Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
Avtor: Študentje FHŠ
Tokrat se spuščamo v svet frazemov, ki vključujejo besedi čebela in čebelnjak. Od pridnih čebelic do vrveža v čebelnjaku nas, kakor vedno, popeljejo študentje FHŠ UP!
Tokrat se spuščamo v svet frazemov, ki vključujejo besedi čebela in čebelnjak. Od pridnih čebelic do vrveža v čebelnjaku nas, kakor vedno, popeljejo študentje FHŠ UP!
Čeprav so mravlje, posebno faraonke, za marsikoga prava hišna nadloga, imajo frazemi, povezani s temi malimi živalicami, vedno pozitiven pomen. Tako pravijo tudi naši mladi jezikoslovci
Čeprav so mravlje, posebno faraonke, za marsikoga prava hišna nadloga, imajo frazemi, povezani s temi malimi živalicami, vedno pozitiven pomen. Tako pravijo tudi naši mladi jezikoslovci
Veliko frazemov je povezanih s psom in večinoma ne pomenijo nič dobrega. Zakaj je tako, vam v naslednjih minutah razložijo študenti FHŠ UP.
Veliko frazemov je povezanih s psom in večinoma ne pomenijo nič dobrega. Zakaj je tako, vam v naslednjih minutah razložijo študenti FHŠ UP.
V prvem nizu letošnjih jezikovnih tematik vam naši študentje ponujajo razlage frazemov, ki so povezani z živalmi. Danes vstopamo v kokošnjak, kjer se zlahka zgodi, da vas 'koklja brcne'.
V prvem nizu letošnjih jezikovnih tematik vam naši študentje ponujajo razlage frazemov, ki so povezani z živalmi. Danes vstopamo v kokošnjak, kjer se zlahka zgodi, da vas 'koklja brcne'.
Kotiček za jeziček je naša stalna radijska rubrika, ki jo že deset let pripravljajo študenti in študentke Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem pod vodstvom mentoric z Oddelka za slovenistiko in radijske lektorice. Študenti skušajo na enostaven način poslušalcem razložiti različne zagate, ki se pojavijo pri jezikovni rabi (pravopisne, slovnične, pravorečne, pomenske, skladenjske, frazeološke …). Rubrika predstavlja lep primer popularizacije znanosti med splošno javnostjo. Za študente pa je pomembna, ker si pridobivajo izkušnje, ki jih bodo lahko uspešno uporabili pri kasnejšem poklicnem delovanju. Radijska rubrika je leta 2018 prejela priznanje prometej znanosti, ki ga od leta 2003 podeljuje Slovenska znanstvena fundacija. Ob jubileju rubrike je Nataša Benčič v studio povabila mentorice: doc. dr. Klaro Šumenjak, doc. dr. Jano Volk in doc. dr. Vladko Tucovič Sturman. Pogovarjale so se o prvih korakih Kotička, o delu s študenti, pogostih jezikovnih spodrsljajih in še marsičem. Vabljeni k poslušanju!
Kotiček za jeziček je naša stalna radijska rubrika, ki jo že deset let pripravljajo študenti in študentke Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem pod vodstvom mentoric z Oddelka za slovenistiko in radijske lektorice. Študenti skušajo na enostaven način poslušalcem razložiti različne zagate, ki se pojavijo pri jezikovni rabi (pravopisne, slovnične, pravorečne, pomenske, skladenjske, frazeološke …). Rubrika predstavlja lep primer popularizacije znanosti med splošno javnostjo. Za študente pa je pomembna, ker si pridobivajo izkušnje, ki jih bodo lahko uspešno uporabili pri kasnejšem poklicnem delovanju. Radijska rubrika je leta 2018 prejela priznanje prometej znanosti, ki ga od leta 2003 podeljuje Slovenska znanstvena fundacija. Ob jubileju rubrike je Nataša Benčič v studio povabila mentorice: doc. dr. Klaro Šumenjak, doc. dr. Jano Volk in doc. dr. Vladko Tucovič Sturman. Pogovarjale so se o prvih korakih Kotička, o delu s študenti, pogostih jezikovnih spodrsljajih in še marsičem. Vabljeni k poslušanju!
Se morda spomnite, da ste jih 'dobili po hrbtu', vam je kdo že kdaj 'kril hrbet', ste morda komu prav vi 'zabodli nož v hrbet'? Vse to so frazemi, ki so povezani s hrbtom in jih v vsakdanjem govoru velikokrat uporabljamo. A zakaj je prav hrbet tisti, ki največkrat nasanka? Vse vam v naslednjih minutah razložijo študentje FHŠ UP.
Se morda spomnite, da ste jih 'dobili po hrbtu', vam je kdo že kdaj 'kril hrbet', ste morda komu prav vi 'zabodli nož v hrbet'? Vse to so frazemi, ki so povezani s hrbtom in jih v vsakdanjem govoru velikokrat uporabljamo. A zakaj je prav hrbet tisti, ki največkrat nasanka? Vse vam v naslednjih minutah razložijo študentje FHŠ UP.
Ste se kdaj 'režali na vsa usta', ste imeli kdaj 'polna usta besed'? To sta frazema, povezana z usti, ki ju večkrat uporabljamo. Več o njunem izvoru in pomenu pa v naslednjih minutah z našimi mladimi jezikoslovci.
Ste se kdaj 'režali na vsa usta', ste imeli kdaj 'polna usta besed'? To sta frazema, povezana z usti, ki ju večkrat uporabljamo. Več o njunem izvoru in pomenu pa v naslednjih minutah z našimi mladimi jezikoslovci.
Vam je kdo v službi 'trn v peti', čeprav ste se uredili 'od glave do pet', da ne bo imel pripomb, nazadnje pa ste pošteno 'nabrusili pete', da niste zamudili sestanka z njim? To je le nekaj frazemov, povezanih s petami ... več o njih vam povedo študentje FHŠ UP!
Vam je kdo v službi 'trn v peti', čeprav ste se uredili 'od glave do pet', da ne bo imel pripomb, nazadnje pa ste pošteno 'nabrusili pete', da niste zamudili sestanka z njim? To je le nekaj frazemov, povezanih s petami ... več o njih vam povedo študentje FHŠ UP!
Tokratni frazemi so povezani z očmi: 'metati si pesek v oči', 'odpreti komu oči' ali 'oko za oko' so le nekateri med njimi. Kaj pomenijo, vam bodo razložili študentje FHŠ UP.
Tokratni frazemi so povezani z očmi: 'metati si pesek v oči', 'odpreti komu oči' ali 'oko za oko' so le nekateri med njimi. Kaj pomenijo, vam bodo razložili študentje FHŠ UP.
Ste kdaj vse 'opravili z levo roko', 'bili komu desna roka', ste 'za koga dali roko v ogenj' ali 'imeli zvezane roke'? To je le nekaj frazemov, povezanih z rokami. Njihov izvor vam v naslednjih minutah pojasnijo naši mladi jezikoslovci.
Ste kdaj vse 'opravili z levo roko', 'bili komu desna roka', ste 'za koga dali roko v ogenj' ali 'imeli zvezane roke'? To je le nekaj frazemov, povezanih z rokami. Njihov izvor vam v naslednjih minutah pojasnijo naši mladi jezikoslovci.
"Imeti kamen namesto srca", "nositi srce na dlani" ter "imeti srce v hlačah" je le nekaj frazemov, povezanih s srcem. Zakaj tako rečemo in kaj želimo s tem povedati, vam razložijo študentje FHŠ UP!
"Imeti kamen namesto srca", "nositi srce na dlani" ter "imeti srce v hlačah" je le nekaj frazemov, povezanih s srcem. Zakaj tako rečemo in kaj želimo s tem povedati, vam razložijo študentje FHŠ UP!
Ste dragemu že kdaj pogledali skozi prste, čeprav ste vedeli, da je imel prste vmes, nazadnje pa vas je ovil okoli prsta, saj vas ima v malem prstu, tako da ste mu pripravili njegovo najljubšo jed in si je po kosilu obliznil vse prste? Uganili ste, tokrat nam študentje razložijo izvor frazemov, povezanih s prsti!
