Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Približno 300 posameznikov iz 30 držav se udeležuje ene izmed prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Le zakaj jih slovenski jezik in kultura tako zanimata, da ju spoznavajo med počitnicami, ko si mnogi v tem času predstavljajo oddih drugače, nekje ob morju? Obiskali smo seminar za slovenski jezik, literaturo in kulturo ter k mikrofonu povabili Saro Grassi Sgarban iz Italije, rojeno v Indiji, ki ima slovenske sorodnike v Vidmu v Furlaniji, Teodoro Živojinović iz Srbije in Josha Pajoviča iz Avstrije, sina rokometaša Aleša Pajoviča.
Približno 300 posameznikov iz 30 držav se udeležuje ene izmed prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Le zakaj jih slovenski jezik in kultura tako zanimata, da ju spoznavajo med počitnicami, ko si mnogi v tem času predstavljajo oddih drugače, nekje ob morju? Obiskali smo seminar za slovenski jezik, literaturo in kulturo ter k mikrofonu povabili Saro Grassi Sgarban iz Italije, rojeno v Indiji, ki ima slovenske sorodnike v Vidmu v Furlaniji, Teodoro Živojinović iz Srbije in Josha Pajoviča iz Avstrije, sina rokometaša Aleša Pajoviča.
Julija leta 1995 so sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radovana Karadžića v Srebrenici pobile najmanj 8372 moških, 1000 žrtev še vedno iščejo, 25.000 žensk, otrok in starejših pa so preselili. S tem so povzročile enega najhujših zločinov po drugi svetovni vojni. Generalna skupščina Združenih narodov je lani današnji dan razglasila za Mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. Okupirana enklava je bila pred 30 leti močno zastražena. Septembra je tja prišel novinar Matej Šurc, ki je bil dopisnik iz Beograda.
Julija leta 1995 so sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radovana Karadžića v Srebrenici pobile najmanj 8372 moških, 1000 žrtev še vedno iščejo, 25.000 žensk, otrok in starejših pa so preselili. S tem so povzročile enega najhujših zločinov po drugi svetovni vojni. Generalna skupščina Združenih narodov je lani današnji dan razglasila za Mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. Okupirana enklava je bila pred 30 leti močno zastražena. Septembra je tja prišel novinar Matej Šurc, ki je bil dopisnik iz Beograda.
Poletje je čas brezkrbnih dopustniških dni in toplih večerov, a tudi čas, ko se lahko nebo v hipu zapre, ko se veter okrepi in ko nad naše kraje pridrvijo nevihte, tudi s točo. Skorajda ne mine poletje, ko ne bi gledali posnetkov opustošenih sadovnjakov, uničenih polj in poškodovanih ostrešij hiš. Že desetletja imamo tudi v Sloveniji letalsko obrambo pred točo. O tem smo se pogovarjali z Darkom Kraljem, dolgoletnim pilotom in vodjo letalske obrambe pred točo pri Letalskem centru Maribor. Foto:BoBo
Poletje je čas brezkrbnih dopustniških dni in toplih večerov, a tudi čas, ko se lahko nebo v hipu zapre, ko se veter okrepi in ko nad naše kraje pridrvijo nevihte, tudi s točo. Skorajda ne mine poletje, ko ne bi gledali posnetkov opustošenih sadovnjakov, uničenih polj in poškodovanih ostrešij hiš. Že desetletja imamo tudi v Sloveniji letalsko obrambo pred točo. O tem smo se pogovarjali z Darkom Kraljem, dolgoletnim pilotom in vodjo letalske obrambe pred točo pri Letalskem centru Maribor. Foto:BoBo
30 let po genocidu v Srebrenici imamo veliko bolj jasno sliko o Evropi, kot smo jo imeli takrat. Če se je Evropa takrat vsaj pretvarjala, da ji je mar žrtev, danes, ob trpljenju Palestincev v Gazi, niti pretvarjanja ni več. Tudi genocid se odvija pred našimi očmi in ga zločinci niti ne skušajo več skriti. Tako razmere 30 let pozneje ocenjuje bosansko-hrvaški pisatelj in politolog Igor Štiks, avtor več nagrajenih romanov, ki so prevedeni tudi v slovenščino. V romanu Elijev stol je zgodba postavljena v Sarajevo v prvih mesecih obleganja. Pisatelj pa v usta ene od oseb, sarajevske gledališke igralke, položi besede, da Evropa molči, ker so etnično čista mesta v resnici tudi njena neizgovorljiva želja. "Da, Alma Filipović v mojem romanu poskuša razložiti navidezni paradoks: kako to, da ta Evropa, ki se združuje, noče pomagati Sarajevu, ki je simbol te Evrope oziroma tega, kar ta Evropa želi biti. Doživljali smo uničevanje nekega mesta in države prav v istem času, ko so se razglašale vse te vrednote nove, postnacionalne, mešane Evrope. Razglašali so te vrednote, videli pa smo popolno politično nemoč. Odgovor Alme v mojem romanu na ta paradoks je bil, da je v resnici to tisto, kar si Evropa želi in da je evropsko združevanje v resnici velika laž. V resnici se je, kot se danes dobro vidi, krepilo načelo nacionalnih držav, ki se hočejo, tudi če podelijo del suverenosti Evropski uniji, zaščititi pred potencialno nevarnimi hordami barbarov, ki prihajajo z juga in vzhoda," je v pogovoru povedal Igor Štiks. "Zdi se, da imamo zdaj, ob dogajanju v Gazi, veliko bolj jasno sliko o Evropi. Če se je v 90-ih letih pretvarjala, da ji je mar, zdaj niti pretvarjanja ni več, pač pa to pasivno spremlja ali pa celo aktivno sodeluje v nečem, česar krivci niti ne skrivajo več – celo Ratko Mladić je skušal prikriti genocid, danes se to niti ne skriva več. Zdaj, ko se midva pogovarjava, Trump in Netanjahu odprto govorita o tem, kako preostale Palestince zapreti v veliko koncentracijsko taborišče in kako jih izseliti iz Gaze. Pred kamerami z vsega sveta torej govorita o tem, kako narediti to, za kar smo mislili, da se nikoli več ne bo ponovilo." Igor Štiks je spregovoril tudi o novem naraščanju nacionalizmom in o zelo slabi demografski situaciji v regiji, ki postaja izpraznjeno ozemlje, potencialno zanimivo le za multinacionalke v boju za surovine, kot so voda, gozdovi in litij.
30 let po genocidu v Srebrenici imamo veliko bolj jasno sliko o Evropi, kot smo jo imeli takrat. Če se je Evropa takrat vsaj pretvarjala, da ji je mar žrtev, danes, ob trpljenju Palestincev v Gazi, niti pretvarjanja ni več. Tudi genocid se odvija pred našimi očmi in ga zločinci niti ne skušajo več skriti. Tako razmere 30 let pozneje ocenjuje bosansko-hrvaški pisatelj in politolog Igor Štiks, avtor več nagrajenih romanov, ki so prevedeni tudi v slovenščino. V romanu Elijev stol je zgodba postavljena v Sarajevo v prvih mesecih obleganja. Pisatelj pa v usta ene od oseb, sarajevske gledališke igralke, položi besede, da Evropa molči, ker so etnično čista mesta v resnici tudi njena neizgovorljiva želja. "Da, Alma Filipović v mojem romanu poskuša razložiti navidezni paradoks: kako to, da ta Evropa, ki se združuje, noče pomagati Sarajevu, ki je simbol te Evrope oziroma tega, kar ta Evropa želi biti. Doživljali smo uničevanje nekega mesta in države prav v istem času, ko so se razglašale vse te vrednote nove, postnacionalne, mešane Evrope. Razglašali so te vrednote, videli pa smo popolno politično nemoč. Odgovor Alme v mojem romanu na ta paradoks je bil, da je v resnici to tisto, kar si Evropa želi in da je evropsko združevanje v resnici velika laž. V resnici se je, kot se danes dobro vidi, krepilo načelo nacionalnih držav, ki se hočejo, tudi če podelijo del suverenosti Evropski uniji, zaščititi pred potencialno nevarnimi hordami barbarov, ki prihajajo z juga in vzhoda," je v pogovoru povedal Igor Štiks. "Zdi se, da imamo zdaj, ob dogajanju v Gazi, veliko bolj jasno sliko o Evropi. Če se je v 90-ih letih pretvarjala, da ji je mar, zdaj niti pretvarjanja ni več, pač pa to pasivno spremlja ali pa celo aktivno sodeluje v nečem, česar krivci niti ne skrivajo več – celo Ratko Mladić je skušal prikriti genocid, danes se to niti ne skriva več. Zdaj, ko se midva pogovarjava, Trump in Netanjahu odprto govorita o tem, kako preostale Palestince zapreti v veliko koncentracijsko taborišče in kako jih izseliti iz Gaze. Pred kamerami z vsega sveta torej govorita o tem, kako narediti to, za kar smo mislili, da se nikoli več ne bo ponovilo." Igor Štiks je spregovoril tudi o novem naraščanju nacionalizmom in o zelo slabi demografski situaciji v regiji, ki postaja izpraznjeno ozemlje, potencialno zanimivo le za multinacionalke v boju za surovine, kot so voda, gozdovi in litij.
