Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Besedilo, sestavljeno iz zgodb petih različnih žensk, je bilo lani nominirano za nagrado Slavka Gruma in uvrščeno v ožji izbor natečaja ljubljanske Drame na natečaju za dramska besedila. Iz različnih zornih kotov obravnava teme materinstva, družine, starševstva in družinskih odnosov. Ksenija je mati odrasle hčere in živi s partnerjem. Na praznovanju svojega rojstnega dne, na katerega hči zamuja, Ksenija ohranja kritično držo do nje in pokroviteljsko do partnerja. Ko hči pove, da se bo srečala z veliko mlajšim moškim, se Ksenija razburi, sledi pa boleče razkritje o hčerini najstniški nosečnosti in usodi sina, ki ga ni videla že od poroda. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Maja Cerar Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Ksenija – Vesna Jevnikar Tina – Nina Rakovec Igor – Branko Završan Ženski glas v prologu – Tina Resman Oddaja je bila posneta v studiih Radia Slovenija septembra 2025 v sodelovanju s festivalom Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj. Pogovor o Ksenijini zgodbi in celotni seriji v oddaji Oder.
Besedilo, sestavljeno iz zgodb petih različnih žensk, je bilo lani nominirano za nagrado Slavka Gruma in uvrščeno v ožji izbor natečaja ljubljanske Drame na natečaju za dramska besedila. Iz različnih zornih kotov obravnava teme materinstva, družine, starševstva in družinskih odnosov. Ksenija je mati odrasle hčere in živi s partnerjem. Na praznovanju svojega rojstnega dne, na katerega hči zamuja, Ksenija ohranja kritično držo do nje in pokroviteljsko do partnerja. Ko hči pove, da se bo srečala z veliko mlajšim moškim, se Ksenija razburi, sledi pa boleče razkritje o hčerini najstniški nosečnosti in usodi sina, ki ga ni videla že od poroda. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Maja Cerar Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Ksenija – Vesna Jevnikar Tina – Nina Rakovec Igor – Branko Završan Ženski glas v prologu – Tina Resman Oddaja je bila posneta v studiih Radia Slovenija septembra 2025 v sodelovanju s festivalom Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj. Pogovor o Ksenijini zgodbi in celotni seriji v oddaji Oder.
V igri po istoimenski noveli ukrajinsko-ruskega avtorja uradnik piše dnevnik o tegobah malega ruskega človeka. Posnetek iz leta 1958 je eden starejših iz arhiva Radia Slovenija, a po svoji sporočilni univerzalnosti seveda presega časovne meje. Prevajalec: Janko Moder Režiser: Fran Žižek Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Tonski mojster: France Gabrščik Aksentij Ivanov Popriščin – Jurij Souček Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana januarja 1958.
V igri po istoimenski noveli ukrajinsko-ruskega avtorja uradnik piše dnevnik o tegobah malega ruskega človeka. Posnetek iz leta 1958 je eden starejših iz arhiva Radia Slovenija, a po svoji sporočilni univerzalnosti seveda presega časovne meje. Prevajalec: Janko Moder Režiser: Fran Žižek Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Tonski mojster: France Gabrščik Aksentij Ivanov Popriščin – Jurij Souček Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana januarja 1958.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Besedilo je bilo nominirano za nagrado Slavka Gruma leta 2024 in izbrano na Draminem natečaju leto dni prej. Z različnih vizur obravnava teme materinstva, družine, starševstva in družinskih odnosov. Sodobna dramska struktura zajema kolaž petih družinskih zgodb, ki jih pripoveduje pet žensk. Prva, Ema, je mati dveh majhnih otrok, zataknjena v nefunkcionalnem odnosu s karierno preobremenjenim, na mater navezanim partnerjem in očetom njenih otrok, pri tem v hiški na samem nekje na slovenskem podeželju skoraj vse dni preživi le z otrokoma in gospodinjskimi deli, za njeno obetavno akademsko kariero pa ni ne prostora ne časa. Njena frustracija eskalira in izid je vse prej kot zadovoljiv za vse vpletene. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Maja Cerar Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Ema – Nina Rakovec Aleks – Klemen Janežič Katja – Ajda Smrekar Luna – Marli Železnik Ženski glas v prologu – Tina Resman Produkcija: Uredništvo igranega programa v sodelovanju s Tednom slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025
