Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Režiser: Haidy Kancler
Sin se je poslovil od matere, da bi šel po svetu in poiskal kako delo ali morda kar srečo! Želel jima je izboljšati življenje na stara leta. Na poti se je ustavil pri puščavniku, ki se ga je močno razveselil, saj ga že dolgo nihče ni obiskal. Mladeniču je razkril, kako priti do boljšega življenja. S pravim junaštvom, seveda! V pečini nedaleč od bližnjega mesta in gradu je živel strašni zmaj z imenom Lintvern. Vsak dan je požrl po enega domačina in takrat je na vrsto prišla tudi kraljeva hči – edinka. Kralj bi jo z veseljem dal za ženo tistemu, ki bi premagal okrutnega zmaja. To do zdaj ni uspelo še nikomur. Puščavnik je dal sinu natančna navodila za boj proti zmaju. Ta je storil, kot mu je bilo naročeno. Pa je prišel nek nepridiprav in ukradel zmajeve glave. Prinesel jih je na grad in se pod pretvezo hotel poročiti s kraljično. Naš mladenič pa se ni pustil zmesti. Prispel je na kraljevi grad in dokazal, da je on pravi junak! Oženil se je s kraljevo hčerjo ter zaživel lepo in srečno življenje. Tako se je tudi za njegovo mamo vse obrnilo na bolje…
Sin se je poslovil od matere, da bi šel po svetu in poiskal kako delo ali morda kar srečo! Želel jima je izboljšati življenje na stara leta. Na poti se je ustavil pri puščavniku, ki se ga je močno razveselil, saj ga že dolgo nihče ni obiskal. Mladeniču je razkril, kako priti do boljšega življenja. S pravim junaštvom, seveda! V pečini nedaleč od bližnjega mesta in gradu je živel strašni zmaj z imenom Lintvern. Vsak dan je požrl po enega domačina in takrat je na vrsto prišla tudi kraljeva hči – edinka. Kralj bi jo z veseljem dal za ženo tistemu, ki bi premagal okrutnega zmaja. To do zdaj ni uspelo še nikomur. Puščavnik je dal sinu natančna navodila za boj proti zmaju. Ta je storil, kot mu je bilo naročeno. Pa je prišel nek nepridiprav in ukradel zmajeve glave. Prinesel jih je na grad in se pod pretvezo hotel poročiti s kraljično. Naš mladenič pa se ni pustil zmesti. Prispel je na kraljevi grad in dokazal, da je on pravi junak! Oženil se je s kraljevo hčerjo ter zaživel lepo in srečno življenje. Tako se je tudi za njegovo mamo vse obrnilo na bolje…
Nekoč je živela punčka Rezika, ki je živela sama z mamo. Očeta ni nikoli poznala, zdaj pa je še mama hudo zbolela. Da bi ji pomagala ozdraveti, se je odločila, da bo poiskala drevo, na katerem rastejo zlata jabolka. Z denarjem za dragoceni sadež bi lahko kupila vse potrebno za mamino ozdravitev. Jablano čuva velik ptič, ki se sicer na vsakega ujezi, deklici pa sam utrga veliko zlato jabolko. Z zaščito velikega ptiča je prodala v bližnji trgovini jabolko in dobila zanj toliko denarja, da je kupila zdravila za mamo in vse, kar je pri hiši manjkalo. Ob skrbni punčkini negi je mama počasi ozdravela. Velik prič pa je prihajal na obisk, zobal drobtine ob njunem oknu in dobri deklici ter njeni mami še naprej pomagal.
Nekoč je živela punčka Rezika, ki je živela sama z mamo. Očeta ni nikoli poznala, zdaj pa je še mama hudo zbolela. Da bi ji pomagala ozdraveti, se je odločila, da bo poiskala drevo, na katerem rastejo zlata jabolka. Z denarjem za dragoceni sadež bi lahko kupila vse potrebno za mamino ozdravitev. Jablano čuva velik ptič, ki se sicer na vsakega ujezi, deklici pa sam utrga veliko zlato jabolko. Z zaščito velikega ptiča je prodala v bližnji trgovini jabolko in dobila zanj toliko denarja, da je kupila zdravila za mamo in vse, kar je pri hiši manjkalo. Ob skrbni punčkini negi je mama počasi ozdravela. Velik prič pa je prihajal na obisk, zobal drobtine ob njunem oknu in dobri deklici ter njeni mami še naprej pomagal.
Nekoč je živel nečimrn in skop grof. Nekega dne si je z glave sčesal uš. Uš je bila tako velika, da jo je zaprl v stekleno posodo in jo še naprej redil. Sčasoma je postala ogromna, zato so jo hlapci zaklali in naredili iz nje slanino. »Kdor ugane, iz česa je ta slanina, » pravi grof, » dobi nagrado in še z mojo hčerjo se bo lahko poročil!« Za uganko je izvedel tudi mladi pastir. Odločil se,d a se bo še on preizkusil v ugibanju. Na pot je vzel zdravilno mast in z njo pomagal miši, čebeli in volku. Zaradi njegove dobrote se ga je še naprej držala sreča, slišal je pravilen odgovor in ga edini tudi povedal. Grof je bil osupel, revnemu pastirju vendar ne bo dal za ženo svoje hčere! Mladenič je dobil dodatno nalogo in tudi to rešil, saj sta mu pomagali čebela in miš. Objestni grof je revnega fanta spodil z gradu, a zdaj je mladeniču prišel na pomoč volk. S celim krdelom so zdirjali nad grad in prestrašili grofa tako, da je revež izdihnil.
Nekoč je živel nečimrn in skop grof. Nekega dne si je z glave sčesal uš. Uš je bila tako velika, da jo je zaprl v stekleno posodo in jo še naprej redil. Sčasoma je postala ogromna, zato so jo hlapci zaklali in naredili iz nje slanino. »Kdor ugane, iz česa je ta slanina, » pravi grof, » dobi nagrado in še z mojo hčerjo se bo lahko poročil!« Za uganko je izvedel tudi mladi pastir. Odločil se,d a se bo še on preizkusil v ugibanju. Na pot je vzel zdravilno mast in z njo pomagal miši, čebeli in volku. Zaradi njegove dobrote se ga je še naprej držala sreča, slišal je pravilen odgovor in ga edini tudi povedal. Grof je bil osupel, revnemu pastirju vendar ne bo dal za ženo svoje hčere! Mladenič je dobil dodatno nalogo in tudi to rešil, saj sta mu pomagali čebela in miš. Objestni grof je revnega fanta spodil z gradu, a zdaj je mladeniču prišel na pomoč volk. S celim krdelom so zdirjali nad grad in prestrašili grofa tako, da je revež izdihnil.
Pri Poličarju in Poličarici je zmanjkalo moke. Da ne bosta lačna, je žena moža poslala v mlin. Poličar si je na ramo zadel vrečo in odšel na pot. Vodila ga je tudi čez velik gozd in sredi gozda si je želel odpočiti. Sedel je na velik kamen. Nenadoma je zaslišal stokanje in vpitje. Kamen je odvalil vstran. Pod njim je ležala ogromna kača, presrečna, da ji je s tem rešil življenje. V zahvalo pa ga je ogromna žival želela pičiti. Poličar se je tega ustrašil, pomoč pa je našel v treh živalih, ki so prišli mimo. Kača je pristala na to, da odločitev o tem prepustita trem živalim, ki so prišle mimo. Pes in konj podpreta kačo, lisica pa kmetu obljubila pomoč, če ji bo dal domače kokoši. Rade volje je kmet pristal na to. Lisica je torej kačo prelisičila in jo pripravila do tega, da se je zopet zvila v klobčič, Poličar pa je kamen prekucnil čeznjo. Nato je nadaljeval pot do mlinarja, lisica pa je stekla do kmetije. Poličarica jo je že na daleč opazila in spodila, tako da lisica ni nikoli dobila kokoši. Zato se še danes vrača h tej hiši.
Pri Poličarju in Poličarici je zmanjkalo moke. Da ne bosta lačna, je žena moža poslala v mlin. Poličar si je na ramo zadel vrečo in odšel na pot. Vodila ga je tudi čez velik gozd in sredi gozda si je želel odpočiti. Sedel je na velik kamen. Nenadoma je zaslišal stokanje in vpitje. Kamen je odvalil vstran. Pod njim je ležala ogromna kača, presrečna, da ji je s tem rešil življenje. V zahvalo pa ga je ogromna žival želela pičiti. Poličar se je tega ustrašil, pomoč pa je našel v treh živalih, ki so prišli mimo. Kača je pristala na to, da odločitev o tem prepustita trem živalim, ki so prišle mimo. Pes in konj podpreta kačo, lisica pa kmetu obljubila pomoč, če ji bo dal domače kokoši. Rade volje je kmet pristal na to. Lisica je torej kačo prelisičila in jo pripravila do tega, da se je zopet zvila v klobčič, Poličar pa je kamen prekucnil čeznjo. Nato je nadaljeval pot do mlinarja, lisica pa je stekla do kmetije. Poličarica jo je že na daleč opazila in spodila, tako da lisica ni nikoli dobila kokoši. Zato se še danes vrača h tej hiši.
