Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Svetovalna oddaja na Radiu Koper je namenjena vsem, ki bi radi vedeli in izvedeli kaj več in ki bi radi na svoja vprašanja slišali jasen odgovor. Vsak četrtek med 10.00 in 10.30 obravnavamo teme, ki so del našega vsakdana, in z različnimi strokovnjaki iščemo način, kako iz problema narediti izziv. Bodite del oddaje tudi vi. Postavite nam vprašanje zdaj!
Avtor: Mateja Brežan
Odhod v pokoj je ena od glavnih prelomnic v življenju. Prinaša različne spremembe, od psiholoških in socialnih do ekonomskih. Nekatere raziskave kažejo, da se večina ljudi veseli odhoda v pokoj, ko naj bi končno imeli več časa zase. Drugi se soočijo z vrzeljo, ki jo je prej zapolnjevalo poklicno življenje. O tej prelomnici se bomo danes v svetovalni oddaji pogovarjali s predsednico Univerze za tretje življenjsko obdobje Koper, Gabrijelo Dolinšek in članico Viktorijo Florjančič.
Odhod v pokoj je ena od glavnih prelomnic v življenju. Prinaša različne spremembe, od psiholoških in socialnih do ekonomskih. Nekatere raziskave kažejo, da se večina ljudi veseli odhoda v pokoj, ko naj bi končno imeli več časa zase. Drugi se soočijo z vrzeljo, ki jo je prej zapolnjevalo poklicno življenje. O tej prelomnici se bomo danes v svetovalni oddaji pogovarjali s predsednico Univerze za tretje življenjsko obdobje Koper, Gabrijelo Dolinšek in članico Viktorijo Florjančič.
Bližajo se božično-novoletni prazniki, ko se z družino in prijatelji usedemo za obloženo mizo. Ker gre za poseben čas v letu, se še toliko bolj potrudimo za okrasitev mize. Zato v današnji oddaji Radio Koper svetuje gostimo Ajdovko Tanjo Inamo, ki je na Ljudski univerzi Ajdovščina vodila delavnice o izdelovanju prazničnih pogrinjkov. Skupaj s Karin Zorn Čebokli bosta nanizali nekaj idej, kako okrasiti praznično mizo, tudi s pomočjo recikliranih materialov.
Bližajo se božično-novoletni prazniki, ko se z družino in prijatelji usedemo za obloženo mizo. Ker gre za poseben čas v letu, se še toliko bolj potrudimo za okrasitev mize. Zato v današnji oddaji Radio Koper svetuje gostimo Ajdovko Tanjo Inamo, ki je na Ljudski univerzi Ajdovščina vodila delavnice o izdelovanju prazničnih pogrinjkov. Skupaj s Karin Zorn Čebokli bosta nanizali nekaj idej, kako okrasiti praznično mizo, tudi s pomočjo recikliranih materialov.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili finančni pismenosti. Ljudska univerza Nova Gorica je začela izvajati različne izobraževalne programe, namenjene krepitvi finančne pismenosti. Ti so nastali na pobudo Evropske komisije, ki si želi večjo finančno usposobljenost odraslih, cilj katerega je izboljšati finančne veščine posameznikov. Tako izobraževanje je bilo do zdaj v Sloveniji po večini plačljivo in manj dostopno širši javnosti, zato ne preseneča, da so v Novi Gorici prvi termini že zasedeni. Kakšne so vsebine izobraževalnih programov, komu so namenjeni in zakaj se jih je dobro udeležiti, bo povedala Polona Konjedic iz Ljudske univerze Nova Gorica. V svetovalno oddajo jo je povabila Nataša Uršič.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili finančni pismenosti. Ljudska univerza Nova Gorica je začela izvajati različne izobraževalne programe, namenjene krepitvi finančne pismenosti. Ti so nastali na pobudo Evropske komisije, ki si želi večjo finančno usposobljenost odraslih, cilj katerega je izboljšati finančne veščine posameznikov. Tako izobraževanje je bilo do zdaj v Sloveniji po večini plačljivo in manj dostopno širši javnosti, zato ne preseneča, da so v Novi Gorici prvi termini že zasedeni. Kakšne so vsebine izobraževalnih programov, komu so namenjeni in zakaj se jih je dobro udeležiti, bo povedala Polona Konjedic iz Ljudske univerze Nova Gorica. V svetovalno oddajo jo je povabila Nataša Uršič.
Živimo v varnem okolju, je bilo slišati na nedavnem posvetu o uporabi obrambnih sprejev, ki ga je na pobudo študentov pripravil Študentski svet univerze na Primorskem. Percepcija varnosti je kljub temu pri posameznikih različna. V teh zimskih dneh, ko se zgodaj stemni, se zato lahko nekdo, ki hodi sam po ulicah ali manj obljudenih poteh in ima s seboj t.i. solzivec ali poprov sprej, počuti bistveno bolj varen ali varna. O tem, kdo lahko poseduje spreje, kakšne poznamo, kje jih nabaviti, če se za to odločimo, kako ravnati ob zastrupitvi s solzivcem, smo se v tokratni svetovalni oddaji pogovoarjali s predstavnikoma Policije in Univerze na Primorskem, Damjanom Severjem in dr. Janezom Mekincem.
Živimo v varnem okolju, je bilo slišati na nedavnem posvetu o uporabi obrambnih sprejev, ki ga je na pobudo študentov pripravil Študentski svet univerze na Primorskem. Percepcija varnosti je kljub temu pri posameznikih različna. V teh zimskih dneh, ko se zgodaj stemni, se zato lahko nekdo, ki hodi sam po ulicah ali manj obljudenih poteh in ima s seboj t.i. solzivec ali poprov sprej, počuti bistveno bolj varen ali varna. O tem, kdo lahko poseduje spreje, kakšne poznamo, kje jih nabaviti, če se za to odločimo, kako ravnati ob zastrupitvi s solzivcem, smo se v tokratni svetovalni oddaji pogovoarjali s predstavnikoma Policije in Univerze na Primorskem, Damjanom Severjem in dr. Janezom Mekincem.
Možganska kap je pogosta bolezen in je pomemben vzrok invalidnosti in umrljivosti. V Sloveniij letno zabeležimo 4400 primerov. Globalno breme možganske kapi pa je preko 12 milijonov. Možganska kap nastane zaradi žilne okvare, lahko zaradi zapore žile ali krvavitve. Pomembno je, da hitro prepoznamo znake in ukrepamo. Zgodnja obravnava pomeni tudi boljše obete za izid rehabilitacije. V izolski Splošni bolnišnici s sodelovanjem v čezmejnem projektu x-Brain raziskujejo inovativne pristope s pomočjo tehnoogij navidezne resničnosti.
Možganska kap je pogosta bolezen in je pomemben vzrok invalidnosti in umrljivosti. V Sloveniij letno zabeležimo 4400 primerov. Globalno breme možganske kapi pa je preko 12 milijonov. Možganska kap nastane zaradi žilne okvare, lahko zaradi zapore žile ali krvavitve. Pomembno je, da hitro prepoznamo znake in ukrepamo. Zgodnja obravnava pomeni tudi boljše obete za izid rehabilitacije. V izolski Splošni bolnišnici s sodelovanjem v čezmejnem projektu x-Brain raziskujejo inovativne pristope s pomočjo tehnoogij navidezne resničnosti.
Zakaj imamo gledališki bonton? Dober bonton je vselej povezan z vljudnostjo, spoštovanjem, upoštevanjem pravil, da bi lahko ob ogledu predstave, vsi v dvorani imeli dobro izkušnjo. Zakaj v gledališko dvorano torej ne vnašamo hrane in pijače, zakaj poskrbimo, da so telefoni v času predstave, ki je seveda ni dovoljeno snemati, ugasnjeni, kako do sedeža v primeru zamude, bo v svetovalni oddaji povedala Vanja Korenč iz Gledališča Koper.
Zakaj imamo gledališki bonton? Dober bonton je vselej povezan z vljudnostjo, spoštovanjem, upoštevanjem pravil, da bi lahko ob ogledu predstave, vsi v dvorani imeli dobro izkušnjo. Zakaj v gledališko dvorano torej ne vnašamo hrane in pijače, zakaj poskrbimo, da so telefoni v času predstave, ki je seveda ni dovoljeno snemati, ugasnjeni, kako do sedeža v primeru zamude, bo v svetovalni oddaji povedala Vanja Korenč iz Gledališča Koper.
