Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Svetovalna oddaja na Radiu Koper je namenjena vsem, ki bi radi vedeli in izvedeli kaj več in ki bi radi na svoja vprašanja slišali jasen odgovor. Vsak četrtek med 10.00 in 10.30 obravnavamo teme, ki so del našega vsakdana, in z različnimi strokovnjaki iščemo način, kako iz problema narediti izziv. Bodite del oddaje tudi vi. Postavite nam vprašanje zdaj!
Avtor: Mateja Brežan
V svetovalni oddaji smo se posvetili osamosvajanju otrok. Koliko bližine potrebujejo in koliko svobode? Vsak starš je zaščitniški, a tudi tu velja zdrava meja. Kdaj zaščitništvo postane nadzor, kdaj manipulacija, kdaj otrok starša preneha potrebovali in ali ga sploh daj? O tem Mateja Brežan z Melito Kuhar, univerzitetno diplomirano socialno pedagoginjo in diplomirano socialno delavko, strokovnjakinjo za odnose in lastnico Svetovalnice.
V svetovalni oddaji smo se posvetili osamosvajanju otrok. Koliko bližine potrebujejo in koliko svobode? Vsak starš je zaščitniški, a tudi tu velja zdrava meja. Kdaj zaščitništvo postane nadzor, kdaj manipulacija, kdaj otrok starša preneha potrebovali in ali ga sploh daj? O tem Mateja Brežan z Melito Kuhar, univerzitetno diplomirano socialno pedagoginjo in diplomirano socialno delavko, strokovnjakinjo za odnose in lastnico Svetovalnice.
Še posebej poleti moramo poskrbeti za to, da imajo domače živali dovolj sveže vode, da se zadržujejo predvsem v senci. Tudi pretirana izpostavljenost klimatskim napravam in nihanjem temperature nista dobra. V oddaji Radio Koper svetuje tudi o tem, kako za male živali poiskati nujno veterinarsko pomoč. Tjaša Škamperle
Še posebej poleti moramo poskrbeti za to, da imajo domače živali dovolj sveže vode, da se zadržujejo predvsem v senci. Tudi pretirana izpostavljenost klimatskim napravam in nihanjem temperature nista dobra. V oddaji Radio Koper svetuje tudi o tem, kako za male živali poiskati nujno veterinarsko pomoč. Tjaša Škamperle
Tudi to poletje bo promet, še zlasti ob petkih in sobotah, občutno povečan na cestah proti Hrvaški, v obratni smeri pa ob sobotah in nedeljah. Vozniki se morajo zato na pot še toliko bolj pripraviti. To med drugim vključuje načrtovanje poti, preverjanje aktualnih informacij o državi, v katero potujemo, ter stanja na cestah. Na pot se je treba odpraviti spočiti in le s tehnično brezhibnim ter ustrezno servisiranim vozilom in pravilno naloženo prtljago. Tako pozivajo na AMZS-ju, več informacij pa nam bo v nadaljevanju dal Matic Zupančič iz AMZS informacijskega centra. Opozoril bo tudi na nepooblaščene avtovlečne službe, ki na avtocesti kar patruljirajo.
Tudi to poletje bo promet, še zlasti ob petkih in sobotah, občutno povečan na cestah proti Hrvaški, v obratni smeri pa ob sobotah in nedeljah. Vozniki se morajo zato na pot še toliko bolj pripraviti. To med drugim vključuje načrtovanje poti, preverjanje aktualnih informacij o državi, v katero potujemo, ter stanja na cestah. Na pot se je treba odpraviti spočiti in le s tehnično brezhibnim ter ustrezno servisiranim vozilom in pravilno naloženo prtljago. Tako pozivajo na AMZS-ju, več informacij pa nam bo v nadaljevanju dal Matic Zupančič iz AMZS informacijskega centra. Opozoril bo tudi na nepooblaščene avtovlečne službe, ki na avtocesti kar patruljirajo.
Za učence in dijake so se po šolskem letu začele najdaljše počitnice. Starši si ob tem velikokrat postavljajo vprašanja: ali naj bodo polne različnih dejavnosti, ali naj z otroki organizirajo prosti čas tudi med poletjem. Oddih od šolskih obveznosti je za vso družino lahko tudi priložnost za negovanje različnih odnosov in pogovorov, meni direktorica Svetovalnega centra Istre Vesna Starman, ki bo gostja v svetovalni oddaji.
Za učence in dijake so se po šolskem letu začele najdaljše počitnice. Starši si ob tem velikokrat postavljajo vprašanja: ali naj bodo polne različnih dejavnosti, ali naj z otroki organizirajo prosti čas tudi med poletjem. Oddih od šolskih obveznosti je za vso družino lahko tudi priložnost za negovanje različnih odnosov in pogovorov, meni direktorica Svetovalnega centra Istre Vesna Starman, ki bo gostja v svetovalni oddaji.
Istrske občine že peto leto zapored združujejo moči v boju zoper tigraste komarje. Preventivna akcija se je začela maja in bo trajala do oktobra. Poleg ozaveščanja ljudi je pomembno predvsem dosledno odstranjevanje stoječe vode in preprečevanje, da bi komarji vanjo odlagali ličinke. V ta namen je na voljo tudi posebno sredstvo, ki ga občani dobijo na prevzemnem mestu v svoji občini. Brezplačno ga delijo v komunalnih podjetjih v Izoli in Piranu, v Turistično-informacijskem centru Ankaran in v vrtnariji Marjetica Koper pri pokopališču, možno pa ga je kupiti tudi v specializiranih trgovinah. Projekt vodi Olga Kaliada z izolske občine. O poteku in ciljih preventivne akcije se je z njo pogovarjala Jasna Preskar.
Istrske občine že peto leto zapored združujejo moči v boju zoper tigraste komarje. Preventivna akcija se je začela maja in bo trajala do oktobra. Poleg ozaveščanja ljudi je pomembno predvsem dosledno odstranjevanje stoječe vode in preprečevanje, da bi komarji vanjo odlagali ličinke. V ta namen je na voljo tudi posebno sredstvo, ki ga občani dobijo na prevzemnem mestu v svoji občini. Brezplačno ga delijo v komunalnih podjetjih v Izoli in Piranu, v Turistično-informacijskem centru Ankaran in v vrtnariji Marjetica Koper pri pokopališču, možno pa ga je kupiti tudi v specializiranih trgovinah. Projekt vodi Olga Kaliada z izolske občine. O poteku in ciljih preventivne akcije se je z njo pogovarjala Jasna Preskar.
Tokratno svetovalno oddajo posvečamo kmetijstvu. Zaradi nestanovitnega vremena s pogostimi padavinami so namreč na pohodu različne bolezni. Karin Zorn Čebokli je pri vodji oddelka za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Ivanu Žežlini preverila, kje so največje težave in kako ukrepati.
Tokratno svetovalno oddajo posvečamo kmetijstvu. Zaradi nestanovitnega vremena s pogostimi padavinami so namreč na pohodu različne bolezni. Karin Zorn Čebokli je pri vodji oddelka za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Ivanu Žežlini preverila, kje so največje težave in kako ukrepati.
Preventivna akcija Varno poletje 2024 je letos posvetila osrednjo pozornost tematiki kibernetske varnosti. Dogodek, ki sta ga organizirala Policijska uprava Koper in Univerza na Primorskem, je potekal v obliki strokovnega posveta in okrogle mize pod naslovom "Odkrijte moč kibernetske obrambe". Udeležilo se ga je približno 50 strokovnjakov iz različnih področij. Z razpravljalci na okrogli mizi se je pogovarjala Mateja Brežan.
Preventivna akcija Varno poletje 2024 je letos posvetila osrednjo pozornost tematiki kibernetske varnosti. Dogodek, ki sta ga organizirala Policijska uprava Koper in Univerza na Primorskem, je potekal v obliki strokovnega posveta in okrogle mize pod naslovom "Odkrijte moč kibernetske obrambe". Udeležilo se ga je približno 50 strokovnjakov iz različnih področij. Z razpravljalci na okrogli mizi se je pogovarjala Mateja Brežan.
