Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na Kosovu zelo pozorno spremljajo sojenje nekdanjim voditeljem Osvobodilne vojske Kosova, ki so pred posebnim sodiščem v Haagu obtoženi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Nekdanji pomočnik ameriškega državnega sekretarja James Rubin je pričal v korist Hašima Tačija in dejal, da ni imel popolnega nadzora nad OVK. Nekaj dni pred tem pa so ZDA prekinile strateški dialog s Prištino, ki pa utegne imeti daljnosežne posledice za najmlajšo državo v regiji. Z odličnim poznavalcem kosovskih razmer, novinarjem Milivojem Mihajlovičem se je v Beogradu pogovarjala naša dopisnica Saša Banjanac Lubej.
Na Kosovu zelo pozorno spremljajo sojenje nekdanjim voditeljem Osvobodilne vojske Kosova, ki so pred posebnim sodiščem v Haagu obtoženi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Nekdanji pomočnik ameriškega državnega sekretarja James Rubin je pričal v korist Hašima Tačija in dejal, da ni imel popolnega nadzora nad OVK. Nekaj dni pred tem pa so ZDA prekinile strateški dialog s Prištino, ki pa utegne imeti daljnosežne posledice za najmlajšo državo v regiji. Z odličnim poznavalcem kosovskih razmer, novinarjem Milivojem Mihajlovičem se je v Beogradu pogovarjala naša dopisnica Saša Banjanac Lubej.
Ta teden poteka mednarodna kampanja, katere namen je ozaveščanje javnosti o varni uporabi zdravil, ki se izdajajo brez recepta. Raba teh zdravil mora biti premišljena, priporočljivo pa jih je jemati le krajši čas, pravi mag. Barbara Razinger, vodja Sektorja za preskrbo z zdravili in posebna dovoljenja pri Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke.
Ta teden poteka mednarodna kampanja, katere namen je ozaveščanje javnosti o varni uporabi zdravil, ki se izdajajo brez recepta. Raba teh zdravil mora biti premišljena, priporočljivo pa jih je jemati le krajši čas, pravi mag. Barbara Razinger, vodja Sektorja za preskrbo z zdravili in posebna dovoljenja pri Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke.
Komisija Združenih narodov, ki je zadnji dve leti preiskovala dogodke, ki so se na območju Palestine zgodili po sedmem oktobru leta 2023, je ugotovila, da so izraelske oblasti zagrešile genocid nad Palestinci. Poimenovala je tudi glavne krivce. To so premier Netanjahu, predsednik Herzog in nekdanji obrambni minister Gallant. Kaj pomeni poročilo komisije, kaj pomeni „namen genocida, kako resni so izraelski argumenti? Za odgovore na ta in druga vprašanja, smo poklicali nekdanjega predsednika države, profesorja mednarodnega prava doktorja Danila Türka.
Komisija Združenih narodov, ki je zadnji dve leti preiskovala dogodke, ki so se na območju Palestine zgodili po sedmem oktobru leta 2023, je ugotovila, da so izraelske oblasti zagrešile genocid nad Palestinci. Poimenovala je tudi glavne krivce. To so premier Netanjahu, predsednik Herzog in nekdanji obrambni minister Gallant. Kaj pomeni poročilo komisije, kaj pomeni „namen genocida, kako resni so izraelski argumenti? Za odgovore na ta in druga vprašanja, smo poklicali nekdanjega predsednika države, profesorja mednarodnega prava doktorja Danila Türka.
Izšla je najnovejša izdaja najbolj prodajane vsakoletne knjige na svetu, v katerem so rekorderji osvojili 2897 rekordov med 40.842 prijavami. Govorimo o Guinnessovi knjigi rekordov. V najnovejši izdaji je tudi 8 povsem novih slovenskih rekordov.
Izšla je najnovejša izdaja najbolj prodajane vsakoletne knjige na svetu, v katerem so rekorderji osvojili 2897 rekordov med 40.842 prijavami. Govorimo o Guinnessovi knjigi rekordov. V najnovejši izdaji je tudi 8 povsem novih slovenskih rekordov.
Onesnaževanje voda je vse bolj pereča tema. Voda v Sloveniji je dobre kakovosti, vendar pa več kot 2 milijardi ljudi na svetu trpita za pomanjkanjem pitne vode. Vseeno strokovnjaki opozarjajo, da moramo proti onesnaževanju vode ukrepati preventivno in pitne vode ne vzeti kot nekaj samoumevnega. V zadnjih nekaj desetletjih veliko težav predstavlja predvsem mikroplastika. Vedno pa obstajajo načini za izboljšanje kakovosti vode. Predavanja na to temo se je udeležila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.
Onesnaževanje voda je vse bolj pereča tema. Voda v Sloveniji je dobre kakovosti, vendar pa več kot 2 milijardi ljudi na svetu trpita za pomanjkanjem pitne vode. Vseeno strokovnjaki opozarjajo, da moramo proti onesnaževanju vode ukrepati preventivno in pitne vode ne vzeti kot nekaj samoumevnega. V zadnjih nekaj desetletjih veliko težav predstavlja predvsem mikroplastika. Vedno pa obstajajo načini za izboljšanje kakovosti vode. Predavanja na to temo se je udeležila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.
Poznate revijo Bukla? Če imate radi knjige, ste prav gotovo že naleteli na to brezplačno revijo, ki je na voljo predvsem v knjigarnah in knjižnicah. Izhaja vsaka dva meseca v 20 tisoč izvodih.
Poznate revijo Bukla? Če imate radi knjige, ste prav gotovo že naleteli na to brezplačno revijo, ki je na voljo predvsem v knjigarnah in knjižnicah. Izhaja vsaka dva meseca v 20 tisoč izvodih.
Profesor Paul Nurse je biolog in eden najpomembnejših znanstvenikov na področju razumevanja delovanje celice in celičnega cikla svojega časa. Skupaj z Llelandom Hartwellom in Timom Huntom je prav za odgovore na vprašanje, kako se celice rastejo in delijo, leta 2001 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino. Paul Nurse je bil v svoji karieri na čelu največjih in najuglednejših raziskovalnih institucij na svetu, vodi Inštitut Francis Crick v Londonu, decembra pa bo že drugič stopil na čelo slovite britanske Kraljeve družbe. Leta 1999 je prejel viteški naslov, tri leta pozneje pa tudi britanski red za zasluge. Pred radijski mikrofon Prvega je Sira Paula Nursa med njegovim septembrskim obiskom v Sloveniji povabila Mojca Delač.
Profesor Paul Nurse je biolog in eden najpomembnejših znanstvenikov na področju razumevanja delovanje celice in celičnega cikla svojega časa. Skupaj z Llelandom Hartwellom in Timom Huntom je prav za odgovore na vprašanje, kako se celice rastejo in delijo, leta 2001 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino. Paul Nurse je bil v svoji karieri na čelu največjih in najuglednejših raziskovalnih institucij na svetu, vodi Inštitut Francis Crick v Londonu, decembra pa bo že drugič stopil na čelo slovite britanske Kraljeve družbe. Leta 1999 je prejel viteški naslov, tri leta pozneje pa tudi britanski red za zasluge. Pred radijski mikrofon Prvega je Sira Paula Nursa med njegovim septembrskim obiskom v Sloveniji povabila Mojca Delač.
Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami z natečaja za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! iz leta 2021 in s presenečenjem. Izšla bo knjiga Lahko noč, otroci! 60 let z 12 pravljicami, ilustracijami Jake Vukotiča in QR kodami s povezavo do zvočnih pravljic na portalu Živ žav. Knjiga je oblikovana tako, da je primerna za skupno družinsko branje ali prve samostojne bralne korake, pri tem ohranja poslanstvo oddaje Lahko noč, otroci!: spodbujanje domišljije in ljubezni do maternega jezika. Danes vas vabimo k poslušanju pravljice Na valovih avtorice Sončke Vidmar, ki jo interpretira Ana Urbanc. Kot vsak dan ob 19.45 ali med podkasti!
Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami z natečaja za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! iz leta 2021 in s presenečenjem. Izšla bo knjiga Lahko noč, otroci! 60 let z 12 pravljicami, ilustracijami Jake Vukotiča in QR kodami s povezavo do zvočnih pravljic na portalu Živ žav. Knjiga je oblikovana tako, da je primerna za skupno družinsko branje ali prve samostojne bralne korake, pri tem ohranja poslanstvo oddaje Lahko noč, otroci!: spodbujanje domišljije in ljubezni do maternega jezika. Danes vas vabimo k poslušanju pravljice Na valovih avtorice Sončke Vidmar, ki jo interpretira Ana Urbanc. Kot vsak dan ob 19.45 ali med podkasti!
Mednarodno kazensko sodišče v Haagu se sooča z enim najresnejših izzivov v svoji zgodovini: njegovi sodniki in tožilci so pod udarom ameriških sankcij zaradi postopkov proti izraelskemu vodstvu, hkrati pa so se znašli še na seznamu ruskih nalogov za aretacijo. Med sankcioniranimi je tudi slovenska sodnica Beti Hohler. Kako lahko institucija, ustanovljena leta 2002 za pregon najhujših zločinov proti človeštvu, ohrani svojo neodvisnost v času kritik in celo sistemskih poskusov blokade pravosodja? O tem se je ob robu Blejskega strateškega foruma s tajnikom sodišča, Osvaldom Zavalo Gilerjem, pogovarjala Klara Drašković.
Mednarodno kazensko sodišče v Haagu se sooča z enim najresnejših izzivov v svoji zgodovini: njegovi sodniki in tožilci so pod udarom ameriških sankcij zaradi postopkov proti izraelskemu vodstvu, hkrati pa so se znašli še na seznamu ruskih nalogov za aretacijo. Med sankcioniranimi je tudi slovenska sodnica Beti Hohler. Kako lahko institucija, ustanovljena leta 2002 za pregon najhujših zločinov proti človeštvu, ohrani svojo neodvisnost v času kritik in celo sistemskih poskusov blokade pravosodja? O tem se je ob robu Blejskega strateškega foruma s tajnikom sodišča, Osvaldom Zavalo Gilerjem, pogovarjala Klara Drašković.
Minulo sredo je ekipa Prvega obiskala Uršljo Goro, kjer je že 60 let tudi eden največjih in najbolj oddaljenih oddajnikov, ki omogoča prenose radijskih in televizijskih programov. Metka Pirc si je ogledala oddajnik, ki nam ga je približala pod vodstvom dveh od treh tam zaposlenih oddajničarjev.
Minulo sredo je ekipa Prvega obiskala Uršljo Goro, kjer je že 60 let tudi eden največjih in najbolj oddaljenih oddajnikov, ki omogoča prenose radijskih in televizijskih programov. Metka Pirc si je ogledala oddajnik, ki nam ga je približala pod vodstvom dveh od treh tam zaposlenih oddajničarjev.
Pred nekaj dnevi je kolektiv Float 2 Gaza na youtubu objavil videospot, ki ga je ustvarila mednarodna skupina 67. glasbenikov z vsega sveta v sodelovanju s pevskimi zbori in z glasbeniki, ki se trenutno v Gazi borijo za življenje. Posneli so palestinsko ljudsko pesem La Tetlaa’i. Sporočilo videospota in projekta ni zgolj krik, da se prebivalcem Gaze čas izteka, niti samo simbol solidarnosti s tamkajšnjimi kulturnimi ustvarjalci. Videospot je predvsem dokaz, da v Gazi še vedno obstajajo upanje, ustvarjalnost, estetika in človečnost. Negovanje kulture je zato bistveni del palestinskega boja za ohranitev narodne identitete in obstoja naroda. Videospot La Tetláj je hkrati poziv kulturnikom v Sloveniji in po svetu, naj s svojim delovanjem, izražanjem in nastopanjem ustvarijo skupni javni pritisk v podporo palestinskemu ljudstvu. Float 2 Gaza in pobudo Global Art Mobilization predstavi ena od članic kolektiva, Laura Krajnc.
Pred nekaj dnevi je kolektiv Float 2 Gaza na youtubu objavil videospot, ki ga je ustvarila mednarodna skupina 67. glasbenikov z vsega sveta v sodelovanju s pevskimi zbori in z glasbeniki, ki se trenutno v Gazi borijo za življenje. Posneli so palestinsko ljudsko pesem La Tetlaa’i. Sporočilo videospota in projekta ni zgolj krik, da se prebivalcem Gaze čas izteka, niti samo simbol solidarnosti s tamkajšnjimi kulturnimi ustvarjalci. Videospot je predvsem dokaz, da v Gazi še vedno obstajajo upanje, ustvarjalnost, estetika in človečnost. Negovanje kulture je zato bistveni del palestinskega boja za ohranitev narodne identitete in obstoja naroda. Videospot La Tetláj je hkrati poziv kulturnikom v Sloveniji in po svetu, naj s svojim delovanjem, izražanjem in nastopanjem ustvarijo skupni javni pritisk v podporo palestinskemu ljudstvu. Float 2 Gaza in pobudo Global Art Mobilization predstavi ena od članic kolektiva, Laura Krajnc.
Slovenci v sosednjih državah s svojimi organizacijami skrbijo za razvoj narodne skupnosti in to na različnih področjih; od kulture in kmetijstva do gospodarstva in športa. Ena od možnosti za okrepitev stikov s pristojnimi ministrstvi v Sloveniji so zamejske koordinacije. Že leta 2012 je bila ustanovljena Zamejska kmetijska koordinacija, ki povezuje slovenske kmečke zveze iz sosednjih držav z ministrstvom za kmetijstvo. Konec leta 2022 je bila ustanovljena Zamejska gospodarska koordinacija, lani pa še ZAŠKO – Zamejska športna koordinacija, obe pod okriljem ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Junija letos pa je bila v Novi Gorici slovesno ustanovljena še Zamejska kulturna koordinacija, ki povezuje kulturne zveze in društva iz vseh štirih sosednjih držav. Po prvi seji so bili vtisi predstavnikov iz sosednjih držav previdno optimistični. Zakaj? Kaj bo naredilo pristojno ministrstvo, da ne bo ostalo zgolj pri besedah in bo koordinacija tudi dejansko zaživela? Prisluhnite!
Slovenci v sosednjih državah s svojimi organizacijami skrbijo za razvoj narodne skupnosti in to na različnih področjih; od kulture in kmetijstva do gospodarstva in športa. Ena od možnosti za okrepitev stikov s pristojnimi ministrstvi v Sloveniji so zamejske koordinacije. Že leta 2012 je bila ustanovljena Zamejska kmetijska koordinacija, ki povezuje slovenske kmečke zveze iz sosednjih držav z ministrstvom za kmetijstvo. Konec leta 2022 je bila ustanovljena Zamejska gospodarska koordinacija, lani pa še ZAŠKO – Zamejska športna koordinacija, obe pod okriljem ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Junija letos pa je bila v Novi Gorici slovesno ustanovljena še Zamejska kulturna koordinacija, ki povezuje kulturne zveze in društva iz vseh štirih sosednjih držav. Po prvi seji so bili vtisi predstavnikov iz sosednjih držav previdno optimistični. Zakaj? Kaj bo naredilo pristojno ministrstvo, da ne bo ostalo zgolj pri besedah in bo koordinacija tudi dejansko zaživela? Prisluhnite!
Je boj z inflacijo na območju Evra dobljen? Kako potekata procesa digitalnega evra in integracije plačilnih sistemov? Ali dejstvo, da je Slovenija že deveti mesec zapored brez guvernerja s polnimi pooblastili kakorkoli vpliva na slovenski položaj v Evropski centralni banki? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih ob robu Blejskega strateškega foruma zastavili estonskemu guvernerju Madisu Mullerju. Z njim se je pogovarjala Urška Subotič Jereb
Je boj z inflacijo na območju Evra dobljen? Kako potekata procesa digitalnega evra in integracije plačilnih sistemov? Ali dejstvo, da je Slovenija že deveti mesec zapored brez guvernerja s polnimi pooblastili kakorkoli vpliva na slovenski položaj v Evropski centralni banki? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih ob robu Blejskega strateškega foruma zastavili estonskemu guvernerju Madisu Mullerju. Z njim se je pogovarjala Urška Subotič Jereb
Kako zaščititi ljudi, okolje in premoženje, hkrati pa omogočiti inovacije? Ali lahko znanost, industrija in zakonodajalci sodelujejo pri oblikovanju požarno varne zelene tranzicije? To so vprašanja, ki jih naslavlja 5. Evropski simpozij o znanosti požarne varnosti, ki se odvija v Ljubljani in ki je osrednji dogodek na področju raziskovanja požarne varnosti v Evropi.
Kako zaščititi ljudi, okolje in premoženje, hkrati pa omogočiti inovacije? Ali lahko znanost, industrija in zakonodajalci sodelujejo pri oblikovanju požarno varne zelene tranzicije? To so vprašanja, ki jih naslavlja 5. Evropski simpozij o znanosti požarne varnosti, ki se odvija v Ljubljani in ki je osrednji dogodek na področju raziskovanja požarne varnosti v Evropi.
Na 20. Blejskem strateškem forumu se nadaljujejo razprave, ki potekajo v senci zaostrenih geopolitičnih razmer oziroma vojnih žarišč, predvsem v Ukrajini in Gazi. Protestnih akcij, usmerjenih k nujnosti iskanja miru v Gazi, ki so zaznamovali včerajšnji začetek BSF, danes ni.
Na 20. Blejskem strateškem forumu se nadaljujejo razprave, ki potekajo v senci zaostrenih geopolitičnih razmer oziroma vojnih žarišč, predvsem v Ukrajini in Gazi. Protestnih akcij, usmerjenih k nujnosti iskanja miru v Gazi, ki so zaznamovali včerajšnji začetek BSF, danes ni.
Na nedavno končanem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA so govorili tudi o tem, v kakšni kondiciji nasploh je slovenski prehranski sistem. Tu rezultati niso najboljši. V Španiji, Franciji in v Italiji domačega kmeta in lokalno proizvodnjo podpira 70% potrošnikov, v Sloveniji je ta podpora zgolj 37 %. Kako to popraviti? Kako se obnašamo kot potrošniki?
Na nedavno končanem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA so govorili tudi o tem, v kakšni kondiciji nasploh je slovenski prehranski sistem. Tu rezultati niso najboljši. V Španiji, Franciji in v Italiji domačega kmeta in lokalno proizvodnjo podpira 70% potrošnikov, v Sloveniji je ta podpora zgolj 37 %. Kako to popraviti? Kako se obnašamo kot potrošniki?
Koliko živali domuje v Živalskem vrtu Ljubljana, katere živali veljajo za najbolj nevarne pa tudi, katera je bila največkrat mama? Male in velike skrivnosti nam bo razkrila kuratorka Špela Štrus, ki pozna zgodbe prav vsakega prebivalca vrta. Foto: Špela Štrus in Irena Furlan, Živalski vrt Ljubljana
Koliko živali domuje v Živalskem vrtu Ljubljana, katere živali veljajo za najbolj nevarne pa tudi, katera je bila največkrat mama? Male in velike skrivnosti nam bo razkrila kuratorka Špela Štrus, ki pozna zgodbe prav vsakega prebivalca vrta. Foto: Špela Štrus in Irena Furlan, Živalski vrt Ljubljana
Čeprav se danes v živalskem vrtu vse vrti okoli naše slavljenke Gange, njen rojstni dan nosi tudi širše sporočilo. Praznovanje življenja ene živali je pravzaprav tudi opomnik, kako pomembno je ohranjati življenje vseh vrst – od najmanjše žuželke do največjega sesalca.
Čeprav se danes v živalskem vrtu vse vrti okoli naše slavljenke Gange, njen rojstni dan nosi tudi širše sporočilo. Praznovanje življenja ene živali je pravzaprav tudi opomnik, kako pomembno je ohranjati življenje vseh vrst – od najmanjše žuželke do največjega sesalca.
Za slonico Gango v živalskem vrtu v Ljubljani skrbijo njeni oskrbniki, ki jo poznajo bolje kot kdorkoli drug.
Za slonico Gango v živalskem vrtu v Ljubljani skrbijo njeni oskrbniki, ki jo poznajo bolje kot kdorkoli drug.
Zvezda dneva je slonica Ganga, ki praznuje letos 50 let. Skupaj z njo pa je letos pozornost usmerjena v številne druge prebivalce Živalskega vrta Ljubljana, ki tako kot Ganga izvorno prihajajo iz Azije, kot so denimo azijski levi, svinjski jeleni, v naravi izumrli indokitajski sika jeleni, sibirski tigri, zlatolični giboni in indijski ježevci. Posebne dobrodošlice pa sta deležna najnovejša prebivalca Živalskega vrta grivasta volka iz južne Amerike.
Zvezda dneva je slonica Ganga, ki praznuje letos 50 let. Skupaj z njo pa je letos pozornost usmerjena v številne druge prebivalce Živalskega vrta Ljubljana, ki tako kot Ganga izvorno prihajajo iz Azije, kot so denimo azijski levi, svinjski jeleni, v naravi izumrli indokitajski sika jeleni, sibirski tigri, zlatolični giboni in indijski ježevci. Posebne dobrodošlice pa sta deležna najnovejša prebivalca Živalskega vrta grivasta volka iz južne Amerike.
Ko praznuje nekdo, ki ga poznajo cele generacije, se obudijo tudi spomini. Ob Gangi se jih je zbralo na tisoče – od prvih obiskovalcev v 70-ih letih, do današnjih otrok, ki se ob njej učijo spoštovanja do živali in narave.
Ko praznuje nekdo, ki ga poznajo cele generacije, se obudijo tudi spomini. Ob Gangi se jih je zbralo na tisoče – od prvih obiskovalcev v 70-ih letih, do današnjih otrok, ki se ob njej učijo spoštovanja do živali in narave.
Po uspešnem multimedijskem projektu Prvič, v katerem so se mladi spoštljivo, prijazno in iskreno pogovarjali o doživljanju sprememb v puberteti, čustvih, nasilju, partnerstvu in spolnosti, avtorice in avtorji projekta z mladimi spet raziskujejo mladostništvo ‒ tokrat prijateljstvo. Neža Prah Seničar in Urška Henigman sta k pogovoru pritegnili več kot 200 mladih, ki smo jih povabili na snemanja kratkih videovsebin. V 10 krajih po Sloveniji se je na vabilo odzvalo več kot 100 mladih. Pred našimi televizijskimi kamerami so se pogovarjali o lepotah in težavah prijateljstva. Od jutri dalje si boste ob sobotah dopoldne na 1. programu TV Slovenija lahko ogledali kratke oddaje, ki so nastale v mladinskih in kulturnih centrih v Murski Soboti, Kamniku, Krškem, Radovljici, Velenju, Kočevju, Črnomlju, Slovenskih Konjicah, Idriji in Kopru. Osrednje mesto v RTV projektu Prvič prijateljstvo pa imajo dogodki, na katerih se bomo pogovarjali in igrali igre s temo prijateljstva, svoje izkušnje pa bodo delile tudi znane osebe. Dogodki se bodo zvrstili to jesen v mladinskih centrih, v katerih so nastale videovsebine, le da bodo tokrat dogajanje posnele kamere MMC in mikrofoni Prvega programa Radia Slovenija. Dogodki bodo namreč na voljo v obliki videokasta na Skitu in radijske oddaje na Prvem. Več informacij o projektu, oddaje, videokaste in brezplačne vstopnice za dogodke najdete na skit.rtvslo.si/prvic.
Po uspešnem multimedijskem projektu Prvič, v katerem so se mladi spoštljivo, prijazno in iskreno pogovarjali o doživljanju sprememb v puberteti, čustvih, nasilju, partnerstvu in spolnosti, avtorice in avtorji projekta z mladimi spet raziskujejo mladostništvo ‒ tokrat prijateljstvo. Neža Prah Seničar in Urška Henigman sta k pogovoru pritegnili več kot 200 mladih, ki smo jih povabili na snemanja kratkih videovsebin. V 10 krajih po Sloveniji se je na vabilo odzvalo več kot 100 mladih. Pred našimi televizijskimi kamerami so se pogovarjali o lepotah in težavah prijateljstva. Od jutri dalje si boste ob sobotah dopoldne na 1. programu TV Slovenija lahko ogledali kratke oddaje, ki so nastale v mladinskih in kulturnih centrih v Murski Soboti, Kamniku, Krškem, Radovljici, Velenju, Kočevju, Črnomlju, Slovenskih Konjicah, Idriji in Kopru. Osrednje mesto v RTV projektu Prvič prijateljstvo pa imajo dogodki, na katerih se bomo pogovarjali in igrali igre s temo prijateljstva, svoje izkušnje pa bodo delile tudi znane osebe. Dogodki se bodo zvrstili to jesen v mladinskih centrih, v katerih so nastale videovsebine, le da bodo tokrat dogajanje posnele kamere MMC in mikrofoni Prvega programa Radia Slovenija. Dogodki bodo namreč na voljo v obliki videokasta na Skitu in radijske oddaje na Prvem. Več informacij o projektu, oddaje, videokaste in brezplačne vstopnice za dogodke najdete na skit.rtvslo.si/prvic.
V Dolinškovem kozolcu na Šmarčni po njegovi prenovi od leta 2014 obiskovalcem ponujajo na ogled etnološko zbirko kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov iz lokalnega okolja. Ciril Dolinšek z družino že več kot petnajst let skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in kmečkih običajev in njegovo dolgoletno delovanje je prepoznalo gibanje Kultura–Natura Slovenija, ki mu je podelilo mednarodno priznanje Naša Slovenija 2025. Njegov kozolec z bogato zbirko okoli 750 predmetov iz obdobja med 1800 in 1960, kot sam pravi iz obdobja pred množično plastiko, si je ogledala in spoznavala naša dopisnica Suzana Vahtarić. Na fotografiji Dolinškov kozolec, avtor: Jože Hvala
V Dolinškovem kozolcu na Šmarčni po njegovi prenovi od leta 2014 obiskovalcem ponujajo na ogled etnološko zbirko kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov iz lokalnega okolja. Ciril Dolinšek z družino že več kot petnajst let skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in kmečkih običajev in njegovo dolgoletno delovanje je prepoznalo gibanje Kultura–Natura Slovenija, ki mu je podelilo mednarodno priznanje Naša Slovenija 2025. Njegov kozolec z bogato zbirko okoli 750 predmetov iz obdobja med 1800 in 1960, kot sam pravi iz obdobja pred množično plastiko, si je ogledala in spoznavala naša dopisnica Suzana Vahtarić. Na fotografiji Dolinškov kozolec, avtor: Jože Hvala
Slovenci so najbrž najštevilčnejši gostje na hrvaški obali in iz medijskih poročil je videti, kot da so tudi najbolj razgrajaški ali pa največkrat pretepeni od hrvaških varnostnikov. Vsaj pet hujših incidentov so v zadnjem mesecu zabeležili slovenski mediji.
Slovenci so najbrž najštevilčnejši gostje na hrvaški obali in iz medijskih poročil je videti, kot da so tudi najbolj razgrajaški ali pa največkrat pretepeni od hrvaških varnostnikov. Vsaj pet hujših incidentov so v zadnjem mesecu zabeležili slovenski mediji.
