Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Dramska priredba starogrškega mita se vrti okoli Elektre, Agamemnonove hčere, ki se spopada s posledicami očetovega umora in zatiralske vladavine svoje matere Klitemnestre in materinega ljubimca Egista. Avtor v njej zajema teme pripadnosti družini, boja proti tiraniji in posledic travmatičnih dogodkov, ki so jih doživeli liki. Igra je ganljivo raziskovanje maščevanja, pravice in težkega bremena žalosti, uokvirjeno v kontekstu bogate mitološke dediščine. V njej nastopa generacija slovenskih igralk in igralcev, ki je dokončno opravila evropeizacijo slovenskega gledališča. Režiserka in prirejevalka: Maša Slavec Prevajalec: Fran Albreht Tonska mojstra: Andrej Dobrin, Tone Kablar Avtor izvirne glasbe: Vilko Ukmar Klitemnestra – Marija Vera Elektra – Mira Danilova Hrisotemis – Ančka Levar Orest – Slavko Jan Egist – Stane Sever Vzgojitelj – Ivan Jerman Neznanec – Edvard Gregorin Služabnice – Helena Erjavec, Mihela Novak, Duša Počkaj, Majda Potokar, Vika Gril Izvajalec glasbe – Orkester Slovenske filharmonije Dirigent – Samo Hubad Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1954.
Dramska priredba starogrškega mita se vrti okoli Elektre, Agamemnonove hčere, ki se spopada s posledicami očetovega umora in zatiralske vladavine svoje matere Klitemnestre in materinega ljubimca Egista. Avtor v njej zajema teme pripadnosti družini, boja proti tiraniji in posledic travmatičnih dogodkov, ki so jih doživeli liki. Igra je ganljivo raziskovanje maščevanja, pravice in težkega bremena žalosti, uokvirjeno v kontekstu bogate mitološke dediščine. V njej nastopa generacija slovenskih igralk in igralcev, ki je dokončno opravila evropeizacijo slovenskega gledališča. Režiserka in prirejevalka: Maša Slavec Prevajalec: Fran Albreht Tonska mojstra: Andrej Dobrin, Tone Kablar Avtor izvirne glasbe: Vilko Ukmar Klitemnestra – Marija Vera Elektra – Mira Danilova Hrisotemis – Ančka Levar Orest – Slavko Jan Egist – Stane Sever Vzgojitelj – Ivan Jerman Neznanec – Edvard Gregorin Služabnice – Helena Erjavec, Mihela Novak, Duša Počkaj, Majda Potokar, Vika Gril Izvajalec glasbe – Orkester Slovenske filharmonije Dirigent – Samo Hubad Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1954.
Po proznem delu neprekosljivega angleškega satirika iz obdobja poznega razsvetljenstva radijska priredba ene izmed starejših radijskih iger zazveni v arhaičnem jeziku in v izvrstni igralski izvedbi. V njej avtor kritizira objavljanje lažnih novic, posledice pa v značilnem humornem slogu izkoristi kot odlično priložnost za razkrivanje hinavščine. Režiserka: Maša Slavec Prevajalec: Karel Dobida Prirejevalca: Raoul Martineé, Avguštin Pirnat Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Dušan Mauser Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Angleška kraljica – Helena Erjavec Stanislav Petrič – Stane Sever Njegova žena Estera – Duša Počkaj Beti – Majda Potokar Lovelovka – Mila Kačič John Bickerstaff – Jurij Souček Višji strežaj – Danilo Benedičič Pogrebnik – Milan Brezigar Grobar – Maks Bajc Bolnik – Janez Čuk Žovnir – Jože Zupan Žovnirjeva žena – Vera Pantič Kramar – Janez Sever Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1960.
Po proznem delu neprekosljivega angleškega satirika iz obdobja poznega razsvetljenstva radijska priredba ene izmed starejših radijskih iger zazveni v arhaičnem jeziku in v izvrstni igralski izvedbi. V njej avtor kritizira objavljanje lažnih novic, posledice pa v značilnem humornem slogu izkoristi kot odlično priložnost za razkrivanje hinavščine. Režiserka: Maša Slavec Prevajalec: Karel Dobida Prirejevalca: Raoul Martineé, Avguštin Pirnat Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Dušan Mauser Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Angleška kraljica – Helena Erjavec Stanislav Petrič – Stane Sever Njegova žena Estera – Duša Počkaj Beti – Majda Potokar Lovelovka – Mila Kačič John Bickerstaff – Jurij Souček Višji strežaj – Danilo Benedičič Pogrebnik – Milan Brezigar Grobar – Maks Bajc Bolnik – Janez Čuk Žovnir – Jože Zupan Žovnirjeva žena – Vera Pantič Kramar – Janez Sever Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1960.
