Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Shranjeno V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Bodi režiser
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Zaključi urejanje
Seznam
Shranjeno
Zaključi urejanje
Zadnje dodano
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Zadnji prispevki

Avtocestna plužna služba

30. 11. 2022

Vozniki po državi za to zimo še pričakujejo večje snežne padavine. Takšne razmere pomenijo veliko dela za plužno službo. V družbi DARS, ki vzdržuje 625 km avtocest in hitrih cest, 143 km priključkov, 22 km razcepov in 41 km drugih cest, tudi tokrat poudarjajo, da so na zimo pripravljeni. Za namene posipanja cestišča so zapolnili skladišča soli v avtocestnih vzdrževalnih bazah ter silose ob avtocestnem križu, kjer je ta hip na razpolago skupno več kot 23.000 ton soli. Vseeno plužna služba pogosto posluša očitke, da ceste niso dovolj dobro očiščene oziroma da jih je sneg presenetil. Kako v resnici poteka njihovo delo in s kakšnimi izzivi se spoprijemajo v izrednih razmerah? In nenazadnje, kako poteka evropsko tekmovanje voznikov plugov, je preveril tudi Prvi, ki se je odpravil na obisk na Avtocestno vzdrževalno bazo Ljubljana.

22 min

Vozniki po državi za to zimo še pričakujejo večje snežne padavine. Takšne razmere pomenijo veliko dela za plužno službo. V družbi DARS, ki vzdržuje 625 km avtocest in hitrih cest, 143 km priključkov, 22 km razcepov in 41 km drugih cest, tudi tokrat poudarjajo, da so na zimo pripravljeni. Za namene posipanja cestišča so zapolnili skladišča soli v avtocestnih vzdrževalnih bazah ter silose ob avtocestnem križu, kjer je ta hip na razpolago skupno več kot 23.000 ton soli. Vseeno plužna služba pogosto posluša očitke, da ceste niso dovolj dobro očiščene oziroma da jih je sneg presenetil. Kako v resnici poteka njihovo delo in s kakšnimi izzivi se spoprijemajo v izrednih razmerah? In nenazadnje, kako poteka evropsko tekmovanje voznikov plugov, je preveril tudi Prvi, ki se je odpravil na obisk na Avtocestno vzdrževalno bazo Ljubljana.

Slovenski smučarski muzej v Tržiču hrani tudi zbirko predmetov legendarne Mateje Svet

23. 11. 2022

Tokrat smo se odpravili v Tržič, starodavno rokodelsko mesto, stisnjeno v dolini pod mogočnimi Karavankami. Prvi program je pot zanesla v Tržiški muzej, ki ponuja zgodbe šuštarjev, usnjarjev, kolarjev, barvarjev, tekstilcev in oglarjev. V pritličju Pollakove kajže, ki je pravzaprav stari obrtniški dvorec, smo se sprehodili po Slovenskem smučarskem muzeju, ki hrani najbogatejšo razstavno zbirko o zgodovini alpskega smučanja pri nas. Najnovejša pridobitev je zbirka več kot 500-tih predmetov, ki jih je Tržiškemu muzeju podarila legendarna smučarka Mateja Svet.

24 min

Tokrat smo se odpravili v Tržič, starodavno rokodelsko mesto, stisnjeno v dolini pod mogočnimi Karavankami. Prvi program je pot zanesla v Tržiški muzej, ki ponuja zgodbe šuštarjev, usnjarjev, kolarjev, barvarjev, tekstilcev in oglarjev. V pritličju Pollakove kajže, ki je pravzaprav stari obrtniški dvorec, smo se sprehodili po Slovenskem smučarskem muzeju, ki hrani najbogatejšo razstavno zbirko o zgodovini alpskega smučanja pri nas. Najnovejša pridobitev je zbirka več kot 500-tih predmetov, ki jih je Tržiškemu muzeju podarila legendarna smučarka Mateja Svet.

Muzej Banke Slovenije

16. 11. 2022

Ali veste, kako ločimo ponarejeni bankovec od pravega? Kaj se zgodi z denarjem, ko se ta poškoduje ali izrabi? Kdaj in kako je naša nekdanja valuta, slovenski tolar, dobila ime in kako se uravnava inflacija? Odgovore najdete v Muzeju Banke Slovenije, namenjenem radovednežem vseh starosti, ki jih zanima, kako deluje centralna banka, kako je povezana v Evrosistem in kako s svojimi odločitvami vpliva na življenje posameznikov. Prvi na obisku v Muzeju Banke Slovenije!

24 min

Ali veste, kako ločimo ponarejeni bankovec od pravega? Kaj se zgodi z denarjem, ko se ta poškoduje ali izrabi? Kdaj in kako je naša nekdanja valuta, slovenski tolar, dobila ime in kako se uravnava inflacija? Odgovore najdete v Muzeju Banke Slovenije, namenjenem radovednežem vseh starosti, ki jih zanima, kako deluje centralna banka, kako je povezana v Evrosistem in kako s svojimi odločitvami vpliva na življenje posameznikov. Prvi na obisku v Muzeju Banke Slovenije!

Vino pije svet' Martin, voda naj pa žene mlin!

9. 11. 2022

Vinogradniki in vinarji bodo pojutrišnjem obeležili martinovo, ki pomeni simbolični zaključek del v vinogradu. Na Martinovo ali jesenski pust kot mu tudi pravijo, se vinarji predstavijo s svojim pridelkom - mladim vinom, ki se izvrstno poda k značilnim jedem za ta dan kot so gos ali raca, mlinci in rdeče zelje. Star Slovenski rek pravi, da “Svet' Martin nar'di iz mošta vin”. Na Slovenskem smo svetega Martina začeli častiti v času frankovskega cesarstva. V očeh ljudi je bil Sveti Martin skromen in usmiljen vojščak, ki je z mečem razrezal svoj plašč in njegovo polovico podaril prezeblemu beraču. Precej mlajša je legenda o goseh, ki naj bi z gaganjem izdale skrivališče Svetega Martina slom, ki so ga iskali zato, da bi mu sporočili, da so ga izvolili za škofa v Toursu. Goske morajo zaradi izdajstva na Martinov god, ki je tudi datum njegovega pogreba, za kazen umreti. Tokrat se odpravljamo le streljaj od Metlike, v Hišo vina Pečarič. Teme pa vino, njegova pridelava in martinove jedi.

22 min

Vinogradniki in vinarji bodo pojutrišnjem obeležili martinovo, ki pomeni simbolični zaključek del v vinogradu. Na Martinovo ali jesenski pust kot mu tudi pravijo, se vinarji predstavijo s svojim pridelkom - mladim vinom, ki se izvrstno poda k značilnim jedem za ta dan kot so gos ali raca, mlinci in rdeče zelje. Star Slovenski rek pravi, da “Svet' Martin nar'di iz mošta vin”. Na Slovenskem smo svetega Martina začeli častiti v času frankovskega cesarstva. V očeh ljudi je bil Sveti Martin skromen in usmiljen vojščak, ki je z mečem razrezal svoj plašč in njegovo polovico podaril prezeblemu beraču. Precej mlajša je legenda o goseh, ki naj bi z gaganjem izdale skrivališče Svetega Martina slom, ki so ga iskali zato, da bi mu sporočili, da so ga izvolili za škofa v Toursu. Goske morajo zaradi izdajstva na Martinov god, ki je tudi datum njegovega pogreba, za kazen umreti. Tokrat se odpravljamo le streljaj od Metlike, v Hišo vina Pečarič. Teme pa vino, njegova pridelava in martinove jedi.

Vilinski Homec

2. 11. 2022

Če v počitniških dneh starši najmlajših šolarjev iščete zamisli, kako popestriti dan in združiti prijetno s koristnim, vas vabimo v svet vil in vilincev. Pred kratkim se je na Homcu pri Domžalah odprla nova pravljična pot Vilinski Homec, ki je že osma tovrstna pot pravljično-doživljajske transverzale po Sloveniji. Obiskala jo bo naša ekipa, bodite z nami med pol dvanajsto in dvanajsto.

24 min

Če v počitniških dneh starši najmlajših šolarjev iščete zamisli, kako popestriti dan in združiti prijetno s koristnim, vas vabimo v svet vil in vilincev. Pred kratkim se je na Homcu pri Domžalah odprla nova pravljična pot Vilinski Homec, ki je že osma tovrstna pot pravljično-doživljajske transverzale po Sloveniji. Obiskala jo bo naša ekipa, bodite z nami med pol dvanajsto in dvanajsto.

Reciklaža ne mara nagrobnih e-sveč

26. 10. 2022

Tokrat smo se odpravili v naselje, stisnjeno med Mežaklo in Karavankami. Jesenice najpogosteje povezujemo s fužinami, s hokejem na ledu in narcisami na Golici. Malokdo pa ve, da je na Jesenicah edino slovensko podjetje za predelavo parafinskih in elektronskih odpadnih nagrobnih sveč. Prvi na obisku v proizvodnih halah podjetja Plastkom!

15 min

Tokrat smo se odpravili v naselje, stisnjeno med Mežaklo in Karavankami. Jesenice najpogosteje povezujemo s fužinami, s hokejem na ledu in narcisami na Golici. Malokdo pa ve, da je na Jesenicah edino slovensko podjetje za predelavo parafinskih in elektronskih odpadnih nagrobnih sveč. Prvi na obisku v proizvodnih halah podjetja Plastkom!

Zakulisje Ljubljanskega maratona

19. 10. 2022

Ljubljanski maraton je največja tekaška prireditev v Sloveniji, ki jo že 26 let organizira mesto Ljubljana. Po tradiciji je športni praznik, dodatno priznanje pa je nedavno podeljena zlata značka IAAF Gold Label, ki ljubljanski dogodek postavlja v elitno maratonsko družino. Priljubljenost tekaškega dogodka dokazujejo število udeležencev in postavljeni rekordi tekačev. Dogodek, ki ga spremljajo tudi Sejem Tečem in druge dejavnosti, pomeni velik izziv za organizatorje dogodka, tako pri postavitvi proge kot glede pravilnega merjenja časa. Kako prostovoljci pomagajo pri dogodku in kako bodo letošnjo organizacijo prilagodili predsedniškim volitvam, bo preveril tudi Prvi, ki se odpravlja na obisk h organizatorjem maratona.

23 min

Ljubljanski maraton je največja tekaška prireditev v Sloveniji, ki jo že 26 let organizira mesto Ljubljana. Po tradiciji je športni praznik, dodatno priznanje pa je nedavno podeljena zlata značka IAAF Gold Label, ki ljubljanski dogodek postavlja v elitno maratonsko družino. Priljubljenost tekaškega dogodka dokazujejo število udeležencev in postavljeni rekordi tekačev. Dogodek, ki ga spremljajo tudi Sejem Tečem in druge dejavnosti, pomeni velik izziv za organizatorje dogodka, tako pri postavitvi proge kot glede pravilnega merjenja časa. Kako prostovoljci pomagajo pri dogodku in kako bodo letošnjo organizacijo prilagodili predsedniškim volitvam, bo preveril tudi Prvi, ki se odpravlja na obisk h organizatorjem maratona.

O svetlobi

12. 10. 2022

Tehniški muzej Slovenije je kraj, kjer tehniška dediščina in narava pripovedujeta nešteto zgodb. Poleg vodstev po razstavah muzej ponuja tudi številne tečaje, demonstracije in delavnice. Po odmevni razstavi »Skoraj vse o zvoku« so se v muzeju odločili, da se posvetijo še svetlobi, ki je za večino še pomembnejša od zvoka, saj največ informacij iz okolice prejemamo z njeno pomočjo. Zgodba o tem, kako so ljudje svetlobo spoznavali skozi zgodovino, je zelo razburljiva, napeta in polna preobratov, v njej nastopajo mnogi znani raziskovalci in misleci. Spoznal jo je tudi Prvi, ki se je v idilično okolje nekdanjega kartuzijskega samostana v Bistro pri Vrhniki tokrat odpravil na obisk.

13 min

Tehniški muzej Slovenije je kraj, kjer tehniška dediščina in narava pripovedujeta nešteto zgodb. Poleg vodstev po razstavah muzej ponuja tudi številne tečaje, demonstracije in delavnice. Po odmevni razstavi »Skoraj vse o zvoku« so se v muzeju odločili, da se posvetijo še svetlobi, ki je za večino še pomembnejša od zvoka, saj največ informacij iz okolice prejemamo z njeno pomočjo. Zgodba o tem, kako so ljudje svetlobo spoznavali skozi zgodovino, je zelo razburljiva, napeta in polna preobratov, v njej nastopajo mnogi znani raziskovalci in misleci. Spoznal jo je tudi Prvi, ki se je v idilično okolje nekdanjega kartuzijskega samostana v Bistro pri Vrhniki tokrat odpravil na obisk.

Teden otroka v Mariboru

5. 10. 2022

V tednu otroka Prvi preverja ozračje v Mariboru. Tam Zveza prijateljev mladine Maribor pripravlja kar nekaj dejavnosti za otroke in mlade, največ na Trgu svobode. Kako se zabavajo otroci, katere dejavnosti so jim najbolj všeč in kaj menijo o temi letošnjega Tedna otroka Skupaj se imamo dobro? Podatki Tom telefona namreč kažejo na to, da otroci najbolj hrepenijo po prijateljstvu in druženju. Del pogovora bomo namenili tudi temu, kako prihajajo v šolo in iz nje ter kako dobro poznajo prometna pravila, saj je teden otroka v Mariboru tudi v znamenju prometne varnosti.

26 min

V tednu otroka Prvi preverja ozračje v Mariboru. Tam Zveza prijateljev mladine Maribor pripravlja kar nekaj dejavnosti za otroke in mlade, največ na Trgu svobode. Kako se zabavajo otroci, katere dejavnosti so jim najbolj všeč in kaj menijo o temi letošnjega Tedna otroka Skupaj se imamo dobro? Podatki Tom telefona namreč kažejo na to, da otroci najbolj hrepenijo po prijateljstvu in druženju. Del pogovora bomo namenili tudi temu, kako prihajajo v šolo in iz nje ter kako dobro poznajo prometna pravila, saj je teden otroka v Mariboru tudi v znamenju prometne varnosti.

Železniški nadzorni center Ljubljana

28. 9. 2022

Železniška postaja Ljubljana predstavlja najpomembnejše železniško križišče v državi. Nadzor nad prometom poteka iz nadzornega centra, kjer je tudi kontrola in upravljanje gorenjske proge od Ljubljane do Jesenic. Kako poteka kontrola vstopnega in izstopnega prometa na postaji? Kdo napoveduje prihode vlakov na postaji ter tudi njihove zamude? Kdo pripravlja letne vozne rede, je preveril tudi Prvi. Tja se je namreč odpravil na obisk.

22 min

Železniška postaja Ljubljana predstavlja najpomembnejše železniško križišče v državi. Nadzor nad prometom poteka iz nadzornega centra, kjer je tudi kontrola in upravljanje gorenjske proge od Ljubljane do Jesenic. Kako poteka kontrola vstopnega in izstopnega prometa na postaji? Kdo napoveduje prihode vlakov na postaji ter tudi njihove zamude? Kdo pripravlja letne vozne rede, je preveril tudi Prvi. Tja se je namreč odpravil na obisk.

Murska Sobota gosti balonarje z vsega sveta

21. 9. 2022

Nebo nad Mursko Soboto je že nekaj dni prava paša za oči, saj je polno raznobarvnih balonov, ki sodelujejo na 24. Svetovnem prvenstvu v letenju s toplozračnimi baloni. Tekmovalnih ekip je več kot sto, prihajajo pa s kar petih celin. V prostem času med jutranjim in popoldanskim poletom so o pomenu in organizaciji prvenstva, pravilih tekmovanja in pogojih za uspešne polete klepetali s terensko ekipo Prvega.

29 min

Nebo nad Mursko Soboto je že nekaj dni prava paša za oči, saj je polno raznobarvnih balonov, ki sodelujejo na 24. Svetovnem prvenstvu v letenju s toplozračnimi baloni. Tekmovalnih ekip je več kot sto, prihajajo pa s kar petih celin. V prostem času med jutranjim in popoldanskim poletom so o pomenu in organizaciji prvenstva, pravilih tekmovanja in pogojih za uspešne polete klepetali s terensko ekipo Prvega.

Pikin festival v Velenju

14. 9. 2022

Po Pikinem festivalu nas bo popeljala kar Pika Nogavička sama, pokukali bomo tudi v zakulisje največjega otroškega festivala pri nas in od vodij programa izvedeli, kakšna vodila stojijo za izbiro delavnic, izobraževanj in kulturnih nastopov, ki vsak september popestrijo Velenje in življenja otrok od blizu in daleč.

25 min

Po Pikinem festivalu nas bo popeljala kar Pika Nogavička sama, pokukali bomo tudi v zakulisje največjega otroškega festivala pri nas in od vodij programa izvedeli, kakšna vodila stojijo za izbiro delavnic, izobraževanj in kulturnih nastopov, ki vsak september popestrijo Velenje in življenja otrok od blizu in daleč.

50. Dnevi narodnih noš - pomembna dediščina, vredna poznavanja in ohranjanja

7. 9. 2022

Kamnik bodo ta konec tedna vendarle spet zavzeli ljubitelji dediščine, folklore in pripadnostnih kostumov. Največji etnološki festival v Sloveniji, Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, se namreč vrača po dveh letih premora, in to že petdesetič! Glasbeni in plesni nastopi, razstave, rokodelski sejem in seveda znamenita nedeljska povorka obljubljajo pestro dogajanje, zato se Prvi odpravlja na obisk v Kamnik.

27 min

Kamnik bodo ta konec tedna vendarle spet zavzeli ljubitelji dediščine, folklore in pripadnostnih kostumov. Največji etnološki festival v Sloveniji, Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, se namreč vrača po dveh letih premora, in to že petdesetič! Glasbeni in plesni nastopi, razstave, rokodelski sejem in seveda znamenita nedeljska povorka obljubljajo pestro dogajanje, zato se Prvi odpravlja na obisk v Kamnik.

Letališče Šentvid pri Stični

31. 8. 2022

Prvi gre tokrat na obisk na letališče. Pa ne na katero izmed večjih letališč, na primer v Mariboru ali v Ljubljani, ampak na čisto majhno letališče v Šentvidu pri Stični, ki pa ima, kakor pravijo člani, veliko srce. Na teren vseeno nismo poslali kardiologa, ampak novinarja. Kakšne zgodbe skriva malo letališče, boste izvedeli, ko bo tam Prvi na obisku.

26 min

Prvi gre tokrat na obisk na letališče. Pa ne na katero izmed večjih letališč, na primer v Mariboru ali v Ljubljani, ampak na čisto majhno letališče v Šentvidu pri Stični, ki pa ima, kakor pravijo člani, veliko srce. Na teren vseeno nismo poslali kardiologa, ampak novinarja. Kakšne zgodbe skriva malo letališče, boste izvedeli, ko bo tam Prvi na obisku.

Dom paraplegikov v Pacugu

24. 8. 2022

Prvi je danes na obisku na slovenski obali, v domu paraplegikov v Pacugu nad Fieso, v katerem izvajajo programe za ohranjanje zdravja, njihova poglavitna dejavnost pa je skupinska obnovitvena rehabilitacija, in to že od leta 2013. Dom z bazenom z morsko vodo je v celoti prilagojen ljudem na invalidskih vozičkih. O pomenu obnovitvene rehabilitacije bomo govorili danes; v domu paraplegikov sta na obisku tehnik Jernej Boc in novinarka Petra Medved.

27 min

Prvi je danes na obisku na slovenski obali, v domu paraplegikov v Pacugu nad Fieso, v katerem izvajajo programe za ohranjanje zdravja, njihova poglavitna dejavnost pa je skupinska obnovitvena rehabilitacija, in to že od leta 2013. Dom z bazenom z morsko vodo je v celoti prilagojen ljudem na invalidskih vozičkih. O pomenu obnovitvene rehabilitacije bomo govorili danes; v domu paraplegikov sta na obisku tehnik Jernej Boc in novinarka Petra Medved.

Bazenski kompleks v Slovenj Gradcu

17. 8. 2022

Letošnjega poletja so se v Slovenj Gradcu še posebej veselili, saj se lahko ohladijo v povsem novem bazenu in to kar v središču mesta. Gre za največjo naložbo v Slovenj Gradcu v zadnjih letih, kjer pa bo kmalu tudi park urbanih športov. S tem naj bi Slovenj Gradec postal zanimiv tudi v vseslovenskem merilu.

20 min

Letošnjega poletja so se v Slovenj Gradcu še posebej veselili, saj se lahko ohladijo v povsem novem bazenu in to kar v središču mesta. Gre za največjo naložbo v Slovenj Gradcu v zadnjih letih, kjer pa bo kmalu tudi park urbanih športov. S tem naj bi Slovenj Gradec postal zanimiv tudi v vseslovenskem merilu.

Na obisku s komisijo akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna

10. 8. 2022

Z oddajo Prvi na obisku smo se tokrat pridružili komisiji akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna. Ta že vse poletje hodi po Sloveniji in ocenjuje urejenost, gostoljubnost in turistično ponudbo krajev, mest, izletniških točk, kampov, kopališč … 31 let ene najbolj priljubljenih akcij Turistične zveze Slovenije je tako prineslo že vrsto zmagovalcev, letos bodo razglašeni novembra. Danes so ocenjevalci na Gorenjskem in Andreja Čokl in Jernej Boc sta jih 'zmotila' med ocenjevanjem Mojstrane.

27 min

Z oddajo Prvi na obisku smo se tokrat pridružili komisiji akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna. Ta že vse poletje hodi po Sloveniji in ocenjuje urejenost, gostoljubnost in turistično ponudbo krajev, mest, izletniških točk, kampov, kopališč … 31 let ene najbolj priljubljenih akcij Turistične zveze Slovenije je tako prineslo že vrsto zmagovalcev, letos bodo razglašeni novembra. Danes so ocenjevalci na Gorenjskem in Andreja Čokl in Jernej Boc sta jih 'zmotila' med ocenjevanjem Mojstrane.

Poletna nogometna šola Bohinj

3. 8. 2022

Počitniško razpoloženje bo naša ekipa tokrat preverila na Gorenjskem, točneje v Bohinjski Bistrici, kjer poteka Poletna nogometna šola Bohinj. To je že šesti teden, ko je na nogometnem igrišču ob kampu Danica in sotočju Save Bohinjke in Bohinjske Bistrice slišati otroški vrvež, navijaške vzklike in brcanje žoge. Mladi namreč svoje proste dni tam preživljajo z učenjem in vadbo nogometa.

24 min

Počitniško razpoloženje bo naša ekipa tokrat preverila na Gorenjskem, točneje v Bohinjski Bistrici, kjer poteka Poletna nogometna šola Bohinj. To je že šesti teden, ko je na nogometnem igrišču ob kampu Danica in sotočju Save Bohinjke in Bohinjske Bistrice slišati otroški vrvež, navijaške vzklike in brcanje žoge. Mladi namreč svoje proste dni tam preživljajo z učenjem in vadbo nogometa.

Mladinski astronomski raziskovalni tabor Medvedje Brdo

27. 7. 2022

Med različnimi počitniškimi dejavnostmi in letovanji, s katerimi si številni mladi popestrijo proste poletne dni, ne izberejo vsi le oddiha na morju. Bolj vedoželjne mlade pritegnejo tudi astronomski tabori. In ekipa Prvega preverja razpoloženje na enem izmed njih – na mladinskem astronomskem raziskovalnem taboru Medvedje Brdo. Mlade v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Medved ta teden pri raziskovanju neba, uporabi naprav, spoznavanju zgodovine opazovanja neba, osnov astronomije in astrofotografije vodijo člani Astronomskega društva Javornik. Kakšen urnik imajo, kaj vse vidijo na poletnem nočnem nebu, kako jim nagajata vreme in požar na Krasu, kaj delajo podnevi, izvemo na obisku!

26 min

Med različnimi počitniškimi dejavnostmi in letovanji, s katerimi si številni mladi popestrijo proste poletne dni, ne izberejo vsi le oddiha na morju. Bolj vedoželjne mlade pritegnejo tudi astronomski tabori. In ekipa Prvega preverja razpoloženje na enem izmed njih – na mladinskem astronomskem raziskovalnem taboru Medvedje Brdo. Mlade v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Medved ta teden pri raziskovanju neba, uporabi naprav, spoznavanju zgodovine opazovanja neba, osnov astronomije in astrofotografije vodijo člani Astronomskega društva Javornik. Kakšen urnik imajo, kaj vse vidijo na poletnem nočnem nebu, kako jim nagajata vreme in požar na Krasu, kaj delajo podnevi, izvemo na obisku!

Na gasilski olimpijadi v Celju

20. 7. 2022

Celje je v teh dneh popolnoma v znamenju gasilcev. V nedeljo so tja namreč prišle prve ekipe, ki bodo tekmovale na gasilski olimpijadi. To je največji gasilski dogodek v Sloveniji do zdaj in odlična priložnost za promocijo tako knežjega mesta kot celotne države. Po mestu potekajo številne spremljevalne prireditve, gasilske ekipe pa že trenirajo na atletskem stadionu Kladivar, ki bo tudi prizorišče olimpijade. Tam se je mudila tudi naša terenska ekipa. Člana tokratne odprave Prvega na obisku sta bila tonski mojster Vladimir Jovanović in naš celjski dopisnik Matija Mastnak.

20 min

Celje je v teh dneh popolnoma v znamenju gasilcev. V nedeljo so tja namreč prišle prve ekipe, ki bodo tekmovale na gasilski olimpijadi. To je največji gasilski dogodek v Sloveniji do zdaj in odlična priložnost za promocijo tako knežjega mesta kot celotne države. Po mestu potekajo številne spremljevalne prireditve, gasilske ekipe pa že trenirajo na atletskem stadionu Kladivar, ki bo tudi prizorišče olimpijade. Tam se je mudila tudi naša terenska ekipa. Člana tokratne odprave Prvega na obisku sta bila tonski mojster Vladimir Jovanović in naš celjski dopisnik Matija Mastnak.

Laško v znamenju cvetja in piva

13. 7. 2022

V Laškem se lahko pohvalijo s skoraj 200-letno tradicijo, ki jo že več desetletij zaznamujejo s praznikom piva in cvetja. Številke potrjujejo, da gre za največjo festivalsko prireditev v Sloveniji, ki ima ob tem tudi najdaljšo tradicijo. Na njej se po pravilu predstavljajo trenutno najbolj priljubljeni domači glasbeniki, obiskovalci pa na dogodku spoznavajo tudi dediščino in stare običaje tega predela države. Kako gredo priprave na že 57. praznik piva in v cvetje odetega Laškega, bo preveril tudi Prvi, ki se tja odpravlja na obisk.

23 min

V Laškem se lahko pohvalijo s skoraj 200-letno tradicijo, ki jo že več desetletij zaznamujejo s praznikom piva in cvetja. Številke potrjujejo, da gre za največjo festivalsko prireditev v Sloveniji, ki ima ob tem tudi najdaljšo tradicijo. Na njej se po pravilu predstavljajo trenutno najbolj priljubljeni domači glasbeniki, obiskovalci pa na dogodku spoznavajo tudi dediščino in stare običaje tega predela države. Kako gredo priprave na že 57. praznik piva in v cvetje odetega Laškega, bo preveril tudi Prvi, ki se tja odpravlja na obisk.

Slovenski rokodelski tabor za mlade: od steklarstva do polstenja volne

6. 7. 2022

Člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije so na pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo letos prvič organizirali Slovenski rokodelski tabor 2022, ki je ali še bo med poletnimi počitnicami potekal v kar sedmih slovenskih krajih, kjer delujejo regijski rokodelski centri: v Ribnici, Rogatcu, na Dolah pri Litiji, v Moravčah, Slovenski Bistrici, Veržeju in Škofji Loki. Z rokodelci bo tako ustvarjalo kar 62 otrok in mladostnikov med 12. in 17. letom, ki jih zanima delo mizarjev, steklarjev, lončarjev in drugih rokodelcev. Danes se je tak tabor začel v Moravčah in tja sta se na obisk odpravila Andreja Čokl in Franci Moder.

22 min

Člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije so na pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo letos prvič organizirali Slovenski rokodelski tabor 2022, ki je ali še bo med poletnimi počitnicami potekal v kar sedmih slovenskih krajih, kjer delujejo regijski rokodelski centri: v Ribnici, Rogatcu, na Dolah pri Litiji, v Moravčah, Slovenski Bistrici, Veržeju in Škofji Loki. Z rokodelci bo tako ustvarjalo kar 62 otrok in mladostnikov med 12. in 17. letom, ki jih zanima delo mizarjev, steklarjev, lončarjev in drugih rokodelcev. Danes se je tak tabor začel v Moravčah in tja sta se na obisk odpravila Andreja Čokl in Franci Moder.

Od prvega žepnega kalkulatorja do digitalnega Prešerna

29. 6. 2022

Kaj so tehnološki fosili, je vsaj delno subjektivno vprašanje in odgovor je odvisen od tega, kdaj ste bili rojeni. Prostovoljci v društvu Računalniški muzej že od leta 2004 zbirajo bogato informacijsko dediščino. V ljubljanski Šiški je na ogled več kot 6500 primerkov, ki so spremenili družbo iz analogne v digitalno. Od najmanjšega mikročipa do orjaških centralnih računalnikov, od prve digitalne oblike Prešernovih pesmi do prvega znanstvenega kalkulatorja na svetu. O zbiranju, ohranjanju in oživljanju digitalne tehnične dediščine se bo prepričal Prvi na obisku Muzeja računalništva v sredo ob pol dvanajstih.

24 min

Kaj so tehnološki fosili, je vsaj delno subjektivno vprašanje in odgovor je odvisen od tega, kdaj ste bili rojeni. Prostovoljci v društvu Računalniški muzej že od leta 2004 zbirajo bogato informacijsko dediščino. V ljubljanski Šiški je na ogled več kot 6500 primerkov, ki so spremenili družbo iz analogne v digitalno. Od najmanjšega mikročipa do orjaških centralnih računalnikov, od prve digitalne oblike Prešernovih pesmi do prvega znanstvenega kalkulatorja na svetu. O zbiranju, ohranjanju in oživljanju digitalne tehnične dediščine se bo prepričal Prvi na obisku Muzeja računalništva v sredo ob pol dvanajstih.

Krajinski park Lahinja

22. 6. 2022

Prvi je danes na terenu v Črnomlju. V oddaji Prvi na obisku so se še posebej posvetili krajinskemu parku Lahinja.

24 min

Prvi je danes na terenu v Črnomlju. V oddaji Prvi na obisku so se še posebej posvetili krajinskemu parku Lahinja.

Lokalna muzejska železnica Zreče

15. 6. 2022

Pred stotimi leti so jo dobili, pred 60-timi izgubili, zdaj pa ozkotirno železnico Slovenske Konjice – Zreče spet oživljajo. Položili so prvih 50 metrov železniških tirov, po katerih sopiha lokomotiva, ki je klub častitljivim stotim letom v dobri kondiciji in edina parna lokomotiva z dovoljenjem za vožnjo pri nas. Koliko časa traja, da lokomotivo ogrejejo na delovno temperaturo, kakšna posadko jo upravlja in kakšna dogodivščina je vožnja po kratki muzejski progi? O obnovi železniške postaje v Zrečah, o smelih načrtih podaljševanja tira in vseh lepotah starodobnih vlakov, se bo prepričal Prvi na obisku Muzeja lokalne ozkotirne železnice Slovenske Konjice – Zreče.

24 min

Pred stotimi leti so jo dobili, pred 60-timi izgubili, zdaj pa ozkotirno železnico Slovenske Konjice – Zreče spet oživljajo. Položili so prvih 50 metrov železniških tirov, po katerih sopiha lokomotiva, ki je klub častitljivim stotim letom v dobri kondiciji in edina parna lokomotiva z dovoljenjem za vožnjo pri nas. Koliko časa traja, da lokomotivo ogrejejo na delovno temperaturo, kakšna posadko jo upravlja in kakšna dogodivščina je vožnja po kratki muzejski progi? O obnovi železniške postaje v Zrečah, o smelih načrtih podaljševanja tira in vseh lepotah starodobnih vlakov, se bo prepričal Prvi na obisku Muzeja lokalne ozkotirne železnice Slovenske Konjice – Zreče.

Prvi na obisku v Šentanelu nad Prevaljami na kmetiji Koroš

8. 6. 2022

Prvi odhaja na obisk na Koroško, ki velja za deželo kolesarjenja. Ne le po ravnini, tudi gorskega kolesarstva. Od tam izhajajo slovenski pionirji gorskega kolesarstva in prvi hotel za gorske kolesarje na svetu. V turistično izjemno privlačni vasici Šentanel nad občino Prevalje bomo pred mikrofon povabili organizatorje festivala Črna lukna. Gre za gorskokolesarski dogodek leta, ki k nam privablja na stotine najboljših svetovnih gorskih kolesarjev in je prava paša za oči, pa tudi izjemna turistična atrakcija. Pred preizkušnjo namreč poleg profesionalcev privabljajo tudi rekreativne tekmovalce. Z varne razdalje bodo dogajanje spremljali Metka Pirc, Jure K. Čokl in tonski mojster Vladimir Jovanovič.

25 min

Prvi odhaja na obisk na Koroško, ki velja za deželo kolesarjenja. Ne le po ravnini, tudi gorskega kolesarstva. Od tam izhajajo slovenski pionirji gorskega kolesarstva in prvi hotel za gorske kolesarje na svetu. V turistično izjemno privlačni vasici Šentanel nad občino Prevalje bomo pred mikrofon povabili organizatorje festivala Črna lukna. Gre za gorskokolesarski dogodek leta, ki k nam privablja na stotine najboljših svetovnih gorskih kolesarjev in je prava paša za oči, pa tudi izjemna turistična atrakcija. Pred preizkušnjo namreč poleg profesionalcev privabljajo tudi rekreativne tekmovalce. Z varne razdalje bodo dogajanje spremljali Metka Pirc, Jure K. Čokl in tonski mojster Vladimir Jovanovič.

Gorenjka: sto let, polnih vsega dobrega

1. 6. 2022

Sto let ni malo. In če gre za sto let najbolj znane sladke razvade pri nas, Gorenjkine čokolade, je prav, da se Prvi odpravi na obisk. V Lescah, kjer ta čokolada nastaja od samega začetka, bomo preverili, kaj so imele z nastankom tovarne čokolade topovske granate, zakaj so si tam izdelano čokolado radi privoščili tudi obiskovalci modre krvi, kakšen je okus Slovencev in ali Gorenjko poznajo tudi drugod po svetu. Spremljali pa bomo tudi zadnje priprave na odprtje razstave o Gorenjki v Mestnem muzeju Radovljica.

25 min

Sto let ni malo. In če gre za sto let najbolj znane sladke razvade pri nas, Gorenjkine čokolade, je prav, da se Prvi odpravi na obisk. V Lescah, kjer ta čokolada nastaja od samega začetka, bomo preverili, kaj so imele z nastankom tovarne čokolade topovske granate, zakaj so si tam izdelano čokolado radi privoščili tudi obiskovalci modre krvi, kakšen je okus Slovencev in ali Gorenjko poznajo tudi drugod po svetu. Spremljali pa bomo tudi zadnje priprave na odprtje razstave o Gorenjki v Mestnem muzeju Radovljica.

Švicarija - tivolski dom kiparjev in boemov

25. 5. 2022

Kiparji Ivan Zajc, Karel Putrih, Zdenko Kalin, Stojan Batič, Drago Tršar, Jakov Brdar in Dragica Čadež Lapajne so svoj umetniški opus oplajevali prav v Švicariji. Zgradbo so imenovali tudi Hotel Tivoli, ki so ga zgradili leta 1909 po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha. Hotel tudi po temeljiti obnovi ohranja značilnostmi gorenjske alpske arhitekture in tudi prenovljen nudi prostore umetnikom. Švicarija je bila od nekdaj pomemben kraj kulturnega in družabnega življenja ljubljanske elite. Tja sta redno zahajala tudi slikar Maksim Gaspari in pisatelj Ivan Cankar, ki je Švicarijo označil za "pribežališče grešnikov".

24 min

Kiparji Ivan Zajc, Karel Putrih, Zdenko Kalin, Stojan Batič, Drago Tršar, Jakov Brdar in Dragica Čadež Lapajne so svoj umetniški opus oplajevali prav v Švicariji. Zgradbo so imenovali tudi Hotel Tivoli, ki so ga zgradili leta 1909 po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha. Hotel tudi po temeljiti obnovi ohranja značilnostmi gorenjske alpske arhitekture in tudi prenovljen nudi prostore umetnikom. Švicarija je bila od nekdaj pomemben kraj kulturnega in družabnega življenja ljubljanske elite. Tja sta redno zahajala tudi slikar Maksim Gaspari in pisatelj Ivan Cankar, ki je Švicarijo označil za "pribežališče grešnikov".

Med narcisami na Golici

18. 5. 2022

V nasprotju s ponarodelo slovensko popevko, ki v refrenu poje “Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj”, pa je za ogled snežno belih polj cvetočih narcis na Golici treba počakati prav na maj. Golica je »kraljica Karavank«, čeprav ne sodi med najvišje vrhove v zahodnih Karavankah nad Jesenicami. Njeno ime nam je predvsem znano po slavni pesmi Slavka Avsenika, Na Golici, čeprav se Slavko bojda nikoli ni povzpel na sam vrh. In seveda po dišečih belih preprogah, ki jih prav maja na travnikih pod njo (in pozneje tudi na vrhu) ustvarijo gorske narcise. Prebivalci teh krajev pripovedujejo pravljico o tem, kako je bog nekoč posvaril čebele, naj ne nabirajo medu ob nedeljah in praznikih. In ker ga niso ubogale, je med v belih cvetkah zaklenil tako, da jim je ustvaril neprehodno bunčico v stebelcih pod cvetovi. Čebele so bile ukročene, zaklenjene narcise pa so, vsaj za domačine, postale ključavnice. Tudi letos so v vaseh pod Golico ključavnice že v polnem razcvetu in danes jih Prvi obišče tudi živo. Z enega najlepših razgledišč na cvetočo pravljico narcis vam bomo z besedami skušali predstaviti zgodbo te izjemne cvetlice, z njo povezane anekdote in projekte za njeno ohranitev njeno varovanje, predvsem pa bomo opozorili tudi na odgovorno obnašanje obiskovalcev in prometni režim, ki tudi letos velja ob koncih tedna za dostop v vasi pod Golico. Vabljeni z nami na »dišeč bel sneg« v maju pod Golico.

24 min

V nasprotju s ponarodelo slovensko popevko, ki v refrenu poje “Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj”, pa je za ogled snežno belih polj cvetočih narcis na Golici treba počakati prav na maj. Golica je »kraljica Karavank«, čeprav ne sodi med najvišje vrhove v zahodnih Karavankah nad Jesenicami. Njeno ime nam je predvsem znano po slavni pesmi Slavka Avsenika, Na Golici, čeprav se Slavko bojda nikoli ni povzpel na sam vrh. In seveda po dišečih belih preprogah, ki jih prav maja na travnikih pod njo (in pozneje tudi na vrhu) ustvarijo gorske narcise. Prebivalci teh krajev pripovedujejo pravljico o tem, kako je bog nekoč posvaril čebele, naj ne nabirajo medu ob nedeljah in praznikih. In ker ga niso ubogale, je med v belih cvetkah zaklenil tako, da jim je ustvaril neprehodno bunčico v stebelcih pod cvetovi. Čebele so bile ukročene, zaklenjene narcise pa so, vsaj za domačine, postale ključavnice. Tudi letos so v vaseh pod Golico ključavnice že v polnem razcvetu in danes jih Prvi obišče tudi živo. Z enega najlepših razgledišč na cvetočo pravljico narcis vam bomo z besedami skušali predstaviti zgodbo te izjemne cvetlice, z njo povezane anekdote in projekte za njeno ohranitev njeno varovanje, predvsem pa bomo opozorili tudi na odgovorno obnašanje obiskovalcev in prometni režim, ki tudi letos velja ob koncih tedna za dostop v vasi pod Golico. Vabljeni z nami na »dišeč bel sneg« v maju pod Golico.

Center Janeza Levca

11. 5. 2022

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

20 min

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

17. festival vrtnic v Novi Gorici

4. 5. 2022

V Novi Gorici poteka 17. festival vrtnic, ki ga ponovno spremljajo tudi razstave, različne delavnice in kulinarična doživetja. Glavna atrakcija festivala pa so zagotovo burbonke na vrtu frančiškanskega samostana na Kostanjevici. Tam cveti okoli 50 različnih vrst in članom Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, ki zanje skrbijo, zagotovo pripada zasluga, da je Nova Gorica vsako leto še bohotnejše mesto vrtnic. V mestnih rožnih nasadih tako cveti že več kot 12.000 vrtnic, a same burbonke si obiskovalci še vedno lahko ogledajo zgolj na griču nad mestom. Tokrat bomo v oddaji Prvi na obisku pozvonili prav na vrata samostanskega vrta ter skušali ugotoviti čim več o vrtnicah in festivalu.

25 min

V Novi Gorici poteka 17. festival vrtnic, ki ga ponovno spremljajo tudi razstave, različne delavnice in kulinarična doživetja. Glavna atrakcija festivala pa so zagotovo burbonke na vrtu frančiškanskega samostana na Kostanjevici. Tam cveti okoli 50 različnih vrst in članom Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, ki zanje skrbijo, zagotovo pripada zasluga, da je Nova Gorica vsako leto še bohotnejše mesto vrtnic. V mestnih rožnih nasadih tako cveti že več kot 12.000 vrtnic, a same burbonke si obiskovalci še vedno lahko ogledajo zgolj na griču nad mestom. Tokrat bomo v oddaji Prvi na obisku pozvonili prav na vrata samostanskega vrta ter skušali ugotoviti čim več o vrtnicah in festivalu.

Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih

20. 4. 2022

Pred kratkim je na Očesni kliniki zaživel dolgo in težko pričakovani projekt - Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih je odprl vrata novih prostorov. Slepi in slabovidni bodo tako deležni kar najboljših pogojev za rehabilitacijo za samostojno življenje in vključevanje v svet videčih. Gre za center, edinstven v evropskem prostoru. Zakaj je tako poseben, preverja naša današnja ekipa na obisku.

23 min

Pred kratkim je na Očesni kliniki zaživel dolgo in težko pričakovani projekt - Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih je odprl vrata novih prostorov. Slepi in slabovidni bodo tako deležni kar najboljših pogojev za rehabilitacijo za samostojno življenje in vključevanje v svet videčih. Gre za center, edinstven v evropskem prostoru. Zakaj je tako poseben, preverja naša današnja ekipa na obisku.

Šola je zakon!

13. 4. 2022

Šolstvo je največjo spremembo zadnjih let doživelo prav gotovo v času epidemije. Nikoli si nismo predstavljali, da bi pouk lahko potekal kar od doma in da se bodo otroci znašli v virtualnem razredu le s pritiskom na gumb. A Slovenski šolski muzej hrani še mnoge druge spremembe, ki so se dogajale vse od Splošne šolske naredbe leta 1774. Gre za enega najstarejših muzejev pri nas, ustanovljen je bil leta 1898. Kaj pa ponuja leta 2022 in kako se lahko sprehodimo po novi stalni interaktivni razstavi, ki pravi, da je šola zakon? V »šolo« sta šla Marko Rozman in Lucija Fatur.

26 min

Šolstvo je največjo spremembo zadnjih let doživelo prav gotovo v času epidemije. Nikoli si nismo predstavljali, da bi pouk lahko potekal kar od doma in da se bodo otroci znašli v virtualnem razredu le s pritiskom na gumb. A Slovenski šolski muzej hrani še mnoge druge spremembe, ki so se dogajale vse od Splošne šolske naredbe leta 1774. Gre za enega najstarejših muzejev pri nas, ustanovljen je bil leta 1898. Kaj pa ponuja leta 2022 in kako se lahko sprehodimo po novi stalni interaktivni razstavi, ki pravi, da je šola zakon? V »šolo« sta šla Marko Rozman in Lucija Fatur.

Ravne na Koroškem

6. 4. 2022

Prvi na obisku se bo mudil na Ravnah na Koroškem, ki s svojo rudarsko, železarsko, lesno-predelovalno in obrtniško tradicijo puščajo velik pečat v mozaiku industrijske in kulturne dediščine mežiške doline. Današnje mesto se je razvilo iz srednjeveškega trga Guštajn, ki so ga obdajali dvorci Javornik, Dobja vas in Ravne. Začetki jeklarske industrije na Ravnah so povezani s prvimi kovačnicami in žebljarnami v srednjem veku, ki so najverjetneje obratovale ob potoku Reka. Med najpomembnejšimi industrialci v Mežiški dolini so bili grofje Thurni, ki so na tem območju že od 17. stoletja iskali svinčevo rudo ter izdelovali železne in jeklene izdelke. V ravenski železarni so leta 1881 v Siemens-Martinovi peči začeli izdelovati talilno jeklo in tako postavili temelje jeklarske industrije v Guštajnu, ki se leta 1952 preimenuje v Ravne na Koroškem. Ravne so srce Koroške in mesto Forma Vive. Ravensko jeklo so kupovali Italijani, Španci, Portugalci, Francozi, Švicarji in Nemci, v začetku 20.stoletja pa tudi Brazilci. Ravne na Koroškem so bile v 19. stoletju industrijsko najrazvitejše območje na slovenskem. Železniška povezava Celovec - Maribor leta 1863 pa je prinesla nove spremembe v gospodarstvo in življenje ljudi. Renesančno-baročni dvorec Javornik iz 17.stoletja, ki stoji nad starim delom mesta, so začeli prenavljati oktobra lani, v letu dni pa bodo v njem uredili sodoben center starejših. Prostori centra bodo namenjeni socialno-varstvenim storitvam, kot so pomoč na domu, pomoč na daljavo, del centra bo namenjen tudi stanovalcem z demenco.

49 min

Prvi na obisku se bo mudil na Ravnah na Koroškem, ki s svojo rudarsko, železarsko, lesno-predelovalno in obrtniško tradicijo puščajo velik pečat v mozaiku industrijske in kulturne dediščine mežiške doline. Današnje mesto se je razvilo iz srednjeveškega trga Guštajn, ki so ga obdajali dvorci Javornik, Dobja vas in Ravne. Začetki jeklarske industrije na Ravnah so povezani s prvimi kovačnicami in žebljarnami v srednjem veku, ki so najverjetneje obratovale ob potoku Reka. Med najpomembnejšimi industrialci v Mežiški dolini so bili grofje Thurni, ki so na tem območju že od 17. stoletja iskali svinčevo rudo ter izdelovali železne in jeklene izdelke. V ravenski železarni so leta 1881 v Siemens-Martinovi peči začeli izdelovati talilno jeklo in tako postavili temelje jeklarske industrije v Guštajnu, ki se leta 1952 preimenuje v Ravne na Koroškem. Ravne so srce Koroške in mesto Forma Vive. Ravensko jeklo so kupovali Italijani, Španci, Portugalci, Francozi, Švicarji in Nemci, v začetku 20.stoletja pa tudi Brazilci. Ravne na Koroškem so bile v 19. stoletju industrijsko najrazvitejše območje na slovenskem. Železniška povezava Celovec - Maribor leta 1863 pa je prinesla nove spremembe v gospodarstvo in življenje ljudi. Renesančno-baročni dvorec Javornik iz 17.stoletja, ki stoji nad starim delom mesta, so začeli prenavljati oktobra lani, v letu dni pa bodo v njem uredili sodoben center starejših. Prostori centra bodo namenjeni socialno-varstvenim storitvam, kot so pomoč na domu, pomoč na daljavo, del centra bo namenjen tudi stanovalcem z demenco.

Spomladanski sprehod po Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani

30. 3. 2022

V prihodnjih minutah odhajamo na Ižansko cesto v Ljubljani, natančneje, v pravo mestno oazo. Botanični vrt Univerze v Ljubljani se prav v tem letnem času prebuja, obiskovalcev na njegovih poteh pa bo vse več. Botanični vrt pa niso le rastline, ampak ponuja še veliko drugih dejavnosti in zanimivosti. Raste in se razvija že častitljivih 212 let, danes pa se je tja odpravila naša ekipa.

23 min

V prihodnjih minutah odhajamo na Ižansko cesto v Ljubljani, natančneje, v pravo mestno oazo. Botanični vrt Univerze v Ljubljani se prav v tem letnem času prebuja, obiskovalcev na njegovih poteh pa bo vse več. Botanični vrt pa niso le rastline, ampak ponuja še veliko drugih dejavnosti in zanimivosti. Raste in se razvija že častitljivih 212 let, danes pa se je tja odpravila naša ekipa.

Vodarna Kleče

23. 3. 2022

Rast prebivalstva, hitra urbanizacija in gospodarski razvoj so samo nekateri od dejavnikov, ki vplivajo na povečano potrebo po vodi, energiji in hrani. Zakaj je podzemna voda najboljši vir pitne vode? Koliko jo porabimo v Ljubljani in v Sloveniji in kaj ogroža njeno kakovost? Ali letošnji marec, ki opravičuje ljudsko poimenovanje sušec, znižuje gladine podzemnih voda? Preverili bomo tudi, kateri so najpomembnejši projekti na področju oskrbe z vodo, ki se izvajajo trenutno v prestolnici. Prvi se dan po svetovnem dnevu voda odpravlja na obisk vodarne Kleče.

26 min

Rast prebivalstva, hitra urbanizacija in gospodarski razvoj so samo nekateri od dejavnikov, ki vplivajo na povečano potrebo po vodi, energiji in hrani. Zakaj je podzemna voda najboljši vir pitne vode? Koliko jo porabimo v Ljubljani in v Sloveniji in kaj ogroža njeno kakovost? Ali letošnji marec, ki opravičuje ljudsko poimenovanje sušec, znižuje gladine podzemnih voda? Preverili bomo tudi, kateri so najpomembnejši projekti na področju oskrbe z vodo, ki se izvajajo trenutno v prestolnici. Prvi se dan po svetovnem dnevu voda odpravlja na obisk vodarne Kleče.

Projekt VIPava

16. 3. 2022

Danes se bomo sprehodili po učni poti od izvira Vipave do meje z Italijo in spoznali projekt VIPava, namenjen vzpostavitvi dolgoročnega varstva več ogroženih živalskih vrst. Vipavska dolina spada v omrežje območij Natura 2000. Kaj vse najdemo na tej učni poti, kako pomagajo ogroženim živalskim vrstam in zakaj je pomembna biotska raznovrstnost? Tja se je odpravila Lucija Fatur.

25 min

Danes se bomo sprehodili po učni poti od izvira Vipave do meje z Italijo in spoznali projekt VIPava, namenjen vzpostavitvi dolgoročnega varstva več ogroženih živalskih vrst. Vipavska dolina spada v omrežje območij Natura 2000. Kaj vse najdemo na tej učni poti, kako pomagajo ogroženim živalskim vrstam in zakaj je pomembna biotska raznovrstnost? Tja se je odpravila Lucija Fatur.

Največje koroško smučišče Kope beleži rekorde

9. 3. 2022

Največje koroško smučišče beleži rekorde. A zima na Kopah je še v polnem razmahu, Korošci pa veljajo za zavzete smučarje. Kljub zaostrenim časom je bilo to koroško središče smučanja vso sezono popolnoma zasedeno, vse kaže, da bo tudi spomladanska smuka obetavna. Na stotine otrok na Kopah naredi prve korake na snegu. Smučišče slovi tudi po avtodomarskem turizmu, hkrati pa izpostavljajo prednosti regijskega turizma, da bi tako parirali tudi smučiščem čez mejo. Enako pomemben kot zimski postaja letni turizem. Tudi zato načrtujejo širitev turizma na Kopah, kakršne v regiji še niso doživeli. Hkrati pa na Kopah nenehno iščejo sinergije med turizmom in ohranjanjem narave, tam namreč deluje center za promocijo zaščitenih habitatov Nature 2000, obnovili so nekdanje gozdarsko bivališče. Kdor išče umiritev, jo bo poiskal na bližnjih energetskih točkah.

20 min

Največje koroško smučišče beleži rekorde. A zima na Kopah je še v polnem razmahu, Korošci pa veljajo za zavzete smučarje. Kljub zaostrenim časom je bilo to koroško središče smučanja vso sezono popolnoma zasedeno, vse kaže, da bo tudi spomladanska smuka obetavna. Na stotine otrok na Kopah naredi prve korake na snegu. Smučišče slovi tudi po avtodomarskem turizmu, hkrati pa izpostavljajo prednosti regijskega turizma, da bi tako parirali tudi smučiščem čez mejo. Enako pomemben kot zimski postaja letni turizem. Tudi zato načrtujejo širitev turizma na Kopah, kakršne v regiji še niso doživeli. Hkrati pa na Kopah nenehno iščejo sinergije med turizmom in ohranjanjem narave, tam namreč deluje center za promocijo zaščitenih habitatov Nature 2000, obnovili so nekdanje gozdarsko bivališče. Kdor išče umiritev, jo bo poiskal na bližnjih energetskih točkah.

Mala hiša Pilštanj

2. 3. 2022

Pilštanj je srednjeveški trg v osrčju Kozjanskega in eno najstarejših naselij na južnem Štajerskem. Srce trga pa je gotovo Mala hiša Pilštanj, kjer dobrodelno društvo Materina dušica organizira delavnice, brezplačne tabore in izlete za otroke in mladostnike iz družin v stiski. Tabori potekajo čez celo leto ob vikendih, praznikih in počitnicah, svetovanje prek telefona ves čas.

16 min

Pilštanj je srednjeveški trg v osrčju Kozjanskega in eno najstarejših naselij na južnem Štajerskem. Srce trga pa je gotovo Mala hiša Pilštanj, kjer dobrodelno društvo Materina dušica organizira delavnice, brezplačne tabore in izlete za otroke in mladostnike iz družin v stiski. Tabori potekajo čez celo leto ob vikendih, praznikih in počitnicah, svetovanje prek telefona ves čas.

Litijski karneval

23. 2. 2022

V Litiji ima pustni karneval že dolgoletno tradicijo. Gre za prepoznaven dogodek, ki je tudi pomemben del naše kulturne dediščine. Znan je predvsem po odlični politični satiri. Domači in tuji politični dogodki so bili rdeča nit vseh karnevalov, zato je karneval vedno pomenil zrcalo trenutnega političnega dogajanja. V samo organizacijo dogodka in tudi v oblikovanje in izdelavo mask je vloženega veliko dela. Prvi program se bo odpravil na obisk v Litijo in si ogledal, kako v obdobju pandemije pustne šeme preganjajo zimo.

24 min

V Litiji ima pustni karneval že dolgoletno tradicijo. Gre za prepoznaven dogodek, ki je tudi pomemben del naše kulturne dediščine. Znan je predvsem po odlični politični satiri. Domači in tuji politični dogodki so bili rdeča nit vseh karnevalov, zato je karneval vedno pomenil zrcalo trenutnega političnega dogajanja. V samo organizacijo dogodka in tudi v oblikovanje in izdelavo mask je vloženega veliko dela. Prvi program se bo odpravil na obisk v Litijo in si ogledal, kako v obdobju pandemije pustne šeme preganjajo zimo.

Muzej motociklov na Vranskem

16. 2. 2022

Že četrt stoletja ob avtocesti Ljubljana – Maribor voznike na Vransko vabi velika turistično-informativna tabla za Muzej motociklov Grom. Tega je leta 1997 odprl velik poznavalec in ljubitelj starih vozil Petja Grom, ki je do danes zbral že približno 140 motociklov, ki nas popeljejo od začetka razvoja motociklizma do konca 20. stoletja. Večino je sam tudi obnovil, z ljubeznijo do starodobnikov pa okužil vso družino. Prvi na obisku ob 11.30!

23 min

Že četrt stoletja ob avtocesti Ljubljana – Maribor voznike na Vransko vabi velika turistično-informativna tabla za Muzej motociklov Grom. Tega je leta 1997 odprl velik poznavalec in ljubitelj starih vozil Petja Grom, ki je do danes zbral že približno 140 motociklov, ki nas popeljejo od začetka razvoja motociklizma do konca 20. stoletja. Večino je sam tudi obnovil, z ljubeznijo do starodobnikov pa okužil vso družino. Prvi na obisku ob 11.30!

Helikopterska nujna medicinska pomoč na Brniku

9. 2. 2022

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

24 min

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

Cerkniško jezero z okolico je le eno od mokrišč, na svetovni seznam vpisano kot 160. po vrsti

2. 2. 2022

Danes obeležujemo svetovni dan mokrišč, in sicer v spomin na februar leta 1971, ko je bila v iranskem mestu Ramsar podpisana konvencija oziroma medvladni sporazum, ki zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti. Sprva sta bili na seznamu svetovno pomembnih mokrišč dve slovenski območji: Sečoveljske soline in Škocjanske jame, ki so tudi prvo podzemno mokrišče v Evropi, 16. januarja leta 2006 pa se jima je pridružilo tudi Cerkniško jezero z okolico. Zato smo se odločili, da se v današnji oddaji Prvi na obisku odpravimo prav na to enkratno območje naše lepe domovine, za katero že leta skrbi Notranjski regijski park s svojo strokovno ekipo.

26 min

Danes obeležujemo svetovni dan mokrišč, in sicer v spomin na februar leta 1971, ko je bila v iranskem mestu Ramsar podpisana konvencija oziroma medvladni sporazum, ki zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti. Sprva sta bili na seznamu svetovno pomembnih mokrišč dve slovenski območji: Sečoveljske soline in Škocjanske jame, ki so tudi prvo podzemno mokrišče v Evropi, 16. januarja leta 2006 pa se jima je pridružilo tudi Cerkniško jezero z okolico. Zato smo se odločili, da se v današnji oddaji Prvi na obisku odpravimo prav na to enkratno območje naše lepe domovine, za katero že leta skrbi Notranjski regijski park s svojo strokovno ekipo.

Oddelek za šolanje službenih psov

26. 1. 2022

Že leta 1947 so začeli s prvimi učnimi urami psov za potrebe slovenske policije, v bolj skromnih delovnih pogojih, vendar z dobrimi rezultati. Dve leti pozneje so ustanovili Oddelek za šolanje službenih psov, ki ima zaradi svojega strokovnega in prizadevnega dela ugled v kinološki javnosti in med policijskimi šolami za šolanje službenih psov v evropskih državah. Šola ima lasten strokovni kader - inštruktorje za šolanje službenih psov. Danes ima svoje prostore na Gmajnicah v Ljubljani in tam sta zdaj tehnik Damjan Rostan in Lucija Fatur.

24 min

Že leta 1947 so začeli s prvimi učnimi urami psov za potrebe slovenske policije, v bolj skromnih delovnih pogojih, vendar z dobrimi rezultati. Dve leti pozneje so ustanovili Oddelek za šolanje službenih psov, ki ima zaradi svojega strokovnega in prizadevnega dela ugled v kinološki javnosti in med policijskimi šolami za šolanje službenih psov v evropskih državah. Šola ima lasten strokovni kader - inštruktorje za šolanje službenih psov. Danes ima svoje prostore na Gmajnicah v Ljubljani in tam sta zdaj tehnik Damjan Rostan in Lucija Fatur.

V zimo odet Živalski vrt

19. 1. 2022

V lanskem letu je Živalski vrt v Ljubljani praznoval 70 let, odkar je pod Rožnikom. Že leta 1949 pa so postavili nekaj kletk na Kolodvorski cesti. Zimski čas je za nekatere živali manj prijazen, drugih sneg in mraz prav nič ne motita. Zato smo se odpravili na zimski sprehod in preverili, katere novosti ponuja prostor, namenjen živalim od vsepovsod.

24 min

V lanskem letu je Živalski vrt v Ljubljani praznoval 70 let, odkar je pod Rožnikom. Že leta 1949 pa so postavili nekaj kletk na Kolodvorski cesti. Zimski čas je za nekatere živali manj prijazen, drugih sneg in mraz prav nič ne motita. Zato smo se odpravili na zimski sprehod in preverili, katere novosti ponuja prostor, namenjen živalim od vsepovsod.

Prvi na obisku

5. 1. 2022

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

24 min

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

Muzej jaslic na ogled ponuja več kot 450 primerkov jaslic z vsega sveta

22. 12. 2021

Kam se odpraviti na obisk nekaj dni pred božičem? Odgovor je samoumeven: Prvi je bil tokrat na obisku v Muzeju jaslic na Brezjah. V njem se lahko sprehodite skozi zgodovino jasličarstva, spoznate pomen posameznih figur in prizorov ter občudujete različne načine in materiale za izdelavo jaslic. Jaslice so tam sicer na ogled celo leto, prihajajo pa tako iz različnih krajev Slovenije kot iz mnogih držav širom sveta.

24 min

Kam se odpraviti na obisk nekaj dni pred božičem? Odgovor je samoumeven: Prvi je bil tokrat na obisku v Muzeju jaslic na Brezjah. V njem se lahko sprehodite skozi zgodovino jasličarstva, spoznate pomen posameznih figur in prizorov ter občudujete različne načine in materiale za izdelavo jaslic. Jaslice so tam sicer na ogled celo leto, prihajajo pa tako iz različnih krajev Slovenije kot iz mnogih držav širom sveta.

Lesene igrače skozi čas

15. 12. 2021

Tokratni obisk bo dvojen: obiskali bomo Menačenkovo domačijo v Domžalah, kjer si lahko ogledate razstavo Lesene igrače skozi čas (iz zbirke dr. Mohorja Demšarja) in delavnico igrač Samoles, kjer tradicionalne lesene igrače ustvarja Samo Gašperšič. Katere igrače so del otroške igre že več stoletij, katere so bolj kakovostne kot druge? Kako nastajajo gibljive igrače, kot so telovadci ali akrobati, kopitljački in kovači?

23 min

Tokratni obisk bo dvojen: obiskali bomo Menačenkovo domačijo v Domžalah, kjer si lahko ogledate razstavo Lesene igrače skozi čas (iz zbirke dr. Mohorja Demšarja) in delavnico igrač Samoles, kjer tradicionalne lesene igrače ustvarja Samo Gašperšič. Katere igrače so del otroške igre že več stoletij, katere so bolj kakovostne kot druge? Kako nastajajo gibljive igrače, kot so telovadci ali akrobati, kopitljački in kovači?

Hiša kranjske čebele v Višnji Gori

8. 12. 2021

Višnja Gora ima bogato zgodovino. Tokrat pa ne bo glavna zvezda višnjegorski polž, ki je simbol mesta, ampak kranjska čebela ali kranjska sivka, kot jo tudi imenujejo. Nekdanjo šolo v Višnji Gori so spremenili v Hišo kranjske čebele, kjer je na ogled stalna doživljajska razstava Kranjska čebela, obiskovalci pa lahko doživijo tudi virtualno resničnost gradu Podsmreka, kjer je živela družina Rotschütz, ki je zaslužna za ugled slovenskega čebelarstva v svetu. Ob Hiši kranjske čebele čez cesto stojita učni čebelnjak in vrt medovitih rastlin, ena izmed posebnosti Hiše kranjske čebele je tudi Spanje v satju. Svoj prostor v Hiši pa so našli tudi podjetniki v ApiLabu, sodobnem središču inovativnih tehnologij, v sklopu Hiše pa deluje tudi informacijski center. Poslanstvo Hiše kranjske čebele je tudi skrb za ohranjanje, preučevanje in zbiranje slovenske kulturne dediščine s področja čebelarjenja ter za prenašanje znanja o kranjski čebeli. Prvi na obisku v Hiši kranjske čebele, kjer se preteklost stika s prihodnostjo! Iz Hiše kranjske čebele se bosta oglašali Petra Medved in Andreja Čokl.

24 min

Višnja Gora ima bogato zgodovino. Tokrat pa ne bo glavna zvezda višnjegorski polž, ki je simbol mesta, ampak kranjska čebela ali kranjska sivka, kot jo tudi imenujejo. Nekdanjo šolo v Višnji Gori so spremenili v Hišo kranjske čebele, kjer je na ogled stalna doživljajska razstava Kranjska čebela, obiskovalci pa lahko doživijo tudi virtualno resničnost gradu Podsmreka, kjer je živela družina Rotschütz, ki je zaslužna za ugled slovenskega čebelarstva v svetu. Ob Hiši kranjske čebele čez cesto stojita učni čebelnjak in vrt medovitih rastlin, ena izmed posebnosti Hiše kranjske čebele je tudi Spanje v satju. Svoj prostor v Hiši pa so našli tudi podjetniki v ApiLabu, sodobnem središču inovativnih tehnologij, v sklopu Hiše pa deluje tudi informacijski center. Poslanstvo Hiše kranjske čebele je tudi skrb za ohranjanje, preučevanje in zbiranje slovenske kulturne dediščine s področja čebelarjenja ter za prenašanje znanja o kranjski čebeli. Prvi na obisku v Hiši kranjske čebele, kjer se preteklost stika s prihodnostjo! Iz Hiše kranjske čebele se bosta oglašali Petra Medved in Andreja Čokl.

Kralji ulice - društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev

1. 12. 2021

V letu 2020 je bilo po besedah zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika v Sloveniji več kot 3300 uporabnikov različnih programov za brezdomce. Epidemija Covida 19 je stiske brezdomnih oseb le še poglobila; zaradi ukrepov za zajezitev virusa so se znašli pred oteženim oziroma onemogočenim dostopom do zdravstvenih storitev, prav tako so jih prizadele prepovedi zbiranja. V času epidemije se je spremenila tudi struktura ljudi v stiski, saj so se nekateri ljudje na ulici znašli praktično čez noč. Dodatno v teh dneh življenje brezdomnih oseb otežuje mraz. Prvi na obisku bo s predstavniki Društva Kralji ulice in njihovimi uporabniki odstrl pogled na razmere, ki zaradi stigme ostajajo prikrite in predstavil, na kakšne načine v društvu pomagajo tistim, ki se obrnejo nanje.

