Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V okviru festivala pripovedovanja in kratke proze NOVO MESTO SHORT, ki ga organzira založba Goga, vlogo medijskega pokrovitelja pa je letos prevzel program Ars, je – ob drugih dogodkih – potekal tudi pogovor o stanju izvirne slovenske kratke proze: kako priljubljena je med ustvarjalci, kako med založniki in kako med bralci. Koliko knjig kratke pripovedi izdamo in kakšne so? Lahko tujini ponudimo kaj, česar ta na tem področju še ne pozna? Na pogovoru so sodelovali glavni urednik Cankarjeve založbe dr. Aljoša Harlamov, pisateljici in prevajalki Jedrt Maležič in Suzana Tratnik ter literarna zgodovinarka in teoretičarka, predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, profesorica dr. Alojzija Zupan Sosič.
V okviru festivala pripovedovanja in kratke proze NOVO MESTO SHORT, ki ga organzira založba Goga, vlogo medijskega pokrovitelja pa je letos prevzel program Ars, je – ob drugih dogodkih – potekal tudi pogovor o stanju izvirne slovenske kratke proze: kako priljubljena je med ustvarjalci, kako med založniki in kako med bralci. Koliko knjig kratke pripovedi izdamo in kakšne so? Lahko tujini ponudimo kaj, česar ta na tem področju še ne pozna? Na pogovoru so sodelovali glavni urednik Cankarjeve založbe dr. Aljoša Harlamov, pisateljici in prevajalki Jedrt Maležič in Suzana Tratnik ter literarna zgodovinarka in teoretičarka, predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, profesorica dr. Alojzija Zupan Sosič.
Tudi letos so v okviru festivala Dnevi poezije in vina predstavili Odprto pismo Evropi. Tokrat ga je napisal britanski pesnik, pisatelj in libretist David Harsent; objavili so ga ugledni tiskani mediji, že tradicionalno pa ga je prejel tudi evropski politični vrh. Avtor iz zdravstvenih razlogov v Slovenijo ni pripotoval, zato je bilo Odprto pismo Evropi na uradnem odprtju festivala prvič predvajano s posnetka, na daljavo, s pomočjo spletne platforme, pa je potekal tudi pogovor z njegovim avtorjem – vodila ga je novinarka Petra Lesjak Tušek. Tokrat predstavljamo izbrane poudarke Harsentovega razmišljanja o človekovi vojni z naravo.
Tudi letos so v okviru festivala Dnevi poezije in vina predstavili Odprto pismo Evropi. Tokrat ga je napisal britanski pesnik, pisatelj in libretist David Harsent; objavili so ga ugledni tiskani mediji, že tradicionalno pa ga je prejel tudi evropski politični vrh. Avtor iz zdravstvenih razlogov v Slovenijo ni pripotoval, zato je bilo Odprto pismo Evropi na uradnem odprtju festivala prvič predvajano s posnetka, na daljavo, s pomočjo spletne platforme, pa je potekal tudi pogovor z njegovim avtorjem – vodila ga je novinarka Petra Lesjak Tušek. Tokrat predstavljamo izbrane poudarke Harsentovega razmišljanja o človekovi vojni z naravo.
»Pisala je literaturo v najširšem pomenu besede; ne le umetniško, temveč tudi publicistično in znanstveno. Pisala jo je neposredno: ko je črtala izraze, odlomke, poglavja ali prepovedala celotna dela. Pisala jo je posredno: ko je avtorje globila, tožila, sodila in zapirala, ko je plenila in uničevala izdaje, a tudi tedaj, ko ni dovolila novih periodičnih glasil in od založnikov zahtevala visoke kavcije. In ne nazadnje, pisala jo je v obliki samocenzure.« To je spoznanje, ki ga zapiše dr. Marijan Dović v uvodu k zborniku znanstvenih razprav Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju. Zbornik je eden izmed rezultatov istoimenskega triletnega raziskovalnega projekta, ki sta ga sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije te Narodna in univerzitetna knjižnica iz programa, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Tokrat pretresamo vprašanja, kaj sploh je in kakšne oblike cenzure poznamo, kako je določila razvoj slovenske literature, publicistike, kulture sploh in, ne nazadnje, slovenskega narodnega gibanja v devetnajstem stoletju.
»Pisala je literaturo v najširšem pomenu besede; ne le umetniško, temveč tudi publicistično in znanstveno. Pisala jo je neposredno: ko je črtala izraze, odlomke, poglavja ali prepovedala celotna dela. Pisala jo je posredno: ko je avtorje globila, tožila, sodila in zapirala, ko je plenila in uničevala izdaje, a tudi tedaj, ko ni dovolila novih periodičnih glasil in od založnikov zahtevala visoke kavcije. In ne nazadnje, pisala jo je v obliki samocenzure.« To je spoznanje, ki ga zapiše dr. Marijan Dović v uvodu k zborniku znanstvenih razprav Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju. Zbornik je eden izmed rezultatov istoimenskega triletnega raziskovalnega projekta, ki sta ga sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije te Narodna in univerzitetna knjižnica iz programa, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Tokrat pretresamo vprašanja, kaj sploh je in kakšne oblike cenzure poznamo, kako je določila razvoj slovenske literature, publicistike, kulture sploh in, ne nazadnje, slovenskega narodnega gibanja v devetnajstem stoletju.
Barbara Korun, letošnja avtorica v središču festivala Vilenica, je ena izmed osrednjih sodobnih slovenskih pesnic: doslej se je podpisala pod sedem knjig poezije, nagrado je prejela že njena prvenka, priznanja pa so si potem kar sledila. Ob Veronikini nagradi in nagradi zlata ptica, nominacijah za nagrado kritiško sito, Veronikino in Jenkovo nagrado, je za svoje umetniško delo in promoviranje slovenskih literarnih ustvarjalk – posebej velja izpostaviti njen projekt Pesnice o pesnicah – prejela nagrado Mira. Barbara Korun je ženska z izostrenim posluhom za družbene krivice, aktivistka in prostovoljka, glas obrobij in glas, ki se zavestno oglaša z obrobja.
Barbara Korun, letošnja avtorica v središču festivala Vilenica, je ena izmed osrednjih sodobnih slovenskih pesnic: doslej se je podpisala pod sedem knjig poezije, nagrado je prejela že njena prvenka, priznanja pa so si potem kar sledila. Ob Veronikini nagradi in nagradi zlata ptica, nominacijah za nagrado kritiško sito, Veronikino in Jenkovo nagrado, je za svoje umetniško delo in promoviranje slovenskih literarnih ustvarjalk – posebej velja izpostaviti njen projekt Pesnice o pesnicah – prejela nagrado Mira. Barbara Korun je ženska z izostrenim posluhom za družbene krivice, aktivistka in prostovoljka, glas obrobij in glas, ki se zavestno oglaša z obrobja.
Predgovor se marsikomu zdi povsem obrobna sestavina literarnega besedila, a je v literarnih delih navzoč že od samih začetkov. Njegova vloga se je v knjigah spreminjala, predgovor je dobival različne oblike, nagovarjal različne bralce, izhajale so tudi knjige z dvema ali tremi predgovori. A kaj pravzaprav je predgovor? Kako lahko vpliva na bralca in kakšne motivacije so vodile avtorje, da so s predgovori želeli usmerjati bralce svojih del? In, ne nazadnje, kdaj se predgovor spremeni iz retoričnega sredstva v polnopravno pomensko celoto? O tem z docentom dr. Nacetom Fockom, avtorjem znanstvene monografije Romaneskna pretveza. Predgovor v španskem in francoskem razsvetljenskem romanu. Z njim se bom pogovarjala Tina Kozin, posebna pozornost najinega pogovora pa bo usmerjena v španske in francoske razsvetljenske romane.
Predgovor se marsikomu zdi povsem obrobna sestavina literarnega besedila, a je v literarnih delih navzoč že od samih začetkov. Njegova vloga se je v knjigah spreminjala, predgovor je dobival različne oblike, nagovarjal različne bralce, izhajale so tudi knjige z dvema ali tremi predgovori. A kaj pravzaprav je predgovor? Kako lahko vpliva na bralca in kakšne motivacije so vodile avtorje, da so s predgovori želeli usmerjati bralce svojih del? In, ne nazadnje, kdaj se predgovor spremeni iz retoričnega sredstva v polnopravno pomensko celoto? O tem z docentom dr. Nacetom Fockom, avtorjem znanstvene monografije Romaneskna pretveza. Predgovor v španskem in francoskem razsvetljenskem romanu. Z njim se bom pogovarjala Tina Kozin, posebna pozornost najinega pogovora pa bo usmerjena v španske in francoske razsvetljenske romane.
Tomislav Bilosnić je uveljavljeni, večkrat nagrajeni hrvaški ustvarjalec: najbolj poznan je kot pesnik in pisatelj, potopisec, pa tudi kot kritik in feljtonist. Nič manj priznano ni njegovo delo na področju likovništva in umetniške fotografije. Tokrat razmišljamo o njegovi pesniški knjigi Molitve, za katero je leta 2009 prejel eminentno nagrado Tina Ujevića, v slovenščini pa je izšla pri založbi Družina, v zbirki Sozvezdja, v prevodu Braneta Senegačnika. Knjiga religiozne Bilosnićeve poezije odpira številna zanimiva vprašanja, npr. Kaj je pesem, ki je označena kot molitev, kakšna je njena identiteta? Ali poezijo, ki je zaznamovana s presežnim, ki se odpira transcendenci, lahko ustrezno interpretira le posameznik, ki je tudi sam odprt za te dimenzije bivanja ali to ni nujno? Kako Bilosnić haiku prenese v krščanski duhovni svet in kakšne so posebnosti njegovih haikujev? Gostimo pesnika in prevajalca dr. Braneta Senegačnika.
Tomislav Bilosnić je uveljavljeni, večkrat nagrajeni hrvaški ustvarjalec: najbolj poznan je kot pesnik in pisatelj, potopisec, pa tudi kot kritik in feljtonist. Nič manj priznano ni njegovo delo na področju likovništva in umetniške fotografije. Tokrat razmišljamo o njegovi pesniški knjigi Molitve, za katero je leta 2009 prejel eminentno nagrado Tina Ujevića, v slovenščini pa je izšla pri založbi Družina, v zbirki Sozvezdja, v prevodu Braneta Senegačnika. Knjiga religiozne Bilosnićeve poezije odpira številna zanimiva vprašanja, npr. Kaj je pesem, ki je označena kot molitev, kakšna je njena identiteta? Ali poezijo, ki je zaznamovana s presežnim, ki se odpira transcendenci, lahko ustrezno interpretira le posameznik, ki je tudi sam odprt za te dimenzije bivanja ali to ni nujno? Kako Bilosnić haiku prenese v krščanski duhovni svet in kakšne so posebnosti njegovih haikujev? Gostimo pesnika in prevajalca dr. Braneta Senegačnika.
Redko srečamo prevajalko ali prevajalca, ki bi imel tako raznolik opus, kot ga ima dr. Nada Grošelj; prevaja leposlovna, strokovna in znanstvena besedila iz angleščine, latinščine, švedščine, iz nemščine in stare grščine v slovenščino, pri čemer prevaja tako prozna leposlovna besedila kot poezijo, in sicer za odrasle in mlade bralce. Časovni razpon nastanka izvirnih besedil sega od antike do danes. Bibliografija dr. Nade Grošelj v tem trenutku obsega že 79 monografskih publikacij. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja, med drugimi: nagrado Radojke Vrančič za najboljšega mladega prevajalca oz. najboljšo mlado prevajalko, Sovretovo nagrado, nagrado Vasje Cerarja.
Redko srečamo prevajalko ali prevajalca, ki bi imel tako raznolik opus, kot ga ima dr. Nada Grošelj; prevaja leposlovna, strokovna in znanstvena besedila iz angleščine, latinščine, švedščine, iz nemščine in stare grščine v slovenščino, pri čemer prevaja tako prozna leposlovna besedila kot poezijo, in sicer za odrasle in mlade bralce. Časovni razpon nastanka izvirnih besedil sega od antike do danes. Bibliografija dr. Nade Grošelj v tem trenutku obsega že 79 monografskih publikacij. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja, med drugimi: nagrado Radojke Vrančič za najboljšega mladega prevajalca oz. najboljšo mlado prevajalko, Sovretovo nagrado, nagrado Vasje Cerarja.
Ob izidu knjige poezije z naslovom Težnost, pesniškem prvencu Ive Jevtić, je pesnica Barbara Korun zapisala, da je poetika Ive Jevtić ena najbolj posebnih v naši pesniški zakladnici. Knjiga je izšla leta 2005, letos, domala dve desetletji pozneje, pa je pri neodvisni založbi KUD AAC Zrakogled izšla avtoričina druga pesniška zbirka, knjiga z naslovom Milost, ki po besedah avtorice predstavlja tematsko nadaljevanje Težnosti. O tem, kaj se mora zgoditi, da težnost postane milost, o posebnostih in značilnostih poezije, ki jo prinaša Milost, razmišljamo z njeno avtorico, pesnico in prevajalko Ivo Jevtić ter urednikom knjige, pesnikom Gašperjem Malejem.
Ob izidu knjige poezije z naslovom Težnost, pesniškem prvencu Ive Jevtić, je pesnica Barbara Korun zapisala, da je poetika Ive Jevtić ena najbolj posebnih v naši pesniški zakladnici. Knjiga je izšla leta 2005, letos, domala dve desetletji pozneje, pa je pri neodvisni založbi KUD AAC Zrakogled izšla avtoričina druga pesniška zbirka, knjiga z naslovom Milost, ki po besedah avtorice predstavlja tematsko nadaljevanje Težnosti. O tem, kaj se mora zgoditi, da težnost postane milost, o posebnostih in značilnostih poezije, ki jo prinaša Milost, razmišljamo z njeno avtorico, pesnico in prevajalko Ivo Jevtić ter urednikom knjige, pesnikom Gašperjem Malejem.
César Aira, eden izmed vélikih sodobnih argentinskih pisateljev, ni le izjemno plodovit ustvarjalec, pač pa tudi inovativen, radoveden in se kot tak rad poigrava z mejami leposlovnih zvrsti, sploh romana. Slovenskim bralcem ni neznan: pri nas je gostoval leta 2011, in sicer na festivalu Fabula, prevedeni imamo tudi dve njegovi knjigi: Epizoda v življenju popotnega slikarja je izšla pri založbi Beletrina, delo Kako sem postal nuna pa pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa. Obe je poslovenila Marjeta Drobnič.
César Aira, eden izmed vélikih sodobnih argentinskih pisateljev, ni le izjemno plodovit ustvarjalec, pač pa tudi inovativen, radoveden in se kot tak rad poigrava z mejami leposlovnih zvrsti, sploh romana. Slovenskim bralcem ni neznan: pri nas je gostoval leta 2011, in sicer na festivalu Fabula, prevedeni imamo tudi dve njegovi knjigi: Epizoda v življenju popotnega slikarja je izšla pri založbi Beletrina, delo Kako sem postal nuna pa pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa. Obe je poslovenila Marjeta Drobnič.
Ivan Slamnig, živel je med letoma 1930 in 2001, je za časa svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Podpisal je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman ter številne radijske igre. Bil je tudi uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. V slovenskem literarnem prostoru mu doslej ni bilo odmerjene veliko pozornosti, kar pa se bo morda spremenilo s prvim knjižnim izborom njegove poezije. Pripravil in prevedel ga je pesnik, prevajalec in univerzitetni predavatelj dr. Peter Svetina, izšel pa je pod naslovom Nostalgija ostanka v zbirki Nova lirika pri Mladinski knjigi.
Ivan Slamnig, živel je med letoma 1930 in 2001, je za časa svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Podpisal je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman ter številne radijske igre. Bil je tudi uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. V slovenskem literarnem prostoru mu doslej ni bilo odmerjene veliko pozornosti, kar pa se bo morda spremenilo s prvim knjižnim izborom njegove poezije. Pripravil in prevedel ga je pesnik, prevajalec in univerzitetni predavatelj dr. Peter Svetina, izšel pa je pod naslovom Nostalgija ostanka v zbirki Nova lirika pri Mladinski knjigi.
Peter Rezman se je v zavest slovenskih bralcev verjetno najbolj zapisal s svojimi knopovskimi zgodbami. Tisti, ki ne preberejo samo treh knjig letno, ga poznajo še kot pesnika in dramatika. Vse to je mogoče prebrati na spletu. Nas pa je zanimalo predvsem tisto, česar tam ne najdemo in kar še ni bilo povedano: kako se Peter Rezman pogovarja z Velunjo. S svojo lastno knjigo. In z reko.
Peter Rezman se je v zavest slovenskih bralcev verjetno najbolj zapisal s svojimi knopovskimi zgodbami. Tisti, ki ne preberejo samo treh knjig letno, ga poznajo še kot pesnika in dramatika. Vse to je mogoče prebrati na spletu. Nas pa je zanimalo predvsem tisto, česar tam ne najdemo in kar še ni bilo povedano: kako se Peter Rezman pogovarja z Velunjo. S svojo lastno knjigo. In z reko.
Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem izbranih kanoničnih slovenskih pisateljev.
Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem izbranih kanoničnih slovenskih pisateljev.
Tako kot je družbeno, kulturno in zgodovinsko pogojen pojem literature, je določen tudi pojem literarne zmožnosti. Običajno mislimo, da literarna zmožnost pomeni nekaj takega kot teoretsko in zgodovinsko poznavanje leposlovja, a še zdaleč ni zgolj to. Kaj torej obsega ta pojem? Kakšne oblike literarne socializacije poznamo? Ali razvita literarna zmožnost izboljšuje tudi posameznikovo splošno sporazumevalno zmožnost ali gre za dve medsebojno nepovezani kompetenci? O vsem tem se lahko podučimo v monografiji Kaj je literarna zmožnost in kako jo preverjamo z maturitetnim esejem, ki jo je podpisala tokratna gostja doc. dr. Ivana Zajc s Fakultete za humanistiko in Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici.
Tako kot je družbeno, kulturno in zgodovinsko pogojen pojem literature, je določen tudi pojem literarne zmožnosti. Običajno mislimo, da literarna zmožnost pomeni nekaj takega kot teoretsko in zgodovinsko poznavanje leposlovja, a še zdaleč ni zgolj to. Kaj torej obsega ta pojem? Kakšne oblike literarne socializacije poznamo? Ali razvita literarna zmožnost izboljšuje tudi posameznikovo splošno sporazumevalno zmožnost ali gre za dve medsebojno nepovezani kompetenci? O vsem tem se lahko podučimo v monografiji Kaj je literarna zmožnost in kako jo preverjamo z maturitetnim esejem, ki jo je podpisala tokratna gostja doc. dr. Ivana Zajc s Fakultete za humanistiko in Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici.
Letos mineva častitljivih devetdeset let od ustanovitve revije za književnost in kulturo, Sodobnost. Sodobnost je tako najstarejša slovenska revija, namenjena literaturi in kulturi, uvršča pa se tudi med štiri najstarejše tovrstne evropske revije. Devetdeset let je fascinantna starost za tiskano revijo, sploh, če upoštevamo izjemne spremembe, ki sta jih v tem času doživela človeštvo in svet. In Sodobnost ves ta čas zapolnjuje pomembne vrzeli v našem kulturnem prostoru: načrtno goji refleksijo in kritiško misel, spodbuja dramsko ustvarjanje in se usmerjeno posveča vsem literarninm vrstam in zvrstem ter njihovim teoretskim razmislekom. O življenju revije razmišljamo z odgovornim urednikom, pisateljem in dramatikom Evaldom Flisarjem, z lektorico in urednico Katjo Klopčič Lavrenčič, ki skrbi tudi za področje kritike v reviji, ter s pisateljem Dušanom Šarotarjem, ki v Sodobnosti ureja rubriko poezija.
Letos mineva častitljivih devetdeset let od ustanovitve revije za književnost in kulturo, Sodobnost. Sodobnost je tako najstarejša slovenska revija, namenjena literaturi in kulturi, uvršča pa se tudi med štiri najstarejše tovrstne evropske revije. Devetdeset let je fascinantna starost za tiskano revijo, sploh, če upoštevamo izjemne spremembe, ki sta jih v tem času doživela človeštvo in svet. In Sodobnost ves ta čas zapolnjuje pomembne vrzeli v našem kulturnem prostoru: načrtno goji refleksijo in kritiško misel, spodbuja dramsko ustvarjanje in se usmerjeno posveča vsem literarninm vrstam in zvrstem ter njihovim teoretskim razmislekom. O življenju revije razmišljamo z odgovornim urednikom, pisateljem in dramatikom Evaldom Flisarjem, z lektorico in urednico Katjo Klopčič Lavrenčič, ki skrbi tudi za področje kritike v reviji, ter s pisateljem Dušanom Šarotarjem, ki v Sodobnosti ureja rubriko poezija.
Živimo v časih, ko je odprtje knjigarne daleč stran od samoumevnosti ali poslovnih želja slehernika; celo nasprotno, zdi se, da se odpiranje knjigarne marsikomu danes zdi norost, če že ne to, pa vsaj izgubljena poslovna priložnost. Pri založbi VigeVageKnjige menijo drugače in tudi njihovo pojmovanje knjigarne je drugačno od tistega, ki pod tem pojmom razume papirnico z nekaj knjigami. Zato so v Mariboru odprli vrata Mariborke – neodvisne knjigarne, ki ponuja kuriran izbor knjig 30-ih slovenskih založb, knjigarno, ki je, kot poudarjajo, hkrati prostor svobode. Gostimo glavno in odgovorno urednico založbe, pesnico in prevajalko Anjo Zag Golob.
Živimo v časih, ko je odprtje knjigarne daleč stran od samoumevnosti ali poslovnih želja slehernika; celo nasprotno, zdi se, da se odpiranje knjigarne marsikomu danes zdi norost, če že ne to, pa vsaj izgubljena poslovna priložnost. Pri založbi VigeVageKnjige menijo drugače in tudi njihovo pojmovanje knjigarne je drugačno od tistega, ki pod tem pojmom razume papirnico z nekaj knjigami. Zato so v Mariboru odprli vrata Mariborke – neodvisne knjigarne, ki ponuja kuriran izbor knjig 30-ih slovenskih založb, knjigarno, ki je, kot poudarjajo, hkrati prostor svobode. Gostimo glavno in odgovorno urednico založbe, pesnico in prevajalko Anjo Zag Golob.
21. decembra leta 2012, na dan, ko je bil napovedovan konec sveta, je pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik Aleš Šteger od 7h zjutraj do 15h sedel v izložbi blagovnice Maxi in pisal knjigo. Pisal jo je še nekaj ur pozneje, ob demonstrantih na Trgu republike, med njimi. In jo napisal. Tako se je začel njegov globalni umetniški projekt Na kraju zapisano, ki se je letos, enajst let in enajst knjig ter prizorišč pozneje, sklenil. Vse izvedbe projekta so zaživele v skupni monografiji.
21. decembra leta 2012, na dan, ko je bil napovedovan konec sveta, je pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik Aleš Šteger od 7h zjutraj do 15h sedel v izložbi blagovnice Maxi in pisal knjigo. Pisal jo je še nekaj ur pozneje, ob demonstrantih na Trgu republike, med njimi. In jo napisal. Tako se je začel njegov globalni umetniški projekt Na kraju zapisano, ki se je letos, enajst let in enajst knjig ter prizorišč pozneje, sklenil. Vse izvedbe projekta so zaživele v skupni monografiji.
Kdo danes ne pozna knjig kot sta Na cesti Jacka Kerouaca in Goli obed Williama S. Burroughsa ali domala kultne pesnitve Tuljenje Allena Ginsberga? Omenjeni avtorji, vodilni predstavniki generacije ameriških beatnikov, danes sodijo v kanon ameriške književnosti, svoje ustvarjanje pa so zastavili prav v opoziciji do etablirane in akademske umetnosti. O tem s prevajalcem in pesnikom Tonetom Škrjancem.
Kdo danes ne pozna knjig kot sta Na cesti Jacka Kerouaca in Goli obed Williama S. Burroughsa ali domala kultne pesnitve Tuljenje Allena Ginsberga? Omenjeni avtorji, vodilni predstavniki generacije ameriških beatnikov, danes sodijo v kanon ameriške književnosti, svoje ustvarjanje pa so zastavili prav v opoziciji do etablirane in akademske umetnosti. O tem s prevajalcem in pesnikom Tonetom Škrjancem.
Spletni literarni portali in revije so že nekaj časa prostor živahne izmenjave mnenj, življenja primarnih in sekundarnih besedil s področja literature, prostor predstavljanja novih literarnih in kritiških glasov, tudi prostor promocije – in še bi lahko naštevali. Primer dobre in zanimive spletne revije predstavlja Poiesis, ki so jo ustanovili Katja Kuštrin, Peter Semolič in Tone Škrjanec, najdete pa jo na naslovu www.poiesis.si Od septembra 2016 deluje pod okriljem Kulturno umetniškega društva Poiesis. Spletna revija Poiesis je namenjena pesništvu in promociji poezije v družbi. O njej razmišljamo z urednikom Petrom Semoličem – pesnikom, pisateljem, avtorjem radijskih iger, esejistom in prevajalcem. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Jenkovo nagrado in Nagrado Prešernovega sklada. Peter Semolič je sicer tudi trenutni predsednik Kulturno umetniškega društva Poiesis.
Spletni literarni portali in revije so že nekaj časa prostor živahne izmenjave mnenj, življenja primarnih in sekundarnih besedil s področja literature, prostor predstavljanja novih literarnih in kritiških glasov, tudi prostor promocije – in še bi lahko naštevali. Primer dobre in zanimive spletne revije predstavlja Poiesis, ki so jo ustanovili Katja Kuštrin, Peter Semolič in Tone Škrjanec, najdete pa jo na naslovu www.poiesis.si Od septembra 2016 deluje pod okriljem Kulturno umetniškega društva Poiesis. Spletna revija Poiesis je namenjena pesništvu in promociji poezije v družbi. O njej razmišljamo z urednikom Petrom Semoličem – pesnikom, pisateljem, avtorjem radijskih iger, esejistom in prevajalcem. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Jenkovo nagrado in Nagrado Prešernovega sklada. Peter Semolič je sicer tudi trenutni predsednik Kulturno umetniškega društva Poiesis.
Pustinje, leposlovno besedilo, ki je v izvirniku izšlo leta 1982 in ga je podpisal avstralski pisatelj Gerald Murnane, so nenavadno delo – eno tistih, ki pričajo o neizčrpnosti literarne ustvarjalnosti, o pogojni naravi zvrstnih oznak, pa tudi o tem, da iz obsega knjige težko sklepamo, kako dolgo bo trajalo naše branje. Pustinje so namreč relativno kratko in dogajalno precej izpraznjeno delo, delo, ob katerem težko govorimo o pravi psihologiji ali karakterizaciji likov, še manj o odnosih med njimi. A kljub temu so izredno kompleksen, sporočilno bogat tekst, ki ga bralci in kritiki najpogosteje označujejo za roman. O njem razmišljamo s prevajalko in pisateljico Anjo Radaljac, ki je Pustinje oživila v slovenskem prevodu.
Pustinje, leposlovno besedilo, ki je v izvirniku izšlo leta 1982 in ga je podpisal avstralski pisatelj Gerald Murnane, so nenavadno delo – eno tistih, ki pričajo o neizčrpnosti literarne ustvarjalnosti, o pogojni naravi zvrstnih oznak, pa tudi o tem, da iz obsega knjige težko sklepamo, kako dolgo bo trajalo naše branje. Pustinje so namreč relativno kratko in dogajalno precej izpraznjeno delo, delo, ob katerem težko govorimo o pravi psihologiji ali karakterizaciji likov, še manj o odnosih med njimi. A kljub temu so izredno kompleksen, sporočilno bogat tekst, ki ga bralci in kritiki najpogosteje označujejo za roman. O njem razmišljamo s prevajalko in pisateljico Anjo Radaljac, ki je Pustinje oživila v slovenskem prevodu.
Radijska in televizijska režiserka ter scenaristka Irena Glonar in tonski mojster Jure Culiberg sta v štirih desetletjih dela v Uredništvu igranega programa radia Ars ustvarila fascinanten opus in z njim močno obogatila arhiv igranih radijskih oddaj. Popis radijskih del Irene Glonar obsega prek 1800 oddaj, v kar niso vštete glasbene oddaje. Nič manjši ni opus Jureta Culiberga – če pogledamo samo v arhiv radijski iger, jih z njegovim tonskim podpisom najdemo 556. z Ireno Glonar in Juretom Culibergom tokrat razmišljamo o radiofonskih izvedbah leposlovnih besedil. Kaj vse je potrebno imeti v mislih, ko leposlovno besedilo prenašaš v igrano, zvočno obliko. Koliko te pri prenosu leposlovnih besedil v radiofonsko obliko usmerja samo besedilo, koliko lahko slediš svoji poetiki. In, ne nazadnje: kako je potekal ta prenos v času pred digitalizacijo in kako v času po njej.
Radijska in televizijska režiserka ter scenaristka Irena Glonar in tonski mojster Jure Culiberg sta v štirih desetletjih dela v Uredništvu igranega programa radia Ars ustvarila fascinanten opus in z njim močno obogatila arhiv igranih radijskih oddaj. Popis radijskih del Irene Glonar obsega prek 1800 oddaj, v kar niso vštete glasbene oddaje. Nič manjši ni opus Jureta Culiberga – če pogledamo samo v arhiv radijski iger, jih z njegovim tonskim podpisom najdemo 556. z Ireno Glonar in Juretom Culibergom tokrat razmišljamo o radiofonskih izvedbah leposlovnih besedil. Kaj vse je potrebno imeti v mislih, ko leposlovno besedilo prenašaš v igrano, zvočno obliko. Koliko te pri prenosu leposlovnih besedil v radiofonsko obliko usmerja samo besedilo, koliko lahko slediš svoji poetiki. In, ne nazadnje: kako je potekal ta prenos v času pred digitalizacijo in kako v času po njej.
Pri založbi LUD Literatura je v prevodu Jane Unuk izšla knjiga esejev Pozorni pripovedovalec poljske nobelovke Olge Tokarzuk. S prevajalko pretresamo eseje iz knjige, razmišljamo o tem, kako je prevajati Olgo Tokarczuk, pa tudi o tem, kdo ali kaj je pravzaprav naslovni pozorni pripovedovalec, koncept, ki se mu Tokarczuk v omenjeni knjigi posveča in na katerem sloni kar nekaj njenih leposlovnih del.
Pri založbi LUD Literatura je v prevodu Jane Unuk izšla knjiga esejev Pozorni pripovedovalec poljske nobelovke Olge Tokarzuk. S prevajalko pretresamo eseje iz knjige, razmišljamo o tem, kako je prevajati Olgo Tokarczuk, pa tudi o tem, kdo ali kaj je pravzaprav naslovni pozorni pripovedovalec, koncept, ki se mu Tokarczuk v omenjeni knjigi posveča in na katerem sloni kar nekaj njenih leposlovnih del.
Knjiga poezije z naslovom Amen, izšla je v prevodu Zarje Vršič pri založbi KUD Logos, je prvi knjižni prevod pesmi francoskega pesnika, jazz kritika in flâneurja Jacquesa Rédaja. Leta 1929 rojeni Réda je danes eden izmed najbolj prepoznavnih sodobnih francoskih pesnikov in je za svoje ustvarjanje prejel številne nagrade, med drugimi veliko nagrado francoske akademije leta 1997 in nagrad Goncourt za poezijo leta 1999. Njegovo ustvarjalno pot, poetiko in zbirko Amen predstavljamo v pogovoru s prevajalko in avtorico spremne besede Zarjo Vršič.
Knjiga poezije z naslovom Amen, izšla je v prevodu Zarje Vršič pri založbi KUD Logos, je prvi knjižni prevod pesmi francoskega pesnika, jazz kritika in flâneurja Jacquesa Rédaja. Leta 1929 rojeni Réda je danes eden izmed najbolj prepoznavnih sodobnih francoskih pesnikov in je za svoje ustvarjanje prejel številne nagrade, med drugimi veliko nagrado francoske akademije leta 1997 in nagrad Goncourt za poezijo leta 1999. Njegovo ustvarjalno pot, poetiko in zbirko Amen predstavljamo v pogovoru s prevajalko in avtorico spremne besede Zarjo Vršič.
Javna agencija za knjigo je bila ustanovljena konec leta 2008 z namenom, da sistematično skrbi za razvoj celotnega področja slovenske knjige v javnem interesu. Obseg njenega delovanja je širok, še posebej v zadnjih letih, v času priprav in izpolnjevanja nalog, vezanih na dva velika in pomembna projekta: mišljena sta projekt Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023, in projekt Slovenija – častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Bologni 2024. Medtem ko prvi že poteka, se v drugega – tako rekoč tik pred njegovim začetkom – oziramo še s precejšnjim strahom. Pred svetovnim dnevom knjige in avtorskih pravic smo zato v oddajo Literarna matineja povabili Katjo Stergar, ki je s 1. novembrom 2022 prevzela mesto vršilke dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo.
Javna agencija za knjigo je bila ustanovljena konec leta 2008 z namenom, da sistematično skrbi za razvoj celotnega področja slovenske knjige v javnem interesu. Obseg njenega delovanja je širok, še posebej v zadnjih letih, v času priprav in izpolnjevanja nalog, vezanih na dva velika in pomembna projekta: mišljena sta projekt Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023, in projekt Slovenija – častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Bologni 2024. Medtem ko prvi že poteka, se v drugega – tako rekoč tik pred njegovim začetkom – oziramo še s precejšnjim strahom. Pred svetovnim dnevom knjige in avtorskih pravic smo zato v oddajo Literarna matineja povabili Katjo Stergar, ki je s 1. novembrom 2022 prevzela mesto vršilke dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo.
O čem govorimo, ko govorimo o sonetu? O čem govorimo, ko govorimo o dvodelni zgradbi klasičnega soneta? Kdaj in kje nastane sonetna oblika, s čim povezujemo njen izvor? Kdaj pa se pojavijo prve teoretske obravnave soneta, kako ga opredeljujejo? Kako daleč segajo začetki slovenskega soneta, kateri je prvi znani slovenski sonet? O teh in drugih vprašanjih, povezanih s sonetno obliko, razmišljamo s profesorjem dr. Petrom Svetino, tudi avtorjem antologije slovenskega soneta, ki je pod naslovom Štirinajstica izšla v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi.
O čem govorimo, ko govorimo o sonetu? O čem govorimo, ko govorimo o dvodelni zgradbi klasičnega soneta? Kdaj in kje nastane sonetna oblika, s čim povezujemo njen izvor? Kdaj pa se pojavijo prve teoretske obravnave soneta, kako ga opredeljujejo? Kako daleč segajo začetki slovenskega soneta, kateri je prvi znani slovenski sonet? O teh in drugih vprašanjih, povezanih s sonetno obliko, razmišljamo s profesorjem dr. Petrom Svetino, tudi avtorjem antologije slovenskega soneta, ki je pod naslovom Štirinajstica izšla v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi.
Še do nedavnega smo črno skrinjico povezovali zgolj z zračnim prometom in bolj kot ne tragičnimi dogodki, v zadnjem času pa ljubitelji poezije ob omembi Črne skrinjice pogosteje pomislimo na dobro knjigo. Vzrok za to je založba s tem imenom, Črna skrinjica torej, ki sta jo vzpostavila Dejan Koban in Miha Maurič in s tem – ob drugem – dokazala, da v Sloveniji še obstajajo ljudje, ki jim gre za načrtno izdajanje dobre poezije. Medtem ko Črna skrinjica v branje že ponuja nekaj zelo odmevnih izvirnih del slovenskih avtorjev, tokrat predstavljamo le najnovejše med njimi, knjigo Navade in uzance pesnika, pisatelja, lektorja in prevajalca Jerneja Županiča – ter seveda Črno skrinjico. Gostimo Dejana Kobana in Jerneja Županiča.
Še do nedavnega smo črno skrinjico povezovali zgolj z zračnim prometom in bolj kot ne tragičnimi dogodki, v zadnjem času pa ljubitelji poezije ob omembi Črne skrinjice pogosteje pomislimo na dobro knjigo. Vzrok za to je založba s tem imenom, Črna skrinjica torej, ki sta jo vzpostavila Dejan Koban in Miha Maurič in s tem – ob drugem – dokazala, da v Sloveniji še obstajajo ljudje, ki jim gre za načrtno izdajanje dobre poezije. Medtem ko Črna skrinjica v branje že ponuja nekaj zelo odmevnih izvirnih del slovenskih avtorjev, tokrat predstavljamo le najnovejše med njimi, knjigo Navade in uzance pesnika, pisatelja, lektorja in prevajalca Jerneja Županiča – ter seveda Črno skrinjico. Gostimo Dejana Kobana in Jerneja Županiča.
Oddajo Literarna matineja tokrat posvečamo nedavno preminuli Dubravki Ugrešić (1949–2023), literarni zgodovinarki in pisateljici hrvaških korenin. Uveljavila se je z romanopisjem, kratko prozo in esejistiko, v svojih besedilih pa se je posvečala predvsem vprašanjem identitete in narodne pripadnosti. V začetku devetdesetih je zapustila Hrvaško, saj se ni strinjala z nacionalistično politiko. Njena leposlovna dela so prevedena domala v vse evropske jezike, prejela je tudi številne mednarodne nagrade, med drugimi kristal Vilenice (1989) in mednarodno nagrado Vilenice (2016). Predlogo za igrani Literarni večer o Dubravki Ugrešić je pripravila Đurđa Strsoglavec. Avtorica literarnega dela: Dubravka Ugrešić, prevajalci: Jurij Hudolin, Jana Unuk, Višnja Fičor, Denis Poniž, Đurđa Strsoglavec, Klarisa Jovanović, režiser: Igor Likar, bralca: Maja Moll, Bernard Stramič, interpreti: Vesna Jevnikar, Nataša Barbara Gračner, Brane Grubar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Nejc Zupančič, urednika oddaje: Vlado Motnikar, Tina Kozin, leto produkcije: 2016.
Oddajo Literarna matineja tokrat posvečamo nedavno preminuli Dubravki Ugrešić (1949–2023), literarni zgodovinarki in pisateljici hrvaških korenin. Uveljavila se je z romanopisjem, kratko prozo in esejistiko, v svojih besedilih pa se je posvečala predvsem vprašanjem identitete in narodne pripadnosti. V začetku devetdesetih je zapustila Hrvaško, saj se ni strinjala z nacionalistično politiko. Njena leposlovna dela so prevedena domala v vse evropske jezike, prejela je tudi številne mednarodne nagrade, med drugimi kristal Vilenice (1989) in mednarodno nagrado Vilenice (2016). Predlogo za igrani Literarni večer o Dubravki Ugrešić je pripravila Đurđa Strsoglavec. Avtorica literarnega dela: Dubravka Ugrešić, prevajalci: Jurij Hudolin, Jana Unuk, Višnja Fičor, Denis Poniž, Đurđa Strsoglavec, Klarisa Jovanović, režiser: Igor Likar, bralca: Maja Moll, Bernard Stramič, interpreti: Vesna Jevnikar, Nataša Barbara Gračner, Brane Grubar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Nejc Zupančič, urednika oddaje: Vlado Motnikar, Tina Kozin, leto produkcije: 2016.
Dr. Kristina Kočan se s poezijo ukvarja zelo celostno: kot ljubiteljska in profesionalna bralka, kot avtorica, prevajalka in posrednica, kot raziskovalka in producentka. Zdi se, da s poezijo živi vsak dan, da z njo tako rekoč diha. Če ob to dodamo še dejstvo, da je za svojo knjigo poezije Selišča, izšla je pri mariborski založbi Litera, lani prejela Veronikino nagrado, smo s tem verjetno odgovorili na vprašanje, zakaj je odlična sogovornica za razmišljanje o poeziji in dnevu, ki ji je posvečen.
Dr. Kristina Kočan se s poezijo ukvarja zelo celostno: kot ljubiteljska in profesionalna bralka, kot avtorica, prevajalka in posrednica, kot raziskovalka in producentka. Zdi se, da s poezijo živi vsak dan, da z njo tako rekoč diha. Če ob to dodamo še dejstvo, da je za svojo knjigo poezije Selišča, izšla je pri mariborski založbi Litera, lani prejela Veronikino nagrado, smo s tem verjetno odgovorili na vprašanje, zakaj je odlična sogovornica za razmišljanje o poeziji in dnevu, ki ji je posvečen.
Evald Flisar, pisatelj, dramatik, pesnik, prevajalec in urednik, ima bogat in priznan opus, ki obsega knjigo poezije, romane, kratko prozo, potopise, esejistični knjigi, dve knjigi za mlade bralce in drame. Pred izidom je že avtorjevo petdeseto izvirno delo. A številke v povezavi s Flisarjevim opusom postanejo zares impozantne, ko se ozremo v tujino, kjer danes živi prek 245 avtorjevih del v 40 različnih jezikih, kar ga umešča v sam vrh naših najbolj prevajanih in tudi najbolj uveljavljenih avtorjev. Z razgibano življenjsko in bogato ustvarjalno potjo Evalda Flisarja se lahko podrobneje seznanimo iz obsežne, v marsikaterem pogledu izjemne monografije Življenje in delo Evalda Flisarja, ki jo je pripravila in uredila Katja Klopčič Lavrenčič. Prav s Katjo Klopčič Lavrenčič, sicer lektorico in urednico, razmišljamo o Flisarjevem življenju in delu. Ob njej smo v studio povabili še Alenko Urh, prevajalko, kritičarko in urednico ter prav tako dobro poznavalko avtorjevega dela.
Evald Flisar, pisatelj, dramatik, pesnik, prevajalec in urednik, ima bogat in priznan opus, ki obsega knjigo poezije, romane, kratko prozo, potopise, esejistični knjigi, dve knjigi za mlade bralce in drame. Pred izidom je že avtorjevo petdeseto izvirno delo. A številke v povezavi s Flisarjevim opusom postanejo zares impozantne, ko se ozremo v tujino, kjer danes živi prek 245 avtorjevih del v 40 različnih jezikih, kar ga umešča v sam vrh naših najbolj prevajanih in tudi najbolj uveljavljenih avtorjev. Z razgibano življenjsko in bogato ustvarjalno potjo Evalda Flisarja se lahko podrobneje seznanimo iz obsežne, v marsikaterem pogledu izjemne monografije Življenje in delo Evalda Flisarja, ki jo je pripravila in uredila Katja Klopčič Lavrenčič. Prav s Katjo Klopčič Lavrenčič, sicer lektorico in urednico, razmišljamo o Flisarjevem življenju in delu. Ob njej smo v studio povabili še Alenko Urh, prevajalko, kritičarko in urednico ter prav tako dobro poznavalko avtorjevega dela.
Opus italijanskega pisatelja Prima Levija ni zelo obsežen, je pa toliko bolj tehten in je Leviju zagotovil prav posebno mesto med klasiki svetovne književnosti. Verjetno ni razgledanega bralca, ki ob omembi Prima Levija ne bi pomislil na njegovo pričevanjsko literaturo, s katero je ovekovečil grozodejstva holokavsta. A avtorjev opus ima tudi drugo stran, namreč tisto, s katero se odpira bolj kot ne čisti fikciji in njenim fantastičnim razsežnostim, opozarja Irena Prosenc, profesorica italijanske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je avtorju in njegovemu opusu posvetila več kot dvajset raziskovalnih let. Svoja spoznanja o ključnih vidikih ustvarjanja Prima Levija predstavlja v dvojezični italijansko-slovenski monografiji Primo Levi v ogledalu. Leto produkcije: 2022
Opus italijanskega pisatelja Prima Levija ni zelo obsežen, je pa toliko bolj tehten in je Leviju zagotovil prav posebno mesto med klasiki svetovne književnosti. Verjetno ni razgledanega bralca, ki ob omembi Prima Levija ne bi pomislil na njegovo pričevanjsko literaturo, s katero je ovekovečil grozodejstva holokavsta. A avtorjev opus ima tudi drugo stran, namreč tisto, s katero se odpira bolj kot ne čisti fikciji in njenim fantastičnim razsežnostim, opozarja Irena Prosenc, profesorica italijanske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je avtorju in njegovemu opusu posvetila več kot dvajset raziskovalnih let. Svoja spoznanja o ključnih vidikih ustvarjanja Prima Levija predstavlja v dvojezični italijansko-slovenski monografiji Primo Levi v ogledalu. Leto produkcije: 2022
Pisatelj Sarival Sosič je človek raznoterih zanimanj: je učitelj glasbene vzgoje, diplomirani komparativist, profesor umetnostne zgodovine in doktor znanosti, službuje pa kot kustos v Mestni galeriji Ljubljana. Vsa ta področja vstopajo tudi v njegovo leposlovje, in sicer tako na vsebinski, kot na slogovni ravni. Doslej se je podpisal pod tri romane in knjigo kratke pripovedi. Prav slednja, zbirka z naslovom Ne morem ven, ki je izšla pri založbi Litera, je tokrat v središču našega zanimanja. Gre namreč za prav posebno delo: temelji na ritmični, poetični, sinestetični govorici, ki nagovarja vse bralčeve čute in s podobami, simboli in arhetipi vzpostavlja estetske, mnogopomenske svetove.
Pisatelj Sarival Sosič je človek raznoterih zanimanj: je učitelj glasbene vzgoje, diplomirani komparativist, profesor umetnostne zgodovine in doktor znanosti, službuje pa kot kustos v Mestni galeriji Ljubljana. Vsa ta področja vstopajo tudi v njegovo leposlovje, in sicer tako na vsebinski, kot na slogovni ravni. Doslej se je podpisal pod tri romane in knjigo kratke pripovedi. Prav slednja, zbirka z naslovom Ne morem ven, ki je izšla pri založbi Litera, je tokrat v središču našega zanimanja. Gre namreč za prav posebno delo: temelji na ritmični, poetični, sinestetični govorici, ki nagovarja vse bralčeve čute in s podobami, simboli in arhetipi vzpostavlja estetske, mnogopomenske svetove.
Kakšni ljudje so bili pisatelji ali pisateljice, ki so danes del svetovnega kanona in s tem del šolskih kurikulov, del našega kolektivnega spomina, ki kot taki živijo v referencah umetnosti, popkulture in javnega diskurza sploh? So bili ekstravagantni geniji, nepojmljivi čudaki, morda celo oboje hkrati, ali so bili povsem običajni ljudje s svojimi hibami in krepostmi? O tem lahko razmišljate ob knjigi Napisana življenja, ki jo je podpisal nedavno preminuli Javier Marias, tudi sam klasik španske književnosti. Izšla je pri založbi Sodobnost international v prevodu dr. Barbare Pregelj. Izbrane odlomke bere Mateja Perpar.
