Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.
Čeprav je bil lani po 30 letih sprejet nov pravilnik o poklicnih boleznih, ki naj bi marsikomu celo olajšal uveljavljanje poklicne bolezni, je njeno priznanje včasih skorajda nemogoče. Pravilnik med drugim priznava tudi gluhoto in naglušnost kot poklicno bolezen in omogoča uveljavljanje poklicne bolezni tudi upokojencem, ki so v času zaposlitve zboleli zaradi dela v neprimernem delovnem okolju. To se je zgodilo tudi Melaniji Lebreht, ki je nekoč delala v eni izmed ljubljanskih tekstilnih tovarn. Po stečaju tovarne ni nikjer več dokumentov o merjenju hrupa v podjetju, seveda ne po krivdi delavk in delavcev. Več v oddaji Prisluhnimo tišini.
Čeprav je bil lani po 30 letih sprejet nov pravilnik o poklicnih boleznih, ki naj bi marsikomu celo olajšal uveljavljanje poklicne bolezni, je njeno priznanje včasih skorajda nemogoče. Pravilnik med drugim priznava tudi gluhoto in naglušnost kot poklicno bolezen in omogoča uveljavljanje poklicne bolezni tudi upokojencem, ki so v času zaposlitve zboleli zaradi dela v neprimernem delovnem okolju. To se je zgodilo tudi Melaniji Lebreht, ki je nekoč delala v eni izmed ljubljanskih tekstilnih tovarn. Po stečaju tovarne ni nikjer več dokumentov o merjenju hrupa v podjetju, seveda ne po krivdi delavk in delavcev. Več v oddaji Prisluhnimo tišini.
Bolezni, stiske, naravne nesreče, odvisnosti, nasilje, različne invalidnosti so del našega življenja. Dandanes vse več ljudi doletijo težke preizkušnje, pri tem pa jih pogosto zapostavljajo tako soljudje kot država. Zato deluje vrsta organizacij, ki pomagajo ljudem premagovati stiske in si znova pridobiti dostojno življenje. Tem skupinam namenja sredstva tudi Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij FIHO, ki kot podaljšana roka države skrbi za najranljivejše. Več o FIHU in organizacijah, ki pomagajo ljudem v stiski, boste izvedeli tokratni v oddaji Prisluhnimo tišini.
Bolezni, stiske, naravne nesreče, odvisnosti, nasilje, različne invalidnosti so del našega življenja. Dandanes vse več ljudi doletijo težke preizkušnje, pri tem pa jih pogosto zapostavljajo tako soljudje kot država. Zato deluje vrsta organizacij, ki pomagajo ljudem premagovati stiske in si znova pridobiti dostojno življenje. Tem skupinam namenja sredstva tudi Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij FIHO, ki kot podaljšana roka države skrbi za najranljivejše. Več o FIHU in organizacijah, ki pomagajo ljudem v stiski, boste izvedeli tokratni v oddaji Prisluhnimo tišini.
Policija vsako leto dobi približno 160 prijav spolnih zlorab otrok, lani pa je to število narastlo na 180. Novost v boju proti spolnemu nasilju je Hiša za otroke, ki je svoja vrata odprla maja 2022. V tokratni oddaji boste lahko prisluhnili tragični izpovedi o spolni zlorabi v otroštvu žrtve, ki si želi najti svoj dolgo pričakovani mir.
Policija vsako leto dobi približno 160 prijav spolnih zlorab otrok, lani pa je to število narastlo na 180. Novost v boju proti spolnemu nasilju je Hiša za otroke, ki je svoja vrata odprla maja 2022. V tokratni oddaji boste lahko prisluhnili tragični izpovedi o spolni zlorabi v otroštvu žrtve, ki si želi najti svoj dolgo pričakovani mir.
Svetovni dan poezije in gledališča je priložnost, da počastimo umetnike, spodbujamo branje, pisanje, gledališko dejavnost … Ti veji ustvarjanja imata posebno mesto tudi v srcih gluhe in naglušne skupnosti. Obiskali smo gluhe osebe, predane umetnosti, ki hkrati opozarjajo, da niso polno vključeni v vse pore slovenske kulture, saj se zatakne že pri podnapisih, ki bi jim filme, risanke, informativne oddaje in poezijo, predvsem pa gledališče naredili dostopne.
Svetovni dan poezije in gledališča je priložnost, da počastimo umetnike, spodbujamo branje, pisanje, gledališko dejavnost … Ti veji ustvarjanja imata posebno mesto tudi v srcih gluhe in naglušne skupnosti. Obiskali smo gluhe osebe, predane umetnosti, ki hkrati opozarjajo, da niso polno vključeni v vse pore slovenske kulture, saj se zatakne že pri podnapisih, ki bi jim filme, risanke, informativne oddaje in poezijo, predvsem pa gledališče naredili dostopne.
Mlada gluha Beti je postala mamica pred tremi meseci. Ob materinskem dnevu smo jo obiskali, tako kot še tri druge mame, ki so mame z veliko začetnico, saj izjemno predano skrbijo za svoje otroke s posebnimi potrebami. S silno močjo in vztrajnostjo premagujejo številne izzive, ki jih prinaša materinstvo. Več o neverjetnih mamah, njihovih otrocih in izzivih v oddaji Prisluhnimo tišini.
Mlada gluha Beti je postala mamica pred tremi meseci. Ob materinskem dnevu smo jo obiskali, tako kot še tri druge mame, ki so mame z veliko začetnico, saj izjemno predano skrbijo za svoje otroke s posebnimi potrebami. S silno močjo in vztrajnostjo premagujejo številne izzive, ki jih prinaša materinstvo. Več o neverjetnih mamah, njihovih otrocih in izzivih v oddaji Prisluhnimo tišini.
