Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
Oddelek za zgodovino mariborske Filozofske fakultete v sodelovanju z Zgodovinskim društvom dr. Franca Kovačiča in njegovim znanstvenim inštitutom je včeraj in danes pripravil mednarodni znanstveni simpozij. Tokrat so se posvetili slovenskim povezavam u vzhodno Evropo. Rubriko je pripravil Stane Kocutar.
Oddelek za zgodovino mariborske Filozofske fakultete v sodelovanju z Zgodovinskim društvom dr. Franca Kovačiča in njegovim znanstvenim inštitutom je včeraj in danes pripravil mednarodni znanstveni simpozij. Tokrat so se posvetili slovenskim povezavam u vzhodno Evropo. Rubriko je pripravil Stane Kocutar.
V naslednji rubriki bomo spomnili na letošnja okrogla jubileja dveh mariborskih mostov – 110 in 60 let že stojita. Starejšega so odprli konec avgusta 1913, nekaj več kot pol stoletja pozneje – novembra 1963 pa še drugega, ki danes sliši na ime Titov most. Je bila pa dolgo kar brez imena … Rubriko je pripravil Stane Kocutar.
V naslednji rubriki bomo spomnili na letošnja okrogla jubileja dveh mariborskih mostov – 110 in 60 let že stojita. Starejšega so odprli konec avgusta 1913, nekaj več kot pol stoletja pozneje – novembra 1963 pa še drugega, ki danes sliši na ime Titov most. Je bila pa dolgo kar brez imena … Rubriko je pripravil Stane Kocutar.
Državni praznik, dan Rudolfa Maistra, od leta 2005 praznujemo v spomin na dan, ko so pripadniki prve slovenske vojske generala Rudolfa Maistra dokončno in v celoti prevzeli in utrdili slovensko oblast v Mariboru. Nemški mestni svet je konec oktobra 1918 razglasil pripadnost mesta in okolice novi republiki nemški Avstriji. Na današnji dan pred 105 leti je general Maister z jutranjo vojaško akcijo prehitel protislovenski načrt mariborskih Nemcev in razorožil njihovo oboroženo silo – tako imenovano »zeleno gardo«. Šlo je za usodno dejanje, ki je bilo prepoznano kot tisto, ki se ga je treba spominjati. Več pa Stane Kocutar v naslednji rubriki …
Državni praznik, dan Rudolfa Maistra, od leta 2005 praznujemo v spomin na dan, ko so pripadniki prve slovenske vojske generala Rudolfa Maistra dokončno in v celoti prevzeli in utrdili slovensko oblast v Mariboru. Nemški mestni svet je konec oktobra 1918 razglasil pripadnost mesta in okolice novi republiki nemški Avstriji. Na današnji dan pred 105 leti je general Maister z jutranjo vojaško akcijo prehitel protislovenski načrt mariborskih Nemcev in razorožil njihovo oboroženo silo – tako imenovano »zeleno gardo«. Šlo je za usodno dejanje, ki je bilo prepoznano kot tisto, ki se ga je treba spominjati. Več pa Stane Kocutar v naslednji rubriki …
V tem tednu je luč sveta ugledala knjiga, ki nam podrobneje predstavi od kod smo na prelomu stoletja, v času tik pred prvo svetovno vojno Slovenci prišli, kakšno politično moč smo do tedaj razvili, da smo lahko v pozni jeseni leta 1918 zapustili habsburški državnopravni okvir in začeli novo državno pot. Delo »V prah strti prestol« nam v tokratni rubriki predstavlja Stane Kocutar.
V tem tednu je luč sveta ugledala knjiga, ki nam podrobneje predstavi od kod smo na prelomu stoletja, v času tik pred prvo svetovno vojno Slovenci prišli, kakšno politično moč smo do tedaj razvili, da smo lahko v pozni jeseni leta 1918 zapustili habsburški državnopravni okvir in začeli novo državno pot. Delo »V prah strti prestol« nam v tokratni rubriki predstavlja Stane Kocutar.