20. maja smo obeležili svetovni dan čebel, ki ga je predlagala Slovenija in so ga članice Organizacije Združenih narodov decembra 2017 soglasno potrdile in sprejele. Za pol kilograma medu mora kolonija čebel zbrati nektar iz približno 2 milijonov cvetov. Povedano drugače: v pol kilograma medu je skrito življenjsko delo 800 čebel. Pozitivne učinkovine medu človek pozna že tisočletja, nekaj koristnih informacij pa nam bo v tokratni oddaji povedal doc. dr. Boris Kovač s Katedre za prehransko svetovanje - dietetiko, Fakultete za vede o zdravju.
20. maja smo obeležili svetovni dan čebel, ki ga je predlagala Slovenija in so ga članice Organizacije Združenih narodov decembra 2017 soglasno potrdile in sprejele. Za pol kilograma medu mora kolonija čebel zbrati nektar iz približno 2 milijonov cvetov. Povedano drugače: v pol kilograma medu je skrito življenjsko delo 800 čebel. Pozitivne učinkovine medu človek pozna že tisočletja, nekaj koristnih informacij pa nam bo v tokratni oddaji povedal doc. dr. Boris Kovač s Katedre za prehransko svetovanje - dietetiko, Fakultete za vede o zdravju.
S povišanjem temperatur začenjamo vse bolj odlagati oblačila in posledično je soncu izpostavljen večji delež kože. Zaradi cvetenja trav ali žuželk je ta tudi bolj na udaru za različne reakcije. V tem času pa dajemo tudi več pozornosti stopalom, ki bodo nekaj mesecev v lahkotnejši in bolj odprti obutvi. Kako lahko za vse to poskrbimo na naraven način, nam bo povedala Darja Rojec, kemičarka in zeliščarka, ki je o uporabi naravnih sestavin do zdaj napisala 5 knjig, po vsej državi organizira tudi številne delavnice. Je tudi vodja podružnice Obala-Kras Združenja Europa Donna.
S povišanjem temperatur začenjamo vse bolj odlagati oblačila in posledično je soncu izpostavljen večji delež kože. Zaradi cvetenja trav ali žuželk je ta tudi bolj na udaru za različne reakcije. V tem času pa dajemo tudi več pozornosti stopalom, ki bodo nekaj mesecev v lahkotnejši in bolj odprti obutvi. Kako lahko za vse to poskrbimo na naraven način, nam bo povedala Darja Rojec, kemičarka in zeliščarka, ki je o uporabi naravnih sestavin do zdaj napisala 5 knjig, po vsej državi organizira tudi številne delavnice. Je tudi vodja podružnice Obala-Kras Združenja Europa Donna.
Sosedovi otroci so za rojstni dan dobili dron. Leti tudi nad našim dvoriščem. Je to dovoljeno? Na plaži slišim zvok drona, vidim ga ne. Zaskrbi me, ali nas kdo snema. Koga naj obvestim? To sta le dve vprašanji, ki se porajata zaradi pogoste uporabe brezpilotnih zrakoplovov, kot se pravilno reče dronom. Kakšna so pravila uporabe, ki naj bi jih spoštovali predvsem zaradi varnosti? O tem v svetovalni oddaji, gost bo Peter Čičerov z Agencija za civilno letalstvo.
Sosedovi otroci so za rojstni dan dobili dron. Leti tudi nad našim dvoriščem. Je to dovoljeno? Na plaži slišim zvok drona, vidim ga ne. Zaskrbi me, ali nas kdo snema. Koga naj obvestim? To sta le dve vprašanji, ki se porajata zaradi pogoste uporabe brezpilotnih zrakoplovov, kot se pravilno reče dronom. Kakšna so pravila uporabe, ki naj bi jih spoštovali predvsem zaradi varnosti? O tem v svetovalni oddaji, gost bo Peter Čičerov z Agencija za civilno letalstvo.
Do 26.maja poteka projekt Polni zagona kolesarimo v službo. Namenjen je spodbujanju kolesarjenja kot trajnostne oblike mobilnosti in spreminjanju vsakodnevnih potovalnih navad. Za to, da bo pot s kolesom lažja in varna, so v okviru akcije po vsej Sloveniji organizirani brezplačni servisi koles. Ko je bil na voljo v Kopru, je Tjaša Škamperle tja zapeljala naše radijsko kolo. S serviserjem koles Borisom Režabkom je nastala svetovalna oddaja.
Do 26.maja poteka projekt Polni zagona kolesarimo v službo. Namenjen je spodbujanju kolesarjenja kot trajnostne oblike mobilnosti in spreminjanju vsakodnevnih potovalnih navad. Za to, da bo pot s kolesom lažja in varna, so v okviru akcije po vsej Sloveniji organizirani brezplačni servisi koles. Ko je bil na voljo v Kopru, je Tjaša Škamperle tja zapeljala naše radijsko kolo. S serviserjem koles Borisom Režabkom je nastala svetovalna oddaja.
V svetovalni oddaji bomo govorili o pomenu spanja. Slednje je eden od temeljnih gradnikov zdravja. Prav zato je pomembno, da prepoznamo tudi morebitne motnje spanja. Teh je več kot 90, poudarja doktorica Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja, ki je v okviru Festivala zdravja v Novi Gorici minuli teden predavala mladostnikom. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
V svetovalni oddaji bomo govorili o pomenu spanja. Slednje je eden od temeljnih gradnikov zdravja. Prav zato je pomembno, da prepoznamo tudi morebitne motnje spanja. Teh je več kot 90, poudarja doktorica Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja, ki je v okviru Festivala zdravja v Novi Gorici minuli teden predavala mladostnikom. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Kupovanje je pred časom v razvitem svetu postalo družabni dogodek, ki razveseljuje in daje občutek ugodja. Hitra moda, ki temelji na modernih oblačilih po nizkih cenah, porabnike spodbuja k intenzivnemu in impulzivnemu nakupovanju. Obstajajo pa tudi drugi načini. Kot pravi tokratna sogovornica, prof. dr. Tina Vukasović s Fakultete za management Univerze na Primorskem, smo se že med epidemijo covida-19 potrošniki ob nakupovanju začeli obnašati drugače. Prostora za izboljšave je sicer še ogromno, pa vendar - šteje vsak korak v pravo smer. In kaj počne »trajnostni potrošnik«? Ne kupuje brezglavo, ampak teži k iskanju rešitev na področju družbenih in okoljskih neravnovesij, se pravi k bolj odgovornemu potrošniškemu ravnanju.
Kupovanje je pred časom v razvitem svetu postalo družabni dogodek, ki razveseljuje in daje občutek ugodja. Hitra moda, ki temelji na modernih oblačilih po nizkih cenah, porabnike spodbuja k intenzivnemu in impulzivnemu nakupovanju. Obstajajo pa tudi drugi načini. Kot pravi tokratna sogovornica, prof. dr. Tina Vukasović s Fakultete za management Univerze na Primorskem, smo se že med epidemijo covida-19 potrošniki ob nakupovanju začeli obnašati drugače. Prostora za izboljšave je sicer še ogromno, pa vendar - šteje vsak korak v pravo smer. In kaj počne »trajnostni potrošnik«? Ne kupuje brezglavo, ampak teži k iskanju rešitev na področju družbenih in okoljskih neravnovesij, se pravi k bolj odgovornemu potrošniškemu ravnanju.
Motoristična sezona se je začela. Promet na cestah je gostejši, cestišča pa so po hladnem delu leta še slabo oprijemljiva, zaradi del na cestah tudi prašna in ponekod prekrita s peskom. Motoristi se morajo v novo sezono zapeljati pripravljeni, dobro opremljeni in zbrani. Vožnja naj bo užitek, pravijo v Moto klubu Kondor, ki že veliko let zapovrstjo organizirajo tudi preventivne akcije. Z nami bo njihov član, upokojeni policist inštruktor, Darjo Benčič.
