Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Shranjeno V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Bodi režiser
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Zaključi urejanje
Seznam
Shranjeno
Zaključi urejanje
Zadnje dodano
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

Ultrazvok

Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Zadnji prispevki

Ključ do zdrave in dolge starosti je v imunskem sistemu

24. 11. 2022

Staranje imunskega sistema - drugič

10 min

Staranje imunskega sistema - drugič

Staranje imunskega sistema - prvič

17. 11. 2022

Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema

12 min

Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema

Covid: Anketirani podpirajo (70%) prezračevanje, izolacijo in maske v zdravstvu ter domovih za starejše

10. 11. 2022

Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom

10 min

Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom

Nov uspeh ljubljanskih kardiologov: bolnika dobro okrevata

3. 11. 2022

Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke

9 min

Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke

Ihan: Več zapletov zaradi covida je ob drugi okužbi, še več ob tretji

27. 10. 2022

Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu

11 min

Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu

Roman Jerala: Smiselno je prezračevanje, uporaba mask, absolutno pa cepljenje

20. 10. 2022

S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih

13 min

S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih

V krvi najdemo beljakovine, značilne za multiplo sklerozo, alzheimerjevo bolezen ali možgansko kap

13. 10. 2022

V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije

14 min

V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije

Psihiatrinja: Panika ni smrtna, ampak ekstremno neprijetna

6. 10. 2022

Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah

11 min

Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah

Bolezen napreduje počasi, a ko poči žila, je potrebna hitra reakcija

29. 9. 2022

Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte

9 min

Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte

Infektolog Trampuž še vedno prisega na uporabo zaščitnih mask

22. 9. 2022

Koronavirus bo še krožil in nas okuževal

10 min

Koronavirus bo še krožil in nas okuževal

Covid: Že oktobra pričakujemo med dva do štiri tisoč okužb dnevno

15. 9. 2022

Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.

12 min

Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.

Dolgi covid: Možgani mi enostavno pregorijo

8. 9. 2022

Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida

12 min

Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida

Nevrolog: Covid so preboleli na nogah, zdaj pa so se začele težave

1. 9. 2022

Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu

11 min

Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu

Otrokom ne damo testa ustvarjalnosti, ampak naloge, ki omogočajo ustvarjalnost

25. 8. 2022

Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti

13 min

Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti

Hugon Možina: Dvajset odstotkov bolnikov z disekcijo aorte umre še preden pridejo v bolnišnico

18. 8. 2022

Značilna je močna bolečina v prsnem košu

11 min

Značilna je močna bolečina v prsnem košu

Razkrite skrivnosti modrih con – petih krajev, kjer ljudje živijo najdlje

11. 8. 2022

Recept za dolgoživost

11 min

Recept za dolgoživost

Alojz Ihan: Jeseni bodo prišla cepiva, ki bodo vsebovala tudi omikron

4. 8. 2022

Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje

7 min

Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje

Novi primeri opičjih koz v Sloveniji

28. 7. 2022

Previdnost ni odveč. Na kaj naj bomo pozorni?

10 min

Previdnost ni odveč. Na kaj naj bomo pozorni?

Različica BA.5 se le malo ozira na imunost po cepljenju in tudi po preboleli okužbi z omikronom ali delto

21. 7. 2022

Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije

11 min

Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije

Golnik – Zürich: Dobre novice o odkrivanju in zdravljenju pljučnega raka

14. 7. 2022

Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši

10 min

Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši

Dr. Lejko Zupanc: To je enostaven priročnik za življenje s covidom

7. 7. 2022

Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom

9 min

Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom

Prehranske vlaknine – zanemarjen temelj zdravja

30. 6. 2022

Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol

9 min

Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol

Gojmir Lešnjak Gojc o dolgem covidu: Dolgo bo trajalo, da bodo pljuča v redu

23. 6. 2022

Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.

9 min

Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.

Zaradi motenj dihanja med spanjem raven kisika nevarno pade – kot pri hudem covidu

16. 6. 2022

Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi

10 min

Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi

Opičje koze: Izpuščaj po celem telesu, tudi genitalijah

9. 6. 2022

Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK government

11 min

Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK government

Nevrologinja: Krivci za MS so geni, okužbe, kajenje, pomanjkanje vitamina D

2. 6. 2022

Ko je nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, ki v Kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične.

14 min

Ko je nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, ki v Kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične.

Študije: Gibanje za uravnavanje sladkorja pomembnejše od zdrave prehrane

26. 5. 2022

V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok večkrat povemo, da je preventiva boljša od kurative: da je bolezen bolje preprečevati kot zdraviti. Ob tem največkrat podčrtamo pomen zdravega življenjskega sloga. Tokrat vam ponujamo dokaz. Ob začetku akcije ozaveščanja o sladkorni bolezni #darujemkilometre2022, ki jo pripravlja Zveza društev diabetikov Slovenije, smo govorili s strokovnjaki in z bolniki s sladkorno boleznijo. Sodelujejo: Andrej Drašler (ambasador projekta), Andreja Širca Čampa (klinična dietetičarka, UKC Ljubljana), Ana Turšič (ambasadorka projekta) in Robert Gratton (Zveza društev diabetikov Slovenije). Iz svojega zornega kota je vsak sodelujoči osvetlil, kako zelo so za obvladovanje ali še bolje – za samoobvladovanje sladkorne bolezni pomembni gibanje, šport in pravilna prehrana. Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni na svetu, z njo živi kar vsak deseti Slovenec.

14 min

V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok večkrat povemo, da je preventiva boljša od kurative: da je bolezen bolje preprečevati kot zdraviti. Ob tem največkrat podčrtamo pomen zdravega življenjskega sloga. Tokrat vam ponujamo dokaz. Ob začetku akcije ozaveščanja o sladkorni bolezni #darujemkilometre2022, ki jo pripravlja Zveza društev diabetikov Slovenije, smo govorili s strokovnjaki in z bolniki s sladkorno boleznijo. Sodelujejo: Andrej Drašler (ambasador projekta), Andreja Širca Čampa (klinična dietetičarka, UKC Ljubljana), Ana Turšič (ambasadorka projekta) in Robert Gratton (Zveza društev diabetikov Slovenije). Iz svojega zornega kota je vsak sodelujoči osvetlil, kako zelo so za obvladovanje ali še bolje – za samoobvladovanje sladkorne bolezni pomembni gibanje, šport in pravilna prehrana. Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni na svetu, z njo živi kar vsak deseti Slovenec.

Izračunajte, ali vam grozi zlom zaradi osteoporoze

19. 5. 2022

Ni veliko področij, na katerih smo Slovenci prvi na svetu. Zdaj pa so podatki pokazali, da med vsemi državami prav v Sloveniji največ uporabljamo poseben medicinski kalkulator FRAX. S pomočjo vprašalnika lahko hitro in enostavno izračunamo, ali nam grozi zlom zaradi osteoporoze, ali ne. Osteoporoza – drugič. O zgodnjem odkrivanju, o meritvi DXA in mineralni kostni gostoti ter o FRAXu. Sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. Tomaž Kocjan z UKC Ljubljana.

11 min

Ni veliko področij, na katerih smo Slovenci prvi na svetu. Zdaj pa so podatki pokazali, da med vsemi državami prav v Sloveniji največ uporabljamo poseben medicinski kalkulator FRAX. S pomočjo vprašalnika lahko hitro in enostavno izračunamo, ali nam grozi zlom zaradi osteoporoze, ali ne. Osteoporoza – drugič. O zgodnjem odkrivanju, o meritvi DXA in mineralni kostni gostoti ter o FRAXu. Sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. Tomaž Kocjan z UKC Ljubljana.

Zdravilo, ki zgradi novo zdravo kost

12. 5. 2022

Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov. V Ultrazvoku smo tokrat – prosto po prof. dr. Tomažu Kocjanu iz UKC Ljubljana – iz prve stopničke zdravljenja osteoporoze; to je zdrav življenjski slog, preskočili kar na tretjo stopničko; to pa je zdravljenje z zdravili. Tudi v Sloveniji je namreč na voljo novo drago zdravilo, ki pri težki osteoporozi tveganje za zlome vretenc že v prvem letu zmanjša za 50 odstotkov.

9 min

Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov. V Ultrazvoku smo tokrat – prosto po prof. dr. Tomažu Kocjanu iz UKC Ljubljana – iz prve stopničke zdravljenja osteoporoze; to je zdrav življenjski slog, preskočili kar na tretjo stopničko; to pa je zdravljenje z zdravili. Tudi v Sloveniji je namreč na voljo novo drago zdravilo, ki pri težki osteoporozi tveganje za zlome vretenc že v prvem letu zmanjša za 50 odstotkov.

Tudi najboljše zdravilo proti covidu paxlovid ima pomanjkljivosti

5. 5. 2022

Agencija Reuters je v soboto (30.4.22) poročala, da Pfizerjevo protivirusno zdravilo paxlovid ne ustavi okužb z novim koronavirusom med osebami, ki živijo v istem gospodinstvu. V študiji, izvedla jo je družba Pfizer, je sodelovalo 3.000 udeležencev. Kljub temu paxlovid ostaja eno najbolj obetavnih zdravil proti covidu. Še vedno namreč velja, da skoraj 90 odstotno prepreči hospitalizacijo in smrt najbolj ogroženih covidnih bolnikov. Paxlovid je za polno, pogojno ali nujno uporabo odobren v več kot šestdesetih državah po svetu. Ali tudi v Sloveniji? Časopis Dnevnik je namreč poročal, da slovenski zdravniki z njim niso zdravili še nobenega bolnika. V čem je razlog, smo vprašali vodjo strokovne skupine za covid dr. Matejo Logar. Pripravlja Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana

11 min

Agencija Reuters je v soboto (30.4.22) poročala, da Pfizerjevo protivirusno zdravilo paxlovid ne ustavi okužb z novim koronavirusom med osebami, ki živijo v istem gospodinstvu. V študiji, izvedla jo je družba Pfizer, je sodelovalo 3.000 udeležencev. Kljub temu paxlovid ostaja eno najbolj obetavnih zdravil proti covidu. Še vedno namreč velja, da skoraj 90 odstotno prepreči hospitalizacijo in smrt najbolj ogroženih covidnih bolnikov. Paxlovid je za polno, pogojno ali nujno uporabo odobren v več kot šestdesetih državah po svetu. Ali tudi v Sloveniji? Časopis Dnevnik je namreč poročal, da slovenski zdravniki z njim niso zdravili še nobenega bolnika. V čem je razlog, smo vprašali vodjo strokovne skupine za covid dr. Matejo Logar. Pripravlja Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana

Klinični dietetik: Vsak drugi Slovenec slabše prenaša mleko

28. 4. 2022

Klinični dietetik doc. dr. Evgen Benedik o enem od razlogov, zakaj nekateri ljudje iz svoje prehrane izločijo mleko in sežejo po rastlinskih napitkih, pravi, da ima veliko ljudi težave z mlekom predvsem zaradi blage laktozne intolerance. Laktoza je mlečni sladkor. Laktozna intoleranca pa nastopi zaradi zmanjšanega delovanja encima, ki je potreben za presnovo laktoze. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok s strokovnjakom, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in poučuje ter raziskuje na ljubljanski Biotehniški fakulteti, tokrat nadaljujemo z iskanjem odgovora na vprašanje: V čem je prednost kravjega mleka, v čem pa rastlinskih napitkov – kot so sojin, ovsen, rižev, mandljev napitek? Tokrat o kalciju in maščobni sestavi. Foto: Prvi

12 min

Klinični dietetik doc. dr. Evgen Benedik o enem od razlogov, zakaj nekateri ljudje iz svoje prehrane izločijo mleko in sežejo po rastlinskih napitkih, pravi, da ima veliko ljudi težave z mlekom predvsem zaradi blage laktozne intolerance. Laktoza je mlečni sladkor. Laktozna intoleranca pa nastopi zaradi zmanjšanega delovanja encima, ki je potreben za presnovo laktoze. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok s strokovnjakom, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in poučuje ter raziskuje na ljubljanski Biotehniški fakulteti, tokrat nadaljujemo z iskanjem odgovora na vprašanje: V čem je prednost kravjega mleka, v čem pa rastlinskih napitkov – kot so sojin, ovsen, rižev, mandljev napitek? Tokrat o kalciju in maščobni sestavi. Foto: Prvi

Kravje mleko ali sojin, ovsen, mandljev napitek?

21. 4. 2022

V želji po zdravem načinu prehranjevanja nekateri raje kot po mleku sežejo po rastlinskih napitkih, ki jim tudi pogosto rečemo kar mleko. To so sojin, ovsen in rižev napitek, pa tudi kokosov, mandljev in lešnikov. Ti napitki, tako kot kravje mleko, vsebujejo beljakovine, maščobe, sladkor in kalcij. Vendar – za kako zdrav in primeren nadomestek gre? V čem je prednost kravjega mleka in v čem rastlinskih napitkov? Ali so mleko in rastlinski napitki sploh primerna hrana sodobnega človeka? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja klinični dietetik doc. dr. Evgen Benedik, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

12 min

V želji po zdravem načinu prehranjevanja nekateri raje kot po mleku sežejo po rastlinskih napitkih, ki jim tudi pogosto rečemo kar mleko. To so sojin, ovsen in rižev napitek, pa tudi kokosov, mandljev in lešnikov. Ti napitki, tako kot kravje mleko, vsebujejo beljakovine, maščobe, sladkor in kalcij. Vendar – za kako zdrav in primeren nadomestek gre? V čem je prednost kravjega mleka in v čem rastlinskih napitkov? Ali so mleko in rastlinski napitki sploh primerna hrana sodobnega človeka? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja klinični dietetik doc. dr. Evgen Benedik, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Ambulante polne otrok z gripo in virozami; tudi z omikronom in dolgotrajnim covidom

14. 4. 2022

Ali lahko sklepamo, da podatki o virusnih okužbah v aprilu kažejo, da se razmere umirjajo? Za epidemijo covida prav gotovo. Kaj pa se dogaja z gripo, respiratornim sincicijskim virusom in drugimi okužbami dihal? Kakšno je stanje v ambulanti dr. Anje Radšel v Zdravstvenem domu v Medvodah in na Kliniki Juventina Baby v Ljubljani? Ali pediatrinja deli zaskrbljenost s strokovnjaki, ki opozarjajo, da vse več otrok toži o posledicah dolgotrajnega covida?

12 min

Ali lahko sklepamo, da podatki o virusnih okužbah v aprilu kažejo, da se razmere umirjajo? Za epidemijo covida prav gotovo. Kaj pa se dogaja z gripo, respiratornim sincicijskim virusom in drugimi okužbami dihal? Kakšno je stanje v ambulanti dr. Anje Radšel v Zdravstvenem domu v Medvodah in na Kliniki Juventina Baby v Ljubljani? Ali pediatrinja deli zaskrbljenost s strokovnjaki, ki opozarjajo, da vse več otrok toži o posledicah dolgotrajnega covida?

Kozmetičarka o glivičnih okužbah kože in nohtov na stopalih

7. 4. 2022

Podatki kažejo, da se vsaj enkrat v življenju kar med deset in dvajset odstotkov ljudi sreča s takšno ali drugačno glivično okužbo. Zlasti pogosta je glivična okužba kože na stopalih, ki pogosto prizadene tudi nohte na prstih nog. Latinsko: tinea pedis in onychomycosis. Kaj naj storimo? Kako se lahko rešimo nadležnih glivic? V Ultrazvoku svetuje diplomirana kozmetičarka Gaja Udovič, ki poučuje na Fakulteti za aplikativne vede v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Gaja Udovič

10 min

Podatki kažejo, da se vsaj enkrat v življenju kar med deset in dvajset odstotkov ljudi sreča s takšno ali drugačno glivično okužbo. Zlasti pogosta je glivična okužba kože na stopalih, ki pogosto prizadene tudi nohte na prstih nog. Latinsko: tinea pedis in onychomycosis. Kaj naj storimo? Kako se lahko rešimo nadležnih glivic? V Ultrazvoku svetuje diplomirana kozmetičarka Gaja Udovič, ki poučuje na Fakulteti za aplikativne vede v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Gaja Udovič

Jerala: V ZDA za starejše od petdeset let že četrti odmerek cepiva proti covidu

31. 3. 2022

Čeprav so mnogi zagotavljali, da čakajo na »klasično« cepivo, je zanimanje za cepljenje s cepivom Novavax v Sloveniji minimalno. Ali morda tiči vzrok za pomisleke v poročilih o stanju epidemije na Danskem? Kako pa bo na cepljenje proti covidu vplivala zadnja novica – da je namreč Agencija za hrano in zdravila v torek v Združenih državah Amerike odobrila drugi poživitveni odmerek cepiv Pfizer-BioNTech in Moderna za starejše od petdeset let? Čas je za pogovor s sinteznim biologom prof. dr. Romanom Jeralo s Kemijskega inštitua. Za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok ga je poklical Iztok Konc. Foto: BoBo

12 min

Čeprav so mnogi zagotavljali, da čakajo na »klasično« cepivo, je zanimanje za cepljenje s cepivom Novavax v Sloveniji minimalno. Ali morda tiči vzrok za pomisleke v poročilih o stanju epidemije na Danskem? Kako pa bo na cepljenje proti covidu vplivala zadnja novica – da je namreč Agencija za hrano in zdravila v torek v Združenih državah Amerike odobrila drugi poživitveni odmerek cepiv Pfizer-BioNTech in Moderna za starejše od petdeset let? Čas je za pogovor s sinteznim biologom prof. dr. Romanom Jeralo s Kemijskega inštitua. Za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok ga je poklical Iztok Konc. Foto: BoBo

Andrej Steyer: Do zdaj smo dokazali 160 različic koronavirusa

24. 3. 2022

Novi koronavirus se zdaj najbolj širi v Južni Koreji, na Islandiji in v Bruneju. Slovenija pa je po številu potrjenih primerov na milijon prebivalcev na šestindvajsetem mestu. Podatki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) kažejo, da tudi v naši državi narašča število okužb z nekoliko spremenjeno različico omikron, ki nosi oznako BA.2, pravi dr. Andrej Steyer. Mikrobiolog, ki je tudi sam že prebolel covid, sicer poudarja, da so v Nacionalnem laboratoriju od začetka epidemije dokazali že 160 različic novega koronavirusa. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi

10 min

Novi koronavirus se zdaj najbolj širi v Južni Koreji, na Islandiji in v Bruneju. Slovenija pa je po številu potrjenih primerov na milijon prebivalcev na šestindvajsetem mestu. Podatki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) kažejo, da tudi v naši državi narašča število okužb z nekoliko spremenjeno različico omikron, ki nosi oznako BA.2, pravi dr. Andrej Steyer. Mikrobiolog, ki je tudi sam že prebolel covid, sicer poudarja, da so v Nacionalnem laboratoriju od začetka epidemije dokazali že 160 različic novega koronavirusa. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi

Janez Žibert: Pričakujemo do 15.000 novih primerov okužbe tedensko

17. 3. 2022

V Sloveniji število novih okužb s koronavirusom ponovno narašča. Nekateri strokovnjaki pravijo, da gre za pričakovan porast, drugi svarijo, da smo pred novim, že šestim valom epidemije. Kaj pa o trenutnih številkah pravi prof. dr. Janez Žibert, ki predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in sodeluje s Covid-19 Sledilnikom? Kam se bo obrnila krivulja? Kaj nas čaka v prihodnjih tednih?

11 min

V Sloveniji število novih okužb s koronavirusom ponovno narašča. Nekateri strokovnjaki pravijo, da gre za pričakovan porast, drugi svarijo, da smo pred novim, že šestim valom epidemije. Kaj pa o trenutnih številkah pravi prof. dr. Janez Žibert, ki predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in sodeluje s Covid-19 Sledilnikom? Kam se bo obrnila krivulja? Kaj nas čaka v prihodnjih tednih?

Ortoped: Po zvinu gležnja je treba dvakrat k zdravniku

10. 3. 2022

Ali veste, da ortopedi v primeru zelo hude obrabe hrustanca lahko zamenjajo tudi gleženj in ne le kolka ali kolena? To potrjuje specialist ortopedske kirurgije Jurij Štalc iz Bolnišnice v Valdoltri. Pojasnjuje, da se stroka v končni stopnji zdravljenja obrabe gležnja, ki ne omogoča več ustrezne funkcionalnosti, vse bolj pogosto odloči za vstavitev endoproteze. Podrobneje o posegu v tokratnem Ultrazvoku. Obraba sklepnega hrustanca pa je le ena od težav z gležnji. Doktor Štalc zato doda še nekaj nasvetov, kako ravnati ob izvinu gležnja.

12 min

Ali veste, da ortopedi v primeru zelo hude obrabe hrustanca lahko zamenjajo tudi gleženj in ne le kolka ali kolena? To potrjuje specialist ortopedske kirurgije Jurij Štalc iz Bolnišnice v Valdoltri. Pojasnjuje, da se stroka v končni stopnji zdravljenja obrabe gležnja, ki ne omogoča več ustrezne funkcionalnosti, vse bolj pogosto odloči za vstavitev endoproteze. Podrobneje o posegu v tokratnem Ultrazvoku. Obraba sklepnega hrustanca pa je le ena od težav z gležnji. Doktor Štalc zato doda še nekaj nasvetov, kako ravnati ob izvinu gležnja.

Dr. Škoberne: Okvarjene ledvice težje proizvajajo temen urin

3. 3. 2022

Dr. Andrej Škoberne je nefrolog, specialist za bolezni ledvic. Zaposlen je v Kliničnem centru v Ljubljani, zelo dejaven je tudi pri Slovenskem nefrološkem društvu. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše. Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč običajno pokažejo zelo pozno, včasih šele tik pred popolno odpovedjo ledvic. Za spopad z boleznijo je več rešitev. Najbolj učinkovite pozna tudi dr. Škoberne. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Mojca Lorenčič

12 min

Dr. Andrej Škoberne je nefrolog, specialist za bolezni ledvic. Zaposlen je v Kliničnem centru v Ljubljani, zelo dejaven je tudi pri Slovenskem nefrološkem društvu. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše. Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč običajno pokažejo zelo pozno, včasih šele tik pred popolno odpovedjo ledvic. Za spopad z boleznijo je več rešitev. Najbolj učinkovite pozna tudi dr. Škoberne. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Mojca Lorenčič

Dr. Berce: Postcovidni sindrom pri otrocih da, dolgi covid, kot pri odraslih, ne

24. 2. 2022

Koronavirusna bolezen pri otrocih in mladostnikih je posebna tema. Številke so sicer relativno nizke. Od začetka epidemije do konca prejšnjega tedna smo v Sloveniji zabeležili približno 133.000 primerov covida med otroki in mladostniki do petnajstega leta starosti. Vendar pa je bilo v teh dveh letih zaradi koronavirusne pljučnice in prizadetosti dihal v Sloveniji hospitaliziranih 155 otrok in mladostnikov starih do petnajst let. V to statistiko pa niso všteti tisti, ki so zdravljenje v bolnišnici potrebovali zaradi drugih posledic covida, kot je večorganski vnetni sindrom, in tudi tisti ne, ki so se jim zdravstvene težave pojavile po že preboleli okužbi. Pediatri namreč poročajo, da v svojih ambulantah pregledajo vedno več otrok in mladostnikov s tako imenovanim postcovidnim sindromom. Nekateri otroci po preboleli okužbi namreč tožijo o utrujenosti, še najbolj kritičen pa je sicer zelo redek večorganski vnetni sindrom. Več pa pediatrični pulmolog in alergolog doc. dr. Vojko Berce s Klinike za pediatrijo UKC Maribor. Foto: Zdravniška zbornica/ zajem zaslona

13 min

Koronavirusna bolezen pri otrocih in mladostnikih je posebna tema. Številke so sicer relativno nizke. Od začetka epidemije do konca prejšnjega tedna smo v Sloveniji zabeležili približno 133.000 primerov covida med otroki in mladostniki do petnajstega leta starosti. Vendar pa je bilo v teh dveh letih zaradi koronavirusne pljučnice in prizadetosti dihal v Sloveniji hospitaliziranih 155 otrok in mladostnikov starih do petnajst let. V to statistiko pa niso všteti tisti, ki so zdravljenje v bolnišnici potrebovali zaradi drugih posledic covida, kot je večorganski vnetni sindrom, in tudi tisti ne, ki so se jim zdravstvene težave pojavile po že preboleli okužbi. Pediatri namreč poročajo, da v svojih ambulantah pregledajo vedno več otrok in mladostnikov s tako imenovanim postcovidnim sindromom. Nekateri otroci po preboleli okužbi namreč tožijo o utrujenosti, še najbolj kritičen pa je sicer zelo redek večorganski vnetni sindrom. Več pa pediatrični pulmolog in alergolog doc. dr. Vojko Berce s Klinike za pediatrijo UKC Maribor. Foto: Zdravniška zbornica/ zajem zaslona

Dr. Lejko Zupanc: Med najtežjimi pacienti s covidom osemdeset odstotkov necepljenih

17. 2. 2022

Vse kaže, da epidemija upada. Število bolnikov, ki zaradi covida potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, je stabilno in manjše kot pri delti. Čeprav je slika jasna, nekaj številk vseeno izstopa. Za pojasnila se je Iztok Konc obrnil na predstojnico Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc. Zanimalo ga je, koliko so stari bolniki na covidnem in koliko na intenzivnem oddelku? Ali so cepljeni ali ne? Ali trenutne smrti pripisujejo okužbi z različico delta ali omikron? Kako dolga je hospitalizacija zaradi omikrona? Kakšno je razmerje med bolniki, ki so hospitalizirani zaradi covida, in tistimi, ki so jim okužbo odkrili šele v bolnišnici? Vabljeni k poslušanju Ultrazvoka. fOTO: BoBo

11 min

Vse kaže, da epidemija upada. Število bolnikov, ki zaradi covida potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, je stabilno in manjše kot pri delti. Čeprav je slika jasna, nekaj številk vseeno izstopa. Za pojasnila se je Iztok Konc obrnil na predstojnico Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc. Zanimalo ga je, koliko so stari bolniki na covidnem in koliko na intenzivnem oddelku? Ali so cepljeni ali ne? Ali trenutne smrti pripisujejo okužbi z različico delta ali omikron? Kako dolga je hospitalizacija zaradi omikrona? Kakšno je razmerje med bolniki, ki so hospitalizirani zaradi covida, in tistimi, ki so jim okužbo odkrili šele v bolnišnici? Vabljeni k poslušanju Ultrazvoka. fOTO: BoBo

Psihiater: Včasih je treba preizkusiti več antidepresivov

10. 2. 2022

Tesnoba in depresija sta vedno bolj pogosti spremljevalki naših življenj. Tudi psihiater prof. dr. Peter Pregelj s Psihiatrične klinike v Ljubljani opaža, da je jemanje antidepresivov manj obremenjeno s predsodki, kot je bilo. Zaradi psihičnih težav vedno več ljudi poišče strokovno pomoč. Prvo leto epidemije, leta 2020, so slovenski zdravniki napisali 645.000 receptov za antidepresive, kar je skoraj 1.650.000 škatlic. Podatke za leto 2021 bo Zavod za zdravstveno zavarovanje objavil marca. Psihiater Peter Pregelj bo v Ultrazvoku odgovoril na pogosta vprašanja o antidepresivih in pojasnil najbolj trdovratne zmote o njihovem delovanju. Oddajo je pripravil Iztok Konc.

12 min

Tesnoba in depresija sta vedno bolj pogosti spremljevalki naših življenj. Tudi psihiater prof. dr. Peter Pregelj s Psihiatrične klinike v Ljubljani opaža, da je jemanje antidepresivov manj obremenjeno s predsodki, kot je bilo. Zaradi psihičnih težav vedno več ljudi poišče strokovno pomoč. Prvo leto epidemije, leta 2020, so slovenski zdravniki napisali 645.000 receptov za antidepresive, kar je skoraj 1.650.000 škatlic. Podatke za leto 2021 bo Zavod za zdravstveno zavarovanje objavil marca. Psihiater Peter Pregelj bo v Ultrazvoku odgovoril na pogosta vprašanja o antidepresivih in pojasnil najbolj trdovratne zmote o njihovem delovanju. Oddajo je pripravil Iztok Konc.

Dr. Maja Remškar: Maske varujejo pred okužbo ne glede na različico

3. 2. 2022

Pred dnevi je glavni nemški virolog dr. Christian Drosten s Klinike Charite v Berlinu pritrdil tistim strokovnjakom, ki pravijo, da bomo letos – leta 2022 – lahko razglasili konec pandemije covida. Rekel je: »Prepričan sem, da bomo zagotovo znova živeli tako, kot smo pred pandemijo, le nekaj stvari bo ostalo spremenjenih.« Vendar s tem svoje izjave ni zaključil. Dr. Drosten je namreč na presenečenje nekaterih nadaljeval: »Še nekaj let bomo v določenih okoliščinah zagotovo nosili maske.« Za oddajo Ultrazvok smo govorili s fizičarko prof. dr. Majo Remškar, ki je na Institutu »Jožef Stefan« s kolegi že med prvim valom novega koronavirusa preverjala učinkovitost zaščitnih mask. O kirurških še zlasti pa o FFP2 maskah jo je spraševal Iztok Konc. Foto: Maja Remškar

13 min

Pred dnevi je glavni nemški virolog dr. Christian Drosten s Klinike Charite v Berlinu pritrdil tistim strokovnjakom, ki pravijo, da bomo letos – leta 2022 – lahko razglasili konec pandemije covida. Rekel je: »Prepričan sem, da bomo zagotovo znova živeli tako, kot smo pred pandemijo, le nekaj stvari bo ostalo spremenjenih.« Vendar s tem svoje izjave ni zaključil. Dr. Drosten je namreč na presenečenje nekaterih nadaljeval: »Še nekaj let bomo v določenih okoliščinah zagotovo nosili maske.« Za oddajo Ultrazvok smo govorili s fizičarko prof. dr. Majo Remškar, ki je na Institutu »Jožef Stefan« s kolegi že med prvim valom novega koronavirusa preverjala učinkovitost zaščitnih mask. O kirurških še zlasti pa o FFP2 maskah jo je spraševal Iztok Konc. Foto: Maja Remškar

PCR test: Če je bris odvzet pravilno, ne pride do napake

27. 1. 2022

Ultrazvok odgovarja na vprašanja o PCR testih in o PCR metodi odkrivanja novega koronavirusa. Od začetka epidemije – marca 2020 – do srede, 24.1.2022, smo v Sloveniji opravili že 2.380.000 PCR testov; vsak četrti je bil pozitiven. Ali je PCR-test primeren za diagnostiko novega koronavirusa ali ne? Zakaj je rezultat testa lahko lažno negativen ali lažno pozitiven? Ali v laboratoriju PCR test tolikokrat ponavljajo, dokler rezultat ni pozitiven? Zakaj ne vzamejo vzorca sline? Sprašuje Iztok Konc, odgovarjata prof. dr. Stephen Bustin (Univerza Anglia Ruskin, Velika Britanija) in dr. Andrej Steyer (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – NLZOH, Slovenija). Foto: BoBo

11 min

Ultrazvok odgovarja na vprašanja o PCR testih in o PCR metodi odkrivanja novega koronavirusa. Od začetka epidemije – marca 2020 – do srede, 24.1.2022, smo v Sloveniji opravili že 2.380.000 PCR testov; vsak četrti je bil pozitiven. Ali je PCR-test primeren za diagnostiko novega koronavirusa ali ne? Zakaj je rezultat testa lahko lažno negativen ali lažno pozitiven? Ali v laboratoriju PCR test tolikokrat ponavljajo, dokler rezultat ni pozitiven? Zakaj ne vzamejo vzorca sline? Sprašuje Iztok Konc, odgovarjata prof. dr. Stephen Bustin (Univerza Anglia Ruskin, Velika Britanija) in dr. Andrej Steyer (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – NLZOH, Slovenija). Foto: BoBo

Visoke koncentracije omikrona v odpadnih vodah, tudi delto še zaznajo

20. 1. 2022

Napovedi o poteku epidemije v Sloveniji so se uresničile; zaradi različice omikron je število novih primerov okužb rekordno visoko. Matematične modele in številke podprejo tudi podatki s terena. Te zbira biolog dr. Denis Kutnjak. S sodelavci z Nacionalnega inštituta za biologijo merijo, koliko virusa je v odpadnih vodah sedmih čistilnih naprav v različnih koncih Slovenije. Kaj kažejo njihove meritve? Kateri regiji kaže najbolje in kje je stanje najbolj kritično? Ali podatki morda že kažejo pojemanje petega vala? Dr. Kutnjaka je za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok poklical Iztok Konc. Foto: Covid-19 Sledilnik

10 min

Napovedi o poteku epidemije v Sloveniji so se uresničile; zaradi različice omikron je število novih primerov okužb rekordno visoko. Matematične modele in številke podprejo tudi podatki s terena. Te zbira biolog dr. Denis Kutnjak. S sodelavci z Nacionalnega inštituta za biologijo merijo, koliko virusa je v odpadnih vodah sedmih čistilnih naprav v različnih koncih Slovenije. Kaj kažejo njihove meritve? Kateri regiji kaže najbolje in kje je stanje najbolj kritično? Ali podatki morda že kažejo pojemanje petega vala? Dr. Kutnjaka je za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok poklical Iztok Konc. Foto: Covid-19 Sledilnik

Kaj je v cepivih proti covidu?

13. 1. 2022

V Sloveniji smo porabili že 2.900.000 odmerkov cepiva proti covidu. Poslušalka nas je pred dnevi izzvala s trditvijo, da se ne ve, kaj je zares v cepivih in da je sestava cepiv zaščitena kot poslovna skrivnost. Njeno trditev smo preverili. Z le štirimi kliki na spletni strani Javne agencije za zdravila se je izkazalo, da ta ne drži. Tam je za vsako cepivo posebej naveden in prosto dostopen seznam snovi, ki so v njem. Poiskali pa smo odgovore še za nekaj drugih vprašanj: Katere snovi so torej v cepivih in zakaj? Ali je med njimi grafenov oksid? V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok sprašuje Iztok Konc, odgovarja pa prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Foto: Tomaž Bratkovič

11 min

V Sloveniji smo porabili že 2.900.000 odmerkov cepiva proti covidu. Poslušalka nas je pred dnevi izzvala s trditvijo, da se ne ve, kaj je zares v cepivih in da je sestava cepiv zaščitena kot poslovna skrivnost. Njeno trditev smo preverili. Z le štirimi kliki na spletni strani Javne agencije za zdravila se je izkazalo, da ta ne drži. Tam je za vsako cepivo posebej naveden in prosto dostopen seznam snovi, ki so v njem. Poiskali pa smo odgovore še za nekaj drugih vprašanj: Katere snovi so torej v cepivih in zakaj? Ali je med njimi grafenov oksid? V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok sprašuje Iztok Konc, odgovarja pa prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Foto: Tomaž Bratkovič

Prof. Žibert: Okužb bo več, hospitalizacij pa približno enako

6. 1. 2022

Skokovit porast novih okužb s koronavirusom v Sloveniji kaže, da je pred nami peti val epidemije. Čeprav že ves čas spremljamo podatke iz Velike Britanije, Belgije in Italije, je marsikdo presenečen nad pospeškom, ki ga je epidemija dobila v Sloveniji. Ali je velika hitrost presenetila tudi prof. dr. Janeza Žiberta? Kakšna je njegova napoved za peti val? Kako hiter je omikron? Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za Covid-19 Sledilnik. Za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok ga je poklical Iztok Konc. Slika predstavlja napovedi gibanja dnevnega števila zaznano okuženih v Sloveniji do konca meseca januarja 2022. Projekcije so bile narejene 5.1.2022 in predstavljajo oceno gibanja sedem dnevnega povprečja dnevno okuženih v 5. valu ob upoštevanju različice omikron po napovedih modela J. Žiberta (https://apps.lusy.fri.uni-lj.si/).

10 min

Skokovit porast novih okužb s koronavirusom v Sloveniji kaže, da je pred nami peti val epidemije. Čeprav že ves čas spremljamo podatke iz Velike Britanije, Belgije in Italije, je marsikdo presenečen nad pospeškom, ki ga je epidemija dobila v Sloveniji. Ali je velika hitrost presenetila tudi prof. dr. Janeza Žiberta? Kakšna je njegova napoved za peti val? Kako hiter je omikron? Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za Covid-19 Sledilnik. Za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok ga je poklical Iztok Konc. Slika predstavlja napovedi gibanja dnevnega števila zaznano okuženih v Sloveniji do konca meseca januarja 2022. Projekcije so bile narejene 5.1.2022 in predstavljajo oceno gibanja sedem dnevnega povprečja dnevno okuženih v 5. valu ob upoštevanju različice omikron po napovedih modela J. Žiberta (https://apps.lusy.fri.uni-lj.si/).

»Odmev nagrade je res velik, v strokovnih krogih in širše«

30. 12. 2021

Zdravnika asistenta Luko Roškarja sta v Mursko Soboto po študiju medicine v Ljubljani privabila ljubezen in služba. Dela namreč na ginekološko-porodnem oddelku tamkajšnje Splošne bolnišnice, Sobočanka pa je tudi njegova srčna izbranka. "To je že velikokrat slišana zgodba," je verjetno pomislil marsikdo od nas. Nadaljevanje pa je manj običajno in pogosto. Ginekolog in porodničar Luka Roškar je edini slovenski prejemnik letošnje prestižne mednarodne nagrade, ki jo za izjemne raziskovalne dosežke podeljuje farmacevtska družba Medis. Doktor Roškar namreč ni le zavzet zdravnik, ampak je tudi uspešen raziskovalec. Nagrado je prejel za študijo, v kateri je preučeval snovi, ki raku na maternični sluznici omogočijo, da se še bolj razraste in razširi. In kakšne bi bile posledice, če bi te snovi v krvi pacientk zaznali zgodaj!? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Prvi

10 min

Zdravnika asistenta Luko Roškarja sta v Mursko Soboto po študiju medicine v Ljubljani privabila ljubezen in služba. Dela namreč na ginekološko-porodnem oddelku tamkajšnje Splošne bolnišnice, Sobočanka pa je tudi njegova srčna izbranka. "To je že velikokrat slišana zgodba," je verjetno pomislil marsikdo od nas. Nadaljevanje pa je manj običajno in pogosto. Ginekolog in porodničar Luka Roškar je edini slovenski prejemnik letošnje prestižne mednarodne nagrade, ki jo za izjemne raziskovalne dosežke podeljuje farmacevtska družba Medis. Doktor Roškar namreč ni le zavzet zdravnik, ampak je tudi uspešen raziskovalec. Nagrado je prejel za študijo, v kateri je preučeval snovi, ki raku na maternični sluznici omogočijo, da se še bolj razraste in razširi. In kakšne bi bile posledice, če bi te snovi v krvi pacientk zaznali zgodaj!? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Prvi

Vodja največje kovidne enote: Nismo zdravstveni tim, ampak družina

23. 12. 2021

Ob hitrem širjenju omikrona spet zaskrbljeno pogledujemo na kovidne oddelke slovenskih bolnišnic. Zanima nas, kako so pripravljeni na nov epidemični val in kdaj ga pričakujejo. Kaj njihovi podatki kažejo o tem, koliko je med hospitaliziranimi necepljenih, cepljenih in koliko je prebolevnikov? Ali so med hudo bolnimi tudi taki, ki so že dobili tretji oziroma poživitveni odmerek cepiva proti covidu? Kličemo asist. dr. Marka Žličarja, ki v UKC Ljubljana vodi Diagnostično-terapevtski servis ali DTS v katerem zdravijo bolnike s koronavirusno boleznijo. Foto: Marko Žličar

10 min

Ob hitrem širjenju omikrona spet zaskrbljeno pogledujemo na kovidne oddelke slovenskih bolnišnic. Zanima nas, kako so pripravljeni na nov epidemični val in kdaj ga pričakujejo. Kaj njihovi podatki kažejo o tem, koliko je med hospitaliziranimi necepljenih, cepljenih in koliko je prebolevnikov? Ali so med hudo bolnimi tudi taki, ki so že dobili tretji oziroma poživitveni odmerek cepiva proti covidu? Kličemo asist. dr. Marka Žličarja, ki v UKC Ljubljana vodi Diagnostično-terapevtski servis ali DTS v katerem zdravijo bolnike s koronavirusno boleznijo. Foto: Marko Žličar

Prof. Bustin: Z omikronom se bo okužilo še veliko ljudi

17. 12. 2021

Strokovnjaki napovedujejo, da bo v Združenem Kraljestvu do konca letošnjega leta z omikronom okuženih že milijon prebivalcev. Velika hitrost, s katero se nova različica širi, je marsikoga presenetila. Prvi primer so na Otoku namreč zabeležili pred komaj tremi tedni – 27. novembra. Ali je prof. Stephena Bustina, strokovnjaka za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, velika hitrost širjenja omikrona presenetila? Foto: Stephen Bustin

10 min

Strokovnjaki napovedujejo, da bo v Združenem Kraljestvu do konca letošnjega leta z omikronom okuženih že milijon prebivalcev. Velika hitrost, s katero se nova različica širi, je marsikoga presenetila. Prvi primer so na Otoku namreč zabeležili pred komaj tremi tedni – 27. novembra. Ali je prof. Stephena Bustina, strokovnjaka za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, velika hitrost širjenja omikrona presenetila? Foto: Stephen Bustin

Drugi na svetu v preizkušanje novega zdravila za raka

16. 12. 2021

Tri slovenske strokovnjake, ki smo jih povabili v medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok, je združil skupen cilj: razvoj novega zdravila za raka. Prof. dr. Maja Čemažar in akad. prof. dr. Gregor Serša z Oddelka za eksperimentalno onkologijo ljubljanskega Onkološkega inštituta na razvoju novega zdravila delata že desetletja, doc. dr. Aleš Grošelj s Klinike za otorinolaringologijo in maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana pa se jima je pridružil pred kratkim. Novo gensko zdravilo se je že izkazalo v laboratoriju, zdaj pa sta ga dobila že tudi prva dva bolnika z rakom. »Nova genska terapija raka uniči od znotraj; rakaste celice umrejo, zdravo tkivo pa se obnovi,« pojasnjuje profesorica Čemažar. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: OI

10 min

Tri slovenske strokovnjake, ki smo jih povabili v medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok, je združil skupen cilj: razvoj novega zdravila za raka. Prof. dr. Maja Čemažar in akad. prof. dr. Gregor Serša z Oddelka za eksperimentalno onkologijo ljubljanskega Onkološkega inštituta na razvoju novega zdravila delata že desetletja, doc. dr. Aleš Grošelj s Klinike za otorinolaringologijo in maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana pa se jima je pridružil pred kratkim. Novo gensko zdravilo se je že izkazalo v laboratoriju, zdaj pa sta ga dobila že tudi prva dva bolnika z rakom. »Nova genska terapija raka uniči od znotraj; rakaste celice umrejo, zdravo tkivo pa se obnovi,« pojasnjuje profesorica Čemažar. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: OI

Novosti v diagnostiki in zdravljenju spolnih bolezni v Sloveniji

9. 12. 2021

V Sloveniji smo do zdaj brez napotnice lahko šli k svojemu izbranemu zdravniku, k psihiatru, ženske še h ginekologu in otroci k pediatru. Od letošnjega poletja pa se lahko brez napotnice naročimo tudi v ambulanti za spolno prenosljive okužbe. »Kar pa sploh ni edina novost,« pravi infektologinja prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Skupini, v kateri je sodelovala, gre zasluga, da od letos s cepivom proti HPV brezplačno zaščitimo tudi dečke, da so v slovenskih lekarnah dostopni testi za samotestiranje na HIV, da … O vseh novostih v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: pexels

11 min

V Sloveniji smo do zdaj brez napotnice lahko šli k svojemu izbranemu zdravniku, k psihiatru, ženske še h ginekologu in otroci k pediatru. Od letošnjega poletja pa se lahko brez napotnice naročimo tudi v ambulanti za spolno prenosljive okužbe. »Kar pa sploh ni edina novost,« pravi infektologinja prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Skupini, v kateri je sodelovala, gre zasluga, da od letos s cepivom proti HPV brezplačno zaščitimo tudi dečke, da so v slovenskih lekarnah dostopni testi za samotestiranje na HIV, da … O vseh novostih v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: pexels

Slovensko zdravilo zavrlo raka prostate, kaže klinična študija

2. 12. 2021

Čeprav je prof. dr. Matjaž Jeras farmacevt in predavatelj na ljubljanski Fakulteti za farmacijo, tokrat v Ultrazvoku ne bo govoril o epidemiji in cepljenju proti covidu. Prof. Jeras je namreč tudi raziskovalec. V širši strokovni ekipi je sodeloval pri razvoju novega zdravila za zdravljenje raka prostate. Rezultati klinične študije so več kot obetavni. »Zdravilo je zavrlo razraščanje rakavih celic, imunski sistem je prepoznal sovražnika, preživetje bolnikov se je podaljšalo,« so sporočili raziskovalci. Podrobneje o novem zdravilu s prof. Jerasom v Ultrazvoku. Pripravlja Iztok Konc.

10 min

Čeprav je prof. dr. Matjaž Jeras farmacevt in predavatelj na ljubljanski Fakulteti za farmacijo, tokrat v Ultrazvoku ne bo govoril o epidemiji in cepljenju proti covidu. Prof. Jeras je namreč tudi raziskovalec. V širši strokovni ekipi je sodeloval pri razvoju novega zdravila za zdravljenje raka prostate. Rezultati klinične študije so več kot obetavni. »Zdravilo je zavrlo razraščanje rakavih celic, imunski sistem je prepoznal sovražnika, preživetje bolnikov se je podaljšalo,« so sporočili raziskovalci. Podrobneje o novem zdravilu s prof. Jerasom v Ultrazvoku. Pripravlja Iztok Konc.

Dr. Beović: Tretji odmerek vrne učinkovitost cepiv na več kot 90 odstotkov

25. 11. 2021

Če bi v teh dneh na uradni spletni strani cepimose.si pogledali slovenske krivulje cepljenja, bi težko spregledali, da je novembra najbolj strmo narasla krivulja, ki prikazuje cepljenje s tretjim odmerkom cepiva proti covidu. Zato ni presenetljivo, da nam poslušalci pogosto pošiljate vprašanja o poživitvenem odmerku, na katera v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok odgovarja dr. Bojana Beović. Foto: UKC Ljubljana

10 min

Če bi v teh dneh na uradni spletni strani cepimose.si pogledali slovenske krivulje cepljenja, bi težko spregledali, da je novembra najbolj strmo narasla krivulja, ki prikazuje cepljenje s tretjim odmerkom cepiva proti covidu. Zato ni presenetljivo, da nam poslušalci pogosto pošiljate vprašanja o poživitvenem odmerku, na katera v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok odgovarja dr. Bojana Beović. Foto: UKC Ljubljana

Indijska izkušnja s covidom, cepljenjem in ivermektinom

18. 11. 2021

Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.

12 min

Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.

Dr. Ihan: Vsakdo je vsakodnevno v stiku z več kužnimi ljudmi

11. 11. 2021

Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, Bobo

10 min

Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, Bobo

»Popolnoma nemogoče je, da bi bili v cepivih bio-čipi.«

4. 11. 2021

Prof. dr. Damjana Rozman pozna najmanj tri razloge, zakaj ni mogoče, da so cepivom proti covidu dodani bio-čipi. Če nič drugega, je ovira že njihova velikost. Najmanjši elektronski 5G čipi so namreč veliki kot kovanci za en cent! Kako to, da prof. Rozman toliko ve o čipih? Zato, ker na Medicinski fakulteti v Ljubljani vodi Center za funkcionalno genomiko in bio-čipe. Zakaj cepljenje ni čipiranje? Kako pa bio-čipi res pomagajo pri zdravljenju nekaterih najtežjih obolenj? Vse to v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Prvi

11 min

Prof. dr. Damjana Rozman pozna najmanj tri razloge, zakaj ni mogoče, da so cepivom proti covidu dodani bio-čipi. Če nič drugega, je ovira že njihova velikost. Najmanjši elektronski 5G čipi so namreč veliki kot kovanci za en cent! Kako to, da prof. Rozman toliko ve o čipih? Zato, ker na Medicinski fakulteti v Ljubljani vodi Center za funkcionalno genomiko in bio-čipe. Zakaj cepljenje ni čipiranje? Kako pa bio-čipi res pomagajo pri zdravljenju nekaterih najtežjih obolenj? Vse to v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Prvi

Prof. Štrukelj: Spremljamo študije o ivermektinu in o novem zdravilu, ki ga pregleduje EMA

28. 10. 2021

Evropska agencija za zdravila EMA preverja novo zdravilo proti covidu-19, ki ga je razvila ameriška farmacevtska družba Merck. Njihovo zdravilo molnupiravir je prestalo že več kliničnih študij. Rezultati raziskav obetajo, saj podatki kažejo, da kar za polovico zmanjša možnost hospitalizacije ali smrti necepljenih pacientov z blažjo ali zmerno obliko koronavirusne bolezni. V Evropski uniji zdravniki ob hudem poteku okužbe z novim koronavirusom že uporabljajo več učinkovin. Med njimi so remdesivir, deksametazon in protitelesa. Novo zdravilo molnupiravir bo postal prvo zdravilo proti covidu-19, ki se zaužije v obliki tablet. Vse ostale znane terapije namreč bolniki prejmejo v obliki injekcij ali infuzij. Podrobneje v Ultrazvoku. Foto: TV Slovenija

12 min

Evropska agencija za zdravila EMA preverja novo zdravilo proti covidu-19, ki ga je razvila ameriška farmacevtska družba Merck. Njihovo zdravilo molnupiravir je prestalo že več kliničnih študij. Rezultati raziskav obetajo, saj podatki kažejo, da kar za polovico zmanjša možnost hospitalizacije ali smrti necepljenih pacientov z blažjo ali zmerno obliko koronavirusne bolezni. V Evropski uniji zdravniki ob hudem poteku okužbe z novim koronavirusom že uporabljajo več učinkovin. Med njimi so remdesivir, deksametazon in protitelesa. Novo zdravilo molnupiravir bo postal prvo zdravilo proti covidu-19, ki se zaužije v obliki tablet. Vse ostale znane terapije namreč bolniki prejmejo v obliki injekcij ali infuzij. Podrobneje v Ultrazvoku. Foto: TV Slovenija

Covid-19: Pljučna embolija kot zaplet covida in/ali stranski učinek cepljenja

21. 10. 2021

Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public Domain

9 min

Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public Domain

Vrtoglavica drugič: Razlaga nevrologa

14. 10. 2021

Zadnja oddaja Ultrazvok, v kateri smo z družinsko zdravnico iskali odgovor na vprašanje pacientov: »Zakaj se mi tako zelo vrti?«, je naletela na pozitiven in negativen odmev. Odzivi in opozorila na oddajo so pokazali, da so v delu strokovne in tudi širše javnosti prisotne nekatere zmote o vrtoglavici. Nanje bomo opozorili tokrat. Kaj je vrtoglavica? Kaj je največkrat vzrok zanjo, kaj jo povzroči? Kakšna je razlika med vrtoglavico in omotico? Tokrat na vprašanja odgovarja nevrolog Igor Rigler z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: RadioSlovenija, Prvi

12 min

Zadnja oddaja Ultrazvok, v kateri smo z družinsko zdravnico iskali odgovor na vprašanje pacientov: »Zakaj se mi tako zelo vrti?«, je naletela na pozitiven in negativen odmev. Odzivi in opozorila na oddajo so pokazali, da so v delu strokovne in tudi širše javnosti prisotne nekatere zmote o vrtoglavici. Nanje bomo opozorili tokrat. Kaj je vrtoglavica? Kaj je največkrat vzrok zanjo, kaj jo povzroči? Kakšna je razlika med vrtoglavico in omotico? Tokrat na vprašanja odgovarja nevrolog Igor Rigler z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: RadioSlovenija, Prvi

Vrtoglavica je za zdravnike lahko trd oreh

7. 10. 2021

»Zakaj se mi tako zelo vrti?« Težava, ki greni življenje številnim ljudem. Gre za vrtoglavico. V medicinski literaturi je opisanih več kot tristo bolezni in zdravstvenih stanj, ki jih vrtoglavica spremlja. Družinska zdravnica prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič tudi iz izkušenj pravi, da je vzrok zanjo največkrat v ušesih, vratu ali v zatilju. Kdaj pa moramo zaradi vrtoglavice na pregled k zdravniku? Odgovore smo poiskali na predlog poslušalke, zato njo in vse vas vabimo k poslušanju medicinske oddaje in podkasta Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: THX0477/ Flickr, cc

12 min

»Zakaj se mi tako zelo vrti?« Težava, ki greni življenje številnim ljudem. Gre za vrtoglavico. V medicinski literaturi je opisanih več kot tristo bolezni in zdravstvenih stanj, ki jih vrtoglavica spremlja. Družinska zdravnica prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič tudi iz izkušenj pravi, da je vzrok zanjo največkrat v ušesih, vratu ali v zatilju. Kdaj pa moramo zaradi vrtoglavice na pregled k zdravniku? Odgovore smo poiskali na predlog poslušalke, zato njo in vse vas vabimo k poslušanju medicinske oddaje in podkasta Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: THX0477/ Flickr, cc

Slovenija tretja na svetu z novim zdravilom proti holesterolu

30. 9. 2021

Slovenija je kot tretja država na svetu dobila novo zdravilo proti povišanemu holesterolu. Gre za učinkovino, ki v krvi zniža koncentracijo slabega oziroma LDL holesterola. »Vsaka desetinka LDL holesterola je preveč,« opozarja prof. dr. Zlatko Fras, direktor Interne klinike UKC Ljubljana. Zdaj je meja pri 3 mmol/ l. Tisti, ki mora zaradi povišanega holesterola vsak dan jemati statine, se bo razveselil tudi podatka, da je novo zdravilo treba vzeti le 2-krat letno. Foto: Radio Slovenija, Prvi

12 min

Slovenija je kot tretja država na svetu dobila novo zdravilo proti povišanemu holesterolu. Gre za učinkovino, ki v krvi zniža koncentracijo slabega oziroma LDL holesterola. »Vsaka desetinka LDL holesterola je preveč,« opozarja prof. dr. Zlatko Fras, direktor Interne klinike UKC Ljubljana. Zdaj je meja pri 3 mmol/ l. Tisti, ki mora zaradi povišanega holesterola vsak dan jemati statine, se bo razveselil tudi podatka, da je novo zdravilo treba vzeti le 2-krat letno. Foto: Radio Slovenija, Prvi

Zakonca Tavčar iz Škofje Loke se že eno leto borita proti covidu

23. 9. 2021

Eno leto na bolniški zaradi covida! To je zgodba računalniškega programerja Davorja Tavčarja iz Škofje Loke. Ko je izvedel, da je njegov test na novi koronavirus pozitiven, ni bil presenečen. Za covidom sta namreč že zboleli njegova mama in soproga. To je bilo pred letom dni; 29. septembra 2020. Vendar pa Davor Tavčar takrat ni niti slutil, da bo zaradi covida na bolniški še danes. Zaradi posledic dolgotrajnega covida mora še vedno vsak teden na terapijo na Nevrološko kliniko v Ljubljani. »Ljudje me sprašujejo, kako to zgleda, ko mi v nekem trenutku možgani nehajo delovati,« so Davorjeve besede v odmevnem zapisu na Facebooku. S kakšnimi težavami se bori, bo povedal v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Z Davorjem Tavčarjem in njegovo soprogo Špelo Tavčar se je srečal Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija/ Prvi

15 min

Eno leto na bolniški zaradi covida! To je zgodba računalniškega programerja Davorja Tavčarja iz Škofje Loke. Ko je izvedel, da je njegov test na novi koronavirus pozitiven, ni bil presenečen. Za covidom sta namreč že zboleli njegova mama in soproga. To je bilo pred letom dni; 29. septembra 2020. Vendar pa Davor Tavčar takrat ni niti slutil, da bo zaradi covida na bolniški še danes. Zaradi posledic dolgotrajnega covida mora še vedno vsak teden na terapijo na Nevrološko kliniko v Ljubljani. »Ljudje me sprašujejo, kako to zgleda, ko mi v nekem trenutku možgani nehajo delovati,« so Davorjeve besede v odmevnem zapisu na Facebooku. S kakšnimi težavami se bori, bo povedal v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Z Davorjem Tavčarjem in njegovo soprogo Špelo Tavčar se je srečal Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija/ Prvi

Preventivni presejalni programi so na voljo tudi v času covida-19

17. 9. 2021

V Sloveniji imamo tri preventivne presejalne programe za zgodnje odkrivanje rakavih in prdrakavaih sprememb pri na videz zdravi popukaciji. To so ZORA, DORA in SVIT, ki so na voljo tudi med epidemijo covida-19. Program Svit je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, namenjen moškim in ženskam med 50. in 74. letom starosti. Program Zora je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na dojki, namenjen ženskam med 50. in 69. letom starosti. Program Zora je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu, namenjen ženskam med 20. in 64. letom starosti. V terenskem studiu na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se nam je pridružila prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka javnega zdravja, vodja skupine za nenalezljive bolezni na OE Celje NIJZ.

9 min

V Sloveniji imamo tri preventivne presejalne programe za zgodnje odkrivanje rakavih in prdrakavaih sprememb pri na videz zdravi popukaciji. To so ZORA, DORA in SVIT, ki so na voljo tudi med epidemijo covida-19. Program Svit je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, namenjen moškim in ženskam med 50. in 74. letom starosti. Program Zora je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na dojki, namenjen ženskam med 50. in 69. letom starosti. Program Zora je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu, namenjen ženskam med 20. in 64. letom starosti. V terenskem studiu na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se nam je pridružila prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka javnega zdravja, vodja skupine za nenalezljive bolezni na OE Celje NIJZ.

ZDA: Primer izbruha delte v šoli

9. 9. 2021

Primer iz ene od osnovnih šol v Kaliforniji kaže, kako hitro se delta različica novega koronavirusa razširi po zraku. Raziskovalci ameriškega Centra za nadzor bolezni so namreč ugotovili, da je obolela učiteljica (ali učitelj, spola niso razkrili) z novim koronavirusom okužila kar polovico otrok v razredu. Učiteljica ni bila cepljena in ko je učencem brala, je snela masko. Uporaba zaščitne maske je sicer v tej šoli obvezna tako za učitelje kot učence. Pomen zaščite z masko in kako se novi koronavirus širi po zraku v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok z dr. Ano Kroflič s Kemijskega inštituta. Od ponedeljka, 13.9.2021, bodo v Sloveniji zaščitne maske pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih prostorih, razen tam, kjer velja pogoj PCT, obvezne. Pripravlja Iztok Konc.

12 min

Primer iz ene od osnovnih šol v Kaliforniji kaže, kako hitro se delta različica novega koronavirusa razširi po zraku. Raziskovalci ameriškega Centra za nadzor bolezni so namreč ugotovili, da je obolela učiteljica (ali učitelj, spola niso razkrili) z novim koronavirusom okužila kar polovico otrok v razredu. Učiteljica ni bila cepljena in ko je učencem brala, je snela masko. Uporaba zaščitne maske je sicer v tej šoli obvezna tako za učitelje kot učence. Pomen zaščite z masko in kako se novi koronavirus širi po zraku v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok z dr. Ano Kroflič s Kemijskega inštituta. Od ponedeljka, 13.9.2021, bodo v Sloveniji zaščitne maske pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih prostorih, razen tam, kjer velja pogoj PCT, obvezne. Pripravlja Iztok Konc.

Radiolog: Vprašam se, kako pacient sploh še diha

2. 9. 2021

Ko radiolog Igor Požek, ki je vajen mnogo hudega, v roke vzame rentgenske slike pljuč najtežjih pacientov s covidom, se čudi, kako lahko sploh še dihajo. Njihova pljuča so namreč povsem »zabasana« zaradi kovidne pljučnice. Mag. Požek je vodja Radiološkega oddelka na Kliniki Golnik. Ob rentgenskih slikah je opisal primer mlajšega 56-letnega pacienta, ki so ga v bolnišnico sprejeli s težkim covidom. Če so bila njegova pljuča na posnetku ob sprejemu še malo črna, pa so bila že naslednji dan povsem bela. Moškega so takoj premestili na intenzivni oddelek in ga priklopili na ventilator. »Zgostitve v pljučih so hitro napredovale, pljuča so videti skoraj povsem bela. V sapniku je vidna cev po intubaciji,« je ob pacientovem rentgenskem posnetku pojasnil mag. Požek. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik. Primer težjega poteka COVID pljučnice. 56. letni pacient s pridruženimi boleznimi (arterijska hipertenzija, povišane maščobe v krvi). Levi: Rentgenska slika 7. dan bolezni ob sprejemu v bolničnico prikaže obojestranske zgostitve v vseh pljučnih režnjih. Desno: Že naslednji dan pacient potrebuje zdravljenje na intenzivnem oddelku. Zgostitve v pljučih so hitro napredovale, pljuča so videti skoraj povsem »bela«. V sapniku je vidna cev po intubaciji (puščica).

12 min

Ko radiolog Igor Požek, ki je vajen mnogo hudega, v roke vzame rentgenske slike pljuč najtežjih pacientov s covidom, se čudi, kako lahko sploh še dihajo. Njihova pljuča so namreč povsem »zabasana« zaradi kovidne pljučnice. Mag. Požek je vodja Radiološkega oddelka na Kliniki Golnik. Ob rentgenskih slikah je opisal primer mlajšega 56-letnega pacienta, ki so ga v bolnišnico sprejeli s težkim covidom. Če so bila njegova pljuča na posnetku ob sprejemu še malo črna, pa so bila že naslednji dan povsem bela. Moškega so takoj premestili na intenzivni oddelek in ga priklopili na ventilator. »Zgostitve v pljučih so hitro napredovale, pljuča so videti skoraj povsem bela. V sapniku je vidna cev po intubaciji,« je ob pacientovem rentgenskem posnetku pojasnil mag. Požek. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik. Primer težjega poteka COVID pljučnice. 56. letni pacient s pridruženimi boleznimi (arterijska hipertenzija, povišane maščobe v krvi). Levi: Rentgenska slika 7. dan bolezni ob sprejemu v bolničnico prikaže obojestranske zgostitve v vseh pljučnih režnjih. Desno: Že naslednji dan pacient potrebuje zdravljenje na intenzivnem oddelku. Zgostitve v pljučih so hitro napredovale, pljuča so videti skoraj povsem »bela«. V sapniku je vidna cev po intubaciji (puščica).

Pediatrinja: Ni še jasno, ali otroci bolj širijo delto kot odrasli

26. 8. 2021

V Združenih državah Amerike opažajo velik porast okužb z delta različico koronavirusa med otroki in mladostniki. Še bolj zaskrbljujoči so podatki iz bolnišnic. V Združenih državah se zaradi covida dnevno zdravi 1.200 otrok in mladostnikov do 18 leta. Trend spremljajo tudi slovenski pediatri in infektologi. Pri nas je bilo od začetka epidemije hospitaliziranih že 170 otrok in mladostnikov. Vendar pa obstaja bojazen, da bo delta tudi naše za zdaj še ugodne podatke močno poslabšala. Iztok Konc je govoril s pediatrinjo in infektologinjo asist. Tatjano Mrvič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Foto: RadioSlovenija, Prvi

11 min

V Združenih državah Amerike opažajo velik porast okužb z delta različico koronavirusa med otroki in mladostniki. Še bolj zaskrbljujoči so podatki iz bolnišnic. V Združenih državah se zaradi covida dnevno zdravi 1.200 otrok in mladostnikov do 18 leta. Trend spremljajo tudi slovenski pediatri in infektologi. Pri nas je bilo od začetka epidemije hospitaliziranih že 170 otrok in mladostnikov. Vendar pa obstaja bojazen, da bo delta tudi naše za zdaj še ugodne podatke močno poslabšala. Iztok Konc je govoril s pediatrinjo in infektologinjo asist. Tatjano Mrvič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Foto: RadioSlovenija, Prvi

Prof. Žibert: Vrh četrtega vala bo konec septembra

19. 8. 2021

Sporočilo Instituta »Jožef Stefan« je jasno: »Epidemija narašča eksponentno. Število na novo okuženih se podvoji vsakih 18 dni in v rdeči fazi bomo že konec avgusta.« Mnogi takim podatkom ne verjamejo. Zato smo jih preverili še s prof. dr. Janezom Žibertom. Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za Covid sledilnik. Kaj za četrti val kažejo njegove projekcije? Ali bodo jeseni okužbe res eksplodirale? Zakaj se epidemija širi, če je veliko ljudi cepljenih, mnogo je že tudi prebolevnikov? Več v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Graf: Dr. Janez Žibert. Dnevno potrjeni primeri: 7-dnevno povprečje

10 min

Sporočilo Instituta »Jožef Stefan« je jasno: »Epidemija narašča eksponentno. Število na novo okuženih se podvoji vsakih 18 dni in v rdeči fazi bomo že konec avgusta.« Mnogi takim podatkom ne verjamejo. Zato smo jih preverili še s prof. dr. Janezom Žibertom. Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za Covid sledilnik. Kaj za četrti val kažejo njegove projekcije? Ali bodo jeseni okužbe res eksplodirale? Zakaj se epidemija širi, če je veliko ljudi cepljenih, mnogo je že tudi prebolevnikov? Več v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Graf: Dr. Janez Žibert. Dnevno potrjeni primeri: 7-dnevno povprečje

Dr. Trampuž: Zdravilo ivermektin proti covidu nima pomena

12. 8. 2021

Debata o covidu in cepivih se dotika mnogih dilem in pomislekov: Zakaj v Izraelu okužbe strmo naraščajo? Kako učinkovit je ivermektin? Kdaj bo potreben tretji odmerek cepiva? Obvezno cepljenje – da ali ne? Prvi se vprašanj ne boji! Za oddajo in medicinski podkast Ultrazvok sprašuje Iztok Konc; tokrat odgovarja infektolog prof. dr. Andrej Trampuž. Foto: Andrej Trampuž

12 min

Debata o covidu in cepivih se dotika mnogih dilem in pomislekov: Zakaj v Izraelu okužbe strmo naraščajo? Kako učinkovit je ivermektin? Kdaj bo potreben tretji odmerek cepiva? Obvezno cepljenje – da ali ne? Prvi se vprašanj ne boji! Za oddajo in medicinski podkast Ultrazvok sprašuje Iztok Konc; tokrat odgovarja infektolog prof. dr. Andrej Trampuž. Foto: Andrej Trampuž

Dr. Markovič Božič: Vsi bolniki bi se spet odločili za hipnozo

5. 8. 2021

V Ultrazvoku tokrat o tehniki integrativne medicine, ki se je že marsikje po svetu uveljavila kot rutinska tehnika, s katero zdravniki lajšajo bolečine, strah in stres ob kirurškem posegu. Govor bo o medicinski hipnozi. Gostja Ultrazvoka, doc. dr. Jasmina Markovič Božič iz UKC Ljubljana, je soavtorica članka v Zdravniškem vestniku z naslovom »Perioperativna uporaba medicinske hipnoze.« V njem opisuje lastne izkušnje z izvajanjem medicinske hipnoze in izsledke raziskav o koristih njene uporabe v medicinske namene. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija

11 min

V Ultrazvoku tokrat o tehniki integrativne medicine, ki se je že marsikje po svetu uveljavila kot rutinska tehnika, s katero zdravniki lajšajo bolečine, strah in stres ob kirurškem posegu. Govor bo o medicinski hipnozi. Gostja Ultrazvoka, doc. dr. Jasmina Markovič Božič iz UKC Ljubljana, je soavtorica članka v Zdravniškem vestniku z naslovom »Perioperativna uporaba medicinske hipnoze.« V njem opisuje lastne izkušnje z izvajanjem medicinske hipnoze in izsledke raziskav o koristih njene uporabe v medicinske namene. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija

Nagrajena zdravnica se iz ginekološke onkologije izpopolnjuje v Londonu

29. 7. 2021

Zdravnica Monika Sobočan je doma iz Pomurja – natančneje iz občine Turnišče. Uspešno je zaključila študij medicine na Medicinski fakulteti v Mariboru in kot specializantka ginekologije in porodništva dela v mariborskem Kliničnem centru. Zdaj svoje izobraževanje in raziskave opravlja v Veliki Britaniji – v Londonu. Kot specializantka in doktorska študentka preučuje, kako bi lahko uspešneje zdravili raka na jajčnikih. »Raziskovanje je temelj nadaljnjega razvoja medicine,« je prepričana. Monika Sobočan je ena od treh letošnjih prejemnic štipendije programa Za ženske v znanosti, ki ga podpirata L'Oreal in UNESCO. V London jo je poklical Iztok Konc. Foto: therapractice/ pixabay

11 min

Zdravnica Monika Sobočan je doma iz Pomurja – natančneje iz občine Turnišče. Uspešno je zaključila študij medicine na Medicinski fakulteti v Mariboru in kot specializantka ginekologije in porodništva dela v mariborskem Kliničnem centru. Zdaj svoje izobraževanje in raziskave opravlja v Veliki Britaniji – v Londonu. Kot specializantka in doktorska študentka preučuje, kako bi lahko uspešneje zdravili raka na jajčnikih. »Raziskovanje je temelj nadaljnjega razvoja medicine,« je prepričana. Monika Sobočan je ena od treh letošnjih prejemnic štipendije programa Za ženske v znanosti, ki ga podpirata L'Oreal in UNESCO. V London jo je poklical Iztok Konc. Foto: therapractice/ pixabay

Mikrobiologinja: V Sloveniji že šestdeset različic koronavirusa

22. 7. 2021

Mag. Tjaša Žohar Čretnik vsako jutro med prvimi izve nove podatke o širjenju delta različice koronavirusa v Sloveniji. Ali zato, ker pozna podatke, manj optimistično zre v prihajajoče tedne in mesece? Sogovornica tokratnega Ultrazvoka vodi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – s kratico NLZOH, kjer testirajo vzorce na prisotnost novega koronavirusa in njegovih različic. Slednjih so v Sloveniji zaznali že približno šestdeset. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Zajem zaslona - HLZOH, 12.7.21

10 min

Mag. Tjaša Žohar Čretnik vsako jutro med prvimi izve nove podatke o širjenju delta različice koronavirusa v Sloveniji. Ali zato, ker pozna podatke, manj optimistično zre v prihajajoče tedne in mesece? Sogovornica tokratnega Ultrazvoka vodi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – s kratico NLZOH, kjer testirajo vzorce na prisotnost novega koronavirusa in njegovih različic. Slednjih so v Sloveniji zaznali že približno šestdeset. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Zajem zaslona - HLZOH, 12.7.21

Nobelovec Roberts: Kdor želi pokazati svojo nevednost, naj se ne cepi

15. 7. 2021

Kaj imajo skupnega učinkovito zdravilo za dečka Krisa in nova mRNK cepiva proti covidu? Izvrstnega znanstvenika! Pot za njihov razvoj je s svojimi pionirskimi raziskavami tlakoval Nobelov nagrajenec prof. dr. Richard Roberts. Z njim smo se ob robu letošnjega kongresa Evropske zveze biokemijskih društev, ki so ga pripravili v Ljubljani, pogovarjali za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok. Če prof. Roberts in prof. Sharp, s katerim si je razdelil Nobelovo nagrado, ne bi dognala, da se geni lahko razcepijo na posamezne dele, človeškega genoma še vedno ne bi znali razvozlati. Več v pogovoru z uglednim znanstvenikom prof. Richardom Robertsom. Sodelujeta še prof. dr. Jernej Ule (University College v Londonu in Inštitut Francis Crick) in prof. dr. Janko Kos (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani). Pripravil Iztok Konc. Foto: FEBS kongres, Ljubljana

15 min

Kaj imajo skupnega učinkovito zdravilo za dečka Krisa in nova mRNK cepiva proti covidu? Izvrstnega znanstvenika! Pot za njihov razvoj je s svojimi pionirskimi raziskavami tlakoval Nobelov nagrajenec prof. dr. Richard Roberts. Z njim smo se ob robu letošnjega kongresa Evropske zveze biokemijskih društev, ki so ga pripravili v Ljubljani, pogovarjali za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok. Če prof. Roberts in prof. Sharp, s katerim si je razdelil Nobelovo nagrado, ne bi dognala, da se geni lahko razcepijo na posamezne dele, človeškega genoma še vedno ne bi znali razvozlati. Več v pogovoru z uglednim znanstvenikom prof. Richardom Robertsom. Sodelujeta še prof. dr. Jernej Ule (University College v Londonu in Inštitut Francis Crick) in prof. dr. Janko Kos (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani). Pripravil Iztok Konc. Foto: FEBS kongres, Ljubljana

Fafangel: Druge države so s cepljenjem zgradile zid, Slovenija pa klopco*

8. 7. 2021

V splošni in strokovni javnosti slišimo, da bi morali med epidemijo najbolj poslušati epidemiologe. Zato smo za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok odšli na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Na naša vprašanja odgovarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni epidemiolog Mario Fafangel. Njegovi odgovori so jasni. Pripravil Iztok Konc. *Npr.: Izrael, Velika Britanija ... Foto: BoBo

13 min

V splošni in strokovni javnosti slišimo, da bi morali med epidemijo najbolj poslušati epidemiologe. Zato smo za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok odšli na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Na naša vprašanja odgovarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni epidemiolog Mario Fafangel. Njegovi odgovori so jasni. Pripravil Iztok Konc. *Npr.: Izrael, Velika Britanija ... Foto: BoBo

Dr. Jerala: Delto lahko zaustavimo samo s cepljenjem

1. 7. 2021

»Sporočilo je jasno in enostavno: Cepimo se,« pravi sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok je pojasnil, kako učinkovita so cepiva proti delta različici novega koronavirusa. Zakaj meni, da ne smemo računati na čredno imunost? Kakšen pa je njegov komentar raziskave, ki je pokazala, da cepivo Pfeizer in verjetno tudi Moderna, proti covidu ščitita celo doživljenjsko? Koliko časa pa traja zaščita pri AstraZeneci? Odgovori v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija

12 min

»Sporočilo je jasno in enostavno: Cepimo se,« pravi sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok je pojasnil, kako učinkovita so cepiva proti delta različici novega koronavirusa. Zakaj meni, da ne smemo računati na čredno imunost? Kakšen pa je njegov komentar raziskave, ki je pokazala, da cepivo Pfeizer in verjetno tudi Moderna, proti covidu ščitita celo doživljenjsko? Koliko časa pa traja zaščita pri AstraZeneci? Odgovori v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija

Dr. Trampuž: Prvič AstraZeneca, drugič Pfizer

24. 6. 2021

Infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela v Berlinu, se je prvič cepil s cepivom AstraZeneca, drugič pa s cepivom Pfizer. Pravi, da kombinacija različnih cepiv še poveča zaščito proti covidu. Dr. Trampuž je realen, vendar optimistično napoveduje: »Virus bo sicer ostal, pandemija pa bo končana. Za to pa bo potrebna 80 odstotna precepljenost.« Kakšna pa je njegova napoved glede indijske oziroma delta različice virusa? Odgovori v medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž

11 min

Infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela v Berlinu, se je prvič cepil s cepivom AstraZeneca, drugič pa s cepivom Pfizer. Pravi, da kombinacija različnih cepiv še poveča zaščito proti covidu. Dr. Trampuž je realen, vendar optimistično napoveduje: »Virus bo sicer ostal, pandemija pa bo končana. Za to pa bo potrebna 80 odstotna precepljenost.« Kakšna pa je njegova napoved glede indijske oziroma delta različice virusa? Odgovori v medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž

Kočevje: Z AstraZeneco trenutno cepimo le druge odmerke

17. 6. 2021

V Ultrazvoku gostimo zdravnico s prve bojne črte boja proti covidu. Družinska zdravnica asist. Polona Vidič Hudobivnik je direktorica Zdravstvenega doma v Kočevju in vodja Zdravstvene postaje v Osilnici. Prav v Osilnici so po precepljenosti proti covidu med najbolj uspešnimi v Sloveniji. S prvim odmerkom so cepili že več kot polovico prebivalcev – toliko kot v najbolj uspešnih državah na svetu; na primer v ZDA. Kje je ključ njihovega uspeha? Kako se pri njih obnese cepljenje z AstraZeneco? S katerimi težavami se srečujejo na terenu? Odgovori v Ultrazvoku. Doktorico Polono Vidič Hudobivnik je poklical Iztok Konc. Foto: Polona Vidič Hudobivnik

12 min

V Ultrazvoku gostimo zdravnico s prve bojne črte boja proti covidu. Družinska zdravnica asist. Polona Vidič Hudobivnik je direktorica Zdravstvenega doma v Kočevju in vodja Zdravstvene postaje v Osilnici. Prav v Osilnici so po precepljenosti proti covidu med najbolj uspešnimi v Sloveniji. S prvim odmerkom so cepili že več kot polovico prebivalcev – toliko kot v najbolj uspešnih državah na svetu; na primer v ZDA. Kje je ključ njihovega uspeha? Kako se pri njih obnese cepljenje z AstraZeneco? S katerimi težavami se srečujejo na terenu? Odgovori v Ultrazvoku. Doktorico Polono Vidič Hudobivnik je poklical Iztok Konc. Foto: Polona Vidič Hudobivnik

Imamo veliko orožij, ki upočasnijo srčno popuščanje

10. 6. 2021

Kardiolog doc. dr. David Žižek pravi, da pozorno prisluhne, kadar mu bolnik pove o otečenih nogah, utrujenosti ob naporu in o občutku težke nočne sape. Naštete težave so značilne za srčno popuščanje. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji živi kar 30.000 takih ljudi. O tem, kakšna je pot do diagnoze in kakšno je zdravljenje, v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: azwer/ pixabay

11 min

Kardiolog doc. dr. David Žižek pravi, da pozorno prisluhne, kadar mu bolnik pove o otečenih nogah, utrujenosti ob naporu in o občutku težke nočne sape. Naštete težave so značilne za srčno popuščanje. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji živi kar 30.000 takih ljudi. O tem, kakšna je pot do diagnoze in kakšno je zdravljenje, v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: azwer/ pixabay

Zdravljenje z antidepresivi – da ali ne?

3. 6. 2021

Zdravljenje z antidepresivi – da ali ne? »Pomisleki ob začetku jemanja antidepresivov so dostikrat prisotni,« pravi psihiatrinja doc. dr. Brigita Novak Šarotar s Centra za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani. »Cilj terapije je, da se nazaj vzpostavi funkcioniranje in primeren čustveni odziv.« Antidepresivi so zelo varna zdravila; varnejši so od uspaval in pomirjeval. Res pa je, da ne začnejo učinkovati takoj, njihov učinek se namreč običajno pojavi po treh ali štirih tednih jemanja. Mnogi imajo do antidepresivov predsodke, nekateri pa v njih iščejo rešitev in dr. Novak Šarotar kar sami prosijo, naj jih predpiše. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

12 min

Zdravljenje z antidepresivi – da ali ne? »Pomisleki ob začetku jemanja antidepresivov so dostikrat prisotni,« pravi psihiatrinja doc. dr. Brigita Novak Šarotar s Centra za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani. »Cilj terapije je, da se nazaj vzpostavi funkcioniranje in primeren čustveni odziv.« Antidepresivi so zelo varna zdravila; varnejši so od uspaval in pomirjeval. Res pa je, da ne začnejo učinkovati takoj, njihov učinek se namreč običajno pojavi po treh ali štirih tednih jemanja. Mnogi imajo do antidepresivov predsodke, nekateri pa v njih iščejo rešitev in dr. Novak Šarotar kar sami prosijo, naj jih predpiše. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Dr. Ihan: Cepiva proti covidu niso eksperimentalna!

27. 5. 2021

Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Foto: Radio Slovenija

13 min

Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Foto: Radio Slovenija

Dr. Bratkovič: Z drugim odmerkom cepiva ne gre prehitevati

20. 5. 2021

Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so trenutno najbolj aktualna: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZeneca? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni bolj burna reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Tomaž Bratkovič

12 min

Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so trenutno najbolj aktualna: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZeneca? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni bolj burna reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Tomaž Bratkovič

Dipl. medicinska sestra: Cepljenje je zelo zaželeno!

