Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Shranjeno V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Bodi režiser
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Zaključi urejanje
Seznam
Shranjeno
Zaključi urejanje
Zadnje dodano
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

Prisluhnimo tišini

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

Zadnji prispevki

Ob dnevu SZJ: Do kdaj vpis v ustavo le črka na papirju?

26. 11. 2022

V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 26. 11., boste lahko videli, komu je predsednik države Borut Pahor prav na dan slovenskega znakovnega jezika, ki ga praznujemo 14. novembra, podelil priznanja jabolko navdiha in seveda, zakaj. Preverili smo tudi, kako se izvaja zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika pri izobraževanju gluhih in zakaj 20 let po sprejetju omenjenega zakona še vedno ni urejeno sistemsko financiranje razvoja slovenskega znakovnega jezika. Vabljeni k ogledu.

14 min

V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 26. 11., boste lahko videli, komu je predsednik države Borut Pahor prav na dan slovenskega znakovnega jezika, ki ga praznujemo 14. novembra, podelil priznanja jabolko navdiha in seveda, zakaj. Preverili smo tudi, kako se izvaja zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika pri izobraževanju gluhih in zakaj 20 let po sprejetju omenjenega zakona še vedno ni urejeno sistemsko financiranje razvoja slovenskega znakovnega jezika. Vabljeni k ogledu.

Gluhi igralci s predstavo Moja draga dama navdušili polno dvorano

19. 11. 2022

Gluha skupnost je s svojo gledališko igro spet navdušila gledalce, tako gluhe kot slišeče. S predstavo Moja draga dama, ki govori o pogumnem dekletu, so nagovorili vse tiste, ki se na poti do svojih uspehov srečujejo z ovirami in ponovno so dokazali, da ima igra v znakovnem jeziku izjemno povezovalno vlogo. Kljub polni dvorani in čudoviti igri, pa so gluhi še vedno prikrajšani za študij na Akademiji za gledališče in televizijo. Nastop v dvorani akademije pomeni korak k sodelovanju in spremembam, ki jih obeta prihodnost. Ne zamudite oddaje Prisluhnimo tišini, v soboto, 19. novembra, ob 14.45 na prvem sporedu Televizije Slovenija.

14 min

Gluha skupnost je s svojo gledališko igro spet navdušila gledalce, tako gluhe kot slišeče. S predstavo Moja draga dama, ki govori o pogumnem dekletu, so nagovorili vse tiste, ki se na poti do svojih uspehov srečujejo z ovirami in ponovno so dokazali, da ima igra v znakovnem jeziku izjemno povezovalno vlogo. Kljub polni dvorani in čudoviti igri, pa so gluhi še vedno prikrajšani za študij na Akademiji za gledališče in televizijo. Nastop v dvorani akademije pomeni korak k sodelovanju in spremembam, ki jih obeta prihodnost. Ne zamudite oddaje Prisluhnimo tišini, v soboto, 19. novembra, ob 14.45 na prvem sporedu Televizije Slovenija.

Pouk s tolmačem: »Ko se igramo, se pogovarjamo in kretamo. Malo se smejemo.«, izobraževalno-svetovalna oddaja

12. 11. 2022

»Ko se igramo, se pogovarjamo in kretamo. Malo se smejemo,« je ob našem obisku pouka vzhičeno hitela pojasnjevati mala Zoja. Kljub temu, da je slovenski znakovni jezik od leta 2002 pravno izenačen z večinsko slovenščino, gluhi otroci Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana šele v tem šolskem letu pouk prvič v celoti spremljajo s tolmačem v slovenskem znakovnem jeziku, svoj materni jezik pa se tudi sistematično učijo. Zanimalo nas je, kako uspešni so pri vzporednem usvajanju slovenščine in kretnje, v srednji šoli pa še angleščine. Vabljeni k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini v soboto, 12. novembra, ob predvidoma 14.45 na prvem sporedu Televizije Slovenija.

14 min

»Ko se igramo, se pogovarjamo in kretamo. Malo se smejemo,« je ob našem obisku pouka vzhičeno hitela pojasnjevati mala Zoja. Kljub temu, da je slovenski znakovni jezik od leta 2002 pravno izenačen z večinsko slovenščino, gluhi otroci Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana šele v tem šolskem letu pouk prvič v celoti spremljajo s tolmačem v slovenskem znakovnem jeziku, svoj materni jezik pa se tudi sistematično učijo. Zanimalo nas je, kako uspešni so pri vzporednem usvajanju slovenščine in kretnje, v srednji šoli pa še angleščine. Vabljeni k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini v soboto, 12. novembra, ob predvidoma 14.45 na prvem sporedu Televizije Slovenija.

Otroci CODA – most med gluhim in slišečim svetom

5. 11. 2022

Otroci gluhih staršev se pri nas in po svetu povezujejo pod kratico CODA – child of deaf adult. Danes so po večini tolmači znakovnega jezika, saj jim je bil znakovni jezik položen v zibelko. Preden so gluhe osebe postale upravičene do tolmačev, so bili njihovi slišeči otroci nemalokrat prikrajšani za brezskrbno otroštvo, saj so bili glavna komunikacijska vez med slišečim in gluhim svetom, tudi v okoliščinah, ki jim niso bili kos. Veliko jih svoje otroštvo opisuje s precej grenkobe, a zgodbe Vanese in Cirile so polne lepih spominov. Več izveste v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 5. novembra ob 14.45 uri.

15 min

Otroci gluhih staršev se pri nas in po svetu povezujejo pod kratico CODA – child of deaf adult. Danes so po večini tolmači znakovnega jezika, saj jim je bil znakovni jezik položen v zibelko. Preden so gluhe osebe postale upravičene do tolmačev, so bili njihovi slišeči otroci nemalokrat prikrajšani za brezskrbno otroštvo, saj so bili glavna komunikacijska vez med slišečim in gluhim svetom, tudi v okoliščinah, ki jim niso bili kos. Veliko jih svoje otroštvo opisuje s precej grenkobe, a zgodbe Vanese in Cirile so polne lepih spominov. Več izveste v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 5. novembra ob 14.45 uri.

Govorne in jezikovne motnje: (Pre)velika ovira v komunikaciji?

29. 10. 2022

Govor in jezik oblikujeta našo osebnost ter način, kako se približamo drugim in kako jasno oblikujemo mnenja in za njimi stojimo ali jih opuščamo. Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o razvojni jezikovni motnji, ki smo ga zaznamovali 15. oktobra, smo raziskali, kaj vse nam pomenita govorna in jezikovna obravnava. V Oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto, 29. 10. ob 14.45, boste lahko videli, da je logoped veliko več od napačno označenega »popravljavca govora«. Vprašali smo se, kako široka je logopedija, in ob tem odkrivali vzroke za nastanek govornih in jezikovnih motenj.

14 min

Govor in jezik oblikujeta našo osebnost ter način, kako se približamo drugim in kako jasno oblikujemo mnenja in za njimi stojimo ali jih opuščamo. Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o razvojni jezikovni motnji, ki smo ga zaznamovali 15. oktobra, smo raziskali, kaj vse nam pomenita govorna in jezikovna obravnava. V Oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto, 29. 10. ob 14.45, boste lahko videli, da je logoped veliko več od napačno označenega »popravljavca govora«. Vprašali smo se, kako široka je logopedija, in ob tem odkrivali vzroke za nastanek govornih in jezikovnih motenj.

Biti mama otroka s posebnimi potrebami, izobraževalno-svetovalna oddaja

22. 10. 2022

»Danes se nam življenje prikazuje kot popolno: srečni starši, otroci poskakujejo po plaži. Ne boste videli družine, ki se spopada s hudo boleznijo, invalidnostjo ali revščino,« ugotavlja predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Kot mama otroka s posebnimi potrebami si zato še posebej prizadeva za sistemsko izboljšanje položaja teh otrok. Tudi Hano Strajner je materinstvo postavilo na preizkušnjo. Ob tednu otroka sta z nami delili svoji težki, a ohrabrujoči osebni zgodbi. Pridružite se nam v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 22. oktobra, ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija.

14 min

»Danes se nam življenje prikazuje kot popolno: srečni starši, otroci poskakujejo po plaži. Ne boste videli družine, ki se spopada s hudo boleznijo, invalidnostjo ali revščino,« ugotavlja predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Kot mama otroka s posebnimi potrebami si zato še posebej prizadeva za sistemsko izboljšanje položaja teh otrok. Tudi Hano Strajner je materinstvo postavilo na preizkušnjo. Ob tednu otroka sta z nami delili svoji težki, a ohrabrujoči osebni zgodbi. Pridružite se nam v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 22. oktobra, ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija.

Kdaj bodo slovenski mediji dostopni vsem?

15. 10. 2022

Komunikacija in dostopnost do informacij je največja ovira oseb z izgubo sluha. Zato so na okrogli mizi o dostopnosti, ki jo je organizirala Zveza društev gluhih in naglušnih, opozorili na to problematiko in iskali rešitve pri izvajanju Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah. Ta javnim in zasebnim medijem nalaga obveznost, da so dostopnejši. Med drugim so govorili o pomanjkljivostih zakona, dostopnosti slovenskih in tujih televizij ter o tem, kaj bi potrebovali za samodejno podnaslavljanje slovenščine. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 15. oktobra, ob predvidoma 14.40 na Prvem programu Televizije Slovenija.

13 min

Komunikacija in dostopnost do informacij je največja ovira oseb z izgubo sluha. Zato so na okrogli mizi o dostopnosti, ki jo je organizirala Zveza društev gluhih in naglušnih, opozorili na to problematiko in iskali rešitve pri izvajanju Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah. Ta javnim in zasebnim medijem nalaga obveznost, da so dostopnejši. Med drugim so govorili o pomanjkljivostih zakona, dostopnosti slovenskih in tujih televizij ter o tem, kaj bi potrebovali za samodejno podnaslavljanje slovenščine. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 15. oktobra, ob predvidoma 14.40 na Prvem programu Televizije Slovenija.

Kako živeti s stalnim piskanjem v ušesih?, izobraževalno-svetovalna oddaja

8. 10. 2022

Današnji življenjski slog, obdan s hrupom in stresom, marsikoga pripelje do tinitusa. Ta po podatkih vsaj enkrat v življenju doleti kar 15 odstotkov ljudi. Več o izkušnji z nadležnim zvokom, ki nikoli ne utihne, bosta povedala prof. dr. Zoran Bosnič in glasbeni producent Petar Bajan, strokovno plat pa bo razkrila specialistka ORL Tina Mlinarec. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 8. oktobra, na Prvem programu TV Slovenija, ob predvidoma 14.50.

14 min

Današnji življenjski slog, obdan s hrupom in stresom, marsikoga pripelje do tinitusa. Ta po podatkih vsaj enkrat v življenju doleti kar 15 odstotkov ljudi. Več o izkušnji z nadležnim zvokom, ki nikoli ne utihne, bosta povedala prof. dr. Zoran Bosnič in glasbeni producent Petar Bajan, strokovno plat pa bo razkrila specialistka ORL Tina Mlinarec. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 8. oktobra, na Prvem programu TV Slovenija, ob predvidoma 14.50.

Preslišani uspehi

1. 10. 2022

Gluhi in naglušni športniki so od nastanka samostojne Slovenije osvojili 17 olimpijskih medalj, 9 medalj na svetovnih in 26 medalj na evropskih prvenstvih. Sabina Hmelina in Samo Petrač ter ekipa gluhih košarkarjev so tudi prvi dobitniki kolajn za samostojno Slovenijo. Čeprav je Zakon za šport izboljšal položaj športnikov invalidov, največji uspehi gluhih športnikov ostajajo prezrti. Več srčnih zgodb gluhih športnikov, ki so prepletene v odličnem dokumentarnem filmu Preslišani uspehi, predstavlja tokratna oddaja Prisluhnimo tišini. Oglejte si jo v soboto, 1. 10., ob predvidoma 14.50, na Prvem programu Televizije Slovenija.

15 min

Gluhi in naglušni športniki so od nastanka samostojne Slovenije osvojili 17 olimpijskih medalj, 9 medalj na svetovnih in 26 medalj na evropskih prvenstvih. Sabina Hmelina in Samo Petrač ter ekipa gluhih košarkarjev so tudi prvi dobitniki kolajn za samostojno Slovenijo. Čeprav je Zakon za šport izboljšal položaj športnikov invalidov, največji uspehi gluhih športnikov ostajajo prezrti. Več srčnih zgodb gluhih športnikov, ki so prepletene v odličnem dokumentarnem filmu Preslišani uspehi, predstavlja tokratna oddaja Prisluhnimo tišini. Oglejte si jo v soboto, 1. 10., ob predvidoma 14.50, na Prvem programu Televizije Slovenija.

Dopolnjen je seznam tehničnih pripomočkov za gluhe in naglušne, izobraževalno-svetovalna oddaja

24. 9. 2022

35-letni Andraž Andrejc si je dolga leta zanikal, da slabo sliši, dokler ni ugotovil, da ne sliši hčerinih prvih besed. Končno je pridobil slušni aparat, brez katerega si danes ne predstavlja več življenja. Uporablja tudi številne tehnične pripomočke, ki mu lajšajo vsakdan. V tokratni oddaji smo preverili, kakšne novosti prinaša dopolnjeni Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila. Glejte nas v soboto, 24. septembra, ob predvidoma 14.40 na prvem programu Televizije Slovenija.

14 min

35-letni Andraž Andrejc si je dolga leta zanikal, da slabo sliši, dokler ni ugotovil, da ne sliši hčerinih prvih besed. Končno je pridobil slušni aparat, brez katerega si danes ne predstavlja več življenja. Uporablja tudi številne tehnične pripomočke, ki mu lajšajo vsakdan. V tokratni oddaji smo preverili, kakšne novosti prinaša dopolnjeni Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila. Glejte nas v soboto, 24. septembra, ob predvidoma 14.40 na prvem programu Televizije Slovenija.

Koristi in vloga športa pri rehabilitaciji invalidov, izobraževalno-svetovalna oddaja

17. 9. 2022

Tokrat se v oddaji Prisluhnimo tišini osredotočamo na koristi in vlogo športa pri rehabilitaciji invalidov. Predstavili bomo program Postani športnik, ki spodbuja mlade invalide, da izboljšajo kakovost svojega življenja, poskrbijo za zdravje in se vključijo v družbo. V drugem delu oddaje pa o vrhunskem športu gluhih. Slovenska moška košarkarska reprezentanca gluhih tekmuje na prvem svetovnem prvenstvu gluhih v košarki 3 x 3. Podrobnosti v oddaji, ki bo na sporedu na dan, ko praznujemo mednarodni dan gluhih. Glejte nas v soboto, 17. septembra, na prvem programu TV Slovenija, ob predvidoma 14.30.

13 min

Tokrat se v oddaji Prisluhnimo tišini osredotočamo na koristi in vlogo športa pri rehabilitaciji invalidov. Predstavili bomo program Postani športnik, ki spodbuja mlade invalide, da izboljšajo kakovost svojega življenja, poskrbijo za zdravje in se vključijo v družbo. V drugem delu oddaje pa o vrhunskem športu gluhih. Slovenska moška košarkarska reprezentanca gluhih tekmuje na prvem svetovnem prvenstvu gluhih v košarki 3 x 3. Podrobnosti v oddaji, ki bo na sporedu na dan, ko praznujemo mednarodni dan gluhih. Glejte nas v soboto, 17. septembra, na prvem programu TV Slovenija, ob predvidoma 14.30.

Gluhi se predstavijo na Jakopičevem sprehajališču in v Narodni galeriji, izobraževalno-svetovalna oddaja

10. 9. 2022

V prvem delu oddaje se bomo osredotočili na razstavo del edinega gluhega akademskega kiparja, pokojnega Ivana Štreklja, ki si jo lahko ogledate v Narodni galeriji do 6. oktobra. V drugem delu pa bomo govorili o razstavi Vse je v naših rokah, ki bo v Jakopičevem drevoredu v Tivoliju postavljena do sredine oktobra. Razstava na 80 panojih predstavlja 90 let organiziranega delovanja gluhih na Slovenskem. Ob koncu oddaje napovedujemo mednarodni dan gluhih, ki se bo 17. septembra začel v Kinu Šiška s premiero filma Preslišani uspehi. Glejte nas v soboto, 10. septembra, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

14 min

V prvem delu oddaje se bomo osredotočili na razstavo del edinega gluhega akademskega kiparja, pokojnega Ivana Štreklja, ki si jo lahko ogledate v Narodni galeriji do 6. oktobra. V drugem delu pa bomo govorili o razstavi Vse je v naših rokah, ki bo v Jakopičevem drevoredu v Tivoliju postavljena do sredine oktobra. Razstava na 80 panojih predstavlja 90 let organiziranega delovanja gluhih na Slovenskem. Ob koncu oddaje napovedujemo mednarodni dan gluhih, ki se bo 17. septembra začel v Kinu Šiška s premiero filma Preslišani uspehi. Glejte nas v soboto, 10. septembra, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

Stereotipi o gluhih, izobraževalno-svetovalna oddaja

3. 9. 2022

Tokrat se oddaja Prisluhnimo tišini osredotoča na pripoved petih gluhih različnih generacij, spolov in starosti. Njihovi odgovori postrežejo z iskrenimi izkušnjami in realnostjo o življenju z gluhoto. Med drugim bomo izvedeli, ali sanjajo v znakovnem jeziku, v katerem jeziku premišljujejo, ali to izvajajo z besedami ali s kretnjami, ali znajo brati z ustnic, ali telefonirajo med vožnjo, poslušajo glasbo v avtu, hodijo v disko in ali se gluhi vedno družijo in zaljubijo le med seboj. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 3. septembra, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija, in izvedeli boste številne zanimive informacije o svetu brez zvokov.

15 min

Tokrat se oddaja Prisluhnimo tišini osredotoča na pripoved petih gluhih različnih generacij, spolov in starosti. Njihovi odgovori postrežejo z iskrenimi izkušnjami in realnostjo o življenju z gluhoto. Med drugim bomo izvedeli, ali sanjajo v znakovnem jeziku, v katerem jeziku premišljujejo, ali to izvajajo z besedami ali s kretnjami, ali znajo brati z ustnic, ali telefonirajo med vožnjo, poslušajo glasbo v avtu, hodijo v disko in ali se gluhi vedno družijo in zaljubijo le med seboj. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 3. septembra, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija, in izvedeli boste številne zanimive informacije o svetu brez zvokov.

Zgodbe, ki jih piše življenje z invalidnostjo, izobraževalno-svetovalna oddaja

25. 6. 2022

Gluhi novinar Televizije Slovenija Miro Štebe je imel v svojem življenju veliko usodnih prelomnic in o njih je spregovoril brez olepševanja. Spoznali boste tudi gluho Brazilko, ki jo je ljubezen pripeljala v Slovenijo, in Mariborčana Andreja Vivoda, gluhega svetovnega popotnika, ki je obiskal že 170 držav. Tanja Cerkvenik je pred leti padla s terase hotela in je zdaj na invalidskem vozičku. Nekdanja paraolimpijka nam bo razkrila, koliko časa je potrebovala, da je svoje življenje zapeljala v nove tirnice. Vabljeni k ogledu izjemnih zgodb, ki vas ne bodo pustile ravnodušnih, v soboto, 25. 6., ob 14.40 na Prvem programu Televizije Slovenija.

14 min

Gluhi novinar Televizije Slovenija Miro Štebe je imel v svojem življenju veliko usodnih prelomnic in o njih je spregovoril brez olepševanja. Spoznali boste tudi gluho Brazilko, ki jo je ljubezen pripeljala v Slovenijo, in Mariborčana Andreja Vivoda, gluhega svetovnega popotnika, ki je obiskal že 170 držav. Tanja Cerkvenik je pred leti padla s terase hotela in je zdaj na invalidskem vozičku. Nekdanja paraolimpijka nam bo razkrila, koliko časa je potrebovala, da je svoje življenje zapeljala v nove tirnice. Vabljeni k ogledu izjemnih zgodb, ki vas ne bodo pustile ravnodušnih, v soboto, 25. 6., ob 14.40 na Prvem programu Televizije Slovenija.

Zagovorništvo otrok

18. 6. 2022

Da bi okrepili glas otrok, je vzpostavljena mreža zagovornikov otrok, v kateri je 60 prostovoljcev pomagalo že 900 otrokom, največkrat pri razvezi staršev, kjer je otrokovo mnenje pogosto premalo slišano. Starši so vpeti v svoje spore, ki lahko trajajo več let, otroci pa medtem izgubljajo otroštvo. Več o tej pomembni temi v Prisluhnimo tišini v soboto, 18. junija, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

14 min

Da bi okrepili glas otrok, je vzpostavljena mreža zagovornikov otrok, v kateri je 60 prostovoljcev pomagalo že 900 otrokom, največkrat pri razvezi staršev, kjer je otrokovo mnenje pogosto premalo slišano. Starši so vpeti v svoje spore, ki lahko trajajo več let, otroci pa medtem izgubljajo otroštvo. Več o tej pomembni temi v Prisluhnimo tišini v soboto, 18. junija, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

Glojnarič in Breganski junakinji olimpijskih iger gluhih, izobraževalno-svetovalna oddaja

11. 6. 2022

24. olimpijske igre gluhih so maja potekale v mestu Caxias do Sul na jugu Brazilije. Čeprav je bila slovenska reprezentanca najmanjša doslej, so atleti Tadej Enci, Leja Glojnarič in Iris Breganski ter teniški igralec Marino Kegl dosegli najboljši rezultat za Slovenijo na poletnih olimpijskih igrah gluhih doslej. Vrnili so se z dvema zlatima in dvema bronastima medaljama. Junakinji sta postali Leja Glojnarič in Iris Breganski. Več o tekmovanju v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 11. junija, predvidoma ob 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

14 min

24. olimpijske igre gluhih so maja potekale v mestu Caxias do Sul na jugu Brazilije. Čeprav je bila slovenska reprezentanca najmanjša doslej, so atleti Tadej Enci, Leja Glojnarič in Iris Breganski ter teniški igralec Marino Kegl dosegli najboljši rezultat za Slovenijo na poletnih olimpijskih igrah gluhih doslej. Vrnili so se z dvema zlatima in dvema bronastima medaljama. Junakinji sta postali Leja Glojnarič in Iris Breganski. Več o tekmovanju v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 11. junija, predvidoma ob 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

Delovni pes – vdan uslužbenec in zvest prijatelj, izobraževalno-svetovalna oddaja

4. 6. 2022

Odpiranje in zapiranje vrat in predalov, prinašanje in pobiranje predmetov, pomoč pri slačenju, pomoč pri premagovanju ovir na poti v trgovino ali banko, opozarjanje na zvonjenje pri vratih ali požarni alarm – vse to namesto nas naredijo delovni psi, kot so pes vodnik slepih in pes pomočnik za gibalno ovirane osebe. V tujini poznajo tudi pse za gluhe, zato boste v oddaji Prisluhnimo tišini ob 14.40 na RTV lahko spoznali Roberta Mandero, ki živi na Finskem in si brez svojega psa za osebe z okvaro sluha ne predstavlja življenja. Videli boste tudi, kako gluhoslepi Metki Knez pes vodnik za slepe olajša vsakdanja opravila.

14 min

Odpiranje in zapiranje vrat in predalov, prinašanje in pobiranje predmetov, pomoč pri slačenju, pomoč pri premagovanju ovir na poti v trgovino ali banko, opozarjanje na zvonjenje pri vratih ali požarni alarm – vse to namesto nas naredijo delovni psi, kot so pes vodnik slepih in pes pomočnik za gibalno ovirane osebe. V tujini poznajo tudi pse za gluhe, zato boste v oddaji Prisluhnimo tišini ob 14.40 na RTV lahko spoznali Roberta Mandero, ki živi na Finskem in si brez svojega psa za osebe z okvaro sluha ne predstavlja življenja. Videli boste tudi, kako gluhoslepi Metki Knez pes vodnik za slepe olajša vsakdanja opravila.

Revolucionarni novosti: vsadek OSIA in pametna očala za gluhe

28. 5. 2022

Razvoj tehnologij za umetne organe in umetno inteligenco za lajšanje življenja ranljivih skupin je v zadnjih letih neverjeten. Osebam z izgubo sluha je od nedavnega na voljo nova revolucionarna operacija s t. i. vsadkom OSIA. Omogoča bistveno višje ojačitve kot vse primerljive naprave doslej. Hrvaška podjetnika sta gluho skupnost razveselila s prototipom pametnih očal za gluhe. Kako delujejo, kdaj bodo na voljo in koliko bo zanje treba odšteti, boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 28. 5. ob 14.40.

14 min

Razvoj tehnologij za umetne organe in umetno inteligenco za lajšanje življenja ranljivih skupin je v zadnjih letih neverjeten. Osebam z izgubo sluha je od nedavnega na voljo nova revolucionarna operacija s t. i. vsadkom OSIA. Omogoča bistveno višje ojačitve kot vse primerljive naprave doslej. Hrvaška podjetnika sta gluho skupnost razveselila s prototipom pametnih očal za gluhe. Kako delujejo, kdaj bodo na voljo in koliko bo zanje treba odšteti, boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 28. 5. ob 14.40.

Rifle s slušnim aparatom sliši bolje!, izobraževalno-svetovalna oddaja

21. 5. 2022

Janez Hočevar - Rifle je nekaj časa igral tudi v zasebnem življenju. Zakaj? Ker se je kar nekaj časa »delal«, da sliši, a to ni bilo čisto res. Zakaj mu zdaj ni treba več uporabljati zvijač za prekrivanje naglušnosti, boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 21. 5., ob 14.40 na TV Slovenija 1. Dragana Jusupović, gluha avtorica in voditeljica oddaje Ženska arena na TV Celje, je navdušena nad novo tehnologijo slušnih aparatov, saj bi brez njih težko shajala pri delu in v življenju sploh. V oddaji boste izvedeli tudi, kaj je novega na seznamu tehničnih pripomočkov, do katerih so upravičene senzorno ovirane osebe, torej slepi, slabovidni, gluhi, naglušni in gluhoslepi.

14 min

Janez Hočevar - Rifle je nekaj časa igral tudi v zasebnem življenju. Zakaj? Ker se je kar nekaj časa »delal«, da sliši, a to ni bilo čisto res. Zakaj mu zdaj ni treba več uporabljati zvijač za prekrivanje naglušnosti, boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 21. 5., ob 14.40 na TV Slovenija 1. Dragana Jusupović, gluha avtorica in voditeljica oddaje Ženska arena na TV Celje, je navdušena nad novo tehnologijo slušnih aparatov, saj bi brez njih težko shajala pri delu in v življenju sploh. V oddaji boste izvedeli tudi, kaj je novega na seznamu tehničnih pripomočkov, do katerih so upravičene senzorno ovirane osebe, torej slepi, slabovidni, gluhi, naglušni in gluhoslepi.

Stanovanj za invalide ni dovolj, izobraževalno-svetovalna oddaja

14. 5. 2022

Stanovanjsko krizo občutijo vsi, ki morajo stanovanje najemati oziroma si ga ne morejo privoščiti. To se najbolje vidi v Ljubljani, kjer so cene nepremičnin astronomske. Posebej pa so na stanovanjskem trgu ranljive gibalno ovirane osebe, ki potrebujejo prilagojena stanovanja. V tokratni oddaji vam predstavljamo, kako sta gibalno ovirani osebi rešili svoj stanovanjski problem, kako se s tem spoprijemajo študenti in kako pri tem pomaga Javni stanovanjski sklad MOL-a. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 14. maja, ob predvidoma 14.40 na prvem programu Televizije Slovenija.

13 min

Stanovanjsko krizo občutijo vsi, ki morajo stanovanje najemati oziroma si ga ne morejo privoščiti. To se najbolje vidi v Ljubljani, kjer so cene nepremičnin astronomske. Posebej pa so na stanovanjskem trgu ranljive gibalno ovirane osebe, ki potrebujejo prilagojena stanovanja. V tokratni oddaji vam predstavljamo, kako sta gibalno ovirani osebi rešili svoj stanovanjski problem, kako se s tem spoprijemajo študenti in kako pri tem pomaga Javni stanovanjski sklad MOL-a. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 14. maja, ob predvidoma 14.40 na prvem programu Televizije Slovenija.

Gremo na počitnice, izobraževalno-svetovalna oddaja

7. 5. 2022

Prosti dnevi, dopust, počitnice – kam se bomo odpravili letos? To vprašanje se postavlja vsem, marsikateri invalid pa se sprašuje še: Kam sploh lahko grem? Koliko časa vzame načrtovanje dopusta, nam bodo v oddaji Prisluhnimo tišini, 7. 5. ob 14.40, povedali gluhoslepa Metka Knez, Aljoša Škaper, ki je pred leti zaradi padca s strehe pristal na invalidskem vozičku, ter Iztok Mrak in Mojca Sušec iz Društva distrofikov. Videli in slišali boste, kaj vse je potrebno, da bi bil turizem dostopen za vse.

14 min

Prosti dnevi, dopust, počitnice – kam se bomo odpravili letos? To vprašanje se postavlja vsem, marsikateri invalid pa se sprašuje še: Kam sploh lahko grem? Koliko časa vzame načrtovanje dopusta, nam bodo v oddaji Prisluhnimo tišini, 7. 5. ob 14.40, povedali gluhoslepa Metka Knez, Aljoša Škaper, ki je pred leti zaradi padca s strehe pristal na invalidskem vozičku, ter Iztok Mrak in Mojca Sušec iz Društva distrofikov. Videli in slišali boste, kaj vse je potrebno, da bi bil turizem dostopen za vse.

Delu čast in oblast

30. 4. 2022

Ob 1. maju, prazniku dela, smo obiskali Matejo Burja, računovodkinjo, ki skrbi tudi za družinsko gostilno na Bledu. Ob prazničnih dnevih imajo veliko gostov, zato nas je zanimalo, kako gre podjetni Gorenjki komunikacija z njimi, saj je močno naglušna. Spoznali boste tudi Marjana Klemenčiča, ki je kljub invalidnosti že 30 let podjetnik in direktor invalidskega podjetja Skipper, ter podjetnika, investitorja, mentorja in pisca kolumn Aljošo Damijana, lastnika podjetja Gambit trade, ki ima v lasti eno večjih slovenskih spletnih trgovin EnaA.

14 min

Ob 1. maju, prazniku dela, smo obiskali Matejo Burja, računovodkinjo, ki skrbi tudi za družinsko gostilno na Bledu. Ob prazničnih dnevih imajo veliko gostov, zato nas je zanimalo, kako gre podjetni Gorenjki komunikacija z njimi, saj je močno naglušna. Spoznali boste tudi Marjana Klemenčiča, ki je kljub invalidnosti že 30 let podjetnik in direktor invalidskega podjetja Skipper, ter podjetnika, investitorja, mentorja in pisca kolumn Aljošo Damijana, lastnika podjetja Gambit trade, ki ima v lasti eno večjih slovenskih spletnih trgovin EnaA.

Športniki, ki nas bodo zastopali na olimpijskih igrah gluhih, izobraževalno-svetovalna oddaja

23. 4. 2022

Dober teden nas loči od odprtja 24. olimpijskih iger gluhih, ki bodo od 1. do 15. maja v Braziliji. Prizorišče poletnih olimpijskih iger gluhih, ki se jih bodo udeležili športniki z vsega sveta, bo mesto Caxias Do Sul. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 23. 4., na Prvem programu Televizije Slovenija in spoznali boste Marina Kegla, Lejo Glojnarič, Iris Breganski in Tadeja Encija, ki nas bodo zastopali v tenisu in atletiki.

14 min

Dober teden nas loči od odprtja 24. olimpijskih iger gluhih, ki bodo od 1. do 15. maja v Braziliji. Prizorišče poletnih olimpijskih iger gluhih, ki se jih bodo udeležili športniki z vsega sveta, bo mesto Caxias Do Sul. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 23. 4., na Prvem programu Televizije Slovenija in spoznali boste Marina Kegla, Lejo Glojnarič, Iris Breganski in Tadeja Encija, ki nas bodo zastopali v tenisu in atletiki.

Preventiva je boljša od kurative

16. 4. 2022

Za tinitusom trpi okrog 160.000 posameznikov različnih poklicev in starosti. Število uporabnikov slušnih aparatov se vsako leto povečuje. Skrbi tudi dejstvo, da je naglušnost najpogostejša poklicna bolezen. Zato je pri tem ključna vloga preventive, saj lahko za zaščito svojega neprecenljivega čutila največ naredi vsak sam. Okvare sluha so namreč nepopravljive. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 16. 4., ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija.

15 min

Za tinitusom trpi okrog 160.000 posameznikov različnih poklicev in starosti. Število uporabnikov slušnih aparatov se vsako leto povečuje. Skrbi tudi dejstvo, da je naglušnost najpogostejša poklicna bolezen. Zato je pri tem ključna vloga preventive, saj lahko za zaščito svojega neprecenljivega čutila največ naredi vsak sam. Okvare sluha so namreč nepopravljive. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 16. 4., ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija.

Socialni transferji za invalide bodo višji

9. 4. 2022

Spoprijemamo se z velikimi podražitvami prehrane, nafte, elektrike, plina in drugega. A če so dražje osnovne surovine, nas seveda čakajo še višje cene vseh končnih izdelkov in storitev. Vse to pomembno vpliva tudi na invalide, ki imajo poleg vseh teh stroškov velike izdatke tudi za posebno prehrano, terapije in nujno potrebne posebne pripomočke. Zato je dobra novica, da bodo socialni transferji višji. Podrobnosti v oddaji Prisluhnimo tišini 9. aprila ob 14.40 na Prvem programu Televizije Slovenija.

14 min

Spoprijemamo se z velikimi podražitvami prehrane, nafte, elektrike, plina in drugega. A če so dražje osnovne surovine, nas seveda čakajo še višje cene vseh končnih izdelkov in storitev. Vse to pomembno vpliva tudi na invalide, ki imajo poleg vseh teh stroškov velike izdatke tudi za posebno prehrano, terapije in nujno potrebne posebne pripomočke. Zato je dobra novica, da bodo socialni transferji višji. Podrobnosti v oddaji Prisluhnimo tišini 9. aprila ob 14.40 na Prvem programu Televizije Slovenija.

Pri učenju znakovnega jezika uživajo tudi najmlajši

2. 4. 2022

Gluhi bi bili najbolj vključeni v družbo, če bi vsak izmed nas znal uporabljati znakovni jezik. Zato je spodbuden podatek, da se ga uči vse več ljudi – tako otroci v izbranih vrtcih kot tečajniki. Z oktobrom bo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani na voljo tudi nova smer študija, Tolmačenje slovenskega znakovnega jezika. Nacionalno poklicno kvalifikacijo za tolmača slovenskega znakovnega jezika pa lahko pridobite pri Združenju tolmačev za slovenski znakovni jezik. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 2. aprila, ob predvidoma 14.40 na Prvem programu Televizije Slovenija.

13 min

Gluhi bi bili najbolj vključeni v družbo, če bi vsak izmed nas znal uporabljati znakovni jezik. Zato je spodbuden podatek, da se ga uči vse več ljudi – tako otroci v izbranih vrtcih kot tečajniki. Z oktobrom bo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani na voljo tudi nova smer študija, Tolmačenje slovenskega znakovnega jezika. Nacionalno poklicno kvalifikacijo za tolmača slovenskega znakovnega jezika pa lahko pridobite pri Združenju tolmačev za slovenski znakovni jezik. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 2. aprila, ob predvidoma 14.40 na Prvem programu Televizije Slovenija.

Genetski vzrok izgube sluha

26. 3. 2022

Izguba sluha je najpogostejša prirojena bolezen. Tudi starši, ki slišijo, imajo lahko otroka, ki ne sliši. To se zgodi, če oba od staršev preneseta otroku recesivni gen, ki povzroča gluhost. Zato smo pogledali, kako potekajo genetske preiskave, saj strokovnjaki poudarjajo, da je vedno pomembno odkriti vzrok izgube sluha. Tako se lahko napove potek bolezni, predvsem pa določijo smiselni postopki zdravljenja in rehabilitacije pacienta. Več v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, v kateri boste spoznali tudi Slovenca, ki je v enem dnevu prišel od podvodnega triglava na Triglav. Glejte nas v soboto, 26. marca, ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija.

14 min

Izguba sluha je najpogostejša prirojena bolezen. Tudi starši, ki slišijo, imajo lahko otroka, ki ne sliši. To se zgodi, če oba od staršev preneseta otroku recesivni gen, ki povzroča gluhost. Zato smo pogledali, kako potekajo genetske preiskave, saj strokovnjaki poudarjajo, da je vedno pomembno odkriti vzrok izgube sluha. Tako se lahko napove potek bolezni, predvsem pa določijo smiselni postopki zdravljenja in rehabilitacije pacienta. Več v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, v kateri boste spoznali tudi Slovenca, ki je v enem dnevu prišel od podvodnega triglava na Triglav. Glejte nas v soboto, 26. marca, ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija.

FIHO dopolnjuje skrb države

19. 3. 2022

Ko se v gorah ali na planinskih poteh izgubimo ali ponesrečimo, lahko vedno računamo na pomoč gorskih reševalcev. Vemo, da bodo pri Gorski reševalni zvezi Slovenije naredili vse, da nas bodo rešili, le malokdo pa ve, da jim veliko sredstev za nabavo opreme in usposabljanje prostovoljcev namenja Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij FIHO. Ta torej dopolnjuje skrb države za najranljivejše skupine ljudi pri nas. V oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 19. 3. 2022 ob 14.40, boste lahko videli tudi, kako pomembno je delo invalidskih in humanitarnih organizacij, kaj vse počnejo in kaj brez denarja Fundacije FIHO sploh ne bi bilo mogoče.

14 min

Ko se v gorah ali na planinskih poteh izgubimo ali ponesrečimo, lahko vedno računamo na pomoč gorskih reševalcev. Vemo, da bodo pri Gorski reševalni zvezi Slovenije naredili vse, da nas bodo rešili, le malokdo pa ve, da jim veliko sredstev za nabavo opreme in usposabljanje prostovoljcev namenja Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij FIHO. Ta torej dopolnjuje skrb države za najranljivejše skupine ljudi pri nas. V oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 19. 3. 2022 ob 14.40, boste lahko videli tudi, kako pomembno je delo invalidskih in humanitarnih organizacij, kaj vse počnejo in kaj brez denarja Fundacije FIHO sploh ne bi bilo mogoče.

8. marec – borke, zmagovalke, ambasadorke, izobraževalno-svetovalna oddaja

12. 3. 2022

V oddaji Prisluhnimo tišini smo ob praznovanju dveh praznikov, dnevu žena in materinskem dnevu, obiskali tri močne in vztrajne ženske, ki so velik navdih vsem ženskam in materam. Imajo številne skupne lastnosti, vsaka po svoje pa je zmagovalka. Borbenost, moč in pozitivno mišljenje so stalnice njihove življenjske poti. Spoznajte Anico Ušeničnik, po vsej verjetnosti najstarejšo osebo na svetu z redko gensko kožno boleznijo, borko Sandro Leganič, uporabnico slušnega aparata Baha, in pravzaprav ambasadorko gluhih in naglušnih Saro Savnik.

14 min

V oddaji Prisluhnimo tišini smo ob praznovanju dveh praznikov, dnevu žena in materinskem dnevu, obiskali tri močne in vztrajne ženske, ki so velik navdih vsem ženskam in materam. Imajo številne skupne lastnosti, vsaka po svoje pa je zmagovalka. Borbenost, moč in pozitivno mišljenje so stalnice njihove življenjske poti. Spoznajte Anico Ušeničnik, po vsej verjetnosti najstarejšo osebo na svetu z redko gensko kožno boleznijo, borko Sandro Leganič, uporabnico slušnega aparata Baha, in pravzaprav ambasadorko gluhih in naglušnih Saro Savnik.

Korak do invalidnosti je zelo kratek

5. 3. 2022

V oddaji so prikazane tri tragične zgodbe ljudi, ki so postali civilni invalidi vojn. Te so se na slovenskem ozemlju končale že davno, toda neeksplodirana ubojna sredstva, ki so ostala za njimi, še kar terjajo krvav davek med civilnim prebivalstvom. Najdovzetnejši za nevarnost so najmlajši, ki so tudi najradovednejši, zato jih je treba opozarjati, izobraževati in ozaveščati o tej nevarnosti. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 5. marca, ob predvidoma 14.40 na Prvem programu Televizije Slovenija.

14 min

V oddaji so prikazane tri tragične zgodbe ljudi, ki so postali civilni invalidi vojn. Te so se na slovenskem ozemlju končale že davno, toda neeksplodirana ubojna sredstva, ki so ostala za njimi, še kar terjajo krvav davek med civilnim prebivalstvom. Najdovzetnejši za nevarnost so najmlajši, ki so tudi najradovednejši, zato jih je treba opozarjati, izobraževati in ozaveščati o tej nevarnosti. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 5. marca, ob predvidoma 14.40 na Prvem programu Televizije Slovenija.

Izabelina zgodba o polževem vsadku

26. 2. 2022

Izabela Juriševič je kljub gluhoti v osnovni in srednji šoli igrala klavir. Leta 2009 je bila finalistka izbora za miss Slovenije. Osvojila je tudi naslov najlepše v Kopru. Z njo smo se pogovarjali ob mednarodnem dnevu polževega vsadka in spoznali, kako pomembna je bila podpora družine, da je simpatična in komunikativna Primorka uspešna in zadovoljna v življenju, ter kakšne so sicer še potrebe oseb s polževim vsadkom za lažje vključevanje v družbo. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 26. februarja, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

14 min

Izabela Juriševič je kljub gluhoti v osnovni in srednji šoli igrala klavir. Leta 2009 je bila finalistka izbora za miss Slovenije. Osvojila je tudi naslov najlepše v Kopru. Z njo smo se pogovarjali ob mednarodnem dnevu polževega vsadka in spoznali, kako pomembna je bila podpora družine, da je simpatična in komunikativna Primorka uspešna in zadovoljna v življenju, ter kakšne so sicer še potrebe oseb s polževim vsadkom za lažje vključevanje v družbo. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 26. februarja, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

Podajmo roko pomoči potrebnim, izobraževalno-svetovalna oddaja

19. 2. 2022

V tokratni oddaji, ki bo na sporedu v soboto, 19. februarja, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija, bomo govorili o vlogi psihosocialne pomoči invalidom, starejšim in ljudem, ki bi bili sicer precej osamljeni. Med njimi je Štefi, ki je izgubila oba sinova in pred kratkim še moža. Obiski prostovoljke Slave so zanjo in Slavine druge varovance neprecenljivi. Predsednik Združenja invalidov – Forum Slovenije Borut Pogačnik je za ta posebni socialni program na državni ravni prejel zahvalo predsednika Pahorja.

14 min

V tokratni oddaji, ki bo na sporedu v soboto, 19. februarja, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija, bomo govorili o vlogi psihosocialne pomoči invalidom, starejšim in ljudem, ki bi bili sicer precej osamljeni. Med njimi je Štefi, ki je izgubila oba sinova in pred kratkim še moža. Obiski prostovoljke Slave so zanjo in Slavine druge varovance neprecenljivi. Predsednik Združenja invalidov – Forum Slovenije Borut Pogačnik je za ta posebni socialni program na državni ravni prejel zahvalo predsednika Pahorja.

Ivan Štrekelj: neutrudni iskalec lepote, izobraževalno-svetovalna oddaja

12. 2. 2022

V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto, 12. februarja, na Prvem programu Televizije Slovenija, bomo predstavili prvega slovenskega gluhega akademskega kiparja. Ivan Štrekelj je bil rojen leta 1916. V širši javnosti je manj poznan, njegovo delo je bilo dolgo časa po krivici neraziskano. Njegov opus obsega oblo in nagrobno plastiko, ohranjene so tudi risbe in keramični izdelki ter javni spomeniki. Med njimi velja posebej omeniti Štrekljev spomenik talcem ob Večni poti v Ljubljani na koncu Rožne doline.