Vino so poznale vse starodavne kulture, njegova zgodba se je začela kakih 6000 let pred našim štetjem v deželah Srednjega vzhoda, na območjih Gruzije, Armenije in Irana. Vino je bilo obredna pijača. V starem Egiptu je bilo vino sveta pijača, ki so jo darovali bogu rodovitnosti Ozirisu. Kljub temu pa so že takrat opozarjali, da vsebuje vino tudi alkohol, ki je za človeka škodljiv. Kljub temu pa se vina popije veliko in ker smo v Martinovem tednu, smo za današnjo svetovalno oddajo posneli pogovor s poznavalko vin iz Izole Vesno Lacic. Pred radijski mikrofon jo je povabila Irena Cunja, začeli pa sta v Babiloniji.
Vino so poznale vse starodavne kulture, njegova zgodba se je začela kakih 6000 let pred našim štetjem v deželah Srednjega vzhoda, na območjih Gruzije, Armenije in Irana. Vino je bilo obredna pijača. V starem Egiptu je bilo vino sveta pijača, ki so jo darovali bogu rodovitnosti Ozirisu. Kljub temu pa so že takrat opozarjali, da vsebuje vino tudi alkohol, ki je za človeka škodljiv. Kljub temu pa se vina popije veliko in ker smo v Martinovem tednu, smo za današnjo svetovalno oddajo posneli pogovor s poznavalko vin iz Izole Vesno Lacic. Pred radijski mikrofon jo je povabila Irena Cunja, začeli pa sta v Babiloniji.
Danes je svetovni dan varčevanja. Razglasili so ga leta 1924 na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v italijanskem mestu Milano, na katerem so se zbrali predstavniki približno 7.000 hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav. Svetovni dan varčevanja je namenjen promociji varčevanja po vsem svetu in ozaveščanju javnosti o pomembnosti varčevanja za sodobna gospodarstva in posameznike. O tem, kako začeti varčevati in zakaj je to pomembno, nam bo v svetovalni oddaji povedala Karolina Jovanoska, psihoterapevtka, podjetnica in coachinja za finančno miselnost. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Danes je svetovni dan varčevanja. Razglasili so ga leta 1924 na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v italijanskem mestu Milano, na katerem so se zbrali predstavniki približno 7.000 hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav. Svetovni dan varčevanja je namenjen promociji varčevanja po vsem svetu in ozaveščanju javnosti o pomembnosti varčevanja za sodobna gospodarstva in posameznike. O tem, kako začeti varčevati in zakaj je to pomembno, nam bo v svetovalni oddaji povedala Karolina Jovanoska, psihoterapevtka, podjetnica in coachinja za finančno miselnost. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V tokratni oddaji Radio Koper svetuje bomo govorili o prehrani mladih športnikov. Zdravnik Gašper Tonin, strokovnjak klinične športne prehrane, poudarja, da je za mladostnike, ki se aktivno ukvarjajo s športom, za zdravje najpomembnejši zadosten vnos ogljikovih hidratov. Česa ne jesti pred telesnim naporom, kako ravnati s prehranskimi dopolnili in kako se izogniti pastem pri prehrani mladih športnikov boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
V tokratni oddaji Radio Koper svetuje bomo govorili o prehrani mladih športnikov. Zdravnik Gašper Tonin, strokovnjak klinične športne prehrane, poudarja, da je za mladostnike, ki se aktivno ukvarjajo s športom, za zdravje najpomembnejši zadosten vnos ogljikovih hidratov. Česa ne jesti pred telesnim naporom, kako ravnati s prehranskimi dopolnili in kako se izogniti pastem pri prehrani mladih športnikov boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
V koprski Areni Bonifika se pravkar začenja prvi izobraževalno-karierni festival v Obalno-kraški regiji. Dogodek je namenjen predvsem mladim, ki se odločajo, kje nadaljevati izobraževanje ter poklicno pot. Na festivalu bodo programe predstavile srednješolske in višješolske ustanove, spremljajo ga tudi predavanja in delavnice, med drugim na temo izzivov novih generacij na trgu dela. Sočasno s festivalom poteka dan pri delodajalcu, kjer tako učenci kot dijaki spoznavajo karierne možnosti iz prve roke, torej v podjetjih, vrtcih, zdravstvenih domovih in drugih ustanovah, ki so se pridružile projektu. Iz festivala se je v svetovalni oddaji s sogovorniki oglasila Tjaša Lotrič.
V koprski Areni Bonifika se pravkar začenja prvi izobraževalno-karierni festival v Obalno-kraški regiji. Dogodek je namenjen predvsem mladim, ki se odločajo, kje nadaljevati izobraževanje ter poklicno pot. Na festivalu bodo programe predstavile srednješolske in višješolske ustanove, spremljajo ga tudi predavanja in delavnice, med drugim na temo izzivov novih generacij na trgu dela. Sočasno s festivalom poteka dan pri delodajalcu, kjer tako učenci kot dijaki spoznavajo karierne možnosti iz prve roke, torej v podjetjih, vrtcih, zdravstvenih domovih in drugih ustanovah, ki so se pridružile projektu. Iz festivala se je v svetovalni oddaji s sogovorniki oglasila Tjaša Lotrič.
Vsako leto 10. oktobra je obeležitev svetovnega dne duševnega zdravja priložnost za izboljšanje znanja, dvig ozaveščenosti in spodbujanje ukrepov, ki krepijo in varujejo duševno zdravje vseh kot univerzalno človekovo pravico. Področje duševnega zdravja je eno od glavnih javnozdravstvenih težav v svetovnem in evropskem merilu. Slovenija ni izjema. Stroka pričakuje, da bodo duševne težave in motnje kmalu na drugem mestu po vzrokih za obolenja, takoj za boleznimi srca in ožilja. Slogan letošnje kampanje »Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu« vse poziva k aktivnemu ukrepanju
Vsako leto 10. oktobra je obeležitev svetovnega dne duševnega zdravja priložnost za izboljšanje znanja, dvig ozaveščenosti in spodbujanje ukrepov, ki krepijo in varujejo duševno zdravje vseh kot univerzalno človekovo pravico. Področje duševnega zdravja je eno od glavnih javnozdravstvenih težav v svetovnem in evropskem merilu. Slovenija ni izjema. Stroka pričakuje, da bodo duševne težave in motnje kmalu na drugem mestu po vzrokih za obolenja, takoj za boleznimi srca in ožilja. Slogan letošnje kampanje »Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu« vse poziva k aktivnemu ukrepanju
V svetovalni oddaji se bomo pogovarjali o težavah z zdravjem, ki se lahko nakopičijo v službah. Slaba drža, dolgotrajno stanje na mestu ali sedenje, dvigovanje težjih predmetov, delo pred računalnikom in še mnoge druge situacije lahko dolgoročno pustijo posledice na naših okončinah, hrbtu, ramah, vratu, nogah. Najpogosteje na težave reagiramo pozno, ko so bolečine tako močne, da je potrebno zdravljenje ali celo operativni poseg. Medtem posegamo tudi po protibolečinskih tabletah. Toda vse to si lahko olajšamo. Kako, nam bo povedala Barbara Fritz Marzi, višja fizioterapevtka iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Izola. Letošnje geslo Svetovne zdravstvene organizacije je "Vsak gib šteje" in tega se držijo tudi v Centrih za krepitev zdravja. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V svetovalni oddaji se bomo pogovarjali o težavah z zdravjem, ki se lahko nakopičijo v službah. Slaba drža, dolgotrajno stanje na mestu ali sedenje, dvigovanje težjih predmetov, delo pred računalnikom in še mnoge druge situacije lahko dolgoročno pustijo posledice na naših okončinah, hrbtu, ramah, vratu, nogah. Najpogosteje na težave reagiramo pozno, ko so bolečine tako močne, da je potrebno zdravljenje ali celo operativni poseg. Medtem posegamo tudi po protibolečinskih tabletah. Toda vse to si lahko olajšamo. Kako, nam bo povedala Barbara Fritz Marzi, višja fizioterapevtka iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Izola. Letošnje geslo Svetovne zdravstvene organizacije je "Vsak gib šteje" in tega se držijo tudi v Centrih za krepitev zdravja. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
September je mesec ozaveščanja o alzheimerjevi bolezni. Tej temi smo se posvetili tudi na Radiu Koper. Ker bolezen ne prizadene zgolj bolnikov, temveč tudi njihove svojce, smo poslušali zgodbe parov, ki se soočajo z demenco. Zagotovo si vsak od njih želi, da bi bile te zgodbe drugačne, da bi z možem oz. ženo danes nekje počitnikovala in z nami delila prigode z izletov. A govorili smo o bolečini, ki jo prinese življenje z dementnimi ljudmi. O demenci je bilo že veliko povedanega. Gre za bolezen, ki je posledica kroničnega neozdravljivega propadanja možganskih celic. Mateja Grebenjak je obiskala Nevrološko ambulanto v Kromberku in se o demenci pogovarjala z nevrologinjo dr. Petjo Obreza.
September je mesec ozaveščanja o alzheimerjevi bolezni. Tej temi smo se posvetili tudi na Radiu Koper. Ker bolezen ne prizadene zgolj bolnikov, temveč tudi njihove svojce, smo poslušali zgodbe parov, ki se soočajo z demenco. Zagotovo si vsak od njih želi, da bi bile te zgodbe drugačne, da bi z možem oz. ženo danes nekje počitnikovala in z nami delila prigode z izletov. A govorili smo o bolečini, ki jo prinese življenje z dementnimi ljudmi. O demenci je bilo že veliko povedanega. Gre za bolezen, ki je posledica kroničnega neozdravljivega propadanja možganskih celic. Mateja Grebenjak je obiskala Nevrološko ambulanto v Kromberku in se o demenci pogovarjala z nevrologinjo dr. Petjo Obreza.
Družabna omrežja pogosto preplavijo posnetki primerov vandalizma, nazadnje posnetek skupine mladoletnikov, ki so namerno poškodovali oz. uničili javni avtomat s pijačami in prigrizki v Kopru. Posnetek prikaže tudi ukrepe policistov, ki so mlade obravnavali za storjeno dejanje. Kot je za socialna omrežja značilno, so uporabniki ta posnetek množično in hitro delili, ob tem pa so številni, večinoma samo na podlagi videnega, javno podali svoja mnenja. Vandalizem ne povzroča le materialne škode, škodljivo vpliva tudi na vsakdanje življenje in medsebojne odnose, ruši občutek varnosti in uničuje dobro počutje v okolju, opozarja Policija. Mi smo se, med drugim, vprašali kakšno vlogo in odgovornost pri takih dejanjih imajo starši. Mateja Brežan je v svetovalno oddajo povabila višjo predavateljico z Univerze na Primorskem Martino Kovačič.
Družabna omrežja pogosto preplavijo posnetki primerov vandalizma, nazadnje posnetek skupine mladoletnikov, ki so namerno poškodovali oz. uničili javni avtomat s pijačami in prigrizki v Kopru. Posnetek prikaže tudi ukrepe policistov, ki so mlade obravnavali za storjeno dejanje. Kot je za socialna omrežja značilno, so uporabniki ta posnetek množično in hitro delili, ob tem pa so številni, večinoma samo na podlagi videnega, javno podali svoja mnenja. Vandalizem ne povzroča le materialne škode, škodljivo vpliva tudi na vsakdanje življenje in medsebojne odnose, ruši občutek varnosti in uničuje dobro počutje v okolju, opozarja Policija. Mi smo se, med drugim, vprašali kakšno vlogo in odgovornost pri takih dejanjih imajo starši. Mateja Brežan je v svetovalno oddajo povabila višjo predavateljico z Univerze na Primorskem Martino Kovačič.
Od prvega julija so v javnem potniškem prometu novosti, posledice so se pokazale z novim šolskim letom, ko je v veljavo stopil tudi nov vozni red za medkrajevne avtobuse. V Družbi, ki po novem krovno skrbi za upravljanje javnega potniškega prometa, pravijo: na splošno je boljše, težave pa sproti rešujejo. S terena prihajajo različne izkušnje. Najbolj so bili jezni v Posavju in Savinjski dolini, pripombe imajo tudi na Krasu. Zakaj ni jasnih voznih redov, zakaj avtobusi zamujajo ali jih ni in kje poiskati ažurne informacije o javnem potniškem prometu, se bo z direktorjem Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa Miranom Sečkijem v svetovalni oddaji pogovarjala Tjaša Škamperle.
Od prvega julija so v javnem potniškem prometu novosti, posledice so se pokazale z novim šolskim letom, ko je v veljavo stopil tudi nov vozni red za medkrajevne avtobuse. V Družbi, ki po novem krovno skrbi za upravljanje javnega potniškega prometa, pravijo: na splošno je boljše, težave pa sproti rešujejo. S terena prihajajo različne izkušnje. Najbolj so bili jezni v Posavju in Savinjski dolini, pripombe imajo tudi na Krasu. Zakaj ni jasnih voznih redov, zakaj avtobusi zamujajo ali jih ni in kje poiskati ažurne informacije o javnem potniškem prometu, se bo z direktorjem Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa Miranom Sečkijem v svetovalni oddaji pogovarjala Tjaša Škamperle.
V svetovalni oddaji bo beseda o klopih, ki so letos prizadeli ne le ljudi ampak tudi živali. Sto odstotna zaščita za pse ne obstaja. Lahko pa uporabljamo različne pripravke in repelente v boju proti klopom. In če se pes vseeno okuži? Kako pomembno je hitro prepoznavanje obolelosti s strani lastnika in diagnosticiranje veterinarja. Loredana Vergan se je o vsem pogovarjala z dr.veterinarske medicine Nino Krašna iz Ambulante Vetris v Ilirski Bistrici.
V svetovalni oddaji bo beseda o klopih, ki so letos prizadeli ne le ljudi ampak tudi živali. Sto odstotna zaščita za pse ne obstaja. Lahko pa uporabljamo različne pripravke in repelente v boju proti klopom. In če se pes vseeno okuži? Kako pomembno je hitro prepoznavanje obolelosti s strani lastnika in diagnosticiranje veterinarja. Loredana Vergan se je o vsem pogovarjala z dr.veterinarske medicine Nino Krašna iz Ambulante Vetris v Ilirski Bistrici.
Pred vrati je novo šolsko obdobje po najdaljših, poletih počitnicah. Zakaj bi bilo dobro ponoviti denimo poštevanko, se lotiti pisanja kakšnega besedila ali branja še pred začetkom šole, bo med drugim v ospredju današnje svetovalne oddaje, v kateri bo gostja direktorica Svetovalnega centra Istre Vesna Starman. Novo šolsko leto je poseben dogodek predvsem za učence, ki vstopajo v prve razrede osnovnih šol: kako jih torej na to pripraviti, kakšen naj bo odnos med domom in šolo, zakaj je pomembno vzpostavitit rutino in se z otroki pogovarjati o pričakovanjih. Prelomno obdobje pa doživljajo tudi dijaki, ki bodo prvič prestopili pragove srednjih šol.
Pred vrati je novo šolsko obdobje po najdaljših, poletih počitnicah. Zakaj bi bilo dobro ponoviti denimo poštevanko, se lotiti pisanja kakšnega besedila ali branja še pred začetkom šole, bo med drugim v ospredju današnje svetovalne oddaje, v kateri bo gostja direktorica Svetovalnega centra Istre Vesna Starman. Novo šolsko leto je poseben dogodek predvsem za učence, ki vstopajo v prve razrede osnovnih šol: kako jih torej na to pripraviti, kakšen naj bo odnos med domom in šolo, zakaj je pomembno vzpostavitit rutino in se z otroki pogovarjati o pričakovanjih. Prelomno obdobje pa doživljajo tudi dijaki, ki bodo prvič prestopili pragove srednjih šol.
V današnji svetovalni oddaji bomo izvedeli več o novem projektu Slovenskega centra za raziskovanje samomora Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem. Raziskovalna skupina pod vodstvom namestnice predstojnika centra izr. prof. dr. Vite Poštuvan bo v prihodnjih dveh letih izvajala projekt "Ker te štekam". Gre za razvoj trajnostne mreže strokovnjakov in njihovih veščin, ki bodo pomagali preprečevati samomorilno vedenje mladih ter obravnavali posledice samomora. Projekt je financiran v okviru razvoja programov za duševno zdravje otrok, mladostnikov in mlajših odraslih, ki ga razpisuje Ministrstvo za zdravje, ki ga poleg Republike Slovenije in Evropske unije tudi sofinancira.
V današnji svetovalni oddaji bomo izvedeli več o novem projektu Slovenskega centra za raziskovanje samomora Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem. Raziskovalna skupina pod vodstvom namestnice predstojnika centra izr. prof. dr. Vite Poštuvan bo v prihodnjih dveh letih izvajala projekt "Ker te štekam". Gre za razvoj trajnostne mreže strokovnjakov in njihovih veščin, ki bodo pomagali preprečevati samomorilno vedenje mladih ter obravnavali posledice samomora. Projekt je financiran v okviru razvoja programov za duševno zdravje otrok, mladostnikov in mlajših odraslih, ki ga razpisuje Ministrstvo za zdravje, ki ga poleg Republike Slovenije in Evropske unije tudi sofinancira.
Poleti ne vabijo samo morje ali kakšnee oddaljene destinacije, mnogi se odločijo za oddih v gorah. Pa ni nujno, da je to le poleti. Hoja v hribe je priljubljena skoraj celoletna prostočasna dejavnost za vse, ki si želijo ohranjanja telesne kondicije, ob tem pa miru in počitka z dih jemajočimi razgledi. Toda odpraviti se moramo le primerno pripravljeni in pravilno opremljeni. Priporočljivo je, da se obiskovalci gora, ki niso vešči gibanja v planinah in nimajo dovolj lastnih izkušenj, vključijo v planinska društva in se v gore odpravijo v organiziranih skupinah in pod vodstvom vodnika. Z nami bo danes za nekaj ključnih nasvetov Mateja Tomažič, predsednica Planinskega društva Izola. V oddajo jo je povabila Mateja Brežan.
Poleti ne vabijo samo morje ali kakšnee oddaljene destinacije, mnogi se odločijo za oddih v gorah. Pa ni nujno, da je to le poleti. Hoja v hribe je priljubljena skoraj celoletna prostočasna dejavnost za vse, ki si želijo ohranjanja telesne kondicije, ob tem pa miru in počitka z dih jemajočimi razgledi. Toda odpraviti se moramo le primerno pripravljeni in pravilno opremljeni. Priporočljivo je, da se obiskovalci gora, ki niso vešči gibanja v planinah in nimajo dovolj lastnih izkušenj, vključijo v planinska društva in se v gore odpravijo v organiziranih skupinah in pod vodstvom vodnika. Z nami bo danes za nekaj ključnih nasvetov Mateja Tomažič, predsednica Planinskega društva Izola. V oddajo jo je povabila Mateja Brežan.
Na območju Policijske uprave Koper v zadnjem času zaznavajo povečano število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi kolesarji, uporabniki električnih skirojev in koles ter mopedov. Beležijo tudi povečanje klicev iz zdravstvenih ustanov, kamor se poškodovanci zatečejo po pomoč, nesreč pa niso prijavili. Policija do konca sezone napoveduje več kratkih in intenzivnih poostrenih nadzorov. Nesreče z omenjenimi vozili so vsakodnevni izziv tudi za zdravstvene delavce, še posebej reševalce. Specialistka urgentne medicine Angela Arsova iz Prehospitalne enote Obala Zdravstvenega doma Koper nam bo v tokratni svetovalni oddaji pojasnila, kako ob nezgodi pravilno ukrepajo očividci.
Na območju Policijske uprave Koper v zadnjem času zaznavajo povečano število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi kolesarji, uporabniki električnih skirojev in koles ter mopedov. Beležijo tudi povečanje klicev iz zdravstvenih ustanov, kamor se poškodovanci zatečejo po pomoč, nesreč pa niso prijavili. Policija do konca sezone napoveduje več kratkih in intenzivnih poostrenih nadzorov. Nesreče z omenjenimi vozili so vsakodnevni izziv tudi za zdravstvene delavce, še posebej reševalce. Specialistka urgentne medicine Angela Arsova iz Prehospitalne enote Obala Zdravstvenega doma Koper nam bo v tokratni svetovalni oddaji pojasnila, kako ob nezgodi pravilno ukrepajo očividci.
V svetovalni oddaji smo se posvetili osamosvajanju otrok. Koliko bližine potrebujejo in koliko svobode? Vsak starš je zaščitniški, a tudi tu velja zdrava meja. Kdaj zaščitništvo postane nadzor, kdaj manipulacija, kdaj otrok starša preneha potrebovali in ali ga sploh daj? O tem Mateja Brežan z Melito Kuhar, univerzitetno diplomirano socialno pedagoginjo in diplomirano socialno delavko, strokovnjakinjo za odnose in lastnico Svetovalnice.
V svetovalni oddaji smo se posvetili osamosvajanju otrok. Koliko bližine potrebujejo in koliko svobode? Vsak starš je zaščitniški, a tudi tu velja zdrava meja. Kdaj zaščitništvo postane nadzor, kdaj manipulacija, kdaj otrok starša preneha potrebovali in ali ga sploh daj? O tem Mateja Brežan z Melito Kuhar, univerzitetno diplomirano socialno pedagoginjo in diplomirano socialno delavko, strokovnjakinjo za odnose in lastnico Svetovalnice.
Po podatkih statističnega urada RS, je bila lani povprečna starost ženina ob sklenitvi prve zakonske zveze 32,9 leta, povprečna starost neveste pa 30,9 leta. Lani je bilo sklenjenih 6.388 zakonskih zvez, največ v podravski statistični regiji, najmanj v goriški. Razvez je bilo 2.165. Glede na podatek leta prej, je bilo sklenjenih zakonskih zvez za 6% manj, za 1% več je bilo razvez. A to so le številke. Ko govorimo o partnerstvu, tudi o razhajanju in razhodih, je treba pogledati dlje in globlje. In prav to sta v svetovalni oddaji naredili Mateja Brežan in Melita Kuhar, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka, strokovnjakinja za odnose in lastnica Svetovalnice.
Po podatkih statističnega urada RS, je bila lani povprečna starost ženina ob sklenitvi prve zakonske zveze 32,9 leta, povprečna starost neveste pa 30,9 leta. Lani je bilo sklenjenih 6.388 zakonskih zvez, največ v podravski statistični regiji, najmanj v goriški. Razvez je bilo 2.165. Glede na podatek leta prej, je bilo sklenjenih zakonskih zvez za 6% manj, za 1% več je bilo razvez. A to so le številke. Ko govorimo o partnerstvu, tudi o razhajanju in razhodih, je treba pogledati dlje in globlje. In prav to sta v svetovalni oddaji naredili Mateja Brežan in Melita Kuhar, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka, strokovnjakinja za odnose in lastnica Svetovalnice.
Še posebej poleti moramo poskrbeti za to, da imajo domače živali dovolj sveže vode, da se zadržujejo predvsem v senci. Tudi pretirana izpostavljenost klimatskim napravam in nihanjem temperature nista dobra. V oddaji Radio Koper svetuje tudi o tem, kako za male živali poiskati nujno veterinarsko pomoč. Tjaša Škamperle
Še posebej poleti moramo poskrbeti za to, da imajo domače živali dovolj sveže vode, da se zadržujejo predvsem v senci. Tudi pretirana izpostavljenost klimatskim napravam in nihanjem temperature nista dobra. V oddaji Radio Koper svetuje tudi o tem, kako za male živali poiskati nujno veterinarsko pomoč. Tjaša Škamperle
Tudi to poletje bo promet, še zlasti ob petkih in sobotah, občutno povečan na cestah proti Hrvaški, v obratni smeri pa ob sobotah in nedeljah. Vozniki se morajo zato na pot še toliko bolj pripraviti. To med drugim vključuje načrtovanje poti, preverjanje aktualnih informacij o državi, v katero potujemo, ter stanja na cestah. Na pot se je treba odpraviti spočiti in le s tehnično brezhibnim ter ustrezno servisiranim vozilom in pravilno naloženo prtljago. Tako pozivajo na AMZS-ju, več informacij pa nam bo v nadaljevanju dal Matic Zupančič iz AMZS informacijskega centra. Opozoril bo tudi na nepooblaščene avtovlečne službe, ki na avtocesti kar patruljirajo.
Tudi to poletje bo promet, še zlasti ob petkih in sobotah, občutno povečan na cestah proti Hrvaški, v obratni smeri pa ob sobotah in nedeljah. Vozniki se morajo zato na pot še toliko bolj pripraviti. To med drugim vključuje načrtovanje poti, preverjanje aktualnih informacij o državi, v katero potujemo, ter stanja na cestah. Na pot se je treba odpraviti spočiti in le s tehnično brezhibnim ter ustrezno servisiranim vozilom in pravilno naloženo prtljago. Tako pozivajo na AMZS-ju, več informacij pa nam bo v nadaljevanju dal Matic Zupančič iz AMZS informacijskega centra. Opozoril bo tudi na nepooblaščene avtovlečne službe, ki na avtocesti kar patruljirajo.
Za učence in dijake so se po šolskem letu začele najdaljše počitnice. Starši si ob tem velikokrat postavljajo vprašanja: ali naj bodo polne različnih dejavnosti, ali naj z otroki organizirajo prosti čas tudi med poletjem. Oddih od šolskih obveznosti je za vso družino lahko tudi priložnost za negovanje različnih odnosov in pogovorov, meni direktorica Svetovalnega centra Istre Vesna Starman, ki bo gostja v svetovalni oddaji.
Za učence in dijake so se po šolskem letu začele najdaljše počitnice. Starši si ob tem velikokrat postavljajo vprašanja: ali naj bodo polne različnih dejavnosti, ali naj z otroki organizirajo prosti čas tudi med poletjem. Oddih od šolskih obveznosti je za vso družino lahko tudi priložnost za negovanje različnih odnosov in pogovorov, meni direktorica Svetovalnega centra Istre Vesna Starman, ki bo gostja v svetovalni oddaji.
Istrske občine že peto leto zapored združujejo moči v boju zoper tigraste komarje. Preventivna akcija se je začela maja in bo trajala do oktobra. Poleg ozaveščanja ljudi je pomembno predvsem dosledno odstranjevanje stoječe vode in preprečevanje, da bi komarji vanjo odlagali ličinke. V ta namen je na voljo tudi posebno sredstvo, ki ga občani dobijo na prevzemnem mestu v svoji občini. Brezplačno ga delijo v komunalnih podjetjih v Izoli in Piranu, v Turistično-informacijskem centru Ankaran in v vrtnariji Marjetica Koper pri pokopališču, možno pa ga je kupiti tudi v specializiranih trgovinah. Projekt vodi Olga Kaliada z izolske občine. O poteku in ciljih preventivne akcije se je z njo pogovarjala Jasna Preskar.
Istrske občine že peto leto zapored združujejo moči v boju zoper tigraste komarje. Preventivna akcija se je začela maja in bo trajala do oktobra. Poleg ozaveščanja ljudi je pomembno predvsem dosledno odstranjevanje stoječe vode in preprečevanje, da bi komarji vanjo odlagali ličinke. V ta namen je na voljo tudi posebno sredstvo, ki ga občani dobijo na prevzemnem mestu v svoji občini. Brezplačno ga delijo v komunalnih podjetjih v Izoli in Piranu, v Turistično-informacijskem centru Ankaran in v vrtnariji Marjetica Koper pri pokopališču, možno pa ga je kupiti tudi v specializiranih trgovinah. Projekt vodi Olga Kaliada z izolske občine. O poteku in ciljih preventivne akcije se je z njo pogovarjala Jasna Preskar.
Tokratno svetovalno oddajo posvečamo kmetijstvu. Zaradi nestanovitnega vremena s pogostimi padavinami so namreč na pohodu različne bolezni. Karin Zorn Čebokli je pri vodji oddelka za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Ivanu Žežlini preverila, kje so največje težave in kako ukrepati.
Tokratno svetovalno oddajo posvečamo kmetijstvu. Zaradi nestanovitnega vremena s pogostimi padavinami so namreč na pohodu različne bolezni. Karin Zorn Čebokli je pri vodji oddelka za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Ivanu Žežlini preverila, kje so največje težave in kako ukrepati.
Preventivna akcija Varno poletje 2024 je letos posvetila osrednjo pozornost tematiki kibernetske varnosti. Dogodek, ki sta ga organizirala Policijska uprava Koper in Univerza na Primorskem, je potekal v obliki strokovnega posveta in okrogle mize pod naslovom "Odkrijte moč kibernetske obrambe". Udeležilo se ga je približno 50 strokovnjakov iz različnih področij. Z razpravljalci na okrogli mizi se je pogovarjala Mateja Brežan.
Preventivna akcija Varno poletje 2024 je letos posvetila osrednjo pozornost tematiki kibernetske varnosti. Dogodek, ki sta ga organizirala Policijska uprava Koper in Univerza na Primorskem, je potekal v obliki strokovnega posveta in okrogle mize pod naslovom "Odkrijte moč kibernetske obrambe". Udeležilo se ga je približno 50 strokovnjakov iz različnih področij. Z razpravljalci na okrogli mizi se je pogovarjala Mateja Brežan.
20. maja smo obeležili svetovni dan čebel, ki ga je predlagala Slovenija in so ga članice Organizacije Združenih narodov decembra 2017 soglasno potrdile in sprejele. Za pol kilograma medu mora kolonija čebel zbrati nektar iz približno 2 milijonov cvetov. Povedano drugače: v pol kilograma medu je skrito življenjsko delo 800 čebel. Pozitivne učinkovine medu človek pozna že tisočletja, nekaj koristnih informacij pa nam bo v tokratni oddaji povedal doc. dr. Boris Kovač s Katedre za prehransko svetovanje - dietetiko, Fakultete za vede o zdravju.
20. maja smo obeležili svetovni dan čebel, ki ga je predlagala Slovenija in so ga članice Organizacije Združenih narodov decembra 2017 soglasno potrdile in sprejele. Za pol kilograma medu mora kolonija čebel zbrati nektar iz približno 2 milijonov cvetov. Povedano drugače: v pol kilograma medu je skrito življenjsko delo 800 čebel. Pozitivne učinkovine medu človek pozna že tisočletja, nekaj koristnih informacij pa nam bo v tokratni oddaji povedal doc. dr. Boris Kovač s Katedre za prehransko svetovanje - dietetiko, Fakultete za vede o zdravju.
S povišanjem temperatur začenjamo vse bolj odlagati oblačila in posledično je soncu izpostavljen večji delež kože. Zaradi cvetenja trav ali žuželk je ta tudi bolj na udaru za različne reakcije. V tem času pa dajemo tudi več pozornosti stopalom, ki bodo nekaj mesecev v lahkotnejši in bolj odprti obutvi. Kako lahko za vse to poskrbimo na naraven način, nam bo povedala Darja Rojec, kemičarka in zeliščarka, ki je o uporabi naravnih sestavin do zdaj napisala 5 knjig, po vsej državi organizira tudi številne delavnice. Je tudi vodja podružnice Obala-Kras Združenja Europa Donna.
S povišanjem temperatur začenjamo vse bolj odlagati oblačila in posledično je soncu izpostavljen večji delež kože. Zaradi cvetenja trav ali žuželk je ta tudi bolj na udaru za različne reakcije. V tem času pa dajemo tudi več pozornosti stopalom, ki bodo nekaj mesecev v lahkotnejši in bolj odprti obutvi. Kako lahko za vse to poskrbimo na naraven način, nam bo povedala Darja Rojec, kemičarka in zeliščarka, ki je o uporabi naravnih sestavin do zdaj napisala 5 knjig, po vsej državi organizira tudi številne delavnice. Je tudi vodja podružnice Obala-Kras Združenja Europa Donna.
Sosedovi otroci so za rojstni dan dobili dron. Leti tudi nad našim dvoriščem. Je to dovoljeno? Na plaži slišim zvok drona, vidim ga ne. Zaskrbi me, ali nas kdo snema. Koga naj obvestim? To sta le dve vprašanji, ki se porajata zaradi pogoste uporabe brezpilotnih zrakoplovov, kot se pravilno reče dronom. Kakšna so pravila uporabe, ki naj bi jih spoštovali predvsem zaradi varnosti? O tem v svetovalni oddaji, gost bo Peter Čičerov z Agencija za civilno letalstvo.
Sosedovi otroci so za rojstni dan dobili dron. Leti tudi nad našim dvoriščem. Je to dovoljeno? Na plaži slišim zvok drona, vidim ga ne. Zaskrbi me, ali nas kdo snema. Koga naj obvestim? To sta le dve vprašanji, ki se porajata zaradi pogoste uporabe brezpilotnih zrakoplovov, kot se pravilno reče dronom. Kakšna so pravila uporabe, ki naj bi jih spoštovali predvsem zaradi varnosti? O tem v svetovalni oddaji, gost bo Peter Čičerov z Agencija za civilno letalstvo.
Do 26.maja poteka projekt Polni zagona kolesarimo v službo. Namenjen je spodbujanju kolesarjenja kot trajnostne oblike mobilnosti in spreminjanju vsakodnevnih potovalnih navad. Za to, da bo pot s kolesom lažja in varna, so v okviru akcije po vsej Sloveniji organizirani brezplačni servisi koles. Ko je bil na voljo v Kopru, je Tjaša Škamperle tja zapeljala naše radijsko kolo. S serviserjem koles Borisom Režabkom je nastala svetovalna oddaja.
Do 26.maja poteka projekt Polni zagona kolesarimo v službo. Namenjen je spodbujanju kolesarjenja kot trajnostne oblike mobilnosti in spreminjanju vsakodnevnih potovalnih navad. Za to, da bo pot s kolesom lažja in varna, so v okviru akcije po vsej Sloveniji organizirani brezplačni servisi koles. Ko je bil na voljo v Kopru, je Tjaša Škamperle tja zapeljala naše radijsko kolo. S serviserjem koles Borisom Režabkom je nastala svetovalna oddaja.
V svetovalni oddaji bomo govorili o pomenu spanja. Slednje je eden od temeljnih gradnikov zdravja. Prav zato je pomembno, da prepoznamo tudi morebitne motnje spanja. Teh je več kot 90, poudarja doktorica Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja, ki je v okviru Festivala zdravja v Novi Gorici minuli teden predavala mladostnikom. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
V svetovalni oddaji bomo govorili o pomenu spanja. Slednje je eden od temeljnih gradnikov zdravja. Prav zato je pomembno, da prepoznamo tudi morebitne motnje spanja. Teh je več kot 90, poudarja doktorica Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja, ki je v okviru Festivala zdravja v Novi Gorici minuli teden predavala mladostnikom. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Kupovanje je pred časom v razvitem svetu postalo družabni dogodek, ki razveseljuje in daje občutek ugodja. Hitra moda, ki temelji na modernih oblačilih po nizkih cenah, porabnike spodbuja k intenzivnemu in impulzivnemu nakupovanju. Obstajajo pa tudi drugi načini. Kot pravi tokratna sogovornica, prof. dr. Tina Vukasović s Fakultete za management Univerze na Primorskem, smo se že med epidemijo covida-19 potrošniki ob nakupovanju začeli obnašati drugače. Prostora za izboljšave je sicer še ogromno, pa vendar - šteje vsak korak v pravo smer. In kaj počne »trajnostni potrošnik«? Ne kupuje brezglavo, ampak teži k iskanju rešitev na področju družbenih in okoljskih neravnovesij, se pravi k bolj odgovornemu potrošniškemu ravnanju.
Kupovanje je pred časom v razvitem svetu postalo družabni dogodek, ki razveseljuje in daje občutek ugodja. Hitra moda, ki temelji na modernih oblačilih po nizkih cenah, porabnike spodbuja k intenzivnemu in impulzivnemu nakupovanju. Obstajajo pa tudi drugi načini. Kot pravi tokratna sogovornica, prof. dr. Tina Vukasović s Fakultete za management Univerze na Primorskem, smo se že med epidemijo covida-19 potrošniki ob nakupovanju začeli obnašati drugače. Prostora za izboljšave je sicer še ogromno, pa vendar - šteje vsak korak v pravo smer. In kaj počne »trajnostni potrošnik«? Ne kupuje brezglavo, ampak teži k iskanju rešitev na področju družbenih in okoljskih neravnovesij, se pravi k bolj odgovornemu potrošniškemu ravnanju.
Motoristična sezona se je začela. Promet na cestah je gostejši, cestišča pa so po hladnem delu leta še slabo oprijemljiva, zaradi del na cestah tudi prašna in ponekod prekrita s peskom. Motoristi se morajo v novo sezono zapeljati pripravljeni, dobro opremljeni in zbrani. Vožnja naj bo užitek, pravijo v Moto klubu Kondor, ki že veliko let zapovrstjo organizirajo tudi preventivne akcije. Z nami bo njihov član, upokojeni policist inštruktor, Darjo Benčič.
Motoristična sezona se je začela. Promet na cestah je gostejši, cestišča pa so po hladnem delu leta še slabo oprijemljiva, zaradi del na cestah tudi prašna in ponekod prekrita s peskom. Motoristi se morajo v novo sezono zapeljati pripravljeni, dobro opremljeni in zbrani. Vožnja naj bo užitek, pravijo v Moto klubu Kondor, ki že veliko let zapovrstjo organizirajo tudi preventivne akcije. Z nami bo njihov član, upokojeni policist inštruktor, Darjo Benčič.
V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij. Stroka opozarja na spremembe pri razvoju možganov, posledično zaznavi resničnosti in razvoja umetnih potreb. Digitalizira se šolstvo: kdo nosi odgovornost, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? Na to in še več drugih vprašanj so odgovorili strokovnjaki različnih področij.
V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij. Stroka opozarja na spremembe pri razvoju možganov, posledično zaznavi resničnosti in razvoja umetnih potreb. Digitalizira se šolstvo: kdo nosi odgovornost, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? Na to in še več drugih vprašanj so odgovorili strokovnjaki različnih področij.
V pripravljanju otroka na življenje starši pogosto ne morejo zaobiti bremena svoje lastne življenjske prtljage. Slabe izkušnje, občutke neugodja in nelagodja, odrekanja in borbe, občutke nemoči in podobno, ki so jih doživljali v otroštvu, želijo pogosto svojim otrokom prihraniti. Pri tem nehote izpustijo pomen in vrednost, ki jo ima frustracija. Tudi ta je lahko vzgojna, krepi in oblikuje ter pomaga otroka pripraviti na različne življenjske situacije. O tem se bomo v nadaljevanju pogovarjali z Nevo Strel Pletikos iz Centra za osebno rast, univ. dipl. pedagoginjo, prof. sociologijo, specializantko psihoterapije TA ter asistentko na PF Koper pri predmetu šolsko svetovalno delo.
V pripravljanju otroka na življenje starši pogosto ne morejo zaobiti bremena svoje lastne življenjske prtljage. Slabe izkušnje, občutke neugodja in nelagodja, odrekanja in borbe, občutke nemoči in podobno, ki so jih doživljali v otroštvu, želijo pogosto svojim otrokom prihraniti. Pri tem nehote izpustijo pomen in vrednost, ki jo ima frustracija. Tudi ta je lahko vzgojna, krepi in oblikuje ter pomaga otroka pripraviti na različne življenjske situacije. O tem se bomo v nadaljevanju pogovarjali z Nevo Strel Pletikos iz Centra za osebno rast, univ. dipl. pedagoginjo, prof. sociologijo, specializantko psihoterapije TA ter asistentko na PF Koper pri predmetu šolsko svetovalno delo.
Jeza je ena najbolj nerazumljenih in obenem zatiranih čustev. Otroci se na to močno in nenadno čustvo najpogosteje odzivajo z napadalnostjo. A tako kot pri drugih čustvih, ki jih pretežno povezujemo z negativnim, je tudi jeza, če jo znamo sprejeti in premostiti, pravzaprav tudi koristna. Več o tem bo povedala Neva Strel Pletikos iz Centra za osebno rast, univ. dipl. pedagoginja, prof. sociologije, specializantka psihoterapije TA ter asistentka na koprski Pedagoški fakulteti pri predmetu šolsko svetovalno delo.
Jeza je ena najbolj nerazumljenih in obenem zatiranih čustev. Otroci se na to močno in nenadno čustvo najpogosteje odzivajo z napadalnostjo. A tako kot pri drugih čustvih, ki jih pretežno povezujemo z negativnim, je tudi jeza, če jo znamo sprejeti in premostiti, pravzaprav tudi koristna. Več o tem bo povedala Neva Strel Pletikos iz Centra za osebno rast, univ. dipl. pedagoginja, prof. sociologije, specializantka psihoterapije TA ter asistentka na koprski Pedagoški fakulteti pri predmetu šolsko svetovalno delo.
V organizaciji društva Ekologi brez meja se danes začenja vseslovenska akcija "Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov". Internet namreč proizvede več emisij kot letalstvo, zato je tudi na tem področju nujno znižati ogljični odtis, oblikovati bolj trajnosten digitalni svet in očistiti svoje digitalne naprave. Z nami bosta Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja in Daniel Nardin, projektni inženir na RTV Slovenija, ki nam bo, med drugim, povedal tudi, kako ustrezno skrbeti za naprave.
V organizaciji društva Ekologi brez meja se danes začenja vseslovenska akcija "Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov". Internet namreč proizvede več emisij kot letalstvo, zato je tudi na tem področju nujno znižati ogljični odtis, oblikovati bolj trajnosten digitalni svet in očistiti svoje digitalne naprave. Z nami bosta Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja in Daniel Nardin, projektni inženir na RTV Slovenija, ki nam bo, med drugim, povedal tudi, kako ustrezno skrbeti za naprave.
V svetovalni oddaji ponujamo nekaj naravnih rešitev za nego kože, obraza in tudi ust, ki je izjemno pomembna sploh ob težkih boleznih in prav zaradi tega nekatere snovi ne bi smele še dodatno obremenjevati organizma. Z nami se je Darja Rojec, kemičarka in zeliščarka, ki je o uporabi naravnih sestavin do zdaj napisala 5 knjig, po vsej državi organizira tudi številne delavnice. Je tudi vodja podružnice Obala-Kras Združenja Europa Donna.
V svetovalni oddaji ponujamo nekaj naravnih rešitev za nego kože, obraza in tudi ust, ki je izjemno pomembna sploh ob težkih boleznih in prav zaradi tega nekatere snovi ne bi smele še dodatno obremenjevati organizma. Z nami se je Darja Rojec, kemičarka in zeliščarka, ki je o uporabi naravnih sestavin do zdaj napisala 5 knjig, po vsej državi organizira tudi številne delavnice. Je tudi vodja podružnice Obala-Kras Združenja Europa Donna.
Hiperbarična kisikova terapija je po svetu zelo razširjena metoda regeneracije in posebej priljubljena med poslovneži, športniki in starostniki. V glavnem takimi, ki imajo nekaj pod palcem, če izključimo bolnike, ki se zdravijo pod zdravniškim nadzorom. Pacient v hiperbarični komori pod povišanim atmosferskim pritiskom vdihuje čisti kisik, kar po mnogih raziskavah pospešuje celjenje tkiv, izboljšuje krvni obtok in zmanjšuje vnetja. Ali se v taki komori lahko pomladimo, zgladimo gube ali v nam pomagaga k ozdravitvi vsakršne bolezni, smo se pozanimali pri docentu dr. Žarku Finderletu na Inštitutu za fiziologijo medicinske fakultete v Ljubljani, kjer deluje Center za baromedicino.
Hiperbarična kisikova terapija je po svetu zelo razširjena metoda regeneracije in posebej priljubljena med poslovneži, športniki in starostniki. V glavnem takimi, ki imajo nekaj pod palcem, če izključimo bolnike, ki se zdravijo pod zdravniškim nadzorom. Pacient v hiperbarični komori pod povišanim atmosferskim pritiskom vdihuje čisti kisik, kar po mnogih raziskavah pospešuje celjenje tkiv, izboljšuje krvni obtok in zmanjšuje vnetja. Ali se v taki komori lahko pomladimo, zgladimo gube ali v nam pomagaga k ozdravitvi vsakršne bolezni, smo se pozanimali pri docentu dr. Žarku Finderletu na Inštitutu za fiziologijo medicinske fakultete v Ljubljani, kjer deluje Center za baromedicino.
Februarja se v osnovne šole vpisujejo bodoči prvošolci. Staršem se ob tem pogosto postavlja dilema, ali je otrok na začetek šolanja pripravljen. V zadnjih desetih letih se je skoraj potrojilo število odlogov. V Svetovalnem centru Istre so se v sodelovanju z vrtcem Semedela odločili organizirati šolo za starše prvošolcev, na katerem skušajo odgovoriti na številna vprašanja, ki se ob tej pomembni otrokovi prelomnici pojavljajo, pa tudi o pomenu ohranjanja gibanja, razvijanja sampodobe, samostojnosti in delovnih navad. O tem smo se v svetovalni oddaji pogovarjali z direktorico centra Vesno Starman.
Februarja se v osnovne šole vpisujejo bodoči prvošolci. Staršem se ob tem pogosto postavlja dilema, ali je otrok na začetek šolanja pripravljen. V zadnjih desetih letih se je skoraj potrojilo število odlogov. V Svetovalnem centru Istre so se v sodelovanju z vrtcem Semedela odločili organizirati šolo za starše prvošolcev, na katerem skušajo odgovoriti na številna vprašanja, ki se ob tej pomembni otrokovi prelomnici pojavljajo, pa tudi o pomenu ohranjanja gibanja, razvijanja sampodobe, samostojnosti in delovnih navad. O tem smo se v svetovalni oddaji pogovarjali z direktorico centra Vesno Starman.
Po moko v mlin, da bo tako kot mora biti. Ja, včasih je bilo to normalno, zdaj pa predvsem zaradi pomanjkanja časa skoraj nemogoče. A vendar si sveže zmlete moke za peko, pripravo jedi želi vse več ljudi. Zato sta se gostji današnje oddaje odločili, da je treba mlin približati ljudem, z njim pa tudi raznovrstno svežo moko in varno brezglutensko moko za tiste, ki se morajo tako prehranjevati. Več v nadaljevanju oddaje, ki jo je pripravila Urša Mravlje
Po moko v mlin, da bo tako kot mora biti. Ja, včasih je bilo to normalno, zdaj pa predvsem zaradi pomanjkanja časa skoraj nemogoče. A vendar si sveže zmlete moke za peko, pripravo jedi želi vse več ljudi. Zato sta se gostji današnje oddaje odločili, da je treba mlin približati ljudem, z njim pa tudi raznovrstno svežo moko in varno brezglutensko moko za tiste, ki se morajo tako prehranjevati. Več v nadaljevanju oddaje, ki jo je pripravila Urša Mravlje
Spletni goljufi na nas prežijo že skoraj na vsakem koraku. Pošiljajo lažna elektronska sporočila, kličejo nas in se predstavljajo kot bančni uslužbenci, objavljajo lažne oglase in pošiljajo SMS sporočila v imenu dostavnih služb. Goljufi so izredno iznajdljivi in če nismo pazljivi, se lahko kaj hitro ujamemo v prevaro. Kakšne so najpogostejše spletne prevare in kaj storiti, da ne postanemo žrtve, v tokratni svetovalni oddaji z gostjo Erino Borovič iz Nacionalnega odzivnega centa za kibernetsko varnost SI-CERT, kjer s posebnim projektom Varni na internetu ozaveščajo uporabnike o prevarah. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Spletni goljufi na nas prežijo že skoraj na vsakem koraku. Pošiljajo lažna elektronska sporočila, kličejo nas in se predstavljajo kot bančni uslužbenci, objavljajo lažne oglase in pošiljajo SMS sporočila v imenu dostavnih služb. Goljufi so izredno iznajdljivi in če nismo pazljivi, se lahko kaj hitro ujamemo v prevaro. Kakšne so najpogostejše spletne prevare in kaj storiti, da ne postanemo žrtve, v tokratni svetovalni oddaji z gostjo Erino Borovič iz Nacionalnega odzivnega centa za kibernetsko varnost SI-CERT, kjer s posebnim projektom Varni na internetu ozaveščajo uporabnike o prevarah. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Januarja si številni obljubijo, da se bodo bolj posvečali rekreaciji, gibanju. Zlasti v povezavi s kakšnim odvečnim kilogramom, pridobljenim med prazniki. A vendar je gibanje veliko bolj kot za fizični izgled pomembno za naše splošno dobro počutje in tudi umske ter učne sposobnosti. In začne se že zelo zgodaj, pri najmlajših. "Če je na primer otrok preskočil fazo plazenja, lahko tu iščemo vzroke za težave pri branju," pravi Martina Jenko Mavrič – specialna pedagoginja, zaposlena na OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici, ki se ukvarja tudi s pedagoško kineziologinjo ter senzorno in refleksno integracijo. Z njo se je o pomenu gibanja in njegovem vplivu na kognitivne sposobnosti in razvoj otrok pogovarjala Mateja Rolih Maglica.
Januarja si številni obljubijo, da se bodo bolj posvečali rekreaciji, gibanju. Zlasti v povezavi s kakšnim odvečnim kilogramom, pridobljenim med prazniki. A vendar je gibanje veliko bolj kot za fizični izgled pomembno za naše splošno dobro počutje in tudi umske ter učne sposobnosti. In začne se že zelo zgodaj, pri najmlajših. "Če je na primer otrok preskočil fazo plazenja, lahko tu iščemo vzroke za težave pri branju," pravi Martina Jenko Mavrič – specialna pedagoginja, zaposlena na OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici, ki se ukvarja tudi s pedagoško kineziologinjo ter senzorno in refleksno integracijo. Z njo se je o pomenu gibanja in njegovem vplivu na kognitivne sposobnosti in razvoj otrok pogovarjala Mateja Rolih Maglica.
Starejši ljudje pogosto doživljajo osamljenost. Najbolj dejaven del življenja se, sploh po upokojitvi, umiri. Zaradi različnih življenjskih dogodkov, kot so smrt partnerja in prijateljev, bolezni, skrb za bolne družinske člane in številni drugi, se njihov socialni krog skrči. Mnogokrat postanejo odvisni od pomoči drugih, zapušča jih telesna moč, pokojnina pogosto ne zadostuje za vse potrebe. Vendar narobe razmišljamo, če menimo, da so to težave, s katerimi naj se soočajo sami. Vprašanje skrbi za starejše zadeva celotno družbo, od najmlajših naprej, ki bi jih morali prvenstveno vzgajati v sočutna bitja. Kaj lahko naredimo, da zmanjšamo občutek osamljenosti, preprečimo najbolj skrajna dejanja, okrepimo zavedanje, da nihče ni s svojimi težavami sam ali vsaj, da tako ne bi smelo biti? Mateja Brežan je k pogovoru povabila doc. dr. Nušo Zadravec Šedivy z Inštituta Andrej Marušič, Univerze na Primorskem.
Starejši ljudje pogosto doživljajo osamljenost. Najbolj dejaven del življenja se, sploh po upokojitvi, umiri. Zaradi različnih življenjskih dogodkov, kot so smrt partnerja in prijateljev, bolezni, skrb za bolne družinske člane in številni drugi, se njihov socialni krog skrči. Mnogokrat postanejo odvisni od pomoči drugih, zapušča jih telesna moč, pokojnina pogosto ne zadostuje za vse potrebe. Vendar narobe razmišljamo, če menimo, da so to težave, s katerimi naj se soočajo sami. Vprašanje skrbi za starejše zadeva celotno družbo, od najmlajših naprej, ki bi jih morali prvenstveno vzgajati v sočutna bitja. Kaj lahko naredimo, da zmanjšamo občutek osamljenosti, preprečimo najbolj skrajna dejanja, okrepimo zavedanje, da nihče ni s svojimi težavami sam ali vsaj, da tako ne bi smelo biti? Mateja Brežan je k pogovoru povabila doc. dr. Nušo Zadravec Šedivy z Inštituta Andrej Marušič, Univerze na Primorskem.
Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehnike, namenjena zgolj nekaj sekundam zabave, lahko posameznike zaznamuje za vse življenje. Obenem pa vpliva tudi na živali in onesnažuje okolje. Kampanja "Bodi zvezda, ne meči petard", v kateri sodelujejo Pilicija, zdravniki in reševalci, učitelji, inšpektorji, društva za zaščito živali, gasilci in mediji, poteka že več kot 10 let. Tudi vse preventivne akcije so prispevale k temu, da število nesreč počasi zmanjšuje, a kot poudarjajo na Policiji, ne bodo zadovoljni, dokler se prazniki ne bodo zaključili brez fizičnih poškodb ljudi in brez s tem povezanih kršitev. V današnji svetovalni oddaji bomo tako gostili predstavnika Policije, urgentnega centra in strokovnjakinjo, ki skrbnike poučuje, kako lahko pomagaj psom v stresnih situacijah. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehnike, namenjena zgolj nekaj sekundam zabave, lahko posameznike zaznamuje za vse življenje. Obenem pa vpliva tudi na živali in onesnažuje okolje. Kampanja "Bodi zvezda, ne meči petard", v kateri sodelujejo Pilicija, zdravniki in reševalci, učitelji, inšpektorji, društva za zaščito živali, gasilci in mediji, poteka že več kot 10 let. Tudi vse preventivne akcije so prispevale k temu, da število nesreč počasi zmanjšuje, a kot poudarjajo na Policiji, ne bodo zadovoljni, dokler se prazniki ne bodo zaključili brez fizičnih poškodb ljudi in brez s tem povezanih kršitev. V današnji svetovalni oddaji bomo tako gostili predstavnika Policije, urgentnega centra in strokovnjakinjo, ki skrbnike poučuje, kako lahko pomagaj psom v stresnih situacijah. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V svetovalni oddaji smo govorili o dostopnosti spletnih strani za osebe z kognitivnimi in motoričnimi težavami. Naša gostja je bila Alida Klemenčič, ki smo jo spoznali kot avtorico knjige Dolga je ta pot, v kateri piše o življenju po hudi poškodbi glave. Sogovorka je sodelovala pri Beletrininem projektu Razširjamo obzorja kulturnega, ki se je posvetil usposabljanju oseb z različnimi invalidnostmi za izvedbo analiz dostopnosti spletnih strani kulturnih institucij po Smernicah za dostopnost spletnih vsebin. Alida Klemenčič je mentorica za analizo dostopnosti spletnih strani za uporabnike s kognitivnim oviranostmi po poškodbi možganov. Slišali bomo tudi Matejo Vodeb, vodjo službe za dostopnost programov RTV, ki bo povedala več o spletnih straneh Dostopno.si in Enostavno.info.
V svetovalni oddaji smo govorili o dostopnosti spletnih strani za osebe z kognitivnimi in motoričnimi težavami. Naša gostja je bila Alida Klemenčič, ki smo jo spoznali kot avtorico knjige Dolga je ta pot, v kateri piše o življenju po hudi poškodbi glave. Sogovorka je sodelovala pri Beletrininem projektu Razširjamo obzorja kulturnega, ki se je posvetil usposabljanju oseb z različnimi invalidnostmi za izvedbo analiz dostopnosti spletnih strani kulturnih institucij po Smernicah za dostopnost spletnih vsebin. Alida Klemenčič je mentorica za analizo dostopnosti spletnih strani za uporabnike s kognitivnim oviranostmi po poškodbi možganov. Slišali bomo tudi Matejo Vodeb, vodjo službe za dostopnost programov RTV, ki bo povedala več o spletnih straneh Dostopno.si in Enostavno.info.
Razlogi zakaj se starejši odrasli odločajo za učenje jezika so različni, bodisi zaradi potreb na delovnem mestu, obnavljanju znanja, vedoželjnosti, spoznavanja drugih kultur. O metodah učenja, motivaciji, zanimanju za učenje tujih jezike se bomo med drugim pogovarjali s Ksenija Zečević iz Ljudske univerze Koper.
Razlogi zakaj se starejši odrasli odločajo za učenje jezika so različni, bodisi zaradi potreb na delovnem mestu, obnavljanju znanja, vedoželjnosti, spoznavanja drugih kultur. O metodah učenja, motivaciji, zanimanju za učenje tujih jezike se bomo med drugim pogovarjali s Ksenija Zečević iz Ljudske univerze Koper.
Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki se je začel v soboto in bo trajal vse do nedelje, je priložnost, da znova razmislimo o odpadkih in ravnanju z njimi ter v tej smeri tudi kaj naredimo. Govorili bomo o ločenem zbiranju in ravnanju z nevarnimi odpadki, med katere sodijo tudi zdravila. K poslušanju vabita Mateja Brežan in Jasna Preskar.
Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki se je začel v soboto in bo trajal vse do nedelje, je priložnost, da znova razmislimo o odpadkih in ravnanju z njimi ter v tej smeri tudi kaj naredimo. Govorili bomo o ločenem zbiranju in ravnanju z nevarnimi odpadki, med katere sodijo tudi zdravila. K poslušanju vabita Mateja Brežan in Jasna Preskar.