Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Domen Valič je dramski igralec, ki je pred časom zapustil Mestno gledališče ljubljansko in odšel "na svoje". Danes ga lahko spremljamo na televizijskih zaslonih in na različnih odrih po Sloveniji. Trenutno po Sloveniji gostuje z monokomedijo z naslovom Žigolo s. p.
Domen Valič je dramski igralec, ki je pred časom zapustil Mestno gledališče ljubljansko in odšel "na svoje". Danes ga lahko spremljamo na televizijskih zaslonih in na različnih odrih po Sloveniji. Trenutno po Sloveniji gostuje z monokomedijo z naslovom Žigolo s. p.
Anja Delbello in Aljaž Vesel, prejemnika nagrade Slovenskega knjižnega sejma najlepše oblikovane knjige 2023: Pastirji in klavnica, dokumentarnega fotografa Simona Changa, ki nas skozi različne zgodbe in fotografije popelje po Kurdistanu. "Tja nisem šel kot fotoreporter", pravi Chang, "knjiga je moj osebni pogled o deželi, ki hrepeni po svobodi, zato je polna zapisov iz terena in tudi drugih ljudi, ki sem jih srečeval."
Anja Delbello in Aljaž Vesel, prejemnika nagrade Slovenskega knjižnega sejma najlepše oblikovane knjige 2023: Pastirji in klavnica, dokumentarnega fotografa Simona Changa, ki nas skozi različne zgodbe in fotografije popelje po Kurdistanu. "Tja nisem šel kot fotoreporter", pravi Chang, "knjiga je moj osebni pogled o deželi, ki hrepeni po svobodi, zato je polna zapisov iz terena in tudi drugih ljudi, ki sem jih srečeval."
Prve slovenske fotografinje lahko v Galeriji Jakopič spoznate na razstavi Slovenske umetnice v obdobju 1850-1950. Sokuratorka postavitve je dr. Marija Skočir, višja kustosinja ter vodja Galerije Jakopič in Galerije Vžigalica.
Prve slovenske fotografinje lahko v Galeriji Jakopič spoznate na razstavi Slovenske umetnice v obdobju 1850-1950. Sokuratorka postavitve je dr. Marija Skočir, višja kustosinja ter vodja Galerije Jakopič in Galerije Vžigalica.
Hanna Slak, filmska režiserka in scenaristka, avtorica filma Niti besede, ki se je uvrstil v tekmovalni program kanadskega filmskega festivala v Torontu. V svojih filmih se ukvarja s problematiko posledic nasilja in vpliv nasilja na tiste, ki niso neposredno vpleteni v nasilno dejanje.
Hanna Slak, filmska režiserka in scenaristka, avtorica filma Niti besede, ki se je uvrstil v tekmovalni program kanadskega filmskega festivala v Torontu. V svojih filmih se ukvarja s problematiko posledic nasilja in vpliv nasilja na tiste, ki niso neposredno vpleteni v nasilno dejanje.
Gost je dr. Ali Žerdin, avtor dokumentarne razstave Zgodovinski spomin, tretja dimenzija časopisa, ob 60. obletnici atentata na Johna F. Kennedyja, ki je te dni na ogled v Prvem predverju Cankarjevega doma.
Gost je dr. Ali Žerdin, avtor dokumentarne razstave Zgodovinski spomin, tretja dimenzija časopisa, ob 60. obletnici atentata na Johna F. Kennedyja, ki je te dni na ogled v Prvem predverju Cankarjevega doma.
Nina Zagoričnik gosti slovenskega arhitekta Borisa Bežana, ki živi in dela v Barceloni. Vodi biro BAX, v katerem so načrtovali števiulne projekte na področju kulture, vse od Finske do Španije. Biro je zmagal tudi na javnem natečaju ljubljanske občine za ureditev nekdanje tovarne Rog in širšega urbanega območja okrog kompleksa. Vodilna misel zasnove je bila prezentirati industrijsko kulturno dediščino.
Nina Zagoričnik gosti slovenskega arhitekta Borisa Bežana, ki živi in dela v Barceloni. Vodi biro BAX, v katerem so načrtovali števiulne projekte na področju kulture, vse od Finske do Španije. Biro je zmagal tudi na javnem natečaju ljubljanske občine za ureditev nekdanje tovarne Rog in širšega urbanega območja okrog kompleksa. Vodilna misel zasnove je bila prezentirati industrijsko kulturno dediščino.
Režiserka, producentka in scenaristka, soustanoviteljica Petra Pan Film, ki producira predvsem kreativne dokumentarne in dokumentarno-igrane filme. Trenutno deluje in živi med Ljubljano, Skopljem in Marseillom. Njen novi dokumentarni film Telo je prejel nagrado vesna za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.
Režiserka, producentka in scenaristka, soustanoviteljica Petra Pan Film, ki producira predvsem kreativne dokumentarne in dokumentarno-igrane filme. Trenutno deluje in živi med Ljubljano, Skopljem in Marseillom. Njen novi dokumentarni film Telo je prejel nagrado vesna za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.