O rojstvu in zgodnjem otroštvu Primoža Trubarja ne vemo prav veliko. Najbrž se je rodil 8. ali 9. junija leta 1508 v kraju Rašica v današnji občini Velike Lašče. Trubarjevi novodobni rojaki so pred nekaj leti uredili njegovo domačijo. Dognanja zgodovinarjev so razkrila, da se ni rodil natančno tam, kjer so postavili spominsko središče z imenom Trubarjeva domačija, zanesljivo pa se je v tistem kraju. Tudi zato prostor menda ne more postati spomenik državnega pomena, je pa res, da nam v njegovem domačem okolju ponudi celoviti vpogled v življenje in delo. Zakaj je to pomembno – poskus odgovora na to vprašanje prinaša naslednja rubrika, ki jo je pripravil Stane Kocutar.
O rojstvu in zgodnjem otroštvu Primoža Trubarja ne vemo prav veliko. Najbrž se je rodil 8. ali 9. junija leta 1508 v kraju Rašica v današnji občini Velike Lašče. Trubarjevi novodobni rojaki so pred nekaj leti uredili njegovo domačijo. Dognanja zgodovinarjev so razkrila, da se ni rodil natančno tam, kjer so postavili spominsko središče z imenom Trubarjeva domačija, zanesljivo pa se je v tistem kraju. Tudi zato prostor menda ne more postati spomenik državnega pomena, je pa res, da nam v njegovem domačem okolju ponudi celoviti vpogled v življenje in delo. Zakaj je to pomembno – poskus odgovora na to vprašanje prinaša naslednja rubrika, ki jo je pripravil Stane Kocutar.
V naslednji rubriki se bomo spomnili, da bo v soboto minilo 95 let od začetka oddajanja Radia Ljubljana – prvega slovenskega radia. Izvedeli bomo kdaj se je dejansko in kdaj uradno začelo ter kdo je imel v rokah ključne tehnične niti, da se je zgodil – kot so zapisali – za slovensko besedo največji dogodek po izidu Trubarjevih tiskov v 16. stoletju «. Rubriko je pripravil Stane Kocutar.
V naslednji rubriki se bomo spomnili, da bo v soboto minilo 95 let od začetka oddajanja Radia Ljubljana – prvega slovenskega radia. Izvedeli bomo kdaj se je dejansko in kdaj uradno začelo ter kdo je imel v rokah ključne tehnične niti, da se je zgodil – kot so zapisali – za slovensko besedo največji dogodek po izidu Trubarjevih tiskov v 16. stoletju «. Rubriko je pripravil Stane Kocutar.
V tokratni rubriki sledi nekoliko vsebinsko razširjeno vabilo povabilo na sobotno predstavitev knjige ob 150-letnici neorenesančne šolske palače mariborske Prve gimnazije. Tja vas z gostom vabi Stane Kocutar.
V tokratni rubriki sledi nekoliko vsebinsko razširjeno vabilo povabilo na sobotno predstavitev knjige ob 150-letnici neorenesančne šolske palače mariborske Prve gimnazije. Tja vas z gostom vabi Stane Kocutar.
Čez teden dni – 19. oktobra – bo minilo 60 let od takrat ko so v Mariboru odprli znameniti, danes blagopokojni Hotel Slavija. Težko bi v nekaj minutah zaobjeli vse tisto kar je ta pridobitev skozi 35 let življenja pomenila za mesto in okolico. To pa zelo dobro pomni Cilka Novak, ki je tam preživela vso delovno dobo. Za tokratno rubriko jo je obiskal Stane Kocutar.
Čez teden dni – 19. oktobra – bo minilo 60 let od takrat ko so v Mariboru odprli znameniti, danes blagopokojni Hotel Slavija. Težko bi v nekaj minutah zaobjeli vse tisto kar je ta pridobitev skozi 35 let življenja pomenila za mesto in okolico. To pa zelo dobro pomni Cilka Novak, ki je tam preživela vso delovno dobo. Za tokratno rubriko jo je obiskal Stane Kocutar.
V ponedeljek bo minilo 20 let od takrat, ko je bil - po nemajhnih naporih in z močno mednarodno strokovno podpro - ustanovljen Krajinski park Goričko …O tem, kako je šla pot - od spočetja do rojstva – pa v Stane Kocutar v naslednji rubriki …
V ponedeljek bo minilo 20 let od takrat, ko je bil - po nemajhnih naporih in z močno mednarodno strokovno podpro - ustanovljen Krajinski park Goričko …O tem, kako je šla pot - od spočetja do rojstva – pa v Stane Kocutar v naslednji rubriki …
V naslednji rubriki bomo spomnili, da bo prihodnji teden minilo 20 let od takrat, ko je Državni zbor Republike Slovenije v Mariboru ustanovil Medicinsko fakulteto … da je to tega prišlo pa je bilo potrebnih veliko naporov in politične volje …
V naslednji rubriki bomo spomnili, da bo prihodnji teden minilo 20 let od takrat, ko je Državni zbor Republike Slovenije v Mariboru ustanovil Medicinsko fakulteto … da je to tega prišlo pa je bilo potrebnih veliko naporov in politične volje …
V Lendavi bodo drevi ob 19. uri predstavili izbor v slovenski jezik prevedene poezije Sándorja Petőfija, največjega madžarskega lirika, ki je povezan tudi z našim okolje,.
V Lendavi bodo drevi ob 19. uri predstavili izbor v slovenski jezik prevedene poezije Sándorja Petőfija, največjega madžarskega lirika, ki je povezan tudi z našim okolje,.
Minilo bo 80 let od začetka izgradnje partizanske bolnišnice Franje. Kdo je bil zdravnik, ki je ob pomoči domačinov izbral skrito sotesko in bolnico kasneje poimenoval po svoji kolegici zdravnici Franji Bojc ? Več o tem v naslednji rubriki, ki jo je pripravil Stane Kocutar.
Minilo bo 80 let od začetka izgradnje partizanske bolnišnice Franje. Kdo je bil zdravnik, ki je ob pomoči domačinov izbral skrito sotesko in bolnico kasneje poimenoval po svoji kolegici zdravnici Franji Bojc ? Več o tem v naslednji rubriki, ki jo je pripravil Stane Kocutar.
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
Življenjska in umetniška pot skladatelja Zlatana Vaude je zelo zanimiva. Januarja je minilo 100 let od njegovega rojstva. V naslednji rubriki bomo izvedeli, kako ga je splet okoliščin iz rojstnega okolja pripeljal v Srbijo, kjer je kasneje ustvaril obsežen glasbeni opus in kar tri desetletja vodil otroški zbor tedanje beograjske radiotelevizije. Več pa Stane Kocutar.
Življenjska in umetniška pot skladatelja Zlatana Vaude je zelo zanimiva. Januarja je minilo 100 let od njegovega rojstva. V naslednji rubriki bomo izvedeli, kako ga je splet okoliščin iz rojstnega okolja pripeljal v Srbijo, kjer je kasneje ustvaril obsežen glasbeni opus in kar tri desetletja vodil otroški zbor tedanje beograjske radiotelevizije. Več pa Stane Kocutar.
V naslednji rubriki bomo spomnili na drevo, ki je ob železniški postaji Šentjur raslo od 2. junija 1846 -- do nevihte pred tednom dni. Naključje je hotelo, da smo se o njegovi zgodovini pogovarjali ob koncu letošnjega junija.
V naslednji rubriki bomo spomnili na drevo, ki je ob železniški postaji Šentjur raslo od 2. junija 1846 -- do nevihte pred tednom dni. Naključje je hotelo, da smo se o njegovi zgodovini pogovarjali ob koncu letošnjega junija.
Tokrat boste izvedeli, katera kronana glava je 11. julija pred 140 leti navdušila zbrane na železniški postaji Šentjur, tedaj Sveti Jurij ob južni železnici.
Tokrat boste izvedeli, katera kronana glava je 11. julija pred 140 leti navdušila zbrane na železniški postaji Šentjur, tedaj Sveti Jurij ob južni železnici.
Naslednja rubrika nas bo spomnila na bližnjo 80 letnico rojstva vsestranskega glasbenika Bertija Rodoška, ki je delo svoje kariere oddelal tudi v naši radijski hiši. Spomnili se bomo njegovih začetkov in uspešnic o katerih pa nam danes žal ne more več pripovedovati, saj se je poslovil leta 2017.
Naslednja rubrika nas bo spomnila na bližnjo 80 letnico rojstva vsestranskega glasbenika Bertija Rodoška, ki je delo svoje kariere oddelal tudi v naši radijski hiši. Spomnili se bomo njegovih začetkov in uspešnic o katerih pa nam danes žal ne more več pripovedovati, saj se je poslovil leta 2017.
Tokrat se spominjamo, da je včeraj minilo 109 let od sarajevskega atentata, ki je bil kasneje povod za začetek velikega svetovnega spopada. Izvedeli bomo, kam je bil prestolonaslednik namenjen, ko so ga zadele krogle, in kaj je imel pri tem vrhunski poznavalec ptic, doma povsem blizu nas. Več pa Stane Kocutar z gostom.
Tokrat se spominjamo, da je včeraj minilo 109 let od sarajevskega atentata, ki je bil kasneje povod za začetek velikega svetovnega spopada. Izvedeli bomo, kam je bil prestolonaslednik namenjen, ko so ga zadele krogle, in kaj je imel pri tem vrhunski poznavalec ptic, doma povsem blizu nas. Več pa Stane Kocutar z gostom.
V naslednji rubriki bomo spomnili na tradicionalno spominsko srečanje,s katerim se že 39 let vsako leto spomnijo pohorskih podpornikov narodnoosvobodilnega gibanja. Gre za spominsko srečanja na Apnici, na Lobnici nad Rušami, ki tudi letos ne bo izostalo. Povabilo tja je pripravil Stane Kocutar.
V naslednji rubriki bomo spomnili na tradicionalno spominsko srečanje,s katerim se že 39 let vsako leto spomnijo pohorskih podpornikov narodnoosvobodilnega gibanja. Gre za spominsko srečanja na Apnici, na Lobnici nad Rušami, ki tudi letos ne bo izostalo. Povabilo tja je pripravil Stane Kocutar.
Junij nam ponudi priložnost, da se spomnimo inženirja Marija Osane, očeta tehnike prvega slovenskega radia. Letos bo minilo 95 let od začetka radijskega oddajanja pri nas, zato v naslednji rubriki s Stanetom Kocutarjem poglejmo stoletje nazaj v preteklost …
Junij nam ponudi priložnost, da se spomnimo inženirja Marija Osane, očeta tehnike prvega slovenskega radia. Letos bo minilo 95 let od začetka radijskega oddajanja pri nas, zato v naslednji rubriki s Stanetom Kocutarjem poglejmo stoletje nazaj v preteklost …
V tokratni rubriki se spominjamo včerajšnjega dneva slovenskih izgnancev in tistih, ki so morali v času druge svetovne vojne po nareku nacističnih zasedbenih oblasti v pol ure vzeti najnujnejše in zapustiti svoje domove.
V tokratni rubriki se spominjamo včerajšnjega dneva slovenskih izgnancev in tistih, ki so morali v času druge svetovne vojne po nareku nacističnih zasedbenih oblasti v pol ure vzeti najnujnejše in zapustiti svoje domove.
V današnji zavesti imena Borisa Šnuderla praktično ni več, se je pa – rojeni Mariborčan – z velikimi črkami zapisal v zgodovino naše diplomacije in pomorstva. Velja namreč za enega od arhitektov osimskih sporazumov, pravnih aktov, ki so dokončno potrdili tedaj italijansko-jugoslovansko oziroma danes italijansko-slovensko državno mejo. Nekaj podrobnosti v zvezi z Borisom Šnuderlom je zbral Stane Kocutar.
V današnji zavesti imena Borisa Šnuderla praktično ni več, se je pa – rojeni Mariborčan – z velikimi črkami zapisal v zgodovino naše diplomacije in pomorstva. Velja namreč za enega od arhitektov osimskih sporazumov, pravnih aktov, ki so dokončno potrdili tedaj italijansko-jugoslovansko oziroma danes italijansko-slovensko državno mejo. Nekaj podrobnosti v zvezi z Borisom Šnuderlom je zbral Stane Kocutar.
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
V naslednji rubriki se bomo spomnili pravnika, ki je ob Muri v Petanjcih ustvaril živi spomenik 20 stoletja. Gre za dr. Vaneka Šiftarja – rodil se je maja leta 1919, ki je v spomin na grozote druge svetovne vojne ustvaril živi spomenik z drevesi, grmovnicami in materialnimi ostalinami z vseh koncev sveta. Kdo je bil in katere so ključne postaje njegovega življenja ? Stane Kocutar
V naslednji rubriki se bomo spomnili pravnika, ki je ob Muri v Petanjcih ustvaril živi spomenik 20 stoletja. Gre za dr. Vaneka Šiftarja – rodil se je maja leta 1919, ki je v spomin na grozote druge svetovne vojne ustvaril živi spomenik z drevesi, grmovnicami in materialnimi ostalinami z vseh koncev sveta. Kdo je bil in katere so ključne postaje njegovega življenja ? Stane Kocutar
V naslednji rubriki se bomo spomnili arheologa, ki se je zapisal v zgodovino z najdbami, ki so korenito spremenile pogled na čas zadnje ledene dobe in mlajšega paleolitika v Srednji Evropi.