Kakšni ljudje so bili pisatelji ali pisateljice, ki so danes del svetovnega kanona in s tem del šolskih kurikulov, del našega kolektivnega spomina, ki kot taki živijo v referencah umetnosti, popkulture in javnega diskurza sploh? So bili ekstravagantni geniji, nepojmljivi čudaki, morda celo oboje hkrati, ali so bili povsem običajni ljudje s svojimi hibami in krepostmi? O tem lahko razmišljate ob knjigi Napisana življenja, ki jo je podpisal nedavno preminuli Javier Marias, tudi sam klasik španske književnosti. Izšla je pri založbi Sodobnost international v prevodu dr. Barbare Pregelj. Izbrane odlomke bere Mateja Perpar.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani v okviru oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko že dobrih 50 let deluje lektorat švedščine; ob jubileju njegovega delovanja je pri Založbi Univerze v Ljubljani izšla knjiga Glasovi s severa – Antologija švedske književnosti. V njej so predstavljeni prevodi več generacij študentk in študentov lektorata. Knjiga vsebuje reprezentativna dela švedske književnosti, tako klasičnih avtorjev kot predstavnikov mlajše generacije. Gostimo Mito Gustinčič Pahor, lektorico za švedščino in urednico knjige, ter Ivo Klemenčič, vodjo tečajev švedščine na Filozofski fakulteti, ki je pri knjigi sodelovala tudi kot prevajalka.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani v okviru oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko že dobrih 50 let deluje lektorat švedščine; ob jubileju njegovega delovanja je pri Založbi Univerze v Ljubljani izšla knjiga Glasovi s severa – Antologija švedske književnosti. V njej so predstavljeni prevodi več generacij študentk in študentov lektorata. Knjiga vsebuje reprezentativna dela švedske književnosti, tako klasičnih avtorjev kot predstavnikov mlajše generacije. Gostimo Mito Gustinčič Pahor, lektorico za švedščino in urednico knjige, ter Ivo Klemenčič, vodjo tečajev švedščine na Filozofski fakulteti, ki je pri knjigi sodelovala tudi kot prevajalka.
Slovenci smo eden redkih narodov, ki praznik namenjen kulturi praznuje kot enega izmed osrednjih državnih praznikov in je ta dan tudi dela prosti dan. Iz tega bi lahko sklepali marsikaj, najprej pa verjetno to, da ima kultura kot zbir dosežkov in vrednot, ki so rezultat človekovega ustvarjanja, pri nas osrednje mesto. Nekoliko ambivalentno se ob tem sicer zdi, da je prav resor kulturnega ministrstva tisti najmanj privlačen in zanimiv v času oblikovanja novih vlad. Kulturni praznik lahko v eni izmed njegovih dimenzij razumemo tudi kot promocijo slovenske umetnosti in vseh, ki so povezani z njo. Na mednarodni ravni bo ena izmed izjemnih priložnosti za promoviranje naših literarnih in širših kulturnih potencialov letošnje gostovanje na knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki se je pravzaprav že začelo. Bo Slovenija znala izkoristiti to priložnost? O vsem tem razmišljamo z dr. Miho Kovačem, sokuratorjem programa Slovenija na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023, in Dušanom Mercem, predsednikom Društva slovenskih pisateljev.
Slovenci smo eden redkih narodov, ki praznik namenjen kulturi praznuje kot enega izmed osrednjih državnih praznikov in je ta dan tudi dela prosti dan. Iz tega bi lahko sklepali marsikaj, najprej pa verjetno to, da ima kultura kot zbir dosežkov in vrednot, ki so rezultat človekovega ustvarjanja, pri nas osrednje mesto. Nekoliko ambivalentno se ob tem sicer zdi, da je prav resor kulturnega ministrstva tisti najmanj privlačen in zanimiv v času oblikovanja novih vlad. Kulturni praznik lahko v eni izmed njegovih dimenzij razumemo tudi kot promocijo slovenske umetnosti in vseh, ki so povezani z njo. Na mednarodni ravni bo ena izmed izjemnih priložnosti za promoviranje naših literarnih in širših kulturnih potencialov letošnje gostovanje na knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki se je pravzaprav že začelo. Bo Slovenija znala izkoristiti to priložnost? O vsem tem razmišljamo z dr. Miho Kovačem, sokuratorjem programa Slovenija na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023, in Dušanom Mercem, predsednikom Društva slovenskih pisateljev.
Pred davnimi leti je velikan Pangu ločil nebo in zemljo. Narazen ju je tiščal vsaj osemnajst tisoč let. In nekega dne se je na zemljo spustila boginja Nüwa in iz gline ustvarila ljudi. Tako kitajska mitologija, podrobneje pa jo lahko spoznamo v knjigi Kitajski miti in legende. Knjiga, izdala jo je Miš založba, je delo slovenskih avtoric Tine llgo, Mojce Seljak, Katje Simončič in Tjaše Vilotič, prinaša pa njihove predelave 32-ih tradicionalnih kitajskih mitov in legend. Izbrale, prevedle in zapisale so jih po natančnem študijskem pretresu različnih virov, podajajo pa jih v obliki, ki nagovarja najrazličnejše starostne skupine bralcev. Posebnost knjige so bogate ilustracije, ki spremljajo zgodbe mitoloških in legendarnih bitij iz kitajske kulture in jih nazorno približajo bralcu. Podpisujejo jih Peter Škerl, Marta Bartolj, Anka Kočevar, Jure Engelsberger, Jaka Vukotič, Polona Lovšin, Liana Saje Wang in Huiqin Wang. Gostimo avtorico dr. Tino Ilgo in urednico knjige dr. Tino Bilban.
Pred davnimi leti je velikan Pangu ločil nebo in zemljo. Narazen ju je tiščal vsaj osemnajst tisoč let. In nekega dne se je na zemljo spustila boginja Nüwa in iz gline ustvarila ljudi. Tako kitajska mitologija, podrobneje pa jo lahko spoznamo v knjigi Kitajski miti in legende. Knjiga, izdala jo je Miš založba, je delo slovenskih avtoric Tine llgo, Mojce Seljak, Katje Simončič in Tjaše Vilotič, prinaša pa njihove predelave 32-ih tradicionalnih kitajskih mitov in legend. Izbrale, prevedle in zapisale so jih po natančnem študijskem pretresu različnih virov, podajajo pa jih v obliki, ki nagovarja najrazličnejše starostne skupine bralcev. Posebnost knjige so bogate ilustracije, ki spremljajo zgodbe mitoloških in legendarnih bitij iz kitajske kulture in jih nazorno približajo bralcu. Podpisujejo jih Peter Škerl, Marta Bartolj, Anka Kočevar, Jure Engelsberger, Jaka Vukotič, Polona Lovšin, Liana Saje Wang in Huiqin Wang. Gostimo avtorico dr. Tino Ilgo in urednico knjige dr. Tino Bilban.
V središču naše tokratne pozornosti bo večmedijska knjiga in knjiga namiznica S|PREHOD. Medtem ko je prva oznaka pri nas že sorazmerno domača, druga to ni. Kaj torej je knjiga namiznica? Je knjiga namiznica tudi vedno večmedijska knjiga? In kdo je avtor prve ali druge: so to vsi tisti, ki sodelujejo pri njenem nastajanju, je morda to nosilec ideje o njeni zasnovi in nastanku, je med ustvarjalci, ki jo podpisujejo, kakšna hierarhična razlika ali so vsi njeni enakovredni tvorci? O tem torej ob knjigi S|PREHOD z dr. Kristino Kočan, pesnico in prevajalko, ki je v to delo prelila veliko svoje ustvarjalnosti. Leto produkcije: 2022.
V središču naše tokratne pozornosti bo večmedijska knjiga in knjiga namiznica S|PREHOD. Medtem ko je prva oznaka pri nas že sorazmerno domača, druga to ni. Kaj torej je knjiga namiznica? Je knjiga namiznica tudi vedno večmedijska knjiga? In kdo je avtor prve ali druge: so to vsi tisti, ki sodelujejo pri njenem nastajanju, je morda to nosilec ideje o njeni zasnovi in nastanku, je med ustvarjalci, ki jo podpisujejo, kakšna hierarhična razlika ali so vsi njeni enakovredni tvorci? O tem torej ob knjigi S|PREHOD z dr. Kristino Kočan, pesnico in prevajalko, ki je v to delo prelila veliko svoje ustvarjalnosti. Leto produkcije: 2022.
Ivan Slamnig, živel je med letoma 1930 in 2001, je za časa svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Podpisal je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman ter številne radijske igre. Bil je tudi uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. V slovenskem literarnem prostoru mu doslej ni bilo odmerjene veliko pozornosti, kar pa se bo morda spremenilo s prvim knjižnim izborom njegove poezije. Pripravil in prevedel ga je Peter Svetina, izšel pa je pod naslovom Nostalgija ostanka v zbirki Nova lirika pri Mladinski knjigi.
Ivan Slamnig, živel je med letoma 1930 in 2001, je za časa svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Podpisal je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman ter številne radijske igre. Bil je tudi uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. V slovenskem literarnem prostoru mu doslej ni bilo odmerjene veliko pozornosti, kar pa se bo morda spremenilo s prvim knjižnim izborom njegove poezije. Pripravil in prevedel ga je Peter Svetina, izšel pa je pod naslovom Nostalgija ostanka v zbirki Nova lirika pri Mladinski knjigi.
Andrée Chedid, egiptovsko-francoska pesnica in pisateljica se je rodila in odraščala v svetovljanskem okolju Egipta. Bila je vzgojena v treh jezikih: arabščini, francoščini in angleščini, v kateri je napisala prve pesmi. Po drugi svetovni vojni se je preselila v Francijo in za svoj jezik sprejela francoščino. Ustvarila je impresiven prozni in pesniški opus, za katerega je prejela številne nagrade. V slovenščini jo lahko v knjižni obliki prvič beremo po zalugi prevajalke Žive Čebulj in Književnega društva Hiša poezije, pri katerem je izšla knjiga avtoričinih izbranih pesmi Ubesediti pesem 1949 – 1970. Živa Čebulj je za ta prevajalski podvig prejela nagrado Radojke Vrančič.
Andrée Chedid, egiptovsko-francoska pesnica in pisateljica se je rodila in odraščala v svetovljanskem okolju Egipta. Bila je vzgojena v treh jezikih: arabščini, francoščini in angleščini, v kateri je napisala prve pesmi. Po drugi svetovni vojni se je preselila v Francijo in za svoj jezik sprejela francoščino. Ustvarila je impresiven prozni in pesniški opus, za katerega je prejela številne nagrade. V slovenščini jo lahko v knjižni obliki prvič beremo po zalugi prevajalke Žive Čebulj in Književnega društva Hiša poezije, pri katerem je izšla knjiga avtoričinih izbranih pesmi Ubesediti pesem 1949 – 1970. Živa Čebulj je za ta prevajalski podvig prejela nagrado Radojke Vrančič.
Aleš Šteger in Jure Tori s posebnim prepletom glasbe in poezije uspešno nastopata po svetu, občinstvo sta osvojila celo v Šanghaju, Parizu in Berlinu. Njun koncert, izpeljan v predano šamanističnem obredju, bomo čez nekaj dni dočakali tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani. Tokrat pa lahko prisluhnete studijskim posnetkom njunega ritualnega posredovanja šestih pesmi (Smehljanje pesnikov, Kode, Bela srajca, Mati moja, Moj mali bog in Sonce stopa za mano), ki jih pesnik Aleš Šteger pospremi tudi svojimi pogledi na sodelovanje z glasbenikom, predstavitve pred občinstvom in na odrsko ritualiziranje poezije sploh.
Aleš Šteger in Jure Tori s posebnim prepletom glasbe in poezije uspešno nastopata po svetu, občinstvo sta osvojila celo v Šanghaju, Parizu in Berlinu. Njun koncert, izpeljan v predano šamanističnem obredju, bomo čez nekaj dni dočakali tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani. Tokrat pa lahko prisluhnete studijskim posnetkom njunega ritualnega posredovanja šestih pesmi (Smehljanje pesnikov, Kode, Bela srajca, Mati moja, Moj mali bog in Sonce stopa za mano), ki jih pesnik Aleš Šteger pospremi tudi svojimi pogledi na sodelovanje z glasbenikom, predstavitve pred občinstvom in na odrsko ritualiziranje poezije sploh.
Leposlovje v radifonsko prirejeni obliki živi v drugačnih razsežnostih od tistih, ki jih ima pri tihem branju, nagovarja sluh in potrebuje drugo obliko koncentracije. A tega, kadar gre za vrhunske izvedbe, ki nas posrkajo v svoj svet, pogosto niti ne uzavestimo. Številne take radiofonske izvedbe literarnih del nastajajo v sodelovanju Uredništva za kulturo in Uredništva igranega programa 3. programa Radia Slovenija, programa Ars; z izborom odlomkov iz njih smo se tokrat spomnili na letošnje prejemnike nekaterih najbolj eminentnih nagrad in priznanj s področja literarnega ustvarjanja.
Leposlovje v radifonsko prirejeni obliki živi v drugačnih razsežnostih od tistih, ki jih ima pri tihem branju, nagovarja sluh in potrebuje drugo obliko koncentracije. A tega, kadar gre za vrhunske izvedbe, ki nas posrkajo v svoj svet, pogosto niti ne uzavestimo. Številne take radiofonske izvedbe literarnih del nastajajo v sodelovanju Uredništva za kulturo in Uredništva igranega programa 3. programa Radia Slovenija, programa Ars; z izborom odlomkov iz njih smo se tokrat spomnili na letošnje prejemnike nekaterih najbolj eminentnih nagrad in priznanj s področja literarnega ustvarjanja.
Nedavno je pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph izšel romaneskni prvenec Jane Putrle Srdić Po celi ravnini pod nebom. V poetičnem, a dogajalno tudi zelo razgibanem romanu avtorica odpira podobne teme, kot so jo zanimale v poeziji: samorazumevanje, odnosi, meje človeške zavesti, omejitve jezikovnega dojemanja sveta, nezadostnost znanstvenih razlag sveta, a po drugi strani tudi fascinacija nad sodobno znanostjo, nasprotje med naravo in kulturo, moč sodobne tehnologije, njen vpliv na naša življenja. Roman Po celi ravnini pod nebom je v marsikaterem pogledu poseben, ne nazadnje že v tem, da odnose razume čezvrstno in v svojo pripoved spusti tudi pripoved nečloveških bitij. Nedvomno knjiga, ki je ljubitelji dobre literature ne bi smeli spregledati.
Nedavno je pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph izšel romaneskni prvenec Jane Putrle Srdić Po celi ravnini pod nebom. V poetičnem, a dogajalno tudi zelo razgibanem romanu avtorica odpira podobne teme, kot so jo zanimale v poeziji: samorazumevanje, odnosi, meje človeške zavesti, omejitve jezikovnega dojemanja sveta, nezadostnost znanstvenih razlag sveta, a po drugi strani tudi fascinacija nad sodobno znanostjo, nasprotje med naravo in kulturo, moč sodobne tehnologije, njen vpliv na naša življenja. Roman Po celi ravnini pod nebom je v marsikaterem pogledu poseben, ne nazadnje že v tem, da odnose razume čezvrstno in v svojo pripoved spusti tudi pripoved nečloveških bitij. Nedvomno knjiga, ki je ljubitelji dobre literature ne bi smeli spregledati.
Muzej zaključenih razmerij, pesniško-glasbena predstava, v kateri sta združila ustvarjalne moči eden vodilnih slovenskih harmonikarjev Jure Tori in pesnik Kristian Koželj, je nastala ob istoimenskem Koželjevem pesniškem knjižnem prvencu. Izbrana poezija iz knjige, ki je bila ob izidu deležna zelo dobrega kritiškega sprejema, v prepletu s Torijevo glasbo in v Koželjevi interpretaciji zaživi nenavadno slikovito in zaznamuje tudi glasbo, s katero vstopa v interakcijo.
Muzej zaključenih razmerij, pesniško-glasbena predstava, v kateri sta združila ustvarjalne moči eden vodilnih slovenskih harmonikarjev Jure Tori in pesnik Kristian Koželj, je nastala ob istoimenskem Koželjevem pesniškem knjižnem prvencu. Izbrana poezija iz knjige, ki je bila ob izidu deležna zelo dobrega kritiškega sprejema, v prepletu s Torijevo glasbo in v Koželjevi interpretaciji zaživi nenavadno slikovito in zaznamuje tudi glasbo, s katero vstopa v interakcijo.
Peter Rezman se je v zavest slovenskih bralcev verjetno najbolj zapisal s svojimi knapovskimi zgodbami. Tisti, ki ne preberejo zgolj treh knjig letno, ga poznajo še kot pesnika in dramatika, in vedo, da rad podpiše tudi bolj ludistična besedila. A vse to je mogoče prebrati na spletu. Nas pa je zanimalo predvsem tisto, česar tam ne najdemo in kar še ni bilo povedano: kako se Peter Rezman pogovarja z Velunjo. S svojo lastno knjigo. In z reko. In kdo potem zares govori.
Peter Rezman se je v zavest slovenskih bralcev verjetno najbolj zapisal s svojimi knapovskimi zgodbami. Tisti, ki ne preberejo zgolj treh knjig letno, ga poznajo še kot pesnika in dramatika, in vedo, da rad podpiše tudi bolj ludistična besedila. A vse to je mogoče prebrati na spletu. Nas pa je zanimalo predvsem tisto, česar tam ne najdemo in kar še ni bilo povedano: kako se Peter Rezman pogovarja z Velunjo. S svojo lastno knjigo. In z reko. In kdo potem zares govori.
Paul Valéry, klasik francoske poezije, je bil vse kaj drugega kot avtor, ki se predaja navdihu in sledi pesniškim muzam. Prodorno, natančno je opazoval svoj ustvarjalni proces ter svoja delovanja sploh in se v zgodovino vpisal tudi kot pretanjeni mislec, ki je s svojim mišljenjem ključno zaznamoval razvoj literarne teorije. V današnji oddaji Literarna matineja vas vabimo k poslušanju njegovega eseja Poezija in abstraktno mišljenje. Besedilo je objavljeno v knjigi zbranih Valéryjevih esejev z naslovom O poeziji, ki je izšla v prevodu Varje Balžalorsky pri LUD Literatura. Bereta Renato Horvat in Jasna Rodošek.
Paul Valéry, klasik francoske poezije, je bil vse kaj drugega kot avtor, ki se predaja navdihu in sledi pesniškim muzam. Prodorno, natančno je opazoval svoj ustvarjalni proces ter svoja delovanja sploh in se v zgodovino vpisal tudi kot pretanjeni mislec, ki je s svojim mišljenjem ključno zaznamoval razvoj literarne teorije. V današnji oddaji Literarna matineja vas vabimo k poslušanju njegovega eseja Poezija in abstraktno mišljenje. Besedilo je objavljeno v knjigi zbranih Valéryjevih esejev z naslovom O poeziji, ki je izšla v prevodu Varje Balžalorsky pri LUD Literatura. Bereta Renato Horvat in Jasna Rodošek.
César Aira, eden izmed vélikih sodobnih argentinskih pisateljev, ni le izjemno plodovit ustvarjalec, pač pa tudi inovativen, radoveden in se kot tak rad poigrava z mejami leposlovnih zvrsti, sploh romana. Slovenskim bralcem ni neznan: pri nas je gostoval leta 2011, in sicer na festivalu Fabula, prevedeni imamo tudi dve njegovi knjigi: Epizoda v življenju popotnega slikarja je izšla pri založbi Beletrina, delo Kako sem postal nuna pa pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa. Obe je poslovenila Marjeta Drobnič, s katero tudi razmišljamo o nekaterih osnovnih značilnostih avtorjeve poetike.
César Aira, eden izmed vélikih sodobnih argentinskih pisateljev, ni le izjemno plodovit ustvarjalec, pač pa tudi inovativen, radoveden in se kot tak rad poigrava z mejami leposlovnih zvrsti, sploh romana. Slovenskim bralcem ni neznan: pri nas je gostoval leta 2011, in sicer na festivalu Fabula, prevedeni imamo tudi dve njegovi knjigi: Epizoda v življenju popotnega slikarja je izšla pri založbi Beletrina, delo Kako sem postal nuna pa pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa. Obe je poslovenila Marjeta Drobnič, s katero tudi razmišljamo o nekaterih osnovnih značilnostih avtorjeve poetike.
Prihodnji torek se začenja največji knjižni dogodek pri nas, Slovenski knjižni sejem, tokrat 38. po vrsti. Sejem prinaša nekaj novosti, največja pa je seveda menjava prizorišča, saj se prireditev letos seli na Gospodarsko razstavišče. Potekala bo tako v živi kot v spletni obliki, v spletni bo trajala kar do 4. decembra. Novosti in program prireditve pretresamo s Tanjo Tuma, predsednico upravnega odbora letošnjega knjižnega sejma in z dr. Miho Kovačem, predstavnikom programskega odbora tokratnega sejma.
Prihodnji torek se začenja največji knjižni dogodek pri nas, Slovenski knjižni sejem, tokrat 38. po vrsti. Sejem prinaša nekaj novosti, največja pa je seveda menjava prizorišča, saj se prireditev letos seli na Gospodarsko razstavišče. Potekala bo tako v živi kot v spletni obliki, v spletni bo trajala kar do 4. decembra. Novosti in program prireditve pretresamo s Tanjo Tuma, predsednico upravnega odbora letošnjega knjižnega sejma in z dr. Miho Kovačem, predstavnikom programskega odbora tokratnega sejma.
Predgovor se marsikomu zdi povsem obrobna sestavina literarnega besedila, a je v literarnih delih navzoč že od samih začetkov. Njegova vloga se je v knjigah spreminjala, predgovor je dobival različne oblike, nagovarjal različne bralce, izhajale so tudi knjige z dvema ali tremi predgovori. A kaj pravzaprav je predgovor? Kako lahko vpliva na bralca in kakšne motivacije so vodile avtorje, da so s predgovori želeli usmerjati bralce svojih del? In, ne nazadnje, kdaj se predgovor spremeni iz retoričnega sredstva v polnopravno pomensko celoto? O tem z docentom dr. Nacetom Fockom, avtorjem znanstvene monografije Romaneskna pretveza. Predgovor v španskem in francoskem razsvetljenskem romanu, posebna pozornost pogovora pa je usmerjena v španske in francoske razsvetljenske romane.
Predgovor se marsikomu zdi povsem obrobna sestavina literarnega besedila, a je v literarnih delih navzoč že od samih začetkov. Njegova vloga se je v knjigah spreminjala, predgovor je dobival različne oblike, nagovarjal različne bralce, izhajale so tudi knjige z dvema ali tremi predgovori. A kaj pravzaprav je predgovor? Kako lahko vpliva na bralca in kakšne motivacije so vodile avtorje, da so s predgovori želeli usmerjati bralce svojih del? In, ne nazadnje, kdaj se predgovor spremeni iz retoričnega sredstva v polnopravno pomensko celoto? O tem z docentom dr. Nacetom Fockom, avtorjem znanstvene monografije Romaneskna pretveza. Predgovor v španskem in francoskem razsvetljenskem romanu, posebna pozornost pogovora pa je usmerjena v španske in francoske razsvetljenske romane.
Hugo Mujica, rojen leta 1942, velja za enega največjih sodobnih argentinskih besednih ustvarjalcev, po besedah poznavalcev tudi za »najrelevantnejši odraz filozofske razsežnosti v sodobni latinskoameriški poeziji«. Pesnik, esejist in pisatelj, ki se je iz meniha trapista prelevil v katoliškega duhovnika, nekoč pa je bil del hipijevskega gibanja, ima globok odnos do jezika in besede, poezija pa je zanj eksistencialno dogajanje, dejanje, v katerem se sooča z robom mišljenja, meni dober poznavalec Mujicovega pesniškega opusa pesnik, prevajalec in univerzitetni predavatelj dr. Brane Senegačnik.
