Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Avtor: Študentje FHŠ
Narava se počasi prebuja in prihaja pomlad, ki bo naravo pisano obarvala. Barve pa se vpletajo tudi v frazeme, ki so tudi pomemben del tako našega jezika kot tudi kulturne dediščine. Raziskave kažejo, da frazeme (pre)malo uporabljamo ter da jih govorci premalo poznamo in razumemo. V svojih prispevkih študenti FHŠ zato predstavljajo pomene izbranih barv in frazemov, povezanih z njimi. Začenjajo z rožnato.
Narava se počasi prebuja in prihaja pomlad, ki bo naravo pisano obarvala. Barve pa se vpletajo tudi v frazeme, ki so tudi pomemben del tako našega jezika kot tudi kulturne dediščine. Raziskave kažejo, da frazeme (pre)malo uporabljamo ter da jih govorci premalo poznamo in razumemo. V svojih prispevkih študenti FHŠ zato predstavljajo pomene izbranih barv in frazemov, povezanih z njimi. Začenjajo z rožnato.
Dvojna imena so v zadnjem času kar popularna, a nam nemalokrat povzročajo preglavice, še posebej, ko jih moramo pregibati ali iz njih tvoriti svojilni pridevnik. Bomo rekli, da smo si sposodili avto Žana Marka ali Žanmarka? Je to Žanmarkov avto ali morda Žanov Markov avto? Jezikovno nebo nam bodo v naslednjih minutah razjasnili študentje FHŠ UP.
Dvojna imena so v zadnjem času kar popularna, a nam nemalokrat povzročajo preglavice, še posebej, ko jih moramo pregibati ali iz njih tvoriti svojilni pridevnik. Bomo rekli, da smo si sposodili avto Žana Marka ali Žanmarka? Je to Žanmarkov avto ali morda Žanov Markov avto? Jezikovno nebo nam bodo v naslednjih minutah razjasnili študentje FHŠ UP.
Zagotovo se vam je kdaj zgodilo, da ste v neki obupni situaciji, v kateri ste se znašli, kar "skočili iz kože". Pa veste, da obstaja tudi besedna zveza "skočiti čez kožo"?
Zagotovo se vam je kdaj zgodilo, da ste v neki obupni situaciji, v kateri ste se znašli, kar "skočili iz kože". Pa veste, da obstaja tudi besedna zveza "skočiti čez kožo"?
Tokrat je beseda tekla o števnikih. Katere vrste števnikov poznamo in kdaj jih uporabljamo? Trije hamburgerji najbrž ni enako kot trojni hamburger, toda, ali je prav če naročimo dvojna očala ali dvoje očal, odpremo dvojna vrata ali dvoje vrat?
Tokrat je beseda tekla o števnikih. Katere vrste števnikov poznamo in kdaj jih uporabljamo? Trije hamburgerji najbrž ni enako kot trojni hamburger, toda, ali je prav če naročimo dvojna očala ali dvoje očal, odpremo dvojna vrata ali dvoje vrat?
Danes moram oditi prej ali Danes morem oditi prej? V današnjem prispevku se bomo posvečali pravilni in napačni rabi glagolov morem (v nedoločniku moči) in moram (v nedoločniku morati). Omenjena glagola spadata v skupino naklonskih oz. modalnih glagolov, ob katerih ponavadi stoji neosebna glagolska oblika (nedoločnik), ki ob sebi zahteva glagole premikanja. Predstavljamo ju skupaj, saj sta lahko zamenljiva in se predvsem v pogovornem jeziku pogosto uporabljata napačno, kot na primer: Morem oprati avto namesto Moram oprati avto.
Danes moram oditi prej ali Danes morem oditi prej? V današnjem prispevku se bomo posvečali pravilni in napačni rabi glagolov morem (v nedoločniku moči) in moram (v nedoločniku morati). Omenjena glagola spadata v skupino naklonskih oz. modalnih glagolov, ob katerih ponavadi stoji neosebna glagolska oblika (nedoločnik), ki ob sebi zahteva glagole premikanja. Predstavljamo ju skupaj, saj sta lahko zamenljiva in se predvsem v pogovornem jeziku pogosto uporabljata napačno, kot na primer: Morem oprati avto namesto Moram oprati avto.
Minuli teden smo izvedeli, kaj so enakoizraznice - besede, ki jih enako zapisujemo oz. izgovorimo, a imajo različne pomene. Če rečemo: "Kos je krasen," sogovornik ne bo vedel, ali imate v mislih ptiča, ki žvrgoli na sosednjem drevesu, ali sodelavca, ki se tako piše in s katerim se res dobro razumete. Glede na to, ali se podoba besed ujema v zapisu ali izgovoru, ločimo enakopisnice in enakozvočnice.
Minuli teden smo izvedeli, kaj so enakoizraznice - besede, ki jih enako zapisujemo oz. izgovorimo, a imajo različne pomene. Če rečemo: "Kos je krasen," sogovornik ne bo vedel, ali imate v mislih ptiča, ki žvrgoli na sosednjem drevesu, ali sodelavca, ki se tako piše in s katerim se res dobro razumete. Glede na to, ali se podoba besed ujema v zapisu ali izgovoru, ločimo enakopisnice in enakozvočnice.
Ste že kdaj slišali za enakoizraznice? To so tiste besede, ki imajo enako izrazno podobo, pomensko pa se popolnoma razlikujejo. Tako se marsikdaj zgodi, da enakoizraznice v pogovoru povzročijo zmedo oz. nesporazum.
Ste že kdaj slišali za enakoizraznice? To so tiste besede, ki imajo enako izrazno podobo, pomensko pa se popolnoma razlikujejo. Tako se marsikdaj zgodi, da enakoizraznice v pogovoru povzročijo zmedo oz. nesporazum.
V zadnji rubriki Kotiček za jeziček je bil govor o frazemu “delati se Francoza”. Besedilo je pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Urška Planinc, študentka Medkulturnega jezikovnega posredovanja. Jezikovna vprašanja lahko pošljete na e-naslov: slovenistika@fhs.upr.si.
V zadnji rubriki Kotiček za jeziček je bil govor o frazemu “delati se Francoza”. Besedilo je pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Urška Planinc, študentka Medkulturnega jezikovnega posredovanja. Jezikovna vprašanja lahko pošljete na e-naslov: slovenistika@fhs.upr.si.
