Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
Ob bližnjem državnem prazniku - Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini razkrivamo zanimivo povezavo s priljubljneo pesmijo ...
Ob bližnjem državnem prazniku - Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini razkrivamo zanimivo povezavo s priljubljneo pesmijo ...
Avtorica arhivska svetovalka mag. Lilijana Urlep o razstavi o škofu Slomšku
Avtorica arhivska svetovalka mag. Lilijana Urlep o razstavi o škofu Slomšku
Kako so osvobojeni ujetniki prehodili dobrih dvesto kilometrov dolgo pot od Drave do Bele krajine in zakaj jih je iz Dravske doline odšlo 87, na cilj pri partizanskem letališču Otok pa prispelo 106?
Kako so osvobojeni ujetniki prehodili dobrih dvesto kilometrov dolgo pot od Drave do Bele krajine in zakaj jih je iz Dravske doline odšlo 87, na cilj pri partizanskem letališču Otok pa prispelo 106?
Avgusta 1964 so radijski sodelavci pripravili prvo neposredno radijsko oglašanje z vrha Triglava, nekaj dni več kot natanko 14 let pozneje pa je od tam med nas prišla tudi prva živa televizijska slika
Avgusta 1964 so radijski sodelavci pripravili prvo neposredno radijsko oglašanje z vrha Triglava, nekaj dni več kot natanko 14 let pozneje pa je od tam med nas prišla tudi prva živa televizijska slika
Veliki šmaren ali praznik Marijinega vnebovzetja je brez dvoma eden najbolj romarskih praznikov. Prav svetišče Marije zavetnice s plaščem na Ptujski gori je ta dan eden od najpogostejših romarskih ciljev. Manj znano pa je, da je bila ta romarska cerkev v letih od 1951 do 1957 zaprta in da so bila romanja prepovedana.
Veliki šmaren ali praznik Marijinega vnebovzetja je brez dvoma eden najbolj romarskih praznikov. Prav svetišče Marije zavetnice s plaščem na Ptujski gori je ta dan eden od najpogostejših romarskih ciljev. Manj znano pa je, da je bila ta romarska cerkev v letih od 1951 do 1957 zaprta in da so bila romanja prepovedana.
V rubriki Poglej in povej tokrat spoznavamo pomen 17-ih narodnih taborov, organiziranih v drugi polovici 19. stoletja po vseh tedanjih slovenskih deželah. Prva takšna prireditev je bila na jutrišnji dan pred 156-imi leti v Ljutomeru.
V rubriki Poglej in povej tokrat spoznavamo pomen 17-ih narodnih taborov, organiziranih v drugi polovici 19. stoletja po vseh tedanjih slovenskih deželah. Prva takšna prireditev je bila na jutrišnji dan pred 156-imi leti v Ljutomeru.
V rubriki Poglej in povej smo spomnili, da je minilo sto let od rojstva publicista in prevajalca Franca Šrimpfa, ki je zapustil veliko avtorskih pripovednih del pa tudi veliko prevedene literature.
V rubriki Poglej in povej smo spomnili, da je minilo sto let od rojstva publicista in prevajalca Franca Šrimpfa, ki je zapustil veliko avtorskih pripovednih del pa tudi veliko prevedene literature.
Rubrika Poglej in povej tokrat prinaša spomin na pesnika in dolgoletnega sodelavca našega Radia Slavka Juga.
Rubrika Poglej in povej tokrat prinaša spomin na pesnika in dolgoletnega sodelavca našega Radia Slavka Juga.
V rubriki Poglej in povej smo izvedeli, da prav letos mineva 80 let od prav posebne izdaje Prešernove Zdravljice, ki je sredi vojne izšla natanko stoletje po tistem, ko je France Prešeren napisal pesniško mojstrovino, katere del je postal naša državna himna.
V rubriki Poglej in povej smo izvedeli, da prav letos mineva 80 let od prav posebne izdaje Prešernove Zdravljice, ki je sredi vojne izšla natanko stoletje po tistem, ko je France Prešeren napisal pesniško mojstrovino, katere del je postal naša državna himna.
