Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na območju Bohinja že dve leti poteka mednarodni projekt Beyond Snow, ki ga je Evropska komisija zasnovala v želji po preseganju klimatskih sprememb na alpskih turističnih območjih. Mnoga srednje velika in mala smučišča na nižjih in srednjih nadmorskih višinah v Alpah se namreč že ubadajo z eksistenčnimi vprašanji, napovedi pa kažejo, da se bo stanje le še slabšalo. Za kraje z zimsko turistično ponudbo to seveda predstavlja veliko grožnjo, ki ne bo vplivala le na ekonomski položaj podjetij, ampak tudi na socioekonomsko sliko celotnih skupnosti. V okviru projekta Beyond Snow projektni partnerji zdaj iščejo rešitve za trajnostni prehod malih in srednje velikih smučarskih centrov v centre s ponudbo, ki bo zanimiva vse leto.
Na območju Bohinja že dve leti poteka mednarodni projekt Beyond Snow, ki ga je Evropska komisija zasnovala v želji po preseganju klimatskih sprememb na alpskih turističnih območjih. Mnoga srednje velika in mala smučišča na nižjih in srednjih nadmorskih višinah v Alpah se namreč že ubadajo z eksistenčnimi vprašanji, napovedi pa kažejo, da se bo stanje le še slabšalo. Za kraje z zimsko turistično ponudbo to seveda predstavlja veliko grožnjo, ki ne bo vplivala le na ekonomski položaj podjetij, ampak tudi na socioekonomsko sliko celotnih skupnosti. V okviru projekta Beyond Snow projektni partnerji zdaj iščejo rešitve za trajnostni prehod malih in srednje velikih smučarskih centrov v centre s ponudbo, ki bo zanimiva vse leto.
V Ljubljani so se na 9. simpoziju zbrali slovenski raziskovalci v tujini in pretresali različne ta hip zelo aktualne znanstvene teme; od trajnostnega razvoja, digitalnega sveta, globalizacije in migracij, pogledali pa so tudi na področje inovacij v biotehnologiji. Simpozij je pripravilo društvo V tujini izobraženih Slovencev - Vtis - skupaj z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ena od sodelujočih pa je bila tudi doktorska študentka bioinformatike Ajda Pristavec, ki doktorat opravlja na Kings College v Londonu. Kaj jo je gnalo na študij v tujino in kako si predstavlja svojo poklicno prihodnost? Se bo vrnila v Slovenijo?
V Ljubljani so se na 9. simpoziju zbrali slovenski raziskovalci v tujini in pretresali različne ta hip zelo aktualne znanstvene teme; od trajnostnega razvoja, digitalnega sveta, globalizacije in migracij, pogledali pa so tudi na področje inovacij v biotehnologiji. Simpozij je pripravilo društvo V tujini izobraženih Slovencev - Vtis - skupaj z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ena od sodelujočih pa je bila tudi doktorska študentka bioinformatike Ajda Pristavec, ki doktorat opravlja na Kings College v Londonu. Kaj jo je gnalo na študij v tujino in kako si predstavlja svojo poklicno prihodnost? Se bo vrnila v Slovenijo?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Žlahtni plin radon ni tako zelo žlahten. Je radioaktiven in je po nekaterih ocenah krivec za vsak 10. primer pljučnega raka v Sloveniji. Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji zato vsako leto izvaja brezplačne meritve radona v zasebnih stanovanjskih objektih. Ravno v teh dneh se lahko prijavite na razpis za meritve. Če se izkaže, da koncentracija presega dovoljeno mejo, je kolegici Sabrini Mulec zaupal direktor Uprave za varstvo pred sevanji dr. Damijan Škrk, pa lahko negativne okoljske vplive omilite z relativno enostavnimi in ne tako dragimi ukrepi …
Žlahtni plin radon ni tako zelo žlahten. Je radioaktiven in je po nekaterih ocenah krivec za vsak 10. primer pljučnega raka v Sloveniji. Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji zato vsako leto izvaja brezplačne meritve radona v zasebnih stanovanjskih objektih. Ravno v teh dneh se lahko prijavite na razpis za meritve. Če se izkaže, da koncentracija presega dovoljeno mejo, je kolegici Sabrini Mulec zaupal direktor Uprave za varstvo pred sevanji dr. Damijan Škrk, pa lahko negativne okoljske vplive omilite z relativno enostavnimi in ne tako dragimi ukrepi …
Polepšajmo si praznike z objemi, ne s pokanjem. Pod tem geslom poteka letošnja akcija, s katero policija opozarja na previdno in uvidevno uporabo pirotehnike. Zaradi nepravilne uporabe pirotehničnih sredstev namreč prihaja do zelo težkih poškodb. Število teh se sicer v zadnjem obdobju nekoliko zmanjšuje, a to je le slaba tolažba za poškodovance, ki bodo posledice nepremišljenih dejanj čutili celo življenje.
Polepšajmo si praznike z objemi, ne s pokanjem. Pod tem geslom poteka letošnja akcija, s katero policija opozarja na previdno in uvidevno uporabo pirotehnike. Zaradi nepravilne uporabe pirotehničnih sredstev namreč prihaja do zelo težkih poškodb. Število teh se sicer v zadnjem obdobju nekoliko zmanjšuje, a to je le slaba tolažba za poškodovance, ki bodo posledice nepremišljenih dejanj čutili celo življenje.
Odvetniška zbornica letos že 14-tič organizira t.i. dan PRO BONO, dan brezplačne pravne pomoči za državljane, ki si odvetnika ne morejo privoščiti ali imajo druge zadržke. Odvetniki, ki jih najdete na seznamu ponudnikov brezplačne pravne pomoči na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije, bodo to opravljali na daljavo; po telefonu, prek video povezav in po elektronski pošti, v mestnih občinah Ljubljana, Koper in Nova Gorica pa se lahko 19. decembra oglasimo tudi nenajavljeni na sedežu občine. Več o tem nam je povedal Janez Starman, predsednik Odvetniške zbornice Slovenije.
Odvetniška zbornica letos že 14-tič organizira t.i. dan PRO BONO, dan brezplačne pravne pomoči za državljane, ki si odvetnika ne morejo privoščiti ali imajo druge zadržke. Odvetniki, ki jih najdete na seznamu ponudnikov brezplačne pravne pomoči na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije, bodo to opravljali na daljavo; po telefonu, prek video povezav in po elektronski pošti, v mestnih občinah Ljubljana, Koper in Nova Gorica pa se lahko 19. decembra oglasimo tudi nenajavljeni na sedežu občine. Več o tem nam je povedal Janez Starman, predsednik Odvetniške zbornice Slovenije.
V Strasbourgu je bila podeljena nagrada Saharova za svobodo misli, poimenovana po sovjetskem fiziku in političnem disidentu Andreju Saharovu, ki velja za najvišjo nagrada EU za človekove pravice. Prejemnika letošnje nagrade sta voditelja venezuelske opozicije Maria Corina Machado in Edmundo Gonzalez Urrutia. Priznanje sta prejela za svoja prizadevanja za ponovno vzpostavitev svobode in demokracije v domovini.
V Strasbourgu je bila podeljena nagrada Saharova za svobodo misli, poimenovana po sovjetskem fiziku in političnem disidentu Andreju Saharovu, ki velja za najvišjo nagrada EU za človekove pravice. Prejemnika letošnje nagrade sta voditelja venezuelske opozicije Maria Corina Machado in Edmundo Gonzalez Urrutia. Priznanje sta prejela za svoja prizadevanja za ponovno vzpostavitev svobode in demokracije v domovini.
