Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
NAPOVED: Dragi poslušalke in poslušalci! Za nocoj smo vam pripravili zabavno radijsko igro SNUBAČ, ki jo je po znanem gledališkem besedilu svetovnega ruskega dramskega klasika Antona Pavloviča Čehova na našem radiu davnega leta 1960 posnel režiser Janez Vrhunc s tremi odličnimi slovenskimi igralci: Lojzetom Potokarjem, Ivo Zupančič in Jurijem Součkom. Besedilo odkriva mentaliteto ruskega podeželskega plemstva v drugi polovici 19. stoletja. Kljub temu, da se besedilo močno naslanja na zgodovinska dejstva, pa osrednje teme ostajajo v univerzalnih nasprotjih: medosebni spori proti privlačnosti, zlaganost proti odkritosti, sovraštvo proti ljubezni. Verjamemo, da se boste ob SNUBAČU prijetno zabavali. ODPOVED: Slišali ste zabavno radijsko igro SNUBAČ. Kot gledališko komedijo je besedilo napisal Anton Pavlovič Čehov, prevedel pa Mile Klopčič. Zasedba vlog: Stepan Čubukov - Lojze Potokar Natalija Stepanovna - Iva Zupančič Ivan Lomov - Jurij Souček Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Dramaturg: Emil Smasek Režiser: Janez Vrhunc Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1960. Igro lahko še trideset dni poslušate na spletni strani Prvega programa in na platformi RTV365.
NAPOVED: Dragi poslušalke in poslušalci! Za nocoj smo vam pripravili zabavno radijsko igro SNUBAČ, ki jo je po znanem gledališkem besedilu svetovnega ruskega dramskega klasika Antona Pavloviča Čehova na našem radiu davnega leta 1960 posnel režiser Janez Vrhunc s tremi odličnimi slovenskimi igralci: Lojzetom Potokarjem, Ivo Zupančič in Jurijem Součkom. Besedilo odkriva mentaliteto ruskega podeželskega plemstva v drugi polovici 19. stoletja. Kljub temu, da se besedilo močno naslanja na zgodovinska dejstva, pa osrednje teme ostajajo v univerzalnih nasprotjih: medosebni spori proti privlačnosti, zlaganost proti odkritosti, sovraštvo proti ljubezni. Verjamemo, da se boste ob SNUBAČU prijetno zabavali. ODPOVED: Slišali ste zabavno radijsko igro SNUBAČ. Kot gledališko komedijo je besedilo napisal Anton Pavlovič Čehov, prevedel pa Mile Klopčič. Zasedba vlog: Stepan Čubukov - Lojze Potokar Natalija Stepanovna - Iva Zupančič Ivan Lomov - Jurij Souček Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Dramaturg: Emil Smasek Režiser: Janez Vrhunc Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1960. Igro lahko še trideset dni poslušate na spletni strani Prvega programa in na platformi RTV365.
Zabavna radijska igra Sodnik je radijska priredba dveh novel iz Dekamerona, osrednjega dela italijanskega renesančnega pisatelja. V komedijo ju je povezal pisatelj in dramaturg Jože Rode. V ospredju je erotična zgodba, prek katere pa v razigranem in duhovitem renesančnem slogu pisec kritizira neenakopravnost spolov pred zakonom. Režiser: Igor Likar Prirejevalec: Jože Rode Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Lidija – Nataša Barbara Gračner Frančišek – Slavko Cerjak Katarina – Ljerka Belak Gospošček – Jernej Kuntner Sodnik – Janez Albreht Množica – Andrej Šmuc, Sebastijan Savnik, Primož Likar, Lan Pečjak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1995.
Zabavna radijska igra Sodnik je radijska priredba dveh novel iz Dekamerona, osrednjega dela italijanskega renesančnega pisatelja. V komedijo ju je povezal pisatelj in dramaturg Jože Rode. V ospredju je erotična zgodba, prek katere pa v razigranem in duhovitem renesančnem slogu pisec kritizira neenakopravnost spolov pred zakonom. Režiser: Igor Likar Prirejevalec: Jože Rode Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Lidija – Nataša Barbara Gračner Frančišek – Slavko Cerjak Katarina – Ljerka Belak Gospošček – Jernej Kuntner Sodnik – Janez Albreht Množica – Andrej Šmuc, Sebastijan Savnik, Primož Likar, Lan Pečjak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1995.