Pogovor s posebno poročevalko Organizacije združenih narodov za stanje človekovih pravic na okupiranem palestinskem ozemlju
Pogovor s posebno poročevalko Organizacije združenih narodov za stanje človekovih pravic na okupiranem palestinskem ozemlju
Z julijem je v okviru zakona o dolgotrajni oskrbi začela veljati pravica do oskrbe na domu. Vlogo je že mesec dni možno oddati na vstopni točki, to je na centru za socialno delo, oskrbe pa še ni moč prejeti. Tudi odločb na centrih za socialno delo pred jesenjo še ne morejo izdati, saj informacijski sistem še ne deluje. Največji izziv pa so kadri za izvajanje oskrbe, kar bo lahko pomenilo, da bo nekdo zato prejel manj oskrbe, kot bi bil sicer upravičen. Kako poteka delo na terenu in kakšne bodo pravice po novem se je z vodjo vstopne točke za dolgotrajno oskrbo iz Centra za socialno delo Posavje Carmen Rajer pogovarjala Alenka Terlep.
Z julijem je v okviru zakona o dolgotrajni oskrbi začela veljati pravica do oskrbe na domu. Vlogo je že mesec dni možno oddati na vstopni točki, to je na centru za socialno delo, oskrbe pa še ni moč prejeti. Tudi odločb na centrih za socialno delo pred jesenjo še ne morejo izdati, saj informacijski sistem še ne deluje. Največji izziv pa so kadri za izvajanje oskrbe, kar bo lahko pomenilo, da bo nekdo zato prejel manj oskrbe, kot bi bil sicer upravičen. Kako poteka delo na terenu in kakšne bodo pravice po novem se je z vodjo vstopne točke za dolgotrajno oskrbo iz Centra za socialno delo Posavje Carmen Rajer pogovarjala Alenka Terlep.
Slovenija je obvezno služenje vojaškega roka odpravila leta 2004. Na Danskem pa je točno pred tednom dni začela veljati sprememba zakonodaje, ki govori o obveznem služenje vojaškega roka za ženske. Pri tem sledi zgledu sosednjih držav - Švedske in Norveške. Ali gre za logično in dobrodošlo potezo?
Slovenija je obvezno služenje vojaškega roka odpravila leta 2004. Na Danskem pa je točno pred tednom dni začela veljati sprememba zakonodaje, ki govori o obveznem služenje vojaškega roka za ženske. Pri tem sledi zgledu sosednjih držav - Švedske in Norveške. Ali gre za logično in dobrodošlo potezo?
Raziskava iz leta 2019 je pokazala, da so v Sloveniji največ knjig prebrali mladi in starejši odrasli, v starostni skupini med 45 in 64 let pa jih je bralo le 42 odstotkov. Vendar pa je branje pomembna veščina, ki jo moramo razvijati vse življenje. O tem, katere knjige so najbolj brane in katere priporočajo knjigarnarji in bibliotekarji, je poizvedela Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
Raziskava iz leta 2019 je pokazala, da so v Sloveniji največ knjig prebrali mladi in starejši odrasli, v starostni skupini med 45 in 64 let pa jih je bralo le 42 odstotkov. Vendar pa je branje pomembna veščina, ki jo moramo razvijati vse življenje. O tem, katere knjige so najbolj brane in katere priporočajo knjigarnarji in bibliotekarji, je poizvedela Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
Stopimo skupaj, saj nekdo nujno potrebuje našo pomoč! To je osemletni Jaka Škof. S svojo družino danes bije bitko za življenje, za dostop do genskega zdravljenja, ki je izjemno drago in za katerega v okviru Humanitarnega društva Srčni lev že zbirajo sredstva. Jaka je ustrezen kandidat za zdravljenje v Združenih državah Amerike, a terapija, ki mu lahko omogoči samostojnejše življenje, stane več kot 3 milijone evrov. Jaka ima torej Duchennovo mišično distrofijo, neozdravljivo genetsko bolezen, ki postopno uničuje mišice. Upanje predstavlja gensko zdravilo Elevidys, ki so ga v Združenih državah Amerike odobrili lani. Več nam bo povedala njegova mamica Katja Škof. Pošljite sporočilo s ključno besedo JAKA5 ali JAKA10 na 1919 (donirate 5 € ali 10 €). POMOČ JAKI Prejemnik: Humanitarno društvo Srčni lev Naslov: Gornje Lepovče 85, 1310 Ribnica TRR: SI56 6100 0001 3844 672 Sklic: SI00 2016 Koda namena: CHAR Namen: Jaka
Stopimo skupaj, saj nekdo nujno potrebuje našo pomoč! To je osemletni Jaka Škof. S svojo družino danes bije bitko za življenje, za dostop do genskega zdravljenja, ki je izjemno drago in za katerega v okviru Humanitarnega društva Srčni lev že zbirajo sredstva. Jaka je ustrezen kandidat za zdravljenje v Združenih državah Amerike, a terapija, ki mu lahko omogoči samostojnejše življenje, stane več kot 3 milijone evrov. Jaka ima torej Duchennovo mišično distrofijo, neozdravljivo genetsko bolezen, ki postopno uničuje mišice. Upanje predstavlja gensko zdravilo Elevidys, ki so ga v Združenih državah Amerike odobrili lani. Več nam bo povedala njegova mamica Katja Škof. Pošljite sporočilo s ključno besedo JAKA5 ali JAKA10 na 1919 (donirate 5 € ali 10 €). POMOČ JAKI Prejemnik: Humanitarno društvo Srčni lev Naslov: Gornje Lepovče 85, 1310 Ribnica TRR: SI56 6100 0001 3844 672 Sklic: SI00 2016 Koda namena: CHAR Namen: Jaka
Olimpijka Amalija Belaj Arbeiter je praznovala 90 let. Celjanka, ki je utirala pot slovenskim športnicam, ima na olimpijske igrah v Cortini d'Ampezzo, kjer je daljnega leta 1956 v teku na smučeh dosegla 32. mesto, še vedno zelo žive spomine. O tem in o številnih njenih drugih dogodivščinah, na primer, kako si je kot otrok z doma izdelanimi smučami pozimi utirala pot v šolo, kjer je večkrat srečala znamenito popotnico Almo Karlin, se je ob sprejemu v celjski četrtni skupnosti Slavka Šlandra pogovarjal naš dopisnik Matija Mastnak.
Olimpijka Amalija Belaj Arbeiter je praznovala 90 let. Celjanka, ki je utirala pot slovenskim športnicam, ima na olimpijske igrah v Cortini d'Ampezzo, kjer je daljnega leta 1956 v teku na smučeh dosegla 32. mesto, še vedno zelo žive spomine. O tem in o številnih njenih drugih dogodivščinah, na primer, kako si je kot otrok z doma izdelanimi smučami pozimi utirala pot v šolo, kjer je večkrat srečala znamenito popotnico Almo Karlin, se je ob sprejemu v celjski četrtni skupnosti Slavka Šlandra pogovarjal naš dopisnik Matija Mastnak.