Hugo Mujica, rojen leta 1942, velja za enega največjih sodobnih argentinskih besednih ustvarjalcev, po besedah poznavalcev tudi za »najrelevantnejši odraz filozofske razsežnosti v sodobni latinskoameriški poeziji«. Pesnik, esejist in pisatelj, ki se je iz meniha trapista prelevil v katoliškega duhovnika, nekoč pa je bil del hipijevskega gibanja, ima globok odnos do jezika in besede, poezija pa je zanj eksistencialno dogajanje, dejanje, v katerem se sooča z robom mišljenja, meni dober poznavalec Mujicovega pesniškega opusa pesnik, prevajalec in univerzitetni predavatelj dr. Brane Senegačnik.
Ste si že kdaj postavili vprašanje kdo ali kaj sploh je knjiga? Ali kateri so prelomni trenutki v njeni zgodovini? Kdaj in kako se pojavi trgovanje s knjigami in kdaj knjiga postane razumljena kot tržno blago? O knjigi tako in drugače s prof. dr. Miho Kovačem.
Ste si že kdaj postavili vprašanje kdo ali kaj sploh je knjiga? Ali kateri so prelomni trenutki v njeni zgodovini? Kdaj in kako se pojavi trgovanje s knjigami in kdaj knjiga postane razumljena kot tržno blago? O knjigi tako in drugače s prof. dr. Miho Kovačem.
Zbirka Sto slovanskih romanov je prvi in eden najbolj prepoznavnih projektov Foruma slovanskih kultur; njeni začetki segajo v čas padanja različnih zidov in tranzicije novonastalih slovanskih držav. Zbirka, ki je nastala zavoljo povezovanja med različnimi akterji slovanskega leposlovja in za promocijo slednjega, ima danes že petnajstletno zgodovino; ta jubilej so odgovorni v ustanovi Forum slovanskih kultur zaznamovali s festivalom slovanskih književnosti, ki se v teh dneh odvija v Ljubljani. Gostimo Matejo Jančar, ki v Forumu slovanskih kultur deluje kot projektna vodja ter koordinatorica in urednica zbirke Sto slovanskih romanov za Slovenijo.
Zbirka Sto slovanskih romanov je prvi in eden najbolj prepoznavnih projektov Foruma slovanskih kultur; njeni začetki segajo v čas padanja različnih zidov in tranzicije novonastalih slovanskih držav. Zbirka, ki je nastala zavoljo povezovanja med različnimi akterji slovanskega leposlovja in za promocijo slednjega, ima danes že petnajstletno zgodovino; ta jubilej so odgovorni v ustanovi Forum slovanskih kultur zaznamovali s festivalom slovanskih književnosti, ki se v teh dneh odvija v Ljubljani. Gostimo Matejo Jančar, ki v Forumu slovanskih kultur deluje kot projektna vodja ter koordinatorica in urednica zbirke Sto slovanskih romanov za Slovenijo.
Žiga Valetič je človek mnogoterih s knjigo povezanih vlog; del sebe je – kot avtor, prevajalec, urednik, založnik ali oblikovalec – vtisnil v približno tisoč knjig. Ob tem je tudi njihov zbiratelj – in, seveda, bralec. Svoja razmerja s knjigami doživeto in večplastno ubesedi v knjigi Nomadi med platnicami, izšla je pri Cankarjevi založbi, katere obsežni del je namenjen tudi poklicu grafičnega oblikovalca knjig. In o tem ima Valetič za povedati veliko tehtnega, kot grafični oblikovalec se je namreč kalil že na prehodu iz analognega v digitalni svet.
Žiga Valetič je človek mnogoterih s knjigo povezanih vlog; del sebe je – kot avtor, prevajalec, urednik, založnik ali oblikovalec – vtisnil v približno tisoč knjig. Ob tem je tudi njihov zbiratelj – in, seveda, bralec. Svoja razmerja s knjigami doživeto in večplastno ubesedi v knjigi Nomadi med platnicami, izšla je pri Cankarjevi založbi, katere obsežni del je namenjen tudi poklicu grafičnega oblikovalca knjig. In o tem ima Valetič za povedati veliko tehtnega, kot grafični oblikovalec se je namreč kalil že na prehodu iz analognega v digitalni svet.
O čem govorimo, ko govorimo o pripovedi? Je kakšna razlika med rabo tega izraza v literarni vedi in spoznavni filozofiji? Je literarna oznaka kratka pripoved sinonimna z izrazom kratka proza? Kako se literarna kratka pripoved povezuje ali razhaja z zgodbo? Obstaja pripoved brez zgodbe? O pripovedi tako in razmišljamo z redno profesorico, doktorico Alojzijo Zupan Sosič, avtorico antologije najkrajše slovenske pripovedi Na balkonu visoke hiše. Za obsežni projekt je pregledala okoli 1000 knjig, pripoved pa je tudi področje njenega znanstvenega raziskovanja.
O čem govorimo, ko govorimo o pripovedi? Je kakšna razlika med rabo tega izraza v literarni vedi in spoznavni filozofiji? Je literarna oznaka kratka pripoved sinonimna z izrazom kratka proza? Kako se literarna kratka pripoved povezuje ali razhaja z zgodbo? Obstaja pripoved brez zgodbe? O pripovedi tako in razmišljamo z redno profesorico, doktorico Alojzijo Zupan Sosič, avtorico antologije najkrajše slovenske pripovedi Na balkonu visoke hiše. Za obsežni projekt je pregledala okoli 1000 knjig, pripoved pa je tudi področje njenega znanstvenega raziskovanja.
Tako kot knjiga ima tudi branje snovni in nesnovni, telesni in mentalni vidik. A medtem ko pogosto govorimo o branju kot o mentalnem procesu beročega uma, ga kot takega raziskujemo ali zgolj spodbujamo, redkeje razmišljamo o tem, da se v proces branja vključuje naše celotno telo; to je tudi vzrok za to, da na naše dojemanje besedila vplivajo naše telesne navade, in med drugim tudi za to, da fizični nosilec besedila vpliva na obliko in ritem branja. O tem, pa tudi o nevidni moči knjig, o razvoju beročega uma, o tem, kaj se dogaja v nas med branjem, in kako se v nas vpisujejo knjige s komparativistko in jezikoslovko dr. Alenko Kepic Mohar, glavno urednico Mladinske knjige in direktorico Cankarjeve založbe ter avtorico monografije Nevidna moč knjig.
Tako kot knjiga ima tudi branje snovni in nesnovni, telesni in mentalni vidik. A medtem ko pogosto govorimo o branju kot o mentalnem procesu beročega uma, ga kot takega raziskujemo ali zgolj spodbujamo, redkeje razmišljamo o tem, da se v proces branja vključuje naše celotno telo; to je tudi vzrok za to, da na naše dojemanje besedila vplivajo naše telesne navade, in med drugim tudi za to, da fizični nosilec besedila vpliva na obliko in ritem branja. O tem, pa tudi o nevidni moči knjig, o razvoju beročega uma, o tem, kaj se dogaja v nas med branjem, in kako se v nas vpisujejo knjige s komparativistko in jezikoslovko dr. Alenko Kepic Mohar, glavno urednico Mladinske knjige in direktorico Cankarjeve založbe ter avtorico monografije Nevidna moč knjig.
Letošnji gost v fokusu festivala Vilenica, pisatelj, prevajalec, urednik in univerzitetni predavatelj dr. Andrej Blatnik, je svojo javnosti dostopno ustvarjalno pot začel pred domala štiridesetimi leti, natančneje leta 1983, ko je izšel njegov knjižni prvenec, zbirka kratkih zgodb Šopki za Adama venijo. Do danes ji je sledilo še pet knjig kratkih ali kratkih kratkih pripovedi in pet romanov, s katerimi se je Blatnik dodobra uveljavil tudi v mednarodnem prostoru, kjer se umešča med najbolj prevajane slovenske avtorje. Kot človek mnogoterih s knjigami tako ali drugače povezanih vlog in znanj je izrazito zaznamoval naš knjižni prostor, tudi sam festival Vilenica: dolga leta je sodeloval v žiriji za srednjeevropsko nagrado Vilenica in bil med letoma 2007 in 2015 tudi njen predsednik.
Letošnji gost v fokusu festivala Vilenica, pisatelj, prevajalec, urednik in univerzitetni predavatelj dr. Andrej Blatnik, je svojo javnosti dostopno ustvarjalno pot začel pred domala štiridesetimi leti, natančneje leta 1983, ko je izšel njegov knjižni prvenec, zbirka kratkih zgodb Šopki za Adama venijo. Do danes ji je sledilo še pet knjig kratkih ali kratkih kratkih pripovedi in pet romanov, s katerimi se je Blatnik dodobra uveljavil tudi v mednarodnem prostoru, kjer se umešča med najbolj prevajane slovenske avtorje. Kot človek mnogoterih s knjigami tako ali drugače povezanih vlog in znanj je izrazito zaznamoval naš knjižni prostor, tudi sam festival Vilenica: dolga leta je sodeloval v žiriji za srednjeevropsko nagrado Vilenica in bil med letoma 2007 in 2015 tudi njen predsednik.
Stripovska ustvarjalnost že nekaj desetletij pomembno bogati naš kulturni prostor, s svojo raznolikostjo pa širi tudi dojemanje stripa kot medija. Tokrat nas zanima predvsem razmerje med stripom in literarnimi predlogami; razmišljamo na primer o tem, ali je recepcija stripov, ki so bolj ali manj svobodne adaptacije literarnih del, nujno vezana na poznavanje literarne predloge ali tak strip deluje tudi kot samostojna celota? Kakšna naj bi bila v tovrstnih stripih naracija? Ta in širša vprašanja, ki se odpirajo ob stripovski ustvarjalnosti, pretresamo s Katjo Štesl, stripovsko kritičarko in članico uredniške ekipe revije Stripburger.
Stripovska ustvarjalnost že nekaj desetletij pomembno bogati naš kulturni prostor, s svojo raznolikostjo pa širi tudi dojemanje stripa kot medija. Tokrat nas zanima predvsem razmerje med stripom in literarnimi predlogami; razmišljamo na primer o tem, ali je recepcija stripov, ki so bolj ali manj svobodne adaptacije literarnih del, nujno vezana na poznavanje literarne predloge ali tak strip deluje tudi kot samostojna celota? Kakšna naj bi bila v tovrstnih stripih naracija? Ta in širša vprašanja, ki se odpirajo ob stripovski ustvarjalnosti, pretresamo s Katjo Štesl, stripovsko kritičarko in članico uredniške ekipe revije Stripburger.
Trst in tržaški prostor sploh sta zelo posebna v geopolitičnem, kulturnem in zgodovinskem pogledu, kar je izrazito tudi v leposlovju, ki ga pišejo tam živeči ustvarjalci. Tržaškost in del njene literature je pod drobnogled vzela Vilma Purič, svoje izsledke pa objavila v zajetni monografiji z naslovom Sodobne tržaške pesnice. Knjiga je izšla pri Založbi Mladika v sodelovanju z Znanstveno založbo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Z Vilmo Purič tokrat pretresamo predvsem paradigmo tržaškosti in tržaško literarno ustvarjalnost.
Trst in tržaški prostor sploh sta zelo posebna v geopolitičnem, kulturnem in zgodovinskem pogledu, kar je izrazito tudi v leposlovju, ki ga pišejo tam živeči ustvarjalci. Tržaškost in del njene literature je pod drobnogled vzela Vilma Purič, svoje izsledke pa objavila v zajetni monografiji z naslovom Sodobne tržaške pesnice. Knjiga je izšla pri Založbi Mladika v sodelovanju z Znanstveno založbo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Z Vilmo Purič tokrat pretresamo predvsem paradigmo tržaškosti in tržaško literarno ustvarjalnost.
Duende je moč, in ne učinek, je boj, in ne mišljenje, zapiše med drugim Lorca v svojem znamenitem predavanju o zanosnem navdihu. V knjižni izdaji je izšlo pri založbi Sanje v dvojezični slovensko-španski ediciji, slovenski prevod podpisuje Andreja Udovč, ki je pripravila tudi skrajšano in prirejeno različico besedila s komentarji za radijsko izvedbo. Interpretira Ivan Lotrič.
Duende je moč, in ne učinek, je boj, in ne mišljenje, zapiše med drugim Lorca v svojem znamenitem predavanju o zanosnem navdihu. V knjižni izdaji je izšlo pri založbi Sanje v dvojezični slovensko-španski ediciji, slovenski prevod podpisuje Andreja Udovč, ki je pripravila tudi skrajšano in prirejeno različico besedila s komentarji za radijsko izvedbo. Interpretira Ivan Lotrič.
Kakšni ljudje so bili pisatelji ali pisateljice, ki so danes del svetovnega kanona in s tem del šolskih kurikulov, del našega kolektivnega spomina, ki kot taki živijo v referencah umetnosti, popkulture in javnega diskurza sploh? So bili ekstravagantni geniji, nepoojmljivi čudaki, ali celo oboje hkrati ali so bili povsem običajni ljudje s svojimi hibami in krepostmi? O tem lahko razmišljate ob knjigi Napisana življenja, ki jo je podpisal Javier Marias, tudi sam klasik španske književnosti; izšla JE pri založbi Sodobnost international v prevodu dr. Barbare Pregelj.
Kakšni ljudje so bili pisatelji ali pisateljice, ki so danes del svetovnega kanona in s tem del šolskih kurikulov, del našega kolektivnega spomina, ki kot taki živijo v referencah umetnosti, popkulture in javnega diskurza sploh? So bili ekstravagantni geniji, nepoojmljivi čudaki, ali celo oboje hkrati ali so bili povsem običajni ljudje s svojimi hibami in krepostmi? O tem lahko razmišljate ob knjigi Napisana življenja, ki jo je podpisal Javier Marias, tudi sam klasik španske književnosti; izšla JE pri založbi Sodobnost international v prevodu dr. Barbare Pregelj.
Slovensko knjižno prizorišče je od pomladi bogatejše za novo knjižno zbirko, zbirko svetovnih in mladinskih klasik Zvezdna Beletrina. Med slovenske bralce bo v naslednjih petih letih prinesla 25 izbranih naslovov slovenskih in tujih avtorjev. Njena dodana vrednost so poglobljene spremne besede, izjemna likovna oprema in interaktivno spletno gradivo, ki dopolnjuje knjige. Predstavlja jo njena urednica, slovenistka in promotorka branja Anita Dernovšek.
Slovensko knjižno prizorišče je od pomladi bogatejše za novo knjižno zbirko, zbirko svetovnih in mladinskih klasik Zvezdna Beletrina. Med slovenske bralce bo v naslednjih petih letih prinesla 25 izbranih naslovov slovenskih in tujih avtorjev. Njena dodana vrednost so poglobljene spremne besede, izjemna likovna oprema in interaktivno spletno gradivo, ki dopolnjuje knjige. Predstavlja jo njena urednica, slovenistka in promotorka branja Anita Dernovšek.
Muzej zaključenih razmerij, pesniško-glasbena predstava, v kateri sta združila ustvarjalne moči eden vodilnih slovenskih harmonikarjev Jure Tori in pesnik Kristian Koželj, je nastala ob istoimenskem Koželjevem pesniškem knjižnem prvencu. Izbrana poezija iz knjige, ki je bila ob izidu deležna zelo dobrega kritiškega sprejema, v prepletu s Torijevo glasbo in v Koželjevi interpretaciji zaživi nenavadno slikovito in zaznamuje tudi glasbo, s katero vstopa v interakcijo.
Muzej zaključenih razmerij, pesniško-glasbena predstava, v kateri sta združila ustvarjalne moči eden vodilnih slovenskih harmonikarjev Jure Tori in pesnik Kristian Koželj, je nastala ob istoimenskem Koželjevem pesniškem knjižnem prvencu. Izbrana poezija iz knjige, ki je bila ob izidu deležna zelo dobrega kritiškega sprejema, v prepletu s Torijevo glasbo in v Koželjevi interpretaciji zaživi nenavadno slikovito in zaznamuje tudi glasbo, s katero vstopa v interakcijo.
Opus italijanskega pisatelja Prima Levija ni zelo obsežen, je pa toliko bolj tehten in je Leviju zagotovil prav posebno mesto med klasiki svetovne književnosti. Verjetno ni razgledanega bralca, ki ob omembi Prima Levija ne bi pomislil na njegovo pričevanjsko literaturo, s katero je ovekovečil grozodejstva holokavsta. A avtorjev opus ima tudi drugo stran, namreč tisto, s katero se odpira bolj kot ne čisti fikciji in njenim fantastičnim razsežnostim, opozarja Irena Prosenc, profesorica italijanske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je avtorju in njegovemu opusu posvetila več kot dvajset raziskovalnih let. Svoja spoznanja o ključnih vidikih ustvarjanja Prima Levija predstavlja v dvojezični italijansko-slovenski monografiji Primo Levi v ogledalu.
Opus italijanskega pisatelja Prima Levija ni zelo obsežen, je pa toliko bolj tehten in je Leviju zagotovil prav posebno mesto med klasiki svetovne književnosti. Verjetno ni razgledanega bralca, ki ob omembi Prima Levija ne bi pomislil na njegovo pričevanjsko literaturo, s katero je ovekovečil grozodejstva holokavsta. A avtorjev opus ima tudi drugo stran, namreč tisto, s katero se odpira bolj kot ne čisti fikciji in njenim fantastičnim razsežnostim, opozarja Irena Prosenc, profesorica italijanske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je avtorju in njegovemu opusu posvetila več kot dvajset raziskovalnih let. Svoja spoznanja o ključnih vidikih ustvarjanja Prima Levija predstavlja v dvojezični italijansko-slovenski monografiji Primo Levi v ogledalu.
Wisława Szymborska je avtorica, ki je že nekaj časa nesporni del svetovnega literarnega kanona, čeprav njeni literarni začetki menda niso z ničemer nakazovali, da bi se to lahko zgodilo. Slovenci se lahko pohvalimo z enim najobsežnejših knjižnih izborov njenih pesmi, pripravila in prevedla ga je dobra poznavalka Szymborske Jana Unuk. V knjigi, izšla je pod naslovom Radost pisanja, je objavljen tudi izbor njenih feljtonskih zapisov. Poezija poljske nobelovke je na prvi pogled lahkotna, pravi Jana Unuk, toda vsak prevajalec ve, da gre za zelo kompleksno in zelo podrobno tkanje.
Wisława Szymborska je avtorica, ki je že nekaj časa nesporni del svetovnega literarnega kanona, čeprav njeni literarni začetki menda niso z ničemer nakazovali, da bi se to lahko zgodilo. Slovenci se lahko pohvalimo z enim najobsežnejših knjižnih izborov njenih pesmi, pripravila in prevedla ga je dobra poznavalka Szymborske Jana Unuk. V knjigi, izšla je pod naslovom Radost pisanja, je objavljen tudi izbor njenih feljtonskih zapisov. Poezija poljske nobelovke je na prvi pogled lahkotna, pravi Jana Unuk, toda vsak prevajalec ve, da gre za zelo kompleksno in zelo podrobno tkanje.
Iztok Osojnik je v petih desetletjih izrazito sooblikoval naš družbeni in umetnostni prostor, in sicer kot intelektualec, ustvarjalec in kot pobudnik, ustanovitelj ali soustanovitelj številnih gibanj, projektov ali ustanov. Podpisal se je pod več kot kot trideset izvirnih knjig poezije, pet romanov, več zbirk esejev in študij ter znanstveno monografijo Somrak suverenosti in za svoja dela prejel več uglednih tujih in domačih nagrad.
Iztok Osojnik je v petih desetletjih izrazito sooblikoval naš družbeni in umetnostni prostor, in sicer kot intelektualec, ustvarjalec in kot pobudnik, ustanovitelj ali soustanovitelj številnih gibanj, projektov ali ustanov. Podpisal se je pod več kot kot trideset izvirnih knjig poezije, pet romanov, več zbirk esejev in študij ter znanstveno monografijo Somrak suverenosti in za svoja dela prejel več uglednih tujih in domačih nagrad.
V središču naše tokratne pozornosti bo večmedijska knjiga in knjiga namiznica S|PREHOD. Medtem ko je prva oznaka pri nas že sorazmerno domača, druga to ni. Kaj torej je knjiga namiznica? Je knjiga namiznica tudi vedno večmedijska knjiga? In kdo je avtor prve ali druge: so to vsi tisti, ki sodelujejo pri njenem nastajanju, je to nosilec ideje o njeni zasnovi in nastanku, je med ustvarjalci, ki jo podpisujejo, kakšna hierarhična razlika ali so vsi njeni enakovredni tvorci?
V središču naše tokratne pozornosti bo večmedijska knjiga in knjiga namiznica S|PREHOD. Medtem ko je prva oznaka pri nas že sorazmerno domača, druga to ni. Kaj torej je knjiga namiznica? Je knjiga namiznica tudi vedno večmedijska knjiga? In kdo je avtor prve ali druge: so to vsi tisti, ki sodelujejo pri njenem nastajanju, je to nosilec ideje o njeni zasnovi in nastanku, je med ustvarjalci, ki jo podpisujejo, kakšna hierarhična razlika ali so vsi njeni enakovredni tvorci?
Vrednotenje literature je kompleksen in večplasten proces, v katerega smo vpleteni domala vsi. Ne nazadnje namreč vrednostni odnos do knjig izražamo že zgolj z odločitvijo za branje ali nebranje. Katere oblike vrednotenja literature pa so najbolj izstopajoče? Katere najbolj tehtne in celo daljnosežne? Kaj v knjigah iščejo profesionalni kritiški bralci in kaj akademski? Koliko o vrednosti knjige povesta nagrada, ki jo prejme, ali njena uspešnost med bralci?
Vrednotenje literature je kompleksen in večplasten proces, v katerega smo vpleteni domala vsi. Ne nazadnje namreč vrednostni odnos do knjig izražamo že zgolj z odločitvijo za branje ali nebranje. Katere oblike vrednotenja literature pa so najbolj izstopajoče? Katere najbolj tehtne in celo daljnosežne? Kaj v knjigah iščejo profesionalni kritiški bralci in kaj akademski? Koliko o vrednosti knjige povesta nagrada, ki jo prejme, ali njena uspešnost med bralci?
Hermana Melvilla, klasika sodobne ameriške književnosti, slovenski bralci poznajo predvsem po njegovem romanu Moby Dick ali pa po noveli Bartleby, pisar, ki je pri nas doživela že lepo recepcijo – bila je prestavljena na gledališke odre, posvečen pa ji je tudi zbornik razprav. Bartleby, pisar je v prevodu Polone Glavan izšel tudi v knjigi Tri novele (Knjižnica Kondor), in sicer v družbi še dveh Melvillovih reprezentativnih besedil: novele Benito Cereno, prevedel jo je Janko Trupej, in novele Billy Bud, mornar v prevodu Alenke Moder Saje.
Hermana Melvilla, klasika sodobne ameriške književnosti, slovenski bralci poznajo predvsem po njegovem romanu Moby Dick ali pa po noveli Bartleby, pisar, ki je pri nas doživela že lepo recepcijo – bila je prestavljena na gledališke odre, posvečen pa ji je tudi zbornik razprav. Bartleby, pisar je v prevodu Polone Glavan izšel tudi v knjigi Tri novele (Knjižnica Kondor), in sicer v družbi še dveh Melvillovih reprezentativnih besedil: novele Benito Cereno, prevedel jo je Janko Trupej, in novele Billy Bud, mornar v prevodu Alenke Moder Saje.