Radijska igra mlade avtorice je bila letos uvrščena že v tekmovalni program dveh največjih svetovnih festivalov v svoji kategoriji, prijavljena pa je tudi na tretjega, ki bo februarja v Angliji pod okriljem BBC-ja. Prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, avtorica kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj. Plejada socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Sošolec iz osnovne šole Selmir – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Sošolka iz gimnazije Helena – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Radijska igra mlade avtorice je bila letos uvrščena že v tekmovalni program dveh največjih svetovnih festivalov v svoji kategoriji, prijavljena pa je tudi na tretjega, ki bo februarja v Angliji pod okriljem BBC-ja. Prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, avtorica kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj. Plejada socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Sošolec iz osnovne šole Selmir – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Sošolka iz gimnazije Helena – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
V agoniji, drugo dramo iz cikla o Glembajevih, je eden največjih hrvaških književnikov 20. stoletja Miroslav Krleža (1893–1981) napisal leta 1922. Zagreb, v katerem se je rodil in preživel skoraj vse življenje, je bil večkrat tema njegovega literarnega ustvarjanja. Vsa dela iz cikla o Glembajevih, poleg drame V agoniji še Gospoda Glembajevi (1913) in Leda (1925), spremljajo posamezne in kolektivne usode bogate zagrebške meščanske, patricijske družine v obdobju 180 let. Zdi se, da so prehodi med stoletji, v kakršnem se je človeštvo znašlo tudi v tem trenutku, eno najbolj viharnih in razdiralnih obdobij. In pretresljivo je, kako malo se je v dobrih sto letih od nastanka drame spremenilo na ravni spola, etike medčloveških razmerij, družbenih odnosov in pozicij. Sicer pa je tokratna radijska igra nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur v režiji Nine Šórak, premierno uprizorjeni leta 2023 v vili Zlatica v Ljubljani. Režiser radijske različice Klemen Markovčič je želel posneti in s tem ohraniti izjemne igralske stvaritve Polone Juh, Borisa Mihalja in Saše Tabakovića, pa tudi dopolniti nacionalni radijski arhiv s slušno dramatiko Krleže (za izvrsten prevod je poskrbel Andrej Inkret. Zato je namenoma oblikoval skrajno izčiščeno konverzacijsko igro samo s ključnimi zvočnimi elementi, da bi tako močno odmevala pretresljiva brezizhodnost ljubezenskega trikotnika iz nekega modnega salona neke zgodnje jeseni. Laura Lenbach je namreč razpeta med propadlega človeka, barona Lenbacha, s katerim jo veže le še z družbenimi konvencijami sankcionirana zakonska zveza, in predano ljubezen do doktorja Križovca. A le do trenutka, ko se ji idealizem postopno in neusmiljeno razkrije v vsej svoji bedi in amoralnosti. V prvem delu smo spoznali situacijo zakoncev Lenbach in razmerje Laure z dr. Križovcem ter ga v besednem klimaksu zakoncev končali. V drugem delu pa se razkrije vsa etična tema sicer uglajenega, a skrajno blaziranega dr. Križovca, s tem pa Laurino spoznanje njene intimne, družbene in naposled tudi življenjske brezizhodnosti. Prevajalec: Andrej Inkret Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Laura Lenbach – Polona Juh dr. Ivan plemeniti Križovec – Saša Tabaković Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in vili Zlatica julija in avgusta 2025 Radijska igra je nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, v koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur, v režiji Nine Šorak. Premierno je bila uprizorjena 19. februarja 2023 v vili Zlatica. Uporabljena je bila lektorska zasnova Maje Cerar.
V agoniji, drugo dramo iz cikla o Glembajevih, je eden največjih hrvaških književnikov 20. stoletja Miroslav Krleža (1893–1981) napisal leta 1922. Zagreb, v katerem se je rodil in preživel skoraj vse življenje, je bil večkrat tema njegovega literarnega ustvarjanja. Vsa dela iz cikla o Glembajevih, poleg drame V agoniji še Gospoda Glembajevi (1913) in Leda (1925), spremljajo posamezne in kolektivne usode bogate zagrebške meščanske, patricijske družine v obdobju 180 let. Zdi se, da so prehodi med stoletji, v kakršnem se je človeštvo znašlo tudi v tem trenutku, eno najbolj viharnih in razdiralnih obdobij. In pretresljivo je, kako malo se je v dobrih sto letih od nastanka drame spremenilo na ravni spola, etike medčloveških razmerij, družbenih odnosov in pozicij. Sicer pa je tokratna radijska igra nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur v režiji Nine Šórak, premierno uprizorjeni leta 2023 v vili Zlatica v Ljubljani. Režiser radijske različice Klemen Markovčič je želel posneti in s tem ohraniti izjemne igralske stvaritve Polone Juh, Borisa Mihalja in Saše Tabakovića, pa tudi dopolniti nacionalni radijski arhiv s slušno dramatiko Krleže (za izvrsten prevod je poskrbel Andrej Inkret. Zato je namenoma oblikoval skrajno izčiščeno konverzacijsko igro samo s ključnimi zvočnimi elementi, da bi tako močno odmevala pretresljiva brezizhodnost ljubezenskega trikotnika iz nekega modnega salona neke zgodnje jeseni. Laura Lenbach je namreč razpeta med propadlega človeka, barona Lenbacha, s katerim jo veže le še z družbenimi konvencijami sankcionirana zakonska zveza, in predano ljubezen do doktorja Križovca. A le do trenutka, ko se ji idealizem postopno in neusmiljeno razkrije v vsej svoji bedi in amoralnosti. V prvem delu smo spoznali situacijo zakoncev Lenbach in razmerje Laure z dr. Križovcem ter ga v besednem klimaksu zakoncev končali. V drugem delu pa se razkrije vsa etična tema sicer uglajenega, a skrajno blaziranega dr. Križovca, s tem pa Laurino spoznanje njene intimne, družbene in naposled tudi življenjske brezizhodnosti. Prevajalec: Andrej Inkret Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Laura Lenbach – Polona Juh dr. Ivan plemeniti Križovec – Saša Tabaković Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in vili Zlatica julija in avgusta 2025 Radijska igra je nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, v koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur, v režiji Nine Šorak. Premierno je bila uprizorjena 19. februarja 2023 v vili Zlatica. Uporabljena je bila lektorska zasnova Maje Cerar.
Zadnja izmed petih zgodb radijske serije o sodobnem materinstvu in (ne)materinstvu ima naslov Maša. Obupno si želi otroka, vendar po naravni poti ne uspe, zato s starejšim partnerjem, ki ima že hčerko iz prejšnje zveze, poskušata prek umetne oploditve. Ko tudi to ne uspe, se Maša skrivaj odloči za donatorsko spermo. Partnerja razkritje potem, ko se je že navezal na domnevno svojega otroka, popolnoma potre, saj se ne zna soočiti z dejstvi. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Maja Cerar Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Maša – Ajda Smrekar Milan – Branko Završan Laura – Maja Kunšič Ženski glas v prologu – Tina Resman Produkcija: Uredništvo igranega programa v sodelovanju s Tednom slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025.
