Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radijska Tribuna je polurna oddaja vsak torek, sredo in četrtek, v kateri skupaj z gosti obravnavamo aktualne politične, gospodarske in socialne teme. Velikokrat poiščemo rešitve tudi za težave poslušalk in poslušalcev.
Nogometaši Maribora so v novo sezono krenili krepko pod pričakovanji. Ekspresno slovo od Evrope in blede predstave v domačem prvenstvu so odnesle Tugberka Tanrivermiša. Odločitev turškega lastnika Acuna Ilicalija za mnoge ni bila presenečenje, porajata pa se vprašanji, kdo bo sedel na vročo vijoličasto klop in kakšna je prihodnosti ponosa Maribora.
Nogometaši Maribora so v novo sezono krenili krepko pod pričakovanji. Ekspresno slovo od Evrope in blede predstave v domačem prvenstvu so odnesle Tugberka Tanrivermiša. Odločitev turškega lastnika Acuna Ilicalija za mnoge ni bila presenečenje, porajata pa se vprašanji, kdo bo sedel na vročo vijoličasto klop in kakšna je prihodnosti ponosa Maribora.
Mariborska občina želi vse dražji izvoz odpadkov in vse dražje daljinsko ogrevanje omiliti z gradnjo sežigalnice, oziroma obrata za toplotno obdelavo odpadkov. Pri tem pa se sooča z večdesetmilijonskimi predvidenimi stroški, nejasnimi možnostmi sofinanciranja in nasprotovanjem dela javnosti in politike. Kako daleč so s prijavo na razpis, ki ga je država objavila pred kratkim?
Mariborska občina želi vse dražji izvoz odpadkov in vse dražje daljinsko ogrevanje omiliti z gradnjo sežigalnice, oziroma obrata za toplotno obdelavo odpadkov. Pri tem pa se sooča z večdesetmilijonskimi predvidenimi stroški, nejasnimi možnostmi sofinanciranja in nasprotovanjem dela javnosti in politike. Kako daleč so s prijavo na razpis, ki ga je država objavila pred kratkim?
V Sloveniji se poraba zdravil nenehno povečuje. Raste tudi število bolnikov, ki jemljejo več zdravil hkrati. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje je takih, ki jemljejo več kot 5 zdravil hkrati, pri nas že več kot 313 tisoč. Nemalo jih zdravil ne jemlje po navodilih ali pa se sami odločijo, da določenih zdravil ne bodo več jemali. Kako nevarno je to za njihovo zdravje, kaj je osebna kartica zdravil in kako si jo priskrbeti?
V Sloveniji se poraba zdravil nenehno povečuje. Raste tudi število bolnikov, ki jemljejo več zdravil hkrati. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje je takih, ki jemljejo več kot 5 zdravil hkrati, pri nas že več kot 313 tisoč. Nemalo jih zdravil ne jemlje po navodilih ali pa se sami odločijo, da določenih zdravil ne bodo več jemali. Kako nevarno je to za njihovo zdravje, kaj je osebna kartica zdravil in kako si jo priskrbeti?
Le nekaj dni nas še loči od osrednje kmetijsko-živilske prireditve pri nas, sejma Agra v Gornji Radgoni, ko se bodo na njem spet zvrstile predstavitve sodobne tehnike, opreme in sredstev za kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo in živilstvo in bodo organizirana tudi številna strokovna srečanja. Pri tem bodo v ospredju aktualne teme, kot je denimo preusmeritev v trajnostno kmetovanje. Prav k temu stremi Permakulturni inštitut Maribor, ki bo v okviru samooskrbne skupnosti Lipa povezal kmete s kupci in jih hkrati usmeriti v trajnostno kmetovanje.
Le nekaj dni nas še loči od osrednje kmetijsko-živilske prireditve pri nas, sejma Agra v Gornji Radgoni, ko se bodo na njem spet zvrstile predstavitve sodobne tehnike, opreme in sredstev za kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo in živilstvo in bodo organizirana tudi številna strokovna srečanja. Pri tem bodo v ospredju aktualne teme, kot je denimo preusmeritev v trajnostno kmetovanje. Prav k temu stremi Permakulturni inštitut Maribor, ki bo v okviru samooskrbne skupnosti Lipa povezal kmete s kupci in jih hkrati usmeriti v trajnostno kmetovanje.
Člani Odbora InPlaninec pri Planinski Zvezi Slovenije so 10. obletnico delovanja proslavili z vzponom na vrh in štiri tisočak Breithorn v Švici. V 41-članski odpravi s prekaljenimi alpinisti, planinski vodniki in prostovoljci je bilo 11 različnih invalidov. Na okoli 3.900 metrov visok Mali Matterhorn se je ob pomoči spremljevalcev povzpela tudi 22-letna študentka na vozičku Špela Florjanič iz okolice Ptuja. Špela in podpredsednica Odbora InPlaninec Marjeta Čič sta gostji tokratne Poletne radijske tribune.
Člani Odbora InPlaninec pri Planinski Zvezi Slovenije so 10. obletnico delovanja proslavili z vzponom na vrh in štiri tisočak Breithorn v Švici. V 41-članski odpravi s prekaljenimi alpinisti, planinski vodniki in prostovoljci je bilo 11 različnih invalidov. Na okoli 3.900 metrov visok Mali Matterhorn se je ob pomoči spremljevalcev povzpela tudi 22-letna študentka na vozičku Špela Florjanič iz okolice Ptuja. Špela in podpredsednica Odbora InPlaninec Marjeta Čič sta gostji tokratne Poletne radijske tribune.
V Slovenski Bistrici se v zadnjih mesecih soočajo s težavo nepravilno odloženih azbestnih plošč na javnih površinah. Azbestne plošče, ki so okolju in zdravju nevarni odpadek in jih je treba odlagati na ustrezno zbirno mesto, so občani opazili odložene v več kupih v blokovskih naseljih, ob zabojnikih za smeti, in o tem obvestili pristojne. Kdo bo plošče odpeljal in kdo plačal odvoz?
V Slovenski Bistrici se v zadnjih mesecih soočajo s težavo nepravilno odloženih azbestnih plošč na javnih površinah. Azbestne plošče, ki so okolju in zdravju nevarni odpadek in jih je treba odlagati na ustrezno zbirno mesto, so občani opazili odložene v več kupih v blokovskih naseljih, ob zabojnikih za smeti, in o tem obvestili pristojne. Kdo bo plošče odpeljal in kdo plačal odvoz?
Električni skiroji so v zadnjih letih tudi pri nas vse bolj priljubljeni. So hiter, priročen in okolju prijazen način prevoza, ki prinaša veliko užitka, a tudi vse več nesreč in poškodb. Kaj lahko storimo sami in vsi skupaj za večjo varnost, kakšna so pravila varne vožnje in kje in kdo lahko uporablja e-skiro?
Električni skiroji so v zadnjih letih tudi pri nas vse bolj priljubljeni. So hiter, priročen in okolju prijazen način prevoza, ki prinaša veliko užitka, a tudi vse več nesreč in poškodb. Kaj lahko storimo sami in vsi skupaj za večjo varnost, kakšna so pravila varne vožnje in kje in kdo lahko uporablja e-skiro?
Oddajo namenjamo novemu radarju v Mariboru, ki se bo premikal med tremi lokacijami. Dan aktivacije radarja je 11. avgust opolnoči, prva lokacija pa Čufarjeva cesta. Po enomesečnem testnem obdobju, ki je pokazalo, da bi globo prejelo kar 95 tisoč voznikov, bo treba v še dveh ulicah posebej paziti, pa ne le zato, da nas ne bi udarilo po žepu, ampak tudi zato, da bi bilo udeleženci v prometu varnejši. Nekateri so za, veliko pa jih je proti radarjem; v oddaji pa ste slišali tudi, kaj pravi stroka.
Oddajo namenjamo novemu radarju v Mariboru, ki se bo premikal med tremi lokacijami. Dan aktivacije radarja je 11. avgust opolnoči, prva lokacija pa Čufarjeva cesta. Po enomesečnem testnem obdobju, ki je pokazalo, da bi globo prejelo kar 95 tisoč voznikov, bo treba v še dveh ulicah posebej paziti, pa ne le zato, da nas ne bi udarilo po žepu, ampak tudi zato, da bi bilo udeleženci v prometu varnejši. Nekateri so za, veliko pa jih je proti radarjem; v oddaji pa ste slišali tudi, kaj pravi stroka.
V Pesnici se še zmeraj borijo s številnimi plazovi, ki so občino prizadeli pred nekaj leti, kljub temu pa načrtujejo precej novih naložb v javno infrastrukturo. Želijo si namreč, da bi veljali za razvojno naravnano občino.
V Pesnici se še zmeraj borijo s številnimi plazovi, ki so občino prizadeli pred nekaj leti, kljub temu pa načrtujejo precej novih naložb v javno infrastrukturo. Želijo si namreč, da bi veljali za razvojno naravnano občino.
V Poletni radijski tribuni smo govorili o tem, da se naše drugo največje mesto – Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, ki temelji na ideji, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli. Preverili smo še, katere so turistične prednosti tega mesta ob Dravi, pa tudi, kako zadovoljni so z letošnjim obiskom.
V Poletni radijski tribuni smo govorili o tem, da se naše drugo največje mesto – Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, ki temelji na ideji, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli. Preverili smo še, katere so turistične prednosti tega mesta ob Dravi, pa tudi, kako zadovoljni so z letošnjim obiskom.
Minoriti na Vojašniškem trgu na Lentu v Mariboru, arhitekturni biser mesta, so postali novo središče kulturnega in družabnega življenja. Privlačen, bogat in raznolik glasbeni in filmski program privablja občinstvo tudi v času poletnih dopustov. V sodelovanju s partnerji ga pripravljajo v Lutkovnem gledališču Maribor, ki ga vodi Ksenija Repina, gostja današnje Poletne radijske tribune.
Minoriti na Vojašniškem trgu na Lentu v Mariboru, arhitekturni biser mesta, so postali novo središče kulturnega in družabnega življenja. Privlačen, bogat in raznolik glasbeni in filmski program privablja občinstvo tudi v času poletnih dopustov. V sodelovanju s partnerji ga pripravljajo v Lutkovnem gledališču Maribor, ki ga vodi Ksenija Repina, gostja današnje Poletne radijske tribune.
