Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Imate doma chia semena, ki jih primešate jogurtu, kruhu ali pecivu? Ali pa kapsule ašvagande, indijske zimske češnje? Tovrstna eksotična živila so pogosto oglaševana kot superživala, čeprav so lahko tudi živila lokalnega izvora prav tako »super«. Več o tem, kaj so superživila, katere pozitivne lastnosti imajo in na kaj moramo biti kot potrošniki pozorni, smo izvedeli od Eve Grohar Gros, predavateljice na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana.
Imate doma chia semena, ki jih primešate jogurtu, kruhu ali pecivu? Ali pa kapsule ašvagande, indijske zimske češnje? Tovrstna eksotična živila so pogosto oglaševana kot superživala, čeprav so lahko tudi živila lokalnega izvora prav tako »super«. Več o tem, kaj so superživila, katere pozitivne lastnosti imajo in na kaj moramo biti kot potrošniki pozorni, smo izvedeli od Eve Grohar Gros, predavateljice na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Preverjamo koga zares zanima dobrobit živali v primeru Tropske hiše v Celju, pobožale vas bodo praznične fotografije in posnetek živali naših gledalcev, morda vas bodo presenetile tudi izjave otrok ob branju knjige Z naravo v objemu, iščemo pogrešano muco in svetujemo o tem, kako pravilno nastlati živalim.
Preverjamo koga zares zanima dobrobit živali v primeru Tropske hiše v Celju, pobožale vas bodo praznične fotografije in posnetek živali naših gledalcev, morda vas bodo presenetile tudi izjave otrok ob branju knjige Z naravo v objemu, iščemo pogrešano muco in svetujemo o tem, kako pravilno nastlati živalim.
Do začetka koledarske pomladi je še dobra dva meseca, v tem času pa vrtičkarji navadno postanejo nestrpni, kdaj in kaj bodo lahko začeli sejati. Pri nekaterih vrtninah nikakor ne gre hiteti, po drugi strani pa kakšno stvar že lahko posejemo v rastlinjake. Vedno pa moramo upoštevati tudi pravila kolobarjenja. Več pa s specialistko za zelenjadarstvo in okrasne rastline Mišo Pušenjak.
Do začetka koledarske pomladi je še dobra dva meseca, v tem času pa vrtičkarji navadno postanejo nestrpni, kdaj in kaj bodo lahko začeli sejati. Pri nekaterih vrtninah nikakor ne gre hiteti, po drugi strani pa kakšno stvar že lahko posejemo v rastlinjake. Vedno pa moramo upoštevati tudi pravila kolobarjenja. Več pa s specialistko za zelenjadarstvo in okrasne rastline Mišo Pušenjak.
Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi … To se je nam Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manjši. A danes bomo pregledali Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novo nastalo kraljevino na Balkanu (ponovitev).
Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi … To se je nam Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manjši. A danes bomo pregledali Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novo nastalo kraljevino na Balkanu (ponovitev).
Korporacija Meta, pod okrilje katere sodijo digitalne platforme Facebook, Instagram, WhatsApp (tri izmed štirih po številu uporabnikov največjih spletnih platform), je pred tednom dni ukinila preverjanje dejstev na svojih platformah v Združenih državah Amerike. Gre za pomenljiv obrat in jasen signal, da se opušča aktivna prizadevanja za zmanjševanje širjenja dezinformacij, zavajanj in laži na socialnih omrežjih.
Korporacija Meta, pod okrilje katere sodijo digitalne platforme Facebook, Instagram, WhatsApp (tri izmed štirih po številu uporabnikov največjih spletnih platform), je pred tednom dni ukinila preverjanje dejstev na svojih platformah v Združenih državah Amerike. Gre za pomenljiv obrat in jasen signal, da se opušča aktivna prizadevanja za zmanjševanje širjenja dezinformacij, zavajanj in laži na socialnih omrežjih.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Boris Pahor, veliki tržaški pisatelj je v visoki starosti, rojen je bil l. 1913, odšel konec maja l. 2022. Poleg številnih knjig, v katerih je skozi prikaz lastne izkušnje s totalitarizmi XX. stoletja opisoval njihove zablode, ki se ne bi bile smele zgoditi, je zapustil tudi dobrih 5 tisoč kosov pisemske korespondence. Hrani jo NUK, bolj podrobno pa se jo je lotila redna profesorica slovenske književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Urška Perenič. Sama pravi, da se je o tej nalogi še za časa življenja dogovorila s pisateljem. Zasnovala je projekt Književna republika Borisa Pahorja in v tem okviru lani decembra uredila že drugi zbornik z več besedili o njegovem pisanju in življenju. Njegov naslov s podnaslovom »opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem« je »Jaz pa nikoli nisem sanjal« in o opisih in pristopih različnih avtoric in avtorjev, ki so napisali prispevke smo z njo pripravili pogovor. FOTO: Urška Perenič leta 2022 VIR: https://sl.wikipedia.org/wiki/Urška_Perenič
Boris Pahor, veliki tržaški pisatelj je v visoki starosti, rojen je bil l. 1913, odšel konec maja l. 2022. Poleg številnih knjig, v katerih je skozi prikaz lastne izkušnje s totalitarizmi XX. stoletja opisoval njihove zablode, ki se ne bi bile smele zgoditi, je zapustil tudi dobrih 5 tisoč kosov pisemske korespondence. Hrani jo NUK, bolj podrobno pa se jo je lotila redna profesorica slovenske književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Urška Perenič. Sama pravi, da se je o tej nalogi še za časa življenja dogovorila s pisateljem. Zasnovala je projekt Književna republika Borisa Pahorja in v tem okviru lani decembra uredila že drugi zbornik z več besedili o njegovem pisanju in življenju. Njegov naslov s podnaslovom »opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem« je »Jaz pa nikoli nisem sanjal« in o opisih in pristopih različnih avtoric in avtorjev, ki so napisali prispevke smo z njo pripravili pogovor. FOTO: Urška Perenič leta 2022 VIR: https://sl.wikipedia.org/wiki/Urška_Perenič
Akt o digitalnih storitvah poligon merjenja moči med Evrop in Ameriko? Ali se EU boji vznejevoljiti Donalda Trumpa? Zakaj Belgijce razburja pokojninska reforma, ki je stopila v veljavo 1. januarja letos? Zakaj je podatek o manjši količini zaseženega kokaina v antwerpenskem pristanišču lani v primerjavi z letom prej varljiv?
