Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zbornica zdravstvene in babiške nege, je dobila novo vodstvo. Po dveh mandatih Monike Ažman je njeno funkcijo prevzela Anita Prelec, ki ob prevzemu mandata opozarja na pomanjkanje medicinskih sester. Skrbijo jo odhodi zdravstvenega kadra v tujino – pravi, da so v zadnjih petih letih zaznali odhod tisoč medicinskih sester v tujino. Kako odgovarja sodelavcem, ki ji pravijo, da se je znašla sredi viharja? Katerih izzivov se bo najprej lotila in zakaj meni, da tuji delavci ne morejo zadovoljivo nadomestiti domačih?
Zbornica zdravstvene in babiške nege, je dobila novo vodstvo. Po dveh mandatih Monike Ažman je njeno funkcijo prevzela Anita Prelec, ki ob prevzemu mandata opozarja na pomanjkanje medicinskih sester. Skrbijo jo odhodi zdravstvenega kadra v tujino – pravi, da so v zadnjih petih letih zaznali odhod tisoč medicinskih sester v tujino. Kako odgovarja sodelavcem, ki ji pravijo, da se je znašla sredi viharja? Katerih izzivov se bo najprej lotila in zakaj meni, da tuji delavci ne morejo zadovoljivo nadomestiti domačih?
Profesorica slovenščine Judita Babnik na Dunaju že 8 let poučuje slovenski jezik, tako v okviru dopolnilnega pouka kot pouka materinščine oziroma prvega jezika, ki poteka v okviru avstrijskega izobraževalnega sistema. Zanimanje je precejšnje, skupine pa so zelo homogene, kar predstavlja dodatne izzive, pojasnjuje. Izziv pa je tudi, kako dobiti ustrezne prostore. In kako živijo Slovenci na Dunaju? Prisluhnite!
Profesorica slovenščine Judita Babnik na Dunaju že 8 let poučuje slovenski jezik, tako v okviru dopolnilnega pouka kot pouka materinščine oziroma prvega jezika, ki poteka v okviru avstrijskega izobraževalnega sistema. Zanimanje je precejšnje, skupine pa so zelo homogene, kar predstavlja dodatne izzive, pojasnjuje. Izziv pa je tudi, kako dobiti ustrezne prostore. In kako živijo Slovenci na Dunaju? Prisluhnite!
Danes zaznamujemo dan slovenskih paraplegikov. Zveza paraplegikov Slovenije praznuje 56 let organiziranega delovanja. Kakšne izzive prinašata paraplegija in tetraplegija njihovim članom? Kako je z dostopnostjo javnih objektov za gibalno in senzorno ovirane, kako je z ureditvijo medkrajevnega potniškega prevoza in zakaj so se v okviru tradicionalnega strokovnega srečanja Izzivi paraplegije, ki bo jutri, poleg slavnostne skupščine v Domu paraplegikov v Pacugu odločili obravnavati temo Motnje v intimi pri paraplegikih in tetraplegikih? O teh aktualnih vprašanjih se je Petra Medved pogovarjala s predsednikom Zveze paraplegikov Slovenije Danetom Kastelicem.
Danes zaznamujemo dan slovenskih paraplegikov. Zveza paraplegikov Slovenije praznuje 56 let organiziranega delovanja. Kakšne izzive prinašata paraplegija in tetraplegija njihovim članom? Kako je z dostopnostjo javnih objektov za gibalno in senzorno ovirane, kako je z ureditvijo medkrajevnega potniškega prevoza in zakaj so se v okviru tradicionalnega strokovnega srečanja Izzivi paraplegije, ki bo jutri, poleg slavnostne skupščine v Domu paraplegikov v Pacugu odločili obravnavati temo Motnje v intimi pri paraplegikih in tetraplegikih? O teh aktualnih vprašanjih se je Petra Medved pogovarjala s predsednikom Zveze paraplegikov Slovenije Danetom Kastelicem.
Če ste blizu upokojitvi – ali bi za nekoliko nižjo plačo delali manj – na primer en delovni dan na teden manj, ob tem pa bi imeli socialne prispevke plačane v celoti – torej v 100 odstotkih? Tako imenovani sistem “80 : 90 : 100" bo v prihodnje najverjetneje uvrščen na pogajalsko mizo odločevalcev.
Če ste blizu upokojitvi – ali bi za nekoliko nižjo plačo delali manj – na primer en delovni dan na teden manj, ob tem pa bi imeli socialne prispevke plačane v celoti – torej v 100 odstotkih? Tako imenovani sistem “80 : 90 : 100" bo v prihodnje najverjetneje uvrščen na pogajalsko mizo odločevalcev.
Kako v prizadevanjih za trajnostni razvoj doseči točko preloma, ki bi pomenila preoblikovanje naših družb tako, da bi naše okolje ohranile v dobrem stanju za naslednje generacije? S tem se med drugim ukvarja raziskovalec dr. Andrew Ringsmuth, gost 10. konference o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti Dovolj za vse, ki je potekala v Ljubljani. Opozarja tudi na družbene medije, ki bi s spremembami algoritmov lahko imeli pomembno povezovalno vlogo v družbi, namesto da razdvajajo.
Kako v prizadevanjih za trajnostni razvoj doseči točko preloma, ki bi pomenila preoblikovanje naših družb tako, da bi naše okolje ohranile v dobrem stanju za naslednje generacije? S tem se med drugim ukvarja raziskovalec dr. Andrew Ringsmuth, gost 10. konference o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti Dovolj za vse, ki je potekala v Ljubljani. Opozarja tudi na družbene medije, ki bi s spremembami algoritmov lahko imeli pomembno povezovalno vlogo v družbi, namesto da razdvajajo.
Pomlad je tu in poletje je že na dosegu roke, čas, ko razmišljamo o dopustu in potovanjih nasploh. O tem razmišljajo tudi spletni goljufi, ki so iznašli učinkovite načine za vrivanje med nas in spletni platformi za rezervacijo počitniških nastanitev Booking in Airbnb z namenom povzročanja škode. V današnji epizodi spletnih prevar bomo s pomočjo Mojce, ki je bila žrtev prevare, in Jasmine Mešič, ki se pri svojem delu na SI-CERTU srečuje z mnogimi podobnimi primeri prevar pogledali, kako se jim lahko izognemo. Avtorica oddaje je Cirila Štuber. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Pomlad je tu in poletje je že na dosegu roke, čas, ko razmišljamo o dopustu in potovanjih nasploh. O tem razmišljajo tudi spletni goljufi, ki so iznašli učinkovite načine za vrivanje med nas in spletni platformi za rezervacijo počitniških nastanitev Booking in Airbnb z namenom povzročanja škode. V današnji epizodi spletnih prevar bomo s pomočjo Mojce, ki je bila žrtev prevare, in Jasmine Mešič, ki se pri svojem delu na SI-CERTU srečuje z mnogimi podobnimi primeri prevar pogledali, kako se jim lahko izognemo. Avtorica oddaje je Cirila Štuber. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Digitalizacija, če želimo ali ne, postaja nujnost na skorajda vseh ravneh našega življenja. Po nekaj letih zatišja je ta dobila nov zagon tudi na področju zdravstva. Do sredine prihodnjega leta moramo dokončati projekte, za katere smo predvideli tudi 83 milijonov evrov evropskih sredstev. Osrednji projekt je vzpostavitev centralnega arhiva slikovnega gradiva v zdravstvu. Cilj je brezpapirno zdravstvo, zato naj bi zdravstveni izvajalci uporabljali elektronski terapevtski list in e-karton. Da bi digitalizacijo približali ljudem, bolnikom, pa na lokalni ravni uvajajo tako imenovane zVEM Digi točke. O teh projektih smo se pogovarjali z v. d. generalnega direktorja Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu na Ministrstvu za zdravje Tejo Batagelj.
