Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Znanstveniki so razvili sistem, ki z umetno inteligenco na satelitskih slikah odkrije, kako hitro izginjajo ledeniki. In to lahko naredi 10 000-krat hitreje, kot bi človek. Ledeniki po svetu se talijo z vrtoglavo hitrostjo. Do konca stoletja bi jih lahko izginilo kar dve tretjini. Ali še lahko poiščemo rešitev in kako nam pri tem pomaga umetna inteligenca?
Znanstveniki so razvili sistem, ki z umetno inteligenco na satelitskih slikah odkrije, kako hitro izginjajo ledeniki. In to lahko naredi 10 000-krat hitreje, kot bi človek. Ledeniki po svetu se talijo z vrtoglavo hitrostjo. Do konca stoletja bi jih lahko izginilo kar dve tretjini. Ali še lahko poiščemo rešitev in kako nam pri tem pomaga umetna inteligenca?
Kaj vse se skriva v prahu v našem stanovanju? Tudi veliko nevarnih delcev, ki jih v domove vnašamo s svojimi oblačili, čevlji in predmeti. Kaj so odkrili slovenski raziskovalci? V oddaji še o kozmičnem prahu, ki ga prav tako lahko najdemo na Zemlji. V naše ozračje pride skozi atmosfero in je tako majhen, da pri tem, v nasprotju z večjimi deli asteroidov in kometov, ne zgori.
Kaj vse se skriva v prahu v našem stanovanju? Tudi veliko nevarnih delcev, ki jih v domove vnašamo s svojimi oblačili, čevlji in predmeti. Kaj so odkrili slovenski raziskovalci? V oddaji še o kozmičnem prahu, ki ga prav tako lahko najdemo na Zemlji. V naše ozračje pride skozi atmosfero in je tako majhen, da pri tem, v nasprotju z večjimi deli asteroidov in kometov, ne zgori.
Evropska vesoljska agencija ESA je objavila prve barvne fotografije vesoljskega teleskopa Evklid. Pravijo mu iskalec temne energije; izdelal bo tridimenzionalno karto vesolja in pomagal pri iskanju temne snovi v vesolju. Slovenija pa je zaprosila za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji. Kaj nam bo članstvo prineslo in kako smo nanj pripravljeni?
Evropska vesoljska agencija ESA je objavila prve barvne fotografije vesoljskega teleskopa Evklid. Pravijo mu iskalec temne energije; izdelal bo tridimenzionalno karto vesolja in pomagal pri iskanju temne snovi v vesolju. Slovenija pa je zaprosila za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji. Kaj nam bo članstvo prineslo in kako smo nanj pripravljeni?
Raziskovalci, tudi slovenski, so odkrili mehanizem, ki še dodatno razkriva vzroke nastanka dveh bolezni, frontotemporalne demence in amiotrofične lateralne skleroze, s tem pa se povečujejo možnosti za razvoj novih oblik zdravljenja. Pa tudi o dveh obetavnih zdravilih za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Za njo boleha približno 44 milijonov ljudi po svetu. Na koncu pogledamo še v nebo, v pojav, ki je pri nas zelo redko viden – severni sij. Z astronomom o tem, zakaj nastane.
Raziskovalci, tudi slovenski, so odkrili mehanizem, ki še dodatno razkriva vzroke nastanka dveh bolezni, frontotemporalne demence in amiotrofične lateralne skleroze, s tem pa se povečujejo možnosti za razvoj novih oblik zdravljenja. Pa tudi o dveh obetavnih zdravilih za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Za njo boleha približno 44 milijonov ljudi po svetu. Na koncu pogledamo še v nebo, v pojav, ki je pri nas zelo redko viden – severni sij. Z astronomom o tem, zakaj nastane.
Umetna inteligenca je tehnologija, ki bo bistveno zaznamovala prihodnost. Vendar le, če jo bomo dobro poznali. Se bodo o umetni inteligenci kmalu učili v šolah? Revolucijo v šolstvu med drugim predstavlja program ChatGPT, ki lahko v nekaj minutah ustvari kakršnokoli besedilo. Bodo ta in podobni programi v šole prinesli goljufanje ali nove priložnosti?
Umetna inteligenca je tehnologija, ki bo bistveno zaznamovala prihodnost. Vendar le, če jo bomo dobro poznali. Se bodo o umetni inteligenci kmalu učili v šolah? Revolucijo v šolstvu med drugim predstavlja program ChatGPT, ki lahko v nekaj minutah ustvari kakršnokoli besedilo. Bodo ta in podobni programi v šole prinesli goljufanje ali nove priložnosti?