13. 5. 2021

Junakinje boja proti covidu so tudi diplomirane medicinske sestre. V Ultrazvoku bo z nami Martina Gjergjek, ki je odgovorna medicinska sestra v enoti za covid-19 v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Tam so bili na vrhuncu drugega vala med bolj obremenjenimi bolnišnicami; v določenih dnevih so na oddelku in v intenzivni enoti zdravili več kot 150 bolnikov s covidom. Kakšno pa je stanje danes? Kako se umirjanje epidemije pozna pri delu v bolnišnici? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Martina Gjergjek

11 min

Junakinje boja proti covidu so tudi diplomirane medicinske sestre. V Ultrazvoku bo z nami Martina Gjergjek, ki je odgovorna medicinska sestra v enoti za covid-19 v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Tam so bili na vrhuncu drugega vala med bolj obremenjenimi bolnišnicami; v določenih dnevih so na oddelku in v intenzivni enoti zdravili več kot 150 bolnikov s covidom. Kakšno pa je stanje danes? Kako se umirjanje epidemije pozna pri delu v bolnišnici? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Martina Gjergjek

Igralec Rado Mulej: Leva polovica obraza je bila mrtva

6. 5. 2021

Zgodilo se je tako rekoč čez noč. Ko se je igralec, komik in podjetnik Rado Mulej zjutraj zbudil, se je počutil relativno dobro. Ob pogledu v ogledalo, pa se je zgrozil: »Leva polovica obraza je bila mrtva. Občutek je bil grozen!«. Takoj je poiskal zdravniško pomoč. Z Urgence so ga poslali na Nevrološko kliniko, od tam pa naprej na ORL – na Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v Ljubljani. Diagnoza: delna pareza oziroma ohromelost obraznega živca. To je tudi tema tokratnega Ultrazvoka. V oddaji sodelujeta Rado Mulej in otorinolaringologinja prof. dr. Saba Battelino. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Rado Mulej

11 min

Zgodilo se je tako rekoč čez noč. Ko se je igralec, komik in podjetnik Rado Mulej zjutraj zbudil, se je počutil relativno dobro. Ob pogledu v ogledalo, pa se je zgrozil: »Leva polovica obraza je bila mrtva. Občutek je bil grozen!«. Takoj je poiskal zdravniško pomoč. Z Urgence so ga poslali na Nevrološko kliniko, od tam pa naprej na ORL – na Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v Ljubljani. Diagnoza: delna pareza oziroma ohromelost obraznega živca. To je tudi tema tokratnega Ultrazvoka. V oddaji sodelujeta Rado Mulej in otorinolaringologinja prof. dr. Saba Battelino. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Rado Mulej

Dr. Battelino: Z umetno inteligenco do obvladovanja sladkorne bolezni

29. 4. 2021

Olajšanje za bolnice in bolnike, manj skrbi za njihove bližnje, manj težav za zdravnike in zdravnice. V ugledni medicinski reviji Lancet je izšel članek o novi tehnologiji, ki bo izboljšala življenje ljudem s sladkorno boleznijo. Soavtor članka je tudi predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani prof. dr. Tadej Battelino. Novica je dobra in obeta srečen konec. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Tudi v aplikaciji za podkaste. Foto: Žiga Živulović jr./Bobo

10 min

Olajšanje za bolnice in bolnike, manj skrbi za njihove bližnje, manj težav za zdravnike in zdravnice. V ugledni medicinski reviji Lancet je izšel članek o novi tehnologiji, ki bo izboljšala življenje ljudem s sladkorno boleznijo. Soavtor članka je tudi predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani prof. dr. Tadej Battelino. Novica je dobra in obeta srečen konec. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Tudi v aplikaciji za podkaste. Foto: Žiga Živulović jr./Bobo

Kirurg Robert Carotta: Primorani smo delno ustaviti nenujne posege

22. 4. 2021

Velika skrb strokovne pa tudi širše javnosti je, ali bo slovenski zdravstveni sistem zdržal; ali bo za bolnike s covidom na voljo dovolj prostih bolniških postelj in zdravstvenega osebja. Najboljši pregled nad stanjem v bolnišnicah ima zdravnik Robert Carotta iz Splošne bolnišnice Jesenice. O trenutnih razmerah bo govoril v tokratni oddaji Ultrazvok. V ospredju pa ne bodo le številke. Doktor Carotta se je namreč lani oktobra tudi sam okužil z novim koronavirusom. »Covid človeka res podre,« potrjuje. Čeprav je mimo že šest mesecev, še vedno čuti posledice bolezni, ki se kažejo še zlasti v povišanem krvnem tlaku in z motnjo v delovanju ledvic. Več pa v Ultrazvoku; tudi o možnem delnem bolnišničnem »lockdownu«. Foto: TV Slovenija

10 min

Velika skrb strokovne pa tudi širše javnosti je, ali bo slovenski zdravstveni sistem zdržal; ali bo za bolnike s covidom na voljo dovolj prostih bolniških postelj in zdravstvenega osebja. Najboljši pregled nad stanjem v bolnišnicah ima zdravnik Robert Carotta iz Splošne bolnišnice Jesenice. O trenutnih razmerah bo govoril v tokratni oddaji Ultrazvok. V ospredju pa ne bodo le številke. Doktor Carotta se je namreč lani oktobra tudi sam okužil z novim koronavirusom. »Covid človeka res podre,« potrjuje. Čeprav je mimo že šest mesecev, še vedno čuti posledice bolezni, ki se kažejo še zlasti v povišanem krvnem tlaku in z motnjo v delovanju ledvic. Več pa v Ultrazvoku; tudi o možnem delnem bolnišničnem »lockdownu«. Foto: TV Slovenija

Nefrolog iz Izole: Bolniki s covidom so pogosto dehidrirani

15. 4. 2021

Obalno-kraška regija je bila marca na udaru kritik zaradi velikega števila okužb z novim koronavirusom. V začetku aprila so epidemijo obvladali in krivulja se je obrnila navzdol; glede na sedem dnevno povprečje so zdaj med tremi najboljšimi regijami v Sloveniji. Ali se izboljšanje razmer že pozna tudi v izolski bolnišnici? Kako se tretji val epidemije kaže pri njih? Koga morajo zaradi okužbe zdraviti na covid oddelku? Odgovori v Ultrazvoku. V Izoli za najtežje bolnike s covidom skrbi ekipa zdravstvenih delavcev, ki jo vodi zdravnik Bojan Novak. Oddajo Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: Bojan Novak

11 min

Obalno-kraška regija je bila marca na udaru kritik zaradi velikega števila okužb z novim koronavirusom. V začetku aprila so epidemijo obvladali in krivulja se je obrnila navzdol; glede na sedem dnevno povprečje so zdaj med tremi najboljšimi regijami v Sloveniji. Ali se izboljšanje razmer že pozna tudi v izolski bolnišnici? Kako se tretji val epidemije kaže pri njih? Koga morajo zaradi okužbe zdraviti na covid oddelku? Odgovori v Ultrazvoku. V Izoli za najtežje bolnike s covidom skrbi ekipa zdravstvenih delavcev, ki jo vodi zdravnik Bojan Novak. Oddajo Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: Bojan Novak

Dr. Trampuž: Vsak glavobol po cepljenju je sumljiv, če je daljši od štirih dni

8. 4. 2021

V teh dneh je aktualna vest o povezavi med cepivom AstraZeneca in pojavu krvnih strdkov v možganih. Ogrožene naj bi bile zlasti ženske. Tudi o tem se bomo v Ultrazvoku pogovarjali z infektologom prof. dr. Andrejem Trampužem iz Klinike Charite v Berlinu. Pod drobnogled pa bomo vzeli še druga cepiva proti covidu in odgovorili na najbolj pogosta vprašanja. Kaj kažejo podatki in kakšne so izkušnje dr. Trampuža, boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž

13 min

V teh dneh je aktualna vest o povezavi med cepivom AstraZeneca in pojavu krvnih strdkov v možganih. Ogrožene naj bi bile zlasti ženske. Tudi o tem se bomo v Ultrazvoku pogovarjali z infektologom prof. dr. Andrejem Trampužem iz Klinike Charite v Berlinu. Pod drobnogled pa bomo vzeli še druga cepiva proti covidu in odgovorili na najbolj pogosta vprašanja. Kaj kažejo podatki in kakšne so izkušnje dr. Trampuža, boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž

Smiselnost mask na prostem!?

1. 4. 2021

Raziskovalci so dokazali, da gre največ okužb z novim koronavirusom na račun širjenja virusa z večjimi ali manjšimi kapljicami; torej kapljično in aerosolno. Zato ni dileme, kateri ukrepi preprečujejo okužbo: obrazne maske, ustrezna razdalja in zračenje. Za Ultrazvok smo na Kemijski inštitut poklicali dr. Ano Króflič. S kolegi iz mednarodnega Združenja za preučevanje aerosolov je raziskala, kako se novi koronavirus širi in prenaša po zraku. Preverila pa je tudi učinkovitost obraznih mask. Foto: BoBo

11 min

Raziskovalci so dokazali, da gre največ okužb z novim koronavirusom na račun širjenja virusa z večjimi ali manjšimi kapljicami; torej kapljično in aerosolno. Zato ni dileme, kateri ukrepi preprečujejo okužbo: obrazne maske, ustrezna razdalja in zračenje. Za Ultrazvok smo na Kemijski inštitut poklicali dr. Ano Króflič. S kolegi iz mednarodnega Združenja za preučevanje aerosolov je raziskala, kako se novi koronavirus širi in prenaša po zraku. Preverila pa je tudi učinkovitost obraznih mask. Foto: BoBo

Fibromialgija: Pridejo ženske, ki so obiskale že na desetine specialistov

25. 3. 2021

Pacientke in paciente s fibromialgijo so marsikdaj odpravili z besedami, da njihove zdravstvene težave niso resnične in da so samo v njihovi glavi. Fibromialgija je namreč na seznamu bolezni šele zadnjih trideset let. Danes pa vemo, da gre za sindrom, ki se pojavi in poslabša zaradi napake v delovanju centralnega živčnega sistema. Za fibromialgijo je značilna nepojasnjena bolečina ali zbadanje v mišicah in sklepih, nenehna utrujenost, težave s spominom, splošna jutranja otrdelost in spanec, ki ne odpočije. Fibromialgija je kronična. Kakšno je torej življenje po dvajsetih, tridesetih letih boja z boleznijo? Prof. dr. Sabine Sator-Katzenschlager iz Splošne Bolnišnice AKH na Dunaju in asist. dr. Zala Kuret iz URI Soča v Ljubljani imata tudi dobre novice. Prisluhnite Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Tumisu/ Pixabay

11 min

Pacientke in paciente s fibromialgijo so marsikdaj odpravili z besedami, da njihove zdravstvene težave niso resnične in da so samo v njihovi glavi. Fibromialgija je namreč na seznamu bolezni šele zadnjih trideset let. Danes pa vemo, da gre za sindrom, ki se pojavi in poslabša zaradi napake v delovanju centralnega živčnega sistema. Za fibromialgijo je značilna nepojasnjena bolečina ali zbadanje v mišicah in sklepih, nenehna utrujenost, težave s spominom, splošna jutranja otrdelost in spanec, ki ne odpočije. Fibromialgija je kronična. Kakšno je torej življenje po dvajsetih, tridesetih letih boja z boleznijo? Prof. dr. Sabine Sator-Katzenschlager iz Splošne Bolnišnice AKH na Dunaju in asist. dr. Zala Kuret iz URI Soča v Ljubljani imata tudi dobre novice. Prisluhnite Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Tumisu/ Pixabay

Težave z erekcijo

18. 3. 2021

Poslušalec Ultrazvoka je na spletu zasledil članek o zdravljenju erektilne disfunkcije s terapijo z udarnimi valovi. Urolog mag. Dejan Bratuš iz Kliničnega centra v Mariboru pravi, da gre za zelo učinkovito moderno metodo, ki pomaga v primeru, kadar vzrok za težave z erekcijo tiči v slabem pretoku krvi skozi penis. »Težave z erekcijo se lahko pojavijo ne glede na starost,« še dodaja mag. Bratuš. Motnje erekcije so tema tokratnega Ultrazvoka, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: derneuemann/ pixabay

11 min

Poslušalec Ultrazvoka je na spletu zasledil članek o zdravljenju erektilne disfunkcije s terapijo z udarnimi valovi. Urolog mag. Dejan Bratuš iz Kliničnega centra v Mariboru pravi, da gre za zelo učinkovito moderno metodo, ki pomaga v primeru, kadar vzrok za težave z erekcijo tiči v slabem pretoku krvi skozi penis. »Težave z erekcijo se lahko pojavijo ne glede na starost,« še dodaja mag. Bratuš. Motnje erekcije so tema tokratnega Ultrazvoka, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: derneuemann/ pixabay

Okužbe z britanskim sevom se v Sloveniji podvojijo v tednu dni

11. 3. 2021

Pred nami je toplejša polovica leta, v kateri se respiratorni virusi težje širijo med ljudmi. To je dobra napoved tudi za epidemijo novega koronavirusa. Ali nam bo torej covid tudi letos uspelo zaustaviti do poletja? Ali nam bodo načrte prekrižale nove različice virusa? Ali bo eksponentna rast britanske variante povzročila tretji val koronavirusne bolezni? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja prof. dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan. Foto: Projekcija dnevno pozitivnih testov ob upoštevanju britanske različice novega koronavirusa. Matjaž Leskovar/ IJS

10 min

Pred nami je toplejša polovica leta, v kateri se respiratorni virusi težje širijo med ljudmi. To je dobra napoved tudi za epidemijo novega koronavirusa. Ali nam bo torej covid tudi letos uspelo zaustaviti do poletja? Ali nam bodo načrte prekrižale nove različice virusa? Ali bo eksponentna rast britanske variante povzročila tretji val koronavirusne bolezni? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja prof. dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan. Foto: Projekcija dnevno pozitivnih testov ob upoštevanju britanske različice novega koronavirusa. Matjaž Leskovar/ IJS

Dr. Štrukelj: Do maja še štiri nova cepiva proti covidu

4. 3. 2021

»Vedeti moramo, da je cepljenje najbolj učinkovit javno zdravstveni ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni,« je jasen minister za zdravje Janez Poklukar. Da cepljenje varuje pred hudim potekom covida, kar velja tudi za nove različice virusa, pravi infektolog dr. Alojz Ihan. Da nas cepljenje ščiti daljši čas, kot če covid prebolimo, pa izpostavlja sogovornik tokratnega Ultrazvoka farmacevt dr. Borut Štrukelj. Vprašali smo ga, zakaj proizvodnja cepiv proti covidu teče tako počasi. Kakšno je novo cepivo Johnson in Johnson ter Janssen, ki so ga že odobrile Združene države Amerike? Zanima nas, kakšne so izkušnje Izraela, kjer je precepljena že več kot polovica prebivalcev? Odgovori dr. Štruklja v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO

12 min

»Vedeti moramo, da je cepljenje najbolj učinkovit javno zdravstveni ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni,« je jasen minister za zdravje Janez Poklukar. Da cepljenje varuje pred hudim potekom covida, kar velja tudi za nove različice virusa, pravi infektolog dr. Alojz Ihan. Da nas cepljenje ščiti daljši čas, kot če covid prebolimo, pa izpostavlja sogovornik tokratnega Ultrazvoka farmacevt dr. Borut Štrukelj. Vprašali smo ga, zakaj proizvodnja cepiv proti covidu teče tako počasi. Kakšno je novo cepivo Johnson in Johnson ter Janssen, ki so ga že odobrile Združene države Amerike? Zanima nas, kakšne so izkušnje Izraela, kjer je precepljena že več kot polovica prebivalcev? Odgovori dr. Štruklja v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO

Ko mi je zdravnica izmerila kisik, so se vsi prijeli za glavo

25. 2. 2021

Gospod Matjaž Fajfar iz Kranja je pred tremi tedni zbolel za covidom. Na svojem Facebook profilu je napisal, da je bilo prvih šest dni čisto znosnih. Čutil je bolečine v hrbtenici in kolenu, imel je rahel glavobol. »Sedmi dan pa se je začelo!« Stanje se mu je hitro slabšalo. »Takoj na urgenco in seveda huda oblika covid pljučnice v obeh pljučnih krilih. Z rešilcem takoj v Bolnišnico Golnik na kisik in moliti k bogu, da ne bo potrebno na ventilator za umetno predihavanje pljuč!« Kako je bilo in kako se je izšlo? Gospoda Matjaža Fajfarja je za Ultrazvok poklical Iztok Konc. Foto: Matjaž Fajfar, februar 2021

13 min

Gospod Matjaž Fajfar iz Kranja je pred tremi tedni zbolel za covidom. Na svojem Facebook profilu je napisal, da je bilo prvih šest dni čisto znosnih. Čutil je bolečine v hrbtenici in kolenu, imel je rahel glavobol. »Sedmi dan pa se je začelo!« Stanje se mu je hitro slabšalo. »Takoj na urgenco in seveda huda oblika covid pljučnice v obeh pljučnih krilih. Z rešilcem takoj v Bolnišnico Golnik na kisik in moliti k bogu, da ne bo potrebno na ventilator za umetno predihavanje pljuč!« Kako je bilo in kako se je izšlo? Gospoda Matjaža Fajfarja je za Ultrazvok poklical Iztok Konc. Foto: Matjaž Fajfar, februar 2021

Posledice covida: po enem mesecu spet v bolnišnico

18. 2. 2021

Dr. Matevž Harlander iz Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da še nikoli ni bilo naenkrat toliko bolnikov s pljučnico, kot jih je zdaj. Težja oblika covida namreč povzroči hudo vnetje pljuč. Bolniki potrebujejo zdravljenje s kisikom in prav zaradi pljučnice je ogroženo njihovo življenje. Gre za težko poškodbo pljuč, opozarja dr. Harlander. Po sicer dolgotrajnem okrevanju pa tudi covid pljučnica pri večini ne pusti trajnih posledic. Podatki pa tudi kažejo, da mnogi, ki covid prebolijo, zaradi različnih zdravstvenih težav po enem mesecu po odpustu iz bolnišnice, ponovno poiščejo zdravniško pomoč. Več pa v Ultrazvoku doc. dr. Matevž Harlander, predstojnik Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, in Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana/ zajem slike

10 min

Dr. Matevž Harlander iz Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da še nikoli ni bilo naenkrat toliko bolnikov s pljučnico, kot jih je zdaj. Težja oblika covida namreč povzroči hudo vnetje pljuč. Bolniki potrebujejo zdravljenje s kisikom in prav zaradi pljučnice je ogroženo njihovo življenje. Gre za težko poškodbo pljuč, opozarja dr. Harlander. Po sicer dolgotrajnem okrevanju pa tudi covid pljučnica pri večini ne pusti trajnih posledic. Podatki pa tudi kažejo, da mnogi, ki covid prebolijo, zaradi različnih zdravstvenih težav po enem mesecu po odpustu iz bolnišnice, ponovno poiščejo zdravniško pomoč. Več pa v Ultrazvoku doc. dr. Matevž Harlander, predstojnik Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, in Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana/ zajem slike

Tretje cepivo AstraZeneca je tu, ali bo četrto ruski Sputnik?

11. 2. 2021

V Sloveniji in v nekaterih državah Evropske unije po odobritvi tretjega cepiva proti covidu – cepiva družbe AstraZeneca – zdaj vedno bolj pogledujemo še proti ruskemu cepivu Sputnik V. To je bilo prvo registrirano cepivo proti covidu na svetu, do katerega so bili strokovnjaki dolgo zadržani. Nedavna objava v ugledni znanstveni reviji Lancet pa je cepivo prikazala v novi luči. "Razvoj cepiva Sputnik V je bil kritiziran zaradi neprimerne naglice in nepreglednosti. Vendar je izid zdaj jasen, dokazano pa je tudi znanstveno načelo," so zapisali pri Lancetu. Rusko cepivo Sputnik V se je v tretji fazi kliničnega testiranja izkazalo za 91,6-odstotno učinkovito. To je rezultat, ki ga ne gre spregledati, pravi prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Podrobneje pa v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: BoBo/ Žiga Živulović ml.

11 min

V Sloveniji in v nekaterih državah Evropske unije po odobritvi tretjega cepiva proti covidu – cepiva družbe AstraZeneca – zdaj vedno bolj pogledujemo še proti ruskemu cepivu Sputnik V. To je bilo prvo registrirano cepivo proti covidu na svetu, do katerega so bili strokovnjaki dolgo zadržani. Nedavna objava v ugledni znanstveni reviji Lancet pa je cepivo prikazala v novi luči. "Razvoj cepiva Sputnik V je bil kritiziran zaradi neprimerne naglice in nepreglednosti. Vendar je izid zdaj jasen, dokazano pa je tudi znanstveno načelo," so zapisali pri Lancetu. Rusko cepivo Sputnik V se je v tretji fazi kliničnega testiranja izkazalo za 91,6-odstotno učinkovito. To je rezultat, ki ga ne gre spregledati, pravi prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Podrobneje pa v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: BoBo/ Žiga Živulović ml.

Med drugim valom uspešnejši pri odkrivanju raka

4. 2. 2021

4. februar je svetovni dan boja proti raku. Gre za diagnozo, ki vsakemu v hipu spremeni življenje. Po podatkih slovenskega Registra raka v Sloveniji vsakih 35 minut nekdo na novo izve, da je zbolel za rakom. Za dober izid je pomembno zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje. Oboje se je med epidemijo covida izkazalo za trd oreh. Čeprav je Onkološki inštitut v Ljubljani deloval neprekinjeno, so strokovnjaki na osnovi podatkov Registra raka že lani jeseni ugotavljali, da so se napotitve, prvi pregledi in diagnostika rakavih obolenj zmanjšali. Po besedah prof. dr. Vesne Zadnik, vodje Registra raka OI v Ljubljani, je bilo v prvem valu postavljenih 30 odstotkov manj diagnoz rak, v drugem valu pa smo situacijo izboljšali in pristali pri 10 odstotnem primanjkljaju. O posledicah podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Zveza slovenskih društev za boj proti raku/ zajem zaslona

10 min

4. februar je svetovni dan boja proti raku. Gre za diagnozo, ki vsakemu v hipu spremeni življenje. Po podatkih slovenskega Registra raka v Sloveniji vsakih 35 minut nekdo na novo izve, da je zbolel za rakom. Za dober izid je pomembno zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje. Oboje se je med epidemijo covida izkazalo za trd oreh. Čeprav je Onkološki inštitut v Ljubljani deloval neprekinjeno, so strokovnjaki na osnovi podatkov Registra raka že lani jeseni ugotavljali, da so se napotitve, prvi pregledi in diagnostika rakavih obolenj zmanjšali. Po besedah prof. dr. Vesne Zadnik, vodje Registra raka OI v Ljubljani, je bilo v prvem valu postavljenih 30 odstotkov manj diagnoz rak, v drugem valu pa smo situacijo izboljšali in pristali pri 10 odstotnem primanjkljaju. O posledicah podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Zveza slovenskih društev za boj proti raku/ zajem zaslona

Slovenski raziskovalci odkrili nov antibiotik

28. 1. 2021

Če raziskovalec odkrije nekaj takšnega, kar smo mi, doživi občutek velikega uspeha, pravi prof. dr. Marko Anderluh s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Z raziskovalno skupino, ki jo je vodil v sodelovanju z Nikolo Minovskim s Kemijskega inštituta, so odkrili nove spojine, ki učinkovito delujejo tudi proti najbolj odpornim bakterijam – kot je na primer MRSA. Strokovnjaki so svoje odkritje že patentirali; njihov raziskovalni članek pa je bil 8. januarja 2021 objavljen v reviji Nature Communications. Ali bomo torej že kmalu dobili nov, »slovenski« antibiotik, je vprašanje, na katerega odgovarja tokratni Ultrazvok. Obetavno odkritje je podrobneje predstavil dr. Anderluh, o novih molekulah ga je spraševal Iztok Konc. Foto: Dr. Marko Anderluh s sodelavci

11 min

Če raziskovalec odkrije nekaj takšnega, kar smo mi, doživi občutek velikega uspeha, pravi prof. dr. Marko Anderluh s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Z raziskovalno skupino, ki jo je vodil v sodelovanju z Nikolo Minovskim s Kemijskega inštituta, so odkrili nove spojine, ki učinkovito delujejo tudi proti najbolj odpornim bakterijam – kot je na primer MRSA. Strokovnjaki so svoje odkritje že patentirali; njihov raziskovalni članek pa je bil 8. januarja 2021 objavljen v reviji Nature Communications. Ali bomo torej že kmalu dobili nov, »slovenski« antibiotik, je vprašanje, na katerega odgovarja tokratni Ultrazvok. Obetavno odkritje je podrobneje predstavil dr. Anderluh, o novih molekulah ga je spraševal Iztok Konc. Foto: Dr. Marko Anderluh s sodelavci

Utrujenost, nemir, razdražljivost lahko kažejo na bolezni ščitnice

21. 1. 2021

Ščitnica je majhna žleza na vratu, ki pa lahko povzroča velike težave – tako telesne kot psihične. Bolezni ščitnice povzročajo nespečnost, nemir, nihanje razpoloženja, tesnobnost, celo depresijo. Ob fizičnih znakih in simptomih prav to najbolj greni življenje bolnic in bolnikov. Zakaj je pomembno, da težave s ščitnico odkrijemo in zdravimo čim prej? Kdaj moramo poiskati zdravniško pomoč? Podrobneje v Ultrazvoku doc. dr. Katja Zaletel predstojnica Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, kjer zdravijo bolezni ščitnice. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Darryl Leja, NHGRI/ Flickr, cc

12 min

Ščitnica je majhna žleza na vratu, ki pa lahko povzroča velike težave – tako telesne kot psihične. Bolezni ščitnice povzročajo nespečnost, nemir, nihanje razpoloženja, tesnobnost, celo depresijo. Ob fizičnih znakih in simptomih prav to najbolj greni življenje bolnic in bolnikov. Zakaj je pomembno, da težave s ščitnico odkrijemo in zdravimo čim prej? Kdaj moramo poiskati zdravniško pomoč? Podrobneje v Ultrazvoku doc. dr. Katja Zaletel predstojnica Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, kjer zdravijo bolezni ščitnice. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Darryl Leja, NHGRI/ Flickr, cc

Fotografija »slovenskega« koronavirusa SARS-CoV-2

14. 1. 2021

V množici zapisov, prispevkov in člankov, še zlasti na spletu in družbenih omrežjih, nekateri še vedno dvomijo v resničnost in točnost informacij o covidu. Ali je fotografija lahko dokaz, da novi koronavirus obstaja? Kaj pa dejstvo, da poznamo njegov genski zapis? Kaj se zgodi z virusom, ko covid prebolimo? Zakaj PCR test večkrat ponovijo? Kako učinkovito je cepivo? V Ultrazvoku tokrat na vprašanja o novem koronavirusu in covidu odgovarja najbolj ugledna slovenska virologinja akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Avtorja: Resman Rus K in Kolenc M, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani. Opis: Virus SARS-CoV-2, posneta z transmisijskim elektronskim mikroskopom JEOL TEM-1400 Plus; negativno kontrastiranje 2% FWK; povečava 100 000x in 80 000x.

11 min

V množici zapisov, prispevkov in člankov, še zlasti na spletu in družbenih omrežjih, nekateri še vedno dvomijo v resničnost in točnost informacij o covidu. Ali je fotografija lahko dokaz, da novi koronavirus obstaja? Kaj pa dejstvo, da poznamo njegov genski zapis? Kaj se zgodi z virusom, ko covid prebolimo? Zakaj PCR test večkrat ponovijo? Kako učinkovito je cepivo? V Ultrazvoku tokrat na vprašanja o novem koronavirusu in covidu odgovarja najbolj ugledna slovenska virologinja akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Avtorja: Resman Rus K in Kolenc M, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani. Opis: Virus SARS-CoV-2, posneta z transmisijskim elektronskim mikroskopom JEOL TEM-1400 Plus; negativno kontrastiranje 2% FWK; povečava 100 000x in 80 000x.

Virologinja: Novi sev koronavirusa najverjetneje nastal v človeku

7. 1. 2021

Britanski sev novega koronavirusa se hitro širi. Odkrili so ga že v več kot tridesetih državah; med drugim v Nemčiji, Italiji in tudi v Avstriji. Čeprav se novi koronavirus ves čas spreminja, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije so zbrali poročila o že več sto različicah virusa, je britanski sev zbudil največ pozornosti, ker je še bolj nalezljiv in se še hitreje širi med ljudmi. Ali je tudi bolj nevaren – ali povzroča težjo obliko bolezni? Ali je cepivo kljub temu učinkovito? Ali je britanski sev že v Sloveniji in prav zaradi njega ne uspemo omejiti epidemije? Kaj pa škotski sev, ki so ga zaznali na Hrvaškem? Na ta in še druga vprašanja v Ultrazvoku odgovarja virologinja mag. Katarina Prosenc Trilar z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Val202

13 min

Britanski sev novega koronavirusa se hitro širi. Odkrili so ga že v več kot tridesetih državah; med drugim v Nemčiji, Italiji in tudi v Avstriji. Čeprav se novi koronavirus ves čas spreminja, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije so zbrali poročila o že več sto različicah virusa, je britanski sev zbudil največ pozornosti, ker je še bolj nalezljiv in se še hitreje širi med ljudmi. Ali je tudi bolj nevaren – ali povzroča težjo obliko bolezni? Ali je cepivo kljub temu učinkovito? Ali je britanski sev že v Sloveniji in prav zaradi njega ne uspemo omejiti epidemije? Kaj pa škotski sev, ki so ga zaznali na Hrvaškem? Na ta in še druga vprašanja v Ultrazvoku odgovarja virologinja mag. Katarina Prosenc Trilar z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Val202

Uspeh slovenskega diabetologa: Novi inzulin obeta!

31. 12. 2020

V središču Ultrazvoka bo sladkorna bolezen. Ker nam še posebej letos o boleznih najprej spregovorijo številke, poglejmo podatke: Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije ima sladkorno bolezen že več kot 460 milijonov ljudi. V Sloveniji živi z diabetesom kar vsak deseti prebivalec. V oddaji pa bomo predstavili izjemno odkritje – novi inzulin, ki bo zelo olajšal življenje in zdravljenje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa dve. Inovacija odmeva po svetu, član raziskovalne skupine pa je tudi slovenski diabetolog prof. dr. Andrej Janež predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Članek o novem inzulinu je septembra izšel v najbolj ugledni medicinski reviji The New Englad Journal of Medicine. Prisluhnite Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: TV Slovenija

12 min

V središču Ultrazvoka bo sladkorna bolezen. Ker nam še posebej letos o boleznih najprej spregovorijo številke, poglejmo podatke: Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije ima sladkorno bolezen že več kot 460 milijonov ljudi. V Sloveniji živi z diabetesom kar vsak deseti prebivalec. V oddaji pa bomo predstavili izjemno odkritje – novi inzulin, ki bo zelo olajšal življenje in zdravljenje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa dve. Inovacija odmeva po svetu, član raziskovalne skupine pa je tudi slovenski diabetolog prof. dr. Andrej Janež predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Članek o novem inzulinu je septembra izšel v najbolj ugledni medicinski reviji The New Englad Journal of Medicine. Prisluhnite Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: TV Slovenija

Dr. Vesna Švab: Čisto v redu je, če ni povsem v redu

24. 12. 2020

Praznični dnevi bodo letos drugačni. Vendar prav letos smo, če ne že prej, gotovo spoznali »da je čisto v redu, če ni povsem v redu,« kot pravi dr. Vesna Švab, gostja tokratnega Ultrazvoka. Dodaja, da med epidemijo nikomur ni vse v redu. Letošnje preizkušnje so nas naučile – prvič: da moramo ostati povezani in delati skupaj, in – drugič: da krize ali težke situacije ne moremo prebroditi sami. V Ultrazvoku bosta z vami psihiatrinja dr. Vesna Švab in Iztok Konc. Vabljeni k poslušanju. Foto: Vesna Švab

11 min

Praznični dnevi bodo letos drugačni. Vendar prav letos smo, če ne že prej, gotovo spoznali »da je čisto v redu, če ni povsem v redu,« kot pravi dr. Vesna Švab, gostja tokratnega Ultrazvoka. Dodaja, da med epidemijo nikomur ni vse v redu. Letošnje preizkušnje so nas naučile – prvič: da moramo ostati povezani in delati skupaj, in – drugič: da krize ali težke situacije ne moremo prebroditi sami. V Ultrazvoku bosta z vami psihiatrinja dr. Vesna Švab in Iztok Konc. Vabljeni k poslušanju. Foto: Vesna Švab

Dr. Ana Kroflič: Koronavirus se po zraku razširi tudi do deset metrov daleč

17. 12. 2020

Kadar oseba s covidom kašlja, se virus po zraku lahko razširi tudi do deset metrov daleč. Zato dr. Ana Króflič s Kemijskega inštituta na štiri kratka, vendar pomembna vprašanja, odgovarja takole: maske da – predvsem v notranjih prostorih, vizirji raje ne, razdalja da in zračenje da. V oddaji Ultrazvok bo svoje odgovore podrobneje pojasnila, še več; slišali boste tudi, kdaj je zračenje prostorov celo bolj učinkovito od nošenja mask. Prisluhnite Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: dr. Ana Kroflič

13 min

Kadar oseba s covidom kašlja, se virus po zraku lahko razširi tudi do deset metrov daleč. Zato dr. Ana Króflič s Kemijskega inštituta na štiri kratka, vendar pomembna vprašanja, odgovarja takole: maske da – predvsem v notranjih prostorih, vizirji raje ne, razdalja da in zračenje da. V oddaji Ultrazvok bo svoje odgovore podrobneje pojasnila, še več; slišali boste tudi, kdaj je zračenje prostorov celo bolj učinkovito od nošenja mask. Prisluhnite Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: dr. Ana Kroflič

Nevrolog: Covid lahko vzame voh in okus, sproži glavobole, povzroči možgansko kap

10. 12. 2020

Oboleli za covidom pripovedujejo, da nenadoma nič več ne vohajo. Hrana nima več vonja in ne okusa, celo smradu ne zaznajo. Tudi raziskave kažejo, da je izguba voha najpogostejši znak okužbe z novim koronavirusom. To poroča polovica, celo dve tretjini okuženih. Podatek zdravnikov ne preseneča. Vedno več je namreč znanega o tem, kako novi koronavirus vpliva na čutila, živčevje in možgane. Težave so prehodne in minejo, pri nekaterih pa ostanejo dalj časa. Podrobneje v Ultrazvoku. Iztok Konc je v Maribor poklical nevrologa doc. dr. Martina Rakušo, ki je del covid ekipe v UKC Maribor. Vabljeni k poslušanju.

12 min

Oboleli za covidom pripovedujejo, da nenadoma nič več ne vohajo. Hrana nima več vonja in ne okusa, celo smradu ne zaznajo. Tudi raziskave kažejo, da je izguba voha najpogostejši znak okužbe z novim koronavirusom. To poroča polovica, celo dve tretjini okuženih. Podatek zdravnikov ne preseneča. Vedno več je namreč znanega o tem, kako novi koronavirus vpliva na čutila, živčevje in možgane. Težave so prehodne in minejo, pri nekaterih pa ostanejo dalj časa. Podrobneje v Ultrazvoku. Iztok Konc je v Maribor poklical nevrologa doc. dr. Martina Rakušo, ki je del covid ekipe v UKC Maribor. Vabljeni k poslušanju.

Dr. Andrej Trampuž: Konec epidemije je na vidiku

3. 12. 2020

V Sloveniji se je širjenje covida upočasnilo, vendar pa se krivulja še vedno ni opazno obrnila navzdol. Te dni pogled na graf kaže, da je Slovenija na žalostnem prvem mestu na svetu po številu umrlih zaradi covida na 100.000 prebivalcev. Zbiranje ljudi je omejeno, maske so obvezne, šole in vrtci so zaprti, zaprta je tudi večina trgovin in dejavnosti. Kaj je torej vzrok, da ukrepi pri nas prijemljejo tako počasi? Za Ultrazvok smo poklicali infektologa dr. Andreja Trampuža, ki dela v javni Kliniki Charite v Berlinu. Dr. Trampuž še vedno strogo zagovarja tri ukrepe proti covidu: prvi je karantena, drugi maske in tretji – cepivo.

12 min

V Sloveniji se je širjenje covida upočasnilo, vendar pa se krivulja še vedno ni opazno obrnila navzdol. Te dni pogled na graf kaže, da je Slovenija na žalostnem prvem mestu na svetu po številu umrlih zaradi covida na 100.000 prebivalcev. Zbiranje ljudi je omejeno, maske so obvezne, šole in vrtci so zaprti, zaprta je tudi večina trgovin in dejavnosti. Kaj je torej vzrok, da ukrepi pri nas prijemljejo tako počasi? Za Ultrazvok smo poklicali infektologa dr. Andreja Trampuža, ki dela v javni Kliniki Charite v Berlinu. Dr. Trampuž še vedno strogo zagovarja tri ukrepe proti covidu: prvi je karantena, drugi maske in tretji – cepivo.

Več ko gledamo v zaslone, slabše vidimo

26. 11. 2020

Človeško oko ni prilagojeno dolgotrajnemu gledanju na blizu. Mnogi zato zdaj, ko so se naša življenja preselila pred zaslone elektronskih naprav, čutijo, da so njihove oči preobremenjene in utrujene, njihov vid se lahko celo slabša. Kratkovidnost, ki je tudi posledica dolgotrajnega gledanja v zaslone, ni problematična le zaradi slabega vida. »S kratkovidnostjo so povezane še druge komplikacije,« izpostavlja okulistka dr. Alma Kurent iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Dr. Kurent v oddaji Ultrazvok svetuje, kako lahko ublažimo utrujenost naših oči. Ali poznate pravilo 20-20-20? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc.

13 min

Človeško oko ni prilagojeno dolgotrajnemu gledanju na blizu. Mnogi zato zdaj, ko so se naša življenja preselila pred zaslone elektronskih naprav, čutijo, da so njihove oči preobremenjene in utrujene, njihov vid se lahko celo slabša. Kratkovidnost, ki je tudi posledica dolgotrajnega gledanja v zaslone, ni problematična le zaradi slabega vida. »S kratkovidnostjo so povezane še druge komplikacije,« izpostavlja okulistka dr. Alma Kurent iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Dr. Kurent v oddaji Ultrazvok svetuje, kako lahko ublažimo utrujenost naših oči. Ali poznate pravilo 20-20-20? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Iz urgence direktno na covid oddelek

19. 11. 2020

Zdravnik anesteziolog Bojan Kostić, ki vodi Urgentni center Splošne bolnišnice v Novem mestu, opaža, da veliko ljudi zaradi zdravstvenih težav poišče pomoč na urgenci. Vendar se po testu na covid pogosto izkaže, da so okuženi z novim koronavirusom. Če je njihovo zdravstveno stanje slabo, jih takoj sprejmejo na oddelek. V novomeški bolnišnici imajo za bolnike s covidom na voljo devetdeset postelj in še šestnajst na intenzivnem oddelku. Pred dnevi so na zdravljenje sprejeli nekaj obolelih iz Prekmurja. Kakšno je njihovo zdravstveno stanje in kako se v novomeški bolnišnici spopadajo s trenutno epidemijo, boste izvedeli v oddaji Ultrazvok. Doktorja Bojana Kostića je v Novo mesto poklical Iztok Konc.

11 min

Zdravnik anesteziolog Bojan Kostić, ki vodi Urgentni center Splošne bolnišnice v Novem mestu, opaža, da veliko ljudi zaradi zdravstvenih težav poišče pomoč na urgenci. Vendar se po testu na covid pogosto izkaže, da so okuženi z novim koronavirusom. Če je njihovo zdravstveno stanje slabo, jih takoj sprejmejo na oddelek. V novomeški bolnišnici imajo za bolnike s covidom na voljo devetdeset postelj in še šestnajst na intenzivnem oddelku. Pred dnevi so na zdravljenje sprejeli nekaj obolelih iz Prekmurja. Kakšno je njihovo zdravstveno stanje in kako se v novomeški bolnišnici spopadajo s trenutno epidemijo, boste izvedeli v oddaji Ultrazvok. Doktorja Bojana Kostića je v Novo mesto poklical Iztok Konc.

Kako visok pa je vaš krvni tlak?