Digitalizacija, če želimo ali ne, postaja nujnost na skorajda vseh ravneh našega življenja. Po nekaj letih zatišja je ta dobila nov zagon tudi na področju zdravstva. Do sredine prihodnjega leta moramo dokončati projekte, za katere smo predvideli tudi 83 milijonov evrov evropskih sredstev. Osrednji projekt je vzpostavitev centralnega arhiva slikovnega gradiva v zdravstvu. Cilj je brezpapirno zdravstvo, zato naj bi zdravstveni izvajalci uporabljali elektronski terapevtski list in e-karton. Da bi digitalizacijo približali ljudem, bolnikom, pa na lokalni ravni uvajajo tako imenovane zVEM Digi točke. O teh projektih smo se pogovarjali z v. d. generalnega direktorja Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu na Ministrstvu za zdravje Tejo Batagelj.
1. aprila 1950 je izšla prva številka revije Življenje in tehnika, ki te dni praznuje 75. obletnico. V studio Prvega smo ob tej priložnosti povabili Jureta Miljevića, aktualnega urednika revije, in Mateja Pavliča, ki je revijo urejal kar 30 let.
1. aprila 1950 je izšla prva številka revije Življenje in tehnika, ki te dni praznuje 75. obletnico. V studio Prvega smo ob tej priložnosti povabili Jureta Miljevića, aktualnega urednika revije, in Mateja Pavliča, ki je revijo urejal kar 30 let.
Celotni pogovor z arhitektom Oskarjem Viragom, ki je bil pri projektu postavitve Poti med krošnjami Pohorje odgovorni projektant. (V oddaji naPOTki je bil uporabljen delček pogovora.)
Celotni pogovor z arhitektom Oskarjem Viragom, ki je bil pri projektu postavitve Poti med krošnjami Pohorje odgovorni projektant. (V oddaji naPOTki je bil uporabljen delček pogovora.)
Jutri bo za tabornike in tabornice poseben dan. Zbrali se bodo na Taborniškem feštivalu, največjem taborniškem dogodku v mestu, ki ga organizira Mestna zveza tabornikov Ljubljana. Osrednje pozornosti bodo tokrat deležne taborniške zgodbe. Skozi desetletja se jih je nabralo veliko. Zveza tabornikov Slovenije namreč deluje že več kot 70 let. Sedemdeset taborniških zgodb so zdaj zbrali v knjigi, ki jo bodo jutri ob 12. uri predstavili v parku Tivoli. Tja vas v pestro taborniško vzdušje vabijo med 10. in 14. uro.
Jutri bo za tabornike in tabornice poseben dan. Zbrali se bodo na Taborniškem feštivalu, največjem taborniškem dogodku v mestu, ki ga organizira Mestna zveza tabornikov Ljubljana. Osrednje pozornosti bodo tokrat deležne taborniške zgodbe. Skozi desetletja se jih je nabralo veliko. Zveza tabornikov Slovenije namreč deluje že več kot 70 let. Sedemdeset taborniških zgodb so zdaj zbrali v knjigi, ki jo bodo jutri ob 12. uri predstavili v parku Tivoli. Tja vas v pestro taborniško vzdušje vabijo med 10. in 14. uro.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je te dni izdalo navodila, kako ravnati, če se srečamo z medvedom. Poudarili so, da se medved praviloma umakne človeku, da pa se srečanja lahko končajo tudi neprijetno, če srečamo medvedko z mladiči ali če medveda presenetimo ob hranjenju ali na mestu, kjer nima ne časa, ne prostora za umik. Sabrina Mulec se je pogovarjala z upokojenim dolgoletnim vodjem Lovišča s posebnim namenom Jelen Antonom Marinčičem, ki je najprej povedal, kje v Sloveniji lahko srečamo medvede. Foto: Bobo
Ministrstvo za naravne vire in prostor je te dni izdalo navodila, kako ravnati, če se srečamo z medvedom. Poudarili so, da se medved praviloma umakne človeku, da pa se srečanja lahko končajo tudi neprijetno, če srečamo medvedko z mladiči ali če medveda presenetimo ob hranjenju ali na mestu, kjer nima ne časa, ne prostora za umik. Sabrina Mulec se je pogovarjala z upokojenim dolgoletnim vodjem Lovišča s posebnim namenom Jelen Antonom Marinčičem, ki je najprej povedal, kje v Sloveniji lahko srečamo medvede. Foto: Bobo
"Prometna nesreča ne izbira. Pride nenadno, udari silovito in v nas zareže z neskončno bolečino. Za seboj pušča tragične in nepopravljive posledice. V trenutku izgubimo vsi", piše na spletni strani zavoda Varna pot, ki s svojimi programi pomaga žrtvam prometnih nesreč in njihovim bližnjim ter pripravlja preventivno-izobraževalne dejavnosti za otroke, mladostnike in odrasle.
"Prometna nesreča ne izbira. Pride nenadno, udari silovito in v nas zareže z neskončno bolečino. Za seboj pušča tragične in nepopravljive posledice. V trenutku izgubimo vsi", piše na spletni strani zavoda Varna pot, ki s svojimi programi pomaga žrtvam prometnih nesreč in njihovim bližnjim ter pripravlja preventivno-izobraževalne dejavnosti za otroke, mladostnike in odrasle.
Ob gradnji velikega Potniškega centra v Ljubljani železniško postajo čaka celovita prenova. Ministrstvo za infrastrukturo namerava odstraniti notranjo ureditev železniške postaje, ki je bila izvedena po arhitekturni rešitvi ateljeja arhitekta Marka Mušiča. Stavba glavne železniške postaje Ljubljana v bidermajerskem slogu je bila zgrajena leta 1848 in je druga najstarejša v Evropi. Železniška postaja je ponos vsakega mesta, ki mu je mar za lastno preteklost. Tako denimo tudi razred za umetnost SAZU posegom nasprotuje, zapisali so: 'Odločno nasprotujemo napovedani privatizaciji ter hotelizaciji objekta, zahtevamo, da od vsega začetka uveljavljeno pritličje kolodvora za vedno ostane javen mestni, potnikom in obiskovalcem namenjen prostor.' Foto: BOBO
Ob gradnji velikega Potniškega centra v Ljubljani železniško postajo čaka celovita prenova. Ministrstvo za infrastrukturo namerava odstraniti notranjo ureditev železniške postaje, ki je bila izvedena po arhitekturni rešitvi ateljeja arhitekta Marka Mušiča. Stavba glavne železniške postaje Ljubljana v bidermajerskem slogu je bila zgrajena leta 1848 in je druga najstarejša v Evropi. Železniška postaja je ponos vsakega mesta, ki mu je mar za lastno preteklost. Tako denimo tudi razred za umetnost SAZU posegom nasprotuje, zapisali so: 'Odločno nasprotujemo napovedani privatizaciji ter hotelizaciji objekta, zahtevamo, da od vsega začetka uveljavljeno pritličje kolodvora za vedno ostane javen mestni, potnikom in obiskovalcem namenjen prostor.' Foto: BOBO
Morda ste opazili, kako je v nekem videu predsednica države vabila ljudi v vprašljivo finančno shemo ali pa kako je Luka Dončić razlagal, da komaj čaka, da bo skupaj z Nikolo Jokićem zaigral za Crveno zvezdo. Vse to se da narediti s tehnologijo globokega ponarejanja s pomočjo umetne inteligence. Ponaredijo lahko fotografije, človeški glas in celo video vsebine. Tehnologija globokega ponarejanja ni problematična, ko gre za zabavne vsebine, ko tehnologijo zlorabijo za prevaro, pa gre za običajen kriminal. O spletnih prevarah s pomočjo tehnologije globokega ponarejanja se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERTA. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Morda ste opazili, kako je v nekem videu predsednica države vabila ljudi v vprašljivo finančno shemo ali pa kako je Luka Dončić razlagal, da komaj čaka, da bo skupaj z Nikolo Jokićem zaigral za Crveno zvezdo. Vse to se da narediti s tehnologijo globokega ponarejanja s pomočjo umetne inteligence. Ponaredijo lahko fotografije, človeški glas in celo video vsebine. Tehnologija globokega ponarejanja ni problematična, ko gre za zabavne vsebine, ko tehnologijo zlorabijo za prevaro, pa gre za običajen kriminal. O spletnih prevarah s pomočjo tehnologije globokega ponarejanja se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERTA. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Zaradi pomanjkanja prostih mest v vrtcih, so se v hrvaškem mestu Samobor, blizu meje s Slovenijo, odločili, da bodo dedkom in babicam za čuvanje vnukov do četrtega leta starosti plačevali mesečno nadomestilo. Za čuvanje vnuka bodo stari starši dobili 360 evrov nadomestila, enak znesek, s katerim mesto Samobor zdaj sofinancira zasebne vrtce. Ali bi bila ta praksa dobrodošla tudi v Sloveniji ?
