Jutranja vremenska fronta

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Jutranja vremenska fronta

Kaj je vejavica in kaj črna burja? Znate našteti barve mavrice ter pravilno ubesediti razliko med meglo in nizko oblačnostjo? Z meteorologi z Agencije RS za okolje v jutru na Prvem razlagamo vremenske pojave.

Režiser: Nadia Petauer

Zadnje dodano

Jutranja vremenska fronta

Ste že slišali za Rossbyjeve valove?

23. 2. 2024

“Rossbyjevi oziroma planetarni valovi so nekaj sto do nekaj tisoč kilometrov dolgi valovi v ozračju, nekaj kilometrov nad tlemi. So posledica vrtenja Zemlje, njihova jakost pa je odvisna zlasti od temperaturnih razlik med večjimi območji,” pravi Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje. Kako Rossbyjevi valovi vplivajo na lokalno okolje, kako se gibajo in kje so najizrazitejši? Odgovore na ta vprašanja smo poiskali v tokratni Jutranji vremenski fronti.

6 min

“Rossbyjevi oziroma planetarni valovi so nekaj sto do nekaj tisoč kilometrov dolgi valovi v ozračju, nekaj kilometrov nad tlemi. So posledica vrtenja Zemlje, njihova jakost pa je odvisna zlasti od temperaturnih razlik med večjimi območji,” pravi Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje. Kako Rossbyjevi valovi vplivajo na lokalno okolje, kako se gibajo in kje so najizrazitejši? Odgovore na ta vprašanja smo poiskali v tokratni Jutranji vremenski fronti.

Jutranja vremenska fronta

Kaj sploh počnejo meteorologi?

16. 2. 2024

Meteorologi so po osnovni izobrazbi fiziki in čeprav vreme napovedujejo, nanj nimajo vpliva. Poleg vremenske prognostike so dejavni tudi na drugih področjih. Katera so ta, pa tudi kaj so zmotna prepričanja, ki jih imamo o vremenoslovcih, raziskujemo v tokratni Jutranji vremenski fronti z Matijo Klančarjem z Agencije Republike Slovenije za okolje in Urošem Perkanom, doktorskim študentom s Fakultete za matematiko in fiziko.

7 min

Meteorologi so po osnovni izobrazbi fiziki in čeprav vreme napovedujejo, nanj nimajo vpliva. Poleg vremenske prognostike so dejavni tudi na drugih področjih. Katera so ta, pa tudi kaj so zmotna prepričanja, ki jih imamo o vremenoslovcih, raziskujemo v tokratni Jutranji vremenski fronti z Matijo Klančarjem z Agencije Republike Slovenije za okolje in Urošem Perkanom, doktorskim študentom s Fakultete za matematiko in fiziko.

Jutranja vremenska fronta

S strojnim učenjem do natančnejših vremenskih napovedi

9. 2. 2024

Človek se z napovedovanjem vremena ukvarja že stoletja. Že leta 340 pred našim štetjem je Aristotel napisal knjigo o vremenskih pojavih in napovedih. A zadnjih nekaj desetletij vreme napovedujejo tudi stroji in računalniki. Kako si s strojnim učenjem in umetno inteligenco danes pomagajo meteorologi, nam je v Jutranji vremenski fronti razložil Uroš Perkan, doktorski študent Fakultete za matematiko in fiziko.

9 min

Človek se z napovedovanjem vremena ukvarja že stoletja. Že leta 340 pred našim štetjem je Aristotel napisal knjigo o vremenskih pojavih in napovedih. A zadnjih nekaj desetletij vreme napovedujejo tudi stroji in računalniki. Kako si s strojnim učenjem in umetno inteligenco danes pomagajo meteorologi, nam je v Jutranji vremenski fronti razložil Uroš Perkan, doktorski študent Fakultete za matematiko in fiziko.

Jutranja vremenska fronta

Deseta obletnica najhujšega žledoloma pri nas

2. 2. 2024

30. januarja leta 2014 se je za Slovenijo začelo zaporedje nesrečnih vremenskih dogodkov. V desetih dneh je žled prizadel polovico slovenskih gozdov, zaradi posledic te ujme pa je bilo posekanih več milijonov kubičnih metrov lesa. Kakšne so bile vremenske razmere prve dni februarja in kako je mogoče, se je razmeroma mila zima v le nekaj dneh spremenila v eno večjih naravnih katastrof pri nas? Odgovore smo poiskali pri Matiji Klančarju z Agencije Republike Slovenije za okolje.

7 min

30. januarja leta 2014 se je za Slovenijo začelo zaporedje nesrečnih vremenskih dogodkov. V desetih dneh je žled prizadel polovico slovenskih gozdov, zaradi posledic te ujme pa je bilo posekanih več milijonov kubičnih metrov lesa. Kakšne so bile vremenske razmere prve dni februarja in kako je mogoče, se je razmeroma mila zima v le nekaj dneh spremenila v eno večjih naravnih katastrof pri nas? Odgovore smo poiskali pri Matiji Klančarju z Agencije Republike Slovenije za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Kako nastane žled?

26. 1. 2024

Žled je vremenski pojav, ki nastane, ko se pri tleh zadržuje zelo hladen zrak, nad njim pa veter v višinah prižene topel zrak. A ker vreme ni tako enostavno, je tudi nastanek žleda kompleksnejši in odvisen od več dejavnikov. Te nam v tokratni Jutranji vremenski fronti razloži Matija Klančar z ARSO.

6 min

Žled je vremenski pojav, ki nastane, ko se pri tleh zadržuje zelo hladen zrak, nad njim pa veter v višinah prižene topel zrak. A ker vreme ni tako enostavno, je tudi nastanek žleda kompleksnejši in odvisen od več dejavnikov. Te nam v tokratni Jutranji vremenski fronti razloži Matija Klančar z ARSO.

