Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Režiser: Nadia Petauer
Jutranja vremenska fronta
1. junija se je začelo meteorološko poletje, kar pomeni, da nas bo do konca avgusta spremljala velika verjetnost nastanka padavin. Poleti sicer najpogosteje pada toča, ledene kroglice, po katerih jo prepoznamo, pa nastanejo tudi pri sodri in babjem pšenu. Pri teh dveh vrstah padavin dosežejo velikost le do 5 mm, kar pa je že dovolj, da nam prekrižajo načrte. V Jutranjski vremenski fronti tokrat razlagamo, v čem se babje pšeno in sodra razlikujeta od toče ter kako nastaneta.
1. junija se je začelo meteorološko poletje, kar pomeni, da nas bo do konca avgusta spremljala velika verjetnost nastanka padavin. Poleti sicer najpogosteje pada toča, ledene kroglice, po katerih jo prepoznamo, pa nastanejo tudi pri sodri in babjem pšenu. Pri teh dveh vrstah padavin dosežejo velikost le do 5 mm, kar pa je že dovolj, da nam prekrižajo načrte. V Jutranjski vremenski fronti tokrat razlagamo, v čem se babje pšeno in sodra razlikujeta od toče ter kako nastaneta.
Jutranja vremenska fronta
Kaj imajo skupnega jajce, lešnik, oreh in teniška žoga? Pogosto jih uporabimo za opisovanje velikost toče. Ta je v večini primerov sicer velikosti od 1 do 2 centimetrov, v katerih oblakih nastane in kdaj smo izmerili največjo, pa nam bosta v jutranji vremenski fronti povedali Jana Banko z Agencije RS za okolje in Klara Eva Kukovičič.
Kaj imajo skupnega jajce, lešnik, oreh in teniška žoga? Pogosto jih uporabimo za opisovanje velikost toče. Ta je v večini primerov sicer velikosti od 1 do 2 centimetrov, v katerih oblakih nastane in kdaj smo izmerili največjo, pa nam bosta v jutranji vremenski fronti povedali Jana Banko z Agencije RS za okolje in Klara Eva Kukovičič.
Jutranja vremenska fronta
Možnost, da človeka zadane strela je 1 proti 700.000 oziroma povedano drugače - verjetnost, da vas zadane strela, je skoraj tolikšna kot verjetnost, da boste zadeli na loteriji. Kako preprečiti, da bi nas zadela, in kaj storiti v primeru, če nas, nam je zaupala Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije RS za okolje.
Možnost, da človeka zadane strela je 1 proti 700.000 oziroma povedano drugače - verjetnost, da vas zadane strela, je skoraj tolikšna kot verjetnost, da boste zadeli na loteriji. Kako preprečiti, da bi nas zadela, in kaj storiti v primeru, če nas, nam je zaupala Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije RS za okolje.
Jutranja vremenska fronta
Poznamo aprilske, poletne, krajevne in še kakšne, za vse pa velja, da je dobro, da imamo ob sebi dežnik, če nas ujamejo. Kaj so plohe? Sogovornik: Matija Klančar iz Agencije za okolje
Poznamo aprilske, poletne, krajevne in še kakšne, za vse pa velja, da je dobro, da imamo ob sebi dežnik, če nas ujamejo. Kaj so plohe? Sogovornik: Matija Klančar iz Agencije za okolje
Jutranja vremenska fronta
Kdaj dežuje? Odgovor v naslednjih minutah razkrije Anže Medved, meteorolog z Agencije za okolje. Vstopili smo v mesec maj in s tem tudi v novo serijo t.i. padavinskih oddaj Jutranje vremenske fronte. Poleg konvektnih, stratiformnih in orografskih padavin s sogovornikom tudi o povezanosti dežja in velikosti dežnih kapljic.
Kdaj dežuje? Odgovor v naslednjih minutah razkrije Anže Medved, meteorolog z Agencije za okolje. Vstopili smo v mesec maj in s tem tudi v novo serijo t.i. padavinskih oddaj Jutranje vremenske fronte. Poleg konvektnih, stratiformnih in orografskih padavin s sogovornikom tudi o povezanosti dežja in velikosti dežnih kapljic.
Jutranja vremenska fronta
Prejšnji teden smo v Jutranji vremenski fronti s pomočjo meteorologinje Veronike Hladnik Zakotnik iz Agencije za okolje razložili, kakšni so tako imenovani srednji oblaki. Danes pa so na vrsti visoki oblaki, katerih sence, za razliko od srednjih, na Zemlji ne vidimo. Torej, ko na tleh ni sence oblakov, so to najverjetneje visoki oblaki, ki so nekje med šestimi in dvanajstimi kilometri nadmorske višine.
Prejšnji teden smo v Jutranji vremenski fronti s pomočjo meteorologinje Veronike Hladnik Zakotnik iz Agencije za okolje razložili, kakšni so tako imenovani srednji oblaki. Danes pa so na vrsti visoki oblaki, katerih sence, za razliko od srednjih, na Zemlji ne vidimo. Torej, ko na tleh ni sence oblakov, so to najverjetneje visoki oblaki, ki so nekje med šestimi in dvanajstimi kilometri nadmorske višine.
Jutranja vremenska fronta
V tretji epizodi Jutranje vremenske fronte, v kateri v aprilu predstavljamo svet oblakov, se bomo iz nizkih premaknili na srednje oblake. Altokumulus in njegovi bratranci – tako bi lahko na kratko opisali tokratno epizodo. V svetu oblakov je namreč kar nekaj družin, podvrst in takšnih latinskih imen. Srednji oblaki so nekje na nadmorski višini med dvema in šestimi kilometri. To v grobem pomeni, ko smo visoko v naših hribih, smo še lahko znotraj teh srednjih oblakov, visokih ne dosežemo. In če so nizki oblaki na drugi strani pretežni del sestavljeni iz vodnih kapljic, iz česa so potem sestavljeni srednji oblaki? Razlaga meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije za okolje.
V tretji epizodi Jutranje vremenske fronte, v kateri v aprilu predstavljamo svet oblakov, se bomo iz nizkih premaknili na srednje oblake. Altokumulus in njegovi bratranci – tako bi lahko na kratko opisali tokratno epizodo. V svetu oblakov je namreč kar nekaj družin, podvrst in takšnih latinskih imen. Srednji oblaki so nekje na nadmorski višini med dvema in šestimi kilometri. To v grobem pomeni, ko smo visoko v naših hribih, smo še lahko znotraj teh srednjih oblakov, visokih ne dosežemo. In če so nizki oblaki na drugi strani pretežni del sestavljeni iz vodnih kapljic, iz česa so potem sestavljeni srednji oblaki? Razlaga meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije za okolje.
Jutranja vremenska fronta
Drugi del Jutranje vremenske fronte o oblakih nadaljujemo s predstavitvijo nizkih oblakov. Najpogostejši predstavnik omenjenih oblakov je stratus, meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik pa doda še nimbostratus, kumulus in stratokumulus. Glede na poimenovanje ''nizki'' je neizogibno naslednje vprašanje: do katere višine nastajajo nizki oblaki?
Drugi del Jutranje vremenske fronte o oblakih nadaljujemo s predstavitvijo nizkih oblakov. Najpogostejši predstavnik omenjenih oblakov je stratus, meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik pa doda še nimbostratus, kumulus in stratokumulus. Glede na poimenovanje ''nizki'' je neizogibno naslednje vprašanje: do katere višine nastajajo nizki oblaki?
Jutranja vremenska fronta
''Oblaki so najboljši model za napovedovanje vremena''. To je citat iz današnje epizode Jutranje vremenske fronte, ki se aprila ob petkih zjutraj posveča oblakom. Z meteorologi z Agencije za okolje smo se odločili za serijo oddaj, v katerih razložimo t.i. rodove oblakov, razvrščene po višini – visoke, srednje in nizke. V prvi oddaji pa gremo k osnovam, k osnovnemu vprašanju, ki ga je meteorologu Anžetu Medvedu postavila Nadia Petauer: kako oblaki sploh nastanejo ter kakšen je razvoj nevihtnih oblakov? Ključna dejavnika sta termika in vlaga.
''Oblaki so najboljši model za napovedovanje vremena''. To je citat iz današnje epizode Jutranje vremenske fronte, ki se aprila ob petkih zjutraj posveča oblakom. Z meteorologi z Agencije za okolje smo se odločili za serijo oddaj, v katerih razložimo t.i. rodove oblakov, razvrščene po višini – visoke, srednje in nizke. V prvi oddaji pa gremo k osnovam, k osnovnemu vprašanju, ki ga je meteorologu Anžetu Medvedu postavila Nadia Petauer: kako oblaki sploh nastanejo ter kakšen je razvoj nevihtnih oblakov? Ključna dejavnika sta termika in vlaga.
Jutranja vremenska fronta
Gotovo ste že na kakšen zelo vroč dan na cesti v daljavi videli lužo nepojasnjenega izvora, čeprav že več dni ni deževalo. Gre za optični fenomen imenovan fatamorgana, ki je še kako znan tudi puščavskim popotnikom. Kar torej vidimo kot lužo na cesti, so v resnici svetlobni žarki, ki izvirajo iz oblakov in neba nad nami. Ni pa fatamorgana samo stvar vročih poletij, kajti do podobnega pojava oz. optične iluzije – samo v obratno smer – lahko pride tudi pozimi nad hladnim morjem. Sogovornica: meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik.
Gotovo ste že na kakšen zelo vroč dan na cesti v daljavi videli lužo nepojasnjenega izvora, čeprav že več dni ni deževalo. Gre za optični fenomen imenovan fatamorgana, ki je še kako znan tudi puščavskim popotnikom. Kar torej vidimo kot lužo na cesti, so v resnici svetlobni žarki, ki izvirajo iz oblakov in neba nad nami. Ni pa fatamorgana samo stvar vročih poletij, kajti do podobnega pojava oz. optične iluzije – samo v obratno smer – lahko pride tudi pozimi nad hladnim morjem. Sogovornica: meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik.
Jutranja vremenska fronta
Sosonce je manj znan pojav, ki spada v skupino tako imenovanih fotometeorjev oziroma pojavov, ko sončna svetloba v določenih okoliščinah ustvari nek odboj oziroma lom. Pojavi se ob sončnem vzhodu ali zahodu. Za kaj torej gre? Sogovornica: Veronika Hladnik Zakotnik, Agencija RS za okolje.
Sosonce je manj znan pojav, ki spada v skupino tako imenovanih fotometeorjev oziroma pojavov, ko sončna svetloba v določenih okoliščinah ustvari nek odboj oziroma lom. Pojavi se ob sončnem vzhodu ali zahodu. Za kaj torej gre? Sogovornica: Veronika Hladnik Zakotnik, Agencija RS za okolje.
Jutranja vremenska fronta
Tokrat gremo v svet tako imenovanih fotometeorjev. To so – preprosto povedano – različni optični pojavi v zemeljskem ozračju, ko sončna ali mesečna svetloba v določenih okoliščinah ustvari nek odboj oziroma lom. In eden od takšnih pojavov je prav mavrica. Zakaj nastane ta optična iluzija, ali se kje dotika tal in seveda – iz katerih barv je resnično sestavljena? Sogovornica: meteorologinja Jana Banko z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Tokrat gremo v svet tako imenovanih fotometeorjev. To so – preprosto povedano – različni optični pojavi v zemeljskem ozračju, ko sončna ali mesečna svetloba v določenih okoliščinah ustvari nek odboj oziroma lom. In eden od takšnih pojavov je prav mavrica. Zakaj nastane ta optična iluzija, ali se kje dotika tal in seveda – iz katerih barv je resnično sestavljena? Sogovornica: meteorologinja Jana Banko z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Jutranja vremenska fronta
Meteorološki izraz, ki ga predstavljamo v današnjem jutru je slana. Bi znali razložiti za kakšen fizikalni pojav gre? In kakšna je razlika med slano in roso? Sogovornik: Gregor Vertačnik, ARSO.
Meteorološki izraz, ki ga predstavljamo v današnjem jutru je slana. Bi znali razložiti za kakšen fizikalni pojav gre? In kakšna je razlika med slano in roso? Sogovornik: Gregor Vertačnik, ARSO.
Jutranja vremenska fronta
Kot najbolj hladna so se izkazala mrazišča v Julijskih Alpah, tam smo 9. januarja leta 2009 zabeležili najnižjo temperaturo - 49 stopinj Celzija. Sicer pa po uradnih meritvah za t.i. slovensko Sibirijo velja Babno Polje, na nadmorski višini dobrih 750 metrov. -34 stopinj in pol pod ničlo je še vedno slovenskih rekord, danes pa se z Gregorjem Vertačnikom z Agencije za okolje pogovarjamo o definiciji in pojavu mrazišč.
Kot najbolj hladna so se izkazala mrazišča v Julijskih Alpah, tam smo 9. januarja leta 2009 zabeležili najnižjo temperaturo - 49 stopinj Celzija. Sicer pa po uradnih meritvah za t.i. slovensko Sibirijo velja Babno Polje, na nadmorski višini dobrih 750 metrov. -34 stopinj in pol pod ničlo je še vedno slovenskih rekord, danes pa se z Gregorjem Vertačnikom z Agencije za okolje pogovarjamo o definiciji in pojavu mrazišč.
Jutranja vremenska fronta
Kaj je temperaturna inverzija oz. obrat? Začne se po navadi s kakšno mirno in jasno zimsko nočjo. V kotanjah, dolinah in kotlinah se nabere hladnejši zrak. Potem pa narobe svet oziroma spodaj hladno, zgoraj topleje. Več o tem vremenskem pojavu meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Kaj je temperaturna inverzija oz. obrat? Začne se po navadi s kakšno mirno in jasno zimsko nočjo. V kotanjah, dolinah in kotlinah se nabere hladnejši zrak. Potem pa narobe svet oziroma spodaj hladno, zgoraj topleje. Več o tem vremenskem pojavu meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Jutranja vremenska fronta
Ledene sveče so recimo temu majhni ledeni kapniki, ki pa seveda rastejo precej hitreje kot jamski kapniki. Pojav razlaga meteorolog Matija Klančar, ARSO.
Ledene sveče so recimo temu majhni ledeni kapniki, ki pa seveda rastejo precej hitreje kot jamski kapniki. Pojav razlaga meteorolog Matija Klančar, ARSO.
Jutranja vremenska fronta
Črna burja? Je to burja, ki piha v Črni na Koroškem? Tako (med drugim) razmišljajo anketiranci, meteorologi pa črni burji pravijo ciklonalna burja. Podrobnejšo razlago omenjenega vremenskega pojava razloži Matija Klančar z Agencije za okolje.
Črna burja? Je to burja, ki piha v Črni na Koroškem? Tako (med drugim) razmišljajo anketiranci, meteorologi pa črni burji pravijo ciklonalna burja. Podrobnejšo razlago omenjenega vremenskega pojava razloži Matija Klančar z Agencije za okolje.
Jutranja vremenska fronta
SSKJ geslo "poledica" opredeli kot "tanka ledena obloga, ki se naredi v mrazu na cestišču". Kaj pa pravijo meteorologi? Z Veroniko Hladnik Zakotnik odgovorimo na vprašanje, na katerega so odgovarjali tudi mimoidoči v anketi: kaj je poledica?
SSKJ geslo "poledica" opredeli kot "tanka ledena obloga, ki se naredi v mrazu na cestišču". Kaj pa pravijo meteorologi? Z Veroniko Hladnik Zakotnik odgovorimo na vprašanje, na katerega so odgovarjali tudi mimoidoči v anketi: kaj je poledica?
Jutranja vremenska fronta
Kadar sneži in veter raznaša ta sneg, govorimo o snežnem metežu. Vejavica pa se dogaja brez istočasnega sneženja. Tako je bilo denimo ob koncu prejšnjega tedna na Gorenjskem, ko je že zapadli sneg raznašal karavanški fen.
Kadar sneži in veter raznaša ta sneg, govorimo o snežnem metežu. Vejavica pa se dogaja brez istočasnega sneženja. Tako je bilo denimo ob koncu prejšnjega tedna na Gorenjskem, ko je že zapadli sneg raznašal karavanški fen.
Jutranja vremenska fronta
Usodni letošnji prvi sneg je na začetku tega tedna ohromil promet in marsikomu povzročil prenekatero težavo na poti v službo. Kakšen je ta sneg z meteorološkega vidika oziroma koliko vrst snega sploh poznamo? Zanimivo je recimo že to, da imajo arktična ljudstva samo za različne vrste snega tudi sto in več izrazov. Sogovornik: meteorolog Blaž Šter iz Agencije Republike Slovenije za okolje.
Usodni letošnji prvi sneg je na začetku tega tedna ohromil promet in marsikomu povzročil prenekatero težavo na poti v službo. Kakšen je ta sneg z meteorološkega vidika oziroma koliko vrst snega sploh poznamo? Zanimivo je recimo že to, da imajo arktična ljudstva samo za različne vrste snega tudi sto in več izrazov. Sogovornik: meteorolog Blaž Šter iz Agencije Republike Slovenije za okolje.
Jutranja vremenska fronta
V Sloveniji opozorila pred nevarnostjo snežnih plazov pripravlja Služba za sneg in plazove Agencije RS za okolje. Evropska lestvica je petstopenjska, poročilo o stanju snežne odeje (bilten) pa ARSO pripravi tri krat na teden. Sogovornik: meteorolog Andrej Velkavrh.
V Sloveniji opozorila pred nevarnostjo snežnih plazov pripravlja Služba za sneg in plazove Agencije RS za okolje. Evropska lestvica je petstopenjska, poročilo o stanju snežne odeje (bilten) pa ARSO pripravi tri krat na teden. Sogovornik: meteorolog Andrej Velkavrh.
Jutranja vremenska fronta
Čeprav v nižinah te dni snega ni, pa je sneg v visokogorju, kjer se pogosto zgodijo tudi snežni plazovi. V jutru na Prvem jim posvečamo vsaj dve petkovi epizodi rubrike, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Agencijo za okolje. V naslednjih minutah o definicijah ter klasifikacijah snežnih plazov, pa tudi o vzrokih za njihov nastanek. Sogovornik: Blaž Šter.
Čeprav v nižinah te dni snega ni, pa je sneg v visokogorju, kjer se pogosto zgodijo tudi snežni plazovi. V jutru na Prvem jim posvečamo vsaj dve petkovi epizodi rubrike, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Agencijo za okolje. V naslednjih minutah o definicijah ter klasifikacijah snežnih plazov, pa tudi o vzrokih za njihov nastanek. Sogovornik: Blaž Šter.
Jutranja vremenska fronta
V zimskem času se v vremenskih napovedih včasih znajde tudi naslednji stavek: »V nekoliko višjih legah Primorske in Notranjske lahko v kombinaciji s sneženjem nastanejo snežni zameti.« In prav to bo tudi iztočnica za naslednjih nekaj minut v rubriki, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Agencijo za okolje. Sogovornik: meteorolog Andrej Velkavrh.
V zimskem času se v vremenskih napovedih včasih znajde tudi naslednji stavek: »V nekoliko višjih legah Primorske in Notranjske lahko v kombinaciji s sneženjem nastanejo snežni zameti.« In prav to bo tudi iztočnica za naslednjih nekaj minut v rubriki, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Agencijo za okolje. Sogovornik: meteorolog Andrej Velkavrh.
Jutranja vremenska fronta
Verjetnost belega božiča se je v zadnjih 50ih letih precej zmanjšala. V številnih krajih po Sloveniji celo teče najdaljši niz zelenih božičev doslej. O belem in zelenem božiču s strokovnega, meteorološkega z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Verjetnost belega božiča se je v zadnjih 50ih letih precej zmanjšala. V številnih krajih po Sloveniji celo teče najdaljši niz zelenih božičev doslej. O belem in zelenem božiču s strokovnega, meteorološkega z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Jutranja vremenska fronta
Tokrat o vremenskem pojavu, ki ga opažamo predvsem poleti - v času poletnih neviht. Se ja pa te dni zgodilo, da smo namesto decembrskega pokanja slišali decembrsko grmenje. Verjetno gre za neobičajnost? Odgovarja meteorolog Blaž Šter z Agencije RS za okolje.
Tokrat o vremenskem pojavu, ki ga opažamo predvsem poleti - v času poletnih neviht. Se ja pa te dni zgodilo, da smo namesto decembrskega pokanja slišali decembrsko grmenje. Verjetno gre za neobičajnost? Odgovarja meteorolog Blaž Šter z Agencije RS za okolje.
Jutranja vremenska fronta
Sogovornica: Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Sogovornica: Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Jutranja vremenska fronta
Sogovornik: meteorolog Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Sogovornik: meteorolog Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje.
