Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Reportage sugli eventi di fotografia nell'ambito della manifestazione Rovigno Photodays. Reportažna oddaja o fotografskih razstavah v sklopu prireditve Rovigno Photodays.
Reportage sugli eventi di fotografia nell'ambito della manifestazione Rovigno Photodays. Reportažna oddaja o fotografskih razstavah v sklopu prireditve Rovigno Photodays.
Reportage sugli eventi di fotografia nell'ambito della manifestazione Trieste Photo Days. Reportažna oddaja o fotografskih razstavah v sklopu prireditve Trieste Photo Days.
Reportage sugli eventi di fotografia nell'ambito della manifestazione Trieste Photo Days. Reportažna oddaja o fotografskih razstavah v sklopu prireditve Trieste Photo Days.
Atrij koprske televizije bo tudi letos gostil eno od srečanj Mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki beleži že 37. izvedbo. Gost večera bo Slovenski avtor v središču Vilenice 2022, pisatelj Andrej Blatnik. Z njim se bo pogovarjala Irena Urbič. Že četrto leto zapored dogodek snema koprska televizijska ekipa. Oddajo Vilenica na našem vrtu si lahko ogledate v četrtek, 8. septembra, ob 22.30 na programu Televizije Koper.
Atrij koprske televizije bo tudi letos gostil eno od srečanj Mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki beleži že 37. izvedbo. Gost večera bo Slovenski avtor v središču Vilenice 2022, pisatelj Andrej Blatnik. Z njim se bo pogovarjala Irena Urbič. Že četrto leto zapored dogodek snema koprska televizijska ekipa. Oddajo Vilenica na našem vrtu si lahko ogledate v četrtek, 8. septembra, ob 22.30 na programu Televizije Koper.
O življenju in delu slovenskega skladatelja Josipa Ipavca (1873–1921) spregovorijo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, župan Občine Šentjur Marco Diaci in zgodovinar ddr. Igor Grdina. Leto 2021 je Vlada Republike Slovenije razglasila za Ipavčevo leto. Letos tako potekajo številne prireditve, TV Slovenija se temu jubileju poklanja s številnimi oddajami z glasbo Josipa Ipavca, še zlasti pa s filmskim portretom z naslovom Josip Ipavec, slovenski Mozart.
O življenju in delu slovenskega skladatelja Josipa Ipavca (1873–1921) spregovorijo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, župan Občine Šentjur Marco Diaci in zgodovinar ddr. Igor Grdina. Leto 2021 je Vlada Republike Slovenije razglasila za Ipavčevo leto. Letos tako potekajo številne prireditve, TV Slovenija se temu jubileju poklanja s številnimi oddajami z glasbo Josipa Ipavca, še zlasti pa s filmskim portretom z naslovom Josip Ipavec, slovenski Mozart.
Reportage sugli eventi di fotografia nell'ambito della manifestazione Trieste Photo Days. Reportažna oddaja o fotografskih razstavah v sklopu prireditve Trieste Photo Days.
Reportage sugli eventi di fotografia nell'ambito della manifestazione Trieste Photo Days. Reportažna oddaja o fotografskih razstavah v sklopu prireditve Trieste Photo Days.
Oddaja, ki jo je pripravila Tina Šrot, se med drugim posveča Edwardu Clugu, ki je karierno pot od plesalca do umetniškega vodje in enega od najbolj iskanih svetovnih koreografov začel pred 30 leti v Mariboru. Nekaj besed namenja Festivalu Ljubljana in njegovemu ozadju. O tej prireditvi spregovorijo priznani umetniki, njen dolgoletni vodja Darko Brlek pa pove nekaj več tudi o gradnji strehe in lastništvu poletnega gledališča Križanke. Oddaja se ozre še v zgodovino enega od najbolj priljubljenih festivalov, Poletja v stari Ljubljani, in z vodjo ustanove Imago Sloveniae, ki je organizatorica dogodka, predstavi izzive pri organizaciji festivala.
Oddaja, ki jo je pripravila Tina Šrot, se med drugim posveča Edwardu Clugu, ki je karierno pot od plesalca do umetniškega vodje in enega od najbolj iskanih svetovnih koreografov začel pred 30 leti v Mariboru. Nekaj besed namenja Festivalu Ljubljana in njegovemu ozadju. O tej prireditvi spregovorijo priznani umetniki, njen dolgoletni vodja Darko Brlek pa pove nekaj več tudi o gradnji strehe in lastništvu poletnega gledališča Križanke. Oddaja se ozre še v zgodovino enega od najbolj priljubljenih festivalov, Poletja v stari Ljubljani, in z vodjo ustanove Imago Sloveniae, ki je organizatorica dogodka, predstavi izzive pri organizaciji festivala.
Letošnji 56. Festival Borštnikovega srečanja se bo zaključil 27. junija 2021 na velikem odru SNG Maribor s podelitvijo nagrad najboljšim gledališkim ustvarjalcem. Veliki finale večera bo podelitev Borštnikovega prstana. Vabljeni k ogledu prenosa iz SNG Maribor.
Letošnji 56. Festival Borštnikovega srečanja se bo zaključil 27. junija 2021 na velikem odru SNG Maribor s podelitvijo nagrad najboljšim gledališkim ustvarjalcem. Veliki finale večera bo podelitev Borštnikovega prstana. Vabljeni k ogledu prenosa iz SNG Maribor.
93. podelitev oskarjev v režiji Stevena Soderbergha bo letos potekala v živo, a vseeno v znamenju pandemije covida-19. O zmagovalcih, predvsem pa o tem, kako sta gibanji Jaz tudi in Življenja temnopoltih štejejo spremenili družbeno ozračje in senzibilizirali Ameriško filmsko akademijo glede rasne in spolne raznolikosti, se bosta dan po podelitvi oskarjev pogovarjala Marcel Štefančič, jr. in novinarka Mateja Valentinčič.
93. podelitev oskarjev v režiji Stevena Soderbergha bo letos potekala v živo, a vseeno v znamenju pandemije covida-19. O zmagovalcih, predvsem pa o tem, kako sta gibanji Jaz tudi in Življenja temnopoltih štejejo spremenili družbeno ozračje in senzibilizirali Ameriško filmsko akademijo glede rasne in spolne raznolikosti, se bosta dan po podelitvi oskarjev pogovarjala Marcel Štefančič, jr. in novinarka Mateja Valentinčič.
Čas epidemije covid-19 je čas za prevpraševanje vsega, kar se nam je prej zdelo samoumevno. Tudi umetnosti. Pet slovenskih avtoric in avtorjev, Alenka Zupančič, Alojz Ihan, Mojca Kumerdej, Mojca Širok in Jasmin B. Frelih govori o tem, kaj jim pomeni umetnost v krizi.
Čas epidemije covid-19 je čas za prevpraševanje vsega, kar se nam je prej zdelo samoumevno. Tudi umetnosti. Pet slovenskih avtoric in avtorjev, Alenka Zupančič, Alojz Ihan, Mojca Kumerdej, Mojca Širok in Jasmin B. Frelih govori o tem, kaj jim pomeni umetnost v krizi.
Le più belle canzoni del repertorio di Mina e Celentano, dai tempi di Studio Uno fino alla storia recente. Brani senza tempo come “Brava”, “Azzurro”, “L’emozione non ha voce”, “Il ragazzo della via Gluck”, “Acqua e sale”, “Il tuo bacio è come un rock” e qualche aneddoto condito dalla comicità di Flavio Furian, dalla vena interpretativa di Ornella Serafini e dall’eccellenza musicale del gruppo “F24”. Si presenta così lo spettacolo “Acqua e sale” nato nel 2017 da un’idea di Flavio Furian e Ornella Serafini che decidono di omaggiare la “coppia d’oro” della musica italiana trovando la disponibilità e la competenza di musicisti di alto livello. Alla fine degli anni Cinquanta “il molleggiato” e la “tigre di Cremona” hanno rivoluzionato la musica italiana muovendosi sull’onda del nascente rock’n’roll. Lo spettacolo “Acqua e sale” che prende il titolo da una canzone di Mina e Celentano e che è inserita nel loro primo disco assieme uscito solo nel 1998, vi porta nel 2021 all’insegna della bella musica e del divertimento. Mina in Celentano, dva svetovno znana velikana italijanske glasbene scene. Njune brezčasne popevke v izvedbi skupine "F24", bosta voditelja Flavio Furian in Ornella Serafini z duhoviti vložki in anekdotami povezala v zabaven silvestrski spektakel.
