Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
Avtor: Študentje FHŠ
S tokratno rubriko zaokrožujemo etimološki sklop poimenovanj za vremenske pojave. Razkrili smo vijugave jezikovne korenine toče, mavrice in dežja, tokrat je na vrsti sneg. Z vami so študentje slovenistike FHŠ UP.
S tokratno rubriko zaokrožujemo etimološki sklop poimenovanj za vremenske pojave. Razkrili smo vijugave jezikovne korenine toče, mavrice in dežja, tokrat je na vrsti sneg. Z vami so študentje slovenistike FHŠ UP.
Kotiček za jeziček se posveča etimološkemu izvoru poimenovanj za vremenske pojave. Potem ko smo izvedeli, od kod dež in toča, vam mladi jezikoslovci tokrat razložijo, zakaj rečemo mavrici - mavrica.
Kotiček za jeziček se posveča etimološkemu izvoru poimenovanj za vremenske pojave. Potem ko smo izvedeli, od kod dež in toča, vam mladi jezikoslovci tokrat razložijo, zakaj rečemo mavrici - mavrica.
Zakaj rečemo 'po toči zvoniti je prepozno' in kako se je izraz 'toča' prikotalil iz daljnih indoevropskih časov v sodobno slovenščino, boste izvedeli v tokratni rubriki Kotiček za jeziček. Z vami so, kakor vedno, študentje FHŠ UP.
Zakaj rečemo 'po toči zvoniti je prepozno' in kako se je izraz 'toča' prikotalil iz daljnih indoevropskih časov v sodobno slovenščino, boste izvedeli v tokratni rubriki Kotiček za jeziček. Z vami so, kakor vedno, študentje FHŠ UP.
Mladi jezikoslovci se z današnjo rubriko lotevajo novega etimološkega sklopa: nekaj četrtkovih juter bomo raziskovali jezikovne korenine vremenskih pojavov. Začenjamo z dežjem.
Mladi jezikoslovci se z današnjo rubriko lotevajo novega etimološkega sklopa: nekaj četrtkovih juter bomo raziskovali jezikovne korenine vremenskih pojavov. Začenjamo z dežjem.
Tokrat zaokrožamo niz etimoloških poimenovanj za letne čase, študentje slovenistike so raziskali jezikovne korenine poletja, jeseni in zime.
Tokrat zaokrožamo niz etimoloških poimenovanj za letne čase, študentje slovenistike so raziskali jezikovne korenine poletja, jeseni in zime.
Če smo v minulih rubrikah razkrivali izvor poimenovanj za poklice, danes nadaljujemo z imeni letnih časov. Začeli bomo - s pomladjo, seveda.
Če smo v minulih rubrikah razkrivali izvor poimenovanj za poklice, danes nadaljujemo z imeni letnih časov. Začeli bomo - s pomladjo, seveda.
Mlade jezikoslovce zanima etimološki izvor poimenovanj za poklice. Danes nas čaka kozmetičarka.
Mlade jezikoslovce zanima etimološki izvor poimenovanj za poklice. Danes nas čaka kozmetičarka.
Tokrat razkrivamo etimološki izvor besed kirurg in arhitekt.
Tokrat razkrivamo etimološki izvor besed kirurg in arhitekt.
Nadaljujemo z raziskovanjem etimološkega izvora poimenovanj za poklice. Danes se sprašujemo, od kod je k nam prišel trgovec. Prisluhnite študentom slovenistike!
Nadaljujemo z raziskovanjem etimološkega izvora poimenovanj za poklice. Danes se sprašujemo, od kod je k nam prišel trgovec. Prisluhnite študentom slovenistike!
Etimološki izvor besed nas velikokrat preseneti in razkrije njihovo zanimivo jezikovno preteklost. Nekaj naslednjih rubrik namenjamo izvoru poimenovanj za poklice. Danes bomo slišali, od kod je v naš jezik prišla beseda 'odvetnik'.
Etimološki izvor besed nas velikokrat preseneti in razkrije njihovo zanimivo jezikovno preteklost. Nekaj naslednjih rubrik namenjamo izvoru poimenovanj za poklice. Danes bomo slišali, od kod je v naš jezik prišla beseda 'odvetnik'.