Pretežnemu delu slovenskih bralcev je leposlovje nemške romantike verjetno najbolj znano prek njegovih največjih predstavnikov, kot so Göthe, Heine ali pa Hölderlin. Antologija Tišji glasovi, ki je nedavno izšla pri založbi Družina, pa – kot pove že njen naslov – daje glas tistim, ki so doslej pri nas odzvanjali tišje. Vezna nit te edinstvene knjige je seveda – glasba.
Pretežnemu delu slovenskih bralcev je leposlovje nemške romantike verjetno najbolj znano prek njegovih največjih predstavnikov, kot so Göthe, Heine ali pa Hölderlin. Antologija Tišji glasovi, ki je nedavno izšla pri založbi Družina, pa – kot pove že njen naslov – daje glas tistim, ki so doslej pri nas odzvanjali tišje. Vezna nit te edinstvene knjige je seveda – glasba.
Fant ob izhodu iz deških let opazuje življenje v zgodnjih šestdesetih letih - na videz drobne dogodke, ki pa nekatere posameznike potegnejo v katastrofo. Kot plaz, ki dobiva vse večjo moč. Z Dragom Jančarjem o njegovem najnovejšem romanu razmišlja Vlado Motnikar.
Fant ob izhodu iz deških let opazuje življenje v zgodnjih šestdesetih letih - na videz drobne dogodke, ki pa nekatere posameznike potegnejo v katastrofo. Kot plaz, ki dobiva vse večjo moč. Z Dragom Jančarjem o njegovem najnovejšem romanu razmišlja Vlado Motnikar.
Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem izbranih kanoničnih slovenskih pisateljev.
Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem izbranih kanoničnih slovenskih pisateljev.
Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem izbranih kanoničnih slovenskih pisateljev.
Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem izbranih kanoničnih slovenskih pisateljev.
Založba Malinc bo letos zaznamovala desetletnico delovanja. Ves ta čas s svojimi izdajami in projekti kaže visoko družbeno zavest in izjemen posluh za ranljive družbene skupine: brezposelne, samozaposlene, bralno ovirane osebe – predvsem osebe z disleksijo; ozavešča o migracijah ter podpira raziskovanja osebnih, družinskih in lokalnih zgodovin izseljevanja oziroma priseljevanja. Ob vsem tem skrbi za večjo raznolikost naše knjižne ponudbe, uveljavila pa se je tudi kot promotor slovenske književnosti v španskem govornem področju.
Založba Malinc bo letos zaznamovala desetletnico delovanja. Ves ta čas s svojimi izdajami in projekti kaže visoko družbeno zavest in izjemen posluh za ranljive družbene skupine: brezposelne, samozaposlene, bralno ovirane osebe – predvsem osebe z disleksijo; ozavešča o migracijah ter podpira raziskovanja osebnih, družinskih in lokalnih zgodovin izseljevanja oziroma priseljevanja. Ob vsem tem skrbi za večjo raznolikost naše knjižne ponudbe, uveljavila pa se je tudi kot promotor slovenske književnosti v španskem govornem področju.
Irena Matko Lukan je dolgoletna urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Že vrsto let predava staršem, učiteljicam, vzgojiteljicam o temah s področja vzgoje in izobraževanja, pa tudi o pomenu branja in pripovedovanja. Od leta 1999 do 2013 je bila urednica revij Ciciban, Cicido in revije Za starše, danes je stalna strokovna sodelavka revij Cicido in Ciciban. Je (so)organizatorka in (so)vodja pripovedovalskega festivala Pravljice danes, bila je sourednica zbornika Beremo skupaj, soavtorica v priročniku Branje za znanje, branje za zabavo. Študijsko se ukvarja s pomenom branja in pripovedovanja v povezavi z otrokovimi psihosocialnimi potrebami. Tokrat z njo ponovno o tem, kdaj in kako začeti otroka privajati na knjigo in branje.
Irena Matko Lukan je dolgoletna urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Že vrsto let predava staršem, učiteljicam, vzgojiteljicam o temah s področja vzgoje in izobraževanja, pa tudi o pomenu branja in pripovedovanja. Od leta 1999 do 2013 je bila urednica revij Ciciban, Cicido in revije Za starše, danes je stalna strokovna sodelavka revij Cicido in Ciciban. Je (so)organizatorka in (so)vodja pripovedovalskega festivala Pravljice danes, bila je sourednica zbornika Beremo skupaj, soavtorica v priročniku Branje za znanje, branje za zabavo. Študijsko se ukvarja s pomenom branja in pripovedovanja v povezavi z otrokovimi psihosocialnimi potrebami. Tokrat z njo ponovno o tem, kdaj in kako začeti otroka privajati na knjigo in branje.
Razmislek o tem, kakšne so bolj in kakšne manj uspešne spodbude za branje, nadaljujemo ob Gibanju bralna značka, ki je na področju bralne kulture dejavno že več kot šest desetletij, od leta 2019 pa je vpisano tudi v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Bralna značka dobri dve desetletji živi tudi kot predšolska dejavnost, poudarja pomen medgeneracijskega in družinskega branja, intenzivno pa misli tudi na bralno ovirane ljudi. Z mag. Tilko Jamnik in pisateljem Slavkom Preglom.
Razmislek o tem, kakšne so bolj in kakšne manj uspešne spodbude za branje, nadaljujemo ob Gibanju bralna značka, ki je na področju bralne kulture dejavno že več kot šest desetletij, od leta 2019 pa je vpisano tudi v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Bralna značka dobri dve desetletji živi tudi kot predšolska dejavnost, poudarja pomen medgeneracijskega in družinskega branja, intenzivno pa misli tudi na bralno ovirane ljudi. Z mag. Tilko Jamnik in pisateljem Slavkom Preglom.
Dobrih štirinajst dni že poteka letošnji mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom, ki ga skupaj s partnerji tradicionalno organizira Miš založba. Eno izmed osnovnih poslanstev festivala je povezovanje in nadgrajevanje prizadevanj za spodbujanje k branju. In prav v kontekstu motivacijskih oblik za branje nas tokrat najbolj zanima. Gostimo predstavnico založbe Ireno Miš Svoljšak in dr. Gajo Kos, pisateljico, urednico in avtorico letošnje festivalske knjige.
Dobrih štirinajst dni že poteka letošnji mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom, ki ga skupaj s partnerji tradicionalno organizira Miš založba. Eno izmed osnovnih poslanstev festivala je povezovanje in nadgrajevanje prizadevanj za spodbujanje k branju. In prav v kontekstu motivacijskih oblik za branje nas tokrat najbolj zanima. Gostimo predstavnico založbe Ireno Miš Svoljšak in dr. Gajo Kos, pisateljico, urednico in avtorico letošnje festivalske knjige.
O čem govorimo, ko govorimo o otroški književnosti, o čem, ko govorimo o mladinski? Kaj je tisto, kar neko mladinsko ali otroško literarno delo naredi za dobro, za tako kakovostno, da se uvrsti na priporočilni seznam tovrstne literature? Katere so najpogostejše hibe manj kakovostne mladinske ali otroške literarne produkcije? Je didaktičnost sestavni del literature za mlade? O teh in drugih vprašanjih, ki se odpirajo ob književnosti za mlade bralce, ponovno z dr. Tino Bilban, predsednico Slovenske sekcije IBBY, pisateljico, urednico in kritičarko.
O čem govorimo, ko govorimo o otroški književnosti, o čem, ko govorimo o mladinski? Kaj je tisto, kar neko mladinsko ali otroško literarno delo naredi za dobro, za tako kakovostno, da se uvrsti na priporočilni seznam tovrstne literature? Katere so najpogostejše hibe manj kakovostne mladinske ali otroške literarne produkcije? Je didaktičnost sestavni del literature za mlade? O teh in drugih vprašanjih, ki se odpirajo ob književnosti za mlade bralce, ponovno z dr. Tino Bilban, predsednico Slovenske sekcije IBBY, pisateljico, urednico in kritičarko.
Založba Goga se je v štiriindvajsetih letih, kolikor jih je minilo od njene ustanovitve, uveljavila kot eden najbolj prepoznavnih in kvalitetnih akterjev na našem knjižnem prizorišču. Že od samih začetkov pa založba ni usmerjena le v izdajanje knjig, temveč k osnovi te dejavnosti: k spodbujanju bralne kulture. Pri tem se s temu namenjenimi projekti pogosto ciljno usmerjajo k ranljivim družbenim skupinam. Gostimo predstavnici založbe Vesno Kelbl Canavan in Jedrt Jež Furlan.
Založba Goga se je v štiriindvajsetih letih, kolikor jih je minilo od njene ustanovitve, uveljavila kot eden najbolj prepoznavnih in kvalitetnih akterjev na našem knjižnem prizorišču. Že od samih začetkov pa založba ni usmerjena le v izdajanje knjig, temveč k osnovi te dejavnosti: k spodbujanju bralne kulture. Pri tem se s temu namenjenimi projekti pogosto ciljno usmerjajo k ranljivim družbenim skupinam. Gostimo predstavnici založbe Vesno Kelbl Canavan in Jedrt Jež Furlan.
Po toku navzgor. Tako je naslov antologije sodobne kratke pripovedi severnoameriških Indijancev, ki je ravnokar izšla pri založbi Litera. Pod projekt, prvi tovrstni pri nas, se podpisuje pesnica in prevajalka, poznavalka sodobne ameriške književnosti dr. Kristina Kočan, ki je besedila izbrala, prevedla in knjigo tudi uredila. Slikovit nabor indijanskih leposlovnih glasov odstira literarno ustvarjalnost severnoameriških staroselcev, tematizira vprašanja, s katerimi se kot družba in posamezniki soočajo, predvsem pa tudi razbija stereotipe, s katerimi jih žal še zmeraj prepogosto povezujemo.
Po toku navzgor. Tako je naslov antologije sodobne kratke pripovedi severnoameriških Indijancev, ki je ravnokar izšla pri založbi Litera. Pod projekt, prvi tovrstni pri nas, se podpisuje pesnica in prevajalka, poznavalka sodobne ameriške književnosti dr. Kristina Kočan, ki je besedila izbrala, prevedla in knjigo tudi uredila. Slikovit nabor indijanskih leposlovnih glasov odstira literarno ustvarjalnost severnoameriških staroselcev, tematizira vprašanja, s katerimi se kot družba in posamezniki soočajo, predvsem pa tudi razbija stereotipe, s katerimi jih žal še zmeraj prepogosto povezujemo.
Nikoli ni prepozno, knjižni prvenec Tadeje Krečič Scholten, prinaša šestnajst zgodb, ki jih odlikujejo izreden čut za pripovedovanje, slikovita, čutno nazorna pisava, posluh za humor. In to je le nekaj značilnosti teh besedil, ki pogosto tematizirajo izgubo, osamljenost, ljubezen, občutje zapuščenosti.
Nikoli ni prepozno, knjižni prvenec Tadeje Krečič Scholten, prinaša šestnajst zgodb, ki jih odlikujejo izreden čut za pripovedovanje, slikovita, čutno nazorna pisava, posluh za humor. In to je le nekaj značilnosti teh besedil, ki pogosto tematizirajo izgubo, osamljenost, ljubezen, občutje zapuščenosti.
Leto 2022 je pomembno za državljane Brazilije, saj to leto zaznamuje 200 let njene neodvisnosti. To državo tokrat predstavljamo prek velikana brazilske književnosti, Machada de Assisa. Avtor, ki se je rodil 17 let po ustanovitvi Brazilskega cesarstva, je globoko zaznamoval mednarodni literarni prostor; v slovenščini smo ga prvič lahko brali konec leta 2012, ko je pri založbi Sanje izšel izbor njegovih zgodb Dušeslovec in druge zgodbe: pripravila in prevedla ga je Katja Zakrajšek. Leta 2017 je v prevodu Mojce Medvedšek pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa najprej izšel verjetno njegov najbolj priznani roman Posmrtni spomini Brása Cubasa, lani pa še roman Quincas Borba.
Leto 2022 je pomembno za državljane Brazilije, saj to leto zaznamuje 200 let njene neodvisnosti. To državo tokrat predstavljamo prek velikana brazilske književnosti, Machada de Assisa. Avtor, ki se je rodil 17 let po ustanovitvi Brazilskega cesarstva, je globoko zaznamoval mednarodni literarni prostor; v slovenščini smo ga prvič lahko brali konec leta 2012, ko je pri založbi Sanje izšel izbor njegovih zgodb Dušeslovec in druge zgodbe: pripravila in prevedla ga je Katja Zakrajšek. Leta 2017 je v prevodu Mojce Medvedšek pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa najprej izšel verjetno njegov najbolj priznani roman Posmrtni spomini Brása Cubasa, lani pa še roman Quincas Borba.
Zakaj sta največja argentinska pisatelja 20. stoletja, Adolfo Bioy Casares in Jorge Luis Borges, Silvino Ocampo občudovala kot izredno pisateljico fantastične literature? Na to vprašanje odgovarjamo s prevajalko Veroniko Rot, ki predstavlja življenje in delo te velike argentinske pisateljice, ob tem pa spregovori tudi o vlogi in položaju avtoric v argentinski literaturi v prvi polovici 20. stoletja.
Zakaj sta največja argentinska pisatelja 20. stoletja, Adolfo Bioy Casares in Jorge Luis Borges, Silvino Ocampo občudovala kot izredno pisateljico fantastične literature? Na to vprašanje odgovarjamo s prevajalko Veroniko Rot, ki predstavlja življenje in delo te velike argentinske pisateljice, ob tem pa spregovori tudi o vlogi in položaju avtoric v argentinski literaturi v prvi polovici 20. stoletja.
Kako letošnja dobitnica nagrade Slovenskega knjižnega sejma za najboljši knjižni prvenec, Natalija Milovanović, in dobitnik nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca, Tomaž Potočnik, vidita svoje ustvarjanje? Kakšna je bila pot, ki ju je vodila v jezikovne svetove, kako ju določajo? In predstavljamo tudi odlomke iz njunih izbranih del.
Kako letošnja dobitnica nagrade Slovenskega knjižnega sejma za najboljši knjižni prvenec, Natalija Milovanović, in dobitnik nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca, Tomaž Potočnik, vidita svoje ustvarjanje? Kakšna je bila pot, ki ju je vodila v jezikovne svetove, kako ju določajo? In predstavljamo tudi odlomke iz njunih izbranih del.
Raziskujemo zanimive literarne krajine.
Raziskujemo zanimive literarne krajine.
Ali pravljice lahko zbolijo? Lahko, in ne le to: tudi noge in roke si lahko polomijo! Kaj več o tem, pa tudi o tem, zakaj se jim lahko pripetijo tovrstne nesreče, ve povedati Junaška pravljica, ki je v radijski obliki zaživela pod režijsko taktirko Saške Rakef Perko. Z njenim avtorjem, pesnikom, pisateljem, prevajalcem in literarnim zgodovinarjem dr. Petrom Svetino, pa razmišljamo o drugih pravljičnih, pa tudi bolj resnih vprašanjih.
Ali pravljice lahko zbolijo? Lahko, in ne le to: tudi noge in roke si lahko polomijo! Kaj več o tem, pa tudi o tem, zakaj se jim lahko pripetijo tovrstne nesreče, ve povedati Junaška pravljica, ki je v radijski obliki zaživela pod režijsko taktirko Saške Rakef Perko. Z njenim avtorjem, pesnikom, pisateljem, prevajalcem in literarnim zgodovinarjem dr. Petrom Svetino, pa razmišljamo o drugih pravljičnih, pa tudi bolj resnih vprašanjih.
Ali pravljice lahko zbolijo? Lahko, in ne le to: tudi noge in roke si lahko polomijo! Kaj več o tem, pa tudi o tem, zakaj se jim lahko pripetijo tovrstne nesreče, ve povedati Junaška pravljica, ki je v radijski obliki zaživela pod režijsko taktirko Saške Rakef Perko. Z njenim avtorjem, pesnikom, pisateljem, prevajalcem in literarnim zgodovinarjem dr. Petrom Svetino, pa razmišljamo o drugih pravljičnih, pa tudi bolj resnih vprašanjih.
Ali pravljice lahko zbolijo? Lahko, in ne le to: tudi noge in roke si lahko polomijo! Kaj več o tem, pa tudi o tem, zakaj se jim lahko pripetijo tovrstne nesreče, ve povedati Junaška pravljica, ki je v radijski obliki zaživela pod režijsko taktirko Saške Rakef Perko. Z njenim avtorjem, pesnikom, pisateljem, prevajalcem in literarnim zgodovinarjem dr. Petrom Svetino, pa razmišljamo o drugih pravljičnih, pa tudi bolj resnih vprašanjih.
Trst in tržaški prostor sploh sta zelo posebna v geopolitičnem, kulturnem in zgodovinskem pogledu, kar je izrazito tudi v leposlovju, ki ga pišejo tam živeči ustvarjalci. Tržaškost in del njene literature je pod drobnogled vzela Vilma Purič, svoje izsledke pa objavila v zajetni monografiji z naslovom Sodobne tržaške pesnice. Knjiga je izšla pri Založbi Mladika v sodelovanju z Znanstveno založbo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Trst in tržaški prostor sploh sta zelo posebna v geopolitičnem, kulturnem in zgodovinskem pogledu, kar je izrazito tudi v leposlovju, ki ga pišejo tam živeči ustvarjalci. Tržaškost in del njene literature je pod drobnogled vzela Vilma Purič, svoje izsledke pa objavila v zajetni monografiji z naslovom Sodobne tržaške pesnice. Knjiga je izšla pri Založbi Mladika v sodelovanju z Znanstveno založbo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, prevajalec in intelektualec ak. Zorko Simčič je danes eden najvidnejših predstavnikov kanona slovenske literature: njegov roman Človek na obeh straneh stene, ki je prvič izšel v Argentini leta 1957, velja za enega prvih slovenskih modernih romanov; njegovo dramo Zgodaj dopolnjena mladost iz leta 1967 je Taras Kermauner umestil med najbolj vznemirljiva sodobna slovenska dramska dela, roman Poslednji deseti bratje, izšel je leta 2012 in leto pozneje je Zorko Simčič prejel Prešernovo nagrado, pa je dr. Matevž Kos označil za véliki roman slovenske postmoderne književnosti 21. stoletja. Katere teme, katera vprašanja označujejo osnovno problematiko Simčičevega literarnega opusa? V čem je prebojnost njegovih del? Smo Slovenci v zadnjih desetletjih razvili pravo odprtost za reševanje vprašanj, ki jih tematizirajo? In, ne nazadnje: je hitra naknadna kanonizacija Simčičevih del, ki je sledila njegovi vrnitvi v domovino, nadoknadila štiri desetletja molka o njem? O tem z dr. Matevžem Kosom in dr. Branetom Senegačnikom.
Pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, prevajalec in intelektualec ak. Zorko Simčič je danes eden najvidnejših predstavnikov kanona slovenske literature: njegov roman Človek na obeh straneh stene, ki je prvič izšel v Argentini leta 1957, velja za enega prvih slovenskih modernih romanov; njegovo dramo Zgodaj dopolnjena mladost iz leta 1967 je Taras Kermauner umestil med najbolj vznemirljiva sodobna slovenska dramska dela, roman Poslednji deseti bratje, izšel je leta 2012 in leto pozneje je Zorko Simčič prejel Prešernovo nagrado, pa je dr. Matevž Kos označil za véliki roman slovenske postmoderne književnosti 21. stoletja. Katere teme, katera vprašanja označujejo osnovno problematiko Simčičevega literarnega opusa? V čem je prebojnost njegovih del? Smo Slovenci v zadnjih desetletjih razvili pravo odprtost za reševanje vprašanj, ki jih tematizirajo? In, ne nazadnje: je hitra naknadna kanonizacija Simčičevih del, ki je sledila njegovi vrnitvi v domovino, nadoknadila štiri desetletja molka o njem? O tem z dr. Matevžem Kosom in dr. Branetom Senegačnikom.
Vsaka študijska smer ima enega ali več znamenitih profesorjev – na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti je bil med njimi zagotovo dr. Evald Koren. Izpit iz njegovega predmeta Uvod v primerjalno književnost je veljal za prvo sito bodočih komparativistov. Strog, izjemno natančen, a pošten profesor se je ves posvetil književnosti in poučevanju, vendar za časa življenja ni objavil knjige. So pa monografijo s Korenovimi znanstvenimi in strokovnimi prispevki pripravili njegovi kolegi; osem let po Korenovi smrti je tako pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete izšla knjiga Od Antigone do Zolaja; uredila jo je dr. Seta Knop, obsežno spremno besedo pa je prispeval prof. dr. Tone Smolej.
Vsaka študijska smer ima enega ali več znamenitih profesorjev – na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti je bil med njimi zagotovo dr. Evald Koren. Izpit iz njegovega predmeta Uvod v primerjalno književnost je veljal za prvo sito bodočih komparativistov. Strog, izjemno natančen, a pošten profesor se je ves posvetil književnosti in poučevanju, vendar za časa življenja ni objavil knjige. So pa monografijo s Korenovimi znanstvenimi in strokovnimi prispevki pripravili njegovi kolegi; osem let po Korenovi smrti je tako pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete izšla knjiga Od Antigone do Zolaja; uredila jo je dr. Seta Knop, obsežno spremno besedo pa je prispeval prof. dr. Tone Smolej.
Knjigarna Libris v Kopru je ena res redkih zasebnih knjigarn pri nas, ki uspešno posluje že tri desetletja. Uspela je preživeti različna nenaklonjena ji obdobja, med drugim dolgoletno obdobje recesije in nedavno, žal še vedno trajajoče obdobje koronavirusa. Direktorica knjigarne, Ingrid Celestina, sicer tudi Predsednica Društva slovenskih knjigotržcev in prejemnica številnih priznanj za to področje svojega delovanja, glavne razloge za uspeh vidi v prilagodljivosti in veliki ljubezni do knjig.
Knjigarna Libris v Kopru je ena res redkih zasebnih knjigarn pri nas, ki uspešno posluje že tri desetletja. Uspela je preživeti različna nenaklonjena ji obdobja, med drugim dolgoletno obdobje recesije in nedavno, žal še vedno trajajoče obdobje koronavirusa. Direktorica knjigarne, Ingrid Celestina, sicer tudi Predsednica Društva slovenskih knjigotržcev in prejemnica številnih priznanj za to področje svojega delovanja, glavne razloge za uspeh vidi v prilagodljivosti in veliki ljubezni do knjig.
V časih, ko je bila književnost za mladino podcenjena in podhranjena, uredniško delo pa domena moških, je Kristina Brenkova z načrtnim in sistematičnim delom, ki je presegalo obseg urednikovanja, uveljavila slikanico kot vodilni žanr literature za najmlajše, slovenski slikanici, ilustratorjem in Mladinski knjigi pa izborila mednarodno prepoznavnost. Njeno 110. obletnico rojstva so na Mladinski knjigi zaznamovali z obsežno monografijo, albumom Draga Kristina, pri nastanku katerega sta kot urednika sodelovala Andrej Ilc in Alenka Veler.
V časih, ko je bila književnost za mladino podcenjena in podhranjena, uredniško delo pa domena moških, je Kristina Brenkova z načrtnim in sistematičnim delom, ki je presegalo obseg urednikovanja, uveljavila slikanico kot vodilni žanr literature za najmlajše, slovenski slikanici, ilustratorjem in Mladinski knjigi pa izborila mednarodno prepoznavnost. Njeno 110. obletnico rojstva so na Mladinski knjigi zaznamovali z obsežno monografijo, albumom Draga Kristina, pri nastanku katerega sta kot urednika sodelovala Andrej Ilc in Alenka Veler.
