Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Koliko živali domuje v Živalskem vrtu Ljubljana, katere živali veljajo za najbolj nevarne pa tudi, katera je bila največkrat mama? Male in velike skrivnosti nam bo razkrila kuratorka Špela Štrus, ki pozna zgodbe prav vsakega prebivalca vrta. Foto: Špela Štrus in Irena Furlan, Živalski vrt Ljubljana
Koliko živali domuje v Živalskem vrtu Ljubljana, katere živali veljajo za najbolj nevarne pa tudi, katera je bila največkrat mama? Male in velike skrivnosti nam bo razkrila kuratorka Špela Štrus, ki pozna zgodbe prav vsakega prebivalca vrta. Foto: Špela Štrus in Irena Furlan, Živalski vrt Ljubljana
Čeprav se danes v živalskem vrtu vse vrti okoli naše slavljenke Gange, njen rojstni dan nosi tudi širše sporočilo. Praznovanje življenja ene živali je pravzaprav tudi opomnik, kako pomembno je ohranjati življenje vseh vrst – od najmanjše žuželke do največjega sesalca.
Čeprav se danes v živalskem vrtu vse vrti okoli naše slavljenke Gange, njen rojstni dan nosi tudi širše sporočilo. Praznovanje življenja ene živali je pravzaprav tudi opomnik, kako pomembno je ohranjati življenje vseh vrst – od najmanjše žuželke do največjega sesalca.
Za slonico Gango v živalskem vrtu v Ljubljani skrbijo njeni oskrbniki, ki jo poznajo bolje kot kdorkoli drug.
Za slonico Gango v živalskem vrtu v Ljubljani skrbijo njeni oskrbniki, ki jo poznajo bolje kot kdorkoli drug.
Zvezda dneva je slonica Ganga, ki praznuje letos 50 let. Skupaj z njo pa je letos pozornost usmerjena v številne druge prebivalce Živalskega vrta Ljubljana, ki tako kot Ganga izvorno prihajajo iz Azije, kot so denimo azijski levi, svinjski jeleni, v naravi izumrli indokitajski sika jeleni, sibirski tigri, zlatolični giboni in indijski ježevci. Posebne dobrodošlice pa sta deležna najnovejša prebivalca Živalskega vrta grivasta volka iz južne Amerike.
Zvezda dneva je slonica Ganga, ki praznuje letos 50 let. Skupaj z njo pa je letos pozornost usmerjena v številne druge prebivalce Živalskega vrta Ljubljana, ki tako kot Ganga izvorno prihajajo iz Azije, kot so denimo azijski levi, svinjski jeleni, v naravi izumrli indokitajski sika jeleni, sibirski tigri, zlatolični giboni in indijski ježevci. Posebne dobrodošlice pa sta deležna najnovejša prebivalca Živalskega vrta grivasta volka iz južne Amerike.
Ko praznuje nekdo, ki ga poznajo cele generacije, se obudijo tudi spomini. Ob Gangi se jih je zbralo na tisoče – od prvih obiskovalcev v 70-ih letih, do današnjih otrok, ki se ob njej učijo spoštovanja do živali in narave.
Ko praznuje nekdo, ki ga poznajo cele generacije, se obudijo tudi spomini. Ob Gangi se jih je zbralo na tisoče – od prvih obiskovalcev v 70-ih letih, do današnjih otrok, ki se ob njej učijo spoštovanja do živali in narave.
Po uspešnem multimedijskem projektu Prvič, v katerem so se mladi spoštljivo, prijazno in iskreno pogovarjali o doživljanju sprememb v puberteti, čustvih, nasilju, partnerstvu in spolnosti, avtorice in avtorji projekta z mladimi spet raziskujejo mladostništvo ‒ tokrat prijateljstvo. Neža Prah Seničar in Urška Henigman sta k pogovoru pritegnili več kot 200 mladih, ki smo jih povabili na snemanja kratkih videovsebin. V 10 krajih po Sloveniji se je na vabilo odzvalo več kot 100 mladih. Pred našimi televizijskimi kamerami so se pogovarjali o lepotah in težavah prijateljstva. Od jutri dalje si boste ob sobotah dopoldne na 1. programu TV Slovenija lahko ogledali kratke oddaje, ki so nastale v mladinskih in kulturnih centrih v Murski Soboti, Kamniku, Krškem, Radovljici, Velenju, Kočevju, Črnomlju, Slovenskih Konjicah, Idriji in Kopru. Osrednje mesto v RTV projektu Prvič prijateljstvo pa imajo dogodki, na katerih se bomo pogovarjali in igrali igre s temo prijateljstva, svoje izkušnje pa bodo delile tudi znane osebe. Dogodki se bodo zvrstili to jesen v mladinskih centrih, v katerih so nastale videovsebine, le da bodo tokrat dogajanje posnele kamere MMC in mikrofoni Prvega programa Radia Slovenija. Dogodki bodo namreč na voljo v obliki videokasta na Skitu in radijske oddaje na Prvem. Več informacij o projektu, oddaje, videokaste in brezplačne vstopnice za dogodke najdete na skit.rtvslo.si/prvic.
Po uspešnem multimedijskem projektu Prvič, v katerem so se mladi spoštljivo, prijazno in iskreno pogovarjali o doživljanju sprememb v puberteti, čustvih, nasilju, partnerstvu in spolnosti, avtorice in avtorji projekta z mladimi spet raziskujejo mladostništvo ‒ tokrat prijateljstvo. Neža Prah Seničar in Urška Henigman sta k pogovoru pritegnili več kot 200 mladih, ki smo jih povabili na snemanja kratkih videovsebin. V 10 krajih po Sloveniji se je na vabilo odzvalo več kot 100 mladih. Pred našimi televizijskimi kamerami so se pogovarjali o lepotah in težavah prijateljstva. Od jutri dalje si boste ob sobotah dopoldne na 1. programu TV Slovenija lahko ogledali kratke oddaje, ki so nastale v mladinskih in kulturnih centrih v Murski Soboti, Kamniku, Krškem, Radovljici, Velenju, Kočevju, Črnomlju, Slovenskih Konjicah, Idriji in Kopru. Osrednje mesto v RTV projektu Prvič prijateljstvo pa imajo dogodki, na katerih se bomo pogovarjali in igrali igre s temo prijateljstva, svoje izkušnje pa bodo delile tudi znane osebe. Dogodki se bodo zvrstili to jesen v mladinskih centrih, v katerih so nastale videovsebine, le da bodo tokrat dogajanje posnele kamere MMC in mikrofoni Prvega programa Radia Slovenija. Dogodki bodo namreč na voljo v obliki videokasta na Skitu in radijske oddaje na Prvem. Več informacij o projektu, oddaje, videokaste in brezplačne vstopnice za dogodke najdete na skit.rtvslo.si/prvic.
V Dolinškovem kozolcu na Šmarčni po njegovi prenovi od leta 2014 obiskovalcem ponujajo na ogled etnološko zbirko kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov iz lokalnega okolja. Ciril Dolinšek z družino že več kot petnajst let skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in kmečkih običajev in njegovo dolgoletno delovanje je prepoznalo gibanje Kultura–Natura Slovenija, ki mu je podelilo mednarodno priznanje Naša Slovenija 2025. Njegov kozolec z bogato zbirko okoli 750 predmetov iz obdobja med 1800 in 1960, kot sam pravi iz obdobja pred množično plastiko, si je ogledala in spoznavala naša dopisnica Suzana Vahtarić. Na fotografiji Dolinškov kozolec, avtor: Jože Hvala
V Dolinškovem kozolcu na Šmarčni po njegovi prenovi od leta 2014 obiskovalcem ponujajo na ogled etnološko zbirko kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov iz lokalnega okolja. Ciril Dolinšek z družino že več kot petnajst let skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in kmečkih običajev in njegovo dolgoletno delovanje je prepoznalo gibanje Kultura–Natura Slovenija, ki mu je podelilo mednarodno priznanje Naša Slovenija 2025. Njegov kozolec z bogato zbirko okoli 750 predmetov iz obdobja med 1800 in 1960, kot sam pravi iz obdobja pred množično plastiko, si je ogledala in spoznavala naša dopisnica Suzana Vahtarić. Na fotografiji Dolinškov kozolec, avtor: Jože Hvala
Slovenci so najbrž najštevilčnejši gostje na hrvaški obali in iz medijskih poročil je videti, kot da so tudi najbolj razgrajaški ali pa največkrat pretepeni od hrvaških varnostnikov. Vsaj pet hujših incidentov so v zadnjem mesecu zabeležili slovenski mediji.
Slovenci so najbrž najštevilčnejši gostje na hrvaški obali in iz medijskih poročil je videti, kot da so tudi najbolj razgrajaški ali pa največkrat pretepeni od hrvaških varnostnikov. Vsaj pet hujših incidentov so v zadnjem mesecu zabeležili slovenski mediji.
V Zavetišču Ljubljana so lansko leto začeli z akcijo »Js bi šou domou«. Gre za vzgojne programe za pse, ki imajo vedenjske težave. Akcija je bila že do zdaj zelo uspešna, saj so v zavetišču doslej oddali 13 psov iz dolgotrajne oskrbe, 13 zahtevnejših psov pa so oddali tudi v sodelovanju s Kinološkim društvom Ljubljana. V zavetišču poudarjajo, da imajo psi vzgojne težave, predvsem zaradi svoje težke preteklosti, vendar pa nad njimi ne smemo obupati. Tudi takšni psi si zaslužijo nov dom in boljšo prihodnost. Zavetišče je obiskala Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
V Zavetišču Ljubljana so lansko leto začeli z akcijo »Js bi šou domou«. Gre za vzgojne programe za pse, ki imajo vedenjske težave. Akcija je bila že do zdaj zelo uspešna, saj so v zavetišču doslej oddali 13 psov iz dolgotrajne oskrbe, 13 zahtevnejših psov pa so oddali tudi v sodelovanju s Kinološkim društvom Ljubljana. V zavetišču poudarjajo, da imajo psi vzgojne težave, predvsem zaradi svoje težke preteklosti, vendar pa nad njimi ne smemo obupati. Tudi takšni psi si zaslužijo nov dom in boljšo prihodnost. Zavetišče je obiskala Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
Vojna, ki jo je leta 2022 začela Rusija v Ukrajini, še traja, čeprav so se v reševanje konflikta vključile mednarodne politične sile. Še naprej se vrstijo pozivi k vzpostavitvi miru, a miru ni. V nedeljo so v Ukrajini praznovali (če temu sploh lahko rečemo tako) dan neodvisnosti. Spopadi so potekali tudi ta dan. Kdaj in kako se bo vojna končala, katera politična sila bo imela pri tem glavno besedo, kakšna prihodnost čaka Ukrajino?
Vojna, ki jo je leta 2022 začela Rusija v Ukrajini, še traja, čeprav so se v reševanje konflikta vključile mednarodne politične sile. Še naprej se vrstijo pozivi k vzpostavitvi miru, a miru ni. V nedeljo so v Ukrajini praznovali (če temu sploh lahko rečemo tako) dan neodvisnosti. Spopadi so potekali tudi ta dan. Kdaj in kako se bo vojna končala, katera politična sila bo imela pri tem glavno besedo, kakšna prihodnost čaka Ukrajino?
Večina zaposlenih se na delovnem mestu že srečuje z umetno inteligenco – najbolj jo uporabljajo mladi, najmanj delavci z nižjo izobrazbo. Psihologinja Eva Boštjančič opozarja, da bodo mladi brez osnovnih delovnih izkušenj, ki jih prevzema umetna inteligenca, težje razvili kritičen pogled. Starejši pa se od uporabe pogosto umikajo z mislijo, da bodo naloge prevzeli mlajši. S profesorico Filozofske fakultete se je pogovarjala novinarka Urška Valjavec. Najprej jo je vprašala o vplivu umetne inteligence na mlade.
Večina zaposlenih se na delovnem mestu že srečuje z umetno inteligenco – najbolj jo uporabljajo mladi, najmanj delavci z nižjo izobrazbo. Psihologinja Eva Boštjančič opozarja, da bodo mladi brez osnovnih delovnih izkušenj, ki jih prevzema umetna inteligenca, težje razvili kritičen pogled. Starejši pa se od uporabe pogosto umikajo z mislijo, da bodo naloge prevzeli mlajši. S profesorico Filozofske fakultete se je pogovarjala novinarka Urška Valjavec. Najprej jo je vprašala o vplivu umetne inteligence na mlade.
Projekt »Zmigaj se do vadbe« je namenjen osebam, starim 18 let ali več, ki ne dosegajo minimalnih smernic Svetovne zdravstvene organizacije glede telesne dejavnosti. V prvem javnem povabilu je bilo izbranih 151 športno-rekreativnih izvajalcev iz različnih slovenskih statističnih regij. Ti bodo izbranim posameznikom 30 tednov dvakrat tedensko brezplačno nudili eno izmed željenih vadb. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Projekt »Zmigaj se do vadbe« je namenjen osebam, starim 18 let ali več, ki ne dosegajo minimalnih smernic Svetovne zdravstvene organizacije glede telesne dejavnosti. V prvem javnem povabilu je bilo izbranih 151 športno-rekreativnih izvajalcev iz različnih slovenskih statističnih regij. Ti bodo izbranim posameznikom 30 tednov dvakrat tedensko brezplačno nudili eno izmed željenih vadb. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Pet članov humanitarne medicinske odprave v teh dneh krepi priprave na odhod na zahod Kenije. Od aprila bodo v odročni vasici Majiwa, kjer prebivalci živijo v skromnih razmerah in imajo do zdravstvene oskrbe zelo omejen dostop, zagotavljali osnovno medicinsko pomoč. Gre za nadaljevanje dolgoletne tradicije slovenskih medicinskih humanitarnih odprav, ki so v preteklosti delovale tudi v Ugandi, Burkini Faso in drugod po Afriki. Takšne odprave so za lokalno prebivalstvo življenjskega pomena, saj v krajih, kamor odhajajo, praktično ni zdravnikov, primanjkuje zdravil, pa tudi osnovne medicinske opreme. O pripravah, izzivih in pričakovanjih pred odhodom v kenijsko vas Majiwa se je Nataša Mulec pogovarjala s članoma odprave Aljažem Stoparjem in Jankom Staričem.
