Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Obdobje svetega leta je v katoliški cerkvi posebna priložnost za duhovno obnovo, pokoro in prejem milosti. Kako lahko ta čas prinese konkretne spremembe v življenje vernika in skupnosti? Kako se izogniti skušnjavi, da bi ostali samo pri lepih besedah in zunanjih znamenjih svetega leta in zakaj si papež Frančišek želi, da postanemo romarji upanja?
Obdobje svetega leta je v katoliški cerkvi posebna priložnost za duhovno obnovo, pokoro in prejem milosti. Kako lahko ta čas prinese konkretne spremembe v življenje vernika in skupnosti? Kako se izogniti skušnjavi, da bi ostali samo pri lepih besedah in zunanjih znamenjih svetega leta in zakaj si papež Frančišek želi, da postanemo romarji upanja?
Naša najbolj predvajana glasbena ustvarjalka zadnjih let je decembra 2023 v dvorani Stožice izvedla enega od vrhuncev slovenske koncertne scene. V Nina Pušlar Showu se je ob njej na odru (in nad njim) zvrstilo še več kot 50 glasbenikov, pevcev, plesalcev in akrobatov, ki so navdušili razprodano areno z izvedbo hitov, kot so To mi je všeč, Svet je tvoj, Lepa si, Poljub na klopci, Svet na dlani, Tople oči, Nina Nina Nina, Malo, malo ... Z Nino bodo nastopili tudi gostje presenečenja: Matjaž Robavs, Aljaž Farasin, Gregor Ravnik, Martin Štibernik in Bor Zuljan. Posnetek koncerta je odlična priložnost za podoživetje nepozabnega večera, obujanje spominov na Ninine pretekle koncerte in ogrevanje za prihajajoči stadionski spektakel, s katerim bo junija 2025 praznovala 20-letnico svoje kariere. Režiser koncerta: Anže Škrube.
Naša najbolj predvajana glasbena ustvarjalka zadnjih let je decembra 2023 v dvorani Stožice izvedla enega od vrhuncev slovenske koncertne scene. V Nina Pušlar Showu se je ob njej na odru (in nad njim) zvrstilo še več kot 50 glasbenikov, pevcev, plesalcev in akrobatov, ki so navdušili razprodano areno z izvedbo hitov, kot so To mi je všeč, Svet je tvoj, Lepa si, Poljub na klopci, Svet na dlani, Tople oči, Nina Nina Nina, Malo, malo ... Z Nino bodo nastopili tudi gostje presenečenja: Matjaž Robavs, Aljaž Farasin, Gregor Ravnik, Martin Štibernik in Bor Zuljan. Posnetek koncerta je odlična priložnost za podoživetje nepozabnega večera, obujanje spominov na Ninine pretekle koncerte in ogrevanje za prihajajoči stadionski spektakel, s katerim bo junija 2025 praznovala 20-letnico svoje kariere. Režiser koncerta: Anže Škrube.
V tokratni Dnevni sobi gostimo dva člana morda najbolj kajakaške družine v Sloveniji. Po dedku in očetu sta se v čoln usedla tudi najmlajša iz družine Hočevar – Eva Alina in Žiga Lin. Sari Benkovič sta zaupala veliko podrobnosti o svojem medsebojnem odnosu in povezanosti, vlogi očeta in mame na njuni športni poti in načrtih za to sezono. Čeprav sta že doslej dosegla veliko športnih uspehov, sta lačna novih potrditev in upata, da se jima v prihodnosti uresniči tudi želja o skupnem nastopu na olimpijskih igrah. Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
V tokratni Dnevni sobi gostimo dva člana morda najbolj kajakaške družine v Sloveniji. Po dedku in očetu sta se v čoln usedla tudi najmlajša iz družine Hočevar – Eva Alina in Žiga Lin. Sari Benkovič sta zaupala veliko podrobnosti o svojem medsebojnem odnosu in povezanosti, vlogi očeta in mame na njuni športni poti in načrtih za to sezono. Čeprav sta že doslej dosegla veliko športnih uspehov, sta lačna novih potrditev in upata, da se jima v prihodnosti uresniči tudi želja o skupnem nastopu na olimpijskih igrah. Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
V Washingtonu so inavgurirali Donalda Trumpa – so inavgurirali fašista in ali evropska skrajna desnica populizem sprevrača v fašizem, bo pojasnila zgodovinarka dr. Mateja Ratej. Pred tem pa bosta profesor z mariborske Fakultete za varnostne vede dr. Miroslav Žaberl in kriminolog dr. Dragan Petrovec pojasnila, zakaj vsaka vlada imenuje svojega generalnega direktorja policije, čigava je slovenska policija in ali bi bilo treba Janši, če bi prišel na oblast, sploh kaj dosti zaposlenih zamenjati.