Radiofonsko komedijo poleg avtorjevih spominov iz predvojne Ljubljane sestavljajo tudi parodije na znane slovenske literarne junake. Skozi poetično-glasbeni mozaik se kot rdeča nit vlečejo vprašanja o posameznikovih težavah, na katera odgovarjajo še danes aktualne Robove satirične poante. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalka: Mojca Jan Zoran Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Izvajalec glasbe: kitarist Tomaž Fatur Ivan Rob – Jurij Souček Prva ženska – Marijana Klanšek Druga ženska – Violeta Tomić Tretja ženska – Jožica Avbelj Moški, Matevž, Martin – Boris Juh Krjavelj, Primož Trubar – Andrej Kurent Bogataš, Špicelj – Marko Okorn Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1991
Radiofonsko komedijo poleg avtorjevih spominov iz predvojne Ljubljane sestavljajo tudi parodije na znane slovenske literarne junake. Skozi poetično-glasbeni mozaik se kot rdeča nit vlečejo vprašanja o posameznikovih težavah, na katera odgovarjajo še danes aktualne Robove satirične poante. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalka: Mojca Jan Zoran Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Izvajalec glasbe: kitarist Tomaž Fatur Ivan Rob – Jurij Souček Prva ženska – Marijana Klanšek Druga ženska – Violeta Tomić Tretja ženska – Jožica Avbelj Moški, Matevž, Martin – Boris Juh Krjavelj, Primož Trubar – Andrej Kurent Bogataš, Špicelj – Marko Okorn Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1991
Antologijsko delo slovenske dramatike, prva slovenska komedija, je bilo premierno uprizorjeno leta 1789. Linhart je bil član Zoisovega kroga. Najprej je hotel pisati v nemščini, vendar ga je spoznanje, da je treba pomagati Slovencem, vodilo v odločitev o pisanju v slovenščini, zato se je priključil krogu preroditeljev. Zois ga je spodbudil za pisanje v slovenščini in to je bil povod za nastanek obeh prvih slovenskih komedij, Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. V obeh je poudarjena moč preprostega slovenskega človeka, ki se je izkazala kot močno orožje proti prevladi bogatega sloja tujcev, ki so vladali v deželi. Režiser: Mirko Mahnič Tonski mojster: Dušan Mauser Tulpenheim - Boris Kralj Šternfeldovka - Mihaela Novak Monkof - Dušan Škedl Jaka, župan - Jože Zupan Micka - Majda Potokar Anže - Andrej Kurent Glažek - Stane Sever Napovedovalec predstave - Franček Drofenik Uredništvo igranega prorama Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija decembra 1967.
Antologijsko delo slovenske dramatike, prva slovenska komedija, je bilo premierno uprizorjeno leta 1789. Linhart je bil član Zoisovega kroga. Najprej je hotel pisati v nemščini, vendar ga je spoznanje, da je treba pomagati Slovencem, vodilo v odločitev o pisanju v slovenščini, zato se je priključil krogu preroditeljev. Zois ga je spodbudil za pisanje v slovenščini in to je bil povod za nastanek obeh prvih slovenskih komedij, Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. V obeh je poudarjena moč preprostega slovenskega človeka, ki se je izkazala kot močno orožje proti prevladi bogatega sloja tujcev, ki so vladali v deželi. Režiser: Mirko Mahnič Tonski mojster: Dušan Mauser Tulpenheim - Boris Kralj Šternfeldovka - Mihaela Novak Monkof - Dušan Škedl Jaka, župan - Jože Zupan Micka - Majda Potokar Anže - Andrej Kurent Glažek - Stane Sever Napovedovalec predstave - Franček Drofenik Uredništvo igranega prorama Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija decembra 1967.
Dogajanje je postavljeno v čas kmečkih puntov in protireformacije na prelomu šestnajstega in sedemnajstega stoletja, po besedah Ivana Cankarja torej v čas, ko so bili zadnji nehlapčevski Slovenci pobiti ali pregnani. Gonilo igre so družbena razslojenost in razmerja moči, katerih posledice se ne kažejo le v odnosu kmečke hčere Mine in pokvarjenega gospoda s Preseka, temveč tudi v splošnem stanju duha. Režiser: Aleš Jan Prirejevalec in dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni izvajalec, tolkalist: Boris Šurbek Graščak Gospod s Preseka – Boris Ostan Kovač Ivan Žar – Uroš Smolej Svobodni kmet Podstenec – Dare Valič Podstenčeva hči Mina – Polona Juh Grajski pisar Veper, Bivši menih – Zvone Hribar Kovaški pomočnik – Luka Ciganka – Jožica Avbelj Prvi hlapec – Gašper Tič Prvi kmet – Marko Mandić Drugi kmet – Uroš Fürst Prvi vitez – Brane Grubar Drugi vitez – Karel Brišnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2001.
Dogajanje je postavljeno v čas kmečkih puntov in protireformacije na prelomu šestnajstega in sedemnajstega stoletja, po besedah Ivana Cankarja torej v čas, ko so bili zadnji nehlapčevski Slovenci pobiti ali pregnani. Gonilo igre so družbena razslojenost in razmerja moči, katerih posledice se ne kažejo le v odnosu kmečke hčere Mine in pokvarjenega gospoda s Preseka, temveč tudi v splošnem stanju duha. Režiser: Aleš Jan Prirejevalec in dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni izvajalec, tolkalist: Boris Šurbek Graščak Gospod s Preseka – Boris Ostan Kovač Ivan Žar – Uroš Smolej Svobodni kmet Podstenec – Dare Valič Podstenčeva hči Mina – Polona Juh Grajski pisar Veper, Bivši menih – Zvone Hribar Kovaški pomočnik – Luka Ciganka – Jožica Avbelj Prvi hlapec – Gašper Tič Prvi kmet – Marko Mandić Drugi kmet – Uroš Fürst Prvi vitez – Brane Grubar Drugi vitez – Karel Brišnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2001.
