Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

Literarna matineja

Ciklusi oddaj o slovenskih in tujih avtorjih ali literarnih temah.

Zadnji prispevki

Strip in literatura

21. 9. 2022

Stripovska ustvarjalnost že nekaj desetletij pomembno bogati naš kulturni prostor, s svojo raznolikostjo pa širi tudi dojemanje stripa kot medija. Tokrat nas zanima predvsem razmerje med stripom in literarnimi predlogami; razmišljamo na primer o tem, ali je recepcija stripov, ki so bolj ali manj svobodne adaptacije literarnih del, nujno vezana na poznavanje literarne predloge ali tak strip deluje tudi kot samostojna celota? Kakšna naj bi bila v tovrstnih stripih naracija? Ta in širša vprašanja, ki se odpirajo ob stripovski ustvarjalnosti, pretresamo s Katjo Štesl, stripovsko kritičarko in članico uredniške ekipe revije Stripburger.

Z Vilmo Purič o sodobni tržaški literarni ustvarjalnosti

14. 9. 2022

Trst in tržaški prostor sploh sta zelo posebna v geopolitičnem, kulturnem in zgodovinskem pogledu, kar je izrazito tudi v leposlovju, ki ga pišejo tam živeči ustvarjalci. Tržaškost in del njene literature je pod drobnogled vzela Vilma Purič, svoje izsledke pa objavila v zajetni monografiji z naslovom Sodobne tržaške pesnice. Knjiga je izšla pri Založbi Mladika v sodelovanju z Znanstveno založbo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Z Vilmo Purič tokrat pretresamo predvsem paradigmo tržaškosti in tržaško literarno ustvarjalnost.

Federico García Lorca: Duende: igra in teorija

31. 8. 2022

Duende je moč, in ne učinek, je boj, in ne mišljenje, zapiše med drugim Lorca v svojem znamenitem predavanju o zanosnem navdihu. V knjižni izdaji je izšlo pri založbi Sanje v dvojezični slovensko-španski ediciji, slovenski prevod podpisuje Andreja Udovč, ki je pripravila tudi skrajšano in prirejeno različico besedila s komentarji za radijsko izvedbo. Interpretira Ivan Lotrič.

Večplastne upodobitve literarnih ustvarjalcev in ustvarjalk - Javier Marias: Napisana življenja.

24. 8. 2022

Kakšni ljudje so bili pisatelji ali pisateljice, ki so danes del svetovnega kanona in s tem del šolskih kurikulov, del našega kolektivnega spomina, ki kot taki živijo v referencah umetnosti, popkulture in javnega diskurza sploh? So bili ekstravagantni geniji, nepoojmljivi čudaki, ali celo oboje hkrati ali so bili povsem običajni ljudje s svojimi hibami in krepostmi? O tem lahko razmišljate ob knjigi Napisana življenja, ki jo je podpisal Javier Marias, tudi sam klasik španske književnosti; izšla JE pri založbi Sodobnost international v prevodu dr. Barbare Pregelj.

Zvezdna Beletrina: zbirka za otroške duše

17. 8. 2022

Slovensko knjižno prizorišče je od pomladi bogatejše za novo knjižno zbirko, zbirko svetovnih in mladinskih klasik Zvezdna Beletrina. Med slovenske bralce bo v naslednjih petih letih prinesla 25 izbranih naslovov slovenskih in tujih avtorjev. Njena dodana vrednost so poglobljene spremne besede, izjemna likovna oprema in interaktivno spletno gradivo, ki dopolnjuje knjige. Predstavlja jo njena urednica, slovenistka in promotorka branja Anita Dernovšek.

Muzej zaključenih razmerij v izvedbi Kristiana Koželja in Jureta Torija

13. 7. 2022

Muzej zaključenih razmerij, pesniško-glasbena predstava, v kateri sta združila ustvarjalne moči eden vodilnih slovenskih harmonikarjev Jure Tori in pesnik Kristian Koželj, je nastala ob istoimenskem Koželjevem pesniškem knjižnem prvencu. Izbrana poezija iz knjige, ki je bila ob izidu deležna zelo dobrega kritiškega sprejema, v prepletu s Torijevo glasbo in v Koželjevi interpretaciji zaživi nenavadno slikovito in zaznamuje tudi glasbo, s katero vstopa v interakcijo.

Beseda je pomembna. Z dr. Ireno Prosenc o opusu Prima Levija

6. 7. 2022

Opus italijanskega pisatelja Prima Levija ni zelo obsežen, je pa toliko bolj tehten in je Leviju zagotovil prav posebno mesto med klasiki svetovne književnosti. Verjetno ni razgledanega bralca, ki ob omembi Prima Levija ne bi pomislil na njegovo pričevanjsko literaturo, s katero je ovekovečil grozodejstva holokavsta. A avtorjev opus ima tudi drugo stran, namreč tisto, s katero se odpira bolj kot ne čisti fikciji in njenim fantastičnim razsežnostim, opozarja Irena Prosenc, profesorica italijanske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je avtorju in njegovemu opusu posvetila več kot dvajset raziskovalnih let. Svoja spoznanja o ključnih vidikih ustvarjanja Prima Levija predstavlja v dvojezični italijansko-slovenski monografiji Primo Levi v ogledalu.

"Pri njej je vse inovativno." Z Jano Unuk o ustvarjanju Wisławe Szymborske

29. 6. 2022

Wisława Szymborska je avtorica, ki je že nekaj časa nesporni del svetovnega literarnega kanona, čeprav njeni literarni začetki menda niso z ničemer nakazovali, da bi se to lahko zgodilo. Slovenci se lahko pohvalimo z enim najobsežnejših knjižnih izborov njenih pesmi, pripravila in prevedla ga je dobra poznavalka Szymborske Jana Unuk. V knjigi, izšla je pod naslovom Radost pisanja, je objavljen tudi izbor njenih feljtonskih zapisov. Poezija poljske nobelovke je na prvi pogled lahkotna, pravi Jana Unuk, toda vsak prevajalec ve, da gre za zelo kompleksno in zelo podrobno tkanje.

"Naš svet, tak, kot je zdaj, je dominantno nihilističen" Z dr. Iztokom Osojnikom

15. 6. 2022

Iztok Osojnik je v petih desetletjih izrazito sooblikoval naš družbeni in umetnostni prostor, in sicer kot intelektualec, ustvarjalec in kot pobudnik, ustanovitelj ali soustanovitelj številnih gibanj, projektov ali ustanov. Podpisal se je pod več kot kot trideset izvirnih knjig poezije, pet romanov, več zbirk esejev in študij ter znanstveno monografijo Somrak suverenosti in za svoja dela prejel več uglednih tujih in domačih nagrad.

K(d)aj je knjiga namiznica? Z dr. Kristino Kočan

8. 6. 2022

V središču naše tokratne pozornosti bo večmedijska knjiga in knjiga namiznica S|PREHOD. Medtem ko je prva oznaka pri nas že sorazmerno domača, druga to ni. Kaj torej je knjiga namiznica? Je knjiga namiznica tudi vedno večmedijska knjiga? In kdo je avtor prve ali druge: so to vsi tisti, ki sodelujejo pri njenem nastajanju, je to nosilec ideje o njeni zasnovi in nastanku, je med ustvarjalci, ki jo podpisujejo, kakšna hierarhična razlika ali so vsi njeni enakovredni tvorci?

Tudi klasiki so lahko uspešnica. S prof. dr. Alojzijo Zupan Sosič o literarnem vrednotenju

1. 6. 2022

Vrednotenje literature je kompleksen in večplasten proces, v katerega smo vpleteni domala vsi. Ne nazadnje namreč vrednostni odnos do knjig izražamo že zgolj z odločitvijo za branje ali nebranje. Katere oblike vrednotenja literature pa so najbolj izstopajoče? Katere najbolj tehtne in celo daljnosežne? Kaj v knjigah iščejo profesionalni kritiški bralci in kaj akademski? Koliko o vrednosti knjige povesta nagrada, ki jo prejme, ali njena uspešnost med bralci?

0 ljudeh, ki omogočajo nepravični družbeni sistem. Z dr. Darjo Marinšek o novelistiki Hermana Melvilla in njegovi poetiki

25. 5. 2022

Hermana Melvilla, klasika sodobne ameriške književnosti, slovenski bralci poznajo predvsem po njegovem romanu Moby Dick ali pa po noveli Bartleby, pisar, ki je pri nas doživela že lepo recepcijo – bila je prestavljena na gledališke odre, posvečen pa ji je tudi zbornik razprav. Bartleby, pisar je v prevodu Polone Glavan izšel tudi v knjigi Tri novele (Knjižnica Kondor), in sicer v družbi še dveh Melvillovih reprezentativnih besedil: novele Benito Cereno, prevedel jo je Janko Trupej, in novele Billy Bud, mornar v prevodu Alenke Moder Saje.

Tišji glasovi - Nemška romantična poezija v izboru in prevodu dr. Braneta Senegačnika in mag. Mateja Venierja

18. 5. 2022

Pretežnemu delu slovenskih bralcev je leposlovje nemške romantike verjetno najbolj znano prek njegovih največjih predstavnikov, kot so Göthe, Heine ali pa Hölderlin. Antologija Tišji glasovi, ki je nedavno izšla pri založbi Družina, pa – kot pove že njen naslov – daje glas tistim, ki so doslej pri nas odzvanjali tišje. Vezna nit te edinstvene knjige je seveda – glasba.

Drago Jančar o romanu Ob nastanku sveta

4. 5. 2022

Fant ob izhodu iz deških let opazuje življenje v zgodnjih šestdesetih letih - na videz drobne dogodke, ki pa nekatere posameznike potegnejo v katastrofo. Kot plaz, ki dobiva vse večjo moč. Z Dragom Jančarjem o njegovem najnovejšem romanu razmišlja Vlado Motnikar.

Tega dogajanja ni mogoče razumeti brez zagonetnega preostanka ...

27. 4. 2022

Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem izbranih kanoničnih slovenskih pisateljev.

Tega dogajanja ni mogoče razumeti brez zagonetnega preostanka ...

27. 4. 2022

Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem izbranih kanoničnih slovenskih pisateljev.

"Nikoli me ni zanimalo središče, vedno me je zanimala periferija." Z dr. Barbaro Pregelj, glavno urednico založbe Malinc.

20. 4. 2022

Založba Malinc bo letos zaznamovala desetletnico delovanja. Ves ta čas s svojimi izdajami in projekti kaže visoko družbeno zavest in izjemen posluh za ranljive družbene skupine: brezposelne, samozaposlene, bralno ovirane osebe – predvsem osebe z disleksijo; ozavešča o migracijah ter podpira raziskovanja osebnih, družinskih in lokalnih zgodovin izseljevanja oziroma priseljevanja. Ob vsem tem skrbi za večjo raznolikost naše knjižne ponudbe, uveljavila pa se je tudi kot promotor slovenske književnosti v španskem govornem področju.

"Če nas knjige ne obkrožajo, jih pač ne bomo jemali v roke."

13. 4. 2022

Irena Matko Lukan je dolgoletna urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Že vrsto let predava staršem, učiteljicam, vzgojiteljicam o temah s področja vzgoje in izobraževanja, pa tudi o pomenu branja in pripovedovanja. Od leta 1999 do 2013 je bila urednica revij Ciciban, Cicido in revije Za starše, danes je stalna strokovna sodelavka revij Cicido in Ciciban. Je (so)organizatorka in (so)vodja pripovedovalskega festivala Pravljice danes, bila je sourednica zbornika Beremo skupaj, soavtorica v priročniku Branje za znanje, branje za zabavo. Študijsko se ukvarja s pomenom branja in pripovedovanja v povezavi z otrokovimi psihosocialnimi potrebami. Tokrat z njo ponovno o tem, kdaj in kako začeti otroka privajati na knjigo in branje.

Bralne značke ne poznajo nikjer drugje po svetu

6. 4. 2022

Razmislek o tem, kakšne so bolj in kakšne manj uspešne spodbude za branje, nadaljujemo ob Gibanju bralna značka, ki je na področju bralne kulture dejavno že več kot šest desetletij, od leta 2019 pa je vpisano tudi v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Bralna značka dobri dve desetletji živi tudi kot predšolska dejavnost, poudarja pomen medgeneracijskega in družinskega branja, intenzivno pa misli tudi na bralno ovirane ljudi. Z mag. Tilko Jamnik in pisateljem Slavkom Preglom.

Intimni nagovor k branju v podobi festivala

30. 3. 2022

Dobrih štirinajst dni že poteka letošnji mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom, ki ga skupaj s partnerji tradicionalno organizira Miš založba. Eno izmed osnovnih poslanstev festivala je povezovanje in nadgrajevanje prizadevanj za spodbujanje k branju. In prav v kontekstu motivacijskih oblik za branje nas tokrat najbolj zanima. Gostimo predstavnico založbe Ireno Miš Svoljšak in dr. Gajo Kos, pisateljico, urednico in avtorico letošnje festivalske knjige.

"Dobra literatura je vedno tista, ki nam razpira svet." Z dr. Tino Bilban o književnosti za mlade in najmlajše.

23. 3. 2022

O čem govorimo, ko govorimo o otroški književnosti, o čem, ko govorimo o mladinski? Kaj je tisto, kar neko mladinsko ali otroško literarno delo naredi za dobro, za tako kakovostno, da se uvrsti na priporočilni seznam tovrstne literature? Katere so najpogostejše hibe manj kakovostne mladinske ali otroške literarne produkcije? Je didaktičnost sestavni del literature za mlade? O teh in drugih vprašanjih, ki se odpirajo ob književnosti za mlade bralce, ponovno z dr. Tino Bilban, predsednico Slovenske sekcije IBBY, pisateljico, urednico in kritičarko.

Sámo založništvo v tem kulturnem prostoru ni dovolj

16. 3. 2022

Založba Goga se je v štiriindvajsetih letih, kolikor jih je minilo od njene ustanovitve, uveljavila kot eden najbolj prepoznavnih in kvalitetnih akterjev na našem knjižnem prizorišču. Že od samih začetkov pa založba ni usmerjena le v izdajanje knjig, temveč k osnovi te dejavnosti: k spodbujanju bralne kulture. Pri tem se s temu namenjenimi projekti pogosto ciljno usmerjajo k ranljivim družbenim skupinam. Gostimo predstavnici založbe Vesno Kelbl Canavan in Jedrt Jež Furlan.

Kaj vse zmore staroselska zgodba. Z dr. Kristino Kočan.

9. 3. 2022

Po toku navzgor. Tako je naslov antologije sodobne kratke pripovedi severnoameriških Indijancev, ki je ravnokar izšla pri založbi Litera. Pod projekt, prvi tovrstni pri nas, se podpisuje pesnica in prevajalka, poznavalka sodobne ameriške književnosti dr. Kristina Kočan, ki je besedila izbrala, prevedla in knjigo tudi uredila. Slikovit nabor indijanskih leposlovnih glasov odstira literarno ustvarjalnost severnoameriških staroselcev, tematizira vprašanja, s katerimi se kot družba in posamezniki soočajo, predvsem pa tudi razbija stereotipe, s katerimi jih žal še zmeraj prepogosto povezujemo.

Prazen ekran - in lahko še vse nastane. S Tadejo Krečič Scholten o knjigi Nikoli ni prepozno

2. 3. 2022

Nikoli ni prepozno, knjižni prvenec Tadeje Krečič Scholten, prinaša šestnajst zgodb, ki jih odlikujejo izreden čut za pripovedovanje, slikovita, čutno nazorna pisava, posluh za humor. In to je le nekaj značilnosti teh besedil, ki pogosto tematizirajo izgubo, osamljenost, ljubezen, občutje zapuščenosti.

Machado de Assis. Z dr. Mojco Medvedšek

23. 2. 2022

Leto 2022 je pomembno za državljane Brazilije, saj to leto zaznamuje 200 let njene neodvisnosti. To državo tokrat predstavljamo prek velikana brazilske književnosti, Machada de Assisa. Avtor, ki se je rodil 17 let po ustanovitvi Brazilskega cesarstva, je globoko zaznamoval mednarodni literarni prostor; v slovenščini smo ga prvič lahko brali konec leta 2012, ko je pri založbi Sanje izšel izbor njegovih zgodb Dušeslovec in druge zgodbe: pripravila in prevedla ga je Katja Zakrajšek. Leta 2017 je v prevodu Mojce Medvedšek pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa najprej izšel verjetno njegov najbolj priznani roman Posmrtni spomini Brása Cubasa, lani pa še roman Quincas Borba.

Silvina Ocampo, pisateljica v senci

16. 2. 2022

Zakaj sta največja argentinska pisatelja 20. stoletja, Adolfo Bioy Casares in Jorge Luis Borges, Silvino Ocampo občudovala kot izredno pisateljico fantastične literature? Na to vprašanje odgovarjamo s prevajalko Veroniko Rot, ki predstavlja življenje in delo te velike argentinske pisateljice, ob tem pa spregovori tudi o vlogi in položaju avtoric v argentinski literaturi v prvi polovici 20. stoletja.

K Slovenskemu knjižnemu sejmu sodijo nagrajenci

24. 11. 2021

Kako letošnja dobitnica nagrade Slovenskega knjižnega sejma za najboljši knjižni prvenec, Natalija Milovanović, in dobitnik nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca, Tomaž Potočnik, vidita svoje ustvarjanje? Kakšna je bila pot, ki ju je vodila v jezikovne svetove, kako ju določajo? In predstavljamo tudi odlomke iz njunih izbranih del.

"Njo dajejo v posben predalček" Mita Gustinčič Pahor o Selmi Lagerlöf

5. 1. 2022

Ciklusi oddaj o slovenskih in tujih avtorjih ali literarnih temah.

Peter Svetina: Junaška pravljica

22. 12. 2021

Ali pravljice lahko zbolijo? Lahko, in ne le to: tudi noge in roke si lahko polomijo! Kaj več o tem, pa tudi o tem, zakaj se jim lahko pripetijo tovrstne nesreče, ve povedati Junaška pravljica, ki je v radijski obliki zaživela pod režijsko taktirko Saške Rakef Perko. Z njenim avtorjem, pesnikom, pisateljem, prevajalcem in literarnim zgodovinarjem dr. Petrom Svetino, pa razmišljamo o drugih pravljičnih, pa tudi bolj resnih vprašanjih.

Peter Svetina: Junaška pravljica

22. 12. 2021

Ali pravljice lahko zbolijo? Lahko, in ne le to: tudi noge in roke si lahko polomijo! Kaj več o tem, pa tudi o tem, zakaj se jim lahko pripetijo tovrstne nesreče, ve povedati Junaška pravljica, ki je v radijski obliki zaživela pod režijsko taktirko Saške Rakef Perko. Z njenim avtorjem, pesnikom, pisateljem, prevajalcem in literarnim zgodovinarjem dr. Petrom Svetino, pa razmišljamo o drugih pravljičnih, pa tudi bolj resnih vprašanjih.

"Tržaškost je kategorija mišljenja" Z Vilmo Purič o sodobni tržaški literarni ustvarjalnosti

1. 12. 2021

Trst in tržaški prostor sploh sta zelo posebna v geopolitičnem, kulturnem in zgodovinskem pogledu, kar je izrazito tudi v leposlovju, ki ga pišejo tam živeči ustvarjalci. Tržaškost in del njene literature je pod drobnogled vzela Vilma Purič, svoje izsledke pa objavila v zajetni monografiji z naslovom Sodobne tržaške pesnice. Knjiga je izšla pri Založbi Mladika v sodelovanju z Znanstveno založbo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Misterij zgodovine, odrešitev, odpuščanje, sprava - ob stotem jubileju akademika Zorka Simčiča

17. 11. 2021

Pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, prevajalec in intelektualec ak. Zorko Simčič je danes eden najvidnejših predstavnikov kanona slovenske literature: njegov roman Človek na obeh straneh stene, ki je prvič izšel v Argentini leta 1957, velja za enega prvih slovenskih modernih romanov; njegovo dramo Zgodaj dopolnjena mladost iz leta 1967 je Taras Kermauner umestil med najbolj vznemirljiva sodobna slovenska dramska dela, roman Poslednji deseti bratje, izšel je leta 2012 in leto pozneje je Zorko Simčič prejel Prešernovo nagrado, pa je dr. Matevž Kos označil za véliki roman slovenske postmoderne književnosti 21. stoletja. Katere teme, katera vprašanja označujejo osnovno problematiko Simčičevega literarnega opusa? V čem je prebojnost njegovih del? Smo Slovenci v zadnjih desetletjih razvili pravo odprtost za reševanje vprašanj, ki jih tematizirajo? In, ne nazadnje: je hitra naknadna kanonizacija Simčičevih del, ki je sledila njegovi vrnitvi v domovino, nadoknadila štiri desetletja molka o njem? O tem z dr. Matevžem Kosom in dr. Branetom Senegačnikom.

Evald Koren: Od Antigone do Zolaja

10. 11. 2021

Vsaka študijska smer ima enega ali več znamenitih profesorjev – na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti je bil med njimi zagotovo dr. Evald Koren. Izpit iz njegovega predmeta Uvod v primerjalno književnost je veljal za prvo sito bodočih komparativistov. Strog, izjemno natančen, a pošten profesor se je ves posvetil književnosti in poučevanju, vendar za časa življenja ni objavil knjige. So pa monografijo s Korenovimi znanstvenimi in strokovnimi prispevki pripravili njegovi kolegi; osem let po Korenovi smrti je tako pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete izšla knjiga Od Antigone do Zolaja; uredila jo je dr. Seta Knop, obsežno spremno besedo pa je prispeval prof. dr. Tone Smolej.

"Naša knjigarna je kulturna institucija" Z Ingrid Celestina o knjigarni Libris

3. 11. 2021

Knjigarna Libris v Kopru je ena res redkih zasebnih knjigarn pri nas, ki uspešno posluje že tri desetletja. Uspela je preživeti različna nenaklonjena ji obdobja, med drugim dolgoletno obdobje recesije in nedavno, žal še vedno trajajoče obdobje koronavirusa. Direktorica knjigarne, Ingrid Celestina, sicer tudi Predsednica Društva slovenskih knjigotržcev in prejemnica številnih priznanj za to področje svojega delovanja, glavne razloge za uspeh vidi v prilagodljivosti in veliki ljubezni do knjig.

Kristina Brenkova – gospa, ki je ustvarila slovensko slikanico

21. 10. 2021

V časih, ko je bila književnost za mladino podcenjena in podhranjena, uredniško delo pa domena moških, je Kristina Brenkova z načrtnim in sistematičnim delom, ki je presegalo obseg urednikovanja, uveljavila slikanico kot vodilni žanr literature za najmlajše, slovenski slikanici, ilustratorjem in Mladinski knjigi pa izborila mednarodno prepoznavnost. Njeno 110. obletnico rojstva so na Mladinski knjigi zaznamovali z obsežno monografijo, albumom Draga Kristina, pri nastanku katerega sta kot urednika sodelovala Andrej Ilc in Alenka Veler.

LM - Poezija in abstraktno mišljenje

15. 10. 2021

Ciklusi oddaj o slovenskih in tujih avtorjih ali literarnih temah.

"Narejeni smo tako, da vse dojemamo kot zgodbo" S prof. dr. Alojzijo Zupan Sosič o pripovedi

6. 10. 2021

O čem govorimo, ko govorimo o pripovedi? Je kakšna razlika med rabo tega izraza v literarni vedi in spoznavni filozofiji? Je literarna oznaka kratka pripoved sinonimna z izrazom kratka proza? Kako se literarna kratka pripoved povezuje ali razhaja z zgodbo? Obstaja pripoved brez zgodbe? Odgovore na ta vprašanja iščemo z redno profesorico, doktorico Alojzijo Zupan Sosič, avtorico antologije najkrajše slovenske pripovedi Na balkon visoke hiše. Za obsežni projekt je pregledala okoli 1000 knjig, pripoved pa je tudi področje njenega znanstvenega raziskovanja.

Sylvia Plath: Ljubezenska pesem norega dekleta. Avtoričina mladostna poezija v izboru in prevodu Andreje Udovč.

29. 9. 2021

Sylvio Plath, nesporno predstavnico svetovnega pesniškega kanona, skrivnostno, vznemirljivo ustvarjalko s tragično življenjsko potjo, so slovenskim bralcem že približali priznani prevajalci Andrej Blatnik, Miha Avanzo, Ana Pepelnik in Jana Unuk. Z izborom in in pretanjenim prevodom avtoričine mladostne poezije, izšla je pri založbi Sanje, se jim pridružuje še Andreja Udovč. Kot pravi sama, je njeno delo vodila zavezanost lepoti avtoričinega pesniškega izraza. V oddaji pa tudi o tem, kako obsežen je njen mladostni opus, kako je časovno zamejen, v čem se kažejo razlike in v čem stičišča med zgodnjo in zrelo poezijo Sylvie Plath – in še o marsičem.

Z Matejem Bogatajem o literarni kritiki

22. 9. 2021

"Mislim, da je kritik tudi varuh pravic potrošnika," meni Matej Bogataj, ki je v dobrih treh desetletjih kritiškega delovanja ustvaril obsežen, domala nepregleden opus literarnih in gledaliških kritik. Objavljal jih je in jih v skoraj vseh slovenskih časopisih in revijah, pa tudi na valovih nacionalnega radia. Tokrat z njim o literarni kritiki in vprašanjih, ki jih danes poraja. Kaj zaznamuje dobro, tehtno literarno kritiko? Kako se je družbena vloga kritika in kritike spreminjala? Kakšno vlogo igra v času, ko Slovenija vse bolj drsi v amaterizem?

"Vojna v naslovu romana ni po naključju na prvem mestu."

15. 9. 2021

Po skoraj devetih desetletjih smo dobili nov prevod Tolstojeve romaneskne mojstrovine Vojna in mir. Roman, ki je sinonim za izjemno obsežno, večplastno in razvejeno delo, smo doslej lahko brali v prevodu Vladimirja Levstika. Temu se pridružuje prevod Lijane Dejak, delo pa je v dveh knjigah izšlo pri založbi Mladinska knjiga. Uredniško delo sta si razdelila Andrej Ilc in Alenka Veler. Kdaj se pojavi potreba po novih prevodih klasičnih del, ki jih že lahko beremo v slovenščini? Kako poteka prevajanje tako obsežnih, kulturno in časovno oddaljenih del? Kako obstoječi prevod dela določa prevajalčevo delo, če seveda ga? Tudi o tem z Lijano Dejak in Alenko Veler.

Slovenski avtor v središču Vilenice 2021: Milan Dekleva

8. 9. 2021

Milan Dekleva, eden izmed dveh osrednjih gostov letošnjega festivala Vilenica, je v petdesetih letih, kolikor jih je minilo od izida njegovega knjižnega prvenca, ustvaril izjemen leposlovni opus, ki obsega petindvajset pesniških zbirk, osem romanov, tri esejistične knjige, številna dramska besedila, librete, besedila za popevke, songe, obsežen pa je tudi njegov prevodni opus. Ob leposlovju je njegova strast tudi glasba, na podočju katere se udejstvuje kot skladatelj in pianist. Tokrat z njim o strahu, pogumu, družbeni vlogi literature in še čem.

Dr. Brane Senegačnik: "Pri premikih, ki se dogajajo v razumevanju literature in literarne vede, gre za antropološka vprašanja."

25. 8. 2021

Vsako samorazumevanje, vsako razumevanje, vsako spoznavanje sveta in življenja je vezano na neki epistemološki model. Kateri je ali so prevladujoči danes? Kako nas določajo? Kako določajo naše razumevanje literature in kako se vpisujejo v nastajanje sočasne literature? O tem z dr. Branetom Senegačnikom – klasičnim filologom, prevajalcem, esejistom in pesnikom, ne vedno nujno v tem zaporedju.

25 let festivala Dnevi poezije in vina.

18. 8. 2021

Festival Dnevi poezije in vina se je v petindvajsetih letih razvil v enega največjih in najbolj prepoznavnih pesniških festivalov v tem delu Evrope; v Slovenijo je pripeljal več kot 400 mednarodno priznanih pesnikov in pesnic iz različnih držav in več kot 2000 drugih ustvarjalk in ustvarjalcev. Pod okriljem festivala se je zvrstilo okoli 1200 brezplačnih dogodkov, ki jih je spremljalo več kot 100.000 obiskovalcev, izšlo je več kot 150 pesniških zbirk, prevedenih iz 50 jezikov, ob njih pa še številne druge publikacije. Izšle so štiri izdaje Odprtega pisma Evropi, od katerih je bila vsaka prevedena v 15 jezikov. Programski vodja festivala, Aleš Šteger, pa ob tem tudi pravi, da odgovorni za festival verjamejo, da so šele na začetku poti.

Zakaj, kaj in kako brati v digitalni dobi? S prof. dr. Miho Kovačem

28. 7. 2021

Poznamo več oblik branja in v digitalni dobi se vse prepogosto dogaja, da izgubljamo zmožnost za najpomembnejšo izmed teh oblik, namreč zmožnost za osredotočeno, poglobljeno branje daljših besedil. Zakaj je pomembno, da to zmožnost gojimo in razvijamo, kako to storiti in kako je število posameznikov, ki tako branje obvladajo, povezano z inovativnim, spodbudnim življenjskim okoljem dr. Miha Kovač razlaga v svoji knjigi Berem, da se poberem. 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih.

Literarni kanon: zaključena množica ali proces? S prof. dr. Alojzijo Zupan Sosič.

21. 7. 2021

Ko govorimo o literarnem kanonu, imamo po navadi v mislih skupek literarnih besedil, ki so splošno sprejeta kot kakovostna, nadpovprečno dobra. Malo manj pogosto pa se verjetno vprašamo, kdo in kaj vse kanon oblikuje, kako nastaja. Ali, ne nazadnje: o čem govorimo, ko govorimo o literarnem kanonu, o bolj kot ne zaključeni množici ali morda o nečem, kar je po naravi veliko bolj procesno?

"Pripoved, ki uhaja s poti." Z Urško P. Černe o romanu Čigav si Saše Stanišiča.

14. 7. 2021

Roman Čigav si Saše Stanišića je v izvirniku izšel leta 2019, zanj je pisatelj bosansko-hercegovskega porekla prejel osrednjo nemško literarno nagrado, nagrado za najboljšo knjigo leta. Avtor pravi, da se je s knjigo, gre za njegovo četrto leposlovno delo, poslovil od svoje dementne babice, a roman ob demenci razpira še druge pomembne teme, na primer temi begunstva in identitete. V slovenščino ga je prenesla Urška P. Černe, ki prevajanje tega zahtevnega dela opisuje kot posebno doživetje. Roman Čigav si je izšel pri založbi Mladinska knjiga.

"Naš svet, tak kot je zdaj, je dominantno nihilističen." Z Iztokom Osojnikom o ustvarjalnosti in poeziji v sodobnem svetu.

7. 7. 2021

Iztok Osojnik je v petih desetletjih izrazito sooblikoval naš družbeni in umetnostni prostor, in sicer kot intelektualec, ustvarjalec in kot pobudnik, ustanovitelj ali soustanovitelj številnih gibanj, projektov ali ustanov. Podpisal se je pod več kot kot trideset izvirnih knjig poezije, pet romanov, več zbirk esejev in študij ter znanstveno monografijo Somrak suverenosti in za svoja dela prejel več uglednih tujih in domačih nagrad.

"Pri njej je vse inovativno." Z Jano Unuk o življenju in delu Wisławe Szymborske

30. 6. 2021

Wisława Szymborska je avtorica, ki je že nekaj časa nesporni del svetovnega literarnega kanona, čeprav njeni literarni začetki menda niso z ničemer nakazovali, da bi se to lahko zgodilo. Slovenci se lahko pohvalimo z enim najobsežnejših knjižnih izborov njenih pesmi, pripravila in prevedla ga je dobra poznavalka Szymborske, Jana Unuk. V knjigi, izšla je pod naslovom Radost pisanja, je objavljen tudi izbor njenih feljtonskih zapisov. Poezija poljske nobelovke je na prvi pogled lahkotna, pravi Jana Unuk, toda vsak prevajalec ve, da gre za zelo kompleksno in minuciozno tkanje.