V Washingtonu so inavgurirali Donalda Trumpa – so inavgurirali fašista in ali evropska skrajna desnica populizem sprevrača v fašizem, bo pojasnila zgodovinarka dr. Mateja Ratej. Pred tem pa bosta profesor z mariborske Fakultete za varnostne vede dr. Miroslav Žaberl in kriminolog dr. Dragan Petrovec pojasnila, zakaj vsaka vlada imenuje svojega generalnega direktorja policije, čigava je slovenska policija in ali bi bilo treba Janši, če bi prišel na oblast, sploh kaj dosti zaposlenih zamenjati.
Gostja Intervjuja je ena od najprodornejših slovenistk in literarnih zgodovinark, dr. Urška Perenič, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V pogovoru uvodoma predstavi svojo profesionalno pot, ki jo je po študiju in doktoratu v Ljubljani vodila v Nemčijo in na Dunaj. Pozneje je predavala in gostovala na številnih univerzah po svetu. Kljub mladosti je na Premu rojena dr. Pereničeva izjemno ustvarjalna, saj je v zadnjih letih izdala monografije o Josipu Jurčiču, Ivanu Tavčarju in Luizi Pesjakovi. O pisateljih in pesnici je posnela tudi dokumentarne filme za TV Slovenija. Največ pozornosti je v pogovoru namenjene njenemu prijateljevanju s pisateljem Borisom Pahorjem. Dr. Pereničeva se je ob koncu njegovega življenja zavezala, da bo skrbela za njegov opus oziroma za Pahorjevo književno republiko, kot je poimenovala projekt vrednotenja in objavljanja Pahorjeve pisemske in druge zapuščine. V pogovoru tenkočutno predstavi svoj odnos do pisatelja in njegovih del, ki jih je proučevala. Iz obljube ob zadnjem obisku pri Pahorju, ki jo jemlje kot etično zavezo pisatelju, sta v zadnjem letu izšli monografiji, ki ju je uredila sama ali z ddr. Igorjem Grdino. V njiju spoznamo Borisa Pahorja v vseh razsežnostih, ne le kot pisatelja, ampak tudi kot pričevalca stoletja in neutrudnega bojevnika za slovensko identiteto. Dr. Pereničeva oriše Pahorjevo absolutno obsodbo vseh treh totalitarizmov, ki so ga preganjali, pri čemer z voditeljem ugotavljata, da je posebej zaradi hkratne obsodbe komunizma Boris Pahor v nekaterih vplivnih krogih še dandanes krivično obravnavan. Pojasni tudi svoj pogled na pomanjkljivo umestitev Pahorjevih del na Frankfurtski knjižni sejem, saj se prvotna ideja, da bi ga predstavili v prvem planu, ni uresničila. Gostja govori tudi o težavah, ki jih ima zaradi tega, ker se je zavzela za Borisa Pahorja. Posebej ovrednoti razliko med satiro in sramotenjem, za kar je po njenem mnenju šlo pri izbruhu Svetlane Makarovič proti Jožetu Možini. Glede prihodnosti slovenske literature v povezavi z narodnim obstojem je dr. Pereničeva optimistična in pravi: »Čeprav smo v času sodobnih tehnologij, umetne inteligence, nas knjiga vedno počaka na polici. In knjiga je vedno tudi podlaga za premislek o tistem, kar je bilo, o tistem, kar je umeščeno med vrstice. Obenem nam ponuja možnost za premislek o prihodnosti, o tem, kdo smo in kam gremo.« Pri tem naj nam bo trajen navdih pisatelj Boris Pahor. Voditelj: Jože Možina
Gostja Intervjuja je ena od najprodornejših slovenistk in literarnih zgodovinark, dr. Urška Perenič, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V pogovoru uvodoma predstavi svojo profesionalno pot, ki jo je po študiju in doktoratu v Ljubljani vodila v Nemčijo in na Dunaj. Pozneje je predavala in gostovala na številnih univerzah po svetu. Kljub mladosti je na Premu rojena dr. Pereničeva izjemno ustvarjalna, saj je v zadnjih letih izdala monografije o Josipu Jurčiču, Ivanu Tavčarju in Luizi Pesjakovi. O pisateljih in pesnici je posnela tudi dokumentarne filme za TV Slovenija. Največ pozornosti je v pogovoru namenjene njenemu prijateljevanju s pisateljem Borisom Pahorjem. Dr. Pereničeva se je ob koncu njegovega življenja zavezala, da bo skrbela za njegov opus oziroma za Pahorjevo književno republiko, kot je poimenovala projekt vrednotenja in objavljanja Pahorjeve pisemske in druge zapuščine. V pogovoru tenkočutno predstavi svoj odnos do pisatelja in njegovih del, ki jih je proučevala. Iz obljube ob zadnjem obisku pri Pahorju, ki jo jemlje kot etično zavezo pisatelju, sta v zadnjem letu izšli monografiji, ki ju je uredila sama ali z ddr. Igorjem Grdino. V njiju spoznamo Borisa Pahorja v vseh razsežnostih, ne le kot pisatelja, ampak tudi kot pričevalca stoletja in neutrudnega bojevnika za slovensko identiteto. Dr. Pereničeva oriše Pahorjevo absolutno obsodbo vseh treh totalitarizmov, ki so ga preganjali, pri čemer z voditeljem ugotavljata, da je posebej zaradi hkratne obsodbe komunizma Boris Pahor v nekaterih vplivnih krogih še dandanes krivično obravnavan. Pojasni tudi svoj pogled na pomanjkljivo umestitev Pahorjevih del na Frankfurtski knjižni sejem, saj se prvotna ideja, da bi ga predstavili v prvem planu, ni uresničila. Gostja govori tudi o težavah, ki jih ima zaradi tega, ker se je zavzela za Borisa Pahorja. Posebej ovrednoti razliko med satiro in sramotenjem, za kar je po njenem mnenju šlo pri izbruhu Svetlane Makarovič proti Jožetu Možini. Glede prihodnosti slovenske literature v povezavi z narodnim obstojem je dr. Pereničeva optimistična in pravi: »Čeprav smo v času sodobnih tehnologij, umetne inteligence, nas knjiga vedno počaka na polici. In knjiga je vedno tudi podlaga za premislek o tistem, kar je bilo, o tistem, kar je umeščeno med vrstice. Obenem nam ponuja možnost za premislek o prihodnosti, o tem, kdo smo in kam gremo.« Pri tem naj nam bo trajen navdih pisatelj Boris Pahor. Voditelj: Jože Možina
Prva letošnja oddaja Ljudje in zemlja, ki jo pripravljamo v koprskem studiu bo zelo pestra, saj smo pripravili kar dve aktualni temi, dotaknili se bomo zadružništva, obrti in tradicije.
Prva letošnja oddaja Ljudje in zemlja, ki jo pripravljamo v koprskem studiu bo zelo pestra, saj smo pripravili kar dve aktualni temi, dotaknili se bomo zadružništva, obrti in tradicije.
Danes nas bo vodila neustavljiva energija ljudi, ki jim na poti niso ne ovire in ne leta. Predstavili vam bomo zgodbe posameznikov, ki pri tistem, kar imajo radi, vztrajajo z voljo in strastjo. Prva gostja v studiu, Vlasta Nussdorfer, ki je večino svoje pravne poti posvetila tožilstvu, je tudi ustanoviteljica Belega obroča, društva za pomoč žrtvam nasilja, nekdanja varuhinja človekovih pravic, pisateljica, humanitarka, mati in babica ter večna borka za pravice najranljivejših v naši družbi. Pogovor z njo nas bo spodbudil k razmisleku o pravičnosti, sočutju in vztrajnosti. V navdih mnogim je tudi vedno nasmejani Janez Novak s Koroške Bele, ki se mu zdi popolnoma normalno, da pri 91 letih še vedno opravlja svoj poklic frizerja in gre vsak dan v službo. Marko Sluga, odličen športnik veteran, še vedno pridno trenira, saj si želi letos ob svoji 90-letnici izboljšati balkanski rekord v skoku v višino, ki ga je dosegel pri 85 letih. Prav tako neustavljivi so bili stanovalci in stanovalke slovenskih domov za starejše, ki so se za en dan prelevili v manekene in manekenke ter se sprehodili po modni stezi v domu Svetega Jožefa v Celju. Z drugim gostom v studiu, priznanim psihiatrom in psihoanalitikom ter avtorjem dr. Matjažem Lunačkom, bomo pogledali v skrivnost človeške volje. V rubriki Ah, ta splet! vam bomo predstavili Portal Fran, oddajo pa končali z zanimivim kvizom (Spo)znanje generacij.
Danes nas bo vodila neustavljiva energija ljudi, ki jim na poti niso ne ovire in ne leta. Predstavili vam bomo zgodbe posameznikov, ki pri tistem, kar imajo radi, vztrajajo z voljo in strastjo. Prva gostja v studiu, Vlasta Nussdorfer, ki je večino svoje pravne poti posvetila tožilstvu, je tudi ustanoviteljica Belega obroča, društva za pomoč žrtvam nasilja, nekdanja varuhinja človekovih pravic, pisateljica, humanitarka, mati in babica ter večna borka za pravice najranljivejših v naši družbi. Pogovor z njo nas bo spodbudil k razmisleku o pravičnosti, sočutju in vztrajnosti. V navdih mnogim je tudi vedno nasmejani Janez Novak s Koroške Bele, ki se mu zdi popolnoma normalno, da pri 91 letih še vedno opravlja svoj poklic frizerja in gre vsak dan v službo. Marko Sluga, odličen športnik veteran, še vedno pridno trenira, saj si želi letos ob svoji 90-letnici izboljšati balkanski rekord v skoku v višino, ki ga je dosegel pri 85 letih. Prav tako neustavljivi so bili stanovalci in stanovalke slovenskih domov za starejše, ki so se za en dan prelevili v manekene in manekenke ter se sprehodili po modni stezi v domu Svetega Jožefa v Celju. Z drugim gostom v studiu, priznanim psihiatrom in psihoanalitikom ter avtorjem dr. Matjažem Lunačkom, bomo pogledali v skrivnost človeške volje. V rubriki Ah, ta splet! vam bomo predstavili Portal Fran, oddajo pa končali z zanimivim kvizom (Spo)znanje generacij.