Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Socialni partnerji so prejeli čistopis novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; tako imenovani ZPIZ-2O in dokument, kjer so predlogi podrobneje razloženi. Gre za težko pričakovane spremembe pokojninske zakonodaje o katerih so se socialni partnerji pogajali vse od jeseni (september), v začetku tega tedna pa končali pogajanja. Zavezali so se, da vsebine ne bodo komentirali, zato je vse gradivo še neuradno. Na Radiu Slovenija smo pridobili čistopis in obrazložitev členov. Gre za dva obsežna – po 60 strani dolga dokumenta. Večina tistega kar smo poročali do sedaj – upokojitveni pogoji, daljše referenčno obdobje, odmerni odstotki in nov zimski dodatek – je v dokumentu podrobno razloženo. Več v pogovoru z Urško Valjavec
Socialni partnerji so prejeli čistopis novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; tako imenovani ZPIZ-2O in dokument, kjer so predlogi podrobneje razloženi. Gre za težko pričakovane spremembe pokojninske zakonodaje o katerih so se socialni partnerji pogajali vse od jeseni (september), v začetku tega tedna pa končali pogajanja. Zavezali so se, da vsebine ne bodo komentirali, zato je vse gradivo še neuradno. Na Radiu Slovenija smo pridobili čistopis in obrazložitev členov. Gre za dva obsežna – po 60 strani dolga dokumenta. Večina tistega kar smo poročali do sedaj – upokojitveni pogoji, daljše referenčno obdobje, odmerni odstotki in nov zimski dodatek – je v dokumentu podrobno razloženo. Več v pogovoru z Urško Valjavec
V Ženevi so minuli teden potekali pogovori med vodilnimi predstavniki ciprskih Grkov in ciprskih Turkov o prihodnji politični ureditvi Cipra. Šlo je za prve pogovore na tako visokih ravni po letu 2017. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je po pogovorih pozdravil znaten napredek, ki da sta ga v Ženevi dosegli sprti strani. Med drugim so se dogovorili o razminiranju in odprtju več novih prehodov med obema ciprskima stranema. Blaž Ermenc se je v Nikoziji s tamkajšnjimi poznavalci razmer pogovarjal o političnih razmerah na tem več desetletij razdeljenem otoku.
V Ženevi so minuli teden potekali pogovori med vodilnimi predstavniki ciprskih Grkov in ciprskih Turkov o prihodnji politični ureditvi Cipra. Šlo je za prve pogovore na tako visokih ravni po letu 2017. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je po pogovorih pozdravil znaten napredek, ki da sta ga v Ženevi dosegli sprti strani. Med drugim so se dogovorili o razminiranju in odprtju več novih prehodov med obema ciprskima stranema. Blaž Ermenc se je v Nikoziji s tamkajšnjimi poznavalci razmer pogovarjal o političnih razmerah na tem več desetletij razdeljenem otoku.
Evropska komisija je sprejela akcijski načrt s katerim naj bi okrepila konkurenčnost ter pohitrila razogljičenje evropske jeklarske in kovinske industrije. Gre za panogi, ki se soočata z visokimi stroški energentov in nelojalno svetovno konkurenco, hkrati pa sta v Evropski uniji ključni v luči povečevanja izdatkov za obrabno industrijo. Kakšne so konkretne rešitve načrta, od kod denar in kako naj bi potekala časovnica - direktor za marketing in razvoj poslovanja v skupini SIJ Aleš Falatov v pogovoru z Urško Jereb
Evropska komisija je sprejela akcijski načrt s katerim naj bi okrepila konkurenčnost ter pohitrila razogljičenje evropske jeklarske in kovinske industrije. Gre za panogi, ki se soočata z visokimi stroški energentov in nelojalno svetovno konkurenco, hkrati pa sta v Evropski uniji ključni v luči povečevanja izdatkov za obrabno industrijo. Kakšne so konkretne rešitve načrta, od kod denar in kako naj bi potekala časovnica - direktor za marketing in razvoj poslovanja v skupini SIJ Aleš Falatov v pogovoru z Urško Jereb
Turčijo pretresajo protesti opozicije, ki se tako odziva na aretacijo opozicijskega politika Ekrema Imamogluja. Lahko bi rekli, da gre za enega največjih protestov proti vladavini predsednika Erdogana, ki je na oblasti že 22 let. Dogajanje v Turčiji spremlja naša dopisnica Karmen Švegl.
Turčijo pretresajo protesti opozicije, ki se tako odziva na aretacijo opozicijskega politika Ekrema Imamogluja. Lahko bi rekli, da gre za enega največjih protestov proti vladavini predsednika Erdogana, ki je na oblasti že 22 let. Dogajanje v Turčiji spremlja naša dopisnica Karmen Švegl.
Skrb za redno varnostno kopiranje nam lahko prihrani kar nekaj živcev, ko nam spletne vsebine napadejo izsiljevalski virusi ali ko izgubimo ali nam ukradejo mobilni telefon. Približuje se tudi Svetovni dan varnostnega kopiranja, ko se vsako leto spomnimo, da je čas za varnostno kopiranje prav danes in ne jutri. O varnostnem kopiranju se je Cirila Štuber pogovarjala z Jasmino Mešić iz SI-CERTA. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Skrb za redno varnostno kopiranje nam lahko prihrani kar nekaj živcev, ko nam spletne vsebine napadejo izsiljevalski virusi ali ko izgubimo ali nam ukradejo mobilni telefon. Približuje se tudi Svetovni dan varnostnega kopiranja, ko se vsako leto spomnimo, da je čas za varnostno kopiranje prav danes in ne jutri. O varnostnem kopiranju se je Cirila Štuber pogovarjala z Jasmino Mešić iz SI-CERTA. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Vsako leto za rakom zboli od 80 do 90 otrok, kar od 15 do 20 otrok in mladostnikov pa bi zaradi izgube las potrebovalo lasuljo. Društvo študentov medicine zato v sklopu Projekta Onko in v sodelovanju z Brigito Smrekar iz Frizerskega studia 3ka organizira akcijo darovanja las. V sklopu akcije študenti medicine želijo okrepiti ozaveščenost o delovanju organizacije Little Princess Trust, ki otrokom in mladostnikom pomaga pridobiti brezplačne lasulje iz naravnih las. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Lucija Fatur.
Vsako leto za rakom zboli od 80 do 90 otrok, kar od 15 do 20 otrok in mladostnikov pa bi zaradi izgube las potrebovalo lasuljo. Društvo študentov medicine zato v sklopu Projekta Onko in v sodelovanju z Brigito Smrekar iz Frizerskega studia 3ka organizira akcijo darovanja las. V sklopu akcije študenti medicine želijo okrepiti ozaveščenost o delovanju organizacije Little Princess Trust, ki otrokom in mladostnikom pomaga pridobiti brezplačne lasulje iz naravnih las. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Lucija Fatur.
Zakon o dolgotrajni oskrbi določa, da bodo delavci, delodajalci in upokojenci s 1. julijem začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače. Na ta način se bo, prek tega – novega davka – letos zbralo 256 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa še več.
Zakon o dolgotrajni oskrbi določa, da bodo delavci, delodajalci in upokojenci s 1. julijem začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače. Na ta način se bo, prek tega – novega davka – letos zbralo 256 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa še več.
Naša država bo konec tedna izdala za 250 milijonov evrov tako imenovanih ljudskih obveznic. Ročnost obveznic je tri leta, obrestna mera pa znaša 2,75 odstotka. Vpis je bil nekaj manjši kot lani, ko jih je država v izdala v skupnem obsegu 261 milijonov evrov. Skupaj je bilo sicer v prvi in drugi izdaji skupaj na novo odprtih približno 8600 trgovalnih računov, kar kaže na dvig finančne pismenosti malih vlagateljev. Zakaj torej letos nekoliko manjši interes med vlagatelji za vpis državnih obveznic pa član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar v pogovoru z Urško Jereb
Naša država bo konec tedna izdala za 250 milijonov evrov tako imenovanih ljudskih obveznic. Ročnost obveznic je tri leta, obrestna mera pa znaša 2,75 odstotka. Vpis je bil nekaj manjši kot lani, ko jih je država v izdala v skupnem obsegu 261 milijonov evrov. Skupaj je bilo sicer v prvi in drugi izdaji skupaj na novo odprtih približno 8600 trgovalnih računov, kar kaže na dvig finančne pismenosti malih vlagateljev. Zakaj torej letos nekoliko manjši interes med vlagatelji za vpis državnih obveznic pa član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar v pogovoru z Urško Jereb
Pakistanec Muhammad Kashif se je v Slovenijo preselil pred približno šestimi leti. Na podlagi svojih izkušenj je pred kratkim ustvaril svoj YouTube kanal z imenom Kashif Corner (Kashifov kotiček). Namen njegovega kanala je predvsem nudenje pomoči in deljenje nasvetov migrantom, ki se preselijo v Slovenijo iz azijskih držav, kot so Pakistan, Iran, Afganistan, Bangladeš in Indija. Z Muhammadom Kashifom se je pogovarjala Lucija Vidergar. Bereta Marko Rozman in Dejan Kaloper.
Pakistanec Muhammad Kashif se je v Slovenijo preselil pred približno šestimi leti. Na podlagi svojih izkušenj je pred kratkim ustvaril svoj YouTube kanal z imenom Kashif Corner (Kashifov kotiček). Namen njegovega kanala je predvsem nudenje pomoči in deljenje nasvetov migrantom, ki se preselijo v Slovenijo iz azijskih držav, kot so Pakistan, Iran, Afganistan, Bangladeš in Indija. Z Muhammadom Kashifom se je pogovarjala Lucija Vidergar. Bereta Marko Rozman in Dejan Kaloper.
Danes zaznamujemo svetovni dan Downovega sindroma. Letos poteka pod geslom: »Izboljšajmo naše podporne sisteme«. Svetovna kampanja spodbuja premislek o tem, kako lahko posamezniki, institucije in družba skupaj zagotovijo boljše pogoje za kakovostno življenje oseb z Downovim sindromom in njihovih družin. V Varstveno-delovnem centru Tončke Hočevar v Ljubljani poudarjajo, da je ključno zagotavljati varno, spodbudno in vključujoče okolje za osebe z Downovim sindromom, da lahko razvijejo svoje sposobnosti in tako dejavno sodelujejo v skupnosti. Kaj delajo uporabniki v VDC-ju Tončke Hočevar v enoti Vič in kakšno podporo, znanje in sposobnosti ob tem pridobijo, pa v prispevku Petre Medved.
Danes zaznamujemo svetovni dan Downovega sindroma. Letos poteka pod geslom: »Izboljšajmo naše podporne sisteme«. Svetovna kampanja spodbuja premislek o tem, kako lahko posamezniki, institucije in družba skupaj zagotovijo boljše pogoje za kakovostno življenje oseb z Downovim sindromom in njihovih družin. V Varstveno-delovnem centru Tončke Hočevar v Ljubljani poudarjajo, da je ključno zagotavljati varno, spodbudno in vključujoče okolje za osebe z Downovim sindromom, da lahko razvijejo svoje sposobnosti in tako dejavno sodelujejo v skupnosti. Kaj delajo uporabniki v VDC-ju Tončke Hočevar v enoti Vič in kakšno podporo, znanje in sposobnosti ob tem pridobijo, pa v prispevku Petre Medved.
V metliški občini nekaj več kot 450 Romov živi v petih romskih naseljih, ki so večinoma na občinskih zemljiščih. Nekateri so zemljišče od občine že odkupili po nakupni ceni 7 evrov na kvadratni meter. Kljub temu izzivi ostajajo, te bo občina reševala tudi v letošnjem letu, ko bo iz državnega proračuna na podlagi zakona o financiranju občin prejela dobrih 228 tisoč evrov za urejanje razmer v romski skupnosti. Sandi Horvat se je odpravil tudi v največje romsko naselje v občini, Boriha – Rosalnice, v katerem živi več kot polovica vseh Romov v občini. Preveril je česa si tamkajšnji Romi želijo in kateri so njihovi trenutni največji izzivi.
V metliški občini nekaj več kot 450 Romov živi v petih romskih naseljih, ki so večinoma na občinskih zemljiščih. Nekateri so zemljišče od občine že odkupili po nakupni ceni 7 evrov na kvadratni meter. Kljub temu izzivi ostajajo, te bo občina reševala tudi v letošnjem letu, ko bo iz državnega proračuna na podlagi zakona o financiranju občin prejela dobrih 228 tisoč evrov za urejanje razmer v romski skupnosti. Sandi Horvat se je odpravil tudi v največje romsko naselje v občini, Boriha – Rosalnice, v katerem živi več kot polovica vseh Romov v občini. Preveril je česa si tamkajšnji Romi želijo in kateri so njihovi trenutni največji izzivi.
Luisa Battistig je beneška Slovenka, ki je, kot pravi, vedno pisala. Že ko je bila v šoli in internatu, je pisala dnevnik, toda v italijanščini, saj slovensko ni znala. Ko se je z možem vrnila v svoje domače kraje pod vrh Matajurja oziroma Velike babe, pa je v sebi začutila nujo, da svoje občutke in razmišljanja zapiše v svojem domačem jeziku in jih ohrani za prihodnje rodove.
Luisa Battistig je beneška Slovenka, ki je, kot pravi, vedno pisala. Že ko je bila v šoli in internatu, je pisala dnevnik, toda v italijanščini, saj slovensko ni znala. Ko se je z možem vrnila v svoje domače kraje pod vrh Matajurja oziroma Velike babe, pa je v sebi začutila nujo, da svoje občutke in razmišljanja zapiše v svojem domačem jeziku in jih ohrani za prihodnje rodove.
Medvrstniško nasilje se pojavlja v različnih oblikah – od ustrahovanja, izključevanja in verbalnih napadov do fizičnega nasilja. Zato je pomembno, da se kot družba zavedamo vplivov, ki jih ima nasilje na mlade, ter iščemo načine za njegovo preprečevanje in ustvarjanje bolj varnega in spoštljivega okolja. V zadnjem času vse pogosteje poročamo o medvrstniškem nasilju v dolenjskih, beloktranjskih in posavskih občinah. Policisti s preventivnim delovanjem preprečujejo še več nasilništva, zlasti v širši okolici šol. Mi smo preverili, kako na medvrstniško nasilje gledajo novomeški policisti in Mirjam Žnidarčič, svetovalna delavka na Šolskem centru Novo mesto, ki je z okoli 3 tisoč 800 dijaki največji tovrstni center v Sloveniji.