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje je danes za novega generalnega direktorja imenovala 49-letnega mag. Roberta Ljoljo. Mandat bo nastopil, ko bo dobil še soglasje državnega zbora marca prihodnje leto, ko se izteče mandat dosedanji direktorici, Tatjani Mlakar. Ljoljo je v predstavitvenem nastopu izpostavil prednostne naloge in vizijo razvoja zavoda, zavrnil pa je tudi očitke na račun, da prihaja iz farmacevtske firme in tako omogoča vpliv na rast cen. Dejal je, farmacevtske družbe zdaj ne odpirajo šampanjca pač pa da imajo v grlu cmok. Po imenovanju je bil na voljo novinarjem.Prisluhnite, kaj je povedal glede košarice pravic, cen zdravil ter nujnih sprememb in možnih izboljšav.
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje je danes za novega generalnega direktorja imenovala 49-letnega mag. Roberta Ljoljo. Mandat bo nastopil, ko bo dobil še soglasje državnega zbora marca prihodnje leto, ko se izteče mandat dosedanji direktorici, Tatjani Mlakar. Ljoljo je v predstavitvenem nastopu izpostavil prednostne naloge in vizijo razvoja zavoda, zavrnil pa je tudi očitke na račun, da prihaja iz farmacevtske firme in tako omogoča vpliv na rast cen. Dejal je, farmacevtske družbe zdaj ne odpirajo šampanjca pač pa da imajo v grlu cmok. Po imenovanju je bil na voljo novinarjem.Prisluhnite, kaj je povedal glede košarice pravic, cen zdravil ter nujnih sprememb in možnih izboljšav.
Državni program Svit letos obeležuje 15 let uspešnega odkrivanja predrakavih sprememb in raka debelega črevesa ter danke. Ta javno-zdravstveni program s presejanjem rešuje številna življenja in ozavešča prebivalce o pomenu preventive. A kljub napredku ostajajo izzivi – kako povečati odzivnost moških, doseči boljše sodelovanje in vključiti nove tehnologije? O preteklih dosežkih, trenutnih izzivih in načrtih za prihodnost smo se pogovarjali z vodjo programa, doktorico Dominiko Novak Mlakar z Nacionalnega Inštituta za javno zdravje.
Državni program Svit letos obeležuje 15 let uspešnega odkrivanja predrakavih sprememb in raka debelega črevesa ter danke. Ta javno-zdravstveni program s presejanjem rešuje številna življenja in ozavešča prebivalce o pomenu preventive. A kljub napredku ostajajo izzivi – kako povečati odzivnost moških, doseči boljše sodelovanje in vključiti nove tehnologije? O preteklih dosežkih, trenutnih izzivih in načrtih za prihodnost smo se pogovarjali z vodjo programa, doktorico Dominiko Novak Mlakar z Nacionalnega Inštituta za javno zdravje.
Drugo največje češko mesto Brno letos nosi naziv ‘Evropska prestolnica božiča 2024’. Temu primerno je božično vzdušje tam res nekaj posebnega. Se pa na prejem tega naziva že pripravljajo tudi mesta, ki bodo naziv Evropska božična prestolnica, Evropsko božično mesto in Evropska božična vas nosili v prihodnjem letu. Med njimi je tudi Celje, ki bo danes v Brnu prejelo naziv Evropsko božično mesto 2025.
Drugo največje češko mesto Brno letos nosi naziv ‘Evropska prestolnica božiča 2024’. Temu primerno je božično vzdušje tam res nekaj posebnega. Se pa na prejem tega naziva že pripravljajo tudi mesta, ki bodo naziv Evropska božična prestolnica, Evropsko božično mesto in Evropska božična vas nosili v prihodnjem letu. Med njimi je tudi Celje, ki bo danes v Brnu prejelo naziv Evropsko božično mesto 2025.
Slovenščina v Italiji je naslov znanstvene monografije, v kateri so raziskovalke in raziskovalci Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu z različnih plati in zornih kotov obdelali današnji položaj slovenskega jezika v Italiji. Ta se spreminja, tako kot se spreminja družba, v kateri živimo. Če je bila pred pol stoletja slovenščina v Italiji temeljni pokazatelj narodne pripadnosti, je danes drugače. Vloga in pomen slovenskega jezika sta manj enoznačna, manj podobna črno beli sliki in bliže številnim odtenkom sive, ugotavlja dr. Sara Brezigar, predsednica SLORI-ja, v predgovoru monografije. Kakšna je torej vloga in pomen slovenščine v Italiji danes? Vprašanje se sliši enostavno, ampak odgovor je zelo kompleksen, pravi jezikoslovka in prevajalka dr. Matejka Grgič, ki je uredila znanstveno monografijo Slovenščina v Italiji.
Slovenščina v Italiji je naslov znanstvene monografije, v kateri so raziskovalke in raziskovalci Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu z različnih plati in zornih kotov obdelali današnji položaj slovenskega jezika v Italiji. Ta se spreminja, tako kot se spreminja družba, v kateri živimo. Če je bila pred pol stoletja slovenščina v Italiji temeljni pokazatelj narodne pripadnosti, je danes drugače. Vloga in pomen slovenskega jezika sta manj enoznačna, manj podobna črno beli sliki in bliže številnim odtenkom sive, ugotavlja dr. Sara Brezigar, predsednica SLORI-ja, v predgovoru monografije. Kakšna je torej vloga in pomen slovenščine v Italiji danes? Vprašanje se sliši enostavno, ampak odgovor je zelo kompleksen, pravi jezikoslovka in prevajalka dr. Matejka Grgič, ki je uredila znanstveno monografijo Slovenščina v Italiji.
Dneve v prazničnem decembru Slovenci radi preživimo v katerem od lepo okrašenih mest sosednjih držav. A tudi v Sloveniji je veliko mest, ki se jih v tem času splača obiskati. Med njimi so prav gotovo slovenska zgodovinska mesta, kar 22 jih je del Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Združenje ima svoj sedež v Škofji Loki, enem najstarejših slovenskih mest, ki očara v vsakem letnem času. V adventnem času vabijo s festivalom Loka v snegu, pa tudi z delavnicami peke piškotov in drugimi vsebinami. Tudi ostala zgodovinska mesta v tem času prav posebej sijejo.
Dneve v prazničnem decembru Slovenci radi preživimo v katerem od lepo okrašenih mest sosednjih držav. A tudi v Sloveniji je veliko mest, ki se jih v tem času splača obiskati. Med njimi so prav gotovo slovenska zgodovinska mesta, kar 22 jih je del Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Združenje ima svoj sedež v Škofji Loki, enem najstarejših slovenskih mest, ki očara v vsakem letnem času. V adventnem času vabijo s festivalom Loka v snegu, pa tudi z delavnicami peke piškotov in drugimi vsebinami. Tudi ostala zgodovinska mesta v tem času prav posebej sijejo.
Društvo slovenskih pisateljev je na izrednem volilnem občnem zboru po odstopu dosedanjega predsednika Dušana Merca za novega predsednika soglasno izvolilo v Trstu rojenega pesnika, pisatelja, dramatika in kritika Marija Čuka, ki je bil edini kandidat. Z njim se je pogovarjala Petra Meterc.
Društvo slovenskih pisateljev je na izrednem volilnem občnem zboru po odstopu dosedanjega predsednika Dušana Merca za novega predsednika soglasno izvolilo v Trstu rojenega pesnika, pisatelja, dramatika in kritika Marija Čuka, ki je bil edini kandidat. Z njim se je pogovarjala Petra Meterc.
Slovenci smo znani po temu da se radi vzpnemo na kakšnega vršaca. 11. decembra obeležujemo mednarodni dan gora in Planinska zveza Slovenije vsako leto pripravi poslanico ob tem dnevu, tema katerega je letos: Rešitve za trajnostno prihodnost gora – inovacije, prilagajanje in mladi. Avtor letošnje poslanice je podpredsednik Planinske zveze Slovenije Roman Ponebšek.
Slovenci smo znani po temu da se radi vzpnemo na kakšnega vršaca. 11. decembra obeležujemo mednarodni dan gora in Planinska zveza Slovenije vsako leto pripravi poslanico ob tem dnevu, tema katerega je letos: Rešitve za trajnostno prihodnost gora – inovacije, prilagajanje in mladi. Avtor letošnje poslanice je podpredsednik Planinske zveze Slovenije Roman Ponebšek.