Ste dragemu že kdaj pogledali skozi prste, čeprav ste vedeli, da je imel prste vmes, nazadnje pa vas je ovil okoli prsta, saj vas ima v malem prstu, tako da ste mu pripravili njegovo najljubšo jed in si je po kosilu obliznil vse prste? Uganili ste, tokrat nam študentje razložijo izvor frazemov, povezanih s prsti!
Ste imeli kdaj v žepu le toliko, kolikor je črnega za nohti? Se vam je zazdelo, da sosed nima niti za noht pameti? Od kod simbolika teh frazemov, vam razložijo študenti FHŠ UP!
Ste imeli kdaj v žepu le toliko, kolikor je črnega za nohti? Se vam je zazdelo, da sosed nima niti za noht pameti? Od kod simbolika teh frazemov, vam razložijo študenti FHŠ UP!
V slovenščini obstaja več kot 20 frazemov, povezanih z grlom. Zagotovo mnoge uporabljati tudi sami: imeti cmok v grlu, imeti suho grlo, pognati vse po grlu itn. Prisluhnite razlagi naših mladih jezikoslovcev!
V slovenščini obstaja več kot 20 frazemov, povezanih z grlom. Zagotovo mnoge uporabljati tudi sami: imeti cmok v grlu, imeti suho grlo, pognati vse po grlu itn. Prisluhnite razlagi naših mladih jezikoslovcev!
Vam je že kdo pokazal zobe? Ste kdaj v jezi stisnili zobe? Zagotovo sta vam omenjena frazema znana in ste ju že kdaj uporabili. Zakaj tako rečemo in od kod simbolika zob, izveste v naslednjih minutah. Prisluhnite študentom Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem!
Vam je že kdo pokazal zobe? Ste kdaj v jezi stisnili zobe? Zagotovo sta vam omenjena frazema znana in ste ju že kdaj uporabili. Zakaj tako rečemo in od kod simbolika zob, izveste v naslednjih minutah. Prisluhnite študentom Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem!
Živite na veliki nogi? Ste vstali z levo nogo? To je le nekaj znanih frazemov, ki so povezani z nogami. Več vam v tokratni oddaji razkrijejo študentje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Živite na veliki nogi? Ste vstali z levo nogo? To je le nekaj znanih frazemov, ki so povezani z nogami. Več vam v tokratni oddaji razkrijejo študentje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Tokrat so na vrsti lasje. Menda je več kot 20 različnih frazemov, ki omenjajo lase in nas marsikdaj spravijo v smeh.
Tokrat so na vrsti lasje. Menda je več kot 20 različnih frazemov, ki omenjajo lase in nas marsikdaj spravijo v smeh.
Tokrat predstavljamo frazeme, ki so povezani z nosom: iti za nosom, pod nosom se obrisati, koga za nos vleči ...
Tokrat predstavljamo frazeme, ki so povezani z nosom: iti za nosom, pod nosom se obrisati, koga za nos vleči ...
Tokrat o ženskih priimkih, njihovem sklanjanju in neprimernih rabah ter dvomih, ki nas včasih obidejo, ko jih navajamo.
Tokrat o ženskih priimkih, njihovem sklanjanju in neprimernih rabah ter dvomih, ki nas včasih obidejo, ko jih navajamo.
Glagola pobrisati in izbrisati sta si podobna, a imata različen pomen.
Glagola pobrisati in izbrisati sta si podobna, a imata različen pomen.
Enakopisnice so besede, ki se enako zapisujejo, a imajo drugačne naglase in različne pomene. Brez zapisanih naglasnih znamenj nas enakopisnice pomensko lahko zavedejo.
Enakopisnice so besede, ki se enako zapisujejo, a imajo drugačne naglase in različne pomene. Brez zapisanih naglasnih znamenj nas enakopisnice pomensko lahko zavedejo.
Tokrat o izrazih stopiti in staliti: ju uporabljamo kot sopomenki ali se pomensko vendarle nekoliko razlikujeta? Vse vam razložijo naši mladi jezikoslovci.
Tokrat o izrazih stopiti in staliti: ju uporabljamo kot sopomenki ali se pomensko vendarle nekoliko razlikujeta? Vse vam razložijo naši mladi jezikoslovci.
Tokrat o vezljivosti faznih glagolov začeti, končati, nadaljevati in glagola upravljati.
Tokrat o vezljivosti faznih glagolov začeti, končati, nadaljevati in glagola upravljati.
Tokrat o besedah, ki jih največkrat uporabljamo kot sinonime, a se včasih pomensko razlikujejo. Taka sta izraza OZNAKA in OZNAČBA. Kdaj gre za sopomenki in kdaj je njuna raba specifična, vam v naslednjih minutah razložijo študenti FHŠ UP.
Tokrat o besedah, ki jih največkrat uporabljamo kot sinonime, a se včasih pomensko razlikujejo. Taka sta izraza OZNAKA in OZNAČBA. Kdaj gre za sopomenki in kdaj je njuna raba specifična, vam v naslednjih minutah razložijo študenti FHŠ UP.
Tokrat bomo govorili o podobnih si besedah, ki jih pogosto napačno rabimo: puščati, spuščati in prepuščati. Jezikovne skrbi bodo pregnali študenti FHŠ UP! Prisluhnite jim!
Tokrat bomo govorili o podobnih si besedah, ki jih pogosto napačno rabimo: puščati, spuščati in prepuščati. Jezikovne skrbi bodo pregnali študenti FHŠ UP! Prisluhnite jim!
Tokrat o pravilni rabi besed nihče, noben, nobeden.
Tokrat o pravilni rabi besed nihče, noben, nobeden.
V tokratni rubriki bomo govorili o ustrezni rabi besednih zvez 'treba je' in 'potrebno je'. Kdaj uporabljamo prvo in kdaj drugo obliko? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
V tokratni rubriki bomo govorili o ustrezni rabi besednih zvez 'treba je' in 'potrebno je'. Kdaj uporabljamo prvo in kdaj drugo obliko? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
Zadnjih nekaj četrtkov smo v jutranji rubriki Kotiček za jeziček spoznavali frazeme, v katerih nastopajo barve. Med drugim ste lahko izvedeli, zakaj pride princ ravno na belem konju, kdo je siva eminenca, in kaj pomeni, če je nekdo na črni listi. Tudi v prihodnjih prispevkih se bomo srečevali z najrazličnejšimi stalnimi besednimi zvezami, le da v njih glavne vloge ne bodo več igrale barve, pač pa lastna imena. Dotaknili se bomo na primer frazemov, povezanih z Luno, ugotavljali, kakšna je povezava svetopisemskega očaka Abrahama s petdesetletnico in kaj se zgodi, če nekoga povoha Matilda. Novi cikel jezikovne rubrike pa začenjamo s prispevkom o frazemu »prestopiti Rubikon«. Prisluhnite študentom Fakultete za humanistične študije in izvedeli boste, kaj omenjena besedna zveza pomeni pa tudi kakšen je njen izvor.
Zadnjih nekaj četrtkov smo v jutranji rubriki Kotiček za jeziček spoznavali frazeme, v katerih nastopajo barve. Med drugim ste lahko izvedeli, zakaj pride princ ravno na belem konju, kdo je siva eminenca, in kaj pomeni, če je nekdo na črni listi. Tudi v prihodnjih prispevkih se bomo srečevali z najrazličnejšimi stalnimi besednimi zvezami, le da v njih glavne vloge ne bodo več igrale barve, pač pa lastna imena. Dotaknili se bomo na primer frazemov, povezanih z Luno, ugotavljali, kakšna je povezava svetopisemskega očaka Abrahama s petdesetletnico in kaj se zgodi, če nekoga povoha Matilda. Novi cikel jezikovne rubrike pa začenjamo s prispevkom o frazemu »prestopiti Rubikon«. Prisluhnite študentom Fakultete za humanistične študije in izvedeli boste, kaj omenjena besedna zveza pomeni pa tudi kakšen je njen izvor.
V tokratni oddaji Kotiček za jeziček smo se poglobili v frazeme v povezavi s črno barvo, ki se pojavljajo v slovenskem jeziku, najdemo jih v Slovarju slovenskih frazemov.
V tokratni oddaji Kotiček za jeziček smo se poglobili v frazeme v povezavi s črno barvo, ki se pojavljajo v slovenskem jeziku, najdemo jih v Slovarju slovenskih frazemov.
Barvni frazemi bodo še nekaj četrtkov stalnica v naši jezikovni rubriki. Doslej smo razkrivali pomen rdeče, rožnate, zelene, bele, rumene in modre v stalnih besednih zvezah, danes je na vrsti črna. Garati kot črna živina, delati na črno, črno zlato in črni oblaki so le nekateri izmed frazemov, ki jih razlagajo študentje FHŠ UP.
Barvni frazemi bodo še nekaj četrtkov stalnica v naši jezikovni rubriki. Doslej smo razkrivali pomen rdeče, rožnate, zelene, bele, rumene in modre v stalnih besednih zvezah, danes je na vrsti črna. Garati kot črna živina, delati na črno, črno zlato in črni oblaki so le nekateri izmed frazemov, ki jih razlagajo študentje FHŠ UP.
V tokratni rubriki Kotiček za jeziček, ki jo pripravljajo študentje Fakultete za humanistične študije, smo se še zadnjič dotaknili barvnih frazemov. Na vrsti je bila siva barva, ki jo med drugim najdemo v frazemih delati oziroma povzročati komu sive lase in siva eminenca. Poznate njun pomen?
V tokratni rubriki Kotiček za jeziček, ki jo pripravljajo študentje Fakultete za humanistične študije, smo se še zadnjič dotaknili barvnih frazemov. Na vrsti je bila siva barva, ki jo med drugim najdemo v frazemih delati oziroma povzročati komu sive lase in siva eminenca. Poznate njun pomen?
Mladi jezikoslovci nadaljujejo z barvnimi frazemi. Ker se bela barva v stalnih besednih zvezah pogosto pojavlja, nadaljujemo z razlago znanih frazemov: bela karavana, beli cirkus, beli prah, bel kot kreda, bela vrana ...
Mladi jezikoslovci nadaljujejo z barvnimi frazemi. Ker se bela barva v stalnih besednih zvezah pogosto pojavlja, nadaljujemo z razlago znanih frazemov: bela karavana, beli cirkus, beli prah, bel kot kreda, bela vrana ...
Ste že slišali za trgovino z belim blagom ali za izraz jasno kot beli dan? Veste, zakaj ravno princ na belem konju predstavlja idealnega moškega? Prisluhnite študentom UP FHŠ!
Ste že slišali za trgovino z belim blagom ali za izraz jasno kot beli dan? Veste, zakaj ravno princ na belem konju predstavlja idealnega moškega? Prisluhnite študentom UP FHŠ!
V današnjem prispevku smo se ustavili ob rdeči barvi in med drugim ugotavljali, od kod izvirajo fraze biti rdeč kot kuhan rak, biti v rdečih številkah in imeti rdečo nit.
V današnjem prispevku smo se ustavili ob rdeči barvi in med drugim ugotavljali, od kod izvirajo fraze biti rdeč kot kuhan rak, biti v rdečih številkah in imeti rdečo nit.
Z barvami se srečujemo vsak dan, le malokrat pa se verjetno vprašamo, kakšen pomen imajo in kako vplivajo na nas. Tokrat predstavljamo nekaj informacij o modri barvi.
Z barvami se srečujemo vsak dan, le malokrat pa se verjetno vprašamo, kakšen pomen imajo in kako vplivajo na nas. Tokrat predstavljamo nekaj informacij o modri barvi.
Danes nam barvni frazemi razkrivajo pomen rumene barve. S čim so jo različne kulture povezovale včasih in s čim jo povezujejo danes? Kaj je rumena knjiga in kaj rumeni mediji?
Danes nam barvni frazemi razkrivajo pomen rumene barve. S čim so jo različne kulture povezovale včasih in s čim jo povezujejo danes? Kaj je rumena knjiga in kaj rumeni mediji?
Narava se počasi prebuja in prihaja pomlad, ki bo naravo pisano obarvala. Barve pa se vpletajo tudi v frazeme, ki so tudi pomemben del tako našega jezika kot tudi kulturne dediščine. Raziskave kažejo, da frazeme (pre)malo uporabljamo ter da jih govorci premalo poznamo in razumemo. V svojih prispevkih študenti FHŠ zato predstavljajo pomene izbranih barv in frazemov, povezanih z njimi. Začenjajo z rožnato.