Danes ste na svoj račun ali pa še boste prišli čokoholiki. Danes je dan, ko lahko brez slabe vesti pojeste kakšen košček če ne kar cele tablice čokolade. Medtem, ko je bila prva čokoladna tablica izdelana leta 1847, je danes čokolada največkrat kupljeno darilo na svetu. O tem, kakšen pomen ima čokolada danes Maja Žitnik Vrhovšek iz Muzeja čokolade in kakava Chocolarium.
Danes ste na svoj račun ali pa še boste prišli čokoholiki. Danes je dan, ko lahko brez slabe vesti pojeste kakšen košček če ne kar cele tablice čokolade. Medtem, ko je bila prva čokoladna tablica izdelana leta 1847, je danes čokolada največkrat kupljeno darilo na svetu. O tem, kakšen pomen ima čokolada danes Maja Žitnik Vrhovšek iz Muzeja čokolade in kakava Chocolarium.
Tour de France — sanje, pekel in največji kolesarski spektakel na svetu. Jutri se začne 112-ta izvedba slovite francoske pentlje, na kateri bodo oči slovenskih navijačev spet uprte v Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča. Pred dirko vseh dirk smo v studio povabili nekdanjega kolesarja, ki je tlakoval pot vsem poznejšim uspehom slovenskih kolesarjev. Borut Božič je bil prvi Slovenec, ki je dobil etapo na enem od treh slovitih Grand Tourov. Profesionalno kariero je sicer že končal, zdaj pa kot eden od športnih direktorjev moštva Bahrain Victorious skrbi, da taktika, forma in živci zdržijo do cilja.
Tour de France — sanje, pekel in največji kolesarski spektakel na svetu. Jutri se začne 112-ta izvedba slovite francoske pentlje, na kateri bodo oči slovenskih navijačev spet uprte v Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča. Pred dirko vseh dirk smo v studio povabili nekdanjega kolesarja, ki je tlakoval pot vsem poznejšim uspehom slovenskih kolesarjev. Borut Božič je bil prvi Slovenec, ki je dobil etapo na enem od treh slovitih Grand Tourov. Profesionalno kariero je sicer že končal, zdaj pa kot eden od športnih direktorjev moštva Bahrain Victorious skrbi, da taktika, forma in živci zdržijo do cilja.
Zagreb je v pričakovanju največjega koncerta v zgodovini Hrvaške. Na zagrebškem hipodromu bo namreč jutri pred skoraj pol milijonsko množico nastopil kontroverzni pevec Marko Perković Thompson. Gre za izjemno zahteven logistični in varnostni zalogaj, ki bo za en dan popolnoma spremenil utrip Zagreba. Kako bo vse skupaj potekalo, kaj morajo vedeti obiskovalci in s čim se bodo morali soočiti domačini? O tem v pogovoru z našo dopisnico v Zagrebu Tanjo Borčić Bernard.
Zagreb je v pričakovanju največjega koncerta v zgodovini Hrvaške. Na zagrebškem hipodromu bo namreč jutri pred skoraj pol milijonsko množico nastopil kontroverzni pevec Marko Perković Thompson. Gre za izjemno zahteven logistični in varnostni zalogaj, ki bo za en dan popolnoma spremenil utrip Zagreba. Kako bo vse skupaj potekalo, kaj morajo vedeti obiskovalci in s čim se bodo morali soočiti domačini? O tem v pogovoru z našo dopisnico v Zagrebu Tanjo Borčić Bernard.
Slovenija in Bavarska že 50 let v institucionalizirani obliki izmenjujeta izkušnje, znanje, podpisujeta sporazume, utirata pot za sodelovanje podjetij, znanstvenikov, gasilskih društev, zdravnikov… V tem letu namreč obeležujemo pol stoletja delovanja stalne mešane slovensko-bavarske komisije. Obe strani sta v tem tednu sodelovanju podelili nov zagon in ob tej priložnosti je München obiskala naša dopisnica iz Nemčije Maja Derčar.
Slovenija in Bavarska že 50 let v institucionalizirani obliki izmenjujeta izkušnje, znanje, podpisujeta sporazume, utirata pot za sodelovanje podjetij, znanstvenikov, gasilskih društev, zdravnikov… V tem letu namreč obeležujemo pol stoletja delovanja stalne mešane slovensko-bavarske komisije. Obe strani sta v tem tednu sodelovanju podelili nov zagon in ob tej priložnosti je München obiskala naša dopisnica iz Nemčije Maja Derčar.
Ob srečanju s kačo nas pogosto zajame strah. Pa je ta sploh upravičen? V Sloveniji živi 11 vrst kač, le tri so strupene, vse pa se človeka bojijo in se mu izognejo. Napadejo le v primeru, če se ji približamo na nekaj 10 centimetrov, varni pred ugrizom pa smo že na razdalji enega metra. Ob ugrizu strupenjače je pomembno, da poškodovani ud čim manj premikamo, da ga imobiliziramo, da odstranimo prstane ali uro in da na številko 112 takoj pokličemo nujno medicinsko pomoč. Rane nikoli ne obvezujemo, lahko pa jo obložimo s hladilno tekočino. Kače v Sloveniji so zakonsko zaščitene - prepovedano jih je ubijati ali z njimi trgovati; kršitelje lahko doletijo globe ali celo zapor.
Ob srečanju s kačo nas pogosto zajame strah. Pa je ta sploh upravičen? V Sloveniji živi 11 vrst kač, le tri so strupene, vse pa se človeka bojijo in se mu izognejo. Napadejo le v primeru, če se ji približamo na nekaj 10 centimetrov, varni pred ugrizom pa smo že na razdalji enega metra. Ob ugrizu strupenjače je pomembno, da poškodovani ud čim manj premikamo, da ga imobiliziramo, da odstranimo prstane ali uro in da na številko 112 takoj pokličemo nujno medicinsko pomoč. Rane nikoli ne obvezujemo, lahko pa jo obložimo s hladilno tekočino. Kače v Sloveniji so zakonsko zaščitene - prepovedano jih je ubijati ali z njimi trgovati; kršitelje lahko doletijo globe ali celo zapor.
V Vrtcu Murska Sobota so zaključili tridnevni vrtčevski tabor za porabske in prekmurske otroke. Med otroke in starše ter njihove nove prijatelje iz Porabja se je pomešala tudi Vida Toš.
V Vrtcu Murska Sobota so zaključili tridnevni vrtčevski tabor za porabske in prekmurske otroke. Med otroke in starše ter njihove nove prijatelje iz Porabja se je pomešala tudi Vida Toš.
V nekaterih mestih v severni Italiji se je včeraj zgodil izpad oskrbe z električno energijo, ki ga je domnevno povzročil vročinski val – po trenutni razlagi so se kabli pregreli in raztegnili ob rekordno visokih temperaturah v ozračju. Ni pa še dokončno jasno, kaj je povzročilo obsežen aprilski električni mrk v Španiji – treba bo počakati na poročilo evropskega združenja operaterjev. O tem mrku in o mogočih motnjah v preskrbi z elektriko se je Erna Strniša pogovarjala z Urbanom Rudežem z ljubljanske fakultete za elektrotehniko.
V nekaterih mestih v severni Italiji se je včeraj zgodil izpad oskrbe z električno energijo, ki ga je domnevno povzročil vročinski val – po trenutni razlagi so se kabli pregreli in raztegnili ob rekordno visokih temperaturah v ozračju. Ni pa še dokončno jasno, kaj je povzročilo obsežen aprilski električni mrk v Španiji – treba bo počakati na poročilo evropskega združenja operaterjev. O tem mrku in o mogočih motnjah v preskrbi z elektriko se je Erna Strniša pogovarjala z Urbanom Rudežem z ljubljanske fakultete za elektrotehniko.
Ta konec tedna bo nastopil prvi vrhunec turistične sezone v juliju, ki tudi letos Slovence tradicionalno vodi na Hrvaško. Hrvaški turizem se je v zadnjih treh letih podražil za kar 50%, pravijo podatki državnega zavoda za statistiko. To opažajo tudi tuji turisti, ki jih je bilo maja letos za 9 odstotkov manj na Hrvaškem kot v enakem obdobju lani. Ali si sploh predstavljate dopust brez Dalmacije, Istre, hrvaškega morja? Ali pa vas bodo zasoljene cene vodile kam drugam?
Ta konec tedna bo nastopil prvi vrhunec turistične sezone v juliju, ki tudi letos Slovence tradicionalno vodi na Hrvaško. Hrvaški turizem se je v zadnjih treh letih podražil za kar 50%, pravijo podatki državnega zavoda za statistiko. To opažajo tudi tuji turisti, ki jih je bilo maja letos za 9 odstotkov manj na Hrvaškem kot v enakem obdobju lani. Ali si sploh predstavljate dopust brez Dalmacije, Istre, hrvaškega morja? Ali pa vas bodo zasoljene cene vodile kam drugam?
V poletnem času se marsikateri odločajo za opravljanje študentskega dela. To vrsto dela lahko opravljajo tako študenti kot dijaki, pa tudi tisti učenci, ki so ravnokar dokončali osnovno šolo - vendar morajo biti stari vsaj 15 let in že vpisani v srednjo šolo. Prav ti se bodo letos lahko prvič preizkusili z delom prek študentske napotnice. Pred začetkom dela pa je dobro, da se mladi spoznajo z nekaterimi posebnostmi, ki jih ta vrsta dela tudi prinaša. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.
V poletnem času se marsikateri odločajo za opravljanje študentskega dela. To vrsto dela lahko opravljajo tako študenti kot dijaki, pa tudi tisti učenci, ki so ravnokar dokončali osnovno šolo - vendar morajo biti stari vsaj 15 let in že vpisani v srednjo šolo. Prav ti se bodo letos lahko prvič preizkusili z delom prek študentske napotnice. Pred začetkom dela pa je dobro, da se mladi spoznajo z nekaterimi posebnostmi, ki jih ta vrsta dela tudi prinaša. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.
Vsako leto našo državo obišče vedno več turistov, kot tudi več sto Američanov, z namenom iskanja prednikov in lokacij, kjer naj bi ti živeli. Gre za rodoslovni turizem, ki je v svetu že znana turistična panoga. Z raziskovanja družinskega drevesa vsak posameznik na svoj način potuje skozi prostor in čas. Hkrati spoznava naravne lepote Slovenije. Med njimi je tudi Betty Tisel, ki živi v zvezni državi Minnesota. Že dlje časa je želela raziskati svojo družinsko zgodovino ali celo poiskati svoje daljne, še živeče slovenske sorodnike.
Vsako leto našo državo obišče vedno več turistov, kot tudi več sto Američanov, z namenom iskanja prednikov in lokacij, kjer naj bi ti živeli. Gre za rodoslovni turizem, ki je v svetu že znana turistična panoga. Z raziskovanja družinskega drevesa vsak posameznik na svoj način potuje skozi prostor in čas. Hkrati spoznava naravne lepote Slovenije. Med njimi je tudi Betty Tisel, ki živi v zvezni državi Minnesota. Že dlje časa je želela raziskati svojo družinsko zgodovino ali celo poiskati svoje daljne, še živeče slovenske sorodnike.
Med 2. in 5. julijem bo Ljubljana ponovno dihala ob zvokih jazzovske glasbe, začenja se namreč 66. Jazz festival Ljubljana. Letos se bo zvrstilo več kot 30 obfestivalskih dogodkov ter koncertov, na katerih se bo predstavilo koli 80 glasbenikov in umetnikov. Program, ki sta ga zasnovala programska vodja Jazz festivala Ljubljana Tina Lešničar ter sokurator Borja Močnik, se letos osredotoča na mogočne glasove izstopajočih protagonistk. Več pa v pogovoru razkriva programska vodja festivala, Tina Lešničar.
Med 2. in 5. julijem bo Ljubljana ponovno dihala ob zvokih jazzovske glasbe, začenja se namreč 66. Jazz festival Ljubljana. Letos se bo zvrstilo več kot 30 obfestivalskih dogodkov ter koncertov, na katerih se bo predstavilo koli 80 glasbenikov in umetnikov. Program, ki sta ga zasnovala programska vodja Jazz festivala Ljubljana Tina Lešničar ter sokurator Borja Močnik, se letos osredotoča na mogočne glasove izstopajočih protagonistk. Več pa v pogovoru razkriva programska vodja festivala, Tina Lešničar.
Kopališče Kolezija letos praznuje desetletnico prenove. Verjetno pa podatek, da je bil na Koleziji prvi ljubljanski bazen, številnim ni tako znan. Kopališče kot tudi njegova kopalna kultura sta se skozi leta spreminjala, danes pa Kolezija predstavlja moderno in urejeno kopališče. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar, bereta Lucija Fatur in Jure Franko.
Kopališče Kolezija letos praznuje desetletnico prenove. Verjetno pa podatek, da je bil na Koleziji prvi ljubljanski bazen, številnim ni tako znan. Kopališče kot tudi njegova kopalna kultura sta se skozi leta spreminjala, danes pa Kolezija predstavlja moderno in urejeno kopališče. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar, bereta Lucija Fatur in Jure Franko.
V zadnji epizodi iz serije oddaj o spletnih prevarah nas zanima, zakaj žrtev nasede. Dokler se ne zgodi tudi nam, nam je popolnoma jasno, da do spletnih prevar brez sodelovanja žrtve ne bi prihajalo. Ko smo žrtev sami, pa vidimo, da nas je do napake pripeljal cel sklop psiholoških in tehničnih faktorjev, ki so jih spletni kriminalci odlično naštudirali in brezhibno izvedli. Cirila Štuber se je o tem pogovarjala z Jasmino Mešić in Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a.
V zadnji epizodi iz serije oddaj o spletnih prevarah nas zanima, zakaj žrtev nasede. Dokler se ne zgodi tudi nam, nam je popolnoma jasno, da do spletnih prevar brez sodelovanja žrtve ne bi prihajalo. Ko smo žrtev sami, pa vidimo, da nas je do napake pripeljal cel sklop psiholoških in tehničnih faktorjev, ki so jih spletni kriminalci odlično naštudirali in brezhibno izvedli. Cirila Štuber se je o tem pogovarjala z Jasmino Mešić in Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a.
Danes so v šolah podelili spričevala. Osnovno šolo je v tem šolskem letu obiskovalo več kot 191.900 učenk in učencev ter okoli 84.100 dijakinj in dijakov. Počitnice za marsikaterega starša predstavljajo skrb, kako kvalitetno zapolniti ta čas. Gotovo pa bo za marsikaterega starša aktualno tudi vprašanje, kako omejiti uporabo pametnih telefonov otrok. O tem Dr.Albert Mrgole in Lea Mrgole, ki sta pripravila tudi spletni tečaj z naslovom: “Daj mi telefon!”? Katere potrebe ste zaznala pri starših in otrocih?
Danes so v šolah podelili spričevala. Osnovno šolo je v tem šolskem letu obiskovalo več kot 191.900 učenk in učencev ter okoli 84.100 dijakinj in dijakov. Počitnice za marsikaterega starša predstavljajo skrb, kako kvalitetno zapolniti ta čas. Gotovo pa bo za marsikaterega starša aktualno tudi vprašanje, kako omejiti uporabo pametnih telefonov otrok. O tem Dr.Albert Mrgole in Lea Mrgole, ki sta pripravila tudi spletni tečaj z naslovom: “Daj mi telefon!”? Katere potrebe ste zaznala pri starših in otrocih?
Pred letom Srečka Kosovela, ki ga bomo ob stoletnici njegove smrti zaznamovali v letu 2026, je Digitalna knjižnica Slovenije začela s prepisom njegovih rokopisov. V projektu NUKove občanske znanosti bodo rokopisom izboljšali berljivost in dostopnost. K sodelovanju vabijo prostovoljce, ki bi pregledali rokopise in prispevali k ohranjanju slovenske digitalne dediščine. Več Urška Žižek, bere Lucija Fatur. Foto: Urška Žižek
Pred letom Srečka Kosovela, ki ga bomo ob stoletnici njegove smrti zaznamovali v letu 2026, je Digitalna knjižnica Slovenije začela s prepisom njegovih rokopisov. V projektu NUKove občanske znanosti bodo rokopisom izboljšali berljivost in dostopnost. K sodelovanju vabijo prostovoljce, ki bi pregledali rokopise in prispevali k ohranjanju slovenske digitalne dediščine. Več Urška Žižek, bere Lucija Fatur. Foto: Urška Žižek
Gosta naše praznične oddaje ob dnevu državnosti sta nekdanja poslanca dveh parlamentov iz dveh sosednjih držav: Rudi Moge iz slovenskega in Karel Smolle iz avstrijskega; oba sta še vedno dejavna. Prvi je kritičen do nerazumljivega zaostanka pri uvedbi pokrajin v Sloveniji, pogled drugega na pot do slovenske državnosti in mednarodnega priznanja pa je zelo zanimiv. Oba sta lani dopolnila 80 let.
Gosta naše praznične oddaje ob dnevu državnosti sta nekdanja poslanca dveh parlamentov iz dveh sosednjih držav: Rudi Moge iz slovenskega in Karel Smolle iz avstrijskega; oba sta še vedno dejavna. Prvi je kritičen do nerazumljivega zaostanka pri uvedbi pokrajin v Sloveniji, pogled drugega na pot do slovenske državnosti in mednarodnega priznanja pa je zelo zanimiv. Oba sta lani dopolnila 80 let.
Skupino Rhine River Ramblers, ki te dni nastopa po Sloveniji, sestavljajo nadarjeni pihalci in energični bobnar. Izvajajo živahne, ritmične skladbe iz posebnega obdobja ameriške zgodovine. V začetku 20. stoletja so bile Združene države Amerike talilni lonec različnih kultur in narodnosti, še posebej v New Orleansu. Iz te edinstvene kulturne mešanice sta se razvili dve izmed najbolj vznemirljivih glasbenih zvrsti: jazz in blues. Skupina Rhine River Ramblers mojstrsko zajame duh teh glasbenih slogov in nas popelje v najzgodnejše dni jazza in bluesa.
Skupino Rhine River Ramblers, ki te dni nastopa po Sloveniji, sestavljajo nadarjeni pihalci in energični bobnar. Izvajajo živahne, ritmične skladbe iz posebnega obdobja ameriške zgodovine. V začetku 20. stoletja so bile Združene države Amerike talilni lonec različnih kultur in narodnosti, še posebej v New Orleansu. Iz te edinstvene kulturne mešanice sta se razvili dve izmed najbolj vznemirljivih glasbenih zvrsti: jazz in blues. Skupina Rhine River Ramblers mojstrsko zajame duh teh glasbenih slogov in nas popelje v najzgodnejše dni jazza in bluesa.
Po nedavno objavljenem poročilu Urada za makroekonomske analize in razvoj je Slovenija gospodarsko stabilna srednje razvita država EU-ja, premoženjska in plačna neenotnost pa sta med najmanjšimi v EU-ju. Kakovost življenja je visoka – to so ugotovitve Urada. Ali to odseva v vašem življenju? Kakšno je življenje v Sloveniji danes? Ali v državi dostojno živimo? To je bilo tokratno vprašanje Torkovega kontakta za poslušalke in poslušalce.
Po nedavno objavljenem poročilu Urada za makroekonomske analize in razvoj je Slovenija gospodarsko stabilna srednje razvita država EU-ja, premoženjska in plačna neenotnost pa sta med najmanjšimi v EU-ju. Kakovost življenja je visoka – to so ugotovitve Urada. Ali to odseva v vašem življenju? Kakšno je življenje v Sloveniji danes? Ali v državi dostojno živimo? To je bilo tokratno vprašanje Torkovega kontakta za poslušalke in poslušalce.
Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu že tradicionalno pred poletnimi počitnicami objavlja priporočila za slovenske dopustnike na Hrvaškem. Glede na to, da je Hrvaško lani obiskalo več kot 1,6 milijona slovenskih državljanov, največ prav poleti, je takrat tudi večja potreba po nudenju konzularne pomoči tistim Slovencem, ki se znajdejo v stiski. Kako se le tej izogniti, katere so najpogostejše težave slovenskih turistov, kateri klici na pomoč pa presegajo obveznosti slovenskih diplomatov, se je v Zagrebu z vodjo konzularnega oddelka Kristino Kliner pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu že tradicionalno pred poletnimi počitnicami objavlja priporočila za slovenske dopustnike na Hrvaškem. Glede na to, da je Hrvaško lani obiskalo več kot 1,6 milijona slovenskih državljanov, največ prav poleti, je takrat tudi večja potreba po nudenju konzularne pomoči tistim Slovencem, ki se znajdejo v stiski. Kako se le tej izogniti, katere so najpogostejše težave slovenskih turistov, kateri klici na pomoč pa presegajo obveznosti slovenskih diplomatov, se je v Zagrebu z vodjo konzularnega oddelka Kristino Kliner pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Hrvaška kot najmlajša članica Evropske unije iz evropske blaganje še vedno več prejema kot daje. V finančnem obdobju 2021- 2027 je našim južnim sosedom na voljo 25 milijard evrov. Po začetnih težavah pri črpanju sredstev iz evropskih skladov je Hrvaška v preteklem finančnem odbobju na koncu izkoristila skoraj vsa sredstva in se dvignila z dna lestvice držav Evropske unije. Kakšne so njene izkušnje z evropskimi projekti na Hrvaškem, se je s članom uprave konzultantskega podjetja za evropske projekte Ivanom Serdarušićem in predsednico ekološkega društva iz Slavonskega Broda Iris Beneš pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
Hrvaška kot najmlajša članica Evropske unije iz evropske blaganje še vedno več prejema kot daje. V finančnem obdobju 2021- 2027 je našim južnim sosedom na voljo 25 milijard evrov. Po začetnih težavah pri črpanju sredstev iz evropskih skladov je Hrvaška v preteklem finančnem odbobju na koncu izkoristila skoraj vsa sredstva in se dvignila z dna lestvice držav Evropske unije. Kakšne so njene izkušnje z evropskimi projekti na Hrvaškem, se je s članom uprave konzultantskega podjetja za evropske projekte Ivanom Serdarušićem in predsednico ekološkega društva iz Slavonskega Broda Iris Beneš pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
V sklopu letošnjega vseslovenskega srečanja Dobrodošli doma!, ki ga gosti evropska prestolnica kulture Nova Gorica/Gorica, je bil junijski petek v znamenju predstavitve Slovenske globalne poslovne povezave ter debate o podjetniških priložnostih, globalnih trendih, vizijahm mreženju in konkurenčnosti. O tem, kaj se je dogajalo, nam je s prizorišča poročala Mojca Delač ter pred radijski mikrofon povabila dva udeleženca, ki sta pripotovala od zelo daleč. Priporočamo v posluh!
V sklopu letošnjega vseslovenskega srečanja Dobrodošli doma!, ki ga gosti evropska prestolnica kulture Nova Gorica/Gorica, je bil junijski petek v znamenju predstavitve Slovenske globalne poslovne povezave ter debate o podjetniških priložnostih, globalnih trendih, vizijahm mreženju in konkurenčnosti. O tem, kaj se je dogajalo, nam je s prizorišča poročala Mojca Delač ter pred radijski mikrofon povabila dva udeleženca, ki sta pripotovala od zelo daleč. Priporočamo v posluh!
Združenje L&L si prizadeva za kar najhitrejše okrevanje in vrnitev v življenje bolnikov s krvnimi raki.
Združenje L&L si prizadeva za kar najhitrejše okrevanje in vrnitev v življenje bolnikov s krvnimi raki.
Muzeji in galerije niso le prostori mirnega in tihega opazovanja umetniških del in drugih eksponatov, ampak so lahko tudi prostor raziskovanja, čudenja in druženja. To naj bi še posebej prišlo do izraza na jutrišnjo poletno muzejsko noč, ko se bo najdaljši dan v letu prevesil v noč. Med 18. in 24. uro bodo muzeji, galerije in druge kulturne ustanove po Sloveniji odprli svoja vrata brezplačno ter ponudili raznolika muzejska doživetja. Aleksander Čobec se je o teh doživetjih, med njimi tudi o tem, da lahko gremo jutri v muzej na zmenek, pogovarjal z Alenko Černelič Krošelj, predsednico predsedstva Skupnosti muzejev Slovenije in Majo Hakl Saje, članico predsedstva.
Muzeji in galerije niso le prostori mirnega in tihega opazovanja umetniških del in drugih eksponatov, ampak so lahko tudi prostor raziskovanja, čudenja in druženja. To naj bi še posebej prišlo do izraza na jutrišnjo poletno muzejsko noč, ko se bo najdaljši dan v letu prevesil v noč. Med 18. in 24. uro bodo muzeji, galerije in druge kulturne ustanove po Sloveniji odprli svoja vrata brezplačno ter ponudili raznolika muzejska doživetja. Aleksander Čobec se je o teh doživetjih, med njimi tudi o tem, da lahko gremo jutri v muzej na zmenek, pogovarjal z Alenko Černelič Krošelj, predsednico predsedstva Skupnosti muzejev Slovenije in Majo Hakl Saje, članico predsedstva.
Kljub zaostrenim razmeram na Bližnjem vzhodu, zaradi katerih zunanje ministrstvo odsvetuje vsa potovanja v Iran, Izrael in Jordanijo, so druge poletne destinacije, priljubljene med Slovenci, še vedno varne. A previdnost ni odveč. Na policiji in zunanjem ministrstvu so podali ključna priporočila za varno potovanje in brezskrbno bivanje v tujini.
Kljub zaostrenim razmeram na Bližnjem vzhodu, zaradi katerih zunanje ministrstvo odsvetuje vsa potovanja v Iran, Izrael in Jordanijo, so druge poletne destinacije, priljubljene med Slovenci, še vedno varne. A previdnost ni odveč. Na policiji in zunanjem ministrstvu so podali ključna priporočila za varno potovanje in brezskrbno bivanje v tujini.
V zadnjih desetih letih se je število beguncev na svetu podvojilo, danes jih je že več kot 122 milijonov, je eden izmed poudarkov poročila, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev pripravil visoki komisariat Združenih narodov za begunce. Ta agencija Združenih narodov pa ima še vedno enak proračun kot pred desetimi leti, in zaradi dodatnih pritiskov, ki so se na vse agencije Svetovne organizacije povečali v zadnjih mesecih, je podvržena velikim težavam pri oskrbi beguncev, zlasti pri psihosocialni pomoči, je povedala predstavnica tega urada v Sloveniji Romana Zidar. Večina beguncev je sicer notranje razseljenih, to pomeni, da ostanejo znotraj meja svoje domovine, večina preostalih pa zatočišče poišče v kateri izmed sosednjih držav
V zadnjih desetih letih se je število beguncev na svetu podvojilo, danes jih je že več kot 122 milijonov, je eden izmed poudarkov poročila, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev pripravil visoki komisariat Združenih narodov za begunce. Ta agencija Združenih narodov pa ima še vedno enak proračun kot pred desetimi leti, in zaradi dodatnih pritiskov, ki so se na vse agencije Svetovne organizacije povečali v zadnjih mesecih, je podvržena velikim težavam pri oskrbi beguncev, zlasti pri psihosocialni pomoči, je povedala predstavnica tega urada v Sloveniji Romana Zidar. Večina beguncev je sicer notranje razseljenih, to pomeni, da ostanejo znotraj meja svoje domovine, večina preostalih pa zatočišče poišče v kateri izmed sosednjih držav
V Benečiji se zadnji dve leti intenzivno posvečajo razvoju turizma. V sklopu Inštituta za slovensko kulturo v Špetru je zaživela spletna platfoma "Benečija" - benecija.eu-, ki povezuje turistične ponudnike kar 15 občin: od Nadiških in Terskih dolin do Rezije. Bogato ponudbo turistične destinacije lahko odslej spoznate tudi na Stari gori, tisočletnem romarskem središču nad Čedadom.
V Benečiji se zadnji dve leti intenzivno posvečajo razvoju turizma. V sklopu Inštituta za slovensko kulturo v Špetru je zaživela spletna platfoma "Benečija" - benecija.eu-, ki povezuje turistične ponudnike kar 15 občin: od Nadiških in Terskih dolin do Rezije. Bogato ponudbo turistične destinacije lahko odslej spoznate tudi na Stari gori, tisočletnem romarskem središču nad Čedadom.
Kriptoračuni in kriptodenarnice s privlačna tarča za spletne goljufe, ker lahko z vdorom vanje takoj pridejo do denarja, pa še težko jih je izslediti, ne glede na to, kje živijo. Cirila Štuber se je o zaščiti kriptoračunov in kriptodenarnic pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a.
Kriptoračuni in kriptodenarnice s privlačna tarča za spletne goljufe, ker lahko z vdorom vanje takoj pridejo do denarja, pa še težko jih je izslediti, ne glede na to, kje živijo. Cirila Štuber se je o zaščiti kriptoračunov in kriptodenarnic pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a.
Ženska gibanja v Nemčiji se še vedno borijo za enakopravnost. Nekateri trendi gredo celo nazaj v smer tradicionalne delitve dela med spoloma. Tudi splav je v Nemčiji še vedno uradno prepovedan, čeprav se ga ne preganja. Zahodna in vzhodna Nemčija sta zaradi različnih režimov različno podpirali ženske. Kako je to občutiti še danes, je preverila Maja Derčar.
Ženska gibanja v Nemčiji se še vedno borijo za enakopravnost. Nekateri trendi gredo celo nazaj v smer tradicionalne delitve dela med spoloma. Tudi splav je v Nemčiji še vedno uradno prepovedan, čeprav se ga ne preganja. Zahodna in vzhodna Nemčija sta zaradi različnih režimov različno podpirali ženske. Kako je to občutiti še danes, je preverila Maja Derčar.
Medtem ko je do konca šolskega leta še en teden, so se počitnice že začele za devetošolce, ki so minuli teden končali svoje šolanje v osnovni šoli. Za nekaj devetošolcev iz Radovljice pa je bilo to šolsko leto še nekoliko bolj posebno tudi zato, ker so sodelovali v projektu radijskih novinarskih delavnic v oddaji HUDO, zmagali s svojim tekmovalnim posnetkom o svojem kraju in včeraj doživeli pravo dogodivščino. Odšli so namreč na izlet v dolino reke Kolpe, kjer jih je čakal ogled gradu Kostel in čolnarjenje po Kolpi. Kaj so doživeli in kakšne ima načrte za počitnice, smo izvedeli od Mateja Novaka.
Medtem ko je do konca šolskega leta še en teden, so se počitnice že začele za devetošolce, ki so minuli teden končali svoje šolanje v osnovni šoli. Za nekaj devetošolcev iz Radovljice pa je bilo to šolsko leto še nekoliko bolj posebno tudi zato, ker so sodelovali v projektu radijskih novinarskih delavnic v oddaji HUDO, zmagali s svojim tekmovalnim posnetkom o svojem kraju in včeraj doživeli pravo dogodivščino. Odšli so namreč na izlet v dolino reke Kolpe, kjer jih je čakal ogled gradu Kostel in čolnarjenje po Kolpi. Kaj so doživeli in kakšne ima načrte za počitnice, smo izvedeli od Mateja Novaka.
Na nedavnem referendumu smo odločali o izrednih pokojninah, v prihodnje se obeta posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov. Ali bo do referenduma prišlo, še ni jasno. Ali se referendumov udeležujete, so dobra možnost izražanja ljudske volje, so učinkoviti?
Na nedavnem referendumu smo odločali o izrednih pokojninah, v prihodnje se obeta posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov. Ali bo do referenduma prišlo, še ni jasno. Ali se referendumov udeležujete, so dobra možnost izražanja ljudske volje, so učinkoviti?
Koalicijske poslanske skupine so konec maja v državni zbor vložile predlog zakona o uporabi jezika gluhoslepih. Zakon bo pretvoril mrtvo črko na papirju v prakso, saj bo oživel pravico, ki jo je Slovenija leta 2021 zapisala v ustavo. Slovenija je namreč takrat kot prva država na svetu jezik gluhoslepih zapisala v najvišji pravni akt. Stroka opozarja, da je napaka, ker je iz novega predloga zakona izpadel institut podporne osebe in opozarja, da 480 ur pravice do tolmača po lastni presoji ni dovolj, da se oseba z gluhoslepoto vključuje v družbeno življenje.
Koalicijske poslanske skupine so konec maja v državni zbor vložile predlog zakona o uporabi jezika gluhoslepih. Zakon bo pretvoril mrtvo črko na papirju v prakso, saj bo oživel pravico, ki jo je Slovenija leta 2021 zapisala v ustavo. Slovenija je namreč takrat kot prva država na svetu jezik gluhoslepih zapisala v najvišji pravni akt. Stroka opozarja, da je napaka, ker je iz novega predloga zakona izpadel institut podporne osebe in opozarja, da 480 ur pravice do tolmača po lastni presoji ni dovolj, da se oseba z gluhoslepoto vključuje v družbeno življenje.
Se pred odhodom na daljšo pot kdaj vprašate, kako pravilno naložiti prtljago v avtomobil, da bo vaša vožnja udobna in varna? Nepravilno zložena in nezavarovana prtljaga lahko ob nenadnem zaviranju ali trku hitro ogrozi varnost vseh potnikov v vozilu. Na Agenciji za varnost v prometu ob tem svetujejo, da ob polno naloženem vozilu nujno preverite tudi pritisk v pnevmatikah in da pri nalaganju potniške prtljage ne presežete največje dovoljene skupne mase.
Se pred odhodom na daljšo pot kdaj vprašate, kako pravilno naložiti prtljago v avtomobil, da bo vaša vožnja udobna in varna? Nepravilno zložena in nezavarovana prtljaga lahko ob nenadnem zaviranju ali trku hitro ogrozi varnost vseh potnikov v vozilu. Na Agenciji za varnost v prometu ob tem svetujejo, da ob polno naloženem vozilu nujno preverite tudi pritisk v pnevmatikah in da pri nalaganju potniške prtljage ne presežete največje dovoljene skupne mase.
V zadnjih dneh so se na družbenih omrežjih pojavile informacije o več poginih psov in mačk na območju Bohinja – predvsem v povezavi s kopanjem v Bohinjskem jezeru. Pojavili so se sumi, da bi lahko bile vzrok zastrupitve cianobakterije v jezerski vodi, a uradno za zdaj to ni potrjeno. Inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin doslej ni prijela nobene prijave, je pa informacijo o povečanem poginu hišnih živali na območju Bohinjskega jezera zasledila na socialnih omrežjih. Na podlagi omenjenih objav je Uprava za varno hrano že začela zbirati informacije. V enem primeru je bila poginjena žival pripeljana v veterinarsko ambulanto. Veterinarska fakulteta, Inštitut za patologijo bo opravil forenzično raztelesbo z namenom ugotovitve vzroka pogina. Glede na informacije na socialnih omrežjih, kjer se kot možnost zastrupitve navaja tudi voda iz Bohinjskega jezera, ki naj bi vsebovala cianobakterije, je Uprava za varno hrano o tem seznanila tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za zdravje z namenom razjasnitve okoliščin, predvsem pa zaradi zaščite zdravja tako ljudi kot živali. Kako pa je ukrepala Občina Bohinj in kako varna je voda v Bohinjskem jezeru za živali in ljudi? O tem smo se pogovarjali z bohinjskim županom Jožetom Sodjo, doktorica Tina Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo pa nam je pojasnila, kaj so cianobakterije, kje se lahko pojavijo in kako nevarne so lahko za ljudi in živali.
V zadnjih dneh so se na družbenih omrežjih pojavile informacije o več poginih psov in mačk na območju Bohinja – predvsem v povezavi s kopanjem v Bohinjskem jezeru. Pojavili so se sumi, da bi lahko bile vzrok zastrupitve cianobakterije v jezerski vodi, a uradno za zdaj to ni potrjeno. Inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin doslej ni prijela nobene prijave, je pa informacijo o povečanem poginu hišnih živali na območju Bohinjskega jezera zasledila na socialnih omrežjih. Na podlagi omenjenih objav je Uprava za varno hrano že začela zbirati informacije. V enem primeru je bila poginjena žival pripeljana v veterinarsko ambulanto. Veterinarska fakulteta, Inštitut za patologijo bo opravil forenzično raztelesbo z namenom ugotovitve vzroka pogina. Glede na informacije na socialnih omrežjih, kjer se kot možnost zastrupitve navaja tudi voda iz Bohinjskega jezera, ki naj bi vsebovala cianobakterije, je Uprava za varno hrano o tem seznanila tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za zdravje z namenom razjasnitve okoliščin, predvsem pa zaradi zaščite zdravja tako ljudi kot živali. Kako pa je ukrepala Občina Bohinj in kako varna je voda v Bohinjskem jezeru za živali in ljudi? O tem smo se pogovarjali z bohinjskim županom Jožetom Sodjo, doktorica Tina Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo pa nam je pojasnila, kaj so cianobakterije, kje se lahko pojavijo in kako nevarne so lahko za ljudi in živali.
Ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad starejšimi Zbornica zdravstvene in babiške nege izpostavlja nasilje nad starejšimi moškimi, o katerem se v družbi ne govori veliko, češ da ga v primerjavi z nasiljem nad ženskami ni veliko. Na zbornici poudarjajo, da je pri starejših moških v še večji meri kot pri ženskah prisoten sram, hkrati pa so po raziskavah tudi bolj osamljeni, zato o nasilju niti nimajo možnosti spregovoriti. Stroka ob današnjem dnevu sicer opozarja, da bi starejše žrtve nasilja potrebovale več varnih prostorov, na sistemski ravni pa bi morali vzpostaviti tudi sistem vrstniške podpore.
Ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad starejšimi Zbornica zdravstvene in babiške nege izpostavlja nasilje nad starejšimi moškimi, o katerem se v družbi ne govori veliko, češ da ga v primerjavi z nasiljem nad ženskami ni veliko. Na zbornici poudarjajo, da je pri starejših moških v še večji meri kot pri ženskah prisoten sram, hkrati pa so po raziskavah tudi bolj osamljeni, zato o nasilju niti nimajo možnosti spregovoriti. Stroka ob današnjem dnevu sicer opozarja, da bi starejše žrtve nasilja potrebovale več varnih prostorov, na sistemski ravni pa bi morali vzpostaviti tudi sistem vrstniške podpore.
Na edini visokogorski meteorološki postaji v Sloveniji so se začela prenovitvena dela podnebnega observatorija na Kredarici. V teh dneh so že sestavili gradbeni stroj, prišla je tudi delovna ekipa za rušitev dela objekta. Gre za visokogorski podnebni observatorij Kredarica, ki je začel delovati leta 1954. Postaja, na kateri so stalno prisotni člani ekipe, je nujno potrebna prenove, prostori so premajhni in ne ustrezajo več izvajanju meteorološke dejavnosti. V prizidku triglavskega doma stalna ekipa deluje že 70 let. Kakšni so spomini na delo še v času sporazumevanja z Morsejevo abecedo in kako poteka delo danes? Foto: Marjan Gyura
Na edini visokogorski meteorološki postaji v Sloveniji so se začela prenovitvena dela podnebnega observatorija na Kredarici. V teh dneh so že sestavili gradbeni stroj, prišla je tudi delovna ekipa za rušitev dela objekta. Gre za visokogorski podnebni observatorij Kredarica, ki je začel delovati leta 1954. Postaja, na kateri so stalno prisotni člani ekipe, je nujno potrebna prenove, prostori so premajhni in ne ustrezajo več izvajanju meteorološke dejavnosti. V prizidku triglavskega doma stalna ekipa deluje že 70 let. Kakšni so spomini na delo še v času sporazumevanja z Morsejevo abecedo in kako poteka delo danes? Foto: Marjan Gyura
Kakšna je jedrska varnost po izraelskem napadu na Iran? Z vidika sevanja ni bilo večjih tveganj, pojasnjuje jedrski strokovnjak dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan, je pa napad morda upočasnil postopek izdelave iranske jedrske bombe.
Kakšna je jedrska varnost po izraelskem napadu na Iran? Z vidika sevanja ni bilo večjih tveganj, pojasnjuje jedrski strokovnjak dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan, je pa napad morda upočasnil postopek izdelave iranske jedrske bombe.
Slovenska gastronomija v zadnjih letih dosega številne uspehe in naši kuharski mojstri so vse bolj znani in iskani tudi v tujini. Za to zadnjih šest let skrbi tudi Michelinov vodnik, 'rdeča biblija kulinarike', ki je pomembno prispeval k večji prepoznavnosti in obisku ter dvigu kakovosti naših restavracij. Včeraj so na Brdu pri Kranju razkrili tiste, ki so jih letos Michelinovi ocenjevalci ocenili kot najboljše. V Michelinov vodnik za leto 2025 je tako uvrščenih kar 72 restavracij, 9 več kot lani in 20 več kot leta 2020 ob vstopu Michelina v Slovenijo. 51 restavracij je letos na seznamu tistih z Michelinovim priporočilom, 12 jih je prejelo znak Bib Gourmand, ki je priznanje za odlično razmerje med kakovostjo in ceno, 9 pa zeleno zvezdico, ki poudarja zavezanost trajnostnemu delovanju in odgovorni gastronomiji. Najbolj svetle pa so seveda tako zelo zaželene Michelinove zvezdice, letos jih je prejelo 9 restavracij. Podrobnosti pa v reportaži s podelitve, ki jo je spremljala Andreja Čokl.
Slovenska gastronomija v zadnjih letih dosega številne uspehe in naši kuharski mojstri so vse bolj znani in iskani tudi v tujini. Za to zadnjih šest let skrbi tudi Michelinov vodnik, 'rdeča biblija kulinarike', ki je pomembno prispeval k večji prepoznavnosti in obisku ter dvigu kakovosti naših restavracij. Včeraj so na Brdu pri Kranju razkrili tiste, ki so jih letos Michelinovi ocenjevalci ocenili kot najboljše. V Michelinov vodnik za leto 2025 je tako uvrščenih kar 72 restavracij, 9 več kot lani in 20 več kot leta 2020 ob vstopu Michelina v Slovenijo. 51 restavracij je letos na seznamu tistih z Michelinovim priporočilom, 12 jih je prejelo znak Bib Gourmand, ki je priznanje za odlično razmerje med kakovostjo in ceno, 9 pa zeleno zvezdico, ki poudarja zavezanost trajnostnemu delovanju in odgovorni gastronomiji. Najbolj svetle pa so seveda tako zelo zaželene Michelinove zvezdice, letos jih je prejelo 9 restavracij. Podrobnosti pa v reportaži s podelitve, ki jo je spremljala Andreja Čokl.
Poročali smo, da je Izrael ponoči napadel več ciljev v Iranu. Izrael je to sicer v minulih tednih že večkrat napovedal. Iran je bil doslej neuspešen v pozivanju mednarodne skupnosti, da naj obsodi izraelske napade nanj, njegovi odgovori na napade pa so bili vsakokrat zelo odmerjeni, lahko bi rekli celo mili. Očitno je, da Teheran skuša storiti vse, da bi se izognil neposrednemu konfliktu na njegovih tleh. Iran se je z brezpilotniki odzval tudi na najnovejši napad. Kakšne posledice ima lahko izraelsko širjenje konflikta za regijo in svet, je pojasnila prof. dr. Jelena Juvan s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Poročali smo, da je Izrael ponoči napadel več ciljev v Iranu. Izrael je to sicer v minulih tednih že večkrat napovedal. Iran je bil doslej neuspešen v pozivanju mednarodne skupnosti, da naj obsodi izraelske napade nanj, njegovi odgovori na napade pa so bili vsakokrat zelo odmerjeni, lahko bi rekli celo mili. Očitno je, da Teheran skuša storiti vse, da bi se izognil neposrednemu konfliktu na njegovih tleh. Iran se je z brezpilotniki odzval tudi na najnovejši napad. Kakšne posledice ima lahko izraelsko širjenje konflikta za regijo in svet, je pojasnila prof. dr. Jelena Juvan s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Oglasi za čudovite obleke za zanemarljivo ceno, oglasi za prodajo zalog ob zapiranju spletne trgovine in oglasi za marsikaj, kar ste že dolgo iskali, na družbenih omrežjih in tudi na raznih spletnih portalih zbujajo našo pozornost – a žal je večina lažnih. Ne morete verjeti? Mislite, da bi spletne platforme morale takšne oglase odstranjevati oglaševalce pa kaznovati? Morda res – vendar pa se to le redko zgodi. O lažnih spletnih oglasih se je Cirila Štuber pogovarjala z Jasmino Mešić, vodjo projekta Varni na internetu.
Oglasi za čudovite obleke za zanemarljivo ceno, oglasi za prodajo zalog ob zapiranju spletne trgovine in oglasi za marsikaj, kar ste že dolgo iskali, na družbenih omrežjih in tudi na raznih spletnih portalih zbujajo našo pozornost – a žal je večina lažnih. Ne morete verjeti? Mislite, da bi spletne platforme morale takšne oglase odstranjevati oglaševalce pa kaznovati? Morda res – vendar pa se to le redko zgodi. O lažnih spletnih oglasih se je Cirila Štuber pogovarjala z Jasmino Mešić, vodjo projekta Varni na internetu.
Kako vključujoče so naše šole? V okviru projekta Ustvarjanje inkluzivnih šolskih okolij, ki je nastal kot odziv na potrebo po ustvarjanju okolij, v katerih je vsak učenec sprejet, slišan in podprt, ne glede na njegove sposobnosti, poreklo ali posebne potrebe, je izšel priročnik Na poti k vključujoči šoli in družbi. Gre za prvi tovrsten celostni dokument v slovenskem prostoru z izdelanimi orodji za ocenjevanje in razvoj vključujoče šole, ki so na voljo šolskim ustanovam. Več pa v pogovoru Petre Medved z ravnateljem Centra Janeza Levca Ljubljana dr. Matejem Rovškom.
Kako vključujoče so naše šole? V okviru projekta Ustvarjanje inkluzivnih šolskih okolij, ki je nastal kot odziv na potrebo po ustvarjanju okolij, v katerih je vsak učenec sprejet, slišan in podprt, ne glede na njegove sposobnosti, poreklo ali posebne potrebe, je izšel priročnik Na poti k vključujoči šoli in družbi. Gre za prvi tovrsten celostni dokument v slovenskem prostoru z izdelanimi orodji za ocenjevanje in razvoj vključujoče šole, ki so na voljo šolskim ustanovam. Več pa v pogovoru Petre Medved z ravnateljem Centra Janeza Levca Ljubljana dr. Matejem Rovškom.