23 min

V letu 2020 je bilo po besedah zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika v Sloveniji več kot 3300 uporabnikov različnih programov za brezdomce. Epidemija Covida 19 je stiske brezdomnih oseb le še poglobila; zaradi ukrepov za zajezitev virusa so se znašli pred oteženim oziroma onemogočenim dostopom do zdravstvenih storitev, prav tako so jih prizadele prepovedi zbiranja. V času epidemije se je spremenila tudi struktura ljudi v stiski, saj so se nekateri ljudje na ulici znašli praktično čez noč. Dodatno v teh dneh življenje brezdomnih oseb otežuje mraz. Prvi na obisku bo s predstavniki Društva Kralji ulice in njihovimi uporabniki odstrl pogled na razmere, ki zaradi stigme ostajajo prikrite in predstavil, na kakšne načine v društvu pomagajo tistim, ki se obrnejo nanje.

Brivnica Ozbič

24. 11. 2021

Evropa in svet poznata Postojno predvsem po znameniti kraški jami. Mesto s približno 10 tisoč dušami lahko popotniku ali izletniku s kančkom raziskovalne žilice veliko ponudi tudi nad kilometrskim jamskim sistemom. Nad starim delom Postojne, imenovanim Majlont, se ponosno vzdiguje Sovič, na katerem so še vidne ruševine gradu Adelsberg. Na mestni grič se lahko povzpnete tudi po Borojevičevi poti. Ime je dobila po znamenitem generalu avstro-ogrske vojske Svetozaru Borojeviću, ki je med službovanjem v Postojni vsak dan skočil na Sovič in si nabiral moči pri snovanju strategij proti italijanski vojski na soški fronti. Nekaj let po koncu morije prve svetovne vojne - leta 1924 - je Viktor Ozbič v Postojni odprl svoj brivski salon, ki je kmalu zaslovel zlasti med italijanskimi karabinjerji in uradniki. Salon je deloval vse do začetka leta 2015. Postojnska občina pa je v znameniti stavbi prepoznala velik turistični potencial, in jo leta 2017 vzela v najem ter z evropskim in državnim denarjem temeljito prenovila.

22 min

Evropa in svet poznata Postojno predvsem po znameniti kraški jami. Mesto s približno 10 tisoč dušami lahko popotniku ali izletniku s kančkom raziskovalne žilice veliko ponudi tudi nad kilometrskim jamskim sistemom. Nad starim delom Postojne, imenovanim Majlont, se ponosno vzdiguje Sovič, na katerem so še vidne ruševine gradu Adelsberg. Na mestni grič se lahko povzpnete tudi po Borojevičevi poti. Ime je dobila po znamenitem generalu avstro-ogrske vojske Svetozaru Borojeviću, ki je med službovanjem v Postojni vsak dan skočil na Sovič in si nabiral moči pri snovanju strategij proti italijanski vojski na soški fronti. Nekaj let po koncu morije prve svetovne vojne - leta 1924 - je Viktor Ozbič v Postojni odprl svoj brivski salon, ki je kmalu zaslovel zlasti med italijanskimi karabinjerji in uradniki. Salon je deloval vse do začetka leta 2015. Postojnska občina pa je v znameniti stavbi prepoznala velik turistični potencial, in jo leta 2017 vzela v najem ter z evropskim in državnim denarjem temeljito prenovila.

40 let Kozjanskega regijskega parka

17. 11. 2021

Leta 1981, pred natanko štiridesetimi leti, se je začela pisati zgodba Kozjanskega regijskega parka, ki vse od začetkov do danes stremi k sožitju narave in človeka in je ostal in postal dom tudi za redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste ter prijetno in ustvarjalno okolje za bivanje domačinov. Eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji se lahko pohvali z visoko stopnjo biotske pestrosti, zato kar 69 odstotkov parka spada v območje NATURA 2000. Kozjanski park se sicer razteza na 206 kvadratnih kilometrih, vanj je vključeno območje petih občin, najbolj pa je verjetno poznan po sadovnjakih in kozjanskem jabolku. Prvi bo na obisku v Podsredi, kjer je tudi sedež parka.

26 min

Leta 1981, pred natanko štiridesetimi leti, se je začela pisati zgodba Kozjanskega regijskega parka, ki vse od začetkov do danes stremi k sožitju narave in človeka in je ostal in postal dom tudi za redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste ter prijetno in ustvarjalno okolje za bivanje domačinov. Eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji se lahko pohvali z visoko stopnjo biotske pestrosti, zato kar 69 odstotkov parka spada v območje NATURA 2000. Kozjanski park se sicer razteza na 206 kvadratnih kilometrih, vanj je vključeno območje petih občin, najbolj pa je verjetno poznan po sadovnjakih in kozjanskem jabolku. Prvi bo na obisku v Podsredi, kjer je tudi sedež parka.

Hiša Mandrova

10. 11. 2021

Nekdanja šola v vasi Novi Kot v občini Loški Potok, na 800 metrov visoki planoti ob južni meji Slovenije, je pred dobrima dvema letoma postala nov dom mladima umetnikoma. Propadajočo stavbo sta svojeročno spremenila v prijeten lesen dom, kjer bivata v sozvočju z naravo in skušata biti čim bolj samooskrbna. Svoje znanje ročne obdelave lesa in regenerativne samooskrbe ter ljubezen do kulturne dediščine delita ob pomoči sodobnih tehnologij in na poučnih delavnicah. Prvi na Obisku v Hiši Mandrova!

26 min

Nekdanja šola v vasi Novi Kot v občini Loški Potok, na 800 metrov visoki planoti ob južni meji Slovenije, je pred dobrima dvema letoma postala nov dom mladima umetnikoma. Propadajočo stavbo sta svojeročno spremenila v prijeten lesen dom, kjer bivata v sozvočju z naravo in skušata biti čim bolj samooskrbna. Svoje znanje ročne obdelave lesa in regenerativne samooskrbe ter ljubezen do kulturne dediščine delita ob pomoči sodobnih tehnologij in na poučnih delavnicah. Prvi na Obisku v Hiši Mandrova!

Škocjanske jame

3. 11. 2021

Škocjanske jame so kot prvo podzemno mokrišče na svetu od leta 1999 vpisane na seznam svetovno pomembnih mokrišč. Razlogov za obisk prvega spomenika v Sloveniji in na klasičnem Krasu, ki je bil pred natanko 35 leti vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine, je veliko. Med drugim zaznamujejo tudi 25-to obletnico ustanovitve javnega zavoda, ki to naravno dediščino upravlja. Prav zaradi posebnosti terena – nedotaknjenosti flore in favne – pa v Parku Škocjanske jame skrbno spremljajo, kako turistični obisk vpliva na mikroklimo v jamah, ter vedno znova poudarjajo, da si ne želijo množičnega turizma. Kakšno je sicer stanje v tej podzemni soteski, bo v sredo raziskovala tudi ekipa prvega programa v oddaji Prvi na obisku.

22 min

Škocjanske jame so kot prvo podzemno mokrišče na svetu od leta 1999 vpisane na seznam svetovno pomembnih mokrišč. Razlogov za obisk prvega spomenika v Sloveniji in na klasičnem Krasu, ki je bil pred natanko 35 leti vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine, je veliko. Med drugim zaznamujejo tudi 25-to obletnico ustanovitve javnega zavoda, ki to naravno dediščino upravlja. Prav zaradi posebnosti terena – nedotaknjenosti flore in favne – pa v Parku Škocjanske jame skrbno spremljajo, kako turistični obisk vpliva na mikroklimo v jamah, ter vedno znova poudarjajo, da si ne želijo množičnega turizma. Kakšno je sicer stanje v tej podzemni soteski, bo v sredo raziskovala tudi ekipa prvega programa v oddaji Prvi na obisku.

Pridelava konoplje na kmetiji Križman

27. 10. 2021

Kakor določa pravilnik, je v Republiki Sloveniji dovoljeno gojiti konopljo na strnjeni površini, ki ni manjša od 0,3 hektarja. Konoplja se lahko goji za pridelavo semen za nadaljnje razmnoževanje, za pridobivanje olja, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za pridelavo vlaken ter za druge namene. S pridelavo in predelavo konoplje se ukvarjajo tudi na kmetiji Križman. Še z nekaterimi drugimi lokalnimi pridelovalci pripravljajo hladno stiskano konopljino olje, luščena in neoluščena konopljina semena ter se z izdelki predstavljajo na zelo zgoščenem tržišču. Kakšno je sicer stanje na tem področju?

23 min

Kakor določa pravilnik, je v Republiki Sloveniji dovoljeno gojiti konopljo na strnjeni površini, ki ni manjša od 0,3 hektarja. Konoplja se lahko goji za pridelavo semen za nadaljnje razmnoževanje, za pridobivanje olja, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za pridelavo vlaken ter za druge namene. S pridelavo in predelavo konoplje se ukvarjajo tudi na kmetiji Križman. Še z nekaterimi drugimi lokalnimi pridelovalci pripravljajo hladno stiskano konopljino olje, luščena in neoluščena konopljina semena ter se z izdelki predstavljajo na zelo zgoščenem tržišču. Kakšno je sicer stanje na tem področju?

Gornja Radgona: mesto sejmov in penine

20. 10. 2021

Poznamo dve Radgoni, ki sta povezani že skoraj od samega nastanka naselja. Gornja Radgona leži na pobočju Grajskega hriba, na desnem bregu Mure in sodi v Slovenijo, a je ohranila tudi svojo povezavo z Bad Radkersburgom, avstrijsko Radgono. Kako sta mesti povezani, kako sta se sploh razvili? Kako je življenje v tem delu Štajerske, ob reki Muri potekalo včasih, kako danes? Kdaj so zasadili prve trte, ki so Gornjo Radgono izstrelile na vinski ali "peninski" zemljevid Evrope? Kaj ponujata lokalna turistična in kulturna ponudba, kaj lahko izprosimo na Apolonijini poti in kje lahko potujemo v času in si pričaramo srednjeveško grajsko življenje? Vse izvemo na obisku: na sejmišču v Gornji Radgoni.

23 min

Poznamo dve Radgoni, ki sta povezani že skoraj od samega nastanka naselja. Gornja Radgona leži na pobočju Grajskega hriba, na desnem bregu Mure in sodi v Slovenijo, a je ohranila tudi svojo povezavo z Bad Radkersburgom, avstrijsko Radgono. Kako sta mesti povezani, kako sta se sploh razvili? Kako je življenje v tem delu Štajerske, ob reki Muri potekalo včasih, kako danes? Kdaj so zasadili prve trte, ki so Gornjo Radgono izstrelile na vinski ali "peninski" zemljevid Evrope? Kaj ponujata lokalna turistična in kulturna ponudba, kaj lahko izprosimo na Apolonijini poti in kje lahko potujemo v času in si pričaramo srednjeveško grajsko življenje? Vse izvemo na obisku: na sejmišču v Gornji Radgoni.

Tamburaški orkester Dobreč

13. 10. 2021

V Sloveniji deluje več kot 40 tamburaških skupin, a že vrsto let izstopa Tamburaški orkester Dobréč iz Dragatuša. Ta se je letos s svetovnega tamburaškega festivala v Novem Sadu vrnil celo z nazivom najboljšega tamburaškega orkestra na svetu. V čem je skrivnost njihovega uspeha, kako je sploh sestavljen tamburaški orkester, kako izbirajo repertoar in kako so ustvarjali prvo tamburaško opero, bo Prvi na obisku odkrival med pol dvanajsto in dvanajsto.

22 min

V Sloveniji deluje več kot 40 tamburaških skupin, a že vrsto let izstopa Tamburaški orkester Dobréč iz Dragatuša. Ta se je letos s svetovnega tamburaškega festivala v Novem Sadu vrnil celo z nazivom najboljšega tamburaškega orkestra na svetu. V čem je skrivnost njihovega uspeha, kako je sploh sestavljen tamburaški orkester, kako izbirajo repertoar in kako so ustvarjali prvo tamburaško opero, bo Prvi na obisku odkrival med pol dvanajsto in dvanajsto.

Arheološki vrt in eksperimentalna arheologija

6. 10. 2021

Oktobra se je začelo novo študijsko leto, predavalnice fakultet so tako spet polne. Na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa je poln tudi vrt pred stavbo oddelka. Študenti arheologije namreč pod vodstvom svojih profesorjev pripravljajo Arheološki učni vrt, na katerem bodo skušali vzgojiti rastlinske vrste, ki so bile osnovna živila za preživetje različnih skupnosti v preteklosti. In ne le to, pridelek bodo tudi pripravili v posebej izdelanem posodju in pečeh, značilnih za posamezno zgodovinsko obdobje. Tokrat bo Prvi na obisku na delavnici eksperimentalne arheologije!

24 min

Oktobra se je začelo novo študijsko leto, predavalnice fakultet so tako spet polne. Na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa je poln tudi vrt pred stavbo oddelka. Študenti arheologije namreč pod vodstvom svojih profesorjev pripravljajo Arheološki učni vrt, na katerem bodo skušali vzgojiti rastlinske vrste, ki so bile osnovna živila za preživetje različnih skupnosti v preteklosti. In ne le to, pridelek bodo tudi pripravili v posebej izdelanem posodju in pečeh, značilnih za posamezno zgodovinsko obdobje. Tokrat bo Prvi na obisku na delavnici eksperimentalne arheologije!

Prvi na obisku

29. 9. 2021

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

26 min

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

Lesarius, 7-čutni muzej starih lesarskih poklicev

22. 9. 2021

Pot bo terensko ekipo Prvega tokrat vodila v srce Slovenije, na Polšnik nad Litijo oz. v naselje Velika Preska, kjer je vrata odprl Lesarius, 7-čutni muzej starih lesarskih rokodelskih poklicev. V njem so dobrodošli mali in veliki 'lesoljubi', ki želijo vstopiti v sedemčutno izkušnjo povezovanja z lesom, spoznati slovenske drevesne vrste in stare lesarske poklice ter se ob pomoči sodobne tehnologije preizkusiti v obdelavi lesa s starim orodjem.

24 min

Pot bo terensko ekipo Prvega tokrat vodila v srce Slovenije, na Polšnik nad Litijo oz. v naselje Velika Preska, kjer je vrata odprl Lesarius, 7-čutni muzej starih lesarskih rokodelskih poklicev. V njem so dobrodošli mali in veliki 'lesoljubi', ki želijo vstopiti v sedemčutno izkušnjo povezovanja z lesom, spoznati slovenske drevesne vrste in stare lesarske poklice ter se ob pomoči sodobne tehnologije preizkusiti v obdelavi lesa s starim orodjem.

Kako mesto Celje diha s sejemskimi priireditvami?

15. 9. 2021

Ob začetku enega od večjih sejemskih dogodkov, Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, bomo preverili, kako knežje mesto diha s sejemskimi prireditvami, kaj ponuja Celje z okolico obiskovalcem in turistom.

22 min

Ob začetku enega od večjih sejemskih dogodkov, Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, bomo preverili, kako knežje mesto diha s sejemskimi prireditvami, kaj ponuja Celje z okolico obiskovalcem in turistom.

Hiša eksperimentov

8. 9. 2021

Hiša eksperimentov je stara 25 let. Ta konec tedna pa bodo ljubljanske trge in mostove napolnili resni, osupljivi in zabavni eksperimenti, saj v mesto spet prihaja Znanstival. Festival dogodivščin in znanstvenih poskusov je namenjen vsem generacijam, edini pogoj za udeležbo je radovednost. Noč raziskovalcev v drugi polovici septembra pa bo gostovala v kar štirih slovenskih mestih in vse našteto so razlogi, da se Prvi tokrat podaja v svet znanstvenih eksperimentov in doživetji.

25 min

Hiša eksperimentov je stara 25 let. Ta konec tedna pa bodo ljubljanske trge in mostove napolnili resni, osupljivi in zabavni eksperimenti, saj v mesto spet prihaja Znanstival. Festival dogodivščin in znanstvenih poskusov je namenjen vsem generacijam, edini pogoj za udeležbo je radovednost. Noč raziskovalcev v drugi polovici septembra pa bo gostovala v kar štirih slovenskih mestih in vse našteto so razlogi, da se Prvi tokrat podaja v svet znanstvenih eksperimentov in doživetji.

Nazaj v šolo

1. 9. 2021

Kot se spodobi, bo na prvi šolski dan Prvi na obisku v OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki. Od vodstva šole, svetovalne službe, učiteljev in predvsem učencev bomo skušali izvedeti, kako se bo zanje začelo novo šolsko leto, kakšne so bile priprave nanj, kakšna so pričakovanja, česa se veselijo in kaj jih skrbi. Seveda pa bomo preverili tudi, kaj so pripravili prvošolčkom in kaj za prvo šolsko malico in kosilo pripravljajo v šolski kuhinji.

25 min

Kot se spodobi, bo na prvi šolski dan Prvi na obisku v OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki. Od vodstva šole, svetovalne službe, učiteljev in predvsem učencev bomo skušali izvedeti, kako se bo zanje začelo novo šolsko leto, kakšne so bile priprave nanj, kakšna so pričakovanja, česa se veselijo in kaj jih skrbi. Seveda pa bomo preverili tudi, kaj so pripravili prvošolčkom in kaj za prvo šolsko malico in kosilo pripravljajo v šolski kuhinji.

V Oglarski deželi

25. 8. 2021

V osrčju Posavskega hribovja, na Dolah pri Litiji, so na domačiji pri Medvedovih pred kratkim prižgali oglarsko kopo rekorderko. Trenutno največja kopa, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi, bo cilj tokratne oddaje Prvi na obisku ob pol dvanajstih. Poleg tega, da bomo kopo natančno izmerili in preverili, kako je nastala, bomo izvedeli tudi več o tradiciji in prihodnosti oglarstva pri nas. Mimogrede, v Oglarski deželi so kope tudi pomemben del turistične in rekreacijske ponudbe.

25 min

V osrčju Posavskega hribovja, na Dolah pri Litiji, so na domačiji pri Medvedovih pred kratkim prižgali oglarsko kopo rekorderko. Trenutno največja kopa, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi, bo cilj tokratne oddaje Prvi na obisku ob pol dvanajstih. Poleg tega, da bomo kopo natančno izmerili in preverili, kako je nastala, bomo izvedeli tudi več o tradiciji in prihodnosti oglarstva pri nas. Mimogrede, v Oglarski deželi so kope tudi pomemben del turistične in rekreacijske ponudbe.

Zeleno zlato Savinjske Doline

18. 8. 2021

V Savinjski dolini se začenja sezona obiranja hmelja, s pridelkom pa letos zaradi ujm marsikje ne bodo zadovoljni. Hmeljarstvo se je v Savinjski dolini razmahnilo v drugi polovici 19. stoletja, danes pa lahko rečemo, da sta hmelj in hmeljarstvo simbol te doline. Prvi bo na obisku na kmetiji Pustoslemšek, kjer hmelj pridelujejo na 21-ih hektarjih, hči Tea pa letos nosi naziv hmeljarske princese. O tradiciji hmeljarstva v Savinjski dolini, letošnjem zmanjšanju pridelka zaradi ujm, o delovni sili, ki jo potrebujejo za obiranje, o pomenu slovenske pridelave hmelja za pivovarstvo in o tem, kako so Savinjčani povezani s hmeljarstvom, se bomo pogovarjali z Milanom in Teo Pustoslemšek, s kmetijsko svetovalko Ireno Friškovec in direktorjem Hmeljarskega inštituta Bojanom Cizejem.

25 min

V Savinjski dolini se začenja sezona obiranja hmelja, s pridelkom pa letos zaradi ujm marsikje ne bodo zadovoljni. Hmeljarstvo se je v Savinjski dolini razmahnilo v drugi polovici 19. stoletja, danes pa lahko rečemo, da sta hmelj in hmeljarstvo simbol te doline. Prvi bo na obisku na kmetiji Pustoslemšek, kjer hmelj pridelujejo na 21-ih hektarjih, hči Tea pa letos nosi naziv hmeljarske princese. O tradiciji hmeljarstva v Savinjski dolini, letošnjem zmanjšanju pridelka zaradi ujm, o delovni sili, ki jo potrebujejo za obiranje, o pomenu slovenske pridelave hmelja za pivovarstvo in o tem, kako so Savinjčani povezani s hmeljarstvom, se bomo pogovarjali z Milanom in Teo Pustoslemšek, s kmetijsko svetovalko Ireno Friškovec in direktorjem Hmeljarskega inštituta Bojanom Cizejem.

»Nesmrtni« smilj in zgodba Jane Bergant

11. 8. 2021

Prvi na obisku nas bo popeljal v dolino reke Dragonje, na rob vasi Krkavče. Tja se je pred nekaj leti preselila Jana Bergant in ni spremenila le svojega naslova, ampak tudi način življenja in svoje delo. Prej uspešna poslovna ženska je začela kmetovati in se ukvarjati predvsem s pridelavo in predelavo sredozemskih zelišč. Eno bolj zanimivih je širši javnosti manj poznani smilj ali nesmrtnica. Ta je v zadnjih letih postala svetovno znana in iskana grmovnica, saj je glavna sestavina številnih kozmetičnih izdelkov, ki naj bi upočasnjevali staranje kože. Kakšni so še drugi učinki smilja, kako se ga prideluje, predeluje in uporablja, boste izvedeli ob pol dvanajstih.

25 min

Prvi na obisku nas bo popeljal v dolino reke Dragonje, na rob vasi Krkavče. Tja se je pred nekaj leti preselila Jana Bergant in ni spremenila le svojega naslova, ampak tudi način življenja in svoje delo. Prej uspešna poslovna ženska je začela kmetovati in se ukvarjati predvsem s pridelavo in predelavo sredozemskih zelišč. Eno bolj zanimivih je širši javnosti manj poznani smilj ali nesmrtnica. Ta je v zadnjih letih postala svetovno znana in iskana grmovnica, saj je glavna sestavina številnih kozmetičnih izdelkov, ki naj bi upočasnjevali staranje kože. Kakšni so še drugi učinki smilja, kako se ga prideluje, predeluje in uporablja, boste izvedeli ob pol dvanajstih.

SMART – Mladinski astronomski raziskovalni tabor na Medvedjem Brdu

4. 8. 2021

Med različnimi počitniškimi dejavnostmi in letovanji, s katerimi si številni mladi popestrijo proste poletne dni, ne izberejo vsi le oddiha na morju. Bolj vedoželjne mlade pritegnejo tudi astronomski tabori. In ekipa Prvega bo preverila razpoloženje na enem izmed njih – na mladinskem astronomskem raziskovalnem taboru SMART. Mlade na Medvedjem Brdu v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Medved ta teden pri raziskovanju neba, spoznavanju osnov astronomije, pri astrofotografiji in astrofiziki vodijo ljubitelji astronomije in raziskovanja iz Astronomskega društva Labod in Astronomskega društva Nanos. Kakšen urnik imajo, kaj vse vidijo na poletnem nočnem nebu in kaj delajo podnevi, izvemo na obisku!

25 min

Med različnimi počitniškimi dejavnostmi in letovanji, s katerimi si številni mladi popestrijo proste poletne dni, ne izberejo vsi le oddiha na morju. Bolj vedoželjne mlade pritegnejo tudi astronomski tabori. In ekipa Prvega bo preverila razpoloženje na enem izmed njih – na mladinskem astronomskem raziskovalnem taboru SMART. Mlade na Medvedjem Brdu v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Medved ta teden pri raziskovanju neba, spoznavanju osnov astronomije, pri astrofotografiji in astrofiziki vodijo ljubitelji astronomije in raziskovanja iz Astronomskega društva Labod in Astronomskega društva Nanos. Kakšen urnik imajo, kaj vse vidijo na poletnem nočnem nebu in kaj delajo podnevi, izvemo na obisku!

Posestvo Brdo

28. 7. 2021

Posestvo Brdo pri Kranju se razprostira na skoraj 500 hektarih in se lahko pohvali z več kot 500-letno zgodovino. Na ograjenem posestvu na protokolarnih obiskih najvišji predstavniki Republike Slovenije gostijo visoke državne obiske, poleg tega Brdo pomeni osrednje prizorišče srečanj slovenskega predsedovanja Svetu EU. Večji del leta je posestvo odprto za vse obiskovalce, ki cenijo neokrnjeno naravo, kulturno dediščino in visoko raven turističnih storitev. Med drugim je Posestvo Brdo tudi ena najbolj priljubljenih poročnih lokacij v Sloveniji. Zakaj je tako, bo v sredo raziskovala tudi ekipa Prvega programa, ki se tja odpravlja na obisk.

23 min

Posestvo Brdo pri Kranju se razprostira na skoraj 500 hektarih in se lahko pohvali z več kot 500-letno zgodovino. Na ograjenem posestvu na protokolarnih obiskih najvišji predstavniki Republike Slovenije gostijo visoke državne obiske, poleg tega Brdo pomeni osrednje prizorišče srečanj slovenskega predsedovanja Svetu EU. Večji del leta je posestvo odprto za vse obiskovalce, ki cenijo neokrnjeno naravo, kulturno dediščino in visoko raven turističnih storitev. Med drugim je Posestvo Brdo tudi ena najbolj priljubljenih poročnih lokacij v Sloveniji. Zakaj je tako, bo v sredo raziskovala tudi ekipa Prvega programa, ki se tja odpravlja na obisk.

Otroško letovišče Pacug

21. 7. 2021

Ekipa Prvega je danes obiskala Otroško letovišče Pacug, kjer med poletnimi počitnicami Zveza prijateljev mladine Ljubljana Vič-Rudnik organizira počitniška letovanja. Počitnice ob morju, v družbi vrstnikov, neskončne možnosti zabave po meri otrok in mladostnikov, olajšani dnevi za starše med dolgimi počitnicami in skrbno pripravljen program pod budnim očesom strokovnih spremljevalcev – o vsem tem boste več slišali po pol dvanajsti, pa tudi o tem, zakaj je takšna izkušnja letovanja, seveda pod vodstvom usposobljenih mentorjev in spremljevalcev, za otroke in mladostnike več kot dobrodošla.

27 min

Ekipa Prvega je danes obiskala Otroško letovišče Pacug, kjer med poletnimi počitnicami Zveza prijateljev mladine Ljubljana Vič-Rudnik organizira počitniška letovanja. Počitnice ob morju, v družbi vrstnikov, neskončne možnosti zabave po meri otrok in mladostnikov, olajšani dnevi za starše med dolgimi počitnicami in skrbno pripravljen program pod budnim očesom strokovnih spremljevalcev – o vsem tem boste več slišali po pol dvanajsti, pa tudi o tem, zakaj je takšna izkušnja letovanja, seveda pod vodstvom usposobljenih mentorjev in spremljevalcev, za otroke in mladostnike več kot dobrodošla.

Povezovanje kulture zgodovinskih mest z gastronomsko ponudbo

14. 7. 2021

Slovenska zgodovinska mesta, povezana v Združenju zgodovinskih mest Slovenije, praznujejo 20- letnico. Njihova posebnost je tudi bogata kulturna ponudba, ki po epidemiji ponovno oživlja. Kulturo zgodovinskih mest pa so prvič povezali z gastronomsko ponudbo. Kako bodo nagovarjali obiskovalce, kako so oblikovali abonmaje Polna žlica kulture in Krožnik dobrega v zgodovinskih mestih, kako se povezujejo in dopolnjujejo zgodovinska mesta.

23 min

Slovenska zgodovinska mesta, povezana v Združenju zgodovinskih mest Slovenije, praznujejo 20- letnico. Njihova posebnost je tudi bogata kulturna ponudba, ki po epidemiji ponovno oživlja. Kulturo zgodovinskih mest pa so prvič povezali z gastronomsko ponudbo. Kako bodo nagovarjali obiskovalce, kako so oblikovali abonmaje Polna žlica kulture in Krožnik dobrega v zgodovinskih mestih, kako se povezujejo in dopolnjujejo zgodovinska mesta.

Prvi v Premu

7. 7. 2021

Pred leti obnovljen grad Prem nad dolino reke Reke kraljuje že od 13. stoletja, a tako kot večina gradov na Slovenskem ima za seboj živahno zgodovino. Spoznali jo bomo na obisku, ko bomo slišali tudi, kako se povezuje z drugimi lokalnimi organizacijami in ponudniki ter kaj ponuja obiskovalcem in turistom. Več pa bomo izvedeli tudi o vasi Prem, katere ime izhaja iz rimskega obdobja, ko je na tem območju stala utrdba Castra Prima. V tamkajšnji Ljudski šoli se je rodil eden izmed najpomembnješih predstavnikov slovenske moderne Dragotin Kette, vas pa skriva še druge zanimivosti in skrivnosti ...

25 min

Pred leti obnovljen grad Prem nad dolino reke Reke kraljuje že od 13. stoletja, a tako kot večina gradov na Slovenskem ima za seboj živahno zgodovino. Spoznali jo bomo na obisku, ko bomo slišali tudi, kako se povezuje z drugimi lokalnimi organizacijami in ponudniki ter kaj ponuja obiskovalcem in turistom. Več pa bomo izvedeli tudi o vasi Prem, katere ime izhaja iz rimskega obdobja, ko je na tem območju stala utrdba Castra Prima. V tamkajšnji Ljudski šoli se je rodil eden izmed najpomembnješih predstavnikov slovenske moderne Dragotin Kette, vas pa skriva še druge zanimivosti in skrivnosti ...

Sprehod skozi 200 let bančništva na Slovenskem

30. 6. 2021

Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, ki so ga pred kratkim odprli v prostorih nekdanje bančne dvorane Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi v Ljubljani, je prvi in edini muzej v Sloveniji, ki predstavlja zgodovino, sistem in prakse bančništva. V njem se lahko sprehodite od nastanka prvih hranilnic do pojava digitalnih mobilnih denarnic, vidite vse denarne valute, ki so bile v zadnjih 200 letih veljavne na ozemlju današnje Slovenije, se ustavite pred bančnimi okenci iz različnih obdobij, spoznate lahko celo notranjost bankomata, vstopite v bančni trezor in na igriv način preverite svojo finančno pismenost. Ekipa Prvega bo Bankarium obiskala ob 11.30.

24 min

Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, ki so ga pred kratkim odprli v prostorih nekdanje bančne dvorane Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi v Ljubljani, je prvi in edini muzej v Sloveniji, ki predstavlja zgodovino, sistem in prakse bančništva. V njem se lahko sprehodite od nastanka prvih hranilnic do pojava digitalnih mobilnih denarnic, vidite vse denarne valute, ki so bile v zadnjih 200 letih veljavne na ozemlju današnje Slovenije, se ustavite pred bančnimi okenci iz različnih obdobij, spoznate lahko celo notranjost bankomata, vstopite v bančni trezor in na igriv način preverite svojo finančno pismenost. Ekipa Prvega bo Bankarium obiskala ob 11.30.

Park vojaške zgodovine

23. 6. 2021

Park vojaške zgodovine v Pivki je muzejski in turistični center. O bogati vojaško zgodovinski vrednosti tega območja izobražuje obiskovalce prek atraktivnih zbirk, interaktivnih vsebin ter raznolikih spremljajočih dejavnosti. Zbirko Parka odlikujejo predvsem zelo veliki eksponati, kot so različna vojaška vozila, zlasti tanki in druga oklepna vozila, letala, podmornica in celo vojaška lokomotiva iz druge svetovne vojne. Ob 30-letnici samostojne Slovenije so odprli fotografsko razstavo "Ponosni na Slovenijo" in pripravili spletni projekt "Zbrali smo pogum", s katerim želijo pomembno obdobje osamosvajanja približati učencem in dijakom. Ob 30-letnici samostojnosti je aktualna tudi razstava "Pot v samostojnost", ki prikazuje potek osamosvajanja Republike Slovenije s poudarkom na osamosvojitveni vojni leta 1991.

28 min

Park vojaške zgodovine v Pivki je muzejski in turistični center. O bogati vojaško zgodovinski vrednosti tega območja izobražuje obiskovalce prek atraktivnih zbirk, interaktivnih vsebin ter raznolikih spremljajočih dejavnosti. Zbirko Parka odlikujejo predvsem zelo veliki eksponati, kot so različna vojaška vozila, zlasti tanki in druga oklepna vozila, letala, podmornica in celo vojaška lokomotiva iz druge svetovne vojne. Ob 30-letnici samostojne Slovenije so odprli fotografsko razstavo "Ponosni na Slovenijo" in pripravili spletni projekt "Zbrali smo pogum", s katerim želijo pomembno obdobje osamosvajanja približati učencem in dijakom. Ob 30-letnici samostojnosti je aktualna tudi razstava "Pot v samostojnost", ki prikazuje potek osamosvajanja Republike Slovenije s poudarkom na osamosvojitveni vojni leta 1991.