Tina Konec je mlada vizualna umetnica, ki skozi risbo izraža naravo. Njen vir inspiracije so drevesa, krošnje dreves ali iglavci, ki jih na sprehodi fotografira. Ko upodablja igličasta drevesa nas s podrobnostmi opozarja na lepoto in krhkost narave.
Tina Konec je mlada vizualna umetnica, ki skozi risbo izraža naravo. Njen vir inspiracije so drevesa, krošnje dreves ali iglavci, ki jih na sprehodi fotografira. Ko upodablja igličasta drevesa nas s podrobnostmi opozarja na lepoto in krhkost narave.
Festivalska kinooperaterka, ki na številnih filmskih festivalih po svetu pripravlja filme najrazličnejših žanrov za najboljšo izvedbo projekcije. Že nekaj tednov ali celo mesecev pred vsakim festivalom natančno pregleda in popiše vse potrebne informacije, kot so format slike, zvočna obdelava, podnapisi in dolžina filma.
Festivalska kinooperaterka, ki na številnih filmskih festivalih po svetu pripravlja filme najrazličnejših žanrov za najboljšo izvedbo projekcije. Že nekaj tednov ali celo mesecev pred vsakim festivalom natančno pregleda in popiše vse potrebne informacije, kot so format slike, zvočna obdelava, podnapisi in dolžina filma.
Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo. To je naslov četrte pesniške zbirke Miljane Cunte, pesnice, prevajalke in urednice. Bila je programska vodja festivalov Vilenica in Fabula, njena poezija je prevedena v več jezikov, nominirana je bila za osrednje pesniške nagrade v Sloveniji.
Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo. To je naslov četrte pesniške zbirke Miljane Cunte, pesnice, prevajalke in urednice. Bila je programska vodja festivalov Vilenica in Fabula, njena poezija je prevedena v več jezikov, nominirana je bila za osrednje pesniške nagrade v Sloveniji.
Mark Požlep je v Belgiji delujoči slovenski umetnik, ki to poletje je v Cukrarni predstavil svoj multimedijski projekt Permamnent Vacation / Neskončne počitnice. Večplastno pripoved o Jadranski magistrali, zgrajeni s pomočjo Jugoslovanske armade, v rekordnem času med letoma 1945 in 1966.
Mark Požlep je v Belgiji delujoči slovenski umetnik, ki to poletje je v Cukrarni predstavil svoj multimedijski projekt Permamnent Vacation / Neskončne počitnice. Večplastno pripoved o Jadranski magistrali, zgrajeni s pomočjo Jugoslovanske armade, v rekordnem času med letoma 1945 in 1966.
Barbara Ogrič Markež je ilustratorka, oblikovalka, fotografinja in pedagoginja. Sodelovala je pri oblikovanju prve in druge dopolnjene izdaje monografije Sadje sonca, Gregorja Božiča, in je tudi avtorica ilustriranega popisa starih sadnih sort Goriških Brd.
Barbara Ogrič Markež je ilustratorka, oblikovalka, fotografinja in pedagoginja. Sodelovala je pri oblikovanju prve in druge dopolnjene izdaje monografije Sadje sonca, Gregorja Božiča, in je tudi avtorica ilustriranega popisa starih sadnih sort Goriških Brd.
Doktorica Mateja Ratej je znanstvena sodelavka in raziskovalka na inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, kjer se v okviru koncepta historične antropologije posveča proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama. Raziskuje biografije preteklih bolj ali manj anonimnih posameznikov ter skozi njihova življenja spoznava njihov čas, družbo, takratne socialne politične hierarhije ter miselne svetove. Je tudi urednica biografskih študij v zbirki Življenja in dela (izdaja Inštitut za kulturno zgodovino) ter področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu. V zbirki Življenja in dela je uredila več monografij biografskih študij: Osebnosti prve svetovne vojne, Biografija na prehodu v digitalnost, Mariborske osebnosti, Osebnosti slovenskega gledališča, Osebnosti slovenske medicine, Osebnosti slovenskega novinarstva, Slovenski biografski almanah XIX. stoletja ter monografijo Osebnosti druge svetovne vojne, ki je izšla letos.
Doktorica Mateja Ratej je znanstvena sodelavka in raziskovalka na inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, kjer se v okviru koncepta historične antropologije posveča proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama. Raziskuje biografije preteklih bolj ali manj anonimnih posameznikov ter skozi njihova življenja spoznava njihov čas, družbo, takratne socialne politične hierarhije ter miselne svetove. Je tudi urednica biografskih študij v zbirki Življenja in dela (izdaja Inštitut za kulturno zgodovino) ter področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu. V zbirki Življenja in dela je uredila več monografij biografskih študij: Osebnosti prve svetovne vojne, Biografija na prehodu v digitalnost, Mariborske osebnosti, Osebnosti slovenskega gledališča, Osebnosti slovenske medicine, Osebnosti slovenskega novinarstva, Slovenski biografski almanah XIX. stoletja ter monografijo Osebnosti druge svetovne vojne, ki je izšla letos.
