Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Literarna matineja

Raziskujemo zanimive literarne krajine.

Zadnje

Literarna matineja

Dr. Manca G. Renko: "Nič nam ne pomaga bolje razumeti sveta kot umetnost"

16. 4. 2024

V slovenski založniški prostor vstopa nova založba No!press, ki bo, tako se zdi, s svojimi izdajami razveselila knjižne sladokusce. Kot je za STA povedala ustanoviteljica in odgovorna urednica, dr. Manca G. Renko, je vizija nove založbe izdaja skrbno izbranih knjig, ki so pomembne ne le za slovenski prostor, ampak tudi za lažje razumevanje sveta. Z dr. Manco G. Renko tokrat o premisleku, ki je vodil do ustanovitve založbe, o načrtovanih izdajah in o slovenskem založniškem prostoru sploh.

33 min

V slovenski založniški prostor vstopa nova založba No!press, ki bo, tako se zdi, s svojimi izdajami razveselila knjižne sladokusce. Kot je za STA povedala ustanoviteljica in odgovorna urednica, dr. Manca G. Renko, je vizija nove založbe izdaja skrbno izbranih knjig, ki so pomembne ne le za slovenski prostor, ampak tudi za lažje razumevanje sveta. Z dr. Manco G. Renko tokrat o premisleku, ki je vodil do ustanovitve založbe, o načrtovanih izdajah in o slovenskem založniškem prostoru sploh.

Literarna matineja

Maša Ogrizek: "Zelo pomembno in dragoceno je, da tvorimo tudi druge skupnosti, ne le družinske"

9. 4. 2024

Kako pomemben je sočlovek za to, da se začnemo odpirati svetu ali samemu sebi? Kdo sodi v našo najožjo skupnost? Je ta skupnost vedno tudi naša primarna družina? Kako nas določa naš družbeni spol? Kako in koliko o tem sploh razmišljamo? Maša Ogrizek, uveljavljena mladinska pisateljica, je teme, ki jih odpirajo omenjena vprašanja, občuteno povezala v razgiban, večplasten roman Gospodična z monstero, ki je izšel pri Mladinski knjigi. Delo nagovarja tudi odrasle, čeprav je morda pisano predvsem za mlade bralce. Z Mašo Ogrizek pa ne razmišljamo le o njem, temveč tudi o drugih temah, ki jo kot posameznico in ustvarjalko vznemirjajo.

48 min

Kako pomemben je sočlovek za to, da se začnemo odpirati svetu ali samemu sebi? Kdo sodi v našo najožjo skupnost? Je ta skupnost vedno tudi naša primarna družina? Kako nas določa naš družbeni spol? Kako in koliko o tem sploh razmišljamo? Maša Ogrizek, uveljavljena mladinska pisateljica, je teme, ki jih odpirajo omenjena vprašanja, občuteno povezala v razgiban, večplasten roman Gospodična z monstero, ki je izšel pri Mladinski knjigi. Delo nagovarja tudi odrasle, čeprav je morda pisano predvsem za mlade bralce. Z Mašo Ogrizek pa ne razmišljamo le o njem, temveč tudi o drugih temah, ki jo kot posameznico in ustvarjalko vznemirjajo.

Literarna matineja

"Poezija zaradi poezije je trenutno v Gazi nedosegljiv luksuz"

2. 4. 2024

Od začetka izraelskega napada na Gazo oktobra lani so palestinski literarni avtorji in avtorice med najbolj vidnimi javnimi glasovi, ki opozarjajo na grozodejstva, ki smo jim priča v Gazi in v Palestini širše. Toda zgodovina se ni začela lanskega oktobra. Za večino Palestincev in Palestink so namreč razseljenost, vojne in okupacija nekaj, kar jih spremlja vse življenje. Z gostjami, prevajalkami, ki so tako ali drugače prišle v stik s palestinsko pisano besedo – Lili Potpara, Zarjo Vršič, Katjo Zakrajšek in Barbaro Skubic premišljujemo na kakšne načine se palestinska izkušnja razkriva v delih palestinskih literarnih avtorjev in avtoric: Susan Abulhawe, Mosaba Abu Tohe, Ghassana Zaqtana, Mohameda Abdula Monema, Sonie Nimr in drugih.

39 min

Od začetka izraelskega napada na Gazo oktobra lani so palestinski literarni avtorji in avtorice med najbolj vidnimi javnimi glasovi, ki opozarjajo na grozodejstva, ki smo jim priča v Gazi in v Palestini širše. Toda zgodovina se ni začela lanskega oktobra. Za večino Palestincev in Palestink so namreč razseljenost, vojne in okupacija nekaj, kar jih spremlja vse življenje. Z gostjami, prevajalkami, ki so tako ali drugače prišle v stik s palestinsko pisano besedo – Lili Potpara, Zarjo Vršič, Katjo Zakrajšek in Barbaro Skubic premišljujemo na kakšne načine se palestinska izkušnja razkriva v delih palestinskih literarnih avtorjev in avtoric: Susan Abulhawe, Mosaba Abu Tohe, Ghassana Zaqtana, Mohameda Abdula Monema, Sonie Nimr in drugih.

Literarna matineja

"Ted Hughes je nekoliko svojevoljno interpretiral svoj vpliv na Sylvio"

15. 3. 2024

Sylvio Plath, nesporno predstavnico svetovnega pesniškega kanona, skrivnostno, vznemirljivo ustvarjalko s tragično življenjsko potjo, so slovenskim bralcem že približali priznani prevajalci Andrej Blatnik, Miha Avanzo, Ana Pepelnik in Jana Unuk. Z izborom in in pretanjenim prevodom avtoričine mladostne poezije, izšla je pri založbi Sanje pod naslovom Ljubezenska pesem norega dekleta, se jim pridružuje še Andreja Udovč. Kot pravi sama, je njeno delo vodila zavezanost lepoti avtoričinega pesniškega izraza. Razmišljamo pa tudi o tem, kako obsežen je mladostni opus Sylvie Plath, kako je časovno zamejen, v čem se kažejo razlike in v čem stičišča med zgodnjo in zrelo poezijo Sylvie Plath – in še o marsičem.

41 min

Sylvio Plath, nesporno predstavnico svetovnega pesniškega kanona, skrivnostno, vznemirljivo ustvarjalko s tragično življenjsko potjo, so slovenskim bralcem že približali priznani prevajalci Andrej Blatnik, Miha Avanzo, Ana Pepelnik in Jana Unuk. Z izborom in in pretanjenim prevodom avtoričine mladostne poezije, izšla je pri založbi Sanje pod naslovom Ljubezenska pesem norega dekleta, se jim pridružuje še Andreja Udovč. Kot pravi sama, je njeno delo vodila zavezanost lepoti avtoričinega pesniškega izraza. Razmišljamo pa tudi o tem, kako obsežen je mladostni opus Sylvie Plath, kako je časovno zamejen, v čem se kažejo razlike in v čem stičišča med zgodnjo in zrelo poezijo Sylvie Plath – in še o marsičem.

Literarna matineja

Dr. Brane Senegačnik: "Gre za neke vrste krščanski eksistencializem"

15. 3. 2024

Pesnica Vittoria Collona velja za eno največjih italijanskih renesančnih pesnic. Kot pesnica se je uveljavila že v mladih letih, z leti pa je postala eno najslavnejših pesniških imen 16. stoletja. Deležna je bila vrhunske humanistične izobrazbe, vse življenje se je gibala v eminentnih kulturnih krogih na italijanskem ozemlju, v katerih je igrala tudi pomembno vlogo. Slovencem je bila relativno neznana do izida dvevojezične italijansko-slovenske izdaje njenih Sonetov. Izšli so v zbirki Sidera pri založbi Družina, v prevodu Alojza Gradnika, Braneta Senegačnika in Mateja Venierja. S tem nam je postal dostopen obsežen del njenega pesniškega opusa, obsežnejši je na voljo le še v angleškem prevodu. Veliko pesnico in intelektualko predstavljata dr. Brane Senegačnik in mag. Matej Venier.

48 min

Pesnica Vittoria Collona velja za eno največjih italijanskih renesančnih pesnic. Kot pesnica se je uveljavila že v mladih letih, z leti pa je postala eno najslavnejših pesniških imen 16. stoletja. Deležna je bila vrhunske humanistične izobrazbe, vse življenje se je gibala v eminentnih kulturnih krogih na italijanskem ozemlju, v katerih je igrala tudi pomembno vlogo. Slovencem je bila relativno neznana do izida dvevojezične italijansko-slovenske izdaje njenih Sonetov. Izšli so v zbirki Sidera pri založbi Družina, v prevodu Alojza Gradnika, Braneta Senegačnika in Mateja Venierja. S tem nam je postal dostopen obsežen del njenega pesniškega opusa, obsežnejši je na voljo le še v angleškem prevodu. Veliko pesnico in intelektualko predstavljata dr. Brane Senegačnik in mag. Matej Venier.

Literarna matineja

Édouard Louis, izjemen opazovalec sistemskega nasilja, ki so mu podvržena naša telesa

11. 3. 2024

Francoski pisatelj Édouard Louis je s svojim knjižnim prvencem, Opraviti z Eddyjem, zaslovel tako rekoč čez noč, in to ne le v Franciji, pač pa v mednarodnem prostoru in dodobra poznan je tudi pri nas. Louis je eden izmed tistih ustvarjalcev, ki knjigo razumejo kot orožje, sebe pogosto naslavlja kot pisatelja nasilja – in nedvomno je eden izmed najbolj subtilnih, lucidnih opazovalcev sistemskega nasilja, ki smo mu podvrženi vsi, čeprav nekateri izraziteje in čeprav se nekateri tega zavedajo, drugi ne. O Louisovem življenju in delu razmišljamo ob njegovi knjigi Boji in preobrazbe neke ženske, ki je v prevodu Iztoka Ilca izšla pri založbi cf*. Poglobljeno spremno besedilo je prispevala tokratna gostja, pisateljica in publicistka Dijana Matković.

36 min

Francoski pisatelj Édouard Louis je s svojim knjižnim prvencem, Opraviti z Eddyjem, zaslovel tako rekoč čez noč, in to ne le v Franciji, pač pa v mednarodnem prostoru in dodobra poznan je tudi pri nas. Louis je eden izmed tistih ustvarjalcev, ki knjigo razumejo kot orožje, sebe pogosto naslavlja kot pisatelja nasilja – in nedvomno je eden izmed najbolj subtilnih, lucidnih opazovalcev sistemskega nasilja, ki smo mu podvrženi vsi, čeprav nekateri izraziteje in čeprav se nekateri tega zavedajo, drugi ne. O Louisovem življenju in delu razmišljamo ob njegovi knjigi Boji in preobrazbe neke ženske, ki je v prevodu Iztoka Ilca izšla pri založbi cf*. Poglobljeno spremno besedilo je prispevala tokratna gostja, pisateljica in publicistka Dijana Matković.

