Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

V fokusu

V dokumentarni seriji V fokusu v sodelovanju z Nacionalnim odborom RS za obeleževanje 100. obletnice 1. svetovne vojne nadaljujemo z obravnavo vsebin na to temo. Serija prikaže nekatere prelomne dogodke, pomembne vidike, a tudi prezrte teme velike vojne.

Zadnje

V fokusu

Doberdob: Ungaretti - Voranc

22. 2. 2024

Režiser in scenarist Valentin Pečenko z vizualizacijo odlomkov iz romana pisatelja Prežihovega Voranca Doberdob (1940) v filmu razkriva neizmerno človeško tragiko Doberdoba ter usode in dileme avstro-ogrskih vojakov, zlasti slovenskih. Pripoved romana in zgodovinsko ozadje 1. svetovne vojne odstira s komentarji Miran Košuta, profesor slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu. Vorančeva proza se v filmu prepleta s pretresljivo poezijo italijanskega pesnika Giuseppeja Ungarettija iz zbirke Porušeni pristan (Il porto sepolto,1916) v interpretaciji zaslužnega profesorja italijanske književnosti Elvia Guagninija. Ungaretti je v svojih pesmih izrazil človeško nemoč, tesnobo in strah pred popolnim uničenjem, razčlovečenjem ter smrtjo na kraški doberdobski planoti smrti. Pri nastanku filma so poleg Furlanske kinoteke (Cineteca del Friuli), Goriškega muzeja, Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Muzeja velike vojne na vrhu sv. Mihaela (Museo della Grande Guerra del Monte San Michele) sodelovale številne slovenske in italijanske institucije, občine in združenja ter društva z eno samo željo, da se golgota Doberdoba ne bi nikoli več ponovila. Film so sooblikovali snemalci Bernard Perme, Artur Rutar in Robert Doplihar, montažerka Snežana Tadić, avtor in izvajalec glasbe Jani Golob, mojster zvokovne obdelave Marjan Drobnič, oblikovalec grafične podobe Matjaž Celič in drugi. Producent in organizator je bil Vojko Fakin.

51 min

Režiser in scenarist Valentin Pečenko z vizualizacijo odlomkov iz romana pisatelja Prežihovega Voranca Doberdob (1940) v filmu razkriva neizmerno človeško tragiko Doberdoba ter usode in dileme avstro-ogrskih vojakov, zlasti slovenskih. Pripoved romana in zgodovinsko ozadje 1. svetovne vojne odstira s komentarji Miran Košuta, profesor slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu. Vorančeva proza se v filmu prepleta s pretresljivo poezijo italijanskega pesnika Giuseppeja Ungarettija iz zbirke Porušeni pristan (Il porto sepolto,1916) v interpretaciji zaslužnega profesorja italijanske književnosti Elvia Guagninija. Ungaretti je v svojih pesmih izrazil človeško nemoč, tesnobo in strah pred popolnim uničenjem, razčlovečenjem ter smrtjo na kraški doberdobski planoti smrti. Pri nastanku filma so poleg Furlanske kinoteke (Cineteca del Friuli), Goriškega muzeja, Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Muzeja velike vojne na vrhu sv. Mihaela (Museo della Grande Guerra del Monte San Michele) sodelovale številne slovenske in italijanske institucije, občine in združenja ter društva z eno samo željo, da se golgota Doberdoba ne bi nikoli več ponovila. Film so sooblikovali snemalci Bernard Perme, Artur Rutar in Robert Doplihar, montažerka Snežana Tadić, avtor in izvajalec glasbe Jani Golob, mojster zvokovne obdelave Marjan Drobnič, oblikovalec grafične podobe Matjaž Celič in drugi. Producent in organizator je bil Vojko Fakin.

V fokusu

Orožja 1. svetovne vojne

24. 11. 2015

Vojno taktiko, orožja in oborožitev vojsk v prvi svetovni vojni, tudi avstro-ogrske, v kateri so služili Slovenci, je temeljito preučil brigadir Janez Švajncer iz Vojnega muzeja v Logatcu, osrednji narator oddaje ter avtor knjig in številnih člankov o tej tematiki. Prav v tem muzeju je bila posneta glavnina oddaje, v katero je režiser in scenarist Valentin Pečenko vključil tudi posnetke Škodinega orjaškega topa velikega dosega s prenovljene stalne razstave 1. svetovne vojne Vojnozgodovinskega muzeja na Dunaju ter arhivske posnetke oborožitve in enot avstro-ogrske vojske iz Filmskega arhiva Avstrije, ki bodo prvič na ogled naši javnosti. Prva svetovna vojna je povzročila razdejanje do tedaj neslutenih razsežnosti. Milijonske izgube vojakov so bile v pretežni meri posledica razvoja vojaške tehnologije, inovacij in modernega orožja, ki je temeljil na izumih industrijske revolucije v 19. in na začetku 20. stoletja. Razmahnilo se je vojno letalstvo, na morju so s torpedi iz podmornic in plavajočimi minami potapljali tudi največje vojne ladje, prvič je bil uporabljen tank, novo oklepno vozilo, ki je služilo pehoti za kritje in pomoč pri napadu, razmahnila se je uporaba motoriziranih podpornih enot, poljskega telefona in radia, uporabljeno je bilo novo kemično in biološko orožje, topništvo srednjega in velikega dosega je množično ubijalo nasprotnika. Novo, moderno orožje je najbolj pritegnilo pozornost javnosti, manj pa so se zanimali za osnovno pehotno oborožitev armad in nenavadno orožje velike vojne, kar pa je posebej predstavljeno v tej oddaji.

26 min

Vojno taktiko, orožja in oborožitev vojsk v prvi svetovni vojni, tudi avstro-ogrske, v kateri so služili Slovenci, je temeljito preučil brigadir Janez Švajncer iz Vojnega muzeja v Logatcu, osrednji narator oddaje ter avtor knjig in številnih člankov o tej tematiki. Prav v tem muzeju je bila posneta glavnina oddaje, v katero je režiser in scenarist Valentin Pečenko vključil tudi posnetke Škodinega orjaškega topa velikega dosega s prenovljene stalne razstave 1. svetovne vojne Vojnozgodovinskega muzeja na Dunaju ter arhivske posnetke oborožitve in enot avstro-ogrske vojske iz Filmskega arhiva Avstrije, ki bodo prvič na ogled naši javnosti. Prva svetovna vojna je povzročila razdejanje do tedaj neslutenih razsežnosti. Milijonske izgube vojakov so bile v pretežni meri posledica razvoja vojaške tehnologije, inovacij in modernega orožja, ki je temeljil na izumih industrijske revolucije v 19. in na začetku 20. stoletja. Razmahnilo se je vojno letalstvo, na morju so s torpedi iz podmornic in plavajočimi minami potapljali tudi največje vojne ladje, prvič je bil uporabljen tank, novo oklepno vozilo, ki je služilo pehoti za kritje in pomoč pri napadu, razmahnila se je uporaba motoriziranih podpornih enot, poljskega telefona in radia, uporabljeno je bilo novo kemično in biološko orožje, topništvo srednjega in velikega dosega je množično ubijalo nasprotnika. Novo, moderno orožje je najbolj pritegnilo pozornost javnosti, manj pa so se zanimali za osnovno pehotno oborožitev armad in nenavadno orožje velike vojne, kar pa je posebej predstavljeno v tej oddaji.

V fokusu

Pekel na Doberdobu - pogovor z Vasjo Klavoro

1. 11. 2015

Z oddajo bo nacionalna televizija obeležila 100. obletnico enega najbolj tragičnih poglavij naše zgodovine: Doberdob, slovenskih fantov grob, ne bo nikoli pozabljen! Vasja Klavora, pisec znanih in odmevnih knjig o soški fronti, tudi o Doberdobu, v oddaji razkriva manj znane podrobnosti, potek in ozadje doberdobske tragedije, ko Italijanom v silovitih prvih štirih soških bitkah od junija do decembra 1915 kljub grozovitim izgubam junaških avstro-ogrskih branilcev ni uspelo zasesti vrha Debele griže, imenovane tudi Šmihel (Monte san Michele). Na njem so poleg Slovencev krvaveli tudi drugi narodi monarhije. Režiser in scenarist Valentin Pečenko je z Vasjo Klavoro in snemalno ekipo posnel oddajo v celoti na Doberdobski planoti, po kateri je danes speljana zgodovinska pot z oznakami krajev in kot srditih bitk na Doberdobskem Krasu.