Pet članov humanitarne medicinske odprave v teh dneh krepi priprave na odhod na zahod Kenije. Od aprila bodo v odročni vasici Majiwa, kjer prebivalci živijo v skromnih razmerah in imajo do zdravstvene oskrbe zelo omejen dostop, zagotavljali osnovno medicinsko pomoč. Gre za nadaljevanje dolgoletne tradicije slovenskih medicinskih humanitarnih odprav, ki so v preteklosti delovale tudi v Ugandi, Burkini Faso in drugod po Afriki. Takšne odprave so za lokalno prebivalstvo življenjskega pomena, saj v krajih, kamor odhajajo, praktično ni zdravnikov, primanjkuje zdravil, pa tudi osnovne medicinske opreme. O pripravah, izzivih in pričakovanjih pred odhodom v kenijsko vas Majiwa se je Nataša Mulec pogovarjala s članoma odprave Aljažem Stoparjem in Jankom Staričem.
Vsako nedeljo na Bregu v središču Ljubljane pripravijo bolšji sejem. Gre za splet nakupovanja, zanimivih pogovorov in deljenja nostalgičnih spominov. Še posebej lepo je bolšjak obiskati poleti, predvsem zaradi lepega vremena, pa tudi zaradi ponudbe, ki je takrat nekoliko večja. Nedeljskega bolšjega sejma se je udeležila tudi Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.
Vsako nedeljo na Bregu v središču Ljubljane pripravijo bolšji sejem. Gre za splet nakupovanja, zanimivih pogovorov in deljenja nostalgičnih spominov. Še posebej lepo je bolšjak obiskati poleti, predvsem zaradi lepega vremena, pa tudi zaradi ponudbe, ki je takrat nekoliko večja. Nedeljskega bolšjega sejma se je udeležila tudi Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.
Številne raziskave so pokazale, da ima lahko prezgodnja in prekomerna raba zaslonskih naprav pri otrocih in najstnikih škodljive učinke na njihov celovit razvoj. V Sloveniji so strokovnjaki izdali smernice uporabe zaslonov, določene omejitve uporabe pametnih telefonov se uvajajo v šolah, škodljivosti se zavedajo tudi starši, kljub temu pa se zaslonski čas mladih povečuje. Ne le pri nas, tudi drugod. Kaj narediti, kje iskati rešitev? Odgovore smo iskali z dr. Cristine Montañola-Sales z Universitat Ramon Llull (Barcelona) in Katja Koren Ošljak s Katedra za medijske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Številne raziskave so pokazale, da ima lahko prezgodnja in prekomerna raba zaslonskih naprav pri otrocih in najstnikih škodljive učinke na njihov celovit razvoj. V Sloveniji so strokovnjaki izdali smernice uporabe zaslonov, določene omejitve uporabe pametnih telefonov se uvajajo v šolah, škodljivosti se zavedajo tudi starši, kljub temu pa se zaslonski čas mladih povečuje. Ne le pri nas, tudi drugod. Kaj narediti, kje iskati rešitev? Odgovore smo iskali z dr. Cristine Montañola-Sales z Universitat Ramon Llull (Barcelona) in Katja Koren Ošljak s Katedra za medijske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Pred dobrima dvema meseca ste na Prvem programu Radia Slovenija lahko slišali pogovor z Gregorjem in Olivero Rosulnik, odraslima članoma sicer štiričlanske družine, ki se je junija odpravila na enoletno pot okoli sveta. Olivera in Gregor sta z desetletnim sinom in štiriletno hčerjo zdaj že dva meseca na poti, za njimi je že nekaj zanimivih izkušenj v Jugovzhodni Aziji in ker nas seveda zanima, kako so se tam znašli, smo ju spet poklicali. Njihovo pot lahko spremljate na družbenih omrežjih, na primer na Instagramu: https://www.instagram.com/gregorrosulnik/ Pogovor z družino Rosulnik pred odhodom na pot (junij 2025):
Pred dobrima dvema meseca ste na Prvem programu Radia Slovenija lahko slišali pogovor z Gregorjem in Olivero Rosulnik, odraslima članoma sicer štiričlanske družine, ki se je junija odpravila na enoletno pot okoli sveta. Olivera in Gregor sta z desetletnim sinom in štiriletno hčerjo zdaj že dva meseca na poti, za njimi je že nekaj zanimivih izkušenj v Jugovzhodni Aziji in ker nas seveda zanima, kako so se tam znašli, smo ju spet poklicali. Njihovo pot lahko spremljate na družbenih omrežjih, na primer na Instagramu: https://www.instagram.com/gregorrosulnik/ Pogovor z družino Rosulnik pred odhodom na pot (junij 2025):
Na 31. filmskem festivalu v Sarajevu bo svetovno premiero doživel celovečerec Belo se pere na devetdeset, ki ga je po knjižni uspešnici Bronje Žakelj režiral Marko Naberšnik. Zgodba spremlja Bronjo skozi različna obdobja njenega življenja. Gre za ganljiv, humoren in navdihujoč film o spoprijemanju z boleznijo in smrtjo. Knjiga je bila leta 2019 ovenčana z nagrado Kresnik in se uvršča med največje leposlovne uspešnice v Sloveniji zadnjih desetletij. S pisateljico in režiserjem filma se je pred premiero pogovarjal Marko Rozman.
Na 31. filmskem festivalu v Sarajevu bo svetovno premiero doživel celovečerec Belo se pere na devetdeset, ki ga je po knjižni uspešnici Bronje Žakelj režiral Marko Naberšnik. Zgodba spremlja Bronjo skozi različna obdobja njenega življenja. Gre za ganljiv, humoren in navdihujoč film o spoprijemanju z boleznijo in smrtjo. Knjiga je bila leta 2019 ovenčana z nagrado Kresnik in se uvršča med največje leposlovne uspešnice v Sloveniji zadnjih desetletij. S pisateljico in režiserjem filma se je pred premiero pogovarjal Marko Rozman.
Univerza v Ljubljani je sprejela sklepe, s katerimi zamrzuje sodelovanje z izraelskimi institucijami in prvič javno uporablja izraz genocidna dejanja za dogajanje v Gazi. Klara Drašković je raziskala, kakšne posledice imajo sklepi za slovenski akademski prostor in zakaj univerze v družbi ne morejo prezreti etičnih vprašanj.
Univerza v Ljubljani je sprejela sklepe, s katerimi zamrzuje sodelovanje z izraelskimi institucijami in prvič javno uporablja izraz genocidna dejanja za dogajanje v Gazi. Klara Drašković je raziskala, kakšne posledice imajo sklepi za slovenski akademski prostor in zakaj univerze v družbi ne morejo prezreti etičnih vprašanj.
Martina Siegrist Larsson: Ladja Vasa je najbolje ohranjena ladja iz 17. stoletja na svetu. Nikjer drugje niso našli in dvignili iz vode nekaj takšnega. V tem smislu je Vasa sama po sebi zaklad. Zaklad so tudi predmeti, ki so jih dvignili skupaj z njo. Za nas je vse, kar so našli, zaklad.
Martina Siegrist Larsson: Ladja Vasa je najbolje ohranjena ladja iz 17. stoletja na svetu. Nikjer drugje niso našli in dvignili iz vode nekaj takšnega. V tem smislu je Vasa sama po sebi zaklad. Zaklad so tudi predmeti, ki so jih dvignili skupaj z njo. Za nas je vse, kar so našli, zaklad.
»Letos je zlorab na področju bolniških odsotnosti ekstremno veliko,« ugotavlja detektivka Bernarda Škrabar Damnjanović. Neupravičena odsotnost z dela se najpogosteje pojavlja ob podaljšanih vikendih, ko zaposleni, ki ne dobijo dopusta, izkoristijo bolniški stalež. Poleg preverjanja neupravičenih odsotnosti z dela imajo detektivi tudi pooblastilo za preverjanje morebitne alkoholiziranosti in uporabe prepovedanih drog. Večino dela opravijo pri delodajalcih, del njihovih strank je fizičnih oseb. Urška Valjavec je sogovornico najprej vprašala o najpogostejših nadzorih in o tem, katerih nepravilnosti odkrijejo največ.
»Letos je zlorab na področju bolniških odsotnosti ekstremno veliko,« ugotavlja detektivka Bernarda Škrabar Damnjanović. Neupravičena odsotnost z dela se najpogosteje pojavlja ob podaljšanih vikendih, ko zaposleni, ki ne dobijo dopusta, izkoristijo bolniški stalež. Poleg preverjanja neupravičenih odsotnosti z dela imajo detektivi tudi pooblastilo za preverjanje morebitne alkoholiziranosti in uporabe prepovedanih drog. Večino dela opravijo pri delodajalcih, del njihovih strank je fizičnih oseb. Urška Valjavec je sogovornico najprej vprašala o najpogostejših nadzorih in o tem, katerih nepravilnosti odkrijejo največ.
Zaščitimo humanost – je letošnji poziv ob Svetovnem dnevu humanitarnosti. Humanitarni delavci, ljudje, ki prostovoljno pomagajo ljudem, se po celem svetu soočajo z naraščajočim nasiljem. V lanskem letu je bilo po podatkih OZN ubitih 380 humanitarnih delavcev, kar je tretjina več kot leto poprej, kar je predvsem posledica vojn v Gazi in Sudanu. Že letos je bilo po podatkih Rdečega križa Slovenije ubitih 18 članov Mednarodne federacije nacionalnih društev rdečega križa in Rdečega polmeseca. Helena Lovinčič se je pogovarjala s humanitarko Matejo Stare, ki je kot prostovoljka delovala že na številnih kriznih žariščih
Zaščitimo humanost – je letošnji poziv ob Svetovnem dnevu humanitarnosti. Humanitarni delavci, ljudje, ki prostovoljno pomagajo ljudem, se po celem svetu soočajo z naraščajočim nasiljem. V lanskem letu je bilo po podatkih OZN ubitih 380 humanitarnih delavcev, kar je tretjina več kot leto poprej, kar je predvsem posledica vojn v Gazi in Sudanu. Že letos je bilo po podatkih Rdečega križa Slovenije ubitih 18 članov Mednarodne federacije nacionalnih društev rdečega križa in Rdečega polmeseca. Helena Lovinčič se je pogovarjala s humanitarko Matejo Stare, ki je kot prostovoljka delovala že na številnih kriznih žariščih
Ob Svetovnem dnevu humanitarnosti, ki so ga razglasili pred 22timi leti v spomin na 22 ubitih humanitarnih delavcev v napadu na sedež OZN v Bagdadu, OZN opozarja na podhranjenost in ogroženost sistema, ki pomaga ljudem. Kako razumeti humanitarnost v globalnem svetu in predvsem v lokalnem okolju?
Ob Svetovnem dnevu humanitarnosti, ki so ga razglasili pred 22timi leti v spomin na 22 ubitih humanitarnih delavcev v napadu na sedež OZN v Bagdadu, OZN opozarja na podhranjenost in ogroženost sistema, ki pomaga ljudem. Kako razumeti humanitarnost v globalnem svetu in predvsem v lokalnem okolju?
Grajsko dvorišče bo med 21. in 25. avgustom spet polno smeha. Vrača se Festival Panč, eden največjih stand-up festivalov v tem delu Evrope, ki letos praznuje 18 let. Zato bo program še posebej pester, nastopajoči pa posebej izbrani.
Grajsko dvorišče bo med 21. in 25. avgustom spet polno smeha. Vrača se Festival Panč, eden največjih stand-up festivalov v tem delu Evrope, ki letos praznuje 18 let. Zato bo program še posebej pester, nastopajoči pa posebej izbrani.
V Sarajevu se v teh dneh odvija eden od najpomembnejših filmskih festivalov v regiji. V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov so med devetimi tudi Fantasy slovenske režiserke Kukle, ki bo imel v Sarajevu regionalno premiero, in dve slovenski manjšinski koprodukciji: Bog ne bo pomagal hrvaške režiserke Hane Jušić in Veter, govori z mano srbskega režiserja Stefana Đorđevića. Svetovno premiero bo na festivalu v četrtek imel novi celovečerni igrani film Belo se pere na devetdeset režiserja Marka Naberšnika.
V Sarajevu se v teh dneh odvija eden od najpomembnejših filmskih festivalov v regiji. V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov so med devetimi tudi Fantasy slovenske režiserke Kukle, ki bo imel v Sarajevu regionalno premiero, in dve slovenski manjšinski koprodukciji: Bog ne bo pomagal hrvaške režiserke Hane Jušić in Veter, govori z mano srbskega režiserja Stefana Đorđevića. Svetovno premiero bo na festivalu v četrtek imel novi celovečerni igrani film Belo se pere na devetdeset režiserja Marka Naberšnika.
Katoliška cerkev s praznovanjem praznika Marijinega vnebovzetja poudarja simbolni pomen Marije in njenega poslanstva tudi za današnji čas. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic. Poleg Katoliške cerkve praznujejo Marijino vnebovzetje tudi pravoslavni kristjani. Cerkve, ki uporabljajo julijanski koledar, praznujejo 28. avgusta. Ob prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. Romanja imajo globlji verski pomen, ker verujoče opominjajo, da je celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih.
Katoliška cerkev s praznovanjem praznika Marijinega vnebovzetja poudarja simbolni pomen Marije in njenega poslanstva tudi za današnji čas. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic. Poleg Katoliške cerkve praznujejo Marijino vnebovzetje tudi pravoslavni kristjani. Cerkve, ki uporabljajo julijanski koledar, praznujejo 28. avgusta. Ob prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. Romanja imajo globlji verski pomen, ker verujoče opominjajo, da je celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih.
Poletje je čas, ko je pritisk na gozdove izjemno povečan. V Sloveniji se krepi turizem, krepi se obračanje k naravi. Ljudje se radi odpravljamo v hribe, povečuje se rekreacija v naravi in gozd se zdi privlačen prostor za različne aktivnosti. Ko k temu dodamo še dobro gobarsko sezono, kakršna je letos, se obiskovalcem na določenih območjih zdi, da ima vsako drevo svojega obiskovalca. Kako povečan pritisk vidi gozdarska inšpekcija in na kakšne zgodbe naletijo pri svojem delu? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Urško Ahačič Pogačnik, direktorico inšpekcije za gozdarstvo na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ter Marjanom Hrenom, predsednikom Zveze lastnikov gozdov Slovenije.
Poletje je čas, ko je pritisk na gozdove izjemno povečan. V Sloveniji se krepi turizem, krepi se obračanje k naravi. Ljudje se radi odpravljamo v hribe, povečuje se rekreacija v naravi in gozd se zdi privlačen prostor za različne aktivnosti. Ko k temu dodamo še dobro gobarsko sezono, kakršna je letos, se obiskovalcem na določenih območjih zdi, da ima vsako drevo svojega obiskovalca. Kako povečan pritisk vidi gozdarska inšpekcija in na kakšne zgodbe naletijo pri svojem delu? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Urško Ahačič Pogačnik, direktorico inšpekcije za gozdarstvo na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ter Marjanom Hrenom, predsednikom Zveze lastnikov gozdov Slovenije.
Po podatkih Statističnega urada RS so se mladi v Sloveniji lani od doma odseljevali v povprečju pri skoraj 29 letih, skupaj s svojimi starši pa je živelo skoraj 80 % mladih, starih med 16 in 29 let. To je kar za 12 odstotkov več, kot je povprečje in skoraj 47 % več kot na Danskem. Raziskava Mladina 2020 kaže nekoliko drugačno sliko. Med letoma 2010 in 2020 se je v Sloveniji zgodil preobrat in se je povprečna starost ob odselitvi znižala z 29,5 na 27,7 let. Razlog za to vidi prof. dr. Tomaž Deželan z ljubljanske Fakultete za družbene vede predvsem v procesu individualizacije mladih, torej njihovih vrednotah in želji po samostojnem življenju, ne pa razmer na stanovanjskem trgu.
Po podatkih Statističnega urada RS so se mladi v Sloveniji lani od doma odseljevali v povprečju pri skoraj 29 letih, skupaj s svojimi starši pa je živelo skoraj 80 % mladih, starih med 16 in 29 let. To je kar za 12 odstotkov več, kot je povprečje in skoraj 47 % več kot na Danskem. Raziskava Mladina 2020 kaže nekoliko drugačno sliko. Med letoma 2010 in 2020 se je v Sloveniji zgodil preobrat in se je povprečna starost ob odselitvi znižala z 29,5 na 27,7 let. Razlog za to vidi prof. dr. Tomaž Deželan z ljubljanske Fakultete za družbene vede predvsem v procesu individualizacije mladih, torej njihovih vrednotah in želji po samostojnem življenju, ne pa razmer na stanovanjskem trgu.
Na Gradu Snežnik je konec tedna potekal mednarodni festival Plavajoči Grad. Na 21 odrih je za več kot 6000 obiskovalcev nastopilo prek 2000 umetnikov iz vsega sveta. Tema letošnjega festivala so bili Butalci, del dogajanja pa so posvetili vojni v Gazi. Utrip festivala je izmeril Luka Pogačnik.
Na Gradu Snežnik je konec tedna potekal mednarodni festival Plavajoči Grad. Na 21 odrih je za več kot 6000 obiskovalcev nastopilo prek 2000 umetnikov iz vsega sveta. Tema letošnjega festivala so bili Butalci, del dogajanja pa so posvetili vojni v Gazi. Utrip festivala je izmeril Luka Pogačnik.
Pionirski dom – Center za kulturo mladih ponuja kulturno, umetniško in jezikovno zunajšolsko izobraževanje otrok, mladine in odraslih. Ima bogato zgodovino, saj deluje že od leta 1963, letno pa ga obiskuje več kot 1400 tečajnikov. Tudi njihove poletne šole so dobro obiskane. Poletnemu programu Pionirske glasbene šole: Muziciranje z Ano Vipotnik in Igorjem Leonardijem, ki ga ta teden obiskuje živahna skupina otrok, se je pridružila Lucija Vidergar in preverila tamkajšnji utrip. Bere Andreja Čokl.
Pionirski dom – Center za kulturo mladih ponuja kulturno, umetniško in jezikovno zunajšolsko izobraževanje otrok, mladine in odraslih. Ima bogato zgodovino, saj deluje že od leta 1963, letno pa ga obiskuje več kot 1400 tečajnikov. Tudi njihove poletne šole so dobro obiskane. Poletnemu programu Pionirske glasbene šole: Muziciranje z Ano Vipotnik in Igorjem Leonardijem, ki ga ta teden obiskuje živahna skupina otrok, se je pridružila Lucija Vidergar in preverila tamkajšnji utrip. Bere Andreja Čokl.
Za večino evropskega blaga, izvoženega na ameriški trg, so z današnjim dnem na podlagi izvršnega ukaza ameriškega predsednika Donalda Trumpa začele veljati 15-odstotne carine. Podlaga za to je politični dogovor, ki sta ga nedavno sklenila Trump in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. A dogovor strani razlagata vsaka po svoje. Kako ga razume Slovenija, kaj velja za avtomobilsko, jeklarsko in farmacevtsko industrijo, ki so posebej izpostavljene, smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na gospodarskem ministrstvu Dejanom Židanom. Slovenijo pogosto zastopa na zasedanjih sveta trgovinskih ministrov Evropske unije. Trgovinska politika Unije je sicer v pristojnosti evropske komisije.
Za večino evropskega blaga, izvoženega na ameriški trg, so z današnjim dnem na podlagi izvršnega ukaza ameriškega predsednika Donalda Trumpa začele veljati 15-odstotne carine. Podlaga za to je politični dogovor, ki sta ga nedavno sklenila Trump in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. A dogovor strani razlagata vsaka po svoje. Kako ga razume Slovenija, kaj velja za avtomobilsko, jeklarsko in farmacevtsko industrijo, ki so posebej izpostavljene, smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na gospodarskem ministrstvu Dejanom Židanom. Slovenijo pogosto zastopa na zasedanjih sveta trgovinskih ministrov Evropske unije. Trgovinska politika Unije je sicer v pristojnosti evropske komisije.
V Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - FIHO so lani sofinancirali delovanje 113 invalidskih in humanitarnih organizacij. Sredstva fundacije so po nekaj letih stagniranja v zadnjem obdobju nekoliko narasla. Kljub temu pa jih je še vedno premalo, saj ne zadostijo niti polovici potreb, ki jih prijavijo invalidske in humanitarne organizacije, opozarja direktor FIHA Borut Sever. Več v pogovoru.
V Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - FIHO so lani sofinancirali delovanje 113 invalidskih in humanitarnih organizacij. Sredstva fundacije so po nekaj letih stagniranja v zadnjem obdobju nekoliko narasla. Kljub temu pa jih je še vedno premalo, saj ne zadostijo niti polovici potreb, ki jih prijavijo invalidske in humanitarne organizacije, opozarja direktor FIHA Borut Sever. Več v pogovoru.
V Monoštru na Madžarskem se odvija 24. mednarodna likovna kolonija Porabje 2025, ki jo tudi letos organizirata Zveza Slovencev na Madžarskem in občina Monošter. Kaj bo nastalo izpod ropičev, rok in dleta slikarjev in kiparja, je zanimalo Vido Toš. Na fotografiji: umetniški vodja kolonije Franc Gerič iz Lendave in slikar Endre Gonter iz Murske Sobote
V Monoštru na Madžarskem se odvija 24. mednarodna likovna kolonija Porabje 2025, ki jo tudi letos organizirata Zveza Slovencev na Madžarskem in občina Monošter. Kaj bo nastalo izpod ropičev, rok in dleta slikarjev in kiparja, je zanimalo Vido Toš. Na fotografiji: umetniški vodja kolonije Franc Gerič iz Lendave in slikar Endre Gonter iz Murske Sobote
Konec julija je skupina invalidov osvojila dva visoka vrhova Alp med Švico in Italijo - Mali Matterhorn in Breithorn, oba visoka približno 4000 metrov. Gre za eno največjih odprav oseb z invalidnostjo nad ledeniške vrhove. Da jim je dosežek uspel, je bilo potrebne veliko organizacije, predvsem pa poguma. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.
Konec julija je skupina invalidov osvojila dva visoka vrhova Alp med Švico in Italijo - Mali Matterhorn in Breithorn, oba visoka približno 4000 metrov. Gre za eno največjih odprav oseb z invalidnostjo nad ledeniške vrhove. Da jim je dosežek uspel, je bilo potrebne veliko organizacije, predvsem pa poguma. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.
V sredo 6. avgusta se pričenja slovenski del 14. izdaje festivala Glasbe sveta oz. Musiche dal mondo, ki že vrsto ustvarja mostove med glasbenimi kulturami. Ta edinstveni festival, ki deluje na obeh straneh meje, torej v Gorici in Novi Gorici tako simbolično povezuje mesta kot tudi glasbena prizorišča.
V sredo 6. avgusta se pričenja slovenski del 14. izdaje festivala Glasbe sveta oz. Musiche dal mondo, ki že vrsto ustvarja mostove med glasbenimi kulturami. Ta edinstveni festival, ki deluje na obeh straneh meje, torej v Gorici in Novi Gorici tako simbolično povezuje mesta kot tudi glasbena prizorišča.
Prejšnji teden je na naslove 10 tisoč naključno izbranih državljanov Nacionalni inštitut za zdravje poslal pismo z naslovom Svitko. Da ne bo pomote, to ni vabilo za udeležbo v državni presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in danke, ampak vprašalnik za tiste, ki se že udeležujejo presejanja in tiste, ki bodo v prihodnosti dobili vabilo. Želijo namreč ugotoviti, kako povečati udeležbo v tem programu, saj je ta med programi najnižja, le 65 odstotna. O tem se je Helena Lovinčič pogovarjala z vodjo programa Aljo Polajžer.
Prejšnji teden je na naslove 10 tisoč naključno izbranih državljanov Nacionalni inštitut za zdravje poslal pismo z naslovom Svitko. Da ne bo pomote, to ni vabilo za udeležbo v državni presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in danke, ampak vprašalnik za tiste, ki se že udeležujejo presejanja in tiste, ki bodo v prihodnosti dobili vabilo. Želijo namreč ugotoviti, kako povečati udeležbo v tem programu, saj je ta med programi najnižja, le 65 odstotna. O tem se je Helena Lovinčič pogovarjala z vodjo programa Aljo Polajžer.
Kako oz. v katerem jeziku se s turističnimi ponudniki, na primer gostinci, sporazumevate med počitnicami na Hrvaškem, kjer je ali bo tudi letos dopustovala več kot polovica Slovencev? Vas moti, da so jedilniki v gostilnah na hrvaški obali v angleškem, nemškem, morda italijanskem ali celo madžarskem jeziku, nikjer pa v slovenskem? Bi se morali hrvaški turistični delavci bolj potruditi in ponuditi menuje tudi v slovenščini, saj smo Slovenci že tradicionalno med najbolj pogostimi turisti na Jadranu? Kaj menijo slovenski turisti na Crikveniški rivieri in kako odgovarjajo tamkajšnji gostinci in natakarji?
Kako oz. v katerem jeziku se s turističnimi ponudniki, na primer gostinci, sporazumevate med počitnicami na Hrvaškem, kjer je ali bo tudi letos dopustovala več kot polovica Slovencev? Vas moti, da so jedilniki v gostilnah na hrvaški obali v angleškem, nemškem, morda italijanskem ali celo madžarskem jeziku, nikjer pa v slovenskem? Bi se morali hrvaški turistični delavci bolj potruditi in ponuditi menuje tudi v slovenščini, saj smo Slovenci že tradicionalno med najbolj pogostimi turisti na Jadranu? Kaj menijo slovenski turisti na Crikveniški rivieri in kako odgovarjajo tamkajšnji gostinci in natakarji?
V teh dneh minevata dve leti od največje naravne nesreče v zgodovini samostojne Slovenije, ko so katastrofalne poplave prizadele večji del države. Najhuje je bilo na območjih Škofja Loke, Savinjske doline in Koroške. Voda je uničevala vse pred seboj. Obletnica je hkrati priložnost, ko se spominjamo tudi solidarnosti in naporov, ki so ga v reševanje ljudi in njihove lastnine, dali pripadniki civilne zaščite, gasilci, vojaki, policisti, reševalci, humanitarni delavci in prostovoljci. O tem smo se pogovarjali s poveljnikom Srečkom Šestanom, ki je prvi obraz in glas Civilne zaščite. Spomine pa je obujal tudi Primož Planovšek, ki je človek akcije, njegova zgodba je bila po poplavah pred dvema letoma povezana z dostavo stvari v težko dostopnih krajih v Zgornji Savinjski dolini.
V teh dneh minevata dve leti od največje naravne nesreče v zgodovini samostojne Slovenije, ko so katastrofalne poplave prizadele večji del države. Najhuje je bilo na območjih Škofja Loke, Savinjske doline in Koroške. Voda je uničevala vse pred seboj. Obletnica je hkrati priložnost, ko se spominjamo tudi solidarnosti in naporov, ki so ga v reševanje ljudi in njihove lastnine, dali pripadniki civilne zaščite, gasilci, vojaki, policisti, reševalci, humanitarni delavci in prostovoljci. O tem smo se pogovarjali s poveljnikom Srečkom Šestanom, ki je prvi obraz in glas Civilne zaščite. Spomine pa je obujal tudi Primož Planovšek, ki je človek akcije, njegova zgodba je bila po poplavah pred dvema letoma povezana z dostavo stvari v težko dostopnih krajih v Zgornji Savinjski dolini.
Pri Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost zaznavajo velik porast prevar z vrivanjem v poslovno komunikacijo. Letos so obravnavali že 25 prijav vdorov v poslovno komunikacijo, lani pa v vsem letu 32. Sporočena oškodovanja znašajo že skoraj pol milijona evrov, od tega 312.000 evrov samo v mesecu juliju. O aktualnem porastu prevar z vrivanjem v poslovno komunikacijo smo se pogovarjali z Gorazdom Božičem, vodjo Nacionalnega odzivnega centra, Tadej Hren pa je podrobneje razložil, kako izgledajo tovrstne prevare.
Pri Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost zaznavajo velik porast prevar z vrivanjem v poslovno komunikacijo. Letos so obravnavali že 25 prijav vdorov v poslovno komunikacijo, lani pa v vsem letu 32. Sporočena oškodovanja znašajo že skoraj pol milijona evrov, od tega 312.000 evrov samo v mesecu juliju. O aktualnem porastu prevar z vrivanjem v poslovno komunikacijo smo se pogovarjali z Gorazdom Božičem, vodjo Nacionalnega odzivnega centra, Tadej Hren pa je podrobneje razložil, kako izgledajo tovrstne prevare.
Vlada je prejšnji teden sprejela izhodišča za ustanovitev Javnega zavoda za nujno medicinsko pomoč, s katerim namerava zagotoviti enako dostopnost prebivalstva do nujne medicinske pomoči. Stroka od novega organa pričakuje, da bo omogočil realno financiranje nujne medicinske pomoči in enake standarde oskrbe ne glede na regijo, v kateri se posamezniku pripeti nesreča ali se mu poslabša zdravstveno stanje. Ob tem opozarja, da ustanovitev zavoda ne bo dovolj, saj so za preprečitev kolapsa sistema nujne korenite in politično nekorektne poteze.
Vlada je prejšnji teden sprejela izhodišča za ustanovitev Javnega zavoda za nujno medicinsko pomoč, s katerim namerava zagotoviti enako dostopnost prebivalstva do nujne medicinske pomoči. Stroka od novega organa pričakuje, da bo omogočil realno financiranje nujne medicinske pomoči in enake standarde oskrbe ne glede na regijo, v kateri se posamezniku pripeti nesreča ali se mu poslabša zdravstveno stanje. Ob tem opozarja, da ustanovitev zavoda ne bo dovolj, saj so za preprečitev kolapsa sistema nujne korenite in politično nekorektne poteze.
Raziskave kažejo, da je za gospodarski razvoj nujna dobra infrastruktura, kar še posebej velja na območjih, ki se soočajo z demografskim upadom. Avstrija se je odločila za posodobitev železniške infrastrukture, za katero bo namenila od 30 do 35 milijard evrov. Gre za ta hip enega največjih infrastrukturnih projektov v Evropi, pravi podjetnik Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. Konec leta bo slovesno odprta Goliška železnica/Koralm Bahn, ki bo pot med Gradcem in Celovcem skrajšala na zgolj 45 minut. Ko bo posodobitev v celoti končana, pa bo vožnja z vlakom od Celovca do Dunaja trajala 2 uri 40 minut. Kaj to pomeni za Slovenijo?
Raziskave kažejo, da je za gospodarski razvoj nujna dobra infrastruktura, kar še posebej velja na območjih, ki se soočajo z demografskim upadom. Avstrija se je odločila za posodobitev železniške infrastrukture, za katero bo namenila od 30 do 35 milijard evrov. Gre za ta hip enega največjih infrastrukturnih projektov v Evropi, pravi podjetnik Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. Konec leta bo slovesno odprta Goliška železnica/Koralm Bahn, ki bo pot med Gradcem in Celovcem skrajšala na zgolj 45 minut. Ko bo posodobitev v celoti končana, pa bo vožnja z vlakom od Celovca do Dunaja trajala 2 uri 40 minut. Kaj to pomeni za Slovenijo?
Kresnice (Lampyridae) so bile nekoč nepogrešljiv del poletnih večerov, danes pa njihovo utripanje postaja redkost. Število t. i. ognjenih muh v zadnjih desetletjih upada, predvsem zaradi človekovih posegov v naravo, svetlobnega onesnaženja in podnebnih sprememb. Na svetu živi približno 2000 vrst kresnic, od tega jih v vlažnih in naravno ohranjenih okoljih v Sloveniji najdemo 5 vrst. Na fotografiji italijanska kresnica, avtor fotografije: dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije
Kresnice (Lampyridae) so bile nekoč nepogrešljiv del poletnih večerov, danes pa njihovo utripanje postaja redkost. Število t. i. ognjenih muh v zadnjih desetletjih upada, predvsem zaradi človekovih posegov v naravo, svetlobnega onesnaženja in podnebnih sprememb. Na svetu živi približno 2000 vrst kresnic, od tega jih v vlažnih in naravno ohranjenih okoljih v Sloveniji najdemo 5 vrst. Na fotografiji italijanska kresnica, avtor fotografije: dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije
Ko otroci prenehajo obiskovati vrtec, kjer varstvo traja tudi poleti, se nekateri starši znajdejo v stiski. Kam poslati otroka, ki je še premajhen, da bi ostal sam doma, medtem ko starši delajo? V prispevku, ki ga je pripravila Lucija Vidergar, bosta predstavljeni organizaciji, ki otrokom ponujata aktivno preživljanje prostega časa. Bere Rok Valenčič.
Ko otroci prenehajo obiskovati vrtec, kjer varstvo traja tudi poleti, se nekateri starši znajdejo v stiski. Kam poslati otroka, ki je še premajhen, da bi ostal sam doma, medtem ko starši delajo? V prispevku, ki ga je pripravila Lucija Vidergar, bosta predstavljeni organizaciji, ki otrokom ponujata aktivno preživljanje prostega časa. Bere Rok Valenčič.
Trgovina z ljudmi je dobičkonosna globalna grožnja, ki jo poganja organizirani kriminal, ob današnjem svetovnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi opozarjajo v Združenih narodih. Tudi Slovenija ni imuna na ta pojav. Policija je lani pri nas obravnavala 43 sumov storitve kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, v 18 primerih je podala ovadbo na tožilstvo. Do konca junija letos pa je zaznala 12 takšnih kaznivih dejanj. Med oblikami trgovine z ljudmi prevladuje spolno izkoriščanje, vse več je tudi primerov delovnega izkoriščanja.Trgovina z ljudmi se vse bolj seli tudi na spletne platforme, pa opozarja podpredsednica Društva Ključ Manca Raušl.
Trgovina z ljudmi je dobičkonosna globalna grožnja, ki jo poganja organizirani kriminal, ob današnjem svetovnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi opozarjajo v Združenih narodih. Tudi Slovenija ni imuna na ta pojav. Policija je lani pri nas obravnavala 43 sumov storitve kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, v 18 primerih je podala ovadbo na tožilstvo. Do konca junija letos pa je zaznala 12 takšnih kaznivih dejanj. Med oblikami trgovine z ljudmi prevladuje spolno izkoriščanje, vse več je tudi primerov delovnega izkoriščanja.Trgovina z ljudmi se vse bolj seli tudi na spletne platforme, pa opozarja podpredsednica Društva Ključ Manca Raušl.
Na letošnjem popisu bele štorklje ugotavljajo, da se je že tretje leto zapored povečalo število gnezdečih parov, še večji pa je porast mladičev. Iz gnezd, ki jih je zasedalo 321 gnezdečih parov, je poletelo kar 807 mladičev. Presenetila je tudi zgodnja vrnitev parov – prvi so se vračali že v začetku februarja, vajeni pa so že, da nekaj parov zimo preživi kar doma – na območju Pragerskega, Rač in Ivančne Gorice so našteli okoli 20 takšnih osebkov. Več v pogovoru Cirile Štuber z Uršo Očko, koordinatorico izobraževanja pri DOPPS. Foto: Urša Očko
Na letošnjem popisu bele štorklje ugotavljajo, da se je že tretje leto zapored povečalo število gnezdečih parov, še večji pa je porast mladičev. Iz gnezd, ki jih je zasedalo 321 gnezdečih parov, je poletelo kar 807 mladičev. Presenetila je tudi zgodnja vrnitev parov – prvi so se vračali že v začetku februarja, vajeni pa so že, da nekaj parov zimo preživi kar doma – na območju Pragerskega, Rač in Ivančne Gorice so našteli okoli 20 takšnih osebkov. Več v pogovoru Cirile Štuber z Uršo Očko, koordinatorico izobraževanja pri DOPPS. Foto: Urša Očko
Vam je zmanjkalo idej za branje? Knjigarnarji in bibliotekarji jih imajo še veliko. Od kriminalk, satire, pa vse do poezije. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Cirila Štuber.
Vam je zmanjkalo idej za branje? Knjigarnarji in bibliotekarji jih imajo še veliko. Od kriminalk, satire, pa vse do poezije. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Cirila Štuber.
Med 7. in 10. avgustom bo na Gradu Snežnik potekal že 12. festival Floating Casle, oziroma Plavajoči grad, ki bo postregel s številnimi koncerti, delavnicami, predstavami, performensi, instalacijami in še marsičem. V okviru festivala se bo ponovno združil tudi Etno Histeria World Orchestra, ki bo teden pred festivalom nastopal po Sloveniji. V studiu Prvega smo gostili programskega vodjo festivala, Matijo Solceta.
Med 7. in 10. avgustom bo na Gradu Snežnik potekal že 12. festival Floating Casle, oziroma Plavajoči grad, ki bo postregel s številnimi koncerti, delavnicami, predstavami, performensi, instalacijami in še marsičem. V okviru festivala se bo ponovno združil tudi Etno Histeria World Orchestra, ki bo teden pred festivalom nastopal po Sloveniji. V studiu Prvega smo gostili programskega vodjo festivala, Matijo Solceta.
Nepregledne kolone na slovenskih cestah so postale naša realnost: ogromna gospodarska škoda, zamude v službo in šolo, načeti živci voznic in voznikov, pokvarjene počitnice in tone zdravju škodljivih izpustov ogljikovega dioksida. Kaj nas je pripeljalo do takšnega stanja in kaj nas lahko potegne iz prometnega kaosa? Je rešitev v tretjih avtocestnih pasovih, boljših vlakovnih in avtobusnih povezavah ali pa le v našem potrpljenju?
Nepregledne kolone na slovenskih cestah so postale naša realnost: ogromna gospodarska škoda, zamude v službo in šolo, načeti živci voznic in voznikov, pokvarjene počitnice in tone zdravju škodljivih izpustov ogljikovega dioksida. Kaj nas je pripeljalo do takšnega stanja in kaj nas lahko potegne iz prometnega kaosa? Je rešitev v tretjih avtocestnih pasovih, boljših vlakovnih in avtobusnih povezavah ali pa le v našem potrpljenju?
Jeseni bo državni zbor odločal o lastniški zadrugi delavcev, vladnem zakonu, ki so ga ministri sprejeli pretekli teden. Predlog predvideva poseben status lastniške zadruge in posebno obliko davčnih spodbud za prodajalca kapitalske naložbe, matično podjetje in člane lastniške zadruge. Stroka, ki meni, da ima tovrstna zakonodaja veliko potenciala, opozarja na marsikatero odprto vprašanje, saj da predlog zakona v nekaterih ključnih točkah ni dovolj premišljen Kaj pravita ekonomista in pravnik? Poslušajte ...
Jeseni bo državni zbor odločal o lastniški zadrugi delavcev, vladnem zakonu, ki so ga ministri sprejeli pretekli teden. Predlog predvideva poseben status lastniške zadruge in posebno obliko davčnih spodbud za prodajalca kapitalske naložbe, matično podjetje in člane lastniške zadruge. Stroka, ki meni, da ima tovrstna zakonodaja veliko potenciala, opozarja na marsikatero odprto vprašanje, saj da predlog zakona v nekaterih ključnih točkah ni dovolj premišljen Kaj pravita ekonomista in pravnik? Poslušajte ...
Gre za čezmeren poseg policije in nespoštljivo ravnanje na kraju, ki koroškim Slovencem predstavlja simbol upora proti nacizmu in hkrati kraj spomina na 11 ljudi, ki so jih vojaki SS-a ubili tik pred koncem druge svetovne vojne, opozarjajo organizacije koroških Slovencev, ki so se ostro odzvale na včerajšnje ravnanje avstrijske policije in njene specialne enote na mladinskem protifašističnem taboru pri muzeju Peršman. Zahtevajo, da se raziščejo vse okoliščine te policijske racije. Pojasnila glede ravnanja avstrijske policije pričakuje tudi Slovenija. Kaj se je dogajalo na Peršmanovi domačiji? Kako se počutijo udeleženci tabora in kakšne bi lahko bile politične posledice te, po mnenju odvetnika Rudija Vouka, ilegalne policijske racije? Prisluhnite!
Gre za čezmeren poseg policije in nespoštljivo ravnanje na kraju, ki koroškim Slovencem predstavlja simbol upora proti nacizmu in hkrati kraj spomina na 11 ljudi, ki so jih vojaki SS-a ubili tik pred koncem druge svetovne vojne, opozarjajo organizacije koroških Slovencev, ki so se ostro odzvale na včerajšnje ravnanje avstrijske policije in njene specialne enote na mladinskem protifašističnem taboru pri muzeju Peršman. Zahtevajo, da se raziščejo vse okoliščine te policijske racije. Pojasnila glede ravnanja avstrijske policije pričakuje tudi Slovenija. Kaj se je dogajalo na Peršmanovi domačiji? Kako se počutijo udeleženci tabora in kakšne bi lahko bile politične posledice te, po mnenju odvetnika Rudija Vouka, ilegalne policijske racije? Prisluhnite!
V Ukrajini je kljub vojni veliko priložnosti za sodelovanje in za poslovanje, še več kot jih je bilo pred tem. To je bilo eno od sporočil dvodnevnega delovnega obiska podpredsednika vlade in finančnega ministra Klemna Boštjančiča v Ukrajini konec tedna. Sešel se je s podpredsednikom vlade Oleksijem Kulebom in ministri za finance, gospodarstvo, ter evroatlantske integracije, pa tudi s predstavniki slovenskih podjetij, ki poslujejo na ukrajinskem trgu. Pričakovati je, da bodo partnerji, ki že zdaj utrjujejo vezi in gradijo dobre odnose, lažje sodelovali tudi pri povojni obnovi države. A kot smo slišali, obnova poteka tudi že zdaj.
V Ukrajini je kljub vojni veliko priložnosti za sodelovanje in za poslovanje, še več kot jih je bilo pred tem. To je bilo eno od sporočil dvodnevnega delovnega obiska podpredsednika vlade in finančnega ministra Klemna Boštjančiča v Ukrajini konec tedna. Sešel se je s podpredsednikom vlade Oleksijem Kulebom in ministri za finance, gospodarstvo, ter evroatlantske integracije, pa tudi s predstavniki slovenskih podjetij, ki poslujejo na ukrajinskem trgu. Pričakovati je, da bodo partnerji, ki že zdaj utrjujejo vezi in gradijo dobre odnose, lažje sodelovali tudi pri povojni obnovi države. A kot smo slišali, obnova poteka tudi že zdaj.