Tehnološke digitalne rešitve se uveljavljajo tudi na področju pašništva. Na ljubljanski Biotehniški fakulteti preizkušajo sistem, ki živinorejcem omogoča nadzor nad čredo po mobilniku. Tako bi lahko kmetje v prihodnosti za denimo krave uporabili navidezno ograjo. Kako sistem deluje in ali je primeren za slovenske kmete?
Tehnološke digitalne rešitve se uveljavljajo tudi na področju pašništva. Na ljubljanski Biotehniški fakulteti preizkušajo sistem, ki živinorejcem omogoča nadzor nad čredo po mobilniku. Tako bi lahko kmetje v prihodnosti za denimo krave uporabili navidezno ograjo. Kako sistem deluje in ali je primeren za slovenske kmete?
Življenje je zelo prilagodljivo in uspeva tudi v najodročnejših kotičkih našega planeta. Med drugim na dnu oceana, kjer vladata trda tema in visok tlak, ki bi nas strl. Tinkara Tinta in Tihomir Makovec, sodelavca Morske biološke postaje Piran, sta bila člana vznemirljive štiritedenske odprave na vzhodu Tihega oceana. Preučevali so življenje več tisoč metrov globoko pod gladino morja. Pa tudi o nekaterih drugih raziskovanjih morskega dna.
Življenje je zelo prilagodljivo in uspeva tudi v najodročnejših kotičkih našega planeta. Med drugim na dnu oceana, kjer vladata trda tema in visok tlak, ki bi nas strl. Tinkara Tinta in Tihomir Makovec, sodelavca Morske biološke postaje Piran, sta bila člana vznemirljive štiritedenske odprave na vzhodu Tihega oceana. Preučevali so življenje več tisoč metrov globoko pod gladino morja. Pa tudi o nekaterih drugih raziskovanjih morskega dna.
Na ljubljanski Ekonomski fakulteti se lahko pohvalijo z dvema dokaj novima raziskovalnima laboratorijema – vedenjskih in finančnim. V vedenjskem laboratoriju med drugim preučujejo vpliv spanja na ljudi, v finančnem pa delajo predvsem z velikimi bazami podatkov. Gre za prepletanje gospodarstva in znanosti.
Na ljubljanski Ekonomski fakulteti se lahko pohvalijo z dvema dokaj novima raziskovalnima laboratorijema – vedenjskih in finančnim. V vedenjskem laboratoriju med drugim preučujejo vpliv spanja na ljudi, v finančnem pa delajo predvsem z velikimi bazami podatkov. Gre za prepletanje gospodarstva in znanosti.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Ob svetovnem dnevu očarljivih rastlin so na Nacionalnem inštitutu za biologijo pripravili dogodke, namenjene predvsem otrokom, s katerimi so ozaveščali o pomenu rastlin in znanosti o rastlinah. Dan očarljivih rastlin je nastal pred enajstimi leti na pobudo evropske organizacije za raziskave rastlin EPSO. Biologi ocenjujejo, da obstaja na Zemlji okrog četrt milijona vrst rastlin. Od njih je odvisno preživetje vseh živali in ljudi na našem planetu. Predstavljamo še pomen zelenih streh in eno izmed njih – zeleno streho na Kemijskem inštitutu, na kateri raste več kot 40 slovenskih avtohtonih rastlinskih vrst.
Ob svetovnem dnevu očarljivih rastlin so na Nacionalnem inštitutu za biologijo pripravili dogodke, namenjene predvsem otrokom, s katerimi so ozaveščali o pomenu rastlin in znanosti o rastlinah. Dan očarljivih rastlin je nastal pred enajstimi leti na pobudo evropske organizacije za raziskave rastlin EPSO. Biologi ocenjujejo, da obstaja na Zemlji okrog četrt milijona vrst rastlin. Od njih je odvisno preživetje vseh živali in ljudi na našem planetu. Predstavljamo še pomen zelenih streh in eno izmed njih – zeleno streho na Kemijskem inštitutu, na kateri raste več kot 40 slovenskih avtohtonih rastlinskih vrst.