14 min

V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto, 12. februarja, na Prvem programu Televizije Slovenija, bomo predstavili prvega slovenskega gluhega akademskega kiparja. Ivan Štrekelj je bil rojen leta 1916. V širši javnosti je manj poznan, njegovo delo je bilo dolgo časa po krivici neraziskano. Njegov opus obsega oblo in nagrobno plastiko, ohranjene so tudi risbe in keramični izdelki ter javni spomeniki. Med njimi velja posebej omeniti Štrekljev spomenik talcem ob Večni poti v Ljubljani na koncu Rožne doline.

Posodobljeni seznam telesnih okvar

5. 2. 2022

V oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto, 5. februarja, na Prvem programu Televizije Slovenija, poročamo o novem seznamu telesnih okvar, ki je podlaga za invalidnino, invalidsko pokojnino in druge ugodnosti. Pozanimali smo se, kakšne ugodnosti omogoča Evropska invalidska kartica in zakaj varuh človekovih pravic Peter Svetina opozarja na neenakost invalidov, kadar morajo za svojega spremljevalca sami kriti stroške prevoza ali vstopnice. Izvedeli boste še, da je Matjaž Juhart prejel nagrado ministrstva za delo za izstopajoče kvalitetno in strokovno delo in katero kretnjo so gluhi izbrali za kretnjo leta 2021.

14 min

V oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto, 5. februarja, na Prvem programu Televizije Slovenija, poročamo o novem seznamu telesnih okvar, ki je podlaga za invalidnino, invalidsko pokojnino in druge ugodnosti. Pozanimali smo se, kakšne ugodnosti omogoča Evropska invalidska kartica in zakaj varuh človekovih pravic Peter Svetina opozarja na neenakost invalidov, kadar morajo za svojega spremljevalca sami kriti stroške prevoza ali vstopnice. Izvedeli boste še, da je Matjaž Juhart prejel nagrado ministrstva za delo za izstopajoče kvalitetno in strokovno delo in katero kretnjo so gluhi izbrali za kretnjo leta 2021.

Vzgoja otrok s posebnimi potrebami, izobraževalno-svetovalna oddaja

29. 1. 2022

V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini bomo govorili o vzgoji otrok s posebnimi potrebami. Upokojenka, defektologinja in nekdanja ravnateljica enega od ljubljanskih vrtcev že 30 let skrbi za sina Janeka in pravi, da nikoli ni tako hudo, da se ne bi dalo rešiti. Kako otrokom pomagati do samostojnosti in kam se obrniti na pomoč, pa svetujejo Marko Juhant in zakonca Mrgole.

12 min

V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini bomo govorili o vzgoji otrok s posebnimi potrebami. Upokojenka, defektologinja in nekdanja ravnateljica enega od ljubljanskih vrtcev že 30 let skrbi za sina Janeka in pravi, da nikoli ni tako hudo, da se ne bi dalo rešiti. Kako otrokom pomagati do samostojnosti in kam se obrniti na pomoč, pa svetujejo Marko Juhant in zakonca Mrgole.

Osti jarej, izobraževalno-svetovalna oddaja

22. 1. 2022

V duhu slogana »Osti jarej«, ki naj bi po prepričanju nekaterih pomenil »ostani mlad«, je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravila kulturni dogodek, s katerim so pokazali, da je lahko tudi kultura dostopna. Ogledali smo si glasbeni videospot Verjemi vase, dokumentarni film z naslovom 62.a avtorjev Tine Grošelj in Marka Kumra - Murča, ki oriše pot slovenskega znakovnega jezika vse od prepovedi leta 1880 do njegovega vpisa v ustavo, in predstavo Decibel-ga, v kateri so se slišeči naučili na pamet znakovnega jezika in ga uporabljali vseh 70 minut predstave. Dosežen je bil še en mejnik, saj smo si prvič ogledali predstavo, ki je združila slišeče in gluhe igralce. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 22. januarja, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

14 min

V duhu slogana »Osti jarej«, ki naj bi po prepričanju nekaterih pomenil »ostani mlad«, je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravila kulturni dogodek, s katerim so pokazali, da je lahko tudi kultura dostopna. Ogledali smo si glasbeni videospot Verjemi vase, dokumentarni film z naslovom 62.a avtorjev Tine Grošelj in Marka Kumra - Murča, ki oriše pot slovenskega znakovnega jezika vse od prepovedi leta 1880 do njegovega vpisa v ustavo, in predstavo Decibel-ga, v kateri so se slišeči naučili na pamet znakovnega jezika in ga uporabljali vseh 70 minut predstave. Dosežen je bil še en mejnik, saj smo si prvič ogledali predstavo, ki je združila slišeče in gluhe igralce. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 22. januarja, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

Zvok, ki nikoli ne utihne, izobraževalno-svetovalna oddaja

15. 1. 2022

Nadležno zvonjenje ali šumenje v ušesu, ki nikoli ne odneha, strokovno imenujemo tinitus. Ta ne vpliva le na slab spanec, temveč vodi v vsesplošno utrujenost in slabo zbranost. Pojavijo se lahko nespečnost, tesnoba ali depresija, motnje pozornosti in s tem povezane težave pri opravljanju dela ter izogibanje različnim aktivnostim. Ta fantomski zvok v kronični obliki zaznava od deset do trideset odstotkov ljudi. Okrog 160.000 ljudi pri nas pa tinitus tako močno prizadene, da poiščejo zdravniško pomoč. Kako je tinitus spremenil življenje našim sogovornikom in s čim si lajšajo z njim povezane težave, izveste v tokratni Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto 15. 1. 2022, ob predvidoma 14.30.

15 min

Nadležno zvonjenje ali šumenje v ušesu, ki nikoli ne odneha, strokovno imenujemo tinitus. Ta ne vpliva le na slab spanec, temveč vodi v vsesplošno utrujenost in slabo zbranost. Pojavijo se lahko nespečnost, tesnoba ali depresija, motnje pozornosti in s tem povezane težave pri opravljanju dela ter izogibanje različnim aktivnostim. Ta fantomski zvok v kronični obliki zaznava od deset do trideset odstotkov ljudi. Okrog 160.000 ljudi pri nas pa tinitus tako močno prizadene, da poiščejo zdravniško pomoč. Kako je tinitus spremenil življenje našim sogovornikom in s čim si lajšajo z njim povezane težave, izveste v tokratni Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto 15. 1. 2022, ob predvidoma 14.30.

Slovenska ustava za vse ljudi!

8. 1. 2022

Konec decembra smo v Sloveniji praznovali 30. obletnico sprejetja ustave, temeljnega in najvišjega pravnega akta države. Dostop do ustave je bil senzorno oviranim osebam in osebam z motnjami v duševnem razvoju dolgo otežen, a tudi na tem področju napredujemo. V zadnjih 10 letih smo namreč dobili ustavo v brajici, avdioposnetek ustave, ustavo v stripu in animirano ustavo. Zadnjih pet let je nastajala še ustava v lahkem branju, ki bo odslej dostopna tudi v znakovnem jeziku. V tokratni oddaji bomo predstavili ljudi, ki so zaslužni, da bo slovensko ustavo zdaj lahko razumel vsak državljan. Glejte nas v soboto, 8. 1. 2022, ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija.

13 min

Konec decembra smo v Sloveniji praznovali 30. obletnico sprejetja ustave, temeljnega in najvišjega pravnega akta države. Dostop do ustave je bil senzorno oviranim osebam in osebam z motnjami v duševnem razvoju dolgo otežen, a tudi na tem področju napredujemo. V zadnjih 10 letih smo namreč dobili ustavo v brajici, avdioposnetek ustave, ustavo v stripu in animirano ustavo. Zadnjih pet let je nastajala še ustava v lahkem branju, ki bo odslej dostopna tudi v znakovnem jeziku. V tokratni oddaji bomo predstavili ljudi, ki so zaslužni, da bo slovensko ustavo zdaj lahko razumel vsak državljan. Glejte nas v soboto, 8. 1. 2022, ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija.

Grincheva ljubezenska zgodba

25. 12. 2021

Grinch, zeleno in nič kaj lepo pravljično bitje, ni navdušen nad božičem. Pravzaprav je najbolj nesrečen zato, ker je v tem prazničnem času, ki ga vsi preživljajo skupaj, osamljen. Zato ves čas hrepeni po ljubezni. Ko končno spozna lepotico Greto, se spoprime s svojo neizkušenostjo, saj še nikoli ni bil zaljubljen. Ali mu bo uspelo osvojiti njeno srce, izveste v tokratni pravljični igrani zgodbi, ki bo na sporedu v soboto, 25. 12., ob predvidoma 14.30.

13 min

Grinch, zeleno in nič kaj lepo pravljično bitje, ni navdušen nad božičem. Pravzaprav je najbolj nesrečen zato, ker je v tem prazničnem času, ki ga vsi preživljajo skupaj, osamljen. Zato ves čas hrepeni po ljubezni. Ko končno spozna lepotico Greto, se spoprime s svojo neizkušenostjo, saj še nikoli ni bil zaljubljen. Ali mu bo uspelo osvojiti njeno srce, izveste v tokratni pravljični igrani zgodbi, ki bo na sporedu v soboto, 25. 12., ob predvidoma 14.30.

Tudi to je slovenščina!, izobraževalno-svetovalna oddaja

11. 12. 2021

Ustava naše samostojne države decembra praznuje 30 let. Do zdaj je bilo uveljavljenih enajst njenih dopolnitev, zadnja z 62.a členom. Zgodovinsko pomemben dosežek za vse uporabnike znakovnega jezika tokrat osvetljujemo s kampanjo Tudi to je slovenščina, s katero so bili nagovorjeni Slovenci. Pogovarjali smo se s pobudnikom te dopolnitve, Matjažem Juhartom, ki je osvetlil prihodnja pričakovanja. Z zaslužnim profesorjem Cirilom Ribičičem pa o tem, kako je strokovna skupina spisala 62.a člen, ki ni vzbujal pomislekov in je bil med vsemi dolgotrajnimi postopki v Državnem zboru deležen potrebne dvotretjinske večine poslancev. Glejte nas v soboto, 11. decembra, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

14 min

Ustava naše samostojne države decembra praznuje 30 let. Do zdaj je bilo uveljavljenih enajst njenih dopolnitev, zadnja z 62.a členom. Zgodovinsko pomemben dosežek za vse uporabnike znakovnega jezika tokrat osvetljujemo s kampanjo Tudi to je slovenščina, s katero so bili nagovorjeni Slovenci. Pogovarjali smo se s pobudnikom te dopolnitve, Matjažem Juhartom, ki je osvetlil prihodnja pričakovanja. Z zaslužnim profesorjem Cirilom Ribičičem pa o tem, kako je strokovna skupina spisala 62.a člen, ki ni vzbujal pomislekov in je bil med vsemi dolgotrajnimi postopki v Državnem zboru deležen potrebne dvotretjinske večine poslancev. Glejte nas v soboto, 11. decembra, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

Jernej Slivnik, najboljši parasmučar

4. 12. 2021

Spoznajte Jerneja Slivnika, najboljšega Slovenca v parasmučanju, ki se odpravlja na svoje druge paraolimpijske igre. Pri petih letih je v prometni nesreči izgubil očeta in sestro, sam pa utrpel hude poškodbe in ostal na invalidskem vozičku. Ker je bilo smučanje njegova strast že pred nesrečo, se s tem športom ukvarja še dandanes, in to na najvišji ravni, saj je državni prvak v paraalpskem smučanju. Simpatičnega Slovenca bomo predstavili v tokratni Prisluhnimo tišini v soboto, 4. decembra, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija

13 min

Spoznajte Jerneja Slivnika, najboljšega Slovenca v parasmučanju, ki se odpravlja na svoje druge paraolimpijske igre. Pri petih letih je v prometni nesreči izgubil očeta in sestro, sam pa utrpel hude poškodbe in ostal na invalidskem vozičku. Ker je bilo smučanje njegova strast že pred nesrečo, se s tem športom ukvarja še dandanes, in to na najvišji ravni, saj je državni prvak v paraalpskem smučanju. Simpatičnega Slovenca bomo predstavili v tokratni Prisluhnimo tišini v soboto, 4. decembra, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija

Napovedane spremembe Zakona o igrah na srečo, izobraževalno-svetovalna oddaja

27. 11. 2021

Če bo uveljavljen predlog novele zakona o igrah na srečo, se nam obeta popoln razpad dozdajšnjega načina financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij. Tako ostro so se na zadnji osnutek predloga zakona o igrah na srečo odzvali pri Nacionalnem svetu invalidskih organizacij, saj po njihovem mnenju načrtovane spremembe prinašajo negativne posledice na področju socialnega, predvsem pa invalidskega varstva, in to zlasti glede financiranja posebnih socialnih programov, ki jih za invalide izvajajo invalidske organizacije za najranljivejše prebivalce. Več v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 27. novembra, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

13 min

Če bo uveljavljen predlog novele zakona o igrah na srečo, se nam obeta popoln razpad dozdajšnjega načina financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij. Tako ostro so se na zadnji osnutek predloga zakona o igrah na srečo odzvali pri Nacionalnem svetu invalidskih organizacij, saj po njihovem mnenju načrtovane spremembe prinašajo negativne posledice na področju socialnega, predvsem pa invalidskega varstva, in to zlasti glede financiranja posebnih socialnih programov, ki jih za invalide izvajajo invalidske organizacije za najranljivejše prebivalce. Več v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 27. novembra, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

Baby Signs, izobraževalno-svetovalna oddaja

20. 11. 2021

Če bi radi komunicirali s svojim dojenčkom že pred njegovim prvim rojstnim dnevom, lahko poskusite z učenjem znakovnega jezika za malčke, t. i. baby signs. Dojenčki si kretnje veliko hitreje zapomnijo in naučijo kot pa izgovorjene besede. Zato je znakovno sporazumevanje preprost in naraven način komunikacije z otrokom, še preden spregovori. Več o tej metodi, ki jo že dvajset let poznajo skoraj povsod po svetu, boste izvedeli v tokratni Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto, 20. novembra, ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija.

14 min

Če bi radi komunicirali s svojim dojenčkom že pred njegovim prvim rojstnim dnevom, lahko poskusite z učenjem znakovnega jezika za malčke, t. i. baby signs. Dojenčki si kretnje veliko hitreje zapomnijo in naučijo kot pa izgovorjene besede. Zato je znakovno sporazumevanje preprost in naraven način komunikacije z otrokom, še preden spregovori. Več o tej metodi, ki jo že dvajset let poznajo skoraj povsod po svetu, boste izvedeli v tokratni Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto, 20. novembra, ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija.

Glasba za vse, izobraževalno-svetovalna oddaja

13. 11. 2021

Predstavljamo novo pesem Nine Pušlar z naslovom Tople oči, ki je postala zvočna kulisa zgodovinskega vpisa slovenskega znakovnega in jezika gluhoslepih v ustavo. Glasbena sceno pa je obogatil raper Ževža s svojim novim izjemnim videospotom, saj vsi nastopajoči v njem kretajo. Kako težko je rapati v znakovnem jeziku, boste izvedeli v tokratni glasbeno obarvani Prisluhnimo tišini, v kateri smo pokazali, da je tudi glasbo mogoče narediti dostopno ljudem z izgubo sluha. Glejte nas v soboto, 13. novembra, ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija.

14 min

Predstavljamo novo pesem Nine Pušlar z naslovom Tople oči, ki je postala zvočna kulisa zgodovinskega vpisa slovenskega znakovnega in jezika gluhoslepih v ustavo. Glasbena sceno pa je obogatil raper Ževža s svojim novim izjemnim videospotom, saj vsi nastopajoči v njem kretajo. Kako težko je rapati v znakovnem jeziku, boste izvedeli v tokratni glasbeno obarvani Prisluhnimo tišini, v kateri smo pokazali, da je tudi glasbo mogoče narediti dostopno ljudem z izgubo sluha. Glejte nas v soboto, 13. novembra, ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija.

Novo zdravilo za demenco, izobraževalno-svetovalna oddaja

6. 11. 2021

Revolucionarna novica za vse, ki jih pesti demenca. V Združenih državah Amerike so nedavno odobrili novo zdravilo, ki ima popolnoma drugačen mehanizem delovanja kot do zdaj znana zdravila za zdravljenje demence. Kljub temu bomo morali dementnim osebam, ki jih je v Sloveniji 32 tisoč, pomagati tudi na državni ravni in odpreti spominske klinike. Posebno skrb pa potrebujejo dementni gluhi, saj so ti ob tej težki bolezni toliko bolj prizadeti, ker z njimi večina ljudi ne more komunicirati. Glede na to, da nas v prihodnje zagotovo čaka prava epidemija demence, časa ni več veliko. Več v Prisluhnimo tišini v soboto, 6. novembra 2021 ob predvidoma 14:30, na Prvem programu Televizije Slovenija.

14 min

Revolucionarna novica za vse, ki jih pesti demenca. V Združenih državah Amerike so nedavno odobrili novo zdravilo, ki ima popolnoma drugačen mehanizem delovanja kot do zdaj znana zdravila za zdravljenje demence. Kljub temu bomo morali dementnim osebam, ki jih je v Sloveniji 32 tisoč, pomagati tudi na državni ravni in odpreti spominske klinike. Posebno skrb pa potrebujejo dementni gluhi, saj so ti ob tej težki bolezni toliko bolj prizadeti, ker z njimi večina ljudi ne more komunicirati. Glede na to, da nas v prihodnje zagotovo čaka prava epidemija demence, časa ni več veliko. Več v Prisluhnimo tišini v soboto, 6. novembra 2021 ob predvidoma 14:30, na Prvem programu Televizije Slovenija.

Od obrtništva do doktorata, izobraževalno-svetovalna oddaja

30. 10. 2021

Gluhi in naglušni pri izobraževanju nimajo enakih možnosti. V Ljubljani se trenutno šolajo v rednih šolah štirje gluhi dijaki, ki so prvega septembra ostali brez tolmača pri pouku. Otroci, ki se šolajo na specialnih zavodih pa imajo omejeno izbiro poklicev in kasneje večinoma opravljajo enostavna dela. Ker izjema potrjuje pravilo, vam bomo v oddaji Prisluhnimo tišini predstavili edino gluho doktorico znanosti v Sloveniji in prvo gluhoslepo doktorsko kandidatko. Obe dokazujeta, da tam kjer je volja, je tudi pot. Vabljeni k ogledu Prisluhnimo tišini v soboto, 30. oktobra, ob predvidoma 14:30, na Prvem programu Televizije Slovenija.

14 min

Gluhi in naglušni pri izobraževanju nimajo enakih možnosti. V Ljubljani se trenutno šolajo v rednih šolah štirje gluhi dijaki, ki so prvega septembra ostali brez tolmača pri pouku. Otroci, ki se šolajo na specialnih zavodih pa imajo omejeno izbiro poklicev in kasneje večinoma opravljajo enostavna dela. Ker izjema potrjuje pravilo, vam bomo v oddaji Prisluhnimo tišini predstavili edino gluho doktorico znanosti v Sloveniji in prvo gluhoslepo doktorsko kandidatko. Obe dokazujeta, da tam kjer je volja, je tudi pot. Vabljeni k ogledu Prisluhnimo tišini v soboto, 30. oktobra, ob predvidoma 14:30, na Prvem programu Televizije Slovenija.

Zanimivi poklici gluhih, izobraževalno-svetovalna oddaja

23. 10. 2021

V tokratni oddaji boste videli gluhega čarovnika in refleksoterapevta, ki podirata mite o tem, da so nekateri poklici za gluhe nedosegljivi. Spoznali boste tudi zobotehnico, harmonikarja in direktorja. Vse povezuje izguba sluha in zadovoljstvo ob opravljanju službe. Glejte nas v soboto, 23. oktobra, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

15 min

V tokratni oddaji boste videli gluhega čarovnika in refleksoterapevta, ki podirata mite o tem, da so nekateri poklici za gluhe nedosegljivi. Spoznali boste tudi zobotehnico, harmonikarja in direktorja. Vse povezuje izguba sluha in zadovoljstvo ob opravljanju službe. Glejte nas v soboto, 23. oktobra, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

Mednarodni dan gluhih, izobraževalno-svetovalna oddaja

16. 10. 2021

70 milijonov gluhih po vsem svetu vsako tretjo soboto v septembru praznuje mednarodni dan gluhih. V Sloveniji je letošnjo slavnostno prireditev organiziralo Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana, saj je mednarodni praznik sovpadal z jubilejnimi 90 leti delovanja društva na Slovenskem. Slovesni dogodek je zasenčilo dejstvo, da so gluhi dijaki v rednih šolah ostali brez tolmača. Kakšen je recept za dolgo in uspešno skupno življenje, pa nam bosta povedala gluha zakonca Ivanjšič, ki sta nedavno praznovala biserno poroko. Glejte nas v soboto, 16. oktobra, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

15 min

70 milijonov gluhih po vsem svetu vsako tretjo soboto v septembru praznuje mednarodni dan gluhih. V Sloveniji je letošnjo slavnostno prireditev organiziralo Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana, saj je mednarodni praznik sovpadal z jubilejnimi 90 leti delovanja društva na Slovenskem. Slovesni dogodek je zasenčilo dejstvo, da so gluhi dijaki v rednih šolah ostali brez tolmača. Kakšen je recept za dolgo in uspešno skupno življenje, pa nam bosta povedala gluha zakonca Ivanjšič, ki sta nedavno praznovala biserno poroko. Glejte nas v soboto, 16. oktobra, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

S slušnim aparatom slišim vse!, izobraževalno-svetovalna oddaja

9. 10. 2021

Kaj imajo skupnega predstavniki treh generacij, vsak z močno življenjsko zgodbo in voljo do življenja? Zadovoljstvo s slušnimi aparati in prepričanje, da si brez njih ne predstavljajo vsakdana. Če ste šele dobili slušni aparat ali opažate, da ne slišite več dobro, vam bodo njihovi nasveti o privajanju na aparat zagotovo koristili, posebno če ste izkusili glavobole ali nemir, ko ste bili v hrupnem okolju. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 9. oktobra, ob predvidoma 14.45 na Prvem programu Televizije Slovenija.

15 min

Kaj imajo skupnega predstavniki treh generacij, vsak z močno življenjsko zgodbo in voljo do življenja? Zadovoljstvo s slušnimi aparati in prepričanje, da si brez njih ne predstavljajo vsakdana. Če ste šele dobili slušni aparat ali opažate, da ne slišite več dobro, vam bodo njihovi nasveti o privajanju na aparat zagotovo koristili, posebno če ste izkusili glavobole ali nemir, ko ste bili v hrupnem okolju. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 9. oktobra, ob predvidoma 14.45 na Prvem programu Televizije Slovenija.

Jubilejna, 50. medalja paraolimpijcev, izobraževalno-svetovalna oddaja

2. 10. 2021

Septembra je v Tokiu ugasnil še paraolimpijski ogenj. Kljub strogim ukrepom zaradi pandemije so uspešno izpeljali igre, na katerih je sodelovalo 4000 športnikov invalidov, med njimi sedem Slovencev. Jubilejno, 50. medaljo je v domovino prinesel parastrelec Franček Gorazd Tiršek. Pridružili smo se tudi akciji Gibalno ovirani gore osvajajo in se z njimi podali na Mirno goro, tam pa so nas postregli gluhi, ki so vse poletje stregli v planinskih kočah. Več pa v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 2. oktobra, ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija.

14 min

Septembra je v Tokiu ugasnil še paraolimpijski ogenj. Kljub strogim ukrepom zaradi pandemije so uspešno izpeljali igre, na katerih je sodelovalo 4000 športnikov invalidov, med njimi sedem Slovencev. Jubilejno, 50. medaljo je v domovino prinesel parastrelec Franček Gorazd Tiršek. Pridružili smo se tudi akciji Gibalno ovirani gore osvajajo in se z njimi podali na Mirno goro, tam pa so nas postregli gluhi, ki so vse poletje stregli v planinskih kočah. Več pa v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 2. oktobra, ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija.

Lepote in izzivi poklica tolmač znakovnega jezika, izobraževalno-svetovalna oddaja

25. 9. 2021

Tolmači znakovnega jezika so vsak dan postavljeni v različne življenjske okoliščine gluhih uporabnikov. Lahko se jim zgodijo najlepši trenutki, kot je tolmačenje pri rojstvu v porodnišnici, a tudi tragični, ko so med prvimi na prizorišču prometne nesreče. Zgodi se tudi, da se morajo dobesedno prepirati za uveljavitev pravice gluhih do tolmačenja. K sreči je več zabavnih trenutkov. Kako lahko postanete tolmač in še druge zanimivosti o tem poklicu, boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto, 25. septembra, na Prvem programu Televizije Slovenija, ob predvidoma 14.30. In to prav na soboto, ko 70 milijonov gluhih po vsem svetu praznuje mednarodni dan gluhih.

14 min

Tolmači znakovnega jezika so vsak dan postavljeni v različne življenjske okoliščine gluhih uporabnikov. Lahko se jim zgodijo najlepši trenutki, kot je tolmačenje pri rojstvu v porodnišnici, a tudi tragični, ko so med prvimi na prizorišču prometne nesreče. Zgodi se tudi, da se morajo dobesedno prepirati za uveljavitev pravice gluhih do tolmačenja. K sreči je več zabavnih trenutkov. Kako lahko postanete tolmač in še druge zanimivosti o tem poklicu, boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto, 25. septembra, na Prvem programu Televizije Slovenija, ob predvidoma 14.30. In to prav na soboto, ko 70 milijonov gluhih po vsem svetu praznuje mednarodni dan gluhih.

Gluhi otroci v Ljubljani ostali brez tolmačev, izobraževalno-svetovalna oddaja

18. 9. 2021

Temna senca nad novim šolskim letom je padla na ljubljanske gluhe dijake, ki so v integraciji. Ostali so namreč brez tolmača pri pouku, čeprav je bil junija slovenski znakovni jezik vpisan v slovensko ustavo. Medtem ko so bila vsa pričakovanja usmerjena v to, da bo peščica gluhih dijakov zdaj končno le imela tolmača ves čas pouka, so zdaj ostali popolnoma brez njega. Kje se je zapletlo in kakšne rešitve se obetajo, da se diskriminacija preneha, izveste v oddaji Prisluhnimo tišini, v soboto, 18. 9., ob predvidoma 14:30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

14 min

Temna senca nad novim šolskim letom je padla na ljubljanske gluhe dijake, ki so v integraciji. Ostali so namreč brez tolmača pri pouku, čeprav je bil junija slovenski znakovni jezik vpisan v slovensko ustavo. Medtem ko so bila vsa pričakovanja usmerjena v to, da bo peščica gluhih dijakov zdaj končno le imela tolmača ves čas pouka, so zdaj ostali popolnoma brez njega. Kje se je zapletlo in kakšne rešitve se obetajo, da se diskriminacija preneha, izveste v oddaji Prisluhnimo tišini, v soboto, 18. 9., ob predvidoma 14:30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

Z osebno asistenco do skrbništva otrok, izobraževalno-svetovalna oddaja

11. 9. 2021

V tokratni oddaji bomo spoznali zgodbo 41-letnega Andreja. Za njim je težka življenjska pot. V mladih letih je zapadel v pekel drog, komune, novih začetkov in spet padcev na trdna tla. Po spletu nesrečnih okoliščin je ostal tudi brez družinske hiše, ki jo je podedoval. Kljub vsem grenkim izkušnjam se je postavil na noge, si našel službo in zraven še prepotoval velik del sveta. Ustvaril si je lepo življenje, v katerem je užival vse do trenutka, ko ga je tragična nesreča pahnila v tetraplegijo. Kako nepogrešljivo vlogo ima danes osebna asistenca v njegovem življenju in za kaj si prizadeva v prihodnosti, boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 11. septembra, na Prvem programu Televizije Slovenija, ob predvidoma 14.30.

15 min

V tokratni oddaji bomo spoznali zgodbo 41-letnega Andreja. Za njim je težka življenjska pot. V mladih letih je zapadel v pekel drog, komune, novih začetkov in spet padcev na trdna tla. Po spletu nesrečnih okoliščin je ostal tudi brez družinske hiše, ki jo je podedoval. Kljub vsem grenkim izkušnjam se je postavil na noge, si našel službo in zraven še prepotoval velik del sveta. Ustvaril si je lepo življenje, v katerem je užival vse do trenutka, ko ga je tragična nesreča pahnila v tetraplegijo. Kako nepogrešljivo vlogo ima danes osebna asistenca v njegovem življenju in za kaj si prizadeva v prihodnosti, boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 11. septembra, na Prvem programu Televizije Slovenija, ob predvidoma 14.30.

90 let organiziranega delovanja gluhih in naglušnih na Slovenskem, izobraževalno-svetovalna oddaja

4. 9. 2021

Julija 2021 smo praznovali 90-letnico organiziranega delovanja gluhih in naglušnih na Slovenskem. Leta 1931 so se združili v takratni Dravski banovini. Danes je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije reprezentativna invalidska organizacija za gluhe, naglušne, osebe s polževim vsadkom in gluhoslepe. Združuje trinajst društev in ima 5550 članov. Med njenimi najpomembnejšimi dosežki so domovi za ohranjevanje zdravja uporabnikov, Inštitut za slovenski znakovni jezik, RehaCenter Sluh, spletni slovar slovenskega znakovnega jezika z 20.000 kretnjami, video slovnica znakovnega jezika, njegov vpis v slovensko ustavo, komunikacijski dodatek in produkcijska dejavnost, kjer nastajajo dokumentarni filmi in Spletna TV, v sodelovanju s TV Slovenija pa oddaja Prisluhnimo tišini. Glejte nas v soboto, 4. septembra, na Prvem programu TV SLO, ob predvidoma 14.30.

15 min

Julija 2021 smo praznovali 90-letnico organiziranega delovanja gluhih in naglušnih na Slovenskem. Leta 1931 so se združili v takratni Dravski banovini. Danes je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije reprezentativna invalidska organizacija za gluhe, naglušne, osebe s polževim vsadkom in gluhoslepe. Združuje trinajst društev in ima 5550 članov. Med njenimi najpomembnejšimi dosežki so domovi za ohranjevanje zdravja uporabnikov, Inštitut za slovenski znakovni jezik, RehaCenter Sluh, spletni slovar slovenskega znakovnega jezika z 20.000 kretnjami, video slovnica znakovnega jezika, njegov vpis v slovensko ustavo, komunikacijski dodatek in produkcijska dejavnost, kjer nastajajo dokumentarni filmi in Spletna TV, v sodelovanju s TV Slovenija pa oddaja Prisluhnimo tišini. Glejte nas v soboto, 4. septembra, na Prvem programu TV SLO, ob predvidoma 14.30.

Prevetritev osebne asistence in sporne čudežne kapljice

7. 8. 2021

Praksa je pokazala pomanjkljivosti, odstopanja in celo zlorabe, je odgovor na naše vprašanje, zakaj nas letos po le dveh letih od uveljavitve zakona o osebni asistenci čakajo spremembe. Invalide med drugim najbolj skrbi ponovno ocenjevanje upravičenosti do osebne asistence. Skrb vzbujajoče so tudi čudežne kapljice, ki naj bi v 28 dneh povrnile sluh, in prodaja slušnega pripomočka, ki si še zdaleč ne zasluži tega imena.

14 min

Praksa je pokazala pomanjkljivosti, odstopanja in celo zlorabe, je odgovor na naše vprašanje, zakaj nas letos po le dveh letih od uveljavitve zakona o osebni asistenci čakajo spremembe. Invalide med drugim najbolj skrbi ponovno ocenjevanje upravičenosti do osebne asistence. Skrb vzbujajoče so tudi čudežne kapljice, ki naj bi v 28 dneh povrnile sluh, in prodaja slušnega pripomočka, ki si še zdaleč ne zasluži tega imena.

Sijajne ideje za počitniški čas!, izobraževalno-svetovalna oddaja

26. 6. 2021

Soteskanje, spust po jeklenicah, premagovanje zavarovanih planinskih poti ali ferat – to je le nekaj sijajnih idej za preživljanje prostega časa. Mogoče boste navdih dobili tudi za vzpon na gore ali celo alpinizem, ko boste v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 26. 6., ob 14.30 videli 70-letno gluhoslepo Američanko, ki osvaja najvišje vrhove sveta. Heide Zimmer namreč podira marsikatere stereotipe in dokazuje, da močna volja premika gore.

14 min

Soteskanje, spust po jeklenicah, premagovanje zavarovanih planinskih poti ali ferat – to je le nekaj sijajnih idej za preživljanje prostega časa. Mogoče boste navdih dobili tudi za vzpon na gore ali celo alpinizem, ko boste v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 26. 6., ob 14.30 videli 70-letno gluhoslepo Američanko, ki osvaja najvišje vrhove sveta. Heide Zimmer namreč podira marsikatere stereotipe in dokazuje, da močna volja premika gore.

Znakovni in jezik gluhoslepih v slovenski ustavi, izobraževalno-svetovalna oddaja

19. 6. 2021

Da je ustavna pravica do komunikacije zakonita in nujna, so poslanci državnega zbora z večino potrjevali v zadnjih, dve leti in pol trajajočih postopkih, potrebnih za dopolnitev drugega poglavja Ustave Republike Slovenije s slovenskim znakovnim jezikom in jezikom gluhoslepih. Ustavni zakon je bil uveljavljen z razglasitvijo v državnem zboru 4. junija 2021. Pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki je bila pobudnica ustavne dopolnitve, so zadovoljni, ker smo vendarle stopili korak naprej k spoštovanju temeljnega cilja slovenske ustave, da deluje v dobro vseh državljanov in da smo pred zakonom vsi enaki. Več o prelomni zmagi za vse uporabnike v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 19. junija, na Prvem programu Televizije Slovenija, ob 14.35.

15 min

Da je ustavna pravica do komunikacije zakonita in nujna, so poslanci državnega zbora z večino potrjevali v zadnjih, dve leti in pol trajajočih postopkih, potrebnih za dopolnitev drugega poglavja Ustave Republike Slovenije s slovenskim znakovnim jezikom in jezikom gluhoslepih. Ustavni zakon je bil uveljavljen z razglasitvijo v državnem zboru 4. junija 2021. Pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki je bila pobudnica ustavne dopolnitve, so zadovoljni, ker smo vendarle stopili korak naprej k spoštovanju temeljnega cilja slovenske ustave, da deluje v dobro vseh državljanov in da smo pred zakonom vsi enaki. Več o prelomni zmagi za vse uporabnike v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 19. junija, na Prvem programu Televizije Slovenija, ob 14.35.

Kako mobilni so lahko invalidi

12. 6. 2021

Kam sploh lahko še grem? In kako? Taka vprašanja si je postavljal in si jih še postavlja Aljoša Škarper, ko je pred osmimi leti padel strehe in je od takrat na invalidskem vozičku. Je eden izmed mnogih, ki si želi kljub svoji invalidnosti živeti samostojno in neodvisno od drugih ljudi. In prav to je namen projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. V Oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 12. junija, ob 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija boste lahko med drugim videli, kako težko je pravzaprav biti mobilen, če spadaš med ranljive skupine. Ponekod se moraš napovedati celo dva dni pred obiskom ali potovanjem, da o ovirah na cesti ali dostopih do javnih ustanov sploh ne izgubljamo besed.

14 min

Kam sploh lahko še grem? In kako? Taka vprašanja si je postavljal in si jih še postavlja Aljoša Škarper, ko je pred osmimi leti padel strehe in je od takrat na invalidskem vozičku. Je eden izmed mnogih, ki si želi kljub svoji invalidnosti živeti samostojno in neodvisno od drugih ljudi. In prav to je namen projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. V Oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 12. junija, ob 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija boste lahko med drugim videli, kako težko je pravzaprav biti mobilen, če spadaš med ranljive skupine. Ponekod se moraš napovedati celo dva dni pred obiskom ali potovanjem, da o ovirah na cesti ali dostopih do javnih ustanov sploh ne izgubljamo besed.

CODA otroci in koraki za Urbana, izobraževalno-svetovalna oddaja

5. 6. 2021

Otroci gluhih staršev so danes po večini tolmači znakovnega jezika, saj jim je bil znakovni jezik položen v zibelko. Svoje otroštvo opisujejo različno, nekateri s precej grenkobe. Med njimi je Laura, ki so jo socialni delavci njenim gluhim staršem odvzeli, saj so ocenili, da niso primerni za vzgojo. V svetu se ti otroci povezujejo pod kratico CODA - Child of deaf Adult. Pridružili smo se tudi akciji Koraki za Urbana, rojenega z redko gensko okvaro, sindromom CTNNB1. Na svetu je le 400 takšnih otrok. Ker zdravila zanje še ni, sta se Urbanova mama in oče odločila za akcijo zbiranja denarja, saj morata raziskave plačati sama. Več v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 5. junija, ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija.

14 min

Otroci gluhih staršev so danes po večini tolmači znakovnega jezika, saj jim je bil znakovni jezik položen v zibelko. Svoje otroštvo opisujejo različno, nekateri s precej grenkobe. Med njimi je Laura, ki so jo socialni delavci njenim gluhim staršem odvzeli, saj so ocenili, da niso primerni za vzgojo. V svetu se ti otroci povezujejo pod kratico CODA - Child of deaf Adult. Pridružili smo se tudi akciji Koraki za Urbana, rojenega z redko gensko okvaro, sindromom CTNNB1. Na svetu je le 400 takšnih otrok. Ker zdravila zanje še ni, sta se Urbanova mama in oče odločila za akcijo zbiranja denarja, saj morata raziskave plačati sama. Več v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 5. junija, ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija.

Gluhi v prometu, izobraževalno-svetovalna oddaja

29. 5. 2021

V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto, 29. maja, na Prvem programu Televizije Slovenija, ob predvidoma 14.30, smo preverili, kako gluhi skrbijo za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu. Tudi med njimi namreč najdemo strastne voznike avtomobilov, motoriste in kolesarje. Spoznali boste Bojana in Sabino, ki je bila ena od prvih gluhih z narejenim izpitom za motor. Vendar ga je lahko opravljala šele pozneje, saj v njeni mladosti gluhim to ni bilo dovoljeno. Za zagotavljanje varne vožnje sta za vse osebe z okvaro sluha toliko pomembnejša vid in stalna uporaba ogledal. Vse do pojava videoklicev je za gluhe veljalo, da med vožnjo ne telefonirajo. To se je zdaj spremenilo, pravi Nejc, ki ga je zaradi uporabe telefona med vožnjo ustavila policija. Z inštruktorjem v avtošoli smo se pogovarjali o posebnostih poučevanja vožnje gluhih. Jasmina, ki prav zdaj dela izpit za avto, pritrjuje opozorilom, da se med vožnjo nikakor ne sme telefonirati.

14 min

V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto, 29. maja, na Prvem programu Televizije Slovenija, ob predvidoma 14.30, smo preverili, kako gluhi skrbijo za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu. Tudi med njimi namreč najdemo strastne voznike avtomobilov, motoriste in kolesarje. Spoznali boste Bojana in Sabino, ki je bila ena od prvih gluhih z narejenim izpitom za motor. Vendar ga je lahko opravljala šele pozneje, saj v njeni mladosti gluhim to ni bilo dovoljeno. Za zagotavljanje varne vožnje sta za vse osebe z okvaro sluha toliko pomembnejša vid in stalna uporaba ogledal. Vse do pojava videoklicev je za gluhe veljalo, da med vožnjo ne telefonirajo. To se je zdaj spremenilo, pravi Nejc, ki ga je zaradi uporabe telefona med vožnjo ustavila policija. Z inštruktorjem v avtošoli smo se pogovarjali o posebnostih poučevanja vožnje gluhih. Jasmina, ki prav zdaj dela izpit za avto, pritrjuje opozorilom, da se med vožnjo nikakor ne sme telefonirati.

Gluhi Romi, izobraževalno-svetovalna oddaja

22. 5. 2021

Idilična Vanča vas v občini Tišina. In prav tišina je sopotnica življenja romske družine, ki živi v tem prekmurskem naselju: 80-letna mama in pet otrok, med katerimi sta dve hčeri in en sin gluhi. Nikoli niso hodili v šolo. Slabo razumejo romski in slovenski jezik, prav tako ne obvladajo slovenskega znakovnega jezika. Njihov dom je potreben obnove, predvsem spalnice, v katerih so stene prekrite s plesnijo. Obiskali smo tudi gluho Rominjo, katere življenjska zgodba se piše veliko lepše. Zaradi zgodnje vključenosti v svet gluhe skupnosti in velike želje po učenju je dobro sprejeta tako med gluhimi kot slišečimi.

14 min

Idilična Vanča vas v občini Tišina. In prav tišina je sopotnica življenja romske družine, ki živi v tem prekmurskem naselju: 80-letna mama in pet otrok, med katerimi sta dve hčeri in en sin gluhi. Nikoli niso hodili v šolo. Slabo razumejo romski in slovenski jezik, prav tako ne obvladajo slovenskega znakovnega jezika. Njihov dom je potreben obnove, predvsem spalnice, v katerih so stene prekrite s plesnijo. Obiskali smo tudi gluho Rominjo, katere življenjska zgodba se piše veliko lepše. Zaradi zgodnje vključenosti v svet gluhe skupnosti in velike želje po učenju je dobro sprejeta tako med gluhimi kot slišečimi.

Tehnologije, ki lajšajo življenje

15. 5. 2021

V oddaji Prisluhnimo tišini bomo tokrat predstavili nekaj vrhunskih dosežkov tehnologije, ki olajšajo življenje. V soboto, 15. maja, boste lahko ob 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija med drugim videli, kako nove tehnologije tudi starejšim polepšajo vsakdan. V oddaji bo govor še o dostopnosti RTV programov, o tem, kako napreduje podnaslavljanje v živo, in o drugih govornih tehnikah, pa tudi o slušnem vsadku v možgansko deblo in polževem vsadku. Posvetili smo se tudi novostim na področju slušnih aparatov – dandanes nimamo le pametnih mobilnih telefonov, ampak tudi pametni slušni aparat. Videli boste, kaj vse zmore. Vabljeni k ogledu.

14 min

V oddaji Prisluhnimo tišini bomo tokrat predstavili nekaj vrhunskih dosežkov tehnologije, ki olajšajo življenje. V soboto, 15. maja, boste lahko ob 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija med drugim videli, kako nove tehnologije tudi starejšim polepšajo vsakdan. V oddaji bo govor še o dostopnosti RTV programov, o tem, kako napreduje podnaslavljanje v živo, in o drugih govornih tehnikah, pa tudi o slušnem vsadku v možgansko deblo in polževem vsadku. Posvetili smo se tudi novostim na področju slušnih aparatov – dandanes nimamo le pametnih mobilnih telefonov, ampak tudi pametni slušni aparat. Videli boste, kaj vse zmore. Vabljeni k ogledu.

Natalija Spark je Slovenka leta 2020

8. 5. 2021

Slovenka leta 2020 je Natalija Spark, tolmačka znakovnega jezika z več kot 20-letnimi izkušnjami in psihoterapevtka s psihosocialno prakso. To izjemno žensko in glas gluhe skupnosti boste lahko spoznali v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto, 8. maja, ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija. Življenje je posvetila velikokrat prezrti in slabo slišani skupnosti gluhih. Rodila se je v gluhi družini. Njena življenjska pot še zdaleč ni bila lahka, za spodbudo pa jo je z veseljem delila z nami. Spregovorila je tudi o izobraževanju gluhih nekoč in danes ter o tem, zakaj je pomemben vpis znakovnega jezika v ustavo. Njena velika strast je tolmačenje gledaliških predstav, v oddaji pa boste izvedeli, zakaj.