12. 11. 2020

Kdaj je krvni tlak previsok? Kadar izmerimo 140/ 90 ali 150/ 90? Internistka dr. Jana Brguljan Hitij s Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana poudarja, da so posledice hipertenzije lahko zelo hude. Kako pa odgovarja na vprašanja in pomisleke, da se meja za visok krvni tlak ves čas zaostruje? Odgovor v oddaji Ultrazvok. V pogovoru z Iztokom Koncem je dr. Brguljan Hitij izpostavila še, kako zelo pomemben za zniževanje povišanega krvnega tlaka je zdrav življenjski slog in kakšno je sodobno zdravljenje z zdravili. Vabljeni k poslušanju. Foto: 1643606/ Pixabay

11 min

Kdaj je krvni tlak previsok? Kadar izmerimo 140/ 90 ali 150/ 90? Internistka dr. Jana Brguljan Hitij s Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana poudarja, da so posledice hipertenzije lahko zelo hude. Kako pa odgovarja na vprašanja in pomisleke, da se meja za visok krvni tlak ves čas zaostruje? Odgovor v oddaji Ultrazvok. V pogovoru z Iztokom Koncem je dr. Brguljan Hitij izpostavila še, kako zelo pomemben za zniževanje povišanega krvnega tlaka je zdrav življenjski slog in kakšno je sodobno zdravljenje z zdravili. Vabljeni k poslušanju. Foto: 1643606/ Pixabay

Doktorica Krstanoska o spolni rehabilitaciji po srčnem infarktu

5. 11. 2020

Med spolnim odnosom se poveča dihalni volumen, zviša se krvni tlak, utrip srca naraste tudi do 180 udarcev na minuto. To so podatki, ki številnim bolnicam in bolnikom po prebolelem srčnem infarktu povzročajo tesnobo in strah. Bojijo se, da se bo srčni infarkt ponovil. Vendar pa študije kažejo, pomirja specialistka spolne medicine Frosina Krstanoska iz Splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu, da je prepričanje, da ponovna spolna aktivnost sproži srčni infarkt, napačno. Podrobneje pa v Ultrazvoku. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Frosina Krstanoska

10 min

Med spolnim odnosom se poveča dihalni volumen, zviša se krvni tlak, utrip srca naraste tudi do 180 udarcev na minuto. To so podatki, ki številnim bolnicam in bolnikom po prebolelem srčnem infarktu povzročajo tesnobo in strah. Bojijo se, da se bo srčni infarkt ponovil. Vendar pa študije kažejo, pomirja specialistka spolne medicine Frosina Krstanoska iz Splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu, da je prepričanje, da ponovna spolna aktivnost sproži srčni infarkt, napačno. Podrobneje pa v Ultrazvoku. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Frosina Krstanoska

»Še obdobje covida preživim, potem pa zasluženo v pokoj!«

29. 10. 2020

Medicinska sestra Alenka Mulej je covid prebolela že v prvem valu. Njena okužba z novim koronavirusom je potekala v lažji obliki. Ko je izvedela, da je test na virus pozitiven, jo je najprej preplavil občutek velike tesnobe. Zavedala se je, kaj vse tak rezultat potegne za sabo. Po ozdravitvi se je vrnila nazaj na covid oddelek Klinike Golnik. Tam so med drugimi zdravili tudi pacientko, ki je delala v enem od italijanskih domov za starostnike. Ker je videla veliko smrti, se je bala, da bo zaradi covida umrla tudi sama. Gospa Mulej jo je hrabrila in ji vlivala upanje tudi s svojo izkušnjo o preboleli okužbi. Več pa v Ultrazvoku. Gospo Alenko Mulej, medicinsko sestro s covid oddelka na Kliniki Golnik, je poklical Iztok Konc. Foto: Alenka Mulej

10 min

Medicinska sestra Alenka Mulej je covid prebolela že v prvem valu. Njena okužba z novim koronavirusom je potekala v lažji obliki. Ko je izvedela, da je test na virus pozitiven, jo je najprej preplavil občutek velike tesnobe. Zavedala se je, kaj vse tak rezultat potegne za sabo. Po ozdravitvi se je vrnila nazaj na covid oddelek Klinike Golnik. Tam so med drugimi zdravili tudi pacientko, ki je delala v enem od italijanskih domov za starostnike. Ker je videla veliko smrti, se je bala, da bo zaradi covida umrla tudi sama. Gospa Mulej jo je hrabrila in ji vlivala upanje tudi s svojo izkušnjo o preboleli okužbi. Več pa v Ultrazvoku. Gospo Alenko Mulej, medicinsko sestro s covid oddelka na Kliniki Golnik, je poklical Iztok Konc. Foto: Alenka Mulej

Dr. Trampuž tokrat ohrabrujoče: Ob upoštevanju ukrepov bolniških postelj ne bo zmanjkalo

22. 10. 2020

Slovenija v zadnjih dneh negativno izstopa po hitrosti širjenja novega koronavirusa med prebivalci. Številni strokovnjaki so zaskrbljeni in napovedujejo, da je pred nami nekaj težkih tednov. Kako trenutno situacijo v Sloveniji vidi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: dr. Andrej Trampuž

10 min

Slovenija v zadnjih dneh negativno izstopa po hitrosti širjenja novega koronavirusa med prebivalci. Številni strokovnjaki so zaskrbljeni in napovedujejo, da je pred nami nekaj težkih tednov. Kako trenutno situacijo v Sloveniji vidi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: dr. Andrej Trampuž

Čustvena lakota

15. 10. 2020

Hrana je energija. Za marsikoga pa tudi tolažba, nagrada ali izhod iz stiske. Igralec Jurij Zrnec je v pogovoru z Zvezdano rekel takole: »Dejstvo je, da jemo čustva. Pri meni to velja za obe skrajnosti. Če sem vesel, jem; če sem žalosten, tudi jem.« Ali je s tem opisal tako imenovano čustveno lakoto, na katero opozarja vedno več psihologov, terapevtov in zdravnikov. Ti govorijo o volčji lakoti, ki nas napade, ko smo čustveno najbolj ranljivi in šibki. Čustvena lakota je lahko tudi simptom stresa, tesnobe in depresije. Podrobneje pa s psihologinjo in psihoterapevtko Katjo Z. Istenič v oddaji Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Films42/ Pixabay

13 min

Hrana je energija. Za marsikoga pa tudi tolažba, nagrada ali izhod iz stiske. Igralec Jurij Zrnec je v pogovoru z Zvezdano rekel takole: »Dejstvo je, da jemo čustva. Pri meni to velja za obe skrajnosti. Če sem vesel, jem; če sem žalosten, tudi jem.« Ali je s tem opisal tako imenovano čustveno lakoto, na katero opozarja vedno več psihologov, terapevtov in zdravnikov. Ti govorijo o volčji lakoti, ki nas napade, ko smo čustveno najbolj ranljivi in šibki. Čustvena lakota je lahko tudi simptom stresa, tesnobe in depresije. Podrobneje pa s psihologinjo in psihoterapevtko Katjo Z. Istenič v oddaji Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Films42/ Pixabay

Nova covid realnost - čez 14 dni 200 in več bolnikov na covid oddelkih

8. 10. 2020

Tokrat bodo v Ultrazvoku govorile številke. Po sedmih mesecih se epidemija covida ne umirja, nasprotno – število okuženih v Sloveniji je preseglo mejo 100 okuženih na 100.000 prebivalcev. Koronavirus se širi med zdravstvenimi delavci, negovalnim osebjem, bolniki in oskrbovanci domov ter zavodov. Kako hitro narašča število novih primerov? Ali je v Sloveniji število okužb rekordno, ali so visoke številke le posledica večjega števila opravljenih testov na covid? Ali je zdaj delež hospitaliziranih in umrlih večji kot marca, aprila in maja? Kako kaže za naprej; kakšna jesen in zima se nam obetata? Na ta vprašanja bosta odgovorila fizik prof. dr. Leon Cizelj z Inštituta »Jožef Stefan« in biostatističarka prof. dr. Maja Pohar Perme z Medicinske fakultete v Ljubljani (Covid-19 sledilnik). Oba že od začetka spremlja podatke in modele o epidemiji novega koronavirusa. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: IJS

14 min

Tokrat bodo v Ultrazvoku govorile številke. Po sedmih mesecih se epidemija covida ne umirja, nasprotno – število okuženih v Sloveniji je preseglo mejo 100 okuženih na 100.000 prebivalcev. Koronavirus se širi med zdravstvenimi delavci, negovalnim osebjem, bolniki in oskrbovanci domov ter zavodov. Kako hitro narašča število novih primerov? Ali je v Sloveniji število okužb rekordno, ali so visoke številke le posledica večjega števila opravljenih testov na covid? Ali je zdaj delež hospitaliziranih in umrlih večji kot marca, aprila in maja? Kako kaže za naprej; kakšna jesen in zima se nam obetata? Na ta vprašanja bosta odgovorila fizik prof. dr. Leon Cizelj z Inštituta »Jožef Stefan« in biostatističarka prof. dr. Maja Pohar Perme z Medicinske fakultete v Ljubljani (Covid-19 sledilnik). Oba že od začetka spremlja podatke in modele o epidemiji novega koronavirusa. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: IJS

Test za covid z grgranjem za zdaj v poskusni fazi

1. 10. 2020

V torek je Svetovna zdravstvena organizacija objavila podatek, da je zaradi covida na svetu umrlo že več kot milijon bolnic in bolnikov. V Sloveniji smo do zdaj zabeležili 150 (sreda, 30.9.2020) smrti. V medijih, na spletu in družbenih omrežjih beremo takšne in drugačne številke ter informacije o covidu in o številu okužb z novim koronavirusom. Nekatere držijo, druge ne. Zato je potrebno, da dobimo informacije o covidu iz prve roke. Gost oddaje Ultrazvok bo Mitja Lenart, specializant infektologije, ki bolnike s covidom zdravi v Splošni bolnišnici v Celju. Kakšno je stanje v celjski bolnišnici? Katerih zapletov covida se zdravniki najbolj bojijo? Kakšni testi na okužbo s Sars-Cov 2 so na voljo v Celju? Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Mitja Lenart

13 min

V torek je Svetovna zdravstvena organizacija objavila podatek, da je zaradi covida na svetu umrlo že več kot milijon bolnic in bolnikov. V Sloveniji smo do zdaj zabeležili 150 (sreda, 30.9.2020) smrti. V medijih, na spletu in družbenih omrežjih beremo takšne in drugačne številke ter informacije o covidu in o številu okužb z novim koronavirusom. Nekatere držijo, druge ne. Zato je potrebno, da dobimo informacije o covidu iz prve roke. Gost oddaje Ultrazvok bo Mitja Lenart, specializant infektologije, ki bolnike s covidom zdravi v Splošni bolnišnici v Celju. Kakšno je stanje v celjski bolnišnici? Katerih zapletov covida se zdravniki najbolj bojijo? Kakšni testi na okužbo s Sars-Cov 2 so na voljo v Celju? Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Mitja Lenart

Pacient niti ne ve več, da ima umeten kolk

24. 9. 2020

Vsak tretji človek starejši od šestdeset let ima manjše ali večje težave zaradi obrabe kolčnega sklepa. Sprva so okorni in boleči samo prvi jutranji koraki, kasneje pa bolečina ne mine niti ponoči. Prizadeti šepa in le težko hodi brez pomoči. Ortopedi obrabljen kolčni sklep nadomestijo z endoprotezo. Sogovornik tokratnega Ultrazvoka prof. dr. Drago Dolinar opogumlja in zagotavlja, da lahko s posegom bistveno izboljšajo pacientovo življenje. »Po rehabilitaciji pacient niti ne ve več, da ima umeten kolk.« Podrobneje pa v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Mikael Häggström, M.D./ WikimediaCommons/ Public Domain

15 min

Vsak tretji človek starejši od šestdeset let ima manjše ali večje težave zaradi obrabe kolčnega sklepa. Sprva so okorni in boleči samo prvi jutranji koraki, kasneje pa bolečina ne mine niti ponoči. Prizadeti šepa in le težko hodi brez pomoči. Ortopedi obrabljen kolčni sklep nadomestijo z endoprotezo. Sogovornik tokratnega Ultrazvoka prof. dr. Drago Dolinar opogumlja in zagotavlja, da lahko s posegom bistveno izboljšajo pacientovo življenje. »Po rehabilitaciji pacient niti ne ve več, da ima umeten kolk.« Podrobneje pa v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Mikael Häggström, M.D./ WikimediaCommons/ Public Domain

Otečene bezgavke pogosto povzročijo preplah

17. 9. 2020

Otečene bezgavke so lahko znak za alarm – ni pa nujno, saj bezgavke otečejo zaradi zelo različnih razlogov. Povečane in boleče bezgavke so pogosto posledica bakterijske ali virusne okužbe, lahko so simptom revmatičnega obolenja ali rakave bolezni. Spodbudna je obsežna nizozemska raziskava, ki je pokazala, da je maligno obolenje zelo redko vzrok za spremenjene bezgavke. Podrobneje pa v Ultrazvoku onkologinja prof. dr. Barbara Jezeršek Novaković z Onkološkega inštituta v Ljubljani. O bezgavkah se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: Onkološki inštitut Ljubljana/ ilustratorka Katja Mulej

9 min

Otečene bezgavke so lahko znak za alarm – ni pa nujno, saj bezgavke otečejo zaradi zelo različnih razlogov. Povečane in boleče bezgavke so pogosto posledica bakterijske ali virusne okužbe, lahko so simptom revmatičnega obolenja ali rakave bolezni. Spodbudna je obsežna nizozemska raziskava, ki je pokazala, da je maligno obolenje zelo redko vzrok za spremenjene bezgavke. Podrobneje pa v Ultrazvoku onkologinja prof. dr. Barbara Jezeršek Novaković z Onkološkega inštituta v Ljubljani. O bezgavkah se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: Onkološki inštitut Ljubljana/ ilustratorka Katja Mulej

Z novim pristopom je bila operacija srca 76-letnika hitrejša in z manj zapleti

10. 9. 2020

Ko so se zdravniki sredi letošnjega avgusta odločali, kako naj operirajo 76 letnega bolnika s srčnim popuščanjem, so sprejeli drzno odločitev. Glede na bolnikovo zapleteno zdravstveno stanje so se odločili za popolnoma nov in inovativen pristop. Zahteven poseg – zamenjavo aortne srčne zaklopke in razširitev zamašenih koronark – so opravili skozi aorto, žilo, po kateri teče kri iz srca v telo. Operacija je uspela, bolnik je po dveh tednih lahko zapustil bolnišnico. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z interventnim kardiologom prof. dr. Matjažem Buncem, ki je bil eden izmed članov zdravniške ekipe. Foto: UKC Ljubljana

12 min

Ko so se zdravniki sredi letošnjega avgusta odločali, kako naj operirajo 76 letnega bolnika s srčnim popuščanjem, so sprejeli drzno odločitev. Glede na bolnikovo zapleteno zdravstveno stanje so se odločili za popolnoma nov in inovativen pristop. Zahteven poseg – zamenjavo aortne srčne zaklopke in razširitev zamašenih koronark – so opravili skozi aorto, žilo, po kateri teče kri iz srca v telo. Operacija je uspela, bolnik je po dveh tednih lahko zapustil bolnišnico. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z interventnim kardiologom prof. dr. Matjažem Buncem, ki je bil eden izmed članov zdravniške ekipe. Foto: UKC Ljubljana

Maska mora pokriti nos, usta in brado

3. 9. 2020

Nekateri so zaščitne maske uporabljali že v času prehladnih obolenj in gripe. Drugi smo se z njimi srečali šele zdaj – ob epidemiji novega koronavirusa. O maskah se porajajo številna vprašanja; pogosto povsem praktična. Na nekatera odgovarja oddaja Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z infektologom Tomažem Vovkom z Infekcijske klinike v Ljubljani in s fizičarko dr. Majo Remškar, ki je na Institutu »Jožef Stefan« s kolegi preverila filtracijsko učinkovitost številnih zaščitnih mask. Vabljeni k poslušanju. Foto: BoBo

10 min

Nekateri so zaščitne maske uporabljali že v času prehladnih obolenj in gripe. Drugi smo se z njimi srečali šele zdaj – ob epidemiji novega koronavirusa. O maskah se porajajo številna vprašanja; pogosto povsem praktična. Na nekatera odgovarja oddaja Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z infektologom Tomažem Vovkom z Infekcijske klinike v Ljubljani in s fizičarko dr. Majo Remškar, ki je na Institutu »Jožef Stefan« s kolegi preverila filtracijsko učinkovitost številnih zaščitnih mask. Vabljeni k poslušanju. Foto: BoBo

»Prepričana sem, da maske pripomorejo k preprečevanju prenosa virusa.«

27. 8. 2020

Zaščitne maske da ali ne? Vprašanje, okrog katerega se krešejo mnenja v pogovorih, na spletu, v medijih. Razpravljajo poznavalci in nepoznavalci, pa tudi strokovnjaki. Kako, če sploh, nas maske ščitijo pred okužbo z novim koronavirusom , smo za oddajo Ultrazvok vprašali virologinjo in biotehnologinjo prof. dr. Majo Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. Na inštitutu so pod drobnogled vzeli tako virus kot maske. Zaključki v oddaji Ultrazvok, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: TV Slovenija

11 min

Zaščitne maske da ali ne? Vprašanje, okrog katerega se krešejo mnenja v pogovorih, na spletu, v medijih. Razpravljajo poznavalci in nepoznavalci, pa tudi strokovnjaki. Kako, če sploh, nas maske ščitijo pred okužbo z novim koronavirusom , smo za oddajo Ultrazvok vprašali virologinjo in biotehnologinjo prof. dr. Majo Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. Na inštitutu so pod drobnogled vzeli tako virus kot maske. Zaključki v oddaji Ultrazvok, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: TV Slovenija

Registrirali učinkovit naravni repelent proti klopom in komarjem

20. 8. 2020

Letos se glede na obširna poročanja v medijih zdi, da je covid edina zdravstvena težava na svetu. Druge bolezni so potisnjene v ozadje. Danes zato opozarjamo na povečano število obolelih za boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Na NIJZ so namreč do letošnjega avgusta zabeležili že več obolelih ljudi kot v celotnem lanskem letu. Za Lymsko boreliozo je zbolelo že več kot 5.500 ljudi, za klopnim meningoencefalitisom pa več kot 140. Pred klopi in boleznimi, ki jih prenašajo, se lahko zaščitimo. Dobra novica prihaja iz Združenih držav Amerike. Tam so prejšnji teden odobrili novo naravno sredstvo za boj proti klopom, pa tudi komarjem in drugim žuželkam. Snov, ki je zelo učinkovita kot repelent in insekticid, so našli v lesu cedre. Več pa v Ultrazvoku farmacevt prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo in epidemiologinja dr. Marta Grgič Vitek z NIJZ. Izvedla radijca Lucija Fatur in Iztok Konc. Foto: JerzyGorecki/Pixabay

13 min

Letos se glede na obširna poročanja v medijih zdi, da je covid edina zdravstvena težava na svetu. Druge bolezni so potisnjene v ozadje. Danes zato opozarjamo na povečano število obolelih za boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Na NIJZ so namreč do letošnjega avgusta zabeležili že več obolelih ljudi kot v celotnem lanskem letu. Za Lymsko boreliozo je zbolelo že več kot 5.500 ljudi, za klopnim meningoencefalitisom pa več kot 140. Pred klopi in boleznimi, ki jih prenašajo, se lahko zaščitimo. Dobra novica prihaja iz Združenih držav Amerike. Tam so prejšnji teden odobrili novo naravno sredstvo za boj proti klopom, pa tudi komarjem in drugim žuželkam. Snov, ki je zelo učinkovita kot repelent in insekticid, so našli v lesu cedre. Več pa v Ultrazvoku farmacevt prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo in epidemiologinja dr. Marta Grgič Vitek z NIJZ. Izvedla radijca Lucija Fatur in Iztok Konc. Foto: JerzyGorecki/Pixabay

»Upam, da bom kmalu ozdravela in odšla domov k svojim.«

13. 8. 2020

V Ultrazvoku tokrat izkušnja s covidom iz prve roke. Gospa Kristina je stara šestdeset let in prihaja iz okolice Celja. Zaradi okužbe z novim koronavirusom se od 3. avgusta zdravi na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Še vedno ima vročino, manj pa bolečin in tudi kašelj se je umiril. »Upam, da bom kmalu ozdravela in odšla domov k svojim,« si želi gospa Kristina. Njena soseda v bolniški sobi je namreč zaradi covida v bolnišnici že šest tednov. Pogovor z gospo Kristino poslušajte v Ultrazvoku. Na Infekcijsko kliniko jo je poklical Iztok Konc. Foto: Matej Povše/ UKC Ljubljana

9 min

V Ultrazvoku tokrat izkušnja s covidom iz prve roke. Gospa Kristina je stara šestdeset let in prihaja iz okolice Celja. Zaradi okužbe z novim koronavirusom se od 3. avgusta zdravi na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Še vedno ima vročino, manj pa bolečin in tudi kašelj se je umiril. »Upam, da bom kmalu ozdravela in odšla domov k svojim,« si želi gospa Kristina. Njena soseda v bolniški sobi je namreč zaradi covida v bolnišnici že šest tednov. Pogovor z gospo Kristino poslušajte v Ultrazvoku. Na Infekcijsko kliniko jo je poklical Iztok Konc. Foto: Matej Povše/ UKC Ljubljana

Dr. Trampuž: Če bi že januarja nosili maske, bi pandemijo v Evropi lahko preprečili

6. 8. 2020

V Sloveniji odmeva obsežna nemška študija, ki je bila v zadnjih dneh julija objavljena v ugledni znanstveni reviji Lancet. Raziskovalci so pregledali zdravniške kartone več kot 10.000 bolnic in bolnikov, ki so se zaradi covida-19 zdravili v nemških bolnišnicah. Na osnovi podatkov so ugotovili, da je vsak peti bolnik s covidom, ki so ga sprejeli v bolnišnico, umrl; od tistih, ki so dihali s pomočjo ventilatorja, pa kar vsak drugi. »Podatki so zaskrbljujoči,« pravi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu. Zaskrbljen je, ker si ljudje zaradi strahu pred epidemijo zatiskajo oči. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc. Foto: TV Slovenija

13 min

V Sloveniji odmeva obsežna nemška študija, ki je bila v zadnjih dneh julija objavljena v ugledni znanstveni reviji Lancet. Raziskovalci so pregledali zdravniške kartone več kot 10.000 bolnic in bolnikov, ki so se zaradi covida-19 zdravili v nemških bolnišnicah. Na osnovi podatkov so ugotovili, da je vsak peti bolnik s covidom, ki so ga sprejeli v bolnišnico, umrl; od tistih, ki so dihali s pomočjo ventilatorja, pa kar vsak drugi. »Podatki so zaskrbljujoči,« pravi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu. Zaskrbljen je, ker si ljudje zaradi strahu pred epidemijo zatiskajo oči. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc. Foto: TV Slovenija

Raziskava: 87 odstotkov najstnikov ve, da UV žarki povečajo tveganje za kožnega raka

30. 7. 2020

Dobra novica: slovenski najstniki veliko bolje kot njihovi vrstniki v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike poznajo dejavnike tveganja za nastanek raka. In kaj po njihovem mnenju najbolj škoduje? Po raziskavi, ki jo je opravila onkologinja prof. dr. Jasna But Hadžić z Onkološkega inštituta v Ljubljani, so učenci na prvo mesto postavili kajenje, na drugo pa alkohol. Slaba novica: glede na trenutne trende lahko pričakujemo, da naj bi eden od dveh fantov in ena od treh deklet, ki so danes v najstniških letih, do svojega 75. leta zbolel oziroma zbolela za rakom. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Lismarianne/ Pixabay

9 min

Dobra novica: slovenski najstniki veliko bolje kot njihovi vrstniki v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike poznajo dejavnike tveganja za nastanek raka. In kaj po njihovem mnenju najbolj škoduje? Po raziskavi, ki jo je opravila onkologinja prof. dr. Jasna But Hadžić z Onkološkega inštituta v Ljubljani, so učenci na prvo mesto postavili kajenje, na drugo pa alkohol. Slaba novica: glede na trenutne trende lahko pričakujemo, da naj bi eden od dveh fantov in ena od treh deklet, ki so danes v najstniških letih, do svojega 75. leta zbolel oziroma zbolela za rakom. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Lismarianne/ Pixabay

Letos prava invazija komarjev

23. 7. 2020

Letos iz številnih krajev poročajo o pravi invaziji komarjev. Razlogov je seveda več; nas pa bo zanimalo, zakaj imajo komarji nekatere ljudi »raje« kot druge. Ko komar piči, njegova slina razdraži kožo in povzroči neprijeten občutek, ki človeka sili v praskanje. Kakšna je prva pomoč ob piku komarja in drugih žuželk? V oddaji Ultrazvok svetuje klinična farmacevtka mag. Darja Potočnik Benčič s Ptuja. Pred radijski mikrofon jo je povabil Iztok Konc. Foto: Emphyrio/ Pixabay

8 min

Letos iz številnih krajev poročajo o pravi invaziji komarjev. Razlogov je seveda več; nas pa bo zanimalo, zakaj imajo komarji nekatere ljudi »raje« kot druge. Ko komar piči, njegova slina razdraži kožo in povzroči neprijeten občutek, ki človeka sili v praskanje. Kakšna je prva pomoč ob piku komarja in drugih žuželk? V oddaji Ultrazvok svetuje klinična farmacevtka mag. Darja Potočnik Benčič s Ptuja. Pred radijski mikrofon jo je povabil Iztok Konc. Foto: Emphyrio/ Pixabay

Po covidu možnih več tednov slabosti, utrujenosti, glavobolov, težav s spominom

16. 7. 2020

Infektologinja doc. dr. Mateja Logar z Infekcijske klinike v Ljubljani je članica svetovalne skupine za zdravljenje covida-19, ki deluje v Kliničnem centru. Ne glede na uro ali dan je pripravljena odgovarjati na vprašanja bolniki in njihovi bližnji, pa tudi medijev. Tokrat smo jo med drugim vprašali, kako novi koronavirus prizadene telo. Na Infekcijski kliniki v Ljubljani namreč opažajo, da covid-19 pusti številne posledice. Bolniki so še več tednov po preboleli okužbi utrujeni in oslabeli. Poročajo o hudih glavobolih in težavah s koncentracijo. Podrobneje pa z dr. Matejo Logar v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana

12 min

Infektologinja doc. dr. Mateja Logar z Infekcijske klinike v Ljubljani je članica svetovalne skupine za zdravljenje covida-19, ki deluje v Kliničnem centru. Ne glede na uro ali dan je pripravljena odgovarjati na vprašanja bolniki in njihovi bližnji, pa tudi medijev. Tokrat smo jo med drugim vprašali, kako novi koronavirus prizadene telo. Na Infekcijski kliniki v Ljubljani namreč opažajo, da covid-19 pusti številne posledice. Bolniki so še več tednov po preboleli okužbi utrujeni in oslabeli. Poročajo o hudih glavobolih in težavah s koncentracijo. Podrobneje pa z dr. Matejo Logar v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana

Okuženi imel kontakte s kar 70 osebami

9. 7. 2020

Zdaj smo v obdobju, ko vsak dan težko čakamo na podatke o širjenju novega koronavirusa po Sloveniji in sosednjih državah. Sprašujemo se, kako število okuženih narašča; ali eksponentno ali linearno? Preverjamo, koliko ljudi je v bolnišnici in koliko na respiratorju? Odgovore iščemo na spletu, v tiskanih medijih, na televiziji in radiu. Kaj o trenutnem stanju epidemije pravijo številke in kaj nam napovedujejo strokovnjaki, boste izvedeli v tokratnem Ultrazvoku. Sodelujejo: biostatističarka prof. dr. Maja Pohar Perme (Medicinska fakulteta v Ljubljani, Covid-19 sledilnik), matematik prof. dr. Janez Žibert (Zdravstvena fakulteta, Covid-19 sledilnik) in epidemiolog Mario Fafangel (NIJZ). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Janez Žibert

14 min

Zdaj smo v obdobju, ko vsak dan težko čakamo na podatke o širjenju novega koronavirusa po Sloveniji in sosednjih državah. Sprašujemo se, kako število okuženih narašča; ali eksponentno ali linearno? Preverjamo, koliko ljudi je v bolnišnici in koliko na respiratorju? Odgovore iščemo na spletu, v tiskanih medijih, na televiziji in radiu. Kaj o trenutnem stanju epidemije pravijo številke in kaj nam napovedujejo strokovnjaki, boste izvedeli v tokratnem Ultrazvoku. Sodelujejo: biostatističarka prof. dr. Maja Pohar Perme (Medicinska fakulteta v Ljubljani, Covid-19 sledilnik), matematik prof. dr. Janez Žibert (Zdravstvena fakulteta, Covid-19 sledilnik) in epidemiolog Mario Fafangel (NIJZ). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Janez Žibert

Ihan: "Ponavljamo vse napake iz prepoznega odziva na italijanski prvi val."

2. 7. 2020

Če priznamo, ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu se je z novim koronavirusom okužilo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Iztok Konc

11 min

Če priznamo, ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu se je z novim koronavirusom okužilo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Iztok Konc

»Šele zdaj smo dobili občutek, kako kužen je koronavirus«

24. 6. 2020

Prof. dr. Matjaž Fležar je na Kliniki Golnik zdravil bolnike s covidom. Čeprav ima že dolgoletne izkušnje z zdravljenjem najtežjih pljučnih bolnikov, ga je novi koronavirus v marsičem presenetil; večkrat v negativnem, včasih pa tudi v pozitivnem smislu. »Presenetil nas je bolnik, ki je imel veliko dejavnikov tveganja: sladkorno bolezen, prekomerno telesno težo in nočne motnje dihanja. Pri njem je hitro prišlo do komplikacij in je zato potreboval intubacijo že prvi dan po sprejemu v bolnišnico. Ta bolnik je imel najslabšo prognozo od vseh, ampak je to obdobje hitrega poslabšanja preživel!« Dr. Matjaž Fležar bo v Ultrazvoku opisal izkušnje z zdravljenjem covida-19 in svetoval, kako naj se pred okužbo varujemo v prihodnjih tednih. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: KlinikaGolnik

12 min

Prof. dr. Matjaž Fležar je na Kliniki Golnik zdravil bolnike s covidom. Čeprav ima že dolgoletne izkušnje z zdravljenjem najtežjih pljučnih bolnikov, ga je novi koronavirus v marsičem presenetil; večkrat v negativnem, včasih pa tudi v pozitivnem smislu. »Presenetil nas je bolnik, ki je imel veliko dejavnikov tveganja: sladkorno bolezen, prekomerno telesno težo in nočne motnje dihanja. Pri njem je hitro prišlo do komplikacij in je zato potreboval intubacijo že prvi dan po sprejemu v bolnišnico. Ta bolnik je imel najslabšo prognozo od vseh, ampak je to obdobje hitrega poslabšanja preživel!« Dr. Matjaž Fležar bo v Ultrazvoku opisal izkušnje z zdravljenjem covida-19 in svetoval, kako naj se pred okužbo varujemo v prihodnjih tednih. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: KlinikaGolnik

Letos pri otrocih že več kot 100 primerov Lymske borelioze

18. 6. 2020

Klopi letos nikomur ne prizanašajo. »Z družino smo šli samo malo v gozd in že smo bili vsi polni klopov,« preberemo na enem od spletnih forumov. Zaradi mile zime in tople pomladi zdaj že več tednov beležimo velik porast bolezni, ki jih prenašajo klopi. Infektologi opozarjajo, da je med obolelimi veliko otrok. Samo na Infekcijski kliniki v Ljubljani so letos zdravili že več kot 100 otrok z boreliozo, zabeležili pa so že tudi nekaj primerov klopnega meningoencefalitisa. O boleznih, ki jih prenašajo klopi, pri odraslih vemo veliko, kako resno pa ogrozijo otroke, bo v Ultrazvoku pojasnila pediatrična infektologinja Liza Lea Lah. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Catkin/ Pixabay

13 min

Klopi letos nikomur ne prizanašajo. »Z družino smo šli samo malo v gozd in že smo bili vsi polni klopov,« preberemo na enem od spletnih forumov. Zaradi mile zime in tople pomladi zdaj že več tednov beležimo velik porast bolezni, ki jih prenašajo klopi. Infektologi opozarjajo, da je med obolelimi veliko otrok. Samo na Infekcijski kliniki v Ljubljani so letos zdravili že več kot 100 otrok z boreliozo, zabeležili pa so že tudi nekaj primerov klopnega meningoencefalitisa. O boleznih, ki jih prenašajo klopi, pri odraslih vemo veliko, kako resno pa ogrozijo otroke, bo v Ultrazvoku pojasnila pediatrična infektologinja Liza Lea Lah. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Catkin/ Pixabay

Slabokrvnosti ne moremo pozdraviti le z železom iz hrane

11. 6. 2020

»Brez železa ni življenja, saj naše celice, tkiva in organi ne dobijo dovolj kisika,« opozarja hematologinja prof. dr. Irena Preložnik Zupan s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. V telesu imamo skupaj od 3 do 5 g železa. Največ ga je v eritrocitih – v rdečih krvnih celicah. Premalo železa vodi v slabokrvnost, ki se pokaže z bledico, utrujenostjo in slabostjo. Koliko železa bi morali zaužiti na dan? V kateri hrani ga je največ? Kdo je najbolj ogrožen? V oddaji Ultrazvok sprašuje Iztok Konc, odgovarja pa hematologinja Irena Preložnik Zupan. Foto: qimono/ pixabay

8 min

»Brez železa ni življenja, saj naše celice, tkiva in organi ne dobijo dovolj kisika,« opozarja hematologinja prof. dr. Irena Preložnik Zupan s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. V telesu imamo skupaj od 3 do 5 g železa. Največ ga je v eritrocitih – v rdečih krvnih celicah. Premalo železa vodi v slabokrvnost, ki se pokaže z bledico, utrujenostjo in slabostjo. Koliko železa bi morali zaužiti na dan? V kateri hrani ga je največ? Kdo je najbolj ogrožen? V oddaji Ultrazvok sprašuje Iztok Konc, odgovarja pa hematologinja Irena Preložnik Zupan. Foto: qimono/ pixabay

Ni dokazov, da bi virus nastal v laboratoriju

4. 6. 2020

Ko je mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik (NLZOH) aprila v laboratoriju »pod lupo« vzela vzorec novega koronavirusa in pregledala virusno RNK, je prišla do zanimivega odkritja. Ugotovila je, da je vzorec virusa iz Maribora zelo podoben novemu koronavirusu iz Azije – natančneje virusu iz Malezije in Singapurja. Več o njenem zanimivem odkritju v Ultrazvoku. Z Majo Rupnik se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: fernandozhiminaciela/ pixabay

11 min

Ko je mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik (NLZOH) aprila v laboratoriju »pod lupo« vzela vzorec novega koronavirusa in pregledala virusno RNK, je prišla do zanimivega odkritja. Ugotovila je, da je vzorec virusa iz Maribora zelo podoben novemu koronavirusu iz Azije – natančneje virusu iz Malezije in Singapurja. Več o njenem zanimivem odkritju v Ultrazvoku. Z Majo Rupnik se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: fernandozhiminaciela/ pixabay

Omotica? Glavobol? Motnje zavesti? Izguba vonja in okusa?

28. 5. 2020

Nekatera zadnja spoznanja o novem koronavirusu vlivajo optimizem, druga pa so razlog za zaskrbljenost in še večjo previdnost. Kardiolog, virologinja in nevrolog – doc. dr. Gregor Tratar (UKC Ljubljana), prof. dr. Maja Ravnikar (NIB) in doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor) – bodo v tokratnem Ultrazvoku predstavili nekaj zadnjih dognanj, ki kažejo, da covid-19 še zdaleč ni premagan. Na kaj vse morajo biti zdravniki, zdravstveni delavci, raziskovalci in tisti, ki iščejo cepivo, pozorni, boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: TheDigitalArtist/ Pixabay

10 min

Nekatera zadnja spoznanja o novem koronavirusu vlivajo optimizem, druga pa so razlog za zaskrbljenost in še večjo previdnost. Kardiolog, virologinja in nevrolog – doc. dr. Gregor Tratar (UKC Ljubljana), prof. dr. Maja Ravnikar (NIB) in doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor) – bodo v tokratnem Ultrazvoku predstavili nekaj zadnjih dognanj, ki kažejo, da covid-19 še zdaleč ni premagan. Na kaj vse morajo biti zdravniki, zdravstveni delavci, raziskovalci in tisti, ki iščejo cepivo, pozorni, boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: TheDigitalArtist/ Pixabay

V Sloveniji v zadnjih dveh mesecih 7 primerov Kawasakijeve bolezni

21. 5. 2020

Na splošno je veljalo prepričanje, da otroci covid-19 prebolijo brez večjih težav. Zdaj pa zdravniki v Italiji, Franciji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike opažajo povečano število otrok s Kawasakijevo boleznijo, z redko in hudo otroško boleznijo, oziroma s sindromom, ki je Kawasakijevi bolezni zelo podoben. Zanjo je značilno vnetje žil. Iz Bergama v Italiji tako poročajo o kar 30-kratnem povečanju števila primerov. Kako pa je v Sloveniji? Ali gre le za naključje, ali sta hudo vnetje žil in covid-19 povezana? Iztok Konc se je pogovarjal s pediatrinjo na Infekcijski kliniki dr. Tino Plankar Srovin. Foto: pedro_wroclaw/ pixabay

10 min

Na splošno je veljalo prepričanje, da otroci covid-19 prebolijo brez večjih težav. Zdaj pa zdravniki v Italiji, Franciji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike opažajo povečano število otrok s Kawasakijevo boleznijo, z redko in hudo otroško boleznijo, oziroma s sindromom, ki je Kawasakijevi bolezni zelo podoben. Zanjo je značilno vnetje žil. Iz Bergama v Italiji tako poročajo o kar 30-kratnem povečanju števila primerov. Kako pa je v Sloveniji? Ali gre le za naključje, ali sta hudo vnetje žil in covid-19 povezana? Iztok Konc se je pogovarjal s pediatrinjo na Infekcijski kliniki dr. Tino Plankar Srovin. Foto: pedro_wroclaw/ pixabay

Dr. Poljak: Teorijam zarote o covid-19 ne verjamem

14. 5. 2020

Novi koronavirus se je nepričakovano in hitro razširil po svetu. Še hitreje pa se o njem širijo teorije zarote. Najmočnejše orožje proti netočnim informacijam so dokazi in dejstva, ki izhajajo iz znanstvenih raziskav. Veliko podatkov o novem koronavirusu smo v Sloveniji pridobili z nacionalno raziskavo covid-19. V oddaji Ultrazvok bo z nami vodja raziskave prof. dr. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. O izsledkih raziskave, ukrepih in o življenju z virusom v prihodnje se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay

13 min

Novi koronavirus se je nepričakovano in hitro razširil po svetu. Še hitreje pa se o njem širijo teorije zarote. Najmočnejše orožje proti netočnim informacijam so dokazi in dejstva, ki izhajajo iz znanstvenih raziskav. Veliko podatkov o novem koronavirusu smo v Sloveniji pridobili z nacionalno raziskavo covid-19. V oddaji Ultrazvok bo z nami vodja raziskave prof. dr. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. O izsledkih raziskave, ukrepih in o življenju z virusom v prihodnje se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay

Dr. Ihan: Ne skrbi me nizka prekuženost, ampak nevarnost virusa

7. 5. 2020

Nacionalna raziskava covid-19 pod vodstvom prof. Petrovca je razkrila, da je v Sloveniji prišlo v stik z novim koronavirusom veliko več prebivalcev od predvidevanj, vendar še vedno premalo, da bi nas to obvarovalo pred novimi okužbami. Kaj nam torej ta podatek pove? V oddaji Ultrazvok izsledke študije komentiramo s priznanim imunologom prof. dr. Alojzom Ihanom z Medicinske fakultete v Ljubljani. Kateri podatek ga je presenetil, zaradi katerega pa je zaskrbljen? Kako bo s šolo, dopusti, šprtnimi dogodki in koncerti? Ali nam izsledki raziskave že kaj povedo o poteku epidemije v naslednjih tednih in mesecih? Odgovori v Ultrazvoku – s prof. Ihanom se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: BoBo

11 min

Nacionalna raziskava covid-19 pod vodstvom prof. Petrovca je razkrila, da je v Sloveniji prišlo v stik z novim koronavirusom veliko več prebivalcev od predvidevanj, vendar še vedno premalo, da bi nas to obvarovalo pred novimi okužbami. Kaj nam torej ta podatek pove? V oddaji Ultrazvok izsledke študije komentiramo s priznanim imunologom prof. dr. Alojzom Ihanom z Medicinske fakultete v Ljubljani. Kateri podatek ga je presenetil, zaradi katerega pa je zaskrbljen? Kako bo s šolo, dopusti, šprtnimi dogodki in koncerti? Ali nam izsledki raziskave že kaj povedo o poteku epidemije v naslednjih tednih in mesecih? Odgovori v Ultrazvoku – s prof. Ihanom se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: BoBo

Posameznike s covid-19 že (po)zdravili z matičnimi celicami in plazmo

30. 4. 2020

Okužba z novim koronavirusom se lahko zaplete s hudo pljučnico, ki ogrozi bolnikovo zdravje in življenje. Kako bi hudo vnetje pljuč lahko umirili in bolnikom rešili življenje, je zato vprašanje za številne strokovnjake. S štirimi smo govorili za oddajo Ultrazvok. Dr. Tamara Lah Turnšek (NIB) in dr. Miomir Knežević (Educell) preverjata, kako bi nam v boju z zapleti covid-19 lahko pomagale mezenhimske matične celice; dr. Mateja Logar (UKC Ljubljana) in dr. Polonca Mali (ZTM) pa, če bi covid-19 lahko zdravili s krvno plazmo ljudi, ki so okužbo že preboleli. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: ColiN00B/ Pixabay

11 min

Okužba z novim koronavirusom se lahko zaplete s hudo pljučnico, ki ogrozi bolnikovo zdravje in življenje. Kako bi hudo vnetje pljuč lahko umirili in bolnikom rešili življenje, je zato vprašanje za številne strokovnjake. S štirimi smo govorili za oddajo Ultrazvok. Dr. Tamara Lah Turnšek (NIB) in dr. Miomir Knežević (Educell) preverjata, kako bi nam v boju z zapleti covid-19 lahko pomagale mezenhimske matične celice; dr. Mateja Logar (UKC Ljubljana) in dr. Polonca Mali (ZTM) pa, če bi covid-19 lahko zdravili s krvno plazmo ljudi, ki so okužbo že preboleli. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: ColiN00B/ Pixabay

Boj za vsako življenje

23. 4. 2020

Intenzivni oddelek Infekcijske klinike v Ljubljani se v času epidemije novega koronavirusa nikoli ne ustavi. Delo poteka 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci se borijo za življenje vsakega bolnika. "Na začetku smo se najbolj bali italijanskega scenarija. Ta strah se ni uresničil," pravi infektolog in specialist intenzivne medicine prof. dr. Matjaž Jereb, ki vodi oddelek za intenzivno terapijo. Foto: UKC Ljubljana/ Matej Povše

12 min

Intenzivni oddelek Infekcijske klinike v Ljubljani se v času epidemije novega koronavirusa nikoli ne ustavi. Delo poteka 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci se borijo za življenje vsakega bolnika. "Na začetku smo se najbolj bali italijanskega scenarija. Ta strah se ni uresničil," pravi infektolog in specialist intenzivne medicine prof. dr. Matjaž Jereb, ki vodi oddelek za intenzivno terapijo. Foto: UKC Ljubljana/ Matej Povše

Vročina mi več dni ni padla pod 39°C

16. 4. 2020

Novi koronavirus je nevidni sovražnik. O njem nam več povedo številke, še več pa izvemo iz zgodb ljudi, ki se skrivajo za njimi. Tokrat nam bo v Ultrazvoku svojo razgrnil znani slovenski glasbenik Simon Gomilšek, ki se ga spomnimo, ko nas je s soprogo Diano zastopal na Pesmi Evrovizije. Svojo izkušnjo o premagovanju koronavirusne bolezni 19 in ozdravitvi je za oddajo Ultrazvok povedal Iztoku Koncu. Foto: Simon Gomilšek

12 min

Novi koronavirus je nevidni sovražnik. O njem nam več povedo številke, še več pa izvemo iz zgodb ljudi, ki se skrivajo za njimi. Tokrat nam bo v Ultrazvoku svojo razgrnil znani slovenski glasbenik Simon Gomilšek, ki se ga spomnimo, ko nas je s soprogo Diano zastopal na Pesmi Evrovizije. Svojo izkušnjo o premagovanju koronavirusne bolezni 19 in ozdravitvi je za oddajo Ultrazvok povedal Iztoku Koncu. Foto: Simon Gomilšek

Medicinska sestra Amela Djurković z oddelka covid-19

9. 4. 2020

Na posnetkih iz Italije, Španije in drugih držav vidimo, kako zdravstveno osebje zaploska vsakemu bolniku, ki se mu okužba z novim koronavirusom izboljša. Bolniku zaploskajo, ko ga iz intenzivne enote preselijo na navadni oddelek in tudi takrat, ko ga lahko odpustijo v domačo oskrbo. Nič manj veselo ni ob dobrih novicah tudi v slovenskih bolnišnicah, pravi medicinska sestra Amela Djurković iz Klinike na Golniku. »Vsaka pozitivna zgodba je dokaz, da smo delali dobro. Veselje ob tem, ko gre bolnik domov, je neprecenljivo.« Za bolnike s covid-19 skrbijo požrtvovalni zdravniki, medicinske sestre in tehniki, zdravstveniki in drugi zdravstveni delavci. Zaploskajmo jim v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Amela Djurković

9 min

Na posnetkih iz Italije, Španije in drugih držav vidimo, kako zdravstveno osebje zaploska vsakemu bolniku, ki se mu okužba z novim koronavirusom izboljša. Bolniku zaploskajo, ko ga iz intenzivne enote preselijo na navadni oddelek in tudi takrat, ko ga lahko odpustijo v domačo oskrbo. Nič manj veselo ni ob dobrih novicah tudi v slovenskih bolnišnicah, pravi medicinska sestra Amela Djurković iz Klinike na Golniku. »Vsaka pozitivna zgodba je dokaz, da smo delali dobro. Veselje ob tem, ko gre bolnik domov, je neprecenljivo.« Za bolnike s covid-19 skrbijo požrtvovalni zdravniki, medicinske sestre in tehniki, zdravstveniki in drugi zdravstveni delavci. Zaploskajmo jim v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Amela Djurković

Alkohol?! Kako in kje v času izolacije dobiti pomoč

2. 4. 2020

Za tiste, ki imajo težave z alkoholom, je čas epidemije in karantene lahko velika skušnjava, lahko pa tudi upanje in priložnost. »Znašli smo se v težkem in nepredvidljivem obdobju, v katerem alkohol lahko zelo vpliva na naše počutje in razpoloženje,« opozarja psihiatrinja Janja Milič iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji. Psihologinja Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ji pritrjuje. »Reševanje stisk z alkoholom lahko na dolgi rok vodi v še večje težave.« Kam se lahko v stiski obrnete po pomoč, boste izvedeli v tokratnem Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay

10 min

Za tiste, ki imajo težave z alkoholom, je čas epidemije in karantene lahko velika skušnjava, lahko pa tudi upanje in priložnost. »Znašli smo se v težkem in nepredvidljivem obdobju, v katerem alkohol lahko zelo vpliva na naše počutje in razpoloženje,« opozarja psihiatrinja Janja Milič iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji. Psihologinja Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ji pritrjuje. »Reševanje stisk z alkoholom lahko na dolgi rok vodi v še večje težave.« Kam se lahko v stiski obrnete po pomoč, boste izvedeli v tokratnem Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay

Zbolela cela družina, k sreči lažje

26. 3. 2020

Ko je Aljaž Vilčnik na svojem Facebook profilu objavil, da imajo v družini potrjeno okužbo z novim koronavirusom, se je spraševal, ali je njegova odločitev pravilna ali ne. Odziv je pokazal, da je storil prav. Njegovo objavo je všečkalo več kot štiri tisoč ljudi, delilo pa več kot tri tisoč. Pa ne samo to: število komentarjev je preseglo številko tisoč štiristo. »Vsi izrazi podpore in sočutja, dobre želje in pozitivna energija, so nekaj nepredstavljivo lepega,« pravi Vilčnik. Kako zdaj v izolaciji teče življenje Aleša Vilčnika, njegove partnerke in treh hčera ter kakšno je njihovo zdravstveno stanje v teh dneh, poslušajte v Ultrazvoku. Aljaža Vilčnika je v Sevnico poklical Iztok Konc. Foto: Aljaž Vilčnik, 43 let, doktor znanosti, podjetnik iz Sevnice

13 min

Ko je Aljaž Vilčnik na svojem Facebook profilu objavil, da imajo v družini potrjeno okužbo z novim koronavirusom, se je spraševal, ali je njegova odločitev pravilna ali ne. Odziv je pokazal, da je storil prav. Njegovo objavo je všečkalo več kot štiri tisoč ljudi, delilo pa več kot tri tisoč. Pa ne samo to: število komentarjev je preseglo številko tisoč štiristo. »Vsi izrazi podpore in sočutja, dobre želje in pozitivna energija, so nekaj nepredstavljivo lepega,« pravi Vilčnik. Kako zdaj v izolaciji teče življenje Aleša Vilčnika, njegove partnerke in treh hčera ter kakšno je njihovo zdravstveno stanje v teh dneh, poslušajte v Ultrazvoku. Aljaža Vilčnika je v Sevnico poklical Iztok Konc. Foto: Aljaž Vilčnik, 43 let, doktor znanosti, podjetnik iz Sevnice

Tesnobo in strah lahko zmanjša čuječnost

19. 3. 2020

V teh dneh je lahko odklop od vsakdanjih skrbi in tegob čuječnost. S čuječnostjo se v želji, da bi učinkovito premagali stres in osebnostno zrasli spoznava vedno več ljudi Ko smo čuječi, smo tukaj in zdaj. Zavedamo se sedanjega trenutka; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati. Številne študije razkrivajo pozitivne učinke čuječnosti na naše fizično in psihično počutje, saj zmanjšuje stres, tesnobnost, depresivnost in s tem izboljša kakovost življenja. To splošno človeško lastnost in sposobnost, bosta v oddaji Ultrazvok predstavili psihologinja Maja Bajt in zdravnica Tjaša Šubic. Obe vodita tečaje, predavanja in delavnice, čuječnost živita tudi v osebnem življenju. K poslušanju vabi Iztok Konc. Foto: cm_dasilva/ pixabay

10 min

V teh dneh je lahko odklop od vsakdanjih skrbi in tegob čuječnost. S čuječnostjo se v želji, da bi učinkovito premagali stres in osebnostno zrasli spoznava vedno več ljudi Ko smo čuječi, smo tukaj in zdaj. Zavedamo se sedanjega trenutka; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati. Številne študije razkrivajo pozitivne učinke čuječnosti na naše fizično in psihično počutje, saj zmanjšuje stres, tesnobnost, depresivnost in s tem izboljša kakovost življenja. To splošno človeško lastnost in sposobnost, bosta v oddaji Ultrazvok predstavili psihologinja Maja Bajt in zdravnica Tjaša Šubic. Obe vodita tečaje, predavanja in delavnice, čuječnost živita tudi v osebnem življenju. K poslušanju vabi Iztok Konc. Foto: cm_dasilva/ pixabay

Ravnajmo preventivno in samozaščitno

12. 3. 2020

V tokratnem Ultrazvoku s strokovnjakoma preverjamo ukrepe, s katerimi lahko zmanjšamo možnost okužbe z novim koronavirusom. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, naj upoštevamo naslednje preventivne ukrepe: -\tIzogibajmo se tesnim stiskom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni. -\tNe dotikajmo se oči, nosu in ust. -\tUpoštevajmo pravila higiene kašlja. -\tRedno si umivajmo roke z milom in vodo ter uporabljamo razkužilo za roke. -\tIzogibajmo se zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi. -\tČe zbolimo, ostanimo doma. V oddaji Ultrazvok odgovarjata in pojasnjujeta: doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik in prof. dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: jackmack34/ pixabay

11 min

V tokratnem Ultrazvoku s strokovnjakoma preverjamo ukrepe, s katerimi lahko zmanjšamo možnost okužbe z novim koronavirusom. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, naj upoštevamo naslednje preventivne ukrepe: -\tIzogibajmo se tesnim stiskom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni. -\tNe dotikajmo se oči, nosu in ust. -\tUpoštevajmo pravila higiene kašlja. -\tRedno si umivajmo roke z milom in vodo ter uporabljamo razkužilo za roke. -\tIzogibajmo se zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi. -\tČe zbolimo, ostanimo doma. V oddaji Ultrazvok odgovarjata in pojasnjujeta: doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik in prof. dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: jackmack34/ pixabay

Enostavna meritev odkrije zamašene žile na nogah

5. 3. 2020

Le koga kdaj ne bolijo noge, pravi dr. Aleš Blinc, ko pa so bolečine konstantne in nas tako ovirajo pri hoji, da ne moremo prehoditi niti petdeset metrov, je pa nujen obisk pri zdravniku. Bolečina v nogah je namreč lahko opozorilni znak za periferno arterijsko bolezen, ki ji rečemo tudi bolezen zamašenih žil. Zaradi nje poišče v Sloveniji pomoč kar do 3000 ljudi na leto. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Predstojnik Oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana dr. Aleš Blinc bo opisal tudi metodo, s katero lahko bolezen hitro odkrijemo. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Scientific Animations, Girish Khera - http://www.scientificanimations.com/ GFDL/ WikimediaCommons

10 min

Le koga kdaj ne bolijo noge, pravi dr. Aleš Blinc, ko pa so bolečine konstantne in nas tako ovirajo pri hoji, da ne moremo prehoditi niti petdeset metrov, je pa nujen obisk pri zdravniku. Bolečina v nogah je namreč lahko opozorilni znak za periferno arterijsko bolezen, ki ji rečemo tudi bolezen zamašenih žil. Zaradi nje poišče v Sloveniji pomoč kar do 3000 ljudi na leto. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Predstojnik Oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana dr. Aleš Blinc bo opisal tudi metodo, s katero lahko bolezen hitro odkrijemo. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Scientific Animations, Girish Khera - http://www.scientificanimations.com/ GFDL/ WikimediaCommons

Koronavirus: Tudi za Slovenijo se je stanje precej in bistveno spremenilo

27. 2. 2020

Prof. dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani je strokovnjak za koronaviruse. Vodi osrednji slovenski laboratorij za prepoznavanje virusnih okužb – kamor spada tudi novi koronavirus. Ves čas spremlja razmere v Sloveniji, v naši soseščini in drugje po svetu. Opozarja, da se je stanje zdaj precej in bistveno spremenilo. V laboratoriju so zato že podaljšali delovni čas in se pripravili tudi na epidemijo večjih razsežnosti. Ker v teh dneh telefon prof. Petrovca ves čas zvoni, v Ultrazvoku odgovarja na pogosta vprašanja ljudi; med drugim tudi o razkužilih in maskah. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: EPA

13 min

Prof. dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani je strokovnjak za koronaviruse. Vodi osrednji slovenski laboratorij za prepoznavanje virusnih okužb – kamor spada tudi novi koronavirus. Ves čas spremlja razmere v Sloveniji, v naši soseščini in drugje po svetu. Opozarja, da se je stanje zdaj precej in bistveno spremenilo. V laboratoriju so zato že podaljšali delovni čas in se pripravili tudi na epidemijo večjih razsežnosti. Ker v teh dneh telefon prof. Petrovca ves čas zvoni, v Ultrazvoku odgovarja na pogosta vprašanja ljudi; med drugim tudi o razkužilih in maskah. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: EPA

Slovenska znanstvenica na sledi genom za osteoporozo

20. 2. 2020

Osteoporoza je kronična bolezen, za katero zboli kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu. Zaradi osteoporoze postanejo kosti krhke in lomljive, vendar pa večina ljudi sploh ne ve, da ima to bolezen, dokler tega ne izvejo na boleč način – ko pride do zloma kosti. Prof. dr. Janja Marc s Fakultete za farmacijo v Ljubljani s skupino, ki jo vodi, že dve desetletji preučuje genetske spremembe, ki botrujejo nastanku osteoporoze. Pravi, da je za obvladovanje bolezni in težav, ki jih povzroča, ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravlja Iztok Konc. Foto: IAOM - US/ Pixabay

12 min

Osteoporoza je kronična bolezen, za katero zboli kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu. Zaradi osteoporoze postanejo kosti krhke in lomljive, vendar pa večina ljudi sploh ne ve, da ima to bolezen, dokler tega ne izvejo na boleč način – ko pride do zloma kosti. Prof. dr. Janja Marc s Fakultete za farmacijo v Ljubljani s skupino, ki jo vodi, že dve desetletji preučuje genetske spremembe, ki botrujejo nastanku osteoporoze. Pravi, da je za obvladovanje bolezni in težav, ki jih povzroča, ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravlja Iztok Konc. Foto: IAOM - US/ Pixabay

Kdaj in kako nas ščitijo kirurške maske in razkužilo

13. 2. 2020

Če nam bo situacija ušla iz rok, svarijo nekateri strokovnjaki, in nam ne bo uspelo zaustaviti trenutnega širjenja novega koronavirusa, bi se lahko okužilo celo do 60% svetovne populacije. Zdaj je na Kitajskem in po svetu že več deset tisoč obolelih, virus je zahteval že več kot tisoč življenj. Kako ljudje v Sloveniji spremljajo situacijo na Kitajskem? Ali si zdaj roke pogosteje umivajo in tudi razkužujejo? Kako maske zaščitijo pred virusi, ki se prenašajo po zraku s kapljicami? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Sprašuje Iztok Konc. Odgovarja doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik. Fozo: Iztok Konc*

12 min

Če nam bo situacija ušla iz rok, svarijo nekateri strokovnjaki, in nam ne bo uspelo zaustaviti trenutnega širjenja novega koronavirusa, bi se lahko okužilo celo do 60% svetovne populacije. Zdaj je na Kitajskem in po svetu že več deset tisoč obolelih, virus je zahteval že več kot tisoč življenj. Kako ljudje v Sloveniji spremljajo situacijo na Kitajskem? Ali si zdaj roke pogosteje umivajo in tudi razkužujejo? Kako maske zaščitijo pred virusi, ki se prenašajo po zraku s kapljicami? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Sprašuje Iztok Konc. Odgovarja doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik. Fozo: Iztok Konc*

Infektolog: Novi koronavirus je izredno nalezljiv

6. 2. 2020

»Nevarnost hitrega širjenja novega koronavirusa smo podcenjevali,« pravi prof. dr. Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite – vodi oddelek za okužbe. Poudarja, da je karantena v tem trenutku najbolj učinkovit ukrep za omejitev epidemije. Dr. Trampuž je že govoril z nekaterimi izmed tistih, ki so jih nemške oblasti pred dnevi evakuirale iz Vuhana na Kitajskem in so zdaj v izolaciji. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: JohnsHopkins CSSE, 5.2.2020/ WHO, CDC, ECDC, NHC, DXY

10 min

»Nevarnost hitrega širjenja novega koronavirusa smo podcenjevali,« pravi prof. dr. Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite – vodi oddelek za okužbe. Poudarja, da je karantena v tem trenutku najbolj učinkovit ukrep za omejitev epidemije. Dr. Trampuž je že govoril z nekaterimi izmed tistih, ki so jih nemške oblasti pred dnevi evakuirale iz Vuhana na Kitajskem in so zdaj v izolaciji. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: JohnsHopkins CSSE, 5.2.2020/ WHO, CDC, ECDC, NHC, DXY

Koliko že vemo o novem koronavirusu

30. 1. 2020

Novi koronavirus, ki povzroča virusno pljučnico, se iz Kitajske širi po svetu; s prvimi primeri v Evropi je vse bliže tudi Sloveniji. Okužba lahko poteka blago – kot prehladno obolenje, lahko pa se težko zaplete z virusno pljučnico. Zdaj je že znano, da se novi koronavirus prenaša z živali na človeka in tudi s človeka na človeka. Prenaša se kapljično z bližnjim stikom z okuženo osebo in tudi z okuženimi predmeti. Podrobneje o novem koronavirusu v oddaji Ultrazvok Infektologinja Barbara Bitežnik s Klinike Golnik in prof. dr. Miroslav Petrovec, ki vodi Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, kjer je osrednji slovenski laboratorij za prepoznavanje virusnih okužb – tudi novega koronavirusa. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: CDC/Dr. Fred Murphy/ PublicDomain

9 min

Novi koronavirus, ki povzroča virusno pljučnico, se iz Kitajske širi po svetu; s prvimi primeri v Evropi je vse bliže tudi Sloveniji. Okužba lahko poteka blago – kot prehladno obolenje, lahko pa se težko zaplete z virusno pljučnico. Zdaj je že znano, da se novi koronavirus prenaša z živali na človeka in tudi s človeka na človeka. Prenaša se kapljično z bližnjim stikom z okuženo osebo in tudi z okuženimi predmeti. Podrobneje o novem koronavirusu v oddaji Ultrazvok Infektologinja Barbara Bitežnik s Klinike Golnik in prof. dr. Miroslav Petrovec, ki vodi Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, kjer je osrednji slovenski laboratorij za prepoznavanje virusnih okužb – tudi novega koronavirusa. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: CDC/Dr. Fred Murphy/ PublicDomain

Znanost zavrača mite o krvnih skupinah

23. 1. 2020

V Sloveniji ima krvno skupino A približno 40 odstotkov ljudi, skupino 0 ima 38 odstotkov, skupino B 15 in skupino AB 7 odstotkov ljudi. In katera je vaša krvna skupina? Ali ste vedeli, da poznamo več kot 350 različnih krvnih skupin? Ali ste že slišali, da so krvno skupino B prvič določili pri Slovencu? Ali veste, zakaj krvne skupine niso primerne za ugotavljanje očetovstva in drugih sorodstvenih razmerij? Ali bi se res morali prehranjevati glede na krvne skupine? Za Ultrazvok sprašuje Iztok Konc. Odgovarja prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. Foto: PublicDomainPictures/ Pixabay

11 min

V Sloveniji ima krvno skupino A približno 40 odstotkov ljudi, skupino 0 ima 38 odstotkov, skupino B 15 in skupino AB 7 odstotkov ljudi. In katera je vaša krvna skupina? Ali ste vedeli, da poznamo več kot 350 različnih krvnih skupin? Ali ste že slišali, da so krvno skupino B prvič določili pri Slovencu? Ali veste, zakaj krvne skupine niso primerne za ugotavljanje očetovstva in drugih sorodstvenih razmerij? Ali bi se res morali prehranjevati glede na krvne skupine? Za Ultrazvok sprašuje Iztok Konc. Odgovarja prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. Foto: PublicDomainPictures/ Pixabay

Daljša hripavost zahteva pregled pri foniatru

16. 1. 2020

Hripav glas je najpogostejša težava, zaradi katere pridejo pacienti v ambulanto prof. dr. Irene Hočevar Boltežar na Kliniki za otorinolaringologijo UKC Ljubljana. Dr. Hočevar Boltežar je namreč foniatrinja - zdravnica, ki zdravi motnje glasu, govora in požiranja. Po njenih besedah je hripavost simptom, ki spremlja zelo raznolike zdravstvene težave. V zimskih mesecih je to najpogosteje virusno vnetje zgornjih dihal, ki običajno ne potrebuje posebne obravnave. Ker pa je vzrok za hripavost lahko še vse kaj drugega kot le nedolžen prehlad, v tokratnem Ultrazvoku podrobneje o hripavem glasu in pregledu pri foniatru. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: nasty_gepp/ pixabay

11 min

Hripav glas je najpogostejša težava, zaradi katere pridejo pacienti v ambulanto prof. dr. Irene Hočevar Boltežar na Kliniki za otorinolaringologijo UKC Ljubljana. Dr. Hočevar Boltežar je namreč foniatrinja - zdravnica, ki zdravi motnje glasu, govora in požiranja. Po njenih besedah je hripavost simptom, ki spremlja zelo raznolike zdravstvene težave. V zimskih mesecih je to najpogosteje virusno vnetje zgornjih dihal, ki običajno ne potrebuje posebne obravnave. Ker pa je vzrok za hripavost lahko še vse kaj drugega kot le nedolžen prehlad, v tokratnem Ultrazvoku podrobneje o hripavem glasu in pregledu pri foniatru. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: nasty_gepp/ pixabay

Sladkorna bolezen povzroča sivo mreno

9. 1. 2020

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je kar okoli 20 milijonov ljudi ob vid zaradi sive mrene ali katarakte. Vzrokov, da nastane, je več; v tokratnem Ultrazvoku pa opozarjamo, da zanjo pogosteje in prej zbolijo bolniki s sladkorno boleznijo. Težave z vidom so sicer pogost zaplet sladkorne bolezni, saj neurejena koncentracija sladkorja v krvi poškoduje očesno ozadje. Zaradi diabetesa lahko odstopi očesna mrežnica, pojavita se tako siva kot tudi zelena mrena. Sivo mreno lahko očesni kirurgi učinkovito odpravijo z operativnim posegom. Podrobneje o operaciji pa z očesno kirurginjo dr. Mojco Globočnik Petrovič z Očesne klinike v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: TesaPhotography/ Pixabay

8 min

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je kar okoli 20 milijonov ljudi ob vid zaradi sive mrene ali katarakte. Vzrokov, da nastane, je več; v tokratnem Ultrazvoku pa opozarjamo, da zanjo pogosteje in prej zbolijo bolniki s sladkorno boleznijo. Težave z vidom so sicer pogost zaplet sladkorne bolezni, saj neurejena koncentracija sladkorja v krvi poškoduje očesno ozadje. Zaradi diabetesa lahko odstopi očesna mrežnica, pojavita se tako siva kot tudi zelena mrena. Sivo mreno lahko očesni kirurgi učinkovito odpravijo z operativnim posegom. Podrobneje o operaciji pa z očesno kirurginjo dr. Mojco Globočnik Petrovič z Očesne klinike v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: TesaPhotography/ Pixabay

Največja nagrada je, ko pacientu povrneš vid

26. 12. 2019

Dr. Zala Lužnik je mlada zdravnica in raziskovalka, ki želi postati vrhunska očesna kirurginja. Oko je zapleten organ, ki nam omogoča, da vidimo. Vsako oko ima na mrežnici več kot 100 milijonov celic, ki se odzovejo na svetlobo. V središču zanimanja sogovornice tokratnega Ultrazvoka, pa ni mrežnica ampak roženica. Že večkrat je bila del ekipe, ki je s presaditvijo roženice bolniku povrnila jasen vid. Neopaženo pa ni ostalo niti njeno raziskovalno delo. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Zalo Lužnik je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Free-Photos/ Pixabay

9 min

Dr. Zala Lužnik je mlada zdravnica in raziskovalka, ki želi postati vrhunska očesna kirurginja. Oko je zapleten organ, ki nam omogoča, da vidimo. Vsako oko ima na mrežnici več kot 100 milijonov celic, ki se odzovejo na svetlobo. V središču zanimanja sogovornice tokratnega Ultrazvoka, pa ni mrežnica ampak roženica. Že večkrat je bila del ekipe, ki je s presaditvijo roženice bolniku povrnila jasen vid. Neopaženo pa ni ostalo niti njeno raziskovalno delo. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Zalo Lužnik je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Free-Photos/ Pixabay

Največja nagrada je, ko pacientu povrneš vid

26. 12. 2019

Dr. Zala Lužnik je mlada zdravnica in raziskovalka, ki želi postati vrhunska očesna kirurginja. Oko je zapleten organ, ki nam omogoča, da vidimo. Vsako oko ima na mrežnici več kot 100 milijonov celic, ki se odzovejo na svetlobo. V središču zanimanja sogovornice tokratnega Ultrazvoka, pa ni mrežnica ampak roženica. Že večkrat je bila del ekipe, ki je s presaditvijo roženice bolniku povrnila jasen vid. Neopaženo pa ni ostalo niti njeno raziskovalno delo. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Zalo Lužnik je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Free-Photos/ Pixabay

9 min

Dr. Zala Lužnik je mlada zdravnica in raziskovalka, ki želi postati vrhunska očesna kirurginja. Oko je zapleten organ, ki nam omogoča, da vidimo. Vsako oko ima na mrežnici več kot 100 milijonov celic, ki se odzovejo na svetlobo. V središču zanimanja sogovornice tokratnega Ultrazvoka, pa ni mrežnica ampak roženica. Že večkrat je bila del ekipe, ki je s presaditvijo roženice bolniku povrnila jasen vid. Neopaženo pa ni ostalo niti njeno raziskovalno delo. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Zalo Lužnik je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Free-Photos/ Pixabay

Pozimi večini primanjkuje vitamina D

19. 12. 2019

Vitamin D je izjemno pomemben vitamin, opozarjajo slovenski raziskovalci, saj igra eno ključnih vlog pri optimalnem delovanju človeškega telesa. V organizmu je namreč vpleten v številne procese. Zato je strokovnjake zanimalo, kakšna je preskrbljenost odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D. Po besedah vodje projekta prof. dr. Igorja Pravsta je obsežna raziskava razkrila, da nam v zimskih mesecih vitamina D primanjkuje. Podrobneje pa v Ultrazvoku. Sodelujeta prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in dr. Urška Blaznik z NIJZ. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: 12019/ Pixabay

10 min

Vitamin D je izjemno pomemben vitamin, opozarjajo slovenski raziskovalci, saj igra eno ključnih vlog pri optimalnem delovanju človeškega telesa. V organizmu je namreč vpleten v številne procese. Zato je strokovnjake zanimalo, kakšna je preskrbljenost odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D. Po besedah vodje projekta prof. dr. Igorja Pravsta je obsežna raziskava razkrila, da nam v zimskih mesecih vitamina D primanjkuje. Podrobneje pa v Ultrazvoku. Sodelujeta prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in dr. Urška Blaznik z NIJZ. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: 12019/ Pixabay

Kako v treh korakih do mirnega in zadovoljnega decembra

12. 12. 2019

Pričakuje se, da so decembrski dnevi polni veselja in topline; zato tudi rečemo veseli december, praznični december. Vendar pa psihologinja in psihoterapevtka dr. Tjaša M. Kos opozarja, da je zadnji mesec v letu za marsikoga lahko tudi stresen, osamljen, žalosten, otožen. Kaj naj storimo, da se bodo pričakovanja uresničila in naše želje izpolnile? Da bodo problemi postali izzivi. Da bo december lep mesec, ki nas bo napolnil s toplino in bližino. O tem v oddaji Ultrazvok dr. Tjaša M. Kos in Iztok Konc. Foto: JillWellington/ Pixabay

9 min

Pričakuje se, da so decembrski dnevi polni veselja in topline; zato tudi rečemo veseli december, praznični december. Vendar pa psihologinja in psihoterapevtka dr. Tjaša M. Kos opozarja, da je zadnji mesec v letu za marsikoga lahko tudi stresen, osamljen, žalosten, otožen. Kaj naj storimo, da se bodo pričakovanja uresničila in naše želje izpolnile? Da bodo problemi postali izzivi. Da bo december lep mesec, ki nas bo napolnil s toplino in bližino. O tem v oddaji Ultrazvok dr. Tjaša M. Kos in Iztok Konc. Foto: JillWellington/ Pixabay

»Nekatere zgodbe se ne izidejo, kot si želimo.«

5. 12. 2019

Porodničar prof. dr. Miha Lučôvnik v ljubljanski Porodnišnici vodi intenzivni oddelek, na katerega sprejmejo najbolj ogrožene nosečnice. Pred sezono prehladnih obolenj in gripe opozarja, da se lahko pri nekaterih nosečnicah nevarno zaplete prav gripa. Zato pozdravlja odločitev, da je zanje zdaj cepljenje proti gripi brezplačno. Pediater Denis Baš iz Klinike Juventina pa želi, da otroci proti gripi ne bi bili zaščiteni le pred rojstvom in takoj po njem, temveč tudi kasneje. Svari, da se gripa pogosto nadaljuje s pljučnico, ki resno ogrozi otrokovo zdravje in življenje. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: BoBo

9 min

Porodničar prof. dr. Miha Lučôvnik v ljubljanski Porodnišnici vodi intenzivni oddelek, na katerega sprejmejo najbolj ogrožene nosečnice. Pred sezono prehladnih obolenj in gripe opozarja, da se lahko pri nekaterih nosečnicah nevarno zaplete prav gripa. Zato pozdravlja odločitev, da je zanje zdaj cepljenje proti gripi brezplačno. Pediater Denis Baš iz Klinike Juventina pa želi, da otroci proti gripi ne bi bili zaščiteni le pred rojstvom in takoj po njem, temveč tudi kasneje. Svari, da se gripa pogosto nadaljuje s pljučnico, ki resno ogrozi otrokovo zdravje in življenje. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: BoBo

Dr. Urban Bren: Novo zdravilo proti gripi bo tisočkrat močnejše

28. 11. 2019

Gripa je zelo nalezljiva okužba, ki se širi s kapljicami. Sogovornica in sogovornik tokratnega Ultrazvoka je prav gotovo ne podcenjujeta. Infektologinja dr. Daša Stupica je vsako leto priča, kako Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani poka po šivih, ko je obolevnost za gripo na višku. Raziskovalec in profesor dr. Urban Bren s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru pa s skupino, ki jo vodi, razvija novo zdravilo proti gripi. Poskusi so pokazali, da so na pravi poti. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. F. A. Murphy/ Open Domain

11 min

Gripa je zelo nalezljiva okužba, ki se širi s kapljicami. Sogovornica in sogovornik tokratnega Ultrazvoka je prav gotovo ne podcenjujeta. Infektologinja dr. Daša Stupica je vsako leto priča, kako Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani poka po šivih, ko je obolevnost za gripo na višku. Raziskovalec in profesor dr. Urban Bren s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru pa s skupino, ki jo vodi, razvija novo zdravilo proti gripi. Poskusi so pokazali, da so na pravi poti. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. F. A. Murphy/ Open Domain

»Za mano so že štiri operacije in petintrideset kolonoskopij.«

21. 11. 2019

Mateja Saje živi s Crohnovo boleznijo že več kot tri desetletja. Za njo so že štiri operacije in petintrideset kolonoskopij. Kljub bolezni živi aktivno in ostaja optimistična, saj so v zadnjih letih k izboljšanju njenega zdravstvenega stanja in kakovosti življenja zelo prispevala sodobna biološka zdravila. Pri Crohnovi bolezni imunski sistem napade celice prebavil. Najbolj pogosto sta prizadeta tanko in debelo črevo. Crohnova bolezen je kronična; obdobjem izboljšanja lahko sledijo poslabšanja z zapleti. Podrobneje v oddaji Ultrazvok z Matejo Saje, predsednico Društva za kronično vnetno črevesno bolezen, in z dr. Davidom Drobnetom iz Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Elionas2/ Pixabay

9 min

Mateja Saje živi s Crohnovo boleznijo že več kot tri desetletja. Za njo so že štiri operacije in petintrideset kolonoskopij. Kljub bolezni živi aktivno in ostaja optimistična, saj so v zadnjih letih k izboljšanju njenega zdravstvenega stanja in kakovosti življenja zelo prispevala sodobna biološka zdravila. Pri Crohnovi bolezni imunski sistem napade celice prebavil. Najbolj pogosto sta prizadeta tanko in debelo črevo. Crohnova bolezen je kronična; obdobjem izboljšanja lahko sledijo poslabšanja z zapleti. Podrobneje v oddaji Ultrazvok z Matejo Saje, predsednico Društva za kronično vnetno črevesno bolezen, in z dr. Davidom Drobnetom iz Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Elionas2/ Pixabay

Okužbe z listerijo in salmonelo

14. 11. 2019

Na to, da smo se zastrupili s hrano, nas opozorijo krči v trebuhu, driska, mrzlica, povišana telesna temperatura in bruhanje. Strokovnjaki poznajo že več kot 250 različnih bolezni, ki se prenašajo s hrano; med njimi so najpogostejše okužbe. Te povzročajo paraziti, virusi ali bakterije. V tokratnem Ultrazvoku podrobneje o okužbi s salmonelo in listerijo. Okužbe z obema bakterijama v Sloveniji skrbno spremlja specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Za oddajo Ultrazvok se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: WikiImages/ Pixabay

9 min

Na to, da smo se zastrupili s hrano, nas opozorijo krči v trebuhu, driska, mrzlica, povišana telesna temperatura in bruhanje. Strokovnjaki poznajo že več kot 250 različnih bolezni, ki se prenašajo s hrano; med njimi so najpogostejše okužbe. Te povzročajo paraziti, virusi ali bakterije. V tokratnem Ultrazvoku podrobneje o okužbi s salmonelo in listerijo. Okužbe z obema bakterijama v Sloveniji skrbno spremlja specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Za oddajo Ultrazvok se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: WikiImages/ Pixabay

Alzheimerjeva bolezen nam počasi jemlje ljubega človeka

7. 11. 2019

Podatki o demenci in Alzheimerjevi bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence, so zaskrbljujoči. V Sloveniji živi že več kot 30.000 ljudi z demenco, njihovo število pa se povečuje. Bolezen pa ne poseže le v življenje obolelega, ampak prizadene in bremeni tudi njegove bližnje. Izgorelost, depresija, žalovanje – študije kažejo, da je veliko svojcev oseb z Alzheimerjevo boleznijo soočenih prav s tem. Ti morajo ob skrbi za svojca pogosto sprejemati tudi težke odločitve. Ocene kažejo, da za osebe z demenco in Alzheimerjevo boleznijo pri nas skrbi že več kot 100.000 svojcev, zdravstvenih delavcev, psihologov, socialnih delavcev in strokovnjakov drugih strok. O izzivih, s katerimi se soočajo, v oddaji Ultrazvok psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič in Iztok Konc. Foto: Tumisu/ Pixabay

11 min

Podatki o demenci in Alzheimerjevi bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence, so zaskrbljujoči. V Sloveniji živi že več kot 30.000 ljudi z demenco, njihovo število pa se povečuje. Bolezen pa ne poseže le v življenje obolelega, ampak prizadene in bremeni tudi njegove bližnje. Izgorelost, depresija, žalovanje – študije kažejo, da je veliko svojcev oseb z Alzheimerjevo boleznijo soočenih prav s tem. Ti morajo ob skrbi za svojca pogosto sprejemati tudi težke odločitve. Ocene kažejo, da za osebe z demenco in Alzheimerjevo boleznijo pri nas skrbi že več kot 100.000 svojcev, zdravstvenih delavcev, psihologov, socialnih delavcev in strokovnjakov drugih strok. O izzivih, s katerimi se soočajo, v oddaji Ultrazvok psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič in Iztok Konc. Foto: Tumisu/ Pixabay

Od droge do zdravila proti depresiji - ketamin

31. 10. 2019

Depresija ne izbira; prizadene lahko vsakogar izmed nas. Strokovnjaki ocenjujejo, da za njo vsaj enkrat v življenju zboli kar vsak šesti človek. Blage depresije lahko izzvenijo same, pri hujših oblikah pa je treba poiskati ustrezno pomoč. Zdravnik bo predpisal ustrezna zdravila – antidepresive. Prav odkritje slovenskih raziskovalcev na široko odpira pot novim antidepresivom, ki delujejo veliko hitreje od teh, ki jih zdravniki predpisujejo zdaj. Olajšanje nekaterih simptomov se namreč pokaže že vsega dve uri po zaužitju. Podrobneje v oddaji Ultrazvok akad. prof. dr. Robert Zorec iz Medicinske fakultete v Ljubljani, psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje in Iztok Konc. Foto: MMC RTV SLO

13 min

Depresija ne izbira; prizadene lahko vsakogar izmed nas. Strokovnjaki ocenjujejo, da za njo vsaj enkrat v življenju zboli kar vsak šesti človek. Blage depresije lahko izzvenijo same, pri hujših oblikah pa je treba poiskati ustrezno pomoč. Zdravnik bo predpisal ustrezna zdravila – antidepresive. Prav odkritje slovenskih raziskovalcev na široko odpira pot novim antidepresivom, ki delujejo veliko hitreje od teh, ki jih zdravniki predpisujejo zdaj. Olajšanje nekaterih simptomov se namreč pokaže že vsega dve uri po zaužitju. Podrobneje v oddaji Ultrazvok akad. prof. dr. Robert Zorec iz Medicinske fakultete v Ljubljani, psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje in Iztok Konc. Foto: MMC RTV SLO

Slovenski znanstveniki razvili algoritem, ki se je naučil prepoznati možganski tumor

24. 10. 2019

Slovenskim znanstvenikom iz ljubljanskega UKC, Fakultete za računalništvo in iz švicarskega podjetja Smart Blood Analytics Swiss je uspel revolucionarni preboj v diagnostiki s pomočjo umetne inteligence, strojnega učenja. Dokazali so - članek je bil objavljen v znanstveni reviji Scientific report - da lahko s pomočjo algoritma že iz osnovne krvne slike v manj kot sekundi diagnosticirajo možganski tumor. Pa to ni vse, postavi lahko tudi nekaj sto drugih internističnih diagnoz. To seveda ne pomeni, da lahko nadomesti zdravnika, pač pa postane izjemno orodje v njegovih rokah. Podrobneje Helena Lovinčič.

10 min

Slovenskim znanstvenikom iz ljubljanskega UKC, Fakultete za računalništvo in iz švicarskega podjetja Smart Blood Analytics Swiss je uspel revolucionarni preboj v diagnostiki s pomočjo umetne inteligence, strojnega učenja. Dokazali so - članek je bil objavljen v znanstveni reviji Scientific report - da lahko s pomočjo algoritma že iz osnovne krvne slike v manj kot sekundi diagnosticirajo možganski tumor. Pa to ni vse, postavi lahko tudi nekaj sto drugih internističnih diagnoz. To seveda ne pomeni, da lahko nadomesti zdravnika, pač pa postane izjemno orodje v njegovih rokah. Podrobneje Helena Lovinčič.

Živeti ali izgoreti?

17. 10. 2019

Časa za počitek v hitrem tempu sodobnega načina življenja pogosto zmanjka, zato telo slej ko prej ne zmore več. Glavoboli, bolečine v hrbtenici, avtoimunske bolezni, nenehne okužbe, težave s prebavili, nespečnost, nezbranost, beg v odvisnosti, panični napadi… Tako nam telo sporoča, da se ženemo čez svoje meje. Obolenje je zgolj simptom večje težave – kroničnega stresa, ki vodi v izgorelost. Kaj je izgorelost, kako jo prepoznati, preprečiti, ustaviti, pozdraviti? O tem se je za Ultrazvok Urška Henigman pogovarjala z zdravnico in psihoterapevtko Tino Bončina, avtorico knjige Izgorelost, ki je nedavno izšla pri Mladinski knjigi.

13 min

Časa za počitek v hitrem tempu sodobnega načina življenja pogosto zmanjka, zato telo slej ko prej ne zmore več. Glavoboli, bolečine v hrbtenici, avtoimunske bolezni, nenehne okužbe, težave s prebavili, nespečnost, nezbranost, beg v odvisnosti, panični napadi… Tako nam telo sporoča, da se ženemo čez svoje meje. Obolenje je zgolj simptom večje težave – kroničnega stresa, ki vodi v izgorelost. Kaj je izgorelost, kako jo prepoznati, preprečiti, ustaviti, pozdraviti? O tem se je za Ultrazvok Urška Henigman pogovarjala z zdravnico in psihoterapevtko Tino Bončina, avtorico knjige Izgorelost, ki je nedavno izšla pri Mladinski knjigi.

“Čakalne dobe v psihiatriji so nedopustne”

10. 10. 2019

Pri nas najpogostejše duševne motnje so: depresija, tesnobnost, odvisnosti, prizadetosti spoznavanja in spomina ter drugi kognitivni primanjkljaji v starosti in številne druge motnje – recimo motnje hranjenja. Ker je 10. oktober Svetovni dan duševnega zdravja, smo preverili, kako je pri nas organiziran sistem dostopa do psihiatrične oskrbe. Kako dolge so čakalne vrste in ali je pomanjkanje strokovnjakov sploh najpomembnejši problem pomanjkljive psihiatrične oskrbe?

11 min

Pri nas najpogostejše duševne motnje so: depresija, tesnobnost, odvisnosti, prizadetosti spoznavanja in spomina ter drugi kognitivni primanjkljaji v starosti in številne druge motnje – recimo motnje hranjenja. Ker je 10. oktober Svetovni dan duševnega zdravja, smo preverili, kako je pri nas organiziran sistem dostopa do psihiatrične oskrbe. Kako dolge so čakalne vrste in ali je pomanjkanje strokovnjakov sploh najpomembnejši problem pomanjkljive psihiatrične oskrbe?

Globoko v duši je tema, a tudi svetloba

3. 10. 2019

Sodobna psihoterapija pomaga pri premagovanju duševnih stisk in je pomemben del zdravljenja številnih psihičnih obolenj. Je tudi možnost in priložnost za premagovanje notranjih spon, ki nas vežejo že od otroštva. Psihologinja in psihoterapevtka dr. Tjaša M. Kos pravi, da lahko prav s pomočjo psihoterapije zaživimo svobodno in samouresničujoče življenje. Pobliže se je spoznala že z različnimi psihoterapevtskimi smermi in pristopi. Po njenih besedah smo psihoterapijo po nepotrebnem obremenili s številnimi napačnimi predstavami in predsodki. Podrobneje pa v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay

10 min

Sodobna psihoterapija pomaga pri premagovanju duševnih stisk in je pomemben del zdravljenja številnih psihičnih obolenj. Je tudi možnost in priložnost za premagovanje notranjih spon, ki nas vežejo že od otroštva. Psihologinja in psihoterapevtka dr. Tjaša M. Kos pravi, da lahko prav s pomočjo psihoterapije zaživimo svobodno in samouresničujoče življenje. Pobliže se je spoznala že z različnimi psihoterapevtskimi smermi in pristopi. Po njenih besedah smo psihoterapijo po nepotrebnem obremenili s številnimi napačnimi predstavami in predsodki. Podrobneje pa v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay

Čudi me, da bi kdo sploh hotel nekaj tako nepreverjenega

26. 9. 2019

Naslovi v medijih bodejo v oči: »Najstnikova pljuča so kot pljuča sedemdesetletnika«, »Prva smrt v povezavi s kajenjem elektronskih cigaret«, »Elektronske cigarete – manjše zlo ali trojanski konj«. Iz Združenih držav Amerike poročajo o hudih zdravstvenih težavah mladih uporabnikov elektronskih cigaret. Oboleli so imeli različne zdravstvene težave; od lažjih pa do takih, ki so težko poškodovale pljuča in resno ogrozile njihovo zdravje ter življenje. Z rednim kajenjem e-cigaret ali vejpanjem namreč zdaj povezujejo že tudi nekaj smrtnih primerov. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok z zdravnico Heleno Koprivnikar (NIJZ) in doc. dr. Mihaelo Zidarn (Klinika Golnik). Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Kevsphotos/ Pixabay

9 min

Naslovi v medijih bodejo v oči: »Najstnikova pljuča so kot pljuča sedemdesetletnika«, »Prva smrt v povezavi s kajenjem elektronskih cigaret«, »Elektronske cigarete – manjše zlo ali trojanski konj«. Iz Združenih držav Amerike poročajo o hudih zdravstvenih težavah mladih uporabnikov elektronskih cigaret. Oboleli so imeli različne zdravstvene težave; od lažjih pa do takih, ki so težko poškodovale pljuča in resno ogrozile njihovo zdravje ter življenje. Z rednim kajenjem e-cigaret ali vejpanjem namreč zdaj povezujejo že tudi nekaj smrtnih primerov. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok z zdravnico Heleno Koprivnikar (NIJZ) in doc. dr. Mihaelo Zidarn (Klinika Golnik). Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Kevsphotos/ Pixabay

Tudi otroci imajo lahko povišan holesterol

19. 9. 2019

Statistični podatki vzbujajo strah: dvajsetkrat višje tveganje za aterosklerozo in hudo koronarno bolezen srca, pogostejša angina pektoris, bolj verjeten srčni infarkt in možganska kap. Povišan holesterol se lahko pojavi že pri otrocih, zato je pregled pri zdravniku nujen. Zdravila in zdrav življenjski slog preprečijo hujše zaplete. Povišan holesterol pri otrocih je pogosto posledica dedne bolezni. Diagnoza: družinska hiperholesterolemija. Oddaja: Ultrazvok. Svetuje: doc. dr. Urh Grošelj s Pediatrične klinike v Ljubljani. Pripravlja: Iztok Konc. Foto: BoBo

18 min

Statistični podatki vzbujajo strah: dvajsetkrat višje tveganje za aterosklerozo in hudo koronarno bolezen srca, pogostejša angina pektoris, bolj verjeten srčni infarkt in možganska kap. Povišan holesterol se lahko pojavi že pri otrocih, zato je pregled pri zdravniku nujen. Zdravila in zdrav življenjski slog preprečijo hujše zaplete. Povišan holesterol pri otrocih je pogosto posledica dedne bolezni. Diagnoza: družinska hiperholesterolemija. Oddaja: Ultrazvok. Svetuje: doc. dr. Urh Grošelj s Pediatrične klinike v Ljubljani. Pripravlja: Iztok Konc. Foto: BoBo

Auuu – išias!

12. 9. 2019

Ortoped Andrej Prlja iz Splošne bolnišnice na Jesenicah ima veliko izkušenj z zdravljenjem išiasa. Pri išiasu se bolečina največkrat začne v križu. Traja dan, dva, lahko tudi nekaj tednov. Zgodi se, da poneha in se ponovno pojavi. Najbolj značilno za išias pa je, da se bolečina iz hrbta in križa razširi v nogo vse do stopala. Analgetiki, ki omilijo bolečino, so lahko blagi in jih v lekarni dobimo tudi brez recepta; zdravnik pa nam lahko predpiše tudi močnejše protibolečinske tablete. O išiasu v oddaji Ultrazvok svetuje ortoped mag. Andrej Prlja. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: guvo59/ pixabay

10 min

Ortoped Andrej Prlja iz Splošne bolnišnice na Jesenicah ima veliko izkušenj z zdravljenjem išiasa. Pri išiasu se bolečina največkrat začne v križu. Traja dan, dva, lahko tudi nekaj tednov. Zgodi se, da poneha in se ponovno pojavi. Najbolj značilno za išias pa je, da se bolečina iz hrbta in križa razširi v nogo vse do stopala. Analgetiki, ki omilijo bolečino, so lahko blagi in jih v lekarni dobimo tudi brez recepta; zdravnik pa nam lahko predpiše tudi močnejše protibolečinske tablete. O išiasu v oddaji Ultrazvok svetuje ortoped mag. Andrej Prlja. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: guvo59/ pixabay

Zaščita novorojenčkov pred streptokoki

5. 9. 2019

Vsak otrok je pomemben, pravi ginekologinja asist. dr. Vesna Fábjan Vodušek iz Ginekološke klinike UKC Ljubljana, ko beseda nanese na okužbo novorojenčkov s streptokoki B. To so bakterije, ki so pri nekaterih ljudeh del normalne bakterijske flore; na otroka pa se z matere lahko prenesejo že pred ali med porodom. Čeprav zelo redko pa okužba s streptokoki B lahko resno ogrozi novorojenčkovo zdravje. Zato zdravniki ukrepajo že pred porodom in predpišejo antibiotike. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: rawpixel/ pixabay

12 min

Vsak otrok je pomemben, pravi ginekologinja asist. dr. Vesna Fábjan Vodušek iz Ginekološke klinike UKC Ljubljana, ko beseda nanese na okužbo novorojenčkov s streptokoki B. To so bakterije, ki so pri nekaterih ljudeh del normalne bakterijske flore; na otroka pa se z matere lahko prenesejo že pred ali med porodom. Čeprav zelo redko pa okužba s streptokoki B lahko resno ogrozi novorojenčkovo zdravje. Zato zdravniki ukrepajo že pred porodom in predpišejo antibiotike. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: rawpixel/ pixabay

Magnetna resonanca je upanje za bolnike z multiplo sklerozo

29. 8. 2019

Multipla skleroza je eden glavnih vzrokov za invalidnost pri mladih odraslih. Za boljše obvladovanje bolezni sta ključnega pomena njeno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Spremembe, ki jih multipla skleroza povzroči na možganskem tkivu, je možno videti in spremljati s slikanjem z magnetno resonanco. Med vodilnimi strokovnjaki s tega področja je nevrolog Jožef Magdič iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Za oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc, je predstavil svoje delo in raziskave, ki omogočajo boljše spremljanje in učinkovitejše zdravljenje multiple skleroze. Foto: NIH Image Gallery/ Flickr, public domain

10 min

Multipla skleroza je eden glavnih vzrokov za invalidnost pri mladih odraslih. Za boljše obvladovanje bolezni sta ključnega pomena njeno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Spremembe, ki jih multipla skleroza povzroči na možganskem tkivu, je možno videti in spremljati s slikanjem z magnetno resonanco. Med vodilnimi strokovnjaki s tega področja je nevrolog Jožef Magdič iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Za oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc, je predstavil svoje delo in raziskave, ki omogočajo boljše spremljanje in učinkovitejše zdravljenje multiple skleroze. Foto: NIH Image Gallery/ Flickr, public domain

Letos manj borelioze kot lani

22. 8. 2019

Najpogostejša bolezen, ki jo v Sloveniji prenašajo klopi, je Lymska borelioza. Po njej smo v samem svetovnem vrhu; pri nas oboli kar štirikrat več ljudi kot v pokrajini Lyme v ZDA, po kateri je bolezen dobila ime – Lymska borelioza. Leta 2018 je pri nas zbolelo več kot 7500 prebivalcev, za letos pa kaže, da bo ta številka občutno nižja. Do zdaj je obolelo 2700 ljudi, kar je 3000 manj kot v enakem obdobju lani. Boreliozo prepoznamo po značilnem rdečem madežu v obliki kolobarja (prstana), ki se običajno pojavi na mestu klopovega vboda. Podrobneje v oddaji Ultrazvok infektolog prof. dr. Franc Strle in biolog dr. Tomi Trilar. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: CNXOpenStax/ WikimediaCommons

13 min

Najpogostejša bolezen, ki jo v Sloveniji prenašajo klopi, je Lymska borelioza. Po njej smo v samem svetovnem vrhu; pri nas oboli kar štirikrat več ljudi kot v pokrajini Lyme v ZDA, po kateri je bolezen dobila ime – Lymska borelioza. Leta 2018 je pri nas zbolelo več kot 7500 prebivalcev, za letos pa kaže, da bo ta številka občutno nižja. Do zdaj je obolelo 2700 ljudi, kar je 3000 manj kot v enakem obdobju lani. Boreliozo prepoznamo po značilnem rdečem madežu v obliki kolobarja (prstana), ki se običajno pojavi na mestu klopovega vboda. Podrobneje v oddaji Ultrazvok infektolog prof. dr. Franc Strle in biolog dr. Tomi Trilar. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: CNXOpenStax/ WikimediaCommons

Revolucionarna genska terapija rešuje otroška življenja

15. 8. 2019

Dr. Damjan Osredkar je otroški nevrolog. Na Pediatrični kliniki obravnava in spremlja bolnike s spinalno mišično atrofijo. To je živčno-mišična bolezen, s katero se v Sloveniji vsako leto rodita en do dva otroka. Brez ustreznega sodobnega zdravljenja se spinalna mišična atrofija hitro slabša. Zdaj je tudi pri nas že na voljo zdravilo, ki hudo in redko bolezen zaustavi ter prepreči otrokovo smrt. Z njim že dobro leto zdravijo trideset otrok. Rezultati so spodbudni: znaki bolezni so se ustavili pri vseh malih bolnikih, pri tretjini se je stanje tudi izboljšalo. Na vidiku pa je že nova terapija, s katero bo, kot vse kaže, moč spinalno mišično atrofijo celo pozdraviti. Pri njenem razvoju je sodelovalo slovensko podjetje BIA Separations iz Ajdovščine. Podrobneje o revolucionarnem genskem zdravljenju pa v oddaji Ultrazvok ameriški tehnolog Pete Gagnon, ki je glavni znanstvenik pri BIA Separations, in otroški nevrolog doc. dr. Damjan Osredkar s Pediatrične klinike v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: 4961598/ Pixabay

10 min

Dr. Damjan Osredkar je otroški nevrolog. Na Pediatrični kliniki obravnava in spremlja bolnike s spinalno mišično atrofijo. To je živčno-mišična bolezen, s katero se v Sloveniji vsako leto rodita en do dva otroka. Brez ustreznega sodobnega zdravljenja se spinalna mišična atrofija hitro slabša. Zdaj je tudi pri nas že na voljo zdravilo, ki hudo in redko bolezen zaustavi ter prepreči otrokovo smrt. Z njim že dobro leto zdravijo trideset otrok. Rezultati so spodbudni: znaki bolezni so se ustavili pri vseh malih bolnikih, pri tretjini se je stanje tudi izboljšalo. Na vidiku pa je že nova terapija, s katero bo, kot vse kaže, moč spinalno mišično atrofijo celo pozdraviti. Pri njenem razvoju je sodelovalo slovensko podjetje BIA Separations iz Ajdovščine. Podrobneje o revolucionarnem genskem zdravljenju pa v oddaji Ultrazvok ameriški tehnolog Pete Gagnon, ki je glavni znanstvenik pri BIA Separations, in otroški nevrolog doc. dr. Damjan Osredkar s Pediatrične klinike v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: 4961598/ Pixabay

Dieta ni in ne sme biti način življenja

8. 8. 2019

Prehransko svetovanje je več kot pogovor o hujšanju, več kot le borba z odvečnimi kilogrami in tudi več neprestano preštevanje kalorij. Diplomirana dietetičarka Katja Simić pravi, da pot do zdravja in zdravega načina življenja ni lahka in kratka. Kaj torej pravi dietetika – kakšen je zdrav način prehranjevanja? Ljudje smo seveda različni; nekateri morajo biti ob prehranjevanju pozorni na bolezni, s katerimi se spopadajo, na alergije, na osebna prepričanja – pa vendar: kakšen način prehranjevanja je najbolj optimalen? Izvedeli boste v oddaji Ultrazvok. Katjo Simić je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: jarmoluk/ Pixabay

11 min

Prehransko svetovanje je več kot pogovor o hujšanju, več kot le borba z odvečnimi kilogrami in tudi več neprestano preštevanje kalorij. Diplomirana dietetičarka Katja Simić pravi, da pot do zdravja in zdravega načina življenja ni lahka in kratka. Kaj torej pravi dietetika – kakšen je zdrav način prehranjevanja? Ljudje smo seveda različni; nekateri morajo biti ob prehranjevanju pozorni na bolezni, s katerimi se spopadajo, na alergije, na osebna prepričanja – pa vendar: kakšen način prehranjevanja je najbolj optimalen? Izvedeli boste v oddaji Ultrazvok. Katjo Simić je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: jarmoluk/ Pixabay

Neboleča razjeda je lahko znak spolne bolezni

1. 8. 2019

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni opozarja na velik porast okužb s sifilisom. Podatki za leto 2017 tako celo kažejo, da je sifilis po pogostosti že prehitel okužbo z virusom HIV. To velja tudi za Slovenijo. Sifilis je nevarna spolno prenosljiva bolezen, ki je ne gre podcenjevati. Če namreč obolenje odkrijemo pozno, lahko resno okvari številne organe – srce, možgane, hrbtenjačo, jetra – in ogrozi človekovo življenje. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi Ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Kliničnem centru v Ljubljani, bo opozorila na značilne znake in simptome sifilisa, pojasnila, zakaj je najbolj ustrezna zaščita pred okužbo kondom in opisala zdravljenje z antibiotiki. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Bru-nO/ Pixabay

10 min

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni opozarja na velik porast okužb s sifilisom. Podatki za leto 2017 tako celo kažejo, da je sifilis po pogostosti že prehitel okužbo z virusom HIV. To velja tudi za Slovenijo. Sifilis je nevarna spolno prenosljiva bolezen, ki je ne gre podcenjevati. Če namreč obolenje odkrijemo pozno, lahko resno okvari številne organe – srce, možgane, hrbtenjačo, jetra – in ogrozi človekovo življenje. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi Ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Kliničnem centru v Ljubljani, bo opozorila na značilne znake in simptome sifilisa, pojasnila, zakaj je najbolj ustrezna zaščita pred okužbo kondom in opisala zdravljenje z antibiotiki. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Bru-nO/ Pixabay

Slabovidnost, ambliopija, leno oko: tri poimenovanja za ozdravljivo težavo

25. 7. 2019

»K meni v ambulanto sta prišla očka in mamica s triletnim fantkom, pri katerem smo med pregledom odkrili, da slabše vidi. Predpisala sem mu očala. Nekaj mesecev kasneje so se vrnili, vendar takrat z drugim problemom: fantek ni hotel sneti očal; z njimi se je hotel umivati, z njimi je hotel spati,« pripoveduje dr. Alma Kurent, ki v Zdravstvenem domu na Metelkovi v Ljubljani zdravi otroke in mladostnike z očesnimi boleznimi in motnjami vida. Opozarja, da je prav slabovidnost pri otrocih in mladostnikih najpogostejši vzrok za enostransko poslabšanje vida. Čeprav največkrat povzroči le blago znižanje vidne ostrine, lahko vodi tudi do hude izgube vida in slepote. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Z dr. Almo Kurent se je srečal Iztok Konc. Foto: MabelAmber/ Pixabay

9 min

»K meni v ambulanto sta prišla očka in mamica s triletnim fantkom, pri katerem smo med pregledom odkrili, da slabše vidi. Predpisala sem mu očala. Nekaj mesecev kasneje so se vrnili, vendar takrat z drugim problemom: fantek ni hotel sneti očal; z njimi se je hotel umivati, z njimi je hotel spati,« pripoveduje dr. Alma Kurent, ki v Zdravstvenem domu na Metelkovi v Ljubljani zdravi otroke in mladostnike z očesnimi boleznimi in motnjami vida. Opozarja, da je prav slabovidnost pri otrocih in mladostnikih najpogostejši vzrok za enostransko poslabšanje vida. Čeprav največkrat povzroči le blago znižanje vidne ostrine, lahko vodi tudi do hude izgube vida in slepote. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Z dr. Almo Kurent se je srečal Iztok Konc. Foto: MabelAmber/ Pixabay

Vbod majhen, skrb velika: klopni meningoencefalitis

18. 7. 2019

Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo od začetka letošnjega leta prijavljenih štiriindvajset primerov klopnega meningoencefalitisa, kar je trikrat manj kot v istem obdobju lani. Med obolelimi je bilo deset žensk in štirinajst moških. Zdaj poročajo že tudi o šestih novih primerih - skupno torej trideset. Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, se Slovenija uvršča v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je prav klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtnim izidom. Podrobneje pa v tokratnem Ultrazvoku z infektologom prof. dr. Francem Strletom. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: JerzyGorecki/ Pixabay

12 min

Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo od začetka letošnjega leta prijavljenih štiriindvajset primerov klopnega meningoencefalitisa, kar je trikrat manj kot v istem obdobju lani. Med obolelimi je bilo deset žensk in štirinajst moških. Zdaj poročajo že tudi o šestih novih primerih - skupno torej trideset. Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, se Slovenija uvršča v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je prav klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtnim izidom. Podrobneje pa v tokratnem Ultrazvoku z infektologom prof. dr. Francem Strletom. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: JerzyGorecki/ Pixabay

Skrb za opečeno kožo

11. 7. 2019

Škoda, ki jo povzročijo ultravijolični sončni žarki, je velika. Da pospešijo staranje kože in v najhujšem primeru celo nastanek raka, smo povedali že večkrat. To, da nas opečejo, pa tudi. Kako naj oskrbimo opečene predele? Kaj bo kožo nahranilo in ji vrnilo lesk in vlago? V čem je moč oljčnega olja, aloe vere in jogurta? Zakaj strokovnjaki odsvetujejo šentjanževko? O negi opečene kože v tokratni oddaji Ultrazvok odgovarja in svetuje dermatologinja Mirjam Rogl Butina. V njeni ambulanti jo je spraševal Iztok Konc. Foto: Chezbeate/ Pixabay

8 min

Škoda, ki jo povzročijo ultravijolični sončni žarki, je velika. Da pospešijo staranje kože in v najhujšem primeru celo nastanek raka, smo povedali že večkrat. To, da nas opečejo, pa tudi. Kako naj oskrbimo opečene predele? Kaj bo kožo nahranilo in ji vrnilo lesk in vlago? V čem je moč oljčnega olja, aloe vere in jogurta? Zakaj strokovnjaki odsvetujejo šentjanževko? O negi opečene kože v tokratni oddaji Ultrazvok odgovarja in svetuje dermatologinja Mirjam Rogl Butina. V njeni ambulanti jo je spraševal Iztok Konc. Foto: Chezbeate/ Pixabay

Vzrok številnih zdravstvenih težav je dehidracija

4. 7. 2019

Trije strokovnjaki – diplomirana dietetičarka, specialist internist in zdravnik z urgence – in vedno enak odgovor: Voda, voda in še enkrat voda. Seveda je to odgovor na vprašanje, katera pijača je najbolj primerna za vroče poletne dni. V vročini potrebuje naše telo več tekočine kot običajno, saj takrat vodo v veliki meri izgubljamo z znojenjem. Koliko tekočine na dan je potrebno spiti, da ne pride do dehidracije? Kakšne so lahko posledice? Komu strokovnjaki priporočajo izotonične napitke in zakaj odsvetujejo alkohol, kofein in sladkor? V oddaji Ultrazvok odgovarjajo: diplomirana dietetičarka Katja Simić, prof. dr. Bojan Knap (UKC Ljubljana) in doc. dr. Hugon Možina (UKC Ljubljana). Z njimi se je srečal Iztok Konc. Foto: geralt/ Pixabay

11 min

Trije strokovnjaki – diplomirana dietetičarka, specialist internist in zdravnik z urgence – in vedno enak odgovor: Voda, voda in še enkrat voda. Seveda je to odgovor na vprašanje, katera pijača je najbolj primerna za vroče poletne dni. V vročini potrebuje naše telo več tekočine kot običajno, saj takrat vodo v veliki meri izgubljamo z znojenjem. Koliko tekočine na dan je potrebno spiti, da ne pride do dehidracije? Kakšne so lahko posledice? Komu strokovnjaki priporočajo izotonične napitke in zakaj odsvetujejo alkohol, kofein in sladkor? V oddaji Ultrazvok odgovarjajo: diplomirana dietetičarka Katja Simić, prof. dr. Bojan Knap (UKC Ljubljana) in doc. dr. Hugon Možina (UKC Ljubljana). Z njimi se je srečal Iztok Konc. Foto: geralt/ Pixabay

Ključno je zgodnje prepoznavanje multiple skleroze

27. 6. 2019

Valentina Kovačič, vzgojiteljica iz Vrhnike, je za multiplo sklerozo zbolela pred dobrimi desetimi leti. Gregor Selak iz Škofje Loke je kljub multipli sklerozi profesionalni paraplezalec. V oddaji Ultrazvok bosta spregovorila o svoji izkušnji z boleznijo. Dr. Alenka Horvat Ledinek s Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana pa nas bo seznanila z novimi potmi zdravljenja in obvladovanja multiple skleroze. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NIH Image Gallery/ Flickr/ Public domain

12 min

Valentina Kovačič, vzgojiteljica iz Vrhnike, je za multiplo sklerozo zbolela pred dobrimi desetimi leti. Gregor Selak iz Škofje Loke je kljub multipli sklerozi profesionalni paraplezalec. V oddaji Ultrazvok bosta spregovorila o svoji izkušnji z boleznijo. Dr. Alenka Horvat Ledinek s Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana pa nas bo seznanila z novimi potmi zdravljenja in obvladovanja multiple skleroze. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NIH Image Gallery/ Flickr/ Public domain

Koža si vse zapomni

20. 6. 2019

Poletje je krasen letni čas, pravi dermatologinja Mirjam Rogl Butina. Hkrati pa takoj opozori na zdravo mero pri sončenju. Njen glas se še bolj zresni, ko govori o izpostavljanju majhnih otrok poletnemu soncu. Sončni žarki opečejo, zaradi njih se koža poškoduje, hitreje stara, se zguba in je bolj pigmentirana. In še največja nevarnost: ultravijolični sončni žarki povzročajo kožnega raka. O ustrezni zaščiti pred soncem v tokratni oddaji Ultrazvok. Z dermatologinjo Mirjam Rogl Butina se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: jplenio/ Pixabay

11 min

Poletje je krasen letni čas, pravi dermatologinja Mirjam Rogl Butina. Hkrati pa takoj opozori na zdravo mero pri sončenju. Njen glas se še bolj zresni, ko govori o izpostavljanju majhnih otrok poletnemu soncu. Sončni žarki opečejo, zaradi njih se koža poškoduje, hitreje stara, se zguba in je bolj pigmentirana. In še največja nevarnost: ultravijolični sončni žarki povzročajo kožnega raka. O ustrezni zaščiti pred soncem v tokratni oddaji Ultrazvok. Z dermatologinjo Mirjam Rogl Butina se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: jplenio/ Pixabay

Odkrili nove spojine, ki ustavljajo bakterije

13. 6. 2019

Dr. Lucija Peterlin Mašič je predavateljica in raziskovalka na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, kjer skupaj s kolegi išče odgovor na eno najpomembnejših vprašanj v medicini: kako se bomo v prihodnje borili proti bakterijam, ki so odporne na antibiotike. Mednarodna skupina, v kateri deluje, je odkrila nove spojine, ki bakterijam preprečujejo razmnoževanje. Gre za povsem nov način boja proti odpornim bakterijam, za katerega je skupina prejela letošnjo drugo Rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani. Podrobneje pa s prof. dr. Lucijo Peterlin Mašič v oddaji Ultrazvok. Na Fakulteti za farmacijo jo je obiskal Iztok Konc. Foto: jarmoluk/ Pixabay

10 min

Dr. Lucija Peterlin Mašič je predavateljica in raziskovalka na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, kjer skupaj s kolegi išče odgovor na eno najpomembnejših vprašanj v medicini: kako se bomo v prihodnje borili proti bakterijam, ki so odporne na antibiotike. Mednarodna skupina, v kateri deluje, je odkrila nove spojine, ki bakterijam preprečujejo razmnoževanje. Gre za povsem nov način boja proti odpornim bakterijam, za katerega je skupina prejela letošnjo drugo Rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani. Podrobneje pa s prof. dr. Lucijo Peterlin Mašič v oddaji Ultrazvok. Na Fakulteti za farmacijo jo je obiskal Iztok Konc. Foto: jarmoluk/ Pixabay

Boleča menstruacija je lahko endometrioza

6. 6. 2019

Štiriindvajsetletna Branka Pestar Hajšek o sebi pove, da je ženska, ki ima endometriozo. Diagnozo ji je ginekolog postavil pred dobrimi šestimi leti – takrat je bila stara 18 let. Endometrioza je hormonsko odvisna, vnetna in kronična bolezen. Nanjo najpogosteje opozorijo boleče menstruacije, dolgotrajne bolečine v medenici in križu ter med spolnimi odnosi. Za uspešno zdravljenje endometrioze je pomembno zgodnje odkritje in kakovostno izvedena prva operacija. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok Branka Pestar Hajšek (Društvo Endozavest) in ginekologinja ter izkušena kirurginja doc. dr. Martina Ribič Pucelj. O endometriozi se je z njima pogovarjal Iztok Konc. Foto: Therapractice/ Pixabay

11 min

Štiriindvajsetletna Branka Pestar Hajšek o sebi pove, da je ženska, ki ima endometriozo. Diagnozo ji je ginekolog postavil pred dobrimi šestimi leti – takrat je bila stara 18 let. Endometrioza je hormonsko odvisna, vnetna in kronična bolezen. Nanjo najpogosteje opozorijo boleče menstruacije, dolgotrajne bolečine v medenici in križu ter med spolnimi odnosi. Za uspešno zdravljenje endometrioze je pomembno zgodnje odkritje in kakovostno izvedena prva operacija. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok Branka Pestar Hajšek (Društvo Endozavest) in ginekologinja ter izkušena kirurginja doc. dr. Martina Ribič Pucelj. O endometriozi se je z njima pogovarjal Iztok Konc. Foto: Therapractice/ Pixabay

Skeletne mišice so ključ do zdravja

30. 5. 2019

V človeškem telesu je okrog 700 mišic različnih velikosti in oblik. Med njimi je največ skeletnih mišic, ki so odgovorne za premikanje in gibanje. Vendar pa imajo v telesu še pomembnejšo vlogo, kot smo menili do zdaj. Ob že dokazanih povezavah med redno telesno vadbo, zdravim življenjskim slogom in zdravjem, se v zadnjih letih vedno bolj jasno kažejo še povezave med mišicami in nekaterimi obolenji. V oddaji Ultrazvok tokrat sodelujejo raziskovalci, ki so se v Ljubljani udeležili simpozija o skeletnih mišicah: prof. dr. Kathy Myburgh (Južnoafriška republika), dr. Marc Gilbert (Francija) in dr. Tomaž Marš (Slovenija). Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Brittany/ Flickr: https://www.flickr.com/photos/eye_smile/8017685238/

11 min

V človeškem telesu je okrog 700 mišic različnih velikosti in oblik. Med njimi je največ skeletnih mišic, ki so odgovorne za premikanje in gibanje. Vendar pa imajo v telesu še pomembnejšo vlogo, kot smo menili do zdaj. Ob že dokazanih povezavah med redno telesno vadbo, zdravim življenjskim slogom in zdravjem, se v zadnjih letih vedno bolj jasno kažejo še povezave med mišicami in nekaterimi obolenji. V oddaji Ultrazvok tokrat sodelujejo raziskovalci, ki so se v Ljubljani udeležili simpozija o skeletnih mišicah: prof. dr. Kathy Myburgh (Južnoafriška republika), dr. Marc Gilbert (Francija) in dr. Tomaž Marš (Slovenija). Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Brittany/ Flickr: https://www.flickr.com/photos/eye_smile/8017685238/

»Ne smemo mimo dejstva, da je mišja mrzlica smrtno nevarna.«

23. 5. 2019

Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje so sporočili, da so opazili porast primerov mišje mrzlice. Če običajno v Sloveniji zabeležimo do dvajset primerov letno, so letos že samo do sredine maja obravnavali kar petinsedemdeset bolnic in bolnikov. Med njimi je bilo 59 moških in 16 žensk; največ iz jugovzhodne Slovenije. Vsi oboleli so bili hospitalizirani, umrl ni nihče. Ker se mišja mrzlica lahko nevarno zaplete in konča tudi s smrtnim izidom, v oddaji Ultrazvok tudi o zaščiti pred okužbo. Iztok Konc se je pogovarjal z akademikinjo prof. dr. Tatjano Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je enega od povzročiteljev mišje mrzlice pred desetletji odkrila v Dobravi pri Žužemberku. Foto: Alexas_Fotos/ Pixabay

9 min

Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje so sporočili, da so opazili porast primerov mišje mrzlice. Če običajno v Sloveniji zabeležimo do dvajset primerov letno, so letos že samo do sredine maja obravnavali kar petinsedemdeset bolnic in bolnikov. Med njimi je bilo 59 moških in 16 žensk; največ iz jugovzhodne Slovenije. Vsi oboleli so bili hospitalizirani, umrl ni nihče. Ker se mišja mrzlica lahko nevarno zaplete in konča tudi s smrtnim izidom, v oddaji Ultrazvok tudi o zaščiti pred okužbo. Iztok Konc se je pogovarjal z akademikinjo prof. dr. Tatjano Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je enega od povzročiteljev mišje mrzlice pred desetletji odkrila v Dobravi pri Žužemberku. Foto: Alexas_Fotos/ Pixabay

»Kašljala sem in kašljala in tako je šlo življenje naprej.«

16. 5. 2019

»Kašljala sem in kašljala in tako je šlo življenje naprej,« začenja svojo zgodbo gospa Branka Bizjan, ki že od otroštva živi z astmo. »Od kar pa dobivam biološka zdravila, se je začelo moje drugo življenje.« Hudo obliko bolezni je bilo do pred nekaj leti težko nadzorovati – do spremembe in pomembnega napredka pa je prišlo z uvedbo sodobnih bioloških zdravil in tudi strokovnjaki govorijo o drugi revoluciji pri obvladovanju in zdravljenju le te. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je udeležil okrogle mize, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija. Na njej so sodelovali tudi gosti današnje oddaje: gospa Branka Bizjan in strokovnjaki s klinike Golnik: diplomirana medicinska sestra Avrea Šuntar Erjavšek, doc. dr. Sabina Škrgat in prof. dr. Peter Korošec. Foto: Clker - Free - Vector Images/ Pixabay

8 min

»Kašljala sem in kašljala in tako je šlo življenje naprej,« začenja svojo zgodbo gospa Branka Bizjan, ki že od otroštva živi z astmo. »Od kar pa dobivam biološka zdravila, se je začelo moje drugo življenje.« Hudo obliko bolezni je bilo do pred nekaj leti težko nadzorovati – do spremembe in pomembnega napredka pa je prišlo z uvedbo sodobnih bioloških zdravil in tudi strokovnjaki govorijo o drugi revoluciji pri obvladovanju in zdravljenju le te. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je udeležil okrogle mize, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija. Na njej so sodelovali tudi gosti današnje oddaje: gospa Branka Bizjan in strokovnjaki s klinike Golnik: diplomirana medicinska sestra Avrea Šuntar Erjavšek, doc. dr. Sabina Škrgat in prof. dr. Peter Korošec. Foto: Clker - Free - Vector Images/ Pixabay

Ne slepimo se: tudi v Sloveniji proti ošpicam nismo povsem varni

9. 5. 2019

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se število primerov ošpic po svetu povečuje že tretje leto zapored. Letos o njih poročajo že iz sto sedemdesetih držav. V zadnjem letu dni tako ni evropske države, ki ne bi zabeležila novega primera. Med obolelimi je največ odraslih in mladih, starejših od petnajst let (53%), sledijo štiriletniki in še mlajši otroci (29%). Ošpice povzroča virus in so zelo nalezljive. Najbolj ogroženi so necepljeni posamezniki, skupnosti in skupine. Ker vsak nov izbruh in primer ošpic odpre številna vprašanja, smo pred radijski mikrofon povabili dr. Marto Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po zadnjih primerih obolelih za ošpicami na ljubljanski urgenci se namreč ne moremo slepiti, da smo v Sloveniji proti njim imuni in varni. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. Heinz F. Eichenwald/ Public Domain

10 min

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se število primerov ošpic po svetu povečuje že tretje leto zapored. Letos o njih poročajo že iz sto sedemdesetih držav. V zadnjem letu dni tako ni evropske države, ki ne bi zabeležila novega primera. Med obolelimi je največ odraslih in mladih, starejših od petnajst let (53%), sledijo štiriletniki in še mlajši otroci (29%). Ošpice povzroča virus in so zelo nalezljive. Najbolj ogroženi so necepljeni posamezniki, skupnosti in skupine. Ker vsak nov izbruh in primer ošpic odpre številna vprašanja, smo pred radijski mikrofon povabili dr. Marto Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po zadnjih primerih obolelih za ošpicami na ljubljanski urgenci se namreč ne moremo slepiti, da smo v Sloveniji proti njim imuni in varni. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. Heinz F. Eichenwald/ Public Domain

V Prekmurju so se približali bolnikom s srčnim popuščanjem

2. 5. 2019

Srčno popuščanje je kronična bolezen, pri kateri srce ne zmore prečrpati dovolj krvi. Bolnice in bolniki morajo zato pogosto na zdravljenje v bolnišnico. Podatki kažejo, da lahko v Sloveniji kar 16.000 hospitalizacij letno pripišemo prav srčnemu popuščanju. Kako naj živi bolnik s srčnim popuščanjem, da bo njegovo življenje kakovostno? Kje naj poišče informacije in kam naj se obrne po pomoč? Vprašanj je še veliko. Nanja v Murski Soboti odgovarjajo s »Programom ozaveščanja in opolnomočenja o srčnem popuščanju«. Projekt izvajata tamkajšnja Splošna bolnišnica in Center za zdravje in razvoj Murska Sobota. Gosti oddaje Ultrazvok bodo doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak (Splošna bolnišnica Murska Sobota in NIJZ) in mag. Silva Nemeš ter Peter Beznec (oba Center za zdravje in razvoj Murska Sobota). Pred mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Damjana Nemeš, arhiv CZR Murska Sobota

9 min

Srčno popuščanje je kronična bolezen, pri kateri srce ne zmore prečrpati dovolj krvi. Bolnice in bolniki morajo zato pogosto na zdravljenje v bolnišnico. Podatki kažejo, da lahko v Sloveniji kar 16.000 hospitalizacij letno pripišemo prav srčnemu popuščanju. Kako naj živi bolnik s srčnim popuščanjem, da bo njegovo življenje kakovostno? Kje naj poišče informacije in kam naj se obrne po pomoč? Vprašanj je še veliko. Nanja v Murski Soboti odgovarjajo s »Programom ozaveščanja in opolnomočenja o srčnem popuščanju«. Projekt izvajata tamkajšnja Splošna bolnišnica in Center za zdravje in razvoj Murska Sobota. Gosti oddaje Ultrazvok bodo doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak (Splošna bolnišnica Murska Sobota in NIJZ) in mag. Silva Nemeš ter Peter Beznec (oba Center za zdravje in razvoj Murska Sobota). Pred mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Damjana Nemeš, arhiv CZR Murska Sobota

Programi, ki pokažejo pot naprej

25. 4. 2019

Pomoč, podpora, krepitev veščin, opolnomočenje. Kadar se znajdemo v stiski in ne znamo razrešiti nastale situacije, se po pomoč lahko obrnemo na nevladne organizacije in se vključimo v njihove programe. »Neverjetna leta«, »Pazi nase in (po)skrbi zase«, »Varni brez nasilja« – to so trije preventivni programi za tri generacije. Otroke, mladostnike, odrasle in starejše odrasle opogumljajo, naj se postavijo zase in se aktivno spopadejo z izzivi. Podrobneje jih bomo predstavili v oddaji Ultrazvok. Z nami bodo Duši Kumer in Urška (Neverjetna leta), Petra Cerinšek (Pazi nase in (po)skrbi zase), Jerneja Šibilja (Varni brez nasilja). Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Anemone123/ Pixabay

8 min

Pomoč, podpora, krepitev veščin, opolnomočenje. Kadar se znajdemo v stiski in ne znamo razrešiti nastale situacije, se po pomoč lahko obrnemo na nevladne organizacije in se vključimo v njihove programe. »Neverjetna leta«, »Pazi nase in (po)skrbi zase«, »Varni brez nasilja« – to so trije preventivni programi za tri generacije. Otroke, mladostnike, odrasle in starejše odrasle opogumljajo, naj se postavijo zase in se aktivno spopadejo z izzivi. Podrobneje jih bomo predstavili v oddaji Ultrazvok. Z nami bodo Duši Kumer in Urška (Neverjetna leta), Petra Cerinšek (Pazi nase in (po)skrbi zase), Jerneja Šibilja (Varni brez nasilja). Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Anemone123/ Pixabay

Toksična razmerja in odnosi

18. 4. 2019

Toksična razmerja nas ranijo in prizadenejo na duševnem, čustvenem in fizičnem področju. »Kadar nam partner, mama, prijateljica, sodelavec ali kdorkoli drug spodbija občutek naše lastne vrednosti, je to opozorilni znak,« pravi zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman. To je alarm, ki kaže, da smo zabredli v strupeno zvezo. Čeprav nas toksični odnosi uničujejo in nam škodujejo, jih drugi pogosto opazijo prej kot mi. Kako prepoznamo toksično razmerje in kaj lahko storimo, v oddaji Ultrazvok svetuje Sanja Rozman. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: 412designs/ Pixabay

10 min

Toksična razmerja nas ranijo in prizadenejo na duševnem, čustvenem in fizičnem področju. »Kadar nam partner, mama, prijateljica, sodelavec ali kdorkoli drug spodbija občutek naše lastne vrednosti, je to opozorilni znak,« pravi zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman. To je alarm, ki kaže, da smo zabredli v strupeno zvezo. Čeprav nas toksični odnosi uničujejo in nam škodujejo, jih drugi pogosto opazijo prej kot mi. Kako prepoznamo toksično razmerje in kaj lahko storimo, v oddaji Ultrazvok svetuje Sanja Rozman. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: 412designs/ Pixabay

Prve tri ozdravitve okužbe z virusom HIV pojasnjene

11. 4. 2019

Okužba z virusom HIV in aids že dolgo ne pomenita več smrtne obsodbe. Z natančnimi testi novih generacij lahko virus hitro odkrijemo, s sodobnimi zdravili pa učinkovito zavremo njegovo razmnoževanje in širjenje. Zdaj pa so pojasnjeni tudi prvi trije primeri bolnikov, ki so premagali okužbo z virusom HIV in ozdraveli. V strokovni javnosti in medijih so jih poimenovali »berlinski, londonski in düsseldorfski pacient«. Čeprav tovrstno zdravljenje pride v poštev le v zelo redkih primerih, vliva upanje, da bosta HIV in aids v ne več tako daljni prihodnosti za vedno premagana. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z infektologom prof. dr. Janezom Tomažičem s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in sociologom mag. Miranom Šolincem iz Društva ŠKUC. Foto: typographyimages/ Pixabay

9 min

Okužba z virusom HIV in aids že dolgo ne pomenita več smrtne obsodbe. Z natančnimi testi novih generacij lahko virus hitro odkrijemo, s sodobnimi zdravili pa učinkovito zavremo njegovo razmnoževanje in širjenje. Zdaj pa so pojasnjeni tudi prvi trije primeri bolnikov, ki so premagali okužbo z virusom HIV in ozdraveli. V strokovni javnosti in medijih so jih poimenovali »berlinski, londonski in düsseldorfski pacient«. Čeprav tovrstno zdravljenje pride v poštev le v zelo redkih primerih, vliva upanje, da bosta HIV in aids v ne več tako daljni prihodnosti za vedno premagana. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z infektologom prof. dr. Janezom Tomažičem s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in sociologom mag. Miranom Šolincem iz Društva ŠKUC. Foto: typographyimages/ Pixabay

Bakteriofagi – virusi, ki ubijajo bakterije

4. 4. 2019

Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani ob modelu pojasni: »Bakteriofagi so preprosti virusi, ki napadejo in ubijejo bakterije. Najdemo jih v naravi, pa tudi v našem telesu.« Morda je zato zdaj, ko je vedno več bakterij odpornih na antibiotike, pravi čas, da na pomoč ponovno pokličemo prav bakteriofage. Z njimi so okužbe poskusno zdravili že pred več kot stoletjem, vendar pa je razvoj in vzpon bakteriofagne terapije na Zahodu hitro zasenčilo odkritje prvih antibiotikov. Na Vzhodu pa se je uporaba bakteriofagov za boj proti bakterijskim okužbam ohranila vse do danes. Kako nam lahko bakteriofagi pomagajo v boju proti super odpornim bakterijam in najtežjim okužbam, bo prof. Bratkovič pojasnil v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: sbtlneet/ Pixabay

10 min

Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani ob modelu pojasni: »Bakteriofagi so preprosti virusi, ki napadejo in ubijejo bakterije. Najdemo jih v naravi, pa tudi v našem telesu.« Morda je zato zdaj, ko je vedno več bakterij odpornih na antibiotike, pravi čas, da na pomoč ponovno pokličemo prav bakteriofage. Z njimi so okužbe poskusno zdravili že pred več kot stoletjem, vendar pa je razvoj in vzpon bakteriofagne terapije na Zahodu hitro zasenčilo odkritje prvih antibiotikov. Na Vzhodu pa se je uporaba bakteriofagov za boj proti bakterijskim okužbam ohranila vse do danes. Kako nam lahko bakteriofagi pomagajo v boju proti super odpornim bakterijam in najtežjim okužbam, bo prof. Bratkovič pojasnil v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: sbtlneet/ Pixabay

Bolezen ogledovalca izložb je periferna arterijska bolezen

28. 3. 2019

Ko zaradi bolečin v nogah ne moremo prehoditi niti petdeset metrov, je skrajni čas za pregled pri zdravniku. Posredi je lahko obolenje, ki ga poznamo kar pod tremi imeni: bolezen ogledovalca izložb, bolezen zamašenih žil, periferna arterijska bolezen. Zanjo je značilna stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Bolezen ima lahko zelo hude posledice; sreča v nesreči pa je, da jo lahko odkrijemo s hitro in enostavno meritvijo. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o periferni arterijski bolezni pogovarjal s kardiologom in specialistom za bolezni žil prof. dr. Alešem Blincem, ki v ljubljanskem Kliničnem centru vodi Oddelek za žilne bolezni. Foto: https://zdravearterije.si/

10 min

Ko zaradi bolečin v nogah ne moremo prehoditi niti petdeset metrov, je skrajni čas za pregled pri zdravniku. Posredi je lahko obolenje, ki ga poznamo kar pod tremi imeni: bolezen ogledovalca izložb, bolezen zamašenih žil, periferna arterijska bolezen. Zanjo je značilna stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Bolezen ima lahko zelo hude posledice; sreča v nesreči pa je, da jo lahko odkrijemo s hitro in enostavno meritvijo. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o periferni arterijski bolezni pogovarjal s kardiologom in specialistom za bolezni žil prof. dr. Alešem Blincem, ki v ljubljanskem Kliničnem centru vodi Oddelek za žilne bolezni. Foto: https://zdravearterije.si/

"V odsevu" - projekt destigmatizacije duševnih motenj

21. 3. 2019

Študentke in študenti medicine želijo s projektom »V odsevu« opozoriti na stigmo, ki še vedno pogosto spremlja duševne motnje. Ob predavanjih in delavnicah bodo ob letošnjem svetovnem tednu osveščanja o motnjah hranjenja ponovno organizirali tudi Živo knjižnico. Knjige na tem dogodku bodo pravzaprav posamezniki, ki so doživeli izkušnjo, okoli katere se pojavlja veliko predsodkov. V oddaji Ultrazvok tokrat v živo o projektu »V odsevu«, s katerim želi Društvo študentov medicine informirati in osveščati o težavah v duševnem zdravju ter opozoriti na ustrezno sprejemanje, podporo in zdravljenje. Iztoku Koncu sta se v studiu pridružili študentki medicine Hannah Koselj Marušič in Karmen Krejan. Foto: Alexas_Fotos/ Pixabay

15 min

Študentke in študenti medicine želijo s projektom »V odsevu« opozoriti na stigmo, ki še vedno pogosto spremlja duševne motnje. Ob predavanjih in delavnicah bodo ob letošnjem svetovnem tednu osveščanja o motnjah hranjenja ponovno organizirali tudi Živo knjižnico. Knjige na tem dogodku bodo pravzaprav posamezniki, ki so doživeli izkušnjo, okoli katere se pojavlja veliko predsodkov. V oddaji Ultrazvok tokrat v živo o projektu »V odsevu«, s katerim želi Društvo študentov medicine informirati in osveščati o težavah v duševnem zdravju ter opozoriti na ustrezno sprejemanje, podporo in zdravljenje. Iztoku Koncu sta se v studiu pridružili študentki medicine Hannah Koselj Marušič in Karmen Krejan. Foto: Alexas_Fotos/ Pixabay

Antibiotiki – le še danes in nikoli več?!

14. 3. 2019

Dr. Stanislav Gobec, profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, opozarja, da je naraščajoča odpornost bakterij na antibiotike problem, ki ogroža vedno več ljudi. Po ocenah strokovnjakov zaradi super odpornih bakterij v Evropski uniji vsako leto umre več kot 30.000 prebivalk in prebivalcev. Med rezistentnimi oziroma odpornimi bakterijami so povzročiteljice pljučnic in bolnišničnih okužb, pa bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo. Zakaj so v teh primerih antibiotiki odpovedali in, kot rečemo, ne primejo več? Kaj lahko sploh še storimo? Vprašanja za strokovnjake tokratne oddaje Ultrazvok. Sodelujejo: prof. dr. Stanislav Gobec (Fakulteta za farmacijo Ljubljana), dr. Rex Clements (Sandoz), prof. dr. Hans Uwe Simon (Medicinska fakulteta in Inštitut za farmakologijo Univerze v Bernu). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: u11116/ Pixabay

10 min

Dr. Stanislav Gobec, profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, opozarja, da je naraščajoča odpornost bakterij na antibiotike problem, ki ogroža vedno več ljudi. Po ocenah strokovnjakov zaradi super odpornih bakterij v Evropski uniji vsako leto umre več kot 30.000 prebivalk in prebivalcev. Med rezistentnimi oziroma odpornimi bakterijami so povzročiteljice pljučnic in bolnišničnih okužb, pa bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo. Zakaj so v teh primerih antibiotiki odpovedali in, kot rečemo, ne primejo več? Kaj lahko sploh še storimo? Vprašanja za strokovnjake tokratne oddaje Ultrazvok. Sodelujejo: prof. dr. Stanislav Gobec (Fakulteta za farmacijo Ljubljana), dr. Rex Clements (Sandoz), prof. dr. Hans Uwe Simon (Medicinska fakulteta in Inštitut za farmakologijo Univerze v Bernu). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: u11116/ Pixabay

Metabolni sindrom - drugič

7. 3. 2019

Prekomerna telesna teža je osrednji dejavnik tveganja za razvoj metabolnega sindroma. Ko je obseg pasu pri ženskah nad 80 cm, pri moških pa več kot 94, govorimo o trebušni ali centralni debelosti. Pogosto se ji pridružijo še povišan krvni tlak in preveč maščob ter sladkorja v krvi. Takrat postavijo zdravniki diagnozo metabolni oziroma presnovni sindrom, ki nevarno ogrozi človekovo zdravje in celo življenje. Temo nadaljujemo in poglabljamo v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o metabolnem sindromu pogovarjal z dr. Simono Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Stevepb/ Pixabay

10 min

Prekomerna telesna teža je osrednji dejavnik tveganja za razvoj metabolnega sindroma. Ko je obseg pasu pri ženskah nad 80 cm, pri moških pa več kot 94, govorimo o trebušni ali centralni debelosti. Pogosto se ji pridružijo še povišan krvni tlak in preveč maščob ter sladkorja v krvi. Takrat postavijo zdravniki diagnozo metabolni oziroma presnovni sindrom, ki nevarno ogrozi človekovo zdravje in celo življenje. Temo nadaljujemo in poglabljamo v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o metabolnem sindromu pogovarjal z dr. Simono Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Stevepb/ Pixabay

Metabolni sindrom - prvič

28. 2. 2019

Metabolni oziroma presnovni sindrom ali sindrom X ali sindrom inzulinske rezistence – štiri poimenovanja, isti sovražnik. Na zatožno klop oddaje Ultrazvok smo postavili diagnozo metabolni sindrom, ki nevarno ogroža človekovo zdravje in celo življenje. Kadar zdravniki govorijo o metabolnem sindromu, se ne morejo izogniti debelosti in visokemu krvnemu tlaku, vedno opozarjajo na previsoke maščobe in sladkor v krvi ter svarijo pred pastmi sedečega življenjskega sloga. Podrobneje pa dr. Simona Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Mohamed hassan/ Pixabay

9 min

Metabolni oziroma presnovni sindrom ali sindrom X ali sindrom inzulinske rezistence – štiri poimenovanja, isti sovražnik. Na zatožno klop oddaje Ultrazvok smo postavili diagnozo metabolni sindrom, ki nevarno ogroža človekovo zdravje in celo življenje. Kadar zdravniki govorijo o metabolnem sindromu, se ne morejo izogniti debelosti in visokemu krvnemu tlaku, vedno opozarjajo na previsoke maščobe in sladkor v krvi ter svarijo pred pastmi sedečega življenjskega sloga. Podrobneje pa dr. Simona Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Mohamed hassan/ Pixabay

Napredna radioterapija s protoni

21. 2. 2019

Zakaj ne bi Slovenija prva v regiji dobila sodobnega centra za obsevanje rakavih bolnikov s protonskimi žarki, bomo vprašali prof. dr. Primoža Strojana z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Obsevanje raka s protonskimi žarki je učinkovito in natančno. Ima tudi manj stranskih učinkov, saj manj poškoduje zdrava tkiva in organe. Terapija sicer ni primerna za vse bolnike in tudi ne za vse vrste rakov; razveseljivo pa je, da so prvi kandidati za zdravljenje nekateri hudo bolni otroci. Več o radioterapiji s protonskimi žarki s prof. dr. Primožem Strojanom v Oddaji Ultrazvok. Pred radijski mikrofon ga je povabil Iztok Konc. Foto: Pettycon/ Pixabay

12 min

Zakaj ne bi Slovenija prva v regiji dobila sodobnega centra za obsevanje rakavih bolnikov s protonskimi žarki, bomo vprašali prof. dr. Primoža Strojana z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Obsevanje raka s protonskimi žarki je učinkovito in natančno. Ima tudi manj stranskih učinkov, saj manj poškoduje zdrava tkiva in organe. Terapija sicer ni primerna za vse bolnike in tudi ne za vse vrste rakov; razveseljivo pa je, da so prvi kandidati za zdravljenje nekateri hudo bolni otroci. Več o radioterapiji s protonskimi žarki s prof. dr. Primožem Strojanom v Oddaji Ultrazvok. Pred radijski mikrofon ga je povabil Iztok Konc. Foto: Pettycon/ Pixabay

Nov aparat zdrobi ledvične kamne v prah

14. 2. 2019

Z novim aparatom lahko zdaj zdravniki ljubljanskega Kliničnega centra ledvične kamne zdrobijo dobesedno v prah – in to brez kirurškega posega in anestezije. »Bolniki lahko zapustijo bolnišnico že isti dan ali najkasneje naslednje jutro,« navdušeno pojasnjuje vodja Kliničnega oddelka za urologijo doc. dr. Tomaž Smrkolj. Podrobneje o novi pridobitvi v tokratni oddaji Ultrazvok. Slovesnega prevzema novega sistema za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov se je udeležil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana. Nov sistem za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov v ljubljanskem Kliničnem centru. Od leve proti desni: Aleš Šabeder, Tomaž Smrkolj in Lučka Kočevar (vsi UKC Ljubljana) ter Smiljan Mekicar z Ministrstva za zdravje.

9 min

Z novim aparatom lahko zdaj zdravniki ljubljanskega Kliničnega centra ledvične kamne zdrobijo dobesedno v prah – in to brez kirurškega posega in anestezije. »Bolniki lahko zapustijo bolnišnico že isti dan ali najkasneje naslednje jutro,« navdušeno pojasnjuje vodja Kliničnega oddelka za urologijo doc. dr. Tomaž Smrkolj. Podrobneje o novi pridobitvi v tokratni oddaji Ultrazvok. Slovesnega prevzema novega sistema za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov se je udeležil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana. Nov sistem za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov v ljubljanskem Kliničnem centru. Od leve proti desni: Aleš Šabeder, Tomaž Smrkolj in Lučka Kočevar (vsi UKC Ljubljana) ter Smiljan Mekicar z Ministrstva za zdravje.

Ko useka išias

7. 2. 2019

Hernija diskusa in išias – diagnozi, ki povzročata hudo bolečino. Ta traja dan, dva, ali pa več tednov, celo mesecev. Kaj takrat pomaga: gibanje ali mirovanje, gretje ali hlajenje? Ali je odrešitev v protibolečinskih tabletah? Za spodbudo pa podatek, da za hernijo in išias največkrat ni potrebna operacija. V oddaji Ultrazvok tokrat svetuje ortoped mag. Andrej Prlja iz Splošne bolnišnice Jesenice. O išiasu se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Guvo59/ Pixabay

12 min

Hernija diskusa in išias – diagnozi, ki povzročata hudo bolečino. Ta traja dan, dva, ali pa več tednov, celo mesecev. Kaj takrat pomaga: gibanje ali mirovanje, gretje ali hlajenje? Ali je odrešitev v protibolečinskih tabletah? Za spodbudo pa podatek, da za hernijo in išias največkrat ni potrebna operacija. V oddaji Ultrazvok tokrat svetuje ortoped mag. Andrej Prlja iz Splošne bolnišnice Jesenice. O išiasu se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Guvo59/ Pixabay

Letošnja gripa kar huda

31. 1. 2019

Visoka vročina, mrazenje, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, suh kašelj ter utrujenost; to so najbolj značilni znaki in simptomi gripe. Strokovnjaki napovedujejo, da lahko v prihodnjih dveh tednih v Sloveniji pričakujemo vrh letošnje epidemije. Mnogi si zastavljamo vprašanje, kako bi lahko najhitreje okrepili svoj imunski sistem in se gripi izognili. Ali je to sploh mogoče? Kaj pa cepljenje? Ali je letošnje cepivo učinkovito? Iztok Konc se je o gripi za oddajo Ultrazvok pogovarjal s specialistko javnega zdravja prof. dr. Majo Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vabljeni k poslušanju. Foto: BoBo

9 min

Visoka vročina, mrazenje, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, suh kašelj ter utrujenost; to so najbolj značilni znaki in simptomi gripe. Strokovnjaki napovedujejo, da lahko v prihodnjih dveh tednih v Sloveniji pričakujemo vrh letošnje epidemije. Mnogi si zastavljamo vprašanje, kako bi lahko najhitreje okrepili svoj imunski sistem in se gripi izognili. Ali je to sploh mogoče? Kaj pa cepljenje? Ali je letošnje cepivo učinkovito? Iztok Konc se je o gripi za oddajo Ultrazvok pogovarjal s specialistko javnega zdravja prof. dr. Majo Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vabljeni k poslušanju. Foto: BoBo

Kontroverzne genske škarje

24. 1. 2019

Kitajske oblasti so potrdile, da je po dveh deklicah, ki sta se rodili lanskega novembra, zdaj na poti še tretji gensko spremenjen otrok. Raziskovalec He Džjankuj je vsem trem že pred rojstvom spremenil genski zapis, da bi jih obvaroval pred okužbo z virusom HIV. Uporabil je revolucionarne, vendar hkrati tudi kontroverzne in etično sporne genske škarje – metodo CRISPR. Čeprav ta nova tehnologija obeta preboj na številnih področjih, pa ugledni slovenski znanstvenik prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani opozarja, da je kitajski raziskovalec s svojim eksperimentom prestopil mejo. Kaj zdaj? Ali smo na pragu rojevanja gensko spremenjenih otrok? Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Rawpixel/ Pixabay, cc

11 min

Kitajske oblasti so potrdile, da je po dveh deklicah, ki sta se rodili lanskega novembra, zdaj na poti še tretji gensko spremenjen otrok. Raziskovalec He Džjankuj je vsem trem že pred rojstvom spremenil genski zapis, da bi jih obvaroval pred okužbo z virusom HIV. Uporabil je revolucionarne, vendar hkrati tudi kontroverzne in etično sporne genske škarje – metodo CRISPR. Čeprav ta nova tehnologija obeta preboj na številnih področjih, pa ugledni slovenski znanstvenik prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani opozarja, da je kitajski raziskovalec s svojim eksperimentom prestopil mejo. Kaj zdaj? Ali smo na pragu rojevanja gensko spremenjenih otrok? Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Rawpixel/ Pixabay, cc

Oslovski kašelj

17. 1. 2019

Oslovski kašelj je nalezljiva bolezen dihal, ki najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke, zbolijo pa lahko tudi odrasli. Zanj so značilni dolgotrajni napadi kašlja, ki jim sledi nenaden globok vdih. Tega spremlja značilen zvok, podoben oslovskemu riganju. Pediater in infektolog Marko Pokorn s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana pravi, da je potek oslovskega kašlja odvisen od starosti pacienta in njegove predhodne zaščite s cepljenjem. Bolezen se lahko resno zaplete in ogrozi otrokovo življenje. Kako se oslovski kašelj prenaša? Zakaj zdravljenje z antibiotikom včasih ne pomaga? Kaj pa cepljenje? Doktor Marko Pokorn odgovarja v oddaji Ultrazvok. Na Infekcijski kliniki v Ljubljani se je z njim srečal Iztok Konc. Foto: Janice Carr, CDC/ Public domain, WikimediaCommons

10 min

Oslovski kašelj je nalezljiva bolezen dihal, ki najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke, zbolijo pa lahko tudi odrasli. Zanj so značilni dolgotrajni napadi kašlja, ki jim sledi nenaden globok vdih. Tega spremlja značilen zvok, podoben oslovskemu riganju. Pediater in infektolog Marko Pokorn s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana pravi, da je potek oslovskega kašlja odvisen od starosti pacienta in njegove predhodne zaščite s cepljenjem. Bolezen se lahko resno zaplete in ogrozi otrokovo življenje. Kako se oslovski kašelj prenaša? Zakaj zdravljenje z antibiotikom včasih ne pomaga? Kaj pa cepljenje? Doktor Marko Pokorn odgovarja v oddaji Ultrazvok. Na Infekcijski kliniki v Ljubljani se je z njim srečal Iztok Konc. Foto: Janice Carr, CDC/ Public domain, WikimediaCommons

Z umetno inteligenco do varnejšega uživanja zdravil

10. 1. 2019

Dr. Marinka Žitnik je razvila prvo računsko metodo, ki omogoča napovedovanje stranskih učinkov kombinacije različnih zdravil. Ti algoritmi koristijo tako raziskovalcem kot zdravnikom, saj številna obolenja zahtevajo zdravljenje z več zdravili hkrati. Po besedah dr. Žitnik nove tehnologije tako spreminjajo medicino in omogočajo povsem drugačen pogled v telo, na zdravje in bolezen. Z izjemno slovensko računalničarko, ki študira in raziskuje na Oddelku za računalništvo Univerze Stanford v Združenih državah Amerike, se je za oddajo Ultrazvok pogovarjal Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay, cc

9 min

Dr. Marinka Žitnik je razvila prvo računsko metodo, ki omogoča napovedovanje stranskih učinkov kombinacije različnih zdravil. Ti algoritmi koristijo tako raziskovalcem kot zdravnikom, saj številna obolenja zahtevajo zdravljenje z več zdravili hkrati. Po besedah dr. Žitnik nove tehnologije tako spreminjajo medicino in omogočajo povsem drugačen pogled v telo, na zdravje in bolezen. Z izjemno slovensko računalničarko, ki študira in raziskuje na Oddelku za računalništvo Univerze Stanford v Združenih državah Amerike, se je za oddajo Ultrazvok pogovarjal Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay, cc

Distonija – nehoteno krčenje mišic

3. 1. 2019

Nevrolog dr. Dejan Georgiev z Nevrološke klinike UKC Ljubljana skrbno spremlja neželene učinke operativnega posega, ki ga opravi pri bolnicah in bolnikih. Njegovo raziskovalno delo ni neopaženo in že odmeva tako doma kot v tujini. Dr. Georgiev zdravi bolnike z mišično distonijo. Najbolj trdovratne oblike bolezni skuša odpraviti z revolucionarnim, zahtevnim operativnim posegom – s tako imenovano globoko možgansko stimulacijo. Ta mnogim popolnoma spremeni življenje. Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: James Heilman. MD/ WikimediaCommons, cc

11 min

Nevrolog dr. Dejan Georgiev z Nevrološke klinike UKC Ljubljana skrbno spremlja neželene učinke operativnega posega, ki ga opravi pri bolnicah in bolnikih. Njegovo raziskovalno delo ni neopaženo in že odmeva tako doma kot v tujini. Dr. Georgiev zdravi bolnike z mišično distonijo. Najbolj trdovratne oblike bolezni skuša odpraviti z revolucionarnim, zahtevnim operativnim posegom – s tako imenovano globoko možgansko stimulacijo. Ta mnogim popolnoma spremeni življenje. Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: James Heilman. MD/ WikimediaCommons, cc

Sodelovanje zdravnikov v korist triletne deklice

27. 12. 2018

Slovenska medicinska stroka ne zaostaja za največjimi svetovnimi centri. V koraku s časom smo tako na področju novih diagnostičnih postopkov in pri uvajanju sodobnih metod zdravljenja. Pred dobrim mesecem sta kirurga ljubljanskega Kliničnega centra prvič z laparoskopom odstranila tumor nadledvične žleze pri triletni deklici. Ta je lahko bolnišnico zapustila že dva dni po operaciji in zdaj brez zapletov okreva v domači oskrbi. Iztok Konc se je o uspešnem posegu na Pediatrični kliniki pogovarjal z vodjem Oddelka za otroško kirurgijo urologom Robertom Kordičem. Prisluhnite oddaji Ultrazvok. Foto: UKC Ljubljana

9 min

Slovenska medicinska stroka ne zaostaja za največjimi svetovnimi centri. V koraku s časom smo tako na področju novih diagnostičnih postopkov in pri uvajanju sodobnih metod zdravljenja. Pred dobrim mesecem sta kirurga ljubljanskega Kliničnega centra prvič z laparoskopom odstranila tumor nadledvične žleze pri triletni deklici. Ta je lahko bolnišnico zapustila že dva dni po operaciji in zdaj brez zapletov okreva v domači oskrbi. Iztok Konc se je o uspešnem posegu na Pediatrični kliniki pogovarjal z vodjem Oddelka za otroško kirurgijo urologom Robertom Kordičem. Prisluhnite oddaji Ultrazvok. Foto: UKC Ljubljana

Dobra beseda je kot med: sladka za dušo in zdravilo za telo

20. 12. 2018

Hladne zimske dni si marsikdo rad posladka z medom. Nekaterim je najslajši akacijev med, drugi prisegajo na gozdnega ali kostanjevega, tretjim je najboljši hojev, spet četrtim cvetlični. Ljudje cenimo med že tisočletja; vedenje o njegovih koristnih in blagodejnih učinkih se prenaša iz roda v rod. »Med ni samo sladilo, ampak hranilo, ki vsebuje številne snovi, ki jih telo potrebuje,« pravi prim. Peter Kapš, ki je o medu in drugih čebeljih pridelkih napisal več strokovnih knjig in člankov. Med zadnjimi je knjižica z naslovom Zdravnik svetuje, ki je letos izšla v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije. V Novem mestu je zdaj že upokojenega zdravnika in velikega poznavalca medu obiskal Iztok Konc. Foto: StockSnap/ Pixabay, cc

11 min

Hladne zimske dni si marsikdo rad posladka z medom. Nekaterim je najslajši akacijev med, drugi prisegajo na gozdnega ali kostanjevega, tretjim je najboljši hojev, spet četrtim cvetlični. Ljudje cenimo med že tisočletja; vedenje o njegovih koristnih in blagodejnih učinkih se prenaša iz roda v rod. »Med ni samo sladilo, ampak hranilo, ki vsebuje številne snovi, ki jih telo potrebuje,« pravi prim. Peter Kapš, ki je o medu in drugih čebeljih pridelkih napisal več strokovnih knjig in člankov. Med zadnjimi je knjižica z naslovom Zdravnik svetuje, ki je letos izšla v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije. V Novem mestu je zdaj že upokojenega zdravnika in velikega poznavalca medu obiskal Iztok Konc. Foto: StockSnap/ Pixabay, cc

Parodontoza - od vnetja dlesni do izpadlih zob

13. 12. 2018

Če želimo pojasniti vzroke, posledice in zdravljenje ene od najbolj razširjenih in pogostih bolezni nasploh, moramo k zobozdravniku. Obolenje, ki greni življenje številnim ljudem, je parodontoza. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima vsaj enega od znakov parodontalne bolezni več kot 90 odstotkov ljudi. Začne se z vnetjem dlesni, konča pa z izpadanjem zob. Iztok Konc se je o parodontozi pogovarjal z zobozdravnikom doc. dr. Rokom Gašperšičem s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani. Foto: AlbanyColley/ Pixabay, cc

10 min

Če želimo pojasniti vzroke, posledice in zdravljenje ene od najbolj razširjenih in pogostih bolezni nasploh, moramo k zobozdravniku. Obolenje, ki greni življenje številnim ljudem, je parodontoza. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima vsaj enega od znakov parodontalne bolezni več kot 90 odstotkov ljudi. Začne se z vnetjem dlesni, konča pa z izpadanjem zob. Iztok Konc se je o parodontozi pogovarjal z zobozdravnikom doc. dr. Rokom Gašperšičem s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani. Foto: AlbanyColley/ Pixabay, cc

Imunoterapija - odkritje, vredno Nobelove nagrade

6. 12. 2018

Sodobna imunoterapija je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju najbolj agresivnih rakavih obolenj. »Če imaš pacienta, pred katerim je bilo prej le še 10 mesecev življenja, zdaj pa brez raka živi že 10 let in predvidevaš, da bo tako še nadaljnjih 20 let, gre za res revolucionarno odkritje!« pravi prof. dr. Graham Pawelec, ki je mednarodno priznan strokovnjak in vodja raziskovalnih skupin v Nemčiji in Kanadi. Nova imunoterapija je od leta 2011 na voljo tudi bolnicam in bolnikom v Sloveniji. O svojih izkušnjah in spoznanjih bosta v oddaji Ultrazvok govorili tudi prof. dr. Maja Čemažar in prof. dr. Janja Ocvirk iz Onkološkega inštituta v Ljubljani. Ob osemdeseti obletnici delovanja osrednje slovenske bolnišnice za zdravljenje raka se je z njimi srečal Iztok Konc. Foto: NIH/ Flickr, cc

9 min

Sodobna imunoterapija je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju najbolj agresivnih rakavih obolenj. »Če imaš pacienta, pred katerim je bilo prej le še 10 mesecev življenja, zdaj pa brez raka živi že 10 let in predvidevaš, da bo tako še nadaljnjih 20 let, gre za res revolucionarno odkritje!« pravi prof. dr. Graham Pawelec, ki je mednarodno priznan strokovnjak in vodja raziskovalnih skupin v Nemčiji in Kanadi. Nova imunoterapija je od leta 2011 na voljo tudi bolnicam in bolnikom v Sloveniji. O svojih izkušnjah in spoznanjih bosta v oddaji Ultrazvok govorili tudi prof. dr. Maja Čemažar in prof. dr. Janja Ocvirk iz Onkološkega inštituta v Ljubljani. Ob osemdeseti obletnici delovanja osrednje slovenske bolnišnice za zdravljenje raka se je z njimi srečal Iztok Konc. Foto: NIH/ Flickr, cc

Čudežnega zdravila za nespečnost ni

29. 11. 2018

Iz podatkov razberemo, da kar vsak tretji človek trpi zaradi nespečnosti ali drugih motenj spanja. Rešitev težave pa še zdaleč ni le v uspavalnih tabletah. »Čudežnega zdravila za zdravljenje nespečnosti še ne poznamo,« pravi somnologinja dr. Leja Dolenc Grošelj, ki v Ljubljani vodi osrednji slovenski Center za motnje spanja. Opozarja, da je zmotno prepričanje, da se s kronično nespečnostjo najlaže spopademo s tabletami. Nasprotno: prva izbira bi morala biti kognitivno-vedenjska terapija. Več pa v oddaji Ultrazvok. Z dr. Lejo Dolenc Grošelj se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Foundry/ Pixabay, cc

10 min

Iz podatkov razberemo, da kar vsak tretji človek trpi zaradi nespečnosti ali drugih motenj spanja. Rešitev težave pa še zdaleč ni le v uspavalnih tabletah. »Čudežnega zdravila za zdravljenje nespečnosti še ne poznamo,« pravi somnologinja dr. Leja Dolenc Grošelj, ki v Ljubljani vodi osrednji slovenski Center za motnje spanja. Opozarja, da je zmotno prepričanje, da se s kronično nespečnostjo najlaže spopademo s tabletami. Nasprotno: prva izbira bi morala biti kognitivno-vedenjska terapija. Več pa v oddaji Ultrazvok. Z dr. Lejo Dolenc Grošelj se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Foundry/ Pixabay, cc

Ko srce udari 180-krat na minuto

22. 11. 2018

Število ljudi z aritmijami v Sloveniji in po svetu narašča. Zato ni presenetil odziv na nedavno oddajo Ultrazvok, v kateri smo osvetlili vzroke, posledice in zdravljenje nekaterih motenj srčnega ritma. Najbolj je zbodel podatek, da so aritmije v največji meri posledica nezdravega življenjskega sloga. S temo nadaljujemo tudi tokrat. V središču oddaje bo atrijska fibrilacija, na zatožni klopi pa ponovno debelost, kajenje in telesna neaktivnost. Iztok Konc se je pogovarjal s kardiologom prof. dr. Andrejem Pernatom iz Kliničnega centra v Ljubljani. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc

9 min

Število ljudi z aritmijami v Sloveniji in po svetu narašča. Zato ni presenetil odziv na nedavno oddajo Ultrazvok, v kateri smo osvetlili vzroke, posledice in zdravljenje nekaterih motenj srčnega ritma. Najbolj je zbodel podatek, da so aritmije v največji meri posledica nezdravega življenjskega sloga. S temo nadaljujemo tudi tokrat. V središču oddaje bo atrijska fibrilacija, na zatožni klopi pa ponovno debelost, kajenje in telesna neaktivnost. Iztok Konc se je pogovarjal s kardiologom prof. dr. Andrejem Pernatom iz Kliničnega centra v Ljubljani. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc

Vsak dan za pest zdravil

15. 11. 2018

Slovenski zdravniki predpišejo iz leta v leto več receptov. Narašča pa tudi število ljudi, ki vsakodnevno jemljejo deset ali več zdravil hkrati. Klinična farmacevtka dr. Alenka Kovačič iz Splošne bolnišnice v Murski Soboti pravi, da so med njenimi bolniki celo taki, ki morajo vsak dan vzeti tudi po sedemindvajset tablet. V oddaji Ultrazvok tokrat izpostavljamo problematiko polifarmacije. Kaj je polifarmacija, kateri so vzroki zanjo in kakšne nevarnosti prinaša pojasnjujeta asist. dr. Alenka Kovačič (Splošna bolnišnica Murska Sobota) in prof. dr. Mojca Kerec Kos (Fakulteta za farmacijo Ljubljana). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pexels/ Pixabay, cc

10 min

Slovenski zdravniki predpišejo iz leta v leto več receptov. Narašča pa tudi število ljudi, ki vsakodnevno jemljejo deset ali več zdravil hkrati. Klinična farmacevtka dr. Alenka Kovačič iz Splošne bolnišnice v Murski Soboti pravi, da so med njenimi bolniki celo taki, ki morajo vsak dan vzeti tudi po sedemindvajset tablet. V oddaji Ultrazvok tokrat izpostavljamo problematiko polifarmacije. Kaj je polifarmacija, kateri so vzroki zanjo in kakšne nevarnosti prinaša pojasnjujeta asist. dr. Alenka Kovačič (Splošna bolnišnica Murska Sobota) in prof. dr. Mojca Kerec Kos (Fakulteta za farmacijo Ljubljana). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pexels/ Pixabay, cc

Bradavice na spolovilu in zadnjiku

8. 11. 2018

V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim težavam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat o analnogenitalnih bradavicah ali kondilomih. » Kadar gre za težave z bradavicami na spolovilu ali zadnjiku, se ljudje še vedno zelo pozno odločijo za pregled pri specialistu,« je jasen doc. dr. Boštjan Mlakar iz Zasebne klinike Zdrav splet. Kirurg, ki se v svoji ambulanti ukvarja z analnim in spolnim zdravjem, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil, kako se okužimo s povzročitelji bradavic in kakšni so postopki zdravljenja. Opozoril bo tudi, kdaj bi morali nujno na pregled spolovila in zadnjika. Za vas ga je pred mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: derneuemann/ Pixabay, cc

9 min

V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim težavam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat o analnogenitalnih bradavicah ali kondilomih. » Kadar gre za težave z bradavicami na spolovilu ali zadnjiku, se ljudje še vedno zelo pozno odločijo za pregled pri specialistu,« je jasen doc. dr. Boštjan Mlakar iz Zasebne klinike Zdrav splet. Kirurg, ki se v svoji ambulanti ukvarja z analnim in spolnim zdravjem, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil, kako se okužimo s povzročitelji bradavic in kakšni so postopki zdravljenja. Opozoril bo tudi, kdaj bi morali nujno na pregled spolovila in zadnjika. Za vas ga je pred mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: derneuemann/ Pixabay, cc

Kaj storiti, ko nas preplavijo čustva

1. 11. 2018

Veselje, sreča, jeza, žalost – čustva, ki so pomemben del našega življenja. Ali se znamo z njimi soočiti in jih sprejeti? Za nekatere je rešitev v čuječnosti. To je sposobnost, da se sedanjega trenutka zavedamo sprejemajoče; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati. Mnoge študije razkrivajo pozitivne učinke čuječnosti na naše fizično in psihično počutje. Čuječnost izboljša kakovost življenja, saj dokazano zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost. Več pa v oddaji Ultrazvok psihologinja Maja Bajt in zdravnica Tjaša Šubic. Obe vodita tečaje, predavanja in delavnice; čuječnost prakticirata tudi v osebnem življenju. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Couleur/ Pixabay, cc

12 min

Veselje, sreča, jeza, žalost – čustva, ki so pomemben del našega življenja. Ali se znamo z njimi soočiti in jih sprejeti? Za nekatere je rešitev v čuječnosti. To je sposobnost, da se sedanjega trenutka zavedamo sprejemajoče; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati. Mnoge študije razkrivajo pozitivne učinke čuječnosti na naše fizično in psihično počutje. Čuječnost izboljša kakovost življenja, saj dokazano zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost. Več pa v oddaji Ultrazvok psihologinja Maja Bajt in zdravnica Tjaša Šubic. Obe vodita tečaje, predavanja in delavnice; čuječnost prakticirata tudi v osebnem življenju. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Couleur/ Pixabay, cc

Motnje srčnega ritma

25. 10. 2018

Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, slabost ter oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Dr. Andrej Pernat iz Kliničnega centra v Ljubljani opozarja, da lahko najbolj nevarne aritmije celo ustavijo srce, zato moramo zdravljenje vzeti zelo resno. Kdaj moramo obiskati zdravnika? Kaj pokaže EKG? Kakšno je zdravljenje motenj srčnega ritma? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

9 min

Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, slabost ter oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Dr. Andrej Pernat iz Kliničnega centra v Ljubljani opozarja, da lahko najbolj nevarne aritmije celo ustavijo srce, zato moramo zdravljenje vzeti zelo resno. Kdaj moramo obiskati zdravnika? Kaj pokaže EKG? Kakšno je zdravljenje motenj srčnega ritma? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

Smrtno nevarni strdki v venah

18. 10. 2018

Krvni strdki so vzrok za tri najhujše srčno-žilne zaplete: za srčni infarkt, za možgansko kap in za manj poznano, vendar prav tako pogosto vensko trombembolijo. O njej podrobneje v oddaji Ultrazvok. Kadar namreč krvni strdek iz vene na nogi odpotuje v pljuča, lahko to resno ogrozi bolnikovo življenje. Venska trombembolija je pogostejša po poškodbah in kirurških posegih, povezuje se jo z dolgotrajnim ležanjem v bolniški postelji in z rakavimi obolenji. Več pa specialistka internistka in kardiologinja dr. Tjaša Vižintin Cuderman z Interne klinike UKC Ljubljana in Franc Zalar z Društva za zdravje srca in ožilja. Z obema se je srečal Iztok Konc. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc

10 min

Krvni strdki so vzrok za tri najhujše srčno-žilne zaplete: za srčni infarkt, za možgansko kap in za manj poznano, vendar prav tako pogosto vensko trombembolijo. O njej podrobneje v oddaji Ultrazvok. Kadar namreč krvni strdek iz vene na nogi odpotuje v pljuča, lahko to resno ogrozi bolnikovo življenje. Venska trombembolija je pogostejša po poškodbah in kirurških posegih, povezuje se jo z dolgotrajnim ležanjem v bolniški postelji in z rakavimi obolenji. Več pa specialistka internistka in kardiologinja dr. Tjaša Vižintin Cuderman z Interne klinike UKC Ljubljana in Franc Zalar z Društva za zdravje srca in ožilja. Z obema se je srečal Iztok Konc. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc

Zakaj dietetiki zdaj stavijo na beljakovine

11. 10. 2018

Danes nas mnogi nagovarjajo k povečanju vnosa beljakovin v telo. Po besedah sogovornice tokratne oddaje Ultrazvok pri tem prednjačita zlasti fitnes industrija in industrija prehranskih dopolnil. Pa vendar! Ali nam res primanjkuje beljakovin? V pogovoru z diplomirano dietetičarko Katjo Simić smo se vprašali, kaj o beljakovinah pravijo smernice zdravega prehranjevanja. Kdo, če sploh kdo, bi moral biti pozoren na zadosten vnos beljakovin? In tudi, ali so vegetarijanci in vegani na tem področju res lahko kakorkoli ogroženi. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Ulleo/ Pixabay, cc

12 min

Danes nas mnogi nagovarjajo k povečanju vnosa beljakovin v telo. Po besedah sogovornice tokratne oddaje Ultrazvok pri tem prednjačita zlasti fitnes industrija in industrija prehranskih dopolnil. Pa vendar! Ali nam res primanjkuje beljakovin? V pogovoru z diplomirano dietetičarko Katjo Simić smo se vprašali, kaj o beljakovinah pravijo smernice zdravega prehranjevanja. Kdo, če sploh kdo, bi moral biti pozoren na zadosten vnos beljakovin? In tudi, ali so vegetarijanci in vegani na tem področju res lahko kakorkoli ogroženi. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Ulleo/ Pixabay, cc

Brez strahu na mamografijo

4. 10. 2018

Program DORA je preventivni program zgodnjega odkrivanja raka dojk z mamografijo. V program je na Onkološkem inštitutu v Ljubljani vključena radiologinja Kristijana Hertl, ki pravi, da je mamografija zanesljiva in natančna metoda za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb v dojki. Od samega začetka programa, ki sega v leto 2008, so pregledali že več kot 190.000 žensk. Podrobneje o mamografiji v oddaji Ultrazvok. V prostorih DORE v Ljubljani se je z mag. Kristijano Hertl pogovarjal Iztok Konc. Foto: _e.t./ Flickr, cc

10 min

Program DORA je preventivni program zgodnjega odkrivanja raka dojk z mamografijo. V program je na Onkološkem inštitutu v Ljubljani vključena radiologinja Kristijana Hertl, ki pravi, da je mamografija zanesljiva in natančna metoda za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb v dojki. Od samega začetka programa, ki sega v leto 2008, so pregledali že več kot 190.000 žensk. Podrobneje o mamografiji v oddaji Ultrazvok. V prostorih DORE v Ljubljani se je z mag. Kristijano Hertl pogovarjal Iztok Konc. Foto: _e.t./ Flickr, cc