Zaradi pomanjkanja prostih mest v vrtcih, so se v hrvaškem mestu Samobor, blizu meje s Slovenijo, odločili, da bodo dedkom in babicam za čuvanje vnukov do četrtega leta starosti plačevali mesečno nadomestilo. Za čuvanje vnuka bodo stari starši dobili 360 evrov nadomestila, enak znesek, s katerim mesto Samobor zdaj sofinancira zasebne vrtce. Ali bi bila ta praksa dobrodošla tudi v Sloveniji ?
Predlog pokojninske reforme je v javni razpravi čas za oddajo komentarjev, pripomb in predlogov je do 21. aprila. Na vladni strani si želijo, da bi omenjeni zakon državni zbor obravnaval na majski ali junijski redni seji. Prve novosti, z izjemo zimskega dodatka, bi začele veljati z novim letom. Urška Valjavec se je o napovednih novostih pogovarjala z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo Igorjem Feketijo. V prispevku je poudarek upokojitvenih pogoji, možnosti za znižanje starostne meje ter novosti, ki jih reforma prinaša invalidom.
Predlog pokojninske reforme je v javni razpravi čas za oddajo komentarjev, pripomb in predlogov je do 21. aprila. Na vladni strani si želijo, da bi omenjeni zakon državni zbor obravnaval na majski ali junijski redni seji. Prve novosti, z izjemo zimskega dodatka, bi začele veljati z novim letom. Urška Valjavec se je o napovednih novostih pogovarjala z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo Igorjem Feketijo. V prispevku je poudarek upokojitvenih pogoji, možnosti za znižanje starostne meje ter novosti, ki jih reforma prinaša invalidom.
Danes je v državnem zboru potekalo že 35. zasedanje Otroškega parlamenta. Gre za program izobraževanja za aktivno državljanstvo in ozaveščanje o človekovih oziroma otrokovih pravicah, ki ga izvaja Zveza prijateljev mladine. Otroci na vsaki dve leti izberejo temo o kateri želijo razpravljati. Prispevek je pripravila Kaja Čelan, bere Aleš Ogrin.
Danes je v državnem zboru potekalo že 35. zasedanje Otroškega parlamenta. Gre za program izobraževanja za aktivno državljanstvo in ozaveščanje o človekovih oziroma otrokovih pravicah, ki ga izvaja Zveza prijateljev mladine. Otroci na vsaki dve leti izberejo temo o kateri želijo razpravljati. Prispevek je pripravila Kaja Čelan, bere Aleš Ogrin.
Pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic je izšel slovenski prevod ornitološke biblije – Collins Bird Guide, priročnik, ki so ga leta 1999 izdali na Švedskem in je preveden v 24 jezikov. Naslov slovenskega prevoda, ki je pravkar izšel, je Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja. Izvirnik je v švedščini, prevajali pa so iz angleške različice. V njem najdemo opise, statuse in ilustracije skoraj 400 vrst ptic, ki živijo v Sloveniji ter opise in ilustracije preostalih evropskih, severnoafriških in bližnjevzhodnih ptic. Opazovanje ptic in tudi skrb zanje je v Sloveniji kar dobro razširjeno, ptice so priljubljene - Žiga Končina Šmid je na ljubljanskih ulicah spraševal, katere ptice lahko naštejejo mimoidoči, na hitro in na pamet, potem pa smo se o prevodu priročnika pogovarjali z njegovim urednikom, Tilnom Basletom iz DOPPS-a.
Pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic je izšel slovenski prevod ornitološke biblije – Collins Bird Guide, priročnik, ki so ga leta 1999 izdali na Švedskem in je preveden v 24 jezikov. Naslov slovenskega prevoda, ki je pravkar izšel, je Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja. Izvirnik je v švedščini, prevajali pa so iz angleške različice. V njem najdemo opise, statuse in ilustracije skoraj 400 vrst ptic, ki živijo v Sloveniji ter opise in ilustracije preostalih evropskih, severnoafriških in bližnjevzhodnih ptic. Opazovanje ptic in tudi skrb zanje je v Sloveniji kar dobro razširjeno, ptice so priljubljene - Žiga Končina Šmid je na ljubljanskih ulicah spraševal, katere ptice lahko naštejejo mimoidoči, na hitro in na pamet, potem pa smo se o prevodu priročnika pogovarjali z njegovim urednikom, Tilnom Basletom iz DOPPS-a.
Ob svetovnem dnevu ledenikov in svetovnem dnevu voda je 21. marca 2025 Slovensko društvo za zaščito voda organiziralo simpozij Vodni dnevi, že 31-ič po vrsti. Povezovalna nit letošnjih je bila "Preveč ali premalo vode" z motom "Čas je za ukrepanje", tri osrednje teme pa so bile povezane z globalnimi izzivi: ohranjanje ledenikov, onesnaženost vodnih virov in trajnostna raba pitne, odpadne in padavinske vode. O vsem tem, pa tudi kaj lahko vsak sam kot posameznik ali kot skupnost storimo, da vodo zaščitimo, in še o marsičem aktualnem je tekla beseda v nedeljskem pogovoru s predsednico Slovenskega društva za zaščito voda dr. Marjetko Levstek, doktorico kemijskega inženirstva in direktorico Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik. Foto: Klemen Razinger
Ob svetovnem dnevu ledenikov in svetovnem dnevu voda je 21. marca 2025 Slovensko društvo za zaščito voda organiziralo simpozij Vodni dnevi, že 31-ič po vrsti. Povezovalna nit letošnjih je bila "Preveč ali premalo vode" z motom "Čas je za ukrepanje", tri osrednje teme pa so bile povezane z globalnimi izzivi: ohranjanje ledenikov, onesnaženost vodnih virov in trajnostna raba pitne, odpadne in padavinske vode. O vsem tem, pa tudi kaj lahko vsak sam kot posameznik ali kot skupnost storimo, da vodo zaščitimo, in še o marsičem aktualnem je tekla beseda v nedeljskem pogovoru s predsednico Slovenskega društva za zaščito voda dr. Marjetko Levstek, doktorico kemijskega inženirstva in direktorico Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik. Foto: Klemen Razinger
Društvo za raziskovanje jam Ljubljana je pred kratkim na Biotehnični fakulteti v Ljubljani jubilejno 20-to nagrado Viljema Putika za najboljši jamarski dosežek v letu 2024 podelilo Jamarskemu klubu Novo mesto za raziskave v skoraj tisoč metrov globokem breznu Trnuljčica na Kaninu. Društvo za raziskovanje jam Ljubljana to nagrado podeljuje od leta 2005. Jamarski klub Novo mesto je to nagrado prejel že tretjič: leta 2009 za raziskovanja Čaganke, najgloblje jame na Dolenjskem, leta 2021 pa za projekt medklubskih raziskovanj v 1209 metrov globokem Skalarjevem breznu na kaninskih podih. V studio smo zato povabili vnetega raziskovalca Kaninskih brezen Jureta Tičarja iz nagrajenega novomeškega kluba.
Društvo za raziskovanje jam Ljubljana je pred kratkim na Biotehnični fakulteti v Ljubljani jubilejno 20-to nagrado Viljema Putika za najboljši jamarski dosežek v letu 2024 podelilo Jamarskemu klubu Novo mesto za raziskave v skoraj tisoč metrov globokem breznu Trnuljčica na Kaninu. Društvo za raziskovanje jam Ljubljana to nagrado podeljuje od leta 2005. Jamarski klub Novo mesto je to nagrado prejel že tretjič: leta 2009 za raziskovanja Čaganke, najgloblje jame na Dolenjskem, leta 2021 pa za projekt medklubskih raziskovanj v 1209 metrov globokem Skalarjevem breznu na kaninskih podih. V studio smo zato povabili vnetega raziskovalca Kaninskih brezen Jureta Tičarja iz nagrajenega novomeškega kluba.
Nevarni izsiljevalski virusi, t.i. ransomware virusi, se širijo prek okuženih priponk elektronske pošte ali v mimohodu. Zaklenejo računalnik ali zašifrirajo podatke. Storilci nato zahtevajo odkupnino za odklepanje. Kako se jim izognemo in s kakšnimi ukrepi jih onemogočimo, ko je računalnik že okužen, se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a.
Nevarni izsiljevalski virusi, t.i. ransomware virusi, se širijo prek okuženih priponk elektronske pošte ali v mimohodu. Zaklenejo računalnik ali zašifrirajo podatke. Storilci nato zahtevajo odkupnino za odklepanje. Kako se jim izognemo in s kakšnimi ukrepi jih onemogočimo, ko je računalnik že okužen, se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a.
Evropske politike in pravila nas spodbujajo k reformam in dolgoročni vzdržnosti javnih financ. A kot poudarja profesor ekonomije in nekdanji finančni minister dr. Dušan Mramor, evropska pravila niso prilagojena tako imenovanim perifernim članicam, zanje so lahko celo neustrezna, še posebej, kadar so prikrojena interesom najmočnejših držav. Analizo ekonomskih politik preteklih slovenskih vlad in nauke za naprej, je profesor predstavil v novi knjigi z naslovom: Vse delate narobe. Povzemamo nekaj spominov in razmislekov s predstavitve.
Evropske politike in pravila nas spodbujajo k reformam in dolgoročni vzdržnosti javnih financ. A kot poudarja profesor ekonomije in nekdanji finančni minister dr. Dušan Mramor, evropska pravila niso prilagojena tako imenovanim perifernim članicam, zanje so lahko celo neustrezna, še posebej, kadar so prikrojena interesom najmočnejših držav. Analizo ekonomskih politik preteklih slovenskih vlad in nauke za naprej, je profesor predstavil v novi knjigi z naslovom: Vse delate narobe. Povzemamo nekaj spominov in razmislekov s predstavitve.
Danes zaznamujemo svetovni dan zavedanja o avtizmu. V Sloveniji je po oceni Zveze NVO za avtizem Slovenije približno 20.000 do 30.000 ljudi s spektrom avtizma, to pomeni 1,5 odstotka. Med njimi je vse več odraslih z avtizmom. Vedenje o avtizmu je danes zagotovo višje, kot je bilo to pred desetimi in več leti, razlaga Patricija Lovišček, ki pravi, da se ljudje z avtizmom še vedno soočajo s težavami in izzivi predvsem na področju izobraževanja in zaposlovanja. Kako podpreti ljudi z avtizmom in kakšne potenciale imajo, pa v pogovoru Petre Medved s Patricijo Lovišček, direktorico zasebnega Zavoda Modri december, zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper. Zavod je tudi eden izmed članov Zveze NVO za avtizem Slovenije. V Poslanici Društva ASPI in Zveze NVO za avtizem Slovenije so ob današnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu zapisali, da je čas za prvi dnevni center za odrasle in mladostnike z avtizmom, za katerega si želijo, da bi bil v Ljubljani. Pripravili so tudi idejni načrt za njegovo ustanovitev, svoje sanje in vizijo centra pa bodo mladostniki in odrasli ter njihovi podporniki javnosti predstavili v torek, 8. aprila ob 18. uri v Slovenski kinoteki.
Danes zaznamujemo svetovni dan zavedanja o avtizmu. V Sloveniji je po oceni Zveze NVO za avtizem Slovenije približno 20.000 do 30.000 ljudi s spektrom avtizma, to pomeni 1,5 odstotka. Med njimi je vse več odraslih z avtizmom. Vedenje o avtizmu je danes zagotovo višje, kot je bilo to pred desetimi in več leti, razlaga Patricija Lovišček, ki pravi, da se ljudje z avtizmom še vedno soočajo s težavami in izzivi predvsem na področju izobraževanja in zaposlovanja. Kako podpreti ljudi z avtizmom in kakšne potenciale imajo, pa v pogovoru Petre Medved s Patricijo Lovišček, direktorico zasebnega Zavoda Modri december, zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper. Zavod je tudi eden izmed članov Zveze NVO za avtizem Slovenije. V Poslanici Društva ASPI in Zveze NVO za avtizem Slovenije so ob današnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu zapisali, da je čas za prvi dnevni center za odrasle in mladostnike z avtizmom, za katerega si želijo, da bi bil v Ljubljani. Pripravili so tudi idejni načrt za njegovo ustanovitev, svoje sanje in vizijo centra pa bodo mladostniki in odrasli ter njihovi podporniki javnosti predstavili v torek, 8. aprila ob 18. uri v Slovenski kinoteki.
Posebej veselo je v Velenju, kjer harmonikar Robert Goter podira Guinnessov rekord v najdaljšem igranju na harmoniko. Tega podviga so se do zdaj lotili trije Slovenci, a trenutni rekord drži Christelle De Franceschi iz Francije, ki je harmoniko igrala neverjetnih 75 ur, 26 minut in 8 sekund. Robert Goter je začel včeraj, končal bo predvidoma po 81 urah v petek zvečer. Del dogajanja je danes v Velenju spremljala Metka Pirc.
Posebej veselo je v Velenju, kjer harmonikar Robert Goter podira Guinnessov rekord v najdaljšem igranju na harmoniko. Tega podviga so se do zdaj lotili trije Slovenci, a trenutni rekord drži Christelle De Franceschi iz Francije, ki je harmoniko igrala neverjetnih 75 ur, 26 minut in 8 sekund. Robert Goter je začel včeraj, končal bo predvidoma po 81 urah v petek zvečer. Del dogajanja je danes v Velenju spremljala Metka Pirc.
Na področju zobozdravstva se letos uvajata dve pomembni spremembi za bolnike. Bela zalivka na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja za vse zobe je od letos že pravica za mlade do 26 leta starosti, za vse ostale bo to 1.7. prihodnje leto. Ob tem je nastalo nesoglasje z zobozdravniki, češ da je cena za belo zalivko, ki jo plača zavod prenizka. O tem naj bi, tako pravijo na ZZZS, zdaj končno dosegli soglasje, kar pa v Zdravniški zbornici zanikajo. Od prvega julija pa ne bo več treba doplačevati nadstandardni material za fiksno protetiko. ZZZS namreč posodablja materiale. Helena Lovinčič se je o teh novostih pogovarjala z Direktorica področja za analize in razvoj pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Anko Bolka ter predsednico odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Barbaro Škrlj.
Na področju zobozdravstva se letos uvajata dve pomembni spremembi za bolnike. Bela zalivka na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja za vse zobe je od letos že pravica za mlade do 26 leta starosti, za vse ostale bo to 1.7. prihodnje leto. Ob tem je nastalo nesoglasje z zobozdravniki, češ da je cena za belo zalivko, ki jo plača zavod prenizka. O tem naj bi, tako pravijo na ZZZS, zdaj končno dosegli soglasje, kar pa v Zdravniški zbornici zanikajo. Od prvega julija pa ne bo več treba doplačevati nadstandardni material za fiksno protetiko. ZZZS namreč posodablja materiale. Helena Lovinčič se je o teh novostih pogovarjala z Direktorica področja za analize in razvoj pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Anko Bolka ter predsednico odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Barbaro Škrlj.
Marca so se na Ptuju razkrili najmanj trije primeri medvrstniškega nasilja. Minuli konec tedna so po spletu zaokrožili posnetki, ki naj bi sicer izvirali iz decembra oziroma konca februarja, in na katerih skupina mladih huliganov večkrat oklofuta in celo obrca enega od vrstnikov. Ker se primera nista zgodila na šolskih tleh, šole zoper mladoletne huligane ne morejo ukrepati. Pa tudi če bi lahko, imajo po kazenski zakonodaji za mladoletnike in tudi po šolski zakonodaji precej zvezane roke. Kot se je pokazalo po incidentu 13. marca na osnovni šoli Mladika, ko sta dva osmošolca grozila več učiteljem in ptujski županji, ukrepov zoper mlade nasilneže skorajda ni, in zdi se, da to ti dobro vedo. S Ptuja Gabrijela Milošič.
Marca so se na Ptuju razkrili najmanj trije primeri medvrstniškega nasilja. Minuli konec tedna so po spletu zaokrožili posnetki, ki naj bi sicer izvirali iz decembra oziroma konca februarja, in na katerih skupina mladih huliganov večkrat oklofuta in celo obrca enega od vrstnikov. Ker se primera nista zgodila na šolskih tleh, šole zoper mladoletne huligane ne morejo ukrepati. Pa tudi če bi lahko, imajo po kazenski zakonodaji za mladoletnike in tudi po šolski zakonodaji precej zvezane roke. Kot se je pokazalo po incidentu 13. marca na osnovni šoli Mladika, ko sta dva osmošolca grozila več učiteljem in ptujski županji, ukrepov zoper mlade nasilneže skorajda ni, in zdi se, da to ti dobro vedo. S Ptuja Gabrijela Milošič.
Evropska komisija državljanom priporoča, naj imajo doma dovolj zalog, da bodo v primeru izrednih razmer lahko vsaj 72 ur samozadostni. To so zapisali v osnutku strategije, s katero želijo poskrbeti, da bo Unija bolje pripravljena na morebitne krize – te pa so lahko vojna, kibernetski napadi, epidemije ali naravne nesreče. Če se omejimo na hrano - koliko zalog imate doma? Ali mislite, da so zaloge nekaj povsem običajnega, kar spada v načrtovanje gospodinjstva, ali pa nas v zadnjem času politiki preveč strašijo?
Evropska komisija državljanom priporoča, naj imajo doma dovolj zalog, da bodo v primeru izrednih razmer lahko vsaj 72 ur samozadostni. To so zapisali v osnutku strategije, s katero želijo poskrbeti, da bo Unija bolje pripravljena na morebitne krize – te pa so lahko vojna, kibernetski napadi, epidemije ali naravne nesreče. Če se omejimo na hrano - koliko zalog imate doma? Ali mislite, da so zaloge nekaj povsem običajnega, kar spada v načrtovanje gospodinjstva, ali pa nas v zadnjem času politiki preveč strašijo?
Danes je prvi delovni dan po premiku ure. Izgubljena ura spanja bo v prihodnjih dneh ali tednih pri marsikomu povzročila občutek utrujenosti, težave pri koncentraciji in razdražljivost. Čeprav premika ure ne doživljajo vsi enako, tudi raziskave kažejo, da ima negativen vpliv na zdravje in dobro počutje. Evropski parlament je ukinitev tega sistema predvidel že za leto 2021, vendar se članicam še vedno ni uspelo dogovoriti o tem vprašanju.
Danes je prvi delovni dan po premiku ure. Izgubljena ura spanja bo v prihodnjih dneh ali tednih pri marsikomu povzročila občutek utrujenosti, težave pri koncentraciji in razdražljivost. Čeprav premika ure ne doživljajo vsi enako, tudi raziskave kažejo, da ima negativen vpliv na zdravje in dobro počutje. Evropski parlament je ukinitev tega sistema predvidel že za leto 2021, vendar se članicam še vedno ni uspelo dogovoriti o tem vprašanju.
Kot je znano, je skupina redovnic skupnosti Loyola nekdanjega jezuita Marka Rupnika leta 2021 obtožila, da jih je v 90. letih prejšnjega stoletja spolno in psihočno zlorabljal. Zlorabil naj bi najmanj dvajset žensk, zlasti v skupnosti v Ljubljani, v kateri je deloval in ki jo je Vatikan kasneje razpustil. Jezuitski red je nedavno domnevnim žrtvam Marka Rupnika, ki obtožbe še vedno zanika, ponudil pomoč. Njegova odvetnica je Vatikan pozvala, naj Rupnika čim prej privede pred sodišče. Naša dopisnica iz Rima Mojca Širok, se je pogovarjala z dvema nekdanjima redovnicama od približno dvajsetih, ki Rupnika obtožujejo zlorabe.
Kot je znano, je skupina redovnic skupnosti Loyola nekdanjega jezuita Marka Rupnika leta 2021 obtožila, da jih je v 90. letih prejšnjega stoletja spolno in psihočno zlorabljal. Zlorabil naj bi najmanj dvajset žensk, zlasti v skupnosti v Ljubljani, v kateri je deloval in ki jo je Vatikan kasneje razpustil. Jezuitski red je nedavno domnevnim žrtvam Marka Rupnika, ki obtožbe še vedno zanika, ponudil pomoč. Njegova odvetnica je Vatikan pozvala, naj Rupnika čim prej privede pred sodišče. Naša dopisnica iz Rima Mojca Širok, se je pogovarjala z dvema nekdanjima redovnicama od približno dvajsetih, ki Rupnika obtožujejo zlorabe.
Lani je bilo v Sloveniji iz obtoka umaknjenih več kot 1100 ponarejenih evrskih bankovcev in 6600 ponarejenih evrskih kovancev. V tem obdobju so na Upravi kriminalistične policije v Ljubljani zaznali 800 primerov kaznivih dejanj ponarejanja denarja. Pristojni pozivajo državljane k previdnosti pri gotovinskem poslovanju, saj se pri vsakodnevnih transakcijah vnovič pojavlja povečano število unovčenih ponarejenih bankovcev apoenske vrednosti 50 evrov iz serije Evropa.
Lani je bilo v Sloveniji iz obtoka umaknjenih več kot 1100 ponarejenih evrskih bankovcev in 6600 ponarejenih evrskih kovancev. V tem obdobju so na Upravi kriminalistične policije v Ljubljani zaznali 800 primerov kaznivih dejanj ponarejanja denarja. Pristojni pozivajo državljane k previdnosti pri gotovinskem poslovanju, saj se pri vsakodnevnih transakcijah vnovič pojavlja povečano število unovčenih ponarejenih bankovcev apoenske vrednosti 50 evrov iz serije Evropa.
Socialni partnerji so prejeli čistopis novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; tako imenovani ZPIZ-2O in dokument, kjer so predlogi podrobneje razloženi. Gre za težko pričakovane spremembe pokojninske zakonodaje o katerih so se socialni partnerji pogajali vse od jeseni (september), v začetku tega tedna pa končali pogajanja. Zavezali so se, da vsebine ne bodo komentirali, zato je vse gradivo še neuradno. Na Radiu Slovenija smo pridobili čistopis in obrazložitev členov. Gre za dva obsežna – po 60 strani dolga dokumenta. Večina tistega kar smo poročali do sedaj – upokojitveni pogoji, daljše referenčno obdobje, odmerni odstotki in nov zimski dodatek – je v dokumentu podrobno razloženo. Več v pogovoru z Urško Valjavec
Socialni partnerji so prejeli čistopis novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; tako imenovani ZPIZ-2O in dokument, kjer so predlogi podrobneje razloženi. Gre za težko pričakovane spremembe pokojninske zakonodaje o katerih so se socialni partnerji pogajali vse od jeseni (september), v začetku tega tedna pa končali pogajanja. Zavezali so se, da vsebine ne bodo komentirali, zato je vse gradivo še neuradno. Na Radiu Slovenija smo pridobili čistopis in obrazložitev členov. Gre za dva obsežna – po 60 strani dolga dokumenta. Večina tistega kar smo poročali do sedaj – upokojitveni pogoji, daljše referenčno obdobje, odmerni odstotki in nov zimski dodatek – je v dokumentu podrobno razloženo. Več v pogovoru z Urško Valjavec
V Ženevi so minuli teden potekali pogovori med vodilnimi predstavniki ciprskih Grkov in ciprskih Turkov o prihodnji politični ureditvi Cipra. Šlo je za prve pogovore na tako visokih ravni po letu 2017. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je po pogovorih pozdravil znaten napredek, ki da sta ga v Ženevi dosegli sprti strani. Med drugim so se dogovorili o razminiranju in odprtju več novih prehodov med obema ciprskima stranema. Blaž Ermenc se je v Nikoziji s tamkajšnjimi poznavalci razmer pogovarjal o političnih razmerah na tem več desetletij razdeljenem otoku.