14 min

Slovenka leta 2020 je Natalija Spark, tolmačka znakovnega jezika z več kot 20-letnimi izkušnjami in psihoterapevtka s psihosocialno prakso. To izjemno žensko in glas gluhe skupnosti boste lahko spoznali v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto, 8. maja, ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija. Življenje je posvetila velikokrat prezrti in slabo slišani skupnosti gluhih. Rodila se je v gluhi družini. Njena življenjska pot še zdaleč ni bila lahka, za spodbudo pa jo je z veseljem delila z nami. Spregovorila je tudi o izobraževanju gluhih nekoč in danes ter o tem, zakaj je pomemben vpis znakovnega jezika v ustavo. Njena velika strast je tolmačenje gledaliških predstav, v oddaji pa boste izvedeli, zakaj.

1. maj in veselje do dela!, izobraževalno-svetovalna oddaja

1. 5. 2021

V tokratni oddaji si poglejte barvit kolaž zaposlitev, ki jih opravljajo gluhi in naglušni. Spoznali boste voznika 40-tonskega tovornjaka vlačilca iz Nemčije in gluho vodnico iz Moskve. Predstavljamo tudi podjetnici, ki sta med epidemijo uresničili svojo prvo podjetniško idejo. Dobri dve desetletji pa uspešno deluje podjetje naglušnega Branka Črepinška, ki izdeluje tehnice. Novi stvarnosti, ki jo je prinesel čas koronavirusne bolezni, so se v podjetju z enajstimi zaposlenimi zelo dobro prilagodili, tudi podpora države v prvih treh mesecih lani jim je bila v veliko pomoč. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 1. maja, na Prvem programu Televizije Slovenija ob predvidoma 14.30, saj smo oddajo posvetili tudi prazniku dela. Verjetno ga letos še bolj cenimo, ker so nekateri zaposleni zaradi epidemije ostali doma ali brez službe.

14 min

V tokratni oddaji si poglejte barvit kolaž zaposlitev, ki jih opravljajo gluhi in naglušni. Spoznali boste voznika 40-tonskega tovornjaka vlačilca iz Nemčije in gluho vodnico iz Moskve. Predstavljamo tudi podjetnici, ki sta med epidemijo uresničili svojo prvo podjetniško idejo. Dobri dve desetletji pa uspešno deluje podjetje naglušnega Branka Črepinška, ki izdeluje tehnice. Novi stvarnosti, ki jo je prinesel čas koronavirusne bolezni, so se v podjetju z enajstimi zaposlenimi zelo dobro prilagodili, tudi podpora države v prvih treh mesecih lani jim je bila v veliko pomoč. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 1. maja, na Prvem programu Televizije Slovenija ob predvidoma 14.30, saj smo oddajo posvetili tudi prazniku dela. Verjetno ga letos še bolj cenimo, ker so nekateri zaposleni zaradi epidemije ostali doma ali brez službe.

Poskrbimo za duševno zdravje, izobraževalno-svetovalna oddaja

24. 4. 2021

Čas epidemije je med drugim prinesel tesnobo, stres, izgorelost, osamljenost in veliko stisko. Duševnih motenj je danes veliko več kot pred izbruhom koronavirusne bolezni. Duševno stisko nam lahko pomagajo prebroditi izkušeni psihoterapevti ali psihologi, vendar se pri gluhih osebah ob tem pojavijo težave s komunikacijo. Zato so se na Zvezi gluhih in naglušnih Slovenije odločili, da vsem gluhim in naglušnim osebam ponudijo pomoč strokovnjakov. Trenutno so združeni v program OMRA, njihova naloga pa je ljudi predvsem izobraževati o duševnem zdravju. Kaj najbolj skrbi gluhe in naglušne ter s kakšnimi duševnimi težavami se srečujejo, boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini, v kateri bo med drugim Slovenka leta 2020 Natalija Spark razkrila, kako pomagati gluhim osebam, ki se srečujejo z duševno stisko.

14 min

Čas epidemije je med drugim prinesel tesnobo, stres, izgorelost, osamljenost in veliko stisko. Duševnih motenj je danes veliko več kot pred izbruhom koronavirusne bolezni. Duševno stisko nam lahko pomagajo prebroditi izkušeni psihoterapevti ali psihologi, vendar se pri gluhih osebah ob tem pojavijo težave s komunikacijo. Zato so se na Zvezi gluhih in naglušnih Slovenije odločili, da vsem gluhim in naglušnim osebam ponudijo pomoč strokovnjakov. Trenutno so združeni v program OMRA, njihova naloga pa je ljudi predvsem izobraževati o duševnem zdravju. Kaj najbolj skrbi gluhe in naglušne ter s kakšnimi duševnimi težavami se srečujejo, boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini, v kateri bo med drugim Slovenka leta 2020 Natalija Spark razkrila, kako pomagati gluhim osebam, ki se srečujejo z duševno stisko.

Naj živi ljubezen

17. 4. 2021

Se počutite, kot da bi lahko premikali gore, ste veseli, energični, prekipevate od navdušenja? Takšne močne občutke povzroča ljubezen, ki jo mnogi cenijo kot eno izmed najvišjih vrednosti. Je občutek globoke pripadnosti in naklonjenosti do druge osebe. Brezpogojno sprejemanje, enakovrednost med partnerjema in iskrenost so temelji ljubezni, dobrega partnerskega odnosa in skupnega življenja. In prav to dokazuje ljubezenska zgodba gluhe Simone in slišečega Erika, ki se kljub različnima značajema dopolnjujeta. Nobena ovira jima ne more preprečiti ljubezni, ki traja že devet let. Njuno zgodbo si lahko ogledate v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 17. aprila, na Prvem programu Televizije Slovenija. Spoznali boste tudi gluho Leo iz Hrvaške, ki se o svojih občutkih ne sramuje spregovoriti pred drugimi. Že kot deklica je opazila, da ima rajši dekleta, in tega ni nikoli skrivala.

15 min

Se počutite, kot da bi lahko premikali gore, ste veseli, energični, prekipevate od navdušenja? Takšne močne občutke povzroča ljubezen, ki jo mnogi cenijo kot eno izmed najvišjih vrednosti. Je občutek globoke pripadnosti in naklonjenosti do druge osebe. Brezpogojno sprejemanje, enakovrednost med partnerjema in iskrenost so temelji ljubezni, dobrega partnerskega odnosa in skupnega življenja. In prav to dokazuje ljubezenska zgodba gluhe Simone in slišečega Erika, ki se kljub različnima značajema dopolnjujeta. Nobena ovira jima ne more preprečiti ljubezni, ki traja že devet let. Njuno zgodbo si lahko ogledate v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 17. aprila, na Prvem programu Televizije Slovenija. Spoznali boste tudi gluho Leo iz Hrvaške, ki se o svojih občutkih ne sramuje spregovoriti pred drugimi. Že kot deklica je opazila, da ima rajši dekleta, in tega ni nikoli skrivala.

Vplivi hrupa na človeka, izobraževalno-svetovalna oddaja

10. 4. 2021

Po podatkih Eko kroga je več kot 180.000 Slovencev prizadetih zaradi čezmernega hrupa. Ta je po dognanjih Svetovne zdravstvene organizacije drugi najškodljivejši okoljski vpliv na zdravje ljudi – takoj za prašnimi delci. Kako škodljive učinke hrupa doživljajo tisti, ki so mu vsak dan izpostavljeni, kaj lahko stori država in kaj vsak posameznik, da se zaščiti pred njegovimi negativnimi učinki, izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.

15 min

Po podatkih Eko kroga je več kot 180.000 Slovencev prizadetih zaradi čezmernega hrupa. Ta je po dognanjih Svetovne zdravstvene organizacije drugi najškodljivejši okoljski vpliv na zdravje ljudi – takoj za prašnimi delci. Kako škodljive učinke hrupa doživljajo tisti, ki so mu vsak dan izpostavljeni, kaj lahko stori država in kaj vsak posameznik, da se zaščiti pred njegovimi negativnimi učinki, izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.

Po 20 letih bodo določeni tehnični standardi slušnih aparatov, izobraževalno-svetovalna oddaja

3. 4. 2021

Končno! Po 20 letih bo Zdravstvena zavarovalnica določila, katere minimalne tehnične lastnosti mora imeti standardni slušni aparat. Danes upravičencem zagotavljajo le 300 evrov za slušni aparat, ni pa znano, kaj mora slušni aparat za to ceno omogočati. To naj bi se po novem letu spremenilo, pravijo na zdravstveni zavarovalnici, ki se je odločila za spremembe pravilnika o medicinskih pripomočkih. Jasno pa je, da se gluhi in naglušni borijo tudi za višji cenovni standard. Kajti marsikomu aparat za 300 evrov žal nič ne pomaga, zato številni slušni aparati ležijo v predalih. Tudi seznam tehničnih pripomočkov, ki so na voljo gluhim, naglušnim, slepim, slabovidnim in gluhoslepim, bi bilo treba čim prej osvežiti.

14 min

Končno! Po 20 letih bo Zdravstvena zavarovalnica določila, katere minimalne tehnične lastnosti mora imeti standardni slušni aparat. Danes upravičencem zagotavljajo le 300 evrov za slušni aparat, ni pa znano, kaj mora slušni aparat za to ceno omogočati. To naj bi se po novem letu spremenilo, pravijo na zdravstveni zavarovalnici, ki se je odločila za spremembe pravilnika o medicinskih pripomočkih. Jasno pa je, da se gluhi in naglušni borijo tudi za višji cenovni standard. Kajti marsikomu aparat za 300 evrov žal nič ne pomaga, zato številni slušni aparati ležijo v predalih. Tudi seznam tehničnih pripomočkov, ki so na voljo gluhim, naglušnim, slepim, slabovidnim in gluhoslepim, bi bilo treba čim prej osvežiti.

(Pre)živeti s stalnim zvonjenjem v ušesih, izobraževalno-svetovalna oddaja

27. 3. 2021

Okrog 160.000 ljudi pri nas trpi za tinitusom. In eden izmed njih je Jan. Več let je delal v nekem nočnem klubu. Nekega večera je šel ven, na svež zrak, in doživel šok. Tišine ni bilo več, samo tisto nenehno piskanje v glavi, ki vas spravlja ob pamet. Poznate to? Lahko gre za celo paleto zvokov, ki jih res nočete slišati. Žal je tako preprosto. Sedem minut in pol sedenja ob zvočniku srednje glasne glasbe je lahko dovolj, da pride do okvare sluha. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 27. marca, ob 14.30 na prvem programu Televizije Slovenija in izvedeli boste, kako tinitus preprečiti. Če že trpite za njim, poročamo o kognitivno-vedenjskem zdravljenju, ki vas pripravi do tega, da vas ta fantomski zvok ne vznemirja, ampak da se z njim naučite živeti in shajati. Prikazali bomo tudi maskirne zvoke, ki lahko olajšajo simptome.

14 min

Okrog 160.000 ljudi pri nas trpi za tinitusom. In eden izmed njih je Jan. Več let je delal v nekem nočnem klubu. Nekega večera je šel ven, na svež zrak, in doživel šok. Tišine ni bilo več, samo tisto nenehno piskanje v glavi, ki vas spravlja ob pamet. Poznate to? Lahko gre za celo paleto zvokov, ki jih res nočete slišati. Žal je tako preprosto. Sedem minut in pol sedenja ob zvočniku srednje glasne glasbe je lahko dovolj, da pride do okvare sluha. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 27. marca, ob 14.30 na prvem programu Televizije Slovenija in izvedeli boste, kako tinitus preprečiti. Če že trpite za njim, poročamo o kognitivno-vedenjskem zdravljenju, ki vas pripravi do tega, da vas ta fantomski zvok ne vznemirja, ampak da se z njim naučite živeti in shajati. Prikazali bomo tudi maskirne zvoke, ki lahko olajšajo simptome.

Hrup uničuje sluh, izobraževalno-svetovalna oddaja

20. 3. 2021

Ste vedeli, da je le sedem minut in pol dovolj, da si s sedenjem ob zvočniku lahko trajno poškodujete sluh? Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je od približno 466 milijonov ljudi z okvarjenim sluhom 34 milijonov otrok mlajših od 15 let. In kar 37 odstotkov teh otrok ponavlja vsaj en razred v šoli. Napovedi so še pretresljivejše. Kar 1,1 milijarde mladih, starih od 12 do 35 let, je v nevarnosti, da si zaradi hrupa v vsakdanjem življenju trajno poškoduje sluh. Skrb vzbujajoč podatek je tudi, da spada poklicna naglušnost med najpogostejše poklicne bolezni povsod v svetu. Če smo na območju povečane jakosti zvoka, izberemo takšno zaščito sluha, ki najbolje ustreza trenutnim razmeram.

14 min

Ste vedeli, da je le sedem minut in pol dovolj, da si s sedenjem ob zvočniku lahko trajno poškodujete sluh? Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je od približno 466 milijonov ljudi z okvarjenim sluhom 34 milijonov otrok mlajših od 15 let. In kar 37 odstotkov teh otrok ponavlja vsaj en razred v šoli. Napovedi so še pretresljivejše. Kar 1,1 milijarde mladih, starih od 12 do 35 let, je v nevarnosti, da si zaradi hrupa v vsakdanjem življenju trajno poškoduje sluh. Skrb vzbujajoč podatek je tudi, da spada poklicna naglušnost med najpogostejše poklicne bolezni povsod v svetu. Če smo na območju povečane jakosti zvoka, izberemo takšno zaščito sluha, ki najbolje ustreza trenutnim razmeram.

Poklon mamam

13. 3. 2021

Ob mednarodnem prazniku žena in bližajočem se materinskem dnevu smo se spomnili vseh mater, še posebej pa mam invalidov, ki si zaslužijo velik poklon zaradi svoje plemenitosti in skrbi za otroka s posebnimi potrebami. Mame invalidnih otrok redko silijo v ospredje. Naše sogovornice pravijo, da se ne razlikujejo od drugih mater, čeprav so se morale marsičemu odreči. Spoznali boste Dragico Kraljič, prijetno in zgovorno mamo 30-letnega Janeka z Downovim sindromom. Življenje jo je preizkusilo že v otroštvu, ko je odraščala med alkoholiki in v revščini. O materinstvu je spregovorila tudi Andreja Vovk, mama 22-letne gluhoslepe Anje. Med nosečnostjo je pogostokrat sanjala o volčjem žrelu, zajčji ustnici in okvarah ustne votline. Imela je občutek, da bo nekaj narobe. In res, specialisti so po rojstvu postavili diagnozo – sindrom charge. Tudi Patrizia Zonta je ena izmed mater otroka s posebnimi potrebami, ki se ji je ob Sebastianovem rojstvu svet tako rekoč podrl, danes pa pravi, da je njen sin najlepše darilo, ki ji ga je dalo življenje.

14 min

Ob mednarodnem prazniku žena in bližajočem se materinskem dnevu smo se spomnili vseh mater, še posebej pa mam invalidov, ki si zaslužijo velik poklon zaradi svoje plemenitosti in skrbi za otroka s posebnimi potrebami. Mame invalidnih otrok redko silijo v ospredje. Naše sogovornice pravijo, da se ne razlikujejo od drugih mater, čeprav so se morale marsičemu odreči. Spoznali boste Dragico Kraljič, prijetno in zgovorno mamo 30-letnega Janeka z Downovim sindromom. Življenje jo je preizkusilo že v otroštvu, ko je odraščala med alkoholiki in v revščini. O materinstvu je spregovorila tudi Andreja Vovk, mama 22-letne gluhoslepe Anje. Med nosečnostjo je pogostokrat sanjala o volčjem žrelu, zajčji ustnici in okvarah ustne votline. Imela je občutek, da bo nekaj narobe. In res, specialisti so po rojstvu postavili diagnozo – sindrom charge. Tudi Patrizia Zonta je ena izmed mater otroka s posebnimi potrebami, ki se ji je ob Sebastianovem rojstvu svet tako rekoč podrl, danes pa pravi, da je njen sin najlepše darilo, ki ji ga je dalo življenje.

Poškodbe, ki za vedno spremenijo življenje, izobraževalno-svetovalna oddaja

6. 3. 2021

Poškodbe nas spremljajo vse življenje, najhuje ga zaznamujejo in spremenijo za vedno. Življenje se po svoje začne znova in vse je treba prilagoditi novi stvarnosti. V njej lahko počasi in s trudom to, kar se marsikomu zdi popolnoma neizvedljivo, polagoma spet postaja mogoče. To potrjujeta dve današnji zgodbi. Komaj 22-letna Katarina Miličević po težki prometni nesreči danes živi s tetraplegijo. Kar se sprva zdelo nemogoče, danes, po desetletju dolgi rehabilitaciji, počasi udejanja. Miša in predvsem njeni starši se niso ozirali na črne prognoze ob njenem rojstvu in hčerki, tudi s pomočjo dobrih ljudi, ki sodelujejo v dobrodelni akciji Help Miša Walk, omogočili znosno življenje v domačem okolju, kolikor je za deklico s cerebralno paralizo mogoče.

14 min

Poškodbe nas spremljajo vse življenje, najhuje ga zaznamujejo in spremenijo za vedno. Življenje se po svoje začne znova in vse je treba prilagoditi novi stvarnosti. V njej lahko počasi in s trudom to, kar se marsikomu zdi popolnoma neizvedljivo, polagoma spet postaja mogoče. To potrjujeta dve današnji zgodbi. Komaj 22-letna Katarina Miličević po težki prometni nesreči danes živi s tetraplegijo. Kar se sprva zdelo nemogoče, danes, po desetletju dolgi rehabilitaciji, počasi udejanja. Miša in predvsem njeni starši se niso ozirali na črne prognoze ob njenem rojstvu in hčerki, tudi s pomočjo dobrih ljudi, ki sodelujejo v dobrodelni akciji Help Miša Walk, omogočili znosno življenje v domačem okolju, kolikor je za deklico s cerebralno paralizo mogoče.

Jožetova izkušnja z deinstitucionalizacijo, izobraževalno-svetovalna oddaja

20. 2. 2021

Po nekaterih ocenah živi v naši državi v zaprtih ustanovah približno 22 tisoč ljudi s posebnimi potrebami, starostnikov in zapuščenih otrok. Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija uveljavila leta 2008, državam podpisnicam nalaga deinstitucionalizacijo, kar med drugim pomeni pravico teh ljudi do samostojnega življenja v lokalni skupnosti. Koliko smo pri tem uspešni, kaže zgodba 34-letnega Jožeta Pirha. Rodil se je s težko obliko cerebralne paralize. Po več letih bivanja v ustanovi se je podal na samostojno pot in zaživel v stanovanju, ki ga je podedoval. Po družinskem sporu se je stanovanje prodalo na licitaciji in Jože je ostal brez vsega. S pomočjo gledalcev Televizije Slovenija, ki so prispevali denar v akciji Pomagajmo Jožetu, se je zbralo dovolj denarja za nakup novega stanovanja.

14 min

Po nekaterih ocenah živi v naši državi v zaprtih ustanovah približno 22 tisoč ljudi s posebnimi potrebami, starostnikov in zapuščenih otrok. Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija uveljavila leta 2008, državam podpisnicam nalaga deinstitucionalizacijo, kar med drugim pomeni pravico teh ljudi do samostojnega življenja v lokalni skupnosti. Koliko smo pri tem uspešni, kaže zgodba 34-letnega Jožeta Pirha. Rodil se je s težko obliko cerebralne paralize. Po več letih bivanja v ustanovi se je podal na samostojno pot in zaživel v stanovanju, ki ga je podedoval. Po družinskem sporu se je stanovanje prodalo na licitaciji in Jože je ostal brez vsega. S pomočjo gledalcev Televizije Slovenija, ki so prispevali denar v akciji Pomagajmo Jožetu, se je zbralo dovolj denarja za nakup novega stanovanja.

Epidemija je dostopnost kulture preselila na splet, izobraževalno-svetovalna oddaja

13. 2. 2021

Za kulturo trenutno niso najbolj prešerni časi. Mnoge kulturno-umetniške dejavnosti so zaradi epidemije zastale. A po drugi strani se odpirajo nove, digitalne poti do končnih uporabnikov, ki celo širijo možnosti uživanja kulturnih dobrin. V oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 13. februarja ob 14.30 na prvem programu TV Slovenija, bomo preverili, kateri muzej so znova odprti in dostopni ranljivim skupinam. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je lastno gledališko in filmsko produkcijo ponudila na spletu. K boljši obveščenosti oseb, ki imajo težave pri razumevanju besedil, tudi gluhih in tujcev, pa bo prispeval nov novičarski portal javne televizije Enostavno.info.

14 min

Za kulturo trenutno niso najbolj prešerni časi. Mnoge kulturno-umetniške dejavnosti so zaradi epidemije zastale. A po drugi strani se odpirajo nove, digitalne poti do končnih uporabnikov, ki celo širijo možnosti uživanja kulturnih dobrin. V oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 13. februarja ob 14.30 na prvem programu TV Slovenija, bomo preverili, kateri muzej so znova odprti in dostopni ranljivim skupinam. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je lastno gledališko in filmsko produkcijo ponudila na spletu. K boljši obveščenosti oseb, ki imajo težave pri razumevanju besedil, tudi gluhih in tujcev, pa bo prispeval nov novičarski portal javne televizije Enostavno.info.

Literatura izpod peresa invalidov, izobraževalno-svetovalna oddaja

6. 2. 2021

Ste že slišali za knjigi Žiga špaget je za punce magnet ter Rogi in Edi na paraolimpijskih igrah? Obe sta, vsaka po svoje, literarni mojstrovini. Več v oddaji Prisluhnimo tišini, 6. 2. 2021, ob 14.30 na prvem programu Televizije Slovenija, kjer bomo pod drobnogled vzeli tudi literaturo izpod peresa invalidov. Predstavljamo tudi v tujini čedalje bolj prepoznavnega pisatelja Igorja Plohla in Janka Plesca, prvo gluhoslepo osebo v Sloveniji z izdano samostojno pesniško zbirko – njen naslov je Veseli vandrovček – in Staneta Padežnika, ki je lani izdal literarno delo z naslovom Brez slepomišenja in opozoril na ovire oseb z okvaro vida. Otroci iz vrtca Galjevica so se na zabaven in poučen način spoznali z znakovnim jezikom. Nejko Perko, član Zveze Sožitje, ne skriva navdušenja nad lahkim branjem, saj je to dobro za vse ljudi, ki imajo kdaj težave s tem, da kaj težko razumejo.

14 min

Ste že slišali za knjigi Žiga špaget je za punce magnet ter Rogi in Edi na paraolimpijskih igrah? Obe sta, vsaka po svoje, literarni mojstrovini. Več v oddaji Prisluhnimo tišini, 6. 2. 2021, ob 14.30 na prvem programu Televizije Slovenija, kjer bomo pod drobnogled vzeli tudi literaturo izpod peresa invalidov. Predstavljamo tudi v tujini čedalje bolj prepoznavnega pisatelja Igorja Plohla in Janka Plesca, prvo gluhoslepo osebo v Sloveniji z izdano samostojno pesniško zbirko – njen naslov je Veseli vandrovček – in Staneta Padežnika, ki je lani izdal literarno delo z naslovom Brez slepomišenja in opozoril na ovire oseb z okvaro vida. Otroci iz vrtca Galjevica so se na zabaven in poučen način spoznali z znakovnim jezikom. Nejko Perko, član Zveze Sožitje, ne skriva navdušenja nad lahkim branjem, saj je to dobro za vse ljudi, ki imajo kdaj težave s tem, da kaj težko razumejo.

Kako ukrepamo ob kapi in srčnem zastoju?

30. 1. 2021

Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu in Slovenci nismo pri tem nobena izjema. V Sloveniji vsako leto možganska kap prizadene okoli 4000 oseb, srčni infarkt pa približno 5000. Spregovorili bomo o opozorilnih znakih GROM, s katerimi si pomagate prepoznati možgansko kap. Kar 70 odstotkov srčnih zastojev se zgodi v domačem okolju, 55 odstotkov pred pričami, ki bi lahko ukrepale, a nemalokrat, zaradi žalosti, stresa in bolečine, ne morejo narediti nič drugega kot poklicati na pomoč. Vendar je ključno, da osebo takoj začnete oživljati, sicer se verjetnost, da bo človek s srčnim zastojem preživel, vsako minuto zmanjša za deset odstotkov. S takojšnjo masažo srca pomagamo, da srce doseže vsaj od 30 do 40 odstotkov normalnega iztisa; tako zagotovi kisik, glukozo, hranila, ki jih možgani sicer ne bi dobili, posledice pa bi bile nepopravljive.

14 min

Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu in Slovenci nismo pri tem nobena izjema. V Sloveniji vsako leto možganska kap prizadene okoli 4000 oseb, srčni infarkt pa približno 5000. Spregovorili bomo o opozorilnih znakih GROM, s katerimi si pomagate prepoznati možgansko kap. Kar 70 odstotkov srčnih zastojev se zgodi v domačem okolju, 55 odstotkov pred pričami, ki bi lahko ukrepale, a nemalokrat, zaradi žalosti, stresa in bolečine, ne morejo narediti nič drugega kot poklicati na pomoč. Vendar je ključno, da osebo takoj začnete oživljati, sicer se verjetnost, da bo človek s srčnim zastojem preživel, vsako minuto zmanjša za deset odstotkov. S takojšnjo masažo srca pomagamo, da srce doseže vsaj od 30 do 40 odstotkov normalnega iztisa; tako zagotovi kisik, glukozo, hranila, ki jih možgani sicer ne bi dobili, posledice pa bi bile nepopravljive.

Naglušnost je najbolj pogosta poklicna bolezen, izobraževalno-svetovalna oddaja

23. 1. 2021

Poklicna naglušnost spada med najpogostejše poklicne bolezni povsod po svetu. Vendar pri nas poklicnih bolezni že 30 let ne odkrivamo. Ko ljudje po desetletjih dela v hrupnem okolju postanejo naglušni, niso upravičeni do odškodnine, ampak zgolj do slušnega aparata. Po podatkih zdravstvene zavarovalnice je samo v letu 2019 na novo prejelo slušni aparat 17.336 oseb. V resnici nas hrup obdaja na vsakem koraku, pri čemer niso šole in vrtci nobena izjema. In ker je preventiva vedno boljša kot kurativa, zdrav sluh pa vreden več kot vsaka odškodnina, je sluh pomembno zaščititi. Učinkovit način zaščite bodisi na glasnih zabavah bodisi na delovnih mestih so slušni čepki, izdelani po meri in z vgrajenimi frekvenčnimi filtri, ki ublažijo velike jakosti hrupa, a še vedno omogočajo komunikacijo.

14 min

Poklicna naglušnost spada med najpogostejše poklicne bolezni povsod po svetu. Vendar pri nas poklicnih bolezni že 30 let ne odkrivamo. Ko ljudje po desetletjih dela v hrupnem okolju postanejo naglušni, niso upravičeni do odškodnine, ampak zgolj do slušnega aparata. Po podatkih zdravstvene zavarovalnice je samo v letu 2019 na novo prejelo slušni aparat 17.336 oseb. V resnici nas hrup obdaja na vsakem koraku, pri čemer niso šole in vrtci nobena izjema. In ker je preventiva vedno boljša kot kurativa, zdrav sluh pa vreden več kot vsaka odškodnina, je sluh pomembno zaščititi. Učinkovit način zaščite bodisi na glasnih zabavah bodisi na delovnih mestih so slušni čepki, izdelani po meri in z vgrajenimi frekvenčnimi filtri, ki ublažijo velike jakosti hrupa, a še vedno omogočajo komunikacijo.

Invalidi v času epidemije

9. 1. 2021

O izkušnji s koronavirusno boleznijo je spregovoril Emir Okanović, ki se vse življenje spopada s cerebralno paralizo. Epidemija je tudi sicer med invalidi izzvala številne osebne stiske. Zato so invalidske organizacije na tem področju povečale obseg dela, uvedle SOS-telefone in druge načine, na katerem skušajo pomagati. Preverili smo tudi storitve Združenja invalidov – Foruma Slovenije in Klicnega centra za osebe z okvaro sluha. Senzorni invalidi so nas opozorili, da ne javna in ne komercialne televizije svojih vsebin ne zagotavljajo s sočasnim podnaslavljanjem, k čemur jih obvezuje direktiva Evropske unije o avdiovizualnih medijskih storitvah. Čeprav je stara že celo desetletje, je Evropska komisija novembra sprožila postopek proti 23 članicam, vključno s Slovenijo, ker se to ne izvaja. Preverili smo tudi, kako invalidi doživljajo kršenje ukrépov posameznikov za zajezitev širjenja okužb. Z osebnimi asistenti pa o izzivih pri izvajanju njihovega dela za najtežje invalide v državi.

14 min

O izkušnji s koronavirusno boleznijo je spregovoril Emir Okanović, ki se vse življenje spopada s cerebralno paralizo. Epidemija je tudi sicer med invalidi izzvala številne osebne stiske. Zato so invalidske organizacije na tem področju povečale obseg dela, uvedle SOS-telefone in druge načine, na katerem skušajo pomagati. Preverili smo tudi storitve Združenja invalidov – Foruma Slovenije in Klicnega centra za osebe z okvaro sluha. Senzorni invalidi so nas opozorili, da ne javna in ne komercialne televizije svojih vsebin ne zagotavljajo s sočasnim podnaslavljanjem, k čemur jih obvezuje direktiva Evropske unije o avdiovizualnih medijskih storitvah. Čeprav je stara že celo desetletje, je Evropska komisija novembra sprožila postopek proti 23 članicam, vključno s Slovenijo, ker se to ne izvaja. Preverili smo tudi, kako invalidi doživljajo kršenje ukrépov posameznikov za zajezitev širjenja okužb. Z osebnimi asistenti pa o izzivih pri izvajanju njihovega dela za najtežje invalide v državi.

Tempo, ki ga narekuje okvara sluha, izobraževalno-svetovalna oddaja

19. 12. 2020

Predstavljamo novo himno parašportnikov v izvedbi raperja Trkaja in priredbi Vanesse Buljubašić v znakovni jezik. Videospot je, kot pravi režiser Miha Kačič, poklon slovenskim parašportnikom in obenem motivacija za slehernika. Naj bodo fantastični ritmi v navdih tudi ljudem, ki trpijo za tinitusom. Ta fantomski zvok pesti tudi predsednika Boruta Pahorja in voditelja Saša Hribarja. Sotrpinom sporočata, da je hudo, vendar naj jim ne zmanjka poguma. V oddaji bodo svoje navdušenje nad vrnitvijo v svet zvoka opisali Andraž Andrejc, ki zdaj sliši hčerko, ko mu reče, rada te imam. Mateja Burja zdaj sliši tudi slišečim sicer samoumevne zvoke, ona pa je s polževim vsadkom prvič slišala oglašanje čričkov, žab in šelestenje listja. Darja Pajk je dejala, da je ponovno slišati tako, kot bi se znova rodil. V oddaji tudi o posebnem priznanju Občine Kranj Zlati Crljenko.

14 min

Predstavljamo novo himno parašportnikov v izvedbi raperja Trkaja in priredbi Vanesse Buljubašić v znakovni jezik. Videospot je, kot pravi režiser Miha Kačič, poklon slovenskim parašportnikom in obenem motivacija za slehernika. Naj bodo fantastični ritmi v navdih tudi ljudem, ki trpijo za tinitusom. Ta fantomski zvok pesti tudi predsednika Boruta Pahorja in voditelja Saša Hribarja. Sotrpinom sporočata, da je hudo, vendar naj jim ne zmanjka poguma. V oddaji bodo svoje navdušenje nad vrnitvijo v svet zvoka opisali Andraž Andrejc, ki zdaj sliši hčerko, ko mu reče, rada te imam. Mateja Burja zdaj sliši tudi slišečim sicer samoumevne zvoke, ona pa je s polževim vsadkom prvič slišala oglašanje čričkov, žab in šelestenje listja. Darja Pajk je dejala, da je ponovno slišati tako, kot bi se znova rodil. V oddaji tudi o posebnem priznanju Občine Kranj Zlati Crljenko.

S polževim vsadkom sliši že 500 ljudi

12. 12. 2020

Pred 24 leti so v ljubljanskem Kliničnem centru gluhi osebi prvič vstavili polžev vsadek in ji s tem omogočili, da sliši. V prvih letih so vstavili nekaj vsadkov na leto, danes pa si prizadevajo, da bi vsadek dobili vsi gluhi otroci in tudi odrasli, ki nenadoma oglušijo oziroma jim sluh tako opeša, da jim slušni aparat ne pomaga več. Med njimi je tudi Darja Pajk, ki je sluh izgubljala postopoma, vse do trenutka, ko ni slišala ničesar več. Znašla se je v hudi stiski in bilo jo je zelo strah. Danes uporablja dva vsadka. Pravi, da je ponovno slišati enako, kot bi se znova rodil. Zadovoljna uporabnica je tudi Mateja Burja, saj je po implantaciji prvič slišala oglašanje čričkov, žab in šelestenje listja. Decembra bo prejela nov procesor, in ker ve, koliko tehnologija napreduje, verjame, da bo z njim slišala še bolje.

14 min

Pred 24 leti so v ljubljanskem Kliničnem centru gluhi osebi prvič vstavili polžev vsadek in ji s tem omogočili, da sliši. V prvih letih so vstavili nekaj vsadkov na leto, danes pa si prizadevajo, da bi vsadek dobili vsi gluhi otroci in tudi odrasli, ki nenadoma oglušijo oziroma jim sluh tako opeša, da jim slušni aparat ne pomaga več. Med njimi je tudi Darja Pajk, ki je sluh izgubljala postopoma, vse do trenutka, ko ni slišala ničesar več. Znašla se je v hudi stiski in bilo jo je zelo strah. Danes uporablja dva vsadka. Pravi, da je ponovno slišati enako, kot bi se znova rodil. Zadovoljna uporabnica je tudi Mateja Burja, saj je po implantaciji prvič slišala oglašanje čričkov, žab in šelestenje listja. Decembra bo prejela nov procesor, in ker ve, koliko tehnologija napreduje, verjame, da bo z njim slišala še bolje.

Ob mednarodnem dnevu invalidi opozarjajo na diskriminacijo

5. 12. 2020

12 let po ratifikaciji Konvencije OZN o pravicah invalidov okoli 170 tisoč invalidov še vedno ni enakovrednih in enakopravno vključenih v slovensko družbo. Težave ostajajo tako pri zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami in izobraževanju kot pri zaposlovanju in izredno nizkih invalidskih pokojninah. Gluhi in naglušni opozarjajo na nedostopnost do informacij, naglušni pa zaradi obveznih zaščitnih mask težko komunicirajo. Zato je na pobudo naglušnega državljana Vlada RS sprejela odlok, ki osebam z okvaro sluha dovoljuje komunikacijo brez mask. Ker je v času epidemije stisk veliko, smo preverili delovanje dežurne službe psihosocialne opore invalidom. Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je zagotovil podporo vpisu slovenskega znakovnega jezika v ustavo.

14 min

12 let po ratifikaciji Konvencije OZN o pravicah invalidov okoli 170 tisoč invalidov še vedno ni enakovrednih in enakopravno vključenih v slovensko družbo. Težave ostajajo tako pri zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami in izobraževanju kot pri zaposlovanju in izredno nizkih invalidskih pokojninah. Gluhi in naglušni opozarjajo na nedostopnost do informacij, naglušni pa zaradi obveznih zaščitnih mask težko komunicirajo. Zato je na pobudo naglušnega državljana Vlada RS sprejela odlok, ki osebam z okvaro sluha dovoljuje komunikacijo brez mask. Ker je v času epidemije stisk veliko, smo preverili delovanje dežurne službe psihosocialne opore invalidom. Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je zagotovil podporo vpisu slovenskega znakovnega jezika v ustavo.

Osebna asistenca rešuje tudi življenja

28. 11. 2020

Zakona o osebni asistenci so se lani razveselili tako rekoč vsi, predvsem pa ljudje, ki zaradi invalidnosti najmanj 30 ur na teden potrebujejo pomoč pri vsakdanjem življenju. Poklic osebnega asistenta je poslanstvo, ki ga izvajalci opravljajo tudi v času epidemije. Ganljiva je osebna izpoved uporabnice o njihovi nepogrešljivi vlogi, saj svoje asistentke, odkar je zbolela za covidom-19, še bolj ceni. Medtem so na pristojnem ministrstvu zaznali pomanjkljivosti zakona, zato pripravljajo spremembe.

14 min

Zakona o osebni asistenci so se lani razveselili tako rekoč vsi, predvsem pa ljudje, ki zaradi invalidnosti najmanj 30 ur na teden potrebujejo pomoč pri vsakdanjem življenju. Poklic osebnega asistenta je poslanstvo, ki ga izvajalci opravljajo tudi v času epidemije. Ganljiva je osebna izpoved uporabnice o njihovi nepogrešljivi vlogi, saj svoje asistentke, odkar je zbolela za covidom-19, še bolj ceni. Medtem so na pristojnem ministrstvu zaznali pomanjkljivosti zakona, zato pripravljajo spremembe.

Diskriminacija gluhih dijakov v rednih šolah, izobraževalno-svetovalna oddaja

21. 11. 2020

Pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije so prepričani, da se v državi načrtno uničujeta slovenski znakovni jezik in gluhe. Zato so pred dvema letoma vložili pobudo za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Prepričani so, da bodo gluhim le tako zagotovili enake možnosti v izobraževanju. Da so diskriminirani, potrjuje zgodba dveh gluhih dijakov, ki v redni šoli nimata enakih možnosti. Drugi argument za vpis v ustavo pa je, da se slovenski znakovni jezik začne sistemsko razvijati, saj trenutno obsega zgolj 18.000 kretenj. Izvedeli boste tudi, kakšen je predlog strokovne komisije za 62.a člen slovenske ustave. Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika je Marija Möderndorfer prejela posebno priznanje za svoje življenjsko delo na področju človekovih pravic gluhih.

14 min

Pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije so prepričani, da se v državi načrtno uničujeta slovenski znakovni jezik in gluhe. Zato so pred dvema letoma vložili pobudo za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Prepričani so, da bodo gluhim le tako zagotovili enake možnosti v izobraževanju. Da so diskriminirani, potrjuje zgodba dveh gluhih dijakov, ki v redni šoli nimata enakih možnosti. Drugi argument za vpis v ustavo pa je, da se slovenski znakovni jezik začne sistemsko razvijati, saj trenutno obsega zgolj 18.000 kretenj. Izvedeli boste tudi, kakšen je predlog strokovne komisije za 62.a člen slovenske ustave. Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika je Marija Möderndorfer prejela posebno priznanje za svoje življenjsko delo na področju človekovih pravic gluhih.

Vzgajamo z zgledom

14. 11. 2020

Rek o vzgoji pravi: Naj vas ne skrbi, kaj vaš otrok sliši, skrbi naj vas, kaj vidi. Specialni pedagog Marko Juhant poudarja, da vzgajamo z zgledom. Spoznali bomo, kako se pri vzgoji svojih dveh slišečih deklic znajde naglušna mama Nina Jeranko. Sicer pa za vse otroke veljajo enaka vzgojna pravila, le da vzgoja od staršev otrok s posebnimi potrebami terja še dosti več napora in doslednosti. To na svoji koži občutita Katarina in Klemen Lajevec, starša šestih otrok. Jakob, peti po vrsti, ima hud razvojni zaostanek in je netipičen avtist. Kar sta se kot starša doslej naučila, Jakob postavlja na glavo.

14 min

Rek o vzgoji pravi: Naj vas ne skrbi, kaj vaš otrok sliši, skrbi naj vas, kaj vidi. Specialni pedagog Marko Juhant poudarja, da vzgajamo z zgledom. Spoznali bomo, kako se pri vzgoji svojih dveh slišečih deklic znajde naglušna mama Nina Jeranko. Sicer pa za vse otroke veljajo enaka vzgojna pravila, le da vzgoja od staršev otrok s posebnimi potrebami terja še dosti več napora in doslednosti. To na svoji koži občutita Katarina in Klemen Lajevec, starša šestih otrok. Jakob, peti po vrsti, ima hud razvojni zaostanek in je netipičen avtist. Kar sta se kot starša doslej naučila, Jakob postavlja na glavo.

Življenje z naglušnostjo

7. 11. 2020

Okvara sluha nedvomno spremeni življenje tako gluhe in naglušne osebe kot njene družine, saj zahteva veliko prilagajanja in učenja, da sta rehabilitacija in integracija v okolje uspešni. Naglušni se zaradi komunikacijskih ovir spoprijemajo s številnimi težavami, trpijo zaradi občutka nesprejetosti in socialne izolacije. Mogoče se prav zaradi diskriminacije in stigmatizacije marsikdo, ki opazi okvaro sluha, ne odloči (še) pravi čas za obisk specialista. Za pomoč in nabavo slušnega aparata se težko odločijo predvsem mladi. Vendar je čas najpomembnejši, prek zdravstvenega zavarovanja pa je mogoče dobiti dovolj kakovosten slušni aparat, ki bo izboljšal sluh in ne bo kvaril našega zunanjega videza.

14 min

Okvara sluha nedvomno spremeni življenje tako gluhe in naglušne osebe kot njene družine, saj zahteva veliko prilagajanja in učenja, da sta rehabilitacija in integracija v okolje uspešni. Naglušni se zaradi komunikacijskih ovir spoprijemajo s številnimi težavami, trpijo zaradi občutka nesprejetosti in socialne izolacije. Mogoče se prav zaradi diskriminacije in stigmatizacije marsikdo, ki opazi okvaro sluha, ne odloči (še) pravi čas za obisk specialista. Za pomoč in nabavo slušnega aparata se težko odločijo predvsem mladi. Vendar je čas najpomembnejši, prek zdravstvenega zavarovanja pa je mogoče dobiti dovolj kakovosten slušni aparat, ki bo izboljšal sluh in ne bo kvaril našega zunanjega videza.

Smrt otroka zaznamuje življenje

31. 10. 2020

Ne glede na to, koliko je bil otrok star, celo če se je rodil mrtev, so vezi med njim in starši izjemno močne. Novo življenje s sabo nosi upanje, nosi prihodnost, izzive, polnost. V mesecih nosečnosti je povezava med materjo in plodom globoko fizična in bolečina poroda mater oropa, da bi otroka končno vzela v roke in se zazrla v njegov obraz. Otrokova smrt starše oropa vsega tega. Praznina ob izgubi otroka se nikoli ne napolni, tudi če za njim pridejo drugi otroci. Ljubezen do tega otroka je večna, vendar na drugi strani ni več prejemnika. Po statistiki se vsaka sedma nosečnost konča neuspešno. Svojo zgodbo o angelčku Gabrijelu je z nami delila Natalija Gortan. Pogovarjali smo se tudi s Petro Paver Urek, ki ji je pred leti kmalu po porodu umrla hčerkica. Med žalovanjem je spoznala številne pomanjkljivosti slovenskega zdravstvenega sistema. Ustanovila je društvo Solzice, ki izvaja individualne terapije, srečanja in izobraževanja. Izdali so tudi knjigo Prazna zibka, strto srce, ki je namenjena žalujočim staršem, pa tudi zdravniškemu osebju, sorodnikom in prijateljem.

10 min

Ne glede na to, koliko je bil otrok star, celo če se je rodil mrtev, so vezi med njim in starši izjemno močne. Novo življenje s sabo nosi upanje, nosi prihodnost, izzive, polnost. V mesecih nosečnosti je povezava med materjo in plodom globoko fizična in bolečina poroda mater oropa, da bi otroka končno vzela v roke in se zazrla v njegov obraz. Otrokova smrt starše oropa vsega tega. Praznina ob izgubi otroka se nikoli ne napolni, tudi če za njim pridejo drugi otroci. Ljubezen do tega otroka je večna, vendar na drugi strani ni več prejemnika. Po statistiki se vsaka sedma nosečnost konča neuspešno. Svojo zgodbo o angelčku Gabrijelu je z nami delila Natalija Gortan. Pogovarjali smo se tudi s Petro Paver Urek, ki ji je pred leti kmalu po porodu umrla hčerkica. Med žalovanjem je spoznala številne pomanjkljivosti slovenskega zdravstvenega sistema. Ustanovila je društvo Solzice, ki izvaja individualne terapije, srečanja in izobraževanja. Izdali so tudi knjigo Prazna zibka, strto srce, ki je namenjena žalujočim staršem, pa tudi zdravniškemu osebju, sorodnikom in prijateljem.