Raziskujemo zanimive literarne krajine.
Raziskujemo zanimive literarne krajine.
O čem govorimo, ko govorimo o pripovedi? Je kakšna razlika med rabo tega izraza v literarni vedi in spoznavni filozofiji? Je literarna oznaka kratka pripoved sinonimna z izrazom kratka proza? Kako se literarna kratka pripoved povezuje ali razhaja z zgodbo? Obstaja pripoved brez zgodbe? Odgovore na ta vprašanja iščemo z redno profesorico, doktorico Alojzijo Zupan Sosič, avtorico antologije najkrajše slovenske pripovedi Na balkon visoke hiše. Za obsežni projekt je pregledala okoli 1000 knjig, pripoved pa je tudi področje njenega znanstvenega raziskovanja.
O čem govorimo, ko govorimo o pripovedi? Je kakšna razlika med rabo tega izraza v literarni vedi in spoznavni filozofiji? Je literarna oznaka kratka pripoved sinonimna z izrazom kratka proza? Kako se literarna kratka pripoved povezuje ali razhaja z zgodbo? Obstaja pripoved brez zgodbe? Odgovore na ta vprašanja iščemo z redno profesorico, doktorico Alojzijo Zupan Sosič, avtorico antologije najkrajše slovenske pripovedi Na balkon visoke hiše. Za obsežni projekt je pregledala okoli 1000 knjig, pripoved pa je tudi področje njenega znanstvenega raziskovanja.
Sylvio Plath, nesporno predstavnico svetovnega pesniškega kanona, skrivnostno, vznemirljivo ustvarjalko s tragično življenjsko potjo, so slovenskim bralcem že približali priznani prevajalci Andrej Blatnik, Miha Avanzo, Ana Pepelnik in Jana Unuk. Z izborom in in pretanjenim prevodom avtoričine mladostne poezije, izšla je pri založbi Sanje, se jim pridružuje še Andreja Udovč. Kot pravi sama, je njeno delo vodila zavezanost lepoti avtoričinega pesniškega izraza. V oddaji pa tudi o tem, kako obsežen je njen mladostni opus, kako je časovno zamejen, v čem se kažejo razlike in v čem stičišča med zgodnjo in zrelo poezijo Sylvie Plath – in še o marsičem.
Sylvio Plath, nesporno predstavnico svetovnega pesniškega kanona, skrivnostno, vznemirljivo ustvarjalko s tragično življenjsko potjo, so slovenskim bralcem že približali priznani prevajalci Andrej Blatnik, Miha Avanzo, Ana Pepelnik in Jana Unuk. Z izborom in in pretanjenim prevodom avtoričine mladostne poezije, izšla je pri založbi Sanje, se jim pridružuje še Andreja Udovč. Kot pravi sama, je njeno delo vodila zavezanost lepoti avtoričinega pesniškega izraza. V oddaji pa tudi o tem, kako obsežen je njen mladostni opus, kako je časovno zamejen, v čem se kažejo razlike in v čem stičišča med zgodnjo in zrelo poezijo Sylvie Plath – in še o marsičem.
"Mislim, da je kritik tudi varuh pravic potrošnika," meni Matej Bogataj, ki je v dobrih treh desetletjih kritiškega delovanja ustvaril obsežen, domala nepregleden opus literarnih in gledaliških kritik. Objavljal jih je in jih v skoraj vseh slovenskih časopisih in revijah, pa tudi na valovih nacionalnega radia. Tokrat z njim o literarni kritiki in vprašanjih, ki jih danes poraja. Kaj zaznamuje dobro, tehtno literarno kritiko? Kako se je družbena vloga kritika in kritike spreminjala? Kakšno vlogo igra v času, ko Slovenija vse bolj drsi v amaterizem?
"Mislim, da je kritik tudi varuh pravic potrošnika," meni Matej Bogataj, ki je v dobrih treh desetletjih kritiškega delovanja ustvaril obsežen, domala nepregleden opus literarnih in gledaliških kritik. Objavljal jih je in jih v skoraj vseh slovenskih časopisih in revijah, pa tudi na valovih nacionalnega radia. Tokrat z njim o literarni kritiki in vprašanjih, ki jih danes poraja. Kaj zaznamuje dobro, tehtno literarno kritiko? Kako se je družbena vloga kritika in kritike spreminjala? Kakšno vlogo igra v času, ko Slovenija vse bolj drsi v amaterizem?
Po skoraj devetih desetletjih smo dobili nov prevod Tolstojeve romaneskne mojstrovine Vojna in mir. Roman, ki je sinonim za izjemno obsežno, večplastno in razvejeno delo, smo doslej lahko brali v prevodu Vladimirja Levstika. Temu se pridružuje prevod Lijane Dejak, delo pa je v dveh knjigah izšlo pri založbi Mladinska knjiga. Uredniško delo sta si razdelila Andrej Ilc in Alenka Veler. Kdaj se pojavi potreba po novih prevodih klasičnih del, ki jih že lahko beremo v slovenščini? Kako poteka prevajanje tako obsežnih, kulturno in časovno oddaljenih del? Kako obstoječi prevod dela določa prevajalčevo delo, če seveda ga? Tudi o tem z Lijano Dejak in Alenko Veler.
Po skoraj devetih desetletjih smo dobili nov prevod Tolstojeve romaneskne mojstrovine Vojna in mir. Roman, ki je sinonim za izjemno obsežno, večplastno in razvejeno delo, smo doslej lahko brali v prevodu Vladimirja Levstika. Temu se pridružuje prevod Lijane Dejak, delo pa je v dveh knjigah izšlo pri založbi Mladinska knjiga. Uredniško delo sta si razdelila Andrej Ilc in Alenka Veler. Kdaj se pojavi potreba po novih prevodih klasičnih del, ki jih že lahko beremo v slovenščini? Kako poteka prevajanje tako obsežnih, kulturno in časovno oddaljenih del? Kako obstoječi prevod dela določa prevajalčevo delo, če seveda ga? Tudi o tem z Lijano Dejak in Alenko Veler.
Milan Dekleva, eden izmed dveh osrednjih gostov letošnjega festivala Vilenica, je v petdesetih letih, kolikor jih je minilo od izida njegovega knjižnega prvenca, ustvaril izjemen leposlovni opus, ki obsega petindvajset pesniških zbirk, osem romanov, tri esejistične knjige, številna dramska besedila, librete, besedila za popevke, songe, obsežen pa je tudi njegov prevodni opus. Ob leposlovju je njegova strast tudi glasba, na podočju katere se udejstvuje kot skladatelj in pianist. Tokrat z njim o strahu, pogumu, družbeni vlogi literature in še čem.
Milan Dekleva, eden izmed dveh osrednjih gostov letošnjega festivala Vilenica, je v petdesetih letih, kolikor jih je minilo od izida njegovega knjižnega prvenca, ustvaril izjemen leposlovni opus, ki obsega petindvajset pesniških zbirk, osem romanov, tri esejistične knjige, številna dramska besedila, librete, besedila za popevke, songe, obsežen pa je tudi njegov prevodni opus. Ob leposlovju je njegova strast tudi glasba, na podočju katere se udejstvuje kot skladatelj in pianist. Tokrat z njim o strahu, pogumu, družbeni vlogi literature in še čem.
Vsako samorazumevanje, vsako razumevanje, vsako spoznavanje sveta in življenja je vezano na neki epistemološki model. Kateri je ali so prevladujoči danes? Kako nas določajo? Kako določajo naše razumevanje literature in kako se vpisujejo v nastajanje sočasne literature? O tem z dr. Branetom Senegačnikom – klasičnim filologom, prevajalcem, esejistom in pesnikom, ne vedno nujno v tem zaporedju.
Vsako samorazumevanje, vsako razumevanje, vsako spoznavanje sveta in življenja je vezano na neki epistemološki model. Kateri je ali so prevladujoči danes? Kako nas določajo? Kako določajo naše razumevanje literature in kako se vpisujejo v nastajanje sočasne literature? O tem z dr. Branetom Senegačnikom – klasičnim filologom, prevajalcem, esejistom in pesnikom, ne vedno nujno v tem zaporedju.
Festival Dnevi poezije in vina se je v petindvajsetih letih razvil v enega največjih in najbolj prepoznavnih pesniških festivalov v tem delu Evrope; v Slovenijo je pripeljal več kot 400 mednarodno priznanih pesnikov in pesnic iz različnih držav in več kot 2000 drugih ustvarjalk in ustvarjalcev. Pod okriljem festivala se je zvrstilo okoli 1200 brezplačnih dogodkov, ki jih je spremljalo več kot 100.000 obiskovalcev, izšlo je več kot 150 pesniških zbirk, prevedenih iz 50 jezikov, ob njih pa še številne druge publikacije. Izšle so štiri izdaje Odprtega pisma Evropi, od katerih je bila vsaka prevedena v 15 jezikov. Programski vodja festivala, Aleš Šteger, pa ob tem tudi pravi, da odgovorni za festival verjamejo, da so šele na začetku poti.
Festival Dnevi poezije in vina se je v petindvajsetih letih razvil v enega največjih in najbolj prepoznavnih pesniških festivalov v tem delu Evrope; v Slovenijo je pripeljal več kot 400 mednarodno priznanih pesnikov in pesnic iz različnih držav in več kot 2000 drugih ustvarjalk in ustvarjalcev. Pod okriljem festivala se je zvrstilo okoli 1200 brezplačnih dogodkov, ki jih je spremljalo več kot 100.000 obiskovalcev, izšlo je več kot 150 pesniških zbirk, prevedenih iz 50 jezikov, ob njih pa še številne druge publikacije. Izšle so štiri izdaje Odprtega pisma Evropi, od katerih je bila vsaka prevedena v 15 jezikov. Programski vodja festivala, Aleš Šteger, pa ob tem tudi pravi, da odgovorni za festival verjamejo, da so šele na začetku poti.
Poznamo več oblik branja in v digitalni dobi se vse prepogosto dogaja, da izgubljamo zmožnost za najpomembnejšo izmed teh oblik, namreč zmožnost za osredotočeno, poglobljeno branje daljših besedil. Zakaj je pomembno, da to zmožnost gojimo in razvijamo, kako to storiti in kako je število posameznikov, ki tako branje obvladajo, povezano z inovativnim, spodbudnim življenjskim okoljem dr. Miha Kovač razlaga v svoji knjigi Berem, da se poberem. 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih.
Poznamo več oblik branja in v digitalni dobi se vse prepogosto dogaja, da izgubljamo zmožnost za najpomembnejšo izmed teh oblik, namreč zmožnost za osredotočeno, poglobljeno branje daljših besedil. Zakaj je pomembno, da to zmožnost gojimo in razvijamo, kako to storiti in kako je število posameznikov, ki tako branje obvladajo, povezano z inovativnim, spodbudnim življenjskim okoljem dr. Miha Kovač razlaga v svoji knjigi Berem, da se poberem. 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih.
Ko govorimo o literarnem kanonu, imamo po navadi v mislih skupek literarnih besedil, ki so splošno sprejeta kot kakovostna, nadpovprečno dobra. Malo manj pogosto pa se verjetno vprašamo, kdo in kaj vse kanon oblikuje, kako nastaja. Ali, ne nazadnje: o čem govorimo, ko govorimo o literarnem kanonu, o bolj kot ne zaključeni množici ali morda o nečem, kar je po naravi veliko bolj procesno?
Ko govorimo o literarnem kanonu, imamo po navadi v mislih skupek literarnih besedil, ki so splošno sprejeta kot kakovostna, nadpovprečno dobra. Malo manj pogosto pa se verjetno vprašamo, kdo in kaj vse kanon oblikuje, kako nastaja. Ali, ne nazadnje: o čem govorimo, ko govorimo o literarnem kanonu, o bolj kot ne zaključeni množici ali morda o nečem, kar je po naravi veliko bolj procesno?
Roman Čigav si Saše Stanišića je v izvirniku izšel leta 2019, zanj je pisatelj bosansko-hercegovskega porekla prejel osrednjo nemško literarno nagrado, nagrado za najboljšo knjigo leta. Avtor pravi, da se je s knjigo, gre za njegovo četrto leposlovno delo, poslovil od svoje dementne babice, a roman ob demenci razpira še druge pomembne teme, na primer temi begunstva in identitete. V slovenščino ga je prenesla Urška P. Černe, ki prevajanje tega zahtevnega dela opisuje kot posebno doživetje. Roman Čigav si je izšel pri založbi Mladinska knjiga.
Roman Čigav si Saše Stanišića je v izvirniku izšel leta 2019, zanj je pisatelj bosansko-hercegovskega porekla prejel osrednjo nemško literarno nagrado, nagrado za najboljšo knjigo leta. Avtor pravi, da se je s knjigo, gre za njegovo četrto leposlovno delo, poslovil od svoje dementne babice, a roman ob demenci razpira še druge pomembne teme, na primer temi begunstva in identitete. V slovenščino ga je prenesla Urška P. Černe, ki prevajanje tega zahtevnega dela opisuje kot posebno doživetje. Roman Čigav si je izšel pri založbi Mladinska knjiga.
Iztok Osojnik je v petih desetletjih izrazito sooblikoval naš družbeni in umetnostni prostor, in sicer kot intelektualec, ustvarjalec in kot pobudnik, ustanovitelj ali soustanovitelj številnih gibanj, projektov ali ustanov. Podpisal se je pod več kot kot trideset izvirnih knjig poezije, pet romanov, več zbirk esejev in študij ter znanstveno monografijo Somrak suverenosti in za svoja dela prejel več uglednih tujih in domačih nagrad.
Iztok Osojnik je v petih desetletjih izrazito sooblikoval naš družbeni in umetnostni prostor, in sicer kot intelektualec, ustvarjalec in kot pobudnik, ustanovitelj ali soustanovitelj številnih gibanj, projektov ali ustanov. Podpisal se je pod več kot kot trideset izvirnih knjig poezije, pet romanov, več zbirk esejev in študij ter znanstveno monografijo Somrak suverenosti in za svoja dela prejel več uglednih tujih in domačih nagrad.
Wisława Szymborska je avtorica, ki je že nekaj časa nesporni del svetovnega literarnega kanona, čeprav njeni literarni začetki menda niso z ničemer nakazovali, da bi se to lahko zgodilo. Slovenci se lahko pohvalimo z enim najobsežnejših knjižnih izborov njenih pesmi, pripravila in prevedla ga je dobra poznavalka Szymborske, Jana Unuk. V knjigi, izšla je pod naslovom Radost pisanja, je objavljen tudi izbor njenih feljtonskih zapisov. Poezija poljske nobelovke je na prvi pogled lahkotna, pravi Jana Unuk, toda vsak prevajalec ve, da gre za zelo kompleksno in minuciozno tkanje.
Wisława Szymborska je avtorica, ki je že nekaj časa nesporni del svetovnega literarnega kanona, čeprav njeni literarni začetki menda niso z ničemer nakazovali, da bi se to lahko zgodilo. Slovenci se lahko pohvalimo z enim najobsežnejših knjižnih izborov njenih pesmi, pripravila in prevedla ga je dobra poznavalka Szymborske, Jana Unuk. V knjigi, izšla je pod naslovom Radost pisanja, je objavljen tudi izbor njenih feljtonskih zapisov. Poezija poljske nobelovke je na prvi pogled lahkotna, pravi Jana Unuk, toda vsak prevajalec ve, da gre za zelo kompleksno in minuciozno tkanje.
Duende je moč, in ne učinek, je boj, in ne mišljenje, zapiše med drugim Lorca v svojem znamenitem predavanju o zanosnem navdihu. V knjižni izdaji je v prevodu Andreje Udovč izšlo pri založbi Sanje v dvojezični slovensko-španski ediciji, v oddaji bo predvajano v skrajšani in prirejeni različici s komentarji Andreje Udovč in v interpretaciji Ivana Lotriča. Inspiriran z Lorcovim besedilom, a s svežim konceptom in avtorskim akcentom je nastal plesno-glasbeni performans Črni zvoki Ane Pandur in Damirja Avdića, ki je bil premierno uprizorjen na festivalu Sanje 2020 v okolju Divaške jame. Markantno predstavo, ki se giblje v območju hibridnih povezav flamenka z drugimi žanri, tematizira pa večno vračanje enakega in hrepenenje po svobodi v letenju, si bo mogoče ponovno ogledati 16. junija ob 21. uri v prostorih skladišča Libertas v okviru festivala LIFE v Kopru in 19. junija ob 21.30 v Sodnem stolpu kot del programa Borštnikovega srečanja v Mariboru.
Duende je moč, in ne učinek, je boj, in ne mišljenje, zapiše med drugim Lorca v svojem znamenitem predavanju o zanosnem navdihu. V knjižni izdaji je v prevodu Andreje Udovč izšlo pri založbi Sanje v dvojezični slovensko-španski ediciji, v oddaji bo predvajano v skrajšani in prirejeni različici s komentarji Andreje Udovč in v interpretaciji Ivana Lotriča. Inspiriran z Lorcovim besedilom, a s svežim konceptom in avtorskim akcentom je nastal plesno-glasbeni performans Črni zvoki Ane Pandur in Damirja Avdića, ki je bil premierno uprizorjen na festivalu Sanje 2020 v okolju Divaške jame. Markantno predstavo, ki se giblje v območju hibridnih povezav flamenka z drugimi žanri, tematizira pa večno vračanje enakega in hrepenenje po svobodi v letenju, si bo mogoče ponovno ogledati 16. junija ob 21. uri v prostorih skladišča Libertas v okviru festivala LIFE v Kopru in 19. junija ob 21.30 v Sodnem stolpu kot del programa Borštnikovega srečanja v Mariboru.
Irena Matko Lukan je dolgoletna urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Že vrsto let predava staršem, učiteljicam, vzgojiteljicam o temah s področja vzgoje in izobraževanja, pa tudi o pomenu branja in pripovedovanja. Od leta 1999 do 2013 je bila urednica revij Ciciban, Cicido in revije Za starše, danes je stalna strokovna sodelavka revij Cicido in Ciciban. Je (so)organizatorka in (so)vodja pripovedovalskega festivala Pravljice danes, bila je sourednica zbornika Beremo skupaj, soavtorica v priročniku Branje za znanje, branje za zabavo. Študijsko se ukvarja s pomenom branja in pripovedovanja v povezavi z otrokovimi psihosocialnimi potrebami. Tokrat z njo o tem, kdaj in kako začeti otroka privajati na knjigo in branje.
Irena Matko Lukan je dolgoletna urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Že vrsto let predava staršem, učiteljicam, vzgojiteljicam o temah s področja vzgoje in izobraževanja, pa tudi o pomenu branja in pripovedovanja. Od leta 1999 do 2013 je bila urednica revij Ciciban, Cicido in revije Za starše, danes je stalna strokovna sodelavka revij Cicido in Ciciban. Je (so)organizatorka in (so)vodja pripovedovalskega festivala Pravljice danes, bila je sourednica zbornika Beremo skupaj, soavtorica v priročniku Branje za znanje, branje za zabavo. Študijsko se ukvarja s pomenom branja in pripovedovanja v povezavi z otrokovimi psihosocialnimi potrebami. Tokrat z njo o tem, kdaj in kako začeti otroka privajati na knjigo in branje.
Na osnovni šoli Šenčur poteka dvoletni projekt Knjiga me zmiga, s katerim so njegovi avtorji želeli združiti dve dejavnosti, koristni za telo in duha učencev: gibanje, športne aktivnosti in branje knjig. Kar se na prvi pogled zdi nenavadno, v resnici ni, meni Katarina Klajn, profesorica slovenščine in francoščine, koordinatorka projekta in letošnja dobitnica nagrade sončnica na rami za spodbujanje veselja do branja.
Na osnovni šoli Šenčur poteka dvoletni projekt Knjiga me zmiga, s katerim so njegovi avtorji želeli združiti dve dejavnosti, koristni za telo in duha učencev: gibanje, športne aktivnosti in branje knjig. Kar se na prvi pogled zdi nenavadno, v resnici ni, meni Katarina Klajn, profesorica slovenščine in francoščine, koordinatorka projekta in letošnja dobitnica nagrade sončnica na rami za spodbujanje veselja do branja.
O čem govorimo, ko govorimo o otroški književnosti, o čem, ko govorimo o mladinski? Kaj je tisto, kar neko mladinsko ali otroško literarno delo naredi za dobro, za tako kakovostno, da se uvrsti na priporočilni seznam tovrstne literature? Katere so najpogostejše hibe manj kakovostne mladinske ali otroške literarne produkcije? Je didaktičnost sestavni del literature za mlade? O teh in drugih vprašanjih, ki se odpirajo ob književnosti za mlade bralce z dr. Tino Bilban, predsednico Slovenske sekcije IBBY, pisateljico, urednico in kritičarko.
O čem govorimo, ko govorimo o otroški književnosti, o čem, ko govorimo o mladinski? Kaj je tisto, kar neko mladinsko ali otroško literarno delo naredi za dobro, za tako kakovostno, da se uvrsti na priporočilni seznam tovrstne literature? Katere so najpogostejše hibe manj kakovostne mladinske ali otroške literarne produkcije? Je didaktičnost sestavni del literature za mlade? O teh in drugih vprašanjih, ki se odpirajo ob književnosti za mlade bralce z dr. Tino Bilban, predsednico Slovenske sekcije IBBY, pisateljico, urednico in kritičarko.
Dobra tri desetletja po izidu kultnega romana Drobtinice – prodal se je v 54 tisoč izvodih – je ustvarjalni opus Mihe Mazzinija pridobil na obsegu, prepoznavnosti in se tudi razplastil, saj ob leposlovju sega še na filmsko in gledališko področje, vključuje tudi publicistiko – in računalništvo. V kateri od svojih ustvarjalnih vlog se počuti najbolje? Kaj, če sploh kaj, povezuje kratko zgodbo, roman in scenarij? Kakšna je pot, ki pelje od neosebnega pisave, kakršna je izpisovala Drobtinice, do tako osebne, kot jo lahko beremo v romanu Otroštvo? O tem in še marsičem drugem.
Dobra tri desetletja po izidu kultnega romana Drobtinice – prodal se je v 54 tisoč izvodih – je ustvarjalni opus Mihe Mazzinija pridobil na obsegu, prepoznavnosti in se tudi razplastil, saj ob leposlovju sega še na filmsko in gledališko področje, vključuje tudi publicistiko – in računalništvo. V kateri od svojih ustvarjalnih vlog se počuti najbolje? Kaj, če sploh kaj, povezuje kratko zgodbo, roman in scenarij? Kakšna je pot, ki pelje od neosebnega pisave, kakršna je izpisovala Drobtinice, do tako osebne, kot jo lahko beremo v romanu Otroštvo? O tem in še marsičem drugem.
Hermana Melvilla, klasika sodobne ameriške književnosti, slovenski bralci poznajo predvsem po njegovem romanu Moby Dick ali pa po noveli Bartleby, pisar, ki je pri nas doživela že lepo recepcijo – bila je prestavljena na gledališke odre, posvečen pa ji je tudi zbornik razprav. Bartleby, pisar tokrat izhaja v knjigi Tri novele (Knjižnica Kondor) v prevodu Polone Glavan, in sicer v družbi še dveh Melvillovih reprezentativnih besedil: novele Benito Cereno, prevedel jo je Janko Trupej, in novele Billy Bud, mornar v prevodu Alenke Moder Saje. Poglobljeno spremno besedo je prispevala dr. Darja Marinšek.
Hermana Melvilla, klasika sodobne ameriške književnosti, slovenski bralci poznajo predvsem po njegovem romanu Moby Dick ali pa po noveli Bartleby, pisar, ki je pri nas doživela že lepo recepcijo – bila je prestavljena na gledališke odre, posvečen pa ji je tudi zbornik razprav. Bartleby, pisar tokrat izhaja v knjigi Tri novele (Knjižnica Kondor) v prevodu Polone Glavan, in sicer v družbi še dveh Melvillovih reprezentativnih besedil: novele Benito Cereno, prevedel jo je Janko Trupej, in novele Billy Bud, mornar v prevodu Alenke Moder Saje. Poglobljeno spremno besedo je prispevala dr. Darja Marinšek.
KUD Sodobnost International ob svetovnem dnevu knjige že tradicionalno razglasi zmagovalca natečajev za najboljšo kratko zgodbo in najboljši esej, vsako drugo leto se jima zadnje čase pridruži tudi dobitnik oziroma dobitnica nagrade Sončnica na rami, nagrade za spodbujanje veselja do branja. O natečajih, njihovem pomenu za ustvarjanje, o ustvarjanju, branju in še čem z letošnjimi lavreatkami: Tatjano Plevnik, dobitnico nagrade za najboljšo kratko zgodbo, Heleno Koder, dobitnico nagrade za najboljši esej, in Katarino Klajn, dobitnico nagrade Sončnica na rami.
KUD Sodobnost International ob svetovnem dnevu knjige že tradicionalno razglasi zmagovalca natečajev za najboljšo kratko zgodbo in najboljši esej, vsako drugo leto se jima zadnje čase pridruži tudi dobitnik oziroma dobitnica nagrade Sončnica na rami, nagrade za spodbujanje veselja do branja. O natečajih, njihovem pomenu za ustvarjanje, o ustvarjanju, branju in še čem z letošnjimi lavreatkami: Tatjano Plevnik, dobitnico nagrade za najboljšo kratko zgodbo, Heleno Koder, dobitnico nagrade za najboljši esej, in Katarino Klajn, dobitnico nagrade Sončnica na rami.
Ste si že kdaj postavili vprašanje kdo ali kaj sploh je knjiga? Ali kateri so prelomni trenutki v njeni zgodovini? Kdaj in kako se pojavi trgovanje s knjigami in kdaj knjiga postane razumljena kot tržno blago? Ste vedeli, da smo se Slovenci v zgodovino založništva vpisali kot eni prvih piratov? O vsem tem in še marsičem pred svetovnim praznikom knjige in avtorskih pravic s prof. dr. Miho Kovačem.
Ste si že kdaj postavili vprašanje kdo ali kaj sploh je knjiga? Ali kateri so prelomni trenutki v njeni zgodovini? Kdaj in kako se pojavi trgovanje s knjigami in kdaj knjiga postane razumljena kot tržno blago? Ste vedeli, da smo se Slovenci v zgodovino založništva vpisali kot eni prvih piratov? O vsem tem in še marsičem pred svetovnim praznikom knjige in avtorskih pravic s prof. dr. Miho Kovačem.
Pod okriljem Književnega društva Hiša poezije je nastal poetični diptih, pri katerem sta svoje ustvarjalne moči združila mojstra vizualne in pesniške govorice: akademski slikar Jožef Muhovič in pesnik, prevajalec, pisatelj, dramatik, skladatelj in glasbenik Milan Dekleva. Nastal je izjemen pogovor med poezijo in likovnimi deli, ki s stilizirano človeško figuro ponazarjajo »dar obstoja«. A poetični diptih je več kot to, saj priklicuje tudi glasbo: Milan Dekleva je namreč zanj prispeval pesniško zbirko in vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi) ter libreto za lirično opero za dva glasova Zora in čriček.
Pod okriljem Književnega društva Hiša poezije je nastal poetični diptih, pri katerem sta svoje ustvarjalne moči združila mojstra vizualne in pesniške govorice: akademski slikar Jožef Muhovič in pesnik, prevajalec, pisatelj, dramatik, skladatelj in glasbenik Milan Dekleva. Nastal je izjemen pogovor med poezijo in likovnimi deli, ki s stilizirano človeško figuro ponazarjajo »dar obstoja«. A poetični diptih je več kot to, saj priklicuje tudi glasbo: Milan Dekleva je namreč zanj prispeval pesniško zbirko in vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi) ter libreto za lirično opero za dva glasova Zora in čriček.
»Hiša poezije smo pesniki, prevajalci in zavezniki poezije,« lahko ob drugem preberemo na spletnih straneh književnega društva Hiša poezije. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2006, v istem letu je začela izhajati književna zbirka Poetikonove lire, pa tudi revija Poetikon, prva slovenska revija, namenjena samo poeziji. V petnajstih letih se je prostor za poezijo, pa tudi pripovedna in dramska dela, pod okriljem Hiše poezije še razširil. Kakšna je danes motivacija za izdajanje pesniških knjig? Ali poezija danes potrebuje tudi obrambo ali so dovolj samo zavezniki? Kako odprta je zanjo družba? Kako je v času zatona tiskanih medijev uspelo preživeti tiskanemu mediju, namenjenemu zgolj poeziji?
»Hiša poezije smo pesniki, prevajalci in zavezniki poezije,« lahko ob drugem preberemo na spletnih straneh književnega društva Hiša poezije. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2006, v istem letu je začela izhajati književna zbirka Poetikonove lire, pa tudi revija Poetikon, prva slovenska revija, namenjena samo poeziji. V petnajstih letih se je prostor za poezijo, pa tudi pripovedna in dramska dela, pod okriljem Hiše poezije še razširil. Kakšna je danes motivacija za izdajanje pesniških knjig? Ali poezija danes potrebuje tudi obrambo ali so dovolj samo zavezniki? Kako odprta je zanjo družba? Kako je v času zatona tiskanih medijev uspelo preživeti tiskanemu mediju, namenjenemu zgolj poeziji?
Kako velika je v jezikovnem zarisu flamska književnost? Se število ustvarjalcev, ki pišejo v flamščini, veča, upada ali je skozi čas bolj kot ne konstantno? Se flamski ustvarjalci počutijo kot del nizozemske ali bolj kot del belgijske književnosti? Je smiselno ločevanje med flamsko in holandsko književnostjo? Čeprav je flamska književnost del evropske, o njej vemo precej malo, zato tokrat o flamski literarni ustvarjalnosti, pa tudi o geografski, zgodovinski in kulturni zapletenosti Flandrije.
Kako velika je v jezikovnem zarisu flamska književnost? Se število ustvarjalcev, ki pišejo v flamščini, veča, upada ali je skozi čas bolj kot ne konstantno? Se flamski ustvarjalci počutijo kot del nizozemske ali bolj kot del belgijske književnosti? Je smiselno ločevanje med flamsko in holandsko književnostjo? Čeprav je flamska književnost del evropske, o njej vemo precej malo, zato tokrat o flamski literarni ustvarjalnosti, pa tudi o geografski, zgodovinski in kulturni zapletenosti Flandrije.
Kako spodbujati otroke in mladino k branju kakovostne literature? Kako kakovostno literaturo približati čim več bralcem? Kako uveljaviti slovenske avtorje na tujih trgih? Kako jim najti dobrega založnika, ki bi bil pripravljen ne le izdati knjigo slovenskega avtorja, pač pa jo tudi primerno promovirati in ji poiskati bralce? Pri založbi KUD Sodobnost international odgovore na ta vprašanja ponujajo z različnimi programi in projekti, med katerimi so nekateri izjemno uspešni v mednarodnem merilu – eden izmed njih je projekt Naša mala knjižnica. Gostimo pomočnico glavne urednice Sodobnosti, urednico in lektorico Katjo Klopčič Lavrenčič in Katjo Kac, vodjo projekta Naša mala knjižnica in mednarodnega sodelovanja.
Kako spodbujati otroke in mladino k branju kakovostne literature? Kako kakovostno literaturo približati čim več bralcem? Kako uveljaviti slovenske avtorje na tujih trgih? Kako jim najti dobrega založnika, ki bi bil pripravljen ne le izdati knjigo slovenskega avtorja, pač pa jo tudi primerno promovirati in ji poiskati bralce? Pri založbi KUD Sodobnost international odgovore na ta vprašanja ponujajo z različnimi programi in projekti, med katerimi so nekateri izjemno uspešni v mednarodnem merilu – eden izmed njih je projekt Naša mala knjižnica. Gostimo pomočnico glavne urednice Sodobnosti, urednico in lektorico Katjo Klopčič Lavrenčič in Katjo Kac, vodjo projekta Naša mala knjižnica in mednarodnega sodelovanja.
Jakob Jaša Kenda je svoj drugi potopisni roman postavil v domače kraje; ena izmed njegovih osrednjih protagonistk je krožna Transverzala, pot, ki jo je v stvarnem življenju pomagal trasirati prav Kenda sam. Drugi protagonist, če ga lahko tako imenujemo, pa smo mi, Slovenci – s svojo bolj ali manj lepo zgodovino, s svojimi bolj ali manj simpatičnimi posebnostmi. Avtorjev potopisni roman je, kot vsak roman, seveda fikcija, a tudi zavestno angažirano delo v nenehnem dialogu s stvarnim. V oddaji tudi nekaj o tem, kaj sploh je potopisni roman, osnovne podatke o celi in unikatno krožni Transverzali, ter tudi njen interaktivni zemljevid, pa najdete na www.transverzala.si.
Jakob Jaša Kenda je svoj drugi potopisni roman postavil v domače kraje; ena izmed njegovih osrednjih protagonistk je krožna Transverzala, pot, ki jo je v stvarnem življenju pomagal trasirati prav Kenda sam. Drugi protagonist, če ga lahko tako imenujemo, pa smo mi, Slovenci – s svojo bolj ali manj lepo zgodovino, s svojimi bolj ali manj simpatičnimi posebnostmi. Avtorjev potopisni roman je, kot vsak roman, seveda fikcija, a tudi zavestno angažirano delo v nenehnem dialogu s stvarnim. V oddaji tudi nekaj o tem, kaj sploh je potopisni roman, osnovne podatke o celi in unikatno krožni Transverzali, ter tudi njen interaktivni zemljevid, pa najdete na www.transverzala.si.
V terminu Literarne matineje vas tokrat vabimo na sprehod skozi mehiške literarne pokrajine, od neznanih azteških avtorjev do Carlosa Fuentesa in Octavia Paza. Prav v Mehiki je izšel tudi prvi roman Južne Amerike, a šele tristo let pozneje kot v Evropi, saj je razvoj romana omejevala kraljevska odredba, ki je prepovedovala tako izvoz kot branje profanih zgodb, kakršni so bili tudi viteški romani, saj da bi take knjige lahko ogrozile duhovno zdravje Indijancev. Predlogo za to izjemno zanimivo popotovanje je pripravila Alenka Bole Vrabec, v radiofoni obliki pa je zaživelo pod režijsko taktirko Irene Glonar, in sicer kot oddaja Literarni večer.
V terminu Literarne matineje vas tokrat vabimo na sprehod skozi mehiške literarne pokrajine, od neznanih azteških avtorjev do Carlosa Fuentesa in Octavia Paza. Prav v Mehiki je izšel tudi prvi roman Južne Amerike, a šele tristo let pozneje kot v Evropi, saj je razvoj romana omejevala kraljevska odredba, ki je prepovedovala tako izvoz kot branje profanih zgodb, kakršni so bili tudi viteški romani, saj da bi take knjige lahko ogrozile duhovno zdravje Indijancev. Predlogo za to izjemno zanimivo popotovanje je pripravila Alenka Bole Vrabec, v radiofoni obliki pa je zaživelo pod režijsko taktirko Irene Glonar, in sicer kot oddaja Literarni večer.
Knjižna zbirka Moderni klasiki, naslednica slavnih predhodnic zbirke Sto romanov in zbirke 20. stoletje, je v dveh desetletjih slovenskim bralcem ponudila 117 vrhunskih del sodobne svetovne književnosti v prevodih naših najboljših prevajalcev. Zbirka od samih začetkov izhaja pod okriljem Cankarjeve založbe, njene knjige pa se ponašajo tudi z izbrano opremo in poglobljenimi spremnimi besedami. V oddaji jo predstavlja dr. Andrej Blatnik, eden izmed pobudnikov za njen nastanek in ves ta čas tudi urednik dela njenega knjižnega programa.
Knjižna zbirka Moderni klasiki, naslednica slavnih predhodnic zbirke Sto romanov in zbirke 20. stoletje, je v dveh desetletjih slovenskim bralcem ponudila 117 vrhunskih del sodobne svetovne književnosti v prevodih naših najboljših prevajalcev. Zbirka od samih začetkov izhaja pod okriljem Cankarjeve založbe, njene knjige pa se ponašajo tudi z izbrano opremo in poglobljenimi spremnimi besedami. V oddaji jo predstavlja dr. Andrej Blatnik, eden izmed pobudnikov za njen nastanek in ves ta čas tudi urednik dela njenega knjižnega programa.
Pouk književnosti je eno od dveh temeljnih področij pouka slovenščine kot maternega jezika v našem javnem šolskem sistemu. Ste se kdaj vprašali, kakšno razumevanje pojma 'književnost' določa poučevanje književnosti, kdo vse odloča o tem, kateri avtorji, katera dela bodo del kurikuluma? Kateri dejavniki vplivajo na ta pouk, kakšen naj bi bil kompetenten učitelj književnosti? Na ta in številna druga vprašanja odgovarja dr. Boža Krakar Vogel v svoji znanstveni monografiji Didaktika književnosti pri pouku slovenščine. Nekaj odgovorov na raznolika vprašanja, ki jih odpira literarna socializacija mladih bralcev, pa podaja tudi v tokratni oddaji.
Pouk književnosti je eno od dveh temeljnih področij pouka slovenščine kot maternega jezika v našem javnem šolskem sistemu. Ste se kdaj vprašali, kakšno razumevanje pojma 'književnost' določa poučevanje književnosti, kdo vse odloča o tem, kateri avtorji, katera dela bodo del kurikuluma? Kateri dejavniki vplivajo na ta pouk, kakšen naj bi bil kompetenten učitelj književnosti? Na ta in številna druga vprašanja odgovarja dr. Boža Krakar Vogel v svoji znanstveni monografiji Didaktika književnosti pri pouku slovenščine. Nekaj odgovorov na raznolika vprašanja, ki jih odpira literarna socializacija mladih bralcev, pa podaja tudi v tokratni oddaji.
»Stockholmski javni promet vam podarja trenutke poezije. Med vožnjo z vlakom, podzemno železnico ali avtobusom lahko v miru preberete po eno pesem, tako da utegnete o njej razmisliti do naslednje postaje ali do konca vožnje. To je ena izmed konkurenčnih prednosti kolektivnega prometa,« je v uvodu knjige Poezija na poti, nastala je skoraj že davnega leta 1996, med drugim zapisal Bo Tengblad, šef komercialnega oddelka stockholmskega lokalnega prometa. V zbirki so zbrane pesmi, ki so se nekaj let prej začele pojavljati v vagonih in avtobusih. Oddaja o knjigi je bila leta 2001 posneta kot Literarni večer. Predlogo zanjo je napisala ustvarjalka Mihaela Hojnik (1946 - 2008), ki je v Stockholmu tudi živela, režiral pa Jože Valentič.
»Stockholmski javni promet vam podarja trenutke poezije. Med vožnjo z vlakom, podzemno železnico ali avtobusom lahko v miru preberete po eno pesem, tako da utegnete o njej razmisliti do naslednje postaje ali do konca vožnje. To je ena izmed konkurenčnih prednosti kolektivnega prometa,« je v uvodu knjige Poezija na poti, nastala je skoraj že davnega leta 1996, med drugim zapisal Bo Tengblad, šef komercialnega oddelka stockholmskega lokalnega prometa. V zbirki so zbrane pesmi, ki so se nekaj let prej začele pojavljati v vagonih in avtobusih. Oddaja o knjigi je bila leta 2001 posneta kot Literarni večer. Predlogo zanjo je napisala ustvarjalka Mihaela Hojnik (1946 - 2008), ki je v Stockholmu tudi živela, režiral pa Jože Valentič.
Aljoša Harlamov je v dobrem desetletju, kolikor aktivno soustvarja naše knjižno prizorišče, slednjemu že vtisnil izrazit pečat. Na njem se giblje v različnih vlogah: kot urednik, kritik, avtor, publicist, predvsem pa kot zelo relevanten bralec. Leta 2016 je doktoriral iz slovenskega modernističnega romana, dve leti pred tem pa za svoje kritiško delo prejel Stritarjevo nagrado. Je glavni urednik Cankarjeve založbe, ob tem pa sourednik njenega leposlovnega programa. Človek z jasno predstavo o tem, kaj naj bi počel urednik za leposlovje – in stvarno presojo tega, kar v danih okoliščinah lahko počne.
Aljoša Harlamov je v dobrem desetletju, kolikor aktivno soustvarja naše knjižno prizorišče, slednjemu že vtisnil izrazit pečat. Na njem se giblje v različnih vlogah: kot urednik, kritik, avtor, publicist, predvsem pa kot zelo relevanten bralec. Leta 2016 je doktoriral iz slovenskega modernističnega romana, dve leti pred tem pa za svoje kritiško delo prejel Stritarjevo nagrado. Je glavni urednik Cankarjeve založbe, ob tem pa sourednik njenega leposlovnega programa. Človek z jasno predstavo o tem, kaj naj bi počel urednik za leposlovje – in stvarno presojo tega, kar v danih okoliščinah lahko počne.
Tanja Petrič je dodobra doma v leposlovju. Z njim se ukvarja kot literarna kritičarka, prevajalka in urednica. Kot književna prevajalka deluje na nemškem govornem področju, ob leposlovju pa prevaja tudi humanistiko. Za svoje prevajalsko delo je doslej prejela nagrado Lirikonov zlat in nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko. Nedavno je prevzela tudi mesto predsednice upravnega odbora Društva slovenskih književnih prevajalcev. Tokrat z njo o prevajanju leposlovja, položaju književnih prevajalcev danes, pa tudi o tem, kako se nemščina prilega slovenščini.
Tanja Petrič je dodobra doma v leposlovju. Z njim se ukvarja kot literarna kritičarka, prevajalka in urednica. Kot književna prevajalka deluje na nemškem govornem področju, ob leposlovju pa prevaja tudi humanistiko. Za svoje prevajalsko delo je doslej prejela nagrado Lirikonov zlat in nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko. Nedavno je prevzela tudi mesto predsednice upravnega odbora Društva slovenskih književnih prevajalcev. Tokrat z njo o prevajanju leposlovja, položaju književnih prevajalcev danes, pa tudi o tem, kako se nemščina prilega slovenščini.
Niso redki poznavalci literature, ki menijo, da je sonet najtežja in najbolj žlahtna pesniška oblika. Pesnik in kritik Nicolas Boileau-Despréaux, znameniti pisec prve francoske poetike, je celo sodil, da res dober sonet pride med bralce le vsakih sto let. V slovenski poeziji se je sonet uveljavil z vrhunsko sonetistiko Franceta Prešerna, a ta pesniška oblika stopila v naš prostor že prej, v baroku. Predlogo za oddajo, ki je bila leta 2002 v režiji Jožeta Valentiča posneta kot Literarni večer, je pripravil pokojni pesnik in prevajalec Ciril Bergles, poezijo pa interpretirata dramska igralca Slavko Cerjak in Boris Juh.
Niso redki poznavalci literature, ki menijo, da je sonet najtežja in najbolj žlahtna pesniška oblika. Pesnik in kritik Nicolas Boileau-Despréaux, znameniti pisec prve francoske poetike, je celo sodil, da res dober sonet pride med bralce le vsakih sto let. V slovenski poeziji se je sonet uveljavil z vrhunsko sonetistiko Franceta Prešerna, a ta pesniška oblika stopila v naš prostor že prej, v baroku. Predlogo za oddajo, ki je bila leta 2002 v režiji Jožeta Valentiča posneta kot Literarni večer, je pripravil pokojni pesnik in prevajalec Ciril Bergles, poezijo pa interpretirata dramska igralca Slavko Cerjak in Boris Juh.
Ta čas nečasa - Rime z gora, posnetek literarno-glasbenega dogodka izpod gora, so misli in besede, slutnje in premisleki ali verzi iz novonastajajočih del sodobnih slovenskih pisateljev in pesnikov: Vlada Žabota, Vladimirja Kovačiča, Ferija Lainščka, Borisa A. Novaka, Željka Kozinca, Toneta Peršaka, dr. Iztoka Tomazina, Igorja Likarja, Vinka Moederendorferja. Dostopen je tudi v AV obliki na spletnih straneh ARS-a in MMC-ja, z njim pa smo zaznamovali tudi 80. jubilej posebnega gosta dogodka in srečanja Ervina Fritza.
Ta čas nečasa - Rime z gora, posnetek literarno-glasbenega dogodka izpod gora, so misli in besede, slutnje in premisleki ali verzi iz novonastajajočih del sodobnih slovenskih pisateljev in pesnikov: Vlada Žabota, Vladimirja Kovačiča, Ferija Lainščka, Borisa A. Novaka, Željka Kozinca, Toneta Peršaka, dr. Iztoka Tomazina, Igorja Likarja, Vinka Moederendorferja. Dostopen je tudi v AV obliki na spletnih straneh ARS-a in MMC-ja, z njim pa smo zaznamovali tudi 80. jubilej posebnega gosta dogodka in srečanja Ervina Fritza.
Ontološka individualnost pesmi po dr. Branetu Senegačniku obstaja tudi in predvsem v tem, da z nekega bolj ali manj individualnega gledišča razpira »uvid«, »perspektivo« na vse bivajoče. Pesem šele po tem in prav po tem – je pesem. O tem in o pesniškem doživljaju, v katerem se ta perspektiva razpira, v oddaji; pa tudi o tem, zakaj je lirična poezija ena najbolj izmuzljivih literarnih zvrsti, ki obenem zahteva osebno vpletenje, večje in usodnejše od vpletenja v drugih literarnih zvrsteh. avtorica fotografije: Tatjana Splichal
Ontološka individualnost pesmi po dr. Branetu Senegačniku obstaja tudi in predvsem v tem, da z nekega bolj ali manj individualnega gledišča razpira »uvid«, »perspektivo« na vse bivajoče. Pesem šele po tem in prav po tem – je pesem. O tem in o pesniškem doživljaju, v katerem se ta perspektiva razpira, v oddaji; pa tudi o tem, zakaj je lirična poezija ena najbolj izmuzljivih literarnih zvrsti, ki obenem zahteva osebno vpletenje, večje in usodnejše od vpletenja v drugih literarnih zvrsteh. avtorica fotografije: Tatjana Splichal
»Mislim, da je kritik tudi varuh pravic potrošnika,« meni Matej Bogataj, ki je v dobrih treh desetletjih kritiškega delovanja ustvaril obsežen, domala nepregleden opus literarnih in gledaliških kritik. Objavljal jih je in jih v skoraj vseh slovenskih časopisih in revijah, pa tudi na valovih nacionalnega radia. Tokrat z njim o literarni kritiki in vprašanjih, ki jih ta danes poraja. Kaj zaznamuje dobro, tehtno literarno kritiko? Kako se je družbena vloga kritika in kritike spreminjala? Kakšno vlogo igra v času, ko Slovenija vse bolj drsi v amaterizem?
