa Jovanovič in Veno Dolenc, duet Duma Ječar – Franc Markovčič Pisar – Dario Varga Grof Črnuh – Jurij Souček Vračarka – Damjana Grašič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1995.

33 min

Avtor pesnitve je svoje delo označil za ljudsko pravljico o neskončnem, že kar brezupnem bojevanju dobrega z zlim, človečnosti z nečlovečnostjo – ali smeha z nesmehom. Alegorična pripoved z baladnimi elementi pripoveduje o tem, kaj se zgodi, če smeh zaradi prepovedi nenadoma utihne. Režiserka: Magda Lapajne Prirejevalec in dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Avtor izvirne glasbe: Veno Dolenc Izvajalca glasbe in pripovedovalca: Klarisa Jovanovič in Veno Dolenc, duet Duma Ječar – Franc Markovčič Pisar – Dario Varga Grof Črnuh – Jurij Souček Vračarka – Damjana Grašič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1995.

Leopold Suhodolčan: Dobri divji mož

10. 1. 2023

Vsi mislijo, da so divji možje izumrli, a Avgust Lenart pravi, da še niso! Poetična radijska igra v središče postavlja moč ustvarjalnega dela, ki je poosebljena v nerodnem znanstveniku – "dobrem divjem možu". Režser je Mirč Kragelj, dramaturg: Emil Smasek, tonski mojster: Dušan Mauser, avtor izvirne glasbe pa Ivo Petrić. Avgusta Lenarta igra – Bert Sotlar, Ema, njegova žena je Majda Potokar, Tolar – Boris Kralj, njegova žena – Marija Benko, Glas v uradu – Jurij Souček, Neznana glasova pa Anton Homar in Marjan Kralj. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1966.

45 min

Vsi mislijo, da so divji možje izumrli, a Avgust Lenart pravi, da še niso! Poetična radijska igra v središče postavlja moč ustvarjalnega dela, ki je poosebljena v nerodnem znanstveniku – "dobrem divjem možu". Režser je Mirč Kragelj, dramaturg: Emil Smasek, tonski mojster: Dušan Mauser, avtor izvirne glasbe pa Ivo Petrić. Avgusta Lenarta igra – Bert Sotlar, Ema, njegova žena je Majda Potokar, Tolar – Boris Kralj, njegova žena – Marija Benko, Glas v uradu – Jurij Souček, Neznana glasova pa Anton Homar in Marjan Kralj. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1966.

Boštjan Tadel: Anywhere Out of This World

9. 1. 2023

Naslov je citat pesmi Charlesa Baudelaira. Junaki Tadlove srhljive znanstvenofantastične igre, vrhunski znanstveniki, nobelovci, si želijo zapustiti ta planet priganjaškega potrošništva in začeti življenje v novem svetu. Vedo, da jim tehnologija to že omogoča, naivni pa so, ko mislijo, da jim bo uspelo ukaniti vladarja – kapital in politično moč. Svet, do katerega avtor zavzema kritično držo, je v realnosti čedalje bliže stanju, zaradi katerega želi skupina zapustiti Zemljo. Režiser: Aleš Jan Prirejevalec in dramaturg: Goran Schmidt Tonska mojstra: Jure Culiberg, Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Dr. Stella Scofield, fizičarka – Nataša Barbara Gračner Dr. Sergej Vasiljevič Talenjekov, molekularni genetik – Boris Ostan Dr. Marc Rocard, fizik – Zvone Hribar Dr. Phil Watson, fizik – Klemen Mauhler Dr. Lucia Puccini, zdravnica – Jožica Avbelj Dr. Pete Mitchell, fizik, ki je sodeloval z NASO – Slavko Cerjak Gregory Martin, finančnik – Brane Grubar Valerij, izvršni direktor KGB za Švico – Karli Brišnik Wilson, vodja investitorske varnostne službe – Marijana Brecelj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2006.

37 min

Naslov je citat pesmi Charlesa Baudelaira. Junaki Tadlove srhljive znanstvenofantastične igre, vrhunski znanstveniki, nobelovci, si želijo zapustiti ta planet priganjaškega potrošništva in začeti življenje v novem svetu. Vedo, da jim tehnologija to že omogoča, naivni pa so, ko mislijo, da jim bo uspelo ukaniti vladarja – kapital in politično moč. Svet, do katerega avtor zavzema kritično držo, je v realnosti čedalje bliže stanju, zaradi katerega želi skupina zapustiti Zemljo. Režiser: Aleš Jan Prirejevalec in dramaturg: Goran Schmidt Tonska mojstra: Jure Culiberg, Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Dr. Stella Scofield, fizičarka – Nataša Barbara Gračner Dr. Sergej Vasiljevič Talenjekov, molekularni genetik – Boris Ostan Dr. Marc Rocard, fizik – Zvone Hribar Dr. Phil Watson, fizik – Klemen Mauhler Dr. Lucia Puccini, zdravnica – Jožica Avbelj Dr. Pete Mitchell, fizik, ki je sodeloval z NASO – Slavko Cerjak Gregory Martin, finančnik – Brane Grubar Valerij, izvršni direktor KGB za Švico – Karli Brišnik Wilson, vodja investitorske varnostne službe – Marijana Brecelj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2006.

Tjaša Mislej: Grške počitnice

5. 4. 2021

Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.

48 min

Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.

Mike van Graan: Ko lastovke jokajo

29. 3. 2021

Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.

35 min

Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.