Zadnja izmed petih zgodb radijske serije o sodobnem materinstvu in (ne)materinstvu ima naslov Maša. Obupno si želi otroka, vendar po naravni poti ne uspe, zato s starejšim partnerjem, ki ima že hčerko iz prejšnje zveze, poskušata prek umetne oploditve. Ko tudi to ne uspe, se Maša skrivaj odloči za donatorsko spermo. Partnerja razkritje potem, ko se je že navezal na domnevno svojega otroka, popolnoma potre, saj se ne zna soočiti z dejstvi. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Maja Cerar Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Maša – Ajda Smrekar Milan – Branko Završan Laura – Maja Kunšič Ženski glas v prologu – Tina Resman Produkcija: Uredništvo igranega programa v sodelovanju s Tednom slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025.
V agoniji, drugo dramo iz cikla o Glembajevih, je eden največjih hrvaških književnikov 20. stoletja, Miroslav Krleža (1893–1981), napisal leta 1922. Zagreb, v katerem se je rodil in preživel skoraj vse življenje, je bil večkrat tema njegovega literarnega ustvarjanja. Vsa dela iz cikla o Glembajevih, poleg drame V agoniji še Gospoda Glebajevi (1913) in Leda (1925), spremljajo posamezne in kolektivne usode bogate zagrebške meščanske patricijske družine v obdobju 180 let. Zdi se, da so prehodi med stoletji, v enem izmed njih se je človeštvo znašlo tudi v tem trenutku, eno najbolj viharnih in razdiralnih obdobij. Pretresljivo je, kako malo se je v dobrih sto letih od nastanka drame spremenilo na ravni spola, etike medčloveških razmerij, družbenih odnosov in položajev. Sicer pa je tokratna radijska igra nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur, ki jo je režirala Nina Šórak in je bila premierno uprizorjena leta 2023 v vili Zlatica v Ljubljani. Režiser radijske inačice Klemen Markovčič je želel posneti in s tem ohraniti izjemne igralske stvaritve Polone Juh, Borisa Mihalja in Saše Tabakovića, pa tudi dopolniti nacionalni radijski arhiv s slušno dramatiko Krleže v izvrstnem prevodu Andreja Inkreta. Zato je namenoma oblikoval skrajno izčiščeno konverzacijsko igro s samo ključnimi zvočnimi elementi, da bi polno odmevala pretresljiva brezizhodnost ljubezenskega trikotnika iz nekega modnega salona neke zgodnje jeseni. Laura Lenbach je namreč razpeta med propadlega človeka, barona Lenbacha, s katerim jo veže le še z družbenimi konvencijami sankcionirana zakonska zveza, in predano ljubezen do doktorja Križovca. A le do trenutka, ko se ji ta idealizem postopno in neusmiljeno razkrije v vsej svoji bedi in amoralnosti. V prvem delu bomo spoznali zavratno situacijo zakoncev Lenbach in jo v besednem klimaksu tudi nepričakovano zapustili. Prevajalec je Andrej Inkret, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster pa Urban Gruden. Barona Lenbacha igra Boris Mihalj, Laura Lenbach je Polona Juh, dr. Ivan plemeniti Križovec – Saša Tabaković. Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in v Vili Zlatica julija in avgusta 2025 Radijska igra je nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur v režiji Nine Šorak, premierno uprizorjeni 19. februarja 2023 v Vili Zlatica. Uporabljena je bila lektorska zasnova Maje Cerar.
V agoniji, drugo dramo iz cikla o Glembajevih, je eden največjih hrvaških književnikov 20. stoletja, Miroslav Krleža (1893–1981), napisal leta 1922. Zagreb, v katerem se je rodil in preživel skoraj vse življenje, je bil večkrat tema njegovega literarnega ustvarjanja. Vsa dela iz cikla o Glembajevih, poleg drame V agoniji še Gospoda Glebajevi (1913) in Leda (1925), spremljajo posamezne in kolektivne usode bogate zagrebške meščanske patricijske družine v obdobju 180 let. Zdi se, da so prehodi med stoletji, v enem izmed njih se je človeštvo znašlo tudi v tem trenutku, eno najbolj viharnih in razdiralnih obdobij. Pretresljivo je, kako malo se je v dobrih sto letih od nastanka drame spremenilo na ravni spola, etike medčloveških razmerij, družbenih odnosov in položajev. Sicer pa je tokratna radijska igra nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur, ki jo je režirala Nina Šórak in je bila premierno uprizorjena leta 2023 v vili Zlatica v Ljubljani. Režiser radijske inačice Klemen Markovčič je želel posneti in s tem ohraniti izjemne igralske stvaritve Polone Juh, Borisa Mihalja in Saše Tabakovića, pa tudi dopolniti nacionalni radijski arhiv s slušno dramatiko Krleže v izvrstnem prevodu Andreja Inkreta. Zato je namenoma oblikoval skrajno izčiščeno konverzacijsko igro s samo ključnimi zvočnimi elementi, da bi polno odmevala pretresljiva brezizhodnost ljubezenskega trikotnika iz nekega modnega salona neke zgodnje jeseni. Laura Lenbach je namreč razpeta med propadlega človeka, barona Lenbacha, s katerim jo veže le še z družbenimi konvencijami sankcionirana zakonska zveza, in predano ljubezen do doktorja Križovca. A le do trenutka, ko se ji ta idealizem postopno in neusmiljeno razkrije v vsej svoji bedi in amoralnosti. V prvem delu bomo spoznali zavratno situacijo zakoncev Lenbach in jo v besednem klimaksu tudi nepričakovano zapustili. Prevajalec je Andrej Inkret, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster pa Urban Gruden. Barona Lenbacha igra Boris Mihalj, Laura Lenbach je Polona Juh, dr. Ivan plemeniti Križovec – Saša Tabaković. Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in v Vili Zlatica julija in avgusta 2025 Radijska igra je nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur v režiji Nine Šorak, premierno uprizorjeni 19. februarja 2023 v Vili Zlatica. Uporabljena je bila lektorska zasnova Maje Cerar.