Tudi danes v jezikovni rubriki nadaljujemo z razlago znanih frazemov. Le kaj pomeni, če rečemo, da se nekdo obnaša kot kmečka nevesta? Npr.: Slišali smo, da se je pred šefom branil kot kmečka nevesta. Kaj na to pravijo študenti FHŠ UP? Naslednje minute so njihove!
Tudi danes v jezikovni rubriki nadaljujemo z razlago znanih frazemov. Le kaj pomeni, če rečemo, da se nekdo obnaša kot kmečka nevesta? Npr.: Slišali smo, da se je pred šefom branil kot kmečka nevesta. Kaj na to pravijo študenti FHŠ UP? Naslednje minute so njihove!
Frazemi, ki nam jih razlagajo mladi jezikoslovci, zadnje čase posegajo na najrazličnejša področja. Če smo minuli četrtek poslušali, od kod izvira besedna zveza in mirna Bosna, bomo danes izvedeli, zakaj nekateri moški postanejo copate. Biti ali postati copata je torej tema nocojšnje jezikovne rubrike s študenti FHŠ UP.
Frazemi, ki nam jih razlagajo mladi jezikoslovci, zadnje čase posegajo na najrazličnejša področja. Če smo minuli četrtek poslušali, od kod izvira besedna zveza in mirna Bosna, bomo danes izvedeli, zakaj nekateri moški postanejo copate. Biti ali postati copata je torej tema nocojšnje jezikovne rubrike s študenti FHŠ UP.
"Lepo te prosim, nikar ne stoj tam kot lipov bog!" Vam je kdo že kaj takega rekel? Pa ste se vprašali, kako zgleda lipov bog in zakaj bi mu bili podobni? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
"Lepo te prosim, nikar ne stoj tam kot lipov bog!" Vam je kdo že kaj takega rekel? Pa ste se vprašali, kako zgleda lipov bog in zakaj bi mu bili podobni? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Kaj se zgodi, če 'daš komu banano'? Od kod se je banana priplazila med frazeme? Izvedeli boste, če boste prisluhnili študentom FHŠ UP.
Kaj se zgodi, če 'daš komu banano'? Od kod se je banana priplazila med frazeme? Izvedeli boste, če boste prisluhnili študentom FHŠ UP.
Po krokodiljih solzah, ki smo jih v rubriki Kotiček za jeziček pretakali minuli teden, bomo danes slišali, zakaj ni dobro z nekom češenj zobati. Kakšno zvezo imajo češnje z nekom, s katerim ni dobro imeti opravka? Še en frazem z zanimivim izvorom so razložili študentje FHŠ UP.
Po krokodiljih solzah, ki smo jih v rubriki Kotiček za jeziček pretakali minuli teden, bomo danes slišali, zakaj ni dobro z nekom češenj zobati. Kakšno zvezo imajo češnje z nekom, s katerim ni dobro imeti opravka? Še en frazem z zanimivim izvorom so razložili študentje FHŠ UP.
Mladi jezikoslovci se danes znova vračajo k frazemom živalskega izvora. Če smo se v minulih rubrikah šopirili kot pav in gledali kot tele v nova vrata, bomo zdaj izvedeli, zakaj rečemo, da nekdo pretaka krokodilje solze. Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Mladi jezikoslovci se danes znova vračajo k frazemom živalskega izvora. Če smo se v minulih rubrikah šopirili kot pav in gledali kot tele v nova vrata, bomo zdaj izvedeli, zakaj rečemo, da nekdo pretaka krokodilje solze. Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Pomlad je navadno tisti čas, ko otroke vpisujemo v vrtec. Mladim jezikoslovcem se je tako porajalo vprašanje, kako pravzaprav pravimo otrokom iz vrtca. Prisluhnite, kako so se lotili te jezikovne zadrege in kaj so odkrili! Tokratno besedilo je pod mentorstvom dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Anika Velišček, študentka drugostopenjskega pedagoškega programa Slovenistika.
Pomlad je navadno tisti čas, ko otroke vpisujemo v vrtec. Mladim jezikoslovcem se je tako porajalo vprašanje, kako pravzaprav pravimo otrokom iz vrtca. Prisluhnite, kako so se lotili te jezikovne zadrege in kaj so odkrili! Tokratno besedilo je pod mentorstvom dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Anika Velišček, študentka drugostopenjskega pedagoškega programa Slovenistika.
V marcu praznujemo dva praznika posvečena ženskam. 8. marca obeležujemo mednarodni dan žensk, 25. marca pa materinski dan. No, 10. marca pa pridejo na svoj račun tudi moški, saj praznujemo dan mučenikov. Ali mučencev?
V marcu praznujemo dva praznika posvečena ženskam. 8. marca obeležujemo mednarodni dan žensk, 25. marca pa materinski dan. No, 10. marca pa pridejo na svoj račun tudi moški, saj praznujemo dan mučenikov. Ali mučencev?
Tudi danes razmišljamo o živalskih frazemih. Če smo minuli teden razkrivali, zakaj nekdo 'bulji kot tele v nova vrata', bomo danes razkrivali, zakaj rečemo, da se nekdo 'šopiri kot pav'. Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Tudi danes razmišljamo o živalskih frazemih. Če smo minuli teden razkrivali, zakaj nekdo 'bulji kot tele v nova vrata', bomo danes razkrivali, zakaj rečemo, da se nekdo 'šopiri kot pav'. Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Frazem gledati kot bik (tele) v nova vrata je zagotovo eden izmed bolj razširjenih v Sloveniji, saj ga pozna skoraj vsak Slovenec. Tokratno besedilo je pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Tina Starc, študentka študijskega programa Slovenistika.
Frazem gledati kot bik (tele) v nova vrata je zagotovo eden izmed bolj razširjenih v Sloveniji, saj ga pozna skoraj vsak Slovenec. Tokratno besedilo je pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Tina Starc, študentka študijskega programa Slovenistika.
Zdravstvena situacija je zamrznila tudi delo naših mladih jezikoslovcev, zato bomo v pričakovanju zdravih dni znova prisluhnili nekaterim ponovitvam rubrike Kotiček za jeziček. Še vedno ostajamo v svetu frazemov, le da se tokrat posvečamo istrskim rekom, posebno tistim, ki sodijo v svet čarovništva oz. vraževerja: kaj pomeni, če te pogleda štriga in kaj, če se rodiš v srajčici? Ali veste, zakaj je koristno imeti česen v žepu? V naslednjih minutah vam bodo študentje FHŠ UP vse razložili!
