Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Avtor: Mojca Delač
Tokrat o najnovejših raziskavah s področja epigenetike, prenosa stresa med generacijami in vplivu travme. Pa tudi o tem, da učinki stresa v možgane niso vklesani v kamen. Zavili pa bomo tudi v "možgansko porodnišnico"! Mojca Delač gosti raziskovalko dr. Mašo Čater, sodelavko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki nas je odpeljala v svet predkliničnih raziskav. Priporočamo v posluh!
Tokrat o najnovejših raziskavah s področja epigenetike, prenosa stresa med generacijami in vplivu travme. Pa tudi o tem, da učinki stresa v možgane niso vklesani v kamen. Zavili pa bomo tudi v "možgansko porodnišnico"! Mojca Delač gosti raziskovalko dr. Mašo Čater, sodelavko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki nas je odpeljala v svet predkliničnih raziskav. Priporočamo v posluh!
Se vam je že zgodilo, da se vam je v določenem trenutku, ob odločitvi, delu, ustvarjanju, odnosu z ljudmi, pojavil nek notranji občutek, slutnja, da nekaj naredite oziroma veste, čeprav si niste znali pojasniti, od kod? Poslušalko Možganov na dlani je zanimalo, kaj ima intuicija z našimi možgani. Mojca Delač je v radijski studio povabila nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška, ki nam je z veseljem priskočil na pomoč pri odgovorih. In kot boste slišali, so ti bili še do nedavnega zagonetka tudi za strokovnjake.
Se vam je že zgodilo, da se vam je v določenem trenutku, ob odločitvi, delu, ustvarjanju, odnosu z ljudmi, pojavil nek notranji občutek, slutnja, da nekaj naredite oziroma veste, čeprav si niste znali pojasniti, od kod? Poslušalko Možganov na dlani je zanimalo, kaj ima intuicija z našimi možgani. Mojca Delač je v radijski studio povabila nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška, ki nam je z veseljem priskočil na pomoč pri odgovorih. In kot boste slišali, so ti bili še do nedavnega zagonetka tudi za strokovnjake.
Na praznik dela vstopamo v svet dela nevrokirurga. Matic Munda ima možgane zares ob dlani, seveda pa se pri tem odpira cela kopica zgodb in izkušenj za mladega specializanta, ki pravi, da bi rad ostal v Sloveniji. Pred mikrofon ga je povabila Mojca Delač.
Na praznik dela vstopamo v svet dela nevrokirurga. Matic Munda ima možgane zares ob dlani, seveda pa se pri tem odpira cela kopica zgodb in izkušenj za mladega specializanta, ki pravi, da bi rad ostal v Sloveniji. Pred mikrofon ga je povabila Mojca Delač.
Zakaj smo po tem, ko se (sploh obilno) najemo, pogosto tako utrujeni? Prof. dr. Sergej Pirkmajer z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani nam v tokratni epizodi pomaga razumeti, zakaj si včasih po obroku rečemo, "da vidimo samo še kavč". Tokrat na dlan jemljemo možgane in postprandialno utrujenost.
Zakaj smo po tem, ko se (sploh obilno) najemo, pogosto tako utrujeni? Prof. dr. Sergej Pirkmajer z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani nam v tokratni epizodi pomaga razumeti, zakaj si včasih po obroku rečemo, "da vidimo samo še kavč". Tokrat na dlan jemljemo možgane in postprandialno utrujenost.
Zavili bomo v svet shizofrenije, nevrobiologije duševnih motenj in uvida. Vse to s prof. dr. Anthonyjem Davidom, ki je direktor Inštituta za mentalno zdravje na univerzi UCL v Londonu. Pripravlja: Mojca Delač.
Zavili bomo v svet shizofrenije, nevrobiologije duševnih motenj in uvida. Vse to s prof. dr. Anthonyjem Davidom, ki je direktor Inštituta za mentalno zdravje na univerzi UCL v Londonu. Pripravlja: Mojca Delač.
Na slovenski dan možganov, ta se zgodi na sredo v tretjem tednu v marcu, ko poteka Teden možganov, je v reviji Frontiers in public health – mednarodni znanstveni reviji, ki pokriva širok spekter tematik s področja javnega zdravja, izšel članek z naslovom "Javni interes in angažiranost pri skrbi za zdravje možganov v Sloveniji: vloga izobraževanja." Mojca Delač se je o članku in sporočilih, ki iz njega izhajajo, pogovarjala z dvema izmed avtorjev, prof. dr. Majo Bresjanac in dr. Matejem Perovnikom.
Na slovenski dan možganov, ta se zgodi na sredo v tretjem tednu v marcu, ko poteka Teden možganov, je v reviji Frontiers in public health – mednarodni znanstveni reviji, ki pokriva širok spekter tematik s področja javnega zdravja, izšel članek z naslovom "Javni interes in angažiranost pri skrbi za zdravje možganov v Sloveniji: vloga izobraževanja." Mojca Delač se je o članku in sporočilih, ki iz njega izhajajo, pogovarjala z dvema izmed avtorjev, prof. dr. Majo Bresjanac in dr. Matejem Perovnikom.
Kakšen marec se je zarisal med vijuge! Upamo, da ste tako kot mi ob oblikovanju vsebin, uživali tudi vi, če ste jim že namenili svoja slušna omrežja. In če smo na poti skozi leta začeli pri jeseni, zaključujemo s pomladjo in nadarjenimi mladimi ljudmi. Z nami bodo dijakinje in dijak Gimnazije Vič ter psiholog prof. dr. Valentin Bucik.Kaj je nadarjenost? Kako lahko bolje podpremo mlade ljudi, ki so nadarjeni? Zakaj je najstništvo tudi nevropsihološko zanimivo obdobje? Sodelujejo: - Dijakinje in dijak z Gimnazije Vič Hana, Nej, Kim, Tisa in Lea, z njimi se je pogovarjala Neža Borkovič - Psiholog, prof. dr. Valentin Bucik, Oddelek za psihologijo, FF Univerze v Ljubljana
Kakšen marec se je zarisal med vijuge! Upamo, da ste tako kot mi ob oblikovanju vsebin, uživali tudi vi, če ste jim že namenili svoja slušna omrežja. In če smo na poti skozi leta začeli pri jeseni, zaključujemo s pomladjo in nadarjenimi mladimi ljudmi. Z nami bodo dijakinje in dijak Gimnazije Vič ter psiholog prof. dr. Valentin Bucik.Kaj je nadarjenost? Kako lahko bolje podpremo mlade ljudi, ki so nadarjeni? Zakaj je najstništvo tudi nevropsihološko zanimivo obdobje? Sodelujejo: - Dijakinje in dijak z Gimnazije Vič Hana, Nej, Kim, Tisa in Lea, z njimi se je pogovarjala Neža Borkovič - Psiholog, prof. dr. Valentin Bucik, Oddelek za psihologijo, FF Univerze v Ljubljana
Kronična neprespanost pa prinaša številna tveganja za posameznika in družbo. In kaj so trenutno vroče teme v somnologiji? Kako slaba spalna higiena vpliva na možgane Skozi leta? Kaj kažejo raziskave med slovenskimi najstniki? Koliko o pomenu spanja za zdrave možgane že ve fiziologija? Veliko vprašanj, s katerimi se je Mojca Delač obrnila na sogovornice v tokratni oddaji: • Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, somnologinja, Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, UKC Ljubljana • Prof. dr. Maja Bresjanac, vodja Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja, Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska Fakulteta v Ljubljani • Doc. dr. Vita Štukovnik, klinična psihologinja, predavateljica psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Ankete sta posneli Vida Lestan in Neža Borkovič. Epizoda je nastala v okviru posebne marčevske serije Skozi leta, s katero se pridružujemo temi letošnjega Tedna možganov.
Kronična neprespanost pa prinaša številna tveganja za posameznika in družbo. In kaj so trenutno vroče teme v somnologiji? Kako slaba spalna higiena vpliva na možgane Skozi leta? Kaj kažejo raziskave med slovenskimi najstniki? Koliko o pomenu spanja za zdrave možgane že ve fiziologija? Veliko vprašanj, s katerimi se je Mojca Delač obrnila na sogovornice v tokratni oddaji: • Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, somnologinja, Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, UKC Ljubljana • Prof. dr. Maja Bresjanac, vodja Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja, Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska Fakulteta v Ljubljani • Doc. dr. Vita Štukovnik, klinična psihologinja, predavateljica psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Ankete sta posneli Vida Lestan in Neža Borkovič. Epizoda je nastala v okviru posebne marčevske serije Skozi leta, s katero se pridružujemo temi letošnjega Tedna možganov.
Hrepenenje po večni mladosti je staro skoraj toliko kot človeška civilizacija. Izoblikovalo je mite, pripovedi, legende in tudi odprlo pot sodobni znanosti in odkrivanju skrivnosti dolgoživosti. Ali lahko kljubujemo času ali je bolje, da kakovostno preživimo tistega, ki ga imamo? Epizoda je del posebne serije Skozi leta, ki jo Možgani na dlani pripravljajo v sodelovanju s Frekvenco X na Valu 202. Skozi tokratno oddajo vas peljeta Luka Hvalc in Mojca Delač.
Hrepenenje po večni mladosti je staro skoraj toliko kot človeška civilizacija. Izoblikovalo je mite, pripovedi, legende in tudi odprlo pot sodobni znanosti in odkrivanju skrivnosti dolgoživosti. Ali lahko kljubujemo času ali je bolje, da kakovostno preživimo tistega, ki ga imamo? Epizoda je del posebne serije Skozi leta, ki jo Možgani na dlani pripravljajo v sodelovanju s Frekvenco X na Valu 202. Skozi tokratno oddajo vas peljeta Luka Hvalc in Mojca Delač.
V čem so možgani starejših, če so zdravi seveda, boljši od mlajših? Serijo Skozi leta, s katero se že tradicionalno pridružujemo temi Tedna možganov, začenjamo z vprašanjem, kaj se lahko pomlad življenja nauči od jeseni, kako ohraniti možgane gibke tudi v pozni starosti pa tudi, česa se lahko naučimo od japonske družbe, ki je znana po dolgoživosti prebivalcev. Pripravljajo: Mojca Delač, Neža Borkovič in Luka Hvalc.
V čem so možgani starejših, če so zdravi seveda, boljši od mlajših? Serijo Skozi leta, s katero se že tradicionalno pridružujemo temi Tedna možganov, začenjamo z vprašanjem, kaj se lahko pomlad življenja nauči od jeseni, kako ohraniti možgane gibke tudi v pozni starosti pa tudi, česa se lahko naučimo od japonske družbe, ki je znana po dolgoživosti prebivalcev. Pripravljajo: Mojca Delač, Neža Borkovič in Luka Hvalc.
Hitrost, natančnost, koncentracija – lahko slabo prespana noč odloči tekmo na košarkarskem igrišču? Pestro športno dogajanje v zadnjem času nas je vodilo do vprašanja, kako pomemben je spanec za doseganje vrhunskih športnih rezultatov. Bi morali v športne ekipe vključiti tudi somnologa? Odgovore na številna vprašanja prepleta spanja in vrhunskega športa je Nika Vrabec poiskala pri prof. dr. Leji Dolenc Grošelj, vodji Centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana ter klinični in športni psihologinji doc. Dr. Maji Smrdu. Iz Chicaga pa se nam je oglasil trenutno najbolj opazen slovenski predstavnik v ameriški univerzitetni ligi NCAA, Saša Ciani, ki je meddrugim spregovoril tudi o spopadanju z »jet legom«. Vabljeni na možgansko igrišče! Oddajo je pripravila Nika Vrabec, skoznjo vas popelje Mojca Delač.
Hitrost, natančnost, koncentracija – lahko slabo prespana noč odloči tekmo na košarkarskem igrišču? Pestro športno dogajanje v zadnjem času nas je vodilo do vprašanja, kako pomemben je spanec za doseganje vrhunskih športnih rezultatov. Bi morali v športne ekipe vključiti tudi somnologa? Odgovore na številna vprašanja prepleta spanja in vrhunskega športa je Nika Vrabec poiskala pri prof. dr. Leji Dolenc Grošelj, vodji Centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana ter klinični in športni psihologinji doc. Dr. Maji Smrdu. Iz Chicaga pa se nam je oglasil trenutno najbolj opazen slovenski predstavnik v ameriški univerzitetni ligi NCAA, Saša Ciani, ki je meddrugim spregovoril tudi o spopadanju z »jet legom«. Vabljeni na možgansko igrišče! Oddajo je pripravila Nika Vrabec, skoznjo vas popelje Mojca Delač.
Kaj nas je obdobje pandemije covida19 naučilo o možganih in bolezni ALS? Prof. dr. Martin Turner je nevrolog v bolnišnici John Radcliffe v Oxfordu, profesor klinične nevrologije in nevroznanosti, raziskovalec in pomočnik direktorja na podiplomski medicinski šoli Univerze v Oxfordu. Kot je povedal Mojci Delač za Možgane na dlani so prav letos začeli novo predklinično študijo iskanja učinkovitega zdravila za amiotrofično laterarno sklerozo. Kaj pričakujejo in kako dobro gre po prvih tednih? Vse to v tokratni epizodi!
Kaj nas je obdobje pandemije covida19 naučilo o možganih in bolezni ALS? Prof. dr. Martin Turner je nevrolog v bolnišnici John Radcliffe v Oxfordu, profesor klinične nevrologije in nevroznanosti, raziskovalec in pomočnik direktorja na podiplomski medicinski šoli Univerze v Oxfordu. Kot je povedal Mojci Delač za Možgane na dlani so prav letos začeli novo predklinično študijo iskanja učinkovitega zdravila za amiotrofično laterarno sklerozo. Kaj pričakujejo in kako dobro gre po prvih tednih? Vse to v tokratni epizodi!
Si predstavljate, da si na kožo nalepite "pametni tatu", ki meri vaše živčne kode, torej aktivnosti živčevja? Lahko pove, kako delujejo vaše mišice, kdaj ste pod stresom, koliko spite, koliko se gibate in sploh, kakšen je vaš "osebni živčni podpis"? Epidermalna elektronika je le ena od možnosti v preseku nevroznanosti in razvoja tehnologije, s katero se ukvarja prof. dr. Aleš Holobar, vodja Laboratorija za sistemsko programsko opremo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Da so možgani zares lahko na dlani, bo pojasnil v pogovoru z Mojco Delač!
Si predstavljate, da si na kožo nalepite "pametni tatu", ki meri vaše živčne kode, torej aktivnosti živčevja? Lahko pove, kako delujejo vaše mišice, kdaj ste pod stresom, koliko spite, koliko se gibate in sploh, kakšen je vaš "osebni živčni podpis"? Epidermalna elektronika je le ena od možnosti v preseku nevroznanosti in razvoja tehnologije, s katero se ukvarja prof. dr. Aleš Holobar, vodja Laboratorija za sistemsko programsko opremo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Da so možgani zares lahko na dlani, bo pojasnil v pogovoru z Mojco Delač!
Zagotovo se je tudi vam že kdaj zgodilo. Morda v množici, kjer ste začutili, da ima nekdo pogled uprt v vas, se obrnili in ujeli stik z očmi. Ni nujno, da vidimo, da nas nekdo gleda, pa se ta občutek vseeno pojavi. Zakaj in kje? Si morda vse skupaj le domišljamo? Mojca Delač je to radovednost delila s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, nevrologom in predstojnikom katedre za nevrologijo ljubljanske Medicinske fakultete. In lahko si kar mislite, da je za vsem pravi orkester možganskega delovanja!
Zagotovo se je tudi vam že kdaj zgodilo. Morda v množici, kjer ste začutili, da ima nekdo pogled uprt v vas, se obrnili in ujeli stik z očmi. Ni nujno, da vidimo, da nas nekdo gleda, pa se ta občutek vseeno pojavi. Zakaj in kje? Si morda vse skupaj le domišljamo? Mojca Delač je to radovednost delila s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, nevrologom in predstojnikom katedre za nevrologijo ljubljanske Medicinske fakultete. In lahko si kar mislite, da je za vsem pravi orkester možganskega delovanja!
Tokrat pravzaprav nadaljujemo zgodbo prejšnjega tedna, čeprav bržkone ne bi takoj povezali kolenskega refleksa in zenic. In zakaj ta navdih? Poslušalka nam je sporočila, da ima slabši kolenski refleks, poleg tega pa še očesni sindrom, ki se mu reče Adie Holmesov sindrom, pri katerim se zenici ne širita in krčita enako. Kaj imata torej zenici z našimi možgani? Mojca Delač je odgovore poiskala pri prof. dr. Marku Hawlini.
Tokrat pravzaprav nadaljujemo zgodbo prejšnjega tedna, čeprav bržkone ne bi takoj povezali kolenskega refleksa in zenic. In zakaj ta navdih? Poslušalka nam je sporočila, da ima slabši kolenski refleks, poleg tega pa še očesni sindrom, ki se mu reče Adie Holmesov sindrom, pri katerim se zenici ne širita in krčita enako. Kaj imata torej zenici z našimi možgani? Mojca Delač je odgovore poiskala pri prof. dr. Marku Hawlini.
Ste se kdaj vprašali, kaj imajo kolena z našimi možgani? Ko gre gibanje brezhibno od nog najbrž to vprašane ne poboža nevronov. Ste pa gotovo že vsi videli in tudi preizkusili tako imenovani kolenski refleks. Mojca Delač je raziskovala, kako je povezan z živčevjem. Za pomoč je prosila dr. Miloša Kalca z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
Ste se kdaj vprašali, kaj imajo kolena z našimi možgani? Ko gre gibanje brezhibno od nog najbrž to vprašane ne poboža nevronov. Ste pa gotovo že vsi videli in tudi preizkusili tako imenovani kolenski refleks. Mojca Delač je raziskovala, kako je povezan z živčevjem. Za pomoč je prosila dr. Miloša Kalca z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
Že sloviti Oliver Sacks je v eni od svojih knjig pisal o primeru bolnika, ki je zaradi jemanja zdravil (amfetaminov) doživel tri tedne izjemnih vohalnih zaznav in ojačanega vonja. Kaj se zgodi z možgani, ko pride do hiperozmije, kot s tujko poimenujemo intenzivne zaznave vonja? Kako pogoste so, kako jih prepoznajo? Ponavadi rinosinusitis povezujemo z zamašenim nosom in okrnjenim vohom, pa se lahko zgodi tudi obratno? O tem z dr. Juretom Urbančičem s klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo. Pripravlja: Mojca Delač.
Že sloviti Oliver Sacks je v eni od svojih knjig pisal o primeru bolnika, ki je zaradi jemanja zdravil (amfetaminov) doživel tri tedne izjemnih vohalnih zaznav in ojačanega vonja. Kaj se zgodi z možgani, ko pride do hiperozmije, kot s tujko poimenujemo intenzivne zaznave vonja? Kako pogoste so, kako jih prepoznajo? Ponavadi rinosinusitis povezujemo z zamašenim nosom in okrnjenim vohom, pa se lahko zgodi tudi obratno? O tem z dr. Juretom Urbančičem s klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo. Pripravlja: Mojca Delač.
Ste se kdaj vprašali, kako učinkovito se spopadate s tistimi dogodki v življenju, ki niso umirjeni, predvidljivi, znani. Pravzaprav takšnimi, ki bi jim rekli kar – kritični ali kriza? O tem se je Mojca Delač pogovarjala s kliničnim psihologom in terapevtom, prof. dr. Danielom Shapirom, z Univerze Kalifornija v Daviesu, ki je decembra na povabilo društva za vedenjsko in kognitivno terapijo v Ljubljani vodil dvodnevno izobraževanje. Ob tem je spregovorila tudi predsednica društva, dr. Špela Hvalec.
Ste se kdaj vprašali, kako učinkovito se spopadate s tistimi dogodki v življenju, ki niso umirjeni, predvidljivi, znani. Pravzaprav takšnimi, ki bi jim rekli kar – kritični ali kriza? O tem se je Mojca Delač pogovarjala s kliničnim psihologom in terapevtom, prof. dr. Danielom Shapirom, z Univerze Kalifornija v Daviesu, ki je decembra na povabilo društva za vedenjsko in kognitivno terapijo v Ljubljani vodil dvodnevno izobraževanje. Ob tem je spregovorila tudi predsednica društva, dr. Špela Hvalec.
V zadnji decembrski epizodi, ki nas z možgani pelje po svetu, se družimo s prof. dr. Jernejem Uletom, ki je vodja laboratorija in direktor centra za demenco za King's collegu v Londonu. Že skoraj četrt stoletja je, odkar ga je raziskovalna pot odpeljala v tujino, ukvarja pa se z molekularno nevroznanostjo in išče podstat, vzroke in možnosti zdravljenja s pomočjo ribonukleinske kisline. Mojca Delač ga je poklicala v London. Priporočamo v posluh!
V zadnji decembrski epizodi, ki nas z možgani pelje po svetu, se družimo s prof. dr. Jernejem Uletom, ki je vodja laboratorija in direktor centra za demenco za King's collegu v Londonu. Že skoraj četrt stoletja je, odkar ga je raziskovalna pot odpeljala v tujino, ukvarja pa se z molekularno nevroznanostjo in išče podstat, vzroke in možnosti zdravljenja s pomočjo ribonukleinske kisline. Mojca Delač ga je poklicala v London. Priporočamo v posluh!
V tokratni epizodi se potepamo čez lužo, v Michiganu, pri Dr. Vojku Kavčiču, ki ga je pot po svetu odpeljala pred 35imi leti, po študiju psihologije. Leta 1997 je iz eksperimentalne psihologije doktoriral na Univerzi Severni Teksas ter se nato odpravil na Univerzo Rochester, kjer je vrsto let sodeloval z različnimi oddelki, zadnjih 15 let pa je njegov raziskovalni dom univerza Wayne State v Detroitu. Tudi s Slovenijo še goji delovne stike in prav prazniki ga spet pripeljejo v domovino. Pripravlja: Mojca Delač.
V tokratni epizodi se potepamo čez lužo, v Michiganu, pri Dr. Vojku Kavčiču, ki ga je pot po svetu odpeljala pred 35imi leti, po študiju psihologije. Leta 1997 je iz eksperimentalne psihologije doktoriral na Univerzi Severni Teksas ter se nato odpravil na Univerzo Rochester, kjer je vrsto let sodeloval z različnimi oddelki, zadnjih 15 let pa je njegov raziskovalni dom univerza Wayne State v Detroitu. Tudi s Slovenijo še goji delovne stike in prav prazniki ga spet pripeljejo v domovino. Pripravlja: Mojca Delač.
V decembru obiskujemo možgane, ki so odšli po svetu. Tokrat smo se odpravili na Švedsko, kjer deluje Dr. Kaja Korošec, psihologinja in doktorica zdravstvenih znanosti. Pot jo je po končanem magistrskem študiju psihologije v Sloveniji odpeljala v Stockholm, kjer deluje na Inštitutu Karolinska in Kraljevi glasbeni akademiji. Pravi, da je še veliko kotičkov na Švedskem, ki bi jih rada raziskala, zagotovo pa to velja tudi za človeške možgane. Na tem področju jo najbolj zanima preplet duševnega zdravja, glasbe in avtizma. Kaj prelomnega se je na tem področju zgodilo v letu, ki se izteka, je zaupala Niki Vrabec.
V decembru obiskujemo možgane, ki so odšli po svetu. Tokrat smo se odpravili na Švedsko, kjer deluje Dr. Kaja Korošec, psihologinja in doktorica zdravstvenih znanosti. Pot jo je po končanem magistrskem študiju psihologije v Sloveniji odpeljala v Stockholm, kjer deluje na Inštitutu Karolinska in Kraljevi glasbeni akademiji. Pravi, da je še veliko kotičkov na Švedskem, ki bi jih rada raziskala, zagotovo pa to velja tudi za človeške možgane. Na tem področju jo najbolj zanima preplet duševnega zdravja, glasbe in avtizma. Kaj prelomnega se je na tem področju zgodilo v letu, ki se izteka, je zaupala Niki Vrabec.
V decembru se družimo z možgani, ki so jih po svetu odpeljali - možgani! Prof. Karla Klokočovnik Evans je kognitivna nevroznanstvenica, ki se veliko ukvarja z vidnim zaznavanjem, pozornostjo in spominom. Njena raziskovalna pot je pestra in jo je vodila od Univerze v Trstu, kjer je diplomirala iz eksperimentalne psihologije, do slovitega Princetona v Združenih državah Amerike, kjer je zaključila magisterij in doktorat. V svoji karieri pa je delovala med drugim tudi na drugih univerzah bršljanove lige, kot sta MIT in Harvard. Na Univerzi v Yorku pa vodi laboratorij za kompleksno kognitivno procesiranje. Mojca Delač je v pogovoru z njo preverila, kaj na področju kognitivne psihologije je bilo po mnenju prof. Karle Klokočovnik Evans najbolj prodorno v letu 2024.
V decembru se družimo z možgani, ki so jih po svetu odpeljali - možgani! Prof. Karla Klokočovnik Evans je kognitivna nevroznanstvenica, ki se veliko ukvarja z vidnim zaznavanjem, pozornostjo in spominom. Njena raziskovalna pot je pestra in jo je vodila od Univerze v Trstu, kjer je diplomirala iz eksperimentalne psihologije, do slovitega Princetona v Združenih državah Amerike, kjer je zaključila magisterij in doktorat. V svoji karieri pa je delovala med drugim tudi na drugih univerzah bršljanove lige, kot sta MIT in Harvard. Na Univerzi v Yorku pa vodi laboratorij za kompleksno kognitivno procesiranje. Mojca Delač je v pogovoru z njo preverila, kaj na področju kognitivne psihologije je bilo po mnenju prof. Karle Klokočovnik Evans najbolj prodorno v letu 2024.
V začetku novembra je v Ljubljani potekala konferenca Društva psihologov Slovenije z letošnjo krovno temo sinergije med tehnologijo in psihološko znanostjo v vsakodnevni psihološki praksi. Eden izmed osrednjih govornikov je bil tudi dr. Tom van Daele, profesor in koordinator raziskovalnega programa Psihologija in tehnologija na univerzi Thomasa Mora, ki se v svoji raziskovalni praksi posveča prav prepletu tehnologije in psihologije. Pred mikrofon oddaje Možgani na dlani ga je povabila Nika Vrabec, ki se je potopila v zanimiv svet uporabe tehnoloških inovacij na področju duševnega zdravja. Skozi oddajo vas bo odpeljala Mojca Delač, bral je Bernard Stramič.
V začetku novembra je v Ljubljani potekala konferenca Društva psihologov Slovenije z letošnjo krovno temo sinergije med tehnologijo in psihološko znanostjo v vsakodnevni psihološki praksi. Eden izmed osrednjih govornikov je bil tudi dr. Tom van Daele, profesor in koordinator raziskovalnega programa Psihologija in tehnologija na univerzi Thomasa Mora, ki se v svoji raziskovalni praksi posveča prav prepletu tehnologije in psihologije. Pred mikrofon oddaje Možgani na dlani ga je povabila Nika Vrabec, ki se je potopila v zanimiv svet uporabe tehnoloških inovacij na področju duševnega zdravja. Skozi oddajo vas bo odpeljala Mojca Delač, bral je Bernard Stramič.
Ob svetovnem dnevu televizije se bomo usedli pred njo. In obsedeli. Zasvojenost s televizijo je ena od najstarejših oblik digitalne zasvojenosti, to, da lahko serije in filme spremljamo domala na vseh mogočih ekranih, pa nič ne pomaga. Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt s Psihiatrične klinike UKC Ljubljana nam bo pojasnil, kaj se dogaja z nami in našimi možgani, ko smo zasvojeni s televizijo. Pripravlja: Mojca Delač.
Ob svetovnem dnevu televizije se bomo usedli pred njo. In obsedeli. Zasvojenost s televizijo je ena od najstarejših oblik digitalne zasvojenosti, to, da lahko serije in filme spremljamo domala na vseh mogočih ekranih, pa nič ne pomaga. Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt s Psihiatrične klinike UKC Ljubljana nam bo pojasnil, kaj se dogaja z nami in našimi možgani, ko smo zasvojeni s televizijo. Pripravlja: Mojca Delač.
Tokrat se gremo znova potepat v zanimiv svet, ki ga odpiramo s človeško zmožnostjo govora. Konec oktobra smo obeleževali mednarodni dan ozaveščanja o jecljanju. Mojco Delač pa je zanimalo, ali se jecljane lahko pojavi tudi kot simptom nevroloških motenj oziroma bolezni? Po odgovore je zavila na Nevrološko kliniko UKC Ljubljana, k Klari Trpkovi, specialistki klinične logopedije in vodji tamkajšnje enote za logopedijo.
Tokrat se gremo znova potepat v zanimiv svet, ki ga odpiramo s človeško zmožnostjo govora. Konec oktobra smo obeleževali mednarodni dan ozaveščanja o jecljanju. Mojco Delač pa je zanimalo, ali se jecljane lahko pojavi tudi kot simptom nevroloških motenj oziroma bolezni? Po odgovore je zavila na Nevrološko kliniko UKC Ljubljana, k Klari Trpkovi, specialistki klinične logopedije in vodji tamkajšnje enote za logopedijo.
Ekipa raziskovalcev v Združenem Kraljestvu je razvila novo napravo, ki s pomočjo tehnologije svetlobnih valov meri aktivnosti v dojenčkovih možganih. Naprava naj bi ponudila najbolj celostno sliko dogajanja v nevronskih omrežjih najmlajših. Predstavljajte si, da bi res dobro razumeli, kaj se dogaja pri poslušanju, gledanju in drugih kognitivnih nalogah. Ali pa razumeli kaj se dogaja v možganih otrok z avtizmom, disleksijo in podobno. Za dobro jutro kličemo v Cambridge, kjer deluje dr. Liam Collins Jones, prvi avtor študije. Pripravlja: Mojca Delač.
Ekipa raziskovalcev v Združenem Kraljestvu je razvila novo napravo, ki s pomočjo tehnologije svetlobnih valov meri aktivnosti v dojenčkovih možganih. Naprava naj bi ponudila najbolj celostno sliko dogajanja v nevronskih omrežjih najmlajših. Predstavljajte si, da bi res dobro razumeli, kaj se dogaja pri poslušanju, gledanju in drugih kognitivnih nalogah. Ali pa razumeli kaj se dogaja v možganih otrok z avtizmom, disleksijo in podobno. Za dobro jutro kličemo v Cambridge, kjer deluje dr. Liam Collins Jones, prvi avtor študije. Pripravlja: Mojca Delač.
Vsem se je že zgodilo, da smo kdaj v življenju padli. Pravzaprav se življenje začne z mnogo padci. A mnogo usodnejši so tisti, ki si nam primerijo v jeseni življenja. Kaj vpliva na to, da večkrat pademo? In kako lahko s pomočjo treninga in poglobljenega razumevanja teh mehanizmov pripomoremo k boljšemu ravnotežju in kvalitetnejši starosti? O tem se v aktualni epizodi Mojca Delač pogovarja z dr. Michaelom Schwenckom z Univerze Konstanz v Nemčiji.
Vsem se je že zgodilo, da smo kdaj v življenju padli. Pravzaprav se življenje začne z mnogo padci. A mnogo usodnejši so tisti, ki si nam primerijo v jeseni življenja. Kaj vpliva na to, da večkrat pademo? In kako lahko s pomočjo treninga in poglobljenega razumevanja teh mehanizmov pripomoremo k boljšemu ravnotežju in kvalitetnejši starosti? O tem se v aktualni epizodi Mojca Delač pogovarja z dr. Michaelom Schwenckom z Univerze Konstanz v Nemčiji.
Prof. Sir John Hardy je največkrat citirani britanski raziskovalec na področju Alzheimerjeve bolezni. Poleg viteškega naslova in članstva v britanski kraljevi družbi, je tudi dobitnik priznanja Breaktrough Prize in pa prestižne nagrade The Brain Prize za izreden doprinos k nevroznanosti. Pretekli teden je bil osrednji govorec na mednarodni nevroznanstveni konferenci v Ljubljani, tudi o tem pa več v nadaljevanju, ko povemo, v čem je njegovo delo in izsledki tako prebojno. Avtorica oddaje in prevod: Mojca Delač. Lektura: Saša Grčman. Bral: Matej Rus. (To je posebna, daljša različica oddaje)
Prof. Sir John Hardy je največkrat citirani britanski raziskovalec na področju Alzheimerjeve bolezni. Poleg viteškega naslova in članstva v britanski kraljevi družbi, je tudi dobitnik priznanja Breaktrough Prize in pa prestižne nagrade The Brain Prize za izreden doprinos k nevroznanosti. Pretekli teden je bil osrednji govorec na mednarodni nevroznanstveni konferenci v Ljubljani, tudi o tem pa več v nadaljevanju, ko povemo, v čem je njegovo delo in izsledki tako prebojno. Avtorica oddaje in prevod: Mojca Delač. Lektura: Saša Grčman. Bral: Matej Rus. (To je posebna, daljša različica oddaje)
V Ljubljani te dni poteka 15. mednarodni kongres o energetski presnovi v možganih. Kako naši možgani presnavljajo in porabljajo energijo, kaj se zgodi, ko jim zagodi nevrodegenerativna bolezen, kot je Alzheimerjeva bolezen. O vsem tem se je Mojca Delač pogovarjala z akademikom, prof. dr. Robertom Zorcem, enim od organizatorjev konference.
V Ljubljani te dni poteka 15. mednarodni kongres o energetski presnovi v možganih. Kako naši možgani presnavljajo in porabljajo energijo, kaj se zgodi, ko jim zagodi nevrodegenerativna bolezen, kot je Alzheimerjeva bolezen. O vsem tem se je Mojca Delač pogovarjala z akademikom, prof. dr. Robertom Zorcem, enim od organizatorjev konference.
Prof. dr. Mandar Jog ima zanimivo zgodbo in je eden od najuglednejših kanadskih nevrologov in nevroznanstvenikov. Je pa tudi matematik, ki je svojo študijsko pot pravzaprav začel pri fiziki. Izdal je dve knjigi, ena govori prav o matematični podstati procesiranja informacij v možganih. Bil je osrednji govorec na 40. mednarodnem simpoziju kliničnih nevrofiziologov, ki je potekal v Ljubljani, kamor je prišel drugič in se prijazno odzval tudi na vabilo v naš studio. Čeprav sem ves čas priprav razmišljala o nevrodegenerativnih boleznih in motoriki in o najnovejših dognanjih in spoznanjih, se je pogovor odvil v širše, na trenutke malo filozofske, pa tudi futuristične razsežnosti. Tudi to so naši možgani! Po njih vsak teden radovedno brska Mojca Delač.
Prof. dr. Mandar Jog ima zanimivo zgodbo in je eden od najuglednejših kanadskih nevrologov in nevroznanstvenikov. Je pa tudi matematik, ki je svojo študijsko pot pravzaprav začel pri fiziki. Izdal je dve knjigi, ena govori prav o matematični podstati procesiranja informacij v možganih. Bil je osrednji govorec na 40. mednarodnem simpoziju kliničnih nevrofiziologov, ki je potekal v Ljubljani, kamor je prišel drugič in se prijazno odzval tudi na vabilo v naš studio. Čeprav sem ves čas priprav razmišljala o nevrodegenerativnih boleznih in motoriki in o najnovejših dognanjih in spoznanjih, se je pogovor odvil v širše, na trenutke malo filozofske, pa tudi futuristične razsežnosti. Tudi to so naši možgani! Po njih vsak teden radovedno brska Mojca Delač.
Smo v tednu, ko je bilo velikokrat »prvič« in veliko prestopov v novo skupino ljudi, v novo okolje, v nove ureditve. Ne govorim samo o prvošolčkih, o najmlajših možgančkih bi lahko smo in bomo veliko povedali. Tokrat pa avtorico Možganov na dlani, Mojco Delač, predvsem zanimajo tisti, ki jih je 2. septembra dočakal »krst fazanov«, sprejem v 1. letnik srednje šole, ali fazaniranje. Tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je kot drugi pomen ob pojmu fazan pripisano: 'dijak prvega letnika srednje šole: nestrpno smo čakali, da se znebimo vzdevka fazan'. Nekateri pa prav nestrpno čakajo, da se te skupini pridružijo. Da človek ni otok možgani dobro vedo. In da se v odnosu do drugih ljudi v njih marsikaj zgodi, tudi. Kako pa je z različnimi iniciacijami, zakaj so zelo pomemben del naših življenj in kje je njihova meja? Kadar možgane požgečka radovednost o njihovem delovanju v družbi vselej radi v našo povabimo raziskovalko Hano Hawlina z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti. Od glave do peta popisani in porisani, ker je F fazan in ker to tako mora biti?
Smo v tednu, ko je bilo velikokrat »prvič« in veliko prestopov v novo skupino ljudi, v novo okolje, v nove ureditve. Ne govorim samo o prvošolčkih, o najmlajših možgančkih bi lahko smo in bomo veliko povedali. Tokrat pa avtorico Možganov na dlani, Mojco Delač, predvsem zanimajo tisti, ki jih je 2. septembra dočakal »krst fazanov«, sprejem v 1. letnik srednje šole, ali fazaniranje. Tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je kot drugi pomen ob pojmu fazan pripisano: 'dijak prvega letnika srednje šole: nestrpno smo čakali, da se znebimo vzdevka fazan'. Nekateri pa prav nestrpno čakajo, da se te skupini pridružijo. Da človek ni otok možgani dobro vedo. In da se v odnosu do drugih ljudi v njih marsikaj zgodi, tudi. Kako pa je z različnimi iniciacijami, zakaj so zelo pomemben del naših življenj in kje je njihova meja? Kadar možgane požgečka radovednost o njihovem delovanju v družbi vselej radi v našo povabimo raziskovalko Hano Hawlina z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti. Od glave do peta popisani in porisani, ker je F fazan in ker to tako mora biti?
Živijo, ljubitelji možganov. Ti so aktivni tudi, ko smo mi na počitnicah in tudi z Možgani na dlani ni bilo prav nič drugače. V avgustovskih epizodah smo vstopili v svet motorike, torej gibanja, robotike, nevrofizioterapije in Parkinsonove bolezni, o kateri tudi danes. O motnjah ravnotežja in hoje pri osebah s Parkinsonovo boleznijo ter globoki možganski stimulaciji je na poletni šoli TBrain Boost v Piranu predaval nevrolog, doc. dr. Dejan Georgiev z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Majhen pokuk v svoje predavanje je dovolil tudi Možganom na dlani in Mojci Delač.
Živijo, ljubitelji možganov. Ti so aktivni tudi, ko smo mi na počitnicah in tudi z Možgani na dlani ni bilo prav nič drugače. V avgustovskih epizodah smo vstopili v svet motorike, torej gibanja, robotike, nevrofizioterapije in Parkinsonove bolezni, o kateri tudi danes. O motnjah ravnotežja in hoje pri osebah s Parkinsonovo boleznijo ter globoki možganski stimulaciji je na poletni šoli TBrain Boost v Piranu predaval nevrolog, doc. dr. Dejan Georgiev z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Majhen pokuk v svoje predavanje je dovolil tudi Možganom na dlani in Mojci Delač.
Kako ste kaj prijazni s svojimi možgani to poletje? Ste jim namenili tudi kaj gibanja, seveda takrat, ko jim ni prevroče? Če ste danes zjutraj brez težav vstali in se malo pretegnili ter odkorakali novemu dnevu nasproti, bodite hvaležni za to. Ni samoumevno. Kadar se namreč primeri kakšna športna poškodba ali pa celo nevrološka bolezen, gibanje postane zelo zahtevna naloga, pri kateri sodelujejo tudi nevrofizioterapevti. Pripravlja: Mojca Delač.
Kako ste kaj prijazni s svojimi možgani to poletje? Ste jim namenili tudi kaj gibanja, seveda takrat, ko jim ni prevroče? Če ste danes zjutraj brez težav vstali in se malo pretegnili ter odkorakali novemu dnevu nasproti, bodite hvaležni za to. Ni samoumevno. Kadar se namreč primeri kakšna športna poškodba ali pa celo nevrološka bolezen, gibanje postane zelo zahtevna naloga, pri kateri sodelujejo tudi nevrofizioterapevti. Pripravlja: Mojca Delač.
V tokratni avgustovski epizodi ne bo manjkalo mladostnega navdiha in znanja, o katerem bomo v prihodnosti zagotovo še slišali! Na poletni šoli TBrain Boost v Piranu smo pred mikrofon povabili Tiso Hodnik in Manco Peskar. Ena pravkar iz tujine, druga tik pred njo, obe pa raziskovalno zagnano na področju motorike in veliki ljubiteljici možganov! Pripravlja Mojca Delač.
V tokratni avgustovski epizodi ne bo manjkalo mladostnega navdiha in znanja, o katerem bomo v prihodnosti zagotovo še slišali! Na poletni šoli TBrain Boost v Piranu smo pred mikrofon povabili Tiso Hodnik in Manco Peskar. Ena pravkar iz tujine, druga tik pred njo, obe pa raziskovalno zagnano na področju motorike in veliki ljubiteljici možganov! Pripravlja Mojca Delač.
Poletje, natančneje druga polovica julija je v Piranu znova prinesla poletno šolo, ki je povezala raziskovalce in praktike s področja človeškega gibanja in motorike. Lani se je zaključil projekt TwinBrain, tokrat pa so v sklopu novega projekta TBrainBoost skušali povezati bazično nevroznanost z industrijo. Mojca Delač se je pogovarjala z vodjo projekta, prof. dr. Urošem Marušičem z ZRS Koper.
Poletje, natančneje druga polovica julija je v Piranu znova prinesla poletno šolo, ki je povezala raziskovalce in praktike s področja človeškega gibanja in motorike. Lani se je zaključil projekt TwinBrain, tokrat pa so v sklopu novega projekta TBrainBoost skušali povezati bazično nevroznanost z industrijo. Mojca Delač se je pogovarjala z vodjo projekta, prof. dr. Urošem Marušičem z ZRS Koper.
V dneh, ko ne manjka sonca, spet kodramo našo radovednost in možgane sprašujemo, kaj ima z njimi vitamin D? Po odgovore se je Mojca Delač odpravila na Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo k prof. dr. Mojci Kržan. Zakaj je vitamin D poseben in ali res deluje tudi nevroprotektivno? Preverimo!
V dneh, ko ne manjka sonca, spet kodramo našo radovednost in možgane sprašujemo, kaj ima z njimi vitamin D? Po odgovore se je Mojca Delač odpravila na Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo k prof. dr. Mojci Kržan. Zakaj je vitamin D poseben in ali res deluje tudi nevroprotektivno? Preverimo!
Gotovo ste slišali že vsaj kakšno anekdotično pripoved o tem, kako je nekdo zaradi "hudega gorja posivel čez noč". Kaj o tem že ve (nevro)znanost smo preverili pri prof. dr. Maji Bresjanac z Inštituta za patološko fiziologijo MF UL. Spomnila nas je tudi, zakaj velja tudi v poletnih dneh poskrbeti za zdravo glavo! Pripravlja: Mojca Delač.
Gotovo ste slišali že vsaj kakšno anekdotično pripoved o tem, kako je nekdo zaradi "hudega gorja posivel čez noč". Kaj o tem že ve (nevro)znanost smo preverili pri prof. dr. Maji Bresjanac z Inštituta za patološko fiziologijo MF UL. Spomnila nas je tudi, zakaj velja tudi v poletnih dneh poskrbeti za zdravo glavo! Pripravlja: Mojca Delač.
Priča smo bili umoru v idiličnem obmorskem letovišču. Kaj se je zares zgodilo, kako zanesljiv je v resnici naš spomin? Že klasične empirične psihološke študije govorijo o potencialni nezanesljivosti očividcev kriminalnih dejanj, zdaj to z raziskavami potrjujejo tudi nevroznanost. Zakaj nas naš spomin tako pogosto vara? Odgovore na to, sta nam pomagala najti nevrolog, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti, profesor, Dr. Zvezdan Pirtošek in doc. dr. Miha Hafner z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Priča smo bili umoru v idiličnem obmorskem letovišču. Kaj se je zares zgodilo, kako zanesljiv je v resnici naš spomin? Že klasične empirične psihološke študije govorijo o potencialni nezanesljivosti očividcev kriminalnih dejanj, zdaj to z raziskavami potrjujejo tudi nevroznanost. Zakaj nas naš spomin tako pogosto vara? Odgovore na to, sta nam pomagala najti nevrolog, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti, profesor, Dr. Zvezdan Pirtošek in doc. dr. Miha Hafner z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
21. junij je svetovni dan hude nevrodegenerativne bolezni, ki se ji reče Amiotrofična Lateralna Skleroza in o kateri smo v naših oddajah že veliko povedali, vse epizode hrani naš radijski arhiv in še enkrat hvala vsem, ki so pripovedovali o izkušnjah življenja s to boleznijo in zdravljenja. Nekateri ALS poznate tudi kot Lou Gehrigovo bolezen, po igralcu bejzbola, ki so mu jo diagnosticirali v 30ih letih prejšnjega stoletja, morda veste, da je za eno od oblik bolehal Stephen Hawking, ste slišali za bolezen motoričnega nevrona ali pa sodelovali pri polivanju z mrzlo vodo. Vse to je ALS. Mojca Delač vas tudi tokrat vabi, da greste z njo v svet čudovitega organa, ki pa se lahko s posameznikom tudi kruto poigra. Pridružila se ji bosta prof. dr. Albert Ludolph in doc. dr. Blaž Koritnik, ki se oglasi z največjega evropskega kongresa za ALS.
21. junij je svetovni dan hude nevrodegenerativne bolezni, ki se ji reče Amiotrofična Lateralna Skleroza in o kateri smo v naših oddajah že veliko povedali, vse epizode hrani naš radijski arhiv in še enkrat hvala vsem, ki so pripovedovali o izkušnjah življenja s to boleznijo in zdravljenja. Nekateri ALS poznate tudi kot Lou Gehrigovo bolezen, po igralcu bejzbola, ki so mu jo diagnosticirali v 30ih letih prejšnjega stoletja, morda veste, da je za eno od oblik bolehal Stephen Hawking, ste slišali za bolezen motoričnega nevrona ali pa sodelovali pri polivanju z mrzlo vodo. Vse to je ALS. Mojca Delač vas tudi tokrat vabi, da greste z njo v svet čudovitega organa, ki pa se lahko s posameznikom tudi kruto poigra. Pridružila se ji bosta prof. dr. Albert Ludolph in doc. dr. Blaž Koritnik, ki se oglasi z največjega evropskega kongresa za ALS.
Prof. dr. Dick Swaab je zagotovo eden od najbolj znanih nizozemskih nevroznanstvenikov, ki deluje po vsem svetu, uveljavil pa se je predvsem z raziskavami možganske anatomije in fiziologije in v osemdesetih ustanovil tako imenovano možgansko banko. O vsem tem in tudi odgovoru na vprašanje, ali smo res naši možgani – v nadaljevanju! Pripravlja: Mojca Delač.
Prof. dr. Dick Swaab je zagotovo eden od najbolj znanih nizozemskih nevroznanstvenikov, ki deluje po vsem svetu, uveljavil pa se je predvsem z raziskavami možganske anatomije in fiziologije in v osemdesetih ustanovil tako imenovano možgansko banko. O vsem tem in tudi odgovoru na vprašanje, ali smo res naši možgani – v nadaljevanju! Pripravlja: Mojca Delač.
V tednu slepih in slabovidnih smo se poglobili v njihov sanjski svet s prof. dr. Ivano Rosenzweig in Tadejem Grumom. Možgani na dlani so v živo na sporedu vsak četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja Mojca Delač.
V tednu slepih in slabovidnih smo se poglobili v njihov sanjski svet s prof. dr. Ivano Rosenzweig in Tadejem Grumom. Možgani na dlani so v živo na sporedu vsak četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja Mojca Delač.
Pred tednom dni smo se v drugem delu mini serije Možganov na dlani o nevropatološkem delu prof. dr. Mare Popović naučili, da možgani le redko ne pokažejo, kaj se je pravzaprav zgodilo. Velikokrat pa se kaj v razvoju znanja in razumevanja zgodi tudi po naključju. V tretjem, zadnjem delu, bomo tako na dlan dobili bolezen, ki se je pred desetletji pojavila na otoški državi v Oceaniji in pomembno prispevala k razumevanju prionov, beljakovinskih kužnih delcev. Prof. dr. Mara Popović pa nam bo povedala tudi, kaj, poleg osrednjega živčevja in možganov še zanima nevropatologe in kako v jeseni življenja skrbi za svoje možgane. Na potep nas vabi Mojca Delač.
Pred tednom dni smo se v drugem delu mini serije Možganov na dlani o nevropatološkem delu prof. dr. Mare Popović naučili, da možgani le redko ne pokažejo, kaj se je pravzaprav zgodilo. Velikokrat pa se kaj v razvoju znanja in razumevanja zgodi tudi po naključju. V tretjem, zadnjem delu, bomo tako na dlan dobili bolezen, ki se je pred desetletji pojavila na otoški državi v Oceaniji in pomembno prispevala k razumevanju prionov, beljakovinskih kužnih delcev. Prof. dr. Mara Popović pa nam bo povedala tudi, kaj, poleg osrednjega živčevja in možganov še zanima nevropatologe in kako v jeseni življenja skrbi za svoje možgane. Na potep nas vabi Mojca Delač.
Kakšne zgodbe odkrivajo možgani? Da jih nosi v srcu, bolj kot na dlani, nam je v prvi epizodi priznala prof. dr. Mara Popović, upokojena nevropatologinja, ki se je skoraj štiri desetletja z njimi ukvarjala tako od blizu, kot le malokdo. V drugi epizodi mini serije nam bo povedala, kdaj so jo možgani presenetili ter tudi, kako so skupaj s kolegi prvi razvozlali vprašanje, s katerim se je pred leti ukvarjal ves svet. Pripravlja: Mojca Delač.
Kakšne zgodbe odkrivajo možgani? Da jih nosi v srcu, bolj kot na dlani, nam je v prvi epizodi priznala prof. dr. Mara Popović, upokojena nevropatologinja, ki se je skoraj štiri desetletja z njimi ukvarjala tako od blizu, kot le malokdo. V drugi epizodi mini serije nam bo povedala, kdaj so jo možgani presenetili ter tudi, kako so skupaj s kolegi prvi razvozlali vprašanje, s katerim se je pred leti ukvarjal ves svet. Pripravlja: Mojca Delač.
Kako je, ko imaš možgane zares na dlani? Kaj je to možganska sekcija? In kaj vse lahko pozornemu in izurjenemu očesu ali pa pod mikroskopom pove možgansko tkivo? O tem s prof. dr. Maro Popović, ki je 37 let vodila nevropatološko dejavnost pri nas. Zdaj, ko je v pokoju, pa z veseljem pripoveduje o svoji zanimivi življenjski in poklicni poti. In o zgodbah, ki jih pišejo možgani. Pripravlja: Mojca Delač.
Kako je, ko imaš možgane zares na dlani? Kaj je to možganska sekcija? In kaj vse lahko pozornemu in izurjenemu očesu ali pa pod mikroskopom pove možgansko tkivo? O tem s prof. dr. Maro Popović, ki je 37 let vodila nevropatološko dejavnost pri nas. Zdaj, ko je v pokoju, pa z veseljem pripoveduje o svoji zanimivi življenjski in poklicni poti. In o zgodbah, ki jih pišejo možgani. Pripravlja: Mojca Delač.
Tokrat potujemo v svet težke nevrodegenerativne bolezni, ki je k sreči redka, pred leti pa je dobila veliko pozornosti javnosti po zaslugi ene od njenih različic. Bolezen, ki jo imamo tokrat na dlani, nastane zaradi beljakovinskih kužnih delcev, ki jim pravimo prioni, imenuje pa se Creutzfeld- Jakobova bolezen. V zadnjih dveh mesecih so pri nas diagnosticirali tri primere. Po odgovore zavijamo na Nevrološko kliniko, k vodji Centra za kognitivne motnje, dr. Milici Gregorič Kramberger. Pripravlja: Mojca Delač.
Tokrat potujemo v svet težke nevrodegenerativne bolezni, ki je k sreči redka, pred leti pa je dobila veliko pozornosti javnosti po zaslugi ene od njenih različic. Bolezen, ki jo imamo tokrat na dlani, nastane zaradi beljakovinskih kužnih delcev, ki jim pravimo prioni, imenuje pa se Creutzfeld- Jakobova bolezen. V zadnjih dveh mesecih so pri nas diagnosticirali tri primere. Po odgovore zavijamo na Nevrološko kliniko, k vodji Centra za kognitivne motnje, dr. Milici Gregorič Kramberger. Pripravlja: Mojca Delač.
V praznično- počitniškem tednu, ko mnogi ustvarjate prekrasne nove spomine, brskamo po zakladnici epizod. Se spomnite kaj ste počeli včeraj? Mnogi boste najbrž prikimali. Kaj pa v četrtek pred štirinajstimi dnevi? Enim mesecem? Šestimi leti? Ja, marsikaj, kar se nam zgodi zbledi in utone v pozabo, obstaja pa tudi peščica posameznikov, pri katerih to ni tako in imajo izrazito dober avtobiografski spomin in se odlično spomnijo vsakega dneva življenja od določenega leta naprej. So nevronska omrežja posameznikov s to sposobnostjo drugačna? Kaj imajo skupnega? In zakaj je pozabljanje včasih koristno?O tako imenovani hipertimeziji se je Mojca Delač pogovarjala z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.
V praznično- počitniškem tednu, ko mnogi ustvarjate prekrasne nove spomine, brskamo po zakladnici epizod. Se spomnite kaj ste počeli včeraj? Mnogi boste najbrž prikimali. Kaj pa v četrtek pred štirinajstimi dnevi? Enim mesecem? Šestimi leti? Ja, marsikaj, kar se nam zgodi zbledi in utone v pozabo, obstaja pa tudi peščica posameznikov, pri katerih to ni tako in imajo izrazito dober avtobiografski spomin in se odlično spomnijo vsakega dneva življenja od določenega leta naprej. So nevronska omrežja posameznikov s to sposobnostjo drugačna? Kaj imajo skupnega? In zakaj je pozabljanje včasih koristno?O tako imenovani hipertimeziji se je Mojca Delač pogovarjala z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.
Prof. Dr. Eling de Bruin ima za sabo zanimivo raziskovalno pot. Najprej se je izšolal za fizioterapevta in se nato, ko je že opravljal to delo, odločil, da ga lokomotorni sistem tako zanima, da si želi nadaljnjega študija na tem področju. Pot ga je zato vodila do raziskovanja človeškega gibanja in Švice, kjer je na tem področju razvil akademsko kariero, deluje namreč na sloviti univerzi ETH v Zürichu in na Institutu Karolinska na Švedskem. Raziskovalno se zlasti ukvarja s preprečevanjem padcev pri starejših, telesni strukturi in razvoju telesnih senzorjev. Pripravlja: Mojca Delač.
Prof. Dr. Eling de Bruin ima za sabo zanimivo raziskovalno pot. Najprej se je izšolal za fizioterapevta in se nato, ko je že opravljal to delo, odločil, da ga lokomotorni sistem tako zanima, da si želi nadaljnjega študija na tem področju. Pot ga je zato vodila do raziskovanja človeškega gibanja in Švice, kjer je na tem področju razvil akademsko kariero, deluje namreč na sloviti univerzi ETH v Zürichu in na Institutu Karolinska na Švedskem. Raziskovalno se zlasti ukvarja s preprečevanjem padcev pri starejših, telesni strukturi in razvoju telesnih senzorjev. Pripravlja: Mojca Delač.
Vesna van Midden je mlada raziskovalka na nevrološki kliniki v Ljubljani, na kateri bo kmalu začela tudi specializacijo. V novi epizodi Možganov na dlani bomo dobili vpogled v njeno raziskovanje učinkov neinvazivne elektrostimulacije vagusa, to je 10. možganski živec, ki ga morda poznate tudi kot potepuški živec ali klateža, pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Kakšni so rezultati? Kaj to obeta? In kateri bodo naslednji koraki? Veliko vprašanj za radovedne možgane, nanje bo odgovorila Vesna van Midden v pogovoru z Mojco Delač v novi epizodi Možganov na dlani! Avtor: Mojca Delač
Vesna van Midden je mlada raziskovalka na nevrološki kliniki v Ljubljani, na kateri bo kmalu začela tudi specializacijo. V novi epizodi Možganov na dlani bomo dobili vpogled v njeno raziskovanje učinkov neinvazivne elektrostimulacije vagusa, to je 10. možganski živec, ki ga morda poznate tudi kot potepuški živec ali klateža, pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Kakšni so rezultati? Kaj to obeta? In kateri bodo naslednji koraki? Veliko vprašanj za radovedne možgane, nanje bo odgovorila Vesna van Midden v pogovoru z Mojco Delač v novi epizodi Možganov na dlani! Avtor: Mojca Delač
Kako ste kaj s tujimi jeziki? Danes jih bomo primešali v zakladnico znanja o njih in možganih, kajti pred časom nam je pisala poslušalka Manca, ki jo zanima: " V čem tiči razlog, da je naše bralno razumevanje tujega jezika veliko večje od zmožnosti govorjenja - ne nujno, vendar pa se to rado zgodi?" Zavihamo nevrone in na iskanje odgovorov. Za to pa zavijamo v Leipzig, na inštitut Maxa Plancka za kognitivne in možganske znanosti, kjer deluje dr. Alfred Anwander, ki pravi, da so jeziki nekaj najčudovitejšega, kar zmorejo naši možgani. Pripravila: Mojca Delač.
Kako ste kaj s tujimi jeziki? Danes jih bomo primešali v zakladnico znanja o njih in možganih, kajti pred časom nam je pisala poslušalka Manca, ki jo zanima: " V čem tiči razlog, da je naše bralno razumevanje tujega jezika veliko večje od zmožnosti govorjenja - ne nujno, vendar pa se to rado zgodi?" Zavihamo nevrone in na iskanje odgovorov. Za to pa zavijamo v Leipzig, na inštitut Maxa Plancka za kognitivne in možganske znanosti, kjer deluje dr. Alfred Anwander, ki pravi, da so jeziki nekaj najčudovitejšega, kar zmorejo naši možgani. Pripravila: Mojca Delač.
Tokrat bomo znova zapluli na področje nevrodegenerativnih bolezni in predstavili zanimivo raziskavo, ki jo je opravila ekipa nevroznanstvenikom, na čelu z dr. Matejem Perovnikom, mladim zdravnikom, specializantom nevrologije, ki se nam bo pridružil v naslednjih minutah. Raziskava, o kateri bomo govorili, je bila pred letom dni objavljena v ugledni znanstveni reviji Alzheimers& Dementia. Pripravlja: Mojca Delač.
Tokrat bomo znova zapluli na področje nevrodegenerativnih bolezni in predstavili zanimivo raziskavo, ki jo je opravila ekipa nevroznanstvenikom, na čelu z dr. Matejem Perovnikom, mladim zdravnikom, specializantom nevrologije, ki se nam bo pridružil v naslednjih minutah. Raziskava, o kateri bomo govorili, je bila pred letom dni objavljena v ugledni znanstveni reviji Alzheimers& Dementia. Pripravlja: Mojca Delač.