Nadaljujemo z brskanjem po etimološkem izvoru besed za oblačila, kot so pulover, pižama in kavbojke. Kakor vedno, v družbi z mladimi slovenisti FHŠ UP.
Nadaljujemo z brskanjem po etimološkem izvoru besed za oblačila, kot so pulover, pižama in kavbojke. Kakor vedno, v družbi z mladimi slovenisti FHŠ UP.
Kotiček za jeziček vstopa v svet etimologije, jezikovne vede, ki razlaga izvor besed.
Kotiček za jeziček vstopa v svet etimologije, jezikovne vede, ki razlaga izvor besed.
Tokrat nas naši študentje peljejo v svet prevajanja. Ustavili se bodo pri eni najbolj znanih pravljic, Ostržku, ki jo je leta 1883 napisal italijanski pisatelj Carlo Collodi. Od Pinocchia, kakor se pravljica imenuje v izvirniku, do slovenskega Ostržka je bila dolga pot.
Tokrat nas naši študentje peljejo v svet prevajanja. Ustavili se bodo pri eni najbolj znanih pravljic, Ostržku, ki jo je leta 1883 napisal italijanski pisatelj Carlo Collodi. Od Pinocchia, kakor se pravljica imenuje v izvirniku, do slovenskega Ostržka je bila dolga pot.
V dneh pred kulturnim praznikom ne razmišljamo le o Prešernovi nagradi, ampak tudi o drugih priznanjih in listinah, kot sta npr. nagrada Srečko Kosovel ali listina Bojana Adamiča ... Pri poimenovanjih nas marsikdaj zmede raba sklona imena. Je pravilna raba 'nagrada Srečka Kosovela' ali 'nagrada Srečko Kosovel'? Ali lastno ime, ki je del imena nagrade, sklanjamo ali ne?
V dneh pred kulturnim praznikom ne razmišljamo le o Prešernovi nagradi, ampak tudi o drugih priznanjih in listinah, kot sta npr. nagrada Srečko Kosovel ali listina Bojana Adamiča ... Pri poimenovanjih nas marsikdaj zmede raba sklona imena. Je pravilna raba 'nagrada Srečka Kosovela' ali 'nagrada Srečko Kosovel'? Ali lastno ime, ki je del imena nagrade, sklanjamo ali ne?
V današnji rubriki bomo reševali jezikovne dileme, povezane s prislovi kam/kod in tja/tam. Kam greš, kod hodiš ... tja grem, tam bom hodil ... Čeprav se ti prislovi pojavljajo v podobnem besednem okolju, njihovi pomeni niso povsem enaki. Uporabljamo jih v različnih položajih. Prisluhnimo, kdaj in na kakšen način
V današnji rubriki bomo reševali jezikovne dileme, povezane s prislovi kam/kod in tja/tam. Kam greš, kod hodiš ... tja grem, tam bom hodil ... Čeprav se ti prislovi pojavljajo v podobnem besednem okolju, njihovi pomeni niso povsem enaki. Uporabljamo jih v različnih položajih. Prisluhnimo, kdaj in na kakšen način
Presledek pri zapisovanju se nam ne zdi nič posebnega, pa vendar ima pomembno vlogo pri ločevanju pomena. Nekatere besede so si, glede na to, ali so napisane skupaj ali narazen, pomensko popolnoma različne: nakup ali na kup, poceni ali po ceni, vred ali v red ...itn. Prisluhnite našim mladim jezikoslovcem!
Presledek pri zapisovanju se nam ne zdi nič posebnega, pa vendar ima pomembno vlogo pri ločevanju pomena. Nekatere besede so si, glede na to, ali so napisane skupaj ali narazen, pomensko popolnoma različne: nakup ali na kup, poceni ali po ceni, vred ali v red ...itn. Prisluhnite našim mladim jezikoslovcem!
Danes že gledamo proti novim jezikovnim dilemam: kako tvorimo svojilne pridevnike iz imen moškega spola, ki se končajo s črko a? Jaka, Aljoša, Miha, Kafka, Škufca ... to je le nekaj znanih imen in priimkov, ki se končajo na -a. Kako iz njih tvorimo svojilni pridevnik? Prisluhnite študentom FHŠ UP.
