Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
O 70-letnici Taluma, 30-letnici Bistre, 35- in 25-letnico Sončka ter 10 let predavanj v ptujski knjižnici.
O 70-letnici Taluma, 30-letnici Bistre, 35- in 25-letnico Sončka ter 10 let predavanj v ptujski knjižnici.
V Sloveniji je 80 do 90 vodnikov reševalnih psov. V povprečju imajo 50 iskalnih in reševalnih akcij na leto. Za eno akcijo običajno aktivirajo šest do sedem vodnikov in njihovih psov. Na vadbenem poligonu v Logatcu smo obiskali skupni trening članov tamkajšnjega Športno-kinološkega društva.
V Sloveniji je 80 do 90 vodnikov reševalnih psov. V povprečju imajo 50 iskalnih in reševalnih akcij na leto. Za eno akcijo običajno aktivirajo šest do sedem vodnikov in njihovih psov. Na vadbenem poligonu v Logatcu smo obiskali skupni trening članov tamkajšnjega Športno-kinološkega društva.
V Žalcu so za letos zaprli pipe na fontani piv zeleno Zlato. Tako se je končala že deveta sezona zelo uspešnega projekta. Do zdaj so v devetih letih skupaj prodali približno 330 tisoč vrčkov piva, kar je okoli 170 tisoč litrov hmeljskega napitka. Ob fontani pripravljajo tudi številne etnološke, zabavne, kulturne in športne dogodke. Ta projekt nameravajo še nadgraditi, za naslednjo 10 jubilejno sezono obljubljajo številne novosti.
V Žalcu so za letos zaprli pipe na fontani piv zeleno Zlato. Tako se je končala že deveta sezona zelo uspešnega projekta. Do zdaj so v devetih letih skupaj prodali približno 330 tisoč vrčkov piva, kar je okoli 170 tisoč litrov hmeljskega napitka. Ob fontani pripravljajo tudi številne etnološke, zabavne, kulturne in športne dogodke. Ta projekt nameravajo še nadgraditi, za naslednjo 10 jubilejno sezono obljubljajo številne novosti.
Zanimanje za rezljanje buč in ustvarjanje se na Gorenjskem iz leta v leto povečuje. In to dobro ve Franci Vilfan, največji tamkajšnji pridelovalec okrasnih in jedilnih buč, na njegovi kmetiji je te dni še posebej živahno.
Zanimanje za rezljanje buč in ustvarjanje se na Gorenjskem iz leta v leto povečuje. In to dobro ve Franci Vilfan, največji tamkajšnji pridelovalec okrasnih in jedilnih buč, na njegovi kmetiji je te dni še posebej živahno.
V Črnomlju letos praznujejo jubileje številnih inštitucij iz obdobja druge svetovne vojne. Od začetka leta 1944 pa do konca vojne je bil Črnomelj na osvobojenem ozemlju v Beli krajini začasno glavno mesto slovenskega ljudstva. Zato so letošnje leto razglasili za leto domovine.
V Črnomlju letos praznujejo jubileje številnih inštitucij iz obdobja druge svetovne vojne. Od začetka leta 1944 pa do konca vojne je bil Črnomelj na osvobojenem ozemlju v Beli krajini začasno glavno mesto slovenskega ljudstva. Zato so letošnje leto razglasili za leto domovine.
Letos mineva 150 let od rojstva prekmurskega duhovnika, publicista in urednika, narodnega buditelja in politika Jožefa Klekla, starejšega. Ob tem jubileju je občina Črenšovci letošnje leto razglasila za Kleklovo leto, katerega dogodki so vrhunec dosegli s prenosom njegovih posmrtnih ostankov iz Murske Sobote v črenšovsko župnijsko cerkev. Začetnika katoliškega periodičnega tiska v Prekmurju imenujejo tudi »prekmurski Slomšek« ali »prekmurski Čedermac«, pomembna vloga njegovega delovanja pa je odsevala tudi v 20 tisoč glavi množici na zborovanju ob združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pred 105. leti v Beltincih.
Letos mineva 150 let od rojstva prekmurskega duhovnika, publicista in urednika, narodnega buditelja in politika Jožefa Klekla, starejšega. Ob tem jubileju je občina Črenšovci letošnje leto razglasila za Kleklovo leto, katerega dogodki so vrhunec dosegli s prenosom njegovih posmrtnih ostankov iz Murske Sobote v črenšovsko župnijsko cerkev. Začetnika katoliškega periodičnega tiska v Prekmurju imenujejo tudi »prekmurski Slomšek« ali »prekmurski Čedermac«, pomembna vloga njegovega delovanja pa je odsevala tudi v 20 tisoč glavi množici na zborovanju ob združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pred 105. leti v Beltincih.
V tokratnem Lokalnem času se bomo posvetili dvema okroglima obletnicama, ki ju praznujejo v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga pri Igu – ta deluje že polna štiri desetletja – in Vaški sušilnici sadja, ki na Gradežu pri Turjaku obeležuje 20. obletnico delovanja. Center Dolfke Boštjančič je leta 1984 ustanovila takratna Vlada Republike Slovenije, v tem času pa se je razširil v osrednji slovenski center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje, zaposlitev, bivanje, nego, rehabilitacijo in zdravstveno varstvo skoraj 500 otrok, mladostnikov in odraslih oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju ter odraslih s pridobljeno možgansko poškodbo. In tja nas jenajprej popeljal naš dopisnik za Notranjsko in Kočevsko Marko Škrlj
V tokratnem Lokalnem času se bomo posvetili dvema okroglima obletnicama, ki ju praznujejo v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga pri Igu – ta deluje že polna štiri desetletja – in Vaški sušilnici sadja, ki na Gradežu pri Turjaku obeležuje 20. obletnico delovanja. Center Dolfke Boštjančič je leta 1984 ustanovila takratna Vlada Republike Slovenije, v tem času pa se je razširil v osrednji slovenski center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje, zaposlitev, bivanje, nego, rehabilitacijo in zdravstveno varstvo skoraj 500 otrok, mladostnikov in odraslih oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju ter odraslih s pridobljeno možgansko poškodbo. In tja nas jenajprej popeljal naš dopisnik za Notranjsko in Kočevsko Marko Škrlj
Ansambel Štirje kovači je najdlje delujoči narodno -zabavni ansambel v Sloveniji, kar je vpisano tudi v Guinessovo knjigo rekordov. Pred kratkim so praznovali 70. obletnico, ob tem jim je predsednica republike Nataša Pirc Musar podelila najvišje državno odlikovanje – red za zasluge. Ko so nastali leta 1954, so bili Štirje kovači tudi čisto zares vsi kovači, delali so v takratni tovarni kos. Njihov pobudnik Franc Šegovc je dopolnil 86 let, njegova žena Hermina, ki tudi prepeva v ansamblu pred kratkim 80. Kljub tem letom še stojijo na odru, imajo krajše koncerte in tudi slovenjgraška dvorana je bila ob jubilejnem koncertu polna do zadnjega kotička. V središču Slovenj Gradca so pred leti odprli tudi muzej Štirih kovačev, ki je v času praznovanja 70. obletnice še bolj obiskan. Na ogled so glasbila, narodni noši Franca in Hermine Šegovc, pa tudi njihova dela vse od malih plošč do zgoščenk. »Vrednost ansambla Štirje kovači v slovenskem narodnem izročilu je ta, da so izvajali predvsem avtorske skladbe in mnoge od njih so ponarodele. Za razvoj slovenske narodno zabavne glasbe so tudi ti ansambli iz zlate dobe, ne le narodno zabavne, pomembni. Njihova vrednost je bila v tem, da so mnogi izvajali tudi lastne melodije. Bila je malo bolj premišljena, čas ni bil tako hiter,« je ob tem povedal glasbeni urednik na Radiu Slovenija Tomaž Guček.