Le più belle canzoni del repertorio di Mina e Celentano, dai tempi di Studio Uno fino alla storia recente. Brani senza tempo come “Brava”, “Azzurro”, “L’emozione non ha voce”, “Il ragazzo della via Gluck”, “Acqua e sale”, “Il tuo bacio è come un rock” e qualche aneddoto condito dalla comicità di Flavio Furian, dalla vena interpretativa di Ornella Serafini e dall’eccellenza musicale del gruppo “F24”. Si presenta così lo spettacolo “Acqua e sale” nato nel 2017 da un’idea di Flavio Furian e Ornella Serafini che decidono di omaggiare la “coppia d’oro” della musica italiana trovando la disponibilità e la competenza di musicisti di alto livello. Alla fine degli anni Cinquanta “il molleggiato” e la “tigre di Cremona” hanno rivoluzionato la musica italiana muovendosi sull’onda del nascente rock’n’roll. Lo spettacolo “Acqua e sale” che prende il titolo da una canzone di Mina e Celentano e che è inserita nel loro primo disco assieme uscito solo nel 1998, vi porta nel 2021 all’insegna della bella musica e del divertimento. Mina in Celentano, dva svetovno znana velikana italijanske glasbene scene. Njune brezčasne popevke v izvedbi skupine "F24", bosta voditelja Flavio Furian in Ornella Serafini z duhoviti vložki in anekdotami povezala v zabaven silvestrski spektakel.
Reportage sugli eventi di fotografia nell'ambito della manifestazione Trieste Photo Days. Reportažna oddaja o fotografskih razstavah v sklopu prireditve Trieste Photo Days.
Reportage sugli eventi di fotografia nell'ambito della manifestazione Trieste Photo Days. Reportažna oddaja o fotografskih razstavah v sklopu prireditve Trieste Photo Days.
V začetku oktobra so potekali že 30. Dnevi evropske kulturne dediščine. Gre za evropsko pobudo, katere namen je popularizacija dediščine, pri njej pa s skoraj 500 dogodki sodeluje okoli 150 krajev v Sloveniji in zamejstvu. Letošnji naslov »Spoznaj? Varuj! Ohrani.« opozarja na pomen izobraževanja o dediščini. Naša ekipa je obiskala odprtje v Semiču in številne zanimive dogodke ter pripravila posebno oddajo. Med drugim boste izvedeli, kaj je Srečko Kosovel v pismih pisal svoji družini, kdo je ustvarjal v edinstvenem steklenem fotografskem ateljeju v Celju, kako je za svoje delavce poskrbela Železarna Ravne in zakaj je francoski kralj pokopan na naših tleh.
V začetku oktobra so potekali že 30. Dnevi evropske kulturne dediščine. Gre za evropsko pobudo, katere namen je popularizacija dediščine, pri njej pa s skoraj 500 dogodki sodeluje okoli 150 krajev v Sloveniji in zamejstvu. Letošnji naslov »Spoznaj? Varuj! Ohrani.« opozarja na pomen izobraževanja o dediščini. Naša ekipa je obiskala odprtje v Semiču in številne zanimive dogodke ter pripravila posebno oddajo. Med drugim boste izvedeli, kaj je Srečko Kosovel v pismih pisal svoji družini, kdo je ustvarjal v edinstvenem steklenem fotografskem ateljeju v Celju, kako je za svoje delavce poskrbela Železarna Ravne in zakaj je francoski kralj pokopan na naših tleh.
Janez Dovč in Boštjan Gombač sta ena najbolj prepoznavnih slovenskih glasbenikov. Tokrat ju predstavljamo z vizualizacijo prekmurske ljudske skladbe Vsi so venci vejli, ki smo jo posneli v slikovitem okolju Prekmurja, v okolici Veržeja, Bogojine in Ižakovcev. Urednik oddaje Daniel Celarec, direktor fotografije in snemalec Uroš Hočevar, scenaristka in režiserka Jasna Hribernik.
Janez Dovč in Boštjan Gombač sta ena najbolj prepoznavnih slovenskih glasbenikov. Tokrat ju predstavljamo z vizualizacijo prekmurske ljudske skladbe Vsi so venci vejli, ki smo jo posneli v slikovitem okolju Prekmurja, v okolici Veržeja, Bogojine in Ižakovcev. Urednik oddaje Daniel Celarec, direktor fotografije in snemalec Uroš Hočevar, scenaristka in režiserka Jasna Hribernik.
Ob stoletnici požiga tržaškega Narodnega doma in težko pričakovane vrnitve mogočne stavbe v slovenske roke, smo na Regionalnem RTV Centru Koper Capodistria pripravili niz zanimivih reportaž. Prisluhnili jim boste lahko na radiu, ogledali pa na televiziji Koper. Reportaže bomo združene v oddajo »Narodni dom, iz preteklega stoletja v prihodnje tisočletje« objavili tudi v ponedeljek 13. julija. Z zgodovinarji smo se pogovarjali o vzponu slovenske kulture in gospodarstva, ki sta pripeljala do gradnje narodnega doma v Trstu. Tržaška arhitekta sta nas podučila o avantgardnem načrtu Maxa Fabianija, s poznavalkami bogatega arhivskega gradiva pa smo odkrivali zlate čase živahnega kulturnega in družabnega dogajanja v Narodnem domu. Pozanimali smo se, kako bo ob stoletnici požiga potekal postopek vračanja Fabijanijeve palače v slovenske roke, namige za njegov razcvet v novem tisočletju pa so nam zaupali tudi predstavniki mlade generacije.
Ob stoletnici požiga tržaškega Narodnega doma in težko pričakovane vrnitve mogočne stavbe v slovenske roke, smo na Regionalnem RTV Centru Koper Capodistria pripravili niz zanimivih reportaž. Prisluhnili jim boste lahko na radiu, ogledali pa na televiziji Koper. Reportaže bomo združene v oddajo »Narodni dom, iz preteklega stoletja v prihodnje tisočletje« objavili tudi v ponedeljek 13. julija. Z zgodovinarji smo se pogovarjali o vzponu slovenske kulture in gospodarstva, ki sta pripeljala do gradnje narodnega doma v Trstu. Tržaška arhitekta sta nas podučila o avantgardnem načrtu Maxa Fabianija, s poznavalkami bogatega arhivskega gradiva pa smo odkrivali zlate čase živahnega kulturnega in družabnega dogajanja v Narodnem domu. Pozanimali smo se, kako bo ob stoletnici požiga potekal postopek vračanja Fabijanijeve palače v slovenske roke, namige za njegov razcvet v novem tisočletju pa so nam zaupali tudi predstavniki mlade generacije.
Reportage sugli eventi principali di Fiume 2020 Capitale europea della Cultura. Reportaža glavnih dogodkov v Reki 2020 Evropska prestolnica Kulture.
Reportage sugli eventi principali di Fiume 2020 Capitale europea della Cultura. Reportaža glavnih dogodkov v Reki 2020 Evropska prestolnica Kulture.
Kratki glasbeni spoti predstavljajo pesmi Franeta Milčinskega - Ježka, ki so jih uglasbili razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji. Tokrat predstavljamo Ježkovo pesem z naslovom Romova pesem, ki jo je uglasbil in interpretiral Jani Kovačič. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej. Frane Milčinski - Ježek je eden najbolj vsestranskih umetnikov 20. stoletja. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
Kratki glasbeni spoti predstavljajo pesmi Franeta Milčinskega - Ježka, ki so jih uglasbili razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji. Tokrat predstavljamo Ježkovo pesem z naslovom Romova pesem, ki jo je uglasbil in interpretiral Jani Kovačič. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej. Frane Milčinski - Ježek je eden najbolj vsestranskih umetnikov 20. stoletja. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
Bo Tarantino letos končno dobil oskarja za film? Bo Scorsesejev Irec prinesel zmago Netflixu? Bo Joker prvi zmagoviti stripovski film? Ali pa bo Ameriška filmska akademija nagradila vojno dramo 1917 Sama Mendesa? V oddaji Oskarji – dan potem Marcel Štefančič, jr. komentira zmagovalce in poražence, ponovno bele oskarje, odsotnost režiserk in zakulisje tovarne sanj.