Narava se počasi prebuja in prihaja pomlad, ki bo naravo pisano obarvala. Barve pa se vpletajo tudi v frazeme, ki so tudi pomemben del tako našega jezika kot tudi kulturne dediščine. Raziskave kažejo, da frazeme (pre)malo uporabljamo ter da jih govorci premalo poznamo in razumemo. V svojih prispevkih študenti FHŠ zato predstavljajo pomene izbranih barv in frazemov, povezanih z njimi. Začenjajo z rožnato.
Dvojna imena so v zadnjem času kar popularna, a nam nemalokrat povzročajo preglavice, še posebej, ko jih moramo pregibati ali iz njih tvoriti svojilni pridevnik. Bomo rekli, da smo si sposodili avto Žana Marka ali Žanmarka? Je to Žanmarkov avto ali morda Žanov Markov avto? Jezikovno nebo nam bodo v naslednjih minutah razjasnili študentje FHŠ UP.
Dvojna imena so v zadnjem času kar popularna, a nam nemalokrat povzročajo preglavice, še posebej, ko jih moramo pregibati ali iz njih tvoriti svojilni pridevnik. Bomo rekli, da smo si sposodili avto Žana Marka ali Žanmarka? Je to Žanmarkov avto ali morda Žanov Markov avto? Jezikovno nebo nam bodo v naslednjih minutah razjasnili študentje FHŠ UP.
Zagotovo se vam je kdaj zgodilo, da ste v neki obupni situaciji, v kateri ste se znašli, kar "skočili iz kože". Pa veste, da obstaja tudi besedna zveza "skočiti čez kožo"?
Zagotovo se vam je kdaj zgodilo, da ste v neki obupni situaciji, v kateri ste se znašli, kar "skočili iz kože". Pa veste, da obstaja tudi besedna zveza "skočiti čez kožo"?
Tokrat je beseda tekla o števnikih. Katere vrste števnikov poznamo in kdaj jih uporabljamo? Trije hamburgerji najbrž ni enako kot trojni hamburger, toda, ali je prav če naročimo dvojna očala ali dvoje očal, odpremo dvojna vrata ali dvoje vrat?
Tokrat je beseda tekla o števnikih. Katere vrste števnikov poznamo in kdaj jih uporabljamo? Trije hamburgerji najbrž ni enako kot trojni hamburger, toda, ali je prav če naročimo dvojna očala ali dvoje očal, odpremo dvojna vrata ali dvoje vrat?
Danes moram oditi prej ali Danes morem oditi prej? V današnjem prispevku se bomo posvečali pravilni in napačni rabi glagolov morem (v nedoločniku moči) in moram (v nedoločniku morati). Omenjena glagola spadata v skupino naklonskih oz. modalnih glagolov, ob katerih ponavadi stoji neosebna glagolska oblika (nedoločnik), ki ob sebi zahteva glagole premikanja. Predstavljamo ju skupaj, saj sta lahko zamenljiva in se predvsem v pogovornem jeziku pogosto uporabljata napačno, kot na primer: Morem oprati avto namesto Moram oprati avto.
Danes moram oditi prej ali Danes morem oditi prej? V današnjem prispevku se bomo posvečali pravilni in napačni rabi glagolov morem (v nedoločniku moči) in moram (v nedoločniku morati). Omenjena glagola spadata v skupino naklonskih oz. modalnih glagolov, ob katerih ponavadi stoji neosebna glagolska oblika (nedoločnik), ki ob sebi zahteva glagole premikanja. Predstavljamo ju skupaj, saj sta lahko zamenljiva in se predvsem v pogovornem jeziku pogosto uporabljata napačno, kot na primer: Morem oprati avto namesto Moram oprati avto.
Minuli teden smo izvedeli, kaj so enakoizraznice - besede, ki jih enako zapisujemo oz. izgovorimo, a imajo različne pomene. Če rečemo: "Kos je krasen," sogovornik ne bo vedel, ali imate v mislih ptiča, ki žvrgoli na sosednjem drevesu, ali sodelavca, ki se tako piše in s katerim se res dobro razumete. Glede na to, ali se podoba besed ujema v zapisu ali izgovoru, ločimo enakopisnice in enakozvočnice.
Minuli teden smo izvedeli, kaj so enakoizraznice - besede, ki jih enako zapisujemo oz. izgovorimo, a imajo različne pomene. Če rečemo: "Kos je krasen," sogovornik ne bo vedel, ali imate v mislih ptiča, ki žvrgoli na sosednjem drevesu, ali sodelavca, ki se tako piše in s katerim se res dobro razumete. Glede na to, ali se podoba besed ujema v zapisu ali izgovoru, ločimo enakopisnice in enakozvočnice.
Ste že kdaj slišali za enakoizraznice? To so tiste besede, ki imajo enako izrazno podobo, pomensko pa se popolnoma razlikujejo. Tako se marsikdaj zgodi, da enakoizraznice v pogovoru povzročijo zmedo oz. nesporazum.
Ste že kdaj slišali za enakoizraznice? To so tiste besede, ki imajo enako izrazno podobo, pomensko pa se popolnoma razlikujejo. Tako se marsikdaj zgodi, da enakoizraznice v pogovoru povzročijo zmedo oz. nesporazum.
V zadnji rubriki Kotiček za jeziček je bil govor o frazemu “delati se Francoza”. Besedilo je pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Urška Planinc, študentka Medkulturnega jezikovnega posredovanja. Jezikovna vprašanja lahko pošljete na e-naslov: slovenistika@fhs.upr.si.
V zadnji rubriki Kotiček za jeziček je bil govor o frazemu “delati se Francoza”. Besedilo je pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Urška Planinc, študentka Medkulturnega jezikovnega posredovanja. Jezikovna vprašanja lahko pošljete na e-naslov: slovenistika@fhs.upr.si.
Tudi danes v jezikovni rubriki nadaljujemo z razlago znanih frazemov. Le kaj pomeni, če rečemo, da se nekdo obnaša kot kmečka nevesta? Npr.: Slišali smo, da se je pred šefom branil kot kmečka nevesta. Kaj na to pravijo študenti FHŠ UP? Naslednje minute so njihove!
Tudi danes v jezikovni rubriki nadaljujemo z razlago znanih frazemov. Le kaj pomeni, če rečemo, da se nekdo obnaša kot kmečka nevesta? Npr.: Slišali smo, da se je pred šefom branil kot kmečka nevesta. Kaj na to pravijo študenti FHŠ UP? Naslednje minute so njihove!
Frazemi, ki nam jih razlagajo mladi jezikoslovci, zadnje čase posegajo na najrazličnejša področja. Če smo minuli četrtek poslušali, od kod izvira besedna zveza in mirna Bosna, bomo danes izvedeli, zakaj nekateri moški postanejo copate. Biti ali postati copata je torej tema nocojšnje jezikovne rubrike s študenti FHŠ UP.
Frazemi, ki nam jih razlagajo mladi jezikoslovci, zadnje čase posegajo na najrazličnejša področja. Če smo minuli četrtek poslušali, od kod izvira besedna zveza in mirna Bosna, bomo danes izvedeli, zakaj nekateri moški postanejo copate. Biti ali postati copata je torej tema nocojšnje jezikovne rubrike s študenti FHŠ UP.
"Lepo te prosim, nikar ne stoj tam kot lipov bog!" Vam je kdo že kaj takega rekel? Pa ste se vprašali, kako zgleda lipov bog in zakaj bi mu bili podobni? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
"Lepo te prosim, nikar ne stoj tam kot lipov bog!" Vam je kdo že kaj takega rekel? Pa ste se vprašali, kako zgleda lipov bog in zakaj bi mu bili podobni? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Kaj se zgodi, če 'daš komu banano'? Od kod se je banana priplazila med frazeme? Izvedeli boste, če boste prisluhnili študentom FHŠ UP.
Kaj se zgodi, če 'daš komu banano'? Od kod se je banana priplazila med frazeme? Izvedeli boste, če boste prisluhnili študentom FHŠ UP.