Dravska kolesarska pot velja za zelo uspešen mednarodni projekt evropskega formata, ki povezuje štiri države. Z uspehom je tesno povezan Uroš Rozman, aktualni direktor Regionalne razvojne agencije Koroška, ki meni, da moramo po vzoru severnih sosedov bolje izkoristiti tudi vodno gladino Drave in seveda vse znamenitosti ob njej. Kakšna je pot do tega cilja?
Dravska kolesarska pot velja za zelo uspešen mednarodni projekt evropskega formata, ki povezuje štiri države. Z uspehom je tesno povezan Uroš Rozman, aktualni direktor Regionalne razvojne agencije Koroška, ki meni, da moramo po vzoru severnih sosedov bolje izkoristiti tudi vodno gladino Drave in seveda vse znamenitosti ob njej. Kakšna je pot do tega cilja?
Podatki za lansko leto kažejo, da v Podravju vse več prostovoljcev opravi vse več prostovoljskega dela. Tako je Podravska regija druga v državi po številu tako prosotv9oljskih organizacij, kot prostovoljcev. Okrog 70 prostovoljcev je vključenih tudi v delo mariborske enote Slovenske filantropije.
Podatki za lansko leto kažejo, da v Podravju vse več prostovoljcev opravi vse več prostovoljskega dela. Tako je Podravska regija druga v državi po številu tako prosotv9oljskih organizacij, kot prostovoljcev. Okrog 70 prostovoljcev je vključenih tudi v delo mariborske enote Slovenske filantropije.
Poletje je čas dopustov, ko si radi vzamemo čas tudi za obisk muzejev. V Pokrajinski muzej Maribor vabijo s številnimi stalnimi in občasnimi razstavami, vodenji, delavnicami, od začetka julija so odprti tudi ob nedeljah. O ponudbi muzeja smo se pogovarjali z direktorico dr. Mirjano Koren.
Poletje je čas dopustov, ko si radi vzamemo čas tudi za obisk muzejev. V Pokrajinski muzej Maribor vabijo s številnimi stalnimi in občasnimi razstavami, vodenji, delavnicami, od začetka julija so odprti tudi ob nedeljah. O ponudbi muzeja smo se pogovarjali z direktorico dr. Mirjano Koren.
Poletna radijska tribuna prinaša pogovor z direktorico Pogrebnega podjetja Maribor Lidijo Pliberšek. Letos zaznamujejo 40 let pokopališča Dobrava in 70 let njihove cvetličarne; s sogovornico smo osvetlili naložbe in druge načrte Pogrebnega podjetja.
Poletna radijska tribuna prinaša pogovor z direktorico Pogrebnega podjetja Maribor Lidijo Pliberšek. Letos zaznamujejo 40 let pokopališča Dobrava in 70 let njihove cvetličarne; s sogovornico smo osvetlili naložbe in druge načrte Pogrebnega podjetja.
V Poletni radijski tribuni smo obiskali mariborsko enoto Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava. Prostori nekdanjega hotela na Teznem so danes primer dobre prakse deinstitucionalizacije. Preverili smo, kaj zagotavljajo uporabnikom v dnevnem centru in kako je zaživela stanovanjska skupnost, kako skrbijo za čim večjo integracijo oseb s težavami v razvoju in kako se odpirajo javnosti.
V Poletni radijski tribuni smo obiskali mariborsko enoto Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava. Prostori nekdanjega hotela na Teznem so danes primer dobre prakse deinstitucionalizacije. Preverili smo, kaj zagotavljajo uporabnikom v dnevnem centru in kako je zaživela stanovanjska skupnost, kako skrbijo za čim večjo integracijo oseb s težavami v razvoju in kako se odpirajo javnosti.
Če imate pri hiši ohranjene uporabne predmete, ki jih več ne potrebujete, jih lahko na primer odnesete v centre ponovne rabe. Če jih potrebujete, pa jih lahko tam ugodno kupite. V obeh primerih postanete del krožnega gospodarstva, varčujete z zemeljskimi, energetskimi in človeškimi viri in daste rabljenim predmetom novo življenje. Obiskali smo Center ponovne rabe na Ptuju, srečali ljudi, videli stvari in poslušali zgodbe o njih. Pripovedovala jih je vodja CPR Viktorija Iljevec (na fotografiji)
Če imate pri hiši ohranjene uporabne predmete, ki jih več ne potrebujete, jih lahko na primer odnesete v centre ponovne rabe. Če jih potrebujete, pa jih lahko tam ugodno kupite. V obeh primerih postanete del krožnega gospodarstva, varčujete z zemeljskimi, energetskimi in človeškimi viri in daste rabljenim predmetom novo življenje. Obiskali smo Center ponovne rabe na Ptuju, srečali ljudi, videli stvari in poslušali zgodbe o njih. Pripovedovala jih je vodja CPR Viktorija Iljevec (na fotografiji)
V tokratni Poletni radijski tribuni smo obiskali Green lake v Kidričevem in raziskali, kako je ta turistični biser zaživel, kdo ga upravlja, kakšne načrte imajo, kaj vse pripravljajo in še mnogo več.
V tokratni Poletni radijski tribuni smo obiskali Green lake v Kidričevem in raziskali, kako je ta turistični biser zaživel, kdo ga upravlja, kakšne načrte imajo, kaj vse pripravljajo in še mnogo več.
