Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.
60 epizod
Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.
Te dni lahko uživamo v čudovitih prizorih italijanskih Alp na olimpijskih igrah. Ti prizori so nam znani tudi iz Slovenije - ozke alpske doline z majhnimi turističnimi vasicami, okrog pa pobočja in vrhovi, ki omogočajo rekreacijo poleti in pozimi.
14 min 16. 2. 2026
Zeleni prehod v prometu pogosto povezujemo predvsem z elektrifikacijo vozil - pa je res tako enostavno? Bo to rešitev za vse okoljske težave, ki jih povzroča motorni promet? Tudi elektrifikacija avtomobilov s seboj prinaša nevarnosti. Večina kritičnih surovin za izdelavo avtomobilskih baterij prihaja iz držav globalnega juga. Pridobivamo jih v rudnikih, ki so pogosto nevarni za zdravje ljudi, kjer so kršitve človekovih pravic vsakodnevne in kjer rudarjenje zastruplja vodo in naravo. Glede na to, da se bodo potrebe po teh surovinah še vsaj desetletje povečevale, se moramo vprašati - kaj lahko naredimo, da zmanjšamo okoljske posledice pridobivanja teh surovin? Je elektrifikacija še prava smer razvoja prometa?
22 min 6. 2. 2026
Promet je lahko tudi igra in v igrah je lahko promet. Vsak izmed nas je najbrž že kdaj odigral kakšno divjo avtomobilsko dirko v računalniški igrici in verjetno se vsi lahko strinjamo, da so razburljive in zabavne. Računalniške igre z avtomobili so skoraj tako stare kot računalniki sami, a promet je skozi leta našel tudi drugačne poti v arkadne, računalniške in mobilne igrice. Ne le zaletavanje in zbijanje pešcev, tudi snovanje celih železniških omrežij in delujočih mest privablja ogromno igralcev po vsem svetu. Od začetnih z adrenalinom nabitih cestnih dirk smo prišli do izražanja posameznikove kreativnosti in simulacij povsem realnih mestnih okolij. S strokovnim sodelavcem Zelene luči dr. Markom Kovačem razmišljamo o privlačnosti prometa v virtualnem (in realnem) svetu, pa tudi o starih dobrih namiznih prometnih igrah, ki zahtevajo očesni stik med igralci in nam ponudijo vpogled v kompleksnost prometnih sistemov.
20 min 2. 2. 2026
Pred dvajsetimi leti se je skupina prometnih strokovnjakov zgrozila nad tem, kako je nastajal eden izmed prvih strateških prometnih dokumentov v Sloveniji. Za zaprtimi vrati, brez sodelovanja javnosti in stroke. Na vrata parlamenta so pribili svoje teze za trajnostni razvoj prometa in rojena je bila koalicija napredno razmišljujočih strokovnjakov, ki od takrat naprej spreminjajo slovenski prometni prostor. Po dveh desetletjih smo se v Zeleni luči pogovorili z njimi o tem, na katerih področjih smo v tem času napredovali in kje nazadovali, o političnem pomenu prometnih problematik in o poti v prihodnost, ki jo bodo v kratkem zaznamovale tudi volitve. Dodamo pa še novice o Društvu potnikov Slovenije, v katerega se že lahko včlanite.
21 min 26. 1. 2026
Ko v mestu iščemo zavetje pred vremenom, se največkrat povsem podzavestno odločimo za drevo. In drevesa hkrati izboljšujejo kakovost zraka in uravnavajo lokalne temperature. Koristi zelenih površin v mestih so številne, hkrati pa z njimi lahko dosežemo rezultate, ki jih ne bi mogle zagotoviti niti drage moderne tehnologije. Zakaj se torej pri učinkovitem urejanju zelenih površin v mestih pogosto zatika? Zakaj države in mesta ne spoštujejo pravil, ki so jih sprejeli sami? Je urejanje novih zelenic velik strošek ali dolgoročna naložba, ki bo ublažila škodo vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov? V Zeleni luči se pogovorimo s tremi vrhunskimi tujimi strokovnjaki, ki razmišljajo o potrebi po rastlinah in pojasnjujejo nekaj primerov odličnih praks v Evropi.