V Zavetišču Ljubljana so lansko leto začeli z akcijo »Js bi šou domou«. Gre za vzgojne programe za pse, ki imajo vedenjske težave. Akcija je bila že do zdaj zelo uspešna, saj so v zavetišču doslej oddali 13 psov iz dolgotrajne oskrbe, 13 zahtevnejših psov pa so oddali tudi v sodelovanju s Kinološkim društvom Ljubljana. V zavetišču poudarjajo, da imajo psi vzgojne težave, predvsem zaradi svoje težke preteklosti, vendar pa nad njimi ne smemo obupati. Tudi takšni psi si zaslužijo nov dom in boljšo prihodnost. Zavetišče je obiskala Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
V Zavetišču Ljubljana so lansko leto začeli z akcijo »Js bi šou domou«. Gre za vzgojne programe za pse, ki imajo vedenjske težave. Akcija je bila že do zdaj zelo uspešna, saj so v zavetišču doslej oddali 13 psov iz dolgotrajne oskrbe, 13 zahtevnejših psov pa so oddali tudi v sodelovanju s Kinološkim društvom Ljubljana. V zavetišču poudarjajo, da imajo psi vzgojne težave, predvsem zaradi svoje težke preteklosti, vendar pa nad njimi ne smemo obupati. Tudi takšni psi si zaslužijo nov dom in boljšo prihodnost. Zavetišče je obiskala Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
Vojna, ki jo je leta 2022 začela Rusija v Ukrajini, še traja, čeprav so se v reševanje konflikta vključile mednarodne politične sile. Še naprej se vrstijo pozivi k vzpostavitvi miru, a miru ni. V nedeljo so v Ukrajini praznovali (če temu sploh lahko rečemo tako) dan neodvisnosti. Spopadi so potekali tudi ta dan. Kdaj in kako se bo vojna končala, katera politična sila bo imela pri tem glavno besedo, kakšna prihodnost čaka Ukrajino?
Vojna, ki jo je leta 2022 začela Rusija v Ukrajini, še traja, čeprav so se v reševanje konflikta vključile mednarodne politične sile. Še naprej se vrstijo pozivi k vzpostavitvi miru, a miru ni. V nedeljo so v Ukrajini praznovali (če temu sploh lahko rečemo tako) dan neodvisnosti. Spopadi so potekali tudi ta dan. Kdaj in kako se bo vojna končala, katera politična sila bo imela pri tem glavno besedo, kakšna prihodnost čaka Ukrajino?
Večina zaposlenih se na delovnem mestu že srečuje z umetno inteligenco – najbolj jo uporabljajo mladi, najmanj delavci z nižjo izobrazbo. Psihologinja Eva Boštjančič opozarja, da bodo mladi brez osnovnih delovnih izkušenj, ki jih prevzema umetna inteligenca, težje razvili kritičen pogled. Starejši pa se od uporabe pogosto umikajo z mislijo, da bodo naloge prevzeli mlajši. S profesorico Filozofske fakultete se je pogovarjala novinarka Urška Valjavec. Najprej jo je vprašala o vplivu umetne inteligence na mlade.
Večina zaposlenih se na delovnem mestu že srečuje z umetno inteligenco – najbolj jo uporabljajo mladi, najmanj delavci z nižjo izobrazbo. Psihologinja Eva Boštjančič opozarja, da bodo mladi brez osnovnih delovnih izkušenj, ki jih prevzema umetna inteligenca, težje razvili kritičen pogled. Starejši pa se od uporabe pogosto umikajo z mislijo, da bodo naloge prevzeli mlajši. S profesorico Filozofske fakultete se je pogovarjala novinarka Urška Valjavec. Najprej jo je vprašala o vplivu umetne inteligence na mlade.
Projekt »Zmigaj se do vadbe« je namenjen osebam, starim 18 let ali več, ki ne dosegajo minimalnih smernic Svetovne zdravstvene organizacije glede telesne dejavnosti. V prvem javnem povabilu je bilo izbranih 151 športno-rekreativnih izvajalcev iz različnih slovenskih statističnih regij. Ti bodo izbranim posameznikom 30 tednov dvakrat tedensko brezplačno nudili eno izmed željenih vadb. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Projekt »Zmigaj se do vadbe« je namenjen osebam, starim 18 let ali več, ki ne dosegajo minimalnih smernic Svetovne zdravstvene organizacije glede telesne dejavnosti. V prvem javnem povabilu je bilo izbranih 151 športno-rekreativnih izvajalcev iz različnih slovenskih statističnih regij. Ti bodo izbranim posameznikom 30 tednov dvakrat tedensko brezplačno nudili eno izmed željenih vadb. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Pet članov humanitarne medicinske odprave v teh dneh krepi priprave na odhod na zahod Kenije. Od aprila bodo v odročni vasici Majiwa, kjer prebivalci živijo v skromnih razmerah in imajo do zdravstvene oskrbe zelo omejen dostop, zagotavljali osnovno medicinsko pomoč. Gre za nadaljevanje dolgoletne tradicije slovenskih medicinskih humanitarnih odprav, ki so v preteklosti delovale tudi v Ugandi, Burkini Faso in drugod po Afriki. Takšne odprave so za lokalno prebivalstvo življenjskega pomena, saj v krajih, kamor odhajajo, praktično ni zdravnikov, primanjkuje zdravil, pa tudi osnovne medicinske opreme. O pripravah, izzivih in pričakovanjih pred odhodom v kenijsko vas Majiwa se je Nataša Mulec pogovarjala s članoma odprave Aljažem Stoparjem in Jankom Staričem.
Pet članov humanitarne medicinske odprave v teh dneh krepi priprave na odhod na zahod Kenije. Od aprila bodo v odročni vasici Majiwa, kjer prebivalci živijo v skromnih razmerah in imajo do zdravstvene oskrbe zelo omejen dostop, zagotavljali osnovno medicinsko pomoč. Gre za nadaljevanje dolgoletne tradicije slovenskih medicinskih humanitarnih odprav, ki so v preteklosti delovale tudi v Ugandi, Burkini Faso in drugod po Afriki. Takšne odprave so za lokalno prebivalstvo življenjskega pomena, saj v krajih, kamor odhajajo, praktično ni zdravnikov, primanjkuje zdravil, pa tudi osnovne medicinske opreme. O pripravah, izzivih in pričakovanjih pred odhodom v kenijsko vas Majiwa se je Nataša Mulec pogovarjala s članoma odprave Aljažem Stoparjem in Jankom Staričem.
Vsako nedeljo na Bregu v središču Ljubljane pripravijo bolšji sejem. Gre za splet nakupovanja, zanimivih pogovorov in deljenja nostalgičnih spominov. Še posebej lepo je bolšjak obiskati poleti, predvsem zaradi lepega vremena, pa tudi zaradi ponudbe, ki je takrat nekoliko večja. Nedeljskega bolšjega sejma se je udeležila tudi Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.
Vsako nedeljo na Bregu v središču Ljubljane pripravijo bolšji sejem. Gre za splet nakupovanja, zanimivih pogovorov in deljenja nostalgičnih spominov. Še posebej lepo je bolšjak obiskati poleti, predvsem zaradi lepega vremena, pa tudi zaradi ponudbe, ki je takrat nekoliko večja. Nedeljskega bolšjega sejma se je udeležila tudi Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.
Številne raziskave so pokazale, da ima lahko prezgodnja in prekomerna raba zaslonskih naprav pri otrocih in najstnikih škodljive učinke na njihov celovit razvoj. V Sloveniji so strokovnjaki izdali smernice uporabe zaslonov, določene omejitve uporabe pametnih telefonov se uvajajo v šolah, škodljivosti se zavedajo tudi starši, kljub temu pa se zaslonski čas mladih povečuje. Ne le pri nas, tudi drugod. Kaj narediti, kje iskati rešitev? Odgovore smo iskali z dr. Cristine Montañola-Sales z Universitat Ramon Llull (Barcelona) in Katja Koren Ošljak s Katedra za medijske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Številne raziskave so pokazale, da ima lahko prezgodnja in prekomerna raba zaslonskih naprav pri otrocih in najstnikih škodljive učinke na njihov celovit razvoj. V Sloveniji so strokovnjaki izdali smernice uporabe zaslonov, določene omejitve uporabe pametnih telefonov se uvajajo v šolah, škodljivosti se zavedajo tudi starši, kljub temu pa se zaslonski čas mladih povečuje. Ne le pri nas, tudi drugod. Kaj narediti, kje iskati rešitev? Odgovore smo iskali z dr. Cristine Montañola-Sales z Universitat Ramon Llull (Barcelona) in Katja Koren Ošljak s Katedra za medijske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Pred dobrima dvema meseca ste na Prvem programu Radia Slovenija lahko slišali pogovor z Gregorjem in Olivero Rosulnik, odraslima članoma sicer štiričlanske družine, ki se je junija odpravila na enoletno pot okoli sveta. Olivera in Gregor sta z desetletnim sinom in štiriletno hčerjo zdaj že dva meseca na poti, za njimi je že nekaj zanimivih izkušenj v Jugovzhodni Aziji in ker nas seveda zanima, kako so se tam znašli, smo ju spet poklicali. Njihovo pot lahko spremljate na družbenih omrežjih, na primer na Instagramu: https://www.instagram.com/gregorrosulnik/ Pogovor z družino Rosulnik pred odhodom na pot (junij 2025):
Pred dobrima dvema meseca ste na Prvem programu Radia Slovenija lahko slišali pogovor z Gregorjem in Olivero Rosulnik, odraslima članoma sicer štiričlanske družine, ki se je junija odpravila na enoletno pot okoli sveta. Olivera in Gregor sta z desetletnim sinom in štiriletno hčerjo zdaj že dva meseca na poti, za njimi je že nekaj zanimivih izkušenj v Jugovzhodni Aziji in ker nas seveda zanima, kako so se tam znašli, smo ju spet poklicali. Njihovo pot lahko spremljate na družbenih omrežjih, na primer na Instagramu: https://www.instagram.com/gregorrosulnik/ Pogovor z družino Rosulnik pred odhodom na pot (junij 2025):
Na 31. filmskem festivalu v Sarajevu bo svetovno premiero doživel celovečerec Belo se pere na devetdeset, ki ga je po knjižni uspešnici Bronje Žakelj režiral Marko Naberšnik. Zgodba spremlja Bronjo skozi različna obdobja njenega življenja. Gre za ganljiv, humoren in navdihujoč film o spoprijemanju z boleznijo in smrtjo. Knjiga je bila leta 2019 ovenčana z nagrado Kresnik in se uvršča med največje leposlovne uspešnice v Sloveniji zadnjih desetletij. S pisateljico in režiserjem filma se je pred premiero pogovarjal Marko Rozman.
Na 31. filmskem festivalu v Sarajevu bo svetovno premiero doživel celovečerec Belo se pere na devetdeset, ki ga je po knjižni uspešnici Bronje Žakelj režiral Marko Naberšnik. Zgodba spremlja Bronjo skozi različna obdobja njenega življenja. Gre za ganljiv, humoren in navdihujoč film o spoprijemanju z boleznijo in smrtjo. Knjiga je bila leta 2019 ovenčana z nagrado Kresnik in se uvršča med največje leposlovne uspešnice v Sloveniji zadnjih desetletij. S pisateljico in režiserjem filma se je pred premiero pogovarjal Marko Rozman.
Univerza v Ljubljani je sprejela sklepe, s katerimi zamrzuje sodelovanje z izraelskimi institucijami in prvič javno uporablja izraz genocidna dejanja za dogajanje v Gazi. Klara Drašković je raziskala, kakšne posledice imajo sklepi za slovenski akademski prostor in zakaj univerze v družbi ne morejo prezreti etičnih vprašanj.
Univerza v Ljubljani je sprejela sklepe, s katerimi zamrzuje sodelovanje z izraelskimi institucijami in prvič javno uporablja izraz genocidna dejanja za dogajanje v Gazi. Klara Drašković je raziskala, kakšne posledice imajo sklepi za slovenski akademski prostor in zakaj univerze v družbi ne morejo prezreti etičnih vprašanj.
Martina Siegrist Larsson: Ladja Vasa je najbolje ohranjena ladja iz 17. stoletja na svetu. Nikjer drugje niso našli in dvignili iz vode nekaj takšnega. V tem smislu je Vasa sama po sebi zaklad. Zaklad so tudi predmeti, ki so jih dvignili skupaj z njo. Za nas je vse, kar so našli, zaklad.
Martina Siegrist Larsson: Ladja Vasa je najbolje ohranjena ladja iz 17. stoletja na svetu. Nikjer drugje niso našli in dvignili iz vode nekaj takšnega. V tem smislu je Vasa sama po sebi zaklad. Zaklad so tudi predmeti, ki so jih dvignili skupaj z njo. Za nas je vse, kar so našli, zaklad.
»Letos je zlorab na področju bolniških odsotnosti ekstremno veliko,« ugotavlja detektivka Bernarda Škrabar Damnjanović. Neupravičena odsotnost z dela se najpogosteje pojavlja ob podaljšanih vikendih, ko zaposleni, ki ne dobijo dopusta, izkoristijo bolniški stalež. Poleg preverjanja neupravičenih odsotnosti z dela imajo detektivi tudi pooblastilo za preverjanje morebitne alkoholiziranosti in uporabe prepovedanih drog. Večino dela opravijo pri delodajalcih, del njihovih strank je fizičnih oseb. Urška Valjavec je sogovornico najprej vprašala o najpogostejših nadzorih in o tem, katerih nepravilnosti odkrijejo največ.
»Letos je zlorab na področju bolniških odsotnosti ekstremno veliko,« ugotavlja detektivka Bernarda Škrabar Damnjanović. Neupravičena odsotnost z dela se najpogosteje pojavlja ob podaljšanih vikendih, ko zaposleni, ki ne dobijo dopusta, izkoristijo bolniški stalež. Poleg preverjanja neupravičenih odsotnosti z dela imajo detektivi tudi pooblastilo za preverjanje morebitne alkoholiziranosti in uporabe prepovedanih drog. Večino dela opravijo pri delodajalcih, del njihovih strank je fizičnih oseb. Urška Valjavec je sogovornico najprej vprašala o najpogostejših nadzorih in o tem, katerih nepravilnosti odkrijejo največ.
