Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Ljubljani danes poteka Karierni sejem, največji karierni dogodek pri nas, ki združuje podjetja in posameznike, ki iščejo nove karierne izzive. Sejem obiskovalcem ponuja vpogled na trg dela, različna predavanja in stik z delodajalci. Letošnji slogan Stavi nase v ospredje postavlja pomen zaupanja v lastno znanje, izkušnje in vrednote. Sejem je obiskala Urška Žižek, bere Marko Rozman.
V Ljubljani danes poteka Karierni sejem, največji karierni dogodek pri nas, ki združuje podjetja in posameznike, ki iščejo nove karierne izzive. Sejem obiskovalcem ponuja vpogled na trg dela, različna predavanja in stik z delodajalci. Letošnji slogan Stavi nase v ospredje postavlja pomen zaupanja v lastno znanje, izkušnje in vrednote. Sejem je obiskala Urška Žižek, bere Marko Rozman.
Nobelovi nagrajenci za fiziko so letos Britanec John Clarke, Francoz Michel Devoret in Američan John Martinis. Sredi 80 ih let so v seriji eksperimentov pokazali, da je mogoče zakone kvantnega sveta, ki določajo obnašanje atomov in subatomskih delcev, prenesti tudi v naš, makroskopski svet.
Nobelovi nagrajenci za fiziko so letos Britanec John Clarke, Francoz Michel Devoret in Američan John Martinis. Sredi 80 ih let so v seriji eksperimentov pokazali, da je mogoče zakone kvantnega sveta, ki določajo obnašanje atomov in subatomskih delcev, prenesti tudi v naš, makroskopski svet.
Mednarodna konfederacija sindikatov je leta 2008 razglasila 7. oktober za svetovni dan dostojnega dela. V Torkovem kontaktu smo vas vprašali, kaj je za vas dostojno delo? Je to delo, ki je dostojno plačano? Tisto, ki je spoštovano in cenjeno? Ali tisto, ki omogoča tudi uspešno organizacijo zasebnega življenja? Kaj pa tuji delavci pri nas, ki postajajo najbolj izkoriščana skupina delavcev?
Mednarodna konfederacija sindikatov je leta 2008 razglasila 7. oktober za svetovni dan dostojnega dela. V Torkovem kontaktu smo vas vprašali, kaj je za vas dostojno delo? Je to delo, ki je dostojno plačano? Tisto, ki je spoštovano in cenjeno? Ali tisto, ki omogoča tudi uspešno organizacijo zasebnega življenja? Kaj pa tuji delavci pri nas, ki postajajo najbolj izkoriščana skupina delavcev?
Prestižno priznanje si bodo razdelili Američana Mary Brunkow in Fred Ramsdell ter Japonec Shimon Sakaguchi.
Prestižno priznanje si bodo razdelili Američana Mary Brunkow in Fred Ramsdell ter Japonec Shimon Sakaguchi.
Ob današnjem svetovnem dnevu cerebralne paralize, ki poteka pod geslom "Združeni v edinstvenosti«, smo pred mikrofon povabili predsednico Društva študentov invalidov Slovenije Majo Munih, ki pravi, da je cerebralna paraliza samo ena izmed okoliščin njenega življenja in da ne pusti, da vlada njenemu življenju. O njenem literarnem ustvarjanju, željah, ki jih želi uresničiti v društvu, in cerebralni paralizi se je z njo pogovarjala Petra Medved.
Ob današnjem svetovnem dnevu cerebralne paralize, ki poteka pod geslom "Združeni v edinstvenosti«, smo pred mikrofon povabili predsednico Društva študentov invalidov Slovenije Majo Munih, ki pravi, da je cerebralna paraliza samo ena izmed okoliščin njenega življenja in da ne pusti, da vlada njenemu življenju. O njenem literarnem ustvarjanju, željah, ki jih želi uresničiti v društvu, in cerebralni paralizi se je z njo pogovarjala Petra Medved.
Bi znali razločiti med naravnim in sintetiziranim govorom? Kakšna so stališča imajo poslušalke in poslušalci do radijskega govora? Se lahko gleda tudi z besedami? Na ta in še na vrsto drugih zanimivih vprašanj so z različnimi prispevki skušali odgovoriti gostujoči raziskovalci na simpoziju Govor. Glas. Identiteta., ki ga je 29. in 30. septembra ter 1. oktobra 2025 organizirala Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Nanje je v pogovoru z Evo Longyka Marušič na Prvem odgovarjala tudi nedeljska gostja vodja simpozija, docentka doktorica Nina Žavbi, zaposlena na katedri za govor in glas na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Poučuje predmete, povezane z jezikom in govorom, javnim nastopanjem, predvsem se ukvarja s področjem prozodije, fonetike in retorike. Tudi avtorica več izvirnih znanstvenih člankov in delov monografij na temo govora.
Bi znali razločiti med naravnim in sintetiziranim govorom? Kakšna so stališča imajo poslušalke in poslušalci do radijskega govora? Se lahko gleda tudi z besedami? Na ta in še na vrsto drugih zanimivih vprašanj so z različnimi prispevki skušali odgovoriti gostujoči raziskovalci na simpoziju Govor. Glas. Identiteta., ki ga je 29. in 30. septembra ter 1. oktobra 2025 organizirala Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Nanje je v pogovoru z Evo Longyka Marušič na Prvem odgovarjala tudi nedeljska gostja vodja simpozija, docentka doktorica Nina Žavbi, zaposlena na katedri za govor in glas na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Poučuje predmete, povezane z jezikom in govorom, javnim nastopanjem, predvsem se ukvarja s področjem prozodije, fonetike in retorike. Tudi avtorica več izvirnih znanstvenih člankov in delov monografij na temo govora.
Danes in jutri bodo na Češkem potekale volitve v 200-članski spodnji dom parlamenta. Največja, okrog 30-odstotna podpora se obeta opozicijski stranki ANO Andreja Babiša, ki je češko vlado vodil med letoma 2017 in 2021. Desno-sredinski koaliciji strank SPOLU premierja Petra Fiale tokrat kaže na zgolj 20-odstotno podporo. Mandat za sestavo vlade bo zmagovalcu volitev podelil češki predsednik Petr Pavel, ki ga motijo sodni postopki in navzkrižja interesov pri Andreju Babišu. Poleg tega vlade ne bo lahko sestaviti. O tem se je dopisnica Maja Derčar pogovarjala z Ladislavom Cabado, prorektorjem na zasebni Metropolni univerzi v Pragi.
Danes in jutri bodo na Češkem potekale volitve v 200-članski spodnji dom parlamenta. Največja, okrog 30-odstotna podpora se obeta opozicijski stranki ANO Andreja Babiša, ki je češko vlado vodil med letoma 2017 in 2021. Desno-sredinski koaliciji strank SPOLU premierja Petra Fiale tokrat kaže na zgolj 20-odstotno podporo. Mandat za sestavo vlade bo zmagovalcu volitev podelil češki predsednik Petr Pavel, ki ga motijo sodni postopki in navzkrižja interesov pri Andreju Babišu. Poleg tega vlade ne bo lahko sestaviti. O tem se je dopisnica Maja Derčar pogovarjala z Ladislavom Cabado, prorektorjem na zasebni Metropolni univerzi v Pragi.
Joško Tischler je med koroškimi Slovenci dobro znan. Gre za enega pomembnih rojakov, ki so postavljali temelje za ohranitev in razvoj slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. O njegovem življenju in delu je bilo napisanih nekaj zbornikov, dr. Andrej Rahten pa je avtor prve biografije o tem pomembnem politiku in šolniku, očetu Slovenske gimnazije v Celovcu. Zaslužen je za uvedbo obveznega dvojezičnega šolstva, ki je, čeprav je bila po desetih letih ukinjena, postavila temelje Slovenski gimnaziji. Kaj pa bi Joško Tischler dejal danes na vse to, kar se dogaja? Prisluhnite pogovoru z dr. Andrejem Rahtnom!
