Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kaj je vejavica in kaj črna burja? Znate našteti barve mavrice ter pravilno ubesediti razliko med meglo in nizko oblačnostjo? Z meteorologi z Agencije RS za okolje v jutru na Prvem razlagamo vremenske pojave.
Režiser: Nadia Petauer
Saharski prah sestavljajo majhni delci puščavskega peska, ki se mešajo z zrakom in v obliki aerosola po zraku dosežejo Evropo. V aprilu je saharski prah dosegel tudi naše kraje, zato smo pri Matiji Klančarju preverili, ali je vsak puščavski prah tudi saharski in kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da pripotuje do nas.
Saharski prah sestavljajo majhni delci puščavskega peska, ki se mešajo z zrakom in v obliki aerosola po zraku dosežejo Evropo. V aprilu je saharski prah dosegel tudi naše kraje, zato smo pri Matiji Klančarju preverili, ali je vsak puščavski prah tudi saharski in kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da pripotuje do nas.
Podnebi fizik dr. Blaž Gasparini na dunajski univerzi v Avstriji preučuje vpliv oblakov na podnebje in izboljšuje projekcije podnebnih modelov. V preteklosti je preučeval tudi metode, s katerimi bi lahko modificirali podnebje, zato nam v tokratni Jutranji vremenski fronti pove, kaj je metoda umetnih vulkanov in kako bi jo lahko uporabili v boju proti podnebnim spremembam. A kot pravi sam, je boljše vprašanje, ali jo sploh želimo uporabiti.
Podnebi fizik dr. Blaž Gasparini na dunajski univerzi v Avstriji preučuje vpliv oblakov na podnebje in izboljšuje projekcije podnebnih modelov. V preteklosti je preučeval tudi metode, s katerimi bi lahko modificirali podnebje, zato nam v tokratni Jutranji vremenski fronti pove, kaj je metoda umetnih vulkanov in kako bi jo lahko uporabili v boju proti podnebnim spremembam. A kot pravi sam, je boljše vprašanje, ali jo sploh želimo uporabiti.
Rayleighovo sipanje je sipanje sončne svetlobe v relativno čistem ozračju, hkrati pa je glavni vzrok za modro barvo dnevnega neba. Če je jasno nebo vedno modro, pa so oblaki na njem različnih barv - večinoma so beli, ob večerih pa se obarvajo v rdečkastih odtenkih. Zakaj in kako pride do tega pojava, smo preverili pri dr. Gregorju Skoku, izrednem profesorju na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko.
Rayleighovo sipanje je sipanje sončne svetlobe v relativno čistem ozračju, hkrati pa je glavni vzrok za modro barvo dnevnega neba. Če je jasno nebo vedno modro, pa so oblaki na njem različnih barv - večinoma so beli, ob večerih pa se obarvajo v rdečkastih odtenkih. Zakaj in kako pride do tega pojava, smo preverili pri dr. Gregorju Skoku, izrednem profesorju na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko.
V Jutranji vremenski fronti tokrat govorimo o manj poznani posledici podnebnih spememb, in sicer spreminjanju in izginjanju oblačnih režimov. Dr. Nina Črnivec pravi, da stratokumulusi izginjajo najhitreje, se pa vsak oblačni sistem drugače odziva na podnebni spremembe.
V Jutranji vremenski fronti tokrat govorimo o manj poznani posledici podnebnih spememb, in sicer spreminjanju in izginjanju oblačnih režimov. Dr. Nina Črnivec pravi, da stratokumulusi izginjajo najhitreje, se pa vsak oblačni sistem drugače odziva na podnebni spremembe.
Globalni podnebni modeli računajo, kakšno bi lahko bilo podnebje v naslednjih desetletjih, tudi stoletjih. Njihovi začetki segajo petdeset let v preteklost, v prihodnost našega planeta pa smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti ozrli z dr. Nino Črnivec. V oddaji med drugim izveste, katere podnebne spremembe se bodo zgodile z izredno veliko verjetnostjo in katere z malo.
Globalni podnebni modeli računajo, kakšno bi lahko bilo podnebje v naslednjih desetletjih, tudi stoletjih. Njihovi začetki segajo petdeset let v preteklost, v prihodnost našega planeta pa smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti ozrli z dr. Nino Črnivec. V oddaji med drugim izveste, katere podnebne spremembe se bodo zgodile z izredno veliko verjetnostjo in katere z malo.
Kaj povzroča letne čase, spreminjanje dolžine dneva in noči, pa tudi različne podnebne pasove? Odgovor je preprost, razlaga nekoliko manj. V tokratni oddaji Jutranje vremenske fronte smo ga posikali pri sogovornikih - dr. Gregorju Skoku s Fakultete za matematiko in fiziko ter Matiji Klančarju z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Kaj povzroča letne čase, spreminjanje dolžine dneva in noči, pa tudi različne podnebne pasove? Odgovor je preprost, razlaga nekoliko manj. V tokratni oddaji Jutranje vremenske fronte smo ga posikali pri sogovornikih - dr. Gregorju Skoku s Fakultete za matematiko in fiziko ter Matiji Klančarju z Agencije Republike Slovenije za okolje.