Kim Davies: Hči

22. 3. 2021

Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Alen Jelen Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Hči Ajda Smrekar Mama Saša Pavček Agent Aljaž Jovanović Dekle Sara Gorše Traja 8' 14'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017

36 min

Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Alen Jelen Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Hči Ajda Smrekar Mama Saša Pavček Agent Aljaž Jovanović Dekle Sara Gorše Traja 8' 14'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017

Sombel Gaffarova: Izdaja

15. 3. 2021

Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira. Prevajalka Silvana Orel Kos Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Jože Valentič Tonski mojster Urban Gruden Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Prvi vojak Jure Henigman Drugi vojak Vito weiss Tretji vojak Jernej Gašperin Moški Lotos Vincenc Šparovec Oficir Matej Recer Traja 10' 08'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019

42 min

Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira. Prevajalka Silvana Orel Kos Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Jože Valentič Tonski mojster Urban Gruden Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Prvi vojak Jure Henigman Drugi vojak Vito weiss Tretji vojak Jernej Gašperin Moški Lotos Vincenc Šparovec Oficir Matej Recer Traja 10' 08'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019

Hanne Orstavik: Notranja razdalja

8. 3. 2021

Drugo igro iz ponedejkovega cikla premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracijje je napisala mednarodno uveljavljena norveška avtorica, pretežno romanopiska, Hanne Orstavik. V njej mlad moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se pojavi nepojasnjena privlačnost, čeprav pripadata različnima svetovoma, o katerih plašno in na kratko govorita. Po igri bo na sporedu še pogovor vVlme Štritof z raziskovalko in strokovnjakinjo na področju migracij dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiserka Ana Krauthaker Tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Ona Polona Juh On Nejc Cijan Garlatti Traja 13' 55" Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta novembra 2019

46 min

Drugo igro iz ponedejkovega cikla premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracijje je napisala mednarodno uveljavljena norveška avtorica, pretežno romanopiska, Hanne Orstavik. V njej mlad moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se pojavi nepojasnjena privlačnost, čeprav pripadata različnima svetovoma, o katerih plašno in na kratko govorita. Po igri bo na sporedu še pogovor vVlme Štritof z raziskovalko in strokovnjakinjo na področju migracij dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiserka Ana Krauthaker Tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Ona Polona Juh On Nejc Cijan Garlatti Traja 13' 55" Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta novembra 2019

Letizia Russo: Moja domovina

1. 3. 2021

Na Arsu začenjamo ponedejkov cikel premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracij. V njem se bodo zvrstila besedila petih avtorjev iz tujine, udeležencev dramskih delavnic leta 2016 na Kitajskem, v organizaciji norveške agencije za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International. Na delavnicah je kot dramaturginja in mentorica sodelovala Vilma Štritof, ki je izmed osmih izbrala pet besedil in jih dramaturško priredila za radio. Besedilo kratke radijske igre z naslovom Moja domovina mlade italijanske dramatičarke in dramaturginje Letizie Russo je tako le del dramskega besedila za gledališče, ki je nastalo v okviru mednarodnih dramskih delavnic na temo migracij. Igra se osredotoča na dialog med migrantko v Evropi, ki pride na pogovor za delo k lastniku lokala, ekstremnemu nacionalistu. V kratkem pogovoru izrečeta vse bistveno o stališčih in ideoloških pozicijah obeh strani migranstva, zato konflikt med njima grozeče ostaja v zraku. Prav tako se ustvarja nenehna napetost in zamenja razmerje moči. V gostem dialogu je kljub temu prostor za močna človeška sporočila. Po vsaki radijski igri bo na sporedu še pogovor Vilme Štritof s strokovnjakom, raziskovalcem in aktivistom, ki se ukvarja s specifičnimi vidiki migracij. Prva v tej vrsti bo dr. Veronika Bajt. Najprej pa poslušajmo kratko igro. Raziskovalka z Mirovnega inštituta se ukvarja s študijami nacionalizma, ksenofobije, rasizma, migracij, globalizacije, diskriminacije in konstrukcije nacionalnih identitet. Prevajalka je Silvana Orel Kos, dramaturginja Vilma Štritof, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Ona je Nina Valič, On pa Milan Štefe. Igra traja 5 minut in 13 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 2018.

42 min

Na Arsu začenjamo ponedejkov cikel premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracij. V njem se bodo zvrstila besedila petih avtorjev iz tujine, udeležencev dramskih delavnic leta 2016 na Kitajskem, v organizaciji norveške agencije za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International. Na delavnicah je kot dramaturginja in mentorica sodelovala Vilma Štritof, ki je izmed osmih izbrala pet besedil in jih dramaturško priredila za radio. Besedilo kratke radijske igre z naslovom Moja domovina mlade italijanske dramatičarke in dramaturginje Letizie Russo je tako le del dramskega besedila za gledališče, ki je nastalo v okviru mednarodnih dramskih delavnic na temo migracij. Igra se osredotoča na dialog med migrantko v Evropi, ki pride na pogovor za delo k lastniku lokala, ekstremnemu nacionalistu. V kratkem pogovoru izrečeta vse bistveno o stališčih in ideoloških pozicijah obeh strani migranstva, zato konflikt med njima grozeče ostaja v zraku. Prav tako se ustvarja nenehna napetost in zamenja razmerje moči. V gostem dialogu je kljub temu prostor za močna človeška sporočila. Po vsaki radijski igri bo na sporedu še pogovor Vilme Štritof s strokovnjakom, raziskovalcem in aktivistom, ki se ukvarja s specifičnimi vidiki migracij. Prva v tej vrsti bo dr. Veronika Bajt. Najprej pa poslušajmo kratko igro. Raziskovalka z Mirovnega inštituta se ukvarja s študijami nacionalizma, ksenofobije, rasizma, migracij, globalizacije, diskriminacije in konstrukcije nacionalnih identitet. Prevajalka je Silvana Orel Kos, dramaturginja Vilma Štritof, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Ona je Nina Valič, On pa Milan Štefe. Igra traja 5 minut in 13 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 2018.