Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V spletnih prevarah danes o zaščiti telefona. Cirila Štuber se je o tem pogovarjala z Jasmino Mešić, vodjo projekta Varni na internetu pri SI-CERTU. Gerd Altmann, Pixabay
V spletnih prevarah danes o zaščiti telefona. Cirila Štuber se je o tem pogovarjala z Jasmino Mešić, vodjo projekta Varni na internetu pri SI-CERTU. Gerd Altmann, Pixabay
Ali bo moka iz insektov res pripomogla k bolj trajnostni prehrani ali gre zgolj za vprašljiv načrt, ki vodi v postopno opuščanje tradicionalnega kmetijstva v korist žuželkam? Po kobilicah in čričkih so zdaj v evropskih trgovinah dovoljeni tudi izdelki, ki vsebujejo moko iz ličink velikega mokarja, obdelano z UV-žarki. Evropska komisija poudarja, da moramo omejiti uživanje mesa, da bi do leta 2040 zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za 90 odstotkov. Kaj nova uredba EU pomeni za potrošnike in kako bo vplivala na našo prehrano, nam je pojasnil Nenad Kojić, nutricionist v podjetju Feel Good.
Ali bo moka iz insektov res pripomogla k bolj trajnostni prehrani ali gre zgolj za vprašljiv načrt, ki vodi v postopno opuščanje tradicionalnega kmetijstva v korist žuželkam? Po kobilicah in čričkih so zdaj v evropskih trgovinah dovoljeni tudi izdelki, ki vsebujejo moko iz ličink velikega mokarja, obdelano z UV-žarki. Evropska komisija poudarja, da moramo omejiti uživanje mesa, da bi do leta 2040 zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za 90 odstotkov. Kaj nova uredba EU pomeni za potrošnike in kako bo vplivala na našo prehrano, nam je pojasnil Nenad Kojić, nutricionist v podjetju Feel Good.
V tem tednu smo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije predstavili novo radijsko otroško izobraževalno-igrano serijo Zverinice. Serija, ki nastaja v koprodukciji z Radiem France, odstira živalske pustolovščine, skozi njih pa bodo najmlajši tudi skozi odgovarjanja na v oddaji postavljena vprašanja spoznali njim manj znana dejstva o različnih živalskih vrstah. Cilj serije je ozaveščati o pomenu biotske raznovrstnosti in otrokom na zabaven način posredovati dragocene informacije o živalskem svetu. Več pa Tadeja Bizilj.
V tem tednu smo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije predstavili novo radijsko otroško izobraževalno-igrano serijo Zverinice. Serija, ki nastaja v koprodukciji z Radiem France, odstira živalske pustolovščine, skozi njih pa bodo najmlajši tudi skozi odgovarjanja na v oddaji postavljena vprašanja spoznali njim manj znana dejstva o različnih živalskih vrstah. Cilj serije je ozaveščati o pomenu biotske raznovrstnosti in otrokom na zabaven način posredovati dragocene informacije o živalskem svetu. Več pa Tadeja Bizilj.
Koprski kolega Andrea Flego razkriva zakulisje in podrobnosti letošnjega festivala Sanremo.
Koprski kolega Andrea Flego razkriva zakulisje in podrobnosti letošnjega festivala Sanremo.
Pri Si-Certu so zabeležili nenavadno veliko primerov uporabniških računov na spletni platformi Telegram s slovenskimi telefonskimi številkami, ki jih niso ustvarili uporabniki sami. Prav tako prihaja do zlorab obstoječih računov platforme Telegram, ki niso zaščiteni z dodatnim geslom. Večina lastnikov mobilnih telefonskih številk, ki so jih storilci zlorabili za ustvarjanje lažnih profilov, sploh ne ve za zlorabo. Zaenkrat so pri Si-Certu izključili varnostne napake na strani uporabnikov, a še vedno ne vedo, zakaj in na kakšen način prihaja do zlorab. Po sledeh spletnih varnostnih zlorab nas skupaj s Tadejem Hrenom, strokovnim sodelavcem Si-Certa, pelje Cirila Štuber. Foto: Gerd Altmann, Pixabay
Pri Si-Certu so zabeležili nenavadno veliko primerov uporabniških računov na spletni platformi Telegram s slovenskimi telefonskimi številkami, ki jih niso ustvarili uporabniki sami. Prav tako prihaja do zlorab obstoječih računov platforme Telegram, ki niso zaščiteni z dodatnim geslom. Večina lastnikov mobilnih telefonskih številk, ki so jih storilci zlorabili za ustvarjanje lažnih profilov, sploh ne ve za zlorabo. Zaenkrat so pri Si-Certu izključili varnostne napake na strani uporabnikov, a še vedno ne vedo, zakaj in na kakšen način prihaja do zlorab. Po sledeh spletnih varnostnih zlorab nas skupaj s Tadejem Hrenom, strokovnim sodelavcem Si-Certa, pelje Cirila Štuber. Foto: Gerd Altmann, Pixabay
Bodo v prihodnosti delo opravljali ljudje ali stroji? Kateri tradicionalni poklici bodo še vedno obstajali čez deset let in katere bo nadomestila tehnologija? Medtem ko umetna inteligenca in avtomatizacija prevzemata številne naloge, primanjkuje kadrov v deficitarnih poklicih. Osnovnošolci in dijaki, ki se jutri in v soboto odpravljajo na informativne dneve, bodo morali skrbno izbrati karierno pot, ki bo združevala tehnološke veščine in človeški pristop. Kakšni so trenutni trendi in katere spremembe se obetajo na slovenskem trgu dela, nam je pojasnil mag. Ivan Papič, predsednik Slovenske kadrovske zveze.
Bodo v prihodnosti delo opravljali ljudje ali stroji? Kateri tradicionalni poklici bodo še vedno obstajali čez deset let in katere bo nadomestila tehnologija? Medtem ko umetna inteligenca in avtomatizacija prevzemata številne naloge, primanjkuje kadrov v deficitarnih poklicih. Osnovnošolci in dijaki, ki se jutri in v soboto odpravljajo na informativne dneve, bodo morali skrbno izbrati karierno pot, ki bo združevala tehnološke veščine in človeški pristop. Kakšni so trenutni trendi in katere spremembe se obetajo na slovenskem trgu dela, nam je pojasnil mag. Ivan Papič, predsednik Slovenske kadrovske zveze.
Unesco je za dan radia izbral 13. februar v spomin na leto 1946, ko je začel oddajati Radio Združenih narodov. Peter Čakš z Inštituta za medijske komunikacije Univerze v Mariboru meni, da se radiu za prihodnost ni treba bati. Gre za tradicionalni medij, ki se zelo uspešno prilagaja digitalnemu okolju in tako sledi novim navadam občinstva. Ljudje med vsemi mediji radiu tudi najbolj zaupajo, saj se ob vsakokratni krizi ali izrednem dogodku nanj množično obračajo.
Unesco je za dan radia izbral 13. februar v spomin na leto 1946, ko je začel oddajati Radio Združenih narodov. Peter Čakš z Inštituta za medijske komunikacije Univerze v Mariboru meni, da se radiu za prihodnost ni treba bati. Gre za tradicionalni medij, ki se zelo uspešno prilagaja digitalnemu okolju in tako sledi novim navadam občinstva. Ljudje med vsemi mediji radiu tudi najbolj zaupajo, saj se ob vsakokratni krizi ali izrednem dogodku nanj množično obračajo.
