Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kako oblikujemo in spreminjamo svoja prepričanja ter koliko smo pri tem racionalni?
Kako oblikujemo in spreminjamo svoja prepričanja ter koliko smo pri tem racionalni?
Lovljenje neviht je aktivnost, pri kateri je obvezna oprema dobro poznavanje vremena in ekstremnih vremerskih razmer, pa tudi izkušnje. Te že 13 let nabira gost Jutranje vremenske fronte, Leon Hardi, urednik in ustanovitelj spletnega portala neurje.si, ki je nastal prav zaradi ljubezni do neviht.
Lovljenje neviht je aktivnost, pri kateri je obvezna oprema dobro poznavanje vremena in ekstremnih vremerskih razmer, pa tudi izkušnje. Te že 13 let nabira gost Jutranje vremenske fronte, Leon Hardi, urednik in ustanovitelj spletnega portala neurje.si, ki je nastal prav zaradi ljubezni do neviht.
Na dan Evrope se igramo z umeščanjem Slovenije v geografski, kulturni in politični prostor. V kolikšni meri smo del Srednje Evrope in Balkana, oz. mosta med njima?
Na dan Evrope se igramo z umeščanjem Slovenije v geografski, kulturni in politični prostor. V kolikšni meri smo del Srednje Evrope in Balkana, oz. mosta med njima?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Češka vlada potrdila digitalni davek. V Franciji bodo kljub grožnjam ZDA obdavčili tehnološke velikane. Avstrija sprejela digitalni davek, obeta si 200 milijonov na leto.
Češka vlada potrdila digitalni davek. V Franciji bodo kljub grožnjam ZDA obdavčili tehnološke velikane. Avstrija sprejela digitalni davek, obeta si 200 milijonov na leto.
I documentari di TV Capodistria
La Val Stagnon si è salvata grazie alla generosità dei giovani del posto e alla saggezza dello Stato che, con una legge, ha protetto i 122 ettari dell'ex insenatura marina affidandone la gestione e il risanamento alla Società per l'osservazione e lo studio degli uccelli della Slovenia. Lo stagno lagunare e la palude d’acqua dolce della Baia di San Canziano, un’oasi naturale nel mezzo della città, sono stati trasformati in un patrimonio naturale da visitare e ammirare. Škocjanski Zatok sta rešili srčnost mladih domačinov in modrost države z zakonom, ki je zavaroval 122 hektarjev nekdanjega morskega zaliva in ga v upravljanje in obnovo zaupal Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Somorna laguna in sladkovodno močvirje Škocjanskega Zatoka, oaza narave sredi mesta je postala obiskovanja in občudovanja vredna naravna vrednota.
La Val Stagnon si è salvata grazie alla generosità dei giovani del posto e alla saggezza dello Stato che, con una legge, ha protetto i 122 ettari dell'ex insenatura marina affidandone la gestione e il risanamento alla Società per l'osservazione e lo studio degli uccelli della Slovenia. Lo stagno lagunare e la palude d’acqua dolce della Baia di San Canziano, un’oasi naturale nel mezzo della città, sono stati trasformati in un patrimonio naturale da visitare e ammirare. Škocjanski Zatok sta rešili srčnost mladih domačinov in modrost države z zakonom, ki je zavaroval 122 hektarjev nekdanjega morskega zaliva in ga v upravljanje in obnovo zaupal Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Somorna laguna in sladkovodno močvirje Škocjanskega Zatoka, oaza narave sredi mesta je postala obiskovanja in občudovanja vredna naravna vrednota.
19. Festival Odprte hiše Slovenije OHS, z osrednjo temo Dediščina za prihodnost, odpira vprašanje: kaj je tisto, kar je danes zares pomembno in potrebno, da zgradimo in na kak način! Dediščina ni samo ohranjanje preteklosti, ne gre samo za vrednote, ki jih ima zapisane stroka spomeniškega varstva, ampak za kulturno gesto, ki jo kot družba razumemo, ko dediščino ohranjamo in jo ponovno vključujemo v vsakdanje življenje, pravi arhitektka Lenka Kavčič vodja OHS, največjega arhitekturno nepremičninskega festivala Odprte hiše Slovenije. Festivala OHS ne predstavlja le primere odlične arhitekture in razne prostorske ureditve, ampak hkrati odpira nešteto vprašanj in nas poziva na debato. Lenka Kavčič je za svoje delo prejela več mednarodnih nagrad in priznaj: Plečnikovo medaljo za projekt Igriva arhitektura, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok o arhitekturi, in zlato medaljo na mednarodnem bienalu industrijskega oblikovanja BIO 16. Leta 2023 je bila državna sekretarka na Ministrstvu za naravne vire in prostor.
19. Festival Odprte hiše Slovenije OHS, z osrednjo temo Dediščina za prihodnost, odpira vprašanje: kaj je tisto, kar je danes zares pomembno in potrebno, da zgradimo in na kak način! Dediščina ni samo ohranjanje preteklosti, ne gre samo za vrednote, ki jih ima zapisane stroka spomeniškega varstva, ampak za kulturno gesto, ki jo kot družba razumemo, ko dediščino ohranjamo in jo ponovno vključujemo v vsakdanje življenje, pravi arhitektka Lenka Kavčič vodja OHS, največjega arhitekturno nepremičninskega festivala Odprte hiše Slovenije. Festivala OHS ne predstavlja le primere odlične arhitekture in razne prostorske ureditve, ampak hkrati odpira nešteto vprašanj in nas poziva na debato. Lenka Kavčič je za svoje delo prejela več mednarodnih nagrad in priznaj: Plečnikovo medaljo za projekt Igriva arhitektura, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok o arhitekturi, in zlato medaljo na mednarodnem bienalu industrijskega oblikovanja BIO 16. Leta 2023 je bila državna sekretarka na Ministrstvu za naravne vire in prostor.
V človeškem telesu je okoli 37 bilijonov celic, osnovnih gradnikov organizma. Naše telo vsak dan uniči več bilijonov starih in poškodovanih celic, vsako sekundo pa nastane kar 25 milijonov novih! V telesu imamo več kot 200 različnih vrst specializiranih celic in vsaka ima svojo nalogo in posebnosti. Kako dobro poznamo delovanje celic? Zakaj so raziskovalci v celico vstavili laser in kako lahko procese v celicah izkoristimo za zdravljenje bolezni?
V človeškem telesu je okoli 37 bilijonov celic, osnovnih gradnikov organizma. Naše telo vsak dan uniči več bilijonov starih in poškodovanih celic, vsako sekundo pa nastane kar 25 milijonov novih! V telesu imamo več kot 200 različnih vrst specializiranih celic in vsaka ima svojo nalogo in posebnosti. Kako dobro poznamo delovanje celic? Zakaj so raziskovalci v celico vstavili laser in kako lahko procese v celicah izkoristimo za zdravljenje bolezni?
Šest vinarjev Vodol vabi to soboto in nedeljo na popoldanski obisk njihovih kleti ... gre za tradicijo, ki jo dobro poznajo vsa mesta z bližino vinorodnih gričev
Šest vinarjev Vodol vabi to soboto in nedeljo na popoldanski obisk njihovih kleti ... gre za tradicijo, ki jo dobro poznajo vsa mesta z bližino vinorodnih gričev
Tokrat predstavljamo knjigo MODROST VAŠEGA TELESA, avtorice Hillary L. McBride. Hillary L. McBride nas v tej knjigi spodbuja, naj ponovno prisluhnemo modrosti telesa, da bi se povezali s svojim celotnim jazom. Marsikdo ima obremenjen odnos do telesa. Morda ste se ga naučili sramovati ali pa imate občutek, da ni dovolj dobro. Morda je vaše telo v primežu stresa, bolečin ali posledic travme.
Tokrat predstavljamo knjigo MODROST VAŠEGA TELESA, avtorice Hillary L. McBride. Hillary L. McBride nas v tej knjigi spodbuja, naj ponovno prisluhnemo modrosti telesa, da bi se povezali s svojim celotnim jazom. Marsikdo ima obremenjen odnos do telesa. Morda ste se ga naučili sramovati ali pa imate občutek, da ni dovolj dobro. Morda je vaše telo v primežu stresa, bolečin ali posledic travme.
V Geografskem vestniku je pred nedavnim izšel članek z naslovom Temeljne geografske značilnosti tekmovalnega športa v Sloveniji. Nekaj izsledkov raziskave sta v Radiosferi predstavila avtorja, dr. Rok Ciglič in dr. Jernej Tiran z Geografskega Inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU.
V Geografskem vestniku je pred nedavnim izšel članek z naslovom Temeljne geografske značilnosti tekmovalnega športa v Sloveniji. Nekaj izsledkov raziskave sta v Radiosferi predstavila avtorja, dr. Rok Ciglič in dr. Jernej Tiran z Geografskega Inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU.
Kako odpraviti strah pred psi? Kako se obnašati, če ne želimo interakcije s psom? Kateri so umiritveni in svarilni znaki? Ali psi začutijo, da se jih bojimo? Na ta in še druga vprašanja je odgovorila ena izmed avtoric priročnika z naslovom Od strahu do prijateljstva, Jana Miklič.
Kako odpraviti strah pred psi? Kako se obnašati, če ne želimo interakcije s psom? Kateri so umiritveni in svarilni znaki? Ali psi začutijo, da se jih bojimo? Na ta in še druga vprašanja je odgovorila ena izmed avtoric priročnika z naslovom Od strahu do prijateljstva, Jana Miklič.
S tokratno rubriko zaokrožujemo etimološki sklop poimenovanj za vremenske pojave. Razkrili smo vijugave jezikovne korenine toče, mavrice in dežja, tokrat je na vrsti sneg. Z vami so študentje slovenistike FHŠ UP.
S tokratno rubriko zaokrožujemo etimološki sklop poimenovanj za vremenske pojave. Razkrili smo vijugave jezikovne korenine toče, mavrice in dežja, tokrat je na vrsti sneg. Z vami so študentje slovenistike FHŠ UP.
V prihodnjih minutah bomo tekli po ulicah Tržiča. Seveda ne dobesedno, ampak nas bo tja popeljala gospa Ana Jerman, velika ljubiteljica teka. Nekdanja vzgojiteljica in potem ravnateljica tržiških vrtcev je ljubezen do športa z različnimi dejavnostmi približala že najmlajšim. Gibanju pa ostaja zvesta tudi v pokoju, skozi leta se ji je doma nabrala bogata zbirka priznanj, medalj in pokalov. V pričakovanju sobotnega ljubljanskega teka trojk je Ano Jerman v Bistrici pri Tržiču obiskala Lucija Fatur.
V prihodnjih minutah bomo tekli po ulicah Tržiča. Seveda ne dobesedno, ampak nas bo tja popeljala gospa Ana Jerman, velika ljubiteljica teka. Nekdanja vzgojiteljica in potem ravnateljica tržiških vrtcev je ljubezen do športa z različnimi dejavnostmi približala že najmlajšim. Gibanju pa ostaja zvesta tudi v pokoju, skozi leta se ji je doma nabrala bogata zbirka priznanj, medalj in pokalov. V pričakovanju sobotnega ljubljanskega teka trojk je Ano Jerman v Bistrici pri Tržiču obiskala Lucija Fatur.
V tokratnem Lokalnem času smo se povezali z našim studiem v Novi Gorici, od koder nam je Valter Pregelj poročal o utripu tri mesece od otvoritve Evropske prestolnice kulture. Prvomajski brezmejni pohod je omogočil odprtost misli in želja pohodnikov. Kakšnih? Lahko slišite v oglašanju! Ob tem smo obiskali tudi Grad Rihemberk, kjer imajo posebno poslastico za vašo slušno izkušnjo, in za druge čute poskrbeli s sprehodom skozi dišeči rožni vrt ob frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Novi Gorici.
V tokratnem Lokalnem času smo se povezali z našim studiem v Novi Gorici, od koder nam je Valter Pregelj poročal o utripu tri mesece od otvoritve Evropske prestolnice kulture. Prvomajski brezmejni pohod je omogočil odprtost misli in želja pohodnikov. Kakšnih? Lahko slišite v oglašanju! Ob tem smo obiskali tudi Grad Rihemberk, kjer imajo posebno poslastico za vašo slušno izkušnjo, in za druge čute poskrbeli s sprehodom skozi dišeči rožni vrt ob frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Novi Gorici.
Letos so v ZDA umrli že trije otroci, o štirih smrtih poročajo iz Romunije
Letos so v ZDA umrli že trije otroci, o štirih smrtih poročajo iz Romunije
Se vam je že zgodilo, da se vam je v določenem trenutku, ob odločitvi, delu, ustvarjanju, odnosu z ljudmi, pojavil nek notranji občutek, slutnja, da nekaj naredite oziroma veste, čeprav si niste znali pojasniti, od kod? Poslušalko Možganov na dlani je zanimalo, kaj ima intuicija z našimi možgani. Mojca Delač je v radijski studio povabila nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška, ki nam je z veseljem priskočil na pomoč pri odgovorih. In kot boste slišali, so ti bili še do nedavnega zagonetka tudi za strokovnjake.
Se vam je že zgodilo, da se vam je v določenem trenutku, ob odločitvi, delu, ustvarjanju, odnosu z ljudmi, pojavil nek notranji občutek, slutnja, da nekaj naredite oziroma veste, čeprav si niste znali pojasniti, od kod? Poslušalko Možganov na dlani je zanimalo, kaj ima intuicija z našimi možgani. Mojca Delač je v radijski studio povabila nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška, ki nam je z veseljem priskočil na pomoč pri odgovorih. In kot boste slišali, so ti bili še do nedavnega zagonetka tudi za strokovnjake.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Esad Babačić je biografijo Trdobojec napisal še preden si je Dejan Zavec priboril še drugi naslov svetovnega prvaka v boksu, letos pa mineva že deset let od njegove športne upokojitve. So vztrajnost, predanost in zavzetost še vedno vrline tega vedno nasmejanega šampiona, ki se ga spomnimo tudi po njegovem nadimku Mr. Simpatikus?
Esad Babačić je biografijo Trdobojec napisal še preden si je Dejan Zavec priboril še drugi naslov svetovnega prvaka v boksu, letos pa mineva že deset let od njegove športne upokojitve. So vztrajnost, predanost in zavzetost še vedno vrline tega vedno nasmejanega šampiona, ki se ga spomnimo tudi po njegovem nadimku Mr. Simpatikus?
TV klinika z Davidom Zupančičem
Ste pogosto utrujeni, brez energije? Morda vam primanjkuje železa! Skoraj vsako tretjo žensko prizadene pomanjkanje železa, v Evropi pa ima s tem težave tudi do 77 % nosečnic in polovica otrok. Kako pomanjkanje železa vpliva na naše zdravje? S katero hrano ga pridobimo? Odgovore na ta vprašanja iščemo s prof. dr. Ireno Preložnik Zupan, dr. med., hematologinjo iz UKC Ljubljana, in prof. dr. Natašo Tul Mandić, dr. med., spec. ginekologije in porodništva. Vida Marčeta Tratar predstavlja svojo izkušnjo v nosečnosti, ko je zaradi hudega pomanjkanja železa pristala celo v bolnišnici, študent medicine Til Brežnik iz projekta Za življenje! Ljubljana Zveze študentov medicine, ki pripravlja brezplačne tečaje Prve pomoči, pa v oddaji prikaže, kako pomagati nekomu ob srčnem zastoju.
Ste pogosto utrujeni, brez energije? Morda vam primanjkuje železa! Skoraj vsako tretjo žensko prizadene pomanjkanje železa, v Evropi pa ima s tem težave tudi do 77 % nosečnic in polovica otrok. Kako pomanjkanje železa vpliva na naše zdravje? S katero hrano ga pridobimo? Odgovore na ta vprašanja iščemo s prof. dr. Ireno Preložnik Zupan, dr. med., hematologinjo iz UKC Ljubljana, in prof. dr. Natašo Tul Mandić, dr. med., spec. ginekologije in porodništva. Vida Marčeta Tratar predstavlja svojo izkušnjo v nosečnosti, ko je zaradi hudega pomanjkanja železa pristala celo v bolnišnici, študent medicine Til Brežnik iz projekta Za življenje! Ljubljana Zveze študentov medicine, ki pripravlja brezplačne tečaje Prve pomoči, pa v oddaji prikaže, kako pomagati nekomu ob srčnem zastoju.
Ob 1. maju, prazniku dela, boste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini spoznali simpatičnega 23-letnega močno naglušnega Dražena Žabića, ki že več let zanesljivo opravlja delo v podjetju Ključek. Kljub okvari sluha se je s pomočjo razumevajočih sodelavcev uspešno vključil v delovno okolje in dokazal, da so predanost, vztrajnost in sodelovanje ključ do uspešne integracije. Ob tem smo raziskali tudi, kako gluhe in naglušne osebe v Sloveniji vstopajo na trg dela, kakšno podporo imajo v sistemu zaposlitvene rehabilitacije in zakaj so tehnične prilagoditve delovnega mesta tako pomembne. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Ob 1. maju, prazniku dela, boste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini spoznali simpatičnega 23-letnega močno naglušnega Dražena Žabića, ki že več let zanesljivo opravlja delo v podjetju Ključek. Kljub okvari sluha se je s pomočjo razumevajočih sodelavcev uspešno vključil v delovno okolje in dokazal, da so predanost, vztrajnost in sodelovanje ključ do uspešne integracije. Ob tem smo raziskali tudi, kako gluhe in naglušne osebe v Sloveniji vstopajo na trg dela, kakšno podporo imajo v sistemu zaposlitvene rehabilitacije in zakaj so tehnične prilagoditve delovnega mesta tako pomembne. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Who pays the bill if it's your birthday? Well, it depends if you're in Brazil or Slovenia ;) Fernanda is a young Brazilian living in Slovenia's capital Ljubljana. She came here five years ago because of work and fell in love with a Slovene soon afterwards. Today she has her own business and travel blogs helping foreigners discover Slovenia. Listen in to find out some of her favourite locations in Slovenia and more about the difference between Slovenians and Brazilians! Fernanda's music choice: Tim Maia - "Não Quero Dinheiro (Só Quero Amar)". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=FM2tZnIPZUk You can also join us on Facebook https://www.facebook.com/Land-of-Dreams-209819855839296/
Who pays the bill if it's your birthday? Well, it depends if you're in Brazil or Slovenia ;) Fernanda is a young Brazilian living in Slovenia's capital Ljubljana. She came here five years ago because of work and fell in love with a Slovene soon afterwards. Today she has her own business and travel blogs helping foreigners discover Slovenia. Listen in to find out some of her favourite locations in Slovenia and more about the difference between Slovenians and Brazilians! Fernanda's music choice: Tim Maia - "Não Quero Dinheiro (Só Quero Amar)". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=FM2tZnIPZUk You can also join us on Facebook https://www.facebook.com/Land-of-Dreams-209819855839296/
V maju se naša znanstvena oddaja odpravlja na teren, ker jo zanima, kaj zanima mlade. In po mini raziskavi Frekvence X smo ugotovili, da mlade zanimajo finance, zanima jih znanost, zanima jih prehrana. Prva postaja je Šolski center Srečka Kosovela v Sežani, kjer smo se osredinili na prehranska dopolnila, energijske pijače in seveda prehrano. Spregovorili smo tudi o tem, da je - kot že mnogokrat poudarjeno - zajtrk zelo pomemben obrok dneva, da so v običajni hrani vsa hranila v optimalnih koncentracijah in kombinacijah, zato ni treba eksperimentirati s prehranskimi dopolnili. Pa še zanimivost: prebavila lahko natreniramo, tako kot natreniramo mišice. Da ne bi bila debata preveč resna, smo k sovodenju povabili komika Žana Papiča, da pa ohranimo strokovnost, so nam pomagale:
V maju se naša znanstvena oddaja odpravlja na teren, ker jo zanima, kaj zanima mlade. In po mini raziskavi Frekvence X smo ugotovili, da mlade zanimajo finance, zanima jih znanost, zanima jih prehrana. Prva postaja je Šolski center Srečka Kosovela v Sežani, kjer smo se osredinili na prehranska dopolnila, energijske pijače in seveda prehrano. Spregovorili smo tudi o tem, da je - kot že mnogokrat poudarjeno - zajtrk zelo pomemben obrok dneva, da so v običajni hrani vsa hranila v optimalnih koncentracijah in kombinacijah, zato ni treba eksperimentirati s prehranskimi dopolnili. Pa še zanimivost: prebavila lahko natreniramo, tako kot natreniramo mišice. Da ne bi bila debata preveč resna, smo k sovodenju povabili komika Žana Papiča, da pa ohranimo strokovnost, so nam pomagale:
Radio Maribor, druga najstarejša radijska postaja v Sloveniji, ima 80 let. 11. maja leta 1945 se je ob 13. uri prvič oglasil Radio svobodni Maribor. Skoraj točno 80 let pozneje se iz mariborskega studia v sredino Radiosfero oglaša v. d. odgovorne urednice Radia Maribora Vesna Martinec, ki nas popelje po nekaterih ključnih mejnikih njihove 80-letne zgodovine.
Radio Maribor, druga najstarejša radijska postaja v Sloveniji, ima 80 let. 11. maja leta 1945 se je ob 13. uri prvič oglasil Radio svobodni Maribor. Skoraj točno 80 let pozneje se iz mariborskega studia v sredino Radiosfero oglaša v. d. odgovorne urednice Radia Maribora Vesna Martinec, ki nas popelje po nekaterih ključnih mejnikih njihove 80-letne zgodovine.
V oddaji Sami naši na Prvem poslušajte pogovor z enim najprodornejših evropskih režiserjev Oliverjem Frljićem, ki z umetnostjo izziva nacionalizem, fašizem in revizionizem ter se vrača na oder Slovenskega mladinskega gledališča. Nato vas povabimo k razmisleku o sodobni ženski poeziji z Dubravko Đurić, avtorico antologije Telesa in jeziki v gibanju. Za konec pa še predstava O ljubavi, čustveno in estetsko raziskovanje ljubezni danes v izvedbi mladih umetnikov z območja nekdanje Jugoslavije.
V oddaji Sami naši na Prvem poslušajte pogovor z enim najprodornejših evropskih režiserjev Oliverjem Frljićem, ki z umetnostjo izziva nacionalizem, fašizem in revizionizem ter se vrača na oder Slovenskega mladinskega gledališča. Nato vas povabimo k razmisleku o sodobni ženski poeziji z Dubravko Đurić, avtorico antologije Telesa in jeziki v gibanju. Za konec pa še predstava O ljubavi, čustveno in estetsko raziskovanje ljubezni danes v izvedbi mladih umetnikov z območja nekdanje Jugoslavije.
Kljub vsemu rečem življenju da
Kljub vsemu rečem življenju da
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Slovenci smo z vidika jezika privilegiran narod. Težko bi na tako skromnem prostoru, kot je naš, slovenski, našli toliko različnih oblik besed istega pomena ali istih besed različnega pomena, obarvanih lokalno, narečno in ekspresivno kot prav po dolinah, gričih, hribih in planotah naše domovine. Prisluhnili bomo Anici Štrubelj z Vidma na Dobrepolju, ki zbira in ureja knjigo posebnih dobrepolskih besed, fraz in zgodb, da ne bi zašli v pozabo.
Slovenci smo z vidika jezika privilegiran narod. Težko bi na tako skromnem prostoru, kot je naš, slovenski, našli toliko različnih oblik besed istega pomena ali istih besed različnega pomena, obarvanih lokalno, narečno in ekspresivno kot prav po dolinah, gričih, hribih in planotah naše domovine. Prisluhnili bomo Anici Štrubelj z Vidma na Dobrepolju, ki zbira in ureja knjigo posebnih dobrepolskih besed, fraz in zgodb, da ne bi zašli v pozabo.
Čas je začetek sajenja plodovk, zadnjih vrtnin, ki jih spomladi posadimo na vrt. Paradižnik bo najprej svoje mesto našel v rastlinjakih, pri tem pa ne smemo pozabiti na primerne sadilne razdalje.
Čas je začetek sajenja plodovk, zadnjih vrtnin, ki jih spomladi posadimo na vrt. Paradižnik bo najprej svoje mesto našel v rastlinjakih, pri tem pa ne smemo pozabiti na primerne sadilne razdalje.
Nedavno smo obeleževali svetovni dan knjige, zato se danes posvečamo temi, ki je za marsikoga zanimiva, a tudi polna vprašanj in skrbi – branju v digitalni dobi. Kako beremo danes? Kaj pomeni »digitalno branje« in ali res spreminja naše bralne navade? Kako se lahko starši in učitelji odzovemo na nove bralne trende, in ali lahko digitalno in klasično branje sobivata? Z nami sta dva gosta, Igor Saksida, literarni zgodovinar, profesor na Pedagoški in Filozofski fakulteti, avtor številnih priročnikov in znanstvenih del ter Alenka Kepic Mohar, glavna urednica Mladinske knjige, poznavalka založniškega sveta, predvsem področja otroške in mladinske literature. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
Nedavno smo obeleževali svetovni dan knjige, zato se danes posvečamo temi, ki je za marsikoga zanimiva, a tudi polna vprašanj in skrbi – branju v digitalni dobi. Kako beremo danes? Kaj pomeni »digitalno branje« in ali res spreminja naše bralne navade? Kako se lahko starši in učitelji odzovemo na nove bralne trende, in ali lahko digitalno in klasično branje sobivata? Z nami sta dva gosta, Igor Saksida, literarni zgodovinar, profesor na Pedagoški in Filozofski fakulteti, avtor številnih priročnikov in znanstvenih del ter Alenka Kepic Mohar, glavna urednica Mladinske knjige, poznavalka založniškega sveta, predvsem področja otroške in mladinske literature. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
80 let od konca druge svetovne vojne govorimo o mednarodnem denarnem sistemu, s katerim so zahodne države na čelu z ZDA oblikovale pravila povojnega kapitalizma in institucionalizirale ameriško ekonomsko hegemonijo
80 let od konca druge svetovne vojne govorimo o mednarodnem denarnem sistemu, s katerim so zahodne države na čelu z ZDA oblikovale pravila povojnega kapitalizma in institucionalizirale ameriško ekonomsko hegemonijo
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spletni Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji ponuja veliko podatkov o naravnih nesrečah, ki so prizadele slovensko ozemlje v zadnjih petsto in več letih. O atlasu, ki nam je lahko v pomoč pri načrtovanju posegov v okolje, se je januarja lani z dr. Rokom Cigličem, znanstvenim sodelavcem Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU, pogovarjal Tomaž Gerden.
Spletni Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji ponuja veliko podatkov o naravnih nesrečah, ki so prizadele slovensko ozemlje v zadnjih petsto in več letih. O atlasu, ki nam je lahko v pomoč pri načrtovanju posegov v okolje, se je januarja lani z dr. Rokom Cigličem, znanstvenim sodelavcem Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU, pogovarjal Tomaž Gerden.
Če bi gostu tokratne epizode Prvakov tedna ponudili podaljšano različico dneva, ki bi trajala 30 ali vsaj 25 ur, bi ponudbo verjetno sprejel, saj živi poslovno in raziskovalno zelo dinamično življenje. Preden ga povprašamo, če se bo v prihodnosti poleg razvoja shranjevalnikov električne energije posvetil tudi razvoju shranjevalnikov časa, pojdimo po vrsti. Še v papirnatih časih Ljubljanske borze je že kot srednješolec zase in za bližnje sorodnike kupoval in prodajal vrednostne papirje. In že kot srednješolec je izkusil, kako je, če ti slaba poslovna odločitev odpihne vse prihranke. Vzporedno je diplomiral na elektrotehniki in ekonomiji. Pred šestnajstimi leti je v HS, kjer je imel službo, odklonil novo, dobro plačano delovno mesto in odšel na svoje. Ustanovil je podjetje za trgovanje z emisijskimi kuponi. Kot pravi sam, je poslovni preboj dosegel šele, ko je nehal nenehno razmišljati o prihodnosti in začel živeti za ta trenutek, za sedanjost. Uspešno poslovanje, pri čemer nikoli ne pozabi omeniti odlične ekipe zaposlenih v svojem podjetju, ga je izstrelilo v orbito najbogatejših Slovencev. A tu se zgodba še ne konča. Postal je solastnik podjetja za razvoj shranjevalnikov električne energije, vlaga v pridelavo slovenske hrane in slovenski turizem. Nekajkrat se je že upokojil, a nikoli ni zdržal več kot nekaj mesecev in se vedno vrnil nazaj. Vsak dan hodi v službo, ne zaradi denarja, ampak zato, ker rad dela. Ustanovil je dobrodelno fundacijo, prek katere pomaga socialno najšibkejšim družinam in posameznikom. Kadar mora napolniti svoje shranjevalnike energije, gre v hribe ali se potopi pod morsko gladino. Gost nove epizode Prvakov tedna je Boštjan Bandelj.
Če bi gostu tokratne epizode Prvakov tedna ponudili podaljšano različico dneva, ki bi trajala 30 ali vsaj 25 ur, bi ponudbo verjetno sprejel, saj živi poslovno in raziskovalno zelo dinamično življenje. Preden ga povprašamo, če se bo v prihodnosti poleg razvoja shranjevalnikov električne energije posvetil tudi razvoju shranjevalnikov časa, pojdimo po vrsti. Še v papirnatih časih Ljubljanske borze je že kot srednješolec zase in za bližnje sorodnike kupoval in prodajal vrednostne papirje. In že kot srednješolec je izkusil, kako je, če ti slaba poslovna odločitev odpihne vse prihranke. Vzporedno je diplomiral na elektrotehniki in ekonomiji. Pred šestnajstimi leti je v HS, kjer je imel službo, odklonil novo, dobro plačano delovno mesto in odšel na svoje. Ustanovil je podjetje za trgovanje z emisijskimi kuponi. Kot pravi sam, je poslovni preboj dosegel šele, ko je nehal nenehno razmišljati o prihodnosti in začel živeti za ta trenutek, za sedanjost. Uspešno poslovanje, pri čemer nikoli ne pozabi omeniti odlične ekipe zaposlenih v svojem podjetju, ga je izstrelilo v orbito najbogatejših Slovencev. A tu se zgodba še ne konča. Postal je solastnik podjetja za razvoj shranjevalnikov električne energije, vlaga v pridelavo slovenske hrane in slovenski turizem. Nekajkrat se je že upokojil, a nikoli ni zdržal več kot nekaj mesecev in se vedno vrnil nazaj. Vsak dan hodi v službo, ne zaradi denarja, ampak zato, ker rad dela. Ustanovil je dobrodelno fundacijo, prek katere pomaga socialno najšibkejšim družinam in posameznikom. Kadar mora napolniti svoje shranjevalnike energije, gre v hribe ali se potopi pod morsko gladino. Gost nove epizode Prvakov tedna je Boštjan Bandelj.
V Romuniji je potekal prvi krog ponovljenih predsedniških volitev, kaj razplet prvega polčasa pomeni za nadaljevanje? Protesti študentov in njihovih podpornikov se nadaljujejo, pravijo, da zahteve niso izpolnjenje. Več kot pol leta je že od zrušenja nadstreška novosadske železniške postaje, je videti kakšno rešitev? Predsednik Aleksandar Vučić je bil v ZDA, a se je od tam predčasno vrnil zaradi, kot so sporočili, zdravstvenih težav. Ampak obstaja veliko špekulacij o tem, kaj se je zares dogajalo med ambiciozno zastavljenim obiskom. Bo Vučič odšel na parado v Moskvo 9. maja, kar mu je med drugim odsvetovala tudi komisarka Marta Kos?
V Romuniji je potekal prvi krog ponovljenih predsedniških volitev, kaj razplet prvega polčasa pomeni za nadaljevanje? Protesti študentov in njihovih podpornikov se nadaljujejo, pravijo, da zahteve niso izpolnjenje. Več kot pol leta je že od zrušenja nadstreška novosadske železniške postaje, je videti kakšno rešitev? Predsednik Aleksandar Vučić je bil v ZDA, a se je od tam predčasno vrnil zaradi, kot so sporočili, zdravstvenih težav. Ampak obstaja veliko špekulacij o tem, kaj se je zares dogajalo med ambiciozno zastavljenim obiskom. Bo Vučič odšel na parado v Moskvo 9. maja, kar mu je med drugim odsvetovala tudi komisarka Marta Kos?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Sli bomo v Prešnico, kjer so znani po živinoreji in sadjarstvu. Govorili bomo o izzivih kmetov in lovcev zaradi izjemnega povečanja števila šakalov, predvsem na bistriškem. Šli boomo med kraške suhozide. Pred desetletjem je vzniknilo partnerstvo kraške suhozidne gradnje, ki skozi teorijo in prakso ozavešča o pomenu ohranitve suhih zidov. Obiskali bomo Vipavsko doloino, ki se ponaša z bogato dediščino mlinarstva in pekarstva. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani s pratnerji razvijajo različne sisteme akvaponike s pomočjo rib. Odpravili pa se bomo tudi v zamejski Saležu, kjer je potekala delavnica o fitosanitarnem varstvu vinogradov ter v Oslavje, kjer je znani vinogradnik predstavil zanimivo novost.
Sli bomo v Prešnico, kjer so znani po živinoreji in sadjarstvu. Govorili bomo o izzivih kmetov in lovcev zaradi izjemnega povečanja števila šakalov, predvsem na bistriškem. Šli boomo med kraške suhozide. Pred desetletjem je vzniknilo partnerstvo kraške suhozidne gradnje, ki skozi teorijo in prakso ozavešča o pomenu ohranitve suhih zidov. Obiskali bomo Vipavsko doloino, ki se ponaša z bogato dediščino mlinarstva in pekarstva. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani s pratnerji razvijajo različne sisteme akvaponike s pomočjo rib. Odpravili pa se bomo tudi v zamejski Saležu, kjer je potekala delavnica o fitosanitarnem varstvu vinogradov ter v Oslavje, kjer je znani vinogradnik predstavil zanimivo novost.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Jezikovni KiKs tokrat namenjamo terminološkim zadregam na področju invalidnosti; gre za kompleksno tematiko z dolgoletno zgodovino, v preteklih razpravah pa se je pogosto zaobšlo tako osebe, ki se jih ti termini neposredno dotikajo, kot tudi stroko s področja jezikoslovja oziroma terminologije. Kateri termini sprožajo največ polemik in zakaj jih je težko nadomestiti z novimi?
Jezikovni KiKs tokrat namenjamo terminološkim zadregam na področju invalidnosti; gre za kompleksno tematiko z dolgoletno zgodovino, v preteklih razpravah pa se je pogosto zaobšlo tako osebe, ki se jih ti termini neposredno dotikajo, kot tudi stroko s področja jezikoslovja oziroma terminologije. Kateri termini sprožajo največ polemik in zakaj jih je težko nadomestiti z novimi?
Jubilejna 20. sezona oddaje naPotki nas vsako nedeljo preseneti s kakšnim dih jemajočim pogledom. Vse od vrhov gora, pa do morja odkrivamo slovenske razgledne stolpe. Prvič v tej sezoni nas je pot odpeljala tudi na Primorsko, natančneje na stičišče roba kraške planote in Vipavske doline, kjer lahko v enem pogledu ujamemo nekaj, kar se zdi nemogoče – Alpe in morje hkrati. Pomnik miru Cerje je 25 metrov visok razgledni stolp, ki prepleta bogato simboliko, polno zgodb in umetnosti, z bogato naravno in kulturno zgodovino območja Miren–Kras. Kakšna je njegova zgodba, zakaj velja za eno najlepših razglednih točk pri nas in kaj vse lahko doživite na poti do vrha, izveste v naslednjih minutah. Na pot skrivnosti tega kraškega velikana se je podala Nika Vrabec.
Jubilejna 20. sezona oddaje naPotki nas vsako nedeljo preseneti s kakšnim dih jemajočim pogledom. Vse od vrhov gora, pa do morja odkrivamo slovenske razgledne stolpe. Prvič v tej sezoni nas je pot odpeljala tudi na Primorsko, natančneje na stičišče roba kraške planote in Vipavske doline, kjer lahko v enem pogledu ujamemo nekaj, kar se zdi nemogoče – Alpe in morje hkrati. Pomnik miru Cerje je 25 metrov visok razgledni stolp, ki prepleta bogato simboliko, polno zgodb in umetnosti, z bogato naravno in kulturno zgodovino območja Miren–Kras. Kakšna je njegova zgodba, zakaj velja za eno najlepših razglednih točk pri nas in kaj vse lahko doživite na poti do vrha, izveste v naslednjih minutah. Na pot skrivnosti tega kraškega velikana se je podala Nika Vrabec.
Tokratni gost Obrazov sosednje ulice je Gregor Komac, nekdanji namiznoteniški reprezentant, član mariborskega prvoligaša v namiznem tenisu, tudi trener oseb s Parkinsonovo boleznijo. Kot pravi, je to zanj letos zadnja sezona kot aktiven igralec namiznega tenisa, še zdaleč pa v tem športu ni rekel zadnje besede.
Tokratni gost Obrazov sosednje ulice je Gregor Komac, nekdanji namiznoteniški reprezentant, član mariborskega prvoligaša v namiznem tenisu, tudi trener oseb s Parkinsonovo boleznijo. Kot pravi, je to zanj letos zadnja sezona kot aktiven igralec namiznega tenisa, še zdaleč pa v tem športu ni rekel zadnje besede.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V radijski kuhinji smo tokrat izvedeli zakaj so tople biskvitne omlete tako priljubljene, kaj lahko nadomesti topla biskvitna omleta in kje uporabiti nadev za omleto. Podroben recept pa je tokrat za pripravo slastne omlete z mangom in jagodami..
V radijski kuhinji smo tokrat izvedeli zakaj so tople biskvitne omlete tako priljubljene, kaj lahko nadomesti topla biskvitna omleta in kje uporabiti nadev za omleto. Podroben recept pa je tokrat za pripravo slastne omlete z mangom in jagodami..
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Matija Blažič je lastnik hotela Ribno Alpine Resort na Bledu, ki se lahko ta trenutek – kot prvi hotel v Evropi – pohvali z najvišjim certifikatom »Zero Waste – Brez odpadkov«. S tem je družinsko voden hotel, ki že od leta 2018 deluje kot certificirani trajnostni Zero Waste hotel, še dodatno utrdil svoj položaj kot zgled trajnostnega turizma – najprej na državni, zdaj pa tudi na mednarodni ravni. Hotel je namreč tudi prvi slovenski Zero Waste hotel. Matija Blažič tako s svojo vizijo in vztrajnostjo orje ledino na področju okolju prijaznega poslovanja in s tem postavlja nove standarde za celotno turistično dejavnost. In dokazuje, da je mogoče tudi v hotelski industriji poslovati z minimalnim vplivom na okolje. V to zgodbo pa je uspel vplesti še dve svoji ljubezni – obdelovanje lesa in kolesarjenje. Njegov hotel je namreč tudi prava hvalnica lesu in kolesarstvu, kamor se stekajo poti tako ljubiteljev kolesarstva kot tudi največjih kolesarskih imen preteklega in sedanjega obdobja.
Matija Blažič je lastnik hotela Ribno Alpine Resort na Bledu, ki se lahko ta trenutek – kot prvi hotel v Evropi – pohvali z najvišjim certifikatom »Zero Waste – Brez odpadkov«. S tem je družinsko voden hotel, ki že od leta 2018 deluje kot certificirani trajnostni Zero Waste hotel, še dodatno utrdil svoj položaj kot zgled trajnostnega turizma – najprej na državni, zdaj pa tudi na mednarodni ravni. Hotel je namreč tudi prvi slovenski Zero Waste hotel. Matija Blažič tako s svojo vizijo in vztrajnostjo orje ledino na področju okolju prijaznega poslovanja in s tem postavlja nove standarde za celotno turistično dejavnost. In dokazuje, da je mogoče tudi v hotelski industriji poslovati z minimalnim vplivom na okolje. V to zgodbo pa je uspel vplesti še dve svoji ljubezni – obdelovanje lesa in kolesarjenje. Njegov hotel je namreč tudi prava hvalnica lesu in kolesarstvu, kamor se stekajo poti tako ljubiteljev kolesarstva kot tudi največjih kolesarskih imen preteklega in sedanjega obdobja.
PRESAJANJE PLODOVK V VEČJE LONČKE Maja razmišljamo, kdaj in kam posaditi plodovke. Fanči Perdih opozarja, da naj nas občasni topli dnevi ne premamijo, da bi plodovke na prosto sadili pred ledenimi možmi. Jih pa lahko presadimo v večje lončke. Sadike z dobro razvito koreninsko grudo niso tako občutljive, če jih presajamo ob dnevih, ki zanje niso ugodni. STROKOVNJAKI ODGOVORJAJO Strokovnjake smo prosili, da odgovorijo na vprašanja gledalcev, ki smo jih prejeli v uredništvo. Tokrat so povezana s fenologijo rastlin, molji, ki obžirajo fižol, in rastlinami, ki jočejo. ZGODBA O REGRATU Za praznično majsko oddajo smo pripravili posebno zgodbo o regratu. Zgodbo je napisala Martina Zorko, učenci drugega razreda PŠ Staneta Lenardona iz Razvanja pa so v njej izvedeli, zakaj se regratovi cvetovi ponoči zaprejo in kako iz regratovih cvetov narediti ogrlico. SPOMLADANSKI NAGROBNI NASAD Na praznem, vzorčnem nagrobnem mestu urejajo nagrobno gredico. Prvič so jo zasadili lani pred poletjem. Del nasada so ohranili tudi oktobra, ko so poletni nasad spremenili v jesensko-zimskega. Letos, sredi aprila, je nasad dobil spomladansko obleko iz marjetic, kamnokrečev, okrasnih trav in spominčic.
PRESAJANJE PLODOVK V VEČJE LONČKE Maja razmišljamo, kdaj in kam posaditi plodovke. Fanči Perdih opozarja, da naj nas občasni topli dnevi ne premamijo, da bi plodovke na prosto sadili pred ledenimi možmi. Jih pa lahko presadimo v večje lončke. Sadike z dobro razvito koreninsko grudo niso tako občutljive, če jih presajamo ob dnevih, ki zanje niso ugodni. STROKOVNJAKI ODGOVORJAJO Strokovnjake smo prosili, da odgovorijo na vprašanja gledalcev, ki smo jih prejeli v uredništvo. Tokrat so povezana s fenologijo rastlin, molji, ki obžirajo fižol, in rastlinami, ki jočejo. ZGODBA O REGRATU Za praznično majsko oddajo smo pripravili posebno zgodbo o regratu. Zgodbo je napisala Martina Zorko, učenci drugega razreda PŠ Staneta Lenardona iz Razvanja pa so v njej izvedeli, zakaj se regratovi cvetovi ponoči zaprejo in kako iz regratovih cvetov narediti ogrlico. SPOMLADANSKI NAGROBNI NASAD Na praznem, vzorčnem nagrobnem mestu urejajo nagrobno gredico. Prvič so jo zasadili lani pred poletjem. Del nasada so ohranili tudi oktobra, ko so poletni nasad spremenili v jesensko-zimskega. Letos, sredi aprila, je nasad dobil spomladansko obleko iz marjetic, kamnokrečev, okrasnih trav in spominčic.
Danes smo prek spleta nenehno povezani in posledično neprestano dosegljivi. S tem so se med drugim na široko odprla vrata celi paleti novih, fleksibilnih oblik dela, ki imajo poleg prednosti tudi številne negativne učinke. Ti segajo od vse večjega stresa in izgorelosti do prekarizacije. Gre za učinke, ki so povsem v nasprotju z večjo kreativnostjo in inovativnostjo, ki pa vendarle veljata za ključni motor ustvarjanja dodane vrednosti. Kaj pravzaprav povzroča kratke stike med sodobnimi tehnologijami in nami, njihovimi uporabniki, in kakšne so strategije humanizacije digitalnega dela? To so vidiki, ki jih raziskuje prof. dr. Matej Černe z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Ob prazniku dela ponavljamo pogovor z njim, ki je nastal leta 2023, ko je prejel Zoisovo priznanje.
Danes smo prek spleta nenehno povezani in posledično neprestano dosegljivi. S tem so se med drugim na široko odprla vrata celi paleti novih, fleksibilnih oblik dela, ki imajo poleg prednosti tudi številne negativne učinke. Ti segajo od vse večjega stresa in izgorelosti do prekarizacije. Gre za učinke, ki so povsem v nasprotju z večjo kreativnostjo in inovativnostjo, ki pa vendarle veljata za ključni motor ustvarjanja dodane vrednosti. Kaj pravzaprav povzroča kratke stike med sodobnimi tehnologijami in nami, njihovimi uporabniki, in kakšne so strategije humanizacije digitalnega dela? To so vidiki, ki jih raziskuje prof. dr. Matej Černe z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Ob prazniku dela ponavljamo pogovor z njim, ki je nastal leta 2023, ko je prejel Zoisovo priznanje.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«