Sofia, srečna 13-ica

24. 10. 2020

Eden izmed 21.700 otrok se rodi s trisomijo 13. To je genetska motnja, za katero je značilna okvara 13. kromosoma. 85 odstotkov teh otrok umre v prvem trimesečju življenja. Sofia je bila desetletnica s to redko genetsko boleznijo, ki se ni ozira na črne napovedi, ampak se je veselila vsakega dneva in družina z njo. Njena mati Petra Greiner, Slovenka leta 2017, s svojim videzom, odnosom in razmišljanjem spreminja pogled na drugačnost. V tokratni oddaji tudi pogovor s pedopsihiatrinjo Majo Drobnič Radobuljac in klinično psihologinjo Matejo Hudoklin o tem, s kakšnimi duševnimi, vedenjskimi in čustvenimi težavami se spoprijemajo otroci in mladostniki. Kadrovsko podhranjeni strokovnjaki namreč opažajo, da se v zadnjem času težave, ki so bile prej rezervirane za mladostniško ali odraslo obdobje, zdaj pojavljajo bistveno prej. Medtem pa za prvo redno obravnavo pri kliničnem psihologu z redno napotnico čakajo leto in pol, za pedopsihiatra eno leto. Medtem pa otrokom in mladostnikom, ki so še posebej ranljiva skupina in potrebni posebnega varstva in pomoči, duševne težave slabšajo kakovost življenja.

14 min

Eden izmed 21.700 otrok se rodi s trisomijo 13. To je genetska motnja, za katero je značilna okvara 13. kromosoma. 85 odstotkov teh otrok umre v prvem trimesečju življenja. Sofia je bila desetletnica s to redko genetsko boleznijo, ki se ni ozira na črne napovedi, ampak se je veselila vsakega dneva in družina z njo. Njena mati Petra Greiner, Slovenka leta 2017, s svojim videzom, odnosom in razmišljanjem spreminja pogled na drugačnost. V tokratni oddaji tudi pogovor s pedopsihiatrinjo Majo Drobnič Radobuljac in klinično psihologinjo Matejo Hudoklin o tem, s kakšnimi duševnimi, vedenjskimi in čustvenimi težavami se spoprijemajo otroci in mladostniki. Kadrovsko podhranjeni strokovnjaki namreč opažajo, da se v zadnjem času težave, ki so bile prej rezervirane za mladostniško ali odraslo obdobje, zdaj pojavljajo bistveno prej. Medtem pa za prvo redno obravnavo pri kliničnem psihologu z redno napotnico čakajo leto in pol, za pedopsihiatra eno leto. Medtem pa otrokom in mladostnikom, ki so še posebej ranljiva skupina in potrebni posebnega varstva in pomoči, duševne težave slabšajo kakovost življenja.

Novo študijsko leto za študente invalide

17. 10. 2020

Na višješolskih in visokošolskih zavodih se je oktobra začelo novo študijsko leto, a bo zaradi covida 19 precej drugačno: manj predavanj v živo, več sedenja doma za računalnikom, pa tudi brez tradicionalnih študentskih zabav in druženj. Tako bo, kot kaže, v času koronavirusa videti študijsko leto, ki pa verjetno v marsičem ne bo nič novega za študente invalide, saj so ti marsikdaj postavljeni tudi pred hujše življenjske ovire. Kako so jih premagali, v tokratni oddaji z Anjo Uršič, slabovidno študentko doktorskega študija, ki je uspešno opravila študentsko prakso v tujini Erazmus plus, Lano Tepeš, ki je življenjsko odvisna od osebne asistence, ampak verjame vase in si utira svojo pot do diplome, in Emirjem Okanovićem, ki so ga starši vpisali v šolo s prilagojenim programom, prepričani, da je to vse, kar zmore. Z leti trdega dela, dokazovanja, predvsem pa močne volje je dokončal študij na Fakulteti za upravo in si našel službo, ki ga izpopolnjuje.

14 min

Na višješolskih in visokošolskih zavodih se je oktobra začelo novo študijsko leto, a bo zaradi covida 19 precej drugačno: manj predavanj v živo, več sedenja doma za računalnikom, pa tudi brez tradicionalnih študentskih zabav in druženj. Tako bo, kot kaže, v času koronavirusa videti študijsko leto, ki pa verjetno v marsičem ne bo nič novega za študente invalide, saj so ti marsikdaj postavljeni tudi pred hujše življenjske ovire. Kako so jih premagali, v tokratni oddaji z Anjo Uršič, slabovidno študentko doktorskega študija, ki je uspešno opravila študentsko prakso v tujini Erazmus plus, Lano Tepeš, ki je življenjsko odvisna od osebne asistence, ampak verjame vase in si utira svojo pot do diplome, in Emirjem Okanovićem, ki so ga starši vpisali v šolo s prilagojenim programom, prepričani, da je to vse, kar zmore. Z leti trdega dela, dokazovanja, predvsem pa močne volje je dokončal študij na Fakulteti za upravo in si našel službo, ki ga izpopolnjuje.

Deinstitucionalizacija

10. 10. 2020

Slovenija se glede na število oseb, ki živijo in opravljajo večino dejavnosti v 24-urnem organiziranem varstvu, trenutno uvršča med najbolj institucionalizirane države v Evropi. Vsaj od 10 do 15 odstotkov teh oseb bi lahko živelo bolj kakovostno – bodisi na svojem domu s primerno podporo osebnih asistentov ali družinskih pomočnikov bodisi v manjših bivanjskih enotah. Pozanimali smo se, kako poteka proces preobrazbe – deinstitucionalizacije v Centru za usposabljanje in varstvo Črna na Koroškem, in preverili, kakšne so napovedi države za ureditev boljšega položaja družinskih pomočnikov, ki trenutno prejemajo zgolj delno nadomestilo za izgubljeni dohodek.

14 min

Slovenija se glede na število oseb, ki živijo in opravljajo večino dejavnosti v 24-urnem organiziranem varstvu, trenutno uvršča med najbolj institucionalizirane države v Evropi. Vsaj od 10 do 15 odstotkov teh oseb bi lahko živelo bolj kakovostno – bodisi na svojem domu s primerno podporo osebnih asistentov ali družinskih pomočnikov bodisi v manjših bivanjskih enotah. Pozanimali smo se, kako poteka proces preobrazbe – deinstitucionalizacije v Centru za usposabljanje in varstvo Črna na Koroškem, in preverili, kakšne so napovedi države za ureditev boljšega položaja družinskih pomočnikov, ki trenutno prejemajo zgolj delno nadomestilo za izgubljeni dohodek.

Ko se zgodi invalidnost, zgodba o moči človeške volje

3. 10. 2020

Nina Batagelja je usodno zaznamoval skok v vodo neke septembrske nedelje, ko je bil star 22 let. Na teambuildingu gasilskega društva, katerega član je bil tudi Nino, so v igri izgubili žogo. Ta je pristala v Kolpi, Nino pa se je v trenutku pognal za njo. Kljub tetraplegiji je ostal veder, življenje pa si je prilagodil tako, da ga živi izpolnjujoče. Nino je član Zveze paraplegikov Slovenije. Ta s posebnimi socialnimi programi in izvajanjem osebne asistence pomaga gibalno oviranim pri uresničevanju čim bolj samostojnega življenja. Kot opozarjajo pri Zvezi paraplegikov, ima 3554 invalidskih upokojencev pokojnino, nižjo od 300 evrov. Država naj tudi odpravi diskriminacijo med invalidi in zagotovi nadomestilo za telesno okvaro tudi tistim, ki so se poškodovali po letu 2013.

14 min

Nina Batagelja je usodno zaznamoval skok v vodo neke septembrske nedelje, ko je bil star 22 let. Na teambuildingu gasilskega društva, katerega član je bil tudi Nino, so v igri izgubili žogo. Ta je pristala v Kolpi, Nino pa se je v trenutku pognal za njo. Kljub tetraplegiji je ostal veder, življenje pa si je prilagodil tako, da ga živi izpolnjujoče. Nino je član Zveze paraplegikov Slovenije. Ta s posebnimi socialnimi programi in izvajanjem osebne asistence pomaga gibalno oviranim pri uresničevanju čim bolj samostojnega življenja. Kot opozarjajo pri Zvezi paraplegikov, ima 3554 invalidskih upokojencev pokojnino, nižjo od 300 evrov. Država naj tudi odpravi diskriminacijo med invalidi in zagotovi nadomestilo za telesno okvaro tudi tistim, ki so se poškodovali po letu 2013.

Dostopnost spletišč in mobilnih aplikacij

26. 9. 2020

Leta 2018 sprejeti Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij naj bi zagotovil, da bo splet postal enakovredno dostopen vsem. Določbe zakona so za večino zavezancev – teh je v Sloveniji okoli 1500 – začele veljati 23. septembra. Preverili smo, kdo bo bdel nad izvajanjem in kakšne so globe za kršitelje. Mobilna aplikacija Ostani zdrav, ki uporabnika opozori, če je bil v stiku z okuženim človekom, je že dostopna v znakovnem jeziku za uporabnike operacijskih sistemov Android in IOS. Uporaba aplikacije je za zdaj še prostovoljna.

14 min

Leta 2018 sprejeti Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij naj bi zagotovil, da bo splet postal enakovredno dostopen vsem. Določbe zakona so za večino zavezancev – teh je v Sloveniji okoli 1500 – začele veljati 23. septembra. Preverili smo, kdo bo bdel nad izvajanjem in kakšne so globe za kršitelje. Mobilna aplikacija Ostani zdrav, ki uporabnika opozori, če je bil v stiku z okuženim človekom, je že dostopna v znakovnem jeziku za uporabnike operacijskih sistemov Android in IOS. Uporaba aplikacije je za zdaj še prostovoljna.

Mednarodni dan gluhih 2020

19. 9. 2020

Zadnjih 62 let vsako tretjo soboto v septembru okrog 70 milijonov gluhih po vsem svetu praznuje mednarodni dan gluhih. Dolgoletno tradicijo je letos prekinila epidemija koronavirusne bolezni. Svetovna zveza gluhih se je zato odločila za spletni izziv in pozvala voditelje držav po svetu, da se letošnji slogan Znakovni jeziki so za vsakogar naučijo v svojem nacionalnem znakovnem jeziku. Izziv so sprejeli tudi trije slovenski predsedniki – Pahor, Zorčič in Kovšca. S predsednikom in sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije smo se pogovarjali o aktualnih izzivih oseb z okvaro sluha v naši državi. Daša Peperko bo spregovorila o svojem boju z državo za osnovno človekovo pravico – uporabo svojega jezika –, ki si jo je priborila šele na sodišču.

14 min

Zadnjih 62 let vsako tretjo soboto v septembru okrog 70 milijonov gluhih po vsem svetu praznuje mednarodni dan gluhih. Dolgoletno tradicijo je letos prekinila epidemija koronavirusne bolezni. Svetovna zveza gluhih se je zato odločila za spletni izziv in pozvala voditelje držav po svetu, da se letošnji slogan Znakovni jeziki so za vsakogar naučijo v svojem nacionalnem znakovnem jeziku. Izziv so sprejeli tudi trije slovenski predsedniki – Pahor, Zorčič in Kovšca. S predsednikom in sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije smo se pogovarjali o aktualnih izzivih oseb z okvaro sluha v naši državi. Daša Peperko bo spregovorila o svojem boju z državo za osnovno človekovo pravico – uporabo svojega jezika –, ki si jo je priborila šele na sodišču.

Sluh rehabilitiramo s tem, da ga ojačamo!

12. 9. 2020

Če opazite poslabšanje sluha, se nemudoma odločite za obisk pri specialistu. Tako boste takoj na pravi poti, da ohranite kakovost in način življenja. Splošen nasvet je: raje ne kupujte slušnih pripomočkov po spletu, temveč izkoristite zdravstveno zavarovanje. Tako boste zagotovo dobili kakovosten slušni aparat. Čas je dragocen, kar velja tudi za rehabilitacijo sluha. Prej ko se boste odločili za slušni pripomoček, večje koristi boste imeli od njega. Zato ne odlašajte, ampak poskrbite za svoj sluh.

14 min

Če opazite poslabšanje sluha, se nemudoma odločite za obisk pri specialistu. Tako boste takoj na pravi poti, da ohranite kakovost in način življenja. Splošen nasvet je: raje ne kupujte slušnih pripomočkov po spletu, temveč izkoristite zdravstveno zavarovanje. Tako boste zagotovo dobili kakovosten slušni aparat. Čas je dragocen, kar velja tudi za rehabilitacijo sluha. Prej ko se boste odločili za slušni pripomoček, večje koristi boste imeli od njega. Zato ne odlašajte, ampak poskrbite za svoj sluh.

Z maskami je komunikacija nemogoča!

11. 9. 2020

Potem ko so zaradi epidemije koronavirusne bolezni zaščitne maske postale naša stalnica, se je že marsikdo znašel v stiski, ker ni razumel, kaj je sogovornik zamrmral pod masko. Toda to ni nič v primerjavi s komunikacijskimi težavami, s katerimi se srečujejo gluhi in naglušni. Izvedeli boste tudi, kakšen izziv je bilo šolanje na domu za družino in 14-letnega Prekmurca s sindromom, ki se najbolj kaže v popolni gluhoti. Za njegova starša, ki hodita v službo, niso nič manjši izziv devettedenske počitnice, saj otroka s posebnimi potrebami ne moreta vključiti v nobeno počitniško aktivnost.

12 min

Potem ko so zaradi epidemije koronavirusne bolezni zaščitne maske postale naša stalnica, se je že marsikdo znašel v stiski, ker ni razumel, kaj je sogovornik zamrmral pod masko. Toda to ni nič v primerjavi s komunikacijskimi težavami, s katerimi se srečujejo gluhi in naglušni. Izvedeli boste tudi, kakšen izziv je bilo šolanje na domu za družino in 14-letnega Prekmurca s sindromom, ki se najbolj kaže v popolni gluhoti. Za njegova starša, ki hodita v službo, niso nič manjši izziv devettedenske počitnice, saj otroka s posebnimi potrebami ne moreta vključiti v nobeno počitniško aktivnost.

Uspešni podjetniki invalidi

12. 7. 2020

Potem ko je Alen Kobilica, svetovno znan maneken in lastnik modne agencije, ostal brez vida, ni vstopil v svet teme. Nasprotno – odtlej si je v življenju postavil še višje cilje. Bogdan Babšek, ki ima prirojeno mišično distrofijo, se je odpovedal invalidnini in ustanovil podjetje Batis plus, ki danes spada med sedem odstotkov podjetij z najvišjo bonitetno oceno. Jernej Sluga je bil star 39 let, ko ga je prizadela huda možganska kap. Po štirih letih se je vrnil na delo v podjetje Špica, v katerem je bil nekoč direktor prodaje. Danes je prokurist. Celjsko invalidsko podjetje Zaupanje je v lasti Društva gluhih in naglušnih Celje. Že od leta 1991 izvajajo zaključna dela v gradbeništvu. Družili smo se tudi s Kralji ulice, ki dajejo delo številnim brezdomnim osebam.

26 min

Potem ko je Alen Kobilica, svetovno znan maneken in lastnik modne agencije, ostal brez vida, ni vstopil v svet teme. Nasprotno – odtlej si je v življenju postavil še višje cilje. Bogdan Babšek, ki ima prirojeno mišično distrofijo, se je odpovedal invalidnini in ustanovil podjetje Batis plus, ki danes spada med sedem odstotkov podjetij z najvišjo bonitetno oceno. Jernej Sluga je bil star 39 let, ko ga je prizadela huda možganska kap. Po štirih letih se je vrnil na delo v podjetje Špica, v katerem je bil nekoč direktor prodaje. Danes je prokurist. Celjsko invalidsko podjetje Zaupanje je v lasti Društva gluhih in naglušnih Celje. Že od leta 1991 izvajajo zaključna dela v gradbeništvu. Družili smo se tudi s Kralji ulice, ki dajejo delo številnim brezdomnim osebam.

Priluhnimo tišini

28. 6. 2020

Zaradi turističnih bonov – odrasli so upravičeni do 200 evrov, mladoletni pa do 50 evrov – so zadovoljni skorajda vsi, zagotovo pa ne gostinci, ki jih je ta ukrep prezrl. Predlog o univerzalnem temeljnem dohodku zveni mikavno: država vsakemu državljanu vsak mesec zagotavlja dohodek ne glede na njegov položaj. Brez obveznosti, brez dela, brez vprašanj. V času pandemije so pozivi k njegovi uveljavitvi znova postali glasnejši. 62.a člen ustave je strokovna komisija razširila z znakovnima jezikoma italijanske in madžarske skupnosti in tudi z jezikom gluhoslepih. Zadnjih deset let narašča število ljudi, ki kažejo odstopanja v govorno-jezikovni komunikaciji. Ti do logopedske obravnave čakajo več kot šest mesecev. S podaljševanjem življenjske dobe se povečuje delež ljudi s starostno izgubo sluha. Veča se tudi verjetnost, da zbolimo za demenco. Žal pa demenco lahko spodbuja tudi izguba sluha. Šumenje, piskanje, zvonjenje ali drugi nadležni zvoki v ušesih, ki jih imenujemo tinitus, spremljajo 20 odstotkov populacije. Brezposelni invalidi, ki se usposabljajo za delo, niso upravičeni do dostojnega plačila. Tako lahko nekateri do dve leti delajo skoraj brezplačno.

27 min

Zaradi turističnih bonov – odrasli so upravičeni do 200 evrov, mladoletni pa do 50 evrov – so zadovoljni skorajda vsi, zagotovo pa ne gostinci, ki jih je ta ukrep prezrl. Predlog o univerzalnem temeljnem dohodku zveni mikavno: država vsakemu državljanu vsak mesec zagotavlja dohodek ne glede na njegov položaj. Brez obveznosti, brez dela, brez vprašanj. V času pandemije so pozivi k njegovi uveljavitvi znova postali glasnejši. 62.a člen ustave je strokovna komisija razširila z znakovnima jezikoma italijanske in madžarske skupnosti in tudi z jezikom gluhoslepih. Zadnjih deset let narašča število ljudi, ki kažejo odstopanja v govorno-jezikovni komunikaciji. Ti do logopedske obravnave čakajo več kot šest mesecev. S podaljševanjem življenjske dobe se povečuje delež ljudi s starostno izgubo sluha. Veča se tudi verjetnost, da zbolimo za demenco. Žal pa demenco lahko spodbuja tudi izguba sluha. Šumenje, piskanje, zvonjenje ali drugi nadležni zvoki v ušesih, ki jih imenujemo tinitus, spremljajo 20 odstotkov populacije. Brezposelni invalidi, ki se usposabljajo za delo, niso upravičeni do dostojnega plačila. Tako lahko nekateri do dve leti delajo skoraj brezplačno.

Socialni obrazi Slovenije

14. 6. 2020

V tokratni oddaji o zgodbah ljudi, ki jih piše življenje v revščini. Med njimi so številni upokojenci. Tik nad pragom revščine, torej z manj kot 700 evrov pokojnine, jih živi kakih 300.000. Dobrih 3500 invalidskih upokojencev prejema manj kot 300 evrov invalidske pokojnine. Ker je to za več kot polovico nižji znesek od praga revščine, pobudniki za višje invalidske pokojnine pričakujejo, da jim bo država prisluhnila še letos. Zakaj je to nujno, nazorno orišejo Divna, ki ji po plačilu položnic ostane 12 evrov, gluha Rominja Vesna, ki ni nikoli hodila v šolo niti ni prejela slušnega aparata, ter Taubi, ki je preživel pekel brezdomstva, drog in alkohola.

26 min

V tokratni oddaji o zgodbah ljudi, ki jih piše življenje v revščini. Med njimi so številni upokojenci. Tik nad pragom revščine, torej z manj kot 700 evrov pokojnine, jih živi kakih 300.000. Dobrih 3500 invalidskih upokojencev prejema manj kot 300 evrov invalidske pokojnine. Ker je to za več kot polovico nižji znesek od praga revščine, pobudniki za višje invalidske pokojnine pričakujejo, da jim bo država prisluhnila še letos. Zakaj je to nujno, nazorno orišejo Divna, ki ji po plačilu položnic ostane 12 evrov, gluha Rominja Vesna, ki ni nikoli hodila v šolo niti ni prejela slušnega aparata, ter Taubi, ki je preživel pekel brezdomstva, drog in alkohola.

Čas med in po epidemiji covida

24. 5. 2020

V tokratni oddaji o tem, kako učinkovito smo v naši državi med epidemijo poskrbeli za informiranje gluhih in naglušnih, o stiskah, ki so jih doživljali uporabniki in izvajalci osebne asistence, in o tem, na kakšne izzive so po odloku o prepovedi zbiranja in druženja v zaprtih prostorih naletela društva za osebe z okvaro sluha. Preverili smo tudi, kaj bo v prihodnje s sredstvi fundacije FIHO, ki financira delovanje invalidskih in humanitarnih organizacij. Govorili bomo tudi o tem, ali je država sprejela ustrezne ukrepe, da se prepreči izgubljanje delovnih mest v invalidskih podjetjih. Glejte nas in izvedeli boste še, kakšne so posledice ohromljenega gospodarstva na bruto domači proizvod in kako to vpliva na naše življenje.

27 min

V tokratni oddaji o tem, kako učinkovito smo v naši državi med epidemijo poskrbeli za informiranje gluhih in naglušnih, o stiskah, ki so jih doživljali uporabniki in izvajalci osebne asistence, in o tem, na kakšne izzive so po odloku o prepovedi zbiranja in druženja v zaprtih prostorih naletela društva za osebe z okvaro sluha. Preverili smo tudi, kaj bo v prihodnje s sredstvi fundacije FIHO, ki financira delovanje invalidskih in humanitarnih organizacij. Govorili bomo tudi o tem, ali je država sprejela ustrezne ukrepe, da se prepreči izgubljanje delovnih mest v invalidskih podjetjih. Glejte nas in izvedeli boste še, kakšne so posledice ohromljenega gospodarstva na bruto domači proizvod in kako to vpliva na naše življenje.

Dr. Johannes Fellinger, oče gluhih plus

10. 5. 2020

V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini poročamo o enem največjih socialno-podjetniških dosežkov sodobnega časa. Johannesu Fellingerju se je ideja za Lebenswelt porodila v času specializacije na psihiatriji, ko je opazoval gluhe ljudi, kako so nekateri apatični in popolnoma izolirani, spet drugi pa neukrotljivo agresivni. Ni mogel prezreti niti dejstva, da so ti pacienti zaradi primanjkljaja v komunikaciji hitreje drveli po poti depresije ali demence, nekateri pa tudi razvoja psihoz. Danes je ta vizionar z briljantnim umom zaslužen za delovanje Inštituta za senzorično in jezikovno nevrologijo v Linzu ter za delovanje delovne in bivanjske skupnosti v vasici Schenkenfelden, ki skrbi za najšibkejše prebivalce družbe: gluhe, ki imajo poleg senzorne okvare še pridružene motnje.

25 min

V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini poročamo o enem največjih socialno-podjetniških dosežkov sodobnega časa. Johannesu Fellingerju se je ideja za Lebenswelt porodila v času specializacije na psihiatriji, ko je opazoval gluhe ljudi, kako so nekateri apatični in popolnoma izolirani, spet drugi pa neukrotljivo agresivni. Ni mogel prezreti niti dejstva, da so ti pacienti zaradi primanjkljaja v komunikaciji hitreje drveli po poti depresije ali demence, nekateri pa tudi razvoja psihoz. Danes je ta vizionar z briljantnim umom zaslužen za delovanje Inštituta za senzorično in jezikovno nevrologijo v Linzu ter za delovanje delovne in bivanjske skupnosti v vasici Schenkenfelden, ki skrbi za najšibkejše prebivalce družbe: gluhe, ki imajo poleg senzorne okvare še pridružene motnje.

Slabo slišim, kaj zdaj?

8. 3. 2020

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bo do leta 2030 v Evropski uniji živelo 630 milijonov ljudi z okvaro sluha. Če se zavedate, da imate težave s sluhom, a kljub temu ne ukrepate, si otežujete družbene stike. Naglušnost lahko vpliva tudi na poslabšanje depresije in je najpogostejši spremenljivi dejavnik tveganja za demenco. Darja Pajk bo spregovorila o depresiji v času izgubljanja sluha, Admira Robin pa o tem, da je bilo v Bosni sramotno, če nisi slišal, in so to skrivali, namesto da bi se rehabilitirali. Tudi Petra Arula je naglušnost sprva skrivala in čedalje pogosteje ostajala doma. Izvedeli boste tudi, koliko oddaj vam je na voljo s podnapisi na TV SLO, kako daleč so slovenski znanstveniki z razvojem razpoznave govora in koliko pozornosti namenja EU sprejemanju zakonodaje, ki uresničuje pravico invalidov do večje dostopnosti.

26 min

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bo do leta 2030 v Evropski uniji živelo 630 milijonov ljudi z okvaro sluha. Če se zavedate, da imate težave s sluhom, a kljub temu ne ukrepate, si otežujete družbene stike. Naglušnost lahko vpliva tudi na poslabšanje depresije in je najpogostejši spremenljivi dejavnik tveganja za demenco. Darja Pajk bo spregovorila o depresiji v času izgubljanja sluha, Admira Robin pa o tem, da je bilo v Bosni sramotno, če nisi slišal, in so to skrivali, namesto da bi se rehabilitirali. Tudi Petra Arula je naglušnost sprva skrivala in čedalje pogosteje ostajala doma. Izvedeli boste tudi, koliko oddaj vam je na voljo s podnapisi na TV SLO, kako daleč so slovenski znanstveniki z razvojem razpoznave govora in koliko pozornosti namenja EU sprejemanju zakonodaje, ki uresničuje pravico invalidov do večje dostopnosti.

250 let Beethovnovega ustvarjanja

23. 2. 2020

Z novim letom smo vstopili tudi v Beethovnovo leto, v katerem zaznamujemo 250 let od rojstva tega glasbenega velikana. Danes bi bil Ludwig van Beethoven nedvomno pop zvezda, še vedno pa je eden najbolj poslušanih in izvajanih skladateljev na svetu. Beethoven je težave s sluhom zaznal pri 26 letih. Zaprl se je vase, poleg naglušnosti in pozneje gluhote naj bi trpel tudi za bipolarno motnjo. Toda njegove največje mojstrovine so nastale prav v njegovem zadnjem obdobju. Če želimo doseči boljšo dostopnost gledališč vsaj 150.000 ljudem, je treba pripraviti nacionalno strategijo za zagotavljanje nadnapisov in opremiti državne hrame kulture z indukcijsko zanko. Zatika se kje drugje kot pri denarju. V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini predstavljamo tudi Stanislava Intiharja, Nikolaja Vogla in Roka Juršiča, ki svoja čustva in ideje izražajo z umetniškimi deli.

26 min

Z novim letom smo vstopili tudi v Beethovnovo leto, v katerem zaznamujemo 250 let od rojstva tega glasbenega velikana. Danes bi bil Ludwig van Beethoven nedvomno pop zvezda, še vedno pa je eden najbolj poslušanih in izvajanih skladateljev na svetu. Beethoven je težave s sluhom zaznal pri 26 letih. Zaprl se je vase, poleg naglušnosti in pozneje gluhote naj bi trpel tudi za bipolarno motnjo. Toda njegove največje mojstrovine so nastale prav v njegovem zadnjem obdobju. Če želimo doseči boljšo dostopnost gledališč vsaj 150.000 ljudem, je treba pripraviti nacionalno strategijo za zagotavljanje nadnapisov in opremiti državne hrame kulture z indukcijsko zanko. Zatika se kje drugje kot pri denarju. V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini predstavljamo tudi Stanislava Intiharja, Nikolaja Vogla in Roka Juršiča, ki svoja čustva in ideje izražajo z umetniškimi deli.

Vrhunski dosežki v medicini

26. 1. 2020

Ljubljanski kirurgi so povrnili sluh petletni italijanski deklici z vgraditvijo slušnega vsadka v možgansko deblo. Prva tovrstna operacija v Sloveniji in redka v svetu je dala čudovit rezultat: po dveh letih popolne tišine je deklica spet slišala. Vse do lanskega leta je spinalna mišična atrofija veljala za neozdravljivo bolezen. Zdaj pa se že 20 odraslih bolnikov zdravi s Spinrazo. Na zdravilo pa bodo morali še počakati bolniki s kronično vnetno črevesno boleznijo. V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini tudi o pomembnih novostih za uporabnike slušnih aparatov, ki jih je sprejela Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

27 min

Ljubljanski kirurgi so povrnili sluh petletni italijanski deklici z vgraditvijo slušnega vsadka v možgansko deblo. Prva tovrstna operacija v Sloveniji in redka v svetu je dala čudovit rezultat: po dveh letih popolne tišine je deklica spet slišala. Vse do lanskega leta je spinalna mišična atrofija veljala za neozdravljivo bolezen. Zdaj pa se že 20 odraslih bolnikov zdravi s Spinrazo. Na zdravilo pa bodo morali še počakati bolniki s kronično vnetno črevesno boleznijo. V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini tudi o pomembnih novostih za uporabnike slušnih aparatov, ki jih je sprejela Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Uspeh pobude gledališki tolmač

12. 1. 2020

Dvanajst slovenskih gledališč je podpisalo zavezo, da bodo v letu 2020 na spored umestila vsaj eno predstavo s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik. Tihe stopinje so na prestižnem festivalu Mimike in kretenj v Moskvi prejele nagrado za najboljšo kostumografijo. Informacije so nafta 21. stoletja. Zavedajoč se tega dejstva, si je gluha skupnost dolgo prizadevala za svoj medij. Želja se jim je izpolnila 29. novembra 1979, ko je izšla prva številka glasila Iz sveta tišine. Priredba knjige Anton! v slovenski znakovni jezik je dobila znak kakovosti zlata hruška. Invalidi so ob svojem mednarodnem dnevu opozorili na slab finančni položaj, gluhi pa pričakujejo vpis znakovnega jezika v ustavo.

26 min

Dvanajst slovenskih gledališč je podpisalo zavezo, da bodo v letu 2020 na spored umestila vsaj eno predstavo s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik. Tihe stopinje so na prestižnem festivalu Mimike in kretenj v Moskvi prejele nagrado za najboljšo kostumografijo. Informacije so nafta 21. stoletja. Zavedajoč se tega dejstva, si je gluha skupnost dolgo prizadevala za svoj medij. Želja se jim je izpolnila 29. novembra 1979, ko je izšla prva številka glasila Iz sveta tišine. Priredba knjige Anton! v slovenski znakovni jezik je dobila znak kakovosti zlata hruška. Invalidi so ob svojem mednarodnem dnevu opozorili na slab finančni položaj, gluhi pa pričakujejo vpis znakovnega jezika v ustavo.

Vzemi življenje v svoje roke

22. 12. 2019

Nenadni srčni zastoj vsako leto doživi približno 1600 Slovencev, veliko preveč pa jih zaradi posledic tega dogodka umre. S takojšnjim oživljanjem bi namreč lahko na letni ravni preprečili nekaj sto smrti. Sara Isaković, nekoč kraljica bazenov, danes kraljica možganov, pravi, da je v današnjem času, ko nas stres pesti tako rekoč na vsakem koraku, treniranje pozitivnega psihološkega stanja še toliko pomembnejše. Aljoša Bagola, največkrat nagrajeni slovenski oglaševalski kreativec na domačih in tujih festivalih in človek, ki se je na svoji zmagovalni poti znašel pred zidom. O svoji izkušnji z izgorelostjo je eden od prvih spregovoril na glas: pravzaprav ugotoviš, da tečeš maraton, ampak v polnem sprintu. Sara Savnik, nekdanja miss universe, je zaradi objestnosti in nespametnega dejanja mladoletnika, ki ji je pod noge vrgel prižgano petardo, ostala gluha na eno uho, na drugo sliši manj kot 30 odstotkov. Levinja se je vseeno odločila, da bo v tej bitki zmagala.

25 min

Nenadni srčni zastoj vsako leto doživi približno 1600 Slovencev, veliko preveč pa jih zaradi posledic tega dogodka umre. S takojšnjim oživljanjem bi namreč lahko na letni ravni preprečili nekaj sto smrti. Sara Isaković, nekoč kraljica bazenov, danes kraljica možganov, pravi, da je v današnjem času, ko nas stres pesti tako rekoč na vsakem koraku, treniranje pozitivnega psihološkega stanja še toliko pomembnejše. Aljoša Bagola, največkrat nagrajeni slovenski oglaševalski kreativec na domačih in tujih festivalih in človek, ki se je na svoji zmagovalni poti znašel pred zidom. O svoji izkušnji z izgorelostjo je eden od prvih spregovoril na glas: pravzaprav ugotoviš, da tečeš maraton, ampak v polnem sprintu. Sara Savnik, nekdanja miss universe, je zaradi objestnosti in nespametnega dejanja mladoletnika, ki ji je pod noge vrgel prižgano petardo, ostala gluha na eno uho, na drugo sliši manj kot 30 odstotkov. Levinja se je vseeno odločila, da bo v tej bitki zmagala.

Jezik enakopravnosti

8. 12. 2019

Jeziki izumirajo vsak dan; če bi se to zgodilo tudi slovenskemu znakovnemu jeziku, bi skoraj 1500 gluhih ostalo brez jezika, v katerem bi se lahko sporazumevali. Da se to ne bi zgodilo, je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v Državni zbor RS vložila pobudo za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo. O tem, kako bi to popravilo krivice in neenakosti gluhih Slovencev, v osebnih zgodbah treh karizmatičnih posameznikov razgrinja dokumentarni film Jezik enakopravnosti scenaristke Tine Grošelj in režiserja Marka Kumra Murča, ki smo si ga premierno ogledali v Kinu Bežigrad. V oddaji tudi o izidu knjige David: misija mogoče in pobudi Gledališki tolmač, da se gluhim s tolmači približa gledališko doživetje. Do konca leta bodo na ogled štiri predstave, začelo pa se je z legendarnimi Addamsovimi.

26 min

Jeziki izumirajo vsak dan; če bi se to zgodilo tudi slovenskemu znakovnemu jeziku, bi skoraj 1500 gluhih ostalo brez jezika, v katerem bi se lahko sporazumevali. Da se to ne bi zgodilo, je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v Državni zbor RS vložila pobudo za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo. O tem, kako bi to popravilo krivice in neenakosti gluhih Slovencev, v osebnih zgodbah treh karizmatičnih posameznikov razgrinja dokumentarni film Jezik enakopravnosti scenaristke Tine Grošelj in režiserja Marka Kumra Murča, ki smo si ga premierno ogledali v Kinu Bežigrad. V oddaji tudi o izidu knjige David: misija mogoče in pobudi Gledališki tolmač, da se gluhim s tolmači približa gledališko doživetje. Do konca leta bodo na ogled štiri predstave, začelo pa se je z legendarnimi Addamsovimi.

Invalidska podjetja

24. 11. 2019

S kakšnimi izzivi se spoprijemajo invalidska podjetja na odprtem in vse bolj konkurenčnem trgu in kakšne ukrépe lahko sprejme država za zmanjševanje brezposelnosti med invalidi? Odgovori v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, kjer bomo predstavili dve uspešni invalidski podjetji: Birografiko Bori s 40-letno tradicijo zaposlovanja najtežjih invalidov in Železničarsko invalidsko podjetje, ki daje delo 335 invalidom.

26 min

S kakšnimi izzivi se spoprijemajo invalidska podjetja na odprtem in vse bolj konkurenčnem trgu in kakšne ukrépe lahko sprejme država za zmanjševanje brezposelnosti med invalidi? Odgovori v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, kjer bomo predstavili dve uspešni invalidski podjetji: Birografiko Bori s 40-letno tradicijo zaposlovanja najtežjih invalidov in Železničarsko invalidsko podjetje, ki daje delo 335 invalidom.

Zdrav duh v zdravem telesu

10. 11. 2019

Grški rek Zdrav duh v zdravem telesu govori o tem, da sta duševno in telesno zdravje povezana in da moramo imeti v mislih oba vidika. A ljudje včasih pozabimo nase, se prepustimo razvadam ali se lahkomiselno odločamo za spremembe, ne da bi pomislili na posledice. O tem, zakaj je pomembno, da krepimo dobre odnose, smo pokončni v drži in prepričanjih, uresničujemo zdrav življenjski slog in se ne prehranjujemo po dietah ter smo vsak dan fizično aktivni, smo se pogovarjali s številnimi strokovnjaki, tudi vrhunskimi športniki.

27 min

Grški rek Zdrav duh v zdravem telesu govori o tem, da sta duševno in telesno zdravje povezana in da moramo imeti v mislih oba vidika. A ljudje včasih pozabimo nase, se prepustimo razvadam ali se lahkomiselno odločamo za spremembe, ne da bi pomislili na posledice. O tem, zakaj je pomembno, da krepimo dobre odnose, smo pokončni v drži in prepričanjih, uresničujemo zdrav življenjski slog in se ne prehranjujemo po dietah ter smo vsak dan fizično aktivni, smo se pogovarjali s številnimi strokovnjaki, tudi vrhunskimi športniki.

Uprava

27. 10. 2019

Za učenje slovenskega znakovnega jezika je vse več zanimanja. S septembrom so se ga začeli učiti tudi osnovnošolci, ki so ga izbrali za izbirni predmet. Pri poučevanju bo učiteljem nedvomno v pomoč tudi pred kratkim pripravljena Priročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika. Vešči uporabniki tega jezika pa bodo lahko svoje znanje nadgradili s strokovnim priročnikom Znakovni jezik, govorica kretenj, avtorice prof. dr. Andreje Žele. S kakšnimi izzivi se spopadajo slepi, gluhi in gluhoslepi, je bila osrednja tema letošnjih dnevov upravnih enot. Oktobra bo Marino Kegl, peti igralec svetovne teniške lestvice gluhih, zastopal Slovenijo na svetovnem prvenstvu. Od 7. oktobra bosta poleg osrednjega dnevnoinformativnega bloka ob 19. uri tudi vreme in šport v celoti tolmačena v slovenski znakovni jezik.

26 min

Za učenje slovenskega znakovnega jezika je vse več zanimanja. S septembrom so se ga začeli učiti tudi osnovnošolci, ki so ga izbrali za izbirni predmet. Pri poučevanju bo učiteljem nedvomno v pomoč tudi pred kratkim pripravljena Priročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika. Vešči uporabniki tega jezika pa bodo lahko svoje znanje nadgradili s strokovnim priročnikom Znakovni jezik, govorica kretenj, avtorice prof. dr. Andreje Žele. S kakšnimi izzivi se spopadajo slepi, gluhi in gluhoslepi, je bila osrednja tema letošnjih dnevov upravnih enot. Oktobra bo Marino Kegl, peti igralec svetovne teniške lestvice gluhih, zastopal Slovenijo na svetovnem prvenstvu. Od 7. oktobra bosta poleg osrednjega dnevnoinformativnega bloka ob 19. uri tudi vreme in šport v celoti tolmačena v slovenski znakovni jezik.

Mednarodni dan gluhih 2019

13. 10. 2019

Vpis znakovnega jezika v ustavo je eden izmed pomembnih korakov k enakopravnemu priznanju znakovnega jezika, pomeni pa tudi lažje uveljavljanje pravic gluhih, je ob mednarodnem dnevu gluhih v Celju dejal premier Marjan Šarec. Gluhi in naglušni iz vse Slovenije so v mestnem središču knežjega mesta najprej pokazali javnosti zanje zagotovo najlepši jezik, slovenski znakovni jezik. Nato pa je sledil vrhunec dogajanja – slavnostna akademija z bogatim kulturnim programom, ki si ga je ogledalo kakih 500 ljudi. Letošnje praznovanje je obogatila tudi 71-letnica delovanja Društva gluhih in naglušnih Celje.

24 min

Vpis znakovnega jezika v ustavo je eden izmed pomembnih korakov k enakopravnemu priznanju znakovnega jezika, pomeni pa tudi lažje uveljavljanje pravic gluhih, je ob mednarodnem dnevu gluhih v Celju dejal premier Marjan Šarec. Gluhi in naglušni iz vse Slovenije so v mestnem središču knežjega mesta najprej pokazali javnosti zanje zagotovo najlepši jezik, slovenski znakovni jezik. Nato pa je sledil vrhunec dogajanja – slavnostna akademija z bogatim kulturnim programom, ki si ga je ogledalo kakih 500 ljudi. Letošnje praznovanje je obogatila tudi 71-letnica delovanja Društva gluhih in naglušnih Celje.

Odnosi

22. 9. 2019

Človek je socialno bitje in za svoj obstoj potrebuje tako dobre odnose kot kakovostno komunikacijo s partnerjem, prijatelji, družino in sodelavci. Negativna čustva in frustracije lahko vplivajo na naše zdravje, če jih ne sproščamo in umirjamo. Življenje je prekratko, da bi ga namenili jezi in nestrpnosti. Čas raje posvečajmo stvarem, ki nas osrečujejo. Več o tem, kako udejanjati izpolnjujoče odnose, nam bo povedala doc. dr. Andreja Poljanec. V oddaji tudi o novi slovenski akciji Kretnja leta. V njej lahko sodelujete s predlogom za kretnjo v znakovnem jeziku, ki je najbolj zaznamovala letošnje leto.

28 min

Človek je socialno bitje in za svoj obstoj potrebuje tako dobre odnose kot kakovostno komunikacijo s partnerjem, prijatelji, družino in sodelavci. Negativna čustva in frustracije lahko vplivajo na naše zdravje, če jih ne sproščamo in umirjamo. Življenje je prekratko, da bi ga namenili jezi in nestrpnosti. Čas raje posvečajmo stvarem, ki nas osrečujejo. Več o tem, kako udejanjati izpolnjujoče odnose, nam bo povedala doc. dr. Andreja Poljanec. V oddaji tudi o novi slovenski akciji Kretnja leta. V njej lahko sodelujete s predlogom za kretnjo v znakovnem jeziku, ki je najbolj zaznamovala letošnje leto.

Svetovni kongres gluhih v Parizu

8. 9. 2019

V eni od najlepših prestolnic na svetu, Parizu, je v poslovni četrti potekal 18. kongres Svetovne zveze gluhih. Udeležilo se ga je 2230 gluhih iz 135 držav. Na odru so se zvrstili sto trije gluhi predavatelji. Predstavili so izsledke nedavnih raziskav okvar sluha in poročali o vključevanju gluhih v družbo in življenju z znakovnim jezikom na različnih področjih, tudi v izobraževanju in zaposlovanju, ter o razvoju znakovnega jezika in tehnologiji. Osrednje sporočilo je bilo polno uživanje jezikovnih pravic, saj je to ključno za vključenost gluhih v družbo.

27 min

V eni od najlepših prestolnic na svetu, Parizu, je v poslovni četrti potekal 18. kongres Svetovne zveze gluhih. Udeležilo se ga je 2230 gluhih iz 135 držav. Na odru so se zvrstili sto trije gluhi predavatelji. Predstavili so izsledke nedavnih raziskav okvar sluha in poročali o vključevanju gluhih v družbo in življenju z znakovnim jezikom na različnih področjih, tudi v izobraževanju in zaposlovanju, ter o razvoju znakovnega jezika in tehnologiji. Osrednje sporočilo je bilo polno uživanje jezikovnih pravic, saj je to ključno za vključenost gluhih v družbo.