Literarna matineja

"Njo dajejo v poseben predalček." Mita Gustinčič Pahor o Selmi Lagerlöf

3. 3. 2024

Švedska pisateljica Selma Lagerlöf, prva ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado za književnost in prva švedska oseba s tem priznanjem, je slovenskim bralcem vse prej kot neznanka; prve prevode njenih del smo dobili v dvajsetih letih minulega stoletja, trenutno najnovejšega, Cesar Portugalije, slabih sto let pozneje, leta 2020, ko je v novem prevodu Mite Gustinčič Pahor izšel v zbirki klasična Beletrina. Prav z Mito Gustinčič Pahor razmišljamo o avtorici, ki je s preprostim, liričnim slogom pisanja jasno potrdila, da je manj lahko več.

42 min

Švedska pisateljica Selma Lagerlöf, prva ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado za književnost in prva švedska oseba s tem priznanjem, je slovenskim bralcem vse prej kot neznanka; prve prevode njenih del smo dobili v dvajsetih letih minulega stoletja, trenutno najnovejšega, Cesar Portugalije, slabih sto let pozneje, leta 2020, ko je v novem prevodu Mite Gustinčič Pahor izšel v zbirki klasična Beletrina. Prav z Mito Gustinčič Pahor razmišljamo o avtorici, ki je s preprostim, liričnim slogom pisanja jasno potrdila, da je manj lahko več.

Literarna matineja

Prof. dr. Igor Saksida: "Šoli oziroma učitelju je treba vrniti avtoriteto"

26. 2. 2024

Decembra 2023 so postali znani rezultati raziskave bralne pismenosti PISA 2022 in pri slovenskih mladostnikih so bili slabši kot doslej: na področju bralne pismenosti je Slovenija zdrsnila pod povprečje OECD, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Slovenija je dosegla 469 točk, povprečje OECD pa je 476. Poleg tega tudi tudi vse več 15-letnikov ne dosega temeljne ravni bralne pismenosti – v letu 2018 je temeljno raven bralne pismenosti doseglo 82 odstotkov, tokrat le 74 odstotkov mladostnikov. Kje kaže iskati vzroke za slabe rezultate? O čem sploh govorimo, ko govorimo o bralni pismenosti posameznika, kaj vse vključuje? Zakaj je pomembno, da ima neka družba visoko stopnjo bralno pismenih posameznikov? S prof. dr. Igorjem Saksido, predavateljem književnosti na Univerzi v Ljubljani in na Primorskem ter članom maturitetne komisije za slovenščino.

49 min

Decembra 2023 so postali znani rezultati raziskave bralne pismenosti PISA 2022 in pri slovenskih mladostnikih so bili slabši kot doslej: na področju bralne pismenosti je Slovenija zdrsnila pod povprečje OECD, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Slovenija je dosegla 469 točk, povprečje OECD pa je 476. Poleg tega tudi tudi vse več 15-letnikov ne dosega temeljne ravni bralne pismenosti – v letu 2018 je temeljno raven bralne pismenosti doseglo 82 odstotkov, tokrat le 74 odstotkov mladostnikov. Kje kaže iskati vzroke za slabe rezultate? O čem sploh govorimo, ko govorimo o bralni pismenosti posameznika, kaj vse vključuje? Zakaj je pomembno, da ima neka družba visoko stopnjo bralno pismenih posameznikov? S prof. dr. Igorjem Saksido, predavateljem književnosti na Univerzi v Ljubljani in na Primorskem ter članom maturitetne komisije za slovenščino.

Literarna matineja

Erika Vouk: "Pesem se sestavi v glavi, ne pride po zraku"

16. 2. 2024

Erika Vouk, letošnja prejemnici Prešernove nagrade za življenjsko delo na področju pesnjenja in prevajanja, se je rodila v Mariboru leta 1941 in še danes živi tam, kjer so nastajali fragmenti njene poezije, ki jih je pogosto dokončno osmislila v Belem križu nad Portorožem. Nemogoče je preslišati mediteranski pridih v njeni poeziji in spregledati belino, s katero ovija pesmi in metafore, da bi sredi te navidezne razbarvanosti ustvarila mojstrske lirične miniature polne melanholije in miru, a tudi življenjskega erosa. Poseben, prevajalski eros pa jo je več let gnal, da je prevedla drugi del Goethejevega Fausta. Gre za pionirsko delo in velik dosežek, ne le zanjo kot prevajalko in pesnico, temveč za slovenski narod. V Literarni matineji pa nekaj več tudi o tem, kako Eriko Vouk vidijo njeni ustvarjalni kolegi, prijatelji in sopotniki, in o tem, kako poezijo in prevajanje razume sama.

37 min

Erika Vouk, letošnja prejemnici Prešernove nagrade za življenjsko delo na področju pesnjenja in prevajanja, se je rodila v Mariboru leta 1941 in še danes živi tam, kjer so nastajali fragmenti njene poezije, ki jih je pogosto dokončno osmislila v Belem križu nad Portorožem. Nemogoče je preslišati mediteranski pridih v njeni poeziji in spregledati belino, s katero ovija pesmi in metafore, da bi sredi te navidezne razbarvanosti ustvarila mojstrske lirične miniature polne melanholije in miru, a tudi življenjskega erosa. Poseben, prevajalski eros pa jo je več let gnal, da je prevedla drugi del Goethejevega Fausta. Gre za pionirsko delo in velik dosežek, ne le zanjo kot prevajalko in pesnico, temveč za slovenski narod. V Literarni matineji pa nekaj več tudi o tem, kako Eriko Vouk vidijo njeni ustvarjalni kolegi, prijatelji in sopotniki, in o tem, kako poezijo in prevajanje razume sama.

Literarna matineja

Dr. Darja Marinšek: "Meni je bistveno to, da ima avtor kaj za povedati in da to stori dobro."

13. 2. 2024

Dr. Darja Marinšek je uveljavljena urednica pri Mladinski knjigi, ureja zbirko Roman, zbirko Kapučino in od nedavnega tudi zbirko Skratka, namenjeno izdajanju krajših pripovednih del uveljavljenih, izbranih avtorjev. S širino, izjemnim vpogledom v dogajanje na sodobnem literarnem trgu, z izbranim okusom in literarnoteoretskim ter literarnozgodovinskim znanjem slovenski literarni prostor bogati z raznolikim naborom prevodnega leposlovja. V ta nabor se je uvrstila tudi razvpita novela Vse to smo videli nizozemske pisateljice Hanne Bervoets, v slovenščino jo je prevedla Stana Anželj, v kateri avtorica srhljivo predstavi ne le temno stran interneta, pač pa tudi temno stran naše stvarnosti – dejstvo, kako globoko, tudi usodno nas lahko zaznamujejo digitalna tehnologija in njene vsebine. Z dr. Darjo Marinšek razmišljamo o tem, kako nastaja program knjižnih izdaj, kako se je v njem znašla novela Vse to smo videli, o zanimivosti kratkih oblik za sodobne bralce, pa tudi o tem, kdo so težkokategorniki.

42 min

Dr. Darja Marinšek je uveljavljena urednica pri Mladinski knjigi, ureja zbirko Roman, zbirko Kapučino in od nedavnega tudi zbirko Skratka, namenjeno izdajanju krajših pripovednih del uveljavljenih, izbranih avtorjev. S širino, izjemnim vpogledom v dogajanje na sodobnem literarnem trgu, z izbranim okusom in literarnoteoretskim ter literarnozgodovinskim znanjem slovenski literarni prostor bogati z raznolikim naborom prevodnega leposlovja. V ta nabor se je uvrstila tudi razvpita novela Vse to smo videli nizozemske pisateljice Hanne Bervoets, v slovenščino jo je prevedla Stana Anželj, v kateri avtorica srhljivo predstavi ne le temno stran interneta, pač pa tudi temno stran naše stvarnosti – dejstvo, kako globoko, tudi usodno nas lahko zaznamujejo digitalna tehnologija in njene vsebine. Z dr. Darjo Marinšek razmišljamo o tem, kako nastaja program knjižnih izdaj, kako se je v njem znašla novela Vse to smo videli, o zanimivosti kratkih oblik za sodobne bralce, pa tudi o tem, kdo so težkokategorniki.

Literarna matineja

Marijan Dović: "Prešernova zavrnitev, da bi prodal slovenščino, je postala eden izmed temeljnih kamnov njegove kanonizacije"

5. 2. 2024

France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Na obletnico njegove smrti praznujemo osrednji državni kulturni praznik, na obletnico njegovega rojstva pa ta veseli dan kulture. Po njem so poimenovane najpomembnejše državne nagrade za dosežke na področju umetnosti, del njegove pesmi Zdravljica je besedilo državne himne Republike Slovenije, sprejet je v šolske kurikule in še bi lahko naštevali. Kaj vse se je moralo zgoditi, da je Prešeren postal tako rekoč nacionalni junak? Kaj je kulturni nacionalizem? Kako se je Prešernov kult prenašal iz generacije v generacijo? Je kategorija največjega nacionalnega pesnika nekaj, kar je še danes aktualno? O teh vprašanjih razmišljamo z dr. Marijanom Dovićem, višjim znanstvenim sodelavcem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter izrednim profesorjem na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Foto: dLib

41 min

France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Na obletnico njegove smrti praznujemo osrednji državni kulturni praznik, na obletnico njegovega rojstva pa ta veseli dan kulture. Po njem so poimenovane najpomembnejše državne nagrade za dosežke na področju umetnosti, del njegove pesmi Zdravljica je besedilo državne himne Republike Slovenije, sprejet je v šolske kurikule in še bi lahko naštevali. Kaj vse se je moralo zgoditi, da je Prešeren postal tako rekoč nacionalni junak? Kaj je kulturni nacionalizem? Kako se je Prešernov kult prenašal iz generacije v generacijo? Je kategorija največjega nacionalnega pesnika nekaj, kar je še danes aktualno? O teh vprašanjih razmišljamo z dr. Marijanom Dovićem, višjim znanstvenim sodelavcem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter izrednim profesorjem na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Foto: dLib

Literarna matineja

Dr. Nadja Dobnik: "Velik pomen Simone de Beauvoir je v izjemnem odpiranju tematik in vprašanj, kjer si vsak išče svoje odgovore"

29. 1. 2024

Pisateljica, filozofinja, politična aktivistka Simone de Beauvoir je kot avtorica najbolj znana po svojem delu Drugi spol iz leta 1949, ki je povzročilo velike premike v razumevanju ženske, v leposlovnem vidiku pa verjetno po romanu Mandarini, za katerega je prejela nagrado Goncourt, in ga imamo tudi v slovenskem prevodu Tomaža Šalamuna. Slabi dve desetletji po izidu knjige Drugi spol je de Beauvoir objavila roman Strta ženska; a če avtorica velja za buditeljico zavesti žensk o njihovi neodvisnosti in moči, da gradijo ter nadzorujejo lastna življenja, se zdi, da omenjeni dnevniški roman prikazuje žensko, ki je pravo nasprotje tega. Ali je temu res tako, razmišljamo s prevajalko Ivanko Sket, ki je podpisala slovenski prevod Strte ženske, in dr. Nadjo Dobnik, prevajalko in urednico založbe Književno društvo Hiša poezije, ki je knjigo izdala.