Jutranja vremenska fronta

Približno 7% površine Zemlje pokriva morski led

19. 1. 2024

V zadnjih 45 letih se je obseg morskega ledu na Arktiki zmanjšal za 12 odstotkov na desetletje. Čez palec to pomeni, da se je tam količina morskega ledu zmanjšala za šestkratnik površine Francije. O nihanju morskega ledu, njegovem nastanku in količini smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO.

8 min

V zadnjih 45 letih se je obseg morskega ledu na Arktiki zmanjšal za 12 odstotkov na desetletje. Čez palec to pomeni, da se je tam količina morskega ledu zmanjšala za šestkratnik površine Francije. O nihanju morskega ledu, njegovem nastanku in količini smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO.

Jutranja vremenska fronta

Koliko delcev PM je v zraku pozimi?

12. 1. 2024

V zimskih mesecih se pri nas običajno pojavljajo povišane ravni delcev PM2,5 in PM10. Do tega pride, ko se kot posledica anticiklonalnih razmer s šibkimi vetrovi v prizemnih plasteh pojavi temperaturni obrat. V tokratni Jutranji vremenski fronti zato skupaj z gostom, Matijo Klančarjem z ARSO, razložimo, kaj so delci PM2,5 in PM10, kakšni sta njihovi dnevni in letni mejni vrednosti, pa tudi kako nastanejo.

7 min

V zimskih mesecih se pri nas običajno pojavljajo povišane ravni delcev PM2,5 in PM10. Do tega pride, ko se kot posledica anticiklonalnih razmer s šibkimi vetrovi v prizemnih plasteh pojavi temperaturni obrat. V tokratni Jutranji vremenski fronti zato skupaj z gostom, Matijo Klančarjem z ARSO, razložimo, kaj so delci PM2,5 in PM10, kakšni sta njihovi dnevni in letni mejni vrednosti, pa tudi kako nastanejo.

Jutranja vremenska fronta

Kdaj je mraz polarni in kdaj sibirski?

5. 1. 2024

Pri nas prava zima še ni nastopila, je pa drugače na severu stare celine. Ciklon na jugu Norveške je povzročil debelo snežno odejo - v treh dneh je tam zapadlo 1 meter novega snega. Izredno nizke temperature, tudi do -43,6 °C so na prehodu v novo leto izmerili na Švedskem, o nizkih temperaturah pa poročajo tudi s Finske. Pravimo, da je sever Evrope zajel polarni mraz. Kot nam pove sogovornik tokratne Jutranje vremenske fronte, Matija Klančar z ARSO, pa ni vsak mraz polarni.

6 min

Pri nas prava zima še ni nastopila, je pa drugače na severu stare celine. Ciklon na jugu Norveške je povzročil debelo snežno odejo - v treh dneh je tam zapadlo 1 meter novega snega. Izredno nizke temperature, tudi do -43,6 °C so na prehodu v novo leto izmerili na Švedskem, o nizkih temperaturah pa poročajo tudi s Finske. Pravimo, da je sever Evrope zajel polarni mraz. Kot nam pove sogovornik tokratne Jutranje vremenske fronte, Matija Klančar z ARSO, pa ni vsak mraz polarni.

Jutranja vremenska fronta

Kje lahko preberemo več o vremenu?

29. 12. 2023

Sodobno napovedovanje vremena se je začelo z izumom telegrafa, torej v 19. stoletju. Vse od takrat število meteorološke literature narašča, prve knjige o vremenu pa smo kmalu dobili tudi v slovenščini. Katere knjige naj prelistamo, če želimo poglobiti znanje meteorologije, nam je v tokratni Jutranji vremenski fronti povedal Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje.

9 min

Sodobno napovedovanje vremena se je začelo z izumom telegrafa, torej v 19. stoletju. Vse od takrat število meteorološke literature narašča, prve knjige o vremenu pa smo kmalu dobili tudi v slovenščini. Katere knjige naj prelistamo, če želimo poglobiti znanje meteorologije, nam je v tokratni Jutranji vremenski fronti povedal Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Več kot 5 centimetrov zapadlega dežja v le 10 minutah

22. 12. 2023

V Sloveniji letno največ padavin pade na severozahodu Slovenije, v Posočju, ko topla in vlažna zračna masa naleti na Julijske Alpe in na tem območju odloži največ padavin. Meteorologi so tako največ padavin v enem letu izmerili v Breginju leta 1960, in sicer kar 4600 mm, najmanj padavin v enem letu pa na postaji Vučja Gomila v Prekmurju, ko je leta 1971 vsega skupaj padlo le 477 mm padavin. O najmanjših in največjih količinah zapadlega snega in dežja smo se v Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO.

7 min

V Sloveniji letno največ padavin pade na severozahodu Slovenije, v Posočju, ko topla in vlažna zračna masa naleti na Julijske Alpe in na tem območju odloži največ padavin. Meteorologi so tako največ padavin v enem letu izmerili v Breginju leta 1960, in sicer kar 4600 mm, najmanj padavin v enem letu pa na postaji Vučja Gomila v Prekmurju, ko je leta 1971 vsega skupaj padlo le 477 mm padavin. O najmanjših in največjih količinah zapadlega snega in dežja smo se v Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO.

Jutranja vremenska fronta

Temperaturni rekordi pri nas

15. 12. 2023

1. januarja 2023 so se temperature ponekod po Sloveniji povzpele tudi nad 15 stopinj Celzija in zbudili smo se v najtoplejše novoletno jutro, odkar opravljamo meritve. Ker temperaturnim rekordom v letošnjem letu ni videti konca, smo v tokratni Jutranji vremenski fronti preverili, kdaj in kje smo izmerili najnižje in najvišje absolutne in povprečne temperature pri nas. Pred mikrofonom jih je predstavil Matija Klančar z ARSO.

7 min

1. januarja 2023 so se temperature ponekod po Sloveniji povzpele tudi nad 15 stopinj Celzija in zbudili smo se v najtoplejše novoletno jutro, odkar opravljamo meritve. Ker temperaturnim rekordom v letošnjem letu ni videti konca, smo v tokratni Jutranji vremenski fronti preverili, kdaj in kje smo izmerili najnižje in najvišje absolutne in povprečne temperature pri nas. Pred mikrofonom jih je predstavil Matija Klančar z ARSO.

Jutranja vremenska fronta

Vreme podira rekorde

8. 12. 2023

Letošnja jesen je bila za kar dve stopinji toplejša od referenčnega obdobja, obenem pa je bila ena izmed petih najbolj sončnih jeseni v zadnjih 60 letih pri nas. Po številu sončnih dni smo se tako zelo približali jeseni leta 1986 s kazalnikom osončenosti 129 %. Po teh in drugih temperaturnih rekordih letošnje jeseni in prvih zimskih dni vas v Jutranji vremenski fronti tokrat popelje Matija Klančar z ARSO.

7 min

Letošnja jesen je bila za kar dve stopinji toplejša od referenčnega obdobja, obenem pa je bila ena izmed petih najbolj sončnih jeseni v zadnjih 60 letih pri nas. Po številu sončnih dni smo se tako zelo približali jeseni leta 1986 s kazalnikom osončenosti 129 %. Po teh in drugih temperaturnih rekordih letošnje jeseni in prvih zimskih dni vas v Jutranji vremenski fronti tokrat popelje Matija Klančar z ARSO.

Jutranja vremenska fronta

Kaj pada z neba, ko sneži?

1. 12. 2023

Leta 1611 je Johannes Kepler objavil kratek spis O šesterokotni snežinki, ki ga danes poznamo kot prvo znanstveno delo povezano s snežnimi kristali. Da so torej vse snežinke šesterokotne, vemo že nekaj stoletij, v tokratni Jutranji vremenski fronti pa smo se spraševali, kakšni morajo biti pogoji za njihov nastanek. Na to in druga vprašanja, povezana s skupki oziroma gmotami ledenih kristalov, tokrat odgovarja Matija Klančar z ARSO.

7 min

Leta 1611 je Johannes Kepler objavil kratek spis O šesterokotni snežinki, ki ga danes poznamo kot prvo znanstveno delo povezano s snežnimi kristali. Da so torej vse snežinke šesterokotne, vemo že nekaj stoletij, v tokratni Jutranji vremenski fronti pa smo se spraševali, kakšni morajo biti pogoji za njihov nastanek. Na to in druga vprašanja, povezana s skupki oziroma gmotami ledenih kristalov, tokrat odgovarja Matija Klančar z ARSO.

Jutranja vremenska fronta

Kaj gledamo, ko opazujemo severni sij?

24. 11. 2023

Zemljino magnetno polje nas brani proti sončevem pesku, ki s hitrostjo 400 kilometrov na sekundo drvi proti Zemlji. Če ta prodre v Zemljino ozračje, se z navdušenjem ozremo v nebo in opazujemo, kako se obarva rdeče ali zeleno. Nad nami namreč sveti severni sij. Ta naravni pojav nam v tokratni Jutranji fronti predstavita dr. Jure Atanackov in Matija Klančar.

7 min

Zemljino magnetno polje nas brani proti sončevem pesku, ki s hitrostjo 400 kilometrov na sekundo drvi proti Zemlji. Če ta prodre v Zemljino ozračje, se z navdušenjem ozremo v nebo in opazujemo, kako se obarva rdeče ali zeleno. Nad nami namreč sveti severni sij. Ta naravni pojav nam v tokratni Jutranji fronti predstavita dr. Jure Atanackov in Matija Klančar.

Jutranja vremenska fronta

Višje, kot gremo, nižji je - zračni tlak

17. 11. 2023

Cikloni so velika sklenjena območja nizkega zračnega tlaka, ki prinašajo slabo vreme s padavinami. Tako kot imajo svoja imena tropski cikloni oziroma orkani, pa ciklone zaradi učinkovitejše komunikacije stanja vremena poimenujemo tudi v Evropi. Imena se uporabljajo po abecednem vrstnem redu, sezona poimenovanja pa se začne 1. septembra in traja do 30. avgusta naslednje leto. Sogovornik tokratne Jutranje vremenske fronte je Matija Klančar z Agencije republike Slovenije za okolje.

7 min

Cikloni so velika sklenjena območja nizkega zračnega tlaka, ki prinašajo slabo vreme s padavinami. Tako kot imajo svoja imena tropski cikloni oziroma orkani, pa ciklone zaradi učinkovitejše komunikacije stanja vremena poimenujemo tudi v Evropi. Imena se uporabljajo po abecednem vrstnem redu, sezona poimenovanja pa se začne 1. septembra in traja do 30. avgusta naslednje leto. Sogovornik tokratne Jutranje vremenske fronte je Matija Klančar z Agencije republike Slovenije za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Kaj prinašajo meteorološki sateliti tretje generacije?

10. 11. 2023

Zgodovina meteoroloških satelitskih meritev sega v leto 1960. Za Evropo je bil nekakšen mejnik izstrelitev prvega evropskega geostacionarnega satelita Meteosat-1 leta 1977, najsodobnejši satelitski sistem tretje generacije Meteosat pa je bil v orbito izstreljen lansko leto decembra. Že konec leta bo omogočal natančnejše spremljanje spreminjajočega se ozračja, kopnega in oceanov ter izboljšano napovedovanje vremena. Gost tokratne Jutranje vremenske fronte je Matija Klančar z ARSO.

