Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratka informativna koristna slovenščina
Režiser: Nadia Petauer
Jezikovni KiKs tokrat namenjamo terminološkim zadregam na področju invalidnosti; gre za kompleksno tematiko z dolgoletno zgodovino, v preteklih razpravah pa se je pogosto zaobšlo tako osebe, ki se jih ti termini neposredno dotikajo, kot tudi stroko s področja jezikoslovja oziroma terminologije. Kateri termini sprožajo največ polemik in zakaj jih je težko nadomestiti z novimi?
Jezikovni KiKs tokrat namenjamo terminološkim zadregam na področju invalidnosti; gre za kompleksno tematiko z dolgoletno zgodovino, v preteklih razpravah pa se je pogosto zaobšlo tako osebe, ki se jih ti termini neposredno dotikajo, kot tudi stroko s področja jezikoslovja oziroma terminologije. Kateri termini sprožajo največ polemik in zakaj jih je težko nadomestiti z novimi?
Kremšnita, knof, bremza, cajt, deka, štrudelj, biti fajn – to je nekaj izrazov, ki izvirajo iz nemščine in ki so se več kot udomačili tudi v slovenščini oz. v naši vsakodnevni govorici. Nekateri tako zelo, da moramo včasih kar precej dobro pomisliti, kakšen pa je pravilen slovenski izraz zanje. O germanizmih v slovenščini bomo govorili v naslednjih minutah, ko se nam bo v oddaji Kiks pridružil Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta. Z Andrejo Gradišar se bosta dotaknila tudi specifik prevajanja iz nemščine v slovenščino ter obratno. Izvedeli boste še, katera besedila so najbolj zahtevna za prevajanje, ter kako prevajalci iščejo slovenske ustreznice za novonastale izraze v tujih jezikih.
Kremšnita, knof, bremza, cajt, deka, štrudelj, biti fajn – to je nekaj izrazov, ki izvirajo iz nemščine in ki so se več kot udomačili tudi v slovenščini oz. v naši vsakodnevni govorici. Nekateri tako zelo, da moramo včasih kar precej dobro pomisliti, kakšen pa je pravilen slovenski izraz zanje. O germanizmih v slovenščini bomo govorili v naslednjih minutah, ko se nam bo v oddaji Kiks pridružil Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta. Z Andrejo Gradišar se bosta dotaknila tudi specifik prevajanja iz nemščine v slovenščino ter obratno. Izvedeli boste še, katera besedila so najbolj zahtevna za prevajanje, ter kako prevajalci iščejo slovenske ustreznice za novonastale izraze v tujih jezikih.
Uporabnike Pošte Slovenija že nekaj tednov pozdravlja poštna interaktivna asistentka oziroma PIA, ki temelji na umetni inteligenci. Gre za primer praktične rabe jezikovnih oziroma govornih tehnologij, ki sestojijo iz treh bistvenih komponent. “Prva je razpoznava govora, pri čemer računalnik govor spremeni v besedilo, tekst, drugo komponento predstavljajo jezikovni modeli, ki poskušajo razumeti besedilo iz prve komponente, tretja pa odgovor sintetizira oziroma pretvori v govorjeno besedo,” nam tehnologijo za t.i. chatboti oziroma klepetalniki razloži gost tokratnega Kiksa, dr. Marko Bajec s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in vodja Laboratorija za podatkovne tehnologije in IoT Demo Centra.
Uporabnike Pošte Slovenija že nekaj tednov pozdravlja poštna interaktivna asistentka oziroma PIA, ki temelji na umetni inteligenci. Gre za primer praktične rabe jezikovnih oziroma govornih tehnologij, ki sestojijo iz treh bistvenih komponent. “Prva je razpoznava govora, pri čemer računalnik govor spremeni v besedilo, tekst, drugo komponento predstavljajo jezikovni modeli, ki poskušajo razumeti besedilo iz prve komponente, tretja pa odgovor sintetizira oziroma pretvori v govorjeno besedo,” nam tehnologijo za t.i. chatboti oziroma klepetalniki razloži gost tokratnega Kiksa, dr. Marko Bajec s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in vodja Laboratorija za podatkovne tehnologije in IoT Demo Centra.
Marsikdo od odraslih se verjetno spomni, kako drugače in posebno je bilo, ko je učitelj pri pouku uporabil kakšen nov, drugačen pristop. V današnjih časih so nove tehnologije v tem smislu lahko zelo uporabne. V oddaji KiKs, ki sledi, bomo tokrat predstavili spletni portal Videoslovenščina, ki je prosto dostopen, in s pomočjo katerega lahko učitelji na drugačen način predstavijo snov svojim učencem. V tem konkretnem primeru gre za učenje pravopisa in slovnice pri pouku slovenskega jezika v 4. razredu osnovne šole. Sogovornica: dr. Lara Godec Soršak, docentka za slovenski jezik s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.
Marsikdo od odraslih se verjetno spomni, kako drugače in posebno je bilo, ko je učitelj pri pouku uporabil kakšen nov, drugačen pristop. V današnjih časih so nove tehnologije v tem smislu lahko zelo uporabne. V oddaji KiKs, ki sledi, bomo tokrat predstavili spletni portal Videoslovenščina, ki je prosto dostopen, in s pomočjo katerega lahko učitelji na drugačen način predstavijo snov svojim učencem. V tem konkretnem primeru gre za učenje pravopisa in slovnice pri pouku slovenskega jezika v 4. razredu osnovne šole. Sogovornica: dr. Lara Godec Soršak, docentka za slovenski jezik s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.
»Gori na gori gori.« Večina vas je verjetno brez težav razumela stavek, ki smo ga zapisali. Če pa bi omenjene besede prebrali posamezno oz. te ne bi imele konteksta, ki ga ponudi poved, bi bilo pomene besed veliko težje razbrati. Kaj so enakozvočnice, enakoglasnice in enakopisnice oz. kakšno je razmerje med njimi, so vprašanja, ki sta se jih med drugim v današnjem KiKsu lotili Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija in Darja Pograjc.
»Gori na gori gori.« Večina vas je verjetno brez težav razumela stavek, ki smo ga zapisali. Če pa bi omenjene besede prebrali posamezno oz. te ne bi imele konteksta, ki ga ponudi poved, bi bilo pomene besed veliko težje razbrati. Kaj so enakozvočnice, enakoglasnice in enakopisnice oz. kakšno je razmerje med njimi, so vprašanja, ki sta se jih med drugim v današnjem KiKsu lotili Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija in Darja Pograjc.
V tokratni Kratki informativni koristni slovenščini se vračamo k sklanjatvam. Slovenščina jih pri samostalnikih pozna oz. določa na podlagi spola in končnice v rodilniku ednine. Nam pa pri določenih dilemah v zvezi s sklanjanjem lahko pomagata tudi naglas in glasovna okolica. Tako bo tudi pri dilemah, ki se jih je za sobotni KiKs lotila Darja Pograjc. V oddaji boste na primer izvedeli, ali ste srečali Capudra ali Capuderja. Pa tudi, ali ste po nakupih odšli v Hofer, Hofra ali Hoferja.
V tokratni Kratki informativni koristni slovenščini se vračamo k sklanjatvam. Slovenščina jih pri samostalnikih pozna oz. določa na podlagi spola in končnice v rodilniku ednine. Nam pa pri določenih dilemah v zvezi s sklanjanjem lahko pomagata tudi naglas in glasovna okolica. Tako bo tudi pri dilemah, ki se jih je za sobotni KiKs lotila Darja Pograjc. V oddaji boste na primer izvedeli, ali ste srečali Capudra ali Capuderja. Pa tudi, ali ste po nakupih odšli v Hofer, Hofra ali Hoferja.
Dr. Izok Kosem in dr. Špela Arhar Holdt nas v tokratni Kratki informativni in koristni slovenščini povabita na spletni portal, ki je zaživel v tem tednu in na katerem najdemo edine didaktične igre za slovenščino. Www.igre.cjvt.si je spletni naslov, ki smo ga odprli tudi v tokratni Kratki informativni in koristni slovenščini in si ogledali igre, s katerimi želijo na CJVT spodbujati prostočasno utrjevanje in izboljševanje znanja slovenskega jezika, obenem pa s pomočjo podatkov, ki jih pri igranju dobijo od igralcev, izboljšati jezikovne vire za slovenščino.
Dr. Izok Kosem in dr. Špela Arhar Holdt nas v tokratni Kratki informativni in koristni slovenščini povabita na spletni portal, ki je zaživel v tem tednu in na katerem najdemo edine didaktične igre za slovenščino. Www.igre.cjvt.si je spletni naslov, ki smo ga odprli tudi v tokratni Kratki informativni in koristni slovenščini in si ogledali igre, s katerimi želijo na CJVT spodbujati prostočasno utrjevanje in izboljševanje znanja slovenskega jezika, obenem pa s pomočjo podatkov, ki jih pri igranju dobijo od igralcev, izboljšati jezikovne vire za slovenščino.
Prejšnji teden je v Ljubljani potekal pripovedovalski festival, v naslednjem tednu, 20. marca, bomo obeleževali Svetovni dan pripovedništva. V tokratnem KiKsu nas bo zato zanimalo, kako pomembna je prisotnost pripovedništva tudi z vidika razvoja jezikovne sposobnosti oz. uporabe jezika ter sposobnosti zbranega poslušanja in povezovanja. Vrnili se bomo v šolske klopi.
Prejšnji teden je v Ljubljani potekal pripovedovalski festival, v naslednjem tednu, 20. marca, bomo obeleževali Svetovni dan pripovedništva. V tokratnem KiKsu nas bo zato zanimalo, kako pomembna je prisotnost pripovedništva tudi z vidika razvoja jezikovne sposobnosti oz. uporabe jezika ter sposobnosti zbranega poslušanja in povezovanja. Vrnili se bomo v šolske klopi.
Da so onomatopeje besede, s katerimi s človeškimi glasovi posnemamo neke druge glasove in zvoke, smo povedali že pretekli teden v oddaji Kiks. Danes pa se bomo osredotočili na njihov pomen pri razvoju človeškega govora. To so namreč pogosto prvi zvoki, s katerimi se dojenček sporazumeva z okoljem. Z nami bo jezikoslovec dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Med drugim bo pojasnil izvor onomatopej kaka in lulu, povedal bo, kako iz »am« nastane beseda mama ter kako se psi oglašajo v različnih jezikih.
Da so onomatopeje besede, s katerimi s človeškimi glasovi posnemamo neke druge glasove in zvoke, smo povedali že pretekli teden v oddaji Kiks. Danes pa se bomo osredotočili na njihov pomen pri razvoju človeškega govora. To so namreč pogosto prvi zvoki, s katerimi se dojenček sporazumeva z okoljem. Z nami bo jezikoslovec dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Med drugim bo pojasnil izvor onomatopej kaka in lulu, povedal bo, kako iz »am« nastane beseda mama ter kako se psi oglašajo v različnih jezikih.
Onomatopeja ali tudi onomatopoija s starinsko besedo je posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo. Primer tega so živalski glasovi. Tako ko želimo zapisati, da pes laja, denimo uporabimo besedo »hov«. Onomatopeje so divjaki, pravi jezikoslovec dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki se raziskovalno ukvarja z medmeti, med katere spadajo te besede.
Onomatopeja ali tudi onomatopoija s starinsko besedo je posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo. Primer tega so živalski glasovi. Tako ko želimo zapisati, da pes laja, denimo uporabimo besedo »hov«. Onomatopeje so divjaki, pravi jezikoslovec dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki se raziskovalno ukvarja z medmeti, med katere spadajo te besede.
Druga ženska sklanjatev bo v ospredju današnjega KiKsa. Se še spomnite, katere samostalnike sklanjamo po omenjeni sklanjatvi? Samostalnike ženskega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico -i. Na primer: možnost – možnosti. Prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, razmišlja, zakaj prihaja pri besedi »možnost« do napačnega vrivanja črke -i. In »možnostma« včasih postane »možnostima«.