Sinja ptica je nastala leta 1908 in postala svetovna uspešnica, njen avtor pa je dve leti pozneje tudi prejel Nobelovo nagrado. Akademija je takrat zapisala, da »na žalost obstaja sinja ptica sreče samo onkraj meja tega minljivega sveta – vendar je vsi, katerih srca so neomadeževana, ne bodo iskali zaman, kajti na njihovih potovanjih po prostranstvih dežele sanj jih bodo bogatila in (o)čistila njihova čustev in domišljije polna življenja.« Pravljična drama v dvanajstih slikah je simbolistična metafora za neulovljivo absolutno srečo oziroma za možnost uresničenja vseh želja. Slovenski slušni prevod drame je leta 1959 nastal kot radijska igra za otroke. Ta je po strukturi morda res bližje glavnima mladima junakoma Tyltylu in Mytylu, a z vsebino nagovarja predvsem stare duše, ki so na svojih potovanjih opravile že mnogo nalog. Prevajalec in avtor radijske priredbe Lojze Krakar Režiserka: Maša Slavec Tonska mojstrica: Ivica Štrukelj Dolinar Tyltyl – Igor Švajger Mytyl – Bojan Klemenčič Čarovnica, soseda – Mara Černe Pes – Nace Simončič Mačka – Kristina Piccoli Svetloba – Alenka Svetel Dedek – Slavo Švajger Babica – Vera Pantič Noč – Helena Erjavec Smeh – Janez Sever Čas – Jože Zupan Mati – Jelka Cvetežar Oče – Marjan Kralj Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1959.
Sinja ptica je nastala leta 1908 in postala svetovna uspešnica, njen avtor pa je dve leti pozneje tudi prejel Nobelovo nagrado. Akademija je takrat zapisala, da »na žalost obstaja sinja ptica sreče samo onkraj meja tega minljivega sveta – vendar je vsi, katerih srca so neomadeževana, ne bodo iskali zaman, kajti na njihovih potovanjih po prostranstvih dežele sanj jih bodo bogatila in (o)čistila njihova čustev in domišljije polna življenja.« Pravljična drama v dvanajstih slikah je simbolistična metafora za neulovljivo absolutno srečo oziroma za možnost uresničenja vseh želja. Slovenski slušni prevod drame je leta 1959 nastal kot radijska igra za otroke. Ta je po strukturi morda res bližje glavnima mladima junakoma Tyltylu in Mytylu, a z vsebino nagovarja predvsem stare duše, ki so na svojih potovanjih opravile že mnogo nalog. Prevajalec in avtor radijske priredbe Lojze Krakar Režiserka: Maša Slavec Tonska mojstrica: Ivica Štrukelj Dolinar Tyltyl – Igor Švajger Mytyl – Bojan Klemenčič Čarovnica, soseda – Mara Černe Pes – Nace Simončič Mačka – Kristina Piccoli Svetloba – Alenka Svetel Dedek – Slavo Švajger Babica – Vera Pantič Noč – Helena Erjavec Smeh – Janez Sever Čas – Jože Zupan Mati – Jelka Cvetežar Oče – Marjan Kralj Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1959.
Barbara je samska ženska v zgodnjih štiridesetih. Zaradi družinskih okoliščin mora poskrbeti za najstniško nečakinjo, ki se za dobra dva meseca naseli pri njej. Čeprav na materinstvo ni pripravljena, doživi svojo intenzivno transformacijo od prve zgubljenosti ob pretresih in izzivih do naklonjenosti in strpnosti do odraščajoče Ronje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Lektorica: Maja Cerar Barbara – Maja Kunšič Sašo – Klemen Janežič Ronja – Sola Novak Ronjin oče – Klemen Gašperin Ronjina mama – Nina Rakovec Psihologinja – Tina Resman Nik – France Mandić Nikov oče – Branko Završan Ženski glas v prologu – Tina Resman Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025 v sodelovanju s festivalom Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.
Barbara je samska ženska v zgodnjih štiridesetih. Zaradi družinskih okoliščin mora poskrbeti za najstniško nečakinjo, ki se za dobra dva meseca naseli pri njej. Čeprav na materinstvo ni pripravljena, doživi svojo intenzivno transformacijo od prve zgubljenosti ob pretresih in izzivih do naklonjenosti in strpnosti do odraščajoče Ronje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Lektorica: Maja Cerar Barbara – Maja Kunšič Sašo – Klemen Janežič Ronja – Sola Novak Ronjin oče – Klemen Gašperin Ronjina mama – Nina Rakovec Psihologinja – Tina Resman Nik – France Mandić Nikov oče – Branko Završan Ženski glas v prologu – Tina Resman Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025 v sodelovanju s festivalom Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.