Danes že gledamo proti novim jezikovnim dilemam: kako tvorimo svojilne pridevnike iz imen moškega spola, ki se končajo s črko a? Jaka, Aljoša, Miha, Kafka, Škufca ... to je le nekaj znanih imen in priimkov, ki se končajo na -a. Kako iz njih tvorimo svojilni pridevnik? Prisluhnite študentom FHŠ UP.
Ste se že kdaj borili kot lev? Ste si kdaj prisvojili levji delež? Uganili ste, tokratni jezikovni kotiček je namenjen frazemom, povezanim z levom! Naslednje minute prepuščamo študentom slovenistike FHŠ UP!
Ste se že kdaj borili kot lev? Ste si kdaj prisvojili levji delež? Uganili ste, tokratni jezikovni kotiček je namenjen frazemom, povezanim z levom! Naslednje minute prepuščamo študentom slovenistike FHŠ UP!
Danes nas študentje peljejo v pasjo družbo in razkrivajo frazeme, povezane s psom. Biti lačen kot pes, počutiti se prav pasje, gledati se kot pes in mačka ... Nič od povedanega ne prinaša dobrega razpoloženja. Zakaj je tako, nam zdaj razložijo naši mladi jezikoslovci.
Danes nas študentje peljejo v pasjo družbo in razkrivajo frazeme, povezane s psom. Biti lačen kot pes, počutiti se prav pasje, gledati se kot pes in mačka ... Nič od povedanega ne prinaša dobrega razpoloženja. Zakaj je tako, nam zdaj razložijo naši mladi jezikoslovci.
Vas je že kdaj kdo gledal kot sova? Morda kot čuk? Zakaj nas bolščeč pogled spominja na to žival? V naslednjih minutah nam frazem razložijo študenti FHŠ UP!
Vas je že kdaj kdo gledal kot sova? Morda kot čuk? Zakaj nas bolščeč pogled spominja na to žival? V naslednjih minutah nam frazem razložijo študenti FHŠ UP!
Vam je že kdo naredil medvedjo uslugo? Se vam je kdaj zazdelo, da ste zaščiteni kot medved? Medvedi in njihove navade so navdihnili številne frazeme, ki so postali del naše vsakdanje komunikacije. V naslednjih minutah vam jih bodo razložili naši mladi jezikoslovci!
Vam je že kdo naredil medvedjo uslugo? Se vam je kdaj zazdelo, da ste zaščiteni kot medved? Medvedi in njihove navade so navdihnili številne frazeme, ki so postali del naše vsakdanje komunikacije. V naslednjih minutah vam jih bodo razložili naši mladi jezikoslovci!
Mačke niso le hišni ljubljenčki, ampak tudi zelo pogosto uporabljena tema frazemov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Več o mačjem kašlju, hoji okrog vrele kaše, prenašanju mačjih mladičev in drugih mačjih zanimivostih - študentje FHŠ UP!
Mačke niso le hišni ljubljenčki, ampak tudi zelo pogosto uporabljena tema frazemov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Več o mačjem kašlju, hoji okrog vrele kaše, prenašanju mačjih mladičev in drugih mačjih zanimivostih - študentje FHŠ UP!
Tokrat se spuščamo v svet frazemov, ki vključujejo besedi čebela in čebelnjak. Od pridnih čebelic do vrveža v čebelnjaku nas, kakor vedno, popeljejo študentje FHŠ UP!
Tokrat se spuščamo v svet frazemov, ki vključujejo besedi čebela in čebelnjak. Od pridnih čebelic do vrveža v čebelnjaku nas, kakor vedno, popeljejo študentje FHŠ UP!
Čeprav so mravlje, posebno faraonke, za marsikoga prava hišna nadloga, imajo frazemi, povezani s temi malimi živalicami, vedno pozitiven pomen. Tako pravijo tudi naši mladi jezikoslovci
Čeprav so mravlje, posebno faraonke, za marsikoga prava hišna nadloga, imajo frazemi, povezani s temi malimi živalicami, vedno pozitiven pomen. Tako pravijo tudi naši mladi jezikoslovci
Veliko frazemov je povezanih s psom in večinoma ne pomenijo nič dobrega. Zakaj je tako, vam v naslednjih minutah razložijo študenti FHŠ UP.
Veliko frazemov je povezanih s psom in večinoma ne pomenijo nič dobrega. Zakaj je tako, vam v naslednjih minutah razložijo študenti FHŠ UP.
