Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
V Žireh bodo ta konec tedna potekali že 18.Slovenski klekljarski dnevi, ki bodo tokrat še posebej slovesni, saj klekljarsko društvo Cvetke praznuje 20 let. Vsakoletna razstava njihove ustvarjalnosti, čipke članice klekljajo v društvu, ob punkljih pa vztrajajo tudi doma, je le drobec vztrajnih prizadevanj za ohranitev te pomembne dediščine. Več v pogovoru z Aljana Jocif.
V Žireh bodo ta konec tedna potekali že 18.Slovenski klekljarski dnevi, ki bodo tokrat še posebej slovesni, saj klekljarsko društvo Cvetke praznuje 20 let. Vsakoletna razstava njihove ustvarjalnosti, čipke članice klekljajo v društvu, ob punkljih pa vztrajajo tudi doma, je le drobec vztrajnih prizadevanj za ohranitev te pomembne dediščine. Več v pogovoru z Aljana Jocif.
Tokratne minute smo preživeli v spodnjem Podravju, v Halozah in na Ptuju ter med drugim odkrivali, kako je grad Borl, ki ga po več desetletjih ta konec tedna spet odpirajo, povezan z evropsko zgodovinsko legendo o vitezu Parzivalu in iskanjem svetega grala. Od tam pa do čemeža in uspešnih podjetniških zgodb. Oglasila se nam je dopisnica Gabrijela Milošič.
Tokratne minute smo preživeli v spodnjem Podravju, v Halozah in na Ptuju ter med drugim odkrivali, kako je grad Borl, ki ga po več desetletjih ta konec tedna spet odpirajo, povezan z evropsko zgodovinsko legendo o vitezu Parzivalu in iskanjem svetega grala. Od tam pa do čemeža in uspešnih podjetniških zgodb. Oglasila se nam je dopisnica Gabrijela Milošič.
V tokratnem Lokalnem času bomo z našim dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro govorili o speči lepotici. Gre za obnovljeni grad Mirna, ki se nahaja severno od kraja Mirna na sotočju reke Mirna in potoka Vejar. Grad ima pestro zgodovino, požgan je bil med drugo svetovno vojno, po vojni so grajske kamne porabili za gradnjo poslopja kmetijske zadruge in drugih hiš na Mirni. Leta 1962 je grad začel obnavljati profesor z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Marko Marin, ki je pred koncem stoletja s stanovanjskim zakonom postal tudi njegov lastnik. Po njegovi smrti leta 2015 so se lastniki menjali. Novi lastnik je angleški poslovnež, ki želi grad uporabljati v izobraževalne namene in v bližini zgraditi hotel oziroma glamping center. S tem se bo morda speča lepotica zbudila, česar bi bil verjetno vesel tudi Marko Marin.
V tokratnem Lokalnem času bomo z našim dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro govorili o speči lepotici. Gre za obnovljeni grad Mirna, ki se nahaja severno od kraja Mirna na sotočju reke Mirna in potoka Vejar. Grad ima pestro zgodovino, požgan je bil med drugo svetovno vojno, po vojni so grajske kamne porabili za gradnjo poslopja kmetijske zadruge in drugih hiš na Mirni. Leta 1962 je grad začel obnavljati profesor z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Marko Marin, ki je pred koncem stoletja s stanovanjskim zakonom postal tudi njegov lastnik. Po njegovi smrti leta 2015 so se lastniki menjali. Novi lastnik je angleški poslovnež, ki želi grad uporabljati v izobraževalne namene in v bližini zgraditi hotel oziroma glamping center. S tem se bo morda speča lepotica zbudila, česar bi bil verjetno vesel tudi Marko Marin.
Konji so poleg vina ena od glavnih značilnosti Prlekije, konj samorog je tudi osrednja figura ljutomerskega grba. Ljutomerčani in drugi prebivalci Murskega polja pa so še posebej ponosni na ljutomerskega kasača, ki je slovenska tradicionalna pasma. Poleg pomoči pri delu so namreč Prleki konje preizkušali tudi na dirkah in tako mineva letos 150. let od prvih konjskih dirk, prihodnje leto pa bo enako obletnico praznoval tudi Kasaški klub Ljutomer, ki je drugi najstarejši (takoj za dunajskim) v Evropi. Občina Ljutomer je letošnje leto razglasila za Leto prleških vrednot in ljutomerskega kasača, omenjeni klub pa bo do konca kasaške sezone pripravil več zanimivih dogodkov.
Konji so poleg vina ena od glavnih značilnosti Prlekije, konj samorog je tudi osrednja figura ljutomerskega grba. Ljutomerčani in drugi prebivalci Murskega polja pa so še posebej ponosni na ljutomerskega kasača, ki je slovenska tradicionalna pasma. Poleg pomoči pri delu so namreč Prleki konje preizkušali tudi na dirkah in tako mineva letos 150. let od prvih konjskih dirk, prihodnje leto pa bo enako obletnico praznoval tudi Kasaški klub Ljutomer, ki je drugi najstarejši (takoj za dunajskim) v Evropi. Občina Ljutomer je letošnje leto razglasila za Leto prleških vrednot in ljutomerskega kasača, omenjeni klub pa bo do konca kasaške sezone pripravil več zanimivih dogodkov.
Tokratni Lokalni čas smo posvetili dvema pomembnima možema, povezanima z Notranjsko, in sicer generalu Rudolfu Maistru, čigar 150. obletnica rojstva bo prav jutri, torej 29. marca. Rodil se je namreč na ta dan leta 1874 v Kamniku, poleg tega pa bo v Maistrovem letu tudi 90. obletnica njegove smrti, saj je umrl 26. julija 1934, in to v svojem dvorcu na Uncu. Drugi pomemben Notranjec pa je izseljenski pisatelj Frank Troha - Rihtarjev, ki se je pred 130-imi leti rodil v Babnem Polju; od tam ga je življenjska pot zanesla onkraj luže v Ameriko.
Tokratni Lokalni čas smo posvetili dvema pomembnima možema, povezanima z Notranjsko, in sicer generalu Rudolfu Maistru, čigar 150. obletnica rojstva bo prav jutri, torej 29. marca. Rodil se je namreč na ta dan leta 1874 v Kamniku, poleg tega pa bo v Maistrovem letu tudi 90. obletnica njegove smrti, saj je umrl 26. julija 1934, in to v svojem dvorcu na Uncu. Drugi pomemben Notranjec pa je izseljenski pisatelj Frank Troha - Rihtarjev, ki se je pred 130-imi leti rodil v Babnem Polju; od tam ga je življenjska pot zanesla onkraj luže v Ameriko.
Tokrat kličemo v Koper, kjer beležijo pester in zanimiv teden, predvsem v znamenju mladih, načrtov in želja. Univerza na Primorskem ta teden praznuje svoj rojstni dan, Glasbena šola Koper napoveduje nov program, dogajanje v tem tednu pa podpisuje 120. obletnica rojstva velikega pesnika Srečka Kosovela. Nekaj zanimivosti nam je odstrla kolegica Mateja Brežan.
Tokrat kličemo v Koper, kjer beležijo pester in zanimiv teden, predvsem v znamenju mladih, načrtov in želja. Univerza na Primorskem ta teden praznuje svoj rojstni dan, Glasbena šola Koper napoveduje nov program, dogajanje v tem tednu pa podpisuje 120. obletnica rojstva velikega pesnika Srečka Kosovela. Nekaj zanimivosti nam je odstrla kolegica Mateja Brežan.
Turistične kmetije predstavljajo pobeg od hitrega načina življenja. V Sloveniji je okoli 1300 turističnih kmetij, kar pomeni okoli 1000 nosilcev dopolnilnih dejavnosti. Kot ugotavlja Renata Kosi iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, je trend 7 – odstotna rast takih kmetij. Lani so ustvarili okoli 250 tisoč nočitev, kar je podobno kot v letu 2019, ko je bilo zanje rekordno leto. Koroška izstopa po butičnem turizmu in povezovanju z naravo. Tam v treh dolinah deluje okoli 40 turističnih kmetij. V tokratnem Lokalnem času pa smo raziskali, kako je so škotsko nižinsko govedo pripeljali v koroške hribe, kako je mogoče, da ena najboljših koroških kuharic sploh ni kuharica, ampak agronomka. Pogovarjali smo se s predstavniki turističnih kmetij z vseh treh dolin, Mislinjske, Dravske in Mežiške.
Turistične kmetije predstavljajo pobeg od hitrega načina življenja. V Sloveniji je okoli 1300 turističnih kmetij, kar pomeni okoli 1000 nosilcev dopolnilnih dejavnosti. Kot ugotavlja Renata Kosi iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, je trend 7 – odstotna rast takih kmetij. Lani so ustvarili okoli 250 tisoč nočitev, kar je podobno kot v letu 2019, ko je bilo zanje rekordno leto. Koroška izstopa po butičnem turizmu in povezovanju z naravo. Tam v treh dolinah deluje okoli 40 turističnih kmetij. V tokratnem Lokalnem času pa smo raziskali, kako je so škotsko nižinsko govedo pripeljali v koroške hribe, kako je mogoče, da ena najboljših koroških kuharic sploh ni kuharica, ampak agronomka. Pogovarjali smo se s predstavniki turističnih kmetij z vseh treh dolin, Mislinjske, Dravske in Mežiške.
Jože Plečnik je mož, ki je ključno zaznamoval arhitekturni razvoj Ljubljane. Naš največji arhitekt je danes poznan širom sveta, mnoga njegova dela, predvsem v Ljubljani, so vpisana na seznam svetovne kulturne dediščine. Mednje sodijo tudi Plečnikove tržnice, ki so v arhitektovem opusu poleg mostov in vodne zapornice eden ključnih objektov v oblikovanju poteze vodne osi Ljubljanice. Po izvirni zasnovi in kakovosti jih lahko uvrščamo v sam vrh svetovne arhitekture. Že od svojega nastanka dalje so neločljiv del osrednje ljubljanske tržnice, trenutno pa na njih potekajo obnovitvena dela. To je priložnost, da si v tokratnem Lokalnem času Plečnikove tržnice pogledamo od blizu. Kakšna je njihova umetnostnozgodovinska sporočilnost, katere umetnostne vplive je zaznati in kateri so skriti detajli arhitekture osrednje ljubljanske tržnice.
Jože Plečnik je mož, ki je ključno zaznamoval arhitekturni razvoj Ljubljane. Naš največji arhitekt je danes poznan širom sveta, mnoga njegova dela, predvsem v Ljubljani, so vpisana na seznam svetovne kulturne dediščine. Mednje sodijo tudi Plečnikove tržnice, ki so v arhitektovem opusu poleg mostov in vodne zapornice eden ključnih objektov v oblikovanju poteze vodne osi Ljubljanice. Po izvirni zasnovi in kakovosti jih lahko uvrščamo v sam vrh svetovne arhitekture. Že od svojega nastanka dalje so neločljiv del osrednje ljubljanske tržnice, trenutno pa na njih potekajo obnovitvena dela. To je priložnost, da si v tokratnem Lokalnem času Plečnikove tržnice pogledamo od blizu. Kakšna je njihova umetnostnozgodovinska sporočilnost, katere umetnostne vplive je zaznati in kateri so skriti detajli arhitekture osrednje ljubljanske tržnice.
Tokrat smo šli na Bled. In zimzelena tema priljubljenih turističnih krajev – promet. Prav v ponedeljek se tam začenja zadnja faza gradnje krožišča nove blejske obvoznice, in s tem spremenjen prometni režim. Vprašanja obvoznice, prevoza, obremenjenosti v turistični sezoni in še česa pa so ta čas tako aktualna, da jim namenjamo lokalni čas ob 6.45. na Prvem. Lokalni čas je pripravila Romana Erjavec.
Tokrat smo šli na Bled. In zimzelena tema priljubljenih turističnih krajev – promet. Prav v ponedeljek se tam začenja zadnja faza gradnje krožišča nove blejske obvoznice, in s tem spremenjen prometni režim. Vprašanja obvoznice, prevoza, obremenjenosti v turistični sezoni in še česa pa so ta čas tako aktualna, da jim namenjamo lokalni čas ob 6.45. na Prvem. Lokalni čas je pripravila Romana Erjavec.
V Lokalnem času bomo vzbudili zanimanje za odkrivanje skrivnosti dela Zelenega krasa, med katere uvrščamo tudi Pivško kotlino. Dopisnica Sabrina Mulec obljublja radijski botanični sprehod po Pivških presihajočih jezerih, pa tudi pogovor o vprašanju sobivanja z zvermi na Zelenem krasu. V Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer pa bodo odgovorili na številna vprašanja, ki se začnejo z "zakaj?"
V Lokalnem času bomo vzbudili zanimanje za odkrivanje skrivnosti dela Zelenega krasa, med katere uvrščamo tudi Pivško kotlino. Dopisnica Sabrina Mulec obljublja radijski botanični sprehod po Pivških presihajočih jezerih, pa tudi pogovor o vprašanju sobivanja z zvermi na Zelenem krasu. V Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer pa bodo odgovorili na številna vprašanja, ki se začnejo z "zakaj?"
V Lokalnem času se tokrat selimo na Črnovrško planoto, kjer bi to nedeljo morali prirediti jubilejni, 20. Trnovski maraton, vendar narava žal ne sodeluje, snega je premalo in tekmovanje so morali odpovedati. Bomo pa več o zgodovini te smučarsko-tekaške prireditve izvedeli iz pogovora z Nino Brus.
V Lokalnem času se tokrat selimo na Črnovrško planoto, kjer bi to nedeljo morali prirediti jubilejni, 20. Trnovski maraton, vendar narava žal ne sodeluje, snega je premalo in tekmovanje so morali odpovedati. Bomo pa več o zgodovini te smučarsko-tekaške prireditve izvedeli iz pogovora z Nino Brus.
Na kulturni praznik se nam je iz studia Radia Maribor oglasil Stane Kocutar. Maribor bo danes s prireditvijo počastil ustvarjalnost Prešernove nagrajenke Erike Vouk. In ko smo že pri našem največjem slovenskem pesniku - ste vedeli, kako in kdaj je sploh nastala pobuda za Zdravljico? Danes pa je tudi 40 let od začetka zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. V zelo lepem spominu so ostale tudi Davorinu Zemljiču, upokojenemu tonskemu mojstru Radia Maribor, tedaj službujočemu na olimpijskih prizoriščih, ki se zelo rad spominja, kako je srebrnemu Juretu Franku po odlični veleslalomski vožnji pridržal smuči, da je ta lahko dal medijem prvo izjavo. Tudi to lahko slišite v tokratnem Lokalnem času!
Na kulturni praznik se nam je iz studia Radia Maribor oglasil Stane Kocutar. Maribor bo danes s prireditvijo počastil ustvarjalnost Prešernove nagrajenke Erike Vouk. In ko smo že pri našem največjem slovenskem pesniku - ste vedeli, kako in kdaj je sploh nastala pobuda za Zdravljico? Danes pa je tudi 40 let od začetka zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. V zelo lepem spominu so ostale tudi Davorinu Zemljiču, upokojenemu tonskemu mojstru Radia Maribor, tedaj službujočemu na olimpijskih prizoriščih, ki se zelo rad spominja, kako je srebrnemu Juretu Franku po odlični veleslalomski vožnji pridržal smuči, da je ta lahko dal medijem prvo izjavo. Tudi to lahko slišite v tokratnem Lokalnem času!
Brežice so del zelene sheme slovenskega turizma in ponašajo se z najvišjim nazivom, leta 2022 so pridobili naziv Slovenia Green Destination Platinum. To je znak najvišje odličnosti doseganja trajnostno naravnanih mednarodnih standardov in le nekaj jih imamo v Sloveniji. »Dan kruha, vina in salam«, ki se odvija sicer v juniju, je razglašen za eno izmed 100 najboljših trajnostnih zgodb na svetu. O tem nam bo tokrat poročala Suzana Vahtarič.
Brežice so del zelene sheme slovenskega turizma in ponašajo se z najvišjim nazivom, leta 2022 so pridobili naziv Slovenia Green Destination Platinum. To je znak najvišje odličnosti doseganja trajnostno naravnanih mednarodnih standardov in le nekaj jih imamo v Sloveniji. »Dan kruha, vina in salam«, ki se odvija sicer v juniju, je razglašen za eno izmed 100 najboljših trajnostnih zgodb na svetu. O tem nam bo tokrat poročala Suzana Vahtarič.
Tokrat smo zavili v Zgornjo Savinjsko dolino. Ta konec tedna bodo namreč na Ljubnem ob Savinji že trinajstič priredili tekmi ženskih smučarskih skokov za svetovni pokal. Kako so potekale priprave se je pozanimal naš celjski dopisnik Matija Mastnak.
Tokrat smo zavili v Zgornjo Savinjsko dolino. Ta konec tedna bodo namreč na Ljubnem ob Savinji že trinajstič priredili tekmi ženskih smučarskih skokov za svetovni pokal. Kako so potekale priprave se je pozanimal naš celjski dopisnik Matija Mastnak.
V tokratnem lokalnem času smo se povezali z našim novogoriškim studijem, od koder se nam je z zgodbami oglasila Eva Furlan. O kulturi, ki povezuje obe Gorici, do nove urbanistične zasnove Ajdovščine. Prav ta teden se je zaključila javna razprava o strateiji z amlade v občini Miren Kostanjevica. Po velikem požaru na Krasu leta 2022 se je veliko mladih vpisalo h gasilcem ali civilni zaščiti. Odpravili smo se tudi na Cerje in mladostno navdušenje zaznali tudi na tridnevnih intenzivnih delavnicah Startup izziv Popri.
V tokratnem lokalnem času smo se povezali z našim novogoriškim studijem, od koder se nam je z zgodbami oglasila Eva Furlan. O kulturi, ki povezuje obe Gorici, do nove urbanistične zasnove Ajdovščine. Prav ta teden se je zaključila javna razprava o strateiji z amlade v občini Miren Kostanjevica. Po velikem požaru na Krasu leta 2022 se je veliko mladih vpisalo h gasilcem ali civilni zaščiti. Odpravili smo se tudi na Cerje in mladostno navdušenje zaznali tudi na tridnevnih intenzivnih delavnicah Startup izziv Popri.
Novo leto pa se je na Škofjeloškem začelo v znamenju kulinaričnega ustvarjanja, saj potekajo že tretji Okusi Škofjeloškega. Tokratni kulinarični festival je povezal trinajst gostincev in turističnih kmetij, ki v kulinaričnem ustvarjanju iščejo nove priložnosti za večjo prepoznavnost gostinske ponudbe na Škofjeloškem. V Poljanski dolini pa se začenja mesec drobnjakovih štrukljev, ki so kulinarična posebnost tega območja, njihovo izročilo pa se na tem prenaša iz roda v rod. Občina Gorenja vas - Poljane in Zavod Poljanska dolina si prizadevata, da bi drobnjakove štruklje vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, kar bi še povečalo njihovo prepoznavnost.
Novo leto pa se je na Škofjeloškem začelo v znamenju kulinaričnega ustvarjanja, saj potekajo že tretji Okusi Škofjeloškega. Tokratni kulinarični festival je povezal trinajst gostincev in turističnih kmetij, ki v kulinaričnem ustvarjanju iščejo nove priložnosti za večjo prepoznavnost gostinske ponudbe na Škofjeloškem. V Poljanski dolini pa se začenja mesec drobnjakovih štrukljev, ki so kulinarična posebnost tega območja, njihovo izročilo pa se na tem prenaša iz roda v rod. Občina Gorenja vas - Poljane in Zavod Poljanska dolina si prizadevata, da bi drobnjakove štruklje vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, kar bi še povečalo njihovo prepoznavnost.
V prvem Lokalnem času v tem letu smo se odpravili v Belo krajino, kjer praznujejo kar nekaj jubilejev in so letošnje leto v vseh treh občinah razglasili za leto domovine. Pred osmimi desetletji je bil v Črnomlju prvi kongres slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je bil do oktobra 1946 najvišji predstavniški in zakonodajni organ narodnoosvobodilnega boja in kasneje ljudske republike Slovenije. In v Črnomlju bodo letos dočakali prenovo Kulturnega doma v katerem je potekal znameniti kongres, obenem pa pričakujejo, da bodo zaradi tega jubileja gostili državno proslavo ob dnevu upora proti okupatorju. Podrobneje o vsem tem z dopisnikom Jožetom Žuro.
V prvem Lokalnem času v tem letu smo se odpravili v Belo krajino, kjer praznujejo kar nekaj jubilejev in so letošnje leto v vseh treh občinah razglasili za leto domovine. Pred osmimi desetletji je bil v Črnomlju prvi kongres slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je bil do oktobra 1946 najvišji predstavniški in zakonodajni organ narodnoosvobodilnega boja in kasneje ljudske republike Slovenije. In v Črnomlju bodo letos dočakali prenovo Kulturnega doma v katerem je potekal znameniti kongres, obenem pa pričakujejo, da bodo zaradi tega jubileja gostili državno proslavo ob dnevu upora proti okupatorju. Podrobneje o vsem tem z dopisnikom Jožetom Žuro.
V tokratnem Lokalnem času se bomo pomudili v osrčju Notranjske, obiskali bomo čarobno lepo, vodno in s številnimi jezerci povezano Križno jamo pri Ložu, nato pa bomo spoznali ustvarjalne otroke Podružnične šole Maksim Gaspari Begunje pri Cerknici, brez katerih ne mine nobena pomembnejša prireditev v domačem kraju, okoliških vaseh, pa tudi občinskem središču, Cerknici. Na potep nas bo popeljal naš notranjsko-kočevski dopisnik Marko Škrlj.
V tokratnem Lokalnem času se bomo pomudili v osrčju Notranjske, obiskali bomo čarobno lepo, vodno in s številnimi jezerci povezano Križno jamo pri Ložu, nato pa bomo spoznali ustvarjalne otroke Podružnične šole Maksim Gaspari Begunje pri Cerknici, brez katerih ne mine nobena pomembnejša prireditev v domačem kraju, okoliških vaseh, pa tudi občinskem središču, Cerknici. Na potep nas bo popeljal naš notranjsko-kočevski dopisnik Marko Škrlj.
V Lokalnem času se nam tik pred prazniki oglaša Gabrijela Milošič, ki ugotavlja, da je december najstarejšemu mestu nasul nekaj pravih daril. Od urgentnega centra do nove enote Doma starejših občanov. Tudi Pihalni orkester nam bo igral in po potici bo dišalo. Vse tako, kot mora biti!
V Lokalnem času se nam tik pred prazniki oglaša Gabrijela Milošič, ki ugotavlja, da je december najstarejšemu mestu nasul nekaj pravih daril. Od urgentnega centra do nove enote Doma starejših občanov. Tudi Pihalni orkester nam bo igral in po potici bo dišalo. Vse tako, kot mora biti!
Lidija Kosi se je v tokratni epizodi namenila pozornost praznikom, ki so pred nami. Tako se je odpravila v občino Veržej, kjer že leta pripravljajo tako razstavo slovenskih jaslic, kot jaslice pred skoraj vsako hišo v Banovcih, v čebelarskem muzeju pa postavijo medene hiške. Vse skupaj tvori Božično vas in po njej se bomo skupaj sprehajali v tokratni epizodi Lokalnega časa.
Lidija Kosi se je v tokratni epizodi namenila pozornost praznikom, ki so pred nami. Tako se je odpravila v občino Veržej, kjer že leta pripravljajo tako razstavo slovenskih jaslic, kot jaslice pred skoraj vsako hišo v Banovcih, v čebelarskem muzeju pa postavijo medene hiške. Vse skupaj tvori Božično vas in po njej se bomo skupaj sprehajali v tokratni epizodi Lokalnega časa.
Minuli konec tedna so povsod po Primorskem tradicionalno prižgali praznične luči in s tem se je začel niz dogodkov, ki nas bodo spremljali vse do prvih dni januarja. Več o tem v tokratni epizodi oddaje Lokalni čas. Mojca Delač je poklicala koprsko radijsko kolegico Matejo Brežan.
Minuli konec tedna so povsod po Primorskem tradicionalno prižgali praznične luči in s tem se je začel niz dogodkov, ki nas bodo spremljali vse do prvih dni januarja. Več o tem v tokratni epizodi oddaje Lokalni čas. Mojca Delač je poklicala koprsko radijsko kolegico Matejo Brežan.
Letos smo o regiji največ slišali zaradi poplav, a si zelo prizadevajo življenje vrniti v stare tire. Del tega je tudi ohranjanje tradicije pridelave mošta. Pa ne vinskega. Koroška je v marsičem posebna in tudi tokrat je tako. Mošt pridelujejo iz starih sort jabolk. Krstili so ga na t.i. Andrejevanju. Tam pa so izbrali tudi ambasadorko, moštno dčvo. Več pa naša dopisnica za Koroško, Metka Pirc v tokratni epizodi Lokalnega časa.
Letos smo o regiji največ slišali zaradi poplav, a si zelo prizadevajo življenje vrniti v stare tire. Del tega je tudi ohranjanje tradicije pridelave mošta. Pa ne vinskega. Koroška je v marsičem posebna in tudi tokrat je tako. Mošt pridelujejo iz starih sort jabolk. Krstili so ga na t.i. Andrejevanju. Tam pa so izbrali tudi ambasadorko, moštno dčvo. Več pa naša dopisnica za Koroško, Metka Pirc v tokratni epizodi Lokalnega časa.
Ljubljanski grajski vinograd sicer še vedno sodi med mlade vinograde, zasajen je bil leta 2016, nastal pa je v sodelovanju javnega zavoda Ljubljanski grad, vinskega konventa svetega Urbana in Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je strokovni nosilec projekta. Da je Ljubljana, ki ne leži daleč od tradicionalno vinorodnih okolišev, močno povezana z vinom, dokazuje tudi dejstvo, da je že leta 1987 dobila naziv mesto trte in vina. Tokratno epizodo je pripravil Peter Močnik, pogovarjal se je z dr. Francijem Čušem.
Ljubljanski grajski vinograd sicer še vedno sodi med mlade vinograde, zasajen je bil leta 2016, nastal pa je v sodelovanju javnega zavoda Ljubljanski grad, vinskega konventa svetega Urbana in Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je strokovni nosilec projekta. Da je Ljubljana, ki ne leži daleč od tradicionalno vinorodnih okolišev, močno povezana z vinom, dokazuje tudi dejstvo, da je že leta 1987 dobila naziv mesto trte in vina. Tokratno epizodo je pripravil Peter Močnik, pogovarjal se je z dr. Francijem Čušem.
Na Jesenicah so se v torek začeli Čufarjevi dnevi. To gorenjsko mesto te dni diha s kulturo ljubiteljskega gledališča in gledališčniki z vse Slovenije. Festival je v 36 letih postal revijska, delovna in tudi tekmovalna prireditev , kjer se zberejo najboljši ustvarjalci ljubiteljskega gledališča iz Slovenije in zamejstva. O tem v Lokalnem času naša dopisnica Romana Erjavec.
Na Jesenicah so se v torek začeli Čufarjevi dnevi. To gorenjsko mesto te dni diha s kulturo ljubiteljskega gledališča in gledališčniki z vse Slovenije. Festival je v 36 letih postal revijska, delovna in tudi tekmovalna prireditev , kjer se zberejo najboljši ustvarjalci ljubiteljskega gledališča iz Slovenije in zamejstva. O tem v Lokalnem času naša dopisnica Romana Erjavec.
V tokratni epizodi Lokalnega časa smo se odpeljali proti krajem, ki se ponašajo z Unescovo svetovno dediščino – Škocjanskimi jamami in proti Divači, kjer je pred 116-imi leti na svet privekala slovita Ita Rina in kjer domuje Muzej slovenskih filmskih igralcev. Ampak tokrat smo s Sabrino Mulec obiskali tiste bolj skrite biserčke občin Divača in Hrpelje-Kozina. Potepali smo se po podzemlju – po Divaški jami, se spustili v rudnik črnega premoga v Vremski dolini, pokukali v najstarejšo srednjeveško mitnico v Senožečah n se za konec povzpeli še na gornjo Lintverjevo pot v Rodiku.
V tokratni epizodi Lokalnega časa smo se odpeljali proti krajem, ki se ponašajo z Unescovo svetovno dediščino – Škocjanskimi jamami in proti Divači, kjer je pred 116-imi leti na svet privekala slovita Ita Rina in kjer domuje Muzej slovenskih filmskih igralcev. Ampak tokrat smo s Sabrino Mulec obiskali tiste bolj skrite biserčke občin Divača in Hrpelje-Kozina. Potepali smo se po podzemlju – po Divaški jami, se spustili v rudnik črnega premoga v Vremski dolini, pokukali v najstarejšo srednjeveško mitnico v Senožečah n se za konec povzpeli še na gornjo Lintverjevo pot v Rodiku.
V tokratni epizodi Lokalni čas nam je Stane Kocutar postregel z jesenjo v vseh svojih barvah. Maribor te dni gosti 30. Balkansko računalniško olimpijado, pred vrati je najodmevnejše javno Martinovanje v Sloveniji, trta pa zdaj povezuje tudi Maribor in Rašico pri Velikih Laščah.
V tokratni epizodi Lokalni čas nam je Stane Kocutar postregel z jesenjo v vseh svojih barvah. Maribor te dni gosti 30. Balkansko računalniško olimpijado, pred vrati je najodmevnejše javno Martinovanje v Sloveniji, trta pa zdaj povezuje tudi Maribor in Rašico pri Velikih Laščah.
Divji petelin je žival, ki je navdihnila tri koroške ustvarjalce, da so v okviru projekta Pohorka, o njem posneli animirani film. Film je nastal s klasično tehniko (za dobre 4 minute so potrebovali 4000 sličic). Vse to pa z namenom izboljšanja stanja habitatov in živalskih vrst na območju Nature 2000 na Pohorju. Darja Pograjc se je pogovarjala z Metko Pirc, dopisnico za Koroško.
Divji petelin je žival, ki je navdihnila tri koroške ustvarjalce, da so v okviru projekta Pohorka, o njem posneli animirani film. Film je nastal s klasično tehniko (za dobre 4 minute so potrebovali 4000 sličic). Vse to pa z namenom izboljšanja stanja habitatov in živalskih vrst na območju Nature 2000 na Pohorju. Darja Pograjc se je pogovarjala z Metko Pirc, dopisnico za Koroško.
10. oktobra leta 1993 je Zdravka Abram z vinske steklenice odlepila prvo etiketo, arhivirala v mapo, zraven pripisala še zbrano družbo in jo položila v. t.i. vinsko spominsko knjigo oziroma suho vinoteko. Gre za izvirno zamisel, ki beleži obisk različnih krajev, potovanj pa tudi prelomnih življenjskih dogodkov. V 30-ih letih se je v suhi vinoteki nabralo okoli 1050 arhiviranih vinskih etiket, od teh jih je Zdravka Abram izbrala okoli 40 etiket in jih nedavno predstavila v knjigi Radožive prigode. Gostimo jo v Lokalnem času.
10. oktobra leta 1993 je Zdravka Abram z vinske steklenice odlepila prvo etiketo, arhivirala v mapo, zraven pripisala še zbrano družbo in jo položila v. t.i. vinsko spominsko knjigo oziroma suho vinoteko. Gre za izvirno zamisel, ki beleži obisk različnih krajev, potovanj pa tudi prelomnih življenjskih dogodkov. V 30-ih letih se je v suhi vinoteki nabralo okoli 1050 arhiviranih vinskih etiket, od teh jih je Zdravka Abram izbrala okoli 40 etiket in jih nedavno predstavila v knjigi Radožive prigode. Gostimo jo v Lokalnem času.
Program t. i. socialnega nogometa je zasnovalo amatersko nogometno društvo iz Rima, ki želi nogometna igrišča spremeniti v poligon za treninge življenja, prve tekme pa so pred dnevi odigrali tudi v Ajdovščini. Tamkajšnja srednja šola Vena Pilona namreč sodeluje v programu Erasmus plus, ki spodbuja družbeno vključevanje ob pomoči nogometa. Iz goriške regije pa tudi o drugih temah: v okviru Evropske prestolnice kulture 2025 se tam obeta prav poseben razstavni prostor v obliki tako imenovane taktilne galerije, v Lokovcu na Banjški planoti pa se lahko pohvalijo s skulpturami iz lokovškega kamna izpod rok umetnika Sebastjana Peršolje.
Program t. i. socialnega nogometa je zasnovalo amatersko nogometno društvo iz Rima, ki želi nogometna igrišča spremeniti v poligon za treninge življenja, prve tekme pa so pred dnevi odigrali tudi v Ajdovščini. Tamkajšnja srednja šola Vena Pilona namreč sodeluje v programu Erasmus plus, ki spodbuja družbeno vključevanje ob pomoči nogometa. Iz goriške regije pa tudi o drugih temah: v okviru Evropske prestolnice kulture 2025 se tam obeta prav poseben razstavni prostor v obliki tako imenovane taktilne galerije, v Lokovcu na Banjški planoti pa se lahko pohvalijo s skulpturami iz lokovškega kamna izpod rok umetnika Sebastjana Peršolje.
5. oktober je svetovni dan učiteljev, zato smo Lokalni čas obarvali s šolsko tematiko. Dragocenost našega šolskega sistema so zagotovo podružnične osnovne šole. Veliko teh je zaradi premalo otrok ugasnilo. Z lokalno dopisnico Nino Brus pa smo se pogovarjali o podružnični šoli Ledine nad Spodnjo idrijo, ki teh težav nima.
5. oktober je svetovni dan učiteljev, zato smo Lokalni čas obarvali s šolsko tematiko. Dragocenost našega šolskega sistema so zagotovo podružnične osnovne šole. Veliko teh je zaradi premalo otrok ugasnilo. Z lokalno dopisnico Nino Brus pa smo se pogovarjali o podružnični šoli Ledine nad Spodnjo idrijo, ki teh težav nima.
Tokrat pa v Celje, nekdanji dom celjskih knezov. Ta znamenita plemiška družina se je nekoč prevažala pretežno s konji ali pa s kočijami, ki so jih vlekli konji. Njihovi tlačani pa so se morali večinoma zanašati kar na svoje noge. A pustimo preteklost, omenjam jo zgolj zato, ker bo tudi danes beseda tekla o prevoznih sredstvih. Tudi v tem delu države se namreč trudijo, da bi čim več ljudi namesto z avtomobili potovalo s kolesi, avtobusi ali drugimi prevozni sredstvi, ki manj onesnažujejo zrak kot jekleni konjički. Kakšne so v knežjem mestu trenutne razmere na tem področju nam bo predstavil naš tamkajšnji dopisnik Matija Mastnak.
Tokrat pa v Celje, nekdanji dom celjskih knezov. Ta znamenita plemiška družina se je nekoč prevažala pretežno s konji ali pa s kočijami, ki so jih vlekli konji. Njihovi tlačani pa so se morali večinoma zanašati kar na svoje noge. A pustimo preteklost, omenjam jo zgolj zato, ker bo tudi danes beseda tekla o prevoznih sredstvih. Tudi v tem delu države se namreč trudijo, da bi čim več ljudi namesto z avtomobili potovalo s kolesi, avtobusi ali drugimi prevozni sredstvi, ki manj onesnažujejo zrak kot jekleni konjički. Kakšne so v knežjem mestu trenutne razmere na tem področju nam bo predstavil naš tamkajšnji dopisnik Matija Mastnak.
Evropski teden mobilnosti v Medvodah ni zgolj teden mobilnosti, saj v tej občini že vrsto let nenehno spodbujajo trajnostni razvoj in mobilnost, ki pa se v tem tednu še okrepi. V Medvodah nizajo dogodke, povezujejo generacije in širijo krog somišljenikov trajnostne mobilnosti. V tem tednu so štiri osnovne šole na tem območju pripravile tudi Pešbus, projekt, v katerega vključujejo otroke od prvega do šestega razreda osnovne šole. Občina, ki dogodke usklajuje, je poskrbela za nazorne obcestne table, ki označujejo potek pešpoti. Otroci tako ta teden s spremljevalci in z učitelji peš odhajajo k pouku. Ali peš bus vozi ali hodi, pa zdaj sprašujem našo gorenjsko dopisnico Aljano Jocif.
Evropski teden mobilnosti v Medvodah ni zgolj teden mobilnosti, saj v tej občini že vrsto let nenehno spodbujajo trajnostni razvoj in mobilnost, ki pa se v tem tednu še okrepi. V Medvodah nizajo dogodke, povezujejo generacije in širijo krog somišljenikov trajnostne mobilnosti. V tem tednu so štiri osnovne šole na tem območju pripravile tudi Pešbus, projekt, v katerega vključujejo otroke od prvega do šestega razreda osnovne šole. Občina, ki dogodke usklajuje, je poskrbela za nazorne obcestne table, ki označujejo potek pešpoti. Otroci tako ta teden s spremljevalci in z učitelji peš odhajajo k pouku. Ali peš bus vozi ali hodi, pa zdaj sprašujem našo gorenjsko dopisnico Aljano Jocif.
Pred vrati je eno najlepših opravil za Slovence - trgatev. Koliko časa še, se sprašujejo mnogi, saj se v Sloveniji trend krčenja vinogradniških površin nadaljuje. Tudi na Dolenjskem, kjer se je ustanovila civilna iniciativa za ohranitev vinogradov v vinskih goricah. Pristojnim v državi bodo predlagali dodatno obdavčitev lastnikov zidanic brez trt, ker s tem spreminjajo značilno krajino vinorodnih griče. To bo tudi tema današnjega Lokalnega časa z dopisnikom in vinogradnikom Jožetom Žuro.
Pred vrati je eno najlepših opravil za Slovence - trgatev. Koliko časa še, se sprašujejo mnogi, saj se v Sloveniji trend krčenja vinogradniških površin nadaljuje. Tudi na Dolenjskem, kjer se je ustanovila civilna iniciativa za ohranitev vinogradov v vinskih goricah. Pristojnim v državi bodo predlagali dodatno obdavčitev lastnikov zidanic brez trt, ker s tem spreminjajo značilno krajino vinorodnih griče. To bo tudi tema današnjega Lokalnega časa z dopisnikom in vinogradnikom Jožetom Žuro.
Marko Škrlj nas tokrat pelje od Kostela do Ribnice. Kostelski grad bo izboljšal dostopnost za gibalno ovirane, v Ribnici pa je še vse pod vtisom 46. Ribniškega sejma. Koliko pa je zanimanja za izdelovanje suhe robe? To bomo preverili v Rokodelskem centru, kjer se bo prav kmalu začela nova sezona tečajev. V ribniški knjižnici Miklova hiša pa v jesen ne gredo tako živahno. Julija so bili zaradi počenega hidranta prostori poplavljeni, škode je veliko, to pa po besedah direktorice pomeni tudi okrnjeno obratovanje. Več o tem pa v sveži epizodi Lokalnega časa!
Marko Škrlj nas tokrat pelje od Kostela do Ribnice. Kostelski grad bo izboljšal dostopnost za gibalno ovirane, v Ribnici pa je še vse pod vtisom 46. Ribniškega sejma. Koliko pa je zanimanja za izdelovanje suhe robe? To bomo preverili v Rokodelskem centru, kjer se bo prav kmalu začela nova sezona tečajev. V ribniški knjižnici Miklova hiša pa v jesen ne gredo tako živahno. Julija so bili zaradi počenega hidranta prostori poplavljeni, škode je veliko, to pa po besedah direktorice pomeni tudi okrnjeno obratovanje. Več o tem pa v sveži epizodi Lokalnega časa!
Murska Sobota je te dni že 18-tič prizorišče sodobnega plesa, saj se je v sredo začel mednarodni festival sodobnega plesa Front@. V štirih dneh se bo na treh prizoriščih v Murski Soboti zvrstilo 14. festivalskih dogodkov, na katerih se bodo predstavili plesalci iz 13. držav. Tja nas je odpeljala Lidija Koper.
Murska Sobota je te dni že 18-tič prizorišče sodobnega plesa, saj se je v sredo začel mednarodni festival sodobnega plesa Front@. V štirih dneh se bo na treh prizoriščih v Murski Soboti zvrstilo 14. festivalskih dogodkov, na katerih se bodo predstavili plesalci iz 13. držav. Tja nas je odpeljala Lidija Koper.
Tokratne minute za Lokalni čas bomo preživeli v ritmu ptujskega. V najstarejšem slovenskem mestu, ki ga pisni viri omenjajo že v antiki. Ptuj oziroma rimsko Petoviono prvič pisno omenja rimski zgodovinar Tacit pred 1954-imi leti oziroma leta 69. Našo ptujsko dopisnico Gabrijelo Milošič, ki nam bo o zgodovini Rimljanov na Ptuju povedala nekaj več, pa bomo prosili še, da nas pelje na Dneve poezije in vina ter med iskrive lűkarice.
Tokratne minute za Lokalni čas bomo preživeli v ritmu ptujskega. V najstarejšem slovenskem mestu, ki ga pisni viri omenjajo že v antiki. Ptuj oziroma rimsko Petoviono prvič pisno omenja rimski zgodovinar Tacit pred 1954-imi leti oziroma leta 69. Našo ptujsko dopisnico Gabrijelo Milošič, ki nam bo o zgodovini Rimljanov na Ptuju povedala nekaj več, pa bomo prosili še, da nas pelje na Dneve poezije in vina ter med iskrive lűkarice.
Ribištvo v Izoli ima bogato preteklost. O njej priča zbirka v hiši morja – Izolana: od prave ribiške barke, ladijskih modelov, prikaza razvoja ribje predelovalne industrije, naučite se lahko ribiških vozlov ali pa s pomočjo sodobne tehnologije zaplujete kot pravi ribiči. Hišo morja bomo obiskali v lokalnem času, saj je pred vrati največja tradicionalna prireditev v Izoli – ribiški praznik. Ob tem pa bomo pogledali še kakšen je turistični utrip v mestu. V Lokalni čas na Prvem se nam tokrat oglaša Tjaša Lotrič.
Ribištvo v Izoli ima bogato preteklost. O njej priča zbirka v hiši morja – Izolana: od prave ribiške barke, ladijskih modelov, prikaza razvoja ribje predelovalne industrije, naučite se lahko ribiških vozlov ali pa s pomočjo sodobne tehnologije zaplujete kot pravi ribiči. Hišo morja bomo obiskali v lokalnem času, saj je pred vrati največja tradicionalna prireditev v Izoli – ribiški praznik. Ob tem pa bomo pogledali še kakšen je turistični utrip v mestu. V Lokalni čas na Prvem se nam tokrat oglaša Tjaša Lotrič.
Naša dopisnica za Koroško, Metka Pirc, je tokrat odmerila svoj čas poročanja o katastrofalnih poplavah, ki so prizadele regijo.
Naša dopisnica za Koroško, Metka Pirc, je tokrat odmerila svoj čas poročanja o katastrofalnih poplavah, ki so prizadele regijo.
Lokalni čas nam je tokrat odmerila Sabrina Mulec, odpravili smo se po zelo zanimivih poteh, po Planinskem polju, Scilkini učni poti, pa do Unške koliševke in po Postojni.
Lokalni čas nam je tokrat odmerila Sabrina Mulec, odpravili smo se po zelo zanimivih poteh, po Planinskem polju, Scilkini učni poti, pa do Unške koliševke in po Postojni.
Šiška, Bežigrad, Kodeljevo, Prule, Vodmat, Štepanjsko naselje, Koseze, Stegne ... Kar nekaj zanimivih imen nosijo predeli Ljubljane in pogosto ne poznamo njihovega pomena, razen nekaterih, ki so zelo povedni. V Lokalnem času z akademikom dr. Markom Snojem z Inštitututa za slovenski jezik Frana Ramovša razdelamo nekatera poimenovanja in zgodbe.
Šiška, Bežigrad, Kodeljevo, Prule, Vodmat, Štepanjsko naselje, Koseze, Stegne ... Kar nekaj zanimivih imen nosijo predeli Ljubljane in pogosto ne poznamo njihovega pomena, razen nekaterih, ki so zelo povedni. V Lokalnem času z akademikom dr. Markom Snojem z Inštitututa za slovenski jezik Frana Ramovša razdelamo nekatera poimenovanja in zgodbe.
Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili v najmanjši zasavski občini, v Hrastniku, kjer si občina močno prizadeva ohraniti dediščino rudarstva, ki je več kot 200 let krojilo življenj kraja, in jo ponuditi obiskovalcem. Se pa v Hrastniku lahko pohvalijo tudi z edinstvenim na novo nastajajočim muzejem uporništva pri nas, pa tudi festivalom delavskega filma Kamerat, ki je eden redkih tovrstnih festivalov v Evropi, pa z 70.let starimi marionetami, nekatere med njimi še danes na odru razveseljujejo občinstvo. In nenazadnje obisk Hrastnika ponuja tudi številne pohodniške, kolesarske in plezalne možnosti – pred kratkim so uredili tudi novo ferato. In če se želite podati v podzemlje, vas v Hrastniku popeljejo tudi tja. Pripravlja dopisnica Karmen Štrancar Rajevec.
Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili v najmanjši zasavski občini, v Hrastniku, kjer si občina močno prizadeva ohraniti dediščino rudarstva, ki je več kot 200 let krojilo življenj kraja, in jo ponuditi obiskovalcem. Se pa v Hrastniku lahko pohvalijo tudi z edinstvenim na novo nastajajočim muzejem uporništva pri nas, pa tudi festivalom delavskega filma Kamerat, ki je eden redkih tovrstnih festivalov v Evropi, pa z 70.let starimi marionetami, nekatere med njimi še danes na odru razveseljujejo občinstvo. In nenazadnje obisk Hrastnika ponuja tudi številne pohodniške, kolesarske in plezalne možnosti – pred kratkim so uredili tudi novo ferato. In če se želite podati v podzemlje, vas v Hrastniku popeljejo tudi tja. Pripravlja dopisnica Karmen Štrancar Rajevec.
Turistična sezona še ni na vrhuncu, pa se na Gorenjskem že tre turisov in seveda je prometna ureditev in zastoji ter preobremenjenost tudi tema letošnjega poletja. A obeta se kar nekaj sprememb, ki naj bi, pravi dopisnica Romana Erjavec, začele veljati v prihodnji sezoni.
Turistična sezona še ni na vrhuncu, pa se na Gorenjskem že tre turisov in seveda je prometna ureditev in zastoji ter preobremenjenost tudi tema letošnjega poletja. A obeta se kar nekaj sprememb, ki naj bi, pravi dopisnica Romana Erjavec, začele veljati v prihodnji sezoni.
V Posavje, natančneje v bližino Brežic, nas je v četrtkovem jutru odpeljala dopisnica Suzana Vahtarič. V Lokalnem času smo izvedeli, kako v Artičah na Banovi domačiji, ki je etnološki muzej na prostem, zaganjajo revitalizacijski projekt.
V Posavje, natančneje v bližino Brežic, nas je v četrtkovem jutru odpeljala dopisnica Suzana Vahtarič. V Lokalnem času smo izvedeli, kako v Artičah na Banovi domačiji, ki je etnološki muzej na prostem, zaganjajo revitalizacijski projekt.
Tokratni Lokalni čas je odmeril Stane Kocutar. Od Festivala Lent do največje športne prireditve, ki jo gosti Maribor to poletje. In vse vmes. Tam najdete tudi medeno tržnico in ko se okrepčate zavijete na Slovensko planinsko pot. Ideja o njej se je porodila prav, kakopak - Mariborčanu.
Tokratni Lokalni čas je odmeril Stane Kocutar. Od Festivala Lent do največje športne prireditve, ki jo gosti Maribor to poletje. In vse vmes. Tam najdete tudi medeno tržnico in ko se okrepčate zavijete na Slovensko planinsko pot. Ideja o njej se je porodila prav, kakopak - Mariborčanu.
Nina Brus nam odmeri tokratni Lokalni čas, ki bo idrijsko obarvan. Vedno več ljudi poroča o srečanju z medvedom. Kako je s to populacijo v idrijskih gozdovih ter na kaj biti pozoren, ko stopaš v njihov življenjski prostor? Lačnega medveda lahko zamika denimo drobnica na paši, zato je pomembno, da je tá zaščitena. Zgleden primer varovanja imajo na kmetiji Kržič v Kamniku pod Krimom. Tudi tja bomo zavili in se spomnili tudi na občinski praznik.
Nina Brus nam odmeri tokratni Lokalni čas, ki bo idrijsko obarvan. Vedno več ljudi poroča o srečanju z medvedom. Kako je s to populacijo v idrijskih gozdovih ter na kaj biti pozoren, ko stopaš v njihov življenjski prostor? Lačnega medveda lahko zamika denimo drobnica na paši, zato je pomembno, da je tá zaščitena. Zgleden primer varovanja imajo na kmetiji Kržič v Kamniku pod Krimom. Tudi tja bomo zavili in se spomnili tudi na občinski praznik.
Na polovici junija smo samo še kratek, tedenski korak do najdaljšega dne v letu. Poletje je tu in vsakršna osvežitev še kako prav pride. Toda preden si jo tokrat privoščimo, se najprej sprehodimo po Ravnikarjevi Novi Gorici, potem pa po ledeno-sladko osvežitev v zgornjo Vipavsko dolino in za konec še z raftom po zgornjem toku reke Soče. iz novogoriškega radijskega studia: Valter Pregelj in tonska mojstrica Mateja Grebenjak.
Na polovici junija smo samo še kratek, tedenski korak do najdaljšega dne v letu. Poletje je tu in vsakršna osvežitev še kako prav pride. Toda preden si jo tokrat privoščimo, se najprej sprehodimo po Ravnikarjevi Novi Gorici, potem pa po ledeno-sladko osvežitev v zgornjo Vipavsko dolino in za konec še z raftom po zgornjem toku reke Soče. iz novogoriškega radijskega studia: Valter Pregelj in tonska mojstrica Mateja Grebenjak.
V tokratnem Lokalnem času smo se odpravili v dolenjsko prestolnico in podrobneje predstavili mostove čez reko Krko. Najstarejši most je s konca 19. stoletja, najmlajša dva pa bodo uradno odprli jutri, čeprav ju sprehajalci in kolesarji uporabljajo že nekaj dni oziroma tednov. V prihodnjih letih pa bo Novo mesto dobilo še štiri nove mostove in avtor zadnjih šestih je znameniti arhitekt Marjan Pipenbaher, ki bo z mostovi v Novem mestu ustvaril pomembno arhitekturno dediščino. Več o tem v pogovoru z našim dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.
V tokratnem Lokalnem času smo se odpravili v dolenjsko prestolnico in podrobneje predstavili mostove čez reko Krko. Najstarejši most je s konca 19. stoletja, najmlajša dva pa bodo uradno odprli jutri, čeprav ju sprehajalci in kolesarji uporabljajo že nekaj dni oziroma tednov. V prihodnjih letih pa bo Novo mesto dobilo še štiri nove mostove in avtor zadnjih šestih je znameniti arhitekt Marjan Pipenbaher, ki bo z mostovi v Novem mestu ustvaril pomembno arhitekturno dediščino. Več o tem v pogovoru z našim dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.
1.junij je dan za Kranj, saj se drevi začenja Prešerno poletje, začenja se tudi prvi kulinarični festival Okusi kranjskih miz, poletje v gorenjski prestolnici pa bo tudi v znamenju filmskega festivala Krafft. Na prvi dan meteorološka poletja bo lokalni čas Kranja odmerila Aljana Jocif.
1.junij je dan za Kranj, saj se drevi začenja Prešerno poletje, začenja se tudi prvi kulinarični festival Okusi kranjskih miz, poletje v gorenjski prestolnici pa bo tudi v znamenju filmskega festivala Krafft. Na prvi dan meteorološka poletja bo lokalni čas Kranja odmerila Aljana Jocif.
Edina srednja šola v Ljutomeru – GFML praznuje 60 let. Ljutomer ima sicer dolgo tradicijo organiziranega šolstva. Ljudska šola je obstajala že sredi 16. stoletja in je po uvedbi terezijanskih šolskih reform postala javna. Čas je prinašal mnoge spremembe in delitve in tako je v zgradbi, ki jo je leta 1895 zgradil nemški Schulverein in je danes zaščitena kot kulturni spomenik, leta 1963 začela delovati gimnazija. Ime po velikem prleškem rojaku Francu Miklošiču je pred njo že leta 1925 dobila Državna meščanska šola, danes pa v Pomurju in zunaj regije popularna GFML ponuja izobraževanje v kar 4. programih. Poleg splošne gimnazije še predšolsko vzgojo, umetniško gimnazijo ter program medijskega tehnika. V 6. desetletjih jo je uspešno končalo več kot 5400 maturantov, danes pa jo obiskuje okoli 600 dijakov. Ti so zelo uspešni na različnih področjih tako v slovenskem kot mednarodnem merilu, zelo pa se trudijo tudi s praznovanjem 60-letnice, ki bo vrhunec doseglo sredi oktobra, ko bo po svečani akademiji množično srečanje vseh generacij ljutomerskih gimnazijcev. Ena med njimi je tudi naša sodelavka Lidija Kosi.
Edina srednja šola v Ljutomeru – GFML praznuje 60 let. Ljutomer ima sicer dolgo tradicijo organiziranega šolstva. Ljudska šola je obstajala že sredi 16. stoletja in je po uvedbi terezijanskih šolskih reform postala javna. Čas je prinašal mnoge spremembe in delitve in tako je v zgradbi, ki jo je leta 1895 zgradil nemški Schulverein in je danes zaščitena kot kulturni spomenik, leta 1963 začela delovati gimnazija. Ime po velikem prleškem rojaku Francu Miklošiču je pred njo že leta 1925 dobila Državna meščanska šola, danes pa v Pomurju in zunaj regije popularna GFML ponuja izobraževanje v kar 4. programih. Poleg splošne gimnazije še predšolsko vzgojo, umetniško gimnazijo ter program medijskega tehnika. V 6. desetletjih jo je uspešno končalo več kot 5400 maturantov, danes pa jo obiskuje okoli 600 dijakov. Ti so zelo uspešni na različnih področjih tako v slovenskem kot mednarodnem merilu, zelo pa se trudijo tudi s praznovanjem 60-letnice, ki bo vrhunec doseglo sredi oktobra, ko bo po svečani akademiji množično srečanje vseh generacij ljutomerskih gimnazijcev. Ena med njimi je tudi naša sodelavka Lidija Kosi.
Tokrat gremo v Braslovče, v kraj, ki je od Celja oddaljen dobrih 20 kilometrov. Tam so namreč celjski grofje, ki so tik pred izumrtjem postali knezi, kot Žovneški gospodje začeli svoj meteorski vzpon. Ta plemiška družina, ki je simbol mesta Celje in je v srednjem veku močno zaznamovala razvoj celotne Srednje Evrope, je v Braslovčah seveda živela v gradu. Gre za enega od najstarejših gradov na slovenskem, v pisnih virih je prvič omenjen v 12. stoletju. Po propadu celjske dinastije v 15. stoletju je ta zgradba zamenjala številne lastnike. Z začetkom 19. stoletja grad začne propadati in če ga pred tridesetimi leti ne bi začeli obnavljati domačini, bi danes od njega ostala bore malo. O zobu časa, Žovneku, Žovneških in še čem tokrat Matija Mastnak.
Tokrat gremo v Braslovče, v kraj, ki je od Celja oddaljen dobrih 20 kilometrov. Tam so namreč celjski grofje, ki so tik pred izumrtjem postali knezi, kot Žovneški gospodje začeli svoj meteorski vzpon. Ta plemiška družina, ki je simbol mesta Celje in je v srednjem veku močno zaznamovala razvoj celotne Srednje Evrope, je v Braslovčah seveda živela v gradu. Gre za enega od najstarejših gradov na slovenskem, v pisnih virih je prvič omenjen v 12. stoletju. Po propadu celjske dinastije v 15. stoletju je ta zgradba zamenjala številne lastnike. Z začetkom 19. stoletja grad začne propadati in če ga pred tridesetimi leti ne bi začeli obnavljati domačini, bi danes od njega ostala bore malo. O zobu časa, Žovneku, Žovneških in še čem tokrat Matija Mastnak.