Vzgoja otrok nam (ne) gre dobro od rok

23. 6. 2019

Za okoli 186 tisoč osnovnošolcev in 73 tisoč dijakov se bodo jutri začele težko pričakovane poletne počitnice. Dva meseca stran od šolskih klopi, zvezkov in učbenikov; ne pa tudi stran od zaslonov. Mnogi bodo ravno za dobro spričevalo dobili telefon, tablico ali katero drugo pametno napravo. Pa je elektronika res pametna nagrada za šolski uspeh? Zakaj veliko otrok izgubi motivacijo za učenje in jim šolske naloge pišejo mame? Kje tičijo vzroki za mladostnike z vedenjskimi težavami in izgubljene mlade odrasle, ki ne vedo, kaj početi v življenju? Po mnenju specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki ga gostimo v tokratni oddaji, je primarni vzrok nedosledna, popustljiva vzgoja, ki temelji na poudarjanju pravic namesto dolžnosti.Otroci za ustvarjalnost in občutek sreče potrebujejo jasne meje in pravila. Pa jih znamo postaviti?

28 min

Za okoli 186 tisoč osnovnošolcev in 73 tisoč dijakov se bodo jutri začele težko pričakovane poletne počitnice. Dva meseca stran od šolskih klopi, zvezkov in učbenikov; ne pa tudi stran od zaslonov. Mnogi bodo ravno za dobro spričevalo dobili telefon, tablico ali katero drugo pametno napravo. Pa je elektronika res pametna nagrada za šolski uspeh? Zakaj veliko otrok izgubi motivacijo za učenje in jim šolske naloge pišejo mame? Kje tičijo vzroki za mladostnike z vedenjskimi težavami in izgubljene mlade odrasle, ki ne vedo, kaj početi v življenju? Po mnenju specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki ga gostimo v tokratni oddaji, je primarni vzrok nedosledna, popustljiva vzgoja, ki temelji na poudarjanju pravic namesto dolžnosti.Otroci za ustvarjalnost in občutek sreče potrebujejo jasne meje in pravila. Pa jih znamo postaviti?

Državni svet o dopolnitvi ustave z znakovnim jezikom

9. 6. 2019

Dopolnitev ustave z znakovnim jezikom so strokovnjaki s področja okvar sluha utemeljili tudi na strokovnem posvetu v Državnem svetu. Ključno je zagotoviti razvoj slovenskega znakovnega jezika. Zgodnje učenje tega jezika in raba v vseh življenjskih situacijah sta ključna za napredek gluhih. Žogico Marogico, lutkovno predstavo, ki je bila v današnjem Lutkovnem gledališču Ljubljana prvič uprizorjena leta 1951, so lahko s pobudo Gledališki tolmač aprila spremljali tudi gluhi otroci, saj je bila premierno tolmačena v slovenski znakovni jezik. Tihe stopinje pa so konec maja uprizorile igro Kekčeve prigode v režiji Lade Orešnik. Kakšne so strateške usmeritve za prihodnjih deset let reprezentativne invalidske organizacije za osebe z okvaro sluha v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, v kateri vas bomo spodbudili tudi k plemenitemu dejanju, darovanju krvi.

28 min

Dopolnitev ustave z znakovnim jezikom so strokovnjaki s področja okvar sluha utemeljili tudi na strokovnem posvetu v Državnem svetu. Ključno je zagotoviti razvoj slovenskega znakovnega jezika. Zgodnje učenje tega jezika in raba v vseh življenjskih situacijah sta ključna za napredek gluhih. Žogico Marogico, lutkovno predstavo, ki je bila v današnjem Lutkovnem gledališču Ljubljana prvič uprizorjena leta 1951, so lahko s pobudo Gledališki tolmač aprila spremljali tudi gluhi otroci, saj je bila premierno tolmačena v slovenski znakovni jezik. Tihe stopinje pa so konec maja uprizorile igro Kekčeve prigode v režiji Lade Orešnik. Kakšne so strateške usmeritve za prihodnjih deset let reprezentativne invalidske organizacije za osebe z okvaro sluha v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, v kateri vas bomo spodbudili tudi k plemenitemu dejanju, darovanju krvi.

Naglušnost

26. 5. 2019

Izguba sluha je navzven nevidna, njene posledice pa so vse prej kot zanemarljive. Odsotnost sluha namreč bistveno omejuje naše možnosti pri vključevanju v družbo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima že vsak deseti prebivalec okvaro sluha, ki je posledica zdravstvenih težav ali starosti. V tokratni oddaji bomo govorili tudi o tem, kako vam lahko pomagajo slušni aparati in različni tehnični pripomočki in zakaj je pomembno, da se za aparat odločite čim prej, potem ko opazite, da ne slišite več dobro.

26 min

Izguba sluha je navzven nevidna, njene posledice pa so vse prej kot zanemarljive. Odsotnost sluha namreč bistveno omejuje naše možnosti pri vključevanju v družbo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima že vsak deseti prebivalec okvaro sluha, ki je posledica zdravstvenih težav ali starosti. V tokratni oddaji bomo govorili tudi o tem, kako vam lahko pomagajo slušni aparati in različni tehnični pripomočki in zakaj je pomembno, da se za aparat odločite čim prej, potem ko opazite, da ne slišite več dobro.

Priročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika

12. 5. 2019

Slovenski znakovni jezik je naravni jezik skupnosti (gluhih in slišečih) kretalcev na območju Slovenije. Čeprav je prepoznan kot materni jezik gluhe skupnosti, doslej še ni imel slovnice, ki bi bila pojasnjena prav v tem, slovenskem znakovnem jeziku. A prav kmalu bomo takšno slovnico dočakali. Nastaja že od januarja 2018 in bo pripravljena avgusta letos. Več o tem prelomnem in zgodovinskem projektu v tokratni oddaji.

27 min

Slovenski znakovni jezik je naravni jezik skupnosti (gluhih in slišečih) kretalcev na območju Slovenije. Čeprav je prepoznan kot materni jezik gluhe skupnosti, doslej še ni imel slovnice, ki bi bila pojasnjena prav v tem, slovenskem znakovnem jeziku. A prav kmalu bomo takšno slovnico dočakali. Nastaja že od januarja 2018 in bo pripravljena avgusta letos. Več o tem prelomnem in zgodovinskem projektu v tokratni oddaji.

Najboljši gluhi športniki

28. 4. 2019

Najboljša slovenska gluha atleta Iris Breganski in Tadej Enci sta se vrnila s svetovnega prvenstva v dvoranski atletiki. Vse bliže je najpomembnejši tekmovalni dogodek letošnjega leta za gluhe teniške igralce. Na svetovnem prvenstvu nas bo zastopal Marino Kegl, peti igralec svetovne teniške lestvice gluhih. Na zimskih olimpijskih igrah bo Anja Drev nastopila v vseh disciplinah alpskega smučanja. Predstavili bomo dobitnika olimpijske kolajne Maksa Stoparja, zaslužnega prejemnika dodatka k pokojnini.

26 min

Najboljša slovenska gluha atleta Iris Breganski in Tadej Enci sta se vrnila s svetovnega prvenstva v dvoranski atletiki. Vse bliže je najpomembnejši tekmovalni dogodek letošnjega leta za gluhe teniške igralce. Na svetovnem prvenstvu nas bo zastopal Marino Kegl, peti igralec svetovne teniške lestvice gluhih. Na zimskih olimpijskih igrah bo Anja Drev nastopila v vseh disciplinah alpskega smučanja. Predstavili bomo dobitnika olimpijske kolajne Maksa Stoparja, zaslužnega prejemnika dodatka k pokojnini.

Vključujoča zakonodaja

14. 4. 2019

Slovenski znakovni jezik uporablja 1500 gluhih, a samo v Sloveniji. Zato je ta jezik na pragu izumrtja. Naša država je edina, ki ga je dolžna zaščititi. Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika iz leta 2002 je urédil spremembe na področju sodstva, socialne dejavnosti, zdravstva, kjer pravica do uporabe znakovnega jezika postaja samoumevna. Zakon pa ni zagotôvil razumevanja javnosti in političnih odločevalcev, da gre za samostojni jezik, temveč ga uradni dokumenti uvrščajo h govorcem s posebnimi potrebami. Zato v šolstvu ni urejena sistematična raba znakovnega jezika kot učnega jezika. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije si zato prizadeva, da bi bil vpisan v ustavo.

27 min

Slovenski znakovni jezik uporablja 1500 gluhih, a samo v Sloveniji. Zato je ta jezik na pragu izumrtja. Naša država je edina, ki ga je dolžna zaščititi. Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika iz leta 2002 je urédil spremembe na področju sodstva, socialne dejavnosti, zdravstva, kjer pravica do uporabe znakovnega jezika postaja samoumevna. Zakon pa ni zagotôvil razumevanja javnosti in političnih odločevalcev, da gre za samostojni jezik, temveč ga uradni dokumenti uvrščajo h govorcem s posebnimi potrebami. Zato v šolstvu ni urejena sistematična raba znakovnega jezika kot učnega jezika. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije si zato prizadeva, da bi bil vpisan v ustavo.

Preprečimo izgubo sluha 1,1 milijardi mladih

24. 3. 2019

Skoraj polovica ljudi, starih od 12 do 35 let – ali 1,1 milijarde mladih – tvega izgubo sluha zaradi dolgotrajne in pretirane izpostavljenosti glasnim zvokom, tudi zaradi glasbe, ki jo poslušajo po osebnih zvočnih napravah. Stroški neustrezno obravnavanih izgub sluha znašajo 660 milijard evrov na leto. Domnevajo, da bi bilo mogoče 50 odstotkov vseh primerov izgube sluha preprečiti z ukrepi na področju javnega zdravja. Preverili smo, kako ščitijo sluh tisti, ki opravljajo tvegane poklice. V tokratni oddaji tudi o čudežnih kapljicah, ki obljubljajo nemogoče.

27 min

Skoraj polovica ljudi, starih od 12 do 35 let – ali 1,1 milijarde mladih – tvega izgubo sluha zaradi dolgotrajne in pretirane izpostavljenosti glasnim zvokom, tudi zaradi glasbe, ki jo poslušajo po osebnih zvočnih napravah. Stroški neustrezno obravnavanih izgub sluha znašajo 660 milijard evrov na leto. Domnevajo, da bi bilo mogoče 50 odstotkov vseh primerov izgube sluha preprečiti z ukrepi na področju javnega zdravja. Preverili smo, kako ščitijo sluh tisti, ki opravljajo tvegane poklice. V tokratni oddaji tudi o čudežnih kapljicah, ki obljubljajo nemogoče.

Po 20 letih delovanja bo FIHO dobil nov zakon

10. 3. 2019

Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij FIHO je ob ustanovitvi pred dvajsetimi leti sofinancirala 14 invalidskih in 31 humanitarnih organizacij. Lani je z dobrimi sedemnajstimi milijoni evrov finančno podpirala in zagotavljala izvajanje posebnih socialnih programov in storitev 110 nacionalnih invalidskih in humanitarnih organizacij. Sredstva so bila porabljena za več kot pol milijona uporabnikov. Zaradi stalnega povečevanja uporabnikov in organizacij bi bilo pričakovati, da se sredstva v fundaciji FIHO z leti povečujejo. Vendar se znižujejo. Fundaciji se kmalu obeta tudi nov zakon. Ali bo prinesel dodatna sredstva in kakšna je vsebina osnutka, v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.

27 min

Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij FIHO je ob ustanovitvi pred dvajsetimi leti sofinancirala 14 invalidskih in 31 humanitarnih organizacij. Lani je z dobrimi sedemnajstimi milijoni evrov finančno podpirala in zagotavljala izvajanje posebnih socialnih programov in storitev 110 nacionalnih invalidskih in humanitarnih organizacij. Sredstva so bila porabljena za več kot pol milijona uporabnikov. Zaradi stalnega povečevanja uporabnikov in organizacij bi bilo pričakovati, da se sredstva v fundaciji FIHO z leti povečujejo. Vendar se znižujejo. Fundaciji se kmalu obeta tudi nov zakon. Ali bo prinesel dodatna sredstva in kakšna je vsebina osnutka, v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.

France Prešeren nekoč in danes

24. 2. 2019

Scenarij in režijo oddaje Prešeren nekoč in danes je prevzela Valerija Škof in k sodelovanju povabila gluhe igralce, da so uprizorili življenjsko zgodbo našega romantičnega pesnika, uspešnega odvetnika in vizionarja. Scenarij je obogatila z elementi sodobnega časa. Njegove izbrane pesmi bodo prvič predstavljene v slovenskem znakovnem jeziku, tako kot državna himna, ki odslej velja za uradni prevod.

26 min

Scenarij in režijo oddaje Prešeren nekoč in danes je prevzela Valerija Škof in k sodelovanju povabila gluhe igralce, da so uprizorili življenjsko zgodbo našega romantičnega pesnika, uspešnega odvetnika in vizionarja. Scenarij je obogatila z elementi sodobnega časa. Njegove izbrane pesmi bodo prvič predstavljene v slovenskem znakovnem jeziku, tako kot državna himna, ki odslej velja za uradni prevod.

Prisluhnimo tišini: Dolgotrajna oskrba

10. 2. 2019

Slovenska družba postaja dolgoživa. Do leta 2030 bo starejših od 65 let skoraj 25 odstotkov prebivalstva, do leta 2060 pa 30 odstotkov. Hkrati upada število rojstev. Če bo politika pri tem ostala nespremenjena, bodo javni izdatki za financiranje sistemov socialne zaščite do leta 2060 dosegli četrtino BDP-ja. Zato je pomembno, da država zagotovi učinkovit sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo kakovosten, obenem pa kadrovsko in finančno vzdržen.

27 min

Slovenska družba postaja dolgoživa. Do leta 2030 bo starejših od 65 let skoraj 25 odstotkov prebivalstva, do leta 2060 pa 30 odstotkov. Hkrati upada število rojstev. Če bo politika pri tem ostala nespremenjena, bodo javni izdatki za financiranje sistemov socialne zaščite do leta 2060 dosegli četrtino BDP-ja. Zato je pomembno, da država zagotovi učinkovit sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo kakovosten, obenem pa kadrovsko in finančno vzdržen.

Prva gluha doktorica znanosti

27. 1. 2019

Letošnje leto nadaljujemo s posebnimi dosežki. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je doktorirala Marjetka Kulovec. S tem je postala prva slovenska gluha doktorica znanosti. Slovensko znanost je obogatila tudi Tess Kovačević z raziskavo o kreativnosti in verbalnih sposobnostih slišečih odraslih otrok iz gluhih družin. Preverili smo, kaj gluhim prinaša aplikacija Trans2Work, ki je namenjena prenosu znanja in tehnologij. Strokovnjaki so si edini: gluhi učenci potrebujejo predmet znakovni jezik in več kot pet ur tolmačenja na teden pri pouku. Migranti so svetovni problem, zlasti če so med njimi gluhi. Zato si Evropsko združenje tolmačev prizadeva za certificiranje gluhih tolmačev. Bili smo tudi na praznovanju 85-letnice delovanja Podravskega društva gluhih in naglušnih.

27 min

Letošnje leto nadaljujemo s posebnimi dosežki. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je doktorirala Marjetka Kulovec. S tem je postala prva slovenska gluha doktorica znanosti. Slovensko znanost je obogatila tudi Tess Kovačević z raziskavo o kreativnosti in verbalnih sposobnostih slišečih odraslih otrok iz gluhih družin. Preverili smo, kaj gluhim prinaša aplikacija Trans2Work, ki je namenjena prenosu znanja in tehnologij. Strokovnjaki so si edini: gluhi učenci potrebujejo predmet znakovni jezik in več kot pet ur tolmačenja na teden pri pouku. Migranti so svetovni problem, zlasti če so med njimi gluhi. Zato si Evropsko združenje tolmačev prizadeva za certificiranje gluhih tolmačev. Bili smo tudi na praznovanju 85-letnice delovanja Podravskega društva gluhih in naglušnih.

Lastovke so vzletele

13. 1. 2019

Bili smo na premieri dokumentarnega filma Lastovke letajo nizko režiserja Tadeja Čatra. Zgodbe ljudi iz časov prepovedi uporabe znakovnega jezika in izpovedi otrok gluhih staršev so nas osupnile. Gledališka skupina Tihe stopinje si želi s svojo zadnjo predstavo Frankenstein nastopiti tudi na znamenitem mednarodnem festivalu gluhih Clin d'Oeil. Filmski in gledališki festival gluhih sta znova dokazala, da imajo gluhi radi gledališče in film – kot igralci in gledalci. Izvedeli boste tudi, kdo so najboljši športniki invalidi preteklega leta.

26 min

Bili smo na premieri dokumentarnega filma Lastovke letajo nizko režiserja Tadeja Čatra. Zgodbe ljudi iz časov prepovedi uporabe znakovnega jezika in izpovedi otrok gluhih staršev so nas osupnile. Gledališka skupina Tihe stopinje si želi s svojo zadnjo predstavo Frankenstein nastopiti tudi na znamenitem mednarodnem festivalu gluhih Clin d'Oeil. Filmski in gledališki festival gluhih sta znova dokazala, da imajo gluhi radi gledališče in film – kot igralci in gledalci. Izvedeli boste tudi, kdo so najboljši športniki invalidi preteklega leta.

Najlepše zgodbe, ki jih piše življenje

23. 12. 2018

Današnjo oddajo bogatijo zgodbe uspešnih posameznikov, ki počnejo reči, ki jih osrečujejo. Njihove zgodbe so nam bile v navdih, in želimo si, da bi tudi vas, dragi gledalci in gledalke, spodbudile k udejanjanju tistega, kar na vaš obraz nariše nasmeh. Še posebno ob koncu leta, ko analiziramo preteklo leto in delamo načrte za novo. Dobro je, da se kdaj vsaj za hip ustavimo in pomislimo, koliko se posvečamo stvarem, ki nas osrečujejo.

27 min

Današnjo oddajo bogatijo zgodbe uspešnih posameznikov, ki počnejo reči, ki jih osrečujejo. Njihove zgodbe so nam bile v navdih, in želimo si, da bi tudi vas, dragi gledalci in gledalke, spodbudile k udejanjanju tistega, kar na vaš obraz nariše nasmeh. Še posebno ob koncu leta, ko analiziramo preteklo leto in delamo načrte za novo. Dobro je, da se kdaj vsaj za hip ustavimo in pomislimo, koliko se posvečamo stvarem, ki nas osrečujejo.

Od prepovedi do ustave

9. 12. 2018

Čeprav smo pred šestnajstimi leti sprejeli Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ga lani vpisali v nesnovno kulturno dediščino in ga v vsakdanjem življenju uporablja vsaj 1500 gluhih, še vedno ni priznan kot samostojni in avtohtoni jezik v Sloveniji. Zato je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije predsednika državnega zbora Dejana Židana seznanila s pobudo za umestitev znakovnega jezika v slovensko ustavo. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da se bo potegavščinam Štebetovih fantov ali gadov smejala vsa Slovenija. Film To so gadi je v začetku novembra 2018 doživel novo premiero, ko je kot filmska klasika, ki jo ljudje citirajo na vsakem koraku, postala dostopna tudi ranljivim skupinam. Izvedeli boste tudi, zakaj so bili uporabniki znakovnega jezika navdušeni nad prvo jezikoslovno konferenco pri nas, in spoznali simpatično učiteljico gluhih otrok, ki angleščino poučuje v znakovnem jeziku.

27 min

Čeprav smo pred šestnajstimi leti sprejeli Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ga lani vpisali v nesnovno kulturno dediščino in ga v vsakdanjem življenju uporablja vsaj 1500 gluhih, še vedno ni priznan kot samostojni in avtohtoni jezik v Sloveniji. Zato je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije predsednika državnega zbora Dejana Židana seznanila s pobudo za umestitev znakovnega jezika v slovensko ustavo. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da se bo potegavščinam Štebetovih fantov ali gadov smejala vsa Slovenija. Film To so gadi je v začetku novembra 2018 doživel novo premiero, ko je kot filmska klasika, ki jo ljudje citirajo na vsakem koraku, postala dostopna tudi ranljivim skupinam. Izvedeli boste tudi, zakaj so bili uporabniki znakovnega jezika navdušeni nad prvo jezikoslovno konferenco pri nas, in spoznali simpatično učiteljico gluhih otrok, ki angleščino poučuje v znakovnem jeziku.

Hrup uničuje naš sluh

25. 11. 2018

Odkrivamo, koliko hrupa nas obkroža na vsakem koraku in kakšne so njegove posledice na javno zdravje. Miren pogovor znaša okrog 60 decibelov, prometni hrup pa okoli 80, kar je mejna vrednost, ki je za človeško uho še znosna, v diskoteki pa ga lahko izmerimo tudi 120 decibelov. Mar to pomeni, da ste ogroženi vsakič, ko se greste zvečer zabavat? Žal je odgovor pritrdilen. Zato je toliko pomembnejše, da svoj sluh zaščitite, saj so okvare nepopravljive. Več o učinkih grupa na sluh in preventivi pa v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini v nedeljo, 25. novembra, na TV SLO 1, ob 10.50.

26 min

Odkrivamo, koliko hrupa nas obkroža na vsakem koraku in kakšne so njegove posledice na javno zdravje. Miren pogovor znaša okrog 60 decibelov, prometni hrup pa okoli 80, kar je mejna vrednost, ki je za človeško uho še znosna, v diskoteki pa ga lahko izmerimo tudi 120 decibelov. Mar to pomeni, da ste ogroženi vsakič, ko se greste zvečer zabavat? Žal je odgovor pritrdilen. Zato je toliko pomembnejše, da svoj sluh zaščitite, saj so okvare nepopravljive. Več o učinkih grupa na sluh in preventivi pa v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini v nedeljo, 25. novembra, na TV SLO 1, ob 10.50.

Osebna asistenca in invalidska podjetja

11. 11. 2018

Januarja se začne izvajati Zakon o osebni asistenci. Osebi s senzorno okvaro se lahko odobri osebna asistenca v obsegu do 30 ur na mesec ali komunikacijski dodatek – ta kot denarno nadomestilo v višini 146 €. Podrobnosti o tem pomembnem zakonu za gluhe in naglušne pa v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, v kateri bomo poročali tudi o čedalje večji brezposelnosti invalidov. Trenutna evidentirana brezposelnost v državi je rekordno nizka, le 5,3-odstotna, vendar je delež nezaposlenih invalidov avgusta letos presegel 18 odstotkov. Na vprašanja, kakšni so izzivi invalidskih podjetij, katera delovna mesta zasedajo invalidi na odprtem in čedalje bolj konkurenčnem trgu dela ter kakšne ukrepe lahko sprejme država za zmanjševanje njihove brezposelnosti, bomo odgovorili v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.

27 min

Januarja se začne izvajati Zakon o osebni asistenci. Osebi s senzorno okvaro se lahko odobri osebna asistenca v obsegu do 30 ur na mesec ali komunikacijski dodatek – ta kot denarno nadomestilo v višini 146 €. Podrobnosti o tem pomembnem zakonu za gluhe in naglušne pa v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, v kateri bomo poročali tudi o čedalje večji brezposelnosti invalidov. Trenutna evidentirana brezposelnost v državi je rekordno nizka, le 5,3-odstotna, vendar je delež nezaposlenih invalidov avgusta letos presegel 18 odstotkov. Na vprašanja, kakšni so izzivi invalidskih podjetij, katera delovna mesta zasedajo invalidi na odprtem in čedalje bolj konkurenčnem trgu dela ter kakšne ukrepe lahko sprejme država za zmanjševanje njihove brezposelnosti, bomo odgovorili v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.

Naj živi znakovni jezik!

28. 10. 2018

Hišo slovenskega znakovnega jezika je na dan odprtih vrat napolnil otroški smeh. Ogledali so si pravljici v slovenskem znakovnem jeziku, se naučili enoročno abecedo in se spoznali z osnovnimi znakovnega jezika, ki bo kmalu dobil tudi svojo prvo Priročno videoslovnico. In prav znakovni jezik je dečku Vitu, rojenemu s sindromom, ki se najbolj kaže v popolni gluhoti, prinesel v življenje pravi čudež. Preverili smo tudi, kaj osebam z okvaro sluha prinaša Zakon o dostopnosti spletišč in spletnih aplikacij. Predstavili bomo primer odlične prakse, poučno mobilno igro FRIcycle. 14. novembra, ko praznujemo dan slovenskega znakovnega jezika, si v kinu Bežigrad lahko ogledate premiero dokumentarnega filma Lastovke letajo nizko. Vabljeni k ogledu oddaje.

26 min

Hišo slovenskega znakovnega jezika je na dan odprtih vrat napolnil otroški smeh. Ogledali so si pravljici v slovenskem znakovnem jeziku, se naučili enoročno abecedo in se spoznali z osnovnimi znakovnega jezika, ki bo kmalu dobil tudi svojo prvo Priročno videoslovnico. In prav znakovni jezik je dečku Vitu, rojenemu s sindromom, ki se najbolj kaže v popolni gluhoti, prinesel v življenje pravi čudež. Preverili smo tudi, kaj osebam z okvaro sluha prinaša Zakon o dostopnosti spletišč in spletnih aplikacij. Predstavili bomo primer odlične prakse, poučno mobilno igro FRIcycle. 14. novembra, ko praznujemo dan slovenskega znakovnega jezika, si v kinu Bežigrad lahko ogledate premiero dokumentarnega filma Lastovke letajo nizko. Vabljeni k ogledu oddaje.

60. mednarodni dan gluhih

14. 10. 2018

Že od leta 1959 vsako tretjo soboto v septembru 70 milijonov gluhih po vsem svetu praznuje mednarodni dan gluhih. Pri nas je praznovanje prvič potekalo na prostem. Režiser Tadej Čater je osrednjo nacionalno kulturno prireditev postavil v osrčje našega glavnega mesta. V času Mednarodnega tedna gluhih je premierno potekala tudi nekoliko drugačna akcija zbliževanja ljudi in razbijanja stereotipov. Gluhi natakarji so stregli in komunicirali z znakovnim jezikom v desetih planinskih kočah po Sloveniji.

27 min

Že od leta 1959 vsako tretjo soboto v septembru 70 milijonov gluhih po vsem svetu praznuje mednarodni dan gluhih. Pri nas je praznovanje prvič potekalo na prostem. Režiser Tadej Čater je osrednjo nacionalno kulturno prireditev postavil v osrčje našega glavnega mesta. V času Mednarodnega tedna gluhih je premierno potekala tudi nekoliko drugačna akcija zbliževanja ljudi in razbijanja stereotipov. Gluhi natakarji so stregli in komunicirali z znakovnim jezikom v desetih planinskih kočah po Sloveniji.

Vključenost

23. 9. 2018

Tudi gluhi in naglušni šolarji so spet sedli v šolske klopi. Za tiste, ki so šolski prag prestopili prvič, se bo življenje za vedno spremenilo. Zato nas je zanimalo, kaj pričakujejo od novega šolskega leta. Poiskali smo odgovor na vprašanje, zakaj je med slišečimi otroki vse več govorno-jezikovnih motenj. Izvedeli boste tudi, kakšne prednosti v psihosocialno terapijo prinaša terapevt, ki je hkrati tolmač slovenskega znakovnega jezika. Darovanje krvi je pomembno za zdravljenje in reševanje življenj, zato se je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije skupaj s področnimi društvi odločila, da pristopi k vseslovenski akciji krvodajalstva. V veljavo je stopil spremenjeni Pravilnik o tehničnih pripomočkih, z januarjem pa se začne izvajati Zakon o osebni asistenci. Kaj ta pomembna dokumenta prinašata osebam z okvaro sluha, bomo odgovorili v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.

26 min

Tudi gluhi in naglušni šolarji so spet sedli v šolske klopi. Za tiste, ki so šolski prag prestopili prvič, se bo življenje za vedno spremenilo. Zato nas je zanimalo, kaj pričakujejo od novega šolskega leta. Poiskali smo odgovor na vprašanje, zakaj je med slišečimi otroki vse več govorno-jezikovnih motenj. Izvedeli boste tudi, kakšne prednosti v psihosocialno terapijo prinaša terapevt, ki je hkrati tolmač slovenskega znakovnega jezika. Darovanje krvi je pomembno za zdravljenje in reševanje življenj, zato se je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije skupaj s področnimi društvi odločila, da pristopi k vseslovenski akciji krvodajalstva. V veljavo je stopil spremenjeni Pravilnik o tehničnih pripomočkih, z januarjem pa se začne izvajati Zakon o osebni asistenci. Kaj ta pomembna dokumenta prinašata osebam z okvaro sluha, bomo odgovorili v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.

Dotik roke

9. 9. 2018

Predstavljamo prvenec Lade Lištvanove, film Dotik roke odstira tančico v svet gluhoslepih. Septembra bo potekala še ena premiera, Lastovke letajo nizko, dokumentarni film Tadeja Čatra, ki sooča gluhe in njihove otroke. V Ljubljani smo odkrivali skrivnost Zmajevega kremplja, igre na prostem, ki vsebuje elemente tako imenovane sobe pobega. Na kuharski delavnici smo z udeleženci tabora zveze Sožitje preizkušali tradicionalne recepte za nedeljsko kosilo. Petnajstega septembra bomo praznovali mednarodni dan gluhih, osrednja kulturna prireditev bo ob 12h pred Mestno občino Ljubljana.

26 min

Predstavljamo prvenec Lade Lištvanove, film Dotik roke odstira tančico v svet gluhoslepih. Septembra bo potekala še ena premiera, Lastovke letajo nizko, dokumentarni film Tadeja Čatra, ki sooča gluhe in njihove otroke. V Ljubljani smo odkrivali skrivnost Zmajevega kremplja, igre na prostem, ki vsebuje elemente tako imenovane sobe pobega. Na kuharski delavnici smo z udeleženci tabora zveze Sožitje preizkušali tradicionalne recepte za nedeljsko kosilo. Petnajstega septembra bomo praznovali mednarodni dan gluhih, osrednja kulturna prireditev bo ob 12h pred Mestno občino Ljubljana.

Aktivne počitnice

24. 6. 2018

Kako čimbolj kakovostno preživljati prosti čas? Kam na počitnice? Za tiste, ki slišijo, pravzaprav ni ovir! Za gluhe in naglušne pa je izbira bistveno manjša. V tokratni oddaji predstavljamo nekaj možnosti, poleg tega pa tudi naglušno slikarko. To nedeljo na I.programu TV Slovenija.

23 min

Kako čimbolj kakovostno preživljati prosti čas? Kam na počitnice? Za tiste, ki slišijo, pravzaprav ni ovir! Za gluhe in naglušne pa je izbira bistveno manjša. V tokratni oddaji predstavljamo nekaj možnosti, poleg tega pa tudi naglušno slikarko. To nedeljo na I.programu TV Slovenija.

Izzivi staranja

10. 6. 2018

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravlja posvet na temo izzivi staranja gluhih, naglušnih, gluhoslepih ter oseb s polževim vsadkom. Zato smo predzadnjo oddajo pred poletnimi počitnicami posvetili staranju. Starost seveda s sabo prinaša določene bolezni. Ni pa starost že tudi bolezen. Kot ni bolna družba, ki se vedno bolj stara. Je pa staranje dejstvo, ki ga je treba sprejeti. In to velja tudi za gluhe in naglušne, ki so zaradi svoje gluhote že tako ali tako izolirani, družijo se večinoma s sebi enakimi. Ko pa pridejo ti ljudje v neko starostno obdobje, so v domačem okolju še bolj sami. Poleg tega pa bomo v oddaji predstavili še dva umetnika, ki dokazujeta, da starost in invalidnost nista oviri, zaradi katerih, ljudje ne bi uresničili svojih ciljev in sanj. Ali kakor je dejala slepa igralka: »Sem v določenih stvareh malo drugačna, kakšno stvar drugače počnem.« In to je vse!

27 min

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravlja posvet na temo izzivi staranja gluhih, naglušnih, gluhoslepih ter oseb s polževim vsadkom. Zato smo predzadnjo oddajo pred poletnimi počitnicami posvetili staranju. Starost seveda s sabo prinaša določene bolezni. Ni pa starost že tudi bolezen. Kot ni bolna družba, ki se vedno bolj stara. Je pa staranje dejstvo, ki ga je treba sprejeti. In to velja tudi za gluhe in naglušne, ki so zaradi svoje gluhote že tako ali tako izolirani, družijo se večinoma s sebi enakimi. Ko pa pridejo ti ljudje v neko starostno obdobje, so v domačem okolju še bolj sami. Poleg tega pa bomo v oddaji predstavili še dva umetnika, ki dokazujeta, da starost in invalidnost nista oviri, zaradi katerih, ljudje ne bi uresničili svojih ciljev in sanj. Ali kakor je dejala slepa igralka: »Sem v določenih stvareh malo drugačna, kakšno stvar drugače počnem.« In to je vse!

Dostopnost odstrani vse ovire

27. 5. 2018

Med 7. in 12.majem se je v Ljubljani odvijal največji dogodek leta 2018, ki je zadeval gluhe in naglušne – Teden naglušnih s konferenco Evropske in Svetovne zveze gluhih. Tema letošnjega Tedna naglušnih je bila – Dostopnost odstrani vse ovire. Organizacijo je prevzela Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.

26 min

Med 7. in 12.majem se je v Ljubljani odvijal največji dogodek leta 2018, ki je zadeval gluhe in naglušne – Teden naglušnih s konferenco Evropske in Svetovne zveze gluhih. Tema letošnjega Tedna naglušnih je bila – Dostopnost odstrani vse ovire. Organizacijo je prevzela Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.

Izobraževanje gluhih

13. 5. 2018

Minuli mesec smo obeleževali obletnico nastanka prve gluhonemnice na Slovenskem, pa tudi smrt njenega ustanovitelja, Valentina Staniča. Zato smo tokratno oddajo Prisluhnimo tišini posvetili izobraževanju. V nedeljo dopoldne.

27 min

Minuli mesec smo obeleževali obletnico nastanka prve gluhonemnice na Slovenskem, pa tudi smrt njenega ustanovitelja, Valentina Staniča. Zato smo tokratno oddajo Prisluhnimo tišini posvetili izobraževanju. V nedeljo dopoldne.

S.P. – svoboda ali socialna past?

22. 4. 2018

Ste kdaj pomislili, da so tudi med invalidi, med katere sodijo tudi gluhi in naglušni, prekarni delavci? Seveda, gluhi so težko zaposljivi, njihova izobrazbena struktura je nizka, zato jim v večini primerov ne preostane drugega kot da odprejo s.p. in nekako preživijo.

27 min

Ste kdaj pomislili, da so tudi med invalidi, med katere sodijo tudi gluhi in naglušni, prekarni delavci? Seveda, gluhi so težko zaposljivi, njihova izobrazbena struktura je nizka, zato jim v večini primerov ne preostane drugega kot da odprejo s.p. in nekako preživijo.

Slišeči ne sliši gluhega

8. 4. 2018

Kaj se zgodi, ko o temah, ki zadevajo invalide, spregovorijo in odločajo neinvalidi? In zakaj za mnenje ne vprašati invalidov? To sta le dve vprašanji, na kateri bomo v tokratni oddaji skušali odgovoriti!

27 min

Kaj se zgodi, ko o temah, ki zadevajo invalide, spregovorijo in odločajo neinvalidi? In zakaj za mnenje ne vprašati invalidov? To sta le dve vprašanji, na kateri bomo v tokratni oddaji skušali odgovoriti!

Dostopnost kulturnih vsebin

25. 3. 2018

Prisluhnimo tišini! Nič lažjega! Pa vendar; ali ji res znamo prisluhniti? Je dovolj, da se zapremo v sobo, izklopimo vse naprave, sedemo na lastna ušesa in si čez ust nalepimo trakove, da morda ne bi motili celo samih sebe? Morda. Toda prisluhniti pomeni hkrati spoštovati. Spoštovanje pa je kategorija, ki zahteva nekaj več. Ali kakor je dejala neimenovana sogovornica iz enega od ljubljanskih kinematografov: »Ni dovolj tehnična opremljenost, za gluhe je treba delati tudi pri vsebini. Za to pa vsi skupaj naredimo premalo.«

23 min

Prisluhnimo tišini! Nič lažjega! Pa vendar; ali ji res znamo prisluhniti? Je dovolj, da se zapremo v sobo, izklopimo vse naprave, sedemo na lastna ušesa in si čez ust nalepimo trakove, da morda ne bi motili celo samih sebe? Morda. Toda prisluhniti pomeni hkrati spoštovati. Spoštovanje pa je kategorija, ki zahteva nekaj več. Ali kakor je dejala neimenovana sogovornica iz enega od ljubljanskih kinematografov: »Ni dovolj tehnična opremljenost, za gluhe je treba delati tudi pri vsebini. Za to pa vsi skupaj naredimo premalo.«

Ceneni slušni aparati

11. 3. 2018

Področje prodaje medicinskih pripomočkov in zdravja na sploh je gotovo eden izmed najbolj dobičkonosnih, zato ne preseneča, da je na trgu mogoče najti od profesionalnih in neverjetno dragih medicinskih pripomočkov in preparatov, do najcenejših in praktično neuporabnih zdravstvenih izdelkov. In prav nič drugače ni, kadar je govora o pripomočkih za izboljšanje sluha. Trgovci, predvsem tisti spletni, s svojimi cenami, predvsem pa z zavajajočimi oglasi vabijo in privabljajo. Toda, ali ste se kdaj vprašali, koliko ste pripravljeni plačati za nov model pametnega telefona? Za modna sončna očala? In koliko denarja bi odšteli za kakovosten slušni aparat?

25 min

Področje prodaje medicinskih pripomočkov in zdravja na sploh je gotovo eden izmed najbolj dobičkonosnih, zato ne preseneča, da je na trgu mogoče najti od profesionalnih in neverjetno dragih medicinskih pripomočkov in preparatov, do najcenejših in praktično neuporabnih zdravstvenih izdelkov. In prav nič drugače ni, kadar je govora o pripomočkih za izboljšanje sluha. Trgovci, predvsem tisti spletni, s svojimi cenami, predvsem pa z zavajajočimi oglasi vabijo in privabljajo. Toda, ali ste se kdaj vprašali, koliko ste pripravljeni plačati za nov model pametnega telefona? Za modna sončna očala? In koliko denarja bi odšteli za kakovosten slušni aparat?

Dan polžkovega vsadka

25. 2. 2018

25.februarja 1957 sta dva pariška zdravnika, Charles Eyries in njegov sodelavec Andre Djurno, uspela spodbuditi slušni živec z električnimi impulzi. Njuno delo je bilo osnova za nadaljnji razvoj medicinsko tehničnega pripomočka, ki ga danes imenujemo polžev vsadek, pripomočka, ki ga danes uporablja že več kot 250 tisoč ljudi širom zemeljske oble. Zato 25.februarja praznujemo mednarodni dan polževega vsadka. Pri nas je od prve uspešne operacije v UKC Ljubljana marca leta 1996 ta revolucionarni medicinsko tehnični pripomoček prejelo že skoraj 400 gluhih in težko naglušnih oseb. Tokratno oddajo smo v celoti posvetili uporabnikom tega pripomočka, prisluhnili njihovim izkušnjam in zgodbam.

27 min

25.februarja 1957 sta dva pariška zdravnika, Charles Eyries in njegov sodelavec Andre Djurno, uspela spodbuditi slušni živec z električnimi impulzi. Njuno delo je bilo osnova za nadaljnji razvoj medicinsko tehničnega pripomočka, ki ga danes imenujemo polžev vsadek, pripomočka, ki ga danes uporablja že več kot 250 tisoč ljudi širom zemeljske oble. Zato 25.februarja praznujemo mednarodni dan polževega vsadka. Pri nas je od prve uspešne operacije v UKC Ljubljana marca leta 1996 ta revolucionarni medicinsko tehnični pripomoček prejelo že skoraj 400 gluhih in težko naglušnih oseb. Tokratno oddajo smo v celoti posvetili uporabnikom tega pripomočka, prisluhnili njihovim izkušnjam in zgodbam.

Služimo narodu!

11. 2. 2018

Prvi gluhi športnik, ki se je na osnovi novega zakona o športu, ki izenačuje vse športnike, ne glede na to, ali so invalidi ali niso, zaposlil v javni upravi je teniški igralec Marino Kegl. Kaj to zanj pomeni? Kakšne izkušnje imajo že prej zaposleni invalidi športniki? In kakšne so njihove dolžnosti do delodajalca? O tem in še o čem v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini. V nedeljo dopoldne na prvem!

23 min

Prvi gluhi športnik, ki se je na osnovi novega zakona o športu, ki izenačuje vse športnike, ne glede na to, ali so invalidi ali niso, zaposlil v javni upravi je teniški igralec Marino Kegl. Kaj to zanj pomeni? Kakšne izkušnje imajo že prej zaposleni invalidi športniki? In kakšne so njihove dolžnosti do delodajalca? O tem in še o čem v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini. V nedeljo dopoldne na prvem!

Iz doma kulture

28. 1. 2018

Ob bližajočem kulturnem prazniku smo vam v upanju, da bi bil kulturni dan vsak dan in ne le tistega nesrečnega 8.februarja, pripravili pet portretov gluhih in naglušnih umetnikov. Tako uveljavljenih kot tistih, katerih čas še le prihaja.

27 min

Ob bližajočem kulturnem prazniku smo vam v upanju, da bi bil kulturni dan vsak dan in ne le tistega nesrečnega 8.februarja, pripravili pet portretov gluhih in naglušnih umetnikov. Tako uveljavljenih kot tistih, katerih čas še le prihaja.

Jesen življenja

14. 1. 2018

V prvi oddaji Prisluhnimo tišini v letu 2018 se bomo vrnili v jesenski čas, ko je bil sprejet zakon o osebni asistenci. Zakon bo stopil v veljavo januarja prihodnje leto, do takrat pa je nujno potrebno popraviti 7.člen zakona, ki ne izenačuje gluhih in naglušnih s slepimi osebami. V dveh domovih za ostarele, pa smo obiskali gluhe, ki se jih je že dotaknila jesen življenja, ter preverili, kako je tam za njih poskrbljeno. V enem od dnevnih centrov za gluhe in naglušne smo si skupaj z gluhimi udeleženci kuharskega tečaja privoščili kosilo, v Tunjicah pri Kamniku pa nas je sprejel župnik, ki ga vsi tisti gluhi, ki hodijo v cerkev, zelo dobro poznajo. Je namreč edini duhovnik, ki mašuje v znakovnem jeziku.

27 min

V prvi oddaji Prisluhnimo tišini v letu 2018 se bomo vrnili v jesenski čas, ko je bil sprejet zakon o osebni asistenci. Zakon bo stopil v veljavo januarja prihodnje leto, do takrat pa je nujno potrebno popraviti 7.člen zakona, ki ne izenačuje gluhih in naglušnih s slepimi osebami. V dveh domovih za ostarele, pa smo obiskali gluhe, ki se jih je že dotaknila jesen življenja, ter preverili, kako je tam za njih poskrbljeno. V enem od dnevnih centrov za gluhe in naglušne smo si skupaj z gluhimi udeleženci kuharskega tečaja privoščili kosilo, v Tunjicah pri Kamniku pa nas je sprejel župnik, ki ga vsi tisti gluhi, ki hodijo v cerkev, zelo dobro poznajo. Je namreč edini duhovnik, ki mašuje v znakovnem jeziku.

Filmski jezik gluhih

24. 12. 2017

V Vitanju smo bili nedavno na Filmskemu festivalu gluhih, na katerem so se predstavili domači gluhi ustvarjalci, filme, ki so jih ali ustvarili gluhi ali gluhi v njih nastopajo, pa so gostili tudi v Kinu Šiška in Kinodvoru. Nas pa predvsem zanimalo, kakšne filme gluhi in naglušni sploh radi gledajo. In zakaj jih tudi sami ustvarjajo. Prisluhnimo tišini tokrat v znamenju filma.

26 min

V Vitanju smo bili nedavno na Filmskemu festivalu gluhih, na katerem so se predstavili domači gluhi ustvarjalci, filme, ki so jih ali ustvarili gluhi ali gluhi v njih nastopajo, pa so gostili tudi v Kinu Šiška in Kinodvoru. Nas pa predvsem zanimalo, kakšne filme gluhi in naglušni sploh radi gledajo. In zakaj jih tudi sami ustvarjajo. Prisluhnimo tišini tokrat v znamenju filma.

Dan SZJ

10. 12. 2017

14. novembra smo praznovali Dan slovenskega znakovnega jezika. Jezika, ki premore več čustev kot katerikoli drug jezik na tem svetu. Ob tej priložnosti je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravila prireditev, na kateri je predstavila nekatere novosti, hkrati pa opozorila širšo javnost na specifične probleme, s katerimi se ukvarjajo gluhi in naglušni.

27 min

14. novembra smo praznovali Dan slovenskega znakovnega jezika. Jezika, ki premore več čustev kot katerikoli drug jezik na tem svetu. Ob tej priložnosti je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravila prireditev, na kateri je predstavila nekatere novosti, hkrati pa opozorila širšo javnost na specifične probleme, s katerimi se ukvarjajo gluhi in naglušni.

Da bi se bolje slišali!

26. 11. 2017

Ne samo, da se gluhi in slišeči ne slišita in zato težje sporazumevata, v njuni komunikaciji je tudi zrno strahu. Pravzaprav zadrege! Kako to zadrego in hkrati strah preseči, smo povprašali tako strokovnjake, ki se s tem ukvarjajo, kot tiste, ki so se s to oviro že srečali. Poleg tega smo odprli tudi vrata v svet novih tehnologij, ki gluhim, predvsem pa naglušnim, omogočajo večjo slišnost. Prisluhnimo tišini!

26 min

Ne samo, da se gluhi in slišeči ne slišita in zato težje sporazumevata, v njuni komunikaciji je tudi zrno strahu. Pravzaprav zadrege! Kako to zadrego in hkrati strah preseči, smo povprašali tako strokovnjake, ki se s tem ukvarjajo, kot tiste, ki so se s to oviro že srečali. Poleg tega smo odprli tudi vrata v svet novih tehnologij, ki gluhim, predvsem pa naglušnim, omogočajo večjo slišnost. Prisluhnimo tišini!

Gluhi in pravosodje

12. 11. 2017

Prej ali slej se vsakdo sreča s sodiščem. Tudi gluhi, naglušni in gluhoslepi. Toda ali smo na sodišču tudi vsi enakopravni? Povprašali smo tiste gluhe, ki so se že srečali iz oči v oči s sodnikom, kako so jih obravnavali, ali so imeli možnost izbire tolmača in kako so bili zadovoljni s tolmačenjem. Preverili smo, kako so slovenska sodišča tehnično opremljena, da bi tudi gluhi in naglušni lahko sledili sodni obravnavi. Poleg tega nas je zanimalo, kako slovensko pravosodje sploh pozna svet gluhih. Prisluhnimo tišini tokrat v znaku boginje pravice z zavezanimi očmi in s tehtnico v roki kot simbolom pravičnosti!

27 min

Prej ali slej se vsakdo sreča s sodiščem. Tudi gluhi, naglušni in gluhoslepi. Toda ali smo na sodišču tudi vsi enakopravni? Povprašali smo tiste gluhe, ki so se že srečali iz oči v oči s sodnikom, kako so jih obravnavali, ali so imeli možnost izbire tolmača in kako so bili zadovoljni s tolmačenjem. Preverili smo, kako so slovenska sodišča tehnično opremljena, da bi tudi gluhi in naglušni lahko sledili sodni obravnavi. Poleg tega nas je zanimalo, kako slovensko pravosodje sploh pozna svet gluhih. Prisluhnimo tišini tokrat v znaku boginje pravice z zavezanimi očmi in s tehtnico v roki kot simbolom pravičnosti!

V kraljestvu zvoka

22. 10. 2017

Kaj je zvok, kako nastane in kako se širi? Kateri je prvi zvok, ki ga slišimo? Ali se zavedamo, da nas zvok spremlja skoraj od spočetja do smrti? Na ta in podobna vprašanja skušamo odgovoriti v oddaji, ki je posvečena tišini!

23 min

Kaj je zvok, kako nastane in kako se širi? Kateri je prvi zvok, ki ga slišimo? Ali se zavedamo, da nas zvok spremlja skoraj od spočetja do smrti? Na ta in podobna vprašanja skušamo odgovoriti v oddaji, ki je posvečena tišini!

Mednarodni dan gluhih

8. 10. 2017

Dan, ki se je razpotegnil v ves teden: Mednarodni dan gluhih, ki ga je Zveza gluhih in naglušnih Slovenije, letos poimenovala Olimpijski dan gluhih. Pa vendarle ni bilo vse v znaku športa. Tudi veliko kulturnih dogodkov se je zvrstilo. Skratka, če ste že prespali dogodke, ne prespite še nedeljskega popoldneva in oddaje Prisluhnimo tišini!

24 min

Dan, ki se je razpotegnil v ves teden: Mednarodni dan gluhih, ki ga je Zveza gluhih in naglušnih Slovenije, letos poimenovala Olimpijski dan gluhih. Pa vendarle ni bilo vse v znaku športa. Tudi veliko kulturnih dogodkov se je zvrstilo. Skratka, če ste že prespali dogodke, ne prespite še nedeljskega popoldneva in oddaje Prisluhnimo tišini!

September je!

24. 9. 2017

Ne samo, da v septembru praznujemo Mednarodni dan gluhih, potrjena sta bila tudi dva pomembna zakona o športu, ki se neposredno dotikata gluhih in naglušnih športnikov. Pa še evropska kartica ugodnosti je končno na razpolago. Preverili pa smo tudi kako gluhost, ki je nevidna, slišijo in občutijo slišeči. Prisluhnimo tišini!

27 min

Ne samo, da v septembru praznujemo Mednarodni dan gluhih, potrjena sta bila tudi dva pomembna zakona o športu, ki se neposredno dotikata gluhih in naglušnih športnikov. Pa še evropska kartica ugodnosti je končno na razpolago. Preverili pa smo tudi kako gluhost, ki je nevidna, slišijo in občutijo slišeči. Prisluhnimo tišini!

Letne Olimpijske igre gluhih 2017

10. 9. 2017

Po dveh mesecih bomo spet prisluhnili tišini. Tokrat tiho, pa vendarle dovolj glasno o dosežkih slovenskih športnikov na olimpijskih igrah gluhih, ki so letos poleti potekale v Turčiji. In prav tako tiho ter še vedno dovolj glasno o pomembnih sklepih Mednarodnega komiteja za šport gluhih.

26 min

Po dveh mesecih bomo spet prisluhnili tišini. Tokrat tiho, pa vendarle dovolj glasno o dosežkih slovenskih športnikov na olimpijskih igrah gluhih, ki so letos poleti potekale v Turčiji. In prav tako tiho ter še vedno dovolj glasno o pomembnih sklepih Mednarodnega komiteja za šport gluhih.

Preobrazba življenjskega stila; Andrejeva in Valerijina nova podoba

9. 7. 2017

V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini si boste lahko pogledali povzetek oddaj Spletne TV Preobrazba življenjskega stila. V 15 epizodah sta se novinarja Spletne TV, gluha Valerija Škof in Andrej Lakner, potila pod strogim očesom trenerja Eda Žalarja in poskušala preoblikovati svoje telo. Poleg tega jima je trener z 20-letnimi izkušnjami poskušal svetovati tudi o zdravem načinu prehranjevanja in ju motiviral na poti do uspeha. Pa jima je trnova pot tudi uspela? Sta se premagala in zmagala na poti do vitkega telesa? Pred kamero so spregovorili režiserja, avtorica in voditeljica, trener in naša glavna junaka, Andrej in Valerija.

27 min

V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini si boste lahko pogledali povzetek oddaj Spletne TV Preobrazba življenjskega stila. V 15 epizodah sta se novinarja Spletne TV, gluha Valerija Škof in Andrej Lakner, potila pod strogim očesom trenerja Eda Žalarja in poskušala preoblikovati svoje telo. Poleg tega jima je trener z 20-letnimi izkušnjami poskušal svetovati tudi o zdravem načinu prehranjevanja in ju motiviral na poti do uspeha. Pa jima je trnova pot tudi uspela? Sta se premagala in zmagala na poti do vitkega telesa? Pred kamero so spregovorili režiserja, avtorica in voditeljica, trener in naša glavna junaka, Andrej in Valerija.

Kam na počitnice

25. 6. 2017

Pred nami je še ena in hkrati zadnja oddaja v tej sezoni. V njem bomo s sogovorniki predstavili možnosti, kako kakovostno preživeti vroče poletne mesece, ki so pred nami. Odpravili smo se v Tolmin, kjer v središču mesta stoji Hostel in Bar Paradiso. Nič takega, pravzaprav, če hostla in bara ne bi vodila gluha Simona Drev. V poletni vročini lahko hlad poiščete v zavetju gora. Tja nas bo spremil Janko Marinček. S čolnom smo se peljali z Aljošo Delošta, enim redkih gluhih, ki ima izpit za čoln in je obenem tudi lastnik čolna. S kolesa je svet videti drugačen kot skozi vetrobransko steklo avtomobila, zato nam je Jože Pegan predstavil užitke, ki jih ponuja kolesarstvo. Z gluhima vrtičkarjema, Maksom Stoparjem in Blanko Rebernik, smo odkrivali lepote vrtnarjenja. Poleg okusnih pridelkov, ki jih pridelata, je vrtnarjenje koristno tudi za naše telo, saj smo pri tem fizično dejavni in ves čas na svežem zraku. Vabljeni k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini v nedeljo, 25. junija, 2017, na TV SLO 1, ob 10.45.

27 min

Pred nami je še ena in hkrati zadnja oddaja v tej sezoni. V njem bomo s sogovorniki predstavili možnosti, kako kakovostno preživeti vroče poletne mesece, ki so pred nami. Odpravili smo se v Tolmin, kjer v središču mesta stoji Hostel in Bar Paradiso. Nič takega, pravzaprav, če hostla in bara ne bi vodila gluha Simona Drev. V poletni vročini lahko hlad poiščete v zavetju gora. Tja nas bo spremil Janko Marinček. S čolnom smo se peljali z Aljošo Delošta, enim redkih gluhih, ki ima izpit za čoln in je obenem tudi lastnik čolna. S kolesa je svet videti drugačen kot skozi vetrobransko steklo avtomobila, zato nam je Jože Pegan predstavil užitke, ki jih ponuja kolesarstvo. Z gluhima vrtičkarjema, Maksom Stoparjem in Blanko Rebernik, smo odkrivali lepote vrtnarjenja. Poleg okusnih pridelkov, ki jih pridelata, je vrtnarjenje koristno tudi za naše telo, saj smo pri tem fizično dejavni in ves čas na svežem zraku. Vabljeni k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini v nedeljo, 25. junija, 2017, na TV SLO 1, ob 10.45.

Olimpijske igre gluhih, Samsun 2017

11. 6. 2017

Še dober mesec dni nas loči do začetka 23. poletnih olimpijskih iger gluhih, ki bodo potekale med 18. in 30. julijem. Letošnja gostiteljica iger, Turčija, pričakuje v mestu Samsun kar 4500 gluhih športnikov iz 109 držav, kar pomeni vse države članice Mednarodnega olimpijskega komiteja gluhih. Preden bomo pogledali, kako se na športni spektakel pripravljajo teniški igralec Marino Kegl, sprinter Tadej Enci in legendarna košarkarska reprezentanca gluhih, ki nas bodo zastopali na letošnjih igrah, si boste ogledali zgodovinski pregled nastopov slovenskih olimpijcev. Začeli smo ga leta 1953, ko je prvi Slovenec nastopil na olimpijadi gluhih in osvojil dve medalji. Glejte nas v nedeljo, 11. junija 2017, na TV SLO 1, ob 10.40.

25 min

Še dober mesec dni nas loči do začetka 23. poletnih olimpijskih iger gluhih, ki bodo potekale med 18. in 30. julijem. Letošnja gostiteljica iger, Turčija, pričakuje v mestu Samsun kar 4500 gluhih športnikov iz 109 držav, kar pomeni vse države članice Mednarodnega olimpijskega komiteja gluhih. Preden bomo pogledali, kako se na športni spektakel pripravljajo teniški igralec Marino Kegl, sprinter Tadej Enci in legendarna košarkarska reprezentanca gluhih, ki nas bodo zastopali na letošnjih igrah, si boste ogledali zgodovinski pregled nastopov slovenskih olimpijcev. Začeli smo ga leta 1953, ko je prvi Slovenec nastopil na olimpijadi gluhih in osvojil dve medalji. Glejte nas v nedeljo, 11. junija 2017, na TV SLO 1, ob 10.40.

Gluhoslepota je ena najtežjih oblik invalidnosti

28. 5. 2017

Ali ste vedeli, da se gluhoslepi naučijo tudi tujih jezikov in prepotujejo svet? Čeprav je gluhoslepota ena najtežjih oblik invalidnosti, je vse to uspelo Američanki Helen Keller. Tudi pri nas je nekaj izjemnih posameznikov, ki ne dovolijo, da bi jih gluhoslepota ovirala v življenju. Res pa je, da je veliko odvisno od volje posameznika. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da v Sloveniji in tudi drugod po svetu programi izobraževanja gluhoslepih še niso dobro razviti. Dan smo preživeli z različnimi gluhoslepimi, ki so nam dovolili vpogled v njihovo zasebnost. Zanimalo nas je tudi, kako je s kinematografijo gluhih. V preteklih letih je nastalo kar nekaj filmov o njih. V Hollywoodu živi z oskarjem nagrajena gluha igralka. Poglejte si tokratno oddajo Prisluhnimo tišini, v nedeljo, 28. maja 2017, na TV SLO 1, ob 10.40.

27 min

Ali ste vedeli, da se gluhoslepi naučijo tudi tujih jezikov in prepotujejo svet? Čeprav je gluhoslepota ena najtežjih oblik invalidnosti, je vse to uspelo Američanki Helen Keller. Tudi pri nas je nekaj izjemnih posameznikov, ki ne dovolijo, da bi jih gluhoslepota ovirala v življenju. Res pa je, da je veliko odvisno od volje posameznika. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da v Sloveniji in tudi drugod po svetu programi izobraževanja gluhoslepih še niso dobro razviti. Dan smo preživeli z različnimi gluhoslepimi, ki so nam dovolili vpogled v njihovo zasebnost. Zanimalo nas je tudi, kako je s kinematografijo gluhih. V preteklih letih je nastalo kar nekaj filmov o njih. V Hollywoodu živi z oskarjem nagrajena gluha igralka. Poglejte si tokratno oddajo Prisluhnimo tišini, v nedeljo, 28. maja 2017, na TV SLO 1, ob 10.40.

Invalidom se prilagaja sodni red in postopki v nezgodah

14. 5. 2017

Ministrstvo za pravosodje je na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije proučilo dostopnost sodnih obravnav osebam z okvaro sluha in dopolnilo sodni red. Dolgo pričakovana novica prihaja tudi s področja športa invalidov. Športniki invalidi bodo z uveljavitvijo predloga zakona o športu pri nagrajevanju in socialnih ter zdravstvenih pravicah izenačeni z vrhunskimi športniki. V oddaji si poglejte še, kako ravnati, če potrebujete pomoč reševalcev, policije ali pri morebitni okvari vozila na cesti. Posebej za vas smo posneli prizor ropa in nesreče. Ali veste, da lahko pokličete Klicni center za gluhe ali pišete na številko 112? Poročamo pa tudi o tem, da je na Zvezi društev gluhih in naglušnih potekala volilna skupščina. Zveza je svojega predsednika dobila v drugem krogu, v katerem je Mladen Veršič dobil potrebno večino glasov (14). Pridružite se nam ob ogledu tega zanimivega dela oddaje Prisluhnimo tišini.

28 min

Ministrstvo za pravosodje je na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije proučilo dostopnost sodnih obravnav osebam z okvaro sluha in dopolnilo sodni red. Dolgo pričakovana novica prihaja tudi s področja športa invalidov. Športniki invalidi bodo z uveljavitvijo predloga zakona o športu pri nagrajevanju in socialnih ter zdravstvenih pravicah izenačeni z vrhunskimi športniki. V oddaji si poglejte še, kako ravnati, če potrebujete pomoč reševalcev, policije ali pri morebitni okvari vozila na cesti. Posebej za vas smo posneli prizor ropa in nesreče. Ali veste, da lahko pokličete Klicni center za gluhe ali pišete na številko 112? Poročamo pa tudi o tem, da je na Zvezi društev gluhih in naglušnih potekala volilna skupščina. Zveza je svojega predsednika dobila v drugem krogu, v katerem je Mladen Veršič dobil potrebno večino glasov (14). Pridružite se nam ob ogledu tega zanimivega dela oddaje Prisluhnimo tišini.

Portreti

23. 4. 2017

Družili smo se z gluhimi in naglušnimi, ki so vsak zase posebni pri delu, ki ga opravljajo, ali prostočasnih dejavnostih, s katerimi se ukvarjajo. Dvakratni olimpijec Rok Vegelj nam je pokazal, kakšen je skok s padalom z vratolomne višine. Uspešna manekenka in modna oblikovalka Sara Savnik načrtuje modni dogodek, na katerem bi nastopali gluhi in naglušni. Televizijski snemalec Sašo Letonja je kljub okvari sluha odličen pri montiranju zvoka in slike. Sprejel nas je tudi Marjan Repše, ki je verjetno najuspešnejši gluhi podjetnik v Sloveniji. Zaupal nam je, kako se je znašel v poslovnem okolju, čeprav je popolnoma gluh. Ne nazadnje pa smo pri tolmački znakovnega jezika Mojci Korenjak izvedeli, kako ji je bilo odraščati kot slišečemu otroku gluhih staršev. Pri tolmačenju pa ji bo v prihodnje lahko pomagala celo gluha kulturna posrednica Daša Peperko. Zgodbe teh ljudi so zanimive in navdušujoče. Vabimo vas, da si jih ogledate v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.

26 min

Družili smo se z gluhimi in naglušnimi, ki so vsak zase posebni pri delu, ki ga opravljajo, ali prostočasnih dejavnostih, s katerimi se ukvarjajo. Dvakratni olimpijec Rok Vegelj nam je pokazal, kakšen je skok s padalom z vratolomne višine. Uspešna manekenka in modna oblikovalka Sara Savnik načrtuje modni dogodek, na katerem bi nastopali gluhi in naglušni. Televizijski snemalec Sašo Letonja je kljub okvari sluha odličen pri montiranju zvoka in slike. Sprejel nas je tudi Marjan Repše, ki je verjetno najuspešnejši gluhi podjetnik v Sloveniji. Zaupal nam je, kako se je znašel v poslovnem okolju, čeprav je popolnoma gluh. Ne nazadnje pa smo pri tolmački znakovnega jezika Mojci Korenjak izvedeli, kako ji je bilo odraščati kot slišečemu otroku gluhih staršev. Pri tolmačenju pa ji bo v prihodnje lahko pomagala celo gluha kulturna posrednica Daša Peperko. Zgodbe teh ljudi so zanimive in navdušujoče. Vabimo vas, da si jih ogledate v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.

Svetovno prvenstvo gluhih v alpskem smučanju

9. 4. 2017

Marca je v smučarskem središču Innerkrems potekalo drugo svetovno prvenstvo gluhih v alpskem smučanju. Slovenijo je uspešno zastopala Anja Drev. Osvojila je dve bronasti medalji, in sicer v smuku in super kombinaciji. Nekdanja olimpijska prvakinja v alpskem smučanju med gluhimi Sabina Hmelina je z Andrejo Mali, ki je Slovenijo kar trikrat zastopala tudi na olimpijskih igrah, spoznala skrivnosti biatlona. Za tiste, ki vas ne prepriča nobeden od zimskih športov, smo preizkusili vožnjo na saneh, ki jih vleče pasja vprega s huskiji.

26 min

Marca je v smučarskem središču Innerkrems potekalo drugo svetovno prvenstvo gluhih v alpskem smučanju. Slovenijo je uspešno zastopala Anja Drev. Osvojila je dve bronasti medalji, in sicer v smuku in super kombinaciji. Nekdanja olimpijska prvakinja v alpskem smučanju med gluhimi Sabina Hmelina je z Andrejo Mali, ki je Slovenijo kar trikrat zastopala tudi na olimpijskih igrah, spoznala skrivnosti biatlona. Za tiste, ki vas ne prepriča nobeden od zimskih športov, smo preizkusili vožnjo na saneh, ki jih vleče pasja vprega s huskiji.

Zakon o osebni asistenci

26. 3. 2017

Državni zbor je sprejel Zakon o osebni asistenci. Gluhemu, slepemu ali gluhoslepemu uporabniku, ki od storitev osebne asistence potrebuje samo pomoč pri komunikaciji in spremstvu, se lahko odobri osebna asistenca v obsegu 30 ur na mesec. Uporabnik lahko namesto osebne asistence izbere denarno nadomestilo, predvidoma v višini 150 evrov. Vstopna merila prejemnikov bodo določena pozneje, v pravilniku. Zakonodajalec je v zadnjem predlogu odpravil zgornjo starostno mejo upravičencev, kar pomeni, da bodo do denarnega nadomestila upravičene tudi osebe, starejše od 65 let.

27 min

Državni zbor je sprejel Zakon o osebni asistenci. Gluhemu, slepemu ali gluhoslepemu uporabniku, ki od storitev osebne asistence potrebuje samo pomoč pri komunikaciji in spremstvu, se lahko odobri osebna asistenca v obsegu 30 ur na mesec. Uporabnik lahko namesto osebne asistence izbere denarno nadomestilo, predvidoma v višini 150 evrov. Vstopna merila prejemnikov bodo določena pozneje, v pravilniku. Zakonodajalec je v zadnjem predlogu odpravil zgornjo starostno mejo upravičencev, kar pomeni, da bodo do denarnega nadomestila upravičene tudi osebe, starejše od 65 let.

Mednarodni dan polževega vsadka, otoskleroza in tinitus

12. 3. 2017

25. februar je dan polževega vsadka. Ta vsadek je pomemben napredek v medicini in lajša življenje že vsaj 250 tisoč uporabnikom po vsem svetu. Žal pa medicina in znanost še nista toliko napredovali pri otosklerozi. Gre za dedno bolezen, ki pogosto napreduje do popolne izgube sluha. Pozanimali smo se, kaj je največ, kar lahko storite, če vas prizadene ta bolezen. Med vse pogostejšimi motnjami sluha pa je tinitus. Šumenje in piskanje v ušesih je lahko tudi znak za slabšanje sluha. Tinitus pa lahko privede do resnejših težav z zdravjem, celo do samomora.

27 min

25. februar je dan polževega vsadka. Ta vsadek je pomemben napredek v medicini in lajša življenje že vsaj 250 tisoč uporabnikom po vsem svetu. Žal pa medicina in znanost še nista toliko napredovali pri otosklerozi. Gre za dedno bolezen, ki pogosto napreduje do popolne izgube sluha. Pozanimali smo se, kaj je največ, kar lahko storite, če vas prizadene ta bolezen. Med vse pogostejšimi motnjami sluha pa je tinitus. Šumenje in piskanje v ušesih je lahko tudi znak za slabšanje sluha. Tinitus pa lahko privede do resnejših težav z zdravjem, celo do samomora.

Pravica do rabe SZJ in dostopnosti vsebin

26. 2. 2017

V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini si poglejte, kaj se zgodi, kadar starši po večletnem plačevanju tolmača z vavčerjem izkoristijo pravico, da račun za tolmača plača osnovna šola. Spodbudna novica prihaja iz podravskega društva gluhih iz Maribora. Odločili so se, da bodo težavo z zaposlovanjem svojih članov odpravili z odprtjem lokala, v katerem bodo stregli izključno gluhi in naglušni. Ta praksa ponekod v svetu že obstaja, meniji v znakovnem jeziku pa celo pomagajo pri ozaveščanju javnosti o identiteti te manjšine. Ko govorimo o informiranju, je dostopnost do informacij gotovo najpomembnejši dejavnik. Senzornim invalidom se pri tem odpira vse več možnosti in storitev. Med najnaprednejšimi je hibridna televizija, ki omogoča posebej prilagojene vsebine s podnapisi in tolmačem. Na RTV Slovenija pa napovedujejo, da bo za gluhe in naglušne kmalu več podnaslovljenih vsebin tudi v živo.

25 min

V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini si poglejte, kaj se zgodi, kadar starši po večletnem plačevanju tolmača z vavčerjem izkoristijo pravico, da račun za tolmača plača osnovna šola. Spodbudna novica prihaja iz podravskega društva gluhih iz Maribora. Odločili so se, da bodo težavo z zaposlovanjem svojih članov odpravili z odprtjem lokala, v katerem bodo stregli izključno gluhi in naglušni. Ta praksa ponekod v svetu že obstaja, meniji v znakovnem jeziku pa celo pomagajo pri ozaveščanju javnosti o identiteti te manjšine. Ko govorimo o informiranju, je dostopnost do informacij gotovo najpomembnejši dejavnik. Senzornim invalidom se pri tem odpira vse več možnosti in storitev. Med najnaprednejšimi je hibridna televizija, ki omogoča posebej prilagojene vsebine s podnapisi in tolmačem. Na RTV Slovenija pa napovedujejo, da bo za gluhe in naglušne kmalu več podnaslovljenih vsebin tudi v živo.

Ali javno zdravstvo omogoča dovolj dobre slušne aparate?

12. 2. 2017

Zdravstveno zavarovanje že približno 15 let krije stroške nakupa standardnih slušnih aparatov. V ta znesek so všteti stroški slušnega aparata in njegovega vzdrževanja. Kako dober slušni aparat zavarovanec sploh dobi za ta denar? Ali je boljše, če za slušni aparat doplačamo? Uporabnike slušnih aparatov smo vprašali, kakšne so njihove izkušnje. Poglejte si tudi razloge, zakaj ni dobro, če omahujemo z odločitvijo za slušni aparat. Vabljeni k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini.

26 min

Zdravstveno zavarovanje že približno 15 let krije stroške nakupa standardnih slušnih aparatov. V ta znesek so všteti stroški slušnega aparata in njegovega vzdrževanja. Kako dober slušni aparat zavarovanec sploh dobi za ta denar? Ali je boljše, če za slušni aparat doplačamo? Uporabnike slušnih aparatov smo vprašali, kakšne so njihove izkušnje. Poglejte si tudi razloge, zakaj ni dobro, če omahujemo z odločitvijo za slušni aparat. Vabljeni k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini.

Rekordnih šestnajst nastopov na gledališkem festivalu gluhih

29. 1. 2017

Dvanajsti gledališki festival gluhih je postregel s kar šestnajstimi gledališkimi, plesnimi in pevskimi točkami, kar je največ doslej. Uprizorili so jih člani iz osmih društev gluhih in naglušnih iz vse Slovenije. Gledališki festival je sicer tudi odlična priložnost, da se gluhi in naglušni gledališčniki predstavijo širši javnosti. Z nastopi pa krepijo lastno ustvarjalnost, omogočajo, da je vsaj delček kulture dostopen tudi tej manjšini ter tako ohranjajo lastno kulturno in jezikovno identiteto.

26 min

Dvanajsti gledališki festival gluhih je postregel s kar šestnajstimi gledališkimi, plesnimi in pevskimi točkami, kar je največ doslej. Uprizorili so jih člani iz osmih društev gluhih in naglušnih iz vse Slovenije. Gledališki festival je sicer tudi odlična priložnost, da se gluhi in naglušni gledališčniki predstavijo širši javnosti. Z nastopi pa krepijo lastno ustvarjalnost, omogočajo, da je vsaj delček kulture dostopen tudi tej manjšini ter tako ohranjajo lastno kulturno in jezikovno identiteto.

Preobrazba življenjskega stila; Andrejeva in Valerijina nova podoba

15. 1. 2017

V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini si boste lahko pogledali povzetek oddaj Spletne TV Preobrazba življenjskega stila. V 15 epizodah sta se novinarja Spletne TV, gluha Valerija Škof in Andrej Lakner, potila pod strogim očesom trenerja Eda Žalarja in poskušala preoblikovati svoje telo. Poleg tega jima je trener z 20-letnimi izkušnjami poskušal svetovati tudi o zdravem načinu prehranjevanja in ju motiviral na poti do uspeha. Pa jima je trnova pot tudi uspela? Sta se premagala in zmagala na poti do vitkega telesa? Pred kamero so spregovorili režiserja, avtorica in voditeljica, trener in naša glavna junaka, Andrej in Valerija.

27 min

V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini si boste lahko pogledali povzetek oddaj Spletne TV Preobrazba življenjskega stila. V 15 epizodah sta se novinarja Spletne TV, gluha Valerija Škof in Andrej Lakner, potila pod strogim očesom trenerja Eda Žalarja in poskušala preoblikovati svoje telo. Poleg tega jima je trener z 20-letnimi izkušnjami poskušal svetovati tudi o zdravem načinu prehranjevanja in ju motiviral na poti do uspeha. Pa jima je trnova pot tudi uspela? Sta se premagala in zmagala na poti do vitkega telesa? Pred kamero so spregovorili režiserja, avtorica in voditeljica, trener in naša glavna junaka, Andrej in Valerija.

Veseli december v krogu gluhih in naglušnih

25. 12. 2016

Do novega leta nas loči le še nekaj dni. Ta čas preživljamo ob okraševanju božičnega drevesca, nakupovanju daril, pripravljanju hrane v krogu družine in prijateljev. Našo ekipo so tokrat v goste povabili gluhi in naglušni in nam pokazali, kako preživljajo decembrske dni. Ogledali smo si tudi, kaj v tem času delajo na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, spekli smo posebno božično potico, udeležili pa smo se tudi maše v znakovnem jeziku. Prisrčno vabljeni k ogledu praznične oddaje Prisluhnimo tišini.

27 min

Do novega leta nas loči le še nekaj dni. Ta čas preživljamo ob okraševanju božičnega drevesca, nakupovanju daril, pripravljanju hrane v krogu družine in prijateljev. Našo ekipo so tokrat v goste povabili gluhi in naglušni in nam pokazali, kako preživljajo decembrske dni. Ogledali smo si tudi, kaj v tem času delajo na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, spekli smo posebno božično potico, udeležili pa smo se tudi maše v znakovnem jeziku. Prisrčno vabljeni k ogledu praznične oddaje Prisluhnimo tišini.

Dan slovenskega znakovnega jezika naj bo vsak dan!

11. 12. 2016

14. november je dan znakovnega jezika. Letos so številna društva dokazala, da s svojim delovanjem precej pripomorejo k razvoju slovenskega znakovnega jezika in njegovi uveljavitvi na vseh področjih. Bitka pa še ni dobljena. Katere so največje težave pri opismenjevanju gluhih in kako se z njimi spopadajo? Slovenske knjižnice odpirajo svoja vrata gluhim, ti pa imajo tudi svojo televizijo. Ne zamudite tokratne oddaje Prisluhnimo tišini.

27 min

14. november je dan znakovnega jezika. Letos so številna društva dokazala, da s svojim delovanjem precej pripomorejo k razvoju slovenskega znakovnega jezika in njegovi uveljavitvi na vseh področjih. Bitka pa še ni dobljena. Katere so največje težave pri opismenjevanju gluhih in kako se z njimi spopadajo? Slovenske knjižnice odpirajo svoja vrata gluhim, ti pa imajo tudi svojo televizijo. Ne zamudite tokratne oddaje Prisluhnimo tišini.

Medicina in tehnologija v koraku z gluhoto, izobraževalna oddaja za gluhe in naglušne

27. 11. 2016

Prvo razvito človekovo čutilo je sluh. In ker nam ta omogoča, da že v materinem trebuhu slišimo na primer mamin utrip srca in pomirjujoč glas, je sluh obenem tudi eden najpomembnejših kanalov do drugih ljudi. Tako ostane vse življenje. Informacije, ki nas dosežejo v obliki zvoka, se nas na čustveni ravni veliko bolj dotaknejo kot recimo informacije, ki jih zaznamo z vidom. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima že vsak deseti prebivalec okvaro sluha. Zato medicina tudi temu področju posveča precej pozornosti. V povezavi s tehnološkim napredkom je sluh omogočen skoraj vsem, ki imajo okvaro tega čutila.

27 min

Prvo razvito človekovo čutilo je sluh. In ker nam ta omogoča, da že v materinem trebuhu slišimo na primer mamin utrip srca in pomirjujoč glas, je sluh obenem tudi eden najpomembnejših kanalov do drugih ljudi. Tako ostane vse življenje. Informacije, ki nas dosežejo v obliki zvoka, se nas na čustveni ravni veliko bolj dotaknejo kot recimo informacije, ki jih zaznamo z vidom. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima že vsak deseti prebivalec okvaro sluha. Zato medicina tudi temu področju posveča precej pozornosti. V povezavi s tehnološkim napredkom je sluh omogočen skoraj vsem, ki imajo okvaro tega čutila.

Invalidi varni doma in na spletu, v družbi še vedno prezrti

13. 11. 2016

V tokratni oddaji bomo spremljali Jadransko konferenco gluhih v Ljubljani, na kateri so predstavniki držav iz regije razpravljali o pravicah oseb z okvaro sluha. V evropskem parlamentu v Bruslju je potekala konferenca o večjezičnosti. Njen glavni poudarek je zahteva, da mora 31 znakovnih jezikov, ki jih uporablja okoli milijon gluhih Evropejcev, dobiti enako pravno veljavo, kot jo ima 24 uradnih govorjenih jezikov Evropske unije. Preverili bomo še, kako varni smo na spletu ter kako lahko gluhi zaznajo dimni alarm. Za konec bomo upihnili 60 svečk Društva gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota.

23 min

V tokratni oddaji bomo spremljali Jadransko konferenco gluhih v Ljubljani, na kateri so predstavniki držav iz regije razpravljali o pravicah oseb z okvaro sluha. V evropskem parlamentu v Bruslju je potekala konferenca o večjezičnosti. Njen glavni poudarek je zahteva, da mora 31 znakovnih jezikov, ki jih uporablja okoli milijon gluhih Evropejcev, dobiti enako pravno veljavo, kot jo ima 24 uradnih govorjenih jezikov Evropske unije. Preverili bomo še, kako varni smo na spletu ter kako lahko gluhi zaznajo dimni alarm. Za konec bomo upihnili 60 svečk Društva gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota.

Četrtina zaposlenih invalidov dela v invalidskih podjetjih

23. 10. 2016

Težje ovirani invalidi so na odprtem trgu dela nekonkurenčni, zato je država kot socialni korektiv že leta 1976 začela ustanavljati invalidske delavnice. Te so se leta 1988 preoblikovale v invalidska podjetja. Od prvotnih 11 je število invalidskih podjetij naraslo na današnjih 147 s približno 10.800 zaposlenimi, od tega je polovica invalidov. Obiskali smo Mercator IP, Plastiko Skaza, Železničarsko invalidsko podjetje in Dobrovita ter zaposlitveni center Eko-Tce, v katerih so svojo socialno in ekonomsko varnost našle tudi osebe z okvaro sluha.

26 min

Težje ovirani invalidi so na odprtem trgu dela nekonkurenčni, zato je država kot socialni korektiv že leta 1976 začela ustanavljati invalidske delavnice. Te so se leta 1988 preoblikovale v invalidska podjetja. Od prvotnih 11 je število invalidskih podjetij naraslo na današnjih 147 s približno 10.800 zaposlenimi, od tega je polovica invalidov. Obiskali smo Mercator IP, Plastiko Skaza, Železničarsko invalidsko podjetje in Dobrovita ter zaposlitveni center Eko-Tce, v katerih so svojo socialno in ekonomsko varnost našle tudi osebe z okvaro sluha.

Mednarodni dan gluhih: »Naredimo gluhoto vidno«, izobraževalna oddaja za gluhe in naglušne

9. 10. 2016

17. septembra se je približno petsto gluhih iz vse Slovenije zbralo na tradicionalnem praznovanju mednarodnega dneva gluhih, ki je na pobudo Svetovne zveze gluhih vsako tretjo soboto v septembru že od leta 1958. Letošnja množična prireditev je pod geslom Naredimo gluhoto vidno potekala v Murski Soboti v organizaciji tamkajšnjega Društva gluhih in naglušnih Pomurja ter Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Zveza pa se je letos prvič pridružila tudi mednarodnemu tednu gluhih.

27 min

17. septembra se je približno petsto gluhih iz vse Slovenije zbralo na tradicionalnem praznovanju mednarodnega dneva gluhih, ki je na pobudo Svetovne zveze gluhih vsako tretjo soboto v septembru že od leta 1958. Letošnja množična prireditev je pod geslom Naredimo gluhoto vidno potekala v Murski Soboti v organizaciji tamkajšnjega Društva gluhih in naglušnih Pomurja ter Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Zveza pa se je letos prvič pridružila tudi mednarodnemu tednu gluhih.

Prvi šolski dan je stresen za starše in otroke

25. 9. 2016

Letos se je v prvi razred osnovnih šol vpisalo 715 učencev več kot lani. Skupno jih je 22.300. Na prvi šolski dan smo obiskali OŠ Komenda Moste, kjer se v integraciji že šesto leto uspešno šola gluha učenka. Bili smo tudi na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, v katerega je v tem šolskem letu med skupno 17 prvošolci vpisanih tudi pet gluhih. Strokovnjaki so nam pojasnili, katere so najpogostejše napake staršev pri šolanju otrok.

26 min

Letos se je v prvi razred osnovnih šol vpisalo 715 učencev več kot lani. Skupno jih je 22.300. Na prvi šolski dan smo obiskali OŠ Komenda Moste, kjer se v integraciji že šesto leto uspešno šola gluha učenka. Bili smo tudi na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, v katerega je v tem šolskem letu med skupno 17 prvošolci vpisanih tudi pet gluhih. Strokovnjaki so nam pojasnili, katere so najpogostejše napake staršev pri šolanju otrok.

Poletni magazin 2016

11. 9. 2016

V prvi oddaji nove sezone si lahko pogledate, kako je slovenska košarkarska reprezentanca gluhih nastopila na Evropskem prvenstvu v Grčiji. Poleg nešportnega vedenja se je nekaj reprezentantov tudi poškodovalo. Pripravili smo še povzetek Evropskega prvenstva gluhih v tenisu, ki je potekalo v Portorožu. V oddaji pa tudi o praznovanju 60. obletnice DGN Dolenjske in Bele krajine in 15 let delovanja MDGN Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče.

24 min

V prvi oddaji nove sezone si lahko pogledate, kako je slovenska košarkarska reprezentanca gluhih nastopila na Evropskem prvenstvu v Grčiji. Poleg nešportnega vedenja se je nekaj reprezentantov tudi poškodovalo. Pripravili smo še povzetek Evropskega prvenstva gluhih v tenisu, ki je potekalo v Portorožu. V oddaji pa tudi o praznovanju 60. obletnice DGN Dolenjske in Bele krajine in 15 let delovanja MDGN Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče.

Gremo na dopust

26. 6. 2016

Tudi tokrat smo uspešno končali še eno sezono oddaj Prisluhnimo tišini. Pred nami je še zadnja oddaja te sezone. Ustvarjalci oddaje so se odločili, da vam predstavijo nekaj idej za načrtovanje letošnjega dopusta. Gluha vodnica Valerija vas bo popeljala po slovenskih krajih, ki jih je gotovo vredno obiskati. Ste prepričani, da veste vse o Sloveniji?

27 min

Tudi tokrat smo uspešno končali še eno sezono oddaj Prisluhnimo tišini. Pred nami je še zadnja oddaja te sezone. Ustvarjalci oddaje so se odločili, da vam predstavijo nekaj idej za načrtovanje letošnjega dopusta. Gluha vodnica Valerija vas bo popeljala po slovenskih krajih, ki jih je gotovo vredno obiskati. Ste prepričani, da veste vse o Sloveniji?

Gluhoslepi

12. 6. 2016

Gluhoslepota ni pogosta, pa vendar s to okvaro v Sloveniji živi okoli 350 ljudi, če ne štejemo tistih, ki so gluhoslepi zaradi starosti. Življenje v temi in tišini je izjemno samotno in v številnih pogledih nepredstavljivo. Zato smo se tokrat odločili za preizkus. Naša novinarka je dan preživela v vlogi gluhoslepe osebe. Ob njeni izkušnji so osebe, ki jih boste spoznali v oddaji, vredne še večjega občudovanja.

27 min

Gluhoslepota ni pogosta, pa vendar s to okvaro v Sloveniji živi okoli 350 ljudi, če ne štejemo tistih, ki so gluhoslepi zaradi starosti. Življenje v temi in tišini je izjemno samotno in v številnih pogledih nepredstavljivo. Zato smo se tokrat odločili za preizkus. Naša novinarka je dan preživela v vlogi gluhoslepe osebe. Ob njeni izkušnji so osebe, ki jih boste spoznali v oddaji, vredne še večjega občudovanja.

Preventiva

22. 5. 2016

Naš sluh je že od rojstva izpostavljen različnim okužbam, boleznim in fizičnim poškodbam. Morda še najbolj neviden sovražnik našega sluha pa je hrup. Izpostavljeni smo mu v mestih, na zabavah, doma in na delu. Ali ste vedeli, da glasbeniki igrajo v okolju, kjer zvok lahko doseže moč zvoka letalskega motorja? Kakšne so posledice in kako se zaščitijo pred takšnim hrupom? Škodljivih učinkov hrupa se zavedajo tudi proizvajalci pametnih naprav, prav tako pa so čedalje očitnejše posledice zvočnega onesnaževanja v mestih. Tudi tokrat smo v oddaji Prisluhnimo tišini dobili nekaj zanimivih odgovorov.

26 min

Naš sluh je že od rojstva izpostavljen različnim okužbam, boleznim in fizičnim poškodbam. Morda še najbolj neviden sovražnik našega sluha pa je hrup. Izpostavljeni smo mu v mestih, na zabavah, doma in na delu. Ali ste vedeli, da glasbeniki igrajo v okolju, kjer zvok lahko doseže moč zvoka letalskega motorja? Kakšne so posledice in kako se zaščitijo pred takšnim hrupom? Škodljivih učinkov hrupa se zavedajo tudi proizvajalci pametnih naprav, prav tako pa so čedalje očitnejše posledice zvočnega onesnaževanja v mestih. Tudi tokrat smo v oddaji Prisluhnimo tišini dobili nekaj zanimivih odgovorov.

Zaposlovanje oseb z okvaro sluha

8. 5. 2016

Marca je bilo na zavodu za zaposlovanje v evidenco iskalcev zaposlitve prijavljenih nekaj manj kot 17 tisoč invalidov. V Sloveniji zavod za zaposlovanje osebe, ki imajo okvaro sluha, vključuje v vse ukrepe aktivnega zaposlovanja. V okviru podpornega zaposlovanja se lahko vključijo tudi v zaposlitveno rehabilitacijo. Ta ni obvezna, a ponuja številne oblike pomoči med privajanjem na novo delovno okolje. Pri osebah z okvaro sluha je še posebno težavna komunikacija. Ta lahko vodi v številne zaplete na delovnem mestu. Kljub vsemu pa je bilo pri iskanju zaposlitve uspešnih tudi kar nekaj oseb z okvaro sluha. Vabljeni k ogledu!