Življenjska doba se daljša in tudi aktivno obdobje, ko ljudje v tretjem življenjskem obdobju ohranjajo vitalnost na različne načine, je čedalje daljše. Združevanje znotraj Modre fakultete, ki deluje na univerzi v Ljubljani, je ena od možnosti. Deluje v sklopu mreže alumnov. Različni programi, ki jih Modra fakulteta razvija so namenjeni vsem starejšim od 55 let. Modra fakulteta razvija izobraževanje, raziskovanje in medgeneracijsko povezovanje. Prof. dr. Branka Javornik in mag. filozofije Martin Lipovšek.
Življenjska doba se daljša in tudi aktivno obdobje, ko ljudje v tretjem življenjskem obdobju ohranjajo vitalnost na različne načine, je čedalje daljše. Združevanje znotraj Modre fakultete, ki deluje na univerzi v Ljubljani, je ena od možnosti. Deluje v sklopu mreže alumnov. Različni programi, ki jih Modra fakulteta razvija so namenjeni vsem starejšim od 55 let. Modra fakulteta razvija izobraževanje, raziskovanje in medgeneracijsko povezovanje. Prof. dr. Branka Javornik in mag. filozofije Martin Lipovšek.
V Siriji, odkoder so pregnali predsednika Aasada, islamistični uporniki prevzemajo oblast. Naj spomnimo - sirska vojna je z domov pregnala več milijonov ljudi, številni so se med begunsko krizo leta 2015 zatekli tudi v Evropo, tudi v Nemčijo. Nemčija je zdaj sporočila, da začasno ustavlja obravnavo prošenj Sircev za azil. Iz nemškega Urada za migracije in begunce so sporočili, da je teh prošenj več kot 47 tisoč.
V Siriji, odkoder so pregnali predsednika Aasada, islamistični uporniki prevzemajo oblast. Naj spomnimo - sirska vojna je z domov pregnala več milijonov ljudi, številni so se med begunsko krizo leta 2015 zatekli tudi v Evropo, tudi v Nemčijo. Nemčija je zdaj sporočila, da začasno ustavlja obravnavo prošenj Sircev za azil. Iz nemškega Urada za migracije in begunce so sporočili, da je teh prošenj več kot 47 tisoč.
Mineva 30 let, odkar imamo pri nas institucijo varuha človekovih pravic. Slovenijo je v tem obdobju pretreslo več kriz, med drugim gospodarska kriza, begunska kriza in pandemija covida-19. Številnim prebivalkam in prebivalcem so bile kršene človekove pravice. Obravnaval jih je tudi varuh človekovih pravic. Kot opozarjajo pri instituciji varuha, so največkrat ključna težava neodzivni državni organi in institucije, ki ljudem ne prisluhnejo, jim ne odgovarjajo in ne rešujejo njihovih težav. Varuh človekovih pravic Peter Svetina pred jutrišnjim mednarodnim dnevom človekovih pravic zato poudarja, da je kultura dialoga osnova demokratične in pluralne družbe. Kot je dejal v poslanici, brez kulture dialoga ne moremo izvajati resničnih sprememb.
Mineva 30 let, odkar imamo pri nas institucijo varuha človekovih pravic. Slovenijo je v tem obdobju pretreslo več kriz, med drugim gospodarska kriza, begunska kriza in pandemija covida-19. Številnim prebivalkam in prebivalcem so bile kršene človekove pravice. Obravnaval jih je tudi varuh človekovih pravic. Kot opozarjajo pri instituciji varuha, so največkrat ključna težava neodzivni državni organi in institucije, ki ljudem ne prisluhnejo, jim ne odgovarjajo in ne rešujejo njihovih težav. Varuh človekovih pravic Peter Svetina pred jutrišnjim mednarodnim dnevom človekovih pravic zato poudarja, da je kultura dialoga osnova demokratične in pluralne družbe. Kot je dejal v poslanici, brez kulture dialoga ne moremo izvajati resničnih sprememb.
Z razvojem digitalne ekonomije je tudi zaslužke prek platform kot je Airbnb treba zajeti v obdavčitev. Ko gre za oddajanje nepremičnin za turistični najem, so se razmere že precej izboljšale, ocenjujejo na Finančni upravi. Danes pa so k prijavi dejavnosti in zaslužkov pozvali tudi vse, ki objavljajo plačljive vsebine na platformi za odrasle OnlyFans. Nekaj sto Slovencev je v zadnjih letih prek nje zaslužilo skupaj več kot 10 milijonov evrov, rekorder med njimi je v nekaj letih zaslužil več kot milijon evrov. Nekaj podrobnosti nam je pojasnil Stojan Glavač s Finančne uprave.
Z razvojem digitalne ekonomije je tudi zaslužke prek platform kot je Airbnb treba zajeti v obdavčitev. Ko gre za oddajanje nepremičnin za turistični najem, so se razmere že precej izboljšale, ocenjujejo na Finančni upravi. Danes pa so k prijavi dejavnosti in zaslužkov pozvali tudi vse, ki objavljajo plačljive vsebine na platformi za odrasle OnlyFans. Nekaj sto Slovencev je v zadnjih letih prek nje zaslužilo skupaj več kot 10 milijonov evrov, rekorder med njimi je v nekaj letih zaslužil več kot milijon evrov. Nekaj podrobnosti nam je pojasnil Stojan Glavač s Finančne uprave.
Gore pozimi skrivajo številne pasti. Zimsko pohodništvo pa zahteva znanje, izkušnje, usposobljenost in dobro psihofizično opremljenost, saj tako obiskovalci lahko sami odgovorno poskrbijo za lastno varnost. Na Planinski zvezi Slovenije zato svetujejo premišljeno in odgovorno varno gibanje v gorah, ki mora biti povezano tudi z izbiro primernih ciljev. Pred napovedanim sneženjem v visokogorju pa svetujejo, naj se obiskovalci kljub izzivom odpravijo v gore nekaj dni po sneženju, ko se bo snežna odeja že preobrazila.
Gore pozimi skrivajo številne pasti. Zimsko pohodništvo pa zahteva znanje, izkušnje, usposobljenost in dobro psihofizično opremljenost, saj tako obiskovalci lahko sami odgovorno poskrbijo za lastno varnost. Na Planinski zvezi Slovenije zato svetujejo premišljeno in odgovorno varno gibanje v gorah, ki mora biti povezano tudi z izbiro primernih ciljev. Pred napovedanim sneženjem v visokogorju pa svetujejo, naj se obiskovalci kljub izzivom odpravijo v gore nekaj dni po sneženju, ko se bo snežna odeja že preobrazila.
Na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani so zaradi prostorske stiske že več let primorani izvajati izobraževalne programe za avtiste in posameznike z govorno-jezikovnimi motnjami na posameznih oddelkih osnovnih šol. V sklopu večletnega projekta Zavod za gluhe in naglušne – prenova in dozidava so na sedežu odprli nove prostore, s katerimi želijo otrokom in mladim s posebnimi potrebami zagotoviti celostni osebnostni razvoj in jih opremiti z znanjem za samostojno poklicno pot.
Na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani so zaradi prostorske stiske že več let primorani izvajati izobraževalne programe za avtiste in posameznike z govorno-jezikovnimi motnjami na posameznih oddelkih osnovnih šol. V sklopu večletnega projekta Zavod za gluhe in naglušne – prenova in dozidava so na sedežu odprli nove prostore, s katerimi želijo otrokom in mladim s posebnimi potrebami zagotoviti celostni osebnostni razvoj in jih opremiti z znanjem za samostojno poklicno pot.
Najpomembnejša kriptovaluta Bitcoin je danes prvič v svoji zgodovini presegla magično mejo 100 tisoč ameriških dolarjev. Vrednost Bitcoina je letos zrasla že za 140 odstotkov, najbolj po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah pred dobrim mesecem. Cirila Štuber se je o ozadju in razlogih za pospešeno rast na kripto trgu pogovarjala z Urško Jereb.