Skupina raziskovalcev, med katerimi so tudi slovenski, je odkrila spremembo proteina, ki sodeluje pri zgodnjem razvoju frontotemporalne demence. Odkritje omogoča razvoj novega načina zdravljenja. Tudi novo ameriško zdravilo za Alzheimerjevo bolezen podjetja Eli Lilly ima dobre obete. Bomo to najpogostejšo obliko demence morda kmalu znali pozdraviti?
Skupina raziskovalcev, med katerimi so tudi slovenski, je odkrila spremembo proteina, ki sodeluje pri zgodnjem razvoju frontotemporalne demence. Odkritje omogoča razvoj novega načina zdravljenja. Tudi novo ameriško zdravilo za Alzheimerjevo bolezen podjetja Eli Lilly ima dobre obete. Bomo to najpogostejšo obliko demence morda kmalu znali pozdraviti?
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so predstavili rezultate dveh raziskav, ki bosta prispevali k trajnostni pridelavi poljščin. Upajo, da bodo z različnimi tehnologijami nekatere rastline naredili odporne proti različnim virusom in škodljivcem, s čimer bi prispevali k zmanjšanju lakote. Pa tudi o tem, da rastline oddajajo zvoke pod posebno frekvenco, ki je človeškemu ušesu neslišna? In to predvsem takrat, ko so pod stresom, ko jim denimo manjka vode ali jih odtrgamo.
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so predstavili rezultate dveh raziskav, ki bosta prispevali k trajnostni pridelavi poljščin. Upajo, da bodo z različnimi tehnologijami nekatere rastline naredili odporne proti različnim virusom in škodljivcem, s čimer bi prispevali k zmanjšanju lakote. Pa tudi o tem, da rastline oddajajo zvoke pod posebno frekvenco, ki je človeškemu ušesu neslišna? In to predvsem takrat, ko so pod stresom, ko jim denimo manjka vode ali jih odtrgamo.
Bi jedli meso, proizvedeno v laboratoriju? Avstralski znanstveniki so iz ostankov mamutov, ki so jih našli pod zemljino površino, v laboratoriju izdelali približek mamutovega mesa. V Italiji pa nameravajo meso iz laboratorija prepovedati. Italijanska vlada je pripravila zakonodajo, ki bi prepovedala meso, pridelano v laboratoriju, in drugo sintetično pridelano hrano.
Bi jedli meso, proizvedeno v laboratoriju? Avstralski znanstveniki so iz ostankov mamutov, ki so jih našli pod zemljino površino, v laboratoriju izdelali približek mamutovega mesa. V Italiji pa nameravajo meso iz laboratorija prepovedati. Italijanska vlada je pripravila zakonodajo, ki bi prepovedala meso, pridelano v laboratoriju, in drugo sintetično pridelano hrano.
Sirotka je glavni stranski proizvod mlekarske industrije, ki ga pogosto obravnavajo kot odpadek in zato pomeni veliko breme za okolje in velik strošek za proizvajalce. Slovenski raziskovalci so odkrili, kako bi lahko iz sirotke, ki bi jo sicer zavrgli, proizvedli vitamin B12. V oddaji še o čmrljih, ki so poleg čebel najpomembnejši opraševalci rastlin.
Sirotka je glavni stranski proizvod mlekarske industrije, ki ga pogosto obravnavajo kot odpadek in zato pomeni veliko breme za okolje in velik strošek za proizvajalce. Slovenski raziskovalci so odkrili, kako bi lahko iz sirotke, ki bi jo sicer zavrgli, proizvedli vitamin B12. V oddaji še o čmrljih, ki so poleg čebel najpomembnejši opraševalci rastlin.
Ste že slišali za Cockaynov sindrom? Tudi starši deklice Karoline so lani za to redko gensko bolezen slišali prvič. Gre za bolezen hitrega staranja. Zdravila zanjo še ni, a ga razvijajo znanstveniki v ZDA in na Portugalskem. Kako napredujejo? V prihodnosti bi lahko zdravila za redke bolezni razvijali v Sloveniji. Na Kemijskem inštitutu bodo zgradili Center za tehnologije genske in celične terapije.
Ste že slišali za Cockaynov sindrom? Tudi starši deklice Karoline so lani za to redko gensko bolezen slišali prvič. Gre za bolezen hitrega staranja. Zdravila zanjo še ni, a ga razvijajo znanstveniki v ZDA in na Portugalskem. Kako napredujejo? V prihodnosti bi lahko zdravila za redke bolezni razvijali v Sloveniji. Na Kemijskem inštitutu bodo zgradili Center za tehnologije genske in celične terapije.