Motoristična sezona se je začela. Promet na cestah je gostejši, cestišča pa so po hladnem delu leta še slabo oprijemljiva, zaradi del na cestah tudi prašna in ponekod prekrita s peskom. Motoristi se morajo v novo sezono zapeljati pripravljeni, dobro opremljeni in zbrani. Vožnja naj bo užitek, pravijo v Moto klubu Kondor, ki že veliko let zapovrstjo organizirajo tudi preventivne akcije. Z nami bo njihov član, upokojeni policist inštruktor, Darjo Benčič.
V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij. Stroka opozarja na spremembe pri razvoju možganov, posledično zaznavi resničnosti in razvoja umetnih potreb. Digitalizira se šolstvo: kdo nosi odgovornost, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? Na to in še več drugih vprašanj so odgovorili strokovnjaki različnih področij.
V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij. Stroka opozarja na spremembe pri razvoju možganov, posledično zaznavi resničnosti in razvoja umetnih potreb. Digitalizira se šolstvo: kdo nosi odgovornost, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? Na to in še več drugih vprašanj so odgovorili strokovnjaki različnih področij.
V pripravljanju otroka na življenje starši pogosto ne morejo zaobiti bremena svoje lastne življenjske prtljage. Slabe izkušnje, občutke neugodja in nelagodja, odrekanja in borbe, občutke nemoči in podobno, ki so jih doživljali v otroštvu, želijo pogosto svojim otrokom prihraniti. Pri tem nehote izpustijo pomen in vrednost, ki jo ima frustracija. Tudi ta je lahko vzgojna, krepi in oblikuje ter pomaga otroka pripraviti na različne življenjske situacije. O tem se bomo v nadaljevanju pogovarjali z Nevo Strel Pletikos iz Centra za osebno rast, univ. dipl. pedagoginjo, prof. sociologijo, specializantko psihoterapije TA ter asistentko na PF Koper pri predmetu šolsko svetovalno delo.
V pripravljanju otroka na življenje starši pogosto ne morejo zaobiti bremena svoje lastne življenjske prtljage. Slabe izkušnje, občutke neugodja in nelagodja, odrekanja in borbe, občutke nemoči in podobno, ki so jih doživljali v otroštvu, želijo pogosto svojim otrokom prihraniti. Pri tem nehote izpustijo pomen in vrednost, ki jo ima frustracija. Tudi ta je lahko vzgojna, krepi in oblikuje ter pomaga otroka pripraviti na različne življenjske situacije. O tem se bomo v nadaljevanju pogovarjali z Nevo Strel Pletikos iz Centra za osebno rast, univ. dipl. pedagoginjo, prof. sociologijo, specializantko psihoterapije TA ter asistentko na PF Koper pri predmetu šolsko svetovalno delo.
Jeza je ena najbolj nerazumljenih in obenem zatiranih čustev. Otroci se na to močno in nenadno čustvo najpogosteje odzivajo z napadalnostjo. A tako kot pri drugih čustvih, ki jih pretežno povezujemo z negativnim, je tudi jeza, če jo znamo sprejeti in premostiti, pravzaprav tudi koristna. Več o tem bo povedala Neva Strel Pletikos iz Centra za osebno rast, univ. dipl. pedagoginja, prof. sociologije, specializantka psihoterapije TA ter asistentka na koprski Pedagoški fakulteti pri predmetu šolsko svetovalno delo.
Jeza je ena najbolj nerazumljenih in obenem zatiranih čustev. Otroci se na to močno in nenadno čustvo najpogosteje odzivajo z napadalnostjo. A tako kot pri drugih čustvih, ki jih pretežno povezujemo z negativnim, je tudi jeza, če jo znamo sprejeti in premostiti, pravzaprav tudi koristna. Več o tem bo povedala Neva Strel Pletikos iz Centra za osebno rast, univ. dipl. pedagoginja, prof. sociologije, specializantka psihoterapije TA ter asistentka na koprski Pedagoški fakulteti pri predmetu šolsko svetovalno delo.
V organizaciji društva Ekologi brez meja se danes začenja vseslovenska akcija "Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov". Internet namreč proizvede več emisij kot letalstvo, zato je tudi na tem področju nujno znižati ogljični odtis, oblikovati bolj trajnosten digitalni svet in očistiti svoje digitalne naprave. Z nami bosta Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja in Daniel Nardin, projektni inženir na RTV Slovenija, ki nam bo, med drugim, povedal tudi, kako ustrezno skrbeti za naprave.
V organizaciji društva Ekologi brez meja se danes začenja vseslovenska akcija "Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov". Internet namreč proizvede več emisij kot letalstvo, zato je tudi na tem področju nujno znižati ogljični odtis, oblikovati bolj trajnosten digitalni svet in očistiti svoje digitalne naprave. Z nami bosta Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja in Daniel Nardin, projektni inženir na RTV Slovenija, ki nam bo, med drugim, povedal tudi, kako ustrezno skrbeti za naprave.
V svetovalni oddaji ponujamo nekaj naravnih rešitev za nego kože, obraza in tudi ust, ki je izjemno pomembna sploh ob težkih boleznih in prav zaradi tega nekatere snovi ne bi smele še dodatno obremenjevati organizma. Z nami se je Darja Rojec, kemičarka in zeliščarka, ki je o uporabi naravnih sestavin do zdaj napisala 5 knjig, po vsej državi organizira tudi številne delavnice. Je tudi vodja podružnice Obala-Kras Združenja Europa Donna.
V svetovalni oddaji ponujamo nekaj naravnih rešitev za nego kože, obraza in tudi ust, ki je izjemno pomembna sploh ob težkih boleznih in prav zaradi tega nekatere snovi ne bi smele še dodatno obremenjevati organizma. Z nami se je Darja Rojec, kemičarka in zeliščarka, ki je o uporabi naravnih sestavin do zdaj napisala 5 knjig, po vsej državi organizira tudi številne delavnice. Je tudi vodja podružnice Obala-Kras Združenja Europa Donna.
Hiperbarična kisikova terapija je po svetu zelo razširjena metoda regeneracije in posebej priljubljena med poslovneži, športniki in starostniki. V glavnem takimi, ki imajo nekaj pod palcem, če izključimo bolnike, ki se zdravijo pod zdravniškim nadzorom. Pacient v hiperbarični komori pod povišanim atmosferskim pritiskom vdihuje čisti kisik, kar po mnogih raziskavah pospešuje celjenje tkiv, izboljšuje krvni obtok in zmanjšuje vnetja. Ali se v taki komori lahko pomladimo, zgladimo gube ali v nam pomagaga k ozdravitvi vsakršne bolezni, smo se pozanimali pri docentu dr. Žarku Finderletu na Inštitutu za fiziologijo medicinske fakultete v Ljubljani, kjer deluje Center za baromedicino.
Hiperbarična kisikova terapija je po svetu zelo razširjena metoda regeneracije in posebej priljubljena med poslovneži, športniki in starostniki. V glavnem takimi, ki imajo nekaj pod palcem, če izključimo bolnike, ki se zdravijo pod zdravniškim nadzorom. Pacient v hiperbarični komori pod povišanim atmosferskim pritiskom vdihuje čisti kisik, kar po mnogih raziskavah pospešuje celjenje tkiv, izboljšuje krvni obtok in zmanjšuje vnetja. Ali se v taki komori lahko pomladimo, zgladimo gube ali v nam pomagaga k ozdravitvi vsakršne bolezni, smo se pozanimali pri docentu dr. Žarku Finderletu na Inštitutu za fiziologijo medicinske fakultete v Ljubljani, kjer deluje Center za baromedicino.
Februarja se v osnovne šole vpisujejo bodoči prvošolci. Staršem se ob tem pogosto postavlja dilema, ali je otrok na začetek šolanja pripravljen. V zadnjih desetih letih se je skoraj potrojilo število odlogov. V Svetovalnem centru Istre so se v sodelovanju z vrtcem Semedela odločili organizirati šolo za starše prvošolcev, na katerem skušajo odgovoriti na številna vprašanja, ki se ob tej pomembni otrokovi prelomnici pojavljajo, pa tudi o pomenu ohranjanja gibanja, razvijanja sampodobe, samostojnosti in delovnih navad. O tem smo se v svetovalni oddaji pogovarjali z direktorico centra Vesno Starman.
Februarja se v osnovne šole vpisujejo bodoči prvošolci. Staršem se ob tem pogosto postavlja dilema, ali je otrok na začetek šolanja pripravljen. V zadnjih desetih letih se je skoraj potrojilo število odlogov. V Svetovalnem centru Istre so se v sodelovanju z vrtcem Semedela odločili organizirati šolo za starše prvošolcev, na katerem skušajo odgovoriti na številna vprašanja, ki se ob tej pomembni otrokovi prelomnici pojavljajo, pa tudi o pomenu ohranjanja gibanja, razvijanja sampodobe, samostojnosti in delovnih navad. O tem smo se v svetovalni oddaji pogovarjali z direktorico centra Vesno Starman.
Po moko v mlin, da bo tako kot mora biti. Ja, včasih je bilo to normalno, zdaj pa predvsem zaradi pomanjkanja časa skoraj nemogoče. A vendar si sveže zmlete moke za peko, pripravo jedi želi vse več ljudi. Zato sta se gostji današnje oddaje odločili, da je treba mlin približati ljudem, z njim pa tudi raznovrstno svežo moko in varno brezglutensko moko za tiste, ki se morajo tako prehranjevati. Več v nadaljevanju oddaje, ki jo je pripravila Urša Mravlje
Po moko v mlin, da bo tako kot mora biti. Ja, včasih je bilo to normalno, zdaj pa predvsem zaradi pomanjkanja časa skoraj nemogoče. A vendar si sveže zmlete moke za peko, pripravo jedi želi vse več ljudi. Zato sta se gostji današnje oddaje odločili, da je treba mlin približati ljudem, z njim pa tudi raznovrstno svežo moko in varno brezglutensko moko za tiste, ki se morajo tako prehranjevati. Več v nadaljevanju oddaje, ki jo je pripravila Urša Mravlje
Spletni goljufi na nas prežijo že skoraj na vsakem koraku. Pošiljajo lažna elektronska sporočila, kličejo nas in se predstavljajo kot bančni uslužbenci, objavljajo lažne oglase in pošiljajo SMS sporočila v imenu dostavnih služb. Goljufi so izredno iznajdljivi in če nismo pazljivi, se lahko kaj hitro ujamemo v prevaro. Kakšne so najpogostejše spletne prevare in kaj storiti, da ne postanemo žrtve, v tokratni svetovalni oddaji z gostjo Erino Borovič iz Nacionalnega odzivnega centa za kibernetsko varnost SI-CERT, kjer s posebnim projektom Varni na internetu ozaveščajo uporabnike o prevarah. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Spletni goljufi na nas prežijo že skoraj na vsakem koraku. Pošiljajo lažna elektronska sporočila, kličejo nas in se predstavljajo kot bančni uslužbenci, objavljajo lažne oglase in pošiljajo SMS sporočila v imenu dostavnih služb. Goljufi so izredno iznajdljivi in če nismo pazljivi, se lahko kaj hitro ujamemo v prevaro. Kakšne so najpogostejše spletne prevare in kaj storiti, da ne postanemo žrtve, v tokratni svetovalni oddaji z gostjo Erino Borovič iz Nacionalnega odzivnega centa za kibernetsko varnost SI-CERT, kjer s posebnim projektom Varni na internetu ozaveščajo uporabnike o prevarah. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Januarja si številni obljubijo, da se bodo bolj posvečali rekreaciji, gibanju. Zlasti v povezavi s kakšnim odvečnim kilogramom, pridobljenim med prazniki. A vendar je gibanje veliko bolj kot za fizični izgled pomembno za naše splošno dobro počutje in tudi umske ter učne sposobnosti. In začne se že zelo zgodaj, pri najmlajših. "Če je na primer otrok preskočil fazo plazenja, lahko tu iščemo vzroke za težave pri branju," pravi Martina Jenko Mavrič – specialna pedagoginja, zaposlena na OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici, ki se ukvarja tudi s pedagoško kineziologinjo ter senzorno in refleksno integracijo. Z njo se je o pomenu gibanja in njegovem vplivu na kognitivne sposobnosti in razvoj otrok pogovarjala Mateja Rolih Maglica.
Januarja si številni obljubijo, da se bodo bolj posvečali rekreaciji, gibanju. Zlasti v povezavi s kakšnim odvečnim kilogramom, pridobljenim med prazniki. A vendar je gibanje veliko bolj kot za fizični izgled pomembno za naše splošno dobro počutje in tudi umske ter učne sposobnosti. In začne se že zelo zgodaj, pri najmlajših. "Če je na primer otrok preskočil fazo plazenja, lahko tu iščemo vzroke za težave pri branju," pravi Martina Jenko Mavrič – specialna pedagoginja, zaposlena na OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici, ki se ukvarja tudi s pedagoško kineziologinjo ter senzorno in refleksno integracijo. Z njo se je o pomenu gibanja in njegovem vplivu na kognitivne sposobnosti in razvoj otrok pogovarjala Mateja Rolih Maglica.
Starejši ljudje pogosto doživljajo osamljenost. Najbolj dejaven del življenja se, sploh po upokojitvi, umiri. Zaradi različnih življenjskih dogodkov, kot so smrt partnerja in prijateljev, bolezni, skrb za bolne družinske člane in številni drugi, se njihov socialni krog skrči. Mnogokrat postanejo odvisni od pomoči drugih, zapušča jih telesna moč, pokojnina pogosto ne zadostuje za vse potrebe. Vendar narobe razmišljamo, če menimo, da so to težave, s katerimi naj se soočajo sami. Vprašanje skrbi za starejše zadeva celotno družbo, od najmlajših naprej, ki bi jih morali prvenstveno vzgajati v sočutna bitja. Kaj lahko naredimo, da zmanjšamo občutek osamljenosti, preprečimo najbolj skrajna dejanja, okrepimo zavedanje, da nihče ni s svojimi težavami sam ali vsaj, da tako ne bi smelo biti? Mateja Brežan je k pogovoru povabila doc. dr. Nušo Zadravec Šedivy z Inštituta Andrej Marušič, Univerze na Primorskem.
Starejši ljudje pogosto doživljajo osamljenost. Najbolj dejaven del življenja se, sploh po upokojitvi, umiri. Zaradi različnih življenjskih dogodkov, kot so smrt partnerja in prijateljev, bolezni, skrb za bolne družinske člane in številni drugi, se njihov socialni krog skrči. Mnogokrat postanejo odvisni od pomoči drugih, zapušča jih telesna moč, pokojnina pogosto ne zadostuje za vse potrebe. Vendar narobe razmišljamo, če menimo, da so to težave, s katerimi naj se soočajo sami. Vprašanje skrbi za starejše zadeva celotno družbo, od najmlajših naprej, ki bi jih morali prvenstveno vzgajati v sočutna bitja. Kaj lahko naredimo, da zmanjšamo občutek osamljenosti, preprečimo najbolj skrajna dejanja, okrepimo zavedanje, da nihče ni s svojimi težavami sam ali vsaj, da tako ne bi smelo biti? Mateja Brežan je k pogovoru povabila doc. dr. Nušo Zadravec Šedivy z Inštituta Andrej Marušič, Univerze na Primorskem.
Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehnike, namenjena zgolj nekaj sekundam zabave, lahko posameznike zaznamuje za vse življenje. Obenem pa vpliva tudi na živali in onesnažuje okolje. Kampanja "Bodi zvezda, ne meči petard", v kateri sodelujejo Pilicija, zdravniki in reševalci, učitelji, inšpektorji, društva za zaščito živali, gasilci in mediji, poteka že več kot 10 let. Tudi vse preventivne akcije so prispevale k temu, da število nesreč počasi zmanjšuje, a kot poudarjajo na Policiji, ne bodo zadovoljni, dokler se prazniki ne bodo zaključili brez fizičnih poškodb ljudi in brez s tem povezanih kršitev. V današnji svetovalni oddaji bomo tako gostili predstavnika Policije, urgentnega centra in strokovnjakinjo, ki skrbnike poučuje, kako lahko pomagaj psom v stresnih situacijah. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehnike, namenjena zgolj nekaj sekundam zabave, lahko posameznike zaznamuje za vse življenje. Obenem pa vpliva tudi na živali in onesnažuje okolje. Kampanja "Bodi zvezda, ne meči petard", v kateri sodelujejo Pilicija, zdravniki in reševalci, učitelji, inšpektorji, društva za zaščito živali, gasilci in mediji, poteka že več kot 10 let. Tudi vse preventivne akcije so prispevale k temu, da število nesreč počasi zmanjšuje, a kot poudarjajo na Policiji, ne bodo zadovoljni, dokler se prazniki ne bodo zaključili brez fizičnih poškodb ljudi in brez s tem povezanih kršitev. V današnji svetovalni oddaji bomo tako gostili predstavnika Policije, urgentnega centra in strokovnjakinjo, ki skrbnike poučuje, kako lahko pomagaj psom v stresnih situacijah. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V svetovalni oddaji smo govorili o dostopnosti spletnih strani za osebe z kognitivnimi in motoričnimi težavami. Naša gostja je bila Alida Klemenčič, ki smo jo spoznali kot avtorico knjige Dolga je ta pot, v kateri piše o življenju po hudi poškodbi glave. Sogovorka je sodelovala pri Beletrininem projektu Razširjamo obzorja kulturnega, ki se je posvetil usposabljanju oseb z različnimi invalidnostmi za izvedbo analiz dostopnosti spletnih strani kulturnih institucij po Smernicah za dostopnost spletnih vsebin. Alida Klemenčič je mentorica za analizo dostopnosti spletnih strani za uporabnike s kognitivnim oviranostmi po poškodbi možganov. Slišali bomo tudi Matejo Vodeb, vodjo službe za dostopnost programov RTV, ki bo povedala več o spletnih straneh Dostopno.si in Enostavno.info.
V svetovalni oddaji smo govorili o dostopnosti spletnih strani za osebe z kognitivnimi in motoričnimi težavami. Naša gostja je bila Alida Klemenčič, ki smo jo spoznali kot avtorico knjige Dolga je ta pot, v kateri piše o življenju po hudi poškodbi glave. Sogovorka je sodelovala pri Beletrininem projektu Razširjamo obzorja kulturnega, ki se je posvetil usposabljanju oseb z različnimi invalidnostmi za izvedbo analiz dostopnosti spletnih strani kulturnih institucij po Smernicah za dostopnost spletnih vsebin. Alida Klemenčič je mentorica za analizo dostopnosti spletnih strani za uporabnike s kognitivnim oviranostmi po poškodbi možganov. Slišali bomo tudi Matejo Vodeb, vodjo službe za dostopnost programov RTV, ki bo povedala več o spletnih straneh Dostopno.si in Enostavno.info.
Razlogi zakaj se starejši odrasli odločajo za učenje jezika so različni, bodisi zaradi potreb na delovnem mestu, obnavljanju znanja, vedoželjnosti, spoznavanja drugih kultur. O metodah učenja, motivaciji, zanimanju za učenje tujih jezike se bomo med drugim pogovarjali s Ksenija Zečević iz Ljudske univerze Koper.
Razlogi zakaj se starejši odrasli odločajo za učenje jezika so različni, bodisi zaradi potreb na delovnem mestu, obnavljanju znanja, vedoželjnosti, spoznavanja drugih kultur. O metodah učenja, motivaciji, zanimanju za učenje tujih jezike se bomo med drugim pogovarjali s Ksenija Zečević iz Ljudske univerze Koper.
Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki se je začel v soboto in bo trajal vse do nedelje, je priložnost, da znova razmislimo o odpadkih in ravnanju z njimi ter v tej smeri tudi kaj naredimo. Govorili bomo o ločenem zbiranju in ravnanju z nevarnimi odpadki, med katere sodijo tudi zdravila. K poslušanju vabita Mateja Brežan in Jasna Preskar.
Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki se je začel v soboto in bo trajal vse do nedelje, je priložnost, da znova razmislimo o odpadkih in ravnanju z njimi ter v tej smeri tudi kaj naredimo. Govorili bomo o ločenem zbiranju in ravnanju z nevarnimi odpadki, med katere sodijo tudi zdravila. K poslušanju vabita Mateja Brežan in Jasna Preskar.
Slovenska zakonodaja določa 15. november kot datum, ko morajo biti vozila opremljena z zimsko opremo. Najpomembnejši del ustrezne opreme avtomobila so pnevmatike, saj zagotavljajo edini stik avta s podlago, po kateri vozi. Lastniki vozil pa ne smejo pozabiti tudi na druge dejavnosti, s katerimi pripravijo vozilo na hladnejši del leta. Mateja Brežan se je pogovarjala z Janezom Kajzarjem, vodjo servisne delavnice v AMZS Postojna.
Slovenska zakonodaja določa 15. november kot datum, ko morajo biti vozila opremljena z zimsko opremo. Najpomembnejši del ustrezne opreme avtomobila so pnevmatike, saj zagotavljajo edini stik avta s podlago, po kateri vozi. Lastniki vozil pa ne smejo pozabiti tudi na druge dejavnosti, s katerimi pripravijo vozilo na hladnejši del leta. Mateja Brežan se je pogovarjala z Janezom Kajzarjem, vodjo servisne delavnice v AMZS Postojna.
Uprava za zaščito in reševanje je pripravila posvet o kurjenju v naravnem okolju, kjer so govorili tudi o kurjenju na kmetijskih zemljiščih. Tema je še kako aktualna, gasilci pa vseh odgovorov niso dobili. Na posvetu je bila tudi Tjaša Škamperle.
Uprava za zaščito in reševanje je pripravila posvet o kurjenju v naravnem okolju, kjer so govorili tudi o kurjenju na kmetijskih zemljiščih. Tema je še kako aktualna, gasilci pa vseh odgovorov niso dobili. Na posvetu je bila tudi Tjaša Škamperle.
V Sloveniji je več kot 32 000 oseb z demenco. V dveh tretjinah gre za Alzheimerjevo bolezen. Demenca nastane zaradi bolezenskih sprememb na možganskih celicah. Medicina še ne pozna niti vzroka niti načina zdravljenja te bolezni. V zadnjih letih pa je z raziskavami uspela zaznati nove dejavnike tveganja, ki bi, če bi jih preventivno uspeli preprečiti, lahko zmanjšali možnosti za demenco tudi do 40 odstotkov. K poslušanju vabi Mateja Brežan, ki je v svetovalno oddajo povabila družinsko zdravnico in predsednico društva Primorske spominčice, Tatjano Cvetko.
V Sloveniji je več kot 32 000 oseb z demenco. V dveh tretjinah gre za Alzheimerjevo bolezen. Demenca nastane zaradi bolezenskih sprememb na možganskih celicah. Medicina še ne pozna niti vzroka niti načina zdravljenja te bolezni. V zadnjih letih pa je z raziskavami uspela zaznati nove dejavnike tveganja, ki bi, če bi jih preventivno uspeli preprečiti, lahko zmanjšali možnosti za demenco tudi do 40 odstotkov. K poslušanju vabi Mateja Brežan, ki je v svetovalno oddajo povabila družinsko zdravnico in predsednico društva Primorske spominčice, Tatjano Cvetko.
Oktober je rožnati mesec, v katerem različne organizacije opozarjajo na zgodnje odkrivanje raka dojk. V Sloveniji vsako leto zboli več kot 1.500 oseb. Rak dojk je eden najpogostejših rakov pri ženskah, za njim pa lahko zbolijo tudi moški. Letošnja kampanja Združenja Europa donna nagovarja ženske, da redno opravljajo samopregled dojk in ga priporočijo tudi svojim prijateljicam. Prijateljstvo ima poseben pomen tudi za članice podružnice Europa donna Obala - Kras. Obeležujejo 5. obletnico delovanja. Mateja Brežan se je pogovarjala z vodjo Darjo Rojec.
Oktober je rožnati mesec, v katerem različne organizacije opozarjajo na zgodnje odkrivanje raka dojk. V Sloveniji vsako leto zboli več kot 1.500 oseb. Rak dojk je eden najpogostejših rakov pri ženskah, za njim pa lahko zbolijo tudi moški. Letošnja kampanja Združenja Europa donna nagovarja ženske, da redno opravljajo samopregled dojk in ga priporočijo tudi svojim prijateljicam. Prijateljstvo ima poseben pomen tudi za članice podružnice Europa donna Obala - Kras. Obeležujejo 5. obletnico delovanja. Mateja Brežan se je pogovarjala z vodjo Darjo Rojec.
Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo ali s kraticami ADHD je kronična nevrobiološka motnja. Po ocenah strokovnjakov jo ima približno 8 do 10 % šoloobveznih otrok. Prvi znaki se lahko opazijo že zelo zgodaj. Za otroke z ADHD je značilna izrazita motorična aktivnost, nepozornost, preobčutljivost na različne dražljaje, tako slušne kot vidne, slabša je tudi sposobnost umirjanja. V šoli imajo pogosto težave s samostojnim delom, so raztreseni in lahko jih zmoti že vsaka malenkost. Lani je v okviru Svetovalnega centra Istre nastala podporna skupina za starše otrok z ADHD, pogovarjali smo se z njeno pobudnico Saro Milenkovski.
Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo ali s kraticami ADHD je kronična nevrobiološka motnja. Po ocenah strokovnjakov jo ima približno 8 do 10 % šoloobveznih otrok. Prvi znaki se lahko opazijo že zelo zgodaj. Za otroke z ADHD je značilna izrazita motorična aktivnost, nepozornost, preobčutljivost na različne dražljaje, tako slušne kot vidne, slabša je tudi sposobnost umirjanja. V šoli imajo pogosto težave s samostojnim delom, so raztreseni in lahko jih zmoti že vsaka malenkost. Lani je v okviru Svetovalnega centra Istre nastala podporna skupina za starše otrok z ADHD, pogovarjali smo se z njeno pobudnico Saro Milenkovski.
O otroškem raku se ne govori toliko kot o raku pri odraslih. Rak pri otrocih tudi ni tako pogost kot pri odraslih. Pa vendar med nami so otroci, ki se pravkar borijo z rakom in takšni ki so ga premagali. Vsako leto prizadene približno 80 družin v Sloveniji. Skoraj v vsakem slovenskem kraju in na večini šol se je kakšen otrok že moral soočiti s to boleznijo. V društvu Junaki 3. nadstropja so zato v sodelovanju s strokovnjaki iz hemato-onkološkega oddelka Pediatrične klinike pripravili oziroma zbrali nasvete kako pristopiti do družin otroka z rakom in tudi kako ne. Z nami je bila Urška Kolenc, predsednica društva Junaki 3. nadstropja.
O otroškem raku se ne govori toliko kot o raku pri odraslih. Rak pri otrocih tudi ni tako pogost kot pri odraslih. Pa vendar med nami so otroci, ki se pravkar borijo z rakom in takšni ki so ga premagali. Vsako leto prizadene približno 80 družin v Sloveniji. Skoraj v vsakem slovenskem kraju in na večini šol se je kakšen otrok že moral soočiti s to boleznijo. V društvu Junaki 3. nadstropja so zato v sodelovanju s strokovnjaki iz hemato-onkološkega oddelka Pediatrične klinike pripravili oziroma zbrali nasvete kako pristopiti do družin otroka z rakom in tudi kako ne. Z nami je bila Urška Kolenc, predsednica društva Junaki 3. nadstropja.
Minulo nedeljo smo obeležili svetovni dan preprečevanja samomora. Letos je že tretjič zapored potekal pod geslom "Ustvarjajmo upanje z dejanji". Geslo je usmerjeno v povečanje zaupanja ter zavedanja vsakega izmed nas, da lahko tudi naša dejanja, ne glede na to, kako majhna ali velika so, pri nekom, ki se spopada s stisko, obudijo upanje in rešijo življenje. Mateja Brežan se je pogovarjala z asist. Vanjo Gomboc, mag. psihologije s Slovenskega centra za raziskovanje samomora, ki deluje na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem, ki bo povedala več tudi o Dnevu povezovanja, ki bo potekal v okviru mednarodnega kongresa na Bernardinu v soboto, 23. septembra.
Minulo nedeljo smo obeležili svetovni dan preprečevanja samomora. Letos je že tretjič zapored potekal pod geslom "Ustvarjajmo upanje z dejanji". Geslo je usmerjeno v povečanje zaupanja ter zavedanja vsakega izmed nas, da lahko tudi naša dejanja, ne glede na to, kako majhna ali velika so, pri nekom, ki se spopada s stisko, obudijo upanje in rešijo življenje. Mateja Brežan se je pogovarjala z asist. Vanjo Gomboc, mag. psihologije s Slovenskega centra za raziskovanje samomora, ki deluje na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem, ki bo povedala več tudi o Dnevu povezovanja, ki bo potekal v okviru mednarodnega kongresa na Bernardinu v soboto, 23. septembra.
9. septembra bomo obeležili mednarodni dan ozaveščanja o posledicah izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom. Alkohol, tudi že manjša količina, lahko škodljivo vpliva na otrokov razvoj skozi celo nosečnost. Posledice izpostavljenosti alkoholu so lahko spontani splav, odmrtje ploda, različne vrste nepravilnosti pri plodu, moten psihološki razvoj in fizična rast otroka po rojstvu. Pomembno je zavedanje, da je najvarneje prenehati piti pijače, ki vsebujejo alkohol, že pred zanositvijo, ob tem še opozarjajo strokovnjaki. Mateja Brežan je v današnji svetovalni oddaji govorila s specialistko ginekologije in porodništva Anjo Čopi Jerman ter pediatrinjo Alenko Stepišnik iz Splošne bolnišnice Izola.
9. septembra bomo obeležili mednarodni dan ozaveščanja o posledicah izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom. Alkohol, tudi že manjša količina, lahko škodljivo vpliva na otrokov razvoj skozi celo nosečnost. Posledice izpostavljenosti alkoholu so lahko spontani splav, odmrtje ploda, različne vrste nepravilnosti pri plodu, moten psihološki razvoj in fizična rast otroka po rojstvu. Pomembno je zavedanje, da je najvarneje prenehati piti pijače, ki vsebujejo alkohol, že pred zanositvijo, ob tem še opozarjajo strokovnjaki. Mateja Brežan je v današnji svetovalni oddaji govorila s specialistko ginekologije in porodništva Anjo Čopi Jerman ter pediatrinjo Alenko Stepišnik iz Splošne bolnišnice Izola.
Če dolovne navade pridobimo v zgodnjem otroštvu, so dobra popotnica za kasnejše obdobje. Načinov, kako priučiti delovne navade je veliko, saj so tudi značaji otrok različni, pri tem pa je potrebno imeti veliko mero potrpežljivosti in vztrajnosti. Dober zgled najmljašim pri tem predstavljajo odrasli. Kako delovne navade vplivajo na razvoj otrok in mladostnikov, kako sta s tem povezana tudi učenje in samodopodoba, smo se v svetovalni oddaji pogovarjali z Vesno Starman iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Istre.
Če dolovne navade pridobimo v zgodnjem otroštvu, so dobra popotnica za kasnejše obdobje. Načinov, kako priučiti delovne navade je veliko, saj so tudi značaji otrok različni, pri tem pa je potrebno imeti veliko mero potrpežljivosti in vztrajnosti. Dober zgled najmljašim pri tem predstavljajo odrasli. Kako delovne navade vplivajo na razvoj otrok in mladostnikov, kako sta s tem povezana tudi učenje in samodopodoba, smo se v svetovalni oddaji pogovarjali z Vesno Starman iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Istre.
Psi težko prenašajo vročino, tudi oni lahko doživijo vročinski udar. Kako poskrbimo za tačke, kako za primerno ohladitev, kako je s kopanjem v morju ali rekah, kaj vse potrebujemo ob potovanju v tujino? Na ta in še številna druga vprašanja je odgovorila Doroteja Soršak, predsednica kinološkega društva Aktivne tačke in pa inštruktorica za šolanje reševalnih psov. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Psi težko prenašajo vročino, tudi oni lahko doživijo vročinski udar. Kako poskrbimo za tačke, kako za primerno ohladitev, kako je s kopanjem v morju ali rekah, kaj vse potrebujemo ob potovanju v tujino? Na ta in še številna druga vprašanja je odgovorila Doroteja Soršak, predsednica kinološkega društva Aktivne tačke in pa inštruktorica za šolanje reševalnih psov. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja potrjuje, da ste upravičeni do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini. Se tudi vi nanjo spomnite tik pred odhodom na dopust in ugotovite, da ni več veljavna? Je treba nekatere zdravstvene storitve v tujini vseeno plačati? Odgovore je sogovornico Biljano Erdelič s koprske enote zavoda za zdravstveno zavarovanje iskala Tjaša Škamperle.
Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja potrjuje, da ste upravičeni do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini. Se tudi vi nanjo spomnite tik pred odhodom na dopust in ugotovite, da ni več veljavna? Je treba nekatere zdravstvene storitve v tujini vseeno plačati? Odgovore je sogovornico Biljano Erdelič s koprske enote zavoda za zdravstveno zavarovanje iskala Tjaša Škamperle.
Tinitus je strokovni izraz za šumenje v enem ali obeh ušesih. Je zvok, ki ga slišimo brez zunanje zvočne stimulacije. Lahko je to tudi brnenje, pretakanje vode, ropotanje … Ljudje opisujejo številne zvoke. Je neprijeten, a pogost pojav, ki ne poškoduje sluha posameznika, vpliva pa na kakovost življenja. Tinitus je velikokrat posledica izgube oz. izgubljanja sluha. Stroka osebam s to težavo pomaga s kognitivno vedenjsko terapijo. Ena od delavnic bo septembra tudi v Novi Gorici. Gostji v oddaji sta asistentka Nina Božanić Urbančič, dr. med. spec. Otorinolaringologije in Teja Pahor Moder, vodja projekta Skrb zase ob tinitusu.
Tinitus je strokovni izraz za šumenje v enem ali obeh ušesih. Je zvok, ki ga slišimo brez zunanje zvočne stimulacije. Lahko je to tudi brnenje, pretakanje vode, ropotanje … Ljudje opisujejo številne zvoke. Je neprijeten, a pogost pojav, ki ne poškoduje sluha posameznika, vpliva pa na kakovost življenja. Tinitus je velikokrat posledica izgube oz. izgubljanja sluha. Stroka osebam s to težavo pomaga s kognitivno vedenjsko terapijo. Ena od delavnic bo septembra tudi v Novi Gorici. Gostji v oddaji sta asistentka Nina Božanić Urbančič, dr. med. spec. Otorinolaringologije in Teja Pahor Moder, vodja projekta Skrb zase ob tinitusu.
Pred dnevi je odmevalo reševanje v dvigalu ujetih otrok v športni dvorani Bonifika. Policisti so sporočili, da je dvigalo obtičalo zaradi preobrementive, zato primer obravnavajo kot sum storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Ustavitev dvigal ni tako redka, čeprav morajo biti redno servisirana. O tem, kaj storiti in kako poteka reševanje, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z Erikom Markovičem iz Gasilske brigade Koper.
Pred dnevi je odmevalo reševanje v dvigalu ujetih otrok v športni dvorani Bonifika. Policisti so sporočili, da je dvigalo obtičalo zaradi preobrementive, zato primer obravnavajo kot sum storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Ustavitev dvigal ni tako redka, čeprav morajo biti redno servisirana. O tem, kaj storiti in kako poteka reševanje, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z Erikom Markovičem iz Gasilske brigade Koper.
Da bi dopust minil varno, policijska uprava Koper vsako leto organizira več preventivnih aktivnosti. Policisti tudi letos sodelujejo z istrskimi medobčinskimi redarji, nadzor opravljajo tudi s kolesi, kmalu se jim bodo pridružili trije policisti iz drugih policijskih uprav, ki poznajo romski jezik. Število kaznivih dejanj, povezanih s poletno turistično sezono, se vsako leto zmanjšuje.
Da bi dopust minil varno, policijska uprava Koper vsako leto organizira več preventivnih aktivnosti. Policisti tudi letos sodelujejo z istrskimi medobčinskimi redarji, nadzor opravljajo tudi s kolesi, kmalu se jim bodo pridružili trije policisti iz drugih policijskih uprav, ki poznajo romski jezik. Število kaznivih dejanj, povezanih s poletno turistično sezono, se vsako leto zmanjšuje.
V poletni turistični sezoni se na slovenskih cestah promet poveča predvsem od severa proti jugu in nazaj oz. od Avstrije proti Hrvaški in obratno ter med slovensko Istro in notranjostjo Slovenije. Na teh odsekih se promet med poletjem zgosti vsak konec tedna, prvi prometno bolj obremenjen pa je zadnji vikend v juniju, ko se v Sloveniji konča šolsko leto. Zato je varna vožnja in vse okoli nje v ospredju v tokratni svetovalni oddaji. Z Nino Kumerdej iz Agencije za varnost prometa se je pogovarjala Anita Urbančič.
V poletni turistični sezoni se na slovenskih cestah promet poveča predvsem od severa proti jugu in nazaj oz. od Avstrije proti Hrvaški in obratno ter med slovensko Istro in notranjostjo Slovenije. Na teh odsekih se promet med poletjem zgosti vsak konec tedna, prvi prometno bolj obremenjen pa je zadnji vikend v juniju, ko se v Sloveniji konča šolsko leto. Zato je varna vožnja in vse okoli nje v ospredju v tokratni svetovalni oddaji. Z Nino Kumerdej iz Agencije za varnost prometa se je pogovarjala Anita Urbančič.
Poletje je čas, ki je za kožo najbolj obremenjujoče. Izpostavljena je UV-sevanju, vetru, slani vodi, vročini. Pravimo, da ima spomin in če nas na vpliv sonca oziroma sončenja na prvi pogled opozori zagorelost, se v koži dogaja še marsikaj drugega. Potrebno jo je primerno zaščititi in se obnašati tako, da ostane zdrava. Predvsem pa je teba preprečit najhujše. Kožni rak je najpogostejši rak pri ljudeh. Podatki Onkološkega inštituta kažejo, da za kožnim melanomom letno v Sloveniji zboli približno 600 ljudi. Naša gostja v svetovalni oddaji je bila dermatovenerologinja Katarina Šmuc Berger iz Splošne bolnišnice Izola.
Poletje je čas, ki je za kožo najbolj obremenjujoče. Izpostavljena je UV-sevanju, vetru, slani vodi, vročini. Pravimo, da ima spomin in če nas na vpliv sonca oziroma sončenja na prvi pogled opozori zagorelost, se v koži dogaja še marsikaj drugega. Potrebno jo je primerno zaščititi in se obnašati tako, da ostane zdrava. Predvsem pa je teba preprečit najhujše. Kožni rak je najpogostejši rak pri ljudeh. Podatki Onkološkega inštituta kažejo, da za kožnim melanomom letno v Sloveniji zboli približno 600 ljudi. Naša gostja v svetovalni oddaji je bila dermatovenerologinja Katarina Šmuc Berger iz Splošne bolnišnice Izola.
V svetovalni oddaji smo govorili o učinkih prevetivne akcije zatiranja tigrastih komarjev štirih istrskih občin. Tudi letos občine slovenske Istre v sodelovanju s komunalnimi podjetji in zunanjimi izvajalci organizirajo preventivno akcijo zatiranja ličink tigrastih komarjev, ki je namenjena predvsem zmanjševanju možnosti za razmnoževanje komarja. Preventivna akcija, ki bo trajala do oktobra, je primarno namenjena ozaveščanju občanov in občank o preprečevanju razmnoževanja te invazivne vrste komarjev. Gostja je Olga Kaliada z Urada za gospodarske dejavnosti Občine Izola.
V svetovalni oddaji smo govorili o učinkih prevetivne akcije zatiranja tigrastih komarjev štirih istrskih občin. Tudi letos občine slovenske Istre v sodelovanju s komunalnimi podjetji in zunanjimi izvajalci organizirajo preventivno akcijo zatiranja ličink tigrastih komarjev, ki je namenjena predvsem zmanjševanju možnosti za razmnoževanje komarja. Preventivna akcija, ki bo trajala do oktobra, je primarno namenjena ozaveščanju občanov in občank o preprečevanju razmnoževanja te invazivne vrste komarjev. Gostja je Olga Kaliada z Urada za gospodarske dejavnosti Občine Izola.
Pomlad je v polnem teku in zunaj veliko več ljudi, ki svoj prosti čas namenjajo različnim dejavnostim. Nekateri se morda v tem času odločate za nakup kolesa. Kolesarjenje ima številne prednosti: nima nikakršnega ogljičnega odtisa, povečuje mobilnost ljudi z artritisom, težavami s hrbtom in ostalimi težavami, znižuje stopnjo stresa, krepi srčno-žilni sistem, oblikuje mišice, zgošča kosti in čisti kožo. Da pa bo kolesarjenje prijetno in koristno obenem, se je najprej treba odločiti za pravi tip kolesa. Naše potrebe so različne, tudi telesna zgradba, morebitne zdravstvene težave, različne imamo tudi cilje in želje, kaj želimo s kolesarjenjem doseči. O tem, na kaj naj bomo pozorni pri nakupu, sploh če se za to odločamo na lastno pest in ne s pomočjo svetovalca v trgovini, smo se pogovorili z Goranom Sambtom iz Kolesarskega društva Raketa.
Pomlad je v polnem teku in zunaj veliko več ljudi, ki svoj prosti čas namenjajo različnim dejavnostim. Nekateri se morda v tem času odločate za nakup kolesa. Kolesarjenje ima številne prednosti: nima nikakršnega ogljičnega odtisa, povečuje mobilnost ljudi z artritisom, težavami s hrbtom in ostalimi težavami, znižuje stopnjo stresa, krepi srčno-žilni sistem, oblikuje mišice, zgošča kosti in čisti kožo. Da pa bo kolesarjenje prijetno in koristno obenem, se je najprej treba odločiti za pravi tip kolesa. Naše potrebe so različne, tudi telesna zgradba, morebitne zdravstvene težave, različne imamo tudi cilje in želje, kaj želimo s kolesarjenjem doseči. O tem, na kaj naj bomo pozorni pri nakupu, sploh če se za to odločamo na lastno pest in ne s pomočjo svetovalca v trgovini, smo se pogovorili z Goranom Sambtom iz Kolesarskega društva Raketa.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o nakupu rabljenega vozila. Ta je za mnoge privlačen. Bodisi zato, ker si ne more privoščiti novega in je cena rabljenega nižja, ali pa gre za to, da ni potrebe po nakupu novega. Včasih pa gre le za želen model, ki ga ne proizvajajo več v novih različicah. Je pa nakup rabljenega vozila zahtevnejši od nakupa novega, opozarjajo tudi na tržnem inšpektoratu Republike Slovenije. Rabljeno vozilo ima namreč že svojo zgodovino, kupci je praviloma ne poznajo. Danes nam bo nekaj nasvetov za to, da ne pride no napačne odločitve in posledično zapletov in težav, svetoval Robert Dakskobler, inšpektor višji svetnik.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o nakupu rabljenega vozila. Ta je za mnoge privlačen. Bodisi zato, ker si ne more privoščiti novega in je cena rabljenega nižja, ali pa gre za to, da ni potrebe po nakupu novega. Včasih pa gre le za želen model, ki ga ne proizvajajo več v novih različicah. Je pa nakup rabljenega vozila zahtevnejši od nakupa novega, opozarjajo tudi na tržnem inšpektoratu Republike Slovenije. Rabljeno vozilo ima namreč že svojo zgodovino, kupci je praviloma ne poznajo. Danes nam bo nekaj nasvetov za to, da ne pride no napačne odločitve in posledično zapletov in težav, svetoval Robert Dakskobler, inšpektor višji svetnik.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o masaži, ki je najbrž stara toliko kolikor je staro človeštvo. Masažo in zdravilni dotik so poznali in izvajali šamani primitivnih ljudstev na najbolj oddaljenih delih sveta. Stari indijski, kitajski in egipčanski rokopisi omenjajo masažo kot obliko zdravljenja bolezni in način zdravljenja poškodb. Kot oblika sprostitve in način za lajšane zdravstveni tegob je bila poznana in cenjena tudi v stari Grčiji in Rimu. Blagodejne učinke masaže pozna in razvija tudi najsodobnejši svet. Če si odrasli lahko v težavah pomagamo tudi sami, tega ne morejo storiti dojenčki in tako bomo danes predstavili masažo prav pri njih. V Sloveniji imamo skupino licenciranih inštruktoric masaže dojenčkov in danes bo z nami Špela Božič.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o masaži, ki je najbrž stara toliko kolikor je staro človeštvo. Masažo in zdravilni dotik so poznali in izvajali šamani primitivnih ljudstev na najbolj oddaljenih delih sveta. Stari indijski, kitajski in egipčanski rokopisi omenjajo masažo kot obliko zdravljenja bolezni in način zdravljenja poškodb. Kot oblika sprostitve in način za lajšane zdravstveni tegob je bila poznana in cenjena tudi v stari Grčiji in Rimu. Blagodejne učinke masaže pozna in razvija tudi najsodobnejši svet. Če si odrasli lahko v težavah pomagamo tudi sami, tega ne morejo storiti dojenčki in tako bomo danes predstavili masažo prav pri njih. V Sloveniji imamo skupino licenciranih inštruktoric masaže dojenčkov in danes bo z nami Špela Božič.
Zakaj je branje pomembno v različnih obdobjih odraščanja, na katerih področjih krepi otroke in mladostnike, pa tudi kako spodbujati k branju, ko to ne gre od rok in tudi o disleksiji, smo se v svetovalni oddaji pogovarjali z dr. Aksinjo Kermauner. Predavala je na Pedagoški fakulteti v Kopru,bila je tudi profesorica slovenščine in likovnega pouka na Zavodu za slepo in slabovidno mladino, sicer pa je tudi pisateljica in med pobudniki knjig za lahko branje.
Zakaj je branje pomembno v različnih obdobjih odraščanja, na katerih področjih krepi otroke in mladostnike, pa tudi kako spodbujati k branju, ko to ne gre od rok in tudi o disleksiji, smo se v svetovalni oddaji pogovarjali z dr. Aksinjo Kermauner. Predavala je na Pedagoški fakulteti v Kopru,bila je tudi profesorica slovenščine in likovnega pouka na Zavodu za slepo in slabovidno mladino, sicer pa je tudi pisateljica in med pobudniki knjig za lahko branje.