Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radijska Tribuna je polurna oddaja vsak torek, sredo in četrtek, v kateri skupaj z gosti obravnavamo aktualne politične, gospodarske in socialne teme. Velikokrat poiščemo rešitve tudi za težave poslušalk in poslušalcev.
Po skoraj letu dni smo v Radijski tribuni znova gostili Marico Uršič Zupan, varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev in spletnih uporabnikov RTV Slovenija. Spregovorila je o odzivih uporabnikov v tem letu, k sodelovanju pa smo povabili tudi poslušalke in poslušalce.
Po skoraj letu dni smo v Radijski tribuni znova gostili Marico Uršič Zupan, varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev in spletnih uporabnikov RTV Slovenija. Spregovorila je o odzivih uporabnikov v tem letu, k sodelovanju pa smo povabili tudi poslušalke in poslušalce.
Mariborska občina v sklopu revitalizacije mestnega jedra načrtuje tudi celovito prenovo Gregorčičeve ulice in Trga generala Maistra. Ta bo prostoru prinesla novo podobo in ga približala pešcem in kolesarjem, številne pa razburja napovedana ukinitev parkirnih mest.
Mariborska občina v sklopu revitalizacije mestnega jedra načrtuje tudi celovito prenovo Gregorčičeve ulice in Trga generala Maistra. Ta bo prostoru prinesla novo podobo in ga približala pešcem in kolesarjem, številne pa razburja napovedana ukinitev parkirnih mest.
Ob nedavni okrogli mizi gibanja Sinteza smo slišali, da Slovenija edina v Evropski uniji še vedno nima srednje – torej regionalne – ravni oblasti. Posledica takega stanja je neskladje z ustavo, na praktični ravni pa iz dneva v dan večje razvojne razlike. Zakaj regionalizacija slovensko politiko zanima zgolj v času predvolilnih kampanj, zakaj ji nedopustno stanje večinoma ustreza in kakšne so možnosti, da končno dočakamo oblikovanje pokrajin? Odgovore na ta vprašanja smo strnili v tokratni Radijski tribuni.
Ob nedavni okrogli mizi gibanja Sinteza smo slišali, da Slovenija edina v Evropski uniji še vedno nima srednje – torej regionalne – ravni oblasti. Posledica takega stanja je neskladje z ustavo, na praktični ravni pa iz dneva v dan večje razvojne razlike. Zakaj regionalizacija slovensko politiko zanima zgolj v času predvolilnih kampanj, zakaj ji nedopustno stanje večinoma ustreza in kakšne so možnosti, da končno dočakamo oblikovanje pokrajin? Odgovore na ta vprašanja smo strnili v tokratni Radijski tribuni.
Uvajanje dolgotrajne oskrbe v različne sisteme še zmeraj povzroča kup preglavic in skrbi. Trenutno aktualen prehod iz institucionalnega varstva v dolgotrajno oskrbo, kar naj bi bilo za stanovalce domov upokojencev v večini primerov ugodnejše, pa pod vprašaj postavlja sistem poteka te spremembe in bo predvsem zaradi spremembe zneskov financiranja vplivalo tudi na domove. Kako proces spremembe poteka, kakšni so izzivi in kaj ta nov sistem prinaša ali odnaša domovom upokojencev?
Uvajanje dolgotrajne oskrbe v različne sisteme še zmeraj povzroča kup preglavic in skrbi. Trenutno aktualen prehod iz institucionalnega varstva v dolgotrajno oskrbo, kar naj bi bilo za stanovalce domov upokojencev v večini primerov ugodnejše, pa pod vprašaj postavlja sistem poteka te spremembe in bo predvsem zaradi spremembe zneskov financiranja vplivalo tudi na domove. Kako proces spremembe poteka, kakšni so izzivi in kaj ta nov sistem prinaša ali odnaša domovom upokojencev?
V prihajajočem prazničnem koncu tedna, ob 1. novembru, bo večina počastila preminule, zato se na pokopališčih pričakuje velika gneča. Pristojni pa, kot že vrsto let, opozarjajo tudi na problematiko prevelikega števila sveč, ki, ko dogorijo, postanejo plastičen odpadek. O tem, kako ob obisku pokopališla zadostiti tako pieteti in tradiciji, kot okolju, smo govorili v Radijski tribuni, pristojne pa smo povprašali tudi o prometnem režimu in drugih podrobnostih v okolici pokopališč v času povečanega obiska.
V prihajajočem prazničnem koncu tedna, ob 1. novembru, bo večina počastila preminule, zato se na pokopališčih pričakuje velika gneča. Pristojni pa, kot že vrsto let, opozarjajo tudi na problematiko prevelikega števila sveč, ki, ko dogorijo, postanejo plastičen odpadek. O tem, kako ob obisku pokopališla zadostiti tako pieteti in tradiciji, kot okolju, smo govorili v Radijski tribuni, pristojne pa smo povprašali tudi o prometnem režimu in drugih podrobnostih v okolici pokopališč v času povečanega obiska.
Gost Radijske tribune je minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Govorili smo o tem, kje je trenutno slovensko gospodarstvo, s kakšnimi izzivi se sooča in kako država namerava ukrepati.
Gost Radijske tribune je minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Govorili smo o tem, kje je trenutno slovensko gospodarstvo, s kakšnimi izzivi se sooča in kako država namerava ukrepati.
Ta teden je začel veljati nov pravilnik o ocenjevanju znanja in napredovanju učencev v osnovni šoli. Ključna novost je razširitev nabora različnih načinov ocenjevanja znanja. Večina ocen pri določenem predmetu ne bo več smela biti pridobljena s pisnimi testi, znižuje se minimalno število ocen in uvaja možnost medpredmetnega ocenjevanja. Podrobnosti sta pojasnili vodja kolegija ravnateljev mariborskih osnovnih šol in ravnateljica Osnovne šole Prežihovega Voranca Barbara Pernarčič in ravnateljica OŠ Rada Robiča Mojca Kirbiš.