V rubriki Poglej in povej smo tokrat z Ervinom Hartmanom spomnili, da je minilo 120 let od rojstva skladatelja, dirigenta in vsestranskega glasbenika Draga Lorbka iz Zrkovc, ki je tudi avtor nekaterih zelo znanih slovenskih koračnic.
V rubriki Poglej in povej smo tokrat z Ervinom Hartmanom spomnili, da je minilo 120 let od rojstva skladatelja, dirigenta in vsestranskega glasbenika Draga Lorbka iz Zrkovc, ki je tudi avtor nekaterih zelo znanih slovenskih koračnic.
V rubriki Poglej in povej smo spomnili, da bo minilo 90 let od rojstva zgodovinarja in arhivista Viktorja Vrbnjaka. Bil je izjemen poznavalec kulturne zgodovine Štajerske in v tem prostoru njegova bogata zapuščina še vedno živi.
V rubriki Poglej in povej smo spomnili, da bo minilo 90 let od rojstva zgodovinarja in arhivista Viktorja Vrbnjaka. Bil je izjemen poznavalec kulturne zgodovine Štajerske in v tem prostoru njegova bogata zapuščina še vedno živi.
V rubriki Poglej in povej smo se tokrat spomnili nedavno preminulega dramskega igralca Janeza Klasinca, enega najbolj izstopajočih umetnikov mariborske Drame v šestdesetih in sedemdesetih letih minulega stoletja, bil pa je tudi naš, radijski sodelavec.
V rubriki Poglej in povej smo se tokrat spomnili nedavno preminulega dramskega igralca Janeza Klasinca, enega najbolj izstopajočih umetnikov mariborske Drame v šestdesetih in sedemdesetih letih minulega stoletja, bil pa je tudi naš, radijski sodelavec.
V rubriki Poglej in povej smo spomnili, da mineva to soboto točno sto let od rojstva umetnostnega zgodovinarja Jožeta Curka, ki je v Mariboru pustil pomembne sledi. Med drugim je preprečil rušenje nekaterih delov starega mestnega jedra, kot sta Vetrinjska in Slovenska ulica.
V rubriki Poglej in povej smo spomnili, da mineva to soboto točno sto let od rojstva umetnostnega zgodovinarja Jožeta Curka, ki je v Mariboru pustil pomembne sledi. Med drugim je preprečil rušenje nekaterih delov starega mestnega jedra, kot sta Vetrinjska in Slovenska ulica.
Danes je dopolnil 80 let znani mariborski glasbeni ustvarjalec magister Edvarda Holnthaner in zaradi tega smo nekaj utrinkov z njegove glasbeni poti strnili v naslednji rubriki …
Danes je dopolnil 80 let znani mariborski glasbeni ustvarjalec magister Edvarda Holnthaner in zaradi tega smo nekaj utrinkov z njegove glasbeni poti strnili v naslednji rubriki …
V rubriki Poglej in povej tokrat o tem, kateri slovenski pevec in skladatelj zabavne glasbe je ustvaril več kot 400 skladb in bil tudi odličen atlet – celo jugoslovanski rekorder v skoku v daljino.
V rubriki Poglej in povej tokrat o tem, kateri slovenski pevec in skladatelj zabavne glasbe je ustvaril več kot 400 skladb in bil tudi odličen atlet – celo jugoslovanski rekorder v skoku v daljino.
V rubriki Poglej in povej smo spomnili, da je minilo stoletje od rojstva pravnika Ljuba Bavcona, enega pobudnikov in utemeljiteljev smrtne kazni pri nas.
V rubriki Poglej in povej smo spomnili, da je minilo stoletje od rojstva pravnika Ljuba Bavcona, enega pobudnikov in utemeljiteljev smrtne kazni pri nas.
V rubriki Poglej in povej smo se spomnili umetnostnega zgodovinarja, konservatorja, etnografa, pedagoga in likovnega kritika Naceta Šumija. V torek je namreč minilo 100 let od njegovega rojstva.