49 min

Pisateljica, filozofinja, politična aktivistka Simone de Beauvoir je kot avtorica najbolj znana po svojem delu Drugi spol iz leta 1949, ki je povzročilo velike premike v razumevanju ženske, v leposlovnem vidiku pa verjetno po romanu Mandarini, za katerega je prejela nagrado Goncourt, in ga imamo tudi v slovenskem prevodu Tomaža Šalamuna. Slabi dve desetletji po izidu knjige Drugi spol je de Beauvoir objavila roman Strta ženska; a če avtorica velja za buditeljico zavesti žensk o njihovi neodvisnosti in moči, da gradijo ter nadzorujejo lastna življenja, se zdi, da omenjeni dnevniški roman prikazuje žensko, ki je pravo nasprotje tega. Ali je temu res tako, razmišljamo s prevajalko Ivanko Sket, ki je podpisala slovenski prevod Strte ženske, in dr. Nadjo Dobnik, prevajalko in urednico založbe Književno društvo Hiša poezije, ki je knjigo izdala.

Literarna matineja

Lara Paukovič: "Termin 'avtofikcija' trenutno in to vse bolj pogosto uporabljata samo literarna kritika in založništvo"

22. 1. 2024

Avtofikcija, literarni žanr, ki združuje avtobiografijo in fikcijo, je trenutno ena izmed najbolj priljubljenih literarnih oblik pri bralcih in nič manj pri založnikih. A če se na literarnem trgu ta oznaka zdi precej jasna in neproblematična, si literarna teorija v zvezi z njo postavlja še številna vprašanja, ob njih pa izpostavlja tudi pogosto neenotno rabo tega pojma. Kdaj se je sploh pojavil izraz avtofikcija? Kakšno je njeno razmerje do avtobiografije in zakaj sta oba žanra pomembna za ustvarjalke? Kdaj se začne avtofikcija pojavljati v izvirni slovenski literaturi in kako dobro je raziskana v slovenski literarni teoriji? O teh in še nekaterih drugih vprašanjih bomo razmišljali s pisateljico Laro Paukovič, ki se z avtofikcijo ukvarja v okviru doktorskega študija literarnih ved.

41 min

Avtofikcija, literarni žanr, ki združuje avtobiografijo in fikcijo, je trenutno ena izmed najbolj priljubljenih literarnih oblik pri bralcih in nič manj pri založnikih. A če se na literarnem trgu ta oznaka zdi precej jasna in neproblematična, si literarna teorija v zvezi z njo postavlja še številna vprašanja, ob njih pa izpostavlja tudi pogosto neenotno rabo tega pojma. Kdaj se je sploh pojavil izraz avtofikcija? Kakšno je njeno razmerje do avtobiografije in zakaj sta oba žanra pomembna za ustvarjalke? Kdaj se začne avtofikcija pojavljati v izvirni slovenski literaturi in kako dobro je raziskana v slovenski literarni teoriji? O teh in še nekaterih drugih vprašanjih bomo razmišljali s pisateljico Laro Paukovič, ki se z avtofikcijo ukvarja v okviru doktorskega študija literarnih ved.

Literarna matineja

Dušan Šarotar: "Kot ustvarjalcu se mi zdi ključno, da živimo v obdobju popolne razčaranosti sveta"

15. 1. 2024

Dušan Šarotar je eden izmed tistih pisateljev, ki vse življenje pišejo eno knjigo. Posebnost njegove poetike je zelo kompleksna, razprta in večplastna literarna govorica, v kateri se raztapljajo meje med poezijo in pripovedjo; Šarotarja bi lahko označili tudi za premišljevalca vélikih vprašanj, saj v svojih delih razpira teme, kot so holokavst, vprašanje narave dobrega in zla, smisla življenja, obstoja duše, poslanstva umetnosti. Vse to v morda najbolj koncentrirani obliki doslej odzvanja v njegovi knjigi Nikomah poroča, ki je izšla pri založbi Goga. Delo sestavlja tridesetih lirskih fragmentov, ki jih dopolnjuje vizualna govorica: namreč avtorjeve izbrane fotografije. Čeprav delo nosi kataloško oznako roman se zdi vse kaj drugega kot klasični roman.

33 min

Dušan Šarotar je eden izmed tistih pisateljev, ki vse življenje pišejo eno knjigo. Posebnost njegove poetike je zelo kompleksna, razprta in večplastna literarna govorica, v kateri se raztapljajo meje med poezijo in pripovedjo; Šarotarja bi lahko označili tudi za premišljevalca vélikih vprašanj, saj v svojih delih razpira teme, kot so holokavst, vprašanje narave dobrega in zla, smisla življenja, obstoja duše, poslanstva umetnosti. Vse to v morda najbolj koncentrirani obliki doslej odzvanja v njegovi knjigi Nikomah poroča, ki je izšla pri založbi Goga. Delo sestavlja tridesetih lirskih fragmentov, ki jih dopolnjuje vizualna govorica: namreč avtorjeve izbrane fotografije. Čeprav delo nosi kataloško oznako roman se zdi vse kaj drugega kot klasični roman.

Literarna matineja

Prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol: "Pomembno je, da tudi znotraj skupnosti razumemo, da smo si različni"

8. 1. 2024

Kdaj se začne izoblikovati identiteta posameznika, s kakšnimi vprašanji se povezuje, v razmerju do koga/česa se posameznik opredeljuje? Kako se oblikuje identiteta otroka, kako nanjo vplivajo prve knjige, s katerimi se, s pomočjo staršev, srečuje – namreč slikanice? Kaj slikanice so in kako v mnoštvu njihove ponudbe danes izbrati dobro? O teh vprašanjih tokrat razmišljamo s prof. dr. Matejo Pezdirc Bartol, predavateljico na oddelku za slavistiko Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani.

34 min

Kdaj se začne izoblikovati identiteta posameznika, s kakšnimi vprašanji se povezuje, v razmerju do koga/česa se posameznik opredeljuje? Kako se oblikuje identiteta otroka, kako nanjo vplivajo prve knjige, s katerimi se, s pomočjo staršev, srečuje – namreč slikanice? Kaj slikanice so in kako v mnoštvu njihove ponudbe danes izbrati dobro? O teh vprašanjih tokrat razmišljamo s prof. dr. Matejo Pezdirc Bartol, predavateljico na oddelku za slavistiko Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani.

Literarna matineja

Anja Zag Golob: »Tak dialog s poezijo se mi je zgodil prvič«

25. 12. 2023

Watson, peta knjiga poezije Anje Zag Golob, je konceptualno zasnovana. Avtorica je z njo vstopila v prazno polje naše pesniške tradicije, saj je v njeno središče postavila psa, psa kot »metaforo« in psa kot »meta foro«. Oziroma, z besedami dr. Irene Novak Popov, avtorice spremnega besedila h knjigi: pes v zbirki watson figurira kot mesto, na katerega se lahko pripenjajo številne podobe, metaforični nosilci, pomenska in tematska izhodišča. Knjigo odlikujejo večplastnost, zvočne in jezikovne igre, humor, etična občutljivost in še bi lahko naštevali.

45 min

Watson, peta knjiga poezije Anje Zag Golob, je konceptualno zasnovana. Avtorica je z njo vstopila v prazno polje naše pesniške tradicije, saj je v njeno središče postavila psa, psa kot »metaforo« in psa kot »meta foro«. Oziroma, z besedami dr. Irene Novak Popov, avtorice spremnega besedila h knjigi: pes v zbirki watson figurira kot mesto, na katerega se lahko pripenjajo številne podobe, metaforični nosilci, pomenska in tematska izhodišča. Knjigo odlikujejo večplastnost, zvočne in jezikovne igre, humor, etična občutljivost in še bi lahko naštevali.

Literarna matineja

Z roba jezika globoko vanj - in nazaj na njegov rob

21. 12. 2023

Poezija Lisel Müller je vzklila iz žalosti, ki jo je avtorica sklenila preseči z močjo jezika. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi te moči odkrila v jeziku, ki ni bil njen materni – in ki ga je začela načrtno, sistematično usvajati prav z namenom pisanja poezije. Za svoje pesniško delo je pozneje prejela eminentna priznanja in nagrade, med njimi tudi Pulitzerjevo nagrado. Izbor njene poezije z naslovom Kar se zgodi, se zgodi v tišini je izšel v zbirki Sozvezdja pri založbi Družina, pripravila in prevedla pa ga je Miljana Cunta, ravno tako odlična pesnica, letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada. Z Miljano Cunta tudi razmišljamo o poetiki, življenju in poeziji Lisel Müller.

42 min

Poezija Lisel Müller je vzklila iz žalosti, ki jo je avtorica sklenila preseči z močjo jezika. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi te moči odkrila v jeziku, ki ni bil njen materni – in ki ga je začela načrtno, sistematično usvajati prav z namenom pisanja poezije. Za svoje pesniško delo je pozneje prejela eminentna priznanja in nagrade, med njimi tudi Pulitzerjevo nagrado. Izbor njene poezije z naslovom Kar se zgodi, se zgodi v tišini je izšel v zbirki Sozvezdja pri založbi Družina, pripravila in prevedla pa ga je Miljana Cunta, ravno tako odlična pesnica, letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada. Z Miljano Cunta tudi razmišljamo o poetiki, življenju in poeziji Lisel Müller.

Literarna matineja

Pesnik krepkega izraza in dosledne rime

18. 12. 2023

20. decembra mineva 100 let od rojstva enega najpomembnejših makedonskih pesnikov, Aca Šopova. V Makedoniji so temu jubileju posvetili celotno leto 2023 in ga zaznamovali s številnimi dogodki, umeščen je tudi na UNESCOv koledar. Šopov velja za enega izmed utemeljiteljev makedonskega knjižnega jezika, bil je prvi avtor, ki je objavil pesniško zbirko na ozemlju današnje Severne Makedonije, iniciral pa je tudi preboj intimizma v makedonsko pesništvo. Medtem ko smo bili Slovenci v 20. stoletju precej ažurno seznanjani z njegovo poezijo, je danes – vsaj mlajšim – slovenskim bralcem manj poznan. Ob izidu dvojezičnega makedonsko-slovenskega izbora njegove poezije, Zlati krog časa, smo o poeziji Šopova razmišljali s prevajalkami njegove poezije Majo Kovač, izr. prof. dr. Namito Subiotto in pesnico Sonjo Cekovo Stojanosko.