Druga ženska sklanjatev bo v ospredju današnjega KiKsa. Se še spomnite, katere samostalnike sklanjamo po omenjeni sklanjatvi? Samostalnike ženskega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico -i. Na primer: možnost – možnosti. Prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, razmišlja, zakaj prihaja pri besedi »možnost« do napačnega vrivanja črke -i. In »možnostma« včasih postane »možnostima«.
Nastanek tokratnega jezikovnega KiKsa je spodbudilo dogajanje na enem od znamenitih grških otokov, kjer so v samo 14-ih dneh zabeležili več kot 4.000 potresov. V medijih se pojavljata dve različici poimenovanja otoka, in sicer Santorin ter Santorini. Izbrskali smo še nekaj podobnih primerov in odgovore na ezikovne dileme poiskali pri geografski stroki.
Nastanek tokratnega jezikovnega KiKsa je spodbudilo dogajanje na enem od znamenitih grških otokov, kjer so v samo 14-ih dneh zabeležili več kot 4.000 potresov. V medijih se pojavljata dve različici poimenovanja otoka, in sicer Santorin ter Santorini. Izbrskali smo še nekaj podobnih primerov in odgovore na ezikovne dileme poiskali pri geografski stroki.
Pozoren poslušalec in natančen uporabnik slovenščine bo slovnične kikse prepoznal v vseh besedilnih zvrsteh - tudi besedilih pesmi. V tokratnem praznično obarvanem Kiksu se zato prebijamo čez slovnične napake nekaterih slovenskih pesmi skupaj z gostjo Teo Kačar, lektorico in jezikovno svetovalko, ki pravi, da smo največ primerov napak odkrili zaradi neustrezne rabe rodilnika in slovničnih spolov.
Pozoren poslušalec in natančen uporabnik slovenščine bo slovnične kikse prepoznal v vseh besedilnih zvrsteh - tudi besedilih pesmi. V tokratnem praznično obarvanem Kiksu se zato prebijamo čez slovnične napake nekaterih slovenskih pesmi skupaj z gostjo Teo Kačar, lektorico in jezikovno svetovalko, ki pravi, da smo največ primerov napak odkrili zaradi neustrezne rabe rodilnika in slovničnih spolov.
V Kiksu smo že govorili o tem, kako učinkovit je pri reševanju jezikovnih dilem ChatGPT – jezikovni model umetne inteligence, ki se je naučil tudi slovensko. V bližnji prihodnosti pa bi se lahko ob jezikovnih zagatah obrnili na slovenski jezikovni model. V Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani namreč deluje raziskovalna enota, ki trenutno zbira besedila, na podlagi katerih bo deloval jezikovni model, imenovan GaMS.
V Kiksu smo že govorili o tem, kako učinkovit je pri reševanju jezikovnih dilem ChatGPT – jezikovni model umetne inteligence, ki se je naučil tudi slovensko. V bližnji prihodnosti pa bi se lahko ob jezikovnih zagatah obrnili na slovenski jezikovni model. V Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani namreč deluje raziskovalna enota, ki trenutno zbira besedila, na podlagi katerih bo deloval jezikovni model, imenovan GaMS.
Osnovna šola, pouk slovenščine, govorno nastopanje, retorika. To so ključne besede tokratne oddaje KiKs, ki jo je pripravila Nataša Rašl. Pogovarjala se je z avtoricama članka v slovenistični reviji Jezik in slovstvo, v kateri obravnavata predlog za poučevanje govornega nastopanja v osnovni šoli. Gre za klasično retoriko in hkrati pomembno vseživljenjsko veščino, ki je tudi v sodobni družbi še kako aktualna.
Osnovna šola, pouk slovenščine, govorno nastopanje, retorika. To so ključne besede tokratne oddaje KiKs, ki jo je pripravila Nataša Rašl. Pogovarjala se je z avtoricama članka v slovenistični reviji Jezik in slovstvo, v kateri obravnavata predlog za poučevanje govornega nastopanja v osnovni šoli. Gre za klasično retoriko in hkrati pomembno vseživljenjsko veščino, ki je tudi v sodobni družbi še kako aktualna.
Ali kakšna "od" teh metod dokazano deluje? Ali kakšna "izmed" teh metod dokazano deluje? Kako bi zastavili to vprašanje? Če ste se znašli v dilemi, prisluhnite naši sobotni jezikovni oddaji, v kateri ponovimo znanje o predlogih in pobliže spoznamo tudi oba omenjena predloga. Sogovornica: dr. Polona Gantar, ki se s slovenščino ukvarja interdisciplinarno, tako na ljubljanski Filozofski fakulteti kot tudi na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Ali kakšna "od" teh metod dokazano deluje? Ali kakšna "izmed" teh metod dokazano deluje? Kako bi zastavili to vprašanje? Če ste se znašli v dilemi, prisluhnite naši sobotni jezikovni oddaji, v kateri ponovimo znanje o predlogih in pobliže spoznamo tudi oba omenjena predloga. Sogovornica: dr. Polona Gantar, ki se s slovenščino ukvarja interdisciplinarno, tako na ljubljanski Filozofski fakulteti kot tudi na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Besedomat je preprosta in kratka igra, v kateri preverjate poznavanje slovenskega besedišča, obenem pa pomagate jezikoslovcem pri raziskavi. Pravila igre nam v tokratnem Kiksu razloži Andrej Perdih z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramouša ZRC Sazu in nam med drugim pove, kje je nastala pobuda za raziskavo in kakšne rezultate so pokazale podobne raziskave za druge jezike - v Združenih državah Amerike, na primer, se govorci ameriške angleščine na dan naučijo dve novi besedi. Koliko pa se jih mi?
Besedomat je preprosta in kratka igra, v kateri preverjate poznavanje slovenskega besedišča, obenem pa pomagate jezikoslovcem pri raziskavi. Pravila igre nam v tokratnem Kiksu razloži Andrej Perdih z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramouša ZRC Sazu in nam med drugim pove, kje je nastala pobuda za raziskavo in kakšne rezultate so pokazale podobne raziskave za druge jezike - v Združenih državah Amerike, na primer, se govorci ameriške angleščine na dan naučijo dve novi besedi. Koliko pa se jih mi?
Požari so ena največjih groženj in prizadevanja za požarno varnost segajo daleč v zgodovino. Tudi pri nas ima gasilstvo dolgo tradicijo, prvič pa se bo zgodilo, da bomo tudi na tem področju dobili poenoteno strokovno izrazoslovje. Kakšna je razlika med intervencijo in posredovanjem ali kaj gasilstvu pomenita izraza »rozika« ali »podgana«? Vse to prinaša novi Gasilski terminološki slovar, ki bo izšel v začetku februarja.
Požari so ena največjih groženj in prizadevanja za požarno varnost segajo daleč v zgodovino. Tudi pri nas ima gasilstvo dolgo tradicijo, prvič pa se bo zgodilo, da bomo tudi na tem področju dobili poenoteno strokovno izrazoslovje. Kakšna je razlika med intervencijo in posredovanjem ali kaj gasilstvu pomenita izraza »rozika« ali »podgana«? Vse to prinaša novi Gasilski terminološki slovar, ki bo izšel v začetku februarja.
V naslednjih minutah se bomo v jezikovni oddaji KiKs posvetili izgovoru kratic, ki nastanejo tako, da besede ali stalne besedne zveze okrnimo, navadno prav do začetnih črk, npr. UV za ultravijoličen. Poleg tega pa bomo spoznali tudi nekaj pravil za prevzemanje tujih imen, in se vprašali – moramo uporabiti izraz wi-fi ali vaj-faj?
V naslednjih minutah se bomo v jezikovni oddaji KiKs posvetili izgovoru kratic, ki nastanejo tako, da besede ali stalne besedne zveze okrnimo, navadno prav do začetnih črk, npr. UV za ultravijoličen. Poleg tega pa bomo spoznali tudi nekaj pravil za prevzemanje tujih imen, in se vprašali – moramo uporabiti izraz wi-fi ali vaj-faj?
Tokrat bomo v Kratki informativni koristni slovenščini preverili, ali nam je ChatGPT že lahko v pomoč pri reševanju jezikovnih dilem. Ta klepetalni robot, pametni digitalni prijatelj ali če razložimo malce bolj natančno: jezikovni model umetne inteligence, ki z znakovnim jezikom odgovarja na vprašanja, ki mu jih zastavite. Kaj je s pomočjo doc. dr. Borisa Kerna z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici ugotovila Darja Pograjc? Predvsem to, da je ChatGPT zelo samozavesten pri odgovarjanju na jezikovne dileme, ampak ti odgovori - pa naj bodo še tako samozavestni) - niso vedno pravilni.
Tokrat bomo v Kratki informativni koristni slovenščini preverili, ali nam je ChatGPT že lahko v pomoč pri reševanju jezikovnih dilem. Ta klepetalni robot, pametni digitalni prijatelj ali če razložimo malce bolj natančno: jezikovni model umetne inteligence, ki z znakovnim jezikom odgovarja na vprašanja, ki mu jih zastavite. Kaj je s pomočjo doc. dr. Borisa Kerna z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici ugotovila Darja Pograjc? Predvsem to, da je ChatGPT zelo samozavesten pri odgovarjanju na jezikovne dileme, ampak ti odgovori - pa naj bodo še tako samozavestni) - niso vedno pravilni.
Tokrat se bomo postavili v učilnico razrednega pouka in si predstavljali, kako poteka pogovor med učiteljem in učenci. Zanimala nas bosta torej dialog, ki se pri tem vzpostavi, in predvsem tisti del, ko učitelj od učenca, ki je že odgovoril pravilno, zahteva, naj še enkrat izreče odgovor, vendar tokrat v skladenjsko popolni povedi. Z drugimi besedami, učencu reče: »Odgovôri v celem stavku!« Je takšno vztrajanje med pogovorom, ki se razvije v razredu, smiselno? Sogovornica: Marja Bešter Turk, jezikoslovka in didaktičarka, ki je poučevala na Filozofski in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Tokrat se bomo postavili v učilnico razrednega pouka in si predstavljali, kako poteka pogovor med učiteljem in učenci. Zanimala nas bosta torej dialog, ki se pri tem vzpostavi, in predvsem tisti del, ko učitelj od učenca, ki je že odgovoril pravilno, zahteva, naj še enkrat izreče odgovor, vendar tokrat v skladenjsko popolni povedi. Z drugimi besedami, učencu reče: »Odgovôri v celem stavku!« Je takšno vztrajanje med pogovorom, ki se razvije v razredu, smiselno? Sogovornica: Marja Bešter Turk, jezikoslovka in didaktičarka, ki je poučevala na Filozofski in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
V teh hladnih jesenskih dneh se virusi, bakterije in razne okužbe hitro širijo in skorajda ni službenega kolektiva, v katerem zaradi bolezni kdo ne manjka. Bolni se po pomoč včasih odpravijo v bolnišnico – in vzamejo bolniški dopust. Pa je to res dopust? In kako vemo, kdaj gre pri besedi bolnica za osebo ženskega spola, ki potrebuje zdravniško pomoč in kdaj za prostor za zdravljenje bolnikov. Je ženska, ki zboli bolna ali bolana? Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V teh hladnih jesenskih dneh se virusi, bakterije in razne okužbe hitro širijo in skorajda ni službenega kolektiva, v katerem zaradi bolezni kdo ne manjka. Bolni se po pomoč včasih odpravijo v bolnišnico – in vzamejo bolniški dopust. Pa je to res dopust? In kako vemo, kdaj gre pri besedi bolnica za osebo ženskega spola, ki potrebuje zdravniško pomoč in kdaj za prostor za zdravljenje bolnikov. Je ženska, ki zboli bolna ali bolana? Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Prejšnjo soboto smo se v Kiksu lotili precej obsežne teme prevzemanja frazemov iz tujih jezikov. Frazeologija kot jezikoslovna disciplina že desetletja ponuja na stotine primerjalnih študij, ki kažejo na posebnosti in skupna presečišča mnogih jezikov na ravni frazemov. V nadaljevanju bomo med drugim izvedeli, da so dobesedni prevodi, brez razmisleka, pogosto obsojeni na neuspeh. Preverili bomo, kakšni frazemi se pojavljajo pri komuniciranju na družbenih omrežjih ter vam predstavil nekaj svežih, aktualnih in tudi zabavnih primerov frazemov prevzetih v slovenski jezik.
Prejšnjo soboto smo se v Kiksu lotili precej obsežne teme prevzemanja frazemov iz tujih jezikov. Frazeologija kot jezikoslovna disciplina že desetletja ponuja na stotine primerjalnih študij, ki kažejo na posebnosti in skupna presečišča mnogih jezikov na ravni frazemov. V nadaljevanju bomo med drugim izvedeli, da so dobesedni prevodi, brez razmisleka, pogosto obsojeni na neuspeh. Preverili bomo, kakšni frazemi se pojavljajo pri komuniciranju na družbenih omrežjih ter vam predstavil nekaj svežih, aktualnih in tudi zabavnih primerov frazemov prevzetih v slovenski jezik.
Frazemi so besedne zveze, za katere je značilno, da so sestavljene vsaj iz dveh besed, pomena frazema ne moremo razbrati iz posameznih besed, in tretja značilnost gre za stalne zveze besed, ki so zapisane v slovar frazemov in jih zato ne moremo spreminjati. Kako je s prevzemanjem frazemov iz drugih jezikov, kdaj se nek frazem ustali v jeziku, kaj pomeni soobstajanje frazemov in iz katerih jezikov je slovenščina najpogosteje prevzemala frazeme, nekoč in danes?
Frazemi so besedne zveze, za katere je značilno, da so sestavljene vsaj iz dveh besed, pomena frazema ne moremo razbrati iz posameznih besed, in tretja značilnost gre za stalne zveze besed, ki so zapisane v slovar frazemov in jih zato ne moremo spreminjati. Kako je s prevzemanjem frazemov iz drugih jezikov, kdaj se nek frazem ustali v jeziku, kaj pomeni soobstajanje frazemov in iz katerih jezikov je slovenščina najpogosteje prevzemala frazeme, nekoč in danes?
Se spomnite tiste slovenske narodne o dekletu, ki je šlo po vodo? Pa se spomnite tudi, da se v nadaljevanju besedila pesmi pojavi »kiks«? Sledi namreč: »Vodo je zajemala, je ribico ujela«. O neujemanju slovničnega in biološkega spola danes v KiKsu z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman.
Se spomnite tiste slovenske narodne o dekletu, ki je šlo po vodo? Pa se spomnite tudi, da se v nadaljevanju besedila pesmi pojavi »kiks«? Sledi namreč: »Vodo je zajemala, je ribico ujela«. O neujemanju slovničnega in biološkega spola danes v KiKsu z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman.
V tokratnem KiKsu se preselimo v osnovnošolske klopi, napisali bomo spis. Takšno je, recimo, v grobem navodilo za pisanje šolskega spisa v 7. razredu: Ustvari svojo basen. Pri pisanju svoje zgodbe uporabi enega izmed pregovorov: »Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi«, »Kadar mačke ni doma, miši plešejo« ali »Kdor prej pride, prej melje«. V uvodu označi glavne književne osebe ter opiši kraj in čas dogajanja basni. Jedro naj bo smiselno in pomensko zaokroženo. V zaključku zapiši moralni nauk basni in ga pojasni. Bi pisanje takšnega spisa za vas predstavljalo težavo? Kakšen izziv so osnovnošolski spisi za učence na eni in učitelje, ki jih ocenjujejo, na drugi strani? Sogovornica: učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Vič Nuša Drinovec Sever.
V tokratnem KiKsu se preselimo v osnovnošolske klopi, napisali bomo spis. Takšno je, recimo, v grobem navodilo za pisanje šolskega spisa v 7. razredu: Ustvari svojo basen. Pri pisanju svoje zgodbe uporabi enega izmed pregovorov: »Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi«, »Kadar mačke ni doma, miši plešejo« ali »Kdor prej pride, prej melje«. V uvodu označi glavne književne osebe ter opiši kraj in čas dogajanja basni. Jedro naj bo smiselno in pomensko zaokroženo. V zaključku zapiši moralni nauk basni in ga pojasni. Bi pisanje takšnega spisa za vas predstavljalo težavo? Kakšen izziv so osnovnošolski spisi za učence na eni in učitelje, ki jih ocenjujejo, na drugi strani? Sogovornica: učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Vič Nuša Drinovec Sever.
Listje, kostanj, dež, oranžna, rumena, buče, šal - to so moje asociacije na jesen. Na kaj pa pomislite vi, ko razmišljate o jeseni? Bi se morda med vašimi asociacijami našla tudi kakšna od zgoraj naštetih? Vendar - kaj sploh so asociacije in v čem se med seboj razlikujejo? Jih ima tudi umetna inteligenca? V tokratnem Kiksu si bomo postavili kar veliko vprašanj, odgovore nanje pa smo poiskali pri dr. Špeli Vintar, profesorici na Oddelku za Prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer se ukvarja predvsem z jezikoslovnimi tehnologijami, trenutno pa vodi tudi projekt Mali svet besed, v katerem raziskuje kolokacije. Pri projektu lahko sodelujete tudi vi, in sicer preko spletne strani: https://smallworldofwords.org/sl/project
Listje, kostanj, dež, oranžna, rumena, buče, šal - to so moje asociacije na jesen. Na kaj pa pomislite vi, ko razmišljate o jeseni? Bi se morda med vašimi asociacijami našla tudi kakšna od zgoraj naštetih? Vendar - kaj sploh so asociacije in v čem se med seboj razlikujejo? Jih ima tudi umetna inteligenca? V tokratnem Kiksu si bomo postavili kar veliko vprašanj, odgovore nanje pa smo poiskali pri dr. Špeli Vintar, profesorici na Oddelku za Prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer se ukvarja predvsem z jezikoslovnimi tehnologijami, trenutno pa vodi tudi projekt Mali svet besed, v katerem raziskuje kolokacije. Pri projektu lahko sodelujete tudi vi, in sicer preko spletne strani: https://smallworldofwords.org/sl/project
Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini obnovili osnove besedotvorja, ki se sicer ukvarja – kot že beseda sama pove – s sestavo in tvorjenjem besed. V preteklem tednu ste verjetno malce pogosteje kot ponavadi (tudi zaradi dogajanja ob mednarodnem dnevu starejših) zasledili besedo »starizem«. Sogovornik Darje Pograjc v naslednjih minutah med drugim pojasni, kako se je ta beseda razvila in kdaj se je dokončno ustalila oz. vstopila v širšo rabo v slovenskem jeziku.
Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini obnovili osnove besedotvorja, ki se sicer ukvarja – kot že beseda sama pove – s sestavo in tvorjenjem besed. V preteklem tednu ste verjetno malce pogosteje kot ponavadi (tudi zaradi dogajanja ob mednarodnem dnevu starejših) zasledili besedo »starizem«. Sogovornik Darje Pograjc v naslednjih minutah med drugim pojasni, kako se je ta beseda razvila in kdaj se je dokončno ustalila oz. vstopila v širšo rabo v slovenskem jeziku.
Tokratni KiKs posvečamo umetni inteligenci, za katero lahko z gotovostjo rečemo, da ima vse večji vpliv na naše vsakdanje življenje. Eno od področij, kjer so v zadnjih nekaj letih prav orodja umetne inteligence naredila največji preboj, je prevajalstvo. A čeprav so tako-imenovani strojni prevajalniki, ko govorimo o hitrosti in zmožnosti obdelave podatkov, izjemni, pa kljub temu - vsaj za zdaj - ne morejo nadomestiti sposobnosti razumevanja in strokovnega znanja človeških prevajalcev.
Tokratni KiKs posvečamo umetni inteligenci, za katero lahko z gotovostjo rečemo, da ima vse večji vpliv na naše vsakdanje življenje. Eno od področij, kjer so v zadnjih nekaj letih prav orodja umetne inteligence naredila največji preboj, je prevajalstvo. A čeprav so tako-imenovani strojni prevajalniki, ko govorimo o hitrosti in zmožnosti obdelave podatkov, izjemni, pa kljub temu - vsaj za zdaj - ne morejo nadomestiti sposobnosti razumevanja in strokovnega znanja človeških prevajalcev.
Skozi igro se učimo. To bo tokratno vodilo oddaje KiKs. Govorili bomo o različnih tako imenovanih besednih igrah. Se spomnite vislic, rebusov ali recimo igre Država, mesto vas? Načinov, kako utrjevati znanje slovenskega jezika in bogatiti besedišče, ob tem pa se imeti dobro in morda še malo tekmovati, je veliko. Tudi v odrasli dobi.
Skozi igro se učimo. To bo tokratno vodilo oddaje KiKs. Govorili bomo o različnih tako imenovanih besednih igrah. Se spomnite vislic, rebusov ali recimo igre Država, mesto vas? Načinov, kako utrjevati znanje slovenskega jezika in bogatiti besedišče, ob tem pa se imeti dobro in morda še malo tekmovati, je veliko. Tudi v odrasli dobi.
“Jezik je živ in se ves čas spreminja,” pravi docent doktor Damjan Pópič s Filozofske fakultete Ljubljana. To velja tudi za stopnjevanje nekaterih vrst prislovov, pri katerih v primerniku in presežniku izginja črka j. Pravopis sicer kot ustrezni dopušča tako različico z j kot brez, a dejanska jezikovna raba kaže, da večkrat zapišemo bližje kot bliže in višje kot više.
“Jezik je živ in se ves čas spreminja,” pravi docent doktor Damjan Pópič s Filozofske fakultete Ljubljana. To velja tudi za stopnjevanje nekaterih vrst prislovov, pri katerih v primerniku in presežniku izginja črka j. Pravopis sicer kot ustrezni dopušča tako različico z j kot brez, a dejanska jezikovna raba kaže, da večkrat zapišemo bližje kot bliže in višje kot više.
“Kava za po peš” ali “kava za na pot”? Kako pravilno prevedemo angleški izraz “coffee-to-go” oziroma kako pravilno rečemo tisti kavi, ki jo naročimo v kavarni, popijemo pa na poti do vsakodnevnih opravkov? Odgovore na ta vprašanja iščemo v ponovljenem Kiksu, in sicer pri dr. Urški Vranjek Ošlak z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
“Kava za po peš” ali “kava za na pot”? Kako pravilno prevedemo angleški izraz “coffee-to-go” oziroma kako pravilno rečemo tisti kavi, ki jo naročimo v kavarni, popijemo pa na poti do vsakodnevnih opravkov? Odgovore na ta vprašanja iščemo v ponovljenem Kiksu, in sicer pri dr. Urški Vranjek Ošlak z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
Kakšen je pravilen zapis, kadar smo omejeni s številom znakov in želimo poudariti tako moško kot žensko obliko samostalnikov? Je pravilneje “prijatelj-ica”, “prijatelj(ica)”, “prijatelj(-ica)”, “prijatelj/ica”, “prijatelj/-ica” ali prijatelj_ica? Je v vsakem besedilu primerna vsaka izmed oblik? Na naša vprašanja je v tokratnem Kiksu odgovarjal Marko Janša, lektor in urednik.
Kakšen je pravilen zapis, kadar smo omejeni s številom znakov in želimo poudariti tako moško kot žensko obliko samostalnikov? Je pravilneje “prijatelj-ica”, “prijatelj(ica)”, “prijatelj(-ica)”, “prijatelj/ica”, “prijatelj/-ica” ali prijatelj_ica? Je v vsakem besedilu primerna vsaka izmed oblik? Na naša vprašanja je v tokratnem Kiksu odgovarjal Marko Janša, lektor in urednik.
V naši sobotni rubriki Kiks smo se že večkrat ukvarjali z veliko začetnico in različnimi primeri, pri katerih nismo vedno popolnoma prepričani ali izbrali malo ali veliko začetnico. Tokrat bomo izvedeli, kako je z začetnico pri regijah – kakšna so pravila pri zapisovanje statističnih in geografskih regij, kako je pri kohezijskih regijah, kaj se je oblikovalo skozi rabo gasilskih regij – o tem v naslednjih minutah – Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V naši sobotni rubriki Kiks smo se že večkrat ukvarjali z veliko začetnico in različnimi primeri, pri katerih nismo vedno popolnoma prepričani ali izbrali malo ali veliko začetnico. Tokrat bomo izvedeli, kako je z začetnico pri regijah – kakšna so pravila pri zapisovanje statističnih in geografskih regij, kako je pri kohezijskih regijah, kaj se je oblikovalo skozi rabo gasilskih regij – o tem v naslednjih minutah – Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Današnji KiKs bi lahko naslovili "Nedoločnik in namenilnik 2.0.", saj smo namreč o razlikovanju nedoločnika in namenilnika v KiKs-u že govorili. Znanje lahko osvežite, če oddajo izpred štirih let poiščete na naši spletni strani ali med podkasti. Danes torej sledi nadaljevanje, v katerem se bomo namenilnik od nedoločnika naučili razlikovati še oz. tudi glede na to, ali izražata namen oz. željo ali pa vsebino. KiKs je pripravila Darja Pograjc.
Današnji KiKs bi lahko naslovili "Nedoločnik in namenilnik 2.0.", saj smo namreč o razlikovanju nedoločnika in namenilnika v KiKs-u že govorili. Znanje lahko osvežite, če oddajo izpred štirih let poiščete na naši spletni strani ali med podkasti. Danes torej sledi nadaljevanje, v katerem se bomo namenilnik od nedoločnika naučili razlikovati še oz. tudi glede na to, ali izražata namen oz. željo ali pa vsebino. KiKs je pripravila Darja Pograjc.
Prejšnji teden smo v oddaji KiKs – najdete jo tudi med podkasti in na naši spletni strani – govorili o predlogu 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa, ki je pred kratkim prišel v javno razpravo. Danes pa se odpravimo na jezikovni del mature iz slovenščine. Kaj mislite, kakšne naloge so navadno z vidika maturantov najbolj problematične? Sogovornica: Patricija Berglez, bodoča psihologinja, po srcu pedagoginja, sicer tudi profesorica, inštruktorica slovenskega jezika in izvajalka maturitetnih delavnic v Učnem centru Horizont v Ljubljani.
Prejšnji teden smo v oddaji KiKs – najdete jo tudi med podkasti in na naši spletni strani – govorili o predlogu 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa, ki je pred kratkim prišel v javno razpravo. Danes pa se odpravimo na jezikovni del mature iz slovenščine. Kaj mislite, kakšne naloge so navadno z vidika maturantov najbolj problematične? Sogovornica: Patricija Berglez, bodoča psihologinja, po srcu pedagoginja, sicer tudi profesorica, inštruktorica slovenskega jezika in izvajalka maturitetnih delavnic v Učnem centru Horizont v Ljubljani.
Pred kratkim je prišel v javno razpravo predlog 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa. Novo je poglavje organizacijsko združuje dileme določene vrste pod enim naslovom, prinaša pa tudi nekaj sprememb glede na dosedanje pisne in govorne prakse. »V poglavju Glasovno-črkovne premene so zdaj pod eno streho združene vse težave, ki jih ima slovensko govoreči, ko se srečuje s tujimi imeni,« razlago začne dr. Helena Dobrovoljc, vodja Pravopisne sekcije in skupine za pripravo novega Pravopisa 8.0 ter moderatorka Jezikovne svetovalnice.
Pred kratkim je prišel v javno razpravo predlog 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa. Novo je poglavje organizacijsko združuje dileme določene vrste pod enim naslovom, prinaša pa tudi nekaj sprememb glede na dosedanje pisne in govorne prakse. »V poglavju Glasovno-črkovne premene so zdaj pod eno streho združene vse težave, ki jih ima slovensko govoreči, ko se srečuje s tujimi imeni,« razlago začne dr. Helena Dobrovoljc, vodja Pravopisne sekcije in skupine za pripravo novega Pravopisa 8.0 ter moderatorka Jezikovne svetovalnice.
V vsakem jeziku so se za določene glasove uveljavili določeni zapisi, ki so drugim jezikom tuji. V slovenščini, na primer, ne poznamo črk ö, ü, ä ali å, ñ in ł, jih pa pogosto najdemo pri imenih tujih imen. Kako jih zapišemo v slovenščini in kako izgovorimo? Kako se pravilno izgovori Malmö? Kaj pa Göthe in Wałęsa? V tokratni oddaji gostimo Sašo Grčman, lektorico na Radiu Slovenija.
V vsakem jeziku so se za določene glasove uveljavili določeni zapisi, ki so drugim jezikom tuji. V slovenščini, na primer, ne poznamo črk ö, ü, ä ali å, ñ in ł, jih pa pogosto najdemo pri imenih tujih imen. Kako jih zapišemo v slovenščini in kako izgovorimo? Kako se pravilno izgovori Malmö? Kaj pa Göthe in Wałęsa? V tokratni oddaji gostimo Sašo Grčman, lektorico na Radiu Slovenija.
Je sosedina hčerka, ki je magistrirala, zdaj magistrica ali magistra? Sodelavec, ki je doktoriral, doktorant ali doktorand? Morda celo poznate koga, ki je dvojni ali trojni doktor? Akademskih nazivov sta se za današnjo Kratko informativno koristno slovenščino lotili Darja Pograjc in prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Je sosedina hčerka, ki je magistrirala, zdaj magistrica ali magistra? Sodelavec, ki je doktoriral, doktorant ali doktorand? Morda celo poznate koga, ki je dvojni ali trojni doktor? Akademskih nazivov sta se za današnjo Kratko informativno koristno slovenščino lotili Darja Pograjc in prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V veliko jezikih se odločajo za tako imenovana častna ali spominska imena, in sicer tako, da javne ustanove, šole, tudi javne objekte poimenujejo po navadno izjemnih pokojnih osebah, ki v družbi uživajo ugled in jim v skupnosti priznavajo častno mesto ali vlogo. “Na Slovenskem nismo izjema,” ugotavlja tokratna sogovornica Krake informativne koristne slovenščine, doktorica Helena Dobrovoljc in opozarja, da rodilniška oblika nadomešča zvezo se imenuje po. Gimnazija Rudolfa Maistra torej ni gimnazija, ki bi jo imel ali vodil Rudolf Maister, temveč se le imenuje po njem.