V Ženevi so minuli teden potekali pogovori med vodilnimi predstavniki ciprskih Grkov in ciprskih Turkov o prihodnji politični ureditvi Cipra. Šlo je za prve pogovore na tako visokih ravni po letu 2017. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je po pogovorih pozdravil znaten napredek, ki da sta ga v Ženevi dosegli sprti strani. Med drugim so se dogovorili o razminiranju in odprtju več novih prehodov med obema ciprskima stranema. Blaž Ermenc se je v Nikoziji s tamkajšnjimi poznavalci razmer pogovarjal o političnih razmerah na tem več desetletij razdeljenem otoku.
Evropska komisija je sprejela akcijski načrt s katerim naj bi okrepila konkurenčnost ter pohitrila razogljičenje evropske jeklarske in kovinske industrije. Gre za panogi, ki se soočata z visokimi stroški energentov in nelojalno svetovno konkurenco, hkrati pa sta v Evropski uniji ključni v luči povečevanja izdatkov za obrabno industrijo. Kakšne so konkretne rešitve načrta, od kod denar in kako naj bi potekala časovnica - direktor za marketing in razvoj poslovanja v skupini SIJ Aleš Falatov v pogovoru z Urško Jereb
Evropska komisija je sprejela akcijski načrt s katerim naj bi okrepila konkurenčnost ter pohitrila razogljičenje evropske jeklarske in kovinske industrije. Gre za panogi, ki se soočata z visokimi stroški energentov in nelojalno svetovno konkurenco, hkrati pa sta v Evropski uniji ključni v luči povečevanja izdatkov za obrabno industrijo. Kakšne so konkretne rešitve načrta, od kod denar in kako naj bi potekala časovnica - direktor za marketing in razvoj poslovanja v skupini SIJ Aleš Falatov v pogovoru z Urško Jereb
Turčijo pretresajo protesti opozicije, ki se tako odziva na aretacijo opozicijskega politika Ekrema Imamogluja. Lahko bi rekli, da gre za enega največjih protestov proti vladavini predsednika Erdogana, ki je na oblasti že 22 let. Dogajanje v Turčiji spremlja naša dopisnica Karmen Švegl.
Turčijo pretresajo protesti opozicije, ki se tako odziva na aretacijo opozicijskega politika Ekrema Imamogluja. Lahko bi rekli, da gre za enega največjih protestov proti vladavini predsednika Erdogana, ki je na oblasti že 22 let. Dogajanje v Turčiji spremlja naša dopisnica Karmen Švegl.
Skrb za redno varnostno kopiranje nam lahko prihrani kar nekaj živcev, ko nam spletne vsebine napadejo izsiljevalski virusi ali ko izgubimo ali nam ukradejo mobilni telefon. Približuje se tudi Svetovni dan varnostnega kopiranja, ko se vsako leto spomnimo, da je čas za varnostno kopiranje prav danes in ne jutri. O varnostnem kopiranju se je Cirila Štuber pogovarjala z Jasmino Mešić iz SI-CERTA. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Skrb za redno varnostno kopiranje nam lahko prihrani kar nekaj živcev, ko nam spletne vsebine napadejo izsiljevalski virusi ali ko izgubimo ali nam ukradejo mobilni telefon. Približuje se tudi Svetovni dan varnostnega kopiranja, ko se vsako leto spomnimo, da je čas za varnostno kopiranje prav danes in ne jutri. O varnostnem kopiranju se je Cirila Štuber pogovarjala z Jasmino Mešić iz SI-CERTA. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Vsako leto za rakom zboli od 80 do 90 otrok, kar od 15 do 20 otrok in mladostnikov pa bi zaradi izgube las potrebovalo lasuljo. Društvo študentov medicine zato v sklopu Projekta Onko in v sodelovanju z Brigito Smrekar iz Frizerskega studia 3ka organizira akcijo darovanja las. V sklopu akcije študenti medicine želijo okrepiti ozaveščenost o delovanju organizacije Little Princess Trust, ki otrokom in mladostnikom pomaga pridobiti brezplačne lasulje iz naravnih las. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Lucija Fatur.
Vsako leto za rakom zboli od 80 do 90 otrok, kar od 15 do 20 otrok in mladostnikov pa bi zaradi izgube las potrebovalo lasuljo. Društvo študentov medicine zato v sklopu Projekta Onko in v sodelovanju z Brigito Smrekar iz Frizerskega studia 3ka organizira akcijo darovanja las. V sklopu akcije študenti medicine želijo okrepiti ozaveščenost o delovanju organizacije Little Princess Trust, ki otrokom in mladostnikom pomaga pridobiti brezplačne lasulje iz naravnih las. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Lucija Fatur.
Zakon o dolgotrajni oskrbi določa, da bodo delavci, delodajalci in upokojenci s 1. julijem začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače. Na ta način se bo, prek tega – novega davka – letos zbralo 256 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa še več.
Zakon o dolgotrajni oskrbi določa, da bodo delavci, delodajalci in upokojenci s 1. julijem začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače. Na ta način se bo, prek tega – novega davka – letos zbralo 256 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa še več.
Naša država bo konec tedna izdala za 250 milijonov evrov tako imenovanih ljudskih obveznic. Ročnost obveznic je tri leta, obrestna mera pa znaša 2,75 odstotka. Vpis je bil nekaj manjši kot lani, ko jih je država v izdala v skupnem obsegu 261 milijonov evrov. Skupaj je bilo sicer v prvi in drugi izdaji skupaj na novo odprtih približno 8600 trgovalnih računov, kar kaže na dvig finančne pismenosti malih vlagateljev. Zakaj torej letos nekoliko manjši interes med vlagatelji za vpis državnih obveznic pa član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar v pogovoru z Urško Jereb
Naša država bo konec tedna izdala za 250 milijonov evrov tako imenovanih ljudskih obveznic. Ročnost obveznic je tri leta, obrestna mera pa znaša 2,75 odstotka. Vpis je bil nekaj manjši kot lani, ko jih je država v izdala v skupnem obsegu 261 milijonov evrov. Skupaj je bilo sicer v prvi in drugi izdaji skupaj na novo odprtih približno 8600 trgovalnih računov, kar kaže na dvig finančne pismenosti malih vlagateljev. Zakaj torej letos nekoliko manjši interes med vlagatelji za vpis državnih obveznic pa član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar v pogovoru z Urško Jereb
Pakistanec Muhammad Kashif se je v Slovenijo preselil pred približno šestimi leti. Na podlagi svojih izkušenj je pred kratkim ustvaril svoj YouTube kanal z imenom Kashif Corner (Kashifov kotiček). Namen njegovega kanala je predvsem nudenje pomoči in deljenje nasvetov migrantom, ki se preselijo v Slovenijo iz azijskih držav, kot so Pakistan, Iran, Afganistan, Bangladeš in Indija. Z Muhammadom Kashifom se je pogovarjala Lucija Vidergar. Bereta Marko Rozman in Dejan Kaloper.