Medvrstniško nasilje se pojavlja v različnih oblikah – od ustrahovanja, izključevanja in verbalnih napadov do fizičnega nasilja. Zato je pomembno, da se kot družba zavedamo vplivov, ki jih ima nasilje na mlade, ter iščemo načine za njegovo preprečevanje in ustvarjanje bolj varnega in spoštljivega okolja. V zadnjem času vse pogosteje poročamo o medvrstniškem nasilju v dolenjskih, beloktranjskih in posavskih občinah. Policisti s preventivnim delovanjem preprečujejo še več nasilništva, zlasti v širši okolici šol. Mi smo preverili, kako na medvrstniško nasilje gledajo novomeški policisti in Mirjam Žnidarčič, svetovalna delavka na Šolskem centru Novo mesto, ki je z okoli 3 tisoč 800 dijaki največji tovrstni center v Sloveniji.
Hudičeva brv, ki jo je v predlanskih poplavah odnesla podivjana Sora, vnovič povezuje Puštal in mesto Škofja Loka. Nova varna in sodobna brv, ki je zaradi večje pretočnosti Sore tudi tehnično prilagojena, je stala 286 tisoč evrov. Hudičeva, tudi puštalska ali ukrivljena brv ima zgodovinski in simbolni pomen. Hudičevo brv zgodovinski viri prvič omenjajo v prvi polovici 17. stoletja, najstarejši podatki o njeni obnovi segajo v leto 1874. Kustos in arheolog Loškega muzeja Jože Štukl razkriva legendo, povezano z brvjo, njeno zgodovino ter simbolni pomen povezovanja brvi v preteklosti in danes.
Hudičeva brv, ki jo je v predlanskih poplavah odnesla podivjana Sora, vnovič povezuje Puštal in mesto Škofja Loka. Nova varna in sodobna brv, ki je zaradi večje pretočnosti Sore tudi tehnično prilagojena, je stala 286 tisoč evrov. Hudičeva, tudi puštalska ali ukrivljena brv ima zgodovinski in simbolni pomen. Hudičevo brv zgodovinski viri prvič omenjajo v prvi polovici 17. stoletja, najstarejši podatki o njeni obnovi segajo v leto 1874. Kustos in arheolog Loškega muzeja Jože Štukl razkriva legendo, povezano z brvjo, njeno zgodovino ter simbolni pomen povezovanja brvi v preteklosti in danes.
V Sloveniji se zdravijo štirje mladi moški, poškodovani v katastrofalnem požaru v disko klubu v mestu Kočani. Njihovo stanje je resno. Ker je javni zdravtsveni sistem v Severni Makedoniji šibek, si tamkajšnje oblasti prizadevajo, da bi čim več huje poškodovanih zdravili v tujini. Medtem se nadaljuje preiskava o vzrokih in krivdi za tragično nesrečo v kateri je življenje izgubilo 59 mladih ljudi.
V Sloveniji se zdravijo štirje mladi moški, poškodovani v katastrofalnem požaru v disko klubu v mestu Kočani. Njihovo stanje je resno. Ker je javni zdravtsveni sistem v Severni Makedoniji šibek, si tamkajšnje oblasti prizadevajo, da bi čim več huje poškodovanih zdravili v tujini. Medtem se nadaljuje preiskava o vzrokih in krivdi za tragično nesrečo v kateri je življenje izgubilo 59 mladih ljudi.
Prodajalci in kupci, ki prodajajo blago prek spletnih oglasnikov in tudi kar tako prek družbenih omrežij so lahko tudi goljufi. Svoje samo za ta namen ustvarjene spletne profile lahko po goljufiji preprosto izbrišejo in tako izbrišejo vse sledi za seboj. Tako je prejšnji teden Ptujčanka, ki je prodajala kos pohištva, zaupala neznanki, ki ga je želela kupiti in ji je posredovala obrazec, v katerega je vpisala občutljive podatke o svoji plačilni kartici, da bi ji lahko nakazala kupnino. Seveda ji je odtujila denar z bančnega računa in izginila s spletnega vesolja. Nekaj podobnega se je zgodilo Mariborčanu, ki je hotel kupiti orodje, ga plačal in po pošti prejel ničvreden paket. Kljub temu so spletni oglasniki in neposredni nakupi od priložnostnih prodajalcev lahko varni, če se zavedamo pravil, ki se jih je pri tem početju treba držati. O tem v novi epizodi serije oddaj Spletne prevare. Cirila Štuber se je pogovarjala z Jasmino Mešić iz SI-CERT-a. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Prodajalci in kupci, ki prodajajo blago prek spletnih oglasnikov in tudi kar tako prek družbenih omrežij so lahko tudi goljufi. Svoje samo za ta namen ustvarjene spletne profile lahko po goljufiji preprosto izbrišejo in tako izbrišejo vse sledi za seboj. Tako je prejšnji teden Ptujčanka, ki je prodajala kos pohištva, zaupala neznanki, ki ga je želela kupiti in ji je posredovala obrazec, v katerega je vpisala občutljive podatke o svoji plačilni kartici, da bi ji lahko nakazala kupnino. Seveda ji je odtujila denar z bančnega računa in izginila s spletnega vesolja. Nekaj podobnega se je zgodilo Mariborčanu, ki je hotel kupiti orodje, ga plačal in po pošti prejel ničvreden paket. Kljub temu so spletni oglasniki in neposredni nakupi od priložnostnih prodajalcev lahko varni, če se zavedamo pravil, ki se jih je pri tem početju treba držati. O tem v novi epizodi serije oddaj Spletne prevare. Cirila Štuber se je pogovarjala z Jasmino Mešić iz SI-CERT-a. foto: Gerd Altmann, Pixabay
V zadnjem času veliko pozornost namenjamo vprašanjem varnosti. Eden od vidikov varnosti je tudi prehranska varnost, ki je ena od tem jutrišnjega vladnega posveta o krepitvi odpornosti. Ko govorimo o prehranski varnosti je pomembno tudi, da imamo ljudi, torej kmete, ki bodo v prihodnje pripravljeni pridelovati hrano. Pogosto namreč opozarjajo, da za to kar pridelajo niso pravično plačani v primerjavi s ceno, ki jo za hrano na koncu plača potrošnik. Jernejka Drolec se je o ceni hrane pogovarjala z Brankom Ravnikom, z varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano. Na osnovi analiz, ki jih je pripravil njegov predhodnik, ugotavlja, da je slovenska hrana v trgovinah cenejša od tuje.
V zadnjem času veliko pozornost namenjamo vprašanjem varnosti. Eden od vidikov varnosti je tudi prehranska varnost, ki je ena od tem jutrišnjega vladnega posveta o krepitvi odpornosti. Ko govorimo o prehranski varnosti je pomembno tudi, da imamo ljudi, torej kmete, ki bodo v prihodnje pripravljeni pridelovati hrano. Pogosto namreč opozarjajo, da za to kar pridelajo niso pravično plačani v primerjavi s ceno, ki jo za hrano na koncu plača potrošnik. Jernejka Drolec se je o ceni hrane pogovarjala z Brankom Ravnikom, z varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano. Na osnovi analiz, ki jih je pripravil njegov predhodnik, ugotavlja, da je slovenska hrana v trgovinah cenejša od tuje.
Osnutek novega zakona o gostinstvu, ki ga je sprejela vlada, je ostal brez določila o brezplačni postrežbi pitne vodo za goste lokalov in zdravilišč iz javnega vodovodnega omrežja. Zveza potrošnikov Slovenije ja za zakonsko določilo zbirala celo podpise. Gostinci so temu ves čas nasprotovali, saj menijo, da bi morala biti gostincem tudi v prihodnje prepuščena odločitev, ali bodo vodo točili brezplačno ali ne. In to je zdaj obveljalo. Kakšne so izkušnje in kakšni komentarji?
Osnutek novega zakona o gostinstvu, ki ga je sprejela vlada, je ostal brez določila o brezplačni postrežbi pitne vodo za goste lokalov in zdravilišč iz javnega vodovodnega omrežja. Zveza potrošnikov Slovenije ja za zakonsko določilo zbirala celo podpise. Gostinci so temu ves čas nasprotovali, saj menijo, da bi morala biti gostincem tudi v prihodnje prepuščena odločitev, ali bodo vodo točili brezplačno ali ne. In to je zdaj obveljalo. Kakšne so izkušnje in kakšni komentarji?
V regiji kakor tudi v Srbiji še vedno odmeva sobotni študentski protest. Največji protestni shod v zgodovini države je zaznamoval tudi trenutek, ko se je protest končal, uporabljen naj bi namreč bil zvočni top. S strani dopisnika v Beogradu bomo izvedeli kako je potekal sobotni protest v Beogradu. Dr. Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede pa bo predstavil pomen zvočnega topa.
V regiji kakor tudi v Srbiji še vedno odmeva sobotni študentski protest. Največji protestni shod v zgodovini države je zaznamoval tudi trenutek, ko se je protest končal, uporabljen naj bi namreč bil zvočni top. S strani dopisnika v Beogradu bomo izvedeli kako je potekal sobotni protest v Beogradu. Dr. Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede pa bo predstavil pomen zvočnega topa.
Se lahko v tuji državi res počutiš kot doma, če ne razumeš jezika? Program Začetna integracija priseljencev (ZIP) od leta 2011 priseljencem iz tretjih držav omogoča brezplačno učenje slovenščine in jim tako odpira vrata do zaposlitve in stalnega bivanja v Sloveniji. Po podatkih Urada vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov je 180–urni program lani obiskovalo 3079 ljudi, med njimi tudi Ukrajinka Olha Loichenko.
Se lahko v tuji državi res počutiš kot doma, če ne razumeš jezika? Program Začetna integracija priseljencev (ZIP) od leta 2011 priseljencem iz tretjih držav omogoča brezplačno učenje slovenščine in jim tako odpira vrata do zaposlitve in stalnega bivanja v Sloveniji. Po podatkih Urada vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov je 180–urni program lani obiskovalo 3079 ljudi, med njimi tudi Ukrajinka Olha Loichenko.
Pomladne temperature in dež že prebujajo dvoživke, ki se bodo kmalu odpravile na pot proti mlakam, kjer bodo odložile mrest. Da ne bi končale pod avtomobilskimi gumami, jim v Herpetološkem društvu s številnimi prostovoljci pomagajo čez cesto ob Večni poti v Ljubljani. Dvoživke so najbolj dejavne, ko pade mrak, zato se vsak večer prostovoljci z odsevnimi jopiči in svetilkami zberejo pred živalskim vrtom, kjer se začne prenašanje. Ob Večni poti in na kolesarski stezi so tudi prometni znaki, ki udeležence v prometu opozarjajo, naj zmanjšajo hitrost vožnje na tem delu. Z ukrepi za varstvo dvoživk namreč prispevamo k večjemu preživetju te živalske vrste. Več Urška Žižek, bere Marko Rozman.
Pomladne temperature in dež že prebujajo dvoživke, ki se bodo kmalu odpravile na pot proti mlakam, kjer bodo odložile mrest. Da ne bi končale pod avtomobilskimi gumami, jim v Herpetološkem društvu s številnimi prostovoljci pomagajo čez cesto ob Večni poti v Ljubljani. Dvoživke so najbolj dejavne, ko pade mrak, zato se vsak večer prostovoljci z odsevnimi jopiči in svetilkami zberejo pred živalskim vrtom, kjer se začne prenašanje. Ob Večni poti in na kolesarski stezi so tudi prometni znaki, ki udeležence v prometu opozarjajo, naj zmanjšajo hitrost vožnje na tem delu. Z ukrepi za varstvo dvoživk namreč prispevamo k večjemu preživetju te živalske vrste. Več Urška Žižek, bere Marko Rozman.
Na Bledu se danes v organizaciji Zavoda za kulturo, Javnega zavoda Turizem in Muzejskega društva Bled začenjajo prvi Blejski zbirateljski dnevi. Da smo Slovenci tak dogodek potrebovali, potrjuje dejstvo, da bo že v prvi izvedbi sodelovalo več kot 60 razstavljavcev iz 9 držav. Na Bledu, ki ga je v teh dneh zasedla tudi svetovna biatlonska karavana, pa pričakujejo tudi ogromno število ljubiteljev in zbiralcev filatelije, kartofilije, numizmatike, mineralov in fosilov ter antikvitet. Na ogled, pa tudi za nakup in menjavo bodo v blejski Festivalni dvorani tako na voljo številni artefakti, kot so stari bankovci, kovanci, vrednostni papirji, delnice, filatelistični materiali in znamke, predvsem pa bo dogodek priložnost za raziskovanje zgodovine in čarov preteklosti, druženje, izmenjavo izkušenj in odkrivanje edinstvenih zbirk. Prvič pa si bo mogoče tudi v živo ogledati meteorit Jesenice, Bojo, ki je leta 2009 padel na območje Mežakle, in plakat z nagrajeno likovno rešitvijo za spominski kovanec, ki bo izdan ob 100. obletnici rojstva Mikija Mustra. Na fotografiji: Janez Fajfar, Urša Vernik in Srečo Vernik
Na Bledu se danes v organizaciji Zavoda za kulturo, Javnega zavoda Turizem in Muzejskega društva Bled začenjajo prvi Blejski zbirateljski dnevi. Da smo Slovenci tak dogodek potrebovali, potrjuje dejstvo, da bo že v prvi izvedbi sodelovalo več kot 60 razstavljavcev iz 9 držav. Na Bledu, ki ga je v teh dneh zasedla tudi svetovna biatlonska karavana, pa pričakujejo tudi ogromno število ljubiteljev in zbiralcev filatelije, kartofilije, numizmatike, mineralov in fosilov ter antikvitet. Na ogled, pa tudi za nakup in menjavo bodo v blejski Festivalni dvorani tako na voljo številni artefakti, kot so stari bankovci, kovanci, vrednostni papirji, delnice, filatelistični materiali in znamke, predvsem pa bo dogodek priložnost za raziskovanje zgodovine in čarov preteklosti, druženje, izmenjavo izkušenj in odkrivanje edinstvenih zbirk. Prvič pa si bo mogoče tudi v živo ogledati meteorit Jesenice, Bojo, ki je leta 2009 padel na območje Mežakle, in plakat z nagrajeno likovno rešitvijo za spominski kovanec, ki bo izdan ob 100. obletnici rojstva Mikija Mustra. Na fotografiji: Janez Fajfar, Urša Vernik in Srečo Vernik
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Papež Frančišek je bil leta 2013 izvoljen na čelo Katoliške cerkve, danes torej zaznamujemo 12 let njegovega pontifikata, v katerem se je odločneje lotil problema spolnih zlorab otrok, več pozornosti pa je namenil tudi ljudem s socialnega roba, nasploh reformiral rimsko kurijo. Poleg te posebne obletnice je leto 2025 razglašeno tudi sveto leto, papež pa je že skoraj mesec dni v bolnišnici. Mojca Širok in Magda Tušar.
Papež Frančišek je bil leta 2013 izvoljen na čelo Katoliške cerkve, danes torej zaznamujemo 12 let njegovega pontifikata, v katerem se je odločneje lotil problema spolnih zlorab otrok, več pozornosti pa je namenil tudi ljudem s socialnega roba, nasploh reformiral rimsko kurijo. Poleg te posebne obletnice je leto 2025 razglašeno tudi sveto leto, papež pa je že skoraj mesec dni v bolnišnici. Mojca Širok in Magda Tušar.
Domena podjetja je magnet za spletne prevarante, ki iščejo ranljive točke, prek katerih bi lahko vstopili v spletne prostore podjetja. Velika podjetja ponavadi poskrbijo za varnost, manjša podjetja in samostojni podjetniki, pa pogosto nimajo sredstev za to. O samozaščiti se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Domena podjetja je magnet za spletne prevarante, ki iščejo ranljive točke, prek katerih bi lahko vstopili v spletne prostore podjetja. Velika podjetja ponavadi poskrbijo za varnost, manjša podjetja in samostojni podjetniki, pa pogosto nimajo sredstev za to. O samozaščiti se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Evropska unija je sprožila povračilne ukrepe za ameriške carine na uvoz jekla in aluminija, ki so začele veljati danes. Ekonomisti in gospodarstveniki zaostrovanje trgovinske vojne med Združenimi državami in Evropsko unijo obžalujejo in ocenjujejo kot škodljivo za obe gospodarstvi. Čeprav naj bi bili finančni učinki carin in proticarin približno uravnoteženi, bosta namreč poslovanje in načrtovanje vsekakor precej oteženi. Več o posledicah v pogovoru z ekonomistom Bogomirjem Kovačem.
Evropska unija je sprožila povračilne ukrepe za ameriške carine na uvoz jekla in aluminija, ki so začele veljati danes. Ekonomisti in gospodarstveniki zaostrovanje trgovinske vojne med Združenimi državami in Evropsko unijo obžalujejo in ocenjujejo kot škodljivo za obe gospodarstvi. Čeprav naj bi bili finančni učinki carin in proticarin približno uravnoteženi, bosta namreč poslovanje in načrtovanje vsekakor precej oteženi. Več o posledicah v pogovoru z ekonomistom Bogomirjem Kovačem.
84 popisovalcev je na Krasu zabeležilo 15 zasedenih teritorijev velike uharice, kar je največ v zadnjih 26 letih. To pomeni, da prizadevanja za varstvo velike uharice delujejo. Več v pogovoru z varstvenim ornitologom Tomažem Miheličem z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. FOTO: Miran Krapež
84 popisovalcev je na Krasu zabeležilo 15 zasedenih teritorijev velike uharice, kar je največ v zadnjih 26 letih. To pomeni, da prizadevanja za varstvo velike uharice delujejo. Več v pogovoru z varstvenim ornitologom Tomažem Miheličem z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. FOTO: Miran Krapež
Letos mineva 60 let od ustanovitve kultnega Thad Jones in Mel Lewis Orchestra. Ob tej obletnici Big Band RTV Slovenija v Siti teatru v Ljubljani v petek, 14. marca 2025, pripravlja koncert s poklonom njunenu orkestru in glasbi. Dirigiral bo Sigi Feigl. V pogovoru o glasbi Thada Jonesa in Mela Lewisa spregovorita dirigent Sigi Feigl ter umetniški vodja BIg Banda RTV Slovenija, Matjaž Mikuletič.
Letos mineva 60 let od ustanovitve kultnega Thad Jones in Mel Lewis Orchestra. Ob tej obletnici Big Band RTV Slovenija v Siti teatru v Ljubljani v petek, 14. marca 2025, pripravlja koncert s poklonom njunenu orkestru in glasbi. Dirigiral bo Sigi Feigl. V pogovoru o glasbi Thada Jonesa in Mela Lewisa spregovorita dirigent Sigi Feigl ter umetniški vodja BIg Banda RTV Slovenija, Matjaž Mikuletič.
Kdo bo poskrbel za naše najbližje v domovih za starejše, ko pa ni dovolj osebja, ki bi zagotavljalo zdravstveno nego in osnovno oskrbo? Pomanjkanje osebja v številnih socialnovarstvenih zavodih v Sloveniji vpliva na kakovost storitev, povečuje obremenitev zaposlenih, domovi pa zato ne sprejemajo novih stanovalcev. V Domu upokojencev na Taboru v Ljubljani, kjer je praznih 40 postelj, bodo konec marca zaposlili 6 delavk iz Nepala. Skupnost socialnih zavodov Slovenije vlado vnovič poziva k ukrepanju in sprejetju posodobljenih kadrovskih normativov.
Kdo bo poskrbel za naše najbližje v domovih za starejše, ko pa ni dovolj osebja, ki bi zagotavljalo zdravstveno nego in osnovno oskrbo? Pomanjkanje osebja v številnih socialnovarstvenih zavodih v Sloveniji vpliva na kakovost storitev, povečuje obremenitev zaposlenih, domovi pa zato ne sprejemajo novih stanovalcev. V Domu upokojencev na Taboru v Ljubljani, kjer je praznih 40 postelj, bodo konec marca zaposlili 6 delavk iz Nepala. Skupnost socialnih zavodov Slovenije vlado vnovič poziva k ukrepanju in sprejetju posodobljenih kadrovskih normativov.
Že tradicionalno je tretji teden v marcu v znamenju Tedna možganov, niza predavanj, delavnic in raznolikih aktivnosti, ki možgane bližajo širši strokovni in laični javnosti. Vsako leto nestrpno pričakujemo, katero temo organizatorji, ekipa Gub znotraj Slovenskega društva za nevroznanost – Sinapsa, izberejo. Odločili so se za »Metamorfoze«, različna obdobja in prehode med njimi, s katerimi se srečujemo vsi. V naslednjih minutah boste lahko izvedli, kaj in kje lahko poslušate in katere aktivnosti pripravljajo. Mojca Delač je v studio povabila predstavnici Gub, Majo Leva in Laro Jereb.
Že tradicionalno je tretji teden v marcu v znamenju Tedna možganov, niza predavanj, delavnic in raznolikih aktivnosti, ki možgane bližajo širši strokovni in laični javnosti. Vsako leto nestrpno pričakujemo, katero temo organizatorji, ekipa Gub znotraj Slovenskega društva za nevroznanost – Sinapsa, izberejo. Odločili so se za »Metamorfoze«, različna obdobja in prehode med njimi, s katerimi se srečujemo vsi. V naslednjih minutah boste lahko izvedli, kaj in kje lahko poslušate in katere aktivnosti pripravljajo. Mojca Delač je v studio povabila predstavnici Gub, Majo Leva in Laro Jereb.
Jože Skok o knjigi Prepletanja v zabavni glasbi
Jože Skok o knjigi Prepletanja v zabavni glasbi
Po včerajšnjem zasedanju evropskih voditeljev je še bolj jasno, da bo morala tudi Slovenija odločno povečati izdatke za obrambo. Tudi že dano zavezo o doseganju dveh odstotkov BDP za ta namen bo morala izpolniti prej, kot je bilo predvideno. Odprta ostajajo še številna vprašanja o podrobnostih glede novega 150-milijardnega evropskega instrumenta za spodbujanje obrambnih vlaganj, prah pa dvigujejo tudi predlogi o prerazporejanju kohezijskih sredstev tudi za obrambne namene. O teh dilemah smo se pred ponedeljkovim zasedanjem evropskih finančnih ministrov pogovarjali z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem. Najprej o tem, s kakšnim tempom in s katerimi instrumenti bo država povečala obrambne izdatke.
Po včerajšnjem zasedanju evropskih voditeljev je še bolj jasno, da bo morala tudi Slovenija odločno povečati izdatke za obrambo. Tudi že dano zavezo o doseganju dveh odstotkov BDP za ta namen bo morala izpolniti prej, kot je bilo predvideno. Odprta ostajajo še številna vprašanja o podrobnostih glede novega 150-milijardnega evropskega instrumenta za spodbujanje obrambnih vlaganj, prah pa dvigujejo tudi predlogi o prerazporejanju kohezijskih sredstev tudi za obrambne namene. O teh dilemah smo se pred ponedeljkovim zasedanjem evropskih finančnih ministrov pogovarjali z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem. Najprej o tem, s kakšnim tempom in s katerimi instrumenti bo država povečala obrambne izdatke.
Družbe, ki izkoristijo vse svoje potenciale, so uspešnejše. Če izključimo ženske, je morda izgubljena polovica talentov. Kako zrela družba smo, ko gre za ženske na vodilnih položajih v podjetjih, so na nedavnem srečanju razpravljale dobitnice priznanj Artemida v okviru Združenja Manager. Sistemski okvir in kultura sta pomembna, spodbuda pa so predvsem dobri zgledi, smo slišali. Pa tudi, da je materinstvo pogosteje prednost kot ovira.
Družbe, ki izkoristijo vse svoje potenciale, so uspešnejše. Če izključimo ženske, je morda izgubljena polovica talentov. Kako zrela družba smo, ko gre za ženske na vodilnih položajih v podjetjih, so na nedavnem srečanju razpravljale dobitnice priznanj Artemida v okviru Združenja Manager. Sistemski okvir in kultura sta pomembna, spodbuda pa so predvsem dobri zgledi, smo slišali. Pa tudi, da je materinstvo pogosteje prednost kot ovira.
6. marca obeležujemo Evropski dan logopedije, ki letos nosi naslov Obogatimo okolje, obogatimo komunikacijo. V Sloveniji kronično primanjkuje logopedov, otrok s težavami z govorom pa je vse več. S profesorico defektologije, surdopedagoginjo in logopedinjo Moniko Rataj smo govorili še o tem, da tudi odrasli lahko potrebujejo pomoč logopeda.
6. marca obeležujemo Evropski dan logopedije, ki letos nosi naslov Obogatimo okolje, obogatimo komunikacijo. V Sloveniji kronično primanjkuje logopedov, otrok s težavami z govorom pa je vse več. S profesorico defektologije, surdopedagoginjo in logopedinjo Moniko Rataj smo govorili še o tem, da tudi odrasli lahko potrebujejo pomoč logopeda.
Pomlad je čas, ko vse vzbrsti, tudi naša čustva, marec pa je sploh mesec ženskih praznikov in čas ženitve ptičkov. Del našega življenja se dogaja tudi v virtualnih prostorih svetovnega spleta in tam srečujemo ljudi, za katere se nam niti ne sanja, da se lahko izdajajo za nekoga drugega. Če se v tovrstnih stikih vname ljubezen, lahko zaidemo v težave. O značilnostih spletnih ljubezenskih prevar zdaj Cirila Štuber v pogovoru s Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Pomlad je čas, ko vse vzbrsti, tudi naša čustva, marec pa je sploh mesec ženskih praznikov in čas ženitve ptičkov. Del našega življenja se dogaja tudi v virtualnih prostorih svetovnega spleta in tam srečujemo ljudi, za katere se nam niti ne sanja, da se lahko izdajajo za nekoga drugega. Če se v tovrstnih stikih vname ljubezen, lahko zaidemo v težave. O značilnostih spletnih ljubezenskih prevar zdaj Cirila Štuber v pogovoru s Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Evropska komisija je po poglobljenem usklajevanju z avtomobilsko industrijo včeraj predstavila akcijski načrt za podporo temu sektorju, ki je pod udarom kitajske konkurence in ameriškega protekcionizma. Obljubila je ukrepe za spodbujanje proizvodnje baterij, razvoja sistemov avtonomne vožnje in razogljičenja voznih parkov podjetij, napovedala pa je tudi podaljšanje roka za izpolnitev vmesnih ciljev za znižanje izpustov pri vozilih. V Sloveniji so odzivi na bruseljske predloge pozitivni, čeprav jih ocenjujejo kot prepozne in finančno prešibke. O načrtu EU in usodi avtomobilskega sektorja smo se pogovarjali s koordinatorjem misije Gremo – zelena mobilnost Iztokom Seljakom in direktorjem podjetja Opel Slovenija Borutom Gazvodo.
Evropska komisija je po poglobljenem usklajevanju z avtomobilsko industrijo včeraj predstavila akcijski načrt za podporo temu sektorju, ki je pod udarom kitajske konkurence in ameriškega protekcionizma. Obljubila je ukrepe za spodbujanje proizvodnje baterij, razvoja sistemov avtonomne vožnje in razogljičenja voznih parkov podjetij, napovedala pa je tudi podaljšanje roka za izpolnitev vmesnih ciljev za znižanje izpustov pri vozilih. V Sloveniji so odzivi na bruseljske predloge pozitivni, čeprav jih ocenjujejo kot prepozne in finančno prešibke. O načrtu EU in usodi avtomobilskega sektorja smo se pogovarjali s koordinatorjem misije Gremo – zelena mobilnost Iztokom Seljakom in direktorjem podjetja Opel Slovenija Borutom Gazvodo.
Začenja se že tradicionalna preventivna akcija 40 dni brez alkohola. Namen projekta, ki poteka že 20. leto zapored, je med drugim spodbujati solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja, nesreč in bolezni, ki so posledica alkohola. Alkohol namreč uničuje odnose, povzroča številne bolezni in je prepogosto vzrok smrti ali hudih poškodb v prometu. Letošnje geslo »Ti in jaz - 40 dni brez alkohola« poudarja moč medčloveških vezi in sodelovanja.
Začenja se že tradicionalna preventivna akcija 40 dni brez alkohola. Namen projekta, ki poteka že 20. leto zapored, je med drugim spodbujati solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja, nesreč in bolezni, ki so posledica alkohola. Alkohol namreč uničuje odnose, povzroča številne bolezni in je prepogosto vzrok smrti ali hudih poškodb v prometu. Letošnje geslo »Ti in jaz - 40 dni brez alkohola« poudarja moč medčloveških vezi in sodelovanja.
Pomanjkanje osebja se v naši državi najbolj kaže v varstvenem in zdravstvenem sistemu. Marsikatera postelja v domovih za ostarele je prazna prav zaradi pomanjkanja delovne sile. Slovenija, tako kot tudi sosednje države, to vprašanje rešuje z iskanjem tuje delovne sile. Pri naših južnih sosedih ob obisku obale v restavracijah srečujemo delavce s Filipinov in iz drugih oddaljenih držav, v Sloveniji pa tega še ni opaziti. Vseeno v naši državi dela skoraj 500 Filipincev. Ena izmed njih je tudi Harriet Tiglav, ki v Sloveniji dela leto dni.
Pomanjkanje osebja se v naši državi najbolj kaže v varstvenem in zdravstvenem sistemu. Marsikatera postelja v domovih za ostarele je prazna prav zaradi pomanjkanja delovne sile. Slovenija, tako kot tudi sosednje države, to vprašanje rešuje z iskanjem tuje delovne sile. Pri naših južnih sosedih ob obisku obale v restavracijah srečujemo delavce s Filipinov in iz drugih oddaljenih držav, v Sloveniji pa tega še ni opaziti. Vseeno v naši državi dela skoraj 500 Filipincev. Ena izmed njih je tudi Harriet Tiglav, ki v Sloveniji dela leto dni.
Ste se kdaj vprašali, ali so oznake na živilih, ki obljubljajo zdravo izbiro, resnično zanesljive? Zveza potrošnikov Slovenije in Evropska potrošniška organizacija opozarjata, da že 16 let čakamo na poenotene prehranske profile, ki bi omejili zavajajoče oznake na manj zdravih izdelkih. Kljub dolgoletnim prizadevanjem Evropske komisije pa zaradi nesoglasij med državami še vedno čakamo na učinkovite ukrepe, podobne tistim v Mehiki in Čilu.
Ste se kdaj vprašali, ali so oznake na živilih, ki obljubljajo zdravo izbiro, resnično zanesljive? Zveza potrošnikov Slovenije in Evropska potrošniška organizacija opozarjata, da že 16 let čakamo na poenotene prehranske profile, ki bi omejili zavajajoče oznake na manj zdravih izdelkih. Kljub dolgoletnim prizadevanjem Evropske komisije pa zaradi nesoglasij med državami še vedno čakamo na učinkovite ukrepe, podobne tistim v Mehiki in Čilu.
Ob slovenskem tednu boja proti raku, ki tokrat poteka pod geslom »V boju proti raku bo zavel nov veter!« se prav danes pod okriljem evropskega projekta Nadgradnja presejanja za raka v Sloveniji začenja dvoletno sodelovanje z Mednarodno agencijo za raziskave raka pri SZO in nizozemskim univerzitetnim kliničnim centrom Erasmus MC Rotterdam. Cilj je preveriti upravičenost in izvedljivost novih presejalnih programov za raka prostate in pljučnega raka pri nas. Projekt so predstavili danes na Onkološkem inštitutu, tam je bila Helena Lovinčič.
Ob slovenskem tednu boja proti raku, ki tokrat poteka pod geslom »V boju proti raku bo zavel nov veter!« se prav danes pod okriljem evropskega projekta Nadgradnja presejanja za raka v Sloveniji začenja dvoletno sodelovanje z Mednarodno agencijo za raziskave raka pri SZO in nizozemskim univerzitetnim kliničnim centrom Erasmus MC Rotterdam. Cilj je preveriti upravičenost in izvedljivost novih presejalnih programov za raka prostate in pljučnega raka pri nas. Projekt so predstavili danes na Onkološkem inštitutu, tam je bila Helena Lovinčič.
Matjaž Klarič je prejemnik letošnjega najvišjega priznanja, kipca civilne zaščite za izjemne dosežke in posebne zasluge na področju gasilstva. Njegovo 40-letno poklicno delo je tesno povezano z Gasilsko zvezo Slovenije, ki ji je več let tudi poveljeval. Danes Gasilske zveza Slovenije povezuje več kot 75 tisoč članov, med njimi je kar 45 tisoč mladih do osemnajstega leta. Znanje in usposobljenost sta pomembna temelja operativnega dela gasilcev, ki so zaradi različnih zahtevnih, tudi tveganih posredovanj, velikokrat pred novimi izzivi. Častni poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič spoštuje priznanje za življenjsko delo, ki pa ga deli s celotno organizacijo gasilcev in ostalih, s katerimi je sodeloval na področju zaščite in reševanja. Foto: Blaž Račič, Gasilska zveza Slovenije
Matjaž Klarič je prejemnik letošnjega najvišjega priznanja, kipca civilne zaščite za izjemne dosežke in posebne zasluge na področju gasilstva. Njegovo 40-letno poklicno delo je tesno povezano z Gasilsko zvezo Slovenije, ki ji je več let tudi poveljeval. Danes Gasilske zveza Slovenije povezuje več kot 75 tisoč članov, med njimi je kar 45 tisoč mladih do osemnajstega leta. Znanje in usposobljenost sta pomembna temelja operativnega dela gasilcev, ki so zaradi različnih zahtevnih, tudi tveganih posredovanj, velikokrat pred novimi izzivi. Častni poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič spoštuje priznanje za življenjsko delo, ki pa ga deli s celotno organizacijo gasilcev in ostalih, s katerimi je sodeloval na področju zaščite in reševanja. Foto: Blaž Račič, Gasilska zveza Slovenije
To soboto, 1. marca, bomo prvič zaznamovali Dan inkluzije v Republiki Sloveniji. Vlada je ta dan razglasila že decembra lani, pobudnici pa sta bili Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije in Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem. Danes so v državnem zboru tudi zaznamovali dan inkluzije s posvetom »Bogastvo vključujoče družbe«. Kaj je namen tega dne – dneva vključujoče družbe, kako pomembno je izobraževanje in kako naj bi se inkluzija iz šolskega prostora prenašala v družbo, pa v prispevku Petre Medved z gostoma sekretarjem Matjažem Juhartom iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in Boštjanom Kotnikom iz Društva za kulturo inkluzije.
To soboto, 1. marca, bomo prvič zaznamovali Dan inkluzije v Republiki Sloveniji. Vlada je ta dan razglasila že decembra lani, pobudnici pa sta bili Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije in Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem. Danes so v državnem zboru tudi zaznamovali dan inkluzije s posvetom »Bogastvo vključujoče družbe«. Kaj je namen tega dne – dneva vključujoče družbe, kako pomembno je izobraževanje in kako naj bi se inkluzija iz šolskega prostora prenašala v družbo, pa v prispevku Petre Medved z gostoma sekretarjem Matjažem Juhartom iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in Boštjanom Kotnikom iz Društva za kulturo inkluzije.
Naziv Evropske prestolnice kulture je letos Novi Gorici in sosednji Gorici prinesel tudi nekaj novih turističnih produktov. Eden izmed njih je Šverc tura, vodeno-igrano doživetje, ki nam pričara zabavno in butično izkušnjo 'švercanja' iz 70-ih let. V vlogi nekdanjega tihotapca se je preizkusila Andreja Čokl.
Naziv Evropske prestolnice kulture je letos Novi Gorici in sosednji Gorici prinesel tudi nekaj novih turističnih produktov. Eden izmed njih je Šverc tura, vodeno-igrano doživetje, ki nam pričara zabavno in butično izkušnjo 'švercanja' iz 70-ih let. V vlogi nekdanjega tihotapca se je preizkusila Andreja Čokl.
V starosti 95 let se je poslovil legendarni hollywoodski igralec Gene Hackman. Igralca in njegovo ženo Betsy Arakawa so našli mrtva na njunem domu v mestu Santa Fe v ameriški zvezni državi Nova Mehika. V več kot 60-letni filmski karieri je Gene Hackman prejel dva oskarja, dve bafti, štiri zlate globuse in nagrado Ceha filmskih igralcev. O tem igralskem geniju smo se pogovarjali s filmskim kritikom Igorjem Harbom.
V starosti 95 let se je poslovil legendarni hollywoodski igralec Gene Hackman. Igralca in njegovo ženo Betsy Arakawa so našli mrtva na njunem domu v mestu Santa Fe v ameriški zvezni državi Nova Mehika. V več kot 60-letni filmski karieri je Gene Hackman prejel dva oskarja, dve bafti, štiri zlate globuse in nagrado Ceha filmskih igralcev. O tem igralskem geniju smo se pogovarjali s filmskim kritikom Igorjem Harbom.
Med fašenkom je kurente, orače, pokače in druge pustne maske srečati malodane povsod, najbolj številni so seveda na povorkah na Ptuju in v okolici. A poslanstvo kurenta, podeželske etnografske maske, ostaja obhod po vaseh na Dravsko-ptujskem polju in Halozah. Prav ta kurentov obhod je od leta 2017 vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Izročila se koranti - kot jim pravijo v Láncovi vasi, s skoraj 100-letno tradicijo - skrbno držijo. Pri obhodu po domači vasi se je korantom pridružila Gabrijela Milošič.
Med fašenkom je kurente, orače, pokače in druge pustne maske srečati malodane povsod, najbolj številni so seveda na povorkah na Ptuju in v okolici. A poslanstvo kurenta, podeželske etnografske maske, ostaja obhod po vaseh na Dravsko-ptujskem polju in Halozah. Prav ta kurentov obhod je od leta 2017 vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Izročila se koranti - kot jim pravijo v Láncovi vasi, s skoraj 100-letno tradicijo - skrbno držijo. Pri obhodu po domači vasi se je korantom pridružila Gabrijela Milošič.
Na Ptuju so znani po slastnih krofih. V karnevalskem času jih v Ptujskih pekarnah dnevno pripravijo okoli 60 tisoč, glede na trajanje pusta pa prodajo od pol milijona pa vse do milijon krofov. Krofe cvremo ali jih pečemo in kako je z novimi trendi, kot na primer krof s kremo iz pistacije? Odgovore je iskala Nataše Kuhar.
Na Ptuju so znani po slastnih krofih. V karnevalskem času jih v Ptujskih pekarnah dnevno pripravijo okoli 60 tisoč, glede na trajanje pusta pa prodajo od pol milijona pa vse do milijon krofov. Krofe cvremo ali jih pečemo in kako je z novimi trendi, kot na primer krof s kremo iz pistacije? Odgovore je iskala Nataše Kuhar.
Oglasi na družbenih omrežjih, še zlasti na Facebooku, so pogosto lažni. Zvabijo nas k sodelovanju v nagradnih igrah z vabljivimi nagradami, od dragih elektronskih naprav do mesečne vozovnice mestnega potniškega prometa. Metode prevarantov so tako prefinjene, da zlahka nasedejo tudi najbolj računalniško pismeni med nami. O spletnih prevarah z nagradnimi igrami se je Cirila Štuber pogovarjala z Jasmino Mešić, vodjo projekta Varni na internetu. Svojo zgodbo o prefinjenih psiholoških metodah prevarantov pa nam je povedal tudi dr. Roman Kuhar. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Oglasi na družbenih omrežjih, še zlasti na Facebooku, so pogosto lažni. Zvabijo nas k sodelovanju v nagradnih igrah z vabljivimi nagradami, od dragih elektronskih naprav do mesečne vozovnice mestnega potniškega prometa. Metode prevarantov so tako prefinjene, da zlahka nasedejo tudi najbolj računalniško pismeni med nami. O spletnih prevarah z nagradnimi igrami se je Cirila Štuber pogovarjala z Jasmino Mešić, vodjo projekta Varni na internetu. Svojo zgodbo o prefinjenih psiholoških metodah prevarantov pa nam je povedal tudi dr. Roman Kuhar. foto: Gerd Altmann, Pixabay
V zimskih mesecih zaznavamo najvišje ravni onesnaženosti zraka z delci PM10. Kako nevarni pa so ti delci? Kako vplivajo na naš organizem in kako se jim lahko izognemo? O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
V zimskih mesecih zaznavamo najvišje ravni onesnaženosti zraka z delci PM10. Kako nevarni pa so ti delci? Kako vplivajo na naš organizem in kako se jim lahko izognemo? O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
Upravičenci do delnic Vzajemne, ki se statusno preoblikuje, se v teh dneh sprašujejo kdaj odpreti trgovalni račun. Večina izmed skupno več kot 419 tisoč upravičencev namreč tovrstnega računa pri eni izmed borznih hiš ali bank še nima odprtega. A na Vzajemni svetujejo: počakajte! Predsednik uprave Vzajemna Matija Šenk pravi, da bodo cene za odpiranje in vodenje trgovalnih računov najverjetneje nižje, kot so danes. Poleg tega pa tudi ministrstvo za finance razmišlja, da bi omogočilo neposreden prenos delnic Vzajemne iz KDD na individualne naložbene račune. V vsakem primeru se ne mudi, saj se bodo delnice na Ljubljansko borzo uvrstile šele v začetku prihodnjega leta.
Upravičenci do delnic Vzajemne, ki se statusno preoblikuje, se v teh dneh sprašujejo kdaj odpreti trgovalni račun. Večina izmed skupno več kot 419 tisoč upravičencev namreč tovrstnega računa pri eni izmed borznih hiš ali bank še nima odprtega. A na Vzajemni svetujejo: počakajte! Predsednik uprave Vzajemna Matija Šenk pravi, da bodo cene za odpiranje in vodenje trgovalnih računov najverjetneje nižje, kot so danes. Poleg tega pa tudi ministrstvo za finance razmišlja, da bi omogočilo neposreden prenos delnic Vzajemne iz KDD na individualne naložbene račune. V vsakem primeru se ne mudi, saj se bodo delnice na Ljubljansko borzo uvrstile šele v začetku prihodnjega leta.
Astronavti se med svojim potovanjem v vesolje srečujejo z različnimi težavami, eden od teh je izguba mišične in kostne mase ter spremembe v srčno-žilnem sistemu. Na inštitutu Jožef Stefan zadnjih 25 let opravljajo raziskave ohranjanja zdravja in dobrega počutja astronavtov. Pred meseci so v Laboratoriju za vesoljsko fiziologijo v Planici zaključil prvo fazo raziskav učinka vadbe na človeški centifugi ob 60-dnevnem ležanju. V teh dneh za drugo fazo raziskav ponovno iščejo prostovoljce, ki bi 60 dni neprekinjeno ležali na postelji, ki simulira breztežnost oz. popolno odsotnost gibalne aktivnosti. Več Urška Žižek, bere Cirila Štuber.
Astronavti se med svojim potovanjem v vesolje srečujejo z različnimi težavami, eden od teh je izguba mišične in kostne mase ter spremembe v srčno-žilnem sistemu. Na inštitutu Jožef Stefan zadnjih 25 let opravljajo raziskave ohranjanja zdravja in dobrega počutja astronavtov. Pred meseci so v Laboratoriju za vesoljsko fiziologijo v Planici zaključil prvo fazo raziskav učinka vadbe na človeški centifugi ob 60-dnevnem ležanju. V teh dneh za drugo fazo raziskav ponovno iščejo prostovoljce, ki bi 60 dni neprekinjeno ležali na postelji, ki simulira breztežnost oz. popolno odsotnost gibalne aktivnosti. Več Urška Žižek, bere Cirila Štuber.