27 min

Marca je bilo na zavodu za zaposlovanje v evidenco iskalcev zaposlitve prijavljenih nekaj manj kot 17 tisoč invalidov. V Sloveniji zavod za zaposlovanje osebe, ki imajo okvaro sluha, vključuje v vse ukrepe aktivnega zaposlovanja. V okviru podpornega zaposlovanja se lahko vključijo tudi v zaposlitveno rehabilitacijo. Ta ni obvezna, a ponuja številne oblike pomoči med privajanjem na novo delovno okolje. Pri osebah z okvaro sluha je še posebno težavna komunikacija. Ta lahko vodi v številne zaplete na delovnem mestu. Kljub vsemu pa je bilo pri iskanju zaposlitve uspešnih tudi kar nekaj oseb z okvaro sluha. Vabljeni k ogledu!

Pregled dogodkov

24. 4. 2016

21-letni atlet Tadej Enci je v kategoriji gluhih postal evropski prvak v teku na 400 metrov. Z izjemnim nastopom je dosegel tudi rekord svoje dozdajšnje kariere. V športnem delu tokratne oddaje smo pozornost namenili tudi že 43. podelitvi nagrad športnikom leta v kategoriji invalidov. Slovesnost je potekala v Mariboru. Ker se bliža začetek turistične sezone, smo se udeležili mednarodne konference o požarni varnosti v hotelih in drugih turističnih nastanitvenih objektih, ki je potekala na Bledu. Nas je zanimalo, kako je poskrbljeno za varnost gluhih in naglušnih turistov. Vse manj dima pa je gotovo v Ljubljani. Slovensko glavno mesto si je namreč prislužilo naziv Zelene prestolnice Evrope 2016. Tudi tokrat vas vabimo k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini.

26 min

21-letni atlet Tadej Enci je v kategoriji gluhih postal evropski prvak v teku na 400 metrov. Z izjemnim nastopom je dosegel tudi rekord svoje dozdajšnje kariere. V športnem delu tokratne oddaje smo pozornost namenili tudi že 43. podelitvi nagrad športnikom leta v kategoriji invalidov. Slovesnost je potekala v Mariboru. Ker se bliža začetek turistične sezone, smo se udeležili mednarodne konference o požarni varnosti v hotelih in drugih turističnih nastanitvenih objektih, ki je potekala na Bledu. Nas je zanimalo, kako je poskrbljeno za varnost gluhih in naglušnih turistov. Vse manj dima pa je gotovo v Ljubljani. Slovensko glavno mesto si je namreč prislužilo naziv Zelene prestolnice Evrope 2016. Tudi tokrat vas vabimo k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini.

Šolanje gluhih in naglušnih otrok

10. 4. 2016

Gluhi in naglušni otroci lahko izbirajo šolanje v integraciji s slišečimi, lahko pa se odločijo tudi za šolanje v enem izmed treh šolskih centrov. Zanimiv je podatek, da se zgolj četrtina gluhih in naglušnih otrok izobražuje v teh šolskih centrih. Za preostale tri četrtine gluhih in naglušnih otrok starši raje izberejo inkluzijo, torej šolanje v rednem šolskem sistemu. O tem, kateri način izobraževanja je za gluhega ali naglušnega otroka najprimernejši in zakaj, smo ugotavljali v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.

26 min

Gluhi in naglušni otroci lahko izbirajo šolanje v integraciji s slišečimi, lahko pa se odločijo tudi za šolanje v enem izmed treh šolskih centrov. Zanimiv je podatek, da se zgolj četrtina gluhih in naglušnih otrok izobražuje v teh šolskih centrih. Za preostale tri četrtine gluhih in naglušnih otrok starši raje izberejo inkluzijo, torej šolanje v rednem šolskem sistemu. O tem, kateri način izobraževanja je za gluhega ali naglušnega otroka najprimernejši in zakaj, smo ugotavljali v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.

Priznanje RTV Slovenija ustvarjalcem oddaje Prisluhnimo tišini

27. 3. 2016

Vodstvo RTV Slovenija vsako leto nagradi svoje najzaslužnejše sodelavce in ustvarjalce programa nacionalne radiotelevizije. V kategoriji posebnih dosežkov in kakovostnih prispevkov v daljšem časovnem obdobju je častno priznanje s kipcem RTV Slovenija prejela tudi ekipa oddaje Prisluhnimo tišini, ki je na sporedu neprekinjeno že 36. leto. Poleg utrinkov s slavnostne podelitve nagrad v Stari elektrarni bomo v tokratni oddaji preverili še, kako dostopne so programske vsebine za senzorne invalide. Predstavili pa bomo tudi gluhega filmskega režiserja in igralca Nejca Drekonjo, ki je lani predstavil svoj celovečerec Agent proti mafiji, in naglušno klekljarico Marijo Apohal.

27 min

Vodstvo RTV Slovenija vsako leto nagradi svoje najzaslužnejše sodelavce in ustvarjalce programa nacionalne radiotelevizije. V kategoriji posebnih dosežkov in kakovostnih prispevkov v daljšem časovnem obdobju je častno priznanje s kipcem RTV Slovenija prejela tudi ekipa oddaje Prisluhnimo tišini, ki je na sporedu neprekinjeno že 36. leto. Poleg utrinkov s slavnostne podelitve nagrad v Stari elektrarni bomo v tokratni oddaji preverili še, kako dostopne so programske vsebine za senzorne invalide. Predstavili pa bomo tudi gluhega filmskega režiserja in igralca Nejca Drekonjo, ki je lani predstavil svoj celovečerec Agent proti mafiji, in naglušno klekljarico Marijo Apohal.

Sabina Hmelina in prihodnost športa gluhih

13. 3. 2016

Tokratna oddaja Prisluhnimo tišini je posvečena najuspešnejši slovenski gluhi športnici Sabini Hmelina. V svoji 20-letni smučarski karieri je na evropskih, svetovnih in olimpijskih igrah gluhih osvojila devet kolajn in številne druge nagrade in priznanja. Je tudi prva dobitnica medalje v samostojni Sloveniji. Ker spada v kategorijo gluhih športnikov, njeni dosežki niso doživeli medijske slave, ki so je deležni športniki neinvalidi. Gluhi športniki tudi v novem zakonu o športu, ki je v postopku sprejemanja, še ne bodo dobili priznanj, ki si jih želijo. Kdo je mladi up v svetu športa gluhih? Vabljeni k ogledu oddaje.

28 min

Tokratna oddaja Prisluhnimo tišini je posvečena najuspešnejši slovenski gluhi športnici Sabini Hmelina. V svoji 20-letni smučarski karieri je na evropskih, svetovnih in olimpijskih igrah gluhih osvojila devet kolajn in številne druge nagrade in priznanja. Je tudi prva dobitnica medalje v samostojni Sloveniji. Ker spada v kategorijo gluhih športnikov, njeni dosežki niso doživeli medijske slave, ki so je deležni športniki neinvalidi. Gluhi športniki tudi v novem zakonu o športu, ki je v postopku sprejemanja, še ne bodo dobili priznanj, ki si jih želijo. Kdo je mladi up v svetu športa gluhih? Vabljeni k ogledu oddaje.

Kulturno udejstvovanje gluhih in naglušnih

28. 2. 2016

V središču kulturno-umetniškega udejstvovanja gluhe manjšine je gledališka dejavnost v znakovnem jeziku, ki ima že 80-letno tradicijo. Od leta 1999 se ljubiteljski gluhi igralci združujejo v skupini Tihe stopinje pod režijsko taktirko Lade Lištvanove. Nadarjene gluhe igralce in pantomimike je izobraževal tudi Andrés Valdés. Ogledali si bomo še likovno razstavo gluhega akademskega slikarja Nikolaja Vogla in predstavili izvrstnega krajinarja Staneta Intiharja. Posebej bomo govorili tudi o filmski ustvarjalnosti, ker je mlajši generaciji gluhih, opremljeni s pametnimi napravami in kamerami, bolj kot ročno delo ali gledališče blizu filmska produkcija v znakovnem jeziku, saj lahko svoj pogled na svet in življenje v filmu pokažejo tudi mednarodni javnosti.

26 min

V središču kulturno-umetniškega udejstvovanja gluhe manjšine je gledališka dejavnost v znakovnem jeziku, ki ima že 80-letno tradicijo. Od leta 1999 se ljubiteljski gluhi igralci združujejo v skupini Tihe stopinje pod režijsko taktirko Lade Lištvanove. Nadarjene gluhe igralce in pantomimike je izobraževal tudi Andrés Valdés. Ogledali si bomo še likovno razstavo gluhega akademskega slikarja Nikolaja Vogla in predstavili izvrstnega krajinarja Staneta Intiharja. Posebej bomo govorili tudi o filmski ustvarjalnosti, ker je mlajši generaciji gluhih, opremljeni s pametnimi napravami in kamerami, bolj kot ročno delo ali gledališče blizu filmska produkcija v znakovnem jeziku, saj lahko svoj pogled na svet in življenje v filmu pokažejo tudi mednarodni javnosti.

Učinki Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij

14. 2. 2016

Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij FIHO sofinancira programe in storitve invalidskih in humanitarnih organizacij. 90 odstotkov vseh sredstev FIHA zagotavlja Loterija Slovenije. FIHO je ob svoji ustanovitvi leta 1998 sofinanciral 14 invalidskih in 31 humanitarnih organizacij, v letu 2015 pa je finančno podpiral več kot 100 nacionalnih invalidskih in humanitarnih organizacij. Sredstva se porabijo prek mreže več kot 800 lokalnih organizacijskih enot na celotnem območju Republike Slovenije in so namenjena za ustvarjanje enakih možnostih, preprečevanje socialne izključenosti in izboljšanje kakovosti življenja za več kot pol milijona uporabnikov – invalidov, bolnih, ostarelih in socialno šibkejših ter njihovih družin.

26 min

Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij FIHO sofinancira programe in storitve invalidskih in humanitarnih organizacij. 90 odstotkov vseh sredstev FIHA zagotavlja Loterija Slovenije. FIHO je ob svoji ustanovitvi leta 1998 sofinanciral 14 invalidskih in 31 humanitarnih organizacij, v letu 2015 pa je finančno podpiral več kot 100 nacionalnih invalidskih in humanitarnih organizacij. Sredstva se porabijo prek mreže več kot 800 lokalnih organizacijskih enot na celotnem območju Republike Slovenije in so namenjena za ustvarjanje enakih možnostih, preprečevanje socialne izključenosti in izboljšanje kakovosti življenja za več kot pol milijona uporabnikov – invalidov, bolnih, ostarelih in socialno šibkejših ter njihovih družin.

Center za razvoj slovenskega znakovnega jezika

24. 1. 2016

Današnjo oddajo v celoti posvečamo Centru za razvoj slovenskega znakovnega jezika. Tako je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije poimenovala svojo raziskovalno skupino, ki so jo novembra 2015 vpisali na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS. Raziskovalci si bodo najbolj prizadevali, da se slovenski znakovni jezik prepozna kot samostojen jezik, ki naj zavzema enakovredno mesto med drugimi jeziki in se na enak način tudi razvija.

28 min

Današnjo oddajo v celoti posvečamo Centru za razvoj slovenskega znakovnega jezika. Tako je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije poimenovala svojo raziskovalno skupino, ki so jo novembra 2015 vpisali na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS. Raziskovalci si bodo najbolj prizadevali, da se slovenski znakovni jezik prepozna kot samostojen jezik, ki naj zavzema enakovredno mesto med drugimi jeziki in se na enak način tudi razvija.

Gluhoslepota – nepriznana invalidnost

10. 1. 2016

V Evropski uniji živi okoli 150.000 gluhoslepih državljanov, ki so ena najbolj izključenih manjšin. V slovenski zakonodaji imajo menda najmanj pravic. Zato bo v prihodnje treba zagotoviti posebne storitve in programe, prilagojene gluhoslepim, na primer osebno asistenco, pri kateri za gluhoslepe ne bo vstopni pogoj starostna omejitev oziroma število ur tedenske pomoči. Precejšen izziv je šolanje gluhoslepih. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je letos postala reprezentativna organizacija za gluhoslepe, predstavlja pa jih tudi Društvo gluhoslepih DLAN. V oddaji boste spoznali 19-letno gluhoslepo Tanjo Glušič iz Koroške, ki ji dvojna senzorna okvara ne preprečuje, da ne bi dosegala vrhunskih športnih uspehov.

25 min

V Evropski uniji živi okoli 150.000 gluhoslepih državljanov, ki so ena najbolj izključenih manjšin. V slovenski zakonodaji imajo menda najmanj pravic. Zato bo v prihodnje treba zagotoviti posebne storitve in programe, prilagojene gluhoslepim, na primer osebno asistenco, pri kateri za gluhoslepe ne bo vstopni pogoj starostna omejitev oziroma število ur tedenske pomoči. Precejšen izziv je šolanje gluhoslepih. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je letos postala reprezentativna organizacija za gluhoslepe, predstavlja pa jih tudi Društvo gluhoslepih DLAN. V oddaji boste spoznali 19-letno gluhoslepo Tanjo Glušič iz Koroške, ki ji dvojna senzorna okvara ne preprečuje, da ne bi dosegala vrhunskih športnih uspehov.

Okvara sluha ni ovira za uspeh in srečo

27. 12. 2015

V zadnji letošnji oddaji Prisluhnimo tišini vam predstavljamo devet uspešnih in navdušujočih posameznikov, ki jih druži dejstvo, da slabše ali celo sploh ne slišijo. Okvaro sluha so sprejeli kot sestavni del svojega življenja in živijo poln in lep vsakdan. Z nami bo Sara Savnik, modna oblikovalka, manekenka in miss universe Slovenije leta 2013. Samo Petrač je najuspešnejši gluhi športnik na svetu, ki je v smučanju in kolesarjenju osvojil 12 kolajn na zimskih in letnih olimpijskih igrah gluhih ter na svetovnih in evropskih prvenstvih gluhih. Izabela Juriševič je diplomirana pedagoginja in bodoča magistrica pedagogike. Andrej Vivod je neustavljiv popotnik, ki ima v potnem listu že več kot 150 državnih žigov. Barbara Vegelj je lastnica fitnesa in osebna trenerka. Osebni motivator in učitelj retorike Robert Goreta se kljub komaj nekajodstotnem sluhu z velikim veseljem ukvarja s plesom. Uspešni študent restavratorstva Gašper Rems je prvi gluhi muzejski vodnik v Sloveniji. Mladi teniški igralec Marino Kegl, 13. na svetovni lestvici gluhih, si želi osvojiti olimpijsko kolajno. Z nami pa bo tudi prva gluha novinarka v slovenskem medijskem prostoru, Valerija Škof. Bodite z nami!

27 min

V zadnji letošnji oddaji Prisluhnimo tišini vam predstavljamo devet uspešnih in navdušujočih posameznikov, ki jih druži dejstvo, da slabše ali celo sploh ne slišijo. Okvaro sluha so sprejeli kot sestavni del svojega življenja in živijo poln in lep vsakdan. Z nami bo Sara Savnik, modna oblikovalka, manekenka in miss universe Slovenije leta 2013. Samo Petrač je najuspešnejši gluhi športnik na svetu, ki je v smučanju in kolesarjenju osvojil 12 kolajn na zimskih in letnih olimpijskih igrah gluhih ter na svetovnih in evropskih prvenstvih gluhih. Izabela Juriševič je diplomirana pedagoginja in bodoča magistrica pedagogike. Andrej Vivod je neustavljiv popotnik, ki ima v potnem listu že več kot 150 državnih žigov. Barbara Vegelj je lastnica fitnesa in osebna trenerka. Osebni motivator in učitelj retorike Robert Goreta se kljub komaj nekajodstotnem sluhu z velikim veseljem ukvarja s plesom. Uspešni študent restavratorstva Gašper Rems je prvi gluhi muzejski vodnik v Sloveniji. Mladi teniški igralec Marino Kegl, 13. na svetovni lestvici gluhih, si želi osvojiti olimpijsko kolajno. Z nami pa bo tudi prva gluha novinarka v slovenskem medijskem prostoru, Valerija Škof. Bodite z nami!

Dan slovenskega znakovnega jezika

13. 12. 2015

Tokratno oddajo Prisluhnimo tišini posvečamo 14. novembru, dnevu slovenskega znakovnega jezika. Kot prvi jezik in jezik sporazumevanja ga uporablja okoli 1500 gluhih v Sloveniji. Od uradnega priznanja leta 2002 se postopoma uveljavlja na vseh družbenih področjih. Za njegov sistemski razvoj in promocijo skrbi Center za razvoj slovenskega znakovnega jezika, ki deluje v okviru Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Toda izvajanje določil Zakona o uporabi slovenskega znakovnega še vedno šepa predvsem pri izobraževanju in informiranju, so predstavniki gluhe skupnosti opozorili predsednika republike Boruta Pahorja in slovenske poslance v evropskem parlamentu, kjer si za priznanje nacionalnih znakovnih jezikov prizadevata tudi gluha evropska poslanca, Adam Kosa iz Madžarske in Helga Stevens iz Belgije. V oddaji bomo govorili tudi o strokovnem posvetu Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, ki skrbi za usposabljanje bodočih tolmačev, in se pogovarjali s Suzano in Romanom Demirjem, slišečima otrokoma gluhih staršev, ki imata dan slovenskega znakovnega jezika tudi za svoj praznik.

25 min

Tokratno oddajo Prisluhnimo tišini posvečamo 14. novembru, dnevu slovenskega znakovnega jezika. Kot prvi jezik in jezik sporazumevanja ga uporablja okoli 1500 gluhih v Sloveniji. Od uradnega priznanja leta 2002 se postopoma uveljavlja na vseh družbenih področjih. Za njegov sistemski razvoj in promocijo skrbi Center za razvoj slovenskega znakovnega jezika, ki deluje v okviru Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Toda izvajanje določil Zakona o uporabi slovenskega znakovnega še vedno šepa predvsem pri izobraževanju in informiranju, so predstavniki gluhe skupnosti opozorili predsednika republike Boruta Pahorja in slovenske poslance v evropskem parlamentu, kjer si za priznanje nacionalnih znakovnih jezikov prizadevata tudi gluha evropska poslanca, Adam Kosa iz Madžarske in Helga Stevens iz Belgije. V oddaji bomo govorili tudi o strokovnem posvetu Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, ki skrbi za usposabljanje bodočih tolmačev, in se pogovarjali s Suzano in Romanom Demirjem, slišečima otrokoma gluhih staršev, ki imata dan slovenskega znakovnega jezika tudi za svoj praznik.

Poškodbe sluha in slušni aparati

22. 11. 2015

V tokratni oddaji smo se med drugim posvetili izkušnjam in težavam, ki jih imajo uporabniki slušnih aparatov. Ogledate si lahko, na kaj vse moramo biti pozorni pri nakupu in uporabi slušnega aparata. Predstavili smo tudi primer dobre prakse pri delu v hrupnem okolju in napotke, kako se v takem okolju zavarujemo pred trajnimi poškodbami sluha.

27 min

V tokratni oddaji smo se med drugim posvetili izkušnjam in težavam, ki jih imajo uporabniki slušnih aparatov. Ogledate si lahko, na kaj vse moramo biti pozorni pri nakupu in uporabi slušnega aparata. Predstavili smo tudi primer dobre prakse pri delu v hrupnem okolju in napotke, kako se v takem okolju zavarujemo pred trajnimi poškodbami sluha.

Polžev vsadek

8. 11. 2015

Ljudem z obojestransko izgubo sluha visoke stopnje in skoraj gluhim osebam polževe vsadke uspešno vstavljajo v 70-ih državah po svetu že od leta 1972. V ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru so odrasli gluhi osebi polžev vsadek prvič uspešno vsadili spomladi 1996. Od leta 2007 poseg izvajajo tudi v mariborski kliniki. V 19 letih je s tem medicinsko-tehničnim pripomočkom prvič oziroma spet slišalo 354 oseb. V Sloveniji vse stroške posega krije zdravstvena zavarovalnica.

27 min

Ljudem z obojestransko izgubo sluha visoke stopnje in skoraj gluhim osebam polževe vsadke uspešno vstavljajo v 70-ih državah po svetu že od leta 1972. V ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru so odrasli gluhi osebi polžev vsadek prvič uspešno vsadili spomladi 1996. Od leta 2007 poseg izvajajo tudi v mariborski kliniki. V 19 letih je s tem medicinsko-tehničnim pripomočkom prvič oziroma spet slišalo 354 oseb. V Sloveniji vse stroške posega krije zdravstvena zavarovalnica.

35 let predvajanja Prisluhnimo tišini

25. 10. 2015

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je pionir na področju informiranja oseb z okvaro sluha pri nas. Vse se je začelo pred 35 leti, ko je bila na koprski televiziji prvič predvajana televizijska oddaja Prisluhnimo tišini. Danes oddaja nastaja v koprodukciji med Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije in RTV Slovenija. V vseh teh letih je nastalo približno 700 oddaj. Ime oddaje je bilo izbrano na javnem natečaju. Na leto pripravimo 20 oddaj, ki so na sporedu vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu na Prvem programu TV Slovenija, po navadi ob 10. uri in 30 minut. Naše poslanstvo je, da slovensko javnost obveščamo in ozaveščamo o dogodkih in težavah ljudi z okvaro sluha. To počnemo s poročanjem o temah z vseh področij družbenega življenja teh oseb. Obenem se zavzemamo za njihove pravice in opozarjamo na krivice. Spremljamo tudi napredek novih tehnologij za osebe z okvaro sluha.

25 min

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je pionir na področju informiranja oseb z okvaro sluha pri nas. Vse se je začelo pred 35 leti, ko je bila na koprski televiziji prvič predvajana televizijska oddaja Prisluhnimo tišini. Danes oddaja nastaja v koprodukciji med Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije in RTV Slovenija. V vseh teh letih je nastalo približno 700 oddaj. Ime oddaje je bilo izbrano na javnem natečaju. Na leto pripravimo 20 oddaj, ki so na sporedu vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu na Prvem programu TV Slovenija, po navadi ob 10. uri in 30 minut. Naše poslanstvo je, da slovensko javnost obveščamo in ozaveščamo o dogodkih in težavah ljudi z okvaro sluha. To počnemo s poročanjem o temah z vseh področij družbenega življenja teh oseb. Obenem se zavzemamo za njihove pravice in opozarjamo na krivice. Spremljamo tudi napredek novih tehnologij za osebe z okvaro sluha.

Mednarodni dan gluhih

11. 10. 2015

Svetovna zveza gluhih je leta 1959 tretjo soboto v septembru izbrala za mednarodni dan gluhih. Ta dan 70 milijonov gluhih po vsem svetu opozarja širšo javnost, da so še vedno vse prepogosto odrinjeni iz družabnega in socialnega življenja slišeče družbe. Gluhi v Sloveniji organizirano delujejo od leta 1931 in med najstarejšimi invalidskimi organizacijami pri nas je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Kot največji problem so letos poudarili diskriminacijo gluhih v procesu izobraževanja. Zato je bila osrednja misel ob mednarodnem dnevu gluhih, da gluhe osebe s svojim jezikom zmorejo vse. Letošnja osrednja nacionalna prireditev pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja je potekala v Kopru, saj tamkajšnje Društvo gluhih in naglušnih praznuje 60. obletnico delovanja.

27 min

Svetovna zveza gluhih je leta 1959 tretjo soboto v septembru izbrala za mednarodni dan gluhih. Ta dan 70 milijonov gluhih po vsem svetu opozarja širšo javnost, da so še vedno vse prepogosto odrinjeni iz družabnega in socialnega življenja slišeče družbe. Gluhi v Sloveniji organizirano delujejo od leta 1931 in med najstarejšimi invalidskimi organizacijami pri nas je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Kot največji problem so letos poudarili diskriminacijo gluhih v procesu izobraževanja. Zato je bila osrednja misel ob mednarodnem dnevu gluhih, da gluhe osebe s svojim jezikom zmorejo vse. Letošnja osrednja nacionalna prireditev pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja je potekala v Kopru, saj tamkajšnje Društvo gluhih in naglušnih praznuje 60. obletnico delovanja.

Zgodovinska zmaga gluhe študentke

27. 9. 2015

Daša Peperko je gluha študentka Fakultete za zdravstvene vede Novo mesto. Oktobra 2012 je proti svoji fakulteti vložila tožbo. Za to se je odločila, ker so ji zavrnili prošnjo za tolmača, ki ga nujno potrebuje, da bi lahko nemoteno sledila predavanjem, se udeleževala vaj in študirala kot drugi, slišeči kolegi. Daša se je odločila za boj proti tej diskriminaciji. Njena tožba zoper fakulteto je trajala kar tri leta. Vrhovno sodišče je na koncu vendarle odločilo, da so fakultete dolžne v vsakem posamičnem primeru gluhemu študentu omogočiti sporazumevanje na način, ki je zanj sprejemljiv – s tolmačem za slovenski znakovni jezik ali na druge študentu sprejemljive načine. Sredstva za tolmače pa morajo študentom zagotavljati visokošolski zavodi.

26 min

Daša Peperko je gluha študentka Fakultete za zdravstvene vede Novo mesto. Oktobra 2012 je proti svoji fakulteti vložila tožbo. Za to se je odločila, ker so ji zavrnili prošnjo za tolmača, ki ga nujno potrebuje, da bi lahko nemoteno sledila predavanjem, se udeleževala vaj in študirala kot drugi, slišeči kolegi. Daša se je odločila za boj proti tej diskriminaciji. Njena tožba zoper fakulteto je trajala kar tri leta. Vrhovno sodišče je na koncu vendarle odločilo, da so fakultete dolžne v vsakem posamičnem primeru gluhemu študentu omogočiti sporazumevanje na način, ki je zanj sprejemljiv – s tolmačem za slovenski znakovni jezik ali na druge študentu sprejemljive načine. Sredstva za tolmače pa morajo študentom zagotavljati visokošolski zavodi.

Pregled dogodkov letošnjega poletja

13. 9. 2015

Pripravili smo pregled pomembnejših dogodkov letošnjega poletja. Tadej Enci je na evropskem prvenstvu gluhih osvojil bronasto medaljo v teku na 400 metrov. Marino Kegl je nastop na svetovnem prvenstvu gluhih v tenisu končal v drugem kolu, petič zapored pa je osvojil pokal mesta Brno. Bili smo na mednarodnem festivalu Clin d'oeil v Reimsu, edinem festivalu na svetu, ki s svojim bogatim programom ponuja na ogled različne zvrsti kulture gluhih. Udeležili smo se premierne predstave Zgodba o Hellen Keller, ki so jo uprizorili člani gledališke skupine Tihe stopinje, in preverili, kako poteka izvajanje pilotnega projekta tolmačenja šestim gluhim učencem v rednih osnovnih šolah. Napoved v studiu Ingrid Pavšič, tolmačka: Natalija Spark.

26 min

Pripravili smo pregled pomembnejših dogodkov letošnjega poletja. Tadej Enci je na evropskem prvenstvu gluhih osvojil bronasto medaljo v teku na 400 metrov. Marino Kegl je nastop na svetovnem prvenstvu gluhih v tenisu končal v drugem kolu, petič zapored pa je osvojil pokal mesta Brno. Bili smo na mednarodnem festivalu Clin d'oeil v Reimsu, edinem festivalu na svetu, ki s svojim bogatim programom ponuja na ogled različne zvrsti kulture gluhih. Udeležili smo se premierne predstave Zgodba o Hellen Keller, ki so jo uprizorili člani gledališke skupine Tihe stopinje, in preverili, kako poteka izvajanje pilotnega projekta tolmačenja šestim gluhim učencem v rednih osnovnih šolah. Napoved v studiu Ingrid Pavšič, tolmačka: Natalija Spark.

Pestre dejavnosti 13 društev gluhih in naglušnih

9. 8. 2015

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije združuje 13 lokalnih društev s 5273 člani. Obiskali smo štiri društva in se prepričali o njihovem pestrem programu. Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih (DGN) za Gorenjsko Auris Kranj je v sodelovanju s tržiško občino pripomoglo k trajni rešitvi stanovanjskih težav svoje gluhe članice. DNG Podravja Maribor je lani jeseni začelo projekt socialne kuhinje, saj številnim njihovim članom zmanjkuje denarja celo za hrano. V DGN Koper dajejo velik poudarek informativni dejavnosti in izobraževanju svojih članov v slovenskem znakovnem jeziku. Člani DGN Dolenjske in Bele krajine pa so se v sodelovanju z novomeškimi gasilci seznanili z možnostjo alarmiranja s svetlobnimi signali ob nevarnosti in se uspešno evakuirali iz goreče stavbe.

26 min

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije združuje 13 lokalnih društev s 5273 člani. Obiskali smo štiri društva in se prepričali o njihovem pestrem programu. Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih (DGN) za Gorenjsko Auris Kranj je v sodelovanju s tržiško občino pripomoglo k trajni rešitvi stanovanjskih težav svoje gluhe članice. DNG Podravja Maribor je lani jeseni začelo projekt socialne kuhinje, saj številnim njihovim članom zmanjkuje denarja celo za hrano. V DGN Koper dajejo velik poudarek informativni dejavnosti in izobraževanju svojih članov v slovenskem znakovnem jeziku. Člani DGN Dolenjske in Bele krajine pa so se v sodelovanju z novomeškimi gasilci seznanili z možnostjo alarmiranja s svetlobnimi signali ob nevarnosti in se uspešno evakuirali iz goreče stavbe.

Zaposlovanje invalidov

28. 6. 2015

Konec maja 2015 je bilo v evidenci brezposelnih med 112.385 prijavljenimi 17.233 invalidnih oseb, od tega je bilo 20 gluhih s priznano 70-odstotno telesno okvaro. Pomemben delodajalec invalidov so invalidska podjetja; v 142 delujočih invalidskih podjetjih je zaposlenih 5323 invalidov, kar pomeni 20 odstotkov vseh zaposlenih invalidov. V oddaji bomo predstavili delovanje invalidskega gradbenega podjetja Zaupanje v lasti Društva gluhih in naglušnih Celje. Pomembna oblika spodbujanja zaposlovanja invalidov je tudi zaposlitvena rehabilitacija. Za gluhe in naglušne osebe jo uspešno izvaja koncesionar Racio iz Celja, ki mu je lani uspelo zaposlitev najti 63 gluhim in naglušnim oziroma skoraj polovici od vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo. Racio je tudi partner dvoletnega evropskega projekta Vidusign, ki je namenjen mladim gluhim kot priprava na poklicno življenje. Oddajo zaokrožamo s portretom Martina Valentinčiča, ki se kljub okvari sluha v družinskem hotelu San Martin v Goriških brdih usposablja za delo v gostinstvu.

28 min

Konec maja 2015 je bilo v evidenci brezposelnih med 112.385 prijavljenimi 17.233 invalidnih oseb, od tega je bilo 20 gluhih s priznano 70-odstotno telesno okvaro. Pomemben delodajalec invalidov so invalidska podjetja; v 142 delujočih invalidskih podjetjih je zaposlenih 5323 invalidov, kar pomeni 20 odstotkov vseh zaposlenih invalidov. V oddaji bomo predstavili delovanje invalidskega gradbenega podjetja Zaupanje v lasti Društva gluhih in naglušnih Celje. Pomembna oblika spodbujanja zaposlovanja invalidov je tudi zaposlitvena rehabilitacija. Za gluhe in naglušne osebe jo uspešno izvaja koncesionar Racio iz Celja, ki mu je lani uspelo zaposlitev najti 63 gluhim in naglušnim oziroma skoraj polovici od vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo. Racio je tudi partner dvoletnega evropskega projekta Vidusign, ki je namenjen mladim gluhim kot priprava na poklicno življenje. Oddajo zaokrožamo s portretom Martina Valentinčiča, ki se kljub okvari sluha v družinskem hotelu San Martin v Goriških brdih usposablja za delo v gostinstvu.

Občina po meri invalidov in Evrovizija

14. 6. 2015

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

26 min

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

S tehničnimi pripomočki do boljšega sluha

24. 5. 2015

Dobrega pol leta po uveljavitvi Pravilnika o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila upravičenci opozarjajo na pomanjkljivosti ureditve. Iz košarice pravic so izključene naglušne osebe z manj kot 80-odstotno izgubo sluha, trajnostna doba tehničnih pripomočkov je predolga, cenovni standard za komunikacijska sredstva pa prenizek. Svet za tehnične pripomočke, ki naj bi bil vzpostavljen v okviru Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bo predlog sprememb pravilnika pripravil predvidoma do konca leta. Obiskali smo tudi mednarodno strokovno konferenco »Slišim, a ne razumem« v organizaciji Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in Pedagoške fakultete v Ljubljani ter samopomočno skupino naglušnih v Murski Soboti, ki posameznikom z okvaro sluha pomaga pri sprejemanju njihove hibe in jim vliva samozavest. Vabljeni, da se nam pridružite pred televizijskimi sprejemniki ali na spletu!

27 min

Dobrega pol leta po uveljavitvi Pravilnika o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila upravičenci opozarjajo na pomanjkljivosti ureditve. Iz košarice pravic so izključene naglušne osebe z manj kot 80-odstotno izgubo sluha, trajnostna doba tehničnih pripomočkov je predolga, cenovni standard za komunikacijska sredstva pa prenizek. Svet za tehnične pripomočke, ki naj bi bil vzpostavljen v okviru Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bo predlog sprememb pravilnika pripravil predvidoma do konca leta. Obiskali smo tudi mednarodno strokovno konferenco »Slišim, a ne razumem« v organizaciji Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in Pedagoške fakultete v Ljubljani ter samopomočno skupino naglušnih v Murski Soboti, ki posameznikom z okvaro sluha pomaga pri sprejemanju njihove hibe in jim vliva samozavest. Vabljeni, da se nam pridružite pred televizijskimi sprejemniki ali na spletu!

Še ena izgubljena generacija gluhih študentov?

10. 5. 2015

Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika iz leta 2002 daje gluhim pravico do uporabe svojega, znakovnega jezika v vseh stikih z javnimi institucijami in izvajalci javnih služb. 13 let po uveljavitvi zakona nekatere fakultete, izvajalke javne službe v visokem šolstvu, gluhim študentom še vedno odrekajo plačevanje stroškov tolmačenja. Kršenje omenjenega zakona ostaja brez sankcij, škodo pa plačujejo cele generacije gluhih študentov. Med njimi tudi Gašper Rems, študent restavratorstva, ki mu Akademija za likovno umetnost in oblikovanje z izgovorom, da primanjkuje sredstev, ne plačuje tolmača. Po drugi strani pa je Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki je prav tako članica Univerze v Ljubljani, našla denar za financiranje tolmača gluhemu Samu Dolancu. Kako je mogoče, da v isti državi z istimi zakoni za različne fakultete veljajo različna pravila? V oddaji soočamo odgovorne s pristojnega ministrstva za visoko šolstvo, univerze in obeh fakultet ter s sogovorniki z Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik in Društva študentov invalidov Slovenije iščemo poti do dokončne odprave diskriminacije gluhih študentov.

27 min

Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika iz leta 2002 daje gluhim pravico do uporabe svojega, znakovnega jezika v vseh stikih z javnimi institucijami in izvajalci javnih služb. 13 let po uveljavitvi zakona nekatere fakultete, izvajalke javne službe v visokem šolstvu, gluhim študentom še vedno odrekajo plačevanje stroškov tolmačenja. Kršenje omenjenega zakona ostaja brez sankcij, škodo pa plačujejo cele generacije gluhih študentov. Med njimi tudi Gašper Rems, študent restavratorstva, ki mu Akademija za likovno umetnost in oblikovanje z izgovorom, da primanjkuje sredstev, ne plačuje tolmača. Po drugi strani pa je Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki je prav tako članica Univerze v Ljubljani, našla denar za financiranje tolmača gluhemu Samu Dolancu. Kako je mogoče, da v isti državi z istimi zakoni za različne fakultete veljajo različna pravila? V oddaji soočamo odgovorne s pristojnega ministrstva za visoko šolstvo, univerze in obeh fakultet ter s sogovorniki z Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik in Društva študentov invalidov Slovenije iščemo poti do dokončne odprave diskriminacije gluhih študentov.

Ohranite zdrav sluh, prihranite si slušni aparat

26. 4. 2015

27. april je mednarodni dan ozaveščanja o hrupu. Na prometnih cestah smo izpostavljeni hrupu nad 85 decibelov, v številnih tovarnah so stroji glasnejši od 100 dB, glasnost koncertov pa dosega tudi 110 dB, čeprav lahko že hrup nad 85 dB nepopravljivo okvari slušne čutnice in privede do trajnih poškodb sluha. Kako si lahko svoj sluh učinkovito zaščitimo? In kaj lahko storimo, če je naš sluh že okvarjen in slabše slišimo? Darja Pajk je z uporabo slušnega aparata in drugih tehničnih pripomočkov za naglušne premagala svojo okvaro sluha in se normalno vključuje v slišeče življenjsko in delovno okolje. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pa opozarja na potrebo po podnaslavljanju televizijskih oddaj, nameščanju indukcijskih zank v javne ustanove in sistemski rešitvi rehabilitacije naglušnih oseb, ki jih je v Sloveniji, po ocenah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, že okoli 200 tisoč.

26 min

27. april je mednarodni dan ozaveščanja o hrupu. Na prometnih cestah smo izpostavljeni hrupu nad 85 decibelov, v številnih tovarnah so stroji glasnejši od 100 dB, glasnost koncertov pa dosega tudi 110 dB, čeprav lahko že hrup nad 85 dB nepopravljivo okvari slušne čutnice in privede do trajnih poškodb sluha. Kako si lahko svoj sluh učinkovito zaščitimo? In kaj lahko storimo, če je naš sluh že okvarjen in slabše slišimo? Darja Pajk je z uporabo slušnega aparata in drugih tehničnih pripomočkov za naglušne premagala svojo okvaro sluha in se normalno vključuje v slišeče življenjsko in delovno okolje. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pa opozarja na potrebo po podnaslavljanju televizijskih oddaj, nameščanju indukcijskih zank v javne ustanove in sistemski rešitvi rehabilitacije naglušnih oseb, ki jih je v Sloveniji, po ocenah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, že okoli 200 tisoč.

Metulj, tečaj SZJ in spletna odvisnost

12. 4. 2015

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je s sofinanciranjem Ministrstva za kulturo izdala knjigo Metulj. Publikacija je posebnost, saj slovenščino združuje z ilustracijami kretenj in slovenskim znakovnim jezikom (SZJ) na DVD-ju. Pri nastajanju knjige so sodelovali mladostniki s posebnimi potrebami. Slikanico Metulj si lahko izposodite v knjižnici ali jo brezplačno naročite pri Zvezi. Zveza je prav tako avtor in izdajatelj spletnega slovarja SZJ in mednarodnih kretenj, dostopnih na povezavi www.gluhi.si. Spletna slovarja sta koristen učni pripomoček za tečajnike slovenskega znakovnega jezika. Zveza že vpisuje tečajnike za prvo, drugo in tretjo stopnjo SZJ. Čeprav je svetovni splet neusahljiv vir informacij in znanja, pa v svetovalnici LogOut in Zavodu Varni internet opozarjajo na naraščajoče število mladostnikov in odraslih, ki se spopadajo z odvisnostjo od spleta. Gre za sodobno duševno motnjo. Gostili bomo mater ozdravljenega spletnega odvisnika.

27 min

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je s sofinanciranjem Ministrstva za kulturo izdala knjigo Metulj. Publikacija je posebnost, saj slovenščino združuje z ilustracijami kretenj in slovenskim znakovnim jezikom (SZJ) na DVD-ju. Pri nastajanju knjige so sodelovali mladostniki s posebnimi potrebami. Slikanico Metulj si lahko izposodite v knjižnici ali jo brezplačno naročite pri Zvezi. Zveza je prav tako avtor in izdajatelj spletnega slovarja SZJ in mednarodnih kretenj, dostopnih na povezavi www.gluhi.si. Spletna slovarja sta koristen učni pripomoček za tečajnike slovenskega znakovnega jezika. Zveza že vpisuje tečajnike za prvo, drugo in tretjo stopnjo SZJ. Čeprav je svetovni splet neusahljiv vir informacij in znanja, pa v svetovalnici LogOut in Zavodu Varni internet opozarjajo na naraščajoče število mladostnikov in odraslih, ki se spopadajo z odvisnostjo od spleta. Gre za sodobno duševno motnjo. Gostili bomo mater ozdravljenega spletnega odvisnika.

AMZS, Pong Pong in 18. zimske OI gluhih

22. 3. 2015

Avto-moto zveza Slovenije se zavzema za večjo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu, tudi voznikov s posebnimi potrebami. Prav zato so pri AMZS razvili aplikacijo AMZS Pomoč na cesti in v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije organizirali brezplačni tečaj varne vožnje za 40 gluhih in naglušnih šoferjev. Kakšne pravice imajo gluhi tujci v Sloveniji? Spoznali bomo gluho Lalito ali Pong Pong v tajščini, ki se je lani spomladi iz Tajske preselila v Slovenijo. Živi s slišečimi starši in obiskuje Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana. Od 28. marca do 5. aprila bodo v Rusiji, v Sibiriji, potekale 18. zimske olimpijske igre gluhih. Med 344 tekmovalci iz 27 držav bo tudi predstavnica Slovenije, mlada, 17-letna obetavna smučarka Anja Drev.

27 min

Avto-moto zveza Slovenije se zavzema za večjo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu, tudi voznikov s posebnimi potrebami. Prav zato so pri AMZS razvili aplikacijo AMZS Pomoč na cesti in v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije organizirali brezplačni tečaj varne vožnje za 40 gluhih in naglušnih šoferjev. Kakšne pravice imajo gluhi tujci v Sloveniji? Spoznali bomo gluho Lalito ali Pong Pong v tajščini, ki se je lani spomladi iz Tajske preselila v Slovenijo. Živi s slišečimi starši in obiskuje Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana. Od 28. marca do 5. aprila bodo v Rusiji, v Sibiriji, potekale 18. zimske olimpijske igre gluhih. Med 344 tekmovalci iz 27 držav bo tudi predstavnica Slovenije, mlada, 17-letna obetavna smučarka Anja Drev.

8. marec, dan enakopravnih žena?

8. 3. 2015

8. marca 1909 so v Združenih državah Amerike potekale prve množične demonstracije za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk. Istega leta se je na Goričkem rodila Matilda Serec. Vse življenje je trdo delala doma – brez plačila. Gluhi Fridi Planinc je bila visokošolska izobrazba nedostopna, zaposlila se je kot šivilja. 15 let je vodila Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana in postala prva predsednica Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Tudi Anica Žeslin je sprva delala kot šivilja, po rojstvu otrok pa je ostala doma, finančno odvisna od moža. Podobna usoda je doletela gluhoslepo Miroslavo Čad. 106 let po demonstracijah za enakopravnost ženske v EU v povprečju zaslužijo 17 odstotkov manj kot moški.

27 min

8. marca 1909 so v Združenih državah Amerike potekale prve množične demonstracije za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk. Istega leta se je na Goričkem rodila Matilda Serec. Vse življenje je trdo delala doma – brez plačila. Gluhi Fridi Planinc je bila visokošolska izobrazba nedostopna, zaposlila se je kot šivilja. 15 let je vodila Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana in postala prva predsednica Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Tudi Anica Žeslin je sprva delala kot šivilja, po rojstvu otrok pa je ostala doma, finančno odvisna od moža. Podobna usoda je doletela gluhoslepo Miroslavo Čad. 106 let po demonstracijah za enakopravnost ženske v EU v povprečju zaslužijo 17 odstotkov manj kot moški.

Pestre dejavnosti 13 društev gluhih in naglušnih

22. 2. 2015

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije združuje 13 lokalnih društev s 5273 člani. Obiskali smo štiri društva in se prepričali o njihovem pestrem programu. Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih (DGN) za Gorenjsko Auris Kranj je v sodelovanju s tržiško občino pripomoglo k trajni rešitvi stanovanjskih težav svoje gluhe članice. DNG Podravja Maribor je lani jeseni začelo projekt socialne kuhinje, saj številnim njihovim članom zmanjkuje denarja celo za hrano. V DGN Koper dajejo velik poudarek informativni dejavnosti in izobraževanju svojih članov v slovenskem znakovnem jeziku. Člani DGN Dolenjske in Bele krajine pa so se v sodelovanju z novomeškimi gasilci seznanili z možnostjo alarmiranja s svetlobnimi signali ob nevarnosti in se uspešno evakuirali iz goreče stavbe.