Zdravstvena situacija je zamrznila tudi delo naših mladih jezikoslovcev, zato bomo v pričakovanju zdravih dni znova prisluhnili nekaterim ponovitvam rubrike Kotiček za jeziček. Še vedno ostajamo v svetu frazemov, le da se tokrat posvečamo istrskim rekom, posebno tistim, ki sodijo v svet čarovništva oz. vraževerja: kaj pomeni, če te pogleda štriga in kaj, če se rodiš v srajčici? Ali veste, zakaj je koristno imeti česen v žepu? V naslednjih minutah vam bodo študentje FHŠ UP vse razložili!
Ali veste, čemu gredo stvari 'rakom žvižgat' in kako je nastal frazem 'rakom žvižgati'? Po poteh rakov in žvižganja so se podali študentje FHŠ UP.
Ali veste, čemu gredo stvari 'rakom žvižgat' in kako je nastal frazem 'rakom žvižgati'? Po poteh rakov in žvižganja so se podali študentje FHŠ UP.
Ob zimskih večerih radi rečemo, da se vlečejo kot jara kača. Ne le ob večerih, frazem dolg kot jara kača slišimo ob najrazličnejših priložnostih. Zakaj nekatere situacije tako radi primerjamo s kačo, ki je zapovrh še jara, so razložili študenti FHŠ UP.
Ob zimskih večerih radi rečemo, da se vlečejo kot jara kača. Ne le ob večerih, frazem dolg kot jara kača slišimo ob najrazličnejših priložnostih. Zakaj nekatere situacije tako radi primerjamo s kačo, ki je zapovrh še jara, so razložili študenti FHŠ UP.
'Kot bi svinjam metali bisere' je fraza, ki smo jo slišali v mnogih in raznolikih družbenih kontekstih. Zakaj tako rečemo, zakaj svinje in zakaj biseri? Kaj pomeni ta frazem? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
'Kot bi svinjam metali bisere' je fraza, ki smo jo slišali v mnogih in raznolikih družbenih kontekstih. Zakaj tako rečemo, zakaj svinje in zakaj biseri? Kaj pomeni ta frazem? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Z znanimi frazemi se poslavljamo tudi od starega leta. To leto se je vleklo kot kurja čreva ... ali so kurja čreva res tako dolga? Zakaj večkrat rečemo, da se nekaj 'vleče kot kurja čreva'? Odgovor vam ponujajo študentje FHŠ UP! Še prej pa prisluhnimo voščilu, ki ga poslušalcem Radia Koper pošiljajo mladi jezikoslovci!
Z znanimi frazemi se poslavljamo tudi od starega leta. To leto se je vleklo kot kurja čreva ... ali so kurja čreva res tako dolga? Zakaj večkrat rečemo, da se nekaj 'vleče kot kurja čreva'? Odgovor vam ponujajo študentje FHŠ UP! Še prej pa prisluhnimo voščilu, ki ga poslušalcem Radia Koper pošiljajo mladi jezikoslovci!
"Izpiti visijo nad mano kot Damoklejev meč," je rekla neka študentka in se zaskrbljeno zakopala med knjige. Kaj je želela povedati? Zakaj je uporabila frazem Damoklejev meč? Od kod izhaja ta prispodoba? Prisluhnite študentom FHŠ UP in izvedeli boste!
"Izpiti visijo nad mano kot Damoklejev meč," je rekla neka študentka in se zaskrbljeno zakopala med knjige. Kaj je želela povedati? Zakaj je uporabila frazem Damoklejev meč? Od kod izhaja ta prispodoba? Prisluhnite študentom FHŠ UP in izvedeli boste!
Ni enostavno ločiti pleve od zrnja, kakor včasih ni enostavno ločiti dobro od slabega. Včasih so zrno od plev ločevali tako, da so zmes zrnja in plev v vetru metali v zrak. Pleve je veter odnesel, zrnje je padlo na tla. Razlage frazema 'ločiti pleve od zrnja' so se lotili tudi študentje FHŠ UP. Prisluhnite, kaj so povedali!
Ni enostavno ločiti pleve od zrnja, kakor včasih ni enostavno ločiti dobro od slabega. Včasih so zrno od plev ločevali tako, da so zmes zrnja in plev v vetru metali v zrak. Pleve je veter odnesel, zrnje je padlo na tla. Razlage frazema 'ločiti pleve od zrnja' so se lotili tudi študentje FHŠ UP. Prisluhnite, kaj so povedali!
Danes je čas za razlago frazema Avgijev hlev. Imeti stanovanje kot Avgijev hlev ... le kaj to pomeni? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Danes je čas za razlago frazema Avgijev hlev. Imeti stanovanje kot Avgijev hlev ... le kaj to pomeni? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Se vam je že zgodilo, da ste med občinskimi uradi hodili 'od Poncija do Pilata'? Kdo je bil Poncij in kdo Pilat, predvsem pa, zakaj ta frazem tako radi uporabimo, ko brez uspeha tavamo od enega uradnika k drugemu? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Se vam je že zgodilo, da ste med občinskimi uradi hodili 'od Poncija do Pilata'? Kdo je bil Poncij in kdo Pilat, predvsem pa, zakaj ta frazem tako radi uporabimo, ko brez uspeha tavamo od enega uradnika k drugemu? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Nekatere frazeme v vsakodnevnih klepetih pogosto uporabljamo; takoj nam je jasno, če nam kdo reče, da opravljamo sizifovo delo ali se borimo z mlini na veter ... Kaj pa, če gre kdo kot Elija? Le kaj pomeni iti kot Elija? Da bi razumeli pomen tega frazema, moramo pokukati v svetopisemske čase ...
Nekatere frazeme v vsakodnevnih klepetih pogosto uporabljamo; takoj nam je jasno, če nam kdo reče, da opravljamo sizifovo delo ali se borimo z mlini na veter ... Kaj pa, če gre kdo kot Elija? Le kaj pomeni iti kot Elija? Da bi razumeli pomen tega frazema, moramo pokukati v svetopisemske čase ...
Ste že slišali za 'blažev žegen'? Kaj pomeni žegen in zakaj prav Blažev? Za katerega Blaža pravzaprav gre? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Ste že slišali za 'blažev žegen'? Kaj pomeni žegen in zakaj prav Blažev? Za katerega Blaža pravzaprav gre? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Spet smo pri frazemih, ki so povezani z mitologijo. Tokrat grško, saj razkrivamo, kaj pomeni, če kdo reče, da išče 'Ariadnino nit'. Ariadnina nit - kaj pomeni ta frazem? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Spet smo pri frazemih, ki so povezani z mitologijo. Tokrat grško, saj razkrivamo, kaj pomeni, če kdo reče, da išče 'Ariadnino nit'. Ariadnina nit - kaj pomeni ta frazem? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Minuli teden smo govorili o pomenu frazema 'babilonski stolp', danes pa ugotavljamo, kdo so 'jezdeci apokalipse' in kaj ta frazem pomeni. Prisluhnite študentom FHŠ!