Kava je ena najbolj priljubljenih pijač na svetu. Ali je pitje kave zdravo ali ne? To se sprašujejo številni znanstveniki. Ena zadnjih raziskav na tem področju, objavljena v reviji The New England Journal of Medicine, kaže, da že skodelica kave lahko vpliva na to, da se več gibamo, slabše spimo in imamo večje tveganje za motnje srčnega ritma. V oddaji tudi o obiranju kavnih zrn in pripravi te priljubljene pijače. Kako jo pripravijo pravi mojstri?
Kava je ena najbolj priljubljenih pijač na svetu. Ali je pitje kave zdravo ali ne? To se sprašujejo številni znanstveniki. Ena zadnjih raziskav na tem področju, objavljena v reviji The New England Journal of Medicine, kaže, da že skodelica kave lahko vpliva na to, da se več gibamo, slabše spimo in imamo večje tveganje za motnje srčnega ritma. V oddaji tudi o obiranju kavnih zrn in pripravi te priljubljene pijače. Kako jo pripravijo pravi mojstri?
V svetu bo do leta 2050 okoli 70 milijonov ton fotovoltaičnih odpadkov. Kam z njimi in kako je za te odpadke poskrbljeno v Sloveniji? Recikliranje sončnih panelov je zelo drago in zahtevno. Preprosto rešitev za reciklažo sončnih panelov so morda našli avstralski znanstveniki.
V svetu bo do leta 2050 okoli 70 milijonov ton fotovoltaičnih odpadkov. Kam z njimi in kako je za te odpadke poskrbljeno v Sloveniji? Recikliranje sončnih panelov je zelo drago in zahtevno. Preprosto rešitev za reciklažo sončnih panelov so morda našli avstralski znanstveniki.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s teren
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s teren
Predstavljamo spletni program CHATGPT, ki z umetno inteligenco lahko odgovori na skoraj vsa naša vprašanja. V nekaterih ameriških šolah so program že prepovedali, saj precej uspešno napiše tudi esej ali seminarsko nalogo. Da umetna inteligenca vse bolj napreduje, dokazujejo tudi posebna pametna očala, ki gluhim in naglušnim omogočajo, da vsebino pogovora razberejo iz podnapisov, ki se jim pred očmi izpisujejo brez zamika. Klepet lahko tudi previjejo nazaj, da ga znova preberejo.
Predstavljamo spletni program CHATGPT, ki z umetno inteligenco lahko odgovori na skoraj vsa naša vprašanja. V nekaterih ameriških šolah so program že prepovedali, saj precej uspešno napiše tudi esej ali seminarsko nalogo. Da umetna inteligenca vse bolj napreduje, dokazujejo tudi posebna pametna očala, ki gluhim in naglušnim omogočajo, da vsebino pogovora razberejo iz podnapisov, ki se jim pred očmi izpisujejo brez zamika. Klepet lahko tudi previjejo nazaj, da ga znova preberejo.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Obiskali smo Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordung. Njegovo osnovno poslanstvo je promocija vesoljskih tehnologij in manifestacija človeških dosežkov v vesolju s prepletanjem umetnosti in visokih tehnologij. Predstavljamo še zeleni komet, ki se je Zemlji približal prvič po 50 000 letih in ga najbrž ne bomo več videli. Sestavljen je iz ledu in prahu z zelenkasto avro, njegov premer pa ocenjujejo na približno en kilometer.
Obiskali smo Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordung. Njegovo osnovno poslanstvo je promocija vesoljskih tehnologij in manifestacija človeških dosežkov v vesolju s prepletanjem umetnosti in visokih tehnologij. Predstavljamo še zeleni komet, ki se je Zemlji približal prvič po 50 000 letih in ga najbrž ne bomo več videli. Sestavljen je iz ledu in prahu z zelenkasto avro, njegov premer pa ocenjujejo na približno en kilometer.
V oddaji najprej o projektu Protect Proteus, s katerim želijo v Postojnski jami ozaveščati o pomenu človeške ribice. Posebej zanje so razvili podzemni laboratorij, saj so izjemno občutljive. Trenutno imajo 57 mladih človeških ribic. In še o denarju, ki ga iz proračuna namenimo znanosti. Z novim zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je začel veljati lani, se bo postopno povečeval delež proračunskih sredstev, namenjen znanosti. Agencija za raziskovalno dejavnost ima tako letos na voljo 329 milijonov evrov, kar je 20 odstotkov več kot lani.