Predjamski grad si je za prvo Slovensko izvirno spevoigro izbral avtor, ki ga poznamo kot pesnika in skladatelja, manj pa je znan kot pisatelj ali še posebej kot dramatik. Dogajanje je postavljeno v čas križarskih vojn na Slovenskem, vendar so v njej tudi jasno vidni odmevi na leto 1848. Z ustanovitvijo čitalnic je zato igra postala zelo priljubljena na čitalniških odrih. Krstna uprizoritev je bila v ljubljanski čitalnici 30. marca 1871. Zgodba govori o ljubezni med Ivanko in Bogomilom, o usodnih zapletih, zmotah in srečnem razpletu. Vseskozi pa je prisoten motiv slovenstva, predanosti domovini in vladarju, poštenja in korektnosti, skratka motiv, ki je bil takrat ključen za slovensko kulturo in zavedanje o samobitnosti. Predvajali bomo skrajšan, zgoščen posnetek izvedbe iz Kulturnega doma Španski borci. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Lektor: Jože Faganel Avtor instrumentalizacije: Jani Golob Tonska mojstra: Staš Janež, Rado Cedilnik Korepetitorka: Janja Velkavrh Izvajalca glasbe: Simfonični orkester in Komorni zbor RTV Slovenija Dirigent: Marko Munih Vladimir, Jamski vitez – Zlatko Šugman Ljudmila, njegova gospa – Polona Vetrih Ivanka, njuna hči – Polona Juh Bogomil, njun sin – Jernej Šugman Miroslav, Kalski vitez – Uroš Smolej Konrad Eihental, nemški vitez – Demeter Bitenc Marko, Maligradski vitez – Dare Valič Otmar, Vladimirjev oproda – Grega Čušin Marcel, Miroslavov oproda – Iztok Valič Obsežik – Karin Komljanec Uredništvo igranega programa Posneto v Kulturnem domu Španski borci v Ljubljani 3. novembra 1997
Predjamski grad si je za prvo Slovensko izvirno spevoigro izbral avtor, ki ga poznamo kot pesnika in skladatelja, manj pa je znan kot pisatelj ali še posebej kot dramatik. Dogajanje je postavljeno v čas križarskih vojn na Slovenskem, vendar so v njej tudi jasno vidni odmevi na leto 1848. Z ustanovitvijo čitalnic je zato igra postala zelo priljubljena na čitalniških odrih. Krstna uprizoritev je bila v ljubljanski čitalnici 30. marca 1871. Zgodba govori o ljubezni med Ivanko in Bogomilom, o usodnih zapletih, zmotah in srečnem razpletu. Vseskozi pa je prisoten motiv slovenstva, predanosti domovini in vladarju, poštenja in korektnosti, skratka motiv, ki je bil takrat ključen za slovensko kulturo in zavedanje o samobitnosti. Predvajali bomo skrajšan, zgoščen posnetek izvedbe iz Kulturnega doma Španski borci. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Lektor: Jože Faganel Avtor instrumentalizacije: Jani Golob Tonska mojstra: Staš Janež, Rado Cedilnik Korepetitorka: Janja Velkavrh Izvajalca glasbe: Simfonični orkester in Komorni zbor RTV Slovenija Dirigent: Marko Munih Vladimir, Jamski vitez – Zlatko Šugman Ljudmila, njegova gospa – Polona Vetrih Ivanka, njuna hči – Polona Juh Bogomil, njun sin – Jernej Šugman Miroslav, Kalski vitez – Uroš Smolej Konrad Eihental, nemški vitez – Demeter Bitenc Marko, Maligradski vitez – Dare Valič Otmar, Vladimirjev oproda – Grega Čušin Marcel, Miroslavov oproda – Iztok Valič Obsežik – Karin Komljanec Uredništvo igranega programa Posneto v Kulturnem domu Španski borci v Ljubljani 3. novembra 1997
Dialoška kompozicija o ljubezni in poslednjih rečeh velja za mojstrovino zgodnjega literarnega humanizma, ki izhaja iz tradicije poetsko-filozofskih disputov. Besedilo je polno alegorij in poosebljanj ter korespondira s takratno kulturo srednjeevropskega prostora, predvsem z začetkom zapisovanja obredov, povezanih z versko tradicijo, srednjeveških pridig in legend. Režiserka: Barbara Hieng Samobor Prevajalka: Tanja Viher Dramaturginja: Vilma Štritof Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Tonski mojster: Staš Janež Kmetič – Uroš Smolej Smrt – Janja Majzelj Božji glas – Karel Brišnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1999
Dialoška kompozicija o ljubezni in poslednjih rečeh velja za mojstrovino zgodnjega literarnega humanizma, ki izhaja iz tradicije poetsko-filozofskih disputov. Besedilo je polno alegorij in poosebljanj ter korespondira s takratno kulturo srednjeevropskega prostora, predvsem z začetkom zapisovanja obredov, povezanih z versko tradicijo, srednjeveških pridig in legend. Režiserka: Barbara Hieng Samobor Prevajalka: Tanja Viher Dramaturginja: Vilma Štritof Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Tonski mojster: Staš Janež Kmetič – Uroš Smolej Smrt – Janja Majzelj Božji glas – Karel Brišnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1999
Staroindijski junaški ep pripisujejo avtorju Vjasi, ki pa je najbrž le uredil obsežno pripovedno gradivo v 106.000 kiticah oziroma tako imenovanih šlokah. Ep je razdeljen na osemnajst knjig, devetnajsta pa je dodatek Harivanša; nastajal je od četrtega stoletja pred našim štetjem do četrtega stoletja našega štetja in je verjetno zapis še starejšega izročila. Osrednja zgodba, ki je prepletena z mitologijo, ima zgodovinsko jedro: spopad dveh vej ene kraljevske družine. Poleg te zgodbe domnevno nebrahmanskih avtorjev ep vsebuje še veliko dodatkov. Brahmanski avtorji so vključili filozofske, religiozne in poučne odlomke, pa tudi različne mite, na primer o vesoljnem potopu, ali celotne zgodbe, na primer o Savitri, ki je z modrostjo in ljubeznijo pri bogu smrti dosegla vrnitev svojega moža v življenje. Režiser: Jože Valentič Prevajalka: Vlasta Pacheiner Klander Dramaturg: Goran Schmidt Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Markandeja – Kristijan Muck Boginja Savitri – Saša Pavček Ašvapati – Boris Juh Narada – Aleksander Valič Savitri – Nataša Tič Ralijan Djumatsena – Brane Grubar Satjavan – Uroš Smolej Bog Jama – Polde Bibič Gautama – Andrej Kurent Bharadvadža – Božo Vovk Dalbhja – Janez Albreht Dhauma – Tone Kuntner Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2001.