Federico García Lorca - Duende: igra in teorija

16. 6. 2021

Duende je moč, in ne učinek, je boj, in ne mišljenje, zapiše med drugim Lorca v svojem znamenitem predavanju o zanosnem navdihu. V knjižni izdaji je v prevodu Andreje Udovč izšlo pri založbi Sanje v dvojezični slovensko-španski ediciji, v oddaji bo predvajano v skrajšani in prirejeni različici s komentarji Andreje Udovč in v interpretaciji Ivana Lotriča. Inspiriran z Lorcovim besedilom, a s svežim konceptom in avtorskim akcentom je nastal plesno-glasbeni performans Črni zvoki Ane Pandur in Damirja Avdića, ki je bil premierno uprizorjen na festivalu Sanje 2020 v okolju Divaške jame. Markantno predstavo, ki se giblje v območju hibridnih povezav flamenka z drugimi žanri, tematizira pa večno vračanje enakega in hrepenenje po svobodi v letenju, si bo mogoče ponovno ogledati 16. junija ob 21. uri v prostorih skladišča Libertas v okviru festivala LIFE v Kopru in 19. junija ob 21.30 v Sodnem stolpu kot del programa Borštnikovega srečanja v Mariboru.

"Če nas knjige ne obkrožajo, jih pač ne bomo jemali v roke." Z Ireno Matko Lukan o bralnem opismenjevanju najmlajših.

9. 6. 2021

Irena Matko Lukan je dolgoletna urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Že vrsto let predava staršem, učiteljicam, vzgojiteljicam o temah s področja vzgoje in izobraževanja, pa tudi o pomenu branja in pripovedovanja. Od leta 1999 do 2013 je bila urednica revij Ciciban, Cicido in revije Za starše, danes je stalna strokovna sodelavka revij Cicido in Ciciban. Je (so)organizatorka in (so)vodja pripovedovalskega festivala Pravljice danes, bila je sourednica zbornika Beremo skupaj, soavtorica v priročniku Branje za znanje, branje za zabavo. Študijsko se ukvarja s pomenom branja in pripovedovanja v povezavi z otrokovimi psihosocialnimi potrebami. Tokrat z njo o tem, kdaj in kako začeti otroka privajati na knjigo in branje.

"Kar je šport za telo, je knjiga za duha." S Katarino Klajn o projektu Knjiga me zmiga.

2. 6. 2021

Na osnovni šoli Šenčur poteka dvoletni projekt Knjiga me zmiga, s katerim so njegovi avtorji želeli združiti dve dejavnosti, koristni za telo in duha učencev: gibanje, športne aktivnosti in branje knjig. Kar se na prvi pogled zdi nenavadno, v resnici ni, meni Katarina Klajn, profesorica slovenščine in francoščine, koordinatorka projekta in letošnja dobitnica nagrade sončnica na rami za spodbujanje veselja do branja.

"Dobra literatura je vedno tista, ki nam razpira svet." Z dr. Tino Bilban o književnosti za najmlajše.

26. 5. 2021

O čem govorimo, ko govorimo o otroški književnosti, o čem, ko govorimo o mladinski? Kaj je tisto, kar neko mladinsko ali otroško literarno delo naredi za dobro, za tako kakovostno, da se uvrsti na priporočilni seznam tovrstne literature? Katere so najpogostejše hibe manj kakovostne mladinske ali otroške literarne produkcije? Je didaktičnost sestavni del literature za mlade? O teh in drugih vprašanjih, ki se odpirajo ob književnosti za mlade bralce z dr. Tino Bilban, predsednico Slovenske sekcije IBBY, pisateljico, urednico in kritičarko.

"Prvo dejanje vsakega ustvarjalca je, da izumi način ustvarjanja"

12. 5. 2021

Dobra tri desetletja po izidu kultnega romana Drobtinice – prodal se je v 54 tisoč izvodih – je ustvarjalni opus Mihe Mazzinija pridobil na obsegu, prepoznavnosti in se tudi razplastil, saj ob leposlovju sega še na filmsko in gledališko področje, vključuje tudi publicistiko – in računalništvo. V kateri od svojih ustvarjalnih vlog se počuti najbolje? Kaj, če sploh kaj, povezuje kratko zgodbo, roman in scenarij? Kakšna je pot, ki pelje od neosebnega pisave, kakršna je izpisovala Drobtinice, do tako osebne, kot jo lahko beremo v romanu Otroštvo? O tem in še marsičem drugem.

Z dr. Darjo Marinšek o novelistiki Hermana Melvilla in njegovi poetiki

5. 5. 2021

Hermana Melvilla, klasika sodobne ameriške književnosti, slovenski bralci poznajo predvsem po njegovem romanu Moby Dick ali pa po noveli Bartleby, pisar, ki je pri nas doživela že lepo recepcijo – bila je prestavljena na gledališke odre, posvečen pa ji je tudi zbornik razprav. Bartleby, pisar tokrat izhaja v knjigi Tri novele (Knjižnica Kondor) v prevodu Polone Glavan, in sicer v družbi še dveh Melvillovih reprezentativnih besedil: novele Benito Cereno, prevedel jo je Janko Trupej, in novele Billy Bud, mornar v prevodu Alenke Moder Saje. Poglobljeno spremno besedo je prispevala dr. Darja Marinšek.

Nagrajenke natečajev KUS Sodobnost International

28. 4. 2021

KUD Sodobnost International ob svetovnem dnevu knjige že tradicionalno razglasi zmagovalca natečajev za najboljšo kratko zgodbo in najboljši esej, vsako drugo leto se jima zadnje čase pridruži tudi dobitnik oziroma dobitnica nagrade Sončnica na rami, nagrade za spodbujanje veselja do branja. O natečajih, njihovem pomenu za ustvarjanje, o ustvarjanju, branju in še čem z letošnjimi lavreatkami: Tatjano Plevnik, dobitnico nagrade za najboljšo kratko zgodbo, Heleno Koder, dobitnico nagrade za najboljši esej, in Katarino Klajn, dobitnico nagrade Sončnica na rami.

Kaj je knjiga?

21. 4. 2021

Ste si že kdaj postavili vprašanje kdo ali kaj sploh je knjiga? Ali kateri so prelomni trenutki v njeni zgodovini? Kdaj in kako se pojavi trgovanje s knjigami in kdaj knjiga postane razumljena kot tržno blago? Ste vedeli, da smo se Slovenci v zgodovino založništva vpisali kot eni prvih piratov? O vsem tem in še marsičem pred svetovnim praznikom knjige in avtorskih pravic s prof. dr. Miho Kovačem.

Pogovor med podobami in besedami

5. 4. 2021

Pod okriljem Književnega društva Hiša poezije je nastal poetični diptih, pri katerem sta svoje ustvarjalne moči združila mojstra vizualne in pesniške govorice: akademski slikar Jožef Muhovič in pesnik, prevajalec, pisatelj, dramatik, skladatelj in glasbenik Milan Dekleva. Nastal je izjemen pogovor med poezijo in likovnimi deli, ki s stilizirano človeško figuro ponazarjajo »dar obstoja«. A poetični diptih je več kot to, saj priklicuje tudi glasbo: Milan Dekleva je namreč zanj prispeval pesniško zbirko in vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi) ter libreto za lirično opero za dva glasova Zora in čriček.

»V Franciji je mogoče dobiti recept za poezijo« - z Ivanom Dobnikom o izdajanju poezije

31. 3. 2021

»Hiša poezije smo pesniki, prevajalci in zavezniki poezije,« lahko ob drugem preberemo na spletnih straneh književnega društva Hiša poezije. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2006, v istem letu je začela izhajati književna zbirka Poetikonove lire, pa tudi revija Poetikon, prva slovenska revija, namenjena samo poeziji. V petnajstih letih se je prostor za poezijo, pa tudi pripovedna in dramska dela, pod okriljem Hiše poezije še razširil. Kakšna je danes motivacija za izdajanje pesniških knjig? Ali poezija danes potrebuje tudi obrambo ali so dovolj samo zavezniki? Kako odprta je zanjo družba? Kako je v času zatona tiskanih medijev uspelo preživeti tiskanemu mediju, namenjenemu zgolj poeziji?

Flamska literarna ustvarjalnost - z dr. Matejo Seliškar Kenda

24. 3. 2021

Kako velika je v jezikovnem zarisu flamska književnost? Se število ustvarjalcev, ki pišejo v flamščini, veča, upada ali je skozi čas bolj kot ne konstantno? Se flamski ustvarjalci počutijo kot del nizozemske ali bolj kot del belgijske književnosti? Je smiselno ločevanje med flamsko in holandsko književnostjo? Čeprav je flamska književnost del evropske, o njej vemo precej malo, zato tokrat o flamski literarni ustvarjalnosti, pa tudi o geografski, zgodovinski in kulturni zapletenosti Flandrije.

Inovativni pristopi za spodbujanje bralne kulture in promocije avtorjev - KUD Sodobnost in projekt Naša mala knjižnica

10. 3. 2021

Kako spodbujati otroke in mladino k branju kakovostne literature? Kako kakovostno literaturo približati čim več bralcem? Kako uveljaviti slovenske avtorje na tujih trgih? Kako jim najti dobrega založnika, ki bi bil pripravljen ne le izdati knjigo slovenskega avtorja, pač pa jo tudi primerno promovirati in ji poiskati bralce? Pri založbi KUD Sodobnost international odgovore na ta vprašanja ponujajo z različnimi programi in projekti, med katerimi so nekateri izjemno uspešni v mednarodnem merilu – eden izmed njih je projekt Naša mala knjižnica. Gostimo pomočnico glavne urednice Sodobnosti, urednico in lektorico Katjo Klopčič Lavrenčič in Katjo Kac, vodjo projekta Naša mala knjižnica in mednarodnega sodelovanja.

"Mislim, da bodo najbolj razgledani bralci to knjigo brali kot avtofikcijo" - Jakob Jaša Kenda o romanu Transverzala

22. 2. 2021

Jakob Jaša Kenda je svoj drugi potopisni roman postavil v domače kraje; ena izmed njegovih osrednjih protagonistk je krožna Transverzala, pot, ki jo je v stvarnem življenju pomagal trasirati prav Kenda sam. Drugi protagonist, če ga lahko tako imenujemo, pa smo mi, Slovenci – s svojo bolj ali manj lepo zgodovino, s svojimi bolj ali manj simpatičnimi posebnostmi. Avtorjev potopisni roman je, kot vsak roman, seveda fikcija, a tudi zavestno angažirano delo v nenehnem dialogu s stvarnim. V oddaji tudi nekaj o tem, kaj sploh je potopisni roman, osnovne podatke o celi in unikatno krožni Transverzali, ter tudi njen interaktivni zemljevid, pa najdete na www.transverzala.si.

Piramida lune - sprehod skozi mehiške literarne pokrajine

17. 2. 2021

V terminu Literarne matineje vas tokrat vabimo na sprehod skozi mehiške literarne pokrajine, od neznanih azteških avtorjev do Carlosa Fuentesa in Octavia Paza. Prav v Mehiki je izšel tudi prvi roman Južne Amerike, a šele tristo let pozneje kot v Evropi, saj je razvoj romana omejevala kraljevska odredba, ki je prepovedovala tako izvoz kot branje profanih zgodb, kakršni so bili tudi viteški romani, saj da bi take knjige lahko ogrozile duhovno zdravje Indijancev. Predlogo za to izjemno zanimivo popotovanje je pripravila Alenka Bole Vrabec, v radiofoni obliki pa je zaživelo pod režijsko taktirko Irene Glonar, in sicer kot oddaja Literarni večer.

"Vsak urednik je imel nekoliko drugačen pogled na to, kaj sodi v Moderne klasike." Z dr. Andrejem Blatnikom.

10. 2. 2021

Knjižna zbirka Moderni klasiki, naslednica slavnih predhodnic zbirke Sto romanov in zbirke 20. stoletje, je v dveh desetletjih slovenskim bralcem ponudila 117 vrhunskih del sodobne svetovne književnosti v prevodih naših najboljših prevajalcev. Zbirka od samih začetkov izhaja pod okriljem Cankarjeve založbe, njene knjige pa se ponašajo tudi z izbrano opremo in poglobljenimi spremnimi besedami. V oddaji jo predstavlja dr. Andrej Blatnik, eden izmed pobudnikov za njen nastanek in ves ta čas tudi urednik dela njenega knjižnega programa.

»Literatura se skozi vertikalo poučuje kot tekst v kontekstu.« Z dr. Božo Krakar Vogel o didaktiki književnosti.

3. 2. 2021

Pouk književnosti je eno od dveh temeljnih področij pouka slovenščine kot maternega jezika v našem javnem šolskem sistemu. Ste se kdaj vprašali, kakšno razumevanje pojma 'književnost' določa poučevanje književnosti, kdo vse odloča o tem, kateri avtorji, katera dela bodo del kurikuluma? Kateri dejavniki vplivajo na ta pouk, kakšen naj bi bil kompetenten učitelj književnosti? Na ta in številna druga vprašanja odgovarja dr. Boža Krakar Vogel v svoji znanstveni monografiji Didaktika književnosti pri pouku slovenščine. Nekaj odgovorov na raznolika vprašanja, ki jih odpira literarna socializacija mladih bralcev, pa podaja tudi v tokratni oddaji.

Poezija na poti

27. 1. 2021

»Stockholmski javni promet vam podarja trenutke poezije. Med vožnjo z vlakom, podzemno železnico ali avtobusom lahko v miru preberete po eno pesem, tako da utegnete o njej razmisliti do naslednje postaje ali do konca vožnje. To je ena izmed konkurenčnih prednosti kolektivnega prometa,« je v uvodu knjige Poezija na poti, nastala je skoraj že davnega leta 1996, med drugim zapisal Bo Tengblad, šef komercialnega oddelka stockholmskega lokalnega prometa. V zbirki so zbrane pesmi, ki so se nekaj let prej začele pojavljati v vagonih in avtobusih. Oddaja o knjigi je bila leta 2001 posneta kot Literarni večer. Predlogo zanjo je napisala ustvarjalka Mihaela Hojnik (1946 - 2008), ki je v Stockholmu tudi živela, režiral pa Jože Valentič.

"Rad izbiram literaturo, ki ima tudi družbeno odgovornost." Dr. Aljoša Harlamov o delu literarnega urednika.

20. 1. 2021

Aljoša Harlamov je v dobrem desetletju, kolikor aktivno soustvarja naše knjižno prizorišče, slednjemu že vtisnil izrazit pečat. Na njem se giblje v različnih vlogah: kot urednik, kritik, avtor, publicist, predvsem pa kot zelo relevanten bralec. Leta 2016 je doktoriral iz slovenskega modernističnega romana, dve leti pred tem pa za svoje kritiško delo prejel Stritarjevo nagrado. Je glavni urednik Cankarjeve založbe, ob tem pa sourednik njenega leposlovnega programa. Človek z jasno predstavo o tem, kaj naj bi počel urednik za leposlovje – in stvarno presojo tega, kar v danih okoliščinah lahko počne.

Prevajalec mora biti predvsem bralec. S Tanjo Petrič o prevajanju leposlovja in položaju književnih prevajalcev danes

13. 1. 2021

Tanja Petrič je dodobra doma v leposlovju. Z njim se ukvarja kot literarna kritičarka, prevajalka in urednica. Kot književna prevajalka deluje na nemškem govornem področju, ob leposlovju pa prevaja tudi humanistiko. Za svoje prevajalsko delo je doslej prejela nagrado Lirikonov zlat in nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko. Nedavno je prevzela tudi mesto predsednice upravnega odbora Društva slovenskih književnih prevajalcev. Tokrat z njo o prevajanju leposlovja, položaju književnih prevajalcev danes, pa tudi o tem, kako se nemščina prilega slovenščini.

Slovenski sonet od Prešerna do moderne

6. 1. 2021

Niso redki poznavalci literature, ki menijo, da je sonet najtežja in najbolj žlahtna pesniška oblika. Pesnik in kritik Nicolas Boileau-Despréaux, znameniti pisec prve francoske poetike, je celo sodil, da res dober sonet pride med bralce le vsakih sto let. V slovenski poeziji se je sonet uveljavil z vrhunsko sonetistiko Franceta Prešerna, a ta pesniška oblika stopila v naš prostor že prej, v baroku. Predlogo za oddajo, ki je bila leta 2002 v režiji Jožeta Valentiča posneta kot Literarni večer, je pripravil pokojni pesnik in prevajalec Ciril Bergles, poezijo pa interpretirata dramska igralca Slavko Cerjak in Boris Juh.

Ta čas nečas(a) - Rime z gora

30. 12. 2020

Ta čas nečasa - Rime z gora, posnetek literarno-glasbenega dogodka izpod gora, so misli in besede, slutnje in premisleki ali verzi iz novonastajajočih del sodobnih slovenskih pisateljev in pesnikov: Vlada Žabota, Vladimirja Kovačiča, Ferija Lainščka, Borisa A. Novaka, Željka Kozinca, Toneta Peršaka, dr. Iztoka Tomazina, Igorja Likarja, Vinka Moederendorferja. Dostopen je tudi v AV obliki na spletnih straneh ARS-a in MMC-ja, z njim pa smo zaznamovali tudi 80. jubilej posebnega gosta dogodka in srečanja Ervina Fritza.

Lirika in bivajoče - z dr. Branetom Senegačnikom

18. 12. 2020

Ontološka individualnost pesmi po dr. Branetu Senegačniku obstaja tudi in predvsem v tem, da z nekega bolj ali manj individualnega gledišča razpira »uvid«, »perspektivo« na vse bivajoče. Pesem šele po tem in prav po tem – je pesem. O tem in o pesniškem doživljaju, v katerem se ta perspektiva razpira, v oddaji; pa tudi o tem, zakaj je lirična poezija ena najbolj izmuzljivih literarnih zvrsti, ki obenem zahteva osebno vpletenje, večje in usodnejše od vpletenja v drugih literarnih zvrsteh. avtorica fotografije: Tatjana Splichal

Z Matejem Bogatajem o literarni kritiki

9. 12. 2020

»Mislim, da je kritik tudi varuh pravic potrošnika,« meni Matej Bogataj, ki je v dobrih treh desetletjih kritiškega delovanja ustvaril obsežen, domala nepregleden opus literarnih in gledaliških kritik. Objavljal jih je in jih v skoraj vseh slovenskih časopisih in revijah, pa tudi na valovih nacionalnega radia. Tokrat z njim o literarni kritiki in vprašanjih, ki jih ta danes poraja. Kaj zaznamuje dobro, tehtno literarno kritiko? Kako se je družbena vloga kritika in kritike spreminjala? Kakšno vlogo igra v času, ko Slovenija vse bolj drsi v amaterizem?

Prešeren po Prešernu

30. 11. 2020

»Kakor koli obračamo potencialno slavne slovenske figure, vedno bomo na neki točki trčili ob Prešerna. Kult oziroma mit nacionalnega pesnika se kaže kot neizprosen tank, ki nonšalantno pregazi tekmece in jih povaljane pusti v blatu,« v knjigi Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika, razmišlja izr. prof. dr. Marijan Dović. Dan pred 220. obletnico Prešernovega rojstva vas vabimo k poslušanju Dovićevega eseja »Prešernov kult in namišljeni sindromi«, ki je nastal na podlagi sklepnega poglavja omenjene knjige.

Dobitnika nagrade za najboljši prvenec in nagrade Radojke Vrančič, Borut Kraševec in Lara Unuk

25. 11. 2020

Kako letošnja nagrajenca za najboljši prvenec in nagrado Radojke Vrančič vidita svoje ustvarjanje, tudi v trenutnih razmerah, kakšna so njuna ustvarjalna in delovna izhodišča, na kakšne težave sta naletela pri svojem delu? Ob pogovoru z nagrajencema predstavljamo tudi odlomke iz izbranih del. Oddaja je nastala v sodelovanju s 36. Slovenskim knjižnim sejmom, Društvom slovenskih pisateljev in Društvom slovenskih književnih prevajalcev.

Kako se pisanje leposlovja prepleta z likovno in glasbeno umetnostjo? Z dr. Sarivalom Sosičem.

18. 11. 2020

Da je dr. Sarival Sosič ljubitelj umetnosti, nam pove že pogled v njegovo izobrazbo: je učitelj glasbene vzgoje, diplomirani komparativist, profesor umetnostne zgodovine in doktor znanosti, službuje pa kot kustos v Mestni galeriji Ljubljana. V zadnjih štirih letih se je podpisal še pod tri romane in prvi med njimi, Starec in jaz, je bil nominiran tudi za nagrado kresnik. Kako umetnost vstopa v naša življenja, kaj pomeni v njih? In kaj se mora zgoditi, kaj mora v sebi začutiti človek, ki ima za sabo dobrih pet desetletij življenja, da začne strastno pisati romane? Kako se pisanje leposlovja prepleta z likovno in glasbeno umetnostjo? Na ta in druga vprašanja Sosič odgovarja tako, kot živi: pristno, dinamično, polno.

Hvalnica vinu

11. 11. 2020

Arhivska igrana oddaja Hvalnica vinu je je kot oddaja Literarni večer z naslovom Pohvala vinu v avtorstvu Branka Šömna nastala davnega leta 1985, ko je bil odnos do alkohola drugačen, v nekem smislu tolerantnejši kot je danes. A to ji ne jemlje svojevrstnega čara, ki je v odličnem sozvočju z današnjim martinovim. Kakor tudi ne širine: v njej lahko prisluhnete izboru ljudske in avtorske književnosti – slovenske poezije in proze. S prvovrstno igralsko zasedbo.

'Vsaka dobra pesem na novo definira to, kaj pomeni dobra poezija'

4. 11. 2020

Ko je na dan pred božičem leta 2012 odjeknila vest, da se je poslovil Dennis O'Driscoll, sta nenadnost in nepričakovanost njegove smrti pretresla vse, ki so ga poznali – bodisi osebno bodisi prek njegovih del. O'Driscoll ni bil le uveljavljeni irski pesnik in eminentni kritik, najprej in predvsem je bil izjemen ljubitelj in poznavalec poezije. O poeziji, pesnikih, njihovi družbeni vlogi, pa tudi o svoji lastni pesniški poetiki je spregovoril v pogovoru za naš radio, ki je nastal dobro leto pred O'Driscollovo smrtjo.

Zakaj, kaj in kako brati v digitalni dobi?

28. 10. 2020

Poznamo več oblik branja in v digitalni dobi se vse prepogosto dogaja, da izgubljamo zmožnost za najpomembnejšo izmed teh oblik, namreč zmožnost za osredotočeno, poglobljeno branje daljših besedil. Zakaj je pomembno, da to zmožnost gojimo in razvijamo, kako to storiti in kako je število posameznikov, ki tako branje obvladajo, povezano z inovativnim, spodbudnim življenjskim okoljem dr. Miha Kovač razlaga v svoji knjigi Berem, da se poberem. 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih.

Goran Vojnović: Družinske zgodbe

21. 10. 2020

V Vroclavu so podelili nagrado angelus, najpomembnejše priznanje na področju leposlovja za srednjeevropske avtorje, objavljene na Poljskem. Med štirinajstimi nominiranci jo je prejel Goran Vojnović za roman Jugoslavija, moja dežela. Nagrada je neposredno povezana s stoletja dolgo tradicijo mesta Vroclav, kot mesta srečevanj in dialoga. Nagrado podeljujejo letno pisateljem iz srednje Evrope, katerih dela načenjajo najpomembnejše teme tega trenutka, spodbujajo razmislek in širijo poznavanje drugih kultur. Med drugim so jo prejeli Miljenko Jergović, Georgi Gospodinov, Svetlana Aleksijevič, Péter Esterházy in Josef Škvorecký, Drago Jančar pa je bil zanjo nominiran z romanom To noč sem jo videl. Akademski profesor in literarni kritik Piotr Śliwiński je ob nagradi kot univerzalno razsežnost romana omenil "neujemljivost sebe in svoje identitete", v oddaji, ki je nastala pred tremi leti, pa Goran Vojnović poda svoj pogled na ustvarjanje ob izbranih odlomkih iz njegovih romanov Jugoslavija, moja dežela in Figa.

