Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Kaj vse lahko pripoveduje les, če ga posluša mojster? Potrkali smo na vrata delavnice Mateja Komela v ljubljanskem Centru Rog, kjer se v svetlobi juter in vonju lesa po dolgih urah milimetrskih rezov in brušenja rojevajo klasične kitare. Les, orodje in ogromno ur tihega dela. Njegova strast do kitar se preliva v vsak detajl – od izbire lesa do napetja prvih strun. Redko prime za električno orodje, saj prisega na tradicijo povsem ročnega izdelovanja kitar. Slovenija ga še ne pozna, a prepričan je, da njegove kitare ustvarjajo zvok, ki bo nekega dne preplavil koncertne dvorane.
Kaj vse lahko pripoveduje les, če ga posluša mojster? Potrkali smo na vrata delavnice Mateja Komela v ljubljanskem Centru Rog, kjer se v svetlobi juter in vonju lesa po dolgih urah milimetrskih rezov in brušenja rojevajo klasične kitare. Les, orodje in ogromno ur tihega dela. Njegova strast do kitar se preliva v vsak detajl – od izbire lesa do napetja prvih strun. Redko prime za električno orodje, saj prisega na tradicijo povsem ročnega izdelovanja kitar. Slovenija ga še ne pozna, a prepričan je, da njegove kitare ustvarjajo zvok, ki bo nekega dne preplavil koncertne dvorane.
Tudi ko gre za denar, so kriminalci vedno korak pred policisti in varnostniki. Kot kaže, so vlomi v banke in bankomate ter kraja gotovine del kriminala, ki je v zatonu. Denarni kriminalci se namreč selijo na splet. O zgodovini in sodobnosti denarnega kriminala se lahko poučimo na razstavi Denar in kriminal – tekma brez konca, ki so jo postavili v Muzi – muzeju in galeriji na Čopovi 3 v Ljubljani. Od tam se danes oglaša naša terenska ekipa. Fotografija: Domen Dajčman
Tudi ko gre za denar, so kriminalci vedno korak pred policisti in varnostniki. Kot kaže, so vlomi v banke in bankomate ter kraja gotovine del kriminala, ki je v zatonu. Denarni kriminalci se namreč selijo na splet. O zgodovini in sodobnosti denarnega kriminala se lahko poučimo na razstavi Denar in kriminal – tekma brez konca, ki so jo postavili v Muzi – muzeju in galeriji na Čopovi 3 v Ljubljani. Od tam se danes oglaša naša terenska ekipa. Fotografija: Domen Dajčman
Pod mogočnimi vrhovi Mangarta, Jalovca in Loške stene leži Log pod Mangartom, kraj z dušo in trdoživimi ljudmi. Desetletja so skozi 5 kilometrov dolg rov Štoln vsak dan odhajali na delo v rudnik svinca in cinka v italijanski Rabelj, danes pa z enako predanostjo skrbijo za vaško smučišče in tekaško progo, poleti pa obiskovalcem ponujajo adrenalinske spuste v soteskah potokov Fratarica in Predelica.To je dolina stoterih slapov, ki je v 1. svetovni vojni tako kot druge ob Soči, ječala pod topovskimi granatami.Pred dobrima dvema desetletjema Ložane preizkuša nova katastrofa:pod Mangartsko planino se je sprožil ogromen plaz in zgrmel v dolino. Vzel je 7 človeških življenj in povzročil pravo razdejanje. Vas se je po tej naravni nesreči pobrala, a kot pravijo domačini, nikoli ne bo več takšna kot pred tisto usodno nočjo 17. novembra leta 2000. Zdi se, da v ljudeh v Logu pod Mangartom živi neuklonljivi duh preteklosti, ki je ključen za ohranjanje življenja v gorski dolini. S svojim vaškim delom dokazujejo, da je prihodnost Loga pod Mangartom zapisana v odtisih vztrajnosti, poguma in povezanosti z naravo.
Pod mogočnimi vrhovi Mangarta, Jalovca in Loške stene leži Log pod Mangartom, kraj z dušo in trdoživimi ljudmi. Desetletja so skozi 5 kilometrov dolg rov Štoln vsak dan odhajali na delo v rudnik svinca in cinka v italijanski Rabelj, danes pa z enako predanostjo skrbijo za vaško smučišče in tekaško progo, poleti pa obiskovalcem ponujajo adrenalinske spuste v soteskah potokov Fratarica in Predelica.To je dolina stoterih slapov, ki je v 1. svetovni vojni tako kot druge ob Soči, ječala pod topovskimi granatami.Pred dobrima dvema desetletjema Ložane preizkuša nova katastrofa:pod Mangartsko planino se je sprožil ogromen plaz in zgrmel v dolino. Vzel je 7 človeških življenj in povzročil pravo razdejanje. Vas se je po tej naravni nesreči pobrala, a kot pravijo domačini, nikoli ne bo več takšna kot pred tisto usodno nočjo 17. novembra leta 2000. Zdi se, da v ljudeh v Logu pod Mangartom živi neuklonljivi duh preteklosti, ki je ključen za ohranjanje življenja v gorski dolini. S svojim vaškim delom dokazujejo, da je prihodnost Loga pod Mangartom zapisana v odtisih vztrajnosti, poguma in povezanosti z naravo.
Tokrat bo ekipa Prvega na obisku v Tehniškem muzeju v Bistri, kjer so nedavno na ogled postavili še dve zanimivi razstavi. Na prvi z naslovom »Pravljična tehnika« so muzejske predmete domiselno povezali s pravljicami in pravljičnimi junaki, na drugi z naslovom »Glas preteklosti« pa je predstavljena impozantna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Slišati pa je mogoče tudi prepoznavne glasbene avize našega radia. Tehniški muzej se po novem lahko pohvali tudi z nagrado ICOM Slovenija za delo na mednarodnem področju. Prejeli so jo za razstavo Halo! Kje si? Mobi zgodbe iz Slovenije in Nemčije. Kljub številnim uspehom pa se Tehniški muzej spopada tudi z izzivi.
Tokrat bo ekipa Prvega na obisku v Tehniškem muzeju v Bistri, kjer so nedavno na ogled postavili še dve zanimivi razstavi. Na prvi z naslovom »Pravljična tehnika« so muzejske predmete domiselno povezali s pravljicami in pravljičnimi junaki, na drugi z naslovom »Glas preteklosti« pa je predstavljena impozantna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Slišati pa je mogoče tudi prepoznavne glasbene avize našega radia. Tehniški muzej se po novem lahko pohvali tudi z nagrado ICOM Slovenija za delo na mednarodnem področju. Prejeli so jo za razstavo Halo! Kje si? Mobi zgodbe iz Slovenije in Nemčije. Kljub številnim uspehom pa se Tehniški muzej spopada tudi z izzivi.
V letu 2024 Triglavski narodni park obeležuje 100. obletnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev z zakonom zaščitenega zavarovanega območja narave, v katerem velja poseben naravovarstveni režim. Razteza se na površini več kot 83 tisoč hektarjev. V njem najdemo številne naravne in kulturne spomenike. Pri izletnikih, teh je vsako leto več, so še posebno priljubljeni vrhovi, pa tudi številna jezera. Kako upravljavcem parka uspe obvladovati naval turizma in kateri predeli parka so najzanimivejši, je preveril tudi Prvi, ki se je v Triglavski narodni park odpravil na obisk.
V letu 2024 Triglavski narodni park obeležuje 100. obletnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev z zakonom zaščitenega zavarovanega območja narave, v katerem velja poseben naravovarstveni režim. Razteza se na površini več kot 83 tisoč hektarjev. V njem najdemo številne naravne in kulturne spomenike. Pri izletnikih, teh je vsako leto več, so še posebno priljubljeni vrhovi, pa tudi številna jezera. Kako upravljavcem parka uspe obvladovati naval turizma in kateri predeli parka so najzanimivejši, je preveril tudi Prvi, ki se je v Triglavski narodni park odpravil na obisk.
Slovenija bo v petek dobila prvi muzej čokolade, kjer obiskovalce čaka sladko interaktivno doživetje. Chocolarium v središču Ljubljane bo čokoljubce vseh starosti popeljal v svet kakavovcev, kakava in različnih vrst čokolade, svojo čokolado boste lahko izdelali tudi sami ali primerjali okuse te slastne razvade z različnih koncev sveta.
Slovenija bo v petek dobila prvi muzej čokolade, kjer obiskovalce čaka sladko interaktivno doživetje. Chocolarium v središču Ljubljane bo čokoljubce vseh starosti popeljal v svet kakavovcev, kakava in različnih vrst čokolade, svojo čokolado boste lahko izdelali tudi sami ali primerjali okuse te slastne razvade z različnih koncev sveta.
Grad Borl v osrčju Haloz že stoletja veličastno kraljuje na skalnati pečini nad reko Dravo. Njegova zgodovina sega v srednji vek, ko je služil kot trdnjava in pozneje kot dom plemiških družin. Skozi stoletja je grad prestal različne preobrazbe – postal je sedež delniške družbe iz Varaždina, med drugo svetovno vojno zbirno taborišče za zavedne Slovence, po vojni pa hotel z restavracijo in bazenom, ki je zelo uspešno obratoval do leta 1979, ko so ga zaprli. Po dolgem obdobju propadanja je država prenovila tretjino grajskega poslopja. Pol stoletja od zaprtja je od aprila letos po grajskih hodnikih zopet čutiti vrvež, radovednost in poseben vonj po zgodovini, ki ga oddajajo debele kamnite stene dragulja naše kulturne dediščine.
Grad Borl v osrčju Haloz že stoletja veličastno kraljuje na skalnati pečini nad reko Dravo. Njegova zgodovina sega v srednji vek, ko je služil kot trdnjava in pozneje kot dom plemiških družin. Skozi stoletja je grad prestal različne preobrazbe – postal je sedež delniške družbe iz Varaždina, med drugo svetovno vojno zbirno taborišče za zavedne Slovence, po vojni pa hotel z restavracijo in bazenom, ki je zelo uspešno obratoval do leta 1979, ko so ga zaprli. Po dolgem obdobju propadanja je država prenovila tretjino grajskega poslopja. Pol stoletja od zaprtja je od aprila letos po grajskih hodnikih zopet čutiti vrvež, radovednost in poseben vonj po zgodovini, ki ga oddajajo debele kamnite stene dragulja naše kulturne dediščine.
Jesenske počitnice mnogi Slovenci izkoristijo za krajša potovanja ali daljše izlete, najbolj priljubljeni so topli kraji. Če nimate prostega celega tedna, pa lahko izkoristite praznična dneva ali konec tedna, ki jima sledi in si privoščite eno- ali večdnevni izlet k našim zahodnim sosedom. Italijo Slovenci radi obiščemo, zaželeni cilji so predvsem Rim, Toskana, Sicilija … A tudi bliže slovenski meji lahko vidite in doživite marsikaj. Vabimo v deželo Furlanija – Julijska krajina oz. v tamkajšnji zgodovinsko najbolj bogati mesti Oglej in Čedad. Obe mesti sta na seznamu Unescove svetovne dediščine, Oglej od leta 1998, Čedad od leta 2011. Tamkajšnje najbolj pomembne pomnike zgodovine je obiskala Andreja Čokl.
Jesenske počitnice mnogi Slovenci izkoristijo za krajša potovanja ali daljše izlete, najbolj priljubljeni so topli kraji. Če nimate prostega celega tedna, pa lahko izkoristite praznična dneva ali konec tedna, ki jima sledi in si privoščite eno- ali večdnevni izlet k našim zahodnim sosedom. Italijo Slovenci radi obiščemo, zaželeni cilji so predvsem Rim, Toskana, Sicilija … A tudi bliže slovenski meji lahko vidite in doživite marsikaj. Vabimo v deželo Furlanija – Julijska krajina oz. v tamkajšnji zgodovinsko najbolj bogati mesti Oglej in Čedad. Obe mesti sta na seznamu Unescove svetovne dediščine, Oglej od leta 1998, Čedad od leta 2011. Tamkajšnje najbolj pomembne pomnike zgodovine je obiskala Andreja Čokl.
Prometna signalizacija in prometna oprema so naprave in sredstva, ki udeležence cestnega prometa obveščajo in opozarjajo na nevarnosti ter skrbijo za varen in neoviran promet. V Sloveniji je bil prvi semafor postavljen leta 1956 v Ljubljani, ko se je po cestah vozilo 1.500 avtomobilov. Kako pa je 68 let pozneje? Kdo upravlja semaforje v prestolnici in ali v Ljubljani poznamo »zeleni val«? Vse to bo preveril Prvi, ki se je odpravil na obisk na Center za upravljanje prometa v Ljubljani.
Prometna signalizacija in prometna oprema so naprave in sredstva, ki udeležence cestnega prometa obveščajo in opozarjajo na nevarnosti ter skrbijo za varen in neoviran promet. V Sloveniji je bil prvi semafor postavljen leta 1956 v Ljubljani, ko se je po cestah vozilo 1.500 avtomobilov. Kako pa je 68 let pozneje? Kdo upravlja semaforje v prestolnici in ali v Ljubljani poznamo »zeleni val«? Vse to bo preveril Prvi, ki se je odpravil na obisk na Center za upravljanje prometa v Ljubljani.
V petek, 18. oktobra, bodo naši južni sosedi spet praznovali mednarodni dan kravate. Ta dan je sicer tudi globalno priznan, a obeležuje se predvsem na Hrvaškem, saj naj bi kravata izvirala prav od tam. V Zagrebu so letos junija odprli tudi Cravaticum, butični muzej kravat. Sodobno zasnovan muzej pritegne vse generacije in razkriva tako preteklost kot sedanjost in celo prihodnost tega modnega dodatka.
V petek, 18. oktobra, bodo naši južni sosedi spet praznovali mednarodni dan kravate. Ta dan je sicer tudi globalno priznan, a obeležuje se predvsem na Hrvaškem, saj naj bi kravata izvirala prav od tam. V Zagrebu so letos junija odprli tudi Cravaticum, butični muzej kravat. Sodobno zasnovan muzej pritegne vse generacije in razkriva tako preteklost kot sedanjost in celo prihodnost tega modnega dodatka.
V četrtek je svetovni dan duševnega zdravja, te dni se zato vrstijo številni dogodki in posveti, ki želijo opozoriti na pomen dobrega počutja in duševnega zdravja za vse skupine prebivalstva. Tema letošnjega dneva duševnega zdravja je sicer duševno zdravje na delovnem mestu, mi pa smo v oddaji Prvi na obisku govorili o duševnem zdravju otrok in mladine. O tem so razpravljali mladi na okrogli mizi Brez filtra v organizaciji Zveze Anite Ogulin in ZPM, na Trgu republike pa je Unicef Slovenija začel kampanjo Stiske iz omaric, v okviru katere so pred parlament postavili 90 šolskih omaric, v katerih so zapisane anonimne, a resnične zgodbe otrok in mladostnikov v stiski. Kaj ugotavlja Unicef Slovenije in na kaj želijo opozoriti, smo izvedeli v oddaji Prvi na obisku.
V četrtek je svetovni dan duševnega zdravja, te dni se zato vrstijo številni dogodki in posveti, ki želijo opozoriti na pomen dobrega počutja in duševnega zdravja za vse skupine prebivalstva. Tema letošnjega dneva duševnega zdravja je sicer duševno zdravje na delovnem mestu, mi pa smo v oddaji Prvi na obisku govorili o duševnem zdravju otrok in mladine. O tem so razpravljali mladi na okrogli mizi Brez filtra v organizaciji Zveze Anite Ogulin in ZPM, na Trgu republike pa je Unicef Slovenija začel kampanjo Stiske iz omaric, v okviru katere so pred parlament postavili 90 šolskih omaric, v katerih so zapisane anonimne, a resnične zgodbe otrok in mladostnikov v stiski. Kaj ugotavlja Unicef Slovenije in na kaj želijo opozoriti, smo izvedeli v oddaji Prvi na obisku.
V Logatcu na približno 3500 kvadratnih metrih površine stoji požarni laboratorij, ki pod pokroviteljstvom Zavoda za gradbeništvo velja za največjega v regiji. Sodeluje z industrijo, podjetji in posamezniki, ki se spoprijemajo s težavami v zvezi s požarno varnostjo izdelkoiv in objektov. Kako varno je življenje v moderni dobi, ki ga obkrožajo litij-ionske baterije, in kakšna je varnost sončnih elektrarn na objektih?
V Logatcu na približno 3500 kvadratnih metrih površine stoji požarni laboratorij, ki pod pokroviteljstvom Zavoda za gradbeništvo velja za največjega v regiji. Sodeluje z industrijo, podjetji in posamezniki, ki se spoprijemajo s težavami v zvezi s požarno varnostjo izdelkoiv in objektov. Kako varno je življenje v moderni dobi, ki ga obkrožajo litij-ionske baterije, in kakšna je varnost sončnih elektrarn na objektih?
V ljubljanskih Stožicah se obeta temeljita prenova nogometnega igrišča. Po številnih kritikah na račun zelenice, predvsem po septembrski tekmi Lige narodov med Slovenijo in Avstrijo, ko je selektor gostujoče reprezentance Ralf Rangnick igrišče označil za katastrofo, bodo na stadionu decembra spet zabrneli stroji. Zakaj bo treba igrišče osrednjega stadiona v državi prenoviti že drugič v manj kot letu dni? Je težava v neustrezni travi, drenaži, v nepravilni izbiri zrnavosti kremenčevega pestka ali v preseganju normativov uporabe igrišča? Kdaj bo stadion v Stožicah spet pripravljen za domače in mednarodne tekme? Po odgovore na ta vprašanja smo šli na Javni zavod Šport Ljubljana, ki ureja in vzdržuje športne objekte v lasti Mestne občine Ljubljana.