Staroindijski junaški ep pripisujejo avtorju Vjasi, ki pa je najbrž le uredil obsežno pripovedno gradivo v 106.000 kiticah oziroma tako imenovanih šlokah. Ep je razdeljen na osemnajst knjig, devetnajsta pa je dodatek Harivanša; nastajal je od četrtega stoletja pred našim štetjem do četrtega stoletja našega štetja in je verjetno zapis še starejšega izročila. Osrednja zgodba, ki je prepletena z mitologijo, ima zgodovinsko jedro: spopad dveh vej ene kraljevske družine. Poleg te zgodbe domnevno nebrahmanskih avtorjev ep vsebuje še veliko dodatkov. Brahmanski avtorji so vključili filozofske, religiozne in poučne odlomke, pa tudi različne mite, na primer o vesoljnem potopu, ali celotne zgodbe, na primer o Savitri, ki je z modrostjo in ljubeznijo pri bogu smrti dosegla vrnitev svojega moža v življenje. Režiser: Jože Valentič Prevajalka: Vlasta Pacheiner Klander Dramaturg: Goran Schmidt Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Markandeja – Kristijan Muck Boginja Savitri – Saša Pavček Ašvapati – Boris Juh Narada – Aleksander Valič Savitri – Nataša Tič Ralijan Djumatsena – Brane Grubar Satjavan – Uroš Smolej Bog Jama – Polde Bibič Gautama – Andrej Kurent Bharadvadža – Božo Vovk Dalbhja – Janez Albreht Dhauma – Tone Kuntner Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2001.
Igra vstopa v program skozi ognjemete francoske revolucije in skozi blesteče kraljevske sobane. Viharna zgodba govori o dekletu z družbenega roba, ki se z modrostjo, srčnostjo in poštenostjo povzpne v najvišje družbene kroge. Besedilo je bilo prvotno pisano za oder. Govori o dogodkih v življenju Catherine Hübscher, perice iz 18. stoletja, ki je postala vojvodinja Danziška. Igra v treh dejanjih s prologom je bila premierno uprizorjena v Parizu leta 1893. Režiser in prirejevalec: Peter Zobec Prevajalec: Miran Jarc Urednica in producentka: Lučka Gruden Tonski mojster: Ivo Smogavec Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Madame Sans-Gêne – Nataša Barbara Gračner Drugi glasovi - Vlado Novak, Jure Ivanušič, Nenad Tokalič, Peter Ternovšek, Snoja Blaž, Irena Mihelič, Davor Herga, Zoran More, Franci Gabrovšek, Mirjana Šajinovič, Minu Kjuder, Nataša Sirk, Maša Židanik Posneto v studiih Radia Maribor leta 1997.
Igra vstopa v program skozi ognjemete francoske revolucije in skozi blesteče kraljevske sobane. Viharna zgodba govori o dekletu z družbenega roba, ki se z modrostjo, srčnostjo in poštenostjo povzpne v najvišje družbene kroge. Besedilo je bilo prvotno pisano za oder. Govori o dogodkih v življenju Catherine Hübscher, perice iz 18. stoletja, ki je postala vojvodinja Danziška. Igra v treh dejanjih s prologom je bila premierno uprizorjena v Parizu leta 1893. Režiser in prirejevalec: Peter Zobec Prevajalec: Miran Jarc Urednica in producentka: Lučka Gruden Tonski mojster: Ivo Smogavec Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Madame Sans-Gêne – Nataša Barbara Gračner Drugi glasovi - Vlado Novak, Jure Ivanušič, Nenad Tokalič, Peter Ternovšek, Snoja Blaž, Irena Mihelič, Davor Herga, Zoran More, Franci Gabrovšek, Mirjana Šajinovič, Minu Kjuder, Nataša Sirk, Maša Židanik Posneto v studiih Radia Maribor leta 1997.