46 min

20. decembra mineva 100 let od rojstva enega najpomembnejših makedonskih pesnikov, Aca Šopova. V Makedoniji so temu jubileju posvetili celotno leto 2023 in ga zaznamovali s številnimi dogodki, umeščen je tudi na UNESCOv koledar. Šopov velja za enega izmed utemeljiteljev makedonskega knjižnega jezika, bil je prvi avtor, ki je objavil pesniško zbirko na ozemlju današnje Severne Makedonije, iniciral pa je tudi preboj intimizma v makedonsko pesništvo. Medtem ko smo bili Slovenci v 20. stoletju precej ažurno seznanjani z njegovo poezijo, je danes – vsaj mlajšim – slovenskim bralcem manj poznan. Ob izidu dvojezičnega makedonsko-slovenskega izbora njegove poezije, Zlati krog časa, smo o poeziji Šopova razmišljali s prevajalkami njegove poezije Majo Kovač, izr. prof. dr. Namito Subiotto in pesnico Sonjo Cekovo Stojanosko.

Literarna matineja

"Literatura se skozi vertikalo poučuje kot tekst v kontekstu"

12. 12. 2023

Pouk književnosti je eno od dveh temeljnih področij pouka slovenščine kot maternega jezika v našem javnem šolskem sistemu. Ste se kdaj vprašali, kakšno razumevanje pojma 'književnost' določa poučevanje književnosti, kdo vse odloča o tem, kateri avtorji, katera dela bodo del kurikuluma? Kateri dejavniki vplivajo na ta pouk, kakšen naj bi bil kompetenten učitelj književnosti? Na ta in številna druga vprašanja odgovarja dr. Boža Krakar Vogel v svoji znanstveni monografiji Didaktika književnosti pri pouku slovenščine. Tokrat podaja nekaj odgovorov na raznolika vprašanja, ki jih odpira literarna socializacija mladih bralcev.

44 min

Pouk književnosti je eno od dveh temeljnih področij pouka slovenščine kot maternega jezika v našem javnem šolskem sistemu. Ste se kdaj vprašali, kakšno razumevanje pojma 'književnost' določa poučevanje književnosti, kdo vse odloča o tem, kateri avtorji, katera dela bodo del kurikuluma? Kateri dejavniki vplivajo na ta pouk, kakšen naj bi bil kompetenten učitelj književnosti? Na ta in številna druga vprašanja odgovarja dr. Boža Krakar Vogel v svoji znanstveni monografiji Didaktika književnosti pri pouku slovenščine. Tokrat podaja nekaj odgovorov na raznolika vprašanja, ki jih odpira literarna socializacija mladih bralcev.

Literarna matineja

Prva makedonska pesnica je bila slovenskih korenin

5. 12. 2023

Danica Ručigaj, rojena leta 1934 v Skopju, je bila slovenskih korenin, njen oče je bil Slovenec. Leta 1960 je izšel njen pesniški prvenec Srebrne nočne igre, izida druge zbirke Ujetniki vetra leta 1963 pa žal ni dočakala, saj je umrla v potresu, ki je 26. julija 1963 prizadel Makedonijo. Danes velja za prvo makedonsko pesnico, saj je ženska makedonska poezija prej obstajala le v ustnem izročilu. Po njej je poimenovana tudi nagrada, ki jo Društvo pisateljev Makedonije od leta 2005 podeljuje pesnicam za najboljšo pesniško zbirko. V slovenščino imamo preveden ves njen opus, zasluga za to pa gre prevajalki Maji Kovač in Kulturno-umetniškemu društvu Police Dubove, ki je izdalo avtoričino knjigo zbranih pesmi Srebrne nočne igre in Ujetniki vetra. O življenju in poetiki Danice Ručigaj razmišljamo z izredno profesorico dr. Namito Subiotto, predavateljico na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

35 min

Danica Ručigaj, rojena leta 1934 v Skopju, je bila slovenskih korenin, njen oče je bil Slovenec. Leta 1960 je izšel njen pesniški prvenec Srebrne nočne igre, izida druge zbirke Ujetniki vetra leta 1963 pa žal ni dočakala, saj je umrla v potresu, ki je 26. julija 1963 prizadel Makedonijo. Danes velja za prvo makedonsko pesnico, saj je ženska makedonska poezija prej obstajala le v ustnem izročilu. Po njej je poimenovana tudi nagrada, ki jo Društvo pisateljev Makedonije od leta 2005 podeljuje pesnicam za najboljšo pesniško zbirko. V slovenščino imamo preveden ves njen opus, zasluga za to pa gre prevajalki Maji Kovač in Kulturno-umetniškemu društvu Police Dubove, ki je izdalo avtoričino knjigo zbranih pesmi Srebrne nočne igre in Ujetniki vetra. O življenju in poetiki Danice Ručigaj razmišljamo z izredno profesorico dr. Namito Subiotto, predavateljico na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Literarna matineja

Maša Ogrizek: "Biti subverziven je biti analogen"

28. 11. 2023

Zamejska mladinska revija Galeb izhaja od leta 1954, njen namen pa je širiti slovenski jezik in kulturo med pripadniki mlajše generacije Slovencev v Italiji. Od samih začetkov v njej sodelujejo najbolj priznani slovenski avtorji mladinske književnosti in ilustratorji s Slovenije ter z zamejstva. Revija je v svojem dolgoletnem življenju prejela številna priznanja, v svojem sedemdesetem, jubilejnem letu pa med bralce prihaja v osveženi podobi in z novo ustvarjalno ekipo. Vodita jo urednica Maša Ogrizek ter likovni urednik in oblikovalec Ivan Mitrevski. Z njima tudi razmišljamo o tem, kako si predstavljata življenje Galeba v prihodnjih letih.

36 min

Zamejska mladinska revija Galeb izhaja od leta 1954, njen namen pa je širiti slovenski jezik in kulturo med pripadniki mlajše generacije Slovencev v Italiji. Od samih začetkov v njej sodelujejo najbolj priznani slovenski avtorji mladinske književnosti in ilustratorji s Slovenije ter z zamejstva. Revija je v svojem dolgoletnem življenju prejela številna priznanja, v svojem sedemdesetem, jubilejnem letu pa med bralce prihaja v osveženi podobi in z novo ustvarjalno ekipo. Vodita jo urednica Maša Ogrizek ter likovni urednik in oblikovalec Ivan Mitrevski. Z njima tudi razmišljamo o tem, kako si predstavljata življenje Galeba v prihodnjih letih.

Literarna matineja

Strip in literatura

20. 11. 2023

Stripovska ustvarjalnost že nekaj desetletij pomembno bogati naš kulturni prostor, s svojo raznolikostjo pa širi tudi dojemanje stripa kot medija. Tokrat nas zanima predvsem razmerje med stripom in literarnimi predlogami; razmišljamo na primer o tem, ali je recepcija stripov, ki so bolj ali manj svobodne adaptacije literarnih del, nujno vezana na poznavanje literarne predloge ali tak strip deluje tudi kot samostojna celota? Kakšna naj bi bila v tovrstnih stripih naracija? Ta in širša vprašanja, ki se odpirajo ob stripovski ustvarjalnosti, pretresamo s Katjo Štesl, stripovsko kritičarko in članico uredniške ekipe revije Stripburger.

32 min

Stripovska ustvarjalnost že nekaj desetletij pomembno bogati naš kulturni prostor, s svojo raznolikostjo pa širi tudi dojemanje stripa kot medija. Tokrat nas zanima predvsem razmerje med stripom in literarnimi predlogami; razmišljamo na primer o tem, ali je recepcija stripov, ki so bolj ali manj svobodne adaptacije literarnih del, nujno vezana na poznavanje literarne predloge ali tak strip deluje tudi kot samostojna celota? Kakšna naj bi bila v tovrstnih stripih naracija? Ta in širša vprašanja, ki se odpirajo ob stripovski ustvarjalnosti, pretresamo s Katjo Štesl, stripovsko kritičarko in članico uredniške ekipe revije Stripburger.

Literarna matineja

Mag. Aleš Pogačnik: Trendi kažejo, da je digitalna objava tista, ki bo začela prevladovati

16. 11. 2023

30 let svojega delovanja je letos zaznamovala Založba ZRC; založba deluje kot preplet produkcije in založništva znanstvene literature – predvsem s področja humanističnih ved –, ukvarja pa se tudi s prodajo knjig ter promocijo znanstvenih dosežkov. V okviru založbe ZRC izhajajo izvirne znanstvene in strokovne monografije, prevodna znanstvena in strokovna literatura, slovarji, kritične izdaje virov, znanstvene in strokovne revije, kartografska dela, strokovni priročniki, pa tudi popotniški vodniki in stripovske izdaje za širšo javnost ter avdiovizualna produkcija. O zgodovini, poslanstvu in vlogi založbe ZRC v našem prostoru razmišljamo z njenim vodjo in glavnim urednikom mag. Alešem Pogačnikom.

34 min

30 let svojega delovanja je letos zaznamovala Založba ZRC; založba deluje kot preplet produkcije in založništva znanstvene literature – predvsem s področja humanističnih ved –, ukvarja pa se tudi s prodajo knjig ter promocijo znanstvenih dosežkov. V okviru založbe ZRC izhajajo izvirne znanstvene in strokovne monografije, prevodna znanstvena in strokovna literatura, slovarji, kritične izdaje virov, znanstvene in strokovne revije, kartografska dela, strokovni priročniki, pa tudi popotniški vodniki in stripovske izdaje za širšo javnost ter avdiovizualna produkcija. O zgodovini, poslanstvu in vlogi založbe ZRC v našem prostoru razmišljamo z njenim vodjo in glavnim urednikom mag. Alešem Pogačnikom.

Literarna matineja

Ismat Chughtai in Saadat Hasan Manto – avtorja, ki nista klonila pred zahtevami svojega časa

7. 11. 2023

Knjižna zbirka Rak samotar je bogatejša za Varljive postelje, dvojezični knjigi kratke pripovedi avtorjev Ismat Chughtai in Saadata Hasana Manta. Urdujska literarna ustvarjalca sta pričela pisati sredi družbenih pretresov, preden je Indija postala neodvisna, krvave posledice njene razdelitve pa so močno pretresle oba. Danes veljata za temeljna predstavnika moderne urdujske književnosti, ki je pri nas še zelo slabo poznana. Približujejo nam jo Tina Mahkota, ki je njune zgodbe iz angleščine prevedla v slovenščino, urednica knjižne zbirke, dr. Ana Jelnikar, prevajalka in raziskovalka na Inštitutu za antropološke in prostorske študije Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ter založba Sanje, pod okriljem katere so izbrana besedila Ismat Chughtai in Saadata Hasana Manta izšla. Gostimo dr. Ano Jelnikar.

46 min

Knjižna zbirka Rak samotar je bogatejša za Varljive postelje, dvojezični knjigi kratke pripovedi avtorjev Ismat Chughtai in Saadata Hasana Manta. Urdujska literarna ustvarjalca sta pričela pisati sredi družbenih pretresov, preden je Indija postala neodvisna, krvave posledice njene razdelitve pa so močno pretresle oba. Danes veljata za temeljna predstavnika moderne urdujske književnosti, ki je pri nas še zelo slabo poznana. Približujejo nam jo Tina Mahkota, ki je njune zgodbe iz angleščine prevedla v slovenščino, urednica knjižne zbirke, dr. Ana Jelnikar, prevajalka in raziskovalka na Inštitutu za antropološke in prostorske študije Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ter založba Sanje, pod okriljem katere so izbrana besedila Ismat Chughtai in Saadata Hasana Manta izšla. Gostimo dr. Ano Jelnikar.

Literarna matineja

Dr. Barbara Kreš: "Smrt, ki boli, pomeni, da je tam bila ljubezen."

27. 10. 2023

Smrt, minljivost, izguba, žalovanje, strahovi in vprašanja, povezani z njimi – vse to so življenjska dejstva, s katerimi se ne srečujemo le odrasli, temveč žal prepogosto tudi mladi in najmlajši. Kako jim jih pomagati razumeti? Kako se spopadati z njimi v današnjem svetu, v katerem sta staranje in minljivost po eni strani tabu, po drugi strani pa je smrt vseprisotni, brezosebni ali senzacionalistični del medijskega vsakdana? Nam lahko pomagajo knjige? Koliko prostora je tem temam namenjenega v mladinski književnosti? O teh in sorodnih vprašanjih ob dnevu spomina na mrtve razmišljamo z nagrajenima avtoricama Matejo Gomboc in Mašo Ogrizek ter z družinsko in zakonsko terapevtko dr. Barbaro Kreš.

44 min

Smrt, minljivost, izguba, žalovanje, strahovi in vprašanja, povezani z njimi – vse to so življenjska dejstva, s katerimi se ne srečujemo le odrasli, temveč žal prepogosto tudi mladi in najmlajši. Kako jim jih pomagati razumeti? Kako se spopadati z njimi v današnjem svetu, v katerem sta staranje in minljivost po eni strani tabu, po drugi strani pa je smrt vseprisotni, brezosebni ali senzacionalistični del medijskega vsakdana? Nam lahko pomagajo knjige? Koliko prostora je tem temam namenjenega v mladinski književnosti? O teh in sorodnih vprašanjih ob dnevu spomina na mrtve razmišljamo z nagrajenima avtoricama Matejo Gomboc in Mašo Ogrizek ter z družinsko in zakonsko terapevtko dr. Barbaro Kreš.

Literarna matineja

Akademik prof. Janko Kos: erudit in znanstvenik z izjemnim opusom

24. 10. 2023

Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, akademik Janko Kos danes velja za enega izmed utemeljiteljev slovenske primerjalne književnosti; bistveno je zaznamoval slovensko literarno vedo, verjetno pa ne pretiravamo, če rečemo, da je s svojim delom in mišljenjem segel še mnogo dlje, saj je oblikoval generacije kritičnih posameznikov in posameznic, intelektualk in intelektualcev. Njegov izvirni raziskovalni opus je osupljivo širok in izjemno poglobljen: odraža Kosovo veliko poznavanje svetovne in slovenske literature, filozofije, umetnosti in zgodovine. Akademikovo devetdesetletnico so njegovi nekdanji študenti, doktorandi, asistenti in nasledniki na katedri počastili z zbornikom Janko Kos in slovenska primerjalna književnost, ki je nedavno izšel pri Založbi Univerze v Ljubljani, Znanstveni založbi Filozofske fakultete. Dva izmed njih gostimo v današnji oddaji: profesorja Toneta Smoelja, ki je zbornik tudi uredil, in prof. Toma Virka, izrednega člana SAZU.

38 min

Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, akademik Janko Kos danes velja za enega izmed utemeljiteljev slovenske primerjalne književnosti; bistveno je zaznamoval slovensko literarno vedo, verjetno pa ne pretiravamo, če rečemo, da je s svojim delom in mišljenjem segel še mnogo dlje, saj je oblikoval generacije kritičnih posameznikov in posameznic, intelektualk in intelektualcev. Njegov izvirni raziskovalni opus je osupljivo širok in izjemno poglobljen: odraža Kosovo veliko poznavanje svetovne in slovenske literature, filozofije, umetnosti in zgodovine. Akademikovo devetdesetletnico so njegovi nekdanji študenti, doktorandi, asistenti in nasledniki na katedri počastili z zbornikom Janko Kos in slovenska primerjalna književnost, ki je nedavno izšel pri Založbi Univerze v Ljubljani, Znanstveni založbi Filozofske fakultete. Dva izmed njih gostimo v današnji oddaji: profesorja Toneta Smoelja, ki je zbornik tudi uredil, in prof. Toma Virka, izrednega člana SAZU.

Literarna matineja

Pojem in gora pleše: roman, v katerem spregovorijo ženske, moški, otroci, živali, rusalke, duhovi, narava ...

17. 10. 2023

Katalonska pesnica in pisateljica Irene Solà velja za eno najbolj prodornih katalonskih literarnih ustvarjalk mlajše generacije. Doslej je podpisala knjigo poezije in tri romane ter z vsako od njih naletela na odličen odziv bralcev in kritikov, pohvali pa se lahko tudi s številnimi nagradami in priznanji za svoje delo. Roman Pojem in gora pleše, ki ga v slovenščini lahko beremo v prevodu Veronike Rot, izšel pa je pri KUD Sodobnost international, je izjemno nenavadno delo, v katerem se prepletajo najrazličnejše perspektive, literarne oblike in stili. V izvirniku je izšlo leta 2019 in je doslej prevedeno v več kot 20 jezikov. O njem in o zgodovini sodobne katalonske knjižebvnosti razmišljamo z Veroniko Rot.

43 min

Katalonska pesnica in pisateljica Irene Solà velja za eno najbolj prodornih katalonskih literarnih ustvarjalk mlajše generacije. Doslej je podpisala knjigo poezije in tri romane ter z vsako od njih naletela na odličen odziv bralcev in kritikov, pohvali pa se lahko tudi s številnimi nagradami in priznanji za svoje delo. Roman Pojem in gora pleše, ki ga v slovenščini lahko beremo v prevodu Veronike Rot, izšel pa je pri KUD Sodobnost international, je izjemno nenavadno delo, v katerem se prepletajo najrazličnejše perspektive, literarne oblike in stili. V izvirniku je izšlo leta 2019 in je doslej prevedeno v več kot 20 jezikov. O njem in o zgodovini sodobne katalonske knjižebvnosti razmišljamo z Veroniko Rot.

Literarna matineja

Sosed na oblaku

11. 10. 2023

Častno gostovanje na frankfurtskem knjižnem sejmu ponuja veliko možnosti za predstavitev slovenske književnosti in drugih umetnostnih zvrsti pa tudi turizma, filozofije, kulinarike, gospodarstva … vsega pač, kar zaide v knjige. Eden najpomembnejših sadov te predstavitve, ki bo ostal še dolgo potem, ko se bodo vrata sejmišča zaprla, je nemška antologija slovenske lirike 20. in 21. stoletja Mein Nachbar auf der Wolke / Sosed na oblaku. Sestavili so jo Mathias Göritz, Amalija Maček in Aleš Šteger.

47 min

Častno gostovanje na frankfurtskem knjižnem sejmu ponuja veliko možnosti za predstavitev slovenske književnosti in drugih umetnostnih zvrsti pa tudi turizma, filozofije, kulinarike, gospodarstva … vsega pač, kar zaide v knjige. Eden najpomembnejših sadov te predstavitve, ki bo ostal še dolgo potem, ko se bodo vrata sejmišča zaprla, je nemška antologija slovenske lirike 20. in 21. stoletja Mein Nachbar auf der Wolke / Sosed na oblaku. Sestavili so jo Mathias Göritz, Amalija Maček in Aleš Šteger.

Literarna matineja

Se žanr literarne kritike s časom spreminja?

4. 10. 2023

Od literarnega besedila se tokrat obračamo k metabesedilu – k literarni kritiki. Zanima nas, kaj zaznamuje tekst, ki ga označimo za literarno kritiko, v čem se razlikuje od promocijskih ali predstavitvenih besedil o neki knjigi? Kdo je literarni kritik? Se žanr literarne kritike s časom spreminja? In kakšne so danes možnosti kritiškega delovanja? Ta vprašanja pretresamo s tremi uveljavljenimi literarnimi kritiki, vsi trije so tudi prejemniki Stritarjeve nagrade: Robert Kuret, Anja Radaljac in Muanis Sinanović.

48 min

Od literarnega besedila se tokrat obračamo k metabesedilu – k literarni kritiki. Zanima nas, kaj zaznamuje tekst, ki ga označimo za literarno kritiko, v čem se razlikuje od promocijskih ali predstavitvenih besedil o neki knjigi? Kdo je literarni kritik? Se žanr literarne kritike s časom spreminja? In kakšne so danes možnosti kritiškega delovanja? Ta vprašanja pretresamo s tremi uveljavljenimi literarnimi kritiki, vsi trije so tudi prejemniki Stritarjeve nagrade: Robert Kuret, Anja Radaljac in Muanis Sinanović.

Literarna matineja

V kakšni kondiciji je sodobna slovenska kratka pripoved?

27. 9. 2023

V okviru festivala pripovedovanja in kratke proze NOVO MESTO SHORT, ki ga organzira založba Goga, vlogo medijskega pokrovitelja pa je letos prevzel program Ars, je – ob drugih dogodkih – potekal tudi pogovor o stanju izvirne slovenske kratke proze: kako priljubljena je med ustvarjalci, kako med založniki in kako med bralci. Koliko knjig kratke pripovedi izdamo in kakšne so? Lahko tujini ponudimo kaj, česar ta na tem področju še ne pozna? Na pogovoru so sodelovali glavni urednik Cankarjeve založbe dr. Aljoša Harlamov, pisateljici in prevajalki Jedrt Maležič in Suzana Tratnik ter literarna zgodovinarka in teoretičarka, predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, profesorica dr. Alojzija Zupan Sosič.

55 min

V okviru festivala pripovedovanja in kratke proze NOVO MESTO SHORT, ki ga organzira založba Goga, vlogo medijskega pokrovitelja pa je letos prevzel program Ars, je – ob drugih dogodkih – potekal tudi pogovor o stanju izvirne slovenske kratke proze: kako priljubljena je med ustvarjalci, kako med založniki in kako med bralci. Koliko knjig kratke pripovedi izdamo in kakšne so? Lahko tujini ponudimo kaj, česar ta na tem področju še ne pozna? Na pogovoru so sodelovali glavni urednik Cankarjeve založbe dr. Aljoša Harlamov, pisateljici in prevajalki Jedrt Maležič in Suzana Tratnik ter literarna zgodovinarka in teoretičarka, predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, profesorica dr. Alojzija Zupan Sosič.

Literarna matineja

David Harsent: "Konflikt je morda eden temeljnih človeških vzgibov"

20. 9. 2023

Tudi letos so v okviru festivala Dnevi poezije in vina predstavili Odprto pismo Evropi. Tokrat ga je napisal britanski pesnik, pisatelj in libretist David Harsent; objavili so ga ugledni tiskani mediji, že tradicionalno pa ga je prejel tudi evropski politični vrh. Avtor iz zdravstvenih razlogov v Slovenijo ni pripotoval, zato je bilo Odprto pismo Evropi na uradnem odprtju festivala prvič predvajano s posnetka, na daljavo, s pomočjo spletne platforme, pa je potekal tudi pogovor z njegovim avtorjem – vodila ga je novinarka Petra Lesjak Tušek. Tokrat predstavljamo izbrane poudarke Harsentovega razmišljanja o človekovi vojni z naravo.

28 min

Tudi letos so v okviru festivala Dnevi poezije in vina predstavili Odprto pismo Evropi. Tokrat ga je napisal britanski pesnik, pisatelj in libretist David Harsent; objavili so ga ugledni tiskani mediji, že tradicionalno pa ga je prejel tudi evropski politični vrh. Avtor iz zdravstvenih razlogov v Slovenijo ni pripotoval, zato je bilo Odprto pismo Evropi na uradnem odprtju festivala prvič predvajano s posnetka, na daljavo, s pomočjo spletne platforme, pa je potekal tudi pogovor z njegovim avtorjem – vodila ga je novinarka Petra Lesjak Tušek. Tokrat predstavljamo izbrane poudarke Harsentovega razmišljanja o človekovi vojni z naravo.

Literarna matineja

"Slovensko literaturo je pomembno pisala cenzura" Z doc. dr. Moniko Deželak Trojar in izr. prof. dr. Marijanom Dovićem

13. 9. 2023

»Pisala je literaturo v najširšem pomenu besede; ne le umetniško, temveč tudi publicistično in znanstveno. Pisala jo je neposredno: ko je črtala izraze, odlomke, poglavja ali prepovedala celotna dela. Pisala jo je posredno: ko je avtorje globila, tožila, sodila in zapirala, ko je plenila in uničevala izdaje, a tudi tedaj, ko ni dovolila novih periodičnih glasil in od založnikov zahtevala visoke kavcije. In ne nazadnje, pisala jo je v obliki samocenzure.« To je spoznanje, ki ga zapiše dr. Marijan Dović v uvodu k zborniku znanstvenih razprav Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju. Zbornik je eden izmed rezultatov istoimenskega triletnega raziskovalnega projekta, ki sta ga sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije te Narodna in univerzitetna knjižnica iz programa, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Tokrat pretresamo vprašanja, kaj sploh je in kakšne oblike cenzure poznamo, kako je določila razvoj slovenske literature, publicistike, kulture sploh in, ne nazadnje, slovenskega narodnega gibanja v devetnajstem stoletju.

51 min

»Pisala je literaturo v najširšem pomenu besede; ne le umetniško, temveč tudi publicistično in znanstveno. Pisala jo je neposredno: ko je črtala izraze, odlomke, poglavja ali prepovedala celotna dela. Pisala jo je posredno: ko je avtorje globila, tožila, sodila in zapirala, ko je plenila in uničevala izdaje, a tudi tedaj, ko ni dovolila novih periodičnih glasil in od založnikov zahtevala visoke kavcije. In ne nazadnje, pisala jo je v obliki samocenzure.« To je spoznanje, ki ga zapiše dr. Marijan Dović v uvodu k zborniku znanstvenih razprav Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju. Zbornik je eden izmed rezultatov istoimenskega triletnega raziskovalnega projekta, ki sta ga sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije te Narodna in univerzitetna knjižnica iz programa, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Tokrat pretresamo vprašanja, kaj sploh je in kakšne oblike cenzure poznamo, kako je določila razvoj slovenske literature, publicistike, kulture sploh in, ne nazadnje, slovenskega narodnega gibanja v devetnajstem stoletju.

Literarna matineja

Barbara Korun, slovenska avtorica v središču festivala Vilenica:

6. 9. 2023

Barbara Korun, letošnja avtorica v središču festivala Vilenica, je ena izmed osrednjih sodobnih slovenskih pesnic: doslej se je podpisala pod sedem knjig poezije, nagrado je prejela že njena prvenka, priznanja pa so si potem kar sledila. Ob Veronikini nagradi in nagradi zlata ptica, nominacijah za nagrado kritiško sito, Veronikino in Jenkovo nagrado, je za svoje umetniško delo in promoviranje slovenskih literarnih ustvarjalk – posebej velja izpostaviti njen projekt Pesnice o pesnicah – prejela nagrado Mira. Barbara Korun je ženska z izostrenim posluhom za družbene krivice, aktivistka in prostovoljka, glas obrobij in glas, ki se zavestno oglaša z obrobja.

41 min

Barbara Korun, letošnja avtorica v središču festivala Vilenica, je ena izmed osrednjih sodobnih slovenskih pesnic: doslej se je podpisala pod sedem knjig poezije, nagrado je prejela že njena prvenka, priznanja pa so si potem kar sledila. Ob Veronikini nagradi in nagradi zlata ptica, nominacijah za nagrado kritiško sito, Veronikino in Jenkovo nagrado, je za svoje umetniško delo in promoviranje slovenskih literarnih ustvarjalk – posebej velja izpostaviti njen projekt Pesnice o pesnicah – prejela nagrado Mira. Barbara Korun je ženska z izostrenim posluhom za družbene krivice, aktivistka in prostovoljka, glas obrobij in glas, ki se zavestno oglaša z obrobja.

Literarna matineja

O literarnem predgovoru z dr. Nacetom Fockom

30. 8. 2023

Predgovor se marsikomu zdi povsem obrobna sestavina literarnega besedila, a je v literarnih delih navzoč že od samih začetkov. Njegova vloga se je v knjigah spreminjala, predgovor je dobival različne oblike, nagovarjal različne bralce, izhajale so tudi knjige z dvema ali tremi predgovori. A kaj pravzaprav je predgovor? Kako lahko vpliva na bralca in kakšne motivacije so vodile avtorje, da so s predgovori želeli usmerjati bralce svojih del? In, ne nazadnje, kdaj se predgovor spremeni iz retoričnega sredstva v polnopravno pomensko celoto? O tem z docentom dr. Nacetom Fockom, avtorjem znanstvene monografije Romaneskna pretveza. Predgovor v španskem in francoskem razsvetljenskem romanu. Z njim se bom pogovarjala Tina Kozin, posebna pozornost najinega pogovora pa bo usmerjena v španske in francoske razsvetljenske romane.

50 min

Predgovor se marsikomu zdi povsem obrobna sestavina literarnega besedila, a je v literarnih delih navzoč že od samih začetkov. Njegova vloga se je v knjigah spreminjala, predgovor je dobival različne oblike, nagovarjal različne bralce, izhajale so tudi knjige z dvema ali tremi predgovori. A kaj pravzaprav je predgovor? Kako lahko vpliva na bralca in kakšne motivacije so vodile avtorje, da so s predgovori želeli usmerjati bralce svojih del? In, ne nazadnje, kdaj se predgovor spremeni iz retoričnega sredstva v polnopravno pomensko celoto? O tem z docentom dr. Nacetom Fockom, avtorjem znanstvene monografije Romaneskna pretveza. Predgovor v španskem in francoskem razsvetljenskem romanu. Z njim se bom pogovarjala Tina Kozin, posebna pozornost najinega pogovora pa bo usmerjena v španske in francoske razsvetljenske romane.

Literarna matineja

Kdaj je pesem – molitev del umetnosti? O(b) molitvah Tomislava Bilosnića

23. 8. 2023

Tomislav Bilosnić je uveljavljeni, večkrat nagrajeni hrvaški ustvarjalec: najbolj poznan je kot pesnik in pisatelj, potopisec, pa tudi kot kritik in feljtonist. Nič manj priznano ni njegovo delo na področju likovništva in umetniške fotografije. Tokrat razmišljamo o njegovi pesniški knjigi Molitve, za katero je leta 2009 prejel eminentno nagrado Tina Ujevića, v slovenščini pa je izšla pri založbi Družina, v zbirki Sozvezdja, v prevodu Braneta Senegačnika. Knjiga religiozne Bilosnićeve poezije odpira številna zanimiva vprašanja, npr. Kaj je pesem, ki je označena kot molitev, kakšna je njena identiteta? Ali poezijo, ki je zaznamovana s presežnim, ki se odpira transcendenci, lahko ustrezno interpretira le posameznik, ki je tudi sam odprt za te dimenzije bivanja ali to ni nujno? Kako Bilosnić haiku prenese v krščanski duhovni svet in kakšne so posebnosti njegovih haikujev? Gostimo pesnika in prevajalca dr. Braneta Senegačnika.

44 min

Tomislav Bilosnić je uveljavljeni, večkrat nagrajeni hrvaški ustvarjalec: najbolj poznan je kot pesnik in pisatelj, potopisec, pa tudi kot kritik in feljtonist. Nič manj priznano ni njegovo delo na področju likovništva in umetniške fotografije. Tokrat razmišljamo o njegovi pesniški knjigi Molitve, za katero je leta 2009 prejel eminentno nagrado Tina Ujevića, v slovenščini pa je izšla pri založbi Družina, v zbirki Sozvezdja, v prevodu Braneta Senegačnika. Knjiga religiozne Bilosnićeve poezije odpira številna zanimiva vprašanja, npr. Kaj je pesem, ki je označena kot molitev, kakšna je njena identiteta? Ali poezijo, ki je zaznamovana s presežnim, ki se odpira transcendenci, lahko ustrezno interpretira le posameznik, ki je tudi sam odprt za te dimenzije bivanja ali to ni nujno? Kako Bilosnić haiku prenese v krščanski duhovni svet in kakšne so posebnosti njegovih haikujev? Gostimo pesnika in prevajalca dr. Braneta Senegačnika.

Literarna matineja

"Pri leposlovju ima estetski učinek najmanj tolikšno težo kot leksikalni." Z dr. Nado Grošelj o različnih vidikih prevajanja

16. 8. 2023

Redko srečamo prevajalko ali prevajalca, ki bi imel tako raznolik opus, kot ga ima dr. Nada Grošelj; prevaja leposlovna, strokovna in znanstvena besedila iz angleščine, latinščine, švedščine, iz nemščine in stare grščine v slovenščino, pri čemer prevaja tako prozna leposlovna besedila kot poezijo, in sicer za odrasle in mlade bralce. Časovni razpon nastanka izvirnih besedil sega od antike do danes. Bibliografija dr. Nade Grošelj v tem trenutku obsega že 79 monografskih publikacij. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja, med drugimi: nagrado Radojke Vrančič za najboljšega mladega prevajalca oz. najboljšo mlado prevajalko, Sovretovo nagrado, nagrado Vasje Cerarja.

49 min

Redko srečamo prevajalko ali prevajalca, ki bi imel tako raznolik opus, kot ga ima dr. Nada Grošelj; prevaja leposlovna, strokovna in znanstvena besedila iz angleščine, latinščine, švedščine, iz nemščine in stare grščine v slovenščino, pri čemer prevaja tako prozna leposlovna besedila kot poezijo, in sicer za odrasle in mlade bralce. Časovni razpon nastanka izvirnih besedil sega od antike do danes. Bibliografija dr. Nade Grošelj v tem trenutku obsega že 79 monografskih publikacij. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja, med drugimi: nagrado Radojke Vrančič za najboljšega mladega prevajalca oz. najboljšo mlado prevajalko, Sovretovo nagrado, nagrado Vasje Cerarja.

Literarna matineja

"Sama jo doživljam kot hibrid." Z Ivo Jevtič o knjigi Milost

9. 8. 2023

Ob izidu knjige poezije z naslovom Težnost, pesniškem prvencu Ive Jevtić, je pesnica Barbara Korun zapisala, da je poetika Ive Jevtić ena najbolj posebnih v naši pesniški zakladnici. Knjiga je izšla leta 2005, letos, domala dve desetletji pozneje, pa je pri neodvisni založbi KUD AAC Zrakogled izšla avtoričina druga pesniška zbirka, knjiga z naslovom Milost, ki po besedah avtorice predstavlja tematsko nadaljevanje Težnosti. O tem, kaj se mora zgoditi, da težnost postane milost, o posebnostih in značilnostih poezije, ki jo prinaša Milost, razmišljamo z njeno avtorico, pesnico in prevajalko Ivo Jevtić ter urednikom knjige, pesnikom Gašperjem Malejem.

46 min

Ob izidu knjige poezije z naslovom Težnost, pesniškem prvencu Ive Jevtić, je pesnica Barbara Korun zapisala, da je poetika Ive Jevtić ena najbolj posebnih v naši pesniški zakladnici. Knjiga je izšla leta 2005, letos, domala dve desetletji pozneje, pa je pri neodvisni založbi KUD AAC Zrakogled izšla avtoričina druga pesniška zbirka, knjiga z naslovom Milost, ki po besedah avtorice predstavlja tematsko nadaljevanje Težnosti. O tem, kaj se mora zgoditi, da težnost postane milost, o posebnostih in značilnostih poezije, ki jo prinaša Milost, razmišljamo z njeno avtorico, pesnico in prevajalko Ivo Jevtić ter urednikom knjige, pesnikom Gašperjem Malejem.

Literarna matineja

Nenavadni svetovi Césarja Aire

2. 8. 2023

César Aira, eden izmed vélikih sodobnih argentinskih pisateljev, ni le izjemno plodovit ustvarjalec, pač pa tudi inovativen, radoveden in se kot tak rad poigrava z mejami leposlovnih zvrsti, sploh romana. Slovenskim bralcem ni neznan: pri nas je gostoval leta 2011, in sicer na festivalu Fabula, prevedeni imamo tudi dve njegovi knjigi: Epizoda v življenju popotnega slikarja je izšla pri založbi Beletrina, delo Kako sem postal nuna pa pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa. Obe je poslovenila Marjeta Drobnič.

47 min

César Aira, eden izmed vélikih sodobnih argentinskih pisateljev, ni le izjemno plodovit ustvarjalec, pač pa tudi inovativen, radoveden in se kot tak rad poigrava z mejami leposlovnih zvrsti, sploh romana. Slovenskim bralcem ni neznan: pri nas je gostoval leta 2011, in sicer na festivalu Fabula, prevedeni imamo tudi dve njegovi knjigi: Epizoda v življenju popotnega slikarja je izšla pri založbi Beletrina, delo Kako sem postal nuna pa pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa. Obe je poslovenila Marjeta Drobnič.

Literarna matineja

S Petrom Svetino o poetiki Ivana Slamniga

26. 7. 2023

Ivan Slamnig, živel je med letoma 1930 in 2001, je za časa svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Podpisal je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman ter številne radijske igre. Bil je tudi uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. V slovenskem literarnem prostoru mu doslej ni bilo odmerjene veliko pozornosti, kar pa se bo morda spremenilo s prvim knjižnim izborom njegove poezije. Pripravil in prevedel ga je pesnik, prevajalec in univerzitetni predavatelj dr. Peter Svetina, izšel pa je pod naslovom Nostalgija ostanka v zbirki Nova lirika pri Mladinski knjigi.

33 min

Ivan Slamnig, živel je med letoma 1930 in 2001, je za časa svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Podpisal je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman ter številne radijske igre. Bil je tudi uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. V slovenskem literarnem prostoru mu doslej ni bilo odmerjene veliko pozornosti, kar pa se bo morda spremenilo s prvim knjižnim izborom njegove poezije. Pripravil in prevedel ga je pesnik, prevajalec in univerzitetni predavatelj dr. Peter Svetina, izšel pa je pod naslovom Nostalgija ostanka v zbirki Nova lirika pri Mladinski knjigi.

Literarna matineja

In kdo potem zares govori?

19. 7. 2023

Peter Rezman se je v zavest slovenskih bralcev verjetno najbolj zapisal s svojimi knopovskimi zgodbami. Tisti, ki ne preberejo samo treh knjig letno, ga poznajo še kot pesnika in dramatika. Vse to je mogoče prebrati na spletu. Nas pa je zanimalo predvsem tisto, česar tam ne najdemo in kar še ni bilo povedano: kako se Peter Rezman pogovarja z Velunjo. S svojo lastno knjigo. In z reko.

30 min

Peter Rezman se je v zavest slovenskih bralcev verjetno najbolj zapisal s svojimi knopovskimi zgodbami. Tisti, ki ne preberejo samo treh knjig letno, ga poznajo še kot pesnika in dramatika. Vse to je mogoče prebrati na spletu. Nas pa je zanimalo predvsem tisto, česar tam ne najdemo in kar še ni bilo povedano: kako se Peter Rezman pogovarja z Velunjo. S svojo lastno knjigo. In z reko.

Literarna matineja

Prof. dr. Matevž Kos: "Včasih se zdi, kot da je 2. svetovna vojna vse, kar se je v zgodovini Slovencem zares zgodilo"

12. 7. 2023

Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem izbranih kanoničnih slovenskih pisateljev.

49 min

Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem izbranih kanoničnih slovenskih pisateljev.

Literarna matineja

Doc. dr. Ivana Zajc: "Niso vsa literarna dela zgodbe"

5. 7. 2023

Tako kot je družbeno, kulturno in zgodovinsko pogojen pojem literature, je določen tudi pojem literarne zmožnosti. Običajno mislimo, da literarna zmožnost pomeni nekaj takega kot teoretsko in zgodovinsko poznavanje leposlovja, a še zdaleč ni zgolj to. Kaj torej obsega ta pojem? Kakšne oblike literarne socializacije poznamo? Ali razvita literarna zmožnost izboljšuje tudi posameznikovo splošno sporazumevalno zmožnost ali gre za dve medsebojno nepovezani kompetenci? O vsem tem se lahko podučimo v monografiji Kaj je literarna zmožnost in kako jo preverjamo z maturitetnim esejem, ki jo je podpisala tokratna gostja doc. dr. Ivana Zajc s Fakultete za humanistiko in Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici.

36 min

Tako kot je družbeno, kulturno in zgodovinsko pogojen pojem literature, je določen tudi pojem literarne zmožnosti. Običajno mislimo, da literarna zmožnost pomeni nekaj takega kot teoretsko in zgodovinsko poznavanje leposlovja, a še zdaleč ni zgolj to. Kaj torej obsega ta pojem? Kakšne oblike literarne socializacije poznamo? Ali razvita literarna zmožnost izboljšuje tudi posameznikovo splošno sporazumevalno zmožnost ali gre za dve medsebojno nepovezani kompetenci? O vsem tem se lahko podučimo v monografiji Kaj je literarna zmožnost in kako jo preverjamo z maturitetnim esejem, ki jo je podpisala tokratna gostja doc. dr. Ivana Zajc s Fakultete za humanistiko in Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici.

Literarna matineja

Sodobnost: revija, ki se ves čas posodablja

28. 6. 2023

Letos mineva častitljivih devetdeset let od ustanovitve revije za književnost in kulturo, Sodobnost. Sodobnost je tako najstarejša slovenska revija, namenjena literaturi in kulturi, uvršča pa se tudi med štiri najstarejše tovrstne evropske revije. Devetdeset let je fascinantna starost za tiskano revijo, sploh, če upoštevamo izjemne spremembe, ki sta jih v tem času doživela človeštvo in svet. In Sodobnost ves ta čas zapolnjuje pomembne vrzeli v našem kulturnem prostoru: načrtno goji refleksijo in kritiško misel, spodbuja dramsko ustvarjanje in se usmerjeno posveča vsem literarninm vrstam in zvrstem ter njihovim teoretskim razmislekom. O življenju revije razmišljamo z odgovornim urednikom, pisateljem in dramatikom Evaldom Flisarjem, z lektorico in urednico Katjo Klopčič Lavrenčič, ki skrbi tudi za področje kritike v reviji, ter s pisateljem Dušanom Šarotarjem, ki v Sodobnosti ureja rubriko poezija.

44 min

Letos mineva častitljivih devetdeset let od ustanovitve revije za književnost in kulturo, Sodobnost. Sodobnost je tako najstarejša slovenska revija, namenjena literaturi in kulturi, uvršča pa se tudi med štiri najstarejše tovrstne evropske revije. Devetdeset let je fascinantna starost za tiskano revijo, sploh, če upoštevamo izjemne spremembe, ki sta jih v tem času doživela človeštvo in svet. In Sodobnost ves ta čas zapolnjuje pomembne vrzeli v našem kulturnem prostoru: načrtno goji refleksijo in kritiško misel, spodbuja dramsko ustvarjanje in se usmerjeno posveča vsem literarninm vrstam in zvrstem ter njihovim teoretskim razmislekom. O življenju revije razmišljamo z odgovornim urednikom, pisateljem in dramatikom Evaldom Flisarjem, z lektorico in urednico Katjo Klopčič Lavrenčič, ki skrbi tudi za področje kritike v reviji, ter s pisateljem Dušanom Šarotarjem, ki v Sodobnosti ureja rubriko poezija.

Literarna matineja

Anja Zag Golob: "Sama se ne strinjam z dvigovanjem cen knjig v nebo"

21. 6. 2023

Živimo v časih, ko je odprtje knjigarne daleč stran od samoumevnosti ali poslovnih želja slehernika; celo nasprotno, zdi se, da se odpiranje knjigarne marsikomu danes zdi norost, če že ne to, pa vsaj izgubljena poslovna priložnost. Pri založbi VigeVageKnjige menijo drugače in tudi njihovo pojmovanje knjigarne je drugačno od tistega, ki pod tem pojmom razume papirnico z nekaj knjigami. Zato so v Mariboru odprli vrata Mariborke – neodvisne knjigarne, ki ponuja kuriran izbor knjig 30-ih slovenskih založb, knjigarno, ki je, kot poudarjajo, hkrati prostor svobode. Gostimo glavno in odgovorno urednico založbe, pesnico in prevajalko Anjo Zag Golob.

49 min

Živimo v časih, ko je odprtje knjigarne daleč stran od samoumevnosti ali poslovnih želja slehernika; celo nasprotno, zdi se, da se odpiranje knjigarne marsikomu danes zdi norost, če že ne to, pa vsaj izgubljena poslovna priložnost. Pri založbi VigeVageKnjige menijo drugače in tudi njihovo pojmovanje knjigarne je drugačno od tistega, ki pod tem pojmom razume papirnico z nekaj knjigami. Zato so v Mariboru odprli vrata Mariborke – neodvisne knjigarne, ki ponuja kuriran izbor knjig 30-ih slovenskih založb, knjigarno, ki je, kot poudarjajo, hkrati prostor svobode. Gostimo glavno in odgovorno urednico založbe, pesnico in prevajalko Anjo Zag Golob.

Literarna matineja

Aleš Šteger: "Tudi moj jezik je zaznamovan s to izkušnjo"

14. 6. 2023

21. decembra leta 2012, na dan, ko je bil napovedovan konec sveta, je pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik Aleš Šteger od 7h zjutraj do 15h sedel v izložbi blagovnice Maxi in pisal knjigo. Pisal jo je še nekaj ur pozneje, ob demonstrantih na Trgu republike, med njimi. In jo napisal. Tako se je začel njegov globalni umetniški projekt Na kraju zapisano, ki se je letos, enajst let in enajst knjig ter prizorišč pozneje, sklenil. Vse izvedbe projekta so zaživele v skupni monografiji.

42 min

21. decembra leta 2012, na dan, ko je bil napovedovan konec sveta, je pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik Aleš Šteger od 7h zjutraj do 15h sedel v izložbi blagovnice Maxi in pisal knjigo. Pisal jo je še nekaj ur pozneje, ob demonstrantih na Trgu republike, med njimi. In jo napisal. Tako se je začel njegov globalni umetniški projekt Na kraju zapisano, ki se je letos, enajst let in enajst knjig ter prizorišč pozneje, sklenil. Vse izvedbe projekta so zaživele v skupni monografiji.

Literarna matineja

Tone Škrjanec: "To ni bilo le literarno, temveč tudi socialno gibanje"

7. 6. 2023

Kdo danes ne pozna knjig kot sta Na cesti Jacka Kerouaca in Goli obed Williama S. Burroughsa ali domala kultne pesnitve Tuljenje Allena Ginsberga? Omenjeni avtorji, vodilni predstavniki generacije ameriških beatnikov, danes sodijo v kanon ameriške književnosti, svoje ustvarjanje pa so zastavili prav v opoziciji do etablirane in akademske umetnosti. O tem s prevajalcem in pesnikom Tonetom Škrjancem.

38 min

Kdo danes ne pozna knjig kot sta Na cesti Jacka Kerouaca in Goli obed Williama S. Burroughsa ali domala kultne pesnitve Tuljenje Allena Ginsberga? Omenjeni avtorji, vodilni predstavniki generacije ameriških beatnikov, danes sodijo v kanon ameriške književnosti, svoje ustvarjanje pa so zastavili prav v opoziciji do etablirane in akademske umetnosti. O tem s prevajalcem in pesnikom Tonetom Škrjancem.

Literarna matineja

Peter Semolič:"Enostavno imamo premalo revij"

31. 5. 2023

Spletni literarni portali in revije so že nekaj časa prostor živahne izmenjave mnenj, življenja primarnih in sekundarnih besedil s področja literature, prostor predstavljanja novih literarnih in kritiških glasov, tudi prostor promocije – in še bi lahko naštevali. Primer dobre in zanimive spletne revije predstavlja Poiesis, ki so jo ustanovili Katja Kuštrin, Peter Semolič in Tone Škrjanec, najdete pa jo na naslovu www.poiesis.si Od septembra 2016 deluje pod okriljem Kulturno umetniškega društva Poiesis. Spletna revija Poiesis je namenjena pesništvu in promociji poezije v družbi. O njej razmišljamo z urednikom Petrom Semoličem – pesnikom, pisateljem, avtorjem radijskih iger, esejistom in prevajalcem. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Jenkovo nagrado in Nagrado Prešernovega sklada. Peter Semolič je sicer tudi trenutni predsednik Kulturno umetniškega društva Poiesis.

33 min

Spletni literarni portali in revije so že nekaj časa prostor živahne izmenjave mnenj, življenja primarnih in sekundarnih besedil s področja literature, prostor predstavljanja novih literarnih in kritiških glasov, tudi prostor promocije – in še bi lahko naštevali. Primer dobre in zanimive spletne revije predstavlja Poiesis, ki so jo ustanovili Katja Kuštrin, Peter Semolič in Tone Škrjanec, najdete pa jo na naslovu www.poiesis.si Od septembra 2016 deluje pod okriljem Kulturno umetniškega društva Poiesis. Spletna revija Poiesis je namenjena pesništvu in promociji poezije v družbi. O njej razmišljamo z urednikom Petrom Semoličem – pesnikom, pisateljem, avtorjem radijskih iger, esejistom in prevajalcem. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Jenkovo nagrado in Nagrado Prešernovega sklada. Peter Semolič je sicer tudi trenutni predsednik Kulturno umetniškega društva Poiesis.

Literarna matineja

Roman o družbi, ki nenehno preučuje sebe in svoje

24. 5. 2023

Pustinje, leposlovno besedilo, ki je v izvirniku izšlo leta 1982 in ga je podpisal avstralski pisatelj Gerald Murnane, so nenavadno delo – eno tistih, ki pričajo o neizčrpnosti literarne ustvarjalnosti, o pogojni naravi zvrstnih oznak, pa tudi o tem, da iz obsega knjige težko sklepamo, kako dolgo bo trajalo naše branje. Pustinje so namreč relativno kratko in dogajalno precej izpraznjeno delo, delo, ob katerem težko govorimo o pravi psihologiji ali karakterizaciji likov, še manj o odnosih med njimi. A kljub temu so izredno kompleksen, sporočilno bogat tekst, ki ga bralci in kritiki najpogosteje označujejo za roman. O njem razmišljamo s prevajalko in pisateljico Anjo Radaljac, ki je Pustinje oživila v slovenskem prevodu.

46 min

Pustinje, leposlovno besedilo, ki je v izvirniku izšlo leta 1982 in ga je podpisal avstralski pisatelj Gerald Murnane, so nenavadno delo – eno tistih, ki pričajo o neizčrpnosti literarne ustvarjalnosti, o pogojni naravi zvrstnih oznak, pa tudi o tem, da iz obsega knjige težko sklepamo, kako dolgo bo trajalo naše branje. Pustinje so namreč relativno kratko in dogajalno precej izpraznjeno delo, delo, ob katerem težko govorimo o pravi psihologiji ali karakterizaciji likov, še manj o odnosih med njimi. A kljub temu so izredno kompleksen, sporočilno bogat tekst, ki ga bralci in kritiki najpogosteje označujejo za roman. O njem razmišljamo s prevajalko in pisateljico Anjo Radaljac, ki je Pustinje oživila v slovenskem prevodu.

Literarna matineja

Tonske slike literature

17. 5. 2023

Radijska in televizijska režiserka ter scenaristka Irena Glonar in tonski mojster Jure Culiberg sta v štirih desetletjih dela v Uredništvu igranega programa radia Ars ustvarila fascinanten opus in z njim močno obogatila arhiv igranih radijskih oddaj. Popis radijskih del Irene Glonar obsega prek 1800 oddaj, v kar niso vštete glasbene oddaje. Nič manjši ni opus Jureta Culiberga – če pogledamo samo v arhiv radijski iger, jih z njegovim tonskim podpisom najdemo 556. z Ireno Glonar in Juretom Culibergom tokrat razmišljamo o radiofonskih izvedbah leposlovnih besedil. Kaj vse je potrebno imeti v mislih, ko leposlovno besedilo prenašaš v igrano, zvočno obliko. Koliko te pri prenosu leposlovnih besedil v radiofonsko obliko usmerja samo besedilo, koliko lahko slediš svoji poetiki. In, ne nazadnje: kako je potekal ta prenos v času pred digitalizacijo in kako v času po njej.

47 min

Radijska in televizijska režiserka ter scenaristka Irena Glonar in tonski mojster Jure Culiberg sta v štirih desetletjih dela v Uredništvu igranega programa radia Ars ustvarila fascinanten opus in z njim močno obogatila arhiv igranih radijskih oddaj. Popis radijskih del Irene Glonar obsega prek 1800 oddaj, v kar niso vštete glasbene oddaje. Nič manjši ni opus Jureta Culiberga – če pogledamo samo v arhiv radijski iger, jih z njegovim tonskim podpisom najdemo 556. z Ireno Glonar in Juretom Culibergom tokrat razmišljamo o radiofonskih izvedbah leposlovnih besedil. Kaj vse je potrebno imeti v mislih, ko leposlovno besedilo prenašaš v igrano, zvočno obliko. Koliko te pri prenosu leposlovnih besedil v radiofonsko obliko usmerja samo besedilo, koliko lahko slediš svoji poetiki. In, ne nazadnje: kako je potekal ta prenos v času pred digitalizacijo in kako v času po njej.

Literarna matineja

Jana Unuk: "Vse pisanje Olge Tokarczuk je tudi igra s pripovedovalcem"

10. 5. 2023

Pri založbi LUD Literatura je v prevodu Jane Unuk izšla knjiga esejev Pozorni pripovedovalec poljske nobelovke Olge Tokarzuk. S prevajalko pretresamo eseje iz knjige, razmišljamo o tem, kako je prevajati Olgo Tokarczuk, pa tudi o tem, kdo ali kaj je pravzaprav naslovni pozorni pripovedovalec, koncept, ki se mu Tokarczuk v omenjeni knjigi posveča in na katerem sloni kar nekaj njenih leposlovnih del.

43 min

Pri založbi LUD Literatura je v prevodu Jane Unuk izšla knjiga esejev Pozorni pripovedovalec poljske nobelovke Olge Tokarzuk. S prevajalko pretresamo eseje iz knjige, razmišljamo o tem, kako je prevajati Olgo Tokarczuk, pa tudi o tem, kdo ali kaj je pravzaprav naslovni pozorni pripovedovalec, koncept, ki se mu Tokarczuk v omenjeni knjigi posveča in na katerem sloni kar nekaj njenih leposlovnih del.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play