V rubriki Poglej in povej smo se spomnili umetnostnega zgodovinarja, konservatorja, etnografa, pedagoga in likovnega kritika Naceta Šumija. V torek je namreč minilo 100 let od njegovega rojstva.
V rubriki Poglej in povej smo se tokrat spomnili slovitega baritonista – Rušana -- Vekoslava Janka. Največji uspeh je doživel z arijo očeta Germonta iz opere La Traviata Giuseppa Verdija.
V rubriki Poglej in povej smo se tokrat spomnili slovitega baritonista – Rušana -- Vekoslava Janka. Največji uspeh je doživel z arijo očeta Germonta iz opere La Traviata Giuseppa Verdija.
V zadnjih dneh aprila je minilo 80 let od takrat, ko so madžarske okupacijske oblasti v uničevalna taborišča deportirale pripadnike prekmurske judovske skupnosti. Spomin na tragično dogajanje smo obudili v tokratni rubriki Poglej in povej.
V zadnjih dneh aprila je minilo 80 let od takrat, ko so madžarske okupacijske oblasti v uničevalna taborišča deportirale pripadnike prekmurske judovske skupnosti. Spomin na tragično dogajanje smo obudili v tokratni rubriki Poglej in povej.
V soboto bo minilo 90 let od rojstva Slavka Kočevarja Juga - pesnika, prevajalca, pa tudi novinarja in urednika oddaj o kulturi na našem radiu.
V soboto bo minilo 90 let od rojstva Slavka Kočevarja Juga - pesnika, prevajalca, pa tudi novinarja in urednika oddaj o kulturi na našem radiu.
Letos mineva 100 let od začetka radioamaterske dejavnosti v Mariboru. Kdo so današnji radioamaterji in zakaj je njihovo delo še vedno zelo pomembno?
Letos mineva 100 let od začetka radioamaterske dejavnosti v Mariboru. Kdo so današnji radioamaterji in zakaj je njihovo delo še vedno zelo pomembno?
V rubriki Poglej in povej smo tokrat izvedeli, kdo je bil pred 100 leti rojeni Ivan Gradišek, organizator in prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko.
V rubriki Poglej in povej smo tokrat izvedeli, kdo je bil pred 100 leti rojeni Ivan Gradišek, organizator in prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko.
V rubriki Poglej in povej se tokrat spominjamo gledališkega režiserja Branka Gombača in njegove vloge v Drami SNG Maribor.
V rubriki Poglej in povej se tokrat spominjamo gledališkega režiserja Branka Gombača in njegove vloge v Drami SNG Maribor.
V rubriki Poglej in povej tokrat o jutrišnji 150-letnici rojstva generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova in o prireditvah, ki bodo počastile spomin nanj.
V rubriki Poglej in povej tokrat o jutrišnji 150-letnici rojstva generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova in o prireditvah, ki bodo počastile spomin nanj.
Tokat se spominjamo pisatelja in gledališkega režiserja Žarka Petana. Bil je tesno povezan z Mariborom, prihodnji teden pa bo minilo 95 let od njegovega rojstva.
Tokat se spominjamo pisatelja in gledališkega režiserja Žarka Petana. Bil je tesno povezan z Mariborom, prihodnji teden pa bo minilo 95 let od njegovega rojstva.
V rubriki Poglej in povej smo spomnili, da bo čez nekaj dni minilo sto let od rojstva pesnika Ivana Minattija, predstavnika prvega povojnega rodu slovenskih pesnikov, ki mu je velik uspeh prinesla pesem »Nekoga moraš imeti rad«; izdal jo je v zbirki z istim naslovom pred več kot 60-imi leti.
V rubriki Poglej in povej smo spomnili, da bo čez nekaj dni minilo sto let od rojstva pesnika Ivana Minattija, predstavnika prvega povojnega rodu slovenskih pesnikov, ki mu je velik uspeh prinesla pesem »Nekoga moraš imeti rad«; izdal jo je v zbirki z istim naslovom pred več kot 60-imi leti.
Tokratna rubrika Poglej in povej je prva v seriji tistih, ki jih namenjamo »Maistrovemu letu«; napovedali smo skorajšnje spominske prireditve v Mariboru.
Tokratna rubrika Poglej in povej je prva v seriji tistih, ki jih namenjamo »Maistrovemu letu«; napovedali smo skorajšnje spominske prireditve v Mariboru.
Spomnili smo se pevca in šansonjerja Karla Arharja Čarlija Minilo je namreč 80 let od njegovega rojstva.
Spomnili smo se pevca in šansonjerja Karla Arharja Čarlija Minilo je namreč 80 let od njegovega rojstva.
V rubriki smo se ob 90-letnici z voščilom spomnili literarnega zgodovinarja dr. Matjaža Kmecla in njegove vsestranske ustvarjalnosti.
V rubriki smo se ob 90-letnici z voščilom spomnili literarnega zgodovinarja dr. Matjaža Kmecla in njegove vsestranske ustvarjalnosti.
Včeraj (14. februar) je minilo 40 let od slavja v Sarajevu, ko je srebrni Jure Franko osvojil prvo olimpijsko medaljo v alpskih disciplinah. Tam je bil tudi Davorin Zemljič, naš upokojeni tonski mojster. O spominu na sarajevske olimpijske igre iz drugega zornega kota v tokratni rubriki Poglej in povej.
Včeraj (14. februar) je minilo 40 let od slavja v Sarajevu, ko je srebrni Jure Franko osvojil prvo olimpijsko medaljo v alpskih disciplinah. Tam je bil tudi Davorin Zemljič, naš upokojeni tonski mojster. O spominu na sarajevske olimpijske igre iz drugega zornega kota v tokratni rubriki Poglej in povej.
V rubriki Poglej in povej smo v duhu današnjega praznika spomnili na dve tako imenovani »partizanski izdaji Prešernove Zdravljice«. Leta 1944 je namreč minilo 100 let od izida te pesniške mojstrovine, kar so počastili tudi sredi vojne vihre …
V rubriki Poglej in povej smo v duhu današnjega praznika spomnili na dve tako imenovani »partizanski izdaji Prešernove Zdravljice«. Leta 1944 je namreč minilo 100 let od izida te pesniške mojstrovine, kar so počastili tudi sredi vojne vihre …
V rubriki Poglej in povej smo z Ervinom Hartmanom spomnili, da prav danes mineva 120 let od takrat, ko se je v Zrkovcih rodil skladatelj, dirigent, profesor, klarinetist in fagotist, vodja orkestrov in ansamblov Drago Lorbek, tudi avtor nekaterih zelo znanih slovenskih koračnic.
V rubriki Poglej in povej smo z Ervinom Hartmanom spomnili, da prav danes mineva 120 let od takrat, ko se je v Zrkovcih rodil skladatelj, dirigent, profesor, klarinetist in fagotist, vodja orkestrov in ansamblov Drago Lorbek, tudi avtor nekaterih zelo znanih slovenskih koračnic.
V rubriki Poglej in povej smo se spomnili, da bo kmalu minilo 160 let od ustanovitve Slovenske matice, danes druge najstarejše slovenske založbe in našega najstarejšega znanstvenega in kulturnega društva.
V rubriki Poglej in povej smo se spomnili, da bo kmalu minilo 160 let od ustanovitve Slovenske matice, danes druge najstarejše slovenske založbe in našega najstarejšega znanstvenega in kulturnega društva.
V rubriki Poglej in povej smo se spomnili bližnje okrogle obletnice zborovodje Jožeta Gregorca, ki je bil pred sedmimi desetletji med drugim ustanovitelj radijskega orkestra našega radia.
V rubriki Poglej in povej smo se spomnili bližnje okrogle obletnice zborovodje Jožeta Gregorca, ki je bil pred sedmimi desetletji med drugim ustanovitelj radijskega orkestra našega radia.
Tokrat smo spregovorili o učiteljici in narodni buditeljici Antoniji Štupca, ki je odigrala zelo pomembno vlogo v Mariboru v prvih letih 20. stoletja.
Tokrat smo spregovorili o učiteljici in narodni buditeljici Antoniji Štupca, ki je odigrala zelo pomembno vlogo v Mariboru v prvih letih 20. stoletja.
V rubriki Poglej in povej smo se spomnili pevca zabavne glasbe Rafka Irgoliča. Pred dnevi je dopolnil 90 let, ob tem njegovem jubileju pa je o njem izšla tudi knjiga.
V rubriki Poglej in povej smo se spomnili pevca zabavne glasbe Rafka Irgoliča. Pred dnevi je dopolnil 90 let, ob tem njegovem jubileju pa je o njem izšla tudi knjiga.
V naslednji rubriki se bomo spomnili, da je pred dnevi minilo 100 let od rojstva pomembne slovenske gledališke in filmske igralke. Spomin nanjo je obudil Stane Kocutar.
V naslednji rubriki se bomo spomnili, da je pred dnevi minilo 100 let od rojstva pomembne slovenske gledališke in filmske igralke. Spomin nanjo je obudil Stane Kocutar.
Minilo je 80 let od ustanovitve devetega korpusa slovenske partizanske vojske, ki je bil ena največjih enot zavezniške koalicije na našem območju med drugo svetovno vojno in je imel pomembno vlogo pri osvobajanju Primorske.
Minilo je 80 let od ustanovitve devetega korpusa slovenske partizanske vojske, ki je bil ena največjih enot zavezniške koalicije na našem območju med drugo svetovno vojno in je imel pomembno vlogo pri osvobajanju Primorske.
Novembra o orlovski organizaciji v Slovenskih goricah, danes o medijski podobi tega okolja v času od prve svetovne vojne do današnjih dni …Gre za dve poglobljeni knjižni deli zgodovinarja dr. Marjana Toša, ki sta ugledali luč sveta v zadnjih tednih. To pa še ni vse … O podrobnostih, Stane Kocutar.
Novembra o orlovski organizaciji v Slovenskih goricah, danes o medijski podobi tega okolja v času od prve svetovne vojne do današnjih dni …Gre za dve poglobljeni knjižni deli zgodovinarja dr. Marjana Toša, ki sta ugledali luč sveta v zadnjih tednih. To pa še ni vse … O podrobnostih, Stane Kocutar.
Oddelek za zgodovino mariborske Filozofske fakultete v sodelovanju z Zgodovinskim društvom dr. Franca Kovačiča in njegovim znanstvenim inštitutom je včeraj in danes pripravil mednarodni znanstveni simpozij. Tokrat so se posvetili slovenskim povezavam u vzhodno Evropo. Rubriko je pripravil Stane Kocutar.
Oddelek za zgodovino mariborske Filozofske fakultete v sodelovanju z Zgodovinskim društvom dr. Franca Kovačiča in njegovim znanstvenim inštitutom je včeraj in danes pripravil mednarodni znanstveni simpozij. Tokrat so se posvetili slovenskim povezavam u vzhodno Evropo. Rubriko je pripravil Stane Kocutar.
V naslednji rubriki bomo spomnili na letošnja okrogla jubileja dveh mariborskih mostov – 110 in 60 let že stojita. Starejšega so odprli konec avgusta 1913, nekaj več kot pol stoletja pozneje – novembra 1963 pa še drugega, ki danes sliši na ime Titov most. Je bila pa dolgo kar brez imena … Rubriko je pripravil Stane Kocutar.
V naslednji rubriki bomo spomnili na letošnja okrogla jubileja dveh mariborskih mostov – 110 in 60 let že stojita. Starejšega so odprli konec avgusta 1913, nekaj več kot pol stoletja pozneje – novembra 1963 pa še drugega, ki danes sliši na ime Titov most. Je bila pa dolgo kar brez imena … Rubriko je pripravil Stane Kocutar.
Državni praznik, dan Rudolfa Maistra, od leta 2005 praznujemo v spomin na dan, ko so pripadniki prve slovenske vojske generala Rudolfa Maistra dokončno in v celoti prevzeli in utrdili slovensko oblast v Mariboru. Nemški mestni svet je konec oktobra 1918 razglasil pripadnost mesta in okolice novi republiki nemški Avstriji. Na današnji dan pred 105 leti je general Maister z jutranjo vojaško akcijo prehitel protislovenski načrt mariborskih Nemcev in razorožil njihovo oboroženo silo – tako imenovano »zeleno gardo«. Šlo je za usodno dejanje, ki je bilo prepoznano kot tisto, ki se ga je treba spominjati. Več pa Stane Kocutar v naslednji rubriki …
Državni praznik, dan Rudolfa Maistra, od leta 2005 praznujemo v spomin na dan, ko so pripadniki prve slovenske vojske generala Rudolfa Maistra dokončno in v celoti prevzeli in utrdili slovensko oblast v Mariboru. Nemški mestni svet je konec oktobra 1918 razglasil pripadnost mesta in okolice novi republiki nemški Avstriji. Na današnji dan pred 105 leti je general Maister z jutranjo vojaško akcijo prehitel protislovenski načrt mariborskih Nemcev in razorožil njihovo oboroženo silo – tako imenovano »zeleno gardo«. Šlo je za usodno dejanje, ki je bilo prepoznano kot tisto, ki se ga je treba spominjati. Več pa Stane Kocutar v naslednji rubriki …
V tem tednu je luč sveta ugledala knjiga, ki nam podrobneje predstavi od kod smo na prelomu stoletja, v času tik pred prvo svetovno vojno Slovenci prišli, kakšno politično moč smo do tedaj razvili, da smo lahko v pozni jeseni leta 1918 zapustili habsburški državnopravni okvir in začeli novo državno pot. Delo »V prah strti prestol« nam v tokratni rubriki predstavlja Stane Kocutar.
V tem tednu je luč sveta ugledala knjiga, ki nam podrobneje predstavi od kod smo na prelomu stoletja, v času tik pred prvo svetovno vojno Slovenci prišli, kakšno politično moč smo do tedaj razvili, da smo lahko v pozni jeseni leta 1918 zapustili habsburški državnopravni okvir in začeli novo državno pot. Delo »V prah strti prestol« nam v tokratni rubriki predstavlja Stane Kocutar.
O rojstvu in zgodnjem otroštvu Primoža Trubarja ne vemo prav veliko. Najbrž se je rodil 8. ali 9. junija leta 1508 v kraju Rašica v današnji občini Velike Lašče. Trubarjevi novodobni rojaki so pred nekaj leti uredili njegovo domačijo. Dognanja zgodovinarjev so razkrila, da se ni rodil natančno tam, kjer so postavili spominsko središče z imenom Trubarjeva domačija, zanesljivo pa se je v tistem kraju. Tudi zato prostor menda ne more postati spomenik državnega pomena, je pa res, da nam v njegovem domačem okolju ponudi celoviti vpogled v življenje in delo. Zakaj je to pomembno – poskus odgovora na to vprašanje prinaša naslednja rubrika, ki jo je pripravil Stane Kocutar.
O rojstvu in zgodnjem otroštvu Primoža Trubarja ne vemo prav veliko. Najbrž se je rodil 8. ali 9. junija leta 1508 v kraju Rašica v današnji občini Velike Lašče. Trubarjevi novodobni rojaki so pred nekaj leti uredili njegovo domačijo. Dognanja zgodovinarjev so razkrila, da se ni rodil natančno tam, kjer so postavili spominsko središče z imenom Trubarjeva domačija, zanesljivo pa se je v tistem kraju. Tudi zato prostor menda ne more postati spomenik državnega pomena, je pa res, da nam v njegovem domačem okolju ponudi celoviti vpogled v življenje in delo. Zakaj je to pomembno – poskus odgovora na to vprašanje prinaša naslednja rubrika, ki jo je pripravil Stane Kocutar.
V naslednji rubriki se bomo spomnili, da bo v soboto minilo 95 let od začetka oddajanja Radia Ljubljana – prvega slovenskega radia. Izvedeli bomo kdaj se je dejansko in kdaj uradno začelo ter kdo je imel v rokah ključne tehnične niti, da se je zgodil – kot so zapisali – za slovensko besedo največji dogodek po izidu Trubarjevih tiskov v 16. stoletju «. Rubriko je pripravil Stane Kocutar.
V naslednji rubriki se bomo spomnili, da bo v soboto minilo 95 let od začetka oddajanja Radia Ljubljana – prvega slovenskega radia. Izvedeli bomo kdaj se je dejansko in kdaj uradno začelo ter kdo je imel v rokah ključne tehnične niti, da se je zgodil – kot so zapisali – za slovensko besedo največji dogodek po izidu Trubarjevih tiskov v 16. stoletju «. Rubriko je pripravil Stane Kocutar.
V tokratni rubriki sledi nekoliko vsebinsko razširjeno vabilo povabilo na sobotno predstavitev knjige ob 150-letnici neorenesančne šolske palače mariborske Prve gimnazije. Tja vas z gostom vabi Stane Kocutar.
V tokratni rubriki sledi nekoliko vsebinsko razširjeno vabilo povabilo na sobotno predstavitev knjige ob 150-letnici neorenesančne šolske palače mariborske Prve gimnazije. Tja vas z gostom vabi Stane Kocutar.
Čez teden dni – 19. oktobra – bo minilo 60 let od takrat ko so v Mariboru odprli znameniti, danes blagopokojni Hotel Slavija. Težko bi v nekaj minutah zaobjeli vse tisto kar je ta pridobitev skozi 35 let življenja pomenila za mesto in okolico. To pa zelo dobro pomni Cilka Novak, ki je tam preživela vso delovno dobo. Za tokratno rubriko jo je obiskal Stane Kocutar.
Čez teden dni – 19. oktobra – bo minilo 60 let od takrat ko so v Mariboru odprli znameniti, danes blagopokojni Hotel Slavija. Težko bi v nekaj minutah zaobjeli vse tisto kar je ta pridobitev skozi 35 let življenja pomenila za mesto in okolico. To pa zelo dobro pomni Cilka Novak, ki je tam preživela vso delovno dobo. Za tokratno rubriko jo je obiskal Stane Kocutar.
V ponedeljek bo minilo 20 let od takrat, ko je bil - po nemajhnih naporih in z močno mednarodno strokovno podpro - ustanovljen Krajinski park Goričko …O tem, kako je šla pot - od spočetja do rojstva – pa v Stane Kocutar v naslednji rubriki …
V ponedeljek bo minilo 20 let od takrat, ko je bil - po nemajhnih naporih in z močno mednarodno strokovno podpro - ustanovljen Krajinski park Goričko …O tem, kako je šla pot - od spočetja do rojstva – pa v Stane Kocutar v naslednji rubriki …
V naslednji rubriki bomo spomnili, da bo prihodnji teden minilo 20 let od takrat, ko je Državni zbor Republike Slovenije v Mariboru ustanovil Medicinsko fakulteto … da je to tega prišlo pa je bilo potrebnih veliko naporov in politične volje …
V naslednji rubriki bomo spomnili, da bo prihodnji teden minilo 20 let od takrat, ko je Državni zbor Republike Slovenije v Mariboru ustanovil Medicinsko fakulteto … da je to tega prišlo pa je bilo potrebnih veliko naporov in politične volje …
V Lendavi bodo drevi ob 19. uri predstavili izbor v slovenski jezik prevedene poezije Sándorja Petőfija, največjega madžarskega lirika, ki je povezan tudi z našim okolje,.
V Lendavi bodo drevi ob 19. uri predstavili izbor v slovenski jezik prevedene poezije Sándorja Petőfija, največjega madžarskega lirika, ki je povezan tudi z našim okolje,.