Minuli teden smo govorili o pomenu frazema 'babilonski stolp', danes pa ugotavljamo, kdo so 'jezdeci apokalipse' in kaj ta frazem pomeni. Prisluhnite študentom FHŠ!
Ali ste že slišali za frazema 'babilonski stolp' in 'babilonska sužnost'? Veste, kaj pomenita in od kod izhajata? Besedilo je pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Ana Kodela, študentka Medkulturnega jezikovnega posredovanja.
Ali ste že slišali za frazema 'babilonski stolp' in 'babilonska sužnost'? Veste, kaj pomenita in od kod izhajata? Besedilo je pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Ana Kodela, študentka Medkulturnega jezikovnega posredovanja.
Jezikovni kotiček v jesen vstopa s svežimi vsebinami: prisluhnili bomo znanim frazemom in njihovi razlagi. Študenti Fakultete za humanistične študije bodo v svojih prispevkih predstavljali pomene in izvore še nekaterih, razložili vam bodo, denimo, kdo opravlja Sizifovo delo, zakaj ni dobro s kom češenj zobati, kdo gleda kot čuk na palici in kdaj je čas kislih kumaric. Frazeme so glede na obravnavano tematiko razvrstili v sklope: svetopisemski in mitološki frazemi, živalski frazemi, frazemi o hrani in drugi frazemi, ki obravnavajo raznovrstno tematiko. Začeli bomo s frazemom BORITI SE Z MLINI NA VETER.
Jezikovni kotiček v jesen vstopa s svežimi vsebinami: prisluhnili bomo znanim frazemom in njihovi razlagi. Študenti Fakultete za humanistične študije bodo v svojih prispevkih predstavljali pomene in izvore še nekaterih, razložili vam bodo, denimo, kdo opravlja Sizifovo delo, zakaj ni dobro s kom češenj zobati, kdo gleda kot čuk na palici in kdaj je čas kislih kumaric. Frazeme so glede na obravnavano tematiko razvrstili v sklope: svetopisemski in mitološki frazemi, živalski frazemi, frazemi o hrani in drugi frazemi, ki obravnavajo raznovrstno tematiko. Začeli bomo s frazemom BORITI SE Z MLINI NA VETER.
Tokratno rubriko o istrskih frazemih namenjamo Istrankam in njihovi delavnosti. Zakaj rečemo, da so 'ku žvejolin' ali 'ku žventola' in podobno? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Tokratno rubriko o istrskih frazemih namenjamo Istrankam in njihovi delavnosti. Zakaj rečemo, da so 'ku žvejolin' ali 'ku žventola' in podobno? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Tokratno rubriko o istrskih frazemih namenjamo Istrankam in njihovi delavnosti. Zakaj rečemo, da so 'ku žvejolin' ali 'ku žventola' in podobno? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Tokratno rubriko o istrskih frazemih namenjamo Istrankam in njihovi delavnosti. Zakaj rečemo, da so 'ku žvejolin' ali 'ku žventola' in podobno? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Naša jutranja rubrika se zadnje čase vrti okoli istrskih frazemov. Nazadnje smo govorili o štrigah, tokrat pa je bil čas za sardine in sol. Prisluhnite študentom FHŠ Univerze na Primorskem!
Naša jutranja rubrika se zadnje čase vrti okoli istrskih frazemov. Nazadnje smo govorili o štrigah, tokrat pa je bil čas za sardine in sol. Prisluhnite študentom FHŠ Univerze na Primorskem!
Danes smo začeli nov niz jezikovnih kotičkov; študentje UP FHŠ se bodo poglobili v pomene istrskih frazemov. Kaj pa so frazemi? To so večbesedni izrazi, sestavljeni iz točno določenih besed, ki kot celota pomenijo nekaj drugega kot posamezne besede vsaka zase in pogosto predstavljajo težave itistim, ki se nekega jezika šele učijo.
Danes smo začeli nov niz jezikovnih kotičkov; študentje UP FHŠ se bodo poglobili v pomene istrskih frazemov. Kaj pa so frazemi? To so večbesedni izrazi, sestavljeni iz točno določenih besed, ki kot celota pomenijo nekaj drugega kot posamezne besede vsaka zase in pogosto predstavljajo težave itistim, ki se nekega jezika šele učijo.
Raba vejice je zelo raznolika, postavljamo jo ob naštevanju, med stavki v povedi, pred nekaterimi vezniki, ločuje vrinjen stavek in tudi t. i. polstavek. Kaj pa je polstavek? Prisluhnite ustvarjalcem Jezikovnega kotička, študentom FHŠ UP!
Raba vejice je zelo raznolika, postavljamo jo ob naštevanju, med stavki v povedi, pred nekaterimi vezniki, ločuje vrinjen stavek in tudi t. i. polstavek. Kaj pa je polstavek? Prisluhnite ustvarjalcem Jezikovnega kotička, študentom FHŠ UP!
Sklanjanje dvojnih moških imen: Gaj Lan, David Nik ...
Sklanjanje dvojnih moških imen: Gaj Lan, David Nik ...
Kakšna je pomenska razlika med izrazoma poskus in preizkus?
Kakšna je pomenska razlika med izrazoma poskus in preizkus?
Ob izbruhu epidemije je slovenska vlada določila vladnega govorca, na proslavah pa navadno poslušamo slavnostne govornike. Kateri izraz je torej pravi, govorec ali govornik? Poslušajmo, kaj o tem pravijo študentje FHŠ UP!
Ob izbruhu epidemije je slovenska vlada določila vladnega govorca, na proslavah pa navadno poslušamo slavnostne govornike. Kateri izraz je torej pravi, govorec ali govornik? Poslušajmo, kaj o tem pravijo študentje FHŠ UP!
Kam postavimo vejico, če se poved začne z veznikom?
Kam postavimo vejico, če se poved začne z veznikom?
Razlika med pridevnikoma gasilni in gasilski.
Razlika med pridevnikoma gasilni in gasilski.
Tokratno besedilo je pod mentorstvom dr. Vladke Tucovič Sturman z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Ana Rihar, študentka tretjega letnika Slovenistike. Jezikovna vprašanja lahko pošljete na e-naslov: slovenistika@fhs.upr.si.
Tokratno besedilo je pod mentorstvom dr. Vladke Tucovič Sturman z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Ana Rihar, študentka tretjega letnika Slovenistike. Jezikovna vprašanja lahko pošljete na e-naslov: slovenistika@fhs.upr.si.
Tokrat se v jezikovnem kotičku ukvarjamo z našo zdravstveno situacijo. Kako zapisujemo in izgovarjamo besede, kot so kovid, koronavirus, koronavirusna bolezen ali covid-19? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Tokrat se v jezikovnem kotičku ukvarjamo z našo zdravstveno situacijo. Kako zapisujemo in izgovarjamo besede, kot so kovid, koronavirus, koronavirusna bolezen ali covid-19? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Tokrat se bomo spet vrnili k vejici in njeni rabi. Mnogi se še vedno držimo osnovnošolskega pravila, da vedno, kadar v povedi zagledamo veznik in, vejice pred njim ne zapisujemo. Pa to pravilo vedno drži? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Tokrat se bomo spet vrnili k vejici in njeni rabi. Mnogi se še vedno držimo osnovnošolskega pravila, da vedno, kadar v povedi zagledamo veznik in, vejice pred njim ne zapisujemo. Pa to pravilo vedno drži? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
"Ne rabiš mi tega govoriti." Zakaj je taka raba nepravilna?
"Ne rabiš mi tega govoriti." Zakaj je taka raba nepravilna?
V tokratni rubriki Kotiček za jeziček smo razpravljali o uporabi besede glamping. Tokratno besedilo je pod mentorstvom dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Maša Zidar, študentka 3. letnika medijskih študijev. Jezikovna vprašanja lahko pošljete na e-naslov: slovenistika@fhs.upr.si.
V tokratni rubriki Kotiček za jeziček smo razpravljali o uporabi besede glamping. Tokratno besedilo je pod mentorstvom dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Maša Zidar, študentka 3. letnika medijskih študijev. Jezikovna vprašanja lahko pošljete na e-naslov: slovenistika@fhs.upr.si.
Elektrikar in električar, računalnikar in računalničar - sta obe različici pravilni?
Elektrikar in električar, računalnikar in računalničar - sta obe različici pravilni?
Voznik motorja je motorist, kaj pa voznik skiroja?
Voznik motorja je motorist, kaj pa voznik skiroja?
Poimenovanja živali glede na njihov biološki spol nam včasih delajo preglavice.
Poimenovanja živali glede na njihov biološki spol nam včasih delajo preglavice.
Je samostalnik vodja ženskega ali moškega spola?
Je samostalnik vodja ženskega ali moškega spola?
Raba izrazov košarkaš in košarkar. Katera beseda je ustreznejša?
Raba izrazov košarkaš in košarkar. Katera beseda je ustreznejša?
Se dobimo v Mobyju Dicku ali Moby Dicku?
Se dobimo v Mobyju Dicku ali Moby Dicku?
Nas po mestu vodi turistični vodnik ali turistični vodič?
Nas po mestu vodi turistični vodnik ali turistični vodič?
Kategorija živosti samostalnikov moškega spola.
Kategorija živosti samostalnikov moškega spola.
Pomenska razlika med izrazoma tajnik in tajnica.
Pomenska razlika med izrazoma tajnik in tajnica.
Podomačevanje prevzetih besed v izgovoru in zapisu.
Podomačevanje prevzetih besed v izgovoru in zapisu.
Kako pravilno zapisati veliko začetnico?
Kako pravilno zapisati veliko začetnico?
Pomenska razlika med magistrantom in magistrandom, doktorantom in doktorandom.
Pomenska razlika med magistrantom in magistrandom, doktorantom in doktorandom.
Ženske oblike nekaterih poklicev: tehnica ali tehničarka, mehaničarka ali mehanikarica ...
Ženske oblike nekaterih poklicev: tehnica ali tehničarka, mehaničarka ali mehanikarica ...
Pomenska razlika med besedama swingati in svingati.
Pomenska razlika med besedama swingati in svingati.
Poklici: generalica ali generalinja, dekanica ali dekanja?
Poklici: generalica ali generalinja, dekanica ali dekanja?
Velika začetnica pri večbesednih poimenovanjih.
Velika začetnica pri večbesednih poimenovanjih.
Pri katerih samostalnikih raba dvojine, ednine ali množine ni povsem jasna?
Pri katerih samostalnikih raba dvojine, ednine ali množine ni povsem jasna?
Kdaj uporabimo pridevnika številen in številčen?
Kdaj uporabimo pridevnika številen in številčen?
Raba tujk, citatnih in polcitatnih besed, izposojenk.
Raba tujk, citatnih in polcitatnih besed, izposojenk.
Kateri izraz je primernejši: dosmrten ali doživljenjski?
Kateri izraz je primernejši: dosmrten ali doživljenjski?
Pomenska razlika med besedama simbolen in simboličen.
Pomenska razlika med besedama simbolen in simboličen.
Samostalnik postrv je z naglasnega stališča zanimiv, saj pozna dve obliki naglaševanja.
Samostalnik postrv je z naglasnega stališča zanimiv, saj pozna dve obliki naglaševanja.
Pravilna raba glagolov izgubiti, pridobiti in delati.
Pravilna raba glagolov izgubiti, pridobiti in delati.
Je pravilno reči Klemna ali Klemena, Tilna ali Tilena?
Je pravilno reči Klemna ali Klemena, Tilna ali Tilena?
Tokrat o pravilnih oblikah samostalnika otrok.
Tokrat o pravilnih oblikah samostalnika otrok.
Govorimo s Sašom, s Sašem, s Sašo ali s Sašotom?
Govorimo s Sašom, s Sašem, s Sašo ali s Sašotom?
Kakšna je pomenska razlika med pridevnikoma nevoščljiv in privoščljiv?
Kakšna je pomenska razlika med pridevnikoma nevoščljiv in privoščljiv?
Zagotovo se koga slišali reči, da je bilo nekaj 'zares bolano', pa tudi, da je soseda 'bolana'. Prisluhnite, zakaj je taka raba neprimerna.
Zagotovo se koga slišali reči, da je bilo nekaj 'zares bolano', pa tudi, da je soseda 'bolana'. Prisluhnite, zakaj je taka raba neprimerna.