6 min

Zgodovina meteoroloških satelitskih meritev sega v leto 1960. Za Evropo je bil nekakšen mejnik izstrelitev prvega evropskega geostacionarnega satelita Meteosat-1 leta 1977, najsodobnejši satelitski sistem tretje generacije Meteosat pa je bil v orbito izstreljen lansko leto decembra. Že konec leta bo omogočal natančnejše spremljanje spreminjajočega se ozračja, kopnega in oceanov ter izboljšano napovedovanje vremena. Gost tokratne Jutranje vremenske fronte je Matija Klančar z ARSO.

Jutranja vremenska fronta

Poletne temperature tudi oktobra

3. 11. 2023

Oktober je poskrbel za nove rekorde. V prvi polovici meseca so na Agenciji republike Slovenije za okolje izmerili rekordnih 31,3 stopinj Celzija. Rekord za najvišje izmerjene temperature se je tako iz Slapa pri Vipavi preselil v Črnomelj. O nenavadnih vremenskih razmerah in nestabilnem oktobrskem vremenu smo se v tokratni epizodi Jutranje vremenske fronte pogovarjali z Matijo Klančarjem.

8 min

Oktober je poskrbel za nove rekorde. V prvi polovici meseca so na Agenciji republike Slovenije za okolje izmerili rekordnih 31,3 stopinj Celzija. Rekord za najvišje izmerjene temperature se je tako iz Slapa pri Vipavi preselil v Črnomelj. O nenavadnih vremenskih razmerah in nestabilnem oktobrskem vremenu smo se v tokratni epizodi Jutranje vremenske fronte pogovarjali z Matijo Klančarjem.

Jutranja vremenska fronta

Leti, leti, leti ... vremenski balon!

27. 10. 2023

Vremenski balon je balon, ki vsebuje tako imenovano radiosondo. Ta meri tlak, temperaturo, vlažnost in hitrost vetra. Pot balona vremenoslovci in radioamaterji spremljajo z radarjem ali navigacijskimi sistemi, zato vedo, na kateri približno kateri lokaciji bo sonda padla na tla. O vremenskih balonih in lovu nanje smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO in ljubiteljskim radioamaterjem Dejanom Novakom.

7 min

Vremenski balon je balon, ki vsebuje tako imenovano radiosondo. Ta meri tlak, temperaturo, vlažnost in hitrost vetra. Pot balona vremenoslovci in radioamaterji spremljajo z radarjem ali navigacijskimi sistemi, zato vedo, na kateri približno kateri lokaciji bo sonda padla na tla. O vremenskih balonih in lovu nanje smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO in ljubiteljskim radioamaterjem Dejanom Novakom.

Jutranja vremenska fronta

Aplikacije za spremljanje vremena v tujini

19. 10. 2023

Jesenske počitnice mnogi izkoristijo za potovanje ali izlet v tujino. Ker je jesensko vreme precej nestabilno, smo se na Agenciji Republike Slovenije za okolje pozanimali, katere spletni strani in aplikacije so nam lahko v pomoč pri spremljanju vremenskih napovedi za tujino. Tokratni sogovornik Matija Klančar med drugim priporoča yr.no ter windy.com.

6 min

Jesenske počitnice mnogi izkoristijo za potovanje ali izlet v tujino. Ker je jesensko vreme precej nestabilno, smo se na Agenciji Republike Slovenije za okolje pozanimali, katere spletni strani in aplikacije so nam lahko v pomoč pri spremljanju vremenskih napovedi za tujino. Tokratni sogovornik Matija Klančar med drugim priporoča yr.no ter windy.com.

Jutranja vremenska fronta

Koncentrični krogi na radarski sliki padavin

13. 10. 2023

Na radarski sliki padavin lahko občasno opazimo koncentrične kroge. V tokratni Jutranji vremenski fronti smo zato poklicali Matijo Klančarja z Agencije Republike Slovenije za okolje in se pozanimali, kako delujejo vremenski radarji in zakaj ter kdaj pride do pojava koncentričnih krogov na radarski sliki padavin.

7 min

Na radarski sliki padavin lahko občasno opazimo koncentrične kroge. V tokratni Jutranji vremenski fronti smo zato poklicali Matijo Klančarja z Agencije Republike Slovenije za okolje in se pozanimali, kako delujejo vremenski radarji in zakaj ter kdaj pride do pojava koncentričnih krogov na radarski sliki padavin.

Jutranja vremenska fronta

Vse barve radarske slike padavin

6. 10. 2023

Splet nam ponuja mnoge aplikacije, preko katerih lahko dostopamo do podatkov o vremenu. Med najbolj obiskanimi je tudi radarska slika padavin, ki jo upravlja Agencija Republike Slovenije za okolje. V prvi jesenski epizodi Jutranje vremenske fronte skupaj z Matijo Klančarjem z ARSO osvajamo osnove branja in interpretacije radarske slike padavin.

7 min

Splet nam ponuja mnoge aplikacije, preko katerih lahko dostopamo do podatkov o vremenu. Med najbolj obiskanimi je tudi radarska slika padavin, ki jo upravlja Agencija Republike Slovenije za okolje. V prvi jesenski epizodi Jutranje vremenske fronte skupaj z Matijo Klančarjem z ARSO osvajamo osnove branja in interpretacije radarske slike padavin.

Jutranja vremenska fronta

Aktualna vremenska napoved za konec tedna

18. 8. 2023

Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

3 min

Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Aktualna vremenska napoved za konec tedna

11. 8. 2023

Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

3 min

Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Konec tedna ne bo minil brez ploh in neviht

28. 7. 2023

Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

3 min

Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Ob koncu tedna za spremembo umirjeno poletno vreme

14. 7. 2023

Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

3 min

Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Aktualna vremenska napoved za konec tedna

7. 7. 2023

Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

3 min

Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Vreme v gorah in ob morju bo pestro

30. 6. 2023

Napoved za gorski in morski svet pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

4 min

Napoved za gorski in morski svet pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Napovedujemo tropsko noč

20. 6. 2023

Poletja v Sloveniji zaznamujejo visoke temperature. Če se te tudi ponoči ne spustijo pod 20 °C, govorimo o tropski noči. Takšnih noči je ob slovenski obali letno več kot 20, drugod po Sloveniji pa manj. Tropske noči pa uvrščamo tudi med temperaturne ekstreme, s pomočjo katerih preučujemo, kako se spreminja podnebje. Tovrstne analize opravljajo tudi na ARSO, od koder prihaja tudi tokratni sogovornik Matija Klančar.

6 min

Poletja v Sloveniji zaznamujejo visoke temperature. Če se te tudi ponoči ne spustijo pod 20 °C, govorimo o tropski noči. Takšnih noči je ob slovenski obali letno več kot 20, drugod po Sloveniji pa manj. Tropske noči pa uvrščamo tudi med temperaturne ekstreme, s pomočjo katerih preučujemo, kako se spreminja podnebje. Tovrstne analize opravljajo tudi na ARSO, od koder prihaja tudi tokratni sogovornik Matija Klančar.

Jutranja vremenska fronta

Tudi letos nas čakajo vročinski valovi

14. 6. 2023

Vročinski val je obdobje, ko povprečna temperatura ozračja vsaj tri dni presega določen temperaturni prag. Če imamo vročinski val na Primorskem, kjer mora biti povprečna temperatura vsaj tri dni višja od 25 °C, ni nujno, da ga imamo tudi v osrednji Sloveniji. Ne glede na lokacijo nastanka pa se intenziteta vročinskih valov viša. Da bi jih bolje razumeli, smo pred mikrofon povabili Nežo Lokošek z ARSO.

6 min

Vročinski val je obdobje, ko povprečna temperatura ozračja vsaj tri dni presega določen temperaturni prag. Če imamo vročinski val na Primorskem, kjer mora biti povprečna temperatura vsaj tri dni višja od 25 °C, ni nujno, da ga imamo tudi v osrednji Sloveniji. Ne glede na lokacijo nastanka pa se intenziteta vročinskih valov viša. Da bi jih bolje razumeli, smo pred mikrofon povabili Nežo Lokošek z ARSO.

Jutranja vremenska fronta

Zelen pozimi, rdeč poleti - indeks UV

7. 6. 2023

Ultravijolično sevanje v zmernih količinah ugodno vpliva na naše razpoloženje in sodeluje pri tvorbi vitamina D, v medicini pa ga celo uporabljajo za zdravljenje nekaterih končnih bolezni. Pretirana izpostavljenost UV-sevanju pa ima na naše telo, predvsem kožo lahko škodljive učinke. Strokovnjaki svetujejo, da se pred njim zaščitimo - s sončno kremo, pokrivali in očal. Pomaga že, če se iz sonca premaknemo v senco. V Jutranji vremenski fronti tokrat gostimo Veroniko Hladnik Zakotnik z ARSO in razlagamo, kdaj je indeks UV višji in na katere podtipe ga delimo.

6 min

Ultravijolično sevanje v zmernih količinah ugodno vpliva na naše razpoloženje in sodeluje pri tvorbi vitamina D, v medicini pa ga celo uporabljajo za zdravljenje nekaterih končnih bolezni. Pretirana izpostavljenost UV-sevanju pa ima na naše telo, predvsem kožo lahko škodljive učinke. Strokovnjaki svetujejo, da se pred njim zaščitimo - s sončno kremo, pokrivali in očal. Pomaga že, če se iz sonca premaknemo v senco. V Jutranji vremenski fronti tokrat gostimo Veroniko Hladnik Zakotnik z ARSO in razlagamo, kdaj je indeks UV višji in na katere podtipe ga delimo.

Jutranja vremenska fronta

To ni toča, to sta sodra in babje pšeno

2. 6. 2023

1. junija se je začelo meteorološko poletje, kar pomeni, da nas bo do konca avgusta spremljala velika verjetnost nastanka padavin. Poleti sicer najpogosteje pada toča, ledene kroglice, po katerih jo prepoznamo, pa nastanejo tudi pri sodri in babjem pšenu. Pri teh dveh vrstah padavin dosežejo velikost le do 5 mm, kar pa je že dovolj, da nam prekrižajo načrte. V Jutranjski vremenski fronti tokrat razlagamo, v čem se babje pšeno in sodra razlikujeta od toče ter kako nastaneta.

4 min

1. junija se je začelo meteorološko poletje, kar pomeni, da nas bo do konca avgusta spremljala velika verjetnost nastanka padavin. Poleti sicer najpogosteje pada toča, ledene kroglice, po katerih jo prepoznamo, pa nastanejo tudi pri sodri in babjem pšenu. Pri teh dveh vrstah padavin dosežejo velikost le do 5 mm, kar pa je že dovolj, da nam prekrižajo načrte. V Jutranjski vremenski fronti tokrat razlagamo, v čem se babje pšeno in sodra razlikujeta od toče ter kako nastaneta.

Jutranja vremenska fronta

Po toči zvoniti je prepozno

23. 5. 2023

Kaj imajo skupnega jajce, lešnik, oreh in teniška žoga? Pogosto jih uporabimo za opisovanje velikost toče. Ta je v večini primerov sicer velikosti od 1 do 2 centimetrov, v katerih oblakih nastane in kdaj smo izmerili največjo, pa nam bosta v jutranji vremenski fronti povedali Jana Banko z Agencije RS za okolje in Klara Eva Kukovičič.

5 min

Kaj imajo skupnega jajce, lešnik, oreh in teniška žoga? Pogosto jih uporabimo za opisovanje velikost toče. Ta je v večini primerov sicer velikosti od 1 do 2 centimetrov, v katerih oblakih nastane in kdaj smo izmerili največjo, pa nam bosta v jutranji vremenski fronti povedali Jana Banko z Agencije RS za okolje in Klara Eva Kukovičič.

Jutranja vremenska fronta

Najprej blisk, nato pa grom

19. 5. 2023

Možnost, da človeka zadane strela je 1 proti 700.000 oziroma povedano drugače - verjetnost, da vas zadane strela, je skoraj tolikšna kot verjetnost, da boste zadeli na loteriji. Kako preprečiti, da bi nas zadela, in kaj storiti v primeru, če nas, nam je zaupala Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije RS za okolje.

7 min

Možnost, da človeka zadane strela je 1 proti 700.000 oziroma povedano drugače - verjetnost, da vas zadane strela, je skoraj tolikšna kot verjetnost, da boste zadeli na loteriji. Kako preprečiti, da bi nas zadela, in kaj storiti v primeru, če nas, nam je zaupala Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije RS za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Vsaka padavina ni ploha

12. 5. 2023

Poznamo aprilske, poletne, krajevne in še kakšne, za vse pa velja, da je dobro, da imamo ob sebi dežnik, če nas ujamejo. Kaj so plohe? Sogovornik: Matija Klančar iz Agencije za okolje

3 min

Poznamo aprilske, poletne, krajevne in še kakšne, za vse pa velja, da je dobro, da imamo ob sebi dežnik, če nas ujamejo. Kaj so plohe? Sogovornik: Matija Klančar iz Agencije za okolje

Jutranja vremenska fronta

Kdaj dežuje?

5. 5. 2023

Kdaj dežuje? Odgovor v naslednjih minutah razkrije Anže Medved, meteorolog z Agencije za okolje. Vstopili smo v mesec maj in s tem tudi v novo serijo t.i. padavinskih oddaj Jutranje vremenske fronte. Poleg konvektnih, stratiformnih in orografskih padavin s sogovornikom tudi o povezanosti dežja in velikosti dežnih kapljic.

4 min

Kdaj dežuje? Odgovor v naslednjih minutah razkrije Anže Medved, meteorolog z Agencije za okolje. Vstopili smo v mesec maj in s tem tudi v novo serijo t.i. padavinskih oddaj Jutranje vremenske fronte. Poleg konvektnih, stratiformnih in orografskih padavin s sogovornikom tudi o povezanosti dežja in velikosti dežnih kapljic.

Jutranja vremenska fronta

Visoki oblaki ne mečejo sence na Zemljo

21. 4. 2023

Prejšnji teden smo v Jutranji vremenski fronti s pomočjo meteorologinje Veronike Hladnik Zakotnik iz Agencije za okolje razložili, kakšni so tako imenovani srednji oblaki. Danes pa so na vrsti visoki oblaki, katerih sence, za razliko od srednjih, na Zemlji ne vidimo. Torej, ko na tleh ni sence oblakov, so to najverjetneje visoki oblaki, ki so nekje med šestimi in dvanajstimi kilometri nadmorske višine.

5 min

Prejšnji teden smo v Jutranji vremenski fronti s pomočjo meteorologinje Veronike Hladnik Zakotnik iz Agencije za okolje razložili, kakšni so tako imenovani srednji oblaki. Danes pa so na vrsti visoki oblaki, katerih sence, za razliko od srednjih, na Zemlji ne vidimo. Torej, ko na tleh ni sence oblakov, so to najverjetneje visoki oblaki, ki so nekje med šestimi in dvanajstimi kilometri nadmorske višine.

Jutranja vremenska fronta

Srednji oblaki - krivci za ledeno oblogo na letalih

21. 4. 2023

V tretji epizodi Jutranje vremenske fronte, v kateri v aprilu predstavljamo svet oblakov, se bomo iz nizkih premaknili na srednje oblake. Altokumulus in njegovi bratranci – tako bi lahko na kratko opisali tokratno epizodo. V svetu oblakov je namreč kar nekaj družin, podvrst in takšnih latinskih imen. Srednji oblaki so nekje na nadmorski višini med dvema in šestimi kilometri. To v grobem pomeni, ko smo visoko v naših hribih, smo še lahko znotraj teh srednjih oblakov, visokih ne dosežemo. In če so nizki oblaki na drugi strani pretežni del sestavljeni iz vodnih kapljic, iz česa so potem sestavljeni srednji oblaki? Razlaga meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije za okolje.

6 min

V tretji epizodi Jutranje vremenske fronte, v kateri v aprilu predstavljamo svet oblakov, se bomo iz nizkih premaknili na srednje oblake. Altokumulus in njegovi bratranci – tako bi lahko na kratko opisali tokratno epizodo. V svetu oblakov je namreč kar nekaj družin, podvrst in takšnih latinskih imen. Srednji oblaki so nekje na nadmorski višini med dvema in šestimi kilometri. To v grobem pomeni, ko smo visoko v naših hribih, smo še lahko znotraj teh srednjih oblakov, visokih ne dosežemo. In če so nizki oblaki na drugi strani pretežni del sestavljeni iz vodnih kapljic, iz česa so potem sestavljeni srednji oblaki? Razlaga meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Nizki oblaki so sestavljeni izključno iz vodne pare

12. 4. 2023

Drugi del Jutranje vremenske fronte o oblakih nadaljujemo s predstavitvijo nizkih oblakov. Najpogostejši predstavnik omenjenih oblakov je stratus, meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik pa doda še nimbostratus, kumulus in stratokumulus. Glede na poimenovanje ''nizki'' je neizogibno naslednje vprašanje: do katere višine nastajajo nizki oblaki?

5 min

Drugi del Jutranje vremenske fronte o oblakih nadaljujemo s predstavitvijo nizkih oblakov. Najpogostejši predstavnik omenjenih oblakov je stratus, meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik pa doda še nimbostratus, kumulus in stratokumulus. Glede na poimenovanje ''nizki'' je neizogibno naslednje vprašanje: do katere višine nastajajo nizki oblaki?

Jutranja vremenska fronta

Kumulonimbus lahko v višino meri tudi od deset do trinajst kilometrov

7. 4. 2023

''Oblaki so najboljši model za napovedovanje vremena''. To je citat iz današnje epizode Jutranje vremenske fronte, ki se aprila ob petkih zjutraj posveča oblakom. Z meteorologi z Agencije za okolje smo se odločili za serijo oddaj, v katerih razložimo t.i. rodove oblakov, razvrščene po višini – visoke, srednje in nizke. V prvi oddaji pa gremo k osnovam, k osnovnemu vprašanju, ki ga je meteorologu Anžetu Medvedu postavila Nadia Petauer: kako oblaki sploh nastanejo ter kakšen je razvoj nevihtnih oblakov? Ključna dejavnika sta termika in vlaga.

6 min

''Oblaki so najboljši model za napovedovanje vremena''. To je citat iz današnje epizode Jutranje vremenske fronte, ki se aprila ob petkih zjutraj posveča oblakom. Z meteorologi z Agencije za okolje smo se odločili za serijo oddaj, v katerih razložimo t.i. rodove oblakov, razvrščene po višini – visoke, srednje in nizke. V prvi oddaji pa gremo k osnovam, k osnovnemu vprašanju, ki ga je meteorologu Anžetu Medvedu postavila Nadia Petauer: kako oblaki sploh nastanejo ter kakšen je razvoj nevihtnih oblakov? Ključna dejavnika sta termika in vlaga.

Jutranja vremenska fronta

Fatamorgana – lastne oči nas lahko prevarajo

31. 3. 2023

Gotovo ste že na kakšen zelo vroč dan na cesti v daljavi videli lužo nepojasnjenega izvora, čeprav že več dni ni deževalo. Gre za optični fenomen imenovan fatamorgana, ki je še kako znan tudi puščavskim popotnikom. Kar torej vidimo kot lužo na cesti, so v resnici svetlobni žarki, ki izvirajo iz oblakov in neba nad nami. Ni pa fatamorgana samo stvar vročih poletij, kajti do podobnega pojava oz. optične iluzije – samo v obratno smer – lahko pride tudi pozimi nad hladnim morjem. Sogovornica: meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik.

4 min

Gotovo ste že na kakšen zelo vroč dan na cesti v daljavi videli lužo nepojasnjenega izvora, čeprav že več dni ni deževalo. Gre za optični fenomen imenovan fatamorgana, ki je še kako znan tudi puščavskim popotnikom. Kar torej vidimo kot lužo na cesti, so v resnici svetlobni žarki, ki izvirajo iz oblakov in neba nad nami. Ni pa fatamorgana samo stvar vročih poletij, kajti do podobnega pojava oz. optične iluzije – samo v obratno smer – lahko pride tudi pozimi nad hladnim morjem. Sogovornica: meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik.

Jutranja vremenska fronta

Sosonce – pojav ob sončnem vzhodu ali zahodu

24. 3. 2023

Sosonce je manj znan pojav, ki spada v skupino tako imenovanih fotometeorjev oziroma pojavov, ko sončna svetloba v določenih okoliščinah ustvari nek odboj oziroma lom. Pojavi se ob sončnem vzhodu ali zahodu. Za kaj torej gre? Sogovornica: Veronika Hladnik Zakotnik, Agencija RS za okolje.

3 min

Sosonce je manj znan pojav, ki spada v skupino tako imenovanih fotometeorjev oziroma pojavov, ko sončna svetloba v določenih okoliščinah ustvari nek odboj oziroma lom. Pojavi se ob sončnem vzhodu ali zahodu. Za kaj torej gre? Sogovornica: Veronika Hladnik Zakotnik, Agencija RS za okolje.

Jutranja vremenska fronta

V mavrici so vse barve, ki sestavljajo sončno svetlobo

17. 3. 2023

Tokrat gremo v svet tako imenovanih fotometeorjev. To so – preprosto povedano – različni optični pojavi v zemeljskem ozračju, ko sončna ali mesečna svetloba v določenih okoliščinah ustvari nek odboj oziroma lom. In eden od takšnih pojavov je prav mavrica. Zakaj nastane ta optična iluzija, ali se kje dotika tal in seveda – iz katerih barv je resnično sestavljena? Sogovornica: meteorologinja Jana Banko z Agencije Republike Slovenije za okolje.

8 min

Tokrat gremo v svet tako imenovanih fotometeorjev. To so – preprosto povedano – različni optični pojavi v zemeljskem ozračju, ko sončna ali mesečna svetloba v določenih okoliščinah ustvari nek odboj oziroma lom. In eden od takšnih pojavov je prav mavrica. Zakaj nastane ta optična iluzija, ali se kje dotika tal in seveda – iz katerih barv je resnično sestavljena? Sogovornica: meteorologinja Jana Banko z Agencije Republike Slovenije za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Kaj je slana?

10. 3. 2023

Meteorološki izraz, ki ga predstavljamo v današnjem jutru je slana. Bi znali razložiti za kakšen fizikalni pojav gre? In kakšna je razlika med slano in roso? Sogovornik: Gregor Vertačnik, ARSO.

4 min

Meteorološki izraz, ki ga predstavljamo v današnjem jutru je slana. Bi znali razložiti za kakšen fizikalni pojav gre? In kakšna je razlika med slano in roso? Sogovornik: Gregor Vertačnik, ARSO.

Jutranja vremenska fronta

Slovenska mrazišča

3. 3. 2023

Kot najbolj hladna so se izkazala mrazišča v Julijskih Alpah, tam smo 9. januarja leta 2009 zabeležili najnižjo temperaturo - 49 stopinj Celzija. Sicer pa po uradnih meritvah za t.i. slovensko Sibirijo velja Babno Polje, na nadmorski višini dobrih 750 metrov. -34 stopinj in pol pod ničlo je še vedno slovenskih rekord, danes pa se z Gregorjem Vertačnikom z Agencije za okolje pogovarjamo o definiciji in pojavu mrazišč.

5 min

Kot najbolj hladna so se izkazala mrazišča v Julijskih Alpah, tam smo 9. januarja leta 2009 zabeležili najnižjo temperaturo - 49 stopinj Celzija. Sicer pa po uradnih meritvah za t.i. slovensko Sibirijo velja Babno Polje, na nadmorski višini dobrih 750 metrov. -34 stopinj in pol pod ničlo je še vedno slovenskih rekord, danes pa se z Gregorjem Vertačnikom z Agencije za okolje pogovarjamo o definiciji in pojavu mrazišč.

Jutranja vremenska fronta

Temperaturna inverzija oz. obrat

22. 2. 2023

Kaj je temperaturna inverzija oz. obrat? Začne se po navadi s kakšno mirno in jasno zimsko nočjo. V kotanjah, dolinah in kotlinah se nabere hladnejši zrak. Potem pa narobe svet oziroma spodaj hladno, zgoraj topleje. Več o tem vremenskem pojavu meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije Republike Slovenije za okolje.

6 min

Kaj je temperaturna inverzija oz. obrat? Začne se po navadi s kakšno mirno in jasno zimsko nočjo. V kotanjah, dolinah in kotlinah se nabere hladnejši zrak. Potem pa narobe svet oziroma spodaj hladno, zgoraj topleje. Več o tem vremenskem pojavu meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije Republike Slovenije za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Ledene sveče

16. 2. 2023

Ledene sveče so recimo temu majhni ledeni kapniki, ki pa seveda rastejo precej hitreje kot jamski kapniki. Pojav razlaga meteorolog Matija Klančar, ARSO.

3 min

Ledene sveče so recimo temu majhni ledeni kapniki, ki pa seveda rastejo precej hitreje kot jamski kapniki. Pojav razlaga meteorolog Matija Klančar, ARSO.

Jutranja vremenska fronta

Kaj je črna burja?

10. 2. 2023

Črna burja? Je to burja, ki piha v Črni na Koroškem? Tako (med drugim) razmišljajo anketiranci, meteorologi pa črni burji pravijo ciklonalna burja. Podrobnejšo razlago omenjenega vremenskega pojava razloži Matija Klančar z Agencije za okolje.

6 min

Črna burja? Je to burja, ki piha v Črni na Koroškem? Tako (med drugim) razmišljajo anketiranci, meteorologi pa črni burji pravijo ciklonalna burja. Podrobnejšo razlago omenjenega vremenskega pojava razloži Matija Klančar z Agencije za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Kaj je poledica?

1. 2. 2023

SSKJ geslo "poledica" opredeli kot "tanka ledena obloga, ki se naredi v mrazu na cestišču". Kaj pa pravijo meteorologi? Z Veroniko Hladnik Zakotnik odgovorimo na vprašanje, na katerega so odgovarjali tudi mimoidoči v anketi: kaj je poledica?

6 min

SSKJ geslo "poledica" opredeli kot "tanka ledena obloga, ki se naredi v mrazu na cestišču". Kaj pa pravijo meteorologi? Z Veroniko Hladnik Zakotnik odgovorimo na vprašanje, na katerega so odgovarjali tudi mimoidoči v anketi: kaj je poledica?

Jutranja vremenska fronta

Kaj je vejavica oz. živi sneg?

27. 1. 2023

Kadar sneži in veter raznaša ta sneg, govorimo o snežnem metežu. Vejavica pa se dogaja brez istočasnega sneženja. Tako je bilo denimo ob koncu prejšnjega tedna na Gorenjskem, ko je že zapadli sneg raznašal karavanški fen.

4 min

Kadar sneži in veter raznaša ta sneg, govorimo o snežnem metežu. Vejavica pa se dogaja brez istočasnega sneženja. Tako je bilo denimo ob koncu prejšnjega tedna na Gorenjskem, ko je že zapadli sneg raznašal karavanški fen.

Jutranja vremenska fronta

Vrste in gostota snega

20. 1. 2023

Usodni letošnji prvi sneg je na začetku tega tedna ohromil promet in marsikomu povzročil prenekatero težavo na poti v službo. Kakšen je ta sneg z meteorološkega vidika oziroma koliko vrst snega sploh poznamo? Zanimivo je recimo že to, da imajo arktična ljudstva samo za različne vrste snega tudi sto in več izrazov. Sogovornik: meteorolog Blaž Šter iz Agencije Republike Slovenije za okolje.

8 min

Usodni letošnji prvi sneg je na začetku tega tedna ohromil promet in marsikomu povzročil prenekatero težavo na poti v službo. Kakšen je ta sneg z meteorološkega vidika oziroma koliko vrst snega sploh poznamo? Zanimivo je recimo že to, da imajo arktična ljudstva samo za različne vrste snega tudi sto in več izrazov. Sogovornik: meteorolog Blaž Šter iz Agencije Republike Slovenije za okolje.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play