To poletje smo priča izjemno muhastemu vremenu. Po zelo vročem, sušnem koncu junija in začetku julija smo v nadaljevanju dočakali nižje temperature in padavine, ki so namočile presušeno zemljo. Kakšne so posledice v kmetijstvu, smo preverili v Poletni radijski tribuni, slišali pa boste tudi, ali so kmetje zadovoljni z žetvijo ječmena in pšenice.
To poletje smo priča izjemno muhastemu vremenu. Po zelo vročem, sušnem koncu junija in začetku julija smo v nadaljevanju dočakali nižje temperature in padavine, ki so namočile presušeno zemljo. Kakšne so posledice v kmetijstvu, smo preverili v Poletni radijski tribuni, slišali pa boste tudi, ali so kmetje zadovoljni z žetvijo ječmena in pšenice.
V prostorih občine Poljčane je še do konca tega meseca na ogled razstava Studenice – drobci iz zgodovine samostana, ki prikazuje skoraj 700-letno zgodovino enega najpomembnejših sakralnih objektov na Slovenskem. Zahtevna samostanska prenova je bila lani po dveh letih sicer nepričakovano ustavljena. Več o priložnostni razstavi in o tem, kaj se dogaja s prenovo samostana pa v tokratni poletni Radijski tribuni.
V prostorih občine Poljčane je še do konca tega meseca na ogled razstava Studenice – drobci iz zgodovine samostana, ki prikazuje skoraj 700-letno zgodovino enega najpomembnejših sakralnih objektov na Slovenskem. Zahtevna samostanska prenova je bila lani po dveh letih sicer nepričakovano ustavljena. Več o priložnostni razstavi in o tem, kaj se dogaja s prenovo samostana pa v tokratni poletni Radijski tribuni.
Prispevek za dolgotrajno oskrbo od 1. julija že plačujemo. Kdaj pa bo nova pravica zaživela tudi v praksi, kako bodo izvajalci ob kadrovski stiski zmogli zadostiti potrebam, koliko denarja se bo z novo dajatvijo zbralo in za kaj bo porabljen?
Prispevek za dolgotrajno oskrbo od 1. julija že plačujemo. Kdaj pa bo nova pravica zaživela tudi v praksi, kako bodo izvajalci ob kadrovski stiski zmogli zadostiti potrebam, koliko denarja se bo z novo dajatvijo zbralo in za kaj bo porabljen?
V Poletni radijski tribuni smo tokrat govorili o možnostih in priložnostih, ki jih gibanje prinaša otrokom in mladostnikom v počitniškem času. Gibanje in šport sta namreč bistvenega pomena za celostni razvoj mladega človeka, pri čemer ni odveč tudi nekaj tekmovalnosti med njimi.
V Poletni radijski tribuni smo tokrat govorili o možnostih in priložnostih, ki jih gibanje prinaša otrokom in mladostnikom v počitniškem času. Gibanje in šport sta namreč bistvenega pomena za celostni razvoj mladega človeka, pri čemer ni odveč tudi nekaj tekmovalnosti med njimi.
Krajinski park Rački Ribniki Požeg na obrobju Dravskega polja je pomemben življenjski prostor redkim in ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam. Na tem zavarovanem območju s kar 11 ribniki živi okoli 200 vrst ptic, ki v park privabljajo številne opazovalce in ljubitelje narave. O pomenu varovanja te naravne krajine, njenih lepotah, pa tudi o grožnjah, ki kot so razvoj kmetijstva in podnebne spremembe, smo govorili v tokratni poletni tribuni.
Krajinski park Rački Ribniki Požeg na obrobju Dravskega polja je pomemben življenjski prostor redkim in ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam. Na tem zavarovanem območju s kar 11 ribniki živi okoli 200 vrst ptic, ki v park privabljajo številne opazovalce in ljubitelje narave. O pomenu varovanja te naravne krajine, njenih lepotah, pa tudi o grožnjah, ki kot so razvoj kmetijstva in podnebne spremembe, smo govorili v tokratni poletni tribuni.
V Centru za transfuzijsko medicino mariborskega kliničnega centra, ki s krvjo oskrbuje tudi bolnišnici na Ptuju in v Murski Soboti, je sprejem krvodajalca stokratnika vsakič poseben dogodek. Prav zaradi najbolj zvestih krvodajalcev namreč zaloge krvi ostajajo stabilne tudi v začetku poletja.
V Centru za transfuzijsko medicino mariborskega kliničnega centra, ki s krvjo oskrbuje tudi bolnišnici na Ptuju in v Murski Soboti, je sprejem krvodajalca stokratnika vsakič poseben dogodek. Prav zaradi najbolj zvestih krvodajalcev namreč zaloge krvi ostajajo stabilne tudi v začetku poletja.
V oddaji smo gostili direktorja občinskega podjetja Mestne nepremičnine Ranka Šmigoca. Tema pogovora je bila urejanje mariborskega griča Piramida oz. bodoča vinska zgodba, ki jo snuje vodstvo mariborske občine.
V oddaji smo gostili direktorja občinskega podjetja Mestne nepremičnine Ranka Šmigoca. Tema pogovora je bila urejanje mariborskega griča Piramida oz. bodoča vinska zgodba, ki jo snuje vodstvo mariborske občine.
Mariborsko območno združenje Rdečega križa in Mariborska kolesarska mreža sta to poletje zagnali projekt »Sklenimo krog«. Gre za zbiranje odvečnih koles, ki jih bodo tudi s pomočjo prostovoljcev obnovili in namenili socialno šibkejšim. S projektomom pa želijo tudi preprečiti, da odvečna kolesa končajo kot odpadek!
Mariborsko območno združenje Rdečega križa in Mariborska kolesarska mreža sta to poletje zagnali projekt »Sklenimo krog«. Gre za zbiranje odvečnih koles, ki jih bodo tudi s pomočjo prostovoljcev obnovili in namenili socialno šibkejšim. S projektomom pa želijo tudi preprečiti, da odvečna kolesa končajo kot odpadek!
Torkova Poletna radijska tribuna je bila turistično obarvana. Spraševali smo se, ali se je turizem znašel na točki preloma in tudi, ali je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na ideji, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest.
Torkova Poletna radijska tribuna je bila turistično obarvana. Spraševali smo se, ali se je turizem znašel na točki preloma in tudi, ali je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na ideji, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest.
V Gornjih Petrovcih na Goričkem je okoli trideset mladih astronomov prejšnji teden več dni pozno v noč opazovalo vesoljska telesa in pojave, čez dan pa so jih spoznavali v teoriji in izvajali eksperimente. Astronomsko društvo Kmica je pripravilo že 28. astronomski tabor, ki so se ga udeležili mladi iz vse Slovenije. Tudi njihovi mentorji so ljubezen do te vede krepili že kot učenci in dijaki in so ji ostali zvesti tudi kot študenti. V reportaži ste slišali, kako smo se družili in kaj si mislijo o svetlobnem onesnaženju, človekovi navzočnosti v vesolju in zakaj je lepo (s)poznati tudi naš širši življenjski prostor. Fotografijo smo si sposodili iz dnevnika, ki so ga vodili taborniki in je objavljen na spletni strani AD Kmica.
V Gornjih Petrovcih na Goričkem je okoli trideset mladih astronomov prejšnji teden več dni pozno v noč opazovalo vesoljska telesa in pojave, čez dan pa so jih spoznavali v teoriji in izvajali eksperimente. Astronomsko društvo Kmica je pripravilo že 28. astronomski tabor, ki so se ga udeležili mladi iz vse Slovenije. Tudi njihovi mentorji so ljubezen do te vede krepili že kot učenci in dijaki in so ji ostali zvesti tudi kot študenti. V reportaži ste slišali, kako smo se družili in kaj si mislijo o svetlobnem onesnaženju, človekovi navzočnosti v vesolju in zakaj je lepo (s)poznati tudi naš širši življenjski prostor. Fotografijo smo si sposodili iz dnevnika, ki so ga vodili taborniki in je objavljen na spletni strani AD Kmica.
Geodetska uprava je zaključila postopek obveščanja lastnikov o novih posplošenih vrednostih nepremičnin. Te se uporabljajo v številnih upravnih in pravnih postopkih, tudi morebitni prihodnji obdavčitvi. Številne pa so presenetile po mnenju mnogih previsoke ocene. Kako so bile narejene, kaj za lastnike pomenijo in ali se lahko ti še kako pritožijo, v tokratni poletni tribuni.
Geodetska uprava je zaključila postopek obveščanja lastnikov o novih posplošenih vrednostih nepremičnin. Te se uporabljajo v številnih upravnih in pravnih postopkih, tudi morebitni prihodnji obdavčitvi. Številne pa so presenetile po mnenju mnogih previsoke ocene. Kako so bile narejene, kaj za lastnike pomenijo in ali se lahko ti še kako pritožijo, v tokratni poletni tribuni.
V poletni radijski tribuni smo govorili o eni največjih naložb v kulturno infrastrukturo v državi, to je Mestni hiši kulture Rotovž, ki nastaja na Rotovškem trgu v Mariboru. O gradnji tega velikega centra kulture, kjer bodo sodobna knjižnica, galerija, mestni kino in prostori za druženje, tudi manjša kavarna, smo se pogovarjali z odgovornim arhitektom Rokom Žnidaršičem. Prepričan je, da bo nastajajoči center kulture spremenil življenje v mestu in ob kulturi in umetnosti povezal različne generacije.
V poletni radijski tribuni smo govorili o eni največjih naložb v kulturno infrastrukturo v državi, to je Mestni hiši kulture Rotovž, ki nastaja na Rotovškem trgu v Mariboru. O gradnji tega velikega centra kulture, kjer bodo sodobna knjižnica, galerija, mestni kino in prostori za druženje, tudi manjša kavarna, smo se pogovarjali z odgovornim arhitektom Rokom Žnidaršičem. Prepričan je, da bo nastajajoči center kulture spremenil življenje v mestu in ob kulturi in umetnosti povezal različne generacije.
Logopedov na severovzhodu naše države zelo primanjkuje, saj poteka tovrstni študij za zdaj le v Ljubljani. A senat Univerze v Mariboru je potrdil vlogo za akreditacijo tega študijskega programa tudi na Pedagoški fakulteti v Mariboru, tako da bi lahko, če bo NAKVIS izdal pozitivno odločbo, prve študente vpisali že v študijskem letu 2026/2027.