V oddaji najprej o projektu Protect Proteus, s katerim želijo v Postojnski jami ozaveščati o pomenu človeške ribice. Posebej zanje so razvili podzemni laboratorij, saj so izjemno občutljive. Trenutno imajo 57 mladih človeških ribic. In še o denarju, ki ga iz proračuna namenimo znanosti. Z novim zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je začel veljati lani, se bo postopno povečeval delež proračunskih sredstev, namenjen znanosti. Agencija za raziskovalno dejavnost ima tako letos na voljo 329 milijonov evrov, kar je 20 odstotkov več kot lani.
Inženirka leta 2022 je Rosana Kolar, ena redkih ženskih letalskih mehaničark. Obiskali smo jo v podjetju Adria tehnika, kjer servisira letala. Predstavljamo še novo napravo na Inštitutu Jožef Štefan, mašniško spektrometer, s katerim bodo iskali škodljive snovi, recimo v hrani in prehranskih dodatkih.
Inženirka leta 2022 je Rosana Kolar, ena redkih ženskih letalskih mehaničark. Obiskali smo jo v podjetju Adria tehnika, kjer servisira letala. Predstavljamo še novo napravo na Inštitutu Jožef Štefan, mašniško spektrometer, s katerim bodo iskali škodljive snovi, recimo v hrani in prehranskih dodatkih.
Si lahko zamislite življenje brez plastike? Člani skupine Znanstveniki proti plastiki, ki deluje pod okriljem Kemíjskega inštituta, si prizadevajo za to. Za projekt Remedies so pridobili dodatnih dobrih devet milijonov sredstev iz novega programa, imenovanega Obzorje Evropa, s katerimi bodo lažje nadaljevali boj proti plastiki. Pa tudi o teleskopu Jamesa Webba, njegovih fotografijah in ledenem hotelu v Romuniji.
Si lahko zamislite življenje brez plastike? Člani skupine Znanstveniki proti plastiki, ki deluje pod okriljem Kemíjskega inštituta, si prizadevajo za to. Za projekt Remedies so pridobili dodatnih dobrih devet milijonov sredstev iz novega programa, imenovanega Obzorje Evropa, s katerimi bodo lažje nadaljevali boj proti plastiki. Pa tudi o teleskopu Jamesa Webba, njegovih fotografijah in ledenem hotelu v Romuniji.
Center za tehnologijo genske in celične terapije, ki ga bo ustanovil Kemijski inštitut s partnerji, je iz Bruslja dobil dovoljenje za sofinanciranje. 30 milijonov evrov vredni projekt bo financirala tudi vlada. Komu vse bodo v centru lahko pomagali? In še o pametni proizvodnji piva in reševanju Rubikove kocke.
Center za tehnologijo genske in celične terapije, ki ga bo ustanovil Kemijski inštitut s partnerji, je iz Bruslja dobil dovoljenje za sofinanciranje. 30 milijonov evrov vredni projekt bo financirala tudi vlada. Komu vse bodo v centru lahko pomagali? In še o pametni proizvodnji piva in reševanju Rubikove kocke.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
V Institutu Jozef Stefan so ta teden z dnevom inovativnosti, ob katerem so se zvrstili številni dogodki, vstopili v inovacijsko skupnost EIT Manufacturing. Sodelovanje v tej organizaciji bo slovenskim znanstvenikom omogočilo prenos znanja in inovacij iz slovenske v evropsko industrijo in obratno. Pokazali so tudi kaj zmore slovenska industrija v robotiki. Pogledali smo tudi v vesolje, izveste vse o misiji Artemis. Vesoljska kapsula Orion se je na Zemljo vrnila brez težav. Kaj bo naslednji korak? Bo na Luno kmalu spet stopila človeška noga?
V Institutu Jozef Stefan so ta teden z dnevom inovativnosti, ob katerem so se zvrstili številni dogodki, vstopili v inovacijsko skupnost EIT Manufacturing. Sodelovanje v tej organizaciji bo slovenskim znanstvenikom omogočilo prenos znanja in inovacij iz slovenske v evropsko industrijo in obratno. Pokazali so tudi kaj zmore slovenska industrija v robotiki. Pogledali smo tudi v vesolje, izveste vse o misiji Artemis. Vesoljska kapsula Orion se je na Zemljo vrnila brez težav. Kaj bo naslednji korak? Bo na Luno kmalu spet stopila človeška noga?