Nobelova nagrada za literaturo skozi čas - z dr. Nado Grošelj

14. 10. 2020

Med petimi nagradami, ki jih je leta 1895 v svoji oporoki predvidel Alfred Nobel, je bila ena namenjena ustvarjalcu, ki je na literarnem področju ustvaril "najbolj izjemno delo v idealni smeri". V luči nedavne razglasitve letošnje prejemnice Nobelove nagrade za literaturo z dr. Nado Grošelj razmišljamo o tem, kako se je spreminjalo razumevanje Nobelove oporoke in s tem meril za izbiro nagrajenca, kaj vse je pogojevalo izbire nagrajencev pa tudi o tem, kako in koliko se je odbor Švedske akademije za literarne nagrade pri izbiranju uspeval izogniti politizaciji nagrade.

Newyorška šola

7. 10. 2020

V nedavni oddaji Literarna matineja smo v pogovoru s Tonetom Škrjancem predstavili generacijo ameriških beatnikov, gibanje, ki je je bilo zelo blizu nekemu drugemu ameriškemu umetniškemu gibanju, namreč newyorški šoli. Ta je dobila ime po znani šoli ameriških slikarjev, bila pa naj bi zadnja avtentična ameriška pesniška avantgarda. Več o njej s pesnikom in prevajalcem Primožem Čučnikom.

O kratki zgodbi, ne čisto na kratko

29. 9. 2020

Dr. Andrej Blatnik, slovenskim bralcem dobro poznan kot avtor romanov, kratkih in kratkih kratkih zgodb, je tudi avtor knjige Pisanje kratke zgodbe. Od prvopisa do natisa, ki je doživela kar tri ponatise. Tokrat zato z njim o zakonitostih, pasteh in čarih kratke zgodbe in tudi o tem, da imamo Slovenci prav po zaslugi javnega radia skupni ne le knjižni, pač pa tudi slušni jezik.

Generacija ameriških beatnikov

23. 9. 2020

Kdo danes ne pozna knjig kot sta Na cesti Jacka Kerouaca in Goli obed Williama S. Burroughsa ali domala kultne pesnitve Tuljenje Allena Ginsberga? Omenjeni avtorji, vodilni predstavniki generacije ameriških beatnikov, danes sodijo v kanon ameriške književnosti, svoje ustvarjanje pa so zastavili prav v opoziciji do etablirane in akademske umetnosti. O tem s prevajalcem in pesnikom Tonetom Škrjancem.

Silvina Ocampo: Perspektiva fantastičnosti

16. 9. 2020

V prejšnji oddaji Literarna matineja smo v pogovoru s prevajalko in poznavalko argentinske književnosti Veroniko Rot predstavili življenje in ustvarjanje argentinske pesnice in pisateljice kratkih zgodb Silvine Ocampo. Tokrat lahko avtorico in njeno ustvarjanje spremljate še v igrani literarni oddaji, ki je nastala pod režijsko taktirko Igorja Likarja in z imenitno igralsko in govorno zasedbo. Scenarij za oddajo je pripravila Veronika Rot.

Silvina Ocampo, pisateljica v senci

9. 9. 2020

Zakaj sta največja argentinska pisatelja 20. stoletja, Adolfo Bioy Casares in Jorge Luis Borges, Silvino Ocampo občudovala kot izredno pisateljico fantastične literature? Na to vprašanje odgovarjamo s prevajalko Veroniko Rot, ki predstavlja življenje in delo te velike argentinske pisateljice, ob tem pa spregovori tudi o vlogi in položaju avtoric v argentinski literaturi v prvi polovici 20. stoletja.

'Zame je poezija najvišja oblika rabe jezika'

2. 9. 2020

Vlada Urošević, urednik in upokojeni profesor ter raziskovalec primerjalne književnosti na Univerzi v Skopju, meni, da je poezija najvišja oblika rabe jezika. In rabe jezika, bolj ali manj ustvarjalne, dobro pozna, saj je - kot pesnik, pisatelj in prevajalec - tudi eden najbolj plodovitih makedonskih literarnih ustvarjalcev in eden glavnih makedonskih predstavnikov literarne fantastike.

Vlada Urošević: Zame je poezija najvišja oblika rabe jezika

1. 9. 2020

Vlada Urošević, urednik in upokojeni profesor ter raziskovalec primerjalne književnosti na Univerzi v Skopju, meni, da je poezija najvišja oblika rabe jezika. In rabe jezika, bolj ali manj ustvarjalne, dobro pozna, saj je - kot pesnik, pisatelj in prevajalec - tudi eden najbolj plodovitih makedonskih literarnih ustvarjalcev.

Literarni kanon: zaključena množica ali proces?

26. 8. 2020

Ko govorimo o literarnem kanonu, imamo po navadi v mislih skupek literarnih besedil, ki so splošno sprejeta kot kakovostna, nadpovprečno dobra. Malo manj pogosto pa se verjetno vprašamo, kdo in kaj vse kanon oblikuje, kako nastaja. Ali, ne nazadnje: o čem govorimo, ko govorimo o literarnem kanonu, o bolj kot ne zaključeni množici ali morda o nečem, kar je po naravi veliko bolj procesno? O teh in drugih vprašanjih z literarno zgodovinarko in teoretičarko, redno profesorico za slovensko književnost na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Alojzijo Zupan Sosič.

Literarni kanon: zaključena množica ali proces?

24. 8. 2020

Ko govorimo o literarnem kanonu, imamo običajno v mislih skupek literarnih besedil, ki so splošno sprejeta kot kakovostna, nadpovprečno dobra. Malo manj pogosto pa se verjetno vprašamo, kdo in kaj vse kanon oblikuje, kako nastaja. Ali, ne nazadnje: o čem govorimo, ko govorimo o literarnem kanonu, o neki bolj kot ne zaključeni množici ali morda o nečem, kar je po svoji naravi veliko bolj procesno? O teh in drugih vprašanjih z literarno zgodovinarko in teoretičarko, redno profesorico za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Alojzijo Zupan Sosič.

Samanta Schweblin: Varna razdalja

19. 8. 2020

Varna razdalja, roman, ki je pred oči javnosti ponesel prodorno sodobno argentinsko avtorico Samanto Schweblin, je zelo posebno, večplastno, dialoško grajeno delo, ki nagovarja raznolik krog bralcev. Od takih, ki imajo radi poetično leposlovno govorico, do ljubiteljev grozljivejših literarnih tonov ali ekološko ozaveščenih tematik. Kako je vse to prepleteno v harmonično, homogeno celoto, miniaturno literarno mojstrovino, razmišljamo s prevajalko knjige, Saro Virk in avtorjem spremnega besedila, Denisom Škofičem.

Samanta Schweblin: Varna razdalja

17. 8. 2020

Varna razdalja, roman, ki je pred oči javnosti ponesel prodorno sodobno argentinsko avtorico Samanto Schweblin, je zelo posebno, večplastno, dialoško grajeno delo, ki nagovarja raznolik krog bralcev. Od takih, ki imajo radi poetično leposlovno govorico, do ljubiteljev grozljivejših literarnih tonov ali ekološko osveščenih tematik. Kako je vse to prepleteno v harmonično, homogeno celoto, miniaturno literarno mojstrovino, razmišljamo s prevajalko knjige, Saro Virk in avtorjem spremnega besedila, Denisom Škofičem.

Uroš Zupan: O A/arheologiji sedanjosti

12. 8. 2020

V oddajo Literarna matineja smo povabili Uroša Zupana – pesnika, pisatelja, prevajalca in bralca, knjigoljubca z veliko začetnico. Ob njegovi knjigi esejev Arheologija sedanjosti se bomo z njim pogovarjali o branju, pisanju, zavisti, slogu, vsebini, pa tudi o tem, kako in kdaj nam kakšne knjige zlezejo pod kožo.