Najpomembnejša kriptovaluta Bitcoin je danes prvič v svoji zgodovini presegla magično mejo 100 tisoč ameriških dolarjev. Vrednost Bitcoina je letos zrasla že za 140 odstotkov, najbolj po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah pred dobrim mesecem. Cirila Štuber se je o ozadju in razlogih za pospešeno rast na kripto trgu pogovarjala z Urško Jereb.
Bovško ponuja številne možnosti za športne aktivnosti – od vodnih športov do kolesarjenja, pohodništva, teka, padalstva pa še kakšen bolj ekstremen bi se našel. Z nami v studiu sta Tobi Gabršček, 22-letni Bovčan, lanski državni prvak v teku na 5000 metrov, in Matej Bradaškja, ki se je v zadnjih letih posvetil alpinističnemu, ekstremnemu smučanju in bil tudi član več odprav.
Bovško ponuja številne možnosti za športne aktivnosti – od vodnih športov do kolesarjenja, pohodništva, teka, padalstva pa še kakšen bolj ekstremen bi se našel. Z nami v studiu sta Tobi Gabršček, 22-letni Bovčan, lanski državni prvak v teku na 5000 metrov, in Matej Bradaškja, ki se je v zadnjih letih posvetil alpinističnemu, ekstremnemu smučanju in bil tudi član več odprav.
Selimo se v strelske jarke soške fronte, ki se je ob reki Soči raztezala na 93-ih kilometrih. Od konca maja 1915 do konca oktobra 1917 sta se v teh krajih spopadali avstro-ogrska in italijanska vojska. Avstro-ogrska Peta armada je branila ozemlje na črti Rombon-Bovec-Tolmin-Sabotin-Gorica-Kras-Devin, poveljeval pa ji je general Svetozar Borojević von Bojna, italijanski vojski pa general Luigi Cadorna. Vojaška pokopališča v Bovcu, Trenti in Soči so tihi pomniki trpljenja in človeških usod, ki jih je pisala ta nesmiselna vojna. Soška fronta pa ni bila le spopad narodov, ampak tudi zgodba o človeški vzdržljivosti, pogumu in upanju. O dediščini Soške fronte se je Rok Valenčič pogovarjal z Milošem Domevščkom, predsednikom Društva 1313, ki ohranja spomin na najtežje preizkušnje krajev ob Soči.
Selimo se v strelske jarke soške fronte, ki se je ob reki Soči raztezala na 93-ih kilometrih. Od konca maja 1915 do konca oktobra 1917 sta se v teh krajih spopadali avstro-ogrska in italijanska vojska. Avstro-ogrska Peta armada je branila ozemlje na črti Rombon-Bovec-Tolmin-Sabotin-Gorica-Kras-Devin, poveljeval pa ji je general Svetozar Borojević von Bojna, italijanski vojski pa general Luigi Cadorna. Vojaška pokopališča v Bovcu, Trenti in Soči so tihi pomniki trpljenja in človeških usod, ki jih je pisala ta nesmiselna vojna. Soška fronta pa ni bila le spopad narodov, ampak tudi zgodba o človeški vzdržljivosti, pogumu in upanju. O dediščini Soške fronte se je Rok Valenčič pogovarjal z Milošem Domevščkom, predsednikom Društva 1313, ki ohranja spomin na najtežje preizkušnje krajev ob Soči.
Na Prvem smo vam iz Bovca predstavili tudi uspešno medgeneracijsko družinsko nabiralniško-kulinarično zgodbo. Oče in hči, Bojan in Anja Rot, sta svoj hobi razvila v posel. Začela s prodajo suhih gob, dodala druge lokalne sestavine, naredila nekaj menijev in odprla Bovško kuhn'co. Imata več certificiranih izdelkov kolektivne blagovne znamke Iz Doline Soče, tem sta pred kratkim dodala še certificirano vodeno doživetje – gobarski dan z degustacijo. Izdala sta tudi knjigo z naslovom Gobe nabiramo vse leto.
Na Prvem smo vam iz Bovca predstavili tudi uspešno medgeneracijsko družinsko nabiralniško-kulinarično zgodbo. Oče in hči, Bojan in Anja Rot, sta svoj hobi razvila v posel. Začela s prodajo suhih gob, dodala druge lokalne sestavine, naredila nekaj menijev in odprla Bovško kuhn'co. Imata več certificiranih izdelkov kolektivne blagovne znamke Iz Doline Soče, tem sta pred kratkim dodala še certificirano vodeno doživetje – gobarski dan z degustacijo. Izdala sta tudi knjigo z naslovom Gobe nabiramo vse leto.
Osnovna šola Bovec ima poleg centralne šole v Bovcu še podružnici v Soči in na Žagi. Terenski studio Prvega v Bovcu so obiskali Jaka Bradaškja iz 6. razreda, Lana Ivančič iz 4. razreda in Klara Wojčicki iz 3. razreda. Spremljala jih je ravnateljica Denise Šuler Rutar.
Osnovna šola Bovec ima poleg centralne šole v Bovcu še podružnici v Soči in na Žagi. Terenski studio Prvega v Bovcu so obiskali Jaka Bradaškja iz 6. razreda, Lana Ivančič iz 4. razreda in Klara Wojčicki iz 3. razreda. Spremljala jih je ravnateljica Denise Šuler Rutar.
Andragoški center Slovenije, ki od leta 1991 pri nas deluje kot krovna ustanova za izobraževanje odraslih, je v obdobju od leta 1997 do leta 2024 podelil že skoraj 250 priznanj navdihujočim posameznikom in ustanovam. S štiriletnim projektom Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje in kampanjo Lahko.si želijo med odraslimi okrepiti zavedanje, da je učenje ključ do osebne rasti, povezovanja skupnosti in ustvarjanja boljšega sveta za vse.
Andragoški center Slovenije, ki od leta 1991 pri nas deluje kot krovna ustanova za izobraževanje odraslih, je v obdobju od leta 1997 do leta 2024 podelil že skoraj 250 priznanj navdihujočim posameznikom in ustanovam. S štiriletnim projektom Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje in kampanjo Lahko.si želijo med odraslimi okrepiti zavedanje, da je učenje ključ do osebne rasti, povezovanja skupnosti in ustvarjanja boljšega sveta za vse.
Poslovno okolje v Sloveniji je neprijazno do malih trgovcev in zadrug. Z namenom, da bi ustavili ali ublažili vztrajni trend zapiranja malih trgovin, so mali trgovci ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ter ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj predlagali nekaj ukrepov. Kot pravijo, se moramo v državi odločiti, ali želimo ohranjati podeželje poseljeno in ali se bomo zoperstavili centralizaciji. Med razlogi za zapiranje malih trgovin so dnevne migracije iz podeželja v mesta, kar pomeni, da tudi podeželski potrošniki nakupe opravijo v trgovskih centrih in ne v domačem kraju, administrativne ovire kot so visoki stroški energije in dela, novo evidentiranje delovnega časa, obvezni odklop zaposlenih in nove finančne obremenitve. Toda podeželske trgovine so srce in duša vsakega kraja in ko se te zaprejo se začne umiranje podeželjskih naselij. Tujina že pozna primere dobrih praks za ohranjanje malih trgovion na podeželju.
Poslovno okolje v Sloveniji je neprijazno do malih trgovcev in zadrug. Z namenom, da bi ustavili ali ublažili vztrajni trend zapiranja malih trgovin, so mali trgovci ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ter ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj predlagali nekaj ukrepov. Kot pravijo, se moramo v državi odločiti, ali želimo ohranjati podeželje poseljeno in ali se bomo zoperstavili centralizaciji. Med razlogi za zapiranje malih trgovin so dnevne migracije iz podeželja v mesta, kar pomeni, da tudi podeželski potrošniki nakupe opravijo v trgovskih centrih in ne v domačem kraju, administrativne ovire kot so visoki stroški energije in dela, novo evidentiranje delovnega časa, obvezni odklop zaposlenih in nove finančne obremenitve. Toda podeželske trgovine so srce in duša vsakega kraja in ko se te zaprejo se začne umiranje podeželjskih naselij. Tujina že pozna primere dobrih praks za ohranjanje malih trgovion na podeželju.
Drugega decembra se mednarodna skupnost spominja trgovine s sužnji in njene ukinitve. Vse od vstaje sužnjev na Haitiju leta 1791 je sledil dolg proces izkoreninjanja suženjstva, ki se sicer pojavlja skozi vso zgodovino. Posledice so prisotne v številnih kulturah tudi v modernem času. O vsem tem in o novih oblikah novodobnega suženjstva v pogovoru s podpredsednico društva Ključ Manco Raušl.
Drugega decembra se mednarodna skupnost spominja trgovine s sužnji in njene ukinitve. Vse od vstaje sužnjev na Haitiju leta 1791 je sledil dolg proces izkoreninjanja suženjstva, ki se sicer pojavlja skozi vso zgodovino. Posledice so prisotne v številnih kulturah tudi v modernem času. O vsem tem in o novih oblikah novodobnega suženjstva v pogovoru s podpredsednico društva Ključ Manco Raušl.
Mesta in njihove stavbe prav tako živijo svoja življenja kot prebivalci v njih. Nekatere stavbe skozi leta spreminjajo svojo namembnost, tudi s pomočjo obnove. Zakaj stare stavbe prenavljamo in jih enostavno ne porušimo in zgradimo novih? Katja Arhar je pobrskala in našla kar nekaj stavb zgrajenih v nekem drugem času in arhitekturnem stilu, ki so nedavno ali pa bodo v kratkem doživele prenovo. Skozi uvid arhitekta in lokalnih skupnosti boste izvedeli zakaj so omenjene stavbe pomemembne za mesto v katerem stojijo že leta, nekatere stoletja.
Mesta in njihove stavbe prav tako živijo svoja življenja kot prebivalci v njih. Nekatere stavbe skozi leta spreminjajo svojo namembnost, tudi s pomočjo obnove. Zakaj stare stavbe prenavljamo in jih enostavno ne porušimo in zgradimo novih? Katja Arhar je pobrskala in našla kar nekaj stavb zgrajenih v nekem drugem času in arhitekturnem stilu, ki so nedavno ali pa bodo v kratkem doživele prenovo. Skozi uvid arhitekta in lokalnih skupnosti boste izvedeli zakaj so omenjene stavbe pomemembne za mesto v katerem stojijo že leta, nekatere stoletja.
V obdobju med 20. semptembrom in 27. novembrom se je pri nas proti gripi cepilo več kot 97 tisoč 500 ljudi in proti covidu-19 nekaj manj kot 15 tisoč 800, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Razlogov za širjenje virusov je več. Ljudje se zaradi nižjih temperatur več časa zadržujemo v zaprtih prostorih, manj zračimo in več se družimo. Zdravstvena stroka v izogib morebitni akutni okužbi dihal pred prihajajočimi prazniki odsvetuje predvsem zadrževanje v nakupovalnih središčih.
V obdobju med 20. semptembrom in 27. novembrom se je pri nas proti gripi cepilo več kot 97 tisoč 500 ljudi in proti covidu-19 nekaj manj kot 15 tisoč 800, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Razlogov za širjenje virusov je več. Ljudje se zaradi nižjih temperatur več časa zadržujemo v zaprtih prostorih, manj zračimo in več se družimo. Zdravstvena stroka v izogib morebitni akutni okužbi dihal pred prihajajočimi prazniki odsvetuje predvsem zadrževanje v nakupovalnih središčih.
V Evropsko unijo in torej tudi k nam se bodo od danes dalje lahko uvažali in prodajali samo med in čebelarski proizvodi, ki prihajajo iz obratov, ki jih je odobrila Evropska komisija. Uredba, ki uvaja strožje pogoje za uvoz medu iz tretjih držav je korak k ureditvi zakonodaje na področju trga z medom. Med je namreč poleg oljčnega olja živilo z največ potvorbami. Sicer pa je tveganje za nepristen med največje pri mešanicah medu iz EU in ne-EU držav, pri čemer naj bi veliko potvorjenega medu, ki morda sploh ni med, iz tretjih držav, domnevno iz Kitajske, bilo distribuirano preko Ukrajine. Slovenija je za več reda in transparentnosti predlagala obvezno označevanje po državah porekla tudi za mešanice medu, kar pa še ni v veljavi.
V Evropsko unijo in torej tudi k nam se bodo od danes dalje lahko uvažali in prodajali samo med in čebelarski proizvodi, ki prihajajo iz obratov, ki jih je odobrila Evropska komisija. Uredba, ki uvaja strožje pogoje za uvoz medu iz tretjih držav je korak k ureditvi zakonodaje na področju trga z medom. Med je namreč poleg oljčnega olja živilo z največ potvorbami. Sicer pa je tveganje za nepristen med največje pri mešanicah medu iz EU in ne-EU držav, pri čemer naj bi veliko potvorjenega medu, ki morda sploh ni med, iz tretjih držav, domnevno iz Kitajske, bilo distribuirano preko Ukrajine. Slovenija je za več reda in transparentnosti predlagala obvezno označevanje po državah porekla tudi za mešanice medu, kar pa še ni v veljavi.
Ustavno sodišče je sprejelo odločitev, da je zakonodaja, ki samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah odreka pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo, v neskladju z ustavo. Pobudo za presojo ustavnosti so leta 2020 vložili poslanci Levice, leta 2021 pa Zagovornik načela enakosti. Ustavno sodišče je zahtevi obravnavalo skupaj in torej po štirih letih presodilo, da je zakonska ureditev iz leta 2001, ki je po referendumu samskim ženskam in ženskam v istospolnih partnerskih zvezah odvzela pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo, neustavna. Gre za ugotovitveno odločbo ustavnega sodišča, zakonodajalec mora ugotovljeno neskladje v zakonu odpravi v roku enega leta po objavi odločbe. Več o pravici do svobodnega odločanja o rojstvih otrok pa v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Ustavno sodišče je sprejelo odločitev, da je zakonodaja, ki samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah odreka pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo, v neskladju z ustavo. Pobudo za presojo ustavnosti so leta 2020 vložili poslanci Levice, leta 2021 pa Zagovornik načela enakosti. Ustavno sodišče je zahtevi obravnavalo skupaj in torej po štirih letih presodilo, da je zakonska ureditev iz leta 2001, ki je po referendumu samskim ženskam in ženskam v istospolnih partnerskih zvezah odvzela pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo, neustavna. Gre za ugotovitveno odločbo ustavnega sodišča, zakonodajalec mora ugotovljeno neskladje v zakonu odpravi v roku enega leta po objavi odločbe. Več o pravici do svobodnega odločanja o rojstvih otrok pa v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Eden od razlogov za upadanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva na globalnih trgih je tudi razdrobljen kapitalski trg, ki slabo podpira razvoj in rast novih prodornih podjetij. Evropska unija zato skuša povezati članice tudi na tem področju in vzpostaviti unijo kapitalskih trgov. Ker je slovenski trg šibak in povsem nerazvit, pri tem pričakuje upoštevanje posebnosti in podporo pri razvoju. Pot do tja je finančno ministrstvo nakazalo v strategiji razvoja kapitalskega trga, eden od konkretnih korakov pa je zakon o individualnih naložbenih računih. Izhodišča so pripravljena, predstavili so ji že strokovni javnosti, te dni jih pošiljajo v javno razpravo. Cilj je, da bi tak naložbeni račun imela velika večina prebivalcev. O ključnih rešitvah smo se pogovarjali z državno sekretarko na finančnem ministrstvu Nikolino Prah.
Eden od razlogov za upadanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva na globalnih trgih je tudi razdrobljen kapitalski trg, ki slabo podpira razvoj in rast novih prodornih podjetij. Evropska unija zato skuša povezati članice tudi na tem področju in vzpostaviti unijo kapitalskih trgov. Ker je slovenski trg šibak in povsem nerazvit, pri tem pričakuje upoštevanje posebnosti in podporo pri razvoju. Pot do tja je finančno ministrstvo nakazalo v strategiji razvoja kapitalskega trga, eden od konkretnih korakov pa je zakon o individualnih naložbenih računih. Izhodišča so pripravljena, predstavili so ji že strokovni javnosti, te dni jih pošiljajo v javno razpravo. Cilj je, da bi tak naložbeni račun imela velika večina prebivalcev. O ključnih rešitvah smo se pogovarjali z državno sekretarko na finančnem ministrstvu Nikolino Prah.
Nahajamo se v Tednu Karitasa, marsikje potekajo dobrodelni dogodki in zbiranje pomoči za socialno najbolj ogrožene. Humanitarna organizacija trenutno pomaga 20.000 družinam pri plačevanju položnic, na leto pomoči potrebnim podarijo več kot 3000 ton hrane. Letošnja vodilna misel Tedna Karitas je »Poti do srca«. Prostovoljci na različne načine iščejo poti, da opazijo človeka v stiski, zaznajo stiske v domačem okolju in predvsem najdejo načine, kako človeku dati občutek, da ni pozabljen. Generalni tajnik organizacije Peter Tomažič je med drugim v pogovoru povabil k darovanju sredstev na letošnjem dogodku Klic dobrote.
Nahajamo se v Tednu Karitasa, marsikje potekajo dobrodelni dogodki in zbiranje pomoči za socialno najbolj ogrožene. Humanitarna organizacija trenutno pomaga 20.000 družinam pri plačevanju položnic, na leto pomoči potrebnim podarijo več kot 3000 ton hrane. Letošnja vodilna misel Tedna Karitas je »Poti do srca«. Prostovoljci na različne načine iščejo poti, da opazijo človeka v stiski, zaznajo stiske v domačem okolju in predvsem najdejo načine, kako človeku dati občutek, da ni pozabljen. Generalni tajnik organizacije Peter Tomažič je med drugim v pogovoru povabil k darovanju sredstev na letošnjem dogodku Klic dobrote.
Radio je lahko vaš prijatelj in sopotnik tudi zvečer. Na Prvem vam nocoj v poslušanje po poročilih ob 21tih ponujamo novo radijsko igro z naslovom Soba s posebnim vhodom. Gre za besedilo slovenske avtorice Suzane Tratnik. Njena kratka zgodba z istim naslovom je bila izbrana na natečaju Radia Slovenija že leta 2003, pozneje pa je bila vključena v njeno zbirko Česa nisem nikoli razumela na vlaku. Sogovornica: Režiserka Saška Rakef.
Radio je lahko vaš prijatelj in sopotnik tudi zvečer. Na Prvem vam nocoj v poslušanje po poročilih ob 21tih ponujamo novo radijsko igro z naslovom Soba s posebnim vhodom. Gre za besedilo slovenske avtorice Suzane Tratnik. Njena kratka zgodba z istim naslovom je bila izbrana na natečaju Radia Slovenija že leta 2003, pozneje pa je bila vključena v njeno zbirko Česa nisem nikoli razumela na vlaku. Sogovornica: Režiserka Saška Rakef.
Lani je na predlog Krajinskega parka Ljubljansko barje kmetijsko ministrstvo izdalo odločbo, s katero so lovci lahko nutrije lovili tudi na nelovnih območjih. Nutrija je namreč invazivna vrsta, ki dela škodo tako avtohtonim rastlinskim in živalskim vrstam in tudi kmetom, uredbo o odstranitvi nutrije je izdala tudi EU. Zgodba o odlovu nutrij je postala odmevna, ko so se odločbi za odlov uprla društva in aktivisti za zaščito živali, med njimi tudi premierjeva sopotnica. Kolega Peter Močnik se je o tem, zakaj se je projekt ustavil, pogovarjal s predsednikom Zveze lovskih družin Ljubljana, Ladom Bradačem.
Lani je na predlog Krajinskega parka Ljubljansko barje kmetijsko ministrstvo izdalo odločbo, s katero so lovci lahko nutrije lovili tudi na nelovnih območjih. Nutrija je namreč invazivna vrsta, ki dela škodo tako avtohtonim rastlinskim in živalskim vrstam in tudi kmetom, uredbo o odstranitvi nutrije je izdala tudi EU. Zgodba o odlovu nutrij je postala odmevna, ko so se odločbi za odlov uprla društva in aktivisti za zaščito živali, med njimi tudi premierjeva sopotnica. Kolega Peter Močnik se je o tem, zakaj se je projekt ustavil, pogovarjal s predsednikom Zveze lovskih družin Ljubljana, Ladom Bradačem.
Danes je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, ko se začenjajo tudi akcijski dnevi proti nasilju nad ženskami, ki bodo potekali vse do svetovnega dne človekovih pravic, 10. decembra. Geslo letošnjih akcijskih dni se glasi: Vsakih deset minut je ubita ena ženska. #Brez izgovora. Združimo se in končajmo nasilje nad ženskami.« Tega kljub ozaveščanju kot družba nikakor ne uspemo izkoreniniti, so opozorili tudi na posvetu »Ženska v vrtincu nasilja,« ki ga je na Ptuju pripravil Center za socialno delo spodnje Podravje.
Danes je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, ko se začenjajo tudi akcijski dnevi proti nasilju nad ženskami, ki bodo potekali vse do svetovnega dne človekovih pravic, 10. decembra. Geslo letošnjih akcijskih dni se glasi: Vsakih deset minut je ubita ena ženska. #Brez izgovora. Združimo se in končajmo nasilje nad ženskami.« Tega kljub ozaveščanju kot družba nikakor ne uspemo izkoreniniti, so opozorili tudi na posvetu »Ženska v vrtincu nasilja,« ki ga je na Ptuju pripravil Center za socialno delo spodnje Podravje.
Študij etnologije, ki se mu je pozneje pridružila še kulturna antropologija, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani v osmih desetletjih od njegove ustanovitve doživel velik razvoj. Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Zavetiški ulici 5 so se z raziskavami načinov življenja v Sloveniji in različnih delih sveta uveljavili kot pomembno mednarodno središče te vede. O pomenu etnologije ter o odprtju razstave, ki so jo ob 60-letnici disertacije doktorja Slavka Kremenška Ljubljansko naselje Zelena jama kot etnološki problem na Krakovskem nasipu v okviru študijskega procesa zasnovali na oddelku, se je Julija Kandare pogovarjala z dr. Boštjanom Kravanja in dr. Veroniko Zavratnik z ljubljanske Filozofske fakultete.
Študij etnologije, ki se mu je pozneje pridružila še kulturna antropologija, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani v osmih desetletjih od njegove ustanovitve doživel velik razvoj. Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Zavetiški ulici 5 so se z raziskavami načinov življenja v Sloveniji in različnih delih sveta uveljavili kot pomembno mednarodno središče te vede. O pomenu etnologije ter o odprtju razstave, ki so jo ob 60-letnici disertacije doktorja Slavka Kremenška Ljubljansko naselje Zelena jama kot etnološki problem na Krakovskem nasipu v okviru študijskega procesa zasnovali na oddelku, se je Julija Kandare pogovarjala z dr. Boštjanom Kravanja in dr. Veroniko Zavratnik z ljubljanske Filozofske fakultete.
Smučanje je nedvomno pomemben gradnik slovenske identitete, turizma in gospodarstva, hkrati pa predstavlja pomemben del tako zdravega gibalnega razvoja otrok kot tudi ohranjanja zdravja odraslih. O tem in izzivih, s katerimi se sooča ta športna panoga, o tem, ali je to danes še vedno nacionalni šport in kako ga znova približati mladim, so včeraj na okrogli mizi Smučanje: Naša dediščina, naša prihodnost spregovorili v Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah.
Smučanje je nedvomno pomemben gradnik slovenske identitete, turizma in gospodarstva, hkrati pa predstavlja pomemben del tako zdravega gibalnega razvoja otrok kot tudi ohranjanja zdravja odraslih. O tem in izzivih, s katerimi se sooča ta športna panoga, o tem, ali je to danes še vedno nacionalni šport in kako ga znova približati mladim, so včeraj na okrogli mizi Smučanje: Naša dediščina, naša prihodnost spregovorili v Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah.
Gabriel Milič je leta 2020 končal licej Franceta Prešerna v Trstu in se vpisal na študij slovenistike in italijanistike na tržaški in videmski univerzi. Od oktobra je na študijski izmenjavi na ljubljanski Filozofski fakulteti. Piše za Primorski dnevnik, zaposlen je pri društvu Kru.t, ki povezuje in pestri življenje starejšim rojakom v Trstu, dejaven je tudi v Slovenskem kulturnem društvu Igo Gruden v Nabrežini in v Zvezi slovenskih kulturnih društev. Idej mu, priznava, ne manjka. Kako pa je zadovoljen s študjem v Ljubljani?
Gabriel Milič je leta 2020 končal licej Franceta Prešerna v Trstu in se vpisal na študij slovenistike in italijanistike na tržaški in videmski univerzi. Od oktobra je na študijski izmenjavi na ljubljanski Filozofski fakulteti. Piše za Primorski dnevnik, zaposlen je pri društvu Kru.t, ki povezuje in pestri življenje starejšim rojakom v Trstu, dejaven je tudi v Slovenskem kulturnem društvu Igo Gruden v Nabrežini in v Zvezi slovenskih kulturnih društev. Idej mu, priznava, ne manjka. Kako pa je zadovoljen s študjem v Ljubljani?
V Azerbajdžanu, natančneje v prestolnici Baku, gre h koncu 29-ta podnebna konferenca Združenih narodov. Pogajalci se skušajo dogovoriti zlasti o novi vsoti sredstev za države v razvoju, da bi te lahko prešle na čisto energijo, se prilagodile podnebnim spremembam in se spopadle z vremenskimi katastrofami. Najbogatejše države bi revnim več podnebne denarne pomoči zagotavljale prek subvencij, posojil in zasebnih naložb. Revnejše države ob tem opozarjajo na nevarnost dolžniške krize, zato za podnebne ukrepe zahtevajo nepovratna sredstva.
V Azerbajdžanu, natančneje v prestolnici Baku, gre h koncu 29-ta podnebna konferenca Združenih narodov. Pogajalci se skušajo dogovoriti zlasti o novi vsoti sredstev za države v razvoju, da bi te lahko prešle na čisto energijo, se prilagodile podnebnim spremembam in se spopadle z vremenskimi katastrofami. Najbogatejše države bi revnim več podnebne denarne pomoči zagotavljale prek subvencij, posojil in zasebnih naložb. Revnejše države ob tem opozarjajo na nevarnost dolžniške krize, zato za podnebne ukrepe zahtevajo nepovratna sredstva.
80 deklet z 12 osnovnih šol z vseh koncev Slovenije se je na zaključnem dogodku 6. sezone Girls Do Code lotilo načrtovanja robota oziroma pomočnika, ki deluje na podlagi umetne inteligence. Umetna inteligenca je danes vse bolj prisotna, velike jezikovne modele, kot je ChatGPT, uporablja za najrazličnejše namene širok krog ljudi. Po drugi strani je znanja programiranja in poznavanja umetne inteligence premalo, prav tako je v teh poklicih mnogo več moških kot žensk, kar v določeni meri vpliva na to, kako je ta tehnologija zasnovana. Izhodišče projekta Girls do Code v organizaciji zavoda Simbioza Genesis in podjetja Digital School, je prav v tem, da se čim več mladih deklet navduši nad programiranjem in poznavanjem sodobnih tehnologij. Kombinacija druženja, uporabnega znanja, zabave in novih izkušenj se je tudi letos izkazala za uspešno kombinacijo. Foto: Rok Kutin/Simbioza
80 deklet z 12 osnovnih šol z vseh koncev Slovenije se je na zaključnem dogodku 6. sezone Girls Do Code lotilo načrtovanja robota oziroma pomočnika, ki deluje na podlagi umetne inteligence. Umetna inteligenca je danes vse bolj prisotna, velike jezikovne modele, kot je ChatGPT, uporablja za najrazličnejše namene širok krog ljudi. Po drugi strani je znanja programiranja in poznavanja umetne inteligence premalo, prav tako je v teh poklicih mnogo več moških kot žensk, kar v določeni meri vpliva na to, kako je ta tehnologija zasnovana. Izhodišče projekta Girls do Code v organizaciji zavoda Simbioza Genesis in podjetja Digital School, je prav v tem, da se čim več mladih deklet navduši nad programiranjem in poznavanjem sodobnih tehnologij. Kombinacija druženja, uporabnega znanja, zabave in novih izkušenj se je tudi letos izkazala za uspešno kombinacijo. Foto: Rok Kutin/Simbioza
V teh dneh po svetu potekajo različni dogodki v povezavi s svetovnim dnem spomina na žrtve prometnih nesreč. Zavod Varna pot že od leta 2007 v povezavi s tem izpeljuje različne aktivnosti. Vseh, ki so v prometnih nesrečah izgubili življenje ali bili trajno poškodovani, se v teh dneh spominjamo skupaj z njihovimi bližnjimi. Letos Zavod Varna pot predstavlja tudi kampanjo "Tisti Dan" in več o tem v pogovoru s Tino Klemenčič.
V teh dneh po svetu potekajo različni dogodki v povezavi s svetovnim dnem spomina na žrtve prometnih nesreč. Zavod Varna pot že od leta 2007 v povezavi s tem izpeljuje različne aktivnosti. Vseh, ki so v prometnih nesrečah izgubili življenje ali bili trajno poškodovani, se v teh dneh spominjamo skupaj z njihovimi bližnjimi. Letos Zavod Varna pot predstavlja tudi kampanjo "Tisti Dan" in več o tem v pogovoru s Tino Klemenčič.
Po osmih letih inštitut ICANNA kot mednarodni center za kanabinoide in Medicinski center Rogaška znova organizirata izobraževanje za zdravnike in zdravstvene delavce o uporabi konoplje v medicini. Dr. Tanja Bagar je direktorica in predsednica strokovnega sveta Mednarodnega inštituta za kanabinoide. Je mikrobiologinja z doktoratom z biomedicine, ki se že leta ukvarja s kanabinoidi in njihovim potencialom v medicini, in je tudi avtorica knjige Konoplja v medicini. Cirila Štuber jo je poklicala na Goričko in povedala ji je nekaj o vsebinah mednarodnega izobraževanja za zdravstvene delavce, ki bo potekalo v petek in soboto, 22. in 23. novembra.
Po osmih letih inštitut ICANNA kot mednarodni center za kanabinoide in Medicinski center Rogaška znova organizirata izobraževanje za zdravnike in zdravstvene delavce o uporabi konoplje v medicini. Dr. Tanja Bagar je direktorica in predsednica strokovnega sveta Mednarodnega inštituta za kanabinoide. Je mikrobiologinja z doktoratom z biomedicine, ki se že leta ukvarja s kanabinoidi in njihovim potencialom v medicini, in je tudi avtorica knjige Konoplja v medicini. Cirila Štuber jo je poklicala na Goričko in povedala ji je nekaj o vsebinah mednarodnega izobraževanja za zdravstvene delavce, ki bo potekalo v petek in soboto, 22. in 23. novembra.