V ljubljanskih Stožicah se obeta temeljita prenova nogometnega igrišča. Po številnih kritikah na račun zelenice, predvsem po septembrski tekmi Lige narodov med Slovenijo in Avstrijo, ko je selektor gostujoče reprezentance Ralf Rangnick igrišče označil za katastrofo, bodo na stadionu decembra spet zabrneli stroji. Zakaj bo treba igrišče osrednjega stadiona v državi prenoviti že drugič v manj kot letu dni? Je težava v neustrezni travi, drenaži, v nepravilni izbiri zrnavosti kremenčevega pestka ali v preseganju normativov uporabe igrišča? Kdaj bo stadion v Stožicah spet pripravljen za domače in mednarodne tekme? Po odgovore na ta vprašanja smo šli na Javni zavod Šport Ljubljana, ki ureja in vzdržuje športne objekte v lasti Mestne občine Ljubljana.
Prevoz po železnici velja za najvarnejši in najučinkovitejši za večje količine blaga na daljše razdalje. Za razstavljanje in sestavljanje vlakov je potrebno veliko časa. Podatki prikazujejo, da je posamezen vagon na svoji poti tretjino časa na ranžirnih postajah, ki so večje tovorne postaje, umeščene na stičiščih najbolj obremenjenih prog. V Sloveniji je po obsegu največja ranžirna postaja v Zalogu. Tja se na obisk odpravlja tudi Prvi, da preveri, kako v praksi poteka razstavljanje in sestavljanje novih tovornih vlakov.
Prevoz po železnici velja za najvarnejši in najučinkovitejši za večje količine blaga na daljše razdalje. Za razstavljanje in sestavljanje vlakov je potrebno veliko časa. Podatki prikazujejo, da je posamezen vagon na svoji poti tretjino časa na ranžirnih postajah, ki so večje tovorne postaje, umeščene na stičiščih najbolj obremenjenih prog. V Sloveniji je po obsegu največja ranžirna postaja v Zalogu. Tja se na obisk odpravlja tudi Prvi, da preveri, kako v praksi poteka razstavljanje in sestavljanje novih tovornih vlakov.
V Sloveniji naj bi imeli okrog 500 gradov in dvorcev. Usoda številnih je počasen propad, pri poskusih oživitve pa so težava neurejena lastništva in strog konservatorski pristop. Država naj bi skrbela za nekaj več kot 166 grajskih objektov. In najdejo se dobre zgodbe, ko so gradovi po obnovi oživeli in danes vabijo na obisk ljudi z vsega sveta. V to verjamejo tudi v Podčetrtku, kjer so pred kratkim odprli prenovljene prostore gradu. Začetki Gradu Podčetrtek segajo v 12. stoletje. Zunanjost je zasijala v vsem svojem razkošju, notranjost pa še čaka na renovacijo. Do kod vse seže pogled z razgledne ploščadi gradu, je Marko Rozman preveril na terenu.
V Sloveniji naj bi imeli okrog 500 gradov in dvorcev. Usoda številnih je počasen propad, pri poskusih oživitve pa so težava neurejena lastništva in strog konservatorski pristop. Država naj bi skrbela za nekaj več kot 166 grajskih objektov. In najdejo se dobre zgodbe, ko so gradovi po obnovi oživeli in danes vabijo na obisk ljudi z vsega sveta. V to verjamejo tudi v Podčetrtku, kjer so pred kratkim odprli prenovljene prostore gradu. Začetki Gradu Podčetrtek segajo v 12. stoletje. Zunanjost je zasijala v vsem svojem razkošju, notranjost pa še čaka na renovacijo. Do kod vse seže pogled z razgledne ploščadi gradu, je Marko Rozman preveril na terenu.
Kako dobro poznate Miroslava Vilharja? Ste sploh že slišali zanj? Tudi če ne, gotovo poznate njegovi pesmi 'Lipa zelenela je' in 'Po jezeru', ki sodita med ponarodele. Da bi o narodnozavednem pesniku in skladatelju vedeli več, se vsako leto s pohodom po Vilharjevi poti in drugimi dogodki trudijo na Pivškem, na katerem je Miroslav Vilhar v 19. stoletju živel in deloval. Pojdite s Prvim na obisk v Zagorje v občini Pivka!
Kako dobro poznate Miroslava Vilharja? Ste sploh že slišali zanj? Tudi če ne, gotovo poznate njegovi pesmi 'Lipa zelenela je' in 'Po jezeru', ki sodita med ponarodele. Da bi o narodnozavednem pesniku in skladatelju vedeli več, se vsako leto s pohodom po Vilharjevi poti in drugimi dogodki trudijo na Pivškem, na katerem je Miroslav Vilhar v 19. stoletju živel in deloval. Pojdite s Prvim na obisk v Zagorje v občini Pivka!
Poletni meseci in počitnice so čas potovanj, zato bomo na Prvem obiskali nastajajoči Muzej potovanj oziroma Travel Experience Museum v Zagrebu. Ta je posvečen fenomenu potovanj od prazgodovine do današnjih dni in za predstavitev svetovnih in hrvaških turističnih atrakcij uporablja najsodobnejšo tehnologijo. Obiskovalci bodo v njem lahko tudi virtualno potovali in si celo priskrbeli 'selfije' z eksotičnih destinacij.
Poletni meseci in počitnice so čas potovanj, zato bomo na Prvem obiskali nastajajoči Muzej potovanj oziroma Travel Experience Museum v Zagrebu. Ta je posvečen fenomenu potovanj od prazgodovine do današnjih dni in za predstavitev svetovnih in hrvaških turističnih atrakcij uporablja najsodobnejšo tehnologijo. Obiskovalci bodo v njem lahko tudi virtualno potovali in si celo priskrbeli 'selfije' z eksotičnih destinacij.
Ekipa Prvega se odpravlja na rt na skrajnem koncu slovenske obale ob italijanski meji. Tam se je še ohranila neokrnjena narava, gre za enega redkih še vedno naravno ohranjenih delov slovenske obale z značilnim flišnim klifom, morskim obrežjem ter skladi podvodnega grebena, zato je bilo območje leta 2018 razglašeno za krajinski park. A bolj kot to Debeli rtič poznamo po Zdravilišču Rdečega križa Slovenije, kjer že skoraj 70 let letujejo in se zdravijo otroci in mladostniki ter njihovi spremljevalci iz vse Slovenije. Debeli rtič je namreč zaradi svoje edinstvene lokacije klimatsko zdravilišče, ki se osredotoča na bolezni dihal, kože in zdravljenje po poškodbah, ter prijetno počitniška destinacija. Kako je tam to poletje, preverja Prvi!
Ekipa Prvega se odpravlja na rt na skrajnem koncu slovenske obale ob italijanski meji. Tam se je še ohranila neokrnjena narava, gre za enega redkih še vedno naravno ohranjenih delov slovenske obale z značilnim flišnim klifom, morskim obrežjem ter skladi podvodnega grebena, zato je bilo območje leta 2018 razglašeno za krajinski park. A bolj kot to Debeli rtič poznamo po Zdravilišču Rdečega križa Slovenije, kjer že skoraj 70 let letujejo in se zdravijo otroci in mladostniki ter njihovi spremljevalci iz vse Slovenije. Debeli rtič je namreč zaradi svoje edinstvene lokacije klimatsko zdravilišče, ki se osredotoča na bolezni dihal, kože in zdravljenje po poškodbah, ter prijetno počitniška destinacija. Kako je tam to poletje, preverja Prvi!
Ekipa Prvega bo danes obiskala Novo mesto, kjer že štiriindvajseto leto poteka mednarodni festival Jazzinty; gre za celovit dogodek, ki poleg koncertnega programa ponuja tudi glasbene delavnice s priznanimi tujimi in domačimi mentorji s širšega področja jazzovske glasbe. Letošnja rdeča nit festivala je povezava med plesom in glasbo, festival pa je v več kot dveh desetletjih izobrazil prek tisoč udeležencev. Pomemben sestavni del festivala so tudi nagrade jazzon, ki predstavljajo pomembno spodbudo mladim ustvarjalcem tako v finančnem kot tudi medijskem smislu.
Ekipa Prvega bo danes obiskala Novo mesto, kjer že štiriindvajseto leto poteka mednarodni festival Jazzinty; gre za celovit dogodek, ki poleg koncertnega programa ponuja tudi glasbene delavnice s priznanimi tujimi in domačimi mentorji s širšega področja jazzovske glasbe. Letošnja rdeča nit festivala je povezava med plesom in glasbo, festival pa je v več kot dveh desetletjih izobrazil prek tisoč udeležencev. Pomemben sestavni del festivala so tudi nagrade jazzon, ki predstavljajo pomembno spodbudo mladim ustvarjalcem tako v finančnem kot tudi medijskem smislu.
Že tretje leto med poletjem v različnih krajih po Sloveniji potekajo rokodelski tabori, ki so namenjeni mladim od 12. do 17. leta. Vsi tabori omogočajo mladim, da spoznajo in se preizkusijo v različnih rokodelskih veščinah, da razvijajo potrebne spretnosti za izdelavo določenih izdelkov, da spoznajo materiale za izdelavo in da dobijo izkušnjo aktivnega dela. Vse tabore vodijo mentorji rokodelci in rokodelke, ki so strokovnjaki na svojem področju. Ob vsem tem pa mladim omogočajo druženje s sovrstniki, spoznavanje okolice in narave ter predvsem zelo ustvarjalno preživljanje poletnih počitnic. Prvi na obisku bo obiskal mojstre suhorobarstva in mlade v Ribnici in tam preveril utrip dogajanja.
Že tretje leto med poletjem v različnih krajih po Sloveniji potekajo rokodelski tabori, ki so namenjeni mladim od 12. do 17. leta. Vsi tabori omogočajo mladim, da spoznajo in se preizkusijo v različnih rokodelskih veščinah, da razvijajo potrebne spretnosti za izdelavo določenih izdelkov, da spoznajo materiale za izdelavo in da dobijo izkušnjo aktivnega dela. Vse tabore vodijo mentorji rokodelci in rokodelke, ki so strokovnjaki na svojem področju. Ob vsem tem pa mladim omogočajo druženje s sovrstniki, spoznavanje okolice in narave ter predvsem zelo ustvarjalno preživljanje poletnih počitnic. Prvi na obisku bo obiskal mojstre suhorobarstva in mlade v Ribnici in tam preveril utrip dogajanja.
Mesec poletnih počitnic je že za šolarji in marsikdo od njih jih je izkoristil za počitek in lenarjenje. Mnogi so obiskali morsko obalo in se zabavali v in ob morju, nekateri pa so poletne dni izkoristili tudi za obisk hribov in gora. Ker so poletne počitnice dolge, starši pa nimajo toliko dopusta, poiščejo za otroke različne delavnice in varstva za kratkočasenje, zato bomo tokrat v oddaji Prvi na obisku zavili na poletne počitnice v Živalski vrt Ljubljana. Preverili bomo, kako se imajo mladi počitnikarji, kakšen je dan v počitniškem varstvu, kako oskrbniki poskrbijo za živali v teh vročih poletnih dneh in izvedeli, kako je ljubljanski živalski vrt v tem mesecu sodeloval pri zgodovinski vrnitvi živali v naravo.
Mesec poletnih počitnic je že za šolarji in marsikdo od njih jih je izkoristil za počitek in lenarjenje. Mnogi so obiskali morsko obalo in se zabavali v in ob morju, nekateri pa so poletne dni izkoristili tudi za obisk hribov in gora. Ker so poletne počitnice dolge, starši pa nimajo toliko dopusta, poiščejo za otroke različne delavnice in varstva za kratkočasenje, zato bomo tokrat v oddaji Prvi na obisku zavili na poletne počitnice v Živalski vrt Ljubljana. Preverili bomo, kako se imajo mladi počitnikarji, kakšen je dan v počitniškem varstvu, kako oskrbniki poskrbijo za živali v teh vročih poletnih dneh in izvedeli, kako je ljubljanski živalski vrt v tem mesecu sodeloval pri zgodovinski vrnitvi živali v naravo.
Letalski center Maribor je eden najstarejših aeroklubov na Balkanu. Njegove korenine segajo v leto 1889, ko so letalski navdušenci prvič z balonom poleteli nad Mariborom. Danes imajo 19 letal in več kot 200 članov, tam se je mogoče izšolati za pilota, opraviti tečaj padalstva, izvajajo pa tudi protitočno obrambo.
Letalski center Maribor je eden najstarejših aeroklubov na Balkanu. Njegove korenine segajo v leto 1889, ko so letalski navdušenci prvič z balonom poleteli nad Mariborom. Danes imajo 19 letal in več kot 200 članov, tam se je mogoče izšolati za pilota, opraviti tečaj padalstva, izvajajo pa tudi protitočno obrambo.
Ljudje imajo do različnih vrst žuželk pogosto predsodke. Razstava tropskih metuljev je tako ena izmed priložnosti, s katerimi želijo v Arboretumu Volčji Potok obiskovalcem približati to vrsto živali. Metulji so sicer drugi največji red v razredu žuželk. Vanj uvrščamo več kot 160.000 opisanih vrst dnevnih in nočnih metuljev. Ena izmed posebnosti tropskih metuljev je, da jih v rastlinjaku skoraj ni videti ponoči in v hladnih jutrih, ko pa se zunanja temperatura povzpne na 20 stopinj, postane v tropskem okolju rastlinjaka zelo živahno. Se metulji bojijo obiskovalcev in kako dolgo traja, da iz bube prileze metulj? Vse to bo v sredo preveril tudi Prvi, ki se v Arboretum odpravlja na obisk. FOTO: Prvi
Ljudje imajo do različnih vrst žuželk pogosto predsodke. Razstava tropskih metuljev je tako ena izmed priložnosti, s katerimi želijo v Arboretumu Volčji Potok obiskovalcem približati to vrsto živali. Metulji so sicer drugi največji red v razredu žuželk. Vanj uvrščamo več kot 160.000 opisanih vrst dnevnih in nočnih metuljev. Ena izmed posebnosti tropskih metuljev je, da jih v rastlinjaku skoraj ni videti ponoči in v hladnih jutrih, ko pa se zunanja temperatura povzpne na 20 stopinj, postane v tropskem okolju rastlinjaka zelo živahno. Se metulji bojijo obiskovalcev in kako dolgo traja, da iz bube prileze metulj? Vse to bo v sredo preveril tudi Prvi, ki se v Arboretum odpravlja na obisk. FOTO: Prvi
Z radijskim mikrofonom se tokrat odpravljamo v gorski biser v Kamniško-Savinjskih Alpah, na Veliko planino, ki je dom pastirskih naselij s tipičnimi bajtami s skodlastimi strehami. Na tej planoti ne boste našli le dih jemajočih razgledov, ampak tudi bogato zgodovino, izjemno kulturno dediščino in tradicionalno pastirsko življenje. Na fotogenično Veliko planino gornike, pohodnike, kolesarje, smučarje ali pa samo iskalce tišine že skoraj 60 let vozi nihalka, ki je po žičniškem sistemu prav posebna. Gre namreč namreč za najdaljšo gondolsko povezavo brez vmesnih podpornih stebrov v Evropi. Ste vedeli, da je vožnja z žičnico več kot desetkrat varnejša kot potovanje z avtomobilom in celo varnejša kot potovanje z letalom?
Z radijskim mikrofonom se tokrat odpravljamo v gorski biser v Kamniško-Savinjskih Alpah, na Veliko planino, ki je dom pastirskih naselij s tipičnimi bajtami s skodlastimi strehami. Na tej planoti ne boste našli le dih jemajočih razgledov, ampak tudi bogato zgodovino, izjemno kulturno dediščino in tradicionalno pastirsko življenje. Na fotogenično Veliko planino gornike, pohodnike, kolesarje, smučarje ali pa samo iskalce tišine že skoraj 60 let vozi nihalka, ki je po žičniškem sistemu prav posebna. Gre namreč namreč za najdaljšo gondolsko povezavo brez vmesnih podpornih stebrov v Evropi. Ste vedeli, da je vožnja z žičnico več kot desetkrat varnejša kot potovanje z avtomobilom in celo varnejša kot potovanje z letalom?
V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru bodo v petek odprli razstavo z naslovom: Mi, z Vošnjakove 1 – Policijska postaja Maribor I praznuje. Ta policijska postaja je bila svojčas največja postaja milice v Sloveniji in druga največja v nekdanji Jugoslaviji, delo mariborskih policistov pa je zaznamovala graditev zgradbe v Vošnjakovi ulici, kjer je domicil Policijske postaje I. Zgrajena je bila v dobrem letu, slovesnost ob njeni otvoritvi, 29. novembra leta 1973, pa je bila še na toplem asfaltu. Več zanimivih podrobnosti pa bodo povedali gostje Irene Kodrič Cizerl v Mariboru.
V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru bodo v petek odprli razstavo z naslovom: Mi, z Vošnjakove 1 – Policijska postaja Maribor I praznuje. Ta policijska postaja je bila svojčas največja postaja milice v Sloveniji in druga največja v nekdanji Jugoslaviji, delo mariborskih policistov pa je zaznamovala graditev zgradbe v Vošnjakovi ulici, kjer je domicil Policijske postaje I. Zgrajena je bila v dobrem letu, slovesnost ob njeni otvoritvi, 29. novembra leta 1973, pa je bila še na toplem asfaltu. Več zanimivih podrobnosti pa bodo povedali gostje Irene Kodrič Cizerl v Mariboru.
Praznik folklore, glasbe in druženja, povezovanja tradicije in sodobnosti, vseh generacij in različnih kultur, prepletanja domačega in tujega, praznik lepega – tako Belokranjci opišejo Jurjevanje, najstarejši folklorni festival pri nas, ki letos poteka že šestdesetič. Petdnevno dogajanje bo ob jubileju še posebej pestro in bogato. Kakšen je pomen festivala, kako se je razvijal in kaj vse ponuja letos, bo v Črnomlju preverila naša ekipa.
Praznik folklore, glasbe in druženja, povezovanja tradicije in sodobnosti, vseh generacij in različnih kultur, prepletanja domačega in tujega, praznik lepega – tako Belokranjci opišejo Jurjevanje, najstarejši folklorni festival pri nas, ki letos poteka že šestdesetič. Petdnevno dogajanje bo ob jubileju še posebej pestro in bogato. Kakšen je pomen festivala, kako se je razvijal in kaj vse ponuja letos, bo v Črnomlju preverila naša ekipa.
V naslednje pol ure se odpravljamo na severovzhod države, v Prekmurje. Občina Puconci je bila ustanovljena leta 1995, predstavlja eno od večjih pomurskih občin, ki obsega triindvajset naselij s skupno nekaj manj kot 6500 prebivalci. Kljub svojemu podeželskemu značaju ponuja urejeno infrastrukturo in uspešno gospodarstvo, ki ne obremenjuje okolja čezmerno. Njen cilj je trajnostni razvoj, kar se kaže v zdravem življenjskem okolju, kakovostnih javnih storitvah ter številnih rekreativnih in profesionalnih športnih dejavnosti. Prvi je danes na obisku v občini Puconci, skozi katero poteka tudi kolesarska dirka po Sloveniji.
V naslednje pol ure se odpravljamo na severovzhod države, v Prekmurje. Občina Puconci je bila ustanovljena leta 1995, predstavlja eno od večjih pomurskih občin, ki obsega triindvajset naselij s skupno nekaj manj kot 6500 prebivalci. Kljub svojemu podeželskemu značaju ponuja urejeno infrastrukturo in uspešno gospodarstvo, ki ne obremenjuje okolja čezmerno. Njen cilj je trajnostni razvoj, kar se kaže v zdravem življenjskem okolju, kakovostnih javnih storitvah ter številnih rekreativnih in profesionalnih športnih dejavnosti. Prvi je danes na obisku v občini Puconci, skozi katero poteka tudi kolesarska dirka po Sloveniji.
Tolminska korita so v Posočju ena od najbolj obiskanih turističnih točk. Ta so letos za obiskovalce odprli dva meseca kasneje kot običajno. V tem času je bil namreč dostop onemogočen in prepovedan zaradi zahtevne sanacije podora v Zatolminu, ki je bil konec januarja usoden za domačina. Podor so predčasno sanirali, še vedno pa je do konca tedna zaprta cesta v Polog. Do takrat še ni mogoče do cerkvice sv. Duha v Javorci, ki nosi znak evropske dediščine. Sogovorniki: - Mateja Leban, Javni zavod za turizem Dolina Soče, - Petra Rovšček, turistična vodnica, Javni zavod za turizem Dolina Soče, - Andrej Fratnik, turistični vodnik in jamar iz jamarske sekcije Planinskega društva Tolmin. Na terenu sta dopisnica iz Posočja Mariša Bizjak in tonski tehnik Franci Moder.
Tolminska korita so v Posočju ena od najbolj obiskanih turističnih točk. Ta so letos za obiskovalce odprli dva meseca kasneje kot običajno. V tem času je bil namreč dostop onemogočen in prepovedan zaradi zahtevne sanacije podora v Zatolminu, ki je bil konec januarja usoden za domačina. Podor so predčasno sanirali, še vedno pa je do konca tedna zaprta cesta v Polog. Do takrat še ni mogoče do cerkvice sv. Duha v Javorci, ki nosi znak evropske dediščine. Sogovorniki: - Mateja Leban, Javni zavod za turizem Dolina Soče, - Petra Rovšček, turistična vodnica, Javni zavod za turizem Dolina Soče, - Andrej Fratnik, turistični vodnik in jamar iz jamarske sekcije Planinskega društva Tolmin. Na terenu sta dopisnica iz Posočja Mariša Bizjak in tonski tehnik Franci Moder.
Prvi bo na obisku v stoletja starem slovitem zdraviliškem mestu, ki so ga v preteklosti obiskale tudi evropske kronane glave. V Rogaški Slatini lepoto in večno mladost še zmeraj iščejo petičneži iz vseh koncev in krajev ter se domov vračajo tudi s prestižnimi steklenimi izdelki. Vrelce mineralne vode so tu odkrili že davno, saj so omenjeni že v 12. stoletju. Začetek razvoja zdravilišč pa sega v leto 1676, ko so ob vrelcu postavili prvo gostišče. Zadnji teden pa se ponašajo še z najvišjo stavbo v Sloveniji – s 106 metrom visokim stolpom Kristal.
Prvi bo na obisku v stoletja starem slovitem zdraviliškem mestu, ki so ga v preteklosti obiskale tudi evropske kronane glave. V Rogaški Slatini lepoto in večno mladost še zmeraj iščejo petičneži iz vseh koncev in krajev ter se domov vračajo tudi s prestižnimi steklenimi izdelki. Vrelce mineralne vode so tu odkrili že davno, saj so omenjeni že v 12. stoletju. Začetek razvoja zdravilišč pa sega v leto 1676, ko so ob vrelcu postavili prvo gostišče. Zadnji teden pa se ponašajo še z najvišjo stavbo v Sloveniji – s 106 metrom visokim stolpom Kristal.
Letos obeležujemo 100. letnico našega edinega nacionalnega parka, ki poteka pod sloganom »Varstvo je obstoj«. Z njim želijo upravljalci vsem nam ponovno položiti na srce, da je obstoj naravnih in kulturnih vrednot, oziroma njihovo ohranjanje za naslednje rodove možno le z varovanjem. Gre za lovljenje ravnotežja med ohranjanjem, varovanjem in tradicijo, razvojem, med domačini in obiskovalci. In prav v dneh, ko vstopamo v vrhunec obeleževanja te pomembne obletnice, bo tudi PRVI na obisku na zavarovanem območju. Oglašali se bomo iz Bohinja in napovedali tudi prav poseben festival . V Bohinju so se namreč že pred skoraj dvema desetletjema odločili, da svojemu izjemnemu cvetličnemu bogastvu dajo veljavo in vzpodbudijo spoznavanje alpskega cvetja, znanstvenih spoznanj in ustvarjalnosti, povezane z njim. Zato za obiskovalce kar mesec dni pripravljajo različne dogodke, od botaničnih spoznanj do ljudskih izročil, od umetniškega ustvarjanja do spoznavanja, kaj vse ni samo lepo – ampak sodi celo v lonec in na mizo! In tako se je rodila zamisel o Mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju!
Letos obeležujemo 100. letnico našega edinega nacionalnega parka, ki poteka pod sloganom »Varstvo je obstoj«. Z njim želijo upravljalci vsem nam ponovno položiti na srce, da je obstoj naravnih in kulturnih vrednot, oziroma njihovo ohranjanje za naslednje rodove možno le z varovanjem. Gre za lovljenje ravnotežja med ohranjanjem, varovanjem in tradicijo, razvojem, med domačini in obiskovalci. In prav v dneh, ko vstopamo v vrhunec obeleževanja te pomembne obletnice, bo tudi PRVI na obisku na zavarovanem območju. Oglašali se bomo iz Bohinja in napovedali tudi prav poseben festival . V Bohinju so se namreč že pred skoraj dvema desetletjema odločili, da svojemu izjemnemu cvetličnemu bogastvu dajo veljavo in vzpodbudijo spoznavanje alpskega cvetja, znanstvenih spoznanj in ustvarjalnosti, povezane z njim. Zato za obiskovalce kar mesec dni pripravljajo različne dogodke, od botaničnih spoznanj do ljudskih izročil, od umetniškega ustvarjanja do spoznavanja, kaj vse ni samo lepo – ampak sodi celo v lonec in na mizo! In tako se je rodila zamisel o Mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju!
Center za krepitev zdravja, ki deluje v kranjskem zdravstvenem domu in je največji na Gorenjskem, pripravlja Dneve za krepitev zdravja. Ti bodo v Kranju in še petih občinah s tržnico zdravih priložnosti namenjeni prepoznavanju za zdravje pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na naše počutje. Strokovnjaki centra za krepitev zdravja bodo med drugim opravljali meritve dejavnikov tveganja, testirali telesno pripravljenost, svetovali in informirali o številnih delavnicah. Te posamezniki lahko obiščejo z napotitvami družinskega zdravnika in referenčne sestre. Na nekatere delavnice, v katerih spodbujajo zdrav način življenja, se lahko prijavijo tudi sami. Dan za krepitev zdravja v Kranju bo obiskala tudi ekipa Prvega.
Center za krepitev zdravja, ki deluje v kranjskem zdravstvenem domu in je največji na Gorenjskem, pripravlja Dneve za krepitev zdravja. Ti bodo v Kranju in še petih občinah s tržnico zdravih priložnosti namenjeni prepoznavanju za zdravje pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na naše počutje. Strokovnjaki centra za krepitev zdravja bodo med drugim opravljali meritve dejavnikov tveganja, testirali telesno pripravljenost, svetovali in informirali o številnih delavnicah. Te posamezniki lahko obiščejo z napotitvami družinskega zdravnika in referenčne sestre. Na nekatere delavnice, v katerih spodbujajo zdrav način življenja, se lahko prijavijo tudi sami. Dan za krepitev zdravja v Kranju bo obiskala tudi ekipa Prvega.
Bi želeli občutiti moč in hlad burje? Vas zanima, kako zveni ruj in kako diši Kras? Vabljeni s Prvim na obisk v kraški biser, kjer je pred kratkim svoj drugi rojstni dan praznoval Muzej Grad Štanjel. Interaktivna razstava v njem je nekaj posebnega, saj gradi na izkustvenem doživljanju Krasa ter njegove narave in kulture prek vseh čutov.
Bi želeli občutiti moč in hlad burje? Vas zanima, kako zveni ruj in kako diši Kras? Vabljeni s Prvim na obisk v kraški biser, kjer je pred kratkim svoj drugi rojstni dan praznoval Muzej Grad Štanjel. Interaktivna razstava v njem je nekaj posebnega, saj gradi na izkustvenem doživljanju Krasa ter njegove narave in kulture prek vseh čutov.
Tradicijo prvega maja tudi na Gorenjskem ohranjajo številni kraji. Tako so že zjutraj oživele priljubljene prvomajske točke: Jošt nad Kranjem, Šobec, Pristava, Kamniška Bistrica. Srečanje na Križni gori, kamor radi prihajajo pohodniki, ki povezujejo rekreacijo s prazničnim sporočilom prvega maja, pa tradicionalno organizira Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.
Tradicijo prvega maja tudi na Gorenjskem ohranjajo številni kraji. Tako so že zjutraj oživele priljubljene prvomajske točke: Jošt nad Kranjem, Šobec, Pristava, Kamniška Bistrica. Srečanje na Križni gori, kamor radi prihajajo pohodniki, ki povezujejo rekreacijo s prazničnim sporočilom prvega maja, pa tradicionalno organizira Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.
Sotesko Vintgar vsako leto obišče več kot 300 tisoč obiskovalcev z vsega sveta. Odprli so jo prejšnji teden, prvi vrhunec obiska pa pričakuje v prihodnjih dneh. Letos obiskovalce pričakuje z veliko novostmi na področju varnosti, digitalizacije, trajnostne mobilnosti, prvič v zgodovini pa uvajajo tudi vodniško službo. S prenovo vstopne točke naj bi postala preteklost tudi gneča pred vhodom. Pot, ki je zadnja leta krožna, so letos nadgradili tudi z interpretacijo povratnih poti. 1,6 kilometra dolga in 250 metrov globoka soteska na vzhodnem robu Triglavskega narodnega parka, na pol poti med Bledom in Jesenicami, je ena najbolj prepoznavnih in obiskanih naravnih vrednot v Sloveniji. Je tudi pilotno območje, na katerem zadnja leta uvajajo in preverjajo nosilno kapaciteto, hkrati pa je v soteski lahko le 245 obiskovalcev. Kaj ta sezona prinaša novega in kakšne so izkušnje pri tem, bomo odkrivali z obiskom na terenu.
Sotesko Vintgar vsako leto obišče več kot 300 tisoč obiskovalcev z vsega sveta. Odprli so jo prejšnji teden, prvi vrhunec obiska pa pričakuje v prihodnjih dneh. Letos obiskovalce pričakuje z veliko novostmi na področju varnosti, digitalizacije, trajnostne mobilnosti, prvič v zgodovini pa uvajajo tudi vodniško službo. S prenovo vstopne točke naj bi postala preteklost tudi gneča pred vhodom. Pot, ki je zadnja leta krožna, so letos nadgradili tudi z interpretacijo povratnih poti. 1,6 kilometra dolga in 250 metrov globoka soteska na vzhodnem robu Triglavskega narodnega parka, na pol poti med Bledom in Jesenicami, je ena najbolj prepoznavnih in obiskanih naravnih vrednot v Sloveniji. Je tudi pilotno območje, na katerem zadnja leta uvajajo in preverjajo nosilno kapaciteto, hkrati pa je v soteski lahko le 245 obiskovalcev. Kaj ta sezona prinaša novega in kakšne so izkušnje pri tem, bomo odkrivali z obiskom na terenu.
V zadnjih tednih so v Mariboru in Novi Gorici izvedli dve večji akciji nevtralizacije in odstranitve bomb. Neeksplodirana ubojna sredstva so ostala predvsem kot posledica vojnega delovanja na območju države. Med najdbami je največ ročnih bomb in različnih vrst streliva za pehotno orožje, tudi protioklepnih min ter letalskih bomb. Največja verjetnost, da bomo naleteli na neeksplodirana ubojna sredstva, je na zahodnem predelu države. Tja se tokrat Prvi odpravlja na obisk, natančneje, na Cerje; spoznal bo delovanje državne enote civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.
V zadnjih tednih so v Mariboru in Novi Gorici izvedli dve večji akciji nevtralizacije in odstranitve bomb. Neeksplodirana ubojna sredstva so ostala predvsem kot posledica vojnega delovanja na območju države. Med najdbami je največ ročnih bomb in različnih vrst streliva za pehotno orožje, tudi protioklepnih min ter letalskih bomb. Največja verjetnost, da bomo naleteli na neeksplodirana ubojna sredstva, je na zahodnem predelu države. Tja se tokrat Prvi odpravlja na obisk, natančneje, na Cerje; spoznal bo delovanje državne enote civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.
Prvi gre tokrat gostovat streljaj čez mejo, k našim zamejskim rojakom v Italiji. Prosek ali po italijansko Prosecco je kraška vas nad Trstom, kjer so doma zavedni Slovenci, pa tudi slavno peneče vino prosecco ali po naše prosekar. O zgodovini tega vina, ki se prileže z legendarnim italijanskim aperitivom Aperol, morda kdaj drugič. Nedaleč od tega naselja, ob znameniti Napoleonovi cesti, s katere se razleže pogled na morje in strme pečine, se bomo družili s člani Slovenskega planinskega društva Trst. 120 let že promovira pohodništvo, gorništvo ter narodno zavest Slovencev. Skozi dolgo zgodovino je društvo ozaveščalo mlade o ohranjanju kulturne dediščine in nacionalne identitete. Zasluga za to gre tudi enemu od predsednikov društva Zorku Jelinčiču, ki je bil vodja organizacije TIGR na Goriškem in po katerem se imenuje planinska koča na Črni prsti. Že skoraj 20 let pa to planinsko društvo nesebično vodi Marinka Pertot. Profesorica biologije je prava enciklopedija znanja o flori in favni na slikovitih poteh med morjem in kraško planoto. Ob visokem jubileju planinskega društva so njegovi člani izvedli kolesarsko-smučarski podvig in se iz mesta vetrov povzpeli na slovenskega kralja Alp.
Prvi gre tokrat gostovat streljaj čez mejo, k našim zamejskim rojakom v Italiji. Prosek ali po italijansko Prosecco je kraška vas nad Trstom, kjer so doma zavedni Slovenci, pa tudi slavno peneče vino prosecco ali po naše prosekar. O zgodovini tega vina, ki se prileže z legendarnim italijanskim aperitivom Aperol, morda kdaj drugič. Nedaleč od tega naselja, ob znameniti Napoleonovi cesti, s katere se razleže pogled na morje in strme pečine, se bomo družili s člani Slovenskega planinskega društva Trst. 120 let že promovira pohodništvo, gorništvo ter narodno zavest Slovencev. Skozi dolgo zgodovino je društvo ozaveščalo mlade o ohranjanju kulturne dediščine in nacionalne identitete. Zasluga za to gre tudi enemu od predsednikov društva Zorku Jelinčiču, ki je bil vodja organizacije TIGR na Goriškem in po katerem se imenuje planinska koča na Črni prsti. Že skoraj 20 let pa to planinsko društvo nesebično vodi Marinka Pertot. Profesorica biologije je prava enciklopedija znanja o flori in favni na slikovitih poteh med morjem in kraško planoto. Ob visokem jubileju planinskega društva so njegovi člani izvedli kolesarsko-smučarski podvig in se iz mesta vetrov povzpeli na slovenskega kralja Alp.
Po Sloveniji že nekaj let nastaja transverzala pravljično-doživljajskih poti v naravi, ki družinam in otrokom naravo in kulturo ter lokalne posebnosti približajo z zgodbo in pristna doživetja. Vse poti ponujajo nekajurno doživetje za družine in skupine otrok, ki iščejo priložnost za gibanje v naravi in sproščeno, otrokom prilagojeno spoznavanje novih krajev in njihovih posebnosti. Na velikonočni ponedeljek so odprli še eno takih poti, tokrat v slovenski Istri, poimenovali pa so jo Velikani Istre. Za Prvi na obisku sta se tja odpravila Damjan Rostan in Andreja Čokl.
Po Sloveniji že nekaj let nastaja transverzala pravljično-doživljajskih poti v naravi, ki družinam in otrokom naravo in kulturo ter lokalne posebnosti približajo z zgodbo in pristna doživetja. Vse poti ponujajo nekajurno doživetje za družine in skupine otrok, ki iščejo priložnost za gibanje v naravi in sproščeno, otrokom prilagojeno spoznavanje novih krajev in njihovih posebnosti. Na velikonočni ponedeljek so odprli še eno takih poti, tokrat v slovenski Istri, poimenovali pa so jo Velikani Istre. Za Prvi na obisku sta se tja odpravila Damjan Rostan in Andreja Čokl.
