Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Čeprav ni londonska staroselka, je samo Jorja Smith lahko prava naslednica zimzelene Amy Winehouse. Smithova je pevka soula z veliko navdiha, a tudi avtorica z zdravo ambicijo v popu ter predvsem z žlahtnim glasbenim okusom. Glasbenica, odrasla v Walsallu v osrednji Angliji, pogosto zapoje prav tako kot ikonska Amy, kakšen zlog ob tem tudi prostodušno pojé. Smithova, podobno kot njena ameriška kolegica Kali Uchis, zelo uživa tudi v omami razpotegnjenih džezovskih disonanc. Prvi album zdaj 26-letnice (Lost & Found iz leta 2018) je bil, še posebno za pevkino tedanjo podobo, kar pretirano zamaknjen in zasanjan, drugi pa je tako rekoč popolno ukrojen, pa tudi precej bolj dinamično izveden od predhodnika. Vseeno pa pripomba, da je druga polovica dela Falling Or Flying malce preveč baladna, ni odveč. Prav zato Jorja Smith v Cederami predstavlja svoje najbolj udarne nove songe, tiste, ki so razvrščeni v prvi albumski polovici; drži, po večini prav tiste, ki so v prejšnjih tednih in mesecih že izšli kot napovedni singli.
18 min
Pred večernim nastopom v Kinu Šiška Notice gostijo domačega pevca, kantavtorja, producenta, beatmakerja, ki je pred tremi leti izdal mini album Human Os, septembra letos pa pri založbi ENTE dolgometražnega z naslovom Princ. Kaj se skriva za to prispodobo in o čem govori skladba Refleks, Tschimy v oddaji.
10 min
Četrta plošča zasavskih rokerjev Bohem nosi pomenljiv naslov Proti toku. Fantje in dekle z njim opišejo svoje glasbeno delo, ki je samosvoje, zvesto svojemu zvoku in liriki, ki se ne ozira na vedno spreminjajoče se smernice v popularni glasbi. V novi glasbi se je skupina Bohem povsem razgalila, pokazala svojo najnežnejšo plat in zaplula na potovanje od razvrata do ljubezni. O plošči več kitarist Simon Šubic.
29 min
Drugi album dueta Vagabunda se imenuje Mask zaradi turbulentnih časov, v katerih je nastajal. Kitarista in avtorja Jure Jurca in Matevž Pavčnik se tematsko gibljeta okoli ljubezenskih razmerjih in nasploh razmerjih med ljudmi. Po drugi strani pošiljata kritiko današnjemu kapitalističnemu času, ko vsi povprek hrepenimo po stvareh, ki nas ne osrečujejo.
30 min
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Tadej Košir je kitarist – najemnik.
14 min
Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.
41 min
Legendarna primorska zasedba Avtomobili neprekinjeno deluje že 40 let. Častitljiv jubilej so se člani skupine odločili kronati z novim, že enajstim studijskim albumom Sijaj, ki je septembra 2022 izšel pri ZKP RTV Slovenija. Plošča prinaša 13 novih skladb, na katere so fantje zelo ponosni, saj pomenijo korak naprej v zvenu skupine, ki pa ostaja "avtomobilsko" prepoznaven in unikaten. "Album smo zaradi covida snemali dolgi dve leti, v celoti je nastal v Gorici. Pri njem so poleg članov zasedbe sodelovali še: Rok Škarabot na tolkalih, Jani Šepetavec na tenorsaksofonu in Uroš Trebižan na kontrabasu, ki so s svojimi prispevki nadgradili zvok zasedbe, ne da bi okrnili njegovo bazičnost in prvinskost. Fantje pravijo, da je to najboljši album doslej. Skladbe na njem govorijo o potovanjih, svetu in podeželju v domači Sloveniji," ploščo opisuje Marko Vuksanović, ob tem pa poslušalce vabi in spodbuja, da si o pesmih ustvarijo svojo sodbo. Avtomobili so David Morgan (bobni), Boštjan Andrejc - Bushy (kitare), David Šuligoj (bas), Mirko Vuksanović (klaviature) in Marko Vuksanović (vokal). V živo so se predstavili 10. 11. v Siti teatru v Ljubljani. Televizijski koncert je režirala Špela Kuclar.
82 min
Glasbeni urednik Jane Weber in gost večera Goran Dekleva vam predstavljata Dylanovo glasbo, posneto za ploščo Time Out of Mind. V oddaji je ob ključnih skladbah tudi nekaj manj znanih skladb in inačic. Slišati je tudi nekaj referenc iz zgodovine popularne in ljudske glasbe, Dylanova plošča Time Out of Mind iz leta 1997 je dobila 3 grammyje in sodi med glasbenikove ključne stvaritve.
120 min
Sveže elektronske kreacije domačih in tujih glasbenih ustvarjalcev ter enourna mešanica progresivnega in melodičnega housa izpod rok ameriškega producenta, multiinstrumentalista, dižeja in rednega opremljevalca glasbenih založb, kot so Anjunadeep, Yoshitoshi in Armada, Enamourja. 01. Cassö x Raye x D Block Europe - Prada 02. Model Man - Start Again 03. AN21 - Liquid Gold 04. Amine Edge & DANCE - It Was 05. Low Steppa - Waves 06. Bellaire - Sunset Ballad 07. TGW - Shake Down n’ Boogie 08. Archie Hamilton ft. Tigerlight - Compulsion 09. Tinlicker ft. Julia Church - Slipstream 10. Smooth - Into The Sun 11. Kollektiv Turmstrasse - Night Wire 12. Mauri Fly - I Feel It 13. Renato Cohen - Suddenly Funk (Andrea Oliva Remix) 14. Will Clarke - In Luv Wit U 15. Victor Ruiz & Modeā - Contrast 16. UMEK & Sam WOLFE - Aktivate 17. Meduza ft. Sam Tompkins & Em Beihold - Phone (GENESI Remix)
121 min
Doja Cat je naposled razrenčala po rapersko. Spričo dejstva, da smo kalifornijsko raperko v zadnjih letih spoznavali bolj kot vpadljivo disco-R & B popevkarico, je bila artistka primorana svoj četrti album popoprati še bolj. A da ji ne ostanemo dolžni, tokrat v Galeriji bolj čez palec upoštevamo raperkino svežo izhodiščno namero. Odzvanjali bodo novi songi Doje Cat, toda prej tisti, ki se še vedno oprijemajo njenih preteklih, obenem lažje poslušljivih zmag. Rod Wave poda najboljši komad s prihajajočega no.1 albuma Nostalgia. Na kratko se ustavimo tudi pri novem albumu londonskega jazzovskega bobnarja Yussefa Dayesa.
58 min
Na tradicionalni Poletni noči ob 80 letnici rojstva mojstra Jožeta Privška, velikana slovenske glasbe, so pod taktirko dirigentov Patrika Grebla in Lojzeta Krajnčana in v izvedbi Big banda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija – zazvenele nekatere njegovih najlepših. V izvedbi Ota Pestnerja, Darje Švajger, Alenke Godec, Nuše Derenda, Matjaža mraka, Nuške Drašček, Nine Strnad, Alexa Volaska, Matjaža Kumelja in Vokalnega banda Kreativo so Kongresni trg poleg spominov na velikega pianista, dirigenta in skladatelja Jožeta Privška zapolnile skladbe: Ne prižigaj luči v temi, Zlati prah imaš v očeh, Nad mestom se dani, Mati, bodiva prijatelja, Samo nasmeh je bolj grenak, Tam, kjer sem doma, Zato sem noro te ljubila, Kako sva si različna, Mini maxi, itd... skladbe, ki še dandanes zvenijo večno in brezčasno in so tokrat doživele izjemne interpretacije. Instumentalni del njegove ustvarjalnosti sta obeležili skladbi: Sweet mama Walse in Open Country. Večer sta povezovala Bernarda Žarn in David Urankar in ga zaključila kot spomin na izjemnega človeka, ki nas je zapustil…« ne, da bi mogli njegov opus umestiti tja, kamor sodi: v vrh slovenske glase 20 stoletja.« Scenaristka: Anuuša Gaši, režiser: Marjan Kučej
52 min
Naredi sam, bodi čuden, samosvoj, ustvarjaj, tudi brez izobrazbe, poskusi po svoje, so ideje, ki jih snovalci punk rock muzeja v Las Vegasu želijo prenesti na svoje obiskovalce. Ta je letos odprl svoja vrata, ki vodijo do resničnega, vsem dostopnega vadbenega prostora za igranje instrumentov, tatu-studia, poročne dvorane in odbitega bara.
5 min
Duet BosaZnova na prvencu Terapija za pare zapeljuje z igrivimi, lahkotnimi, romantičnimi in hudomušnimi skladbami, ki se zibajo v ritmu bosse nove. Vanja in Matjaž Romih v njih slavita življenje in odnose med partnerjema, s svojo skromnostjo, preprostostjo in spontanostjo pa razelektrita, pomirita in nasmejita svoj in naš vsakdan.
28 min
72. rojstni dan bo praznoval angleški glasbenik Gordon Matthew Thomas Sumner, bolj poznan pod imenom Sting. Leta 1977 je skupaj z bobnarjem Stewartom Copelandom in kitaristom Henrijem Padovaniem, ustanovil skupino The Police. Ko je Padovania zamenjal Andy Summers, je skupina izdala prvo skladbo Roxanne in vse drugo je zgodovina.The Police so izdali 5 studijskih albumov in leta Leta 1986 je skupina preneha delovati, Sting pa se je posvetil svoji, več kot uspešni solistični karieri. Sting je med drugim prejemnik 17 nagrad grammy, zlatega globusa, nagrade emmy in štirih nominacij za nagrado oskar. Leta 2019 je prejel posebno priznanje za skladbo Every breath you take, ki je največkrat predvajana v zgodovini radia. Je tudi med najbolje prodajanih glasbenikov vseh časov. Nekaj njegovih odličnih skladb poslušamo v oddaji Godbe z zgodbo.
41 min
Dvojec zalagasper se je po izdaji albuma Love Letter odločil za premor, ki mu je sledila velika sprememba. V ospredje je stopil Gašper, ki se s skladbo Morski psi v Zalini družbi vrača na glasbeno sceno. Z bendom.
11 min
Sveža glasba slovenskih izvajalcev, ki so zjutraj slišati še posebej čudovito.
26 min
Andraž Hribar z bendom, 48 ur pred izidom novega, osmega studijskega albuma.
26 min
Studio Hendrix Radia Koper bo danes zavibriral z mogočnim zvokom big banda! V oddaji Jazz v Hendrixu tokrat gostimo zasedbo EN BIG BAND pod vodstvom vsestranskega Sandija Štora! EN BIG BAND JE NAŠEL TALENT so glasbeniki poimenovali svoj zadnji projekt, ki predstavlja sveže, avtorske kompozicije! Vabljeni k ogledu in poslušanju. Oddajo vodi Mojca Maljevac
88 min
Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.
43 min
Neisha je glasbenica, ki je na slovenskem glasbenem nebu zablestela leta 2005 s svojim CD prvencem Neisha. Nepozabne skladbe kot so Malo tu malo tam, Planet za zadet in še mnoge druge, so postale del slovenske glasbene zgodovine. Glasbenica je v letih, ki so sledila, izvedla vrsto koncertov, posnela vrsto plošč, ter realizirala premnoga glasbena sodelovanja z glasbenimi velikani kot so Vlado Kreslin, Hamo, Tokac, Zoran Predin, Đuro, Gibonni, Vlatko Stefanovski, Parni Valjak, Big foot mama, Big band in simfoniki RTV in mnogimi drugimi orkestri in priznanimi izvajalci tako iz Slovenije kot tudi iz regije. Po daljšem premoru se Neisha vrača na oder Cankarjevega doma, kjer nam predstavlja svojo novo ploščo Dvigam jadra. Gala večer, ki vabi vse glasbene sladokusce, zaokrožajo zanimivi gosti, Neishini glasbeni prijatelji, s katerimi je poskrbela za glasbeni šov poln virtuoznosti in tudi humorja. Koncert je bil posnet 12. maja 2022 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Režirala ga je Tina Novak.
86 min
V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.
121 min
Eva Boto je svojo 10. obletnico kariere sklenila na prelepem odru Siti Teatra v Ljubljani. Aprila 2022 je Korošica ob podpori svojega benda pod vodstvom Tomija Puricha predstavila vse, kar se ji je zgodilo na njeni glasbeni poti, odkar je leta 2012 kot 16-letna stala na ogromnem evrovizijskem odru v Azerbajdžanu in zastopala Slovenijo s pesmijo Verjamem. Evina 10letka je polna presenečenj, gostov in glasbenih izletov. Televizijski koncert je režirala Urška Žnidaršič.
85 min
Na tradicionalni Poletni noči ob 80 letnici rojstva mojstra Jožeta Privška, velikana slovenske glasbe, so pod taktirko dirigentov Patrika Grebla in Lojzeta Krajnčana in v izvedbi Big banda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija – zazvenele nekatere njegovih najlepših. V izvedbi Ota Pestnerja, Darje Švajger, Alenke Godec, Nuše Derenda, Matjaža mraka, Nuške Drašček, Nine Strnad, Alexa Volaska, Matjaža Kumelja in Vokalnega banda Kreativo so Kongresni trg poleg spominov na velikega pianista, dirigenta in skladatelja Jožeta Privška zapolnile skladbe: Ne prižigaj luči v temi, Zlati prah imaš v očeh, Nad mestom se dani, Mati, bodiva prijatelja, Samo nasmeh je bolj grenak, Tam, kjer sem doma, Zato sem noro te ljubila, Kako sva si različna, Mini maxi, itd... skladbe, ki še dandanes zvenijo večno in brezčasno in so tokrat doživele izjemne interpretacije. Instumentalni del njegove ustvarjalnosti sta obeležili skladbi: Sweet mama Walse in Open Country. Večer sta povezovala Bernarda Žarn in David Urankar in ga zaključila kot spomin na izjemnega človeka, ki nas je zapustil…« ne, da bi mogli njegov opus umestiti tja, kamor sodi: v vrh slovenske glase 20 stoletja.« Scenaristka: Anuuša Gaši, režiser: Marjan Kučej
49 min
Z glasbo se selimo v 70. leta prejšnjega stoletja, ko so se rojevali rock idoli, kakršnih več ni, in bili s svojim ustvarjanjem pomemben del revolucij, ki so spreminjale svet. David Bowie, Lou Reed, John Lennon, Bob Marley, Rod Stewart, Marvin Gaye, to je samo nekaj imen, ki vam prepevajo v Godbah z zgodbo.
37 min
Skupino Majmunska posla sestavljajo štirje glasbeniki s posebnim smislom za humor. Slišite ga lahko v njenem drugem singlu Ugrizni mi čeljust, ki ga žanrsko uvrščajo med prog-folk-etno-pop-core-post-punk absurdizem. Kaj to pomeni, razvozlajo Notice.
10 min
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Jure Rozman je bobnar – najemnik.
12 min
Val 202 je pred časom na Koncert doma povabil vrsto domačih glasbenih izvajalcev. Ker so ti še vedno aktualni, vam jih ponujamo v ponovno poslušanje in ogled. Na praznik dela se nam je na Koncertu doma pridružila zasedba Mi2. Datumu in času primerno ne manjkata skladbi Zbudi me za 1. maj in Kakor nekoč.
64 min
Nocoj nam bo igral in pel kvintet. V goste na Radio Koper pridejo člani ansambla Hervol in Original tria. V studiu Hendrix oddajo spremljajo tudi naše poslušalke in poslušalci, člani "Radijskega kluba Gremo plesat". Oddajo vodi Smilja Baranja
56 min
Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.
46 min
Več kot 20 nepozabnih hitov. Premiera novega hit singla in videospota "Če je to vse". Izid kompilacijskega albuma z enaindvajsetimi velikimi uspešnicami s kar sedmih albumov v trinajstih letih kariere na samem vrhu slovenske glasbene scene. Razkošje zvoka in luči v novem, sodobnem osrednjem urbanem koncertnem hramu. Vrhunksa ekipa uigranih glasbenikov in prepolna dvorana razgretih, skakajočih, pojočih, eksplozivno sodelujočih in sočustvujočih oboževalcev. Vse to in še marsikaj je razlog, da je 10. december 2009 datum, ki je v zgodovini Tinkare Kovač, ter domače glasbene scene, zapisan z zlatimi črkami. Najbrž tudi v njenem spominu (navkljub enormnemu nizu in številu koncertov, ki jih laskavi naziv "princesa rock flavte" in nesporna dolgoletna priljubljenost v Sloveniji in na tujem prinesejo s seboj) - in sedaj se lahko zapiše tudi v vašem spominu, s posnetkom tega izvsrstnega koncerta na TVS.
113 min
Alan Lomax je bil eden največjih zbiralcev ljudske glasbe in dobitnik ameriškega državnega priznanja na področju umetnosti [Presidential Award for the Arts], njegov oče, John A. Lomax, pa je bil prvi opaznejši zbiralec ameriške ljudske glasbe. Sad njunega sodelovanja sta knjigi Our Singing Country ter Folksong USA, ki še danes sodita med najvznemirljivejše in najobsežnejše zbirke ameriških pesmi. O Lomaxu ste v naših oddajah že slišali, tokrat pa bo tekla beseda o terenskih posnetkih Alana Lomaxa iz leta 1959. Alan Lomax je zapustil Harvard in sledil očetu, ki je snemal glasbo ob reki Brazos in na zaporniških kmetijah, sam pa se je odpravil v North Woods in New Orleans, v Mehiko in na Haiti, prvi je preučeval britansko, špansko in italijansko popularno glasbo ter za založbo Columbia Records zbiral posnetke iz Svetovne knjižnice ljudske glasbe [World Library of Folk Music]. Že kot dvajsetletnik je prevzel arhive ljudskega izročila v Kongresni knjižnici. Sicer pa je pisal tudi scenarije za radio, produciral dokumentarne oddaje za domače in tuje radijske hiše, snemal plošče in baladne opere z novo generacijo pevcev folka, in mnogi izmed njih so uspeli prav zaradi sodelovanja z Lomaxom. Od leta 1950 je skoraj nepretrgoma delal za BBC; pošiljal jim je posnetke in ustvarjal ter pisal radijske programe in oddaje. Vabimo k poslušanju posnetkov, ki jih je Alan Lomax naredil leta 1959 za založbo Atlantic. Gre za ene prvih stereofonskih terenskih posnetkov v zgodovini etnomuzikologije. Želimo vam prijetno poslušanje.
70 min
Špil liga je natečaj za srednješolske glasbenike, na katerem so v zadnjih desetih letih svoje prve glasbene korake naredile zasedbe, kot so Joker Out, Koala Voice in LPS. In Špil liga praznuje deset let.
13 min
Oddaja bo posvečena angleškemu rokovskemu glasbeniku Rogerju Watersu, ki se je v glasbeno zgodovino zapisal s svojim 20-letnim delovanjem v skupini Pink Floyd, pa tudi s solističnim ustvarjanjem. S skupino Pink Floyd je Roger ustvaril nekaj najveličastnejših del v zgodovini roka. Bil je pobudnik in avtor konceptualnih albumov in večine simbolike skupine. Pohvali se lahko tudi z eno najdonosnejših turnej The wall, ki je trajala tri leta. Roger Waters je po odhodu iz skupine posnel štiri solistične albume, leta 2015 tudi glasbo za opero Ça Ira. V Godbah z zgodbo poslušamo nekaj glasbe, ki jo je ustvaril v skupini Pink Floyd, in nekaj solističnih skladb.
45 min
Bine Kramar, sicer član ljubljanskega trap kvarteta Capital Crew, se podpisuje tudi z imenom N3. Pod tem imenom je avgusta izdal kratkometražni prvenec Hakl na katerem je tudi skladba Gut Feeling.
10 min
Belokranjski dvojec 2B predstavlja album Eksplozija emocij, na katerem se brata Primož in Gašper Mihelič glasbeno razvijata v še neraziskano smer. V nove skladbe sta namešala plesne ritme ter globoka, osebna besedila. Bogate izkušnje z več kot desetletje dolge poti sta premeteno združila v elektronsko organski zvok.
31 min
Novo sezono jutranjih koncertov odpira skupina Siddharta. Natančno dvajset let po koncertu na stadionu za Bežigradom v Ljubljani bo preigrala del albuma RH-, ki prav tako praznuje dvajset let. Po več kot petletnem diskografskem premoru bomo končno slišali tudi dve novi skladbi.
29 min
Novo sezono jutranjih koncertov odpira skupina Siddharta. Natančno dvajset let po koncertu na stadionu za Bežigradom v Ljubljani bo preigrala del albuma RH-, ki prav tako praznuje dvajset let. Po več kot petletnem diskografskem premoru bomo končno slišali tudi dve novi skladbi.
29 min
Just Friends Quartet je klasična, tradicionalno orientirana jazzovska combo zasedba, ki goji in na novo interpertira zven kvartetov legendarnega saksofonista Sonnya Rollinsa iz 50. let prejšnjega stoletja. Predstavili bodo zadnji album 'Light blue morning daylight', ki ponuja svežo avtorsko glasbo, napisano v tradicionalnem jazzovskem duhu. Tradicija je neizčrpen vir navdiha, saj je v njej moč odkriti in reinterpretirati esencialne elemente, zaradi katerih ima jazz specifičen zvok, to pa so ritmični drive, harmonske strukture in kompaktna zvočna zmes. Oddajo vodi Mojca Maljevac.
73 min
Ansambel Zupan smo posneli v studiu 26 Radia Slovenija. Zakaj smo snemali v Ljubljani? Prisluhnite oddaji! Vodi Smilja Baranja
56 min
Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.
44 min
Popevka je edini slovenski festival, na katerem se izvajalci predstavijo ob spremljavi simfoničnega orkestra. Tudi letos bodo gledalci s telefonskim glasovanjem izbrali Popevko leta 2023, žirija pa bo podelila pet strokovnih nagrad. Gostiteljici večera bosta pevki Raiven in Helena Blagne.
91 min
Karizmatičen, močan, prepričljiv in zaprisežen live band je v Križankah samostojno nastopil prvič. Leto 2022 so razglasili za leto ljubezni. In na dan koncerta tudi izdali nov album »22« na vinilu ter koncertni repertoar tako napolnili s kar nekaj novimi skladbami. Glasbeni prerez, ki so ga pripravili, je občinstvo držal na nogah od prvih taktov, ko so Hamo & Tribute 2 Love koncert odprli z verjetno najbolj temno, iskreno in čustveno, novo skladbo 'Temni svet', do zadnje, 'Dolgo nisva pila', pri kateri se jim je na odru pridružil Rudi Bučar. Vmes so nanizali tiste svoje največje in najlepše, na odru pa se jim je pridružila tudi Maša Bogataj, frontmanka skupine Masharik, ki je tudi otvorila zalublen večer v Poletnem gledališču. Hamo, Buco, Peter, Duki in Hipi so ponovno dokazali, da sodijo v sam vrh slovenske rock muzike in da bo lubezen med njimi in njihovim občinstvom trajala in se krepila. ''Ker ste nam pomagali, ste pomagali glasbi med ljudi in s tem soustvarili lepo zgodbo, kakšno novo ljubezen, morda navdih komu, ki bo svet premaknil v bolj pravo smer. Zato vam izražamo goro hvaležnosti in hvala, ker ste skupaj z nami ustvarili množico nepozabnih spominov,'' se svojim fanom zahvaljuje Matevž Šalehar Hamo.
92 min
Začetek festivala slovenske zabavne popularne glasbe, Popevka, sega v leto 1962. Že takrat je plesni orkester, ki se je nato preimenoval v zabavni orkester RTV, spremljal pevke in pevce v živo. Še danes je to festival, kjer izbrani pevci v živo ob spremljavi revijskega orkestra RTV izvajajo nove avtorske skladbe.
3 min
Začetek festivala slovenske zabavne popularne glasbe, Popevka, sega v leto 1962. Že takrat je plesni orkester, ki se je nato preimenoval v zabavni orkester RTV, spremljal pevke in pevce v živo. Še danes je to festival, kjer izbrani pevci v živo ob spremljavi revijskega orkestra RTV izvajajo nove avtorske skladbe.
3 min
Začetek festivala slovenske zabavne popularne glasbe, Popevka, sega v leto 1962. Že takrat je plesni orkester, ki se je nato preimenoval v zabavni orkester RTV, spremljal pevke in pevce v živo. Še danes je to festival, kjer izbrani pevci v živo ob spremljavi revijskega orkestra RTV izvajajo nove avtorske skladbe.
4 min
Začetek festivala slovenske zabavne popularne glasbe, Popevka, sega v leto 1962. Že takrat je plesni orkester, ki se je nato preimenoval v zabavni orkester RTV, spremljal pevke in pevce v živo. Še danes je to festival, kjer izbrani pevci v živo ob spremljavi revijskega orkestra RTV izvajajo nove avtorske skladbe.
3 min
Začetek festivala slovenske zabavne popularne glasbe, Popevka, sega v leto 1962. Že takrat je plesni orkester, ki se je nato preimenoval v zabavni orkester RTV, spremljal pevke in pevce v živo. Še danes je to festival, kjer izbrani pevci v živo ob spremljavi revijskega orkestra RTV izvajajo nove avtorske skladbe.
3 min
Začetek festivala slovenske zabavne popularne glasbe, Popevka, sega v leto 1962. Že takrat je plesni orkester, ki se je nato preimenoval v zabavni orkester RTV, spremljal pevke in pevce v živo. Še danes je to festival, kjer izbrani pevci v živo ob spremljavi revijskega orkestra RTV izvajajo nove avtorske skladbe.
3 min
Začetek festivala slovenske zabavne popularne glasbe, Popevka, sega v leto 1962. Že takrat je plesni orkester, ki se je nato preimenoval v zabavni orkester RTV, spremljal pevke in pevce v živo. Še danes je to festival, kjer izbrani pevci v živo ob spremljavi revijskega orkestra RTV izvajajo nove avtorske skladbe.
3 min
Začetek festivala slovenske zabavne popularne glasbe, Popevka, sega v leto 1962. Že takrat je plesni orkester, ki se je nato preimenoval v zabavni orkester RTV, spremljal pevke in pevce v živo. Še danes je to festival, kjer izbrani pevci v živo ob spremljavi revijskega orkestra RTV izvajajo nove avtorske skladbe.
3 min
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem obdobju. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je nujen.
57 min
Polušajte komorne skladbe Fryderyka Chopina, Henryka Wieniawskega in Witolda Lutoslawskega. V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju komornih del iz glasbene zakladnice poljskih skladateljev v izvedbi slovenskih solistov in komornih duov. Poslušajte Introdukcijo in briljantno polonezo v C-duru, op. 3, za violončelo in klavir, štiri samospeve iz Poljskih pesmi, op. posth. 74, za glas in klavir poljskega klavirskega virtuoza in skladatelja Fryderyka Chopina, Capriccio Valse, op. 7, Polonaise brillante, op. 4, in Saltarelle za violino in klavir Henryka Wieniawskega ter Bukolike za klavir in Plesne preludije za klarinet in klavir Witolda Lutoslawskega. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 5. oktobra, ob 5.05.
53 min
Marc-Antoine Charpentier se je rodil leta 1643 v Parizu. Bil je sposoben, zanesljiv in plodovit glasbenik. To mu je pomagalo do precejšnje slave in mu zagotovilo različne pomembne položaje v Parizu, nikoli pa ni dobil službe na dvoru Sončnega kralja Ludvika Štirinajstega. Tam ga je prehitel enajst let starejši in nadvse ambiciozni Jean-Baptiste Lully. Zaradi Lullyjeve slave je Charpentier po smrti utonil v pozabo in šele med oživljanjem baročne glasbe v dvajsetem stoletju se je izkazal za enega najbolj nadarjenih in najbolj vsestranskih francoskih skladateljev. Prekosil je Lullyja in postal najpogosteje izvajani francoski skladatelj sedemnajstega stoletja.
53 min
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
57 min
Na sporedu glasbena pravljica Peter in volk Sergeja Prokofjeva.
30 min
4. oktober je svetovni dan varstva živali, zato predstavljamo glasbena dela na živalske teme. Na sporedu: Kukavica Louisa Clauda Daquina, Orgelski koncert Kukavica in slavček Georga Friedricha Händla, Sonata representativa za violino in basso continuo Heinricha Ignaza Franza Biberja,Postrv Franza Schuberta in Pajkova pojedina Alberta Roussela.
58 min
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
239 min
Francesca Piemontesija bomo danes spremljali kot solista, ki je 27. maja nastopil v Kölnski filharmoniji. Dirigent Lionel Bringuier je vodil Simfonični orkester Zahodnonemškega radia, ta se je spoprijel z velikanoma klasične glasbe iz 19. in 20. stoletja. "Kako bogat je v invenciji, kako zanimiv je od začetka do konca, kako svež in kako lepa koherentna celota!" Tako je Clara Schumann opisala klavirski koncert v a-molu svojega moža Roberta, potem ko je to delo premierno izvedla. V nasprotju s tem je orkester predstavil še redko slišano prvo simfonijo Edwarda Elgarja – zgodnje delo, s katerim je skladatelj lahko takoj po premieri požel več uspeha kot kateri koli angleški skladatelj pred njim.
89 min
Na sporedu: Carl Nielsen: Koncert za flavto in orkester, FS 119; Pihalni kvintet, op. 43 in Dve fantazijski skladbi, op. 2.
53 min
Marc-Antoine Charpentier se je rodil leta 1643 v Parizu. Bil je sposoben, zanesljiv in plodovit glasbenik. To mu je pomagalo k precejšnji slavi in mu zagotovilo razne pomembne položaje v Parizu, nikoli pa ni dobil službe na dvoru sončnega kralja Ludvika Štirinajstega. Tam ga je prehitel enajst let starejši in nadvse ambiciozni Jean-Baptiste Lully. Zaradi Lullyjeve slave je Charpentier po smrti padel v pozabo in šele med oživljanjem baročne glasbe v dvajsetem stoletju se je izkazal za enega najbolj nadarjenih in najbolj vsestranskih francoskih skladateljev. Odtlej je prekosil Lullyja in postal najpogosteje izvajan francoski skladatelj sedemnajstega stoletja.
49 min
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
114 min
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
32 min
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
59 min
Koncert, naslovljen Med zemljo in nebom, predstavlja delo Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki nas s svojo glasbo dviguje do neslutenih višav. Veliko mašo v c-molu je skladatelj komponiral po selitvi na Dunaj in poroki s Konstanco Weber. Prva izvedba je bila v Salzburgu, kjer je zahtevno sopransko vlogo pela njegova soproga. Tokrat se v vlogi sopranistke predstavlja operna pevka, solistka Nina Dominko. Poleg nje v solističnih vlogah nastopajo mezzosopranistka Nuška Drašček, tenorist Martin Sušnik in baritonist Domen Križaj. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije vodi gostujoči estonski dirigent Risto Joost.
59 min
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
239 min
Simfonični orkester iz Basla in njegov šef dirigent Ivor Bolton sta koncert, ki je 30. avgusta zvenel v koncertni dvorani Stadcasino v Baslu, začela z gostujočima nizozemskima bratoma Lucasom in Arthurjem Jussenom, ki sta se dobesedno rodila s sposobnostjo štiriročnega igranja klavirja. Že kot otroka sta nastopila pred nizozemsko kraljico Beatrix in od takrat s svojimi nastopi povzročata senzacije. V Baslu sta izvedla koncert za dva klavirja, ki ga je štirinajstletni Felix Mendelssohn - Bartholdy zložil za rojstni dan svoje sestre Fanny; ta je bila štiri leta starejša od njega. Na programu je bila tudi svetovna premiera dela Alaraph, Obred srčnega utripa Unsuk Chin. V tej skladbi je poudarek predvsem na tolkalih, skladateljica pa v njej združuje elemente korejske obredne dvorne glasbe s sodobnimi kompozicijskimi tehnikami ter tako uresničuje svoj lastni glasbeni jezik. Ob koncu pa še 2. simfonija Johannesa Brahmsa, ki je bila napisana ob Vrbskem jezeru leta 1877 in obljublja naravno idilo s kančkom melanholije.
113 min
Predvajamo Slavnostno uverturo Lucijana Marije Škerjanca, Nonet Slavka Osterca, Simfonietto Uroša Kreka in kratko klavirsko ekspresijo Tiho prihaja mrak Vilka Ukmarja.
60 min
Februarja je na koncertu iz cikla Solo e da camera zvenela glasba Petra Ilijča Čajkovskega, in sicer je Godalni sekstet akademije za glasbo izvedel njegovo delo Spomin na Firence op. 70. Zasedbo sestavljajo violinistki Jelena Pejić in Ela Krstić, violista Tilen Udovič in Manca Kosmač ter violončelistki Kim Kozlevčar in Ema Krečič.
41 min
Julia Fischer je profesorica violine na visoki šoli za glasbo münchenske univerze, kot solistka uspešno igra s simfoničnimi orkestri in v komornih zasedbah.
29 min
Marc-Antoine Charpentier se je rodil leta 1643 v Parizu. Bil je sposoben, zanesljiv in plodovit glasbenik. To mu je pomagalo do precejšnje slave in mu zagotovilo različne pomembne položaje v Parizu, nikoli pa ni dobil službe na dvoru sončnega kralja Ludvika Štirinajstega. Tam ga je prehitel enajst let starejši in nadvse ambiciozni Jean-Baptiste Lully. Zaradi Lullyjeve slave je Charpentier po smrti utonil v pozabo in šele med oživljanjem baročne glasbe v dvajsetem stoletju se je izkazal za enega najbolj nadarjenih in najbolj vsestranskih francoskih skladateljev. Prekosil je Lullyja in postal najpogosteje izvajani francoski skladatelj sedemnajstega stoletja.
50 min
V zadnjem delu Glasbene jutranjice bomo predstavili Schelomo, hebrejsko rapsodijo za violončelo in klavir Ernesta Blocha (solist bo Sebastian Bertoncelj), suito Tableaux de voyage Vincenta d'Indyja, Lisztovo klavirsko sonato quasi una fantasia Po prebiranju Danteja in simfonično pesnitev Davnina Marjana Kozine. Na sporedu bo še glasba Friedricha von Flotowa, Franza Schuberta in Gabriela Fauréja.
118 min
Predvajali bomo Asturias iz Španske suite Joaquina Rodriga in Simfonijo v C-duru, op. 21/3 Luigija Boccherinija.
34 min
Na sporedu so Kvartet št. 3 v G-duru za prečno flavto, violino, violo da gamba in basso continuo Georga Philippa Telemanna, Concerto da chiesa št. 3 v c-molu, op. 6 Arcangela Corellija, Sonata za violino in basso continuo, op. 9, št. 12, 'La Follia', Giovannija Henrica Albicastra in Koncert za trobento in orkester št. 2 v D-duru Johanna Melchiorja Molterja.
62 min
"Takšno delo nastane, ko skladatelj čuti, da se približuje koncu življenja. Je eno najbolj neverjetnih sloves v glasbi, a tudi velika himna življenju in ljubezni." Z Rossenom Milanovom se pred izvedbo s Simfoniki RTV Slovenija posvečamo Simfoniji št. 9 Gustava Mahlerja.
20 min
Le malokdo pozna glasbilo kot je pedalni klavir. Eden redkih, ki se je poglobil v svet bogatih zvočnih dimenzij in zahtevnega igranja na to glasbilo je Dalibor Miklavčič, slovenski organist, pianist, čembalist in mojster improvizacije. V studiu smo s Simfoniki RTVS pod taktirko En Shaa posneli koncert v Es duru, ki ga je Charles Gounod napisal prav za pedalni klavir. Urednica Danica Dolinar, režiser Marjan Kučej.
5 min
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
239 min
Tokratni portretiranec je francoski skladatelj Charles Gounod. Od njegove smrti bo letos minilo 130 let.
117 min
Orgle so inštrument z neštetimi izvedbenimi možnostmi, zaradi svoje velikosti in kompleksnosti pa so prostorsko omejene. Tokrat so zvenele v okviru koncertnega cikla Dvoriščni koncerti z naslovom Bach in Händel pri sv. Štefanu. Seveda ne na dvorišču, saj se je koncertni cikel 27. avgusta letos s koncertom komorne glasbe preselil v cerkev, natančneje, v cerkev sv. Štefana v Vipavi. Kot pravi Mojca Lavrenčič, ki opravlja vlogo umetniškega vodje omenjenega koncertnega cikla, je namreč tudi cerkev po svoje lahko dvorišče, saj gre za prostor, v katerem se ljudje zbirajo in srečujejo. Tudi ob glasbi, tokrat z deli dveh velikih baročnih glasbenih mojstrov – Johanna Sebastijana Bacha in Georga Friedricha Händla.
59 min
Koncert Brahmsove glasbe, ki ga je 28. septembra 2018 v Griegovi dvorani v Bergnu izvedel Filharmonični orkester iz Bergna pod vodstvom svojega šefa dirigenta Edwarda Gardnerja. Na sporedu sta bili samo dve, a obsežni deli – Klavirski koncert št. 1 v d-molu, op. 15, v katerem je kot solist nastopil uveljavljeni nemški pianist Lars Vogt, in Simfonija št. 3 v F-duru, op. 90. Med njima je zazvenel tudi kratek dodatek; Lars Vogt se ni oddaljil od glasbe Johannesa Brahmsa in je za dodatek izbral Intermezzo v Es-duru, op. 117, št. 1.
96 min
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
54 min
6. junija sta v Avditoriju Igorja Stravinskega v Montreuxu v Švici nastopila Filharmonični orkester Francoskega radia in pianist Pierre-Laurent Aimard. Orkester je vodil dirigent Mikko Franck, na sporedu pa sta bila Koncert za klavir v G-duru Mauricea Ravela in Fantastična simfonija, op. 14 Hectorja Berlioza.
96 min
Spremljali boste baročno glasbo v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Na sporedu bodo dela Uvertura k operi Almira, Koncert za violino v B-duru in Concerto grosso v G-duru Georga Friedricha Händla, Concerto grosso v D-duru Händlovega vzornika - Arcangella Corellija ter Simfonija št. 7 v Es-duru Carla Friedricha Abla. Dirigent Uroš Lajovic.
48 min
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
58 min
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
29 min
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
62 min
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.
54 min
Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
51 min
"Kraljica vil in dvorne dame so odete v srebrno svetlikajočo se tkanino, ozaljšano z diamanti; ko plešejo po livadah, se njihovi dolgi zlati lasje dotikajo tal. Strastno ljubijo glasbo in ples, razkošno živijo v svojih palačah pod griči in v globokih gorskih votlinah." Tako opisuje vile Lady Wilde, mati Oscarja Wilda, Jorge Luis Borges pa je v svoji Knjigi namišljenih bitij ugotovil, da je "njihovo ime (v romanskih jezikih fate) povezano z latinsko besedo fatum, ki pomeni usodo. Stari Grki, Eskimi in rdečekožci pripovedujejo zgodbe o junakih, ki so si pridobili ljubezen teh domišljijskih bitij (…). S čarobnimi močmi posegajo v človeške zadeve." To sta le dva kratka opisa teh drobnih domišljijskih bitij, ki nastopajo v številnih literarnih delih, viteških pesnitvah, opernih libretih, najdemo pa jih tudi v glasbenih delih Mendelssohna, Ristorija, Wagnerja, Stravinskega, Čajkovskega, Debussyja, Prokofjeva in Haasa. In prav vilam je tržaški muzikolog in skladatelj Carlo de Incontrera, sicer avtor obsežnih radijskih ciklusov Mediteran, Potoanje po Loari, Zlato Donave in drugih, posvetil 1. oddajo novega ciklusa Na krilih pesmi - dvajset sprehodov po svetu domišljije.
59 min
Tržaški muzikolog, skladatelj ter umetniški vodja mnogih glasbenih ustanov in festivalov Carlo de Incontrera je izjemno ugledna osebnost na mednarodnem glasbenem prizorišču, februarja letos prejel Častno priznanje Radiotelevizije Slovenija za leto 2022. V zadnjem skoraj desetletju je za program Ars Radia Slovenija ustvaril odmevne, obsežne cikle glasbeno-umetniških radijskih oddaj, kot so Potovanje po Loari, Zlato Donave, Potovanje po Renu in še zlasti megalomanski Mediteran, ki šteje kar 112 oddaj. Najnovejši ciklus Na krilih pesmi obsega preko 20 oddaj. V njih spoznavamo pravljična in druga fantastična bitja, pa tudi pastirske ljubezni ter stare mite in legende, ki so jih v svet umetnosti, še zlasti glasbene, preslikali brezštevilni umetniški ustvarjalci. Avtor sam je zapisal, da so nastanek cikla navdihnile "mladostne sanje, čudoviti in tudi strašljivi svetovi, polni palčkov in velikanov, zlatolasih ali plavolasih morskih deklic in vil, krvoločnih orkov in grozljivih coprnic, angelov in demonov, pa tudi junaki in bogovi nordijskih sag, tisti iz pripovedi o Nibelungih", ki mu jih je oče glasno bral sedeč ob vzglavju njegove postelje. Carlo de Incontrera je navdih iskal tudi v mitoloških zgodbah iz klasične Grčije in antičnega Rima, ki so jih razkrivala Homerjeva in Vergilova besedila, pa v viteških pesnitvah Besneči Roland, Zaljubljeni Roland, Osvobojeni Jeruzalem, skratka v podobah, ki jih je gojil vse življenje in so bogatila nešteta dela našega glasbenega izročila. Tako kot predhodna cikla – Potovanje po Loari in Mediteran – tudi Na krilih pesmi prevaja mag. Matej Venier, ki je Incontrerov najnovejši niz oddaj označil za "izjemno poetičen cikel, naslovljen po slavni Heinejevi pesmi". Interpreta besedil sta Maja Moll in Igor Velše, urednik oddaj pa Mihael Kozjek.
3 min
Na zadnje septembrsko jutro v tem letu naj zvenijo dela skladateljev in skladateljic, katerih priimek se začenja s črto S! In teh v zgodovini klasične glasbe vsekakor ne manjka. Izbor del nas bo najprej popeljal na Norveško, kjer se je 30. septembra leta 1840 rodil Johann Svendsen. Poslušali bomo njegovo Simfonijo št. 2 v B-duru, op. 15. Nato pa si bodo skladatelji in skladateljice sledili kronološko – sprehodili se bomo vse od baroka do zgodnjega dvajsetega stoletja.
119 min
28. septembra smo obeležili še en Svetovni dan pomorstva. Letos mineva petdeset let od sprejetja Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladjami. Gre za glavno, globalno pogodbo o preprečevanju onesnaževanja morskega okolja z ladjami zaradi namernih, operativnih ali naključnih vzrokov. Kot lahko preberemo na portalu GOV.SI odraža tema letošnjega svetovnega dneva pomorstva dolgo zgodovino skrbi Mednarodne pomorske organizacije o zaščiti okolja zaradi vplivov pomorske industrije.
28 min
Posvetili se bomo enemu največjih violinskih mojstrov dvajsetega stoletja, Davidu Ojstrahu, ki se je rodil 30. septembra 1908 v Odessi. Odraščal je v judovski družini in že pri šestih letih imel debi. Po uspešno končanem glasbenem konservatoriju se je leta 1927 preselil v Moskvo; tam je spoznal svojo poynejšo ženo, pianistko Tamaro Rotarevo. Potem je poučeval na Moskovskem konservatoriju. Med vojno je moral ostati v Sovjetski zvezi, a je kljub težavnim razmeram prirejal koncerte za vojake in delavce v tovarnah. Leta 1949 je prvič nastopil zunaj meja Sovjetske zveze – na koncertu v Helsinkih – šest let pozneje pa mu je bilo dovoljeno potovati v Združene države Amerike. O violinistovem slovesu priča tudi podatek, da so leta 1993 po njem poimenovali asteroid – imenuje se asteroid 42516 Oistrach.
60 min
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
239 min
Tokrat bomo v oddaji Recital slišali nekaj lanskih nagrajencev največjega mednarodnega tekmovanja klasične glasbe v Nemčiji, glasbenega tekmovanja ARD, ki ga organizira javna radiotelevizija iz Münchna, Bayerischer Rundfunk. 21. maja letos so se tako na koncertu v Dvorani klasične glasbe v Schwtzingenu v sklopu tamkajšnjega festivala predstavili flavtist Yubeen Kim, pianist Junhyung Kim ter godalni kvartet Chaos.
82 min
Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
53 min
Ko se je začela vojna, je bil Claude Debussy star 52 let in na vrhuncu svojih moči. Ustvarjalni val, ki ga je ponesel skozi prve mesece leta 1914, se je iztekel v mračen molk. Debussy ni bil človek za boj. Ostal je v Parizu, toda v novih okoliščinah se mu ni zdelo vredno, da bi še naprej pisal glasbo. Menil je, da je čas preveč krut, da bi se lahko umetnik ali poslušalci prepustili lepotam umetnosti. Zaradi dolžnosti do založnika pa je prevzel nove naloge: uredil je novi izdaji Chopinovih in Bachovih klavirskih skladb in se znova lotil svojih starih skic.
32 min
FRANCISCO ANTÓNIO DE ALMEIDA: UVERTURA IZ ORATORIJA JUDITA Ansambel: LES NATIONS, Umetniški vodja: BOJAN ČIČIĆ JOSÉ ANTÓNIO CARLOS DE SEIXAS: SONATA ŠT.5 Kitara: PEDRO RIBEIRO RODRIGUES LUÍS DE FREITAS BRANCO: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER RDP SIMFONIČNI ORKESTER, Violina: VASCO BARBOSA, Dirigent: SILVA PEREIRA EURICO CARRAPATOSO: S. ROQUE DE ANDERROLE ZA KLARINET SOLO Klarinet: LUIS GOMES JOSÉ VIANNA DA MOTTA: GODALNI KVARTET ŠT. 2 LJUBLJANSKI GODALNI KVARTET: Violina - MONIKA SKALAR in KAREL ŽUŽEK, Viola - FRANC AVSENEK, Violončelo - STANE DEMŠAR FERNANDO LOPES GRAÇA: SONATA ŠT. 6, OP. 221 Klavir: NELLA MAISSA RUI RODRIGUES: A VIAGEM DE BALAO PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, Dirigent: MIHA ROGINA
117 min
ISAAC ALBÉNIZ: ŠPANSKA RAPSODIJA ZA KLAVIR IN ORKESTER FILHARMONIČNI ORKESTER IZ CALGARYJA, Klavir: ANGELA CHENG, Dirigent: HANS GRAF ENRIQUE GRANADOS: KVINTET V G-MOLU, OP. 49 Violina: ALISSA MARGULIS, GÉZA HOSSZU LEGOCKY, Viola: LYDA CHEN, Klavir: NATALIA MARGULIS in GABRIELA MONTERO
32 min
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti so izbrali šest zanimivih osebnosti različnih poklicev, ki so spregovorili o svojih najljubših klasičnih delih: predsednika Boruta Pahorja, plavalca Darka Đurića, popotnika Toma Križnarja, duhovnika Roberta Friškovca, pesnico Svetlano Makarovič in poslovneža Iva Boscarola. Tomo Križnar, svetovni popotnik in humanitarni delavec, je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser in montažer Jernej Kastelec, direktor fotografije Marko Kočevar.
5 min
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v drugi sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Iztok Mlakar, Stanislav Zore, Marjan Batagelj in dr. Peter Čeferin. Igralec in dramatik Iztok Mlakar je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
7 min
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v tretji sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Slavoj Žižek, Martin Golob, Manca Košir in Tilen Artač. Filozof Slavoj Žižek je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
6 min
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti so izbrali šest zanimivih osebnosti z različnimi poklici, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih: predsednika Boruta Pahorja, plavalca Darka Đurića, popotnika Toma Križnarja, duhovnika Roberta Friškovca, pesnico Svetlano Makarovič in poslovneža Iva Boscarola. Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser in montažer Jernej Kastelec, direktor fotografije Marko Kočevar.
4 min
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti so izbrali šest zanimivih osebnosti različnih poklicev, ki so spregovorili o svojih najljubših klasičnih delih: predsednika Boruta Pahorja, plavalca Darka Đurića, popotnika Toma Križnarja, duhovnika Roberta Friškovca, pesnico Svetlano Makarovič in poslovneža Iva Boscarola. Predsednik Borut Pahor je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser in montažer Jernej Kastelec, direktor fotografije Marko Kočevar.
5 min
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v drugi sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Iztok Mlakar, Stanislav Zore, Marjan Batagelj in dr. Peter Čeferin. Podjetnik Marjan Batagelj je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
5 min
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v drugi sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Iztok Mlakar, Stanislav Zore, Marjan Batagelj in dr. Peter Čeferin. Odvetnik Peter Čeferin je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
5 min
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti so izbrali šest zanimivih osebnosti z različnimi poklici, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih: predsednika Boruta Pahorja, plavalca Darka Đurića, popotnika Toma Križnarja, duhovnika Roberta Friškovca, pesnico Svetlano Makarovič in poslovneža Iva Boscarola. Plavalec Darko Đurić je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser in montažer Jernej Kastelec, direktor fotografije Marko Kočevar.
4 min
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti so izbrali šest zanimivih osebnosti različnih poklicev, ki so spregovorili o svojih najljubših klasičnih delih: predsednika Boruta Pahorja, plavalca Darka Đurića, popotnika Toma Križnarja, duhovnika Roberta Friškovca, pesnico Svetlano Makarovič in poslovneža Iva Boscarola. Pesnica, pisateljica, igralka, ilustratorka in šansonjerka Svetlana Makarovič je ustvarjalcem oddaje zaupala svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser in montažer Jernej Kastelec, direktor fotografije Marko Kočevar.
5 min
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v tretji sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Slavoj Žižek, Martin Golob, Manca Košir in Tilen Artač. Violončelist, komik in imitator Tilen Artač je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
6 min
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti so izbrali šest zanimivih osebnosti različnih poklicev, ki so spregovorili o svojih najljubših klasičnih delih: predsednika Boruta Pahorja, plavalca Darka Đurića, popotnika Toma Križnarja, duhovnika Roberta Friškovca, pesnico Svetlano Makarovič in poslovneža Iva Boscarola. Letalec, poslovnež in inovator Ivo Boscarol je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser in montažer Jernej Kastelec, direktor fotografije Marko Kočevar.
5 min
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v drugi sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Iztok Mlakar, Stanislav Zore, Marjan Batagelj in dr. Peter Čeferin. Ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
5 min
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v tretji sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Slavoj Žižek, Martin Golob, Manca Košir in Tilen Artač. Publicistka, promotorka branja in prostovoljka hospica Manca Košir je ustvarjalcem oddaje zaupala svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
6 min
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v tretji sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Slavoj Žižek, Martin Golob, Manca Košir in Tilen Artač. Duhovnik Martin Golob je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
5 min
Poslušamo posnetke skladb Jumbo Big Banda (Big band RTV Slovenija, Jazz Orkestar HRT in Big Bend RTS) pod vodstvom Sigija Feigla, ki so nastali na Jazz festivalu v Novem Sadu leta 2018. Ob koncu pa poslušajte tudi edini ohranjeni posnetek prvega Jumbo Big Banda, ki je bil narejen leta 1989 v Beogradu.
41 min
V Prvi vrsti je nastopila devet članska zasedba, ki pod okriljem mentorjev Barje Drnovšek in Bojana Cvetrežnika soustvarjajo glasbeni projekt Godalkanje. Godalcem sta se pridružila še pianist Nejc Škofic in DJ JAMirko.
28 min
V Prvi vrsti je nastopila devet članska zasedba, ki pod okriljem mentorjev Barje Drnovšek in Bojana Cvetrežnika soustvarjajo glasbeni projekt Godalkanje. Godalcem sta se pridružila še pianist Nejc Škofic in DJ JAMirko.
28 min
Oddajo bomo posvetili madžarski založbi jazza in resne glasbe Budapest Music Center. Založbo so pred desetimi leti zasnovali glasbeniki in do danes uspeli izdati dobrih petdeset albumov jazza in tudi Liszta ter sodobne klasike. Poslušali bomo naslednje izvajalce: Mozes & Kaltenecker, Párniczky Quartet, trio pevke Veronika Harcsa, Kornél Fekete-Kovács Modern Art Orchestra in New Fossils. Nekaj njihovih izvajalcev bo letošnjo jesen nastopilo v Ljubljani.
44 min
Današnjo oddajo bomo namenili glasbi velikih jazzovskih orkestrov z domicilom v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani ter njihovim medsebojnim sodelovanjem in povezovanjem. Povod za oddajo je bližnji skupni nastop vseh treh orkestrov v vseh treh mestih. Tako se bodo pod skupnim imenom Jumbo Big band združili Big Band RTV Slovenija, Jazz orkester Hrvaške Radiotelevizije in Big band Radiotelevizije Srbija. Nenavadno srečanje se bo odvilo v soboto, 7. oktobra ob dvajsetih na odru Gallusove dvorane.
65 min
Oddajo bomo namenili ustvarjanju danske vokalistke Susi Hyldgaard. V začetku leta – 21. januarja, se je poslovila za vedno, stara komaj 59 let. Pevka je stalno prestopala mejo med jazzom in elektronsko pop glasbo. Danska vokalistka, harmonikarica, klaviaturistka in skladateljica Susi Hyldgaard je sodelovala tudi pri projektu Glasba in zdravje, saj je trdno verjela v zdravilno moč glasbe.
42 min
Legendarni trobentač Wynton Marsalis je dejal, da se pevka takšnih kvalitet pojavi morda enkrat na generacijo. Prav tako je o njej v samih superlativih pisal časnik The New York Times.
48 min
Legendarna pevka z mladimi ameriškimi jazzovskimi glasbeniki na prestižnem festivalu BBC Proms.
71 min
V oddaji poslušamo skladbe Oče čornie (ruska narodna/Jože Privšek, solist Jože Kampi, harmonika), Breakin' (Tone Janša, glasbeni producent Jože Kampič), Osebno (Vinko Globokar), Radenci 83 (Jože Privšek) in Straighten up (Lenart Krečič).
31 min
V Prvi vrsti je tokrat nastopil raper WERA BESTRD, zmagovalec letošnjega 21. kantavtorskega festivala Kantfest 2023. Ob podpori DJ Kushadelica nam je predstavil skladbe s svojega nastajajočega projekta Selotejp za srce.
28 min
V Prvi vrsti je tokrat nastopil raper WERA BESTRD, zmagovalec letošnjega 21. kantavtorskega festivala Kantfest 2023. Ob podpori DJ Kushadelica nam je predstavil skladbe s svojega nastajajočega projekta Selotejp za srce.
28 min
Glasbenik, trobentač, komponist, aranžer, glasbeni, televizijski in filmski producent, organizator, pedagog. Deluje več kot sedem desetletij. V tem času je bil kar 80 krat predlagan za nagrado Grammy, od tega jih je 28 tudi dobil.
31 min
Oddajo bomo posvetili ustvarjanju pevke brazilske sambe in bosse nove Astrud Gilberto. Za vedno se je poslovila 5. junija letos, stara 83 let. Njen pevski preboj se je zgodil z dvema posnetkoma s prelomnega albuma Getz / Gilberto leta 1964. Tako kritiki kot poslušalci so jo sprejeli zelo naklonjeno. S svojim krhkim, a prijetnim glasom je interpretirala nekatere dandanes najbolj znane skladbe v ritmu bosse nove.
41 min
V oddaji slovenskega jazza bomo predvajali nekaj jazzovsko obarvanih skladb v izvedbi pevke Beti Jurkovič. Osrednji del današnje vokalne oddaje bomo namenili pevki Mirni Bogdanović, ki že vrsto let živi in ustvarja v Berlinu. Sledile bo še nekatere skladbe novejše produkcije.
55 min
Danes se bomo posvetili ustvarjanju jazzovskega pianista Zorana Škrinjarja, ki je iz klasične tradicije izhajajoč umetnik. V jazzu je prepoznal drugačno pot uresničevanja ustvarjalnega vzgiba. V njegovem diskografskem opusu so tri zgoščenke – prva je kombinacija avtorskih skladb in priredb jazzovskih standardov, na drugi so interpretacije manj znanih Mozartovih del, tretja in zaenkrat zadnja pa je studijska in koncertna – dvojna zbirka samo Škrinjarjeve avtorske jazzovske glasbe, kar je pravzaprav svojevrsten dosežek in presežek na naši jazzovski sceni.
62 min
Ob stoletnici rojstva Reda Garlanda bomo predstavili tega izjemnega pianista in skladatelja. Bil je član legendarnega kvinteta Milesa Davisa v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Ko se je Miles Davis podal v igranje modalnega jazza, mu Garland ni mogel ali ni hotel slediti, Miles ga je nadomestil z Billom Evansom. Garland je ostal pri bolj tradicionalnem jazzu in be bopu ter preigravanju standardov. Razočaran nad smerjo v katero je šel jazz, se je leta 1968 celo upokojil, a se vrnil na začetku sedemdesetih let ter snemal in nastopal z lastnimi zasedbami.
46 min
Mednarodni glasbeni festival in delavnica Jazzinty letos poteka že triindvajseto leto. Na poletnem prizorišču pod zvezdami so v Novem mestu nastopili štirje najvidnejši predstavniki sodobnega jazza in za poslušalce pripravili nepozaben večer improvizirane glasbe. Na odru so prvič skupaj zaigrali brazilski virtuoz na kitari Pedro Martins, ameriški mojster sintetizatorjev Jason Lindner, izjemni švicarski bobnar Arthur Hnatek in grški virtuoz na bas kitari Panagiotis Andreou. Režiser Aljaž Bastič.
63 min
Flor v portugalščini pomeni cvetlica. Plošča je mešanica originalnih skladb, pop priredb, brazilskih standardov in klasične glasbe. Parlato je za projekt sestavila novo mednarodno zasedbo. V njej so zaigrali brazilski kitarist Marcel Camargo, brazilski bobnar Leo Costa in armenski čelist in basist Artyom Manukyan. Kot gosta pa sodelujejo še pianist Gerald Clayton, kitarist Lionel Loueke in tolkalec in pecec Airto Moreira.
49 min
Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega jazzovskega orkestra. Spremlja tudi trenutno delo orkestra ter predstavlja člane.
31 min
Pevka Johanna Summer in trobentač Jakob Bänsch sta predstavnika mlajše generacije nemških jazzistov. V goste jih je povabil eden najboljših jazzovskih orkestrov v Evropi. WDR Big Band & Michael Abene - Young Cats
88 min
Oddajo bomo posvetili ustvarjanju vibrafonista, pianista, skladatelja in glasbenega pedagoga Karla Bergerja. Za vedno se je poslovil 9. aprila letos, star 88 let. V džez so ga zapeljali nastopi ameriških glasbenikov v Nemčiji, predvsem Dona Ellisa in Lea Wrighta. Sčasoma je postal vodilni vibrafonist svobodnega džeza.
46 min
Danes se bomo posvetili ustvarjanju odličnega jazzovskega pianista Petra Miheliča. Večino svoje kariere je preživel v tujini. Pod svojim imenom je posnel le eno ploščo - Ljubljana By Night. Bil je eden prvih v jazzu, ki je v svoje igranje vpletal elektroniko.
64 min
Oddajo bomo namenili ustvarjanju pihalca in skladatelja Jerryja Dodgiona. Za vedno se je poslovil 17. februarja letos, star 90 let. Dodgion je bil odličen spremljevalni glasbenik. Tako je sodeloval v zasedbah, ki so jih sestavili Gerald Wilson, Benny Carter, Red Norvo, Oliver Nelson, Orkester Thada Jonesa in Mela Lewisa, Duke Pearson in Count Basie. Čeprav je bil Dodgion tudi odličen skladatelj, je v svoji dolgoletni karieri posnel le eno avtorsko ploščo.
44 min
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Vrhnika.
33 min
Novo ploščo je češka trobentačica in komponistka posnela s kvartetom, v katerem igrajo bobnar Grzegors Maslovski, basist Jaromir Honzak, pianist Nikola Kolodziejczyk in seveda vodja zasedbe, trobentačica Štěpánka Balcarová. Vse kompozicije so njeno delo.
47 min
V oddaji poslušamo skladbe Ti si rekla sonce (Dečo Žgur/Dušan Velkaverh/Frank Booth), Poljubi me in pojdi (Berti Rodošek/Dušan Velkaverh/Berti Rodošek, Jernej Podboj), Presenečenja (Jure Robežnik/Dušan Velkaverh/Jure Robežnik), Dan neskončnih sanj (Aleš Strajnar/Dušan Velkaverh/Aleš Strajnar), Malaria (Jukka Linkola) in It Happend Aganin (Gašper Bertoncelj/Tadej Tomšič).
29 min
Oddajo bomo namenili glasbi Georga Bensona, ki letos praznuje osemdesetletnico. . George Benson je eden najbolj vplivnih jazzovskih kitaristov in obenem eden najbolj uspešnih izvajalcev – tudi vokalnih – sodobne popularne glasbe že skoraj pet desetletij. Podobno kot pianist in skladatelj Nat King Cole uspešno pelje vzporedni karieri jazzovskega virtuoza na kitari in izvajalca popevk.
44 min
Predvajali bomo skladbe malo znanega jazzovskega solista na tenor saksofonu Brewa Moora. Bil je eden tistih, ki so zelo zvesto upoštevali slog Lesterja Younga: »Če igra kdo drugače kot Lester, igra narobe,« je trdil in to glasbeno filozofijo upošteval vso kariero. Prvinam Youngovega sloga je dodal še nekatere z repertoarja Charlieja Parkerja. Z zgolj tremi dolarji v žepu se je odpravil v New Orleans, svojo prvo zaposlitev je našel v zasedbi Fred Ford's Dixielanders, potem pa je vodil lastne zasedbe.
51 min
Skladateljska nagrada jazzon, ki se podeljuje slovenskim avtorjem, starim do 30 let, je pomemben dejavnik krepitve ustvarjalnosti mladih glasbenikov pri nas. Letos je nagrado jazzon za skladbo Catharsis prejel nadobudni mladi pianist Matic Štemberger, ki se je ob tej priložnosti predstavil s samostojnim koncertom v okviru 23. mednarodnega festivala Jazzinty v Novem mestu. Zasedba Mind Tree, ki jo sestavljajo Matic Štemberger na klavirju, Žiga Smrdel na bobnih in Peter Smrdel na kontrabasu, je izvedla avtorske skladbe s svojega prvenca Catharsis. Režiser Aljaž Bastič.
64 min
Ime skupine izvira iz besede kung fu, ki je sodobnejši izraz za kitajske borilne veščine v vseh oblikah. Funk pa združuje več glasbil kot so bobni, kitara, bas kitara in trobila, zato je skupina dobila ime Funk Fu, kjer se združuje več glasbil v značilnih sinkopiranih ritmih funka.
41 min
Michel Legrand je v svoji bogati karieri napisal glasbo za več kot 200 filmov. Poleg tega je avtor mnogih zimzelenih skladb, kot so What Are You Doing The Rest Of Your Life, Once Upon A Summertime, Watch What Happens, How Do You Keep The Music Playing, The Summer Knows in The Windmills of Your Mind. Kot pianist je nastopal in snemal s takšnimi legendami, kot so John Coltrane, Bill Evans, Phil Woods in Miles Davis. Koncert, posvečen njemu in njegovi glasbi, so izvedli WDR Big Band, dirigent Vince Mendoza, pevka Trijntje Oosterhuis in saksofonistka Tineke Postma. WDR Big Band - dirigent Vince Mendoza (Trijntje Oosterhuis, vokal in Tineke Postma, saksofon)
96 min
V oddaji poslušamo skladbe Skipper (Milana Ferleža), Pernambuco (prav tako Milana Ferleža), Trinajstina (Toneta Janše), Orientalico (Bojana Adamiča) ter Pot v mraku (Jožeta Privška).
30 min
Duu Aritmija - Tilen Stepišnik in Šemsudin Dino Džopa - se v oddaji pridružujeta indijska glasbenika Sabiha Khan in Vinayak Netke.
29 min
Gordon Goodwin je Big Phat Band ustanovil leta 1999. Do zdaj so izdali enajst plošč. Kar enajstkrat so bili nominirani za nagrado Grammy, od tega so jo dvakrat tudi dobili.
80 min
Duu Aritmija - Tilen Stepišnik in Šemsudin Dino Džopa - se v oddaji pridružujeta indijska glasbenika Sabiha Khan in Vinayak Netke.
29 min
Oddajo bomo namenili glasbi Michala Urbaniaka, ki letos praznuje osemdesetletnico. Najbolj prepoznavni poljski jazzovski glasbenik je sodeloval s celo paleto sodobnih jazzistov, omenimo imena kot so Billy Cobham, Joe Zawinul, Herbie Hancock, Wayne Shorter, Kenny Garrett, Marcus Miller, Jaco Pastorius in Alphonze Mouzon. V letu 1992 se je povzpel na vrh petih kategorij v izboru vodilne jazzovske revije Downbeat. Posnel je kar 60 albumov. V zadnjih letih se Urbaniak vrača k bolj tradicionalnim jazzovskim formam.
42 min
V atriju Prothasijevega dvorca v Celju se je na četrti izvedbi jazz festivala, poimenovanega Džjezz predstavil trobentač Igor Matković s svojim uspešnim avtorskim projektom v sodelovanju z odličnimi domačimi glasbeniki. To so basist Robert Jukič, pianist Marko Črnčec in bobnar Vladimir Kostadinović. Avtorska glasba Igorja Matkovića temelji na širokem konceptu uporabe jazza v različnih glasbenih žanrih. Njegov prepoznaven podpis je mešanica jazza, elektronske glasbe, efektiranih inštrumentov in ambientalne glasbe.
66 min
V okviru 20. mednarodnega srečanja saksofonistov v Novi Gorici je v čudovitem ambientu Gradu Kromberk potekal privlačen jazzovski koncert. Na njem je z Big bandom RTV Slovenija in dirigentom Lojzetom Krajnčanom nastopil tudi vsestranski ameriški saksofonist James Carter (r. 1969), eden najbolj cenjenih saksofonistov svoje generacije. V družbi s trobentačem Lesterjem Bowiem si je utrdil mesto mojstra na vseh vrstah saksofona, pa tudi na klarinetu in flavti. Je vodja številnih uglednih sestavov, s katerimi izvaja stilsko zelo različno glasbo, ki sega od funka do bebopa ter gypsy swinga. Na koncertu so kot gostje nastopili tudi saksofonisti, ki so sodelovali v žiriji in organizaciji srečanja saksofonistov: Claude Delangle (Francija), Guillaume Orti (Francija), Steven Mauk (Združene države Amerike), Gordan Tudor (Hrvaška), Matjaž Drevenšek, Dejan Prešiček in Lev Pupis (Slovenija). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc.
22 min
Posnetek koncerta je nastal v prijetnem okolju na vrtu Društva slovenskih pisateljev, nastopila pa je vedno bolj uspešna mlada pevka Ajda Stina Turek z zasedbo Erik Marenče Trio. Ajda Stina Turek je po končanem Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Nade Žgur študij nadaljevala na Berklee College of Music. Spremljali boste lahko občutene interpretacije njenih avtorskih skladb ter skladb Erika Marenčeja in Georgea Gershwina. Erik Marenče Trio sestavljajo: Erik Marenče (klavir), Miha Koren (kontrabas) in Gašper Peršl (bobni).
34 min
Jazz festival Ljubljana v prestolnico vsako leto privabi priznane tuje jazzovske glasbenike, hkrati pa poslušalcem ponudi delež slovenske jazzovske ustvarjalnosti. Na zaključnem koncertu 51. Jazz festivala v Križankah se je tako med drugim predstavil Big Band RTV Slovenija pod vodstvom gostujočega ameriškega dirigenta Michaela Abeneja, ki je pripravil aranžmaje programa. Kot solist se je zasedbi na odru pridružil še en ameriški gost, saksofonist Joe Lovano.
41 min
Pianist, skladatelj in glasbeni producent Marko Črnčec je v okviru evropske turneje tudi pred domačim občinstvom nastopil s svojim novim projektom z albuma Place To Live. Ta je nastal v sodelovanju z izvrstnimi glasbeniki newyorške jazzovske scene. To so kontrabasist Joe Sanders, bobnar Kweku Sumbry ter posebni gost, vokalist Jonathan Hoard, nominiranec za nagrado grammy 2016 in ena osrednjih osebnosti newyorške R&B in jazzovske srenje. Posneli smo njihov nastop na koncertu v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.
96 min
V zadnji Prvi vrsti šeste sezone projekt Broken Circles predstavlja saksofonist Jure Pukl, ki pa tudi napoveduje Jazz Kliniko v Velenju. Z njim v studiu 13 nastopajo kitarist Jani Moder, kontrabasist Jošt Lampret ter bobnar Žiga Smrdel.
38 min
V zadnji Prvi vrsti šeste sezone projekt Broken Circles predstavlja saksofonist Jure Pukl, ki pa tudi napoveduje Jazz Kliniko v Velenju. Z njim v studiu 13 nastopajo kitarist Jani Moder, kontrabasist Jošt Lampret ter bobnar Žiga Smrdel.
38 min
Spremljali boste posnetek zanimivega jazzovskega koncerta Big banda RTV Slovenija iz Stare Elektrarne. Solist je Don Menza, sloviti ameriški saksofonist, ki je na svoji glasbeni poti sodeloval z najznamenitejšimi big bandi pod vodstvom svetovno znanih glasbenikov, kot so Maynard Ferguson, Stan Kenton in Buddy Rich. Dolga leta je sodeloval tudi z znamenitim bobnarjem Kvarteta Johna Coltrana Elvinom Jonesom. Dirigent je avstrijski mojster jazza Sigi Feigl.
47 min
Med evropsko turnejo in pred izidom prvenca Since Always and Forever sta v Prvi vrsti nastopili freekind.: Sara Ester Gredelj in Nina Korošak Serčič.
35 min
Med evropsko turnejo in pred izidom prvenca Since Always and Forever sta v Prvi vrsti nastopili freekind.: Sara Ester Gredelj in Nina Korošak Serčič.
36 min
Legendarnega saksofonista in komponista. ki je preminul marca letos, se bomo spomnili v nedeljo, ko bo v ljubljanski Cukrarni nastopil Big Band RTV Slovenija. Vodil ga bo ugledni švedski dirigent, komponist in aranžer, Mats Holmquist, ki bo v ljubljano prinesel svoje priredbe skladb slovitega Shorterja. Shorter je ena od osrednjih jazzovskih osebnosti zadnjega pol stoletja. Kot saksofonist in tudi kot komponist je usodno zaznamoval razvoj jazza. Najprej v zasedbi Arta Blakeya The Jazz Messengers, potem v kvintetu Milesa Davisa. Na povsem novo glasbeno pot je stopil z ustanovitvijo kultne skupine Weather Report. Med njegove najbolj znane kompozicije sodijo Footprints, Nefertiti, Pinocchio, The Three Marias, Ju Ju, Infant Eyes, Black Nile, E.S.P., Speak No Evil, Yes Or No. Wayne Shorter je prejel kar 12 nagrad Grammy.
98 min
V sodelovanju s festivalom Druga godba nastopa grški duo Kadinelia, ki zvoke tradicije prefinjeno prepleta s sodobnostjo. Kadinelia sta Evi Seitanidou in Thanasis Zikas.
36 min
V sodelovanju s festivalom Druga godba nastopa grški duo Kadinelia, ki zvoke tradicije prefinjeno prepleta s sodobnostjo. Kadinelia sta Evi Seitanidou in Thanasis Zikas.
34 min
George Garzone - tenor saksofon Lenart Krečič - tenor saksofon Ameen Saleem - bas Vladimir Kostadinović - bobni PROGRAM 00:15 napoved Hugo Šekoranja 04:10 Tutti Italiani (George Garzone) 17:10 Have You Met Miss Jones (Richard Rogers) 27:05 Soul Eyes (Mel Waldron) 36:35 Crescent (John Coltrane) 51:30 Giant Steps/Spets Esrever (John Coltrane/George Garzone) 1:01:50 Ljubezen v f-molu (Jože Privšek) 1:11:30 It Will Happen To You (George Garzone) (with Jaka Kopač) 1:23:40 Hey, Open Up (George Garzone) 1:36:10 napoved George Garzone 1:37:10 Strollin' Down The Bourbon Street (George Garzone) EKIPA Tonski mojster: Tadej Tadič Glasbeni producent: Rok Lopatič Tonski asistent: Mitja Maršič Voznik reportažnega avta: Branko Majer Video prenos: Kleva d.o.o. Mojster ozvočenja: Martin Lovšin, Luka Berden Lučni mojster: Aleksander Plut Vodja projekta: Hugo Šekoranja Program Ars, 19. maj 2023
103 min
Samospevne cikle je Britten po večini namenil svojemu življenjskemu partnerju, ki ga je navdihoval, tenoristu Petru Pearsu. Tudi Serenada za tenor, rog in godala, op. 31, ki jo boste slišali danes, je med njimi. Napisal jo je leta 1943, med 2. svetovno vojno, na željo hornista Dennisa Braina, ki jo je skupaj s tenoristom Petrom Pearsom tudi prvi izvedel. Zanjo je izbral poezijo na temo noči z njenimi spokojnimi in zloveščimi odtenki.
31 min
Tokrat vabimo k spremljanju Maše v c-molu, K. 427 Wolfganga Amadeusa Mozarta. Ujela se je na posnetek Filharmoničnega zbora in orkestra iz Osla pod vodstvom Klausa Mäkelä. Posneli so ga leta 2021 v Oslu. Solisti so bili sopranistki Mojca Erdmann in Ana Maria Labin, tenorist Julian Pregardien in basbaritonist Christian Valle.
56 min
Spremljate koncert Nizozemskega radijskega zbora in Filharmoničnega orkestra. Julija letos sta v Amsterdamu uzvočila Brahmsovo Pesem usode, op. 54 in Pet mističnih pesmi Ralpha Vaughana Williamsa. Izvajalce je vodil dirigent mlajše generacije Benjamin Goodson.
41 min
Samospevni opus Benjamina Brittna je obsežen in raznovrsten. Ko je bil star komaj 14 let, je ustvaril zbirko francoskih pesmi, ki jo je posvetil svojim staršem. »Posvečeno gospodu in gospe Britten, ob 27. obletnici njune poroke..«, je zapisal na sprednjo stran partiture. Za glas in klavir jo je, zanimivo, priredil šele pozneje, prvotno jo je namenil orkestrski spremljavi. Pesmi kažejo osupljivo, malodane prezgodnjo umetniško zrelost avtorja in odsevajo skladateljev prehod v nov, francoski zvočni svet. Kompozicijsko dovršen pa je tudi cikel Čar uspavank, op. 41, ki ga je ustvaril leta 1947.
28 min
Panoptikum aktualnih zborovskih dogodkov doma in po svetu, nova raziskovalna dognanja, veliki dosežki in novi glasbeni posnetki, pogovori z zborovodji, skladatelji, raziskovalci, pevci, založniki, organizatorji.
47 min
Letos mineva 110 let od skladateljevega rojstva. Britten spada med najbolj plodovite samospevne skladatelje 20. stoletja - v svojih 15-ih pesniških ciklih, osmih zvezkih ljudskih pesmi in številnih drugih posameznih delih je namreč uglasbil besedila več kot 100 -ih pesnikov. Samospeve je pisal vse življenje – prve je ustvaril pri svojih devetih letih, zadnje v zadnjih letih svojega življenja. Velik del samospevne glasbe je namenil svojemu glasbenemu in življenjskemu partnerju, tenoristu Petru Pearsu, med drugim nekaj edinstvenih ciklov za tenorski glas. Ustvaril pa je tudi veliko drugih pesmi za druge glasove in različne instrumentalne spremljave. Peter Pears je bil tudi tisti, ki je Brittna najverjetneje nagovoril, da se je začel ukvarjati z bogato dediščino ljudskih pesmi, tako angleških kot drugih.
23 min
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Na koncertu so med drugim zazvenele vsem dobro znane Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Je vpihnila luč, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
77 min
Vabimo vas k spremljanju koncerta Komornega zbora RIAS, Komorne akademije Potsdam in solistov. Na posnetku iz Berlinske filharmonije marca letos so dela sestre in brata, Fanny in Felixa Mendelssohna. Tako v oddaji slišimo kantati Hvalnico Moja duša je mirna Fanny Mendelssohn in uglasbitev psalma št. 42/Kakor jelen hrepeni po potokih voda Felixa Mendelssohna.
44 min
Vokalize so glasbene oblike, ki so po zasnovi blizu samospevom ali opernim arijam. Vsem je skupno, da so brez besedila ali ga je zelo malo; vokalni solisti pojejo po večini na zloge ali samoglasnike. Glas, za katerega pravijo, da je najbolj ekspresivno glasbilo, je zato toliko bolj v ospredju, odsotnost besedila hkrati pripomore k določeni abstrakciji, distanci do poslušalcev, v nekaterih primerih pa lahko ustvari celo skrivnostno, mistično razpoloženje. Reinhold Gliere je eden od skladateljev, ki so to abstrakcijo pripeljali do neslutenih razsežnosti – v obliki vokalize si je zamislil svoj Koncert za koloraturni sopran in orkester.
29 min
Vabimo vas v družbo Zbora in Orkestra Nizozemskega radia, natančneje: moškega dela zbora in nekaterih članov orkestra ter pianista Ramona van Engelnhovna in dirigenta Benjamina Goodsona. Novembra lani so v Tivoliju v Utrechtu uzvočili privlačen in zanimiv program: Hvalnice sv. Antona Padovanskega Francisa Poulenca in njegove Tri novelete, tri skladbe Franza Schuberta: V sedanji preteklosti, Podoknico in Pesem duhov nad vodami, ter Debussyjeve Podobe in skladbo Štoparica in specialka, op. 15 Samuela Barberja. Na prvi pogled nezdružljiva dela se z različnih zornih kotov dotikajo istega presečišča: človeške duše. Rdeča nit se razvija iz uglasbene poezije, dotika pa se tako Goethejeve primerjave duše z vodo kot tudi duše padlega vojaka v poeziji Stephena Spenderja in glasbi Samuela Barberja.
51 min
Ob omembi tega skladtaelja navadno najprej pomislimo na njegova vélika orkestrska dela, kot sta na primer Fantastična simfonija in Rekviem. Tudi v resnici je ime tega ekscentričnega in idealističnega skladatelja najpogosteje sinonim za neprekosljivo sijajnost in veličastnost njegovih instrumentalnih del, manj pa je znano, da je tega precej vase zagledanega romantika pritegnila tudi intimna zvrst pesmi. Svoje prve lirično obarvane pesemske umetnine je ustvaril že v zgodnji mladosti oziroma otroštvu, zelo je tudi zaslužen, da se je francoska pesem otresla ritmičnega, melodičnega in harmonskega suženjstva svojega predhodnika – to je salonske romance, podedovane od trubadurjev. Prav z Berliozom se zato začne obdobje francoske umetne pesmi.
25 min
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite izboru najlepših pesmi Slovenskega okteta. Režiser: Aljaž Bastič
17 min
Zborovodja, pianist in profesor zborovskega dirigiranja Jože Fürst je vodil številne priznane slovenske pevske sestave, med drugimi Komorni zbor RTV Slovenija, Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, ter Akademski pevski zbor Maribor in Vokalno skupino Canticum, s katerimi se predstavlja na posnetkih z zborovskih tekmovanj med leti 1978 in 2001. Na njegovo pobudo so nastajala nova zborovska dela slovenskih skladateljev, ki jih je vestno izvajal na koncertnih odrih doma in v tujini. Za svoje ustvarjalno in pedagoško delo je prejel zlato plaketo Univerze v Mariboru in Župančičevo nagrado mesta Ljubljana ter najvišje zborovsko priznanje, Gallusovo plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
35 min
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite prvemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Rož, podjuna, zila, Žabe in Katrca. Režiser: Aljaž Bastič
45 min
Tradicionalni televizijski prenos praznika slovenske ljudske in ponarodele zborovske pesmi iz Šentvida pri Stični. Na množičnem pevskem srečanju bodo pod vodstvom dirigenta Igorja Švare zapeli združeni ljubiteljski ženski, moški in mešani pevski zbori iz Slovenije in zamejstva. Prireditev bosta s slavnostnima nagovoroma pozdravila predsednik prireditve Matej Šteh in direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Damjan Damjanović. Program bo popestril zbor otroških in mladinskih pevskih skupin, Folklorna skupina Vidovo iz Šentvida pri Stični, Policijski orkester pod vodstvom Nejca Bečana ter člani gledaliških skupin iz občine Ivančna Gorica.
80 min
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika svoj letni koncert posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna. Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, kasneje pa je postal njegov častni član. »Glasba o času« kot je označil vokalno-instrumentalno delo z besedili pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi je sestavljeno iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi inštrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.
63 min
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Mladinska vokalna skupina pod vodstvom Irme Močnik in pevska solista, sopranistka Petra Kodba in baritonist Simon Zgonc, ki se petja učita pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
19 min
Oddaja ponuja vpogled v pomen, ki ga imata slovenski jezik in slovenska zborovska pesem za zamejske Slovence v štirih državah. Ustvarjalci oddaje so izbrali štiri zbore, Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Avstriji, Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja na Hrvaškem, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice v Italiji in Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika na Madžarskem. V vseh štirih državah so posneli razgibane razglednice zborov, v katerih člani pripovedujejo o velikem pomenu, ki ga ima slovenska zborovska pesem za ohranjanje jezika in narodne identitete zamejskih Slovencev. Našteti štirje zbori so v Studiu Televizije Slovenija posneli tudi slovenske pesmi, značilne za posamezno pokrajino. Oddajo bogatijo privlačni posnetki narave iz zraka. Nastala je v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, direktor fotografije Uroš Hočevar, montažer Luka Založnik, celostna grafična podoba Blaž Zajc, režiser Aleksander Šmuc.
52 min
V mariborski dvorani Union je po štirih letih premora potekalo 17. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor, ki v svetu slovi kot eno najzahtevnejših. Letos se ga je udeležilo osem pevskih zasedb s celega sveta, v finale pa se jih je uvrstilo pet, in sicer koncertni zbor Univerze v Portoriku Coralia, Komorni zbor Megaron iz Slovenije, moška vokalna zasedba Zero8 iz Švedske, Mešani pevski zbor Juventus Univerze v Latviji in Moški zbor Suhar iz Baskije – Španije. Veliko nagrado Gallus – Maribor si je prislužil švedski moški zbor Zero8 pod vodstvom Rasmusa Krigströma, ki je s tem postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope, napovedanega za september 2024 v bolgarskem letovišču Varni. Režija: Aljaž Bastič.
89 min
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Mešani pevski zbor z gostujočimi glasbeniki. Pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika so pripravili prvo izvedbo dela Magnificat, slovenskega skladatelja Tilna Slakana. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
12 min
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Seniorski pevski zbor pod vodstvom Igorja Švare in baritonist Gregor Budal, ki se petja uči pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
13 min
Vabljeni k spremljanju posnetka izvedbe kantate Hej partizan! Radovana Gobca, ki je zazvenela v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, in sicer v doživeti interpretaciji Partizanskega pevskega zbora z orkestrom, solistov Gaje Sorč in Marka Erzara ter dirigenta Iztoka Kocena. Doživeto izvedbo kantate ja posnela ekipa Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Režiser Vojko Boštjančič.
40 min
17. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus − Maribor 2023 prirejata JSKD (Javni sklad RS za kulturne dejavnost) in Mestna občina Maribor, pripravlja in izvaja pa Organizacijski odbor 17. mednarodnega zborovskega tekmovanja. Na tekmovanju sodelujejo ljubiteljski pevski zbori in male pevske skupine, ki so bili sprejeti na tekmovanje v skladu z razpisom. Vabljeni k ogledu prenosa na Televiziji Maribor v nedeljo, 23. 4. 2023 od 11. do 13. ure.
109 min
V koncertni dvorani Doma glasbe v Celovcu je potekala tradicionalna predstavitev pevskih skupin in zborov slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter gostujočih zborov iz Slovenije. Krščanska kulturna zveza v Celovcu je na prireditvi predstavila svoj novi projekt Slovenščino (do)živeti, ki po spletu in družbenih omrežjih nudi najrazličnejše možnosti spoznavanja in učenja slovenskega jezika. Ob tem je nastala tudi spletna pesmarica, v kateri je zbranih 400 slovenskih pesmi. V drugem delu koncerta boste lahko spremljali nastope MePZ Danica iz Šentprimoža ter gostujočih zborov, MPZ Mirko Filej iz Gorice in Dekliškega zbora Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane. Prireditev so vsi sodelujoči skupaj zaokrožili z venčkom slovenskih ljudskih pesmi.
39 min
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Mladinski pevski zbor z gostujočimi glasbeniki, pod vodstvom Irme Močnik, z izvedbami skladb slovenskih skladateljev – Tadeje Vulc, Damijana Močnika in Katarine Pustinek Rakar.Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
10 min
V koncertni dvorani Doma glasbe v Celovcu je po dveh letih premora oživela prireditev, na kateri se tradicionalno predstavijo pevske skupine in zbori slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter gostujoči zbori iz Slovenije. Krščanska kulturna zveza v Celovcu je s prireditvijo zaznamovala 70-letnico delovanja in 50-letnici ene največjih pevskih prireditev Slovencev na Koroškem dodala še eno leto. V prvem delu koncerta, posvečenega slovenski pesmi, boste lahko spremljali nastope skupin Mladi akzent iz Ledinc, MePZ Peca iz Globasnice, Kvarteta Oisternix iz Zahomca, Vokalne skupine Lipa iz Velikovca in MePZ Danica iz Šentprimoža.
45 min
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Otroški pevski zbor pod vodstvom Tadeje Kreča in sopranistka Marika Ravnik, ki se petja uči pod vodstvom pevskega pedagoga Aca Biščevića. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
11 min
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Režiser: Aljaž Bastič
102 min
Uživali boste lahko v vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi Cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
24 min
Festival Europa Cantat je največji projekt Evropske zborovske zveze in poteka vsaka tri leta v enem od evropskih mest. Leta 2021 je potekal v Ljubljani, v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Slavnostno odprtje festivala je ponudilo pester glasbeni program, od novih priredb slovenske ljudske glasbe do glasbe Jacobusa Handla Gallusa, Arva Pärta in Stinga. Nastopili so Zbor sv. Nikolaja Litija, vokalna skupina Singer Pur, solistki Katarina Heyrison, Kim Nazarian ter številni priznani slovenski glasbeniki in ansambli. Glasbena zasnova Mihela Jagodic in Damijan Močnik, režiser, scenarist in scenograf Matej Filipčič, povezovalec Boštjan Romih. Urednik Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
53 min
V Celovcu je leta 2019 ponovno potekala prireditev Koroška poje – največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem. Posvečena je bila Pavletu Kernjaku (1899-1979), skladatelju, organistu in zborovodji, ki je bil med obema vojnama osrednja glasbena osebnost na Koroškem, po drugi svetovni vojni pa je njegovo delo postalo poznano predvsem po zaslugi Slovenskega okteta tudi izven meja Koroške. Tokratna prireditev se spominja tega velikega glasbenega ustvarjalca, ki je močno zaznamoval podobo dvojezične Koroške, po drugi strani pa je prikazala tudi raznoliko pevsko dejavnost manjših pevskih zasedb na Koroškem. Nastopile so zasedbe: Agnes Schnabl&Petra Schnabl-Kuglitsch (Straja vas), Tercet Tri rože (Šentjakob), Vokalna skupina AnTaMiNa (Dobrla vas) in Dekleta Smrtnik (Obirsko). Urednik oddaje Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc.
32 min
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom Tomaža Pirnata je s koncertom počastil 100. obletnico priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.
55 min
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite drugemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Zabučale gore, Ribniška in Mlatiči. Režiser: Aljaž Bastič
44 min
Pod vodstvom dirigentke Anke Jazbec se je Otroški pevski zbor RTV Slovenija predstavil ob inštrumentalni spremljavi članov Simfoničnega orkestra. Skupaj so pripravili program ljudskih pesmi iz različnih pokrajin Slovenije in jih popestrili z uprizarjanjem otroških iger, plesov, izštevank in pregovorov.
30 min
Posnetek koncerta Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, s pesmimi prekmurskega pesnika in pisatelja Ferija Lainščka. Zvočno podobo so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom in avtorskim oblikovanjem Lojzeta Krajnčana, ki je pesmi uglasbil.
22 min
Zveza delovnih invalidov Slovenije je letos praznovala 50. obletnico delovanja pod sloganom Praznujemo preteklost, izboljšujemo prihodnost. Pod njenim okriljem že od leta 1999 poteka tradicionalna revija pevskih zborov, ki želi širši javnosti predstaviti ustvarjalno in intelektualno sposobnost invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. Tako so se z glasbenim programom že enaindvajsetič predstavili pevski zbori, ki delujejo v okviru društev invalidov ZDIS iz celotne Slovenije.
38 min
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
53 min
Naslov 51. tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični je Pusti pevcu pesmi peti. Ta odkriva, kako nestrpno so pevci pričakovali, da se po epidemiji ponovno zberejo in skupaj zapojejo slovensko pesem. Gre za tradicionalni praznik slovenske ljudske in ponarodele zborovske pesmi. Posvečen bo dolgoletnemu scenaristu in vodji te prireditve Stanetu Pečku, ki je letos preminil. Skupaj bodo zapeli združeni ljubiteljski zbori iz Slovenije in zamejstva pod vodstvom dirigenta Igorja Švare. Pevski program bo obogatilo sodelovanje Folklorne skupine Vidovo iz Šentvida pri Stični in Godbe Stična.
81 min
Posnetek koncerta obeh zborov, otroškega in mladinskega, ki delujeta pod okriljem RTV Slovenija. Na koncertu v Slovenski filharmoniji sta predstavila dve slovenski izvedbi pod vodstvom zborovodje in dirigenta Tomaža Pirnata. Mladinski zbor je skupaj s člani Simfoničnega orkestra RTV SLO predstavil noviteto skladatelja Ambroža Čopija Od sanj modro nebo. V združeni izvedbi Otroškega in Mladinskega pevskega zbora ob spremljavi članov Simfoničnega orkestra RTV SLO pa smo lahko slišali delo skladatelja Alda Kumarja, Riba na topolu poje.
34 min
Spremljali boste posnetek koncerta iz dvorane Marjana Kozine Slovenske filharmonije. Partizanski pevski zbor, ki deluje vse od leta 1944, od leta 2017 pa ga vodi perspektiven dirigent in skladatelj mlajše generacije, profesor Iztok Kocen, je izvedel pester repertoar. Ob zboru in komornem orkestru, ki so ga sestavljali sami izbrani glasbeniki in glasbenice, sta nastopila tudi solista Gaja Sorč in Marko Erzar. Svečano vzdušje na koncertu ob pristni izvedbi skladb je posnela ekipa Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Režiser Vojko Boštjančič.
24 min
Uživali boste lahko ob vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi cerkvi Sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
12 min
Festival oktetov Kranj organizira Kranjski oktet, ki je eden naših najboljših oktetov. Namen festivala je druženje pevcev in bogatitev poslušalcev s slovensko ljudsko in umetno pesmijo. Na festivalu so se tako leta 2012 v dvorani Primskovo v Kranju predstavile vokalne skupine: Braslovški oktet, Oktet Castrum, Ribniški oktet, Ženska vokalna skupina Lipa iz Litije, Vokalna skupina Oktetek, Oktet Arion, Trnovski oktet, Barški oktet, Kranjski oktet ter Nonet Vitra iz Ribnice.
30 min
Vokalna skupina Plamen prihaja iz Kanade, sestavljajo pa jo dekleta slovenskega porekla. Zbor deluje že 25 let in ponosno neguje slovensko kulturo. Že od začetka jih vodi Marija Ahačič Pollak, gonilna sila kulturnega delovanja Slovencev v Kanadi in ustanoviteljica ter urednica radia Glas kanadskih Slovencev. Njihov repertoar je raznolik, pojejo vse od slovenskih in kanadskih ljudskih pesmi do duhovne glasbe in popularnih pesmi. 25. obletnico so proslavile s koncertno turnejo po Sloveniji, med drugim so nastopile v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Redaktorica Teja Turk, režiser Tomaž Švigelj
30 min
Primož Trubar je sicer najbolj znan kot avtor Abecednika in Katekizma, vendar pa je deloval tudi kot skladatelj. MePZ Cantemus Kamnik je pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščeka izvedel njegove pesmi, ki jih je nekaj let po Trubarjevi smrti v Protestantski pesmarici Ta celi catehismus izdal Jurij Dalmatin. V oddaji si boste lahko ogledali odlomke s tega koncerta, na kratko pa vam bomo predstavili tudi Trubarjevo glasbeno ustvarjalnost.
27 min
Posnetek jubilejnega, 60. letnega koncerta Otroškega in Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenije iz Slovenske filharmonije. Otroški zbor je pod vodstvom zborovodkinje Anke Jazbec pripravil cikel slovenskih ljudskih pesmi v priredbi Janeza Dovča, ki so ga predstavili skupaj z glasbeniki Janezom Dovčem, Boštjanom Gombačem in Goranom Krmacem. Mladinski zbor je nastopil z noviteto skladatelja Ambroža Čopija, Od sanj modro nebo. Zaključek prireditve pa je združil oba zbora in člane simfoničnega orkestra v izvedbi pesmi Riba na topolu poje skladatelja Alda Kumarja.
92 min
Prireditev Koroška poje 2021 je marca potekala drugače kot sicer. Zaradi epidemičnih ukrepov so izjemoma nastopili manjše zasedbe ter pevci in pevke, ki nastopajo kot solisti na mednarodnih odrih. Poustvarili so pesmi, ki so jih zaokrožale misli o spomladanskih in glasbenih lepotah. Solisti in dueti so na snemanju v Kulturnem domu v Pliberku poustvarili koroške ljudske pesmi ter pesmi Antona Nageleta, Josipa Ipavca in Franceta Cigana. Nastopili so Bernarda Fink, Manca Izmajlova, Mateja Zwitter, Katarina Hartmann, Gabriel Lipuš, Irina Lopinsky, Mario Podrečnik in Gregor Einspieler-Springer. Spremljali so jih Ana Tijssen, Tajana Pichler, Katarina Hartmann in Tonč Feinig na klavirju, Edgar Unterkirchner na saksofonu, Mihael Strniša na harmoniki, Benjamin Izmajlov na violini in klavirju ter Janez Gregorič na kitari. Režija Milena Olip.
61 min
Spremljali boste kantato Primorska, ki jo je skladatelj Andrej Misson na besedilo pesnika Primoža Krečiča napisal za Mešani pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina ob njegovi 70-letnici leta 2014. Skladatelj je o skladbi povedal: »Iskali smo primerno vsebino. Primož Krečič me je prepričal s tradicionalnimi vsebinami o Primorski in z njenimi duhovnimi dimenzijami, od Rezije, izvira Soče prek Brd, goriške ravnine, Krasa, Vipavske doline do morja, s tremi narodi.« Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, ki s ponosom negujejo zapuščino vseh pevcev, ki so se zvrstili v zboru od njegove ustanovitve leta 1944. Zborovodja Matjaž Šček, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
44 min
Uživali boste lahko v vrhunskih izvedbah solistov ljubljanskega SNG baleta, ki smo jih posneli v studiu. V klasičnih in sodobnih koreografijah so zaplesali Ana Klašnja, Lukas Zuschlag, Urša Vidmar, Lucas Jekaneder in Bojana Nenadović Otrin.
19 min
Spremljali boste televizijsko plesno upodobitev glasbe skladatelja Draga Ivanuše, ki je nastala prav posebej za Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Koreografinja Sanja Nešković Peršin v ospredje koreografije postavlja obrat in padec v črno luknjo, ki nas spodbujata k spremembi in rasti. Ozadje nastanka plesne točke je opisala z besedami: »Naše navade, prepričanja in rutine se lahko porušijo in zdi se, da se hitro znajdemo v neznanih vodah. V takšnih trenutkih se lahko pojavijo občutki izgube nadzora in negotovost. Pomembno pa je vedeti, da so življenjski obrati priložnost za spremembo, rast in razvoj. Njeno sodobno koreografijo bo na glasbo Draga Ivanuše, prejemnika nagrade Prešernovega sklada 2023, izvedla plesalka Mateja Železnik. Urednik Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
5 min
V studijski televizijski upodobitvi se predstavljajo izbrani mladi baletni talenti, najboljši plesalci mariborskega Konservatorija za glasbo in balet. Pod mentorstvom Nikolaja Čilnikova, Galine Dimitrijeve, Vasilija Kuzkina in Martine Svetina so nastopili dijaki in dijakinje prvega, drugega, tretjega in četrtega letnika. Predstavili so se v solistični koreografiji iz baleta Gusar, sodobni solistični koreografiji z naslovom Odhajanje in skupinski koreografiji iz baleta Coppelia. Režiser Aljaž Bastič.
25 min
V studijski televizijski upodobitvi se predstavljajo izbrani mladi baletni talenti, najboljši plesalci ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet. Pod mentorstvom Nine Ogrinc, Marinke Ribič in Ane Jenček Dekleva so v solističnih koreografijah iz baleta Labodje jezero in v sodobni skupinski koreografiji z naslovom Let nastopili dijaki in dijakinje prvega, drugega, tretjega in četrtega letnika. Režiser Aljaž Bastič.
21 min
Brata Jiří in Otto Bubeníček, svetovno znana baletna umetnika, sta z Baletom SNG Ljubljana po eni najlepših ljubezenskih zgodb ruskega pisatelja Borisa Pasternaka postavila balet Doktor Živago. Za TV smo med drugim posneli čudoviti duet Lare in Viktorja Komarovskega v interpretaciji baletnih solistov Tjaše Kmetec in Petra Đorčevskega. Urednica je Danica Dolinar, režiser Vojko Vidmar.
9 min
Brata Jiří in Otto Bubeníček, svetovno znana baletna umetnika, sta z Baletom SNG Ljubljana po eni najlepših ljubezenskih zgodb ruskega pisatelja Borisa Pasternaka postavila balet Doktor Živago. Za TV smo iz baleta posneli tudi čudoviti duet Lare in Jurija Živaga v interpretaciji baletnih solistov Tjaše Kmetec in Lukasa Zuschlaga. Urednica je Danica Dolinar, režiser Vojko Vidmar.
10 min
Gala večera slovenskih koreografij je potekal v SNG Opera in balet Ljubljana. Izbrane slovenske koreografije so poustvarili baletni umetniki SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Maribor. Predstavili so dela koreografov Lukasa Zuschlaga, Pie in Pina Mlakarja, Ika Otrina, Majne Sevnik Firšt in Henrika Neubauerja. Urednica Danica Dolinar, režija televizijskega posnetka Vojko Vidmar.
46 min
V oddaji, posvečeni najboljšim mladim baletnim plesalcem, se predstavljata plesalca Antoneta Turk in Filip Jurič. Predstavila bosta odlomek baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva v koreografiji Tomaža Rodeta. Antoneta Turk (r. 1991) iz Grobelnega je zaključila šolanje na Madžarski baletni univerzi v Budimpešti, na mednarodnem baletnem tekmovanju Ballet Grand Prix Vienna pa je zasedla prvo mesto v kategoriji profesionalnih baletnih plesalcev z vsega sveta. Filip Jurič (r. 1995) iz Maribora se je udeležil več tekmovanj, na 11. in 13. tekmovanju mladih baletnih plesalcev Slovenije je dvakrat prejel prvo nagrado in zlato plaketo. Dragocene odrske izkušnje je pridobival v predstavah Baleta SNG Maribor, od jeseni 2020 je kot baletni solist angažiran v SNG Opera in balet Ljubljana. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
9 min
Skupina Katalena se ukvarja z ljudsko glasbeno zapuščino slovenskega prostora in jo prireja in izvaja na sebi lasten način. Temeljna predpostavka delovanja zasedbe je vera v brezčasnost ljudske glasbe, ki je po mnenju članov še vedno del mladega človeka, in to ne kot mrtev ostanek, ampak kot vitalno izročilo. Cilj Katalene je oživiti to izročilo, mu vdihniti nove energije, ga potegniti iz zaprašene narodove podzavesti in ga obelodaniti na čim bolj sproščen in neobremenjen način. Pri projektu Špic-Cvak! so se Kataleni pridružili mariborski baletni plesalci ter priznana slovenska koreografa Edward Clug in Valentina Turcu. Skupaj so pripravili edinstven glasbeno-plesni projekt, ki je navdušil občinstvo.
67 min
Senzibilno in z veliko estetike želimo soočiti različne plesne umetnosti s televizijskim jezikom. Pričenjamo z baletom in z vrhunskima baletnima plesalcema Ano Klašnja in Petrom Dorčevskim. Ob kultiviranem, baletnem gibu telesa, razkritem do potankosti, razmišljata o večnih vprašanjih: »Kaj je zame balet – danes? Kdo sem jaz?« … Urednica Danica Dolinar, avtor izvirne glasbe Slavko Avsenik ml., režiser Aleš Verbič.
7 min
Uživali boste lahko v plesni vinjeti na priljubljeno glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Plešeta Ana Klašnja in Lukas Zuschlag, režija Vojko Vidmar.
3 min
Eden najbolj znanih in bleščečih baletnih duetov je gotovo pas de deux črnega laboda iz baleta Labodje jezero.
11 min
Predstavljamo vam nastop plesalke Staše Tušar, ki je s točko Gardenfound zmagala na slovenskem izboru za tekmovanje Evrovizijski mladi plesalci 2015.
1 min
Poletje je za plesalce obdobje, ko nimajo rednih vaj in predstav. Danc's – Piran, ki ga že več let zapored organizira Društvo baletnih umetnikov Slovenije, jim ponuja možnost, da med poletjem izpopolnjujejo svojo tehniko in spoznajo nov repertoar. Obenem pa je to priložnost za nabiranje odrskih izkušenj in sklepanje novih prijateljstev. Strokovna sodelavka in scenaristka Teja Turk, režiser Aleksander Šmuc
11 min
Ogledali si boste posnetek gala večera slovenskih koreografij, ki je potekal v SNG Opera in balet Ljubljana. Izbrane slovenske koreografije so poustvarili baletni umetniki SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Maribor. Predstavili so dela koreografov Milka Šparembleka, Valentine Turcu, Metoda Jerasa, Edwarda Cluga, Iva Kosija, Janeza Mejača in Vlasta Dedovića. Režiser televizijskega posnetka je Vojko Vidmar.
47 min
Brata Jiří in Otto Bubeniček, svetovno znana baletna umetnika, sta s SNG Opero in baletom Ljubljana po eni najlepših ljubezenskih zgodb ruskega pisatelja Borisa Pasternaka postavila balet Doktor Živago. Za televizijo smo posneli dva čudovita dueta v baletni interpretaciji baletnih solistov Tjaše Kmetec, Petra Đorčevskega in Lukasa Zuschlaga. Urednica je Danica Dolinar, režiser Vojko Vidmar.
18 min
Premiera glasbeno-plesnega spektakla Carmina Burana skladatelja Carla Orffa in koreografa Edwarda Cluga. Carmina Burana je eno najbolj priljubljenih glasbenih del, njeno besedilo v srednjeveški latinščini pa zajema širok lok posvetnih tem o sreči, blaginji, minljivosti življenja, pomladi, o užitkih in nevarnostih pitja, iger na srečo, požrešnosti in poželenja. Koreograf Edward Clug je za osnovo koreografije uporabil krog kot najpopolnejšo stvaritev narave, ki popelje gledalca skozi različne življenjske stopnje. Nastopajo: Simfonični orkester SNG Maribor, Zbor Opere SNG Maribor in plesalci SNG Maribor ter solisti Petja Ivanova, Martin Sušnik in Domen Križaj. Dirigent Simon Krečič, scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič. Produkcija: RTV Slovenija.
67 min
Gala koncert v počastitev stoletnice slovenskega poklicnega baleta je v Ljubljano pripeljal priznana in priljubljena imena plesnih umetnikov. Poleg izjemnih domačih baletnih plesalcev, ki delujejo v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani in Mariboru, spremljamo nastope baletnih zvezd, ki navdušujejo občinstvo na največjih svetovnih odrih. Prihajajo iz baletnih in opernih gledališč na Hrvaškem, Češkem, v Italiji, Avstriji, Španiji, Grčiji, Nemčiji in ZDA.
55 min
Glasba Vražji trilček Giuseppa Tartinija je navdihnila koreografa Milka Šparembleka, da je postavil kratko koreografsko miniaturo. Po ulicah Pirana jo bo odplesal baletni plesalec Vojko Vidmar.
4 min
Predstava Nevarna razmerja v koreografiji Valentine Turcu in Lea Mujića se naslanja na vsebinsko podlago romana Pierra Choderlosa de Laclosa iz 18. stoletja, ki predstavlja kritiko tedanje francoske aristokracije. Po številnih filmskih in gledaliških upodobitvah te vsebine se torej v novem kreativnem zamahu vrača na plesni podij. Avtorja sta plesno kreacijo zasnovala na glasbeno podlago različnih mojstrov baročne glasbe (Georga Friedricha Händla, Johanna Sebastiana Bacha, Antonia Vivaldija, Tomasa Antonia Vitalija idr.). Izjemna koreografska senzualnost, s katero se predajata novim ustvarjalnim procesom, vedno znova išče vitalne povezave med umetnostjo in življenjem. Urednica Danica Dolinar, TV-režija Svetlana Dramlić.
51 min
Glasba: Ludwig Minkus Koreograf in režiser: Dinko Bogdanić Vsebinska podlaga za balet je Cervantesova zgodba o Don Kihotu in njegovem oprodi Sanču Pansi, ki je navdihnila že številne koreografe, najpomembnejša pa je postavitev koreografa Mauricea Petipaja, ki je doživela premiero leta 1869 v Moskvi. Koreograf Dinko Bogdanić je v postavitvi ostal zvest tako skladatelju Minkusu kot koreografu Petipaju. Don Kihot ni zgolj komična figura, ampak tudi spoštovanja vreden človek, je romantik, ki potuje skozi balet in išče svoj nedosegljivi in večni ideal, ki ga pooseblja Dulcineja. Ob tem se dogaja ljubezenska zgodba med Kitri in Basilom ... V glavnih vlogah plešejo Tomaž Rode, Rita Pollacchi, Regina Križaj Babačić, Iuliuan Ermalai, Ana Klašnja, Lukas Zuschlag. Urednica Danica Dolinar, TV-režija Vojko Vidmar.
125 min
Najuspešnejši balet vseh časov - Labodje jezero skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega bodo v koreografiji in režiji Viktorja Litvinova zaplesali solisti in ansambel baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Za razkošno sceno in pravljično lepe kostume je poskrbela Marija Levitska. V znameniti dvojni vlogi Odette/Odile je nastopila večkrat nagrajena primabalerina Alenka Ribič Laufer, princa Siegfrieda je odplesal Anton Bogov. Urednica Danica Dolinar, TV-režija Vojko Vidmar.
121 min
Gala koncert v počastitev stoletnice slovenskega poklicnega baleta je v Ljubljano pripeljal priznana in priljubljena imena plesnih umetnikov. Poleg izjemnih domačih baletnih plesalcev, ki delujejo v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani in Mariboru, spremljamo nastope baletnih zvezd, ki navdušujejo občinstvo na največjih svetovnih odrih. Prihajajo iz baletnih in opernih gledališč na Hrvaškem, Češkem, v Italiji, Avstriji, Španiji, Grčiji, Nemčiji in ZDA.
63 min
Mednarodno priznani koreograf Milko Šparemblek je leta 1998 ustvaril kratek TV-Magnificat na stavek Et misericordia (Usmiljenje) iz veličastnega vokalno-instrumentalnega dela J. S. Bacha. Plešeta Mateja Rebolj in Vojko Vidmar. Urednica je Danica Dolinar, režiser Franc Uršič.
4 min
Gala koncert v počastitev stoletnice slovenskega poklicnega baleta je v Ljubljano pripeljal priznana in priljubljena imena plesnih umetnikov. Poleg izjemnih domačih baletnih plesalcev, ki delujejo v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani in Mariboru, spremljamo nastope baletnih zvezd, ki navdušujejo občinstvo na največjih svetovnih odrih. Prihajajo iz baletnih in opernih gledališč na Hrvaškem, Češkem, v Italiji, Avstriji, Španiji, Grčiji, Nemčiji in ZDA.
65 min
Henrik Neubauer (* 1929), nekdanji baletni plesalec, koreograf in operni režiser je v bogatem opusu ustvaril 80 baletnih koreografij. Med njimi leta 1957 Rondo o zlatem teletu na glasbo Gottfrieda von Einema. Tri plesne drame po scenariju Tatjane Gsovsky povezuje moč denarja, katere simbol je zlato tele. Neubauer jih je postavil v čas pred drugo svetovno vojno, ko je »svet, ki mu je vladal denar, postavil usodo ljudi na kocko«. Balet je naša nacionalna televizija filmsko posnela v koprodukciji z avstrijsko ORF leta 1971 v režiji Matjaža Klopčiča, plešejo baletni solisti in ansambel SNG Opera in balet Ljubljana.
44 min
Evrovizijsko tekmovanje mladih plesalcev velja za eno najpomembnejših mednarodnih plesnih tekmovanj. Poteka vsaki dve leti, posvečeno pa je najboljšim mladim plesalcem, starim od 16 do 21 let. Tekmovanje letos poteka v Pragi, njegov zaključni večer pa bodo s prenosom v živo spremljali gledalci Televizije Slovenija in milijoni gledalcev po celotni Evropi. Slovenski izbor za tekmovanje je potekal meseca februarja na Televiziji Slovenija, žirija pa je za slovensko predstavnico tekmovanja izbrala plesalko Patricijo Crnkovič, ki je Slovenijo in RTV Slovenija na tem tekmovanju zastopala že leta 2013. Urednik slovenskega prenosa Daniel Celarec, komentatorka bo plesna pedagoginja Tanja Pavlič.
91 min
V romantičnem baletu Les Sylphides sta resnični le noč in glasba Federica Chopina. Vse ostalo so sanje…Lahkotne balerine, silfide, oblečene v muslinaste prozorne obleke plešejo ob “pesniku”. Balet je koreografsko postavil že na začetku 20. stoletja Mihail Fokin, Rus iz Sankt Petersburga, ki se je kot plesalec in koreograf pridružil znanemu Ruskemu baletu (Ballets Russes) Sergeja Djagileva. Balet Les Sylphides je koreografsko oblikoval zelo hitro - v treh dneh. Vsak gib izhaja iz Chopinove glasbe in se vanjo utaplja. Balet, ki ga še danes plešejo po vsem svetu pod naslovoma Chopiniana ali Les Sylphides, bodo s polno mladostne svežine zaplesali dijaki ljubljanske Srednje glasbene in baletne šole.
17 min
Studijske televizijske upodobitve treh baletnih miniatur v izvedbi odličnih baletnih plesalcev SNG Opera in balet Ljubljana Jaš Otrin (Romeo in Julija in Don Kihot) ter Urše Vidmar in Stefana Caprarouia (Ljubezen). Urednica Danica Dolinar, režija Vojko Vidmar.
10 min
Evrovizijsko tekmovanje mladih plesalcev, eno najpomembnejših mednarodnih plesnih tekmovanj, poteka vsaki dve leti, posvečeno pa je najboljšim mladim plesalcem, starim od 16 do 21 let. Letošnje tekmovanje bo potekalo meseca decembra v Pragi, prenašale ga bodo številne televizijske hiše, spremljali pa milijoni gledalcev po celotni Evropi. Tekmovanje prireja Evropska radiodifuzna zveza EBU, katere članica je tudi RTV Slovenija. Vsaka od članic zveze EBU pošlje na tekmovanje svojega najboljšega predstavnika, ki se predstavi s solističnim plesom, prijavijo pa se lahko plesalci vseh plesnih zvrsti. Slovenski izbor za tekmovanje je potekal na pobudo in v organizaciji Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija v Studiu 1 Televizije Slovenija. Na izboru se je predstavilo šest nadarjenih mladih plesalk: Patricija Crnkovič, Špela Jezovšek, Arnika Matko Juvančič, Katarina Miklavec, Vita Mutec in Ingrid Tušar. Njihov nastop je spremljala strokovna žirija tekmovanja v zasedbi: Maruša Vidmar, Rosana Hribar in Tomaž Rode (predsednik žirije). Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Vojko Vidmar.
32 min
Skupina mladih plesalcev DanceArt.Si v sodelovanju s Plesno šolo Kazina je pod vodstvom mentorja in koreografa Mitje Popovskega pripravila sodobno plesno izvedbo tragične ljubezenske zgodbe Wagnerjeve opere Tristan in Izolda. Skladatelj Richard Wagner je zgodbo o uničujoči strasti med junakom in ženo njegovega fevdalnega gospoda spoznal po staronemškem zapisu Gottfrieda iz Strassburga, v kateri je prepoznal svoje takratno uničujoče ljubezensko razmerje z Mathildo Wesendonck.
12 min
Na prestižnem Evrovizijskem tekmovanju mladih plesalcev, ki bo letos v Novem gledališču v Plznu na Češkem, se bo predstavilo 10 izbranih , talentiranih mladih evropskih plesalcev, starih od 16 do 21 let. Tudi 17 letna Slovenka Staša Tušar, ki jo za predstavnico TV Slovenija s tem naše države na nacionalnem izboru, ki ga je v februarju organiziralo Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija, izbrala žirija uglednih slovenskih baletnih in plesnih umetnikov. Za svojo skupinsko tekmovalno koreografsko postavitev jo je izbral tudi Anglež Cameron MacMillan, letošnji “glavni” koreograf tekmovanja. Staša je dijakinjo 3. letnika Gimnazije Bežigrad in 2. letnika Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Prejela je že številna priznanja in najvišje nagrade. Koreografijo za solo tekmovalno točko z naslovom Gardenfound je za Stašo Tušar postavila profesorica na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani Tanja Pavlič. Tokrat je organizacijo prevzela Češka Televizija ob sodelovanju članic EBU- tudi naše nacionalne Televizije. S svojim tekmovalcem pa bo letos sodelovalo 10 televizijskih hiš. V Plznu se bodo plesalci v tednu od 13. do 20.junija najprej pomerili s solo točkami, nato pa bodo, razdeljeni v dve skupini, tekmovali še v skupinskem plesu in na koncu v dvoboju za naziv Evrovizijski plesalec 2015. Za sodelovanje slovenske nacionalne televizije na Evrovizijskem tekmovanju kot vodja delegacije skrbi urednica Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Danica Dolinar, zaključni večer bo komentirala Nataša Jelič, redaktor prenosa večera Daniel Celarec.
92 min
prepevajo odlomke Wagnerja, Berlioza, Rossinija, Mozarta, Bellinija, Verdija, Glucka, Bononcinija, Cestija in Čajkovskega.
30 min
Libreto, nastal po istoimenski Schillerjevi drami, se osredotoča na domišljijsko srečanje med kraljicama.
138 min
V času, ko svet še ni bil tako zelo globaliziran, ni bila nobena redkost (v nekdanjih socialističnih državah pa sploh stalna praksa), da so vse opere izvajali v nacionalnih jezikih, in Madžarska seveda ni bila izjema.
56 min
Tako kot v prejšnji, se bomo tudi v današnji oddaji prepustili glasbeni zgodbi musicala Smešno dekle Funny Girl iz leta 1963. Glasbo zanj je spisal Jule Styne, besedila pa Bob Merrill. Polbiografska zgodba je zasnovana na zasebnem in poklicnem življenju broadwayske zvezde, filmske igralke in komedijantke Fanny Brice.
21 min
izvajajo odlomke iz del Verdija, Bopita, Rossinija, Rimskega-Korsakova, Masseneta, Delibesa, Puccinija, Mozarta, Gounoda in Verdija.
61 min
Romantična ljubezenska zgodba je zamikala še vrsto drugih glasbenih ustvarjalcev.
169 min
OBERTO: Ghena Dimitrova TRUBADUR: Alexandrina Pendachanska, Katia Ricciarelli MOČ USODE: Maria Slătinaru Nistor, Inge Borkh, Montserrat Caballé, Gwyneth Jones
59 min
Iz opusov Vivaldija, Verdija, Masseneta, Smetane, Porte, Händla, Rossinija, Puccinija in Halévyja.
59 min
Libreto je napisal Temistocle Solera, navdušen privrženec risorgimenta.
144 min
Glede na to, da je albanska družba tudi dandanes še precej tradicionalna, morata tamkajšnji operna in simfonična ustvarjalnost za pozornost občinstva nenehno tekmovati z ljudsko glasbo, ki je prah pozabe – kljub 21. stoletju – tako rekoč ni prizadel, oziroma vsaj ne v tolikšni meri, kot se je to zgodilo pri drugih evropskih narodih.
59 min
V današnji in prihodnji oddaji se bomo prepustili glasbeni zgodbi musicala Smešno dekle iz leta 1963, ki so ga na broadwayskih odrskih deskah uprizorili leto dni pozneje, leta 1964. Scenarij zanj je spisala Isobel Lennart, glasbo Jule Styne, besedila pa Bob Merrill. Polbiografska zgodba je zasnovana na zasebnem in poklicnem življenju broadwayske zvezde, filmske igralke in komedijantke Fanny Brice in njeni viharni zvezi z Nickom Arnsteinom.
34 min
in odlomki Rimskega-Korsakova, Castellanosa, Schuberta, Meyerbeerja, Verdija, Monteverdija, Mozarta, Donizettija in Gounoda.
52 min
Zgodba o večni ljubezni in smrti dveh mladih ljudi.
176 min
Tokrat bo na sporedu še tretji, zadnji del minicikla o Vincenzu Belliniju kot avtocitatu.
61 min
Pred nami je drugo dejanje muzikala Anastazija, ki je nastal po istoimenskem filmu iz leta 1997. Musical pripoveduje legendo velike vojvodinje Anastazije Ruske, ki naj bi preživela usmrtitev svoje družine. Sirota Anya, ki si želi najti kakršno koli sled za svojo družino, se v zgodbi, potem ko spozna moškega, ki hoče izkoristiti njeno podobnost veliki vojvodinji, prelevi v Anastazijo. Kot so pozneje ugotovili, je bila ženska, ki se je izdajala za Anastazijo, Poljakinja Franziska Schanzkowska, znana tudi kot Fraulein Unbekannt, Anna Tschaikovsky, Anastasia Tschaikovsky in Anastasia Manahan. Leta 1981 je, stara 87 let, umrla v New Yorku.
29 min
Posnetek koncerta iz Celja, kjer so v okviru festivala Veronikini večeri pripravili program najlepših opernih in operetnih arij. Pod vodstvom nemškega dirigenta Davida Heusla so igrali glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kot solista pa sta nastopila priznana mlada operna pevca, sopranistka Sabina Cvilak in gostujoči italijanski baritonist Luca Salsi. Sabina Cvilak je ena najobetavnejših slovenskih opernih pevk, ki se že predstavlja na velikih opernih odrih po svetu, prav tako velja za italijanskega baritonista Luca Salsija, ki nastopa v največjih opernih hišah po vsem svetu.
48 min
V okviru festivala Veronikini večeri so v športni dvorani v Celju pripravili program najlepših opernih in operetnih arij. Pod taktirko nemškega dirigenta Davida Heusla so igrali glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kot solista pa sta nastopila priznana mlada operna pevca, ki nastopata na najpomembnejših opernih odrih na svetu, sopranistka Sabina Cvilak in gostujoči italijanski baritonist Luca Salsi.
44 min
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
183 min
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
184 min
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Ognjena roža, ki sta jo napisala skladatelj Miha Nahtigal in libretist Jakob Barbo, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah so se predstavili Rebeka Pregelj (Princeska), Marko Ferjančič (Vrag), Pesnik (Domen Vurnik) in Stefanija Udicki (Ognjena roža), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
30 min
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Sončnični sirup, ki sta jo napisala skladatelj Simon Kravos in libretistka Laetitia Pohl, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah so se predstavili Verena Isabel Gale (Nanala), Vladimir Jakšić (Fenlo) in Sofija Zavratnik Kain (Sel/Starka), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
25 min
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Obsedenost, ki jo je napisala skladateljica in libretistka Eva Ostanek, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah sta se predstavila Dimitrije Savić (Znanstvenik) in Katarina Zorec (Privid), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
19 min
Vrhunska slovenska mezzosopranistka Monika Bohinec je že štiri sezone članica Dunajske državne opere, gostuje pa tudi na drugih uglednih koncertnih in opernih odrih po svetu. Posebej za televizijsko upodobitev smo z Moniko Bohinec in Simfoniki RTV Slovenija posneli eno najlepših opernih arij, arijo Dalile iz opere Samson in Dalila. Skladatelj Camille Saint-Saëns jo je napisal po biblični zgodbi o izraelskem junaku, ki ga premaga ženska zvijačnost. Urednica oddaje Danica Dolinar, režiser Klemen Dvornik.
6 min
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
19 min
Uživali boste lahko v vizualizaciji Verdijeve glasbe, ki so jo posneli v slikovitem ambientu gradu Turjak. Solist je tenorist Branko Robinšak, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Jan Zakonjšek.
9 min
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
220 min
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
221 min
Priljubljene arije iz opere Carmen francoskega skladatelja Georgesa Bizeta bodo izvedli Elena Dobravec (Habanera), Domen Križaj (arija Toreadorja) in Nuška Drašček Rojko (arija Seguidilla). Simfonični orkester RTV Slovenija, Mešani pevski zbor in Simfonični orkester Akademije za glasbo, dirigenta Simon Dvoršak in Marko Hribernik. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
11 min
Z vrhunsko slovensko sopranistko Bernardo Bobro smo tonsko posneli in televizijsko upodobili arijo Gilde »Caro nome« iz Verdijeve opere Rigoletto. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija dirigira Simon Krečič. Urednica oddaje Danica Dolinar, režija Primož Meško.
7 min
Muzikal je posnet po ljudski pripovedki o nepremagljivem in požrešnem zmaju, ki je svoj dom našel v Postojnski jami. Ljudem povzroča nepopisne preglavice, saj ga je treba neprenehoma zalagati s hrano. Kot se v ljudski pripovedi pogosto zgodi, odgovor na vsako težavo najde junak, ki tudi tokrat (tako kot Kekec in Peter Klepec) nastopi v podobi iznajdljivega in bistrega fantička, pastirja Jakoba. Uglasbena pripovedka ohranja vsa sporočila stare ljudske pripovedke, a jih našim mladim gledalcem predstavlja na nov, moderen način. Prvine ljudske glasbe se prepletajo s sodobnejšimi zvoki jazza in rapa. Pripovedko je upesnil Milan Dekleva, uglasbil pa Jaka Pucihar. Nastopajo Otroški pevski zbor RTV Slovenija z dirigentko Anko Jazbec, Tristan Bevc (pastirček Jakob), Boštjan Gorenc - Pižama (zmaj), Uroš Buh (vodič) in Cole Moretti (župan) ter glasbeniki iz vrst Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija. Urednica je Danica Dolinar, režiserka Barbara Zemljič.
31 min
Solist ljubljanske operno-baletne hiše, baritonist Marko Kobal, v televizijskih upodobitvah interpretira arije iz oper Ples v maskah G. Verdija, Aleco S. Rahmaninova in Glumači R. Leoncavalla. Simfonikom RTV Slovenija dirigira David de Villiers. Režiser Aleš Žemlja, urednica Danica Dolinar.
17 min
Amilcare Ponchielli, sicer Verdijev sodobnik, je napisal dvanajst oper, vendar nobena izmed njih ni dosegla takega uspeha kot Gioconda.
220 min
Simfonični orkester, zbor in solisti SNG Maribor vas bodo popeljali s svet romantičnih opernih arij. Posnetek izvedb, ki je nastal na otvoritvenem koncertu 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani, bogatijo doživete in občutene interpretacije solistk in solistov: Sabine Cvilak, Valentine Čuden, Petye Ivanove, Rebeke Lokar, Andreje Zakonjšek Krt, Irene Petrove Martina Sušnika in Jakija Jurgeca. Glasbenike je v lepem, večernem ambientu Kongresnega trga vodil dirigent Simon Krečič.
50 min
Vrhunski basbaritonist Marcos Fink v televizijski upodobitvni interpretira arijo Gremina iz opere Evgenij Onjegin skladatelja Petra Iljiča Čajskovskega.
6 min
Opera o dvornem norcu in zaščitniškem očetu Rigolettu, ki vodi v tragičen konec: njegova hčerka Gilda se žrtvuje za svojega ljubega, razuzdanega vojvodo.
178 min
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.
218 min
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.
217 min
Radijski in videoprenos ene najbolj priljubljenih oper.
176 min
Iz niza televizijskih upodobitev opernih arij v izvedbi slovenskih opernih pevcev, ki smo jih tonsko posneli ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, boste tokrat lahko prisluhnili baritonistu Robertu Vrčonu. Predstavil se bo z arijo iz Mozartove opere Figarova svatba. Orkestru dirigra Milivoj Šurbek. Urednica ciklusa Operne arije je Danica Dolinar, snemalec je bil Bernard Perme, režiser pa Aleš Žemlja.
5 min
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere – v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
178 min
Aida je redek primer tako imenovane reprezentančne opere, ki kljub velikim scenskim efektom ne izključuje nežnosti in intimnosti.
195 min
Vrhunec 1. Mednarodnega simpozija o skladatelju Marjanu Kozini leta 2001 je bila uprizoritev koncertne izvedbe njegove operete Majda. Nov libreto je napisal dr. Igor Grdina, pod vodstvom dirigenta Zdravka Hribarja pa so jo izvedli Simfonični orkester glasbene šole Marjana Kozine in pevci: Marjetka Podgoršek Horžen, Ursula Langmayr, Irena Akweley Yebuah, Saša Ivaci, Robert Vrčon, Marjan Trček in Milivoj Juras.
87 min
Monika Bohinec je slovenska mezzosopranistka mlajše generacije, ki si s številnimi vrhunskimi nastopi na opernih in koncertnih odrih uspešno utira pot k svetovni operni karieri. Od septembra 2011 je stalno angažirana kot solistka v dunajski Državni operi. Z Moniko Bohinec smo televizijsko upodobili tudi njeno odlično interpretacijo arije, habanere iz opere Carmen Georgea Bizeta. Spremlja jo simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko Lorenza Castriote. Urednica je Danica Dolinar, direktor fotografije Marko Kočevar, režiser Klemen Dvornik.
4 min
Dido in Enej skladatelja Heryja Purcella (1658‒1695) je prva angleška opera. Obenem je to tudi Purcellovo najpomembnejše delo in hkrati najpomembnejša angleška opera 17. stoletja. Vokalna akademija Ljubljana jo je na Slovenskem prvič izvedla z baročnimi glasbili. Gre za zelo uspešen zbor pod umetniškim vodstvom dirigenta Stojana Kureta: Vokalna akademija Ljubljana je leta 2010 kot prvi moški zbor v zgodovini osvojila veliko nagrado Evrope, leta 2011 prejela Guidoneum award za izjemne dosežke in prispevek k razvoju zborovske glasbe v svetovnem merilu, leta 2012 pa med petimi predstavniki celin Evropo zastopala na prireditvi World choral summit v Pekingu. Projektno deluje tudi v mešanih zasedbah s solisti in inštrumentalisti, poleg Purcellove opere Dido in Enej je v letih 2011 in 2012 izvedla izbrane enoglasne in večglasne motete C. Monteverdija in Mozartov Rekviem za soliste, zbor in klavir štiriročno v priredbi Karla Czernyja.
65 min
Monika Bohinec je slovenska mezzosopranistka mlajše generacije, ki si s številnimi vrhunskimi nastopi na opernih in koncertnih odrih uspešno utira pot k svetovni operni karieri. Od septembra 2011 je stalno angažirana kot solistka v Dunajski državni operi. Z Moniko Bohinec smo televizijsko upodobili njene odlične interpretacije arij – habanere iz opere Carmen Georgesa Bizeta, Dalile iz opere Samson in Dalila Camilla Saint-Saënsa in princese Bouillonske iz opere Adriana Lecouvreur Francesca Cilee. Pevko spremlja simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko Lorenza Castriote. Urednica Danica Dolinar, direktor fotografije Marko Kočevar, režiser Klemen Dvornik.
14 min
Simfonični orkester RTV Slovenija bo izvajal delo Gaetana Donizettija: Linda di Chamounix, arijo Linde O luce di quest' anima. Sopranistka Bernarda Bobro, dirigent Simon Krečič.
6 min
V sožitju glasbene in vizualne umetnosti bomo predstavili basista Saša Čana. S simfoničnim orkestrom RTVS bo zapel arijo iz Evgenija Onjegina P. I. Čajkovskega. Urednica Danica Dolinar, režiser Amir Muratović.
6 min
Iz niza televizijskih upodobitev opernih arij v izvedbi slovenskih opernih pevcev, ki smo jih tonsko posneli ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, boste tokrat lahko prisluhnili basbaritonistu Marcosu Finku. Predstavil se bo z arijo Filipa II. iz Verdijeve opere Don Carlos. Urednica je Danica Dolinar, TV-režiserka Vesna Arhar Štih.
10 min
Med slovenskim občinstvom je ta opera zelo priljubljena, o čemer priča tudi pogostost njenih uprizoritev.
174 min
Novomeški simfonični orkester z osmimi solisti in tremi pevskimi zbori Krka, Revoz in Pomlad krstno predstavlja opereto Ženin v zagati skladatelja Viktorja Parme. Izvirno besedilo operete se ni ohranilo, zato je nov libreto po motivih Arnošta Grunda napisal ddr. Igor Grdina. Solisti so bili: Marjetka Podgoršek Horžen (sopran), Katja Konvalinka (sopran), Irena Akweley Yebuah Tiran (alt), Marjan Trček (tenor), Andrej Debevec (tenor), Darko Vidic (bariton) in Zoran Potočan (bas). Povezovalka operete je bila Tajda Lekše, dirigent pa Sandi Franko. Zgodba operete je postavljena v New York v zgodnje 20. stoletje, Viktor Parma (1858–1924) pa je to spevno opereto napisal med letoma 1916 in 1917.
89 min
Folklorna skupina Tine Rožanc je ob 65-letnici svojega delovanja pripravila predstavo Zeleni Jurij. Naslovili so jo: Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih. Izvedle so ga tri generacije Folklorne skupine Tine Rožanc, na odru pa so se jim pridružili Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti ter solista Karin Možina in Gregor Volk. Spevoples Zeleni Jurij združuje najstarejše zapise o slovenski pesmi, plesu, glasbi in mitologiji ter uveljavljene poustvarjalce na področju ljudske kulture. Prvi tovrstni poizkus v Sloveniji je plod večmesečnega izčrpnega raziskovalnega dela Folklorne skupine Tine Rožanc. Avtor in režiser predstave Klemen Dovč, posnetek je nastal pod pokroviteljstvom Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, režiser Vojko Vidmar, urednik oddaje Daniel Celarec.
98 min
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V šesti oddaji boste spremljali nastope harmonikarskih orkestrov Glasbene šole Rogaška Slatina, Konservatorija za glasbo in balet Maribor, podružnične šole Lenart in Umetniške gimnazije Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
35 min
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V peti oddaji boste spremljali nastope harmonikarskih orkestrov Glasbene šole Celje, Glasbene šole Slovenska Bistrica in Glasbene šole Lendava. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
31 min
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V četrti oddaji boste spremljali nastope harmonikarskih orkestrov Glasbene šole Ljubljana Moste - Polje, Glasbene šole in KUD Antona Tomaža Linharta Radovljica in Glasbene šole Sežana. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
32 min
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V tretji oddaji boste spremljali nastope harmonikarskih orkestrov Glasbene šole Franca Šturma, Glasbene šole Murska Sobota in Glasbene šole Zagorje ob Savi. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
36 min
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V drugi oddaji boste spremljali nastope harmonikarskih orkestrov Glasbene šole Trbovlje, Glasbene šole Laško - Radeče, ter mlajšega orkestra Glasbene šole Radovljica. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
33 min
V prostranem grajskem parku, ki obdaja baročni dvorec v Beltincih, je vnovič zaživel eden od najstarejših folklornih festivalov na Slovenskem. Ob praznovanju 50-letnice festivala so bili v program uvrščeni številni dogodki, med drugimi koncert, ki je bil pripravljen v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija. Z domiselnim prepletom pesemskega in godčevskega izročila so se predstavili Marko banda, Zvezdana Novaković, Grlenice, Duo Miro Božič in Benjamin Barbarič, Gugutke, Ljudski pevci Kulturno-umetniškega društva Anton Mlačnik Luče in Beročka. Režiser: Aljaž Bastič
63 min
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V prvi oddaji boste spremljali nastope orkestrov Glasbene šole Jesenice, Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje ter Glasbenih šol Brežice in Sevnica. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
34 min
Letna produkcija Akademske folklorne skupine France Marolt je bila tokrat posvečena 80-letnici rojstva enega najvidnejših koreografov in etnokoreologov pri nas, Mirka Ramovša, in 60-letnici njegovega delovanja pri skupini. Predstava je bila zasnovana na poustvaritvi njegovih koreografij in nekaterih novitet, ki jih je pripravil umetniški vodja skupine, Tomaž Simetinger. Posebnost tokratne predstave je bilo sodelovanje simfoničnega orkestra s folklorno skupino. K sodelovanju so povabili mladega skladatelja Andreja Makorja, ki je za simfonično zasedbo priredil devetdeset minut ljudske glasbe, ki jo je izvajal Simfonični orkester Crescendo pod vodstvom dirigenta Žige Kerta. Potek predstave je z naraščajočo harmonizacijo glasbe in gradacijo plesnih koreografij simbolično nakazoval na nenehno rast in razvoj folklorne umetnosti, kakršno gojijo in ustvarjajo pri Akademski folklorni skupini France Marolt.
38 min
V prostranem grajskem parku, ki obdaja baročni dvorec v Beltincih, je vnovič zaživel eden od najstarejših folklornih festivalov na Slovenskem. Ob praznovanju 50-letnice festivala so bili v program uvrščeni številni dogodki, med drugimi koncert, ki je bil pripravljen v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija. Z domiselnim prepletom pesemskega in godčevskega izročila so se predstavili Marko banda, Zvezdana Novaković, Grlenice, Duo Miro Božič in Benjamin Barbarič, Gugutke, Ljudski pevci Kulturno-umetniškega društva Anton Mlačnik Luče in Beročka. Režiser: Aljaž Bastič
31 min
Folklorna skupina Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici svojega obstoja poklonila s predstavo z naslovom: Sem. Predstava postavlja v ospredje človeško bit, vsebinsko prepleteno v igro simbolike števila sedem in nič. Prvo predstavlja členjenost predstave na sedem delov v razvoju človeštva, družbe in posameznika, število nič pa s podobo simbolizira cikličnost in sklenjenost. Predstava nas popelje skozi poglavja človeškega življenja: rojstvo, iskanje, čaščenje, spopad, združitev, dekadenca in smrt.
82 min
Folklorna skupina društva Gartrož iz Nove Gorice vas bo z duhovito in nostalgično koreografijo popeljala v pozna petdeseta leta. Takrat se je življenje na Goriškem začelo razvijati. Razmahnilo se je »švercanje«, ljudje so se navzemali zahodnjaških navad, glasbe in plesov. Koreografija Marije Kapušin parodično nagovarja z vprašanjem, kje je meja folklorne dejavnosti in hkrati ponuja odgovor s poudarjanjem, da je ples živa in nenehno spreminjajoča se dejavnost.
11 min
Folklorna skupina Klas iz Horjula je navdih za koreografijo iskala v Cankarjevi pripovedki Kurent. V koreografski zgodbi Marije Čipić Rehar z naslovom Dušo za vesele gosli boste lahko spremljali vandrajočega Kurenta. Glasba, ki jo igra, je žalostna in zvoki iz njegovega glasbila vedno razžalostijo navzoče. Njega pa žene želja, da bi s svojo glasbo lahko razveseljeval ljudi. Za veselo glasbo in glasbilo je pripravljen dati vse, tudi svojo dušo.
9 min
Folklorna skupina Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.« in pripoveduje o človeški biti in cikličnosti človeškega razvoja, družbe in posameznika. Plesna točka »Iskanje« z igro, plesom in glasbo prikazuje človekovo obdobje raziskovanja, preizkušanja in odločanja. Koreografijo je pripravil Luka Koprivnik, glasbeno priredbo ljudskih plesov in pesmi pa Sašo Zver.
8 min
39. mednarodni folklorni festival Beltinci je med 23. in 26. julijem 2009 obiskovalcem ponudil razstave, predstavitev osmih krajevnih skupnosti občine Beltinci s kulinariko, krajevnimi običaji in sejmom, večer tuje folklore in tradicionalno povorko ter revijo izbranih folklornih skupin pod pokroviteljstvom Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Plesno revijo, na kateri je nastopilo osem folklornih skupin iz vse Slovenije ter gostje iz Belgije, lahko še enkrat doživite v današnji oddaji.
83 min
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar, z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina Emona še vedno sledi tem ciljem, tradicionalno umetniško podobo pa dopolnjuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava 'Pleši, poj, oder je tvoj' predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi nekdanjih jugoslovanskih republik.
21 min
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina še vedno sledi tem ciljem, ob tem pa tradicionalno umetniško podobo nadgrajuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava Pleši, poj, oder je tvoj predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi plese nekdanjih jugoslovanskih republik.
100 min
Spremljali boste zaključni del državnega srečanja slovenskih folklornih skupin za odrasle Le plesat me pelji!, ki jo je na odru Doma II. slovenskega tabora v Žalcu priredil JSKD s tamkajšnjo izpostavo. Na zaključni prireditvi so se predstavile folklorne skupine z najboljšimi programi letošnjega leta, ki so uspešno prešle sistem izbora. Njihove zaključne nastope je povezoval Gregor Budal, ocenjevalo pa tako občinstvo kot tričlanska strokovna žirija.
99 min
Posnetek koncerta Sozvočja Slovenije: Ljudska glasba v modernih aranžmajih, Festival Lent 2012.
69 min
Folklorna skupina Tine Rožanc je bila ustanovljena leta 1949 s prihodom članov Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva (ŽKUD) Tine Rožanc. S projektom Dotik t-rajanja je skupina predstavila šest odrskih predstavitev folklornega izročila Štajerske, Bele krajine, Prekmurja, Blok, Koroške in osrednje Slovenije. V vsebinskem sklopu Prazniki pomladi se je skupina predstavila z gosti, Skupino sester Trobec-Žagar in zasedbama Volk folk ter Jararaja.
28 min
AFS France Marolt iz Ljubljane se predstavlja v koreografiji Anžeta Kerča z naslovom Velikan in pritlikavec, ki prikazuje stilizirano obliko belokranjskih plesov, pri katerih imata posebno vlogo maski velikana in pritlikavca. Ta novejša oblika šemljenja na območju Bele krajine opozarja na dve skrajnosti. Energični pritlikavec je majhen človek, ki želi postati enakopravni del družbe z obvladovanjem svojega nasprotja, telesno močnejšega neokretnega velikana, ki simbolično predstavlja oblastnika.
8 min
Folklorna skupina Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.« in pripoveduje o človeški biti in cikličnosti človeškega razvoja, družbe in posameznika. Plesna točka »Rojstvo« z igro, plesom in glasbo prikazuje začetno obdobje človekovega življenja, rojstvo ljubezni, brezskrbno igro in otroško veselje. Koreografijo je pripravil Matevž Jus, glasbeno priredbo ljudskih plesov in pesmi pa Oskar Stopar.
11 min
Na odru Kosovelovega doma v Sežani so se predstavile najboljše folklorne skupine odraslih iz Slovenije, ki so bile izbrane na sedmih regijskih srečanjih v letu 2013. Njihove nastope sta ocenjevali strokovni spremljevalki srečanj Neva Trampuš in Nina Volk. Sklepna prireditev v Sežani je tako ponudila cvet slovenske folklorne dejavnosti, nastope pa je hudomušno povezovala igralka Nataša Tič Ralijan. V prvem delu so se predstavile FS Tine Rožanc Ljubljana, MFS Podkev Miklavž pri Ormožu, AFS France Marolt Ljubljana, FS Dragatuš in gostujoča Otroška folklorna skupina Val iz Kopra.
67 min
Gala koncert Akademske folklorne skupine France Marolt iz leta 2015, posvečen enemu najvidnejših slovenskih koreografov in etnokoreologov Mirku Ramovšu. Zasnovan je na poustvaritvi njegovih koreografij in nekaterih novosti, ki jih je pripravil umetniški vodja skupine, Tomaž Simetinger. Posebnost tokratne predstave je bilo sodelovanje folklorne skupine s simfoničnim orkestrom. Mladi skladatelj Andrej Makor je za simfonično zasedbo priredil devetdeset minut ljudske glasbe. Izvedel jo je Simfonični orkester Crescendo pod vodstvom dirigenta Žige Kerta.
30 min
Tokrat je televizijska ekipa posnela ljudske plese in običaje, značilne za Gorenjsko v času košnje. Predstavile in odplesale jih bodo folklorne skupine Javorje, Podkoren in Kamniška Bistrica. Strokovni sodelavec Mirko Ramovš, snemalec Slavo Vajt, režija Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
29 min
Ljubitelji slovenskega plesnega izročila bodo tokrat lahko izvedeli marsikaj zanimivega o plesih z nekaterimi prvinami svatbenih šeg iz Dravinjskih goric, ki jih je s folklorno skupino KUD Janko Živko iz Poljčan iztrgal pozabi njen vodja Branko Fuchs. Strokovni sodelavec je Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič in urednica Danica Dolinar.
24 min
Spremljali boste posnetek koncerta, ki je zaznamoval delovanje legendarne radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Oddajo so leta 1966 zasnovali sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta, pozneje pa so jo urejali sodelavci Radia Slovenija (Jasna Vidakovič, mag. Simona Moličnik). Na slavnostnem koncertu so dragoceno slovensko ljudsko glasbeno izročilo predstavili ljudski pevci in godci iz Sloveniji in zamejstva. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka Urša Menart.
44 min
Tokratna oddaja nas popelje v ljudsko plesno izročilo vzhodne Štajerske, v Zgornjo Koreno, vas jugovzhodno od Maribora. Kljub novemu načinu življenja ljudski plesi tu še niso povsem pozabljeni. S folklorno skupino KUD Tonček Breznar iz Zgornje Korene smo leta 1985 posneli plese, ki so se plesali ob skupnih opravilih, na primer po ličkanje koruze, pri t. i. pušenšanku in na svatbah. Strokovni sodelavec in scenarist Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiser Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
26 min
Shiva šiva je multimedijski koncert Ženskega pevskega zbora iz Roža na avstrijskem Koroškem, ki na svojstven način predstavlja 17 različnih pesmi o delu iz prav toliko različnih koncev sveta. S pesmimi tako predstavlja različne kulture, glasbene tradicije in poglede na delo. Gre torej za multimedijski dogodek, ki opeva občutja, odnose in dojemanje dela, kot vrednote, od katere smo vsi življenjsko odvisni.
78 min
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina še vedno sledi tem ciljem, ob tem pa tradicionalno umetniško podobo skupine nadgrajuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava 'Pleši, poj, oder je tvoj' predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi plese nekdanjih jugoslovanskih republik.
25 min
V seriji, s katero ohranjamo slovensko ljudsko plesno izročilo, smo na filmski trak posneli tudi nekatere plese vzhodne Štajerske, ki so jih zaplesale folklorne skupine iz Cirkovcev, Markovcev, Obreža in Križevcev pri Ljutomeru. Redaktor oddaje je Marjan Stare, strokovni sodelavec Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
29 min
Prijazno mesto Metlika se ponaša z burno preteklostjo, posebno zanimivo pa je njegovo plesno izročilo. V oddaji smo z njegovo folklorno skupino posneli Metliško kolo, ki so ga včasih meščani plesali ob pomladanskih praznikih, ter plese Rešetca, Turn in Kurji boj. Črnomelj, belokranjsko gospodarsko in kulturno središče, skrbno čuva plesno izročilo, njihovo Črnomaljsko kolo. Na našem posnetku ga pleše domača folklorna skupina. V Vinici, ki slovi predvsem kot rojstno mesto pesnika Otona Župančiča, pa smo z viniško folklorno skupino posneli Viniško kolo in Koprivo. Redaktor Marjan Stare, scenarij Bruno Ravnikar, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
25 min
Nediški puobi in Barski oktet ohranjajo in oživljajo pesmi svojih očetov in pradedov iz Beneške Slovenije in s tem tudi slovenski jezik na tem območju. Skupina pevcev iz Beneške Slovenije Nediški poubi je nastala na pobudo slavista, skladatelja in raziskovalca slovenskega ljudskega izročila Beneške Slovenije Pavla Merkuja. Že vrsto let ohranjajo in obujajo domače večglasno petje. Prav tako Barski oktet, ki v petju v slovenskih narečjih videmske pokrajine (tersko, beneško, rezijansko) združuje osem mladih, živečih v Terski dolini. Urednica Danica Dolinar, režija Urša Menart.
5 min
Filmska ekipa se je tokrat najprej odpravila v vas Preloka, ki se sonči na najlepšem razgledišču sredi velikega zavoja, ki ga napravi Kolpa od Vinice proti Adlešičem. Zdi se, da je vedrina pokrajine prešla tudi na same Preločane in njihove pesmi in plese. S folklorno skupino iz Bojancev, stare uskoške vasi, smo posneli Bojanske plese, s folklorno skupino iz Predgrada, največje vasi Poljanske doline, pa koli Na triumf in Pobelelo pole. Redaktor Marjan Stare, scenarij Bruno Ravnikar, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
25 min
Serija Slovenski ljudski plesi je nastajala več let in danes hranimo v arhivu Televizije Slovenija kar 29 oddaj. Tri oddaje so nastale s filmskih snemanj v Beli krajini. Tokrat predstavljamo plese iz Adlešičev (Hruške, jabuke, slive, Tribučko kolo, Lipa moja gora zelena in Lepa Anka), iz Starega trga ( Ki za kolo, Dober večer stara majko, Majka čeru in Smiljaniče ) ter iz Predgrada ( Most, Vrečo šivat). Strokovno vodstvo Mirka Ramovša, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
24 min
Oddaja iz serije Slovenski ljudski plesi predstavlja plese s treh slovenskih etničnih področij: z Goriškega, iz Beneške Slovenije in Rezije. Plese so obnovili člani folklornih skupin Travnik iz Gorice, »Stu ledi« iz Trsta in »Val Resia« iz Rezije. Posneli smo jih v pustnem času. Urednica Danica Dolinar, strokovni sodelavec Mirko Ramovš, režiserka Marija Šeme Baričevič.
27 min
V tej oddaji smo strnili plese, ki so povezani z zimo oziroma s prehodom zime v pomlad. To je v čas kurentov, kopjašev, oračev in picekov. Plešejo folklorne skupine iz Cirkovc, Markovcev, Obreža in Križevcev. Strokovni sodelavec in scenarist filma je Mirko Ramovš, redaktor Marjan Stare, direktor fotografije Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
27 min
Plesno izročilo Notranjske in vzhodne Primorske smo s filmsko kamero posneli v okolju slikovite vasi Prem. Ljudski plesi so bili že ob snemanju oddaje leta 1985 skoraj pozabljeni, predstavi pa jih folklorna skupina Koleda iz Velenja. Kako so nekoč plesali v vaseh na obrobju Ljubljane, v Tomačevem, Dravljah ali na Ježici, pa bo pokazala folklorna skupina France Marolt. Strokovni sodelavec in scenarist filma je Mirko Ramovš, direktor fotografije Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
27 min
Folklorne skupine iz Velike Polane, Beltincev in Gornjih Petrovcev bodo v domačem okolju predstavile plese, ki jih plešejo v Prekmurju ob zimskih opravilih, kot so tkanje, koline in gostüvanje. Strokovni sodelavec in scenarist filma je Mirko Ramovš, redaktor Marjan Stare, direktor fotografije Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
30 min
Serijo, v kateri predstavljamo, kako smo plesali in še plešemo Slovenci ob ljudskih običajih, šegah in domačih opravilih, nadaljujemo s posnetki plesov Primorske – Tolminskih Raven in Krasa. Plese smo leta 1987 posneli s folklorno skupino s Tolminskih Raven. Strokovni sodelavec in scenarist Mirko Ramovš, snemalec Ubald Trnkoczy, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
30 min
Na jugovzhodnem robu Dravskega polja, kjer ravnina prehaja v vinorodne Haloze, leži Lancova vas. Folklorna skupina Folklornega društva Lancova vas je leta 1994 za našo oddajo prikazala izročilo domačega kraja in okolice, kot je živelo nekdaj, povezano z raznimi opravili in praznovanji. Scenarist in strokovni sodelavec Mirko Ramovš, snemalec Janez Kališnik, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
29 min
S filmsko ekipo smo se odpravili v hribovit svet nad dolino Bistrice, v stari železarski trg Muto ter k samotnim domačijam Pernic in Sv. Primoža, ki so raztresene po pobočjih. V odmaknjenem okolju se je ohranilo mnogo več izročila kot v dolini. Folklorna skupina Muta je zaplesala in prikazala nekatere šege, ki jih je pri domačinih zbrala Teja Ropoša: koledniško šego florjančenja, praznovanje lepe nedelje. Noše, ki jih nosijo člani folklorne skupine, so naredili na podlagi raziskave dr. Marije Makarovič in so take, kot so jih nosili od konca 19. stoletja pa vse do časa okrog prve svetovne vojne. Strokovni sodelavec in scenarist Mirko Ramovš, filmski snemalec Janez Kališnik, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
28 min
Vizualne upodobitve izbranih zimskih prazničnih pesmi skupine Katice. Katice so ženska vokalna skupina, ki povezuje stare ljudske pesmi vseh slovenskih pokrajin z novimi časi in modernimi okusi. V letu 2009 so izdale novo zgoščenko z naslovom Oj, fijole, novo leto je!, na kateri so predstavile zimske koledniške pesmi za čas božiča in novega leta, ki izvirajo iz slovenskih ljudskih pesmi različnih pokrajin. Katice v svoj pevski repertoar pogosto vključijo tudi ljudske inštrumente (piščal, lončeni bas, glavnik idr.). Repertoar izbranih koledniških pesmi je bil posnet v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Urednica Danica Dolinar, redaktorica Zarja Zavodnik, režiserka Milena Olip.
17 min
V tokratni oddaji iz cikla o slovenskih ljudskih plesih bomo predstavili plese zahodnega Kozjanskega v izvedbi celjske folklorne skupine ŠKUD France Prešeren in folklorne skupine KD Anton Tanc iz Marija Gradca pri Laškem. Strokovni sodelavec Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič in urednica Danica Dolinar.
29 min
Tudi na Gorenjskem so bile nekdaj plesne zabave povezane s skupnimi opravili, ki so krajšala dolge zimske večere. Plese smo leta 1979 posneli z ljubiteljskimi folklornimi skupinami iz Preddvora, Kamniške Bistrice, Bohinjske Bistrice in iz Nemilj, ki plese negujejo z vso ljubeznijo in odgovornostjo do ljudskega izročila. Strokovni sodelavec in scenarist Mirko Ramovš, snemalec Ubald Trnkoczy, režiserka Marija Šeme Baričevič.
29 min
Leta 1983 smo posneli dokumentarno oddajo o ljudskih plesih Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter zahodnega Pohorja. Šaleška folklorna skupina Koleda iz Velenja je zaplesala nekatere plese, ki so v tem predelu Slovenije še ohranjeni v najstarejši obliki, med drugim štajeriš, trablan, cvajšrit, ples kovtre šivat, ples z metlo, rašpla in povštertanc. Scenarist in strokovni sodelavec Mirko Ramovš, snemalec Slavko Nemec, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
28 min
Svatba je bila od nekdaj imenitna priložnost za ples. Kakšni so plesi, ki so povezani s svatbenimi šegami na območju med Litijo in Čatežem, prikazuje folklorna skupina iz Šmartna pri Litiji. Strokovni sodelavec Mirko Ramovš, filmski snemalec Janez Kališnik, režiserka Marija Šeme Baričevič in urednica Danica Dolinar.
29 min
Tokrat smo se s filmsko ekipo najprej ustavili pri koroških Slovencih onkraj meje, v rožanski vasi Sele. S tamkajšnjo folklorno skupino smo posneli ljudske plese mazurko, zimšrit, štajeriš in veverico. Folklorna skupina Prežihov Voranc z Raven na Koroškem pa je prikazala plese, ki jih v Mežiški dolini plešejo ob steljaraji, tj. ko jeseni pripravljajo steljo. Strokovni sodelavec Mirko Ramovš, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
29 min
Posnetek večernega koncerta 20. mednarodnega festivala ustnih harmonik v Mokronogu. Idejni vodja prireditve je vse od njenih začetkov, pisatelj in glasbenik Stane Peček. Cilj festivala je spodbujati kvalitetno izvajalsko prakso in ohranjati izročilo igranja na to glasbilo ter ga približati ljudem. Med izvajalci in podporniki tega glasbila se že dolgo razvijajo tudi prizadevanja za vstop ustne harmonike v glasbeno šolstvo. Premiki v to smer so sicer počasni, a v zadnjih letih je bilo organiziranih kar nekaj seminarjev za ustno harmoniko in izdani so bili priročniki za učenje tega glasbila. Koncert jubilejnega festivala je sooblikovalo 14 skupin iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške.
47 min
Folklorna skupina Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.«. Predstava v ospredje postavlja človeško bit, vsebinsko prepleteno v igro simbolike števila sedem in nič. Prvo predstavlja členjenost predstave na sedem delov v razvoju človeštva, družbe in posameznika. Število nič pa že na ravni podobe simbolizira cikličnost in sklenjenost. Posnetek drugega dela predstave vas bo popeljal skozi naslednja poglavja človeškega življenja: Združitev, Dekadenca in Smrt.
40 min
Sestav The Wallace Collection že nekaj desetletij velja za eno vodilnih svetovnih trobilskih zasedb. Britanski ansambel, ki ga je trobentač John Wallace ustanovil leta 1986 in je debitiral tega leta v londonski dvorani kraljice Elizabete, izvaja eklektično mešanico starih in novih skladb za trobilni kvintet in trobilne ansamble, in to ali na starejša ali na sodobna glasbila. Tokrat smo za predvajanje iz radijskega arhiva izbrali Trobilni kvintet št. 2, op. 6 Viktorja Ewalda, ki s svojimi štirimi trobilnimi kvinteti velja za nekakšnega duhovnega očeta tega medija, in Malo suito Jeana Sibeliusa za sedemčlanski trobilni sestav, nastalo leta 1891 po obisku finskega mesteca Loviisa.
28 min
Danes bomo poslušali glasbo iz celovečernega filma Zboristi, ki jo je napisal Bruo Coulais. Film je je celovečerni prvenec francoskega režiserja Christophea Barratiera o odnosu učiteljev in učencev glasbe v povojni Francij leta 1948. V strog internat za težavne dečke za vzgojitelja pride nadarjeni glasbenik Clement Mathieu. Razmere v domu ga užalostijo, zato se odloči, da bo dijake spremenil s pomočjo glasbe. Pripravi avdicije, razporedi fante po glasovih in zbor je rojen.
25 min
Skladateljev obsežen opus zajema komorne skladbe in dela za klavir solo, zborovsko glasbo, samospeve, orkestralna dela ter različne glasbene priredbe. Največ piše za komorne zasedbe in klavir. V oddaji bomo tako slišali obsežnejše Tri fantazije za pihalni kvartet in Romantično suito za klavir solo. Ob koncu pa bomo vstopili še v skladateljev svet zborovske glasbe za otroke s skladbami iz cikla z naslovom Iz trebuha anakonde
54 min
Glasbo Mortona Feldmana danes z lahkoto prepoznamo, hkrati pa je še vedno težko dojemljiva. Med skladatelji 20. stoletja je izjemen po tem, da mu je uspelo vse od prvih del, nastalih v začetku petdesetih let, pa do zadnjih, napisanih nekaj tednov pred smrtjo, ohraniti izjemno slogovno enotnost. Glasbena umetnost Mortona Feldmana je v zvočni podobi 20. stoletja unikaten glasbeni izraz tihih in subtilnih zvočnih sprememb in statičnih zvočnih skulptur.
40 min
"Kamenček na kamenček, vmes pa malo peska ..." - tako je zazvenela uvodna pesem v predstavitev novega zvočnega albuma, na katerem so otroške pesmi profesorja in skladatelja Tomaža Habeta. Otroški pevski zbor RTV Slovenija poje pod vodstvom Anke Jazbec. Pri klavirju je Klemen Golner.
27 min
Prisluhnili bomo britanski vokalistki, sopranistki,skladateljici, založnici in vrli poustvarjalki glasov ter pesmi številnih skladateljic in skladateljev Juliet Fraser. Tokrat jo poslušamo v novih in starih skladbah in različnih zvočnih okoljih Cassandre Miller, Alvina Lucierja, Chaye Czernowin in Newtona Armstronga, ki odzvanjajo iz različnih letošnjih diskografskih izdaj.
55 min
Zadnjič smo začeli predstavitev skupnega projekta Policijskega orkestra z avstrijsko-štajerskim skladateljem, klarinetistom, kapelnikom in profesorjem, magistrom Franzom Cibulko. Tokrat iz njegovega bogatega opusa prek 300 del za godbe predvajamo še Tri ameriške pesmi – izbor iz klasičnih filmov za glas in godbo s solistko Marieluise Marchel, pa Über and unter Tage, skladbo, posvečeno nekdanjim mestnim stražnikom, ter prvi stavek skladbe Octogesimo. Igra Policijski orkester pod vodstvom magistra Franca Cibulke.
25 min
Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.
54 min
Poslušali bomo dve plošči, pravi suiti, ki na svojski način premišljata skladanje, zgodovino in sodobne načine delovanja ansambla za sodobno glasbo. Poslušamo ploščo Lace harfistke, skladateljice, improvizatorke Zeene Parkins, ki prinaša posebno pripravo grafičnih partitur v obliki čipk, ter ploščo ansambla Zeitkratzer, ki izvaja ciklus del Reinholda Friedla, nastal po glasbi Domenica Scarlattija.
55 min
Oddaja ponuja predstavitev in vpogled v delovanje Glasbene matice Ljubljana v današnjem času. Njene naloge in aktivnosti so predstavili predsednica društva Veronika Brvar, pevski in zborovski pedagogi, ter aktivni člani današnjih pevskih sestavov Glasbene matice Ljubljana.
6 min
Predstavitev avtorske zgoščenke, ki jo je leta 2006 s Policijskim orkestrom posnel štajerski skladatelj, klarinetist, kapelnik in profesor, magister Franz Cibulka. Leta 1946 rojeni in 2016 umrli glasbenik je bil osrednja osebnost gibanja enega najbolj godbeniških koncev vsega sveta, zakaj Zgornja Štajerska s prestolnico Gradcem velja poleg Valencie in italijanske Apulije za prave epicentre, kjer ni zaselka, večjega od desetih hiš, da ne bi imel svoje godbe. Začenjamo z Borkenštajnsko slovesno koračnico, zloženo za tamkajšnjo godbo, zatem boste slišali Flutecarin – koncert za flavto in godbo, kot se že razbere iz naslova, posvečeno flavtistki Carini Victoriji Jandl. Potem na vrsto pride koncertna koračnica Marcia Cartiera. Zložena je bila za Papirniško godbo iz Gratkorna. Za konec pa boste slišali še koncertno skladbo Trumpet Emotions v dveh stavkih s solistom Manuelom Lichtenwöhrerjem.
30 min
Ženska sokol je bil svojčas revolucionaren film, saj je bila v njem uporabljena pop glasba iz osemdesetih v izvedbi Londonskega filharmoničnega orkestra. O tem, koliko uspeha je prinesla filmu, govori tudi podatek, da je bil dvojno nominiran za oskarja, v kategorijah najboljšega zvoka in zvočnih učinkov.
26 min
Skladatelj in dirigent Iztok Kocen govori o svoji otroški operi Veveriček posebne sorte, ki je nastala za Slovensko komorno glasbeno gledališče, ter o svojem, do zdaj najobsežnejšem delu za simfonični orkester z naslovom To Those Torn Away From An Embrace.
51 min
Planeti so Holstovo prvo delo za orkester, v katerem je uspel izraziti svoj osebni glasbeni jezik. Uporabil je ogromen orkester, in ga v zadnjem stavku podprl še z ženskim zborom. Prva javna izvedba je bila kmalu po pri svetovni vojni, spomin nanjo pa je bil žalosten del vsakdanjika. Občinstvo je povsem očarala srhljiva koračnica, s katero se odpre prvi stavek Mars - prinašalec vojne. Mnogi komentatorji so hvalili glasbeno slikanje grozot prve svetovne vojne, vendar pa je Holst prvi stavek napisal še pred izbruhom vojne. Holst se je pri komponiranju Planetov navezal na astrološke in ne na astronomske koncepte, zato tudi med njegovimi Planeti ni Zemlje. Vsak stavek obravnava astrološke vplive posameznih planetov.
40 min
James Charles Barnes je poleg devetih obsežnejših simfonij, ki so repertoarni kanon za to zasedbo, zložil še celo kopico zanimivih in raznovrstnih del za pihalne orkestre. Tokrat predvajamo dve njegovi deli – Simfonijo št. 2, najprej pa koračnico Eisenhowerjeva stoletnica. Obe v izvedbi odličnega japonskega orkestra Tokyo Kosei, ki jih je pod skladateljevim vodstvom leta 1991 posnel in izdal na zgoščenki z naslovom Legenda.
27 min
Gostovanje slovitega sovjetskega pianista Emila Gilelsa 29.4.1964 v Slovenski filharmoniji.
2 min
Kitara: Mak Grgić Mak Grgić je doma iz Ljubljane vendar že vrsto let svojo uspešno kariero gradi v ameriškem Los Angelesu. Za svoje glasbeno poustvarjanje je bil v letih 2022 in 2023 nominiran za nagrado Grammy v kategoriji najboljši solo album klasične glasbe. Nejc Kuhar je Sonato št. 1 napisal prav zanj, Mak Grgić pa jo je izvedel 14. 12. 2010.
24 min
Klarinet: Blaž Šparovec, Klavir: Andreja Markun Blaž Šparovec je leta 2011 Radio Slovenija zastopal na evroradijskem tekmovanju Concertino Praga, s svojim nastopom pa je prepričal žirijo, da ga je uvrstila na program koncertov Južnočeškega festivala, kjer je nastopal na gradovih na Češkem. Na tekmovanje se je prijavil tudi s skladbo takrat še mladega skladatelja Anžeta Rozmana, ki je skladbo napisal prav za Šparovca, danes pa deluje kot skladatelj v studiu Hansa Zimmerja ter je bil v letošnjem letu nominiran za nagrado Emmy kot en od skladateljev glasbe za dokumentarne filme Prehistoric planet.
5 min
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent George Pehlivanian Leta 2015 skladatelj Matej Bonin na pragu sedmega desetletja Mednarodne skladateljske tribune Rostrum v Estoniji (Talin) poskrbi za presenečenje. Njegova simfonična skladba Cancro v kategoriji pod 30 let postane prvo izbrano delo slovenskega skladatelja v zgodovini tribune sploh. Ali z drugimi besedami: prvo zmagovito delo, tribuna namreč vsako leto eno, najbolje ocenjeno skladbo izbere, nekaj pa jih priporoči v poslušanje. Boninov Cancro na skupnem poslušanju v radijskem studiu preseneti, celo osupne nekatere relevantne presojevalce in sproži neverjetno pristne odzive številnih delegatov. Skladba je Boninov simfonični prvenec. Formalno in teksturno je izčiščena, nikakor pa ni formalistična. Ravno nasprotno: Bonin, takrat še v prvih letih mladostnega vzpona, se oddalji od svetòv in nasvétov svojega mentorja, to pa simfonični tok privede do nepričakovanega suspenza na samem koncu. Ta pretresljiv umetniški obrat učinkovito podpre kontemplativno poanto skladbe: bolečina ob izgubi bližnjega, minljivost človeškega življenja.
9 min
Estonski dirigent Neeme Järvi (1937), vodja glasbene dinastije Järvi in eden najbolj cenjenih maestrov današnjega časa, je 14.4.1976 s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana 14.4.1976 v Slovenski filharmoniji posnel Prvi koncert za orkester »Poredne, okrogle povestice« Rodiona Ščedrina.
8 min
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Rossen Milanov Leta 2019, v Argentini (San Carlos de Bariloche) Petra Strahovnik s svojo Prano osvoji še zadnji neosvojeni vrh tribune Rostrum: izbor (selection) v splošni kategoriji. Simfonično delo, neizprosno dosledno v smislu odpovedi zunanji obliki, v popolni odsotnosti dramatične forme poganja množica notranjih zvočnih procesov. Ta preplet zahteva od poslušalca radikalno spremembo slušišča. Poslušati eno kot mnogo in v mnogem neprestano čutiti eno, to je v resnici - izziv duhovne narave. Zanimivo je, da skladbe na tribuni ne prezrejo; to bi se namreč, zaradi njenega neizprosnega umetniškega stališča, kaj lahko zgodilo. Igra na vse ali nič. In dejstvo, da prejme vse, govori o tem, da se svet spreminja, z njim pa tudi način našega poslušanja.
13 min
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Tretji veliki uspeh na Mednarodni skladateljski tribuni Rostrum sega v leto praznovanja 60-letnice programa Ars. Na Nizozemskem (Haag) v kategoriji pod 30 let izberejo skladbo The Card Players Matica Romiha, izjemno spreten glasbeni prikaz slike (olja) baročnega slikarja Almanacha z naslovom Kvartopirci. Naslovni motiv lucidno odzvanja v barvah kvalitet, ki jih v glasbi ni lahko verodostojno upodobiti: veseljačenje, družabnost in sproščenost. Elastičnost Romihovega peresa, povezana z osredotočenostjo filharmoničnih godalcev, očara takoj in (sodeč po odzivih delegatov) ne pušča prostora za dvom o skladateljem talentu.
6 min
Gostovanje Leonida Kogana 3.10.1957 v Ljubljani, enega največjih violinistov 20. stoletja, ki je veljal tudi za enega najvidnejših predstavnikov sovjetske violinske šole. Spremljal ga je pianist Andrej Mitnik.
14 min
Fagot: Luka Mitev, Simfonični orkester Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, Dirigent: Slaven Kulenović Luka Mitev je leta 2014 kot kandidat Radia Slovenija zmagal na evroradijskem tekmovanju Concertino Praga. Ob zmagi je dobil vabilo za nastope na koncertih Južnočeškega festivala, ki so potekali na gradovih na Češkem, kot prvonagrajenec pa je nastopil tudi na slavnostnem koncertu. V dvorani Rudolfinum v Pragi je nastopil z orkestrom češkega radia in dirigentom Janom Talichom ter izvedel Škerjančev Koncert za fagot in orkester. Z izvrstno izvedbo je skladbo slovenskega skladatelja predstavil navdušenemu mednarodnemu občinstvu. Še pred tem koncertom, je skladbo izvedel s svojimi takratnimi sošolci na Konservatoriju za glasbo in balet v Slovenski filharmoniji 7. 2. 2014.
20 min
Flavta: Eva Nina Kozmus, Simfonični orkester RTV Slovenija, Dirigent: En Shao Eva Nina Kozmus se je na glasbeni zemljevid vpisala z zmago na Evrovizijskem tekmovanju mladih glasbenikov leta 2010, žirijo pa je prepričala s svojo izvedbo tretjega stavka Ibertovega koncerta. V tistem obdobju je skladbo večkrat izvajala, tudi 29.11.2010 na koncertu z naslovom Za njimi stojimo na katerem so s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija nastopili trije izjemni solisti.
22 min
Gostovanje Leonida Kogana 3.10.1957 v Ljubljani, enega največjih violinistov 20. stoletja, ki je veljal tudi za enega najvidnejših predstavnikov sovjetske violinske šole. Spremljal ga je pianist Andrej Mitnik.
3 min
Izraelski dirigent Zubin Mehta (1936), eden najvidnejših dirigentov prejšnjega stoletja in današnjega časa je 10. 2. 1962 kot 26-letnik, ki si je utiral bleščečo svetovno dirigentsko slavo, v Studiu 1 Radia Slovenija v Ljubljani s Simfoničnim orkestrom Jugoslovenske radiotelevizije arhivsko posnel Simfonijo št. 2 v D-duru Johannesa Brahmsa. Mojster zvoka in produkcijski sodelavec je bil Franci Likar.
9 min
Let nad kukavičjim gnezdom iz leta 1975 je drugi film v zgodovini, ki je pobral vse oskarje v glavnih petih kategorijah in je izrazit simbol boja proti sistemu. Zgodba se začne s prihodom Randala McMurphyja v psihiatrično ustanovo. Razlog? Spolni odnos z mladoletno osebo. Misleč, da bo lažje »prišel skozi«, njegovo vedenje namerno postane nekoliko nevarno za družbo, zato ga namesto v zapor pošljejo v »ustanovo«. Psihiatrično bolnišnico avtoritativno vodi medicinska sestra Mildred Ratched. S strogimi pravili, ki veljajo v bolnišnici, McMurphy ni zadovoljen, kar ga pripelje do spopada ne le z osebjem in preostalimi bolniki, ampak s sistemom.
29 min
Zvenelo bo pet del skladatelja in saksofonista mlajše generacije, Maja Brinovca. To bodo Godalni kvartet št. 1 Čipka, Mokro cvetoče rožce, Lirični bar in Večerni spev. V poslušanje nas bodo popeljali komentarji skladatelja.
45 min
Portugalska klasična glasba 20. stoletja sodi med manj poznana glasbena področja. Eden pomembnejših portugalskih skladateljev prejšnjega stoletja je bil Luis de Freitas Branco, ki je bil osrednja osebnosti portugalske glasbe prve polovice 20. stoletja. Pol stoletja kasneje, leta 1941, pa se je rodil Emmanuel Nunes, ki se je pod vplivi Henrija Pousseurja, Karlheinza Stockhausna in Pierra Bouleza oblikoval v tenkočutnega skladatelja z izrazitim modernističnim slogom.
39 min
V zadnji oddaji se bomo sprehodili ob še nekaj izrazitih ustvarjalnih pristopih, pomembnih za elektroakustične eksperimente zadnjih let – od predelave vezij in lastne izdelave orodij za zvočno produkcijo mimo različnih uporab modularnih sintetizatorjev do glasovnih zvočnih poskusov in zvočne poezije.
102 min
Polde Bibič ni bil samo velik gledališki in filmski igralec, bil je tudi pedagog in literat. Rodil se je leta 1933, po maturi na klasični gimnaziji v Mariboru se je vpisal na študij igralstva v Ljubljani v letniku prof. Vide Juvanove. Bil je zaposlen v SNG Drami Ljubljana, v Mestnem gledališču ljubljanskem, bil je profesor dramske igre na AGRFT. Veliko je nastopal tudi na filmu in televiziji. Leta 1987 je pred radijskim mikrofonom pripovedoval o svojem življenju in delu.
16 min
Silva Čušin je študirala dramsko igro in umetniško besedo na AGRFT in je že kot absolventka igrala v več slovenskih gledališčih (SNG Drama Ljubljana, Eksperimentalno gledališče Glej, Mestno gledališče ljubljansko) in tudi v filmih. Od leta 1985 je članica ansambla SNG Drama Ljubljana. Na svoji bogati igralski poti je upodobila več kot sto likov iz svetovne in slovenske dramatike. Prejela je številne nagrade in priznanja. Poleg gledališča je pomembno zaznamovala tudi slovenski film. Leta 2022 je Silva Čušin prejela nagrado za življenjsko delo Ite Rine, priznanje, poimenovano po prvi slovenski filmski zvezdi. Takrat se je z njo pogovarjala Tina Poglajen.
22 min
Plesalec in koreograf Pino Mlakar se je rodil leta 1907 v Novem mestu. Balet je študiral pri Rudolfu Labanu na Koreografskem inštitutu v Berlinu, kjer je spoznal svojo ženo Pio, s katero sta poslej skupaj ustvarjala – med drugim v Darmstadtu, Zürichu, Münchnu in pozneje v Ljubljani. Pino Mlakar je bil med letoma 1946 in 1952 solist ljubljanskega Baleta, med letoma 1954 in 1960 pa koreograf. Bil je tudi dolgoletni profesor na ljubljanski AGRFT in ravnatelj Državne nižje baletne šole. S Pio Mlakar sta veliko prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti. S Pinom Mlakarjem se je leta 1999 pogovarjala Vida Curk.
13 min
Ksenija Hribar je bila vrhunska plesalka, koreografinja in pedagoginja. V 60. in 70. letih je sodelovala pri vzpostavljanju sodobnega plesa v Veliki Britaniji, po vrnitvi v Ljubljano pa z vso zavzetostjo postavila temelje za profesionalizacijo sodobnega plesa v Sloveniji - brez Ksenije Hribar, ustanoviteljice Plesnega teatra Ljubljana, si težko zamišljamo, kakšna bi bila zgodovina sodobnega plesa pri nas. Kot koreografinja je sodelovala pri stotih dramskih predstavah v slovenskih gledališčih. Leta 1987 jo je urednik Ciril Stani povabil, naj za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pripoveduje o svojem življenju in ustvarjanju.
13 min
Jože Tisnikar se je rodil 26. februarja 1928 v Mislinja, umrl pa 30. oktobra 1998 v Slovenj Gradcu. Dolgo je delal kot obdukcijski pomočnik v secirnici slovenjegraške bolnišnice. V petdesetih in šestdesetih letih se je slikarsko izoblikoval pod mentorstvom akademskega slikarja Karla Pečka. Njegove slike z značilnimi motivi krokarjev, temačnih podob mrtvih, pogrebov, krajin in avtoportretov so dela izjemne ekspresivne moči, ki jih stroka prišteva med največje slikarske dosežke slovenske in evropske figuralne modernistične umetnosti. Pogovor z Jožetom Tisnikarjem je malo pred slikarjevo smrtjo posnel Ernest Ružič.
7 min
Slikarka in grafičarka Metka Krašovec je opazno vstopila na slovensko likovno prizorišče na začetku 70-ih let. V slikah, grafikah in risbah je ustvarila obsežen opus logičnih in sklenjenih sklopov. Njena dela so takoj prepoznavna; izoblikovala je izrazito lastno poetiko; pogosto jo označujejo kot samohodko. Leta 2012 ji je Moderna galerija v Ljubljani kot prvi umetnici pripravila veliko pregledno razstavo, na kateri so bila predstavljena vsa slogovna in vsebinska poglavja njenega ustvarjanja. Bila je tudi profesorica na Akademiji za likovno umetnost in članica SAZU. Za svoje delo je prejela vrsto nagrad, leta 2017 tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Takrat se je z Metko Krašovec pogovarjala Maja Žel Nolda.
22 min
Marlenka Stupica je leta 2013 prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus. Ilustraciji je posvetila svoje celotno ustvarjalno delo in s svojo predanostjo knjižni ilustraciji zelo pripomogla k uveljavitvi te likovne zvrsti pri nas. Pri svojem delu je uveljavila najvišje slikarske standarde, ki jih lahko prepoznamo v sodobnosti in zdržijo primerjave z vzorniki iz zgodovine. Z Marlenko Stupica se je o njenem življenju in ustvarjanju pogovarjala Maja Žel Nolda.
20 min
Arhitekt Boris Podrecca (1940) je tržaški Slovenec, ki že od svojega devetnajstega leta živi na Dunaju. Je arhitekt, ki po svoje nadaljuje Plečnikovo in Fabianijevo arhitekturno dediščino - čeprav ga imajo mnogi za postmodernista. S svojimi arhitekturnimi idejami in deli od gradenj do obnov je pustil pečat v številnih mestih po svetu, predvsem v Evropi, najopazneje na Dunaju. Leta 2020 se je z Borisom Podrecco pogovarjal Gregor Podlogar.
22 min
Niko Kralj, arhitekt, profesor in eden najvidnejših slovenskih industrijskih oblikovalcev 20. stoletja je živel med letoma 1920 in 2013. Znan je zlasti njegov naslonjač Rex, ki sodi med najboljše slovenske oblikovalske izdelke dvajsetega stoletja in temelji na iznajdbi krivljenja perforiranih vezanih plošč. Leta 2000 je Niko Kralj za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pripravil zapis o svojem življenju, v katerem je razmišljal tudi o svojih oblikovalskih izhodiščih.
13 min
Francoski romanopisec, pesnik, esejist, filmski režiser in scenarist Michel Houellebecq je ena izmed osrednjih osebnosti sodobne francoske književnosti. Po poklicu inženir agronomije, se je v devetdesetih letih posvetil samo pisanju. Objavil je več pesniških zbirk, zaslovel pa predvsem kot romanopisec. Prvi roman Razširitev področja boja je objavil leta 1994, predvsem pa je razburkal javnost in kritike z romanom Osnovni delci iz leta 1998. Zanj je Houellebecq dobil nagrado November, roman pa je bil proglašen za knjigo leta v Franciji. Sledil je roman Platforma leta 2001. Oba romana, Osnovni delci in Platforma veljata za temeljni francoski leposlovni deli sodobne književnosti zaradi tematiziranja doživljanja in opisovanja čustvene in seksualne izpraznjenosti sodobnega človeka zahodne civilizacije. Možnost otoka je naslov četrtega Houellebecqueovega roman iz leta 2005, sledil je še Zemljevid in ozemlje leta 2010. S pisateljem se je leta 2014, ko je prišel v Slovenijo, pogovarjala Tadeja Krečič.
22 min
Hanif Kureishi se je rodil leta 1954 v Kentu pakistanskemu očetu in angleški materi. Študiral je filozofijo. Leta 1985 je napisal scenarij za film Moja čudovita pralnica o odraščanju pakistansko-britanskega mladeniča; film, v katerem je glavno vlogo odigral Daniel Day-Lewis, je režiral Stephen Frears. Leta 1990 je izšel prvi Kureishijev duhoviti roman Buda iz predmestja o najstniku indijsko-angleškega rodu, ki hoče zbežati iz londonskega predmestja; kot več drugih Kureishijevih besedil je tudi ta doživel ekranizacijo. Kureishi velja za pomembnega predstavnika sodobne britanske literature. Kot potomca pakistanskega priseljenca pa njegovo pisanje pogosto umeščajo v kontekst postkolonialne literature. Hanif Kureishi je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja spregovoril o različnih človeških identitetah: rasni, verski, kulturni ali spolni. Leta 2012, ko je Kureishi obiskal Ljubljano se je z njim pogovarjala Staša Grahek.
30 min
Filmi švedskega filmskega režiserja Rubena Östlunda –na primer filma Višja sila in Kvadrat - so natančne antropološke študije sodobnega zahodnega življenja, ohromljenega zaradi strahu pred drugim in drugačnim. Poleg tega se v svojih delih ukvarja z različnimi vrstami konformizma: s konformizmom v družbi, v skupinah in ob nasilju. S temami, kot so prepad med družbenimi razredi, imigracija in demokracija, pa postavlja pod vprašaj podobo na videz idealnih skandinavskih družb. Z Rubenom Östlundom se je leta 2018, ko je na Motovunskem filmskem festivalu prejel nagrado maverick, srečal Matej Juh.
28 min
Olga Tokarczuk je ena najbolj uveljavljenih, mednarodno priznanih in prevajanih poljskih prozaistk. Po študiju psihologije se je kmalu začela ukvarjati s pisanjem in do danes objavila vrsto romanov, zbirk kratkih zgodb in knjig esejev, za svoje delo pa je prejela mnogo nagrad, med katerimi ima največji sijaj seveda Nobelova. Literaturo vidi kot popolnost nenatančnih oblik in kot zapiše v svojem romanu Beguni, jo navdušuje vse, kar je »pokvarjeno, nepopolno, pomanjkljivo, počeno«. V svojem pisanju in tudi v poljskem javnem življenju se pogosto izreka o političnih temah in drugih vročih družbenih vprašanjih. Z avtorico se je leta 2019 ob njenem obisku Nove Gorice na vabilo festivala Mesto knjige in založbe KUD Pólice Dubove, pri kateri je izšel njen roman Jakobove bukve, pogovarjala Petra Meterc.
42 min
Švedska akademija, ki je Annie Ernaux namenila Nobelovo nagrado za književnost, je v utemeljitvi poudarila pogum in kirurško ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina. Spomin je tisto, kar posebej zaznamuje njen pisateljski opus – in spomin je tudi v središču romana Leta, ki ga pisateljica šteje za svoje najbolj univerzalno delo; v njem je prepletla osebno in kolektivno zgodovino šestih desetletij. Roman Leta je za zdaj tudi edina knjiga Annie Ernaux, ki jo imamo v slovenščini. Leta 2010, ko je – dve leti po izvirniku – pri založbi Didakta izšel v prevodu Maide Alilović, se je z Annie Ernaux pogovarjala Tadeja Krečič.
20 min
Umetnostni zgodovinar prof. dr. France Stele se je rodil leta 1886 in umrl leta 1972. Študiral je slovansko filologijo, zgodovino in umetnostno zgodovino na Dunaju, kjer je sprva tudi deloval kot deželni konservator za Kranjsko. Med prvo svetovno vojno je bil v ujetništvu v Sibiriji, po vrnitvi v Slovenijo se je zaposlil pri Spomeniškem uradu za Slovenijo. Pisal je med drugim o gotskem slikarstvu, Plečnikovi arhitekturi, impresionizmu. Med njegovimi glavnimi deli so Oris zgodovine umetnosti pre Slovencih (1924), Monumenta artis Slovenicae I-II (1935), Slovenski impresionisti (1970). Leta 1969 ga je k sodelovanju v oddaji Naši znanstveniki pred mikrofonom povabil takratni urednik Ciril Stani.
14 min
Pisatelj Lojze Kovačič se je rodil leta 1928 v Baslu v Švici. Ko je imel deset let, se je družina preselila v Slovenijo. Boleče izkušnje so zaznamovale tudi njegovo pisanje, snov je zajemal iz osebnega in družinskega življenja in iz okolja, ki je bilo do njega pogosto neprijazno. Velja za enega vodilnih prozaistov slovenske in evropske literature 20. stoletja. Leta 2003 je izšel Kovačičev roman Otroške stvari, za katerega je prejel nagrado kresnik. Takrat sta ga pred mikrofon povabila Tadeja Krečič in Marko Golja in Lojze Kovačič jima je pripovedoval o svojem novem romanu pa tudi o svojem ustvarjanju nasploh.
15 min
Anton Trost, nestor slovenskih umetnikov, prvi slovenski koncertni pianist in prvi rektor ljubljanske Akademije za glasbo, je bil velik glasbenik, klen in urejen, mojstrski izvajalec obsežnih, tehnično in interpretacijsko zahtevnih del klasike in romantike, posebej znane so bile njegove interpretacije Beethovnovih in Brahmsovih del. S svojim koncertiranjem je mnogo pripomogel k razvoju slovenske klavirske reprodukcije in tudi produkcije. Na področju pedagoškega dela je bil predvsem umetnik, ki je z živim tolmačenjem razkrival učencem lepoto klavirskega stavka. Bil je tih in skromen. Ni iskal velike slave, ampak se odločil za pot tihega umetnika in pot delovnega človeka, polnega odgovornosti do svojega poklica in odgovornosti do svojega naroda, do generacij, ki jim je razdajal svoje pedagoško znanje, do publike, ki ji je predstavljal najpomembnejša dela svetovnega pianističnega repertoarja ter pomagal ohranjati, nadaljevati in kvalitetno oplemenititi naše glasbeno življenje in našo glasbeno kulturo. Ohranila se je le peščica posnetkov, ki jih je Trost v petdesetih letih prejšnjega stoletja posnel za Radio Ljubljana. Med njimi najdemo tudi Beethovnov veličastni Klavirski koncert v Es-duru, s katerim je 30. januarja leta 1959 sklenil svojo pianistično kariero. Posnetek je nastal na 3. koncertu za Rdeči abonma Slovenske filharmonije. Orkester Slovenske filharmonije je vodil Drago Mario Šijanec, ki je med letoma 1935 in 1945 vodil orkester Radia Ljubljana, po 2. svetovni vojni pa se je odločil za bivanje v Argentini. V La Plati je imel uspešno kariero dirigenta in pedagoga.
41 min
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu drugega dela koncerta.
56 min