“Da bi razumeli, zakaj so temperature višje ob jasnem vremenu, moramo najprej poznati dva pojma - sipanje in absorpcijo,” pravi gost Jutranje vremenske fronte, dr. Gregor Skok, izredni profesor na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko. Oba meteorološka termina razložimo v tokratni oddaji in si odgovorimo na vprašanje, kaj se zgodi s toploto Sonca ob oblačnem vremenu.
“Da bi razumeli, zakaj so temperature višje ob jasnem vremenu, moramo najprej poznati dva pojma - sipanje in absorpcijo,” pravi gost Jutranje vremenske fronte, dr. Gregor Skok, izredni profesor na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko. Oba meteorološka termina razložimo v tokratni oddaji in si odgovorimo na vprašanje, kaj se zgodi s toploto Sonca ob oblačnem vremenu.
“Suha meglica, suha motnost ali mrč je mešanica prahu, dima in delcev druge umazanije, ki je vzrtinčena v spodnje plasti zemljinega ozračja,” pravi gost Jutranje vremenske fronte Matija Klančar z ARSO. V tokratni oddaji se torej sprašujemo, kaj je mrč, kje se običajno nahaja in v čem se razlikuje od bolj poznane meglice.
“Suha meglica, suha motnost ali mrč je mešanica prahu, dima in delcev druge umazanije, ki je vzrtinčena v spodnje plasti zemljinega ozračja,” pravi gost Jutranje vremenske fronte Matija Klančar z ARSO. V tokratni oddaji se torej sprašujemo, kaj je mrč, kje se običajno nahaja in v čem se razlikuje od bolj poznane meglice.
“Rossbyjevi oziroma planetarni valovi so nekaj sto do nekaj tisoč kilometrov dolgi valovi v ozračju, nekaj kilometrov nad tlemi. So posledica vrtenja Zemlje, njihova jakost pa je odvisna zlasti od temperaturnih razlik med večjimi območji,” pravi Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje. Kako Rossbyjevi valovi vplivajo na lokalno okolje, kako se gibajo in kje so najizrazitejši? Odgovore na ta vprašanja smo poiskali v tokratni Jutranji vremenski fronti.
“Rossbyjevi oziroma planetarni valovi so nekaj sto do nekaj tisoč kilometrov dolgi valovi v ozračju, nekaj kilometrov nad tlemi. So posledica vrtenja Zemlje, njihova jakost pa je odvisna zlasti od temperaturnih razlik med večjimi območji,” pravi Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje. Kako Rossbyjevi valovi vplivajo na lokalno okolje, kako se gibajo in kje so najizrazitejši? Odgovore na ta vprašanja smo poiskali v tokratni Jutranji vremenski fronti.
Meteorologi so po osnovni izobrazbi fiziki in čeprav vreme napovedujejo, nanj nimajo vpliva. Poleg vremenske prognostike so dejavni tudi na drugih področjih. Katera so ta, pa tudi kaj so zmotna prepričanja, ki jih imamo o vremenoslovcih, raziskujemo v tokratni Jutranji vremenski fronti z Matijo Klančarjem z Agencije Republike Slovenije za okolje in Urošem Perkanom, doktorskim študentom s Fakultete za matematiko in fiziko.
Meteorologi so po osnovni izobrazbi fiziki in čeprav vreme napovedujejo, nanj nimajo vpliva. Poleg vremenske prognostike so dejavni tudi na drugih področjih. Katera so ta, pa tudi kaj so zmotna prepričanja, ki jih imamo o vremenoslovcih, raziskujemo v tokratni Jutranji vremenski fronti z Matijo Klančarjem z Agencije Republike Slovenije za okolje in Urošem Perkanom, doktorskim študentom s Fakultete za matematiko in fiziko.
Človek se z napovedovanjem vremena ukvarja že stoletja. Že leta 340 pred našim štetjem je Aristotel napisal knjigo o vremenskih pojavih in napovedih. A zadnjih nekaj desetletij vreme napovedujejo tudi stroji in računalniki. Kako si s strojnim učenjem in umetno inteligenco danes pomagajo meteorologi, nam je v Jutranji vremenski fronti razložil Uroš Perkan, doktorski študent Fakultete za matematiko in fiziko.
Človek se z napovedovanjem vremena ukvarja že stoletja. Že leta 340 pred našim štetjem je Aristotel napisal knjigo o vremenskih pojavih in napovedih. A zadnjih nekaj desetletij vreme napovedujejo tudi stroji in računalniki. Kako si s strojnim učenjem in umetno inteligenco danes pomagajo meteorologi, nam je v Jutranji vremenski fronti razložil Uroš Perkan, doktorski študent Fakultete za matematiko in fiziko.
30. januarja leta 2014 se je za Slovenijo začelo zaporedje nesrečnih vremenskih dogodkov. V desetih dneh je žled prizadel polovico slovenskih gozdov, zaradi posledic te ujme pa je bilo posekanih več milijonov kubičnih metrov lesa. Kakšne so bile vremenske razmere prve dni februarja in kako je mogoče, se je razmeroma mila zima v le nekaj dneh spremenila v eno večjih naravnih katastrof pri nas? Odgovore smo poiskali pri Matiji Klančarju z Agencije Republike Slovenije za okolje.
30. januarja leta 2014 se je za Slovenijo začelo zaporedje nesrečnih vremenskih dogodkov. V desetih dneh je žled prizadel polovico slovenskih gozdov, zaradi posledic te ujme pa je bilo posekanih več milijonov kubičnih metrov lesa. Kakšne so bile vremenske razmere prve dni februarja in kako je mogoče, se je razmeroma mila zima v le nekaj dneh spremenila v eno večjih naravnih katastrof pri nas? Odgovore smo poiskali pri Matiji Klančarju z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Žled je vremenski pojav, ki nastane, ko se pri tleh zadržuje zelo hladen zrak, nad njim pa veter v višinah prižene topel zrak. A ker vreme ni tako enostavno, je tudi nastanek žleda kompleksnejši in odvisen od več dejavnikov. Te nam v tokratni Jutranji vremenski fronti razloži Matija Klančar z ARSO.
Žled je vremenski pojav, ki nastane, ko se pri tleh zadržuje zelo hladen zrak, nad njim pa veter v višinah prižene topel zrak. A ker vreme ni tako enostavno, je tudi nastanek žleda kompleksnejši in odvisen od več dejavnikov. Te nam v tokratni Jutranji vremenski fronti razloži Matija Klančar z ARSO.
V zadnjih 45 letih se je obseg morskega ledu na Arktiki zmanjšal za 12 odstotkov na desetletje. Čez palec to pomeni, da se je tam količina morskega ledu zmanjšala za šestkratnik površine Francije. O nihanju morskega ledu, njegovem nastanku in količini smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO.
V zadnjih 45 letih se je obseg morskega ledu na Arktiki zmanjšal za 12 odstotkov na desetletje. Čez palec to pomeni, da se je tam količina morskega ledu zmanjšala za šestkratnik površine Francije. O nihanju morskega ledu, njegovem nastanku in količini smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO.
V zimskih mesecih se pri nas običajno pojavljajo povišane ravni delcev PM2,5 in PM10. Do tega pride, ko se kot posledica anticiklonalnih razmer s šibkimi vetrovi v prizemnih plasteh pojavi temperaturni obrat. V tokratni Jutranji vremenski fronti zato skupaj z gostom, Matijo Klančarjem z ARSO, razložimo, kaj so delci PM2,5 in PM10, kakšni sta njihovi dnevni in letni mejni vrednosti, pa tudi kako nastanejo.
V zimskih mesecih se pri nas običajno pojavljajo povišane ravni delcev PM2,5 in PM10. Do tega pride, ko se kot posledica anticiklonalnih razmer s šibkimi vetrovi v prizemnih plasteh pojavi temperaturni obrat. V tokratni Jutranji vremenski fronti zato skupaj z gostom, Matijo Klančarjem z ARSO, razložimo, kaj so delci PM2,5 in PM10, kakšni sta njihovi dnevni in letni mejni vrednosti, pa tudi kako nastanejo.
Pri nas prava zima še ni nastopila, je pa drugače na severu stare celine. Ciklon na jugu Norveške je povzročil debelo snežno odejo - v treh dneh je tam zapadlo 1 meter novega snega. Izredno nizke temperature, tudi do -43,6 °C so na prehodu v novo leto izmerili na Švedskem, o nizkih temperaturah pa poročajo tudi s Finske. Pravimo, da je sever Evrope zajel polarni mraz. Kot nam pove sogovornik tokratne Jutranje vremenske fronte, Matija Klančar z ARSO, pa ni vsak mraz polarni.
Pri nas prava zima še ni nastopila, je pa drugače na severu stare celine. Ciklon na jugu Norveške je povzročil debelo snežno odejo - v treh dneh je tam zapadlo 1 meter novega snega. Izredno nizke temperature, tudi do -43,6 °C so na prehodu v novo leto izmerili na Švedskem, o nizkih temperaturah pa poročajo tudi s Finske. Pravimo, da je sever Evrope zajel polarni mraz. Kot nam pove sogovornik tokratne Jutranje vremenske fronte, Matija Klančar z ARSO, pa ni vsak mraz polarni.
Sodobno napovedovanje vremena se je začelo z izumom telegrafa, torej v 19. stoletju. Vse od takrat število meteorološke literature narašča, prve knjige o vremenu pa smo kmalu dobili tudi v slovenščini. Katere knjige naj prelistamo, če želimo poglobiti znanje meteorologije, nam je v tokratni Jutranji vremenski fronti povedal Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Sodobno napovedovanje vremena se je začelo z izumom telegrafa, torej v 19. stoletju. Vse od takrat število meteorološke literature narašča, prve knjige o vremenu pa smo kmalu dobili tudi v slovenščini. Katere knjige naj prelistamo, če želimo poglobiti znanje meteorologije, nam je v tokratni Jutranji vremenski fronti povedal Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje.
V Sloveniji letno največ padavin pade na severozahodu Slovenije, v Posočju, ko topla in vlažna zračna masa naleti na Julijske Alpe in na tem območju odloži največ padavin. Meteorologi so tako največ padavin v enem letu izmerili v Breginju leta 1960, in sicer kar 4600 mm, najmanj padavin v enem letu pa na postaji Vučja Gomila v Prekmurju, ko je leta 1971 vsega skupaj padlo le 477 mm padavin. O najmanjših in največjih količinah zapadlega snega in dežja smo se v Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO.
V Sloveniji letno največ padavin pade na severozahodu Slovenije, v Posočju, ko topla in vlažna zračna masa naleti na Julijske Alpe in na tem območju odloži največ padavin. Meteorologi so tako največ padavin v enem letu izmerili v Breginju leta 1960, in sicer kar 4600 mm, najmanj padavin v enem letu pa na postaji Vučja Gomila v Prekmurju, ko je leta 1971 vsega skupaj padlo le 477 mm padavin. O najmanjših in največjih količinah zapadlega snega in dežja smo se v Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO.
1. januarja 2023 so se temperature ponekod po Sloveniji povzpele tudi nad 15 stopinj Celzija in zbudili smo se v najtoplejše novoletno jutro, odkar opravljamo meritve. Ker temperaturnim rekordom v letošnjem letu ni videti konca, smo v tokratni Jutranji vremenski fronti preverili, kdaj in kje smo izmerili najnižje in najvišje absolutne in povprečne temperature pri nas. Pred mikrofonom jih je predstavil Matija Klančar z ARSO.
1. januarja 2023 so se temperature ponekod po Sloveniji povzpele tudi nad 15 stopinj Celzija in zbudili smo se v najtoplejše novoletno jutro, odkar opravljamo meritve. Ker temperaturnim rekordom v letošnjem letu ni videti konca, smo v tokratni Jutranji vremenski fronti preverili, kdaj in kje smo izmerili najnižje in najvišje absolutne in povprečne temperature pri nas. Pred mikrofonom jih je predstavil Matija Klančar z ARSO.
Letošnja jesen je bila za kar dve stopinji toplejša od referenčnega obdobja, obenem pa je bila ena izmed petih najbolj sončnih jeseni v zadnjih 60 letih pri nas. Po številu sončnih dni smo se tako zelo približali jeseni leta 1986 s kazalnikom osončenosti 129 %. Po teh in drugih temperaturnih rekordih letošnje jeseni in prvih zimskih dni vas v Jutranji vremenski fronti tokrat popelje Matija Klančar z ARSO.
Letošnja jesen je bila za kar dve stopinji toplejša od referenčnega obdobja, obenem pa je bila ena izmed petih najbolj sončnih jeseni v zadnjih 60 letih pri nas. Po številu sončnih dni smo se tako zelo približali jeseni leta 1986 s kazalnikom osončenosti 129 %. Po teh in drugih temperaturnih rekordih letošnje jeseni in prvih zimskih dni vas v Jutranji vremenski fronti tokrat popelje Matija Klančar z ARSO.
Leta 1611 je Johannes Kepler objavil kratek spis O šesterokotni snežinki, ki ga danes poznamo kot prvo znanstveno delo povezano s snežnimi kristali. Da so torej vse snežinke šesterokotne, vemo že nekaj stoletij, v tokratni Jutranji vremenski fronti pa smo se spraševali, kakšni morajo biti pogoji za njihov nastanek. Na to in druga vprašanja, povezana s skupki oziroma gmotami ledenih kristalov, tokrat odgovarja Matija Klančar z ARSO.
Leta 1611 je Johannes Kepler objavil kratek spis O šesterokotni snežinki, ki ga danes poznamo kot prvo znanstveno delo povezano s snežnimi kristali. Da so torej vse snežinke šesterokotne, vemo že nekaj stoletij, v tokratni Jutranji vremenski fronti pa smo se spraševali, kakšni morajo biti pogoji za njihov nastanek. Na to in druga vprašanja, povezana s skupki oziroma gmotami ledenih kristalov, tokrat odgovarja Matija Klančar z ARSO.
Zemljino magnetno polje nas brani proti sončevem pesku, ki s hitrostjo 400 kilometrov na sekundo drvi proti Zemlji. Če ta prodre v Zemljino ozračje, se z navdušenjem ozremo v nebo in opazujemo, kako se obarva rdeče ali zeleno. Nad nami namreč sveti severni sij. Ta naravni pojav nam v tokratni Jutranji fronti predstavita dr. Jure Atanackov in Matija Klančar.
Zemljino magnetno polje nas brani proti sončevem pesku, ki s hitrostjo 400 kilometrov na sekundo drvi proti Zemlji. Če ta prodre v Zemljino ozračje, se z navdušenjem ozremo v nebo in opazujemo, kako se obarva rdeče ali zeleno. Nad nami namreč sveti severni sij. Ta naravni pojav nam v tokratni Jutranji fronti predstavita dr. Jure Atanackov in Matija Klančar.
Cikloni so velika sklenjena območja nizkega zračnega tlaka, ki prinašajo slabo vreme s padavinami. Tako kot imajo svoja imena tropski cikloni oziroma orkani, pa ciklone zaradi učinkovitejše komunikacije stanja vremena poimenujemo tudi v Evropi. Imena se uporabljajo po abecednem vrstnem redu, sezona poimenovanja pa se začne 1. septembra in traja do 30. avgusta naslednje leto. Sogovornik tokratne Jutranje vremenske fronte je Matija Klančar z Agencije republike Slovenije za okolje.
Cikloni so velika sklenjena območja nizkega zračnega tlaka, ki prinašajo slabo vreme s padavinami. Tako kot imajo svoja imena tropski cikloni oziroma orkani, pa ciklone zaradi učinkovitejše komunikacije stanja vremena poimenujemo tudi v Evropi. Imena se uporabljajo po abecednem vrstnem redu, sezona poimenovanja pa se začne 1. septembra in traja do 30. avgusta naslednje leto. Sogovornik tokratne Jutranje vremenske fronte je Matija Klančar z Agencije republike Slovenije za okolje.
Zgodovina meteoroloških satelitskih meritev sega v leto 1960. Za Evropo je bil nekakšen mejnik izstrelitev prvega evropskega geostacionarnega satelita Meteosat-1 leta 1977, najsodobnejši satelitski sistem tretje generacije Meteosat pa je bil v orbito izstreljen lansko leto decembra. Že konec leta bo omogočal natančnejše spremljanje spreminjajočega se ozračja, kopnega in oceanov ter izboljšano napovedovanje vremena. Gost tokratne Jutranje vremenske fronte je Matija Klančar z ARSO.
Zgodovina meteoroloških satelitskih meritev sega v leto 1960. Za Evropo je bil nekakšen mejnik izstrelitev prvega evropskega geostacionarnega satelita Meteosat-1 leta 1977, najsodobnejši satelitski sistem tretje generacije Meteosat pa je bil v orbito izstreljen lansko leto decembra. Že konec leta bo omogočal natančnejše spremljanje spreminjajočega se ozračja, kopnega in oceanov ter izboljšano napovedovanje vremena. Gost tokratne Jutranje vremenske fronte je Matija Klančar z ARSO.
Oktober je poskrbel za nove rekorde. V prvi polovici meseca so na Agenciji republike Slovenije za okolje izmerili rekordnih 31,3 stopinj Celzija. Rekord za najvišje izmerjene temperature se je tako iz Slapa pri Vipavi preselil v Črnomelj. O nenavadnih vremenskih razmerah in nestabilnem oktobrskem vremenu smo se v tokratni epizodi Jutranje vremenske fronte pogovarjali z Matijo Klančarjem.
Oktober je poskrbel za nove rekorde. V prvi polovici meseca so na Agenciji republike Slovenije za okolje izmerili rekordnih 31,3 stopinj Celzija. Rekord za najvišje izmerjene temperature se je tako iz Slapa pri Vipavi preselil v Črnomelj. O nenavadnih vremenskih razmerah in nestabilnem oktobrskem vremenu smo se v tokratni epizodi Jutranje vremenske fronte pogovarjali z Matijo Klančarjem.
Vremenski balon je balon, ki vsebuje tako imenovano radiosondo. Ta meri tlak, temperaturo, vlažnost in hitrost vetra. Pot balona vremenoslovci in radioamaterji spremljajo z radarjem ali navigacijskimi sistemi, zato vedo, na kateri približno kateri lokaciji bo sonda padla na tla. O vremenskih balonih in lovu nanje smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO in ljubiteljskim radioamaterjem Dejanom Novakom.
Vremenski balon je balon, ki vsebuje tako imenovano radiosondo. Ta meri tlak, temperaturo, vlažnost in hitrost vetra. Pot balona vremenoslovci in radioamaterji spremljajo z radarjem ali navigacijskimi sistemi, zato vedo, na kateri približno kateri lokaciji bo sonda padla na tla. O vremenskih balonih in lovu nanje smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO in ljubiteljskim radioamaterjem Dejanom Novakom.
Jesenske počitnice mnogi izkoristijo za potovanje ali izlet v tujino. Ker je jesensko vreme precej nestabilno, smo se na Agenciji Republike Slovenije za okolje pozanimali, katere spletni strani in aplikacije so nam lahko v pomoč pri spremljanju vremenskih napovedi za tujino. Tokratni sogovornik Matija Klančar med drugim priporoča yr.no ter windy.com.
Jesenske počitnice mnogi izkoristijo za potovanje ali izlet v tujino. Ker je jesensko vreme precej nestabilno, smo se na Agenciji Republike Slovenije za okolje pozanimali, katere spletni strani in aplikacije so nam lahko v pomoč pri spremljanju vremenskih napovedi za tujino. Tokratni sogovornik Matija Klančar med drugim priporoča yr.no ter windy.com.
Na radarski sliki padavin lahko občasno opazimo koncentrične kroge. V tokratni Jutranji vremenski fronti smo zato poklicali Matijo Klančarja z Agencije Republike Slovenije za okolje in se pozanimali, kako delujejo vremenski radarji in zakaj ter kdaj pride do pojava koncentričnih krogov na radarski sliki padavin.
Na radarski sliki padavin lahko občasno opazimo koncentrične kroge. V tokratni Jutranji vremenski fronti smo zato poklicali Matijo Klančarja z Agencije Republike Slovenije za okolje in se pozanimali, kako delujejo vremenski radarji in zakaj ter kdaj pride do pojava koncentričnih krogov na radarski sliki padavin.
Splet nam ponuja mnoge aplikacije, preko katerih lahko dostopamo do podatkov o vremenu. Med najbolj obiskanimi je tudi radarska slika padavin, ki jo upravlja Agencija Republike Slovenije za okolje. V prvi jesenski epizodi Jutranje vremenske fronte skupaj z Matijo Klančarjem z ARSO osvajamo osnove branja in interpretacije radarske slike padavin.
Splet nam ponuja mnoge aplikacije, preko katerih lahko dostopamo do podatkov o vremenu. Med najbolj obiskanimi je tudi radarska slika padavin, ki jo upravlja Agencija Republike Slovenije za okolje. V prvi jesenski epizodi Jutranje vremenske fronte skupaj z Matijo Klančarjem z ARSO osvajamo osnove branja in interpretacije radarske slike padavin.
Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Napoved za gorski in morski svet pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Napoved za gorski in morski svet pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Poletja v Sloveniji zaznamujejo visoke temperature. Če se te tudi ponoči ne spustijo pod 20 °C, govorimo o tropski noči. Takšnih noči je ob slovenski obali letno več kot 20, drugod po Sloveniji pa manj. Tropske noči pa uvrščamo tudi med temperaturne ekstreme, s pomočjo katerih preučujemo, kako se spreminja podnebje. Tovrstne analize opravljajo tudi na ARSO, od koder prihaja tudi tokratni sogovornik Matija Klančar.
Poletja v Sloveniji zaznamujejo visoke temperature. Če se te tudi ponoči ne spustijo pod 20 °C, govorimo o tropski noči. Takšnih noči je ob slovenski obali letno več kot 20, drugod po Sloveniji pa manj. Tropske noči pa uvrščamo tudi med temperaturne ekstreme, s pomočjo katerih preučujemo, kako se spreminja podnebje. Tovrstne analize opravljajo tudi na ARSO, od koder prihaja tudi tokratni sogovornik Matija Klančar.
Vročinski val je obdobje, ko povprečna temperatura ozračja vsaj tri dni presega določen temperaturni prag. Če imamo vročinski val na Primorskem, kjer mora biti povprečna temperatura vsaj tri dni višja od 25 °C, ni nujno, da ga imamo tudi v osrednji Sloveniji. Ne glede na lokacijo nastanka pa se intenziteta vročinskih valov viša. Da bi jih bolje razumeli, smo pred mikrofon povabili Nežo Lokošek z ARSO.
Vročinski val je obdobje, ko povprečna temperatura ozračja vsaj tri dni presega določen temperaturni prag. Če imamo vročinski val na Primorskem, kjer mora biti povprečna temperatura vsaj tri dni višja od 25 °C, ni nujno, da ga imamo tudi v osrednji Sloveniji. Ne glede na lokacijo nastanka pa se intenziteta vročinskih valov viša. Da bi jih bolje razumeli, smo pred mikrofon povabili Nežo Lokošek z ARSO.
Ultravijolično sevanje v zmernih količinah ugodno vpliva na naše razpoloženje in sodeluje pri tvorbi vitamina D, v medicini pa ga celo uporabljajo za zdravljenje nekaterih končnih bolezni. Pretirana izpostavljenost UV-sevanju pa ima na naše telo, predvsem kožo lahko škodljive učinke. Strokovnjaki svetujejo, da se pred njim zaščitimo - s sončno kremo, pokrivali in očal. Pomaga že, če se iz sonca premaknemo v senco. V Jutranji vremenski fronti tokrat gostimo Veroniko Hladnik Zakotnik z ARSO in razlagamo, kdaj je indeks UV višji in na katere podtipe ga delimo.
Ultravijolično sevanje v zmernih količinah ugodno vpliva na naše razpoloženje in sodeluje pri tvorbi vitamina D, v medicini pa ga celo uporabljajo za zdravljenje nekaterih končnih bolezni. Pretirana izpostavljenost UV-sevanju pa ima na naše telo, predvsem kožo lahko škodljive učinke. Strokovnjaki svetujejo, da se pred njim zaščitimo - s sončno kremo, pokrivali in očal. Pomaga že, če se iz sonca premaknemo v senco. V Jutranji vremenski fronti tokrat gostimo Veroniko Hladnik Zakotnik z ARSO in razlagamo, kdaj je indeks UV višji in na katere podtipe ga delimo.
1. junija se je začelo meteorološko poletje, kar pomeni, da nas bo do konca avgusta spremljala velika verjetnost nastanka padavin. Poleti sicer najpogosteje pada toča, ledene kroglice, po katerih jo prepoznamo, pa nastanejo tudi pri sodri in babjem pšenu. Pri teh dveh vrstah padavin dosežejo velikost le do 5 mm, kar pa je že dovolj, da nam prekrižajo načrte. V Jutranjski vremenski fronti tokrat razlagamo, v čem se babje pšeno in sodra razlikujeta od toče ter kako nastaneta.
1. junija se je začelo meteorološko poletje, kar pomeni, da nas bo do konca avgusta spremljala velika verjetnost nastanka padavin. Poleti sicer najpogosteje pada toča, ledene kroglice, po katerih jo prepoznamo, pa nastanejo tudi pri sodri in babjem pšenu. Pri teh dveh vrstah padavin dosežejo velikost le do 5 mm, kar pa je že dovolj, da nam prekrižajo načrte. V Jutranjski vremenski fronti tokrat razlagamo, v čem se babje pšeno in sodra razlikujeta od toče ter kako nastaneta.
Kaj imajo skupnega jajce, lešnik, oreh in teniška žoga? Pogosto jih uporabimo za opisovanje velikost toče. Ta je v večini primerov sicer velikosti od 1 do 2 centimetrov, v katerih oblakih nastane in kdaj smo izmerili največjo, pa nam bosta v jutranji vremenski fronti povedali Jana Banko z Agencije RS za okolje in Klara Eva Kukovičič.
Kaj imajo skupnega jajce, lešnik, oreh in teniška žoga? Pogosto jih uporabimo za opisovanje velikost toče. Ta je v večini primerov sicer velikosti od 1 do 2 centimetrov, v katerih oblakih nastane in kdaj smo izmerili največjo, pa nam bosta v jutranji vremenski fronti povedali Jana Banko z Agencije RS za okolje in Klara Eva Kukovičič.
Možnost, da človeka zadane strela je 1 proti 700.000 oziroma povedano drugače - verjetnost, da vas zadane strela, je skoraj tolikšna kot verjetnost, da boste zadeli na loteriji. Kako preprečiti, da bi nas zadela, in kaj storiti v primeru, če nas, nam je zaupala Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije RS za okolje.
Možnost, da človeka zadane strela je 1 proti 700.000 oziroma povedano drugače - verjetnost, da vas zadane strela, je skoraj tolikšna kot verjetnost, da boste zadeli na loteriji. Kako preprečiti, da bi nas zadela, in kaj storiti v primeru, če nas, nam je zaupala Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije RS za okolje.
Poznamo aprilske, poletne, krajevne in še kakšne, za vse pa velja, da je dobro, da imamo ob sebi dežnik, če nas ujamejo. Kaj so plohe? Sogovornik: Matija Klančar iz Agencije za okolje
Poznamo aprilske, poletne, krajevne in še kakšne, za vse pa velja, da je dobro, da imamo ob sebi dežnik, če nas ujamejo. Kaj so plohe? Sogovornik: Matija Klančar iz Agencije za okolje
Kdaj dežuje? Odgovor v naslednjih minutah razkrije Anže Medved, meteorolog z Agencije za okolje. Vstopili smo v mesec maj in s tem tudi v novo serijo t.i. padavinskih oddaj Jutranje vremenske fronte. Poleg konvektnih, stratiformnih in orografskih padavin s sogovornikom tudi o povezanosti dežja in velikosti dežnih kapljic.
Kdaj dežuje? Odgovor v naslednjih minutah razkrije Anže Medved, meteorolog z Agencije za okolje. Vstopili smo v mesec maj in s tem tudi v novo serijo t.i. padavinskih oddaj Jutranje vremenske fronte. Poleg konvektnih, stratiformnih in orografskih padavin s sogovornikom tudi o povezanosti dežja in velikosti dežnih kapljic.
Prejšnji teden smo v Jutranji vremenski fronti s pomočjo meteorologinje Veronike Hladnik Zakotnik iz Agencije za okolje razložili, kakšni so tako imenovani srednji oblaki. Danes pa so na vrsti visoki oblaki, katerih sence, za razliko od srednjih, na Zemlji ne vidimo. Torej, ko na tleh ni sence oblakov, so to najverjetneje visoki oblaki, ki so nekje med šestimi in dvanajstimi kilometri nadmorske višine.
Prejšnji teden smo v Jutranji vremenski fronti s pomočjo meteorologinje Veronike Hladnik Zakotnik iz Agencije za okolje razložili, kakšni so tako imenovani srednji oblaki. Danes pa so na vrsti visoki oblaki, katerih sence, za razliko od srednjih, na Zemlji ne vidimo. Torej, ko na tleh ni sence oblakov, so to najverjetneje visoki oblaki, ki so nekje med šestimi in dvanajstimi kilometri nadmorske višine.
V tretji epizodi Jutranje vremenske fronte, v kateri v aprilu predstavljamo svet oblakov, se bomo iz nizkih premaknili na srednje oblake. Altokumulus in njegovi bratranci – tako bi lahko na kratko opisali tokratno epizodo. V svetu oblakov je namreč kar nekaj družin, podvrst in takšnih latinskih imen. Srednji oblaki so nekje na nadmorski višini med dvema in šestimi kilometri. To v grobem pomeni, ko smo visoko v naših hribih, smo še lahko znotraj teh srednjih oblakov, visokih ne dosežemo. In če so nizki oblaki na drugi strani pretežni del sestavljeni iz vodnih kapljic, iz česa so potem sestavljeni srednji oblaki? Razlaga meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije za okolje.
V tretji epizodi Jutranje vremenske fronte, v kateri v aprilu predstavljamo svet oblakov, se bomo iz nizkih premaknili na srednje oblake. Altokumulus in njegovi bratranci – tako bi lahko na kratko opisali tokratno epizodo. V svetu oblakov je namreč kar nekaj družin, podvrst in takšnih latinskih imen. Srednji oblaki so nekje na nadmorski višini med dvema in šestimi kilometri. To v grobem pomeni, ko smo visoko v naših hribih, smo še lahko znotraj teh srednjih oblakov, visokih ne dosežemo. In če so nizki oblaki na drugi strani pretežni del sestavljeni iz vodnih kapljic, iz česa so potem sestavljeni srednji oblaki? Razlaga meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije za okolje.
Drugi del Jutranje vremenske fronte o oblakih nadaljujemo s predstavitvijo nizkih oblakov. Najpogostejši predstavnik omenjenih oblakov je stratus, meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik pa doda še nimbostratus, kumulus in stratokumulus. Glede na poimenovanje ''nizki'' je neizogibno naslednje vprašanje: do katere višine nastajajo nizki oblaki?
Drugi del Jutranje vremenske fronte o oblakih nadaljujemo s predstavitvijo nizkih oblakov. Najpogostejši predstavnik omenjenih oblakov je stratus, meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik pa doda še nimbostratus, kumulus in stratokumulus. Glede na poimenovanje ''nizki'' je neizogibno naslednje vprašanje: do katere višine nastajajo nizki oblaki?
''Oblaki so najboljši model za napovedovanje vremena''. To je citat iz današnje epizode Jutranje vremenske fronte, ki se aprila ob petkih zjutraj posveča oblakom. Z meteorologi z Agencije za okolje smo se odločili za serijo oddaj, v katerih razložimo t.i. rodove oblakov, razvrščene po višini – visoke, srednje in nizke. V prvi oddaji pa gremo k osnovam, k osnovnemu vprašanju, ki ga je meteorologu Anžetu Medvedu postavila Nadia Petauer: kako oblaki sploh nastanejo ter kakšen je razvoj nevihtnih oblakov? Ključna dejavnika sta termika in vlaga.
''Oblaki so najboljši model za napovedovanje vremena''. To je citat iz današnje epizode Jutranje vremenske fronte, ki se aprila ob petkih zjutraj posveča oblakom. Z meteorologi z Agencije za okolje smo se odločili za serijo oddaj, v katerih razložimo t.i. rodove oblakov, razvrščene po višini – visoke, srednje in nizke. V prvi oddaji pa gremo k osnovam, k osnovnemu vprašanju, ki ga je meteorologu Anžetu Medvedu postavila Nadia Petauer: kako oblaki sploh nastanejo ter kakšen je razvoj nevihtnih oblakov? Ključna dejavnika sta termika in vlaga.
Gotovo ste že na kakšen zelo vroč dan na cesti v daljavi videli lužo nepojasnjenega izvora, čeprav že več dni ni deževalo. Gre za optični fenomen imenovan fatamorgana, ki je še kako znan tudi puščavskim popotnikom. Kar torej vidimo kot lužo na cesti, so v resnici svetlobni žarki, ki izvirajo iz oblakov in neba nad nami. Ni pa fatamorgana samo stvar vročih poletij, kajti do podobnega pojava oz. optične iluzije – samo v obratno smer – lahko pride tudi pozimi nad hladnim morjem. Sogovornica: meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik.
Gotovo ste že na kakšen zelo vroč dan na cesti v daljavi videli lužo nepojasnjenega izvora, čeprav že več dni ni deževalo. Gre za optični fenomen imenovan fatamorgana, ki je še kako znan tudi puščavskim popotnikom. Kar torej vidimo kot lužo na cesti, so v resnici svetlobni žarki, ki izvirajo iz oblakov in neba nad nami. Ni pa fatamorgana samo stvar vročih poletij, kajti do podobnega pojava oz. optične iluzije – samo v obratno smer – lahko pride tudi pozimi nad hladnim morjem. Sogovornica: meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik.
Sosonce je manj znan pojav, ki spada v skupino tako imenovanih fotometeorjev oziroma pojavov, ko sončna svetloba v določenih okoliščinah ustvari nek odboj oziroma lom. Pojavi se ob sončnem vzhodu ali zahodu. Za kaj torej gre? Sogovornica: Veronika Hladnik Zakotnik, Agencija RS za okolje.
Sosonce je manj znan pojav, ki spada v skupino tako imenovanih fotometeorjev oziroma pojavov, ko sončna svetloba v določenih okoliščinah ustvari nek odboj oziroma lom. Pojavi se ob sončnem vzhodu ali zahodu. Za kaj torej gre? Sogovornica: Veronika Hladnik Zakotnik, Agencija RS za okolje.
Tokrat gremo v svet tako imenovanih fotometeorjev. To so – preprosto povedano – različni optični pojavi v zemeljskem ozračju, ko sončna ali mesečna svetloba v določenih okoliščinah ustvari nek odboj oziroma lom. In eden od takšnih pojavov je prav mavrica. Zakaj nastane ta optična iluzija, ali se kje dotika tal in seveda – iz katerih barv je resnično sestavljena? Sogovornica: meteorologinja Jana Banko z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Tokrat gremo v svet tako imenovanih fotometeorjev. To so – preprosto povedano – različni optični pojavi v zemeljskem ozračju, ko sončna ali mesečna svetloba v določenih okoliščinah ustvari nek odboj oziroma lom. In eden od takšnih pojavov je prav mavrica. Zakaj nastane ta optična iluzija, ali se kje dotika tal in seveda – iz katerih barv je resnično sestavljena? Sogovornica: meteorologinja Jana Banko z Agencije Republike Slovenije za okolje.