Karel Čapek je imel detektivke rad kot bralec, kot avtor in kot literarni teoretik. Ni jih imel za manjvredno literaturo. Zbirki kratkih detektivk, Zgodbe iz prvega žepa in Zgodbe iz drugega žepa, sta izšli že leta 1929. Odlikujeta jih inteligenten humor in realizem. Svojo satirično ost je naperil v pasti hitrega napredka tehnologije in množične proizvodnje, obravnaval pa jih je z etičnih in socioloških vidikov. Tokratna igra se norčuje iz pretirane zbirateljske strasti . Režiser: Igor Likar Prevajalec: Janko Liška Prirejevalec: Mirče Šušmel Dramaturg;: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Gospod Holan – Jurij Souček Gospod Holben – Tone Homar Gospod Raček – Evgen Car Gospod A – Slavko Cerjak Gospod B – Jože Mraz Gospod Kubat – Tone Gogala Detektiv – Marko Simčič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992
Karel Čapek je imel detektivke rad kot bralec, kot avtor in kot literarni teoretik. Ni jih imel za manjvredno literaturo. Zbirki kratkih detektivk, Zgodbe iz prvega žepa in Zgodbe iz drugega žepa, sta izšli že leta 1929. Odlikujeta jih inteligenten humor in realizem. Svojo satirično ost je naperil v pasti hitrega napredka tehnologije in množične proizvodnje, obravnaval pa jih je z etičnih in socioloških vidikov. Tokratna igra se norčuje iz pretirane zbirateljske strasti . Režiser: Igor Likar Prevajalec: Janko Liška Prirejevalec: Mirče Šušmel Dramaturg;: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Gospod Holan – Jurij Souček Gospod Holben – Tone Homar Gospod Raček – Evgen Car Gospod A – Slavko Cerjak Gospod B – Jože Mraz Gospod Kubat – Tone Gogala Detektiv – Marko Simčič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992
Vrnitev v mesto, ki ga ni več, iskanje mladosti, ki je ni več, sta vsebina radijske igre, ki sodi v sam vrh ustvarjanja na tem področju. Besedilo je Dylan Thomas napisal kot pretanjen opazovalec med vojno zbombardiranega rojstnega mesta. Vendar je uporabil izvirne pripovedne tehnike. Postavil se je v vlogo obiskovalca, ki pa ne gre iskat le nekdanjih krajev, ampak dogajanje iz svojega otroštva in mladosti, ki je zdaj povsem zamrlo, in sebe kot otroka in fanta, ki so ga klicali »mladi Thomas«. Pisec je uporabil reminiscence in pričevanja prebivalcev, ki se mladega Thomasa še spomnijo. Tako je še poudaril občutenje tujosti v svojem nekdanjem mestu. Režiserka: Maša Slavec Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Pripovedovalec – Saša Miklavc Drugi glasovi - Stane Sever, Stane Potokar, Lojze Potokar, Mina Jeraj, Tone Homar, Ivan Jerman, Jana Osojnik, Jože Zupan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1958.
Vrnitev v mesto, ki ga ni več, iskanje mladosti, ki je ni več, sta vsebina radijske igre, ki sodi v sam vrh ustvarjanja na tem področju. Besedilo je Dylan Thomas napisal kot pretanjen opazovalec med vojno zbombardiranega rojstnega mesta. Vendar je uporabil izvirne pripovedne tehnike. Postavil se je v vlogo obiskovalca, ki pa ne gre iskat le nekdanjih krajev, ampak dogajanje iz svojega otroštva in mladosti, ki je zdaj povsem zamrlo, in sebe kot otroka in fanta, ki so ga klicali »mladi Thomas«. Pisec je uporabil reminiscence in pričevanja prebivalcev, ki se mladega Thomasa še spomnijo. Tako je še poudaril občutenje tujosti v svojem nekdanjem mestu. Režiserka: Maša Slavec Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Pripovedovalec – Saša Miklavc Drugi glasovi - Stane Sever, Stane Potokar, Lojze Potokar, Mina Jeraj, Tone Homar, Ivan Jerman, Jana Osojnik, Jože Zupan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1958.
Najbolj netipično besedilo ameriškega avtorja v štirih dejanjih, edina njegova komedija, je bila objavljena in prvič uprizorjena leta 1933. Od drugih se razlikuje po srečnem koncu za osrednji lik. V času preloma devetnajstega in dvajsetega stoletja raziskuje kompleksnost družinske dinamike in mladostniško uporništvo. Mladi Richard, idealist v ljubezni in literaturi, se spopada z zakoreninjenim sistemom vrednosti v malem mestu. Pri tem avtor na pristen način povezuje čustveno globino in humor. Režiser: Hinko Košak Prevajalec: Jože Zorn Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Nat Miller, lastnik dnevnika – Stane Sever Essie, njegova žena – Mira Danilova Richard, njun sin – Milan Kalan Mildred, njuna hči – Minca Jeraj McComber – Stane Potokar Muriel, njegova hči – Jana Osojnik Wint Selby – Marjan Kralj Belle – Duša Počkaj Krčmar – Janez Rohaček Možak v krčmi – Tone Homar Pripovedovalec – Boris Kralj Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1959.
Najbolj netipično besedilo ameriškega avtorja v štirih dejanjih, edina njegova komedija, je bila objavljena in prvič uprizorjena leta 1933. Od drugih se razlikuje po srečnem koncu za osrednji lik. V času preloma devetnajstega in dvajsetega stoletja raziskuje kompleksnost družinske dinamike in mladostniško uporništvo. Mladi Richard, idealist v ljubezni in literaturi, se spopada z zakoreninjenim sistemom vrednosti v malem mestu. Pri tem avtor na pristen način povezuje čustveno globino in humor. Režiser: Hinko Košak Prevajalec: Jože Zorn Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Nat Miller, lastnik dnevnika – Stane Sever Essie, njegova žena – Mira Danilova Richard, njun sin – Milan Kalan Mildred, njuna hči – Minca Jeraj McComber – Stane Potokar Muriel, njegova hči – Jana Osojnik Wint Selby – Marjan Kralj Belle – Duša Počkaj Krčmar – Janez Rohaček Možak v krčmi – Tone Homar Pripovedovalec – Boris Kralj Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1959.