Mladi umetnici s skupnim projektom na 17.mednarodnem festivalu Svetlobna gverila. Predstavljata se s skupnim projektom Senčna cona II., s projekcijo tik ob levem nabrežju reke Gradaščice. Cona II. je nadgradnja starejše različice projekta, ki sta ga umetnici izvedli leta 2021 na festivalu Plavajoči grad na Snežniku. Tudi v tokratni izvedbi projekt nagovarja migracije, vsebinsko pa se razširja na vprašanje nadzora prostora, ki kot eno izmed orodij za omejevanje ljudi pri prečkanju mej, uporablja fizične ovire.
Mladi umetnici s skupnim projektom na 17.mednarodnem festivalu Svetlobna gverila. Predstavljata se s skupnim projektom Senčna cona II., s projekcijo tik ob levem nabrežju reke Gradaščice. Cona II. je nadgradnja starejše različice projekta, ki sta ga umetnici izvedli leta 2021 na festivalu Plavajoči grad na Snežniku. Tudi v tokratni izvedbi projekt nagovarja migracije, vsebinsko pa se razširja na vprašanje nadzora prostora, ki kot eno izmed orodij za omejevanje ljudi pri prečkanju mej, uporablja fizične ovire.
Gost Nine Zagoričnik je novi programski vodja evropske prestolnice kulture GO! Nova Gorica 2025 Stojan Pelko.
Gost Nine Zagoričnik je novi programski vodja evropske prestolnice kulture GO! Nova Gorica 2025 Stojan Pelko.
Odprl se je slovenski paviljon na 18. beneškem arhitekturnem bienalu. Arhitektka in kustusinja Maja Vardjan je komisarka Republike Slovenije na tem bienalu.
Odprl se je slovenski paviljon na 18. beneškem arhitekturnem bienalu. Arhitektka in kustusinja Maja Vardjan je komisarka Republike Slovenije na tem bienalu.
Zakaj se je Sonica 2023, festival najnovejših raznožanrskih produkcij novejših, domačih in tujih avtorjev elektronske, elektroakustične, eksperimentalne glasba, letos usmeril bolj lokalno kot globalno? "Na ta način," pravijo trije kuratorji festivala: Martin Bricelj Baraga, Jaša Bužinel in Luka T. Zagoričnik: "smo skušali vzpostaviti odmik od Berlina, Londona in New Yorka, ki so bili vse od 70 let dalje centri neke alternativne kulture, nek anglosaksonski monopol. Nova lektronska glasba mlade generacije, ki prihaja na plan, pa je zelo zaznamovana z lokalnimi senzibilnostmi." Zato tudi naslov "Translocal Underground" (Translocalno podzemlje), ker se v tej lokalnosti skriva specifika posamezni scen neke nove senzibilnosti, ki povezujejo globalne scene.
Zakaj se je Sonica 2023, festival najnovejših raznožanrskih produkcij novejših, domačih in tujih avtorjev elektronske, elektroakustične, eksperimentalne glasba, letos usmeril bolj lokalno kot globalno? "Na ta način," pravijo trije kuratorji festivala: Martin Bricelj Baraga, Jaša Bužinel in Luka T. Zagoričnik: "smo skušali vzpostaviti odmik od Berlina, Londona in New Yorka, ki so bili vse od 70 let dalje centri neke alternativne kulture, nek anglosaksonski monopol. Nova lektronska glasba mlade generacije, ki prihaja na plan, pa je zelo zaznamovana z lokalnimi senzibilnostmi." Zato tudi naslov "Translocal Underground" (Translocalno podzemlje), ker se v tej lokalnosti skriva specifika posamezni scen neke nove senzibilnosti, ki povezujejo globalne scene.
Dominik Mencej, filmski režiser, ki nas je s svojim prvencem Jezdeca posedel v kinodvorane, z zgodbo o dveh najstnikih, ki se iz zakotne vasice v Prlekiji, podata na cesto, še prej pa sfrizirata svoja dva stara mopeda. Film se dogaja na pomlad leta 1999, po lokalnih cestah, nedavno odcepljeni Sloveniji in Hrvaški, road movie, ki vžge. "Več je namenov, zakaj sem izbral leto 1999, takrat sem bil star dvanajst, recimo, da se spomnim tistega časa, glih se mi je začelo dogajati neko življenje, nekako se začneš prebujat in in tudi stvari, ki jih takrat doživljaš potem nekako vplivajo še kasneje nate. Smo pa izbrali to letnico, ker je bila nekaj specifičnega, prestop v nekaj novega!"
Dominik Mencej, filmski režiser, ki nas je s svojim prvencem Jezdeca posedel v kinodvorane, z zgodbo o dveh najstnikih, ki se iz zakotne vasice v Prlekiji, podata na cesto, še prej pa sfrizirata svoja dva stara mopeda. Film se dogaja na pomlad leta 1999, po lokalnih cestah, nedavno odcepljeni Sloveniji in Hrvaški, road movie, ki vžge. "Več je namenov, zakaj sem izbral leto 1999, takrat sem bil star dvanajst, recimo, da se spomnim tistega časa, glih se mi je začelo dogajati neko življenje, nekako se začneš prebujat in in tudi stvari, ki jih takrat doživljaš potem nekako vplivajo še kasneje nate. Smo pa izbrali to letnico, ker je bila nekaj specifičnega, prestop v nekaj novega!"