Kako ravnati s slušnim aparatom in skrbeti zanj? To je tema tokratne oddaje Prisluhnimo tišini. Pravilna izbira slušnega aparata v naše življenje vrne zvoke, ki jih mogoče že dolgo ne slišimo več. Poleg izbire je pomembno tudi primerno vzdrževanje. Več o slušnih aparatih in nekaj praktičnih nasvetov o tem v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Kako ravnati s slušnim aparatom in skrbeti zanj? To je tema tokratne oddaje Prisluhnimo tišini. Pravilna izbira slušnega aparata v naše življenje vrne zvoke, ki jih mogoče že dolgo ne slišimo več. Poleg izbire je pomembno tudi primerno vzdrževanje. Več o slušnih aparatih in nekaj praktičnih nasvetov o tem v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Prašportniki dokazujejo, da invalidnost ni ovira za vrhunske športne uspehe. Udeležili smo se treh prireditev, povezanih s parašportom, ki so nam postregle z izjemnimi uspehi dosežki gluhih in preostalih parašportnikov, po drugi strani pa nas tudi opomnile, da šport ni le tekmovanje, ampak tudi sprostitev. Kdo so parašportniki leta 2023, vse o njihovih dosežkih in športnem duhu mladih s posebnimi potrebami, boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Prašportniki dokazujejo, da invalidnost ni ovira za vrhunske športne uspehe. Udeležili smo se treh prireditev, povezanih s parašportom, ki so nam postregle z izjemnimi uspehi dosežki gluhih in preostalih parašportnikov, po drugi strani pa nas tudi opomnile, da šport ni le tekmovanje, ampak tudi sprostitev. Kdo so parašportniki leta 2023, vse o njihovih dosežkih in športnem duhu mladih s posebnimi potrebami, boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Gostje v oddaji Prisluhnimo tišini bodo tokrat glasbeniki, ki jih je na karierni poti zaradi prevelike izpostavljenosti glasni glasbi doletel tinitus – nadležen zvok in piskanje v ušesih. Vabljeni k ogledu oddaje, ki jo namenjamo svetovnemu dnevu sluha, v kateri bodo znanci z glasbenih odrov spregovorili o številnih izzivih, s katerimi se spoprijemajo ljudje s težavami s sluhom.
Gostje v oddaji Prisluhnimo tišini bodo tokrat glasbeniki, ki jih je na karierni poti zaradi prevelike izpostavljenosti glasni glasbi doletel tinitus – nadležen zvok in piskanje v ušesih. Vabljeni k ogledu oddaje, ki jo namenjamo svetovnemu dnevu sluha, v kateri bodo znanci z glasbenih odrov spregovorili o številnih izzivih, s katerimi se spoprijemajo ljudje s težavami s sluhom.
Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki ga zaznamujemo 25. februarja, smo obiskali družino Šolajić - Kosi in njihovega 11-letnega sina Nikolaja, ki s polževim vsadkom živi polno otroštvo. Pogovarjali smo se tudi s Francem Forštnerjem, ki se je za vsaditev polževega vsadka odločil po 48. letu starosti, ko je popolnoma oglušel.
Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki ga zaznamujemo 25. februarja, smo obiskali družino Šolajić - Kosi in njihovega 11-letnega sina Nikolaja, ki s polževim vsadkom živi polno otroštvo. Pogovarjali smo se tudi s Francem Forštnerjem, ki se je za vsaditev polževega vsadka odločil po 48. letu starosti, ko je popolnoma oglušel.
Večina Slovencev ob imenu Valentin Stanič pomisli na Staničevo kočo pod Triglavom. Naši najvišji gori je prvi izmeril višino, sicer pa je bil duhovnik, gornik, pesnik, izumitelj in narodni buditelj. Rodil se je leta 1774 v Bodrežu pri Kanalu ob Soči in se nato šolal v Trbižu, Celovcu in Salzburgu. Še posebno pomemben je za gluho skupnost, saj je zaslužen za ustanovitev prve gluhonemnice na slovenskih tleh. V njej je izobraževal in pomagal gluhim učencem.
Večina Slovencev ob imenu Valentin Stanič pomisli na Staničevo kočo pod Triglavom. Naši najvišji gori je prvi izmeril višino, sicer pa je bil duhovnik, gornik, pesnik, izumitelj in narodni buditelj. Rodil se je leta 1774 v Bodrežu pri Kanalu ob Soči in se nato šolal v Trbižu, Celovcu in Salzburgu. Še posebno pomemben je za gluho skupnost, saj je zaslužen za ustanovitev prve gluhonemnice na slovenskih tleh. V njej je izobraževal in pomagal gluhim učencem.
V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini bomo predstavili merjenje sluha po Fowlerju in decibelu. S pomočjo strokovnjakov bomo prikazali različne postopke merjenja sluha, posebej pa se bomo ustavili ob metodi Fowler. Ta način merjenja sluha nas zanima predvsem z vidika ustreznosti meril, ki so podlaga za pridobitev pravic. Več o merjenju sluha, njegovih postopkih in merilih boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini.
V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini bomo predstavili merjenje sluha po Fowlerju in decibelu. S pomočjo strokovnjakov bomo prikazali različne postopke merjenja sluha, posebej pa se bomo ustavili ob metodi Fowler. Ta način merjenja sluha nas zanima predvsem z vidika ustreznosti meril, ki so podlaga za pridobitev pravic. Več o merjenju sluha, njegovih postopkih in merilih boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini.
Ujma in solidarnost sta zaznamovali minulo leto, ki si ga bomo vsi zapomnili po katastrofalnih poplavah, kakršnih v samostojni Sloveniji še ni bilo. Zato je kretnja leta 2023 postala solidarnost, beseda leta pa ujma. Kretnje za besedo ujma gluha skupnost še ni imela, zato je skupina za razvoj slovenskega znakovnega jezika določila tudi kretnjo zanjo. Kako se kretata ujma in solidarnost ter kako solidarni smo Slovenci, si lahko pogledate v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Ujma in solidarnost sta zaznamovali minulo leto, ki si ga bomo vsi zapomnili po katastrofalnih poplavah, kakršnih v samostojni Sloveniji še ni bilo. Zato je kretnja leta 2023 postala solidarnost, beseda leta pa ujma. Kretnje za besedo ujma gluha skupnost še ni imela, zato je skupina za razvoj slovenskega znakovnega jezika določila tudi kretnjo zanjo. Kako se kretata ujma in solidarnost ter kako solidarni smo Slovenci, si lahko pogledate v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Letošnje šolsko leto je za gluhe in naglušne otroke, ki se šolajo v rednih šolah, prelomno, saj jim je odslej omogočen neprimerno večji obseg ur tolmačenja. Še lansko šolsko leto jim je pripadalo zgolj pet ur tolmačenja na teden, to pa se je spremenilo s posodobitvijo pravilnika o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami. Tako od letošnjega šolskega leta strokovna skupina na šoli za vsakega učenca posebej izdela načrt, po katerem mu pripada toliko ur tolmačenja, kolikor jih potrebuje.
Letošnje šolsko leto je za gluhe in naglušne otroke, ki se šolajo v rednih šolah, prelomno, saj jim je odslej omogočen neprimerno večji obseg ur tolmačenja. Še lansko šolsko leto jim je pripadalo zgolj pet ur tolmačenja na teden, to pa se je spremenilo s posodobitvijo pravilnika o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami. Tako od letošnjega šolskega leta strokovna skupina na šoli za vsakega učenca posebej izdela načrt, po katerem mu pripada toliko ur tolmačenja, kolikor jih potrebuje.
Po novem osnutku Zakona o osebni asistenci bodo do nje upravičeni le družbeno aktivni uporabniki, ob tem pa bi največ pravic izgubili ljudje z motnjami v duševnem razvoju. Pogovarjali smo se z Alom, ki ima avtizem, z njegovo družino in izvajalci osebne asistenc, ki so zaradi novega osnutka zelo zaskrbljeni. Več boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu na prvem programu Televizije Slovenija ob predvidoma 15.20 uri. Vabljeni k ogledu.
Po novem osnutku Zakona o osebni asistenci bodo do nje upravičeni le družbeno aktivni uporabniki, ob tem pa bi največ pravic izgubili ljudje z motnjami v duševnem razvoju. Pogovarjali smo se z Alom, ki ima avtizem, z njegovo družino in izvajalci osebne asistenc, ki so zaradi novega osnutka zelo zaskrbljeni. Več boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu na prvem programu Televizije Slovenija ob predvidoma 15.20 uri. Vabljeni k ogledu.
Pri uporabi slušnih aparatov se še vedno pojavlja veliko predsodkov. Mnogi so prepričani, da so slušni aparati veliki in nerodni, da nenehno piskajo, da je z njimi težko ravnati in da z njimi ne slišimo bolje. Pa je vse to res? V oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 13. januarja ob 15.25, boste lahko spremljali vzgojitelja, ki že več kot dve desetletji dela v hrupnem okolju in je bil prepričan, da sliši dobro.
Pri uporabi slušnih aparatov se še vedno pojavlja veliko predsodkov. Mnogi so prepričani, da so slušni aparati veliki in nerodni, da nenehno piskajo, da je z njimi težko ravnati in da z njimi ne slišimo bolje. Pa je vse to res? V oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 13. januarja ob 15.25, boste lahko spremljali vzgojitelja, ki že več kot dve desetletji dela v hrupnem okolju in je bil prepričan, da sliši dobro.
Leto 2023 je bilo pri nas leto duševnega zdravja. Duševne stiske so se zlasti po epidemiji covida-19 močno povečale, čakalne vrste pa podaljšale. Nedostopnost strokovne pomoči pri duševnih težavah najbolj občutijo gluhe osebe, saj zaradi posebnosti pri svoji invalidnosti potrebujejo tolmača, zaradi vpletenosti tretje osebe pa je težko doseči terapevtski odnos.
Leto 2023 je bilo pri nas leto duševnega zdravja. Duševne stiske so se zlasti po epidemiji covida-19 močno povečale, čakalne vrste pa podaljšale. Nedostopnost strokovne pomoči pri duševnih težavah najbolj občutijo gluhe osebe, saj zaradi posebnosti pri svoji invalidnosti potrebujejo tolmača, zaradi vpletenosti tretje osebe pa je težko doseči terapevtski odnos.
Kultura, predvsem gledališke predstave, ima posebno mesto v srcih gluhe skupnosti. Letos so gluhi igralci pripravili številne gledališke nastope, saj so prepričani, da morajo kulturo gluhih ceniti, ohranjati in razvijati, ker je nekaj posebnega. Uživajte v gledališki umetnosti gluhih v oddaji Prisluhnimo tišini.
Kultura, predvsem gledališke predstave, ima posebno mesto v srcih gluhe skupnosti. Letos so gluhi igralci pripravili številne gledališke nastope, saj so prepričani, da morajo kulturo gluhih ceniti, ohranjati in razvijati, ker je nekaj posebnega. Uživajte v gledališki umetnosti gluhih v oddaji Prisluhnimo tišini.
Na področju invalidskih pokojnin in invalidnin že 20 let ni bilo večje reforme. Invalidi si želijo biti enako obravnavani kot vsi drugi, zato so pripravili osnutek Zakona o telesni okvari, ki bo enakopravno obravnaval tudi tiste, ki po zdajšnji zakonodaji niso enakopravni – denimo študenti, kmetje, gospodinje. Spoznali bomo tudi Srečka Matkoviča, ki se mu je zaradi hude poškodbe življenje obrnilo na glavo in prejema invalidnino.
Na področju invalidskih pokojnin in invalidnin že 20 let ni bilo večje reforme. Invalidi si želijo biti enako obravnavani kot vsi drugi, zato so pripravili osnutek Zakona o telesni okvari, ki bo enakopravno obravnaval tudi tiste, ki po zdajšnji zakonodaji niso enakopravni – denimo študenti, kmetje, gospodinje. Spoznali bomo tudi Srečka Matkoviča, ki se mu je zaradi hude poškodbe življenje obrnilo na glavo in prejema invalidnino.
Invalidi so veliko bolj kot povprečni ljudje deležni diskriminacije in socialne izključenosti, prav tako so velikokrat izpostavljeni revščini ter slabšemu družbenemu in ekonomskemu položaju. Zato smo ob mednarodnem dnevu invalidov, ki ga zaznamujemo 3. decembra, oddajo Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 2. decembra ob 15.25 na Prvem programu Televizije Slovenije, posvetili prav njim. Vabljeni k ogledu.
Invalidi so veliko bolj kot povprečni ljudje deležni diskriminacije in socialne izključenosti, prav tako so velikokrat izpostavljeni revščini ter slabšemu družbenemu in ekonomskemu položaju. Zato smo ob mednarodnem dnevu invalidov, ki ga zaznamujemo 3. decembra, oddajo Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 2. decembra ob 15.25 na Prvem programu Televizije Slovenije, posvetili prav njim. Vabljeni k ogledu.
Pridružite se nam na potovanju v svet tišine in slovenskega znakovnega jezika. Tokratna oddaja Prisluhnimo tišini bo namreč posvečena dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki ga praznujemo 14. novembra. Privoščite si edinstveno izkušnjo in se skupaj z nami poglobite tudi v izvor besed oziroma kretenj slovenskega znakovnega jezika. Vabljeni k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 25. novembra ob 15.25 na prvem programu Televizija Slovenija.
Pridružite se nam na potovanju v svet tišine in slovenskega znakovnega jezika. Tokratna oddaja Prisluhnimo tišini bo namreč posvečena dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki ga praznujemo 14. novembra. Privoščite si edinstveno izkušnjo in se skupaj z nami poglobite tudi v izvor besed oziroma kretenj slovenskega znakovnega jezika. Vabljeni k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 25. novembra ob 15.25 na prvem programu Televizija Slovenija.
Obiskali smo štiri podjetja, ki so prejela nagrado Invalidom prijazno podjetje za dobro prakso pri zaposlovanju invalidov. Vsem so skupne dolgoletne in uspešne izkušnje na področju zaposlovanja in dela z invalidi, zato smo zaposlene invalide v teh družbah tudi vprašali, kako so zadovoljni z delom in odnosi v podjetju. Kako se sodelavci podpirajo med seboj in s tem ustvarjajo občutek pripadnosti, boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini.
Obiskali smo štiri podjetja, ki so prejela nagrado Invalidom prijazno podjetje za dobro prakso pri zaposlovanju invalidov. Vsem so skupne dolgoletne in uspešne izkušnje na področju zaposlovanja in dela z invalidi, zato smo zaposlene invalide v teh družbah tudi vprašali, kako so zadovoljni z delom in odnosi v podjetju. Kako se sodelavci podpirajo med seboj in s tem ustvarjajo občutek pripadnosti, boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini.
Končno! Od 1. novembra je nadomestilo za slušne aparate, ki jih krije ZZZS, višje. Po novem je cenovni standard slušnega aparata za odraslo osebo 450 evrov in za mladostnike do 20. leta 850 evrov. Poleg novih cenovnih standardov pa imamo prvič določene tudi tehnične standarde za slušni aparat. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Končno! Od 1. novembra je nadomestilo za slušne aparate, ki jih krije ZZZS, višje. Po novem je cenovni standard slušnega aparata za odraslo osebo 450 evrov in za mladostnike do 20. leta 850 evrov. Poleg novih cenovnih standardov pa imamo prvič določene tudi tehnične standarde za slušni aparat. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Kako gluhim in naglušnim ljudem približati pesmi? Ustvarjalci Spletne TV si prizadevajo domačo glasbeno ustvarjalnost približati tudi njim. Zdaj lahko osebe z izgubo sluha v znakovnem jeziku spremljajo glasbeni videospot To ni moj problem kantavtorja Jerneja Štravsa. Kmalu pa bodo lahko v svojem, torej znakovnem jeziku uživali tudi ob poslušanju uspešnice Adija Smolarja Bognedaj, da bi crknil televizor. Bili smo na snemanju priredbe pesmi legendarnega kantavtorja. Vas zanima, kako gluhe in naglušne osebe animira Adi Smolar?
Kako gluhim in naglušnim ljudem približati pesmi? Ustvarjalci Spletne TV si prizadevajo domačo glasbeno ustvarjalnost približati tudi njim. Zdaj lahko osebe z izgubo sluha v znakovnem jeziku spremljajo glasbeni videospot To ni moj problem kantavtorja Jerneja Štravsa. Kmalu pa bodo lahko v svojem, torej znakovnem jeziku uživali tudi ob poslušanju uspešnice Adija Smolarja Bognedaj, da bi crknil televizor. Bili smo na snemanju priredbe pesmi legendarnega kantavtorja. Vas zanima, kako gluhe in naglušne osebe animira Adi Smolar?
Dostopnost medijev je ena izmed pravic invalidov. Toda senzorno oviranim invalidom so prav mediji pogosto nedostopni. V Sloveniji živi okoli 1500 ljudi s popolno izgubo sluha in več kot 200.000 z okvaro sluha, komercialni mediji pa so jim po večini nedostopni. Zato ima javni medij zelo pomembno vlogo, saj mora vsem, brez izjeme in pod enakimi pogoji, zagotoviti kakovostne informativne in izobraževalne vsebine.
Dostopnost medijev je ena izmed pravic invalidov. Toda senzorno oviranim invalidom so prav mediji pogosto nedostopni. V Sloveniji živi okoli 1500 ljudi s popolno izgubo sluha in več kot 200.000 z okvaro sluha, komercialni mediji pa so jim po večini nedostopni. Zato ima javni medij zelo pomembno vlogo, saj mora vsem, brez izjeme in pod enakimi pogoji, zagotoviti kakovostne informativne in izobraževalne vsebine.
Letošnji september je poleg visokih temperatur ponudil tudi obilo zanimivih dogodkov. Reha dnevi, kjer so podelili tudi priznanja za dobro prakso pri zaposlovanju invalidov za leto 2022, Inkubator Sežana je s Kreativnim start-up programom že drugič odprl svoja vrata gluhim in naglušnim, ki se želijo podati na samostojno podjetniško pot. V Ljubljani pa sta potekala kar dva festivala, Lupa 2023, kjer so se predstavile nevladne organizacije in Festival za 3. življenjsko obdobje, ki je največji tovrstni festival v Evropi posvečen aktivnemu staranju, izboljšanju kakovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med generacijami. Več v oddaji Prisluhnimo tišini 21. 10.
Letošnji september je poleg visokih temperatur ponudil tudi obilo zanimivih dogodkov. Reha dnevi, kjer so podelili tudi priznanja za dobro prakso pri zaposlovanju invalidov za leto 2022, Inkubator Sežana je s Kreativnim start-up programom že drugič odprl svoja vrata gluhim in naglušnim, ki se želijo podati na samostojno podjetniško pot. V Ljubljani pa sta potekala kar dva festivala, Lupa 2023, kjer so se predstavile nevladne organizacije in Festival za 3. življenjsko obdobje, ki je največji tovrstni festival v Evropi posvečen aktivnemu staranju, izboljšanju kakovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med generacijami. Več v oddaji Prisluhnimo tišini 21. 10.
Zmorem kot drugi, že imam veliko, a še potrebujem podporo, je bil slogan letošnje obeležitve mednarodnega tedna gluhih v Sloveniji, ki ga je od 25. do 30. septembra letos organiziralo Medobčinsko društvo Velenje, ki praznuje 60 let delovanja. Na kaj je ob praznovanju svojega največjega praznika opozorila gluha skupnost, boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Zmorem kot drugi, že imam veliko, a še potrebujem podporo, je bil slogan letošnje obeležitve mednarodnega tedna gluhih v Sloveniji, ki ga je od 25. do 30. septembra letos organiziralo Medobčinsko društvo Velenje, ki praznuje 60 let delovanja. Na kaj je ob praznovanju svojega največjega praznika opozorila gluha skupnost, boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Zasvojenost z alkoholom, drogami, igranjem videoiger, spletno pornografijo ali denimo s trgovanjem s kriptovalutami je velik družbeni problem. Do zasvojenosti pogosto privedejo osebne stiske, družbeni pritiski, invalidnost in nezmožnost reševanja težav. Več o tem, kam se lahko obrnete po pomoč, izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Zasvojenost z alkoholom, drogami, igranjem videoiger, spletno pornografijo ali denimo s trgovanjem s kriptovalutami je velik družbeni problem. Do zasvojenosti pogosto privedejo osebne stiske, družbeni pritiski, invalidnost in nezmožnost reševanja težav. Več o tem, kam se lahko obrnete po pomoč, izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Svet, v katerem lahko gluhi povsod uporabljajo znakovni jezik, je slogan letošnjega mednarodnega dneva gluhih. Zato smo obiskali mlado Špelo Rotar, saj tudi ona premika meje znakovnega jezika. Kljub svoji gluhoti se je zaposlila kot natakarica v znani ljubljanski kavarni in tako širi svet, v katerem lahko vsi gluhi uporabljajo znakovni jezik. Obiskali smo tudi skupino za razvoj slovenskega znakovnega jezika, ki je zaslužna za več kot 25.000 kretenj, uradno zapisanih v slovarju slovenskega znakovnega jezika.
Svet, v katerem lahko gluhi povsod uporabljajo znakovni jezik, je slogan letošnjega mednarodnega dneva gluhih. Zato smo obiskali mlado Špelo Rotar, saj tudi ona premika meje znakovnega jezika. Kljub svoji gluhoti se je zaposlila kot natakarica v znani ljubljanski kavarni in tako širi svet, v katerem lahko vsi gluhi uporabljajo znakovni jezik. Obiskali smo tudi skupino za razvoj slovenskega znakovnega jezika, ki je zaslužna za več kot 25.000 kretenj, uradno zapisanih v slovarju slovenskega znakovnega jezika.
Čeprav leta še ni konec, je bilo za gluhe in naglušne športnike že do zdaj izjemno uspešno, čaka pa jih še nekaj tekmovanj. Zato tokratno oddajo Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu prav na dan slovenskega športa, posvečamo gluhim in naglušnim športnikom. Na letošnjem evropskem prvenstvu v atletiki, ki je avgusta potekalo na Poljskem, so si priborili kar osem medalj. Veselili so se tudi kegljači, saj so z majskega evropskega prvenstva v Nemčiji domov prinesli šest medalj. Vabljeni torej k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini.
Čeprav leta še ni konec, je bilo za gluhe in naglušne športnike že do zdaj izjemno uspešno, čaka pa jih še nekaj tekmovanj. Zato tokratno oddajo Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu prav na dan slovenskega športa, posvečamo gluhim in naglušnim športnikom. Na letošnjem evropskem prvenstvu v atletiki, ki je avgusta potekalo na Poljskem, so si priborili kar osem medalj. Veselili so se tudi kegljači, saj so z majskega evropskega prvenstva v Nemčiji domov prinesli šest medalj. Vabljeni torej k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini.
Tehnični pripomočki so invalidom, predvsem senzorno oviranim, v veliko pomoč, saj jim omogočajo samostojno življenje. Gluha Amela in slepi Timotej sta nam predstavila tehnične pripomočke, ki jima najbolj koristijo. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Tehnični pripomočki so invalidom, predvsem senzorno oviranim, v veliko pomoč, saj jim omogočajo samostojno življenje. Gluha Amela in slepi Timotej sta nam predstavila tehnične pripomočke, ki jima najbolj koristijo. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
V Južni Koreji je sredi julija potekal 19. kongres Svetovne zveze gluhih (WFD). To je velik dogodek za svetovno skupnost gluhih, ki ga pripravijo vsaka štiri leta. Letošnji kongres je bil, zanimivo, namenjen varovanju človekovih pravic med krizami. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
V Južni Koreji je sredi julija potekal 19. kongres Svetovne zveze gluhih (WFD). To je velik dogodek za svetovno skupnost gluhih, ki ga pripravijo vsaka štiri leta. Letošnji kongres je bil, zanimivo, namenjen varovanju človekovih pravic med krizami. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Slovenijo so v začetku avgusta zajele neverjetno obilne padavine in huda neurja, ki so povzročili največje poplave v naši državi do zdaj. Poplave so terjale tudi smrtni davek, saj je šest oseb tragično izgubilo življenje. Škoda je ocenjena na kar 5 milijard evrov, 34 stanovanjskih objektov se je dobesedno porušilo in več kot 600 ljudi je ostalo brez strehe na glavo. 484 stanovanjskih objektov je zaradi posledic poplav postalo neprimernih za bivanje. Med pomoči potrebnimi prebivalci so bili tudi številni gluhi in naglušni. Kako je gluha skupnost doživljala največjo naravno katastrofo, izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Slovenijo so v začetku avgusta zajele neverjetno obilne padavine in huda neurja, ki so povzročili največje poplave v naši državi do zdaj. Poplave so terjale tudi smrtni davek, saj je šest oseb tragično izgubilo življenje. Škoda je ocenjena na kar 5 milijard evrov, 34 stanovanjskih objektov se je dobesedno porušilo in več kot 600 ljudi je ostalo brez strehe na glavo. 484 stanovanjskih objektov je zaradi posledic poplav postalo neprimernih za bivanje. Med pomoči potrebnimi prebivalci so bili tudi številni gluhi in naglušni. Kako je gluha skupnost doživljala največjo naravno katastrofo, izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije po zgledu Irske, Finske, Islandije in Avstrije zaradi nepopravljive škode za dostojno življenje gluhih zahteva opravičilo države in povračilo za storjeno škodo, ker je bila gluhim otrokom odvzeta temeljna človekova pravica, pravica do uporabe maternega jezika. To pravico je treba zagotoviti zdajšnjim gluhim in naglušnim otrokom, da ne bomo tudi v prihodnje imeli izgubljenih generacij gluhih oseb. O slovenskem znakovnem jeziku naj se učijo v slovenskem znakovnem jeziku. Vsa ta leta so iz njihovih prošenj tiho donele besede – njihov jezik je njihova svoboda. Ta svoboda jih vodi v enakopravnost, ki si jo po vseh teh letih zaslužijo.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije po zgledu Irske, Finske, Islandije in Avstrije zaradi nepopravljive škode za dostojno življenje gluhih zahteva opravičilo države in povračilo za storjeno škodo, ker je bila gluhim otrokom odvzeta temeljna človekova pravica, pravica do uporabe maternega jezika. To pravico je treba zagotoviti zdajšnjim gluhim in naglušnim otrokom, da ne bomo tudi v prihodnje imeli izgubljenih generacij gluhih oseb. O slovenskem znakovnem jeziku naj se učijo v slovenskem znakovnem jeziku. Vsa ta leta so iz njihovih prošenj tiho donele besede – njihov jezik je njihova svoboda. Ta svoboda jih vodi v enakopravnost, ki si jo po vseh teh letih zaslužijo.
Leto 2023 je posvečeno duševnemu zdravju. O duševnem zdravju gluhih in naglušnih smo se pogovarjali s tolmačko in psihoterapevtko Natalijo Spark ter psihoterapevtko iz Danske, ki je bila ena izmed predavateljic na prvem kampu gluhih žensk.
Leto 2023 je posvečeno duševnemu zdravju. O duševnem zdravju gluhih in naglušnih smo se pogovarjali s tolmačko in psihoterapevtko Natalijo Spark ter psihoterapevtko iz Danske, ki je bila ena izmed predavateljic na prvem kampu gluhih žensk.
Obiskali smo Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje in Zvezo Sožitje, ki letos praznujeta jubilejnih 60 let delovanja. Oba sta nepogrešljiv del naše družbe, ki sta v svojem dolgoletnem delovanju veliko pripomogli k naši družbi in svojim članom.
Obiskali smo Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje in Zvezo Sožitje, ki letos praznujeta jubilejnih 60 let delovanja. Oba sta nepogrešljiv del naše družbe, ki sta v svojem dolgoletnem delovanju veliko pripomogli k naši družbi in svojim članom.
Gluhi ljudje vse življenje doživljajo komunikacijsko izoliranost, saj ne slišijo sveta okoli sebe. V starosti se ta izoliranost še poglobi, kar lahko vodi v še večjo osamljenost. Zato se gluha skupnost v Sloveniji, ki šteje približno 1500 oseb, močno zavzema za vzpostavitev posebnih oddelkov v domovih za starejše, kjer bi gluhi starostniki lahko bivali skupaj in se med seboj sporazumevali v znakovnem jeziku. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Gluhi ljudje vse življenje doživljajo komunikacijsko izoliranost, saj ne slišijo sveta okoli sebe. V starosti se ta izoliranost še poglobi, kar lahko vodi v še večjo osamljenost. Zato se gluha skupnost v Sloveniji, ki šteje približno 1500 oseb, močno zavzema za vzpostavitev posebnih oddelkov v domovih za starejše, kjer bi gluhi starostniki lahko bivali skupaj in se med seboj sporazumevali v znakovnem jeziku. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Samo ena nepazljivost lahko privede do nesreče. To se je zgodilo tudi gluhemu Nejcu v igranem prizoru požara: med kuhanjem je prejel videoklic in pozornost preusmeril na telefon, zato je v stanovanju skoraj zagorelo. Več o poteku reševalne akcije izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Samo ena nepazljivost lahko privede do nesreče. To se je zgodilo tudi gluhemu Nejcu v igranem prizoru požara: med kuhanjem je prejel videoklic in pozornost preusmeril na telefon, zato je v stanovanju skoraj zagorelo. Več o poteku reševalne akcije izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Marsikdo nam je lahko kljub svoji invalidnosti velik zgled. Mitja Osolnik, ki je slep že od rojstva, obožuje glasbo. Tudi gluha Valerija Škof je zaljubljena v glasbo, njeno poslanstvo pa je kretanje besedil pesmi, saj želi glasbo in besedila približati gluhi populaciji. David Razboršek, ki je bil nekoč direktor uspešnega slovenskega marketinškega podjetja, je po hudi nesreči na invalidskem vozičku. Tri pozitivne življenjske zgodbe si lahko ogledate v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Marsikdo nam je lahko kljub svoji invalidnosti velik zgled. Mitja Osolnik, ki je slep že od rojstva, obožuje glasbo. Tudi gluha Valerija Škof je zaljubljena v glasbo, njeno poslanstvo pa je kretanje besedil pesmi, saj želi glasbo in besedila približati gluhi populaciji. David Razboršek, ki je bil nekoč direktor uspešnega slovenskega marketinškega podjetja, je po hudi nesreči na invalidskem vozičku. Tri pozitivne življenjske zgodbe si lahko ogledate v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Skoraj 80.000 ljudi v Sloveniji uporablja slušni aparat. Po besedah naših sogovornikov so cenovni standardi slušnih aparatov enaki že od davnega leta 2004. Od takrat se je spremenilo marsikaj – od tehnologije do visokih življenjskih stroškov. Kakšne aparate uporabljajo naši sogovorniki, kakšni so moderni standardi slušnih aparatov in kaj pravijo pri zdravstveni zavarovalnici, izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Skoraj 80.000 ljudi v Sloveniji uporablja slušni aparat. Po besedah naših sogovornikov so cenovni standardi slušnih aparatov enaki že od davnega leta 2004. Od takrat se je spremenilo marsikaj – od tehnologije do visokih življenjskih stroškov. Kakšne aparate uporabljajo naši sogovorniki, kakšni so moderni standardi slušnih aparatov in kaj pravijo pri zdravstveni zavarovalnici, izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Slikar samorastnik Franc Petrič iz Pšenične Police je vse življenje posvetil ustvarjanju. V otroštvu je zaradi meningitisa izgubil sluh. Že zgodaj je pokazal likovno nadarjenost, zato so ga starši po štiri letih šolanja v državni gluhonemnici v Ljubljani, ki jo je vseskozi izdeloval z odličnim uspehom, poslali v uk k slikarju na Primskovem pri Kranju. Največ je ustvarjal v olju na platnu, njegova dela pa krasijo številne domove po Sloveniji in na tujem. Zelo znan je po nabožnih motivih; naslikal je tudi več kot trideset cerkvenih zastav – bander. Spoznajte umetniški svet Franca Petriča v oddaji Prisluhnimo tišini.
Slikar samorastnik Franc Petrič iz Pšenične Police je vse življenje posvetil ustvarjanju. V otroštvu je zaradi meningitisa izgubil sluh. Že zgodaj je pokazal likovno nadarjenost, zato so ga starši po štiri letih šolanja v državni gluhonemnici v Ljubljani, ki jo je vseskozi izdeloval z odličnim uspehom, poslali v uk k slikarju na Primskovem pri Kranju. Največ je ustvarjal v olju na platnu, njegova dela pa krasijo številne domove po Sloveniji in na tujem. Zelo znan je po nabožnih motivih; naslikal je tudi več kot trideset cerkvenih zastav – bander. Spoznajte umetniški svet Franca Petriča v oddaji Prisluhnimo tišini.
Končno smo dobili nov pravilnik o poklicnih boleznih. Veljati začne 1. maja, torej štiri dni po Mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu. Novi pravilnik med drugim priznava tudi gluhoto in naglušnost kot poklicno bolezen. Pravilnik iz leta 2003 je bil namreč napisan tako, da poklicnih bolezni ni bilo mogoče odkriti, saj je predvideval, da bo delodajalec svojega zaposlenega, če bo posumil, da ima ta poklicno bolezen, poslal na pregled k specialistu medicine dela, kar je seveda konflikt interesov. Kako bo po novem, si oglejte v oddaji Prisluhnimo tišini.
Končno smo dobili nov pravilnik o poklicnih boleznih. Veljati začne 1. maja, torej štiri dni po Mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu. Novi pravilnik med drugim priznava tudi gluhoto in naglušnost kot poklicno bolezen. Pravilnik iz leta 2003 je bil namreč napisan tako, da poklicnih bolezni ni bilo mogoče odkriti, saj je predvideval, da bo delodajalec svojega zaposlenega, če bo posumil, da ima ta poklicno bolezen, poslal na pregled k specialistu medicine dela, kar je seveda konflikt interesov. Kako bo po novem, si oglejte v oddaji Prisluhnimo tišini.
Leto 2019 je bilo za mnogo invalidov prelomno, saj je takrat zaživela osebna asistenca, zaradi katere lahko samostojno živijo. Uporabnikov osebne asistence je iz leta v leto več, zdaj jih je že 4000. Predvidena sredstva so v teh štirih letih poskočila za kar 15-krat, na 200 milijonov evrov. Večina izvajalcev osebne asistence ni zadovoljnih z novelo zakona, zato zdaj potekajo pogajanja med resornim ministrstvom in izvajalci osebne asistence. Sogovorniki so v oddaji Prisluhnimo tišini delili tako dobre kot slabe izkušnje z osebno asistenco. Več izveste 15. 4. ob predvidoma 15.15 na prvem programu TV Slovenija.
Leto 2019 je bilo za mnogo invalidov prelomno, saj je takrat zaživela osebna asistenca, zaradi katere lahko samostojno živijo. Uporabnikov osebne asistence je iz leta v leto več, zdaj jih je že 4000. Predvidena sredstva so v teh štirih letih poskočila za kar 15-krat, na 200 milijonov evrov. Večina izvajalcev osebne asistence ni zadovoljnih z novelo zakona, zato zdaj potekajo pogajanja med resornim ministrstvom in izvajalci osebne asistence. Sogovorniki so v oddaji Prisluhnimo tišini delili tako dobre kot slabe izkušnje z osebno asistenco. Več izveste 15. 4. ob predvidoma 15.15 na prvem programu TV Slovenija.
Samo en prostor imamo in delimo si ga vsi. Načrtovan prostor, prilagojen ranljivim skupinam, je primeren za nas vse. Skoraj 45 odstotkov ljudi pri nas se uvršča med ranljive skupine udeležencev v prometu. Odstotek se bo zaradi staranja prebivalstva z leti še povečeval, ne nazadnje pa bomo kakovostno načrtovanje prostora potrebovali prav vsi. Svoje izkušnje z dostopnostjo cestišč in druge infrastrukture so nam predstavile tako senzorno kot gibalno ovirane osebe. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, 8. 4. ob predvidoma 15.15 na prvem programu TV Slovenija.
Samo en prostor imamo in delimo si ga vsi. Načrtovan prostor, prilagojen ranljivim skupinam, je primeren za nas vse. Skoraj 45 odstotkov ljudi pri nas se uvršča med ranljive skupine udeležencev v prometu. Odstotek se bo zaradi staranja prebivalstva z leti še povečeval, ne nazadnje pa bomo kakovostno načrtovanje prostora potrebovali prav vsi. Svoje izkušnje z dostopnostjo cestišč in druge infrastrukture so nam predstavile tako senzorno kot gibalno ovirane osebe. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, 8. 4. ob predvidoma 15.15 na prvem programu TV Slovenija.
Včasih je lažje pokazati kot izgovoriti. V obdobju, ko otrok še ne govori, nam svoje želje sporoča z znaki. Kazalec usmeri k igrači in nam s tem pove, da jo želi. Znakovno podprta komunikacija, v tujini že dolgo poznana pod imenom baby signs, dokazuje, da malčki in dojenčki kretnje usvojijo hitreje kot besede. Tako se lahko z njimi sporazumevamo že vse od četrtega meseca, ko so otroci pripravljeni na učenje prvih znakov. Kretnje med drugim tudi zbližujejo, saj starši ob učenju in znakovnem sporazumevanju izboljšujejo komunikacijo s svojimi otroki.
Včasih je lažje pokazati kot izgovoriti. V obdobju, ko otrok še ne govori, nam svoje želje sporoča z znaki. Kazalec usmeri k igrači in nam s tem pove, da jo želi. Znakovno podprta komunikacija, v tujini že dolgo poznana pod imenom baby signs, dokazuje, da malčki in dojenčki kretnje usvojijo hitreje kot besede. Tako se lahko z njimi sporazumevamo že vse od četrtega meseca, ko so otroci pripravljeni na učenje prvih znakov. Kretnje med drugim tudi zbližujejo, saj starši ob učenju in znakovnem sporazumevanju izboljšujejo komunikacijo s svojimi otroki.
V Indiji so ženske v veliko slabšem položaju kot moški, sploh gluhe ženske in dekleta. Veliko gluhih žensk v tej eksotični deželi prekine šolanje že v sedmem ali osmem razredu osnovne šole. Tudi duševno zdravje gluhe skupnosti je tabu, gluhi se ne izobražujejo v znakovnem jeziku, prav tako jim država ne sofinancira tehničnih pripomočkov. O življenju gluhih v Indiji več v oddaji Prisluhnimo tišini na prvem sporedu TV Slovenija.
V Indiji so ženske v veliko slabšem položaju kot moški, sploh gluhe ženske in dekleta. Veliko gluhih žensk v tej eksotični deželi prekine šolanje že v sedmem ali osmem razredu osnovne šole. Tudi duševno zdravje gluhe skupnosti je tabu, gluhi se ne izobražujejo v znakovnem jeziku, prav tako jim država ne sofinancira tehničnih pripomočkov. O življenju gluhih v Indiji več v oddaji Prisluhnimo tišini na prvem sporedu TV Slovenija.
Zmaga slovenskega filma »62.a – Od prepovedi do ustave« v državi, kjer je doma filmska industrija Bollywood, ki na leto ustvari več filmov kot Hollywood in evropska filmska industrija skupaj, je vredna ponosa. V Čenaju v Indiji je namreč na festivalu India Deaf Expo zmagala gluha in naglušna skupnost Slovenije s filmom, ki govori skorajda o »jezikovnem genocidu« in razkriva pot znakovnega jezika v izobraževanju.
Zmaga slovenskega filma »62.a – Od prepovedi do ustave« v državi, kjer je doma filmska industrija Bollywood, ki na leto ustvari več filmov kot Hollywood in evropska filmska industrija skupaj, je vredna ponosa. V Čenaju v Indiji je namreč na festivalu India Deaf Expo zmagala gluha in naglušna skupnost Slovenije s filmom, ki govori skorajda o »jezikovnem genocidu« in razkriva pot znakovnega jezika v izobraževanju.
Pogovarjali smo se z gluhimi delavci, njihovimi slišečimi sodelavci in nadrejenimi. Vsi so z delom gluhih zaposlenih zelo zadovoljni, saj so kljub svoji invalidnosti odlični in spretni delavci.
Pogovarjali smo se z gluhimi delavci, njihovimi slišečimi sodelavci in nadrejenimi. Vsi so z delom gluhih zaposlenih zelo zadovoljni, saj so kljub svoji invalidnosti odlični in spretni delavci.
Kaj imajo skupnega nekdanji predsednik države Borut Pahor, radijski voditelj Sašo Hribar in glasbenik Blaž Gracar? Odgovor je tinitus. Ne veste, kaj je to? Bučni koncerti, preglasno poslušanje glasbe, delo v hrupnem okolju, strel pištole, pok petarde ali eksplozije – vse to so vzroki, ki nas lahko pripeljejo do tinitusa, nadležnega piskanja ali šumenja v glavi. Tretjega marca zaznamujemo mednarodni dan sluha. Letošnja tema je nega ušes in sluha, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pa je nosilka projekta Skrb zase ob tinitusu in bo skupaj z inštitutom Neocortex izvajala dolgo pričakovane vedenjsko-kognitivne terapije. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Kaj imajo skupnega nekdanji predsednik države Borut Pahor, radijski voditelj Sašo Hribar in glasbenik Blaž Gracar? Odgovor je tinitus. Ne veste, kaj je to? Bučni koncerti, preglasno poslušanje glasbe, delo v hrupnem okolju, strel pištole, pok petarde ali eksplozije – vse to so vzroki, ki nas lahko pripeljejo do tinitusa, nadležnega piskanja ali šumenja v glavi. Tretjega marca zaznamujemo mednarodni dan sluha. Letošnja tema je nega ušes in sluha, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pa je nosilka projekta Skrb zase ob tinitusu in bo skupaj z inštitutom Neocortex izvajala dolgo pričakovane vedenjsko-kognitivne terapije. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
25. februarja obeležujemo mednarodni dan polževega vsadka, s pomočjo katerega gluhi lahko slišijo. Prva operacija polževega vsadka se je v Sloveniji zgodila pred 26 leti. Do danes je bilo operiranih več kot 500 oseb z izgubo sluha.
25. februarja obeležujemo mednarodni dan polževega vsadka, s pomočjo katerega gluhi lahko slišijo. Prva operacija polževega vsadka se je v Sloveniji zgodila pred 26 leti. Do danes je bilo operiranih več kot 500 oseb z izgubo sluha.
Kdo ne pozna Ljubice Podboršek? Ljubica je najstarejša in prva tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki je svoje življenje posvetila razvoju slovenskega znakovnega jezika. Biti tolmač slovenskega znakovnega jezika ni delo, je zelo pomembno poslanstvo. Tolmači so namreč nepogrešljiv most med gluhim in slišečim svetom.
Kdo ne pozna Ljubice Podboršek? Ljubica je najstarejša in prva tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki je svoje življenje posvetila razvoju slovenskega znakovnega jezika. Biti tolmač slovenskega znakovnega jezika ni delo, je zelo pomembno poslanstvo. Tolmači so namreč nepogrešljiv most med gluhim in slišečim svetom.