16 min 19. 1. 2026
Tokrat se v Zeleni luči vozimo z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa. LPP je namreč z novim letom dobil tudi novega direktorja. Vodenje je prevzel Rok Vihar, ki je že ob začetku petletnega mandata napovedal nekaj ambicioznih ciljev za spremembe. Pred LPP-jem je obdobje premikov, ki jih zahteva razogljičenje prometa, gradnja novega potniškega centra v središču Ljubljane in priložnost za drugačno zasnovo linij. Število potnikov se je po hudem, skoraj polovičnem upadu v času epidemije, spet vrnilo nazaj na predcovidno raven. Novi direktor pravi, da je prepričan, da bo čez pet let ljubljanski potniški promet v marsičem zelo drugačen.
25 min 12. 1. 2026
Za začetek novega leta smo v Zeleni luči slovenskemu prometnemu sistemu nastavili ogledalo. Ob vsakodnevnem soočanju z zastoji in težavami z učinkovitostjo javnega prometa je včasih dobro stopiti korak nazaj in pogledati na širšo sliko skozi drugačne oči. Pravi kandidat za to je profesor Tom Rye, izjemni prometni strokovnjak, Britanec, ki že dolga leta raziskuje prometne sisteme po vsem svetu, živi pa v Barceloni. Ima poseben vpogled v stanje slovenskega prometa, saj že več kot desetletje sodeluje s slovenskimi urbanisti pri iskanju inovativnih prometnih rešitev, zato razume prednosti in pomanjkljivosti slovenske mobilnosti. Kje vidi priložnosti za premike in kje nevarnosti za zastoje?
16 min 5. 1. 2026
V zadnji izdaji Zelene luči z letnikom 2025 bomo potegnili črto pod političnimi premiki in zastoji na podnebnem področju. V razmerah vse večjih svetovnih nasprotij, konfliktov in pozivov k oboroževanju so politični voditelji soočanje s podnebno krizo postavili na neprednostni seznam. Evropska unija se zdaj namesto na zeleni prehod osredotoča na oboroževanje, pomanjkanje podnebnih ambicij je bilo očitno tudi na podnebni konferenci v brazilskem Belemu. Slovenija je sicer vendarle dobila podnebni zakon, ki pa je veliko premalo ambiciozen. Kje so se torej znašli načrti za podnebne ukrepe, kaj se je spremenilo tudi na prometnem področju?
14 min 29. 12. 2025
Kmetijstvo smo si dolgo predstavljali kot neposredno povezavo rok in zemlje, a tudi v to tradicionalno dejavnost je avtomatizacija vstopila skozi velika vrata. Nekatera dela, ki bi si jih še pred nekaj leti težko predstavljali kot opravila za robote, danes že opravljajo avtonomni stroji. Kakšni so, kakšne so potrebe kmetov, za kakšna opravila in področja bodo primerni? Zelena luč je obiskala slovensko podjetje PeK Automotive, kjer razvijajo lastne rešitve za avtonomna vozila v kmetijstvu, sploh v sadjarstvu in vinogradništvu.
18 min 15. 12. 2025
Voznikov avtobusov v Sloveniji že dolgo primanjkuje. Če povemo drugače - vse manj ljudi se odloča za to delo, saj delovne pogoje ocenjujejo za slabe in plačilo za prenizko. Avtobusna podjetja zaposlujejo vse več tujcev, v zadnjih sedmih letih se je število tujih voznikov povečalo za trikrat. Hkrati vozniki poročajo tudi o vse več incidentih na avtobusih, nedavno se je zgodil tudi tragičen napad z nožem na voznika avtobusa v Ljubljani. V Zeleni luči se o aktualnih problematikah pogovorimo s predstavnikom Sindikata voznikov avtobusov Damjanom Volfom, ki opozarja na slabe delovne pogoje ter nevarnost kartelnega dogovarjanja med avtobusnimi podjetji. Bodo vozniki avtobusov v kratkem napovedali stavko?
21 min 8. 12. 2025