»Mislim, da je kritik tudi varuh pravic potrošnika,« meni Matej Bogataj, ki je v dobrih treh desetletjih kritiškega delovanja ustvaril obsežen, domala nepregleden opus literarnih in gledaliških kritik. Objavljal jih je in jih v skoraj vseh slovenskih časopisih in revijah, pa tudi na valovih nacionalnega radia. Tokrat z njim o literarni kritiki in vprašanjih, ki jih ta danes poraja. Kaj zaznamuje dobro, tehtno literarno kritiko? Kako se je družbena vloga kritika in kritike spreminjala? Kakšno vlogo igra v času, ko Slovenija vse bolj drsi v amaterizem?
»Kakor koli obračamo potencialno slavne slovenske figure, vedno bomo na neki točki trčili ob Prešerna. Kult oziroma mit nacionalnega pesnika se kaže kot neizprosen tank, ki nonšalantno pregazi tekmece in jih povaljane pusti v blatu,« v knjigi Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika, razmišlja izr. prof. dr. Marijan Dović. Dan pred 220. obletnico Prešernovega rojstva vas vabimo k poslušanju Dovićevega eseja »Prešernov kult in namišljeni sindromi«, ki je nastal na podlagi sklepnega poglavja omenjene knjige.
»Kakor koli obračamo potencialno slavne slovenske figure, vedno bomo na neki točki trčili ob Prešerna. Kult oziroma mit nacionalnega pesnika se kaže kot neizprosen tank, ki nonšalantno pregazi tekmece in jih povaljane pusti v blatu,« v knjigi Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika, razmišlja izr. prof. dr. Marijan Dović. Dan pred 220. obletnico Prešernovega rojstva vas vabimo k poslušanju Dovićevega eseja »Prešernov kult in namišljeni sindromi«, ki je nastal na podlagi sklepnega poglavja omenjene knjige.
Kako letošnja nagrajenca za najboljši prvenec in nagrado Radojke Vrančič vidita svoje ustvarjanje, tudi v trenutnih razmerah, kakšna so njuna ustvarjalna in delovna izhodišča, na kakšne težave sta naletela pri svojem delu? Ob pogovoru z nagrajencema predstavljamo tudi odlomke iz izbranih del. Oddaja je nastala v sodelovanju s 36. Slovenskim knjižnim sejmom, Društvom slovenskih pisateljev in Društvom slovenskih književnih prevajalcev.
Kako letošnja nagrajenca za najboljši prvenec in nagrado Radojke Vrančič vidita svoje ustvarjanje, tudi v trenutnih razmerah, kakšna so njuna ustvarjalna in delovna izhodišča, na kakšne težave sta naletela pri svojem delu? Ob pogovoru z nagrajencema predstavljamo tudi odlomke iz izbranih del. Oddaja je nastala v sodelovanju s 36. Slovenskim knjižnim sejmom, Društvom slovenskih pisateljev in Društvom slovenskih književnih prevajalcev.
Da je dr. Sarival Sosič ljubitelj umetnosti, nam pove že pogled v njegovo izobrazbo: je učitelj glasbene vzgoje, diplomirani komparativist, profesor umetnostne zgodovine in doktor znanosti, službuje pa kot kustos v Mestni galeriji Ljubljana. V zadnjih štirih letih se je podpisal še pod tri romane in prvi med njimi, Starec in jaz, je bil nominiran tudi za nagrado kresnik. Kako umetnost vstopa v naša življenja, kaj pomeni v njih? In kaj se mora zgoditi, kaj mora v sebi začutiti človek, ki ima za sabo dobrih pet desetletij življenja, da začne strastno pisati romane? Kako se pisanje leposlovja prepleta z likovno in glasbeno umetnostjo? Na ta in druga vprašanja Sosič odgovarja tako, kot živi: pristno, dinamično, polno.
Da je dr. Sarival Sosič ljubitelj umetnosti, nam pove že pogled v njegovo izobrazbo: je učitelj glasbene vzgoje, diplomirani komparativist, profesor umetnostne zgodovine in doktor znanosti, službuje pa kot kustos v Mestni galeriji Ljubljana. V zadnjih štirih letih se je podpisal še pod tri romane in prvi med njimi, Starec in jaz, je bil nominiran tudi za nagrado kresnik. Kako umetnost vstopa v naša življenja, kaj pomeni v njih? In kaj se mora zgoditi, kaj mora v sebi začutiti človek, ki ima za sabo dobrih pet desetletij življenja, da začne strastno pisati romane? Kako se pisanje leposlovja prepleta z likovno in glasbeno umetnostjo? Na ta in druga vprašanja Sosič odgovarja tako, kot živi: pristno, dinamično, polno.
Arhivska igrana oddaja Hvalnica vinu je je kot oddaja Literarni večer z naslovom Pohvala vinu v avtorstvu Branka Šömna nastala davnega leta 1985, ko je bil odnos do alkohola drugačen, v nekem smislu tolerantnejši kot je danes. A to ji ne jemlje svojevrstnega čara, ki je v odličnem sozvočju z današnjim martinovim. Kakor tudi ne širine: v njej lahko prisluhnete izboru ljudske in avtorske književnosti – slovenske poezije in proze. S prvovrstno igralsko zasedbo.
Arhivska igrana oddaja Hvalnica vinu je je kot oddaja Literarni večer z naslovom Pohvala vinu v avtorstvu Branka Šömna nastala davnega leta 1985, ko je bil odnos do alkohola drugačen, v nekem smislu tolerantnejši kot je danes. A to ji ne jemlje svojevrstnega čara, ki je v odličnem sozvočju z današnjim martinovim. Kakor tudi ne širine: v njej lahko prisluhnete izboru ljudske in avtorske književnosti – slovenske poezije in proze. S prvovrstno igralsko zasedbo.
Ko je na dan pred božičem leta 2012 odjeknila vest, da se je poslovil Dennis O'Driscoll, sta nenadnost in nepričakovanost njegove smrti pretresla vse, ki so ga poznali – bodisi osebno bodisi prek njegovih del. O'Driscoll ni bil le uveljavljeni irski pesnik in eminentni kritik, najprej in predvsem je bil izjemen ljubitelj in poznavalec poezije. O poeziji, pesnikih, njihovi družbeni vlogi, pa tudi o svoji lastni pesniški poetiki je spregovoril v pogovoru za naš radio, ki je nastal dobro leto pred O'Driscollovo smrtjo.
Ko je na dan pred božičem leta 2012 odjeknila vest, da se je poslovil Dennis O'Driscoll, sta nenadnost in nepričakovanost njegove smrti pretresla vse, ki so ga poznali – bodisi osebno bodisi prek njegovih del. O'Driscoll ni bil le uveljavljeni irski pesnik in eminentni kritik, najprej in predvsem je bil izjemen ljubitelj in poznavalec poezije. O poeziji, pesnikih, njihovi družbeni vlogi, pa tudi o svoji lastni pesniški poetiki je spregovoril v pogovoru za naš radio, ki je nastal dobro leto pred O'Driscollovo smrtjo.
Poznamo več oblik branja in v digitalni dobi se vse prepogosto dogaja, da izgubljamo zmožnost za najpomembnejšo izmed teh oblik, namreč zmožnost za osredotočeno, poglobljeno branje daljših besedil. Zakaj je pomembno, da to zmožnost gojimo in razvijamo, kako to storiti in kako je število posameznikov, ki tako branje obvladajo, povezano z inovativnim, spodbudnim življenjskim okoljem dr. Miha Kovač razlaga v svoji knjigi Berem, da se poberem. 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih.
Poznamo več oblik branja in v digitalni dobi se vse prepogosto dogaja, da izgubljamo zmožnost za najpomembnejšo izmed teh oblik, namreč zmožnost za osredotočeno, poglobljeno branje daljših besedil. Zakaj je pomembno, da to zmožnost gojimo in razvijamo, kako to storiti in kako je število posameznikov, ki tako branje obvladajo, povezano z inovativnim, spodbudnim življenjskim okoljem dr. Miha Kovač razlaga v svoji knjigi Berem, da se poberem. 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih.
V Vroclavu so podelili nagrado angelus, najpomembnejše priznanje na področju leposlovja za srednjeevropske avtorje, objavljene na Poljskem. Med štirinajstimi nominiranci jo je prejel Goran Vojnović za roman Jugoslavija, moja dežela. Nagrada je neposredno povezana s stoletja dolgo tradicijo mesta Vroclav, kot mesta srečevanj in dialoga. Nagrado podeljujejo letno pisateljem iz srednje Evrope, katerih dela načenjajo najpomembnejše teme tega trenutka, spodbujajo razmislek in širijo poznavanje drugih kultur. Med drugim so jo prejeli Miljenko Jergović, Georgi Gospodinov, Svetlana Aleksijevič, Péter Esterházy in Josef Škvorecký, Drago Jančar pa je bil zanjo nominiran z romanom To noč sem jo videl. Akademski profesor in literarni kritik Piotr Śliwiński je ob nagradi kot univerzalno razsežnost romana omenil "neujemljivost sebe in svoje identitete", v oddaji, ki je nastala pred tremi leti, pa Goran Vojnović poda svoj pogled na ustvarjanje ob izbranih odlomkih iz njegovih romanov Jugoslavija, moja dežela in Figa.
V Vroclavu so podelili nagrado angelus, najpomembnejše priznanje na področju leposlovja za srednjeevropske avtorje, objavljene na Poljskem. Med štirinajstimi nominiranci jo je prejel Goran Vojnović za roman Jugoslavija, moja dežela. Nagrada je neposredno povezana s stoletja dolgo tradicijo mesta Vroclav, kot mesta srečevanj in dialoga. Nagrado podeljujejo letno pisateljem iz srednje Evrope, katerih dela načenjajo najpomembnejše teme tega trenutka, spodbujajo razmislek in širijo poznavanje drugih kultur. Med drugim so jo prejeli Miljenko Jergović, Georgi Gospodinov, Svetlana Aleksijevič, Péter Esterházy in Josef Škvorecký, Drago Jančar pa je bil zanjo nominiran z romanom To noč sem jo videl. Akademski profesor in literarni kritik Piotr Śliwiński je ob nagradi kot univerzalno razsežnost romana omenil "neujemljivost sebe in svoje identitete", v oddaji, ki je nastala pred tremi leti, pa Goran Vojnović poda svoj pogled na ustvarjanje ob izbranih odlomkih iz njegovih romanov Jugoslavija, moja dežela in Figa.
Med petimi nagradami, ki jih je leta 1895 v svoji oporoki predvidel Alfred Nobel, je bila ena namenjena ustvarjalcu, ki je na literarnem področju ustvaril "najbolj izjemno delo v idealni smeri". V luči nedavne razglasitve letošnje prejemnice Nobelove nagrade za literaturo z dr. Nado Grošelj razmišljamo o tem, kako se je spreminjalo razumevanje Nobelove oporoke in s tem meril za izbiro nagrajenca, kaj vse je pogojevalo izbire nagrajencev pa tudi o tem, kako in koliko se je odbor Švedske akademije za literarne nagrade pri izbiranju uspeval izogniti politizaciji nagrade.
Med petimi nagradami, ki jih je leta 1895 v svoji oporoki predvidel Alfred Nobel, je bila ena namenjena ustvarjalcu, ki je na literarnem področju ustvaril "najbolj izjemno delo v idealni smeri". V luči nedavne razglasitve letošnje prejemnice Nobelove nagrade za literaturo z dr. Nado Grošelj razmišljamo o tem, kako se je spreminjalo razumevanje Nobelove oporoke in s tem meril za izbiro nagrajenca, kaj vse je pogojevalo izbire nagrajencev pa tudi o tem, kako in koliko se je odbor Švedske akademije za literarne nagrade pri izbiranju uspeval izogniti politizaciji nagrade.
V nedavni oddaji Literarna matineja smo v pogovoru s Tonetom Škrjancem predstavili generacijo ameriških beatnikov, gibanje, ki je je bilo zelo blizu nekemu drugemu ameriškemu umetniškemu gibanju, namreč newyorški šoli. Ta je dobila ime po znani šoli ameriških slikarjev, bila pa naj bi zadnja avtentična ameriška pesniška avantgarda. Več o njej s pesnikom in prevajalcem Primožem Čučnikom.
V nedavni oddaji Literarna matineja smo v pogovoru s Tonetom Škrjancem predstavili generacijo ameriških beatnikov, gibanje, ki je je bilo zelo blizu nekemu drugemu ameriškemu umetniškemu gibanju, namreč newyorški šoli. Ta je dobila ime po znani šoli ameriških slikarjev, bila pa naj bi zadnja avtentična ameriška pesniška avantgarda. Več o njej s pesnikom in prevajalcem Primožem Čučnikom.
Dr. Andrej Blatnik, slovenskim bralcem dobro poznan kot avtor romanov, kratkih in kratkih kratkih zgodb, je tudi avtor knjige Pisanje kratke zgodbe. Od prvopisa do natisa, ki je doživela kar tri ponatise. Tokrat zato z njim o zakonitostih, pasteh in čarih kratke zgodbe in tudi o tem, da imamo Slovenci prav po zaslugi javnega radia skupni ne le knjižni, pač pa tudi slušni jezik.
Dr. Andrej Blatnik, slovenskim bralcem dobro poznan kot avtor romanov, kratkih in kratkih kratkih zgodb, je tudi avtor knjige Pisanje kratke zgodbe. Od prvopisa do natisa, ki je doživela kar tri ponatise. Tokrat zato z njim o zakonitostih, pasteh in čarih kratke zgodbe in tudi o tem, da imamo Slovenci prav po zaslugi javnega radia skupni ne le knjižni, pač pa tudi slušni jezik.
Kdo danes ne pozna knjig kot sta Na cesti Jacka Kerouaca in Goli obed Williama S. Burroughsa ali domala kultne pesnitve Tuljenje Allena Ginsberga? Omenjeni avtorji, vodilni predstavniki generacije ameriških beatnikov, danes sodijo v kanon ameriške književnosti, svoje ustvarjanje pa so zastavili prav v opoziciji do etablirane in akademske umetnosti. O tem s prevajalcem in pesnikom Tonetom Škrjancem.
Kdo danes ne pozna knjig kot sta Na cesti Jacka Kerouaca in Goli obed Williama S. Burroughsa ali domala kultne pesnitve Tuljenje Allena Ginsberga? Omenjeni avtorji, vodilni predstavniki generacije ameriških beatnikov, danes sodijo v kanon ameriške književnosti, svoje ustvarjanje pa so zastavili prav v opoziciji do etablirane in akademske umetnosti. O tem s prevajalcem in pesnikom Tonetom Škrjancem.
V prejšnji oddaji Literarna matineja smo v pogovoru s prevajalko in poznavalko argentinske književnosti Veroniko Rot predstavili življenje in ustvarjanje argentinske pesnice in pisateljice kratkih zgodb Silvine Ocampo. Tokrat lahko avtorico in njeno ustvarjanje spremljate še v igrani literarni oddaji, ki je nastala pod režijsko taktirko Igorja Likarja in z imenitno igralsko in govorno zasedbo. Scenarij za oddajo je pripravila Veronika Rot.
V prejšnji oddaji Literarna matineja smo v pogovoru s prevajalko in poznavalko argentinske književnosti Veroniko Rot predstavili življenje in ustvarjanje argentinske pesnice in pisateljice kratkih zgodb Silvine Ocampo. Tokrat lahko avtorico in njeno ustvarjanje spremljate še v igrani literarni oddaji, ki je nastala pod režijsko taktirko Igorja Likarja in z imenitno igralsko in govorno zasedbo. Scenarij za oddajo je pripravila Veronika Rot.
Zakaj sta največja argentinska pisatelja 20. stoletja, Adolfo Bioy Casares in Jorge Luis Borges, Silvino Ocampo občudovala kot izredno pisateljico fantastične literature? Na to vprašanje odgovarjamo s prevajalko Veroniko Rot, ki predstavlja življenje in delo te velike argentinske pisateljice, ob tem pa spregovori tudi o vlogi in položaju avtoric v argentinski literaturi v prvi polovici 20. stoletja.
Zakaj sta največja argentinska pisatelja 20. stoletja, Adolfo Bioy Casares in Jorge Luis Borges, Silvino Ocampo občudovala kot izredno pisateljico fantastične literature? Na to vprašanje odgovarjamo s prevajalko Veroniko Rot, ki predstavlja življenje in delo te velike argentinske pisateljice, ob tem pa spregovori tudi o vlogi in položaju avtoric v argentinski literaturi v prvi polovici 20. stoletja.
Vlada Urošević, urednik in upokojeni profesor ter raziskovalec primerjalne književnosti na Univerzi v Skopju, meni, da je poezija najvišja oblika rabe jezika. In rabe jezika, bolj ali manj ustvarjalne, dobro pozna, saj je - kot pesnik, pisatelj in prevajalec - tudi eden najbolj plodovitih makedonskih literarnih ustvarjalcev in eden glavnih makedonskih predstavnikov literarne fantastike.
Vlada Urošević, urednik in upokojeni profesor ter raziskovalec primerjalne književnosti na Univerzi v Skopju, meni, da je poezija najvišja oblika rabe jezika. In rabe jezika, bolj ali manj ustvarjalne, dobro pozna, saj je - kot pesnik, pisatelj in prevajalec - tudi eden najbolj plodovitih makedonskih literarnih ustvarjalcev in eden glavnih makedonskih predstavnikov literarne fantastike.
Vlada Urošević, urednik in upokojeni profesor ter raziskovalec primerjalne književnosti na Univerzi v Skopju, meni, da je poezija najvišja oblika rabe jezika. In rabe jezika, bolj ali manj ustvarjalne, dobro pozna, saj je - kot pesnik, pisatelj in prevajalec - tudi eden najbolj plodovitih makedonskih literarnih ustvarjalcev.
Vlada Urošević, urednik in upokojeni profesor ter raziskovalec primerjalne književnosti na Univerzi v Skopju, meni, da je poezija najvišja oblika rabe jezika. In rabe jezika, bolj ali manj ustvarjalne, dobro pozna, saj je - kot pesnik, pisatelj in prevajalec - tudi eden najbolj plodovitih makedonskih literarnih ustvarjalcev.
Ko govorimo o literarnem kanonu, imamo po navadi v mislih skupek literarnih besedil, ki so splošno sprejeta kot kakovostna, nadpovprečno dobra. Malo manj pogosto pa se verjetno vprašamo, kdo in kaj vse kanon oblikuje, kako nastaja. Ali, ne nazadnje: o čem govorimo, ko govorimo o literarnem kanonu, o bolj kot ne zaključeni množici ali morda o nečem, kar je po naravi veliko bolj procesno? O teh in drugih vprašanjih z literarno zgodovinarko in teoretičarko, redno profesorico za slovensko književnost na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Alojzijo Zupan Sosič.
Ko govorimo o literarnem kanonu, imamo po navadi v mislih skupek literarnih besedil, ki so splošno sprejeta kot kakovostna, nadpovprečno dobra. Malo manj pogosto pa se verjetno vprašamo, kdo in kaj vse kanon oblikuje, kako nastaja. Ali, ne nazadnje: o čem govorimo, ko govorimo o literarnem kanonu, o bolj kot ne zaključeni množici ali morda o nečem, kar je po naravi veliko bolj procesno? O teh in drugih vprašanjih z literarno zgodovinarko in teoretičarko, redno profesorico za slovensko književnost na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Alojzijo Zupan Sosič.
Ko govorimo o literarnem kanonu, imamo običajno v mislih skupek literarnih besedil, ki so splošno sprejeta kot kakovostna, nadpovprečno dobra. Malo manj pogosto pa se verjetno vprašamo, kdo in kaj vse kanon oblikuje, kako nastaja. Ali, ne nazadnje: o čem govorimo, ko govorimo o literarnem kanonu, o neki bolj kot ne zaključeni množici ali morda o nečem, kar je po svoji naravi veliko bolj procesno? O teh in drugih vprašanjih z literarno zgodovinarko in teoretičarko, redno profesorico za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Alojzijo Zupan Sosič.
Ko govorimo o literarnem kanonu, imamo običajno v mislih skupek literarnih besedil, ki so splošno sprejeta kot kakovostna, nadpovprečno dobra. Malo manj pogosto pa se verjetno vprašamo, kdo in kaj vse kanon oblikuje, kako nastaja. Ali, ne nazadnje: o čem govorimo, ko govorimo o literarnem kanonu, o neki bolj kot ne zaključeni množici ali morda o nečem, kar je po svoji naravi veliko bolj procesno? O teh in drugih vprašanjih z literarno zgodovinarko in teoretičarko, redno profesorico za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Alojzijo Zupan Sosič.
Varna razdalja, roman, ki je pred oči javnosti ponesel prodorno sodobno argentinsko avtorico Samanto Schweblin, je zelo posebno, večplastno, dialoško grajeno delo, ki nagovarja raznolik krog bralcev. Od takih, ki imajo radi poetično leposlovno govorico, do ljubiteljev grozljivejših literarnih tonov ali ekološko ozaveščenih tematik. Kako je vse to prepleteno v harmonično, homogeno celoto, miniaturno literarno mojstrovino, razmišljamo s prevajalko knjige, Saro Virk in avtorjem spremnega besedila, Denisom Škofičem.
Varna razdalja, roman, ki je pred oči javnosti ponesel prodorno sodobno argentinsko avtorico Samanto Schweblin, je zelo posebno, večplastno, dialoško grajeno delo, ki nagovarja raznolik krog bralcev. Od takih, ki imajo radi poetično leposlovno govorico, do ljubiteljev grozljivejših literarnih tonov ali ekološko ozaveščenih tematik. Kako je vse to prepleteno v harmonično, homogeno celoto, miniaturno literarno mojstrovino, razmišljamo s prevajalko knjige, Saro Virk in avtorjem spremnega besedila, Denisom Škofičem.
Varna razdalja, roman, ki je pred oči javnosti ponesel prodorno sodobno argentinsko avtorico Samanto Schweblin, je zelo posebno, večplastno, dialoško grajeno delo, ki nagovarja raznolik krog bralcev. Od takih, ki imajo radi poetično leposlovno govorico, do ljubiteljev grozljivejših literarnih tonov ali ekološko osveščenih tematik. Kako je vse to prepleteno v harmonično, homogeno celoto, miniaturno literarno mojstrovino, razmišljamo s prevajalko knjige, Saro Virk in avtorjem spremnega besedila, Denisom Škofičem.
Varna razdalja, roman, ki je pred oči javnosti ponesel prodorno sodobno argentinsko avtorico Samanto Schweblin, je zelo posebno, večplastno, dialoško grajeno delo, ki nagovarja raznolik krog bralcev. Od takih, ki imajo radi poetično leposlovno govorico, do ljubiteljev grozljivejših literarnih tonov ali ekološko osveščenih tematik. Kako je vse to prepleteno v harmonično, homogeno celoto, miniaturno literarno mojstrovino, razmišljamo s prevajalko knjige, Saro Virk in avtorjem spremnega besedila, Denisom Škofičem.
V oddajo Literarna matineja smo povabili Uroša Zupana – pesnika, pisatelja, prevajalca in bralca, knjigoljubca z veliko začetnico. Ob njegovi knjigi esejev Arheologija sedanjosti se bomo z njim pogovarjali o branju, pisanju, zavisti, slogu, vsebini, pa tudi o tem, kako in kdaj nam kakšne knjige zlezejo pod kožo.
V oddajo Literarna matineja smo povabili Uroša Zupana – pesnika, pisatelja, prevajalca in bralca, knjigoljubca z veliko začetnico. Ob njegovi knjigi esejev Arheologija sedanjosti se bomo z njim pogovarjali o branju, pisanju, zavisti, slogu, vsebini, pa tudi o tem, kako in kdaj nam kakšne knjige zlezejo pod kožo.