Ta hudomušna zgodbica pripoveduje o težavah, ki nastopijo, kadar želimo vsem ustreči in ne upoštevamo lastnih želja in potreb. Oče in sin sta šla prodat osla. Zjutraj je oče sinu predlagal, naj sede na osla, da mu ne bo treba ves čas hoditi. Sam je hodil poleg. V prvi vasi, ki sta jo obiskala na svoji poti, so se vaščani zgražali, češ, mladi sin sedi, stari oče pa hodi… Pa sta se ustrašila kritike in zamenjala situacijo: oče je sedel na osla, sin je zadaj tekel za njima… No, v drugi vasi je bil pa ravno to očitek mimoidočih: kako lahko pusti mladega fanta teči za njima… Poslušala sta ljudi in pustila osla hoditi samega. … Zdaj so se pritoževali vaščani tretje vasi, češ, kako sta neumna, da pustita osla samega, ko bi lahko tovoril celo oba skupaj!... Oče in sin sta nekaj časa tuhtala, pa ugotovila: »Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš!«
Ta hudomušna zgodbica pripoveduje o težavah, ki nastopijo, kadar želimo vsem ustreči in ne upoštevamo lastnih želja in potreb. Oče in sin sta šla prodat osla. Zjutraj je oče sinu predlagal, naj sede na osla, da mu ne bo treba ves čas hoditi. Sam je hodil poleg. V prvi vasi, ki sta jo obiskala na svoji poti, so se vaščani zgražali, češ, mladi sin sedi, stari oče pa hodi… Pa sta se ustrašila kritike in zamenjala situacijo: oče je sedel na osla, sin je zadaj tekel za njima… No, v drugi vasi je bil pa ravno to očitek mimoidočih: kako lahko pusti mladega fanta teči za njima… Poslušala sta ljudi in pustila osla hoditi samega. … Zdaj so se pritoževali vaščani tretje vasi, češ, kako sta neumna, da pustita osla samega, ko bi lahko tovoril celo oba skupaj!... Oče in sin sta nekaj časa tuhtala, pa ugotovila: »Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš!«
Brane Solce, slikar, lutkar in animator se že leta ustvarjalno izraža s papirnimi lutkami. V televizijski nanizanki Za devetimi gorami je pripovedovanje ljudskih pravljic oplemenitil z animiranimi odlomki posameznih pravljic. Poslužil se je tehnike animiranja senčnih lutk in z računalniško animacijo pričaral vtis pravega senčnega lutkovnega gledališča. Za takšno čarovnijo so potrebni svetloba, sence in papir , na katerem zaživijo čudoviti pravljični liki. Poglejte, kako to naredi!
Brane Solce, slikar, lutkar in animator se že leta ustvarjalno izraža s papirnimi lutkami. V televizijski nanizanki Za devetimi gorami je pripovedovanje ljudskih pravljic oplemenitil z animiranimi odlomki posameznih pravljic. Poslužil se je tehnike animiranja senčnih lutk in z računalniško animacijo pričaral vtis pravega senčnega lutkovnega gledališča. Za takšno čarovnijo so potrebni svetloba, sence in papir , na katerem zaživijo čudoviti pravljični liki. Poglejte, kako to naredi!
Včasih so ljudje živeli v težkih pogojih, pa še zakoni, ki so jih morali spoštovati, so bili strogi. Med drugim je eden med njimi zapovedoval, naj ljudi, ki dopolnijo šestdeset let, odnesejo pod neko skalo in jih tam pustijo brez hrane in pijače. Tako se je postaral tudi oče našega junaka. Naložil si ga je na ramena in odnesel… Med potjo pa se je utrujen premislil. Nikakor si ni želel, da bi njega doletela enaka usoda…, zato je očeta na skrivaj odnesel domov. Nihče ni smel za to vedeti, saj je za prekršek veljala smrtna kazen. V vasi so kmalu za tem iskali novega župana. Izbran bi bil tisti, ki bi zjutraj prvi zagledal sonce. Postarani oče je dal svojemu sinu dober nasvet: » Ne glej proti vzhodu, obrni se v nasprotno stran, saj sonce obsije gore na zahodu še predno pokuka izza hribov!« Res je bilo tako. Sin je prvi zagledal sonce in vaščani so ga izbrali za župana. Ko jim je povedal, kdo mu je dal tako pameten nasvet, so se odločili, da starih ljudi ne bodo več nosili za skalo na robu vasi.
Včasih so ljudje živeli v težkih pogojih, pa še zakoni, ki so jih morali spoštovati, so bili strogi. Med drugim je eden med njimi zapovedoval, naj ljudi, ki dopolnijo šestdeset let, odnesejo pod neko skalo in jih tam pustijo brez hrane in pijače. Tako se je postaral tudi oče našega junaka. Naložil si ga je na ramena in odnesel… Med potjo pa se je utrujen premislil. Nikakor si ni želel, da bi njega doletela enaka usoda…, zato je očeta na skrivaj odnesel domov. Nihče ni smel za to vedeti, saj je za prekršek veljala smrtna kazen. V vasi so kmalu za tem iskali novega župana. Izbran bi bil tisti, ki bi zjutraj prvi zagledal sonce. Postarani oče je dal svojemu sinu dober nasvet: » Ne glej proti vzhodu, obrni se v nasprotno stran, saj sonce obsije gore na zahodu še predno pokuka izza hribov!« Res je bilo tako. Sin je prvi zagledal sonce in vaščani so ga izbrali za župana. Ko jim je povedal, kdo mu je dal tako pameten nasvet, so se odločili, da starih ljudi ne bodo več nosili za skalo na robu vasi.
»Za devetimi gorami« je pripovedna nanizanka za prvo triado osnovnošolcev in tudi malce mlajših otrok, ki zanimivo kombinira pripoved pravljičarke z ilustriranimi vložki senčnih papirnatih animacij. Vsemu temu sledi skupina otroških poslušalcev. Anja Štefan, priznana slovenska pravljičarka v vsaki epizodi posebej predstavi po eno pravljico, ki izhajajo iz slovenskega ljudskega izročila. Pripovedi so ubrane tako, da nenavadne dogodivščine oseb in ostalih bitij iz nekega davnega časa zaživijo v polnosti tudi v tem trenutku in sporočajo tudi dragocene vrednote, ki veljajo še danes. Urednica: Barbara B. Stegeman Režija: Hajdi Kancler Animacije: Brane Solce Revna deklica je živela sama, ker sta ji umrla mama in oče. Sredi hude zime ji je zmanjkalo dračja, pa se je odpravila ponj v gozd. Na poti je naletela na votlino, ki je prej ni nikdar opazila. Vstopila je in ob kamniti mizi zagledala velikega moža z ogromnimi brki, dolgo brado ter krono na glavi. Prav gotovo je bil kralj – kralj Matjaž! Tudi vojaki so ležali naokoli in… spali, kot je spal sam veliki kralj. Med nabiranjem sena s tal je po nesreči zagrabila konjsko verigo, jo potegnila, da se je vse zatreslo in kralj ter njegovi vojaki so se prebudili. Deklica se je prestrašila in brž stekla ven ter nazaj domov. Ko pa je razgrnila predpasnik, v njem ni bilo več sena, ampak suho zlato! Odslej je deklica živela srečno in brez skrbi! Marsikdo je še potem iskal votlino, a je ni našel! Srečati kralja Matjaža pač ni enostavno: želeti si je treba, da bi se vrnil in priti k votlini na zadnji dan starega leta, ne da bi vedeli, da ste tam!
»Za devetimi gorami« je pripovedna nanizanka za prvo triado osnovnošolcev in tudi malce mlajših otrok, ki zanimivo kombinira pripoved pravljičarke z ilustriranimi vložki senčnih papirnatih animacij. Vsemu temu sledi skupina otroških poslušalcev. Anja Štefan, priznana slovenska pravljičarka v vsaki epizodi posebej predstavi po eno pravljico, ki izhajajo iz slovenskega ljudskega izročila. Pripovedi so ubrane tako, da nenavadne dogodivščine oseb in ostalih bitij iz nekega davnega časa zaživijo v polnosti tudi v tem trenutku in sporočajo tudi dragocene vrednote, ki veljajo še danes. Urednica: Barbara B. Stegeman Režija: Hajdi Kancler Animacije: Brane Solce Revna deklica je živela sama, ker sta ji umrla mama in oče. Sredi hude zime ji je zmanjkalo dračja, pa se je odpravila ponj v gozd. Na poti je naletela na votlino, ki je prej ni nikdar opazila. Vstopila je in ob kamniti mizi zagledala velikega moža z ogromnimi brki, dolgo brado ter krono na glavi. Prav gotovo je bil kralj – kralj Matjaž! Tudi vojaki so ležali naokoli in… spali, kot je spal sam veliki kralj. Med nabiranjem sena s tal je po nesreči zagrabila konjsko verigo, jo potegnila, da se je vse zatreslo in kralj ter njegovi vojaki so se prebudili. Deklica se je prestrašila in brž stekla ven ter nazaj domov. Ko pa je razgrnila predpasnik, v njem ni bilo več sena, ampak suho zlato! Odslej je deklica živela srečno in brez skrbi! Marsikdo je še potem iskal votlino, a je ni našel! Srečati kralja Matjaža pač ni enostavno: želeti si je treba, da bi se vrnil in priti k votlini na zadnji dan starega leta, ne da bi vedeli, da ste tam!