V osišču pripovedi ene prvih radijskih iger sploh iz leta 1929 je izum »skritega mikrofona«, s katerim avtor lovi naključne pomenke parov na različnih krajih. Da pa bi bil zgodovinski kontekst zgodbe o socialnem in spolnem izkoriščanju sodobnemu poslušalcu razumljivejši, je dramaturg Goran Schmidt igro uvodoma dopolnil še s priredbo eseja Traugotta Krischkeja. Prevajalka: Mojca Kranjc Avtor radijske priredbe in dramaturg: Goran Schmidt Režiserka: Irena Glonar Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Nastopajo – Stannia Boninsegna, Zvone Hribar, Jernej Šugman, Boris Juh, Saša Tabaković, Marijana Brecelj, Jurij Zrnec, Janez Albreht, Uroš Smolej, Marko Mandić, Nina Valič, Saša Tabaković, Polona Juh, Slavko Cerjak, Blaž Valič, Martina Maurič, Ivo Ban, Sabina Kogovšek, Aleš Valič, Vesna Jevnikar, Barbara Žefran, Nina Valič , Andrej Nahtigal, Ljerka Belak, Jurij Zrnec, Saša Mihelčič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2004
V osišču pripovedi ene prvih radijskih iger sploh iz leta 1929 je izum »skritega mikrofona«, s katerim avtor lovi naključne pomenke parov na različnih krajih. Da pa bi bil zgodovinski kontekst zgodbe o socialnem in spolnem izkoriščanju sodobnemu poslušalcu razumljivejši, je dramaturg Goran Schmidt igro uvodoma dopolnil še s priredbo eseja Traugotta Krischkeja. Prevajalka: Mojca Kranjc Avtor radijske priredbe in dramaturg: Goran Schmidt Režiserka: Irena Glonar Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Nastopajo – Stannia Boninsegna, Zvone Hribar, Jernej Šugman, Boris Juh, Saša Tabaković, Marijana Brecelj, Jurij Zrnec, Janez Albreht, Uroš Smolej, Marko Mandić, Nina Valič, Saša Tabaković, Polona Juh, Slavko Cerjak, Blaž Valič, Martina Maurič, Ivo Ban, Sabina Kogovšek, Aleš Valič, Vesna Jevnikar, Barbara Žefran, Nina Valič , Andrej Nahtigal, Ljerka Belak, Jurij Zrnec, Saša Mihelčič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2004
Sokrat sam nikoli ni ničesar zapisal, pač pa so njegovi učenci zapisovali besede svojega učitelja. Sokratov zagovor ali Apologija je med vsemi najbolj dramatično delo. Dogaja se tik pred Sokratovo smrtjo. Obtožen je bil, da ne veruje v državne bogove in da zavaja mladino na kriva pota. Njegov zagovor pred porotniki je sicer briljanten in iskren, a neuspešen. Univerzalna sporočilnost te tragedije preči časovne paralele našega sveta in žal ne izgublja aktualnosti. Zdi se, da so takšni in drugačni Sokrati sopotniki različnih obdobij in družbenih ureditev danes še toliko bolj. Prevajalec: Gorazd Kocjančič Avtor radijske priredbe in režiser: Zvone Šedlbauer Dramaturg: Igor Lampret Tonski mojster: Dejan Guzelj Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevič - Jurki Sokrat – Aleš Valič Sokratovi prijatelji Kriton, Fajdon in Kebs – Matej Puc, Zvone Šedlbauer in Jože Mraz Posneto v studiih Radia Maribor aprila 2007.
Sokrat sam nikoli ni ničesar zapisal, pač pa so njegovi učenci zapisovali besede svojega učitelja. Sokratov zagovor ali Apologija je med vsemi najbolj dramatično delo. Dogaja se tik pred Sokratovo smrtjo. Obtožen je bil, da ne veruje v državne bogove in da zavaja mladino na kriva pota. Njegov zagovor pred porotniki je sicer briljanten in iskren, a neuspešen. Univerzalna sporočilnost te tragedije preči časovne paralele našega sveta in žal ne izgublja aktualnosti. Zdi se, da so takšni in drugačni Sokrati sopotniki različnih obdobij in družbenih ureditev danes še toliko bolj. Prevajalec: Gorazd Kocjančič Avtor radijske priredbe in režiser: Zvone Šedlbauer Dramaturg: Igor Lampret Tonski mojster: Dejan Guzelj Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevič - Jurki Sokrat – Aleš Valič Sokratovi prijatelji Kriton, Fajdon in Kebs – Matej Puc, Zvone Šedlbauer in Jože Mraz Posneto v studiih Radia Maribor aprila 2007.
Avtorica, ki je kolaž petih zgodb o sodobnem materinstvu in (ne)materinstvu sprva pisala kot besedilo za gledališče, se v tej zgodbi osredotoča na vprašanje splava. Liza je pred kratkim zanosila in si otroka še ne želi. Njen partner in potencialni oče ni tako odločen, vendar se strinja z Lizo, da opravi splav. Je pa skrivnost v svoji neodločnosti zaupal sestri, ta pa organizira bučen in navijaški obisk njunih staršev, ki naj bi jeziček na tehtnici prevesil na stran rojstva težko pričakovanega vnuka. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Lektorica: Maja Cerar Lizo igra Tina Resman, Marko je Jernej Gašperin, Sanja – Nina Rakovec, Jadranka – Vesna Jevnikar, Igor – Branko Završan In Ženski glas v prologu – Tina Resman. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025 v sodelovanju s festivalom Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.
Avtorica, ki je kolaž petih zgodb o sodobnem materinstvu in (ne)materinstvu sprva pisala kot besedilo za gledališče, se v tej zgodbi osredotoča na vprašanje splava. Liza je pred kratkim zanosila in si otroka še ne želi. Njen partner in potencialni oče ni tako odločen, vendar se strinja z Lizo, da opravi splav. Je pa skrivnost v svoji neodločnosti zaupal sestri, ta pa organizira bučen in navijaški obisk njunih staršev, ki naj bi jeziček na tehtnici prevesil na stran rojstva težko pričakovanega vnuka. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Lektorica: Maja Cerar Lizo igra Tina Resman, Marko je Jernej Gašperin, Sanja – Nina Rakovec, Jadranka – Vesna Jevnikar, Igor – Branko Završan In Ženski glas v prologu – Tina Resman. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025 v sodelovanju s festivalom Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.
Sokrat sam nikoli ni ničesar zapisal, pač pa so njegovi učenci zapisovali besede svojega učitelja. Sokratov zagovor ali Apologija je med vsemi najbolj dramatično delo. Dogaja se tik pred Sokratovo smrtjo. Obtožen je bil, da ne veruje v državne bogove in da zavaja mladino na kriva pota. Njegov zagovor pred porotniki je sicer briljanten in iskren, a neuspešen. Sicer pa razmišljujoči diptih s svojo univerzalno sporočilnostjo preči časovne paralele tega sveta in žal ne izgublja aktualnosti. Prevajalec: Gorazd Kocjančiča Avtor radijske priredbe in režiser: Zvone Šedlbauer Dramaturg: Igor Lampret Tonski mojster: Dejan Guzelj Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevič - Jurki Sokrat – Aleš Valič Sokratovi prijatelji Kriton, Fajdon in Kebs – Matej Puc, Zvone Šedlbauer in Jože Mraz Posneto v studiih Radia Maribor aprila 2007.
Sokrat sam nikoli ni ničesar zapisal, pač pa so njegovi učenci zapisovali besede svojega učitelja. Sokratov zagovor ali Apologija je med vsemi najbolj dramatično delo. Dogaja se tik pred Sokratovo smrtjo. Obtožen je bil, da ne veruje v državne bogove in da zavaja mladino na kriva pota. Njegov zagovor pred porotniki je sicer briljanten in iskren, a neuspešen. Sicer pa razmišljujoči diptih s svojo univerzalno sporočilnostjo preči časovne paralele tega sveta in žal ne izgublja aktualnosti. Prevajalec: Gorazd Kocjančiča Avtor radijske priredbe in režiser: Zvone Šedlbauer Dramaturg: Igor Lampret Tonski mojster: Dejan Guzelj Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevič - Jurki Sokrat – Aleš Valič Sokratovi prijatelji Kriton, Fajdon in Kebs – Matej Puc, Zvone Šedlbauer in Jože Mraz Posneto v studiih Radia Maribor aprila 2007.
Snov za svoje komedije Tone Partljič, letos avgusta je obeležil 85 let, praviloma zajema iz njemu dobro znanega okolja, v katerem z ostrim, tudi satiričnim očesom opaža vsakovrstna pretiravanja. To je hvaležno tkivo komedije. Pronicljivi družbeni opazovalec v svoji pisavi ni banalen, pač pa neposreden in vedno jedko sporočilen. Arhiv Radia Slovenija hrani več kot 20 radijskih iger po njegovih predlogah. V tokratni radoživi ljubezenski igri ima oče skrivno razmerje s profesorico matematike, ki v zadnjem razredu gimnazije poučuje njegovo hčerko. Ta razmerje ona odkrije, a se z mamo o njem ne pogovori. Po nekaj komičnih obratih pa se neljuba zagata le usmeri v pravo smer. Slovenec se ne zna niti očitno ne zmore norčevati iz sebe, a zdi se, da prav Partljiču z občutkom za socialo in satiro vendarle vsakič znova uspe najti način, v katerem se Slovenec kritično prepozna in se vedno tudi nasmeje. Režiser: Slavko Hren Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Miro Marinšek Glasba: Zoran Predin Lektorica: Metka Damjan Rastko – Peter Ternovšek Marta – Mojca Partljič Vesna – Barbara Krajnc Darja – Tina Vrbnjak Darjina soseda – Majda Grbac Ruda – Matej Puc Zdravnik – Andrej Nahtigal Dijak Rok – Jurij Drevenšek Dijakinja Ditka – Alenka Tetičkovič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2011.
Snov za svoje komedije Tone Partljič, letos avgusta je obeležil 85 let, praviloma zajema iz njemu dobro znanega okolja, v katerem z ostrim, tudi satiričnim očesom opaža vsakovrstna pretiravanja. To je hvaležno tkivo komedije. Pronicljivi družbeni opazovalec v svoji pisavi ni banalen, pač pa neposreden in vedno jedko sporočilen. Arhiv Radia Slovenija hrani več kot 20 radijskih iger po njegovih predlogah. V tokratni radoživi ljubezenski igri ima oče skrivno razmerje s profesorico matematike, ki v zadnjem razredu gimnazije poučuje njegovo hčerko. Ta razmerje ona odkrije, a se z mamo o njem ne pogovori. Po nekaj komičnih obratih pa se neljuba zagata le usmeri v pravo smer. Slovenec se ne zna niti očitno ne zmore norčevati iz sebe, a zdi se, da prav Partljiču z občutkom za socialo in satiro vendarle vsakič znova uspe najti način, v katerem se Slovenec kritično prepozna in se vedno tudi nasmeje. Režiser: Slavko Hren Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Miro Marinšek Glasba: Zoran Predin Lektorica: Metka Damjan Rastko – Peter Ternovšek Marta – Mojca Partljič Vesna – Barbara Krajnc Darja – Tina Vrbnjak Darjina soseda – Majda Grbac Ruda – Matej Puc Zdravnik – Andrej Nahtigal Dijak Rok – Jurij Drevenšek Dijakinja Ditka – Alenka Tetičkovič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2011.