Koliko oblik pozna samostalnik oko! Prisluhnite razlagi študentov FHŠ UP!
Koliko oblik pozna samostalnik oko! Prisluhnite razlagi študentov FHŠ UP!
Rečemo inštitut ali institut, Inštitucija ali institucija?
Rečemo inštitut ali institut, Inštitucija ali institucija?
Kdaj uporabiti predlog v in kdaj predlog ob, ko izražamo časovna razmerja.
Kdaj uporabiti predlog v in kdaj predlog ob, ko izražamo časovna razmerja.
Tokrat o rabi predlogov tekom, v teku, preko ...
Tokrat o rabi predlogov tekom, v teku, preko ...
Tokrat o preobilju v besednih zvezah.
Tokrat o preobilju v besednih zvezah.
Vejica ne skače le pred ki, ko, ker, da, če ...
Vejica ne skače le pred ki, ko, ker, da, če ...
Nerazlikovanje med cel in ves povzroča nemalo težav.
Nerazlikovanje med cel in ves povzroča nemalo težav.
Vejica prej okrajšavami, kot so: itd., itn., ipd. ...
Vejica prej okrajšavami, kot so: itd., itn., ipd. ...
Blizuzvočnice in njihovi različni pomeni.
Blizuzvočnice in njihovi različni pomeni.
Velika začetnica pri večsestavinskih zemljepisnih imenih.
Velika začetnica pri večsestavinskih zemljepisnih imenih.
Izvedeli bomo, kako je z vejico pred veznikom oziroma.
Izvedeli bomo, kako je z vejico pred veznikom oziroma.
Zakaj je besedna zveza 'čudi me' napačna?
Zakaj je besedna zveza 'čudi me' napačna?
Kako pravilno rečemo, ko se množici stotih ljudi pridruži še en človek?
Kako pravilno rečemo, ko se množici stotih ljudi pridruži še en človek?
Nekateri samostalniki so lahko tudi priimki. Ločujejo se po mestu naglasa ob pregibanju oz. sklanjanju.
Nekateri samostalniki so lahko tudi priimki. Ločujejo se po mestu naglasa ob pregibanju oz. sklanjanju.
Kakšna je pomenska razlika med besedami pljuje in pluje ter kljub in klub?
Kakšna je pomenska razlika med besedami pljuje in pluje ter kljub in klub?
Kdaj je nekaj v okviru, drugič pa v okvirju?
Kdaj je nekaj v okviru, drugič pa v okvirju?
Kdo je hudomušen? Prisluhnite razlagi besede in njenih sopomenk.
Kdo je hudomušen? Prisluhnite razlagi besede in njenih sopomenk.
Tokrat o pravilnem zaporedju imena in priimka.
Tokrat o pravilnem zaporedju imena in priimka.
Pomen in pravilna raba glagola vztrajati.
Pomen in pravilna raba glagola vztrajati.
Pomenska razlika med besedama strmeti in stremeti.
Pomenska razlika med besedama strmeti in stremeti.
Kako je z vejico pred veznikom ali? Zanjo veljajo različna pravila. Prisluhnite!
Kako je z vejico pred veznikom ali? Zanjo veljajo različna pravila. Prisluhnite!
Ali za izražanje časovnega obdobja uporabimo besedno zvezo "med leti" ali "med letoma"? Prisluhnite!
Ali za izražanje časovnega obdobja uporabimo besedno zvezo "med leti" ali "med letoma"? Prisluhnite!
Kakšna je razlika med besedama delaven in delovni?
Kakšna je razlika med besedama delaven in delovni?
Raba ženskih oblik pri strokovnih in akademskih nazivih.
Raba ženskih oblik pri strokovnih in akademskih nazivih.
Mašila so nekoristna. Zasenčijo bistvo povedi, običajno jih uporabljamo takrat, ko smo nepripravljeni.
Mašila so nekoristna. Zasenčijo bistvo povedi, običajno jih uporabljamo takrat, ko smo nepripravljeni.
Včasih s pogovorno besedo bolje izrazimo nek pojem kot s knjižnim izrazom. Kaj je bolje: šminka ali rdečilo za ustnice?
Včasih s pogovorno besedo bolje izrazimo nek pojem kot s knjižnim izrazom. Kaj je bolje: šminka ali rdečilo za ustnice?
Smo opazili divjad ali divjačino? So nam postregli z govedom ali govedino?
Smo opazili divjad ali divjačino? So nam postregli z govedom ali govedino?
Včasih razmišljamo o slovničnem spolu besed, kot so: srž, jagned, vodja ...
Včasih razmišljamo o slovničnem spolu besed, kot so: srž, jagned, vodja ...
Pri sklanjanju nekaterih zemljepisnih imen imamo včasih težave. Kako sklanjamo krajevno ime Žiri? Prisluhnite štidentom FHŠ UP!
Pri sklanjanju nekaterih zemljepisnih imen imamo včasih težave. Kako sklanjamo krajevno ime Žiri? Prisluhnite štidentom FHŠ UP!
Včasih so z veliko začetnico težave, še posebej, ko zapisujemo večbesedna krajevna in stvarna imena. Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Včasih so z veliko začetnico težave, še posebej, ko zapisujemo večbesedna krajevna in stvarna imena. Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Tudi danes nam rubrika razkriva besede, ki so si navidez podobne, njihov pomen pa je povsem različen.
Tudi danes nam rubrika razkriva besede, ki so si navidez podobne, njihov pomen pa je povsem različen.
Kar nekaj besed poznamo, ki se enako napišejo, a imajo različne pomene. Da moramo paziti na njihovo ustrezno pomensko rabo, nas bodo opozorili študentje FHŠ UP.
Kar nekaj besed poznamo, ki se enako napišejo, a imajo različne pomene. Da moramo paziti na njihovo ustrezno pomensko rabo, nas bodo opozorili študentje FHŠ UP.
Nekatere besede se enako pišejo, a imajo različne pomene: prst, svetnik, termin ... Pazimo na njihovo pravilno pomensko rabo.
Nekatere besede se enako pišejo, a imajo različne pomene: prst, svetnik, termin ... Pazimo na njihovo pravilno pomensko rabo.
Kakšna je razlika med besedama daljen in daven? Prisluhnite razlagi študentov FHŠ UP!
Kakšna je razlika med besedama daljen in daven? Prisluhnite razlagi študentov FHŠ UP!
Izgovor fonema l v različnih glasovnih okoljih in njegova raba.
Izgovor fonema l v različnih glasovnih okoljih in njegova raba.
Ali matematična znamenja pišemo stično, brez presledka, ali nestično, s presledkom? Kako je s stičnostjo pri zapisu matematičnih operacij ter merskih in denarnih enot? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Ali matematična znamenja pišemo stično, brez presledka, ali nestično, s presledkom? Kako je s stičnostjo pri zapisu matematičnih operacij ter merskih in denarnih enot? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Kakšna je razlika med glagoloma zavedati se in zavesti? Prisluhnite študentom FHŠ UP!!
Kakšna je razlika med glagoloma zavedati se in zavesti? Prisluhnite študentom FHŠ UP!!
Kakšno vlogo ima črka h na koncu nekaterih tujih ženskih imen? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Kakšno vlogo ima črka h na koncu nekaterih tujih ženskih imen? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je dr. Klara Šumenjak.
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je dr. Klara Šumenjak.
Prisluhnite nekaterim istrskim pregovorom in njihovemu pomenu! Rubriko pripravljajo študentje FHŠ UP.
Prisluhnite nekaterim istrskim pregovorom in njihovemu pomenu! Rubriko pripravljajo študentje FHŠ UP.
Je pravilno reči eventuelno ali eventualno? Prisluhnite odgovoru, ki so ga pripravili študentje FHŠ UP!
Je pravilno reči eventuelno ali eventualno? Prisluhnite odgovoru, ki so ga pripravili študentje FHŠ UP!
Podomačevanje ruskih imen in besed oz. prilagajanje ruskih jezikovnih značilnosti slovenskemu jeziku. Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Podomačevanje ruskih imen in besed oz. prilagajanje ruskih jezikovnih značilnosti slovenskemu jeziku. Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Pravilna raba predlogov prek in preko. Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Pravilna raba predlogov prek in preko. Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Primorska, Gorenjska, Dolenjska ali primorska, gorenjska, dolenjska? Kdaj te besede zapisujemo z veliko in kdaj z malo začetnico? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Primorska, Gorenjska, Dolenjska ali primorska, gorenjska, dolenjska? Kdaj te besede zapisujemo z veliko in kdaj z malo začetnico? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Zakaj rečemo, da je začetnica vélika in ne velíka? Kaj pridevnika ločuje, vam razložijo študentje FHŠ UP!
Zakaj rečemo, da je začetnica vélika in ne velíka? Kaj pridevnika ločuje, vam razložijo študentje FHŠ UP!
Zapisovanje velike oz. male začetnice nas bega tudi pri zapisovanju praznikov, kot so martinovo, silvestrovo, valentinovo ... Prisluhnite študentom sloveniistike FHŠ UP!
Zapisovanje velike oz. male začetnice nas bega tudi pri zapisovanju praznikov, kot so martinovo, silvestrovo, valentinovo ... Prisluhnite študentom sloveniistike FHŠ UP!
Poglejmo, kako je z rabo začetnice pri zapisovanju imena vina.
Poglejmo, kako je z rabo začetnice pri zapisovanju imena vina.
Raba velike/male začetnice ob poimenovanju jedi.
Raba velike/male začetnice ob poimenovanju jedi.
Izpostavljamo pridevnika prekaren in prekeren. Govorimo o prekarnem ali prekernem delu? Katera raba je pravilna? Prisluhnite!
Izpostavljamo pridevnika prekaren in prekeren. Govorimo o prekarnem ali prekernem delu? Katera raba je pravilna? Prisluhnite!
Razlika med pridevnikoma delovni in delavni.
Razlika med pridevnikoma delovni in delavni.
Ustrezna raba vrstnih pridevnikov na -ov in -ev, ki se nanašajo na hrano in pijačo.
Ustrezna raba vrstnih pridevnikov na -ov in -ev, ki se nanašajo na hrano in pijačo.
Tokrat se bomo posvetili alinejnemu naštevanju oz. rabi velike ali male začetnice pri tovrstnem naštevanju.
Tokrat se bomo posvetili alinejnemu naštevanju oz. rabi velike ali male začetnice pri tovrstnem naštevanju.
Nerazlikovanje med pridevnikoma cel in ves povzroča nemalo težav. Izognimo se napačni rabi in prisluhnimo študentom slovenistike!
Nerazlikovanje med pridevnikoma cel in ves povzroča nemalo težav. Izognimo se napačni rabi in prisluhnimo študentom slovenistike!
Besedna zveza "s strani" je največkrat povsem odveč. Misel lahko jasno ubesedimo tudi brez nje.
Besedna zveza "s strani" je največkrat povsem odveč. Misel lahko jasno ubesedimo tudi brez nje.
Nekateri ruski priimki nam pri pregibanju povzročajo težave, posebno, ko iz njih skušamo tvoriti svojilni pridevnik.
Nekateri ruski priimki nam pri pregibanju povzročajo težave, posebno, ko iz njih skušamo tvoriti svojilni pridevnik.
Pravilna raba glagolov prizadeti in prizadati oz. zadeti in zadati.
Pravilna raba glagolov prizadeti in prizadati oz. zadeti in zadati.
Kaj so stalne besedne zveze? Kako jih razumemo in kdaj jih uporabljamo v vsakdanjem govoru? Kakšne napake se pojavljajo pri tvorjenju t.i. frazemov? Prisluhnite!
Kaj so stalne besedne zveze? Kako jih razumemo in kdaj jih uporabljamo v vsakdanjem govoru? Kakšne napake se pojavljajo pri tvorjenju t.i. frazemov? Prisluhnite!
Nekatere besede so si zelo podobne, pomensko pa se med seboj razlikujejo, npr. samostalniki poprava, popravilo, popravek. Kakšna je njihova ustrezna pomenska raba? Prisluhnite!
Nekatere besede so si zelo podobne, pomensko pa se med seboj razlikujejo, npr. samostalniki poprava, popravilo, popravek. Kakšna je njihova ustrezna pomenska raba? Prisluhnite!
Nekatere besede so si zelo podobne, pomensko pa se med seboj razlikujejo. Taki so npr. samostalniki poprava, popravek, popravilo. Kakšna je njihova ustrezna pomenska raba? Prisluhnite in izvedeli boste!
Nekatere besede so si zelo podobne, pomensko pa se med seboj razlikujejo. Taki so npr. samostalniki poprava, popravek, popravilo. Kakšna je njihova ustrezna pomenska raba? Prisluhnite in izvedeli boste!
V času zimskih športov nam težave povzročata izgovor in zapis imen skandinavskih mest, ki gostijo vrhunske športne dogodke. Razjasnimo dvome!
V času zimskih športov nam težave povzročata izgovor in zapis imen skandinavskih mest, ki gostijo vrhunske športne dogodke. Razjasnimo dvome!
Prispevek o pomenski razliki med glagoloma gostiti in gostovati.
Prispevek o pomenski razliki med glagoloma gostiti in gostovati.
Sklanjanje nekaterih samostalnikov nam povzroča nemalo preglavic, še posebno so težavne besede, kot so gospa, hči, oboa ... Prisluhnimo razlagi!
Sklanjanje nekaterih samostalnikov nam povzroča nemalo preglavic, še posebno so težavne besede, kot so gospa, hči, oboa ... Prisluhnimo razlagi!
Pri pregibanju nekaterih samostalnikov izpade črka e: Koper - Kopra, dedek -dedka ... zakaj?
Pri pregibanju nekaterih samostalnikov izpade črka e: Koper - Kopra, dedek -dedka ... zakaj?
Posvetili se bomo zapisu velike začetnice pri večsestavinskih krajevnih imenih.
Posvetili se bomo zapisu velike začetnice pri večsestavinskih krajevnih imenih.
Tokrat so na vrsti priimki, ki imajo končnico -a. Kako iz njih tvorimo svojilne pridevnike? Krležev ali Krležin roman? Prisluhnimo študentom slovenistike UP!
Tokrat so na vrsti priimki, ki imajo končnico -a. Kako iz njih tvorimo svojilne pridevnike? Krležev ali Krležin roman? Prisluhnimo študentom slovenistike UP!
Kako sklanjamo moška imena, ki se končajo na -a, kako iz njih tvorimo svojilni pridevnik? Prisluhnimo študentom slovenistike UP!
Kako sklanjamo moška imena, ki se končajo na -a, kako iz njih tvorimo svojilni pridevnik? Prisluhnimo študentom slovenistike UP!
Pred nami je še ena primorska jezikovna zagata. Kaj je pravilno: "Pogovarjali smo se o njem," ali "Pogovarjali smo se o njemu."? Prisluhnite razlagi študentov slovenistike UP in njihove mentorice, Vladke Tucović.
Pred nami je še ena primorska jezikovna zagata. Kaj je pravilno: "Pogovarjali smo se o njem," ali "Pogovarjali smo se o njemu."? Prisluhnite razlagi študentov slovenistike UP in njihove mentorice, Vladke Tucović.
Kako pravilno izgovarjamo glas v? Predvsem dvoglasniški in ustničnoustnični šumni v nas spravljata v zadrego. Prisluhnimo, kako so se te fonetične problematike lotili študenti slovenistike UP.
Kako pravilno izgovarjamo glas v? Predvsem dvoglasniški in ustničnoustnični šumni v nas spravljata v zadrego. Prisluhnimo, kako so se te fonetične problematike lotili študenti slovenistike UP.
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je dr. Klara Šumenjak.
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je dr. Klara Šumenjak.
Izgovorjava glasu e nam nemalokrat povzroča težave. Kako zahteven je slovenski jezik, spoznamo tudi pri samoglasniških premenah glasu e. Prisluhnimo študentom slovenistike UP.
Izgovorjava glasu e nam nemalokrat povzroča težave. Kako zahteven je slovenski jezik, spoznamo tudi pri samoglasniških premenah glasu e. Prisluhnimo študentom slovenistike UP.
V tokratni oddaji smo se posvetili rabi imen avtomobilov.
V tokratni oddaji smo se posvetili rabi imen avtomobilov.
Tokrat se bomo posvetili pravilni rabi glagolov rabiti, morati, potrebovati. Tudi na Primorskem se nam ob tem jezikovnem vprašanju večkrat zatakne. Študentje oddelka slovenistike UP z mentorico Vladko Tucović nam bodo razjasnili slovnične zagate in priporočili ustrezno rabo.
Tokrat se bomo posvetili pravilni rabi glagolov rabiti, morati, potrebovati. Tudi na Primorskem se nam ob tem jezikovnem vprašanju večkrat zatakne. Študentje oddelka slovenistike UP z mentorico Vladko Tucović nam bodo razjasnili slovnične zagate in priporočili ustrezno rabo.
Posvetili se bomo t. i. polvikanju. To ni značilno samo za primorski pogovorni jezik, ga pa v naših krajih zelo pogosto slišimo. Prisluhnite študentom slovenistike UP in njihovi mentorici Vladki Tucović.
Posvetili se bomo t. i. polvikanju. To ni značilno samo za primorski pogovorni jezik, ga pa v naših krajih zelo pogosto slišimo. Prisluhnite študentom slovenistike UP in njihovi mentorici Vladki Tucović.
Tokrat so študentje Oddelka za slovenistiko UP s svojo mentorico Vladko Tucović razmišljali o sklanjanju večbesednih imen. Zakaj rečemo: "Občudoval sem Anamarijo", toda "Občudoval sem Mono Lizo"? Kdaj prvo sestavino imena sklanjamo in kdaj ne? Prisluhnite jezikovni rubriki, ki se z današnjo temo spominja tudi velikega Piera Paola Pasolinija.
Tokrat so študentje Oddelka za slovenistiko UP s svojo mentorico Vladko Tucović razmišljali o sklanjanju večbesednih imen. Zakaj rečemo: "Občudoval sem Anamarijo", toda "Občudoval sem Mono Lizo"? Kdaj prvo sestavino imena sklanjamo in kdaj ne? Prisluhnite jezikovni rubriki, ki se z današnjo temo spominja tudi velikega Piera Paola Pasolinija.
Tokrat bo na vrsti pravilna raba zaimkov KI, KATERI IN ČIGAR.
Tokrat bo na vrsti pravilna raba zaimkov KI, KATERI IN ČIGAR.
V jezikovni rubriki boste izvedeli, kaj pomeni oznaka p.n., ki jo radi napišemo pred naslovnikovo ime na pisemski ovojnici.
V jezikovni rubriki boste izvedeli, kaj pomeni oznaka p.n., ki jo radi napišemo pred naslovnikovo ime na pisemski ovojnici.
Izvedeli boste, kaj je "preglas" oz. zakaj rečemo z MatejEm in ne z MatejOm.
Izvedeli boste, kaj je "preglas" oz. zakaj rečemo z MatejEm in ne z MatejOm.
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je dr. Klara Šumenjak.
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je dr. Klara Šumenjak.
