Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Spletna skupnost Zanke čez planke šteje nekaj več kot 300 članov, ki pa se srečujejo tudi živo. Pletejo, kvačkajo, štejejo zanke in izmenjujejo nasvete ter morebitne zagate pri ustvarjanju novih vzorcev. Nastajajo kape, šali, puloverji, rokavice pa tudi novi navdušenci nad omenjeno ročno spretnostjo, ki je vedno bolj priljubljena tudi pri mlajši generaciji.
Spletna skupnost Zanke čez planke šteje nekaj več kot 300 članov, ki pa se srečujejo tudi živo. Pletejo, kvačkajo, štejejo zanke in izmenjujejo nasvete ter morebitne zagate pri ustvarjanju novih vzorcev. Nastajajo kape, šali, puloverji, rokavice pa tudi novi navdušenci nad omenjeno ročno spretnostjo, ki je vedno bolj priljubljena tudi pri mlajši generaciji.
Danes gremo v ljubljanski mestni kino, to je Kinodvor, ki s filmom diha že več kot stoletje. Vodja tehničnega oddelka in kinooperater tam je Bojan Bajsič, naš tokratni sogovornik, ki to delo opravlja dobrih 20 let.
Danes gremo v ljubljanski mestni kino, to je Kinodvor, ki s filmom diha že več kot stoletje. Vodja tehničnega oddelka in kinooperater tam je Bojan Bajsič, naš tokratni sogovornik, ki to delo opravlja dobrih 20 let.
Prva senzorična deprivacijska komora ima letnico 1954. Zdravnik, nevroznanstvenik, psihiater, filozof John C. Lilly jo je razvil na podlagi poglobljene analize faktorjev, ki vplivajo na kvaliteto počitka in regeneracije. Sodobno različico, ki izgleda kot školjka, ima tudi Floating Island Ljubljana, kjer so za Petek brez pravila razložili koncept, potek in pomen t.i. umetnosti lebdenja ter izkušnjo breztežnosti s soljo nasičeni vodi. V popolni tišini, trdi temi in odsotnosti vseh dražljajev.
Prva senzorična deprivacijska komora ima letnico 1954. Zdravnik, nevroznanstvenik, psihiater, filozof John C. Lilly jo je razvil na podlagi poglobljene analize faktorjev, ki vplivajo na kvaliteto počitka in regeneracije. Sodobno različico, ki izgleda kot školjka, ima tudi Floating Island Ljubljana, kjer so za Petek brez pravila razložili koncept, potek in pomen t.i. umetnosti lebdenja ter izkušnjo breztežnosti s soljo nasičeni vodi. V popolni tišini, trdi temi in odsotnosti vseh dražljajev.
Ste prepričani, da v slaščičarni res diši sveže pečeno pecivo in čokolada ali pa je to le vonj parfuma, ki se preko nevidnih sistemov širi po prostoru? Prvo podjetje, ki je za povečanje prodaje uporabljajo aroma marketing je bil Starbucks leta 1971. 50 let pozneje po meri narejene dišave vohamo tudi v slovenskih hotelih, wellnesih in trgovskih centrih, včasih še fotografije kosilnice dišijo po sveže pokošeni travi. Sogovornika: Tanja Škof in Uroš Kozlina, ustanoviteljica in direktor podjetja Lumal, ki se že več kot 20 let ukvarja z aroma marketingom.
Ste prepričani, da v slaščičarni res diši sveže pečeno pecivo in čokolada ali pa je to le vonj parfuma, ki se preko nevidnih sistemov širi po prostoru? Prvo podjetje, ki je za povečanje prodaje uporabljajo aroma marketing je bil Starbucks leta 1971. 50 let pozneje po meri narejene dišave vohamo tudi v slovenskih hotelih, wellnesih in trgovskih centrih, včasih še fotografije kosilnice dišijo po sveže pokošeni travi. Sogovornika: Tanja Škof in Uroš Kozlina, ustanoviteljica in direktor podjetja Lumal, ki se že več kot 20 let ukvarja z aroma marketingom.
V mesecu požarne varnosti – v oktobru – so v Narodnem muzeju Slovenije izvedli vajo evakuacije v primeru požara, z namenom reševanja življenj in kulturne dediščine. Sodelovalo je več institucij, ključni besedi pri tem pa sta sodelovanje in sistem. V Petku brez pravila spregovorimo o pravilih (in sistemu) v primeru požara v omenjenem muzeju, zapletenem odpiranju vitrin in varnih točkah za dragocene arheološke predmete. Sogovornik: Gorazd Lemajič, vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije.
V mesecu požarne varnosti – v oktobru – so v Narodnem muzeju Slovenije izvedli vajo evakuacije v primeru požara, z namenom reševanja življenj in kulturne dediščine. Sodelovalo je več institucij, ključni besedi pri tem pa sta sodelovanje in sistem. V Petku brez pravila spregovorimo o pravilih (in sistemu) v primeru požara v omenjenem muzeju, zapletenem odpiranju vitrin in varnih točkah za dragocene arheološke predmete. Sogovornik: Gorazd Lemajič, vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije.
V zadnjih desetih letih je razvoj genetskih raziskav pridobil globalne značilnosti. Ne samo, da je DNK uporabna zadeva recimo v kriminologiji, zelo koristna je tudi v rodoslovju. Na podlagi vzorca svoje sline, ki ga pošljete izbranemu ponudniku, lahko svoj genski zapis primerjate z ostalimi, ki so v njihovi bazi. Tako si ustvarjate svoje družinsko drevo in recimo ugotovite, da ste v šolo hodili z bratrancem v šestem kolenu. Sogovornika: Vlasta Knapič in Uroš Ocepek, ki sodelujeta s Slovenskim rodoslovnim društvom. Celoten pogovor z Vlasto Knapič lahko poslušate na: https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutro/173251485/175083252
V zadnjih desetih letih je razvoj genetskih raziskav pridobil globalne značilnosti. Ne samo, da je DNK uporabna zadeva recimo v kriminologiji, zelo koristna je tudi v rodoslovju. Na podlagi vzorca svoje sline, ki ga pošljete izbranemu ponudniku, lahko svoj genski zapis primerjate z ostalimi, ki so v njihovi bazi. Tako si ustvarjate svoje družinsko drevo in recimo ugotovite, da ste v šolo hodili z bratrancem v šestem kolenu. Sogovornika: Vlasta Knapič in Uroš Ocepek, ki sodelujeta s Slovenskim rodoslovnim društvom. Celoten pogovor z Vlasto Knapič lahko poslušate na: https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutro/173251485/175083252
Kje končajo obleke, obutev in modni dodatki, ki jih odložimo v zabojnike za zbiranje tekstila? Na to osrednje vprašanje v oddaji Petek brez pravila odgovori Dejan Komparič iz družbe Humana. Kljub temu, da gre pri omenjeni dejavnosti za prepletanje humanitarnosti in ekologije pa v tovrstnih zabojnikih nemalokrat končajo izdelki, ki so neprimerni za ponovno uporabo. Kaj sme v zabojnike, kaj ne in kaj vse je že bilo v (ali ob) njih?
Kje končajo obleke, obutev in modni dodatki, ki jih odložimo v zabojnike za zbiranje tekstila? Na to osrednje vprašanje v oddaji Petek brez pravila odgovori Dejan Komparič iz družbe Humana. Kljub temu, da gre pri omenjeni dejavnosti za prepletanje humanitarnosti in ekologije pa v tovrstnih zabojnikih nemalokrat končajo izdelki, ki so neprimerni za ponovno uporabo. Kaj sme v zabojnike, kaj ne in kaj vse je že bilo v (ali ob) njih?
"Iščeva tiste, ki imajo problem." Tako pravita Jakob Raišp in Miha Kolmančič iz podjetja Silent disco Slovenia, ki organizirata drugačno obliko zabav s slušalkami. Te so ponekod v tujini množično obiskane.
"Iščeva tiste, ki imajo problem." Tako pravita Jakob Raišp in Miha Kolmančič iz podjetja Silent disco Slovenia, ki organizirata drugačno obliko zabav s slušalkami. Te so ponekod v tujini množično obiskane.
V luči Festivala stripa Tinta, ki te dni poteka v prestolnici se v Petku brez pravila pogovarjamo z enim izmed pobudnikov omenjenega festivala in tudi vzornim promotorjem tega verbalno-vizualnega medija. Ilustrator, prevajalec, založnik in filozof Izar Lunaček bo v etru Prvega pred sedmo. O tem, kako strip nastane, zakaj ni nujno, da je prisotno besedilo in kako strip uporabiti kot orodje za učenje tujih jezikov oziroma za vzgojno-izobraževalne namene.
V luči Festivala stripa Tinta, ki te dni poteka v prestolnici se v Petku brez pravila pogovarjamo z enim izmed pobudnikov omenjenega festivala in tudi vzornim promotorjem tega verbalno-vizualnega medija. Ilustrator, prevajalec, založnik in filozof Izar Lunaček bo v etru Prvega pred sedmo. O tem, kako strip nastane, zakaj ni nujno, da je prisotno besedilo in kako strip uporabiti kot orodje za učenje tujih jezikov oziroma za vzgojno-izobraževalne namene.
Prvi cilj v službenem okolju je, da smo delovno uspešni. V kolikšni meri pa stremimo tudi k temu, da se družimo in vzpostavimo prijateljske odnose? Če je služba tudi družba, smo sami tisti, ki moramo postaviti meje. Sogovornica: Suzana Kočevar Jamnik iz podjetja hrm one, ki se med drugim ukvarja z organizacijsko psihologijo.
Prvi cilj v službenem okolju je, da smo delovno uspešni. V kolikšni meri pa stremimo tudi k temu, da se družimo in vzpostavimo prijateljske odnose? Če je služba tudi družba, smo sami tisti, ki moramo postaviti meje. Sogovornica: Suzana Kočevar Jamnik iz podjetja hrm one, ki se med drugim ukvarja z organizacijsko psihologijo.
Ali lahko na procese staranja kakor koli vplivamo, jih upočasnimo? Ali lahko, namesto da se »samo« staramo, raje dolgo in vitalno živimo? O teh izrazih in vidikih neizogibnega procesa človekovega življenja tokrat v Petku brez pravila. Ali sploh obstaja pravilo, kdaj smo stari? Kako lahko biološka starost premaga kronološko? Milijon vprašanj za zasl. prof. dr. Branko Javornik,vodjo sekcije Vitalna dolgoživost v Gerontološkem društvu Slovenije.
Ali lahko na procese staranja kakor koli vplivamo, jih upočasnimo? Ali lahko, namesto da se »samo« staramo, raje dolgo in vitalno živimo? O teh izrazih in vidikih neizogibnega procesa človekovega življenja tokrat v Petku brez pravila. Ali sploh obstaja pravilo, kdaj smo stari? Kako lahko biološka starost premaga kronološko? Milijon vprašanj za zasl. prof. dr. Branko Javornik,vodjo sekcije Vitalna dolgoživost v Gerontološkem društvu Slovenije.
Slovenci smo plesni narod. V mnogih zvrsteh sodimo v sam vrh. In celo kavbojski ples v vrsti ni izjema. Okrog 2000 Slovencev obiskuje različne tečaje tovrstnih skupin pri nas, tako začetne kot nadaljevalne, in tudi na tekmovanjih so zelo uspešni.
Slovenci smo plesni narod. V mnogih zvrsteh sodimo v sam vrh. In celo kavbojski ples v vrsti ni izjema. Okrog 2000 Slovencev obiskuje različne tečaje tovrstnih skupin pri nas, tako začetne kot nadaljevalne, in tudi na tekmovanjih so zelo uspešni.
V nedeljo bodo v Šentvidu pri Stični pripravili Štrudeljfest, zato se bomo peke te sladice, klasičnega jabolčnega zavtka lotili tudi na radiu. Seveda s pomočjo izkušene gospodinje: Renate Čebular, predsednice Društva podeželskih žena Ivanjščice.
V nedeljo bodo v Šentvidu pri Stični pripravili Štrudeljfest, zato se bomo peke te sladice, klasičnega jabolčnega zavtka lotili tudi na radiu. Seveda s pomočjo izkušene gospodinje: Renate Čebular, predsednice Društva podeželskih žena Ivanjščice.
Za nova znanja ni nikoli prepozno, tudi za kombinacijo tradicionalnih ročnih spretnosti in modernih tehnologij ne. Center Rog v Ljubljani ima devet proizvodnih laboratorijev: lesarski, kovinarski, kuharski, keramičarsko-steklarski, tekstilni, za nakit, zeleni laboratorij in fablab. V vsakem so na voljo delavnice, tečaji in usposabljanja. Uporabniki lahko ob predhodnem znanju industrijske stroje uporabljajo tudi samostojno.
Za nova znanja ni nikoli prepozno, tudi za kombinacijo tradicionalnih ročnih spretnosti in modernih tehnologij ne. Center Rog v Ljubljani ima devet proizvodnih laboratorijev: lesarski, kovinarski, kuharski, keramičarsko-steklarski, tekstilni, za nakit, zeleni laboratorij in fablab. V vsakem so na voljo delavnice, tečaji in usposabljanja. Uporabniki lahko ob predhodnem znanju industrijske stroje uporabljajo tudi samostojno.
Ta konec tedna se v Kranjski Gori urijo mladi novinarji, ki se učijo, kako delati radio. Novinarske delavnice sicer potekajo med šolskim letom (po šolah), a tudi poleti Program za mlade ne počiva. Med počitnicami obiskujejo tabore in letovanja, kjer starejše osnovnošolce seznanijo z radijskim delom, snemanjem ter montažo prispevkov. Pa tudi z rdečo lučko, ki pomeni oddajanje v živo. V živo o tem v Petku brez pravila.
Ta konec tedna se v Kranjski Gori urijo mladi novinarji, ki se učijo, kako delati radio. Novinarske delavnice sicer potekajo med šolskim letom (po šolah), a tudi poleti Program za mlade ne počiva. Med počitnicami obiskujejo tabore in letovanja, kjer starejše osnovnošolce seznanijo z radijskim delom, snemanjem ter montažo prispevkov. Pa tudi z rdečo lučko, ki pomeni oddajanje v živo. V živo o tem v Petku brez pravila.
V oddaji Petek brez pravila imamo tokrat veliko vprašanj. In sicer glede ponudbe ter iskanja letalskih kart. Ali drži, da so letalske karte najcenejše ob torkih? Kateri dejavniki vplivajo na ceno, kje je najbolje iskati in tudi, kakšna je slovenska preračunljivost v kontekstu "kupim cenejšo letalsko karto, a z relativno oddaljenega letališča in ob neugodnih urah"? Petek brez pravila gosti sogovornika spletnega bloga Izlet na dlani, Sama Miholiča.
V oddaji Petek brez pravila imamo tokrat veliko vprašanj. In sicer glede ponudbe ter iskanja letalskih kart. Ali drži, da so letalske karte najcenejše ob torkih? Kateri dejavniki vplivajo na ceno, kje je najbolje iskati in tudi, kakšna je slovenska preračunljivost v kontekstu "kupim cenejšo letalsko karto, a z relativno oddaljenega letališča in ob neugodnih urah"? Petek brez pravila gosti sogovornika spletnega bloga Izlet na dlani, Sama Miholiča.
Ste kdaj razmišljali, da bi za generalno čiščenje vašega doma nekoga najeli? Kako se čiščenja kopalnic, kuhinje ali oken in neugodnih žaluzij lotijo strokovnjaki? Povpraševanja po tovrstnih storitvah je menda veliko, vsako leto več. To bo povedala Anja Pavrič, ki ima Čistilni servis Pepelka zdaj že deseto leto.
Ste kdaj razmišljali, da bi za generalno čiščenje vašega doma nekoga najeli? Kako se čiščenja kopalnic, kuhinje ali oken in neugodnih žaluzij lotijo strokovnjaki? Povpraševanja po tovrstnih storitvah je menda veliko, vsako leto več. To bo povedala Anja Pavrič, ki ima Čistilni servis Pepelka zdaj že deseto leto.
Na Tržaški cesti v Ljubljani se s pasjo vročino spopadajo zelo učinkovito. Od aprila tam deluje t.i. avtomatizirana pasja baza v Sloveniji ali povedano drugače samopostrežna "pasjepralnica". Idejo sta realizirala Tanja Artnak in Uroš Seničar, ki v oddaji Petek brez pravila razložita delovanje pasje pralnice, ki marsikomu nudi odlično alternativo tuširanja in friziranja kosmatinca v domačem okolju. Dlake, zamašeni odtoki in vsesplošni mokri kaos v Pes-o-per niso problem. Pa še pasje priboljške imajo.
Na Tržaški cesti v Ljubljani se s pasjo vročino spopadajo zelo učinkovito. Od aprila tam deluje t.i. avtomatizirana pasja baza v Sloveniji ali povedano drugače samopostrežna "pasjepralnica". Idejo sta realizirala Tanja Artnak in Uroš Seničar, ki v oddaji Petek brez pravila razložita delovanje pasje pralnice, ki marsikomu nudi odlično alternativo tuširanja in friziranja kosmatinca v domačem okolju. Dlake, zamašeni odtoki in vsesplošni mokri kaos v Pes-o-per niso problem. Pa še pasje priboljške imajo.
V Sloveniji imamo 14 visokogorskih jezer. Vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, zato kopanje v njih ni dovoljeno. Kljub vsemu pa se nekajkrat na leto najdejo posamezniki ali skupine, ki to pravilo ignorirajo. Denimo v Črnem jezeru, najtoplejšem izmed Sedmerih jezer. Kakšni so razlogi za to? Bolj kot nevednost verjetno ignoranca, pravi Sašo Hrovat, vodja Naravovarstveno nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku. Na vprašanje, zakaj so tovrstna dejanja lahko težava z vidika biotske pestrosti, pa odgovarja Tanja Menegalija z Oddelka za varstvo narave v parku.
V Sloveniji imamo 14 visokogorskih jezer. Vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, zato kopanje v njih ni dovoljeno. Kljub vsemu pa se nekajkrat na leto najdejo posamezniki ali skupine, ki to pravilo ignorirajo. Denimo v Črnem jezeru, najtoplejšem izmed Sedmerih jezer. Kakšni so razlogi za to? Bolj kot nevednost verjetno ignoranca, pravi Sašo Hrovat, vodja Naravovarstveno nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku. Na vprašanje, zakaj so tovrstna dejanja lahko težava z vidika biotske pestrosti, pa odgovarja Tanja Menegalija z Oddelka za varstvo narave v parku.
Pandemija covida in oddaljenost prizorišč sta Olimpijski komite Slovenije na prejšnjih igrah v Tokiu in Pekingu odvrnili od vzpostavitve Slovenske hiše na prizorišču. Drugačno vzdušje bo v Parizu, kjer bo stičišče dogajanja v parku ob reki Seni. In tam bo tudi olimpijski studio Radia Slovenija. Priprava živega programa, neposredni prenosi tekmovanj, priprava prispevkov in poročil za informativne oddaje, reportaže tudi o obolimpijskem pariškem dogajanju- vse to čaka naše radijce. Kako bo olimpijska odprava Radia Slovenija pokrivala veliko število prizorišč in tekmovališč, ob zelo zgoščenem urniku?
Pandemija covida in oddaljenost prizorišč sta Olimpijski komite Slovenije na prejšnjih igrah v Tokiu in Pekingu odvrnili od vzpostavitve Slovenske hiše na prizorišču. Drugačno vzdušje bo v Parizu, kjer bo stičišče dogajanja v parku ob reki Seni. In tam bo tudi olimpijski studio Radia Slovenija. Priprava živega programa, neposredni prenosi tekmovanj, priprava prispevkov in poročil za informativne oddaje, reportaže tudi o obolimpijskem pariškem dogajanju- vse to čaka naše radijce. Kako bo olimpijska odprava Radia Slovenija pokrivala veliko število prizorišč in tekmovališč, ob zelo zgoščenem urniku?
Alešu Povšetu iz Šmartnega ob Paki se je pri 14 letih življenje povsem spremenilo po razposajenem skoku na glavo v reko Savinjo, danes pa je med drugim najbolj aktiven ravno v vodi, in sicer v potapljanju invalidov. Kako mu je voda hkrati vzela in nato dala svobodo?
Alešu Povšetu iz Šmartnega ob Paki se je pri 14 letih življenje povsem spremenilo po razposajenem skoku na glavo v reko Savinjo, danes pa je med drugim najbolj aktiven ravno v vodi, in sicer v potapljanju invalidov. Kako mu je voda hkrati vzela in nato dala svobodo?
12. julij je pomemben ali pa vsaj zanimiv datum v zgodovini britanske in svetovne popularne glasbe. Dva dogodka, dva prvenca dveh glasbenih zasedb, ki ju pozna ali pa je vsaj slišal zanju skoraj sleherni Zemljan. Skupina The Quarrymen je 12. julija 1958 posnela svojo prvo skladbo In Spite of All the Danger. Zdajle je verjetno marsikdo privzdignil obrvi in se sprašuje, kje je globalna prepoznavnost ... Štiri leta pozneje, 12. julija 1962, The Rolling Stones prvič javno nastopijo, in sicer v znamenitem klubu Marquee v londonskem Sohu. Ali so The Beatles in The Rolling stones na novo spisali, postavili pravila popularne glasbe?
12. julij je pomemben ali pa vsaj zanimiv datum v zgodovini britanske in svetovne popularne glasbe. Dva dogodka, dva prvenca dveh glasbenih zasedb, ki ju pozna ali pa je vsaj slišal zanju skoraj sleherni Zemljan. Skupina The Quarrymen je 12. julija 1958 posnela svojo prvo skladbo In Spite of All the Danger. Zdajle je verjetno marsikdo privzdignil obrvi in se sprašuje, kje je globalna prepoznavnost ... Štiri leta pozneje, 12. julija 1962, The Rolling Stones prvič javno nastopijo, in sicer v znamenitem klubu Marquee v londonskem Sohu. Ali so The Beatles in The Rolling stones na novo spisali, postavili pravila popularne glasbe?
Samo en voznik/voznica je lahko težava, če se ne drži prometnih pravil. V primeru prometnih zastojev je ključna vzpostavitev reševalnega pasu. Pa ne samo v primeru prometne nesreče, reševalni pas je nujen za pretok intervencijskih vozil. V zadnjih letih je opazen napredek v prometni kulturi, pravi Anže Albreht, ustanovitelj Zavoda Reševalni pas, a poudarja, da je prostora za izboljšave – predvsem na področju nadzora in sankcij – še veliko. Gosti ga Petek brez pravila.
Samo en voznik/voznica je lahko težava, če se ne drži prometnih pravil. V primeru prometnih zastojev je ključna vzpostavitev reševalnega pasu. Pa ne samo v primeru prometne nesreče, reševalni pas je nujen za pretok intervencijskih vozil. V zadnjih letih je opazen napredek v prometni kulturi, pravi Anže Albreht, ustanovitelj Zavoda Reševalni pas, a poudarja, da je prostora za izboljšave – predvsem na področju nadzora in sankcij – še veliko. Gosti ga Petek brez pravila.
Kako kupovati kopalke, da v kabinah za preoblačenje ne bo nič zmotilo našega nakupovalnega zagona? Svetuje Barbara Bohinc, lastnica trgovine Saba v Ljubljani, ki se s prodajo spodnjega perila in kopalk ukvarja že 33 let.
Kako kupovati kopalke, da v kabinah za preoblačenje ne bo nič zmotilo našega nakupovalnega zagona? Svetuje Barbara Bohinc, lastnica trgovine Saba v Ljubljani, ki se s prodajo spodnjega perila in kopalk ukvarja že 33 let.
Na prvi poletni dan se v Petku brez pravila pogovarjamo o UVA in UVB sevanju. Katero prehaja globje v kožo, katero prehaja tudi skozi vodno površino in katero dejansko povzroča opekline? Klara Eva Kukovičič se je pogovarjala z dermatologom dr. Borutom Žgavcem, v etru pa sta oddajo realizirala Igor Velše in Darja Pograjc.
Na prvi poletni dan se v Petku brez pravila pogovarjamo o UVA in UVB sevanju. Katero prehaja globje v kožo, katero prehaja tudi skozi vodno površino in katero dejansko povzroča opekline? Klara Eva Kukovičič se je pogovarjala z dermatologom dr. Borutom Žgavcem, v etru pa sta oddajo realizirala Igor Velše in Darja Pograjc.
Da bo navijanje na evropskem nogometnem prvenstvu v Nemčiji uigrano, bodo poskrbeli Združeni navijači Slovenije, ki to na tekmah slovenske reprezentance počnejo zdaj dobri dve leti. Obvezna oprema: dobre glasilke.
Da bo navijanje na evropskem nogometnem prvenstvu v Nemčiji uigrano, bodo poskrbeli Združeni navijači Slovenije, ki to na tekmah slovenske reprezentance počnejo zdaj dobri dve leti. Obvezna oprema: dobre glasilke.
Kdo je Pravko? Pravko je program umetne inteligence, ki razume, poišče, odgovori in usmeri tistega, ki mu zastavi birokratsko vprašanje. Pozna celotno slovensko zakonodajo, vedno črpa iz uradnih virov in odgovor ponudi v nekaj sekundah. A kot poudarja njegov avtor Gal Giacomelli, ima Pravko tudi omejitve. Predstavimo ga v oddaji Petek brez pravila.
Kdo je Pravko? Pravko je program umetne inteligence, ki razume, poišče, odgovori in usmeri tistega, ki mu zastavi birokratsko vprašanje. Pozna celotno slovensko zakonodajo, vedno črpa iz uradnih virov in odgovor ponudi v nekaj sekundah. A kot poudarja njegov avtor Gal Giacomelli, ima Pravko tudi omejitve. Predstavimo ga v oddaji Petek brez pravila.
Smo v Tednu gozdov, ko različne organizacije, ki skrbijo za slovenske gozdove, pripravijo dogodke za predstavitev pomena gozda in gozdarstva širši javnosti. V Petku brez pravila pred sedmo se bomo v gozd za nekaj dni odpravili z le osnovno opremo: nahrbtnikom, nožem, nekaj litri vode in spalno vrečo. Kolikokrat mislite, da bi se vprašali, kaj mi je tega bilo treba? Sogovornik: Žiga Ogorelec, eden od članov ekipe v Zavodu gozdovništvo.
Smo v Tednu gozdov, ko različne organizacije, ki skrbijo za slovenske gozdove, pripravijo dogodke za predstavitev pomena gozda in gozdarstva širši javnosti. V Petku brez pravila pred sedmo se bomo v gozd za nekaj dni odpravili z le osnovno opremo: nahrbtnikom, nožem, nekaj litri vode in spalno vrečo. Kolikokrat mislite, da bi se vprašali, kaj mi je tega bilo treba? Sogovornik: Žiga Ogorelec, eden od članov ekipe v Zavodu gozdovništvo.
»Raziskave zadnjih nekaj desetletij so pokazale, da gre za izreden psihološki konstrukt, ki blagodejno in pozitivno vpliva na posameznikovo počutje«. Gre za citat iz revije Pan!ka Društva študentov psihologije Slovenije, ko so pisali o konceptu nostalgije. Morda stavek pojasni, zakaj pogosto naletimo na nostalgične dogodke, sejme, akcije pa tudi muzejske razstave. Eno izmed takšnih so do nedavnega razstavljali v ormoški enoti Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Za Petek brez pravila smo se pogovarjali z avtorico razstave »Kar šteje, obuja spomine, Slovenija/Ormož od sedemdesetih let preteklega stoletja do danes«, Manico Hartman.
»Raziskave zadnjih nekaj desetletij so pokazale, da gre za izreden psihološki konstrukt, ki blagodejno in pozitivno vpliva na posameznikovo počutje«. Gre za citat iz revije Pan!ka Društva študentov psihologije Slovenije, ko so pisali o konceptu nostalgije. Morda stavek pojasni, zakaj pogosto naletimo na nostalgične dogodke, sejme, akcije pa tudi muzejske razstave. Eno izmed takšnih so do nedavnega razstavljali v ormoški enoti Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Za Petek brez pravila smo se pogovarjali z avtorico razstave »Kar šteje, obuja spomine, Slovenija/Ormož od sedemdesetih let preteklega stoletja do danes«, Manico Hartman.
Katere barve mi pristajajo ter kako jih pri oblačilih in dodatkih med seboj uskladiti? Odgovore na to pozna Jerneja Agić, svetovalka za osebni in poslovni videz iz Obleci.se. Cilj je skladen oblačilni videz, ki upošteva našo naravno barvitost, torej barvo kože, oči in las. Lahko torej po teh pravilih vsi nosimo rdečo barvo? Vsekakor, vendar odvisno od njene svetlosti in intenzivnosti.
Katere barve mi pristajajo ter kako jih pri oblačilih in dodatkih med seboj uskladiti? Odgovore na to pozna Jerneja Agić, svetovalka za osebni in poslovni videz iz Obleci.se. Cilj je skladen oblačilni videz, ki upošteva našo naravno barvitost, torej barvo kože, oči in las. Lahko torej po teh pravilih vsi nosimo rdečo barvo? Vsekakor, vendar odvisno od njene svetlosti in intenzivnosti.
Sprotno učenje, izpiski, vizualni oporniki, glasno ponavljanje, mnemotehnike ... Vse to so načini, kako si olajšamo učenje. Verjetno dlje, kot smo v nekem procesu izobraževanja, tem bolje se znamo učiti. Sogovornik: Blaž Povše, magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike v Centru Motus.
Sprotno učenje, izpiski, vizualni oporniki, glasno ponavljanje, mnemotehnike ... Vse to so načini, kako si olajšamo učenje. Verjetno dlje, kot smo v nekem procesu izobraževanja, tem bolje se znamo učiti. Sogovornik: Blaž Povše, magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike v Centru Motus.
Teletekst bo 7. maja obeležil 40 let. Leta 1984 je napovedal prihajajočo informacijsko revolucijo, a danes kljub množici sodobnih komunikacijskih kanalov med slovenskimi gledalci še vedno ostaja priljubljen način iskanja informacij in spremljanja novic. O vlogi, pomenu in nastajanju se mu posvetimo tudi v Petku brez pravila.
Teletekst bo 7. maja obeležil 40 let. Leta 1984 je napovedal prihajajočo informacijsko revolucijo, a danes kljub množici sodobnih komunikacijskih kanalov med slovenskimi gledalci še vedno ostaja priljubljen način iskanja informacij in spremljanja novic. O vlogi, pomenu in nastajanju se mu posvetimo tudi v Petku brez pravila.
Delovni dan mestnih redarjev se začne z jutranjim sestankom, ko vodja razdeli delovne naloge in zadolžitve tekočega dne oziroma določi prioritetne naloge za posamezne patrulje. S sogovornikom vodjo izmene na ljubljanskem Mestnem redarstvu Rokom Koširjem smo se med vožnjo po ljubljanskih ulicah osredotočili na mirujoči promet. Na prvi avtomobil, ki je bil parkiran na pločniku, nismo dolgo čakali.
Delovni dan mestnih redarjev se začne z jutranjim sestankom, ko vodja razdeli delovne naloge in zadolžitve tekočega dne oziroma določi prioritetne naloge za posamezne patrulje. S sogovornikom vodjo izmene na ljubljanskem Mestnem redarstvu Rokom Koširjem smo se med vožnjo po ljubljanskih ulicah osredotočili na mirujoči promet. Na prvi avtomobil, ki je bil parkiran na pločniku, nismo dolgo čakali.
Banane so četrto najpomembnejše živilo na svetu – takoj za rižem, pšenico in koruzo. Ustvarijo kar 6 milijard evrov izvozne vrednosti in do 22 milijard evrov maloprodajne vrednosti. Gre za drevesu podobno zelišče, ki zraste do 15 metrov v višino, banan je okoli 1000 vrst, a večinoma konzumiramo le eno. So odličen vir vlaknin, kalija, vitamina C in vitamina B6, se pa za bananami skriva tudi vidik, ki je pogosto spregledan. V ospredje Petka brez pravila postavljamo pot banane do naše mize.
Banane so četrto najpomembnejše živilo na svetu – takoj za rižem, pšenico in koruzo. Ustvarijo kar 6 milijard evrov izvozne vrednosti in do 22 milijard evrov maloprodajne vrednosti. Gre za drevesu podobno zelišče, ki zraste do 15 metrov v višino, banan je okoli 1000 vrst, a večinoma konzumiramo le eno. So odličen vir vlaknin, kalija, vitamina C in vitamina B6, se pa za bananami skriva tudi vidik, ki je pogosto spregledan. V ospredje Petka brez pravila postavljamo pot banane do naše mize.
Združenje turističnih kmetij Slovenije prvič prireja projekt Teden turističnih kmetij, s katerim želijo okrepiti promocijo turizma na kmetijah in vsega, kar tak zeleni turizem ponuja. Projektu se je pridružilo 30 kmetij, ki do 21. aprila prirejajo vodene oglede kmetij in starih obrti, vodijo kulinarične delavnice in degustacije ter vabijo na aktivno preživljanje časa v naravi.
Združenje turističnih kmetij Slovenije prvič prireja projekt Teden turističnih kmetij, s katerim želijo okrepiti promocijo turizma na kmetijah in vsega, kar tak zeleni turizem ponuja. Projektu se je pridružilo 30 kmetij, ki do 21. aprila prirejajo vodene oglede kmetij in starih obrti, vodijo kulinarične delavnice in degustacije ter vabijo na aktivno preživljanje časa v naravi.
Študije o zelenih stenah kažejo, da ima njihova prisotnost pozitivne učinke na kakovost bivanja, da v prostoru znižujejo raven ogljikovega dioksida in na delovnem mestu povečujejo produktivnost ter izboljšujejo počutje ljudi. Petek brez pravila s Sandro Pirš, lastnico podjetja IKO9 raziskuje koncept dekorativnega mahu, ki ne potrebuje nege in vzdrževanja, potrebuje le steno.
Študije o zelenih stenah kažejo, da ima njihova prisotnost pozitivne učinke na kakovost bivanja, da v prostoru znižujejo raven ogljikovega dioksida in na delovnem mestu povečujejo produktivnost ter izboljšujejo počutje ljudi. Petek brez pravila s Sandro Pirš, lastnico podjetja IKO9 raziskuje koncept dekorativnega mahu, ki ne potrebuje nege in vzdrževanja, potrebuje le steno.
Ste vedeli, da imamo tudi v Sloveniji čisto pravo morsko deklico z licenco? Gre namreč za resno, zahtevno obliko prostega potapljanja z monoplavutjo, ki pa ima vendarle kanček umetniškega pridiha. Na eni strani gre torej za prosto potapljanje in na drugi za nekakšen ples in izvajanje raznih trikov pod vodo. Sogovornica: Barbara Petek oziroma morska deklica Arabella – prva z licenco pri nas.
Ste vedeli, da imamo tudi v Sloveniji čisto pravo morsko deklico z licenco? Gre namreč za resno, zahtevno obliko prostega potapljanja z monoplavutjo, ki pa ima vendarle kanček umetniškega pridiha. Na eni strani gre torej za prosto potapljanje in na drugi za nekakšen ples in izvajanje raznih trikov pod vodo. Sogovornica: Barbara Petek oziroma morska deklica Arabella – prva z licenco pri nas.
Kulinarične tržnice, takšne, kot je tudi ljubljanska Odprta kuhna, so za obiskovalce vabljive. Sprehod med številnimi obloženimi stojnicami včasih predstavlja kar izziv, kaj izbrati za malico ali kosilo. Še večji izziv pa so ostanki vnaprej pripravljene hrane. Pri Jezeršek gostinstvu so lani zato prvič uporabili testni model napovedovanja prodaje šmorna, ki deluje ob pomoči umetne inteligence. Ta je vnaprej napovedal, koliko porcij šmorna bodo na določeni dan prodali, in količina zavržene hrane se je občutno zmanjšala. Uporabili ga bodo tudi letos, nato pa bi radi model vključili tudi na področje zahtevnejših catering dogodkov.
Kulinarične tržnice, takšne, kot je tudi ljubljanska Odprta kuhna, so za obiskovalce vabljive. Sprehod med številnimi obloženimi stojnicami včasih predstavlja kar izziv, kaj izbrati za malico ali kosilo. Še večji izziv pa so ostanki vnaprej pripravljene hrane. Pri Jezeršek gostinstvu so lani zato prvič uporabili testni model napovedovanja prodaje šmorna, ki deluje ob pomoči umetne inteligence. Ta je vnaprej napovedal, koliko porcij šmorna bodo na določeni dan prodali, in količina zavržene hrane se je občutno zmanjšala. Uporabili ga bodo tudi letos, nato pa bi radi model vključili tudi na področje zahtevnejših catering dogodkov.
K9 je mednarodno združenje, ki deluje tudi v Sloveniji. Njihovo poslanstvo je predvsem iskanje pogrešanih/pobeglih živali s t. i. tehniko "trailing". Poleg komunikacije, ki jo imata vodnik in pes, je ključno tudi obvladanje usmeritve vonja. Kako poteka šolanje, kako iskanje in zakaj prisotnost lastnikov izgubljene živali v iskalnih akcijah ni zaželena? Sogovornica v Petku brez pravila je vodja slovenskega K9 Sabina Piber s svojimi tremi psičkami: Ulo, Chilli in Yotto.
K9 je mednarodno združenje, ki deluje tudi v Sloveniji. Njihovo poslanstvo je predvsem iskanje pogrešanih/pobeglih živali s t. i. tehniko "trailing". Poleg komunikacije, ki jo imata vodnik in pes, je ključno tudi obvladanje usmeritve vonja. Kako poteka šolanje, kako iskanje in zakaj prisotnost lastnikov izgubljene živali v iskalnih akcijah ni zaželena? Sogovornica v Petku brez pravila je vodja slovenskega K9 Sabina Piber s svojimi tremi psičkami: Ulo, Chilli in Yotto.
Julij Bučar z Jesenic se kratkočasi s pisanjem kratkih zgodb, v katerih se vse besede začnejo na črko P. Besedilo, katerega vse besede se začnejo na isto črko, je tako imenovani tavtogram.
Julij Bučar z Jesenic se kratkočasi s pisanjem kratkih zgodb, v katerih se vse besede začnejo na črko P. Besedilo, katerega vse besede se začnejo na isto črko, je tako imenovani tavtogram.
Na svetovni dan komplimetov v Petku brez pravila ugotavljamo, če smo Slovenci res slabi pri dajanju in sprejemanju pohval. Socialna psihologinja prof. Metka Kuhar pravi, da je neugoden občutek pri prejemanju pohvale lahko posledica slabe samopodobe, vzgoje in časa, v katerem smo odrasli. Pomembno je, da se naučimo vrednotiti sebe in druge in da dajemo pozitivne povratne informacije, saj slednje prispevajo tudi k boljšim odnosom v družbi.
Na svetovni dan komplimetov v Petku brez pravila ugotavljamo, če smo Slovenci res slabi pri dajanju in sprejemanju pohval. Socialna psihologinja prof. Metka Kuhar pravi, da je neugoden občutek pri prejemanju pohvale lahko posledica slabe samopodobe, vzgoje in časa, v katerem smo odrasli. Pomembno je, da se naučimo vrednotiti sebe in druge in da dajemo pozitivne povratne informacije, saj slednje prispevajo tudi k boljšim odnosom v družbi.
Kratka kava, dolga kava, kava z mlekom, kapučino, kakav, čaj … To je standardna ponudba na samopostrežnih avtomatih s toplimi napitki v srednje velikih ali večjih ustanovah in podjetjih. Kaj se skriva v njihovi notranjosti?
Kratka kava, dolga kava, kava z mlekom, kapučino, kakav, čaj … To je standardna ponudba na samopostrežnih avtomatih s toplimi napitki v srednje velikih ali večjih ustanovah in podjetjih. Kaj se skriva v njihovi notranjosti?
LISA – Ljubljana International Swing Academy. Svingovski dogodek, kjer se bo plesalo od petka do nedelje. Glasbeni ritmi prve polovice 20. stoletja, stilske oprave, ki jim danes rečemo vintage ali retro, ter ples, ki slavi odprtost, živahnost in veliko improvizacije. Sving (in omenjeni festival) nam v Petku brez pravila predstavlja Aleš Kolar iz Plesne šole Vintage Swing.
LISA – Ljubljana International Swing Academy. Svingovski dogodek, kjer se bo plesalo od petka do nedelje. Glasbeni ritmi prve polovice 20. stoletja, stilske oprave, ki jim danes rečemo vintage ali retro, ter ples, ki slavi odprtost, živahnost in veliko improvizacije. Sving (in omenjeni festival) nam v Petku brez pravila predstavlja Aleš Kolar iz Plesne šole Vintage Swing.
Danes se v eter Prvega programa vrača Radio Ga Ga z novim malenkost spremenjenim naslovom in drugačnim formatom. Ostaja improvizacijsko nastavljanje ogledala družbi in politiki utečene Ga Ga ekipe, pridružuje pa se scenarist Igor Bračič. Kakšna bo njegova vloga?
Danes se v eter Prvega programa vrača Radio Ga Ga z novim malenkost spremenjenim naslovom in drugačnim formatom. Ostaja improvizacijsko nastavljanje ogledala družbi in politiki utečene Ga Ga ekipe, pridružuje pa se scenarist Igor Bračič. Kakšna bo njegova vloga?
Projekt Prvič bo v obliki televizijske dokumentarne serije, radijske oddaje, podkasta in izobraževalnih člankov ponudil intimen vpogled v vse, kar je povezano z odraščanjem, puberteto, intimnostjo in spolnostjo mladih. O prvi ljubezenski bolečini, prvih pogovorih o spolnosti, prvem ljubezenskem in spolnem odnosu, prvem iskanju intimnosti na spletu, prvem doživljanju spolne usmerjenosti ... Brez tabujev, pravil in obsojanj. Kje mladi sicer danes iščejo podobne vsebine?
Projekt Prvič bo v obliki televizijske dokumentarne serije, radijske oddaje, podkasta in izobraževalnih člankov ponudil intimen vpogled v vse, kar je povezano z odraščanjem, puberteto, intimnostjo in spolnostjo mladih. O prvi ljubezenski bolečini, prvih pogovorih o spolnosti, prvem ljubezenskem in spolnem odnosu, prvem iskanju intimnosti na spletu, prvem doživljanju spolne usmerjenosti ... Brez tabujev, pravil in obsojanj. Kje mladi sicer danes iščejo podobne vsebine?
V Črni na Koroškem se bodo ta konec tedna zbrali številni recimo jim graditelji iz vse Slovenije, ki bodo gradili različne snežne skulpture v čast Kralju Matjažu. Kakšno orodje je dovoljeno in kdo pripravi načrte? Sogovornik: Vid Pajer iz Študentske delovne brigade.
V Črni na Koroškem se bodo ta konec tedna zbrali številni recimo jim graditelji iz vse Slovenije, ki bodo gradili različne snežne skulpture v čast Kralju Matjažu. Kakšno orodje je dovoljeno in kdo pripravi načrte? Sogovornik: Vid Pajer iz Študentske delovne brigade.
Kako bi vrteli obroč okrog svojega telesa, če bi ga zdajle dobili v roke? Govorimo o tako imenovanem hulahupu. Nazadnje ste ga morda imeli v rokah še kot otroci. Po vsej verjetnosti bi večina vsaj poskusila z vrtenjem tako, da bi zavrtela obroč okrog trupa in intenzivno premikala boke naprej nazaj, roke bi verjetno nervozno migale po zraku. Kaj bi na to rekla inštruktorica hulahupanja?
Kako bi vrteli obroč okrog svojega telesa, če bi ga zdajle dobili v roke? Govorimo o tako imenovanem hulahupu. Nazadnje ste ga morda imeli v rokah še kot otroci. Po vsej verjetnosti bi večina vsaj poskusila z vrtenjem tako, da bi zavrtela obroč okrog trupa in intenzivno premikala boke naprej nazaj, roke bi verjetno nervozno migale po zraku. Kaj bi na to rekla inštruktorica hulahupanja?
Tomaž Kosec se je pred leti preselil iz Ljubljane na Rakitno. V hiši, ob gozdu, je začel izdelovati ptičje krmilnice, ki z leti postajajo prave umetnine oziroma razkošne ptičje vile. Unikatni ročni izdelki so bili razstavljeni v Botaničnem vrtu v Ljubljani, čez leto jih izdela okoli petnajst. O njih je spregovoril v Petku brez pravila.
Tomaž Kosec se je pred leti preselil iz Ljubljane na Rakitno. V hiši, ob gozdu, je začel izdelovati ptičje krmilnice, ki z leti postajajo prave umetnine oziroma razkošne ptičje vile. Unikatni ročni izdelki so bili razstavljeni v Botaničnem vrtu v Ljubljani, čez leto jih izdela okoli petnajst. O njih je spregovoril v Petku brez pravila.
Kako je, ko na obisk pridejo koledniki? Pričakujte večglasno petje z dobrimi željami, v zameno pa pripravite kakšno klobaso, pecivo, lahko tudi evro. Sogovornik: Brane Šmid, ustanovitelj pevske skupine ljudskih pevcev in godcev Kranjski furmani, ki med božično-novoletnimi prazniki v okviru Akademske folklorne skupine Ozara koledujejo že skoraj dvajset let.
Kako je, ko na obisk pridejo koledniki? Pričakujte večglasno petje z dobrimi željami, v zameno pa pripravite kakšno klobaso, pecivo, lahko tudi evro. Sogovornik: Brane Šmid, ustanovitelj pevske skupine ljudskih pevcev in godcev Kranjski furmani, ki med božično-novoletnimi prazniki v okviru Akademske folklorne skupine Ozara koledujejo že skoraj dvajset let.
Prejšnji teden je Zavod VOZIM ob začetku sedme sezone iniciative Heroji furajo v pižamah za manj voženj pod vplivom alkohola objavil zanimivo tezo, da vsaka tretja slovenska pesem normalizira pitje alkohola. Alkohol je vseprisoten v slovenski »mokri« kulturi in je v družbi sprejet kot spremljevalec tako ob veselih kot slabih trenutkih. Kako se torej to kaže v slovenski glasbi?
Prejšnji teden je Zavod VOZIM ob začetku sedme sezone iniciative Heroji furajo v pižamah za manj voženj pod vplivom alkohola objavil zanimivo tezo, da vsaka tretja slovenska pesem normalizira pitje alkohola. Alkohol je vseprisoten v slovenski »mokri« kulturi in je v družbi sprejet kot spremljevalec tako ob veselih kot slabih trenutkih. Kako se torej to kaže v slovenski glasbi?