Z najstarejšega in najdlje trajajočega mednarodnega festivala Prix Italia, ki nagrajuje najboljše radijske, televizijske in multimedijske produkcije javnih in zasebnih radiotelevizij, prihaja razveseljiva novica, da je Radijska igra Periferija uvrščena v tekmovalni program Prix Italia 2025. Nova radijska igra mlade avtorice prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj v domačem okolju ali pa krši nenapisan kodeks. Množica socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V njihovih nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Selmir, sošolec iz osnovne šole – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Helena, sošolka iz gimnazije – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU-regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Z najstarejšega in najdlje trajajočega mednarodnega festivala Prix Italia, ki nagrajuje najboljše radijske, televizijske in multimedijske produkcije javnih in zasebnih radiotelevizij, prihaja razveseljiva novica, da je Radijska igra Periferija uvrščena v tekmovalni program Prix Italia 2025. Nova radijska igra mlade avtorice prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj v domačem okolju ali pa krši nenapisan kodeks. Množica socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V njihovih nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Selmir, sošolec iz osnovne šole – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Helena, sošolka iz gimnazije – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU-regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Dokumentarna igra je nastala na podlagi prevodov izjav sarajevskih pričevalcev. Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je poklon vsemu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Poustvarjalci v slovenskem jeziku: Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa. Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in gledališčem ŠKUC Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Dokumentarna igra je nastala na podlagi prevodov izjav sarajevskih pričevalcev. Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je poklon vsemu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Poustvarjalci v slovenskem jeziku: Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa. Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in gledališčem ŠKUC Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Oddih, mir in tišina, pa tudi žaganje, jokanje in žvižganje; elegantna smreka in bukva gostega šumečega listja, hude zime in jelen na luni. Kot nekoč tako tudi danes, v nasprotujočem si spoju varnosti in nevarnosti obstaja način življenja, ki zahteva globoko spoštovanje in popolno prisotnost. Prisluhnite, kako čarobno življenje z gozdom in v gozdu doživljajo prebivalci Loške doline! Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Radijski ustvarjalci na terenu – Ana Čorić, Urban Gruden, Katarina Juvančić, Ana Obreza in Saška Rakef. Uredništvo igranega programa Posneto na terenu septembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Oddih, mir in tišina, pa tudi žaganje, jokanje in žvižganje; elegantna smreka in bukva gostega šumečega listja, hude zime in jelen na luni. Kot nekoč tako tudi danes, v nasprotujočem si spoju varnosti in nevarnosti obstaja način življenja, ki zahteva globoko spoštovanje in popolno prisotnost. Prisluhnite, kako čarobno življenje z gozdom in v gozdu doživljajo prebivalci Loške doline! Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Radijski ustvarjalci na terenu – Ana Čorić, Urban Gruden, Katarina Juvančić, Ana Obreza in Saška Rakef. Uredništvo igranega programa Posneto na terenu septembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Participatorno dokumentarno-igrano radijsko delo za otroke in odrasle je nastalo v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj v Loški dolini. Bogato dokumentarno gradivo se prepleta z zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame – in od nekoč v danes. Režiserka in avtorica koncepta: Saška Rakef Avtorica scenarija: Ana Obreza Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalci glasbe: pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc, Strokovnjakinja za pedagoško delo: Ana Čorić Etnologinja in antropologinja: Katarina Juvančič Mentorica za montažo v pedagoških procesih: Marta Medvešek Pripovedovalec – Blaž Šef Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Participatorno dokumentarno-igrano radijsko delo za otroke in odrasle je nastalo v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj v Loški dolini. Bogato dokumentarno gradivo se prepleta z zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame – in od nekoč v danes. Režiserka in avtorica koncepta: Saška Rakef Avtorica scenarija: Ana Obreza Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalci glasbe: pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc, Strokovnjakinja za pedagoško delo: Ana Čorić Etnologinja in antropologinja: Katarina Juvančič Mentorica za montažo v pedagoških procesih: Marta Medvešek Pripovedovalec – Blaž Šef Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Kako se zvokov otroštva in mladosti spominja starejša populacija? V radijskem dokumentarcu se zvrsti kar nekaj vsakdanjih, a z vidika sodelujočih zelo intimnih zvokov. Režiserka: Vesna Perić Prevajalka: Tanja Bulajić Tonski mojster: Milan Filipović Izvajalec glasbe: Vlada Panović (harmonika) Sodelujoči: Radmila Bajić, Ljubomir Ljuba Dimitrijević, Verica Stevanović, Radmilo Nedeljković, Milija Radić, Katica Brakočević, Đorđe Prpa, Nenad Gavrilović, Miodrag Prodanović Sinhronizacija v slovenski jezik: Željko Hrs, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Matjaž Romih, Lotos Vincenc Šparovec, Polona Juh, Vesna Jevnikar, Blaž Šef Igra je nastala na Radiu Beograd, Radio-televizije Srbije v okviru projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Koordinatorka projekta za Radio-televizijo Srbija je Nikoleta Dojčinović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Beograd in Radia Slovenija septembra 2023 Radijska igra je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Kako se zvokov otroštva in mladosti spominja starejša populacija? V radijskem dokumentarcu se zvrsti kar nekaj vsakdanjih, a z vidika sodelujočih zelo intimnih zvokov. Režiserka: Vesna Perić Prevajalka: Tanja Bulajić Tonski mojster: Milan Filipović Izvajalec glasbe: Vlada Panović (harmonika) Sodelujoči: Radmila Bajić, Ljubomir Ljuba Dimitrijević, Verica Stevanović, Radmilo Nedeljković, Milija Radić, Katica Brakočević, Đorđe Prpa, Nenad Gavrilović, Miodrag Prodanović Sinhronizacija v slovenski jezik: Željko Hrs, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Matjaž Romih, Lotos Vincenc Šparovec, Polona Juh, Vesna Jevnikar, Blaž Šef Igra je nastala na Radiu Beograd, Radio-televizije Srbije v okviru projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Koordinatorka projekta za Radio-televizijo Srbija je Nikoleta Dojčinović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Beograd in Radia Slovenija septembra 2023 Radijska igra je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.
Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.
Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Alen Jelen Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Hči Ajda Smrekar Mama Saša Pavček Agent Aljaž Jovanović Dekle Sara Gorše Traja 8' 14'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017
Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Alen Jelen Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Hči Ajda Smrekar Mama Saša Pavček Agent Aljaž Jovanović Dekle Sara Gorše Traja 8' 14'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017
Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira. Prevajalka Silvana Orel Kos Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Jože Valentič Tonski mojster Urban Gruden Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Prvi vojak Jure Henigman Drugi vojak Vito weiss Tretji vojak Jernej Gašperin Moški Lotos Vincenc Šparovec Oficir Matej Recer Traja 10' 08'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira. Prevajalka Silvana Orel Kos Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Jože Valentič Tonski mojster Urban Gruden Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Prvi vojak Jure Henigman Drugi vojak Vito weiss Tretji vojak Jernej Gašperin Moški Lotos Vincenc Šparovec Oficir Matej Recer Traja 10' 08'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Drugo igro iz ponedejkovega cikla premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracijje je napisala mednarodno uveljavljena norveška avtorica, pretežno romanopiska, Hanne Orstavik. V njej mlad moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se pojavi nepojasnjena privlačnost, čeprav pripadata različnima svetovoma, o katerih plašno in na kratko govorita. Po igri bo na sporedu še pogovor vVlme Štritof z raziskovalko in strokovnjakinjo na področju migracij dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiserka Ana Krauthaker Tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Ona Polona Juh On Nejc Cijan Garlatti Traja 13' 55" Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta novembra 2019
Drugo igro iz ponedejkovega cikla premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracijje je napisala mednarodno uveljavljena norveška avtorica, pretežno romanopiska, Hanne Orstavik. V njej mlad moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se pojavi nepojasnjena privlačnost, čeprav pripadata različnima svetovoma, o katerih plašno in na kratko govorita. Po igri bo na sporedu še pogovor vVlme Štritof z raziskovalko in strokovnjakinjo na področju migracij dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiserka Ana Krauthaker Tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Ona Polona Juh On Nejc Cijan Garlatti Traja 13' 55" Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta novembra 2019
Na Arsu začenjamo ponedejkov cikel premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracij. V njem se bodo zvrstila besedila petih avtorjev iz tujine, udeležencev dramskih delavnic leta 2016 na Kitajskem, v organizaciji norveške agencije za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International. Na delavnicah je kot dramaturginja in mentorica sodelovala Vilma Štritof, ki je izmed osmih izbrala pet besedil in jih dramaturško priredila za radio. Besedilo kratke radijske igre z naslovom Moja domovina mlade italijanske dramatičarke in dramaturginje Letizie Russo je tako le del dramskega besedila za gledališče, ki je nastalo v okviru mednarodnih dramskih delavnic na temo migracij. Igra se osredotoča na dialog med migrantko v Evropi, ki pride na pogovor za delo k lastniku lokala, ekstremnemu nacionalistu. V kratkem pogovoru izrečeta vse bistveno o stališčih in ideoloških pozicijah obeh strani migranstva, zato konflikt med njima grozeče ostaja v zraku. Prav tako se ustvarja nenehna napetost in zamenja razmerje moči. V gostem dialogu je kljub temu prostor za močna človeška sporočila. Po vsaki radijski igri bo na sporedu še pogovor Vilme Štritof s strokovnjakom, raziskovalcem in aktivistom, ki se ukvarja s specifičnimi vidiki migracij. Prva v tej vrsti bo dr. Veronika Bajt. Najprej pa poslušajmo kratko igro. Raziskovalka z Mirovnega inštituta se ukvarja s študijami nacionalizma, ksenofobije, rasizma, migracij, globalizacije, diskriminacije in konstrukcije nacionalnih identitet. Prevajalka je Silvana Orel Kos, dramaturginja Vilma Štritof, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Ona je Nina Valič, On pa Milan Štefe. Igra traja 5 minut in 13 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Na Arsu začenjamo ponedejkov cikel premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracij. V njem se bodo zvrstila besedila petih avtorjev iz tujine, udeležencev dramskih delavnic leta 2016 na Kitajskem, v organizaciji norveške agencije za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International. Na delavnicah je kot dramaturginja in mentorica sodelovala Vilma Štritof, ki je izmed osmih izbrala pet besedil in jih dramaturško priredila za radio. Besedilo kratke radijske igre z naslovom Moja domovina mlade italijanske dramatičarke in dramaturginje Letizie Russo je tako le del dramskega besedila za gledališče, ki je nastalo v okviru mednarodnih dramskih delavnic na temo migracij. Igra se osredotoča na dialog med migrantko v Evropi, ki pride na pogovor za delo k lastniku lokala, ekstremnemu nacionalistu. V kratkem pogovoru izrečeta vse bistveno o stališčih in ideoloških pozicijah obeh strani migranstva, zato konflikt med njima grozeče ostaja v zraku. Prav tako se ustvarja nenehna napetost in zamenja razmerje moči. V gostem dialogu je kljub temu prostor za močna človeška sporočila. Po vsaki radijski igri bo na sporedu še pogovor Vilme Štritof s strokovnjakom, raziskovalcem in aktivistom, ki se ukvarja s specifičnimi vidiki migracij. Prva v tej vrsti bo dr. Veronika Bajt. Najprej pa poslušajmo kratko igro. Raziskovalka z Mirovnega inštituta se ukvarja s študijami nacionalizma, ksenofobije, rasizma, migracij, globalizacije, diskriminacije in konstrukcije nacionalnih identitet. Prevajalka je Silvana Orel Kos, dramaturginja Vilma Štritof, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Ona je Nina Valič, On pa Milan Štefe. Igra traja 5 minut in 13 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.