Pristava nad Stično

16. 6. 2021

Pristava nad Stično slovi kot izjemna izletniška točka. Turistična vas združuje štiri kmetije, ki nadaljujejo tradicijo delovanja dobro poznanega Partizanskega doma. Na Pristavi tako ponujajo izdelke in pridelke s celotne vasi na edinstvenih lokacijah ob gozdu ali na planoti. Je tudi nadzorna in orientacijska točka na Badjurovi in Lavričevi poti ter na Poti slovenskih legend. Tik nad vasjo stoji Partizanski dom, kjer je poveljstvo Manevrske strukture Narodne zaščite leta 1990 sprejelo prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Pristavo bo spoznal tudi Prvi program, saj se tja odpravlja na obisk.

23 min

Pristava nad Stično slovi kot izjemna izletniška točka. Turistična vas združuje štiri kmetije, ki nadaljujejo tradicijo delovanja dobro poznanega Partizanskega doma. Na Pristavi tako ponujajo izdelke in pridelke s celotne vasi na edinstvenih lokacijah ob gozdu ali na planoti. Je tudi nadzorna in orientacijska točka na Badjurovi in Lavričevi poti ter na Poti slovenskih legend. Tik nad vasjo stoji Partizanski dom, kjer je poveljstvo Manevrske strukture Narodne zaščite leta 1990 sprejelo prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Pristavo bo spoznal tudi Prvi program, saj se tja odpravlja na obisk.

Trboveljski dimnik

9. 6. 2021

Najvišja zgradba v Sloveniji, najvišji dimnik v Evropi ter sedmi najvišji dimnik na svetu – vse to je trboveljski dimnik. Zaščitni znak Zasavja, ki je nastal zato, da bi v dolini dihali vsaj nekoliko boljši zrak, je z zaprtjem Termoelektrarne Trbovlje izgubil svojo prvotno namembnost. Kakšna je njegova preteklost, kakšna prihodnost ter kakšni so načrti in želje, povezani s tem objektom industrijske dediščine, bo dobesedno v notranjosti dimnika Trbovlje raziskovala ekipa Prvega.

24 min

Najvišja zgradba v Sloveniji, najvišji dimnik v Evropi ter sedmi najvišji dimnik na svetu – vse to je trboveljski dimnik. Zaščitni znak Zasavja, ki je nastal zato, da bi v dolini dihali vsaj nekoliko boljši zrak, je z zaprtjem Termoelektrarne Trbovlje izgubil svojo prvotno namembnost. Kakšna je njegova preteklost, kakšna prihodnost ter kakšni so načrti in želje, povezani s tem objektom industrijske dediščine, bo dobesedno v notranjosti dimnika Trbovlje raziskovala ekipa Prvega.

Klevevška Toplica

2. 6. 2021

Klevevž je kraj na Dolenjskem, kjer potok Radulja v srednjem toku ustvarja prebojno sotesko z manjšimi slapovi, ki jih omenja že Janez Vajkard Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Ob vznožju zadnjega slapu je na levem bregu potoka bazen, v katerem se zbira voda izvira Klevevška Toplica. Soteska poteka med Homskim hribom in nekdanjim grajskim gričem, na katerem so ostanki gradu Klevevž. Obiskovalci tega dela države so presunjeni nad zbirko naravnih in kulturnih znamenitosti, zbranih na tako majhnem prostoru.

22 min

Klevevž je kraj na Dolenjskem, kjer potok Radulja v srednjem toku ustvarja prebojno sotesko z manjšimi slapovi, ki jih omenja že Janez Vajkard Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Ob vznožju zadnjega slapu je na levem bregu potoka bazen, v katerem se zbira voda izvira Klevevška Toplica. Soteska poteka med Homskim hribom in nekdanjim grajskim gričem, na katerem so ostanki gradu Klevevž. Obiskovalci tega dela države so presunjeni nad zbirko naravnih in kulturnih znamenitosti, zbranih na tako majhnem prostoru.

Pragozdna pot Krokar

26. 5. 2021

Teden gozdov, ki poteka te dni, lahko letos počastite s sprehodom po kateri od učnih gozdnih poti, ki jih imamo po Sloveniji veliko. Od prejšnjega tedna je med njimi tudi Pragozdna pot Krokar, ki vas skozi gozdni rezervat Borovec popelje do roba Pragozda Krokar, ki je vpisan na seznam Unesca kot dragocen ostanek starodavnih bukovih gozdov. Kaj lahko tam vidite, kako ravnati v gozdnem okolju in kakšno je stanje slovenskih gozdov, bo po pol dvanajsti v objemu kočevskih gozdov preverila terenska ekipa Prvega.

27 min

Teden gozdov, ki poteka te dni, lahko letos počastite s sprehodom po kateri od učnih gozdnih poti, ki jih imamo po Sloveniji veliko. Od prejšnjega tedna je med njimi tudi Pragozdna pot Krokar, ki vas skozi gozdni rezervat Borovec popelje do roba Pragozda Krokar, ki je vpisan na seznam Unesca kot dragocen ostanek starodavnih bukovih gozdov. Kaj lahko tam vidite, kako ravnati v gozdnem okolju in kakšno je stanje slovenskih gozdov, bo po pol dvanajsti v objemu kočevskih gozdov preverila terenska ekipa Prvega.

Mitski park Rodik

19. 5. 2021

Čezmejni Mitski park, ki je nastal v okviru pobude Interreg, povezuje vas Rodik v Sloveniji in območje Mošćeničke Drage na Hrvaškem v edinstveno predstavitev mitske krajine v Evropi. Sredi neokrnjene narave in tradicionalnega stavbarstva boste na tematskih poteh izkusili slovansko mitologijo in ljudsko ustno izročilo, v katerem se odražajo nekdanje doživljanje sveta, razlage izvorov sebe in svoje skupnosti, nastanek sveta, življenjskega okolja, živih bitij, življenja in smrti. Ekipa Prvega bo brskala po mitskem izročilu Rodika in okolice ter skušala najti mitsko babo, kultnega kačona, ajde in hudiča.

24 min

Čezmejni Mitski park, ki je nastal v okviru pobude Interreg, povezuje vas Rodik v Sloveniji in območje Mošćeničke Drage na Hrvaškem v edinstveno predstavitev mitske krajine v Evropi. Sredi neokrnjene narave in tradicionalnega stavbarstva boste na tematskih poteh izkusili slovansko mitologijo in ljudsko ustno izročilo, v katerem se odražajo nekdanje doživljanje sveta, razlage izvorov sebe in svoje skupnosti, nastanek sveta, življenjskega okolja, živih bitij, življenja in smrti. Ekipa Prvega bo brskala po mitskem izročilu Rodika in okolice ter skušala najti mitsko babo, kultnega kačona, ajde in hudiča.

Kako do lokalne hrane z najnižjim ogljičnim odtisom?

12. 5. 2021

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev s posameznega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

25 min

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev s posameznega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

Županova jama - 90 let in 90 stopnic

5. 5. 2021

Tokrat se Prvi program odpravlja na obisk v kraško jamo v bližini Grosuplja, ki leži na nadmorski višini 468 metrov. Ime Županova jama nosi po županu Josipu Permetu, ki je jamo odkril leta 1926. Skoraj sto metrov od vhoda v brezno leži jama Ledenica, ki jo je v Slavi vojvodine Kranjske kot lepotico dolenjskega kraškega sveta opisal že Janez Vajkard Valvazor. Jamski sistem Županove jame je dolg dobrih 700 metrov in ga danes sestavlja osem dvoran. Posebna zanimivost je med drugim tudi ta, da so v njej posneli dele nekaterih filmov, kot sta eden izmed filmov o znamenitem Vinetuju in tudi Kekčeve ukane. Kakšne skrivnosti še skriva Županova jama, bomo preverili v oddaji Prvi na obisku ob pol dvanajstih.

23 min

Tokrat se Prvi program odpravlja na obisk v kraško jamo v bližini Grosuplja, ki leži na nadmorski višini 468 metrov. Ime Županova jama nosi po županu Josipu Permetu, ki je jamo odkril leta 1926. Skoraj sto metrov od vhoda v brezno leži jama Ledenica, ki jo je v Slavi vojvodine Kranjske kot lepotico dolenjskega kraškega sveta opisal že Janez Vajkard Valvazor. Jamski sistem Županove jame je dolg dobrih 700 metrov in ga danes sestavlja osem dvoran. Posebna zanimivost je med drugim tudi ta, da so v njej posneli dele nekaterih filmov, kot sta eden izmed filmov o znamenitem Vinetuju in tudi Kekčeve ukane. Kakšne skrivnosti še skriva Županova jama, bomo preverili v oddaji Prvi na obisku ob pol dvanajstih.

Okusi Ljubljane

28. 4. 2021

Kulinarični ogled Okusi Ljubljane združuje pet različnih kulinaričnih postojank in pet jedi in pijač. Kakšne so njihove sestavine in poreklo, se bomo seznanili na glavni ljubljanski tržnici, ki jo bomo obiskali. Opisali bomo tudi sprehod do vrtov lokalnih pridelovalcev v predelu Krakovo, ki prodajajo svoje pridelke na stojnicah na osrednji mestni tržnici.

20 min

Kulinarični ogled Okusi Ljubljane združuje pet različnih kulinaričnih postojank in pet jedi in pijač. Kakšne so njihove sestavine in poreklo, se bomo seznanili na glavni ljubljanski tržnici, ki jo bomo obiskali. Opisali bomo tudi sprehod do vrtov lokalnih pridelovalcev v predelu Krakovo, ki prodajajo svoje pridelke na stojnicah na osrednji mestni tržnici.

Vrt čutil Centra IRIS

21. 4. 2021

Vrt čutil najdemo ob stavbi Centra IRIS – Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne v Ljubljani. Vrt je sestavljen iz treh delov, in sicer poligona za orientacijo in mobilnost, ki je pomemben za učenje hoje in orientacijo v prostoru, posameznih učilnic ter igrišča z igrali. Gre za rekreacijsko površino in hkrati učilnico na prostem, kjer se slepi in slabovidni otroci seznanjajo z naravnimi elementi, videči pa z različnimi delavnicami v vrtu čutil doživijo izkušnjo slepih.

22 min

Vrt čutil najdemo ob stavbi Centra IRIS – Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne v Ljubljani. Vrt je sestavljen iz treh delov, in sicer poligona za orientacijo in mobilnost, ki je pomemben za učenje hoje in orientacijo v prostoru, posameznih učilnic ter igrišča z igrali. Gre za rekreacijsko površino in hkrati učilnico na prostem, kjer se slepi in slabovidni otroci seznanjajo z naravnimi elementi, videči pa z različnimi delavnicami v vrtu čutil doživijo izkušnjo slepih.

Škoda po pozebi na Bizeljskem

14. 4. 2021

Pozeba v tednu po velikonočnih praznikih je močno prizadela vso državo, tudi v Posavju so sadni nasadi ponekod utrpeli tudi stoodstotno škodo. Vinogradi so žalostno sivorjavi s pozeblimi prvimi brsti. Na posestvu Istenič v Stari vasi na Bizeljskem ugotavljajo, da bo izpad pridelka v njihovih vinogradih verjetno vsaj polovičen, sadjarju Vojku Šušteriču iz bližnjega Globokega pa je uspelo nasade jablan in hrušk zavarovati z večdnevnim oroševanjem, a le malo je ukrepov za zavarovanje pridelkov pred pozebo. Pri temperaturah okoli minus osem, kot smo jih imeli prejšnje dni, so vinogradniki nemočni. Prve ocene škode po zadnji pozebi v Posavju bo predstavila svetovalka KGZS Novo mesto Andreja Brence. Kakšno je sicer stanje na terenu, pa bo preverila ekipa Prvega, ki jo tokrat sestavljajo Suzana Vahtarič, Jon Čergan in Marko Rozman.

23 min

Pozeba v tednu po velikonočnih praznikih je močno prizadela vso državo, tudi v Posavju so sadni nasadi ponekod utrpeli tudi stoodstotno škodo. Vinogradi so žalostno sivorjavi s pozeblimi prvimi brsti. Na posestvu Istenič v Stari vasi na Bizeljskem ugotavljajo, da bo izpad pridelka v njihovih vinogradih verjetno vsaj polovičen, sadjarju Vojku Šušteriču iz bližnjega Globokega pa je uspelo nasade jablan in hrušk zavarovati z večdnevnim oroševanjem, a le malo je ukrepov za zavarovanje pridelkov pred pozebo. Pri temperaturah okoli minus osem, kot smo jih imeli prejšnje dni, so vinogradniki nemočni. Prve ocene škode po zadnji pozebi v Posavju bo predstavila svetovalka KGZS Novo mesto Andreja Brence. Kakšno je sicer stanje na terenu, pa bo preverila ekipa Prvega, ki jo tokrat sestavljajo Suzana Vahtarič, Jon Čergan in Marko Rozman.

Podbreška potica, nagrajena lokalna kulinarična posebnost

31. 3. 2021

Podbreška potica je lokalna kulinarična posebnost, ki ima lahko samo tri različne vrste nadevov: s suhimi krhlji jabolk, hrušk in tepk. Več kot stoletje star recept tradicionalne potice so spet obudili pred tremi leti, ko je nastalo tudi interesno združenje. To povezuje 12 kmetov in 14 gospodinj, mojstric podbreške potice, ki zmagujejo na kulinaričnih tekmovanjih. Svoje znanje pa v času postopkov za zaščito podbreške potice tudi v spletnih kulinaričnih delavnicah prenašajo na mlade in na ljubitelje tega edinstvenega recepta ter tako presegajo lokalne okvire.

22 min

Podbreška potica je lokalna kulinarična posebnost, ki ima lahko samo tri različne vrste nadevov: s suhimi krhlji jabolk, hrušk in tepk. Več kot stoletje star recept tradicionalne potice so spet obudili pred tremi leti, ko je nastalo tudi interesno združenje. To povezuje 12 kmetov in 14 gospodinj, mojstric podbreške potice, ki zmagujejo na kulinaričnih tekmovanjih. Svoje znanje pa v času postopkov za zaščito podbreške potice tudi v spletnih kulinaričnih delavnicah prenašajo na mlade in na ljubitelje tega edinstvenega recepta ter tako presegajo lokalne okvire.

Jurčičeva domačija

24. 3. 2021

V Jurčičevem letu seveda ne gre brez obiska rojstne hiše Josipa Jurčiča. Prvi se zato tokrat odpravlja na Muljavo preverit, kako bodo na Jurčičevi domačiji obeležili 140-letnico pisateljeve smrti, kaj vse skriva tamkajšnji muzej na prostem in kako z literarno dediščino slavnega rojaka »dihajo« domačini. Morda najdemo celo Krjavlja!

22 min

V Jurčičevem letu seveda ne gre brez obiska rojstne hiše Josipa Jurčiča. Prvi se zato tokrat odpravlja na Muljavo preverit, kako bodo na Jurčičevi domačiji obeležili 140-letnico pisateljeve smrti, kaj vse skriva tamkajšnji muzej na prostem in kako z literarno dediščino slavnega rojaka »dihajo« domačini. Morda najdemo celo Krjavlja!

Zbirni center Barje

17. 3. 2021

Za povprečnega Slovenca ali Slovenko velja, da na leto pridela približno 500 kilogramov komunalnih odpadkov. V modernem času domače hranjenje odpadkov ni sprejemljivo, prav tako tudi ne onesnaževanje narave. Poleg rednega tedenskega odvoza smeti po Sloveniji je mogoče odpadke odpeljati v zbirne centre. Ti so namenjeni občanom, ki lahko v posebne zabojnike brezplačno pripeljejo vse tiste odpadke, ki ne spadajo v zabojnike za embalažo, papir, steklo ter preostanek odpadkov. Ekipa Prvega bo preverila, kako vse to poteka v Zbirnem centru Barje v Ljubljani.

22 min

Za povprečnega Slovenca ali Slovenko velja, da na leto pridela približno 500 kilogramov komunalnih odpadkov. V modernem času domače hranjenje odpadkov ni sprejemljivo, prav tako tudi ne onesnaževanje narave. Poleg rednega tedenskega odvoza smeti po Sloveniji je mogoče odpadke odpeljati v zbirne centre. Ti so namenjeni občanom, ki lahko v posebne zabojnike brezplačno pripeljejo vse tiste odpadke, ki ne spadajo v zabojnike za embalažo, papir, steklo ter preostanek odpadkov. Ekipa Prvega bo preverila, kako vse to poteka v Zbirnem centru Barje v Ljubljani.

Sv. Jurij ob Ščavnici in Stara Gora

10. 3. 2021

Prvi gre tokrat na obisk v Prlekijo. Na obrobju Slovenskih goric leži občina Sv. Jurij ob Ščavnici, nad njo pa Stara Gora. Sredi te si lahko ogledamo baročno cerkev z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji, lesen mlin na veter, ki še vedno melje, in etnološko zbirko starega orodja. Nedaleč stran ljubitelji tehniške dediščine najdejo še zbirko starodobnih vozil, traktorjev, motorjev, mopedov in koles. Za dediščino je torej dobro poskrbljeno, a naziva »Prleške Atene« si kraj ni pridobil zaradi tega. Podrobnosti po pol dvanajsti!

25 min

Prvi gre tokrat na obisk v Prlekijo. Na obrobju Slovenskih goric leži občina Sv. Jurij ob Ščavnici, nad njo pa Stara Gora. Sredi te si lahko ogledamo baročno cerkev z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji, lesen mlin na veter, ki še vedno melje, in etnološko zbirko starega orodja. Nedaleč stran ljubitelji tehniške dediščine najdejo še zbirko starodobnih vozil, traktorjev, motorjev, mopedov in koles. Za dediščino je torej dobro poskrbljeno, a naziva »Prleške Atene« si kraj ni pridobil zaradi tega. Podrobnosti po pol dvanajsti!

Virtualni čebelnjak Čebelarske zveze Slovenije

3. 3. 2021

Čebelarska zveza Slovenije je zasnovala aplikacijo, ki nas v navidezni resničnosti popelje v čebelnjak in čebelji panj – v posebnem prostoru in s pomočjo moderne tehnologije se lahko tako tudi laiki preizkusimo v delu s čebeljo družino. Prvi bo zato na pragu nove čebelarske sezone obiskal virtualni čebelnjak Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici in preveril, kako deluje in komu je namenjen. Ugotavljali bomo tudi, katera so prva čebelarjeva opravila po zimskem premoru in kako pandemija koronavirusa vpliva na čebelarjenje. Prvi na obisku ob 11.30!

24 min

Čebelarska zveza Slovenije je zasnovala aplikacijo, ki nas v navidezni resničnosti popelje v čebelnjak in čebelji panj – v posebnem prostoru in s pomočjo moderne tehnologije se lahko tako tudi laiki preizkusimo v delu s čebeljo družino. Prvi bo zato na pragu nove čebelarske sezone obiskal virtualni čebelnjak Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici in preveril, kako deluje in komu je namenjen. Ugotavljali bomo tudi, katera so prva čebelarjeva opravila po zimskem premoru in kako pandemija koronavirusa vpliva na čebelarjenje. Prvi na obisku ob 11.30!

Kmetija Hergan

24. 2. 2021

V akciji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije S kmetije za Vas je kot primer dobre prakse izpostavljena tudi Kmetija Hergan v Šikolah pri Ptuju. V 200-letni zgodovini kmetije je bila velika prelomnica preusmeritev z živinoreje in oddaje mleka v predelavo in prodajo bučnih semen in različnih olj.

24 min

V akciji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije S kmetije za Vas je kot primer dobre prakse izpostavljena tudi Kmetija Hergan v Šikolah pri Ptuju. V 200-letni zgodovini kmetije je bila velika prelomnica preusmeritev z živinoreje in oddaje mleka v predelavo in prodajo bučnih semen in različnih olj.

Šola prenove

17. 2. 2021

Zavedanje o pomenu kulturne dediščine, tudi stavbne, je vse večje. Zato se marsikatera organizacija, pa tudi posameznik, odločita za prenovo stare stavbe, a se ob tem kmalu srečata s težavami. Skupaj s starimi mojstri namreč izginjajo tudi stare graditeljske spretnosti in obrtna znanja. Zato je Združenje zgodovinskih mest Slovenije v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Fakulteto za arhitekturo in Srednjo gradbeno, geodetsko in okoljevarstveno šolo iz Ljubljane organiziralo projekt Šola prenove, v okviru katerega izobražujejo mojstre obrtnike o prenovi starih stavb. Cilj projekta je seveda kakovostnejša obnova objektov kulturne dediščine.

26 min

Zavedanje o pomenu kulturne dediščine, tudi stavbne, je vse večje. Zato se marsikatera organizacija, pa tudi posameznik, odločita za prenovo stare stavbe, a se ob tem kmalu srečata s težavami. Skupaj s starimi mojstri namreč izginjajo tudi stare graditeljske spretnosti in obrtna znanja. Zato je Združenje zgodovinskih mest Slovenije v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Fakulteto za arhitekturo in Srednjo gradbeno, geodetsko in okoljevarstveno šolo iz Ljubljane organiziralo projekt Šola prenove, v okviru katerega izobražujejo mojstre obrtnike o prenovi starih stavb. Cilj projekta je seveda kakovostnejša obnova objektov kulturne dediščine.

Muzej norosti

10. 2. 2021

Zgodbe, ki se zapisujejo za zidovi graščin, mnogokrat ostajajo tam za zmeraj. Ena takih je zgodba Gradu Cmurek, ki stoji na strmi pečini nad mostom čez Muro pri naselju Trate, kjer je mednarodni mejni prehod do avstrijskega naselja Cmurek. Grad je iz 12. stoletja, po drugi svetovni vojni pa so v gradu naselili Zavod za duševno in živčno bolne. Tako imenovana norišnica je bila tam kar 50 let, po zavezi Slovenije o deinstitucionalizaciji ljudi z ovirami pa so prostore namenili Muzeju norosti, ki pa mu spet grozi izselitev. Tam sta bila Marko Rozman in Lucija Fatur.

25 min

Zgodbe, ki se zapisujejo za zidovi graščin, mnogokrat ostajajo tam za zmeraj. Ena takih je zgodba Gradu Cmurek, ki stoji na strmi pečini nad mostom čez Muro pri naselju Trate, kjer je mednarodni mejni prehod do avstrijskega naselja Cmurek. Grad je iz 12. stoletja, po drugi svetovni vojni pa so v gradu naselili Zavod za duševno in živčno bolne. Tako imenovana norišnica je bila tam kar 50 let, po zavezi Slovenije o deinstitucionalizaciji ljudi z ovirami pa so prostore namenili Muzeju norosti, ki pa mu spet grozi izselitev. Tam sta bila Marko Rozman in Lucija Fatur.

Obalna mokrišča med biotsko najbogatejšimi območji na svetu

3. 2. 2021

Človek je v zadnjih 300 letih uničil več kot 87 odstotkov mokrišč po svetu. Z izgubo mokrišč izgubljamo biotsko raznovrstnost in funkcije, ki jih mokrišča opravljajo. Ne le, da so habitat številnim rastlinskim in živalskim vrstam, delujejo tudi kot zbiralniki pitne vode in igrajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb. V Sloveniji imamo mokrišča še vedno ohranjena na obali, ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah. Ob Svetovnem dnevu mokrišč v oddaji Prvi na obisku obiščemo tri priobalna mokrišča: Škocjanski zatok, Krajinski park Strunjan in Sečoveljske soline. Vabljeni v našo družbo ob 11.30.

24 min

Človek je v zadnjih 300 letih uničil več kot 87 odstotkov mokrišč po svetu. Z izgubo mokrišč izgubljamo biotsko raznovrstnost in funkcije, ki jih mokrišča opravljajo. Ne le, da so habitat številnim rastlinskim in živalskim vrstam, delujejo tudi kot zbiralniki pitne vode in igrajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb. V Sloveniji imamo mokrišča še vedno ohranjena na obali, ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah. Ob Svetovnem dnevu mokrišč v oddaji Prvi na obisku obiščemo tri priobalna mokrišča: Škocjanski zatok, Krajinski park Strunjan in Sečoveljske soline. Vabljeni v našo družbo ob 11.30.

Prvi na obisku: Knjižnica Domžale

27. 1. 2021

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

22 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Radio Študent

20. 1. 2021

Ekipa Prvega se tokrat na obisk odpravlja na Radio Študent. Radio, ki je unikum v slovenskem, zaradi svoje žlahtne tradicije tudi v evropskem prostoru. Nastal je kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968, 9. maja 1969 ga je ustanovila Zveza skupnosti študentov Slovenije. Tako kot lokalne postaje je bil popolnoma neodvisen od Radia Ljubljana in je prva študentska radijska postaja v Evropi. Navkljub izjemno pomembni vlogi tega medija v slovenski in tudi evropski medijski krajini, RŠ skoraj od njegove ustanovitve vedno znova bojuje za svoj obstoj in neodvisnost.

24 min

Ekipa Prvega se tokrat na obisk odpravlja na Radio Študent. Radio, ki je unikum v slovenskem, zaradi svoje žlahtne tradicije tudi v evropskem prostoru. Nastal je kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968, 9. maja 1969 ga je ustanovila Zveza skupnosti študentov Slovenije. Tako kot lokalne postaje je bil popolnoma neodvisen od Radia Ljubljana in je prva študentska radijska postaja v Evropi. Navkljub izjemno pomembni vlogi tega medija v slovenski in tudi evropski medijski krajini, RŠ skoraj od njegove ustanovitve vedno znova bojuje za svoj obstoj in neodvisnost.

Slovenski etnografski muzej v času epidemije

13. 1. 2021

Leto 2021 je za slovensko muzealstvo pomembno leto. Pred 200 leti je namreč začel delovati Deželni muzej za Kranjsko, ki velja za začetek muzejske dejavnosti pri nas in iz katerega so sčasoma izšli Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovenski etnografski muzej. Žal bodo praznovanja tega jubileja prilagojena trenutni situaciji, kakor že skoraj leto svoje delovanje prilagajajo tudi muzeji in galerije. A zaprta vrata teh institucij ne pomenijo, da se za njimi nič ne dogaja, nasprotno – zaposleni v muzejih so uporabili vsa svoja znanja, zamisli in domišljijo, da širši javnosti tudi v tem času približajo našo dediščino. Kako jim to uspeva v Slovenskem etnografskem muzeju, bo naša terenska ekipa preverila ob 11.30.

24 min

Leto 2021 je za slovensko muzealstvo pomembno leto. Pred 200 leti je namreč začel delovati Deželni muzej za Kranjsko, ki velja za začetek muzejske dejavnosti pri nas in iz katerega so sčasoma izšli Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovenski etnografski muzej. Žal bodo praznovanja tega jubileja prilagojena trenutni situaciji, kakor že skoraj leto svoje delovanje prilagajajo tudi muzeji in galerije. A zaprta vrata teh institucij ne pomenijo, da se za njimi nič ne dogaja, nasprotno – zaposleni v muzejih so uporabili vsa svoja znanja, zamisli in domišljijo, da širši javnosti tudi v tem času približajo našo dediščino. Kako jim to uspeva v Slovenskem etnografskem muzeju, bo naša terenska ekipa preverila ob 11.30.

Proga Ljubljana Kočevje

6. 1. 2021

Po slovenskih železniških tirih je po 50 letih znova stekel potniški promet iz Kočevja v Ljubljano. S tem je končana obnova skoraj 50 kilometrov dolge proge, ki je trajala dvanajst let. S tem so posodobili več kot 120 let staro železniško povezavo, ki je bila zgrajena za potrebe kočevskega rudnika rjavega premoga.

24 min

Po slovenskih železniških tirih je po 50 letih znova stekel potniški promet iz Kočevja v Ljubljano. S tem je končana obnova skoraj 50 kilometrov dolge proge, ki je trajala dvanajst let. S tem so posodobili več kot 120 let staro železniško povezavo, ki je bila zgrajena za potrebe kočevskega rudnika rjavega premoga.

Najboljši obiski Prvega

30. 12. 2020

Oddaja Prvi na obisku poslušalkam in poslušalcem že nekaj časa omogoča, da prek radijskih valov v njihove domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije in sicer vsako sredo ob 11.30. Veliko zanimivih prizorišč in ljudi smo spoznali v preteklih mesecih. Ustvarjalci oddaje so naredili izbor najzanimivejših vsebin, ki mu lahko prisluhnete v nadaljevanju. Oddajo je pripravil Marko Rozman.

23 min

Oddaja Prvi na obisku poslušalkam in poslušalcem že nekaj časa omogoča, da prek radijskih valov v njihove domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije in sicer vsako sredo ob 11.30. Veliko zanimivih prizorišč in ljudi smo spoznali v preteklih mesecih. Ustvarjalci oddaje so naredili izbor najzanimivejših vsebin, ki mu lahko prisluhnete v nadaljevanju. Oddajo je pripravil Marko Rozman.

Mladinski dom Malči Beličeve

23. 12. 2020

V današnjem Prvem na obisku o tem, kako stanovalci Doma Malči Beličeve doživljajo epidemijo in kako bodo vstopili v novo leto.

23 min

V današnjem Prvem na obisku o tem, kako stanovalci Doma Malči Beličeve doživljajo epidemijo in kako bodo vstopili v novo leto.

Med mladostniki v Višnji Gori

16. 12. 2020

Vzgojno-izobraževalni zavod Višnja gora skrbi za 40 mladih deklet in fantov iz vseh koncev Slovenije. Gre za tiste mladostnike, ki so imeli dalj časa čustvene in vedenjske motnje, pa jim okolica ni znala pomagati. Prek Centrov za socialno delo so našli zatočišče, drugi dom, v Zavodu, kjer se tudi izobražujejo. Pravzaprav gre za edini del šolskega sistema, kjer je šolanje potekalo nemoteno. Mladostniki živijo v petih vzgojnih skupinah v Višnji Gori, nekaj deklet živi v stanovanjski skupini v Ljubljani, nekaj jih je v intenzivni skupini v Novem mestu, v mladinskem stanovanju v Novem mestu ter v skupini v Brežicah. Obiskali smo eno od skupin v Zajčevi vili v Višnji Gori.

25 min

Vzgojno-izobraževalni zavod Višnja gora skrbi za 40 mladih deklet in fantov iz vseh koncev Slovenije. Gre za tiste mladostnike, ki so imeli dalj časa čustvene in vedenjske motnje, pa jim okolica ni znala pomagati. Prek Centrov za socialno delo so našli zatočišče, drugi dom, v Zavodu, kjer se tudi izobražujejo. Pravzaprav gre za edini del šolskega sistema, kjer je šolanje potekalo nemoteno. Mladostniki živijo v petih vzgojnih skupinah v Višnji Gori, nekaj deklet živi v stanovanjski skupini v Ljubljani, nekaj jih je v intenzivni skupini v Novem mestu, v mladinskem stanovanju v Novem mestu ter v skupini v Brežicah. Obiskali smo eno od skupin v Zajčevi vili v Višnji Gori.

Kakovost zraka v Ljubljani

9. 12. 2020

Ljubljana je eno izmed tistih slovenskih mest, ki imajo kronične težave z onesnaženostjo zraka. Merilna postaja na križišču Tivolske in Vošnjakove ulice prepogosto izmeri presežek trdih delcev v zraku. Promet, kurišča in industrija so med glavnimi onesnaževalci ljubljanskega zraka. Kakšen zrak dihamo v Ljubljani, v katerih obdobjih je najbolj onesnažen? Kaj lahko še storimo za zmanjšanje onesnaženja zraka in kako na to vplivajo naravne danosti, sprašujemo Tanjo Koleša iz Agencije Republike Slovenije za okolje in Andreja Piltaverja iz oddelka za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana.

25 min

Ljubljana je eno izmed tistih slovenskih mest, ki imajo kronične težave z onesnaženostjo zraka. Merilna postaja na križišču Tivolske in Vošnjakove ulice prepogosto izmeri presežek trdih delcev v zraku. Promet, kurišča in industrija so med glavnimi onesnaževalci ljubljanskega zraka. Kakšen zrak dihamo v Ljubljani, v katerih obdobjih je najbolj onesnažen? Kaj lahko še storimo za zmanjšanje onesnaženja zraka in kako na to vplivajo naravne danosti, sprašujemo Tanjo Koleša iz Agencije Republike Slovenije za okolje in Andreja Piltaverja iz oddelka za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana.

Multimedijski center

2. 12. 2020

24. decembra 1995 je nastala prva spletna stran RTVSLO in se v 25 letih razvila v sodoben novičarski portal MMC RTV SLO. V MMC se srečajo vsaj tri različne medijske platforme, ponuja pa tudi možnost spremljanja RTV programov prek spleta, prenos nekaterih športnih dogodkov, podporo s podnaslavljanjem in tolmačenjem za gluhe in naglušne in še vedno tudi teletekst. MMC RTV SLO smo ob tej priložnosti povabili na obisk na Prvi program Radia Slovenija.

