Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Analitična drama o nasilnih bitkah za oblast in ljubezni, ki so je deležni tudi okrutni oblastniki, prikazuje življenjsko pot anarhista, ki je z atentatom prišel na oblast, postal tiran, nazadnje pa je bil sam žrtev atentata. Tako na stara leta pristane v invalidskem vozičku in izkusi vso bedo in neumnost krvavih političnih bojev. Radijsko igro uvrščamo na program ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Režiser: Andrzej Mularczyk Prevajalka: Darja Dominkuš Dramaturg: Pavel Lužan Glasbani oblikovalki: Cvetka Bevc in Barbara Drzengelevska Tonski mojster: Miro Marinšek Ona – Stannia Boninsegna On – Ivo Ban Stari – Zlatko Šugman Dekličin glas – Tanja Žagar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1996.
Analitična drama o nasilnih bitkah za oblast in ljubezni, ki so je deležni tudi okrutni oblastniki, prikazuje življenjsko pot anarhista, ki je z atentatom prišel na oblast, postal tiran, nazadnje pa je bil sam žrtev atentata. Tako na stara leta pristane v invalidskem vozičku in izkusi vso bedo in neumnost krvavih političnih bojev. Radijsko igro uvrščamo na program ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Režiser: Andrzej Mularczyk Prevajalka: Darja Dominkuš Dramaturg: Pavel Lužan Glasbani oblikovalki: Cvetka Bevc in Barbara Drzengelevska Tonski mojster: Miro Marinšek Ona – Stannia Boninsegna On – Ivo Ban Stari – Zlatko Šugman Dekličin glas – Tanja Žagar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1996.
Na potovanju tja mladi oče odpelje sina v mesto, da bi ga skril v katoliški internat za dečke, dokler se vojna ne bi končala, na potovanju nazaj pa odrasli sin pelje svojega postaranega očeta iz doma za ostarele nazaj domov. Preteklost in sedanjost v prepletenih zgodbah postaneta skupni tok, v katerem vojne zgodbe odražajo upanje in razočaranje obenem. Radijsko igro na program uvrščamo ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Režiserka: Irena Glonar Prevajalec: Jure Potokar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Otrok – Martin Petrovčič Oče – Pavle Ravnohrib Odrasli sin – Dare Valič Stari oče – Aleksander Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1992
Na potovanju tja mladi oče odpelje sina v mesto, da bi ga skril v katoliški internat za dečke, dokler se vojna ne bi končala, na potovanju nazaj pa odrasli sin pelje svojega postaranega očeta iz doma za ostarele nazaj domov. Preteklost in sedanjost v prepletenih zgodbah postaneta skupni tok, v katerem vojne zgodbe odražajo upanje in razočaranje obenem. Radijsko igro na program uvrščamo ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Režiserka: Irena Glonar Prevajalec: Jure Potokar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Otrok – Martin Petrovčič Oče – Pavle Ravnohrib Odrasli sin – Dare Valič Stari oče – Aleksander Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1992
V avtomobil mladega taksista vstopajo različni ljudje, ki imajo eno skupno točko – vsi bi bili radi nekje drugje. Ob prigodah in izpovedih strank pa si naposled tudi sam voznik postavi vprašanje o svojem obstojui in željah. Radijska igra poslušalca ob pomoči domiselne kombinacije glasbe, abstraktnih šumov in realnih zvokov popelje po nočnih ljubljanskih ulicah. Režiser, montažer in glasbeni oblikovalec: Jaša Jenull Dramaturg: Marko Bratuš Tonski mojster: Staš Janež Mentor: Aleš Jan Mrliški oglednik – Rok Matek Samo Lukaš – Akira Hasegawa Starec in Pojoči neznanec – Jaka Lah Študentka ekonomije – Ajda Toman Stari paranoik – Aleksander Tolmaier Mobilni najstnik – Marko Plantan Prvi mladenič – Matevž Biber Drugi mladenič – Jaša Jenull Tajni agent – Gregor Gruden Razgreti bonvivant – Marko Bratuš Samec – Gašper Jarni Starejša dama – Barbara Kukovec Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2003.
V avtomobil mladega taksista vstopajo različni ljudje, ki imajo eno skupno točko – vsi bi bili radi nekje drugje. Ob prigodah in izpovedih strank pa si naposled tudi sam voznik postavi vprašanje o svojem obstojui in željah. Radijska igra poslušalca ob pomoči domiselne kombinacije glasbe, abstraktnih šumov in realnih zvokov popelje po nočnih ljubljanskih ulicah. Režiser, montažer in glasbeni oblikovalec: Jaša Jenull Dramaturg: Marko Bratuš Tonski mojster: Staš Janež Mentor: Aleš Jan Mrliški oglednik – Rok Matek Samo Lukaš – Akira Hasegawa Starec in Pojoči neznanec – Jaka Lah Študentka ekonomije – Ajda Toman Stari paranoik – Aleksander Tolmaier Mobilni najstnik – Marko Plantan Prvi mladenič – Matevž Biber Drugi mladenič – Jaša Jenull Tajni agent – Gregor Gruden Razgreti bonvivant – Marko Bratuš Samec – Gašper Jarni Starejša dama – Barbara Kukovec Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2003.
4. maja 1980 v neki tovarni ponoči stražarita pripadnika civilne zaščite: poklicni čuvaj in pravnik. Njuni dialogi, ki jih sproži Titova smrt, iz občutenih meditacij prerastejo v učinkovite in globoko pretresljive ekspresije o smrti kot najusodnejši postaji v človekovem življenju, hkrati pa osvetlijo njuno različno doživljanje življenja, njegovega smisla in nesmisla. Maks – Aleš Valič Franjo – Brane Grubar Glasova – Marko Okorn in Srečo Špik Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1985
4. maja 1980 v neki tovarni ponoči stražarita pripadnika civilne zaščite: poklicni čuvaj in pravnik. Njuni dialogi, ki jih sproži Titova smrt, iz občutenih meditacij prerastejo v učinkovite in globoko pretresljive ekspresije o smrti kot najusodnejši postaji v človekovem življenju, hkrati pa osvetlijo njuno različno doživljanje življenja, njegovega smisla in nesmisla. Maks – Aleš Valič Franjo – Brane Grubar Glasova – Marko Okorn in Srečo Špik Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1985
Ob mednarodnem prazniku dela zaporedje realističnih zvočnih slik odkriva realen in zelo aktualen socialni problem protagonista, mladega arheologa, ki ne more dobiti dela, primernega svoji izobrazbi. Zato je mladenič obsojen na zasilno rešitev: na priložnostna dela in nezanesljiv zaslužek. Nenehna negotovost pa ga spravlja v vse večjo stisko, saj je nemočen pred dejstvom, da je uresničitev njegovih načrtov in pričakovanj odvisna predvsem od družbenih razmer, ki pa narekujejo samo tekmo in boj za čim več dobrin. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Luka – Gregor Gruden Maja – Maša Derganc Veselko Mama – Ljerka Belak Oče – Ivo Ban Gregor – Taj Zavodnik Brane – Jan Bučar Urša – Ajda Toman Peter – Jaka Lah Ženska – Lenča Ferenčak Natakar – Zvone Hribar Ženski glas – Sabina Kogovšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2008
Ob mednarodnem prazniku dela zaporedje realističnih zvočnih slik odkriva realen in zelo aktualen socialni problem protagonista, mladega arheologa, ki ne more dobiti dela, primernega svoji izobrazbi. Zato je mladenič obsojen na zasilno rešitev: na priložnostna dela in nezanesljiv zaslužek. Nenehna negotovost pa ga spravlja v vse večjo stisko, saj je nemočen pred dejstvom, da je uresničitev njegovih načrtov in pričakovanj odvisna predvsem od družbenih razmer, ki pa narekujejo samo tekmo in boj za čim več dobrin. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Luka – Gregor Gruden Maja – Maša Derganc Veselko Mama – Ljerka Belak Oče – Ivo Ban Gregor – Taj Zavodnik Brane – Jan Bučar Urša – Ajda Toman Peter – Jaka Lah Ženska – Lenča Ferenčak Natakar – Zvone Hribar Ženski glas – Sabina Kogovšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2008
Igra je nastala po četrti zgodbi petdelnega omnibusa s skupnim naslovom Prva beseda je mama. Besedilo je bilo leta 2024 nominirano za nagrado Slavka Gruma in z različnih zornih kotov obravnava teme materinstva, družine, starševstva in družinskih odnosov. Tjaša Mislej jih predstavlja v sodobnem slogu, v katerem ni prostora za nič drugega kot za golo stvarnost – pojavnost vsakdana, torej. V Uredništvu igranega programu nastaja celotna serija posameznih zgodb, nocojšnja pa je na letošnjem Tednu slovenske drame nastala kot obogatena bralna uprizoritev pred občinstvom. Ksenija obravnava vprašanja najstniške nosečnosti, prenašanja travm, projekcij lastnih ambicij in posledic pretirano visokih pričakovanj do lastnih otrok. Režija: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstra: Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Maja Cerar Tehnični asistent: Miha Oblak Ksenija – Vesna Jevnikar Igor – Branko Završan Tina – Tina Resman Lasan Produkcija Uredništva igranega programa in Tedna slovenske drame Posneto v Prešernovem gledališču Kranj aprila 2025.
Igra je nastala po četrti zgodbi petdelnega omnibusa s skupnim naslovom Prva beseda je mama. Besedilo je bilo leta 2024 nominirano za nagrado Slavka Gruma in z različnih zornih kotov obravnava teme materinstva, družine, starševstva in družinskih odnosov. Tjaša Mislej jih predstavlja v sodobnem slogu, v katerem ni prostora za nič drugega kot za golo stvarnost – pojavnost vsakdana, torej. V Uredništvu igranega programu nastaja celotna serija posameznih zgodb, nocojšnja pa je na letošnjem Tednu slovenske drame nastala kot obogatena bralna uprizoritev pred občinstvom. Ksenija obravnava vprašanja najstniške nosečnosti, prenašanja travm, projekcij lastnih ambicij in posledic pretirano visokih pričakovanj do lastnih otrok. Režija: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstra: Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Maja Cerar Tehnični asistent: Miha Oblak Ksenija – Vesna Jevnikar Igor – Branko Završan Tina – Tina Resman Lasan Produkcija Uredništva igranega programa in Tedna slovenske drame Posneto v Prešernovem gledališču Kranj aprila 2025.
Štiriindvajsetletna Neža in šestindvajsetletni Dimitar se spopadata z akutnimi težavami mlade generacije, kot so stanovanjska problematika, omejene zaposlitvene možnosti, pa tudi zapleti, povezani s statusom priseljenca v naši državi. Diktat kapitalizma in okolja potuhnjeno, a vedno odločneje vpliva na njun intimni odnos, tako da se začne krhati tudi pod težo različnih pričakovanj in hrepenenja po drugačnem – ali pa enakem – vsakdanjiku. Živo izvedbo radijske igre smo v sodelovanju s Prešernovim gledališčem Kranj pripravili v sklopu dodatnega programa 55. Tedna slovenske drame. Režiserka: Saška Rakef Dramaturginja: Kaja Novosel Tonska mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalka glasbe v živo – DJ: Teja Gorenc Fonetičarka: Mateja Juričan Svetovalka za makedonski jezik: Dea Beatovikj Neža – Mina Švajger Dimitar – Matevž Sluga Uredništvo igranega programa in Prešernovo gledališče Kranj. Posneto v stolpu Škrlovec v Kranju marca 2025.
Štiriindvajsetletna Neža in šestindvajsetletni Dimitar se spopadata z akutnimi težavami mlade generacije, kot so stanovanjska problematika, omejene zaposlitvene možnosti, pa tudi zapleti, povezani s statusom priseljenca v naši državi. Diktat kapitalizma in okolja potuhnjeno, a vedno odločneje vpliva na njun intimni odnos, tako da se začne krhati tudi pod težo različnih pričakovanj in hrepenenja po drugačnem – ali pa enakem – vsakdanjiku. Živo izvedbo radijske igre smo v sodelovanju s Prešernovim gledališčem Kranj pripravili v sklopu dodatnega programa 55. Tedna slovenske drame. Režiserka: Saška Rakef Dramaturginja: Kaja Novosel Tonska mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalka glasbe v živo – DJ: Teja Gorenc Fonetičarka: Mateja Juričan Svetovalka za makedonski jezik: Dea Beatovikj Neža – Mina Švajger Dimitar – Matevž Sluga Uredništvo igranega programa in Prešernovo gledališče Kranj. Posneto v stolpu Škrlovec v Kranju marca 2025.
Ta komedija je zagotovo eno najlepših del romantične dramske literature, sicer izpod peresa nemškega dramatika Georga Büchnerja. Rojen leta 1812 se je že v mladosti zanimal za gledališče in je v tem zanosu s skoraj genialnim pisateljskim zagonom napisal tri igre: Dantonovo smrt, delo Woyzeck in komedijo Leonce in Lena. Vse tri stvaritve so ostale napol torzo/nedokončane, saj je leta 1837 Büchnerju dosti prezgodnja smrt, star je bil komaj 25 let, pretrgala nadaljnje uresničevanje drznih literarnih zamisli. Zatem so na Büchnerjevo delo skoraj pozabili. Ni bil namreč v skladu s časom, saj je že v dobi romantike uporabljal značilne ekspresionistične miselne in slogovne prvine, najbolj očitno v komediji Leonce in Lena, skoraj shakespearske globine. S svojo drzno pesniško metaforiko in izredno sodobno miselno podobo je blizu današnjemu času. Prevajalec: Jože Udovič Avtor radijske priredbe: Borut Trekman Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Kralj Peter iz kraljestva Popo – Stane Sever Princ Leonce, njegov sin – Rudi Kosmač Princesa Lena iz kraljestva Pipi – Alenka Svetel Vzgojiteljica – Štefka Drolc Valerio – Polde Bibič Rozeta – Majda Potokar Predsednik državnega svéta – Jože Zupan Sodelujejo še – Janez Albreht, Janez Rohaček, Tone Hommar, Franček Drofenik, Tone Kuntner, Janez Vajevec in Mirko Bogataj Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1968.
Ta komedija je zagotovo eno najlepših del romantične dramske literature, sicer izpod peresa nemškega dramatika Georga Büchnerja. Rojen leta 1812 se je že v mladosti zanimal za gledališče in je v tem zanosu s skoraj genialnim pisateljskim zagonom napisal tri igre: Dantonovo smrt, delo Woyzeck in komedijo Leonce in Lena. Vse tri stvaritve so ostale napol torzo/nedokončane, saj je leta 1837 Büchnerju dosti prezgodnja smrt, star je bil komaj 25 let, pretrgala nadaljnje uresničevanje drznih literarnih zamisli. Zatem so na Büchnerjevo delo skoraj pozabili. Ni bil namreč v skladu s časom, saj je že v dobi romantike uporabljal značilne ekspresionistične miselne in slogovne prvine, najbolj očitno v komediji Leonce in Lena, skoraj shakespearske globine. S svojo drzno pesniško metaforiko in izredno sodobno miselno podobo je blizu današnjemu času. Prevajalec: Jože Udovič Avtor radijske priredbe: Borut Trekman Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Kralj Peter iz kraljestva Popo – Stane Sever Princ Leonce, njegov sin – Rudi Kosmač Princesa Lena iz kraljestva Pipi – Alenka Svetel Vzgojiteljica – Štefka Drolc Valerio – Polde Bibič Rozeta – Majda Potokar Predsednik državnega svéta – Jože Zupan Sodelujejo še – Janez Albreht, Janez Rohaček, Tone Hommar, Franček Drofenik, Tone Kuntner, Janez Vajevec in Mirko Bogataj Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1968.
Radijska igra v dveh delih po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, na ozadju svoje družinske kronike izriše propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in v obdobju nastajajočega nacizma problematični prehod v novonastalo avstrijsko družbo. Dramatizacija romana, ki je hibrid gledališke in radijske priredbe, pa kljub svoji dramski premeni v formatu radijske igre ostaja na nek način »igrani roman«. Narativni skelet so namreč misli v prvem planu, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori kot svojevrstne digresije. Če njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklik, so prizori predpreteklik. V tej časovni zanki se torej v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Dogajanje igre je tako ujeto v zgodovinskem mezaninu, ko stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil. Drugi del se začne ob koncu vojne s Trottovo vrnitvijo na Dunaj, soočenjem z »novo stvarnostjo«, smrtjo mame, rojstvom sina in razhodom z Elisabeth. Gostilničar Feldmann pa že nakaže prihod nacizma in s tem druge svetovne vojne. Prevajalca: Mira Miladinović, Gašper Malej Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar Gospa Trotta, mati – Ana Facchini Grof Chojinicki – Žiga Udir Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna Gospod Kovacs, Elisabethin in Bubijev oče – Blaž Valič Joseph Branco Trotta, bratranec Franca Ferdinanda Trotte – Miha Nemec Manes Reisiger, prijatelj Josepha Branca Trotte – Gorazd Jakomini Jolanth Szatmary, Elisabethina prijateljica – Urška Taufer Gostilničar Feldmann – Radoš Bolčina Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Regionalnem RTV Centru Koper – Capodistria studio Nova Gorica in studiih Radia Slovenija novembra 2024. Igra je nastala v sklopu letošnje prestolnice kulture Nova Gorica-Gorizia GO! 2025 kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji – Mittelfesta, SNG Nova Gorica, Italijanske radiotelevizije Radio 3, Italijanske radiotelevizije Furlanija - Julijska krajina in 3. programa Radia Slovenija – programa Ars.
Radijska igra v dveh delih po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, na ozadju svoje družinske kronike izriše propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in v obdobju nastajajočega nacizma problematični prehod v novonastalo avstrijsko družbo. Dramatizacija romana, ki je hibrid gledališke in radijske priredbe, pa kljub svoji dramski premeni v formatu radijske igre ostaja na nek način »igrani roman«. Narativni skelet so namreč misli v prvem planu, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori kot svojevrstne digresije. Če njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklik, so prizori predpreteklik. V tej časovni zanki se torej v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Dogajanje igre je tako ujeto v zgodovinskem mezaninu, ko stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil. Drugi del se začne ob koncu vojne s Trottovo vrnitvijo na Dunaj, soočenjem z »novo stvarnostjo«, smrtjo mame, rojstvom sina in razhodom z Elisabeth. Gostilničar Feldmann pa že nakaže prihod nacizma in s tem druge svetovne vojne. Prevajalca: Mira Miladinović, Gašper Malej Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar Gospa Trotta, mati – Ana Facchini Grof Chojinicki – Žiga Udir Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna Gospod Kovacs, Elisabethin in Bubijev oče – Blaž Valič Joseph Branco Trotta, bratranec Franca Ferdinanda Trotte – Miha Nemec Manes Reisiger, prijatelj Josepha Branca Trotte – Gorazd Jakomini Jolanth Szatmary, Elisabethina prijateljica – Urška Taufer Gostilničar Feldmann – Radoš Bolčina Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Regionalnem RTV Centru Koper – Capodistria studio Nova Gorica in studiih Radia Slovenija novembra 2024. Igra je nastala v sklopu letošnje prestolnice kulture Nova Gorica-Gorizia GO! 2025 kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji – Mittelfesta, SNG Nova Gorica, Italijanske radiotelevizije Radio 3, Italijanske radiotelevizije Furlanija - Julijska krajina in 3. programa Radia Slovenija – programa Ars.
V velikonočnem času so uprizarjali znameniti pasijon. Tega so uprizarjali na škofjeloških ulicah med letoma 1721 in 1765, besedilo pa je nastalo v samostanu škofjeloških kapucinov. Leta 1987 je izšel v diplomatični transkripciji Jožeta Faganela in s prevodom latinskih in nemških delov Primoža Simonitija v zbirki Kondor. Leta 1992 pa je integralno besedilo prvi uprizoril Radio Slovenija. Radijska igra je posneta v posebnem vzdušju, zaznamovanem s samosvojim verskim in gledališkim doživljanjem. Avtor radijske priredbe in režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Lektor: Jože Faganel Prevod iz latinščine in nemščine: dr. Primož Simoniti Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Snemalec glasbe: Dare Novak Prolog – Ivan Rupnik Angel z mečem – Zvone Hribar Hudič – Boris Cavazza Eva – Nataša Ralijan Adam – Robert Waltl Angeli – Marijana Brecelj, Janez Starina, Norina Radovan, Irena Baar in Brane Grubar Smrt – Štefka Drolc Kristus – Boris Ostan Judež – Jurij Souček Pilat – Polde Bibič Judje – Borut Veselko, Pavle Ravnohrib in Tone Gogala Kristus, ki poje – Karel Jerič Hieronim – Jaka Jeraša Veronika – Polona Vetrih Žalostna mati Marija – Milena Zupančič Magdalena – Maja Končar Otroški zbor RTV Slovenija je vodil dirigent Matevž Fabijan Slovenski komorni zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija pa dirigent Marko Munih Produkcija Uredništva igranega programa Posneto na Kureščku in v studiih Radia Slovenija od aprila do avgusta 1992, ta različica pa zmontirana februarja 1997.
V velikonočnem času so uprizarjali znameniti pasijon. Tega so uprizarjali na škofjeloških ulicah med letoma 1721 in 1765, besedilo pa je nastalo v samostanu škofjeloških kapucinov. Leta 1987 je izšel v diplomatični transkripciji Jožeta Faganela in s prevodom latinskih in nemških delov Primoža Simonitija v zbirki Kondor. Leta 1992 pa je integralno besedilo prvi uprizoril Radio Slovenija. Radijska igra je posneta v posebnem vzdušju, zaznamovanem s samosvojim verskim in gledališkim doživljanjem. Avtor radijske priredbe in režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Lektor: Jože Faganel Prevod iz latinščine in nemščine: dr. Primož Simoniti Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Snemalec glasbe: Dare Novak Prolog – Ivan Rupnik Angel z mečem – Zvone Hribar Hudič – Boris Cavazza Eva – Nataša Ralijan Adam – Robert Waltl Angeli – Marijana Brecelj, Janez Starina, Norina Radovan, Irena Baar in Brane Grubar Smrt – Štefka Drolc Kristus – Boris Ostan Judež – Jurij Souček Pilat – Polde Bibič Judje – Borut Veselko, Pavle Ravnohrib in Tone Gogala Kristus, ki poje – Karel Jerič Hieronim – Jaka Jeraša Veronika – Polona Vetrih Žalostna mati Marija – Milena Zupančič Magdalena – Maja Končar Otroški zbor RTV Slovenija je vodil dirigent Matevž Fabijan Slovenski komorni zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija pa dirigent Marko Munih Produkcija Uredništva igranega programa Posneto na Kureščku in v studiih Radia Slovenija od aprila do avgusta 1992, ta različica pa zmontirana februarja 1997.
Coretosva vrnitev, zgodba o vrnitvi krščanskih vojakov iz Mehike, ki so jo med versko vojno opustošili, je po radijski uprizoritvi leta 1967 štiri leta pozneje doživela še operno skladatelja Pavla Šivica. Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Dramaturg: Borut Trekman Skladatelj: Marijan Vodopivec Don Francisco – Boris Kralj Dona Maria – Štefka Drolc Cortes – Stane Sever Pestunja – Duša Počkaj Chincho – Polde Bibič Spovednik – Branko Miklavc Upravnik posestev – Janez Albreht Sodelovali so še – Maks Bajc, Dušan Škedl, Janez Hočevar, Iva Zupančič, Alja Tkačev Pesem poje – Bert Sotlar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra 1967
Coretosva vrnitev, zgodba o vrnitvi krščanskih vojakov iz Mehike, ki so jo med versko vojno opustošili, je po radijski uprizoritvi leta 1967 štiri leta pozneje doživela še operno skladatelja Pavla Šivica. Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Dramaturg: Borut Trekman Skladatelj: Marijan Vodopivec Don Francisco – Boris Kralj Dona Maria – Štefka Drolc Cortes – Stane Sever Pestunja – Duša Počkaj Chincho – Polde Bibič Spovednik – Branko Miklavc Upravnik posestev – Janez Albreht Sodelovali so še – Maks Bajc, Dušan Škedl, Janez Hočevar, Iva Zupančič, Alja Tkačev Pesem poje – Bert Sotlar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra 1967
Radijska igra v dveh delih po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, na ozadju svoje družinske kronike izriše propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in v obdobju porajajočega nacizma problematičen prehod v novo nastalo avstrijsko družbo. Dramatizacija romana, sicer hibrid gledališke in radijske priredbe, pa kljub svoji dramski premeni, v formatu radijske igre, ostaja pravzaprav »igrani roman«. Narativni skelet so namreč misli v prvem planu, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori kot svojevrstne digresije. Če njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklik, so prizori predpreteklik. V tej časovni zanki se torej v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Dogajanje igre je tako ujeto v zgodovinskem mezaninu, ko stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil. V prvem delu spoznamo družino Trotta, napoveduje se začetek 1. svetovne vojne, zgodita se Trottova hitra poroka z Elisabeth Kovacs in naposled odhod na fronto v Sibirijo. Prevajalca: Mira Miladinović, Gašper Malej Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar Gospa Trotta, mati – Ana Facchini Grof Chojinicki – Žiga Udir Bubi Kovacs, Elisabethin brat – Andrej Zalesjak Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna Gospod Kovacs, Elisabethin in Bubijev oče – Blaž Valič Joseph Branco Trotta, bratranec Franca Ferdinanda Trotte – Miha Nemec Manes Reisiger, prijatelj Josepha Branca Trotte – Gorazd Jakomini Služabnik Jacques – Ivo Barišič Baranovič – Peter Harl Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Regionalnem RTV Centru Koper/Capodistria – studiu Nova Gorica in studiih Radia Slovenija novembra 2024 Igra je nastala v sklopu letošnje prestolnice kulture Nova Gorica-Gorizia GO! 2025 kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji – Mittelfesta, SNG Nova Gorica, Italijanske radiotelevizije Radio 3, Italijanske radiotelevizije Furlanija - Julijska krajina in 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars.
Radijska igra v dveh delih po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, na ozadju svoje družinske kronike izriše propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in v obdobju porajajočega nacizma problematičen prehod v novo nastalo avstrijsko družbo. Dramatizacija romana, sicer hibrid gledališke in radijske priredbe, pa kljub svoji dramski premeni, v formatu radijske igre, ostaja pravzaprav »igrani roman«. Narativni skelet so namreč misli v prvem planu, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori kot svojevrstne digresije. Če njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklik, so prizori predpreteklik. V tej časovni zanki se torej v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Dogajanje igre je tako ujeto v zgodovinskem mezaninu, ko stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil. V prvem delu spoznamo družino Trotta, napoveduje se začetek 1. svetovne vojne, zgodita se Trottova hitra poroka z Elisabeth Kovacs in naposled odhod na fronto v Sibirijo. Prevajalca: Mira Miladinović, Gašper Malej Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar Gospa Trotta, mati – Ana Facchini Grof Chojinicki – Žiga Udir Bubi Kovacs, Elisabethin brat – Andrej Zalesjak Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna Gospod Kovacs, Elisabethin in Bubijev oče – Blaž Valič Joseph Branco Trotta, bratranec Franca Ferdinanda Trotte – Miha Nemec Manes Reisiger, prijatelj Josepha Branca Trotte – Gorazd Jakomini Služabnik Jacques – Ivo Barišič Baranovič – Peter Harl Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Regionalnem RTV Centru Koper/Capodistria – studiu Nova Gorica in studiih Radia Slovenija novembra 2024 Igra je nastala v sklopu letošnje prestolnice kulture Nova Gorica-Gorizia GO! 2025 kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji – Mittelfesta, SNG Nova Gorica, Italijanske radiotelevizije Radio 3, Italijanske radiotelevizije Furlanija - Julijska krajina in 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars.
Igra postavljena v leto 2014, ko se je vojna v Ukrajini z rusko aneksijo Krima pravzaprav začela in žal traja še danes. Usodno je zaznamovala odnose med bližnjimi, še toliko bolj pa, ker so bili že pred vojno zapleteni in polni skrivnosti. Sicer pa se zdi, da Evropska unija in druge velesile ne zmorejo, ne znajo ali celo nočejo presekati tega zapletenega gordijskega vozla med Ukrajino in Rusijo. Zares težko razumljivo je namreč, da se na četrtini 21. stoletja še vedno dogajajo osvajalske vojne tako rekoč v srcu Evrope, ki si je, s široko mednarodno skupnostjo, pred 80 leti že kategorično obljubila nikoli več. Prevajalka iz angleščine: Bernarda Petelinšek Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Larisa – Mojca Fatur Oleg – Blaž Valič Stasia – Lucija Harum Pava – Nik Škrlec Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2022.
Igra postavljena v leto 2014, ko se je vojna v Ukrajini z rusko aneksijo Krima pravzaprav začela in žal traja še danes. Usodno je zaznamovala odnose med bližnjimi, še toliko bolj pa, ker so bili že pred vojno zapleteni in polni skrivnosti. Sicer pa se zdi, da Evropska unija in druge velesile ne zmorejo, ne znajo ali celo nočejo presekati tega zapletenega gordijskega vozla med Ukrajino in Rusijo. Zares težko razumljivo je namreč, da se na četrtini 21. stoletja še vedno dogajajo osvajalske vojne tako rekoč v srcu Evrope, ki si je, s široko mednarodno skupnostjo, pred 80 leti že kategorično obljubila nikoli več. Prevajalka iz angleščine: Bernarda Petelinšek Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Larisa – Mojca Fatur Oleg – Blaž Valič Stasia – Lucija Harum Pava – Nik Škrlec Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2022.
Nova radijska igra mlade avtorice prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj v domačem okolju ali pa krši nenapisan kodeks. Množica socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V njihovih nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Selmir, sošolec iz osnovne šole – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Helena, sošolka iz gimnazije – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU-regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Nova radijska igra mlade avtorice prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj v domačem okolju ali pa krši nenapisan kodeks. Množica socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V njihovih nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Selmir, sošolec iz osnovne šole – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Helena, sošolka iz gimnazije – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU-regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Dokumentarna igra je nastala na podlagi prevodov izjav sarajevskih pričevalcev. Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je poklon vsemu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Poustvarjalci v slovenskem jeziku: Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa. Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in gledališčem ŠKUC Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Dokumentarna igra je nastala na podlagi prevodov izjav sarajevskih pričevalcev. Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je poklon vsemu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Poustvarjalci v slovenskem jeziku: Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa. Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in gledališčem ŠKUC Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Oddih, mir in tišina, pa tudi žaganje, jokanje in žvižganje; elegantna smreka in bukva gostega šumečega listja, hude zime in jelen na luni. Kot nekoč tako tudi danes, v nasprotujočem si spoju varnosti in nevarnosti obstaja način življenja, ki zahteva globoko spoštovanje in popolno prisotnost. Prisluhnite, kako čarobno življenje z gozdom in v gozdu doživljajo prebivalci Loške doline! Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Radijski ustvarjalci na terenu – Ana Čorić, Urban Gruden, Katarina Juvančić, Ana Obreza in Saška Rakef. Uredništvo igranega programa Posneto na terenu septembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Oddih, mir in tišina, pa tudi žaganje, jokanje in žvižganje; elegantna smreka in bukva gostega šumečega listja, hude zime in jelen na luni. Kot nekoč tako tudi danes, v nasprotujočem si spoju varnosti in nevarnosti obstaja način življenja, ki zahteva globoko spoštovanje in popolno prisotnost. Prisluhnite, kako čarobno življenje z gozdom in v gozdu doživljajo prebivalci Loške doline! Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Radijski ustvarjalci na terenu – Ana Čorić, Urban Gruden, Katarina Juvančić, Ana Obreza in Saška Rakef. Uredništvo igranega programa Posneto na terenu septembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Participatorno dokumentarno-igrano radijsko delo za otroke in odrasle je nastalo v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj v Loški dolini. Bogato dokumentarno gradivo se prepleta z zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame – in od nekoč v danes. Režiserka in avtorica koncepta: Saška Rakef Avtorica scenarija: Ana Obreza Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalci glasbe: pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc, Strokovnjakinja za pedagoško delo: Ana Čorić Etnologinja in antropologinja: Katarina Juvančič Mentorica za montažo v pedagoških procesih: Marta Medvešek Pripovedovalec – Blaž Šef Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Participatorno dokumentarno-igrano radijsko delo za otroke in odrasle je nastalo v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj v Loški dolini. Bogato dokumentarno gradivo se prepleta z zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame – in od nekoč v danes. Režiserka in avtorica koncepta: Saška Rakef Avtorica scenarija: Ana Obreza Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalci glasbe: pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc, Strokovnjakinja za pedagoško delo: Ana Čorić Etnologinja in antropologinja: Katarina Juvančič Mentorica za montažo v pedagoških procesih: Marta Medvešek Pripovedovalec – Blaž Šef Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Kako se zvokov otroštva in mladosti spominja starejša populacija? V radijskem dokumentarcu se zvrsti kar nekaj vsakdanjih, a z vidika sodelujočih zelo intimnih zvokov. Režiserka: Vesna Perić Prevajalka: Tanja Bulajić Tonski mojster: Milan Filipović Izvajalec glasbe: Vlada Panović (harmonika) Sodelujoči: Radmila Bajić, Ljubomir Ljuba Dimitrijević, Verica Stevanović, Radmilo Nedeljković, Milija Radić, Katica Brakočević, Đorđe Prpa, Nenad Gavrilović, Miodrag Prodanović Sinhronizacija v slovenski jezik: Željko Hrs, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Matjaž Romih, Lotos Vincenc Šparovec, Polona Juh, Vesna Jevnikar, Blaž Šef Igra je nastala na Radiu Beograd, Radio-televizije Srbije v okviru projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Koordinatorka projekta za Radio-televizijo Srbija je Nikoleta Dojčinović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Beograd in Radia Slovenija septembra 2023 Radijska igra je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Kako se zvokov otroštva in mladosti spominja starejša populacija? V radijskem dokumentarcu se zvrsti kar nekaj vsakdanjih, a z vidika sodelujočih zelo intimnih zvokov. Režiserka: Vesna Perić Prevajalka: Tanja Bulajić Tonski mojster: Milan Filipović Izvajalec glasbe: Vlada Panović (harmonika) Sodelujoči: Radmila Bajić, Ljubomir Ljuba Dimitrijević, Verica Stevanović, Radmilo Nedeljković, Milija Radić, Katica Brakočević, Đorđe Prpa, Nenad Gavrilović, Miodrag Prodanović Sinhronizacija v slovenski jezik: Željko Hrs, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Matjaž Romih, Lotos Vincenc Šparovec, Polona Juh, Vesna Jevnikar, Blaž Šef Igra je nastala na Radiu Beograd, Radio-televizije Srbije v okviru projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Koordinatorka projekta za Radio-televizijo Srbija je Nikoleta Dojčinović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Beograd in Radia Slovenija septembra 2023 Radijska igra je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.
Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.
Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Alen Jelen Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Hči Ajda Smrekar Mama Saša Pavček Agent Aljaž Jovanović Dekle Sara Gorše Traja 8' 14'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017
Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Alen Jelen Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Hči Ajda Smrekar Mama Saša Pavček Agent Aljaž Jovanović Dekle Sara Gorše Traja 8' 14'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017
Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira. Prevajalka Silvana Orel Kos Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Jože Valentič Tonski mojster Urban Gruden Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Prvi vojak Jure Henigman Drugi vojak Vito weiss Tretji vojak Jernej Gašperin Moški Lotos Vincenc Šparovec Oficir Matej Recer Traja 10' 08'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira. Prevajalka Silvana Orel Kos Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Jože Valentič Tonski mojster Urban Gruden Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Prvi vojak Jure Henigman Drugi vojak Vito weiss Tretji vojak Jernej Gašperin Moški Lotos Vincenc Šparovec Oficir Matej Recer Traja 10' 08'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Drugo igro iz ponedejkovega cikla premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracijje je napisala mednarodno uveljavljena norveška avtorica, pretežno romanopiska, Hanne Orstavik. V njej mlad moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se pojavi nepojasnjena privlačnost, čeprav pripadata različnima svetovoma, o katerih plašno in na kratko govorita. Po igri bo na sporedu še pogovor vVlme Štritof z raziskovalko in strokovnjakinjo na področju migracij dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiserka Ana Krauthaker Tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Ona Polona Juh On Nejc Cijan Garlatti Traja 13' 55" Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta novembra 2019
Drugo igro iz ponedejkovega cikla premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracijje je napisala mednarodno uveljavljena norveška avtorica, pretežno romanopiska, Hanne Orstavik. V njej mlad moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se pojavi nepojasnjena privlačnost, čeprav pripadata različnima svetovoma, o katerih plašno in na kratko govorita. Po igri bo na sporedu še pogovor vVlme Štritof z raziskovalko in strokovnjakinjo na področju migracij dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiserka Ana Krauthaker Tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Ona Polona Juh On Nejc Cijan Garlatti Traja 13' 55" Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta novembra 2019
Na Arsu začenjamo ponedejkov cikel premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracij. V njem se bodo zvrstila besedila petih avtorjev iz tujine, udeležencev dramskih delavnic leta 2016 na Kitajskem, v organizaciji norveške agencije za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International. Na delavnicah je kot dramaturginja in mentorica sodelovala Vilma Štritof, ki je izmed osmih izbrala pet besedil in jih dramaturško priredila za radio. Besedilo kratke radijske igre z naslovom Moja domovina mlade italijanske dramatičarke in dramaturginje Letizie Russo je tako le del dramskega besedila za gledališče, ki je nastalo v okviru mednarodnih dramskih delavnic na temo migracij. Igra se osredotoča na dialog med migrantko v Evropi, ki pride na pogovor za delo k lastniku lokala, ekstremnemu nacionalistu. V kratkem pogovoru izrečeta vse bistveno o stališčih in ideoloških pozicijah obeh strani migranstva, zato konflikt med njima grozeče ostaja v zraku. Prav tako se ustvarja nenehna napetost in zamenja razmerje moči. V gostem dialogu je kljub temu prostor za močna človeška sporočila. Po vsaki radijski igri bo na sporedu še pogovor Vilme Štritof s strokovnjakom, raziskovalcem in aktivistom, ki se ukvarja s specifičnimi vidiki migracij. Prva v tej vrsti bo dr. Veronika Bajt. Najprej pa poslušajmo kratko igro. Raziskovalka z Mirovnega inštituta se ukvarja s študijami nacionalizma, ksenofobije, rasizma, migracij, globalizacije, diskriminacije in konstrukcije nacionalnih identitet. Prevajalka je Silvana Orel Kos, dramaturginja Vilma Štritof, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Ona je Nina Valič, On pa Milan Štefe. Igra traja 5 minut in 13 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Na Arsu začenjamo ponedejkov cikel premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracij. V njem se bodo zvrstila besedila petih avtorjev iz tujine, udeležencev dramskih delavnic leta 2016 na Kitajskem, v organizaciji norveške agencije za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International. Na delavnicah je kot dramaturginja in mentorica sodelovala Vilma Štritof, ki je izmed osmih izbrala pet besedil in jih dramaturško priredila za radio. Besedilo kratke radijske igre z naslovom Moja domovina mlade italijanske dramatičarke in dramaturginje Letizie Russo je tako le del dramskega besedila za gledališče, ki je nastalo v okviru mednarodnih dramskih delavnic na temo migracij. Igra se osredotoča na dialog med migrantko v Evropi, ki pride na pogovor za delo k lastniku lokala, ekstremnemu nacionalistu. V kratkem pogovoru izrečeta vse bistveno o stališčih in ideoloških pozicijah obeh strani migranstva, zato konflikt med njima grozeče ostaja v zraku. Prav tako se ustvarja nenehna napetost in zamenja razmerje moči. V gostem dialogu je kljub temu prostor za močna človeška sporočila. Po vsaki radijski igri bo na sporedu še pogovor Vilme Štritof s strokovnjakom, raziskovalcem in aktivistom, ki se ukvarja s specifičnimi vidiki migracij. Prva v tej vrsti bo dr. Veronika Bajt. Najprej pa poslušajmo kratko igro. Raziskovalka z Mirovnega inštituta se ukvarja s študijami nacionalizma, ksenofobije, rasizma, migracij, globalizacije, diskriminacije in konstrukcije nacionalnih identitet. Prevajalka je Silvana Orel Kos, dramaturginja Vilma Štritof, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Ona je Nina Valič, On pa Milan Štefe. Igra traja 5 minut in 13 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.