Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V zadnjem času se v javnosti pojavljajo ugibanja, ali so voditelji novih strank člani bratovščine prostozidarjev in ali ti stojijo za novimi povezovanji med strankami. Zakaj bi morala javnost vedeti, ali so politiki člani bratovščine, ki deluje daleč od oči javnosti, ima posebne znake, rituale in vedenja in naj bi bila zvesta 300-letni tradiciji? Predvsem pa se povezuje s skoraj vsemi večjimi družbenimi spremembami - od francoske revolucije, prve svetovne vonje do nastanka Evrope in njene današnje identitete. Kdo so prostozidarji v Sloveniji, kaj so miti in kaj resnica? Anka Pirš.
V zadnjem času se v javnosti pojavljajo ugibanja, ali so voditelji novih strank člani bratovščine prostozidarjev in ali ti stojijo za novimi povezovanji med strankami. Zakaj bi morala javnost vedeti, ali so politiki člani bratovščine, ki deluje daleč od oči javnosti, ima posebne znake, rituale in vedenja in naj bi bila zvesta 300-letni tradiciji? Predvsem pa se povezuje s skoraj vsemi večjimi družbenimi spremembami - od francoske revolucije, prve svetovne vonje do nastanka Evrope in njene današnje identitete. Kdo so prostozidarji v Sloveniji, kaj so miti in kaj resnica? Anka Pirš.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
»V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci iz vrtcev. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselili Medvedki iz vrtca Otona Župančiča Ljubljana. Poznate igro Prstan deliti? Takšna so pravila: eden iz skupine drži dlani skupaj, med dlanmi ima kamenček ali kak drug droben predmet. Ugibalec stoji ob njem. Ostali stojijo ali sedijo v vrsti in imajo prav tako skupaj dlani. Tisti s predmetom hodi od enega do drugega in seže s sklenjenima rokama vsakemu med dlani ter reče: »Prstan ti dajem, dobro ga skrij.« Seveda da prstan samo enemu. Vsi se morajo delati, kot da so ga dobili. Ugibalec nato ugiba, kdo je dobil prstan. Če ne ugane, se delitev ponovi. Če ugane, postane tisti, ki deli. Ugiba pa tisti, ki je dobil prstan. Prejšnji delivec gre med ostale.«
»V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci iz vrtcev. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselili Medvedki iz vrtca Otona Župančiča Ljubljana. Poznate igro Prstan deliti? Takšna so pravila: eden iz skupine drži dlani skupaj, med dlanmi ima kamenček ali kak drug droben predmet. Ugibalec stoji ob njem. Ostali stojijo ali sedijo v vrsti in imajo prav tako skupaj dlani. Tisti s predmetom hodi od enega do drugega in seže s sklenjenima rokama vsakemu med dlani ter reče: »Prstan ti dajem, dobro ga skrij.« Seveda da prstan samo enemu. Vsi se morajo delati, kot da so ga dobili. Ugibalec nato ugiba, kdo je dobil prstan. Če ne ugane, se delitev ponovi. Če ugane, postane tisti, ki deli. Ugiba pa tisti, ki je dobil prstan. Prejšnji delivec gre med ostale.«
Kolesarska revolucija, ki se je začela pred nekaj leti še kar traja. Povečal se je uvoz koles, raste število kolesarskih prireditev in kolesarjev na cesti. Vsi si želijo postati Tadej Pogačar ali Primož Roglič, a ne gre tako zlahka. Prejšnji teden je na rekreacijski prireditvi zaradi neprilagojene hitrosti celo umrl rekreativni kolesar. Pretirani treningi, vaje in obsedenost s prehrano lahko pripeljejo tudi do odvisnosti in izgorelosti, pravi nekdanji profesionalni kolesar Jani Brajkovič. Včasih je bil alkohol, zdaj pa je šport nacionalni anestetik, trdi športnik, ki je izkusil vse plati medalje strastnega kolesarjenja. Anka Pirš.
Kolesarska revolucija, ki se je začela pred nekaj leti še kar traja. Povečal se je uvoz koles, raste število kolesarskih prireditev in kolesarjev na cesti. Vsi si želijo postati Tadej Pogačar ali Primož Roglič, a ne gre tako zlahka. Prejšnji teden je na rekreacijski prireditvi zaradi neprilagojene hitrosti celo umrl rekreativni kolesar. Pretirani treningi, vaje in obsedenost s prehrano lahko pripeljejo tudi do odvisnosti in izgorelosti, pravi nekdanji profesionalni kolesar Jani Brajkovič. Včasih je bil alkohol, zdaj pa je šport nacionalni anestetik, trdi športnik, ki je izkusil vse plati medalje strastnega kolesarjenja. Anka Pirš.
V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci iz vrtcev. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselile Gobice iz vrtca Otona Župančiča Ljubljana. Poznate igro Kdo se boji mamuta? Takšna so pravila: Na enem koncu narišemo dolgo črto. Za njo se postavijo vsi sodelujoči, razen tistega, ki je določen za mamuta. Ta se postavi za narisano črto na drugem koncu, gleda v steno oziroma kaže hrbet. Nato se bliskoma obrne in reče: »Kdo se boji mamuta?« Vsi ostali vzkliknejo: »Nihče!« Mamut steče proti nasprotni črti, ostali sodelujoči proti njegovi črti. Tisti, ki se jih mamut med tekom dotakne, se spremenijo v mamute in gredo z njim. Mamut in ujeti so zdaj za drugo črto. Tisti, ki niso bili ujeti, so na drugi strani (tudi za črto). Lovljenje se ponovi. Igra se konča, ko vsi postanejo mamuti.
V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci iz vrtcev. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselile Gobice iz vrtca Otona Župančiča Ljubljana. Poznate igro Kdo se boji mamuta? Takšna so pravila: Na enem koncu narišemo dolgo črto. Za njo se postavijo vsi sodelujoči, razen tistega, ki je določen za mamuta. Ta se postavi za narisano črto na drugem koncu, gleda v steno oziroma kaže hrbet. Nato se bliskoma obrne in reče: »Kdo se boji mamuta?« Vsi ostali vzkliknejo: »Nihče!« Mamut steče proti nasprotni črti, ostali sodelujoči proti njegovi črti. Tisti, ki se jih mamut med tekom dotakne, se spremenijo v mamute in gredo z njim. Mamut in ujeti so zdaj za drugo črto. Tisti, ki niso bili ujeti, so na drugi strani (tudi za črto). Lovljenje se ponovi. Igra se konča, ko vsi postanejo mamuti.
Ajdovščina se že več kot desetletje ponaša s certifikatom Mladim prijazna občina. Tega prejmejo občine, ki si prizadevajo mladim omogočiti spodbudno okolje za življenje, delo in razvoj in ki izzive današnje mladine obravnavajo celostno, načrtno in kontinuirano. Dve občini, Oplotnica in Laško, sta ga pridobili na novo, sedem jih je certifikat podaljšalo. In katere pogoje mora izpolnjevati občina, da prejme to potrdilo?
Ajdovščina se že več kot desetletje ponaša s certifikatom Mladim prijazna občina. Tega prejmejo občine, ki si prizadevajo mladim omogočiti spodbudno okolje za življenje, delo in razvoj in ki izzive današnje mladine obravnavajo celostno, načrtno in kontinuirano. Dve občini, Oplotnica in Laško, sta ga pridobili na novo, sedem jih je certifikat podaljšalo. In katere pogoje mora izpolnjevati občina, da prejme to potrdilo?
V Izoli so v teh dneh potekale tradicionalne rokodelske delavnice, ki jih organizira Zveza društev upokojencev Slovenije in ki združuje 1700 aktivnih rokodelcev, povezanih v številna društva. Na ta način želijo ohranjati dediščino slovenskih rokodelskih veščin, ki so zdaj prepoznane tudi v novem Zakonu o ohranjanju in razvoju rokodelstva.
V Izoli so v teh dneh potekale tradicionalne rokodelske delavnice, ki jih organizira Zveza društev upokojencev Slovenije in ki združuje 1700 aktivnih rokodelcev, povezanih v številna društva. Na ta način želijo ohranjati dediščino slovenskih rokodelskih veščin, ki so zdaj prepoznane tudi v novem Zakonu o ohranjanju in razvoju rokodelstva.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V kranjski soseski Planina je več stanovalcev v enem izmed blokov prejelo precej visoke poračune za ogrevanje za lansko kurilno sezono - nekateri morajo doplačati skoraj 400 evrov. Stanovalci trdijo, da niso spreminjali grelnih navad in da so imeli v prejšnjih letih vedno preplačila. Zato pravijo, da se ne morejo znebiti občutka, da jih hoče nekdo ogoljufati. S prstom kažejo na upravnika Domplan in podjetje Iker, ki odčitava porabo toplote na njihovih delilnikih. V obeh podjetjih očitke zavračajo in poudarjajo, da so nekateri spremenili svoje grelne navade in s tem porabili več kot prejšnje sezone. Nina Mrzlikar.
V kranjski soseski Planina je več stanovalcev v enem izmed blokov prejelo precej visoke poračune za ogrevanje za lansko kurilno sezono - nekateri morajo doplačati skoraj 400 evrov. Stanovalci trdijo, da niso spreminjali grelnih navad in da so imeli v prejšnjih letih vedno preplačila. Zato pravijo, da se ne morejo znebiti občutka, da jih hoče nekdo ogoljufati. S prstom kažejo na upravnika Domplan in podjetje Iker, ki odčitava porabo toplote na njihovih delilnikih. V obeh podjetjih očitke zavračajo in poudarjajo, da so nekateri spremenili svoje grelne navade in s tem porabili več kot prejšnje sezone. Nina Mrzlikar.
Zvonjenje cerkvenih zvonov je simbol krščanstva, ena od oblik javnega izražanja krščanske vere. A če je to preglasno ali prepogosto, lahko marsikoga zmoti. Na nas so se obrnili prebivalci Hrastja, ki že dlje časa opozarjajo, da je zaradi bitja ure, ki se oglaša tudi ponoči, ter preglasnega zvonjenja življenje tam nevzdržno. Druženje in igra na vrtu, pikniki, počitek na terasi, telefonski pogovori, branje, celo normalen pogovor vaščani opozarjajo, da je vse to nemogoče. Tamkajšnji župnik odgovarja: cerkveno zvonjenje je del naše tradicije, če želijo vaščani tišje zvonjenje, pa bodo morali to financirati sami. Novinarka Nina Mrzlikar.
Zvonjenje cerkvenih zvonov je simbol krščanstva, ena od oblik javnega izražanja krščanske vere. A če je to preglasno ali prepogosto, lahko marsikoga zmoti. Na nas so se obrnili prebivalci Hrastja, ki že dlje časa opozarjajo, da je zaradi bitja ure, ki se oglaša tudi ponoči, ter preglasnega zvonjenja življenje tam nevzdržno. Druženje in igra na vrtu, pikniki, počitek na terasi, telefonski pogovori, branje, celo normalen pogovor vaščani opozarjajo, da je vse to nemogoče. Tamkajšnji župnik odgovarja: cerkveno zvonjenje je del naše tradicije, če želijo vaščani tišje zvonjenje, pa bodo morali to financirati sami. Novinarka Nina Mrzlikar.
Socialni program Vrtnica Zavoda Karitas Samarijan že 19 let pomaga ljudem pri premagovanju alkoholne zasvojenosti in ponovni vključitvi v življenje. Vključuje bivanje v skupnosti, kjer imajo uporabniki podporo, pogovore na štiri oči in v skupini ter različna vsakodnevna opravila, ki jim pomagajo pri vračanju v urejen način življenja.
Socialni program Vrtnica Zavoda Karitas Samarijan že 19 let pomaga ljudem pri premagovanju alkoholne zasvojenosti in ponovni vključitvi v življenje. Vključuje bivanje v skupnosti, kjer imajo uporabniki podporo, pogovore na štiri oči in v skupini ter različna vsakodnevna opravila, ki jim pomagajo pri vračanju v urejen način življenja.
Matej piše sporočila sošolcem v skupinskem spletnem klepetu. Kako naj ravna, da ohrani spletni bonton ali »netiquette«? a) Piše naj z velikimi črkami, da bo izstopal. b) Piše naj vljudno, spoštljivo in odgovorno. c) Objavi naj osebne podatke, da bodo drugi vedeli, kdo je. d) To ni pomembno, ker je spletni klepet. Vir: Projekt »Krepitev digitalnega državljanstva v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih (DIGI.DR)
Matej piše sporočila sošolcem v skupinskem spletnem klepetu. Kako naj ravna, da ohrani spletni bonton ali »netiquette«? a) Piše naj z velikimi črkami, da bo izstopal. b) Piše naj vljudno, spoštljivo in odgovorno. c) Objavi naj osebne podatke, da bodo drugi vedeli, kdo je. d) To ni pomembno, ker je spletni klepet. Vir: Projekt »Krepitev digitalnega državljanstva v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih (DIGI.DR)
Premiera televizijskega koncerta 1.1.2024 ob 01:25 na TV SLO1 Ustanovni član skupine Rock Partyzani Aleš Klinar - Klinči je na koncertu v ljubljanski Cvetličarni z velikim koncertnim žurom obeležil kar tri pomembne jubileje – svoj 60. rojstni dan, 20. obletnico nastanka skupine Rock Partyzani in 40. obletnico glasbenega ustvarjanja. Koncert s številnimi gosti, med drugim njegovo partnerko Anjo Rupel, Alenko Godec, Tinkaro Kovač, Mamo Manko, Novimi Spomini, Sergejem Škofljancem, Tomažem Miheličem in Tilnom Artačem, je bil sprehod skozi Klinarjevo glasbeno potovanje od časa zasedbe Martin Krpan, s katero je posnel tri albume, še vedno zelo priljubljene skupine Agropop, z njimi je ustvarjal polnih 15 let, in še danes delujočih, živih in živahnih Rock Partyzanov. V 40 letih glasbenega ustvarjanja je Klinči napisal več kot tisoč pesmi. Na koncertu ni manjkalo hitov: »Od višine se zvrti«, »Še je čas«, »To ni političen song«, »Je v Šiški kaj odprtega«, »Samo milijon nas še živi«, »Jasmina«, »Ti si moj sonček«, »Tvoje noge bose«, »Živele Slovenke«, »Yugo«, »Cela Slovenija je žgala rock«, »Rockerji«, »Odšla bom še to noč«, »Lep je dan«, »Ni me strah«, »Do roba in še čez« in številne druge uspešnice. Razvedrilni program, TV Slovenija 2023 Urednica: Ana Benkovič Režiser: Mile Vilar © RTV Slovenija Premiera televizijskega koncerta 1.1.2024 ob 00:25 na TV SLO1. Posnetek koncerta si lahko ogledate na povezavi: https://www.rtvslo.si/tv/razvedrilni/arhiv/filter?sec_n=koncerti-popularne-glasbe&WPId=88
Premiera televizijskega koncerta 1.1.2024 ob 01:25 na TV SLO1 Ustanovni član skupine Rock Partyzani Aleš Klinar - Klinči je na koncertu v ljubljanski Cvetličarni z velikim koncertnim žurom obeležil kar tri pomembne jubileje – svoj 60. rojstni dan, 20. obletnico nastanka skupine Rock Partyzani in 40. obletnico glasbenega ustvarjanja. Koncert s številnimi gosti, med drugim njegovo partnerko Anjo Rupel, Alenko Godec, Tinkaro Kovač, Mamo Manko, Novimi Spomini, Sergejem Škofljancem, Tomažem Miheličem in Tilnom Artačem, je bil sprehod skozi Klinarjevo glasbeno potovanje od časa zasedbe Martin Krpan, s katero je posnel tri albume, še vedno zelo priljubljene skupine Agropop, z njimi je ustvarjal polnih 15 let, in še danes delujočih, živih in živahnih Rock Partyzanov. V 40 letih glasbenega ustvarjanja je Klinči napisal več kot tisoč pesmi. Na koncertu ni manjkalo hitov: »Od višine se zvrti«, »Še je čas«, »To ni političen song«, »Je v Šiški kaj odprtega«, »Samo milijon nas še živi«, »Jasmina«, »Ti si moj sonček«, »Tvoje noge bose«, »Živele Slovenke«, »Yugo«, »Cela Slovenija je žgala rock«, »Rockerji«, »Odšla bom še to noč«, »Lep je dan«, »Ni me strah«, »Do roba in še čez« in številne druge uspešnice. Razvedrilni program, TV Slovenija 2023 Urednica: Ana Benkovič Režiser: Mile Vilar © RTV Slovenija Premiera televizijskega koncerta 1.1.2024 ob 00:25 na TV SLO1. Posnetek koncerta si lahko ogledate na povezavi: https://www.rtvslo.si/tv/razvedrilni/arhiv/filter?sec_n=koncerti-popularne-glasbe&WPId=88
V Trevisu je od sredine novembra na ogled razstava z naslovom "Od Picassa do Van Gogha", ki z deli svetovno znanih slikarjev vabi na popotovanje od modernizma do impresionizma. Gre za gostujočo razstavo umetniškega muzeja iz kraja Toledo v ameriški državi Ohio, ki bo obiskala Novo Zelandijo, Avstralijo in Tajvan, postanek v Trevisu pa je edina priložnost za ogled izbranih mojstrovin tudi v Evropi.
V Trevisu je od sredine novembra na ogled razstava z naslovom "Od Picassa do Van Gogha", ki z deli svetovno znanih slikarjev vabi na popotovanje od modernizma do impresionizma. Gre za gostujočo razstavo umetniškega muzeja iz kraja Toledo v ameriški državi Ohio, ki bo obiskala Novo Zelandijo, Avstralijo in Tajvan, postanek v Trevisu pa je edina priložnost za ogled izbranih mojstrovin tudi v Evropi.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Misijonarka ali misijonar je kristjan, ki se posveča širjenju evangelija in pomoči drugim, bodisi doma ali v tujini, v želji, da bi vero oznanjal z besedo, predvsem pa z dejanji. K misijonskemu delu so pravzaprav poklicani vsi kristjani, saj je srčika poslanstva sejanje Kristusovega miru in upanja povsod, kjer živijo ljudje – ne le v oddaljenih deželah, kjer morda še niso slišali za Boga, temveč tudi v svoji domači skupnosti.
Misijonarka ali misijonar je kristjan, ki se posveča širjenju evangelija in pomoči drugim, bodisi doma ali v tujini, v želji, da bi vero oznanjal z besedo, predvsem pa z dejanji. K misijonskemu delu so pravzaprav poklicani vsi kristjani, saj je srčika poslanstva sejanje Kristusovega miru in upanja povsod, kjer živijo ljudje – ne le v oddaljenih deželah, kjer morda še niso slišali za Boga, temveč tudi v svoji domači skupnosti.
Tradicionalne domače obrti, kot je znano, na žalost počasi izumirajo. Ena od njih je kovaštvo. Študent strojništva iz Podbočja pa je izziv našel prav v družinski kovačiji. Mladi kovač kuje nože, nad katerimi je navdušena tudi najuspešnejša slovenska šefinja.
Tradicionalne domače obrti, kot je znano, na žalost počasi izumirajo. Ena od njih je kovaštvo. Študent strojništva iz Podbočja pa je izziv našel prav v družinski kovačiji. Mladi kovač kuje nože, nad katerimi je navdušena tudi najuspešnejša slovenska šefinja.
Spoznajmo Tiso in Tima, 8 letno deklico in njenega mlajšega bratca, ki se veliko igrata skupaj. V čem sta si podobna in v čem različna? Pridružimo se jima!
Spoznajmo Tiso in Tima, 8 letno deklico in njenega mlajšega bratca, ki se veliko igrata skupaj. V čem sta si podobna in v čem različna? Pridružimo se jima!
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Novinarji iz 15 evropskih držav so nedavno obiskali Dansko, eno vodilnih držav na področju trajnostnega kmetijstva in zelene preobrazbe, kjer so si ogledali, kako poteka t. i. zelena tranzicija. Od velikih poljedelskih gospodarstev do majhnih družinskih kmetij - vsi iščejo rešitve za kmetovanje prihodnosti. Daljšo reportažo si boste lahko ogledali v nedeljski oddaji Ljudje in zemlja.
Novinarji iz 15 evropskih držav so nedavno obiskali Dansko, eno vodilnih držav na področju trajnostnega kmetijstva in zelene preobrazbe, kjer so si ogledali, kako poteka t. i. zelena tranzicija. Od velikih poljedelskih gospodarstev do majhnih družinskih kmetij - vsi iščejo rešitve za kmetovanje prihodnosti. Daljšo reportažo si boste lahko ogledali v nedeljski oddaji Ljudje in zemlja.
Na RTV-ju smo marca odpikali nasilje in veseli smo, da se vas je veliko pridružilo akciji. Da je nasilje med vrstniki pomembna tema, dokazujeta Vasja in Gašper, učenca z Osnovne šole Janka Padežnika Maribor. V okviru projekta Mladi za napredek Maribora, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine, sta naredila raziskovalno nalogo z naslovom ”Klik do rešitve – Nasilje ni kul”, ki si je prislužila srebrno priznanje. Predlagala sta tudi rešitev, kako nasilje anonimno prijaviti.
Na RTV-ju smo marca odpikali nasilje in veseli smo, da se vas je veliko pridružilo akciji. Da je nasilje med vrstniki pomembna tema, dokazujeta Vasja in Gašper, učenca z Osnovne šole Janka Padežnika Maribor. V okviru projekta Mladi za napredek Maribora, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine, sta naredila raziskovalno nalogo z naslovom ”Klik do rešitve – Nasilje ni kul”, ki si je prislužila srebrno priznanje. Predlagala sta tudi rešitev, kako nasilje anonimno prijaviti.
Priljubljeno pešpot, ki od vodi strunjanskega križa do Mesečevega zaliva so temeljito obnovili. V Krajinskem parku Strunjan so si za to prizadevali že dalj časa, saj je bila pot v preteklih letih zaradi padanja kamenja nevarna in zato tudi večkrat zaprta. Ker pa je bilo območje klifa v zasebni lasti, ureditve brez soglasja lastnikov niso mogli izpeljati. Zemljišče so nato pred kratkim neodplačno prenesli na državo, kar je pomenilo zeleno luč za pričetek 90 tisoč evrov vredne naložbe.
Priljubljeno pešpot, ki od vodi strunjanskega križa do Mesečevega zaliva so temeljito obnovili. V Krajinskem parku Strunjan so si za to prizadevali že dalj časa, saj je bila pot v preteklih letih zaradi padanja kamenja nevarna in zato tudi večkrat zaprta. Ker pa je bilo območje klifa v zasebni lasti, ureditve brez soglasja lastnikov niso mogli izpeljati. Zemljišče so nato pred kratkim neodplačno prenesli na državo, kar je pomenilo zeleno luč za pričetek 90 tisoč evrov vredne naložbe.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Kdo je v mreži posameznikov, povezanih tudi s politiko, ki so prejeli največ? Kako so ključni akterji pri Evropski prestolnici kulture povezani s politiko in kdo so največji prejemniki denarja? Novinarka Vanja Gligorović.
Kdo je v mreži posameznikov, povezanih tudi s politiko, ki so prejeli največ? Kako so ključni akterji pri Evropski prestolnici kulture povezani s politiko in kdo so največji prejemniki denarja? Novinarka Vanja Gligorović.
Tri tedne po tragediji v Novem mestu smo obiskali romsko naselje Roje v Ljubljani. Tam je pred skoraj 20-imi leti svoj novi dom dobila romska družina Strojan, ki so jo tja preselili po uporu prebivalcev Ambrusa in intervenciji takratnega predsednika Janeza Drnovška. Romi iz Roj poročajo, da so obravnavani drugače kot večinsko prebivalstvo, saj jim nevšečnosti povzročajo tako policija kot drugi državni organi. Trdijo, da zaradi romskega porekla težko pridejo do zaposlitve in opozarjajo, da je med njimi veliko otrok žrtev nasilja in spolnih zlorab. Eva Lipovšek.
Tri tedne po tragediji v Novem mestu smo obiskali romsko naselje Roje v Ljubljani. Tam je pred skoraj 20-imi leti svoj novi dom dobila romska družina Strojan, ki so jo tja preselili po uporu prebivalcev Ambrusa in intervenciji takratnega predsednika Janeza Drnovška. Romi iz Roj poročajo, da so obravnavani drugače kot večinsko prebivalstvo, saj jim nevšečnosti povzročajo tako policija kot drugi državni organi. Trdijo, da zaradi romskega porekla težko pridejo do zaposlitve in opozarjajo, da je med njimi veliko otrok žrtev nasilja in spolnih zlorab. Eva Lipovšek.
Kronična obstruktivna pljučna bolezen je skupina napredujočih kroničnih obolenj pljuč. Je vnetna pljučna bolezen, ki zavira pretok zraka in povzroča težave z dihanjem. Simptomi vključujejo kašelj, težko dihanje, piskanje, izpljunek ali sluz. Najpogosteje jo povzroči dolgotrajna izpostavljenost dražilnim snovem v pljučih, kot sta tobačni dim in onesnažen zrak. Zgodnja diagnoza in učinkovito zdravljenje lahko vplivata na milejši potek bolezni.
Kronična obstruktivna pljučna bolezen je skupina napredujočih kroničnih obolenj pljuč. Je vnetna pljučna bolezen, ki zavira pretok zraka in povzroča težave z dihanjem. Simptomi vključujejo kašelj, težko dihanje, piskanje, izpljunek ali sluz. Najpogosteje jo povzroči dolgotrajna izpostavljenost dražilnim snovem v pljučih, kot sta tobačni dim in onesnažen zrak. Zgodnja diagnoza in učinkovito zdravljenje lahko vplivata na milejši potek bolezni.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Zakaj je premier ob napovedi odlične novice – božičnice za upokojence – na družbenih omrežjih pozabil omeniti, da jim bo reforma na dolgi rok več vzela, kot jim država daje tik pred volitvami. Zakaj je opozicija, ki zdaj reformo označuje za največjo prevaro upokojencev po Ropovi reformi, pozabila omeniti, da se je pri Evropski komisiji sama zavezala, da bomo skrčili pokojninske izdatke v zameno za denar Bruslja za okrevanje in odpornost? Raziskovali smo, kaj točno prinaša reforma – kdo bo na boljšem in kdo na slabšem. Novinar Klemen Košak.
Zakaj je premier ob napovedi odlične novice – božičnice za upokojence – na družbenih omrežjih pozabil omeniti, da jim bo reforma na dolgi rok več vzela, kot jim država daje tik pred volitvami. Zakaj je opozicija, ki zdaj reformo označuje za največjo prevaro upokojencev po Ropovi reformi, pozabila omeniti, da se je pri Evropski komisiji sama zavezala, da bomo skrčili pokojninske izdatke v zameno za denar Bruslja za okrevanje in odpornost? Raziskovali smo, kaj točno prinaša reforma – kdo bo na boljšem in kdo na slabšem. Novinar Klemen Košak.
Teden se je začel z materinskim dnem, zato smo učence z Osnovne šole Štore vprašali, na katerega izmed staršev se obrnejo, kadar imajo težave. Poleg staršev so zavezniki mladih včasih še stari starši in druge pomembne odrasle osebe, vse pogosteje pa tudi prijatelji. Infogrom!
Teden se je začel z materinskim dnem, zato smo učence z Osnovne šole Štore vprašali, na katerega izmed staršev se obrnejo, kadar imajo težave. Poleg staršev so zavezniki mladih včasih še stari starši in druge pomembne odrasle osebe, vse pogosteje pa tudi prijatelji. Infogrom!
Po razkritju v naši oddaji, v kakšnih razmerah živi 11 delavcev s Filipinov, ki so zaposleni v avtobusnem podjetju Arriva, za njihovo nastanitev pa skrbi kadrovska agencija Workforce, se je ta opravičila, delavce pa za čas obnove stare hiše brez ogrevanja preselila v hostel. Na takšno ravnanje s tujimi delavci se je odzvala tudi politika in obljubila konkretna dejanja, opozicija zahteva nujno sejo parlamentarnega odbora za delo. Zakaj država ne more ali noče stopiti na prste kršiteljem temeljnih delavskih in človekovih pravic? Anka Pirš.
Po razkritju v naši oddaji, v kakšnih razmerah živi 11 delavcev s Filipinov, ki so zaposleni v avtobusnem podjetju Arriva, za njihovo nastanitev pa skrbi kadrovska agencija Workforce, se je ta opravičila, delavce pa za čas obnove stare hiše brez ogrevanja preselila v hostel. Na takšno ravnanje s tujimi delavci se je odzvala tudi politika in obljubila konkretna dejanja, opozicija zahteva nujno sejo parlamentarnega odbora za delo. Zakaj država ne more ali noče stopiti na prste kršiteljem temeljnih delavskih in človekovih pravic? Anka Pirš.
Na velikonočni ponedeljek je umrl papež Frančišek. V Vatikanu se pred baziliko svetega Petra že ves teden zbira velika množica ljudi, ki se želijo posloviti od poglavarja Rimskokatoliške cerkve. Pogreb bo jutri, in sicer v rimski baziliki Marije Snežne, pri nas pa bo tudi uradno dan žalovanja. Odpovedane ali prilagojene bodo prireditve, zastave bodo plapolale na pol droga. Kdo je bil papež Frančišek in zakaj je imel po vsem svetu tolikšen vpliv? Poglejmo.
Na velikonočni ponedeljek je umrl papež Frančišek. V Vatikanu se pred baziliko svetega Petra že ves teden zbira velika množica ljudi, ki se želijo posloviti od poglavarja Rimskokatoliške cerkve. Pogreb bo jutri, in sicer v rimski baziliki Marije Snežne, pri nas pa bo tudi uradno dan žalovanja. Odpovedane ali prilagojene bodo prireditve, zastave bodo plapolale na pol droga. Kdo je bil papež Frančišek in zakaj je imel po vsem svetu tolikšen vpliv? Poglejmo.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V zadnjih letih so raziskave s področja psihoterapije pokazale, da travma ni le psihološka izkušnja, temveč se vtisne tudi v naše telo. O tem, kako si telo "zapomni" travmo in kako lahko začnemo proces zdravljenja, se je Sabina Francek Ivović pogovarjala s Špelo Podnar, psihoterapevtko transakcijske analize in emdr terapevtko.
V zadnjih letih so raziskave s področja psihoterapije pokazale, da travma ni le psihološka izkušnja, temveč se vtisne tudi v naše telo. O tem, kako si telo "zapomni" travmo in kako lahko začnemo proces zdravljenja, se je Sabina Francek Ivović pogovarjala s Špelo Podnar, psihoterapevtko transakcijske analize in emdr terapevtko.
Zdraviliško zdravljenje postaja vse bolj nedostopno. V zadnjem letu je Zavod za zdravstveno zavarovanje zavrnil petino vlog za zdravilišče. Med zavrnjenimi bolniki sta tudi sogovornici iz naslednjega prispevka, ki so jima zdravniki po poškodbi kolena svetovali zdraviliško zdravljenje, vendar so pri ZZZS-ju ocenili, da do njega nista upravičeni. In takih bolnikov je še veliko – nekateri si sami plačajo terapije, tisti, ki tega ne zmorejo, trpijo bolečine in omejeno gibljivost. Kje se zatakne – pri pravilih, pri zdravnikih ali pri denarju? Novinarka Anka Pirš.
Zdraviliško zdravljenje postaja vse bolj nedostopno. V zadnjem letu je Zavod za zdravstveno zavarovanje zavrnil petino vlog za zdravilišče. Med zavrnjenimi bolniki sta tudi sogovornici iz naslednjega prispevka, ki so jima zdravniki po poškodbi kolena svetovali zdraviliško zdravljenje, vendar so pri ZZZS-ju ocenili, da do njega nista upravičeni. In takih bolnikov je še veliko – nekateri si sami plačajo terapije, tisti, ki tega ne zmorejo, trpijo bolečine in omejeno gibljivost. Kje se zatakne – pri pravilih, pri zdravnikih ali pri denarju? Novinarka Anka Pirš.
Živimo v svetu, ki je glasen, hrupen in hiter. Na nas vpliva ogromno informacij, zvokov in dražljajev, ki imajo posledice na naše telesno in duševno zdravje in nam onemogočajo, da bi se srečali sami s sabo in z Bogom. Kljub hrepenenju po tišini, se ob izkušnji tišine marsikdo počuti nelagodno ali pa se je celo boji. Tišina je bila vedno osnova za zbranost, spoznavanje in razumevanje samega sebe, meditacijo, sanjarjenje, ustvarjanje, molitev.
Živimo v svetu, ki je glasen, hrupen in hiter. Na nas vpliva ogromno informacij, zvokov in dražljajev, ki imajo posledice na naše telesno in duševno zdravje in nam onemogočajo, da bi se srečali sami s sabo in z Bogom. Kljub hrepenenju po tišini, se ob izkušnji tišine marsikdo počuti nelagodno ali pa se je celo boji. Tišina je bila vedno osnova za zbranost, spoznavanje in razumevanje samega sebe, meditacijo, sanjarjenje, ustvarjanje, molitev.
Mnogi boste imeli natanko čez deset dni nacionalno preverjanje znanja iz materinščine. Letos je za devetošolce to še pomembnejše kot sicer, saj se bo doseženi uspeh upošteval na šolah z omejitvijo vpisa, zato so priprave še temeljitejše. Tudi pri devetošolcih, ki obiskujejo Osnovno šolo Milojke Štrukelj Nova Gorica. Nas pa je zanimalo, ali se kdaj vprašajo, kdo preizkuse sestavlja. Infogrom!
Mnogi boste imeli natanko čez deset dni nacionalno preverjanje znanja iz materinščine. Letos je za devetošolce to še pomembnejše kot sicer, saj se bo doseženi uspeh upošteval na šolah z omejitvijo vpisa, zato so priprave še temeljitejše. Tudi pri devetošolcih, ki obiskujejo Osnovno šolo Milojke Štrukelj Nova Gorica. Nas pa je zanimalo, ali se kdaj vprašajo, kdo preizkuse sestavlja. Infogrom!
Eva Boto je svojo 10. obletnico kariere sklenila na prelepem odru Siti Teatra v Ljubljani. Aprila 2022 je Korošica ob podpori svojega benda pod vodstvom Tomija Puricha predstavila vse, kar se ji je zgodilo na njeni glasbeni poti, odkar je leta 2012 kot 16-letna stala na ogromnem evrovizijskem odru v Azerbajdžanu in zastopala Slovenijo s pesmijo Verjamem. Evina 10letka je polna presenečenj, gostov in glasbenih izletov. Televizijski koncert je režirala Urška Žnidaršič.
Eva Boto je svojo 10. obletnico kariere sklenila na prelepem odru Siti Teatra v Ljubljani. Aprila 2022 je Korošica ob podpori svojega benda pod vodstvom Tomija Puricha predstavila vse, kar se ji je zgodilo na njeni glasbeni poti, odkar je leta 2012 kot 16-letna stala na ogromnem evrovizijskem odru v Azerbajdžanu in zastopala Slovenijo s pesmijo Verjamem. Evina 10letka je polna presenečenj, gostov in glasbenih izletov. Televizijski koncert je režirala Urška Žnidaršič.
Idő címmel nyílt kiállítás szeptember elején a lendvai várban. A Lendvai Galéria és Múzeum legújabb kiállításán a látogatók Veres Vitéz Márton, Becskei Andor és Veres Gábor magyar szobrászművészek alkotásait láthatták, amelyek a vár rideg pincefalai között különleges párbeszédet teremtenek anyag, tér és idő között. V začetku septembra je bila na lendavskem gradu odprta razstava z naslovom Čas. Na najnovejši razstavi Galerije-Muzeja Lendava so si obiskovalci lahko ogledali dela madžarskih akademskih kiparjev Mártona Vitéza Veresa, Andorja Becskeija in Gáborja Veresa, ki med hladnimi grajskimi obokanimi stenami ustvarjajo poseben dialog med materialom, prostorom in časom.
Idő címmel nyílt kiállítás szeptember elején a lendvai várban. A Lendvai Galéria és Múzeum legújabb kiállításán a látogatók Veres Vitéz Márton, Becskei Andor és Veres Gábor magyar szobrászművészek alkotásait láthatták, amelyek a vár rideg pincefalai között különleges párbeszédet teremtenek anyag, tér és idő között. V začetku septembra je bila na lendavskem gradu odprta razstava z naslovom Čas. Na najnovejši razstavi Galerije-Muzeja Lendava so si obiskovalci lahko ogledali dela madžarskih akademskih kiparjev Mártona Vitéza Veresa, Andorja Becskeija in Gáborja Veresa, ki med hladnimi grajskimi obokanimi stenami ustvarjajo poseben dialog med materialom, prostorom in časom.
V ponedeljek boste šesto- in devetošolci na NPZ-jih preverili znanje iz materinščine. Prejšnji teden smo učence z Osnovne šole Milojke Štrukelj Nova Gorica vprašali, ali kdaj pomislijo, kdo preizkuse pripravlja, in dobili smo nekaj zanimivih odgovorov. Te smo nato pokazali ljudem, ki pri sestavljanju preizkusov sodelujejo. Za vsak predmet jih je več, njihovo skrbno in odgovorno delo pa usklajujejo in nadzorujejo na Državnem izpitnem centru.
V ponedeljek boste šesto- in devetošolci na NPZ-jih preverili znanje iz materinščine. Prejšnji teden smo učence z Osnovne šole Milojke Štrukelj Nova Gorica vprašali, ali kdaj pomislijo, kdo preizkuse pripravlja, in dobili smo nekaj zanimivih odgovorov. Te smo nato pokazali ljudem, ki pri sestavljanju preizkusov sodelujejo. Za vsak predmet jih je več, njihovo skrbno in odgovorno delo pa usklajujejo in nadzorujejo na Državnem izpitnem centru.
V koprski Rotundi blaženega Elija je na ogled prva razstava po njeni otvoritvi, z naslovom Sancta Mater Ecclesia - Sveta Mati Cerkev. Ljubiteljski umetnik Edo Zanco se s svojimi deli iz lesa, kamna in akrila poklanja Istri, rojstnemu Oprtalju in duhovni dediščini prostora, ki ga navdihujejo spomini na otroštvo, vaško življenje in religiozno simboliko.
V koprski Rotundi blaženega Elija je na ogled prva razstava po njeni otvoritvi, z naslovom Sancta Mater Ecclesia - Sveta Mati Cerkev. Ljubiteljski umetnik Edo Zanco se s svojimi deli iz lesa, kamna in akrila poklanja Istri, rojstnemu Oprtalju in duhovni dediščini prostora, ki ga navdihujejo spomini na otroštvo, vaško življenje in religiozno simboliko.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Slovenija je julija letos uzakonila pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ta odločitev je sprožila različne odzive; veliko odobravanja, pa tudi veliko pomislekov. Nasprotniki pravice do samostojne izbire so začeli zbirati podpise za razpis referenduma proti zakonu. Kako pa se svojci umirajočih spopadajo s to težko preizkušnjo? Pogovarjali smo se s starši in dolgoletnim partnerjem opernega pevca Ambroža Bajca Lapajneta, ki se je marca lani po težki bolezni odločil za evtanazijo. Ta je na Nizozemskem uzakonjena že od leta 2002. Kako težko je sprejeti neozdravljivo bolezen bližnjega in njegovo dokončno odločitev? Anka Pirš.
Slovenija je julija letos uzakonila pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ta odločitev je sprožila različne odzive; veliko odobravanja, pa tudi veliko pomislekov. Nasprotniki pravice do samostojne izbire so začeli zbirati podpise za razpis referenduma proti zakonu. Kako pa se svojci umirajočih spopadajo s to težko preizkušnjo? Pogovarjali smo se s starši in dolgoletnim partnerjem opernega pevca Ambroža Bajca Lapajneta, ki se je marca lani po težki bolezni odločil za evtanazijo. Ta je na Nizozemskem uzakonjena že od leta 2002. Kako težko je sprejeti neozdravljivo bolezen bližnjega in njegovo dokončno odločitev? Anka Pirš.
Kako veš, da si nekomu všeč? Oz. kako veš, če njemu oz. njej, ki ti je všeč, ni všeč nekdo drug? Infodromovci so se po odgovore odpravili v OŠ Domžale.
Kako veš, da si nekomu všeč? Oz. kako veš, če njemu oz. njej, ki ti je všeč, ni všeč nekdo drug? Infodromovci so se po odgovore odpravili v OŠ Domžale.
Ali ni paradoks, da s tem, ko vedno več vemo o svetu okoli nas, vedno manj poznamo sami sebe? O temeljnih vprašanjih našega bivanja smo se pogovarjali z mag. Zmagom Godino, pastorjem v Krščanski adventistični cerkvi.
Ali ni paradoks, da s tem, ko vedno več vemo o svetu okoli nas, vedno manj poznamo sami sebe? O temeljnih vprašanjih našega bivanja smo se pogovarjali z mag. Zmagom Godino, pastorjem v Krščanski adventistični cerkvi.
Bo približno 3 tisoč 700 študentov, ki so izgubili enega od staršev, kmalu ostalo brez pravice do subvencionirane študentske prehrane? Študentska organizacija namreč ministrstvo že od lani opozarja na težavo, ki bo nastala zaradi ukinitve dopolnilnega zavarovanja pri tistih študentih, ki prejemajo družinske pokojnine. Po tej spremembi namreč študentska organizacija od zavoda za zdravstveno zavarovanje ne bo več pridobivala podatkov, kdo so upravičenci do subvencionirane študentske prehrane. To pa dejansko pomeni ukinitev te pomoči. Saška Jazbec.
Bo približno 3 tisoč 700 študentov, ki so izgubili enega od staršev, kmalu ostalo brez pravice do subvencionirane študentske prehrane? Študentska organizacija namreč ministrstvo že od lani opozarja na težavo, ki bo nastala zaradi ukinitve dopolnilnega zavarovanja pri tistih študentih, ki prejemajo družinske pokojnine. Po tej spremembi namreč študentska organizacija od zavoda za zdravstveno zavarovanje ne bo več pridobivala podatkov, kdo so upravičenci do subvencionirane študentske prehrane. To pa dejansko pomeni ukinitev te pomoči. Saška Jazbec.
Olimpijski dnevnik vsak dan ob 19.45 prinaša najzanimivejše novice s prizorišč olimpijskih iger v Parizu: o slovenskih nastopih, vrhuncih dneva in zanimivostih iz ozadja dogajanja, pogovore in analize pa bosta vodila Sara Benkovič in Anže Bašelj. A ker so olimpijske igre več kot samo športni dogodek, v rubriki Voilà vsak dan spoznavamo Pariz, Francijo in navade gostiteljev največjega športnega dogodka na svetu.
Olimpijski dnevnik vsak dan ob 19.45 prinaša najzanimivejše novice s prizorišč olimpijskih iger v Parizu: o slovenskih nastopih, vrhuncih dneva in zanimivostih iz ozadja dogajanja, pogovore in analize pa bosta vodila Sara Benkovič in Anže Bašelj. A ker so olimpijske igre več kot samo športni dogodek, v rubriki Voilà vsak dan spoznavamo Pariz, Francijo in navade gostiteljev največjega športnega dogodka na svetu.
Maja godrnja nad mamo in šolo, saj za domačo nalogo noče napisati abecede. Jezno porine zvezke in pisala z mize in reče: »Le kdo si je izmislil pisavo?!« Maja se jezi na: a) Sumerce b) Grke c) Egipčane d) Kitajce
Maja godrnja nad mamo in šolo, saj za domačo nalogo noče napisati abecede. Jezno porine zvezke in pisala z mize in reče: »Le kdo si je izmislil pisavo?!« Maja se jezi na: a) Sumerce b) Grke c) Egipčane d) Kitajce