V teh dneh Gospodarsko razstavišče v Ljubljani praznuje 70-letnico obstoja. Nastalo je na pobudo slovenskega gospodarstva in trgovinske zbornice kot profesionalna organizacija za prirejanje sejmov in razstav. Prizorišče, ki ga je v vseh teh letih obiskalo več kot 35 milijonov ljudi, je postalo vodilni prireditveni center v državi. Vse do zgraditve dvorane Tivoli so na njem potekala številna svetovna športna prvenstva. Leta 1956 je imela nacionalna televizija tam postavljen svoj prvi studio, v katerem je nastopal tudi Frane Milčinski - Ježek. Leta 1959 je v dvorani Kupola nastopal znameniti kralj džeza Louis Armstrong, pet let pozneje pa je na Slovenski popevki Marjana Deržaj zapela nepozabno Poletno noč. Tudi v zadnjih letih se na Gospodarskem razstavišču obiskovalcem predstavljajo številna znana imena. Kakšni spomini so še vezani na to lokacijo in s kakšnimi izzivi se v industriji srečanj soočajo danes, bo preveril tudi Prvi, ki se na Gospodarsko razstavišče odpravlja na obisk.
V teh dneh Gospodarsko razstavišče v Ljubljani praznuje 70-letnico obstoja. Nastalo je na pobudo slovenskega gospodarstva in trgovinske zbornice kot profesionalna organizacija za prirejanje sejmov in razstav. Prizorišče, ki ga je v vseh teh letih obiskalo več kot 35 milijonov ljudi, je postalo vodilni prireditveni center v državi. Vse do zgraditve dvorane Tivoli so na njem potekala številna svetovna športna prvenstva. Leta 1956 je imela nacionalna televizija tam postavljen svoj prvi studio, v katerem je nastopal tudi Frane Milčinski - Ježek. Leta 1959 je v dvorani Kupola nastopal znameniti kralj džeza Louis Armstrong, pet let pozneje pa je na Slovenski popevki Marjana Deržaj zapela nepozabno Poletno noč. Tudi v zadnjih letih se na Gospodarskem razstavišču obiskovalcem predstavljajo številna znana imena. Kakšni spomini so še vezani na to lokacijo in s kakšnimi izzivi se v industriji srečanj soočajo danes, bo preveril tudi Prvi, ki se na Gospodarsko razstavišče odpravlja na obisk.
V tednu, ko se začenja pomlad, naš največji raziskovalni inštitut - Inštitut Jožef Stefan, tradicionalno odpre svoja vrata. Potekajo namreč Štefanovi dnevi, v spomin na najpomembnejšega slovenskega fizika, po katerem inštitut nosi svoje ime. Kaj vse se dogaja na ljubljanskem Vič, bomo preverili od blizu. Prvi na obisku gre danes na Inštitut Jožef Stefan in bo pri znanstvenikih in znanstvenicah z zelo različnih področij iz prve roke preveril, kaj vse se na inštitutu raziskuje in kaj lahko tudi sami izveste, če se odpravite tja.
V tednu, ko se začenja pomlad, naš največji raziskovalni inštitut - Inštitut Jožef Stefan, tradicionalno odpre svoja vrata. Potekajo namreč Štefanovi dnevi, v spomin na najpomembnejšega slovenskega fizika, po katerem inštitut nosi svoje ime. Kaj vse se dogaja na ljubljanskem Vič, bomo preverili od blizu. Prvi na obisku gre danes na Inštitut Jožef Stefan in bo pri znanstvenikih in znanstvenicah z zelo različnih področij iz prve roke preveril, kaj vse se na inštitutu raziskuje in kaj lahko tudi sami izveste, če se odpravite tja.
Ribogojstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo, saj njegove korenine segajo v 19-stoletje. Začetnik moderne akvakulture pri nas je Ivan Franke, ki je leta 1881 opravil prvo umetno vzrejo postrvi. V slovenskih ribogojnicah vzrejamo predvsem salmonidne oziroma postrvje vrste rib kot so šarenka, potočna zlatovčica in potočna postrv. Med okoli 80-imi hladnovodnimi ribogojnicami v Sloveniji je tudi Ribogojnica Obrh na Vrhniki pri Ložu v Loški dolini. Prvi se tokrat odpravlja v ta skriti kotiček Notranjske.
Ribogojstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo, saj njegove korenine segajo v 19-stoletje. Začetnik moderne akvakulture pri nas je Ivan Franke, ki je leta 1881 opravil prvo umetno vzrejo postrvi. V slovenskih ribogojnicah vzrejamo predvsem salmonidne oziroma postrvje vrste rib kot so šarenka, potočna zlatovčica in potočna postrv. Med okoli 80-imi hladnovodnimi ribogojnicami v Sloveniji je tudi Ribogojnica Obrh na Vrhniki pri Ložu v Loški dolini. Prvi se tokrat odpravlja v ta skriti kotiček Notranjske.
Slovenci se lahko pohvalimo z dolgo in bogato čebelarsko tradicijo. Naši čebelarji kot odlični strokovnjaki slovijo po vsem svetu, zaslužni so za svetovni dan čebel, bolj natančno označevanje porekla medu in številne druge uspešne pobude. V februarju so dosegli nov uspeh: naša država je bila izbrana za sedež novoustanovljene Evropske čebelarske zveze. Kaj to pomeni za Slovenijo, kakšne bodo naloge nove zveze, pa tudi kakšna sezona se čebelarjem obeta letos, je naša ekipa preverila v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici.
Slovenci se lahko pohvalimo z dolgo in bogato čebelarsko tradicijo. Naši čebelarji kot odlični strokovnjaki slovijo po vsem svetu, zaslužni so za svetovni dan čebel, bolj natančno označevanje porekla medu in številne druge uspešne pobude. V februarju so dosegli nov uspeh: naša država je bila izbrana za sedež novoustanovljene Evropske čebelarske zveze. Kaj to pomeni za Slovenijo, kakšne bodo naloge nove zveze, pa tudi kakšna sezona se čebelarjem obeta letos, je naša ekipa preverila v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici.
Prvi se tokrat na obisk odpravlja v vas Lanišče v občini Škofljica, kjer so, kot pove že ime, nekoč množično sejali lan. Znanje pridelave in predelave te večstransko uporabne rastline se je sčasoma izgubilo, pred dobrimi petnajstimi leti pa sta se tradicionalnega postopka spet lotila zakonca Ivanka in Janez Skubic. Za svoje oživljanje kulturne dediščine in prenos le-te na mlajše generacije sta lani prejela priznanje Naša Slovenija, lan pa je postal tudi pomemben del turistične ponudbe vasi in občine.
Prvi se tokrat na obisk odpravlja v vas Lanišče v občini Škofljica, kjer so, kot pove že ime, nekoč množično sejali lan. Znanje pridelave in predelave te večstransko uporabne rastline se je sčasoma izgubilo, pred dobrimi petnajstimi leti pa sta se tradicionalnega postopka spet lotila zakonca Ivanka in Janez Skubic. Za svoje oživljanje kulturne dediščine in prenos le-te na mlajše generacije sta lani prejela priznanje Naša Slovenija, lan pa je postal tudi pomemben del turistične ponudbe vasi in občine.
Ste vedeli, da vsak let na nebu spremljajo izkušeni kontrolorji zračnega prometa, ki skrbijo za varnost in učinkovitost letalskega prometa? V tokratni oddaji razkrivamo različne vidike dela kontrolorjev, od stresa in pritiska, ki ga doživljajo med operacijami, do njihove vloge pri uporabi najnovejše tehnologije za letalski nadzor. Kontrolorja iz območne kontrole zračnega prometa na Zgornjem Brniku bosta delila izkušnje in zgodbe iz svojega delovnega okolja, pri tem pa razkrila tudi skrite in manj lepe plati tega poklica, ki je zaradi zahtevnosti in odgovornosti rezerviran le za peščico.
Ste vedeli, da vsak let na nebu spremljajo izkušeni kontrolorji zračnega prometa, ki skrbijo za varnost in učinkovitost letalskega prometa? V tokratni oddaji razkrivamo različne vidike dela kontrolorjev, od stresa in pritiska, ki ga doživljajo med operacijami, do njihove vloge pri uporabi najnovejše tehnologije za letalski nadzor. Kontrolorja iz območne kontrole zračnega prometa na Zgornjem Brniku bosta delila izkušnje in zgodbe iz svojega delovnega okolja, pri tem pa razkrila tudi skrite in manj lepe plati tega poklica, ki je zaradi zahtevnosti in odgovornosti rezerviran le za peščico.
6.500 kvadratnih metrov, 36 milijonov evrov, 160 raziskovalk in raziskovalcev, sodelavk in sodelavcev
6.500 kvadratnih metrov, 36 milijonov evrov, 160 raziskovalk in raziskovalcev, sodelavk in sodelavcev
Pust je vedno bil, je in bo. Za pusta so maske še posebno obvezne in to bo v prihodnjih dneh očitno. V Butalah pa bo letos završalo kot v panju. Kmalu bo Čebelji zlet z rojem kranjskih sivk in butalskimi čebelarji. Govorimo o pustnem karnevalu v Cerknici, na katerem ne bodo manjkale tradicionalne velike figure s pramaterjo Uršulo in njeno potomko Lizo na čelu. Prikazale se bodo tudi druge lokalne etnografske in preostale pustne skupine iz Slovenije. Kako gredo priprave in kaj vse pripravlja Pustno društvo Cerknica, da bi uspešno pregnalo zimo, bo izvedel tudi Prvi, ki se v Cerknico odpravlja na obisk.
Pust je vedno bil, je in bo. Za pusta so maske še posebno obvezne in to bo v prihodnjih dneh očitno. V Butalah pa bo letos završalo kot v panju. Kmalu bo Čebelji zlet z rojem kranjskih sivk in butalskimi čebelarji. Govorimo o pustnem karnevalu v Cerknici, na katerem ne bodo manjkale tradicionalne velike figure s pramaterjo Uršulo in njeno potomko Lizo na čelu. Prikazale se bodo tudi druge lokalne etnografske in preostale pustne skupine iz Slovenije. Kako gredo priprave in kaj vse pripravlja Pustno društvo Cerknica, da bi uspešno pregnalo zimo, bo izvedel tudi Prvi, ki se v Cerknico odpravlja na obisk.
Na strehi osnovne šole v Hrastniku je prejšnji teden začela delovati prva zadružna sončna elektrarna v državi. Z električno energijo bo oskrbovala 15 gospodinjstev, tri javne zgradbe in dva objekta lokalnega gospodarstva. Vsak odjemalec je zakupil delež sončne elektrarne glede na svoje potrebe po električni energiji. Sončna elektrarna z močjo 300 kW omogoča večjo energetsko samozadostnost, zmanjšuje ogljični odtis, spodbuja zelena delovna mesta v lokalnem okolju in prihranke za vse sodelujoče; v prvih 15. letih delovanja elektrarne se bodo skupni stroški za elektriko zmanjšali za približno 30 odstotkov. Velika prednost zadružne sončne elektrarne je tudi v tem, da skupnost sama, brez posrednikov, upravlja z električno energijo. Prvi torej razkriva, kako je nastal projekt "Sončna šola Hrastnik", kdo je vključen vanj, kdaj se bo zadružnikom povrnila naložba in zakaj ta projekt premika meje solarizacije in trajnostnega razvoja pri nas.
Na strehi osnovne šole v Hrastniku je prejšnji teden začela delovati prva zadružna sončna elektrarna v državi. Z električno energijo bo oskrbovala 15 gospodinjstev, tri javne zgradbe in dva objekta lokalnega gospodarstva. Vsak odjemalec je zakupil delež sončne elektrarne glede na svoje potrebe po električni energiji. Sončna elektrarna z močjo 300 kW omogoča večjo energetsko samozadostnost, zmanjšuje ogljični odtis, spodbuja zelena delovna mesta v lokalnem okolju in prihranke za vse sodelujoče; v prvih 15. letih delovanja elektrarne se bodo skupni stroški za elektriko zmanjšali za približno 30 odstotkov. Velika prednost zadružne sončne elektrarne je tudi v tem, da skupnost sama, brez posrednikov, upravlja z električno energijo. Prvi torej razkriva, kako je nastal projekt "Sončna šola Hrastnik", kdo je vključen vanj, kdaj se bo zadružnikom povrnila naložba in zakaj ta projekt premika meje solarizacije in trajnostnega razvoja pri nas.
Slovenska policija je lani obravnavala več kot 60 tisoč nedovoljenih vstopov v državo. Zaradi velikega števila prosilcev za mednarodno zaščito so tako nenehno polne tudi nastanitvene zmogljivosti v azilnih domovih. Osrednji del Sektorja za sprejem in oskrbo je Azilni dom v Ljubljani z dvema izpostavama, kjer zagotavljajo oskrbo in nastanitev posameznikov, ki ob prihodu v Slovenijo zaprosijo za mednarodno zaščito. Vsem nastanjenim ponujajo psihosocialno oskrbo in skrbijo za zagotavljanje drugih pravic, določenih v veljavni zakonodaji. V Azilni dom v centru Ljubljane se je na obisk odpravil tudi Prvi, ki je med drugim preveril, kako poteka dan v tej instituciji ter s katerimi izzivi se prosilci za mednarodno zaščito srečujejo pri integraciji v slovensko družbo.
Slovenska policija je lani obravnavala več kot 60 tisoč nedovoljenih vstopov v državo. Zaradi velikega števila prosilcev za mednarodno zaščito so tako nenehno polne tudi nastanitvene zmogljivosti v azilnih domovih. Osrednji del Sektorja za sprejem in oskrbo je Azilni dom v Ljubljani z dvema izpostavama, kjer zagotavljajo oskrbo in nastanitev posameznikov, ki ob prihodu v Slovenijo zaprosijo za mednarodno zaščito. Vsem nastanjenim ponujajo psihosocialno oskrbo in skrbijo za zagotavljanje drugih pravic, določenih v veljavni zakonodaji. V Azilni dom v centru Ljubljane se je na obisk odpravil tudi Prvi, ki je med drugim preveril, kako poteka dan v tej instituciji ter s katerimi izzivi se prosilci za mednarodno zaščito srečujejo pri integraciji v slovensko družbo.
V Luki Koper smo raziskovali srce logističnih operacij na morju. Najprej boste spoznali pilote, ki kapitanom tovornih in drugih ladij nudijo vse potrebne informacije za privez. Šli pa smo tudi na krov ladijskega vlačilca Ares, mojstra moči in natančnosti, ki velikanskim čezoceankam pomaga pri plovbi v pristan. Pripravite se na plovbo med valovi, kjer se prepletajo veščina, natančnost in moč. Razkrivamo torej delo pilotov in posadk vlačilcev v koprskem pristanišču, kjer se vsak dan odvija pomorski spektakel.
V Luki Koper smo raziskovali srce logističnih operacij na morju. Najprej boste spoznali pilote, ki kapitanom tovornih in drugih ladij nudijo vse potrebne informacije za privez. Šli pa smo tudi na krov ladijskega vlačilca Ares, mojstra moči in natančnosti, ki velikanskim čezoceankam pomaga pri plovbi v pristan. Pripravite se na plovbo med valovi, kjer se prepletajo veščina, natančnost in moč. Razkrivamo torej delo pilotov in posadk vlačilcev v koprskem pristanišču, kjer se vsak dan odvija pomorski spektakel.
Kaj imajo skupnega Cankarjev dom, nedavno odprta Vila Schellenburg, Narodna in univerzitetna knjižnica, hotel Kempinski v Portorožu, največja zasebna rezidenčna ladja na svetu in številne druge luksuzne jahte? V vseh najdete izdelke enega najstarejših družinskih podjetij pri nas, ki temelji na 300-letni tradiciji kamnoseštva. Prvi gre na obisk v Marmor Hotavlje, kjer več kot 180 zaposlenih zelo različnih poklicev vsak dan v resničnost spreminja zamisli in želje naročnikov, arhitektov, oblikovalcev in umetnikov.
Kaj imajo skupnega Cankarjev dom, nedavno odprta Vila Schellenburg, Narodna in univerzitetna knjižnica, hotel Kempinski v Portorožu, največja zasebna rezidenčna ladja na svetu in številne druge luksuzne jahte? V vseh najdete izdelke enega najstarejših družinskih podjetij pri nas, ki temelji na 300-letni tradiciji kamnoseštva. Prvi gre na obisk v Marmor Hotavlje, kjer več kot 180 zaposlenih zelo različnih poklicev vsak dan v resničnost spreminja zamisli in želje naročnikov, arhitektov, oblikovalcev in umetnikov.
V zaposlitvenem centru Korak v Kranju je te dni še posebej živahno, saj je njihovo ustvarjanje povezano s predprazničnim vzdušjem. V socialnem podjetju je zdaj zaposlenih 9 invalidov, dva sta vključena v program zaposlitvene rehabilitacije. Delo je prilagojeno posameznikom, njihovim zmožnostim in omejitvam. Tudi zato so izdelki iz lesa in gline tako drugačni, nekaj posebnega, saj tudi v darilni program s pomočjo delovnih mentorjev vnašajo nove ideje, živahnost in razveseljujejo kupce. Ti pa spoštujejo njihovo poslanstvo. Poleg izdelkov pa v ZC Korak nudijo tudi različne storitve.
V zaposlitvenem centru Korak v Kranju je te dni še posebej živahno, saj je njihovo ustvarjanje povezano s predprazničnim vzdušjem. V socialnem podjetju je zdaj zaposlenih 9 invalidov, dva sta vključena v program zaposlitvene rehabilitacije. Delo je prilagojeno posameznikom, njihovim zmožnostim in omejitvam. Tudi zato so izdelki iz lesa in gline tako drugačni, nekaj posebnega, saj tudi v darilni program s pomočjo delovnih mentorjev vnašajo nove ideje, živahnost in razveseljujejo kupce. Ti pa spoštujejo njihovo poslanstvo. Poleg izdelkov pa v ZC Korak nudijo tudi različne storitve.