Slog pripovedovanja francoskega realista in naturalista je poglobljen, saj ga odlikuje natančno poznavanje človeške duševnosti. Bil je mojster kratkih, dramatičnih novel in izreden stilist. Prav iz takšnih dveh je sestavljena nocojšnja radijska igra. Prva ima naslov Nekoč, druga pa Pepček. Povezuje ju pogovor med dvema ženskama, ki razpravljata o odnosih med ženskami in moškimi, med zabavnim pogovorom pa lahko slišimo cel kup življenjskih modrosti. Režiserka: Elza Rituper Prirejevalec: Jože Rode Prevajalec: Aleš Berger Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Baronica – Vesna Lubej Grofica – Romana Šalehar Babica – Minca Jeraj Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1996.
Slog pripovedovanja francoskega realista in naturalista je poglobljen, saj ga odlikuje natančno poznavanje človeške duševnosti. Bil je mojster kratkih, dramatičnih novel in izreden stilist. Prav iz takšnih dveh je sestavljena nocojšnja radijska igra. Prva ima naslov Nekoč, druga pa Pepček. Povezuje ju pogovor med dvema ženskama, ki razpravljata o odnosih med ženskami in moškimi, med zabavnim pogovorom pa lahko slišimo cel kup življenjskih modrosti. Režiserka: Elza Rituper Prirejevalec: Jože Rode Prevajalec: Aleš Berger Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Baronica – Vesna Lubej Grofica – Romana Šalehar Babica – Minca Jeraj Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1996.
V pripravah odločilne bitke za Okinavo evakuirajo številne otroke s tega otoka na celino. Deklica Maiko pa se kot slepa potnica vkrca na Yamato, ker bi se rada vrnila na Okinavo k svoji materi. Ičikava, blagajnik in drugi mornariški nadporočnik, deklico odkrije, se odločno zavzame zanjo in v tem dejanju najde tudi smisel svojega življenja. Domnevno nepotopljiva križarka pa je prav pred osemdesetimi leti, 31. avgusta 1945, med bombnim napadom vendarle dočakala svoj konec. Ta bitka je bila največja pomorsko-kopenska-zračna bitka v vsej zgodovini in zadnja velika bitka druge svetovne vojne. Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Prevajalec iz angleščine: Jure Potokar Dramaturginja: Vilma Štritof Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Starejši podporočnik Takeši Ičikava – Pavle Ravnohrib Mlajši podporočnik Takeši Ičikava – Jernej Šugman Deklica Maiko Uširo – Tanja Žagar Mladi mornar Takeo Jonamine – Jernej Kuntner Prvi podčastnik Ejiči Kondo – Robert Waltl Kuhar Kukiči Čudži – Tone Gogala Kapitan križarke Jamato Ariga – Boris Juh Uslužbenec radijske postaje Sasaki – Marko Simčič Ičikavova hči Maiko – Dragica Potočnjak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1996.
V pripravah odločilne bitke za Okinavo evakuirajo številne otroke s tega otoka na celino. Deklica Maiko pa se kot slepa potnica vkrca na Yamato, ker bi se rada vrnila na Okinavo k svoji materi. Ičikava, blagajnik in drugi mornariški nadporočnik, deklico odkrije, se odločno zavzame zanjo in v tem dejanju najde tudi smisel svojega življenja. Domnevno nepotopljiva križarka pa je prav pred osemdesetimi leti, 31. avgusta 1945, med bombnim napadom vendarle dočakala svoj konec. Ta bitka je bila največja pomorsko-kopenska-zračna bitka v vsej zgodovini in zadnja velika bitka druge svetovne vojne. Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Prevajalec iz angleščine: Jure Potokar Dramaturginja: Vilma Štritof Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Starejši podporočnik Takeši Ičikava – Pavle Ravnohrib Mlajši podporočnik Takeši Ičikava – Jernej Šugman Deklica Maiko Uširo – Tanja Žagar Mladi mornar Takeo Jonamine – Jernej Kuntner Prvi podčastnik Ejiči Kondo – Robert Waltl Kuhar Kukiči Čudži – Tone Gogala Kapitan križarke Jamato Ariga – Boris Juh Uslužbenec radijske postaje Sasaki – Marko Simčič Ičikavova hči Maiko – Dragica Potočnjak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1996.