Predstavljamo vam projekt znanstvenice Zale Lenarčič, ki je dobila milijon in pol evrov iz Evropskega socialnega sveta, s katerim bo raziskovala kvantne simetrije. Kako težko je dobiti takšen projekt? Poleg tega preverimo kako je na svetovnem nogometnem prvenstvu v Katarju poskrbljeno za osebe z oviranostmi.
Predstavljamo vam projekt znanstvenice Zale Lenarčič, ki je dobila milijon in pol evrov iz Evropskega socialnega sveta, s katerim bo raziskovala kvantne simetrije. Kako težko je dobiti takšen projekt? Poleg tega preverimo kako je na svetovnem nogometnem prvenstvu v Katarju poskrbljeno za osebe z oviranostmi.
Več mesecev pred začetkom svetovnega prvenstva v nogometu so se tamkajšnji strojniki začeli ukvarjati z vprašanjem, kako na stadionih sredi puščave zagotoviti ustrezno hlajenje. Razvili so posebno klimatsko napravo, ki zrak hladi z uporabo sončnih celic. Naprava omogoča, da mehurček hladnega zraka ostane na stadionu. Ukvarjali pa so se tudi z novim polavtomatskim sistemom, ki omogoča hitrejše in natančnejše presojanje o nedovoljenih položajih. Kot smo že slišali, lahko zdaj sodniki odločitve o nedovoljenih položajih, tudi najdvomljivejših, sprejmejo hitreje, to je skoraj takoj, predvsem pa so zanesljivejše kot do zdaj.
Več mesecev pred začetkom svetovnega prvenstva v nogometu so se tamkajšnji strojniki začeli ukvarjati z vprašanjem, kako na stadionih sredi puščave zagotoviti ustrezno hlajenje. Razvili so posebno klimatsko napravo, ki zrak hladi z uporabo sončnih celic. Naprava omogoča, da mehurček hladnega zraka ostane na stadionu. Ukvarjali pa so se tudi z novim polavtomatskim sistemom, ki omogoča hitrejše in natančnejše presojanje o nedovoljenih položajih. Kot smo že slišali, lahko zdaj sodniki odločitve o nedovoljenih položajih, tudi najdvomljivejših, sprejmejo hitreje, to je skoraj takoj, predvsem pa so zanesljivejše kot do zdaj.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Robotika v kmetijstvu ni več znanstvena fantastika. Robote najpogosteje uporabljajo pri molži, vse bolj pa tudi pri obiranju pridelkov. Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko so izdelali robota, ki bi lahko zamenjal človeka pri pobiranju špargljev. Pokažemo še, kako so videti tako imenovane pametne kmetije, in gostimo predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Romana Žvegliča.
Robotika v kmetijstvu ni več znanstvena fantastika. Robote najpogosteje uporabljajo pri molži, vse bolj pa tudi pri obiranju pridelkov. Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko so izdelali robota, ki bi lahko zamenjal človeka pri pobiranju špargljev. Pokažemo še, kako so videti tako imenovane pametne kmetije, in gostimo predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Romana Žvegliča.
Na Kemijskem inštitutu načrtujejo ustanovitev Centra za tehnologije genske in celične terapije. Bomo lahko s tem rešili več življenj in pozdravili otroke z redkimi genskimi boleznimi? Pa tudi o svetovnem dnevu znanosti za mir in razvoj – o tem nam bo več povedal predsednik uprave Slovenske znanstvene fundacije. Za konec pa še nekaj besed o nebesnem pojavu, ki smo ga lahko občudovali ta teden. Govorili bomo o krvavem luninem mrku.
Na Kemijskem inštitutu načrtujejo ustanovitev Centra za tehnologije genske in celične terapije. Bomo lahko s tem rešili več življenj in pozdravili otroke z redkimi genskimi boleznimi? Pa tudi o svetovnem dnevu znanosti za mir in razvoj – o tem nam bo več povedal predsednik uprave Slovenske znanstvene fundacije. Za konec pa še nekaj besed o nebesnem pojavu, ki smo ga lahko občudovali ta teden. Govorili bomo o krvavem luninem mrku.
Življenje na drugih planetih zanima številne znanstvenike. Predvsem življenje na Marsu, za katerega se ljudje že desetletja sprašujejo, ali bi bilo mogoče. Britanci so zasnovali hišo, v kateri bi na rdečem planetu nekoč res lahko živeli. Predstavimo še helikopter in raketo, ki sta plod slovenskega dela.
Življenje na drugih planetih zanima številne znanstvenike. Predvsem življenje na Marsu, za katerega se ljudje že desetletja sprašujejo, ali bi bilo mogoče. Britanci so zasnovali hišo, v kateri bi na rdečem planetu nekoč res lahko živeli. Predstavimo še helikopter in raketo, ki sta plod slovenskega dela.
Predstavljamo vam tri zanimive raziskave: o novem načinu odstranjevanja zobnih oblog, o probiotikih za piščance, pa tudi o super krompirju, ki ga razvijajo in bi lahko bil odporen na vremenske razmere. Razložimo, zakaj je pomemben nov oddelek na Biotehniški fakulteti, Oddelek za mikrobiologijo. Za konec pa obiščemo še Maldive in skušamo ugotoviti, zakaj tonejo.
Predstavljamo vam tri zanimive raziskave: o novem načinu odstranjevanja zobnih oblog, o probiotikih za piščance, pa tudi o super krompirju, ki ga razvijajo in bi lahko bil odporen na vremenske razmere. Razložimo, zakaj je pomemben nov oddelek na Biotehniški fakulteti, Oddelek za mikrobiologijo. Za konec pa obiščemo še Maldive in skušamo ugotoviti, zakaj tonejo.
Govorili bomo o elektronskih cigaretah, iz česa so sestavljene, kakšne snovi vsebujejo in kako vplivajo na zdravje. Predstavljamo še drugi del projekta Evropske noči raziskovalcev konzorcij Noč ima svojo moč ter se potapljamo globoko v morje na Maldivih, kjer morski biologi preučujejo življenje tigrastih morskih psov.
Govorili bomo o elektronskih cigaretah, iz česa so sestavljene, kakšne snovi vsebujejo in kako vplivajo na zdravje. Predstavljamo še drugi del projekta Evropske noči raziskovalcev konzorcij Noč ima svojo moč ter se potapljamo globoko v morje na Maldivih, kjer morski biologi preučujejo življenje tigrastih morskih psov.
V znanosti in tehnologiji predstavljamo Teslinega robota Optimusa, ki bo mogoče nekoč lahko nadomestil proizvodne delavce. Govorili pa ne bomo le o umetni inteligenci, ampak bomo predstavili tudi nov dosežek slovenskih znanstvenikov. Prvi na svetu so odkrili navzočnost mikrodelcev plastike v zrnih toče.
V znanosti in tehnologiji predstavljamo Teslinega robota Optimusa, ki bo mogoče nekoč lahko nadomestil proizvodne delavce. Govorili pa ne bomo le o umetni inteligenci, ampak bomo predstavili tudi nov dosežek slovenskih znanstvenikov. Prvi na svetu so odkrili navzočnost mikrodelcev plastike v zrnih toče.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.
V Znanosti in tehnologiji bomo objavili zanimiv intervju s profesorjem Larryjem Lessardom z oddelka za strojništvo na univerzi McGill iz Kanade, ki si je zadal posebno nalogo. 400 dni bo kolesaril okoli sveta in se vmes ustavljal na različnih fakultetah, kjer bo predaval o recikliranju in načinih ponovne uporabe naprednih materialov. V okviru svoje 20 tisoč kilometrov dolge poti se je že ustavil tudi na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Obiskali smo Svet energije v Krškem in vam bomo predstavili avtomobil brez izpustov. Zanj ne velja le to, da je brez ogljičnega odtisa, ampak tega celo zmanjšuje.
V Znanosti in tehnologiji bomo objavili zanimiv intervju s profesorjem Larryjem Lessardom z oddelka za strojništvo na univerzi McGill iz Kanade, ki si je zadal posebno nalogo. 400 dni bo kolesaril okoli sveta in se vmes ustavljal na različnih fakultetah, kjer bo predaval o recikliranju in načinih ponovne uporabe naprednih materialov. V okviru svoje 20 tisoč kilometrov dolge poti se je že ustavil tudi na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Obiskali smo Svet energije v Krškem in vam bomo predstavili avtomobil brez izpustov. Zanj ne velja le to, da je brez ogljičnega odtisa, ampak tega celo zmanjšuje.