Joško Tischler je med koroškimi Slovenci dobro znan. Gre za enega pomembnih rojakov, ki so postavljali temelje za ohranitev in razvoj slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. O njegovem življenju in delu je bilo napisanih nekaj zbornikov, dr. Andrej Rahten pa je avtor prve biografije o tem pomembnem politiku in šolniku, očetu Slovenske gimnazije v Celovcu. Zaslužen je za uvedbo obveznega dvojezičnega šolstva, ki je, čeprav je bila po desetih letih ukinjena, postavila temelje Slovenski gimnaziji. Kaj pa bi Joško Tischler dejal danes na vse to, kar se dogaja? Prisluhnite pogovoru z dr. Andrejem Rahtnom!
V Južni Afriki, kjer je zdaj pomlad, je Robert Černigoj osvojil naslov svetovnega prvaka v praktičnem strelstvu s pištolo. V klasični kategoriji je za sabo pustil več kot 1800 tekmovalcev iz več kot 50-ih držav. Kaj pomeni ta dosežek in kako izgleda šport, kjer štejejo hitrost, natančnost in zbranost v vsakem trenutku? Odgovore na ta vprašanja razkriva sam svetovni prvak, ki je o tej disciplini spregovoril za naš radio.
V Južni Afriki, kjer je zdaj pomlad, je Robert Černigoj osvojil naslov svetovnega prvaka v praktičnem strelstvu s pištolo. V klasični kategoriji je za sabo pustil več kot 1800 tekmovalcev iz več kot 50-ih držav. Kaj pomeni ta dosežek in kako izgleda šport, kjer štejejo hitrost, natančnost in zbranost v vsakem trenutku? Odgovore na ta vprašanja razkriva sam svetovni prvak, ki je o tej disciplini spregovoril za naš radio.
Odbor InPlaninec - odbor za planinstvo invalidov in oseb s posebnimi potrebami, ki deluje v okviru Planinske zveze Slovenije - zaznamuje 10-letnico delovanja. V teh letih je povezal planince invalide, prostovoljce, vodnike, spremljevalce in prijatelje gora. Varno so opravili 460 pohodov, prehodili so 191.297 kilometrov, v planine se je odpravilo 20.670 inPlanincev. Letos so se znova povzpeli na Breithorn in 3.883 metrov visoki Mali Matterhorn. Uspel jim je izjemen dosežek, saj so vrh Malega Matterhorna osvojili tudi štirje planinci na invalidskih vozičkih. Več pa v prispevku Petre Medved. Na fotografiji: Ana Oražem in Jurček Nowakk.
Odbor InPlaninec - odbor za planinstvo invalidov in oseb s posebnimi potrebami, ki deluje v okviru Planinske zveze Slovenije - zaznamuje 10-letnico delovanja. V teh letih je povezal planince invalide, prostovoljce, vodnike, spremljevalce in prijatelje gora. Varno so opravili 460 pohodov, prehodili so 191.297 kilometrov, v planine se je odpravilo 20.670 inPlanincev. Letos so se znova povzpeli na Breithorn in 3.883 metrov visoki Mali Matterhorn. Uspel jim je izjemen dosežek, saj so vrh Malega Matterhorna osvojili tudi štirje planinci na invalidskih vozičkih. Več pa v prispevku Petre Medved. Na fotografiji: Ana Oražem in Jurček Nowakk.
Vlada uvaja obvezno božičnico za vse zaposlene. Veljala bo tako za javni kot zasebni sektor, omenja pa se tudi božičnica za upokojence. Božičnica – znesek še ni dokončno določen - bi bila razbremenjena tako dohodnine kot socialnih prispevkov. Zdaj so na vrsti pogajanja s socialnimi partnerji.
Vlada uvaja obvezno božičnico za vse zaposlene. Veljala bo tako za javni kot zasebni sektor, omenja pa se tudi božičnica za upokojence. Božičnica – znesek še ni dokončno določen - bi bila razbremenjena tako dohodnine kot socialnih prispevkov. Zdaj so na vrsti pogajanja s socialnimi partnerji.
Letošnji Festival za tretje življenjsko obdobje lahko v Cankarjevem domu obiščete od 30. septembra do 2. oktobra, med 9. in 18. uro, z izjemo zadnjega festivalskega dne, ki se bo zaključil ob 17. uri. Dogajanje je zelo pestro – na voljo je več kot 150 stojnic na temo turizma, zdravja, tehnologije, in nasploh vsega, kar starejši potrebujejo za zdrav in aktiven vsakdan. Organizirane so različne meritve telesnih funkcij, rokodelske delavnice, poleg tega pa še velik nabor izobraževalnih, strokovnih in kulturnih delavnic ter prireditev. Festivala se je udeležila Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.
Letošnji Festival za tretje življenjsko obdobje lahko v Cankarjevem domu obiščete od 30. septembra do 2. oktobra, med 9. in 18. uro, z izjemo zadnjega festivalskega dne, ki se bo zaključil ob 17. uri. Dogajanje je zelo pestro – na voljo je več kot 150 stojnic na temo turizma, zdravja, tehnologije, in nasploh vsega, kar starejši potrebujejo za zdrav in aktiven vsakdan. Organizirane so različne meritve telesnih funkcij, rokodelske delavnice, poleg tega pa še velik nabor izobraževalnih, strokovnih in kulturnih delavnic ter prireditev. Festivala se je udeležila Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.
V Cankarjevem domu v Ljubljani se jutri začenja 24. Festival za tretje življenjsko obdobje. Do 2. oktobra bo obiskovalcem ponudil več kot 140 kulturnih nastopov, več kot 30 predavanj in delavnic, 11 strokovnih razprav ter več kot 150 razstavnih prostorov. Na festivalu bodo znova izpostavili pomen aktivnega staranja, vseživljenjskega učenja in medgeneracijskega sodelovanja. Geslo letošnjega festivala je pomenljivo: »Vsi smo ena generacija!« Organizatorji želijo z njim nagovoriti širšo družbo in pokazati, da so izkušnje starejših dragocen del naše prihodnosti.
V Cankarjevem domu v Ljubljani se jutri začenja 24. Festival za tretje življenjsko obdobje. Do 2. oktobra bo obiskovalcem ponudil več kot 140 kulturnih nastopov, več kot 30 predavanj in delavnic, 11 strokovnih razprav ter več kot 150 razstavnih prostorov. Na festivalu bodo znova izpostavili pomen aktivnega staranja, vseživljenjskega učenja in medgeneracijskega sodelovanja. Geslo letošnjega festivala je pomenljivo: »Vsi smo ena generacija!« Organizatorji želijo z njim nagovoriti širšo družbo in pokazati, da so izkušnje starejših dragocen del naše prihodnosti.
Kakšnih 1.200 ljudi se je v soboto zvečer zbralo v Kobaridu na predavanju priznanega italijanskega zgodovinarja, profesorja in avtorja številnih nagrajenih knjig Alessandra Barbera. Predvsem z italijanskega vidika je obudil spomin na 12. soško bitko oktobra 1917, o čemer je leta 2017 napisal tudi knjigo. Barbero je poudaril, da je bila bitka pri Kobaridu več kot le vojaški poraz – bila je izraz globljih družbenih in političnih problemov, ki so imeli trajne posledice za Italijo in širšo Evropo. Kot poudarja Barbero, je dogajanje pred več kot 100 leti opomin, da je zgodovina zbirka človeških dejanj, ki se lahko ponovijo, zato je pomembno, da se iz nje učimo in si prizadevamo za mir in spravo. Glavni organizatorji dogodka so bili Fundacija Poti miru, Znanstveno-raziskovalni center SAZU in kulturno društvo eStoria, ki v Gorici organizira enega najpomembnejših zgodovinskih festivalov v Evropi. Na dogodku, ki je bil del Interreg projekta Beyond Walk of Peace, je bila tudi Mariša Bizjak.
Kakšnih 1.200 ljudi se je v soboto zvečer zbralo v Kobaridu na predavanju priznanega italijanskega zgodovinarja, profesorja in avtorja številnih nagrajenih knjig Alessandra Barbera. Predvsem z italijanskega vidika je obudil spomin na 12. soško bitko oktobra 1917, o čemer je leta 2017 napisal tudi knjigo. Barbero je poudaril, da je bila bitka pri Kobaridu več kot le vojaški poraz – bila je izraz globljih družbenih in političnih problemov, ki so imeli trajne posledice za Italijo in širšo Evropo. Kot poudarja Barbero, je dogajanje pred več kot 100 leti opomin, da je zgodovina zbirka človeških dejanj, ki se lahko ponovijo, zato je pomembno, da se iz nje učimo in si prizadevamo za mir in spravo. Glavni organizatorji dogodka so bili Fundacija Poti miru, Znanstveno-raziskovalni center SAZU in kulturno društvo eStoria, ki v Gorici organizira enega najpomembnejših zgodovinskih festivalov v Evropi. Na dogodku, ki je bil del Interreg projekta Beyond Walk of Peace, je bila tudi Mariša Bizjak.
Tako živali kot ljudje smo se skozi evolucijo spoprijeli z določenimi prilagoditvenimi izzivi. Kako pa se je človeška ribica navadila življenja v temninah jam? Zakaj se starejši ljudje ponoči večkrat zbujajo kot mlajši? Kako je s prilagoditvijo življenjskih funkcij v visokih gorah in kako ljudje spijo v vesolju? Na ta in tudi druga podobna vprašanja so odgovarjali strokovnjaki s področja medicine, biotehnologije, kemije in fiziologije. Delavnice se je udeležila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Tako živali kot ljudje smo se skozi evolucijo spoprijeli z določenimi prilagoditvenimi izzivi. Kako pa se je človeška ribica navadila življenja v temninah jam? Zakaj se starejši ljudje ponoči večkrat zbujajo kot mlajši? Kako je s prilagoditvijo življenjskih funkcij v visokih gorah in kako ljudje spijo v vesolju? Na ta in tudi druga podobna vprašanja so odgovarjali strokovnjaki s področja medicine, biotehnologije, kemije in fiziologije. Delavnice se je udeležila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
25. in 26. septembra bo kitarist in skladatelj Mihael Hrustelj predstavil nov projekt, ki ga je poimenoval Strune v mestu in naravi in sta ga je podprla Mestna občina Velenje ter Kulturno Društvo Radlje. Gre za izredno zanimiv projekt, ki ne posega samo na področje umetnost, temveč zaradi same uporabe glasbil, tudi na mnoga druga področja. Premierno bo izveden v Radljah ob Dravi in Velenju, mestih, ki sta obenem tudi njegova največja inspiracija. Projekt premika meje sodobne glasbe in performansa, spodbuja medgeneracijsko in interdisciplinarno sodelovanje ter promovira trajnostni razvoj umetnosti. S svojo drznostjo, inovativnostjo in ekološkim uvidom predstavlja edinstven prispevek h kulturni krajini – tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru.
25. in 26. septembra bo kitarist in skladatelj Mihael Hrustelj predstavil nov projekt, ki ga je poimenoval Strune v mestu in naravi in sta ga je podprla Mestna občina Velenje ter Kulturno Društvo Radlje. Gre za izredno zanimiv projekt, ki ne posega samo na področje umetnost, temveč zaradi same uporabe glasbil, tudi na mnoga druga področja. Premierno bo izveden v Radljah ob Dravi in Velenju, mestih, ki sta obenem tudi njegova največja inspiracija. Projekt premika meje sodobne glasbe in performansa, spodbuja medgeneracijsko in interdisciplinarno sodelovanje ter promovira trajnostni razvoj umetnosti. S svojo drznostjo, inovativnostjo in ekološkim uvidom predstavlja edinstven prispevek h kulturni krajini – tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru.
"V južni Italiji Seydou iz Malija nabira pomaranče. Nima pogodbe in je plačan na zaboj. Živi v koči, ki jo je sam zgradil, v naselju brez vode in elektrike." Film Nabiralci, prikazan v okviru festivala migrantskega filma, govori o življenju tujih delavcev na evropskih poljih, kjer se prideluje naša hrana. Ti delavci živijo praktzično v sužnjelastniških razmerah, brez pravic. Med njimi so tudi delavci iz Romunije. Življenje romunskih migrantov v evropskih državah pa sta več kot šest let dokumentirala novinarka Elena Stancu in fotograf Cosmin Bumbuț. Pri tem sta ves čas živela in potovala v manjšem avtodomu. Obiskala sta 12 držav in prepotovala 90.000 kilometrov. Življenja romunskih migrantov so zelo različna - iz Romunije se namreč izseljujejo tako visoko izobraženi ljudje kot tisti, ki bežijo pred skrajno revščino ali nasiljem v družini. »Romunija je država z največjim deležem prebivalstva v tujini med vsemi članicami Evropske unije. Po uradnih podatkih v tujini živi 5,7 milijona Romunov, a to število je verjetno višje, saj nimamo točne statistike, posebej za delavce, ki v tujini opravljajo sezonska dela na poljih. Migranti iz Romunije prihajajo iz zelo različnih slojev družbe: na eni strani imamo visoko izobražene ljudi – zdravnike, inženirje, arhitekte, po drugi strani pa je med njimi veliko takih, ki odhajajo z ruralnih območij, kjer ljudje še vedno živijo v hudi revščini in kjer ni delovnih mest. In ti ljudje ponavadi v tujini opravljajo tista dela, ki jih zahodnjaki ne želijo opravljati: to je v kmetijstvu, skrbijo za starejše ljudi, delajo kot sobarice v turizmu, vozijo tovornjake. Njihove zgodbe so seveda zelo drugačne od zgodb izobraženih migrantov. Izkušnja zdravnika, ki je emigriral v Nemčijo, je zelo drugačna od izkušnje migranta, ki dela na nemški kmetiji, ne pozna jezika in ne ve oziroma ne razume, kaj je zapisano v njegovi pogodbi,« je povedala Elena Stancu. Oba avtorja je v Slovenijo povabilo društvo Focus.
"V južni Italiji Seydou iz Malija nabira pomaranče. Nima pogodbe in je plačan na zaboj. Živi v koči, ki jo je sam zgradil, v naselju brez vode in elektrike." Film Nabiralci, prikazan v okviru festivala migrantskega filma, govori o življenju tujih delavcev na evropskih poljih, kjer se prideluje naša hrana. Ti delavci živijo praktzično v sužnjelastniških razmerah, brez pravic. Med njimi so tudi delavci iz Romunije. Življenje romunskih migrantov v evropskih državah pa sta več kot šest let dokumentirala novinarka Elena Stancu in fotograf Cosmin Bumbuț. Pri tem sta ves čas živela in potovala v manjšem avtodomu. Obiskala sta 12 držav in prepotovala 90.000 kilometrov. Življenja romunskih migrantov so zelo različna - iz Romunije se namreč izseljujejo tako visoko izobraženi ljudje kot tisti, ki bežijo pred skrajno revščino ali nasiljem v družini. »Romunija je država z največjim deležem prebivalstva v tujini med vsemi članicami Evropske unije. Po uradnih podatkih v tujini živi 5,7 milijona Romunov, a to število je verjetno višje, saj nimamo točne statistike, posebej za delavce, ki v tujini opravljajo sezonska dela na poljih. Migranti iz Romunije prihajajo iz zelo različnih slojev družbe: na eni strani imamo visoko izobražene ljudi – zdravnike, inženirje, arhitekte, po drugi strani pa je med njimi veliko takih, ki odhajajo z ruralnih območij, kjer ljudje še vedno živijo v hudi revščini in kjer ni delovnih mest. In ti ljudje ponavadi v tujini opravljajo tista dela, ki jih zahodnjaki ne želijo opravljati: to je v kmetijstvu, skrbijo za starejše ljudi, delajo kot sobarice v turizmu, vozijo tovornjake. Njihove zgodbe so seveda zelo drugačne od zgodb izobraženih migrantov. Izkušnja zdravnika, ki je emigriral v Nemčijo, je zelo drugačna od izkušnje migranta, ki dela na nemški kmetiji, ne pozna jezika in ne ve oziroma ne razume, kaj je zapisano v njegovi pogodbi,« je povedala Elena Stancu. Oba avtorja je v Slovenijo povabilo društvo Focus.
Pošta Slovenije je v 10tih letih zaprla kar 76 poslovalnic, 7 samo na območju Ljubljane. Poleg tega so leta 2021 podaljšali najkrajši čas dostave znotraj slovenskih meja iz enega na dva dni, kar je čas, v katerem pride pošta tudi iz Slovenije v Avstrijo ali Nemčijo. Krajša se tudi poslovni čas poštnih poslovalnic, pošte, ki so odprte ob sobotah pa lahko preštejemo na prste ene roke. Kako ste zadovoljni s pošto in njenimi storitvami, je bilo danes vprašanje torkovega kontakta na Prvem.
Pošta Slovenije je v 10tih letih zaprla kar 76 poslovalnic, 7 samo na območju Ljubljane. Poleg tega so leta 2021 podaljšali najkrajši čas dostave znotraj slovenskih meja iz enega na dva dni, kar je čas, v katerem pride pošta tudi iz Slovenije v Avstrijo ali Nemčijo. Krajša se tudi poslovni čas poštnih poslovalnic, pošte, ki so odprte ob sobotah pa lahko preštejemo na prste ene roke. Kako ste zadovoljni s pošto in njenimi storitvami, je bilo danes vprašanje torkovega kontakta na Prvem.
Kadar gre za gospodarsko sodelovanje dveh v obsegu in dosegu tako različnih gospodarstev, kot sta ameriško in slovensko, se upravičeno postavlja vprašanje, s čim lahko Slovenija učinkovito in prepoznavno vstopa na prenasičeno tržišče Združenih držav Amerike, največjega gospodarstva na svetu. A obstajajo področja, in to tako neobičajna, kot je raziskovanje vesolja. In ker je vstop na ameriško tržišče zahteven, lahko podjetjem, ki se sicer zavedajo svojih potencialov in že sodelujejo z ameriškimi, v določeni meri pomaga tudi država. Slovensko veleposlaništvo je zato pretekli teden organiziralo dogodek, na katerem je gostilo četverico uglednih Nasinih astronavtov, predstavnike Muskovega podjetja SpaceX in slovenskih podjetij, ki so pritegnili številne obiskovalce, tako ali drugače povezane z raziskovanjem vesolja, mediji in diplomacijo. Sogovornika: - veleposlanik Iztok Mirošič - svetovalec uprave Dewesofta Marko Novak.
Kadar gre za gospodarsko sodelovanje dveh v obsegu in dosegu tako različnih gospodarstev, kot sta ameriško in slovensko, se upravičeno postavlja vprašanje, s čim lahko Slovenija učinkovito in prepoznavno vstopa na prenasičeno tržišče Združenih držav Amerike, največjega gospodarstva na svetu. A obstajajo področja, in to tako neobičajna, kot je raziskovanje vesolja. In ker je vstop na ameriško tržišče zahteven, lahko podjetjem, ki se sicer zavedajo svojih potencialov in že sodelujejo z ameriškimi, v določeni meri pomaga tudi država. Slovensko veleposlaništvo je zato pretekli teden organiziralo dogodek, na katerem je gostilo četverico uglednih Nasinih astronavtov, predstavnike Muskovega podjetja SpaceX in slovenskih podjetij, ki so pritegnili številne obiskovalce, tako ali drugače povezane z raziskovanjem vesolja, mediji in diplomacijo. Sogovornika: - veleposlanik Iztok Mirošič - svetovalec uprave Dewesofta Marko Novak.
Vsako leto je zadnji septembrski teden posvečen gluhim. Prirejajo ga z geslom »Brez pravic znakovnega jezika ni človekovih pravic«, s katerim gluha skupnost opozarja, da človekove pravice niso popolne, če niso priznane in uresničene tudi pravice do znakovnega jezika. Že pet let je od vpisa znakovnega jezika v ustavo Republike Slovenije, pa država še vedno ni uredila sistemskega financiranja razvoja slovenskega znakovnega jezika. Več pa v pogovoru z sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.
Vsako leto je zadnji septembrski teden posvečen gluhim. Prirejajo ga z geslom »Brez pravic znakovnega jezika ni človekovih pravic«, s katerim gluha skupnost opozarja, da človekove pravice niso popolne, če niso priznane in uresničene tudi pravice do znakovnega jezika. Že pet let je od vpisa znakovnega jezika v ustavo Republike Slovenije, pa država še vedno ni uredila sistemskega financiranja razvoja slovenskega znakovnega jezika. Več pa v pogovoru z sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.
V četrtek, 25. septembra, Simfonični orkester RTV Slovenija vstopa v novo sezono abonmaja Kromatike in hkrati obeležuje 70-letnico svojega delovanja, orkester namreč deluje že od leta 1955. Več o jubileju, četrtkovem slavnostnem koncertu in novi sezoni Kromatike sta spregovorili umetniška vodja orkestra in vodja Glasbene produkcije, Majo Kojc ter glasbena urednica Alja Kramar.
V četrtek, 25. septembra, Simfonični orkester RTV Slovenija vstopa v novo sezono abonmaja Kromatike in hkrati obeležuje 70-letnico svojega delovanja, orkester namreč deluje že od leta 1955. Več o jubileju, četrtkovem slavnostnem koncertu in novi sezoni Kromatike sta spregovorili umetniška vodja orkestra in vodja Glasbene produkcije, Majo Kojc ter glasbena urednica Alja Kramar.
Vsak pozna kakšen razlog za vojno, za mir pa je vsaj 8 milijard razlogov, v toliko ljudi namreč sam od sebe prihaja dih. O miru smo se v nedeljskem popoldnevu pogovarjali s prevajalko Tino Mahkota, ki je prevedla knjigo Prema Rawata z naslovom DIH, Prebudi se v življenje.
Vsak pozna kakšen razlog za vojno, za mir pa je vsaj 8 milijard razlogov, v toliko ljudi namreč sam od sebe prihaja dih. O miru smo se v nedeljskem popoldnevu pogovarjali s prevajalko Tino Mahkota, ki je prevedla knjigo Prema Rawata z naslovom DIH, Prebudi se v življenje.
Slovensko veleposlaništvo v Washingtonu je na dobro obiskanem pogovoru o raziskovanju vesolja in njegovi prihodnosti gostilo štiri ameriške astronavtske zvezdnike iz Ekspedicije 72: Sunito Williams, ki je slovensko-indijskega rodu, in Butcha Wilmoreja, ki sta se namesto po desetih dneh marca letos na Zemljo vrnila po devetih mesecih, preživetih na Mednarodni vesoljski postaji, ter Nicka Hagueja in Donalda Pettita. Dogodka se je udeležil tudi ameriški dopisnik Andrej Stopar in pred mikrofon povabil rojakinjo Sunito Williams.
Slovensko veleposlaništvo v Washingtonu je na dobro obiskanem pogovoru o raziskovanju vesolja in njegovi prihodnosti gostilo štiri ameriške astronavtske zvezdnike iz Ekspedicije 72: Sunito Williams, ki je slovensko-indijskega rodu, in Butcha Wilmoreja, ki sta se namesto po desetih dneh marca letos na Zemljo vrnila po devetih mesecih, preživetih na Mednarodni vesoljski postaji, ter Nicka Hagueja in Donalda Pettita. Dogodka se je udeležil tudi ameriški dopisnik Andrej Stopar in pred mikrofon povabil rojakinjo Sunito Williams.
20. september je svetovni dan darovalcev krvotvornih matičnih celic. Prav te celice za zdravljenje potrebujejo predvsem bolniki s krvnimi raki. Na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino zato z akcijo »Daj se na seznam« želijo k darovanju krvotvornih matičnih celic nagovoriti zlasti mlade med 18. in 35. letom starosti.
20. september je svetovni dan darovalcev krvotvornih matičnih celic. Prav te celice za zdravljenje potrebujejo predvsem bolniki s krvnimi raki. Na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino zato z akcijo »Daj se na seznam« želijo k darovanju krvotvornih matičnih celic nagovoriti zlasti mlade med 18. in 35. letom starosti.
Na Kosovu zelo pozorno spremljajo sojenje nekdanjim voditeljem Osvobodilne vojske Kosova, ki so pred posebnim sodiščem v Haagu obtoženi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Nekdanji pomočnik ameriškega državnega sekretarja James Rubin je pričal v korist Hašima Tačija in dejal, da ni imel popolnega nadzora nad OVK. Nekaj dni pred tem pa so ZDA prekinile strateški dialog s Prištino, ki pa utegne imeti daljnosežne posledice za najmlajšo državo v regiji. Z odličnim poznavalcem kosovskih razmer, novinarjem Milivojem Mihajlovičem se je v Beogradu pogovarjala naša dopisnica Saša Banjanac Lubej.
Na Kosovu zelo pozorno spremljajo sojenje nekdanjim voditeljem Osvobodilne vojske Kosova, ki so pred posebnim sodiščem v Haagu obtoženi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Nekdanji pomočnik ameriškega državnega sekretarja James Rubin je pričal v korist Hašima Tačija in dejal, da ni imel popolnega nadzora nad OVK. Nekaj dni pred tem pa so ZDA prekinile strateški dialog s Prištino, ki pa utegne imeti daljnosežne posledice za najmlajšo državo v regiji. Z odličnim poznavalcem kosovskih razmer, novinarjem Milivojem Mihajlovičem se je v Beogradu pogovarjala naša dopisnica Saša Banjanac Lubej.
Ta teden poteka mednarodna kampanja, katere namen je ozaveščanje javnosti o varni uporabi zdravil, ki se izdajajo brez recepta. Raba teh zdravil mora biti premišljena, priporočljivo pa jih je jemati le krajši čas, pravi mag. Barbara Razinger, vodja Sektorja za preskrbo z zdravili in posebna dovoljenja pri Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke.
Ta teden poteka mednarodna kampanja, katere namen je ozaveščanje javnosti o varni uporabi zdravil, ki se izdajajo brez recepta. Raba teh zdravil mora biti premišljena, priporočljivo pa jih je jemati le krajši čas, pravi mag. Barbara Razinger, vodja Sektorja za preskrbo z zdravili in posebna dovoljenja pri Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke.
Komisija Združenih narodov, ki je zadnji dve leti preiskovala dogodke, ki so se na območju Palestine zgodili po sedmem oktobru leta 2023, je ugotovila, da so izraelske oblasti zagrešile genocid nad Palestinci. Poimenovala je tudi glavne krivce. To so premier Netanjahu, predsednik Herzog in nekdanji obrambni minister Gallant. Kaj pomeni poročilo komisije, kaj pomeni „namen genocida, kako resni so izraelski argumenti? Za odgovore na ta in druga vprašanja, smo poklicali nekdanjega predsednika države, profesorja mednarodnega prava doktorja Danila Türka.
Komisija Združenih narodov, ki je zadnji dve leti preiskovala dogodke, ki so se na območju Palestine zgodili po sedmem oktobru leta 2023, je ugotovila, da so izraelske oblasti zagrešile genocid nad Palestinci. Poimenovala je tudi glavne krivce. To so premier Netanjahu, predsednik Herzog in nekdanji obrambni minister Gallant. Kaj pomeni poročilo komisije, kaj pomeni „namen genocida, kako resni so izraelski argumenti? Za odgovore na ta in druga vprašanja, smo poklicali nekdanjega predsednika države, profesorja mednarodnega prava doktorja Danila Türka.
Izšla je najnovejša izdaja najbolj prodajane vsakoletne knjige na svetu, v katerem so rekorderji osvojili 2897 rekordov med 40.842 prijavami. Govorimo o Guinnessovi knjigi rekordov. V najnovejši izdaji je tudi 8 povsem novih slovenskih rekordov.
Izšla je najnovejša izdaja najbolj prodajane vsakoletne knjige na svetu, v katerem so rekorderji osvojili 2897 rekordov med 40.842 prijavami. Govorimo o Guinnessovi knjigi rekordov. V najnovejši izdaji je tudi 8 povsem novih slovenskih rekordov.
Onesnaževanje voda je vse bolj pereča tema. Voda v Sloveniji je dobre kakovosti, vendar pa več kot 2 milijardi ljudi na svetu trpita za pomanjkanjem pitne vode. Vseeno strokovnjaki opozarjajo, da moramo proti onesnaževanju vode ukrepati preventivno in pitne vode ne vzeti kot nekaj samoumevnega. V zadnjih nekaj desetletjih veliko težav predstavlja predvsem mikroplastika. Vedno pa obstajajo načini za izboljšanje kakovosti vode. Predavanja na to temo se je udeležila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.
Onesnaževanje voda je vse bolj pereča tema. Voda v Sloveniji je dobre kakovosti, vendar pa več kot 2 milijardi ljudi na svetu trpita za pomanjkanjem pitne vode. Vseeno strokovnjaki opozarjajo, da moramo proti onesnaževanju vode ukrepati preventivno in pitne vode ne vzeti kot nekaj samoumevnega. V zadnjih nekaj desetletjih veliko težav predstavlja predvsem mikroplastika. Vedno pa obstajajo načini za izboljšanje kakovosti vode. Predavanja na to temo se je udeležila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.
Poznate revijo Bukla? Če imate radi knjige, ste prav gotovo že naleteli na to brezplačno revijo, ki je na voljo predvsem v knjigarnah in knjižnicah. Izhaja vsaka dva meseca v 20 tisoč izvodih.
Poznate revijo Bukla? Če imate radi knjige, ste prav gotovo že naleteli na to brezplačno revijo, ki je na voljo predvsem v knjigarnah in knjižnicah. Izhaja vsaka dva meseca v 20 tisoč izvodih.
Profesor Paul Nurse je biolog in eden najpomembnejših znanstvenikov na področju razumevanja delovanje celice in celičnega cikla svojega časa. Skupaj z Llelandom Hartwellom in Timom Huntom je prav za odgovore na vprašanje, kako se celice rastejo in delijo, leta 2001 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino. Paul Nurse je bil v svoji karieri na čelu največjih in najuglednejših raziskovalnih institucij na svetu, vodi Inštitut Francis Crick v Londonu, decembra pa bo že drugič stopil na čelo slovite britanske Kraljeve družbe. Leta 1999 je prejel viteški naslov, tri leta pozneje pa tudi britanski red za zasluge. Pred radijski mikrofon Prvega je Sira Paula Nursa med njegovim septembrskim obiskom v Sloveniji povabila Mojca Delač.