Bo Tarantino letos končno dobil oskarja za film? Bo Scorsesejev Irec prinesel zmago Netflixu? Bo Joker prvi zmagoviti stripovski film? Ali pa bo Ameriška filmska akademija nagradila vojno dramo 1917 Sama Mendesa? V oddaji Oskarji – dan potem Marcel Štefančič, jr. komentira zmagovalce in poražence, ponovno bele oskarje, odsotnost režiserk in zakulisje tovarne sanj.
Iskanje novih poti in novega smisla skozi reinterpretacijo Prešernove Zdravljice. »Kam?« bo glavno vodilo letošnje državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku s slovesno podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Proslavo bo režiral Vito Taufer, slavnostna govornica bo nova predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej, prireditev bo povezoval Tadej Toš, med drugimi bodo nastopili Magnifico, Schatzi, Iztok Mlakar, Urška Arlič Gololičič, Vasko Atanasovski, Matej Puc in Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija. V televizijskem prenosu, ki ga bo režiral Slavko Hren, bo živo spremljanje prvič omogočeno senzorno oviranim gledalcem in poslušalcem, gluhim in naglušnim s tolmačenjem v znakovni jezik in živimi podnapisi, slepim in slabovidnim z živim avdioopisom.
Iskanje novih poti in novega smisla skozi reinterpretacijo Prešernove Zdravljice. »Kam?« bo glavno vodilo letošnje državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku s slovesno podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Proslavo bo režiral Vito Taufer, slavnostna govornica bo nova predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej, prireditev bo povezoval Tadej Toš, med drugimi bodo nastopili Magnifico, Schatzi, Iztok Mlakar, Urška Arlič Gololičič, Vasko Atanasovski, Matej Puc in Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija. V televizijskem prenosu, ki ga bo režiral Slavko Hren, bo živo spremljanje prvič omogočeno senzorno oviranim gledalcem in poslušalcem, gluhim in naglušnim s tolmačenjem v znakovni jezik in živimi podnapisi, slepim in slabovidnim z živim avdioopisom.
Reportage sugli eventi di fotografia nell'ambito della manifestazione Trieste Photo Days 2019. Reportažna oddaja o fotografskih razstavah v sklopu prireditve Trieste Photo Days 2019.
Reportage sugli eventi di fotografia nell'ambito della manifestazione Trieste Photo Days 2019. Reportažna oddaja o fotografskih razstavah v sklopu prireditve Trieste Photo Days 2019.
Posnetek svečane akademije ob 80-letnici Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ter ob stoletnici višjega glasbenega šolstva v Sloveniji. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je Akademija za glasbo predstavila širok razpon svojega delovanja, nastope svojih glasbenih sestavov, študentov ter sedanjih in nekdanjih diplomantov. Nastopili so tudi Dubravka Tomšič Srebotnjak, Simfonični orkester Akademije za glasbo (dirigent Simon Dvoršak), Big band Akademije za glasbo (vodja Matej Hotko), Baročni orkester in Vokalni ansambel Akademije za glasbo (um. vodja Egon Mihajlovič) ter številni drugi solisti in ansambli. Režiser prireditve Rocc, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Posnetek svečane akademije ob 80-letnici Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ter ob stoletnici višjega glasbenega šolstva v Sloveniji. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je Akademija za glasbo predstavila širok razpon svojega delovanja, nastope svojih glasbenih sestavov, študentov ter sedanjih in nekdanjih diplomantov. Nastopili so tudi Dubravka Tomšič Srebotnjak, Simfonični orkester Akademije za glasbo (dirigent Simon Dvoršak), Big band Akademije za glasbo (vodja Matej Hotko), Baročni orkester in Vokalni ansambel Akademije za glasbo (um. vodja Egon Mihajlovič) ter številni drugi solisti in ansambli. Režiser prireditve Rocc, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
V posebni oddaji o 29. Dnevih evropske kulturne dediščine, največji kulturni prireditvi pod okriljem Sveta Evrope in Evropske unije, smo obiskali slavnostno odprtje na Vrhniki in številne dogodke po Sloveniji. Med drugim tako izvemo, kje je prava zakladnica arheoloških lesenih predmetov, kako sta povezana propadlo podjetje IUV Vrhnika in Ivan Cankar, kaj so retorte, kako je Ivan Grohar vplival na ustvarjalnost mladih ali kaj se skriva dvajset metrov pod Kranjem. Avtorica oddaje: Maša Levičnik Režiserka: Magda Lapajne
V posebni oddaji o 29. Dnevih evropske kulturne dediščine, največji kulturni prireditvi pod okriljem Sveta Evrope in Evropske unije, smo obiskali slavnostno odprtje na Vrhniki in številne dogodke po Sloveniji. Med drugim tako izvemo, kje je prava zakladnica arheoloških lesenih predmetov, kako sta povezana propadlo podjetje IUV Vrhnika in Ivan Cankar, kaj so retorte, kako je Ivan Grohar vplival na ustvarjalnost mladih ali kaj se skriva dvajset metrov pod Kranjem. Avtorica oddaje: Maša Levičnik Režiserka: Magda Lapajne
Ljoba Jenče je raziskovalka in zbiralka kulturnega izročila Notranjske in Slovenije. S svojim petjem je iz pozabe rešila in obudila mnoge ljudske pesmi, tudi pesem Meglica, ki je rojena na Cerkniškem jezeru. Priredila sta jo z Urošem Polancem. Video, posnet na Cerkniškem jezeru je posnela in režirala Jasna Hribernik.
Ljoba Jenče je raziskovalka in zbiralka kulturnega izročila Notranjske in Slovenije. S svojim petjem je iz pozabe rešila in obudila mnoge ljudske pesmi, tudi pesem Meglica, ki je rojena na Cerkniškem jezeru. Priredila sta jo z Urošem Polancem. Video, posnet na Cerkniškem jezeru je posnela in režirala Jasna Hribernik.
Reportage sugli eventi di fotografia nell'ambito della manifestazione FVG Fotografia. Reportažna oddaja o fotografskih razstavah v sklopu prireditve "FVG Fotografia".
Reportage sugli eventi di fotografia nell'ambito della manifestazione FVG Fotografia. Reportažna oddaja o fotografskih razstavah v sklopu prireditve "FVG Fotografia".
V počastitev stoletnice Slovenskega narodnega gledališča Maribor so umetniške moči združile vse enote, zbrane pod streho največjega gledališča v Sloveniji in pripravile spektakularni umetniški dogodek, na katerem bodo v režiji Edwarda Cluga nastopili dramski igralci, baletni in operni solisti, oba zbora ter simfonični orkester. Slavnostna akademija poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja. Pričela se bo s kratkimi nagovori najvišjih predstavnikov države, mestne občine in gledališča. Nato pa bodo na edinstvenem rojstnodnevnem dogodku z nastopi umetnikov preteklost povezali s sedanjostjo in se zazrli v prihodnost.
V počastitev stoletnice Slovenskega narodnega gledališča Maribor so umetniške moči združile vse enote, zbrane pod streho največjega gledališča v Sloveniji in pripravile spektakularni umetniški dogodek, na katerem bodo v režiji Edwarda Cluga nastopili dramski igralci, baletni in operni solisti, oba zbora ter simfonični orkester. Slavnostna akademija poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja. Pričela se bo s kratkimi nagovori najvišjih predstavnikov države, mestne občine in gledališča. Nato pa bodo na edinstvenem rojstnodnevnem dogodku z nastopi umetnikov preteklost povezali s sedanjostjo in se zazrli v prihodnost.
Uvodne misli glasbenika Marka Črnčca ob njegovi evropski turneji, na kateri se je domačemu občinstvu predstavil s svojim novim projektom. Nastal je v sodelovanju z odličnimi glasbeniki iz newyorške jazzovske scene. Marko je glasbeno pot začel kot odlični klasični pianist v Sloveniji in se kasneje s študijem v Gradcu povsem posvetil jazz glasbi, improvizaciji in samostojnemu ustvarjanju. Trenutno živi in ustvarja v New Yorku v družbi velikih imen svetovne jazzovske scene.
Uvodne misli glasbenika Marka Črnčca ob njegovi evropski turneji, na kateri se je domačemu občinstvu predstavil s svojim novim projektom. Nastal je v sodelovanju z odličnimi glasbeniki iz newyorške jazzovske scene. Marko je glasbeno pot začel kot odlični klasični pianist v Sloveniji in se kasneje s študijem v Gradcu povsem posvetil jazz glasbi, improvizaciji in samostojnemu ustvarjanju. Trenutno živi in ustvarja v New Yorku v družbi velikih imen svetovne jazzovske scene.
Švedski režiser Ruben Östlund je leta 2017 s filmom Kvadrat zmagal na filmskem festivalu v Cannesu, njegov film Višja sila pa je bil že leta 2014 nagrajen v sekciji Poseben pogled. Nekoč je dejal, da so vsi njegovi filmi zgodbe o ljudeh, ki se trudijo, da se ne bi osramotili pred drugimi, s čimer svoja dela umešča v registre komedije in absurda. Če je Višja sila ironična dekonstrukcija družine in patriarhata pod plazom ženskih pričakovanj o pravi moškosti, nekakšen švedski prispevek k fenomenu sodobnih razmerij med spoloma, pa je Kvadrat duhovita satira o razkroju družbene solidarnosti in zaupanja med ljudmi. Pogovor z režiserjem je novinarka Mateja Valentinčič posnela leta 2018 na filmskem festivalu v Motovunu.
Švedski režiser Ruben Östlund je leta 2017 s filmom Kvadrat zmagal na filmskem festivalu v Cannesu, njegov film Višja sila pa je bil že leta 2014 nagrajen v sekciji Poseben pogled. Nekoč je dejal, da so vsi njegovi filmi zgodbe o ljudeh, ki se trudijo, da se ne bi osramotili pred drugimi, s čimer svoja dela umešča v registre komedije in absurda. Če je Višja sila ironična dekonstrukcija družine in patriarhata pod plazom ženskih pričakovanj o pravi moškosti, nekakšen švedski prispevek k fenomenu sodobnih razmerij med spoloma, pa je Kvadrat duhovita satira o razkroju družbene solidarnosti in zaupanja med ljudmi. Pogovor z režiserjem je novinarka Mateja Valentinčič posnela leta 2018 na filmskem festivalu v Motovunu.
Glasbeni spot preplete pihalce godbe in steklopihalce v steklarni. Kaj imajo skupnega? Močan izdih zraka iz pljuč. Pihalna godba Steklarne Hrastnik igra valček za praznik dela.
Glasbeni spot preplete pihalce godbe in steklopihalce v steklarni. Kaj imajo skupnega? Močan izdih zraka iz pljuč. Pihalna godba Steklarne Hrastnik igra valček za praznik dela.
BellItalia si occupa di musei e di restauri, ma anche di paesaggio, di centri urbani, di tradizioni, personaggi e curiosità collegati alla storia e alla cultura del nostro Paese. BellItalia je oddaja o muzejih, restavriranju, pokrajinah, urbanih centrih, tradicijah, osebah in zanimivostih italijanske zgodovine in kulture. Skozi potovanja po italijanskih regijah se v posameznih epizodah odkrivajo umetniške zaklade, znamenitosti, znane in manj znane. Oddaja je namenjena osebam, ki želijo poizvedeti o italijanski umetnosti, kulturi in pokrajinah.
BellItalia si occupa di musei e di restauri, ma anche di paesaggio, di centri urbani, di tradizioni, personaggi e curiosità collegati alla storia e alla cultura del nostro Paese. BellItalia je oddaja o muzejih, restavriranju, pokrajinah, urbanih centrih, tradicijah, osebah in zanimivostih italijanske zgodovine in kulture. Skozi potovanja po italijanskih regijah se v posameznih epizodah odkrivajo umetniške zaklade, znamenitosti, znane in manj znane. Oddaja je namenjena osebam, ki želijo poizvedeti o italijanski umetnosti, kulturi in pokrajinah.
V noči med 24. in 25. februarjem bodo v dvorani Dolby Theatre v Los Angelesu že 91-ič podelili oskarje. Med osmimi nominiranci sta največ nominacij zbrala filma Roma Mehičana Alfonsa Cuarona in Najljubša grškega režiserja Yorgosa Lanthimosa. Kako bo potekala letošnja prireditev in ali so nagrade prejeli pričakovani favoriti? V oddaji Oskarji - dan potem bosta letošnje prejemnike oskarjev analizirala Mateja Valentinčič in Marcel Štefančič.
V noči med 24. in 25. februarjem bodo v dvorani Dolby Theatre v Los Angelesu že 91-ič podelili oskarje. Med osmimi nominiranci sta največ nominacij zbrala filma Roma Mehičana Alfonsa Cuarona in Najljubša grškega režiserja Yorgosa Lanthimosa. Kako bo potekala letošnja prireditev in ali so nagrade prejeli pričakovani favoriti? V oddaji Oskarji - dan potem bosta letošnje prejemnike oskarjev analizirala Mateja Valentinčič in Marcel Štefančič.
Reportage sugli eventi di fotografia nell'ambito della manifestazione Trieste Photo Days 2018. Reportažna oddaja o fotografskih razstavah v sklopu prireditve Trieste Photo Days 2018.
Reportage sugli eventi di fotografia nell'ambito della manifestazione Trieste Photo Days 2018. Reportažna oddaja o fotografskih razstavah v sklopu prireditve Trieste Photo Days 2018.
Kaj so slovenski časopisi pisali ob koncu vojne vseh vojn, kaj so govorili ljudje, kako se je živelo v času, ko so avstro-ogrske krone zamenjali dinarji? Kako so se za slovensko prihodnost na mednarodnem diplomatskem podiju borili slovenski diplomati, kakšna je bila politična emancipacija Slovencev, kako je prehod iz avstrijskega v slovanski kulturni prostor zaznamoval rrazvoj slovenske kulture? Enajstega enajstega ob enajstih je minidokumentarec o tem, kako je prelomno obdobje ob koncu prve svetovne vojne zaznamovalo slovensko zgodovino. Avtorica oddaje: Polona Balantič Režiser: Igor Zupe
Kaj so slovenski časopisi pisali ob koncu vojne vseh vojn, kaj so govorili ljudje, kako se je živelo v času, ko so avstro-ogrske krone zamenjali dinarji? Kako so se za slovensko prihodnost na mednarodnem diplomatskem podiju borili slovenski diplomati, kakšna je bila politična emancipacija Slovencev, kako je prehod iz avstrijskega v slovanski kulturni prostor zaznamoval rrazvoj slovenske kulture? Enajstega enajstega ob enajstih je minidokumentarec o tem, kako je prelomno obdobje ob koncu prve svetovne vojne zaznamovalo slovensko zgodovino. Avtorica oddaje: Polona Balantič Režiser: Igor Zupe
Reportage sugli eventi di fotografia nell'ambito della manifestazione FVG Fotografia 2018. Reportažna oddaja o fotografskih razstavah v sklopu prireditve "FVG Fotografia 2018".
Reportage sugli eventi di fotografia nell'ambito della manifestazione FVG Fotografia 2018. Reportažna oddaja o fotografskih razstavah v sklopu prireditve "FVG Fotografia 2018".
Dan po podelitvi Oskarjev bomo pogledali v zakulisje dogajanja, na rdečo preprogo, analizirali bomo letošnje zmagovalce in poražence ter tektonski premik, ki je filmsko industrijo zaznamoval s seksualnimi škandali in gibanjem Me too. V oddaji Oskarji – dan potem z novinarko Matejo Valentinčič in komentatorjem Marcelom Štefančičem.
Dan po podelitvi Oskarjev bomo pogledali v zakulisje dogajanja, na rdečo preprogo, analizirali bomo letošnje zmagovalce in poražence ter tektonski premik, ki je filmsko industrijo zaznamoval s seksualnimi škandali in gibanjem Me too. V oddaji Oskarji – dan potem z novinarko Matejo Valentinčič in komentatorjem Marcelom Štefančičem.
Reportage curato da Rebeka Legović sugli eventi di fotografia nell'ambito della manifestazione "FVG Fotografia 2017". Reportažna oddaja o fotografskih razstavah v sklopu prireditve "FVG Fotografia 2017".
Reportage curato da Rebeka Legović sugli eventi di fotografia nell'ambito della manifestazione "FVG Fotografia 2017". Reportažna oddaja o fotografskih razstavah v sklopu prireditve "FVG Fotografia 2017".
Ustvarjalnost Tomaža Habeta lahko spoznamo v njegovih kompozicijah, dirigentski poustvarjalnosti ter izjemno obsežnem pedagoškem delu, ki ga je posvetil učencem tako nižjih kot srednjih glasbenih šol. Predstavil nam je svoj pogled na glasbo, o njem pa so spregovorili njegovi učenci in sodelavci.
Ustvarjalnost Tomaža Habeta lahko spoznamo v njegovih kompozicijah, dirigentski poustvarjalnosti ter izjemno obsežnem pedagoškem delu, ki ga je posvetil učencem tako nižjih kot srednjih glasbenih šol. Predstavil nam je svoj pogled na glasbo, o njem pa so spregovorili njegovi učenci in sodelavci.
In occasione del 70° anniversario dell'entrata in vigore del Trattato di Pace del 1947 che chiudeva i conti con la Seconda guerra mondiale, TV Capodistria, ha realizzato un documentario dedicato a questa significativa ricorrenza, nel quale si presentano i fatti storici e la vita quotidiana dell'epoca nel Territorio Libero di Trieste (TLT). In questo lavoro originale si presentano i vari aspetti - economici, sociali, politici - del passaggio dalla società istriana da un assetto di tipo tradizionale al nuovo sistema socio-economico socialista. Autrice del documentario »1947:nasceva un mondo nuovo«, è Alessandra Argenti Tremul, mentre la regia è di Goran Stoisavljević. Ob 70. obletnici uveljavitve Pariške mirovne pogodbe med državami udeleženkami druge Svetovne vojne je v Programu za italijansko narodno skupnost Televizije Koper Capodistria nastal dokumentarni film o takratnih zgodovinskih dogodkih na slovenski obali in v Istri ter o vsakdanjem življenju v času Svobodnega tržaškega ozemlja (STO). V dokumentarcu »1947: rojevanje novega sveta«, ki temelji na avtoričinih raziskavah v več arhivih v Sloveniji, Italiji, na Hrvaškem in v Beogradu, Alessandra Argenti Tremul predstavi zgodovino bivše Cone B, Julijske krajine in STO s poudarkom na dogajanju na slovenski obali v povojnem obdobju. Režijo podpisuje Goran Stoisavljevič.
In occasione del 70° anniversario dell'entrata in vigore del Trattato di Pace del 1947 che chiudeva i conti con la Seconda guerra mondiale, TV Capodistria, ha realizzato un documentario dedicato a questa significativa ricorrenza, nel quale si presentano i fatti storici e la vita quotidiana dell'epoca nel Territorio Libero di Trieste (TLT). In questo lavoro originale si presentano i vari aspetti - economici, sociali, politici - del passaggio dalla società istriana da un assetto di tipo tradizionale al nuovo sistema socio-economico socialista. Autrice del documentario »1947:nasceva un mondo nuovo«, è Alessandra Argenti Tremul, mentre la regia è di Goran Stoisavljević. Ob 70. obletnici uveljavitve Pariške mirovne pogodbe med državami udeleženkami druge Svetovne vojne je v Programu za italijansko narodno skupnost Televizije Koper Capodistria nastal dokumentarni film o takratnih zgodovinskih dogodkih na slovenski obali in v Istri ter o vsakdanjem življenju v času Svobodnega tržaškega ozemlja (STO). V dokumentarcu »1947: rojevanje novega sveta«, ki temelji na avtoričinih raziskavah v več arhivih v Sloveniji, Italiji, na Hrvaškem in v Beogradu, Alessandra Argenti Tremul predstavi zgodovino bivše Cone B, Julijske krajine in STO s poudarkom na dogajanju na slovenski obali v povojnem obdobju. Režijo podpisuje Goran Stoisavljevič.
BellItalia je oddaja o muzejih, restavriranju, pokrajinah, urbanih centrih, tradicijah, osebah in zanimivostih italijanske zgodovine in kulture. Skozi potovanja po italijanskih regijah se v posameznih epizodah odkrivajo umetniške zaklade, znamenitosti, znane in manj znane. Oddaja je namenjena osebam, ki želijo poizvedeti o italijanski umetnosti, kulturi in pokrajinah.
BellItalia je oddaja o muzejih, restavriranju, pokrajinah, urbanih centrih, tradicijah, osebah in zanimivostih italijanske zgodovine in kulture. Skozi potovanja po italijanskih regijah se v posameznih epizodah odkrivajo umetniške zaklade, znamenitosti, znane in manj znane. Oddaja je namenjena osebam, ki želijo poizvedeti o italijanski umetnosti, kulturi in pokrajinah.
V oddaji Oskarji – dan potem se bomo s publicistom in filmskim kritikom Marcelom Štefančičem, jr. pogovarjali o 89. podelitvi Oskarjev, ki se bo v Los Angelesu odvila v nedeljo 26.2. Muzikal Dežela la la, z rekordnim številom nominacij velja za favorita med 9 filmi, ki se potegujejo za najprestižnejši kipec. Medtem ko je lanska podelitev potekala v znamenju razprave o zgolj belih oskarjih, je Ameriška filmska akademija letos popravila vtis in nominirala kar sedem ne-belih igralk in igralcev. Oskarje tokrat gosti Jimmy Kimmel, ki je opozoril Matta Damona, sicer nominiranega kot producenta filma Manchester by the Sea, naj raje ostane doma. Zakaj, ni povsem jasno, morda se bo gostitelj raje spravil na Damona kot na Donalda Trumpa, zaradi čigar prepovedi vstopa v ZDA državljanom sedmih muslimanskih držav so udeležbo na oskarjih že odpovedali ustvarjalci filma Trgovski potnik, ki je nominiran v kategoriji tujejezičnih filmov.
V oddaji Oskarji – dan potem se bomo s publicistom in filmskim kritikom Marcelom Štefančičem, jr. pogovarjali o 89. podelitvi Oskarjev, ki se bo v Los Angelesu odvila v nedeljo 26.2. Muzikal Dežela la la, z rekordnim številom nominacij velja za favorita med 9 filmi, ki se potegujejo za najprestižnejši kipec. Medtem ko je lanska podelitev potekala v znamenju razprave o zgolj belih oskarjih, je Ameriška filmska akademija letos popravila vtis in nominirala kar sedem ne-belih igralk in igralcev. Oskarje tokrat gosti Jimmy Kimmel, ki je opozoril Matta Damona, sicer nominiranega kot producenta filma Manchester by the Sea, naj raje ostane doma. Zakaj, ni povsem jasno, morda se bo gostitelj raje spravil na Damona kot na Donalda Trumpa, zaradi čigar prepovedi vstopa v ZDA državljanom sedmih muslimanskih držav so udeležbo na oskarjih že odpovedali ustvarjalci filma Trgovski potnik, ki je nominiran v kategoriji tujejezičnih filmov.
Dokumentarni film Pod mostovi osvetljuje stiske državljanov, ki so padli na rob družbe. Tja jih je pahnila sistemska revščina, poteze odločevalcev, kapital, ki je neodvisen od polov političnega prepričanja. Film postavlja v ospredje zgodbo dveh umetnikov, vdovca samohranilca in upokojenke, a kot v filmu poudari ena od strokovnjakinj - v nenehni stiski živi že skoraj polovica Slovenije! Kljub vsakodnevni borbi in volji je nenehno prisotna nemoč posameznika v borbi proti sistemu, ki je čedalje bolj zbirokratiziran, ki se vse hitreje oddaljuje od pojma in pomena socialne države. Film ne išče odgovorov, čeprav jih nekaj ponuja. Pod mostovi razgalja bedo, v katero nas je v pičlih 25ih letih privedla samostojnost, z namenom, da se z revščino soočimo državljani in odločevalci. Da nevidno postane vidno.
Dokumentarni film Pod mostovi osvetljuje stiske državljanov, ki so padli na rob družbe. Tja jih je pahnila sistemska revščina, poteze odločevalcev, kapital, ki je neodvisen od polov političnega prepričanja. Film postavlja v ospredje zgodbo dveh umetnikov, vdovca samohranilca in upokojenke, a kot v filmu poudari ena od strokovnjakinj - v nenehni stiski živi že skoraj polovica Slovenije! Kljub vsakodnevni borbi in volji je nenehno prisotna nemoč posameznika v borbi proti sistemu, ki je čedalje bolj zbirokratiziran, ki se vse hitreje oddaljuje od pojma in pomena socialne države. Film ne išče odgovorov, čeprav jih nekaj ponuja. Pod mostovi razgalja bedo, v katero nas je v pičlih 25ih letih privedla samostojnost, z namenom, da se z revščino soočimo državljani in odločevalci. Da nevidno postane vidno.
Dokumentarni film Pod mostovi osvetljuje stiske državljanov, ki so padli na rob družbe. Tja jih je pahnila sistemska revščina, poteze odločevalcev, kapital, ki je neodvisen od polov političnega prepričanja. Film postavlja v ospredje zgodbo dveh umetnikov, vdovca samohranilca in upokojenke, a kot v filmu poudari ena od strokovnjakinj - v nenehni stiski živi že skoraj polovica Slovenije! Kljub vsakodnevni borbi in volji je nenehno prisotna nemoč posameznika v borbi proti sistemu, ki je čedalje bolj zbirokratiziran, ki se vse hitreje oddaljuje od pojma in pomena socialne države. Film ne išče odgovorov, čeprav jih nekaj ponuja. Pod mostovi razgalja bedo, v katero nas je v pičlih 25ih letih privedla samostojnost, z namenom, da se z revščino soočimo državljani in odločevalci. Da nevidno postane vidno.
Dokumentarni film Pod mostovi osvetljuje stiske državljanov, ki so padli na rob družbe. Tja jih je pahnila sistemska revščina, poteze odločevalcev, kapital, ki je neodvisen od polov političnega prepričanja. Film postavlja v ospredje zgodbo dveh umetnikov, vdovca samohranilca in upokojenke, a kot v filmu poudari ena od strokovnjakinj - v nenehni stiski živi že skoraj polovica Slovenije! Kljub vsakodnevni borbi in volji je nenehno prisotna nemoč posameznika v borbi proti sistemu, ki je čedalje bolj zbirokratiziran, ki se vse hitreje oddaljuje od pojma in pomena socialne države. Film ne išče odgovorov, čeprav jih nekaj ponuja. Pod mostovi razgalja bedo, v katero nas je v pičlih 25ih letih privedla samostojnost, z namenom, da se z revščino soočimo državljani in odločevalci. Da nevidno postane vidno.
Dokumentarni film Pod mostovi osvetljuje stiske državljanov, ki so padli na rob družbe. Tja jih je pahnila sistemska revščina, poteze odločevalcev, kapital, ki je neodvisen od polov političnega prepričanja. Film postavlja v ospredje zgodbo dveh umetnikov, vdovca samohranilca in upokojenke, a kot v filmu poudari ena od strokovnjakinj - v nenehni stiski živi že skoraj polovica Slovenije! Kljub vsakodnevni borbi in volji je nenehno prisotna nemoč posameznika v borbi proti sistemu, ki je čedalje bolj zbirokratiziran, ki se vse hitreje oddaljuje od pojma in pomena socialne države. Film ne išče odgovorov, čeprav jih nekaj ponuja. Pod mostovi razgalja bedo, v katero nas je v pičlih 25ih letih privedla samostojnost, z namenom, da se z revščino soočimo državljani in odločevalci. Da nevidno postane vidno.
Dokumentarni film Pod mostovi osvetljuje stiske državljanov, ki so padli na rob družbe. Tja jih je pahnila sistemska revščina, poteze odločevalcev, kapital, ki je neodvisen od polov političnega prepričanja. Film postavlja v ospredje zgodbo dveh umetnikov, vdovca samohranilca in upokojenke, a kot v filmu poudari ena od strokovnjakinj - v nenehni stiski živi že skoraj polovica Slovenije! Kljub vsakodnevni borbi in volji je nenehno prisotna nemoč posameznika v borbi proti sistemu, ki je čedalje bolj zbirokratiziran, ki se vse hitreje oddaljuje od pojma in pomena socialne države. Film ne išče odgovorov, čeprav jih nekaj ponuja. Pod mostovi razgalja bedo, v katero nas je v pičlih 25ih letih privedla samostojnost, z namenom, da se z revščino soočimo državljani in odločevalci. Da nevidno postane vidno.
Dokumentarni film Pod mostovi osvetljuje stiske državljanov, ki so padli na rob družbe. Tja jih je pahnila sistemska revščina, poteze odločevalcev, kapital, ki je neodvisen od polov političnega prepričanja. Film postavlja v ospredje zgodbo dveh umetnikov, vdovca samohranilca in upokojenke, a kot v filmu poudari ena od strokovnjakinj - v nenehni stiski živi že skoraj polovica Slovenije! Kljub vsakodnevni borbi in volji je nenehno prisotna nemoč posameznika v borbi proti sistemu, ki je čedalje bolj zbirokratiziran, ki se vse hitreje oddaljuje od pojma in pomena socialne države. Film ne išče odgovorov, čeprav jih nekaj ponuja. Pod mostovi razgalja bedo, v katero nas je v pičlih 25ih letih privedla samostojnost, z namenom, da se z revščino soočimo državljani in odločevalci. Da nevidno postane vidno.
Dokumentarni film Pod mostovi osvetljuje stiske državljanov, ki so padli na rob družbe. Tja jih je pahnila sistemska revščina, poteze odločevalcev, kapital, ki je neodvisen od polov političnega prepričanja. Film postavlja v ospredje zgodbo dveh umetnikov, vdovca samohranilca in upokojenke, a kot v filmu poudari ena od strokovnjakinj - v nenehni stiski živi že skoraj polovica Slovenije! Kljub vsakodnevni borbi in volji je nenehno prisotna nemoč posameznika v borbi proti sistemu, ki je čedalje bolj zbirokratiziran, ki se vse hitreje oddaljuje od pojma in pomena socialne države. Film ne išče odgovorov, čeprav jih nekaj ponuja. Pod mostovi razgalja bedo, v katero nas je v pičlih 25ih letih privedla samostojnost, z namenom, da se z revščino soočimo državljani in odločevalci. Da nevidno postane vidno.
Dokumentarni film Pod mostovi osvetljuje stiske državljanov, ki so padli na rob družbe. Tja jih je pahnila sistemska revščina, poteze odločevalcev, kapital, ki je neodvisen od polov političnega prepričanja. Film postavlja v ospredje zgodbo dveh umetnikov, vdovca samohranilca in upokojenke, a kot v filmu poudari ena od strokovnjakinj - v nenehni stiski živi že skoraj polovica Slovenije! Kljub vsakodnevni borbi in volji je nenehno prisotna nemoč posameznika v borbi proti sistemu, ki je čedalje bolj zbirokratiziran, ki se vse hitreje oddaljuje od pojma in pomena socialne države. Film ne išče odgovorov, čeprav jih nekaj ponuja. Pod mostovi razgalja bedo, v katero nas je v pičlih 25ih letih privedla samostojnost, z namenom, da se z revščino soočimo državljani in odločevalci. Da nevidno postane vidno.
Dokumentarni film Pod mostovi osvetljuje stiske državljanov, ki so padli na rob družbe. Tja jih je pahnila sistemska revščina, poteze odločevalcev, kapital, ki je neodvisen od polov političnega prepričanja. Film postavlja v ospredje zgodbo dveh umetnikov, vdovca samohranilca in upokojenke, a kot v filmu poudari ena od strokovnjakinj - v nenehni stiski živi že skoraj polovica Slovenije! Kljub vsakodnevni borbi in volji je nenehno prisotna nemoč posameznika v borbi proti sistemu, ki je čedalje bolj zbirokratiziran, ki se vse hitreje oddaljuje od pojma in pomena socialne države. Film ne išče odgovorov, čeprav jih nekaj ponuja. Pod mostovi razgalja bedo, v katero nas je v pičlih 25ih letih privedla samostojnost, z namenom, da se z revščino soočimo državljani in odločevalci. Da nevidno postane vidno.
Dokumentarni film Pod mostovi osvetljuje stiske državljanov, ki so padli na rob družbe. Tja jih je pahnila sistemska revščina, poteze odločevalcev, kapital, ki je neodvisen od polov političnega prepričanja. Film postavlja v ospredje zgodbo dveh umetnikov, vdovca samohranilca in upokojenke, a kot v filmu poudari ena od strokovnjakinj - v nenehni stiski živi že skoraj polovica Slovenije! Kljub vsakodnevni borbi in volji je nenehno prisotna nemoč posameznika v borbi proti sistemu, ki je čedalje bolj zbirokratiziran, ki se vse hitreje oddaljuje od pojma in pomena socialne države. Film ne išče odgovorov, čeprav jih nekaj ponuja. Pod mostovi razgalja bedo, v katero nas je v pičlih 25ih letih privedla samostojnost, z namenom, da se z revščino soočimo državljani in odločevalci. Da nevidno postane vidno.
Dokumentarni film Pod mostovi osvetljuje stiske državljanov, ki so padli na rob družbe. Tja jih je pahnila sistemska revščina, poteze odločevalcev, kapital, ki je neodvisen od polov političnega prepričanja. Film postavlja v ospredje zgodbo dveh umetnikov, vdovca samohranilca in upokojenke, a kot v filmu poudari ena od strokovnjakinj - v nenehni stiski živi že skoraj polovica Slovenije! Kljub vsakodnevni borbi in volji je nenehno prisotna nemoč posameznika v borbi proti sistemu, ki je čedalje bolj zbirokratiziran, ki se vse hitreje oddaljuje od pojma in pomena socialne države. Film ne išče odgovorov, čeprav jih nekaj ponuja. Pod mostovi razgalja bedo, v katero nas je v pičlih 25ih letih privedla samostojnost, z namenom, da se z revščino soočimo državljani in odločevalci. Da nevidno postane vidno.
Dokumentarni film Pod mostovi osvetljuje stiske državljanov, ki so padli na rob družbe. Tja jih je pahnila sistemska revščina, poteze odločevalcev, kapital, ki je neodvisen od polov političnega prepričanja. Film postavlja v ospredje zgodbo dveh umetnikov, vdovca samohranilca in upokojenke, a kot v filmu poudari ena od strokovnjakinj - v nenehni stiski živi že skoraj polovica Slovenije! Kljub vsakodnevni borbi in volji je nenehno prisotna nemoč posameznika v borbi proti sistemu, ki je čedalje bolj zbirokratiziran, ki se vse hitreje oddaljuje od pojma in pomena socialne države. Film ne išče odgovorov, čeprav jih nekaj ponuja. Pod mostovi razgalja bedo, v katero nas je v pičlih 25ih letih privedla samostojnost, z namenom, da se z revščino soočimo državljani in odločevalci. Da nevidno postane vidno.
Dokumentarni film Pod mostovi osvetljuje stiske državljanov, ki so padli na rob družbe. Tja jih je pahnila sistemska revščina, poteze odločevalcev, kapital, ki je neodvisen od polov političnega prepričanja. Film postavlja v ospredje zgodbo dveh umetnikov, vdovca samohranilca in upokojenke, a kot v filmu poudari ena od strokovnjakinj - v nenehni stiski živi že skoraj polovica Slovenije! Kljub vsakodnevni borbi in volji je nenehno prisotna nemoč posameznika v borbi proti sistemu, ki je čedalje bolj zbirokratiziran, ki se vse hitreje oddaljuje od pojma in pomena socialne države. Film ne išče odgovorov, čeprav jih nekaj ponuja. Pod mostovi razgalja bedo, v katero nas je v pičlih 25ih letih privedla samostojnost, z namenom, da se z revščino soočimo državljani in odločevalci. Da nevidno postane vidno.
KNJIŽNI BABILON 68. frankfurtski knjižni sejem Obiskali smo 68. frankfurtski knjižni sejem. Gre za največjo literarno ''tržnico'' z avtorskimi pravicami na svetu, ki se je v petih dneh spremenila v pravi knjižni babilon. Predstavilo se je več kot 7000 razstavljalcev iz več kot sto držav. V središču sta bili flamska in nizozemska literatura. V povprečju je vsake pol uro na mizo padla nova pogodba o odkupu avtorskih pravic. Sicer pa so najbolj odmevali politični toni sejma. Združeni založniki, knjigotržci in avtorji so svetu poslali jasno sporočilo, da je obramba pisateljske svobode in svobode govora nujna. Voditeljica: Tjaša Razdevšek
KNJIŽNI BABILON 68. frankfurtski knjižni sejem Obiskali smo 68. frankfurtski knjižni sejem. Gre za največjo literarno ''tržnico'' z avtorskimi pravicami na svetu, ki se je v petih dneh spremenila v pravi knjižni babilon. Predstavilo se je več kot 7000 razstavljalcev iz več kot sto držav. V središču sta bili flamska in nizozemska literatura. V povprečju je vsake pol uro na mizo padla nova pogodba o odkupu avtorskih pravic. Sicer pa so najbolj odmevali politični toni sejma. Združeni založniki, knjigotržci in avtorji so svetu poslali jasno sporočilo, da je obramba pisateljske svobode in svobode govora nujna. Voditeljica: Tjaša Razdevšek
Reportage curato da Rebeka Legović sui principali eventi e mostre di "FVG Fotografia 2016". Reportažna oddaja o fotografskih razstavah v sklopu prireditve "FVG Fotografia 2016".
Reportage curato da Rebeka Legović sui principali eventi e mostre di "FVG Fotografia 2016". Reportažna oddaja o fotografskih razstavah v sklopu prireditve "FVG Fotografia 2016".
Rubrika ponuja iztočnice za razmislek o velikih vrednosti v majhnih stvareh, zavedanje o harmoniji okoli nas, o opuščanju navad in prepričanj, ki uničujejo človeško ustvarjalno svobodo in istočasno omejujejo notranjo rast.
Rubrika ponuja iztočnice za razmislek o velikih vrednosti v majhnih stvareh, zavedanje o harmoniji okoli nas, o opuščanju navad in prepričanj, ki uničujejo človeško ustvarjalno svobodo in istočasno omejujejo notranjo rast.
Ob 100-letnici prve svetovne vojne in soške fronte je bila v baziliki Marijinega vnebovzetja na Sveti Gori krstno uprizorjena ljudska simfonična pesnitev A. Ipavca Barve zelenega smaragda za simfonični orkester, mešani zbor, recitatorje in plesalce v režiji Henrika Neubauerja. Pred koncertom so se obletnici prve svetovne vojne in soške fronte, kateri je bil koncert namenjen, poklonili slavnostni govorniki: župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon, predsednik Fundacije poti miru v Posočju Zdravko Likar ter koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak. Režija: Tomaž Švigelj
Ob 100-letnici prve svetovne vojne in soške fronte je bila v baziliki Marijinega vnebovzetja na Sveti Gori krstno uprizorjena ljudska simfonična pesnitev A. Ipavca Barve zelenega smaragda za simfonični orkester, mešani zbor, recitatorje in plesalce v režiji Henrika Neubauerja. Pred koncertom so se obletnici prve svetovne vojne in soške fronte, kateri je bil koncert namenjen, poklonili slavnostni govorniki: župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon, predsednik Fundacije poti miru v Posočju Zdravko Likar ter koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak. Režija: Tomaž Švigelj
Ob 100-letnici prve svetovne vojne in soške fronte je bila v baziliki Marijinega vnebovzetja na Sveti Gori krstno uprizorjena ljudska simfonična pesnitev A. Ipavca Barve zelenega smaragda za simfonični orkester, mešani zbor, recitatorje in plesalce v režiji Henrika Neubauerja. Pred koncertom so se obletnici prve svetovne vojne in soške fronte, kateri je bil koncert namenjen, poklonili slavnostni govorniki: župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon, predsednik Fundacije poti miru v Posočju Zdravko Likar ter koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak. Režija: Tomaž Švigelj
Ob 100-letnici prve svetovne vojne in soške fronte je bila v baziliki Marijinega vnebovzetja na Sveti Gori krstno uprizorjena ljudska simfonična pesnitev A. Ipavca Barve zelenega smaragda za simfonični orkester, mešani zbor, recitatorje in plesalce v režiji Henrika Neubauerja. Pred koncertom so se obletnici prve svetovne vojne in soške fronte, kateri je bil koncert namenjen, poklonili slavnostni govorniki: župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon, predsednik Fundacije poti miru v Posočju Zdravko Likar ter koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak. Režija: Tomaž Švigelj
Rubrika ponuja iztočnice za razmislek o velikih vrednosti v majhnih stvareh, zavedanje o harmoniji okoli nas, o opuščanju navad in prepričanj, ki uničujejo človeško ustvarjalno svobodo in istočasno omejujejo notranjo rast.
Rubrika ponuja iztočnice za razmislek o velikih vrednosti v majhnih stvareh, zavedanje o harmoniji okoli nas, o opuščanju navad in prepričanj, ki uničujejo človeško ustvarjalno svobodo in istočasno omejujejo notranjo rast.
Rubrika ponuja iztočnice za razmislek o velikih vrednosti v majhnih stvareh, zavedanje o harmoniji okoli nas, o opuščanju navad in prepričanj, ki uničujejo človeško ustvarjalno svobodo in istočasno omejujejo notranjo rast.
Rubrika ponuja iztočnice za razmislek o velikih vrednosti v majhnih stvareh, zavedanje o harmoniji okoli nas, o opuščanju navad in prepričanj, ki uničujejo človeško ustvarjalno svobodo in istočasno omejujejo notranjo rast.
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Rubrika ponuja iztočnice za razmislek o velikih vrednosti v majhnih stvareh, zavedanje o harmoniji okoli nas, o opuščanju navad in prepričanj, ki uničujejo človeško ustvarjalno svobodo in istočasno omejujejo notranjo rast.
Rubrika ponuja iztočnice za razmislek o velikih vrednosti v majhnih stvareh, zavedanje o harmoniji okoli nas, o opuščanju navad in prepričanj, ki uničujejo človeško ustvarjalno svobodo in istočasno omejujejo notranjo rast.
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Rubrika ponuja iztočnice za razmislek o velikih vrednosti v majhnih stvareh, zavedanje o harmoniji okoli nas, o opuščanju navad in prepričanj, ki uničujejo človeško ustvarjalno svobodo in istočasno omejujejo notranjo rast.
Rubrika ponuja iztočnice za razmislek o velikih vrednosti v majhnih stvareh, zavedanje o harmoniji okoli nas, o opuščanju navad in prepričanj, ki uničujejo človeško ustvarjalno svobodo in istočasno omejujejo notranjo rast.
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Rubrika ponuja iztočnice za razmislek o velikih vrednosti v majhnih stvareh, zavedanje o harmoniji okoli nas, o opuščanju navad in prepričanj, ki uničujejo človeško ustvarjalno svobodo in istočasno omejujejo notranjo rast.
Rubrika ponuja iztočnice za razmislek o velikih vrednosti v majhnih stvareh, zavedanje o harmoniji okoli nas, o opuščanju navad in prepričanj, ki uničujejo človeško ustvarjalno svobodo in istočasno omejujejo notranjo rast.
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Rubrika ponuja iztočnice za razmislek o velikih vrednosti v majhnih stvareh, zavedanje o harmoniji okoli nas, o opuščanju navad in prepričanj, ki uničujejo človeško ustvarjalno svobodo in istočasno omejujejo notranjo rast.
Rubrika ponuja iztočnice za razmislek o velikih vrednosti v majhnih stvareh, zavedanje o harmoniji okoli nas, o opuščanju navad in prepričanj, ki uničujejo človeško ustvarjalno svobodo in istočasno omejujejo notranjo rast.
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Rubrika ponuja iztočnice za razmislek o velikih vrednosti v majhnih stvareh, zavedanje o harmoniji okoli nas, o opuščanju navad in prepričanj, ki uničujejo človeško ustvarjalno svobodo in istočasno omejujejo notranjo rast.
Rubrika ponuja iztočnice za razmislek o velikih vrednosti v majhnih stvareh, zavedanje o harmoniji okoli nas, o opuščanju navad in prepričanj, ki uničujejo človeško ustvarjalno svobodo in istočasno omejujejo notranjo rast.
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Letos beležimo 40 let slovenskega programa Televizije Koper. Prva oddaja »Odprta meja« je šla v eter 10. februarja 1976, od takrat pa so si gledalci lahko ogledali pestro ponudbo prispevkov in oddaj vseh novinarskih žanrov, ki so obogatili slovenski in obmejni medijski prostor. V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij, avgust in september) bomo zato ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. 00 in 22. 30 obrisali prah z naših arhivskih omar in na ogled ponudili bogat izbor oddaj, ki nas bodo vrnile v polpreteklo zgodovino štirih desetletij našega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu!
Univerza v Mariboru v letu 2015 praznuje štiri desetletja svojega delovanja. Vabljeni k ogledu slavnostne prireditve ob jubileju, ki je bila 18. 9. 2015 ob 20. uri v Veliki dvorani SNG Maribor!
Univerza v Mariboru v letu 2015 praznuje štiri desetletja svojega delovanja. Vabljeni k ogledu slavnostne prireditve ob jubileju, ki je bila 18. 9. 2015 ob 20. uri v Veliki dvorani SNG Maribor!
STO LET CHAPLINOVEGA POTEPUHA, večer posvečen Charlieju Chaplinu in njegovim vojnim komedijam Večer s tremi filmi posvečamo Charlieju Chaplinu, ki letos obeležuje kar dva jubileja. Prvi je 125. obletnica njegovega rojstva v Veliki Britaniji. Drugi je nemara še pomembnejši, saj letos mineva sto let, odkar se je njegov lik Potepuha (The Tramp) prvič sprehodil čez filmsko platno v krajšem nemem filmu Kid Auto Races at Venice. Chaplin se je v zgodovino 20. stoletja vpisal kot začetnik in preroditelj filma, kot vsestranski filmski ustvarjalec, kot politična in javna osebnost ter – predvsem – kot mali Potepuh, predstavnik obubožanega družbenega sloja, ki pa uspe vedno znova na lastno pest ugnati policaja in prelisičiti sistem. Avtorica: MATEJA VALENTINČIČ
STO LET CHAPLINOVEGA POTEPUHA, večer posvečen Charlieju Chaplinu in njegovim vojnim komedijam Večer s tremi filmi posvečamo Charlieju Chaplinu, ki letos obeležuje kar dva jubileja. Prvi je 125. obletnica njegovega rojstva v Veliki Britaniji. Drugi je nemara še pomembnejši, saj letos mineva sto let, odkar se je njegov lik Potepuha (The Tramp) prvič sprehodil čez filmsko platno v krajšem nemem filmu Kid Auto Races at Venice. Chaplin se je v zgodovino 20. stoletja vpisal kot začetnik in preroditelj filma, kot vsestranski filmski ustvarjalec, kot politična in javna osebnost ter – predvsem – kot mali Potepuh, predstavnik obubožanega družbenega sloja, ki pa uspe vedno znova na lastno pest ugnati policaja in prelisičiti sistem. Avtorica: MATEJA VALENTINČIČ