26 min

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije združuje 13 lokalnih društev s 5273 člani. Obiskali smo štiri društva in se prepričali o njihovem pestrem programu. Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih (DGN) za Gorenjsko Auris Kranj je v sodelovanju s tržiško občino pripomoglo k trajni rešitvi stanovanjskih težav svoje gluhe članice. DNG Podravja Maribor je lani jeseni začelo projekt socialne kuhinje, saj številnim njihovim članom zmanjkuje denarja celo za hrano. V DGN Koper dajejo velik poudarek informativni dejavnosti in izobraževanju svojih članov v slovenskem znakovnem jeziku. Člani DGN Dolenjske in Bele krajine pa so se v sodelovanju z novomeškimi gasilci seznanili z možnostjo alarmiranja s svetlobnimi signali ob nevarnosti in se uspešno evakuirali iz goreče stavbe.

Polne roke kulture

8. 2. 2015

Slovenski kulturni praznik je tudi praznik gluhe manjšine v Sloveniji. Njene pripadnike povezujeta slovenski znakovni jezik in bogata kulturna ustvarjalnost. V tokratni oddaji bomo pokukali v zakulisje 10. gledališkega festivala gluhih, ki je v organizaciji Društva gluhih in naglušnih Posavja Krško v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije potekal v Brežicah. Obiskali smo 8. filmski festival gluhih, ki ga je gostilo koprsko društvo. Po Muzeju novejše zgodovine Slovenije nas je vodil gluhi vodnik Gašper Rems. Tudi sicer kulturne ustanove postopoma odpirajo svoja vrata osebam z okvaro sluha. Preverili smo, kje so napeljane indukcijske zanke za uporabnike slušnih aparatov, in koliko kulturnih dogodkov je pretolmačenih v slovenski znakovni jezik. Gluha skupnost si veliko obeta od Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017.

29 min

Slovenski kulturni praznik je tudi praznik gluhe manjšine v Sloveniji. Njene pripadnike povezujeta slovenski znakovni jezik in bogata kulturna ustvarjalnost. V tokratni oddaji bomo pokukali v zakulisje 10. gledališkega festivala gluhih, ki je v organizaciji Društva gluhih in naglušnih Posavja Krško v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije potekal v Brežicah. Obiskali smo 8. filmski festival gluhih, ki ga je gostilo koprsko društvo. Po Muzeju novejše zgodovine Slovenije nas je vodil gluhi vodnik Gašper Rems. Tudi sicer kulturne ustanove postopoma odpirajo svoja vrata osebam z okvaro sluha. Preverili smo, kje so napeljane indukcijske zanke za uporabnike slušnih aparatov, in koliko kulturnih dogodkov je pretolmačenih v slovenski znakovni jezik. Gluha skupnost si veliko obeta od Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017.

Dostopno, varna vožnja, Visoko nad oblaki

25. 1. 2015

V okviru Multimedijskega centra RTV Slovenija je zaživel spletni portal Dostopno.si, ki združuje programske vsebine v slovenskem znakovnem jeziku in s podnapisi za gluhe in naglušne ter oddaje z zvočnim opisom za slepe in slabovidne. Generalni direktor mag. Marko Filli zagotavlja, da bo prilagojenih vsebin za senzorne invalide na RTV Slovenija v prihodnosti še več. Slovenska zakonodaja gluhim ne dovoljuje vožnje motornega vozila za poklicne namene, kot amaterski vozniki pa lahko vozijo brez omejitev veljavnosti vozniškega dovoljenja. S člani Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje smo obiskali AMZS Center varne vožnje na Vranskem. V neprofitni komunikacijski kampanji Zvoke v roke, ki jo je zasnovala agencija Pristop, so svoje moči združili Val 202, pevka Neisha in Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Videospot Neishine avtorske pesmi Visoko nad oblaki na glasbenih lestvicah širi sporočilo o pomenu sluha, komunikacijskih izzivih in lepoti znakovne govorice.

25 min

V okviru Multimedijskega centra RTV Slovenija je zaživel spletni portal Dostopno.si, ki združuje programske vsebine v slovenskem znakovnem jeziku in s podnapisi za gluhe in naglušne ter oddaje z zvočnim opisom za slepe in slabovidne. Generalni direktor mag. Marko Filli zagotavlja, da bo prilagojenih vsebin za senzorne invalide na RTV Slovenija v prihodnosti še več. Slovenska zakonodaja gluhim ne dovoljuje vožnje motornega vozila za poklicne namene, kot amaterski vozniki pa lahko vozijo brez omejitev veljavnosti vozniškega dovoljenja. S člani Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje smo obiskali AMZS Center varne vožnje na Vranskem. V neprofitni komunikacijski kampanji Zvoke v roke, ki jo je zasnovala agencija Pristop, so svoje moči združili Val 202, pevka Neisha in Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Videospot Neishine avtorske pesmi Visoko nad oblaki na glasbenih lestvicah širi sporočilo o pomenu sluha, komunikacijskih izzivih in lepoti znakovne govorice.

Tolmači znakovnega jezika na rednih OŠ

11. 1. 2015

Od septembra 2014 se štirje gluhi učenci, ki obiskujejo redno osnovno šolo, in sicer v Cerknem, Komendi Moste in Ribnici, končno lahko šolajo s pomočjo tolmačev slovenskega znakovnega jezika (SZJ), in sicer v obsegu desetih 20-minutnih enot tolmačenja na teden. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport menijo, da so s takšno rešitvijo gluhim otrokom v integraciji omogočili enakovredno vključevanje v izobraževalni proces. Stroka se s tem ne strinja, saj tako Zakon o uporabi SZJ kot Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami predvidevata rabo tolmača v obsegu ur, kot jih gluhi učenec zares potrebuje. Obiskali smo tudi Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, kjer v razredih z gluhimi učenci izvajajo dvojezični pouk.

27 min

Od septembra 2014 se štirje gluhi učenci, ki obiskujejo redno osnovno šolo, in sicer v Cerknem, Komendi Moste in Ribnici, končno lahko šolajo s pomočjo tolmačev slovenskega znakovnega jezika (SZJ), in sicer v obsegu desetih 20-minutnih enot tolmačenja na teden. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport menijo, da so s takšno rešitvijo gluhim otrokom v integraciji omogočili enakovredno vključevanje v izobraževalni proces. Stroka se s tem ne strinja, saj tako Zakon o uporabi SZJ kot Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami predvidevata rabo tolmača v obsegu ur, kot jih gluhi učenec zares potrebuje. Obiskali smo tudi Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, kjer v razredih z gluhimi učenci izvajajo dvojezični pouk.

Tehnični pripomočki - največja pridobitev leta 2014

28. 12. 2014

V zadnji letošnji oddaji bomo poudarili pomembne zakonodajne dosežke in pravice, ki so jih invalidi pridobili v letu 2014. Invalidi so največja manjšina na svetu. Tretjega decembra, ob mednarodnem dnevu invalidov, so predstavniki invalidskih organizacij državni vrh znova pozvali, naj upošteva določila Konvencije Združenih narodov in naj ne krči sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki so za delovanje 27 invalidskih organizacij in okoli160 tisoč invalidnih oseb življenjskega pomena. Gluhi, naglušni in gluhoslepi ter osebe s polževim vsadkom so končno dobili pravico do tehničnih pripomočkov. 11. oktobra letos je namreč začel veljati Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila. Postopek uveljavljanja teh pravic na upravnih enotah je jasen, vendar država ni upoštevala, da gluhi za komunikacijo v znakovnem jeziku potrebujejo kakovostne in torej dražje pripomočke. Vse dobro v prihajajočem letu vam bo v poslanici zaželel tudi predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Vabljeni k ogledu!

27 min

V zadnji letošnji oddaji bomo poudarili pomembne zakonodajne dosežke in pravice, ki so jih invalidi pridobili v letu 2014. Invalidi so največja manjšina na svetu. Tretjega decembra, ob mednarodnem dnevu invalidov, so predstavniki invalidskih organizacij državni vrh znova pozvali, naj upošteva določila Konvencije Združenih narodov in naj ne krči sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki so za delovanje 27 invalidskih organizacij in okoli160 tisoč invalidnih oseb življenjskega pomena. Gluhi, naglušni in gluhoslepi ter osebe s polževim vsadkom so končno dobili pravico do tehničnih pripomočkov. 11. oktobra letos je namreč začel veljati Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila. Postopek uveljavljanja teh pravic na upravnih enotah je jasen, vendar država ni upoštevala, da gluhi za komunikacijo v znakovnem jeziku potrebujejo kakovostne in torej dražje pripomočke. Vse dobro v prihajajočem letu vam bo v poslanici zaželel tudi predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Vabljeni k ogledu!

Dan slovenskega znakovnega jezika

14. 12. 2014

Letošnji 14. november smo na državni ravni prvič uradno praznovali kot dan slovenskega znakovnega jezika. Praznik je vlada razglasila na predlog pristojnega ministrstva in na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki si že več kot 35 let prizadeva za pravice oseb z okvaro sluha in enakopraven položaj slovenskega znakovnega jezika. Predstavnike gluhe skupnosti je ob njihovem prazniku sprejel predsednik Republike Slovenije. Na posvetu v državnem svetu, ki so se ga med drugim udeležili tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, direktorica direktorata za invalide Dragica Bac in gluhi poslanec evropskega parlamenta Ádám Kósa, je stroka opozorila, da dvanajst let po sprejemu Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika gluhi otroci in mladostniki še vedno nimajo kakovostne izobrazbe v znakovnem jeziku. Na slovesnosti ob uradni razglasitvi dneva slovenskega znakovnega jezika je Zveza posebno priznanje podelila Meri Möderndorfer in mag. Aljoši Redžepoviču za njuno dolgoletno delo na področju uveljavljanja pravic gluhih in slovenskega znakovnega jezika.

27 min

Letošnji 14. november smo na državni ravni prvič uradno praznovali kot dan slovenskega znakovnega jezika. Praznik je vlada razglasila na predlog pristojnega ministrstva in na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki si že več kot 35 let prizadeva za pravice oseb z okvaro sluha in enakopraven položaj slovenskega znakovnega jezika. Predstavnike gluhe skupnosti je ob njihovem prazniku sprejel predsednik Republike Slovenije. Na posvetu v državnem svetu, ki so se ga med drugim udeležili tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, direktorica direktorata za invalide Dragica Bac in gluhi poslanec evropskega parlamenta Ádám Kósa, je stroka opozorila, da dvanajst let po sprejemu Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika gluhi otroci in mladostniki še vedno nimajo kakovostne izobrazbe v znakovnem jeziku. Na slovesnosti ob uradni razglasitvi dneva slovenskega znakovnega jezika je Zveza posebno priznanje podelila Meri Möderndorfer in mag. Aljoši Redžepoviču za njuno dolgoletno delo na področju uveljavljanja pravic gluhih in slovenskega znakovnega jezika.

Polnoletnost polževega vsadka v Sloveniji

23. 11. 2014

V ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru so marca 1996 prvič uspešno vsadili polžev vsadek odrasli gluhi osebi. Od leta 2007 poseg izvajajo tudi v mariborski kliniki. V 18 letih je z revolucionarnim medicinsko-tehničnim pripomočkom prvič oziroma spet slišalo 317 oseb. V tokratni oddaji bomo spoznali zgodbe gluhih, ki jim je polžev vsadek odprl vrata v svet zvoka. Danes 24-letni Gregor Balažic je bil prvi otrok v Sloveniji s polževim vsadkom. Lucija Mlakar z vsadkom pleše in igra klavir. Denisu Tramšku je medicinski pripomoček omogočil šolanje v večinski šoli in druženje z vrstniki. Franc Forštner, ki je sluh izgubil v odrasli dobi, pa je po vstavitvi lahko ohranil zaposlitev in znova slišal žuborenje potoka. Na petem Posvetu o rehabilitaciji oseb s polževim vsadkom v organizaciji Centra za sluh in govor Maribor so poudarili, da sta za uspeh ključnega pomena čim zgodnejša diagnostika in kakovostna operativna obravnava, ki ji sledi celovita govorno-slušna rehabilitacija.

27 min

V ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru so marca 1996 prvič uspešno vsadili polžev vsadek odrasli gluhi osebi. Od leta 2007 poseg izvajajo tudi v mariborski kliniki. V 18 letih je z revolucionarnim medicinsko-tehničnim pripomočkom prvič oziroma spet slišalo 317 oseb. V tokratni oddaji bomo spoznali zgodbe gluhih, ki jim je polžev vsadek odprl vrata v svet zvoka. Danes 24-letni Gregor Balažic je bil prvi otrok v Sloveniji s polževim vsadkom. Lucija Mlakar z vsadkom pleše in igra klavir. Denisu Tramšku je medicinski pripomoček omogočil šolanje v večinski šoli in druženje z vrstniki. Franc Forštner, ki je sluh izgubil v odrasli dobi, pa je po vstavitvi lahko ohranil zaposlitev in znova slišal žuborenje potoka. Na petem Posvetu o rehabilitaciji oseb s polževim vsadkom v organizaciji Centra za sluh in govor Maribor so poudarili, da sta za uspeh ključnega pomena čim zgodnejša diagnostika in kakovostna operativna obravnava, ki ji sledi celovita govorno-slušna rehabilitacija.

Jesen življenja: Dnevni center in psihosocialna pomoč na domu

9. 11. 2014

Vsak petnajsti prebivalec Slovenije je starejši od 65 let. Ob prvem oktobru, mednarodnem dnevu starejših, smo poiskali posebne socialne programe za starejše osebe z okvaro sluha, ki jih izvajajo društva gluhih in naglušnih po Sloveniji. Ustavili smo se v edinem dnevnem centru za gluhe, naglušne in gluho-slepe starostnike; program izvaja Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana. Društvo gluhih in naglušnih Posavja Krško pa je eno izmed sedmih društev, ki izvajajo program psihosocialne pomoči ostarelim gluhim, naglušnim in gluho-slepim.

25 min

Vsak petnajsti prebivalec Slovenije je starejši od 65 let. Ob prvem oktobru, mednarodnem dnevu starejših, smo poiskali posebne socialne programe za starejše osebe z okvaro sluha, ki jih izvajajo društva gluhih in naglušnih po Sloveniji. Ustavili smo se v edinem dnevnem centru za gluhe, naglušne in gluho-slepe starostnike; program izvaja Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana. Društvo gluhih in naglušnih Posavja Krško pa je eno izmed sedmih društev, ki izvajajo program psihosocialne pomoči ostarelim gluhim, naglušnim in gluho-slepim.

Z diplomo, brez zaposlitve in mednarodni teden gluhih

26. 10. 2014

Konec avgusta je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 27.361 oseb, mlajših od 30 let. Med njimi so tudi gluhi in naglušni diplomanti, ki z diplomami v rokah stojijo pred zavodom za zaposlovanje. V oddaji predstavljamo njihova prizadevanja, da bi našli službo. Zadnji teden septembra že tradicionalno potekajo prireditve ob mednarodnem tednu gluhih. Pobudi Svetovne zveze gluhih iz leta 1959 se je pridružila tudi Slovenija. Obiskali smo prireditve, ki so jih pripravili Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije in njena društva.

27 min

Konec avgusta je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 27.361 oseb, mlajših od 30 let. Med njimi so tudi gluhi in naglušni diplomanti, ki z diplomami v rokah stojijo pred zavodom za zaposlovanje. V oddaji predstavljamo njihova prizadevanja, da bi našli službo. Zadnji teden septembra že tradicionalno potekajo prireditve ob mednarodnem tednu gluhih. Pobudi Svetovne zveze gluhih iz leta 1959 se je pridružila tudi Slovenija. Obiskali smo prireditve, ki so jih pripravili Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije in njena društva.

(Ne)dostopnost medijev, spleta in javnega prometa

12. 10. 2014

Deveti člen Konvencije o pravicah invalidov državam pogodbenicam nalaga, da različnim skupinam invalidov zagotovijo nemoten dostop do fizičnega okolja, prevoza, informacij in komunikacij ter jim s tem omogočijo neodvisno življenje. Različne medijske vsebine, med drugim tudi na spletu, so gluhim v Sloveniji skoraj povsem nedostopne, uporaba javnega potniškega prometa pa je izziv za gibalno ovirane.

25 min

Deveti člen Konvencije o pravicah invalidov državam pogodbenicam nalaga, da različnim skupinam invalidov zagotovijo nemoten dostop do fizičnega okolja, prevoza, informacij in komunikacij ter jim s tem omogočijo neodvisno življenje. Različne medijske vsebine, med drugim tudi na spletu, so gluhim v Sloveniji skoraj povsem nedostopne, uporaba javnega potniškega prometa pa je izziv za gibalno ovirane.

Gluhi politično soodločamo

28. 9. 2014

V evropskem parlamentu o politiki osemindvajseterice odločata tudi dva gluha poslanca Ádám Kósa iz Madžarske in Helga Stevens iz Belgije, avstrijske volivce pa je že drugi mandat prepričala mag. Helene Jarmer. S spremembo Zakona o izenačevanju možnosti invalidov so gluhi in naglušni korak bliže k uveljavljanju pravice do sofinanciranja tehničnih pripomočkov. Kdaj jih bodo zares prejeli, ni znano. Slovenska reprezentanca se je udeležila evropskega prvenstva gluhih v odbojki na mivki, najuspešnejšega gluhega športnika sveta Miho Zupana pa smo pospremili na svetovno košarkarsko prvenstvo. Spomnili smo še na mednarodni dan gluhih, ki ga gluhi po vsem svetu praznujejo tretjo septembrsko soboto.

27 min

V evropskem parlamentu o politiki osemindvajseterice odločata tudi dva gluha poslanca Ádám Kósa iz Madžarske in Helga Stevens iz Belgije, avstrijske volivce pa je že drugi mandat prepričala mag. Helene Jarmer. S spremembo Zakona o izenačevanju možnosti invalidov so gluhi in naglušni korak bliže k uveljavljanju pravice do sofinanciranja tehničnih pripomočkov. Kdaj jih bodo zares prejeli, ni znano. Slovenska reprezentanca se je udeležila evropskega prvenstva gluhih v odbojki na mivki, najuspešnejšega gluhega športnika sveta Miho Zupana pa smo pospremili na svetovno košarkarsko prvenstvo. Spomnili smo še na mednarodni dan gluhih, ki ga gluhi po vsem svetu praznujejo tretjo septembrsko soboto.

Bogastvo kulturno-umetniškega ustvarjanja gluhih

14. 9. 2014

Gluha skupnost se lahko pohvali z bogato kulturno-umetniško ustvarjalnostjo, ki jo razvija že od začetka svojega povezovanja na Slovenskem od leta 1934. Gluhi so izvrstni pantomimiki, ukvarjajo se z gledališčem, filmom in poezijo v znakovnem jeziku ter so nadarjeni za likovno umetnost. Obiskali smo premiero CODA, v kateri je skupina gluhih gledališčnikov Tihe stopinje spregovorila o dveh ločenih svetovih – svetu slišečih in svetu gluhih. Na likovni koloniji v Slovenskih Konjicah so ustvarjali gluhi akademski in ljubiteljski slikarji, naglušni restavrator Levin Rodica pa nam je pokazal svojo zbirko starin.

26 min

Gluha skupnost se lahko pohvali z bogato kulturno-umetniško ustvarjalnostjo, ki jo razvija že od začetka svojega povezovanja na Slovenskem od leta 1934. Gluhi so izvrstni pantomimiki, ukvarjajo se z gledališčem, filmom in poezijo v znakovnem jeziku ter so nadarjeni za likovno umetnost. Obiskali smo premiero CODA, v kateri je skupina gluhih gledališčnikov Tihe stopinje spregovorila o dveh ločenih svetovih – svetu slišečih in svetu gluhih. Na likovni koloniji v Slovenskih Konjicah so ustvarjali gluhi akademski in ljubiteljski slikarji, naglušni restavrator Levin Rodica pa nam je pokazal svojo zbirko starin.

Zgodbe iz rejništva

22. 6. 2014

Trenutno je v rejništvu 12 gluhih in naglušnih otrok. Do devetdesetih let, ko še ni bilo urejenih šolskih prevozov, je bilo pri rejniških družinah nameščeno večje število otrok z okvaro sluha, ki so se šolali v enem izmed specializiranih zavodov v Ljubljani, Mariboru ali Portorožu. Njihovo število ni znano, saj Direktorat za družino register rejništva vodi šele od leta 2004. Pri izbiri rejniške družine prav tako ni pogoja, da bi rejniki morali obvladati znakovni jezik, zato so bili gluhi v rejništvu pogosto nerazumljeni in osamljeni.

26 min

Trenutno je v rejništvu 12 gluhih in naglušnih otrok. Do devetdesetih let, ko še ni bilo urejenih šolskih prevozov, je bilo pri rejniških družinah nameščeno večje število otrok z okvaro sluha, ki so se šolali v enem izmed specializiranih zavodov v Ljubljani, Mariboru ali Portorožu. Njihovo število ni znano, saj Direktorat za družino register rejništva vodi šele od leta 2004. Pri izbiri rejniške družine prav tako ni pogoja, da bi rejniki morali obvladati znakovni jezik, zato so bili gluhi v rejništvu pogosto nerazumljeni in osamljeni.

Portret Barbare Vegelj - Prek trnja do zvezd

8. 6. 2014

V tokratni oddaji bomo predstavili portret Barbare Vegelj, ki se je rodila popolnoma gluha, a se je brez večjih težav vključila v svet slišečih. Danes je uspešna podjetnica, vendar se je na svoji poti spopadala s številnimi ovirami. Polžev vsadek je dobila šele pri 28 letih in komaj takrat prvič zaslišala žuborenje vode in ptic. Njeno življenje je zaznamovano predvsem z adrenalinskimi športi: dirkanjem z gokartom, smučanjem, rokometom in skoki s padalom iz letala, pri čemer se je tudi hudo poškodovala. Barbara je dokaz, da je s trdim delom in vztrajnostjo mogoče marsikaj premakniti in premagati v še tako kočljivih razmerah.

26 min

V tokratni oddaji bomo predstavili portret Barbare Vegelj, ki se je rodila popolnoma gluha, a se je brez večjih težav vključila v svet slišečih. Danes je uspešna podjetnica, vendar se je na svoji poti spopadala s številnimi ovirami. Polžev vsadek je dobila šele pri 28 letih in komaj takrat prvič zaslišala žuborenje vode in ptic. Njeno življenje je zaznamovano predvsem z adrenalinskimi športi: dirkanjem z gokartom, smučanjem, rokometom in skoki s padalom iz letala, pri čemer se je tudi hudo poškodovala. Barbara je dokaz, da je s trdim delom in vztrajnostjo mogoče marsikaj premakniti in premagati v še tako kočljivih razmerah.

Zakon o igrah na srečo, naglušnost in slušni aparati, vozniki z okvaro sluha in miss gluhih

25. 5. 2014

Vlada Alenke Bratušek je pred odstopom premierke načrtovala spremembo Zakona o igrah na srečo. Izvedeli boste, kakšne spremembe so predvideli. Ministrstvo za zdravje je pri spremembi Pravilnika o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil storilo administrativno napako in z njo voznikom z okvaro sluha odvzelo že pridobljene pravice. Pri nas je samo v letu 2013 8700 oseb prejelo najmanj en slušni aparat iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Država je za to namenila 4,3 milijona evrov. Se bo cenovni standard za pridobitev slušnega aparata povišal? Naziv miss gluhih Slovenije za leto 2014 je prejela 19-letna Maša Gruden iz Ljubljane.

27 min

Vlada Alenke Bratušek je pred odstopom premierke načrtovala spremembo Zakona o igrah na srečo. Izvedeli boste, kakšne spremembe so predvideli. Ministrstvo za zdravje je pri spremembi Pravilnika o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil storilo administrativno napako in z njo voznikom z okvaro sluha odvzelo že pridobljene pravice. Pri nas je samo v letu 2013 8700 oseb prejelo najmanj en slušni aparat iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Država je za to namenila 4,3 milijona evrov. Se bo cenovni standard za pridobitev slušnega aparata povišal? Naziv miss gluhih Slovenije za leto 2014 je prejela 19-letna Maša Gruden iz Ljubljane.

Invalidska podjetja

11. 5. 2014

V Sloveniji imajo invalidska podjetja več kot 60-letno tradicijo. Danes so to gospodarske družbe, ki delujejo v različnih panogah in zaposlujejo skoraj petino vseh zaposlenih invalidov. Trenutno je registriranih 139 invalidskih podjetij, ki zaposlujejo več kot 11 tisoč ljudi, od tega skoraj 5.500 invalidov. V Sloveniji sta na tem področju po rasti, široki ponudbi storitev in številu zaposlenih invalidov odlična primera podjetji Birografika Bori in Želva.

25 min

V Sloveniji imajo invalidska podjetja več kot 60-letno tradicijo. Danes so to gospodarske družbe, ki delujejo v različnih panogah in zaposlujejo skoraj petino vseh zaposlenih invalidov. Trenutno je registriranih 139 invalidskih podjetij, ki zaposlujejo več kot 11 tisoč ljudi, od tega skoraj 5.500 invalidov. V Sloveniji sta na tem področju po rasti, široki ponudbi storitev in številu zaposlenih invalidov odlična primera podjetji Birografika Bori in Želva.

Dan znakovnega jezika

27. 4. 2014

Vlada Republike Slovenije je 14. november razglasila za dan slovenskega znakovnega jezika. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije zato letos pripravlja številne dogodke, s katerimi želi znakovni jezik čim bolj približati širši javnosti. Pripravili smo reportažo z gledališke predstave Plemena, bili na predstavitvi informativne dejavnosti za gluhe in naglušne ter posneli recitacijo pesmi v znakovnem jeziku v Varstveno-delovnem centru Markovec. Izvajalci projekta Razširimo obzorja kulturnega so spregovorili o fizični in spletni dostopnosti za ranljive skupine, skupaj s predsednikom države Borutom Pahorjem pa smo bili tudi na ogledu Ljubljane.

27 min

Vlada Republike Slovenije je 14. november razglasila za dan slovenskega znakovnega jezika. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije zato letos pripravlja številne dogodke, s katerimi želi znakovni jezik čim bolj približati širši javnosti. Pripravili smo reportažo z gledališke predstave Plemena, bili na predstavitvi informativne dejavnosti za gluhe in naglušne ter posneli recitacijo pesmi v znakovnem jeziku v Varstveno-delovnem centru Markovec. Izvajalci projekta Razširimo obzorja kulturnega so spregovorili o fizični in spletni dostopnosti za ranljive skupine, skupaj s predsednikom države Borutom Pahorjem pa smo bili tudi na ogledu Ljubljane.

Ne slišim dobro, kaj zdaj?

13. 4. 2014

Z uporabo pripomočkov, ki ščitijo sluh v hrupnem okolju, lahko preprečimo okvaro svojega senzornega organa, saj so okvare neozdravljive. Marko Štanta, avtor knjige Naglušni naglušnemu, bo pojasnil, kaj je naglušnost in kako vpliva na človeka. Razvoj tehnologije pa je prinesel številne izboljšave za osebe, ki že imajo okvarjen sluh. Toda kljub vsemu napredku tehnologija v resnici še ne ponuja rešitve, ki bi omogočala, da bi ljudje z okvaro sluha slišali tako dobro kot tisti brez okvare.

26 min

Z uporabo pripomočkov, ki ščitijo sluh v hrupnem okolju, lahko preprečimo okvaro svojega senzornega organa, saj so okvare neozdravljive. Marko Štanta, avtor knjige Naglušni naglušnemu, bo pojasnil, kaj je naglušnost in kako vpliva na človeka. Razvoj tehnologije pa je prinesel številne izboljšave za osebe, ki že imajo okvarjen sluh. Toda kljub vsemu napredku tehnologija v resnici še ne ponuja rešitve, ki bi omogočala, da bi ljudje z okvaro sluha slišali tako dobro kot tisti brez okvare.

Podjetniki z okvaro sluha

23. 3. 2014

V Evropski uniji je okoli 23 milijonov malih in srednje velikih podjetij, ki obsegajo skoraj 99 odstotkov vseh podjetij v Uniji. Ta podjetja zaposlujejo več kot 100 milijonov ljudi in so obenem bistven vir inovacij in razvoja. Zaradi naštetih dejavnikov so ključnega pomena za rast evropskega gospodarstva. Med uspešnimi podjetniki so tudi gluhi in naglušni, ki delujejo v različnih panogah.

26 min

V Evropski uniji je okoli 23 milijonov malih in srednje velikih podjetij, ki obsegajo skoraj 99 odstotkov vseh podjetij v Uniji. Ta podjetja zaposlujejo več kot 100 milijonov ljudi in so obenem bistven vir inovacij in razvoja. Zaradi naštetih dejavnikov so ključnega pomena za rast evropskega gospodarstva. Med uspešnimi podjetniki so tudi gluhi in naglušni, ki delujejo v različnih panogah.

Pridobljena okvara sluha

9. 3. 2014

Trajne izgube delovanja senzornih organov, bodisi vida bodisi sluha, ni mogoče pozdraviti. Stanje lahko le nekoliko izboljšamo, denimo z uporabo slušnih pripomočkov. Miss universe, 23-letna Sara Savnik, obiskuje visoko šolo za dizajn. Pred šestimi leti je dogodek na poti do šole za vedno spremenil njeno življenje. Tinitus je slušna okvara, za katero stalno ali občasno trpi ena tretjina odraslega prebivalstva. Med njimi je tudi Valentina Petrovič, ki zaradi glasnega šumenja skorajda ne sliši več. Predstavili bomo tudi pomembno novost na televiziji Slovenija, RTV 4D.

26 min

Trajne izgube delovanja senzornih organov, bodisi vida bodisi sluha, ni mogoče pozdraviti. Stanje lahko le nekoliko izboljšamo, denimo z uporabo slušnih pripomočkov. Miss universe, 23-letna Sara Savnik, obiskuje visoko šolo za dizajn. Pred šestimi leti je dogodek na poti do šole za vedno spremenil njeno življenje. Tinitus je slušna okvara, za katero stalno ali občasno trpi ena tretjina odraslega prebivalstva. Med njimi je tudi Valentina Petrovič, ki zaradi glasnega šumenja skorajda ne sliši več. Predstavili bomo tudi pomembno novost na televiziji Slovenija, RTV 4D.

Javna dela

23. 2. 2014

Konec januarja 2014 je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 129.843 brezposelnih oseb, med njimi tudi skoraj 18.000 invalidov. 80 odstotkov jih je bilo dolgotrajno brezposelnih. Eden izmed ukrepov države za zmanjševanje števila brezposelnih so javna dela. Lokalna društva gluhih in naglušnih jih po vsej Sloveniji izvajajo na področju oskrbe starejših, pomoči potrebnih ljudi. Ti programi so namenjeni gluhim, izvajajo pa jih gluhe osebe. Izvajalci javnih del so v svojem okolju in komunicirajo lahko z znakovnim jezikom. Oskrbovance pa nekdo razume, poleg tega pa niso več osamljeni.

23 min

Konec januarja 2014 je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 129.843 brezposelnih oseb, med njimi tudi skoraj 18.000 invalidov. 80 odstotkov jih je bilo dolgotrajno brezposelnih. Eden izmed ukrepov države za zmanjševanje števila brezposelnih so javna dela. Lokalna društva gluhih in naglušnih jih po vsej Sloveniji izvajajo na področju oskrbe starejših, pomoči potrebnih ljudi. Ti programi so namenjeni gluhim, izvajajo pa jih gluhe osebe. Izvajalci javnih del so v svojem okolju in komunicirajo lahko z znakovnim jezikom. Oskrbovance pa nekdo razume, poleg tega pa niso več osamljeni.

Gluha akademska slikarja

9. 2. 2014

V čast Prešernovemu dnevu, našemu največjemu kulturnemu prazniku, današnjo oddajo posvečamo dvema izjemnima gluhima akademskima slikarjema. Umetnika izhajata iz različnih generacij, druži pa ju izredna strast do slikanja. Izbranim motivom se najraje posvečata v svojem ateljeju. S slikanjem luščita skrivnosti izbranih motivov in tako gledalcu odpirata pogled v svojo dušo. Oba sta po končanem šolanju na akademiji z nespornim risarskim talentom izoblikovala svoj likovni jezik. Ob gledanju njunih slik lahko poleg vidne resničnosti vstopimo tudi v intimo slikarjevega doživljanja.

27 min

V čast Prešernovemu dnevu, našemu največjemu kulturnemu prazniku, današnjo oddajo posvečamo dvema izjemnima gluhima akademskima slikarjema. Umetnika izhajata iz različnih generacij, druži pa ju izredna strast do slikanja. Izbranim motivom se najraje posvečata v svojem ateljeju. S slikanjem luščita skrivnosti izbranih motivov in tako gledalcu odpirata pogled v svojo dušo. Oba sta po končanem šolanju na akademiji z nespornim risarskim talentom izoblikovala svoj likovni jezik. Ob gledanju njunih slik lahko poleg vidne resničnosti vstopimo tudi v intimo slikarjevega doživljanja.

Gluhi se ne morejo izobraževati v svojem maternem jeziku

26. 1. 2014

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki velja od 1. septembra 2013, naj bi gluhim otrokom v vrtcih, večinskih in specializiranih osnovnih in srednjih šolah omogočal izobraževanje s tolmačem slovenskega znakovnega jezika, a se v tem šolskem letu še ne izvaja. Preverili smo, kako poteka izobraževanje na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, kjer kot edini v Sloveniji uporabljajo dvojezično metodo poučevanja gluhih. Na Osnovni šoli dr. Franceta Prešerna v Ribnici smo se prepričali, da gluhi otroci, ki kot prvi jezik uporabljajo slovenski znakovni jezik, zelo težko sledijo pouku brez tolmača. Stroka, ki se je zbrala na okrogli mizi v organizaciji Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, je ogorčena, saj meni, da Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport z neizvajanjem zakona dopušča nadaljevanje slabo izobražene generacije gluhih.

25 min

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki velja od 1. septembra 2013, naj bi gluhim otrokom v vrtcih, večinskih in specializiranih osnovnih in srednjih šolah omogočal izobraževanje s tolmačem slovenskega znakovnega jezika, a se v tem šolskem letu še ne izvaja. Preverili smo, kako poteka izobraževanje na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, kjer kot edini v Sloveniji uporabljajo dvojezično metodo poučevanja gluhih. Na Osnovni šoli dr. Franceta Prešerna v Ribnici smo se prepričali, da gluhi otroci, ki kot prvi jezik uporabljajo slovenski znakovni jezik, zelo težko sledijo pouku brez tolmača. Stroka, ki se je zbrala na okrogli mizi v organizaciji Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, je ogorčena, saj meni, da Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport z neizvajanjem zakona dopušča nadaljevanje slabo izobražene generacije gluhih.

S športom in prehrano do zdravja

12. 1. 2014

Podatki Inštituta za varovanje zdravja kažejo, da se Slovenci premalo gibljemo, vsaj polovica prebivalstva pa ima težave s čezmerno telesno težo. Zaradi pomanjkanja športnih dejavnosti pa nastanejo tudi številne kronične bolezni. V povezavi s pravim načinom prehranjevanja lahko redna fizična vadba izboljša duševno počutje, zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen in visok krvni tlak. Predvsem pa zmanjšuje stres in pozitivno vpliva na vsesplošno kakovost življenja.

26 min

Podatki Inštituta za varovanje zdravja kažejo, da se Slovenci premalo gibljemo, vsaj polovica prebivalstva pa ima težave s čezmerno telesno težo. Zaradi pomanjkanja športnih dejavnosti pa nastanejo tudi številne kronične bolezni. V povezavi s pravim načinom prehranjevanja lahko redna fizična vadba izboljša duševno počutje, zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen in visok krvni tlak. Predvsem pa zmanjšuje stres in pozitivno vpliva na vsesplošno kakovost življenja.

Prednosti in nevarnosti medmrežja

22. 12. 2013

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

26 min

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

Vzgoja otrok, izobraževalno-svetovalna oddaja

8. 12. 2013

Med sovrstniki je čedalje več nasilja, vse manj druženja poteka brez uporabe elektronskih naprav, zato imajo mlajši ljudje težave pri vključevanju v družbo. Učitelji pravijo, da je učni uspeh vse slabši, učenci so nemirni, čedalje teže se osredotočajo na razlago snovi. K vsemu temu močno pripomore vzgoja, ki jo ponuja sodobna družba. Obenem pa je prihodnost družbe odvisna prav od otrok, ki jih vzgaja. Vlaganje v otrokovo vzgojo je najboljša naložba za njegovo prihodnost, ko bo potreboval različne veščine, da bo lahko uspešen, da bo dosegel svoje cilje in bo sposoben reševati probleme.

25 min

Med sovrstniki je čedalje več nasilja, vse manj druženja poteka brez uporabe elektronskih naprav, zato imajo mlajši ljudje težave pri vključevanju v družbo. Učitelji pravijo, da je učni uspeh vse slabši, učenci so nemirni, čedalje teže se osredotočajo na razlago snovi. K vsemu temu močno pripomore vzgoja, ki jo ponuja sodobna družba. Obenem pa je prihodnost družbe odvisna prav od otrok, ki jih vzgaja. Vlaganje v otrokovo vzgojo je najboljša naložba za njegovo prihodnost, ko bo potreboval različne veščine, da bo lahko uspešen, da bo dosegel svoje cilje in bo sposoben reševati probleme.

Problematika vrhunskega športa gluhih

24. 11. 2013

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

28 min

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

Tolmači SZJ so vez med gluhimi in slišečimi

10. 11. 2013

V tokratni oddaji bomo predstavili pogoje za pridobitev poklicne kvalifikacije tolmač slovenskega znakovnega jezika in spoznali delo sodno zapriseženih tolmačev. Na mednarodni konferenci Evropskega foruma tolmačev znakovnega jezika smo poiskali odgovor na vprašanje, ali tehnologija nadomešča ali podpira delo tolmačev. Obiskali smo tudi tečaj slovenskega znakovnega jezika. Vabljeni k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini v nedeljo, 10. novembra!

26 min

V tokratni oddaji bomo predstavili pogoje za pridobitev poklicne kvalifikacije tolmač slovenskega znakovnega jezika in spoznali delo sodno zapriseženih tolmačev. Na mednarodni konferenci Evropskega foruma tolmačev znakovnega jezika smo poiskali odgovor na vprašanje, ali tehnologija nadomešča ali podpira delo tolmačev. Obiskali smo tudi tečaj slovenskega znakovnega jezika. Vabljeni k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini v nedeljo, 10. novembra!

Problematika gluhih študentov in kongres FEAPDA

27. 10. 2013

Slovenska zakonodaja predvideva rešitve za premagovanje težav ljudi z okvaro sluha tudi na področju izobraževanja. V Zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika imajo gluhi med drugim pravico do tolmača na predavanjih. Stroške za tolmačenje bi morale v skladu z zakonom plačevati izvajalke nacionalnega visokošolskega izobraževanja. Kljub zakonu ta pravica gluhim ni zagotovljena. Poročali bomo tudi o mednarodnem kongresu Evropskega združenja učiteljev gluhih.

27 min

Slovenska zakonodaja predvideva rešitve za premagovanje težav ljudi z okvaro sluha tudi na področju izobraževanja. V Zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika imajo gluhi med drugim pravico do tolmača na predavanjih. Stroške za tolmačenje bi morale v skladu z zakonom plačevati izvajalke nacionalnega visokošolskega izobraževanja. Kljub zakonu ta pravica gluhim ni zagotovljena. Poročali bomo tudi o mednarodnem kongresu Evropskega združenja učiteljev gluhih.

Mednarodni dan gluhih, izobraževalno-svetovalna oddaja

13. 10. 2013

Tretjo soboto v septembru 70 milijonov gluhih po vsem svetu praznuje mednarodni dan gluhih. Ta dan gluhi opozarjajo nase, na težave, s katerimi se srečujejo med slišečo populacijo, in na neenakopraven položaj v družbi. Javnost med drugim seznanjajo tudi s kulturo manjšin in znakovnim jezikom. Za osrednjo nacionalno prireditev je Zveza izbrala Novo Gorico, ker je Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske ta dan praznovalo 60. obletnico delovanja.

26 min

Tretjo soboto v septembru 70 milijonov gluhih po vsem svetu praznuje mednarodni dan gluhih. Ta dan gluhi opozarjajo nase, na težave, s katerimi se srečujejo med slišečo populacijo, in na neenakopraven položaj v družbi. Javnost med drugim seznanjajo tudi s kulturo manjšin in znakovnim jezikom. Za osrednjo nacionalno prireditev je Zveza izbrala Novo Gorico, ker je Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske ta dan praznovalo 60. obletnico delovanja.

Tehnični pripomočki za gluhe in naglušne, izobraževalno-svetovalna oddaja

22. 9. 2013

Razvedrilna oddaja

26 min

Razvedrilna oddaja

Olimpijske igre gluhih, Sofija 2013, izobraževalno-svetovalna oddaja

8. 9. 2013

Bolgarska prestolnica Sofija je od 26. julija do 4. avgusta gostila največji športni dogodek gluhih, 22. poletne olimpijske igre Deaflympics. Slovenijo je v dveh panogah zastopalo 12 košarkarjev – uvrstili so se na sedmo mesto – in teniški igralec Marino Kegl. 18-letnik je izpolnil pričakovanja in se med 42 najboljšimi teniškimi igralci na olimpijskih igrah uvrstil na deveto mesto.

28 min

Bolgarska prestolnica Sofija je od 26. julija do 4. avgusta gostila največji športni dogodek gluhih, 22. poletne olimpijske igre Deaflympics. Slovenijo je v dveh panogah zastopalo 12 košarkarjev – uvrstili so se na sedmo mesto – in teniški igralec Marino Kegl. 18-letnik je izpolnil pričakovanja in se med 42 najboljšimi teniškimi igralci na olimpijskih igrah uvrstil na deveto mesto.

Naglušni, premiera in samopomočna skupina

23. 6. 2013

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

28 min

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

Študenti invalidi, invalidska podjetja in volitve na ZDGNS

9. 6. 2013

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

27 min

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

(Ne)dostopnost do izobraževanja in delavske pravice

26. 5. 2013

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

28 min

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

Prisluhnimo tišini

12. 5. 2013

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

28 min

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

Opismenjevanje, prilagoditve za senzorne invalide na TV SLO, izobraževalno-svetovalna oddaja

28. 4. 2013

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

26 min

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

Korpus, tolmačenje Dnevnika in anketa

14. 4. 2013

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

27 min

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja

24. 3. 2013

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

26 min

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

Prisluhnimo tišini

10. 3. 2013

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

27 min

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja

24. 2. 2013

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

19 min

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

Genetika in delovanje možganov

10. 2. 2013

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

27 min

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

6 let spletne TV in 10 let zakona o SZJ, izobraževalno-svetovalna oddaja

27. 1. 2013

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

27 min

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

Sistemsko kršenje pravic gluhih do izobraževanja v slovenskem znakovnem jeziku

13. 1. 2013

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

25 min

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

Dostopnost do storitev in komunikacija, izobraževalno-svetovalna oddaja

23. 12. 2012

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

28 min

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

Naglušnost in integracija, izobraževalno-svetovalna oddaja

9. 12. 2012

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

27 min

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

Znakovni jezik je kul!, izobraževalno-svetovalna oddaja

25. 11. 2012

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

29 min

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

Slušni aparati in zaščita sluha

11. 11. 2012

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

27 min

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

Prednosti in ovire znakovne komunikacije gluhih, izobraževalno-svetovalna oddaja

28. 10. 2012

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

28 min

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.