Pakistanec Muhammad Kashif se je v Slovenijo preselil pred približno šestimi leti. Na podlagi svojih izkušenj je pred kratkim ustvaril svoj YouTube kanal z imenom Kashif Corner (Kashifov kotiček). Namen njegovega kanala je predvsem nudenje pomoči in deljenje nasvetov migrantom, ki se preselijo v Slovenijo iz azijskih držav, kot so Pakistan, Iran, Afganistan, Bangladeš in Indija. Z Muhammadom Kashifom se je pogovarjala Lucija Vidergar. Bereta Marko Rozman in Dejan Kaloper.
Danes zaznamujemo svetovni dan Downovega sindroma. Letos poteka pod geslom: »Izboljšajmo naše podporne sisteme«. Svetovna kampanja spodbuja premislek o tem, kako lahko posamezniki, institucije in družba skupaj zagotovijo boljše pogoje za kakovostno življenje oseb z Downovim sindromom in njihovih družin. V Varstveno-delovnem centru Tončke Hočevar v Ljubljani poudarjajo, da je ključno zagotavljati varno, spodbudno in vključujoče okolje za osebe z Downovim sindromom, da lahko razvijejo svoje sposobnosti in tako dejavno sodelujejo v skupnosti. Kaj delajo uporabniki v VDC-ju Tončke Hočevar v enoti Vič in kakšno podporo, znanje in sposobnosti ob tem pridobijo, pa v prispevku Petre Medved.
Danes zaznamujemo svetovni dan Downovega sindroma. Letos poteka pod geslom: »Izboljšajmo naše podporne sisteme«. Svetovna kampanja spodbuja premislek o tem, kako lahko posamezniki, institucije in družba skupaj zagotovijo boljše pogoje za kakovostno življenje oseb z Downovim sindromom in njihovih družin. V Varstveno-delovnem centru Tončke Hočevar v Ljubljani poudarjajo, da je ključno zagotavljati varno, spodbudno in vključujoče okolje za osebe z Downovim sindromom, da lahko razvijejo svoje sposobnosti in tako dejavno sodelujejo v skupnosti. Kaj delajo uporabniki v VDC-ju Tončke Hočevar v enoti Vič in kakšno podporo, znanje in sposobnosti ob tem pridobijo, pa v prispevku Petre Medved.
V metliški občini nekaj več kot 450 Romov živi v petih romskih naseljih, ki so večinoma na občinskih zemljiščih. Nekateri so zemljišče od občine že odkupili po nakupni ceni 7 evrov na kvadratni meter. Kljub temu izzivi ostajajo, te bo občina reševala tudi v letošnjem letu, ko bo iz državnega proračuna na podlagi zakona o financiranju občin prejela dobrih 228 tisoč evrov za urejanje razmer v romski skupnosti. Sandi Horvat se je odpravil tudi v največje romsko naselje v občini, Boriha – Rosalnice, v katerem živi več kot polovica vseh Romov v občini. Preveril je česa si tamkajšnji Romi želijo in kateri so njihovi trenutni največji izzivi.
V metliški občini nekaj več kot 450 Romov živi v petih romskih naseljih, ki so večinoma na občinskih zemljiščih. Nekateri so zemljišče od občine že odkupili po nakupni ceni 7 evrov na kvadratni meter. Kljub temu izzivi ostajajo, te bo občina reševala tudi v letošnjem letu, ko bo iz državnega proračuna na podlagi zakona o financiranju občin prejela dobrih 228 tisoč evrov za urejanje razmer v romski skupnosti. Sandi Horvat se je odpravil tudi v največje romsko naselje v občini, Boriha – Rosalnice, v katerem živi več kot polovica vseh Romov v občini. Preveril je česa si tamkajšnji Romi želijo in kateri so njihovi trenutni največji izzivi.
Luisa Battistig je beneška Slovenka, ki je, kot pravi, vedno pisala. Že ko je bila v šoli in internatu, je pisala dnevnik, toda v italijanščini, saj slovensko ni znala. Ko se je z možem vrnila v svoje domače kraje pod vrh Matajurja oziroma Velike babe, pa je v sebi začutila nujo, da svoje občutke in razmišljanja zapiše v svojem domačem jeziku in jih ohrani za prihodnje rodove.
Luisa Battistig je beneška Slovenka, ki je, kot pravi, vedno pisala. Že ko je bila v šoli in internatu, je pisala dnevnik, toda v italijanščini, saj slovensko ni znala. Ko se je z možem vrnila v svoje domače kraje pod vrh Matajurja oziroma Velike babe, pa je v sebi začutila nujo, da svoje občutke in razmišljanja zapiše v svojem domačem jeziku in jih ohrani za prihodnje rodove.
Morda ste že opazili, kako je v nekem videu predsednica države vabila ljudi v vprašljivo finančno shemo ali pa kako je Luka Dončić razlagal, da komaj čaka, da bo skupaj z Nikolo Jokićem zaigral za Crveno zvezdo. Vse to se da narediti s tehnologijo globokega ponarejanja s pomočjo umetne inteligence. Ponaredijo lahko fotografije, človeški glas in celo video vsebine. Tehnologija globokega ponarejanja ni problematična, ko gre za zabavne vsebine, ko tehnologijo zlorabijo za prevaro, pa gre za običajen kriminal. O spletnih prevarah s pomočjo tehnologije globokega ponarejanja se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERTA.
Morda ste že opazili, kako je v nekem videu predsednica države vabila ljudi v vprašljivo finančno shemo ali pa kako je Luka Dončić razlagal, da komaj čaka, da bo skupaj z Nikolo Jokićem zaigral za Crveno zvezdo. Vse to se da narediti s tehnologijo globokega ponarejanja s pomočjo umetne inteligence. Ponaredijo lahko fotografije, človeški glas in celo video vsebine. Tehnologija globokega ponarejanja ni problematična, ko gre za zabavne vsebine, ko tehnologijo zlorabijo za prevaro, pa gre za običajen kriminal. O spletnih prevarah s pomočjo tehnologije globokega ponarejanja se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERTA.
Medvrstniško nasilje se pojavlja v različnih oblikah – od ustrahovanja, izključevanja in verbalnih napadov do fizičnega nasilja. Zato je pomembno, da se kot družba zavedamo vplivov, ki jih ima nasilje na mlade, ter iščemo načine za njegovo preprečevanje in ustvarjanje bolj varnega in spoštljivega okolja. V zadnjem času vse pogosteje poročamo o medvrstniškem nasilju v dolenjskih, beloktranjskih in posavskih občinah. Policisti s preventivnim delovanjem preprečujejo še več nasilništva, zlasti v širši okolici šol. Mi smo preverili, kako na medvrstniško nasilje gledajo novomeški policisti in Mirjam Žnidarčič, svetovalna delavka na Šolskem centru Novo mesto, ki je z okoli 3 tisoč 800 dijaki največji tovrstni center v Sloveniji.
Medvrstniško nasilje se pojavlja v različnih oblikah – od ustrahovanja, izključevanja in verbalnih napadov do fizičnega nasilja. Zato je pomembno, da se kot družba zavedamo vplivov, ki jih ima nasilje na mlade, ter iščemo načine za njegovo preprečevanje in ustvarjanje bolj varnega in spoštljivega okolja. V zadnjem času vse pogosteje poročamo o medvrstniškem nasilju v dolenjskih, beloktranjskih in posavskih občinah. Policisti s preventivnim delovanjem preprečujejo še več nasilništva, zlasti v širši okolici šol. Mi smo preverili, kako na medvrstniško nasilje gledajo novomeški policisti in Mirjam Žnidarčič, svetovalna delavka na Šolskem centru Novo mesto, ki je z okoli 3 tisoč 800 dijaki največji tovrstni center v Sloveniji.