V naslednji rubriki se bomo spomnili arheologa, ki se je zapisal v zgodovino z najdbami, ki so korenito spremenile pogled na čas zadnje ledene dobe in mlajšega paleolitika v Srednji Evropi.
V avli Filozofske fakultete v Mariboru je na ogled razstava o zelenem kadru – o ljudeh, pretežno s podeželja, ki so se uprli nesmislu prve svetovne vojne in niso hoteli na bojišča. Na Slovenskem je bilo takšno gibanje v času prve svetovne vojne značilno za Trnovski gozd in za Pohorje …
V avli Filozofske fakultete v Mariboru je na ogled razstava o zelenem kadru – o ljudeh, pretežno s podeželja, ki so se uprli nesmislu prve svetovne vojne in niso hoteli na bojišča. Na Slovenskem je bilo takšno gibanje v času prve svetovne vojne značilno za Trnovski gozd in za Pohorje …
Z Glaserjevim festivalom se je lani v Malečniku odprlo zanimivo poglavje krajevne in tudi širše zgodovine povezane z imenom osebnosti, ki je v drugi polovico 19. stoletja v kraju pustila močan pečat. Tako je nastalo festivalsko dogajanje poimenovano po Marku Glaserju, ki že drugo leto uresničuje žlahtno poslanstvo obujanja spomina ter razumevanja izročila preteklosti in duhovnosti malečniškega okolja. Naslednja rubrika je zato vabilo k udeležbi na katerem izmed dogodkov v Malečniku
Z Glaserjevim festivalom se je lani v Malečniku odprlo zanimivo poglavje krajevne in tudi širše zgodovine povezane z imenom osebnosti, ki je v drugi polovico 19. stoletja v kraju pustila močan pečat. Tako je nastalo festivalsko dogajanje poimenovano po Marku Glaserju, ki že drugo leto uresničuje žlahtno poslanstvo obujanja spomina ter razumevanja izročila preteklosti in duhovnosti malečniškega okolja. Naslednja rubrika je zato vabilo k udeležbi na katerem izmed dogodkov v Malečniku
V rubriki Poglej in povej tokrat obujamo spomin na Rudolfa Badjuro, imenitnega pisca prvih planinsko - turističnih vodnikov po Sloveniji. Kdo je bil in kaj nam je zapustil?
V rubriki Poglej in povej tokrat obujamo spomin na Rudolfa Badjuro, imenitnega pisca prvih planinsko - turističnih vodnikov po Sloveniji. Kdo je bil in kaj nam je zapustil?
Tokrat o tem, zakaj so nekateri verski in drugi prazniki na koledarju »pritrjeni« na določena datum, drugi kot npr. velika noč pa se po njem pomikajo. Nekaj besed pa smo namenili tudi reformi koledarja, ki je v naših krajih potekala pred skoraj 440 leti …
Tokrat o tem, zakaj so nekateri verski in drugi prazniki na koledarju »pritrjeni« na določena datum, drugi kot npr. velika noč pa se po njem pomikajo. Nekaj besed pa smo namenili tudi reformi koledarja, ki je v naših krajih potekala pred skoraj 440 leti …
V torek bo minilo 140 let od takrat, ko je podjetnik Karel Scherbauma /šerbaum/ v Mariboru vpeljal pomembno novost. Večerni mrak je razsvetlila prva električna žarnica v Mariboru, v tedanjih slovenskih deželah in sploh v tem delu Evrope.
V torek bo minilo 140 let od takrat, ko je podjetnik Karel Scherbauma /šerbaum/ v Mariboru vpeljal pomembno novost. Večerni mrak je razsvetlila prva električna žarnica v Mariboru, v tedanjih slovenskih deželah in sploh v tem delu Evrope.
V naslednji rubriki se bomo spomnili 130. obletnice rojstva pesnika Janka Glazerja, čigar osebna knjižnica in del druge zapuščine je na ogled v mariborski Univerzitetni knjižnici. Izvedeli pa bomo tudi, kako je del njegove poezije našel pot do uglasbitve in kako je s tem povezan kantavtor Peter Andrej.
V naslednji rubriki se bomo spomnili 130. obletnice rojstva pesnika Janka Glazerja, čigar osebna knjižnica in del druge zapuščine je na ogled v mariborski Univerzitetni knjižnici. Izvedeli pa bomo tudi, kako je del njegove poezije našel pot do uglasbitve in kako je s tem povezan kantavtor Peter Andrej.
Prihodnjo nedeljo bomo spet premaknili urine kazalce na tako imenovani poletni čas, dan kasneje pa bo minilo natanko 40 let odkar smo to v novejšem obdobju storili prvič. Mnogim se premiki kazalcev zdijo nesmiselni, kljub temu pa Evropska unija zaenkrat še ne najde volje in moči, da bi to početje končala.
Prihodnjo nedeljo bomo spet premaknili urine kazalce na tako imenovani poletni čas, dan kasneje pa bo minilo natanko 40 let odkar smo to v novejšem obdobju storili prvič. Mnogim se premiki kazalcev zdijo nesmiselni, kljub temu pa Evropska unija zaenkrat še ne najde volje in moči, da bi to početje končala.
V naslednjih rubriki se bomo spomnili predvojnega obmejnega policijskega komisarja v Mariboru, ki je v času pred začetkom druge svetovne vojen pred zanesljivo smrtjo rešil 16 judovskih deklet – begunk iz tedaj nacistične Nemčije in njej priključene Avstrije. Kdo je torej mož, čigar ime je od druge polovice osemdesetih let minulega stoletja vklesano na judovski zid pravičnikov v Izraelu ?
V naslednjih rubriki se bomo spomnili predvojnega obmejnega policijskega komisarja v Mariboru, ki je v času pred začetkom druge svetovne vojen pred zanesljivo smrtjo rešil 16 judovskih deklet – begunk iz tedaj nacistične Nemčije in njej priključene Avstrije. Kdo je torej mož, čigar ime je od druge polovice osemdesetih let minulega stoletja vklesano na judovski zid pravičnikov v Izraelu ?
Rubrika Poglej in povej prinaša spomin na skladatelja in zborovodjo Ubalda Vrabc, potem ko so včeraj na mariborski Filozofski fakulteti odprli njemu posvečeno razstavo – bolje ga boste spoznali tudi z našo pomočjo.
Rubrika Poglej in povej prinaša spomin na skladatelja in zborovodjo Ubalda Vrabc, potem ko so včeraj na mariborski Filozofski fakulteti odprli njemu posvečeno razstavo – bolje ga boste spoznali tudi z našo pomočjo.
Prvega marca 1973 je bil ustanovljen vod za posebne naloge slovenske milice, zato ta zato ta datum štejemo kot "rojstvo" sedanje Specialne enote Generalne policijske uprave. Njegovi začetki pa segajo v leto pred tem, ki je bilo v varnostnem smislu v nekdanji Jugoslaviji in tudi drugod po Evropi izjemno zahtevno. O okoliščinah in prvih korakih voda za posebne naloge slovenske milice pred pol stoletja v naslednji rubriki.
Prvega marca 1973 je bil ustanovljen vod za posebne naloge slovenske milice, zato ta zato ta datum štejemo kot "rojstvo" sedanje Specialne enote Generalne policijske uprave. Njegovi začetki pa segajo v leto pred tem, ki je bilo v varnostnem smislu v nekdanji Jugoslaviji in tudi drugod po Evropi izjemno zahtevno. O okoliščinah in prvih korakih voda za posebne naloge slovenske milice pred pol stoletja v naslednji rubriki.
Med letošnjimi prejemniki Bloudkovih plaket za življenjsko delo in pomemben prispevek k razvoju športa je tudi magister Janez Slavič, dolgoletni predsednik Kasaškega kluba Ljutomer. Priznanje je prišlo v zaslužene roke.
Med letošnjimi prejemniki Bloudkovih plaket za življenjsko delo in pomemben prispevek k razvoju športa je tudi magister Janez Slavič, dolgoletni predsednik Kasaškega kluba Ljutomer. Priznanje je prišlo v zaslužene roke.
V naslednji rubriki bomo izvedeli, da je februarja pred 190 leti izšel zakon o dvajsetinskih dajatvah od krompirja, kar je pomagalo dokončno uveljaviti krompir kot poljščino in posledično našo – skoraj – vsakdanjo jed.
V naslednji rubriki bomo izvedeli, da je februarja pred 190 leti izšel zakon o dvajsetinskih dajatvah od krompirja, kar je pomagalo dokončno uveljaviti krompir kot poljščino in posledično našo – skoraj – vsakdanjo jed.
Jutri bo minilo 90 let od takrat, ko se je na Studencih v Mariboru rodil igralec Polde Bibič. Zgodaj je izgubil očeta, odraščal v revščini in del otroštva preživel tudi v Limbušu. Njegova igralska in življenjska pot je pestra in zanimiva. Ne brez razloga ga štejemo za enega najvidnejših slovenskih gledaliških in filmskih umetnikov druge polovice 20. stoletja.
Jutri bo minilo 90 let od takrat, ko se je na Studencih v Mariboru rodil igralec Polde Bibič. Zgodaj je izgubil očeta, odraščal v revščini in del otroštva preživel tudi v Limbušu. Njegova igralska in življenjska pot je pestra in zanimiva. Ne brez razloga ga štejemo za enega najvidnejših slovenskih gledaliških in filmskih umetnikov druge polovice 20. stoletja.
V rubriki Poglej in povej smo spomnili na 100-letnico rojstva zgodovinarja dr. Janka Pleterskega.
V rubriki Poglej in povej smo spomnili na 100-letnico rojstva zgodovinarja dr. Janka Pleterskega.
Življenjska in umetniška pot skladatelja Zlatana Vaude je zelo zanimiva. Pred dnevi je minilo 100 let od njegovega rojstva. V naslednji rubriki bomo izvedeli, kako ga je splet okoliščin iz rojstnega okolja pripeljal v Srbijo, kjer je kasneje ustvaril obsežen glasbeni opus in kar tri desetletja vodil otroški zbor tedanje beograjske radiotelevizije.
Življenjska in umetniška pot skladatelja Zlatana Vaude je zelo zanimiva. Pred dnevi je minilo 100 let od njegovega rojstva. V naslednji rubriki bomo izvedeli, kako ga je splet okoliščin iz rojstnega okolja pripeljal v Srbijo, kjer je kasneje ustvaril obsežen glasbeni opus in kar tri desetletja vodil otroški zbor tedanje beograjske radiotelevizije.
V rubriki se bomo spomnili pisatelja in dramatika, ki je snov za svoje literarno ustvarjanje zajemal iz dejanskih socialnih razmer Haloz, Slovenskih goric in okolice Ptuja in se je znal vživeti v kmečko prvobitnost časa pred in po drugi svetovni vojni ….
V rubriki se bomo spomnili pisatelja in dramatika, ki je snov za svoje literarno ustvarjanje zajemal iz dejanskih socialnih razmer Haloz, Slovenskih goric in okolice Ptuja in se je znal vživeti v kmečko prvobitnost časa pred in po drugi svetovni vojni ….
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
Na novega leta dan bo minilo 200 let od rojstva največjega madžarskega pesnika Sándorja Petőfija. Manj znano je, da je »madžarski Prešeren« krajši čas preživel tudi v Mariboru in tu napisal pesem, posvečeno Dravi.
Na novega leta dan bo minilo 200 let od rojstva največjega madžarskega pesnika Sándorja Petőfija. Manj znano je, da je »madžarski Prešeren« krajši čas preživel tudi v Mariboru in tu napisal pesem, posvečeno Dravi.
V tokratni rubriki Poglej in povej o tem, kdo je bil častnik iz Frama, po katerem so v Beogradu pred nedavnim poimenovali ulico
V tokratni rubriki Poglej in povej o tem, kdo je bil častnik iz Frama, po katerem so v Beogradu pred nedavnim poimenovali ulico
V tokratni rubriki se spominjamo Otmarja Reiserja, enega vrhunskih poznavalcev ptic, ki je bil družinsko in raziskovalno tesno povezan tudi z Mariborom, pred 90. leti pa je postal častni doktor Univerze v Gradcu.
V tokratni rubriki se spominjamo Otmarja Reiserja, enega vrhunskih poznavalcev ptic, ki je bil družinsko in raziskovalno tesno povezan tudi z Mariborom, pred 90. leti pa je postal častni doktor Univerze v Gradcu.
V naslednji rubriki se bomo spomnili letos umrlega strojnika dr. Jožeta Hlebanje, ki je v petdesetih letih kot glavni konstrukter načrtoval prvotno Pohorsko vzpenjačo.
V naslednji rubriki se bomo spomnili letos umrlega strojnika dr. Jožeta Hlebanje, ki je v petdesetih letih kot glavni konstrukter načrtoval prvotno Pohorsko vzpenjačo.
V naslednji rubriki se bomo v duhu včerajšnjega državnega praznika spomnili Maistrovega borca Friderika Kralja, ki mu je usoda namenila, da je ostal v Mariboru kot zadnji od tistih, ki so se jeseni 1918 pridružili Maistrovi vojski. Pogovor z njim je Stane Kocutar posnel na današnji dan pred 30. leti …
V naslednji rubriki se bomo v duhu včerajšnjega državnega praznika spomnili Maistrovega borca Friderika Kralja, ki mu je usoda namenila, da je ostal v Mariboru kot zadnji od tistih, ki so se jeseni 1918 pridružili Maistrovi vojski. Pogovor z njim je Stane Kocutar posnel na današnji dan pred 30. leti …
Desetletja v Mariboru ni minila katera od osrednjih kulturnih prireditev, da se je ne bi udeležil. Sprva kot organizator ali pa vsaj nekdo in neposredne organizacijske bližine, kasneje kot vesten in vztrajen gledalec, ki smo ga srečevali, kako z desnega brega Drave hiti čez stari most in nadaljuje pot čez Rotovški trg do gledališča. Janez Karlin– vrsto let osrednje osebnosti mariborskega kulturnega življenja –, ki je svoje delo posvetil izobraževanju mladih in razvoju kulture. Jutri bo minilo sto let od njegovega rojstva. Stane Kocutar mu je namenil spominski utrinek v naslednji rubriki …
Desetletja v Mariboru ni minila katera od osrednjih kulturnih prireditev, da se je ne bi udeležil. Sprva kot organizator ali pa vsaj nekdo in neposredne organizacijske bližine, kasneje kot vesten in vztrajen gledalec, ki smo ga srečevali, kako z desnega brega Drave hiti čez stari most in nadaljuje pot čez Rotovški trg do gledališča. Janez Karlin– vrsto let osrednje osebnosti mariborskega kulturnega življenja –, ki je svoje delo posvetil izobraževanju mladih in razvoju kulture. Jutri bo minilo sto let od njegovega rojstva. Stane Kocutar mu je namenil spominski utrinek v naslednji rubriki …
Ko je babilonski kralj Hamurabi pred štiri tisoč leti v svojem zakoniku prepovedal krčmarjem točiti slabo vino se je najbrž tudi formalno začela zgodba o ocenjevanju in vrednotenju vin. Zato imamo še danes posebej posvečene ljudi, ki jim rečemo enologi. Oni so nekakšni vrhovni arbitri med dobrim in slabim, čeprav je končna ocena prepuščena vsem tistim, ki se družijo z vinom. V naslednji rubriki se bo Stane Kocutar – pred jutrišnjim Martinovim - spomnil enega od njih, ki se je poslovil sredi letošnjega poletja ….
Ko je babilonski kralj Hamurabi pred štiri tisoč leti v svojem zakoniku prepovedal krčmarjem točiti slabo vino se je najbrž tudi formalno začela zgodba o ocenjevanju in vrednotenju vin. Zato imamo še danes posebej posvečene ljudi, ki jim rečemo enologi. Oni so nekakšni vrhovni arbitri med dobrim in slabim, čeprav je končna ocena prepuščena vsem tistim, ki se družijo z vinom. V naslednji rubriki se bo Stane Kocutar – pred jutrišnjim Martinovim - spomnil enega od njih, ki se je poslovil sredi letošnjega poletja ….
Pred pol stoletja je Slovenijo pretresalo burno med katerim je moral oditi s političnega prizorišča – pa tudi iz javnega življenja – priljubljeni politik Stane Kavčič. Zanj velja ocena, da je bil človek s konceptom in jasno vizijo razvoja Slovenije, tedaj predsednik izvršnega sveta – danes bi rekli – vlade. Nekaj podrobnosti o času od katerega nas loči pol stoletja je v tej rubriki
Pred pol stoletja je Slovenijo pretresalo burno med katerim je moral oditi s političnega prizorišča – pa tudi iz javnega življenja – priljubljeni politik Stane Kavčič. Zanj velja ocena, da je bil človek s konceptom in jasno vizijo razvoja Slovenije, tedaj predsednik izvršnega sveta – danes bi rekli – vlade. Nekaj podrobnosti o času od katerega nas loči pol stoletja je v tej rubriki
