Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V dokumentarni seriji V fokusu v sodelovanju z Nacionalnim odborom RS za obeleževanje 100. obletnice 1. svetovne vojne nadaljujemo z obravnavo vsebin na to temo. Serija prikaže nekatere prelomne dogodke, pomembne vidike, a tudi prezrte teme velike vojne.
Dokumentarec TV Slovenija Ženske v veliki vojni 1914 - 1918 iz serije V Fokusu, posvečene prvi svetovni vojni, se osredotoča na eno izmed prezrtih in precej neraziskanih tem. Režiser in scenarist Valentin Pečenko ter osrednja naratorka, zgodovinarka dr. Petra Svoljšak v njem odstirata pogled na dejavnost in vlogo žensk v prelomnem vojnem času. Po slovesnem odhodu ovenčanih mož na bojišča so družine povečini ostale na skrbi žena in mater. Ob številnih ranjenih in hudih izgubah svojih dragih na frontah so neredke doživele duševni in čustveni zlom, mnoge so ovdovele. Zgodilo se je, da so zaradi pomanjkanja umrli še otroci in so od žalosti osivele. A večina žensk se je vendarle dejavno spopadla z izzivi vojnega časa. Izkazale so se z nesebičnim, plemenitim delovanjem v bolniški in karitativni dejavnosti, na podeželju prevzele delo na kmetijah, v mestih pa delale v izredno težkih razmerah za potrebe nenasitne vojne industrije. Samo za obrambo soške fronte in vzdrževanje Borojevićeve soške armade je moralo v zaledju delati več kot pol milijona ljudi. Večina je bila žensk. Za obrambo vseh front 50-milijonske monarhije pa je delalo na milijone žensk. Manj znano je, da so se ženske bojevale tudi v bojnih enotah in bile odlikovane. Dokumentarec je nastal v sodelovanju s Filmarhivom Avstrija in drugimi inštitucijami doma in na tujem. Posnet je bil v Ljubljani, Škofji Loki, Podravju, Posočju in na Krasu. Sooblikovala sta ga naratorja Mitja Močnik in mag. Nataša Kolar ter direktor fotografije in snemalec Mišo Čadež, montažerja Zvone Judež in Snežana Tadić, avtor in izvajalec glasbe Jani Golob in drugi.
Dokumentarec TV Slovenija Ženske v veliki vojni 1914 - 1918 iz serije V Fokusu, posvečene prvi svetovni vojni, se osredotoča na eno izmed prezrtih in precej neraziskanih tem. Režiser in scenarist Valentin Pečenko ter osrednja naratorka, zgodovinarka dr. Petra Svoljšak v njem odstirata pogled na dejavnost in vlogo žensk v prelomnem vojnem času. Po slovesnem odhodu ovenčanih mož na bojišča so družine povečini ostale na skrbi žena in mater. Ob številnih ranjenih in hudih izgubah svojih dragih na frontah so neredke doživele duševni in čustveni zlom, mnoge so ovdovele. Zgodilo se je, da so zaradi pomanjkanja umrli še otroci in so od žalosti osivele. A večina žensk se je vendarle dejavno spopadla z izzivi vojnega časa. Izkazale so se z nesebičnim, plemenitim delovanjem v bolniški in karitativni dejavnosti, na podeželju prevzele delo na kmetijah, v mestih pa delale v izredno težkih razmerah za potrebe nenasitne vojne industrije. Samo za obrambo soške fronte in vzdrževanje Borojevićeve soške armade je moralo v zaledju delati več kot pol milijona ljudi. Večina je bila žensk. Za obrambo vseh front 50-milijonske monarhije pa je delalo na milijone žensk. Manj znano je, da so se ženske bojevale tudi v bojnih enotah in bile odlikovane. Dokumentarec je nastal v sodelovanju s Filmarhivom Avstrija in drugimi inštitucijami doma in na tujem. Posnet je bil v Ljubljani, Škofji Loki, Podravju, Posočju in na Krasu. Sooblikovala sta ga naratorja Mitja Močnik in mag. Nataša Kolar ter direktor fotografije in snemalec Mišo Čadež, montažerja Zvone Judež in Snežana Tadić, avtor in izvajalec glasbe Jani Golob in drugi.
Režiser in scenarist Valentin Pečenko z vizualizacijo odlomkov iz romana pisatelja Prežihovega Voranca Doberdob (1940) v filmu razkriva neizmerno človeško tragiko Doberdoba ter usode in dileme avstro-ogrskih vojakov, zlasti slovenskih. Pripoved romana in zgodovinsko ozadje 1. svetovne vojne odstira s komentarji Miran Košuta, profesor slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu. Vorančeva proza se v filmu prepleta s pretresljivo poezijo italijanskega pesnika Giuseppeja Ungarettija iz zbirke Porušeni pristan (Il porto sepolto,1916) v interpretaciji zaslužnega profesorja italijanske književnosti Elvia Guagninija. Ungaretti je v svojih pesmih izrazil človeško nemoč, tesnobo in strah pred popolnim uničenjem, razčlovečenjem ter smrtjo na kraški doberdobski planoti smrti. Pri nastanku filma so poleg Furlanske kinoteke (Cineteca del Friuli), Goriškega muzeja, Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Muzeja velike vojne na vrhu sv. Mihaela (Museo della Grande Guerra del Monte San Michele) sodelovale številne slovenske in italijanske institucije, občine in združenja ter društva z eno samo željo, da se golgota Doberdoba ne bi nikoli več ponovila. Film so sooblikovali snemalci Bernard Perme, Artur Rutar in Robert Doplihar, montažerka Snežana Tadić, avtor in izvajalec glasbe Jani Golob, mojster zvokovne obdelave Marjan Drobnič, oblikovalec grafične podobe Matjaž Celič in drugi. Producent in organizator je bil Vojko Fakin.
Režiser in scenarist Valentin Pečenko z vizualizacijo odlomkov iz romana pisatelja Prežihovega Voranca Doberdob (1940) v filmu razkriva neizmerno človeško tragiko Doberdoba ter usode in dileme avstro-ogrskih vojakov, zlasti slovenskih. Pripoved romana in zgodovinsko ozadje 1. svetovne vojne odstira s komentarji Miran Košuta, profesor slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu. Vorančeva proza se v filmu prepleta s pretresljivo poezijo italijanskega pesnika Giuseppeja Ungarettija iz zbirke Porušeni pristan (Il porto sepolto,1916) v interpretaciji zaslužnega profesorja italijanske književnosti Elvia Guagninija. Ungaretti je v svojih pesmih izrazil človeško nemoč, tesnobo in strah pred popolnim uničenjem, razčlovečenjem ter smrtjo na kraški doberdobski planoti smrti. Pri nastanku filma so poleg Furlanske kinoteke (Cineteca del Friuli), Goriškega muzeja, Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Muzeja velike vojne na vrhu sv. Mihaela (Museo della Grande Guerra del Monte San Michele) sodelovale številne slovenske in italijanske institucije, občine in združenja ter društva z eno samo željo, da se golgota Doberdoba ne bi nikoli več ponovila. Film so sooblikovali snemalci Bernard Perme, Artur Rutar in Robert Doplihar, montažerka Snežana Tadić, avtor in izvajalec glasbe Jani Golob, mojster zvokovne obdelave Marjan Drobnič, oblikovalec grafične podobe Matjaž Celič in drugi. Producent in organizator je bil Vojko Fakin.