24 min

24. decembra 1995 je nastala prva spletna stran RTVSLO in se v 25 letih razvila v sodoben novičarski portal MMC RTV SLO. V MMC se srečajo vsaj tri različne medijske platforme, ponuja pa tudi možnost spremljanja RTV programov prek spleta, prenos nekaterih športnih dogodkov, podporo s podnaslavljanjem in tolmačenjem za gluhe in naglušne in še vedno tudi teletekst. MMC RTV SLO smo ob tej priložnosti povabili na obisk na Prvi program Radia Slovenija.

Galerija Cukrarna

30. 11. 2020

Ljubljanska tovarna sladkorja iz prve polovice 19. stoletja dobiva novo namembnost. Težko pričakovana prenova bo z napovedanim odprtjem jeseni 2021 prestolnici ponudila novo kulturno območje, Slovenijo pa uvrstila med vidnejše akterje na področju sodobne umetnosti v Evropi. Ljubljana upa, da bo ravno s projektom Galerije Cukrarna leta 2025 pridobila naziv evropske prestolnice kulture. V tokratni oddaji Prvi na obisku se bo ekipa Prvega z gosti ozrla v zgodovino Cukrarne, preverila, kakšen arhitekturni izziv pomeni prenova in kaj Ljubljana in Slovenija s tako obsežnim galerijskim prostorom pridobita.

23 min

Ljubljanska tovarna sladkorja iz prve polovice 19. stoletja dobiva novo namembnost. Težko pričakovana prenova bo z napovedanim odprtjem jeseni 2021 prestolnici ponudila novo kulturno območje, Slovenijo pa uvrstila med vidnejše akterje na področju sodobne umetnosti v Evropi. Ljubljana upa, da bo ravno s projektom Galerije Cukrarna leta 2025 pridobila naziv evropske prestolnice kulture. V tokratni oddaji Prvi na obisku se bo ekipa Prvega z gosti ozrla v zgodovino Cukrarne, preverila, kakšen arhitekturni izziv pomeni prenova in kaj Ljubljana in Slovenija s tako obsežnim galerijskim prostorom pridobita.

Lončarska vas Filovci

18. 11. 2020

Lončarjenje sodi med najstarejše domače obrti tako po svetu kot tudi pri nas. Tudi v Prekmurju je predstavljalo eno pomembnejših obrti in domačih dejavnosti. Lončarji so glino izkopavali iz bližnje okolice in si jo doma pripravili za uporabo na lončarskem vretenu. Po oblikovanju so izdelke previdno sušili, nato je sledilo žganje v stari kopasti peči. Žganje črne lončevine je bilo še posebej značilno za Filovce, kjer danes stoji edina lončarska vas v državi. Muzej na prostem predstavljata dva kulturna spomenika. Obiskala ga je tudi ekipa Prvega programa ter preverila, zakaj so glineni izdelki iz Filovcev črne barve ter kako lončarska delavnica Bojnec še vedno ohranja lončarsko obrt pri življenju.

22 min

Lončarjenje sodi med najstarejše domače obrti tako po svetu kot tudi pri nas. Tudi v Prekmurju je predstavljalo eno pomembnejših obrti in domačih dejavnosti. Lončarji so glino izkopavali iz bližnje okolice in si jo doma pripravili za uporabo na lončarskem vretenu. Po oblikovanju so izdelke previdno sušili, nato je sledilo žganje v stari kopasti peči. Žganje črne lončevine je bilo še posebej značilno za Filovce, kjer danes stoji edina lončarska vas v državi. Muzej na prostem predstavljata dva kulturna spomenika. Obiskala ga je tudi ekipa Prvega programa ter preverila, zakaj so glineni izdelki iz Filovcev črne barve ter kako lončarska delavnica Bojnec še vedno ohranja lončarsko obrt pri življenju.

Turistična zveza Slovenije

11. 11. 2020

Turistična zveza Slovenije je nacionalna turistična društvena organizacija, ki združuje kar 380 turističnih društev in zvez iz vse Slovenije. V društva so vključeni prostovoljci, ki v marsikaterem slovenskem kraju skrbijo za turistične znamenitosti, čisto in lepo urejeno okolico, tematske poti in organizacijo prireditev. Kako je »korona leto« vplivalo na delo turističnih društev, katere so najbolj priljubljene in uspešne akcije Turistične zveze Slovenije ter kakšen je še njen namen.

24 min

Turistična zveza Slovenije je nacionalna turistična društvena organizacija, ki združuje kar 380 turističnih društev in zvez iz vse Slovenije. V društva so vključeni prostovoljci, ki v marsikaterem slovenskem kraju skrbijo za turistične znamenitosti, čisto in lepo urejeno okolico, tematske poti in organizacijo prireditev. Kako je »korona leto« vplivalo na delo turističnih društev, katere so najbolj priljubljene in uspešne akcije Turistične zveze Slovenije ter kakšen je še njen namen.

Sodelovanje nacionalnega radijskega programa z regionalnima radiema Maribor in Koper

28. 10. 2020

V tokratni oddaji Prvi na obisku se bomo povezali z regionalnima radiema Maribor in Koper, ki delujeta pod okriljem javnega zavoda RTV Slovenija. Četudi primarno skrbita za regionalne radijske vsebine, sta močno povezana tudi z matičnim radiem v Ljubljani. Osvetlili bomo, kakšno je sodelovanje med posameznimi regionalnimi centri in matično hišo, spomnili pa se bomo tudi nekaterih poročanj in vsebin, ki jih brez razvejane mreže regionalnih postaj in dopisništev doma in v tujini ne bi mogli posredovati poslušalkam in poslušalcem.

19 min

V tokratni oddaji Prvi na obisku se bomo povezali z regionalnima radiema Maribor in Koper, ki delujeta pod okriljem javnega zavoda RTV Slovenija. Četudi primarno skrbita za regionalne radijske vsebine, sta močno povezana tudi z matičnim radiem v Ljubljani. Osvetlili bomo, kakšno je sodelovanje med posameznimi regionalnimi centri in matično hišo, spomnili pa se bomo tudi nekaterih poročanj in vsebin, ki jih brez razvejane mreže regionalnih postaj in dopisništev doma in v tujini ne bi mogli posredovati poslušalkam in poslušalcem.

Prvi na obisku – Etnogalerija Skrina

21. 10. 2020

Gibanje Kultura – Natura Slovenija skrbi za ohranjanje in uveljavljanje kulturne in naravne dediščine v naši državi in zamejstvu. Letos je že desetič podelilo priznanja Naša Slovenija za projekte, povezane z ohranjanjem in uveljavljanjem slovenske kulturne dediščine. Med prejemniki najdemo tudi Etnogalerijo Skrina, ki je v svojem tridesetletnem obdobju prehodila slikovito pot od galerije s slikami in skulpturami tako uveljavljenih umetnikov do razstavljanja predmetov iz etnološke dediščine in prikaza izdelovanja le-teh. Ekipa Prvega se bo sprehodila po sobanah Etnogalerije, ki je po mnenju številnih že pred časom postala uveljavljen družaben prostor, v katerem se umetniki, oblikovalci in izdelovalci srečujejo z obiskovalci in ljubitelji umetnosti ter slovenskega izročila.

30 min

Gibanje Kultura – Natura Slovenija skrbi za ohranjanje in uveljavljanje kulturne in naravne dediščine v naši državi in zamejstvu. Letos je že desetič podelilo priznanja Naša Slovenija za projekte, povezane z ohranjanjem in uveljavljanjem slovenske kulturne dediščine. Med prejemniki najdemo tudi Etnogalerijo Skrina, ki je v svojem tridesetletnem obdobju prehodila slikovito pot od galerije s slikami in skulpturami tako uveljavljenih umetnikov do razstavljanja predmetov iz etnološke dediščine in prikaza izdelovanja le-teh. Ekipa Prvega se bo sprehodila po sobanah Etnogalerije, ki je po mnenju številnih že pred časom postala uveljavljen družaben prostor, v katerem se umetniki, oblikovalci in izdelovalci srečujejo z obiskovalci in ljubitelji umetnosti ter slovenskega izročila.

Obisk na Kmetiji Rajhenav

14. 10. 2020

V osrčju kočevskih gozdov, daleč od urbanih središč, povsem na samem se nahaja kmetija Rajhenav. Vas z enakim imenom, v kateri je nekoč živelo tudi do 250 kočevskih Nemcev, je bila med vojno, ko so Nemci odšli, požgana, danes pa jo naseljujeta le dva prebivalca, ki vodita daleč največjo kmetijo na Kočevskem. Na 160 ha, kar je za slovenske razmere nepredstavljivo, gojita več kot 200 glav živine. Kakšno je samotno kmečko življenje sredi kočevskih gozdov, kako kljubujeta snegu, s katerim v teh krajih narava ne skopari ter kako sobivata z divjimi živalmi in neukrotljivo kočevsko naravo, izvemo v oddaji Prvi na obisku. Rajhenav bosta obiskala Drago Balažič in Peter Močnik.

28 min

V osrčju kočevskih gozdov, daleč od urbanih središč, povsem na samem se nahaja kmetija Rajhenav. Vas z enakim imenom, v kateri je nekoč živelo tudi do 250 kočevskih Nemcev, je bila med vojno, ko so Nemci odšli, požgana, danes pa jo naseljujeta le dva prebivalca, ki vodita daleč največjo kmetijo na Kočevskem. Na 160 ha, kar je za slovenske razmere nepredstavljivo, gojita več kot 200 glav živine. Kakšno je samotno kmečko življenje sredi kočevskih gozdov, kako kljubujeta snegu, s katerim v teh krajih narava ne skopari ter kako sobivata z divjimi živalmi in neukrotljivo kočevsko naravo, izvemo v oddaji Prvi na obisku. Rajhenav bosta obiskala Drago Balažič in Peter Močnik.

Med cvetjem in bučami

7. 10. 2020

Vsako jesen Mozirski gaj napolnijo Bučmani. Tako so se poimenovali člani društva gojiteljev buč velikank in drugih rastlin. Med orjaškimi bučami se bo sprehodila tudi naša terenska ekipa in vam predstavila še nekaj drugih razlogov, zakaj je vredno obiskati mozirski park cvetja. Tam na svoj račun pridejo tudi ljubitelji tradicionalne kmečke arhitekture in ribiških podvigov. Obiskovalce pa pozdravijo največji uglašeni vetrni zvončki v Evropi.

27 min

Vsako jesen Mozirski gaj napolnijo Bučmani. Tako so se poimenovali člani društva gojiteljev buč velikank in drugih rastlin. Med orjaškimi bučami se bo sprehodila tudi naša terenska ekipa in vam predstavila še nekaj drugih razlogov, zakaj je vredno obiskati mozirski park cvetja. Tam na svoj račun pridejo tudi ljubitelji tradicionalne kmečke arhitekture in ribiških podvigov. Obiskovalce pa pozdravijo največji uglašeni vetrni zvončki v Evropi.

Prvi na obisku: Ritoznoj

30. 9. 2020

Prvi se tokrat odpravlja na obisk v kraj Ritoznoj. Gre za predel Slovenije, kjer ima vinogradništvo že zelo dolgo tradicijo. Sega namreč v čas, ko so ob vznožju Pohorja živeli Iliri. Te so okoli 400 let pr. n. št. začeli izpodrivati Kelti, za katere zapisi pravijo, da so tod gojili vinsko trto. Tudi v drugih stoletjih naše zgodovine se je dobro vedelo, da je vino nad Slovensko Bistrico eno najboljših na Štajerskem, zato so si z njim popestrili življenje na dunajskem dvoru, v Gradcu in Pragi. Nemogoče je spregledati kakovost in pozabiti na nekoč daleč naokoli znano vino ritoznojčan, ki prihaja prav iz tamkajšnjih vinogradov.

26 min

Prvi se tokrat odpravlja na obisk v kraj Ritoznoj. Gre za predel Slovenije, kjer ima vinogradništvo že zelo dolgo tradicijo. Sega namreč v čas, ko so ob vznožju Pohorja živeli Iliri. Te so okoli 400 let pr. n. št. začeli izpodrivati Kelti, za katere zapisi pravijo, da so tod gojili vinsko trto. Tudi v drugih stoletjih naše zgodovine se je dobro vedelo, da je vino nad Slovensko Bistrico eno najboljših na Štajerskem, zato so si z njim popestrili življenje na dunajskem dvoru, v Gradcu in Pragi. Nemogoče je spregledati kakovost in pozabiti na nekoč daleč naokoli znano vino ritoznojčan, ki prihaja prav iz tamkajšnjih vinogradov.

EkoHiša BIC Ljubljana

16. 9. 2020

Ob Cesti v Mestni log v Ljubljani je začel obratovati srednješolski objekt, v katerem so svoj novi dom dobili dijaki Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, ki se šolajo za naravovarstvene tehnike. Nov večnamenski objekt je zgrajen skoraj povsem iz lesa in ne porablja skoraj nič energije. Namenjen je kot dodaten prostor za pouk, hkrati pa so njegove edinstvene lastnosti namenjene tudi praktičnemu delu. EkoHišo Bic Ljubljana bo obiskala ekipa Prvega in projekt, ki je prejel tudi arhitekturno nagrado, predstavila od zamisli do njegove realizacije. Bodite z nami v sredo ob 11.30.

29 min

Ob Cesti v Mestni log v Ljubljani je začel obratovati srednješolski objekt, v katerem so svoj novi dom dobili dijaki Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, ki se šolajo za naravovarstvene tehnike. Nov večnamenski objekt je zgrajen skoraj povsem iz lesa in ne porablja skoraj nič energije. Namenjen je kot dodaten prostor za pouk, hkrati pa so njegove edinstvene lastnosti namenjene tudi praktičnemu delu. EkoHišo Bic Ljubljana bo obiskala ekipa Prvega in projekt, ki je prejel tudi arhitekturno nagrado, predstavila od zamisli do njegove realizacije. Bodite z nami v sredo ob 11.30.

Po poti ladijskega vijaka

9. 9. 2020

Pred natanko 200 leti je gozdarski inženir češko-nemškega rodu, ki je takrat služboval na območju Krakovskega gozda, v Mršeči vasi na reki Krki začel razvijati enega svojih najpomembnejših izumov, ladijski vijak. A ta še zdaleč ni edini izum Josefa Ressla, ki se mu menda lahko zahvalimo tudi za iznajdbo brezsmradnega stranišča in še marsikaj. Da bi obudili življenje in delo tega vsestranskega izumitelja, letos v Občini Šentjernej poteka Resslovo leto. Ekipa Prvega se tako po Resslovih stopinjah na obisk odpravlja v Pleterje, kjer je vsestranski izumitelj prebival tri leta.

26 min

Pred natanko 200 leti je gozdarski inženir češko-nemškega rodu, ki je takrat služboval na območju Krakovskega gozda, v Mršeči vasi na reki Krki začel razvijati enega svojih najpomembnejših izumov, ladijski vijak. A ta še zdaleč ni edini izum Josefa Ressla, ki se mu menda lahko zahvalimo tudi za iznajdbo brezsmradnega stranišča in še marsikaj. Da bi obudili življenje in delo tega vsestranskega izumitelja, letos v Občini Šentjernej poteka Resslovo leto. Ekipa Prvega se tako po Resslovih stopinjah na obisk odpravlja v Pleterje, kjer je vsestranski izumitelj prebival tri leta.

Tehnopark Celje

2. 9. 2020

Za vse navdušence nad znanostjo in tehnologijo bo v prihodnjih dneh v Celju odprl vrata Tehnopark, prvi znanstveno-zabavni park v Sloveniji, namenjen promociji znanosti, tehnologije in inovativnosti. S 53-imi igralnimi postajami bodo obiskovalci lahko na zabaven način nadgradili svoje znanje fizike, kemije, biologije in matematike, ustvarjalci pa so jih prepletli tudi s krajevnimi posebnostmi. V vznemirljivi svet znanosti in tehnologije se bodo lahko obiskovalci podali na razstavi v prvem in drugem nadstropju Tehnoparka. Razstava, ki predstavlja eno od osrednjih vsebin v parku, je zasnovana v naslednjih tematskih sklopih: Človeško telo, zdravje in gibanje, Fizikalni, matematičnih in astronomski pojavi, Naravoslovje, Ekologija, energija in obnovljivi viri energije, Prihodnost – tehnologije in delovna mesta v prihodnost, Iluzije. V Tehnoparku lahko pričakujete še druga VR-doživetja in (zaenkrat) štirje roboti že čakajo na prve obiskovalce, da jih zabavajo in pokažejo, kaj vse zmorejo. Še več pa po 11.30 na Prvem!

28 min

Za vse navdušence nad znanostjo in tehnologijo bo v prihodnjih dneh v Celju odprl vrata Tehnopark, prvi znanstveno-zabavni park v Sloveniji, namenjen promociji znanosti, tehnologije in inovativnosti. S 53-imi igralnimi postajami bodo obiskovalci lahko na zabaven način nadgradili svoje znanje fizike, kemije, biologije in matematike, ustvarjalci pa so jih prepletli tudi s krajevnimi posebnostmi. V vznemirljivi svet znanosti in tehnologije se bodo lahko obiskovalci podali na razstavi v prvem in drugem nadstropju Tehnoparka. Razstava, ki predstavlja eno od osrednjih vsebin v parku, je zasnovana v naslednjih tematskih sklopih: Človeško telo, zdravje in gibanje, Fizikalni, matematičnih in astronomski pojavi, Naravoslovje, Ekologija, energija in obnovljivi viri energije, Prihodnost – tehnologije in delovna mesta v prihodnost, Iluzije. V Tehnoparku lahko pričakujete še druga VR-doživetja in (zaenkrat) štirje roboti že čakajo na prve obiskovalce, da jih zabavajo in pokažejo, kaj vse zmorejo. Še več pa po 11.30 na Prvem!

Sadovnjak Resje v Mošnjah pri Radovljici

26. 8. 2020

Sezona obiranja jabolk se je že začela. Letos nekaj dni prej kot pretekla leta. Zato Prvi preverja razmere na terenu v sadovnjaku Resje v Mošnjah pri Radovljici na Gorenjskem.

28 min

Sezona obiranja jabolk se je že začela. Letos nekaj dni prej kot pretekla leta. Zato Prvi preverja razmere na terenu v sadovnjaku Resje v Mošnjah pri Radovljici na Gorenjskem.

Cviček odslej tudi iz fontane

19. 8. 2020

Občina Šmarješke Toplice je vse bolj turistična. Ne le zaradi termalne vode, ki obiskovalcem predstavlja pomemben del bivanja, temveč tudi zaradi drugih naravnih danosti. V vinskih goricah Koglo in Vinji Vrh so idealne razmere za razvoj vinogradništva in rast vinske trte. Ker območje tradicionalno poraščajo trte, ki dajejo grozdje za dolenjskega posebneža – cviček, so se v občini odločili, da v središču Šmarjete postavijo izvir cvička, ki ga bodo oskrbovali lokalni vinogradniki.

29 min

Občina Šmarješke Toplice je vse bolj turistična. Ne le zaradi termalne vode, ki obiskovalcem predstavlja pomemben del bivanja, temveč tudi zaradi drugih naravnih danosti. V vinskih goricah Koglo in Vinji Vrh so idealne razmere za razvoj vinogradništva in rast vinske trte. Ker območje tradicionalno poraščajo trte, ki dajejo grozdje za dolenjskega posebneža – cviček, so se v občini odločili, da v središču Šmarjete postavijo izvir cvička, ki ga bodo oskrbovali lokalni vinogradniki.

Dišeče, zdravo, v sožitju s tradicijo in naravo

12. 8. 2020

V vasi Kačiče pri Divači, na stičišču Krasa in Brkinov, se je pred dobrimi 180 leti začela pisati zgodovina Belajeve domačije. Že od samega začetka je bila to domačija odprtih vrat – krčma, pozneje osmica, poleg tega so okoliški kmetje tu lahko predelali sadje v mošt. Danes na lepo obnovljeni Zeliščno-etnološki domačiji Belajevi povezujejo tradicijo in izkušnje prednikov s sodobnimi spoznanji zeliščarstva, biodinamike, permakulture ter drugih trajnostno naravnanih dejavnosti. Obiskovalce privabljajo predvsem njihovi zeliščni vrtovi, kjer uspeva približno 130 vrst zdravilnih rastlin, dišečih začimbnic in divjih užitnih rastlin, ter stara hiša s črno kuhinjo in »spahnjenco«. Vabljeni s Prvim na obisk!

28 min

V vasi Kačiče pri Divači, na stičišču Krasa in Brkinov, se je pred dobrimi 180 leti začela pisati zgodovina Belajeve domačije. Že od samega začetka je bila to domačija odprtih vrat – krčma, pozneje osmica, poleg tega so okoliški kmetje tu lahko predelali sadje v mošt. Danes na lepo obnovljeni Zeliščno-etnološki domačiji Belajevi povezujejo tradicijo in izkušnje prednikov s sodobnimi spoznanji zeliščarstva, biodinamike, permakulture ter drugih trajnostno naravnanih dejavnosti. Obiskovalce privabljajo predvsem njihovi zeliščni vrtovi, kjer uspeva približno 130 vrst zdravilnih rastlin, dišečih začimbnic in divjih užitnih rastlin, ter stara hiša s črno kuhinjo in »spahnjenco«. Vabljeni s Prvim na obisk!

Igra starih Grkov, v kateri smo velesila tudi Slovenci

5. 8. 2020

Prvi bo na obisku na balinišču. Predstavili vam bomo igro, ki so jo izumili že stari Grki, izpopolnili so jo Rimljani, na območju Slovenije pa so jo na nekdanjem Kranjskem začeli igrati okoli leta 1910. Danes je Slovenija ob Italiji, Franciji in Hrvaški ena izmed glavnih sil tega športa. Terenska ekipa, ki jo sestavljajo Damijan Rostan, Marko Rozman in Aleš Ogrin, se bo družila s predstavniki Balinarske zveze Slovenije in Balinarskega društva Trata v Škofji Loki.

27 min

Prvi bo na obisku na balinišču. Predstavili vam bomo igro, ki so jo izumili že stari Grki, izpopolnili so jo Rimljani, na območju Slovenije pa so jo na nekdanjem Kranjskem začeli igrati okoli leta 1910. Danes je Slovenija ob Italiji, Franciji in Hrvaški ena izmed glavnih sil tega športa. Terenska ekipa, ki jo sestavljajo Damijan Rostan, Marko Rozman in Aleš Ogrin, se bo družila s predstavniki Balinarske zveze Slovenije in Balinarskega društva Trata v Škofji Loki.

Blejski vintgar

29. 7. 2020

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

31 min

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

Olimpline v Črni na Koroškem

22. 7. 2020

Četrtega julija letos so v Črni na Koroškem odprli najdaljšo slovensko jeklenico oziroma zipline, poimenovano olimpline v čast vseh udeležencev olimpijskih iger, ki prihajajo iz Črne na Koroškem. Jeklenica z Navrškega vrha nad Črno mimo črnjanskih smučišč ponuja 1260 metrov adrenalina kar 206 metrov visoko na najvišjem delu. Se bosta z nje upala spustiti koroška dopisnica Metka Pirc in novinar Jure K. Čokl? Prvi na obisku odgovarja tudi na to vprašanje.

18 min

Četrtega julija letos so v Črni na Koroškem odprli najdaljšo slovensko jeklenico oziroma zipline, poimenovano olimpline v čast vseh udeležencev olimpijskih iger, ki prihajajo iz Črne na Koroškem. Jeklenica z Navrškega vrha nad Črno mimo črnjanskih smučišč ponuja 1260 metrov adrenalina kar 206 metrov visoko na najvišjem delu. Se bosta z nje upala spustiti koroška dopisnica Metka Pirc in novinar Jure K. Čokl? Prvi na obisku odgovarja tudi na to vprašanje.

Krožna pot okrog Julijskih Alp

15. 7. 2020

Teče po urbanih dolinah in samotnih planotah, čez prelaze, po skritih stezicah redko poseljenih krajev, skozi večje turistične centre, ob številnih rekah ter v manjšem delu tudi po italijanskem obmejnem območju. Razdeljena je v 16 etap in je dolga 270 km. Juliana Trail je pot, na katero se podaja vedno več domačih in tujih pohodnikov, iščoč ne le pohodniških izkušenj, temveč tudi lepoto alpskega sveta in možnost raziskovanja kulturne in zgodovinske dediščine. O tej krožni poti okrog Julijskih Alp bomo govorili v tokratni sredini oddaji Prvi na obisku. Ekipa Prvega se oglasi iz Kranjske Gore natanko ob 11.30.

28 min

Teče po urbanih dolinah in samotnih planotah, čez prelaze, po skritih stezicah redko poseljenih krajev, skozi večje turistične centre, ob številnih rekah ter v manjšem delu tudi po italijanskem obmejnem območju. Razdeljena je v 16 etap in je dolga 270 km. Juliana Trail je pot, na katero se podaja vedno več domačih in tujih pohodnikov, iščoč ne le pohodniških izkušenj, temveč tudi lepoto alpskega sveta in možnost raziskovanja kulturne in zgodovinske dediščine. O tej krožni poti okrog Julijskih Alp bomo govorili v tokratni sredini oddaji Prvi na obisku. Ekipa Prvega se oglasi iz Kranjske Gore natanko ob 11.30.

Prvi na obisku: Košarkarsko poletje

8. 7. 2020

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

28 min

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

Prvi na obisku - Gorsko in turno kolesarjenje

1. 7. 2020

Nedvomno je gorsko in turno kolesarjenje v zadnjih desetih letih doživelo nov razcvet. Ne samo, da se je povečalo število kolesarjev, tudi zvrst gorskega in turnega kolesarstva se je v zadnjih letih precej spremenila in usmerila. Tudi v Sloveniji opažamo naraščajoč trend preživljanja prostega časa v naravi na kolesu, čemur pa po mnenju kolesarjev ne sledita niti zakonodaja niti razvoj infrastrukture. Tokrat bomo v oddaji Prvi na obisku obiskali hrib Golovec, ki je prepreden s številnimi kolesarskimi potmi. S sogovorniki bomo iskali odgovor na vprašanje, kako najti pravo razmerje med varovanjem narave in gozdov in njihovo uporabo za rekreacijske namene. Vabljeni v našo družbo ob 11.30.

29 min

Nedvomno je gorsko in turno kolesarjenje v zadnjih desetih letih doživelo nov razcvet. Ne samo, da se je povečalo število kolesarjev, tudi zvrst gorskega in turnega kolesarstva se je v zadnjih letih precej spremenila in usmerila. Tudi v Sloveniji opažamo naraščajoč trend preživljanja prostega časa v naravi na kolesu, čemur pa po mnenju kolesarjev ne sledita niti zakonodaja niti razvoj infrastrukture. Tokrat bomo v oddaji Prvi na obisku obiskali hrib Golovec, ki je prepreden s številnimi kolesarskimi potmi. S sogovorniki bomo iskali odgovor na vprašanje, kako najti pravo razmerje med varovanjem narave in gozdov in njihovo uporabo za rekreacijske namene. Vabljeni v našo družbo ob 11.30.

Juhuhu, počitnice!

24. 6. 2020

Končuje se šolsko leto 2019/2020, ki si ga bodo zelo dobro zapomnili tako učenci kot učitelji in starši. Zadnja tretjina leta je namreč minila v znamenju ukrepov zaradi epidemije novega koronavirusa, pouk se je za kar nekaj tednov preselil na splet in tudi letošnje poletne počitnice bodo verjetno nekoliko drugačne kot sicer. Kako so se z učenjem na daljavo spopadli učenci in zaposleni na Osnovni šoli Toneta Pavčka v Mirni Peči, kako je minilo zadnjih nekaj tednov po vrnitvi v šolo in kakšni so počitniški načrti tamkajšnjih šolarjev, bo na zadnji šolski dan preverila terenska ekipa Prvega.

30 min

Končuje se šolsko leto 2019/2020, ki si ga bodo zelo dobro zapomnili tako učenci kot učitelji in starši. Zadnja tretjina leta je namreč minila v znamenju ukrepov zaradi epidemije novega koronavirusa, pouk se je za kar nekaj tednov preselil na splet in tudi letošnje poletne počitnice bodo verjetno nekoliko drugačne kot sicer. Kako so se z učenjem na daljavo spopadli učenci in zaposleni na Osnovni šoli Toneta Pavčka v Mirni Peči, kako je minilo zadnjih nekaj tednov po vrnitvi v šolo in kakšni so počitniški načrti tamkajšnjih šolarjev, bo na zadnji šolski dan preverila terenska ekipa Prvega.

Štanjel

17. 6. 2020

Danes gremo v Štanjel, ki je bil prvič omenjen v pisnih virih leta 1402, utrjen pa je bil že v antiki. Bil je branik pred turškimi vpadi vrhunec pa je naselje doživelo v 16. in 17. stoletju. V medvojnem času je svoj pečat arhitekturi vtisnil Maks Fabiani, ki je arhitekturo 16. in 17. stoletja s svojimi posegi prilagodil potrebam sodobnega življenja. V Štanjel se je danes odpravila naša terenska ekipa; Vladimir Jovanovič, Sabrina Mulec in Cirila Štuber.

27 min

Danes gremo v Štanjel, ki je bil prvič omenjen v pisnih virih leta 1402, utrjen pa je bil že v antiki. Bil je branik pred turškimi vpadi vrhunec pa je naselje doživelo v 16. in 17. stoletju. V medvojnem času je svoj pečat arhitekturi vtisnil Maks Fabiani, ki je arhitekturo 16. in 17. stoletja s svojimi posegi prilagodil potrebam sodobnega življenja. V Štanjel se je danes odpravila naša terenska ekipa; Vladimir Jovanovič, Sabrina Mulec in Cirila Štuber.

Nimajo vodovoda, vendar imajo optiko

10. 6. 2020

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2010 opredelila pravico do vode kot temeljno človekovo pravico. Pred leti se je z vpisom neodtujljive pravice do vode v Ustavo njenim ciljem pridružila tudi Slovenija. Vseeno po državi najdemo še nekatera območja brez vzpostavljenega vodovodnega sistema. Eno izmed njih je Ajdovska planota v občini Žužemberk, kjer več kot 600 prebivalcev uporablja deževnico. Kako je mogoče, da na tem predelu države, ki je od Ljubljane oddaljeno dobrih 60 kilometrov, že imajo optično omrežje, nimajo pa osnovne dobrine, kot je pitna voda? Ekipa Prvega bo obiskala to območje in iskala odgovore. Podrobneje v pogovoru, ki ga vodita Jože Žura in Marko Rozman.

32 min

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2010 opredelila pravico do vode kot temeljno človekovo pravico. Pred leti se je z vpisom neodtujljive pravice do vode v Ustavo njenim ciljem pridružila tudi Slovenija. Vseeno po državi najdemo še nekatera območja brez vzpostavljenega vodovodnega sistema. Eno izmed njih je Ajdovska planota v občini Žužemberk, kjer več kot 600 prebivalcev uporablja deževnico. Kako je mogoče, da na tem predelu države, ki je od Ljubljane oddaljeno dobrih 60 kilometrov, že imajo optično omrežje, nimajo pa osnovne dobrine, kot je pitna voda? Ekipa Prvega bo obiskala to območje in iskala odgovore. Podrobneje v pogovoru, ki ga vodita Jože Žura in Marko Rozman.

Teden prostovoljstva

27. 5. 2020

Letos že 21. leto zapored praznujemo Nacionalni teden prostovoljstva. Na Slovenski filantropiji - Združenju za promocijo prostovoljstva, si prizadevajo za dvig prepoznavnosti prostovoljskega dela. Tako se v tem tednu zahvaljujejo prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam za njihovo udejstvovanje, hkrati pa vabijo posameznike, da spoznajo prostovoljske priložnosti, svoj čas pa namenijo tudi v dobro skupnosti. Kje je prostovoljstvo danes in ali ljudje prepoznajo delo prostovoljcev in kaj to delo pomeni njim samim? To bomo izvedeli danes, na Veseli dan prostovoljstva, ko prostovoljci v več kot 40 krajih delijo časopis Dobra dela ne potrebujejo reklame. Prostovoljci časopis delijo tudi mimoidočim na Kongresnem trgu v Ljubljani. Od tam se bo oglašala ekipa oddaje Prvi na obisku Petra Medved in Peter Močnik.

24 min

Letos že 21. leto zapored praznujemo Nacionalni teden prostovoljstva. Na Slovenski filantropiji - Združenju za promocijo prostovoljstva, si prizadevajo za dvig prepoznavnosti prostovoljskega dela. Tako se v tem tednu zahvaljujejo prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam za njihovo udejstvovanje, hkrati pa vabijo posameznike, da spoznajo prostovoljske priložnosti, svoj čas pa namenijo tudi v dobro skupnosti. Kje je prostovoljstvo danes in ali ljudje prepoznajo delo prostovoljcev in kaj to delo pomeni njim samim? To bomo izvedeli danes, na Veseli dan prostovoljstva, ko prostovoljci v več kot 40 krajih delijo časopis Dobra dela ne potrebujejo reklame. Prostovoljci časopis delijo tudi mimoidočim na Kongresnem trgu v Ljubljani. Od tam se bo oglašala ekipa oddaje Prvi na obisku Petra Medved in Peter Močnik.

Izpred čebelnjaka

20. 5. 2020

V Sloveniji imamo več kot 10 tisoč čebelarjev, ali, povedano drugače, 5 na tisoč prebivalcev, s čimer se uvrščamo v sam svetovni vrh. Tja sodijo slovenski čebelarji tudi glede na svojo strokovnost, napredne čebelarske tehnologije in tradicijo čebelarstva. Na svetovni dan čebel bo ekipa Prvega obiskala Jožefa Kokla iz Preddvora, ki je predstavnik že vsaj tretje generacije čebelarjev v njihovi družini. Kakšna je letošnja čebelarska sezona, kako čebelarji iščejo čebelje paše, kako prenašajo svoje znanje na mlajše rodove in kako utrjujejo zaupanje potrošnikov v slovenski med, boste slišali po pol dvanajsti na Prvem.

27 min

V Sloveniji imamo več kot 10 tisoč čebelarjev, ali, povedano drugače, 5 na tisoč prebivalcev, s čimer se uvrščamo v sam svetovni vrh. Tja sodijo slovenski čebelarji tudi glede na svojo strokovnost, napredne čebelarske tehnologije in tradicijo čebelarstva. Na svetovni dan čebel bo ekipa Prvega obiskala Jožefa Kokla iz Preddvora, ki je predstavnik že vsaj tretje generacije čebelarjev v njihovi družini. Kakšna je letošnja čebelarska sezona, kako čebelarji iščejo čebelje paše, kako prenašajo svoje znanje na mlajše rodove in kako utrjujejo zaupanje potrošnikov v slovenski med, boste slišali po pol dvanajsti na Prvem.

Prvi na obisku - Arboretum Volčji Potok

13. 5. 2020

Med mnogimi institucijami in zavodi, ki so morali zaradi novega koronavirusa zapreti svoja vrata, je bil tudi Arboretum Volčji Potok – javni zavod, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji in je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Med drugim skrbi za širjenje parkovne in vrtnarske kulture v slovenskem prostoru in se povezuje in sodeluje s podobnimi institucijami po svetu. Arboretum bo obiskala tudi ekipa Prvega in preverila, kako je zaprtje vplivalo na njegovo delovanje in razvoj, kaj lahko obiskovalci po ponovnem odprtju občudujejo in katere so spremembe, ki jih morajo ob obisku parka upoštevati. Pridružite se nam v sredo, ob 11.30, na Prvem.

28 min

Med mnogimi institucijami in zavodi, ki so morali zaradi novega koronavirusa zapreti svoja vrata, je bil tudi Arboretum Volčji Potok – javni zavod, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji in je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Med drugim skrbi za širjenje parkovne in vrtnarske kulture v slovenskem prostoru in se povezuje in sodeluje s podobnimi institucijami po svetu. Arboretum bo obiskala tudi ekipa Prvega in preverila, kako je zaprtje vplivalo na njegovo delovanje in razvoj, kaj lahko obiskovalci po ponovnem odprtju občudujejo in katere so spremembe, ki jih morajo ob obisku parka upoštevati. Pridružite se nam v sredo, ob 11.30, na Prvem.

Zavod O, zavod škofjeloške mladine

11. 3. 2020

Na Prvem se selimo v Škofjo Loko, kjer je naša terenska ekipa obiskala Zavod O, zavod škofjeloške mladine. Ta se ukvarja z organiziranjem in izvajanjem mladinskih interesnih dejavnosti s področja kulture, umetnosti, prostega časa, izobraževanja, mednarodnega sodelovanja, založništva in javnega obveščanja. Zavod O s svojim delovanjem povezuje več programskih enot, ki imajo skupen namen: zagotoviti mladim možnosti za neformalno izobraževanje, zabavo in kulturno izražanje. Več boste izvedeli v naslednjih minutah, lepo pozdravljam novinarja Špelo Šebenik in Aleša Ogrina ter tonskega mojstra Francija Modra.

28 min

Na Prvem se selimo v Škofjo Loko, kjer je naša terenska ekipa obiskala Zavod O, zavod škofjeloške mladine. Ta se ukvarja z organiziranjem in izvajanjem mladinskih interesnih dejavnosti s področja kulture, umetnosti, prostega časa, izobraževanja, mednarodnega sodelovanja, založništva in javnega obveščanja. Zavod O s svojim delovanjem povezuje več programskih enot, ki imajo skupen namen: zagotoviti mladim možnosti za neformalno izobraževanje, zabavo in kulturno izražanje. Več boste izvedeli v naslednjih minutah, lepo pozdravljam novinarja Špelo Šebenik in Aleša Ogrina ter tonskega mojstra Francija Modra.

Na obisku v Hermanovem brlogu

4. 3. 2020

V Muzeju novejše zgodovine Celje ni nikoli tišine, saj tam domuje prvi in edini otroški muzej v Sloveniji. Otroški muzej Hermanov brlog z raznovrstnimi oblikami in metodami dela, ki so prilagojene različnim stopnjam, pomaga otrokom pri spoznavanju in razumevanju sveta. Je muzej za otroke, ki svoje vsebine črpa tako iz preteklosti kot sedanjosti, iz prazničnosti in tudi vsakdanjosti. Herman Lisjak, glavna maskota muzeja, ob letošnji 25-letnici z veseljem sporoča, da je njegovih 22 občasnih in eno stalno razstavo samo v muzejski hiši na Prešernovi 17 obiskalo skoraj tretjino milijona obiskovalcev, natančneje 306.246. Če temu številu dodamo še udeležence na raznovrstnih spremljevalnih programih, 22 razstavah na gostovanjih v slovenskih muzejih in v tujini ter terenskih predstavitvah, lahko rečemo, da se je z vsebinami otroškega muzeja srečalo vsaj pol milijona obiskovalcev. Med njih se je pomešala tudi ekipa Prvega.

25 min

V Muzeju novejše zgodovine Celje ni nikoli tišine, saj tam domuje prvi in edini otroški muzej v Sloveniji. Otroški muzej Hermanov brlog z raznovrstnimi oblikami in metodami dela, ki so prilagojene različnim stopnjam, pomaga otrokom pri spoznavanju in razumevanju sveta. Je muzej za otroke, ki svoje vsebine črpa tako iz preteklosti kot sedanjosti, iz prazničnosti in tudi vsakdanjosti. Herman Lisjak, glavna maskota muzeja, ob letošnji 25-letnici z veseljem sporoča, da je njegovih 22 občasnih in eno stalno razstavo samo v muzejski hiši na Prešernovi 17 obiskalo skoraj tretjino milijona obiskovalcev, natančneje 306.246. Če temu številu dodamo še udeležence na raznovrstnih spremljevalnih programih, 22 razstavah na gostovanjih v slovenskih muzejih in v tujini ter terenskih predstavitvah, lahko rečemo, da se je z vsebinami otroškega muzeja srečalo vsaj pol milijona obiskovalcev. Med njih se je pomešala tudi ekipa Prvega.

Prvi na obisku

26. 2. 2020

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

22 min

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

Tartinjeva hiša

19. 2. 2020

O lanski prenovi Tartinijeve hiše v Piranu ste gotovo že zasledili kakšno novico. Če vas o italijanskem skladatelju in violinistu, ki se je rodil in odraščal v Piranu, zanima več, se nam pridružite ob 11:30. Takrat bo ekipa Prvega potrkala na vrata Tartinijeve hiše in odstrla tančice mojstrovega življenja – v eni najstarejših zgradb v mestu ima svoj prostor glasbenikova violina, črtalnik, pisma, ogledate si lahko celo njegovo posmrtno masko. Letos mineva 250 let od smrti Giuseppeja Tartinija, zato oddajo med drugim posvečamo dogodkom, ki se bodo v zvezi s tem zvrstili v letošnjem letu.

27 min

O lanski prenovi Tartinijeve hiše v Piranu ste gotovo že zasledili kakšno novico. Če vas o italijanskem skladatelju in violinistu, ki se je rodil in odraščal v Piranu, zanima več, se nam pridružite ob 11:30. Takrat bo ekipa Prvega potrkala na vrata Tartinijeve hiše in odstrla tančice mojstrovega življenja – v eni najstarejših zgradb v mestu ima svoj prostor glasbenikova violina, črtalnik, pisma, ogledate si lahko celo njegovo posmrtno masko. Letos mineva 250 let od smrti Giuseppeja Tartinija, zato oddajo med drugim posvečamo dogodkom, ki se bodo v zvezi s tem zvrstili v letošnjem letu.

Nacionalni inštitut za zdravje, okolje in hrano

12. 2. 2020

V tokratni oddaji Prvi na obisku bomo obiskali Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), osrednji in največji slovenski javnozdravstveni laboratorij, ki se ukvarja s higiensko in zdravstveno-ekološko dejavnostjo, problematiko varovanja okolja ter s kemijskimi in mikrobiološkimi analizami različnih vrst vzorcev. Deluje kar na enajstih krajih po Sloveniji, ekipa Prvega bo obiskala sedež laboratorija v Mariboru. Ozrli se bomo v zgodovino te ustanove, pokukali na oddelek za mikrobiološke raziskave in izvedeli več o analizah prepovedanih drog. V sredo ob 11.30 na Prvem.

28 min

V tokratni oddaji Prvi na obisku bomo obiskali Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), osrednji in največji slovenski javnozdravstveni laboratorij, ki se ukvarja s higiensko in zdravstveno-ekološko dejavnostjo, problematiko varovanja okolja ter s kemijskimi in mikrobiološkimi analizami različnih vrst vzorcev. Deluje kar na enajstih krajih po Sloveniji, ekipa Prvega bo obiskala sedež laboratorija v Mariboru. Ozrli se bomo v zgodovino te ustanove, pokukali na oddelek za mikrobiološke raziskave in izvedeli več o analizah prepovedanih drog. V sredo ob 11.30 na Prvem.

Med ljubiteljskimi gledališčniki

5. 2. 2020

V tednu pred kulturnim praznikom se bo Prvi odpravil na obisk med ljubiteljske gledališčnike v Starem trgu pri Ložu. Obiskali bomo člane Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Loška dolina, ki vsako leto z gledališko igro navdušijo tako domačine kot gledalce drugod po Sloveniji in v zamejstvu. Kakšne lastnosti mora imeti dober ljubiteljski igralec, kako brez profesionalnih scenografov in kostumografov pripravijo sceno in kostume, s katerimi težavami se srečujejo amaterska gledališča in zakaj v Loški dolini kljub vsemu vztrajajo že skoraj stoletje?

29 min

V tednu pred kulturnim praznikom se bo Prvi odpravil na obisk med ljubiteljske gledališčnike v Starem trgu pri Ložu. Obiskali bomo člane Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Loška dolina, ki vsako leto z gledališko igro navdušijo tako domačine kot gledalce drugod po Sloveniji in v zamejstvu. Kakšne lastnosti mora imeti dober ljubiteljski igralec, kako brez profesionalnih scenografov in kostumografov pripravijo sceno in kostume, s katerimi težavami se srečujejo amaterska gledališča in zakaj v Loški dolini kljub vsemu vztrajajo že skoraj stoletje?

Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana

29. 1. 2020

Zavetišče za zapuščene in izgubljene živali Ljubljana so odprli pred 18-imi leti na svetovni dan živali, 4. oktobra. Na leto oskrbijo približno 2500 živali, največ mačk, na drugem mestu po številu so psi, poskrbeli so tudi že za dihurje, sobne ptice, kunce. Mnoge izgubljene živali po tej poti najdejo svojega lastnika, številnim pa najdejo nov dom. Pomoč živalim ponudijo tudi rejniki in začasni skrbniki. Tokrat predstavljamo njihovo delo in skrb za živali.

27 min

Zavetišče za zapuščene in izgubljene živali Ljubljana so odprli pred 18-imi leti na svetovni dan živali, 4. oktobra. Na leto oskrbijo približno 2500 živali, največ mačk, na drugem mestu po številu so psi, poskrbeli so tudi že za dihurje, sobne ptice, kunce. Mnoge izgubljene živali po tej poti najdejo svojega lastnika, številnim pa najdejo nov dom. Pomoč živalim ponudijo tudi rejniki in začasni skrbniki. Tokrat predstavljamo njihovo delo in skrb za živali.

Zeleni zabojček

15. 1. 2020

Pri Zelenem zabojčku že deset let dvakrat na teden dostavljajo svežo zelenjavo in sadje sedemdesetih slovenskih ekoloških kmetov po vsej Sloveniji. Tako strankam zagotovijo sveže pridelke, kmetom pa redno prodajo. Kako se je porodila iniciativa, ki je zdaj že prava mreža povezanosti med ekološkimi kmeti in gospodinjstvi, kako je organizirana, kaj ponuja in koliko porabnikov je vključenih vanjo, boste lahko slišali v oddaji Prvi na obisku na ekološki kmetiji Studen, na kateri se je vse skupaj začelo, saj je ena prvih certificiranih ekoloških kmetij v Sloveniji.

29 min

Pri Zelenem zabojčku že deset let dvakrat na teden dostavljajo svežo zelenjavo in sadje sedemdesetih slovenskih ekoloških kmetov po vsej Sloveniji. Tako strankam zagotovijo sveže pridelke, kmetom pa redno prodajo. Kako se je porodila iniciativa, ki je zdaj že prava mreža povezanosti med ekološkimi kmeti in gospodinjstvi, kako je organizirana, kaj ponuja in koliko porabnikov je vključenih vanjo, boste lahko slišali v oddaji Prvi na obisku na ekološki kmetiji Studen, na kateri se je vse skupaj začelo, saj je ena prvih certificiranih ekoloških kmetij v Sloveniji.

Superračunalniki, tvorci razvoja

8. 1. 2020

Ekipa Prvega se je v oddaji Prvi na obisku tokrat odpravila na dvorišče tehniških fakultet v središču Maribora. Tam namreč stoji prototipni superračunalnik imenovan Maister, ki je namenjen razvoju ter testiranju sistemskih in programskih rešitev. Ti bodo podlaga za gradnjo superračunalniškega sistema, ki ga bodo poimenovali Vega. Če bi Vego zagnali že danes, bi bil 20. najzmogljivejši superračunalnik na svetu. V sredo ob 11h in 30 minut smo obiskali tvorce naših superračunalnikih sistemov in poiskali odgovore na vprašanja o tem, zakaj jih potrebujemo, kako nam lahko koristijo in kako vplivajo na naša življenja.

29 min

Ekipa Prvega se je v oddaji Prvi na obisku tokrat odpravila na dvorišče tehniških fakultet v središču Maribora. Tam namreč stoji prototipni superračunalnik imenovan Maister, ki je namenjen razvoju ter testiranju sistemskih in programskih rešitev. Ti bodo podlaga za gradnjo superračunalniškega sistema, ki ga bodo poimenovali Vega. Če bi Vego zagnali že danes, bi bil 20. najzmogljivejši superračunalnik na svetu. V sredo ob 11h in 30 minut smo obiskali tvorce naših superračunalnikih sistemov in poiskali odgovore na vprašanja o tem, zakaj jih potrebujemo, kako nam lahko koristijo in kako vplivajo na naša življenja.

Praznični dnevi na OŠ Jela Janežiča v Škofji Loki

18. 12. 2019

Osnovno šolo Jela Janežiča v Škofji Loki obiskuje 135 učencev s posebnimi potrebami, ki prihajajo iz Škofje Loke, Selške, Poljanske doline, Medvod in Vodic. Šola, kamor prihajajo učenci s posebnimi potrebami, je vključena tudi v nacionalni projekt Ekošola. Še posebej živahno pa je v učilnicah v prazničnem decembru. Vrstijo se prireditve, na katerih učenci sodelujejo in predstavljajo svoje izdelke. Prvi na obisku bo v prednovoletnem času odkrival njihovo ustvarjalnost ter prizadevanja učiteljev, ki spodbujajo učence s težavami pri različnih dejavnostih.

30 min

Osnovno šolo Jela Janežiča v Škofji Loki obiskuje 135 učencev s posebnimi potrebami, ki prihajajo iz Škofje Loke, Selške, Poljanske doline, Medvod in Vodic. Šola, kamor prihajajo učenci s posebnimi potrebami, je vključena tudi v nacionalni projekt Ekošola. Še posebej živahno pa je v učilnicah v prazničnem decembru. Vrstijo se prireditve, na katerih učenci sodelujejo in predstavljajo svoje izdelke. Prvi na obisku bo v prednovoletnem času odkrival njihovo ustvarjalnost ter prizadevanja učiteljev, ki spodbujajo učence s težavami pri različnih dejavnostih.

Mladinski dom Malči Beličeve

11. 12. 2019

Mladinski dom Malči Beličeve opravlja javno službo na področju vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, po javno veljavnih vzgojno-izobraževalnih programih. Letos je praznoval 90-letnico obstoja. V domu lahko sprejmejo 77 otrok in danes je tam na obisku ekipa Prvega: tehnik Vjekoslav Miketz in novinarja Aleš Ogrin in Cirila Štuber.

28 min

Mladinski dom Malči Beličeve opravlja javno službo na področju vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, po javno veljavnih vzgojno-izobraževalnih programih. Letos je praznoval 90-letnico obstoja. V domu lahko sprejmejo 77 otrok in danes je tam na obisku ekipa Prvega: tehnik Vjekoslav Miketz in novinarja Aleš Ogrin in Cirila Štuber.

“DCA mi daje zavetje in sem srečna kot še nikoli”

4. 12. 2019

V sodobnem svetu je velik problem starejših osamljenost, zato so dobrodošli centri, v katerih starejši združujejo prijetno s koristnim. V Dnevnem centru aktivnosti za starejše v Ljubljani se lahko tako uporabniki učijo angleščino, telovadijo, dobijo brezplačne pravne nasvete, prisluhnejo zanimivim predavanjem, pletejo in klekljajo, predvsem pa se družijo z vrstniki in prostovoljci. Terenska ekipa Prvega bo ob 11.30 obiskala DCA na Gosposvetski, kjer so letos praznovali deset let delovanja.

27 min

V sodobnem svetu je velik problem starejših osamljenost, zato so dobrodošli centri, v katerih starejši združujejo prijetno s koristnim. V Dnevnem centru aktivnosti za starejše v Ljubljani se lahko tako uporabniki učijo angleščino, telovadijo, dobijo brezplačne pravne nasvete, prisluhnejo zanimivim predavanjem, pletejo in klekljajo, predvsem pa se družijo z vrstniki in prostovoljci. Terenska ekipa Prvega bo ob 11.30 obiskala DCA na Gosposvetski, kjer so letos praznovali deset let delovanja.

Prvi na obisku

27. 11. 2019

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

26 min

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

Nacionalni nogometni center Brdo

13. 11. 2019

Ekipa Prvega bo tokrat obiskala Nacionalni nogometni center Brdo.

26 min

Ekipa Prvega bo tokrat obiskala Nacionalni nogometni center Brdo.

Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije

6. 11. 2019

Skrb za govorno kulturo ostaja najpomembnejša naloga Društva poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije. Čeprav je bil jezik najprej govorjen, je znanje o zborni izreki slovenskega jezika zelo šibko. Kakšen je položaj napovedovalcev danes in kakšno vlogo imajo napovedovalci pri ohranjanju kulture govora? Vse to bo Prvi preveril na dan slovesnosti, ko bosta podeljena priznanje Ane Mlakar in kristalni mikrofon 2019.

27 min

Skrb za govorno kulturo ostaja najpomembnejša naloga Društva poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije. Čeprav je bil jezik najprej govorjen, je znanje o zborni izreki slovenskega jezika zelo šibko. Kakšen je položaj napovedovalcev danes in kakšno vlogo imajo napovedovalci pri ohranjanju kulture govora? Vse to bo Prvi preveril na dan slovesnosti, ko bosta podeljena priznanje Ane Mlakar in kristalni mikrofon 2019.

Oddajni center Krvavec

30. 10. 2019

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo razpoloženje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

26 min

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo razpoloženje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

Prvi na obisku

23. 10. 2019

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

16 min

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

Prvi na obisku

16. 10. 2019

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

31 min

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

V objemu jekla na Jesenicah že sto petdeset let

9. 10. 2019

Od orodja, orožja in posod v manjših obrtniških delavnicah do železniških tirov, vozil, konstrukcij stavb in mostov ter celo največjega ledolomilca na svetu. Vse to sodi v bogato dediščino jeklarstva na Slovenskem, ki se je začelo pred sto petdesetimi leti z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe, predhodnice Železarne Jesenice in današnje Skupine SIJ. Pretekle in sedanje tokove »jeklene krvi« odkrivamo v Gornjesavskem muzeju Jesenice.

28 min

Od orodja, orožja in posod v manjših obrtniških delavnicah do železniških tirov, vozil, konstrukcij stavb in mostov ter celo največjega ledolomilca na svetu. Vse to sodi v bogato dediščino jeklarstva na Slovenskem, ki se je začelo pred sto petdesetimi leti z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe, predhodnice Železarne Jesenice in današnje Skupine SIJ. Pretekle in sedanje tokove »jeklene krvi« odkrivamo v Gornjesavskem muzeju Jesenice.

Seneno mleko in meso – nova poslovna priložnost?, Kako se pridelava senenega mleka razlikuje od konvencionalne in zakaj je seneno mleko vse bolj iskano

2. 10. 2019

Tudi pri nas so potrošniki vse bolj ozaveščeni in povprašujejo po živilih, pridobljenih na tradicionalen način. Ena teh metod je proizvodnja senenega mleka in mesa, v katerem tudi kmetje vidijo novo podjetniško priložnost. Drugačna tehnologija sicer prinaša več stroškov in manjšo donosnost, vendar kaže, da so ljudje za kakovost pripravljeni plačati več. Kakšne so izkušnje s proizvodnjo in prodajo senenega mleka, bo terenska ekipa Prvega preverila na kmetiji Apat v Šoštanju.

26 min

Tudi pri nas so potrošniki vse bolj ozaveščeni in povprašujejo po živilih, pridobljenih na tradicionalen način. Ena teh metod je proizvodnja senenega mleka in mesa, v katerem tudi kmetje vidijo novo podjetniško priložnost. Drugačna tehnologija sicer prinaša več stroškov in manjšo donosnost, vendar kaže, da so ljudje za kakovost pripravljeni plačati več. Kakšne so izkušnje s proizvodnjo in prodajo senenega mleka, bo terenska ekipa Prvega preverila na kmetiji Apat v Šoštanju.

Luče sprejete v mrežo Gorniške vasi

26. 9. 2019

Luče bodo te dni po Jezerskem postale drugi slovenski kraj, vključen v mednarodno mrežo Gorniške vasi, katere članice so tudi vasi iz Italije, Avstrije, Bavarske in Južne Tirolske. Mreža združuje kraje, ki svoj turizem razvijajo na temeljih gorniške tradicije, predvsem pa na osnovnih gorniških dejavnostih, brez velike turistične infrastrukture in s trajnostnim pristopom. Kaj to pomeni za turizem in različne dejavnosti v Lučah, kaj prinaša domačinom in kaj obiskovalcem ter gornikom? Terenska ekipa Prvega se iz Luč oglasi v četrtek ob 11.30.

27 min

Luče bodo te dni po Jezerskem postale drugi slovenski kraj, vključen v mednarodno mrežo Gorniške vasi, katere članice so tudi vasi iz Italije, Avstrije, Bavarske in Južne Tirolske. Mreža združuje kraje, ki svoj turizem razvijajo na temeljih gorniške tradicije, predvsem pa na osnovnih gorniških dejavnostih, brez velike turistične infrastrukture in s trajnostnim pristopom. Kaj to pomeni za turizem in različne dejavnosti v Lučah, kaj prinaša domačinom in kaj obiskovalcem ter gornikom? Terenska ekipa Prvega se iz Luč oglasi v četrtek ob 11.30.

Prvi na obisku

19. 9. 2019

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.

26 min

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.

Heliport Izola

12. 9. 2019

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 po radijskih valovih v vaš dom pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih ustanovah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.

25 min

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 po radijskih valovih v vaš dom pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih ustanovah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.

150 let organiziranega gasilstva na Slovenskem

5. 9. 2019

V starem metliškem mestnem jedru, v neposredni bližini gradu, stoji Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča, ki s svojo bogato zbirko prikazuje zgodovinsko dediščino in obširno dejavnost gasilstva od začetkov do današnjih dni. Da muzej stoji v Metliki, ni naključje. Prav tam je bilo namreč pred natanko 150 leti ustanovljeno prvo gasilsko društvo na Slovenskem. Kakšno je bilo gasilsko delo pred poldrugim stoletjem, kako se je gasilstvo razvijalo, kakšno je stanje na področju gasilstva danes in s kakšnimi izzivi se gasilska društva srečujejo, o tem bomo spregovorili v četrtkovi oddaji Prvi na obisku. Pridružite se nam ob 11h in 30 minut.

27 min

V starem metliškem mestnem jedru, v neposredni bližini gradu, stoji Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča, ki s svojo bogato zbirko prikazuje zgodovinsko dediščino in obširno dejavnost gasilstva od začetkov do današnjih dni. Da muzej stoji v Metliki, ni naključje. Prav tam je bilo namreč pred natanko 150 leti ustanovljeno prvo gasilsko društvo na Slovenskem. Kakšno je bilo gasilsko delo pred poldrugim stoletjem, kako se je gasilstvo razvijalo, kakšno je stanje na področju gasilstva danes in s kakšnimi izzivi se gasilska društva srečujejo, o tem bomo spregovorili v četrtkovi oddaji Prvi na obisku. Pridružite se nam ob 11h in 30 minut.

Elektroinštitut Milan Vidmar

29. 8. 2019

Slovenija je država v kateri so udari strele najpogostejši v Evropi. Če so zaščitni ukrepi v naših domovih dobro izvedeni, je verjetnost, da udari strela v hišo, bistveno manjšana. Z omenjeno problematiko se ukvarja tudi Elektroinštitut Milan Vidmar, ki je trenutno vodilna slovenska inženirska in znanstveno-raziskovalna organizacija na področju elektroenergetike in splošne energetike. Inštitut obravnava tudi proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije ter meri kakovost zraka v okolju.

27 min

Slovenija je država v kateri so udari strele najpogostejši v Evropi. Če so zaščitni ukrepi v naših domovih dobro izvedeni, je verjetnost, da udari strela v hišo, bistveno manjšana. Z omenjeno problematiko se ukvarja tudi Elektroinštitut Milan Vidmar, ki je trenutno vodilna slovenska inženirska in znanstveno-raziskovalna organizacija na področju elektroenergetike in splošne energetike. Inštitut obravnava tudi proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije ter meri kakovost zraka v okolju.

Prvi na obisku

22. 8. 2019

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.

33 min

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.

Prvi na obisku – Koruzni labirint

8. 8. 2019

V Maribor se že drugo leto zapored odpravljajo ljubitelji ugank, skrivnosti in iskanja pravih poti. Na enem izmed tamkajšnjih polj je nastal največji tematski park v Sloveniji, ki upošteva tudi sodobne ekološke smernice. Društvo za preživljanje prostega časa v naravi Labirint je postavilo koruzni blodnjak, v katerem obiskovalce poleg iskanja prave poti čaka tudi več miselnih iger, ugank in nalog. Pot iz labirinta bomo na Prvem iskali ob 11.30. Si upate z nami?

25 min

V Maribor se že drugo leto zapored odpravljajo ljubitelji ugank, skrivnosti in iskanja pravih poti. Na enem izmed tamkajšnjih polj je nastal največji tematski park v Sloveniji, ki upošteva tudi sodobne ekološke smernice. Društvo za preživljanje prostega časa v naravi Labirint je postavilo koruzni blodnjak, v katerem obiskovalce poleg iskanja prave poti čaka tudi več miselnih iger, ugank in nalog. Pot iz labirinta bomo na Prvem iskali ob 11.30. Si upate z nami?

Projekt Poglej in ne pozabi! na Poljsko pripeljal več kot 400 mladih

1. 8. 2019

V teh dneh v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem obeležujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu obeležitve te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi! bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vpenjajočega se rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k aktivnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.

28 min

V teh dneh v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem obeležujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu obeležitve te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi! bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vpenjajočega se rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k aktivnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.

Slovenski skloni, dvojina in naglasi = težava za tujce?

25. 7. 2019

Več kot sto tujcev, starih med 18 in 75 let, iz 32 držav te dni v Ljubljani končuje Poletno šolo slovenskega jezika. Vsak delovni dan zadnja dva ali štiri tedne so se s pomočjo učiteljev Centra za slovenščino kot drugega in tujega jezika soočali s slovenskimi skloni, dvojino in naglasi. Pomemben del učenja pa so tudi vodeni sprehodi po galerijah, muzejih in podobno. V živo iz predavalnice ljubljanske Filozofske fakultete.

29 min

Več kot sto tujcev, starih med 18 in 75 let, iz 32 držav te dni v Ljubljani končuje Poletno šolo slovenskega jezika. Vsak delovni dan zadnja dva ali štiri tedne so se s pomočjo učiteljev Centra za slovenščino kot drugega in tujega jezika soočali s slovenskimi skloni, dvojino in naglasi. Pomemben del učenja pa so tudi vodeni sprehodi po galerijah, muzejih in podobno. V živo iz predavalnice ljubljanske Filozofske fakultete.

Prvi na obisku

18. 7. 2019

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.

27 min

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.

Projekt Moja Ljubljanica

11. 7. 2019

Reka Ljubljanica sodi med najpomembnejša in hkrati najbolj ogrožena arheološka najdišča v Sloveniji, ima pa tudi eno najdaljših tradicij podvodnih raziskav na svetu – že leta 1884 so potapljači avstro-ogrske mornarice na Vrhniki izvedli dejanje, ki je reko poneslo v svet. Ekipa Prvega se zato odpravlja v Doživljajsko razstavišče Ljubljanica na Vrhniki, v katerem se bo potopila v podvodni svet arheologije in raziskala, kakšne najdbe skriva reka Ljubljanica ter kako opravijo dvig in konservacijo. Pridružite se nam ob 11.30!

26 min

Reka Ljubljanica sodi med najpomembnejša in hkrati najbolj ogrožena arheološka najdišča v Sloveniji, ima pa tudi eno najdaljših tradicij podvodnih raziskav na svetu – že leta 1884 so potapljači avstro-ogrske mornarice na Vrhniki izvedli dejanje, ki je reko poneslo v svet. Ekipa Prvega se zato odpravlja v Doživljajsko razstavišče Ljubljanica na Vrhniki, v katerem se bo potopila v podvodni svet arheologije in raziskala, kakšne najdbe skriva reka Ljubljanica ter kako opravijo dvig in konservacijo. Pridružite se nam ob 11.30!

Prvi na obisku

4. 7. 2019

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.

30 min

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.

Bosonoga pot in knajpanje

27. 6. 2019

»Ni dovolj samo vedeti, znanje je treba uporabljati. Ni dovolj hoteti, treba je tudi narediti,« je misel nemškega duhovnika in zdravilca Sebastiana Kneippa, ki je živel v devetnajstem stoletju. Le kdo ne pozna vroče hladnih vodnih kopeli za utrjevanja telesa in krepitev odpornosti? Na Kamniškem so Kneippove terapije izvajali že v poznem 19. stoletju, zdaj se tradicija nadaljuje v Snoviku. Na najbrž najbolj vroč dan letošnjega junija bomo iskali osvežitev na nasprotnem polu temperaturne lestvice, spoznali bomo pet stebrov za zdravje telesa in duha, za ogrevanje pa jo bomo mahnili po bosonogi poti. Ob pol dvanajstih na Prvem.

27 min

»Ni dovolj samo vedeti, znanje je treba uporabljati. Ni dovolj hoteti, treba je tudi narediti,« je misel nemškega duhovnika in zdravilca Sebastiana Kneippa, ki je živel v devetnajstem stoletju. Le kdo ne pozna vroče hladnih vodnih kopeli za utrjevanja telesa in krepitev odpornosti? Na Kamniškem so Kneippove terapije izvajali že v poznem 19. stoletju, zdaj se tradicija nadaljuje v Snoviku. Na najbrž najbolj vroč dan letošnjega junija bomo iskali osvežitev na nasprotnem polu temperaturne lestvice, spoznali bomo pet stebrov za zdravje telesa in duha, za ogrevanje pa jo bomo mahnili po bosonogi poti. Ob pol dvanajstih na Prvem.

Prvi na obisku

20. 6. 2019

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.

25 min

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.

4. dritl

13. 6. 2019

Tokrat gremo na obisk v Zasavje. Če je bilo še pred nekaj leti ob obisku Trbovelj, Hrastnika ali Zagorja ob Savi na prvi pogled jasno, da gre za industrijska, rudarska mesta, danes ni več tako. Rudniški jaški so po večini zasuti, v nekdanjih stavbah rudnika domujejo druga podjetja, tudi stavbe in ulice, kjer so živele rudarske družine, dobivajo novo podobo. A daleč od tega, da bi prebivalci želeli pozabiti na svojo preteklost. Rudarsko dediščino neguje virtualni muzej rudarstva 4. dritl, ki obiskovalce ob pomoči opreme za navidezno in razširjeno resničnost odpelje v svet rudarjev izpred sto in več let.

29 min

Tokrat gremo na obisk v Zasavje. Če je bilo še pred nekaj leti ob obisku Trbovelj, Hrastnika ali Zagorja ob Savi na prvi pogled jasno, da gre za industrijska, rudarska mesta, danes ni več tako. Rudniški jaški so po večini zasuti, v nekdanjih stavbah rudnika domujejo druga podjetja, tudi stavbe in ulice, kjer so živele rudarske družine, dobivajo novo podobo. A daleč od tega, da bi prebivalci želeli pozabiti na svojo preteklost. Rudarsko dediščino neguje virtualni muzej rudarstva 4. dritl, ki obiskovalce ob pomoči opreme za navidezno in razširjeno resničnost odpelje v svet rudarjev izpred sto in več let.

Univerza v Ljubljani

6. 6. 2019

Univerza v Ljubljani letos obeležuje 100-letnico obstoja, zato se bodo na posameznih članicah in samem sedežu univerze vse leto vrstili dogodki in prireditve. Te dni bo tako izšla posebna znamka s podobo deželnega dvorca, ki je sedež univerze že od samega začetka. In prav tja se odpravlja Prvi – da pregleda preteklost, predstavi sedanjost in pogleda v prihodnost te največje in najstarejše univerze pri nas. Danes ima 26 članic in skoraj 40 tisoč študentov, leta 1919 pa je bilo seveda popolnoma drugače. Več pa v četrtkovem dopoldnevu na Prvem.

30 min

Univerza v Ljubljani letos obeležuje 100-letnico obstoja, zato se bodo na posameznih članicah in samem sedežu univerze vse leto vrstili dogodki in prireditve. Te dni bo tako izšla posebna znamka s podobo deželnega dvorca, ki je sedež univerze že od samega začetka. In prav tja se odpravlja Prvi – da pregleda preteklost, predstavi sedanjost in pogleda v prihodnost te največje in najstarejše univerze pri nas. Danes ima 26 članic in skoraj 40 tisoč študentov, leta 1919 pa je bilo seveda popolnoma drugače. Več pa v četrtkovem dopoldnevu na Prvem.

Prvi na obisku

30. 5. 2019

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.

28 min

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.

Notranjski regijski park

23. 5. 2019

Slovenija se ponaša z eno največjih raznolikosti živih vrst v Evropi. V tednu, ko praznujemo dan biodiverzitete, bo Prvi obiskal eno najbolj pestrih območij pri nas – 222 kvadratnih kilometrov velik Notranjski regijski park. »Brez skromnosti pravim, da je ta zgodba Cerkniškega jezera velik čudež narave. Lahko se upravičeno in brez vsakršne pristranosti uvršča med največje čudeže narave,« je o jezeru, eni najbolj prepoznavnih znamenitosti parka, zapisal Janez Vajkard Valvasor. Območje parka je dom več kot 270 vrst ptic in čez 100 vrst dnevnih metuljev, med množico cvetic pa tam uspevajo tudi »mesojede«, ter druge redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste rastlin. Nekatere vam bomo na Prvem predstavili v četrtek med 11.30 in 12.00.

28 min

Slovenija se ponaša z eno največjih raznolikosti živih vrst v Evropi. V tednu, ko praznujemo dan biodiverzitete, bo Prvi obiskal eno najbolj pestrih območij pri nas – 222 kvadratnih kilometrov velik Notranjski regijski park. »Brez skromnosti pravim, da je ta zgodba Cerkniškega jezera velik čudež narave. Lahko se upravičeno in brez vsakršne pristranosti uvršča med največje čudeže narave,« je o jezeru, eni najbolj prepoznavnih znamenitosti parka, zapisal Janez Vajkard Valvasor. Območje parka je dom več kot 270 vrst ptic in čez 100 vrst dnevnih metuljev, med množico cvetic pa tam uspevajo tudi »mesojede«, ter druge redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste rastlin. Nekatere vam bomo na Prvem predstavili v četrtek med 11.30 in 12.00.

Prvi na obisku

16. 5. 2019

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.

28 min

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.

Čevljarski muzej Miren

9. 5. 2019

Miren je kraj v Vipavski dolini, ki je znan po več kot stoletni in še danes živi čevljarski tradiciji. V četrtek bomo potrkali na vrata tamkajšnjega Usnjarsko-čevljarskega muzeja, kjer so ohranjeni spomini na staro čevljarsko obrt. Ta je bila še posebno razvita v drugi polovici 19. stoletja, ko je bilo samo v Mirnu tudi do sto petdeset čevljarjev. Zanimali nas bodo najstarejši predmeti, ki segajo celo v leto 1900, spoznali pa bomo tudi razliko med čevljarsko delavnico pred uvedbo strojev in po njej. Z nami v muzeju bo del tretjega rodu družine Petejan, ki je gotovo najbolj zaslužna, da ta kraj še danes povezujemo s to žal marsikje pozabljeno obrtjo.

28 min

Miren je kraj v Vipavski dolini, ki je znan po več kot stoletni in še danes živi čevljarski tradiciji. V četrtek bomo potrkali na vrata tamkajšnjega Usnjarsko-čevljarskega muzeja, kjer so ohranjeni spomini na staro čevljarsko obrt. Ta je bila še posebno razvita v drugi polovici 19. stoletja, ko je bilo samo v Mirnu tudi do sto petdeset čevljarjev. Zanimali nas bodo najstarejši predmeti, ki segajo celo v leto 1900, spoznali pa bomo tudi razliko med čevljarsko delavnico pred uvedbo strojev in po njej. Z nami v muzeju bo del tretjega rodu družine Petejan, ki je gotovo najbolj zaslužna, da ta kraj še danes povezujemo s to žal marsikje pozabljeno obrtjo.

Prvi na obisku

2. 5. 2019

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.

11 min

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.

Odpiramo vrata v Pomurje

25. 4. 2019

Medtem ko so v javnost že prišli načrti slovenskega paviljona za predstavitev na svetovni razstavi Expo 2020 v Dubaju, je paviljon z zadnje razstave v Milanu pred štirimi leti končno zaživel novo življenje. Z nedavnim uradnim odprtjem paviljona Expano v Murski Soboti so se široko odprla vrata v Pomurje, regija pa je z njim dobila nove priložnosti za promocijo ter razvoj turistične ponudbe in gospodarstva. Kaj vse lahko vidite, začutite, poskusite in doživite v novem regijskem promocijskem centru ob Soboškem jezeru, bo raziskovala terenska ekipa Prvega med poldvanajsto in dvanajsto.

27 min

Medtem ko so v javnost že prišli načrti slovenskega paviljona za predstavitev na svetovni razstavi Expo 2020 v Dubaju, je paviljon z zadnje razstave v Milanu pred štirimi leti končno zaživel novo življenje. Z nedavnim uradnim odprtjem paviljona Expano v Murski Soboti so se široko odprla vrata v Pomurje, regija pa je z njim dobila nove priložnosti za promocijo ter razvoj turistične ponudbe in gospodarstva. Kaj vse lahko vidite, začutite, poskusite in doživite v novem regijskem promocijskem centru ob Soboškem jezeru, bo raziskovala terenska ekipa Prvega med poldvanajsto in dvanajsto.

Na pomoč med osnovnošolci

18. 4. 2019

Ob prometni nezgodi, delovni nesreči ali srčnem zastoju bližnjega mora vsak poskrbeti za prvo pomoč po svojih močeh in sposobnostih. K temu ga ne zavezuje samo zakon, pač pa tudi moralna dolžnost. Pa imamo o tem dovolj znanja? Smo suvereni, da bi ga v nujnih primerih tudi uporabili? Na ta vprašanja bodo gotovo pritrdilno odgovorili najstniki, ki jih bomo obiskali na 13. regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči osnovnih šol v Novem mestu.

28 min

Ob prometni nezgodi, delovni nesreči ali srčnem zastoju bližnjega mora vsak poskrbeti za prvo pomoč po svojih močeh in sposobnostih. K temu ga ne zavezuje samo zakon, pač pa tudi moralna dolžnost. Pa imamo o tem dovolj znanja? Smo suvereni, da bi ga v nujnih primerih tudi uporabili? Na ta vprašanja bodo gotovo pritrdilno odgovorili najstniki, ki jih bomo obiskali na 13. regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči osnovnih šol v Novem mestu.

Prvi na obisku

11. 4. 2019

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

29 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Evropsko tekmovanje mladih barmanov

4. 4. 2019

Če ste se zadnjih nekaj dni vozili skozi Bled, vas je morda presenetil ogromen mešalnik pijač pri križišču za Ribno. Ta opozarja na 14. evropsko mladinsko barmansko tekmovanje G&T Cup Bled, ki ga prirejajo študentje tamkajšnje Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem. "Shakerje" oz. mešalnike pijač bo stresalo 30 tekmovalk in tekmovalcev iz različnih evropskih držav, rdeča nit tekmovanja pa je tokrat povezava koktajlov z likovno umetnostjo. Med mlade barmane se bo ob 11.30 pomešala tudi terenska ekipa Prvega.

27 min

Če ste se zadnjih nekaj dni vozili skozi Bled, vas je morda presenetil ogromen mešalnik pijač pri križišču za Ribno. Ta opozarja na 14. evropsko mladinsko barmansko tekmovanje G&T Cup Bled, ki ga prirejajo študentje tamkajšnje Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem. "Shakerje" oz. mešalnike pijač bo stresalo 30 tekmovalk in tekmovalcev iz različnih evropskih držav, rdeča nit tekmovanja pa je tokrat povezava koktajlov z likovno umetnostjo. Med mlade barmane se bo ob 11.30 pomešala tudi terenska ekipa Prvega.

Dnevi Škofjeloškega pasijona

28. 3. 2019

V predvelikonočnem času v Škofji Loki vsako leto potekajo Dnevi Škofjeloškega pasijona, ki so povezani z najstarejšim ohranjenim dramskim besedilom v slovenskem jeziku. Tudi letos so pripravili vrsto prireditev in razstav, izšli so Pasijonski doneski. Potekajo tudi priprave na leto 2021, ko bodo ponovno uprizorili Škofjeloški pasijon, ki je vpisan tudi na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Škofja Loka se pospešeno povezuje z drugimi pasijonskimi mesti, kjer izmenjujejo dobre prakse, v združenjih pa si prizadevajo tudi za skupno prepoznavnost in sodelovanje tradicionalnih pasijonskih mest.

26 min

V predvelikonočnem času v Škofji Loki vsako leto potekajo Dnevi Škofjeloškega pasijona, ki so povezani z najstarejšim ohranjenim dramskim besedilom v slovenskem jeziku. Tudi letos so pripravili vrsto prireditev in razstav, izšli so Pasijonski doneski. Potekajo tudi priprave na leto 2021, ko bodo ponovno uprizorili Škofjeloški pasijon, ki je vpisan tudi na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Škofja Loka se pospešeno povezuje z drugimi pasijonskimi mesti, kjer izmenjujejo dobre prakse, v združenjih pa si prizadevajo tudi za skupno prepoznavnost in sodelovanje tradicionalnih pasijonskih mest.

Prvi na obisku

21. 3. 2019

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

28 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Prvi na obisku

14. 3. 2019

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

28 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

V vesolju kulture, gospodarstva in tehnologije

7. 3. 2019

Vitanje. Naselje na na obronkih JZ Pohorja je svoje mesto na slovenskem in tudi svetovnem vesoljskem in kulturnem zemljevidu dobilo leta 2012, ko je svoja vrata odprl KSEVT, danes Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga. Da leži prav tu, ni naključje. Iz Vitanja namreč zvira družina pionirja vesoljskih tehnologij. Glavni namen njihove dejavnosti je razvoj kulturnih aplikacij za obstoječe vesoljske programe. Izvajajo tudi muzejske, založniške in izobraževalne dejavnosti ter vodijo produkcijo razstav in dogodkov. Prvi bo obiskal Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, s pred kratkim posodobljeno razstavno izobraževalno ponudbo.

28 min

Vitanje. Naselje na na obronkih JZ Pohorja je svoje mesto na slovenskem in tudi svetovnem vesoljskem in kulturnem zemljevidu dobilo leta 2012, ko je svoja vrata odprl KSEVT, danes Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga. Da leži prav tu, ni naključje. Iz Vitanja namreč zvira družina pionirja vesoljskih tehnologij. Glavni namen njihove dejavnosti je razvoj kulturnih aplikacij za obstoječe vesoljske programe. Izvajajo tudi muzejske, založniške in izobraževalne dejavnosti ter vodijo produkcijo razstav in dogodkov. Prvi bo obiskal Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, s pred kratkim posodobljeno razstavno izobraževalno ponudbo.

Prvi na obisku

28. 2. 2019

Vsi otroci zaradi tega ali onega razloga zimskih počitnic ne preživljajo na smučiščih ali v toplicah. Iniciativa Code Week in Zavod Poligon sta zato v sodelovanju s partnerji in Zvezo prijateljev mladine Moste-Polje organizirala brezplačno zimsko šolo programiranja za dekleta, ki ta teden poteka v Ljubljani. Dekleta spoznavajo osnove programiranja računalniških igric, se preizkušajo v izdelovanju elektronske vremenske postaje in pametnih oblačil, debatirala bodo o odgovorni in etični rabi tehnologije ter v kemijskem laboratoriju spoznavala uporabo računalništva v znanosti. V četrtek, ob 11.30, jih obiščemo in utrinke z delavnic v oddaji Prvi na obisku prenesemo do vas. Vabljeni v našo družbo!

27 min

Vsi otroci zaradi tega ali onega razloga zimskih počitnic ne preživljajo na smučiščih ali v toplicah. Iniciativa Code Week in Zavod Poligon sta zato v sodelovanju s partnerji in Zvezo prijateljev mladine Moste-Polje organizirala brezplačno zimsko šolo programiranja za dekleta, ki ta teden poteka v Ljubljani. Dekleta spoznavajo osnove programiranja računalniških igric, se preizkušajo v izdelovanju elektronske vremenske postaje in pametnih oblačil, debatirala bodo o odgovorni in etični rabi tehnologije ter v kemijskem laboratoriju spoznavala uporabo računalništva v znanosti. V četrtek, ob 11.30, jih obiščemo in utrinke z delavnic v oddaji Prvi na obisku prenesemo do vas. Vabljeni v našo družbo!

“Včasih kdo vpraša, ali kdaj preizkusimo kakšen model”

21. 2. 2019

V Sloveniji vsak dan umre od 50 do 60 ljudi. S smrtjo in pogrebom so povezani številni stari običaji, del priprav na pokop je tudi izbor krste ali žare. Te so v Sloveniji zadnja leta veliko pogostejše, opažajo v podjetju Menina, v katerem proizvajajo predvsem lesene krste. Izdelali so tudi tisto, v kateri je pokopan Josip Broz – Tito. Zanjo so dobili posebna navodila, izdelava pa je potekala v popolni tajnosti, razlaga direktor podjetja Jože Homar:...

26 min

V Sloveniji vsak dan umre od 50 do 60 ljudi. S smrtjo in pogrebom so povezani številni stari običaji, del priprav na pokop je tudi izbor krste ali žare. Te so v Sloveniji zadnja leta veliko pogostejše, opažajo v podjetju Menina, v katerem proizvajajo predvsem lesene krste. Izdelali so tudi tisto, v kateri je pokopan Josip Broz – Tito. Zanjo so dobili posebna navodila, izdelava pa je potekala v popolni tajnosti, razlaga direktor podjetja Jože Homar:...

Ljubezen na prvi klik? In kdo klikne prvi?

14. 2. 2019

Je iskanje partnerjev prek spleta postala nova realnost? Nova norma? In skoraj edina resna možnost? Podatek, da se četrtina slovenskih parov spozna prek spleta pove veliko in daje še več iztočnic, da bo Prvi tokrat v vlogi gostitelja. Na obisk smo povabili vodjo slovenskega portala za zmenke in zasebne stike, par, ki se je tam spoznal ter svetovalko za partnerske odnose. Ob 11.30 iz zavetja radijskega doma - iz studia Prvega.

31 min

Je iskanje partnerjev prek spleta postala nova realnost? Nova norma? In skoraj edina resna možnost? Podatek, da se četrtina slovenskih parov spozna prek spleta pove veliko in daje še več iztočnic, da bo Prvi tokrat v vlogi gostitelja. Na obisk smo povabili vodjo slovenskega portala za zmenke in zasebne stike, par, ki se je tam spoznal ter svetovalko za partnerske odnose. Ob 11.30 iz zavetja radijskega doma - iz studia Prvega.

Narodna in univerzitetna knjižnica

7. 2. 2019

Narodna in univerzitetna knjižnica v ljubljanskem mestnem jedru zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter hrani več kot 2,8 milijona knjig in drugega gradiva. Malokdo pa ve, da je ta sicer največja slovenska knjižnica že pred desetimi leti dobila dodatne prostore v ljubljanskem BTC-ju. V sicer ne tako arhitekturno mogočni in prepoznavni stavbi, kot je tista v centru mesta, je velik digitalni center, sodobna restavratorska delavnica z laboratorijem in dodatnih 6000 kvadratnih metrov prostorov za hrambo knjižničnega gradiva. Te manj znane prostore osrednje znanstvene knjižnice pri nas bomo na Prvem odkrivali v četrtek med 11.30 in 12.00.

28 min

Narodna in univerzitetna knjižnica v ljubljanskem mestnem jedru zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter hrani več kot 2,8 milijona knjig in drugega gradiva. Malokdo pa ve, da je ta sicer največja slovenska knjižnica že pred desetimi leti dobila dodatne prostore v ljubljanskem BTC-ju. V sicer ne tako arhitekturno mogočni in prepoznavni stavbi, kot je tista v centru mesta, je velik digitalni center, sodobna restavratorska delavnica z laboratorijem in dodatnih 6000 kvadratnih metrov prostorov za hrambo knjižničnega gradiva. Te manj znane prostore osrednje znanstvene knjižnice pri nas bomo na Prvem odkrivali v četrtek med 11.30 in 12.00.

Avtocestna vzdrževalna baza Ljubljana

31. 1. 2019

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

29 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Goslarstvo Demšar

24. 1. 2019

Natančnega podatka o tem, kdaj se je pojavila violina, ni. Menda pa tudi ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil violine Vilima Demšarja. Od same izbire lesa, sušenja materiala na domači podstrehi do zapletenih faz izdelave instrumenta ter odkrivanja in iskanja izgubljenega znanja o izdelovanju violin - kako dolgoletno tradicijo goslarstva ohranjata in nadgrajujeta Blaž in Polona Demšar, 3. generacija goslarjev družine Demšar, preverjamo v današnjem Obisku na Prvem.

26 min

Natančnega podatka o tem, kdaj se je pojavila violina, ni. Menda pa tudi ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil violine Vilima Demšarja. Od same izbire lesa, sušenja materiala na domači podstrehi do zapletenih faz izdelave instrumenta ter odkrivanja in iskanja izgubljenega znanja o izdelovanju violin - kako dolgoletno tradicijo goslarstva ohranjata in nadgrajujeta Blaž in Polona Demšar, 3. generacija goslarjev družine Demšar, preverjamo v današnjem Obisku na Prvem.

Prvi na obisku

17. 1. 2019

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

28 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Rifuzl

10. 1. 2019

Se še spomnite časov, ko ste morali v trgovini prodajalki ali prodajalcu, ki je stal za pultom, povedati, kaj bi želeli kupiti ter koliko, potem pa vam je naročeno odmeril, stehtal in zavil v papir? Vse skupaj ste zložili v pleteni cekar in odšli domov. V nekoliko drugačni obliki se tovrstni način nakupovanja znova vrača, a s poudarkom na zmanjšanju količin zavržene embalaže. Konec decembra je tako v Ljubljani odprla vrata trgovina Rifuzl, v kateri je mogoče kupiti živila, kozmetiko in nekatere pripomočke za t. i. imenovani zero waste način življenja. V Rifuzlu se bo v četrtek po pol 12-ih oglasila tudi ekipa Prvega.

27 min

Se še spomnite časov, ko ste morali v trgovini prodajalki ali prodajalcu, ki je stal za pultom, povedati, kaj bi želeli kupiti ter koliko, potem pa vam je naročeno odmeril, stehtal in zavil v papir? Vse skupaj ste zložili v pleteni cekar in odšli domov. V nekoliko drugačni obliki se tovrstni način nakupovanja znova vrača, a s poudarkom na zmanjšanju količin zavržene embalaže. Konec decembra je tako v Ljubljani odprla vrata trgovina Rifuzl, v kateri je mogoče kupiti živila, kozmetiko in nekatere pripomočke za t. i. imenovani zero waste način življenja. V Rifuzlu se bo v četrtek po pol 12-ih oglasila tudi ekipa Prvega.

Prvi na obisku

3. 1. 2019

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

27 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Prvi na obisku

27. 12. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

27 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Skandinavska, kavkaška ali slovenska?

20. 12. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

25 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Kmetija Klančnik

13. 12. 2018

Božič si težko predstavljamo brez adventnega okrasja, daril, božične glasbe in - jelenov. Terenska ekipa se bo tako podala v iskanje Božičkovih jelenov na Koroško. Ustavili se bomo na Kmetiji Klančnik v Dravogradu, kjer med drugim gojijo tudi te živali. S pomočjo treh generacij, ki skrbijo za kmetijo, in predstavnikov Združenja rejcev divjadi v oborah Slovenije bomo spoznali razliko med jeleni in damjaki ter izvedeli, koliko čred gojene divjadi je v Sloveniji in kakšne pogoje potrebujejo. Pridružite se nam ob 11.30.

28 min

Božič si težko predstavljamo brez adventnega okrasja, daril, božične glasbe in - jelenov. Terenska ekipa se bo tako podala v iskanje Božičkovih jelenov na Koroško. Ustavili se bomo na Kmetiji Klančnik v Dravogradu, kjer med drugim gojijo tudi te živali. S pomočjo treh generacij, ki skrbijo za kmetijo, in predstavnikov Združenja rejcev divjadi v oborah Slovenije bomo spoznali razliko med jeleni in damjaki ter izvedeli, koliko čred gojene divjadi je v Sloveniji in kakšne pogoje potrebujejo. Pridružite se nam ob 11.30.

Neveljski mamut

6. 12. 2018

Kamničani so dolgo verjeli, da naj bi v nekdanjem kamniškem jezeru živel strašni zmaj. Ko so marca leta 1938 v Nevljah našli kosti neznane živali, so jih seveda pripisali prav temu zmaju in strokovnjaki so potrebovali kar nekaj časa, da so ljudi prepričali, da gre v resnici za mamuta, ki naj bi tam okoli lomastil pred 20 tisoč leti. Mamutovo okostje je zdaj eden najbolj priljubljenih in največjih eksponatov Prirodoslovnega muzeja Slovenije, v Nevljah pa se na odkritje pred osemdesetimi leti spominjajo z razstavo v tamkajšnji osnovni šoli. Kaj je povzročilo mamutov konec, kako je prišlo do odkritja njegovih ostankov, kako so okostje sestavili, zakaj ni ostal v Kamniku in vse ostalo, povezano z neveljskim mamutom, bo "izkopala" terenska ekipa Prvega, ki se ob 11.30 oglasi iz Nevelj.

29 min

Kamničani so dolgo verjeli, da naj bi v nekdanjem kamniškem jezeru živel strašni zmaj. Ko so marca leta 1938 v Nevljah našli kosti neznane živali, so jih seveda pripisali prav temu zmaju in strokovnjaki so potrebovali kar nekaj časa, da so ljudi prepričali, da gre v resnici za mamuta, ki naj bi tam okoli lomastil pred 20 tisoč leti. Mamutovo okostje je zdaj eden najbolj priljubljenih in največjih eksponatov Prirodoslovnega muzeja Slovenije, v Nevljah pa se na odkritje pred osemdesetimi leti spominjajo z razstavo v tamkajšnji osnovni šoli. Kaj je povzročilo mamutov konec, kako je prišlo do odkritja njegovih ostankov, kako so okostje sestavili, zakaj ni ostal v Kamniku in vse ostalo, povezano z neveljskim mamutom, bo "izkopala" terenska ekipa Prvega, ki se ob 11.30 oglasi iz Nevelj.

Prvi na obisku

29. 11. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

27 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

»Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat.«

22. 11. 2018

Umetniška razstava, ki temelji na zgodbah žrtev nasilja, kot uvod v Svetovne dneve delovanja proti nasilju nad ženskami

27 min

Umetniška razstava, ki temelji na zgodbah žrtev nasilja, kot uvod v Svetovne dneve delovanja proti nasilju nad ženskami

Fundus

15. 11. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

27 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Svilogojstvo na Goričkem

8. 11. 2018

Svilo, ki velja za eno najbolj cenjenih tkanin, so Kitajci izdelovali že pred 5000 leti, v 16. stoletju pa je znanje svilogojstva prišlo tudi k nam. Gojenje sviloprejk je pomenilo pomemben dodatni zaslužek za številne slovenske družine, a je v drugi polovici prejšnjega stoletja popolnoma zamrlo. V zadnjih letih se svilogojstvo poskusno spet uvaja na Goričkem, kamor se bo podala terenska ekipa Prvega in za vas povprašala, kako nastane svilena nit, zakaj so predpogoj za svilo murve in kakšna je prihodnost svilogojstva pri nas.

30 min

Svilo, ki velja za eno najbolj cenjenih tkanin, so Kitajci izdelovali že pred 5000 leti, v 16. stoletju pa je znanje svilogojstva prišlo tudi k nam. Gojenje sviloprejk je pomenilo pomemben dodatni zaslužek za številne slovenske družine, a je v drugi polovici prejšnjega stoletja popolnoma zamrlo. V zadnjih letih se svilogojstvo poskusno spet uvaja na Goričkem, kamor se bo podala terenska ekipa Prvega in za vas povprašala, kako nastane svilena nit, zakaj so predpogoj za svilo murve in kakšna je prihodnost svilogojstva pri nas.

Prvi na obisku

25. 10. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

27 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Stara roba, nova raba

18. 10. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

27 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Prvi na obisku

11. 10. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

28 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Prvi na obisku

4. 10. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

27 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Od brinjevca do prvega slovenskega gina

27. 9. 2018

Časi, ko smo govorili o kulturi pitja vina, so se po razcvetu mikropivovarn umaknili razvoju kulture pitja piva, v zadnjem času pa se zdi, da smo Slovenci odkrili kompleksnost tretje pijače – gina. Ekipa Prvega se tokrat odpravlja v Brkine k Eriku Sarkiču, predstavniku tretje generacije brkinskih žganjekuharjev, ki je pred dobrim letom na trg poslal prvi slovenski craft gin. O ročnem nabiranju zelišč iz brkinskih gozdov, postopku predelave brinovih jagod in o posodobitvi dolgoletne tradicije kuhanja brinjevca v četrtek ob 11:30 na Prvem!

27 min

Časi, ko smo govorili o kulturi pitja vina, so se po razcvetu mikropivovarn umaknili razvoju kulture pitja piva, v zadnjem času pa se zdi, da smo Slovenci odkrili kompleksnost tretje pijače – gina. Ekipa Prvega se tokrat odpravlja v Brkine k Eriku Sarkiču, predstavniku tretje generacije brkinskih žganjekuharjev, ki je pred dobrim letom na trg poslal prvi slovenski craft gin. O ročnem nabiranju zelišč iz brkinskih gozdov, postopku predelave brinovih jagod in o posodobitvi dolgoletne tradicije kuhanja brinjevca v četrtek ob 11:30 na Prvem!

Krajinski park Sečoveljske soline

20. 9. 2018

Solinarska sezona se je končala, zato bo terenska ekipa Prvega preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Obiskali bomo Krajinski park Sečoveljske soline, se podali v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.

26 min

Solinarska sezona se je končala, zato bo terenska ekipa Prvega preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Obiskali bomo Krajinski park Sečoveljske soline, se podali v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.

Prvi na obisku

13. 9. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

27 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Prvi na obisku

6. 9. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

23 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Hmelj in hmeljarski turizem

30. 8. 2018

Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Letos so z obiranjem hmelja pričeli nekoliko bolj zgodaj kot navadno, simbolični zaključek obiranja pa predstavljata hmeljarska likofa v Žalcu in Radljah ob Dravi. Ekipa Prvega se tokrat na obisk podaja v Žalec, kjer deluje Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva in tudi fontana piva, ki privablja številne ljubitelje te osvežilne pijače. Pridružite se nam v četrtek ob 11.30, ko bomo govorili o pomenu hmelja za štajersko in koroško, o vse bolj prisotnem butičnem pivovarstvu in o tem, kako pridelava hmelja usmerja tudi turistično ponudbo teh krajev. Dolina Zelenega zlata s središčem v Žalcu je med drugim prejemnik bronastega znaka Slovenia Green, ki uresničuje poslanstvo zelene vizije slovenskega turizma.

29 min

Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Letos so z obiranjem hmelja pričeli nekoliko bolj zgodaj kot navadno, simbolični zaključek obiranja pa predstavljata hmeljarska likofa v Žalcu in Radljah ob Dravi. Ekipa Prvega se tokrat na obisk podaja v Žalec, kjer deluje Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva in tudi fontana piva, ki privablja številne ljubitelje te osvežilne pijače. Pridružite se nam v četrtek ob 11.30, ko bomo govorili o pomenu hmelja za štajersko in koroško, o vse bolj prisotnem butičnem pivovarstvu in o tem, kako pridelava hmelja usmerja tudi turistično ponudbo teh krajev. Dolina Zelenega zlata s središčem v Žalcu je med drugim prejemnik bronastega znaka Slovenia Green, ki uresničuje poslanstvo zelene vizije slovenskega turizma.

Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne

23. 8. 2018

Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa le njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje na Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Kako so nekoč nastajale knjige v brajici, kako danes nastajajo zvočne knjige, kaj si slepi in slabovidni najraje izposojajo, kaj poleg knjig še dobijo v knjižnici? Vabljeni s terensko ekipo Prvega na odkrivanje sveta v temi.

28 min

Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa le njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje na Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Kako so nekoč nastajale knjige v brajici, kako danes nastajajo zvočne knjige, kaj si slepi in slabovidni najraje izposojajo, kaj poleg knjig še dobijo v knjižnici? Vabljeni s terensko ekipo Prvega na odkrivanje sveta v temi.

Park vojaške zgodovine Pivka

16. 8. 2018

Kompleks starih pivških vojašnic je kraj, od koder so 26. junija 1991 na ceste zapeljali prvi tanki JLA in s tem začeli agresijo jugoslovanske vojske na pravkar osamosvojeno Republiko Slovenijo. Po odhodu JLA so bile stavbe opuščene in opustošene, danes pa je to največji muzejski kompleks v Sloveniji in tudi eden največjih vojaško-zgodovinskih kompleksov v tem delu Evrope. Med bolj prepoznavnima eksponatoma parka sta jugoslovanska podmornica in nemška vojaška parna lokomotiva, v simulatorju se lahko obiskovalci preizkusijo v pilotiranju vojaškega letala. Park vojaške zgodovine Pivka bo v četrtek ob 11.30 obiskala tudi ekipa Prvega. Pridružite se nam!

30 min

Kompleks starih pivških vojašnic je kraj, od koder so 26. junija 1991 na ceste zapeljali prvi tanki JLA in s tem začeli agresijo jugoslovanske vojske na pravkar osamosvojeno Republiko Slovenijo. Po odhodu JLA so bile stavbe opuščene in opustošene, danes pa je to največji muzejski kompleks v Sloveniji in tudi eden največjih vojaško-zgodovinskih kompleksov v tem delu Evrope. Med bolj prepoznavnima eksponatoma parka sta jugoslovanska podmornica in nemška vojaška parna lokomotiva, v simulatorju se lahko obiskovalci preizkusijo v pilotiranju vojaškega letala. Park vojaške zgodovine Pivka bo v četrtek ob 11.30 obiskala tudi ekipa Prvega. Pridružite se nam!

