Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Münchenska varnostna konferenca je bila evropska nočna mora, je ob koncu povedal predsednik konference Christoph Heusgen in dodal, da ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa živijo na drugem planetu. Med Evropejci je močno odmeval govor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea, ki je podvomil o demokraciji in svobodi izražanja v Evropi. Zakaj je Evropa presenečena nad potezami Trumpove administracije? Se bo poenotila in ostala na svoji poti ali bo igrala le eno izmed vlog v razdeljenem svetu med Washingtonom in Moskvo? Je res tako nemočna, kot bi lahko sklepali po sklicih izrednih zasedanj? V posebni oddaji z voditeljem Igorjem E. Bergantom bosta gosta nekdanji predsednik Borut Pahor in dr. Matjaž Nahtigal, predstojnik Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.
Münchenska varnostna konferenca je bila evropska nočna mora, je ob koncu povedal predsednik konference Christoph Heusgen in dodal, da ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa živijo na drugem planetu. Med Evropejci je močno odmeval govor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea, ki je podvomil o demokraciji in svobodi izražanja v Evropi. Zakaj je Evropa presenečena nad potezami Trumpove administracije? Se bo poenotila in ostala na svoji poti ali bo igrala le eno izmed vlog v razdeljenem svetu med Washingtonom in Moskvo? Je res tako nemočna, kot bi lahko sklepali po sklicih izrednih zasedanj? V posebni oddaji z voditeljem Igorjem E. Bergantom bosta gosta nekdanji predsednik Borut Pahor in dr. Matjaž Nahtigal, predstojnik Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.
Predstavili bodo programske novosti v pomladni sezoni na TV Slovenija. Prihaja nov kviz Besedolov, nova petkova večerna glasbena oddaja Japajade šov, nova torkova večerna oddaja Inkognito. Gost oddaje, ki jo vodi Igor E. Bergant, je zmagovalec EME Klemen Slakonja. Predstavili bodo še novosti v igranem, športnem, informativnem, otroškem, kulturnem in izobraževalnem programu.
Predstavili bodo programske novosti v pomladni sezoni na TV Slovenija. Prihaja nov kviz Besedolov, nova petkova večerna glasbena oddaja Japajade šov, nova torkova večerna oddaja Inkognito. Gost oddaje, ki jo vodi Igor E. Bergant, je zmagovalec EME Klemen Slakonja. Predstavili bodo še novosti v igranem, športnem, informativnem, otroškem, kulturnem in izobraževalnem programu.
Mineva leto dni od katastrofalnih poplav, ki so prizadele Slovenijo. Poplave so močno zaznamovale življenje ljudi na prizadetih območjih. Kaj je bilo v letu dni narejenega, kako poteka sanacija in kaj narediti, da do takšnih katastrof ne bo več prihajalo?
Mineva leto dni od katastrofalnih poplav, ki so prizadele Slovenijo. Poplave so močno zaznamovale življenje ljudi na prizadetih območjih. Kaj je bilo v letu dni narejenega, kako poteka sanacija in kaj narediti, da do takšnih katastrof ne bo več prihajalo?
Mineva leto dni od katastrofalnih poplav, ki so prizadele Slovenijo. Poplave so močno zaznamovale življenje ljudi na prizadetih območjih. Kaj je bilo v letu dni narejenega, kako poteka sanacija in kaj narediti, da do takšnih katastrof ne bo več prihajalo?
Mineva leto dni od katastrofalnih poplav, ki so prizadele Slovenijo. Poplave so močno zaznamovale življenje ljudi na prizadetih območjih. Kaj je bilo v letu dni narejenega, kako poteka sanacija in kaj narediti, da do takšnih katastrof ne bo več prihajalo?
Mineva leto dni od katastrofalnih poplav, ki so prizadele Slovenijo. Poplave so močno zaznamovale življenje ljudi na prizadetih območjih. Kaj je bilo v letu dni narejenega, kako poteka sanacija in kaj narediti, da do takšnih katastrof ne bo več prihajalo?
Mineva leto dni od katastrofalnih poplav, ki so prizadele Slovenijo. Poplave so močno zaznamovale življenje ljudi na prizadetih območjih. Kaj je bilo v letu dni narejenega, kako poteka sanacija in kaj narediti, da do takšnih katastrof ne bo več prihajalo?
Mineva leto dni od katastrofalnih poplav, ki so prizadele Slovenijo. Poplave so močno zaznamovale življenje ljudi na prizadetih območjih. Kaj je bilo v letu dni narejenega, kako poteka sanacija in kaj narediti, da do takšnih katastrof ne bo več prihajalo?
Mineva leto dni od katastrofalnih poplav, ki so prizadele Slovenijo. Poplave so močno zaznamovale življenje ljudi na prizadetih območjih. Kaj je bilo v letu dni narejenega, kako poteka sanacija in kaj narediti, da do takšnih katastrof ne bo več prihajalo?
Mineva leto dni od katastrofalnih poplav, ki so prizadele Slovenijo. Poplave so močno zaznamovale življenje ljudi na prizadetih območjih. Kaj je bilo v letu dni narejenega, kako poteka sanacija in kaj narediti, da do takšnih katastrof ne bo več prihajalo?
Mineva leto dni od katastrofalnih poplav, ki so prizadele Slovenijo. Poplave so močno zaznamovale življenje ljudi na prizadetih območjih. Kaj je bilo v letu dni narejenega, kako poteka sanacija in kaj narediti, da do takšnih katastrof ne bo več prihajalo?
Državni svet Republike Slovenije je kot stičišče raznolikih interesov primeren podij za razpravo in razmislek o trenutni prometni situaciji, s katero se v zadnjih letih srečujemo na slovenskih cestah. Še posebej skrb zbujajo vedno daljši prometni zastoji na slovenskem avtocestnem omrežju, predvsem na vpadnicah v Ljubljano, na ljubljanskem avtocestnem obroču ter na štajerskem, dolenjskem in primorskem avtocestnem kraku. Kljub temu, da so nekateri cestno-prometni strokovnjaki že pred več kot desetimi leti opozarjali, da je treba nemudoma pristopiti k pripravi državnih prostorskih načrtov za širitev slovenskega avtocestnega omrežja iz štiri v šestpasovnice, se to ni zgodilo. Če so vozniki na štajerskem avtocestnem kraku v prometnih konicah, ki danes pravzaprav trajajo že ves dan, pred desetimi leti na zastoje naleteli pri Domžalah, danes stojijo že pred vstopom na območje bivše cestninske postaje v Kompolju. Kolone so se torej v desetih letih podaljšale za več kot 15 km. To še posebej skrbi tisti del gospodarstva, ki posluje po principu »time to door« ter slovenski prevozniški in logistični sektor. Žal se krepko zamuja tudi s pripravo državnega prostorskega načrta za izgradnjo nove železniške povezave med Mariborom, Ljubljano in Koprom, ki bi bila namenjena javnemu potniškemu prometu in bi potnikom omogočila, da razdaljo med Mariborom in Ljubljano ali med Koprom in Ljubljano premagajo v 50 minutah. Kje smo torej danes, po skoraj petnajstih letih od prvih opozoril prometne stroke glede prihajajočega prometnega kolapsa, v katerem smo se sedaj znašli? Kakšne korake načrtujejo pristojni za rešitev nastale situacije? Na vsa ta vprašanja bomo poskušali najti odgovore na posvetu SLOVENIJA STOJI NA CESTAH: KAKŠNE BODO REŠITVE TEGA VEDNO BOLJ PEREČEGA PROBLEMA?
Državni svet Republike Slovenije je kot stičišče raznolikih interesov primeren podij za razpravo in razmislek o trenutni prometni situaciji, s katero se v zadnjih letih srečujemo na slovenskih cestah. Še posebej skrb zbujajo vedno daljši prometni zastoji na slovenskem avtocestnem omrežju, predvsem na vpadnicah v Ljubljano, na ljubljanskem avtocestnem obroču ter na štajerskem, dolenjskem in primorskem avtocestnem kraku. Kljub temu, da so nekateri cestno-prometni strokovnjaki že pred več kot desetimi leti opozarjali, da je treba nemudoma pristopiti k pripravi državnih prostorskih načrtov za širitev slovenskega avtocestnega omrežja iz štiri v šestpasovnice, se to ni zgodilo. Če so vozniki na štajerskem avtocestnem kraku v prometnih konicah, ki danes pravzaprav trajajo že ves dan, pred desetimi leti na zastoje naleteli pri Domžalah, danes stojijo že pred vstopom na območje bivše cestninske postaje v Kompolju. Kolone so se torej v desetih letih podaljšale za več kot 15 km. To še posebej skrbi tisti del gospodarstva, ki posluje po principu »time to door« ter slovenski prevozniški in logistični sektor. Žal se krepko zamuja tudi s pripravo državnega prostorskega načrta za izgradnjo nove železniške povezave med Mariborom, Ljubljano in Koprom, ki bi bila namenjena javnemu potniškemu prometu in bi potnikom omogočila, da razdaljo med Mariborom in Ljubljano ali med Koprom in Ljubljano premagajo v 50 minutah. Kje smo torej danes, po skoraj petnajstih letih od prvih opozoril prometne stroke glede prihajajočega prometnega kolapsa, v katerem smo se sedaj znašli? Kakšne korake načrtujejo pristojni za rešitev nastale situacije? Na vsa ta vprašanja bomo poskušali najti odgovore na posvetu SLOVENIJA STOJI NA CESTAH: KAKŠNE BODO REŠITVE TEGA VEDNO BOLJ PEREČEGA PROBLEMA?
Državni svet Republike Slovenije je kot stičišče raznolikih interesov primeren podij za razpravo in razmislek o trenutni prometni situaciji, s katero se v zadnjih letih srečujemo na slovenskih cestah. Še posebej skrb zbujajo vedno daljši prometni zastoji na slovenskem avtocestnem omrežju, predvsem na vpadnicah v Ljubljano, na ljubljanskem avtocestnem obroču ter na štajerskem, dolenjskem in primorskem avtocestnem kraku. Kljub temu, da so nekateri cestno-prometni strokovnjaki že pred več kot desetimi leti opozarjali, da je treba nemudoma pristopiti k pripravi državnih prostorskih načrtov za širitev slovenskega avtocestnega omrežja iz štiri v šestpasovnice, se to ni zgodilo. Če so vozniki na štajerskem avtocestnem kraku v prometnih konicah, ki danes pravzaprav trajajo že ves dan, pred desetimi leti na zastoje naleteli pri Domžalah, danes stojijo že pred vstopom na območje bivše cestninske postaje v Kompolju. Kolone so se torej v desetih letih podaljšale za več kot 15 km. To še posebej skrbi tisti del gospodarstva, ki posluje po principu »time to door« ter slovenski prevozniški in logistični sektor. Žal se krepko zamuja tudi s pripravo državnega prostorskega načrta za izgradnjo nove železniške povezave med Mariborom, Ljubljano in Koprom, ki bi bila namenjena javnemu potniškemu prometu in bi potnikom omogočila, da razdaljo med Mariborom in Ljubljano ali med Koprom in Ljubljano premagajo v 50 minutah. Kje smo torej danes, po skoraj petnajstih letih od prvih opozoril prometne stroke glede prihajajočega prometnega kolapsa, v katerem smo se sedaj znašli? Kakšne korake načrtujejo pristojni za rešitev nastale situacije? Na vsa ta vprašanja bomo poskušali najti odgovore na posvetu SLOVENIJA STOJI NA CESTAH: KAKŠNE BODO REŠITVE TEGA VEDNO BOLJ PEREČEGA PROBLEMA?
Državni svet Republike Slovenije je kot stičišče raznolikih interesov primeren podij za razpravo in razmislek o trenutni prometni situaciji, s katero se v zadnjih letih srečujemo na slovenskih cestah. Še posebej skrb zbujajo vedno daljši prometni zastoji na slovenskem avtocestnem omrežju, predvsem na vpadnicah v Ljubljano, na ljubljanskem avtocestnem obroču ter na štajerskem, dolenjskem in primorskem avtocestnem kraku. Kljub temu, da so nekateri cestno-prometni strokovnjaki že pred več kot desetimi leti opozarjali, da je treba nemudoma pristopiti k pripravi državnih prostorskih načrtov za širitev slovenskega avtocestnega omrežja iz štiri v šestpasovnice, se to ni zgodilo. Če so vozniki na štajerskem avtocestnem kraku v prometnih konicah, ki danes pravzaprav trajajo že ves dan, pred desetimi leti na zastoje naleteli pri Domžalah, danes stojijo že pred vstopom na območje bivše cestninske postaje v Kompolju. Kolone so se torej v desetih letih podaljšale za več kot 15 km. To še posebej skrbi tisti del gospodarstva, ki posluje po principu »time to door« ter slovenski prevozniški in logistični sektor. Žal se krepko zamuja tudi s pripravo državnega prostorskega načrta za izgradnjo nove železniške povezave med Mariborom, Ljubljano in Koprom, ki bi bila namenjena javnemu potniškemu prometu in bi potnikom omogočila, da razdaljo med Mariborom in Ljubljano ali med Koprom in Ljubljano premagajo v 50 minutah. Kje smo torej danes, po skoraj petnajstih letih od prvih opozoril prometne stroke glede prihajajočega prometnega kolapsa, v katerem smo se sedaj znašli? Kakšne korake načrtujejo pristojni za rešitev nastale situacije? Na vsa ta vprašanja bomo poskušali najti odgovore na posvetu SLOVENIJA STOJI NA CESTAH: KAKŠNE BODO REŠITVE TEGA VEDNO BOLJ PEREČEGA PROBLEMA?