46 min

Z oddajo bo nacionalna televizija obeležila 100. obletnico enega najbolj tragičnih poglavij naše zgodovine: Doberdob, slovenskih fantov grob, ne bo nikoli pozabljen! Vasja Klavora, pisec znanih in odmevnih knjig o soški fronti, tudi o Doberdobu, v oddaji razkriva manj znane podrobnosti, potek in ozadje doberdobske tragedije, ko Italijanom v silovitih prvih štirih soških bitkah od junija do decembra 1915 kljub grozovitim izgubam junaških avstro-ogrskih branilcev ni uspelo zasesti vrha Debele griže, imenovane tudi Šmihel (Monte san Michele). Na njem so poleg Slovencev krvaveli tudi drugi narodi monarhije. Režiser in scenarist Valentin Pečenko je z Vasjo Klavoro in snemalno ekipo posnel oddajo v celoti na Doberdobski planoti, po kateri je danes speljana zgodovinska pot z oznakami krajev in kot srditih bitk na Doberdobskem Krasu.

V fokusu

100 let 1. svetovne vojne - pogovor z dr. M. Christianom Ortnerjem, dokumentarna oddaja

7. 6. 2015

Vojnozgodovinski muzej (HGM) na Dunaju je ena osrednjih avstrijskih inštitucij, ki se ukvarja tudi s tematiko prve svetovne vojne. Ob obeleževanju njene stote obletnice so 28. junija 2014 slavnostno odprli prenovljeno stalno razstavo s podnaslovom »100 Jahre Erster Weltkrieg» - »100 let prve svetovne vojne.« Za njeno postavitev so potrebovali približno 5000 ton raznih materialov skupne prostornine 237 m3. Razstavljenih je nekaj tisoč eksponatov vojaške opreme, orožja in uniform, vse to pa dopolnjuje 917 tridimenzionalnih objektov ter številni monitorji s spremljajočimi arhivskimi zvočnimi in filmskimi posnetki. Kurator razstave, direktor vojnozgodovinskega muzeja dr. M. Christian Ortner, je eden največjih poznavalcev orožij t.i. velike vojne. Po zelo odmevnem odprtju razstave je TV Slovenija z dr. Ortnerjem posnela v muzeju ekskluziven pogovor. Režiser in scenarist oddaje je Valentin Pečenko , moderator in prevajalec pa Franc Jakob Rac.

32 min

Vojnozgodovinski muzej (HGM) na Dunaju je ena osrednjih avstrijskih inštitucij, ki se ukvarja tudi s tematiko prve svetovne vojne. Ob obeleževanju njene stote obletnice so 28. junija 2014 slavnostno odprli prenovljeno stalno razstavo s podnaslovom »100 Jahre Erster Weltkrieg» - »100 let prve svetovne vojne.« Za njeno postavitev so potrebovali približno 5000 ton raznih materialov skupne prostornine 237 m3. Razstavljenih je nekaj tisoč eksponatov vojaške opreme, orožja in uniform, vse to pa dopolnjuje 917 tridimenzionalnih objektov ter številni monitorji s spremljajočimi arhivskimi zvočnimi in filmskimi posnetki. Kurator razstave, direktor vojnozgodovinskega muzeja dr. M. Christian Ortner, je eden največjih poznavalcev orožij t.i. velike vojne. Po zelo odmevnem odprtju razstave je TV Slovenija z dr. Ortnerjem posnela v muzeju ekskluziven pogovor. Režiser in scenarist oddaje je Valentin Pečenko , moderator in prevajalec pa Franc Jakob Rac.

V fokusu

Italijanski SACRO EGOISMO

31. 5. 2015

Dokumentarec TV Slovenija Italijanski Sacro Egoismo iz serije V fokusu postavi v ospredje tematiko vstopa Italije v 1. svetovno vojno maja 1915. Režiser in scenarist Valentin Pečenko s priznanimi zgodovinarji, dr. Jožetom Pirjevcem, dr. Mariem Isnenghijem, dr. Oswaldom Übereggerjem in drugimi, razkriva ozadje, cilje, interese in metode spretne italijanske politike, ki je v imenu italijanskega »svetega egoizma« po trgovskem načelu »kdo da več« veliko iztržila. Ob začetku vojne, avgusta 1914, je Italija razglasila nevtralnost in pozneje s podpisom tajnega londonskega pakta 26. aprila 1915 dokončno zapustila nekdanji zaveznici Nemčijo in Avstro-Ogrsko ter prestopila v tabor Antante. S tajnim sporazumom si je odprla pot za dosego svojih poglavitnih ozemeljskih, geostrateških imperialističnih ciljev na Balkanu in Jadranu. V primeru zmage bi ji med drugimi ozemlji pripadla Trentinska in Južna Tirolska, Goriška, Gradiščanska, Trst, Istra s Kvarnerjem in otoki ter večji del Dalmacije – kljub dejstvu, da Italijani na teh območjih marsikje sploh niso bili v večini ali pa jih je bilo zelo malo. Rusija je kot zaščitnica slovanskih narodov zaveznici Srbiji sicer priborila dostop do morja s Splitom in južno Dalmacijo na Jadranu, vendar je v pogajanjih za ozemlja povsem zatajila, ne meneč se za to, da je Srbija odbila napade mnogo močnejše Avstro-Ogrske in junaško izborila prvi zmagi Antante. Tako kot Italija, ni bila naklonjena srbskim težnjam po ustanovitvi južnoslovanske države skupaj s Hrvati in Slovenci. Zanje in za njihove interese tako Rusiji kot tudi Angliji in Franciji ni bilo mar in so se jim zlahka odrekle v zameno za medsebojno priznanje njihovih lastnih interesov in pravic. Dokumentarec je nastal v sodelovanju z Osrednjim muzejem Inštituta za zgodovino italijanske združitve iz Rima/ Museo centrale di Istituto per la Storia del Risorgimento italiano a Roma, Goriškim muzejem, Freie Universität Bozen/Libera Università di Bolzan ter drugimi inštitucijami doma in na tujem. Snemanje je potekalo na južnem Tirolskem (Bozen/Bolzano, Brixen/Bresanone), Rimu, Padovi, Trstu in okolici, Novi Gorici in Gorici, na Krasu in v Ljubljani. Dokumentarec so sooblikovali zgodovinarji dr. Andrea Carteny, dr. Branko Marušič, dr. Dušan Nećak ter snemalec Mišo Čadež, montažer Goran Babič, avtor in izvajalec glasbe Jani Golob, mojster zvokovne obdelave Marjan Drobnič in drugi.

34 min

Dokumentarec TV Slovenija Italijanski Sacro Egoismo iz serije V fokusu postavi v ospredje tematiko vstopa Italije v 1. svetovno vojno maja 1915. Režiser in scenarist Valentin Pečenko s priznanimi zgodovinarji, dr. Jožetom Pirjevcem, dr. Mariem Isnenghijem, dr. Oswaldom Übereggerjem in drugimi, razkriva ozadje, cilje, interese in metode spretne italijanske politike, ki je v imenu italijanskega »svetega egoizma« po trgovskem načelu »kdo da več« veliko iztržila. Ob začetku vojne, avgusta 1914, je Italija razglasila nevtralnost in pozneje s podpisom tajnega londonskega pakta 26. aprila 1915 dokončno zapustila nekdanji zaveznici Nemčijo in Avstro-Ogrsko ter prestopila v tabor Antante. S tajnim sporazumom si je odprla pot za dosego svojih poglavitnih ozemeljskih, geostrateških imperialističnih ciljev na Balkanu in Jadranu. V primeru zmage bi ji med drugimi ozemlji pripadla Trentinska in Južna Tirolska, Goriška, Gradiščanska, Trst, Istra s Kvarnerjem in otoki ter večji del Dalmacije – kljub dejstvu, da Italijani na teh območjih marsikje sploh niso bili v večini ali pa jih je bilo zelo malo. Rusija je kot zaščitnica slovanskih narodov zaveznici Srbiji sicer priborila dostop do morja s Splitom in južno Dalmacijo na Jadranu, vendar je v pogajanjih za ozemlja povsem zatajila, ne meneč se za to, da je Srbija odbila napade mnogo močnejše Avstro-Ogrske in junaško izborila prvi zmagi Antante. Tako kot Italija, ni bila naklonjena srbskim težnjam po ustanovitvi južnoslovanske države skupaj s Hrvati in Slovenci. Zanje in za njihove interese tako Rusiji kot tudi Angliji in Franciji ni bilo mar in so se jim zlahka odrekle v zameno za medsebojno priznanje njihovih lastnih interesov in pravic. Dokumentarec je nastal v sodelovanju z Osrednjim muzejem Inštituta za zgodovino italijanske združitve iz Rima/ Museo centrale di Istituto per la Storia del Risorgimento italiano a Roma, Goriškim muzejem, Freie Universität Bozen/Libera Università di Bolzan ter drugimi inštitucijami doma in na tujem. Snemanje je potekalo na južnem Tirolskem (Bozen/Bolzano, Brixen/Bresanone), Rimu, Padovi, Trstu in okolici, Novi Gorici in Gorici, na Krasu in v Ljubljani. Dokumentarec so sooblikovali zgodovinarji dr. Andrea Carteny, dr. Branko Marušič, dr. Dušan Nećak ter snemalec Mišo Čadež, montažer Goran Babič, avtor in izvajalec glasbe Jani Golob, mojster zvokovne obdelave Marjan Drobnič in drugi.

V fokusu

Slovenci pod Habsburžani, pogovor z dr. Andrejem Rahtenom

27. 4. 2015

Zgodovinar dr. Andrej Rahten odstira več kot šest stoletij dolgo dobo Slovencev pod Habsburžani. V dunajskih arhivih in knjižnicah je prebil mesece v času podiplomskega študija in med drugim raziskal slovensko parlamentarno politiko v mnogonarodni monarhiji. Poleg cesarice Marije Terezije in celjskih grofov, na katere se Slovenci pogosto spomnijo, ko pomislijo na eno izmed najmogočnejših vladarskih dinastij v Evropi in svetu, so dr. Rahtena posebej pritegnili federalistični koncepti preoblikovanja Avstro-Ogrske in delovanje Slovencem naklonjenega nadvojvode Franca Ferdinanda ter propad monarhije, ki se je tako kot drugim narodom tudi Slovencem zdela večna. Režiser, scenarist in voditelj Valentin Pečenko je s sodelavci posnel glavnino oddaje v Vojnozgodovinskem muzeju na Dunaju, pri njenem nastanku pa so sodelovale tudi druge ugledne avstrijske inštitucije.

33 min

Zgodovinar dr. Andrej Rahten odstira več kot šest stoletij dolgo dobo Slovencev pod Habsburžani. V dunajskih arhivih in knjižnicah je prebil mesece v času podiplomskega študija in med drugim raziskal slovensko parlamentarno politiko v mnogonarodni monarhiji. Poleg cesarice Marije Terezije in celjskih grofov, na katere se Slovenci pogosto spomnijo, ko pomislijo na eno izmed najmogočnejših vladarskih dinastij v Evropi in svetu, so dr. Rahtena posebej pritegnili federalistični koncepti preoblikovanja Avstro-Ogrske in delovanje Slovencem naklonjenega nadvojvode Franca Ferdinanda ter propad monarhije, ki se je tako kot drugim narodom tudi Slovencem zdela večna. Režiser, scenarist in voditelj Valentin Pečenko je s sodelavci posnel glavnino oddaje v Vojnozgodovinskem muzeju na Dunaju, pri njenem nastanku pa so sodelovale tudi druge ugledne avstrijske inštitucije.

V fokusu

Ženske v veliki vojni 1914-1918

25. 1. 2015

Dokumentarec TV Slovenija Ženske v veliki vojni 1914 - 1918 iz serije V Fokusu, posvečene prvi svetovni vojni, se osredotoča na eno izmed prezrtih in precej neraziskanih tem. Režiser in scenarist Valentin Pečenko ter osrednja naratorka, zgodovinarka dr. Petra Svoljšak v njem odstirata pogled na dejavnost in vlogo žensk v prelomnem vojnem času. Po slovesnem odhodu ovenčanih mož na bojišča so družine povečini ostale na skrbi žena in mater. Ob številnih ranjenih in hudih izgubah svojih dragih na frontah so neredke doživele duševni in čustveni zlom, mnoge so ovdovele. Zgodilo se je, da so zaradi pomanjkanja umrli še otroci in so od žalosti osivele. A večina žensk se je vendarle dejavno spopadla z izzivi vojnega časa. Izkazale so se z nesebičnim, plemenitim delovanjem v bolniški in karitativni dejavnosti, na podeželju prevzele delo na kmetijah, v mestih pa delale v izredno težkih razmerah za potrebe nenasitne vojne industrije. Samo za obrambo soške fronte in vzdrževanje Borojevićeve soške armade je moralo v zaledju delati več kot pol milijona ljudi. Večina je bila žensk. Za obrambo vseh front 50-milijonske monarhije pa je delalo na milijone žensk. Manj znano je, da so se ženske bojevale tudi v bojnih enotah in bile odlikovane. Dokumentarec je nastal v sodelovanju s Filmarhivom Avstrija in drugimi inštitucijami doma in na tujem. Posnet je bil v Ljubljani, Škofji Loki, Podravju, Posočju in na Krasu. Sooblikovala sta ga naratorja Mitja Močnik in mag. Nataša Kolar ter direktor fotografije in snemalec Mišo Čadež, montažerja Zvone Judež in Snežana Tadić, avtor in izvajalec glasbe Jani Golob in drugi.

31 min

Dokumentarec TV Slovenija Ženske v veliki vojni 1914 - 1918 iz serije V Fokusu, posvečene prvi svetovni vojni, se osredotoča na eno izmed prezrtih in precej neraziskanih tem. Režiser in scenarist Valentin Pečenko ter osrednja naratorka, zgodovinarka dr. Petra Svoljšak v njem odstirata pogled na dejavnost in vlogo žensk v prelomnem vojnem času. Po slovesnem odhodu ovenčanih mož na bojišča so družine povečini ostale na skrbi žena in mater. Ob številnih ranjenih in hudih izgubah svojih dragih na frontah so neredke doživele duševni in čustveni zlom, mnoge so ovdovele. Zgodilo se je, da so zaradi pomanjkanja umrli še otroci in so od žalosti osivele. A večina žensk se je vendarle dejavno spopadla z izzivi vojnega časa. Izkazale so se z nesebičnim, plemenitim delovanjem v bolniški in karitativni dejavnosti, na podeželju prevzele delo na kmetijah, v mestih pa delale v izredno težkih razmerah za potrebe nenasitne vojne industrije. Samo za obrambo soške fronte in vzdrževanje Borojevićeve soške armade je moralo v zaledju delati več kot pol milijona ljudi. Večina je bila žensk. Za obrambo vseh front 50-milijonske monarhije pa je delalo na milijone žensk. Manj znano je, da so se ženske bojevale tudi v bojnih enotah in bile odlikovane. Dokumentarec je nastal v sodelovanju s Filmarhivom Avstrija in drugimi inštitucijami doma in na tujem. Posnet je bil v Ljubljani, Škofji Loki, Podravju, Posočju in na Krasu. Sooblikovala sta ga naratorja Mitja Močnik in mag. Nataša Kolar ter direktor fotografije in snemalec Mišo Čadež, montažerja Zvone Judež in Snežana Tadić, avtor in izvajalec glasbe Jani Golob in drugi.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine