Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

KiKs

Kratka informativna koristna slovenščina

Režiser: Nadia Petauer

Zadnje

KiKs

Je severni Slovenec prišel v Jugovzhodno Slovenijo?

15. 6. 2024

V naši sobotni rubriki Kiks smo se že večkrat ukvarjali z veliko začetnico in različnimi primeri, pri katerih nismo vedno popolnoma prepričani ali izbrali malo ali veliko začetnico. Tokrat bomo izvedeli, kako je z začetnico pri regijah – kakšna so pravila pri zapisovanje statističnih in geografskih regij, kako je pri kohezijskih regijah, kaj se je oblikovalo skozi rabo gasilskih regij – o tem v naslednjih minutah – Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

6 min

V naši sobotni rubriki Kiks smo se že večkrat ukvarjali z veliko začetnico in različnimi primeri, pri katerih nismo vedno popolnoma prepričani ali izbrali malo ali veliko začetnico. Tokrat bomo izvedeli, kako je z začetnico pri regijah – kakšna so pravila pri zapisovanje statističnih in geografskih regij, kako je pri kohezijskih regijah, kaj se je oblikovalo skozi rabo gasilskih regij – o tem v naslednjih minutah – Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

KiKs

Grem "povedati", da ga jutri ne bo

30. 5. 2024

Današnji KiKs bi lahko naslovili "Nedoločnik in namenilnik 2.0.", saj smo namreč o razlikovanju nedoločnika in namenilnika v KiKs-u že govorili. Znanje lahko osvežite, če oddajo izpred štirih let poiščete na naši spletni strani ali med podkasti. Danes torej sledi nadaljevanje, v katerem se bomo namenilnik od nedoločnika naučili razlikovati še oz. tudi glede na to, ali izražata namen oz. željo ali pa vsebino. KiKs je pripravila Darja Pograjc.

7 min

Današnji KiKs bi lahko naslovili "Nedoločnik in namenilnik 2.0.", saj smo namreč o razlikovanju nedoločnika in namenilnika v KiKs-u že govorili. Znanje lahko osvežite, če oddajo izpred štirih let poiščete na naši spletni strani ali med podkasti. Danes torej sledi nadaljevanje, v katerem se bomo namenilnik od nedoločnika naučili razlikovati še oz. tudi glede na to, ali izražata namen oz. željo ali pa vsebino. KiKs je pripravila Darja Pograjc.

KiKs

Kaj niste ponovili ali česa niste ponovili pred maturo?

27. 5. 2024

Prejšnji teden smo v oddaji KiKs – najdete jo tudi med podkasti in na naši spletni strani – govorili o predlogu 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa, ki je pred kratkim prišel v javno razpravo. Danes pa se odpravimo na jezikovni del mature iz slovenščine. Kaj mislite, kakšne naloge so navadno z vidika maturantov najbolj problematične? Sogovornica: Patricija Berglez, bodoča psihologinja, po srcu pedagoginja, sicer tudi profesorica, inštruktorica slovenskega jezika in izvajalka maturitetnih delavnic v Učnem centru Horizont v Ljubljani.

10 min

Prejšnji teden smo v oddaji KiKs – najdete jo tudi med podkasti in na naši spletni strani – govorili o predlogu 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa, ki je pred kratkim prišel v javno razpravo. Danes pa se odpravimo na jezikovni del mature iz slovenščine. Kaj mislite, kakšne naloge so navadno z vidika maturantov najbolj problematične? Sogovornica: Patricija Berglez, bodoča psihologinja, po srcu pedagoginja, sicer tudi profesorica, inštruktorica slovenskega jezika in izvajalka maturitetnih delavnic v Učnem centru Horizont v Ljubljani.

KiKs

O dogajanju je poročal "zadarski" radio

17. 5. 2024

Pred kratkim je prišel v javno razpravo predlog 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa. Novo je poglavje organizacijsko združuje dileme določene vrste pod enim naslovom, prinaša pa tudi nekaj sprememb glede na dosedanje pisne in govorne prakse. »V poglavju Glasovno-črkovne premene so zdaj pod eno streho združene vse težave, ki jih ima slovensko govoreči, ko se srečuje s tujimi imeni,« razlago začne dr. Helena Dobrovoljc, vodja Pravopisne sekcije in skupine za pripravo novega Pravopisa 8.0 ter moderatorka Jezikovne svetovalnice.

8 min

Pred kratkim je prišel v javno razpravo predlog 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa. Novo je poglavje organizacijsko združuje dileme določene vrste pod enim naslovom, prinaša pa tudi nekaj sprememb glede na dosedanje pisne in govorne prakse. »V poglavju Glasovno-črkovne premene so zdaj pod eno streho združene vse težave, ki jih ima slovensko govoreči, ko se srečuje s tujimi imeni,« razlago začne dr. Helena Dobrovoljc, vodja Pravopisne sekcije in skupine za pripravo novega Pravopisa 8.0 ter moderatorka Jezikovne svetovalnice.

KiKs

Ö, ä in ü ali kako izgovorimo “pikice” nad samoglasniki?

11. 5. 2024

V vsakem jeziku so se za določene glasove uveljavili določeni zapisi, ki so drugim jezikom tuji. V slovenščini, na primer, ne poznamo črk ö, ü, ä ali å, ñ in ł, jih pa pogosto najdemo pri imenih tujih imen. Kako jih zapišemo v slovenščini in kako izgovorimo? Kako se pravilno izgovori Malmö? Kaj pa Göthe in Wałęsa? V tokratni oddaji gostimo Sašo Grčman, lektorico na Radiu Slovenija.

7 min

V vsakem jeziku so se za določene glasove uveljavili določeni zapisi, ki so drugim jezikom tuji. V slovenščini, na primer, ne poznamo črk ö, ü, ä ali å, ñ in ł, jih pa pogosto najdemo pri imenih tujih imen. Kako jih zapišemo v slovenščini in kako izgovorimo? Kako se pravilno izgovori Malmö? Kaj pa Göthe in Wałęsa? V tokratni oddaji gostimo Sašo Grčman, lektorico na Radiu Slovenija.

KiKs

Je še "doktorant" ali je že doktoriral?

3. 5. 2024

Je sosedina hčerka, ki je magistrirala, zdaj magistrica ali magistra? Sodelavec, ki je doktoriral, doktorant ali doktorand? Morda celo poznate koga, ki je dvojni ali trojni doktor? Akademskih nazivov sta se za današnjo Kratko informativno koristno slovenščino lotili Darja Pograjc in prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

12 min

Je sosedina hčerka, ki je magistrirala, zdaj magistrica ali magistra? Sodelavec, ki je doktoriral, doktorant ali doktorand? Morda celo poznate koga, ki je dvojni ali trojni doktor? Akademskih nazivov sta se za današnjo Kratko informativno koristno slovenščino lotili Darja Pograjc in prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

KiKs

Obiskali smo “Institut Jožefa Štefana in Institut za slovenski jezik Fran Ramovš”

27. 4. 2024

V veliko jezikih se odločajo za tako imenovana častna ali spominska imena, in sicer tako, da javne ustanove, šole, tudi javne objekte poimenujejo po navadno izjemnih pokojnih osebah, ki v družbi uživajo ugled in jim v skupnosti priznavajo častno mesto ali vlogo. “Na Slovenskem nismo izjema,” ugotavlja tokratna sogovornica Krake informativne koristne slovenščine, doktorica Helena Dobrovoljc in opozarja, da rodilniška oblika nadomešča zvezo se imenuje po. Gimnazija Rudolfa Maistra torej ni gimnazija, ki bi jo imel ali vodil Rudolf Maister, temveč se le imenuje po njem.

7 min

V veliko jezikih se odločajo za tako imenovana častna ali spominska imena, in sicer tako, da javne ustanove, šole, tudi javne objekte poimenujejo po navadno izjemnih pokojnih osebah, ki v družbi uživajo ugled in jim v skupnosti priznavajo častno mesto ali vlogo. “Na Slovenskem nismo izjema,” ugotavlja tokratna sogovornica Krake informativne koristne slovenščine, doktorica Helena Dobrovoljc in opozarja, da rodilniška oblika nadomešča zvezo se imenuje po. Gimnazija Rudolfa Maistra torej ni gimnazija, ki bi jo imel ali vodil Rudolf Maister, temveč se le imenuje po njem.

KiKs

"V zvezi s tem se bomo morali pogovoriti"

20. 4. 2024

»Kar se tiče organizacije tekme, je še vse odprto. Kar zadeva varnost, tudi. V zvezi s tem se bomo morali pogovoriti.« Vas je v teh treh stavkih morda kaj zmotilo? Uporabili smo namreč mašila, ki so v pogovornem jeziku pogosta: se tiče, zadeva in v zvezi z. Kako jih, predvsem v besedilih, smiselno preoblikovati, da bo naše sporočilo bolj zgoščeno in jasno? Sogovornik: Marko Janša, urednik, lektor in predavatelj.

10 min

»Kar se tiče organizacije tekme, je še vse odprto. Kar zadeva varnost, tudi. V zvezi s tem se bomo morali pogovoriti.« Vas je v teh treh stavkih morda kaj zmotilo? Uporabili smo namreč mašila, ki so v pogovornem jeziku pogosta: se tiče, zadeva in v zvezi z. Kako jih, predvsem v besedilih, smiselno preoblikovati, da bo naše sporočilo bolj zgoščeno in jasno? Sogovornik: Marko Janša, urednik, lektor in predavatelj.

KiKs

Prevaro je opazil "gluhonem" moški

12. 4. 2024

Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini preverili, kako zelo besede zaznamuje čas oz. obdobje, v katerem se pojavijo in uporabljajo oz. bo to preverila kar Darja Pograjc. Torej o spreminjanju moči in konteksta besed skozi čas pa tudi o primernosti uporabe določenih besed v določenem času v sobotnem KiKsu z doc. dr. Borisom Kernom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici.

8 min

Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini preverili, kako zelo besede zaznamuje čas oz. obdobje, v katerem se pojavijo in uporabljajo oz. bo to preverila kar Darja Pograjc. Torej o spreminjanju moči in konteksta besed skozi čas pa tudi o primernosti uporabe določenih besed v določenem času v sobotnem KiKsu z doc. dr. Borisom Kernom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici.

KiKs

"Tisti jabuk ali tista jabka? Tisto jabolko, seveda!"

6. 4. 2024

V naši jezikovni rubriki KiKs se vselej trudimo, da smo karseda aktualni - prejšnjo soboto smo tako ob premiku urinih kazalcev na poletni čas pregledali nekaj pravil, ki veljajo pri zapisovanju ure oziroma časa. Današnji KiKs pa je navdihnil napis v eni od prodajaln z živili, kjer je ob odprodaji velikonočnih artiklov pisalo "velikonočna jajčka", pri čemer je bilo mišljeno zgolj eno velikonočno jajce. Primerov, ko samostalniki srednjega spola prehajajo bodisi v moški bodisi v ženski spol, je v različnih slovenskih narečjih še precej.

6 min

V naši jezikovni rubriki KiKs se vselej trudimo, da smo karseda aktualni - prejšnjo soboto smo tako ob premiku urinih kazalcev na poletni čas pregledali nekaj pravil, ki veljajo pri zapisovanju ure oziroma časa. Današnji KiKs pa je navdihnil napis v eni od prodajaln z živili, kjer je ob odprodaji velikonočnih artiklov pisalo "velikonočna jajčka", pri čemer je bilo mišljeno zgolj eno velikonočno jajce. Primerov, ko samostalniki srednjega spola prehajajo bodisi v moški bodisi v ženski spol, je v različnih slovenskih narečjih še precej.

KiKs

»Sestanek je ob 9.00, ob 9. uri, ob 9h«

29. 3. 2024

Pred časom smo v Kratki informativni koristni slovenščini že obravnavali pravilen zapis datuma. Tokrat pa tudi nekoliko sezonsko pogojeno lekcija o pravilnem zapisu ure. Še preden premaknemo urine kazalce na poletni čas, boste izvedeli, kakšen je slovnično pravilen zapis ure v slovenščini, katere možnosti zapisovanja ure imamo, kako čim bolj ustrezno napovedati uro na radiu, in tudi o zapisovanju in navajanju ure na načine, ki so nekoliko bližje starejšim.

7 min

Pred časom smo v Kratki informativni koristni slovenščini že obravnavali pravilen zapis datuma. Tokrat pa tudi nekoliko sezonsko pogojeno lekcija o pravilnem zapisu ure. Še preden premaknemo urine kazalce na poletni čas, boste izvedeli, kakšen je slovnično pravilen zapis ure v slovenščini, katere možnosti zapisovanja ure imamo, kako čim bolj ustrezno napovedati uro na radiu, in tudi o zapisovanju in navajanju ure na načine, ki so nekoliko bližje starejšim.

KiKs

“Čao, ej, sorči za to!”

23. 3. 2024

To, kar so v pisni besedi čustvenčki, so v govorjeni medmeti. Z njimi izražamo čustva, prevzemamo pa jih primarno iz tistih jezikov, ki imajo neposreden stik s slengom. V zadnjem času smo zato v slovenščini dobili kar nekaj novih medmetov, prevzetih iz angleščine - na primer bla bla. Pred leti pa je bil močan vpliv tudi jezikov sosednjih držav. Zato na Štajerskem še vedno lahko slišimo “servus”, na Primorskem pa “čao”, pravi tokratni sogovornik Kratke informativne, koristne slovenščine, dr. Marko Snoj.

8 min

To, kar so v pisni besedi čustvenčki, so v govorjeni medmeti. Z njimi izražamo čustva, prevzemamo pa jih primarno iz tistih jezikov, ki imajo neposreden stik s slengom. V zadnjem času smo zato v slovenščini dobili kar nekaj novih medmetov, prevzetih iz angleščine - na primer bla bla. Pred leti pa je bil močan vpliv tudi jezikov sosednjih držav. Zato na Štajerskem še vedno lahko slišimo “servus”, na Primorskem pa “čao”, pravi tokratni sogovornik Kratke informativne, koristne slovenščine, dr. Marko Snoj.

KiKs

Ali solato postrežemo na mizi ali jo pobiramo na vrtu?

16. 3. 2024

Danes bomo zavili v svet terminologije in povedali več o terminoloških poimenovanjih, ki so razširjena med vrtičkarji, sporočajo pa pomembne lastnosti. Kako si predstavljamo solato – je to jed postrežena na mizi ali rastlina na vrtu? Je motovilec solata? Kaj pa berivka? Ste že slišali za rezivko? O vsem tem v tokratni rubriki Kiks – pripravilo jo je Tadeja Bizilj, ki je pred mikrofon povabila doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

5 min

Danes bomo zavili v svet terminologije in povedali več o terminoloških poimenovanjih, ki so razširjena med vrtičkarji, sporočajo pa pomembne lastnosti. Kako si predstavljamo solato – je to jed postrežena na mizi ali rastlina na vrtu? Je motovilec solata? Kaj pa berivka? Ste že slišali za rezivko? O vsem tem v tokratni rubriki Kiks – pripravilo jo je Tadeja Bizilj, ki je pred mikrofon povabila doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

KiKs

Potrebujem dve vilici ali dvoje vilic?

8. 3. 2024

Že pred časom se je na spletni strani Jezikovne svetovalnice Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pojavilo naslednje vprašanje: Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo »Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?« Kaj so torej množinski samostalniki in ali jih sploh lahko uporabimo v ednini?

8 min

Že pred časom se je na spletni strani Jezikovne svetovalnice Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pojavilo naslednje vprašanje: Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo »Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?« Kaj so torej množinski samostalniki in ali jih sploh lahko uporabimo v ednini?

KiKs

Zakaj nekateri samoglasniki pri pregibanju besed spremenijo kakovost, drugi pa ne?

2. 3. 2024

V jezikovnem KiKsu smo pod drobnogled vzeli naglaševanje samoglasnikov e in o, natančneje premeno po trajanju pri njunih kratko naglašenih različicah; zakaj se torej v nekaterih primerih, denimo polèt - poléta ali zahòd - zahóda tadva samoglasnika podaljšata in spremenita kakovost? Odgovor smo poiskali pri fonetiku in lektorju na Televiziji Slovenija Roku Dovjaku.

6 min

V jezikovnem KiKsu smo pod drobnogled vzeli naglaševanje samoglasnikov e in o, natančneje premeno po trajanju pri njunih kratko naglašenih različicah; zakaj se torej v nekaterih primerih, denimo polèt - poléta ali zahòd - zahóda tadva samoglasnika podaljšata in spremenita kakovost? Odgovor smo poiskali pri fonetiku in lektorju na Televiziji Slovenija Roku Dovjaku.

KiKs

Bliže ali bližje, tiše ali tišje?

24. 2. 2024

“Jezik je živ in se ves čas spreminja,” pravi docent doktor Damjan Pópič s Filozofske fakultete Ljubljana. To velja tudi za stopnjevanje nekaterih vrst prislovov, pri katerih v primerniku in presežniku izginja črka j. Pravopis sicer kot ustrezni dopušča tako različico z j kot brez, a dejanska jezikovna raba kaže, da večkrat zapišemo bližje kot bliže in višje kot više.

5 min

“Jezik je živ in se ves čas spreminja,” pravi docent doktor Damjan Pópič s Filozofske fakultete Ljubljana. To velja tudi za stopnjevanje nekaterih vrst prislovov, pri katerih v primerniku in presežniku izginja črka j. Pravopis sicer kot ustrezni dopušča tako različico z j kot brez, a dejanska jezikovna raba kaže, da večkrat zapišemo bližje kot bliže in višje kot više.

KiKs

Skrčflacija vpliva na denarnico, skimpflacija na zdravje potrošnika

16. 2. 2024

V času vsesplošne draginje je Zveza potrošnikov Slovenije opazila in opozorila na dve potrošniku škodljivi praksi – »skrčflacijo« in »skimpflacijo«, ki pomenita netransparentno spreminjanje količine in kakovosti živil. V KiKs-u se bomo lotili iskanja izvora obeh besed. Darja Pograjc se je o uvajanju novih besed v slovenski jezik pogovarjala z doc. dr. Borisom Kernom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici.

6 min

V času vsesplošne draginje je Zveza potrošnikov Slovenije opazila in opozorila na dve potrošniku škodljivi praksi – »skrčflacijo« in »skimpflacijo«, ki pomenita netransparentno spreminjanje količine in kakovosti živil. V KiKs-u se bomo lotili iskanja izvora obeh besed. Darja Pograjc se je o uvajanju novih besed v slovenski jezik pogovarjala z doc. dr. Borisom Kernom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici.

KiKs

"Oziralni zaimki, čigar uporabo pogosto zamenjujemo"

3. 2. 2024

V jezikovnem KiKsu bomo tokrat pod drobnogled vzeli tri oziralne zaimke, ki so pogosto predmet jezikovne zagate, saj jih v vsakdanji rabi med seboj lahko hitro zamenjamo. Govor je o zaimkih čigar, kateri in ki. Zaimek ki je zgolj krajša različica zaimka kateri, kar pa ne pomeni, da ju lahko prosto zamenjujemo; zaimek čigar pa ima v stavku točno določen položaj.

3 min

V jezikovnem KiKsu bomo tokrat pod drobnogled vzeli tri oziralne zaimke, ki so pogosto predmet jezikovne zagate, saj jih v vsakdanji rabi med seboj lahko hitro zamenjamo. Govor je o zaimkih čigar, kateri in ki. Zaimek ki je zgolj krajša različica zaimka kateri, kar pa ne pomeni, da ju lahko prosto zamenjujemo; zaimek čigar pa ima v stavku točno določen položaj.

KiKs

»Halo, sem dobila Pristavo?« »Ne, tukaj Pristava.«

26. 1. 2024

V občini Krško želijo zaselek naselja Premagovce odcepiti in ga kot ločeno naselje poimenovati Trebelnik. Naselja v Sloveniji s tem zemljepisnim imenom še nimamo, zato to poimenovanje s strokovnega vidika ni problematično. Tako je danes. Zelo veliko pa je pri nas naselij, ki so dobivala imena v obdobju, ko standardizacija zemljepisnih imen še ni imela take veljave. Tako imamo v Sloveniji kar 8 naselij z imenom Pristava. Zakaj je to z gledišča zakonodaje in smernic sporno?

9 min

V občini Krško želijo zaselek naselja Premagovce odcepiti in ga kot ločeno naselje poimenovati Trebelnik. Naselja v Sloveniji s tem zemljepisnim imenom še nimamo, zato to poimenovanje s strokovnega vidika ni problematično. Tako je danes. Zelo veliko pa je pri nas naselij, ki so dobivala imena v obdobju, ko standardizacija zemljepisnih imen še ni imela take veljave. Tako imamo v Sloveniji kar 8 naselij z imenom Pristava. Zakaj je to z gledišča zakonodaje in smernic sporno?

KiKs

Tega "ne rabim" delati

19. 1. 2024

Danes bo v KiKsu govor o naklonski in razločevalno-pomenski rabi oblik: biti treba – biti potreba – biti potrebno – rabiti. Verjetno se sliši precej kompleksno, a ne skrbite, po osmih minutah bo jasneje, da je govor o »kiksih«, kot je tale, skrit v stavku: »Tega ne rabi delati.« Ste ga našli? Za vas ga bosta zdaj poiskali Darja Pograjc in prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

7 min

Danes bo v KiKsu govor o naklonski in razločevalno-pomenski rabi oblik: biti treba – biti potreba – biti potrebno – rabiti. Verjetno se sliši precej kompleksno, a ne skrbite, po osmih minutah bo jasneje, da je govor o »kiksih«, kot je tale, skrit v stavku: »Tega ne rabi delati.« Ste ga našli? Za vas ga bosta zdaj poiskali Darja Pograjc in prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

KiKs

Medtem, ko poslušam Kiks, se učim o vejici v slovenščini.”

13. 1. 2024

Veznike v slovenščini delimo na enodelne in večdelne, enodelne pa dalje na enobesedne in večbesedni. Pri slednjih nam pogosto nagaja vejica, saj se ravnamo po pravilu: “Pred ki, ko, ker, da, če, vejica skače,” ki pa ne velja v vseh primerih. Kako je z rabo vejice pri večbesednih enodelnih ter večdelnih veznikih, nam je v tokratni Kratki informativni koristni slovenščini razložil docent doktor Damjan Popič s Filozofske fakultete ljubljana.

5 min

Veznike v slovenščini delimo na enodelne in večdelne, enodelne pa dalje na enobesedne in večbesedni. Pri slednjih nam pogosto nagaja vejica, saj se ravnamo po pravilu: “Pred ki, ko, ker, da, če, vejica skače,” ki pa ne velja v vseh primerih. Kako je z rabo vejice pri večbesednih enodelnih ter večdelnih veznikih, nam je v tokratni Kratki informativni koristni slovenščini razložil docent doktor Damjan Popič s Filozofske fakultete ljubljana.

KiKs

Napaka se je zgodila "v začetku" odstavka

5. 1. 2024

Ste si nove cilje zadali ob začetku leta ali na začetku leta? Vas je pritegnil podatek na ali v začetku oddaje? Se je škandal zgodil na začetku ali v začetku mandata? To so primeri dileme, kjer ni izključne pravilnosti ali nepravilnosti. So pa preference oz. ustreznejše rabe. Darja Pograjc se je o tem pogovarjala z dr. Polono Gantar, ki se s slovenščino ukvarja interdisciplinarno, tako na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete kot tudi na Fakulteti za računalništvo in informatiko.

10 min

Ste si nove cilje zadali ob začetku leta ali na začetku leta? Vas je pritegnil podatek na ali v začetku oddaje? Se je škandal zgodil na začetku ali v začetku mandata? To so primeri dileme, kjer ni izključne pravilnosti ali nepravilnosti. So pa preference oz. ustreznejše rabe. Darja Pograjc se je o tem pogovarjala z dr. Polono Gantar, ki se s slovenščino ukvarja interdisciplinarno, tako na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete kot tudi na Fakulteti za računalništvo in informatiko.

KiKs

Pozdravljeni. Pozdravljeni, Pozdravljeni!

9. 12. 2023

Zadnja pravopisna pravila, ki so izšla v celoti, so se pripravljala pred približno štiridesetimi leti, ko še nismo poznali interneta ali elektronske pošte. Posledično danes nimamo posebnih pravopisnih pravil za komunikacijo preko spleta. Pri uporabi vejic, klicajev, vprašajev in novih odstavkov v elektronskih sporočilih se zato orientiramo po pravilih za pisanje pisem. Kako je to videti v praksi in ali za pozdravom sledi vejica ali ne, smo v Kratki informativni koristni slovenščini vprašali doc. dr. Damjana Popiča s Filozofske fakultete Ljubljana.

6 min

Zadnja pravopisna pravila, ki so izšla v celoti, so se pripravljala pred približno štiridesetimi leti, ko še nismo poznali interneta ali elektronske pošte. Posledično danes nimamo posebnih pravopisnih pravil za komunikacijo preko spleta. Pri uporabi vejic, klicajev, vprašajev in novih odstavkov v elektronskih sporočilih se zato orientiramo po pravilih za pisanje pisem. Kako je to videti v praksi in ali za pozdravom sledi vejica ali ne, smo v Kratki informativni koristni slovenščini vprašali doc. dr. Damjana Popiča s Filozofske fakultete Ljubljana.

KiKs

Naslavljanje nebinarnih oseb

1. 12. 2023

Jezik ni nekaj statičnega in je zaradi družbenih sprememb in tehnološkega razvoja vseskozi podvržen razvoju. Spol je, ko govorimo ali pišemo, prisoten na več ravneh, in sicer kot slovnični spol, skozi besede, ki predstavljajo tudi spol in družbeno dogovorjene pomene, ki jih imajo nekatere besede. V današnji Kratki informativni koristni slovenščini si bomo zastavili vprašanje, kako povedati kaj, kar ne bo razumljeno kot binarno? Kako spoštljivo in vključujoče naslavljati nebinarne osebe?

8 min

Jezik ni nekaj statičnega in je zaradi družbenih sprememb in tehnološkega razvoja vseskozi podvržen razvoju. Spol je, ko govorimo ali pišemo, prisoten na več ravneh, in sicer kot slovnični spol, skozi besede, ki predstavljajo tudi spol in družbeno dogovorjene pomene, ki jih imajo nekatere besede. V današnji Kratki informativni koristni slovenščini si bomo zastavili vprašanje, kako povedati kaj, kar ne bo razumljeno kot binarno? Kako spoštljivo in vključujoče naslavljati nebinarne osebe?

KiKs

Tone "se" drsa na bližnjem jezeru

24. 11. 2023

Danes se bomo v Kratki informativni koristni slovenščini lotili precej kratke besede, ki pa je v določenih okoliščinah bistvena. Zdraviti se, lotevati se, peljati se, srečati se … Glede na naštete primere ste verjetno ugotovili, da bo govor o t. i. povratnih glagolih. Kdaj je »se« obvezen, kdaj pa ga morda lahko izpustimo? Darja Pograjc je pred mikrofon povabila prof. dr. Andrejo Žele z ljubljanske Filozofske fakultete in Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU.

10 min

Danes se bomo v Kratki informativni koristni slovenščini lotili precej kratke besede, ki pa je v določenih okoliščinah bistvena. Zdraviti se, lotevati se, peljati se, srečati se … Glede na naštete primere ste verjetno ugotovili, da bo govor o t. i. povratnih glagolih. Kdaj je »se« obvezen, kdaj pa ga morda lahko izpustimo? Darja Pograjc je pred mikrofon povabila prof. dr. Andrejo Žele z ljubljanske Filozofske fakultete in Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU.

KiKs

Zakaj imamo slovarje in jezikovne priročnike?

18. 11. 2023

V današnji rubriki Kiks bomo pogledali v jezikovne slovarje in nekatere ostale priročnike. Malo za šalo – ljudje prav radi v priročnike sicer ne gledamo, saj jih ne maramo prav preveč, zato, ker nas omejujejo. Pa vendar – danes zelo veliko informacij najdemo na spletu in četudi te informacije s spleta so zapisane v kakšnih priročnikih, pogosto ne prepoznamo, v katerih so. Zato je res pomembno, da vemo, kje smo informacijo našli in da jo znamo povezati z vsebino tega priročnika. Več o tem dr. Mateja Jemec Tomazin - pred mikrofon jo je povabila Tadeja Bizilj.

7 min

V današnji rubriki Kiks bomo pogledali v jezikovne slovarje in nekatere ostale priročnike. Malo za šalo – ljudje prav radi v priročnike sicer ne gledamo, saj jih ne maramo prav preveč, zato, ker nas omejujejo. Pa vendar – danes zelo veliko informacij najdemo na spletu in četudi te informacije s spleta so zapisane v kakšnih priročnikih, pogosto ne prepoznamo, v katerih so. Zato je res pomembno, da vemo, kje smo informacijo našli in da jo znamo povezati z vsebino tega priročnika. Več o tem dr. Mateja Jemec Tomazin - pred mikrofon jo je povabila Tadeja Bizilj.

KiKs

Martín ali Mártin?

10. 11. 2023

Danes je martinovo, jesenski praznik, ko se mošt spremeni v vino. Torej dan, ko goduje Martín. Ali Mártin? Prav naglaševanje je eden izmed pomembnejših pravorečnih problemov. Zakaj prihaja do teh razlik v naglasnem mestu osebnih imen in kaj je torej prav?

8 min

Danes je martinovo, jesenski praznik, ko se mošt spremeni v vino. Torej dan, ko goduje Martín. Ali Mártin? Prav naglaševanje je eden izmed pomembnejših pravorečnih problemov. Zakaj prihaja do teh razlik v naglasnem mestu osebnih imen in kaj je torej prav?

KiKs

"Eno kavo za po peš, prosim!"

4. 11. 2023

Kadar nimamo dovolj časa, da bi kavo spili v kavarni, jo lahko vzamemo za na pot, za s sabo, za s seboj ali za po poti. To so štiri prevodne ustreznice angleškega izraza “coffee to go”, ki so tudi slovnično pravilne. Kot nam v tokratnem KiKsu pove dr. Urška Vranjek Ošlak z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, v pogovornem jeziku slišimo tudi neustrezna poimenovanja, kot sta na primer kava za sabo ali kava za po peš.

7 min

Kadar nimamo dovolj časa, da bi kavo spili v kavarni, jo lahko vzamemo za na pot, za s sabo, za s seboj ali za po poti. To so štiri prevodne ustreznice angleškega izraza “coffee to go”, ki so tudi slovnično pravilne. Kot nam v tokratnem KiKsu pove dr. Urška Vranjek Ošlak z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, v pogovornem jeziku slišimo tudi neustrezna poimenovanja, kot sta na primer kava za sabo ali kava za po peš.

KiKs

Zaradi prehlada težko diha "čez" nos

28. 10. 2023

Danes obelodanimo razliko v rabi dveh prislovov oz. predlogov, ki ju v govoru pogosto zamenjujemo. Bi rekli, da gledate »čez« okno ali »skozi« okno? Rekli verjetno prvo, zapisali pa, upamo, drugo. Več v KiKsu s prof. dr. Andrejo Žele z ljubljanske Filozofske fakultete in Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU.

7 min

Danes obelodanimo razliko v rabi dveh prislovov oz. predlogov, ki ju v govoru pogosto zamenjujemo. Bi rekli, da gledate »čez« okno ali »skozi« okno? Rekli verjetno prvo, zapisali pa, upamo, drugo. Več v KiKsu s prof. dr. Andrejo Žele z ljubljanske Filozofske fakultete in Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU.

KiKs

"Pljunila bom v roke in si pri telovadbi razgibala obe roki."

21. 10. 2023

V današnji oddaji Kiks se bomo ukvarjali s posebnostmi dvojine in množine, ko govorimo o delih telesa in delih oblačil. Dvojina je v jezikih nestabilna slovnična kategorija in je v primerjavi z množino zaznamovana. V indoevropskih jezikih je skozi stoletja izginjala in se kot posebna kategorija ohranila le v redkih slovanskih jezikih: poleg slovenščine še v gornji in dolnji lužiški srbščini in kašubščini. Vendar pa dvojinske oblike niso izginjale vse naenkrat. Več o tem Tadeja Bizilj in njena sogovornica, dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

8 min

V današnji oddaji Kiks se bomo ukvarjali s posebnostmi dvojine in množine, ko govorimo o delih telesa in delih oblačil. Dvojina je v jezikih nestabilna slovnična kategorija in je v primerjavi z množino zaznamovana. V indoevropskih jezikih je skozi stoletja izginjala in se kot posebna kategorija ohranila le v redkih slovanskih jezikih: poleg slovenščine še v gornji in dolnji lužiški srbščini in kašubščini. Vendar pa dvojinske oblike niso izginjale vse naenkrat. Več o tem Tadeja Bizilj in njena sogovornica, dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

KiKs

Na »tehnični« šoli učijo »tehniško« risanje

13. 10. 2023

Pridevniški par "tehnični" in "tehniški" imata enako osnovo, se pa razlikujeta v obrazilu. Tudi njun pomen ni povsem prekriven, ampak le delno. V današnjem KiKs-u bomo izpostavili nekaj tovrstnih parov pridevniških besed in njihovo rabo pobliže spoznali. Darja Pograjc je zbrala primere in se odpravila na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU po razlago.

8 min

Pridevniški par "tehnični" in "tehniški" imata enako osnovo, se pa razlikujeta v obrazilu. Tudi njun pomen ni povsem prekriven, ampak le delno. V današnjem KiKs-u bomo izpostavili nekaj tovrstnih parov pridevniških besed in njihovo rabo pobliže spoznali. Darja Pograjc je zbrala primere in se odpravila na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU po razlago.

KiKs

Kalki, 2. del: "Vzel sem vlak" namesto "šel sem z vlakom"?

6. 10. 2023

V prejšnji oddaji smo razložili, kaj so t. i. kalki. V grobem lahko rečemo, da kalkiranje deluje kot najbolj osnovni brezplačni spletni prevajalniki. Kalki so torej slepi prevodi brez upoštevanja konteksta drugega jezika. Nekaj primerov smo tako že dali: recimo »imaš to« namesto preprosto »zmoreš« ali »ko pade noč« namesto slovenske ustreznice »ko se znoči«. Tokrat je naš sogovornik prevajalec, katerega prvi jezik je angleščina, šele drugi slovenščina. S kakšnimi kalki se srečuje?

7 min

V prejšnji oddaji smo razložili, kaj so t. i. kalki. V grobem lahko rečemo, da kalkiranje deluje kot najbolj osnovni brezplačni spletni prevajalniki. Kalki so torej slepi prevodi brez upoštevanja konteksta drugega jezika. Nekaj primerov smo tako že dali: recimo »imaš to« namesto preprosto »zmoreš« ali »ko pade noč« namesto slovenske ustreznice »ko se znoči«. Tokrat je naš sogovornik prevajalec, katerega prvi jezik je angleščina, šele drugi slovenščina. S kakšnimi kalki se srečuje?

KiKs

Kalki, 1. del: "Imaš to" namesto "zmoreš"?

29. 9. 2023

Ali zastrižete z ušesi, ko slišite, da nekdo »naslavlja problematiko«? Gre namreč za tako imenovano kalkiranje oz. dobesedno prevajanje. V tem primeru iz angleščine oz. izraza »to address«. Takšni »slepi« prevodi oz. kalki nastanejo, četudi v slovenščini že obstaja nekaj ustreznic oz. bolj primernih izrazov. Tudi za izraz »imaš to«.

8 min

Ali zastrižete z ušesi, ko slišite, da nekdo »naslavlja problematiko«? Gre namreč za tako imenovano kalkiranje oz. dobesedno prevajanje. V tem primeru iz angleščine oz. izraza »to address«. Takšni »slepi« prevodi oz. kalki nastanejo, četudi v slovenščini že obstaja nekaj ustreznic oz. bolj primernih izrazov. Tudi za izraz »imaš to«.

KiKs

Prosim, navedite znesek v "€"

15. 9. 2023

Valuto lahko zapišemo na več načinov: z besedo, tričrkovno valutno oznako ali simbolom. Kako med naštetimi izbrati ustrezen zapis? Kako zapisati besedo evro? S črko »u« ali črko »v«? In kako zapisati simbol za evro – stično, brez presledka ali nestično oz. s presledkom med številko in oznako? Odgovore je poiskala Darja Pograjc.

5 min

Valuto lahko zapišemo na več načinov: z besedo, tričrkovno valutno oznako ali simbolom. Kako med naštetimi izbrati ustrezen zapis? Kako zapisati besedo evro? S črko »u« ali črko »v«? In kako zapisati simbol za evro – stično, brez presledka ali nestično oz. s presledkom med številko in oznako? Odgovore je poiskala Darja Pograjc.

KiKs

»Kratko se dotakniti« ali preprosteje »tapniti«?

7. 9. 2023

Jezikovna svetovalnica je znano spletno mesto, kjer raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU širši javnosti odgovarjajo na splošna jezikovna vprašanja, ki jih s priročniki na Fran.si ni mogoče v celoti razrešiti. Manj ljudi pa ve, da prosto dostopna na spletu obstaja tudi Terminološka svetovalnica, ki je namenjena področnim strokovnjakom, pa tudi vsem, ki se srečujejo s terminološkimi problemi. Torej jih zanima, kako naj poimenujejo nov pojem, ki v slovenščini še nima ustreznice, ali kako naj za že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj, smiselno izberejo najustreznejše. Na primer: »izraz team building« ali »jačanje tima, izgradnja tima«? »Tapniti« ali »kratko se dotakniti«? Kdo torej priskoči na pomoč, ko se v strokovnih krogih pojavi jezikovna dilema?

7 min

Jezikovna svetovalnica je znano spletno mesto, kjer raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU širši javnosti odgovarjajo na splošna jezikovna vprašanja, ki jih s priročniki na Fran.si ni mogoče v celoti razrešiti. Manj ljudi pa ve, da prosto dostopna na spletu obstaja tudi Terminološka svetovalnica, ki je namenjena področnim strokovnjakom, pa tudi vsem, ki se srečujejo s terminološkimi problemi. Torej jih zanima, kako naj poimenujejo nov pojem, ki v slovenščini še nima ustreznice, ali kako naj za že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj, smiselno izberejo najustreznejše. Na primer: »izraz team building« ali »jačanje tima, izgradnja tima«? »Tapniti« ali »kratko se dotakniti«? Kdo torej priskoči na pomoč, ko se v strokovnih krogih pojavi jezikovna dilema?

KiKs

"Govorci na javnem mediju ste do jezika in jezikovnih pravil precej strožji, kot to od vas zahtevajo zakonska določila"

24. 6. 2023

V jezikovni rubriki Kiks smo tokrat pod drobnogled vzeli kar same sebe. Posvetili smo se namreč značilnostim medijsko posredovanega govora oziroma, če povemo drugače, katerim smernicam, pravilom in tudi zakonom sledimo govorci na javnem radiu. Kadar govorimo prosto ali v dialogu z nekom, ne govorimo zborno, se pa vsi trudimo, da bi se tej zvrsti čim bolj približali. Pri tem pa, v želji, da bi nas poslušalke in poslušalci čim bolje razumeli, uporabljamo različne jezikovne oziroma fonetične prvine, kot so intonacija, premori in tudi mašila.

10 min

V jezikovni rubriki Kiks smo tokrat pod drobnogled vzeli kar same sebe. Posvetili smo se namreč značilnostim medijsko posredovanega govora oziroma, če povemo drugače, katerim smernicam, pravilom in tudi zakonom sledimo govorci na javnem radiu. Kadar govorimo prosto ali v dialogu z nekom, ne govorimo zborno, se pa vsi trudimo, da bi se tej zvrsti čim bolj približali. Pri tem pa, v želji, da bi nas poslušalke in poslušalci čim bolje razumeli, uporabljamo različne jezikovne oziroma fonetične prvine, kot so intonacija, premori in tudi mašila.

KiKs

"Lošinjčan", "Lošinjec" ali "prebivalec Lošinja"?

9. 6. 2023

V tokratnem Kiksu pred začetkom poletnih počitnic oziroma sezone dopustov preverjamo, kako je s poimenovanjem prebivalcev otokov, tako nam bližnjih, hrvaških, kot tudi tistih bolj oddaljenih oziroma eksotičnih in zato v splošni rabi redkeje uporabljenih. Primeri, kot so "Bračan", "Hvarčan" in "Pažan" nam morda še zvenijo blizu, podobno kot pri drugih zemljepisnih imenih pa tudi pri otokih obstajajo izjeme; bi rekli denimo "Lošinjčan" ali "Lošinjec", "Korzičan" ali "Korzijec"? Če se želimo podrobneje lotiti poimenovanj prebivalcev otokov, moramo najprej poznati osnove slovenskega besedotvorja, pravi Urška Vranjek Ošlak, asistentka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

4 min

V tokratnem Kiksu pred začetkom poletnih počitnic oziroma sezone dopustov preverjamo, kako je s poimenovanjem prebivalcev otokov, tako nam bližnjih, hrvaških, kot tudi tistih bolj oddaljenih oziroma eksotičnih in zato v splošni rabi redkeje uporabljenih. Primeri, kot so "Bračan", "Hvarčan" in "Pažan" nam morda še zvenijo blizu, podobno kot pri drugih zemljepisnih imenih pa tudi pri otokih obstajajo izjeme; bi rekli denimo "Lošinjčan" ali "Lošinjec", "Korzičan" ali "Korzijec"? Če se želimo podrobneje lotiti poimenovanj prebivalcev otokov, moramo najprej poznati osnove slovenskega besedotvorja, pravi Urška Vranjek Ošlak, asistentka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

KiKs

»Obkroženi stavčni člen preoblikujte v odvisnik.« Bo šlo?

3. 6. 2023

Tokrat bomo skupaj odprli maturitetne pole iz slovenščine in obujali spomine na srednjo šolo. Usmerjala nas bo Jožica Jožef-Beg, profesorica slovenskega jezika na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji Šolskega centra Novo mesto. Ena izmed nalog, ki dijakom navadno povzroča težave, je povezana s pretvorbo iz enostavčne v večstavčno poved.

10 min

Tokrat bomo skupaj odprli maturitetne pole iz slovenščine in obujali spomine na srednjo šolo. Usmerjala nas bo Jožica Jožef-Beg, profesorica slovenskega jezika na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji Šolskega centra Novo mesto. Ena izmed nalog, ki dijakom navadno povzroča težave, je povezana s pretvorbo iz enostavčne v večstavčno poved.

KiKs

Zimske gume sem zamenjal s "poletnimi"

27. 5. 2023

Zakaj zimske gume menjamo z letnimi in ne poletnimi gumami? Zakaj smo zimske plašče nekoč menjali z letnimi, danes pa tudi že s poletnimi? Blizuzvočnice so pomensko prekrivne in čeprav je napačna raba oz. izbira redka, je ena od izbir ponavadi primernejša, ustreznejša in izraža boljše poznavanje jezika. Darja Pograjc je v KiKs-u pripravila nekaj primerov, ki že rahlo dišijo po poletju.

8 min

Zakaj zimske gume menjamo z letnimi in ne poletnimi gumami? Zakaj smo zimske plašče nekoč menjali z letnimi, danes pa tudi že s poletnimi? Blizuzvočnice so pomensko prekrivne in čeprav je napačna raba oz. izbira redka, je ena od izbir ponavadi primernejša, ustreznejša in izraža boljše poznavanje jezika. Darja Pograjc je v KiKs-u pripravila nekaj primerov, ki že rahlo dišijo po poletju.

KiKs

"Vsi spimo na jogiju, nosimo superge in jemo lučko"

20. 5. 2023

V KiKsu je tokrat govor o apelativizaciji oziroma poobčnoimenjenju. Sam izraz se morda sliši zapleten, a primere zagotovo poznamo vsi; gre namreč za pojav, ko lastno ime, največkrat ime blagovne znamke ali izdelka, postane občno ime, s katerim poimenujemo skupino izdelkov s podobnimi lastnostmi. Kalodont, vileda, superge in žiletke - to je le nekaj najbolj pogostih primerov poobčnoimenovanja, ki so nastali zaradi razširjenosti uporabe določenih izdelkov oziroma blagovnih znamk. Kot pravi doc. dr. Mateja Jemec Tomazin s terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je največ takšnih primerov s področja hrane in pijače ter osebne higiene.

7 min

V KiKsu je tokrat govor o apelativizaciji oziroma poobčnoimenjenju. Sam izraz se morda sliši zapleten, a primere zagotovo poznamo vsi; gre namreč za pojav, ko lastno ime, največkrat ime blagovne znamke ali izdelka, postane občno ime, s katerim poimenujemo skupino izdelkov s podobnimi lastnostmi. Kalodont, vileda, superge in žiletke - to je le nekaj najbolj pogostih primerov poobčnoimenovanja, ki so nastali zaradi razširjenosti uporabe določenih izdelkov oziroma blagovnih znamk. Kot pravi doc. dr. Mateja Jemec Tomazin s terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je največ takšnih primerov s področja hrane in pijače ter osebne higiene.

KiKs

Prihodnji teden gremo v "Istanbul"

5. 5. 2023

Tudi danes se bomo v rubriki Kiks posvečali slovenskim imenom tujih krajev. Kot je Andreji Gradišar pretekli teden v prvi od dveh oddaj o tej temi povedala dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, imen tujih mest načeloma ne slovenimo. Zakaj potem turški Istanbul vseeno pravilno slovensko imenujemo Carigrad? Odgovor in še nekaj drugih napotkov o uporabi slovenskih imen za tuje kraje dobite v naslednjih minutah.

7 min

Tudi danes se bomo v rubriki Kiks posvečali slovenskim imenom tujih krajev. Kot je Andreji Gradišar pretekli teden v prvi od dveh oddaj o tej temi povedala dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, imen tujih mest načeloma ne slovenimo. Zakaj potem turški Istanbul vseeno pravilno slovensko imenujemo Carigrad? Odgovor in še nekaj drugih napotkov o uporabi slovenskih imen za tuje kraje dobite v naslednjih minutah.

KiKs

"Monakovo" se nahaja 400 kilometrov iz Ljubljane

6. 5. 2023

Med Ljubljano in Monakovim je okvirno 400 kilometrov, do Kelmorajna skoraj dodatnih 600, če pa gremo v Kodanj, pa jih bomo skupaj prevozili kar 1400. Ste prepoznali mesta, o katerih smo govorili? Gre za stara poimenovanja za nemška München in Köln ter danski Kobenhavn. Teh imen danes v Sloveniji praktično ne uporabljamo več, poznamo pa druga »poslovenjena« imena tujih krajev. O njih ter o pravilih, ki določajo, kdaj določeno mesto imenujemo »po slovensko«, kdaj pa ohranjamo izvorno obliko, v današnjem Kiksu.

10 min

Med Ljubljano in Monakovim je okvirno 400 kilometrov, do Kelmorajna skoraj dodatnih 600, če pa gremo v Kodanj, pa jih bomo skupaj prevozili kar 1400. Ste prepoznali mesta, o katerih smo govorili? Gre za stara poimenovanja za nemška München in Köln ter danski Kobenhavn. Teh imen danes v Sloveniji praktično ne uporabljamo več, poznamo pa druga »poslovenjena« imena tujih krajev. O njih ter o pravilih, ki določajo, kdaj določeno mesto imenujemo »po slovensko«, kdaj pa ohranjamo izvorno obliko, v današnjem Kiksu.

KiKs

"To ne pije in ne drži vode"

29. 4. 2023

V današnji epizodi Kratke informativne koristne slovenščine bomo dokončali delo začeto pred tednom dni. Zdaj že vemo, kako nastanejo frazemi, kako jih pravilno uporabljamo ter kako se tudi v frazemih odražata družbeni kontekst in razvoj. Če bi se želeli izraziti ekspresivno in kritično pokazati, da je določen načrt, projekt slabo pripravljen, ali bi rekli, da to "ne pije vode" ali da "ne drži vode"? Bi v zank spoštovanja vzkliknili "klobuk dol" ali "kapo dol"? Ali prihaja do razkoraka med frazemi, ki se "primejo" med ljudmi in normativnim tudi zaradi prevzemanja frazemov iz tujih jezikov? Sogovornica Bojana Leskovca v Kiksu je dr. Nataša Jakop, izredna profesorica in višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

10 min

V današnji epizodi Kratke informativne koristne slovenščine bomo dokončali delo začeto pred tednom dni. Zdaj že vemo, kako nastanejo frazemi, kako jih pravilno uporabljamo ter kako se tudi v frazemih odražata družbeni kontekst in razvoj. Če bi se želeli izraziti ekspresivno in kritično pokazati, da je določen načrt, projekt slabo pripravljen, ali bi rekli, da to "ne pije vode" ali da "ne drži vode"? Bi v zank spoštovanja vzkliknili "klobuk dol" ali "kapo dol"? Ali prihaja do razkoraka med frazemi, ki se "primejo" med ljudmi in normativnim tudi zaradi prevzemanja frazemov iz tujih jezikov? Sogovornica Bojana Leskovca v Kiksu je dr. Nataša Jakop, izredna profesorica in višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

KiKs

Ločiti »zrno od plevela« bo » trd indijski orešček«

22. 4. 2023

Ko smo v redakciji Kratke informativne koristne slovenščine staknili glave, smo med premlevanjem idej za naše naslednje epizode, izpostavili tudi zadnje čase precej pogosto rabo frazema "to ne pije vode". Torej ko se želi govorec ekspresivno, kritično izraziti in pokazati, da je določen načrt, projekt slabo pripravljen, uporabi frazem » da to ne pije vode«. Mar ni vsebinsko bolj smiselno in normativno vzdržno reči » da to ne drži vode«? Zapluli smo v svet frazemov, potem pa hitro ugotovili, da je pot do končnega odgovora dolga in da ta naposled ni tako enoznačen kot smo sprva mislili. Dr. Nataša Jakop, izredna profesorica in višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je bila naša sogovornic. Kako nastanejo frazemi, kako jih pravilno uporabljamo, in kako se tudi v frazemih odraža družbeni kontekst in razvoj, boste izvedeli v današnjem Kiksu.

9 min

Ko smo v redakciji Kratke informativne koristne slovenščine staknili glave, smo med premlevanjem idej za naše naslednje epizode, izpostavili tudi zadnje čase precej pogosto rabo frazema "to ne pije vode". Torej ko se želi govorec ekspresivno, kritično izraziti in pokazati, da je določen načrt, projekt slabo pripravljen, uporabi frazem » da to ne pije vode«. Mar ni vsebinsko bolj smiselno in normativno vzdržno reči » da to ne drži vode«? Zapluli smo v svet frazemov, potem pa hitro ugotovili, da je pot do končnega odgovora dolga in da ta naposled ni tako enoznačen kot smo sprva mislili. Dr. Nataša Jakop, izredna profesorica in višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je bila naša sogovornic. Kako nastanejo frazemi, kako jih pravilno uporabljamo, in kako se tudi v frazemih odraža družbeni kontekst in razvoj, boste izvedeli v današnjem Kiksu.

KiKs

To so naši najboljši "prehrambni" proizvodi

12. 4. 2023

»Blizuzvočnice (in hkrati blizuizraznice) lahko pomensko malo zapeljejo« pove prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ne gre namreč za povsem napačno rabo, ampak za blizuizraznice velja, da so pomensko delno prekrivne. Razliko med besedami "delaven" in "deloven", "namenski" in "namembni", "bívanjski" in "bivalni" smo že razložili. Če ste epizodo zamudili, vabljeni na prvi.rtvslo.si ali med podkaste, kjer jo lahko ponovno poslušate. Darja Pograjc v današnjem KiKs-u omenjenim primerom doda še nekaj novih: "prehranski" in "prehramben", "kmečki" in "kmetijski" ter "ekonomičen" in "ekonomski".

7 min

»Blizuzvočnice (in hkrati blizuizraznice) lahko pomensko malo zapeljejo« pove prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ne gre namreč za povsem napačno rabo, ampak za blizuizraznice velja, da so pomensko delno prekrivne. Razliko med besedami "delaven" in "deloven", "namenski" in "namembni", "bívanjski" in "bivalni" smo že razložili. Če ste epizodo zamudili, vabljeni na prvi.rtvslo.si ali med podkaste, kjer jo lahko ponovno poslušate. Darja Pograjc v današnjem KiKs-u omenjenim primerom doda še nekaj novih: "prehranski" in "prehramben", "kmečki" in "kmetijski" ter "ekonomičen" in "ekonomski".

KiKs

Vélika noč ali velíka noč? Morda celo vúzem?

8. 4. 2023

Včeraj je bil po krščanskem izročilu véliki petek, danes je vélika sobota, jutri pa bo velíka noč in nato velikonôčni ponedeljek. Pravilni naglasi so sicer v podobnih besedah za različne namene drugače postavljeni, torej véliki petek in velíka noč. In še nekaj: po pravilih Slovenskega pravopisa moramo imena praznikov pisati z malo začetnico, razen tistih, ki so poimenovani s svojilnim zaimkom iz osebnega lastnega imena. Z veliko začetnico se tako pri nas recimo pišeta dva praznika, in sicer Prešernov dan in Marijino vnebovzetje. Če bi torej velika noč pisali z veliko začetnico, bi naredili napako oz. »kiks«.

7 min

Včeraj je bil po krščanskem izročilu véliki petek, danes je vélika sobota, jutri pa bo velíka noč in nato velikonôčni ponedeljek. Pravilni naglasi so sicer v podobnih besedah za različne namene drugače postavljeni, torej véliki petek in velíka noč. In še nekaj: po pravilih Slovenskega pravopisa moramo imena praznikov pisati z malo začetnico, razen tistih, ki so poimenovani s svojilnim zaimkom iz osebnega lastnega imena. Z veliko začetnico se tako pri nas recimo pišeta dva praznika, in sicer Prešernov dan in Marijino vnebovzetje. Če bi torej velika noč pisali z veliko začetnico, bi naredili napako oz. »kiks«.

KiKs

To "namembno" zemljišče je v lasti države

1. 4. 2023

V KiKsu se je Darja Pograjc 1. aprila lotila besed, ki "zavajajo". Kljub temu da dvojnice zvenijo podobno, namreč nimajo enakega pomena. Recimo: delaven ali deloven, namenski ali namembni, bivanjski ali bivalni. Kje tiči vzrok za zmedo in kako si lahko pomagamo pri izbiri primernejše besede, razloži prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

8 min

V KiKsu se je Darja Pograjc 1. aprila lotila besed, ki "zavajajo". Kljub temu da dvojnice zvenijo podobno, namreč nimajo enakega pomena. Recimo: delaven ali deloven, namenski ali namembni, bivanjski ali bivalni. Kje tiči vzrok za zmedo in kako si lahko pomagamo pri izbiri primernejše besede, razloži prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

KiKs

"Poklical sem mati in ji v materinem jeziku zaželel lep materinski dan."

25. 3. 2023

Današnjemu prazniku, materinskemu dnevu, smo prilagodili tudi našo sobotno rubriko KiKs. V ospredju bodo namreč nekatere jezikovne dileme, povezane z materami, pa tudi z drugimi družinskimi člani. Tako bomo osvežili znanje o prvi ženski sklanjatvi in njenih posebnostih ter razjasnili razliko med maternim in materinim jezikom.

5 min

Današnjemu prazniku, materinskemu dnevu, smo prilagodili tudi našo sobotno rubriko KiKs. V ospredju bodo namreč nekatere jezikovne dileme, povezane z materami, pa tudi z drugimi družinskimi člani. Tako bomo osvežili znanje o prvi ženski sklanjatvi in njenih posebnostih ter razjasnili razliko med maternim in materinim jezikom.

KiKs

»Genijalen Piin materijal za radijo«

18. 3. 2023

Tokrat o zapolnjevanju zeva. Doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU odgovarja na vprašanje, kdaj med dva zaporedna samoglasnika vrinemo črko j. Zakaj zapišemo radio brez j, kljub temu, da ga izgovorimo in se ne ravnamo recimo kot pri olimpijadi, ko je j tako zapisan kot izgovorjen? Kaj pa zapis svojilni pridevnikov Piin, Siin, Tein?

8 min

Tokrat o zapolnjevanju zeva. Doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU odgovarja na vprašanje, kdaj med dva zaporedna samoglasnika vrinemo črko j. Zakaj zapišemo radio brez j, kljub temu, da ga izgovorimo in se ne ravnamo recimo kot pri olimpijadi, ko je j tako zapisan kot izgovorjen? Kaj pa zapis svojilni pridevnikov Piin, Siin, Tein?

KiKs

"Medve delave"

9. 3. 2023

Kakšen je vaš odziv, če na ulici slišite, da nekdo reče »midve greve«? Ali pa »vidive se v petek«? Takšne besedne oblike bodo v ospredju današnjega Kiksa. Andreja Gradišar pa je imela tudi dilemo, ali je bolj pravilno, če reče »midve« ali »medve«. Pri iskanju odgovora ji je pomagala dr. Tjaša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, s katero sta poklepetali tudi o omenjenih »greve, bove, dobive« in dvojini v slovenskem jeziku.

7 min

Kakšen je vaš odziv, če na ulici slišite, da nekdo reče »midve greve«? Ali pa »vidive se v petek«? Takšne besedne oblike bodo v ospredju današnjega Kiksa. Andreja Gradišar pa je imela tudi dilemo, ali je bolj pravilno, če reče »midve« ali »medve«. Pri iskanju odgovora ji je pomagala dr. Tjaša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, s katero sta poklepetali tudi o omenjenih »greve, bove, dobive« in dvojini v slovenskem jeziku.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play