V prvem nizu letošnjih jezikovnih tematik vam naši študentje ponujajo razlage frazemov, ki so povezani z živalmi. Danes vstopamo v kokošnjak, kjer se zlahka zgodi, da vas 'koklja brcne'.
V prvem nizu letošnjih jezikovnih tematik vam naši študentje ponujajo razlage frazemov, ki so povezani z živalmi. Danes vstopamo v kokošnjak, kjer se zlahka zgodi, da vas 'koklja brcne'.
Kotiček za jeziček je naša stalna radijska rubrika, ki jo že deset let pripravljajo študenti in študentke Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem pod vodstvom mentoric z Oddelka za slovenistiko in radijske lektorice. Študenti skušajo na enostaven način poslušalcem razložiti različne zagate, ki se pojavijo pri jezikovni rabi (pravopisne, slovnične, pravorečne, pomenske, skladenjske, frazeološke …). Rubrika predstavlja lep primer popularizacije znanosti med splošno javnostjo. Za študente pa je pomembna, ker si pridobivajo izkušnje, ki jih bodo lahko uspešno uporabili pri kasnejšem poklicnem delovanju. Radijska rubrika je leta 2018 prejela priznanje prometej znanosti, ki ga od leta 2003 podeljuje Slovenska znanstvena fundacija. Ob jubileju rubrike je Nataša Benčič v studio povabila mentorice: doc. dr. Klaro Šumenjak, doc. dr. Jano Volk in doc. dr. Vladko Tucovič Sturman. Pogovarjale so se o prvih korakih Kotička, o delu s študenti, pogostih jezikovnih spodrsljajih in še marsičem. Vabljeni k poslušanju!
Kotiček za jeziček je naša stalna radijska rubrika, ki jo že deset let pripravljajo študenti in študentke Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem pod vodstvom mentoric z Oddelka za slovenistiko in radijske lektorice. Študenti skušajo na enostaven način poslušalcem razložiti različne zagate, ki se pojavijo pri jezikovni rabi (pravopisne, slovnične, pravorečne, pomenske, skladenjske, frazeološke …). Rubrika predstavlja lep primer popularizacije znanosti med splošno javnostjo. Za študente pa je pomembna, ker si pridobivajo izkušnje, ki jih bodo lahko uspešno uporabili pri kasnejšem poklicnem delovanju. Radijska rubrika je leta 2018 prejela priznanje prometej znanosti, ki ga od leta 2003 podeljuje Slovenska znanstvena fundacija. Ob jubileju rubrike je Nataša Benčič v studio povabila mentorice: doc. dr. Klaro Šumenjak, doc. dr. Jano Volk in doc. dr. Vladko Tucovič Sturman. Pogovarjale so se o prvih korakih Kotička, o delu s študenti, pogostih jezikovnih spodrsljajih in še marsičem. Vabljeni k poslušanju!
Se morda spomnite, da ste jih 'dobili po hrbtu', vam je kdo že kdaj 'kril hrbet', ste morda komu prav vi 'zabodli nož v hrbet'? Vse to so frazemi, ki so povezani s hrbtom in jih v vsakdanjem govoru velikokrat uporabljamo. A zakaj je prav hrbet tisti, ki največkrat nasanka? Vse vam v naslednjih minutah razložijo študentje FHŠ UP.
Se morda spomnite, da ste jih 'dobili po hrbtu', vam je kdo že kdaj 'kril hrbet', ste morda komu prav vi 'zabodli nož v hrbet'? Vse to so frazemi, ki so povezani s hrbtom in jih v vsakdanjem govoru velikokrat uporabljamo. A zakaj je prav hrbet tisti, ki največkrat nasanka? Vse vam v naslednjih minutah razložijo študentje FHŠ UP.
Ste se kdaj 'režali na vsa usta', ste imeli kdaj 'polna usta besed'? To sta frazema, povezana z usti, ki ju večkrat uporabljamo. Več o njunem izvoru in pomenu pa v naslednjih minutah z našimi mladimi jezikoslovci.
Ste se kdaj 'režali na vsa usta', ste imeli kdaj 'polna usta besed'? To sta frazema, povezana z usti, ki ju večkrat uporabljamo. Več o njunem izvoru in pomenu pa v naslednjih minutah z našimi mladimi jezikoslovci.
Vam je kdo v službi 'trn v peti', čeprav ste se uredili 'od glave do pet', da ne bo imel pripomb, nazadnje pa ste pošteno 'nabrusili pete', da niste zamudili sestanka z njim? To je le nekaj frazemov, povezanih s petami ... več o njih vam povedo študentje FHŠ UP!
Vam je kdo v službi 'trn v peti', čeprav ste se uredili 'od glave do pet', da ne bo imel pripomb, nazadnje pa ste pošteno 'nabrusili pete', da niste zamudili sestanka z njim? To je le nekaj frazemov, povezanih s petami ... več o njih vam povedo študentje FHŠ UP!
Tokratni frazemi so povezani z očmi: 'metati si pesek v oči', 'odpreti komu oči' ali 'oko za oko' so le nekateri med njimi. Kaj pomenijo, vam bodo razložili študentje FHŠ UP.
Tokratni frazemi so povezani z očmi: 'metati si pesek v oči', 'odpreti komu oči' ali 'oko za oko' so le nekateri med njimi. Kaj pomenijo, vam bodo razložili študentje FHŠ UP.
Ste kdaj vse 'opravili z levo roko', 'bili komu desna roka', ste 'za koga dali roko v ogenj' ali 'imeli zvezane roke'? To je le nekaj frazemov, povezanih z rokami. Njihov izvor vam v naslednjih minutah pojasnijo naši mladi jezikoslovci.
Ste kdaj vse 'opravili z levo roko', 'bili komu desna roka', ste 'za koga dali roko v ogenj' ali 'imeli zvezane roke'? To je le nekaj frazemov, povezanih z rokami. Njihov izvor vam v naslednjih minutah pojasnijo naši mladi jezikoslovci.
"Imeti kamen namesto srca", "nositi srce na dlani" ter "imeti srce v hlačah" je le nekaj frazemov, povezanih s srcem. Zakaj tako rečemo in kaj želimo s tem povedati, vam razložijo študentje FHŠ UP!
"Imeti kamen namesto srca", "nositi srce na dlani" ter "imeti srce v hlačah" je le nekaj frazemov, povezanih s srcem. Zakaj tako rečemo in kaj želimo s tem povedati, vam razložijo študentje FHŠ UP!
Ste dragemu že kdaj pogledali skozi prste, čeprav ste vedeli, da je imel prste vmes, nazadnje pa vas je ovil okoli prsta, saj vas ima v malem prstu, tako da ste mu pripravili njegovo najljubšo jed in si je po kosilu obliznil vse prste? Uganili ste, tokrat nam študentje razložijo izvor frazemov, povezanih s prsti!
Ste dragemu že kdaj pogledali skozi prste, čeprav ste vedeli, da je imel prste vmes, nazadnje pa vas je ovil okoli prsta, saj vas ima v malem prstu, tako da ste mu pripravili njegovo najljubšo jed in si je po kosilu obliznil vse prste? Uganili ste, tokrat nam študentje razložijo izvor frazemov, povezanih s prsti!
Ste imeli kdaj v žepu le toliko, kolikor je črnega za nohti? Se vam je zazdelo, da sosed nima niti za noht pameti? Od kod simbolika teh frazemov, vam razložijo študenti FHŠ UP!
Ste imeli kdaj v žepu le toliko, kolikor je črnega za nohti? Se vam je zazdelo, da sosed nima niti za noht pameti? Od kod simbolika teh frazemov, vam razložijo študenti FHŠ UP!
V slovenščini obstaja več kot 20 frazemov, povezanih z grlom. Zagotovo mnoge uporabljati tudi sami: imeti cmok v grlu, imeti suho grlo, pognati vse po grlu itn. Prisluhnite razlagi naših mladih jezikoslovcev!
V slovenščini obstaja več kot 20 frazemov, povezanih z grlom. Zagotovo mnoge uporabljati tudi sami: imeti cmok v grlu, imeti suho grlo, pognati vse po grlu itn. Prisluhnite razlagi naših mladih jezikoslovcev!
Vam je že kdo pokazal zobe? Ste kdaj v jezi stisnili zobe? Zagotovo sta vam omenjena frazema znana in ste ju že kdaj uporabili. Zakaj tako rečemo in od kod simbolika zob, izveste v naslednjih minutah. Prisluhnite študentom Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem!
Vam je že kdo pokazal zobe? Ste kdaj v jezi stisnili zobe? Zagotovo sta vam omenjena frazema znana in ste ju že kdaj uporabili. Zakaj tako rečemo in od kod simbolika zob, izveste v naslednjih minutah. Prisluhnite študentom Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem!
Živite na veliki nogi? Ste vstali z levo nogo? To je le nekaj znanih frazemov, ki so povezani z nogami. Več vam v tokratni oddaji razkrijejo študentje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Živite na veliki nogi? Ste vstali z levo nogo? To je le nekaj znanih frazemov, ki so povezani z nogami. Več vam v tokratni oddaji razkrijejo študentje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Tokrat so na vrsti lasje. Menda je več kot 20 različnih frazemov, ki omenjajo lase in nas marsikdaj spravijo v smeh.
Tokrat so na vrsti lasje. Menda je več kot 20 različnih frazemov, ki omenjajo lase in nas marsikdaj spravijo v smeh.
Tokrat predstavljamo frazeme, ki so povezani z nosom: iti za nosom, pod nosom se obrisati, koga za nos vleči ...
Tokrat predstavljamo frazeme, ki so povezani z nosom: iti za nosom, pod nosom se obrisati, koga za nos vleči ...
Tokrat o ženskih priimkih, njihovem sklanjanju in neprimernih rabah ter dvomih, ki nas včasih obidejo, ko jih navajamo.
Tokrat o ženskih priimkih, njihovem sklanjanju in neprimernih rabah ter dvomih, ki nas včasih obidejo, ko jih navajamo.
Glagola pobrisati in izbrisati sta si podobna, a imata različen pomen.
Glagola pobrisati in izbrisati sta si podobna, a imata različen pomen.
Enakopisnice so besede, ki se enako zapisujejo, a imajo drugačne naglase in različne pomene. Brez zapisanih naglasnih znamenj nas enakopisnice pomensko lahko zavedejo.
Enakopisnice so besede, ki se enako zapisujejo, a imajo drugačne naglase in različne pomene. Brez zapisanih naglasnih znamenj nas enakopisnice pomensko lahko zavedejo.
Tokrat o izrazih stopiti in staliti: ju uporabljamo kot sopomenki ali se pomensko vendarle nekoliko razlikujeta? Vse vam razložijo naši mladi jezikoslovci.
Tokrat o izrazih stopiti in staliti: ju uporabljamo kot sopomenki ali se pomensko vendarle nekoliko razlikujeta? Vse vam razložijo naši mladi jezikoslovci.
Tokrat o vezljivosti faznih glagolov začeti, končati, nadaljevati in glagola upravljati.
Tokrat o vezljivosti faznih glagolov začeti, končati, nadaljevati in glagola upravljati.
Tokrat o besedah, ki jih največkrat uporabljamo kot sinonime, a se včasih pomensko razlikujejo. Taka sta izraza OZNAKA in OZNAČBA. Kdaj gre za sopomenki in kdaj je njuna raba specifična, vam v naslednjih minutah razložijo študenti FHŠ UP.
Tokrat o besedah, ki jih največkrat uporabljamo kot sinonime, a se včasih pomensko razlikujejo. Taka sta izraza OZNAKA in OZNAČBA. Kdaj gre za sopomenki in kdaj je njuna raba specifična, vam v naslednjih minutah razložijo študenti FHŠ UP.
Tokrat bomo govorili o podobnih si besedah, ki jih pogosto napačno rabimo: puščati, spuščati in prepuščati. Jezikovne skrbi bodo pregnali študenti FHŠ UP! Prisluhnite jim!
Tokrat bomo govorili o podobnih si besedah, ki jih pogosto napačno rabimo: puščati, spuščati in prepuščati. Jezikovne skrbi bodo pregnali študenti FHŠ UP! Prisluhnite jim!
Tokrat o pravilni rabi besed nihče, noben, nobeden.
Tokrat o pravilni rabi besed nihče, noben, nobeden.
V tokratni rubriki bomo govorili o ustrezni rabi besednih zvez 'treba je' in 'potrebno je'. Kdaj uporabljamo prvo in kdaj drugo obliko? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
V tokratni rubriki bomo govorili o ustrezni rabi besednih zvez 'treba je' in 'potrebno je'. Kdaj uporabljamo prvo in kdaj drugo obliko? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.