Ta teden je začel veljati nov pravilnik o ocenjevanju znanja in napredovanju učencev v osnovni šoli. Ključna novost je razširitev nabora različnih načinov ocenjevanja znanja. Večina ocen pri določenem predmetu ne bo več smela biti pridobljena s pisnimi testi, znižuje se minimalno število ocen in uvaja možnost medpredmetnega ocenjevanja. Podrobnosti sta pojasnili vodja kolegija ravnateljev mariborskih osnovnih šol in ravnateljica Osnovne šole Prežihovega Voranca Barbara Pernarčič in ravnateljica OŠ Rada Robiča Mojca Kirbiš.
V mariborski politični opoziciji so prepričani, da občina in občani preplačujejo Nigradove storitve, zaradi česar so zahtevali tudi izredno sejo mestnega sveta. Da bi izvedeli resnico, smo v Radijski tribuni soočili predstavnico opozicije Ljubico Jančič in direktorja Nigrada Dušana Slapnika.
V mariborski politični opoziciji so prepričani, da občina in občani preplačujejo Nigradove storitve, zaradi česar so zahtevali tudi izredno sejo mestnega sveta. Da bi izvedeli resnico, smo v Radijski tribuni soočili predstavnico opozicije Ljubico Jančič in direktorja Nigrada Dušana Slapnika.
V središču torkove Radijske tribune je bila pokojninska reforma. Kaj prinaša, kako se bomo upokojevali po novem in kakšne bodo pokojnine, smo govorili z generalnim direktorjev ZPIZ-a Marijanom Papežem. Osvetlili smo tudi zdaj veljavna merila za upokojevanje in vprašanje, kdaj se je najprimerneje upokojiti, če boš letos izpolnil pogoje, odgovarjali pa smo tudi na vprašanja poslušalcev.
V središču torkove Radijske tribune je bila pokojninska reforma. Kaj prinaša, kako se bomo upokojevali po novem in kakšne bodo pokojnine, smo govorili z generalnim direktorjev ZPIZ-a Marijanom Papežem. Osvetlili smo tudi zdaj veljavna merila za upokojevanje in vprašanje, kdaj se je najprimerneje upokojiti, če boš letos izpolnil pogoje, odgovarjali pa smo tudi na vprašanja poslušalcev.
Ambulanta Karitas za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico Maribor je dopolnila 20 let delovanja. Od leta 2005 je njeno osebje oskrbelo okoli tisoč pomoči potrebnih iz 39 držav, čeprav je bila več kot polovica vseh državljanov Slovenije. Podobne pro bono ambulante delujejo še v Ljubljani, Kopru in Kranju.
Ambulanta Karitas za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico Maribor je dopolnila 20 let delovanja. Od leta 2005 je njeno osebje oskrbelo okoli tisoč pomoči potrebnih iz 39 držav, čeprav je bila več kot polovica vseh državljanov Slovenije. Podobne pro bono ambulante delujejo še v Ljubljani, Kopru in Kranju.
Mariborska občina od zadnjih volitev napoveduje t. i. masterplan za obnovo dotrajanih cest. Ta naj bi se po dolgih letih čakanja zdaj le začenjal. Preverili smo v kakšnem obsegu, preleteli pa bomo tudi druge cestne aktualnosti.
Mariborska občina od zadnjih volitev napoveduje t. i. masterplan za obnovo dotrajanih cest. Ta naj bi se po dolgih letih čakanja zdaj le začenjal. Preverili smo v kakšnem obsegu, preleteli pa bomo tudi druge cestne aktualnosti.
V okviru rožnatega oktobra, meseca ozaveščanja o raku dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah, je letošnje sporočilo Združenja Europa Donna Slovenija: Ne pozabi nase! Temu smo posvetili tudi Radijsko tribuno, v kateri smo se pogovarjali s predstavnicami Europe Donne Podravje in zdravnico z onkološkega oddelka Univerzitetnega kliničnega centra Maribor o pomenu pravočasnega odkritja bolezni in ženske skrbí za lastno zdravje, pa tudi o tem, kako naj se samopregledujejo.
V okviru rožnatega oktobra, meseca ozaveščanja o raku dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah, je letošnje sporočilo Združenja Europa Donna Slovenija: Ne pozabi nase! Temu smo posvetili tudi Radijsko tribuno, v kateri smo se pogovarjali s predstavnicami Europe Donne Podravje in zdravnico z onkološkega oddelka Univerzitetnega kliničnega centra Maribor o pomenu pravočasnega odkritja bolezni in ženske skrbí za lastno zdravje, pa tudi o tem, kako naj se samopregledujejo.
Konec leta se bo iztekel rok, ko bodo morali lastniki objektov, ki še niso priključeni na javno kanalizacijo, zamenjati greznice z malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Kaj predpisuje zakonodaja, katere so izjeme, kolikšen je strošek zamenjave in kako si ga lahko znižamo.
Konec leta se bo iztekel rok, ko bodo morali lastniki objektov, ki še niso priključeni na javno kanalizacijo, zamenjati greznice z malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Kaj predpisuje zakonodaja, katere so izjeme, kolikšen je strošek zamenjave in kako si ga lahko znižamo.