Poletje v Lendavi

9. 8. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

26 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

V počitniški koloniji ni razlik – vsi otroci postanejo velika družina

2. 8. 2018

Prvi mesec poletnih počitnic je že za šolarji. Nekateri so ga izkoristili za lenarjenje in počitek od šolskih obveznosti, drugi za obisk taborov, delavnic in drugih aktivnosti. Ekipa Prvega bo tokrat obiskala Kranjsko Goro, kjer na jezikovnem taboru v organizaciji Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje preživljajo počitnice otroci in mladostniki iz vse Slovenije. Ob počitniškem domu Vila Šumica, ki stoji ob reki Pišnici, obdajata pa jo gozd in travniki, je prostora za raziskovanje in možnosti za preživljanje aktivnih poletnih dni veliko. Koliko novih besed so že osvojili mladi udeleženci na angleških uricah, s katerimi vodnimi igrami ob jezeru se ukvarjajo, kam so že zavili na sprehod in kakšni so večeri v počitniški koloniji, slišite v četrtek po 11.30. Pripravljata Tadeja Bizilj in Špela Šebenik

28 min

Prvi mesec poletnih počitnic je že za šolarji. Nekateri so ga izkoristili za lenarjenje in počitek od šolskih obveznosti, drugi za obisk taborov, delavnic in drugih aktivnosti. Ekipa Prvega bo tokrat obiskala Kranjsko Goro, kjer na jezikovnem taboru v organizaciji Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje preživljajo počitnice otroci in mladostniki iz vse Slovenije. Ob počitniškem domu Vila Šumica, ki stoji ob reki Pišnici, obdajata pa jo gozd in travniki, je prostora za raziskovanje in možnosti za preživljanje aktivnih poletnih dni veliko. Koliko novih besed so že osvojili mladi udeleženci na angleških uricah, s katerimi vodnimi igrami ob jezeru se ukvarjajo, kam so že zavili na sprehod in kakšni so večeri v počitniški koloniji, slišite v četrtek po 11.30. Pripravljata Tadeja Bizilj in Špela Šebenik

Študentske delovne brigade v Črni na Koroškem

26. 7. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

28 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Prvi na obisku

19. 7. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

28 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Divje odlagališče

12. 7. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

26 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Filmska šola

5. 7. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

27 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Letalska zaščita pred točo

28. 6. 2018

Ali veste, kako je nastal rek "po toči zvoniti je prepozno"? Izhaja iz stare navade, ko so na podeželju ob bližanju nevihtnih oblakov, ki so prinašali tudi točo, v cerkvah, da bi z božjo pomočjo odgnali oblake in grozečo nevarnost, zvonili z zvonovi. To je bila naloga mežnarja, ki pa je pogosto zamudil in z zvonjenjem pričel šele, ko je toča že pričela padati ali celo, ko je bilo neurja že konec. Toča je izredno nepredvidljiv vremenski pojav. Je posledica intenzivnih nevihtnih procesov, ki jih je zelo težko vnaprej napovedati, vremenoslovci lahko to z gotovostjo storijo šele približno uro ali dve pred samim pojavom. Da bi preprečili uničenje, ki ga prinaša toča, se ljudje poslužujemo različnih prijemov. V Mariboru v ta namen deluje letalska obramba pred točo. S pomočjo sogovornikov jo bomo predstavili v četrtkovi oddaji Prvi na obisku po pol 12. uri.

25 min

Ali veste, kako je nastal rek "po toči zvoniti je prepozno"? Izhaja iz stare navade, ko so na podeželju ob bližanju nevihtnih oblakov, ki so prinašali tudi točo, v cerkvah, da bi z božjo pomočjo odgnali oblake in grozečo nevarnost, zvonili z zvonovi. To je bila naloga mežnarja, ki pa je pogosto zamudil in z zvonjenjem pričel šele, ko je toča že pričela padati ali celo, ko je bilo neurja že konec. Toča je izredno nepredvidljiv vremenski pojav. Je posledica intenzivnih nevihtnih procesov, ki jih je zelo težko vnaprej napovedati, vremenoslovci lahko to z gotovostjo storijo šele približno uro ali dve pred samim pojavom. Da bi preprečili uničenje, ki ga prinaša toča, se ljudje poslužujemo različnih prijemov. V Mariboru v ta namen deluje letalska obramba pred točo. S pomočjo sogovornikov jo bomo predstavili v četrtkovi oddaji Prvi na obisku po pol 12. uri.

Prvi na obisku

21. 6. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

29 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Rakitna

14. 6. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

27 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Slamnikarstvo

7. 6. 2018

Poletno sonce ne skopari z močnimi žarki, pred katerimi se lahko zavarujemo tudi s slamnikom. V iskanju svojega slamnika se bo ekipa Prvega seveda podala v Domžale, ki so bile nekoč eno od pomembnih središč slamnikarske dejavnosti. Domžalski slamniki so sloveli daleč naokoli, izvažali so jih celo v ZDA, v najboljših časih pa je v Domžalah delovalo celo več kot 20 slamnikarskih tovarn. Kako so slamniki našli pot do Domžal, kako nastanejo, kateri so bili in so najbolj iskani, zakaj je slamnikarstvo sčasoma zamrlo in kako se zadnja leta spet obuja, boste slišali v javljanju iz Slamnikarskega muzeja po pol dvanajsti.

27 min

Poletno sonce ne skopari z močnimi žarki, pred katerimi se lahko zavarujemo tudi s slamnikom. V iskanju svojega slamnika se bo ekipa Prvega seveda podala v Domžale, ki so bile nekoč eno od pomembnih središč slamnikarske dejavnosti. Domžalski slamniki so sloveli daleč naokoli, izvažali so jih celo v ZDA, v najboljših časih pa je v Domžalah delovalo celo več kot 20 slamnikarskih tovarn. Kako so slamniki našli pot do Domžal, kako nastanejo, kateri so bili in so najbolj iskani, zakaj je slamnikarstvo sčasoma zamrlo in kako se zadnja leta spet obuja, boste slišali v javljanju iz Slamnikarskega muzeja po pol dvanajsti.

Tekaški festival Podbrdo

31. 5. 2018

Tretji vikend v juniju se bo v Podbrdu v Baški grapi vnovič odvijal tekaški festival. Ta udeležencem ponuja bolj in manj zahtevne proge, ki potekajo po vrhovih nad Podbrdom in po mejah petih občin. Najbolj zahtevna je proga Ultra pušeljc trail, ki je dolga 105 kilometrov z višinsko razliko 6800 metrov vzponov in spustov. Novost letošnjega festivala je prvi gasilski gorski tek, s katerim organizatorji želijo izkazati čast in podporo gasilcem ter jih spodbuditi h kondicijski pripravi na gasilsko olimpijado.

26 min

Tretji vikend v juniju se bo v Podbrdu v Baški grapi vnovič odvijal tekaški festival. Ta udeležencem ponuja bolj in manj zahtevne proge, ki potekajo po vrhovih nad Podbrdom in po mejah petih občin. Najbolj zahtevna je proga Ultra pušeljc trail, ki je dolga 105 kilometrov z višinsko razliko 6800 metrov vzponov in spustov. Novost letošnjega festivala je prvi gasilski gorski tek, s katerim organizatorji želijo izkazati čast in podporo gasilcem ter jih spodbuditi h kondicijski pripravi na gasilsko olimpijado.

Bobri v Podsredi, Kozjanski park

24. 5. 2018

Zadnja leta je v Sloveniji znova vse več bobrov, ki so zaradi svoje pomembne vloge v ekosistemu zaščitena živalska vrsta. Z lovom smo jih iztrebili v 17. in 18. stoletju, leta 1998 pa so jih spet opazili v porečju Krke, kamor so prišli s Hrvaške. Od takrat so svoj habitat razširili na reke Krko, Dravo, Kolpo, Sotlo, Muro in druge, prisotni so tudi v Kozjanskem parku. Gre za živali, ki so bolj aktivne ponoči, zato jih podnevi zelo redko vidimo, bomo pa v četrtek po pol 12. obiskali enega od njihovih domov - bobrišče v Podsredi.

27 min

Zadnja leta je v Sloveniji znova vse več bobrov, ki so zaradi svoje pomembne vloge v ekosistemu zaščitena živalska vrsta. Z lovom smo jih iztrebili v 17. in 18. stoletju, leta 1998 pa so jih spet opazili v porečju Krke, kamor so prišli s Hrvaške. Od takrat so svoj habitat razširili na reke Krko, Dravo, Kolpo, Sotlo, Muro in druge, prisotni so tudi v Kozjanskem parku. Gre za živali, ki so bolj aktivne ponoči, zato jih podnevi zelo redko vidimo, bomo pa v četrtek po pol 12. obiskali enega od njihovih domov - bobrišče v Podsredi.

Zemeljska postaja Barje

17. 5. 2018

Od leta 1957 smo ljudje v vesolje poslali več kot 6 tisoč satelitov, trenutno jih je aktivnih okoli 1700. Nad nami krožijo z več nameni - so meteorološki, raziskovalni, telekomunikacijski, navigacijski, vojaški, radioamaterski. Podatki, ki jih je mogoče dobiti iz njih, pridejo prav na primer pri reševanju ljudi ob naravnih nesrečah, odkrivanju arheoloških najdišč, iztrebljanju invazivnih rastlin in kmetom, ko se odločajo o namakanju in gnojenju določenega območja. Tudi v Sloveniji imamo dve t. i. zemeljski postaji, ki skrbita za obdelavo in distribucijo tovrstnih satelitskih podatkov. Najdete ju v Pomjanu pri Kopru ter na počivališču Barje, kjer se bo v četrtek po pol 12. oglasila tudi naša ekipa.

27 min

Od leta 1957 smo ljudje v vesolje poslali več kot 6 tisoč satelitov, trenutno jih je aktivnih okoli 1700. Nad nami krožijo z več nameni - so meteorološki, raziskovalni, telekomunikacijski, navigacijski, vojaški, radioamaterski. Podatki, ki jih je mogoče dobiti iz njih, pridejo prav na primer pri reševanju ljudi ob naravnih nesrečah, odkrivanju arheoloških najdišč, iztrebljanju invazivnih rastlin in kmetom, ko se odločajo o namakanju in gnojenju določenega območja. Tudi v Sloveniji imamo dve t. i. zemeljski postaji, ki skrbita za obdelavo in distribucijo tovrstnih satelitskih podatkov. Najdete ju v Pomjanu pri Kopru ter na počivališču Barje, kjer se bo v četrtek po pol 12. oglasila tudi naša ekipa.

Več gibanja za izboljšanje zdravja

10. 5. 2018

10. maja obeležujemo Svetovni dan gibanja. Dan, ki ga obeležujemo od leta 2002, je priložnost, da se posebej opozori na pomen aktivnega življenjskega sloga za zdravje. Športno diagnostični center je oddelek Inštituta za šport, ki v sodelovanju z nacionalnimi športnimi zvezami in Olimpijskim komitejem Slovenije načrtuje ter koordinira izvajanje nacionalnega programa meritev in svetovanj vrhunskim in nadarjenim športnikom ter rekreativcem. “To je edini tovrsten inštitut, ki deluje v Sloveniji”, razloži dr. Janez Vodičar, vodja inštituta. “V primerjavi z drugimi inštituti po svetu smo dobro opremljeni in imamo odlične strokovnjake. Naši sodelavci, profesorji in drugi zunanji sodelavci namreč uspešno tekmujejo s tujimi na področju meritev in raziskav. A se tudi tu pojavlja težava financiranja, ki bi lahko prinesli še nekaj več.”

26 min

10. maja obeležujemo Svetovni dan gibanja. Dan, ki ga obeležujemo od leta 2002, je priložnost, da se posebej opozori na pomen aktivnega življenjskega sloga za zdravje. Športno diagnostični center je oddelek Inštituta za šport, ki v sodelovanju z nacionalnimi športnimi zvezami in Olimpijskim komitejem Slovenije načrtuje ter koordinira izvajanje nacionalnega programa meritev in svetovanj vrhunskim in nadarjenim športnikom ter rekreativcem. “To je edini tovrsten inštitut, ki deluje v Sloveniji”, razloži dr. Janez Vodičar, vodja inštituta. “V primerjavi z drugimi inštituti po svetu smo dobro opremljeni in imamo odlične strokovnjake. Naši sodelavci, profesorji in drugi zunanji sodelavci namreč uspešno tekmujejo s tujimi na področju meritev in raziskav. A se tudi tu pojavlja težava financiranja, ki bi lahko prinesli še nekaj več.”

Prvi na obisku

3. 5. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

9 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Prvi na obisku

26. 4. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

29 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Raziskovalna postaja Barje

19. 4. 2018

Na robu Ljubljanskega barja se je odprla nova raziskovalna postaja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tam bodo moči združili raziskovalci iz biološkega, arheološkega, geografskega in paleontološkega inštituta ZRC SAZU. Kakšne raziskave jim bodo omogočili novi prostori in sodobna oprema, bo v oddaji Prvi na obisku preverila naša terenska ekipa, v četrtek ob pol dvanajstih.

29 min

Na robu Ljubljanskega barja se je odprla nova raziskovalna postaja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tam bodo moči združili raziskovalci iz biološkega, arheološkega, geografskega in paleontološkega inštituta ZRC SAZU. Kakšne raziskave jim bodo omogočili novi prostori in sodobna oprema, bo v oddaji Prvi na obisku preverila naša terenska ekipa, v četrtek ob pol dvanajstih.

Slovenski filmski arhiv

12. 4. 2018

Slovenci smo po zaslugi sorazmerno zgodnje ustanovitve Slovenskega filmskega arhiva eden redkih narodov, ki jim je uspelo zbrati in ohraniti večino narodove filmske dediščine. V petdesetih letih delovanja se je v arhivu nabralo okoli 12.000 naslovov, tam najdete tako prve slovenske filmske zapise dr. Grossmanna, slovenske filmske klasike kot tudi najnovejše dosežke slovenske kinematografije. Kaj bi v arhivu še moralo biti, kako strokovnjaki filmsko gradivo hranijo in ohranjajo ter kako lahko do njega pride zainteresirana javnost, bomo odkrivali na obisku med koluti v Slovenskem filmskem arhivu.

27 min

Slovenci smo po zaslugi sorazmerno zgodnje ustanovitve Slovenskega filmskega arhiva eden redkih narodov, ki jim je uspelo zbrati in ohraniti večino narodove filmske dediščine. V petdesetih letih delovanja se je v arhivu nabralo okoli 12.000 naslovov, tam najdete tako prve slovenske filmske zapise dr. Grossmanna, slovenske filmske klasike kot tudi najnovejše dosežke slovenske kinematografije. Kaj bi v arhivu še moralo biti, kako strokovnjaki filmsko gradivo hranijo in ohranjajo ter kako lahko do njega pride zainteresirana javnost, bomo odkrivali na obisku med koluti v Slovenskem filmskem arhivu.

Elektrifikacija na Slovenskem

5. 4. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

29 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Carina

29. 3. 2018

Izraz carina je v slovenski jezik prišel iz srbskega oziroma hrvaško govorečega območja. Beseda cárina, ki izhaja iz besede car, je nekoč označevala dajatev, ki je bila namenjena carju. Od časov carjev je minilo že kar nekaj časa. Pobrane carine gredo danes v državni proračunu. In kljub temu, da bi marsikdo mislil, da so slovenski cariniki z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo izgubili svojo vlogo, temu ni tako. Med drugim lahko njihove mobilne enote srečate v notranjosti države pri preverjanju pogonskega goriva, najdete pa jih seveda tudi na letališču Jožeta Pučnika, kamor se je danes odpravila naša terenska ekipa.

26 min

Izraz carina je v slovenski jezik prišel iz srbskega oziroma hrvaško govorečega območja. Beseda cárina, ki izhaja iz besede car, je nekoč označevala dajatev, ki je bila namenjena carju. Od časov carjev je minilo že kar nekaj časa. Pobrane carine gredo danes v državni proračunu. In kljub temu, da bi marsikdo mislil, da so slovenski cariniki z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo izgubili svojo vlogo, temu ni tako. Med drugim lahko njihove mobilne enote srečate v notranjosti države pri preverjanju pogonskega goriva, najdete pa jih seveda tudi na letališču Jožeta Pučnika, kamor se je danes odpravila naša terenska ekipa.

Rudnik Sitarjevec Litija

22. 3. 2018

Čeprav Litije marsikdo ne povezuje z rudarstvom, sodi litijski rudnik Sitarjevec med večja rudna nahajališča v Sloveniji, rudo so na tem območju izkoriščali že pred več kot 4000 leti. Pridobivali so predvsem svinčevo in živosrebrno rudo, pred dobrim stoletjem pa so na levem bregu Save zgradili še topilnico, v kateri so topili tudi rudo iz drugih slovenskih, evropskih in celo afriških rudišč. Rudnik so leta 1966 zaprli, lani spet odprli, a le za turistične oglede. Lahko je namreč tako naravoslovna kot zgodovinska učilnica v naravi, saj skriva edinstvene limonitne kapniške strukture in več kot 60 vrst različnih mineralov, obenem pa predstavlja bogato rudarsko dediščino ter odpira številne možnosti za razvoj doživljajskega turizma in vzporednih turističnih dejavnosti. Rove rudnika Sitarjevec obiščemo ob 11.30!

27 min

Čeprav Litije marsikdo ne povezuje z rudarstvom, sodi litijski rudnik Sitarjevec med večja rudna nahajališča v Sloveniji, rudo so na tem območju izkoriščali že pred več kot 4000 leti. Pridobivali so predvsem svinčevo in živosrebrno rudo, pred dobrim stoletjem pa so na levem bregu Save zgradili še topilnico, v kateri so topili tudi rudo iz drugih slovenskih, evropskih in celo afriških rudišč. Rudnik so leta 1966 zaprli, lani spet odprli, a le za turistične oglede. Lahko je namreč tako naravoslovna kot zgodovinska učilnica v naravi, saj skriva edinstvene limonitne kapniške strukture in več kot 60 vrst različnih mineralov, obenem pa predstavlja bogato rudarsko dediščino ter odpira številne možnosti za razvoj doživljajskega turizma in vzporednih turističnih dejavnosti. Rove rudnika Sitarjevec obiščemo ob 11.30!

Svetovni dan potrošnikov - Dan odprtih vrat EPC Slovenija 2018

15. 3. 2018

Ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov svoja vrata odpira Evropski potrošniški center Slovenije. Z dogodkom, ki je namenjen ozaveščanju potrošnikov, se bodo predstavili na Pogačarjevem trgu v Ljubljani - premična pisarna se nahaja v dvonadstropnem avtobusu, v rdečem angleškem starodobniku, v katerem lahko mimoidoči do 18h preizkusijo svoje znanje o poznavanju potrošniških pravic in dobijo strokovni nasvet. Pa vi? Poznate pravice letalskih potnikov, najpogostejše prevare na Facebooku in ali veste, kaj storiti, če vam ukradejo telefon? Preverite ob 11:30!

25 min

Ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov svoja vrata odpira Evropski potrošniški center Slovenije. Z dogodkom, ki je namenjen ozaveščanju potrošnikov, se bodo predstavili na Pogačarjevem trgu v Ljubljani - premična pisarna se nahaja v dvonadstropnem avtobusu, v rdečem angleškem starodobniku, v katerem lahko mimoidoči do 18h preizkusijo svoje znanje o poznavanju potrošniških pravic in dobijo strokovni nasvet. Pa vi? Poznate pravice letalskih potnikov, najpogostejše prevare na Facebooku in ali veste, kaj storiti, če vam ukradejo telefon? Preverite ob 11:30!

Slovenske arhitektke ob mednarodnem dnevu žena odpirajo vrata svojih birojev

8. 3. 2018

Slovenske arhitektke in oblikovalke bodo ob mednarodnem dnevu žena znova odprle vrata svojih birojev. V Ljubljani, Mariboru in Novem mestu se pridružujejo evropskemu projektu MoMoWo, s katerim želijo svoje delo predstaviti javnosti, študentom, obrtnikom in gradbenim podjetjem. Ekipa Prvega na obisku vam bo z njihovo pomočjo predstavila delo žensk v tem poklicu danes in nekoč, poskušali bomo ugotoviti tudi, zakaj, ko govorimo o pomembnih slovenskih ali tujih arhitekturnih stvaritvah, skoraj vedno omenjamo moške avtorje. Bodite z nami ob 11:30!

27 min

Slovenske arhitektke in oblikovalke bodo ob mednarodnem dnevu žena znova odprle vrata svojih birojev. V Ljubljani, Mariboru in Novem mestu se pridružujejo evropskemu projektu MoMoWo, s katerim želijo svoje delo predstaviti javnosti, študentom, obrtnikom in gradbenim podjetjem. Ekipa Prvega na obisku vam bo z njihovo pomočjo predstavila delo žensk v tem poklicu danes in nekoč, poskušali bomo ugotoviti tudi, zakaj, ko govorimo o pomembnih slovenskih ali tujih arhitekturnih stvaritvah, skoraj vedno omenjamo moške avtorje. Bodite z nami ob 11:30!

Vzorčno mesto Velenje

1. 3. 2018

Počitnice so namenjene predvsem počitku, a številni otroci se radi tudi med njimi naučijo kaj novega. V svet znanosti, digitalnih tehnologij in virtualne resničnosti se lahko od januarja dalje podajo v velenjskem Vzorčnem mestu. Gre za prvo takšno mesto v Evropi, kjer bodo mladim in starim poskušali približati znanost in spodbuditi njihovo domišljijo, na podlagi česar bo morda nastala tudi kakšna nova podjetniška ideja. Na kakšen način bodo to počeli, bo v četrtek raziskala ekipa Prvega na obisku. Bodite z nami po pol 12. uri!

28 min

Počitnice so namenjene predvsem počitku, a številni otroci se radi tudi med njimi naučijo kaj novega. V svet znanosti, digitalnih tehnologij in virtualne resničnosti se lahko od januarja dalje podajo v velenjskem Vzorčnem mestu. Gre za prvo takšno mesto v Evropi, kjer bodo mladim in starim poskušali približati znanost in spodbuditi njihovo domišljijo, na podlagi česar bo morda nastala tudi kakšna nova podjetniška ideja. Na kakšen način bodo to počeli, bo v četrtek raziskala ekipa Prvega na obisku. Bodite z nami po pol 12. uri!

Sankanje

22. 2. 2018

Sankanje je zimska radost, ki je dostopna praktično vsakomur. Zanj ni potrebna draga oprema, saj se lahko spustimo že z bližnjega zasneženega hriba. V Sloveniji imamo tudi nekaj organiziranih sankaških prog, ki ponujajo malo drugačno doživetje sankanja. Vzdušje na več kot 2-kilometrski progi v Gozd Martuljku, ki jo je mogoče preizkusiti tako podnevi kot ponoči, bomo preverili v naši četrtkovi oddaji Prvi na obisku. Ker ima Slovenija dolgo tradicijo športnega sankanja - prva tekma je bila pri Tržiču organizirana že pred 1. svetovno vojno - bomo pred naš mikrofon povabili tudi slovenskega predstavnika v sankanju na tokratnih olimpijskih igrah Tilna Siršeta. Ne zamudite v četrtek po pol 12. uri!

23 min

Sankanje je zimska radost, ki je dostopna praktično vsakomur. Zanj ni potrebna draga oprema, saj se lahko spustimo že z bližnjega zasneženega hriba. V Sloveniji imamo tudi nekaj organiziranih sankaških prog, ki ponujajo malo drugačno doživetje sankanja. Vzdušje na več kot 2-kilometrski progi v Gozd Martuljku, ki jo je mogoče preizkusiti tako podnevi kot ponoči, bomo preverili v naši četrtkovi oddaji Prvi na obisku. Ker ima Slovenija dolgo tradicijo športnega sankanja - prva tekma je bila pri Tržiču organizirana že pred 1. svetovno vojno - bomo pred naš mikrofon povabili tudi slovenskega predstavnika v sankanju na tokratnih olimpijskih igrah Tilna Siršeta. Ne zamudite v četrtek po pol 12. uri!

Olimpijski duh v Ljubljani

15. 2. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

31 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Prvi na obisku

1. 2. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

26 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Prvi na obisku

25. 1. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

25 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Prvi na obisku

18. 1. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

29 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Bolnišnična šola Celje

11. 1. 2018

Mnogo otrok šolo velikokrat vidi kot "nebodigatreba". A ko resno zbolijo in morajo več dni ali celo tednov preživeti v bolnišnici, je pogosto prav bolnišnična šola tista, ki dan naredi bolj zanimiv in bolj podoben običajnemu dnevu zdravih otrok. Po Sloveniji deluje več bolnišničnih šol, ekipa Prvega bo tokrat obiskala tisto v Splošni bolnišnici Celje. Kako je tam organiziran pouk, kateri predmeti so na urniku, kje in kako poteka učenje, kako so tam videti športni in kulturni dnevi, boste slišali po pol dvanajsti na Prvem.

27 min

Mnogo otrok šolo velikokrat vidi kot "nebodigatreba". A ko resno zbolijo in morajo več dni ali celo tednov preživeti v bolnišnici, je pogosto prav bolnišnična šola tista, ki dan naredi bolj zanimiv in bolj podoben običajnemu dnevu zdravih otrok. Po Sloveniji deluje več bolnišničnih šol, ekipa Prvega bo tokrat obiskala tisto v Splošni bolnišnici Celje. Kako je tam organiziran pouk, kateri predmeti so na urniku, kje in kako poteka učenje, kako so tam videti športni in kulturni dnevi, boste slišali po pol dvanajsti na Prvem.

Prvi na obisku

4. 1. 2018

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

29 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Novoletni ognjemet

28. 12. 2017

Ognjemet, ki je marsikje nepogrešljivi spremljevalec vstopa v novo leto, naj bi izumili Kitajci, ki so verjeli, da pokanje in eksplozije preženejo zle duhove ter prinesejo srečo in veselje. Ali imeti novoletni ognjemet ali ne, je sicer ena od tem, o katerih razpravljamo skoraj vsako leto decembra. Dejstvo pa je, da je ognjemet nekaj, kar imajo ljudje zelo radi in komaj čakajo, da bodo na ta način vstopili v novo leto. V četrtek po pol 12. bo zato ekipa Prvega raziskala, kako nastane novoletni ognjemet, koliko časa prej ga začnejo pripravljati na primer v slovenski prestolnici in kako je poskrbljeno za varnost gledalcev.

24 min

Ognjemet, ki je marsikje nepogrešljivi spremljevalec vstopa v novo leto, naj bi izumili Kitajci, ki so verjeli, da pokanje in eksplozije preženejo zle duhove ter prinesejo srečo in veselje. Ali imeti novoletni ognjemet ali ne, je sicer ena od tem, o katerih razpravljamo skoraj vsako leto decembra. Dejstvo pa je, da je ognjemet nekaj, kar imajo ljudje zelo radi in komaj čakajo, da bodo na ta način vstopili v novo leto. V četrtek po pol 12. bo zato ekipa Prvega raziskala, kako nastane novoletni ognjemet, koliko časa prej ga začnejo pripravljati na primer v slovenski prestolnici in kako je poskrbljeno za varnost gledalcev.

Repair cafe Ljubljana

21. 12. 2017

Živimo v dobi masovnega nakupovanja in kopičenja stvari. Nove kolekcije oblačil se v prodajalnah pojavijo vsakih 14 dni ali celo pogosteje, stare aparate pa nam je večinoma lažje in ceneje zavreči, namesto, da bi jih popravili. Vsemu temu se s svojim konceptom upira Repair cafe - svetovna veriga več kot 1400 kavarnic s popravili, kjer lahko obiskovalci pridobijo znanje o tem, kako starim stvarem dati novo življenje. Ljubljanski Repair cafe bomo obiskali v četrtek ob pol 12. Vabljeni v našo družbo!

27 min

Živimo v dobi masovnega nakupovanja in kopičenja stvari. Nove kolekcije oblačil se v prodajalnah pojavijo vsakih 14 dni ali celo pogosteje, stare aparate pa nam je večinoma lažje in ceneje zavreči, namesto, da bi jih popravili. Vsemu temu se s svojim konceptom upira Repair cafe - svetovna veriga več kot 1400 kavarnic s popravili, kjer lahko obiskovalci pridobijo znanje o tem, kako starim stvarem dati novo življenje. Ljubljanski Repair cafe bomo obiskali v četrtek ob pol 12. Vabljeni v našo družbo!

Med kilometri arhivskega gradiva

14. 12. 2017

Najstarejši primerek, ki ga hrani fonoteka radia Slovenija, je arija iz opere Manon iz leta 1902. Najstarejši nosilec slike, ki ga hrani arhiv TV Slovenija, je film. Intenzivnejše arhiviranje pomembnejših vsebin z vseh programskih področij produkcije RTV Slovenija se je začelo v 60-ih letih prejšnjega stoletja, arhiv pa je od pričetka hrambe zvočnih in slikovnih gradiv postal bogat zapis časa, zahteven projekt hranjenja in ohranjanja zapisov kulturne dediščine ter pomemben vir za preučevanje naše preteklosti in sedanjosti.

29 min

Najstarejši primerek, ki ga hrani fonoteka radia Slovenija, je arija iz opere Manon iz leta 1902. Najstarejši nosilec slike, ki ga hrani arhiv TV Slovenija, je film. Intenzivnejše arhiviranje pomembnejših vsebin z vseh programskih področij produkcije RTV Slovenija se je začelo v 60-ih letih prejšnjega stoletja, arhiv pa je od pričetka hrambe zvočnih in slikovnih gradiv postal bogat zapis časa, zahteven projekt hranjenja in ohranjanja zapisov kulturne dediščine ter pomemben vir za preučevanje naše preteklosti in sedanjosti.

Prvi na obisku

7. 12. 2017

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

29 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Rudnik Mežica

30. 11. 2017

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

21 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Maistrova hiša v Kamniku

23. 11. 2017

General Rudolf Maister-Vojanov se je rodil v Kamniku, svoja najpomembnejša dejanja je opravil v prelomnih časih razpada Avstro-ogrskega cesarstva, ko je s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili Avstriji. Na slovenski državni praznik – dan Rudolfa Maistra bomo spomine na velikega rojaka obujali v njegovi rojstni hiši v Kamniku. Maister ni bil samo vojak, njegovo življenje je bilo povezano s knjigami ter literarnim, pesniškim in likovnim ustvarjanjem. Brez dvoma je Rudolf Maister sooblikovalec samostojne Slovenije, presegel je številne politične in ideološke interese svojega časa ter bil hkrati marsikomu trn v peti. Kako se zapuščina generala Maistra prenaša na mlade in kakšen je pomen domoljubja v sodobnem globaliziranem svetu? V četrtek ob pol dvanajstih, ko bo Prvi na obisku v Maistrovi hiši v Kamniku.

29 min

General Rudolf Maister-Vojanov se je rodil v Kamniku, svoja najpomembnejša dejanja je opravil v prelomnih časih razpada Avstro-ogrskega cesarstva, ko je s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili Avstriji. Na slovenski državni praznik – dan Rudolfa Maistra bomo spomine na velikega rojaka obujali v njegovi rojstni hiši v Kamniku. Maister ni bil samo vojak, njegovo življenje je bilo povezano s knjigami ter literarnim, pesniškim in likovnim ustvarjanjem. Brez dvoma je Rudolf Maister sooblikovalec samostojne Slovenije, presegel je številne politične in ideološke interese svojega časa ter bil hkrati marsikomu trn v peti. Kako se zapuščina generala Maistra prenaša na mlade in kakšen je pomen domoljubja v sodobnem globaliziranem svetu? V četrtek ob pol dvanajstih, ko bo Prvi na obisku v Maistrovi hiši v Kamniku.

Prvi na obisku

16. 11. 2017

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

29 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Vinska klet Ptuj

9. 11. 2017

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

30 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Arheološka izkopavanja v mestu

2. 11. 2017

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

29 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Prvi na obisku

26. 10. 2017

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

27 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Ormoške lagune

19. 10. 2017

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

25 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

70 let Biotehniškega izobraževalnega centra

12. 10. 2017

Ekipa Prvega se danes odpravlja v Biotehniški izobraževalni center Ljubljana (BIC Ljubljana), ki obeležuje 70 let delovanja. Zavod se je postopoma razvil iz leta 1947 ustanovljene Srednje veterinarske šole, danes pa je eden izmed desetih največjih šolskih centrov v Sloveniji. Več kot 3500 dijakov, študentov in odraslih udeležencev na leto se uri v realnem učnem okolju – v šolski restavraciji, mikropivovarni, veterinarski ambulanti, hotelski sobi, konferenčni dvorani, pekarni in slaščičarni. Idej za prihodnost ne manjka – morda bo prav kmalu nastala tudi prva šolska turistična agencija. Več ob 11:30 na Prvem!

27 min

Ekipa Prvega se danes odpravlja v Biotehniški izobraževalni center Ljubljana (BIC Ljubljana), ki obeležuje 70 let delovanja. Zavod se je postopoma razvil iz leta 1947 ustanovljene Srednje veterinarske šole, danes pa je eden izmed desetih največjih šolskih centrov v Sloveniji. Več kot 3500 dijakov, študentov in odraslih udeležencev na leto se uri v realnem učnem okolju – v šolski restavraciji, mikropivovarni, veterinarski ambulanti, hotelski sobi, konferenčni dvorani, pekarni in slaščičarni. Idej za prihodnost ne manjka – morda bo prav kmalu nastala tudi prva šolska turistična agencija. Več ob 11:30 na Prvem!

Prvi na obisku

5. 10. 2017

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

29 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

MAO

28. 9. 2017

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

30 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Pikin festival

21. 9. 2017

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

29 min

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...