Kriza evropske avtomobilske industrije se vse bolj pozna tudi pri slovenskih dobaviteljih. V velikih težavah je tudi Zreški Unior, proizvajalec orodja in kovanih avtomobilskih delov z več kot sto letno tradicijo. Lansko leto bodo neuradno končali z več kot 30 milijoni evri izgub. Poznavalci pravijo, da je to tudi posledica poslovodskih akrobacij in slabih poslovnih odločitev prejšnjih uprav. Ko je pred osmimi meseci Unior prevzel Robert Vuga, naj bi namreč iz omar začeli padati številni okostnjaki. O razmerah v podjetju se je z novim predsednikom uprave pogovarjal Matija Mastnak. Med drugim sta spregovorila o skorajšnji prodaji njihovega hčerinskega podjetja Unitur, o ukinitvi program strojegradnje, o morebitnem ponovnem valu odpuščanja, kako bodo podjetje prizadele carine, ki jih napoveduje Donald Trum in zakaj razmišljajo o postavitvi tovarne tudi v Združenih državah Amerike.
Kriza evropske avtomobilske industrije se vse bolj pozna tudi pri slovenskih dobaviteljih. V velikih težavah je tudi Zreški Unior, proizvajalec orodja in kovanih avtomobilskih delov z več kot sto letno tradicijo. Lansko leto bodo neuradno končali z več kot 30 milijoni evri izgub. Poznavalci pravijo, da je to tudi posledica poslovodskih akrobacij in slabih poslovnih odločitev prejšnjih uprav. Ko je pred osmimi meseci Unior prevzel Robert Vuga, naj bi namreč iz omar začeli padati številni okostnjaki. O razmerah v podjetju se je z novim predsednikom uprave pogovarjal Matija Mastnak. Med drugim sta spregovorila o skorajšnji prodaji njihovega hčerinskega podjetja Unitur, o ukinitvi program strojegradnje, o morebitnem ponovnem valu odpuščanja, kako bodo podjetje prizadele carine, ki jih napoveduje Donald Trum in zakaj razmišljajo o postavitvi tovarne tudi v Združenih državah Amerike.
Evropska komisija zaostruje pravila glede sestavin v kozmetičnih izdelkih. Države članice so novembra lani podprle novo uredbo, tako imenovano Omnibus VII, ki na seznam prepovedanih snovi za uporabo v kozmetičnih izdelkih dodaja več kot 20 rakotvornih in mutagenih snovi. Uredba bo začela veljati s 1. septembrom letos, neustrezni kozmetični izdelki po tem datumu ne bodo smeli več biti v prodaji.
Evropska komisija zaostruje pravila glede sestavin v kozmetičnih izdelkih. Države članice so novembra lani podprle novo uredbo, tako imenovano Omnibus VII, ki na seznam prepovedanih snovi za uporabo v kozmetičnih izdelkih dodaja več kot 20 rakotvornih in mutagenih snovi. Uredba bo začela veljati s 1. septembrom letos, neustrezni kozmetični izdelki po tem datumu ne bodo smeli več biti v prodaji.
Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti, se je Darja Pograjc za Torkov kviz pogovarjala s prof. dr. Dunjo Mladenić, vodjo Odseka za umetno inteligenco na Institutu »Jožef Stefan«. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete tu.
Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti, se je Darja Pograjc za Torkov kviz pogovarjala s prof. dr. Dunjo Mladenić, vodjo Odseka za umetno inteligenco na Institutu »Jožef Stefan«. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete tu.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac se je sestal z župani 130 občin, ki so se odzvali njegovemu povabilu na posvet o nalogah občin pri uvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi v prakso. Časa namreč ni več veliko, saj 1. julija stopi v veljavo pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrbe, 1. decembra pa pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji in denarnega prejemka. Župani so se reševanja izzivov lotili na različne načine, vsi pa se strinjajo, da kadra ni, nekateri pa ministru očitajo, da jim nalaga preveč odgovornosti.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac se je sestal z župani 130 občin, ki so se odzvali njegovemu povabilu na posvet o nalogah občin pri uvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi v prakso. Časa namreč ni več veliko, saj 1. julija stopi v veljavo pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrbe, 1. decembra pa pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji in denarnega prejemka. Župani so se reševanja izzivov lotili na različne načine, vsi pa se strinjajo, da kadra ni, nekateri pa ministru očitajo, da jim nalaga preveč odgovornosti.
TOM telefon, edini splošni telefon za otroke in mladostnike v Sloveniji, deluje že 35 let. Namenjen je vsem otrokom in mladostnikom, ki imajo vprašanja, dileme, težave in se želijo o njih pogovoriti. V teh dneh TOM Ljubljana išče nove prostovoljce in prostovoljke. Več Urška Žižek, bere Marko Rozman.
TOM telefon, edini splošni telefon za otroke in mladostnike v Sloveniji, deluje že 35 let. Namenjen je vsem otrokom in mladostnikom, ki imajo vprašanja, dileme, težave in se želijo o njih pogovoriti. V teh dneh TOM Ljubljana išče nove prostovoljce in prostovoljke. Več Urška Žižek, bere Marko Rozman.
Med mesti in kraji, kjer se na kulturni praznik še posebej veliko dogaja, sta tudi Kranj in Vrba na Gorenjskem, ki sta tesno povezana z življenjem in dediščino Franceta Prešerna. Kulturno pohodniški utrip je danes preverila Nina Brus.
Med mesti in kraji, kjer se na kulturni praznik še posebej veliko dogaja, sta tudi Kranj in Vrba na Gorenjskem, ki sta tesno povezana z življenjem in dediščino Franceta Prešerna. Kulturno pohodniški utrip je danes preverila Nina Brus.
Planinski vestnik, najstarejša še izhajajoča slovenska revija, letos praznuje 130 let. Prva številka je izšla 8.februarja 1895, februarska številka pa nosi številko 1344. Na Planinski zvezi Slovenije, ki revijo izdaja, poudarjajo, da je Planinski vestnik v teh letih postal del narodnega bogastva in kulturne dediščine ter najbolj popoln arhiv slovenskega planinstva. Njegovo vsebino, ki temelji na zanimivih zgodbah, cenijo tudi bralci. V jubilejnem letu pa bo Planinski vestnik poleg tiskane izdaje še ta mesec dostopen tudi kot e-revija. Foto: Manca Ogrin, PZS
Planinski vestnik, najstarejša še izhajajoča slovenska revija, letos praznuje 130 let. Prva številka je izšla 8.februarja 1895, februarska številka pa nosi številko 1344. Na Planinski zvezi Slovenije, ki revijo izdaja, poudarjajo, da je Planinski vestnik v teh letih postal del narodnega bogastva in kulturne dediščine ter najbolj popoln arhiv slovenskega planinstva. Njegovo vsebino, ki temelji na zanimivih zgodbah, cenijo tudi bralci. V jubilejnem letu pa bo Planinski vestnik poleg tiskane izdaje še ta mesec dostopen tudi kot e-revija. Foto: Manca Ogrin, PZS
Že kar nekaj časa se govori o tem, da bo na Metelkovi ulici v Ljubljani zrasel nov medicinski center. Z Mestne občine Ljubljana so posredovali natančnejše podatke, kako bi bila naložba, za katero še nimajo gradbenega dovoljenja, tudi videti. Lucija Vidergar se je pozanimala, kako bi graditev novega medicinskega centra lahko resno ogrozila delovanje Avtonomnega kulturnega centra Metelkova, kjer si želijo predvsem boljše komunikacije z občino, saj so jim pretekla gradbena dela na področju Metelkove že večkrat povzročila določene nevšečnosti. Bere Cirila Štuber.
Že kar nekaj časa se govori o tem, da bo na Metelkovi ulici v Ljubljani zrasel nov medicinski center. Z Mestne občine Ljubljana so posredovali natančnejše podatke, kako bi bila naložba, za katero še nimajo gradbenega dovoljenja, tudi videti. Lucija Vidergar se je pozanimala, kako bi graditev novega medicinskega centra lahko resno ogrozila delovanje Avtonomnega kulturnega centra Metelkova, kjer si želijo predvsem boljše komunikacije z občino, saj so jim pretekla gradbena dela na področju Metelkove že večkrat povzročila določene nevšečnosti. Bere Cirila Štuber.
Slovenci v Italiji so vpeti v projekt evropske prestolnice kulture. Nekateri pa opozarjajo, da je vabilo k sodelovanju na odprtju prišlo precej pozno. Od postaje do postaje je sicer naslov sobotnega otvoritvenega dogajanja, ki bo trajalo 14 ur. Slavnostna povorka bo pot začela ob 10.00 na železniški postaji v Gorici in se nato ustavila pred Trgovskim domom, enim od simbolov tam živečih Slovencev. Kdo vse bo sodeloval v povorki in kaj pričakujejo si obetajo v Furlaniji - Julijski krajini (FJK) od EPK GO!2025?
Slovenci v Italiji so vpeti v projekt evropske prestolnice kulture. Nekateri pa opozarjajo, da je vabilo k sodelovanju na odprtju prišlo precej pozno. Od postaje do postaje je sicer naslov sobotnega otvoritvenega dogajanja, ki bo trajalo 14 ur. Slavnostna povorka bo pot začela ob 10.00 na železniški postaji v Gorici in se nato ustavila pred Trgovskim domom, enim od simbolov tam živečih Slovencev. Kdo vse bo sodeloval v povorki in kaj pričakujejo si obetajo v Furlaniji - Julijski krajini (FJK) od EPK GO!2025?
Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2025, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Projekt, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje in podpira ministrstvo za kmetijstvo, se je začel pred 11imi leti . Osnovna cilja projekta sta dva: ozaveščati potrošnike in jim pomagati pri prepoznavanju novih oz. izboljšanih živil in na drugi strani spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo in ugodnim vplivom na okolje. Izmed 68 prijav, ki so prispele na razpis, se je v končni izbor skozi vse kriterije prebilo 8 podjetij oz. inovativnih izdelkov. Letos so nagrade prejeli Pekarna Spar za čičerikino copatko, Mlinotest za beljakovinske testenine Mlinotest Active Protein Sedani, Bio dobrote za linijo ekoloških mlečnih izdelkov z okusom banane, Spar za solati Champ in Hot Champ ter Nikino bovlo, Pivka Perutninarstvo za piščančjo in veggie solato Mexicana, in BioWay za rastlinsko 'bolognese' omako s korenčkom. Posebno nagrado za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi je prejela Ekološka kmetija Kukenberger za slane štruklje, posebno nagrado za inovativnost pri lokalni pridelavi in predelavi živil pa Lifis za linijo liofilizirane zelenjave.
Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2025, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Projekt, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje in podpira ministrstvo za kmetijstvo, se je začel pred 11imi leti . Osnovna cilja projekta sta dva: ozaveščati potrošnike in jim pomagati pri prepoznavanju novih oz. izboljšanih živil in na drugi strani spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo in ugodnim vplivom na okolje. Izmed 68 prijav, ki so prispele na razpis, se je v končni izbor skozi vse kriterije prebilo 8 podjetij oz. inovativnih izdelkov. Letos so nagrade prejeli Pekarna Spar za čičerikino copatko, Mlinotest za beljakovinske testenine Mlinotest Active Protein Sedani, Bio dobrote za linijo ekoloških mlečnih izdelkov z okusom banane, Spar za solati Champ in Hot Champ ter Nikino bovlo, Pivka Perutninarstvo za piščančjo in veggie solato Mexicana, in BioWay za rastlinsko 'bolognese' omako s korenčkom. Posebno nagrado za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi je prejela Ekološka kmetija Kukenberger za slane štruklje, posebno nagrado za inovativnost pri lokalni pridelavi in predelavi živil pa Lifis za linijo liofilizirane zelenjave.
Letošnje zimske počitnice bodo za več kot 276 tisoč slovenskih učencev priložnost za uživanje. Nekatere družine se odločajo za smučanje in zimsko idilo, druge pa iščejo sončne kraje s poletnimi temepraturami. Krajši počitniški oddihi postajajo vse bolj priljubljeni, saj družine izbirajo cenovno ugodne možnosti. Kljub dvigom cen pa Slovenci še vedno cenijo pomen počitnic, saj se zavedajo, da je kakovosten čas s svojimi najbližnjimi neprecenljiv.
Letošnje zimske počitnice bodo za več kot 276 tisoč slovenskih učencev priložnost za uživanje. Nekatere družine se odločajo za smučanje in zimsko idilo, druge pa iščejo sončne kraje s poletnimi temepraturami. Krajši počitniški oddihi postajajo vse bolj priljubljeni, saj družine izbirajo cenovno ugodne možnosti. Kljub dvigom cen pa Slovenci še vedno cenijo pomen počitnic, saj se zavedajo, da je kakovosten čas s svojimi najbližnjimi neprecenljiv.
Tako generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije Andrea Celeste Saulo, ki je na obisku v Sloveniji, odgovarja na vprašanje o napovedovanju večje fleksibilnosti podnebnih ukrepov. Izstopa Združenih držav Amerike iz mednarodnih podnebnih pogajanj ne komentira, poudarja pa, da velika večina sveta še naprej ostaja zavezana ciljem pariškega sporazuma o ohranitvi segrevanja ozračja pod mejo stopinje in pol.
Tako generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije Andrea Celeste Saulo, ki je na obisku v Sloveniji, odgovarja na vprašanje o napovedovanju večje fleksibilnosti podnebnih ukrepov. Izstopa Združenih držav Amerike iz mednarodnih podnebnih pogajanj ne komentira, poudarja pa, da velika večina sveta še naprej ostaja zavezana ciljem pariškega sporazuma o ohranitvi segrevanja ozračja pod mejo stopinje in pol.
Slovenija je država brez stekline, kar je posledica dolgotrajnega zatiranja te bolezni. Se pa v vzhodni Evropi med lisicami širi silvatična, torej gozdna steklina, zato si Slovenija ne more privoščiti necepljene populacije psov. Trenutno stanje je predstavil Tomo Wankmüller, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.
Slovenija je država brez stekline, kar je posledica dolgotrajnega zatiranja te bolezni. Se pa v vzhodni Evropi med lisicami širi silvatična, torej gozdna steklina, zato si Slovenija ne more privoščiti necepljene populacije psov. Trenutno stanje je predstavil Tomo Wankmüller, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.
Dogajanje okoli prihodnosti športne kariere Luke Dončiča je zadnjih 24 ur glavna športna novica svetovnih medijev. Nikoli v zgodovini NBA lige se še ni zgodil klubska menjava igralcev, kakršna se je zgodila med Dallas Mavericksi in Los Angeles Lakersi. Še najbolj pa se zdi zanimivo to, da zanjo skoraj ni vedel nihče. Neuradno niti sam Luka. Več o marketinškem in promocijskem vidiku strokovanjak za športni marketing Tomaž Ambrožič.
Dogajanje okoli prihodnosti športne kariere Luke Dončiča je zadnjih 24 ur glavna športna novica svetovnih medijev. Nikoli v zgodovini NBA lige se še ni zgodil klubska menjava igralcev, kakršna se je zgodila med Dallas Mavericksi in Los Angeles Lakersi. Še najbolj pa se zdi zanimivo to, da zanjo skoraj ni vedel nihče. Neuradno niti sam Luka. Več o marketinškem in promocijskem vidiku strokovanjak za športni marketing Tomaž Ambrožič.
Kateri so ključni izzivi, s katerimi se soočajo mladi slepi in slabovidni pri vključevanju v družbo ter zaposlovanju? S temi izzivi se spopada mednarodni projekt Youth IMPACT: Integracija mladih in motivacija za pozitivne dosežke in krepitev zmogljivosti organizacij, pri katerem kot partnerska organizacija sodeluje tudi Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. O tem, kaj omenjeni projekt prinaša mladim slepim in slabovidnim, pa v prispevku Petre Medved.
Kateri so ključni izzivi, s katerimi se soočajo mladi slepi in slabovidni pri vključevanju v družbo ter zaposlovanju? S temi izzivi se spopada mednarodni projekt Youth IMPACT: Integracija mladih in motivacija za pozitivne dosežke in krepitev zmogljivosti organizacij, pri katerem kot partnerska organizacija sodeluje tudi Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. O tem, kaj omenjeni projekt prinaša mladim slepim in slabovidnim, pa v prispevku Petre Medved.
Minule dni smo bili priča obilnejšemu deževju in hitremu dvigu temperatur, ki so bile previsoke za ta letni čas. Prezgodnje otoplitve povzročajo manjšo odpornost rastlin in s tem lahko vplivajo na pridelavo ozimnih žit ali sadnega drevja. Izrazito toplo vreme v zadnji dekadi januarja in nadaljevanje takih temperatur v februarju na poljih lahko povzroči zgodnejšo vegetacijo predvsem žit, oljne ogrščice in trav. Tako zgodnja vegetacija pa seveda predstavlja večje tveganje za pozno spomladanske zmrzali. V preteklosti smo zaradi zgodnjega pričetka vegetacije in kasneje pozne spomladanske zmrzali že imeli primere, da so bili tako pri ječmenu kot tudi pšenici klasi v času žetve prazni – brez zrnja. Prav tako aprilske zmrzali v zadnjih letih skoraj vsako leto prizadenejo sadno drevje. Rastlina v fazi mirovanja brez težav prenese negativne temperature, ko pa preide v višje razvojne faze pa te negativne temperature že lahko povzročijo poškodbe na rastlini. S tako zgodnjo otoplitvijo se pa tudi predčasno pojavijo bolezni in škodljivci. Posledično lahko imajo določene vrste škodljivcev več razvojnih ciklov kot običajno. To pa v rastlinski proizvodnji posledično pomeni več težav in višje stroške pridelave. Kdaj, v katerih mesecih bo kmetijska proizvodnja najbolj ranljiva zaradi spremenjenih vremenskih vzorcev? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z agrometeorologinjo dr. Andrejo Sušnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje.
Minule dni smo bili priča obilnejšemu deževju in hitremu dvigu temperatur, ki so bile previsoke za ta letni čas. Prezgodnje otoplitve povzročajo manjšo odpornost rastlin in s tem lahko vplivajo na pridelavo ozimnih žit ali sadnega drevja. Izrazito toplo vreme v zadnji dekadi januarja in nadaljevanje takih temperatur v februarju na poljih lahko povzroči zgodnejšo vegetacijo predvsem žit, oljne ogrščice in trav. Tako zgodnja vegetacija pa seveda predstavlja večje tveganje za pozno spomladanske zmrzali. V preteklosti smo zaradi zgodnjega pričetka vegetacije in kasneje pozne spomladanske zmrzali že imeli primere, da so bili tako pri ječmenu kot tudi pšenici klasi v času žetve prazni – brez zrnja. Prav tako aprilske zmrzali v zadnjih letih skoraj vsako leto prizadenejo sadno drevje. Rastlina v fazi mirovanja brez težav prenese negativne temperature, ko pa preide v višje razvojne faze pa te negativne temperature že lahko povzročijo poškodbe na rastlini. S tako zgodnjo otoplitvijo se pa tudi predčasno pojavijo bolezni in škodljivci. Posledično lahko imajo določene vrste škodljivcev več razvojnih ciklov kot običajno. To pa v rastlinski proizvodnji posledično pomeni več težav in višje stroške pridelave. Kdaj, v katerih mesecih bo kmetijska proizvodnja najbolj ranljiva zaradi spremenjenih vremenskih vzorcev? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z agrometeorologinjo dr. Andrejo Sušnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje.
Ljubljanski univerzitetni klinični center je v sodelovanju z univerzama v Ljubljani in Mariboru ter Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovativno dejavnost in Evropsko skupnostjo zagnal Slovenski referenčni genomski projekt. Da bi bolje razumeli genetske značilnosti slovenske populacije, bodo predvidoma do jeseni sekvencirali genome več 100 prostovoljcev. Raziskovalci bodo v okviru projekta odkrivali potencialna tveganja za različne bolezni, ki se jih da zdraviti ali preprečiti.
Ljubljanski univerzitetni klinični center je v sodelovanju z univerzama v Ljubljani in Mariboru ter Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovativno dejavnost in Evropsko skupnostjo zagnal Slovenski referenčni genomski projekt. Da bi bolje razumeli genetske značilnosti slovenske populacije, bodo predvidoma do jeseni sekvencirali genome več 100 prostovoljcev. Raziskovalci bodo v okviru projekta odkrivali potencialna tveganja za različne bolezni, ki se jih da zdraviti ali preprečiti.
Današnji četrtek ni le v znamenju požara, ki je zgodaj zjutraj izbruhnil v dijaškem domu na Poljanski cesti v Ljubljani, ampak tudi tragične letalske nesreče v Združenih državah Amerike, ki se je ponoči po našem času zgodila v bližini v Washingtona. V zraku sta trčila manjše ameriško potniško letalo s 64-imi ljudmi na krovu in vojaški helikopter, v katerem so bili trije vojaki. Po najnovejših podatkih so iz reke Potomac, v katero so strmoglavile razbitine obeh zrakoplovov, potegnili 19 trupel, preživelih pa več kot 300 reševalcev doslej ni našlo. Vzrok tragedije še ni znan, zakaj bi se lahko zgodila, pa smo se pogovarjali z nadzornim območnim kontrolorjem zračnega prometa in predsednikom Slovenskega združenja kontrolorjev zračnega prometa Markom Jarcem.
Današnji četrtek ni le v znamenju požara, ki je zgodaj zjutraj izbruhnil v dijaškem domu na Poljanski cesti v Ljubljani, ampak tudi tragične letalske nesreče v Združenih državah Amerike, ki se je ponoči po našem času zgodila v bližini v Washingtona. V zraku sta trčila manjše ameriško potniško letalo s 64-imi ljudmi na krovu in vojaški helikopter, v katerem so bili trije vojaki. Po najnovejših podatkih so iz reke Potomac, v katero so strmoglavile razbitine obeh zrakoplovov, potegnili 19 trupel, preživelih pa več kot 300 reševalcev doslej ni našlo. Vzrok tragedije še ni znan, zakaj bi se lahko zgodila, pa smo se pogovarjali z nadzornim območnim kontrolorjem zračnega prometa in predsednikom Slovenskega združenja kontrolorjev zračnega prometa Markom Jarcem.
Stanovalce dijaškega doma na Poljanski v Ljubljani je navsezgodaj zbudil požar. Po trenutno znanih podatkih je poškodovanih enajst ljudi, trije huje. Petru Močniku so zjutraj dijaki opisali svojo izkušnjo. Foto: MMC RTV SLO
Stanovalce dijaškega doma na Poljanski v Ljubljani je navsezgodaj zbudil požar. Po trenutno znanih podatkih je poškodovanih enajst ljudi, trije huje. Petru Močniku so zjutraj dijaki opisali svojo izkušnjo. Foto: MMC RTV SLO
Šest ključnih zakonov kmetijskega ministrstva, ki so od ponedeljka že v javni obravnavi in eden, ki bo predvidoma prihodnji teden, te dni razburja predstavnike kmetov in lastnikov gozdov. Kmetijsko gozdarska zbornica, ki je največja nevladna stanovska organizacija kmetov, ni imela možnosti sodelovati v pripravi posodabljanja obsežnega svežnja zakonodaje, ki se tiče kmetijstva, hrane, krme, zdravja živali, kmetijskih zemljišč in gozdov. Prvi pregled obsežnih predlogov pa kaže, da bodo enomesečni roki za vlaganje konstruktivnih predlogov in pripomb prekratki, zato bodo predlagali podaljšanje. Trenutno najbolj odmeva predvidena reorganizacija javne službe kmetijskega svetovanja. Gre za prenos 330 kmetijskih svetovalcev in pripadajočih 11 mio evrov za njihovo delo iz kmetijsko gozdarske zbornice na nov organ v sestavi kmetijskega ministrstva Upravo za svetovanje in razvoj kmetijstva. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Šest ključnih zakonov kmetijskega ministrstva, ki so od ponedeljka že v javni obravnavi in eden, ki bo predvidoma prihodnji teden, te dni razburja predstavnike kmetov in lastnikov gozdov. Kmetijsko gozdarska zbornica, ki je največja nevladna stanovska organizacija kmetov, ni imela možnosti sodelovati v pripravi posodabljanja obsežnega svežnja zakonodaje, ki se tiče kmetijstva, hrane, krme, zdravja živali, kmetijskih zemljišč in gozdov. Prvi pregled obsežnih predlogov pa kaže, da bodo enomesečni roki za vlaganje konstruktivnih predlogov in pripomb prekratki, zato bodo predlagali podaljšanje. Trenutno najbolj odmeva predvidena reorganizacija javne službe kmetijskega svetovanja. Gre za prenos 330 kmetijskih svetovalcev in pripadajočih 11 mio evrov za njihovo delo iz kmetijsko gozdarske zbornice na nov organ v sestavi kmetijskega ministrstva Upravo za svetovanje in razvoj kmetijstva. Več v prispevku Jernejke Drolec.
80 odstotkov redkih bolezni je genetskega izvora, vendar pa je zdravljenje z gensko terapijo v Sloveniji zelo okrnjeno. Zdravljenje, ki bi bolnikom pomagalo, je velikokrat možno le v Ameriki in je zelo drago – cene genskih zdravil se gibljejo od enega do štiri milijonov evrov. Zato v Društvu za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan državo spodbujajo, da ta zagotovi financiranje zdravljenja z genskimi zdravili. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
80 odstotkov redkih bolezni je genetskega izvora, vendar pa je zdravljenje z gensko terapijo v Sloveniji zelo okrnjeno. Zdravljenje, ki bi bolnikom pomagalo, je velikokrat možno le v Ameriki in je zelo drago – cene genskih zdravil se gibljejo od enega do štiri milijonov evrov. Zato v Društvu za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan državo spodbujajo, da ta zagotovi financiranje zdravljenja z genskimi zdravili. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
Ob začetku leta smo spremljali pravno bitko med ameriškim vrhovnim sodiščem in družbenim omrežjem TikTok, ki bi moral v državi čez lužo že ugasniti luč. O problematičnosti TikToka za ameriško vlado zaradi domnevnih kitajskih groženj smo se pogovarjali s strokovnjakom Jako Repanškom.
Ob začetku leta smo spremljali pravno bitko med ameriškim vrhovnim sodiščem in družbenim omrežjem TikTok, ki bi moral v državi čez lužo že ugasniti luč. O problematičnosti TikToka za ameriško vlado zaradi domnevnih kitajskih groženj smo se pogovarjali s strokovnjakom Jako Repanškom.
Srbski premier Miloš Vučević je odstopil, potem ko je bilo v nočnem napadu na študente v Novem Sadu huje poškodovano dekle. Odstop je danes napovedal tudi novosadski župan Milan Đurić. Vučević je o odstopu že obvestil predsednika Aleksandra Vučića, ki je včeraj napovedal rekonstrukcijo vlade. Študenti, ki so od včeraj množično blokirali največje prometno vozlišče v Beogradu, so se po 24-ih urah vztrajanja umaknili. Dogajanje v Srbiji za Prvi program komentira dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede.
Srbski premier Miloš Vučević je odstopil, potem ko je bilo v nočnem napadu na študente v Novem Sadu huje poškodovano dekle. Odstop je danes napovedal tudi novosadski župan Milan Đurić. Vučević je o odstopu že obvestil predsednika Aleksandra Vučića, ki je včeraj napovedal rekonstrukcijo vlade. Študenti, ki so od včeraj množično blokirali največje prometno vozlišče v Beogradu, so se po 24-ih urah vztrajanja umaknili. Dogajanje v Srbiji za Prvi program komentira dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede.
Boris Peric je direktor družbe KB in gospodarstvenik, ki pozna razmere na obeh straneh meje. Pravi, da bo gospodarski standard v Sloveniji boljši kot v Italiji. Verjame, da bo Evropska prestolnica kulture pustila trajne pozitivne učinke. Nataša Uršič pa se je pogovarjala tudi z namestnikom direktorice EZTS Tomažem Konradom, ki je povedal, da so različni evropski projekti v višini 25-ih milijonov evrov na čezmejnem območju prebivalcem prinesli zelo konkretne projekte.
Boris Peric je direktor družbe KB in gospodarstvenik, ki pozna razmere na obeh straneh meje. Pravi, da bo gospodarski standard v Sloveniji boljši kot v Italiji. Verjame, da bo Evropska prestolnica kulture pustila trajne pozitivne učinke. Nataša Uršič pa se je pogovarjala tudi z namestnikom direktorice EZTS Tomažem Konradom, ki je povedal, da so različni evropski projekti v višini 25-ih milijonov evrov na čezmejnem območju prebivalcem prinesli zelo konkretne projekte.
Družina Kosič je dobro poznana na obeh straneh meje, njihove trgovine s čevlji in športno opremo imajo 77 let dolgo tradicijo, obiskujejo jih denimo tudi kupci iz drugih krajev, ki niso v bližini meje. Prvo trgovino je leta 1948 odprl Benedikt Kosič. Leta 1964 jo je prevzel njegov sin Andrej Kosič, danes v trgovinah delajo njegovi otroci, torej že tretja generacija. Ker pa časi za male trgovce niso rožnati, si bo četrta generacija znane družine verjetno poiskala drugačno zaposlitev.
Družina Kosič je dobro poznana na obeh straneh meje, njihove trgovine s čevlji in športno opremo imajo 77 let dolgo tradicijo, obiskujejo jih denimo tudi kupci iz drugih krajev, ki niso v bližini meje. Prvo trgovino je leta 1948 odprl Benedikt Kosič. Leta 1964 jo je prevzel njegov sin Andrej Kosič, danes v trgovinah delajo njegovi otroci, torej že tretja generacija. Ker pa časi za male trgovce niso rožnati, si bo četrta generacija znane družine verjetno poiskala drugačno zaposlitev.
Korenine Kulturnega centra Lojze Bratuž segajo v čas takoj po drugi svetovni vojni, ko je slovenske duhovnike v Gorici skrbelo, da bi Slovenci na italijanski strani ostali brez središča, kjer bi se lahko zbirali in gojili slovenski jezik in kulturo. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je tako potekala akcija zbiranja denarja, prošnje za prostovoljne prispevke so šle po celem svetu. Leta 1962 je bil z zbranimi sredstvi odprt Katoliški dom in v njem so 30 let potekale različne kulturne prireditve, zborovska in gledališka dejavnost. V 90-ih je bil dom obnovljen in preimenovan v Kulturni center Lojze Bratuž. Lojze Bratuž je bil glasbenik, zborovodja in simbol trpljenja Slovencev na Goriškem v času fašizma. Fašisti so sumili, da širi slovenski jezik, ki je bil prepovedan in prisilili so ga, da je spil mešanico strojnega olja in bencina ter po dvomesečnem trpljenju umrl. Kulturni center Lojze Bratuž nam je predstavila Franka Žgavec, predsednica centra.
Korenine Kulturnega centra Lojze Bratuž segajo v čas takoj po drugi svetovni vojni, ko je slovenske duhovnike v Gorici skrbelo, da bi Slovenci na italijanski strani ostali brez središča, kjer bi se lahko zbirali in gojili slovenski jezik in kulturo. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je tako potekala akcija zbiranja denarja, prošnje za prostovoljne prispevke so šle po celem svetu. Leta 1962 je bil z zbranimi sredstvi odprt Katoliški dom in v njem so 30 let potekale različne kulturne prireditve, zborovska in gledališka dejavnost. V 90-ih je bil dom obnovljen in preimenovan v Kulturni center Lojze Bratuž. Lojze Bratuž je bil glasbenik, zborovodja in simbol trpljenja Slovencev na Goriškem v času fašizma. Fašisti so sumili, da širi slovenski jezik, ki je bil prepovedan in prisilili so ga, da je spil mešanico strojnega olja in bencina ter po dvomesečnem trpljenju umrl. Kulturni center Lojze Bratuž nam je predstavila Franka Žgavec, predsednica centra.
Za ohranjanje jezika in identitete Slovencev v Italiji imajo zelo pomembno vlogo mediji, ki redno pripravljajo vsebine v slovenskem jeziku. Tiskani mediji imajo dolgo tradicijo, časopis Primorski dnevnik tako letos praznuje 80 let, tednik Novi glas bo prihodnje leto obeležil 30 let izhajanja. V terenskem studiu v Gorici sta nam delovanje in pomen obeh najbolj branih medijev na Tržaškem in Goriškem predstavila Igor Devetak, odgovorni urednik Primorskega dnevnika, in Danijel Devetak, odgovorni urednik tednika Novi glas.
Za ohranjanje jezika in identitete Slovencev v Italiji imajo zelo pomembno vlogo mediji, ki redno pripravljajo vsebine v slovenskem jeziku. Tiskani mediji imajo dolgo tradicijo, časopis Primorski dnevnik tako letos praznuje 80 let, tednik Novi glas bo prihodnje leto obeležil 30 let izhajanja. V terenskem studiu v Gorici sta nam delovanje in pomen obeh najbolj branih medijev na Tržaškem in Goriškem predstavila Igor Devetak, odgovorni urednik Primorskega dnevnika, in Danijel Devetak, odgovorni urednik tednika Novi glas.
Slov.I.K je organizacija, ki deluje v čezmejnem prostoru in Slovence povezuje predvsem na področju izobraževanja, podjetništva in razvoja kompetenc mladih. Letos konzorcij praznuje 20 let obstoja, njegovo delovanje so predstavile predsednica Slovenskega izobraževalnega konzorcija Martina Budin, znanstvena direktorica organizacije Mateja Milost, ter dijakinja in udeleženka enega od slovikovih programov Malina Dolhar.
Slov.I.K je organizacija, ki deluje v čezmejnem prostoru in Slovence povezuje predvsem na področju izobraževanja, podjetništva in razvoja kompetenc mladih. Letos konzorcij praznuje 20 let obstoja, njegovo delovanje so predstavile predsednica Slovenskega izobraževalnega konzorcija Martina Budin, znanstvena direktorica organizacije Mateja Milost, ter dijakinja in udeleženka enega od slovikovih programov Malina Dolhar.
Šolski center s slovenskim učnim jezikom v Gorici je že dolga leta odličen pokazatelj čezmejnega življenja na Goriškem. Obiskujejo ga dijaki iz Slovenije, zamejski Slovenci in dijaki iz Italije. Kako razmišljajo dijaki, v katerem jeziku sanjajo, kako se soočajo z identiteto, kulturo in jezikom, če so rojeni v mešanem zakonu ter kateri razlogi so pretehtali, da so se vpisali v slovensko šolo?
Šolski center s slovenskim učnim jezikom v Gorici je že dolga leta odličen pokazatelj čezmejnega življenja na Goriškem. Obiskujejo ga dijaki iz Slovenije, zamejski Slovenci in dijaki iz Italije. Kako razmišljajo dijaki, v katerem jeziku sanjajo, kako se soočajo z identiteto, kulturo in jezikom, če so rojeni v mešanem zakonu ter kateri razlogi so pretehtali, da so se vpisali v slovensko šolo?
Veliko nižje cene nepremičnin v sosednji Gorici so v zadnjih letih na čezmejnem območju povzročile zanimiv obrat. Če so v preteklosti Tržačani na veliko kupovali hiše na Krasu, se je ta trend zdaj obrnil. Na širšem Goriškem ima vsaka družina vsaj enega člana, znanca ali prijatelja, ki je ali namerava kupiti stanovanje v »stari« Gorici. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila Novogoričana, ki sta se odločila za ta korak in nepremičninsko agentko, ki ji je povedala, da kar 40 odstotkov stanovanj v Gorici kupijo Slovenci. Zanimalo jo je tudi, kako na preseljevanje gledajo zamejci in kako bo ta trend v prihodnjem zaznamoval čezmejni goriški prostor. Dogajanje je pokomentiral tudi Karlo Devetak.
Veliko nižje cene nepremičnin v sosednji Gorici so v zadnjih letih na čezmejnem območju povzročile zanimiv obrat. Če so v preteklosti Tržačani na veliko kupovali hiše na Krasu, se je ta trend zdaj obrnil. Na širšem Goriškem ima vsaka družina vsaj enega člana, znanca ali prijatelja, ki je ali namerava kupiti stanovanje v »stari« Gorici. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila Novogoričana, ki sta se odločila za ta korak in nepremičninsko agentko, ki ji je povedala, da kar 40 odstotkov stanovanj v Gorici kupijo Slovenci. Zanimalo jo je tudi, kako na preseljevanje gledajo zamejci in kako bo ta trend v prihodnjem zaznamoval čezmejni goriški prostor. Dogajanje je pokomentiral tudi Karlo Devetak.
Pridružite se nam na sprehodu po Gorici, Stari Gorici, in spoznajte tri pomembne točke, ki predstavljajo stičišče slovenskih društev in organizacij. Najprej se ustavimo v Trgovskem domu, Narodnem domu goriških Slovencev, zgrajenem leta 1905 po načrtih Maksa Fabianija. Nato zavijemo v KB center, ki je nastal po zaslugi Kmečke banke, prve slovenske banke v Gorici. Sprehod sklenemo na Placuti, kjer od novembra lani domuje še nekaj slovenskih društev.
Pridružite se nam na sprehodu po Gorici, Stari Gorici, in spoznajte tri pomembne točke, ki predstavljajo stičišče slovenskih društev in organizacij. Najprej se ustavimo v Trgovskem domu, Narodnem domu goriških Slovencev, zgrajenem leta 1905 po načrtih Maksa Fabianija. Nato zavijemo v KB center, ki je nastal po zaslugi Kmečke banke, prve slovenske banke v Gorici. Sprehod sklenemo na Placuti, kjer od novembra lani domuje še nekaj slovenskih društev.
"Projekt Evropska prestolnica kulture je pomemben izpit za obe Gorici," pravi direktor Kulturnega doma Gorica Igor Komel, ki poudarja, da nekateri gradijo zidove, a so oni med tistimi, ki gradijo mostove. Direktorica Kinoateljeja Mateja Zorn temu prikimava in dodaja, da je lahko tudi film most med obema kulturama, med obema mestoma. Z njima se je pogovarjala Mateja Železnikar.
"Projekt Evropska prestolnica kulture je pomemben izpit za obe Gorici," pravi direktor Kulturnega doma Gorica Igor Komel, ki poudarja, da nekateri gradijo zidove, a so oni med tistimi, ki gradijo mostove. Direktorica Kinoateljeja Mateja Zorn temu prikimava in dodaja, da je lahko tudi film most med obema kulturama, med obema mestoma. Z njima se je pogovarjala Mateja Železnikar.
Boj, ki ga Špela Miroševič bije za sina Urbana, ki se je rodil z redko genetsko boleznijo, je eden tistih, ki bi lahko našel pot tudi na filmska platna ali na knjižne police in je izredna manifestacija materinske moči, volje, poguma in ljubezni. Hkrati gre za zgodbo, ki prevprašuje vsakogar izmed nas: ali bi ravnali enako? Bi imeli dovolj poguma in moči za boj, ki prinaša več vprašanj kot odgovorov. Pa četudi sta, ne glede na izid, materino žrtvovanje in materina ljubezen agensa, ki sta močnejša od znanosti, močnejša celo od profita. Zgodba družine Miroševič in dečka Urbana je dokaz, da ljubezen lahko premaga kapitalizem. S Špelo Miroševič se je pogovarjal Peter Močnik.
Boj, ki ga Špela Miroševič bije za sina Urbana, ki se je rodil z redko genetsko boleznijo, je eden tistih, ki bi lahko našel pot tudi na filmska platna ali na knjižne police in je izredna manifestacija materinske moči, volje, poguma in ljubezni. Hkrati gre za zgodbo, ki prevprašuje vsakogar izmed nas: ali bi ravnali enako? Bi imeli dovolj poguma in moči za boj, ki prinaša več vprašanj kot odgovorov. Pa četudi sta, ne glede na izid, materino žrtvovanje in materina ljubezen agensa, ki sta močnejša od znanosti, močnejša celo od profita. Zgodba družine Miroševič in dečka Urbana je dokaz, da ljubezen lahko premaga kapitalizem. S Špelo Miroševič se je pogovarjal Peter Močnik.
Na Hrvaškem se je v minulih dneh na družbenih omrežjih začel širiti poziv k množičnemu enodnevnemu bojkotu trgovin zaradi visokih cen, da naj državljani ne hodijo v trgovine in naj ničesar ne kupujejo. Poziv je padel na plodna tla. Današnja potrošnja je nižja za skoraj polovico v primerjavi z običajno petkovo. O razlogih za bojkot in visokih cenah poroča dopisnica iz Zagreba Tanja Borčič Bernard.
Na Hrvaškem se je v minulih dneh na družbenih omrežjih začel širiti poziv k množičnemu enodnevnemu bojkotu trgovin zaradi visokih cen, da naj državljani ne hodijo v trgovine in naj ničesar ne kupujejo. Poziv je padel na plodna tla. Današnja potrošnja je nižja za skoraj polovico v primerjavi z običajno petkovo. O razlogih za bojkot in visokih cenah poroča dopisnica iz Zagreba Tanja Borčič Bernard.
Po ponedeljkovem požaru v domu starejših v Beogradu, v katerem je umrlo osem ljudi, se postavlja vprašanje o požarni varnosti v slovenskih domovih za starejše. Na Združenju za požarno varnost pravijo, da je za požarno varnost bolje poskrbljeno v novejših zavodih, medtem ko je požarna varnost v starejših ustanovah v veliki meri odvisna od proaktivnosti direktorjev. Na Združenju dodajajo, da bi bilo to področje smiselno bolj natančno sistemsko urediti.
Po ponedeljkovem požaru v domu starejših v Beogradu, v katerem je umrlo osem ljudi, se postavlja vprašanje o požarni varnosti v slovenskih domovih za starejše. Na Združenju za požarno varnost pravijo, da je za požarno varnost bolje poskrbljeno v novejših zavodih, medtem ko je požarna varnost v starejših ustanovah v veliki meri odvisna od proaktivnosti direktorjev. Na Združenju dodajajo, da bi bilo to področje smiselno bolj natančno sistemsko urediti.
Pisanje z roko je v sodobni družbi vse bolj zapostavljeno, a njegova vrednost ostaja neprecenljiva. Ali nas mora skrbeti, da bo ta veščina kmalu izgubila svoj pomen? Mednarodni dan pisanja z roko, ki spodbuja k ohranjanju povezanosti med roko, očesom in možgani, se letos odvija pod okriljem 10. Tedna pisanja z roko. Projekta v organizaciji društva Radi pišemo z roko se v tem tednu udeležuje več kot 300 slovenskih institucij.
Pisanje z roko je v sodobni družbi vse bolj zapostavljeno, a njegova vrednost ostaja neprecenljiva. Ali nas mora skrbeti, da bo ta veščina kmalu izgubila svoj pomen? Mednarodni dan pisanja z roko, ki spodbuja k ohranjanju povezanosti med roko, očesom in možgani, se letos odvija pod okriljem 10. Tedna pisanja z roko. Projekta v organizaciji društva Radi pišemo z roko se v tem tednu udeležuje več kot 300 slovenskih institucij.
Več kot 412 tisoč nekdanjih zavarovancev Vzajemne bo prejelo pošto uprave zavarovalnice z vprašanjem ali želijo vračilo deleža premije v denarju ali v delnicah družbe, več kot 419 tisoč pa jih bo prejelo obvestilo, da lahko prevzamejo delnice. Sprašujemo se, ali naj vzamemo denar ali delnice, če imamo izbiro in tudi, kako ravnati, če nimamo izbire in smo obsojeni na prevzem delnic. Za nasvet smo prosili mag. Mitjo Vezoviška, neodvisnega upravljavca osebnega premoženja.
Več kot 412 tisoč nekdanjih zavarovancev Vzajemne bo prejelo pošto uprave zavarovalnice z vprašanjem ali želijo vračilo deleža premije v denarju ali v delnicah družbe, več kot 419 tisoč pa jih bo prejelo obvestilo, da lahko prevzamejo delnice. Sprašujemo se, ali naj vzamemo denar ali delnice, če imamo izbiro in tudi, kako ravnati, če nimamo izbire in smo obsojeni na prevzem delnic. Za nasvet smo prosili mag. Mitjo Vezoviška, neodvisnega upravljavca osebnega premoženja.
Predsednik vlade Robert Golob je na posvetu gostil predstavnike energetike in okoljevarstva, ki so predstavili svoje poglede na oskrbo z električno energijo do konca prihodnjega desetletja. Leta 2040 bo oskrba z električno energijo pretežno razogljičena, mogočih poti do tja je več, bo pa treba o zelenem prehodu ozaveščati tudi javnost. Pred nami je namreč transformacija energetike, ki bo zahtevala širši družbeni konsenz.
Predsednik vlade Robert Golob je na posvetu gostil predstavnike energetike in okoljevarstva, ki so predstavili svoje poglede na oskrbo z električno energijo do konca prihodnjega desetletja. Leta 2040 bo oskrba z električno energijo pretežno razogljičena, mogočih poti do tja je več, bo pa treba o zelenem prehodu ozaveščati tudi javnost. Pred nami je namreč transformacija energetike, ki bo zahtevala širši družbeni konsenz.
V Washingtonu se je včeraj zgodila mirna predaja oblasti. 78 letni Trump je vnovič postal ameriški predsednik. Slovesna zaprisega, 40 minutni govor, potem pozdrav volivcev v športni dvorani, pa dva plesa, Trump ni čakal – že takoj je podpisal 78 izvršnih ukazov, ki vplivajo na ameriško in svetovno dogajanje. Odpravil je ureditev Bidnove administracije. Pomilostil je približno tisoč petsto obsojencev za napad na kongres januarja 2021, razglasil je izredne razmere na južni meji. Združene države so izstopile iz Pariškega podnebnega sporazuma in Svetovne zdravstvene organizacije.
V Washingtonu se je včeraj zgodila mirna predaja oblasti. 78 letni Trump je vnovič postal ameriški predsednik. Slovesna zaprisega, 40 minutni govor, potem pozdrav volivcev v športni dvorani, pa dva plesa, Trump ni čakal – že takoj je podpisal 78 izvršnih ukazov, ki vplivajo na ameriško in svetovno dogajanje. Odpravil je ureditev Bidnove administracije. Pomilostil je približno tisoč petsto obsojencev za napad na kongres januarja 2021, razglasil je izredne razmere na južni meji. Združene države so izstopile iz Pariškega podnebnega sporazuma in Svetovne zdravstvene organizacije.
V Velenju še vedno poteka reševalna akcija, potem ko je prišlo do tragične nesreče v tamkajšnjem premogovniku. En rudar je umrl, dva v reševalni akciji še iščejo. Nesreča se je zgodila v jami Preloge 500 metrov pod zemljo, to je najnižja točka v Sloveniji, velenjski premogovnik pa s 50 km jamskih poti največje gradbišče v Sloveniji. Zdaj je jasno, da se je v jamo vdrlo med 500 in 700 kubikov materiala. Gre za mokro glino, ki jo je zelo težko odstranjevati. Reševalci se skušajo prebiti do drugih dveh pogrešanih, kot so poudarili danes v premogovniku upanje umre zadnje. Poroča dopisnica Metka Pirc.
V Velenju še vedno poteka reševalna akcija, potem ko je prišlo do tragične nesreče v tamkajšnjem premogovniku. En rudar je umrl, dva v reševalni akciji še iščejo. Nesreča se je zgodila v jami Preloge 500 metrov pod zemljo, to je najnižja točka v Sloveniji, velenjski premogovnik pa s 50 km jamskih poti največje gradbišče v Sloveniji. Zdaj je jasno, da se je v jamo vdrlo med 500 in 700 kubikov materiala. Gre za mokro glino, ki jo je zelo težko odstranjevati. Reševalci se skušajo prebiti do drugih dveh pogrešanih, kot so poudarili danes v premogovniku upanje umre zadnje. Poroča dopisnica Metka Pirc.
Osrednji zunanjepolitični dogodek današnjega ponedeljka je zagotovo zaprisega novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na lanskih predsedniških volitvah prepričljivo premagal demokratsko kandidatko Kamalo Harris. Trump bo zaprisegel ob 18-ih po srednjeevropskem času, sicer pa v Washingtonu že ves dan potekajo inavguracijske slovesnosti. Kaj bodo prve Trumpove poteze, ali bo s svojimi odločitvami zatresel odnose z NATOM, Evropsko unijo, Ukrajino in Kitajsko? Za odgovore na ta in druga vprašanja smo zaprosili dobro poznavalko ameriške družbe in politike Katjo Geršak.
Osrednji zunanjepolitični dogodek današnjega ponedeljka je zagotovo zaprisega novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na lanskih predsedniških volitvah prepričljivo premagal demokratsko kandidatko Kamalo Harris. Trump bo zaprisegel ob 18-ih po srednjeevropskem času, sicer pa v Washingtonu že ves dan potekajo inavguracijske slovesnosti. Kaj bodo prve Trumpove poteze, ali bo s svojimi odločitvami zatresel odnose z NATOM, Evropsko unijo, Ukrajino in Kitajsko? Za odgovore na ta in druga vprašanja smo zaprosili dobro poznavalko ameriške družbe in politike Katjo Geršak.
Januarja so nekateri ponudniki študentske prehrane podražili ceno svojih obrokov. Ta se je najbolj povišala prav v Ljubljani. Še vedno pa drži, da cena doplačila k študentskemu bonu ne sme presegati 4,98 evra. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Eva Longyka Marušič.
Januarja so nekateri ponudniki študentske prehrane podražili ceno svojih obrokov. Ta se je najbolj povišala prav v Ljubljani. Še vedno pa drži, da cena doplačila k študentskemu bonu ne sme presegati 4,98 evra. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Eva Longyka Marušič.
Raziskovalci ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko so skupaj z mednarodnimi strokovnjaki na podlagi podatkov vesoljskega teleskopa James Webb prišli do prelomnega odkritja o razvoju lastnosti vesoljskega prahu v galaksijah zgodnjega vesolja. Več podatkov o projektu je razkril Gregor Rihtaršič, asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani.
Raziskovalci ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko so skupaj z mednarodnimi strokovnjaki na podlagi podatkov vesoljskega teleskopa James Webb prišli do prelomnega odkritja o razvoju lastnosti vesoljskega prahu v galaksijah zgodnjega vesolja. Več podatkov o projektu je razkril Gregor Rihtaršič, asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani.