Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Kratki odlomki vsebin, ki so izpostavljeni tudi na portalu RTVSLO.SI
Kratki odlomki vsebin, ki so izpostavljeni tudi na portalu RTVSLO.SI
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
A Szlovén Hospice Egyesület Hospickafe eseménysorozatának keretében március végén Jelka Pšajd néprajzkutató az E küszöbön visznek majd át, ha lehunyom a szemem című könyvét mutatta be a Lendvai Könyvtárban. A Muraszombati Mura-vidéki Múzeum gondozásában megjelent kötetben a szerző a vidéki ember halálhoz való közvetlen és természetes viszonyát dokumentálja. V nizu dogodkov Hospickafe, ki ga organizira Slovensko društvo Hospic, je konec marca v Knjižnici Lendava etnologinja Jelka Pšajd predstavila knjigo Čez ta prag me bodo nesli, ko zatisnil bom oči. V knjigi, ki je izšla v založništvu Pomurskega muzeja Murska Sobota, avtorica dokumentira neposreden in naraven odnos podeželskega človeka do smrti.
A Szlovén Hospice Egyesület Hospickafe eseménysorozatának keretében március végén Jelka Pšajd néprajzkutató az E küszöbön visznek majd át, ha lehunyom a szemem című könyvét mutatta be a Lendvai Könyvtárban. A Muraszombati Mura-vidéki Múzeum gondozásában megjelent kötetben a szerző a vidéki ember halálhoz való közvetlen és természetes viszonyát dokumentálja. V nizu dogodkov Hospickafe, ki ga organizira Slovensko društvo Hospic, je konec marca v Knjižnici Lendava etnologinja Jelka Pšajd predstavila knjigo Čez ta prag me bodo nesli, ko zatisnil bom oči. V knjigi, ki je izšla v založništvu Pomurskega muzeja Murska Sobota, avtorica dokumentira neposreden in naraven odnos podeželskega človeka do smrti.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Minula dva tedna je zaznamovalo tudi potovanje vesoljske ladje Artemis II globoko v vesolje. S krova Artemisa pa sveta niso obkrožili le novi čarobni posnetki Lune in Zemlje, ampak tudi ganljiv spomenik ljubezni. Posadka je predlagala, da bi enega od kraterjev na Luni poimenovali po pokojni ženi poveljnika vesoljske ladje. Aleksandra Dežman.
Minula dva tedna je zaznamovalo tudi potovanje vesoljske ladje Artemis II globoko v vesolje. S krova Artemisa pa sveta niso obkrožili le novi čarobni posnetki Lune in Zemlje, ampak tudi ganljiv spomenik ljubezni. Posadka je predlagala, da bi enega od kraterjev na Luni poimenovali po pokojni ženi poveljnika vesoljske ladje. Aleksandra Dežman.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselili ugankarice in ugankarji ter profesorice in profesorji, ki so soustvarjali naše oddaje. Poznate igro »Kdo si želi postati človek«? Pravila so taka: na enem koncu zarišemo dolgo črto. Za njo se postavijo vsi, ki predstavljajo robote. Tisti pa, ki predstavlja človeka, se postavi za črto nasproti. Gleda v steno/kaže hrbet, nato se bliskoma obrne in reče: »Kdo si želi postati človek?« Roboti vzkliknejo: »Nihče!« Človek steče proti njihovi črti, roboti proti njegovi. Tisti, ki jih človek med tekom objame, se spremenijo v ljudi in gredo z njim. Igra se konča, ko vsi postanejo ljudje.
V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselili ugankarice in ugankarji ter profesorice in profesorji, ki so soustvarjali naše oddaje. Poznate igro »Kdo si želi postati človek«? Pravila so taka: na enem koncu zarišemo dolgo črto. Za njo se postavijo vsi, ki predstavljajo robote. Tisti pa, ki predstavlja človeka, se postavi za črto nasproti. Gleda v steno/kaže hrbet, nato se bliskoma obrne in reče: »Kdo si želi postati človek?« Roboti vzkliknejo: »Nihče!« Človek steče proti njihovi črti, roboti proti njegovi. Tisti, ki jih človek med tekom objame, se spremenijo v ljudi in gredo z njim. Igra se konča, ko vsi postanejo ljudje.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
9-letni Jaka Škof iz Ribnice trpi za mišično distrofijo. Mišice mu odmirajo, težko hodi, ogroženi so tudi njegovi notranji organi. A obstaja upanje. Če ga junija odpeljejo na zdravljenje na Florido, se bo propadanje mišic ustavilo oziroma upočasnilo. Že skoraj leto dni se njegova družina trudi, da bi zbrali dva milijona in pol evrov, manjka jim še 900 tisoč evrov, časa pa imajo le še dva meseca, zato tudi gledalke in gledalce Tednika prosijo za pomoč. Če želite Jaku omogočiti zdravljenje, pošljite SMS JAKA5 ali JAKA10 na številko 1919 in prispevali boste 5 ali 10 evrov. Jakovo družino je obiskala novinarka Erika Pečnik Ladika.
9-letni Jaka Škof iz Ribnice trpi za mišično distrofijo. Mišice mu odmirajo, težko hodi, ogroženi so tudi njegovi notranji organi. A obstaja upanje. Če ga junija odpeljejo na zdravljenje na Florido, se bo propadanje mišic ustavilo oziroma upočasnilo. Že skoraj leto dni se njegova družina trudi, da bi zbrali dva milijona in pol evrov, manjka jim še 900 tisoč evrov, časa pa imajo le še dva meseca, zato tudi gledalke in gledalce Tednika prosijo za pomoč. Če želite Jaku omogočiti zdravljenje, pošljite SMS JAKA5 ali JAKA10 na številko 1919 in prispevali boste 5 ali 10 evrov. Jakovo družino je obiskala novinarka Erika Pečnik Ladika.
Kolesarska revolucija, ki se je začela pred nekaj leti še kar traja. Povečal se je uvoz koles, raste število kolesarskih prireditev in kolesarjev na cesti. Vsi si želijo postati Tadej Pogačar ali Primož Roglič, a ne gre tako zlahka. Prejšnji teden je na rekreacijski prireditvi zaradi neprilagojene hitrosti celo umrl rekreativni kolesar. Pretirani treningi, vaje in obsedenost s prehrano lahko pripeljejo tudi do odvisnosti in izgorelosti, pravi nekdanji profesionalni kolesar Jani Brajkovič. Včasih je bil alkohol, zdaj pa je šport nacionalni anestetik, trdi športnik, ki je izkusil vse plati medalje strastnega kolesarjenja. Anka Pirš.
Kolesarska revolucija, ki se je začela pred nekaj leti še kar traja. Povečal se je uvoz koles, raste število kolesarskih prireditev in kolesarjev na cesti. Vsi si želijo postati Tadej Pogačar ali Primož Roglič, a ne gre tako zlahka. Prejšnji teden je na rekreacijski prireditvi zaradi neprilagojene hitrosti celo umrl rekreativni kolesar. Pretirani treningi, vaje in obsedenost s prehrano lahko pripeljejo tudi do odvisnosti in izgorelosti, pravi nekdanji profesionalni kolesar Jani Brajkovič. Včasih je bil alkohol, zdaj pa je šport nacionalni anestetik, trdi športnik, ki je izkusil vse plati medalje strastnega kolesarjenja. Anka Pirš.
V zadnjem času se v javnosti pojavljajo ugibanja, ali so voditelji novih strank člani bratovščine prostozidarjev in ali ti stojijo za novimi povezovanji med strankami. Zakaj bi morala javnost vedeti, ali so politiki člani bratovščine, ki deluje daleč od oči javnosti, ima posebne znake, rituale in vedenja in naj bi bila zvesta 300-letni tradiciji? Predvsem pa se povezuje s skoraj vsemi večjimi družbenimi spremembami - od francoske revolucije, prve svetovne vonje do nastanka Evrope in njene današnje identitete. Kdo so prostozidarji v Sloveniji, kaj so miti in kaj resnica? Anka Pirš.
V zadnjem času se v javnosti pojavljajo ugibanja, ali so voditelji novih strank člani bratovščine prostozidarjev in ali ti stojijo za novimi povezovanji med strankami. Zakaj bi morala javnost vedeti, ali so politiki člani bratovščine, ki deluje daleč od oči javnosti, ima posebne znake, rituale in vedenja in naj bi bila zvesta 300-letni tradiciji? Predvsem pa se povezuje s skoraj vsemi večjimi družbenimi spremembami - od francoske revolucije, prve svetovne vonje do nastanka Evrope in njene današnje identitete. Kdo so prostozidarji v Sloveniji, kaj so miti in kaj resnica? Anka Pirš.
Na jezeru Klivnik so danes odprli ribolovno sezono na postrvi. Kljub vetru in nizkim temperaturam se je ob vodi zbralo veliko ribičev, ki jih vsako leto znova privabijo narava, druženje in pričakovanje prvega ulova. Kdo je ujel najtežjo postrv in zakaj je začetek sezone za mnoge več kot le ribolov - v prispevku.
Na jezeru Klivnik so danes odprli ribolovno sezono na postrvi. Kljub vetru in nizkim temperaturam se je ob vodi zbralo veliko ribičev, ki jih vsako leto znova privabijo narava, druženje in pričakovanje prvega ulova. Kdo je ujel najtežjo postrv in zakaj je začetek sezone za mnoge več kot le ribolov - v prispevku.
»V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci iz vrtcev. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselili Medvedki iz vrtca Otona Župančiča Ljubljana. Poznate igro Prstan deliti? Takšna so pravila: eden iz skupine drži dlani skupaj, med dlanmi ima kamenček ali kak drug droben predmet. Ugibalec stoji ob njem. Ostali stojijo ali sedijo v vrsti in imajo prav tako skupaj dlani. Tisti s predmetom hodi od enega do drugega in seže s sklenjenima rokama vsakemu med dlani ter reče: »Prstan ti dajem, dobro ga skrij.« Seveda da prstan samo enemu. Vsi se morajo delati, kot da so ga dobili. Ugibalec nato ugiba, kdo je dobil prstan. Če ne ugane, se delitev ponovi. Če ugane, postane tisti, ki deli. Ugiba pa tisti, ki je dobil prstan. Prejšnji delivec gre med ostale.«
»V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci iz vrtcev. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselili Medvedki iz vrtca Otona Župančiča Ljubljana. Poznate igro Prstan deliti? Takšna so pravila: eden iz skupine drži dlani skupaj, med dlanmi ima kamenček ali kak drug droben predmet. Ugibalec stoji ob njem. Ostali stojijo ali sedijo v vrsti in imajo prav tako skupaj dlani. Tisti s predmetom hodi od enega do drugega in seže s sklenjenima rokama vsakemu med dlani ter reče: »Prstan ti dajem, dobro ga skrij.« Seveda da prstan samo enemu. Vsi se morajo delati, kot da so ga dobili. Ugibalec nato ugiba, kdo je dobil prstan. Če ne ugane, se delitev ponovi. Če ugane, postane tisti, ki deli. Ugiba pa tisti, ki je dobil prstan. Prejšnji delivec gre med ostale.«
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Premiera televizijskega koncerta 1.1.2024 ob 01:25 na TV SLO1 Ustanovni član skupine Rock Partyzani Aleš Klinar - Klinči je na koncertu v ljubljanski Cvetličarni z velikim koncertnim žurom obeležil kar tri pomembne jubileje – svoj 60. rojstni dan, 20. obletnico nastanka skupine Rock Partyzani in 40. obletnico glasbenega ustvarjanja. Koncert s številnimi gosti, med drugim njegovo partnerko Anjo Rupel, Alenko Godec, Tinkaro Kovač, Mamo Manko, Novimi Spomini, Sergejem Škofljancem, Tomažem Miheličem in Tilnom Artačem, je bil sprehod skozi Klinarjevo glasbeno potovanje od časa zasedbe Martin Krpan, s katero je posnel tri albume, še vedno zelo priljubljene skupine Agropop, z njimi je ustvarjal polnih 15 let, in še danes delujočih, živih in živahnih Rock Partyzanov. V 40 letih glasbenega ustvarjanja je Klinči napisal več kot tisoč pesmi. Na koncertu ni manjkalo hitov: »Od višine se zvrti«, »Še je čas«, »To ni političen song«, »Je v Šiški kaj odprtega«, »Samo milijon nas še živi«, »Jasmina«, »Ti si moj sonček«, »Tvoje noge bose«, »Živele Slovenke«, »Yugo«, »Cela Slovenija je žgala rock«, »Rockerji«, »Odšla bom še to noč«, »Lep je dan«, »Ni me strah«, »Do roba in še čez« in številne druge uspešnice. Razvedrilni program, TV Slovenija 2023 Urednica: Ana Benkovič Režiser: Mile Vilar © RTV Slovenija Premiera televizijskega koncerta 1.1.2024 ob 00:25 na TV SLO1. Posnetek koncerta si lahko ogledate na povezavi: https://www.rtvslo.si/tv/razvedrilni/arhiv/filter?sec_n=koncerti-popularne-glasbe&WPId=88
Premiera televizijskega koncerta 1.1.2024 ob 01:25 na TV SLO1 Ustanovni član skupine Rock Partyzani Aleš Klinar - Klinči je na koncertu v ljubljanski Cvetličarni z velikim koncertnim žurom obeležil kar tri pomembne jubileje – svoj 60. rojstni dan, 20. obletnico nastanka skupine Rock Partyzani in 40. obletnico glasbenega ustvarjanja. Koncert s številnimi gosti, med drugim njegovo partnerko Anjo Rupel, Alenko Godec, Tinkaro Kovač, Mamo Manko, Novimi Spomini, Sergejem Škofljancem, Tomažem Miheličem in Tilnom Artačem, je bil sprehod skozi Klinarjevo glasbeno potovanje od časa zasedbe Martin Krpan, s katero je posnel tri albume, še vedno zelo priljubljene skupine Agropop, z njimi je ustvarjal polnih 15 let, in še danes delujočih, živih in živahnih Rock Partyzanov. V 40 letih glasbenega ustvarjanja je Klinči napisal več kot tisoč pesmi. Na koncertu ni manjkalo hitov: »Od višine se zvrti«, »Še je čas«, »To ni političen song«, »Je v Šiški kaj odprtega«, »Samo milijon nas še živi«, »Jasmina«, »Ti si moj sonček«, »Tvoje noge bose«, »Živele Slovenke«, »Yugo«, »Cela Slovenija je žgala rock«, »Rockerji«, »Odšla bom še to noč«, »Lep je dan«, »Ni me strah«, »Do roba in še čez« in številne druge uspešnice. Razvedrilni program, TV Slovenija 2023 Urednica: Ana Benkovič Režiser: Mile Vilar © RTV Slovenija Premiera televizijskega koncerta 1.1.2024 ob 00:25 na TV SLO1. Posnetek koncerta si lahko ogledate na povezavi: https://www.rtvslo.si/tv/razvedrilni/arhiv/filter?sec_n=koncerti-popularne-glasbe&WPId=88
V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci iz vrtcev. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselile Gobice iz vrtca Otona Župančiča Ljubljana. Poznate igro Kdo se boji mamuta? Takšna so pravila: Na enem koncu narišemo dolgo črto. Za njo se postavijo vsi sodelujoči, razen tistega, ki je določen za mamuta. Ta se postavi za narisano črto na drugem koncu, gleda v steno oziroma kaže hrbet. Nato se bliskoma obrne in reče: »Kdo se boji mamuta?« Vsi ostali vzkliknejo: »Nihče!« Mamut steče proti nasprotni črti, ostali sodelujoči proti njegovi črti. Tisti, ki se jih mamut med tekom dotakne, se spremenijo v mamute in gredo z njim. Mamut in ujeti so zdaj za drugo črto. Tisti, ki niso bili ujeti, so na drugi strani (tudi za črto). Lovljenje se ponovi. Igra se konča, ko vsi postanejo mamuti.
V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci iz vrtcev. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselile Gobice iz vrtca Otona Župančiča Ljubljana. Poznate igro Kdo se boji mamuta? Takšna so pravila: Na enem koncu narišemo dolgo črto. Za njo se postavijo vsi sodelujoči, razen tistega, ki je določen za mamuta. Ta se postavi za narisano črto na drugem koncu, gleda v steno oziroma kaže hrbet. Nato se bliskoma obrne in reče: »Kdo se boji mamuta?« Vsi ostali vzkliknejo: »Nihče!« Mamut steče proti nasprotni črti, ostali sodelujoči proti njegovi črti. Tisti, ki se jih mamut med tekom dotakne, se spremenijo v mamute in gredo z njim. Mamut in ujeti so zdaj za drugo črto. Tisti, ki niso bili ujeti, so na drugi strani (tudi za črto). Lovljenje se ponovi. Igra se konča, ko vsi postanejo mamuti.
Generacijska prenova slovenskega kmetijstva je nujna. Delež mladih, ki pri nas vodijo kmetije, znaša le 3 odstotke in pol in je eden najnižjih v Evropi. Predvidoma bo konec meseca izšel razpis, ki za mlajše od 40 let zagotavlja nepovratno denarno pomoč za zagon kmetije. Kdo je opravičen do te pomoči, pa v prispevku. V njem bo svoje izkušnje z zagonom vinarsko-turistične dejavnosti predstavila vinarka iz Štajerske, ki sicer za prevzem kmetije ni prejela pomoči, je pa bila uspešna na razpisu za naložbo v vinsko klet in turizem na kmetiji.
Generacijska prenova slovenskega kmetijstva je nujna. Delež mladih, ki pri nas vodijo kmetije, znaša le 3 odstotke in pol in je eden najnižjih v Evropi. Predvidoma bo konec meseca izšel razpis, ki za mlajše od 40 let zagotavlja nepovratno denarno pomoč za zagon kmetije. Kdo je opravičen do te pomoči, pa v prispevku. V njem bo svoje izkušnje z zagonom vinarsko-turistične dejavnosti predstavila vinarka iz Štajerske, ki sicer za prevzem kmetije ni prejela pomoči, je pa bila uspešna na razpisu za naložbo v vinsko klet in turizem na kmetiji.
Na državnozborskih volitvah prejšnji konec tedna je največ volivcev glasovalo za stranko Svoboda, tesno za petami ji sledi stranka SDS, v parlamentu pa bo še 5 političnih strank. Izidi še niso uradni, vseeno pa se že govori o tem, kdo bi lahko bil v vladi. Sestavljanje vlade bo sicer letos še posebej zahtevna naloga. Podrobno pod lupo poglejmo, zakaj in kaj nas čaka v naslednjih tednih.
Na državnozborskih volitvah prejšnji konec tedna je največ volivcev glasovalo za stranko Svoboda, tesno za petami ji sledi stranka SDS, v parlamentu pa bo še 5 političnih strank. Izidi še niso uradni, vseeno pa se že govori o tem, kdo bi lahko bil v vladi. Sestavljanje vlade bo sicer letos še posebej zahtevna naloga. Podrobno pod lupo poglejmo, zakaj in kaj nas čaka v naslednjih tednih.
Lan je ena najstarejših kulturnih rastlin, ki jo poznamo po vlaknih, vse bolj pa tudi po njegovi kulinarični vrednosti. Kako lahko lanena semena vključimo v vsakodnevno kuhanje in iz njih pripravimo zanimive jedi?
Lan je ena najstarejših kulturnih rastlin, ki jo poznamo po vlaknih, vse bolj pa tudi po njegovi kulinarični vrednosti. Kako lahko lanena semena vključimo v vsakodnevno kuhanje in iz njih pripravimo zanimive jedi?
Če danes lan uporabljamo predvsem v kuhinji, je bil nekoč nepogrešljiv del življenja na slovenskih kmetijah - od setve in spravila do predenja niti in tkanja platna. Na Ledinski planoti to znanje danes znova oživljajo člani Kulturnega društva Rodoljub Ledinski, ki se učijo starih rokodelskih veščin.
Če danes lan uporabljamo predvsem v kuhinji, je bil nekoč nepogrešljiv del življenja na slovenskih kmetijah - od setve in spravila do predenja niti in tkanja platna. Na Ledinski planoti to znanje danes znova oživljajo člani Kulturnega društva Rodoljub Ledinski, ki se učijo starih rokodelskih veščin.
V Gorenjih Novakih pri Cerknem je domačin Silvo Čemažar uredil zbirko pogonskih strojev, ki so v prvi polovici 20. stoletja poganjali kmetije, mline in žage v idrijsko-cerkljanski regiji. V zadnjih petnajstih letih je zbral in obnovil štirinajst motorjev, med njimi tudi skoraj sto let stare primerke. Zbirka danes predstavlja pomemben del tehniške dediščine podeželja in prikazuje razvoj mehanske moči na domačijah. Daljšo reportažo si boste lahko ogledali v prihodnji oddaji Ljudje in zemlja.
V Gorenjih Novakih pri Cerknem je domačin Silvo Čemažar uredil zbirko pogonskih strojev, ki so v prvi polovici 20. stoletja poganjali kmetije, mline in žage v idrijsko-cerkljanski regiji. V zadnjih petnajstih letih je zbral in obnovil štirinajst motorjev, med njimi tudi skoraj sto let stare primerke. Zbirka danes predstavlja pomemben del tehniške dediščine podeželja in prikazuje razvoj mehanske moči na domačijah. Daljšo reportažo si boste lahko ogledali v prihodnji oddaji Ljudje in zemlja.
Zvonjenje cerkvenih zvonov je simbol krščanstva, ena od oblik javnega izražanja krščanske vere. A če je to preglasno ali prepogosto, lahko marsikoga zmoti. Na nas so se obrnili prebivalci Hrastja, ki že dlje časa opozarjajo, da je zaradi bitja ure, ki se oglaša tudi ponoči, ter preglasnega zvonjenja življenje tam nevzdržno. Druženje in igra na vrtu, pikniki, počitek na terasi, telefonski pogovori, branje, celo normalen pogovor vaščani opozarjajo, da je vse to nemogoče. Tamkajšnji župnik odgovarja: cerkveno zvonjenje je del naše tradicije, če želijo vaščani tišje zvonjenje, pa bodo morali to financirati sami. Novinarka Nina Mrzlikar.
Zvonjenje cerkvenih zvonov je simbol krščanstva, ena od oblik javnega izražanja krščanske vere. A če je to preglasno ali prepogosto, lahko marsikoga zmoti. Na nas so se obrnili prebivalci Hrastja, ki že dlje časa opozarjajo, da je zaradi bitja ure, ki se oglaša tudi ponoči, ter preglasnega zvonjenja življenje tam nevzdržno. Druženje in igra na vrtu, pikniki, počitek na terasi, telefonski pogovori, branje, celo normalen pogovor vaščani opozarjajo, da je vse to nemogoče. Tamkajšnji župnik odgovarja: cerkveno zvonjenje je del naše tradicije, če želijo vaščani tišje zvonjenje, pa bodo morali to financirati sami. Novinarka Nina Mrzlikar.
Slovenska pomorska dediščina se ni rojevala, kot nekateri zmotno menijo, med Debelim Rtičem in Sečovljami, temveč pod strmimi stenami obale med Trstom in izlivom reke Timave. Tam so slovenski ribiči s preprostimi deblaki lovili celo tune. Del spominov na to zanimivo pomorsko dediščino je na ogled v Ribiškem muzeju Tržaškega Primorja, ki prav danes praznuje 10 obletnico delovanja.
Slovenska pomorska dediščina se ni rojevala, kot nekateri zmotno menijo, med Debelim Rtičem in Sečovljami, temveč pod strmimi stenami obale med Trstom in izlivom reke Timave. Tam so slovenski ribiči s preprostimi deblaki lovili celo tune. Del spominov na to zanimivo pomorsko dediščino je na ogled v Ribiškem muzeju Tržaškega Primorja, ki prav danes praznuje 10 obletnico delovanja.
V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci iz vrtcev. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselili Ježi iz vrtca Najdihojca. Poznate igro »Trden most«? Pravila so taka: otroci stoje drug z drugim in se drže okoli pasu. Predstavljajo vlak. Druga dva otroka predstavljata most, to pomeni, da stojita obrnjena drug proti drugemu in se držita za roke. Na skrivaj se pomenita, kdo bo kaj (eden je na primer jabolko, drugi hruška). Tisti, ki je prvi v vrsti, pripelje vlak pred most in vpraša: »Ali je kaj trden most?« Otroka, ki se držita za roke, odgovorita: »Kakor kamen, skala, kost.« Nadaljuje vlakovodja: »Gre lahko naš vlakec skoz'?« Odgovorita mu: »Lahko, samo zadnji vagon pri nama ostane.« Vsi gredo pod njunimi dvignjenimi rokami, le zadnjega ujameta medse. Vprašata ga, kaj ima raje (jabolko ali hruško). Ko pove izbor, se postavi za tistega, ki si ga je izbral. Igra se nato ponovi, le da otroci vsakič izbirajo med nečim novim. Zmaga tisti, ki si ga je izbralo več otrok. Lahko pa obe vrsti tekmujeta še v moči oziroma v vlečenju. Tisti, ki med vlečenjem prvi padejo na tla, izgubijo.
V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci iz vrtcev. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselili Ježi iz vrtca Najdihojca. Poznate igro »Trden most«? Pravila so taka: otroci stoje drug z drugim in se drže okoli pasu. Predstavljajo vlak. Druga dva otroka predstavljata most, to pomeni, da stojita obrnjena drug proti drugemu in se držita za roke. Na skrivaj se pomenita, kdo bo kaj (eden je na primer jabolko, drugi hruška). Tisti, ki je prvi v vrsti, pripelje vlak pred most in vpraša: »Ali je kaj trden most?« Otroka, ki se držita za roke, odgovorita: »Kakor kamen, skala, kost.« Nadaljuje vlakovodja: »Gre lahko naš vlakec skoz'?« Odgovorita mu: »Lahko, samo zadnji vagon pri nama ostane.« Vsi gredo pod njunimi dvignjenimi rokami, le zadnjega ujameta medse. Vprašata ga, kaj ima raje (jabolko ali hruško). Ko pove izbor, se postavi za tistega, ki si ga je izbral. Igra se nato ponovi, le da otroci vsakič izbirajo med nečim novim. Zmaga tisti, ki si ga je izbralo več otrok. Lahko pa obe vrsti tekmujeta še v moči oziroma v vlečenju. Tisti, ki med vlečenjem prvi padejo na tla, izgubijo.
Tradicionalne domače obrti, kot je znano, na žalost počasi izumirajo. Ena od njih je kovaštvo. Študent strojništva iz Podbočja pa je izziv našel prav v družinski kovačiji. Mladi kovač kuje nože, nad katerimi je navdušena tudi najuspešnejša slovenska šefinja.
Tradicionalne domače obrti, kot je znano, na žalost počasi izumirajo. Ena od njih je kovaštvo. Študent strojništva iz Podbočja pa je izziv našel prav v družinski kovačiji. Mladi kovač kuje nože, nad katerimi je navdušena tudi najuspešnejša slovenska šefinja.
V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci iz vrtcev. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselile Lastovice iz vrtca Otona Župančiča Ljubljana. Poznate igro »Glasbeni stoli«? Pravila so taka: stoli so postavljeni v krog. Otroci ob glasbi hodijo v krogu oziroma okrog stolov. Ko glasba utihne, se morajo vsi posesti. Kdor ne dobi stola, izpade iz igre. Umakne se tudi en stol. Nato se vse ponovi. Zmaga tisti, ki se usede na zadnji, torej edini stol.
V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci iz vrtcev. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselile Lastovice iz vrtca Otona Župančiča Ljubljana. Poznate igro »Glasbeni stoli«? Pravila so taka: stoli so postavljeni v krog. Otroci ob glasbi hodijo v krogu oziroma okrog stolov. Ko glasba utihne, se morajo vsi posesti. Kdor ne dobi stola, izpade iz igre. Umakne se tudi en stol. Nato se vse ponovi. Zmaga tisti, ki se usede na zadnji, torej edini stol.
Spoznajmo Tiso in Tima, 8 letno deklico in njenega mlajšega bratca, ki se veliko igrata skupaj. V čem sta si podobna in v čem različna? Pridružimo se jima!
Spoznajmo Tiso in Tima, 8 letno deklico in njenega mlajšega bratca, ki se veliko igrata skupaj. V čem sta si podobna in v čem različna? Pridružimo se jima!
Dva milijona Evropejk nima dostopa do splava, je pokazala kampanja Moj glas, moja odločitev. V sredo naj bi Evropska komisija odločala o tem, ali bodo imele vse Evropejke zakonsko zagotovljena finančna sredstva za varen in dostopen splav v Evropi. Kaj pomeni restriktivna zakonodaja na področju umetne prekinitve nosečnosti na Poljskem in kakšne posledice ima vpliv verskih prepričanj in ugovora vesti zdravnikov za ženske na Hrvaškem, je poizvedovala Anka Pirš.
Dva milijona Evropejk nima dostopa do splava, je pokazala kampanja Moj glas, moja odločitev. V sredo naj bi Evropska komisija odločala o tem, ali bodo imele vse Evropejke zakonsko zagotovljena finančna sredstva za varen in dostopen splav v Evropi. Kaj pomeni restriktivna zakonodaja na področju umetne prekinitve nosečnosti na Poljskem in kakšne posledice ima vpliv verskih prepričanj in ugovora vesti zdravnikov za ženske na Hrvaškem, je poizvedovala Anka Pirš.
Ohrovt je ena redkih zelenjav, ki na vrtovih prezimi. Promotorka lokalnih jedi, Emilija Pavlič, ima tudi o ohrovtu veliko povedati.
Ohrovt je ena redkih zelenjav, ki na vrtovih prezimi. Promotorka lokalnih jedi, Emilija Pavlič, ima tudi o ohrovtu veliko povedati.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Misijonarka ali misijonar je kristjan, ki se posveča širjenju evangelija in pomoči drugim, bodisi doma ali v tujini, v želji, da bi vero oznanjal z besedo, predvsem pa z dejanji. K misijonskemu delu so pravzaprav poklicani vsi kristjani, saj je srčika poslanstva sejanje Kristusovega miru in upanja povsod, kjer živijo ljudje – ne le v oddaljenih deželah, kjer morda še niso slišali za Boga, temveč tudi v svoji domači skupnosti.
Misijonarka ali misijonar je kristjan, ki se posveča širjenju evangelija in pomoči drugim, bodisi doma ali v tujini, v želji, da bi vero oznanjal z besedo, predvsem pa z dejanji. K misijonskemu delu so pravzaprav poklicani vsi kristjani, saj je srčika poslanstva sejanje Kristusovega miru in upanja povsod, kjer živijo ljudje – ne le v oddaljenih deželah, kjer morda še niso slišali za Boga, temveč tudi v svoji domači skupnosti.
Ajdovščina se že več kot desetletje ponaša s certifikatom Mladim prijazna občina. Tega prejmejo občine, ki si prizadevajo mladim omogočiti spodbudno okolje za življenje, delo in razvoj in ki izzive današnje mladine obravnavajo celostno, načrtno in kontinuirano. Dve občini, Oplotnica in Laško, sta ga pridobili na novo, sedem jih je certifikat podaljšalo. In katere pogoje mora izpolnjevati občina, da prejme to potrdilo?
Ajdovščina se že več kot desetletje ponaša s certifikatom Mladim prijazna občina. Tega prejmejo občine, ki si prizadevajo mladim omogočiti spodbudno okolje za življenje, delo in razvoj in ki izzive današnje mladine obravnavajo celostno, načrtno in kontinuirano. Dve občini, Oplotnica in Laško, sta ga pridobili na novo, sedem jih je certifikat podaljšalo. In katere pogoje mora izpolnjevati občina, da prejme to potrdilo?
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Na RTV-ju smo marca odpikali nasilje in veseli smo, da se vas je veliko pridružilo akciji. Da je nasilje med vrstniki pomembna tema, dokazujeta Vasja in Gašper, učenca z Osnovne šole Janka Padežnika Maribor. V okviru projekta Mladi za napredek Maribora, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine, sta naredila raziskovalno nalogo z naslovom ”Klik do rešitve – Nasilje ni kul”, ki si je prislužila srebrno priznanje. Predlagala sta tudi rešitev, kako nasilje anonimno prijaviti.
Na RTV-ju smo marca odpikali nasilje in veseli smo, da se vas je veliko pridružilo akciji. Da je nasilje med vrstniki pomembna tema, dokazujeta Vasja in Gašper, učenca z Osnovne šole Janka Padežnika Maribor. V okviru projekta Mladi za napredek Maribora, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine, sta naredila raziskovalno nalogo z naslovom ”Klik do rešitve – Nasilje ni kul”, ki si je prislužila srebrno priznanje. Predlagala sta tudi rešitev, kako nasilje anonimno prijaviti.
Teden se je začel z materinskim dnem, zato smo učence z Osnovne šole Štore vprašali, na katerega izmed staršev se obrnejo, kadar imajo težave. Poleg staršev so zavezniki mladih včasih še stari starši in druge pomembne odrasle osebe, vse pogosteje pa tudi prijatelji. Infogrom!
Teden se je začel z materinskim dnem, zato smo učence z Osnovne šole Štore vprašali, na katerega izmed staršev se obrnejo, kadar imajo težave. Poleg staršev so zavezniki mladih včasih še stari starši in druge pomembne odrasle osebe, vse pogosteje pa tudi prijatelji. Infogrom!
Letos bo nogometno svetovno prvenstvo za moške, naslednje leto se bodo za naziv najboljših nogometašic pomerile ženske, čez dve leti pa bomo izvedeli, kdo je najboljši v namiznem nogometu; pri tem spola nista ločena. Velika ljubitelja tega športa sta tudi Lenartčana, osnovnošolec Aleks in njegov starejši brat Marcel, ki je bil lani v kategoriji do 19 let, kljub temu, da jih je štel šele 15, tretji na svetu. Brata sta na državnem tekmovanju osvojila pokal tudi skupaj.
Letos bo nogometno svetovno prvenstvo za moške, naslednje leto se bodo za naziv najboljših nogometašic pomerile ženske, čez dve leti pa bomo izvedeli, kdo je najboljši v namiznem nogometu; pri tem spola nista ločena. Velika ljubitelja tega športa sta tudi Lenartčana, osnovnošolec Aleks in njegov starejši brat Marcel, ki je bil lani v kategoriji do 19 let, kljub temu, da jih je štel šele 15, tretji na svetu. Brata sta na državnem tekmovanju osvojila pokal tudi skupaj.
Doma se predvolilna kampanja, čeprav še ni uradna, razplamteva. Zelo vidno vlogo imajo v njej podmladki političnih strank. Njihove predstavnike smo povabili pred kamero in jih povprašali o dveh temah. Najprej o akciji podmladka Gibanja Svoboda "Kriminalec naj ne bo politik". Ta je že prinesla zakonske spremembe: poslanci so ta teden odločili, da za župane in predsednika republike odslej velja pogoj nekaznovanosti, ne pa tudi za poslance, saj tega ni podprla opozicija. Bi podmladki strank podprli pogoj nekaznovanosti tudi za poslance? Poglejmo.
Doma se predvolilna kampanja, čeprav še ni uradna, razplamteva. Zelo vidno vlogo imajo v njej podmladki političnih strank. Njihove predstavnike smo povabili pred kamero in jih povprašali o dveh temah. Najprej o akciji podmladka Gibanja Svoboda "Kriminalec naj ne bo politik". Ta je že prinesla zakonske spremembe: poslanci so ta teden odločili, da za župane in predsednika republike odslej velja pogoj nekaznovanosti, ne pa tudi za poslance, saj tega ni podprla opozicija. Bi podmladki strank podprli pogoj nekaznovanosti tudi za poslance? Poglejmo.
Eva Boto je svojo 10. obletnico kariere sklenila na prelepem odru Siti Teatra v Ljubljani. Aprila 2022 je Korošica ob podpori svojega benda pod vodstvom Tomija Puricha predstavila vse, kar se ji je zgodilo na njeni glasbeni poti, odkar je leta 2012 kot 16-letna stala na ogromnem evrovizijskem odru v Azerbajdžanu in zastopala Slovenijo s pesmijo Verjamem. Evina 10letka je polna presenečenj, gostov in glasbenih izletov. Televizijski koncert je režirala Urška Žnidaršič.
Eva Boto je svojo 10. obletnico kariere sklenila na prelepem odru Siti Teatra v Ljubljani. Aprila 2022 je Korošica ob podpori svojega benda pod vodstvom Tomija Puricha predstavila vse, kar se ji je zgodilo na njeni glasbeni poti, odkar je leta 2012 kot 16-letna stala na ogromnem evrovizijskem odru v Azerbajdžanu in zastopala Slovenijo s pesmijo Verjamem. Evina 10letka je polna presenečenj, gostov in glasbenih izletov. Televizijski koncert je režirala Urška Žnidaršič.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci iz vrtcev. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselili Ježi iz vrtca Najdihojca. Poznate igro »Luč-tema«? Pravila so taka: Eden iz skupine je vodja, ostali predstavljajo različna vozila (npr. več skupaj jih je vlakec, eden je lahko avto, motor, kolo). Ko vodja izreče besedo luč, se vsi premikajo kot vozila. Ob besedi tema vsi obmirujejo. Kdor se še premika, izpade.
V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci iz vrtcev. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselili Ježi iz vrtca Najdihojca. Poznate igro »Luč-tema«? Pravila so taka: Eden iz skupine je vodja, ostali predstavljajo različna vozila (npr. več skupaj jih je vlakec, eden je lahko avto, motor, kolo). Ko vodja izreče besedo luč, se vsi premikajo kot vozila. Ob besedi tema vsi obmirujejo. Kdor se še premika, izpade.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Vlada je prejšnji konec tedna sporočila, da na pobudo ministrstva za izobraževanje pripravlja zakonske omejitve uporabe družbenih medijev za mlajše od 15 let. Za ta ukrep so se odločili po vzoru nekaterih drugih držav. Preden bo sprejet kakršen koli zakon, pričakujejo še mnenje strokovnjakov in ministrstva za digitalno preobrazbo. Ekipa Infodroma je zato podrobno pod lupo zbrala nekaj ključnih argumentov za in proti morebitni prepovedi ter preverila, kako bi takšna omejitev vplivala na mlade.
Vlada je prejšnji konec tedna sporočila, da na pobudo ministrstva za izobraževanje pripravlja zakonske omejitve uporabe družbenih medijev za mlajše od 15 let. Za ta ukrep so se odločili po vzoru nekaterih drugih držav. Preden bo sprejet kakršen koli zakon, pričakujejo še mnenje strokovnjakov in ministrstva za digitalno preobrazbo. Ekipa Infodroma je zato podrobno pod lupo zbrala nekaj ključnih argumentov za in proti morebitni prepovedi ter preverila, kako bi takšna omejitev vplivala na mlade.
V eni izmed avstrijskih negovalnih ustanov, sedem ur vožnje od Ljubljane, pa že mesece leži slovenski državljan Sebastijan Pejovnik, ki ima zaradi posledic hudega srčnega infarkta, ki ga je doživel med delom v tujini, prav tako dihalno kanilo. Njegova partnerka se že od lanskega poletja bori, da bi ga iz Avstrije prepeljali v Slovenijo. Zaradi posledic infarkta Sebastijan tudi ne razume več nemško. Toda - tako kot v primeru bolnika iz prejšnjega prispevka - v Sloveniji ni ustanove, ki bi ga lahko sprejela. Zato ostaja ujet v tujini. Aleksandra Dežman.
V eni izmed avstrijskih negovalnih ustanov, sedem ur vožnje od Ljubljane, pa že mesece leži slovenski državljan Sebastijan Pejovnik, ki ima zaradi posledic hudega srčnega infarkta, ki ga je doživel med delom v tujini, prav tako dihalno kanilo. Njegova partnerka se že od lanskega poletja bori, da bi ga iz Avstrije prepeljali v Slovenijo. Zaradi posledic infarkta Sebastijan tudi ne razume več nemško. Toda - tako kot v primeru bolnika iz prejšnjega prispevka - v Sloveniji ni ustanove, ki bi ga lahko sprejela. Zato ostaja ujet v tujini. Aleksandra Dežman.
Zakaj je premier ob napovedi odlične novice – božičnice za upokojence – na družbenih omrežjih pozabil omeniti, da jim bo reforma na dolgi rok več vzela, kot jim država daje tik pred volitvami. Zakaj je opozicija, ki zdaj reformo označuje za največjo prevaro upokojencev po Ropovi reformi, pozabila omeniti, da se je pri Evropski komisiji sama zavezala, da bomo skrčili pokojninske izdatke v zameno za denar Bruslja za okrevanje in odpornost? Raziskovali smo, kaj točno prinaša reforma – kdo bo na boljšem in kdo na slabšem. Novinar Klemen Košak.
Zakaj je premier ob napovedi odlične novice – božičnice za upokojence – na družbenih omrežjih pozabil omeniti, da jim bo reforma na dolgi rok več vzela, kot jim država daje tik pred volitvami. Zakaj je opozicija, ki zdaj reformo označuje za največjo prevaro upokojencev po Ropovi reformi, pozabila omeniti, da se je pri Evropski komisiji sama zavezala, da bomo skrčili pokojninske izdatke v zameno za denar Bruslja za okrevanje in odpornost? Raziskovali smo, kaj točno prinaša reforma – kdo bo na boljšem in kdo na slabšem. Novinar Klemen Košak.