Ena najbolj vznemirljivih mladih režiserk je trenutno najmlajša predavateljica na AGRFT. Nedavno smo doživeli dve njeni uprizoritvi: Mrakijado na Velikem odru SNG Drama, nastalo po trilogiji dramatika in pisatelja Ivana Mraka, ter avtorsko uprizoritev SOLO. Premiero je doživela v Novi pošti, prostoru Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana. SOLO je z velikim uspehom gostoval na festivalih in odrskih prizoriščih. Dvakrat kot zmagovalna predstava, in sicer na 65. mednarodnem festivalu Bitef v Beogradu ter na festivalu Tedna slovenske drame, kjer je prejel Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa.
Ena najbolj vznemirljivih mladih režiserk je trenutno najmlajša predavateljica na AGRFT. Nedavno smo doživeli dve njeni uprizoritvi: Mrakijado na Velikem odru SNG Drama, nastalo po trilogiji dramatika in pisatelja Ivana Mraka, ter avtorsko uprizoritev SOLO. Premiero je doživela v Novi pošti, prostoru Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana. SOLO je z velikim uspehom gostoval na festivalih in odrskih prizoriščih. Dvakrat kot zmagovalna predstava, in sicer na 65. mednarodnem festivalu Bitef v Beogradu ter na festivalu Tedna slovenske drame, kjer je prejel Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa.
Žan Girandon, Pia Groleger in Luka Pleskovič so absolventi podiplomskega študija industrijskega oblikovanja v Ljubljani. V Cankarjevem domu so predstavili skupinski projekt, ki naj bi reševal problem čiščenja vode, kjer ni ustreznih vodovodov. Gre za poseben filter, ki so ga poimenovali po slovanski boginji dežja Dodoli in predstavlja cenovno dostopno rešitev. Izdelan je iz zmesi gline in organskih snovi, ki je žgana tako, da je njena poroznost večja. Na ta način lahko filtrira onesnaževalce v velikosti bakterij. S tem projektom želijo pri ljudeh premaknit kakšno mejo v samem dojemanju problematike vodnega okolja. Projekt Dodola je prejel vrsto priznanj in nagrad, v mesecu maju bo predstavljen v Berlinu.
Žan Girandon, Pia Groleger in Luka Pleskovič so absolventi podiplomskega študija industrijskega oblikovanja v Ljubljani. V Cankarjevem domu so predstavili skupinski projekt, ki naj bi reševal problem čiščenja vode, kjer ni ustreznih vodovodov. Gre za poseben filter, ki so ga poimenovali po slovanski boginji dežja Dodoli in predstavlja cenovno dostopno rešitev. Izdelan je iz zmesi gline in organskih snovi, ki je žgana tako, da je njena poroznost večja. Na ta način lahko filtrira onesnaževalce v velikosti bakterij. S tem projektom želijo pri ljudeh premaknit kakšno mejo v samem dojemanju problematike vodnega okolja. Projekt Dodola je prejel vrsto priznanj in nagrad, v mesecu maju bo predstavljen v Berlinu.
Gledališki in filmski igralec Petja Labović je v sami špici filmske in gledališke scene. Njegov avtorski projekt skupaj z Natašo Matjašec Rošker "Ne ti meni Alice (once again)" se je uvrstil v tekmovalni program tako Tedna slovenske drame kot tudi Borštnikovega srečanja. Petja je eden od dveh glavnih protagonistov filma Jezdeca, v tandemu s Timonom Šturbejem, ki je te dni doživel slovensko premiero. V začetku maja nastopa na odru Mini teatra, v uprizoritvi Angeli v Ameriki, ameriškega dramatika Tonyja Kushnerja.
Gledališki in filmski igralec Petja Labović je v sami špici filmske in gledališke scene. Njegov avtorski projekt skupaj z Natašo Matjašec Rošker "Ne ti meni Alice (once again)" se je uvrstil v tekmovalni program tako Tedna slovenske drame kot tudi Borštnikovega srečanja. Petja je eden od dveh glavnih protagonistov filma Jezdeca, v tandemu s Timonom Šturbejem, ki je te dni doživel slovensko premiero. V začetku maja nastopa na odru Mini teatra, v uprizoritvi Angeli v Ameriki, ameriškega dramatika Tonyja Kushnerja.
Umetniški direktor Galerije Kapelica, zavoda za kulturo, umetnost in izobraževanje ter vodja Biotehne, platforme za umetniško raziskovanje živih sistemov.
Umetniški direktor Galerije Kapelica, zavoda za kulturo, umetnost in izobraževanje ter vodja Biotehne, platforme za umetniško raziskovanje živih sistemov.
Maša Derganc je gledališka in filmska igralka, gostimo jo ob premieri uprizoritve predstave Gospa Dalloway v SNG Drama. Gledališke priredbe romana Virginie Woolf se je lotil hrvaški dramaturg Tomislav Zajec.
Maša Derganc je gledališka in filmska igralka, gostimo jo ob premieri uprizoritve predstave Gospa Dalloway v SNG Drama. Gledališke priredbe romana Virginie Woolf se je lotil hrvaški dramaturg Tomislav Zajec.
Gost oddaje je tokrat Matevž Lenarčič, izjemen letalec, okoljevarstvenik, biolog, fotograf, alpinist. Je glavni protagonist filma Temni pokrov sveta, ki je bil predstavljen na 25. festivalu dokumentarnega filma v Cankarjevem domu.
Gost oddaje je tokrat Matevž Lenarčič, izjemen letalec, okoljevarstvenik, biolog, fotograf, alpinist. Je glavni protagonist filma Temni pokrov sveta, ki je bil predstavljen na 25. festivalu dokumentarnega filma v Cankarjevem domu.
Slovenski gledališki režiser, ki je z uprizoritvijo Gospa Dalloway po motivih romana Virginije Woolf, doživel svoj režijski debut na Malem odru SNG Drama.
Slovenski gledališki režiser, ki je z uprizoritvijo Gospa Dalloway po motivih romana Virginije Woolf, doživel svoj režijski debut na Malem odru SNG Drama.
Umetnostno arhitekturni tandem Nadja Zgonik In Bogo Zupančič na svojem intenzivnem raziskovalnem popotovanju, sta se pravkar vrnila iz Argentine. Polna vtisov in presenečenj.
Umetnostno arhitekturni tandem Nadja Zgonik In Bogo Zupančič na svojem intenzivnem raziskovalnem popotovanju, sta se pravkar vrnila iz Argentine. Polna vtisov in presenečenj.
Sooblikovala je del oblačil, ki jih nosijo hostese na Nordijskem svetovnem prvenstvu v Planici.
Sooblikovala je del oblačil, ki jih nosijo hostese na Nordijskem svetovnem prvenstvu v Planici.
Sara Lucu je gledališka režiserka, ki je na veliki oder Šentjakobskega gledališča postavila igro Seksualne perverzije ameriškega dramatika Davida Mameta. Sara Lucu je tudi soustanoviteljica in direktorica neodvisnega gledališča BobuBob Teater. Za zasebni zavod so ustanovili pred kratkim, njegovo poslanstvo pa sta uprizarjanje gledaliških predstav in umetniško izobraževanje.
Sara Lucu je gledališka režiserka, ki je na veliki oder Šentjakobskega gledališča postavila igro Seksualne perverzije ameriškega dramatika Davida Mameta. Sara Lucu je tudi soustanoviteljica in direktorica neodvisnega gledališča BobuBob Teater. Za zasebni zavod so ustanovili pred kratkim, njegovo poslanstvo pa sta uprizarjanje gledaliških predstav in umetniško izobraževanje.
Z začetkom leta je prevzela vodenje Muzeja sodobne umetnosti v Gradcu (Kunsthaus Graz), pred tem pa je bila direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu.
Z začetkom leta je prevzela vodenje Muzeja sodobne umetnosti v Gradcu (Kunsthaus Graz), pred tem pa je bila direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu.
Mila Turajlić je beograjska režiserka in scenaristka. Na Tržaškem filmskem festivalu so predstavili njeno najnovejšo dokumentarno filmsko zgodbo o fotografu in snemalcu Stevanu Labudoviću, ki je v Jugoslaviji spremljal Tita na njegovih popotovanjih. O tem govori prvi film Neuvrščene scene. V drugem dokumentarcu pa spremljamo Labudovićevo tajno misijo v Alžiriji. Med alžirsko osvobodilno fronto je namreč posnel 62 kilometrov filmskega traku.
Mila Turajlić je beograjska režiserka in scenaristka. Na Tržaškem filmskem festivalu so predstavili njeno najnovejšo dokumentarno filmsko zgodbo o fotografu in snemalcu Stevanu Labudoviću, ki je v Jugoslaviji spremljal Tita na njegovih popotovanjih. O tem govori prvi film Neuvrščene scene. V drugem dokumentarcu pa spremljamo Labudovićevo tajno misijo v Alžiriji. Med alžirsko osvobodilno fronto je namreč posnel 62 kilometrov filmskega traku.
Tokratna gostja kot gledališka lektorica in prevajalka vse od leta 1996 skrbi za govorno podobo v SNG Drama. V njenem opusu, ki šteje več kot 300 uprizoritev, so zajete tudi predstave izven matične hiše, tako doma kot v tujini. Največ dela ima na bralnih vajah z igralci, kjer jih jezikovno popravlja do prve generalke.
Tokratna gostja kot gledališka lektorica in prevajalka vse od leta 1996 skrbi za govorno podobo v SNG Drama. V njenem opusu, ki šteje več kot 300 uprizoritev, so zajete tudi predstave izven matične hiše, tako doma kot v tujini. Največ dela ima na bralnih vajah z igralci, kjer jih jezikovno popravlja do prve generalke.
Režiser, scenarist in producent Igor Zupe je režiral novo dokumentarno igrano TV serijo z naslovom Inhumanum - Umori na Slovenskem. Scenarij je napisal skupaj z Boštjanom Brezovnikom, ki je zasnoval idejo, saj so ga zgodbe umorov vedno zanimale. Po Zupejevih besedah je Brezovnik prispeval faktografijo, dogodke in dokumente, sam pa domišljijo, strukturo in koncept. Serija se vrti okoli resničnih dogodkov, znanih umorov, ki so pretresali Slovenijo. Nastala je v sodelovanju s policijo, pravniki in forenziki.
Režiser, scenarist in producent Igor Zupe je režiral novo dokumentarno igrano TV serijo z naslovom Inhumanum - Umori na Slovenskem. Scenarij je napisal skupaj z Boštjanom Brezovnikom, ki je zasnoval idejo, saj so ga zgodbe umorov vedno zanimale. Po Zupejevih besedah je Brezovnik prispeval faktografijo, dogodke in dokumente, sam pa domišljijo, strukturo in koncept. Serija se vrti okoli resničnih dogodkov, znanih umorov, ki so pretresali Slovenijo. Nastala je v sodelovanju s policijo, pravniki in forenziki.
Slovenski umetnik Milan Erič v tokratni oddaji govori o svojem dojemanju "hitre umetnosti". Akademski slikar na svoji novi razstavi poimenovani Svetlobe predstavlja izbrana dela iz desetletnega ustvarjalnega obdobja.
Slovenski umetnik Milan Erič v tokratni oddaji govori o svojem dojemanju "hitre umetnosti". Akademski slikar na svoji novi razstavi poimenovani Svetlobe predstavlja izbrana dela iz desetletnega ustvarjalnega obdobja.
Plesna umetnika Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia nastopata v predstavi Stopi iz moje sence. Gre za hommage življenja Pie in Pina Mlakarja v režiji Nede R. Bric. Zgodba se vrti okoli jadrnice Pie in Pina, s katero sta do polne starosti jadrala po svetu in občudovala naravo, ki ju je obkrožala. Kdaj dva umetnika lahko postaneta senci drug drugega in kje so pri tem meje lastnega jaza?
Plesna umetnika Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia nastopata v predstavi Stopi iz moje sence. Gre za hommage življenja Pie in Pina Mlakarja v režiji Nede R. Bric. Zgodba se vrti okoli jadrnice Pie in Pina, s katero sta do polne starosti jadrala po svetu in občudovala naravo, ki ju je obkrožala. Kdaj dva umetnika lahko postaneta senci drug drugega in kje so pri tem meje lastnega jaza?
Skozi pripoved Vinka Möderndorferja je gostja oddaje Ana Frank. Möderndorfer je avtor dramatizacije in režiser uprizoritve na odru Mini teatra v Ljubljani. Dramatizacija je narejena po besedilu knjige Dnevnik Ane Frank.
Skozi pripoved Vinka Möderndorferja je gostja oddaje Ana Frank. Möderndorfer je avtor dramatizacije in režiser uprizoritve na odru Mini teatra v Ljubljani. Dramatizacija je narejena po besedilu knjige Dnevnik Ane Frank.
Gostja oddaje, filmska režiserka in scenaristka Urška Djukič je za leto 2022 prejela najvišje priznanje od Evropske filmske akademije za svoj trinajstminutni animirano - dokumentarni film Babičino seksualno življenje. Film je doslej prejel že več kot 40 mednarodnih nagrad. Urška s prepletanjem različnih form - animacije, fikcije ter različnih oblik eksperimentalnih tehnik ustvarja hibridne vizualne pripovedi in je posebej usmerjena v raziskovanje sodobne ženskosti.
Gostja oddaje, filmska režiserka in scenaristka Urška Djukič je za leto 2022 prejela najvišje priznanje od Evropske filmske akademije za svoj trinajstminutni animirano - dokumentarni film Babičino seksualno življenje. Film je doslej prejel že več kot 40 mednarodnih nagrad. Urška s prepletanjem različnih form - animacije, fikcije ter različnih oblik eksperimentalnih tehnik ustvarja hibridne vizualne pripovedi in je posebej usmerjena v raziskovanje sodobne ženskosti.
Špela Frlic je odlična pripovedovalka zgodb, je programska vodja Pripovedovalskega festivala, ki se odvija marca in je avtorica prvenca Bleščivka, fantazijske zgodbe za vse generacije. "Bleščivka je blokovsko naselje na vrhu hriba, kjer so dogajajo neverjetne stvari,..." pravi avtorica Špela Frlic.
Špela Frlic je odlična pripovedovalka zgodb, je programska vodja Pripovedovalskega festivala, ki se odvija marca in je avtorica prvenca Bleščivka, fantazijske zgodbe za vse generacije. "Bleščivka je blokovsko naselje na vrhu hriba, kjer so dogajajo neverjetne stvari,..." pravi avtorica Špela Frlic.
Gostja oddaje je arhitektka Majda Kregar, ki že več kot 60 let obnavlja, revitalizira in sooblikuje Ljubljanski grad.
Gostja oddaje je arhitektka Majda Kregar, ki že več kot 60 let obnavlja, revitalizira in sooblikuje Ljubljanski grad.
Gostja večera je Ana Zavadlav, ilustratorka iz Solkana, avtorica 200 ilustracij v dveh zajetnih knjigah z naslovom Italijanske pravljice, ki so letos izšle v slovenskem prevodu. Te ilustracije bodo del mednarodne razstave ilustracij, na največjem knjižnem sejmu za otroke in mladino v Bologni 2023. Razstav je posvečena italijanskemu pisatelju Italu Calvinu, ki je po vzoru bratov Grimm leta 1965 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic.
Gostja večera je Ana Zavadlav, ilustratorka iz Solkana, avtorica 200 ilustracij v dveh zajetnih knjigah z naslovom Italijanske pravljice, ki so letos izšle v slovenskem prevodu. Te ilustracije bodo del mednarodne razstave ilustracij, na največjem knjižnem sejmu za otroke in mladino v Bologni 2023. Razstav je posvečena italijanskemu pisatelju Italu Calvinu, ki je po vzoru bratov Grimm leta 1965 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic.
Gost oddaje Igor Šterk je filmski režiser in scenarist. Njegov dokumentarni film Septembrska klasa je portret generacije, ki se je s področja vse Jugoslavije septembra 1987 zbrala v majhni kasarni na otoku Vis, da bi odslužila 365 dni v JLA. Za prihodnje leto pripravlja tudi avtobiografski film o svoji družini.
Gost oddaje Igor Šterk je filmski režiser in scenarist. Njegov dokumentarni film Septembrska klasa je portret generacije, ki se je s področja vse Jugoslavije septembra 1987 zbrala v majhni kasarni na otoku Vis, da bi odslužila 365 dni v JLA. Za prihodnje leto pripravlja tudi avtobiografski film o svoji družini.
Sara Kern, slovenska režiserka in scenaristka, ki že devet let živi v Avstraliji, bo nocojšnja gostja oddaje Proti etru spet ta dež. V pogovoru bo predstavila svoj celovečerni prvenec Moja Vesna, ki se na ljubljanskem festivali Liffe poteguje za nagrado vedomec.
Sara Kern, slovenska režiserka in scenaristka, ki že devet let živi v Avstraliji, bo nocojšnja gostja oddaje Proti etru spet ta dež. V pogovoru bo predstavila svoj celovečerni prvenec Moja Vesna, ki se na ljubljanskem festivali Liffe poteguje za nagrado vedomec.
Tin Grabnar je gledališki režiser, ki v svojih predstavah raziskuje teme, ki so družbeno relevantne, pa tudi teme, ki ga osebne zadevajo. In če me premaknejo, pravi, se mi zdi, da bi lahko premaknile še koga. Ena takih predstav je tudi Izginjajoči, ki govori o srhljivi hitrosti izumiranja rastlinski vrst. Igra je na sporedu v Lutkovnem gledališču Ljubljana.
Tin Grabnar je gledališki režiser, ki v svojih predstavah raziskuje teme, ki so družbeno relevantne, pa tudi teme, ki ga osebne zadevajo. In če me premaknejo, pravi, se mi zdi, da bi lahko premaknile še koga. Ena takih predstav je tudi Izginjajoči, ki govori o srhljivi hitrosti izumiranja rastlinski vrst. Igra je na sporedu v Lutkovnem gledališču Ljubljana.
Gašper Malej, prevajalec, pesnik, dramaturg in urednik, v njegovem prevodu sta izsli dve zajetni knjigi 200 pravljic, s skupnim naslovom Italijanske pravljice. Gre za znanstveno predelavo že napisanih pravljic, ki se jih je lotil italijanski pisatelj Italo Calvino. V Italiji so prvič izšle leta 1956 in so doživele številne ponatise in prevode v tuje jezike. Zato jih mnogi imenujejo kar Calvinove pravljice.
Gašper Malej, prevajalec, pesnik, dramaturg in urednik, v njegovem prevodu sta izsli dve zajetni knjigi 200 pravljic, s skupnim naslovom Italijanske pravljice. Gre za znanstveno predelavo že napisanih pravljic, ki se jih je lotil italijanski pisatelj Italo Calvino. V Italiji so prvič izšle leta 1956 in so doživele številne ponatise in prevode v tuje jezike. Zato jih mnogi imenujejo kar Calvinove pravljice.
Kdo se boji Virginie Woolf?, igra ameriškega dramatika Edwarda Albeeja iz leta 1962, prav gotovo ena najslovitejših in najpogosteje uprizarjanih dram 20. stoletja, ponovno osvaja gledališka odra. V koprodukciji Mini teatra iz Ljubljane in Ptujskega mestnega gledališča, se je režije lotil hrvaški režiser Ivica Buljan. Igra se po vseh teh letih ni postarala, ravno nasprotno, pravi režiser Buljan, saj vsaka nova uprizoritev navdušuje gledalce po celem svetu. Tudi predstave v Mini teatru so že nekaj tednov razprodane. V igri se srečata dva zakonska para Nataša Barbara Graćner in Brane Šturbej ter mnogo mlajši par Benjamin Krnetić in Klara Kuk.
Kdo se boji Virginie Woolf?, igra ameriškega dramatika Edwarda Albeeja iz leta 1962, prav gotovo ena najslovitejših in najpogosteje uprizarjanih dram 20. stoletja, ponovno osvaja gledališka odra. V koprodukciji Mini teatra iz Ljubljane in Ptujskega mestnega gledališča, se je režije lotil hrvaški režiser Ivica Buljan. Igra se po vseh teh letih ni postarala, ravno nasprotno, pravi režiser Buljan, saj vsaka nova uprizoritev navdušuje gledalce po celem svetu. Tudi predstave v Mini teatru so že nekaj tednov razprodane. V igri se srečata dva zakonska para Nataša Barbara Graćner in Brane Šturbej ter mnogo mlajši par Benjamin Krnetić in Klara Kuk.
Gost oddaje Proti etru spet ta dež je gledališki režiser Diego de Brea, ki ima prav nocoj (20.10.) na Velikem odru MGL-ja premiero igre Bog masakra, popularne francoske dramatičarke in pisateljice, nekaj časa tudi igralke Yasmine Reza.
Gost oddaje Proti etru spet ta dež je gledališki režiser Diego de Brea, ki ima prav nocoj (20.10.) na Velikem odru MGL-ja premiero igre Bog masakra, popularne francoske dramatičarke in pisateljice, nekaj časa tudi igralke Yasmine Reza.
V oddaji Proti etru, spet ta dež nastopi mladi arhitekt Jakob Travnik, ki je najprej na Dunaju študiral, zdaj pa tam živi in dela. 4 leta je bil asistent na Tehnični univerzi, ki stoji na čudovitem Karlsplatzu 13. V pogovoru med drugim razlaga o najnovejšem mega projektu ob Vrbskem jezeru in zakaj se je odločil za študij arhitekture
V oddaji Proti etru, spet ta dež nastopi mladi arhitekt Jakob Travnik, ki je najprej na Dunaju študiral, zdaj pa tam živi in dela. 4 leta je bil asistent na Tehnični univerzi, ki stoji na čudovitem Karlsplatzu 13. V pogovoru med drugim razlaga o najnovejšem mega projektu ob Vrbskem jezeru in zakaj se je odločil za študij arhitekture
Pogovor pred premiero novega celovečernega filma Dedek gre na jug
Pogovor pred premiero novega celovečernega filma Dedek gre na jug
V oddaji Proti etru, spet ta dež tokrat gostimo mlado vizualno umetnico Katarino Šeme, ki bo v prihodnjih dneh gostja mednarodnega festivala stripa TINTA. Poizvedujemo, kašen bo njen stripovski prvenec z naslovom Sumatra, ki je tik pred izzidom in bo na tem festivalu tudi predstavljen.
V oddaji Proti etru, spet ta dež tokrat gostimo mlado vizualno umetnico Katarino Šeme, ki bo v prihodnjih dneh gostja mednarodnega festivala stripa TINTA. Poizvedujemo, kašen bo njen stripovski prvenec z naslovom Sumatra, ki je tik pred izzidom in bo na tem festivalu tudi predstavljen.
Gost nove sezone oddaje Proti etru spet ta dež je eden najboljših slovenskih saksofonistov Tadej Tomšič, tudi dirigent, komponist in aranžer ter ustanovitelj kvarteta Tadej Tomšič Institution, ki bo to jesen nastopil na prvem koncertu, ki jih skupaj organizirata Tretji Program Ars Radia Slovenija in SNG Drama. V avtu rad posluša radio, na kolesu pa najraje veter.
Gost nove sezone oddaje Proti etru spet ta dež je eden najboljših slovenskih saksofonistov Tadej Tomšič, tudi dirigent, komponist in aranžer ter ustanovitelj kvarteta Tadej Tomšič Institution, ki bo to jesen nastopil na prvem koncertu, ki jih skupaj organizirata Tretji Program Ars Radia Slovenija in SNG Drama. V avtu rad posluša radio, na kolesu pa najraje veter.
Zbornik je prejel Plečnikovo medaljo za leto 2022, pod drobnogled postavlja razmerje med oblastjo in arhitekturo in kaj ta determinira v javnem in zasebnem. Po avtoričinih besedah arhitektura ni le bojišče, kjer poteka boj za oblast, ampak je tudi bojišče notranjih tenzij, kjer primanjkuje etike. V neoliberalizmu je to bojišče postalo ostrejše in bolj neusmiljeno tako za večino arhitektov, ki so vse manj plačani za vse bolj prekarno delo, po drugi strani pa je arhitektura v zaostrene položaje potisnila vse delavce, ki to arhitekturo postavljajo. Lahko je usodna – za prihajajoče svetovno prvenstvo je umrlo več kot 5000 delavcev. Ti delavci umirajo za slavo, moč oblasti, zato je premislek odnosa med arhitekturo in oblastjo zelo aktualen.
Zbornik je prejel Plečnikovo medaljo za leto 2022, pod drobnogled postavlja razmerje med oblastjo in arhitekturo in kaj ta determinira v javnem in zasebnem. Po avtoričinih besedah arhitektura ni le bojišče, kjer poteka boj za oblast, ampak je tudi bojišče notranjih tenzij, kjer primanjkuje etike. V neoliberalizmu je to bojišče postalo ostrejše in bolj neusmiljeno tako za večino arhitektov, ki so vse manj plačani za vse bolj prekarno delo, po drugi strani pa je arhitektura v zaostrene položaje potisnila vse delavce, ki to arhitekturo postavljajo. Lahko je usodna – za prihajajoče svetovno prvenstvo je umrlo več kot 5000 delavcev. Ti delavci umirajo za slavo, moč oblasti, zato je premislek odnosa med arhitekturo in oblastjo zelo aktualen.