Nizke temperature so tudi v Mariboru prinesle začetek ogrevalne sezone. V sredini Radijski tribuni smo gostili direktorja Energetike Maribor Jožeta Hebarja, ki smo ga med drugim vprašali, ali se je ogrevanje kaj podražilo, ali so cene zagotovljene do konca ogrevalne sezone in kako je z investicijami, ki naj bi prinesle okolju bolj prijazno in cenovno stabilnejše ogrevanje
Nizke temperature so tudi v Mariboru prinesle začetek ogrevalne sezone. V sredini Radijski tribuni smo gostili direktorja Energetike Maribor Jožeta Hebarja, ki smo ga med drugim vprašali, ali se je ogrevanje kaj podražilo, ali so cene zagotovljene do konca ogrevalne sezone in kako je z investicijami, ki naj bi prinesle okolju bolj prijazno in cenovno stabilnejše ogrevanje
Druga svetovna vojna bo v našem življenju odmevala še dolgo po letošnji okrogli obletnici njenega konca. Osem desetletij po tem, ko je okupator zapustil naša tla in zavezniški bombniki nebo, je pod nami še vedno zakopana živa dediščina vojnega obdobja. Zgodovinar Sašo Radovanovič ocenjuje, da je pod Mariborom še okoli dva tisoč neeksplodiranih letalskih bomb, in opozarja, da je Slovenija brez sistema, ki bi preprečeval gradnjo nad temi zakopanimi, še vedno nevarnimi ostanki tistega časa. Kako živi s to dediščino vojne Evropa? In kako Slovenija? Zakaj zgodovinarjeva ocena števila odvrženih bomb odstopa od uradnih in zakaj predstavlja desetina neeksplodiranih veliko nevarnost? Se ključ do teh danes tempiranih bomb skriva v zraku? Odšli smo na teren: po poti neeksplodiranih ubojnih sredstev – med arhive, kraterje, na gradbišče in v tujino. Sogovorniki: – zgodovinar Sašo Radovanovič, – preživela Helena Kolarič, – direktor urada za operativo na Uradu za zaščito in reševanje Borut Horvat, – vodja Oddelka za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev dežele Saške André Baumeister, – podpolkovnik z Oddelka za strelivo Policije Češke republike Bohuslav Kuda, – poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Maribor Samo Robič, – vodja Skupne območne službe civilne zaščite in požarnega varstva Primož Hrastnik, – poveljnik državne enote za varstvo pred NUS Darko Zonjič in – pripadnik enote Bojan Kopač. Pisnim odgovorom je dal glas Teodor Bostič. Prevode sta brala Dejan Kaloper in Jure Franko.
Druga svetovna vojna bo v našem življenju odmevala še dolgo po letošnji okrogli obletnici njenega konca. Osem desetletij po tem, ko je okupator zapustil naša tla in zavezniški bombniki nebo, je pod nami še vedno zakopana živa dediščina vojnega obdobja. Zgodovinar Sašo Radovanovič ocenjuje, da je pod Mariborom še okoli dva tisoč neeksplodiranih letalskih bomb, in opozarja, da je Slovenija brez sistema, ki bi preprečeval gradnjo nad temi zakopanimi, še vedno nevarnimi ostanki tistega časa. Kako živi s to dediščino vojne Evropa? In kako Slovenija? Zakaj zgodovinarjeva ocena števila odvrženih bomb odstopa od uradnih in zakaj predstavlja desetina neeksplodiranih veliko nevarnost? Se ključ do teh danes tempiranih bomb skriva v zraku? Odšli smo na teren: po poti neeksplodiranih ubojnih sredstev – med arhive, kraterje, na gradbišče in v tujino. Sogovorniki: – zgodovinar Sašo Radovanovič, – preživela Helena Kolarič, – direktor urada za operativo na Uradu za zaščito in reševanje Borut Horvat, – vodja Oddelka za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev dežele Saške André Baumeister, – podpolkovnik z Oddelka za strelivo Policije Češke republike Bohuslav Kuda, – poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Maribor Samo Robič, – vodja Skupne območne službe civilne zaščite in požarnega varstva Primož Hrastnik, – poveljnik državne enote za varstvo pred NUS Darko Zonjič in – pripadnik enote Bojan Kopač. Pisnim odgovorom je dal glas Teodor Bostič. Prevode sta brala Dejan Kaloper in Jure Franko.
Slovenski živinorejci so zaskrbljeni. Bolezen modrikastega jezika se je razširila v zahodnem in osrednjem delu Slovenije, pri sosedih pa razsaja afriška prašičja kuga. O preventivnih ukrepih za preprečevanje širjenja obeh bolezni, ki povzročata veliko gospodarsko škodo, smo govorili s strokovnjaki in rejci.
Slovenski živinorejci so zaskrbljeni. Bolezen modrikastega jezika se je razširila v zahodnem in osrednjem delu Slovenije, pri sosedih pa razsaja afriška prašičja kuga. O preventivnih ukrepih za preprečevanje širjenja obeh bolezni, ki povzročata veliko gospodarsko škodo, smo govorili s strokovnjaki in rejci.
V Radijski tribuni smo razčlenili aktualno dogajanje na mariborskem trgu nepremičnin. Je zdaj čas za nakup ali prodajo – ali raje čakati? Gostje oddaje, predstavniki nepremičninskih agencij, so pojasnili, kakšno je stanje na mariborskem nepremičninskem trgu.
V Radijski tribuni smo razčlenili aktualno dogajanje na mariborskem trgu nepremičnin. Je zdaj čas za nakup ali prodajo – ali raje čakati? Gostje oddaje, predstavniki nepremičninskih agencij, so pojasnili, kakšno je stanje na mariborskem nepremičninskem trgu.
Čeprav informacijski sistem za dolgotrajno oskrbo še vedno ne deluje in centri za socialno delo zato še ne morejo izdajati odločb, je premier Robert Golob pred dnevi zatrdil, da še vedno velja, da bo pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji veljala od 1. decembra naprej. Kako potekajo priprave na izvajanje dolgotrajne oskrbe na terenu, smo preverili v mariborskem Domu Danice Vogrinec in Domu upokojencev Ptuj, v studiu pa je na dileme in vprašanja – tudi vaša – odgovarjala vodja vstopne točke za dolgotrajno oskrbo na Centru za socialno delo Maribor.
Čeprav informacijski sistem za dolgotrajno oskrbo še vedno ne deluje in centri za socialno delo zato še ne morejo izdajati odločb, je premier Robert Golob pred dnevi zatrdil, da še vedno velja, da bo pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji veljala od 1. decembra naprej. Kako potekajo priprave na izvajanje dolgotrajne oskrbe na terenu, smo preverili v mariborskem Domu Danice Vogrinec in Domu upokojencev Ptuj, v studiu pa je na dileme in vprašanja – tudi vaša – odgovarjala vodja vstopne točke za dolgotrajno oskrbo na Centru za socialno delo Maribor.
Vprašanje obvezne božičnice še naprej buri duhove. Predvsem predstavniki gospodarskih združenj svarijo pred slabšanjem konkurenčnosti, nekateri grozijo z izstopom iz Ekonomsko socialnega sveta. Gre za politični predvolilni populizem? Je izplačilo tako imenovane 14-te plače v višini polovice minimalne plače izvedljivo in kakšne bi lahko bile posledice?
Vprašanje obvezne božičnice še naprej buri duhove. Predvsem predstavniki gospodarskih združenj svarijo pred slabšanjem konkurenčnosti, nekateri grozijo z izstopom iz Ekonomsko socialnega sveta. Gre za politični predvolilni populizem? Je izplačilo tako imenovane 14-te plače v višini polovice minimalne plače izvedljivo in kakšne bi lahko bile posledice?
Predstavili smo nov spletni portal Zdravka, ki ga je v sodelovanju s številnimi partnerji pripravila mariborska občina; portal združuje več deset ponudnikov psihosocialne in materialne pomoči, pomoči na domu, ponudnikov socialnih nastanitev in podobnih človekoljubnih storitev.
Predstavili smo nov spletni portal Zdravka, ki ga je v sodelovanju s številnimi partnerji pripravila mariborska občina; portal združuje več deset ponudnikov psihosocialne in materialne pomoči, pomoči na domu, ponudnikov socialnih nastanitev in podobnih človekoljubnih storitev.
Univerze za tretje življenjsko obdobje vpisujejo v svoje programe v študijskem letu 2025/26 do konca septembra. Izobraževanje, tuji jeziki, literarno ustvarjanje, druženje, rekreacija in drugi krožki pomagajo, da upokojenci ohranjajo miselno kondicijo in spomin, pomenijo pa tudi priložnost za ohranjanje družabnih stikov in za medgeneracijsko povezovanje. Prisluhnite, kateri programi so na voljo, kje, kako potekajo in kako poteka vpis, kolikšen je strošek.
Univerze za tretje življenjsko obdobje vpisujejo v svoje programe v študijskem letu 2025/26 do konca septembra. Izobraževanje, tuji jeziki, literarno ustvarjanje, druženje, rekreacija in drugi krožki pomagajo, da upokojenci ohranjajo miselno kondicijo in spomin, pomenijo pa tudi priložnost za ohranjanje družabnih stikov in za medgeneracijsko povezovanje. Prisluhnite, kateri programi so na voljo, kje, kako potekajo in kako poteka vpis, kolikšen je strošek.
18. septembra mineva natanko pol stoletja od slovesnosti ob ustanovitvi Univerze v Mariboru, zato smo Radijsko tribuno posvetili prav temu njenemu jubileju – z aktualnimi razmišljanji in z odlomki, ki so bili posneti pred 50-imi leti prav na današnji dan.
18. septembra mineva natanko pol stoletja od slovesnosti ob ustanovitvi Univerze v Mariboru, zato smo Radijsko tribuno posvetili prav temu njenemu jubileju – z aktualnimi razmišljanji in z odlomki, ki so bili posneti pred 50-imi leti prav na današnji dan.
V Radijski tribuni smo v ospredje postavili mariborski promet. Predstavili smo celotno novo prometno strategijo našega mesta, ki jo pripravlja občina Maribor. Dotaknili pa smo se tudi divjanja po peš coni s skuterji in drugimi enoslednimi vozili.
V Radijski tribuni smo v ospredje postavili mariborski promet. Predstavili smo celotno novo prometno strategijo našega mesta, ki jo pripravlja občina Maribor. Dotaknili pa smo se tudi divjanja po peš coni s skuterji in drugimi enoslednimi vozili.
Danes se je začel evropski teden mobilnosti, in tako se bo tudi v Mariboru, ki sodeluje v tem projektu že od začetka, zvrstila vrsta dogajanja, ki bo poudarilo pomen dostopnega trajnostnega prevoza za vse prebivalce. Mi pa bomo v naši terenski radijski tribuni ob začetku projekta preverili, s kakšnimi izzivi mobilnosti se sooča Maribor in kaj vse nas v mestu čaka
Danes se je začel evropski teden mobilnosti, in tako se bo tudi v Mariboru, ki sodeluje v tem projektu že od začetka, zvrstila vrsta dogajanja, ki bo poudarilo pomen dostopnega trajnostnega prevoza za vse prebivalce. Mi pa bomo v naši terenski radijski tribuni ob začetku projekta preverili, s kakšnimi izzivi mobilnosti se sooča Maribor in kaj vse nas v mestu čaka
Nekateri upokojenci ostajajo delovno aktivni: eni zaradi osebnega zadovoljstva, drugi zaradi finančne potrebe; zaradi pomanjkanja delovne sile pa po njih povprašujejo tudi delodajalci. Kakšni so pogoji za začasno delo upokojencev, da ne izgubijo pokojnine, in kako deluje stična točka med upokojenci in delodajalci, ki je bila pred kratkim vzpostavljena v Lenartu, smo osvetlili v oddaji.
Nekateri upokojenci ostajajo delovno aktivni: eni zaradi osebnega zadovoljstva, drugi zaradi finančne potrebe; zaradi pomanjkanja delovne sile pa po njih povprašujejo tudi delodajalci. Kakšni so pogoji za začasno delo upokojencev, da ne izgubijo pokojnine, in kako deluje stična točka med upokojenci in delodajalci, ki je bila pred kratkim vzpostavljena v Lenartu, smo osvetlili v oddaji.
V Radijski tribuni smo govorili o mariborskih cestah. Zanimalo nas je med drugim, kdaj se bo začela prva faza gradnje prvega dela zahodne obvoznice.
V Radijski tribuni smo govorili o mariborskih cestah. Zanimalo nas je med drugim, kdaj se bo začela prva faza gradnje prvega dela zahodne obvoznice.
Ob aktualni romski problematiki v jugovzhodnem delu države somo preverjali, kakšno je sobivanje z okoli 3500 Romi, živečimi v Mariboru. Kje so pomanjkljivosti integracije in kakšni koraki so še potrebni za večjo vključenost, šolanje in zaposlovanje Romov?
Ob aktualni romski problematiki v jugovzhodnem delu države somo preverjali, kakšno je sobivanje z okoli 3500 Romi, živečimi v Mariboru. Kje so pomanjkljivosti integracije in kakšni koraki so še potrebni za večjo vključenost, šolanje in zaposlovanje Romov?
Spomladi bodo redne državnozborske volitve, kampanja je že v polnem teku. Pričakovati je, da bodo v prihodnjih mesecih vladajoči deležni še kakšne interpelacije, obeta se tudi več referendumov. Politična analitika Boris Vezjak in Aleš Maver sta pokomentirala trenutna razmerja moči in dediščino oziroma zmote sedanje koalicije, odgovorila pa sta tudi na vprašanje, kdo ima največ možnosti za prevzem oblasti?
Spomladi bodo redne državnozborske volitve, kampanja je že v polnem teku. Pričakovati je, da bodo v prihodnjih mesecih vladajoči deležni še kakšne interpelacije, obeta se tudi več referendumov. Politična analitika Boris Vezjak in Aleš Maver sta pokomentirala trenutna razmerja moči in dediščino oziroma zmote sedanje koalicije, odgovorila pa sta tudi na vprašanje, kdo ima največ možnosti za prevzem oblasti?
Mariborska občina je v prvi polovici avgusta začela izdajati globe za prehitro vožnjo. V sredini rubriki Maribor, imamo problem! smo preverili, koliko prekrškov in kolikšne prekoračitve so zaznali, koliko kazni so izdali in kakšni so morebitni načrti s širitvijo mreže radarjev.
Mariborska občina je v prvi polovici avgusta začela izdajati globe za prehitro vožnjo. V sredini rubriki Maribor, imamo problem! smo preverili, koliko prekrškov in kolikšne prekoračitve so zaznali, koliko kazni so izdali in kakšni so morebitni načrti s širitvijo mreže radarjev.
V zadnjih mesecih so dela na štajerski avtocesti zaradi prometnih zastojev povzročala nemalo sivih las voznikom, pa tudi avtoprevoznikom, ti pravijo, da so utrpeli gospodarsko škodo. Posledice so zelo občutili tudi v Slovenski Bistrici, kjer je prometni kolaps postal del vsakdana. Dars je sicer minulo nedeljo na odseku Dramlje–Slovenske Konjice predčasno končal obnovitvena dela in promet je znova stekel v obe smeri. A zaradi del v predorih bodo tam še vedno začasne zapore, še vedno pa obnavljajo tudi odsek Fram–Slovenska Bistrica. Katera dela Dars načrtuje na štajerski avtocesti to jesen in po koncu zime in kako nameravajo pri tem razbremeniti slovenskobistriško občino?
V zadnjih mesecih so dela na štajerski avtocesti zaradi prometnih zastojev povzročala nemalo sivih las voznikom, pa tudi avtoprevoznikom, ti pravijo, da so utrpeli gospodarsko škodo. Posledice so zelo občutili tudi v Slovenski Bistrici, kjer je prometni kolaps postal del vsakdana. Dars je sicer minulo nedeljo na odseku Dramlje–Slovenske Konjice predčasno končal obnovitvena dela in promet je znova stekel v obe smeri. A zaradi del v predorih bodo tam še vedno začasne zapore, še vedno pa obnavljajo tudi odsek Fram–Slovenska Bistrica. Katera dela Dars načrtuje na štajerski avtocesti to jesen in po koncu zime in kako nameravajo pri tem razbremeniti slovenskobistriško občino?
Mineva natanko 1281 dni od takrat, ko je svet zatresla vojna v Ukrajini. O ruski invaziji zadnja tri leta v medijih beremo o pogajanjih, zaostritvah, dobljenih in izgubljenih območjih. Po podatkih evropskega statističnega urada se je iz Ukrajine v Evropsko unijo preselilo 4,3 milijona ljudi. Mnogi so našli dom v Sloveniji, tudi Iryna Delina in Olena Kuscheva z otroki. Njihovo zgodbo spremljamo že tretje leto.
Mineva natanko 1281 dni od takrat, ko je svet zatresla vojna v Ukrajini. O ruski invaziji zadnja tri leta v medijih beremo o pogajanjih, zaostritvah, dobljenih in izgubljenih območjih. Po podatkih evropskega statističnega urada se je iz Ukrajine v Evropsko unijo preselilo 4,3 milijona ljudi. Mnogi so našli dom v Sloveniji, tudi Iryna Delina in Olena Kuscheva z otroki. Njihovo zgodbo spremljamo že tretje leto.
Zadnjih nekaj let se delodajalci spopadajo s precej zahtevno nalogo – iskanjem delavcev. Pred nekaj leti je bilo ravno obratno: brezposelni so iskali zaposlitev, danes pa delodajalci iščejo kadre, saj jih na trgu primanjkuje. Kljub temu pa določen odstotek ljudi ostaja brez zaposlitve, predvsem gre za dolgotrajno brezposelne. Prav za njih je Zavod za zaposlovanje pripravil programe, s katerimi jim želi pomagati pri ponovni vključitvi na trg dela.
Zadnjih nekaj let se delodajalci spopadajo s precej zahtevno nalogo – iskanjem delavcev. Pred nekaj leti je bilo ravno obratno: brezposelni so iskali zaposlitev, danes pa delodajalci iščejo kadre, saj jih na trgu primanjkuje. Kljub temu pa določen odstotek ljudi ostaja brez zaposlitve, predvsem gre za dolgotrajno brezposelne. Prav za njih je Zavod za zaposlovanje pripravil programe, s katerimi jim želi pomagati pri ponovni vključitvi na trg dela.
Mariborski mediji so v zadnjem času objavili več fotografij in poročil bralcev o zbiranju narkomanov v središču mesta. Preverili smo, kaj o tem pravijo pristojni, ki se ukvarjajo s preventivo in pomočjo uživalcem drog in njihovim svojcem.
Mariborski mediji so v zadnjem času objavili več fotografij in poročil bralcev o zbiranju narkomanov v središču mesta. Preverili smo, kaj o tem pravijo pristojni, ki se ukvarjajo s preventivo in pomočjo uživalcem drog in njihovim svojcem.
Javni holding Maribor bo čez nekaj dni upihnil peto svečko. Ob obletnici pripravlja od 25. avgusta do 5. septembra na mariborskem Glavnem trgu dan odprtih vrat oziroma predstavitev vseh podjetij iz skupine. Ob tej priložnosti smo gostili direktorja Andreja Rihterja; med drugim je razkril, kakšno je poslovanje holdinga in posameznih podjetij in kako bodo v prihodnje poskrbeli za boljši javni servis.
Javni holding Maribor bo čez nekaj dni upihnil peto svečko. Ob obletnici pripravlja od 25. avgusta do 5. septembra na mariborskem Glavnem trgu dan odprtih vrat oziroma predstavitev vseh podjetij iz skupine. Ob tej priložnosti smo gostili direktorja Andreja Rihterja; med drugim je razkril, kakšno je poslovanje holdinga in posameznih podjetij in kako bodo v prihodnje poskrbeli za boljši javni servis.
Nogometaši Maribora so v novo sezono krenili krepko pod pričakovanji. Ekspresno slovo od Evrope in blede predstave v domačem prvenstvu so odnesle Tugberka Tanrivermiša. Odločitev turškega lastnika Acuna Ilicalija za mnoge ni bila presenečenje, porajata pa se vprašanji, kdo bo sedel na vročo vijoličasto klop in kakšna je prihodnosti ponosa Maribora.
Nogometaši Maribora so v novo sezono krenili krepko pod pričakovanji. Ekspresno slovo od Evrope in blede predstave v domačem prvenstvu so odnesle Tugberka Tanrivermiša. Odločitev turškega lastnika Acuna Ilicalija za mnoge ni bila presenečenje, porajata pa se vprašanji, kdo bo sedel na vročo vijoličasto klop in kakšna je prihodnosti ponosa Maribora.
Mariborska občina želi vse dražji izvoz odpadkov in vse dražje daljinsko ogrevanje omiliti z gradnjo sežigalnice, oziroma obrata za toplotno obdelavo odpadkov. Pri tem pa se sooča z večdesetmilijonskimi predvidenimi stroški, nejasnimi možnostmi sofinanciranja in nasprotovanjem dela javnosti in politike. Kako daleč so s prijavo na razpis, ki ga je država objavila pred kratkim?
Mariborska občina želi vse dražji izvoz odpadkov in vse dražje daljinsko ogrevanje omiliti z gradnjo sežigalnice, oziroma obrata za toplotno obdelavo odpadkov. Pri tem pa se sooča z večdesetmilijonskimi predvidenimi stroški, nejasnimi možnostmi sofinanciranja in nasprotovanjem dela javnosti in politike. Kako daleč so s prijavo na razpis, ki ga je država objavila pred kratkim?
V Sloveniji se poraba zdravil nenehno povečuje. Raste tudi število bolnikov, ki jemljejo več zdravil hkrati. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje je takih, ki jemljejo več kot 5 zdravil hkrati, pri nas že več kot 313 tisoč. Nemalo jih zdravil ne jemlje po navodilih ali pa se sami odločijo, da določenih zdravil ne bodo več jemali. Kako nevarno je to za njihovo zdravje, kaj je osebna kartica zdravil in kako si jo priskrbeti?
V Sloveniji se poraba zdravil nenehno povečuje. Raste tudi število bolnikov, ki jemljejo več zdravil hkrati. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje je takih, ki jemljejo več kot 5 zdravil hkrati, pri nas že več kot 313 tisoč. Nemalo jih zdravil ne jemlje po navodilih ali pa se sami odločijo, da določenih zdravil ne bodo več jemali. Kako nevarno je to za njihovo zdravje, kaj je osebna kartica zdravil in kako si jo priskrbeti?
Le nekaj dni nas še loči od osrednje kmetijsko-živilske prireditve pri nas, sejma Agra v Gornji Radgoni, ko se bodo na njem spet zvrstile predstavitve sodobne tehnike, opreme in sredstev za kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo in živilstvo in bodo organizirana tudi številna strokovna srečanja. Pri tem bodo v ospredju aktualne teme, kot je denimo preusmeritev v trajnostno kmetovanje. Prav k temu stremi Permakulturni inštitut Maribor, ki bo v okviru samooskrbne skupnosti Lipa povezal kmete s kupci in jih hkrati usmeriti v trajnostno kmetovanje.
Le nekaj dni nas še loči od osrednje kmetijsko-živilske prireditve pri nas, sejma Agra v Gornji Radgoni, ko se bodo na njem spet zvrstile predstavitve sodobne tehnike, opreme in sredstev za kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo in živilstvo in bodo organizirana tudi številna strokovna srečanja. Pri tem bodo v ospredju aktualne teme, kot je denimo preusmeritev v trajnostno kmetovanje. Prav k temu stremi Permakulturni inštitut Maribor, ki bo v okviru samooskrbne skupnosti Lipa povezal kmete s kupci in jih hkrati usmeriti v trajnostno kmetovanje.
Člani Odbora InPlaninec pri Planinski Zvezi Slovenije so 10. obletnico delovanja proslavili z vzponom na vrh in štiri tisočak Breithorn v Švici. V 41-članski odpravi s prekaljenimi alpinisti, planinski vodniki in prostovoljci je bilo 11 različnih invalidov. Na okoli 3.900 metrov visok Mali Matterhorn se je ob pomoči spremljevalcev povzpela tudi 22-letna študentka na vozičku Špela Florjanič iz okolice Ptuja. Špela in podpredsednica Odbora InPlaninec Marjeta Čič sta gostji tokratne Poletne radijske tribune.
Člani Odbora InPlaninec pri Planinski Zvezi Slovenije so 10. obletnico delovanja proslavili z vzponom na vrh in štiri tisočak Breithorn v Švici. V 41-članski odpravi s prekaljenimi alpinisti, planinski vodniki in prostovoljci je bilo 11 različnih invalidov. Na okoli 3.900 metrov visok Mali Matterhorn se je ob pomoči spremljevalcev povzpela tudi 22-letna študentka na vozičku Špela Florjanič iz okolice Ptuja. Špela in podpredsednica Odbora InPlaninec Marjeta Čič sta gostji tokratne Poletne radijske tribune.
V Slovenski Bistrici se v zadnjih mesecih soočajo s težavo nepravilno odloženih azbestnih plošč na javnih površinah. Azbestne plošče, ki so okolju in zdravju nevarni odpadek in jih je treba odlagati na ustrezno zbirno mesto, so občani opazili odložene v več kupih v blokovskih naseljih, ob zabojnikih za smeti, in o tem obvestili pristojne. Kdo bo plošče odpeljal in kdo plačal odvoz?
V Slovenski Bistrici se v zadnjih mesecih soočajo s težavo nepravilno odloženih azbestnih plošč na javnih površinah. Azbestne plošče, ki so okolju in zdravju nevarni odpadek in jih je treba odlagati na ustrezno zbirno mesto, so občani opazili odložene v več kupih v blokovskih naseljih, ob zabojnikih za smeti, in o tem obvestili pristojne. Kdo bo plošče odpeljal in kdo plačal odvoz?
Električni skiroji so v zadnjih letih tudi pri nas vse bolj priljubljeni. So hiter, priročen in okolju prijazen način prevoza, ki prinaša veliko užitka, a tudi vse več nesreč in poškodb. Kaj lahko storimo sami in vsi skupaj za večjo varnost, kakšna so pravila varne vožnje in kje in kdo lahko uporablja e-skiro?
Električni skiroji so v zadnjih letih tudi pri nas vse bolj priljubljeni. So hiter, priročen in okolju prijazen način prevoza, ki prinaša veliko užitka, a tudi vse več nesreč in poškodb. Kaj lahko storimo sami in vsi skupaj za večjo varnost, kakšna so pravila varne vožnje in kje in kdo lahko uporablja e-skiro?
Oddajo namenjamo novemu radarju v Mariboru, ki se bo premikal med tremi lokacijami. Dan aktivacije radarja je 11. avgust opolnoči, prva lokacija pa Čufarjeva cesta. Po enomesečnem testnem obdobju, ki je pokazalo, da bi globo prejelo kar 95 tisoč voznikov, bo treba v še dveh ulicah posebej paziti, pa ne le zato, da nas ne bi udarilo po žepu, ampak tudi zato, da bi bilo udeleženci v prometu varnejši. Nekateri so za, veliko pa jih je proti radarjem; v oddaji pa ste slišali tudi, kaj pravi stroka.
Oddajo namenjamo novemu radarju v Mariboru, ki se bo premikal med tremi lokacijami. Dan aktivacije radarja je 11. avgust opolnoči, prva lokacija pa Čufarjeva cesta. Po enomesečnem testnem obdobju, ki je pokazalo, da bi globo prejelo kar 95 tisoč voznikov, bo treba v še dveh ulicah posebej paziti, pa ne le zato, da nas ne bi udarilo po žepu, ampak tudi zato, da bi bilo udeleženci v prometu varnejši. Nekateri so za, veliko pa jih je proti radarjem; v oddaji pa ste slišali tudi, kaj pravi stroka.
V Pesnici se še zmeraj borijo s številnimi plazovi, ki so občino prizadeli pred nekaj leti, kljub temu pa načrtujejo precej novih naložb v javno infrastrukturo. Želijo si namreč, da bi veljali za razvojno naravnano občino.
V Pesnici se še zmeraj borijo s številnimi plazovi, ki so občino prizadeli pred nekaj leti, kljub temu pa načrtujejo precej novih naložb v javno infrastrukturo. Želijo si namreč, da bi veljali za razvojno naravnano občino.
V Poletni radijski tribuni smo govorili o tem, da se naše drugo največje mesto – Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, ki temelji na ideji, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli. Preverili smo še, katere so turistične prednosti tega mesta ob Dravi, pa tudi, kako zadovoljni so z letošnjim obiskom.
V Poletni radijski tribuni smo govorili o tem, da se naše drugo največje mesto – Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, ki temelji na ideji, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli. Preverili smo še, katere so turistične prednosti tega mesta ob Dravi, pa tudi, kako zadovoljni so z letošnjim obiskom.
Minoriti na Vojašniškem trgu na Lentu v Mariboru, arhitekturni biser mesta, so postali novo središče kulturnega in družabnega življenja. Privlačen, bogat in raznolik glasbeni in filmski program privablja občinstvo tudi v času poletnih dopustov. V sodelovanju s partnerji ga pripravljajo v Lutkovnem gledališču Maribor, ki ga vodi Ksenija Repina, gostja današnje Poletne radijske tribune.
Minoriti na Vojašniškem trgu na Lentu v Mariboru, arhitekturni biser mesta, so postali novo središče kulturnega in družabnega življenja. Privlačen, bogat in raznolik glasbeni in filmski program privablja občinstvo tudi v času poletnih dopustov. V sodelovanju s partnerji ga pripravljajo v Lutkovnem gledališču Maribor, ki ga vodi Ksenija Repina, gostja današnje Poletne radijske tribune.
Dravska kolesarska pot velja za zelo uspešen mednarodni projekt evropskega formata, ki povezuje štiri države. Z uspehom je tesno povezan Uroš Rozman, aktualni direktor Regionalne razvojne agencije Koroška, ki meni, da moramo po vzoru severnih sosedov bolje izkoristiti tudi vodno gladino Drave in seveda vse znamenitosti ob njej. Kakšna je pot do tega cilja?
Dravska kolesarska pot velja za zelo uspešen mednarodni projekt evropskega formata, ki povezuje štiri države. Z uspehom je tesno povezan Uroš Rozman, aktualni direktor Regionalne razvojne agencije Koroška, ki meni, da moramo po vzoru severnih sosedov bolje izkoristiti tudi vodno gladino Drave in seveda vse znamenitosti ob njej. Kakšna je pot do tega cilja?
Podatki za lansko leto kažejo, da v Podravju vse več prostovoljcev opravi vse več prostovoljskega dela. Tako je Podravska regija druga v državi po številu tako prosotv9oljskih organizacij, kot prostovoljcev. Okrog 70 prostovoljcev je vključenih tudi v delo mariborske enote Slovenske filantropije.
Podatki za lansko leto kažejo, da v Podravju vse več prostovoljcev opravi vse več prostovoljskega dela. Tako je Podravska regija druga v državi po številu tako prosotv9oljskih organizacij, kot prostovoljcev. Okrog 70 prostovoljcev je vključenih tudi v delo mariborske enote Slovenske filantropije.
Poletje je čas dopustov, ko si radi vzamemo čas tudi za obisk muzejev. V Pokrajinski muzej Maribor vabijo s številnimi stalnimi in občasnimi razstavami, vodenji, delavnicami, od začetka julija so odprti tudi ob nedeljah. O ponudbi muzeja smo se pogovarjali z direktorico dr. Mirjano Koren.
Poletje je čas dopustov, ko si radi vzamemo čas tudi za obisk muzejev. V Pokrajinski muzej Maribor vabijo s številnimi stalnimi in občasnimi razstavami, vodenji, delavnicami, od začetka julija so odprti tudi ob nedeljah. O ponudbi muzeja smo se pogovarjali z direktorico dr. Mirjano Koren.
Poletna radijska tribuna prinaša pogovor z direktorico Pogrebnega podjetja Maribor Lidijo Pliberšek. Letos zaznamujejo 40 let pokopališča Dobrava in 70 let njihove cvetličarne; s sogovornico smo osvetlili naložbe in druge načrte Pogrebnega podjetja.
Poletna radijska tribuna prinaša pogovor z direktorico Pogrebnega podjetja Maribor Lidijo Pliberšek. Letos zaznamujejo 40 let pokopališča Dobrava in 70 let njihove cvetličarne; s sogovornico smo osvetlili naložbe in druge načrte Pogrebnega podjetja.
V Poletni radijski tribuni smo obiskali mariborsko enoto Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava. Prostori nekdanjega hotela na Teznem so danes primer dobre prakse deinstitucionalizacije. Preverili smo, kaj zagotavljajo uporabnikom v dnevnem centru in kako je zaživela stanovanjska skupnost, kako skrbijo za čim večjo integracijo oseb s težavami v razvoju in kako se odpirajo javnosti.
V Poletni radijski tribuni smo obiskali mariborsko enoto Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava. Prostori nekdanjega hotela na Teznem so danes primer dobre prakse deinstitucionalizacije. Preverili smo, kaj zagotavljajo uporabnikom v dnevnem centru in kako je zaživela stanovanjska skupnost, kako skrbijo za čim večjo integracijo oseb s težavami v razvoju in kako se odpirajo javnosti.