Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Umetnost možnega

Umetnost možnega – podkast o politiki je nekoliko drugačen pogled na notranje politično dogajanje v Sloveniji. Tanja Starič (TV Slovenija) in Aleš Kocjan (Radio Slovenija), oba dolgoletna notranje politična novinarja, v vsaki epizodi gostita novinarja, ki spremlja slovensko strankarsko dogajanje od blizu. Vabita tudi tiste, ki v ozadju snujejo politične strategije in tiste, ki politike poznajo, jih spremljajo in se z njimi pogovarjajo brez kamer in mikrofonov. Teme podkasta piše politika sama – s spletkami, prestopi, preštevanji, prelomnimi sestanki in kongresi, zavezništvi in spori. Vsakih 14 dni vse to analiziramo, komentiramo, pojasnjujemo in se, seveda, ob tem včasih tudi zgražamo in še večkrat smejimo.

82 epizod

Umetnost možnega

82 epizod

Umetnost možnega – podkast o politiki je nekoliko drugačen pogled na notranje politično dogajanje v Sloveniji. Tanja Starič (TV Slovenija) in Aleš Kocjan (Radio Slovenija), oba dolgoletna notranje politična novinarja, v vsaki epizodi gostita novinarja, ki spremlja slovensko strankarsko dogajanje od blizu. Vabita tudi tiste, ki v ozadju snujejo politične strategije in tiste, ki politike poznajo, jih spremljajo in se z njimi pogovarjajo brez kamer in mikrofonov. Teme podkasta piše politika sama – s spletkami, prestopi, preštevanji, prelomnimi sestanki in kongresi, zavezništvi in spori. Vsakih 14 dni vse to analiziramo, komentiramo, pojasnjujemo in se, seveda, ob tem včasih tudi zgražamo in še večkrat smejimo.

Desni ovinek v nejasno smer – Janez Markeš (Delo)

V zadnji epizodi četrte sezone podkasta o politiki Umetnost možnega še zadnjič vlečemo črto pod Evropske volitve, ki so politiko zavezništva, kateremu pripada tudi Slovenija, obrnile na desno. Volitve v Sloveniji je dobil Janša, a hkrati je izgubil referendume. Te je dobil Golob, ki pa je izgubil volitve. S komentatorjem in kolumnistom Dela Janezom Markešem gledamo v prihodnost in v alternative, ki se ponujajo. Te pa niso dobre, opozarja gost zadnje epizode, ki neusmiljeno secira slovensko politično ponudbo. Kaj predstavlja Janša in kaj Golob? Zakaj so manjše stranke obtičale na robu obstoja? Kaj politično predstavlja Vladimir Prebilič? Janez Markeš opozarja, da so ogrožene temeljne vrednote, na katerih temelji razsvetljenska Evropa. A vsak konec je tudi začetek. Lepo poletje vam želiva in na poslušanje spet jeseni!

40 min 12. 6. 2024


Pretres v EU, pri nas Janša v naletu - Tanja Starič in Aleš Kocjan (Umetnost možnega)

Jutro po evropskih volitvah podkast Umetnost možnega gostuje v terminu Prvakov tedna pri Bojanu Leskovcu v živo na Prvem. Tanja in Aleš analizirata in komentirata rezultate volitev in potek kampanje, ki je postregla z izrazito konfrontacijo med premierjem Golobom in večnim izzivalcem za mesto predsednika vlade, opozicijskim prvakom Janšo ter nekaterimi izrazito notranje političnimi temami. Obe strani sta na ta način mobilizirala volivce, tudi referendumi so krepili mobilizacijo na obeh ideoloških bregovih, kar tudi dokazujejo relativno tesni rezultati referendumskih odločanj. Hkrati se je skozi kampanjo po celotni stari celini izpostavljala zgodovinskost teh volitev, saj je bilo jasno, da se bo okrepila radikalna desnica, ki utegne povzročati politične spremembe v Evropi. V ustanovnih članica EU se zaradi zmage desnih populistov že dogaja pretres; v Franciji je razpuščen parlament, v Belgiji je odstopil premier, v Nemčiji hud poraz socialne demokracije in levice. Pri nas pa je jasno, da Janez Janša ne odhaja nikamor in da je SDS z njim na čelu dodatno okrepila svojo hegemonijo. Vabljeni k poslušanju!

45 min 10. 6. 2024


Ko strelski vod stoji v krogu … - Luka Robida (Radio Slovenija) in Gregor Drnovšek (TV Slovenija)

Raziskovalci javnega mnenja so pet dni pred volitvami zelo previdni pri napovedih. V zadnjem predvolilnem podkastu Umetnost možnega, v katerem smo združili sile novinarji naše hiše, pa smo šli v drugo smer; Gregor Drnovšek, novinar in urednik informativnega programa TV Slovenija, na koncu celo sestavi novo ekipo slovenskih evroposlancev. Seveda pa predvsem čisto resno govorimo o tem, kakšno je razmerje političnih sil po dveh krogih kampanje. Luka Robida, urednik zunanjepolitične redakcije v informativnem programu Radia Slovenija, precizno analizira možnosti skrajno desnih strank v Evropi in morebitna zavezništva po volitvah. Kako lahko suverenistične in nacionalistične stranke najdejo skupni imenovalec in interes? Zakaj predvolilna strategija liberalnih strank spominja na »strelski vod, ki stoji v krogu«? In kje se skriva evropska Levica? Izpostavimo še nekaj očitnih »bistroumnih nesmislov« letošnjih volitev. Gregor analizira dejstvo, da sta na volitvah pri nas glavna akterja politika, ki sploh ne kandidirata – Janša in Golob. In z Luko se strinjata, da zagotovo »ni naključje«, da je glavna predvolilna tema v Sloveniji priznanje Palestine, ki za delom prihodnjega evropskega parlamenta nima nobene povezave.

43 min 4. 6. 2024


Boj za preferenčne glasove – Metka Majer (Pop TV) in Peter Merše (Domovina)

Prvi teden uradne kampanje pred evropskimi volitvami je minil relativno mirno, nikakor pa ne dolgočasno, pravi gostja tokratne epizode podkasta Metka Majer, novinarska in urednica POP TV. Zelo očitno je, da je vse manj pomembno, na katerem mestu na listi je kandidat, saj lahko preferenčni glasovi pošljejo v evropski parlament tudi tiste, ki so na sredini ali na koncu liste. Zato vidimo praske med kandidati iste stranke – precej očitno v SDS, ki računa vsaj na tri mandate. V tej stranki so zaslužni kadri na vrhu liste, kar pa ne pomeni nujno, da bodo prav oni izvoljeni v evropski parlament. Namesto Milana Zvera ali Aleša Hojsa Zala Tomašič? Ni nemogoče, pravi Peter Merše, kolumnist Domovine. Je bila torej sploh smiselna zamera in odhod Klemna Grošlja iz Svobode, ker mu je v tej stranki pripadlo zadnje mesto na listi? In kam v resnici sodita, na primer, Vladimir Prebilič in Peter Gregorčič? Vse izveste v novi epizodi #UmetnostMožnega.

46 min 22. 5. 2024


Iz tragedije v farso - Luka Lisjak Gabrijelčič (Razpotja)

Epizodo tokrat snemamo na dan Evrope, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja za evropske volitve. Te bodo »zgodovinske«, ampak – spomni kolumnist, zgodovinar in urednik Luka Lisjak Gabrijelčič – zelo podobno smo govorili tudi pred petimi leti. Dejstvo je, da se bo okrepila desnica, taktika Evropske ljudske stranke pa je, da loči zmernejši del skrajne desnice od radikalnega. Socialna demokracija je v težavah, levica, ki je svoj vrh doživela leta 2014, prav tako. Ko govorimo o domačih strankah v uvodu v uradno kampanje, pa se »tragedija spremeni v farso«, pravi Luka. Gibanje Svoboda je dobilo svojo »alternativno različico«, Zelene Slovenije, odpadniško listo, ki jo sestavljajo od Svobode odpadli. Poleg tega pa je tukaj Vesna, uradna članico evropskih zelenih z Vladimirjem Prebiličem, ki se je odločil »izkoristiti svoj potencial s predsedniških volitev tako, kot se ga je odločil Anže Logar zapraviti«, saj se odpravlja v politiko »s hitrostjo premikov tektonske plošče«. Socialni demokrati se bodo borili za en sedež v evropskem parlamentu, ki jim je bil doslej zagotovljen, še najmanj lahko izgubi Levica, ki evro poslanca še ni imela. SDS je na listo uvrstila trdo krilo stranke, NSi gre na vse ali nič.

58 min 9. 5. 2024


Pragmatična socialna demokracija in Taylor Swift – Mojca Širok (RTV Slovenija) in Nataša Mulec (Radio Slovenija)

Zadnji kongres Socialnih demokratov sodi med tistih deset političnih dogodkov, ki si jih bodo novinarji, ki spremljajo politično dogajanje, zagotovo zapomnili. Ne samo zato, ker je trajal 15 ur, pravi novinarka notranjepolitične redakcije Nataša Mulec v tokratni epizodi podkasta politiki Umetnost možnega. Tudi zaradi proceduralnih zapletov, govorov, ki bi jih lahko slišali tudi – denimo – na kongresu Nove Slovenije in šal, ki so si jih med dolgimi pavzami pripovedovali delegati. Nataše ni presenetilo, da je v predsedniški tekmi zmagal Matjaž Han, po lastnih besedah »pragmatični socialni demokrat«. »Pragmatizem ima s socialno demokracijo skupnega toliko, kot imam jaz skupnega s Taylor Swift,« pa pravi Mojca Širok, dopisnica RTV iz Bruslja. Po njenih besedah bo izid evropskih volitev brez dvoma »desno in še bolj desno«, razlog za to pa je tudi zmeda na levici. Politično dogajanje v Sloveniji po Mojčinih besedah odslikava predvsem nepoznavanje mehanizmov delovanja institucij Evropske unije. Opozori, da vlade posameznih držav praviloma za vse slabo okrivijo EU, vse dobro pa pripišejo sebi. S kolegom Juričem sta zato resno razmišljala o podkastu »Za vse je kriv Bruselj«. Mojca Širok tudi pove, kako se je, nič hudega sluteč, nenadoma znašla v središču popolnoma neresničnih govoric, da iz novinarstva prestopa v politiko. Trije kolegi v ljubljanskem studiu prikimavamo – ja, s slovenskim politično-tračarskim podzemljem smo se, žal, že vsi srečali …

59 min 17. 4. 2024


Kotlar, politik, kandidat, vohun – Darijan Košir (Dnevnik) in Uroš Esih (Delo)

Ali razkritja o ruskem vplivu na politiko in javnost v Evropi kažejo, da se ruska proxy vojna stopnjuje? Ne, pravi gost tokratne epizode podkasta o politiki Umetnost možnega Darijan Košir, nekdanji dopisnik iz Moskve, zdaj urednik časopisa Dnevnik. Nasprotno, zdaj se samo razkriva ruska propaganda, ki jo ruske obveščevalne službe širijo že vrsto let in naj bi s tem izdatno pripomogle tako k brexitu kot k prvemu vzponu Trumpa na vrh ZDA. Rusija ima nedvomno interes ošibiti evropsko enotnost in razširiti svoje območje vpliva. A to, kar vidimo zdaj, je predvsem soočenje z realnostjo, razkrivanje, kako globoko je že doslej segel vpliv Putinovih interesov. Nedvomno bodo odnosi z Rusijo tema evropskih volitev, kar je predvsem interes zmernih strank. (Skrajno)desne stranke pa bodo vztrajale pri tradicionalnem naboru tem – predvsem migracijah, dodaja Uroš Esih, komentator Dela. Govorimo tudi o pripravah slovenskih strank na volitve, kjer je vladna stran še v precejšnjem zaostanku. In seveda tudi o prerivanju kandidatov za predsednika pred kongresom socialnih demokratov. Na poslušanje!

56 min 3. 4. 2024


(Pre)zgodnja predvolilna pomlad – Miha Orešnik (N1 Slovenija) in Luka Mlakar (Večer)

Tanja Fajon se poslavlja z mesta predsednice socialnih demokratov. Kdo jo bo nasledil? Župan Tadej Beočanin , poslanec Jani Prednik ali evroposlanec Milan Brglez? Miha Orešnik, novinar, komentator, voditelj na portalu N1 natančno analizira prednosti, slabosti in politično ozadje treh kandidatov. Novinar Večera Luka Mlakar opozori, da je prav v SD pomembno mesto generalnega sekretarja, ki je samo v tej stranki voljena funkcija. Novi predsednik koalicijske stranke verjetno ne bo prehodna rešitev, stranka se zaveda, da mora po aferi »nakup stavbe na Litostrojski«, postaviti nove temelje in strukturo, da se bo obdržala na političnem prizorišču. Dotaknemo se tudi novih vladnih metod komuniciranja in odhodov sodelavk predsednika vlade. Niso ključni kanali komuniciranja, ampak to, kaj vlada sporoča javnostim. In tu ima Golob, ki se je v zadnjih javnih nastopih predvsem branil, največ težav. Predvsem zaradi prelomljenih obljub in napovedi, ki se niso uresničile. Pogovarjamo se tudi o kampanji pred evropskimi volitvami, ki se je začela že s prvimi zvončki. Gosta se strinjata, da SDS, ki že strelja z vsemi topovi, tega ne počne zato, ker Logarjeva skupina na tiho načrtuje prevzem stranke. Če bi članstvo res izbiralo predsednika, ki bi nasledil Janšo, je vrsta bolj zaslužnih pred Logarjem precej dolga …

52 min 20. 3. 2024


Vloga (ne)zvestobe v slovenski politiki – Andraž Zorko (Valicon)

Kako se evropske volitve razlikujejo od državnozborskih? Ne samo po tem, da je prag za vstop v evropski parlament mnogo višji in da odločajo preferenčni glasovi. Razlika je tudi ta, da zaradi nižje volilne udeležbe praviloma odločajo volivci, ki so zvesti svoji stranki in politični opciji. Zato se rezultati evropskih volitev tudi praviloma razlikujejo od izidov volitev v slovenski parlament. Prednost imajo torej stranke, ki imajo zvesto volilno bazo, tako imenovane »tradicionalne« stranke. Pri nas so to SDS, SD in NSi. Kaj se bo torej zgodilo zdaj, ko so Socialni demokrati po aferi sodna palača zdrsnili na zgodovinsko dno? Analizira Andraž Zorko, direktor in partner Valicona, podjetja, ki – kot ugotavlja Aleš – je v super volilnem letu natančno napovedal ne samo rezultate, ampak tudi volilno udeležbo. Mimogrede Andraž pove še, ali in kako agencije, ki merijo javno mnenje, prav to javno mnenje oblikujejo, pa tudi, kako v času, ko ni več starih metode anketiranja, pridejo do zanesljivih podatkov. Namignemo tudi, kakšna je povezava med Alešem Hojsem in rumenimi nogavicami. Na poslušanje!

57 min 28. 2. 2024


Izredno stanje – konec ali začetek? – Anže Božič (POP TV) in Matej Grošelj (Večer)

Še vedno ne vemo, kako se bo razpletla afera »sodna palača«. Bo ministrica končno odstopila? Bodo Socialni demokrati preživeli prosti pad? Kaj lahko sanirajo na aprilskem volilnem kongresu? Gneče za mesto predsednika stranke ni. Bo odstopila samo Tajna Fajon ali tudi drugi člani predsedstva? Kaj pomeni imenovanje Matevža Frangeža za začasnega glavnega tajnika? Gosta tokratne epizode – Anže Božič, POP TV in Matej Grošelj, Večer – menita, da so možni vsi scenariji, a nobeden med njimi ni dober. Niti za SD niti vlado. Tudi če težave Socialnih demokratov trenutno koristijo Gibanju Svoboda, bo na dolgi rok ceno afere plačala celotna vlada in politična leva sredina. Medtem na desnici vznemirja odločitev SDS, da naj poslanci podpišejo neke vrste »izjavo pripadnosti« poslanski skupini in stranki SDS do konca mandata. Anže Logar in Eva Irgl izjave nista podpisala. Zakaj pa izjave ni podpiral Dejan Kaloh?

50 min 14. 2. 2024


RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine