Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.
Leto 2025 se nezadržno približuje. Do konca prihodnjega leta bi morala naša država zagotoviti popolno dostopnost vseh javnih objektov za invalide. Vendar je ta cilj očitno še daleč od dosegljivega. Ob mednarodnem dnevu invalidov in dnevu človekovih pravic, ki ju praznujemo v začetku decembra, so ljudje z različnimi oviranostmi predstavili stanje dostopnosti v praksi. Menijo, da je država v 15 letih naredila bore malo. Ne zamudite tokratne oddaje Prisluhnimo tišini.
Leto 2025 se nezadržno približuje. Do konca prihodnjega leta bi morala naša država zagotoviti popolno dostopnost vseh javnih objektov za invalide. Vendar je ta cilj očitno še daleč od dosegljivega. Ob mednarodnem dnevu invalidov in dnevu človekovih pravic, ki ju praznujemo v začetku decembra, so ljudje z različnimi oviranostmi predstavili stanje dostopnosti v praksi. Menijo, da je država v 15 letih naredila bore malo. Ne zamudite tokratne oddaje Prisluhnimo tišini.
Deset let praznujemo dan slovenskega znakovnega jezika. Ob 10-letnici praznika jezika, ki povezuje svetove tišine in zvoka, so se novembra po Sloveniji zvrstili dogodki, ki so osvetlili bogato kulturo in identiteto gluhe skupnosti – od prve mednarodne konference o znakovnem jeziku v Ljubljani, na kateri so strokovnjaki in udeleženci iz različnih držav razpravljali o prihodnosti in razvoju jezika rok, do čarobne razstave umetniških del v Izoli. Posebno doživetje pa je ponudil tudi gledališki dogodek v SiTi Teatru, v katerem so gluhi ustvarjalci obiskovalcem z umetnostjo odprli nova obzorja razumevanja. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Deset let praznujemo dan slovenskega znakovnega jezika. Ob 10-letnici praznika jezika, ki povezuje svetove tišine in zvoka, so se novembra po Sloveniji zvrstili dogodki, ki so osvetlili bogato kulturo in identiteto gluhe skupnosti – od prve mednarodne konference o znakovnem jeziku v Ljubljani, na kateri so strokovnjaki in udeleženci iz različnih držav razpravljali o prihodnosti in razvoju jezika rok, do čarobne razstave umetniških del v Izoli. Posebno doživetje pa je ponudil tudi gledališki dogodek v SiTi Teatru, v katerem so gluhi ustvarjalci obiskovalcem z umetnostjo odprli nova obzorja razumevanja. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Genska terapija prinaša upanje otrokom po vsem svetu, ki trpijo zaradi genskih okvar, vključno z gluhoto. Pred kratkim je v Veliki Britaniji deklica Opal Sandy po uspešni genski terapiji slišala svoj prvi zvok, medtem ko so kitajski znanstveniki s podobnim postopkom povrnili sluh petim otrokom. V Sloveniji pa delo dr. Špele Miroševič vliva novo upanje za Urbana in druge otroke z redkimi genskimi boleznimi, saj se načrtuje odprtje novega Centra za tehnologije genske in celične terapije. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Genska terapija prinaša upanje otrokom po vsem svetu, ki trpijo zaradi genskih okvar, vključno z gluhoto. Pred kratkim je v Veliki Britaniji deklica Opal Sandy po uspešni genski terapiji slišala svoj prvi zvok, medtem ko so kitajski znanstveniki s podobnim postopkom povrnili sluh petim otrokom. V Sloveniji pa delo dr. Špele Miroševič vliva novo upanje za Urbana in druge otroke z redkimi genskimi boleznimi, saj se načrtuje odprtje novega Centra za tehnologije genske in celične terapije. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
V rožnatem oktobru so gluhe ženske naredile nekaj prav posebnega zase: udeležile so se tabora pod geslom Skrb zase, ki je bil posvečen ozaveščanju o raku dojk in duševnem zdravju. Pomembnost skrbi zase dobro poznajo tudi v zavodu Nazaj na konja, kjer s terapijami s konji pomagajo otrokom, osebam s posebnimi potrebami in vsem, ki potrebujejo podporo na področju duševnega zdravja. Več o tem v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
V rožnatem oktobru so gluhe ženske naredile nekaj prav posebnega zase: udeležile so se tabora pod geslom Skrb zase, ki je bil posvečen ozaveščanju o raku dojk in duševnem zdravju. Pomembnost skrbi zase dobro poznajo tudi v zavodu Nazaj na konja, kjer s terapijami s konji pomagajo otrokom, osebam s posebnimi potrebami in vsem, ki potrebujejo podporo na področju duševnega zdravja. Več o tem v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Ustvarjalci oddaje Prisluhnimo tišini smo po dobrem letu, odkar so našo državo 4. avgusta lani prizadele katastrofalne poplave, obiskali gluhe in naglušne v Savinjski dolini, kjer je bilo najhuje. Reke so prestopile bregove in uničile številne domove, nekateri domačini so bili za nekaj časa popolnoma odrezani od sveta. Ob obisku so povedali, da brez pomoči sami ne bi zmogli in kako pomembna je hitra podpora bližnjih in organizacij. Kako so se znašli in kaj še pričakujejo od države, boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Ustvarjalci oddaje Prisluhnimo tišini smo po dobrem letu, odkar so našo državo 4. avgusta lani prizadele katastrofalne poplave, obiskali gluhe in naglušne v Savinjski dolini, kjer je bilo najhuje. Reke so prestopile bregove in uničile številne domove, nekateri domačini so bili za nekaj časa popolnoma odrezani od sveta. Ob obisku so povedali, da brez pomoči sami ne bi zmogli in kako pomembna je hitra podpora bližnjih in organizacij. Kako so se znašli in kaj še pričakujejo od države, boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Kako dostopne so v Sloveniji avdiovizualne medijske storitve za gluhe in naglušne? S kakšnimi izzivi se spoprijemajo te osebe, ko spremljajo televizijske programe brez podnapisov ali tolmačev slovenskega znakovnega jezika? Kljub napredku na tem področju ostajajo številne slovenske oddaje nedostopne, vendar bodo morale zaradi zahtev evropske direktive tudi pri nas avdiovizualne storitve postati dostopnejše. Ostaja pa vprašanje, kdo bo dostopnost financiral. Ne zamudite oddaje Prisluhnimo tišini.
Kako dostopne so v Sloveniji avdiovizualne medijske storitve za gluhe in naglušne? S kakšnimi izzivi se spoprijemajo te osebe, ko spremljajo televizijske programe brez podnapisov ali tolmačev slovenskega znakovnega jezika? Kljub napredku na tem področju ostajajo številne slovenske oddaje nedostopne, vendar bodo morale zaradi zahtev evropske direktive tudi pri nas avdiovizualne storitve postati dostopnejše. Ostaja pa vprašanje, kdo bo dostopnost financiral. Ne zamudite oddaje Prisluhnimo tišini.
September je bil napolnjen z dogajanjem, ki predstavlja tihe vezi in bližino, posebno za tiste pogosto preslišane. Zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov smo spremljali na Reha dnevih v Portorožu, od tam smo se odpravili na sprehod po ljubljanskih ulicah z aplikacijo Slavic Soundwalking, vmes pa smo skočili tudi na Festival za tretje življenjsko obdobje. Pozabili nismo niti na mednarodna dneva znakovnega jezika in tolmačenja.
September je bil napolnjen z dogajanjem, ki predstavlja tihe vezi in bližino, posebno za tiste pogosto preslišane. Zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov smo spremljali na Reha dnevih v Portorožu, od tam smo se odpravili na sprehod po ljubljanskih ulicah z aplikacijo Slavic Soundwalking, vmes pa smo skočili tudi na Festival za tretje življenjsko obdobje. Pozabili nismo niti na mednarodna dneva znakovnega jezika in tolmačenja.
Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče je 21. septembra s ponosom gostilo praznovanje ob mednarodnem dnevu gluhih. V kulturnem domu v Slovenskih Konjicah so na slavnostni prireditvi pod geslom Želimo biti del vključujoče družbe poudarili pomen enakopravnosti, pravice do znakovnega jezika in dostopa do informacij za osebe z izgubo sluha.
Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče je 21. septembra s ponosom gostilo praznovanje ob mednarodnem dnevu gluhih. V kulturnem domu v Slovenskih Konjicah so na slavnostni prireditvi pod geslom Želimo biti del vključujoče družbe poudarili pomen enakopravnosti, pravice do znakovnega jezika in dostopa do informacij za osebe z izgubo sluha.
Ne nasedajte zavajajočim oglasom. Spet se je pojavila poplava zavajajočih oglasov, ki ljudi napeljujejo h kupovanju različnih izdelkov in terapij, ki naj bi čudežno učinkovali na zdravje. Med drugimi se pojavljajo oglasi za slušne ojačevalnike, terapije, kapljice in podobno, ki naj bi čez noč odpravili težave s sluhom. Uporaba takih, tako imenovanih »univerzalnih« slušnih pripomočkov lahko še poslabša zdravstveno stanje človeka. Zato zdravniška stroka opozarja, da je ob vsaki težavi s sluhom najprej treba obiskati zdravnika, nikakor pa ne gre zaupati neetičnim oglasom, ki izkoriščajo stisko ljudi.
Ne nasedajte zavajajočim oglasom. Spet se je pojavila poplava zavajajočih oglasov, ki ljudi napeljujejo h kupovanju različnih izdelkov in terapij, ki naj bi čudežno učinkovali na zdravje. Med drugimi se pojavljajo oglasi za slušne ojačevalnike, terapije, kapljice in podobno, ki naj bi čez noč odpravili težave s sluhom. Uporaba takih, tako imenovanih »univerzalnih« slušnih pripomočkov lahko še poslabša zdravstveno stanje človeka. Zato zdravniška stroka opozarja, da je ob vsaki težavi s sluhom najprej treba obiskati zdravnika, nikakor pa ne gre zaupati neetičnim oglasom, ki izkoriščajo stisko ljudi.
V tokratni oddaji se bomo posvetili izjemnim psom pomočnikom, ki s svojo predanostjo in sposobnostmi spreminjajo življenje oseb s posebnimi potrebami. Spoznali boste, kako psi pomočniki za gibalno ovirane osebe in psi vodniki za slepe pomagajo svojim lastnikom pri vsakodnevnih opravilih ter kako slovenska zakonodaja podpira to pomembno področje. Raziskali bomo tudi, kako bi lahko psi pomočniki gluhim osebam omogočili še večjo neodvisnost in varnost. Ne zamudite oddaje Prisluhnimo tišini 28. 9. ob predvidoma 15.25 na prvem programu Televizije Slovenija.
V tokratni oddaji se bomo posvetili izjemnim psom pomočnikom, ki s svojo predanostjo in sposobnostmi spreminjajo življenje oseb s posebnimi potrebami. Spoznali boste, kako psi pomočniki za gibalno ovirane osebe in psi vodniki za slepe pomagajo svojim lastnikom pri vsakodnevnih opravilih ter kako slovenska zakonodaja podpira to pomembno področje. Raziskali bomo tudi, kako bi lahko psi pomočniki gluhim osebam omogočili še večjo neodvisnost in varnost. Ne zamudite oddaje Prisluhnimo tišini 28. 9. ob predvidoma 15.25 na prvem programu Televizije Slovenija.
Goran Dragić se je s solzami v očeh poslovil od poklicne košarke in ob tem mlademu košarkarskemu talentu, gluhemu Maksu Podgoršku, zaželel veliko uspehov. Kaj natančno mu je sporočil, boste lahko videli v tokratni oddaji, v kateri vas bo navdušil tudi Bruno Glas, mladinski svetovni prvak v hitropoteznem šahu gluhih. Ob mednarodnem dnevu gluhih, ki ga praznujemo tretjo soboto v septembru in je največji praznik za gluho skupnost v slovenskem prostoru, ob dnevu športa, ki ga praznujemo 23. septembra, in ob evropskem tednu športa spoznajte navdihujoče zgodbe gluhih športnikov. Ne zamudite oddaje Prisluhnimo tišini to soboto, 21. septembra, ob predvidoma 15.25 na prvem programu Televizije Slovenija.
Goran Dragić se je s solzami v očeh poslovil od poklicne košarke in ob tem mlademu košarkarskemu talentu, gluhemu Maksu Podgoršku, zaželel veliko uspehov. Kaj natančno mu je sporočil, boste lahko videli v tokratni oddaji, v kateri vas bo navdušil tudi Bruno Glas, mladinski svetovni prvak v hitropoteznem šahu gluhih. Ob mednarodnem dnevu gluhih, ki ga praznujemo tretjo soboto v septembru in je največji praznik za gluho skupnost v slovenskem prostoru, ob dnevu športa, ki ga praznujemo 23. septembra, in ob evropskem tednu športa spoznajte navdihujoče zgodbe gluhih športnikov. Ne zamudite oddaje Prisluhnimo tišini to soboto, 21. septembra, ob predvidoma 15.25 na prvem programu Televizije Slovenija.
Slovenski znakovni jezik bo končno dobil svoje mesto v šolskem sistemu. V noveli Zakona o osnovnih šolah, ki je bila sprejeta v začetku letošnjega leta, so zapisane tudi pravice gluhih in naglušnih otrok. Učenje slovenskega znakovnega jezika je po novem umeščeno v program osnovnošolskega izobraževanja. Novela zakona pa prinaša tudi druge novosti, med drugim uvedbo prvega tujega jezika v prvi razred, prenovo razširjenega programa, spremembe na področju izobraževanja na domu in nacionalnega preverjanja znanja. Več o uvajanju in prenovi šolskega sistema boste izvedeli v tokratni oddaji.
Slovenski znakovni jezik bo končno dobil svoje mesto v šolskem sistemu. V noveli Zakona o osnovnih šolah, ki je bila sprejeta v začetku letošnjega leta, so zapisane tudi pravice gluhih in naglušnih otrok. Učenje slovenskega znakovnega jezika je po novem umeščeno v program osnovnošolskega izobraževanja. Novela zakona pa prinaša tudi druge novosti, med drugim uvedbo prvega tujega jezika v prvi razred, prenovo razširjenega programa, spremembe na področju izobraževanja na domu in nacionalnega preverjanja znanja. Več o uvajanju in prenovi šolskega sistema boste izvedeli v tokratni oddaji.
Na petem svetovnem prvenstvu gluhih v atletiki, ki je bilo julija na Tajvanu, sta slovenska atleta Iris Breganski in Tadej Enci kljub izrednim vremenskim razmeram dosegla izjemne uspehe. Iris je osvojila srebro v sedmeroboju, Tadej pa je postavil osebni rekord v teku na 400 metrov. V oddaji bomo spoznali tudi mlada talenta: mladinskega prvaka v hitropoteznem šahu Bruna Glasa in košarkarja Maksa Podgorška, ki pišeta novo zgodbo za gluhe športnike. Ne zamudite pregleda največjih dosežkov slovenskih gluhih športnikov v letošnjem letu.
Na petem svetovnem prvenstvu gluhih v atletiki, ki je bilo julija na Tajvanu, sta slovenska atleta Iris Breganski in Tadej Enci kljub izrednim vremenskim razmeram dosegla izjemne uspehe. Iris je osvojila srebro v sedmeroboju, Tadej pa je postavil osebni rekord v teku na 400 metrov. V oddaji bomo spoznali tudi mlada talenta: mladinskega prvaka v hitropoteznem šahu Bruna Glasa in košarkarja Maksa Podgorška, ki pišeta novo zgodbo za gluhe športnike. Ne zamudite pregleda največjih dosežkov slovenskih gluhih športnikov v letošnjem letu.
Gluhoslepota pomeni hkratno okvaro vida in sluha, zato gluhoslepe osebe potrebujejo posebne prilagoditve v vsakdanjem življenju, tudi za sporazumevanje. Zadnji teden junija je po vsem svetu teden Helen Keller, gluhoslepe ameriške pisateljice in borke za pravice gluhoslepih. Zato smo v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini pod drobnogled vzeli predlog zakona o uporabi jezika gluhoslepih, ki ga je pripravilo in v javno obravnavo vložilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na predlog je prispelo 24 pripomb iz različnih organizacij, ki opozarjajo na neusklajenost z zakonom o osebni asistenci, neustrezen kriterij ugotavljanja gluhoslepote in tudi diskriminatornost.
Gluhoslepota pomeni hkratno okvaro vida in sluha, zato gluhoslepe osebe potrebujejo posebne prilagoditve v vsakdanjem življenju, tudi za sporazumevanje. Zadnji teden junija je po vsem svetu teden Helen Keller, gluhoslepe ameriške pisateljice in borke za pravice gluhoslepih. Zato smo v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini pod drobnogled vzeli predlog zakona o uporabi jezika gluhoslepih, ki ga je pripravilo in v javno obravnavo vložilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na predlog je prispelo 24 pripomb iz različnih organizacij, ki opozarjajo na neusklajenost z zakonom o osebni asistenci, neustrezen kriterij ugotavljanja gluhoslepote in tudi diskriminatornost.
25 let in 25 predstav gledališke skupine Tihe stopinje. Ob tem častitljivem jubileju so se gluhi in naglušni igralci s predstavo Čarovniški proces v začetku junija tako že 25. priklonili navdušenemu občinstvu. Več o predstavi Čarovniški proces in dogajanju v zaodrju ob 25-letnici delovanja skupine Tihe stopinje boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
25 let in 25 predstav gledališke skupine Tihe stopinje. Ob tem častitljivem jubileju so se gluhi in naglušni igralci s predstavo Čarovniški proces v začetku junija tako že 25. priklonili navdušenemu občinstvu. Več o predstavi Čarovniški proces in dogajanju v zaodrju ob 25-letnici delovanja skupine Tihe stopinje boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Janez Juvanovič je upokojeni elektroinženir, ki ima že nekaj časa težave s sluhom. Zaradi ponovnega poslabšanja se je obrnil na svojo zdravnico in uvrstila ga je na seznam upravičencev do slušnega aparata. Vendar ga je skrbelo, da slušni aparat škoduje zdravim dlačicam in s tem sluhu. Podobna vprašanja in negotovosti se porajajo veliki večini uporabnikov slušnih aparatov. Slušni akustiki so lahko prvi, ki nam pomagajo najti odgovore na vprašanja. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je pred dvema letoma podala pobudo za razvoj poklicnega standarda – NPK Akustik za slušne aparate. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Janez Juvanovič je upokojeni elektroinženir, ki ima že nekaj časa težave s sluhom. Zaradi ponovnega poslabšanja se je obrnil na svojo zdravnico in uvrstila ga je na seznam upravičencev do slušnega aparata. Vendar ga je skrbelo, da slušni aparat škoduje zdravim dlačicam in s tem sluhu. Podobna vprašanja in negotovosti se porajajo veliki večini uporabnikov slušnih aparatov. Slušni akustiki so lahko prvi, ki nam pomagajo najti odgovore na vprašanja. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je pred dvema letoma podala pobudo za razvoj poklicnega standarda – NPK Akustik za slušne aparate. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Nogometna tekma februarja letos med Mariborom in Muro se je žal spremenila v moro, ko je z navijaških tribun priletelo pirotehnično sredstvo, ki bi bilo lahko usodno za mladega napadalca NK Mura Nika Kasala in njegove soigralce. Poškodba, ki jo je utrpel Niko Kasalo, ni bila običajna, kakršno bi pričakovali na nogometnem igrišču. Nekaj časa je namreč zaradi glasnega poka ostal brez sluha. Prav zaradi vse večje izpostavljenosti hrupu, tako na odprtem kot v zaprtih prostorih, je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije organizirala okroglo mizo z naslovom Izzivi hrupa in glasnosti. O posledicah uporabe glasnih pirotehničnih sredstvih ter izzivih hrupa in glasnosti v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Nogometna tekma februarja letos med Mariborom in Muro se je žal spremenila v moro, ko je z navijaških tribun priletelo pirotehnično sredstvo, ki bi bilo lahko usodno za mladega napadalca NK Mura Nika Kasala in njegove soigralce. Poškodba, ki jo je utrpel Niko Kasalo, ni bila običajna, kakršno bi pričakovali na nogometnem igrišču. Nekaj časa je namreč zaradi glasnega poka ostal brez sluha. Prav zaradi vse večje izpostavljenosti hrupu, tako na odprtem kot v zaprtih prostorih, je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije organizirala okroglo mizo z naslovom Izzivi hrupa in glasnosti. O posledicah uporabe glasnih pirotehničnih sredstvih ter izzivih hrupa in glasnosti v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini boste spoznali slovenskega gluhega kemika, ki je študiral na znameniti univerzi Gallaudet v Washingtonu v Združenih državah Amerike, in gluho Američanko z gluhim psom. Karlie Waldrip je po rodu iz Teksasa, kjer je tudi diplomirala. Danes kot potujoča učiteljica z gluhim psom Rhettom poučuje gluhe in naglušne, slišeče pa ozavešča o gluhoti, tudi o gluhoti psov. Več boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini boste spoznali slovenskega gluhega kemika, ki je študiral na znameniti univerzi Gallaudet v Washingtonu v Združenih državah Amerike, in gluho Američanko z gluhim psom. Karlie Waldrip je po rodu iz Teksasa, kjer je tudi diplomirala. Danes kot potujoča učiteljica z gluhim psom Rhettom poučuje gluhe in naglušne, slišeče pa ozavešča o gluhoti, tudi o gluhoti psov. Več boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Na presečišču dveh ranljivih skupin – gluhih, naglušnih in LGBT-oseb – smo spoznali naglušnega Naia Štagarja, mladega transaktivista, ki je letos pod okriljem zavoda TransAkcija organiziral okroglo mizo o sluhu. Pravi, da je znakovni jezik za nekatere ljudi, ki so obenem del LGBT-skupnosti, osvobajajoč. Med osebami z oviranostmi so tudi LGBT-osebe, čeprav se zaradi strahu pred izključitvijo iz primarne skupnosti le redko javno razkrivajo.
Na presečišču dveh ranljivih skupin – gluhih, naglušnih in LGBT-oseb – smo spoznali naglušnega Naia Štagarja, mladega transaktivista, ki je letos pod okriljem zavoda TransAkcija organiziral okroglo mizo o sluhu. Pravi, da je znakovni jezik za nekatere ljudi, ki so obenem del LGBT-skupnosti, osvobajajoč. Med osebami z oviranostmi so tudi LGBT-osebe, čeprav se zaradi strahu pred izključitvijo iz primarne skupnosti le redko javno razkrivajo.
Nikolaj je že 22 let ponosen lastnik vozniškega dovoljenja. Ekipa oddaje Prisluhnimo tišini ga je spremljala pri treningu varne vožnje na Vranskem, kjer je želel obnoviti svoje znanje. Kako gluhe osebe opravijo vozniški izpit? Kako ga naredijo gibalno ovirane osebe? Kakšne omejitve veljajo zanje in ali so lahko poklicni vozniki tovornjakov in avtobusov? Več izveste v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 18. maja ob 15.25 na prvem programu Televizije Slovenija. Vabljeni k ogledu.
Nikolaj je že 22 let ponosen lastnik vozniškega dovoljenja. Ekipa oddaje Prisluhnimo tišini ga je spremljala pri treningu varne vožnje na Vranskem, kjer je želel obnoviti svoje znanje. Kako gluhe osebe opravijo vozniški izpit? Kako ga naredijo gibalno ovirane osebe? Kakšne omejitve veljajo zanje in ali so lahko poklicni vozniki tovornjakov in avtobusov? Več izveste v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 18. maja ob 15.25 na prvem programu Televizije Slovenija. Vabljeni k ogledu.
Konec aprila je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v Ljubljani pripravila mednarodno konferenco Poti do duševnega zdravja ob izgubi sluha, ki je združila tako domače kot tuje strokovnjake s tega področja. Med drugim so predstavili prve raziskave o duševnem zdravju oseb z izgubo sluha, več pa izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Konec aprila je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v Ljubljani pripravila mednarodno konferenco Poti do duševnega zdravja ob izgubi sluha, ki je združila tako domače kot tuje strokovnjake s tega področja. Med drugim so predstavili prve raziskave o duševnem zdravju oseb z izgubo sluha, več pa izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Ob nedavnem prazniku dela, prvem maju, smo obiskali gluhe delavce, ki kljub oviram zaradi svoje invalidnosti s predanostjo, vztrajnostjo in strokovnostjo dokazujejo, da so nepogrešljiv del delovne sile. Bojan Mežnar je gluhi pripravljavec proizvodnje v podjetju IP Skaza, ki je prav lani prejel laskavi naziv Skazina zvezda. Jelena Bolšedonova je prva gluha dostavljavka pri Woltu, Urška Mermolja pa po uspešno končani fakulteti skrbi za računovodske storitve v prenovljenem letovišču Floramare Resort zdravja.
Ob nedavnem prazniku dela, prvem maju, smo obiskali gluhe delavce, ki kljub oviram zaradi svoje invalidnosti s predanostjo, vztrajnostjo in strokovnostjo dokazujejo, da so nepogrešljiv del delovne sile. Bojan Mežnar je gluhi pripravljavec proizvodnje v podjetju IP Skaza, ki je prav lani prejel laskavi naziv Skazina zvezda. Jelena Bolšedonova je prva gluha dostavljavka pri Woltu, Urška Mermolja pa po uspešno končani fakulteti skrbi za računovodske storitve v prenovljenem letovišču Floramare Resort zdravja.
Dolgotrajna oskrba je namenjena ljudem, ki v daljšem obdobju ali za stalno potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih in podpornih opravil. Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša štiri temeljne pravice: pravico do oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek, obenem pa še dodatni pravici: e-oskrbo in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Več o uveljavljanju dolgotrajne oskrbe, upravičencih, komisijah in izzivih boste izvedeli v tokratni oddaji.
Dolgotrajna oskrba je namenjena ljudem, ki v daljšem obdobju ali za stalno potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih in podpornih opravil. Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša štiri temeljne pravice: pravico do oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek, obenem pa še dodatni pravici: e-oskrbo in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Več o uveljavljanju dolgotrajne oskrbe, upravičencih, komisijah in izzivih boste izvedeli v tokratni oddaji.
Čeprav je bil lani po 30 letih sprejet nov pravilnik o poklicnih boleznih, ki naj bi marsikomu celo olajšal uveljavljanje poklicne bolezni, je njeno priznanje včasih skorajda nemogoče. Pravilnik med drugim priznava tudi gluhoto in naglušnost kot poklicno bolezen in omogoča uveljavljanje poklicne bolezni tudi upokojencem, ki so v času zaposlitve zboleli zaradi dela v neprimernem delovnem okolju. To se je zgodilo tudi Melaniji Lebreht, ki je nekoč delala v eni izmed ljubljanskih tekstilnih tovarn. Po stečaju tovarne ni nikjer več dokumentov o merjenju hrupa v podjetju, seveda ne po krivdi delavk in delavcev. Več v oddaji Prisluhnimo tišini.
Čeprav je bil lani po 30 letih sprejet nov pravilnik o poklicnih boleznih, ki naj bi marsikomu celo olajšal uveljavljanje poklicne bolezni, je njeno priznanje včasih skorajda nemogoče. Pravilnik med drugim priznava tudi gluhoto in naglušnost kot poklicno bolezen in omogoča uveljavljanje poklicne bolezni tudi upokojencem, ki so v času zaposlitve zboleli zaradi dela v neprimernem delovnem okolju. To se je zgodilo tudi Melaniji Lebreht, ki je nekoč delala v eni izmed ljubljanskih tekstilnih tovarn. Po stečaju tovarne ni nikjer več dokumentov o merjenju hrupa v podjetju, seveda ne po krivdi delavk in delavcev. Več v oddaji Prisluhnimo tišini.
Bolezni, stiske, naravne nesreče, odvisnosti, nasilje, različne invalidnosti so del našega življenja. Dandanes vse več ljudi doletijo težke preizkušnje, pri tem pa jih pogosto zapostavljajo tako soljudje kot država. Zato deluje vrsta organizacij, ki pomagajo ljudem premagovati stiske in si znova pridobiti dostojno življenje. Tem skupinam namenja sredstva tudi Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij FIHO, ki kot podaljšana roka države skrbi za najranljivejše. Več o FIHU in organizacijah, ki pomagajo ljudem v stiski, boste izvedeli tokratni v oddaji Prisluhnimo tišini.
Bolezni, stiske, naravne nesreče, odvisnosti, nasilje, različne invalidnosti so del našega življenja. Dandanes vse več ljudi doletijo težke preizkušnje, pri tem pa jih pogosto zapostavljajo tako soljudje kot država. Zato deluje vrsta organizacij, ki pomagajo ljudem premagovati stiske in si znova pridobiti dostojno življenje. Tem skupinam namenja sredstva tudi Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij FIHO, ki kot podaljšana roka države skrbi za najranljivejše. Več o FIHU in organizacijah, ki pomagajo ljudem v stiski, boste izvedeli tokratni v oddaji Prisluhnimo tišini.
Policija vsako leto dobi približno 160 prijav spolnih zlorab otrok, lani pa je to število narastlo na 180. Novost v boju proti spolnemu nasilju je Hiša za otroke, ki je svoja vrata odprla maja 2022. V tokratni oddaji boste lahko prisluhnili tragični izpovedi o spolni zlorabi v otroštvu žrtve, ki si želi najti svoj dolgo pričakovani mir.
Policija vsako leto dobi približno 160 prijav spolnih zlorab otrok, lani pa je to število narastlo na 180. Novost v boju proti spolnemu nasilju je Hiša za otroke, ki je svoja vrata odprla maja 2022. V tokratni oddaji boste lahko prisluhnili tragični izpovedi o spolni zlorabi v otroštvu žrtve, ki si želi najti svoj dolgo pričakovani mir.
Svetovni dan poezije in gledališča je priložnost, da počastimo umetnike, spodbujamo branje, pisanje, gledališko dejavnost … Ti veji ustvarjanja imata posebno mesto tudi v srcih gluhe in naglušne skupnosti. Obiskali smo gluhe osebe, predane umetnosti, ki hkrati opozarjajo, da niso polno vključeni v vse pore slovenske kulture, saj se zatakne že pri podnapisih, ki bi jim filme, risanke, informativne oddaje in poezijo, predvsem pa gledališče naredili dostopne.
Svetovni dan poezije in gledališča je priložnost, da počastimo umetnike, spodbujamo branje, pisanje, gledališko dejavnost … Ti veji ustvarjanja imata posebno mesto tudi v srcih gluhe in naglušne skupnosti. Obiskali smo gluhe osebe, predane umetnosti, ki hkrati opozarjajo, da niso polno vključeni v vse pore slovenske kulture, saj se zatakne že pri podnapisih, ki bi jim filme, risanke, informativne oddaje in poezijo, predvsem pa gledališče naredili dostopne.
Mlada gluha Beti je postala mamica pred tremi meseci. Ob materinskem dnevu smo jo obiskali, tako kot še tri druge mame, ki so mame z veliko začetnico, saj izjemno predano skrbijo za svoje otroke s posebnimi potrebami. S silno močjo in vztrajnostjo premagujejo številne izzive, ki jih prinaša materinstvo. Več o neverjetnih mamah, njihovih otrocih in izzivih v oddaji Prisluhnimo tišini.
Mlada gluha Beti je postala mamica pred tremi meseci. Ob materinskem dnevu smo jo obiskali, tako kot še tri druge mame, ki so mame z veliko začetnico, saj izjemno predano skrbijo za svoje otroke s posebnimi potrebami. S silno močjo in vztrajnostjo premagujejo številne izzive, ki jih prinaša materinstvo. Več o neverjetnih mamah, njihovih otrocih in izzivih v oddaji Prisluhnimo tišini.
Kako ravnati s slušnim aparatom in skrbeti zanj? To je tema tokratne oddaje Prisluhnimo tišini. Pravilna izbira slušnega aparata v naše življenje vrne zvoke, ki jih mogoče že dolgo ne slišimo več. Poleg izbire je pomembno tudi primerno vzdrževanje. Več o slušnih aparatih in nekaj praktičnih nasvetov o tem v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Kako ravnati s slušnim aparatom in skrbeti zanj? To je tema tokratne oddaje Prisluhnimo tišini. Pravilna izbira slušnega aparata v naše življenje vrne zvoke, ki jih mogoče že dolgo ne slišimo več. Poleg izbire je pomembno tudi primerno vzdrževanje. Več o slušnih aparatih in nekaj praktičnih nasvetov o tem v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Prašportniki dokazujejo, da invalidnost ni ovira za vrhunske športne uspehe. Udeležili smo se treh prireditev, povezanih s parašportom, ki so nam postregle z izjemnimi uspehi dosežki gluhih in preostalih parašportnikov, po drugi strani pa nas tudi opomnile, da šport ni le tekmovanje, ampak tudi sprostitev. Kdo so parašportniki leta 2023, vse o njihovih dosežkih in športnem duhu mladih s posebnimi potrebami, boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Prašportniki dokazujejo, da invalidnost ni ovira za vrhunske športne uspehe. Udeležili smo se treh prireditev, povezanih s parašportom, ki so nam postregle z izjemnimi uspehi dosežki gluhih in preostalih parašportnikov, po drugi strani pa nas tudi opomnile, da šport ni le tekmovanje, ampak tudi sprostitev. Kdo so parašportniki leta 2023, vse o njihovih dosežkih in športnem duhu mladih s posebnimi potrebami, boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Gostje v oddaji Prisluhnimo tišini bodo tokrat glasbeniki, ki jih je na karierni poti zaradi prevelike izpostavljenosti glasni glasbi doletel tinitus – nadležen zvok in piskanje v ušesih. Vabljeni k ogledu oddaje, ki jo namenjamo svetovnemu dnevu sluha, v kateri bodo znanci z glasbenih odrov spregovorili o številnih izzivih, s katerimi se spoprijemajo ljudje s težavami s sluhom.
Gostje v oddaji Prisluhnimo tišini bodo tokrat glasbeniki, ki jih je na karierni poti zaradi prevelike izpostavljenosti glasni glasbi doletel tinitus – nadležen zvok in piskanje v ušesih. Vabljeni k ogledu oddaje, ki jo namenjamo svetovnemu dnevu sluha, v kateri bodo znanci z glasbenih odrov spregovorili o številnih izzivih, s katerimi se spoprijemajo ljudje s težavami s sluhom.
Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki ga zaznamujemo 25. februarja, smo obiskali družino Šolajić - Kosi in njihovega 11-letnega sina Nikolaja, ki s polževim vsadkom živi polno otroštvo. Pogovarjali smo se tudi s Francem Forštnerjem, ki se je za vsaditev polževega vsadka odločil po 48. letu starosti, ko je popolnoma oglušel.
Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki ga zaznamujemo 25. februarja, smo obiskali družino Šolajić - Kosi in njihovega 11-letnega sina Nikolaja, ki s polževim vsadkom živi polno otroštvo. Pogovarjali smo se tudi s Francem Forštnerjem, ki se je za vsaditev polževega vsadka odločil po 48. letu starosti, ko je popolnoma oglušel.
Večina Slovencev ob imenu Valentin Stanič pomisli na Staničevo kočo pod Triglavom. Naši najvišji gori je prvi izmeril višino, sicer pa je bil duhovnik, gornik, pesnik, izumitelj in narodni buditelj. Rodil se je leta 1774 v Bodrežu pri Kanalu ob Soči in se nato šolal v Trbižu, Celovcu in Salzburgu. Še posebno pomemben je za gluho skupnost, saj je zaslužen za ustanovitev prve gluhonemnice na slovenskih tleh. V njej je izobraževal in pomagal gluhim učencem.
Večina Slovencev ob imenu Valentin Stanič pomisli na Staničevo kočo pod Triglavom. Naši najvišji gori je prvi izmeril višino, sicer pa je bil duhovnik, gornik, pesnik, izumitelj in narodni buditelj. Rodil se je leta 1774 v Bodrežu pri Kanalu ob Soči in se nato šolal v Trbižu, Celovcu in Salzburgu. Še posebno pomemben je za gluho skupnost, saj je zaslužen za ustanovitev prve gluhonemnice na slovenskih tleh. V njej je izobraževal in pomagal gluhim učencem.
V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini bomo predstavili merjenje sluha po Fowlerju in decibelu. S pomočjo strokovnjakov bomo prikazali različne postopke merjenja sluha, posebej pa se bomo ustavili ob metodi Fowler. Ta način merjenja sluha nas zanima predvsem z vidika ustreznosti meril, ki so podlaga za pridobitev pravic. Več o merjenju sluha, njegovih postopkih in merilih boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini.
V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini bomo predstavili merjenje sluha po Fowlerju in decibelu. S pomočjo strokovnjakov bomo prikazali različne postopke merjenja sluha, posebej pa se bomo ustavili ob metodi Fowler. Ta način merjenja sluha nas zanima predvsem z vidika ustreznosti meril, ki so podlaga za pridobitev pravic. Več o merjenju sluha, njegovih postopkih in merilih boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini.
Ujma in solidarnost sta zaznamovali minulo leto, ki si ga bomo vsi zapomnili po katastrofalnih poplavah, kakršnih v samostojni Sloveniji še ni bilo. Zato je kretnja leta 2023 postala solidarnost, beseda leta pa ujma. Kretnje za besedo ujma gluha skupnost še ni imela, zato je skupina za razvoj slovenskega znakovnega jezika določila tudi kretnjo zanjo. Kako se kretata ujma in solidarnost ter kako solidarni smo Slovenci, si lahko pogledate v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Ujma in solidarnost sta zaznamovali minulo leto, ki si ga bomo vsi zapomnili po katastrofalnih poplavah, kakršnih v samostojni Sloveniji še ni bilo. Zato je kretnja leta 2023 postala solidarnost, beseda leta pa ujma. Kretnje za besedo ujma gluha skupnost še ni imela, zato je skupina za razvoj slovenskega znakovnega jezika določila tudi kretnjo zanjo. Kako se kretata ujma in solidarnost ter kako solidarni smo Slovenci, si lahko pogledate v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Letošnje šolsko leto je za gluhe in naglušne otroke, ki se šolajo v rednih šolah, prelomno, saj jim je odslej omogočen neprimerno večji obseg ur tolmačenja. Še lansko šolsko leto jim je pripadalo zgolj pet ur tolmačenja na teden, to pa se je spremenilo s posodobitvijo pravilnika o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami. Tako od letošnjega šolskega leta strokovna skupina na šoli za vsakega učenca posebej izdela načrt, po katerem mu pripada toliko ur tolmačenja, kolikor jih potrebuje.
Letošnje šolsko leto je za gluhe in naglušne otroke, ki se šolajo v rednih šolah, prelomno, saj jim je odslej omogočen neprimerno večji obseg ur tolmačenja. Še lansko šolsko leto jim je pripadalo zgolj pet ur tolmačenja na teden, to pa se je spremenilo s posodobitvijo pravilnika o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami. Tako od letošnjega šolskega leta strokovna skupina na šoli za vsakega učenca posebej izdela načrt, po katerem mu pripada toliko ur tolmačenja, kolikor jih potrebuje.
Po novem osnutku Zakona o osebni asistenci bodo do nje upravičeni le družbeno aktivni uporabniki, ob tem pa bi največ pravic izgubili ljudje z motnjami v duševnem razvoju. Pogovarjali smo se z Alom, ki ima avtizem, z njegovo družino in izvajalci osebne asistenc, ki so zaradi novega osnutka zelo zaskrbljeni. Več boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu na prvem programu Televizije Slovenija ob predvidoma 15.20 uri. Vabljeni k ogledu.
Po novem osnutku Zakona o osebni asistenci bodo do nje upravičeni le družbeno aktivni uporabniki, ob tem pa bi največ pravic izgubili ljudje z motnjami v duševnem razvoju. Pogovarjali smo se z Alom, ki ima avtizem, z njegovo družino in izvajalci osebne asistenc, ki so zaradi novega osnutka zelo zaskrbljeni. Več boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu na prvem programu Televizije Slovenija ob predvidoma 15.20 uri. Vabljeni k ogledu.
Pri uporabi slušnih aparatov se še vedno pojavlja veliko predsodkov. Mnogi so prepričani, da so slušni aparati veliki in nerodni, da nenehno piskajo, da je z njimi težko ravnati in da z njimi ne slišimo bolje. Pa je vse to res? V oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 13. januarja ob 15.25, boste lahko spremljali vzgojitelja, ki že več kot dve desetletji dela v hrupnem okolju in je bil prepričan, da sliši dobro.
Pri uporabi slušnih aparatov se še vedno pojavlja veliko predsodkov. Mnogi so prepričani, da so slušni aparati veliki in nerodni, da nenehno piskajo, da je z njimi težko ravnati in da z njimi ne slišimo bolje. Pa je vse to res? V oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 13. januarja ob 15.25, boste lahko spremljali vzgojitelja, ki že več kot dve desetletji dela v hrupnem okolju in je bil prepričan, da sliši dobro.
Leto 2023 je bilo pri nas leto duševnega zdravja. Duševne stiske so se zlasti po epidemiji covida-19 močno povečale, čakalne vrste pa podaljšale. Nedostopnost strokovne pomoči pri duševnih težavah najbolj občutijo gluhe osebe, saj zaradi posebnosti pri svoji invalidnosti potrebujejo tolmača, zaradi vpletenosti tretje osebe pa je težko doseči terapevtski odnos.
Leto 2023 je bilo pri nas leto duševnega zdravja. Duševne stiske so se zlasti po epidemiji covida-19 močno povečale, čakalne vrste pa podaljšale. Nedostopnost strokovne pomoči pri duševnih težavah najbolj občutijo gluhe osebe, saj zaradi posebnosti pri svoji invalidnosti potrebujejo tolmača, zaradi vpletenosti tretje osebe pa je težko doseči terapevtski odnos.
Kultura, predvsem gledališke predstave, ima posebno mesto v srcih gluhe skupnosti. Letos so gluhi igralci pripravili številne gledališke nastope, saj so prepričani, da morajo kulturo gluhih ceniti, ohranjati in razvijati, ker je nekaj posebnega. Uživajte v gledališki umetnosti gluhih v oddaji Prisluhnimo tišini.
Kultura, predvsem gledališke predstave, ima posebno mesto v srcih gluhe skupnosti. Letos so gluhi igralci pripravili številne gledališke nastope, saj so prepričani, da morajo kulturo gluhih ceniti, ohranjati in razvijati, ker je nekaj posebnega. Uživajte v gledališki umetnosti gluhih v oddaji Prisluhnimo tišini.
Na področju invalidskih pokojnin in invalidnin že 20 let ni bilo večje reforme. Invalidi si želijo biti enako obravnavani kot vsi drugi, zato so pripravili osnutek Zakona o telesni okvari, ki bo enakopravno obravnaval tudi tiste, ki po zdajšnji zakonodaji niso enakopravni – denimo študenti, kmetje, gospodinje. Spoznali bomo tudi Srečka Matkoviča, ki se mu je zaradi hude poškodbe življenje obrnilo na glavo in prejema invalidnino.
Na področju invalidskih pokojnin in invalidnin že 20 let ni bilo večje reforme. Invalidi si želijo biti enako obravnavani kot vsi drugi, zato so pripravili osnutek Zakona o telesni okvari, ki bo enakopravno obravnaval tudi tiste, ki po zdajšnji zakonodaji niso enakopravni – denimo študenti, kmetje, gospodinje. Spoznali bomo tudi Srečka Matkoviča, ki se mu je zaradi hude poškodbe življenje obrnilo na glavo in prejema invalidnino.
Invalidi so veliko bolj kot povprečni ljudje deležni diskriminacije in socialne izključenosti, prav tako so velikokrat izpostavljeni revščini ter slabšemu družbenemu in ekonomskemu položaju. Zato smo ob mednarodnem dnevu invalidov, ki ga zaznamujemo 3. decembra, oddajo Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 2. decembra ob 15.25 na Prvem programu Televizije Slovenije, posvetili prav njim. Vabljeni k ogledu.
Invalidi so veliko bolj kot povprečni ljudje deležni diskriminacije in socialne izključenosti, prav tako so velikokrat izpostavljeni revščini ter slabšemu družbenemu in ekonomskemu položaju. Zato smo ob mednarodnem dnevu invalidov, ki ga zaznamujemo 3. decembra, oddajo Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 2. decembra ob 15.25 na Prvem programu Televizije Slovenije, posvetili prav njim. Vabljeni k ogledu.
Pridružite se nam na potovanju v svet tišine in slovenskega znakovnega jezika. Tokratna oddaja Prisluhnimo tišini bo namreč posvečena dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki ga praznujemo 14. novembra. Privoščite si edinstveno izkušnjo in se skupaj z nami poglobite tudi v izvor besed oziroma kretenj slovenskega znakovnega jezika. Vabljeni k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 25. novembra ob 15.25 na prvem programu Televizija Slovenija.
Pridružite se nam na potovanju v svet tišine in slovenskega znakovnega jezika. Tokratna oddaja Prisluhnimo tišini bo namreč posvečena dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki ga praznujemo 14. novembra. Privoščite si edinstveno izkušnjo in se skupaj z nami poglobite tudi v izvor besed oziroma kretenj slovenskega znakovnega jezika. Vabljeni k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 25. novembra ob 15.25 na prvem programu Televizija Slovenija.
Obiskali smo štiri podjetja, ki so prejela nagrado Invalidom prijazno podjetje za dobro prakso pri zaposlovanju invalidov. Vsem so skupne dolgoletne in uspešne izkušnje na področju zaposlovanja in dela z invalidi, zato smo zaposlene invalide v teh družbah tudi vprašali, kako so zadovoljni z delom in odnosi v podjetju. Kako se sodelavci podpirajo med seboj in s tem ustvarjajo občutek pripadnosti, boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini.
Obiskali smo štiri podjetja, ki so prejela nagrado Invalidom prijazno podjetje za dobro prakso pri zaposlovanju invalidov. Vsem so skupne dolgoletne in uspešne izkušnje na področju zaposlovanja in dela z invalidi, zato smo zaposlene invalide v teh družbah tudi vprašali, kako so zadovoljni z delom in odnosi v podjetju. Kako se sodelavci podpirajo med seboj in s tem ustvarjajo občutek pripadnosti, boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini.
Končno! Od 1. novembra je nadomestilo za slušne aparate, ki jih krije ZZZS, višje. Po novem je cenovni standard slušnega aparata za odraslo osebo 450 evrov in za mladostnike do 20. leta 850 evrov. Poleg novih cenovnih standardov pa imamo prvič določene tudi tehnične standarde za slušni aparat. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Končno! Od 1. novembra je nadomestilo za slušne aparate, ki jih krije ZZZS, višje. Po novem je cenovni standard slušnega aparata za odraslo osebo 450 evrov in za mladostnike do 20. leta 850 evrov. Poleg novih cenovnih standardov pa imamo prvič določene tudi tehnične standarde za slušni aparat. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Kako gluhim in naglušnim ljudem približati pesmi? Ustvarjalci Spletne TV si prizadevajo domačo glasbeno ustvarjalnost približati tudi njim. Zdaj lahko osebe z izgubo sluha v znakovnem jeziku spremljajo glasbeni videospot To ni moj problem kantavtorja Jerneja Štravsa. Kmalu pa bodo lahko v svojem, torej znakovnem jeziku uživali tudi ob poslušanju uspešnice Adija Smolarja Bognedaj, da bi crknil televizor. Bili smo na snemanju priredbe pesmi legendarnega kantavtorja. Vas zanima, kako gluhe in naglušne osebe animira Adi Smolar?
Kako gluhim in naglušnim ljudem približati pesmi? Ustvarjalci Spletne TV si prizadevajo domačo glasbeno ustvarjalnost približati tudi njim. Zdaj lahko osebe z izgubo sluha v znakovnem jeziku spremljajo glasbeni videospot To ni moj problem kantavtorja Jerneja Štravsa. Kmalu pa bodo lahko v svojem, torej znakovnem jeziku uživali tudi ob poslušanju uspešnice Adija Smolarja Bognedaj, da bi crknil televizor. Bili smo na snemanju priredbe pesmi legendarnega kantavtorja. Vas zanima, kako gluhe in naglušne osebe animira Adi Smolar?
Dostopnost medijev je ena izmed pravic invalidov. Toda senzorno oviranim invalidom so prav mediji pogosto nedostopni. V Sloveniji živi okoli 1500 ljudi s popolno izgubo sluha in več kot 200.000 z okvaro sluha, komercialni mediji pa so jim po večini nedostopni. Zato ima javni medij zelo pomembno vlogo, saj mora vsem, brez izjeme in pod enakimi pogoji, zagotoviti kakovostne informativne in izobraževalne vsebine.
Dostopnost medijev je ena izmed pravic invalidov. Toda senzorno oviranim invalidom so prav mediji pogosto nedostopni. V Sloveniji živi okoli 1500 ljudi s popolno izgubo sluha in več kot 200.000 z okvaro sluha, komercialni mediji pa so jim po večini nedostopni. Zato ima javni medij zelo pomembno vlogo, saj mora vsem, brez izjeme in pod enakimi pogoji, zagotoviti kakovostne informativne in izobraževalne vsebine.
Letošnji september je poleg visokih temperatur ponudil tudi obilo zanimivih dogodkov. Reha dnevi, kjer so podelili tudi priznanja za dobro prakso pri zaposlovanju invalidov za leto 2022, Inkubator Sežana je s Kreativnim start-up programom že drugič odprl svoja vrata gluhim in naglušnim, ki se želijo podati na samostojno podjetniško pot. V Ljubljani pa sta potekala kar dva festivala, Lupa 2023, kjer so se predstavile nevladne organizacije in Festival za 3. življenjsko obdobje, ki je največji tovrstni festival v Evropi posvečen aktivnemu staranju, izboljšanju kakovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med generacijami. Več v oddaji Prisluhnimo tišini 21. 10.
Letošnji september je poleg visokih temperatur ponudil tudi obilo zanimivih dogodkov. Reha dnevi, kjer so podelili tudi priznanja za dobro prakso pri zaposlovanju invalidov za leto 2022, Inkubator Sežana je s Kreativnim start-up programom že drugič odprl svoja vrata gluhim in naglušnim, ki se želijo podati na samostojno podjetniško pot. V Ljubljani pa sta potekala kar dva festivala, Lupa 2023, kjer so se predstavile nevladne organizacije in Festival za 3. življenjsko obdobje, ki je največji tovrstni festival v Evropi posvečen aktivnemu staranju, izboljšanju kakovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med generacijami. Več v oddaji Prisluhnimo tišini 21. 10.
Zmorem kot drugi, že imam veliko, a še potrebujem podporo, je bil slogan letošnje obeležitve mednarodnega tedna gluhih v Sloveniji, ki ga je od 25. do 30. septembra letos organiziralo Medobčinsko društvo Velenje, ki praznuje 60 let delovanja. Na kaj je ob praznovanju svojega največjega praznika opozorila gluha skupnost, boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Zmorem kot drugi, že imam veliko, a še potrebujem podporo, je bil slogan letošnje obeležitve mednarodnega tedna gluhih v Sloveniji, ki ga je od 25. do 30. septembra letos organiziralo Medobčinsko društvo Velenje, ki praznuje 60 let delovanja. Na kaj je ob praznovanju svojega največjega praznika opozorila gluha skupnost, boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Zasvojenost z alkoholom, drogami, igranjem videoiger, spletno pornografijo ali denimo s trgovanjem s kriptovalutami je velik družbeni problem. Do zasvojenosti pogosto privedejo osebne stiske, družbeni pritiski, invalidnost in nezmožnost reševanja težav. Več o tem, kam se lahko obrnete po pomoč, izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Zasvojenost z alkoholom, drogami, igranjem videoiger, spletno pornografijo ali denimo s trgovanjem s kriptovalutami je velik družbeni problem. Do zasvojenosti pogosto privedejo osebne stiske, družbeni pritiski, invalidnost in nezmožnost reševanja težav. Več o tem, kam se lahko obrnete po pomoč, izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.