Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Avtor: Mateja Brežan
V tokratni svetovalni oddaji smo poiskali nekaj nasvetov, kako prihraniti pri ogrevanju stanovanja in pri porabi električne energije. Naš gost bo Tomislav Ličen, vodja novogoriške energetsko svetovalne pisarne, s katerim se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
V tokratni svetovalni oddaji smo poiskali nekaj nasvetov, kako prihraniti pri ogrevanju stanovanja in pri porabi električne energije. Naš gost bo Tomislav Ličen, vodja novogoriške energetsko svetovalne pisarne, s katerim se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
V tokratni svetovalni oddaji bomo predstavili aktualne razpise Eko sklada. Konec leta je namreč Eko sklad objavil nekaj novih razpisov, pri nekaterih pa spremenil pogoje. Z nami bo Tomislav Ličen, vodja novogoriške energetsko svetovalne pisarne. Z njim se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
V tokratni svetovalni oddaji bomo predstavili aktualne razpise Eko sklada. Konec leta je namreč Eko sklad objavil nekaj novih razpisov, pri nekaterih pa spremenil pogoje. Z nami bo Tomislav Ličen, vodja novogoriške energetsko svetovalne pisarne. Z njim se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Z novim letom lahko upravičenci uveljavljajo znižano trošarine za gorivo, ki se uporablja za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije ter vozil prirejenih za prevoz čebeljih panjev, že ob samem nakupu goriva. Zadnjih dvajset let je bilo namreč drugače: pravico do vračila plačane trošarine za gorivo so morali kmetje uveljaviti s predložitvijo zahtevka. Praksa bo pokazala, ali je nov način boljši in ugodnejši. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala s svetovalcem za kmetijsko tehniko pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana Marjanom Dolenškom.
Z novim letom lahko upravičenci uveljavljajo znižano trošarine za gorivo, ki se uporablja za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije ter vozil prirejenih za prevoz čebeljih panjev, že ob samem nakupu goriva. Zadnjih dvajset let je bilo namreč drugače: pravico do vračila plačane trošarine za gorivo so morali kmetje uveljaviti s predložitvijo zahtevka. Praksa bo pokazala, ali je nov način boljši in ugodnejši. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala s svetovalcem za kmetijsko tehniko pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana Marjanom Dolenškom.
V tem tednu so koprski policisti poročali o treh primerih medvrstniškega nasilja na osnovnih šolah, po nedavnem hujšem primeru, ki se je zgodil v Šmarjah. Tako stroka kot na šolah že dlje časa zaznavajo več primerov nasilja med otroki in mladostniki, zlasti po obdobju šolanja na daljavo, ko je bilo tudi manj socialnih stikov. Zakaj prihaja do tovrstnih primerov nasilja, kdaj poiskati strokovno pomoč, kako tovrstni dogodki vplivajo na celotno skupnost, v pogovoru z direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Istre, Vesno Starman.
V tem tednu so koprski policisti poročali o treh primerih medvrstniškega nasilja na osnovnih šolah, po nedavnem hujšem primeru, ki se je zgodil v Šmarjah. Tako stroka kot na šolah že dlje časa zaznavajo več primerov nasilja med otroki in mladostniki, zlasti po obdobju šolanja na daljavo, ko je bilo tudi manj socialnih stikov. Zakaj prihaja do tovrstnih primerov nasilja, kdaj poiskati strokovno pomoč, kako tovrstni dogodki vplivajo na celotno skupnost, v pogovoru z direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Istre, Vesno Starman.
V današnji svetovalni oddaji je bil gost trener Jan Hrvatin. Pogovarjali smo se o eni najpogosterjših novoletnih zaobljub, to je kako se spraviti v dobro telesno pripravljenost. Kako začeti? Zakaj ne smemo ne preceniti ne podceniti naših zmogljivosti, zakaj je pomembno gibanje na prostem tudi v hladnem delu leta?
V današnji svetovalni oddaji je bil gost trener Jan Hrvatin. Pogovarjali smo se o eni najpogosterjših novoletnih zaobljub, to je kako se spraviti v dobro telesno pripravljenost. Kako začeti? Zakaj ne smemo ne preceniti ne podceniti naših zmogljivosti, zakaj je pomembno gibanje na prostem tudi v hladnem delu leta?
V tokratni svetovalni oddaji bomo med drugim slišali, kateri škodljivci bodo v prihodnjem letu pretili kmetijskim kulturam. Naš gost bo vodja oddelka za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, Ivan Žežlina. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
V tokratni svetovalni oddaji bomo med drugim slišali, kateri škodljivci bodo v prihodnjem letu pretili kmetijskim kulturam. Naš gost bo vodja oddelka za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, Ivan Žežlina. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Jesen ni samo čas obiranja in spravila pridelkov, ampak je tudi priložnost za bogatenje in dopolnjevanje naših obdelovalnih površin, predvsem sadovnjakov. Kajti zdaj je primeren čas za sajenje sadnega drevja, ker so tla še dovolj topla. Sicer pa sadimo lahko vse sadne vrste in jesensko sajenje je boljše od pomladanskega, saj se rastlina bolje ukorenini, je v pogovoru z Valterjem Pregljem med drugim poudarila Sara Spačal Dovžak iz Drevesnice Bilje, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.
Jesen ni samo čas obiranja in spravila pridelkov, ampak je tudi priložnost za bogatenje in dopolnjevanje naših obdelovalnih površin, predvsem sadovnjakov. Kajti zdaj je primeren čas za sajenje sadnega drevja, ker so tla še dovolj topla. Sicer pa sadimo lahko vse sadne vrste in jesensko sajenje je boljše od pomladanskega, saj se rastlina bolje ukorenini, je v pogovoru z Valterjem Pregljem med drugim poudarila Sara Spačal Dovžak iz Drevesnice Bilje, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.
Zakaj ne bi v novo leto vstopili z željo in namero, da izboljšamo medsebojne odnose? Negovanje medsebojnih odnosov pomembno vpliva na naše počutje, psihično in fizično. Če ne prej, se tega zavemo, ko postanejo ti odnosi tako rečeno toksični. A to ne pride samo od sebe. K temu bistveno pripomoremo sami, morda bolj kot s tem, da jih sprožamo, jim prosto pot dajemo s pasivnostjo v odnosu. Naša gostja bo družinska terapevtka Melita Kuhar, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja, diplomirana socialna delavka, avtorica več knjig, Koprčanka, ki že vrsto let družinam in posameznikom pomaga v svoji Svetovalnici v Ljubljani.
Zakaj ne bi v novo leto vstopili z željo in namero, da izboljšamo medsebojne odnose? Negovanje medsebojnih odnosov pomembno vpliva na naše počutje, psihično in fizično. Če ne prej, se tega zavemo, ko postanejo ti odnosi tako rečeno toksični. A to ne pride samo od sebe. K temu bistveno pripomoremo sami, morda bolj kot s tem, da jih sprožamo, jim prosto pot dajemo s pasivnostjo v odnosu. Naša gostja bo družinska terapevtka Melita Kuhar, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja, diplomirana socialna delavka, avtorica več knjig, Koprčanka, ki že vrsto let družinam in posameznikom pomaga v svoji Svetovalnici v Ljubljani.
Čeprav nas bolečina največkrat opozori na dogajanje v telesu, pa nam kronična bolečina lahko temeljito spremeni življenje. Nevromodulacija je skupno ime za različne oblike terapij, s katerimi na določen način vplivamo na živčni sistem in se učinkovito uporablja za zdravljenje kronične neobvladljive bolečine. O tem bomo govorili v tokratni oddaji. Naše gostje bodo asist. dr. Zala Kuret, spcialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, Nika Bolle, specialistka klinične psihologije, obe iz Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, osebno zgodbo pa bo z nami delila Tanja Hartman. Z njimi se bo pogovarjala Lucija Fatur.
Čeprav nas bolečina največkrat opozori na dogajanje v telesu, pa nam kronična bolečina lahko temeljito spremeni življenje. Nevromodulacija je skupno ime za različne oblike terapij, s katerimi na določen način vplivamo na živčni sistem in se učinkovito uporablja za zdravljenje kronične neobvladljive bolečine. O tem bomo govorili v tokratni oddaji. Naše gostje bodo asist. dr. Zala Kuret, spcialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, Nika Bolle, specialistka klinične psihologije, obe iz Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, osebno zgodbo pa bo z nami delila Tanja Hartman. Z njimi se bo pogovarjala Lucija Fatur.
Z višanjem starosti ob upokojitvi se povečuje tudi delež delovno aktivnih žensk, starejših od 50 let. To so leta, ko se ženske neizogibno soočijo s hormonskimi spremembami, ki napovedujejo vstop v obdobje menopavze. Gre za osebne in zasebne težave, ki pa jih ženske neizbežno prinesejo tudi s seboj na delovno mesto. Ne gre samo za počutje, gre tudi za simptome, ki lahko vplivajo na delovne procese in odnose med sodelavci. Ali bi nadrejeni oziroma delodajalec moral vse to upoštevati, razumeti ali celo prilagoditi naloge? Kako lahko v delovnem okolju ustvarimo primerno vzdušje, s čimer bi uresniili tudi skrb za zdravje starejših sodelavcev? K pogovoru smo povabili Magdaleno Fabčič, univ. dipl. biologinjo in izkušeno svetovalko za izzive srednjih let.
Z višanjem starosti ob upokojitvi se povečuje tudi delež delovno aktivnih žensk, starejših od 50 let. To so leta, ko se ženske neizogibno soočijo s hormonskimi spremembami, ki napovedujejo vstop v obdobje menopavze. Gre za osebne in zasebne težave, ki pa jih ženske neizbežno prinesejo tudi s seboj na delovno mesto. Ne gre samo za počutje, gre tudi za simptome, ki lahko vplivajo na delovne procese in odnose med sodelavci. Ali bi nadrejeni oziroma delodajalec moral vse to upoštevati, razumeti ali celo prilagoditi naloge? Kako lahko v delovnem okolju ustvarimo primerno vzdušje, s čimer bi uresniili tudi skrb za zdravje starejših sodelavcev? K pogovoru smo povabili Magdaleno Fabčič, univ. dipl. biologinjo in izkušeno svetovalko za izzive srednjih let.
Dude so majhen pripomoček, ki lahko otroka zelo pomiri, staršem pa podari nekaj brezskrbnih trenutkov. Toda, ali je uporaba dude dobrodošla, dovoljena ali celo škodljiva? Kakšne so prednosti in kakšne posledice uporabe dude, bo pojasnila logopedinja Jasmin Podveršič, s katero se je pogovarjala Elena Husu. Oddajo so pripravili kolegi na Radiu Trst A.
Dude so majhen pripomoček, ki lahko otroka zelo pomiri, staršem pa podari nekaj brezskrbnih trenutkov. Toda, ali je uporaba dude dobrodošla, dovoljena ali celo škodljiva? Kakšne so prednosti in kakšne posledice uporabe dude, bo pojasnila logopedinja Jasmin Podveršič, s katero se je pogovarjala Elena Husu. Oddajo so pripravili kolegi na Radiu Trst A.
Ob zaključevanju oktobra, meseca požarne varnosti, smo v svetovalno oddajo povabili Erika Markoviča, vodjo preventive Gasilske brigade Koper. Pozornost smo namenili požarni varnosti doma in v avtomobilih. Kot bo pojasnil, so ključ skrbne preventivne dejavnosti, svetoval pa bo tudi, kako ukrepati, če do vžigov ali požara v gospodinjstvu pride. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Ob zaključevanju oktobra, meseca požarne varnosti, smo v svetovalno oddajo povabili Erika Markoviča, vodjo preventive Gasilske brigade Koper. Pozornost smo namenili požarni varnosti doma in v avtomobilih. Kot bo pojasnil, so ključ skrbne preventivne dejavnosti, svetoval pa bo tudi, kako ukrepati, če do vžigov ali požara v gospodinjstvu pride. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o svetu, v katerega nas potegne prekomerna oziroma neprimerna uporaba računalniških tehnologij. Različne aplikacije nas vabijo v neprestano drsenje po zaslonu, iskanje odzivov, všečkanje, stalno pričakovanje sporočil. Zakaj govorimo o zasvojenosti? Ker so vsi ti odzivi, ki jih od nas pričakuje splet (ne le mi od njega) povezani tudi z delovanjem možganov. Ti ob uresničitvi naših pričakovanj sproščajo hormone sreče. Najbolj ranljivi so otroci in najstniki, ki pogosto bolj ali manj resne čustvene težave sproščajo in tudi rešujejo v virtualnem okolju. Slednje pa je že del našega vsakdana, zato je eno od vprašanj, ki smo ga postavili našemu sogovorcu dipl. soc. delavcu Janezu Arhu, strokovnemu delavcu in svetovalcu iz Centra Logout Izola, kako najti konsenz oziroma ravnovesje?
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o svetu, v katerega nas potegne prekomerna oziroma neprimerna uporaba računalniških tehnologij. Različne aplikacije nas vabijo v neprestano drsenje po zaslonu, iskanje odzivov, všečkanje, stalno pričakovanje sporočil. Zakaj govorimo o zasvojenosti? Ker so vsi ti odzivi, ki jih od nas pričakuje splet (ne le mi od njega) povezani tudi z delovanjem možganov. Ti ob uresničitvi naših pričakovanj sproščajo hormone sreče. Najbolj ranljivi so otroci in najstniki, ki pogosto bolj ali manj resne čustvene težave sproščajo in tudi rešujejo v virtualnem okolju. Slednje pa je že del našega vsakdana, zato je eno od vprašanj, ki smo ga postavili našemu sogovorcu dipl. soc. delavcu Janezu Arhu, strokovnemu delavcu in svetovalcu iz Centra Logout Izola, kako najti konsenz oziroma ravnovesje?
Puberteta je obdobje hormonskih in socialnih sprememb, ko iz deklice nastaja ženska in iz dečka mož. Je pa to tudi čas, ko se poruši dinamika v družini, se pri starših odstrejo najrazličnejši strahovi in negotovosti. Zakaj se pubertete bojimo, kako smo ji lahko kos, kako lahko ohranimo družinsko ravnovesje, kako doseči kompromis med razumevanjem najstnika in postavljanju mej? To je le nekaj vprašanj na katera bo odgovorila Melita Kuhar, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja, avtorica več knjig, Koprčanka, ki že vrsto let družinam in posameznikom pomaga v svoji Svetovalnici v Ljubljani. K posluašnju vabi Mateja Brežan.
Puberteta je obdobje hormonskih in socialnih sprememb, ko iz deklice nastaja ženska in iz dečka mož. Je pa to tudi čas, ko se poruši dinamika v družini, se pri starših odstrejo najrazličnejši strahovi in negotovosti. Zakaj se pubertete bojimo, kako smo ji lahko kos, kako lahko ohranimo družinsko ravnovesje, kako doseči kompromis med razumevanjem najstnika in postavljanju mej? To je le nekaj vprašanj na katera bo odgovorila Melita Kuhar, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja, avtorica več knjig, Koprčanka, ki že vrsto let družinam in posameznikom pomaga v svoji Svetovalnici v Ljubljani. K posluašnju vabi Mateja Brežan.
Letošnja kurilna je sezona posebna, saj bo marsikdo zamenjal način ogrevanja in energente. Pričakuje se, da se bo letos povečala uporaba trdih goriv, drv in pelet. Kar samo po sebi ni nič narobe, če so kurilne naprave in lesni material ustrezni. V okoli 200 tisoč domovih so peči starejše od 25 let. Agencija za okolje bo tudi v tej kurilni sezoni izvajala meritve delcev PM10, ki so posledica uporabe kurilnih naprav. Ker onesnaženost vpliva na zdravje, nacionalni inštitut za javno zdrave predlaga spremljanje meritev in priporočil.
Letošnja kurilna je sezona posebna, saj bo marsikdo zamenjal način ogrevanja in energente. Pričakuje se, da se bo letos povečala uporaba trdih goriv, drv in pelet. Kar samo po sebi ni nič narobe, če so kurilne naprave in lesni material ustrezni. V okoli 200 tisoč domovih so peči starejše od 25 let. Agencija za okolje bo tudi v tej kurilni sezoni izvajala meritve delcev PM10, ki so posledica uporabe kurilnih naprav. Ker onesnaženost vpliva na zdravje, nacionalni inštitut za javno zdrave predlaga spremljanje meritev in priporočil.
Kmetijsko ministrstvo v času sezone nabiranja gob in drugih gozdnih plodov poziva k spoštljivemu odnosu do gozda in spoštovanju t. i. gozdnega bontona, po katerem v gozdu med drugim ne odmetavamo smeti, ne uničujemo rastlin in gob, ne plašimo živali ter ne presegamo dovoljenih količin nabranih gob, rastlin in plodov. Koliko gob lahko vsak nabere dnevno? Je zaznati veliko kršitev? To je le nekaj vprašanj na katera je odgovoril Franc Bagar iz Gobarskega - mikološkega društva Slovenske Istre. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Kmetijsko ministrstvo v času sezone nabiranja gob in drugih gozdnih plodov poziva k spoštljivemu odnosu do gozda in spoštovanju t. i. gozdnega bontona, po katerem v gozdu med drugim ne odmetavamo smeti, ne uničujemo rastlin in gob, ne plašimo živali ter ne presegamo dovoljenih količin nabranih gob, rastlin in plodov. Koliko gob lahko vsak nabere dnevno? Je zaznati veliko kršitev? To je le nekaj vprašanj na katera je odgovoril Franc Bagar iz Gobarskega - mikološkega društva Slovenske Istre. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V Sloveniji vsako leto več bolnikov s krvnimi raki potrebuje darovalca krvotvornih matičnih celic. Če iskanje darovalca med sorodstvom ni uspešno, pride v poštev Slovenija Donor - slovenski register nesorodnih oseb, ki so pripravljene darovati krvotvorne matične celice, in ki je vključen v mednarodno mrežo tovrstnih registrov. Kdo je primeren darovalec? Kako se lahko vpišete? Kaj se zgodi, ko se pojavi ujemanje? Ogovoril bo dr. med. Primožem Poženelom, spec. transf. med. z Oddelka za terapevtske storitve in medicinskim vodjo registra Slovenija-Donor, Zavod RS za transfuzijsko medicino.
V Sloveniji vsako leto več bolnikov s krvnimi raki potrebuje darovalca krvotvornih matičnih celic. Če iskanje darovalca med sorodstvom ni uspešno, pride v poštev Slovenija Donor - slovenski register nesorodnih oseb, ki so pripravljene darovati krvotvorne matične celice, in ki je vključen v mednarodno mrežo tovrstnih registrov. Kdo je primeren darovalec? Kako se lahko vpišete? Kaj se zgodi, ko se pojavi ujemanje? Ogovoril bo dr. med. Primožem Poženelom, spec. transf. med. z Oddelka za terapevtske storitve in medicinskim vodjo registra Slovenija-Donor, Zavod RS za transfuzijsko medicino.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o spolnem nasilju. Kdo in kako lahko pomaga po takih dejanjih, je žrtev dovolj zaščitena, smo kot družba pripravljeni obsoditi taka dejanja? Za preiskovanje in pregon dejanj spolnega nasilja je ključna prijava. Policisti spodbujajo žrtve naj dejanja prijavijo, saj jih le tako lahko zaščitijo in v postoku pridobijo dovolj podatkov oziroma dokazov. Toda žrtve tovrstnih kaznivih dejanj so v šoku, soočajo se z občutkom krivde in sramu, lahko se tudi bojijo maščevanja napadalca, morda želijo na vse čimprej pozabiti. Temeljni dejavnik pa je tudi škodljiv odziv okolice. O tem se bomo pogovarjali s Cvetom Kokaljem iz koprske kriminalistične policije. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o spolnem nasilju. Kdo in kako lahko pomaga po takih dejanjih, je žrtev dovolj zaščitena, smo kot družba pripravljeni obsoditi taka dejanja? Za preiskovanje in pregon dejanj spolnega nasilja je ključna prijava. Policisti spodbujajo žrtve naj dejanja prijavijo, saj jih le tako lahko zaščitijo in v postoku pridobijo dovolj podatkov oziroma dokazov. Toda žrtve tovrstnih kaznivih dejanj so v šoku, soočajo se z občutkom krivde in sramu, lahko se tudi bojijo maščevanja napadalca, morda želijo na vse čimprej pozabiti. Temeljni dejavnik pa je tudi škodljiv odziv okolice. O tem se bomo pogovarjali s Cvetom Kokaljem iz koprske kriminalistične policije. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Kolesarjev je na cestah vedno več, več pa je tudi prometnih nesreč, v katerih so udeleženi. Kako naj kolesarji poskrbijo za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu? Kakšna so priporočila za varno vožnjo in katere so najpogostejše napake? V svetovalni oddaji je gost mag. Ivan Kapun iz sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi.
Kolesarjev je na cestah vedno več, več pa je tudi prometnih nesreč, v katerih so udeleženi. Kako naj kolesarji poskrbijo za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu? Kakšna so priporočila za varno vožnjo in katere so najpogostejše napake? V svetovalni oddaji je gost mag. Ivan Kapun iz sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi.
Ta teden obeležujemo svetovni teden dojenja. Namen je usmeriti pozornost družbe k ohranjanju in spodbujanju dojenja ter poudariti pomen izobraževanja in podpore. Kot poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je materino mleko pomemben vir hranil, zaščite pred boleznimi, varnosti in tolažbe. Slednjo potrebujejo tudi doječe matere. Pa jo dobijo dovolj? Nekateri podatki pravijo, da je mater, ki se soočajo z dejanskim pomanjkanjem mleka približno 2 do 5 odstotkov. K pomanjkanju mleka lahko sicer pripomore tudi materin stres, porod s carskim rezom ali slabo zdravstveno stanje. Mateja Brežan se je pogovarjala z mamo, ki je dvakrat rodila v razmaku 20 let in s svetovalnko za dojenje iz ZD Izola, slišali pa boste tudi pediatrinjo, ki je bila med prvimi, ki je pred dobrima dvema desetletjema dobila mednarodni certifikat za dojenje. Vabimo k poslušanju!
Ta teden obeležujemo svetovni teden dojenja. Namen je usmeriti pozornost družbe k ohranjanju in spodbujanju dojenja ter poudariti pomen izobraževanja in podpore. Kot poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je materino mleko pomemben vir hranil, zaščite pred boleznimi, varnosti in tolažbe. Slednjo potrebujejo tudi doječe matere. Pa jo dobijo dovolj? Nekateri podatki pravijo, da je mater, ki se soočajo z dejanskim pomanjkanjem mleka približno 2 do 5 odstotkov. K pomanjkanju mleka lahko sicer pripomore tudi materin stres, porod s carskim rezom ali slabo zdravstveno stanje. Mateja Brežan se je pogovarjala z mamo, ki je dvakrat rodila v razmaku 20 let in s svetovalnko za dojenje iz ZD Izola, slišali pa boste tudi pediatrinjo, ki je bila med prvimi, ki je pred dobrima dvema desetletjema dobila mednarodni certifikat za dojenje. Vabimo k poslušanju!
Ob odhodu na dopuste na več načinov poskrbimo za svojo varnost. pripravimo si potovalno lekarno, se nezgodno zavarujemo, servisiramo vozilo in tako naprej. Kot pa opozarjajo v nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT, premalo poskrbimo za varnost naših mobilnih telefonov oziroma za varnost ob njihovi uporabi. Pripravili so nabor nasvetov, ki jih bomo slišali tudi v današnji svetovalni oddaji. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Ob odhodu na dopuste na več načinov poskrbimo za svojo varnost. pripravimo si potovalno lekarno, se nezgodno zavarujemo, servisiramo vozilo in tako naprej. Kot pa opozarjajo v nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT, premalo poskrbimo za varnost naših mobilnih telefonov oziroma za varnost ob njihovi uporabi. Pripravili so nabor nasvetov, ki jih bomo slišali tudi v današnji svetovalni oddaji. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Številne odpovedi letalskih letov, zamude in stavke na letališčih so pogoste novice, ki jih slišimo v zadnjem mesecu. Vse našteto pa precej zaznamuje naše potovanje ali dopust v tujini. V katerih primerih je potrošnik upravičen do odškodnine, koliko časa ima na voljo za pritožbo? Ali so odpoved leta zaradi slabega vremena ali pozitivnega testa na covid tudi upravičeni razlogi za povračilo denarja? Kaj pa če smo let zamudili zaradi zamude transferja na letališče? To je le nekaj vprašanj, na katera je odgovorila Romana Javornik, vodja Evropskega potrošniškega centra v Ljubljani.
Številne odpovedi letalskih letov, zamude in stavke na letališčih so pogoste novice, ki jih slišimo v zadnjem mesecu. Vse našteto pa precej zaznamuje naše potovanje ali dopust v tujini. V katerih primerih je potrošnik upravičen do odškodnine, koliko časa ima na voljo za pritožbo? Ali so odpoved leta zaradi slabega vremena ali pozitivnega testa na covid tudi upravičeni razlogi za povračilo denarja? Kaj pa če smo let zamudili zaradi zamude transferja na letališče? To je le nekaj vprašanj, na katera je odgovorila Romana Javornik, vodja Evropskega potrošniškega centra v Ljubljani.
Slovenija je ena od evropskih držav, ki imajo že več kot 10 let dobro urejen Centralni register hišnih živali. Vodi ga Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V njem se zbirajo podatki o psu in lastniku, kar pomeni, da se definira lastništvo in posledično določa odgovornost za psa. Je tudi odgovor na nezakonito prekupčevanje, obenem pa iskanje lastnika ob morebitni izgubi psa danes to ne predstavlja več težave. Če je pes čipiran. V poletnem času je treba posebno pozornost posvetiti tudi dokumentom, ki jih psi potrebujejo pri potovanju v tujino. Mateja Brežan se je o tem pogovarjala z veterinarko Laro Kralj iz Veterinarskega centra lara v Izoli, predsednico Slovenskega združenja za male živali.
Slovenija je ena od evropskih držav, ki imajo že več kot 10 let dobro urejen Centralni register hišnih živali. Vodi ga Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V njem se zbirajo podatki o psu in lastniku, kar pomeni, da se definira lastništvo in posledično določa odgovornost za psa. Je tudi odgovor na nezakonito prekupčevanje, obenem pa iskanje lastnika ob morebitni izgubi psa danes to ne predstavlja več težave. Če je pes čipiran. V poletnem času je treba posebno pozornost posvetiti tudi dokumentom, ki jih psi potrebujejo pri potovanju v tujino. Mateja Brežan se je o tem pogovarjala z veterinarko Laro Kralj iz Veterinarskega centra lara v Izoli, predsednico Slovenskega združenja za male živali.
V poletnih mesecih je potreba po krvi večja. Največkrat se poveča zaradi prometnih nesreč in posegov, ki jih bolnišnice izvajajo tudi poleti. Obenem pa je poleti tudi manj krvodajalcev in več odklonov. Se pa s prvim julijem odpravlja odklanjanje krvodajalcev na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Do zdaj so namreč avtomatično prepovedali darovanje krvi za vse moške, ki so imeli spolne odnose z moškimi. Gostja v svetovalni oddaji bo vodja Centra za stransfuzijsko dejavnost Izola Anja Rakušček, ki bo povedala tudi kako poskrbeti za kakovostni kri poleti. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V poletnih mesecih je potreba po krvi večja. Največkrat se poveča zaradi prometnih nesreč in posegov, ki jih bolnišnice izvajajo tudi poleti. Obenem pa je poleti tudi manj krvodajalcev in več odklonov. Se pa s prvim julijem odpravlja odklanjanje krvodajalcev na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Do zdaj so namreč avtomatično prepovedali darovanje krvi za vse moške, ki so imeli spolne odnose z moškimi. Gostja v svetovalni oddaji bo vodja Centra za stransfuzijsko dejavnost Izola Anja Rakušček, ki bo povedala tudi kako poskrbeti za kakovostni kri poleti. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Katere so nevarnosti, ki nam pretijo, ko je naš računalnik povezan s svetovnim spletom, kako se obnašamo na družabnih omrežjih, kakšne sledi puščamo z objavljanjem vsebin? To so bile teme, ki so jih v okviru projekta Spletne brihte predstavili okrog 500 učencem obalno-kraških osnovnih šol. Ko se torej začenjajo počitnice in bo priložnosti za uporabo spleta, tudi brez nadzora več, opozarjamo na varno uporabo interneta.
Katere so nevarnosti, ki nam pretijo, ko je naš računalnik povezan s svetovnim spletom, kako se obnašamo na družabnih omrežjih, kakšne sledi puščamo z objavljanjem vsebin? To so bile teme, ki so jih v okviru projekta Spletne brihte predstavili okrog 500 učencem obalno-kraških osnovnih šol. Ko se torej začenjajo počitnice in bo priložnosti za uporabo spleta, tudi brez nadzora več, opozarjamo na varno uporabo interneta.
Policija ob začetku poletja poziva k samozaščitnemu ravnanju, ko gremo na kopališča ali dopust. Še vedno so hit med tatvinami električna kolesa. Lastniki in najemniki poslovnih ter gostinskih lokalov v Kopru že več let opozarjajo na mikrokriminaliteto. Na nedavnem posvetu, ki ga pred turistično sezono tradicionlano pripravila Policijska uprava Koper in Fakuleta za turizem, so govorili tudi o preventivnem ravnanju v primeru vlomov in vandalizma ter ropov. Tjaša Škamperle
Policija ob začetku poletja poziva k samozaščitnemu ravnanju, ko gremo na kopališča ali dopust. Še vedno so hit med tatvinami električna kolesa. Lastniki in najemniki poslovnih ter gostinskih lokalov v Kopru že več let opozarjajo na mikrokriminaliteto. Na nedavnem posvetu, ki ga pred turistično sezono tradicionlano pripravila Policijska uprava Koper in Fakuleta za turizem, so govorili tudi o preventivnem ravnanju v primeru vlomov in vandalizma ter ropov. Tjaša Škamperle
V današnji svetovalni oddaji smo se dotaknili teme, ki je za mnoge ženske še vedno tabu oziroma je področje varovanja zdravja, ki ga ženske iz različnih razlogov spregledajo ali zamolčijo. Motnje mišic medeničnega dna prizadenejo skoraj polovico žensk, ki so starejše od 15 let. Motnje v funkciji so zaradi staranja prebivalstva vse pogostejše. Urinska inkontinenca, denimo, je prisotna kar pri 35 odstotkih prebivalstva. Pacientke z motnjami funkcije mišic medeničnega dna in organov v mali medenici so napotene na uroginekološki pregled. V Splošni bolnišnici Izola jih opravlja tudi ginekologinja in porodničarka Sabina Verem Strahovnik, ki se s pacientkami z oslabljenim delovanjem mišic medeničnega dna srečuje vsakodnevno.
V današnji svetovalni oddaji smo se dotaknili teme, ki je za mnoge ženske še vedno tabu oziroma je področje varovanja zdravja, ki ga ženske iz različnih razlogov spregledajo ali zamolčijo. Motnje mišic medeničnega dna prizadenejo skoraj polovico žensk, ki so starejše od 15 let. Motnje v funkciji so zaradi staranja prebivalstva vse pogostejše. Urinska inkontinenca, denimo, je prisotna kar pri 35 odstotkih prebivalstva. Pacientke z motnjami funkcije mišic medeničnega dna in organov v mali medenici so napotene na uroginekološki pregled. V Splošni bolnišnici Izola jih opravlja tudi ginekologinja in porodničarka Sabina Verem Strahovnik, ki se s pacientkami z oslabljenim delovanjem mišic medeničnega dna srečuje vsakodnevno.
Pomladi so stopile v veljavo nekatere novosti na področju bolniških odostnosti z dela. Več nam bo v Svetovalni oddaji povedala Ana Vodičar, z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, direktorica področja odločanja o pravicah in za medicinske pripomočke. Med drugim bo povedala, kakšna so nadomestila, kako svoje delo opravljajo kontrolorji in kako je s podaljševanjem odločb. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Pomladi so stopile v veljavo nekatere novosti na področju bolniških odostnosti z dela. Več nam bo v Svetovalni oddaji povedala Ana Vodičar, z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, direktorica področja odločanja o pravicah in za medicinske pripomočke. Med drugim bo povedala, kakšna so nadomestila, kako svoje delo opravljajo kontrolorji in kako je s podaljševanjem odločb. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V tokratni oddaji bodo v ospredju novi škodljivci, ki grozijo sadnemu drevju. Na novogoriškem kmetijsko gozdarskem zavodu so namreč odkrili dva nova škodljivca, azijskega ambrozijskega podlubnika in figovega rilčkarja. Našli so ju v nasadih kakija in fig, napadata pa les dreves. Zadnja leta pa škodo na plodovih fig povzroča črna figova muha. Vzpodbudne novice pa prihajajo v povezavi z zatiranjem marmorirane smrdljivke. Več pa v oddaji, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
V tokratni oddaji bodo v ospredju novi škodljivci, ki grozijo sadnemu drevju. Na novogoriškem kmetijsko gozdarskem zavodu so namreč odkrili dva nova škodljivca, azijskega ambrozijskega podlubnika in figovega rilčkarja. Našli so ju v nasadih kakija in fig, napadata pa les dreves. Zadnja leta pa škodo na plodovih fig povzroča črna figova muha. Vzpodbudne novice pa prihajajo v povezavi z zatiranjem marmorirane smrdljivke. Več pa v oddaji, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
V Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič so ta teden obeležili mednarodni dan astme. Za otroke in starše, ki jih spremljajo, so organizirali posebno uro gibanja na prostem z dihalnimi vajami. Zmerno gibanje je namreč za otroke, ki se soočajo z astmo, bronhitisom in tudi atopijskim dermatitisom, izjemno priporočljivo. Po podatkih pediatrične klinike, težkih oblik covidnih obolenj pri otrocih z astmo niso zabeležili, je pa epidemija sama pustila močne posledice pri otrocih z atopijskim dermatitisom. Več bo v svetovalni oddaji pojasnila zdravnica Breda Prunk Franetič. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
V Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič so ta teden obeležili mednarodni dan astme. Za otroke in starše, ki jih spremljajo, so organizirali posebno uro gibanja na prostem z dihalnimi vajami. Zmerno gibanje je namreč za otroke, ki se soočajo z astmo, bronhitisom in tudi atopijskim dermatitisom, izjemno priporočljivo. Po podatkih pediatrične klinike, težkih oblik covidnih obolenj pri otrocih z astmo niso zabeležili, je pa epidemija sama pustila močne posledice pri otrocih z atopijskim dermatitisom. Več bo v svetovalni oddaji pojasnila zdravnica Breda Prunk Franetič. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Zaključuje se april, mesec, ko še glasneje opozarjamo na avtizem, osebe z avtizmom in izzivom, s katerimi se soočajo. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je pred 15 leti razglasila 2. april za svetovni dan zavedanja o avtizmu. Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenije je v letošnji poslanici svoj pogled usmerila k odločevalcem na lokalni in državni ravni. Kot poudarjajo, tisti odločevalci, ki nimajo osebne izkušnje z avtizmom, prepogosto pozabijo nanj in na vse izzive, ki jih ta prinaša. Mateja Brežan se je pogovarjala s Patricijo Lovišček, direktorica Zavoda Modri december.
Zaključuje se april, mesec, ko še glasneje opozarjamo na avtizem, osebe z avtizmom in izzivom, s katerimi se soočajo. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je pred 15 leti razglasila 2. april za svetovni dan zavedanja o avtizmu. Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenije je v letošnji poslanici svoj pogled usmerila k odločevalcem na lokalni in državni ravni. Kot poudarjajo, tisti odločevalci, ki nimajo osebne izkušnje z avtizmom, prepogosto pozabijo nanj in na vse izzive, ki jih ta prinaša. Mateja Brežan se je pogovarjala s Patricijo Lovišček, direktorica Zavoda Modri december.
Svetovalno oddajo enkrat mesečno namenjamo kmetijskim temam. Današnji bodo z veseljem prisluhnili tisti, ki razmišljajo o ureditvi vrta ali nekoliko večje površine za pridelavo vrtnin. Sogovornica Tjaše Škamperle bo specialistka za zelenjadarstvo na kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Jana Bolčič.
Svetovalno oddajo enkrat mesečno namenjamo kmetijskim temam. Današnji bodo z veseljem prisluhnili tisti, ki razmišljajo o ureditvi vrta ali nekoliko večje površine za pridelavo vrtnin. Sogovornica Tjaše Škamperle bo specialistka za zelenjadarstvo na kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Jana Bolčič.
Na Zavodu za zaposlovanje je bilo marca nekaj več kot 60.000 brezposelnih. To je drugo najnižje število brezposelnih v zgodovini samostojne Slovenije. A med njimi je bilo neposredno zaposljivih le 17 odstotkov. Osrednji izziv zavoda v prihodnje bodo prav dolgotrajno brezposelni, med katerimi so starejši, mladi brez izobrazbe ali z izobrazbo, po kateri trg ne povprašuje, ter invalidi. Kakšna je aktivna politika zaposlovanja, kdo so potencialni zaposlovalci, kaj pričakujejo delodajalci, kakšna je ponudba v čezmejnem prostoru? Tudi o tem več v svetovalni oddaji, le nekaj ur pred začetkom zaposlitvenega sejma v Kopru. Pripravila jo je Tjaša Škamperle.
Na Zavodu za zaposlovanje je bilo marca nekaj več kot 60.000 brezposelnih. To je drugo najnižje število brezposelnih v zgodovini samostojne Slovenije. A med njimi je bilo neposredno zaposljivih le 17 odstotkov. Osrednji izziv zavoda v prihodnje bodo prav dolgotrajno brezposelni, med katerimi so starejši, mladi brez izobrazbe ali z izobrazbo, po kateri trg ne povprašuje, ter invalidi. Kakšna je aktivna politika zaposlovanja, kdo so potencialni zaposlovalci, kaj pričakujejo delodajalci, kakšna je ponudba v čezmejnem prostoru? Tudi o tem več v svetovalni oddaji, le nekaj ur pred začetkom zaposlitvenega sejma v Kopru. Pripravila jo je Tjaša Škamperle.
S covidom-19 živimo že dobri dve leti. V tem obdobju je pri nas za to boleznijo zbolelo že skoraj milijon ljudi, približno 6 tisoč 500 jih je umrlo. Davek je torej visok, če pa upoštevamo tudi posledice, še toliko višji. Dogaja se, da različni simptomi in covidni znaki ne izzvenijo skupaj z okužbo, ampak se vlečejo še več mesecev, tudi leto dni! Tak primer so že obravnavali v izolskem Centru za krepitev zdravja, kjer pomagajo ljudem z dolgotrajnimi težavami po covidu. Obiskala jih je Jasna Preskar.
S covidom-19 živimo že dobri dve leti. V tem obdobju je pri nas za to boleznijo zbolelo že skoraj milijon ljudi, približno 6 tisoč 500 jih je umrlo. Davek je torej visok, če pa upoštevamo tudi posledice, še toliko višji. Dogaja se, da različni simptomi in covidni znaki ne izzvenijo skupaj z okužbo, ampak se vlečejo še več mesecev, tudi leto dni! Tak primer so že obravnavali v izolskem Centru za krepitev zdravja, kjer pomagajo ljudem z dolgotrajnimi težavami po covidu. Obiskala jih je Jasna Preskar.
Uprava za zaščito in reševanje je pred tedni razglasila veliko požarno ogroženost. Običajno se za to odloči po daljšem sušnem obdobju. Da je nevarnosti v tem času več, nas opozorijo tudi številne intervencije in poročila o manjših in večjih požarih. Kot pravijo v koprski gasilski brigadi, je kljub pozivanju in osveščanju takih primerov še vedno veliko. Z Erikom Markovičem, vodjo preventive Gasilske brigade Koper, se je pogovarjala Mateja Brežan. Povedal bo tudi, ali bo teh nekaj deževnih dni dovolj, da bi bila nevarnost pred požari manj izrazita.
Uprava za zaščito in reševanje je pred tedni razglasila veliko požarno ogroženost. Običajno se za to odloči po daljšem sušnem obdobju. Da je nevarnosti v tem času več, nas opozorijo tudi številne intervencije in poročila o manjših in večjih požarih. Kot pravijo v koprski gasilski brigadi, je kljub pozivanju in osveščanju takih primerov še vedno veliko. Z Erikom Markovičem, vodjo preventive Gasilske brigade Koper, se je pogovarjala Mateja Brežan. Povedal bo tudi, ali bo teh nekaj deževnih dni dovolj, da bi bila nevarnost pred požari manj izrazita.
Med dejavniki, ki pomagajo preprečevati nastajanje rakavih obolenj, je že dolgo dokazano tudi zdrav življenjski slog. Gibanje v preventivi predstavlja enega izmed ključnih priporočil in orodij, ki zmanjšajo tveganje za kronična nenalezljiva bolezenska stanja, tudi rakava obolenja. Pri tem glavno vlogo odigrajo mišice z vsemi svojimi procesi in snovmi, ki se ob tem sproščajo. Več o tem nam bo v današnji svetovalni oddaji povedala izr. prof. dr. Mihaela Jurdana s Fakultete za vede o zdravju Izola.
Med dejavniki, ki pomagajo preprečevati nastajanje rakavih obolenj, je že dolgo dokazano tudi zdrav življenjski slog. Gibanje v preventivi predstavlja enega izmed ključnih priporočil in orodij, ki zmanjšajo tveganje za kronična nenalezljiva bolezenska stanja, tudi rakava obolenja. Pri tem glavno vlogo odigrajo mišice z vsemi svojimi procesi in snovmi, ki se ob tem sproščajo. Več o tem nam bo v današnji svetovalni oddaji povedala izr. prof. dr. Mihaela Jurdana s Fakultete za vede o zdravju Izola.
Sredina marca je že pravi čas za razmislek o sadikah. Kako izbrati seme in kako doma vzgojiti sadike? O tem v današnji svetovalni oddaji. Tjaša Škamperle se je pogovarjala s specialistko za zelenjadrstvo na kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Jano Bolčič.
Sredina marca je že pravi čas za razmislek o sadikah. Kako izbrati seme in kako doma vzgojiti sadike? O tem v današnji svetovalni oddaji. Tjaša Škamperle se je pogovarjala s specialistko za zelenjadrstvo na kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Jano Bolčič.
Informativni dnevi v srednjih šolah in dijaških domovih so za devetošolci, ki so bodisi že sprejeli svoje odločitve o nadalnjem šolanju ali še kolebajo med izbiro. Še dober mesec je časa za razmislek, torej vse do 4. aprila, ko bo tudi zadnji rok za oddajo prijav za vpis. Mladim pri odločitvah o izbiri šol, programov in poklicev pomagajo tudi v Kariernem centru za mlade v Kopru.
Informativni dnevi v srednjih šolah in dijaških domovih so za devetošolci, ki so bodisi že sprejeli svoje odločitve o nadalnjem šolanju ali še kolebajo med izbiro. Še dober mesec je časa za razmislek, torej vse do 4. aprila, ko bo tudi zadnji rok za oddajo prijav za vpis. Mladim pri odločitvah o izbiri šol, programov in poklicev pomagajo tudi v Kariernem centru za mlade v Kopru.
V tokratni oddaji Radio Koper svetuje bomo govorili o pripravi tal pred setvijo in sajenjem, o pravilnem gnojenju in uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
V tokratni oddaji Radio Koper svetuje bomo govorili o pripravi tal pred setvijo in sajenjem, o pravilnem gnojenju in uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Ponudniki storitev in izdelkov po novem lahko zdaj izdajajo račune le na zahtevo kupcev. Kakšna tveganja prinaša to za uveljavljanje pravic potrošnikov? In kaj o tem menijo slednji? Nekaj mnenj v svetovalni oddaji, ki jo je pripravila Tjaša Škamperle
Ponudniki storitev in izdelkov po novem lahko zdaj izdajajo račune le na zahtevo kupcev. Kakšna tveganja prinaša to za uveljavljanje pravic potrošnikov? In kaj o tem menijo slednji? Nekaj mnenj v svetovalni oddaji, ki jo je pripravila Tjaša Škamperle
Ena največjih sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 2022 je bistveno višji odmerni odstotek za moške, ki se bodo upokojili. V letu 2021 je bil ta 59,5 odstotka, v leta 2022 pa bo 61,5 odstotka. Od leta 2023 bo odmerni odstotek za 40 let delovne dobe za moške in za ženske enak in bo znašal 63,5 odstotka. Več pa nam bo povedala Sabrina Poropat, direktorica Območne enote Koper, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, s katero se je pogovarjala Mateja Brežan.
Ena največjih sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 2022 je bistveno višji odmerni odstotek za moške, ki se bodo upokojili. V letu 2021 je bil ta 59,5 odstotka, v leta 2022 pa bo 61,5 odstotka. Od leta 2023 bo odmerni odstotek za 40 let delovne dobe za moške in za ženske enak in bo znašal 63,5 odstotka. Več pa nam bo povedala Sabrina Poropat, direktorica Območne enote Koper, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, s katero se je pogovarjala Mateja Brežan.
Z novim letom bomo vsak tretji četrtek v mesecu našo oddajo Radio Koper svetuje namenili kmetijskim temam. V njej bomo postregli z aktualnimi nasveti kot tudi z drugimi zanimivimi vsebinami. Tema tokratne oddaje bodo zimsko-spomladanska dela v vinogradih, sadovnjakih in oljčnikih, s poudarkom na zimski rezi. Z nami bosta specialista Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, Majda Brdnik in Vasja Juretič. Oddajo sta pripravili Nataša Uršič in Karin Zorn Čebokli.
Z novim letom bomo vsak tretji četrtek v mesecu našo oddajo Radio Koper svetuje namenili kmetijskim temam. V njej bomo postregli z aktualnimi nasveti kot tudi z drugimi zanimivimi vsebinami. Tema tokratne oddaje bodo zimsko-spomladanska dela v vinogradih, sadovnjakih in oljčnikih, s poudarkom na zimski rezi. Z nami bosta specialista Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, Majda Brdnik in Vasja Juretič. Oddajo sta pripravili Nataša Uršič in Karin Zorn Čebokli.
V Centru pomoči za zdravljenje digitalne zasvojenosti in v Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija so podali pobudo za zakonsko ureditev področja označevanja obdelanih fotografij in spletnih objav "vplivnežev" v primerih oglaševanja. Pobuda sloni predvsem na stiskah mladostnikov, s katerimi se srečujejo v različnih programih pomoči v ambulantah Logout-a, kjer opozarjajo, da otroci in mladostniki več časa preživljajo na družabnih omrežjih. Na teh so pogosto izpostavljeni tovrstnim objavam, kar lahko vpliva na njihovo telesno in duševno zdravje. O pobudi smo se pogovarjali s strokovnim sodelavcem izolske enote Logout-a Janezom Arhom.
V Centru pomoči za zdravljenje digitalne zasvojenosti in v Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija so podali pobudo za zakonsko ureditev področja označevanja obdelanih fotografij in spletnih objav "vplivnežev" v primerih oglaševanja. Pobuda sloni predvsem na stiskah mladostnikov, s katerimi se srečujejo v različnih programih pomoči v ambulantah Logout-a, kjer opozarjajo, da otroci in mladostniki več časa preživljajo na družabnih omrežjih. Na teh so pogosto izpostavljeni tovrstnim objavam, kar lahko vpliva na njihovo telesno in duševno zdravje. O pobudi smo se pogovarjali s strokovnim sodelavcem izolske enote Logout-a Janezom Arhom.
Vlomilci so v zadnjih letih spremenili svoje navade. Če so v preteklosti odtujevali tehnične predmete, danes prednjačijo denar, nakit in dokumente. V svetovalno oddajo smo povabili dolgoletnega kriminalista na koprski policijski upravi Andreja Rupnik, ki nam bo pojasnil kako najbolj učinkovito zaščititi svoje premoženje. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Vlomilci so v zadnjih letih spremenili svoje navade. Če so v preteklosti odtujevali tehnične predmete, danes prednjačijo denar, nakit in dokumente. V svetovalno oddajo smo povabili dolgoletnega kriminalista na koprski policijski upravi Andreja Rupnik, ki nam bo pojasnil kako najbolj učinkovito zaščititi svoje premoženje. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Vpliv telesne in športne dejavnosti dokazano pozitivno deluje na naše zdravje in počutje. Raziskave v zadnjih letih so pokazale, da športna aktivnost pozitivno deluje tudi na imunski sistem. Jedro ugotovitev je v vseh procesih, ki se dogajajo v mišicah in drugih tkivih medtem ko smo telesno dejavni. V mozaiku vseh ukrepov in korakov do boljšega imunskega sistema danes izpostavljamo pomen mišic in njihovega delovanja. Z nami je izr. prof. dr. Mihaela Jurdana s Fakultete za vede o zdravju. K poslušanju pa vabi Mateja Brežan.
Vpliv telesne in športne dejavnosti dokazano pozitivno deluje na naše zdravje in počutje. Raziskave v zadnjih letih so pokazale, da športna aktivnost pozitivno deluje tudi na imunski sistem. Jedro ugotovitev je v vseh procesih, ki se dogajajo v mišicah in drugih tkivih medtem ko smo telesno dejavni. V mozaiku vseh ukrepov in korakov do boljšega imunskega sistema danes izpostavljamo pomen mišic in njihovega delovanja. Z nami je izr. prof. dr. Mihaela Jurdana s Fakultete za vede o zdravju. K poslušanju pa vabi Mateja Brežan.
Tudi zaradi napovedanih podražitev nekaterih energentov se je marsikdo vprašal, kako zmanjšati te stroške v gospodinjstvu. Kratkoročna rešitev je lahko zamenjava dobavitelja, dolgoročna pa tudi zamenjava vira energije. To se ne zgodi čez noč. Agencija GOLEA je bila pred 15timi leti ustanovljena tudi z željo stalnega izboljševanja učinkovite rabe energije ter uvajanja uporabe obnovljivih virov energije, da bi dosegli energetsko neodvisnost regij. V prihodnjih minutah se bomo z direktorjem Rajkom Lebanom pogovarjali o prvi skupnostni sončni elektrarni v Slovenski Istri. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle.
Tudi zaradi napovedanih podražitev nekaterih energentov se je marsikdo vprašal, kako zmanjšati te stroške v gospodinjstvu. Kratkoročna rešitev je lahko zamenjava dobavitelja, dolgoročna pa tudi zamenjava vira energije. To se ne zgodi čez noč. Agencija GOLEA je bila pred 15timi leti ustanovljena tudi z željo stalnega izboljševanja učinkovite rabe energije ter uvajanja uporabe obnovljivih virov energije, da bi dosegli energetsko neodvisnost regij. V prihodnjih minutah se bomo z direktorjem Rajkom Lebanom pogovarjali o prvi skupnostni sončni elektrarni v Slovenski Istri. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle.
Možganska kap, izguba možganske funkcije zaradi motnje v prekrvavitvi možganov, je najpogostejša nevrološka bolezen na svetu, glavni razlog za nastanek invalidnosti in na tretjem mestu med krivci za bistveno prezgodnje ugašanje življenj. Z nami bo Igor Rigler, specialist nevrolog, vodja Službe za urgentno nevrologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Možganska kap, izguba možganske funkcije zaradi motnje v prekrvavitvi možganov, je najpogostejša nevrološka bolezen na svetu, glavni razlog za nastanek invalidnosti in na tretjem mestu med krivci za bistveno prezgodnje ugašanje življenj. Z nami bo Igor Rigler, specialist nevrolog, vodja Službe za urgentno nevrologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Različne stiske otrok in mladostnikov so v času pandemije še bolj pogoste, ob pomanjkanju socialnih stikov pa se lahko težje opazijo. V nekaterih primerih zahtevajo tudi strokovno pomoč. Po raziskavi Unicefa Slovenija vsak peti otrok svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo, večina pa svoje težave rešuje sama. V svetovalni oddaji gostimo psihologijno Magdaleno Rožanc Derniković iz koprskega Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše ter psihoterapevtko Mojco Vatovec iz Psihološke svetovalnice Posvet.
Različne stiske otrok in mladostnikov so v času pandemije še bolj pogoste, ob pomanjkanju socialnih stikov pa se lahko težje opazijo. V nekaterih primerih zahtevajo tudi strokovno pomoč. Po raziskavi Unicefa Slovenija vsak peti otrok svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo, večina pa svoje težave rešuje sama. V svetovalni oddaji gostimo psihologijno Magdaleno Rožanc Derniković iz koprskega Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše ter psihoterapevtko Mojco Vatovec iz Psihološke svetovalnice Posvet.
November je mesec, ki je namenjen zdravju moških, predvsem opozarjanju na raka prostate, mod, na duševno zdravje in preprečevanje samomora. Za rakom letno po svetu zboli več kot 12 milijonov ljudi, pri čemer je rak prostate najpogosteje diagnosticirana oblika raka pri moških. Pred leti je bil november proglašen za movember, ki je izpeljanka iz 'moustache', torej brki, in november. Mateja Brežan se je ob tej priložnosti pogovarjala z Jadranko Vrh Jermančič, upokojeno citopatologinjo, ki je še naprej izjemno dejavna v Obalnem društvu za boj proti raku, Društvu onkoloških bolnikov Slovenije in v skupinah za samopomoč.
November je mesec, ki je namenjen zdravju moških, predvsem opozarjanju na raka prostate, mod, na duševno zdravje in preprečevanje samomora. Za rakom letno po svetu zboli več kot 12 milijonov ljudi, pri čemer je rak prostate najpogosteje diagnosticirana oblika raka pri moških. Pred leti je bil november proglašen za movember, ki je izpeljanka iz 'moustache', torej brki, in november. Mateja Brežan se je ob tej priložnosti pogovarjala z Jadranko Vrh Jermančič, upokojeno citopatologinjo, ki je še naprej izjemno dejavna v Obalnem društvu za boj proti raku, Društvu onkoloških bolnikov Slovenije in v skupinah za samopomoč.
Posvojitev je najpomembnejša in najboljša zaščita otroka, ki ne more živeti s svojimi starši Se lahko za posvojitev odloči tudi samski posvojitelj, kako se pripraviti na posvojitev in koliko prostora v družini nameniti komuniciranju o in z biološkimi starši, so vprašanja, s katerimi se srečujejo vsi bodoči posvojitelji. Odgovore nanje lahko poiščejo v Prostovoljnem združenju posvojiteljev, posvojencev, rejnikov in rejencev Deteljica. Slišali pa jih boste tudi v svetovalni oddaji, ki sledi. Z dr. Viktorijo Bevc, dipl. soc. delavko in vodjo Programa priprave na nadomestno starševstvo pri Deteljici ter strokovno sodelavko v programu priprave na posvojitev magistrico socialnega dela Marijo Podbevšek Kališnik, se je pogovarjala Darja Pograjc.
Posvojitev je najpomembnejša in najboljša zaščita otroka, ki ne more živeti s svojimi starši Se lahko za posvojitev odloči tudi samski posvojitelj, kako se pripraviti na posvojitev in koliko prostora v družini nameniti komuniciranju o in z biološkimi starši, so vprašanja, s katerimi se srečujejo vsi bodoči posvojitelji. Odgovore nanje lahko poiščejo v Prostovoljnem združenju posvojiteljev, posvojencev, rejnikov in rejencev Deteljica. Slišali pa jih boste tudi v svetovalni oddaji, ki sledi. Z dr. Viktorijo Bevc, dipl. soc. delavko in vodjo Programa priprave na nadomestno starševstvo pri Deteljici ter strokovno sodelavko v programu priprave na posvojitev magistrico socialnega dela Marijo Podbevšek Kališnik, se je pogovarjala Darja Pograjc.
Pozornost letošnjega Svetovnega dneva duševnega zdravja, ki smo ga obeležili v prvih tednih oktobra, je bila namenjena neenakosti pri dostopanju do sistema in storitev skrbi za duševno zdravje. Mnogi ljudje z duševno motnjo ali boleznijo niso deležni zdravljenja, do katerega so upravičeni, in skupaj s svojimi bližnjimi, družinami in negovalci še vedno doživljajo stigmo in diskriminacijo. Kot ugotavlja Svetovna federacija za duševno zdravje, več kot tri četrtine ljudi z duševnimi motnjami v državah z nizkimi in srednjimi dohodki ne more dostopati do sistema skrbi in storitev za duševno zdravje, razmere pa tudi v državah z visokimi dohodki niso veliko boljše. Tudi v Sloveniji so desetletja zanemarjanj privedla do pomanjkljivega sistema skrbi za duševno zdravje.
Pozornost letošnjega Svetovnega dneva duševnega zdravja, ki smo ga obeležili v prvih tednih oktobra, je bila namenjena neenakosti pri dostopanju do sistema in storitev skrbi za duševno zdravje. Mnogi ljudje z duševno motnjo ali boleznijo niso deležni zdravljenja, do katerega so upravičeni, in skupaj s svojimi bližnjimi, družinami in negovalci še vedno doživljajo stigmo in diskriminacijo. Kot ugotavlja Svetovna federacija za duševno zdravje, več kot tri četrtine ljudi z duševnimi motnjami v državah z nizkimi in srednjimi dohodki ne more dostopati do sistema skrbi in storitev za duševno zdravje, razmere pa tudi v državah z visokimi dohodki niso veliko boljše. Tudi v Sloveniji so desetletja zanemarjanj privedla do pomanjkljivega sistema skrbi za duševno zdravje.
V rožnatem oktobru nadaljujemo z osveščanjem o raku dojk. Tokratna gostja svetovalne oddaje je upokojena specialistka patologije in citologije, zdravnica Jadranka Vrh Jermančič, tudi vodja izolske skupine za samopomoč in prostovoljka Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Čas epidemije je te bolnike, tako kot tiste, ki zanje skrbijo, postavil pred nove izzive. Ustanovili so Onkofon, skupine za samopomoč si po novem pomagajo tudi s spletnimi srečanji. Kot pa boste še slišali, se na onkološkem področju v zadnjem času delajo veliki premiki, ki bodo še izboljšali preživetje po raku dojk, uvajajo se novi načini diagnosticiranja in zdravljenja. Osnova pa ostaja: rak dojke, tako kot številni drugi, so ozdravljivi, če so odkriti dovolj zgodaj. Tu pa lahko največ zase naredi vsaka oseba posebej. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V rožnatem oktobru nadaljujemo z osveščanjem o raku dojk. Tokratna gostja svetovalne oddaje je upokojena specialistka patologije in citologije, zdravnica Jadranka Vrh Jermančič, tudi vodja izolske skupine za samopomoč in prostovoljka Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Čas epidemije je te bolnike, tako kot tiste, ki zanje skrbijo, postavil pred nove izzive. Ustanovili so Onkofon, skupine za samopomoč si po novem pomagajo tudi s spletnimi srečanji. Kot pa boste še slišali, se na onkološkem področju v zadnjem času delajo veliki premiki, ki bodo še izboljšali preživetje po raku dojk, uvajajo se novi načini diagnosticiranja in zdravljenja. Osnova pa ostaja: rak dojke, tako kot številni drugi, so ozdravljivi, če so odkriti dovolj zgodaj. Tu pa lahko največ zase naredi vsaka oseba posebej. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Ustno zdravje ni samo lep nasmeh. Povezano je s splošnim zdravjem in s kroničnimi sistemskimi boleznimi. Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 1989 podprla promocijo ustnega zdravja kot sestavni del zdravstvenih ukrepov za vse. Lani smo pri nas sprejeli odredbo o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja epidemije COVID-19, ki je začasno ustavila zagotavljanje sicer neodložljive zdravstvene obravnave pacientov. Že takrat je stroka opozarjala na nevarnost posledic, še toliko bolj pa zdaj, ko ugotavljajo splošno poslabšanje ustnega zdravja, sploh pri najmlajših. To je tema današnje svetovalne oddaje. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Ustno zdravje ni samo lep nasmeh. Povezano je s splošnim zdravjem in s kroničnimi sistemskimi boleznimi. Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 1989 podprla promocijo ustnega zdravja kot sestavni del zdravstvenih ukrepov za vse. Lani smo pri nas sprejeli odredbo o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja epidemije COVID-19, ki je začasno ustavila zagotavljanje sicer neodložljive zdravstvene obravnave pacientov. Že takrat je stroka opozarjala na nevarnost posledic, še toliko bolj pa zdaj, ko ugotavljajo splošno poslabšanje ustnega zdravja, sploh pri najmlajših. To je tema današnje svetovalne oddaje. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V obdobju odraščanja je ustrezna prehrana ključnega pomena, saj ta vpliva na izgradnjo kosti, mišic in organov, pa tudi na razvoj možganov. Zato je izjemno pomembno, da predšolski otroci uživajo kakovostno, raznoliko in zdravo hrano. To vpliva tudi na izoblikovanje prehranskih navad, pri čemer imajo poleg staršev pomembno vlogo tudi vrtci. Tega se dobro zaveda organizatorka prehrane v tolminskem vrtcu Nevenka Iaria, ki že več let pripravlja raznolike in okusne jedilnike, za kar je pred tremi leti na predlog sveta staršev vrtca prejela tudi zahvalo Občine Tolmin. Nekaj nasvetov, kako oblikovati obroke za najmlajše tako doma kot v vrtcu, je pri njej poiskala Mariša Bizjak.
V obdobju odraščanja je ustrezna prehrana ključnega pomena, saj ta vpliva na izgradnjo kosti, mišic in organov, pa tudi na razvoj možganov. Zato je izjemno pomembno, da predšolski otroci uživajo kakovostno, raznoliko in zdravo hrano. To vpliva tudi na izoblikovanje prehranskih navad, pri čemer imajo poleg staršev pomembno vlogo tudi vrtci. Tega se dobro zaveda organizatorka prehrane v tolminskem vrtcu Nevenka Iaria, ki že več let pripravlja raznolike in okusne jedilnike, za kar je pred tremi leti na predlog sveta staršev vrtca prejela tudi zahvalo Občine Tolmin. Nekaj nasvetov, kako oblikovati obroke za najmlajše tako doma kot v vrtcu, je pri njej poiskala Mariša Bizjak.
V Zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču so včeraj popoldne izvedli še eno od izobraževanj in delavnic za starše, ki se soočajo z atopijskim dermatitisom pri otrocih. Atopijski dermatitis je v izrednem porastu in po pojavnosti že prekaša astmo. Z njim se sooči od 10 do 30 odstotokov otrok. Težave se lahko pokažejo že pri dojenčkih. To je neozdravljiva kronična bolezen, natančnega vzroka za nastanek stroka še ne pozna. Mateja Brežan se je pogovarjala z zdravnico Bredo Prunk Franetič in s predsednico Društva atopijski dermatitis Špelo Novak.
V Zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču so včeraj popoldne izvedli še eno od izobraževanj in delavnic za starše, ki se soočajo z atopijskim dermatitisom pri otrocih. Atopijski dermatitis je v izrednem porastu in po pojavnosti že prekaša astmo. Z njim se sooči od 10 do 30 odstotokov otrok. Težave se lahko pokažejo že pri dojenčkih. To je neozdravljiva kronična bolezen, natančnega vzroka za nastanek stroka še ne pozna. Mateja Brežan se je pogovarjala z zdravnico Bredo Prunk Franetič in s predsednico Društva atopijski dermatitis Špelo Novak.
Konec avgusta je več trgovskih podjetij in proizvajalcev umaknilo oziroma odpoklicalo živila zaradi uporabe aditiva E410 gumi iz zrn rožičevca, v katerem je bila ugotovljena prisotnost etilen oksida. Preden je Evropska komisija zahtevala poenoten postopek odpoklica, so se nadzorni organi v posameznih državah članicah odzivali različno. Med drugim nas je zanimalo, zakaj prihaja do odpoklica izdelkov in zakaj šele po tem, ko so nekaj časa v prodaji ter kdo nosi kakšno odgovornost? Mateja Brežan se je pogovarjala z mag. Nadjo Škrk iz inšpekcije Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin.
Konec avgusta je več trgovskih podjetij in proizvajalcev umaknilo oziroma odpoklicalo živila zaradi uporabe aditiva E410 gumi iz zrn rožičevca, v katerem je bila ugotovljena prisotnost etilen oksida. Preden je Evropska komisija zahtevala poenoten postopek odpoklica, so se nadzorni organi v posameznih državah članicah odzivali različno. Med drugim nas je zanimalo, zakaj prihaja do odpoklica izdelkov in zakaj šele po tem, ko so nekaj časa v prodaji ter kdo nosi kakšno odgovornost? Mateja Brežan se je pogovarjala z mag. Nadjo Škrk iz inšpekcije Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin.
Otroci imajo pravico do prometne varnosti vse leto, začetek septembra pa nas prisotnost policistov, redarjev in prostovoljcev v bližini šol na to opozarja še bolj intenzivno. Kaj pomeni varna šolska pot, kakšna je vloga staršev pri prometni vzgoji, kako so varnost spremenili električni skiroji in kaj je prometni bonton? To so vprašanja, nak tera bo odgovoril Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri AMZS. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Otroci imajo pravico do prometne varnosti vse leto, začetek septembra pa nas prisotnost policistov, redarjev in prostovoljcev v bližini šol na to opozarja še bolj intenzivno. Kaj pomeni varna šolska pot, kakšna je vloga staršev pri prometni vzgoji, kako so varnost spremenili električni skiroji in kaj je prometni bonton? To so vprašanja, nak tera bo odgovoril Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri AMZS. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V ambulanti Mladinskega zdravilišča in letovišča na Debelem rtiču v letošnjem letu opažajo več primerov kožnih bolezni, v porastu je tako atopijski dermatitis, za katerega je značilno poslabšanje stanja ob stresu, več pa je tudi prekomerno hranjenih otrok in mladostnikov.
V ambulanti Mladinskega zdravilišča in letovišča na Debelem rtiču v letošnjem letu opažajo več primerov kožnih bolezni, v porastu je tako atopijski dermatitis, za katerega je značilno poslabšanje stanja ob stresu, več pa je tudi prekomerno hranjenih otrok in mladostnikov.
V zadnjih dneh so na Pivškem kar dvakrat zabeležili nevaren stik z medvedom. V enem primeru je medvedka, ki je bila v času srečanja z mladiči, domačina-tekača huje poškodovala. Agencija za okolje je izdala dovoljenje za odstrel enega medveda, in ne, kot je morala kasneje zaradi širjenja nepreverjenih informacij pojasnjevati, dovoljenja za odstrel medvedke ali medvedke z mladiči. V tokratni svetovalni oddaji bomo tako obiskali postojnsko enoto Zavoda za gozdove in Center o velikih zvereh Dina v Pivki. Zanimalo nas je, kako daleč smo z razumevanjem, da si življenjski prostor delimo tudi z zvermi, kaj storimo ob morebitnem srečanjem in kako lahko nesreče preprečimo. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V zadnjih dneh so na Pivškem kar dvakrat zabeležili nevaren stik z medvedom. V enem primeru je medvedka, ki je bila v času srečanja z mladiči, domačina-tekača huje poškodovala. Agencija za okolje je izdala dovoljenje za odstrel enega medveda, in ne, kot je morala kasneje zaradi širjenja nepreverjenih informacij pojasnjevati, dovoljenja za odstrel medvedke ali medvedke z mladiči. V tokratni svetovalni oddaji bomo tako obiskali postojnsko enoto Zavoda za gozdove in Center o velikih zvereh Dina v Pivki. Zanimalo nas je, kako daleč smo z razumevanjem, da si življenjski prostor delimo tudi z zvermi, kaj storimo ob morebitnem srečanjem in kako lahko nesreče preprečimo. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Znanstveno-raziskovalno središče Koper je v sodelovanju z Gledališčem Koper konec julija organiziral dogodek Zdravje po-tem. V prireditvenem prostoru Libertas v Kopru so se zbrali ugledni strokovnjaki, ki so z različnih zornih kotov razmišljali o epidemiji Covida-19 in njenih posledicah na naše dojemanje zdravja. Izsledke pogovora v današnji svetovalni oddaji povzema Mateja Brežan.
Znanstveno-raziskovalno središče Koper je v sodelovanju z Gledališčem Koper konec julija organiziral dogodek Zdravje po-tem. V prireditvenem prostoru Libertas v Kopru so se zbrali ugledni strokovnjaki, ki so z različnih zornih kotov razmišljali o epidemiji Covida-19 in njenih posledicah na naše dojemanje zdravja. Izsledke pogovora v današnji svetovalni oddaji povzema Mateja Brežan.
Državni zbor je v tem mesecu sprejel Novelo zakona o pravilih cestnega prometa, ki prinaša precej novosti. V javnosti je največjo pozornost vzbudilo znižanje kazni za prekoračitev hitrosti. Druga novost je vožnja v desno ob rdeči luči. Po novem zakonu se bo zvišala globa in število kazenskih točk za uporabo mobilnega telefona med vožnjo. Skiroji in rolke na električni pogon pa bodo po novem morali voziti po kolesarskem pasu. Do 18-leta je obvezna kolesarska čelada. Teh in še številnih drugih tem se bo v svetovalni oddaji lotil Branko Laginja, ki je v goste povabil prometnega strokovnjaka in raziskovalca mobilnosti Andreja Brgleza.
Državni zbor je v tem mesecu sprejel Novelo zakona o pravilih cestnega prometa, ki prinaša precej novosti. V javnosti je največjo pozornost vzbudilo znižanje kazni za prekoračitev hitrosti. Druga novost je vožnja v desno ob rdeči luči. Po novem zakonu se bo zvišala globa in število kazenskih točk za uporabo mobilnega telefona med vožnjo. Skiroji in rolke na električni pogon pa bodo po novem morali voziti po kolesarskem pasu. Do 18-leta je obvezna kolesarska čelada. Teh in še številnih drugih tem se bo v svetovalni oddaji lotil Branko Laginja, ki je v goste povabil prometnega strokovnjaka in raziskovalca mobilnosti Andreja Brgleza.
V poletnih mesecih se tako doma kot na potovanjih ali izletih najpogosteje srečamo s prebavnimi motnjami. Lahko so posledica viroznih obolenj, slabe higiene rok in ust, lahko pa nam težave povzročita slabo hranjena hrana in pijača. In prav slednjemu se bomo danes posvetili v svetovalni oddaji. Torej, kako ravnamo z živili poleti? Kako jih primerno hranimo, ohlajamo, prevažamo? Naš sogovorec je g. Pavel Pollak, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
V poletnih mesecih se tako doma kot na potovanjih ali izletih najpogosteje srečamo s prebavnimi motnjami. Lahko so posledica viroznih obolenj, slabe higiene rok in ust, lahko pa nam težave povzročita slabo hranjena hrana in pijača. In prav slednjemu se bomo danes posvetili v svetovalni oddaji. Torej, kako ravnamo z živili poleti? Kako jih primerno hranimo, ohlajamo, prevažamo? Naš sogovorec je g. Pavel Pollak, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
V Istri in drugh turistično bolj obiskanih krajih oziroma območjih poleti znatno naraste število ljudi. Zdravstvena oskrba je v Istri organizirana prek zdravstvenih domov, ki imajo bodisi dežurne bodisi ambulante za nujno medicinsko pomoč. V Izoli delujejo tudi reševalci na kolesih, ki imajo nalogo prvih posredovalcev ob nezgodi. Teh poleti, sploh na plaži ne manjka, večinoma gre za lažje primere in prav tem se bomo posvetili v današnji svetovalni oddaji. Matjaž Poniž, izurjeni bolničar in član Območnega združenja Rdečega križa Koper nam bo povedal, kako ukrepati in pikih insektov, ob urezninah, lažjih opeklinah, lažji dehidraciji in drugem, pri čemer lahko posledice omilimo tudi sami. Z njim se je pogovarjala Mojca Klarič.
V Istri in drugh turistično bolj obiskanih krajih oziroma območjih poleti znatno naraste število ljudi. Zdravstvena oskrba je v Istri organizirana prek zdravstvenih domov, ki imajo bodisi dežurne bodisi ambulante za nujno medicinsko pomoč. V Izoli delujejo tudi reševalci na kolesih, ki imajo nalogo prvih posredovalcev ob nezgodi. Teh poleti, sploh na plaži ne manjka, večinoma gre za lažje primere in prav tem se bomo posvetili v današnji svetovalni oddaji. Matjaž Poniž, izurjeni bolničar in član Območnega združenja Rdečega križa Koper nam bo povedal, kako ukrepati in pikih insektov, ob urezninah, lažjih opeklinah, lažji dehidraciji in drugem, pri čemer lahko posledice omilimo tudi sami. Z njim se je pogovarjala Mojca Klarič.
S polno turistično sezono se začne tudi čas vlomov in drugih kaznivih dejanj, ki so povezane z varnostjo in premoženjem tako domačinov kot turistov. Zadnje leto je sicer posebno tudi v tem pogledu. Policisti PP Piran so namreč od novembra 2020 pa vse do konca maja obravnavali več vlomov, predvsem v hotele, ki v času epidemije niso obratovali, prodajalno s kolesi in tudi v stanovanjske hiše. Policija svetuje samozaščitno ravnanje, s katerim lahko preprečimo veliko škode.
S polno turistično sezono se začne tudi čas vlomov in drugih kaznivih dejanj, ki so povezane z varnostjo in premoženjem tako domačinov kot turistov. Zadnje leto je sicer posebno tudi v tem pogledu. Policisti PP Piran so namreč od novembra 2020 pa vse do konca maja obravnavali več vlomov, predvsem v hotele, ki v času epidemije niso obratovali, prodajalno s kolesi in tudi v stanovanjske hiše. Policija svetuje samozaščitno ravnanje, s katerim lahko preprečimo veliko škode.
Narava nam skozi leto ponuja različna zelišča, iz katerih lahko sami pripravimo sirupe, s katerimi si bodisi pomagamo pri lajšanju različnih težav, kot je na primer kašelj, uporabimo pa jih lahko tudi za pripravo osvežilnih pijač ali kot prelive. V današnji svetovalni oddaji gostimo Mojco Slokar, ki v okviru Ljudske univerze Ajdovščina v Učnem centru Brje, vodi delavnico o izdelavi zeliščnih sirupov. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Narava nam skozi leto ponuja različna zelišča, iz katerih lahko sami pripravimo sirupe, s katerimi si bodisi pomagamo pri lajšanju različnih težav, kot je na primer kašelj, uporabimo pa jih lahko tudi za pripravo osvežilnih pijač ali kot prelive. V današnji svetovalni oddaji gostimo Mojco Slokar, ki v okviru Ljudske univerze Ajdovščina v Učnem centru Brje, vodi delavnico o izdelavi zeliščnih sirupov. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Kostno-mišična obolenja in psihosocialna tveganja pri delu so najpogostejša z delom povezana težava v razvitem svetu in že desetletja glavni vzrok dolgotrajne odsotnosti z dela, delovne invalidnosti in prezgodnjega upokojevanja delavcev. Nacionalni inštitut za javno zdravje in Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem sta razvili brezplačno spletno orodje, s pomočjo katerega naj bi posamezniki prepoznali dejavnike tveganja povezanih z delom ter jih s pomočjo predlaganih ukrepov odpravili ali vsaj omejili. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Kostno-mišična obolenja in psihosocialna tveganja pri delu so najpogostejša z delom povezana težava v razvitem svetu in že desetletja glavni vzrok dolgotrajne odsotnosti z dela, delovne invalidnosti in prezgodnjega upokojevanja delavcev. Nacionalni inštitut za javno zdravje in Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem sta razvili brezplačno spletno orodje, s pomočjo katerega naj bi posamezniki prepoznali dejavnike tveganja povezanih z delom ter jih s pomočjo predlaganih ukrepov odpravili ali vsaj omejili. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji smo se posvetili mediaciji. V Sloveniji je še vedno precej nepoznana, a se počasi uveljavlja kot alternativen in miren način reševanja sporov, s čimer se lahko izognemo dolgotrajnim sodnim postopkom. V kakšnih življenjskih situacijah je učinkovita, kako v praksi poteka, kakšni so stroški ter kako zavezujoči so sklenjeni dogovori, se je z učiteljico in mediatorko Meto Prezelj Manfreda iz mediacije Stik pogovarjala Mariša Bizjak.
V današnji svetovalni oddaji smo se posvetili mediaciji. V Sloveniji je še vedno precej nepoznana, a se počasi uveljavlja kot alternativen in miren način reševanja sporov, s čimer se lahko izognemo dolgotrajnim sodnim postopkom. V kakšnih življenjskih situacijah je učinkovita, kako v praksi poteka, kakšni so stroški ter kako zavezujoči so sklenjeni dogovori, se je z učiteljico in mediatorko Meto Prezelj Manfreda iz mediacije Stik pogovarjala Mariša Bizjak.
Štiri istrske občine so ta mesec znova začele skupno akcijo zatiranja ličink tigrastih komarjev, ki ne povzročajo zgolj nevšečnosti, ampak tudi prenašajo nekatere bolezni. Ime so dobili po belih progah, ki jih imajo odrasle živali. Samice se prehranjujejo s krvjo vretenčarjev, predvsem ljudi in drugih sesalcev, vendar tudi ptic, dvoživk in plazilcev. Izvirajo iz Jugovzhodne Azije ter otočij zahodnega Pacifika in Indijskega oceana. S pomočjo človeka so se razširili v Zahodno in Južno Evropo, Bližnji vzhod, Afriko, Severno in Južno Ameriko ter v Karibe. V Sloveniji so navzoči predvsem na obalno-kraškem in goriškem območju, kjer so populacije stabilne in največje. Več nam bo v današnji svetovalni oddaji povedala dr. Katja Kalan z Oddelka za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Štiri istrske občine so ta mesec znova začele skupno akcijo zatiranja ličink tigrastih komarjev, ki ne povzročajo zgolj nevšečnosti, ampak tudi prenašajo nekatere bolezni. Ime so dobili po belih progah, ki jih imajo odrasle živali. Samice se prehranjujejo s krvjo vretenčarjev, predvsem ljudi in drugih sesalcev, vendar tudi ptic, dvoživk in plazilcev. Izvirajo iz Jugovzhodne Azije ter otočij zahodnega Pacifika in Indijskega oceana. S pomočjo človeka so se razširili v Zahodno in Južno Evropo, Bližnji vzhod, Afriko, Severno in Južno Ameriko ter v Karibe. V Sloveniji so navzoči predvsem na obalno-kraškem in goriškem območju, kjer so populacije stabilne in največje. Več nam bo v današnji svetovalni oddaji povedala dr. Katja Kalan z Oddelka za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V tokratni oddaji bomo govorili o mišji mrzlici. Letos imamo namreč mišje leto, saj je populacija teh glodavcev izredno porasla, kar virusu mišje mrzlice omogoča, da se lahko hitreje širi. V Sloveniji smo do 6. maja zabeležili 92 primerov, lani jih je bilo 14. Bolezen se na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki se nahajajo v živalskih izločkih. S človeka na človeka pa se ne prenaša. Kakšni so simptomi bolezni in kako tveganje za okužbe zmanjšamo, bo pojasnila Tatjana Frelih, vodja področja nalezljivih bolezni na novogoriški območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
V tokratni oddaji bomo govorili o mišji mrzlici. Letos imamo namreč mišje leto, saj je populacija teh glodavcev izredno porasla, kar virusu mišje mrzlice omogoča, da se lahko hitreje širi. V Sloveniji smo do 6. maja zabeležili 92 primerov, lani jih je bilo 14. Bolezen se na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki se nahajajo v živalskih izločkih. S človeka na človeka pa se ne prenaša. Kakšni so simptomi bolezni in kako tveganje za okužbe zmanjšamo, bo pojasnila Tatjana Frelih, vodja področja nalezljivih bolezni na novogoriški območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Povod za današnjo svetovalno oddajo je bilo vprašanje poslušalke, ki je opozorila, da ima po menjavi števca za odjem električne energije nekaj težav pri uporabi naprav v gospodinjstvu. V desetletnem načrtu razvoja distribucijskega omrežja električne energije v Sloveniji je bil cilj, da bi bili do leta 2022 v sistem naprednega merjenja vključeni vsi odjemalci. To pomeni, da bi jim zamenjali stare števce z novimi-digitalnimi. V tem času se je načrt spremenil, rok za zamenjavo pa podaljšal. Današnjo oddajo Radio Koper svetuje namenjamo prav temu: zakaj je menjava potrebna, ali je brezplačna in kaj je oziroma bo zaradi digitalnih števcev drugače. Tjaša Škamperle.
Povod za današnjo svetovalno oddajo je bilo vprašanje poslušalke, ki je opozorila, da ima po menjavi števca za odjem električne energije nekaj težav pri uporabi naprav v gospodinjstvu. V desetletnem načrtu razvoja distribucijskega omrežja električne energije v Sloveniji je bil cilj, da bi bili do leta 2022 v sistem naprednega merjenja vključeni vsi odjemalci. To pomeni, da bi jim zamenjali stare števce z novimi-digitalnimi. V tem času se je načrt spremenil, rok za zamenjavo pa podaljšal. Današnjo oddajo Radio Koper svetuje namenjamo prav temu: zakaj je menjava potrebna, ali je brezplačna in kaj je oziroma bo zaradi digitalnih števcev drugače. Tjaša Škamperle.
Tvegano in škodljivo pitje alkohola ima lahko za posameznika tako zdravstvene kot družbene posledice. Izsledki raziskav kažejo, da je alkoholu pripisljivo breme bolezni večje pri moških kot pri ženskah (moški pijejo alkohol pogosteje in v večjih količinah, ženske pa so bolj občutljive za posledice pitja alkohola). To breme pa pogosto izhaja tudi iz socialno-ekonomskih neenakosti. Po drugi strani pa tvegana in škodljiva raba alkohola lahko dodatno prispeva k neenakostim v zdravju in na socialno-ekonomskem področju. O tem se bomo pogovarjali v današnji svetovalni oddaji. Z nami bosta Petra Može, razvojno raziskovalna sodelavka Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Pavla Brec s Slovenske Karitas. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Tvegano in škodljivo pitje alkohola ima lahko za posameznika tako zdravstvene kot družbene posledice. Izsledki raziskav kažejo, da je alkoholu pripisljivo breme bolezni večje pri moških kot pri ženskah (moški pijejo alkohol pogosteje in v večjih količinah, ženske pa so bolj občutljive za posledice pitja alkohola). To breme pa pogosto izhaja tudi iz socialno-ekonomskih neenakosti. Po drugi strani pa tvegana in škodljiva raba alkohola lahko dodatno prispeva k neenakostim v zdravju in na socialno-ekonomskem področju. O tem se bomo pogovarjali v današnji svetovalni oddaji. Z nami bosta Petra Može, razvojno raziskovalna sodelavka Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Pavla Brec s Slovenske Karitas. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Tokratno svetovalno oddajo bomo posvetili radonu, naravnemu radioaktivnemu plinu, ki ga je največ prav na Primorskem. Daljše izpostavljenosti radonu lahko privedejo do pljučnega raka. Najbolj na udaru so starejše stavbe, ki imajo veliko razpok v tleh ali zidovih. Kako lahko ugotovimo, ali je v našem stanovanju povečana koncentracija radona in kako lahko ukrepamo, bo pojasnil Tomaž Šutej, inšpektor za varstvo pred sevanji iz Uprave za varstvo pred sevanji. Z njim se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Tokratno svetovalno oddajo bomo posvetili radonu, naravnemu radioaktivnemu plinu, ki ga je največ prav na Primorskem. Daljše izpostavljenosti radonu lahko privedejo do pljučnega raka. Najbolj na udaru so starejše stavbe, ki imajo veliko razpok v tleh ali zidovih. Kako lahko ugotovimo, ali je v našem stanovanju povečana koncentracija radona in kako lahko ukrepamo, bo pojasnil Tomaž Šutej, inšpektor za varstvo pred sevanji iz Uprave za varstvo pred sevanji. Z njim se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Konec marca je že 10. leto zapored po vsem svetu potekala svetovna akcija ozaveščanja o pomenu finančnega izobraževanja in finančni pismenosti otrok in mladostnikov Global Money Week, ki ga pri nas poimenujemo Svetovni teden izobraževanja o financah. Akcija ozaveščanja je nastala v letu 2012 na pobudo mednarodne organizacije Child and Youth Finance International. Tokrat bomo v svetovalni oddaji na Radiu Koper iskali odgovore na vprašanja kot so: Ali so naši mladi dovolj finančno opismenjeni? Kdaj je pravi čas, da se mlade začne poučevati o vrednosti in o smotrni uporabi denarja? Bi to lahko bile vsebine, ki bi jih spoznali tudi v samem izobraževalnem procesu? Z nami bo predstavnica Slovenije za izvajanje Svetovnega dneva izobraževanja o financah Irena Simčič z zavoda RS za šolstvo. V oddajo jo je povabila Mateja Brežan.
Konec marca je že 10. leto zapored po vsem svetu potekala svetovna akcija ozaveščanja o pomenu finančnega izobraževanja in finančni pismenosti otrok in mladostnikov Global Money Week, ki ga pri nas poimenujemo Svetovni teden izobraževanja o financah. Akcija ozaveščanja je nastala v letu 2012 na pobudo mednarodne organizacije Child and Youth Finance International. Tokrat bomo v svetovalni oddaji na Radiu Koper iskali odgovore na vprašanja kot so: Ali so naši mladi dovolj finančno opismenjeni? Kdaj je pravi čas, da se mlade začne poučevati o vrednosti in o smotrni uporabi denarja? Bi to lahko bile vsebine, ki bi jih spoznali tudi v samem izobraževalnem procesu? Z nami bo predstavnica Slovenije za izvajanje Svetovnega dneva izobraževanja o financah Irena Simčič z zavoda RS za šolstvo. V oddajo jo je povabila Mateja Brežan.
Športna vadba otrok in mladostnikov je zelo pomembna tako za telesni kot tudi duševni razvoj in ne sme manjkati nti v sedanjem času koronavirusnih omejitev. S pravilnimm načrtovanjem treningov po daljši prekinitvi skupne vadbe se je v veliki meri mogoče izogniti poškodbam. Tudi o tem bo s športnim pedagogom Branko Zupan govoril Primož Čepar.
Športna vadba otrok in mladostnikov je zelo pomembna tako za telesni kot tudi duševni razvoj in ne sme manjkati nti v sedanjem času koronavirusnih omejitev. S pravilnimm načrtovanjem treningov po daljši prekinitvi skupne vadbe se je v veliki meri mogoče izogniti poškodbam. Tudi o tem bo s športnim pedagogom Branko Zupan govoril Primož Čepar.
Motoristična sezona je tu. Varnost, vidnost, oprema, dobra psihofizična pripravljenost in brezhibnost motornega kolesa so ključni ob začetku prvih voženj z motornimi kolesi. Ob začetku pomladi tudi asfalt še ni dobro ogret, na cestišču so še sledi posipanja, obenem pa se tudi ostali udeleženci v prometu privajajo na prisotnost motornih koles na cestah. O začetku motoristične sezone z inštruktorjem vožnje Klemnom Pirmanom iz koprske Postaje prometne policije.
Motoristična sezona je tu. Varnost, vidnost, oprema, dobra psihofizična pripravljenost in brezhibnost motornega kolesa so ključni ob začetku prvih voženj z motornimi kolesi. Ob začetku pomladi tudi asfalt še ni dobro ogret, na cestišču so še sledi posipanja, obenem pa se tudi ostali udeleženci v prometu privajajo na prisotnost motornih koles na cestah. O začetku motoristične sezone z inštruktorjem vožnje Klemnom Pirmanom iz koprske Postaje prometne policije.
V Primorju v tem trenutku prevladuje cvetni prah cipresovk, obremenitev bo visoka. V zraku so že posamezna zrna leske, kmalu pa bo prisoten še cvetni prah jesena, topola, vrbe, bresta in gabra. Natančni podatki o količini cvetnega prahu v zraku so v sezoni objavljeni na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje, ki napoved obremenitve sestavi v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano. Cvetenje trav in dreves konec zime in v začetku pomladi s seboj prinese tudi alergije. Ljudje smo vse bolj nagnjeni k alergijam, glavni povod pa sta onesnaženo okolje in slabšanje imunosti. To je tema današnje svetovalne oddaje, k poslušanju vabi Mateja Brežan. Pogovarjala se bo s pulmologom ZD Koper, Branislavom Červenjakom.
V Primorju v tem trenutku prevladuje cvetni prah cipresovk, obremenitev bo visoka. V zraku so že posamezna zrna leske, kmalu pa bo prisoten še cvetni prah jesena, topola, vrbe, bresta in gabra. Natančni podatki o količini cvetnega prahu v zraku so v sezoni objavljeni na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje, ki napoved obremenitve sestavi v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano. Cvetenje trav in dreves konec zime in v začetku pomladi s seboj prinese tudi alergije. Ljudje smo vse bolj nagnjeni k alergijam, glavni povod pa sta onesnaženo okolje in slabšanje imunosti. To je tema današnje svetovalne oddaje, k poslušanju vabi Mateja Brežan. Pogovarjala se bo s pulmologom ZD Koper, Branislavom Červenjakom.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o raztegu trebušnih mišic med nosečnostjo in po porodu. Pogosto se zgodi, da nosečnice ali porodnice za to niti ne vedo, zagotovo pa to občutijo. Trebušne mišice nam pomagajo pri ustrezni drži trupa, dihanju, prebavi, sploh pa pri prenašanju večjih ali manjših obremenitev. Zato je skrb zanje pomembna z zdravstvenega vidika in ne zgolj estetskega. Več nam bo danes pojasnil strokovnjak, abdominalni kirurg Tomaž Jakomin iz Splošne bolnišnice Izola. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o raztegu trebušnih mišic med nosečnostjo in po porodu. Pogosto se zgodi, da nosečnice ali porodnice za to niti ne vedo, zagotovo pa to občutijo. Trebušne mišice nam pomagajo pri ustrezni drži trupa, dihanju, prebavi, sploh pa pri prenašanju večjih ali manjših obremenitev. Zato je skrb zanje pomembna z zdravstvenega vidika in ne zgolj estetskega. Več nam bo danes pojasnil strokovnjak, abdominalni kirurg Tomaž Jakomin iz Splošne bolnišnice Izola. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Pljučni rak je v svetovnem merilu najpogostejša diagnoza raka. V Sloveniji letno odkrijemo 1500 novih primerov, podobno število je tudi smrti. V času epidemije novega koronavirusa se število bolnikov z rakom pljuč ni ne zmanjšalo ne povečalo, je na nedavnem simpoziju o raku in covidu-19 v organizaciji novogoriškega društva Korak.si povedala vodja enote za internistično onkologijo na Univerzitetni kliniki Golnik Katja Mohorčič. Imamo bolnike, le najti jih moramo, je dejala sogovornica, ki je tudi gostja tokratne svetovalne oddaje. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Pljučni rak je v svetovnem merilu najpogostejša diagnoza raka. V Sloveniji letno odkrijemo 1500 novih primerov, podobno število je tudi smrti. V času epidemije novega koronavirusa se število bolnikov z rakom pljuč ni ne zmanjšalo ne povečalo, je na nedavnem simpoziju o raku in covidu-19 v organizaciji novogoriškega društva Korak.si povedala vodja enote za internistično onkologijo na Univerzitetni kliniki Golnik Katja Mohorčič. Imamo bolnike, le najti jih moramo, je dejala sogovornica, ki je tudi gostja tokratne svetovalne oddaje. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Sodna dražba je eden od načinov, da upniki pridejo do poplačila dolga. Razpišejo jo sodišča, kjer so dražbe do februarja tudi fizično potekale. Takšen način pa je po izkušnjah sodeč omogočal tudi zlorabe, ko so lažni dražitelji kar na hodnikih sodišč druge dražitelje odganjali, podkupovali ali izsiljevali. Vrhovo sodišče se je tudi zato odločilo za uvedbo sistema elektronskih dražb. Kako bo deloval, boste slišali v svetovalni oddaji. Pripravila jo je Tjaša Škamperle.
Sodna dražba je eden od načinov, da upniki pridejo do poplačila dolga. Razpišejo jo sodišča, kjer so dražbe do februarja tudi fizično potekale. Takšen način pa je po izkušnjah sodeč omogočal tudi zlorabe, ko so lažni dražitelji kar na hodnikih sodišč druge dražitelje odganjali, podkupovali ali izsiljevali. Vrhovo sodišče se je tudi zato odločilo za uvedbo sistema elektronskih dražb. Kako bo deloval, boste slišali v svetovalni oddaji. Pripravila jo je Tjaša Škamperle.
Gibanje »Nisisama« nadaljuje upor proti spolnemu nadlegovanju, ki so ga pod odmevnim geslom Jaz tudi sprva zanetili v Hollywoodu, zatem pa se je razširil v boj proti spolnim zlorabam in nadlegovanju žensk po vsem svetu. V Sloveniji je bil zadnji odmeven primer, ko je gledališka igralka razkrila svojo izkušnjo o spolnem nadlegovanju na akademiji. Kako prepoznati spolno nadlegovanje, kako odreagirati, komu povedati, kako okrevati, zakaj molčimo, če smo žrtve, in zakaj se premnogokrat obrnemo proč… To je le nekaj vprašanj, na katera smo odgovoriti z gostjama v tokratni oddaji.
Gibanje »Nisisama« nadaljuje upor proti spolnemu nadlegovanju, ki so ga pod odmevnim geslom Jaz tudi sprva zanetili v Hollywoodu, zatem pa se je razširil v boj proti spolnim zlorabam in nadlegovanju žensk po vsem svetu. V Sloveniji je bil zadnji odmeven primer, ko je gledališka igralka razkrila svojo izkušnjo o spolnem nadlegovanju na akademiji. Kako prepoznati spolno nadlegovanje, kako odreagirati, komu povedati, kako okrevati, zakaj molčimo, če smo žrtve, in zakaj se premnogokrat obrnemo proč… To je le nekaj vprašanj, na katera smo odgovoriti z gostjama v tokratni oddaji.
V današnji svetovalni oddaji bomo obiskali Diagnostični laboratorij Zdravstvenega doma Koper. Najpogosteje laboratorij obiščemo po navodilu osebnega zdravnika. Gre na primer za pregled krvi, urina in blata. To so prvi podatki, ki jih naš zdravnik dobi, da se lahko v primeru odstopanj začne primeren proces zdravljenja. Svet laboratorijskih preiskav je zelo kompleksen, živ, pester. Kaj vse nam lahko povedo izvidi? Kaj so referenčne vrednosti? Zakaj moramo na odvzem v laboratorij priti zjutraj in tešči? Zanimalo nas je tudi, koliko zanimanja je za preiskave po prebolelem Covidu in kaj nam te analize sploh lahko pokažejo? Z nami bo vodja Alen Bužan.
V današnji svetovalni oddaji bomo obiskali Diagnostični laboratorij Zdravstvenega doma Koper. Najpogosteje laboratorij obiščemo po navodilu osebnega zdravnika. Gre na primer za pregled krvi, urina in blata. To so prvi podatki, ki jih naš zdravnik dobi, da se lahko v primeru odstopanj začne primeren proces zdravljenja. Svet laboratorijskih preiskav je zelo kompleksen, živ, pester. Kaj vse nam lahko povedo izvidi? Kaj so referenčne vrednosti? Zakaj moramo na odvzem v laboratorij priti zjutraj in tešči? Zanimalo nas je tudi, koliko zanimanja je za preiskave po prebolelem Covidu in kaj nam te analize sploh lahko pokažejo? Z nami bo vodja Alen Bužan.
Otroci, rojeni leta 2015, bodo septembra prvič sedli v šolske klopi. Vpis v osnovno šolo poteka v tem mesecu. Morda tudi v luči razmer, v katerih živimo, nekateri starši razmišljajo, da bi začetek šolanja odložili. Pod kakšnimi pogoji je to mogoče in kako sicer letos poteka vpis, bo v svetovalni oddaji pojasnil Anton Baloh, generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Otroci, rojeni leta 2015, bodo septembra prvič sedli v šolske klopi. Vpis v osnovno šolo poteka v tem mesecu. Morda tudi v luči razmer, v katerih živimo, nekateri starši razmišljajo, da bi začetek šolanja odložili. Pod kakšnimi pogoji je to mogoče in kako sicer letos poteka vpis, bo v svetovalni oddaji pojasnil Anton Baloh, generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Potrošnik načeloma zaupa deklaracijam na izdelkih, ki jih kupuje. Zapisano mora biti verodostojno, še posebej, ko gre za živila, ki vplivajo na zdravje. V današnji svetovalni oddaji se bomo posvetili nadzoru oljčnega olja. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je lani odvzela 27 vzorcev v maloprodaji in v skladiščih distributerjev. O rezultatih in nasvetih za kupce in uporabnike oljčnih olj, Tjaša Škamperle z gostjama: Andrejio Bizjak, direktorico Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Mileno Bučar Miklavčič, vodjo referenčenga laboratorija Labs, ki v okviru ZRS Koper opravlja analize odvzetih vzorcev.
Potrošnik načeloma zaupa deklaracijam na izdelkih, ki jih kupuje. Zapisano mora biti verodostojno, še posebej, ko gre za živila, ki vplivajo na zdravje. V današnji svetovalni oddaji se bomo posvetili nadzoru oljčnega olja. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je lani odvzela 27 vzorcev v maloprodaji in v skladiščih distributerjev. O rezultatih in nasvetih za kupce in uporabnike oljčnih olj, Tjaša Škamperle z gostjama: Andrejio Bizjak, direktorico Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Mileno Bučar Miklavčič, vodjo referenčenga laboratorija Labs, ki v okviru ZRS Koper opravlja analize odvzetih vzorcev.
V današnji svetovalni oddaji smo zbrali informacije o cepivu proti covidu-19. Prvo pošiljko smo v Slovenijo dobili med minulimi prazniki, s cepljenjem so začeli pri starejših in zdravstvenih delavcih, ki delajo z njimi ali so na covidnih oddelkih. Nadaljuje se cepljenje drugega zdravstvenega kadra, natokroičnih bolnikov in drugih. Stroka predvideva, da bodo mlade in zdrave posameznike čahko cepili marca ali aprila. Nazadnje bodo prišli na vrsto vsi, ki so covid-19 že preboleli. Poudariti velja, da je cepljenje prostovoljno in brezplačno, pravi Mateja Brežan, ki je oddajo pripravila.
V današnji svetovalni oddaji smo zbrali informacije o cepivu proti covidu-19. Prvo pošiljko smo v Slovenijo dobili med minulimi prazniki, s cepljenjem so začeli pri starejših in zdravstvenih delavcih, ki delajo z njimi ali so na covidnih oddelkih. Nadaljuje se cepljenje drugega zdravstvenega kadra, natokroičnih bolnikov in drugih. Stroka predvideva, da bodo mlade in zdrave posameznike čahko cepili marca ali aprila. Nazadnje bodo prišli na vrsto vsi, ki so covid-19 že preboleli. Poudariti velja, da je cepljenje prostovoljno in brezplačno, pravi Mateja Brežan, ki je oddajo pripravila.
Spoznali boste zgodbe petih žensk. Med seboj so si zelo različne, vsaka izhaja iz drugačne tako življenjske kot poklicne poti. Skupno pa jim je stremenje k optimizmu, delu, novim življenskim izzivom in nabiranju novih znanj. Leto svetovalnih oddaj želimo zaključiti pozitivno in upanje prenesti tudi na vas. To je naš način upora proti malodušju in skrbem, ker verjamemo, da prav vsak, ne glede na to kdo je in kaj ga je do zdaj oblikovalo, lahko v sebi najde in zaneti tisto iskro, s katero bo našel ali pa opolnomočil SEBE. Pripovedi je zbrala Mateja Brežan.
Spoznali boste zgodbe petih žensk. Med seboj so si zelo različne, vsaka izhaja iz drugačne tako življenjske kot poklicne poti. Skupno pa jim je stremenje k optimizmu, delu, novim življenskim izzivom in nabiranju novih znanj. Leto svetovalnih oddaj želimo zaključiti pozitivno in upanje prenesti tudi na vas. To je naš način upora proti malodušju in skrbem, ker verjamemo, da prav vsak, ne glede na to kdo je in kaj ga je do zdaj oblikovalo, lahko v sebi najde in zaneti tisto iskro, s katero bo našel ali pa opolnomočil SEBE. Pripovedi je zbrala Mateja Brežan.
V tem predbožičnem času je peka najrazličnejših dobrot eno izmed najslajših opravil. Prav zato tokratno oddajo Radio Koper svetuje posvečamo peki, tisti z drožmi. Ta postaja vedno bolj priljubljena, saj se vedno več ljudi odloča za bolj zdrav način prehranjevanja. Droži niso nekaj novega, ampak že zelo staro vzhajalno sredstvo. Kako pripraviti droži, zamesiti testo in speči kruh nam bo razkril ljubitelj peke z drožmi Erik Dietz iz Ajdovščine. Z njim se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
V tem predbožičnem času je peka najrazličnejših dobrot eno izmed najslajših opravil. Prav zato tokratno oddajo Radio Koper svetuje posvečamo peki, tisti z drožmi. Ta postaja vedno bolj priljubljena, saj se vedno več ljudi odloča za bolj zdrav način prehranjevanja. Droži niso nekaj novega, ampak že zelo staro vzhajalno sredstvo. Kako pripraviti droži, zamesiti testo in speči kruh nam bo razkril ljubitelj peke z drožmi Erik Dietz iz Ajdovščine. Z njim se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Policija letno obravnava okrog 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju, od na videz blagih oblik, z manj opaznimi posledicami, do tistih najhujših, kot so umori v družini. Ukrepi za preprečevanje širitve virusa COVID-19 so precej spremenili dinamiko družinskega življenja. Veliko podjetij in ustanov je zaprlo svoje prostore, zato mnogi preživljamo ves svoj čas v domačem, družinskem okolju. Ne nazadnje tudi ob pouku na daljavo ali s svojcem v domu za starejše, ki ga ne moremo obiskati. Vse to postavlja na preizkušnjo vse naše odnose in lahko privede do povečanja trenj za domačimi stenami. V današnji svetovalni oddaji bomo pozvali k zaustavitvi nasilja in predstavili vse poti do pomoči. Naš gost bo kriminalistični inšpektor iz PU Koper Cvetko Kokalj, z nami pa bodo še predstavnice Centra za socialno delo, nevladne organizacije Beli obroč in Društva za nenasilno komunikacijo. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Policija letno obravnava okrog 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju, od na videz blagih oblik, z manj opaznimi posledicami, do tistih najhujših, kot so umori v družini. Ukrepi za preprečevanje širitve virusa COVID-19 so precej spremenili dinamiko družinskega življenja. Veliko podjetij in ustanov je zaprlo svoje prostore, zato mnogi preživljamo ves svoj čas v domačem, družinskem okolju. Ne nazadnje tudi ob pouku na daljavo ali s svojcem v domu za starejše, ki ga ne moremo obiskati. Vse to postavlja na preizkušnjo vse naše odnose in lahko privede do povečanja trenj za domačimi stenami. V današnji svetovalni oddaji bomo pozvali k zaustavitvi nasilja in predstavili vse poti do pomoči. Naš gost bo kriminalistični inšpektor iz PU Koper Cvetko Kokalj, z nami pa bodo še predstavnice Centra za socialno delo, nevladne organizacije Beli obroč in Društva za nenasilno komunikacijo. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Sladkorna bolezen je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Poznamo več tipov sladkorne bolezni, in sicer sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2, sladkorno bolezen v nosečnosti ter druge tipe sladkorne bolezni. Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90% vseh oseb s sladkorno boleznijo. Več o tem pa vodja diabetološke ambulante v Zdravstvenem domu Koper, Jano Komel, dr. med. spec. internist. Z njo se bo pogovarjala Mateja Brežan.
Sladkorna bolezen je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Poznamo več tipov sladkorne bolezni, in sicer sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2, sladkorno bolezen v nosečnosti ter druge tipe sladkorne bolezni. Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90% vseh oseb s sladkorno boleznijo. Več o tem pa vodja diabetološke ambulante v Zdravstvenem domu Koper, Jano Komel, dr. med. spec. internist. Z njo se bo pogovarjala Mateja Brežan.
Tokrat govorimo o zasvojenosti. November je namreč mesec njenega preprečevanja. Z vodjo novogoriškega centra za zdravljenje odvisnosti, Mihom Kramlijem, se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Tokrat govorimo o zasvojenosti. November je namreč mesec njenega preprečevanja. Z vodjo novogoriškega centra za zdravljenje odvisnosti, Mihom Kramlijem, se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
V današnji oddaji bomo govorili o vitaminu D. V dani situaciji o njem veliko slišimo, stroka predvsem poudarja njegovo pomembno vlogo pri povečevanju odpornosti, ki je tik pred virusno najbolj obremenjenim časom, še kako pomembna. Toda vsak dodatek ni primeren, paziti je treba, da ne pretiravamo, pomembno vprašanje pa je tudi, koliko tega vitamina pozimi sploh lahko dobimo s soncem. Z nami je asist. Karin Novak, magistrica dietetike Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Z njo se pogovarja Mateja Brežan.
V današnji oddaji bomo govorili o vitaminu D. V dani situaciji o njem veliko slišimo, stroka predvsem poudarja njegovo pomembno vlogo pri povečevanju odpornosti, ki je tik pred virusno najbolj obremenjenim časom, še kako pomembna. Toda vsak dodatek ni primeren, paziti je treba, da ne pretiravamo, pomembno vprašanje pa je tudi, koliko tega vitamina pozimi sploh lahko dobimo s soncem. Z nami je asist. Karin Novak, magistrica dietetike Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Z njo se pogovarja Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o kronični vnetni črevesni bolezni. To je kronično (dolgotrajno) vnetno obolenje črevesa. Med KVČB uvrščamo dve bolezni, ki imata določene podobnosti, vendar se v določenih lastnostih razlikujeta, to sta Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis. Bolezni sodita med najtežje kronične bolezni sodobnega časa. V Sloveniji se s kronično vnetno črevesno boleznijo sooča med 3000 in 5000 bolnikov, tako odraslih kot otrok in mladostnikov. Za obe njeni najpogostejši obliki, CROHNOVO BOLEZEN in ULCEROZNI KOLITIS je značilno, da se pojavita navadno pri mladih ljudeh, prizadene pa lahko vse generacije. Lahko se razvija počasi, lahko nenadoma. Vzrokov za njen nastanek stroka še ne pozna popolnoma. Z nami je danes Blaž Berger, specialist gastroenterolog in vodja endoskopskega centra v Splošni bolnišnici Izola. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o kronični vnetni črevesni bolezni. To je kronično (dolgotrajno) vnetno obolenje črevesa. Med KVČB uvrščamo dve bolezni, ki imata določene podobnosti, vendar se v določenih lastnostih razlikujeta, to sta Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis. Bolezni sodita med najtežje kronične bolezni sodobnega časa. V Sloveniji se s kronično vnetno črevesno boleznijo sooča med 3000 in 5000 bolnikov, tako odraslih kot otrok in mladostnikov. Za obe njeni najpogostejši obliki, CROHNOVO BOLEZEN in ULCEROZNI KOLITIS je značilno, da se pojavita navadno pri mladih ljudeh, prizadene pa lahko vse generacije. Lahko se razvija počasi, lahko nenadoma. Vzrokov za njen nastanek stroka še ne pozna popolnoma. Z nami je danes Blaž Berger, specialist gastroenterolog in vodja endoskopskega centra v Splošni bolnišnici Izola. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
"V težkih in izzivov polnih časih poskušajmo najti drobce pozitivizma, ob tem pa ohranjajmo sočutnost, strpnost in solidarnost", pravi socialna pedagoginja in socialna delavka Melita Kuhar. Kako skozi obdobje, ko nas zaradi trenutnih ramer spremlja veliko negotovosti, stisk in stragu smo se pogovarjali z vodjo Svetovalnice, v okviru katere svetuje parom v težavah, odnosih v družini, osebnostni rasti in vzgoji otrok ter mladostnikov.
"V težkih in izzivov polnih časih poskušajmo najti drobce pozitivizma, ob tem pa ohranjajmo sočutnost, strpnost in solidarnost", pravi socialna pedagoginja in socialna delavka Melita Kuhar. Kako skozi obdobje, ko nas zaradi trenutnih ramer spremlja veliko negotovosti, stisk in stragu smo se pogovarjali z vodjo Svetovalnice, v okviru katere svetuje parom v težavah, odnosih v družini, osebnostni rasti in vzgoji otrok ter mladostnikov.
V tokratni svetovalni oddaji je govor o osteoporozi. To je tiha bolezen, posledice pa so lahko hude: zlomi, bolečine, izguba samostojnosti. Ne prizadene le bolnika, ampak tudi njegove bližnje. Osteoporoza je bolezen starejših ljudi. Skoraj vsaka druga ženska in vsak peti moški po 50. letu si bo do konca življenja zlomil kost zaradi neprepoznane in nezdravljene osteoporoze. Ocenjujejo, da v Evropi vsakih 30 sekund pride do zloma zaradi krhkosti kosti. Najpogosteje se zlomijo vretenca, kolk ali roka tik nad zapestjem. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo zaradi staranja prebivalstva število takšnih zlomov v naslednjih petdesetih letih podvojilo. Gostja tokratne oddaje je zdravnica Duša Hlade Zore, predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije. K poslušanju vabi Lucija Fatur.
V tokratni svetovalni oddaji je govor o osteoporozi. To je tiha bolezen, posledice pa so lahko hude: zlomi, bolečine, izguba samostojnosti. Ne prizadene le bolnika, ampak tudi njegove bližnje. Osteoporoza je bolezen starejših ljudi. Skoraj vsaka druga ženska in vsak peti moški po 50. letu si bo do konca življenja zlomil kost zaradi neprepoznane in nezdravljene osteoporoze. Ocenjujejo, da v Evropi vsakih 30 sekund pride do zloma zaradi krhkosti kosti. Najpogosteje se zlomijo vretenca, kolk ali roka tik nad zapestjem. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo zaradi staranja prebivalstva število takšnih zlomov v naslednjih petdesetih letih podvojilo. Gostja tokratne oddaje je zdravnica Duša Hlade Zore, predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije. K poslušanju vabi Lucija Fatur.
Današnjo svetovalno oddajo posvečamo nordijski hoji. Ta oblika hoje velja za eno najbolj zdravih, učinkovitih, celovitih in varnih oblik telesne aktivnosti. Zakaj je tako, se je Karin Zorn Čebokli pozanimala pri vodji Centra za krepitev zdravja Ajdovščina Alenki Černe, ki je tudi inštruktorica nordijske hoje.
Današnjo svetovalno oddajo posvečamo nordijski hoji. Ta oblika hoje velja za eno najbolj zdravih, učinkovitih, celovitih in varnih oblik telesne aktivnosti. Zakaj je tako, se je Karin Zorn Čebokli pozanimala pri vodji Centra za krepitev zdravja Ajdovščina Alenki Černe, ki je tudi inštruktorica nordijske hoje.
V tokratni svetovalni oddaji govorimo o anoreksiji. Ta motnja hranjenja se kaže kot obsedenost s svojo telesno težo in zaužito hrano, bolniki zato odklanjajo hrano ali pa se pretirano ukvarjajo s telesno vadbo. V past te pošasti, kot jo sama poimenuje, je padla danes petnajstletna Eneja Kobal. Dve leti in pol se je bojevala z anoreksijo in jo uspešno premagala. Pomagalo ji je pisanje dnevnika, ki ga je Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina letos izdala v obliki knjige z naslovom Teža življenja. Poleg nje bo v oddaji gostja tudi pedopsihiatrinja Jasna Gidaković Prašović iz novogoriškega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki bo anoreksijo strokovno osvetlila. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
V tokratni svetovalni oddaji govorimo o anoreksiji. Ta motnja hranjenja se kaže kot obsedenost s svojo telesno težo in zaužito hrano, bolniki zato odklanjajo hrano ali pa se pretirano ukvarjajo s telesno vadbo. V past te pošasti, kot jo sama poimenuje, je padla danes petnajstletna Eneja Kobal. Dve leti in pol se je bojevala z anoreksijo in jo uspešno premagala. Pomagalo ji je pisanje dnevnika, ki ga je Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina letos izdala v obliki knjige z naslovom Teža življenja. Poleg nje bo v oddaji gostja tudi pedopsihiatrinja Jasna Gidaković Prašović iz novogoriškega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki bo anoreksijo strokovno osvetlila. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Oktober je tradicionalno najbolj rožnati mesec v letu. Je svetovni mesec boja proti raku dojk. Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah, za katerim v Sloveniji vsako leto zboli več kot 1.300 žensk in okoli deset moških. Ozdravljiv je v visokem odstotku, a zgolj če je odkrit dovolj zgodaj. Tudi v tem mesecu v ospredje prihaja solidarnost, zato vam bomo tokrat v svetovalni oddaji predstavili priznanega italijanskega onkologa kirurga Alberta Costo, ki je v zadnjih letih vpet v humanitarni projekt "Il gomitolo rosa", torej Rožnati klobčič. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Oktober je tradicionalno najbolj rožnati mesec v letu. Je svetovni mesec boja proti raku dojk. Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah, za katerim v Sloveniji vsako leto zboli več kot 1.300 žensk in okoli deset moških. Ozdravljiv je v visokem odstotku, a zgolj če je odkrit dovolj zgodaj. Tudi v tem mesecu v ospredje prihaja solidarnost, zato vam bomo tokrat v svetovalni oddaji predstavili priznanega italijanskega onkologa kirurga Alberta Costo, ki je v zadnjih letih vpet v humanitarni projekt "Il gomitolo rosa", torej Rožnati klobčič. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji smo govorili o osebni asistenci. Kaj pomeni osebna asistenca? Kdo je do nje upravičen in ali lahko ohlapnost zakona privede do manipulacij? Tako društva in druge organizacije kot stroka menijo, da Zakon o osebni asistenci vsekakor potrebuje spremembe. Za mnoge je namreč to edina pot do pomoči, odpira se tudi vprašanje ustreznosti nekaterih zaposlovalcev, med katerimi so, na primer, mizarji ali prevozniki. Model vprašalnika, ki smo ga povzeli po nemškem primeru, naj ne bi zajel dejanskega stanja oziroma potreb pri dodeljevanju ur osebne asistence. Praksa zaposlovanja družinskih članov za osebne asistente naj ne bi pripomogla k večji samostojnosti in neodvidnosti uporabnikov, kar bi moral biti cilj zakona. A kaj, ko je položaj družinskega pomočnika tako zelo podcenjen. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji smo govorili o osebni asistenci. Kaj pomeni osebna asistenca? Kdo je do nje upravičen in ali lahko ohlapnost zakona privede do manipulacij? Tako društva in druge organizacije kot stroka menijo, da Zakon o osebni asistenci vsekakor potrebuje spremembe. Za mnoge je namreč to edina pot do pomoči, odpira se tudi vprašanje ustreznosti nekaterih zaposlovalcev, med katerimi so, na primer, mizarji ali prevozniki. Model vprašalnika, ki smo ga povzeli po nemškem primeru, naj ne bi zajel dejanskega stanja oziroma potreb pri dodeljevanju ur osebne asistence. Praksa zaposlovanja družinskih članov za osebne asistente naj ne bi pripomogla k večji samostojnosti in neodvidnosti uporabnikov, kar bi moral biti cilj zakona. A kaj, ko je položaj družinskega pomočnika tako zelo podcenjen. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bomo pogledali v situacijo, s katero se v tem času soočajo šolarji, starši, pediatri oziroma šolski zdravniki, zaposleni in podjetja. Obdobje sezonskih prehodnih težav in obolenj se je začelo in je dodatno obremenilo razpoloženje, ki vlada okrog okužb z novim koronavirusom. Zaradi straha pred okužbami in obenem skrbi, da se ohrani pouk v šolah, učenci ostajajo doma tudi, če so zgolj prehlajeni. Pogovorili se bomo s šolskima zdravnikoma, ravnateljema in predstavnico Inštituta Ekvilib, ki izdaja certifikat "Družini prijazno podjetje". Oddajo so pripravile Nataša Uršič, Tjaša Lotrič in Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bomo pogledali v situacijo, s katero se v tem času soočajo šolarji, starši, pediatri oziroma šolski zdravniki, zaposleni in podjetja. Obdobje sezonskih prehodnih težav in obolenj se je začelo in je dodatno obremenilo razpoloženje, ki vlada okrog okužb z novim koronavirusom. Zaradi straha pred okužbami in obenem skrbi, da se ohrani pouk v šolah, učenci ostajajo doma tudi, če so zgolj prehlajeni. Pogovorili se bomo s šolskima zdravnikoma, ravnateljema in predstavnico Inštituta Ekvilib, ki izdaja certifikat "Družini prijazno podjetje". Oddajo so pripravile Nataša Uršič, Tjaša Lotrič in Mateja Brežan.
V tokratni Svetovalni oddaji bomo govorili o varstvu rastlin in posledicah, ki jih ima vnos tujerodnih rastlin v okolje. Oddajo je pripravila Ingrid kašca Bucik.
V tokratni Svetovalni oddaji bomo govorili o varstvu rastlin in posledicah, ki jih ima vnos tujerodnih rastlin v okolje. Oddajo je pripravila Ingrid kašca Bucik.
Svetovalno oddajo tokrat namenjamo začetku šolskega leta, ki je tako kot zaključek minulega povezan z zdravstvenimi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa. O izkušnjah, spremembah in izzivih v pogovoru s pishologom doc. dr. Kristijanom Muskom Lešnikom.
Svetovalno oddajo tokrat namenjamo začetku šolskega leta, ki je tako kot zaključek minulega povezan z zdravstvenimi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa. O izkušnjah, spremembah in izzivih v pogovoru s pishologom doc. dr. Kristijanom Muskom Lešnikom.
Obalna sindikalna organizacija KS 90 znova opozarja, da na nekaterih področjih dela visoke temperature ne vplivajo ugodno ne na zaposlene, ne na delovne procese oziroma delovno uspešnost. Letos še posebej zaradi predvidenega ukrepa nošenja mask. Odločevalcem tako predlagajo prilagoditev določenih delovnih procesov, poleg tega pa izpostavljajo nevarnost, ki jo vsi ti dejavniki skupaj povzročajo tako delavcem kot koristnikom storitev. Gost v današnji svetovalni oddaji je Damjan Volf, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS 90. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Obalna sindikalna organizacija KS 90 znova opozarja, da na nekaterih področjih dela visoke temperature ne vplivajo ugodno ne na zaposlene, ne na delovne procese oziroma delovno uspešnost. Letos še posebej zaradi predvidenega ukrepa nošenja mask. Odločevalcem tako predlagajo prilagoditev določenih delovnih procesov, poleg tega pa izpostavljajo nevarnost, ki jo vsi ti dejavniki skupaj povzročajo tako delavcem kot koristnikom storitev. Gost v današnji svetovalni oddaji je Damjan Volf, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS 90. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Da bo korak v gore varnejši, v Planinski zvezi Slovenije pozivajo k preudarnosti in dobri pripravi na turo, ki med drugim zahteva tudi informacijo o stanju planinskih poti. Pomembna dejavnika sta še pohodnikova kondicija in pravilna oprema. Ko se planinci znajdejo na planinski poti, pa je obvezno tudi dobro znanje branja markacij in uporabe zemljevida. Na vaša vprašanja o tem, kako se pravilno pripraviti na turo, kako si izbrati ustrezno planinsko pot in katere so osnove orientacije v gorah, bo odgovarjal generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko. K poslušanju vabi Aleš Ogrin.
Da bo korak v gore varnejši, v Planinski zvezi Slovenije pozivajo k preudarnosti in dobri pripravi na turo, ki med drugim zahteva tudi informacijo o stanju planinskih poti. Pomembna dejavnika sta še pohodnikova kondicija in pravilna oprema. Ko se planinci znajdejo na planinski poti, pa je obvezno tudi dobro znanje branja markacij in uporabe zemljevida. Na vaša vprašanja o tem, kako se pravilno pripraviti na turo, kako si izbrati ustrezno planinsko pot in katere so osnove orientacije v gorah, bo odgovarjal generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko. K poslušanju vabi Aleš Ogrin.
Poleti se skupaj z vsem veseljem na plažah, poveča tudi število priložnosti za razne nesreče. Tudi v letošnji sezoni smo žal že poročali o utopitvah. Poročali smo tudi o slabosti v vodi, nazadnje pa je pretresla utopitev 10-letnika na obrežju reke Soče. Situacije so različne, prva pomoč očividcev pa je še kako dobrodošla. A mora biti ustresna, sicer se lahko naredi več škode kot koristi. Kako prepoznamo, da se nekdo utaplja, kaj je treba najprej storiti, koga poklicati, kdaj in predvsem kako se lotiti reševanja, če v tistem trenutku na kraju še ni strokovnjaka? Z nami bo danes reševalec iz vode iz Zveze reševalcev iz vode Slovenije.
Poleti se skupaj z vsem veseljem na plažah, poveča tudi število priložnosti za razne nesreče. Tudi v letošnji sezoni smo žal že poročali o utopitvah. Poročali smo tudi o slabosti v vodi, nazadnje pa je pretresla utopitev 10-letnika na obrežju reke Soče. Situacije so različne, prva pomoč očividcev pa je še kako dobrodošla. A mora biti ustresna, sicer se lahko naredi več škode kot koristi. Kako prepoznamo, da se nekdo utaplja, kaj je treba najprej storiti, koga poklicati, kdaj in predvsem kako se lotiti reševanja, če v tistem trenutku na kraju še ni strokovnjaka? Z nami bo danes reševalec iz vode iz Zveze reševalcev iz vode Slovenije.
Stroka se strinja, da so se v zadnjih letih zgodili veliki premiki v lokalnih skupnostih, ki so postale bolj odprte za popotnike z avtodomi. V projektu Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji trenutno sodeluje več kot 90 občin-partneric. Vseh postajališč je več kot 160, med načrti je še približno 40 novih. Med zadnjimi, to je pred dobrim mesecem, so ga odprli tudi v občini Hrpelje Kozina. Imamo jih ob morju, smučiščih, v mestih, ob termah in na kmetijah. Tudi v Evropi je Slovenija vse bolj prepoznavna točka oddiha, vse več pa ima tudi avtodomarjev. Zato smo danes v našo družbo povabili Boštjana Okorna iz Zveze potrošnikov Slovenije, da boste na pot z avtokampom, če ste se tako odločilli, stopili opremljeni z najbolj aktualnimi in potrebnimi informacijami. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Stroka se strinja, da so se v zadnjih letih zgodili veliki premiki v lokalnih skupnostih, ki so postale bolj odprte za popotnike z avtodomi. V projektu Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji trenutno sodeluje več kot 90 občin-partneric. Vseh postajališč je več kot 160, med načrti je še približno 40 novih. Med zadnjimi, to je pred dobrim mesecem, so ga odprli tudi v občini Hrpelje Kozina. Imamo jih ob morju, smučiščih, v mestih, ob termah in na kmetijah. Tudi v Evropi je Slovenija vse bolj prepoznavna točka oddiha, vse več pa ima tudi avtodomarjev. Zato smo danes v našo družbo povabili Boštjana Okorna iz Zveze potrošnikov Slovenije, da boste na pot z avtokampom, če ste se tako odločilli, stopili opremljeni z najbolj aktualnimi in potrebnimi informacijami. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bo z nami upokojena učiteljica in ravnateljica Marija Mahne, pionirka s sodelavci široko zasnovanih taborov za nadarjene učence, dijake in študente, državna nagrajenka za izjemne dosežke v šolstvu. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bo z nami upokojena učiteljica in ravnateljica Marija Mahne, pionirka s sodelavci široko zasnovanih taborov za nadarjene učence, dijake in študente, državna nagrajenka za izjemne dosežke v šolstvu. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o obsesivno-kompulzivnih motnjah pri otrocih. Takole na prvo uho bi to bila zelo zakomplicirana tema, kompleksna sicer je, a so te motnje resnično del našega vsakdana. Z njimi se ne soočajo zgolj odrasli, z njimi se spopadajo tudi otroci, ki si jih ne znajo razložiti, zato o tem pogosto molčijo. Spremlja jih strah, da se bo kaj slabega zgodilo ali pa da je z njimi samimi kaj narobe. Za kaj gre? Gre za vsiljive misli ali podobe, ki nam ne gredo iz glave. A tudi v tem primeru velja, da jih je dobro odkriti čim prej. Obsesivo-kompulzivne motnje niso zgolj obvladljive, ampak so ozdravljive. Strokovno nam bo o tem danes pojasnil dr. Peter Janjušević, specialist klinične psihologije iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. Z njim se je pogovarjala Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o obsesivno-kompulzivnih motnjah pri otrocih. Takole na prvo uho bi to bila zelo zakomplicirana tema, kompleksna sicer je, a so te motnje resnično del našega vsakdana. Z njimi se ne soočajo zgolj odrasli, z njimi se spopadajo tudi otroci, ki si jih ne znajo razložiti, zato o tem pogosto molčijo. Spremlja jih strah, da se bo kaj slabega zgodilo ali pa da je z njimi samimi kaj narobe. Za kaj gre? Gre za vsiljive misli ali podobe, ki nam ne gredo iz glave. A tudi v tem primeru velja, da jih je dobro odkriti čim prej. Obsesivo-kompulzivne motnje niso zgolj obvladljive, ampak so ozdravljive. Strokovno nam bo o tem danes pojasnil dr. Peter Janjušević, specialist klinične psihologije iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. Z njim se je pogovarjala Mateja Brežan.
Ko se nekdo utaplja, ga moramo iz vode potegniti v treh minutah, sicer je verjetnost preživetja hitro manjša. Po petih minutah recimo pade pod 50 odstotkov. Med kopanjem v morju, rekah, jezerih in drugih naravnih kopališčih ter seveda bazenih namreč ne smemo pozabiti na nekatere osnovne ukrepe. Predvsem pa - ne smemo precenjevati svojih sposobnosti. Gost v svetovalni oddaji bo Mitja Slavinec, predsednik Slovenske potapljaške zveze, v okviru katere deluje Podvodna reševalna služba. Z njim se bo pogovarjala Nataša Rašl.
Ko se nekdo utaplja, ga moramo iz vode potegniti v treh minutah, sicer je verjetnost preživetja hitro manjša. Po petih minutah recimo pade pod 50 odstotkov. Med kopanjem v morju, rekah, jezerih in drugih naravnih kopališčih ter seveda bazenih namreč ne smemo pozabiti na nekatere osnovne ukrepe. Predvsem pa - ne smemo precenjevati svojih sposobnosti. Gost v svetovalni oddaji bo Mitja Slavinec, predsednik Slovenske potapljaške zveze, v okviru katere deluje Podvodna reševalna služba. Z njim se bo pogovarjala Nataša Rašl.
Zdravo srce je kot črpalka, ki poganja kri po vsem telesu in utripne približno 100.000-krat na dan. Pri srčnem popuščanju je črpalna sposobnost srca slabša kot običajno. Vse, kar vpliva na črpalno sposobnost srca, vpliva na telo in počutje. V prihajajočih mesecih nas čakajo visoke temperature, ki jih včasih težko prenašajo tudi povsem zdravi mladi ljudje. Starejši, ljudje s prekomerno telesno težo in srčno-žilni bolniki pa so na vročino še posebej občutljivi. V svetovalni oddaji se bomo tako danes pogovarjali o srčnem popuščanju. Naš sogovornik je specialist interne medicine Dorjan Marušič.
Zdravo srce je kot črpalka, ki poganja kri po vsem telesu in utripne približno 100.000-krat na dan. Pri srčnem popuščanju je črpalna sposobnost srca slabša kot običajno. Vse, kar vpliva na črpalno sposobnost srca, vpliva na telo in počutje. V prihajajočih mesecih nas čakajo visoke temperature, ki jih včasih težko prenašajo tudi povsem zdravi mladi ljudje. Starejši, ljudje s prekomerno telesno težo in srčno-žilni bolniki pa so na vročino še posebej občutljivi. V svetovalni oddaji se bomo tako danes pogovarjali o srčnem popuščanju. Naš sogovornik je specialist interne medicine Dorjan Marušič.
Zdravstvene ustanove po epidemiji skušajo nadoknaditi izvedbo programa. Zaradi večjega števila posegov so se povečale tudi potrebe po krvi. Zaloge večine krvnih skupin so trenutno na meji. Mateja Brežan se je pofgovarjala z vodjo Centra za transfuzijsko dejavnost Izola, zdravnico Ireno Kramar, ki bo povedala tudi, kako so morali prilagoditi odvzeme krvi.
Zdravstvene ustanove po epidemiji skušajo nadoknaditi izvedbo programa. Zaradi večjega števila posegov so se povečale tudi potrebe po krvi. Zaloge večine krvnih skupin so trenutno na meji. Mateja Brežan se je pofgovarjala z vodjo Centra za transfuzijsko dejavnost Izola, zdravnico Ireno Kramar, ki bo povedala tudi, kako so morali prilagoditi odvzeme krvi.
V svetovalni oddaji bomo govorili o bigoreksiji, ki ji rečemo tudi motnja telesne dismorfije. Za koga morda zapletene besede, a kot boste slišali, gre za stanje, ki je prisotno tudi v naši družbi. Gre za obsedenost z popolnim, mišičastim telesom in intenzivno telesno vadbo, zato jo nekateri imenujejo tudi "Adonisov kompleks", po grškem bogu lepote in poželenja, Adonisu. Z nami bo psihiatrinja dr. Karin Sernec, z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Z njo se bo pogovarjala Mateja Brežan.
V svetovalni oddaji bomo govorili o bigoreksiji, ki ji rečemo tudi motnja telesne dismorfije. Za koga morda zapletene besede, a kot boste slišali, gre za stanje, ki je prisotno tudi v naši družbi. Gre za obsedenost z popolnim, mišičastim telesom in intenzivno telesno vadbo, zato jo nekateri imenujejo tudi "Adonisov kompleks", po grškem bogu lepote in poželenja, Adonisu. Z nami bo psihiatrinja dr. Karin Sernec, z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Z njo se bo pogovarjala Mateja Brežan.
Ob svetovnem dnevu sonca bo v naši svetovalni oddaji gostja dermatovenerologinja zdravnica Katarina Šmuc Berger. Sonce na naše zdravje dobro vpliva. Daje nam potrebne vitamine, a kaj hitro lahko tudi škodi. Med najnevarnejšimi boleznimi, ki jih poslabšuje tudi stik kože s soncem, je melanom. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Ob svetovnem dnevu sonca bo v naši svetovalni oddaji gostja dermatovenerologinja zdravnica Katarina Šmuc Berger. Sonce na naše zdravje dobro vpliva. Daje nam potrebne vitamine, a kaj hitro lahko tudi škodi. Med najnevarnejšimi boleznimi, ki jih poslabšuje tudi stik kože s soncem, je melanom. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Tudi majhna terasa ali balkon lahko postaneta prijeten vrtiček. Lahko pa tako gojimo skoraj vse vrste zelenjave. O tem so novinarki Mateji Brežan več povedali v vrtnem centru Kalia v Kopru. Sogovornica je inženirka agronomije Barbara Lončar iz Semenarne Ljubljana.
Tudi majhna terasa ali balkon lahko postaneta prijeten vrtiček. Lahko pa tako gojimo skoraj vse vrste zelenjave. O tem so novinarki Mateji Brežan več povedali v vrtnem centru Kalia v Kopru. Sogovornica je inženirka agronomije Barbara Lončar iz Semenarne Ljubljana.
Minulo nedeljo smo obeležili evropski dan preprečevanja možganske kapi, ki opozarja na nevarnost, saj je možganska kap tretji najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja ter rakom. V Sloveniji vsako leto možgansko kap utrpi okoli 4000, v svetu pa približno 15 milijonov ljudi. Najpogostejši samostojni dejavnik tveganja za možgansko kap je povišan krvni tlak. Gre za nenaden dogodek, a posledice so lahko hude in trajne. Kako uspešno bo zdravljenje je predvsem odvisno od časa, ki preteče od simptomov do zdravljenja. V svetovalni oddaji bo danes naš gost doc. dr. Bojan Rojc, specialist nevrolog. Z njim se je pogovarjala Mateja Brežan.
Minulo nedeljo smo obeležili evropski dan preprečevanja možganske kapi, ki opozarja na nevarnost, saj je možganska kap tretji najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja ter rakom. V Sloveniji vsako leto možgansko kap utrpi okoli 4000, v svetu pa približno 15 milijonov ljudi. Najpogostejši samostojni dejavnik tveganja za možgansko kap je povišan krvni tlak. Gre za nenaden dogodek, a posledice so lahko hude in trajne. Kako uspešno bo zdravljenje je predvsem odvisno od časa, ki preteče od simptomov do zdravljenja. V svetovalni oddaji bo danes naš gost doc. dr. Bojan Rojc, specialist nevrolog. Z njim se je pogovarjala Mateja Brežan.
V teh dnevih, ko zaradi epidemije več časa ostajamo doma, se lahko zamotimo tudi s spomladanskim čiščenjem stanovanja ali hiše. Če imate doma sodo bikarbono, sol, kis in limonin sok, vam ni treba po nakupih, da se pripravite na čistilno akcijo - če imate v svoji kuhinji te sestavine, namreč komercialnih čistil ne potrebujete. Naravna čistila so nam in okolju prijaznejša, zato jim namenjamo petkov Svetovalni servis. Ideje za uporabo doma narejenih čistil bo z nami delila Tanja Sluga iz Hiše Natura. K poslušanju vabi Darja Pograjc.
V teh dnevih, ko zaradi epidemije več časa ostajamo doma, se lahko zamotimo tudi s spomladanskim čiščenjem stanovanja ali hiše. Če imate doma sodo bikarbono, sol, kis in limonin sok, vam ni treba po nakupih, da se pripravite na čistilno akcijo - če imate v svoji kuhinji te sestavine, namreč komercialnih čistil ne potrebujete. Naravna čistila so nam in okolju prijaznejša, zato jim namenjamo petkov Svetovalni servis. Ideje za uporabo doma narejenih čistil bo z nami delila Tanja Sluga iz Hiše Natura. K poslušanju vabi Darja Pograjc.
Topli pomladni dnevi vsako leto na ceste privabijo številne motoriste. A trenutne razmere vplivajo tudi na začetek motoristične sezone. Policija namreč opaža, da je trenutno na cestah manj motoristov kot v preteklih letih. Kljub temu svetujejo previdnost in opozarjajo, da prazne ceste niso priložnost za prehitro vožnjo. Na novo motoristično sezono pa se je treba tudi dobro pripraviti. Več o tem v svetovalni oddaji, ki jo je pripravila Meta Škvarč. Pred mikrofon je povabila podpredsednika Moto kluba Soča iz Tolmina Boruta Flisarja.
Topli pomladni dnevi vsako leto na ceste privabijo številne motoriste. A trenutne razmere vplivajo tudi na začetek motoristične sezone. Policija namreč opaža, da je trenutno na cestah manj motoristov kot v preteklih letih. Kljub temu svetujejo previdnost in opozarjajo, da prazne ceste niso priložnost za prehitro vožnjo. Na novo motoristično sezono pa se je treba tudi dobro pripraviti. Več o tem v svetovalni oddaji, ki jo je pripravila Meta Škvarč. Pred mikrofon je povabila podpredsednika Moto kluba Soča iz Tolmina Boruta Flisarja.
Mateja Brežan se je pogovarjala z dr. Boštjanom Šimuničem, predstojnikom Inštituta za Kineziološke raziskave Znanstveno raziskovalnega središča Koper. Zanimalo jo je, kako bo izolacija vplivala na telo in kako ohranjati zdravo telesno kondicijo tudi v teh posebnih časih. Zelo previdno se morajo vadbe lotiti osebe s kroničnimi boleznimi in poškodbami ter starejši.
Mateja Brežan se je pogovarjala z dr. Boštjanom Šimuničem, predstojnikom Inštituta za Kineziološke raziskave Znanstveno raziskovalnega središča Koper. Zanimalo jo je, kako bo izolacija vplivala na telo in kako ohranjati zdravo telesno kondicijo tudi v teh posebnih časih. Zelo previdno se morajo vadbe lotiti osebe s kroničnimi boleznimi in poškodbami ter starejši.
V dnevih, ki ostajamo doma, je pomembno, da ne opustimo fizičnih dejavnosti. Dobro pa je poskrbeti tudi za telovadbo možganov. Dokazano je, da gibanje upočasnjuje staranje in če želimo ostati v dobri kondiciji, moramo spotiti tudi naše nevrone. Mateja Brežan se je ob 25. obletnici Znanstveno raziskovalnega središča Koper pogovarjala z dr. Urošem Marušičem. Ste vedeli, da možgani s svojim delovanjem proizvajajo plake in da je ena od pomembnih funkcij možgan tudi pozabljanje? Prisluhnite in izvedeli boste zakaj.
V dnevih, ki ostajamo doma, je pomembno, da ne opustimo fizičnih dejavnosti. Dobro pa je poskrbeti tudi za telovadbo možganov. Dokazano je, da gibanje upočasnjuje staranje in če želimo ostati v dobri kondiciji, moramo spotiti tudi naše nevrone. Mateja Brežan se je ob 25. obletnici Znanstveno raziskovalnega središča Koper pogovarjala z dr. Urošem Marušičem. Ste vedeli, da možgani s svojim delovanjem proizvajajo plake in da je ena od pomembnih funkcij možgan tudi pozabljanje? Prisluhnite in izvedeli boste zakaj.
Stroka v trenutnih razmerah opozarja na pogostejše umivanje rok in razkuževanje. A dermatologi ob tem opozarjajo, da je za ljudi, ki dneve preživljajo doma, dovolj le umivanje rok. Z razkužili namreč kožo dražimo, kar lahko privede do suhe kože, pri nekaterih se lahko pojavijo tudi večje težave, kot so vneta in razpokana koža, srbečica in alergije. Stanje pa lahko izboljšamo. O tem se je Meta Škvarč pogovarjala z dermatologinjo Ano Slana iz Medicinskega centra Medartis.
Stroka v trenutnih razmerah opozarja na pogostejše umivanje rok in razkuževanje. A dermatologi ob tem opozarjajo, da je za ljudi, ki dneve preživljajo doma, dovolj le umivanje rok. Z razkužili namreč kožo dražimo, kar lahko privede do suhe kože, pri nekaterih se lahko pojavijo tudi večje težave, kot so vneta in razpokana koža, srbečica in alergije. Stanje pa lahko izboljšamo. O tem se je Meta Škvarč pogovarjala z dermatologinjo Ano Slana iz Medicinskega centra Medartis.
V današnji svetovalni oddaji bomo spregovorili o, v javnosti manj izpostavljeni temi, in sicer rejništvu. Direktorica Centra za socialno delo Nova Gorica, Patricija Može bo pojasnila, kaj je rejništvo, kdo lahko postane rejnik in na kakšen način. Gostja bo Nataši Uršič pojasnil s kakšnimi težavami se srečujejo rejniki in zakaj primanjkuje rejniških družin.
V današnji svetovalni oddaji bomo spregovorili o, v javnosti manj izpostavljeni temi, in sicer rejništvu. Direktorica Centra za socialno delo Nova Gorica, Patricija Može bo pojasnila, kaj je rejništvo, kdo lahko postane rejnik in na kakšen način. Gostja bo Nataši Uršič pojasnil s kakšnimi težavami se srečujejo rejniki in zakaj primanjkuje rejniških družin.
Postenje je načeloma odpovedovanje hrani. Poznamo različne načine postenja, predvsem pa različne namene. Med njimi sta najpogosteje tako imenovano prečiščevanje in želja po izgubi kakšnega kilograma. Za pojasnila smo vprašali magistrico dietetike Karin Novak, asistentko na Fakulteti za vede o zdravju. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Postenje je načeloma odpovedovanje hrani. Poznamo različne načine postenja, predvsem pa različne namene. Med njimi sta najpogosteje tako imenovano prečiščevanje in želja po izgubi kakšnega kilograma. Za pojasnila smo vprašali magistrico dietetike Karin Novak, asistentko na Fakulteti za vede o zdravju. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Tudi v današnji svetovalni oddaji se bomo pogovarjali o novem koronavirusu. Imenujemo ga tudi vuhanski koronavirus ali koronavirus vuhanske pljučnice. Nekaj do zdaj znanih podatkov: točna inkubacijska doba še ni natančno poznana, zdravila ali cepiva proti novemu koronavirusu še ni, smrtnost med obolelimi je sorazmeroma nizka, v več kot 80 odsotokov primerov bolezen poteka v lažji obliki. Gre za virus, ki povzroča bolezensko stanje s simptomi, podobnimi sindromu akutne respiratorne stiske. In lahko ga prebolimo, ne da bi zanj vedeli. Najpomembnejša v tem trenutku je preventiva. Začne se pri vsakemu posamezniku z dobro higieno rok in ust ter drugimi ukrepi. Kakšno vlogo ima razkužilo, kakšno maska, kaj naj storimo, če smo v dvomih, kako poteka klinična pot v primeru sumov? Na ta in druga vprašanja je odgovorila strokovna direktorica koprskega zdravstvenega doma, družinska zdravnica Ljubica Kolander Bizjak, ki bo z nami v živo. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Tudi v današnji svetovalni oddaji se bomo pogovarjali o novem koronavirusu. Imenujemo ga tudi vuhanski koronavirus ali koronavirus vuhanske pljučnice. Nekaj do zdaj znanih podatkov: točna inkubacijska doba še ni natančno poznana, zdravila ali cepiva proti novemu koronavirusu še ni, smrtnost med obolelimi je sorazmeroma nizka, v več kot 80 odsotokov primerov bolezen poteka v lažji obliki. Gre za virus, ki povzroča bolezensko stanje s simptomi, podobnimi sindromu akutne respiratorne stiske. In lahko ga prebolimo, ne da bi zanj vedeli. Najpomembnejša v tem trenutku je preventiva. Začne se pri vsakemu posamezniku z dobro higieno rok in ust ter drugimi ukrepi. Kakšno vlogo ima razkužilo, kakšno maska, kaj naj storimo, če smo v dvomih, kako poteka klinična pot v primeru sumov? Na ta in druga vprašanja je odgovorila strokovna direktorica koprskega zdravstvenega doma, družinska zdravnica Ljubica Kolander Bizjak, ki bo z nami v živo. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
V Sloveniji imamo 17 postaj gorskih reševalnih služb. Med njimi je tudi tolminska, ki je poleg bovške in bohinjske tudi najbolj obremenjena. Lani so zabeležili kar 88 intervencij, letos so jih imeli že 7. Večinoma posredujejo pri gorskih nesrečah, ki jih je več v poletnih mesecih, ko je v Posočju tudi več turistov. Vendar je tudi pozimi treba biti pripravljen na razmere v gorah, pomembna je tudi ustrezna oprema. Na kaj je treba biti še pozoren v zimskih in pomladnih mesecih, sta povedala bivši načelnik Gorsko reševalne službe Tolmin Žarko Trušnovec in novi načelnik Metod Fon. Oddajo je pripravila Meta Škvarč.
V Sloveniji imamo 17 postaj gorskih reševalnih služb. Med njimi je tudi tolminska, ki je poleg bovške in bohinjske tudi najbolj obremenjena. Lani so zabeležili kar 88 intervencij, letos so jih imeli že 7. Večinoma posredujejo pri gorskih nesrečah, ki jih je več v poletnih mesecih, ko je v Posočju tudi več turistov. Vendar je tudi pozimi treba biti pripravljen na razmere v gorah, pomembna je tudi ustrezna oprema. Na kaj je treba biti še pozoren v zimskih in pomladnih mesecih, sta povedala bivši načelnik Gorsko reševalne službe Tolmin Žarko Trušnovec in novi načelnik Metod Fon. Oddajo je pripravila Meta Škvarč.
Še pred kratkim smo laiki skupaj s strokovnjaki ugotavljali do česa vse pride, če se z otroki oziroma mladostniki ne ukvarjamo dovolj ali vsaj ne dovolj kakovostno. Danes že govorimo o posledicah dejanj tako imenovanih staršev "helikopterjev", ki otroke s svojo prisotnostjo oblegajo, jih nadzorujejo in najpogosteje tudi prevzemajo njihove zadolžitve ter odgovornosti. Dve skrajnosti torej, ki pa privedeta do podobnih rezultatov: nesamostojnosti otroka. V prizadevanjih, da bi se otrokom približali, se pogosto zgodi obratno: povezanost med starši in otroki se izgubi. Tako kot premalo, tudi preveč pozornosti škodi, potrjuje psihologinja, psihoterapevtka in supervizorka Nerina Bonassin Battelli iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Kopru.
Še pred kratkim smo laiki skupaj s strokovnjaki ugotavljali do česa vse pride, če se z otroki oziroma mladostniki ne ukvarjamo dovolj ali vsaj ne dovolj kakovostno. Danes že govorimo o posledicah dejanj tako imenovanih staršev "helikopterjev", ki otroke s svojo prisotnostjo oblegajo, jih nadzorujejo in najpogosteje tudi prevzemajo njihove zadolžitve ter odgovornosti. Dve skrajnosti torej, ki pa privedeta do podobnih rezultatov: nesamostojnosti otroka. V prizadevanjih, da bi se otrokom približali, se pogosto zgodi obratno: povezanost med starši in otroki se izgubi. Tako kot premalo, tudi preveč pozornosti škodi, potrjuje psihologinja, psihoterapevtka in supervizorka Nerina Bonassin Battelli iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Kopru.
Kam po osnovni ali srednji šoli? Kateri poklic je zame? To so vprašanja, ki si jih zastavljajo mladostniki ob prehodu izobraževanja in nadaljne poklicne poti. Pri tem jim v zadnjem letu s pogovori, delavnicami in informiranjem pomagajo v okviru projekta Karierni center za mlade. Mladim do 19 leta nudijo možnost individualnega svetovanja s področja načrtovanja in vodenja karierne poti, različne brezplačne aktivnosti ter spoznavanje poklicev in soočanja s trgom dela. Kaj mladostnike pri izbiri poklicev ali šolskih programov najbolj zanima, skrbi, kakšna naj bo vloga staršev, kako jim v centru pri odločitvi pomagajo - o tem smo se pogovarjali z Andrejo Jakomin iz "Kariernega placa" na Ljudski univerzi v Kopru.
Kam po osnovni ali srednji šoli? Kateri poklic je zame? To so vprašanja, ki si jih zastavljajo mladostniki ob prehodu izobraževanja in nadaljne poklicne poti. Pri tem jim v zadnjem letu s pogovori, delavnicami in informiranjem pomagajo v okviru projekta Karierni center za mlade. Mladim do 19 leta nudijo možnost individualnega svetovanja s področja načrtovanja in vodenja karierne poti, različne brezplačne aktivnosti ter spoznavanje poklicev in soočanja s trgom dela. Kaj mladostnike pri izbiri poklicev ali šolskih programov najbolj zanima, skrbi, kakšna naj bo vloga staršev, kako jim v centru pri odločitvi pomagajo - o tem smo se pogovarjali z Andrejo Jakomin iz "Kariernega placa" na Ljudski univerzi v Kopru.
V januarju obeležujemo mednarodni teden raka materničnega vratu. Gre za drugi najpogostejši rak pri ženskah v starosti do 45 let, ki pa ga s cepljenjem lahko uspešno preprečimo. Na Goriškem beležijo najvišjo udeležbo v državnem preventivnem programu ZORA. Kar pomeni, da se za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu odloči kar 80 odstotkov žensk. Očitno je na Goriškem javnost bolj ozaveščena v primerjavi s koprsko zdravstveno regijo kjer beležijo najslabšo udeležbo v omenjenem programu. Več o tem, kako lahko rak uspešno preprečimo, kdaj je primeren čas za cepljenje in kdo se lahko cepi bosta v svetovalni oddaji z gosti osvetlili Nataša Uršič in Mateja Brežan.
V januarju obeležujemo mednarodni teden raka materničnega vratu. Gre za drugi najpogostejši rak pri ženskah v starosti do 45 let, ki pa ga s cepljenjem lahko uspešno preprečimo. Na Goriškem beležijo najvišjo udeležbo v državnem preventivnem programu ZORA. Kar pomeni, da se za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu odloči kar 80 odstotkov žensk. Očitno je na Goriškem javnost bolj ozaveščena v primerjavi s koprsko zdravstveno regijo kjer beležijo najslabšo udeležbo v omenjenem programu. Več o tem, kako lahko rak uspešno preprečimo, kdaj je primeren čas za cepljenje in kdo se lahko cepi bosta v svetovalni oddaji z gosti osvetlili Nataša Uršič in Mateja Brežan.
Sodobni guruji, knjige za samopomoč in družabna omrežja nas obsuvajo z motivacijskimi gesli. A kaj je v resnici motivacija? Kaj nas prepriča, da se spravimo v pogon? Kako stopiti iz cone udobja, kako se premakniti? To je Ivani Zajc povedala dr. Eva Boštjančič z Oddelka za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete.
Sodobni guruji, knjige za samopomoč in družabna omrežja nas obsuvajo z motivacijskimi gesli. A kaj je v resnici motivacija? Kaj nas prepriča, da se spravimo v pogon? Kako stopiti iz cone udobja, kako se premakniti? To je Ivani Zajc povedala dr. Eva Boštjančič z Oddelka za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete.
V letu 2020 je v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja začelo delovati kar nekaj sprememb, ki jih je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je konec novembra lani sprejel Državni zbor in s prvim januarjem so v celoti so potekla prehodna obdobja. Za pojasnila smo vprašali Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mateja Brežan se bo pogovarjala z direktorico koprske območne enote, Sabrino Poropat.
V letu 2020 je v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja začelo delovati kar nekaj sprememb, ki jih je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je konec novembra lani sprejel Državni zbor in s prvim januarjem so v celoti so potekla prehodna obdobja. Za pojasnila smo vprašali Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mateja Brežan se bo pogovarjala z direktorico koprske območne enote, Sabrino Poropat.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o ščitnici, ki lahko bistveno vpliva tudi na potek nosečnosti in otroka. Ščitnica je majhna, a za pravilno delovanje telesa zelo pomembna žleza, ki se nahaja pred sapnikom na spodnjem delu vratu. Njeno delovanje vpliva na normalno presnovo in na delovanje skoraj vseh telesnih organov. Z nami bo specialist interne medicine Janez Zaveljcina iz Bolnišnice Sežana. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o ščitnici, ki lahko bistveno vpliva tudi na potek nosečnosti in otroka. Ščitnica je majhna, a za pravilno delovanje telesa zelo pomembna žleza, ki se nahaja pred sapnikom na spodnjem delu vratu. Njeno delovanje vpliva na normalno presnovo in na delovanje skoraj vseh telesnih organov. Z nami bo specialist interne medicine Janez Zaveljcina iz Bolnišnice Sežana. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Statistika delovnih nesreč s kmetijskimi stroji, ki jo od leta 1981 spremljajo Kmetijsko-gozdarski zavodi in Gozdarski inštitut Slovenije, je precej žalostna, kaže pa na boljše obete. Še do pred 10 leti je pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu vsako leto umrlo več kot 40 oseb. Lani je zabeleženih 20 žrtev. Največkrat gre za nespoštovanje predpisov o opremljenosti tako delavcev kot delovnih strojev. Mateja Brežan se je pogovarjala s specialistom za kmetijsko tehniko, Marjanom Dolenškom.
Statistika delovnih nesreč s kmetijskimi stroji, ki jo od leta 1981 spremljajo Kmetijsko-gozdarski zavodi in Gozdarski inštitut Slovenije, je precej žalostna, kaže pa na boljše obete. Še do pred 10 leti je pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu vsako leto umrlo več kot 40 oseb. Lani je zabeleženih 20 žrtev. Največkrat gre za nespoštovanje predpisov o opremljenosti tako delavcev kot delovnih strojev. Mateja Brežan se je pogovarjala s specialistom za kmetijsko tehniko, Marjanom Dolenškom.
V tokratni svetovalni oddaji se bomo pogovarjali z Eriko Brajnik, predsednico Združenja naturopatov Slovenije. Izvedeli boste kakšen je naturopatski način zdravljenja in kako nam lahko njihova spoznanja pomagajo pri težavah s povišanim holesterolom in pri zniževanju krvnega tlaka. Oddajo vodi Janja Lešnik.
V tokratni svetovalni oddaji se bomo pogovarjali z Eriko Brajnik, predsednico Združenja naturopatov Slovenije. Izvedeli boste kakšen je naturopatski način zdravljenja in kako nam lahko njihova spoznanja pomagajo pri težavah s povišanim holesterolom in pri zniževanju krvnega tlaka. Oddajo vodi Janja Lešnik.
Prvega novembra se je v zdravstveni sistem uvedlo elektronsko potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela. Vsebinske in tehnične rešitve je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije uskladil s predstavniki Združenja zdravstvenih zavodov, Zdravniške zbornice, zdravniškega društva ter Ministrstvom za upravo. Med drugim napovedujejo, da bo ta novost prispevala k manjšemu številu obiskov pacientov v ambulantah družinske medicine, tudi prihranki bodo večji. Več v svetovalni oddaji, ki sledi. Mateja Brežan se je pogovarjala z Damjano Jelačin Ivanovič, vodjo Območne enote Koper, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Prvega novembra se je v zdravstveni sistem uvedlo elektronsko potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela. Vsebinske in tehnične rešitve je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije uskladil s predstavniki Združenja zdravstvenih zavodov, Zdravniške zbornice, zdravniškega društva ter Ministrstvom za upravo. Med drugim napovedujejo, da bo ta novost prispevala k manjšemu številu obiskov pacientov v ambulantah družinske medicine, tudi prihranki bodo večji. Več v svetovalni oddaji, ki sledi. Mateja Brežan se je pogovarjala z Damjano Jelačin Ivanovič, vodjo Območne enote Koper, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Človek je postal internetna žival. Pred ekrani preživljamo prosti čas, se izobražujemo, delamo, se zaljubljamo. Kdaj nam vse to škodi? Odgovor izveste v svetovalni oddaji. V njej terapevt Miha Kramli, vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica, govori o zasvojenosti s spletom. Po mnenju nekaterih je to odvečna panika, po mnenju drugih civilizacijska težava. Prisluhnite oddaji o tem, kako pritisniti na gumb »OFF«.
Človek je postal internetna žival. Pred ekrani preživljamo prosti čas, se izobražujemo, delamo, se zaljubljamo. Kdaj nam vse to škodi? Odgovor izveste v svetovalni oddaji. V njej terapevt Miha Kramli, vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica, govori o zasvojenosti s spletom. Po mnenju nekaterih je to odvečna panika, po mnenju drugih civilizacijska težava. Prisluhnite oddaji o tem, kako pritisniti na gumb »OFF«.
Bili smo na obisku v dnevnem centru Društva za pomoč odvisnikom in njihovim svojcem SVIT Koper. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Bili smo na obisku v dnevnem centru Društva za pomoč odvisnikom in njihovim svojcem SVIT Koper. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Doktorica medicine in psihoterapevtka Tina Bončina v priročniku Izgorelost - si upate delati drugače? svetuje in odgovarja na vprašanja, povezana z izgorelostjo, ki postaja tudi pri nas vse bolj pereč problem. Stanje izgorelosti je namreč opozorilni klic telesa, ki nam sporoča, da se moramo ustaviti in spremeniti način življenja in dela. Od nas je odvisno, ali bomo telesu prisluhnili, mu pomagali in prepoznali novo življenjsko priložnost. S pomočjo razlag in nasvetov v priročniku Izgorelost, bo šlo lažje. Tina Bončina je bila z nami v oddaji Radio koper svetuje. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Doktorica medicine in psihoterapevtka Tina Bončina v priročniku Izgorelost - si upate delati drugače? svetuje in odgovarja na vprašanja, povezana z izgorelostjo, ki postaja tudi pri nas vse bolj pereč problem. Stanje izgorelosti je namreč opozorilni klic telesa, ki nam sporoča, da se moramo ustaviti in spremeniti način življenja in dela. Od nas je odvisno, ali bomo telesu prisluhnili, mu pomagali in prepoznali novo življenjsko priložnost. S pomočjo razlag in nasvetov v priročniku Izgorelost, bo šlo lažje. Tina Bončina je bila z nami v oddaji Radio koper svetuje. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Na področju obravnave vseh oblikov rakov, tudi krvnih, se je v zadnjem desetletju zelo veliko premaknilo. Zlasti po uvedbi nekaterih tarčnih zdravil. Letno v Sloveniji za eno od oblik krvnega raka zboli 900 ljudi, na Goriškem okrog 50. Krvnih rakov je veliko vrst in njiova pogostnost se povečuje. Veliko pa je medicina naredila tudi na področju zdravljenja. Ingrid kašca Bucik gosti primarijko dr. Natašo Fikfak, specialistko interne medicine in hematologije.
Na področju obravnave vseh oblikov rakov, tudi krvnih, se je v zadnjem desetletju zelo veliko premaknilo. Zlasti po uvedbi nekaterih tarčnih zdravil. Letno v Sloveniji za eno od oblik krvnega raka zboli 900 ljudi, na Goriškem okrog 50. Krvnih rakov je veliko vrst in njiova pogostnost se povečuje. Veliko pa je medicina naredila tudi na področju zdravljenja. Ingrid kašca Bucik gosti primarijko dr. Natašo Fikfak, specialistko interne medicine in hematologije.
15. oktobra smo obeležili mednarodni dan zdravih dojk, sicer pa je vsako leto najbolj rožnat mesec prav oktober. Vsako leto za rakom dojk na novo zboli več kot 1300 oseb, med njimi nekaj dest moških. Dokazano je, da obvladovanje dejavnihov tveganja bistveno pripomore z zmanjšanju pojavnosti. Glavnino teh dejavnikov imamo v svojih rokah. Z nami bodo predsednica slovenskega združenja za boj proti raku dojk Tanja Španić,Europa Donna, dr. Marko Hočevar z Onkološkega inštituta, kirurg iz izolske bolnišnice Tomaž Jakomin, ki je predsednik Obalnega društva za boj proti raku, z nami bo tudi upokojena citopatologinja ter pobudnica številnih preventivnih dejavnosti in skupin za samopomoč Jadranka Vrh Jermančič. Svojo zgodbo nam bo zaupala Rosana Sosič.
15. oktobra smo obeležili mednarodni dan zdravih dojk, sicer pa je vsako leto najbolj rožnat mesec prav oktober. Vsako leto za rakom dojk na novo zboli več kot 1300 oseb, med njimi nekaj dest moških. Dokazano je, da obvladovanje dejavnihov tveganja bistveno pripomore z zmanjšanju pojavnosti. Glavnino teh dejavnikov imamo v svojih rokah. Z nami bodo predsednica slovenskega združenja za boj proti raku dojk Tanja Španić,Europa Donna, dr. Marko Hočevar z Onkološkega inštituta, kirurg iz izolske bolnišnice Tomaž Jakomin, ki je predsednik Obalnega društva za boj proti raku, z nami bo tudi upokojena citopatologinja ter pobudnica številnih preventivnih dejavnosti in skupin za samopomoč Jadranka Vrh Jermančič. Svojo zgodbo nam bo zaupala Rosana Sosič.
Kako zagotoviti otrokom in mladostnikom aktivno okolje, je bila tema mednarodne znanstvene konference, ki je potekala v Portorožu. Že deseto leto jo organizira Znanstveno-raziskovalno središče iz Kopra v sodelovanju s štirimi fakultetami, Združenjem za pediatrijo, Zdravstvenim domom iz Maribora in Skupnostjo vrtcev Slovenije. Konferenca je namenjena proučevanju različnih vidikov gibalnega razvoja otrok, izzivih stroke, pa tudi izmenjavi dobrih praks. Zakaj je pri otrocih in mladostnikih pomembno gibanje, kako neaktivnost lahko vpliva na zdravje, čustveno in socialno dozorevanje, v pogovoru z dr. Radom Pišotom.
Kako zagotoviti otrokom in mladostnikom aktivno okolje, je bila tema mednarodne znanstvene konference, ki je potekala v Portorožu. Že deseto leto jo organizira Znanstveno-raziskovalno središče iz Kopra v sodelovanju s štirimi fakultetami, Združenjem za pediatrijo, Zdravstvenim domom iz Maribora in Skupnostjo vrtcev Slovenije. Konferenca je namenjena proučevanju različnih vidikov gibalnega razvoja otrok, izzivih stroke, pa tudi izmenjavi dobrih praks. Zakaj je pri otrocih in mladostnikih pomembno gibanje, kako neaktivnost lahko vpliva na zdravje, čustveno in socialno dozorevanje, v pogovoru z dr. Radom Pišotom.
Po podatkih spletne ankete Zveze potrošnikov Slovenije, je tretjina mladih do 30. leta že najela kredit. Najpogosteje gotovinskega, le polovica pa je pred odločitvijo primerjala ponudbo različnih bank. Brez poroka večinoma ne bo šlo, ugotavljajo na zvezi. Več pa bo v svetovalni oddaji povedala strokovnjakinja, Vodja projektov na področju bančništva na ZPS, Alina Meško. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Po podatkih spletne ankete Zveze potrošnikov Slovenije, je tretjina mladih do 30. leta že najela kredit. Najpogosteje gotovinskega, le polovica pa je pred odločitvijo primerjala ponudbo različnih bank. Brez poroka večinoma ne bo šlo, ugotavljajo na zvezi. Več pa bo v svetovalni oddaji povedala strokovnjakinja, Vodja projektov na področju bančništva na ZPS, Alina Meško. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Lastniki nepremičnin bodo lahko kmalu izvedeli, kakšno informativno vrednost je izračunala Geodetska uprava. V oktobru se bo začela predstavitev predlogov modelov vrednotenja nepremičnin. Tako se Gurs in lokalne skupnosti pripravljajo na 1.april prihodnje leto, ko naj bi dobili novo množično vrednotenje. Tjaša Škamperle se je v Kopru na prvi predstavitvi o tem pogovarjala z Lidijo Stebernak z Geodetske uprave.
Lastniki nepremičnin bodo lahko kmalu izvedeli, kakšno informativno vrednost je izračunala Geodetska uprava. V oktobru se bo začela predstavitev predlogov modelov vrednotenja nepremičnin. Tako se Gurs in lokalne skupnosti pripravljajo na 1.april prihodnje leto, ko naj bi dobili novo množično vrednotenje. Tjaša Škamperle se je v Kopru na prvi predstavitvi o tem pogovarjala z Lidijo Stebernak z Geodetske uprave.
Na svetu se vsake štiri sekunde pojavi nov bolnik z demenco. To je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen. V Sloveniji ima Alzheimerjevo bolezen okoli 20 tisoč ljudi, zdravi pa se jih komaj četrtina. Zaradi staranja prebivalstva se pogostost demence in Alzheimerjeve bolezni zelo hitro povečuje. Mednarodno združenje za Alzheimerjevo bolezen je september določilo za mesec ozaveščanja o demenci.
Na svetu se vsake štiri sekunde pojavi nov bolnik z demenco. To je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen. V Sloveniji ima Alzheimerjevo bolezen okoli 20 tisoč ljudi, zdravi pa se jih komaj četrtina. Zaradi staranja prebivalstva se pogostost demence in Alzheimerjeve bolezni zelo hitro povečuje. Mednarodno združenje za Alzheimerjevo bolezen je september določilo za mesec ozaveščanja o demenci.
Za šolarje se je po daljšem poletnem oddihu začelo novo šolsko leto. V teh dneh se privajajo na nove urnike in naloge, ki jih čakajo, izbirali pa bodo tud med različnimi obšolskimi dejavnostmi. Te naj otroke in mladostnike predvsem veselijo, saj je to lahko dobra motivacija tudi za druga področja, nam je v pogovoru v svetovalni oddaji med drugim povedala psihologinja dr. Sonja Čotar Konrad iz Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. V oddaji pa tudi o tem, koliko časa naj šolarji namenijo dejavnostim izven šole, kako opazimo preobremenjost, pa tudi o učnih navadah in kako dosežemo samostojnost pri opravljanju domačih nalog ali učenja.
Za šolarje se je po daljšem poletnem oddihu začelo novo šolsko leto. V teh dneh se privajajo na nove urnike in naloge, ki jih čakajo, izbirali pa bodo tud med različnimi obšolskimi dejavnostmi. Te naj otroke in mladostnike predvsem veselijo, saj je to lahko dobra motivacija tudi za druga področja, nam je v pogovoru v svetovalni oddaji med drugim povedala psihologinja dr. Sonja Čotar Konrad iz Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. V oddaji pa tudi o tem, koliko časa naj šolarji namenijo dejavnostim izven šole, kako opazimo preobremenjost, pa tudi o učnih navadah in kako dosežemo samostojnost pri opravljanju domačih nalog ali učenja.
Naš gost v svatovalni oddaji Radioa Koper je direktor koprske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, dr. Milan Krek. Mateja Brežan ga je k mikrofonu povabila po fekalnem onesnaženju kopalne vode v Žusterni. Več dest ljudi je v minulih dneh zaradi zdravstvenih težav na inštitutu poiskalo pomoč, kjer so jih opremili tudi z informacijami o tem, kakšne posledice lahko pustijo bakterijske okužbe na ljudeh še v prihodnjih tednih.
Naš gost v svatovalni oddaji Radioa Koper je direktor koprske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, dr. Milan Krek. Mateja Brežan ga je k mikrofonu povabila po fekalnem onesnaženju kopalne vode v Žusterni. Več dest ljudi je v minulih dneh zaradi zdravstvenih težav na inštitutu poiskalo pomoč, kjer so jih opremili tudi z informacijami o tem, kakšne posledice lahko pustijo bakterijske okužbe na ljudeh še v prihodnjih tednih.
Poletje nas - zdravstveno gledano - vedno postavlja pred izzive. Poleg slabega počutja zaradi občutljivosti na visoke temperature, so tu opekline, alergijske reakcije, piki in ugrizi žuželk, dehidracija, manjše odrgnine ali ureznine. Kdor se želi dobro pripraviti na dopust, ne glede na to ali je ta v gorah ali na morju, upošteva tudi napotke zdravnikov o tem, katere pripomočke in zdravila vzeti s sabo. Ker pa smo Slovenci po potrošnji zdravil kar precej blizu evropskega vrha, prav tako pa tudi po količini zdravil, ki jih zavržemo, danes pozivamo k smotrnemu razmisleku tudi z našo sogovornico, zdravnico družinske medicine, Ljubico Kolander Bizjak. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Poletje nas - zdravstveno gledano - vedno postavlja pred izzive. Poleg slabega počutja zaradi občutljivosti na visoke temperature, so tu opekline, alergijske reakcije, piki in ugrizi žuželk, dehidracija, manjše odrgnine ali ureznine. Kdor se želi dobro pripraviti na dopust, ne glede na to ali je ta v gorah ali na morju, upošteva tudi napotke zdravnikov o tem, katere pripomočke in zdravila vzeti s sabo. Ker pa smo Slovenci po potrošnji zdravil kar precej blizu evropskega vrha, prav tako pa tudi po količini zdravil, ki jih zavržemo, danes pozivamo k smotrnemu razmisleku tudi z našo sogovornico, zdravnico družinske medicine, Ljubico Kolander Bizjak. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Enote zavoda za zdravstveno zavarovanje imajo z izdajo evropskih kartic zdravstvenega zavarovanja veliko več dela prav v juniju in juliju. Rok štirih delovnih dni od naročila do izdaje se tako lahko podaljša. Evropska kartica velja v državah Evropske unije, evropskega gospodarskega prostora in Švice, lahko pa jo uporabljamo tudi v vseh državah, s kateririmi ima Slovenija sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju. Med posebnostmi so turistične ambulante na Hrvaškem. Več pa Mateja Brežan s sogovornico Biljano Erdelič, svetovalko in pravnico s koprske enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Enote zavoda za zdravstveno zavarovanje imajo z izdajo evropskih kartic zdravstvenega zavarovanja veliko več dela prav v juniju in juliju. Rok štirih delovnih dni od naročila do izdaje se tako lahko podaljša. Evropska kartica velja v državah Evropske unije, evropskega gospodarskega prostora in Švice, lahko pa jo uporabljamo tudi v vseh državah, s kateririmi ima Slovenija sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju. Med posebnostmi so turistične ambulante na Hrvaškem. Več pa Mateja Brežan s sogovornico Biljano Erdelič, svetovalko in pravnico s koprske enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Mnogi družinski zdravniki in pediatri zdravstvenih domov v slovenski Istri so tudi letos poleti dodatno in izven svojega rednega delovnega časa angažirani v poletnih oziroma turističnih ambulantah. V svetovalni oddaji se bomo pogovarjali z Markom Grdino, pomočnikom direktorja Zdravstvenega doma Piran. Piranska občina je turistično najbolj polna v teh mesecih, številni tako slovenski kot tuji turisti pa po zdravniško pomoč prihajajo tudi z letovanja v hrvaški Istri. Kako so po občinah organizirane turistične in urgentne ambulante v poletnih mesecih in komu točno so namenjene? K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Mnogi družinski zdravniki in pediatri zdravstvenih domov v slovenski Istri so tudi letos poleti dodatno in izven svojega rednega delovnega časa angažirani v poletnih oziroma turističnih ambulantah. V svetovalni oddaji se bomo pogovarjali z Markom Grdino, pomočnikom direktorja Zdravstvenega doma Piran. Piranska občina je turistično najbolj polna v teh mesecih, številni tako slovenski kot tuji turisti pa po zdravniško pomoč prihajajo tudi z letovanja v hrvaški Istri. Kako so po občinah organizirane turistične in urgentne ambulante v poletnih mesecih in komu točno so namenjene? K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Institut zagovorništva otrok je od leta 2017 uzakonjen in predstavlja del rednih nalog varuha človekovih pravic. Omogoča, da so otroci v postopkih pred organi države in drugih zadevah slišni, in upošteva njihovo mnenje, kot to zahteva Konvencija o otrokovih pravicah. Primeri zagovorništva z območja Krasa, Notranjske in Južne Primorske po številu niso med številčnejšimi. Ta institut v tej regiji še ni dovolj prepoznan, ugotavljajo pri Varuhu, zato njegovo dodano vrednost posebej predstavljajo tudi strokovni javnosti. V Kopru je bila Mateja Brežan.
Institut zagovorništva otrok je od leta 2017 uzakonjen in predstavlja del rednih nalog varuha človekovih pravic. Omogoča, da so otroci v postopkih pred organi države in drugih zadevah slišni, in upošteva njihovo mnenje, kot to zahteva Konvencija o otrokovih pravicah. Primeri zagovorništva z območja Krasa, Notranjske in Južne Primorske po številu niso med številčnejšimi. Ta institut v tej regiji še ni dovolj prepoznan, ugotavljajo pri Varuhu, zato njegovo dodano vrednost posebej predstavljajo tudi strokovni javnosti. V Kopru je bila Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o cepljenju. S pomočjo cepiv smo v zadnjem stoletju učinkovito zamejili številne nalezljive bolezni, kljub njihovi uspešnosti pa se zadnja leta pojavljajo novi dvomi o varnosti cepiv. Kakšni so ideološki, nevrokognitivni in evolucijski pogledi na odnos do cepljenja in zakaj morajo zdravniki in zdravstveni delavci svojo komunikacijo ponesti zunaj ambulant na splet, bosta povedala dr. Andrea Grignolio in pediater ter imunolog dr. Marko Pokorn. Z njima se je v začetku junija v oddaji Vroči mikrofon pogovarjala novinarka Maja Stepančič.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o cepljenju. S pomočjo cepiv smo v zadnjem stoletju učinkovito zamejili številne nalezljive bolezni, kljub njihovi uspešnosti pa se zadnja leta pojavljajo novi dvomi o varnosti cepiv. Kakšni so ideološki, nevrokognitivni in evolucijski pogledi na odnos do cepljenja in zakaj morajo zdravniki in zdravstveni delavci svojo komunikacijo ponesti zunaj ambulant na splet, bosta povedala dr. Andrea Grignolio in pediater ter imunolog dr. Marko Pokorn. Z njima se je v začetku junija v oddaji Vroči mikrofon pogovarjala novinarka Maja Stepančič.
Šolsko leto se je izteklo, učenci in dijaki pa so že zakorakali v poletne dogodivščine. Mladi veliko pozornosti namenjajo uporabi novih tehnologij, ob tem pa jih je tudi med počitnicami dobro spomniti na pasti in tveganja, s katerimi se lahko srečujejo. Poletje je za mladostnike tudi čas številnih zabav in dogodkov, ki pomenijo priložnost za pitje alkohola. Ker se v mladostniškem obdobju možgani intenzivno razvijajo, lahko pitje alkohola v tem obdobju vodi v številne negativne posledice. O tem smo se v svetovalni oddaji pogovarjali s strokovnimi delavci Logouta in mladinskimi uličnimi delavci New Preventa.
Šolsko leto se je izteklo, učenci in dijaki pa so že zakorakali v poletne dogodivščine. Mladi veliko pozornosti namenjajo uporabi novih tehnologij, ob tem pa jih je tudi med počitnicami dobro spomniti na pasti in tveganja, s katerimi se lahko srečujejo. Poletje je za mladostnike tudi čas številnih zabav in dogodkov, ki pomenijo priložnost za pitje alkohola. Ker se v mladostniškem obdobju možgani intenzivno razvijajo, lahko pitje alkohola v tem obdobju vodi v številne negativne posledice. O tem smo se v svetovalni oddaji pogovarjali s strokovnimi delavci Logouta in mladinskimi uličnimi delavci New Preventa.
V svetovalni oddaji bomo govorili o srčnem popuščanju. To je bolezen sodobnega časa in je v stalnem porastu. Še bolj zaskrbljujoči so podatki o umrljivosti, ki je relativno hitra po diagnozi. Med pomembnimi vzroki je tudi visok krvni tlak. In po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima v Sloveniji povišan krvni tlak že skoraj vsak drugi odrasel, bolezen pa se vedno pogosteje pojavlja tudi pri mladostnikih. Več - tudi o tem, kako naj se ne zgolj srčni bolniki, temveč VSI pripravimo na visoke temperature poleti - pa nam bo v nadaljevanju povedal specialist interne medicine, Dorjan Marušič. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V svetovalni oddaji bomo govorili o srčnem popuščanju. To je bolezen sodobnega časa in je v stalnem porastu. Še bolj zaskrbljujoči so podatki o umrljivosti, ki je relativno hitra po diagnozi. Med pomembnimi vzroki je tudi visok krvni tlak. In po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima v Sloveniji povišan krvni tlak že skoraj vsak drugi odrasel, bolezen pa se vedno pogosteje pojavlja tudi pri mladostnikih. Več - tudi o tem, kako naj se ne zgolj srčni bolniki, temveč VSI pripravimo na visoke temperature poleti - pa nam bo v nadaljevanju povedal specialist interne medicine, Dorjan Marušič. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bomo več izvedeli o redki, kronični in neozdravljivi avtoimunski bolezni Miasteniji gravis. Pravimo ji tudi Goldflamova bolezen in prizadene živčno-mišični stik skeletnih mišic. Je dejansko posledica napake v prenosu živčnih impulzov do mišic. Zanjo je značilna spreminjajoča šibkost in utrudljivosti skeletnih mišic telesa. Pri ženskah se pojavlja 2-krat pogosteje kot pri moških, vrh incidence je okrog 30. leta starosti pri ženskah in okrog 50. leta pri moških. Zbolijo približno 3 osebe na 100.000 ljudi. Z nami bosta danes ob 10.00 predsednica Združenja bolnikov z miastenijo gravis in kongenitalnim miasteničnim sindromom Saša Ciber in podpredsednica Darja Pugelj, obe bolnici s to boleznijo. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bomo več izvedeli o redki, kronični in neozdravljivi avtoimunski bolezni Miasteniji gravis. Pravimo ji tudi Goldflamova bolezen in prizadene živčno-mišični stik skeletnih mišic. Je dejansko posledica napake v prenosu živčnih impulzov do mišic. Zanjo je značilna spreminjajoča šibkost in utrudljivosti skeletnih mišic telesa. Pri ženskah se pojavlja 2-krat pogosteje kot pri moških, vrh incidence je okrog 30. leta starosti pri ženskah in okrog 50. leta pri moških. Zbolijo približno 3 osebe na 100.000 ljudi. Z nami bosta danes ob 10.00 predsednica Združenja bolnikov z miastenijo gravis in kongenitalnim miasteničnim sindromom Saša Ciber in podpredsednica Darja Pugelj, obe bolnici s to boleznijo. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Tokratno svetovalno oddajo posvečamo telesni vadbi v nosečnosti in po porodu. Katera vadba je primerna, koliko krat na teden je priporočljiva in kateri so znaki za alarm, da je bolje z njo prenehati, so le nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili fizioterapevtki v novogoriškem Centru za krepitev zdravja Dragani Bičič. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn.
Tokratno svetovalno oddajo posvečamo telesni vadbi v nosečnosti in po porodu. Katera vadba je primerna, koliko krat na teden je priporočljiva in kateri so znaki za alarm, da je bolje z njo prenehati, so le nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili fizioterapevtki v novogoriškem Centru za krepitev zdravja Dragani Bičič. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn.
"Če menite, da je vaše razmerje v težavah, imate verjetno prav. Kljub temu pa se lahko mnogo problemov reši." Tako med drugim v poglavju reševanja odnosa pojasnjuje univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar, ki bo naša sogovornica v tokratni svetovalni oddaji. Vprašali jo bomo, ali to drži, tudi ko v zakon pride nezvestoba. Ali je kaj lažje, če gre za avanturo ene noči in ne, na primer, za dolgotrajno prevaro? Je zamera tista, ki kroji reševanje zakona ali bolj osebna prizadetost? To je le nekaj vprašanj. Veliko več jih bomo odstrli v naslednjih minutah. Z Melito Kuhar se bo pogovarjala Mateja Brežan.
"Če menite, da je vaše razmerje v težavah, imate verjetno prav. Kljub temu pa se lahko mnogo problemov reši." Tako med drugim v poglavju reševanja odnosa pojasnjuje univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar, ki bo naša sogovornica v tokratni svetovalni oddaji. Vprašali jo bomo, ali to drži, tudi ko v zakon pride nezvestoba. Ali je kaj lažje, če gre za avanturo ene noči in ne, na primer, za dolgotrajno prevaro? Je zamera tista, ki kroji reševanje zakona ali bolj osebna prizadetost? To je le nekaj vprašanj. Veliko več jih bomo odstrli v naslednjih minutah. Z Melito Kuhar se bo pogovarjala Mateja Brežan.
V Evropi je več naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa. Okuženo območje se razprostira od Skandinavije čez Poljsko, Nemčijo, Češko, Slovaško, Avstrijo, Madžarsko, Slovenijo in Hrvaško. V Sloveniji so okuženi klopi zlasti na Gorenjskem in Štajerskem, sledijo Notranjska, kočevsko in novomeško območje. Zadnja leta so se okuženi klopi pojavili tudi na območjih postonjske, ilirskobistriške, sežanske občine in na Goriškem. Z Lymsko boreliozo pa so klopi lahko okuženi po vsej državi. Zanjo cepiva ni, se pa ob zgodnjem odkritju bolezen dobro zdravi z antibiotiki. Zdravila proti klopnemu meningoencefalitisu pa ni, najbolj zanesljiva zaščita je cepljenje. Nov pravilnik o programu cepljenja uvaja nekatere subvencije, prav tako pa so se za ta korak odločile nekatere občine. Oddajo je pripravila Mateja Brežan.
V Evropi je več naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa. Okuženo območje se razprostira od Skandinavije čez Poljsko, Nemčijo, Češko, Slovaško, Avstrijo, Madžarsko, Slovenijo in Hrvaško. V Sloveniji so okuženi klopi zlasti na Gorenjskem in Štajerskem, sledijo Notranjska, kočevsko in novomeško območje. Zadnja leta so se okuženi klopi pojavili tudi na območjih postonjske, ilirskobistriške, sežanske občine in na Goriškem. Z Lymsko boreliozo pa so klopi lahko okuženi po vsej državi. Zanjo cepiva ni, se pa ob zgodnjem odkritju bolezen dobro zdravi z antibiotiki. Zdravila proti klopnemu meningoencefalitisu pa ni, najbolj zanesljiva zaščita je cepljenje. Nov pravilnik o programu cepljenja uvaja nekatere subvencije, prav tako pa so se za ta korak odločile nekatere občine. Oddajo je pripravila Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o ščitnici. Ščitnica je majhna, a za pravilno delovanje telesa zelo pomembna žleza, ki se nahaja pred sapnikom na spodnjem delu vratu. Njeno delovanje vpliva na normalno presnovo in na delovanje domala vseh telesnih organov. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje o porabi zdravil v Sloveniji leta 2016 je bilo od zdravil za bolezni ščitnice takrat največji delež števila receptov in stroškov pripadal zdravilom za zdravljenje hipotiroze. Največkrat so jih predpisovali v Obalno-kraški regiji. Z nami je strokovnjak, specialist interne medicine Janez Zaveljcina iz Bolnišnice Sežana. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o ščitnici. Ščitnica je majhna, a za pravilno delovanje telesa zelo pomembna žleza, ki se nahaja pred sapnikom na spodnjem delu vratu. Njeno delovanje vpliva na normalno presnovo in na delovanje domala vseh telesnih organov. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje o porabi zdravil v Sloveniji leta 2016 je bilo od zdravil za bolezni ščitnice takrat največji delež števila receptov in stroškov pripadal zdravilom za zdravljenje hipotiroze. Največkrat so jih predpisovali v Obalno-kraški regiji. Z nami je strokovnjak, specialist interne medicine Janez Zaveljcina iz Bolnišnice Sežana. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V oddaji Radio Koper svetuje tokrat govorimo o potovanju z letalom. Letalo je zelo pomembno prevozno sredstvo, letno potuje med 1,5 in 2 milijardama potnikov. To število pa se neprestano povečuje. Potovanja z letalom so lahko povezana s službeno potjo, s počitnicami in drugimi opravki. Poznamo redne letalske prevoze po celotnem svetu ter charter prevoze, ki jih imajo organizatorji počitnic in potovanj na počitniške destinacije. Seveda vsi poznamo nizkocenovne letalske prevoznike, ki ponujajo letalske karte po ugodnih cenah. Nakup letalske vozovnice in potovanje z letalom pa zahtevata nekaj znanja in izkušenj. Kako kupiti vozovnico, kdaj sami, kdaj s pomočjo agencije, kako potovati….to je le nekaj vprašanj, na katera je Nataši Benčič odgovorila IVANA FONTANOT, vodja agencije MOJ LET iz Kopra, z dolgloletnimi izkušnjami na tem področju.
V oddaji Radio Koper svetuje tokrat govorimo o potovanju z letalom. Letalo je zelo pomembno prevozno sredstvo, letno potuje med 1,5 in 2 milijardama potnikov. To število pa se neprestano povečuje. Potovanja z letalom so lahko povezana s službeno potjo, s počitnicami in drugimi opravki. Poznamo redne letalske prevoze po celotnem svetu ter charter prevoze, ki jih imajo organizatorji počitnic in potovanj na počitniške destinacije. Seveda vsi poznamo nizkocenovne letalske prevoznike, ki ponujajo letalske karte po ugodnih cenah. Nakup letalske vozovnice in potovanje z letalom pa zahtevata nekaj znanja in izkušenj. Kako kupiti vozovnico, kdaj sami, kdaj s pomočjo agencije, kako potovati….to je le nekaj vprašanj, na katera je Nataši Benčič odgovorila IVANA FONTANOT, vodja agencije MOJ LET iz Kopra, z dolgloletnimi izkušnjami na tem področju.
Danes bomo v oddaji Radio Koper svetuje govorili o potovanju z letalom. Letalo je zelo pomembno prevozno sredstvo, letno potuje med 1,5 in 2 milijardama potnikov. To število pa se neprestano povečuje. Potovanja z letalom so lahko povezana s službeno potjo, s počitnicami in drugimi opravki. Poznamo redne letalske prevoze po celotnem svetu ter charter prevoze, ki jih imajo organizatorji počitnic in potovanj na počitniške destinacije. Seveda vsi poznamo nizkocenovne letalske prevoznike, ki ponujajo letalske karte po ugodnih cenah. Nakup letalske vozovnice in potovanje z letalom pa zahtevata nekaj znanja in izkušenj. Kako kupiti vozovnico, kdaj sami, kdaj s pomočjo agencije, kako potovati….to je le nekaj vprašanj, na katera je Nataši Benčič odgovorila IVANA FONTANOT, vodja agencije MOJ LET iz Kopra, z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju.
Danes bomo v oddaji Radio Koper svetuje govorili o potovanju z letalom. Letalo je zelo pomembno prevozno sredstvo, letno potuje med 1,5 in 2 milijardama potnikov. To število pa se neprestano povečuje. Potovanja z letalom so lahko povezana s službeno potjo, s počitnicami in drugimi opravki. Poznamo redne letalske prevoze po celotnem svetu ter charter prevoze, ki jih imajo organizatorji počitnic in potovanj na počitniške destinacije. Seveda vsi poznamo nizkocenovne letalske prevoznike, ki ponujajo letalske karte po ugodnih cenah. Nakup letalske vozovnice in potovanje z letalom pa zahtevata nekaj znanja in izkušenj. Kako kupiti vozovnico, kdaj sami, kdaj s pomočjo agencije, kako potovati….to je le nekaj vprašanj, na katera je Nataši Benčič odgovorila IVANA FONTANOT, vodja agencije MOJ LET iz Kopra, z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju.
Jasmina Kozina Praprotnik je strastna tekačica, ki je pred leti opretekla polmaraton ob koncu nosečnosti. Njena izkušnja s tekom v nosečnosti je zelo dobra, nekaj nasvetov je podelila tudi poslušalcem Radia Koper. Prispevek je pripravil Primož Čepar.
Jasmina Kozina Praprotnik je strastna tekačica, ki je pred leti opretekla polmaraton ob koncu nosečnosti. Njena izkušnja s tekom v nosečnosti je zelo dobra, nekaj nasvetov je podelila tudi poslušalcem Radia Koper. Prispevek je pripravil Primož Čepar.
Osrednja tema letošnjega tedna možganov, ki je potekal v drugi polovici marca, je bila bolečina. V organizaciji Slovenskega društva za nevroznanost - Sinapsa je v Centru mladih v Kopru, med drugim, predaval zdravnik nevrolog in profesor, doktor Anton Grad. Predstavil je migreno, ki je kompleksna motnja v delovanju možganov in je na šestem mestu po vzrokih za bolniško odsotnost. Ob tisti priložnosti se je z doktorjem Gradom pogovarjala Mateja Brežan.
Osrednja tema letošnjega tedna možganov, ki je potekal v drugi polovici marca, je bila bolečina. V organizaciji Slovenskega društva za nevroznanost - Sinapsa je v Centru mladih v Kopru, med drugim, predaval zdravnik nevrolog in profesor, doktor Anton Grad. Predstavil je migreno, ki je kompleksna motnja v delovanju možganov in je na šestem mestu po vzrokih za bolniško odsotnost. Ob tisti priložnosti se je z doktorjem Gradom pogovarjala Mateja Brežan.
Danes bo v svetovalni oddaji z nami Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije. To je strokovno-humanitarna organizacija, ki vključuje medicinske strokovnjake s področja epileptologije (zdravnike, psihologe, socialne delavce in druge) in ljudi z epilepsijo, njihove svojce in prijatelje. Njen namen je izboljševati kakovost življenja ljudem z epilepsijo. Bi znali prepoznati epileptični napad in ustrezno ukrepati ter pomagati osebi, ki ga doživi? Kaj lahko naredimo vsi skupaj, nam bo povedala predsednica društva, doktorica Natalija Krajnc, specialistka otroške nevrologije in pediatrije. Z njo se bo pogovarjala Mateja Brežan.
Danes bo v svetovalni oddaji z nami Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije. To je strokovno-humanitarna organizacija, ki vključuje medicinske strokovnjake s področja epileptologije (zdravnike, psihologe, socialne delavce in druge) in ljudi z epilepsijo, njihove svojce in prijatelje. Njen namen je izboljševati kakovost življenja ljudem z epilepsijo. Bi znali prepoznati epileptični napad in ustrezno ukrepati ter pomagati osebi, ki ga doživi? Kaj lahko naredimo vsi skupaj, nam bo povedala predsednica društva, doktorica Natalija Krajnc, specialistka otroške nevrologije in pediatrije. Z njo se bo pogovarjala Mateja Brežan.
Zamenjaj in prihrani je kampanja Zveze potrošnikov Slovenije, v okviru katere vabijo odjemalce električne energije in zemeljskega plina naj se prijavijo v skupinski nakup energentov. Sodelovanje je brezplačno in nezavezujoče. Katere so prednosti skupinskega nakupa bo predstavila predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin. K poslušanju vabi Karin Zorn.
Zamenjaj in prihrani je kampanja Zveze potrošnikov Slovenije, v okviru katere vabijo odjemalce električne energije in zemeljskega plina naj se prijavijo v skupinski nakup energentov. Sodelovanje je brezplačno in nezavezujoče. Katere so prednosti skupinskega nakupa bo predstavila predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin. K poslušanju vabi Karin Zorn.
Mesec marec je tradicionalno mesec spodbujanja k preventivi in boju proti raku debelega črevesa in danke. Tako kot vsako leto se v preventivne dejavnosti vključujejo enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, zdravniki in drugo zdravstveno osebje, društva ter še številni drugi. V Sloveniji letno za rakom na debelem črevesu ali danki zboli okoli 1400 ljudi, umre jih približno 700. Preveč, glede na to, da je ta bolezen ozdravljiva, če so prve predrakave spremembe odkrite dovolj zgodaj. K poslušanju današnje svetovalne oddaje vabi Mateja Brežan. Njeni sogovorniki bodo: Živa Žerjal s koprske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Pamela Isenaj iz Zdravstvenega doma Piran, specialist internist in vodja endoskopskega centra v Izoli Blaž Berger ter primarijka Jana Govc Eržen, specialistka družinske medicine in nacionalna koordinatorka za preventivo bolezni srca in ožilja ter članica programskega sveta programa Svit.
Mesec marec je tradicionalno mesec spodbujanja k preventivi in boju proti raku debelega črevesa in danke. Tako kot vsako leto se v preventivne dejavnosti vključujejo enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, zdravniki in drugo zdravstveno osebje, društva ter še številni drugi. V Sloveniji letno za rakom na debelem črevesu ali danki zboli okoli 1400 ljudi, umre jih približno 700. Preveč, glede na to, da je ta bolezen ozdravljiva, če so prve predrakave spremembe odkrite dovolj zgodaj. K poslušanju današnje svetovalne oddaje vabi Mateja Brežan. Njeni sogovorniki bodo: Živa Žerjal s koprske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Pamela Isenaj iz Zdravstvenega doma Piran, specialist internist in vodja endoskopskega centra v Izoli Blaž Berger ter primarijka Jana Govc Eržen, specialistka družinske medicine in nacionalna koordinatorka za preventivo bolezni srca in ožilja ter članica programskega sveta programa Svit.
Bili smo na poročnem sejmu v Kopru in se o pripravah na ta pomemben življenjski dogodek pogovarjali z organizatorko porok Barbaro Perič.
Bili smo na poročnem sejmu v Kopru in se o pripravah na ta pomemben življenjski dogodek pogovarjali z organizatorko porok Barbaro Perič.
Svetovalno oddajo smo na Dan pomorstrva posvetili pripravam na navtično sezono. Naš gost je bil vodja oddelka za potniški promet Aljoša Besednjak iz Uprave za pomorstvo. Z njim se je pogovarjala Janja Lešnik
Svetovalno oddajo smo na Dan pomorstrva posvetili pripravam na navtično sezono. Naš gost je bil vodja oddelka za potniški promet Aljoša Besednjak iz Uprave za pomorstvo. Z njim se je pogovarjala Janja Lešnik
Ločitev oziroma razveza zakonske zveze je zagotovo ena izmed najbolj travmatičnih izkušenj, ki lahko doletijo posameznika. Pogosto je to tudi edina smiselna rešitev. Tako lahko zakonca pustita preteklost za sabo, ter začneta novo in drugačno življenje. Ob teh travmatičnih trenutkih je pomembno, da dobimo čim več podpore ter informacij, kaj dejansko storiti, ko se odločimo za ločitev od zakonca in kako postopek ločitve sploh poteka. Mateja Brežan se je pogovarjala z višjo pravosodno svetovalko mag. Katjo Rebula.
Ločitev oziroma razveza zakonske zveze je zagotovo ena izmed najbolj travmatičnih izkušenj, ki lahko doletijo posameznika. Pogosto je to tudi edina smiselna rešitev. Tako lahko zakonca pustita preteklost za sabo, ter začneta novo in drugačno življenje. Ob teh travmatičnih trenutkih je pomembno, da dobimo čim več podpore ter informacij, kaj dejansko storiti, ko se odločimo za ločitev od zakonca in kako postopek ločitve sploh poteka. Mateja Brežan se je pogovarjala z višjo pravosodno svetovalko mag. Katjo Rebula.
V ponedeljek smo obeležili mednarodni dan skupne evropske številke za klic v sili 112, na katero je mogoče poklicati na pomoč v vseh 27 državah članicah Evropske unije in tudi v večini drugih evropskih držav. Tudi na Hrvaškem, v Makedoniji, na Kosovu in nekaterih območjih Rusije. Slovenija je številko 112 uvedla leta 1997, kot druga država v Evropi, takoj za Švedsko. Kdo sprejme klic, ko pokličemo na 112, kdaj vse pravzaprav pokličemo na to številko in še na številna druga vprašanja odgovarja Rok Kamenšek, vodja Regijskega centra za obveščanje Koper. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V ponedeljek smo obeležili mednarodni dan skupne evropske številke za klic v sili 112, na katero je mogoče poklicati na pomoč v vseh 27 državah članicah Evropske unije in tudi v večini drugih evropskih držav. Tudi na Hrvaškem, v Makedoniji, na Kosovu in nekaterih območjih Rusije. Slovenija je številko 112 uvedla leta 1997, kot druga država v Evropi, takoj za Švedsko. Kdo sprejme klic, ko pokličemo na 112, kdaj vse pravzaprav pokličemo na to številko in še na številna druga vprašanja odgovarja Rok Kamenšek, vodja Regijskega centra za obveščanje Koper. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Italijanski parlament je pred dnevi potrdil predlog pokojninske reforme, ki ga je pripravila vlada. Novela prinaša kar nekaj sprememb, predvsem pri predčasnem upokojevanju. Med drugim znižuje starostni pogoj in uvaja tako imenovani sistem »kvota 100«. Nova določila o upokojevanju pri sosedih so pomembna tudi za vse slovenske čezmejne delavce - za tiste, ki so, ali so bili zaposleni v Italiji. Z vsemi novostmi so dobro seznanjeni na patronatu Inca v Kopru, kjer nudijo pomoč pri pridobivanju italijanske pokojnine. Svetovalno oddajo torej namenjamo reformi italijanskega pokojninskega sistema. S svetovalko Patronata Inca za Slovenijo Diano Peloza se je pogovarjala Barbara Kampos.
Italijanski parlament je pred dnevi potrdil predlog pokojninske reforme, ki ga je pripravila vlada. Novela prinaša kar nekaj sprememb, predvsem pri predčasnem upokojevanju. Med drugim znižuje starostni pogoj in uvaja tako imenovani sistem »kvota 100«. Nova določila o upokojevanju pri sosedih so pomembna tudi za vse slovenske čezmejne delavce - za tiste, ki so, ali so bili zaposleni v Italiji. Z vsemi novostmi so dobro seznanjeni na patronatu Inca v Kopru, kjer nudijo pomoč pri pridobivanju italijanske pokojnine. Svetovalno oddajo torej namenjamo reformi italijanskega pokojninskega sistema. S svetovalko Patronata Inca za Slovenijo Diano Peloza se je pogovarjala Barbara Kampos.
Naj dvigne roko kdor še ni bil v savni? Ali je vsaj videl, oziroma kakorkoli slišal o majhnem lesenem prostoru, v katerega vstopimo zato da se potimo, če uporabimo najkrajši možni opis. Ponavadi goli, kar ji morda daje pridih nečesa posebnega oziroma nevsakdanjega. Njena zgodovina je dolga in zanimiva in tudi o njej v naslednjih minutah v naši svetovalni oddaji, ko nam bo Alenka Mrežar, vodja centra dobrega počutja v novogoriškem hotelu Perla predstavila načine in vrste savnanja ter nas obenem opozorila, na kaj moramo biti pozorni, ko se odločimo za tovrstno razvajanje telesa.
Naj dvigne roko kdor še ni bil v savni? Ali je vsaj videl, oziroma kakorkoli slišal o majhnem lesenem prostoru, v katerega vstopimo zato da se potimo, če uporabimo najkrajši možni opis. Ponavadi goli, kar ji morda daje pridih nečesa posebnega oziroma nevsakdanjega. Njena zgodovina je dolga in zanimiva in tudi o njej v naslednjih minutah v naši svetovalni oddaji, ko nam bo Alenka Mrežar, vodja centra dobrega počutja v novogoriškem hotelu Perla predstavila načine in vrste savnanja ter nas obenem opozorila, na kaj moramo biti pozorni, ko se odločimo za tovrstno razvajanje telesa.
Imate doma knjige, ki jih ne berete več, na knjižnih policah pa ni prostora za nove naslove. Se selite in knjig ne morete ali nočete vzeti s seboj, ker v novem domovanju nimate v načrtu 'knjižnega kotička'. Vse to so vzgibi, zaradi katerih se ljudje znebijo knjig. In tisti, ki menijo, da knjige ne sodijo v smeti ali med star papir, se znajdejo pred dilemo, kam z njimi. Nasvete o tem je v današnji oddaji strnila Mateja Rolih Maglica.
Imate doma knjige, ki jih ne berete več, na knjižnih policah pa ni prostora za nove naslove. Se selite in knjig ne morete ali nočete vzeti s seboj, ker v novem domovanju nimate v načrtu 'knjižnega kotička'. Vse to so vzgibi, zaradi katerih se ljudje znebijo knjig. In tisti, ki menijo, da knjige ne sodijo v smeti ali med star papir, se znajdejo pred dilemo, kam z njimi. Nasvete o tem je v današnji oddaji strnila Mateja Rolih Maglica.
Letos se na področju starostne in invalidske upokojitve obetajo nekatere spremembe. Katere so in kaj prinašajo bodočim upokojencem, bo v današnji svetovalni oddaji pojasnil direktor območnega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Novi Gorici, Denis Pavlica. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
Letos se na področju starostne in invalidske upokojitve obetajo nekatere spremembe. Katere so in kaj prinašajo bodočim upokojencem, bo v današnji svetovalni oddaji pojasnil direktor območnega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Novi Gorici, Denis Pavlica. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
Kaj je menopavza, kakšne spremembe prinaša in kako si lahko pomagamo, bo povedala tokratna gostja, 'vodnica po menopavzi', Magdalena Fabčič
Kaj je menopavza, kakšne spremembe prinaša in kako si lahko pomagamo, bo povedala tokratna gostja, 'vodnica po menopavzi', Magdalena Fabčič
Od lanskega novembra veljajo pomembne novosti glede prevozov z reševalnim vozilom in priznavanja potnih stroškov za obisk zdravstvene ustanove. Kaj morate vedeti, bo z gostjo v svetovalni oddaji pojasnila Tjaša Škamperle.
Od lanskega novembra veljajo pomembne novosti glede prevozov z reševalnim vozilom in priznavanja potnih stroškov za obisk zdravstvene ustanove. Kaj morate vedeti, bo z gostjo v svetovalni oddaji pojasnila Tjaša Škamperle.
Kaj je sovražni govor? Kako ga prepoznamo? Zakaj ima razpihovanje sovraštva in nestrpnosti do določenih družbenih skupin uničujoče posledice za družbo? In kako to, da se tako nezadržno širi po družbenih omrežjih? Kako se nanj lahko odzovemo? Kako ga prijavimo? In, predvsem, zakaj se moramo odzvati? To je nekaj vprašanj, na katera smo iskali odgovore v tokratni svetovalni oddaji. Lea Širok je k pogovoru povabila Andreja Motla, koordinatorja projekta Fakultete za družbene vede - Spletno oko, preko katerega prav tako lahko prijavimo sovražni govor. Med drugim nam je povedal, da je sovraštvo eno najbolj nalezljivih čustev. Foto: Spletno oko
Kaj je sovražni govor? Kako ga prepoznamo? Zakaj ima razpihovanje sovraštva in nestrpnosti do določenih družbenih skupin uničujoče posledice za družbo? In kako to, da se tako nezadržno širi po družbenih omrežjih? Kako se nanj lahko odzovemo? Kako ga prijavimo? In, predvsem, zakaj se moramo odzvati? To je nekaj vprašanj, na katera smo iskali odgovore v tokratni svetovalni oddaji. Lea Širok je k pogovoru povabila Andreja Motla, koordinatorja projekta Fakultete za družbene vede - Spletno oko, preko katerega prav tako lahko prijavimo sovražni govor. Med drugim nam je povedal, da je sovraštvo eno najbolj nalezljivih čustev. Foto: Spletno oko
Konec leta ni samo čas obdarovanj, Božičkov in Dedkov Mrazov, prazničnih sejmov in druženj s tistimi, ki jih imamo radi, ampak - hočeš nočeš - tudi čas ognjemetov in pokanja. Čeprav vemo, da gre za potencialno nevarne predmete, se bo marsikdo v teh dneh 'oborožil' z raketami, raznovrstnimi fontanami in tudi petardami. Policisti v sodelovanju z zdravniki in gasilci v teh dneh znova opozarjajo na nepremišljeno rabo pirotehnike, ki lahko za vedno zaznamuje življenje posameznika. Z njimi se je pogovarjala Mateja Rolih Maglica.
Konec leta ni samo čas obdarovanj, Božičkov in Dedkov Mrazov, prazničnih sejmov in druženj s tistimi, ki jih imamo radi, ampak - hočeš nočeš - tudi čas ognjemetov in pokanja. Čeprav vemo, da gre za potencialno nevarne predmete, se bo marsikdo v teh dneh 'oborožil' z raketami, raznovrstnimi fontanami in tudi petardami. Policisti v sodelovanju z zdravniki in gasilci v teh dneh znova opozarjajo na nepremišljeno rabo pirotehnike, ki lahko za vedno zaznamuje življenje posameznika. Z njimi se je pogovarjala Mateja Rolih Maglica.
V tokratni svetovalni oddajo bo z nami predsednica Društva za nenasilno komunikacijo. 25. novembra smo namreč obeležili dan boja proti nasilju nad ženskami, v ponedeljek pa bomo mednarodni dan človekovih pravic. Kaj je nasilje, kako ga prepoznamo, kaj pomeni ničelna toleranca, kako lahko pomagamo žrtvi in kako nasilnežu, kaj in kako lahko vsak prispeva k ohranjanju in ukoreninjanju človekovih pravic? Vse to ob 10.00 s Katjo Zabukovec Kerin. Z njo se bo pogovarjala Mateja Brežan.
V tokratni svetovalni oddajo bo z nami predsednica Društva za nenasilno komunikacijo. 25. novembra smo namreč obeležili dan boja proti nasilju nad ženskami, v ponedeljek pa bomo mednarodni dan človekovih pravic. Kaj je nasilje, kako ga prepoznamo, kaj pomeni ničelna toleranca, kako lahko pomagamo žrtvi in kako nasilnežu, kaj in kako lahko vsak prispeva k ohranjanju in ukoreninjanju človekovih pravic? Vse to ob 10.00 s Katjo Zabukovec Kerin. Z njo se bo pogovarjala Mateja Brežan.
Prve ohladitve so začele napovedovati začetek smučarske sezone. Nanjo pa se moramo začeti pripravljati že prej. Ne le telesno, ampak je zdaj čas, da začnemo razmišljati tudi o nakupu in tehnični pripravi opreme. Smučarski sejmi so izredno priročni za vse, ki nočejo ali ne morejo plačevati drage smučarske opreme, sploh pa je ta rešitev dobrodošla za nakup otroške opreme. Več nam bo v današnji svetovalni oddaji povedal Igor Kučinič, predsednik Športnega društva Vitas. Z njim se je pogovarjala Janja Lešnik
Prve ohladitve so začele napovedovati začetek smučarske sezone. Nanjo pa se moramo začeti pripravljati že prej. Ne le telesno, ampak je zdaj čas, da začnemo razmišljati tudi o nakupu in tehnični pripravi opreme. Smučarski sejmi so izredno priročni za vse, ki nočejo ali ne morejo plačevati drage smučarske opreme, sploh pa je ta rešitev dobrodošla za nakup otroške opreme. Več nam bo v današnji svetovalni oddaji povedal Igor Kučinič, predsednik Športnega društva Vitas. Z njim se je pogovarjala Janja Lešnik
Preventivne zobozdravstvene dejavnosti so v Sloveniji razmeroma dobro zasnovane, a rabijo posodobitev, poudarjajo v Odboru za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije. Sistematična preventiva bolje dosega otroke in mladino kot starejšo populacijo, čeprav so v obeh primerih še vedno rizične skupine, ki bi se jim morali bolj posvečati. Potrebno je slediti smernicam razvoja Evropske unije, ki je že uvedla pojem zdravstvene pismenosti in zobozdravstveno skrb obravnava celovito. Predvsem pa je pri pripavljanju strategij treba upoštevati družbene spremembe, vsaj v zadnjih 10 letih. Več v oddaji Radio Koper svetuje odstre Mateja Brežan.
Preventivne zobozdravstvene dejavnosti so v Sloveniji razmeroma dobro zasnovane, a rabijo posodobitev, poudarjajo v Odboru za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije. Sistematična preventiva bolje dosega otroke in mladino kot starejšo populacijo, čeprav so v obeh primerih še vedno rizične skupine, ki bi se jim morali bolj posvečati. Potrebno je slediti smernicam razvoja Evropske unije, ki je že uvedla pojem zdravstvene pismenosti in zobozdravstveno skrb obravnava celovito. Predvsem pa je pri pripavljanju strategij treba upoštevati družbene spremembe, vsaj v zadnjih 10 letih. Več v oddaji Radio Koper svetuje odstre Mateja Brežan.
Postaviti akvarij ne pomeni le sklede z vodo in v njej zlato ribico, ampak veliko več. Z vsakim koščkom narave, ki ga prinesemo v naš dom, pride tudi velika odgovornost do živih bitij. In zato je treba tudi pred nakupom akvarija poznati vsaj osnove akvaristike. Kajti ni vsaka riba za vse akvarije in ni kakršna koli voda dobra za katero koli ribo. Danes nas bosta v svet akvaristike pospremila člana društva Aquanubis, to sta Kevin Abram in Lucija Ditz. Z njima se bo pogovarjala Mateja Brežan.
Postaviti akvarij ne pomeni le sklede z vodo in v njej zlato ribico, ampak veliko več. Z vsakim koščkom narave, ki ga prinesemo v naš dom, pride tudi velika odgovornost do živih bitij. In zato je treba tudi pred nakupom akvarija poznati vsaj osnove akvaristike. Kajti ni vsaka riba za vse akvarije in ni kakršna koli voda dobra za katero koli ribo. Danes nas bosta v svet akvaristike pospremila člana društva Aquanubis, to sta Kevin Abram in Lucija Ditz. Z njima se bo pogovarjala Mateja Brežan.
Svetu klasičnih, kemičnih zasvojencev se je primaknila galaksija nekemičnih odvisnikov. Število zasvojenih s sodobnimi tehnologijami, internetom, mobilnimi napravami se skokovito povečuje. Raziskave kažejo, da danes kar 60 odstotkov otrok preživi prosti čas v virtualnem in ne v realnem svetu. O stanju in posledicah nekemičnih,vedenjskih zasvojenosti se z Miho Kramlijem, vodjo Centra za zdravljenje zasvojenosti v novogoriškem Zdravstvenem domu, pogovarja Zdenka Tomulič.
Svetu klasičnih, kemičnih zasvojencev se je primaknila galaksija nekemičnih odvisnikov. Število zasvojenih s sodobnimi tehnologijami, internetom, mobilnimi napravami se skokovito povečuje. Raziskave kažejo, da danes kar 60 odstotkov otrok preživi prosti čas v virtualnem in ne v realnem svetu. O stanju in posledicah nekemičnih,vedenjskih zasvojenosti se z Miho Kramlijem, vodjo Centra za zdravljenje zasvojenosti v novogoriškem Zdravstvenem domu, pogovarja Zdenka Tomulič.
Oktober je najbolj rožnati mesec v letu. Rožnata barva zaznamuje boj proti raku dojk, ki je pri nas pri ženskah še vedno najbolj pogost. Letno jih zboli približno 1300, moških je v povprečju 10. Vse več primerov tega raka odkrijejo dovolj zgodaj, ozdravljivost se veča. A za to lahko največ naredimo sami. S samopregledovanjem in rednim udeleževanjem preventivnega presejalnega programa DORA. Mateja Brežan se je pogovarjala z zdravnico citopatologinjo Jadranko Vrh Jermančič in vas vabi k poslušanju svetovalne oddaje.
Oktober je najbolj rožnati mesec v letu. Rožnata barva zaznamuje boj proti raku dojk, ki je pri nas pri ženskah še vedno najbolj pogost. Letno jih zboli približno 1300, moških je v povprečju 10. Vse več primerov tega raka odkrijejo dovolj zgodaj, ozdravljivost se veča. A za to lahko največ naredimo sami. S samopregledovanjem in rednim udeleževanjem preventivnega presejalnega programa DORA. Mateja Brežan se je pogovarjala z zdravnico citopatologinjo Jadranko Vrh Jermančič in vas vabi k poslušanju svetovalne oddaje.
Mile oktobrske temperature so »krive«, da se iz primorskih dimnikov še ne kadi. Kurilna sezona pa je pred vrati zato bomo v današnji svetovalni oddaji spregovorili, kateri energenti so trenutno najbolj ugodni in kateri najbolj potratni. V primerjavi z lani sta se najbolj podražila plin propan in kurilno olje. Po desetih letih nizkih cen pa se je povišala tudi cena električne energije in poznavalci pravijo, da to ni zadnja podražitev. Tako meni tudi energetski svetovalec Tomislav Ličen iz energetske pisarne Ensvet v Novi Gorici. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
Mile oktobrske temperature so »krive«, da se iz primorskih dimnikov še ne kadi. Kurilna sezona pa je pred vrati zato bomo v današnji svetovalni oddaji spregovorili, kateri energenti so trenutno najbolj ugodni in kateri najbolj potratni. V primerjavi z lani sta se najbolj podražila plin propan in kurilno olje. Po desetih letih nizkih cen pa se je povišala tudi cena električne energije in poznavalci pravijo, da to ni zadnja podražitev. Tako meni tudi energetski svetovalec Tomislav Ličen iz energetske pisarne Ensvet v Novi Gorici. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
Za razliko od želje po odličnosti in marljivosti, ki prihaja od znotraj in prinaša zadovoljstvo pri delu, perfekcionizem nenehno teži po očesu zunanjega, ki bo pohvalilo, in goji potrebo po tem, da smo videti popolni. V nadaljevanju nam bo o tem več povedala psihiatrinja in psihoterapevtka Breda Jelen Sobočan. Z njo se je pogovarjala Danila Hradil Kuplen.
Za razliko od želje po odličnosti in marljivosti, ki prihaja od znotraj in prinaša zadovoljstvo pri delu, perfekcionizem nenehno teži po očesu zunanjega, ki bo pohvalilo, in goji potrebo po tem, da smo videti popolni. V nadaljevanju nam bo o tem več povedala psihiatrinja in psihoterapevtka Breda Jelen Sobočan. Z njo se je pogovarjala Danila Hradil Kuplen.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o negi las, kaj lasem škoduje, kako jih ohranimo zdrave in sijoče, kako pogosto lahko uporabljamo različne izdelke, pa tudi o trenutnih modnih trendih pričesk, ali če se nam pri barvanju v domači režiji zalomi. O tem se bomo pogovarjali z učiteljico praktičnega pouka frizerskega programa na koprski Srednji tehniški šoli Biljano Babič, ki smo jo sprva povprašali, kako po poletju poskrbimo za naše lase. K poslušanju vabi Tjaša Lotrič.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o negi las, kaj lasem škoduje, kako jih ohranimo zdrave in sijoče, kako pogosto lahko uporabljamo različne izdelke, pa tudi o trenutnih modnih trendih pričesk, ali če se nam pri barvanju v domači režiji zalomi. O tem se bomo pogovarjali z učiteljico praktičnega pouka frizerskega programa na koprski Srednji tehniški šoli Biljano Babič, ki smo jo sprva povprašali, kako po poletju poskrbimo za naše lase. K poslušanju vabi Tjaša Lotrič.
S 1. junijem letos je v Zdravstvenem domu Izola, v prostorih dispanzerja medicine dela, prometa in športa, začela delovati ambulanta farmacevta svetovalca. To je prvi in zaenkrat edini program v Obalno-kraški regiji, ki je namenjen izboljšanju kakovosti načina uporabe predpisanih zdravil. Financira ga država in mrežo širi po vsej Sloveniji. Ambulanto vodi doktorica Katja Štrancar Fatur, magistra farmacije. Obiskala jo je Mateja Brežan in jo med drugim vprašala, ali se na pregled k farmacevtu svetovalcu lahko naročimo sami in kako obravnava zdravila brez recepta ter prehranska dopolnila.
S 1. junijem letos je v Zdravstvenem domu Izola, v prostorih dispanzerja medicine dela, prometa in športa, začela delovati ambulanta farmacevta svetovalca. To je prvi in zaenkrat edini program v Obalno-kraški regiji, ki je namenjen izboljšanju kakovosti načina uporabe predpisanih zdravil. Financira ga država in mrežo širi po vsej Sloveniji. Ambulanto vodi doktorica Katja Štrancar Fatur, magistra farmacije. Obiskala jo je Mateja Brežan in jo med drugim vprašala, ali se na pregled k farmacevtu svetovalcu lahko naročimo sami in kako obravnava zdravila brez recepta ter prehranska dopolnila.
Po podatkih Ministrstva za zdravje v Sloveniji trenutno deluje več kot 770 referenčnih ambulant. Prve referenčne ambulante so s svojim delom po vsej Sloveniji začele 1. aprila pred sedmimi leti. Šlo je za 5-letni projekt Ministrstva za zdravje. Ko se je projekt zaključil, so ambulante nadaljevale z delom pod okriljem matičnih zdravstvenih domov. Mateja Brežan se bo v nadaljevanju pogovarjala z diplomirano medicinsko sestro Zdravstvenega doma Koper, Natašo Hrvatin Munda, ki bo med drugim pojasnila kako referenčna ambulanta deluje, katere primere obravnavajo, koga vabijo na pogovor in preiskave.
Po podatkih Ministrstva za zdravje v Sloveniji trenutno deluje več kot 770 referenčnih ambulant. Prve referenčne ambulante so s svojim delom po vsej Sloveniji začele 1. aprila pred sedmimi leti. Šlo je za 5-letni projekt Ministrstva za zdravje. Ko se je projekt zaključil, so ambulante nadaljevale z delom pod okriljem matičnih zdravstvenih domov. Mateja Brežan se bo v nadaljevanju pogovarjala z diplomirano medicinsko sestro Zdravstvenega doma Koper, Natašo Hrvatin Munda, ki bo med drugim pojasnila kako referenčna ambulanta deluje, katere primere obravnavajo, koga vabijo na pogovor in preiskave.
V tokratni svetovalni oddaji bomo govorili o virusu Zahodnega Nila. V tem tednu smo zabeležili prvi letošnji primer okužbe v Sloveniji. Gre za virus, ki ga večinoma prenašajo komarji. Osebe, ki se z njim okužijo, v večini primerov ne zbolijo. Lahko imajo blažji potek bolezni, z znaki podobnimi gripi. V zelo redkih primerih pa se lahko razvije hujša oblika bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema. To je sicer druga okužba z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji, ko se je bolnik okužil v naši državi. Prvi primer smo imeli leta 2013, lani pa smo imeli še en primer z okužbo v tujini. V državah Evropske unije je za virusom, ki se najbolj pojavlja konec avgusta in v začetku septembra, do konca avgusta zbolelo več kot 700 ljudi. Največ jih je zaradi virusa sicer umrlo v Srbiji. Podrobneje se je o virusu z doktorico Majo Sočan, predstojnico Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje pogovarjala Karin Zorn.
V tokratni svetovalni oddaji bomo govorili o virusu Zahodnega Nila. V tem tednu smo zabeležili prvi letošnji primer okužbe v Sloveniji. Gre za virus, ki ga večinoma prenašajo komarji. Osebe, ki se z njim okužijo, v večini primerov ne zbolijo. Lahko imajo blažji potek bolezni, z znaki podobnimi gripi. V zelo redkih primerih pa se lahko razvije hujša oblika bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema. To je sicer druga okužba z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji, ko se je bolnik okužil v naši državi. Prvi primer smo imeli leta 2013, lani pa smo imeli še en primer z okužbo v tujini. V državah Evropske unije je za virusom, ki se najbolj pojavlja konec avgusta in v začetku septembra, do konca avgusta zbolelo več kot 700 ljudi. Največ jih je zaradi virusa sicer umrlo v Srbiji. Podrobneje se je o virusu z doktorico Majo Sočan, predstojnico Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje pogovarjala Karin Zorn.
V današnji svetovalni oddaji boste prisluhnili pogovoru s predstojnikom Urgentnega centra Izola, Petrom Golobom. Z Matejo Brežan sta se pogovarjala o delu in izkušnjah s pacienti na urgenci ter o plačevanju oziroma zaračunavanju nenujnih storitev. Kaj so urgentni primeri, kako naj ravnajo pacienti ob dvomih in katere preiskave pravzaprav opravljajo v urgentnem centru? To je le nekaj vprašanj, ki sta se jih sogovornika dotaknila v pogovoru, več pa v naslednjih minutah.
V današnji svetovalni oddaji boste prisluhnili pogovoru s predstojnikom Urgentnega centra Izola, Petrom Golobom. Z Matejo Brežan sta se pogovarjala o delu in izkušnjah s pacienti na urgenci ter o plačevanju oziroma zaračunavanju nenujnih storitev. Kaj so urgentni primeri, kako naj ravnajo pacienti ob dvomih in katere preiskave pravzaprav opravljajo v urgentnem centru? To je le nekaj vprašanj, ki sta se jih sogovornika dotaknila v pogovoru, več pa v naslednjih minutah.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o čustveni manipulaciji. O tem, kaj to je in kako naj se z njo soočimo, bo svetovala Melita Kuhar, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka. Že 10 let vodi Svetovalnico, v okviru katere svetuje parom v partnerskih težavah, osebnostni rasti, kako naprej po prevari in ločitvi ter kako zdravo vzgajati otroke. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o čustveni manipulaciji. O tem, kaj to je in kako naj se z njo soočimo, bo svetovala Melita Kuhar, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka. Že 10 let vodi Svetovalnico, v okviru katere svetuje parom v partnerskih težavah, osebnostni rasti, kako naprej po prevari in ločitvi ter kako zdravo vzgajati otroke. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V Izoli je pod okriljem zdravstvenega doma začela delovati skupina zdravstvenih reševalcev kolesarjev. Gre za projekt, s katerim želijo ugotoviti, ali lahko veliko večjo obremenjenost sistema nujne medicinske pomoči v poletnem času, razbremeni tudi taka oblika zagotavljanja pomoči. Dežurstva bodo ob koncih tedna in praznikih, v svojem prostem času, zagotavljali zaposleni v reševalni službi slovenske Istre, ki so v predelavo ponudili svoja lastna kolesa. Medicinsko potrošni material zagotavlja zdravstveni dom. Več Mateja Brežan, ki se je pogovarjala z vodjo Reševalne službe slovenske Istre Igorjem Crnićem.
V Izoli je pod okriljem zdravstvenega doma začela delovati skupina zdravstvenih reševalcev kolesarjev. Gre za projekt, s katerim želijo ugotoviti, ali lahko veliko večjo obremenjenost sistema nujne medicinske pomoči v poletnem času, razbremeni tudi taka oblika zagotavljanja pomoči. Dežurstva bodo ob koncih tedna in praznikih, v svojem prostem času, zagotavljali zaposleni v reševalni službi slovenske Istre, ki so v predelavo ponudili svoja lastna kolesa. Medicinsko potrošni material zagotavlja zdravstveni dom. Več Mateja Brežan, ki se je pogovarjala z vodjo Reševalne službe slovenske Istre Igorjem Crnićem.
Za mlade je poletje ob številnih zabavah tudi rizično obdobje večjega poseganja po alkoholu in prepovedanih drogah. Pomoč mladim z informacijami, nasveti, predvsem pa druženje z njimi v okolju, kjer se zadržujejo, je že nekaj let namen mladih delavcev in prostovoljcev na terenu v okviru združenja New Prevent. V okviru društva SVIT Koper izvajajo mladinsko ulično delo z različnimi preventivnimi programi, predvsem pa z vrstniškim pristopom mlade usmerjajo v zdrav življenjski slog. Zanje pripravljajo delavnice, ulično košarko, družabne igre, imajo svetovalno točko, ki jo v prihodnje želijo odpreti tudi za starše mladostnikov. Na Markovcu jih je obiskala novinarka Tjaša Lotrič.
Za mlade je poletje ob številnih zabavah tudi rizično obdobje večjega poseganja po alkoholu in prepovedanih drogah. Pomoč mladim z informacijami, nasveti, predvsem pa druženje z njimi v okolju, kjer se zadržujejo, je že nekaj let namen mladih delavcev in prostovoljcev na terenu v okviru združenja New Prevent. V okviru društva SVIT Koper izvajajo mladinsko ulično delo z različnimi preventivnimi programi, predvsem pa z vrstniškim pristopom mlade usmerjajo v zdrav življenjski slog. Zanje pripravljajo delavnice, ulično košarko, družabne igre, imajo svetovalno točko, ki jo v prihodnje želijo odpreti tudi za starše mladostnikov. Na Markovcu jih je obiskala novinarka Tjaša Lotrič.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo na higienska pravila ravnanja za kopalce oziroma obiskovalce bazenskega kopališča. Minimalne higienske zahteve se tičejo tako higiene kopališč samih kot higiene kopalne vode v bazenih in predstavljajo minimum, ki ga mora objaviti vsak upravljavec kopališč. Mateja Brežan je poklicala na Nacionalni inštitut za javno zdravje in se o tem pogovorila z zdravnico Majdo Pohar, specialistko za higieno.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo na higienska pravila ravnanja za kopalce oziroma obiskovalce bazenskega kopališča. Minimalne higienske zahteve se tičejo tako higiene kopališč samih kot higiene kopalne vode v bazenih in predstavljajo minimum, ki ga mora objaviti vsak upravljavec kopališč. Mateja Brežan je poklicala na Nacionalni inštitut za javno zdravje in se o tem pogovorila z zdravnico Majdo Pohar, specialistko za higieno.
Z visoko gospodarsko rastjo se Slovenija srečuje z vse večjim pomanjkanjem delavcev v posameznih poklicih. Zaradi tovrstnih potreb je tudi vse več vlog za izdajo delovnih dovoljenj. Lažje zaposlovanje tujcev, predvsem visoko izobraženih, hitrejše in bolj poenostavljene postopke naj bi prinesle spremembe delovno-pravne zakonodaje, ki od prvega julija veljajo v zakonih o čezmejnem izvajanju storitev ter zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Novosti na tem področju bosta v tokratni oddaji predstavila Anka Rode iz Zavoda za zaposlovanje in Grega Malec z ministrstva za delo. Z njima se je pogovarjal novinar Valter Pregelj.
Z visoko gospodarsko rastjo se Slovenija srečuje z vse večjim pomanjkanjem delavcev v posameznih poklicih. Zaradi tovrstnih potreb je tudi vse več vlog za izdajo delovnih dovoljenj. Lažje zaposlovanje tujcev, predvsem visoko izobraženih, hitrejše in bolj poenostavljene postopke naj bi prinesle spremembe delovno-pravne zakonodaje, ki od prvega julija veljajo v zakonih o čezmejnem izvajanju storitev ter zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Novosti na tem področju bosta v tokratni oddaji predstavila Anka Rode iz Zavoda za zaposlovanje in Grega Malec z ministrstva za delo. Z njima se je pogovarjal novinar Valter Pregelj.
Tokrat o vplivu svetlobe na zdravje. Kot poudarja Katja Malovrh Rebec iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije, ni bistveno zgolj koliko svetlobe dobimo, ampak predvsem kakšna je, saj ta vpliva na tvorbo hormona melatonina, ki usklajuje biološko uro in pomaga pri obnovi celic. Podrobnosti v oddaji, ki jo je pripravila Karin Zorn.
Tokrat o vplivu svetlobe na zdravje. Kot poudarja Katja Malovrh Rebec iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije, ni bistveno zgolj koliko svetlobe dobimo, ampak predvsem kakšna je, saj ta vpliva na tvorbo hormona melatonina, ki usklajuje biološko uro in pomaga pri obnovi celic. Podrobnosti v oddaji, ki jo je pripravila Karin Zorn.
Poletni meseci, ko je na cestah povečan promet, so še posebno nevarni za motoriste. V tem tednu poteka drugi del nacionalne preventivne akcije namenjene večji varnosti motoristov, ob kateri opozarjajo na uporabo zaščitne opreme in čelade, nošnjo odsevnih oblačil, na prižgane luči in k prilagoditvi hitrosti vožnje cestnim razmeram ter na pasti, ki so na cestah. V današnji Svetovalni oddaji se je o varnosti motoristov v cestnem prometu s komandirjem koprske Postaje prometne policije Mitjo Palčičem, pogovarjala Tjaša Lotrič.
Poletni meseci, ko je na cestah povečan promet, so še posebno nevarni za motoriste. V tem tednu poteka drugi del nacionalne preventivne akcije namenjene večji varnosti motoristov, ob kateri opozarjajo na uporabo zaščitne opreme in čelade, nošnjo odsevnih oblačil, na prižgane luči in k prilagoditvi hitrosti vožnje cestnim razmeram ter na pasti, ki so na cestah. V današnji Svetovalni oddaji se je o varnosti motoristov v cestnem prometu s komandirjem koprske Postaje prometne policije Mitjo Palčičem, pogovarjala Tjaša Lotrič.
Da pretirano sončenje, predvsem pa uporaba solarija, lahko povzročijo tudi raka kože, strokovnjaki opozarjajo že vrsto let. Toda za mlade je to stvar neoprijemljive in zelo oddaljene prihodnosti. Zato so avtorji projekta »Pametno s soncem za zdravo in mladostno kožo« našli prepričljivejše in učinkovitejše argumente: dijakom po vsej Sloveniji s posebnimi preiskavami (dobesedno) na njihovi lastni koži pokažejo, kako močno sonce pospeši staranje in gubanje kože ter zoprno neenakomerno pigmentacijo. Na argumente, zakaj je kožo treba ščititi vse leto in vse življenje, opozarjamo tudi v današnji svetovalni oddaji. K posluašnju vabi Jana Vidic.
Da pretirano sončenje, predvsem pa uporaba solarija, lahko povzročijo tudi raka kože, strokovnjaki opozarjajo že vrsto let. Toda za mlade je to stvar neoprijemljive in zelo oddaljene prihodnosti. Zato so avtorji projekta »Pametno s soncem za zdravo in mladostno kožo« našli prepričljivejše in učinkovitejše argumente: dijakom po vsej Sloveniji s posebnimi preiskavami (dobesedno) na njihovi lastni koži pokažejo, kako močno sonce pospeši staranje in gubanje kože ter zoprno neenakomerno pigmentacijo. Na argumente, zakaj je kožo treba ščititi vse leto in vse življenje, opozarjamo tudi v današnji svetovalni oddaji. K posluašnju vabi Jana Vidic.
Poleti se ljudje veliko več potimo oziroma znojimo kot običajno. A znojenje ni le znak reakcije telesa na vročino ali na telesno dejavnost, temveč je še veliko več. Znojenje je zdravo in pove veliko tudi o nas samih in o našem zdravju. V današnji svetovalni oddaji bomo odgovorili na vprašanje, zakaj se znojimo, katere temeljne funkcije ima znojenje, kdaj govorimo o prekomernem znojenju, pojasnili pa bomo več tudi o ukrepih za nadziranje znojenja. Z nami je specialistka dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Izola, Katarina Šmuc Berger, z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Poleti se ljudje veliko več potimo oziroma znojimo kot običajno. A znojenje ni le znak reakcije telesa na vročino ali na telesno dejavnost, temveč je še veliko več. Znojenje je zdravo in pove veliko tudi o nas samih in o našem zdravju. V današnji svetovalni oddaji bomo odgovorili na vprašanje, zakaj se znojimo, katere temeljne funkcije ima znojenje, kdaj govorimo o prekomernem znojenju, pojasnili pa bomo več tudi o ukrepih za nadziranje znojenja. Z nami je specialistka dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Izola, Katarina Šmuc Berger, z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Danes se je na Bernardinu začel 25. Simpozij o urgentni medicini, na katerem bodo, med drugim, strokovnjaki spregovorili tudi o komunikaciji zdravstvenega osebja z bolnikovimi bližnjimi. Vedno aktualna tema, v kateri bomo danes spregovorili tudi v svetovalni oddaji. Trenutki, ko se nam zgodi nesreča, ko nam kdo hudo zboli, ko se soočimo z ranjenim, poškodovanim človekom in podobne nepričakovane situacije, so stresni. Kako obvladati situacijo, kam poklicati, kaj povedati - nekaj nasvetov in pojasnil, ko steče akcija ob iskanju nujne medicinske pomoči, boste slišali v naslednjih minutah. Zdenka Tomulič je k pogovoru povabila Sama Kosmača, vodjo regijske izpostave za zaščito in reševanje v Novi Gorici in zdravnico Ano Bokan, vodjo Nujne medicinske pomoči v novogoriškem Zdravstvenem domu.
Danes se je na Bernardinu začel 25. Simpozij o urgentni medicini, na katerem bodo, med drugim, strokovnjaki spregovorili tudi o komunikaciji zdravstvenega osebja z bolnikovimi bližnjimi. Vedno aktualna tema, v kateri bomo danes spregovorili tudi v svetovalni oddaji. Trenutki, ko se nam zgodi nesreča, ko nam kdo hudo zboli, ko se soočimo z ranjenim, poškodovanim človekom in podobne nepričakovane situacije, so stresni. Kako obvladati situacijo, kam poklicati, kaj povedati - nekaj nasvetov in pojasnil, ko steče akcija ob iskanju nujne medicinske pomoči, boste slišali v naslednjih minutah. Zdenka Tomulič je k pogovoru povabila Sama Kosmača, vodjo regijske izpostave za zaščito in reševanje v Novi Gorici in zdravnico Ano Bokan, vodjo Nujne medicinske pomoči v novogoriškem Zdravstvenem domu.
S postopnim začetkom turistične sezone, ki vrhunec sicer doseže šele julija in avgusta, se predvsem v večjih turističnih središčih in mestih začne pojavljati tudi žeparstvo in druge, s priložnostmi povezane tatvine. Slovenija ni žeparski raj in tudi v svetovnem merilu velja za varno državo, kljub temu pa bodo z množičnim obiskom turistov v Sloveniji ali slovenskih turistov na tujem, aktualna tudi ta kazniva dejanja. Priložnosti bo namreč v prihajajočih mesecih, idej storilcem ne zmanjka, predvsem od nas in od naših ukrepov pa je odvisno kako jih bomo preprečili. Danes bomo v svetovalni oddaji povedali, kako. S komandirjem Policijske postaje Postojna, Bojanom Žolgerjem, se je pogovarjala Mateja Brežan.
S postopnim začetkom turistične sezone, ki vrhunec sicer doseže šele julija in avgusta, se predvsem v večjih turističnih središčih in mestih začne pojavljati tudi žeparstvo in druge, s priložnostmi povezane tatvine. Slovenija ni žeparski raj in tudi v svetovnem merilu velja za varno državo, kljub temu pa bodo z množičnim obiskom turistov v Sloveniji ali slovenskih turistov na tujem, aktualna tudi ta kazniva dejanja. Priložnosti bo namreč v prihajajočih mesecih, idej storilcem ne zmanjka, predvsem od nas in od naših ukrepov pa je odvisno kako jih bomo preprečili. Danes bomo v svetovalni oddaji povedali, kako. S komandirjem Policijske postaje Postojna, Bojanom Žolgerjem, se je pogovarjala Mateja Brežan.
Dobro leto je, kar nova zakonodaja vse bolj omejuje prodajo tobačnih in sorodnih izdelkov. Prvi podatki kažejo, da nove vizualne podobe tobačnih izdelkov in pa bolj omejen način nakupa in uporabe vplivajo na nekoliko zmanjšano porabo. Kaže celo, da se je število kadilcev zmanjšalo že v času burne razprave o njenem sprejetju. A tudi tobačna industrija ne počiva in na trg pošilja nove oblike kadilskih pripomočkov: najnovejši pripomoček so napravice, ki tobak le segrevajo. So vse te nove oblike »kajenja« res manj škodljive, kako njihovo prodajo ureja zakonodaja in ali ta ob vse pestrejši ponudbi kadilskih pripomočkov bitko za zmanjšanje števila kadilcev sploh lahko dobi? O tem se bo s Heleno Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pogovarjala Jana Vidic.
Dobro leto je, kar nova zakonodaja vse bolj omejuje prodajo tobačnih in sorodnih izdelkov. Prvi podatki kažejo, da nove vizualne podobe tobačnih izdelkov in pa bolj omejen način nakupa in uporabe vplivajo na nekoliko zmanjšano porabo. Kaže celo, da se je število kadilcev zmanjšalo že v času burne razprave o njenem sprejetju. A tudi tobačna industrija ne počiva in na trg pošilja nove oblike kadilskih pripomočkov: najnovejši pripomoček so napravice, ki tobak le segrevajo. So vse te nove oblike »kajenja« res manj škodljive, kako njihovo prodajo ureja zakonodaja in ali ta ob vse pestrejši ponudbi kadilskih pripomočkov bitko za zmanjšanje števila kadilcev sploh lahko dobi? O tem se bo s Heleno Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pogovarjala Jana Vidic.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je začela akcijo ozaveščanja o neozdravljivi bolezni rastlin, ki jo povzroča bakterija Xylella fastidiosa. Najbolj na udaru so lesnate rastline, na čelu z oljkami. Ko se bakterija pojavi, so ukrepi drastični, zato je pomembna preventiva, je Tjaši Škamperle povedal specialist za varstvo rastlin na novogoriškem kmetijsko-gozdarskem zavodu, Matjaž Jančar.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je začela akcijo ozaveščanja o neozdravljivi bolezni rastlin, ki jo povzroča bakterija Xylella fastidiosa. Najbolj na udaru so lesnate rastline, na čelu z oljkami. Ko se bakterija pojavi, so ukrepi drastični, zato je pomembna preventiva, je Tjaši Škamperle povedal specialist za varstvo rastlin na novogoriškem kmetijsko-gozdarskem zavodu, Matjaž Jančar.
Zdravo srce je kot črpalka, ki poganja kri po vsem telesu in utripne približno 100.000-krat na dan. Pri srčnem popuščanju je črpalna sposobnost srca slabša kot običajno. Vse, kar vpliva na črpalno sposobnost srca, vpliva na telo in počutje. V prihajajočih mesecih nas čakajo visoke temperature, ki jih včasih težko prenašajo tudi povsem zdravi mladi ljudje. Starejši, ljudje s prekomerno telesno težo in srčno-žilni bolniki pa so na vročino še posebej občutljivi. V svetovalni oddaji se bomo tako danes pogovarjali o srčnem popuščanju. Naš sogovornik je specialist interne medicine Dorjan Marušič.
Zdravo srce je kot črpalka, ki poganja kri po vsem telesu in utripne približno 100.000-krat na dan. Pri srčnem popuščanju je črpalna sposobnost srca slabša kot običajno. Vse, kar vpliva na črpalno sposobnost srca, vpliva na telo in počutje. V prihajajočih mesecih nas čakajo visoke temperature, ki jih včasih težko prenašajo tudi povsem zdravi mladi ljudje. Starejši, ljudje s prekomerno telesno težo in srčno-žilni bolniki pa so na vročino še posebej občutljivi. V svetovalni oddaji se bomo tako danes pogovarjali o srčnem popuščanju. Naš sogovornik je specialist interne medicine Dorjan Marušič.
Astma je najpogostejša kronična bolezen pri otrocih. Zadnje raziskave o pojavu te bolezni med ljudmi so bile narejene sicer že pred leti in takrat se je izkazalo, da je astmatičnih 15 odstotkov otrok in 10 odstotkov odraslih. A dokazano je, da se te številke povečujejo. V Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič vsako leto na zdravljenje zaradi dihalnih težav pride 350 otrok. V današnji svetovalni oddaji se bomo pogovarjali z zdravnico Bredo Prunk Franetič, ki bo, med drugim, pojasnila tudi, kako na to stanje vpliva telesna dejavnost. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Astma je najpogostejša kronična bolezen pri otrocih. Zadnje raziskave o pojavu te bolezni med ljudmi so bile narejene sicer že pred leti in takrat se je izkazalo, da je astmatičnih 15 odstotkov otrok in 10 odstotkov odraslih. A dokazano je, da se te številke povečujejo. V Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič vsako leto na zdravljenje zaradi dihalnih težav pride 350 otrok. V današnji svetovalni oddaji se bomo pogovarjali z zdravnico Bredo Prunk Franetič, ki bo, med drugim, pojasnila tudi, kako na to stanje vpliva telesna dejavnost. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Vsako jutro na tisoče ljudi na vseh koncih Slovenije točno ob pol osmih dan začne s polurno telovadbo na prostem, imenovano »1000 gibov«. Ker s daljšimi dnevi in toplim spomladanskim vremenom odpadejo še zadnji izgovori, zakaj ostati doma, vam informacije o tem, kako se je vadbi mogoče pridružiti ponujamo v tokratni svetovalni oddaji. Jana Vidic se bo pogovarjala z Zdenko Katkić, predsednico društva Šola zdravja, ki vadbo organizira.
Vsako jutro na tisoče ljudi na vseh koncih Slovenije točno ob pol osmih dan začne s polurno telovadbo na prostem, imenovano »1000 gibov«. Ker s daljšimi dnevi in toplim spomladanskim vremenom odpadejo še zadnji izgovori, zakaj ostati doma, vam informacije o tem, kako se je vadbi mogoče pridružiti ponujamo v tokratni svetovalni oddaji. Jana Vidic se bo pogovarjala z Zdenko Katkić, predsednico društva Šola zdravja, ki vadbo organizira.
V tokratni svetovalni oddaji se bomo posvetili fizioterapijam in naročanjem nanje ter o pravicah in dolžnostih, ki jih imamo pacienti. K nam so se obrnili nekateri poslušalci, ki so nam povedali, da so jih izbrani izvajalci o terminu obvestili le dan ali dva pred samim začetkom terapije, kar je tudi na delovnem mestu povzročilo nemalo preglavic. Po drugi strani pa so nam nekateri izvajalci povedali, da precej naročenih pacientov na dogovorjene terapije sploh ne pride. Od tega jih je precej takih, ki prihod odpovejo isti dan ali pa odsotnosti sploh ne javijo. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V tokratni svetovalni oddaji se bomo posvetili fizioterapijam in naročanjem nanje ter o pravicah in dolžnostih, ki jih imamo pacienti. K nam so se obrnili nekateri poslušalci, ki so nam povedali, da so jih izbrani izvajalci o terminu obvestili le dan ali dva pred samim začetkom terapije, kar je tudi na delovnem mestu povzročilo nemalo preglavic. Po drugi strani pa so nam nekateri izvajalci povedali, da precej naročenih pacientov na dogovorjene terapije sploh ne pride. Od tega jih je precej takih, ki prihod odpovejo isti dan ali pa odsotnosti sploh ne javijo. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
»Nesreča nikoli ne počiva.« Ta sicer vsem znan stavek lahko pogosto slišimo. Poškodbe v domačem okolju vsekakor niso redkost. Najpogosteje se srečujemo z urezninami, opeklinami in padci, pravijo zdravniki. Da bi v takih primerih, pa tudi v primerih dušenja, zastoja srca, pika žuželk in ob podobnih težavah znali pravilno odreagirati in ukrepati, je dobro poznati postopke nudenja prve pomoči. Obiskali smo tečaj, ki so se ga udeležili upokojenci. Povedali nam bodo, zakaj. Svojo izkušnjo bo z nami delila tudi poslušalka, ki je z uporabo defibrilatorja sosedu rešila življenje. Licencirana predavatelja iz prve pomoči Rdečega križa Slovenije pa nam bosta v oddaji več povedala o samih postopkih v najpogostejših primerih nesreč in tudi nenadnih bolezenskih stanj.
»Nesreča nikoli ne počiva.« Ta sicer vsem znan stavek lahko pogosto slišimo. Poškodbe v domačem okolju vsekakor niso redkost. Najpogosteje se srečujemo z urezninami, opeklinami in padci, pravijo zdravniki. Da bi v takih primerih, pa tudi v primerih dušenja, zastoja srca, pika žuželk in ob podobnih težavah znali pravilno odreagirati in ukrepati, je dobro poznati postopke nudenja prve pomoči. Obiskali smo tečaj, ki so se ga udeležili upokojenci. Povedali nam bodo, zakaj. Svojo izkušnjo bo z nami delila tudi poslušalka, ki je z uporabo defibrilatorja sosedu rešila življenje. Licencirana predavatelja iz prve pomoči Rdečega križa Slovenije pa nam bosta v oddaji več povedala o samih postopkih v najpogostejših primerih nesreč in tudi nenadnih bolezenskih stanj.
Minuli teden je bilo nabiranje čemaža za dve osebi usodno. Namesto te trajnice z zdravilnimi učinki, ki ji pravimo tudi divji, medvedji ali gozdni česen, sta namreč nabrala jesenski podlesek, ki je čemažu sicer podoben, a ob zaužitju izjemno strupen. Tudi zato, da o takih dogodkih ne bi več poročali, smo današnjo svetovalno oddajo namenili pogovoru o užitnih rastlinah, ki jih nabiramo v tem času. Opozorili bomo tudi na strupene rastline ter pojasnili, kako nabiramo divja zelišča in obenem ostanemo spoštljivi do narave. Z nami bo biologinja in kvalificirana zeliščarka Marija Vulić. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Minuli teden je bilo nabiranje čemaža za dve osebi usodno. Namesto te trajnice z zdravilnimi učinki, ki ji pravimo tudi divji, medvedji ali gozdni česen, sta namreč nabrala jesenski podlesek, ki je čemažu sicer podoben, a ob zaužitju izjemno strupen. Tudi zato, da o takih dogodkih ne bi več poročali, smo današnjo svetovalno oddajo namenili pogovoru o užitnih rastlinah, ki jih nabiramo v tem času. Opozorili bomo tudi na strupene rastline ter pojasnili, kako nabiramo divja zelišča in obenem ostanemo spoštljivi do narave. Z nami bo biologinja in kvalificirana zeliščarka Marija Vulić. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o zdarvju ledvic. Bolezni sečil imajo pri ženskah drugačne značilnosti kot pri moških in od zdravja njihovih ledvic ni odvisno le njihovo življenje, pač pa tudi kako zdrave otroke bodo rojevale. Ne glede na spol, lahko za zdravje ledvic veliko naredimo sami. Novinarka Jana Vidic se je o tem pogovarjala z nefrologinjo na ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru, docentko doktorico Jelko Lindič.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o zdarvju ledvic. Bolezni sečil imajo pri ženskah drugačne značilnosti kot pri moških in od zdravja njihovih ledvic ni odvisno le njihovo življenje, pač pa tudi kako zdrave otroke bodo rojevale. Ne glede na spol, lahko za zdravje ledvic veliko naredimo sami. Novinarka Jana Vidic se je o tem pogovarjala z nefrologinjo na ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru, docentko doktorico Jelko Lindič.
Istrski maraton se nezadržno bliža, osvežena trasa bo ta priljubljeni tek naredila še bolj raznolik. Zelo pomembna je priprava na naporno tekaško preizkušnjo, koristne nasvete bo v pogovoru s Primožem Čeparjem podal tekaški trener in ambasador te tradicionalne prireditve, Urban Praprotnik.
Istrski maraton se nezadržno bliža, osvežena trasa bo ta priljubljeni tek naredila še bolj raznolik. Zelo pomembna je priprava na naporno tekaško preizkušnjo, koristne nasvete bo v pogovoru s Primožem Čeparjem podal tekaški trener in ambasador te tradicionalne prireditve, Urban Praprotnik.
Sredi februarja je v veljavo stopil spremenjen zakon o evidentiranju nepremičnin. Ker bo Geodetska uprava še letos začela s pripravo novih izračunov vrednosti nepremičnin, lastnike pozivajo, naj uredijo podatke v zemljiškem katastru, katastru stavb in registru nepremičnin. V današnji oddaji Radio Koper svetuje bomo med drugim predstavili nove določbe zakona, katere podatke morajo lastniki preveriti in urediti ter na kakšen način lahko to storijo. Gostja bo direktorica Območne geodetske uprave Nova Gorica Magda Lutman. Oddajo pripravlja Karin Zorn.
Sredi februarja je v veljavo stopil spremenjen zakon o evidentiranju nepremičnin. Ker bo Geodetska uprava še letos začela s pripravo novih izračunov vrednosti nepremičnin, lastnike pozivajo, naj uredijo podatke v zemljiškem katastru, katastru stavb in registru nepremičnin. V današnji oddaji Radio Koper svetuje bomo med drugim predstavili nove določbe zakona, katere podatke morajo lastniki preveriti in urediti ter na kakšen način lahko to storijo. Gostja bo direktorica Območne geodetske uprave Nova Gorica Magda Lutman. Oddajo pripravlja Karin Zorn.
Izolsko Območno združenje Rdečega križa je organiziralo prvi sklop učenja slovenskega jezika za tujce. Projekt, ki ga izvajajo v sodelovanju z Večgeneracijskim centrom Morje Koper, nosilec pa je Zveza društev upokojencev, financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Evropska unija prek Evropskega socialnega sklada. Prvih 15 udeležencev se bo v naslednjih 3 mesecih vsak torek dve šolski uri učilo slovenski jezik, če bodo zbrali dovolj finančnih sredstev, pa bodo z organiziranjem programa za lažje sporazumevanje tudi nadaljevali. Zanimanja za obisk učnih ur je bilo že na prvem srečanju veliko, nad pričakovanji. Tam je bila tudi Mateja Brežan.
Izolsko Območno združenje Rdečega križa je organiziralo prvi sklop učenja slovenskega jezika za tujce. Projekt, ki ga izvajajo v sodelovanju z Večgeneracijskim centrom Morje Koper, nosilec pa je Zveza društev upokojencev, financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Evropska unija prek Evropskega socialnega sklada. Prvih 15 udeležencev se bo v naslednjih 3 mesecih vsak torek dve šolski uri učilo slovenski jezik, če bodo zbrali dovolj finančnih sredstev, pa bodo z organiziranjem programa za lažje sporazumevanje tudi nadaljevali. Zanimanja za obisk učnih ur je bilo že na prvem srečanju veliko, nad pričakovanji. Tam je bila tudi Mateja Brežan.
Po Piranu in Izoli, je v Istri energetsko pisarno dobil tudi Koper. Pisarne delujejo pod okriljem Eko sklada, zato so tudi zelo priročen naslov za vprašanja o eko kreditih in nepovratnih sredstvih, ki jih le-ta omogoča. V oddaji Radio Koper svetuje boste tako, med drugim, slišali več o aktualnih razpisih in nepovratnih stredstvih, ki so na voljo v tem trenutku. Več bo tudi o vse pomembnejšem načinu obvladovanja prezračevanja v stavbah, slišali pa boste tudi več o dejavnostih zmanjševanja energetske revščine občanov. Naš sogovornik je Davor Kravanja, svetovalec v izolski pisarni, ki po novem svetuje tudi v Kopru. K pogovoru ga je povabila Mateja Brežan.
Po Piranu in Izoli, je v Istri energetsko pisarno dobil tudi Koper. Pisarne delujejo pod okriljem Eko sklada, zato so tudi zelo priročen naslov za vprašanja o eko kreditih in nepovratnih sredstvih, ki jih le-ta omogoča. V oddaji Radio Koper svetuje boste tako, med drugim, slišali več o aktualnih razpisih in nepovratnih stredstvih, ki so na voljo v tem trenutku. Več bo tudi o vse pomembnejšem načinu obvladovanja prezračevanja v stavbah, slišali pa boste tudi več o dejavnostih zmanjševanja energetske revščine občanov. Naš sogovornik je Davor Kravanja, svetovalec v izolski pisarni, ki po novem svetuje tudi v Kopru. K pogovoru ga je povabila Mateja Brežan.
V okviru projekta za razvoj temeljnih in poklicnih kompetenc organizira Ljudska univerza Koper, s partnerji Ljudsko Univerzo Sežana, Jezikovno šolo Eurocenter in Izobraževalnim centrom Memory, številne tečaje. Namenjeni so zaposlenim, starejšim od 45 let, tako začetnikom kot tistim, ki želijo določena že pridobljena znanja osvežiti ali nadgraditi. Projekt financirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Polovica sredstev je namenjena različnim oblikam računalniškega in digitalnega opismenjevanja, oziroma učenja s pomočjo računalnika in spleta. Z vodjo izobraževanja, Kristino Udovič Kocjančič, ter udeleženci tečajev se je na Ljudski univerzi Koper pogovarjala Mateja Brežan.
V okviru projekta za razvoj temeljnih in poklicnih kompetenc organizira Ljudska univerza Koper, s partnerji Ljudsko Univerzo Sežana, Jezikovno šolo Eurocenter in Izobraževalnim centrom Memory, številne tečaje. Namenjeni so zaposlenim, starejšim od 45 let, tako začetnikom kot tistim, ki želijo določena že pridobljena znanja osvežiti ali nadgraditi. Projekt financirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Polovica sredstev je namenjena različnim oblikam računalniškega in digitalnega opismenjevanja, oziroma učenja s pomočjo računalnika in spleta. Z vodjo izobraževanja, Kristino Udovič Kocjančič, ter udeleženci tečajev se je na Ljudski univerzi Koper pogovarjala Mateja Brežan.
Slovenija se v primerjavi z Nemčijo, Avstrijo in Italijo lahko pohvali z najnižjim deležem davkov v brutodomačem proizvodu, je v Izoli na predstavitvi davčnih novosti v letošnjem letu poudaril državni sekretar na finančnem ministrstvu, pristojen za področje davčnih, carinskih in drugih prihodkov, Tilen Božič. V precej slabšem položaju pa smo, ko gre za strukturo davkov. Izstopata previsoka obremenitev delovne sile in prenizka obremenitev kapitala. To bo treba spremeniti. Poleg prestrukturiranja ima naša država v načrtu še izboljšanje učinkovitosti pobiranja davkov, zmanjšanje administrativnih bremen ter spodbujanje prostovoljnega in pravočasnega izpolnjevanja davčnih obveznosti. O letošnjih novostih na davčnem področju se je z državnim sekretarjem, Tilnom Božičem, pogovarjala Jasna Preskar.
Slovenija se v primerjavi z Nemčijo, Avstrijo in Italijo lahko pohvali z najnižjim deležem davkov v brutodomačem proizvodu, je v Izoli na predstavitvi davčnih novosti v letošnjem letu poudaril državni sekretar na finančnem ministrstvu, pristojen za področje davčnih, carinskih in drugih prihodkov, Tilen Božič. V precej slabšem položaju pa smo, ko gre za strukturo davkov. Izstopata previsoka obremenitev delovne sile in prenizka obremenitev kapitala. To bo treba spremeniti. Poleg prestrukturiranja ima naša država v načrtu še izboljšanje učinkovitosti pobiranja davkov, zmanjšanje administrativnih bremen ter spodbujanje prostovoljnega in pravočasnega izpolnjevanja davčnih obveznosti. O letošnjih novostih na davčnem področju se je z državnim sekretarjem, Tilnom Božičem, pogovarjala Jasna Preskar.
V oddajo »Radio Koper svetuje« smo tokrat povabili dva mojstra telesne vadbe, ki nam bosta pojasnila, kako pravilno ravnati, ko se enkrat odločimo, da bo del našega vsakdana tudi telesna dejavnost. To sta trenerja Jan Hrvatin in Marin Vladović, ki sta konec minulega leta prvič skupaj organizirala športno-dobrodelni dogodek, na katerem sta zbirala sredstva za projekt Botrstvo, za Anino zvezdico in hišo zavetja Palčica. V oddaji nam bosta, med drugim, povedala, kaj se s telesom zgodi, če se ne gibamo dovolj, kako začeti, zakaj bolijo mišice, kako je s telesno dejavnostjo po poškodbah in kako je z prehranskimi dodatki. V svetovalni oddaji se bomo, med drugim, lotili tudi mitov in stereotipov, ki nas lahko zavedejo ali celo odvrnejo od ciljev, ki jih želimo doseči. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V oddajo »Radio Koper svetuje« smo tokrat povabili dva mojstra telesne vadbe, ki nam bosta pojasnila, kako pravilno ravnati, ko se enkrat odločimo, da bo del našega vsakdana tudi telesna dejavnost. To sta trenerja Jan Hrvatin in Marin Vladović, ki sta konec minulega leta prvič skupaj organizirala športno-dobrodelni dogodek, na katerem sta zbirala sredstva za projekt Botrstvo, za Anino zvezdico in hišo zavetja Palčica. V oddaji nam bosta, med drugim, povedala, kaj se s telesom zgodi, če se ne gibamo dovolj, kako začeti, zakaj bolijo mišice, kako je s telesno dejavnostjo po poškodbah in kako je z prehranskimi dodatki. V svetovalni oddaji se bomo, med drugim, lotili tudi mitov in stereotipov, ki nas lahko zavedejo ali celo odvrnejo od ciljev, ki jih želimo doseči. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Prehladi, vročina, kašelj in drugi simptomi "zimske" sezone, so že razredčili vrste zaposlenih, šolarjev, otrok v vrtcih in tako naprej. Od ponedeljka dalje je zaradi preprečevanja vnosa in širjenja gripe zaprta novogoriška bolnišnica. Cepivo proti gripi je marsikje že pošlo, naročajo nove količine. Je cepljenje še smiselno, kakšna je precepljenost, kako ločiti gripo od navadnega prehlada - to je nekaj vprašanj, ki jih bomo, med drugimi, zastavili našim sogovornikom. Zdenka Tomulič je k pogovoru povabila epidemiologa Maria Fafangela, z novogoriške enote Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja in strokovno vodjo v novogoriškem Zdravstvenem domu, Liljano Besednjak Kocjančič.
Prehladi, vročina, kašelj in drugi simptomi "zimske" sezone, so že razredčili vrste zaposlenih, šolarjev, otrok v vrtcih in tako naprej. Od ponedeljka dalje je zaradi preprečevanja vnosa in širjenja gripe zaprta novogoriška bolnišnica. Cepivo proti gripi je marsikje že pošlo, naročajo nove količine. Je cepljenje še smiselno, kakšna je precepljenost, kako ločiti gripo od navadnega prehlada - to je nekaj vprašanj, ki jih bomo, med drugimi, zastavili našim sogovornikom. Zdenka Tomulič je k pogovoru povabila epidemiologa Maria Fafangela, z novogoriške enote Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja in strokovno vodjo v novogoriškem Zdravstvenem domu, Liljano Besednjak Kocjančič.
Prehladi, vročina, kašelj in drugi simptomi »zimske »sezone, so že razredčili vrste zaposlenih, šolarjev, otrok v vrtcih in tako naprej. Od ponedeljka dalje je zaradi preprečevanja vnosa in širjenja gripe zaprta novogoriška bolnišnica. Izolska je obiske na eno zdravo osebo omejila že v začetku meseca. Cepivo proti gripi je marsikje že pošlo, naročajo nove količine. Je cepljenje še smiselno, kakšna je precepljenost, kako ločiti gripo od navadnega prehlada- to je nekaj vprašanj, ki jih bomo , med drugimi, zastavili našim sogovornikom v današnji svetovalni oddaji. Zdenka Tomulič je k pogovoru povabila epidemiologa Maria Fafangela, z novogoriške enote Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja in strokovno vodjo v novogoriškem Zdravstvenem domu, Liljano Besednjak Kocjančič.
Prehladi, vročina, kašelj in drugi simptomi »zimske »sezone, so že razredčili vrste zaposlenih, šolarjev, otrok v vrtcih in tako naprej. Od ponedeljka dalje je zaradi preprečevanja vnosa in širjenja gripe zaprta novogoriška bolnišnica. Izolska je obiske na eno zdravo osebo omejila že v začetku meseca. Cepivo proti gripi je marsikje že pošlo, naročajo nove količine. Je cepljenje še smiselno, kakšna je precepljenost, kako ločiti gripo od navadnega prehlada- to je nekaj vprašanj, ki jih bomo , med drugimi, zastavili našim sogovornikom v današnji svetovalni oddaji. Zdenka Tomulič je k pogovoru povabila epidemiologa Maria Fafangela, z novogoriške enote Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja in strokovno vodjo v novogoriškem Zdravstvenem domu, Liljano Besednjak Kocjančič.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o ošpicah in cepljenju. V Sloveniji smo v zadnjih tednih zabeležili dva nova primera. Zadnji, ki so ga povezali tudi s Pediatrično kliniko v Ljubljani, je bil odkrit v Izoli. Kot je že znano, se je odrasli moški, zaradi katerega so v ponedeljek sprožili alarm na Pediatrični kliniki, nato zadrževal še v izolskem zdravstvenem domu in na tamkajšnji urgenci, kjer so sprožili tudi vse preventivne postopke zaščite. Zato tudi Primorce še toliko bolj zanima, kaj je pravzaprav s možnostjo okužb odraslih oseb, sploh, če pojavu bolezni dodamo še podatek o precepljenosti otrok. Koprska zdravstvena regija je takoj za ljubljansko najslabše in vse slabše precepljena. Iz 97-ih odstotkov je v zadnjih 4 letih padla na 91 in pol. Meja, ki omogoča kolektivno varnost je 95 odstotkov. Na vprašanja bo odgovarjala dr. Veronika Učakar s Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z njo se bo pogovarjala novinarka Vala 202 Jana Vidic.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o ošpicah in cepljenju. V Sloveniji smo v zadnjih tednih zabeležili dva nova primera. Zadnji, ki so ga povezali tudi s Pediatrično kliniko v Ljubljani, je bil odkrit v Izoli. Kot je že znano, se je odrasli moški, zaradi katerega so v ponedeljek sprožili alarm na Pediatrični kliniki, nato zadrževal še v izolskem zdravstvenem domu in na tamkajšnji urgenci, kjer so sprožili tudi vse preventivne postopke zaščite. Zato tudi Primorce še toliko bolj zanima, kaj je pravzaprav s možnostjo okužb odraslih oseb, sploh, če pojavu bolezni dodamo še podatek o precepljenosti otrok. Koprska zdravstvena regija je takoj za ljubljansko najslabše in vse slabše precepljena. Iz 97-ih odstotkov je v zadnjih 4 letih padla na 91 in pol. Meja, ki omogoča kolektivno varnost je 95 odstotkov. Na vprašanja bo odgovarjala dr. Veronika Učakar s Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z njo se bo pogovarjala novinarka Vala 202 Jana Vidic.
Leto 2018 prinaša spremembe tudi na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Podaljšuje se namreč obdobje, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove. V preteklem letu so se upoštevale osnove iz katerih koli najugodnejših zaporednih 23 let zavarovanja od leta 1970 naprej, v letu 2018 pa se bo upoštevalo 24 let. V današnji svetovalno oddajo bomo tako govorili o splošnih pogojih za pridobitev pravice do starostne pokojnine po novem, o pravici do predčasne in do vdovske pokojnine, pogledali pa bomo tudi v Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter pojasnili kako je z dohodnino. Današnja sogovornica je Sabrina Poropat, vodja oddelka za pokojninsko, invalidsko in mednarodno zavarovanje ZPIZ, Območne enote Koper.
Leto 2018 prinaša spremembe tudi na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Podaljšuje se namreč obdobje, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove. V preteklem letu so se upoštevale osnove iz katerih koli najugodnejših zaporednih 23 let zavarovanja od leta 1970 naprej, v letu 2018 pa se bo upoštevalo 24 let. V današnji svetovalno oddajo bomo tako govorili o splošnih pogojih za pridobitev pravice do starostne pokojnine po novem, o pravici do predčasne in do vdovske pokojnine, pogledali pa bomo tudi v Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter pojasnili kako je z dohodnino. Današnja sogovornica je Sabrina Poropat, vodja oddelka za pokojninsko, invalidsko in mednarodno zavarovanje ZPIZ, Območne enote Koper.
V današnji svetovalni oddaji se bomo posvetili pravilnemu ločevanju odpadkov in ponovni uporabi. Novinarka Mateja Brežan bo ob 10.00 obiskala Komunalo Izola in se od tam v živo oglasila z gosti. Njeni sogovornici bosta Anja Domenik in Metka Šori. Komunala Izola je novembra zaključila z akcijo Ločujemo-zmagujemo, ki jo je pripravila v sodelovanju z izolskimi osnovnimi šolami. Danes pa bomo v oddaji izpostavili predvsem gospodinjske odpadke, pri katerih smo včasih v zadregi, kako jih pravilno ločiti. Ker pa smo še posebej v decembru tudi veliki potrošniki papirja in celofana ob zavijanju daril, bomo dali tudi nekaj nasvetov o tem, kako se temu izogniti in znova uporabiti materiale, ki bi jih sicer zavrgli.
V današnji svetovalni oddaji se bomo posvetili pravilnemu ločevanju odpadkov in ponovni uporabi. Novinarka Mateja Brežan bo ob 10.00 obiskala Komunalo Izola in se od tam v živo oglasila z gosti. Njeni sogovornici bosta Anja Domenik in Metka Šori. Komunala Izola je novembra zaključila z akcijo Ločujemo-zmagujemo, ki jo je pripravila v sodelovanju z izolskimi osnovnimi šolami. Danes pa bomo v oddaji izpostavili predvsem gospodinjske odpadke, pri katerih smo včasih v zadregi, kako jih pravilno ločiti. Ker pa smo še posebej v decembru tudi veliki potrošniki papirja in celofana ob zavijanju daril, bomo dali tudi nekaj nasvetov o tem, kako se temu izogniti in znova uporabiti materiale, ki bi jih sicer zavrgli.
V svetu in pri nas se vse bolj krepijo prizadevanja za učinkovito rabo energije in njenih obnovljivih virov. Ne samo zato, ker je energija draga, temveč tudi zato, ker so nekateri viri omejeni in jih bo treba nadomestiti z drugimi. Poleg tega je njihova raba lahko škodljiva tudi za okolje. Varčevalne in ekološke ukrepe spodbuja tudi Eko sklad, in sicer z nepovratnimi sredstvi in ugodnimi krediti. Nedavno je objavil nov javni poziv s spodbudami za naložbe v stavbah in v vozila. O tem se bo novinarka Jasna Preskar pogovarjala z vodjo sektorja za nepovratna sredstva pri Slovenskem okoljskem javnem skladu, bolj znanim kot Eko sklad, Vesno Črnilogar.
V svetu in pri nas se vse bolj krepijo prizadevanja za učinkovito rabo energije in njenih obnovljivih virov. Ne samo zato, ker je energija draga, temveč tudi zato, ker so nekateri viri omejeni in jih bo treba nadomestiti z drugimi. Poleg tega je njihova raba lahko škodljiva tudi za okolje. Varčevalne in ekološke ukrepe spodbuja tudi Eko sklad, in sicer z nepovratnimi sredstvi in ugodnimi krediti. Nedavno je objavil nov javni poziv s spodbudami za naložbe v stavbah in v vozila. O tem se bo novinarka Jasna Preskar pogovarjala z vodjo sektorja za nepovratna sredstva pri Slovenskem okoljskem javnem skladu, bolj znanim kot Eko sklad, Vesno Črnilogar.
S prehladnimi obolenji, ki se razbohotijo z jesenjo in zimo, se bo marsikdo sooča tudi z naraslo telesno temperaturo. Čeprav vročina ni prijetna, pa ne gre za bolezen, ampak je ta le znak, da se z nami nekaj dogaja. Kdaj je naša zaveznica in kdaj jo je vendarle treba ukrotiti ter kako, se je Veronika Gnezda pogovarjala s primarijko Jano Govc Eržen, specialistko družinske medicine in nacionalno koordinatorko za preventivo srčno - žilnih bolezni.
S prehladnimi obolenji, ki se razbohotijo z jesenjo in zimo, se bo marsikdo sooča tudi z naraslo telesno temperaturo. Čeprav vročina ni prijetna, pa ne gre za bolezen, ampak je ta le znak, da se z nami nekaj dogaja. Kdaj je naša zaveznica in kdaj jo je vendarle treba ukrotiti ter kako, se je Veronika Gnezda pogovarjala s primarijko Jano Govc Eržen, specialistko družinske medicine in nacionalno koordinatorko za preventivo srčno - žilnih bolezni.
Nekemične zasvojenosti postajajo vse bolj pereč in težko rešljiv problem sodobne družbe. Vsem poznanim odvisnostim od iger na srečo, računalniških igric in interneta, se iz dneva v dan pridružujejo nove in nove, ki jih je marsikdaj tudi težko prepoznavati. Nekemične odvisnosti so v hitrem porastu in denimo na Goriškem je trenutno v obravnavi že več tistih s to vrtso zasvojenosti, kot pa bolnikov s kronično omamo. Ingrid Kašca Bucik je k pogovoru povabila družinskega terapevta, sicer pa vodjo centra za zdravljenje zasvojenosti Nova Gorica, Miho Kramlija.
Nekemične zasvojenosti postajajo vse bolj pereč in težko rešljiv problem sodobne družbe. Vsem poznanim odvisnostim od iger na srečo, računalniških igric in interneta, se iz dneva v dan pridružujejo nove in nove, ki jih je marsikdaj tudi težko prepoznavati. Nekemične odvisnosti so v hitrem porastu in denimo na Goriškem je trenutno v obravnavi že več tistih s to vrtso zasvojenosti, kot pa bolnikov s kronično omamo. Ingrid Kašca Bucik je k pogovoru povabila družinskega terapevta, sicer pa vodjo centra za zdravljenje zasvojenosti Nova Gorica, Miho Kramlija.
Poročanje o gostih je zamudno in stane. Nova zakonodaja zato prinaša poenostavitev in pocenitev postopka. Prvega decembra bo vzpostavljen register nastanitvenih obratov, pričela pa bo delovati tudi spletna aplikacija za posredovanje podatkov o gostih. Izvajalci nastanitvene dejavnosti se lahko z novostmi na področju registracije nastanitvenih obratov in poročanja v turizmu seznanijo tudi na posvetih. Nekaj podrobnosti vam bomo predstavili tudi v svetovalni oddaji, ki jo je pripravila Jasna Preskar.
Poročanje o gostih je zamudno in stane. Nova zakonodaja zato prinaša poenostavitev in pocenitev postopka. Prvega decembra bo vzpostavljen register nastanitvenih obratov, pričela pa bo delovati tudi spletna aplikacija za posredovanje podatkov o gostih. Izvajalci nastanitvene dejavnosti se lahko z novostmi na področju registracije nastanitvenih obratov in poročanja v turizmu seznanijo tudi na posvetih. Nekaj podrobnosti vam bomo predstavili tudi v svetovalni oddaji, ki jo je pripravila Jasna Preskar.
Poročanje o gostih je zamudno in stane. Nova zakonodaja zato prinaša poenostavitev in pocenitev postopka. Prvega decembra bo vzpostavljen register nastanitvenih obratov, pričela pa bo delovati tudi spletna aplikacija za posredovanje podatkov o gostih. Izvajalci nastanitvene dejavnosti se lahko z novostmi na področju registracije nastanitvenih obratov in poročanja v turizmu seznanijo tudi na posvetih. Prispevek Jasna Preskar.
Poročanje o gostih je zamudno in stane. Nova zakonodaja zato prinaša poenostavitev in pocenitev postopka. Prvega decembra bo vzpostavljen register nastanitvenih obratov, pričela pa bo delovati tudi spletna aplikacija za posredovanje podatkov o gostih. Izvajalci nastanitvene dejavnosti se lahko z novostmi na področju registracije nastanitvenih obratov in poročanja v turizmu seznanijo tudi na posvetih. Prispevek Jasna Preskar.
Slovensko onkološko društvo za moške OnkoMan se bo danes točno opoldne prvič uradno predstavilo javnosti. Še prej pa bomo v svetovalni oddaji poklepetali s predsednikom Gregorjem Pircem. Slovensko onkološko društvo za moške OnkoMan je prvo društvo v Sloveniji, ki je prvenstveno namenjeno moškim, kar pa ne pomeni, da so člani le moški, temveč tudi partnerice in partnerji ter družinski člani, strokovnjaki različnih področij ter vsi, ki so pripravljeni pomagati obolelim in njihovim družinam, ko se soočijo s težko boleznijo - rakom. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Slovensko onkološko društvo za moške OnkoMan se bo danes točno opoldne prvič uradno predstavilo javnosti. Še prej pa bomo v svetovalni oddaji poklepetali s predsednikom Gregorjem Pircem. Slovensko onkološko društvo za moške OnkoMan je prvo društvo v Sloveniji, ki je prvenstveno namenjeno moškim, kar pa ne pomeni, da so člani le moški, temveč tudi partnerice in partnerji ter družinski člani, strokovnjaki različnih področij ter vsi, ki so pripravljeni pomagati obolelim in njihovim družinam, ko se soočijo s težko boleznijo - rakom. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Ustrezna, ali bolje - kakovostna - prehrana je temelj našega zdravja. Dokazano tudi zmanjšuje možnosti razvoja različnih bolezni ali pa pomaga pri soočenju z njimi. Preverjeno tako krepi kakovost življenja. Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje sta s finančno podporo Ministrtstva za zdravje vzpostavila nacionalni portal o hrani in prehrani, katerega ključni cilji so krepiti vrednote in povečati obveščenost in znanje prebivalcev o koristih zdrave prehrane; zagotoviti verodostojne, strokovne in razumljive informacije s področja prehrane v vseh življenjskih obdobjih ter povezovanje stroke in promocija znanosti na področju prehrane in javnega zdravja. Več o projektu pa nam bo v nadaljevanju povedala doc. dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Ustrezna, ali bolje - kakovostna - prehrana je temelj našega zdravja. Dokazano tudi zmanjšuje možnosti razvoja različnih bolezni ali pa pomaga pri soočenju z njimi. Preverjeno tako krepi kakovost življenja. Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje sta s finančno podporo Ministrtstva za zdravje vzpostavila nacionalni portal o hrani in prehrani, katerega ključni cilji so krepiti vrednote in povečati obveščenost in znanje prebivalcev o koristih zdrave prehrane; zagotoviti verodostojne, strokovne in razumljive informacije s področja prehrane v vseh življenjskih obdobjih ter povezovanje stroke in promocija znanosti na področju prehrane in javnega zdravja. Več o projektu pa nam bo v nadaljevanju povedala doc. dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Smrt bližnjih nas globoko zaznamuje. V posamezniku se prebudi množica čustev: od straha in občutka nemoči vse do jeze. Srečanje z vprašanjem smrti je za odraslega človeka naporno. Je nekaj, čemur bi se želeli izogniti ali potisniti na stran. Kako pa se s tem soočajo otroci? Kako jim pomagati? Je poskus lajšanja bolečine z nevključitvijo v pogovore, obrede in dejanja najbolj enostavna in hkrati koristna rešitev? Pravzaprav ne, opozarjajo strokovnjaki in izpostavljajo: otroci so pozabljeni žalovalci. O tem se bo v današnji svetovalni oddaji Mateja Brežan pogovarjala z Martino Košar iz Slovenskega društva Hospic, ki enkrat letno za nekaj dni za žalujoče otroke organizira tudi brezplačni Tabor za levjesrčne.
Smrt bližnjih nas globoko zaznamuje. V posamezniku se prebudi množica čustev: od straha in občutka nemoči vse do jeze. Srečanje z vprašanjem smrti je za odraslega človeka naporno. Je nekaj, čemur bi se želeli izogniti ali potisniti na stran. Kako pa se s tem soočajo otroci? Kako jim pomagati? Je poskus lajšanja bolečine z nevključitvijo v pogovore, obrede in dejanja najbolj enostavna in hkrati koristna rešitev? Pravzaprav ne, opozarjajo strokovnjaki in izpostavljajo: otroci so pozabljeni žalovalci. O tem se bo v današnji svetovalni oddaji Mateja Brežan pogovarjala z Martino Košar iz Slovenskega društva Hospic, ki enkrat letno za nekaj dni za žalujoče otroke organizira tudi brezplačni Tabor za levjesrčne.
Tokratno oddajo bomo namenili kozmetiki in pravilni pripravi naše kože na hladne dni. Lepotni strokovnjak, predavatelj in vizažist Evgen Gec, ki je tudi avtor prvega učbenika o ličenju pri nas, nam bo predstavil različne tehnike ličenja in nam svetoval, kako izbirati v poplavi kozmetičnih izdelkov. Z njim se je pogovarjala Janja Lešnik.
Tokratno oddajo bomo namenili kozmetiki in pravilni pripravi naše kože na hladne dni. Lepotni strokovnjak, predavatelj in vizažist Evgen Gec, ki je tudi avtor prvega učbenika o ličenju pri nas, nam bo predstavil različne tehnike ličenja in nam svetoval, kako izbirati v poplavi kozmetičnih izdelkov. Z njim se je pogovarjala Janja Lešnik.
Tokratno svetovalno oddajo namenjamo možnosti povračila šolnin tistim, ki se izobražujejo do največ pete stopnje. V sklopu Programa Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada teče program Sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja za dvig izobrazbene ravni za pridobivanje poklicnih kompetenc. Program, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad teče od lanskega leta in se bo zaključil prihodnje leto. V njegovem okviru je odprt javni razpis za povračilo šolnin. Na voljo je še dobrih šest milijonov evrov, posamezni prosilci lahko pridobijo do 2500 evrov. O podrobnostih je Ingrid Kašca Bucik povprašala Tejo Zidar z omenjenega sklada.
Tokratno svetovalno oddajo namenjamo možnosti povračila šolnin tistim, ki se izobražujejo do največ pete stopnje. V sklopu Programa Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada teče program Sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja za dvig izobrazbene ravni za pridobivanje poklicnih kompetenc. Program, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad teče od lanskega leta in se bo zaključil prihodnje leto. V njegovem okviru je odprt javni razpis za povračilo šolnin. Na voljo je še dobrih šest milijonov evrov, posamezni prosilci lahko pridobijo do 2500 evrov. O podrobnostih je Ingrid Kašca Bucik povprašala Tejo Zidar z omenjenega sklada.
Kolikokrat ste starši slišali, da se ta ali oni - morda celo vaš - otrok »neprimerno« obnaša? Kaj sploh je neprimerno obnašanje in kdaj nas mora zaradi tega skrbeti? Predvsem pa: kako otroka spodbuditi k pozitivnejšim vzorcem vedenja ne da bi posegali v njegov lastni značaj ali temperament? Odgovor je v pozitivnem starševstvu, pravi Klara Bajec, mama dveh šoloobveznih otrok, certificirana trenerka za pozitivno starševstvo in avtorica e-knjige: 5 razlogov, zaradi katerih se otroci neprimerno obnašajo. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Kolikokrat ste starši slišali, da se ta ali oni - morda celo vaš - otrok »neprimerno« obnaša? Kaj sploh je neprimerno obnašanje in kdaj nas mora zaradi tega skrbeti? Predvsem pa: kako otroka spodbuditi k pozitivnejšim vzorcem vedenja ne da bi posegali v njegov lastni značaj ali temperament? Odgovor je v pozitivnem starševstvu, pravi Klara Bajec, mama dveh šoloobveznih otrok, certificirana trenerka za pozitivno starševstvo in avtorica e-knjige: 5 razlogov, zaradi katerih se otroci neprimerno obnašajo. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
V tokratni svetovalni oddaji bomo govorili o gobah in gobarjenju. S predsednikom Gobarskega-mikološkega društva Slovenske Istre Zdravkom Sirotičem in podpredsednikom Francem Bagarjem bomo pojasnili zlata pravila nabiranja in uživanja gob ter opozorili na nevarnosti zastrupitve. K poslušanju vabi Mateja Brežan, ki je sogovornika, med drugim, vprašala tudi od kod fraza "Je šel po gobe".
V tokratni svetovalni oddaji bomo govorili o gobah in gobarjenju. S predsednikom Gobarskega-mikološkega društva Slovenske Istre Zdravkom Sirotičem in podpredsednikom Francem Bagarjem bomo pojasnili zlata pravila nabiranja in uživanja gob ter opozorili na nevarnosti zastrupitve. K poslušanju vabi Mateja Brežan, ki je sogovornika, med drugim, vprašala tudi od kod fraza "Je šel po gobe".
Svetovalno oddajo tokrat namenjamo branju. Ne le v šolah z bralno značko, tudi v knjižnicah z različnimi projekti spodbujajo branje. V koprski Osrednji knjižnici Srečka Vilharja so v projekt bralnega tekmovanja "Berimo z Rovko" uspešno pritegnili petošolce obalnih šol. Letos pa se jim bodo pridružili še učenci šestih razredov. V okviru programa READ pa otroke spobujajo za branje tudi Tačke pomagačke. Ob kužkih lahko otroci berejo enkrat mesečno na Oddelku za mlade bralce v Kopru, kmalu pa bodo s projektom začeli tudi v izolski knjižnici. Bralna pismenost pomeni razumevanje napisanih besedil, njihovo uporabo. Kako otroci osvajajo bralne veščine in s kakšnimi metodami, katere so najbolj pogoste težave, kako prepoznati disleksijo in kako lahko otroke spodbujamo k branju, smo se pogovarjali s šolsko logopedinjo Mirjam Baruca iz Centra za komunikacijo, sluh in govor v Portorožu. Oddajo je pripravila Tjaša Lotrič.
Svetovalno oddajo tokrat namenjamo branju. Ne le v šolah z bralno značko, tudi v knjižnicah z različnimi projekti spodbujajo branje. V koprski Osrednji knjižnici Srečka Vilharja so v projekt bralnega tekmovanja "Berimo z Rovko" uspešno pritegnili petošolce obalnih šol. Letos pa se jim bodo pridružili še učenci šestih razredov. V okviru programa READ pa otroke spobujajo za branje tudi Tačke pomagačke. Ob kužkih lahko otroci berejo enkrat mesečno na Oddelku za mlade bralce v Kopru, kmalu pa bodo s projektom začeli tudi v izolski knjižnici. Bralna pismenost pomeni razumevanje napisanih besedil, njihovo uporabo. Kako otroci osvajajo bralne veščine in s kakšnimi metodami, katere so najbolj pogoste težave, kako prepoznati disleksijo in kako lahko otroke spodbujamo k branju, smo se pogovarjali s šolsko logopedinjo Mirjam Baruca iz Centra za komunikacijo, sluh in govor v Portorožu. Oddajo je pripravila Tjaša Lotrič.
Začelo se je šolsko leto, za mnoge starše je to eno najbolj stresnih obdobij. Kako bo šlo mojemu otroku v šoli? Bo dosegal cilje? Naj mu pomagam ali naj ga usmerim k samostojnemu delu? Ima moj otrok morda specifične učne težave, se sprašujejo mnogi starši. V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o učenju in o pravici do drugačnosti - doma in v šoli. Sogovornica novinarke Mateje Brežan je specialna rehabilitacijska pedagoginja Ksenija Funa iz Centra za komunikacijo, sluh in govor Portorož.
Začelo se je šolsko leto, za mnoge starše je to eno najbolj stresnih obdobij. Kako bo šlo mojemu otroku v šoli? Bo dosegal cilje? Naj mu pomagam ali naj ga usmerim k samostojnemu delu? Ima moj otrok morda specifične učne težave, se sprašujejo mnogi starši. V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o učenju in o pravici do drugačnosti - doma in v šoli. Sogovornica novinarke Mateje Brežan je specialna rehabilitacijska pedagoginja Ksenija Funa iz Centra za komunikacijo, sluh in govor Portorož.
V današnji svetovalni oddaji je naš sogovornik Borut Marolt, vzgojitelj in učitelj v Zavodu za vzgojo in izobraževanje Logatec. Borut Marolt ima dolgoletne delovne izkušnje v vzgojno izobraževalnem zavodu, kamor prihajajo mladostniki z vzgojnimi težavami. Kakšno vlogo pri vzgoji imata avtoriteta in empatija? Kako z otrokom zgraditi dober odnos? Ali z nakupovanjem materialnih dobrin starši kupujejo tudi ljubezen otrok? To je le nekaj vprašanj, na katera je odgovoril. V oddaji pa bo, med drugim, razložil tudi, kakšna je učinkovita avtoriteta in kako ravnati z argesivnimi najstniki. Marolta, ki je sicer znan tudi kot nekdanji pevec skupine Niet, je Ivana Zajc najprej vprašala, ali imajo vzgojne težave mladih skupni imenovalec.
V današnji svetovalni oddaji je naš sogovornik Borut Marolt, vzgojitelj in učitelj v Zavodu za vzgojo in izobraževanje Logatec. Borut Marolt ima dolgoletne delovne izkušnje v vzgojno izobraževalnem zavodu, kamor prihajajo mladostniki z vzgojnimi težavami. Kakšno vlogo pri vzgoji imata avtoriteta in empatija? Kako z otrokom zgraditi dober odnos? Ali z nakupovanjem materialnih dobrin starši kupujejo tudi ljubezen otrok? To je le nekaj vprašanj, na katera je odgovoril. V oddaji pa bo, med drugim, razložil tudi, kakšna je učinkovita avtoriteta in kako ravnati z argesivnimi najstniki. Marolta, ki je sicer znan tudi kot nekdanji pevec skupine Niet, je Ivana Zajc najprej vprašala, ali imajo vzgojne težave mladih skupni imenovalec.
Poletne temperature dopuščajo nošenje odprtih čevljev, s tem pa na plan pridejo tudi morebitne težave glede zdravja stopal in gležnjev. Nekatere zgolj nevšečne, mnoge pa precej boleče. O pogostih težavah kot so ukrivljeni prsti ali kurja očesa ter pomenu bose hoje, smo se pogovarjali s specialistom ortopedske kirurgije, predstojnikom dejavnosti kirurgije gležnja in stopala v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, Jurijem Štalcem.
Poletne temperature dopuščajo nošenje odprtih čevljev, s tem pa na plan pridejo tudi morebitne težave glede zdravja stopal in gležnjev. Nekatere zgolj nevšečne, mnoge pa precej boleče. O pogostih težavah kot so ukrivljeni prsti ali kurja očesa ter pomenu bose hoje, smo se pogovarjali s specialistom ortopedske kirurgije, predstojnikom dejavnosti kirurgije gležnja in stopala v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, Jurijem Štalcem.
Plavalni klub Koper bo naslednje leto obeležil 60-letnico delovanja. Že dobrih 30 let izvajajo tečaje plavanja na vseh ravneh in so eni od začetnikov tako imenovanega plavalnega opismenjevanja, ki je učenje plavanja prineslo v programe vrtcev in šol. Katarina Košmrlj nam bo v današnji svetovalni oddaji povedala, kako pravilno učiti otroka plavanja, kje pri tem delamo najpogostejše napake in kaj plavanje vnaša v življenje odraslih. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Plavalni klub Koper bo naslednje leto obeležil 60-letnico delovanja. Že dobrih 30 let izvajajo tečaje plavanja na vseh ravneh in so eni od začetnikov tako imenovanega plavalnega opismenjevanja, ki je učenje plavanja prineslo v programe vrtcev in šol. Katarina Košmrlj nam bo v današnji svetovalni oddaji povedala, kako pravilno učiti otroka plavanja, kje pri tem delamo najpogostejše napake in kaj plavanje vnaša v življenje odraslih. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Število otrok in mladostnikov s prekomerno telesno težo v mnogih evropskih državah še vedno narašča. Pri nas smo vpeljali učinkovite pristope, vendar se po mnenju stroke s tem ne smemo zadovoljiti. Še vedno ima petina deklet in četrtina fantov telesno težo, višjo od priporočene. Otroška debelost velja danes za enega izmed resnih zdravstvenih izzivov. Otroci s čezmerno telesno težo so izpostavljeni večjemu tveganju za sladkorno bolezen in astmo, mnogi imajo težave s spanjem, mišično-kostne težave, izpostavljeni so boleznim srca in ožilja. Prav tako so podvrženi večjim psihičnim težavam in socialni izolaciji. O pomenu zgodnjega odkrivanja debelosti in vzrokih se je v Svetovalni oddaji z dr. Primožem Kotnikom iz Pediatrične klinike pogovarjala Tjaša Lotrič.
Število otrok in mladostnikov s prekomerno telesno težo v mnogih evropskih državah še vedno narašča. Pri nas smo vpeljali učinkovite pristope, vendar se po mnenju stroke s tem ne smemo zadovoljiti. Še vedno ima petina deklet in četrtina fantov telesno težo, višjo od priporočene. Otroška debelost velja danes za enega izmed resnih zdravstvenih izzivov. Otroci s čezmerno telesno težo so izpostavljeni večjemu tveganju za sladkorno bolezen in astmo, mnogi imajo težave s spanjem, mišično-kostne težave, izpostavljeni so boleznim srca in ožilja. Prav tako so podvrženi večjim psihičnim težavam in socialni izolaciji. O pomenu zgodnjega odkrivanja debelosti in vzrokih se je v Svetovalni oddaji z dr. Primožem Kotnikom iz Pediatrične klinike pogovarjala Tjaša Lotrič.
Skoraj 10 let po tem, ko je Evropska komisija operaterjem prvič določila najvišjo ceno klicev, ki jo lahko zaračunajo državljanom Evropske unije med njihovim gostovanjem v drugi državi članici, smo letošnjega 15. junija prestopili novo poglavje v razumevanju združene Evropsake unije. Za uporabo mobilnih storitev v drugih državah EU ne bomo plačevali nič več kot v domačem omrežju. Sliši se sanjsko, a le, če bomo pozorni na nekaj posebnosti. Katere so, vam bomo s sogovorniki pojasnili v današnji svetovalni oddaji. Z nami so Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije, Tina Čuček iz Agencije za komunikacijska omrežja in storitve ter Jure Bohinc iz podjetja A1. Z njimi se pogovarja Mateja Brežan.
Skoraj 10 let po tem, ko je Evropska komisija operaterjem prvič določila najvišjo ceno klicev, ki jo lahko zaračunajo državljanom Evropske unije med njihovim gostovanjem v drugi državi članici, smo letošnjega 15. junija prestopili novo poglavje v razumevanju združene Evropsake unije. Za uporabo mobilnih storitev v drugih državah EU ne bomo plačevali nič več kot v domačem omrežju. Sliši se sanjsko, a le, če bomo pozorni na nekaj posebnosti. Katere so, vam bomo s sogovorniki pojasnili v današnji svetovalni oddaji. Z nami so Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije, Tina Čuček iz Agencije za komunikacijska omrežja in storitve ter Jure Bohinc iz podjetja A1. Z njimi se pogovarja Mateja Brežan.
Še pred začetkom polne turistične sezone bi vas radi tudi v svetovalni oddaji opozorili na pravočasno urejanje dokumentov. Mateja Brežan je zato tokrat pred mikrofon povabila Rebeko Krmac, vodjo oddelka za upravne notranje zadeve Upravne enote Koper.
Še pred začetkom polne turistične sezone bi vas radi tudi v svetovalni oddaji opozorili na pravočasno urejanje dokumentov. Mateja Brežan je zato tokrat pred mikrofon povabila Rebeko Krmac, vodjo oddelka za upravne notranje zadeve Upravne enote Koper.
Dijaki Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna so "mladi čuvaji izročila". To pomeni, da skozi šolanje pridobivajo znanja, spretnosti in veščine, ki so gradile civilizacije preteklosti in to znanje uporabljajo v praksi ter ga prenešajo na nove generacije. Na današnjem dnevu odprtih vrat predstavljajo nekaj tega znanja, ki ga bodo v svetovalni oddaji delili tudi z nami. Poudarek bo na tem, kako pravilno negovati drevesa v urbanih okoljih. Iz Postojne se je v živo s sogovorniki oglasila Barbara Kampos.
Dijaki Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna so "mladi čuvaji izročila". To pomeni, da skozi šolanje pridobivajo znanja, spretnosti in veščine, ki so gradile civilizacije preteklosti in to znanje uporabljajo v praksi ter ga prenešajo na nove generacije. Na današnjem dnevu odprtih vrat predstavljajo nekaj tega znanja, ki ga bodo v svetovalni oddaji delili tudi z nami. Poudarek bo na tem, kako pravilno negovati drevesa v urbanih okoljih. Iz Postojne se je v živo s sogovorniki oglasila Barbara Kampos.
Današnji gost v svetovalni oddaji je strokovnjak za promet in izvedenec za prometne vsebine ter učitelj vožnje in predpisov Edvard Dečman. Pogovarjali se bomo o novih prometnih znakih, o današnji prometni kulturi in o prometnem znanju udeležencev v prometu.
Današnji gost v svetovalni oddaji je strokovnjak za promet in izvedenec za prometne vsebine ter učitelj vožnje in predpisov Edvard Dečman. Pogovarjali se bomo o novih prometnih znakih, o današnji prometni kulturi in o prometnem znanju udeležencev v prometu.
Računalniki, mobilni telefoni, uporaba interneta in spletna družabna omrežja lahko bogatijo in dopolnjujejo naše delo in odnose. Na trenutke pa smo lahko pred zasloni preobremenjeni. Čezmerna in neuravnotežena uporaba lahko preide v zasvojenost. Kako prepoznati znake take zasvojenosti in kje poiskati pomoč. O tem več z Zalo Janežič iz izolskega Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in drugih tehnologij, poznanega kot Logout.
Računalniki, mobilni telefoni, uporaba interneta in spletna družabna omrežja lahko bogatijo in dopolnjujejo naše delo in odnose. Na trenutke pa smo lahko pred zasloni preobremenjeni. Čezmerna in neuravnotežena uporaba lahko preide v zasvojenost. Kako prepoznati znake take zasvojenosti in kje poiskati pomoč. O tem več z Zalo Janežič iz izolskega Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in drugih tehnologij, poznanega kot Logout.
Življenje je lepše brez očal, in vendar nekateri ne morejo brez njih. Številni otroci neradi nosijo očala, vendar ima ta pripomoček nekako do desetega leta še vedno terapevtsko vlogo, pomaga pri razvoju vida in je torej pomembno upoštevati navodila oftalmologa. Kdaj pa je čas za obisk zdravnika specialista, kako poteka pregled oči pri otrocih, kako priporočljiva je uporaba kontaktnih leč ali laserske operacije dioptrije pa so nekatera vprašanja, ki jih v današnji svetovalni oddaji zastavljamo zdravniku specialistu. Zdenka Tomulič je v studio povabila oftalmologinjo Marijo Pipan Gregorčič.
Življenje je lepše brez očal, in vendar nekateri ne morejo brez njih. Številni otroci neradi nosijo očala, vendar ima ta pripomoček nekako do desetega leta še vedno terapevtsko vlogo, pomaga pri razvoju vida in je torej pomembno upoštevati navodila oftalmologa. Kdaj pa je čas za obisk zdravnika specialista, kako poteka pregled oči pri otrocih, kako priporočljiva je uporaba kontaktnih leč ali laserske operacije dioptrije pa so nekatera vprašanja, ki jih v današnji svetovalni oddaji zastavljamo zdravniku specialistu. Zdenka Tomulič je v studio povabila oftalmologinjo Marijo Pipan Gregorčič.
Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke. V Sloveniji je to najpogostejši rak, če upoštevamo oba spola, in drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Na leto zboli več kot 1300 ljudi. Večinoma zbolijo po 60. letu, lahko pa tudi prej. Aprila 2009 je v Sloveniji začel delovati Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb. Prvi test je preprost in ni invaziven, omogoči pa odkritje prikritih krvavitev, ki so prvi znak, da je treba poiskati zdravniško pomoč. Koprska zdravstvena regija je bila po odzivnosti, v primerjavi z drugimi, do zdaj na repu, a trend se spreminja. Sogovornik novinarke Mateje Brežan bo specialist interne medicine in gastroenterologije iz Splošne bolnišnice Izola, Blaž Berger.
Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke. V Sloveniji je to najpogostejši rak, če upoštevamo oba spola, in drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Na leto zboli več kot 1300 ljudi. Večinoma zbolijo po 60. letu, lahko pa tudi prej. Aprila 2009 je v Sloveniji začel delovati Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb. Prvi test je preprost in ni invaziven, omogoči pa odkritje prikritih krvavitev, ki so prvi znak, da je treba poiskati zdravniško pomoč. Koprska zdravstvena regija je bila po odzivnosti, v primerjavi z drugimi, do zdaj na repu, a trend se spreminja. Sogovornik novinarke Mateje Brežan bo specialist interne medicine in gastroenterologije iz Splošne bolnišnice Izola, Blaž Berger.
V Svetovalni oddaji na Radiu Koper tokrat o lekarniški dejavnosti, ki vse bolj poudarja svetovalno delo farmacevtov. Kaj vse bi veljalo vprašati farmacevta, ko dobimo novo ali zamenjamo zdravilo; ste dovolj seznanjeni s pravilno uporabo vaših zdravil; kako lahko hrana vpliva na učinkovanje zdravil? Odgovarjali bosta magistri farmacije Katja Gombač Aver in Nastja Turk. Z njima se pogovarja Janja Lešnik.
V Svetovalni oddaji na Radiu Koper tokrat o lekarniški dejavnosti, ki vse bolj poudarja svetovalno delo farmacevtov. Kaj vse bi veljalo vprašati farmacevta, ko dobimo novo ali zamenjamo zdravilo; ste dovolj seznanjeni s pravilno uporabo vaših zdravil; kako lahko hrana vpliva na učinkovanje zdravil? Odgovarjali bosta magistri farmacije Katja Gombač Aver in Nastja Turk. Z njima se pogovarja Janja Lešnik.
Po potrditvi konec lanskega leta v Državnem zboru je 12. januarja začel veljati nov Zakon o voznikih. Nekaj novosti se nanaša na uskladitev z evropsko zakonodajo, kot so kategorizacija vozniških dovoljenj in pogoji medsebojnega priznavanja vozniških dovoljenj, zaradi česar je bila naša država s strani Evropske unije v preteklosti tudi že večkrat opozorjena. Veliko več novosti pa je odslej na področju izobraževanja voznikov. To je tudi posledica afere s šolami vožnje in pooblaščenimi organizacijami, ki je pred tremi leti razkrinkala zelo pomanjkljive možnosti nadzora nad izvajanjem izobraževanja novih voznikov in voznikov povratnikov. Katere glavne spremembe prinaša novi Zakon o voznikih, pa nam bo v današnji oddaji pojasnil direktor Agencije za varnost v prometu mag. Igor Velov. Z njim se bo pogovarjala Mateja Brežan.
Po potrditvi konec lanskega leta v Državnem zboru je 12. januarja začel veljati nov Zakon o voznikih. Nekaj novosti se nanaša na uskladitev z evropsko zakonodajo, kot so kategorizacija vozniških dovoljenj in pogoji medsebojnega priznavanja vozniških dovoljenj, zaradi česar je bila naša država s strani Evropske unije v preteklosti tudi že večkrat opozorjena. Veliko več novosti pa je odslej na področju izobraževanja voznikov. To je tudi posledica afere s šolami vožnje in pooblaščenimi organizacijami, ki je pred tremi leti razkrinkala zelo pomanjkljive možnosti nadzora nad izvajanjem izobraževanja novih voznikov in voznikov povratnikov. Katere glavne spremembe prinaša novi Zakon o voznikih, pa nam bo v današnji oddaji pojasnil direktor Agencije za varnost v prometu mag. Igor Velov. Z njim se bo pogovarjala Mateja Brežan.
Za zdrave zobe in ustno higieno je treba poskrbeti že od malih nog dalje. Pravzaprav se skrb za zdrave zobe začne še preden zrastejo. Ko prvi pokuka v ustno votlino , pa ga začnemo tudi čistiti , pravi Lijana Jurečič, pedontologinja iz Zobozdravstvenega doma Nova Gorica. V svetovalni oddaji se z Zdenko Tomulič pogovarja tudi o preprostih ukrepih za doseganje stanja, da otroci z zobmi nimajo nikakršnih težav.
Za zdrave zobe in ustno higieno je treba poskrbeti že od malih nog dalje. Pravzaprav se skrb za zdrave zobe začne še preden zrastejo. Ko prvi pokuka v ustno votlino , pa ga začnemo tudi čistiti , pravi Lijana Jurečič, pedontologinja iz Zobozdravstvenega doma Nova Gorica. V svetovalni oddaji se z Zdenko Tomulič pogovarja tudi o preprostih ukrepih za doseganje stanja, da otroci z zobmi nimajo nikakršnih težav.
Govor otroku ni dan od rojstva. Otrok se ga mora šele naučiti. Razvoj govora pa je odvisen od celotnega zorenja otroka in tudi okolja, v katerem živi. Z logopedinjo s portoroškega Centra za komunikacijo, sluh in govor Matejo Gačnik se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
Govor otroku ni dan od rojstva. Otrok se ga mora šele naučiti. Razvoj govora pa je odvisen od celotnega zorenja otroka in tudi okolja, v katerem živi. Z logopedinjo s portoroškega Centra za komunikacijo, sluh in govor Matejo Gačnik se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
Uživanje mleka in mlečnih izdelkov ima svoje podpornike, pa tudi nekaj kritikov. V današnji oddaji se ne bomo postavljali ne na eno ne na drugo stran, temveč bomo iskali odgovore na vprašanja o zdravi izbiri teh izdelkov, o pozornosti, ki jo moramo posvetiti pri nakupih in o zadržkih, ki jih moramo imeti pri izdelkih, ki obljubljajo mlečno osnovo, a je dejansko v določenih izdelkih ni. Naša sogovornica bo ga. Marjana Peterman, strokovnjakinja za prehrano Zveze potrošnikov Slovenije. Z njo se bo pogovarjala Mateja Brežan.
Uživanje mleka in mlečnih izdelkov ima svoje podpornike, pa tudi nekaj kritikov. V današnji oddaji se ne bomo postavljali ne na eno ne na drugo stran, temveč bomo iskali odgovore na vprašanja o zdravi izbiri teh izdelkov, o pozornosti, ki jo moramo posvetiti pri nakupih in o zadržkih, ki jih moramo imeti pri izdelkih, ki obljubljajo mlečno osnovo, a je dejansko v določenih izdelkih ni. Naša sogovornica bo ga. Marjana Peterman, strokovnjakinja za prehrano Zveze potrošnikov Slovenije. Z njo se bo pogovarjala Mateja Brežan.
Leto 2017 prinaša nekaj sprememb v socialni zakonodaji. Med njimi sta širitev nabora upravičencev do brezplačnega kosila v osnovnih šolah in umik zaznamb na nepremičninah upravičencev do socialnovarstvenih prejemkov. A to ne pomeni tudi sprostitev pogojev, ki jih je treba ob tem izpolnjevati. Z Eriko Tul Skok iz koprskega Centra za socialno delo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Leto 2017 prinaša nekaj sprememb v socialni zakonodaji. Med njimi sta širitev nabora upravičencev do brezplačnega kosila v osnovnih šolah in umik zaznamb na nepremičninah upravičencev do socialnovarstvenih prejemkov. A to ne pomeni tudi sprostitev pogojev, ki jih je treba ob tem izpolnjevati. Z Eriko Tul Skok iz koprskega Centra za socialno delo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Avtizem je razvojno nevrološka motnja, s katero se v svetu sooča že 1 odstotek prebivalstva - enaka statistika velja za Slovenijo. Pri nas se je bistven premik k ozaveščanju avtizma zgodil po letu '90. Ena izmed vodilnih osebnosti s področja, ki aktivno deluje že od samega začetka, je dr. Marta Macedoni Lukšič. Je specialistka pediatrije in ustanoviteljica Inštituta za avtizem in sorodne motnje. Povabili smo jo v našo družbo, da razjasnimo pogosto prisotne dileme - med drugim pojasni, kako poteka proces diagnostike v Sloveniji, kam se lahko starši obrnejo po pomoč in kateri so klinični kriteriji za postavitev diagnoze. Dotaknili smo se tudi problematike cepljenja. Z Macedoni Lukšičevo se je pogovarjala Diana Košir.
Avtizem je razvojno nevrološka motnja, s katero se v svetu sooča že 1 odstotek prebivalstva - enaka statistika velja za Slovenijo. Pri nas se je bistven premik k ozaveščanju avtizma zgodil po letu '90. Ena izmed vodilnih osebnosti s področja, ki aktivno deluje že od samega začetka, je dr. Marta Macedoni Lukšič. Je specialistka pediatrije in ustanoviteljica Inštituta za avtizem in sorodne motnje. Povabili smo jo v našo družbo, da razjasnimo pogosto prisotne dileme - med drugim pojasni, kako poteka proces diagnostike v Sloveniji, kam se lahko starši obrnejo po pomoč in kateri so klinični kriteriji za postavitev diagnoze. Dotaknili smo se tudi problematike cepljenja. Z Macedoni Lukšičevo se je pogovarjala Diana Košir.