Ansambel Štirje kovači je najdlje delujoči narodno -zabavni ansambel v Sloveniji, kar je vpisano tudi v Guinessovo knjigo rekordov. Pred kratkim so praznovali 70. obletnico, ob tem jim je predsednica republike Nataša Pirc Musar podelila najvišje državno odlikovanje – red za zasluge. Ko so nastali leta 1954, so bili Štirje kovači tudi čisto zares vsi kovači, delali so v takratni tovarni kos. Njihov pobudnik Franc Šegovc je dopolnil 86 let, njegova žena Hermina, ki tudi prepeva v ansamblu pred kratkim 80. Kljub tem letom še stojijo na odru, imajo krajše koncerte in tudi slovenjgraška dvorana je bila ob jubilejnem koncertu polna do zadnjega kotička. V središču Slovenj Gradca so pred leti odprli tudi muzej Štirih kovačev, ki je v času praznovanja 70. obletnice še bolj obiskan. Na ogled so glasbila, narodni noši Franca in Hermine Šegovc, pa tudi njihova dela vse od malih plošč do zgoščenk. »Vrednost ansambla Štirje kovači v slovenskem narodnem izročilu je ta, da so izvajali predvsem avtorske skladbe in mnoge od njih so ponarodele. Za razvoj slovenske narodno zabavne glasbe so tudi ti ansambli iz zlate dobe, ne le narodno zabavne, pomembni. Njihova vrednost je bila v tem, da so mnogi izvajali tudi lastne melodije. Bila je malo bolj premišljena, čas ni bil tako hiter,« je ob tem povedal glasbeni urednik na Radiu Slovenija Tomaž Guček.
Botanični vrt v Ljubljani, Center kulture Španski borci v Mostah, Hotel Park, Center Rog, zunanje ministrstvo, Tivoli park, Cankarjev dom, Petrolova stavba, gimnazija Jožeta Plečnika… kaj imajo omenjene stavbe in institucije skupnega? Ne le to, da so locirane v prestolnici, temveč predvsem to, da vse gostijo čebelje družine in panje. Znotraj avtocestnega obroča jih lahko naštejemo približno 800, za vsaj 50 od teh skrbijo pri društvu Urbani čebelar, ki letos obeležuje 10. obletnico delovanja. Med drugim so letos pridelali tudi prvi ljubljanski med z ekološkim certifikatom, kar je eden od pomembnejših mejnikov urbanega čebelarjenja v Sloveniji. V tokratni oddaji Lokalni čas skupaj s predsednikom društva Urbani čebelar Gorazdom Trušnovcem obiščemo čebele na strehi Centra Rog. Vabljeni k poslušanju.
Botanični vrt v Ljubljani, Center kulture Španski borci v Mostah, Hotel Park, Center Rog, zunanje ministrstvo, Tivoli park, Cankarjev dom, Petrolova stavba, gimnazija Jožeta Plečnika… kaj imajo omenjene stavbe in institucije skupnega? Ne le to, da so locirane v prestolnici, temveč predvsem to, da vse gostijo čebelje družine in panje. Znotraj avtocestnega obroča jih lahko naštejemo približno 800, za vsaj 50 od teh skrbijo pri društvu Urbani čebelar, ki letos obeležuje 10. obletnico delovanja. Med drugim so letos pridelali tudi prvi ljubljanski med z ekološkim certifikatom, kar je eden od pomembnejših mejnikov urbanega čebelarjenja v Sloveniji. V tokratni oddaji Lokalni čas skupaj s predsednikom društva Urbani čebelar Gorazdom Trušnovcem obiščemo čebele na strehi Centra Rog. Vabljeni k poslušanju.
September v Ilirsko Bistrico in v Pivko prinaša številne zanimive dogodke - od literarnih Premskih srečanj in niza prireditev Navdih lesa, pa do Zgodovikenda v Parku vojaške zgodovine in Okusov Pivke s kulinaričnimi presenečenji, V oddaji pa tudi o tem, kaj vse se je v nekih drugih časih dogajalo pod lipami! Pripravila Sabrina Mulec.
September v Ilirsko Bistrico in v Pivko prinaša številne zanimive dogodke - od literarnih Premskih srečanj in niza prireditev Navdih lesa, pa do Zgodovikenda v Parku vojaške zgodovine in Okusov Pivke s kulinaričnimi presenečenji, V oddaji pa tudi o tem, kaj vse se je v nekih drugih časih dogajalo pod lipami! Pripravila Sabrina Mulec.
Tako kot drugod po Sloveniji, so tudi na severnem Primorskem otroci spet sedli v šolske klopi. Prvi šolski dan je bil poseben za Goriško knjižnico Franceta Bevka, ki je dobila nov bibilobus. September je čas trgatve ali b'ndime, kot ji pravijo v Vipavski dolini, kjer bo odslej, v ajdovski Rustjevi hiši kruha, dišalo tudi po tradicionalnih pekovskih izdelkih.
Tako kot drugod po Sloveniji, so tudi na severnem Primorskem otroci spet sedli v šolske klopi. Prvi šolski dan je bil poseben za Goriško knjižnico Franceta Bevka, ki je dobila nov bibilobus. September je čas trgatve ali b'ndime, kot ji pravijo v Vipavski dolini, kjer bo odslej, v ajdovski Rustjevi hiši kruha, dišalo tudi po tradicionalnih pekovskih izdelkih.
Veliko se dogaja takole v izdihljajih avgusta v Mariboru in okolici. 80 let od tako imenovanega "Vranovega leta", 100 let Čebelarske zveze društev Štajerske, 46. mednarodna regata na Dravi in še kaj je zajeto v jagodni izbor dogodkov, ki nam jih je v Lokalnem času postregel Stane Kocutar.
Veliko se dogaja takole v izdihljajih avgusta v Mariboru in okolici. 80 let od tako imenovanega "Vranovega leta", 100 let Čebelarske zveze društev Štajerske, 46. mednarodna regata na Dravi in še kaj je zajeto v jagodni izbor dogodkov, ki nam jih je v Lokalnem času postregel Stane Kocutar.
Brežice so bile v preteklosti s slikovitim ambientom gradu in čudovite viteške dvorane ter starim železnim mostom čez Savo in Krko prizorišča v več filmih, očaran je bil legendarnim Jackie Chan, ki je tu posnel prizore za film Božji oklep, pa filma 'Rozenkranc in Gildenstern' sta mrtva, tudi Smrtonosno misijo tj. tretji film iz serije Ducat umazanih in druge. »Brežice kot filmsko mesto so utemeljene že desetletja, v času bivše Jugoslavije se je v času Jadran filma tukaj snemalo ogromno koprodukcij, tudi ameriških, velikih nadaljevank in filmov... Iz Brežic nas je kar nekaj, ki se ukvarjamo s filmom, tako igralci, režiserji in producenti, Brežice so slikovito mesto. Bi rekel, da je zelo, zelo utemeljeno, da je festival tukaj oziroma bi se prej vprašal, zakaj sploh ni prišlo do tega festivala že prej,« je na predstavitvi prvega Festivala evropskega filma Brežice 2024, ki bo potekal med 28. in 31. avgustom dejal pobudnik festivala in njegov direktor Aleš Pavlin.
