Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
Avtor: Študentje FHŠ
Tokrat bomo govorili o podobnih si besedah, ki jih pogosto napačno rabimo: puščati, spuščati in prepuščati. Jezikovne skrbi bodo pregnali študenti FHŠ UP! Prisluhnite jim!
Tokrat bomo govorili o podobnih si besedah, ki jih pogosto napačno rabimo: puščati, spuščati in prepuščati. Jezikovne skrbi bodo pregnali študenti FHŠ UP! Prisluhnite jim!
Tokrat o pravilni rabi besed nihče, noben, nobeden.
Tokrat o pravilni rabi besed nihče, noben, nobeden.
V tokratni rubriki bomo govorili o ustrezni rabi besednih zvez 'treba je' in 'potrebno je'. Kdaj uporabljamo prvo in kdaj drugo obliko? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
V tokratni rubriki bomo govorili o ustrezni rabi besednih zvez 'treba je' in 'potrebno je'. Kdaj uporabljamo prvo in kdaj drugo obliko? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
Zadnjih nekaj četrtkov smo v jutranji rubriki Kotiček za jeziček spoznavali frazeme, v katerih nastopajo barve. Med drugim ste lahko izvedeli, zakaj pride princ ravno na belem konju, kdo je siva eminenca, in kaj pomeni, če je nekdo na črni listi. Tudi v prihodnjih prispevkih se bomo srečevali z najrazličnejšimi stalnimi besednimi zvezami, le da v njih glavne vloge ne bodo več igrale barve, pač pa lastna imena. Dotaknili se bomo na primer frazemov, povezanih z Luno, ugotavljali, kakšna je povezava svetopisemskega očaka Abrahama s petdesetletnico in kaj se zgodi, če nekoga povoha Matilda. Novi cikel jezikovne rubrike pa začenjamo s prispevkom o frazemu »prestopiti Rubikon«. Prisluhnite študentom Fakultete za humanistične študije in izvedeli boste, kaj omenjena besedna zveza pomeni pa tudi kakšen je njen izvor.
Zadnjih nekaj četrtkov smo v jutranji rubriki Kotiček za jeziček spoznavali frazeme, v katerih nastopajo barve. Med drugim ste lahko izvedeli, zakaj pride princ ravno na belem konju, kdo je siva eminenca, in kaj pomeni, če je nekdo na črni listi. Tudi v prihodnjih prispevkih se bomo srečevali z najrazličnejšimi stalnimi besednimi zvezami, le da v njih glavne vloge ne bodo več igrale barve, pač pa lastna imena. Dotaknili se bomo na primer frazemov, povezanih z Luno, ugotavljali, kakšna je povezava svetopisemskega očaka Abrahama s petdesetletnico in kaj se zgodi, če nekoga povoha Matilda. Novi cikel jezikovne rubrike pa začenjamo s prispevkom o frazemu »prestopiti Rubikon«. Prisluhnite študentom Fakultete za humanistične študije in izvedeli boste, kaj omenjena besedna zveza pomeni pa tudi kakšen je njen izvor.
V tokratni oddaji Kotiček za jeziček smo se poglobili v frazeme v povezavi s črno barvo, ki se pojavljajo v slovenskem jeziku, najdemo jih v Slovarju slovenskih frazemov.
V tokratni oddaji Kotiček za jeziček smo se poglobili v frazeme v povezavi s črno barvo, ki se pojavljajo v slovenskem jeziku, najdemo jih v Slovarju slovenskih frazemov.
Barvni frazemi bodo še nekaj četrtkov stalnica v naši jezikovni rubriki. Doslej smo razkrivali pomen rdeče, rožnate, zelene, bele, rumene in modre v stalnih besednih zvezah, danes je na vrsti črna. Garati kot črna živina, delati na črno, črno zlato in črni oblaki so le nekateri izmed frazemov, ki jih razlagajo študentje FHŠ UP.
Barvni frazemi bodo še nekaj četrtkov stalnica v naši jezikovni rubriki. Doslej smo razkrivali pomen rdeče, rožnate, zelene, bele, rumene in modre v stalnih besednih zvezah, danes je na vrsti črna. Garati kot črna živina, delati na črno, črno zlato in črni oblaki so le nekateri izmed frazemov, ki jih razlagajo študentje FHŠ UP.