Hudičeva brv, ki jo je v predlanskih poplavah odnesla podivjana Sora, vnovič povezuje Puštal in mesto Škofja Loka. Nova varna in sodobna brv, ki je zaradi večje pretočnosti Sore tudi tehnično prilagojena, je stala 286 tisoč evrov. Hudičeva, tudi puštalska ali ukrivljena brv ima zgodovinski in simbolni pomen. Hudičevo brv zgodovinski viri prvič omenjajo v prvi polovici 17. stoletja, najstarejši podatki o njeni obnovi segajo v leto 1874. Kustos in arheolog Loškega muzeja Jože Štukl razkriva legendo, povezano z brvjo, njeno zgodovino ter simbolni pomen povezovanja brvi v preteklosti in danes.
Hudičeva brv, ki jo je v predlanskih poplavah odnesla podivjana Sora, vnovič povezuje Puštal in mesto Škofja Loka. Nova varna in sodobna brv, ki je zaradi večje pretočnosti Sore tudi tehnično prilagojena, je stala 286 tisoč evrov. Hudičeva, tudi puštalska ali ukrivljena brv ima zgodovinski in simbolni pomen. Hudičevo brv zgodovinski viri prvič omenjajo v prvi polovici 17. stoletja, najstarejši podatki o njeni obnovi segajo v leto 1874. Kustos in arheolog Loškega muzeja Jože Štukl razkriva legendo, povezano z brvjo, njeno zgodovino ter simbolni pomen povezovanja brvi v preteklosti in danes.
V Sloveniji se zdravijo štirje mladi moški, poškodovani v katastrofalnem požaru v disko klubu v mestu Kočani. Njihovo stanje je resno. Ker je javni zdravtsveni sistem v Severni Makedoniji šibek, si tamkajšnje oblasti prizadevajo, da bi čim več huje poškodovanih zdravili v tujini. Medtem se nadaljuje preiskava o vzrokih in krivdi za tragično nesrečo v kateri je življenje izgubilo 59 mladih ljudi.
V Sloveniji se zdravijo štirje mladi moški, poškodovani v katastrofalnem požaru v disko klubu v mestu Kočani. Njihovo stanje je resno. Ker je javni zdravtsveni sistem v Severni Makedoniji šibek, si tamkajšnje oblasti prizadevajo, da bi čim več huje poškodovanih zdravili v tujini. Medtem se nadaljuje preiskava o vzrokih in krivdi za tragično nesrečo v kateri je življenje izgubilo 59 mladih ljudi.
Prodajalci in kupci, ki prodajajo blago prek spletnih oglasnikov in tudi kar tako prek družbenih omrežij so lahko tudi goljufi. Svoje samo za ta namen ustvarjene spletne profile lahko po goljufiji preprosto izbrišejo in tako izbrišejo vse sledi za seboj. Tako je prejšnji teden Ptujčanka, ki je prodajala kos pohištva, zaupala neznanki, ki ga je želela kupiti in ji je posredovala obrazec, v katerega je vpisala občutljive podatke o svoji plačilni kartici, da bi ji lahko nakazala kupnino. Seveda ji je odtujila denar z bančnega računa in izginila s spletnega vesolja. Nekaj podobnega se je zgodilo Mariborčanu, ki je hotel kupiti orodje, ga plačal in po pošti prejel ničvreden paket. Kljub temu so spletni oglasniki in neposredni nakupi od priložnostnih prodajalcev lahko varni, če se zavedamo pravil, ki se jih je pri tem početju treba držati. O tem v novi epizodi serije oddaj Spletne prevare. Cirila Štuber se je pogovarjala z Jasmino Mešić iz SI-CERT-a. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Prodajalci in kupci, ki prodajajo blago prek spletnih oglasnikov in tudi kar tako prek družbenih omrežij so lahko tudi goljufi. Svoje samo za ta namen ustvarjene spletne profile lahko po goljufiji preprosto izbrišejo in tako izbrišejo vse sledi za seboj. Tako je prejšnji teden Ptujčanka, ki je prodajala kos pohištva, zaupala neznanki, ki ga je želela kupiti in ji je posredovala obrazec, v katerega je vpisala občutljive podatke o svoji plačilni kartici, da bi ji lahko nakazala kupnino. Seveda ji je odtujila denar z bančnega računa in izginila s spletnega vesolja. Nekaj podobnega se je zgodilo Mariborčanu, ki je hotel kupiti orodje, ga plačal in po pošti prejel ničvreden paket. Kljub temu so spletni oglasniki in neposredni nakupi od priložnostnih prodajalcev lahko varni, če se zavedamo pravil, ki se jih je pri tem početju treba držati. O tem v novi epizodi serije oddaj Spletne prevare. Cirila Štuber se je pogovarjala z Jasmino Mešić iz SI-CERT-a. foto: Gerd Altmann, Pixabay
V zadnjem času veliko pozornost namenjamo vprašanjem varnosti. Eden od vidikov varnosti je tudi prehranska varnost, ki je ena od tem jutrišnjega vladnega posveta o krepitvi odpornosti. Ko govorimo o prehranski varnosti je pomembno tudi, da imamo ljudi, torej kmete, ki bodo v prihodnje pripravljeni pridelovati hrano. Pogosto namreč opozarjajo, da za to kar pridelajo niso pravično plačani v primerjavi s ceno, ki jo za hrano na koncu plača potrošnik. Jernejka Drolec se je o ceni hrane pogovarjala z Brankom Ravnikom, z varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano. Na osnovi analiz, ki jih je pripravil njegov predhodnik, ugotavlja, da je slovenska hrana v trgovinah cenejša od tuje.
V zadnjem času veliko pozornost namenjamo vprašanjem varnosti. Eden od vidikov varnosti je tudi prehranska varnost, ki je ena od tem jutrišnjega vladnega posveta o krepitvi odpornosti. Ko govorimo o prehranski varnosti je pomembno tudi, da imamo ljudi, torej kmete, ki bodo v prihodnje pripravljeni pridelovati hrano. Pogosto namreč opozarjajo, da za to kar pridelajo niso pravično plačani v primerjavi s ceno, ki jo za hrano na koncu plača potrošnik. Jernejka Drolec se je o ceni hrane pogovarjala z Brankom Ravnikom, z varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano. Na osnovi analiz, ki jih je pripravil njegov predhodnik, ugotavlja, da je slovenska hrana v trgovinah cenejša od tuje.
Osnutek novega zakona o gostinstvu, ki ga je sprejela vlada, je ostal brez določila o brezplačni postrežbi pitne vodo za goste lokalov in zdravilišč iz javnega vodovodnega omrežja. Zveza potrošnikov Slovenije ja za zakonsko določilo zbirala celo podpise. Gostinci so temu ves čas nasprotovali, saj menijo, da bi morala biti gostincem tudi v prihodnje prepuščena odločitev, ali bodo vodo točili brezplačno ali ne. In to je zdaj obveljalo. Kakšne so izkušnje in kakšni komentarji?
Osnutek novega zakona o gostinstvu, ki ga je sprejela vlada, je ostal brez določila o brezplačni postrežbi pitne vodo za goste lokalov in zdravilišč iz javnega vodovodnega omrežja. Zveza potrošnikov Slovenije ja za zakonsko določilo zbirala celo podpise. Gostinci so temu ves čas nasprotovali, saj menijo, da bi morala biti gostincem tudi v prihodnje prepuščena odločitev, ali bodo vodo točili brezplačno ali ne. In to je zdaj obveljalo. Kakšne so izkušnje in kakšni komentarji?
V regiji kakor tudi v Srbiji še vedno odmeva sobotni študentski protest. Največji protestni shod v zgodovini države je zaznamoval tudi trenutek, ko se je protest končal, uporabljen naj bi namreč bil zvočni top. S strani dopisnika v Beogradu bomo izvedeli kako je potekal sobotni protest v Beogradu. Dr. Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede pa bo predstavil pomen zvočnega topa.
V regiji kakor tudi v Srbiji še vedno odmeva sobotni študentski protest. Največji protestni shod v zgodovini države je zaznamoval tudi trenutek, ko se je protest končal, uporabljen naj bi namreč bil zvočni top. S strani dopisnika v Beogradu bomo izvedeli kako je potekal sobotni protest v Beogradu. Dr. Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede pa bo predstavil pomen zvočnega topa.