Zaščitimo humanost – je letošnji poziv ob Svetovnem dnevu humanitarnosti. Humanitarni delavci, ljudje, ki prostovoljno pomagajo ljudem, se po celem svetu soočajo z naraščajočim nasiljem. V lanskem letu je bilo po podatkih OZN ubitih 380 humanitarnih delavcev, kar je tretjina več kot leto poprej, kar je predvsem posledica vojn v Gazi in Sudanu. Že letos je bilo po podatkih Rdečega križa Slovenije ubitih 18 članov Mednarodne federacije nacionalnih društev rdečega križa in Rdečega polmeseca. Helena Lovinčič se je pogovarjala s humanitarko Matejo Stare, ki je kot prostovoljka delovala že na številnih kriznih žariščih
Zaščitimo humanost – je letošnji poziv ob Svetovnem dnevu humanitarnosti. Humanitarni delavci, ljudje, ki prostovoljno pomagajo ljudem, se po celem svetu soočajo z naraščajočim nasiljem. V lanskem letu je bilo po podatkih OZN ubitih 380 humanitarnih delavcev, kar je tretjina več kot leto poprej, kar je predvsem posledica vojn v Gazi in Sudanu. Že letos je bilo po podatkih Rdečega križa Slovenije ubitih 18 članov Mednarodne federacije nacionalnih društev rdečega križa in Rdečega polmeseca. Helena Lovinčič se je pogovarjala s humanitarko Matejo Stare, ki je kot prostovoljka delovala že na številnih kriznih žariščih
Ob Svetovnem dnevu humanitarnosti, ki so ga razglasili pred 22timi leti v spomin na 22 ubitih humanitarnih delavcev v napadu na sedež OZN v Bagdadu, OZN opozarja na podhranjenost in ogroženost sistema, ki pomaga ljudem. Kako razumeti humanitarnost v globalnem svetu in predvsem v lokalnem okolju?
Ob Svetovnem dnevu humanitarnosti, ki so ga razglasili pred 22timi leti v spomin na 22 ubitih humanitarnih delavcev v napadu na sedež OZN v Bagdadu, OZN opozarja na podhranjenost in ogroženost sistema, ki pomaga ljudem. Kako razumeti humanitarnost v globalnem svetu in predvsem v lokalnem okolju?
Grajsko dvorišče bo med 21. in 25. avgustom spet polno smeha. Vrača se Festival Panč, eden največjih stand-up festivalov v tem delu Evrope, ki letos praznuje 18 let. Zato bo program še posebej pester, nastopajoči pa posebej izbrani.
Grajsko dvorišče bo med 21. in 25. avgustom spet polno smeha. Vrača se Festival Panč, eden največjih stand-up festivalov v tem delu Evrope, ki letos praznuje 18 let. Zato bo program še posebej pester, nastopajoči pa posebej izbrani.
V Sarajevu se v teh dneh odvija eden od najpomembnejših filmskih festivalov v regiji. V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov so med devetimi tudi Fantasy slovenske režiserke Kukle, ki bo imel v Sarajevu regionalno premiero, in dve slovenski manjšinski koprodukciji: Bog ne bo pomagal hrvaške režiserke Hane Jušić in Veter, govori z mano srbskega režiserja Stefana Đorđevića. Svetovno premiero bo na festivalu v četrtek imel novi celovečerni igrani film Belo se pere na devetdeset režiserja Marka Naberšnika.
V Sarajevu se v teh dneh odvija eden od najpomembnejših filmskih festivalov v regiji. V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov so med devetimi tudi Fantasy slovenske režiserke Kukle, ki bo imel v Sarajevu regionalno premiero, in dve slovenski manjšinski koprodukciji: Bog ne bo pomagal hrvaške režiserke Hane Jušić in Veter, govori z mano srbskega režiserja Stefana Đorđevića. Svetovno premiero bo na festivalu v četrtek imel novi celovečerni igrani film Belo se pere na devetdeset režiserja Marka Naberšnika.
Katoliška cerkev s praznovanjem praznika Marijinega vnebovzetja poudarja simbolni pomen Marije in njenega poslanstva tudi za današnji čas. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic. Poleg Katoliške cerkve praznujejo Marijino vnebovzetje tudi pravoslavni kristjani. Cerkve, ki uporabljajo julijanski koledar, praznujejo 28. avgusta. Ob prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. Romanja imajo globlji verski pomen, ker verujoče opominjajo, da je celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih.
Katoliška cerkev s praznovanjem praznika Marijinega vnebovzetja poudarja simbolni pomen Marije in njenega poslanstva tudi za današnji čas. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic. Poleg Katoliške cerkve praznujejo Marijino vnebovzetje tudi pravoslavni kristjani. Cerkve, ki uporabljajo julijanski koledar, praznujejo 28. avgusta. Ob prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. Romanja imajo globlji verski pomen, ker verujoče opominjajo, da je celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih.
Poletje je čas, ko je pritisk na gozdove izjemno povečan. V Sloveniji se krepi turizem, krepi se obračanje k naravi. Ljudje se radi odpravljamo v hribe, povečuje se rekreacija v naravi in gozd se zdi privlačen prostor za različne aktivnosti. Ko k temu dodamo še dobro gobarsko sezono, kakršna je letos, se obiskovalcem na določenih območjih zdi, da ima vsako drevo svojega obiskovalca. Kako povečan pritisk vidi gozdarska inšpekcija in na kakšne zgodbe naletijo pri svojem delu? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Urško Ahačič Pogačnik, direktorico inšpekcije za gozdarstvo na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ter Marjanom Hrenom, predsednikom Zveze lastnikov gozdov Slovenije.
Poletje je čas, ko je pritisk na gozdove izjemno povečan. V Sloveniji se krepi turizem, krepi se obračanje k naravi. Ljudje se radi odpravljamo v hribe, povečuje se rekreacija v naravi in gozd se zdi privlačen prostor za različne aktivnosti. Ko k temu dodamo še dobro gobarsko sezono, kakršna je letos, se obiskovalcem na določenih območjih zdi, da ima vsako drevo svojega obiskovalca. Kako povečan pritisk vidi gozdarska inšpekcija in na kakšne zgodbe naletijo pri svojem delu? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Urško Ahačič Pogačnik, direktorico inšpekcije za gozdarstvo na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ter Marjanom Hrenom, predsednikom Zveze lastnikov gozdov Slovenije.
Po podatkih Statističnega urada RS so se mladi v Sloveniji lani od doma odseljevali v povprečju pri skoraj 29 letih, skupaj s svojimi starši pa je živelo skoraj 80 % mladih, starih med 16 in 29 let. To je kar za 12 odstotkov več, kot je povprečje in skoraj 47 % več kot na Danskem. Raziskava Mladina 2020 kaže nekoliko drugačno sliko. Med letoma 2010 in 2020 se je v Sloveniji zgodil preobrat in se je povprečna starost ob odselitvi znižala z 29,5 na 27,7 let. Razlog za to vidi prof. dr. Tomaž Deželan z ljubljanske Fakultete za družbene vede predvsem v procesu individualizacije mladih, torej njihovih vrednotah in želji po samostojnem življenju, ne pa razmer na stanovanjskem trgu.
