Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Od majhnih do ogromnih, od morskih do kopnih, od tistih na tleh do tistih v zraku … Kako se prehranjujejo, kako gradijo zavetje, kdo je glavni, kdo je hiter in kdo počasen? To se o živalih sprašujemo in si hkrati odgovorimo v novi otroški izobraževalno–igrani seriji Zverinice.
Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu).
38 epizod
Od majhnih do ogromnih, od morskih do kopnih, od tistih na tleh do tistih v zraku … Kako se prehranjujejo, kako gradijo zavetje, kdo je glavni, kdo je hiter in kdo počasen? To se o živalih sprašujemo in si hkrati odgovorimo v novi otroški izobraževalno–igrani seriji Zverinice.
Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu).
Trilobit je živel pred petsto milijoni let. Družil se je z drugimi prav tako posebnimi bitji, oboževal je debele črve, ki si jih je odščipnil s svojimi škarjastimi nogami, se zvijal v kroglico in se skrival v blatnem mulju ... Trilobit je bil ploščat in velik kot kos toaletnega mila. Pod široko, ščitu podobno glavo je imel petnajst parov členkastih nog. Njegovo telo je bilo zgrajeno iz treh delov, od tod tudi njegovo ime: trilobit, to pomeni trije deli, dva dela telesa ob strani in osrednji telesni del od glave do repa. Kljub nekaterim podobnostim z raki enakonožci so trilobiti le njihovi zelo oddaljeni sorodniki - več o njih pa v tokratnih Zverinicah.
12 min 16. 11. 2025
Če ste mislili, da je življenje v gozdu lahka stvar, to za divjega prašiča ne velja. Med raznašanjem semen, iskanjem hrane z ritjem po zemlji in skrbjo za svoje mladiče nima prav nobenega časa za počitek. Divji prašič je zelo podoben domačemu prašiču. Na vrhu glave ima trikotne uhlje in na koncu kratkih nog črne parklje. Je daljši od enega metra. Iz gobca mu štrlita podaljšana podočnika ali čekana. Glava stožčaste oblike ima koničast rilec, s katerim lahko rije po tleh in ga uporablja kot lopato. Te živali so večino časa dejavne ponoči. Takrat je varneje in mirneje kot podnevi. Prehodijo ozemlje, ki lahko meri več deset kvadratnih kilometrov, samo da bi našle vodo in hrano ali pa se preprosto oddaljile od plenilcev. To je toliko, kot če bi vsak dan prečkale majhno mesto. Več o divjem prašiču pa slišite v tokratni epizodi Zverinic.
9 min 7. 11. 2025
Na svetu obstaja približno šest tisoč vrst kačjih pastirjev. V Franciji so našteli 90, v Sloveniji pa 73 vrst. Njihovo telo je pogosto črno, modro ali sijoče zeleno, vendar so lahko tudi drugih barv, odvisno od vrste. Največji lahko zrastejo do sedem centimetrov v dolžino, njihov razpon kril pa meri enajst centimetrov. Kljub vitki postavi in eleganci je kačji pastir mojster letenja in neusmiljen lovec. Nobena žuželka mu ne uide. Hrani se samo z majhnimi žuželkami, ki jih ulovi med letom. Ob pomoči velikih, sestavljenih oči svoj plen zlahka opazi. Njegove oči so zelo izpopolnjene in učinkovite, sestavljene iz več tisoč med seboj neodvisnih enot. Zaradi njih ima kačji pastir zelo široko vidno polje, več kot 180 stopinj. Nič mu ne uide, niti ob straneh! Če imamo kačje pastirje na vrtu, je to odlična novica, saj pomagajo v boju proti škodljivcem pridelkov in uravnavajo populacije komarjev. Več o kačjem pastirju pa v tokratni epizodi.
10 min 2. 11. 2025
Navadna ali rdeča lisica je zelo zvita žival. To je sreča zanjo, saj je zaradi svojega nočnega in samotarskega življenja ranljivejša. Lisice so podobne psom, imajo močno razvit voh, ki jim omogoča zaznavati sledi vonja drugih živali. Skupaj z volkovi in kojoti spadajo v isto družino: družino psov. Barva lisičjega kožuha je različna, od svetlordeče do temnorjave, v zimskem kožuhu ima več sivih odtenkov. Prepoznamo jo tudi po podolgovatem in koničastem gobcu, velikih, trikotnih in pokončnih uhljih ter košatem repu. Ali ji je njen videz prinesel sloves zvite živali? Odgovor vas čaka v Zverinicah.
11 min 23. 10. 2025
Velika pliskavka je večja od navadnega progastega delfina in tudi od navadnega delfina. V dolžino zraste do treh metrov in pol ter tehta več kot tristo kilogramov. Živi lahko od štirideset do petdeset let. Obstajata dva ekotipa velikih pliskavk, ki sta si med seboj zelo različna. Obalni raje živi ob obali in plava v plitvejših vodah, globokomorski se zadržuje na odprtem morju. Odnosi med delfini obeh ekotipov niso prijateljski, saj se med seboj načeloma sploh ne družijo. Velika pliskavka se hrani z ribami, kozicami, sipami in lignji, ki jih pogosto ulovi na morskem dnu. Je zelo prilagodljiva žival in se pri iskanju hrane dobro znajde. Kaj še rada počne velika pliskavka in kakšne zvoke proizvaja pa slišite v tokratnih Zverinicah.
10 min 23. 10. 2025
Kukavica ne gradi gnezd, ne vali svojih jajc in ne skrbi za svoje mladiče. Vendar se zelo dobro znajde, da vse to namesto nje opravijo drugi. Samica navadne kukavice sedi na vrhu visokega bora. Je nekoliko večja od turške grlice, toda manjša od goloba grivarja. Rep ima rahlo privzdignjen, dolge peruti pa povešene. Njene noge so rumene, tako kot spodnji del kljuna in obroba okoli oči. Njeno perje je v celoti sivo, razen na trebuhu, ki je progast kot mornarska majica! Kukavica je strokovnjakinja za parazitizem zaroda. To pomeni, da za potomce ne zgradi gnezda, ampak svoja jajca podtakne v gnezda drugih ptic pevk. Je žužkojeda ptica. Hrani se z gosenicami, kačjimi pastirji, polži, kobilicami, hrošči … Hrano lovi predvsem na tleh. Njen vid je tako oster, da lahko opazi glavo deževnika z razdalje več kot petnajstih metrov! Več o kukavici pa v tokratni epizodi Zverinic.
11 min 24. 10. 2025
Dlakavi mamut je bil zelo visoka dlakava ali celo lasata žival, saj so bile njegove dlake zelo dolge, do enega metra. Malo je bil podoben svojemu daljnemu sorodniku, danes živečemu azijskemu slonu, vendar so bili njegovi okli veliko večji, merili so vsaj dva metra in bili ukrivljeni kot brki detektiva. Pod temnorjavo in sijočo naddlako je imel še plast mehke in skodrane podlanke. Na glavi je imel majhne kosmate uhlje, njegov kratki rep pa je bil prav tako prekrit z dolgimi dlakami. Dlakavi mamuti so bili rastlinojedci. Hranili so se s trajnicami, kot so šaši, pa tudi z grmičevjem, jagodami, mahom in lubjem. Verjetno tudi z gobami. Odrasel mamut, ki je tehtal šest ton, je na dan pojedel približno sto osemdeset kilogramov rastlin. Zakaj so dlakavi mamuti živeli v matriarhalnih skupnostih in kako to vemo, izveste ob poslušanju epizode Zverinic.
12 min 23. 10. 2025
Tako kot njene sorodnice tudi navadna morska zvezda z znanstvenim imenom Asterias rubens nima hrbta ne trebuha, niti glave ali repa. Njeno telo s petimi kraki je sploščeno in somerno, na zgornji strani ima zadnjik, na spodnji pa odprtino za usta. Morske zvezde spadajo med iglokožce tako kot morski ježki in morske kumare oziroma brizgači. To so živali, katerih notranje ogrodje je tik pod povrhnjico sestavljeno iz apnenčastih ploščic. Njihovi predniki so živeli že v času dinozavrov! Kljub svojemu imenu nimajo vse morske zvezde oblike zvezde. Nekatere so podobnejše petkotniku ali krogli, druge imajo skoraj neopazen sredinski del telesa. Več o morski zvezdi pa v tokratni epizodi Zverinic.
12 min 23. 10. 2025
Če bi se želeli z vso hitrostjo spustiti z gore, bi bil gams prav gotovo prava žival za to nalogo. Toda po drugi strani ta sodoprsti kopitar ne mara pustolovščin, kot je na primer ta, da ostane sam, daleč stran od svojega tropa. Ne, prav zares, v skupini se gams počuti veliko varneje. Gamsi imajo zelo radi gorske rastline, trave, cvetlice in alpsko deteljo. To je zanje odličen obrok. Vendar je te hrane na visokih nadmorskih višinah malo, zato se gams včasih oddalji od tropa in sam odide na pašo. Gamsi se dobro počutijo pri premagovanju višinskih razlik in so pri tem zanesljivi kot vzpenjače. Z lahkoto se povzpnejo na goro, ne da bi jih pri tem zanašalo. Če bi morali ljudje početi kaj podobnega, bi bili močno zadihani že po nekaj metrih. Gams pa ni utrujen, saj ima glede na svojo velikost veliko srce, ki tehta okoli 350 gramov. Človeško srce tehta največ 250 gramov. Poleg tega ima gams v krvi štirikrat do petkrat več rdečih krvničk, kot jih ima človek, zato lažje prenaša napore. Nič čudnega, da velja za simbol hitrosti v gorskem okolju in je zmagovalec na najstrmejših poteh!
9 min 24. 6. 2025
Papigi iz Brazilije odpada perje. Kljun tukana je preluknjan po vsej površini. Veliki hrošči so se spremenili v prah. V muzeju vlada panika. Majhni metulji ogrožajo muzejske zbirke. Preplah zaradi moljev! To so majhni požrešneži z velikanskim apetitom! Ti drobni sivo-beli metulji iz družine pravih moljev so neškodljivi. Škodo delajo njihove ličinke, majhne bele gosenice s črno glavo, ki jih je mogoče najti na stropih in v kotih sten. Ličinke hišnega molja se hranijo z oblačili, predvsem s tistimi živalskega izvora, kot sta volna in kašmir. Rade imajo temne kotičke. Najraje imajo obleke, lahko pa jih najdemo tudi pod preprogami ali v zavesah. Molje najdemo tudi v muzejih. Radi se sprehajajo naokoli, saj je tam vse, kar potrebujejo, da se počutijo kot v raju.
11 min 24. 6. 2025