Besedilo je bilo nominirano za nagrado Slavka Gruma leta 2024 in izbrano na Draminem natečaju leto dni prej. Z različnih vizur obravnava teme materinstva, družine, starševstva in družinskih odnosov. Sodobna dramska struktura zajema kolaž petih družinskih zgodb, ki jih pripoveduje pet žensk. Prva, Ema, je mati dveh majhnih otrok, zataknjena v nefunkcionalnem odnosu s karierno preobremenjenim, na mater navezanim partnerjem in očetom njenih otrok, pri tem v hiški na samem nekje na slovenskem podeželju skoraj vse dni preživi le z otrokoma in gospodinjskimi deli, za njeno obetavno akademsko kariero pa ni ne prostora ne časa. Njena frustracija eskalira in izid je vse prej kot zadovoljiv za vse vpletene. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Maja Cerar Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Ema – Nina Rakovec Aleks – Klemen Janežič Katja – Ajda Smrekar Luna – Marli Železnik Ženski glas v prologu – Tina Resman Produkcija: Uredništvo igranega programa v sodelovanju s Tednom slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025
Zgodbo moža in žene, ki se ločujeta, tako spremljamo do začetka skupne poti, ko sta se kot mlada dekle in fant spoznala in razvila medsebojno naklonjenost. Ključno vprašanje, ki je vseskozi prepleteno v tkivu igre, pa je – najbrž retorično – ali pot nazaj obstaja, in če že, kje je izhod. Režiser: Vladimir Jurc Tonski mojster: Mauro Cumin Jernej – Vojko Belšak Mojca – Vesna Pernarčič Sodnica – Maja Blagovič Advokatinja in Meta – Ana Facchini Advokat in Blaž – Gorazd Žilavec Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih RAI – Radia Trst A junija 2016.
Zgodbo moža in žene, ki se ločujeta, tako spremljamo do začetka skupne poti, ko sta se kot mlada dekle in fant spoznala in razvila medsebojno naklonjenost. Ključno vprašanje, ki je vseskozi prepleteno v tkivu igre, pa je – najbrž retorično – ali pot nazaj obstaja, in če že, kje je izhod. Režiser: Vladimir Jurc Tonski mojster: Mauro Cumin Jernej – Vojko Belšak Mojca – Vesna Pernarčič Sodnica – Maja Blagovič Advokatinja in Meta – Ana Facchini Advokat in Blaž – Gorazd Žilavec Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih RAI – Radia Trst A junija 2016.
Dramaturg Emil Smasek je v radijski igri združil tri enodejanke ruskega dramatika: Medved, Snubač in O škodljivosti tobaka. Režiser: Janez Vrhunc Prevajalec: Mile Klopčič (Medved, Snubač), Janko Moder (O škodljivosti tobaka) Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Igralke in igralci: MEDVED – Duša Počkaj, Boris Kralj, Aleksander Valič O ŠKODLJIVOSTI TOBAKA – Stane Sever SNUBAČ – Iva Zupančič, Lojze Potokar, Jurij Souček Povezovalec – Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1960.
Dramaturg Emil Smasek je v radijski igri združil tri enodejanke ruskega dramatika: Medved, Snubač in O škodljivosti tobaka. Režiser: Janez Vrhunc Prevajalec: Mile Klopčič (Medved, Snubač), Janko Moder (O škodljivosti tobaka) Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Igralke in igralci: MEDVED – Duša Počkaj, Boris Kralj, Aleksander Valič O ŠKODLJIVOSTI TOBAKA – Stane Sever SNUBAČ – Iva Zupančič, Lojze Potokar, Jurij Souček Povezovalec – Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1960.
Avtorja problematiko oblastnikove zlorabe sodstva osvetljujeta z dveh časovnih perspektiv tako, da prepletata sodni proces proti tlačanu v 18. stoletju in paralelno sodno preiskavo proti direktorju muzeja. Intriganten dramski zaplet, ki je žanrsko blizu detektivki, pa sugerira sporočilo, da kdor ima v roki oblast, kroji tudi pravico. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Weidmann – Marjan Bačko Vesely – Rado Pavalec Johann Schibila – Peter Ternovšek Ivan Šibila – Vlado Novak Sluga – Franci Gabrovšek Ženska – Irena Varga Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Maribor septembra 1988
Avtorja problematiko oblastnikove zlorabe sodstva osvetljujeta z dveh časovnih perspektiv tako, da prepletata sodni proces proti tlačanu v 18. stoletju in paralelno sodno preiskavo proti direktorju muzeja. Intriganten dramski zaplet, ki je žanrsko blizu detektivki, pa sugerira sporočilo, da kdor ima v roki oblast, kroji tudi pravico. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Weidmann – Marjan Bačko Vesely – Rado Pavalec Johann Schibila – Peter Ternovšek Ivan Šibila – Vlado Novak Sluga – Franci Gabrovšek Ženska – Irena Varga Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Maribor septembra 1988
Protagonist radijske izvedbe je slepi kmečki fant Peter, ki se kljub svoji invalidnosti odzove klicu dolžnosti in se pridruži narodnoosvobodilnemu gibanju. Po vojni mu operacija povrne vid, toda v novem življenju ne najde več pravega mesta zase. Zgodba o narodnoosvobodilnem boju razkriva notranje brazgotine, ki jih pusti taka velika in travmatična preizkušnja. Režiser: Dušan Mauser Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Polda – Marinka Štern Peter – Slavko Cerjak Jelka – Majda Grbac Veronika – Stannia Boninsegna Sedlar – Danilo Benedičič Mačeha – Maja Boh Vobôvnička – Nada Bavdaž Tomaž – Dare Ulaga Sodelovali so še – Vinko Podgoršek, Brane Grubar, Brane Ivanc, Olga Grad, Vladimir Jurc, Zvone Hribar, Franček Drofenik, Dušan Škedl Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1980
Protagonist radijske izvedbe je slepi kmečki fant Peter, ki se kljub svoji invalidnosti odzove klicu dolžnosti in se pridruži narodnoosvobodilnemu gibanju. Po vojni mu operacija povrne vid, toda v novem življenju ne najde več pravega mesta zase. Zgodba o narodnoosvobodilnem boju razkriva notranje brazgotine, ki jih pusti taka velika in travmatična preizkušnja. Režiser: Dušan Mauser Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Polda – Marinka Štern Peter – Slavko Cerjak Jelka – Majda Grbac Veronika – Stannia Boninsegna Sedlar – Danilo Benedičič Mačeha – Maja Boh Vobôvnička – Nada Bavdaž Tomaž – Dare Ulaga Sodelovali so še – Vinko Podgoršek, Brane Grubar, Brane Ivanc, Olga Grad, Vladimir Jurc, Zvone Hribar, Franček Drofenik, Dušan Škedl Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1980
Štiriindvajsetletna Neža in šestindvajsetletni Dimitar se spopadata z akutnimi težavami mlade generacije, kot so stanovanjska problematika, omejene zaposlitvene možnosti in tudi zapleti, povezani s statusom priseljenca v naši državi. Diktat kapitalizma in okolja potuhnjeno, a vse bolj odločno vpliva na njun intimen odnos, ki se začne krhati tudi pod težo različnih pričakovanj in hrepenenj po drugačnem – ali pa enakem – vsakdanu. Režiserka: Saška Rakef Dramaturginja: Kaja Novosel Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Svetovalka za makedonski jezik: Dea Beatovikj Neža – Mina Švajger Dimitar – Matevž Sluga Uredništvo igranega programa v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj. Posneto na terenu aprila 2025.
Štiriindvajsetletna Neža in šestindvajsetletni Dimitar se spopadata z akutnimi težavami mlade generacije, kot so stanovanjska problematika, omejene zaposlitvene možnosti in tudi zapleti, povezani s statusom priseljenca v naši državi. Diktat kapitalizma in okolja potuhnjeno, a vse bolj odločno vpliva na njun intimen odnos, ki se začne krhati tudi pod težo različnih pričakovanj in hrepenenj po drugačnem – ali pa enakem – vsakdanu. Režiserka: Saška Rakef Dramaturginja: Kaja Novosel Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Svetovalka za makedonski jezik: Dea Beatovikj Neža – Mina Švajger Dimitar – Matevž Sluga Uredništvo igranega programa v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj. Posneto na terenu aprila 2025.
Avtorica poglobljene psihološke portrete junakov prepleta z glasbenim svetom: naslovna junakinja se v duhu notranjega klica druge umetnosti postopoma začne izvijati iz primeža ambiciozne matere in pragmatičnega očima. Igra tako ne razpira le vprašanj medosebnih odnosov, temveč tudi dilem o človekovi zavezanosti umetniškemu delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Izvajalka glasbe (pianistka): Tatjana Ognjanović Klara – Petra Veber Rojnik Mirjam – Milena Zupančič Gorazd – Brane Šturbej Jutra – Katja Kržič Žan – Radko Polič Rac Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenije, v prostorih Likovne akademije ter Srednje baletne in glasbene šole v Ljubljani septembra 2001.
Avtorica poglobljene psihološke portrete junakov prepleta z glasbenim svetom: naslovna junakinja se v duhu notranjega klica druge umetnosti postopoma začne izvijati iz primeža ambiciozne matere in pragmatičnega očima. Igra tako ne razpira le vprašanj medosebnih odnosov, temveč tudi dilem o človekovi zavezanosti umetniškemu delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Izvajalka glasbe (pianistka): Tatjana Ognjanović Klara – Petra Veber Rojnik Mirjam – Milena Zupančič Gorazd – Brane Šturbej Jutra – Katja Kržič Žan – Radko Polič Rac Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenije, v prostorih Likovne akademije ter Srednje baletne in glasbene šole v Ljubljani septembra 2001.
Zgodbo spremljamo kot proces pisanja Avtorice v delovni sobi, v katero pa kot avtoričina imaginacija vdira drugi prostor dogajanja – ulica s političnim zborovanjem in mimohodom politika. Tam nema naslovna junakinja izvede samomorilsko dejanje, da bi na simbolni ravni pridobila odvzeti glas. Vendar pa se po njenem izvršenem dejanju nihče ne vpraša, zakaj je to storila; pozornost je usmerjena le v dogodek. Radijska igra tako problematizira, kako se individualni upor proti superiornemu nasilju spreminja v medijski spektakel. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Alja Predan Prirejevalka in dramaturginja: Saša Rakef Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Avtorica – Nataša Barbara Gračner Ženska bomba – Maja Končar Politik – Igor Samobor Novinar – Predrag Lalić Ljudstvo – Jernej Gašperin, Vid Klemenc, Žiga Udir, Robert Korošec, Klemen Janežič, Tina Potočnik Vrhovnik, Tina Gunzek, Saša Pavlin Stošić, Maruša Majer Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2012.
Zgodbo spremljamo kot proces pisanja Avtorice v delovni sobi, v katero pa kot avtoričina imaginacija vdira drugi prostor dogajanja – ulica s političnim zborovanjem in mimohodom politika. Tam nema naslovna junakinja izvede samomorilsko dejanje, da bi na simbolni ravni pridobila odvzeti glas. Vendar pa se po njenem izvršenem dejanju nihče ne vpraša, zakaj je to storila; pozornost je usmerjena le v dogodek. Radijska igra tako problematizira, kako se individualni upor proti superiornemu nasilju spreminja v medijski spektakel. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Alja Predan Prirejevalka in dramaturginja: Saša Rakef Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Avtorica – Nataša Barbara Gračner Ženska bomba – Maja Končar Politik – Igor Samobor Novinar – Predrag Lalić Ljudstvo – Jernej Gašperin, Vid Klemenc, Žiga Udir, Robert Korošec, Klemen Janežič, Tina Potočnik Vrhovnik, Tina Gunzek, Saša Pavlin Stošić, Maruša Majer Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2012.
Oscar Wilde v faustovskem motivu menjave duše za neulovljivo dobrino v svojem edinem romanu izpiše vzpon in dramatični propad lepega mladeniča. Čeprav je dogajanje romana postavljeno v čas viktorijanske Anglije, pa je motiv želje po večni mladosti in (pre)visoki ceni zanjo brezčasen in še kako aktualen tudi danes. V drugem delu spremljamo Dorianov vsakdan, prepleten z zmagoslavjem lepote, dekadence in lahkotne brezbrižnosti. Toda medtem, ko navzven živi šarmantno, uživaško vsakdanjost, se na njegovem skrivnostnem portretu začnejo kazati vse hujše posledice – odsev njegove duše postaja vedno temačnejši, odurnejši in vse bolj razpadajoč. Režiser: Igor Pison Prirejevalec: John von Düffel Prevajalka priredbe: Rapa Šuklje Tonski mojster: Corrado Spunton Dorian Gray – Primož Forte Basil – Gregor Geč Lord Henry – Janko Petrovec Lady Watton – Lučka Počkaj Sibyl Vane – Nikla Petruška Panizon Jim Vane – Romeo Grebenšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Trst A novembra 2012
Oscar Wilde v faustovskem motivu menjave duše za neulovljivo dobrino v svojem edinem romanu izpiše vzpon in dramatični propad lepega mladeniča. Čeprav je dogajanje romana postavljeno v čas viktorijanske Anglije, pa je motiv želje po večni mladosti in (pre)visoki ceni zanjo brezčasen in še kako aktualen tudi danes. V drugem delu spremljamo Dorianov vsakdan, prepleten z zmagoslavjem lepote, dekadence in lahkotne brezbrižnosti. Toda medtem, ko navzven živi šarmantno, uživaško vsakdanjost, se na njegovem skrivnostnem portretu začnejo kazati vse hujše posledice – odsev njegove duše postaja vedno temačnejši, odurnejši in vse bolj razpadajoč. Režiser: Igor Pison Prirejevalec: John von Düffel Prevajalka priredbe: Rapa Šuklje Tonski mojster: Corrado Spunton Dorian Gray – Primož Forte Basil – Gregor Geč Lord Henry – Janko Petrovec Lady Watton – Lučka Počkaj Sibyl Vane – Nikla Petruška Panizon Jim Vane – Romeo Grebenšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Trst A novembra 2012
V sklepnem delu radijske priredbe znamenitega romana o življenju koliščarjev na Ljubljanskem barju se rod Ostrorogega Jelena sreča z neznano civilizacijo z Vzhoda. Gospodar kolišča spozna, da bo njegov rod preživel le tako, da bo svojo posest razširil tudi na kopno in potem od lovskega življenja prešel na poljedelstvo. Priljubljeno klasično branje predvajamo v sklopu sodelovanja med Radiem Slovenija ter Zavodom Muzej in galerije mesta Ljubljana, kjer prek radijskih iger raziskujemo zgodovino mesta Ljubljana in njegove izjemne osebnosti. Zato bo predvajanju igre sledilo še predavanje Irene Šinkovec, kustosinje za prazgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana, ki se tematsko navezuje na življenje koliščarjev in gradnjo kolišč na Ljubljanskem barju. Režiser: Jože Valentič Prirejevalec: Jože Rode Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ostrorogi Jelen: Ivo Ban Jezerna Roža: Milena Zupančič Vztrajni Volk: Pavle Ravnohrib Grčavi Brest: Boris Kerč Zorna Kalina: Vesna Jevnikar Oprezni Srnjak: Uroš Smolej Bela Ovca: Štefka Drolc Zvesta Črnoglavka: Ajda Toman Zlatolasa Lipa: Sabina Kogovšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiu Radia Slovenija junija 2006
V sklepnem delu radijske priredbe znamenitega romana o življenju koliščarjev na Ljubljanskem barju se rod Ostrorogega Jelena sreča z neznano civilizacijo z Vzhoda. Gospodar kolišča spozna, da bo njegov rod preživel le tako, da bo svojo posest razširil tudi na kopno in potem od lovskega življenja prešel na poljedelstvo. Priljubljeno klasično branje predvajamo v sklopu sodelovanja med Radiem Slovenija ter Zavodom Muzej in galerije mesta Ljubljana, kjer prek radijskih iger raziskujemo zgodovino mesta Ljubljana in njegove izjemne osebnosti. Zato bo predvajanju igre sledilo še predavanje Irene Šinkovec, kustosinje za prazgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana, ki se tematsko navezuje na življenje koliščarjev in gradnjo kolišč na Ljubljanskem barju. Režiser: Jože Valentič Prirejevalec: Jože Rode Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ostrorogi Jelen: Ivo Ban Jezerna Roža: Milena Zupančič Vztrajni Volk: Pavle Ravnohrib Grčavi Brest: Boris Kerč Zorna Kalina: Vesna Jevnikar Oprezni Srnjak: Uroš Smolej Bela Ovca: Štefka Drolc Zvesta Črnoglavka: Ajda Toman Zlatolasa Lipa: Sabina Kogovšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiu Radia Slovenija junija 2006
Radijski dokumentarec govori o osemsto metrov dolgem podzemnem predoru, ki je v času sarajevske vojne vihre pomenil eksistenčno pomemben koridor za osnovne življenjske potrebščine, gorivo, pa tudi orožje. Pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v Sarajevu, so sinonim za strahove v nas, vendar so hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu predora. Intimni dokument iz časa, ko je v okupiranem Sarajevu divjala vojna, pa naj bo tudi opomin na krutost vojn, ki jih tudi danes spremljamo v svoji bližini. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Sinhronizacija v slovenski jezik – Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in ŠKUC gledališčem Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Radijski dokumentarec govori o osemsto metrov dolgem podzemnem predoru, ki je v času sarajevske vojne vihre pomenil eksistenčno pomemben koridor za osnovne življenjske potrebščine, gorivo, pa tudi orožje. Pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v Sarajevu, so sinonim za strahove v nas, vendar so hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu predora. Intimni dokument iz časa, ko je v okupiranem Sarajevu divjala vojna, pa naj bo tudi opomin na krutost vojn, ki jih tudi danes spremljamo v svoji bližini. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Sinhronizacija v slovenski jezik – Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in ŠKUC gledališčem Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Z najstarejšega in najdlje trajajočega mednarodnega festivala Prix Italia, ki nagrajuje najboljše radijske, televizijske in multimedijske produkcije javnih in zasebnih radiotelevizij, prihaja razveseljiva novica, da je Radijska igra Periferija uvrščena v tekmovalni program Prix Italia 2025. Nova radijska igra mlade avtorice prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj v domačem okolju ali pa krši nenapisan kodeks. Množica socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V njihovih nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Selmir, sošolec iz osnovne šole – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Helena, sošolka iz gimnazije – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU-regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Z najstarejšega in najdlje trajajočega mednarodnega festivala Prix Italia, ki nagrajuje najboljše radijske, televizijske in multimedijske produkcije javnih in zasebnih radiotelevizij, prihaja razveseljiva novica, da je Radijska igra Periferija uvrščena v tekmovalni program Prix Italia 2025. Nova radijska igra mlade avtorice prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj v domačem okolju ali pa krši nenapisan kodeks. Množica socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V njihovih nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Selmir, sošolec iz osnovne šole – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Helena, sošolka iz gimnazije – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU-regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Dokumentarna igra je nastala na podlagi prevodov izjav sarajevskih pričevalcev. Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je poklon vsemu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Poustvarjalci v slovenskem jeziku: Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa. Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in gledališčem ŠKUC Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Dokumentarna igra je nastala na podlagi prevodov izjav sarajevskih pričevalcev. Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je poklon vsemu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Poustvarjalci v slovenskem jeziku: Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa. Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in gledališčem ŠKUC Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Oddih, mir in tišina, pa tudi žaganje, jokanje in žvižganje; elegantna smreka in bukva gostega šumečega listja, hude zime in jelen na luni. Kot nekoč tako tudi danes, v nasprotujočem si spoju varnosti in nevarnosti obstaja način življenja, ki zahteva globoko spoštovanje in popolno prisotnost. Prisluhnite, kako čarobno življenje z gozdom in v gozdu doživljajo prebivalci Loške doline! Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Radijski ustvarjalci na terenu – Ana Čorić, Urban Gruden, Katarina Juvančić, Ana Obreza in Saška Rakef. Uredništvo igranega programa Posneto na terenu septembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Oddih, mir in tišina, pa tudi žaganje, jokanje in žvižganje; elegantna smreka in bukva gostega šumečega listja, hude zime in jelen na luni. Kot nekoč tako tudi danes, v nasprotujočem si spoju varnosti in nevarnosti obstaja način življenja, ki zahteva globoko spoštovanje in popolno prisotnost. Prisluhnite, kako čarobno življenje z gozdom in v gozdu doživljajo prebivalci Loške doline! Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Radijski ustvarjalci na terenu – Ana Čorić, Urban Gruden, Katarina Juvančić, Ana Obreza in Saška Rakef. Uredništvo igranega programa Posneto na terenu septembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Participatorno dokumentarno-igrano radijsko delo za otroke in odrasle je nastalo v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj v Loški dolini. Bogato dokumentarno gradivo se prepleta z zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame – in od nekoč v danes. Režiserka in avtorica koncepta: Saška Rakef Avtorica scenarija: Ana Obreza Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalci glasbe: pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc, Strokovnjakinja za pedagoško delo: Ana Čorić Etnologinja in antropologinja: Katarina Juvančič Mentorica za montažo v pedagoških procesih: Marta Medvešek Pripovedovalec – Blaž Šef Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Participatorno dokumentarno-igrano radijsko delo za otroke in odrasle je nastalo v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj v Loški dolini. Bogato dokumentarno gradivo se prepleta z zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame – in od nekoč v danes. Režiserka in avtorica koncepta: Saška Rakef Avtorica scenarija: Ana Obreza Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalci glasbe: pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc, Strokovnjakinja za pedagoško delo: Ana Čorić Etnologinja in antropologinja: Katarina Juvančič Mentorica za montažo v pedagoških procesih: Marta Medvešek Pripovedovalec – Blaž Šef Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Kako se zvokov otroštva in mladosti spominja starejša populacija? V radijskem dokumentarcu se zvrsti kar nekaj vsakdanjih, a z vidika sodelujočih zelo intimnih zvokov. Režiserka: Vesna Perić Prevajalka: Tanja Bulajić Tonski mojster: Milan Filipović Izvajalec glasbe: Vlada Panović (harmonika) Sodelujoči: Radmila Bajić, Ljubomir Ljuba Dimitrijević, Verica Stevanović, Radmilo Nedeljković, Milija Radić, Katica Brakočević, Đorđe Prpa, Nenad Gavrilović, Miodrag Prodanović Sinhronizacija v slovenski jezik: Željko Hrs, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Matjaž Romih, Lotos Vincenc Šparovec, Polona Juh, Vesna Jevnikar, Blaž Šef Igra je nastala na Radiu Beograd, Radio-televizije Srbije v okviru projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Koordinatorka projekta za Radio-televizijo Srbija je Nikoleta Dojčinović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Beograd in Radia Slovenija septembra 2023 Radijska igra je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Kako se zvokov otroštva in mladosti spominja starejša populacija? V radijskem dokumentarcu se zvrsti kar nekaj vsakdanjih, a z vidika sodelujočih zelo intimnih zvokov. Režiserka: Vesna Perić Prevajalka: Tanja Bulajić Tonski mojster: Milan Filipović Izvajalec glasbe: Vlada Panović (harmonika) Sodelujoči: Radmila Bajić, Ljubomir Ljuba Dimitrijević, Verica Stevanović, Radmilo Nedeljković, Milija Radić, Katica Brakočević, Đorđe Prpa, Nenad Gavrilović, Miodrag Prodanović Sinhronizacija v slovenski jezik: Željko Hrs, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Matjaž Romih, Lotos Vincenc Šparovec, Polona Juh, Vesna Jevnikar, Blaž Šef Igra je nastala na Radiu Beograd, Radio-televizije Srbije v okviru projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Koordinatorka projekta za Radio-televizijo Srbija je Nikoleta Dojčinović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Beograd in Radia Slovenija septembra 2023 Radijska igra je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.
Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.
Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Alen Jelen Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Hči Ajda Smrekar Mama Saša Pavček Agent Aljaž Jovanović Dekle Sara Gorše Traja 8' 14'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017
Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Alen Jelen Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Hči Ajda Smrekar Mama Saša Pavček Agent Aljaž Jovanović Dekle Sara Gorše Traja 8' 14'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017
Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira. Prevajalka Silvana Orel Kos Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Jože Valentič Tonski mojster Urban Gruden Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Prvi vojak Jure Henigman Drugi vojak Vito weiss Tretji vojak Jernej Gašperin Moški Lotos Vincenc Šparovec Oficir Matej Recer Traja 10' 08'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira. Prevajalka Silvana Orel Kos Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Jože Valentič Tonski mojster Urban Gruden Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Prvi vojak Jure Henigman Drugi vojak Vito weiss Tretji vojak Jernej Gašperin Moški Lotos Vincenc Šparovec Oficir Matej Recer Traja 10' 08'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Drugo igro iz ponedejkovega cikla premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracijje je napisala mednarodno uveljavljena norveška avtorica, pretežno romanopiska, Hanne Orstavik. V njej mlad moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se pojavi nepojasnjena privlačnost, čeprav pripadata različnima svetovoma, o katerih plašno in na kratko govorita. Po igri bo na sporedu še pogovor vVlme Štritof z raziskovalko in strokovnjakinjo na področju migracij dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiserka Ana Krauthaker Tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Ona Polona Juh On Nejc Cijan Garlatti Traja 13' 55" Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta novembra 2019
Drugo igro iz ponedejkovega cikla premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracijje je napisala mednarodno uveljavljena norveška avtorica, pretežno romanopiska, Hanne Orstavik. V njej mlad moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se pojavi nepojasnjena privlačnost, čeprav pripadata različnima svetovoma, o katerih plašno in na kratko govorita. Po igri bo na sporedu še pogovor vVlme Štritof z raziskovalko in strokovnjakinjo na področju migracij dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiserka Ana Krauthaker Tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Ona Polona Juh On Nejc Cijan Garlatti Traja 13' 55" Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta novembra 2019
Na Arsu začenjamo ponedejkov cikel premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracij. V njem se bodo zvrstila besedila petih avtorjev iz tujine, udeležencev dramskih delavnic leta 2016 na Kitajskem, v organizaciji norveške agencije za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International. Na delavnicah je kot dramaturginja in mentorica sodelovala Vilma Štritof, ki je izmed osmih izbrala pet besedil in jih dramaturško priredila za radio. Besedilo kratke radijske igre z naslovom Moja domovina mlade italijanske dramatičarke in dramaturginje Letizie Russo je tako le del dramskega besedila za gledališče, ki je nastalo v okviru mednarodnih dramskih delavnic na temo migracij. Igra se osredotoča na dialog med migrantko v Evropi, ki pride na pogovor za delo k lastniku lokala, ekstremnemu nacionalistu. V kratkem pogovoru izrečeta vse bistveno o stališčih in ideoloških pozicijah obeh strani migranstva, zato konflikt med njima grozeče ostaja v zraku. Prav tako se ustvarja nenehna napetost in zamenja razmerje moči. V gostem dialogu je kljub temu prostor za močna človeška sporočila. Po vsaki radijski igri bo na sporedu še pogovor Vilme Štritof s strokovnjakom, raziskovalcem in aktivistom, ki se ukvarja s specifičnimi vidiki migracij. Prva v tej vrsti bo dr. Veronika Bajt. Najprej pa poslušajmo kratko igro. Raziskovalka z Mirovnega inštituta se ukvarja s študijami nacionalizma, ksenofobije, rasizma, migracij, globalizacije, diskriminacije in konstrukcije nacionalnih identitet. Prevajalka je Silvana Orel Kos, dramaturginja Vilma Štritof, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Ona je Nina Valič, On pa Milan Štefe. Igra traja 5 minut in 13 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Na Arsu začenjamo ponedejkov cikel premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracij. V njem se bodo zvrstila besedila petih avtorjev iz tujine, udeležencev dramskih delavnic leta 2016 na Kitajskem, v organizaciji norveške agencije za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International. Na delavnicah je kot dramaturginja in mentorica sodelovala Vilma Štritof, ki je izmed osmih izbrala pet besedil in jih dramaturško priredila za radio. Besedilo kratke radijske igre z naslovom Moja domovina mlade italijanske dramatičarke in dramaturginje Letizie Russo je tako le del dramskega besedila za gledališče, ki je nastalo v okviru mednarodnih dramskih delavnic na temo migracij. Igra se osredotoča na dialog med migrantko v Evropi, ki pride na pogovor za delo k lastniku lokala, ekstremnemu nacionalistu. V kratkem pogovoru izrečeta vse bistveno o stališčih in ideoloških pozicijah obeh strani migranstva, zato konflikt med njima grozeče ostaja v zraku. Prav tako se ustvarja nenehna napetost in zamenja razmerje moči. V gostem dialogu je kljub temu prostor za močna človeška sporočila. Po vsaki radijski igri bo na sporedu še pogovor Vilme Štritof s strokovnjakom, raziskovalcem in aktivistom, ki se ukvarja s specifičnimi vidiki migracij. Prva v tej vrsti bo dr. Veronika Bajt. Najprej pa poslušajmo kratko igro. Raziskovalka z Mirovnega inštituta se ukvarja s študijami nacionalizma, ksenofobije, rasizma, migracij, globalizacije, diskriminacije in konstrukcije nacionalnih identitet. Prevajalka je Silvana Orel Kos, dramaturginja Vilma Štritof, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Ona je Nina Valič, On pa Milan Štefe. Igra traja 5 minut in 13 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.