V tokratni rubriki Kotiček za jeziček, ki jo pripravljajo študentje Fakultete za humanistične študije, smo se še zadnjič dotaknili barvnih frazemov. Na vrsti je bila siva barva, ki jo med drugim najdemo v frazemih delati oziroma povzročati komu sive lase in siva eminenca. Poznate njun pomen?
V tokratni rubriki Kotiček za jeziček, ki jo pripravljajo študentje Fakultete za humanistične študije, smo se še zadnjič dotaknili barvnih frazemov. Na vrsti je bila siva barva, ki jo med drugim najdemo v frazemih delati oziroma povzročati komu sive lase in siva eminenca. Poznate njun pomen?
Mladi jezikoslovci nadaljujejo z barvnimi frazemi. Ker se bela barva v stalnih besednih zvezah pogosto pojavlja, nadaljujemo z razlago znanih frazemov: bela karavana, beli cirkus, beli prah, bel kot kreda, bela vrana ...
Mladi jezikoslovci nadaljujejo z barvnimi frazemi. Ker se bela barva v stalnih besednih zvezah pogosto pojavlja, nadaljujemo z razlago znanih frazemov: bela karavana, beli cirkus, beli prah, bel kot kreda, bela vrana ...
Ste že slišali za trgovino z belim blagom ali za izraz jasno kot beli dan? Veste, zakaj ravno princ na belem konju predstavlja idealnega moškega? Prisluhnite študentom UP FHŠ!
Ste že slišali za trgovino z belim blagom ali za izraz jasno kot beli dan? Veste, zakaj ravno princ na belem konju predstavlja idealnega moškega? Prisluhnite študentom UP FHŠ!
V današnjem prispevku smo se ustavili ob rdeči barvi in med drugim ugotavljali, od kod izvirajo fraze biti rdeč kot kuhan rak, biti v rdečih številkah in imeti rdečo nit.
V današnjem prispevku smo se ustavili ob rdeči barvi in med drugim ugotavljali, od kod izvirajo fraze biti rdeč kot kuhan rak, biti v rdečih številkah in imeti rdečo nit.
Z barvami se srečujemo vsak dan, le malokrat pa se verjetno vprašamo, kakšen pomen imajo in kako vplivajo na nas. Tokrat predstavljamo nekaj informacij o modri barvi.
Z barvami se srečujemo vsak dan, le malokrat pa se verjetno vprašamo, kakšen pomen imajo in kako vplivajo na nas. Tokrat predstavljamo nekaj informacij o modri barvi.
Danes nam barvni frazemi razkrivajo pomen rumene barve. S čim so jo različne kulture povezovale včasih in s čim jo povezujejo danes? Kaj je rumena knjiga in kaj rumeni mediji?
Danes nam barvni frazemi razkrivajo pomen rumene barve. S čim so jo različne kulture povezovale včasih in s čim jo povezujejo danes? Kaj je rumena knjiga in kaj rumeni mediji?
Narava se počasi prebuja in prihaja pomlad, ki bo naravo pisano obarvala. Barve pa se vpletajo tudi v frazeme, ki so tudi pomemben del tako našega jezika kot tudi kulturne dediščine. Raziskave kažejo, da frazeme (pre)malo uporabljamo ter da jih govorci premalo poznamo in razumemo. V svojih prispevkih študenti FHŠ zato predstavljajo pomene izbranih barv in frazemov, povezanih z njimi. Začenjajo z rožnato.
Narava se počasi prebuja in prihaja pomlad, ki bo naravo pisano obarvala. Barve pa se vpletajo tudi v frazeme, ki so tudi pomemben del tako našega jezika kot tudi kulturne dediščine. Raziskave kažejo, da frazeme (pre)malo uporabljamo ter da jih govorci premalo poznamo in razumemo. V svojih prispevkih študenti FHŠ zato predstavljajo pomene izbranih barv in frazemov, povezanih z njimi. Začenjajo z rožnato.
Dvojna imena so v zadnjem času kar popularna, a nam nemalokrat povzročajo preglavice, še posebej, ko jih moramo pregibati ali iz njih tvoriti svojilni pridevnik. Bomo rekli, da smo si sposodili avto Žana Marka ali Žanmarka? Je to Žanmarkov avto ali morda Žanov Markov avto? Jezikovno nebo nam bodo v naslednjih minutah razjasnili študentje FHŠ UP.
Dvojna imena so v zadnjem času kar popularna, a nam nemalokrat povzročajo preglavice, še posebej, ko jih moramo pregibati ali iz njih tvoriti svojilni pridevnik. Bomo rekli, da smo si sposodili avto Žana Marka ali Žanmarka? Je to Žanmarkov avto ali morda Žanov Markov avto? Jezikovno nebo nam bodo v naslednjih minutah razjasnili študentje FHŠ UP.
Zagotovo se vam je kdaj zgodilo, da ste v neki obupni situaciji, v kateri ste se znašli, kar "skočili iz kože". Pa veste, da obstaja tudi besedna zveza "skočiti čez kožo"?
Zagotovo se vam je kdaj zgodilo, da ste v neki obupni situaciji, v kateri ste se znašli, kar "skočili iz kože". Pa veste, da obstaja tudi besedna zveza "skočiti čez kožo"?
Tokrat je beseda tekla o števnikih. Katere vrste števnikov poznamo in kdaj jih uporabljamo? Trije hamburgerji najbrž ni enako kot trojni hamburger, toda, ali je prav če naročimo dvojna očala ali dvoje očal, odpremo dvojna vrata ali dvoje vrat?
Tokrat je beseda tekla o števnikih. Katere vrste števnikov poznamo in kdaj jih uporabljamo? Trije hamburgerji najbrž ni enako kot trojni hamburger, toda, ali je prav če naročimo dvojna očala ali dvoje očal, odpremo dvojna vrata ali dvoje vrat?
Danes moram oditi prej ali Danes morem oditi prej? V današnjem prispevku se bomo posvečali pravilni in napačni rabi glagolov morem (v nedoločniku moči) in moram (v nedoločniku morati). Omenjena glagola spadata v skupino naklonskih oz. modalnih glagolov, ob katerih ponavadi stoji neosebna glagolska oblika (nedoločnik), ki ob sebi zahteva glagole premikanja. Predstavljamo ju skupaj, saj sta lahko zamenljiva in se predvsem v pogovornem jeziku pogosto uporabljata napačno, kot na primer: Morem oprati avto namesto Moram oprati avto.
Danes moram oditi prej ali Danes morem oditi prej? V današnjem prispevku se bomo posvečali pravilni in napačni rabi glagolov morem (v nedoločniku moči) in moram (v nedoločniku morati). Omenjena glagola spadata v skupino naklonskih oz. modalnih glagolov, ob katerih ponavadi stoji neosebna glagolska oblika (nedoločnik), ki ob sebi zahteva glagole premikanja. Predstavljamo ju skupaj, saj sta lahko zamenljiva in se predvsem v pogovornem jeziku pogosto uporabljata napačno, kot na primer: Morem oprati avto namesto Moram oprati avto.
Minuli teden smo izvedeli, kaj so enakoizraznice - besede, ki jih enako zapisujemo oz. izgovorimo, a imajo različne pomene. Če rečemo: "Kos je krasen," sogovornik ne bo vedel, ali imate v mislih ptiča, ki žvrgoli na sosednjem drevesu, ali sodelavca, ki se tako piše in s katerim se res dobro razumete. Glede na to, ali se podoba besed ujema v zapisu ali izgovoru, ločimo enakopisnice in enakozvočnice.
Minuli teden smo izvedeli, kaj so enakoizraznice - besede, ki jih enako zapisujemo oz. izgovorimo, a imajo različne pomene. Če rečemo: "Kos je krasen," sogovornik ne bo vedel, ali imate v mislih ptiča, ki žvrgoli na sosednjem drevesu, ali sodelavca, ki se tako piše in s katerim se res dobro razumete. Glede na to, ali se podoba besed ujema v zapisu ali izgovoru, ločimo enakopisnice in enakozvočnice.
Ste že kdaj slišali za enakoizraznice? To so tiste besede, ki imajo enako izrazno podobo, pomensko pa se popolnoma razlikujejo. Tako se marsikdaj zgodi, da enakoizraznice v pogovoru povzročijo zmedo oz. nesporazum.
Ste že kdaj slišali za enakoizraznice? To so tiste besede, ki imajo enako izrazno podobo, pomensko pa se popolnoma razlikujejo. Tako se marsikdaj zgodi, da enakoizraznice v pogovoru povzročijo zmedo oz. nesporazum.
V zadnji rubriki Kotiček za jeziček je bil govor o frazemu “delati se Francoza”. Besedilo je pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Urška Planinc, študentka Medkulturnega jezikovnega posredovanja. Jezikovna vprašanja lahko pošljete na e-naslov: slovenistika@fhs.upr.si.
V zadnji rubriki Kotiček za jeziček je bil govor o frazemu “delati se Francoza”. Besedilo je pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Urška Planinc, študentka Medkulturnega jezikovnega posredovanja. Jezikovna vprašanja lahko pošljete na e-naslov: slovenistika@fhs.upr.si.
Tudi danes v jezikovni rubriki nadaljujemo z razlago znanih frazemov. Le kaj pomeni, če rečemo, da se nekdo obnaša kot kmečka nevesta? Npr.: Slišali smo, da se je pred šefom branil kot kmečka nevesta. Kaj na to pravijo študenti FHŠ UP? Naslednje minute so njihove!
Tudi danes v jezikovni rubriki nadaljujemo z razlago znanih frazemov. Le kaj pomeni, če rečemo, da se nekdo obnaša kot kmečka nevesta? Npr.: Slišali smo, da se je pred šefom branil kot kmečka nevesta. Kaj na to pravijo študenti FHŠ UP? Naslednje minute so njihove!
Frazemi, ki nam jih razlagajo mladi jezikoslovci, zadnje čase posegajo na najrazličnejša področja. Če smo minuli četrtek poslušali, od kod izvira besedna zveza in mirna Bosna, bomo danes izvedeli, zakaj nekateri moški postanejo copate. Biti ali postati copata je torej tema nocojšnje jezikovne rubrike s študenti FHŠ UP.
Frazemi, ki nam jih razlagajo mladi jezikoslovci, zadnje čase posegajo na najrazličnejša področja. Če smo minuli četrtek poslušali, od kod izvira besedna zveza in mirna Bosna, bomo danes izvedeli, zakaj nekateri moški postanejo copate. Biti ali postati copata je torej tema nocojšnje jezikovne rubrike s študenti FHŠ UP.
"Lepo te prosim, nikar ne stoj tam kot lipov bog!" Vam je kdo že kaj takega rekel? Pa ste se vprašali, kako zgleda lipov bog in zakaj bi mu bili podobni? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
"Lepo te prosim, nikar ne stoj tam kot lipov bog!" Vam je kdo že kaj takega rekel? Pa ste se vprašali, kako zgleda lipov bog in zakaj bi mu bili podobni? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Kaj se zgodi, če 'daš komu banano'? Od kod se je banana priplazila med frazeme? Izvedeli boste, če boste prisluhnili študentom FHŠ UP.
Kaj se zgodi, če 'daš komu banano'? Od kod se je banana priplazila med frazeme? Izvedeli boste, če boste prisluhnili študentom FHŠ UP.
Po krokodiljih solzah, ki smo jih v rubriki Kotiček za jeziček pretakali minuli teden, bomo danes slišali, zakaj ni dobro z nekom češenj zobati. Kakšno zvezo imajo češnje z nekom, s katerim ni dobro imeti opravka? Še en frazem z zanimivim izvorom so razložili študentje FHŠ UP.
Po krokodiljih solzah, ki smo jih v rubriki Kotiček za jeziček pretakali minuli teden, bomo danes slišali, zakaj ni dobro z nekom češenj zobati. Kakšno zvezo imajo češnje z nekom, s katerim ni dobro imeti opravka? Še en frazem z zanimivim izvorom so razložili študentje FHŠ UP.
Mladi jezikoslovci se danes znova vračajo k frazemom živalskega izvora. Če smo se v minulih rubrikah šopirili kot pav in gledali kot tele v nova vrata, bomo zdaj izvedeli, zakaj rečemo, da nekdo pretaka krokodilje solze. Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Mladi jezikoslovci se danes znova vračajo k frazemom živalskega izvora. Če smo se v minulih rubrikah šopirili kot pav in gledali kot tele v nova vrata, bomo zdaj izvedeli, zakaj rečemo, da nekdo pretaka krokodilje solze. Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Pomlad je navadno tisti čas, ko otroke vpisujemo v vrtec. Mladim jezikoslovcem se je tako porajalo vprašanje, kako pravzaprav pravimo otrokom iz vrtca. Prisluhnite, kako so se lotili te jezikovne zadrege in kaj so odkrili! Tokratno besedilo je pod mentorstvom dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Anika Velišček, študentka drugostopenjskega pedagoškega programa Slovenistika.
Pomlad je navadno tisti čas, ko otroke vpisujemo v vrtec. Mladim jezikoslovcem se je tako porajalo vprašanje, kako pravzaprav pravimo otrokom iz vrtca. Prisluhnite, kako so se lotili te jezikovne zadrege in kaj so odkrili! Tokratno besedilo je pod mentorstvom dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Anika Velišček, študentka drugostopenjskega pedagoškega programa Slovenistika.
V marcu praznujemo dva praznika posvečena ženskam. 8. marca obeležujemo mednarodni dan žensk, 25. marca pa materinski dan. No, 10. marca pa pridejo na svoj račun tudi moški, saj praznujemo dan mučenikov. Ali mučencev?
V marcu praznujemo dva praznika posvečena ženskam. 8. marca obeležujemo mednarodni dan žensk, 25. marca pa materinski dan. No, 10. marca pa pridejo na svoj račun tudi moški, saj praznujemo dan mučenikov. Ali mučencev?
Tudi danes razmišljamo o živalskih frazemih. Če smo minuli teden razkrivali, zakaj nekdo 'bulji kot tele v nova vrata', bomo danes razkrivali, zakaj rečemo, da se nekdo 'šopiri kot pav'. Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Tudi danes razmišljamo o živalskih frazemih. Če smo minuli teden razkrivali, zakaj nekdo 'bulji kot tele v nova vrata', bomo danes razkrivali, zakaj rečemo, da se nekdo 'šopiri kot pav'. Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Frazem gledati kot bik (tele) v nova vrata je zagotovo eden izmed bolj razširjenih v Sloveniji, saj ga pozna skoraj vsak Slovenec. Tokratno besedilo je pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Tina Starc, študentka študijskega programa Slovenistika.
Frazem gledati kot bik (tele) v nova vrata je zagotovo eden izmed bolj razširjenih v Sloveniji, saj ga pozna skoraj vsak Slovenec. Tokratno besedilo je pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Tina Starc, študentka študijskega programa Slovenistika.
Zdravstvena situacija je zamrznila tudi delo naših mladih jezikoslovcev, zato bomo v pričakovanju zdravih dni znova prisluhnili nekaterim ponovitvam rubrike Kotiček za jeziček. Še vedno ostajamo v svetu frazemov, le da se tokrat posvečamo istrskim rekom, posebno tistim, ki sodijo v svet čarovništva oz. vraževerja: kaj pomeni, če te pogleda štriga in kaj, če se rodiš v srajčici? Ali veste, zakaj je koristno imeti česen v žepu? V naslednjih minutah vam bodo študentje FHŠ UP vse razložili!
Zdravstvena situacija je zamrznila tudi delo naših mladih jezikoslovcev, zato bomo v pričakovanju zdravih dni znova prisluhnili nekaterim ponovitvam rubrike Kotiček za jeziček. Še vedno ostajamo v svetu frazemov, le da se tokrat posvečamo istrskim rekom, posebno tistim, ki sodijo v svet čarovništva oz. vraževerja: kaj pomeni, če te pogleda štriga in kaj, če se rodiš v srajčici? Ali veste, zakaj je koristno imeti česen v žepu? V naslednjih minutah vam bodo študentje FHŠ UP vse razložili!
Ali veste, čemu gredo stvari 'rakom žvižgat' in kako je nastal frazem 'rakom žvižgati'? Po poteh rakov in žvižganja so se podali študentje FHŠ UP.
Ali veste, čemu gredo stvari 'rakom žvižgat' in kako je nastal frazem 'rakom žvižgati'? Po poteh rakov in žvižganja so se podali študentje FHŠ UP.
Ob zimskih večerih radi rečemo, da se vlečejo kot jara kača. Ne le ob večerih, frazem dolg kot jara kača slišimo ob najrazličnejših priložnostih. Zakaj nekatere situacije tako radi primerjamo s kačo, ki je zapovrh še jara, so razložili študenti FHŠ UP.
Ob zimskih večerih radi rečemo, da se vlečejo kot jara kača. Ne le ob večerih, frazem dolg kot jara kača slišimo ob najrazličnejših priložnostih. Zakaj nekatere situacije tako radi primerjamo s kačo, ki je zapovrh še jara, so razložili študenti FHŠ UP.
'Kot bi svinjam metali bisere' je fraza, ki smo jo slišali v mnogih in raznolikih družbenih kontekstih. Zakaj tako rečemo, zakaj svinje in zakaj biseri? Kaj pomeni ta frazem? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
'Kot bi svinjam metali bisere' je fraza, ki smo jo slišali v mnogih in raznolikih družbenih kontekstih. Zakaj tako rečemo, zakaj svinje in zakaj biseri? Kaj pomeni ta frazem? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Z znanimi frazemi se poslavljamo tudi od starega leta. To leto se je vleklo kot kurja čreva ... ali so kurja čreva res tako dolga? Zakaj večkrat rečemo, da se nekaj 'vleče kot kurja čreva'? Odgovor vam ponujajo študentje FHŠ UP! Še prej pa prisluhnimo voščilu, ki ga poslušalcem Radia Koper pošiljajo mladi jezikoslovci!
Z znanimi frazemi se poslavljamo tudi od starega leta. To leto se je vleklo kot kurja čreva ... ali so kurja čreva res tako dolga? Zakaj večkrat rečemo, da se nekaj 'vleče kot kurja čreva'? Odgovor vam ponujajo študentje FHŠ UP! Še prej pa prisluhnimo voščilu, ki ga poslušalcem Radia Koper pošiljajo mladi jezikoslovci!
"Izpiti visijo nad mano kot Damoklejev meč," je rekla neka študentka in se zaskrbljeno zakopala med knjige. Kaj je želela povedati? Zakaj je uporabila frazem Damoklejev meč? Od kod izhaja ta prispodoba? Prisluhnite študentom FHŠ UP in izvedeli boste!
"Izpiti visijo nad mano kot Damoklejev meč," je rekla neka študentka in se zaskrbljeno zakopala med knjige. Kaj je želela povedati? Zakaj je uporabila frazem Damoklejev meč? Od kod izhaja ta prispodoba? Prisluhnite študentom FHŠ UP in izvedeli boste!
Ni enostavno ločiti pleve od zrnja, kakor včasih ni enostavno ločiti dobro od slabega. Včasih so zrno od plev ločevali tako, da so zmes zrnja in plev v vetru metali v zrak. Pleve je veter odnesel, zrnje je padlo na tla. Razlage frazema 'ločiti pleve od zrnja' so se lotili tudi študentje FHŠ UP. Prisluhnite, kaj so povedali!
Ni enostavno ločiti pleve od zrnja, kakor včasih ni enostavno ločiti dobro od slabega. Včasih so zrno od plev ločevali tako, da so zmes zrnja in plev v vetru metali v zrak. Pleve je veter odnesel, zrnje je padlo na tla. Razlage frazema 'ločiti pleve od zrnja' so se lotili tudi študentje FHŠ UP. Prisluhnite, kaj so povedali!
Danes je čas za razlago frazema Avgijev hlev. Imeti stanovanje kot Avgijev hlev ... le kaj to pomeni? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Danes je čas za razlago frazema Avgijev hlev. Imeti stanovanje kot Avgijev hlev ... le kaj to pomeni? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Se vam je že zgodilo, da ste med občinskimi uradi hodili 'od Poncija do Pilata'? Kdo je bil Poncij in kdo Pilat, predvsem pa, zakaj ta frazem tako radi uporabimo, ko brez uspeha tavamo od enega uradnika k drugemu? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Se vam je že zgodilo, da ste med občinskimi uradi hodili 'od Poncija do Pilata'? Kdo je bil Poncij in kdo Pilat, predvsem pa, zakaj ta frazem tako radi uporabimo, ko brez uspeha tavamo od enega uradnika k drugemu? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Nekatere frazeme v vsakodnevnih klepetih pogosto uporabljamo; takoj nam je jasno, če nam kdo reče, da opravljamo sizifovo delo ali se borimo z mlini na veter ... Kaj pa, če gre kdo kot Elija? Le kaj pomeni iti kot Elija? Da bi razumeli pomen tega frazema, moramo pokukati v svetopisemske čase ...
Nekatere frazeme v vsakodnevnih klepetih pogosto uporabljamo; takoj nam je jasno, če nam kdo reče, da opravljamo sizifovo delo ali se borimo z mlini na veter ... Kaj pa, če gre kdo kot Elija? Le kaj pomeni iti kot Elija? Da bi razumeli pomen tega frazema, moramo pokukati v svetopisemske čase ...
Ste že slišali za 'blažev žegen'? Kaj pomeni žegen in zakaj prav Blažev? Za katerega Blaža pravzaprav gre? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Ste že slišali za 'blažev žegen'? Kaj pomeni žegen in zakaj prav Blažev? Za katerega Blaža pravzaprav gre? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Spet smo pri frazemih, ki so povezani z mitologijo. Tokrat grško, saj razkrivamo, kaj pomeni, če kdo reče, da išče 'Ariadnino nit'. Ariadnina nit - kaj pomeni ta frazem? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Spet smo pri frazemih, ki so povezani z mitologijo. Tokrat grško, saj razkrivamo, kaj pomeni, če kdo reče, da išče 'Ariadnino nit'. Ariadnina nit - kaj pomeni ta frazem? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Minuli teden smo govorili o pomenu frazema 'babilonski stolp', danes pa ugotavljamo, kdo so 'jezdeci apokalipse' in kaj ta frazem pomeni. Prisluhnite študentom FHŠ!
Minuli teden smo govorili o pomenu frazema 'babilonski stolp', danes pa ugotavljamo, kdo so 'jezdeci apokalipse' in kaj ta frazem pomeni. Prisluhnite študentom FHŠ!
Ali ste že slišali za frazema 'babilonski stolp' in 'babilonska sužnost'? Veste, kaj pomenita in od kod izhajata? Besedilo je pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Ana Kodela, študentka Medkulturnega jezikovnega posredovanja.
Ali ste že slišali za frazema 'babilonski stolp' in 'babilonska sužnost'? Veste, kaj pomenita in od kod izhajata? Besedilo je pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Ana Kodela, študentka Medkulturnega jezikovnega posredovanja.
Jezikovni kotiček v jesen vstopa s svežimi vsebinami: prisluhnili bomo znanim frazemom in njihovi razlagi. Študenti Fakultete za humanistične študije bodo v svojih prispevkih predstavljali pomene in izvore še nekaterih, razložili vam bodo, denimo, kdo opravlja Sizifovo delo, zakaj ni dobro s kom češenj zobati, kdo gleda kot čuk na palici in kdaj je čas kislih kumaric. Frazeme so glede na obravnavano tematiko razvrstili v sklope: svetopisemski in mitološki frazemi, živalski frazemi, frazemi o hrani in drugi frazemi, ki obravnavajo raznovrstno tematiko. Začeli bomo s frazemom BORITI SE Z MLINI NA VETER.
Jezikovni kotiček v jesen vstopa s svežimi vsebinami: prisluhnili bomo znanim frazemom in njihovi razlagi. Študenti Fakultete za humanistične študije bodo v svojih prispevkih predstavljali pomene in izvore še nekaterih, razložili vam bodo, denimo, kdo opravlja Sizifovo delo, zakaj ni dobro s kom češenj zobati, kdo gleda kot čuk na palici in kdaj je čas kislih kumaric. Frazeme so glede na obravnavano tematiko razvrstili v sklope: svetopisemski in mitološki frazemi, živalski frazemi, frazemi o hrani in drugi frazemi, ki obravnavajo raznovrstno tematiko. Začeli bomo s frazemom BORITI SE Z MLINI NA VETER.
Tokratno rubriko o istrskih frazemih namenjamo Istrankam in njihovi delavnosti. Zakaj rečemo, da so 'ku žvejolin' ali 'ku žventola' in podobno? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Tokratno rubriko o istrskih frazemih namenjamo Istrankam in njihovi delavnosti. Zakaj rečemo, da so 'ku žvejolin' ali 'ku žventola' in podobno? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Tokratno rubriko o istrskih frazemih namenjamo Istrankam in njihovi delavnosti. Zakaj rečemo, da so 'ku žvejolin' ali 'ku žventola' in podobno? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Tokratno rubriko o istrskih frazemih namenjamo Istrankam in njihovi delavnosti. Zakaj rečemo, da so 'ku žvejolin' ali 'ku žventola' in podobno? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Naša jutranja rubrika se zadnje čase vrti okoli istrskih frazemov. Nazadnje smo govorili o štrigah, tokrat pa je bil čas za sardine in sol. Prisluhnite študentom FHŠ Univerze na Primorskem!
Naša jutranja rubrika se zadnje čase vrti okoli istrskih frazemov. Nazadnje smo govorili o štrigah, tokrat pa je bil čas za sardine in sol. Prisluhnite študentom FHŠ Univerze na Primorskem!