November in december sta meseca, močno povezana z nakupovanjem. November v zadnjih letih tudi pri nas zaradi črnega petka, ki se je razširil kar na ves mesec, december pa zaradi obdarovanj ob božično-novoletnih praznikih. In čeprav se je velik del nakupovanj preselil na splet, so tudi nakupovalna središča v zadnjih dveh mesecih leta še bolj polna kot sicer. Ne le pri nas, tudi onstran meja. In po nakupih čez mejo rado zanese tudi Slovence, ena od bolj priljubljenih nakupovalnih destinacij je nakupovalno središče Palmanova Village, približno 30 kilometrov od slovensko-italijanske meje. Ta je že skoraj dve desetletji sinonim za 'outlet' nakupe, torej nakupe dragih znamk, predvsem oblačil in obutve, po nekoliko ugodnejših cenah. Je nakupovalni turizem kljub spletu še vedno živ? Kako se novim razmeram prilagajajo središča, kot je Palmanova Village? In zakaj je Palmanovo vredno obiskati, tudi če niste ljubitelj nakupovanja?
November in december sta meseca, močno povezana z nakupovanjem. November v zadnjih letih tudi pri nas zaradi črnega petka, ki se je razširil kar na ves mesec, december pa zaradi obdarovanj ob božično-novoletnih praznikih. In čeprav se je velik del nakupovanj preselil na splet, so tudi nakupovalna središča v zadnjih dveh mesecih leta še bolj polna kot sicer. Ne le pri nas, tudi onstran meja. In po nakupih čez mejo rado zanese tudi Slovence, ena od bolj priljubljenih nakupovalnih destinacij je nakupovalno središče Palmanova Village, približno 30 kilometrov od slovensko-italijanske meje. Ta je že skoraj dve desetletji sinonim za 'outlet' nakupe, torej nakupe dragih znamk, predvsem oblačil in obutve, po nekoliko ugodnejših cenah. Je nakupovalni turizem kljub spletu še vedno živ? Kako se novim razmeram prilagajajo središča, kot je Palmanova Village? In zakaj je Palmanovo vredno obiskati, tudi če niste ljubitelj nakupovanja?
V Sloveniji je lani živelo približno 150 tisoč sladkornih bolnikov, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pri čemer se je z zdravili zaradi sladkorne bolezni zdravilo več kot 126 tisoč ljudi. Pomena bolezni se poleg odraslih in starostnikov vse bolj zavedajo tudi otroci, ki v 80 odstotkov primerih poznajo sladkornega bolnika. Da so slednji še bolj ozaveščeni o tej temi, so zaslužni tudi člani Hiše eksperimentov, ki so z letošnjim letom po slovenskih šolah zagnali projekt terenskega sladkolesarjenja, simulatorja sladkorne bolezni.
V Sloveniji je lani živelo približno 150 tisoč sladkornih bolnikov, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pri čemer se je z zdravili zaradi sladkorne bolezni zdravilo več kot 126 tisoč ljudi. Pomena bolezni se poleg odraslih in starostnikov vse bolj zavedajo tudi otroci, ki v 80 odstotkov primerih poznajo sladkornega bolnika. Da so slednji še bolj ozaveščeni o tej temi, so zaslužni tudi člani Hiše eksperimentov, ki so z letošnjim letom po slovenskih šolah zagnali projekt terenskega sladkolesarjenja, simulatorja sladkorne bolezni.
Danes zaznamujemo dan slovenskega znakovnega jezika. Letos mineva 10 let od razglasitve dneva slovenskega znakovnega jezika, Slovenija pa je pred tremi leti slovenski znakovni jezik vpisala tudi v Ustavo. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije jutri in v soboto organizira mednarodno konferenco Inštitutov znakovnih jezikov, katere cilj bo ustanovitev mednarodne organizacije Inštitutov znakovnih jezikov. Kaj je bilo v desetletnem obdobju narejenega na področju slovenskega znakovnega jezika, pa boste izvedeli v pogovoru Petre Medved s sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom.
Danes zaznamujemo dan slovenskega znakovnega jezika. Letos mineva 10 let od razglasitve dneva slovenskega znakovnega jezika, Slovenija pa je pred tremi leti slovenski znakovni jezik vpisala tudi v Ustavo. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije jutri in v soboto organizira mednarodno konferenco Inštitutov znakovnih jezikov, katere cilj bo ustanovitev mednarodne organizacije Inštitutov znakovnih jezikov. Kaj je bilo v desetletnem obdobju narejenega na področju slovenskega znakovnega jezika, pa boste izvedeli v pogovoru Petre Medved s sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom.
Bližajo so božično-novoletni prazniki, ko zadiši po cimetu, v naših domovih pa se prižgejo praznične luči, ki utripajo tudi na okrašenih drevescih. Ta nam polepšajo dom, vendar lahko nenadzorovano sekanje smrečic in neprimerna izbira drevesca škodi slovenskim gozdovom. Vodja Krajevne enote Logatec pri Zavodu za gozdove Slovenije Borut Debevc je pojasnil, kaj lahko sami storimo za to, da so tudi naše praznične izbire prijazne do narave.
Bližajo so božično-novoletni prazniki, ko zadiši po cimetu, v naših domovih pa se prižgejo praznične luči, ki utripajo tudi na okrašenih drevescih. Ta nam polepšajo dom, vendar lahko nenadzorovano sekanje smrečic in neprimerna izbira drevesca škodi slovenskim gozdovom. Vodja Krajevne enote Logatec pri Zavodu za gozdove Slovenije Borut Debevc je pojasnil, kaj lahko sami storimo za to, da so tudi naše praznične izbire prijazne do narave.
V ptujski knjižnici poteka cikel predavanj antropologa Dana Podjeda o prednostih in slabostih pametnih telefonov in elektronskih naprav. V knjižnici Ivana Potrča Ptuj namreč že deseto leto zapored pripravljajo cikel predavanj Na poti k sebi. Vsakič skušajo z več predavanji osvetliti kakšno od aktualnih družbenih tem. Tri letošnje novembrske sredine popoldneve tako Ptujčanom predava Podjed, ki ne skriva, da po njegovem v Sloveniji že zamujamo z zakonsko omejitvijo elektronskih naprav v šolah. Po prvem predavanju se je z njim pogovarjala tudi naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič.
V ptujski knjižnici poteka cikel predavanj antropologa Dana Podjeda o prednostih in slabostih pametnih telefonov in elektronskih naprav. V knjižnici Ivana Potrča Ptuj namreč že deseto leto zapored pripravljajo cikel predavanj Na poti k sebi. Vsakič skušajo z več predavanji osvetliti kakšno od aktualnih družbenih tem. Tri letošnje novembrske sredine popoldneve tako Ptujčanom predava Podjed, ki ne skriva, da po njegovem v Sloveniji že zamujamo z zakonsko omejitvijo elektronskih naprav v šolah. Po prvem predavanju se je z njim pogovarjala tudi naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič.
V ljubljanskem zdravstvenem domu so se prvič sešli predstavniki ambulant za osebe brez zdravstvenega zavarovanja iz štirih slovenskih mest: Ljubljane, Maribora, Kopra in Kranja. Namen srečanja je bil, da se zdravstveni delavci, ki delajo v pro bono ambulantah, povežejo, podpirajo drug drugega ter izmenjajo izkušnje in primere dobrih praks. Pro bono ambulante obiskujejo brezdomci, odvisniki od nedovoljenih drog, migranti, tuji študenti in ljudje s socialnimi težavami.
V ljubljanskem zdravstvenem domu so se prvič sešli predstavniki ambulant za osebe brez zdravstvenega zavarovanja iz štirih slovenskih mest: Ljubljane, Maribora, Kopra in Kranja. Namen srečanja je bil, da se zdravstveni delavci, ki delajo v pro bono ambulantah, povežejo, podpirajo drug drugega ter izmenjajo izkušnje in primere dobrih praks. Pro bono ambulante obiskujejo brezdomci, odvisniki od nedovoljenih drog, migranti, tuji študenti in ljudje s socialnimi težavami.