Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ženska gibanja v Nemčiji se še vedno borijo za enakopravnost. Nekateri trendi gredo celo nazaj v smer tradicionalne delitve dela med spoloma. Tudi splav je v Nemčiji še vedno uradno prepovedan, čeprav se ga ne preganja. Zahodna in vzhodna Nemčija sta zaradi različnih režimov različno podpirali ženske. Kako je to občutiti še danes, je preverila Maja Derčar.
Ženska gibanja v Nemčiji se še vedno borijo za enakopravnost. Nekateri trendi gredo celo nazaj v smer tradicionalne delitve dela med spoloma. Tudi splav je v Nemčiji še vedno uradno prepovedan, čeprav se ga ne preganja. Zahodna in vzhodna Nemčija sta zaradi različnih režimov različno podpirali ženske. Kako je to občutiti še danes, je preverila Maja Derčar.
Medtem ko je do konca šolskega leta še en teden, so se počitnice že začele za devetošolce, ki so minuli teden končali svoje šolanje v osnovni šoli. Za nekaj devetošolcev iz Radovljice pa je bilo to šolsko leto še nekoliko bolj posebno tudi zato, ker so sodelovali v projektu radijskih novinarskih delavnic v oddaji HUDO, zmagali s svojim tekmovalnim posnetkom o svojem kraju in včeraj doživeli pravo dogodivščino. Odšli so namreč na izlet v dolino reke Kolpe, kjer jih je čakal ogled gradu Kostel in čolnarjenje po Kolpi. Kaj so doživeli in kakšne ima načrte za počitnice, smo izvedeli od Mateja Novaka.
Medtem ko je do konca šolskega leta še en teden, so se počitnice že začele za devetošolce, ki so minuli teden končali svoje šolanje v osnovni šoli. Za nekaj devetošolcev iz Radovljice pa je bilo to šolsko leto še nekoliko bolj posebno tudi zato, ker so sodelovali v projektu radijskih novinarskih delavnic v oddaji HUDO, zmagali s svojim tekmovalnim posnetkom o svojem kraju in včeraj doživeli pravo dogodivščino. Odšli so namreč na izlet v dolino reke Kolpe, kjer jih je čakal ogled gradu Kostel in čolnarjenje po Kolpi. Kaj so doživeli in kakšne ima načrte za počitnice, smo izvedeli od Mateja Novaka.
Na nedavnem referendumu smo odločali o izrednih pokojninah, v prihodnje se obeta posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov. Ali bo do referenduma prišlo, še ni jasno. Ali se referendumov udeležujete, so dobra možnost izražanja ljudske volje, so učinkoviti?
Na nedavnem referendumu smo odločali o izrednih pokojninah, v prihodnje se obeta posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov. Ali bo do referenduma prišlo, še ni jasno. Ali se referendumov udeležujete, so dobra možnost izražanja ljudske volje, so učinkoviti?
Koalicijske poslanske skupine so konec maja v državni zbor vložile predlog zakona o uporabi jezika gluhoslepih. Zakon bo pretvoril mrtvo črko na papirju v prakso, saj bo oživel pravico, ki jo je Slovenija leta 2021 zapisala v ustavo. Slovenija je namreč takrat kot prva država na svetu jezik gluhoslepih zapisala v najvišji pravni akt. Stroka opozarja, da je napaka, ker je iz novega predloga zakona izpadel institut podporne osebe in opozarja, da 480 ur pravice do tolmača po lastni presoji ni dovolj, da se oseba z gluhoslepoto vključuje v družbeno življenje.
Koalicijske poslanske skupine so konec maja v državni zbor vložile predlog zakona o uporabi jezika gluhoslepih. Zakon bo pretvoril mrtvo črko na papirju v prakso, saj bo oživel pravico, ki jo je Slovenija leta 2021 zapisala v ustavo. Slovenija je namreč takrat kot prva država na svetu jezik gluhoslepih zapisala v najvišji pravni akt. Stroka opozarja, da je napaka, ker je iz novega predloga zakona izpadel institut podporne osebe in opozarja, da 480 ur pravice do tolmača po lastni presoji ni dovolj, da se oseba z gluhoslepoto vključuje v družbeno življenje.
Se pred odhodom na daljšo pot kdaj vprašate, kako pravilno naložiti prtljago v avtomobil, da bo vaša vožnja udobna in varna? Nepravilno zložena in nezavarovana prtljaga lahko ob nenadnem zaviranju ali trku hitro ogrozi varnost vseh potnikov v vozilu. Na Agenciji za varnost v prometu ob tem svetujejo, da ob polno naloženem vozilu nujno preverite tudi pritisk v pnevmatikah in da pri nalaganju potniške prtljage ne presežete največje dovoljene skupne mase.
Se pred odhodom na daljšo pot kdaj vprašate, kako pravilno naložiti prtljago v avtomobil, da bo vaša vožnja udobna in varna? Nepravilno zložena in nezavarovana prtljaga lahko ob nenadnem zaviranju ali trku hitro ogrozi varnost vseh potnikov v vozilu. Na Agenciji za varnost v prometu ob tem svetujejo, da ob polno naloženem vozilu nujno preverite tudi pritisk v pnevmatikah in da pri nalaganju potniške prtljage ne presežete največje dovoljene skupne mase.
V zadnjih dneh so se na družbenih omrežjih pojavile informacije o več poginih psov in mačk na območju Bohinja – predvsem v povezavi s kopanjem v Bohinjskem jezeru. Pojavili so se sumi, da bi lahko bile vzrok zastrupitve cianobakterije v jezerski vodi, a uradno za zdaj to ni potrjeno. Inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin doslej ni prijela nobene prijave, je pa informacijo o povečanem poginu hišnih živali na območju Bohinjskega jezera zasledila na socialnih omrežjih. Na podlagi omenjenih objav je Uprava za varno hrano že začela zbirati informacije. V enem primeru je bila poginjena žival pripeljana v veterinarsko ambulanto. Veterinarska fakulteta, Inštitut za patologijo bo opravil forenzično raztelesbo z namenom ugotovitve vzroka pogina. Glede na informacije na socialnih omrežjih, kjer se kot možnost zastrupitve navaja tudi voda iz Bohinjskega jezera, ki naj bi vsebovala cianobakterije, je Uprava za varno hrano o tem seznanila tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za zdravje z namenom razjasnitve okoliščin, predvsem pa zaradi zaščite zdravja tako ljudi kot živali. Kako pa je ukrepala Občina Bohinj in kako varna je voda v Bohinjskem jezeru za živali in ljudi? O tem smo se pogovarjali z bohinjskim županom Jožetom Sodjo, doktorica Tina Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo pa nam je pojasnila, kaj so cianobakterije, kje se lahko pojavijo in kako nevarne so lahko za ljudi in živali.
V zadnjih dneh so se na družbenih omrežjih pojavile informacije o več poginih psov in mačk na območju Bohinja – predvsem v povezavi s kopanjem v Bohinjskem jezeru. Pojavili so se sumi, da bi lahko bile vzrok zastrupitve cianobakterije v jezerski vodi, a uradno za zdaj to ni potrjeno. Inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin doslej ni prijela nobene prijave, je pa informacijo o povečanem poginu hišnih živali na območju Bohinjskega jezera zasledila na socialnih omrežjih. Na podlagi omenjenih objav je Uprava za varno hrano že začela zbirati informacije. V enem primeru je bila poginjena žival pripeljana v veterinarsko ambulanto. Veterinarska fakulteta, Inštitut za patologijo bo opravil forenzično raztelesbo z namenom ugotovitve vzroka pogina. Glede na informacije na socialnih omrežjih, kjer se kot možnost zastrupitve navaja tudi voda iz Bohinjskega jezera, ki naj bi vsebovala cianobakterije, je Uprava za varno hrano o tem seznanila tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za zdravje z namenom razjasnitve okoliščin, predvsem pa zaradi zaščite zdravja tako ljudi kot živali. Kako pa je ukrepala Občina Bohinj in kako varna je voda v Bohinjskem jezeru za živali in ljudi? O tem smo se pogovarjali z bohinjskim županom Jožetom Sodjo, doktorica Tina Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo pa nam je pojasnila, kaj so cianobakterije, kje se lahko pojavijo in kako nevarne so lahko za ljudi in živali.
Ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad starejšimi Zbornica zdravstvene in babiške nege izpostavlja nasilje nad starejšimi moškimi, o katerem se v družbi ne govori veliko, češ da ga v primerjavi z nasiljem nad ženskami ni veliko. Na zbornici poudarjajo, da je pri starejših moških v še večji meri kot pri ženskah prisoten sram, hkrati pa so po raziskavah tudi bolj osamljeni, zato o nasilju niti nimajo možnosti spregovoriti. Stroka ob današnjem dnevu sicer opozarja, da bi starejše žrtve nasilja potrebovale več varnih prostorov, na sistemski ravni pa bi morali vzpostaviti tudi sistem vrstniške podpore.
Ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad starejšimi Zbornica zdravstvene in babiške nege izpostavlja nasilje nad starejšimi moškimi, o katerem se v družbi ne govori veliko, češ da ga v primerjavi z nasiljem nad ženskami ni veliko. Na zbornici poudarjajo, da je pri starejših moških v še večji meri kot pri ženskah prisoten sram, hkrati pa so po raziskavah tudi bolj osamljeni, zato o nasilju niti nimajo možnosti spregovoriti. Stroka ob današnjem dnevu sicer opozarja, da bi starejše žrtve nasilja potrebovale več varnih prostorov, na sistemski ravni pa bi morali vzpostaviti tudi sistem vrstniške podpore.
Na edini visokogorski meteorološki postaji v Sloveniji so se začela prenovitvena dela podnebnega observatorija na Kredarici. V teh dneh so že sestavili gradbeni stroj, prišla je tudi delovna ekipa za rušitev dela objekta. Gre za visokogorski podnebni observatorij Kredarica, ki je začel delovati leta 1954. Postaja, na kateri so stalno prisotni člani ekipe, je nujno potrebna prenove, prostori so premajhni in ne ustrezajo več izvajanju meteorološke dejavnosti. V prizidku triglavskega doma stalna ekipa deluje že 70 let. Kakšni so spomini na delo še v času sporazumevanja z Morsejevo abecedo in kako poteka delo danes? Foto: Marjan Gyura
Na edini visokogorski meteorološki postaji v Sloveniji so se začela prenovitvena dela podnebnega observatorija na Kredarici. V teh dneh so že sestavili gradbeni stroj, prišla je tudi delovna ekipa za rušitev dela objekta. Gre za visokogorski podnebni observatorij Kredarica, ki je začel delovati leta 1954. Postaja, na kateri so stalno prisotni člani ekipe, je nujno potrebna prenove, prostori so premajhni in ne ustrezajo več izvajanju meteorološke dejavnosti. V prizidku triglavskega doma stalna ekipa deluje že 70 let. Kakšni so spomini na delo še v času sporazumevanja z Morsejevo abecedo in kako poteka delo danes? Foto: Marjan Gyura
Slovenska gastronomija v zadnjih letih dosega številne uspehe in naši kuharski mojstri so vse bolj znani in iskani tudi v tujini. Za to zadnjih šest let skrbi tudi Michelinov vodnik, 'rdeča biblija kulinarike', ki je pomembno prispeval k večji prepoznavnosti in obisku ter dvigu kakovosti naših restavracij. Včeraj so na Brdu pri Kranju razkrili tiste, ki so jih letos Michelinovi ocenjevalci ocenili kot najboljše. V Michelinov vodnik za leto 2025 je tako uvrščenih kar 72 restavracij, 9 več kot lani in 20 več kot leta 2020 ob vstopu Michelina v Slovenijo. 51 restavracij je letos na seznamu tistih z Michelinovim priporočilom, 12 jih je prejelo znak Bib Gourmand, ki je priznanje za odlično razmerje med kakovostjo in ceno, 9 pa zeleno zvezdico, ki poudarja zavezanost trajnostnemu delovanju in odgovorni gastronomiji. Najbolj svetle pa so seveda tako zelo zaželene Michelinove zvezdice, letos jih je prejelo 9 restavracij. Podrobnosti pa v reportaži s podelitve, ki jo je spremljala Andreja Čokl.
Slovenska gastronomija v zadnjih letih dosega številne uspehe in naši kuharski mojstri so vse bolj znani in iskani tudi v tujini. Za to zadnjih šest let skrbi tudi Michelinov vodnik, 'rdeča biblija kulinarike', ki je pomembno prispeval k večji prepoznavnosti in obisku ter dvigu kakovosti naših restavracij. Včeraj so na Brdu pri Kranju razkrili tiste, ki so jih letos Michelinovi ocenjevalci ocenili kot najboljše. V Michelinov vodnik za leto 2025 je tako uvrščenih kar 72 restavracij, 9 več kot lani in 20 več kot leta 2020 ob vstopu Michelina v Slovenijo. 51 restavracij je letos na seznamu tistih z Michelinovim priporočilom, 12 jih je prejelo znak Bib Gourmand, ki je priznanje za odlično razmerje med kakovostjo in ceno, 9 pa zeleno zvezdico, ki poudarja zavezanost trajnostnemu delovanju in odgovorni gastronomiji. Najbolj svetle pa so seveda tako zelo zaželene Michelinove zvezdice, letos jih je prejelo 9 restavracij. Podrobnosti pa v reportaži s podelitve, ki jo je spremljala Andreja Čokl.
Poročali smo, da je Izrael ponoči napadel več ciljev v Iranu. Izrael je to sicer v minulih tednih že večkrat napovedal. Iran je bil doslej neuspešen v pozivanju mednarodne skupnosti, da naj obsodi izraelske napade nanj, njegovi odgovori na napade pa so bili vsakokrat zelo odmerjeni, lahko bi rekli celo mili. Očitno je, da Teheran skuša storiti vse, da bi se izognil neposrednemu konfliktu na njegovih tleh. Iran se je z brezpilotniki odzval tudi na najnovejši napad. Kakšne posledice ima lahko izraelsko širjenje konflikta za regijo in svet, je pojasnila prof. dr. Jelena Juvan s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Poročali smo, da je Izrael ponoči napadel več ciljev v Iranu. Izrael je to sicer v minulih tednih že večkrat napovedal. Iran je bil doslej neuspešen v pozivanju mednarodne skupnosti, da naj obsodi izraelske napade nanj, njegovi odgovori na napade pa so bili vsakokrat zelo odmerjeni, lahko bi rekli celo mili. Očitno je, da Teheran skuša storiti vse, da bi se izognil neposrednemu konfliktu na njegovih tleh. Iran se je z brezpilotniki odzval tudi na najnovejši napad. Kakšne posledice ima lahko izraelsko širjenje konflikta za regijo in svet, je pojasnila prof. dr. Jelena Juvan s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Oglasi za čudovite obleke za zanemarljivo ceno, oglasi za prodajo zalog ob zapiranju spletne trgovine in oglasi za marsikaj, kar ste že dolgo iskali, na družbenih omrežjih in tudi na raznih spletnih portalih zbujajo našo pozornost – a žal je večina lažnih. Ne morete verjeti? Mislite, da bi spletne platforme morale takšne oglase odstranjevati oglaševalce pa kaznovati? Morda res – vendar pa se to le redko zgodi. O lažnih spletnih oglasih se je Cirila Štuber pogovarjala z Jasmino Mešić, vodjo projekta Varni na internetu.
Oglasi za čudovite obleke za zanemarljivo ceno, oglasi za prodajo zalog ob zapiranju spletne trgovine in oglasi za marsikaj, kar ste že dolgo iskali, na družbenih omrežjih in tudi na raznih spletnih portalih zbujajo našo pozornost – a žal je večina lažnih. Ne morete verjeti? Mislite, da bi spletne platforme morale takšne oglase odstranjevati oglaševalce pa kaznovati? Morda res – vendar pa se to le redko zgodi. O lažnih spletnih oglasih se je Cirila Štuber pogovarjala z Jasmino Mešić, vodjo projekta Varni na internetu.
Kako vključujoče so naše šole? V okviru projekta Ustvarjanje inkluzivnih šolskih okolij, ki je nastal kot odziv na potrebo po ustvarjanju okolij, v katerih je vsak učenec sprejet, slišan in podprt, ne glede na njegove sposobnosti, poreklo ali posebne potrebe, je izšel priročnik Na poti k vključujoči šoli in družbi. Gre za prvi tovrsten celostni dokument v slovenskem prostoru z izdelanimi orodji za ocenjevanje in razvoj vključujoče šole, ki so na voljo šolskim ustanovam. Več pa v pogovoru Petre Medved z ravnateljem Centra Janeza Levca Ljubljana dr. Matejem Rovškom.
Kako vključujoče so naše šole? V okviru projekta Ustvarjanje inkluzivnih šolskih okolij, ki je nastal kot odziv na potrebo po ustvarjanju okolij, v katerih je vsak učenec sprejet, slišan in podprt, ne glede na njegove sposobnosti, poreklo ali posebne potrebe, je izšel priročnik Na poti k vključujoči šoli in družbi. Gre za prvi tovrsten celostni dokument v slovenskem prostoru z izdelanimi orodji za ocenjevanje in razvoj vključujoče šole, ki so na voljo šolskim ustanovam. Več pa v pogovoru Petre Medved z ravnateljem Centra Janeza Levca Ljubljana dr. Matejem Rovškom.
Vsake toliko nas tu na radiu obiščejo otroci iz različnih slovenskih šol, ki jim predstavimo, kako pravzaprav poteka delo na radiu, kako nastaja program, izvejo pa tudi kaj zanimivega o zgodovini radia. Včeraj smo imeli obisk bližnjih sosedov, obiskal nas je namreč 5.a iz OŠ Ledina. Nina Slaček jih je popeljala naokoli, tudi v naš veliki snemalni studio, kjer so povedali marsikaj o svojih vtisih, šolskem letu, ki se končuje in načrtih za poletje.
Vsake toliko nas tu na radiu obiščejo otroci iz različnih slovenskih šol, ki jim predstavimo, kako pravzaprav poteka delo na radiu, kako nastaja program, izvejo pa tudi kaj zanimivega o zgodovini radia. Včeraj smo imeli obisk bližnjih sosedov, obiskal nas je namreč 5.a iz OŠ Ledina. Nina Slaček jih je popeljala naokoli, tudi v naš veliki snemalni studio, kjer so povedali marsikaj o svojih vtisih, šolskem letu, ki se končuje in načrtih za poletje.
Prvi letošnji vročinski val še ne bo prehud, medtem ko se denimo v Španiji spopadajo z bistveno višjimi temperaturami. A po letu 2000 so poletja pri nas vse bolj vroča, skoraj nobeno ne mine brez vročinskih valov, ti se pomikajo v vse bolj zgodnje obdobje. Sredi stoletja ustegne biti zelo vročih dni za okoli pol meseca več kot zdaj, kažejo projekcije Agencije za okolje.
Prvi letošnji vročinski val še ne bo prehud, medtem ko se denimo v Španiji spopadajo z bistveno višjimi temperaturami. A po letu 2000 so poletja pri nas vse bolj vroča, skoraj nobeno ne mine brez vročinskih valov, ti se pomikajo v vse bolj zgodnje obdobje. Sredi stoletja ustegne biti zelo vročih dni za okoli pol meseca več kot zdaj, kažejo projekcije Agencije za okolje.
V času izpitnega obdobja študentje iščejo prostore, kjer bi se lahko v miru pripravili na izpite. Pred knjižnicami v Ljubljani se v tem času vije dolga vrsta čakajočih, v vrste za mesta se mnogi postavljajo že v zgodnjih jutranjih urah. Ljubljanska univerza je sicer odprla dodatne študijske prostore v treh članicah in zagotovila novih 764 mest. Kljub temu študentje opozarjajo, da prostora še vedno primanjkuje in da število uporabniških mest ne zadošča za njihovim potrebam. Več Urška Žižek, bere Cirila Štuber.
V času izpitnega obdobja študentje iščejo prostore, kjer bi se lahko v miru pripravili na izpite. Pred knjižnicami v Ljubljani se v tem času vije dolga vrsta čakajočih, v vrste za mesta se mnogi postavljajo že v zgodnjih jutranjih urah. Ljubljanska univerza je sicer odprla dodatne študijske prostore v treh članicah in zagotovila novih 764 mest. Kljub temu študentje opozarjajo, da prostora še vedno primanjkuje in da število uporabniških mest ne zadošča za njihovim potrebam. Več Urška Žižek, bere Cirila Štuber.
Vsi smo kdaj pa kdaj turisti. In vsem se kdaj pa kdaj zgodi nesreča ali zbolimo med dopustom ter potrebujemo zdravniško pomoč. Prisluhnite kam se obrniti in kdo bo za to plačal. Ponujamo pa vam tudi informacije kam lahko po zdravniško pomoč napotite tuje turiste, če bi potrebovali pomoč med dopustovanje v Sloveniji.
Vsi smo kdaj pa kdaj turisti. In vsem se kdaj pa kdaj zgodi nesreča ali zbolimo med dopustom ter potrebujemo zdravniško pomoč. Prisluhnite kam se obrniti in kdo bo za to plačal. Ponujamo pa vam tudi informacije kam lahko po zdravniško pomoč napotite tuje turiste, če bi potrebovali pomoč med dopustovanje v Sloveniji.
Slovensko gospodarstvo se letos ohlaja, po najnovejši napovedi Banke Slovenije naj bi BDP zrasel le za 1,3 odstotka. Analitiki to povezujejo predvsem z negotovostjo zaradi trgovinskih vojn in geopolitičnih napetosti. A čeprav naj bi prihodnji dve leti sledila okrepitev, bo ohranjanje pozicij v Evropi in svetu negotovo. Ključno je, da Slovenija izboljša poslovno in davčno okolje, zagotovi dostopno energijo in oživi kapitalski trg, pomembne pa so tudi skupne vrednote, so poudarili na nedavnem Kongresu podjetništva v Portorožu. Svoje izkušnje pa so predstavili tudi trije vrhunski mladi podjetniki. Sodelujejo: Petra Parovel, direktorica in lastnica SWYBRAND; Tomaž Bizjak, soustanovitelj in izvršni direktor ReCatalyst; Slovenski start-up leta 2023; Grega Ivančič, Glow seven; Mladi podjetnik leta 2024; Blaž Brodnjak, predsednik upave NLB.
Slovensko gospodarstvo se letos ohlaja, po najnovejši napovedi Banke Slovenije naj bi BDP zrasel le za 1,3 odstotka. Analitiki to povezujejo predvsem z negotovostjo zaradi trgovinskih vojn in geopolitičnih napetosti. A čeprav naj bi prihodnji dve leti sledila okrepitev, bo ohranjanje pozicij v Evropi in svetu negotovo. Ključno je, da Slovenija izboljša poslovno in davčno okolje, zagotovi dostopno energijo in oživi kapitalski trg, pomembne pa so tudi skupne vrednote, so poudarili na nedavnem Kongresu podjetništva v Portorožu. Svoje izkušnje pa so predstavili tudi trije vrhunski mladi podjetniki. Sodelujejo: Petra Parovel, direktorica in lastnica SWYBRAND; Tomaž Bizjak, soustanovitelj in izvršni direktor ReCatalyst; Slovenski start-up leta 2023; Grega Ivančič, Glow seven; Mladi podjetnik leta 2024; Blaž Brodnjak, predsednik upave NLB.
S toplimi dnevi se je začela sezona piknikov. Čas za druženje, pripravo hrane na žaru in uživanje v naravi. Kljub brezskrbnemu razpoloženju pa ne smemo pozabiti, da so prav visoke temperature eden glavnih razlogov za hitrejše kvarjenje hrane in večje tveganje za zastrupitve. O tem, kako ravnati s hrano na prostem in med transportom, smo govorili z mag. Evo Grilc s Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Foto: Francesco Paggiaro, Pexels
S toplimi dnevi se je začela sezona piknikov. Čas za druženje, pripravo hrane na žaru in uživanje v naravi. Kljub brezskrbnemu razpoloženju pa ne smemo pozabiti, da so prav visoke temperature eden glavnih razlogov za hitrejše kvarjenje hrane in večje tveganje za zastrupitve. O tem, kako ravnati s hrano na prostem in med transportom, smo govorili z mag. Evo Grilc s Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Foto: Francesco Paggiaro, Pexels
Ob mednarodnem dnevu arhivov se je pričel tudi teden posvečen arhivom, ki je letos osredotočen na dostopnost gradiva. Letos obeležujemo tudi 80. obletnico njegove ustanovitve. Arhiv Republike Slovenije se hkrati pridružuje pobudi Mednarodnega arhivskega sveta #arhivizavse, s poudarkom na inkluzivnosti in dostopnosti javnih arhivov s pomočjo sodobnih tehnologij in digitizacije. Podrobnosti je obrazložil dr. Andrej Nared, direktor Arhiva Republike Slovenije. Fotografija: Nova čitalnica Arhiva Republike Slovenije Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Ob mednarodnem dnevu arhivov se je pričel tudi teden posvečen arhivom, ki je letos osredotočen na dostopnost gradiva. Letos obeležujemo tudi 80. obletnico njegove ustanovitve. Arhiv Republike Slovenije se hkrati pridružuje pobudi Mednarodnega arhivskega sveta #arhivizavse, s poudarkom na inkluzivnosti in dostopnosti javnih arhivov s pomočjo sodobnih tehnologij in digitizacije. Podrobnosti je obrazložil dr. Andrej Nared, direktor Arhiva Republike Slovenije. Fotografija: Nova čitalnica Arhiva Republike Slovenije Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Univerza Harvard – simbol ameriške akademske odličnosti – se je znašla v središču politične vojne. Potem ko ni ustregla zahtevam nove administracije in denimo omejila študentskih protestov v podporo Palestini, jo je Trumpova administracija označila za antisemitsko, posegla v njeno financiranje in začasno ustavila izdajo vizumov za tuje študente. A to je le del širšega spopada med Belo hišo in ameriškim akademskim prostorom – s posledicami, ki segajo dlje od univerzitetnih kampusov. O tem smo se pogovarjali s Tomažem Deželanom, koordinatorjem doktorskega programa Ameriških študij na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. .
Univerza Harvard – simbol ameriške akademske odličnosti – se je znašla v središču politične vojne. Potem ko ni ustregla zahtevam nove administracije in denimo omejila študentskih protestov v podporo Palestini, jo je Trumpova administracija označila za antisemitsko, posegla v njeno financiranje in začasno ustavila izdajo vizumov za tuje študente. A to je le del širšega spopada med Belo hišo in ameriškim akademskim prostorom – s posledicami, ki segajo dlje od univerzitetnih kampusov. O tem smo se pogovarjali s Tomažem Deželanom, koordinatorjem doktorskega programa Ameriških študij na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. .
10 tisoč kilometrov planinskih poti je v Sloveniji, kar predstavlja četrtino razdalje ekvatorja. Za te skrbijo markacisti, ki so lani za to namenili več kot 35 tisoč ur in to prostovoljno. Ravno dobro vzdrževane in pregledne planinske poti so poleg ustrezne opreme planincev pomembne za varnost na planinskih pohodih. V letošnji planinski sezoni pa obiskovalce naših planin čaka kar nekaj novosti. Sogovornika Metke Pirc: • predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan • generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Damjan Omerzu. Foto: Planinska zveza Slovenije
10 tisoč kilometrov planinskih poti je v Sloveniji, kar predstavlja četrtino razdalje ekvatorja. Za te skrbijo markacisti, ki so lani za to namenili več kot 35 tisoč ur in to prostovoljno. Ravno dobro vzdrževane in pregledne planinske poti so poleg ustrezne opreme planincev pomembne za varnost na planinskih pohodih. V letošnji planinski sezoni pa obiskovalce naših planin čaka kar nekaj novosti. Sogovornika Metke Pirc: • predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan • generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Damjan Omerzu. Foto: Planinska zveza Slovenije
Sodelavci Inštituta Jožef Stefan so dosegli svetovni mejnik – kot prvi so v mikroskopsko majhnih svetlobnih vezjih uporabili tekoče kristale. O revolucionarni tehnologiji, ki obeta popolnoma svetlobna, biorazgradljiva mikrovezja prihodnosti, in o preboju, ki ga je objavila tudi revija Nature Photonics, več v prispevku z vodjo raziskave, prof. dr. Igorjem Muševičem.
Sodelavci Inštituta Jožef Stefan so dosegli svetovni mejnik – kot prvi so v mikroskopsko majhnih svetlobnih vezjih uporabili tekoče kristale. O revolucionarni tehnologiji, ki obeta popolnoma svetlobna, biorazgradljiva mikrovezja prihodnosti, in o preboju, ki ga je objavila tudi revija Nature Photonics, več v prispevku z vodjo raziskave, prof. dr. Igorjem Muševičem.
V današnji epizodi serije oddaj o spletnih prevarah bomo govorili o bančnih spletnih prevarah. Cirila Štuber je pred mikrofon povabila Tadeja Hrena iz SI-CERT-a, s katerim se je pogovarjala o trikih oz. načinih, kako spletni napadalci poskušajo vdreti v naš bančni račun, ter Alino Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije, ki je problem osvetlila s stališča potrošnika oz. komitenta banke.
V današnji epizodi serije oddaj o spletnih prevarah bomo govorili o bančnih spletnih prevarah. Cirila Štuber je pred mikrofon povabila Tadeja Hrena iz SI-CERT-a, s katerim se je pogovarjala o trikih oz. načinih, kako spletni napadalci poskušajo vdreti v naš bančni račun, ter Alino Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije, ki je problem osvetlila s stališča potrošnika oz. komitenta banke.
Ena od panog, ki najbolj čutijo posledice trgovinskih vojn in carinskega kaosa, je avtomobilska industrija. Deseterica ključnih slovenskih podjetij iz te panoge se je že pred leti povezala v misijo GreMo, Zelena mobilnost, da bi skupaj nastopili na treh frontah – pri elektrifikaciji, zeleni in digitalni preobrazbi. Temelji na povezovanju gospodarstva, znanosti in vlade izvajajo 4 ključne projekte, vredne po več kot 30 milijonov evrov. Na včerajšnji/nedavni inovacijski konferenci so se zavezali, da se bodo tudi na nove izzive glede cene surovin, trgovinske vojne in kitajske konkurence odzivali skupaj, z inovacijami in prodorom na nove trge. Vlada pa jih vabi, naj izkoristijo tudi priložnosti v umetni inteligenci, vesolju in obrambi.
Ena od panog, ki najbolj čutijo posledice trgovinskih vojn in carinskega kaosa, je avtomobilska industrija. Deseterica ključnih slovenskih podjetij iz te panoge se je že pred leti povezala v misijo GreMo, Zelena mobilnost, da bi skupaj nastopili na treh frontah – pri elektrifikaciji, zeleni in digitalni preobrazbi. Temelji na povezovanju gospodarstva, znanosti in vlade izvajajo 4 ključne projekte, vredne po več kot 30 milijonov evrov. Na včerajšnji/nedavni inovacijski konferenci so se zavezali, da se bodo tudi na nove izzive glede cene surovin, trgovinske vojne in kitajske konkurence odzivali skupaj, z inovacijami in prodorom na nove trge. Vlada pa jih vabi, naj izkoristijo tudi priložnosti v umetni inteligenci, vesolju in obrambi.
Frederica Leboyera je pred več kot pol stoletja prešinila revolucionarna zamisel. Spraševal se je, zakaj zdravniki porodničarji, porodne babice in niti bodoči starši ne upoštevajo najpomembnejše osebe pri rojstvu - otroka. Foto: Pixabay
Frederica Leboyera je pred več kot pol stoletja prešinila revolucionarna zamisel. Spraševal se je, zakaj zdravniki porodničarji, porodne babice in niti bodoči starši ne upoštevajo najpomembnejše osebe pri rojstvu - otroka. Foto: Pixabay
Slovenci radi potujemo in ni malo takih, ki se odločijo za potovanje v oddaljene dežele, ki traja več mesecev. Na Prvem pa vam predstavljamo par oz. družino, ki bo potovala kar dobrih enajst mesecev in v tem času obiskala štiri celine. Nekaj dni pred odhodom je z Gregorjem in Olivero Rosulnik, staršema 9-letnega Luke in 4-letne Klare, klepetala Andreja Čokl.
Slovenci radi potujemo in ni malo takih, ki se odločijo za potovanje v oddaljene dežele, ki traja več mesecev. Na Prvem pa vam predstavljamo par oz. družino, ki bo potovala kar dobrih enajst mesecev in v tem času obiskala štiri celine. Nekaj dni pred odhodom je z Gregorjem in Olivero Rosulnik, staršema 9-letnega Luke in 4-letne Klare, klepetala Andreja Čokl.
Prvi analiza letošnjih dosežkov otrok na meritvah športnovzgojnega kartona kažejo, da je telesni in gibalni razvoj šolarjev in šolark ostal globoko pod ravnjo predkoronskega obdobja. Izboljšanje telesne učinkovitosti v letih po covidu-19 se je ustavilo in zdaj beležimo stagnacijo in celo upad telesnih zmogljivosti pri fantih ter povečanje kazalnikov debelosti pri otrocih med 7. in 19. letom starosti, in sicer za 4 odstotke. To so trendi, ki poleg naraščanja zaslonskega časa in nasilnih vedenj pri mladih, niso spodbudni, opozarjajo strokovnjaki z ljubljanske Fakultete za šport, ki kot eno od rešitev poudarjajo: več športa! In to ne le v prostem času, teveč tudi v šolah. Več pa izvemo od prof. dr. Gregorja Starca, vodje nacionalnega sistema športnovzgojnega kartona, Luke Vukovića, nekdanjega reprezentanta v judu, danes pa športnega pedagoga, in Jakoba Nedoha, najboljšega slovenskega borca v mešanih borilnih veščinah (MMA) in študenta magistrskega programa Fakultete za šport.
Prvi analiza letošnjih dosežkov otrok na meritvah športnovzgojnega kartona kažejo, da je telesni in gibalni razvoj šolarjev in šolark ostal globoko pod ravnjo predkoronskega obdobja. Izboljšanje telesne učinkovitosti v letih po covidu-19 se je ustavilo in zdaj beležimo stagnacijo in celo upad telesnih zmogljivosti pri fantih ter povečanje kazalnikov debelosti pri otrocih med 7. in 19. letom starosti, in sicer za 4 odstotke. To so trendi, ki poleg naraščanja zaslonskega časa in nasilnih vedenj pri mladih, niso spodbudni, opozarjajo strokovnjaki z ljubljanske Fakultete za šport, ki kot eno od rešitev poudarjajo: več športa! In to ne le v prostem času, teveč tudi v šolah. Več pa izvemo od prof. dr. Gregorja Starca, vodje nacionalnega sistema športnovzgojnega kartona, Luke Vukovića, nekdanjega reprezentanta v judu, danes pa športnega pedagoga, in Jakoba Nedoha, najboljšega slovenskega borca v mešanih borilnih veščinah (MMA) in študenta magistrskega programa Fakultete za šport.
O redkih genskih boleznih slišimo večinoma takrat, ko se zbirajo sredstva za raziskave in proizvodnjo zdravila zanje. Ta se lahko razvijejo le za že diagnosticirane in znane okvare genov. V ljubljanskem kliničnem centru so predstavili dve veliki odkritji novih genov, ki povzročata genske bolezni. Gen PHB1 je povezan z dedno atrofijo vidnega živca, ki lahko povzroči slepoto, Gen CCT3 pa je del kompleksa TRiC – mutacije CCT3 - in povzroča razvojne nepravilnosti možganov in intelektualne manj zmožnosti.
O redkih genskih boleznih slišimo večinoma takrat, ko se zbirajo sredstva za raziskave in proizvodnjo zdravila zanje. Ta se lahko razvijejo le za že diagnosticirane in znane okvare genov. V ljubljanskem kliničnem centru so predstavili dve veliki odkritji novih genov, ki povzročata genske bolezni. Gen PHB1 je povezan z dedno atrofijo vidnega živca, ki lahko povzroči slepoto, Gen CCT3 pa je del kompleksa TRiC – mutacije CCT3 - in povzroča razvojne nepravilnosti možganov in intelektualne manj zmožnosti.
Pred dnevi je medvedka napadla in huje poškodovala 59-letnico na območju Škofljice, kasneje se je izkazalo, da je pred tem napadla in opraskala tudi sprehajalca. Potem se je v soboto zgodilo še eno srečanje – verjetno z isto medvedko. Ali ste že srečali, videli medveda v naravi, kakšna je vaša izkušnja, ali se bojite medvedov ?
Pred dnevi je medvedka napadla in huje poškodovala 59-letnico na območju Škofljice, kasneje se je izkazalo, da je pred tem napadla in opraskala tudi sprehajalca. Potem se je v soboto zgodilo še eno srečanje – verjetno z isto medvedko. Ali ste že srečali, videli medveda v naravi, kakšna je vaša izkušnja, ali se bojite medvedov ?
V Radljah ob Dravi se je začel festival Ars fest, ki bo trajal do konca avgusta. V studiu Prvega smo gostili umetniškega vodjo festivala, tudi skladatelj in dirigenta, Izidorja Leitingerja.
V Radljah ob Dravi se je začel festival Ars fest, ki bo trajal do konca avgusta. V studiu Prvega smo gostili umetniškega vodjo festivala, tudi skladatelj in dirigenta, Izidorja Leitingerja.
Na Centrih za socialno delo z današnjim dnem začenjajo sprejemati vloge za pravice iz dolgotrajne oskrbe. Te se bodo uveljavljale postopno. Že z julijem bo začela veljati oskrba na domu, z decembrom pa dolgotrajna oskrba v domovih in denarni prejemek. Kot je znano, bomo s prvim julijem tudi začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini odstotka bruto plače.
Na Centrih za socialno delo z današnjim dnem začenjajo sprejemati vloge za pravice iz dolgotrajne oskrbe. Te se bodo uveljavljale postopno. Že z julijem bo začela veljati oskrba na domu, z decembrom pa dolgotrajna oskrba v domovih in denarni prejemek. Kot je znano, bomo s prvim julijem tudi začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini odstotka bruto plače.
Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji. Z njim živi več kot 16.000 moških, vsako leto pa se z diagnozo sooči več kot 1.600 novih bolnikov. V Sloveniji, sprva v osrednjeslovenski regiji, se bo začel izvajati pilotni presejalni program za raka prostate z imenom PETER, ki ga bo vodil Onkološki inštitut Ljubljana. Podrobneje je program predstavil predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije, Igor Antauer.
Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji. Z njim živi več kot 16.000 moških, vsako leto pa se z diagnozo sooči več kot 1.600 novih bolnikov. V Sloveniji, sprva v osrednjeslovenski regiji, se bo začel izvajati pilotni presejalni program za raka prostate z imenom PETER, ki ga bo vodil Onkološki inštitut Ljubljana. Podrobneje je program predstavil predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije, Igor Antauer.
Biosferno območje Julijske Alpe obsega nekaj manj kot 200 tisoč hektarjev, kar predstavlja skoraj desetino Slovenije, na tem območju pa živi skoraj 86 tisoč prebivalcev. Poleg tradicionalnih kmetijstva in gozdarstva je tukaj turizem ena od osrednjih gospodarskih panog. Usmerjanje obiskovanja območja in udejanjanje trajnostnega razvoja je zato poseben izziv. O tem smo v terenskem studiu v Stari Fužini govorili z Matjažem Podlipnikom iz Mojstrane, ambasadorjem Biosfernega območja Julijske Alpe in turističnim vodnikom, ter s Tomažem Bregantom iz Gorij, kmetovalcem in interpretatorjem naravne in kulturne dediščine.
Biosferno območje Julijske Alpe obsega nekaj manj kot 200 tisoč hektarjev, kar predstavlja skoraj desetino Slovenije, na tem območju pa živi skoraj 86 tisoč prebivalcev. Poleg tradicionalnih kmetijstva in gozdarstva je tukaj turizem ena od osrednjih gospodarskih panog. Usmerjanje obiskovanja območja in udejanjanje trajnostnega razvoja je zato poseben izziv. O tem smo v terenskem studiu v Stari Fužini govorili z Matjažem Podlipnikom iz Mojstrane, ambasadorjem Biosfernega območja Julijske Alpe in turističnim vodnikom, ter s Tomažem Bregantom iz Gorij, kmetovalcem in interpretatorjem naravne in kulturne dediščine.
Kdaj ste se nazadnje bosi sprehodili po travniku in prisluhnili čričkom ter opazovali travniške cvetlice? Na Festivalu alpskega cvetja v Bohinju je v sobotnme jutru ob Bohinjskem jezeru potekal zvočni sprehod, ki se imenuje Poslušati s travniki. Zvočni sprehod, ki udeležence usmerja k zavestnemu in aktivnemu poslušanju, sta vodila multimedijska umetnika Irena Pivka in Brane Zorman iz zavoda Cona. Foto: Matej Tomažin, Zavod Cona
Kdaj ste se nazadnje bosi sprehodili po travniku in prisluhnili čričkom ter opazovali travniške cvetlice? Na Festivalu alpskega cvetja v Bohinju je v sobotnme jutru ob Bohinjskem jezeru potekal zvočni sprehod, ki se imenuje Poslušati s travniki. Zvočni sprehod, ki udeležence usmerja k zavestnemu in aktivnemu poslušanju, sta vodila multimedijska umetnika Irena Pivka in Brane Zorman iz zavoda Cona. Foto: Matej Tomažin, Zavod Cona
Dobro poznani Infocenter TNP v Bohinju bo kmalu dobil drugačno podobo. Pomemben del novega Centra Biosfernega območja Julijske Alpe bo degustacijski center, v katerem bodo obiskovalci lahko poskusili in kupili izdelke s certifikatom Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka. O novi vlogi priljubljene 'Bohinjke', pa tudi o življenju v bisofernem območju smo v našem terenskem studiu v Stari Fužini govorili z Ano Marijo Kunstelj, vodjo Centra TNP Bohinj, in mlado kmetico, sirarko in 'majerico' Lucijo Gartner.
Dobro poznani Infocenter TNP v Bohinju bo kmalu dobil drugačno podobo. Pomemben del novega Centra Biosfernega območja Julijske Alpe bo degustacijski center, v katerem bodo obiskovalci lahko poskusili in kupili izdelke s certifikatom Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka. O novi vlogi priljubljene 'Bohinjke', pa tudi o življenju v bisofernem območju smo v našem terenskem studiu v Stari Fužini govorili z Ano Marijo Kunstelj, vodjo Centra TNP Bohinj, in mlado kmetico, sirarko in 'majerico' Lucijo Gartner.
Veste, kaj je biosferno območje in koliko jih imamo v Sloveniji? Pri iskanju odgovorov nam je v terenskem studiu v Bohinju, ki je del Biosfernega območja Julijske Alpe, pomagal Gašper Hrastelj, generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.
Veste, kaj je biosferno območje in koliko jih imamo v Sloveniji? Pri iskanju odgovorov nam je v terenskem studiu v Bohinju, ki je del Biosfernega območja Julijske Alpe, pomagal Gašper Hrastelj, generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.
Tommy Budin in Denis Daneu sta akademsko izobražena glasbenika s Tržaškega, ki že pet let igrata v Ansamblu Saše Avsenika. Ko sta opravila avdicijo in bila sprejeta v ansambel, so se jima uresničile sanje, pravita, saj sta z narodozabavno glasbo povezana od najzgodneših let. In kako je potovati po vsem svetu in spoznavati rojake na drugih kontinentih? Se ljudje čudijo, da govorita slovensko, čeprav prihajata iz Italije? Kako je z domom in domovino? Prisluhnite!
Tommy Budin in Denis Daneu sta akademsko izobražena glasbenika s Tržaškega, ki že pet let igrata v Ansamblu Saše Avsenika. Ko sta opravila avdicijo in bila sprejeta v ansambel, so se jima uresničile sanje, pravita, saj sta z narodozabavno glasbo povezana od najzgodneših let. In kako je potovati po vsem svetu in spoznavati rojake na drugih kontinentih? Se ljudje čudijo, da govorita slovensko, čeprav prihajata iz Italije? Kako je z domom in domovino? Prisluhnite!
Po preiskavi in analizi naših preiskovalcev kibernetske kriminalitete na platformi smo sledove vaših identifikacijskih podatkov našli na nezakonitih spletnih mestih, zato ste predmet več sodnih postopkov, ki še potekajo: otroška pornografija, spletna pornografija in pedofilija. To elektronsko pritožbo smo vložili, da bi vas opozorili na resnost kazni za tovrstne prekrške. Če se v tem roku 24 ur ne odzovete, bomo poročilo z dokazi proti vam posredovali generalnemu direktorju policije in namestniku ministra za pravosodje. Tako zveni grožnja, ki jo lahko dobite na elektronski naslov z na videz avtentično glavo in podpisi s policije in ministrstva za notranje zadeve. Kaj stoji za tem? Cirila Štuber se je o tem pogovarjala z Jasmino Mešić iz SI-CERT-a.
Po preiskavi in analizi naših preiskovalcev kibernetske kriminalitete na platformi smo sledove vaših identifikacijskih podatkov našli na nezakonitih spletnih mestih, zato ste predmet več sodnih postopkov, ki še potekajo: otroška pornografija, spletna pornografija in pedofilija. To elektronsko pritožbo smo vložili, da bi vas opozorili na resnost kazni za tovrstne prekrške. Če se v tem roku 24 ur ne odzovete, bomo poročilo z dokazi proti vam posredovali generalnemu direktorju policije in namestniku ministra za pravosodje. Tako zveni grožnja, ki jo lahko dobite na elektronski naslov z na videz avtentično glavo in podpisi s policije in ministrstva za notranje zadeve. Kaj stoji za tem? Cirila Štuber se je o tem pogovarjala z Jasmino Mešić iz SI-CERT-a.
Ob mednarodnem dnevu lahkega branja, ki ga obeležujemo vsako leto 28. maja – na dan, ko je bil podpisan ustanovni dokument Evropskega združenja za vključevanje, ki se zavzema za vključenost ljudi z ovirami in njihovih družin na vsa področja v družbi, smo preverili, kako je pri vsem tem dejavna tudi RTV Slovenija. Podrobnosti nam je predstavila Mateja Vodeb, vodja službe za dostopnost programov RTV Slovenija.
Ob mednarodnem dnevu lahkega branja, ki ga obeležujemo vsako leto 28. maja – na dan, ko je bil podpisan ustanovni dokument Evropskega združenja za vključevanje, ki se zavzema za vključenost ljudi z ovirami in njihovih družin na vsa področja v družbi, smo preverili, kako je pri vsem tem dejavna tudi RTV Slovenija. Podrobnosti nam je predstavila Mateja Vodeb, vodja službe za dostopnost programov RTV Slovenija.
Včeraj zvečer je medved hudo poškodoval sprehajalko v okolici Škofljice, natančneje na območju Gradišča nad Pijavo Gorico. Kot so sporočili z Ministrstva za naravne vire in prostor gre za splet nesrečnih okoliščin. Zaradi hudih poškodb so napadeno odpeljali v ljubljanski klinični center. V akcijo za zaščito ljudi so stopili policisti, ki svetujejo občanom naj se izogibajo hoji v gozdu na širšem območju Škofljice. Nevarno žival iščejo lovci, ki jo bodo zaradi varnosti ljudi usmrtili. Dogodek bo zagotovo sprožil razprave o prevelikem števili medvedov v Sloveniji. Za ravnanje z zvermi je sicer pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor. Kot so pojasnili je po izdani in veljavni odločbi na širšem območju napada, tj. Menešije proti Ljubljanskemu barju, sicer izdano dovoljenje za odstrel 32 medvedov, od tega na območju lovske družine Škofljica za 4 medvede. Jernejka Drolec je nekaj informacij o tem dogodku poiskala na Lovski zvezi Slovenije, pogovarjala se je s predsednikom Lovske zveze Slovenije Alojzom Kovšco.
Včeraj zvečer je medved hudo poškodoval sprehajalko v okolici Škofljice, natančneje na območju Gradišča nad Pijavo Gorico. Kot so sporočili z Ministrstva za naravne vire in prostor gre za splet nesrečnih okoliščin. Zaradi hudih poškodb so napadeno odpeljali v ljubljanski klinični center. V akcijo za zaščito ljudi so stopili policisti, ki svetujejo občanom naj se izogibajo hoji v gozdu na širšem območju Škofljice. Nevarno žival iščejo lovci, ki jo bodo zaradi varnosti ljudi usmrtili. Dogodek bo zagotovo sprožil razprave o prevelikem števili medvedov v Sloveniji. Za ravnanje z zvermi je sicer pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor. Kot so pojasnili je po izdani in veljavni odločbi na širšem območju napada, tj. Menešije proti Ljubljanskemu barju, sicer izdano dovoljenje za odstrel 32 medvedov, od tega na območju lovske družine Škofljica za 4 medvede. Jernejka Drolec je nekaj informacij o tem dogodku poiskala na Lovski zvezi Slovenije, pogovarjala se je s predsednikom Lovske zveze Slovenije Alojzom Kovšco.
Slovenija je že 16 let v svetovnem vrhu po številu transplantacij srca na milijon prebivalcev. Več transplantacij na milijon prebivalcev so lani opravili le še v Združenih državah Amerike. Prva transplantacija je bila v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ki je edini transplantacijski center v državi, opravljena leta 1990, zdaj se približujejo že številki 500. Strokovnjaki opozarjajo, da so za tako dobre rezultate v največji meri zaslužni darovalci organov. FOTO: Matej Povše/UKCL
Slovenija je že 16 let v svetovnem vrhu po številu transplantacij srca na milijon prebivalcev. Več transplantacij na milijon prebivalcev so lani opravili le še v Združenih državah Amerike. Prva transplantacija je bila v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ki je edini transplantacijski center v državi, opravljena leta 1990, zdaj se približujejo že številki 500. Strokovnjaki opozarjajo, da so za tako dobre rezultate v največji meri zaslužni darovalci organov. FOTO: Matej Povše/UKCL
Danes se je na Kongresnem trgu in v Parku Zvezda v Ljubljani začel že 19. mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki predstavlja največji dogodek socialnega vključevanja oseb s posebnimi potrebami v Srednji Evropi. S številnimi inovativnimi, ustvarjalnimi, umetniškimi in športnimi delavnicami za otroke in mlade ter njihovimi nastopi na Janezovem in Aničinem odru, kjer domujejo gledališče, glasba in ples, ter večernim koncertom, ki bo v četrtek, in dvema strokovnima dogodkoma - današnjim »Ustvarjanje inkluzivnih šolskih okolij« in »Skrbništvo za odrasle – varstvo ali omejevanje pravic?« v petek, Mednarodni festival »Igraj se z mano« razvija pomemben in prepoznaven prostor, kjer inkluzija ni le tema, temveč dejanje. Utrip dogajanja na 19. mednarodnem festivalu »Igraj se z mano« je povzela Petra Medved
Danes se je na Kongresnem trgu in v Parku Zvezda v Ljubljani začel že 19. mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki predstavlja največji dogodek socialnega vključevanja oseb s posebnimi potrebami v Srednji Evropi. S številnimi inovativnimi, ustvarjalnimi, umetniškimi in športnimi delavnicami za otroke in mlade ter njihovimi nastopi na Janezovem in Aničinem odru, kjer domujejo gledališče, glasba in ples, ter večernim koncertom, ki bo v četrtek, in dvema strokovnima dogodkoma - današnjim »Ustvarjanje inkluzivnih šolskih okolij« in »Skrbništvo za odrasle – varstvo ali omejevanje pravic?« v petek, Mednarodni festival »Igraj se z mano« razvija pomemben in prepoznaven prostor, kjer inkluzija ni le tema, temveč dejanje. Utrip dogajanja na 19. mednarodnem festivalu »Igraj se z mano« je povzela Petra Medved
Konec maja je za mnoge učence, mogoče kar za vse, pa za učitelje, profesorje, ravnatelje, tudi za starše eno najbolj napornih obdobij v letu, saj se zaključujejo ocene. Ali res ne gre drugače? Kako omiliti ta stres? Kakšne so vaše izkušnje?
Konec maja je za mnoge učence, mogoče kar za vse, pa za učitelje, profesorje, ravnatelje, tudi za starše eno najbolj napornih obdobij v letu, saj se zaključujejo ocene. Ali res ne gre drugače? Kako omiliti ta stres? Kakšne so vaše izkušnje?
Postaja za spremljanje vremena na Kredarici je edina visokogorska meteorološka postaja v Sloveniji s stalno človeško ekipo. Poklicni meteorološki opazovalci 24 ur na dan izvajajo meritve, katerim lahko prisluhnete tudi čez dan med branjem vremenskih podatkov. Visokogorski podnebni observatorij Kredarica je začel delovati leta 1954, v obstoječem stanju pa je od obnove Planinskega doma na Kredarici leta 1983. Prostori so premajhni in ne ustrezajo več izvajanju meteorološke dejavnosti. Danes je bil postavljen temeljni kamen za obnovo kompleksa v visokogorju.
Postaja za spremljanje vremena na Kredarici je edina visokogorska meteorološka postaja v Sloveniji s stalno človeško ekipo. Poklicni meteorološki opazovalci 24 ur na dan izvajajo meritve, katerim lahko prisluhnete tudi čez dan med branjem vremenskih podatkov. Visokogorski podnebni observatorij Kredarica je začel delovati leta 1954, v obstoječem stanju pa je od obnove Planinskega doma na Kredarici leta 1983. Prostori so premajhni in ne ustrezajo več izvajanju meteorološke dejavnosti. Danes je bil postavljen temeljni kamen za obnovo kompleksa v visokogorju.
Izpusti toplogrednih plinov se pri nas zmanjšujejo od leta 2008. Preliminarni podatki Arsa pa tokrat kažejo, da so se lani glede na leto prej povečali - razlog je večja proizvodnja električne energije v Termoelektrarni Šoštanj oziroma bolj mrzla zima kot predlani. Tudi podatki Eurostata kažejo zvišanje emisij v zadnjem lanskem četrtletju. A da bi iz tega sklepali na prihodnja leta, je še prezgodaj, pravijo na Agenciji za okolje, kjer so nam razložili tudi, kako izpuste sploh merijo in kaj je vplivalo na njihovo zmanjšanje v obdobju po zadnji veliki gospodarski krizi.
Izpusti toplogrednih plinov se pri nas zmanjšujejo od leta 2008. Preliminarni podatki Arsa pa tokrat kažejo, da so se lani glede na leto prej povečali - razlog je večja proizvodnja električne energije v Termoelektrarni Šoštanj oziroma bolj mrzla zima kot predlani. Tudi podatki Eurostata kažejo zvišanje emisij v zadnjem lanskem četrtletju. A da bi iz tega sklepali na prihodnja leta, je še prezgodaj, pravijo na Agenciji za okolje, kjer so nam razložili tudi, kako izpuste sploh merijo in kaj je vplivalo na njihovo zmanjšanje v obdobju po zadnji veliki gospodarski krizi.
Ena od veščin prihodnosti, ključnih tako v zasebnem kot poklicnem življenju bo digitalna pismenost. Tudi za konkurenčnost gospodarstva je zato pomembno, da Slovenija okrepi vlaganja v izobraževanje – tako mladih, kot odraslih. Sodobne tehnologije in predvsem umetna inteligenca pa bodo spremenile tudi izobraževalni proces. A kot so poudarili na gospodarski zbornici AmCham ob razglasitvi Učitelja leta 2025, je tako v šoli kot v gospodarstvu poleg digitalščine treba govoriti tudi človeščino. In srce je ob prejemu laskavega naziva izpostavil tudi profesor angleščine na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik, Milan Mandeljc.
Ena od veščin prihodnosti, ključnih tako v zasebnem kot poklicnem življenju bo digitalna pismenost. Tudi za konkurenčnost gospodarstva je zato pomembno, da Slovenija okrepi vlaganja v izobraževanje – tako mladih, kot odraslih. Sodobne tehnologije in predvsem umetna inteligenca pa bodo spremenile tudi izobraževalni proces. A kot so poudarili na gospodarski zbornici AmCham ob razglasitvi Učitelja leta 2025, je tako v šoli kot v gospodarstvu poleg digitalščine treba govoriti tudi človeščino. In srce je ob prejemu laskavega naziva izpostavil tudi profesor angleščine na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik, Milan Mandeljc.
Si lahko zamislite, da bi plačali storitev ali blago svojemu poslovnemu partnerju, pa denar ne bi prišel na njegov račun, ker je vašemu računovodstvu nekdo podtaknil lažen račun. Seveda so prej morali priti do gesla od enega izmed zaposlenih v vašem podjetju, ponarediti elektronsko pošto poslovnega partnerja, po kateri so vam poslali nov račun. Zaposlenim v računovodstvu se ni niti sanjalo, kam so nakazali denar, saj so vse preverili in dobili potrditev po elektronski pošti. Tako lahko izgubite od več deset tisoč do več milijonov sredstev. O izkušnjah z vrivanjem v poslovno komunikacijo se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Si lahko zamislite, da bi plačali storitev ali blago svojemu poslovnemu partnerju, pa denar ne bi prišel na njegov račun, ker je vašemu računovodstvu nekdo podtaknil lažen račun. Seveda so prej morali priti do gesla od enega izmed zaposlenih v vašem podjetju, ponarediti elektronsko pošto poslovnega partnerja, po kateri so vam poslali nov račun. Zaposlenim v računovodstvu se ni niti sanjalo, kam so nakazali denar, saj so vse preverili in dobili potrditev po elektronski pošti. Tako lahko izgubite od več deset tisoč do več milijonov sredstev. O izkušnjah z vrivanjem v poslovno komunikacijo se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a. foto: Gerd Altmann, Pixabay
V Sloveniji imamo ta trenutek po podatkih Planinske zveze Slovenije 176 planinskih koč in velika večina nujno potrebuje obnovo. Sploh tiste, zgrajene v času prostovoljskih akcij zagretih planincev in društev, ki danes že davno ne ustrezajo več sodobnim standardom in predpisom. Z njimi v pretežni meri še vedno upravljajo planinska društva, ki pa imajo že samo z njihovim obratovanjem in vzdrževanjem veliko težav, zato za večje investicije denarja nimajo, sistemskega financiranja pa ni. Da mora država nujno nasloviti to vprašanje, so zdaj znova opozorili na Planinski zvezi Slovenije in pogovori so že stekli.
V Sloveniji imamo ta trenutek po podatkih Planinske zveze Slovenije 176 planinskih koč in velika večina nujno potrebuje obnovo. Sploh tiste, zgrajene v času prostovoljskih akcij zagretih planincev in društev, ki danes že davno ne ustrezajo več sodobnim standardom in predpisom. Z njimi v pretežni meri še vedno upravljajo planinska društva, ki pa imajo že samo z njihovim obratovanjem in vzdrževanjem veliko težav, zato za večje investicije denarja nimajo, sistemskega financiranja pa ni. Da mora država nujno nasloviti to vprašanje, so zdaj znova opozorili na Planinski zvezi Slovenije in pogovori so že stekli.
V petek se zaključuje javna obravnava predloga novele Zakona o socialnem varstvu, ki predstavlja pravno podlago, s katero bi stanovanjske skupine postale dom uporabnikov in ne več podaljšek institucij. Ministrstvo za solidarno prihodnost se je za to odločilo po tem, ko smo tik pred božično-novoletnimi prazniki in še po novem letu spremljali sago uporabnikov Doma na Krasu, ki jim je gradbeni inšpektor odredil izselitev iz stanovanjskih skupin. Kaj prinaša novela in kaj o njej pravi največja nevladna organizacija s področja duševnega zdravja pri nas, ki kljub 30-letnim izkušnjam s stanovanjskimi enotami, ni sodelovala pri pripravi sprememb zakona?
V petek se zaključuje javna obravnava predloga novele Zakona o socialnem varstvu, ki predstavlja pravno podlago, s katero bi stanovanjske skupine postale dom uporabnikov in ne več podaljšek institucij. Ministrstvo za solidarno prihodnost se je za to odločilo po tem, ko smo tik pred božično-novoletnimi prazniki in še po novem letu spremljali sago uporabnikov Doma na Krasu, ki jim je gradbeni inšpektor odredil izselitev iz stanovanjskih skupin. Kaj prinaša novela in kaj o njej pravi največja nevladna organizacija s področja duševnega zdravja pri nas, ki kljub 30-letnim izkušnjam s stanovanjskimi enotami, ni sodelovala pri pripravi sprememb zakona?
V Sloveniji začenja delovati UBER – ameriška platforma za prevoze in dostavo. Predsednik vlade Golob je včeraj – glede na omenjanje slabih izkušenj iz držav, ki so ob njegovem prihodu izrazito regulirale to področje, zagotovil, da Uber v Slovenijo prihaja pod enakimi pogoji, ki na državni in lokalni ravni že zdaj veljajo za taksi prevoze, pogojev, ki bi olajšali poslovanje, ni. Ali gre za dobrodošlo dodatno storitev za uporabnike ali pa gre predvsem za vdor še ene tuje korporacije?
V Sloveniji začenja delovati UBER – ameriška platforma za prevoze in dostavo. Predsednik vlade Golob je včeraj – glede na omenjanje slabih izkušenj iz držav, ki so ob njegovem prihodu izrazito regulirale to področje, zagotovil, da Uber v Slovenijo prihaja pod enakimi pogoji, ki na državni in lokalni ravni že zdaj veljajo za taksi prevoze, pogojev, ki bi olajšali poslovanje, ni. Ali gre za dobrodošlo dodatno storitev za uporabnike ali pa gre predvsem za vdor še ene tuje korporacije?