Brežice so bile v preteklosti s slikovitim ambientom gradu in čudovite viteške dvorane ter starim železnim mostom čez Savo in Krko prizorišča v več filmih, očaran je bil legendarnim Jackie Chan, ki je tu posnel prizore za film Božji oklep, pa filma 'Rozenkranc in Gildenstern' sta mrtva, tudi Smrtonosno misijo tj. tretji film iz serije Ducat umazanih in druge. »Brežice kot filmsko mesto so utemeljene že desetletja, v času bivše Jugoslavije se je v času Jadran filma tukaj snemalo ogromno koprodukcij, tudi ameriških, velikih nadaljevank in filmov... Iz Brežic nas je kar nekaj, ki se ukvarjamo s filmom, tako igralci, režiserji in producenti, Brežice so slikovito mesto. Bi rekel, da je zelo, zelo utemeljeno, da je festival tukaj oziroma bi se prej vprašal, zakaj sploh ni prišlo do tega festivala že prej,« je na predstavitvi prvega Festivala evropskega filma Brežice 2024, ki bo potekal med 28. in 31. avgustom dejal pobudnik festivala in njegov direktor Aleš Pavlin.
Tokrat vas z Lokalnim časom popeljemo na Gorenjsko, natančneje na njen zgornji konec, kjer se danes izjemno veliko dogaja. Osrednje slovensko bogoslužje na Brezjah, pa največji modelarski letalski miting v državi in na skrajnem robu regije, tradicionalno na dan Marijinega vnebovzetja tudi ena najbolj prikupnih etnoloških prireditev, Vaški dan v Ratečah. Ob tem, da je v teh vročih dneh in danes na dela prost dan, najbrž tudi veliko takih , ki bodo osvežitev iskali v Blejskem in Bohinjskem jezeru. Skratka veliko poti se bo danes steklo v te kraje, kar posledično pomeni tudi izjemno prometno obremenitev, zato se danes, za lažjo odločitev, če ste med tistimi , ki vas danes vleče na Gorenjsko - kam ja in kam morda raje ne, kje zaviti , da boste prej na cilju za vas tja podamo že zdaj.
Tokrat vas z Lokalnim časom popeljemo na Gorenjsko, natančneje na njen zgornji konec, kjer se danes izjemno veliko dogaja. Osrednje slovensko bogoslužje na Brezjah, pa največji modelarski letalski miting v državi in na skrajnem robu regije, tradicionalno na dan Marijinega vnebovzetja tudi ena najbolj prikupnih etnoloških prireditev, Vaški dan v Ratečah. Ob tem, da je v teh vročih dneh in danes na dela prost dan, najbrž tudi veliko takih , ki bodo osvežitev iskali v Blejskem in Bohinjskem jezeru. Skratka veliko poti se bo danes steklo v te kraje, kar posledično pomeni tudi izjemno prometno obremenitev, zato se danes, za lažjo odločitev, če ste med tistimi , ki vas danes vleče na Gorenjsko - kam ja in kam morda raje ne, kje zaviti , da boste prej na cilju za vas tja podamo že zdaj.
Poletni čas je čas popotovanj in odkrivanj skritih kotičkov naše domovine. Ne nazadnje tudi občine Postojna, ki se ne ponaša le s Postojnsko jamo in Predjamskim gradom, temveč v njeni okolici najdemo še veliko zanimivosti. Postojnčani so še posebej ponosni na Inštitut za raziskovanje krasa in radi rečejo, da je Postojna središče svetovnega krasoslovja in na številne kraške pojave. Ponudbo pa bi radi popestrili še z nekaterimi manj znanimi, a domiselnimi turističnimi produkti, zato je TIC Visit Postojna v sodelovanju s podjetniškim inkubatorjem Perspektiva podelil več nagrad za inovativnost in podjetništvo v turizmu. Več v tokratnem Lokalnem času, ki ga je pripravila Sabrina Mulec.
Poletni čas je čas popotovanj in odkrivanj skritih kotičkov naše domovine. Ne nazadnje tudi občine Postojna, ki se ne ponaša le s Postojnsko jamo in Predjamskim gradom, temveč v njeni okolici najdemo še veliko zanimivosti. Postojnčani so še posebej ponosni na Inštitut za raziskovanje krasa in radi rečejo, da je Postojna središče svetovnega krasoslovja in na številne kraške pojave. Ponudbo pa bi radi popestrili še z nekaterimi manj znanimi, a domiselnimi turističnimi produkti, zato je TIC Visit Postojna v sodelovanju s podjetniškim inkubatorjem Perspektiva podelil več nagrad za inovativnost in podjetništvo v turizmu. Več v tokratnem Lokalnem času, ki ga je pripravila Sabrina Mulec.
Ob Savinji in njenih pritokih največ prahu dvigajo seznami objektov, ki so predvideni za rušitev. Nekateri lastniki se nikakor ne morejo sprijazniti, da se bodo morali seliti. A po drugi strani jih tudi ni malo, ki bi se želeli seliti, pa jih na seznam niso uvrstili. Najkrajši konec pa bodo najbrž potegnili tisti, ki so jih sprva na seznam uvrstili, nato pa kot strela z jasnega po sedmih mesecih umaknili.
Ob Savinji in njenih pritokih največ prahu dvigajo seznami objektov, ki so predvideni za rušitev. Nekateri lastniki se nikakor ne morejo sprijazniti, da se bodo morali seliti. A po drugi strani jih tudi ni malo, ki bi se želeli seliti, pa jih na seznam niso uvrstili. Najkrajši konec pa bodo najbrž potegnili tisti, ki so jih sprva na seznam uvrstili, nato pa kot strela z jasnega po sedmih mesecih umaknili.
V pogovoru z dopisnico tokrat o projektu Osrčje tradicije, ki si prizadeva za ohranitev ljudskega izročila, tudi starih obrti.
V pogovoru z dopisnico tokrat o projektu Osrčje tradicije, ki si prizadeva za ohranitev ljudskega izročila, tudi starih obrti.
V današnjem Lokalnem času se glede na vroče dneve odpravljamo na breg najdaljše slovenske plaže, v obmejno naselje Vinica, ki je rojstni kraj belokranjskega poeta Otona Župančiča. Po njem se imenuje tudi Kulturno umetniško društvo Vinica, ki bo konec tedna praznovalo 60-letnico delovanja. Ponosni so na najštevilčnejše folklorno društvo v državi, ki bo jutri zvečer pripravilo plesno predstavo z naslovom Legende Vinice. Viniški folkloristi bodo pokazali in dokazali, da je folklora z uporabo sodobnih tehnologij in umetne inteligence zanimiva za vse starostne skupine. Več o tem pa v pogovoru z dopisnikom Jožetom Žuro.
V današnjem Lokalnem času se glede na vroče dneve odpravljamo na breg najdaljše slovenske plaže, v obmejno naselje Vinica, ki je rojstni kraj belokranjskega poeta Otona Župančiča. Po njem se imenuje tudi Kulturno umetniško društvo Vinica, ki bo konec tedna praznovalo 60-letnico delovanja. Ponosni so na najštevilčnejše folklorno društvo v državi, ki bo jutri zvečer pripravilo plesno predstavo z naslovom Legende Vinice. Viniški folkloristi bodo pokazali in dokazali, da je folklora z uporabo sodobnih tehnologij in umetne inteligence zanimiva za vse starostne skupine. Več o tem pa v pogovoru z dopisnikom Jožetom Žuro.
Lončarstvo je ena najstarejših dejavnosti tudi na naših tleh, le da se z njim v Sloveniji preživlja vse manj lončarjev. Saša Žuman iz Ljutomera, ki je pred četrt stoletja nasledil svojega znamenitega dedka« Karleka«, predstavlja peto generacijo prleških lončarjev, katerih družinska tradicija sega stoletje in pol v preteklost. Kako iz kepe glinene zemlje narediti uporabne izdelke, kolikšno je zanimanje zanje in kako lahko preživijo tradicionalne rokodelske obrti, se je pozanimala Lidija Kosi.
Lončarstvo je ena najstarejših dejavnosti tudi na naših tleh, le da se z njim v Sloveniji preživlja vse manj lončarjev. Saša Žuman iz Ljutomera, ki je pred četrt stoletja nasledil svojega znamenitega dedka« Karleka«, predstavlja peto generacijo prleških lončarjev, katerih družinska tradicija sega stoletje in pol v preteklost. Kako iz kepe glinene zemlje narediti uporabne izdelke, kolikšno je zanimanje zanje in kako lahko preživijo tradicionalne rokodelske obrti, se je pozanimala Lidija Kosi.
K morju nas vleče poleti, a se lahko na poti do tja ustavimo tudi na Krasu, ali na kateri od postaj dveh novih hop on hop off prog po Geoparku Kras. Na kakšne načine lahko torej po primorski vandrate poleti nam je povedala Tjašo Škamperle in nas pričakala na posebni postaji! Vas zanima kateri? Prisluhnite!
K morju nas vleče poleti, a se lahko na poti do tja ustavimo tudi na Krasu, ali na kateri od postaj dveh novih hop on hop off prog po Geoparku Kras. Na kakšne načine lahko torej po primorski vandrate poleti nam je povedala Tjašo Škamperle in nas pričakala na posebni postaji! Vas zanima kateri? Prisluhnite!
Edina pravična trgovina v Sloveniji 3 Muhe po skoraj 20 letih delovanja zapira svoja vrata. V tem času je pravično trgovino podprlo več kot 150 prostovoljcev, na slovenski trg so pripeljali več kot deset tisoč različnih izdelkov iz vsaj 30 držav iz Latinske Amerike, Azije in Afrike, sodelovali z 10 akterji socialne ekonomije v Sloveniji in tudi z mladimi trajnostnimi tekstilnimi oblikovalci. Kot poudarja Živa Lopatič, direktorica Zavoda za pravično trgovino, je zapiranje edine pravične trgovine v Sloveniji odraz časa in družbe, v kateri živimo in delujemo. O izzivih pravične trgovine v tokratni oddaji Lokalni čas. Vabljeni k poslušanju.
Edina pravična trgovina v Sloveniji 3 Muhe po skoraj 20 letih delovanja zapira svoja vrata. V tem času je pravično trgovino podprlo več kot 150 prostovoljcev, na slovenski trg so pripeljali več kot deset tisoč različnih izdelkov iz vsaj 30 držav iz Latinske Amerike, Azije in Afrike, sodelovali z 10 akterji socialne ekonomije v Sloveniji in tudi z mladimi trajnostnimi tekstilnimi oblikovalci. Kot poudarja Živa Lopatič, direktorica Zavoda za pravično trgovino, je zapiranje edine pravične trgovine v Sloveniji odraz časa in družbe, v kateri živimo in delujemo. O izzivih pravične trgovine v tokratni oddaji Lokalni čas. Vabljeni k poslušanju.
Na Koroškem bomo danes merili lokalni čas. V preteklih oglašanjih iz te naše severne slovenske regije smo že spoznali, da ravno v bližini Dravograda teče poldnevnik, po katerem je določen točen srednjeevropski čas. Danes se odpravimo še naprej v Dravsko dolino, kjer so nekdaj spravljali les, zdaj pa po njej prevažajo turiste in ohranjajo to izjemno tradicijo. Več o tem z našo dopisnico Metko Pirc.
Na Koroškem bomo danes merili lokalni čas. V preteklih oglašanjih iz te naše severne slovenske regije smo že spoznali, da ravno v bližini Dravograda teče poldnevnik, po katerem je določen točen srednjeevropski čas. Danes se odpravimo še naprej v Dravsko dolino, kjer so nekdaj spravljali les, zdaj pa po njej prevažajo turiste in ohranjajo to izjemno tradicijo. Več o tem z našo dopisnico Metko Pirc.
V tokratnem Lokalnem času se bomo posvetili trem zgodbam: najprej se bomo spomnili 90- obletnice športnega letališča v Novi vasi na Blokah, ki ga ob tem častitljivem jubileju urejajo, da bo spet primerno za vzletanje in pristajanje malih letal, nato bomo obiskali kočevsko zavetišče za brezdomce, na koncu pa vas bomo seznanili z žalostno zgodbo mlade družine iz Loške doline, ki je ob nesreči v gozdu ostala brez očeta in moža. Pripravil: Marko Škrlj.
V tokratnem Lokalnem času se bomo posvetili trem zgodbam: najprej se bomo spomnili 90- obletnice športnega letališča v Novi vasi na Blokah, ki ga ob tem častitljivem jubileju urejajo, da bo spet primerno za vzletanje in pristajanje malih letal, nato bomo obiskali kočevsko zavetišče za brezdomce, na koncu pa vas bomo seznanili z žalostno zgodbo mlade družine iz Loške doline, ki je ob nesreči v gozdu ostala brez očeta in moža. Pripravil: Marko Škrlj.
V tokratnem Lokalnem času se odpravljamo v Spodnje Podravje oziroma na Ptuj, kjer se že ta konec tedna začenja pestro poletno dogajanje. Na letališču v Moškánjcih pripravljajo celodnevno letalsko srečanje ob 70-letnici Aerokluba Ptuj. Ta se lahko pohvali s številnimi športnimi uspehi s področja padalstva, jadralnega in motornega letenja.
V tokratnem Lokalnem času se odpravljamo v Spodnje Podravje oziroma na Ptuj, kjer se že ta konec tedna začenja pestro poletno dogajanje. Na letališču v Moškánjcih pripravljajo celodnevno letalsko srečanje ob 70-letnici Aerokluba Ptuj. Ta se lahko pohvali s številnimi športnimi uspehi s področja padalstva, jadralnega in motornega letenja.
Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki in Muzej krščanstva na Slovenskem iz Stične sta se v letu 2019, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo RS, vključili v mednarodni projekt povezovanja in ohranjanja kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi, Cisterscapes – Cistercian Landscapes Connecting Europe. V projektu sodeluje mreža sedemnajstih sodelujočih institucij v delujočih ali nekdanjih cistercijanskih samostanih iz šestih evropskih držav: Nemčije, Francije, Avstrije, Češke, Poljske in Slovenije. Izsledke projekta in bogate cistercijanske krajine spoznate na občasni razstavi 'Cisterscapes, kulturna krajina cistercijanov' v Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki. Bo pot, ki povezuje vseh sedemnajst sodelujočih cistercijanskih muzejev nova romarska pot, kot je Santiago de compostela?
Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki in Muzej krščanstva na Slovenskem iz Stične sta se v letu 2019, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo RS, vključili v mednarodni projekt povezovanja in ohranjanja kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi, Cisterscapes – Cistercian Landscapes Connecting Europe. V projektu sodeluje mreža sedemnajstih sodelujočih institucij v delujočih ali nekdanjih cistercijanskih samostanih iz šestih evropskih držav: Nemčije, Francije, Avstrije, Češke, Poljske in Slovenije. Izsledke projekta in bogate cistercijanske krajine spoznate na občasni razstavi 'Cisterscapes, kulturna krajina cistercijanov' v Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki. Bo pot, ki povezuje vseh sedemnajst sodelujočih cistercijanskih muzejev nova romarska pot, kot je Santiago de compostela?
Kako kaže letošnji turistični sezoni v Posočju? Izzivov je veliko: novi plovni režimi v vseh treh zgornjeposoških občinah so razburili javnost, stalnih gostov kampov – kajakašev – je manj, v turizmu pa se soočajo tudi s kadrovskimi težavami.
Kako kaže letošnji turistični sezoni v Posočju? Izzivov je veliko: novi plovni režimi v vseh treh zgornjeposoških občinah so razburili javnost, stalnih gostov kampov – kajakašev – je manj, v turizmu pa se soočajo tudi s kadrovskimi težavami.
Geopark je območje z izjemnimi naravnimi danostmi in kulturno dediščino. Osrednji namen geoparka je, da se te posebnosti ohranjajo, in sicer v sodelovanju z ljudmi, ki tam živijo. V Evropi je 98 geoparkov v 30 državah, dva sta v Sloveniji, to sta Geopark Idrija in čezmejni Geopark Karavanke. Vsako leto maja in junija pripravljajo niz dogodkov v okviru Tednov evropskih geoparkov. Namenjeni so predvsem predstavitvi dediščine lokalnim prebivalcem. V Lokalnem času smo obiskali Vojni muzej v Črnem Vrhu nad Idrijo in se prepričali, kako so v Idrijskih Krnicah bunkerja iz druge svetovne vojne vključili v turistično ponudbo.
Geopark je območje z izjemnimi naravnimi danostmi in kulturno dediščino. Osrednji namen geoparka je, da se te posebnosti ohranjajo, in sicer v sodelovanju z ljudmi, ki tam živijo. V Evropi je 98 geoparkov v 30 državah, dva sta v Sloveniji, to sta Geopark Idrija in čezmejni Geopark Karavanke. Vsako leto maja in junija pripravljajo niz dogodkov v okviru Tednov evropskih geoparkov. Namenjeni so predvsem predstavitvi dediščine lokalnim prebivalcem. V Lokalnem času smo obiskali Vojni muzej v Črnem Vrhu nad Idrijo in se prepričali, kako so v Idrijskih Krnicah bunkerja iz druge svetovne vojne vključili v turistično ponudbo.
Tokrat bomo obiskali vseh 27 držav Evropske unije, brez da bi zapustili Celje. V knežjem mestu so namreč včeraj pripravili tradicionalno prireditev Evropska vas. Otroci iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter še nekaterih drugih zavodov s širšega celjskega območja so na stojnicah pričarali podobe, okuse, zvoke, ritme in zanimivosti iz različnih držav Evropske unije. To je sicer bila le češnja na torti projekta, ki so ga izvedli že 19., ta pa vedno poteka skozi celotno šolsko leto. Na začetku le-tega si posamezni vrtec ali šola izbere eno državo Unije in jo nato otroci spoznavajo z vseh možnih vidikov pri različnih predmetih in obšolskih dejavnostih. Glavne značilnosti izbranih držav pa so v sredo predstavil ina celjskem glavnem trgu. Tam je bil tudi Matija Mastnak.
Tokrat bomo obiskali vseh 27 držav Evropske unije, brez da bi zapustili Celje. V knežjem mestu so namreč včeraj pripravili tradicionalno prireditev Evropska vas. Otroci iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter še nekaterih drugih zavodov s širšega celjskega območja so na stojnicah pričarali podobe, okuse, zvoke, ritme in zanimivosti iz različnih držav Evropske unije. To je sicer bila le češnja na torti projekta, ki so ga izvedli že 19., ta pa vedno poteka skozi celotno šolsko leto. Na začetku le-tega si posamezni vrtec ali šola izbere eno državo Unije in jo nato otroci spoznavajo z vseh možnih vidikov pri različnih predmetih in obšolskih dejavnostih. Glavne značilnosti izbranih držav pa so v sredo predstavil ina celjskem glavnem trgu. Tam je bil tudi Matija Mastnak.
Tokrat se povežemo z radijskim studijem pod Pekrsko gorco in poizvemo, kako gre pohodniku, ki se je peš namenil z Murske Sobote do Baške na otoku Krku, med drugim pa bomo govorili tudi o najstarejšem mestnem gasilskem društvu, ki pripravlja največjo štajersko gasilsko veselico, izkupiček pa bodo vložili v prenovo prostorov, v katerih so od leta 1881. Z nami bo Stane Kocutar.
Tokrat se povežemo z radijskim studijem pod Pekrsko gorco in poizvemo, kako gre pohodniku, ki se je peš namenil z Murske Sobote do Baške na otoku Krku, med drugim pa bomo govorili tudi o najstarejšem mestnem gasilskem društvu, ki pripravlja največjo štajersko gasilsko veselico, izkupiček pa bodo vložili v prenovo prostorov, v katerih so od leta 1881. Z nami bo Stane Kocutar.
V Žireh bodo ta konec tedna potekali že 18.Slovenski klekljarski dnevi, ki bodo tokrat še posebej slovesni, saj klekljarsko društvo Cvetke praznuje 20 let. Vsakoletna razstava njihove ustvarjalnosti, čipke članice klekljajo v društvu, ob punkljih pa vztrajajo tudi doma, je le drobec vztrajnih prizadevanj za ohranitev te pomembne dediščine. Več v pogovoru z Aljana Jocif.
V Žireh bodo ta konec tedna potekali že 18.Slovenski klekljarski dnevi, ki bodo tokrat še posebej slovesni, saj klekljarsko društvo Cvetke praznuje 20 let. Vsakoletna razstava njihove ustvarjalnosti, čipke članice klekljajo v društvu, ob punkljih pa vztrajajo tudi doma, je le drobec vztrajnih prizadevanj za ohranitev te pomembne dediščine. Več v pogovoru z Aljana Jocif.
V Žireh bodo ta konec tedna potekali že 18.Slovenski klekljarski dnevi, ki bodo tokrat še posebej slovesni, saj klekljarsko društvo Cvetke praznuje 20 let. Vsakoletna razstava njihove ustvarjalnosti, čipke članice klekljajo v društvu, ob punkljih pa vztrajajo tudi doma, je le drobec vztrajnih prizadevanj za ohranitev te pomembne dediščine. Več v pogovoru z Aljana Jocif.
V Žireh bodo ta konec tedna potekali že 18.Slovenski klekljarski dnevi, ki bodo tokrat še posebej slovesni, saj klekljarsko društvo Cvetke praznuje 20 let. Vsakoletna razstava njihove ustvarjalnosti, čipke članice klekljajo v društvu, ob punkljih pa vztrajajo tudi doma, je le drobec vztrajnih prizadevanj za ohranitev te pomembne dediščine. Več v pogovoru z Aljana Jocif.
Tokratne minute smo preživeli v spodnjem Podravju, v Halozah in na Ptuju ter med drugim odkrivali, kako je grad Borl, ki ga po več desetletjih ta konec tedna spet odpirajo, povezan z evropsko zgodovinsko legendo o vitezu Parzivalu in iskanjem svetega grala. Od tam pa do čemeža in uspešnih podjetniških zgodb. Oglasila se nam je dopisnica Gabrijela Milošič.
Tokratne minute smo preživeli v spodnjem Podravju, v Halozah in na Ptuju ter med drugim odkrivali, kako je grad Borl, ki ga po več desetletjih ta konec tedna spet odpirajo, povezan z evropsko zgodovinsko legendo o vitezu Parzivalu in iskanjem svetega grala. Od tam pa do čemeža in uspešnih podjetniških zgodb. Oglasila se nam je dopisnica Gabrijela Milošič.
V tokratnem Lokalnem času bomo z našim dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro govorili o speči lepotici. Gre za obnovljeni grad Mirna, ki se nahaja severno od kraja Mirna na sotočju reke Mirna in potoka Vejar. Grad ima pestro zgodovino, požgan je bil med drugo svetovno vojno, po vojni so grajske kamne porabili za gradnjo poslopja kmetijske zadruge in drugih hiš na Mirni. Leta 1962 je grad začel obnavljati profesor z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Marko Marin, ki je pred koncem stoletja s stanovanjskim zakonom postal tudi njegov lastnik. Po njegovi smrti leta 2015 so se lastniki menjali. Novi lastnik je angleški poslovnež, ki želi grad uporabljati v izobraževalne namene in v bližini zgraditi hotel oziroma glamping center. S tem se bo morda speča lepotica zbudila, česar bi bil verjetno vesel tudi Marko Marin.
V tokratnem Lokalnem času bomo z našim dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro govorili o speči lepotici. Gre za obnovljeni grad Mirna, ki se nahaja severno od kraja Mirna na sotočju reke Mirna in potoka Vejar. Grad ima pestro zgodovino, požgan je bil med drugo svetovno vojno, po vojni so grajske kamne porabili za gradnjo poslopja kmetijske zadruge in drugih hiš na Mirni. Leta 1962 je grad začel obnavljati profesor z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Marko Marin, ki je pred koncem stoletja s stanovanjskim zakonom postal tudi njegov lastnik. Po njegovi smrti leta 2015 so se lastniki menjali. Novi lastnik je angleški poslovnež, ki želi grad uporabljati v izobraževalne namene in v bližini zgraditi hotel oziroma glamping center. S tem se bo morda speča lepotica zbudila, česar bi bil verjetno vesel tudi Marko Marin.
Konji so poleg vina ena od glavnih značilnosti Prlekije, konj samorog je tudi osrednja figura ljutomerskega grba. Ljutomerčani in drugi prebivalci Murskega polja pa so še posebej ponosni na ljutomerskega kasača, ki je slovenska tradicionalna pasma. Poleg pomoči pri delu so namreč Prleki konje preizkušali tudi na dirkah in tako mineva letos 150. let od prvih konjskih dirk, prihodnje leto pa bo enako obletnico praznoval tudi Kasaški klub Ljutomer, ki je drugi najstarejši (takoj za dunajskim) v Evropi. Občina Ljutomer je letošnje leto razglasila za Leto prleških vrednot in ljutomerskega kasača, omenjeni klub pa bo do konca kasaške sezone pripravil več zanimivih dogodkov.
Konji so poleg vina ena od glavnih značilnosti Prlekije, konj samorog je tudi osrednja figura ljutomerskega grba. Ljutomerčani in drugi prebivalci Murskega polja pa so še posebej ponosni na ljutomerskega kasača, ki je slovenska tradicionalna pasma. Poleg pomoči pri delu so namreč Prleki konje preizkušali tudi na dirkah in tako mineva letos 150. let od prvih konjskih dirk, prihodnje leto pa bo enako obletnico praznoval tudi Kasaški klub Ljutomer, ki je drugi najstarejši (takoj za dunajskim) v Evropi. Občina Ljutomer je letošnje leto razglasila za Leto prleških vrednot in ljutomerskega kasača, omenjeni klub pa bo do konca kasaške sezone pripravil več zanimivih dogodkov.
Tokratni Lokalni čas smo posvetili dvema pomembnima možema, povezanima z Notranjsko, in sicer generalu Rudolfu Maistru, čigar 150. obletnica rojstva bo prav jutri, torej 29. marca. Rodil se je namreč na ta dan leta 1874 v Kamniku, poleg tega pa bo v Maistrovem letu tudi 90. obletnica njegove smrti, saj je umrl 26. julija 1934, in to v svojem dvorcu na Uncu. Drugi pomemben Notranjec pa je izseljenski pisatelj Frank Troha - Rihtarjev, ki se je pred 130-imi leti rodil v Babnem Polju; od tam ga je življenjska pot zanesla onkraj luže v Ameriko.
Tokratni Lokalni čas smo posvetili dvema pomembnima možema, povezanima z Notranjsko, in sicer generalu Rudolfu Maistru, čigar 150. obletnica rojstva bo prav jutri, torej 29. marca. Rodil se je namreč na ta dan leta 1874 v Kamniku, poleg tega pa bo v Maistrovem letu tudi 90. obletnica njegove smrti, saj je umrl 26. julija 1934, in to v svojem dvorcu na Uncu. Drugi pomemben Notranjec pa je izseljenski pisatelj Frank Troha - Rihtarjev, ki se je pred 130-imi leti rodil v Babnem Polju; od tam ga je življenjska pot zanesla onkraj luže v Ameriko.
Tokrat kličemo v Koper, kjer beležijo pester in zanimiv teden, predvsem v znamenju mladih, načrtov in želja. Univerza na Primorskem ta teden praznuje svoj rojstni dan, Glasbena šola Koper napoveduje nov program, dogajanje v tem tednu pa podpisuje 120. obletnica rojstva velikega pesnika Srečka Kosovela. Nekaj zanimivosti nam je odstrla kolegica Mateja Brežan.
Tokrat kličemo v Koper, kjer beležijo pester in zanimiv teden, predvsem v znamenju mladih, načrtov in želja. Univerza na Primorskem ta teden praznuje svoj rojstni dan, Glasbena šola Koper napoveduje nov program, dogajanje v tem tednu pa podpisuje 120. obletnica rojstva velikega pesnika Srečka Kosovela. Nekaj zanimivosti nam je odstrla kolegica Mateja Brežan.
Turistične kmetije predstavljajo pobeg od hitrega načina življenja. V Sloveniji je okoli 1300 turističnih kmetij, kar pomeni okoli 1000 nosilcev dopolnilnih dejavnosti. Kot ugotavlja Renata Kosi iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, je trend 7 – odstotna rast takih kmetij. Lani so ustvarili okoli 250 tisoč nočitev, kar je podobno kot v letu 2019, ko je bilo zanje rekordno leto. Koroška izstopa po butičnem turizmu in povezovanju z naravo. Tam v treh dolinah deluje okoli 40 turističnih kmetij. V tokratnem Lokalnem času pa smo raziskali, kako je so škotsko nižinsko govedo pripeljali v koroške hribe, kako je mogoče, da ena najboljših koroških kuharic sploh ni kuharica, ampak agronomka. Pogovarjali smo se s predstavniki turističnih kmetij z vseh treh dolin, Mislinjske, Dravske in Mežiške.
Turistične kmetije predstavljajo pobeg od hitrega načina življenja. V Sloveniji je okoli 1300 turističnih kmetij, kar pomeni okoli 1000 nosilcev dopolnilnih dejavnosti. Kot ugotavlja Renata Kosi iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, je trend 7 – odstotna rast takih kmetij. Lani so ustvarili okoli 250 tisoč nočitev, kar je podobno kot v letu 2019, ko je bilo zanje rekordno leto. Koroška izstopa po butičnem turizmu in povezovanju z naravo. Tam v treh dolinah deluje okoli 40 turističnih kmetij. V tokratnem Lokalnem času pa smo raziskali, kako je so škotsko nižinsko govedo pripeljali v koroške hribe, kako je mogoče, da ena najboljših koroških kuharic sploh ni kuharica, ampak agronomka. Pogovarjali smo se s predstavniki turističnih kmetij z vseh treh dolin, Mislinjske, Dravske in Mežiške.
Jože Plečnik je mož, ki je ključno zaznamoval arhitekturni razvoj Ljubljane. Naš največji arhitekt je danes poznan širom sveta, mnoga njegova dela, predvsem v Ljubljani, so vpisana na seznam svetovne kulturne dediščine. Mednje sodijo tudi Plečnikove tržnice, ki so v arhitektovem opusu poleg mostov in vodne zapornice eden ključnih objektov v oblikovanju poteze vodne osi Ljubljanice. Po izvirni zasnovi in kakovosti jih lahko uvrščamo v sam vrh svetovne arhitekture. Že od svojega nastanka dalje so neločljiv del osrednje ljubljanske tržnice, trenutno pa na njih potekajo obnovitvena dela. To je priložnost, da si v tokratnem Lokalnem času Plečnikove tržnice pogledamo od blizu. Kakšna je njihova umetnostnozgodovinska sporočilnost, katere umetnostne vplive je zaznati in kateri so skriti detajli arhitekture osrednje ljubljanske tržnice.
Jože Plečnik je mož, ki je ključno zaznamoval arhitekturni razvoj Ljubljane. Naš največji arhitekt je danes poznan širom sveta, mnoga njegova dela, predvsem v Ljubljani, so vpisana na seznam svetovne kulturne dediščine. Mednje sodijo tudi Plečnikove tržnice, ki so v arhitektovem opusu poleg mostov in vodne zapornice eden ključnih objektov v oblikovanju poteze vodne osi Ljubljanice. Po izvirni zasnovi in kakovosti jih lahko uvrščamo v sam vrh svetovne arhitekture. Že od svojega nastanka dalje so neločljiv del osrednje ljubljanske tržnice, trenutno pa na njih potekajo obnovitvena dela. To je priložnost, da si v tokratnem Lokalnem času Plečnikove tržnice pogledamo od blizu. Kakšna je njihova umetnostnozgodovinska sporočilnost, katere umetnostne vplive je zaznati in kateri so skriti detajli arhitekture osrednje ljubljanske tržnice.
Tokrat smo šli na Bled. In zimzelena tema priljubljenih turističnih krajev – promet. Prav v ponedeljek se tam začenja zadnja faza gradnje krožišča nove blejske obvoznice, in s tem spremenjen prometni režim. Vprašanja obvoznice, prevoza, obremenjenosti v turistični sezoni in še česa pa so ta čas tako aktualna, da jim namenjamo lokalni čas ob 6.45. na Prvem. Lokalni čas je pripravila Romana Erjavec.
Tokrat smo šli na Bled. In zimzelena tema priljubljenih turističnih krajev – promet. Prav v ponedeljek se tam začenja zadnja faza gradnje krožišča nove blejske obvoznice, in s tem spremenjen prometni režim. Vprašanja obvoznice, prevoza, obremenjenosti v turistični sezoni in še česa pa so ta čas tako aktualna, da jim namenjamo lokalni čas ob 6.45. na Prvem. Lokalni čas je pripravila Romana Erjavec.
V Lokalnem času bomo vzbudili zanimanje za odkrivanje skrivnosti dela Zelenega krasa, med katere uvrščamo tudi Pivško kotlino. Dopisnica Sabrina Mulec obljublja radijski botanični sprehod po Pivških presihajočih jezerih, pa tudi pogovor o vprašanju sobivanja z zvermi na Zelenem krasu. V Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer pa bodo odgovorili na številna vprašanja, ki se začnejo z "zakaj?"
V Lokalnem času bomo vzbudili zanimanje za odkrivanje skrivnosti dela Zelenega krasa, med katere uvrščamo tudi Pivško kotlino. Dopisnica Sabrina Mulec obljublja radijski botanični sprehod po Pivških presihajočih jezerih, pa tudi pogovor o vprašanju sobivanja z zvermi na Zelenem krasu. V Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer pa bodo odgovorili na številna vprašanja, ki se začnejo z "zakaj?"
V Lokalnem času se tokrat selimo na Črnovrško planoto, kjer bi to nedeljo morali prirediti jubilejni, 20. Trnovski maraton, vendar narava žal ne sodeluje, snega je premalo in tekmovanje so morali odpovedati. Bomo pa več o zgodovini te smučarsko-tekaške prireditve izvedeli iz pogovora z Nino Brus.
V Lokalnem času se tokrat selimo na Črnovrško planoto, kjer bi to nedeljo morali prirediti jubilejni, 20. Trnovski maraton, vendar narava žal ne sodeluje, snega je premalo in tekmovanje so morali odpovedati. Bomo pa več o zgodovini te smučarsko-tekaške prireditve izvedeli iz pogovora z Nino Brus.
Na kulturni praznik se nam je iz studia Radia Maribor oglasil Stane Kocutar. Maribor bo danes s prireditvijo počastil ustvarjalnost Prešernove nagrajenke Erike Vouk. In ko smo že pri našem največjem slovenskem pesniku - ste vedeli, kako in kdaj je sploh nastala pobuda za Zdravljico? Danes pa je tudi 40 let od začetka zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. V zelo lepem spominu so ostale tudi Davorinu Zemljiču, upokojenemu tonskemu mojstru Radia Maribor, tedaj službujočemu na olimpijskih prizoriščih, ki se zelo rad spominja, kako je srebrnemu Juretu Franku po odlični veleslalomski vožnji pridržal smuči, da je ta lahko dal medijem prvo izjavo. Tudi to lahko slišite v tokratnem Lokalnem času!
Na kulturni praznik se nam je iz studia Radia Maribor oglasil Stane Kocutar. Maribor bo danes s prireditvijo počastil ustvarjalnost Prešernove nagrajenke Erike Vouk. In ko smo že pri našem največjem slovenskem pesniku - ste vedeli, kako in kdaj je sploh nastala pobuda za Zdravljico? Danes pa je tudi 40 let od začetka zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. V zelo lepem spominu so ostale tudi Davorinu Zemljiču, upokojenemu tonskemu mojstru Radia Maribor, tedaj službujočemu na olimpijskih prizoriščih, ki se zelo rad spominja, kako je srebrnemu Juretu Franku po odlični veleslalomski vožnji pridržal smuči, da je ta lahko dal medijem prvo izjavo. Tudi to lahko slišite v tokratnem Lokalnem času!
Brežice so del zelene sheme slovenskega turizma in ponašajo se z najvišjim nazivom, leta 2022 so pridobili naziv Slovenia Green Destination Platinum. To je znak najvišje odličnosti doseganja trajnostno naravnanih mednarodnih standardov in le nekaj jih imamo v Sloveniji. »Dan kruha, vina in salam«, ki se odvija sicer v juniju, je razglašen za eno izmed 100 najboljših trajnostnih zgodb na svetu. O tem nam bo tokrat poročala Suzana Vahtarič.
Brežice so del zelene sheme slovenskega turizma in ponašajo se z najvišjim nazivom, leta 2022 so pridobili naziv Slovenia Green Destination Platinum. To je znak najvišje odličnosti doseganja trajnostno naravnanih mednarodnih standardov in le nekaj jih imamo v Sloveniji. »Dan kruha, vina in salam«, ki se odvija sicer v juniju, je razglašen za eno izmed 100 najboljših trajnostnih zgodb na svetu. O tem nam bo tokrat poročala Suzana Vahtarič.
Tokrat smo zavili v Zgornjo Savinjsko dolino. Ta konec tedna bodo namreč na Ljubnem ob Savinji že trinajstič priredili tekmi ženskih smučarskih skokov za svetovni pokal. Kako so potekale priprave se je pozanimal naš celjski dopisnik Matija Mastnak.
Tokrat smo zavili v Zgornjo Savinjsko dolino. Ta konec tedna bodo namreč na Ljubnem ob Savinji že trinajstič priredili tekmi ženskih smučarskih skokov za svetovni pokal. Kako so potekale priprave se je pozanimal naš celjski dopisnik Matija Mastnak.
V tokratnem lokalnem času smo se povezali z našim novogoriškim studijem, od koder se nam je z zgodbami oglasila Eva Furlan. O kulturi, ki povezuje obe Gorici, do nove urbanistične zasnove Ajdovščine. Prav ta teden se je zaključila javna razprava o strateiji z amlade v občini Miren Kostanjevica. Po velikem požaru na Krasu leta 2022 se je veliko mladih vpisalo h gasilcem ali civilni zaščiti. Odpravili smo se tudi na Cerje in mladostno navdušenje zaznali tudi na tridnevnih intenzivnih delavnicah Startup izziv Popri.
V tokratnem lokalnem času smo se povezali z našim novogoriškim studijem, od koder se nam je z zgodbami oglasila Eva Furlan. O kulturi, ki povezuje obe Gorici, do nove urbanistične zasnove Ajdovščine. Prav ta teden se je zaključila javna razprava o strateiji z amlade v občini Miren Kostanjevica. Po velikem požaru na Krasu leta 2022 se je veliko mladih vpisalo h gasilcem ali civilni zaščiti. Odpravili smo se tudi na Cerje in mladostno navdušenje zaznali tudi na tridnevnih intenzivnih delavnicah Startup izziv Popri.
Novo leto pa se je na Škofjeloškem začelo v znamenju kulinaričnega ustvarjanja, saj potekajo že tretji Okusi Škofjeloškega. Tokratni kulinarični festival je povezal trinajst gostincev in turističnih kmetij, ki v kulinaričnem ustvarjanju iščejo nove priložnosti za večjo prepoznavnost gostinske ponudbe na Škofjeloškem. V Poljanski dolini pa se začenja mesec drobnjakovih štrukljev, ki so kulinarična posebnost tega območja, njihovo izročilo pa se na tem prenaša iz roda v rod. Občina Gorenja vas - Poljane in Zavod Poljanska dolina si prizadevata, da bi drobnjakove štruklje vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, kar bi še povečalo njihovo prepoznavnost.
Novo leto pa se je na Škofjeloškem začelo v znamenju kulinaričnega ustvarjanja, saj potekajo že tretji Okusi Škofjeloškega. Tokratni kulinarični festival je povezal trinajst gostincev in turističnih kmetij, ki v kulinaričnem ustvarjanju iščejo nove priložnosti za večjo prepoznavnost gostinske ponudbe na Škofjeloškem. V Poljanski dolini pa se začenja mesec drobnjakovih štrukljev, ki so kulinarična posebnost tega območja, njihovo izročilo pa se na tem prenaša iz roda v rod. Občina Gorenja vas - Poljane in Zavod Poljanska dolina si prizadevata, da bi drobnjakove štruklje vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, kar bi še povečalo njihovo prepoznavnost.
V prvem Lokalnem času v tem letu smo se odpravili v Belo krajino, kjer praznujejo kar nekaj jubilejev in so letošnje leto v vseh treh občinah razglasili za leto domovine. Pred osmimi desetletji je bil v Črnomlju prvi kongres slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je bil do oktobra 1946 najvišji predstavniški in zakonodajni organ narodnoosvobodilnega boja in kasneje ljudske republike Slovenije. In v Črnomlju bodo letos dočakali prenovo Kulturnega doma v katerem je potekal znameniti kongres, obenem pa pričakujejo, da bodo zaradi tega jubileja gostili državno proslavo ob dnevu upora proti okupatorju. Podrobneje o vsem tem z dopisnikom Jožetom Žuro.
V prvem Lokalnem času v tem letu smo se odpravili v Belo krajino, kjer praznujejo kar nekaj jubilejev in so letošnje leto v vseh treh občinah razglasili za leto domovine. Pred osmimi desetletji je bil v Črnomlju prvi kongres slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je bil do oktobra 1946 najvišji predstavniški in zakonodajni organ narodnoosvobodilnega boja in kasneje ljudske republike Slovenije. In v Črnomlju bodo letos dočakali prenovo Kulturnega doma v katerem je potekal znameniti kongres, obenem pa pričakujejo, da bodo zaradi tega jubileja gostili državno proslavo ob dnevu upora proti okupatorju. Podrobneje o vsem tem z dopisnikom Jožetom Žuro.
V tokratnem Lokalnem času se bomo pomudili v osrčju Notranjske, obiskali bomo čarobno lepo, vodno in s številnimi jezerci povezano Križno jamo pri Ložu, nato pa bomo spoznali ustvarjalne otroke Podružnične šole Maksim Gaspari Begunje pri Cerknici, brez katerih ne mine nobena pomembnejša prireditev v domačem kraju, okoliških vaseh, pa tudi občinskem središču, Cerknici. Na potep nas bo popeljal naš notranjsko-kočevski dopisnik Marko Škrlj.
V tokratnem Lokalnem času se bomo pomudili v osrčju Notranjske, obiskali bomo čarobno lepo, vodno in s številnimi jezerci povezano Križno jamo pri Ložu, nato pa bomo spoznali ustvarjalne otroke Podružnične šole Maksim Gaspari Begunje pri Cerknici, brez katerih ne mine nobena pomembnejša prireditev v domačem kraju, okoliških vaseh, pa tudi občinskem središču, Cerknici. Na potep nas bo popeljal naš notranjsko-kočevski dopisnik Marko Škrlj.
V Lokalnem času se nam tik pred prazniki oglaša Gabrijela Milošič, ki ugotavlja, da je december najstarejšemu mestu nasul nekaj pravih daril. Od urgentnega centra do nove enote Doma starejših občanov. Tudi Pihalni orkester nam bo igral in po potici bo dišalo. Vse tako, kot mora biti!
V Lokalnem času se nam tik pred prazniki oglaša Gabrijela Milošič, ki ugotavlja, da je december najstarejšemu mestu nasul nekaj pravih daril. Od urgentnega centra do nove enote Doma starejših občanov. Tudi Pihalni orkester nam bo igral in po potici bo dišalo. Vse tako, kot mora biti!
Lidija Kosi se je v tokratni epizodi namenila pozornost praznikom, ki so pred nami. Tako se je odpravila v občino Veržej, kjer že leta pripravljajo tako razstavo slovenskih jaslic, kot jaslice pred skoraj vsako hišo v Banovcih, v čebelarskem muzeju pa postavijo medene hiške. Vse skupaj tvori Božično vas in po njej se bomo skupaj sprehajali v tokratni epizodi Lokalnega časa.
Lidija Kosi se je v tokratni epizodi namenila pozornost praznikom, ki so pred nami. Tako se je odpravila v občino Veržej, kjer že leta pripravljajo tako razstavo slovenskih jaslic, kot jaslice pred skoraj vsako hišo v Banovcih, v čebelarskem muzeju pa postavijo medene hiške. Vse skupaj tvori Božično vas in po njej se bomo skupaj sprehajali v tokratni epizodi Lokalnega časa.