Jutranja vremenska fronta

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Jutranja vremenska fronta

Kaj je vejavica in kaj črna burja? Znate našteti barve mavrice ter pravilno ubesediti razliko med meglo in nizko oblačnostjo? Z meteorologi z Agencije RS za okolje v jutru na Prvem razlagamo vremenske pojave.

Režiser: Nadia Petauer

Zadnje

Jutranja vremenska fronta

Kaj opazujejo fenologi in zakaj?

14. 6. 2024

Izraz fenologija izhaja iz grščine in ga lahko prevedemo kot 'veda o pojavih'. “Gre za vedo oziroma dejavnost, ki praviloma sodi v okvir meteoroloških služb in jo obravnavamo kot del agrometeorologije,” pravi Matija Klančar gost tokratne oddaje. To vedo smo vzeli pod drobnogled in preverili, kakšni so izsledki fenoloških meritev v zadnjih nekaj desetletjih.

8 min

Izraz fenologija izhaja iz grščine in ga lahko prevedemo kot 'veda o pojavih'. “Gre za vedo oziroma dejavnost, ki praviloma sodi v okvir meteoroloških služb in jo obravnavamo kot del agrometeorologije,” pravi Matija Klančar gost tokratne oddaje. To vedo smo vzeli pod drobnogled in preverili, kakšni so izsledki fenoloških meritev v zadnjih nekaj desetletjih.

Jutranja vremenska fronta

Kaj so in kako hitro pihajo lokalni vetrovi pri nas?

7. 6. 2024

Kaj so lokalni vetrovi in kako nastanejo? Kakšne hitrosti dosežejo pri nas? Kateri najpogosteje pihajo v Sloveniji? Po vprašanja smo se odpravili na Agencijo Republike Slovenije za okolje in pred mikrofon povabili meteorologa Braneta Gregorčiča.

8 min

Kaj so lokalni vetrovi in kako nastanejo? Kakšne hitrosti dosežejo pri nas? Kateri najpogosteje pihajo v Sloveniji? Po vprašanja smo se odpravili na Agencijo Republike Slovenije za okolje in pred mikrofon povabili meteorologa Braneta Gregorčiča.

Jutranja vremenska fronta

Gladina morja višja za 10 centimetrov kot pred 30 leti

31. 5. 2024

Srednja gladina morja se je v zadnjih tridesetih letih dvignila za približno 10 centimetrov in tudi v prihodnje lahko pričakujemo, da bo še naraščala. Ne le, da to pomeni tudi vse pogostejše obalne poplave, v primeru dviga gladine za 100 metrov to pomeni tudi izselitev več kot sto milijona ljudi po svetu. O problematiki naraščanja srednje gladine je v Jutranji vremenski fronti spregovoril dr. Matjaž Ličer z Agencije RS za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo.

9 min

Srednja gladina morja se je v zadnjih tridesetih letih dvignila za približno 10 centimetrov in tudi v prihodnje lahko pričakujemo, da bo še naraščala. Ne le, da to pomeni tudi vse pogostejše obalne poplave, v primeru dviga gladine za 100 metrov to pomeni tudi izselitev več kot sto milijona ljudi po svetu. O problematiki naraščanja srednje gladine je v Jutranji vremenski fronti spregovoril dr. Matjaž Ličer z Agencije RS za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo.

Jutranja vremenska fronta

Kaj se dogaja nekaj tisoč metrov pod morsko gladino?

24. 5. 2024

Ko govorimo o morskih tokovih, imamo v mislih vodoravno premikanje vodnih mas kot posledico stalnih vetrov in razlike v gostoti morske vode in Zemljina rotacija. Na kakšni globini nastanejo in kako vplivajo na podnebje, pa nam v Jutranji vremenski fronti razloži dr. Matjaž Ličer z Agencije Republike Slovenije za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo.

7 min

Ko govorimo o morskih tokovih, imamo v mislih vodoravno premikanje vodnih mas kot posledico stalnih vetrov in razlike v gostoti morske vode in Zemljina rotacija. Na kakšni globini nastanejo in kako vplivajo na podnebje, pa nam v Jutranji vremenski fronti razloži dr. Matjaž Ličer z Agencije Republike Slovenije za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo.

Jutranja vremenska fronta

Plima in oseka oziroma kaj je plimovanje?

17. 5. 2024

Še pred poletjem smo se odpravili proti morju in se pozanimali, kaj sta plima in oseka, pa tudi, kaj vse zajema pojem plimovanja. Med drugim izvemo, da je amplituda med plimo in oseko pri nas največja v severnem Jadranu. Na vprašanja je tokrat odgovarjal dr. Matjaž Ličer z Agencije RS za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo.

7 min

Še pred poletjem smo se odpravili proti morju in se pozanimali, kaj sta plima in oseka, pa tudi, kaj vse zajema pojem plimovanja. Med drugim izvemo, da je amplituda med plimo in oseko pri nas največja v severnem Jadranu. Na vprašanja je tokrat odgovarjal dr. Matjaž Ličer z Agencije RS za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo.

Jutranja vremenska fronta

Morda je za vaš glavobol kriv južni fen

10. 5. 2024

Izrazite vremenske spremembe vplivajo na približno 50 % ljudi, manj izrazite pa na eno Različni vremenski pojavi različno vplivajo na ljudi - tisti, ki trpijo za boleznimi dihal, slabše prenašajo severni fen, južni pa pri določenih ljudeh lahko spodbudi nastanek migrene ali močnega glavobola. O vplivu vremena na zdravje in počutje ljudi smo se v Jutranji vremenski fronti pogovarjali s Tanjo Cegnar z ARSO.

9 min

Izrazite vremenske spremembe vplivajo na približno 50 % ljudi, manj izrazite pa na eno Različni vremenski pojavi različno vplivajo na ljudi - tisti, ki trpijo za boleznimi dihal, slabše prenašajo severni fen, južni pa pri določenih ljudeh lahko spodbudi nastanek migrene ali močnega glavobola. O vplivu vremena na zdravje in počutje ljudi smo se v Jutranji vremenski fronti pogovarjali s Tanjo Cegnar z ARSO.

Jutranja vremenska fronta

Kaj je biovreme?

2. 5. 2024

“Na počutje najbolj vpliva bližanje vremenskih front, oddaljenih manj kot 400 km,” pravi Matija Klančar z ARSO. Poleg vremenskih front pa na naše počutje lahko vplivajo tudi temperature, vetrovi, kakovost zraka, indeks UV in cvetni prah. Vpliv vremena na splošno počutje ljudi in živih bitji označujemo z izrazom biovreme. O biovremenu smo se v Jutranji vremenski fronti tokrat pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO.

6 min

“Na počutje najbolj vpliva bližanje vremenskih front, oddaljenih manj kot 400 km,” pravi Matija Klančar z ARSO. Poleg vremenskih front pa na naše počutje lahko vplivajo tudi temperature, vetrovi, kakovost zraka, indeks UV in cvetni prah. Vpliv vremena na splošno počutje ljudi in živih bitji označujemo z izrazom biovreme. O biovremenu smo se v Jutranji vremenski fronti tokrat pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO.

Jutranja vremenska fronta

Kakšne ekstreme je prinesel muhasti april

26. 4. 2024

Po podatkih evropske vremenske službe Copernicus je bil letošnji marec najtoplejši marec, odkar potekajo merjenja temperature ozračja, vremenski rekordi pa so se nadaljevali tudi v mesec april. V Sloveniji smo 14. aprila izmerili absolutni temperaturni rekord, le nekaj dni pozneje pa rekordno ohladitev - temperature so čez noč padle tudi za 26 stopinj Celzija. Podrobneje o muhastem aprilu in vremenskih rekordih v tokratni Jutranji vremenski fronti z Matijo Klančarjem z ARSO.

9 min

Po podatkih evropske vremenske službe Copernicus je bil letošnji marec najtoplejši marec, odkar potekajo merjenja temperature ozračja, vremenski rekordi pa so se nadaljevali tudi v mesec april. V Sloveniji smo 14. aprila izmerili absolutni temperaturni rekord, le nekaj dni pozneje pa rekordno ohladitev - temperature so čez noč padle tudi za 26 stopinj Celzija. Podrobneje o muhastem aprilu in vremenskih rekordih v tokratni Jutranji vremenski fronti z Matijo Klančarjem z ARSO.

Jutranja vremenska fronta

Kaj je in od kod pripiha puščavski prah?

19. 4. 2024

Saharski prah sestavljajo majhni delci puščavskega peska, ki se mešajo z zrakom in v obliki aerosola po zraku dosežejo Evropo. V aprilu je saharski prah dosegel tudi naše kraje, zato smo pri Matiji Klančarju preverili, ali je vsak puščavski prah tudi saharski in kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da pripotuje do nas.

7 min

Saharski prah sestavljajo majhni delci puščavskega peska, ki se mešajo z zrakom in v obliki aerosola po zraku dosežejo Evropo. V aprilu je saharski prah dosegel tudi naše kraje, zato smo pri Matiji Klančarju preverili, ali je vsak puščavski prah tudi saharski in kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da pripotuje do nas.

Jutranja vremenska fronta

Nas lahko rešijo umetni vulkani?

12. 4. 2024

Podnebi fizik dr. Blaž Gasparini na dunajski univerzi v Avstriji preučuje vpliv oblakov na podnebje in izboljšuje projekcije podnebnih modelov. V preteklosti je preučeval tudi metode, s katerimi bi lahko modificirali podnebje, zato nam v tokratni Jutranji vremenski fronti pove, kaj je metoda umetnih vulkanov in kako bi jo lahko uporabili v boju proti podnebnim spremembam. A kot pravi sam, je boljše vprašanje, ali jo sploh želimo uporabiti.

9 min

Podnebi fizik dr. Blaž Gasparini na dunajski univerzi v Avstriji preučuje vpliv oblakov na podnebje in izboljšuje projekcije podnebnih modelov. V preteklosti je preučeval tudi metode, s katerimi bi lahko modificirali podnebje, zato nam v tokratni Jutranji vremenski fronti pove, kaj je metoda umetnih vulkanov in kako bi jo lahko uporabili v boju proti podnebnim spremembam. A kot pravi sam, je boljše vprašanje, ali jo sploh želimo uporabiti.

Jutranja vremenska fronta

Zakaj je nebo modro, oblaki pa včasih beli, drugič rdečkasti?

5. 4. 2024

Rayleighovo sipanje je sipanje sončne svetlobe v relativno čistem ozračju, hkrati pa je glavni vzrok za modro barvo dnevnega neba. Če je jasno nebo vedno modro, pa so oblaki na njem različnih barv - večinoma so beli, ob večerih pa se obarvajo v rdečkastih odtenkih. Zakaj in kako pride do tega pojava, smo preverili pri dr. Gregorju Skoku, izrednem profesorju na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko.

5 min

Rayleighovo sipanje je sipanje sončne svetlobe v relativno čistem ozračju, hkrati pa je glavni vzrok za modro barvo dnevnega neba. Če je jasno nebo vedno modro, pa so oblaki na njem različnih barv - večinoma so beli, ob večerih pa se obarvajo v rdečkastih odtenkih. Zakaj in kako pride do tega pojava, smo preverili pri dr. Gregorju Skoku, izrednem profesorju na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko.

Jutranja vremenska fronta

Ali veste, da izumirajo oblaki?

29. 3. 2024

V Jutranji vremenski fronti tokrat govorimo o manj poznani posledici podnebnih spememb, in sicer spreminjanju in izginjanju oblačnih režimov. Dr. Nina Črnivec pravi, da stratokumulusi izginjajo najhitreje, se pa vsak oblačni sistem drugače odziva na podnebni spremembe.

7 min

V Jutranji vremenski fronti tokrat govorimo o manj poznani posledici podnebnih spememb, in sicer spreminjanju in izginjanju oblačnih režimov. Dr. Nina Črnivec pravi, da stratokumulusi izginjajo najhitreje, se pa vsak oblačni sistem drugače odziva na podnebni spremembe.

Jutranja vremenska fronta

Z globalnimi podnebnimi modeli lahko napovemo prihodnost

22. 3. 2024

Globalni podnebni modeli računajo, kakšno bi lahko bilo podnebje v naslednjih desetletjih, tudi stoletjih. Njihovi začetki segajo petdeset let v preteklost, v prihodnost našega planeta pa smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti ozrli z dr. Nino Črnivec. V oddaji med drugim izveste, katere podnebne spremembe se bodo zgodile z izredno veliko verjetnostjo in katere z malo.

8 min

Globalni podnebni modeli računajo, kakšno bi lahko bilo podnebje v naslednjih desetletjih, tudi stoletjih. Njihovi začetki segajo petdeset let v preteklost, v prihodnost našega planeta pa smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti ozrli z dr. Nino Črnivec. V oddaji med drugim izveste, katere podnebne spremembe se bodo zgodile z izredno veliko verjetnostjo in katere z malo.

Jutranja vremenska fronta

Posledice nagiba zemljine vrtilne osi

15. 3. 2024

Kaj povzroča letne čase, spreminjanje dolžine dneva in noči, pa tudi različne podnebne pasove? Odgovor je preprost, razlaga nekoliko manj. V tokratni oddaji Jutranje vremenske fronte smo ga posikali pri sogovornikih - dr. Gregorju Skoku s Fakultete za matematiko in fiziko ter Matiji Klančarju z Agencije Republike Slovenije za okolje.

6 min

Kaj povzroča letne čase, spreminjanje dolžine dneva in noči, pa tudi različne podnebne pasove? Odgovor je preprost, razlaga nekoliko manj. V tokratni oddaji Jutranje vremenske fronte smo ga posikali pri sogovornikih - dr. Gregorju Skoku s Fakultete za matematiko in fiziko ter Matiji Klančarju z Agencije Republike Slovenije za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Kaj se zgodi s toploto Sonca ob oblačnem vremenu?

8. 3. 2024

“Da bi razumeli, zakaj so temperature višje ob jasnem vremenu, moramo najprej poznati dva pojma - sipanje in absorpcijo,” pravi gost Jutranje vremenske fronte, dr. Gregor Skok, izredni profesor na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko. Oba meteorološka termina razložimo v tokratni oddaji in si odgovorimo na vprašanje, kaj se zgodi s toploto Sonca ob oblačnem vremenu.

7 min

“Da bi razumeli, zakaj so temperature višje ob jasnem vremenu, moramo najprej poznati dva pojma - sipanje in absorpcijo,” pravi gost Jutranje vremenske fronte, dr. Gregor Skok, izredni profesor na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko. Oba meteorološka termina razložimo v tokratni oddaji in si odgovorimo na vprašanje, kaj se zgodi s toploto Sonca ob oblačnem vremenu.

Jutranja vremenska fronta

Ste že slišali za mrč?

1. 3. 2024

“Suha meglica, suha motnost ali mrč je mešanica prahu, dima in delcev druge umazanije, ki je vzrtinčena v spodnje plasti zemljinega ozračja,” pravi gost Jutranje vremenske fronte Matija Klančar z ARSO. V tokratni oddaji se torej sprašujemo, kaj je mrč, kje se običajno nahaja in v čem se razlikuje od bolj poznane meglice.

4 min

“Suha meglica, suha motnost ali mrč je mešanica prahu, dima in delcev druge umazanije, ki je vzrtinčena v spodnje plasti zemljinega ozračja,” pravi gost Jutranje vremenske fronte Matija Klančar z ARSO. V tokratni oddaji se torej sprašujemo, kaj je mrč, kje se običajno nahaja in v čem se razlikuje od bolj poznane meglice.

Jutranja vremenska fronta

Ste že slišali za Rossbyjeve valove?

23. 2. 2024

“Rossbyjevi oziroma planetarni valovi so nekaj sto do nekaj tisoč kilometrov dolgi valovi v ozračju, nekaj kilometrov nad tlemi. So posledica vrtenja Zemlje, njihova jakost pa je odvisna zlasti od temperaturnih razlik med večjimi območji,” pravi Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje. Kako Rossbyjevi valovi vplivajo na lokalno okolje, kako se gibajo in kje so najizrazitejši? Odgovore na ta vprašanja smo poiskali v tokratni Jutranji vremenski fronti.

6 min

“Rossbyjevi oziroma planetarni valovi so nekaj sto do nekaj tisoč kilometrov dolgi valovi v ozračju, nekaj kilometrov nad tlemi. So posledica vrtenja Zemlje, njihova jakost pa je odvisna zlasti od temperaturnih razlik med večjimi območji,” pravi Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje. Kako Rossbyjevi valovi vplivajo na lokalno okolje, kako se gibajo in kje so najizrazitejši? Odgovore na ta vprašanja smo poiskali v tokratni Jutranji vremenski fronti.

Jutranja vremenska fronta

Kaj sploh počnejo meteorologi?

16. 2. 2024

Meteorologi so po osnovni izobrazbi fiziki in čeprav vreme napovedujejo, nanj nimajo vpliva. Poleg vremenske prognostike so dejavni tudi na drugih področjih. Katera so ta, pa tudi kaj so zmotna prepričanja, ki jih imamo o vremenoslovcih, raziskujemo v tokratni Jutranji vremenski fronti z Matijo Klančarjem z Agencije Republike Slovenije za okolje in Urošem Perkanom, doktorskim študentom s Fakultete za matematiko in fiziko.

7 min

Meteorologi so po osnovni izobrazbi fiziki in čeprav vreme napovedujejo, nanj nimajo vpliva. Poleg vremenske prognostike so dejavni tudi na drugih področjih. Katera so ta, pa tudi kaj so zmotna prepričanja, ki jih imamo o vremenoslovcih, raziskujemo v tokratni Jutranji vremenski fronti z Matijo Klančarjem z Agencije Republike Slovenije za okolje in Urošem Perkanom, doktorskim študentom s Fakultete za matematiko in fiziko.

Jutranja vremenska fronta

S strojnim učenjem do natančnejših vremenskih napovedi

9. 2. 2024

Človek se z napovedovanjem vremena ukvarja že stoletja. Že leta 340 pred našim štetjem je Aristotel napisal knjigo o vremenskih pojavih in napovedih. A zadnjih nekaj desetletij vreme napovedujejo tudi stroji in računalniki. Kako si s strojnim učenjem in umetno inteligenco danes pomagajo meteorologi, nam je v Jutranji vremenski fronti razložil Uroš Perkan, doktorski študent Fakultete za matematiko in fiziko.

9 min

Človek se z napovedovanjem vremena ukvarja že stoletja. Že leta 340 pred našim štetjem je Aristotel napisal knjigo o vremenskih pojavih in napovedih. A zadnjih nekaj desetletij vreme napovedujejo tudi stroji in računalniki. Kako si s strojnim učenjem in umetno inteligenco danes pomagajo meteorologi, nam je v Jutranji vremenski fronti razložil Uroš Perkan, doktorski študent Fakultete za matematiko in fiziko.

Jutranja vremenska fronta

Deseta obletnica najhujšega žledoloma pri nas

2. 2. 2024

30. januarja leta 2014 se je za Slovenijo začelo zaporedje nesrečnih vremenskih dogodkov. V desetih dneh je žled prizadel polovico slovenskih gozdov, zaradi posledic te ujme pa je bilo posekanih več milijonov kubičnih metrov lesa. Kakšne so bile vremenske razmere prve dni februarja in kako je mogoče, se je razmeroma mila zima v le nekaj dneh spremenila v eno večjih naravnih katastrof pri nas? Odgovore smo poiskali pri Matiji Klančarju z Agencije Republike Slovenije za okolje.

7 min

30. januarja leta 2014 se je za Slovenijo začelo zaporedje nesrečnih vremenskih dogodkov. V desetih dneh je žled prizadel polovico slovenskih gozdov, zaradi posledic te ujme pa je bilo posekanih več milijonov kubičnih metrov lesa. Kakšne so bile vremenske razmere prve dni februarja in kako je mogoče, se je razmeroma mila zima v le nekaj dneh spremenila v eno večjih naravnih katastrof pri nas? Odgovore smo poiskali pri Matiji Klančarju z Agencije Republike Slovenije za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Kako nastane žled?

26. 1. 2024

Žled je vremenski pojav, ki nastane, ko se pri tleh zadržuje zelo hladen zrak, nad njim pa veter v višinah prižene topel zrak. A ker vreme ni tako enostavno, je tudi nastanek žleda kompleksnejši in odvisen od več dejavnikov. Te nam v tokratni Jutranji vremenski fronti razloži Matija Klančar z ARSO.

6 min

Žled je vremenski pojav, ki nastane, ko se pri tleh zadržuje zelo hladen zrak, nad njim pa veter v višinah prižene topel zrak. A ker vreme ni tako enostavno, je tudi nastanek žleda kompleksnejši in odvisen od več dejavnikov. Te nam v tokratni Jutranji vremenski fronti razloži Matija Klančar z ARSO.

Jutranja vremenska fronta

Približno 7% površine Zemlje pokriva morski led

19. 1. 2024

V zadnjih 45 letih se je obseg morskega ledu na Arktiki zmanjšal za 12 odstotkov na desetletje. Čez palec to pomeni, da se je tam količina morskega ledu zmanjšala za šestkratnik površine Francije. O nihanju morskega ledu, njegovem nastanku in količini smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO.

8 min

V zadnjih 45 letih se je obseg morskega ledu na Arktiki zmanjšal za 12 odstotkov na desetletje. Čez palec to pomeni, da se je tam količina morskega ledu zmanjšala za šestkratnik površine Francije. O nihanju morskega ledu, njegovem nastanku in količini smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO.

Jutranja vremenska fronta

Koliko delcev PM je v zraku pozimi?

12. 1. 2024

V zimskih mesecih se pri nas običajno pojavljajo povišane ravni delcev PM2,5 in PM10. Do tega pride, ko se kot posledica anticiklonalnih razmer s šibkimi vetrovi v prizemnih plasteh pojavi temperaturni obrat. V tokratni Jutranji vremenski fronti zato skupaj z gostom, Matijo Klančarjem z ARSO, razložimo, kaj so delci PM2,5 in PM10, kakšni sta njihovi dnevni in letni mejni vrednosti, pa tudi kako nastanejo.

7 min

V zimskih mesecih se pri nas običajno pojavljajo povišane ravni delcev PM2,5 in PM10. Do tega pride, ko se kot posledica anticiklonalnih razmer s šibkimi vetrovi v prizemnih plasteh pojavi temperaturni obrat. V tokratni Jutranji vremenski fronti zato skupaj z gostom, Matijo Klančarjem z ARSO, razložimo, kaj so delci PM2,5 in PM10, kakšni sta njihovi dnevni in letni mejni vrednosti, pa tudi kako nastanejo.

Jutranja vremenska fronta

Kdaj je mraz polarni in kdaj sibirski?

5. 1. 2024

Pri nas prava zima še ni nastopila, je pa drugače na severu stare celine. Ciklon na jugu Norveške je povzročil debelo snežno odejo - v treh dneh je tam zapadlo 1 meter novega snega. Izredno nizke temperature, tudi do -43,6 °C so na prehodu v novo leto izmerili na Švedskem, o nizkih temperaturah pa poročajo tudi s Finske. Pravimo, da je sever Evrope zajel polarni mraz. Kot nam pove sogovornik tokratne Jutranje vremenske fronte, Matija Klančar z ARSO, pa ni vsak mraz polarni.

6 min

Pri nas prava zima še ni nastopila, je pa drugače na severu stare celine. Ciklon na jugu Norveške je povzročil debelo snežno odejo - v treh dneh je tam zapadlo 1 meter novega snega. Izredno nizke temperature, tudi do -43,6 °C so na prehodu v novo leto izmerili na Švedskem, o nizkih temperaturah pa poročajo tudi s Finske. Pravimo, da je sever Evrope zajel polarni mraz. Kot nam pove sogovornik tokratne Jutranje vremenske fronte, Matija Klančar z ARSO, pa ni vsak mraz polarni.

Jutranja vremenska fronta

Kje lahko preberemo več o vremenu?

29. 12. 2023

Sodobno napovedovanje vremena se je začelo z izumom telegrafa, torej v 19. stoletju. Vse od takrat število meteorološke literature narašča, prve knjige o vremenu pa smo kmalu dobili tudi v slovenščini. Katere knjige naj prelistamo, če želimo poglobiti znanje meteorologije, nam je v tokratni Jutranji vremenski fronti povedal Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje.

9 min

Sodobno napovedovanje vremena se je začelo z izumom telegrafa, torej v 19. stoletju. Vse od takrat število meteorološke literature narašča, prve knjige o vremenu pa smo kmalu dobili tudi v slovenščini. Katere knjige naj prelistamo, če želimo poglobiti znanje meteorologije, nam je v tokratni Jutranji vremenski fronti povedal Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Več kot 5 centimetrov zapadlega dežja v le 10 minutah

22. 12. 2023

V Sloveniji letno največ padavin pade na severozahodu Slovenije, v Posočju, ko topla in vlažna zračna masa naleti na Julijske Alpe in na tem območju odloži največ padavin. Meteorologi so tako največ padavin v enem letu izmerili v Breginju leta 1960, in sicer kar 4600 mm, najmanj padavin v enem letu pa na postaji Vučja Gomila v Prekmurju, ko je leta 1971 vsega skupaj padlo le 477 mm padavin. O najmanjših in največjih količinah zapadlega snega in dežja smo se v Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO.

7 min

V Sloveniji letno največ padavin pade na severozahodu Slovenije, v Posočju, ko topla in vlažna zračna masa naleti na Julijske Alpe in na tem območju odloži največ padavin. Meteorologi so tako največ padavin v enem letu izmerili v Breginju leta 1960, in sicer kar 4600 mm, najmanj padavin v enem letu pa na postaji Vučja Gomila v Prekmurju, ko je leta 1971 vsega skupaj padlo le 477 mm padavin. O najmanjših in največjih količinah zapadlega snega in dežja smo se v Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO.

Jutranja vremenska fronta

Temperaturni rekordi pri nas

15. 12. 2023

1. januarja 2023 so se temperature ponekod po Sloveniji povzpele tudi nad 15 stopinj Celzija in zbudili smo se v najtoplejše novoletno jutro, odkar opravljamo meritve. Ker temperaturnim rekordom v letošnjem letu ni videti konca, smo v tokratni Jutranji vremenski fronti preverili, kdaj in kje smo izmerili najnižje in najvišje absolutne in povprečne temperature pri nas. Pred mikrofonom jih je predstavil Matija Klančar z ARSO.

7 min

1. januarja 2023 so se temperature ponekod po Sloveniji povzpele tudi nad 15 stopinj Celzija in zbudili smo se v najtoplejše novoletno jutro, odkar opravljamo meritve. Ker temperaturnim rekordom v letošnjem letu ni videti konca, smo v tokratni Jutranji vremenski fronti preverili, kdaj in kje smo izmerili najnižje in najvišje absolutne in povprečne temperature pri nas. Pred mikrofonom jih je predstavil Matija Klančar z ARSO.

Jutranja vremenska fronta

Vreme podira rekorde

8. 12. 2023

Letošnja jesen je bila za kar dve stopinji toplejša od referenčnega obdobja, obenem pa je bila ena izmed petih najbolj sončnih jeseni v zadnjih 60 letih pri nas. Po številu sončnih dni smo se tako zelo približali jeseni leta 1986 s kazalnikom osončenosti 129 %. Po teh in drugih temperaturnih rekordih letošnje jeseni in prvih zimskih dni vas v Jutranji vremenski fronti tokrat popelje Matija Klančar z ARSO.

7 min

Letošnja jesen je bila za kar dve stopinji toplejša od referenčnega obdobja, obenem pa je bila ena izmed petih najbolj sončnih jeseni v zadnjih 60 letih pri nas. Po številu sončnih dni smo se tako zelo približali jeseni leta 1986 s kazalnikom osončenosti 129 %. Po teh in drugih temperaturnih rekordih letošnje jeseni in prvih zimskih dni vas v Jutranji vremenski fronti tokrat popelje Matija Klančar z ARSO.

Jutranja vremenska fronta

Kaj pada z neba, ko sneži?

1. 12. 2023

Leta 1611 je Johannes Kepler objavil kratek spis O šesterokotni snežinki, ki ga danes poznamo kot prvo znanstveno delo povezano s snežnimi kristali. Da so torej vse snežinke šesterokotne, vemo že nekaj stoletij, v tokratni Jutranji vremenski fronti pa smo se spraševali, kakšni morajo biti pogoji za njihov nastanek. Na to in druga vprašanja, povezana s skupki oziroma gmotami ledenih kristalov, tokrat odgovarja Matija Klančar z ARSO.

7 min

Leta 1611 je Johannes Kepler objavil kratek spis O šesterokotni snežinki, ki ga danes poznamo kot prvo znanstveno delo povezano s snežnimi kristali. Da so torej vse snežinke šesterokotne, vemo že nekaj stoletij, v tokratni Jutranji vremenski fronti pa smo se spraševali, kakšni morajo biti pogoji za njihov nastanek. Na to in druga vprašanja, povezana s skupki oziroma gmotami ledenih kristalov, tokrat odgovarja Matija Klančar z ARSO.

Jutranja vremenska fronta

Kaj gledamo, ko opazujemo severni sij?

24. 11. 2023

Zemljino magnetno polje nas brani proti sončevem pesku, ki s hitrostjo 400 kilometrov na sekundo drvi proti Zemlji. Če ta prodre v Zemljino ozračje, se z navdušenjem ozremo v nebo in opazujemo, kako se obarva rdeče ali zeleno. Nad nami namreč sveti severni sij. Ta naravni pojav nam v tokratni Jutranji fronti predstavita dr. Jure Atanackov in Matija Klančar.

7 min

Zemljino magnetno polje nas brani proti sončevem pesku, ki s hitrostjo 400 kilometrov na sekundo drvi proti Zemlji. Če ta prodre v Zemljino ozračje, se z navdušenjem ozremo v nebo in opazujemo, kako se obarva rdeče ali zeleno. Nad nami namreč sveti severni sij. Ta naravni pojav nam v tokratni Jutranji fronti predstavita dr. Jure Atanackov in Matija Klančar.

Jutranja vremenska fronta

Višje, kot gremo, nižji je - zračni tlak

17. 11. 2023

Cikloni so velika sklenjena območja nizkega zračnega tlaka, ki prinašajo slabo vreme s padavinami. Tako kot imajo svoja imena tropski cikloni oziroma orkani, pa ciklone zaradi učinkovitejše komunikacije stanja vremena poimenujemo tudi v Evropi. Imena se uporabljajo po abecednem vrstnem redu, sezona poimenovanja pa se začne 1. septembra in traja do 30. avgusta naslednje leto. Sogovornik tokratne Jutranje vremenske fronte je Matija Klančar z Agencije republike Slovenije za okolje.

7 min

Cikloni so velika sklenjena območja nizkega zračnega tlaka, ki prinašajo slabo vreme s padavinami. Tako kot imajo svoja imena tropski cikloni oziroma orkani, pa ciklone zaradi učinkovitejše komunikacije stanja vremena poimenujemo tudi v Evropi. Imena se uporabljajo po abecednem vrstnem redu, sezona poimenovanja pa se začne 1. septembra in traja do 30. avgusta naslednje leto. Sogovornik tokratne Jutranje vremenske fronte je Matija Klančar z Agencije republike Slovenije za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Kaj prinašajo meteorološki sateliti tretje generacije?

10. 11. 2023

Zgodovina meteoroloških satelitskih meritev sega v leto 1960. Za Evropo je bil nekakšen mejnik izstrelitev prvega evropskega geostacionarnega satelita Meteosat-1 leta 1977, najsodobnejši satelitski sistem tretje generacije Meteosat pa je bil v orbito izstreljen lansko leto decembra. Že konec leta bo omogočal natančnejše spremljanje spreminjajočega se ozračja, kopnega in oceanov ter izboljšano napovedovanje vremena. Gost tokratne Jutranje vremenske fronte je Matija Klančar z ARSO.

6 min

Zgodovina meteoroloških satelitskih meritev sega v leto 1960. Za Evropo je bil nekakšen mejnik izstrelitev prvega evropskega geostacionarnega satelita Meteosat-1 leta 1977, najsodobnejši satelitski sistem tretje generacije Meteosat pa je bil v orbito izstreljen lansko leto decembra. Že konec leta bo omogočal natančnejše spremljanje spreminjajočega se ozračja, kopnega in oceanov ter izboljšano napovedovanje vremena. Gost tokratne Jutranje vremenske fronte je Matija Klančar z ARSO.

Jutranja vremenska fronta

Poletne temperature tudi oktobra

3. 11. 2023

Oktober je poskrbel za nove rekorde. V prvi polovici meseca so na Agenciji republike Slovenije za okolje izmerili rekordnih 31,3 stopinj Celzija. Rekord za najvišje izmerjene temperature se je tako iz Slapa pri Vipavi preselil v Črnomelj. O nenavadnih vremenskih razmerah in nestabilnem oktobrskem vremenu smo se v tokratni epizodi Jutranje vremenske fronte pogovarjali z Matijo Klančarjem.

8 min

Oktober je poskrbel za nove rekorde. V prvi polovici meseca so na Agenciji republike Slovenije za okolje izmerili rekordnih 31,3 stopinj Celzija. Rekord za najvišje izmerjene temperature se je tako iz Slapa pri Vipavi preselil v Črnomelj. O nenavadnih vremenskih razmerah in nestabilnem oktobrskem vremenu smo se v tokratni epizodi Jutranje vremenske fronte pogovarjali z Matijo Klančarjem.

Jutranja vremenska fronta

Leti, leti, leti ... vremenski balon!

27. 10. 2023

Vremenski balon je balon, ki vsebuje tako imenovano radiosondo. Ta meri tlak, temperaturo, vlažnost in hitrost vetra. Pot balona vremenoslovci in radioamaterji spremljajo z radarjem ali navigacijskimi sistemi, zato vedo, na kateri približno kateri lokaciji bo sonda padla na tla. O vremenskih balonih in lovu nanje smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO in ljubiteljskim radioamaterjem Dejanom Novakom.

7 min

Vremenski balon je balon, ki vsebuje tako imenovano radiosondo. Ta meri tlak, temperaturo, vlažnost in hitrost vetra. Pot balona vremenoslovci in radioamaterji spremljajo z radarjem ali navigacijskimi sistemi, zato vedo, na kateri približno kateri lokaciji bo sonda padla na tla. O vremenskih balonih in lovu nanje smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO in ljubiteljskim radioamaterjem Dejanom Novakom.

Jutranja vremenska fronta

Aplikacije za spremljanje vremena v tujini

19. 10. 2023

Jesenske počitnice mnogi izkoristijo za potovanje ali izlet v tujino. Ker je jesensko vreme precej nestabilno, smo se na Agenciji Republike Slovenije za okolje pozanimali, katere spletni strani in aplikacije so nam lahko v pomoč pri spremljanju vremenskih napovedi za tujino. Tokratni sogovornik Matija Klančar med drugim priporoča yr.no ter windy.com.

6 min

Jesenske počitnice mnogi izkoristijo za potovanje ali izlet v tujino. Ker je jesensko vreme precej nestabilno, smo se na Agenciji Republike Slovenije za okolje pozanimali, katere spletni strani in aplikacije so nam lahko v pomoč pri spremljanju vremenskih napovedi za tujino. Tokratni sogovornik Matija Klančar med drugim priporoča yr.no ter windy.com.

Jutranja vremenska fronta

Koncentrični krogi na radarski sliki padavin

13. 10. 2023

Na radarski sliki padavin lahko občasno opazimo koncentrične kroge. V tokratni Jutranji vremenski fronti smo zato poklicali Matijo Klančarja z Agencije Republike Slovenije za okolje in se pozanimali, kako delujejo vremenski radarji in zakaj ter kdaj pride do pojava koncentričnih krogov na radarski sliki padavin.

7 min

Na radarski sliki padavin lahko občasno opazimo koncentrične kroge. V tokratni Jutranji vremenski fronti smo zato poklicali Matijo Klančarja z Agencije Republike Slovenije za okolje in se pozanimali, kako delujejo vremenski radarji in zakaj ter kdaj pride do pojava koncentričnih krogov na radarski sliki padavin.

Jutranja vremenska fronta

Vse barve radarske slike padavin

6. 10. 2023

Splet nam ponuja mnoge aplikacije, preko katerih lahko dostopamo do podatkov o vremenu. Med najbolj obiskanimi je tudi radarska slika padavin, ki jo upravlja Agencija Republike Slovenije za okolje. V prvi jesenski epizodi Jutranje vremenske fronte skupaj z Matijo Klančarjem z ARSO osvajamo osnove branja in interpretacije radarske slike padavin.

7 min

Splet nam ponuja mnoge aplikacije, preko katerih lahko dostopamo do podatkov o vremenu. Med najbolj obiskanimi je tudi radarska slika padavin, ki jo upravlja Agencija Republike Slovenije za okolje. V prvi jesenski epizodi Jutranje vremenske fronte skupaj z Matijo Klančarjem z ARSO osvajamo osnove branja in interpretacije radarske slike padavin.

Jutranja vremenska fronta

Aktualna vremenska napoved za konec tedna

18. 8. 2023

Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

3 min

Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Aktualna vremenska napoved za konec tedna

11. 8. 2023

Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

3 min

Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Konec tedna ne bo minil brez ploh in neviht

28. 7. 2023

Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

3 min

Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Ob koncu tedna za spremembo umirjeno poletno vreme

14. 7. 2023

Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

3 min

Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Aktualna vremenska napoved za konec tedna

7. 7. 2023

Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

3 min

Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Vreme v gorah in ob morju bo pestro

30. 6. 2023

Napoved za gorski in morski svet pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

4 min

Napoved za gorski in morski svet pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Napovedujemo tropsko noč

20. 6. 2023

Poletja v Sloveniji zaznamujejo visoke temperature. Če se te tudi ponoči ne spustijo pod 20 °C, govorimo o tropski noči. Takšnih noči je ob slovenski obali letno več kot 20, drugod po Sloveniji pa manj. Tropske noči pa uvrščamo tudi med temperaturne ekstreme, s pomočjo katerih preučujemo, kako se spreminja podnebje. Tovrstne analize opravljajo tudi na ARSO, od koder prihaja tudi tokratni sogovornik Matija Klančar.

6 min

Poletja v Sloveniji zaznamujejo visoke temperature. Če se te tudi ponoči ne spustijo pod 20 °C, govorimo o tropski noči. Takšnih noči je ob slovenski obali letno več kot 20, drugod po Sloveniji pa manj. Tropske noči pa uvrščamo tudi med temperaturne ekstreme, s pomočjo katerih preučujemo, kako se spreminja podnebje. Tovrstne analize opravljajo tudi na ARSO, od koder prihaja tudi tokratni sogovornik Matija Klančar.

Jutranja vremenska fronta

Tudi letos nas čakajo vročinski valovi

14. 6. 2023

Vročinski val je obdobje, ko povprečna temperatura ozračja vsaj tri dni presega določen temperaturni prag. Če imamo vročinski val na Primorskem, kjer mora biti povprečna temperatura vsaj tri dni višja od 25 °C, ni nujno, da ga imamo tudi v osrednji Sloveniji. Ne glede na lokacijo nastanka pa se intenziteta vročinskih valov viša. Da bi jih bolje razumeli, smo pred mikrofon povabili Nežo Lokošek z ARSO.

6 min

Vročinski val je obdobje, ko povprečna temperatura ozračja vsaj tri dni presega določen temperaturni prag. Če imamo vročinski val na Primorskem, kjer mora biti povprečna temperatura vsaj tri dni višja od 25 °C, ni nujno, da ga imamo tudi v osrednji Sloveniji. Ne glede na lokacijo nastanka pa se intenziteta vročinskih valov viša. Da bi jih bolje razumeli, smo pred mikrofon povabili Nežo Lokošek z ARSO.

Jutranja vremenska fronta

Zelen pozimi, rdeč poleti - indeks UV

7. 6. 2023

Ultravijolično sevanje v zmernih količinah ugodno vpliva na naše razpoloženje in sodeluje pri tvorbi vitamina D, v medicini pa ga celo uporabljajo za zdravljenje nekaterih končnih bolezni. Pretirana izpostavljenost UV-sevanju pa ima na naše telo, predvsem kožo lahko škodljive učinke. Strokovnjaki svetujejo, da se pred njim zaščitimo - s sončno kremo, pokrivali in očal. Pomaga že, če se iz sonca premaknemo v senco. V Jutranji vremenski fronti tokrat gostimo Veroniko Hladnik Zakotnik z ARSO in razlagamo, kdaj je indeks UV višji in na katere podtipe ga delimo.

6 min

Ultravijolično sevanje v zmernih količinah ugodno vpliva na naše razpoloženje in sodeluje pri tvorbi vitamina D, v medicini pa ga celo uporabljajo za zdravljenje nekaterih končnih bolezni. Pretirana izpostavljenost UV-sevanju pa ima na naše telo, predvsem kožo lahko škodljive učinke. Strokovnjaki svetujejo, da se pred njim zaščitimo - s sončno kremo, pokrivali in očal. Pomaga že, če se iz sonca premaknemo v senco. V Jutranji vremenski fronti tokrat gostimo Veroniko Hladnik Zakotnik z ARSO in razlagamo, kdaj je indeks UV višji in na katere podtipe ga delimo.

Jutranja vremenska fronta

To ni toča, to sta sodra in babje pšeno

2. 6. 2023

1. junija se je začelo meteorološko poletje, kar pomeni, da nas bo do konca avgusta spremljala velika verjetnost nastanka padavin. Poleti sicer najpogosteje pada toča, ledene kroglice, po katerih jo prepoznamo, pa nastanejo tudi pri sodri in babjem pšenu. Pri teh dveh vrstah padavin dosežejo velikost le do 5 mm, kar pa je že dovolj, da nam prekrižajo načrte. V Jutranjski vremenski fronti tokrat razlagamo, v čem se babje pšeno in sodra razlikujeta od toče ter kako nastaneta.

4 min

1. junija se je začelo meteorološko poletje, kar pomeni, da nas bo do konca avgusta spremljala velika verjetnost nastanka padavin. Poleti sicer najpogosteje pada toča, ledene kroglice, po katerih jo prepoznamo, pa nastanejo tudi pri sodri in babjem pšenu. Pri teh dveh vrstah padavin dosežejo velikost le do 5 mm, kar pa je že dovolj, da nam prekrižajo načrte. V Jutranjski vremenski fronti tokrat razlagamo, v čem se babje pšeno in sodra razlikujeta od toče ter kako nastaneta.

Jutranja vremenska fronta

Po toči zvoniti je prepozno

23. 5. 2023

Kaj imajo skupnega jajce, lešnik, oreh in teniška žoga? Pogosto jih uporabimo za opisovanje velikost toče. Ta je v večini primerov sicer velikosti od 1 do 2 centimetrov, v katerih oblakih nastane in kdaj smo izmerili največjo, pa nam bosta v jutranji vremenski fronti povedali Jana Banko z Agencije RS za okolje in Klara Eva Kukovičič.

5 min

Kaj imajo skupnega jajce, lešnik, oreh in teniška žoga? Pogosto jih uporabimo za opisovanje velikost toče. Ta je v večini primerov sicer velikosti od 1 do 2 centimetrov, v katerih oblakih nastane in kdaj smo izmerili največjo, pa nam bosta v jutranji vremenski fronti povedali Jana Banko z Agencije RS za okolje in Klara Eva Kukovičič.

Jutranja vremenska fronta

Najprej blisk, nato pa grom

19. 5. 2023

Možnost, da človeka zadane strela je 1 proti 700.000 oziroma povedano drugače - verjetnost, da vas zadane strela, je skoraj tolikšna kot verjetnost, da boste zadeli na loteriji. Kako preprečiti, da bi nas zadela, in kaj storiti v primeru, če nas, nam je zaupala Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije RS za okolje.

7 min

Možnost, da človeka zadane strela je 1 proti 700.000 oziroma povedano drugače - verjetnost, da vas zadane strela, je skoraj tolikšna kot verjetnost, da boste zadeli na loteriji. Kako preprečiti, da bi nas zadela, in kaj storiti v primeru, če nas, nam je zaupala Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije RS za okolje.

Jutranja vremenska fronta

Vsaka padavina ni ploha

12. 5. 2023

Poznamo aprilske, poletne, krajevne in še kakšne, za vse pa velja, da je dobro, da imamo ob sebi dežnik, če nas ujamejo. Kaj so plohe? Sogovornik: Matija Klančar iz Agencije za okolje

3 min

Poznamo aprilske, poletne, krajevne in še kakšne, za vse pa velja, da je dobro, da imamo ob sebi dežnik, če nas ujamejo. Kaj so plohe? Sogovornik: Matija Klančar iz Agencije za okolje

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play