Z najstarejšega in najdlje trajajočega mednarodnega festivala Prix Italia, ki nagrajuje najboljše radijske, televizijske in multimedijske produkcije javnih in zasebnih radiotelevizij, prihaja razveseljiva novica, da je Radijska igra Periferija uvrščena v tekmovalni program Prix Italia 2025. Nova radijska igra mlade avtorice prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj v domačem okolju ali pa krši nenapisan kodeks. Množica socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V njihovih nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Selmir, sošolec iz osnovne šole – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Helena, sošolka iz gimnazije – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU-regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Z najstarejšega in najdlje trajajočega mednarodnega festivala Prix Italia, ki nagrajuje najboljše radijske, televizijske in multimedijske produkcije javnih in zasebnih radiotelevizij, prihaja razveseljiva novica, da je Radijska igra Periferija uvrščena v tekmovalni program Prix Italia 2025. Nova radijska igra mlade avtorice prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj v domačem okolju ali pa krši nenapisan kodeks. Množica socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V njihovih nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Selmir, sošolec iz osnovne šole – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Helena, sošolka iz gimnazije – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU-regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Dokumentarna igra je nastala na podlagi prevodov izjav sarajevskih pričevalcev. Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je poklon vsemu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Poustvarjalci v slovenskem jeziku: Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa. Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in gledališčem ŠKUC Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Dokumentarna igra je nastala na podlagi prevodov izjav sarajevskih pričevalcev. Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je poklon vsemu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Poustvarjalci v slovenskem jeziku: Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa. Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in gledališčem ŠKUC Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Oddih, mir in tišina, pa tudi žaganje, jokanje in žvižganje; elegantna smreka in bukva gostega šumečega listja, hude zime in jelen na luni. Kot nekoč tako tudi danes, v nasprotujočem si spoju varnosti in nevarnosti obstaja način življenja, ki zahteva globoko spoštovanje in popolno prisotnost. Prisluhnite, kako čarobno življenje z gozdom in v gozdu doživljajo prebivalci Loške doline! Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Radijski ustvarjalci na terenu – Ana Čorić, Urban Gruden, Katarina Juvančić, Ana Obreza in Saška Rakef. Uredništvo igranega programa Posneto na terenu septembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Oddih, mir in tišina, pa tudi žaganje, jokanje in žvižganje; elegantna smreka in bukva gostega šumečega listja, hude zime in jelen na luni. Kot nekoč tako tudi danes, v nasprotujočem si spoju varnosti in nevarnosti obstaja način življenja, ki zahteva globoko spoštovanje in popolno prisotnost. Prisluhnite, kako čarobno življenje z gozdom in v gozdu doživljajo prebivalci Loške doline! Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Radijski ustvarjalci na terenu – Ana Čorić, Urban Gruden, Katarina Juvančić, Ana Obreza in Saška Rakef. Uredništvo igranega programa Posneto na terenu septembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Participatorno dokumentarno-igrano radijsko delo za otroke in odrasle je nastalo v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj v Loški dolini. Bogato dokumentarno gradivo se prepleta z zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame – in od nekoč v danes. Režiserka in avtorica koncepta: Saška Rakef Avtorica scenarija: Ana Obreza Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalci glasbe: pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc, Strokovnjakinja za pedagoško delo: Ana Čorić Etnologinja in antropologinja: Katarina Juvančič Mentorica za montažo v pedagoških procesih: Marta Medvešek Pripovedovalec – Blaž Šef Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Participatorno dokumentarno-igrano radijsko delo za otroke in odrasle je nastalo v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj v Loški dolini. Bogato dokumentarno gradivo se prepleta z zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame – in od nekoč v danes. Režiserka in avtorica koncepta: Saška Rakef Avtorica scenarija: Ana Obreza Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalci glasbe: pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc, Strokovnjakinja za pedagoško delo: Ana Čorić Etnologinja in antropologinja: Katarina Juvančič Mentorica za montažo v pedagoških procesih: Marta Medvešek Pripovedovalec – Blaž Šef Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Kako se zvokov otroštva in mladosti spominja starejša populacija? V radijskem dokumentarcu se zvrsti kar nekaj vsakdanjih, a z vidika sodelujočih zelo intimnih zvokov. Režiserka: Vesna Perić Prevajalka: Tanja Bulajić Tonski mojster: Milan Filipović Izvajalec glasbe: Vlada Panović (harmonika) Sodelujoči: Radmila Bajić, Ljubomir Ljuba Dimitrijević, Verica Stevanović, Radmilo Nedeljković, Milija Radić, Katica Brakočević, Đorđe Prpa, Nenad Gavrilović, Miodrag Prodanović Sinhronizacija v slovenski jezik: Željko Hrs, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Matjaž Romih, Lotos Vincenc Šparovec, Polona Juh, Vesna Jevnikar, Blaž Šef Igra je nastala na Radiu Beograd, Radio-televizije Srbije v okviru projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Koordinatorka projekta za Radio-televizijo Srbija je Nikoleta Dojčinović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Beograd in Radia Slovenija septembra 2023 Radijska igra je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Kako se zvokov otroštva in mladosti spominja starejša populacija? V radijskem dokumentarcu se zvrsti kar nekaj vsakdanjih, a z vidika sodelujočih zelo intimnih zvokov. Režiserka: Vesna Perić Prevajalka: Tanja Bulajić Tonski mojster: Milan Filipović Izvajalec glasbe: Vlada Panović (harmonika) Sodelujoči: Radmila Bajić, Ljubomir Ljuba Dimitrijević, Verica Stevanović, Radmilo Nedeljković, Milija Radić, Katica Brakočević, Đorđe Prpa, Nenad Gavrilović, Miodrag Prodanović Sinhronizacija v slovenski jezik: Željko Hrs, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Matjaž Romih, Lotos Vincenc Šparovec, Polona Juh, Vesna Jevnikar, Blaž Šef Igra je nastala na Radiu Beograd, Radio-televizije Srbije v okviru projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Koordinatorka projekta za Radio-televizijo Srbija je Nikoleta Dojčinović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Beograd in Radia Slovenija septembra 2023 Radijska igra je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.
Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.
Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Alen Jelen Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Hči Ajda Smrekar Mama Saša Pavček Agent Aljaž Jovanović Dekle Sara Gorše Traja 8' 14'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017
Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Alen Jelen Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Hči Ajda Smrekar Mama Saša Pavček Agent Aljaž Jovanović Dekle Sara Gorše Traja 8' 14'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017
Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira. Prevajalka Silvana Orel Kos Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Jože Valentič Tonski mojster Urban Gruden Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Prvi vojak Jure Henigman Drugi vojak Vito weiss Tretji vojak Jernej Gašperin Moški Lotos Vincenc Šparovec Oficir Matej Recer Traja 10' 08'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira. Prevajalka Silvana Orel Kos Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Jože Valentič Tonski mojster Urban Gruden Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Prvi vojak Jure Henigman Drugi vojak Vito weiss Tretji vojak Jernej Gašperin Moški Lotos Vincenc Šparovec Oficir Matej Recer Traja 10' 08'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Drugo igro iz ponedejkovega cikla premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracijje je napisala mednarodno uveljavljena norveška avtorica, pretežno romanopiska, Hanne Orstavik. V njej mlad moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se pojavi nepojasnjena privlačnost, čeprav pripadata različnima svetovoma, o katerih plašno in na kratko govorita. Po igri bo na sporedu še pogovor vVlme Štritof z raziskovalko in strokovnjakinjo na področju migracij dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiserka Ana Krauthaker Tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Ona Polona Juh On Nejc Cijan Garlatti Traja 13' 55" Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta novembra 2019
Drugo igro iz ponedejkovega cikla premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracijje je napisala mednarodno uveljavljena norveška avtorica, pretežno romanopiska, Hanne Orstavik. V njej mlad moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se pojavi nepojasnjena privlačnost, čeprav pripadata različnima svetovoma, o katerih plašno in na kratko govorita. Po igri bo na sporedu še pogovor vVlme Štritof z raziskovalko in strokovnjakinjo na področju migracij dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiserka Ana Krauthaker Tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Ona Polona Juh On Nejc Cijan Garlatti Traja 13' 55" Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta novembra 2019
Na Arsu začenjamo ponedejkov cikel premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracij. V njem se bodo zvrstila besedila petih avtorjev iz tujine, udeležencev dramskih delavnic leta 2016 na Kitajskem, v organizaciji norveške agencije za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International. Na delavnicah je kot dramaturginja in mentorica sodelovala Vilma Štritof, ki je izmed osmih izbrala pet besedil in jih dramaturško priredila za radio. Besedilo kratke radijske igre z naslovom Moja domovina mlade italijanske dramatičarke in dramaturginje Letizie Russo je tako le del dramskega besedila za gledališče, ki je nastalo v okviru mednarodnih dramskih delavnic na temo migracij. Igra se osredotoča na dialog med migrantko v Evropi, ki pride na pogovor za delo k lastniku lokala, ekstremnemu nacionalistu. V kratkem pogovoru izrečeta vse bistveno o stališčih in ideoloških pozicijah obeh strani migranstva, zato konflikt med njima grozeče ostaja v zraku. Prav tako se ustvarja nenehna napetost in zamenja razmerje moči. V gostem dialogu je kljub temu prostor za močna človeška sporočila. Po vsaki radijski igri bo na sporedu še pogovor Vilme Štritof s strokovnjakom, raziskovalcem in aktivistom, ki se ukvarja s specifičnimi vidiki migracij. Prva v tej vrsti bo dr. Veronika Bajt. Najprej pa poslušajmo kratko igro. Raziskovalka z Mirovnega inštituta se ukvarja s študijami nacionalizma, ksenofobije, rasizma, migracij, globalizacije, diskriminacije in konstrukcije nacionalnih identitet. Prevajalka je Silvana Orel Kos, dramaturginja Vilma Štritof, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Ona je Nina Valič, On pa Milan Štefe. Igra traja 5 minut in 13 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Na Arsu začenjamo ponedejkov cikel premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracij. V njem se bodo zvrstila besedila petih avtorjev iz tujine, udeležencev dramskih delavnic leta 2016 na Kitajskem, v organizaciji norveške agencije za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International. Na delavnicah je kot dramaturginja in mentorica sodelovala Vilma Štritof, ki je izmed osmih izbrala pet besedil in jih dramaturško priredila za radio. Besedilo kratke radijske igre z naslovom Moja domovina mlade italijanske dramatičarke in dramaturginje Letizie Russo je tako le del dramskega besedila za gledališče, ki je nastalo v okviru mednarodnih dramskih delavnic na temo migracij. Igra se osredotoča na dialog med migrantko v Evropi, ki pride na pogovor za delo k lastniku lokala, ekstremnemu nacionalistu. V kratkem pogovoru izrečeta vse bistveno o stališčih in ideoloških pozicijah obeh strani migranstva, zato konflikt med njima grozeče ostaja v zraku. Prav tako se ustvarja nenehna napetost in zamenja razmerje moči. V gostem dialogu je kljub temu prostor za močna človeška sporočila. Po vsaki radijski igri bo na sporedu še pogovor Vilme Štritof s strokovnjakom, raziskovalcem in aktivistom, ki se ukvarja s specifičnimi vidiki migracij. Prva v tej vrsti bo dr. Veronika Bajt. Najprej pa poslušajmo kratko igro. Raziskovalka z Mirovnega inštituta se ukvarja s študijami nacionalizma, ksenofobije, rasizma, migracij, globalizacije, diskriminacije in konstrukcije nacionalnih identitet. Prevajalka je Silvana Orel Kos, dramaturginja Vilma Štritof, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Ona je Nina Valič, On pa Milan Štefe. Igra traja 5 minut in 13 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.