Po podatkih Statističnega urada RS so se mladi v Sloveniji lani od doma odseljevali v povprečju pri skoraj 29 letih, skupaj s svojimi starši pa je živelo skoraj 80 % mladih, starih med 16 in 29 let. To je kar za 12 odstotkov več, kot je povprečje in skoraj 47 % več kot na Danskem. Raziskava Mladina 2020 kaže nekoliko drugačno sliko. Med letoma 2010 in 2020 se je v Sloveniji zgodil preobrat in se je povprečna starost ob odselitvi znižala z 29,5 na 27,7 let. Razlog za to vidi prof. dr. Tomaž Deželan z ljubljanske Fakultete za družbene vede predvsem v procesu individualizacije mladih, torej njihovih vrednotah in želji po samostojnem življenju, ne pa razmer na stanovanjskem trgu.
Na Gradu Snežnik je konec tedna potekal mednarodni festival Plavajoči Grad. Na 21 odrih je za več kot 6000 obiskovalcev nastopilo prek 2000 umetnikov iz vsega sveta. Tema letošnjega festivala so bili Butalci, del dogajanja pa so posvetili vojni v Gazi. Utrip festivala je izmeril Luka Pogačnik.
Na Gradu Snežnik je konec tedna potekal mednarodni festival Plavajoči Grad. Na 21 odrih je za več kot 6000 obiskovalcev nastopilo prek 2000 umetnikov iz vsega sveta. Tema letošnjega festivala so bili Butalci, del dogajanja pa so posvetili vojni v Gazi. Utrip festivala je izmeril Luka Pogačnik.
Pionirski dom – Center za kulturo mladih ponuja kulturno, umetniško in jezikovno zunajšolsko izobraževanje otrok, mladine in odraslih. Ima bogato zgodovino, saj deluje že od leta 1963, letno pa ga obiskuje več kot 1400 tečajnikov. Tudi njihove poletne šole so dobro obiskane. Poletnemu programu Pionirske glasbene šole: Muziciranje z Ano Vipotnik in Igorjem Leonardijem, ki ga ta teden obiskuje živahna skupina otrok, se je pridružila Lucija Vidergar in preverila tamkajšnji utrip. Bere Andreja Čokl.
Pionirski dom – Center za kulturo mladih ponuja kulturno, umetniško in jezikovno zunajšolsko izobraževanje otrok, mladine in odraslih. Ima bogato zgodovino, saj deluje že od leta 1963, letno pa ga obiskuje več kot 1400 tečajnikov. Tudi njihove poletne šole so dobro obiskane. Poletnemu programu Pionirske glasbene šole: Muziciranje z Ano Vipotnik in Igorjem Leonardijem, ki ga ta teden obiskuje živahna skupina otrok, se je pridružila Lucija Vidergar in preverila tamkajšnji utrip. Bere Andreja Čokl.
Za večino evropskega blaga, izvoženega na ameriški trg, so z današnjim dnem na podlagi izvršnega ukaza ameriškega predsednika Donalda Trumpa začele veljati 15-odstotne carine. Podlaga za to je politični dogovor, ki sta ga nedavno sklenila Trump in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. A dogovor strani razlagata vsaka po svoje. Kako ga razume Slovenija, kaj velja za avtomobilsko, jeklarsko in farmacevtsko industrijo, ki so posebej izpostavljene, smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na gospodarskem ministrstvu Dejanom Židanom. Slovenijo pogosto zastopa na zasedanjih sveta trgovinskih ministrov Evropske unije. Trgovinska politika Unije je sicer v pristojnosti evropske komisije.
Za večino evropskega blaga, izvoženega na ameriški trg, so z današnjim dnem na podlagi izvršnega ukaza ameriškega predsednika Donalda Trumpa začele veljati 15-odstotne carine. Podlaga za to je politični dogovor, ki sta ga nedavno sklenila Trump in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. A dogovor strani razlagata vsaka po svoje. Kako ga razume Slovenija, kaj velja za avtomobilsko, jeklarsko in farmacevtsko industrijo, ki so posebej izpostavljene, smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na gospodarskem ministrstvu Dejanom Židanom. Slovenijo pogosto zastopa na zasedanjih sveta trgovinskih ministrov Evropske unije. Trgovinska politika Unije je sicer v pristojnosti evropske komisije.
V Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - FIHO so lani sofinancirali delovanje 113 invalidskih in humanitarnih organizacij. Sredstva fundacije so po nekaj letih stagniranja v zadnjem obdobju nekoliko narasla. Kljub temu pa jih je še vedno premalo, saj ne zadostijo niti polovici potreb, ki jih prijavijo invalidske in humanitarne organizacije, opozarja direktor FIHA Borut Sever. Več v pogovoru.
V Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - FIHO so lani sofinancirali delovanje 113 invalidskih in humanitarnih organizacij. Sredstva fundacije so po nekaj letih stagniranja v zadnjem obdobju nekoliko narasla. Kljub temu pa jih je še vedno premalo, saj ne zadostijo niti polovici potreb, ki jih prijavijo invalidske in humanitarne organizacije, opozarja direktor FIHA Borut Sever. Več v pogovoru.
V Monoštru na Madžarskem se odvija 24. mednarodna likovna kolonija Porabje 2025, ki jo tudi letos organizirata Zveza Slovencev na Madžarskem in občina Monošter. Kaj bo nastalo izpod ropičev, rok in dleta slikarjev in kiparja, je zanimalo Vido Toš. Na fotografiji: umetniški vodja kolonije Franc Gerič iz Lendave in slikar Endre Gonter iz Murske Sobote
V Monoštru na Madžarskem se odvija 24. mednarodna likovna kolonija Porabje 2025, ki jo tudi letos organizirata Zveza Slovencev na Madžarskem in občina Monošter. Kaj bo nastalo izpod ropičev, rok in dleta slikarjev in kiparja, je zanimalo Vido Toš. Na fotografiji: umetniški vodja kolonije Franc Gerič iz Lendave in slikar Endre Gonter iz Murske Sobote
Konec julija je skupina invalidov osvojila dva visoka vrhova Alp med Švico in Italijo - Mali Matterhorn in Breithorn, oba visoka približno 4000 metrov. Gre za eno največjih odprav oseb z invalidnostjo nad ledeniške vrhove. Da jim je dosežek uspel, je bilo potrebne veliko organizacije, predvsem pa poguma. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.
Konec julija je skupina invalidov osvojila dva visoka vrhova Alp med Švico in Italijo - Mali Matterhorn in Breithorn, oba visoka približno 4000 metrov. Gre za eno največjih odprav oseb z invalidnostjo nad ledeniške vrhove. Da jim je dosežek uspel, je bilo potrebne veliko organizacije, predvsem pa poguma. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.
V sredo 6. avgusta se pričenja slovenski del 14. izdaje festivala Glasbe sveta oz. Musiche dal mondo, ki že vrsto ustvarja mostove med glasbenimi kulturami. Ta edinstveni festival, ki deluje na obeh straneh meje, torej v Gorici in Novi Gorici tako simbolično povezuje mesta kot tudi glasbena prizorišča.
V sredo 6. avgusta se pričenja slovenski del 14. izdaje festivala Glasbe sveta oz. Musiche dal mondo, ki že vrsto ustvarja mostove med glasbenimi kulturami. Ta edinstveni festival, ki deluje na obeh straneh meje, torej v Gorici in Novi Gorici tako simbolično povezuje mesta kot tudi glasbena prizorišča.