Akt o digitalnih storitvah poligon merjenja moči med Evrop in Ameriko? Ali se EU boji vznejevoljiti Donalda Trumpa? Zakaj Belgijce razburja pokojninska reforma, ki je stopila v veljavo 1. januarja letos? Zakaj je podatek o manjši količini zaseženega kokaina v antwerpenskem pristanišču lani v primerjavi z letom prej varljiv?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Ídrijca je reka v zahodni Sloveniji, levi pritok Soče. Izvira v Idrijskem hribovju južno od Vojskega. Sprva teče po ozki in globoki dolini proti jugovzhodu in severovzhodu, nato proti severu skozi Idrijo in Spodnjo Idrijo. V spodnjem toku teče po globoki dolini proti severozahodu in se pri Mostu na Soči izliva v Sočo. Idrijca nastane iz štirih majhnih izvirov na gozdnatem pobočju v neposredni bližini razvodja s Trebušo, a se po toku navzdol hitro okrepi s številnimi majhnimi pritoki. Tako si je kmalu vrezala globoko, gozdnato in popolnoma neposeljeno dolino Kramaršca, usmerjeno proti jugovzhodu. Čeprav lahko Idrijco po ohranjenosti struge, kakovosti vode in lepoti pokrajine primerjamo s Sočo, je bil turistični razvoj ob njej razmeroma skromen. Najpomembnejša je vsekakor kulturna in tehnična dediščina v Idriji, klavže v zgornjem toku, Divje jezero in Krajinski park Zgornja Idrijca. A je prav zaradi svoje odmaknjenosti in vrezanih grap čedalje bolj zanimiva za ljudi, ki iščejo mir in povezanost z naravo ter seveda za ribiče z vsega sveta. Prav preživljanje časa na prodiščih reke Idrijce pričara vodno krajino v vsej njeni idiličnosti.
Ídrijca je reka v zahodni Sloveniji, levi pritok Soče. Izvira v Idrijskem hribovju južno od Vojskega. Sprva teče po ozki in globoki dolini proti jugovzhodu in severovzhodu, nato proti severu skozi Idrijo in Spodnjo Idrijo. V spodnjem toku teče po globoki dolini proti severozahodu in se pri Mostu na Soči izliva v Sočo. Idrijca nastane iz štirih majhnih izvirov na gozdnatem pobočju v neposredni bližini razvodja s Trebušo, a se po toku navzdol hitro okrepi s številnimi majhnimi pritoki. Tako si je kmalu vrezala globoko, gozdnato in popolnoma neposeljeno dolino Kramaršca, usmerjeno proti jugovzhodu. Čeprav lahko Idrijco po ohranjenosti struge, kakovosti vode in lepoti pokrajine primerjamo s Sočo, je bil turistični razvoj ob njej razmeroma skromen. Najpomembnejša je vsekakor kulturna in tehnična dediščina v Idriji, klavže v zgornjem toku, Divje jezero in Krajinski park Zgornja Idrijca. A je prav zaradi svoje odmaknjenosti in vrezanih grap čedalje bolj zanimiva za ljudi, ki iščejo mir in povezanost z naravo ter seveda za ribiče z vsega sveta. Prav preživljanje časa na prodiščih reke Idrijce pričara vodno krajino v vsej njeni idiličnosti.
Drugo januarsko oddajo Ljudje in zemlja začenjamo z načrti, ki jih imajo območni kmetijsko-gozdarski zavodi in Zadružna zveza Slovenije v letu 2025. Nadaljujemo s sadjarskimi temami: zimsko rezjo sadnega drevja na klik - za našo oddajo jo je prikazal svetovalec za sadjarstvo iz Nizozemske in predstavitvijo raziskovalnega dela Sadjarskega centra Maribor. Ta izvaja introdukcijo pečkastega sadja in preizkuša nove tehnologije pridelave jabolk in češenj že 35 let. Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v prašičereji pa je cilj še enega projekta evropskega inovativnega partnerstva, rešitve so rejci in strokovnjaki predstavili na kmetiji Galunder v Veržeju.
Drugo januarsko oddajo Ljudje in zemlja začenjamo z načrti, ki jih imajo območni kmetijsko-gozdarski zavodi in Zadružna zveza Slovenije v letu 2025. Nadaljujemo s sadjarskimi temami: zimsko rezjo sadnega drevja na klik - za našo oddajo jo je prikazal svetovalec za sadjarstvo iz Nizozemske in predstavitvijo raziskovalnega dela Sadjarskega centra Maribor. Ta izvaja introdukcijo pečkastega sadja in preizkuša nove tehnologije pridelave jabolk in češenj že 35 let. Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v prašičereji pa je cilj še enega projekta evropskega inovativnega partnerstva, rešitve so rejci in strokovnjaki predstavili na kmetiji Galunder v Veržeju.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Svobodna: odraščanje na koncu zgodovine je avtobiografski roman albanske pisateljice Lee Ypi, ki je izšel leta 2021. Delo, ki je bilo sprva zamišljeno kot filozofsko delo o različnih poimenovanjih svobode v kapitalizmu in socializmu, je kmalu po prevodu v slovenščino na knjižnih policah opazil tudi Žiga Kump, po izobrazbi filozof, sicer pa koordinator kulturnih dogodkov v Kulturnem domu Krško.
Svobodna: odraščanje na koncu zgodovine je avtobiografski roman albanske pisateljice Lee Ypi, ki je izšel leta 2021. Delo, ki je bilo sprva zamišljeno kot filozofsko delo o različnih poimenovanjih svobode v kapitalizmu in socializmu, je kmalu po prevodu v slovenščino na knjižnih policah opazil tudi Žiga Kump, po izobrazbi filozof, sicer pa koordinator kulturnih dogodkov v Kulturnem domu Krško.
Nepretrgana oskrba in podpora med naravnimi procesi med nosečnostjo, porodom in takoj po rojstvu. To je poslanstvo babic. Na naših tleh že vsaj od 16. stoletja naprej. Slovenija je ena izmed osmih držav, ki so dosegle, da je babištvo na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva. V tokratnih naPOTkih smo obiskali kranjsko in brežiško porodnišnico.
Nepretrgana oskrba in podpora med naravnimi procesi med nosečnostjo, porodom in takoj po rojstvu. To je poslanstvo babic. Na naših tleh že vsaj od 16. stoletja naprej. Slovenija je ena izmed osmih držav, ki so dosegle, da je babištvo na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva. V tokratnih naPOTkih smo obiskali kranjsko in brežiško porodnišnico.
Najbolj vesel mesec je za nami, in ker januar pregovorno velja za turoben mesec, smo se odločili, da vanj vnesemo malce humorja. Humor nas nasmeji in razvedri, pogosto pa v sebi nosi tudi zrno modrosti. Z nami bodo: mojster potegavščin Franci Kek, Rok Vilčnik, mojster komedije absurda, ter Maja Gal Štromar, mojstrica odkrivanja humorja v človeški naravi. Oddajo bosta popestrila tudi hudomušna lika Mama Manka in Klobasekov Pepi. V digitalni rubriki bomo ločevali resnične posnetke od globokih ponaredkov, oddajo pa zaokrožili z zabavnim kvizom (Spo)znanje generacij.
Najbolj vesel mesec je za nami, in ker januar pregovorno velja za turoben mesec, smo se odločili, da vanj vnesemo malce humorja. Humor nas nasmeji in razvedri, pogosto pa v sebi nosi tudi zrno modrosti. Z nami bodo: mojster potegavščin Franci Kek, Rok Vilčnik, mojster komedije absurda, ter Maja Gal Štromar, mojstrica odkrivanja humorja v človeški naravi. Oddajo bosta popestrila tudi hudomušna lika Mama Manka in Klobasekov Pepi. V digitalni rubriki bomo ločevali resnične posnetke od globokih ponaredkov, oddajo pa zaokrožili z zabavnim kvizom (Spo)znanje generacij.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila svetovna prvakinja v fitnesu, osebna trenerka, prehranska svetovalka, profesionalna plesalka, tudi diplomirana inženirka konfekcije in dizajna Tina Dukič Žižek. Govorili smo o športu, profesionalnem fitnesu, pa tudi novoletnih o zaobljubah in vsem potrebnem, da ohranimo motivacijo in disciplino za osebnostno rast.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila svetovna prvakinja v fitnesu, osebna trenerka, prehranska svetovalka, profesionalna plesalka, tudi diplomirana inženirka konfekcije in dizajna Tina Dukič Žižek. Govorili smo o športu, profesionalnem fitnesu, pa tudi novoletnih o zaobljubah in vsem potrebnem, da ohranimo motivacijo in disciplino za osebnostno rast.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V turistični oddaji vas vabimo v Prlekijo in Prekmurje. Najprej bomo pokušali čurke – kašnate klobase, značilne za območje Koga in vzhodnega ormoškega območja, nato se bomo posladkali še s prekmursko in prleško gibanico. Čaka nas tudi nova potopisna zgodba – spoznali bomo Štajerko Matejo Toplak in njeno zanimivo potovalno izkušnjo.
V turistični oddaji vas vabimo v Prlekijo in Prekmurje. Najprej bomo pokušali čurke – kašnate klobase, značilne za območje Koga in vzhodnega ormoškega območja, nato se bomo posladkali še s prekmursko in prleško gibanico. Čaka nas tudi nova potopisna zgodba – spoznali bomo Štajerko Matejo Toplak in njeno zanimivo potovalno izkušnjo.
Radijsko kuhinjo smo tokrat namenili brstičnemu ohrovtu. Zanimalo nas je, zakaj je brstični ohrovt tako osovražen in ali je brstični ohrovt lahko tudi več kot priloga? Kuharica Mojca pa vam bo zaupala še podroben recept za pripravo brstičnega ohrovta z arašidovo omako.
Radijsko kuhinjo smo tokrat namenili brstičnemu ohrovtu. Zanimalo nas je, zakaj je brstični ohrovt tako osovražen in ali je brstični ohrovt lahko tudi več kot priloga? Kuharica Mojca pa vam bo zaupala še podroben recept za pripravo brstičnega ohrovta z arašidovo omako.
Besedomat je preprosta in kratka igra, v kateri preverjate poznavanje slovenskega besedišča, obenem pa pomagate jezikoslovcem pri raziskavi. Pravila igre nam v tokratnem Kiksu razloži Andrej Perdih z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramouša ZRC Sazu in nam med drugim pove, kje je nastala pobuda za raziskavo in kakšne rezultate so pokazale podobne raziskave za druge jezike - v Združenih državah Amerike, na primer, se govorci ameriške angleščine na dan naučijo dve novi besedi. Koliko pa se jih mi?
Besedomat je preprosta in kratka igra, v kateri preverjate poznavanje slovenskega besedišča, obenem pa pomagate jezikoslovcem pri raziskavi. Pravila igre nam v tokratnem Kiksu razloži Andrej Perdih z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramouša ZRC Sazu in nam med drugim pove, kje je nastala pobuda za raziskavo in kakšne rezultate so pokazale podobne raziskave za druge jezike - v Združenih državah Amerike, na primer, se govorci ameriške angleščine na dan naučijo dve novi besedi. Koliko pa se jih mi?
Maja Kolar je doktorica znanosti s področja agronomije, ki se je tudi iz lastne življenjske izkušnje posvetila ekološkemu kmetijstvu. V zadnjem času pa predvsem tudi ohranjanju in razmnoževanju starih ekoloških semen. Sodeluje pri različnih projektih doma in v tujini na področju ekološkega in biodinamičnega izobraževanja in svetovanja. Je habilitirana predavateljica za področje Ekološke pridelave hrane na Biotehniškem centru Naklo. Za Združenje Demeter Slovenija certificira Demeter kmetije in vodi izobraževanja za Demeter kontrolorje. Pomaga pri strokovnem vodenju Demeter certificiranih šolskih učnih vrtov v Radovljici in Kranjski Gori, ter pri organizaciji pouka za učence osnovnih šol v učilnici na prostem. In je strokovna vodja Semenjalnice, ekološke hranilnice semen, ki je nastala kot rezultat zasebne pobude inštituta Ekosemena ob pomoči na Razvojne agencije Zgornje Gorenjske in sedmih tamkajšnjih občin. V okviru projekta je zaživel celostni model ekološke semenarske zadruge, v kateri semena razmnožujejo s pomočjo kooperantov, zbirajo, žlahtnijo in že delijo tudi med uporabnike. » Domača semena so naša naravna in hkrati dragocena kulturna dediščina«, pravi Maja Kolar in tega se pri nas še vse premalo zavedamo.
Maja Kolar je doktorica znanosti s področja agronomije, ki se je tudi iz lastne življenjske izkušnje posvetila ekološkemu kmetijstvu. V zadnjem času pa predvsem tudi ohranjanju in razmnoževanju starih ekoloških semen. Sodeluje pri različnih projektih doma in v tujini na področju ekološkega in biodinamičnega izobraževanja in svetovanja. Je habilitirana predavateljica za področje Ekološke pridelave hrane na Biotehniškem centru Naklo. Za Združenje Demeter Slovenija certificira Demeter kmetije in vodi izobraževanja za Demeter kontrolorje. Pomaga pri strokovnem vodenju Demeter certificiranih šolskih učnih vrtov v Radovljici in Kranjski Gori, ter pri organizaciji pouka za učence osnovnih šol v učilnici na prostem. In je strokovna vodja Semenjalnice, ekološke hranilnice semen, ki je nastala kot rezultat zasebne pobude inštituta Ekosemena ob pomoči na Razvojne agencije Zgornje Gorenjske in sedmih tamkajšnjih občin. V okviru projekta je zaživel celostni model ekološke semenarske zadruge, v kateri semena razmnožujejo s pomočjo kooperantov, zbirajo, žlahtnijo in že delijo tudi med uporabnike. » Domača semena so naša naravna in hkrati dragocena kulturna dediščina«, pravi Maja Kolar in tega se pri nas še vse premalo zavedamo.
V prvi oddaji v letu 2025 se posvečamo priljubljeni, evolucijsko mladi družini rastlin. Kaktusovke z več kot 2 tisoč vrstami lahko dandanes vzgajamo tudi v dnevnih sobah, medtem ko je prvi kaktus v Evropo priplul s Krištofom Kolumbom. V njegovih časih so se z njimi lahko bahali le premožni ljudje. Najdražjega v zgodovini ima doma tudi Jure Slatner, pedagog in član več kot 50 let starega Društva prijateljev kaktusov Slovenije. Pokazal nam bo, kako jih cepi. Lučka Lipnik iz Paviljona kaktej iz Rogaške Slatine bo kaktuse oprašila, Zvone Rovšek iz Litije bo posadil njihova semena. Ljubiteljski zbiratelj, Mariborčan Janez Pahor pa bo presadil nekaj primerkov, ki so prerasli lonček in izčrpali substrat.
V prvi oddaji v letu 2025 se posvečamo priljubljeni, evolucijsko mladi družini rastlin. Kaktusovke z več kot 2 tisoč vrstami lahko dandanes vzgajamo tudi v dnevnih sobah, medtem ko je prvi kaktus v Evropo priplul s Krištofom Kolumbom. V njegovih časih so se z njimi lahko bahali le premožni ljudje. Najdražjega v zgodovini ima doma tudi Jure Slatner, pedagog in član več kot 50 let starega Društva prijateljev kaktusov Slovenije. Pokazal nam bo, kako jih cepi. Lučka Lipnik iz Paviljona kaktej iz Rogaške Slatine bo kaktuse oprašila, Zvone Rovšek iz Litije bo posadil njihova semena. Ljubiteljski zbiratelj, Mariborčan Janez Pahor pa bo presadil nekaj primerkov, ki so prerasli lonček in izčrpali substrat.
Na Krasu je človek stalno naseljen že okoli šest tisoč let in je skozi ves ta čas pomembno oblikoval krajino. Zdaj se kraška krajina spreminja zaradi opuščanja kmetijskih površin, še zlasti biotsko zelo pestrih travnikov. Specifično kraško okolje z malo površinske vode se posledično zarašča, ena od posledic pa je tudi večja požarna ogroženost. Kako torej na eni strani ohraniti gozd in tudi zelo bogato kulturno krajino na Krasu, ki bi jo človek še naprej oblikoval v sozvočju z naravnim okoljem? Na to vprašanje skuša odgovoriti gost današnje oddaje krajinski arhitekt Robert Gostinčar, ki je s sodelavci oblikoval študijo o krajinski zasnovi Krasa. V njej se loteva vprašanj poseljenosti, infrastrukture in turizma na Krasu.
Na Krasu je človek stalno naseljen že okoli šest tisoč let in je skozi ves ta čas pomembno oblikoval krajino. Zdaj se kraška krajina spreminja zaradi opuščanja kmetijskih površin, še zlasti biotsko zelo pestrih travnikov. Specifično kraško okolje z malo površinske vode se posledično zarašča, ena od posledic pa je tudi večja požarna ogroženost. Kako torej na eni strani ohraniti gozd in tudi zelo bogato kulturno krajino na Krasu, ki bi jo človek še naprej oblikoval v sozvočju z naravnim okoljem? Na to vprašanje skuša odgovoriti gost današnje oddaje krajinski arhitekt Robert Gostinčar, ki je s sodelavci oblikoval študijo o krajinski zasnovi Krasa. V njej se loteva vprašanj poseljenosti, infrastrukture in turizma na Krasu.
V tokratni Jutranji vremenski fronti pri letalskem meteorologu prognostiku Matevžu Osolniku izvemo, kaj so zavetrni valovi in od česa je odvisna njihova pogostost - pri nas jih običajno povezujemo predvsem z močnimi vetrovi, kot je na primer burja. Najmočnejši zavetrni valovi pa imajo takšno silo, da laho celo močno vplivajo na višino letenja letal.
V tokratni Jutranji vremenski fronti pri letalskem meteorologu prognostiku Matevžu Osolniku izvemo, kaj so zavetrni valovi in od česa je odvisna njihova pogostost - pri nas jih običajno povezujemo predvsem z močnimi vetrovi, kot je na primer burja. Najmočnejši zavetrni valovi pa imajo takšno silo, da laho celo močno vplivajo na višino letenja letal.
10 dni je stara generacija, ki ji bomo do leta 2039 rekli kar generacija beta. Večina rojenih v tem obdobju bo doživela prehod v 22. stoletje, do leta 2035 pa bo generacija beta predstavljala 16 odstotkov svetovne populacije. To so in bodo otroci generacije Z, pa tudi milenijcev. Kakšni bodo in v kakšen svet vstopajo? O tem v Petku brez pravila, sogovornik je antropolog Dan Podjed.
10 dni je stara generacija, ki ji bomo do leta 2039 rekli kar generacija beta. Večina rojenih v tem obdobju bo doživela prehod v 22. stoletje, do leta 2035 pa bo generacija beta predstavljala 16 odstotkov svetovne populacije. To so in bodo otroci generacije Z, pa tudi milenijcev. Kakšni bodo in v kakšen svet vstopajo? O tem v Petku brez pravila, sogovornik je antropolog Dan Podjed.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
"Kot igralka na odru neko čustveno stanje nikoli ne moreš ustvaritI na dveh tirih, zato je bilo včasih zelo težko." Tako gledališka in filmska igralka Marjana Brecelj, ki se je zapisala gledališču, ob tem pa posnela zavidljivo število vlog v celovečercih, kratkih filmih in televizijskih serijah. Za njeno obsežno in bogato filmografijo ji je Društvo slovenskih režiserjev in režiserk podelilo nagrado Bert za življenjsko delo v filmu.
"Kot igralka na odru neko čustveno stanje nikoli ne moreš ustvaritI na dveh tirih, zato je bilo včasih zelo težko." Tako gledališka in filmska igralka Marjana Brecelj, ki se je zapisala gledališču, ob tem pa posnela zavidljivo število vlog v celovečercih, kratkih filmih in televizijskih serijah. Za njeno obsežno in bogato filmografijo ji je Društvo slovenskih režiserjev in režiserk podelilo nagrado Bert za življenjsko delo v filmu.
Vrtnice navdihujejo umetnike vseh zvrsti, le redki pa vedo, da so primerne tudi kot dodatek jedi, kot posladek. Kaj vse se da pripraviti iz njih, bomo spoznali v oddaji, v kateri smo vrtnicam - da ne bo vse samo rožnato in rdeče - pridružili še različne cvetlice modrih barvnih odtenkov. Tudi z njimi smo okrasili jedi, jim dodali novo nianso okusov in jih predelali v posladke. Scenarist in urednik: Stane Sušnik Režiserka: Hanka Kastelicová
Vrtnice navdihujejo umetnike vseh zvrsti, le redki pa vedo, da so primerne tudi kot dodatek jedi, kot posladek. Kaj vse se da pripraviti iz njih, bomo spoznali v oddaji, v kateri smo vrtnicam - da ne bo vse samo rožnato in rdeče - pridružili še različne cvetlice modrih barvnih odtenkov. Tudi z njimi smo okrasili jedi, jim dodali novo nianso okusov in jih predelali v posladke. Scenarist in urednik: Stane Sušnik Režiserka: Hanka Kastelicová
Izguba sluha prizadene več kot milijardo in pol ljudi po vsem svetu, od tega je 34 milijonov otrok. Za več kot pol primerov gluhosti so krivi geni. Britanska deklica Opal se je rodila popolnoma gluha. Tik pred prvim rojstnim dnevom je v desno uho prejela gensko terapijo, najnovejši način zdravljenje gluhosti,. Druga polovica gluhosti je posledica okužb, poškodb ali starostnih sprememb. Naglušnost premagujemo s slušnimi pripomočki, če ti ne zadoščajo, pa s slušnimi vsadki. Kakšne vrste slušnih vsadkov poznamo? Sluh je eden od naših osnovnih čutov. Kako nam ga lahko znanost povrne?
Izguba sluha prizadene več kot milijardo in pol ljudi po vsem svetu, od tega je 34 milijonov otrok. Za več kot pol primerov gluhosti so krivi geni. Britanska deklica Opal se je rodila popolnoma gluha. Tik pred prvim rojstnim dnevom je v desno uho prejela gensko terapijo, najnovejši način zdravljenje gluhosti,. Druga polovica gluhosti je posledica okužb, poškodb ali starostnih sprememb. Naglušnost premagujemo s slušnimi pripomočki, če ti ne zadoščajo, pa s slušnimi vsadki. Kakšne vrste slušnih vsadkov poznamo? Sluh je eden od naših osnovnih čutov. Kako nam ga lahko znanost povrne?
Iz novogoriškega studia se nam je v tokratnem Lokalnem času pridružil Valter Pregelj. Slab mesec pred uradnim odprtjem Evropske prestolnice kulture smo se pogovarjali o pripravah, finančnem okvirju in programski knjigi, ki bo nared sredi meseca. Ustavili smo se tudi v taktilni galeriji ter preverili, kaj domačini menijo o EPKju in pričakujejo od celoletnega dogajanja na Goriškem.
Iz novogoriškega studia se nam je v tokratnem Lokalnem času pridružil Valter Pregelj. Slab mesec pred uradnim odprtjem Evropske prestolnice kulture smo se pogovarjali o pripravah, finančnem okvirju in programski knjigi, ki bo nared sredi meseca. Ustavili smo se tudi v taktilni galeriji ter preverili, kaj domačini menijo o EPKju in pričakujejo od celoletnega dogajanja na Goriškem.
Jeseni 1944 je pri Tinju na Pohorju v največji tajnosti začela nastajati partizanska bolnica Jesen, ki je 6. januarja 1945 sprejela prve ranjence
Jeseni 1944 je pri Tinju na Pohorju v največji tajnosti začela nastajati partizanska bolnica Jesen, ki je 6. januarja 1945 sprejela prve ranjence
Danes smo predstavlli knjigo Zdravilna moč vagusnega živca, Vaje za samopomoč pri tesnobi, depresiji, travmi in avtizmu. Gre za praktični vodnik za razumevanje delovanja možganskih živcev kot ključa do našega ustreznega duševnega in telesnega počutja. Avtor Stanley Rosenberg na podlagi več kot 30-letnih izkušenj na področju kraniosakralne terapije in rolfanja raziskuje ključno vlogo, ki jo ima vagusni živec pri vzpostavljanju naših psiholoških in čustvenih stanj, in pojasnjuje, da nešteto pogostih duševnih in telesnih simptomov – od tesnobe in depresije do migrene in bolečin v hrbtu – kaže na nepravilno delovanje vagusnega živca. Rosenberg z vrsto preprostih vaj za samopomoč ponazarja, kako lahko poskrbimo za pravilno delovanje vagusnega živca in tako dosežemo globoko sprostitev, izboljšamo spanec in si opomoremo od poškodb in travmatičnih dogodkov. Knjiga je izšla pri založbi Primus.
Danes smo predstavlli knjigo Zdravilna moč vagusnega živca, Vaje za samopomoč pri tesnobi, depresiji, travmi in avtizmu. Gre za praktični vodnik za razumevanje delovanja možganskih živcev kot ključa do našega ustreznega duševnega in telesnega počutja. Avtor Stanley Rosenberg na podlagi več kot 30-letnih izkušenj na področju kraniosakralne terapije in rolfanja raziskuje ključno vlogo, ki jo ima vagusni živec pri vzpostavljanju naših psiholoških in čustvenih stanj, in pojasnjuje, da nešteto pogostih duševnih in telesnih simptomov – od tesnobe in depresije do migrene in bolečin v hrbtu – kaže na nepravilno delovanje vagusnega živca. Rosenberg z vrsto preprostih vaj za samopomoč ponazarja, kako lahko poskrbimo za pravilno delovanje vagusnega živca in tako dosežemo globoko sprostitev, izboljšamo spanec in si opomoremo od poškodb in travmatičnih dogodkov. Knjiga je izšla pri založbi Primus.
Leto 2025 je leto, v katerem bomo zaznamovali kar nekaj pomembnih obletnic. Med drugim v maju 80 let konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom in nacizmom. Malo je še tistih, ki nam lahko iz prve roke pripovedujejo o trpljenju v zaporih, delovnih taboriščih, o strahu, o smrti in sanjah o svobodi. O brazdah poteptane mladosti. Prvo zgodbo nam je odstrla Mira Lipičar. Rosnih šestnajst let ji je bilo, ko se je morala na silo posloviti od mladosti, družine in svobode. Zapor, delovno taborišče, strah, trpljenje. Svoje spomine je Mira Lipičar, skupaj s hčerko Tatjano Žargi, zaupala Barbari Kampos.
Leto 2025 je leto, v katerem bomo zaznamovali kar nekaj pomembnih obletnic. Med drugim v maju 80 let konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom in nacizmom. Malo je še tistih, ki nam lahko iz prve roke pripovedujejo o trpljenju v zaporih, delovnih taboriščih, o strahu, o smrti in sanjah o svobodi. O brazdah poteptane mladosti. Prvo zgodbo nam je odstrla Mira Lipičar. Rosnih šestnajst let ji je bilo, ko se je morala na silo posloviti od mladosti, družine in svobode. Zapor, delovno taborišče, strah, trpljenje. Svoje spomine je Mira Lipičar, skupaj s hčerko Tatjano Žargi, zaupala Barbari Kampos.
Danes že gledamo proti novim jezikovnim dilemam: kako tvorimo svojilne pridevnike iz imen moškega spola, ki se končajo s črko a? Jaka, Aljoša, Miha, Kafka, Škufca ... to je le nekaj znanih imen in priimkov, ki se končajo na -a. Kako iz njih tvorimo svojilni pridevnik? Prisluhnite študentom FHŠ UP.
Danes že gledamo proti novim jezikovnim dilemam: kako tvorimo svojilne pridevnike iz imen moškega spola, ki se končajo s črko a? Jaka, Aljoša, Miha, Kafka, Škufca ... to je le nekaj znanih imen in priimkov, ki se končajo na -a. Kako iz njih tvorimo svojilni pridevnik? Prisluhnite študentom FHŠ UP.
Evropski inštitut za enakost spolov je izdal poročilo o indeksu enakosti za leto 2024. Na vrhu lestvice je ponovno Švedska, sledita ji Danska in Nizozemska. Slovenija se je znašla na 12. mestu in je v primerjavi z letom 2021 glede zagotavljanja enakosti spolov napredovala. Najbolje se je odrezala na ekonomskem področju. V povprečju pa ženskam v Evropski uniji še vedno primanjkuje družbene moči. Več o raziskavi in njenih izsledkih je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila predsednica Ženskega lobija Slovenije, gospa Sonja Lokar.
Evropski inštitut za enakost spolov je izdal poročilo o indeksu enakosti za leto 2024. Na vrhu lestvice je ponovno Švedska, sledita ji Danska in Nizozemska. Slovenija se je znašla na 12. mestu in je v primerjavi z letom 2021 glede zagotavljanja enakosti spolov napredovala. Najbolje se je odrezala na ekonomskem področju. V povprečju pa ženskam v Evropski uniji še vedno primanjkuje družbene moči. Več o raziskavi in njenih izsledkih je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila predsednica Ženskega lobija Slovenije, gospa Sonja Lokar.
Ste se kdaj vprašali, kako učinkovito se spopadate s tistimi dogodki v življenju, ki niso umirjeni, predvidljivi, znani. Pravzaprav takšnimi, ki bi jim rekli kar – kritični ali kriza? O tem se je Mojca Delač pogovarjala s kliničnim psihologom in terapevtom, prof. dr. Danielom Shapirom, z Univerze Kalifornija v Daviesu, ki je decembra na povabilo društva za vedenjsko in kognitivno terapijo v Ljubljani vodil dvodnevno izobraževanje. Ob tem je spregovorila tudi predsednica društva, dr. Špela Hvalec.
Ste se kdaj vprašali, kako učinkovito se spopadate s tistimi dogodki v življenju, ki niso umirjeni, predvidljivi, znani. Pravzaprav takšnimi, ki bi jim rekli kar – kritični ali kriza? O tem se je Mojca Delač pogovarjala s kliničnim psihologom in terapevtom, prof. dr. Danielom Shapirom, z Univerze Kalifornija v Daviesu, ki je decembra na povabilo društva za vedenjsko in kognitivno terapijo v Ljubljani vodil dvodnevno izobraževanje. Ob tem je spregovorila tudi predsednica društva, dr. Špela Hvalec.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Nocoj se bomo v oddaji Sami naši na Prvem posvetili aktualnim temam iz regije in od drugod. Ob mednarodnem dnevu migrantov bomo govorili z Joštom Žagarjem iz organizacije Infokolpa, ki se že leta bori za pravice migrantov na balkanski poti. Predstavili bomo tudi prejemnika nagrade Igorja Zabela 2024, Natalijo Vujošević in Irfana Hošića, ki s svojim delom ohranjata in raziskujeta kulturno dediščino v regiji. Za konec pa napovedujemo literarni večer, na katerem bo Ivana Maksić predstavila svojo najnovejšo knjigo "Vejavica".
Nocoj se bomo v oddaji Sami naši na Prvem posvetili aktualnim temam iz regije in od drugod. Ob mednarodnem dnevu migrantov bomo govorili z Joštom Žagarjem iz organizacije Infokolpa, ki se že leta bori za pravice migrantov na balkanski poti. Predstavili bomo tudi prejemnika nagrade Igorja Zabela 2024, Natalijo Vujošević in Irfana Hošića, ki s svojim delom ohranjata in raziskujeta kulturno dediščino v regiji. Za konec pa napovedujemo literarni večer, na katerem bo Ivana Maksić predstavila svojo najnovejšo knjigo "Vejavica".
Ogrevanje, prezračevanje, izolacija, menjava oken, vodooskrba, nakup električnega vozila,….in še marsikaj je v naboru ukrepov, ki so bili v minulih telih finančno spodbujeni. Kateri ukrepi so na voljo danes? Katere pogoje mora izpolnjevati investitor za pridobitev nepovratnih sredstev? Je še možno dobiti subvencijo za nakup lesnih pelet? Kaj pa za električno kolo? Kako sploh vemo, ali je subvencija še na voljo? Naš sogovornik bo Iztok Gornjak, vodja službe za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije v kontaktni točki Borzena v Kopru. Kontaktno točko so odprli včeraj, deluje pa v dosedanji pisarni EKO sklada.
Ogrevanje, prezračevanje, izolacija, menjava oken, vodooskrba, nakup električnega vozila,….in še marsikaj je v naboru ukrepov, ki so bili v minulih telih finančno spodbujeni. Kateri ukrepi so na voljo danes? Katere pogoje mora izpolnjevati investitor za pridobitev nepovratnih sredstev? Je še možno dobiti subvencijo za nakup lesnih pelet? Kaj pa za električno kolo? Kako sploh vemo, ali je subvencija še na voljo? Naš sogovornik bo Iztok Gornjak, vodja službe za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije v kontaktni točki Borzena v Kopru. Kontaktno točko so odprli včeraj, deluje pa v dosedanji pisarni EKO sklada.
Tokratno oddajo Prisluhnimo tišini smo posvetili prav posebnim ljubljenčkom: to so gluhi in naglušni psi in mačke. Strokovnjaki nam bodo pojasnili, kakšne okvare sluha imajo te živali in katere pasme so najbolj nagnjene h gluhoti. Lastnik gluhe psičke pa nam bo predstavil, kako njena gluhota vpliva na življenje družine. Več o gluhih in naglušnih živalih boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Tokratno oddajo Prisluhnimo tišini smo posvetili prav posebnim ljubljenčkom: to so gluhi in naglušni psi in mačke. Strokovnjaki nam bodo pojasnili, kakšne okvare sluha imajo te živali in katere pasme so najbolj nagnjene h gluhoti. Lastnik gluhe psičke pa nam bo predstavil, kako njena gluhota vpliva na življenje družine. Več o gluhih in naglušnih živalih boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Brbotajoče. Tako bi lahko opisali leto 2024 v umetni inteligenci. Jezikovni modeli postajajo multimodalni, na osnovi besedilnih ukazov dovršeno ustvarjajo video in avdio vsebine; orodja so vse bolj personalizirana, razmahnili so se tudi odprtokodni projekti. Kaj umetna inteligenca zmore danes, preverjamo v tokratni Frekvenci X. Še to: Žal se nismo mogli izogniti omembi imen velikih korporacij. To ni reklama, le prelet tem, ki trenutno najbolj odmevajo na področju umetne inteligence. Strokovni sodelavec je dr. Matej Huš.
Brbotajoče. Tako bi lahko opisali leto 2024 v umetni inteligenci. Jezikovni modeli postajajo multimodalni, na osnovi besedilnih ukazov dovršeno ustvarjajo video in avdio vsebine; orodja so vse bolj personalizirana, razmahnili so se tudi odprtokodni projekti. Kaj umetna inteligenca zmore danes, preverjamo v tokratni Frekvenci X. Še to: Žal se nismo mogli izogniti omembi imen velikih korporacij. To ni reklama, le prelet tem, ki trenutno najbolj odmevajo na področju umetne inteligence. Strokovni sodelavec je dr. Matej Huš.
Pravljični motivi, nekdaj avtentično inovativni v svojih kulturnih in socialnih okoljih, so se z medkulturnimi prenosi preobražali skozi čas in služili sprotnim, aktualnim, družbenim in političnim ideologijam in kontekstom.
Pravljični motivi, nekdaj avtentično inovativni v svojih kulturnih in socialnih okoljih, so se z medkulturnimi prenosi preobražali skozi čas in služili sprotnim, aktualnim, družbenim in političnim ideologijam in kontekstom.
Slovenijo je zajel val respiratornih okužb. Ljudje obolevajo za atipičnimi pljučnicami, gripo, prehladnimi obolenji, covidom. To se že zrcali v vrtcih, šolah in na delovnih mestih, še bolj pa v domovih za starejše, bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Čeprav smo, tudi glede na podatke, šele na začetku sezone gripe in gripi podobnih obolenj, strokovnjaki opozarjajo na skokovit porast bolnikov, ki potrebujejo zdravniško pomoč. Več informacij in nasvetov za hitrejše prebolevanje gripe in drugih respiratornih okužb izveste v Ultrazvoku. Iztok Konc je v Kočevje poklical družinsko zdravnico Polono Vidič (ZD Kočevje), iz Murske Sobote se je oglasil družinski zdravnik Leon Köveš (ZD Murska Sobota). Foto: WikipediaCommons/ Public Domain/ CDC/ Dr. Erskine. L. Palmer; Dr. M. L. Martin/ Cynthia Goldsmith
Slovenijo je zajel val respiratornih okužb. Ljudje obolevajo za atipičnimi pljučnicami, gripo, prehladnimi obolenji, covidom. To se že zrcali v vrtcih, šolah in na delovnih mestih, še bolj pa v domovih za starejše, bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Čeprav smo, tudi glede na podatke, šele na začetku sezone gripe in gripi podobnih obolenj, strokovnjaki opozarjajo na skokovit porast bolnikov, ki potrebujejo zdravniško pomoč. Več informacij in nasvetov za hitrejše prebolevanje gripe in drugih respiratornih okužb izveste v Ultrazvoku. Iztok Konc je v Kočevje poklical družinsko zdravnico Polono Vidič (ZD Kočevje), iz Murske Sobote se je oglasil družinski zdravnik Leon Köveš (ZD Murska Sobota). Foto: WikipediaCommons/ Public Domain/ CDC/ Dr. Erskine. L. Palmer; Dr. M. L. Martin/ Cynthia Goldsmith
Tokratna epizoda oddaje Pod pokrovko bo še posebej navdušila sladkosnede in tiste bolj drzne. Ste že poskusili čokolado s čebulo, z bučnim oljem ali celo ocvirki? Pralineji z drzno kombinacijo okusov nastajajo tudi na Ptuju, kjer vedno nove okuse in kombinacije išče Matevž Božič. Delo v restavraciji z Michelinovo zvezdico je pred leti zamenjal za vodenje lastne čokoladnice. Tam ga je obiskala Kaja Čelan, besedilo je prebrala Špela Šebenik.
Tokratna epizoda oddaje Pod pokrovko bo še posebej navdušila sladkosnede in tiste bolj drzne. Ste že poskusili čokolado s čebulo, z bučnim oljem ali celo ocvirki? Pralineji z drzno kombinacijo okusov nastajajo tudi na Ptuju, kjer vedno nove okuse in kombinacije išče Matevž Božič. Delo v restavraciji z Michelinovo zvezdico je pred leti zamenjal za vodenje lastne čokoladnice. Tam ga je obiskala Kaja Čelan, besedilo je prebrala Špela Šebenik.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Danes začenjamo cikel oddaj, ki so posvečena obema Goricama kot letošnji skupni Evropski prestolnici kulture. V njih bomo govorili o času, ko še ni bilo meje, o vojnah in vmesnem obdobju fašističnega raznarodovanja, pa tudi meji, ki je ločevala Slovence ter o povojni razdelitvi, ki je botrovala ideji o ustanovitvi Nove Gorice. Danes je na sporedu prav ta tema o nastanku Nove Gorice.
Danes začenjamo cikel oddaj, ki so posvečena obema Goricama kot letošnji skupni Evropski prestolnici kulture. V njih bomo govorili o času, ko še ni bilo meje, o vojnah in vmesnem obdobju fašističnega raznarodovanja, pa tudi meji, ki je ločevala Slovence ter o povojni razdelitvi, ki je botrovala ideji o ustanovitvi Nove Gorice. Danes je na sporedu prav ta tema o nastanku Nove Gorice.