Velik trebuh - veliko tveganje

27. 9. 2018

Dejstva, da je trebušna debelost nevarna bolezen, ne moremo in ne smemo olepšati. Maščobne celice v trebuhu namreč izločajo snovi, ki škodujejo zdravju. Prevelik obseg trebuha poveča verjetnost za srčni infarkt, možgansko kap in sladkorno bolezen. Ta tri obolenja so pogost vzrok smrti v razvitem svetu. Tudi če dodamo še putiko, cirozo jeter, artritis in rakava obolenja, seznam še zdaleč ni zaključen. O tem, kako zelo škodljiva je trebušna debelost, pa tudi o tem, kako se jo rešiti v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o trdovratni trebušni debelosti pogovarjal z doc. dr. Mojco Jensterle Sever s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Foto: mohamed_hassan/ Pixabay, cc

11 min

Dejstva, da je trebušna debelost nevarna bolezen, ne moremo in ne smemo olepšati. Maščobne celice v trebuhu namreč izločajo snovi, ki škodujejo zdravju. Prevelik obseg trebuha poveča verjetnost za srčni infarkt, možgansko kap in sladkorno bolezen. Ta tri obolenja so pogost vzrok smrti v razvitem svetu. Tudi če dodamo še putiko, cirozo jeter, artritis in rakava obolenja, seznam še zdaleč ni zaključen. O tem, kako zelo škodljiva je trebušna debelost, pa tudi o tem, kako se jo rešiti v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o trdovratni trebušni debelosti pogovarjal z doc. dr. Mojco Jensterle Sever s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Foto: mohamed_hassan/ Pixabay, cc

Virus Zahodnega Nila že dolgo v Sloveniji

20. 9. 2018

Prvi letošnji primeri okužb z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji so razlog, da smo se za oddajo Ultrazvok srečali z virologinjo akad. prof. dr. Tatjano Avšič Županc, ki vodi osrednji slovenski laboratorij za diagnostiko in dokazovanje okužb z virusom Zahodnega Nila. Ta deluje pod okriljem Medicinske fakultete v Ljubljani. Doktorice Avšič Županc prisotnost virusa pri nas ne preseneča, skrbi pa jo podatek, da je v Evropi zaradi vročice Zahodnega Nila letos umrlo že 90 ljudi. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Mikadago/ Pixabay, cc

12 min

Prvi letošnji primeri okužb z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji so razlog, da smo se za oddajo Ultrazvok srečali z virologinjo akad. prof. dr. Tatjano Avšič Županc, ki vodi osrednji slovenski laboratorij za diagnostiko in dokazovanje okužb z virusom Zahodnega Nila. Ta deluje pod okriljem Medicinske fakultete v Ljubljani. Doktorice Avšič Županc prisotnost virusa pri nas ne preseneča, skrbi pa jo podatek, da je v Evropi zaradi vročice Zahodnega Nila letos umrlo že 90 ljudi. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Mikadago/ Pixabay, cc

Slovenska ideja za zdravljenje redke revmatične bolezni

13. 9. 2018

Ker je zdravljenje redkih bolezni zahtevno in kompleksno, vsako novo odkritje hitro odmeva v medicinskih krogih. Nedavni izsledki slovenskih zdravnikov o zdravljenju redke revmatične bolezni tako že pomagajo bolnikom v Franciji. Podrobneje o zapletenem primeru moškega z redkim vnetjem in rešitvijo v slogu znamenitega doktorja Hausa v tokratni oddaji Ultrazvok. Glavno besedo bodo imeli strokovnjaki s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana in njihov vodja revmatolog prof. dr. Matija Tomšič. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: TeroVesalainen/ Pixabay, cc

9 min

Ker je zdravljenje redkih bolezni zahtevno in kompleksno, vsako novo odkritje hitro odmeva v medicinskih krogih. Nedavni izsledki slovenskih zdravnikov o zdravljenju redke revmatične bolezni tako že pomagajo bolnikom v Franciji. Podrobneje o zapletenem primeru moškega z redkim vnetjem in rešitvijo v slogu znamenitega doktorja Hausa v tokratni oddaji Ultrazvok. Glavno besedo bodo imeli strokovnjaki s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana in njihov vodja revmatolog prof. dr. Matija Tomšič. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: TeroVesalainen/ Pixabay, cc

Zdravljenje vnetja žil zdaj z manj stranskimi učinki

6. 9. 2018

Revmatologi ljubljanskega Kliničnega centra so odkrili nov način zdravljenja pogostega vnetja žil. Bolnikom se tako obeta učinkovita terapija z manj stranskimi učinki. Gre za kronično bolezen, ki prizadene stene žil in lahko povzroči slepoto ter kap. Izsledki slovenskih zdravnikov že odmevajo v domači in tuji strokovni javnosti. Podrobneje pa prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo. Za oddajo Ultrazvok se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: MMC RTV SLO

9 min

Revmatologi ljubljanskega Kliničnega centra so odkrili nov način zdravljenja pogostega vnetja žil. Bolnikom se tako obeta učinkovita terapija z manj stranskimi učinki. Gre za kronično bolezen, ki prizadene stene žil in lahko povzroči slepoto ter kap. Izsledki slovenskih zdravnikov že odmevajo v domači in tuji strokovni javnosti. Podrobneje pa prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo. Za oddajo Ultrazvok se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: MMC RTV SLO

Več demence med sladkornimi bolniki

30. 8. 2018

Pozabljati je človeško – tako bi se glasil znan latinski rek »errare humanum est – motiti se je človeško«, če bi ga preoblikovali za tokratno oddajo Ultrazvok. Tema bo demenca in Alzheimerjeva bolezen. Čeprav se nekaterim zdi, da o njej še vedno tavamo v temi, pa je neodgovorjenih vprašanj vedno manj. Nevrolog doc. dr. Martin Rakuša iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor se je vprašal, kako je demenca povezana s sladkorno boleznijo. In kaj je ugotovil? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay, cc

11 min

Pozabljati je človeško – tako bi se glasil znan latinski rek »errare humanum est – motiti se je človeško«, če bi ga preoblikovali za tokratno oddajo Ultrazvok. Tema bo demenca in Alzheimerjeva bolezen. Čeprav se nekaterim zdi, da o njej še vedno tavamo v temi, pa je neodgovorjenih vprašanj vedno manj. Nevrolog doc. dr. Martin Rakuša iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor se je vprašal, kako je demenca povezana s sladkorno boleznijo. In kaj je ugotovil? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay, cc

Nespečnost je velika nočna mora

23. 8. 2018

Tudi v Sloveniji se soočamo s problemom nespečnosti. Zadnja raziskava je razkrila, da skoraj 60 odstotkov prebivalcev spi manj kot 7 ur na noč oziroma na dan. Kronično pomanjkanje spanja lahko povzroči različne zdravstvene težave – od povišanega krvnega tlaka do depresije. O resnosti problema priča tudi podatek, da Guinnessova knjiga namenoma nič več ne beleži rekordov povezanih s hoteno nespečnostjo, saj je na kocki človekovo zdravje. Več v oddaji Ultrazvok s fiziologom dr. Andražem Stožerjem, ki predava na Medicinski fakulteti v Mariboru. O spanju in nespečnosti se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Luz Adriana Villa/ Flickr, cc

9 min

Tudi v Sloveniji se soočamo s problemom nespečnosti. Zadnja raziskava je razkrila, da skoraj 60 odstotkov prebivalcev spi manj kot 7 ur na noč oziroma na dan. Kronično pomanjkanje spanja lahko povzroči različne zdravstvene težave – od povišanega krvnega tlaka do depresije. O resnosti problema priča tudi podatek, da Guinnessova knjiga namenoma nič več ne beleži rekordov povezanih s hoteno nespečnostjo, saj je na kocki človekovo zdravje. Več v oddaji Ultrazvok s fiziologom dr. Andražem Stožerjem, ki predava na Medicinski fakulteti v Mariboru. O spanju in nespečnosti se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Luz Adriana Villa/ Flickr, cc

Klopni meningoencefalitis je zrušil moj svet

16. 8. 2018

Gospod Stanko Martinjak iz Zabreznice na Gorenjskem je potreboval tri leta, da se je sprijaznil s hudimi posledicami po prebolelem klopnem meningoencefalitisu. V bolnišnici in na rehabilitaciji je prebil skoraj leto dni. Danes sicer že samostojno hodi, vendar pa zaradi težav z rokami še vedno potrebuje pomoč bližnjih. Čeprav se zdi, da o klopih in boleznih, ki jih prenašajo, že vsi vse vemo, pa tokratni Ultrazvok, ki ga je pripravil Iztok Konc, z osebno izkušnjo in strokovnim pogledom ponovno osvetljuje klopni meningoencefalitis. Foto: Lars Kristian Flem/ Flickr, cc

9 min

Gospod Stanko Martinjak iz Zabreznice na Gorenjskem je potreboval tri leta, da se je sprijaznil s hudimi posledicami po prebolelem klopnem meningoencefalitisu. V bolnišnici in na rehabilitaciji je prebil skoraj leto dni. Danes sicer že samostojno hodi, vendar pa zaradi težav z rokami še vedno potrebuje pomoč bližnjih. Čeprav se zdi, da o klopih in boleznih, ki jih prenašajo, že vsi vse vemo, pa tokratni Ultrazvok, ki ga je pripravil Iztok Konc, z osebno izkušnjo in strokovnim pogledom ponovno osvetljuje klopni meningoencefalitis. Foto: Lars Kristian Flem/ Flickr, cc

Ko poletna avantura postane diagnoza

9. 8. 2018

Raziskave potrjujejo, da imamo ljudje poleti več spolnih odnosov kot sicer. Ob tem pa pogosto pozabimo na ustrezno zaščito. Obstaja celo medicinska diagnoza – gre za tako imenovani sindrom sonca, morja in stimulansov. Poletni meseci so zato pravi čas za odkrit pogovor o spolnosti, spolnih boleznih in kondomih. Iztok Konc se je za oddajo Ultrazvok srečal s prof. dr. Mojco Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani ter s Simonom Kováčičem iz Združenja DrogArt. Oddaja Ultrazvok tokrat odkrito o temi, ki je za mnoge še vedno tabu – o spolnosti. Foto: janeb13/ Pixabay, cc

9 min

Raziskave potrjujejo, da imamo ljudje poleti več spolnih odnosov kot sicer. Ob tem pa pogosto pozabimo na ustrezno zaščito. Obstaja celo medicinska diagnoza – gre za tako imenovani sindrom sonca, morja in stimulansov. Poletni meseci so zato pravi čas za odkrit pogovor o spolnosti, spolnih boleznih in kondomih. Iztok Konc se je za oddajo Ultrazvok srečal s prof. dr. Mojco Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani ter s Simonom Kováčičem iz Združenja DrogArt. Oddaja Ultrazvok tokrat odkrito o temi, ki je za mnoge še vedno tabu – o spolnosti. Foto: janeb13/ Pixabay, cc

Ribe kot superživilo?!

2. 8. 2018

Poleti so večkrat kot sicer na našem jedilniku ribe in morski sadeži. Prehranski strokovnjaki pravijo, da so ribe vir zdravja, vendar pa vedno pogosteje slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih. Kako prepoznamo sveže ribe? Kako naj jih doma varno shranimo v hladilniku ali zmrzovalniku? Zakaj je zdravo ribje olje in zakaj stroka priporoča uživanje manjših ribic, kot so sardelice, girice in inčuni? S katerimi strupi so lahko ribe onesnažene? Veliko vprašanj za dr. Stanislavo Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zato prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

10 min

Poleti so večkrat kot sicer na našem jedilniku ribe in morski sadeži. Prehranski strokovnjaki pravijo, da so ribe vir zdravja, vendar pa vedno pogosteje slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih. Kako prepoznamo sveže ribe? Kako naj jih doma varno shranimo v hladilniku ali zmrzovalniku? Zakaj je zdravo ribje olje in zakaj stroka priporoča uživanje manjših ribic, kot so sardelice, girice in inčuni? S katerimi strupi so lahko ribe onesnažene? Veliko vprašanj za dr. Stanislavo Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zato prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

Ribe kot superživilo?!

2. 8. 2018

Poleti so večkrat kot sicer na našem jedilniku ribe in morski sadeži. Prehranski strokovnjaki pravijo, da so ribe vir zdravja, vendar pa vedno pogosteje slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih. Kako prepoznamo sveže ribe? Kako naj jih doma varno shranimo v hladilniku ali zmrzovalniku? Zakaj je zdravo ribje olje in zakaj stroka priporoča uživanje manjših ribic, kot so sardelice, girice in inčuni? S katerimi strupi so lahko ribe onesnažene? Veliko vprašanj za dr. Stanislavo Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zato prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

10 min

Poleti so večkrat kot sicer na našem jedilniku ribe in morski sadeži. Prehranski strokovnjaki pravijo, da so ribe vir zdravja, vendar pa vedno pogosteje slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih. Kako prepoznamo sveže ribe? Kako naj jih doma varno shranimo v hladilniku ali zmrzovalniku? Zakaj je zdravo ribje olje in zakaj stroka priporoča uživanje manjših ribic, kot so sardelice, girice in inčuni? S katerimi strupi so lahko ribe onesnažene? Veliko vprašanj za dr. Stanislavo Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zato prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

Nega opečene kože

26. 7. 2018

Naša koža si poleti zasluži posebno skrb in nego. Biča jo veter, izsušita jo sol in mivka, poškoduje in opeče je močno poletno sonce. Kakšna naj bo nega kože po sončenju in, če že pride, kako naj poskrbimo za opečene predele? Kaj bo kožo nahranilo in ji vrnilo lesk in vlago? V čem je moč oljčnega olja, aloe vere in jogurta? Aktualna poletna tema in oddaja Ultrazvok. Sprašuje Iztok Konc, odgovarja in svetuje dermatologinja Mirjam Rogl Butina. Foto: Casellesingold/ Pixabay, cc

9 min

Naša koža si poleti zasluži posebno skrb in nego. Biča jo veter, izsušita jo sol in mivka, poškoduje in opeče je močno poletno sonce. Kakšna naj bo nega kože po sončenju in, če že pride, kako naj poskrbimo za opečene predele? Kaj bo kožo nahranilo in ji vrnilo lesk in vlago? V čem je moč oljčnega olja, aloe vere in jogurta? Aktualna poletna tema in oddaja Ultrazvok. Sprašuje Iztok Konc, odgovarja in svetuje dermatologinja Mirjam Rogl Butina. Foto: Casellesingold/ Pixabay, cc

Sončenje sredi dneva ni razumno

19. 7. 2018

Koliko časa in ob katerih urah so otroci lahko na soncu? Kakšna zaščita proti ultravijoličnim sončnim žarkom je za njih najbolj primerna? Dermatologinja Mirjam Rogl Butina prisega na zaščito z ustreznimi oblačili in pokrivali. Pravi, da kreme s faktorji niso namenjene ležanju na soncu in sončenju. Kje pa sploh je meja med razumnim in prekomernim izpostavljanjem soncu? Ultrazvok, primeren za ta letni čas, je pripravil Iztok Konc. Foto: Skeyndor/ Flickr, Public domain

12 min

Koliko časa in ob katerih urah so otroci lahko na soncu? Kakšna zaščita proti ultravijoličnim sončnim žarkom je za njih najbolj primerna? Dermatologinja Mirjam Rogl Butina prisega na zaščito z ustreznimi oblačili in pokrivali. Pravi, da kreme s faktorji niso namenjene ležanju na soncu in sončenju. Kje pa sploh je meja med razumnim in prekomernim izpostavljanjem soncu? Ultrazvok, primeren za ta letni čas, je pripravil Iztok Konc. Foto: Skeyndor/ Flickr, Public domain

"Prava revolucija v medicini"

12. 7. 2018

Iz medicinskih krogov tokrat dobra novica: s sodobnimi zdravili lahko zdravniki zdaj pozdravijo hepatitis C. S tem je hepatitis C prva in za zdaj edina ozdravljiva kronična virusna bolezen. Podrobneje prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Svojo izkušnjo z okužbo in zdravljenjem pa bo opisal gospod Marko Korenjak, ki je premagal hepatitis C – in to v obdobju, ko je bil izid zdravljenja še zelo negotov, stranski učinki zdravil pa hudi. Iztok Konc se je z obema pogovarjal na nedavnem študentskem BioCampu, ki ga je organizirala družba Lek, članica skupine Sandoz. Foto: ANSESGOB/ Flickr, cc

10 min

Iz medicinskih krogov tokrat dobra novica: s sodobnimi zdravili lahko zdravniki zdaj pozdravijo hepatitis C. S tem je hepatitis C prva in za zdaj edina ozdravljiva kronična virusna bolezen. Podrobneje prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Svojo izkušnjo z okužbo in zdravljenjem pa bo opisal gospod Marko Korenjak, ki je premagal hepatitis C – in to v obdobju, ko je bil izid zdravljenja še zelo negotov, stranski učinki zdravil pa hudi. Iztok Konc se je z obema pogovarjal na nedavnem študentskem BioCampu, ki ga je organizirala družba Lek, članica skupine Sandoz. Foto: ANSESGOB/ Flickr, cc

»Borelioza mi je vzela sluh.«

5. 7. 2018

»Borelioza mi je vzela sluh,« pravi profesor Miha Adamič. Začelo se je z vročino, slabostjo, vrtoglavico in hudim glavobolom; na koži pa ni bilo značilne rdeče lise v obliki prstana. Ta se namreč ne pokaže pri vseh obolelih. Ostali znaki in simptomi borelioze pa so zelo splošni in nespecifični, zato jih lahko pripišemo tudi kateri drugi bolezni. »Pa vendar sem jo jaz še poceni odnesel,« dodaja profesor Adamič. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o boreliozi pogovarjal s profesorjem Adamičem in infektologom akad. prof. dr. Francem Strletom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju. Foto: James Gathany/ Wikimedia, public domain

10 min

»Borelioza mi je vzela sluh,« pravi profesor Miha Adamič. Začelo se je z vročino, slabostjo, vrtoglavico in hudim glavobolom; na koži pa ni bilo značilne rdeče lise v obliki prstana. Ta se namreč ne pokaže pri vseh obolelih. Ostali znaki in simptomi borelioze pa so zelo splošni in nespecifični, zato jih lahko pripišemo tudi kateri drugi bolezni. »Pa vendar sem jo jaz še poceni odnesel,« dodaja profesor Adamič. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o boreliozi pogovarjal s profesorjem Adamičem in infektologom akad. prof. dr. Francem Strletom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju. Foto: James Gathany/ Wikimedia, public domain

Luskavico umirijo biološka zdravila in poletje

28. 6. 2018

Dr. Tomaž Lunder je dermatolog, ki zdravi bolnike z luskavico. Čeprav ta prizadene celoten organizem, so najbolj vidne in značilne spremembe na koži. Poletje bolnikom z luskavico prinese nekaj olajšanja; še več optimizma pa vlivajo izkušnje in raziskave, ki kažejo na uspešno zdravljenje bolezni s sodobnimi biološkimi zdravili. Z njimi lahko namreč obvladamo tudi najtežje oblike obolenja. Da bi v dobro bolnikov te obete razširili čim dlje, se je Iztok Konc srečal s prof. dr. Tomažem Lundrom z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Hans/ Pixabay, cc

10 min

Dr. Tomaž Lunder je dermatolog, ki zdravi bolnike z luskavico. Čeprav ta prizadene celoten organizem, so najbolj vidne in značilne spremembe na koži. Poletje bolnikom z luskavico prinese nekaj olajšanja; še več optimizma pa vlivajo izkušnje in raziskave, ki kažejo na uspešno zdravljenje bolezni s sodobnimi biološkimi zdravili. Z njimi lahko namreč obvladamo tudi najtežje oblike obolenja. Da bi v dobro bolnikov te obete razširili čim dlje, se je Iztok Konc srečal s prof. dr. Tomažem Lundrom z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Hans/ Pixabay, cc

Novi primeri ošpic v Sloveniji in sosednjih državah

21. 6. 2018

Prejšnji teden so v Mariboru potrdili tri nove primere ošpic pri nas. Med obolelimi sta tudi zdravnica in medicinska sestra s Pediatričnega oddelka mariborskega Kliničnega centra. O ošpicah poročajo tudi iz Bosne in Hercegovine, Srbije ter sosednje Hrvaške – samo v Dubrovniku je letos zbolelo že več kot deset ljudi. Večje število obolelih za ošpicami še vedno beležijo v Franciji, Italiji, Grčiji, Romuniji. Ker se z vsakim novim primerom pojavijo številna vprašanja, ki terjajo strokovne odgovore, bomo v studiu gostili zdravnico Nadjo Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo pripravlja Iztok Konc. Foto: CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald/ WikimediaCommons, cc

16 min

Prejšnji teden so v Mariboru potrdili tri nove primere ošpic pri nas. Med obolelimi sta tudi zdravnica in medicinska sestra s Pediatričnega oddelka mariborskega Kliničnega centra. O ošpicah poročajo tudi iz Bosne in Hercegovine, Srbije ter sosednje Hrvaške – samo v Dubrovniku je letos zbolelo že več kot deset ljudi. Večje število obolelih za ošpicami še vedno beležijo v Franciji, Italiji, Grčiji, Romuniji. Ker se z vsakim novim primerom pojavijo številna vprašanja, ki terjajo strokovne odgovore, bomo v studiu gostili zdravnico Nadjo Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo pripravlja Iztok Konc. Foto: CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald/ WikimediaCommons, cc

Dojenje in cepljenje učinkovita v boju proti raku

14. 6. 2018

V Sloveniji ni veliko priložnosti, da bi se pogovarjali z dobitnikom Nobelove nagrade in poslušali njegovo predavanje. Prejšnji teden pa nam je uspelo! Ljubljano je obiskal profesor Harald zur Hausen. Nemški Nobelovec je dokazal povezavo med rakom na materničnem vratu in humanim papiloma virusom. Nagrada je bila spodbuda za nadaljnje raziskave. Zadnji dve desetletji tako išče odgovor na vprašanje, ali uživanje mlečnih izdelkov in rdečega mesa res lahko vodi do raka. In zakaj priporoča dojenje? Prisluhnite oddaji Ultrazvok. Z Nobelovim nagrajencem prof. Haraldom zur Hausnom se je srečal Iztok Konc. Foto: Microbe World/ Flickr, cc

12 min

V Sloveniji ni veliko priložnosti, da bi se pogovarjali z dobitnikom Nobelove nagrade in poslušali njegovo predavanje. Prejšnji teden pa nam je uspelo! Ljubljano je obiskal profesor Harald zur Hausen. Nemški Nobelovec je dokazal povezavo med rakom na materničnem vratu in humanim papiloma virusom. Nagrada je bila spodbuda za nadaljnje raziskave. Zadnji dve desetletji tako išče odgovor na vprašanje, ali uživanje mlečnih izdelkov in rdečega mesa res lahko vodi do raka. In zakaj priporoča dojenje? Prisluhnite oddaji Ultrazvok. Z Nobelovim nagrajencem prof. Haraldom zur Hausnom se je srečal Iztok Konc. Foto: Microbe World/ Flickr, cc

Slovenska znanstvenica na sledi genom za osteoporozo

7. 6. 2018

Osteoporoza prizadene relativno velik del starejše populacije. Po ocenah strokovnjakov zanjo zboli kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu. Za obvladovanje bolezni in težav, ki jih povzroča, je ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Raziskovalna skupina, ki jo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani vodi prof. dr. Janja Marc, si je zato zastavila pomemben cilj: odkriti želijo gene, ki so odgovorni za nastanek osteoporoze. Njihove raziskave so že obrodile prve sadove. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

11 min

Osteoporoza prizadene relativno velik del starejše populacije. Po ocenah strokovnjakov zanjo zboli kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu. Za obvladovanje bolezni in težav, ki jih povzroča, je ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Raziskovalna skupina, ki jo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani vodi prof. dr. Janja Marc, si je zato zastavila pomemben cilj: odkriti želijo gene, ki so odgovorni za nastanek osteoporoze. Njihove raziskave so že obrodile prve sadove. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

Siva mrena zamegli vid sladkornih bolnikov

31. 5. 2018

Med zdravstvenimi tegobami, ki spremljajo zrela leta in starost, je tudi siva mrena ali katarakta. Gre za bolezen očesne leče, zaradi katere je vid nejasen in meglen. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi sive mrene ob vid kar okoli 20 milijonov ljudi. Vzrokov, da nastane siva mrena, je več; v tokratnem Ultrazvoku pa opozarjamo, da zanjo pogosteje in prej zbolijo bolniki s sladkorno boleznijo. Iztok Konc se je na Očesni kliniki v Ljubljani pogovarjal z očesno kirurginjo prof. dr. Mojco Globočnik Petrovič. Foto: Siva mrena ali katarakta je bolezen očesne leče, zaradi katere je vid nejasen in meglen. National Eye Institute, National Institutes of Health/ WikimediaCommons, public domain

10 min

Med zdravstvenimi tegobami, ki spremljajo zrela leta in starost, je tudi siva mrena ali katarakta. Gre za bolezen očesne leče, zaradi katere je vid nejasen in meglen. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi sive mrene ob vid kar okoli 20 milijonov ljudi. Vzrokov, da nastane siva mrena, je več; v tokratnem Ultrazvoku pa opozarjamo, da zanjo pogosteje in prej zbolijo bolniki s sladkorno boleznijo. Iztok Konc se je na Očesni kliniki v Ljubljani pogovarjal z očesno kirurginjo prof. dr. Mojco Globočnik Petrovič. Foto: Siva mrena ali katarakta je bolezen očesne leče, zaradi katere je vid nejasen in meglen. National Eye Institute, National Institutes of Health/ WikimediaCommons, public domain

Rak jajčnikov

24. 5. 2018

Imela sem srečo, imela sem srečo, ponovi gospa Vesna Bregar. Zdravnik ji je pred dvema letoma odkril raka na jajčnikih. Ker je bila bolezen še v zgodnji fazi, je bilo zdravljenje uspešno in gospa Bregar danes z optimizmom in veseljem zre v prihodnost. Podrobneje o raku jajčnikov v oddaji Ultrazvok gospa Vesna Bregar in onkolog doc. dr. Erik Škof z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Na nedavnem pogovoru o rakih rodil, ki ga je pripravilo Združenje Europa Donna, sta spregovorila tudi za naš Prvi program. Foto: Pixabay, cc

11 min

Imela sem srečo, imela sem srečo, ponovi gospa Vesna Bregar. Zdravnik ji je pred dvema letoma odkril raka na jajčnikih. Ker je bila bolezen še v zgodnji fazi, je bilo zdravljenje uspešno in gospa Bregar danes z optimizmom in veseljem zre v prihodnost. Podrobneje o raku jajčnikov v oddaji Ultrazvok gospa Vesna Bregar in onkolog doc. dr. Erik Škof z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Na nedavnem pogovoru o rakih rodil, ki ga je pripravilo Združenje Europa Donna, sta spregovorila tudi za naš Prvi program. Foto: Pixabay, cc

Strup za putiko so meso, sladila s fruktozo in pivo

17. 5. 2018

Putika je presnovna bolezen. Na njen nastanek vplivajo debelost, sladkorna bolezen, prehrana, ki vsebuje veliko mesa in uživanje piva ter pijač, ki so sladkane s fruktozo. Dolgo je veljalo, da je putika bolezen obilja; da je v največji meri posledica prekomernega uživanja »dobre« hrane in pijače. Danes pa vemo, da je posredi tudi genetika. Podrobneje v oddaji Ultrazvok revmatolog prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo v Ljubljani in Iztok Konc. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc

9 min

Putika je presnovna bolezen. Na njen nastanek vplivajo debelost, sladkorna bolezen, prehrana, ki vsebuje veliko mesa in uživanje piva ter pijač, ki so sladkane s fruktozo. Dolgo je veljalo, da je putika bolezen obilja; da je v največji meri posledica prekomernega uživanja »dobre« hrane in pijače. Danes pa vemo, da je posredi tudi genetika. Podrobneje v oddaji Ultrazvok revmatolog prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo v Ljubljani in Iztok Konc. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc

Shizofrenija v poznejšem življenjskem obdobju

10. 5. 2018

V literaturi piše, da za shizofrenijo moški najpogosteje zbolijo med 15. in 25. letom starosti, ženske pa med 25. in 35. letom. Kasnejši začetek shizofrenije je manj pogost in verjeten. Toda psihiatrinja Lea Žmuc Veránič z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani med svojim delom opaža, da na zdravljenje sprejmejo tudi paciente, pri katerih se je shizofrenija prvič pojavila šele v zrelih letih – po štiridesetem ali celo po petdesetem letu starosti. Podrobneje o tej tako imenovani pozno nastali shizofreniji v tokratni oddaji Ultrazvok. Z dr. Leo Žmuc Veránič se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lokal_Profil/ WikimediaCommons, cc/ Za shizofrenijo oboleva okrog 1% ljudi – v nekaterih deželah je delež večji kot v drugih – v Sloveniji približno 180 oseb na 100.000 prebivalcev.

11 min

V literaturi piše, da za shizofrenijo moški najpogosteje zbolijo med 15. in 25. letom starosti, ženske pa med 25. in 35. letom. Kasnejši začetek shizofrenije je manj pogost in verjeten. Toda psihiatrinja Lea Žmuc Veránič z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani med svojim delom opaža, da na zdravljenje sprejmejo tudi paciente, pri katerih se je shizofrenija prvič pojavila šele v zrelih letih – po štiridesetem ali celo po petdesetem letu starosti. Podrobneje o tej tako imenovani pozno nastali shizofreniji v tokratni oddaji Ultrazvok. Z dr. Leo Žmuc Veránič se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lokal_Profil/ WikimediaCommons, cc/ Za shizofrenijo oboleva okrog 1% ljudi – v nekaterih deželah je delež večji kot v drugih – v Sloveniji približno 180 oseb na 100.000 prebivalcev.

Z antihistaminiki nad seneni nahod

3. 5. 2018

Po ocenah strokovnjakov kar od 20 do 30 odstotkov ljudi trpi za senenim nahodom, ki ga povzroča alergija na cvetni prah dreves in trav. Zato ne preseneča, da so prav antihistaminiki, s katerimi blažimo znake in simptome senenega nahoda, med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili. Alergologinja asist. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik izpostavlja, da so antihistaminiki varna in učinkovita zdravila, z le malo neželenimi učinki. Kljub temu, se jih ne drži najboljši sloves. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

9 min

Po ocenah strokovnjakov kar od 20 do 30 odstotkov ljudi trpi za senenim nahodom, ki ga povzroča alergija na cvetni prah dreves in trav. Zato ne preseneča, da so prav antihistaminiki, s katerimi blažimo znake in simptome senenega nahoda, med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili. Alergologinja asist. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik izpostavlja, da so antihistaminiki varna in učinkovita zdravila, z le malo neželenimi učinki. Kljub temu, se jih ne drži najboljši sloves. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

Strah pred letenjem

26. 4. 2018

Med strahovi, ki nekaterim grenijo življenje, je tudi strah pred letenjem. Potne dlani, pospešeno dihanje, razbijanje v prsih, stiskanje v želodcu, občutek tesnobe in panike; kadar strah preraste v fobijo, se marsikdo letenju celo odpove. Toda terapevt medicinske hipnoze Mitja Perat z Inštituta za razvoj človeških virov nas pomirja, da je strah pred letenjem tista fobija, ki je najlažje obvladljiva in ozdravljiva. O tem, kako jo premagati, ali še bolje – obvladati, bo pojasnil v oddaji Ultrazvok. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Peter Miller/ Flickr, cc

10 min

Med strahovi, ki nekaterim grenijo življenje, je tudi strah pred letenjem. Potne dlani, pospešeno dihanje, razbijanje v prsih, stiskanje v želodcu, občutek tesnobe in panike; kadar strah preraste v fobijo, se marsikdo letenju celo odpove. Toda terapevt medicinske hipnoze Mitja Perat z Inštituta za razvoj človeških virov nas pomirja, da je strah pred letenjem tista fobija, ki je najlažje obvladljiva in ozdravljiva. O tem, kako jo premagati, ali še bolje – obvladati, bo pojasnil v oddaji Ultrazvok. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Peter Miller/ Flickr, cc

Še verjamemo v znanost?

19. 4. 2018

Ali ljudje še verjamemo v znanost? To vprašanje v zadnjem času tare vedno več zdravnikov in raziskovalcev. Zakaj in kako se med ljudmi širi nezaupanje v izsledke »uradne« medicine? Ali je znanost res nemočna proti psevdoznanstvenim trditvam? Ozrimo se samo na razprave o cepljenju, poglejmo, kako močno je zaupanje v nepreverjene metode zdravljenja ali spregovorimo o skepticizmu, ki se širi po svetovnem spletu. Kakšne so lahko posledice za naše zdravje? Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

11 min

Ali ljudje še verjamemo v znanost? To vprašanje v zadnjem času tare vedno več zdravnikov in raziskovalcev. Zakaj in kako se med ljudmi širi nezaupanje v izsledke »uradne« medicine? Ali je znanost res nemočna proti psevdoznanstvenim trditvam? Ozrimo se samo na razprave o cepljenju, poglejmo, kako močno je zaupanje v nepreverjene metode zdravljenja ali spregovorimo o skepticizmu, ki se širi po svetovnem spletu. Kakšne so lahko posledice za naše zdravje? Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

Preozka kožica - fimoza

12. 4. 2018

Pri večini novorojenčkov je ob rojstvu kožica penisa zraščena z glavico. Običajno je tako, saj se dokončno odlepi šele med drugim in šestim letom starosti. Lahko pa se zgodi, da je kožica penisa tudi kasneje še vedno preozka in je ni mogoče potegniti čez glavico. Urolog Robert Kordič s Pediatrične klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok predstavil operativni poseg in druge načine zdravljenja fimoze, kot težavo poimenujejo strokovnjaki. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

10 min

Pri večini novorojenčkov je ob rojstvu kožica penisa zraščena z glavico. Običajno je tako, saj se dokončno odlepi šele med drugim in šestim letom starosti. Lahko pa se zgodi, da je kožica penisa tudi kasneje še vedno preozka in je ni mogoče potegniti čez glavico. Urolog Robert Kordič s Pediatrične klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok predstavil operativni poseg in druge načine zdravljenja fimoze, kot težavo poimenujejo strokovnjaki. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

Kako preprečiti osteoporozni zlom medenice

5. 4. 2018

Zdravniki opozarjajo, da je v zadnjem obdobju vedno več zlomov medenice, ki so posledica osteoporoze. Za te zlome velja, da so še posebej neprijetni in zahtevni. Kako velik izziv za bolnike in zdravnike je osteoporozni zlom medenice, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil prof. dr. Radko Komadina iz Splošne bolnišnice Celje. V pogovoru z Iztokom Koncem bo specialist kirurg in travmatolog med drugim izpostavil, da je bistvo sodobnega zdravljenja osteoporoze prav preprečevanje zlomov kosti. Foto: wwwuppertal/ Flickr, cc

10 min

Zdravniki opozarjajo, da je v zadnjem obdobju vedno več zlomov medenice, ki so posledica osteoporoze. Za te zlome velja, da so še posebej neprijetni in zahtevni. Kako velik izziv za bolnike in zdravnike je osteoporozni zlom medenice, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil prof. dr. Radko Komadina iz Splošne bolnišnice Celje. V pogovoru z Iztokom Koncem bo specialist kirurg in travmatolog med drugim izpostavil, da je bistvo sodobnega zdravljenja osteoporoze prav preprečevanje zlomov kosti. Foto: wwwuppertal/ Flickr, cc

Kaj, če ženska pozabi vzeti kontracepcijsko tabletko?

29. 3. 2018

Zanesljiva zaščita je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Kontracepcijske tabletke omogočajo kar 99 odstotno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo. V tokratni oddaji Ultrazvok odgovarjamo na še nekatera pogosta vprašanja, ki zanimajo ženske in tudi moške. Do kdaj ženske lahko jemljejo tabletke? Kaj lahko ženska stori, če jo pozabi vzeti? Kdaj in kako do jutranje tabletke? Na vprašanja Iztoka Konca odgovarja dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – tretjič! Foto: Pixabay, cc

8 min

Zanesljiva zaščita je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Kontracepcijske tabletke omogočajo kar 99 odstotno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo. V tokratni oddaji Ultrazvok odgovarjamo na še nekatera pogosta vprašanja, ki zanimajo ženske in tudi moške. Do kdaj ženske lahko jemljejo tabletke? Kaj lahko ženska stori, če jo pozabi vzeti? Kdaj in kako do jutranje tabletke? Na vprašanja Iztoka Konca odgovarja dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – tretjič! Foto: Pixabay, cc

Antioksidanti - lovilci škodljivih prostih radikalov

22. 3. 2018

Prosti radikali, oksidativni stres, antioksidanti. Kdor se zanima za zdravo življenje in zdravje, je že zasledil te tri pojme – če ne drugje, pa v oglasnih sporočilih. Povezani so s srčno-žilnimi zapleti, revmatičnimi obolenji in rakom, ne nazadnje tudi s staranjem. Vendar od te naštete trojice nas le antioksidanti varujejo pred njimi. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o moči antioksidantov pogovarjal s prof. dr. Samom Kreftom s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Foto: Tracer Bullet/ Flickr, cc

9 min

Prosti radikali, oksidativni stres, antioksidanti. Kdor se zanima za zdravo življenje in zdravje, je že zasledil te tri pojme – če ne drugje, pa v oglasnih sporočilih. Povezani so s srčno-žilnimi zapleti, revmatičnimi obolenji in rakom, ne nazadnje tudi s staranjem. Vendar od te naštete trojice nas le antioksidanti varujejo pred njimi. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o moči antioksidantov pogovarjal s prof. dr. Samom Kreftom s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Foto: Tracer Bullet/ Flickr, cc

S kot stranski učinki kontracepcijskih tabletk

15. 3. 2018

Zanesljiva zaščita je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Med najzanesljivejše metode za preprečevanje nenačrtovane nosečnosti sodijo kontracepcijske tabletke. V prvi oddaji Ultrazvok o tabletkah smo odgovorili na vprašanje »Katere hormone vsebujejo in v kakšnih koncentracijah? «, tokrat pa smo pod drobnogled vzeli njihove stranske učinke. Prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana pravi, da so neželeni učinki kontracepcijskih tabletk manj pogosti, kot se zdi na prvi pogled. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – drugič! Foto: Bryancalabro/ WikimediaCommons, cc

10 min

Zanesljiva zaščita je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Med najzanesljivejše metode za preprečevanje nenačrtovane nosečnosti sodijo kontracepcijske tabletke. V prvi oddaji Ultrazvok o tabletkah smo odgovorili na vprašanje »Katere hormone vsebujejo in v kakšnih koncentracijah? «, tokrat pa smo pod drobnogled vzeli njihove stranske učinke. Prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana pravi, da so neželeni učinki kontracepcijskih tabletk manj pogosti, kot se zdi na prvi pogled. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – drugič! Foto: Bryancalabro/ WikimediaCommons, cc

Celice, ki obnovijo sklepni hrustanec

8. 3. 2018

Pred asist. dr. Janjo Zupan s Fakultete za farmacijo v Ljubljani ni lahka naloga. Išče namreč nove metode zdravljenja za bolezni, ki jih zdravniki zdaj še ne znajo pozdraviti. Raziskovalna skupina, v kateri je sodelovala, je odkrila posebne celice, ki so sposobne obnoviti sklepni hrustanec. Še več – te celice so sposobne celo tvoriti sklep na novo. To je dobra novica za ljudi, ki trpijo zaradi obrabe sklepov in nekaterih drugih degenerativnih obolenj kosti in mišic. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Z dr. Janjo Zupan se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Postbear eater of worlds/ Flickr, cc

9 min

Pred asist. dr. Janjo Zupan s Fakultete za farmacijo v Ljubljani ni lahka naloga. Išče namreč nove metode zdravljenja za bolezni, ki jih zdravniki zdaj še ne znajo pozdraviti. Raziskovalna skupina, v kateri je sodelovala, je odkrila posebne celice, ki so sposobne obnoviti sklepni hrustanec. Še več – te celice so sposobne celo tvoriti sklep na novo. To je dobra novica za ljudi, ki trpijo zaradi obrabe sklepov in nekaterih drugih degenerativnih obolenj kosti in mišic. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Z dr. Janjo Zupan se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Postbear eater of worlds/ Flickr, cc

Učinkovita kontracepcija z manj stranskimi učinki

1. 3. 2018

Zanesljiva zaščita pred neželeno nosečnostjo je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Med sredstvi, ki učinkovito preprečujejo zanositev, so na prvem mestu zagotovo kontracepcijske tabletke. Kakšne hormonske tabletke so na tržišču? Katere hormone vsebujejo in v kakšnih koncentracijah? Kako delujejo na žensko telo? Ali v času dojenja ženska res ne more zanositi? V oddaji Ultrazvok sprašuje Iztok Konc, odgovarja ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – prvič! Foto: Bepple/ Flickr, cc

9 min

Zanesljiva zaščita pred neželeno nosečnostjo je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Med sredstvi, ki učinkovito preprečujejo zanositev, so na prvem mestu zagotovo kontracepcijske tabletke. Kakšne hormonske tabletke so na tržišču? Katere hormone vsebujejo in v kakšnih koncentracijah? Kako delujejo na žensko telo? Ali v času dojenja ženska res ne more zanositi? V oddaji Ultrazvok sprašuje Iztok Konc, odgovarja ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – prvič! Foto: Bepple/ Flickr, cc