Profesor Paul Nurse je biolog in eden najpomembnejših znanstvenikov na področju razumevanja delovanje celice in celičnega cikla svojega časa. Skupaj z Llelandom Hartwellom in Timom Huntom je prav za odgovore na vprašanje, kako se celice rastejo in delijo, leta 2001 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino. Paul Nurse je bil v svoji karieri na čelu največjih in najuglednejših raziskovalnih institucij na svetu, vodi Inštitut Francis Crick v Londonu, decembra pa bo že drugič stopil na čelo slovite britanske Kraljeve družbe. Leta 1999 je prejel viteški naslov, tri leta pozneje pa tudi britanski red za zasluge. Pred radijski mikrofon Prvega je Sira Paula Nursa med njegovim septembrskim obiskom v Sloveniji povabila Mojca Delač.
Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami z natečaja za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! iz leta 2021 in s presenečenjem. Izšla bo knjiga Lahko noč, otroci! 60 let z 12 pravljicami, ilustracijami Jake Vukotiča in QR kodami s povezavo do zvočnih pravljic na portalu Živ žav. Knjiga je oblikovana tako, da je primerna za skupno družinsko branje ali prve samostojne bralne korake, pri tem ohranja poslanstvo oddaje Lahko noč, otroci!: spodbujanje domišljije in ljubezni do maternega jezika. Danes vas vabimo k poslušanju pravljice Na valovih avtorice Sončke Vidmar, ki jo interpretira Ana Urbanc. Kot vsak dan ob 19.45 ali med podkasti!
Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami z natečaja za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! iz leta 2021 in s presenečenjem. Izšla bo knjiga Lahko noč, otroci! 60 let z 12 pravljicami, ilustracijami Jake Vukotiča in QR kodami s povezavo do zvočnih pravljic na portalu Živ žav. Knjiga je oblikovana tako, da je primerna za skupno družinsko branje ali prve samostojne bralne korake, pri tem ohranja poslanstvo oddaje Lahko noč, otroci!: spodbujanje domišljije in ljubezni do maternega jezika. Danes vas vabimo k poslušanju pravljice Na valovih avtorice Sončke Vidmar, ki jo interpretira Ana Urbanc. Kot vsak dan ob 19.45 ali med podkasti!
Mednarodno kazensko sodišče v Haagu se sooča z enim najresnejših izzivov v svoji zgodovini: njegovi sodniki in tožilci so pod udarom ameriških sankcij zaradi postopkov proti izraelskemu vodstvu, hkrati pa so se znašli še na seznamu ruskih nalogov za aretacijo. Med sankcioniranimi je tudi slovenska sodnica Beti Hohler. Kako lahko institucija, ustanovljena leta 2002 za pregon najhujših zločinov proti človeštvu, ohrani svojo neodvisnost v času kritik in celo sistemskih poskusov blokade pravosodja? O tem se je ob robu Blejskega strateškega foruma s tajnikom sodišča, Osvaldom Zavalo Gilerjem, pogovarjala Klara Drašković.
Mednarodno kazensko sodišče v Haagu se sooča z enim najresnejših izzivov v svoji zgodovini: njegovi sodniki in tožilci so pod udarom ameriških sankcij zaradi postopkov proti izraelskemu vodstvu, hkrati pa so se znašli še na seznamu ruskih nalogov za aretacijo. Med sankcioniranimi je tudi slovenska sodnica Beti Hohler. Kako lahko institucija, ustanovljena leta 2002 za pregon najhujših zločinov proti človeštvu, ohrani svojo neodvisnost v času kritik in celo sistemskih poskusov blokade pravosodja? O tem se je ob robu Blejskega strateškega foruma s tajnikom sodišča, Osvaldom Zavalo Gilerjem, pogovarjala Klara Drašković.
Minulo sredo je ekipa Prvega obiskala Uršljo Goro, kjer je že 60 let tudi eden največjih in najbolj oddaljenih oddajnikov, ki omogoča prenose radijskih in televizijskih programov. Metka Pirc si je ogledala oddajnik, ki nam ga je približala pod vodstvom dveh od treh tam zaposlenih oddajničarjev.
Minulo sredo je ekipa Prvega obiskala Uršljo Goro, kjer je že 60 let tudi eden največjih in najbolj oddaljenih oddajnikov, ki omogoča prenose radijskih in televizijskih programov. Metka Pirc si je ogledala oddajnik, ki nam ga je približala pod vodstvom dveh od treh tam zaposlenih oddajničarjev.
Pred nekaj dnevi je kolektiv Float 2 Gaza na youtubu objavil videospot, ki ga je ustvarila mednarodna skupina 67. glasbenikov z vsega sveta v sodelovanju s pevskimi zbori in z glasbeniki, ki se trenutno v Gazi borijo za življenje. Posneli so palestinsko ljudsko pesem La Tetlaa’i. Sporočilo videospota in projekta ni zgolj krik, da se prebivalcem Gaze čas izteka, niti samo simbol solidarnosti s tamkajšnjimi kulturnimi ustvarjalci. Videospot je predvsem dokaz, da v Gazi še vedno obstajajo upanje, ustvarjalnost, estetika in človečnost. Negovanje kulture je zato bistveni del palestinskega boja za ohranitev narodne identitete in obstoja naroda. Videospot La Tetláj je hkrati poziv kulturnikom v Sloveniji in po svetu, naj s svojim delovanjem, izražanjem in nastopanjem ustvarijo skupni javni pritisk v podporo palestinskemu ljudstvu. Float 2 Gaza in pobudo Global Art Mobilization predstavi ena od članic kolektiva, Laura Krajnc.
Pred nekaj dnevi je kolektiv Float 2 Gaza na youtubu objavil videospot, ki ga je ustvarila mednarodna skupina 67. glasbenikov z vsega sveta v sodelovanju s pevskimi zbori in z glasbeniki, ki se trenutno v Gazi borijo za življenje. Posneli so palestinsko ljudsko pesem La Tetlaa’i. Sporočilo videospota in projekta ni zgolj krik, da se prebivalcem Gaze čas izteka, niti samo simbol solidarnosti s tamkajšnjimi kulturnimi ustvarjalci. Videospot je predvsem dokaz, da v Gazi še vedno obstajajo upanje, ustvarjalnost, estetika in človečnost. Negovanje kulture je zato bistveni del palestinskega boja za ohranitev narodne identitete in obstoja naroda. Videospot La Tetláj je hkrati poziv kulturnikom v Sloveniji in po svetu, naj s svojim delovanjem, izražanjem in nastopanjem ustvarijo skupni javni pritisk v podporo palestinskemu ljudstvu. Float 2 Gaza in pobudo Global Art Mobilization predstavi ena od članic kolektiva, Laura Krajnc.
Slovenci v sosednjih državah s svojimi organizacijami skrbijo za razvoj narodne skupnosti in to na različnih področjih; od kulture in kmetijstva do gospodarstva in športa. Ena od možnosti za okrepitev stikov s pristojnimi ministrstvi v Sloveniji so zamejske koordinacije. Že leta 2012 je bila ustanovljena Zamejska kmetijska koordinacija, ki povezuje slovenske kmečke zveze iz sosednjih držav z ministrstvom za kmetijstvo. Konec leta 2022 je bila ustanovljena Zamejska gospodarska koordinacija, lani pa še ZAŠKO – Zamejska športna koordinacija, obe pod okriljem ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Junija letos pa je bila v Novi Gorici slovesno ustanovljena še Zamejska kulturna koordinacija, ki povezuje kulturne zveze in društva iz vseh štirih sosednjih držav. Po prvi seji so bili vtisi predstavnikov iz sosednjih držav previdno optimistični. Zakaj? Kaj bo naredilo pristojno ministrstvo, da ne bo ostalo zgolj pri besedah in bo koordinacija tudi dejansko zaživela? Prisluhnite!
Slovenci v sosednjih državah s svojimi organizacijami skrbijo za razvoj narodne skupnosti in to na različnih področjih; od kulture in kmetijstva do gospodarstva in športa. Ena od možnosti za okrepitev stikov s pristojnimi ministrstvi v Sloveniji so zamejske koordinacije. Že leta 2012 je bila ustanovljena Zamejska kmetijska koordinacija, ki povezuje slovenske kmečke zveze iz sosednjih držav z ministrstvom za kmetijstvo. Konec leta 2022 je bila ustanovljena Zamejska gospodarska koordinacija, lani pa še ZAŠKO – Zamejska športna koordinacija, obe pod okriljem ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Junija letos pa je bila v Novi Gorici slovesno ustanovljena še Zamejska kulturna koordinacija, ki povezuje kulturne zveze in društva iz vseh štirih sosednjih držav. Po prvi seji so bili vtisi predstavnikov iz sosednjih držav previdno optimistični. Zakaj? Kaj bo naredilo pristojno ministrstvo, da ne bo ostalo zgolj pri besedah in bo koordinacija tudi dejansko zaživela? Prisluhnite!
Je boj z inflacijo na območju Evra dobljen? Kako potekata procesa digitalnega evra in integracije plačilnih sistemov? Ali dejstvo, da je Slovenija že deveti mesec zapored brez guvernerja s polnimi pooblastili kakorkoli vpliva na slovenski položaj v Evropski centralni banki? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih ob robu Blejskega strateškega foruma zastavili estonskemu guvernerju Madisu Mullerju. Z njim se je pogovarjala Urška Subotič Jereb
Je boj z inflacijo na območju Evra dobljen? Kako potekata procesa digitalnega evra in integracije plačilnih sistemov? Ali dejstvo, da je Slovenija že deveti mesec zapored brez guvernerja s polnimi pooblastili kakorkoli vpliva na slovenski položaj v Evropski centralni banki? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih ob robu Blejskega strateškega foruma zastavili estonskemu guvernerju Madisu Mullerju. Z njim se je pogovarjala Urška Subotič Jereb
Kako zaščititi ljudi, okolje in premoženje, hkrati pa omogočiti inovacije? Ali lahko znanost, industrija in zakonodajalci sodelujejo pri oblikovanju požarno varne zelene tranzicije? To so vprašanja, ki jih naslavlja 5. Evropski simpozij o znanosti požarne varnosti, ki se odvija v Ljubljani in ki je osrednji dogodek na področju raziskovanja požarne varnosti v Evropi.
Kako zaščititi ljudi, okolje in premoženje, hkrati pa omogočiti inovacije? Ali lahko znanost, industrija in zakonodajalci sodelujejo pri oblikovanju požarno varne zelene tranzicije? To so vprašanja, ki jih naslavlja 5. Evropski simpozij o znanosti požarne varnosti, ki se odvija v Ljubljani in ki je osrednji dogodek na področju raziskovanja požarne varnosti v Evropi.
Na 20. Blejskem strateškem forumu se nadaljujejo razprave, ki potekajo v senci zaostrenih geopolitičnih razmer oziroma vojnih žarišč, predvsem v Ukrajini in Gazi. Protestnih akcij, usmerjenih k nujnosti iskanja miru v Gazi, ki so zaznamovali včerajšnji začetek BSF, danes ni.
Na 20. Blejskem strateškem forumu se nadaljujejo razprave, ki potekajo v senci zaostrenih geopolitičnih razmer oziroma vojnih žarišč, predvsem v Ukrajini in Gazi. Protestnih akcij, usmerjenih k nujnosti iskanja miru v Gazi, ki so zaznamovali včerajšnji začetek BSF, danes ni.
Na nedavno končanem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA so govorili tudi o tem, v kakšni kondiciji nasploh je slovenski prehranski sistem. Tu rezultati niso najboljši. V Španiji, Franciji in v Italiji domačega kmeta in lokalno proizvodnjo podpira 70% potrošnikov, v Sloveniji je ta podpora zgolj 37 %. Kako to popraviti? Kako se obnašamo kot potrošniki?
Na nedavno končanem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA so govorili tudi o tem, v kakšni kondiciji nasploh je slovenski prehranski sistem. Tu rezultati niso najboljši. V Španiji, Franciji in v Italiji domačega kmeta in lokalno proizvodnjo podpira 70% potrošnikov, v Sloveniji je ta podpora zgolj 37 %. Kako to popraviti? Kako se obnašamo kot potrošniki?
Koliko živali domuje v Živalskem vrtu Ljubljana, katere živali veljajo za najbolj nevarne pa tudi, katera je bila največkrat mama? Male in velike skrivnosti nam bo razkrila kuratorka Špela Štrus, ki pozna zgodbe prav vsakega prebivalca vrta. Foto: Špela Štrus in Irena Furlan, Živalski vrt Ljubljana
Koliko živali domuje v Živalskem vrtu Ljubljana, katere živali veljajo za najbolj nevarne pa tudi, katera je bila največkrat mama? Male in velike skrivnosti nam bo razkrila kuratorka Špela Štrus, ki pozna zgodbe prav vsakega prebivalca vrta. Foto: Špela Štrus in Irena Furlan, Živalski vrt Ljubljana
Čeprav se danes v živalskem vrtu vse vrti okoli naše slavljenke Gange, njen rojstni dan nosi tudi širše sporočilo. Praznovanje življenja ene živali je pravzaprav tudi opomnik, kako pomembno je ohranjati življenje vseh vrst – od najmanjše žuželke do največjega sesalca.
Čeprav se danes v živalskem vrtu vse vrti okoli naše slavljenke Gange, njen rojstni dan nosi tudi širše sporočilo. Praznovanje življenja ene živali je pravzaprav tudi opomnik, kako pomembno je ohranjati življenje vseh vrst – od najmanjše žuželke do največjega sesalca.
Za slonico Gango v živalskem vrtu v Ljubljani skrbijo njeni oskrbniki, ki jo poznajo bolje kot kdorkoli drug.
Za slonico Gango v živalskem vrtu v Ljubljani skrbijo njeni oskrbniki, ki jo poznajo bolje kot kdorkoli drug.
Zvezda dneva je slonica Ganga, ki praznuje letos 50 let. Skupaj z njo pa je letos pozornost usmerjena v številne druge prebivalce Živalskega vrta Ljubljana, ki tako kot Ganga izvorno prihajajo iz Azije, kot so denimo azijski levi, svinjski jeleni, v naravi izumrli indokitajski sika jeleni, sibirski tigri, zlatolični giboni in indijski ježevci. Posebne dobrodošlice pa sta deležna najnovejša prebivalca Živalskega vrta grivasta volka iz južne Amerike.
Zvezda dneva je slonica Ganga, ki praznuje letos 50 let. Skupaj z njo pa je letos pozornost usmerjena v številne druge prebivalce Živalskega vrta Ljubljana, ki tako kot Ganga izvorno prihajajo iz Azije, kot so denimo azijski levi, svinjski jeleni, v naravi izumrli indokitajski sika jeleni, sibirski tigri, zlatolični giboni in indijski ježevci. Posebne dobrodošlice pa sta deležna najnovejša prebivalca Živalskega vrta grivasta volka iz južne Amerike.
Ko praznuje nekdo, ki ga poznajo cele generacije, se obudijo tudi spomini. Ob Gangi se jih je zbralo na tisoče – od prvih obiskovalcev v 70-ih letih, do današnjih otrok, ki se ob njej učijo spoštovanja do živali in narave.
Ko praznuje nekdo, ki ga poznajo cele generacije, se obudijo tudi spomini. Ob Gangi se jih je zbralo na tisoče – od prvih obiskovalcev v 70-ih letih, do današnjih otrok, ki se ob njej učijo spoštovanja do živali in narave.
Po uspešnem multimedijskem projektu Prvič, v katerem so se mladi spoštljivo, prijazno in iskreno pogovarjali o doživljanju sprememb v puberteti, čustvih, nasilju, partnerstvu in spolnosti, avtorice in avtorji projekta z mladimi spet raziskujejo mladostništvo ‒ tokrat prijateljstvo. Neža Prah Seničar in Urška Henigman sta k pogovoru pritegnili več kot 200 mladih, ki smo jih povabili na snemanja kratkih videovsebin. V 10 krajih po Sloveniji se je na vabilo odzvalo več kot 100 mladih. Pred našimi televizijskimi kamerami so se pogovarjali o lepotah in težavah prijateljstva. Od jutri dalje si boste ob sobotah dopoldne na 1. programu TV Slovenija lahko ogledali kratke oddaje, ki so nastale v mladinskih in kulturnih centrih v Murski Soboti, Kamniku, Krškem, Radovljici, Velenju, Kočevju, Črnomlju, Slovenskih Konjicah, Idriji in Kopru. Osrednje mesto v RTV projektu Prvič prijateljstvo pa imajo dogodki, na katerih se bomo pogovarjali in igrali igre s temo prijateljstva, svoje izkušnje pa bodo delile tudi znane osebe. Dogodki se bodo zvrstili to jesen v mladinskih centrih, v katerih so nastale videovsebine, le da bodo tokrat dogajanje posnele kamere MMC in mikrofoni Prvega programa Radia Slovenija. Dogodki bodo namreč na voljo v obliki videokasta na Skitu in radijske oddaje na Prvem. Več informacij o projektu, oddaje, videokaste in brezplačne vstopnice za dogodke najdete na skit.rtvslo.si/prvic.
Po uspešnem multimedijskem projektu Prvič, v katerem so se mladi spoštljivo, prijazno in iskreno pogovarjali o doživljanju sprememb v puberteti, čustvih, nasilju, partnerstvu in spolnosti, avtorice in avtorji projekta z mladimi spet raziskujejo mladostništvo ‒ tokrat prijateljstvo. Neža Prah Seničar in Urška Henigman sta k pogovoru pritegnili več kot 200 mladih, ki smo jih povabili na snemanja kratkih videovsebin. V 10 krajih po Sloveniji se je na vabilo odzvalo več kot 100 mladih. Pred našimi televizijskimi kamerami so se pogovarjali o lepotah in težavah prijateljstva. Od jutri dalje si boste ob sobotah dopoldne na 1. programu TV Slovenija lahko ogledali kratke oddaje, ki so nastale v mladinskih in kulturnih centrih v Murski Soboti, Kamniku, Krškem, Radovljici, Velenju, Kočevju, Črnomlju, Slovenskih Konjicah, Idriji in Kopru. Osrednje mesto v RTV projektu Prvič prijateljstvo pa imajo dogodki, na katerih se bomo pogovarjali in igrali igre s temo prijateljstva, svoje izkušnje pa bodo delile tudi znane osebe. Dogodki se bodo zvrstili to jesen v mladinskih centrih, v katerih so nastale videovsebine, le da bodo tokrat dogajanje posnele kamere MMC in mikrofoni Prvega programa Radia Slovenija. Dogodki bodo namreč na voljo v obliki videokasta na Skitu in radijske oddaje na Prvem. Več informacij o projektu, oddaje, videokaste in brezplačne vstopnice za dogodke najdete na skit.rtvslo.si/prvic.
V Dolinškovem kozolcu na Šmarčni po njegovi prenovi od leta 2014 obiskovalcem ponujajo na ogled etnološko zbirko kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov iz lokalnega okolja. Ciril Dolinšek z družino že več kot petnajst let skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in kmečkih običajev in njegovo dolgoletno delovanje je prepoznalo gibanje Kultura–Natura Slovenija, ki mu je podelilo mednarodno priznanje Naša Slovenija 2025. Njegov kozolec z bogato zbirko okoli 750 predmetov iz obdobja med 1800 in 1960, kot sam pravi iz obdobja pred množično plastiko, si je ogledala in spoznavala naša dopisnica Suzana Vahtarić. Na fotografiji Dolinškov kozolec, avtor: Jože Hvala
V Dolinškovem kozolcu na Šmarčni po njegovi prenovi od leta 2014 obiskovalcem ponujajo na ogled etnološko zbirko kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov iz lokalnega okolja. Ciril Dolinšek z družino že več kot petnajst let skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in kmečkih običajev in njegovo dolgoletno delovanje je prepoznalo gibanje Kultura–Natura Slovenija, ki mu je podelilo mednarodno priznanje Naša Slovenija 2025. Njegov kozolec z bogato zbirko okoli 750 predmetov iz obdobja med 1800 in 1960, kot sam pravi iz obdobja pred množično plastiko, si je ogledala in spoznavala naša dopisnica Suzana Vahtarić. Na fotografiji Dolinškov kozolec, avtor: Jože Hvala
Slovenci so najbrž najštevilčnejši gostje na hrvaški obali in iz medijskih poročil je videti, kot da so tudi najbolj razgrajaški ali pa največkrat pretepeni od hrvaških varnostnikov. Vsaj pet hujših incidentov so v zadnjem mesecu zabeležili slovenski mediji.
Slovenci so najbrž najštevilčnejši gostje na hrvaški obali in iz medijskih poročil je videti, kot da so tudi najbolj razgrajaški ali pa največkrat pretepeni od hrvaških varnostnikov. Vsaj pet hujših incidentov so v zadnjem mesecu zabeležili slovenski mediji.
V Zavetišču Ljubljana so lansko leto začeli z akcijo »Js bi šou domou«. Gre za vzgojne programe za pse, ki imajo vedenjske težave. Akcija je bila že do zdaj zelo uspešna, saj so v zavetišču doslej oddali 13 psov iz dolgotrajne oskrbe, 13 zahtevnejših psov pa so oddali tudi v sodelovanju s Kinološkim društvom Ljubljana. V zavetišču poudarjajo, da imajo psi vzgojne težave, predvsem zaradi svoje težke preteklosti, vendar pa nad njimi ne smemo obupati. Tudi takšni psi si zaslužijo nov dom in boljšo prihodnost. Zavetišče je obiskala Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
V Zavetišču Ljubljana so lansko leto začeli z akcijo »Js bi šou domou«. Gre za vzgojne programe za pse, ki imajo vedenjske težave. Akcija je bila že do zdaj zelo uspešna, saj so v zavetišču doslej oddali 13 psov iz dolgotrajne oskrbe, 13 zahtevnejših psov pa so oddali tudi v sodelovanju s Kinološkim društvom Ljubljana. V zavetišču poudarjajo, da imajo psi vzgojne težave, predvsem zaradi svoje težke preteklosti, vendar pa nad njimi ne smemo obupati. Tudi takšni psi si zaslužijo nov dom in boljšo prihodnost. Zavetišče je obiskala Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
Vojna, ki jo je leta 2022 začela Rusija v Ukrajini, še traja, čeprav so se v reševanje konflikta vključile mednarodne politične sile. Še naprej se vrstijo pozivi k vzpostavitvi miru, a miru ni. V nedeljo so v Ukrajini praznovali (če temu sploh lahko rečemo tako) dan neodvisnosti. Spopadi so potekali tudi ta dan. Kdaj in kako se bo vojna končala, katera politična sila bo imela pri tem glavno besedo, kakšna prihodnost čaka Ukrajino?
Vojna, ki jo je leta 2022 začela Rusija v Ukrajini, še traja, čeprav so se v reševanje konflikta vključile mednarodne politične sile. Še naprej se vrstijo pozivi k vzpostavitvi miru, a miru ni. V nedeljo so v Ukrajini praznovali (če temu sploh lahko rečemo tako) dan neodvisnosti. Spopadi so potekali tudi ta dan. Kdaj in kako se bo vojna končala, katera politična sila bo imela pri tem glavno besedo, kakšna prihodnost čaka Ukrajino?