Logopedov na severovzhodu naše države zelo primanjkuje, saj poteka tovrstni študij za zdaj le v Ljubljani. A senat Univerze v Mariboru je potrdil vlogo za akreditacijo tega študijskega programa tudi na Pedagoški fakulteti v Mariboru, tako da bi lahko, če bo NAKVIS izdal pozitivno odločbo, prve študente vpisali že v študijskem letu 2026/2027.
V tretji radijski oceni Festivala Lent smo se pogovarjali z direktorjem Narodnega doma Maribor Vladimirjem Rukavino. Je festival izpolnil pričakovanja? Kakšne izzive je prinesel? Kako so bile sprejete novosti? Od finančne in programske kombinatorike, različnih festivalskih vizij ustanoviteljice – občine in kulturnega zavoda, do direktorjeve prihodnosti in mandata. Avtor fotografije: Marko Pigac, Festival Lent, Narodni dom Maribor.
V tretji radijski oceni Festivala Lent smo se pogovarjali z direktorjem Narodnega doma Maribor Vladimirjem Rukavino. Je festival izpolnil pričakovanja? Kakšne izzive je prinesel? Kako so bile sprejete novosti? Od finančne in programske kombinatorike, različnih festivalskih vizij ustanoviteljice – občine in kulturnega zavoda, do direktorjeve prihodnosti in mandata. Avtor fotografije: Marko Pigac, Festival Lent, Narodni dom Maribor.
Nedavno so začele veljati spremembe zakonodaje na področju zaposlovanja tujcev. Prinesle naj bi hitrejše postopke pri zaposlovanju in več zaščite tujim delavcem. Med drugim so izboljšani pogoji za prihod visokokvalificirane delovne sile iz tretjih držav, uvedeno pa je tudi sezonsko delo tujcev v gostinstvu in turizmu.
Nedavno so začele veljati spremembe zakonodaje na področju zaposlovanja tujcev. Prinesle naj bi hitrejše postopke pri zaposlovanju in več zaščite tujim delavcem. Med drugim so izboljšani pogoji za prihod visokokvalificirane delovne sile iz tretjih držav, uvedeno pa je tudi sezonsko delo tujcev v gostinstvu in turizmu.
V tokratni praznični radijski tribuni smo gostili dva nekdanja poslanca dveh parlamentov dveh sosednjih držav. Mariborčan Rudi Moge je bil poslanec državnega zbora Republike Slovenije, koroški rojak Karl Smolle pa poslanec parlamenta Republike Avstrije.
V tokratni praznični radijski tribuni smo gostili dva nekdanja poslanca dveh parlamentov dveh sosednjih držav. Mariborčan Rudi Moge je bil poslanec državnega zbora Republike Slovenije, koroški rojak Karl Smolle pa poslanec parlamenta Republike Avstrije.
Pred dobrim mesecem sta Davorka Pregl in Srečko Vilar postala podžupana mariborske občine. V Poletni radijski tribuni predstavljava osrednje cilje, ki sta si jih zadala.
Pred dobrim mesecem sta Davorka Pregl in Srečko Vilar postala podžupana mariborske občine. V Poletni radijski tribuni predstavljava osrednje cilje, ki sta si jih zadala.
V že čisto poletni Radijski tribuni smo postavili v ospredje življenje na mariborskem Lentu. Slišali boste, kako gledajo na ta del mesta poznavalec vin, urar, umetnica in stanovalka, ki živi neposredno nad znamenito staro trto. Živeti in ustvarjati v tem delu mesta je privilegij, ki pa prinaša tudi nekaj slabosti....
V že čisto poletni Radijski tribuni smo postavili v ospredje življenje na mariborskem Lentu. Slišali boste, kako gledajo na ta del mesta poznavalec vin, urar, umetnica in stanovalka, ki živi neposredno nad znamenito staro trto. Živeti in ustvarjati v tem delu mesta je privilegij, ki pa prinaša tudi nekaj slabosti....
V Radijski tribuni smo govorili o mariborskem letališču – o tem, kakšen vpliv ima trenutna infrastruktura na Maribor in njegovo okolico; kakšni so potenciali, kaj bi bilo treba narediti in ali gre za v celoti nasedli projekt ali zgolj za nebrušen diamant?
V Radijski tribuni smo govorili o mariborskem letališču – o tem, kakšen vpliv ima trenutna infrastruktura na Maribor in njegovo okolico; kakšni so potenciali, kaj bi bilo treba narediti in ali gre za v celoti nasedli projekt ali zgolj za nebrušen diamant?
Mariborčane jezijo dotrajane ceste. Župan že dolgo napoveduje izvedbo masterplana za obnovo cest, a konkretnih podrobnosti še nismo slišali. Je pa nedavno prišla novica, da so načrt uskladili s predsedniki mestnih četrti in krajevnih skupnosti, v Radijski tribuni pa smo gostili vodjo komunalnega urada Andraža Mlakerja, ki nam je povedal, kako daleč je projekt.
Mariborčane jezijo dotrajane ceste. Župan že dolgo napoveduje izvedbo masterplana za obnovo cest, a konkretnih podrobnosti še nismo slišali. Je pa nedavno prišla novica, da so načrt uskladili s predsedniki mestnih četrti in krajevnih skupnosti, v Radijski tribuni pa smo gostili vodjo komunalnega urada Andraža Mlakerja, ki nam je povedal, kako daleč je projekt.
V programu za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti »Pogovorimo se«, ki deluje znotraj mariborske enote NIJZ, pripravljajo dan odprtih vrat. V največji meri se ukvarjajo z odvisnostjo od drog, v zadnjem času pa so v ospredju tudi težave zaradi čezmerne uporabe moderne tehnologije. V Radijski tribuni o tem, da pri zasvojenosti ni starostnih mej, kako prepoznati različne oblike zasvojenosti in kakšen je potek zdravljenja.
V programu za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti »Pogovorimo se«, ki deluje znotraj mariborske enote NIJZ, pripravljajo dan odprtih vrat. V največji meri se ukvarjajo z odvisnostjo od drog, v zadnjem času pa so v ospredju tudi težave zaradi čezmerne uporabe moderne tehnologije. V Radijski tribuni o tem, da pri zasvojenosti ni starostnih mej, kako prepoznati različne oblike zasvojenosti in kakšen je potek zdravljenja.
Kmalu bo začela veljati nova pravica – do dolgotrajne oskrbe, ki bo za uporabnike brezplačna. Kdo je do nje upravičen, kako se pravica uveljavi, kdaj jo bodo začeli izvajati, koliko ur na teden je bo posameznik lahko pridobil in kolikšen prispevek bomo zanjo plačevali vsi zaposleni in upokojeni?
Kmalu bo začela veljati nova pravica – do dolgotrajne oskrbe, ki bo za uporabnike brezplačna. Kdo je do nje upravičen, kako se pravica uveljavi, kdaj jo bodo začeli izvajati, koliko ur na teden je bo posameznik lahko pridobil in kolikšen prispevek bomo zanjo plačevali vsi zaposleni in upokojeni?
Maribor in okolico pesti kronično pomanjkanje javnih najemnih stanovanj, tempo gradnje pa je bil zadnja leta letargičen. Državni in medobčinski stanovanjski sklad zdaj le začenjata nov investicijski ciklus, računata pa tudi na državne finančne spodbude. Kje gradijo stanovanja za starejše, kje jih načrtujejo za mlade in kdaj bo zrasla nova soseska na Pobrežju?
Maribor in okolico pesti kronično pomanjkanje javnih najemnih stanovanj, tempo gradnje pa je bil zadnja leta letargičen. Državni in medobčinski stanovanjski sklad zdaj le začenjata nov investicijski ciklus, računata pa tudi na državne finančne spodbude. Kje gradijo stanovanja za starejše, kje jih načrtujejo za mlade in kdaj bo zrasla nova soseska na Pobrežju?
Mariborski Klinični center je sredi največjega naložbenega cikla v zadnjih desetletjih. Hkrati pa bolnišnica ne more izplavati iz negativnega poslovanja in dolgih čakalnih dob za paciente. Kakšni so aktualni izzivi osrednje regijske zdravstvene ustanove in kakšne rešitve zanje?
Mariborski Klinični center je sredi največjega naložbenega cikla v zadnjih desetletjih. Hkrati pa bolnišnica ne more izplavati iz negativnega poslovanja in dolgih čakalnih dob za paciente. Kakšni so aktualni izzivi osrednje regijske zdravstvene ustanove in kakšne rešitve zanje?
Tema Radijske tribune je bila trenutno stanje slovenskega gospodarstva. Naš bruto domači proizvod se je namreč v prvem četrtletju znižal, in naši gospodarstveniki in podjetniki opozarjajo, da se naša konkurenčnost zmanjšuje. Z gosti smo osvetlili vzroke za takšno stanje in spregovorili tudi o ukrepih – kakšni bodo oz. bi morali biti, da bi slovensko gospodarstvo spet spravili na pravo pot.
Tema Radijske tribune je bila trenutno stanje slovenskega gospodarstva. Naš bruto domači proizvod se je namreč v prvem četrtletju znižal, in naši gospodarstveniki in podjetniki opozarjajo, da se naša konkurenčnost zmanjšuje. Z gosti smo osvetlili vzroke za takšno stanje in spregovorili tudi o ukrepih – kakšni bodo oz. bi morali biti, da bi slovensko gospodarstvo spet spravili na pravo pot.
Organi mestnih četrti in krajevnih skupnosti naj bi lokalno samoupravo še bolj približali občanom, a imajo pri tem zelo omejene pristojnosti. Mariborska občina zato snuje določene spremembe na tem področju, ki pa so že naletele tudi na politične ovire.
Organi mestnih četrti in krajevnih skupnosti naj bi lokalno samoupravo še bolj približali občanom, a imajo pri tem zelo omejene pristojnosti. Mariborska občina zato snuje določene spremembe na tem področju, ki pa so že naletele tudi na politične ovire.
Festival Borštnikovo srečanje v Mariboru je osrednji gledališki dogodek v Sloveniji, na katerem se pokažejo in tudi pomerijo najboljši gledališki ustvarjalci, tokrat po izboru selektorice Ajde Rooss. Prejemnici Borštnikovega prstana Nataši Barbari Gračner smo že lahko čestitati, prve predstave tekmovalnega sporeda pa bomo videli v soboto, dan po uradni otvoritvi. 60-letnica dogodka je priložnost, da spomnimo na njegove začetke, orišemo njegov razvoj in se zazremo v prihodnost. V oddaji so to storili Alja Predan in Tone Partljič, ki sta v preteklosti vodila festival, in Aleš Novak, ki je danes na njegovem čelu.
Festival Borštnikovo srečanje v Mariboru je osrednji gledališki dogodek v Sloveniji, na katerem se pokažejo in tudi pomerijo najboljši gledališki ustvarjalci, tokrat po izboru selektorice Ajde Rooss. Prejemnici Borštnikovega prstana Nataši Barbari Gračner smo že lahko čestitati, prve predstave tekmovalnega sporeda pa bomo videli v soboto, dan po uradni otvoritvi. 60-letnica dogodka je priložnost, da spomnimo na njegove začetke, orišemo njegov razvoj in se zazremo v prihodnost. V oddaji so to storili Alja Predan in Tone Partljič, ki sta v preteklosti vodila festival, in Aleš Novak, ki je danes na njegovem čelu.
Enajst civilnih iniciativ proti vetrnim elektrarnam, ki delujejo po Sloveniji – med njimi tudi s štajerskega konca – se je odločilo povezati v skupno iniciativo in enotno nastopiti proti državi. Po njihovem prepričanju gradnja vetrnic ni v javnem interesu, in da bi z njimi povzročili več škode kot koristi, tako za naravo kot ljudi. V Radijski tribuni smo soočili stališča za in proti vetrnim elektrarnam; povabili smo sogovornike iz iniciative, pristojnega ministrstva za okolje, podnebje in energijo in Gospodarsko interesnega združenja za vetrno energijo.
Enajst civilnih iniciativ proti vetrnim elektrarnam, ki delujejo po Sloveniji – med njimi tudi s štajerskega konca – se je odločilo povezati v skupno iniciativo in enotno nastopiti proti državi. Po njihovem prepričanju gradnja vetrnic ni v javnem interesu, in da bi z njimi povzročili več škode kot koristi, tako za naravo kot ljudi. V Radijski tribuni smo soočili stališča za in proti vetrnim elektrarnam; povabili smo sogovornike iz iniciative, pristojnega ministrstva za okolje, podnebje in energijo in Gospodarsko interesnega združenja za vetrno energijo.
Številni Mariborčani se pritožujejo slabim stanjem cest. Po desetletjih čakanja pa bi lahko tudi na tem področju dočakali izboljšavo. Občina je namreč z mestnimi četrtmi dosegla soglasje o t. i. masterplanu za njihovo obnovo, zdaj pa išče še načine za realizacijo. Kako daleč so, nas je zanimalo v tokratni Radijski tribuni.
Številni Mariborčani se pritožujejo slabim stanjem cest. Po desetletjih čakanja pa bi lahko tudi na tem področju dočakali izboljšavo. Občina je namreč z mestnimi četrtmi dosegla soglasje o t. i. masterplanu za njihovo obnovo, zdaj pa išče še načine za realizacijo. Kako daleč so, nas je zanimalo v tokratni Radijski tribuni.
Partnerstvo za Dravsko kolesarsko pot je pomagalo uresničevati projekt tam, kjer je bilo treba v prepričevanje in prizadevanja vložiti nekaj več truda. Vse od leta 2016 ga je vodil Leo Kremžar, nekoč župan občine Miklavž na Dravskem polju, od minulega torka pa mu predseduje mag. Alan Bukovnik, župan Radelj ob Dravi. V oddaji smo skupaj z Urošem Rozmanom, direktorjem RRA Koroška spoznali delovanje in uspehe partnerstva ter izvedeli, kako se projekt nadgrajuje in kaj mu bodo v najbližji prihodnosti še dodali.
Partnerstvo za Dravsko kolesarsko pot je pomagalo uresničevati projekt tam, kjer je bilo treba v prepričevanje in prizadevanja vložiti nekaj več truda. Vse od leta 2016 ga je vodil Leo Kremžar, nekoč župan občine Miklavž na Dravskem polju, od minulega torka pa mu predseduje mag. Alan Bukovnik, župan Radelj ob Dravi. V oddaji smo skupaj z Urošem Rozmanom, direktorjem RRA Koroška spoznali delovanje in uspehe partnerstva ter izvedeli, kako se projekt nadgrajuje in kaj mu bodo v najbližji prihodnosti še dodali.
V tednu prostovoljstva, ko je mariborska občina prvič prejela naziv prostovoljstvu prijazna občina, je temeljni cilj aktivnosti nevladnih organizacij ozaveščanje o vlogi in pomenu prostovoljstva. To smo izpostavili skupaj z gosti.
V tednu prostovoljstva, ko je mariborska občina prvič prejela naziv prostovoljstvu prijazna občina, je temeljni cilj aktivnosti nevladnih organizacij ozaveščanje o vlogi in pomenu prostovoljstva. To smo izpostavili skupaj z gosti.
Potem ko se je v Mariboru zaradi odstopa Sama Petra Medveda izpraznilo podžupansko mesto, je župan Arsenovič napovedal kar dve novi – mesto podžupanje in podžupana. O tem razvoju dogodkov smo govorili v Radijski tribuni
Potem ko se je v Mariboru zaradi odstopa Sama Petra Medveda izpraznilo podžupansko mesto, je župan Arsenovič napovedal kar dve novi – mesto podžupanje in podžupana. O tem razvoju dogodkov smo govorili v Radijski tribuni