V veliko jezikih se odločajo za tako imenovana častna ali spominska imena, in sicer tako, da javne ustanove, šole, tudi javne objekte poimenujejo po navadno izjemnih pokojnih osebah, ki v družbi uživajo ugled in jim v skupnosti priznavajo častno mesto ali vlogo. “Na Slovenskem nismo izjema,” ugotavlja tokratna sogovornica Krake informativne koristne slovenščine, doktorica Helena Dobrovoljc in opozarja, da rodilniška oblika nadomešča zvezo se imenuje po. Gimnazija Rudolfa Maistra torej ni gimnazija, ki bi jo imel ali vodil Rudolf Maister, temveč se le imenuje po njem.
»Kar se tiče organizacije tekme, je še vse odprto. Kar zadeva varnost, tudi. V zvezi s tem se bomo morali pogovoriti.« Vas je v teh treh stavkih morda kaj zmotilo? Uporabili smo namreč mašila, ki so v pogovornem jeziku pogosta: se tiče, zadeva in v zvezi z. Kako jih, predvsem v besedilih, smiselno preoblikovati, da bo naše sporočilo bolj zgoščeno in jasno? Sogovornik: Marko Janša, urednik, lektor in predavatelj.
»Kar se tiče organizacije tekme, je še vse odprto. Kar zadeva varnost, tudi. V zvezi s tem se bomo morali pogovoriti.« Vas je v teh treh stavkih morda kaj zmotilo? Uporabili smo namreč mašila, ki so v pogovornem jeziku pogosta: se tiče, zadeva in v zvezi z. Kako jih, predvsem v besedilih, smiselno preoblikovati, da bo naše sporočilo bolj zgoščeno in jasno? Sogovornik: Marko Janša, urednik, lektor in predavatelj.
Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini preverili, kako zelo besede zaznamuje čas oz. obdobje, v katerem se pojavijo in uporabljajo oz. bo to preverila kar Darja Pograjc. Torej o spreminjanju moči in konteksta besed skozi čas pa tudi o primernosti uporabe določenih besed v določenem času v sobotnem KiKsu z doc. dr. Borisom Kernom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici.
Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini preverili, kako zelo besede zaznamuje čas oz. obdobje, v katerem se pojavijo in uporabljajo oz. bo to preverila kar Darja Pograjc. Torej o spreminjanju moči in konteksta besed skozi čas pa tudi o primernosti uporabe določenih besed v določenem času v sobotnem KiKsu z doc. dr. Borisom Kernom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici.
V naši jezikovni rubriki KiKs se vselej trudimo, da smo karseda aktualni - prejšnjo soboto smo tako ob premiku urinih kazalcev na poletni čas pregledali nekaj pravil, ki veljajo pri zapisovanju ure oziroma časa. Današnji KiKs pa je navdihnil napis v eni od prodajaln z živili, kjer je ob odprodaji velikonočnih artiklov pisalo "velikonočna jajčka", pri čemer je bilo mišljeno zgolj eno velikonočno jajce. Primerov, ko samostalniki srednjega spola prehajajo bodisi v moški bodisi v ženski spol, je v različnih slovenskih narečjih še precej.
V naši jezikovni rubriki KiKs se vselej trudimo, da smo karseda aktualni - prejšnjo soboto smo tako ob premiku urinih kazalcev na poletni čas pregledali nekaj pravil, ki veljajo pri zapisovanju ure oziroma časa. Današnji KiKs pa je navdihnil napis v eni od prodajaln z živili, kjer je ob odprodaji velikonočnih artiklov pisalo "velikonočna jajčka", pri čemer je bilo mišljeno zgolj eno velikonočno jajce. Primerov, ko samostalniki srednjega spola prehajajo bodisi v moški bodisi v ženski spol, je v različnih slovenskih narečjih še precej.
Pred časom smo v Kratki informativni koristni slovenščini že obravnavali pravilen zapis datuma. Tokrat pa tudi nekoliko sezonsko pogojeno lekcija o pravilnem zapisu ure. Še preden premaknemo urine kazalce na poletni čas, boste izvedeli, kakšen je slovnično pravilen zapis ure v slovenščini, katere možnosti zapisovanja ure imamo, kako čim bolj ustrezno napovedati uro na radiu, in tudi o zapisovanju in navajanju ure na načine, ki so nekoliko bližje starejšim.
Pred časom smo v Kratki informativni koristni slovenščini že obravnavali pravilen zapis datuma. Tokrat pa tudi nekoliko sezonsko pogojeno lekcija o pravilnem zapisu ure. Še preden premaknemo urine kazalce na poletni čas, boste izvedeli, kakšen je slovnično pravilen zapis ure v slovenščini, katere možnosti zapisovanja ure imamo, kako čim bolj ustrezno napovedati uro na radiu, in tudi o zapisovanju in navajanju ure na načine, ki so nekoliko bližje starejšim.
To, kar so v pisni besedi čustvenčki, so v govorjeni medmeti. Z njimi izražamo čustva, prevzemamo pa jih primarno iz tistih jezikov, ki imajo neposreden stik s slengom. V zadnjem času smo zato v slovenščini dobili kar nekaj novih medmetov, prevzetih iz angleščine - na primer bla bla. Pred leti pa je bil močan vpliv tudi jezikov sosednjih držav. Zato na Štajerskem še vedno lahko slišimo “servus”, na Primorskem pa “čao”, pravi tokratni sogovornik Kratke informativne, koristne slovenščine, dr. Marko Snoj.
To, kar so v pisni besedi čustvenčki, so v govorjeni medmeti. Z njimi izražamo čustva, prevzemamo pa jih primarno iz tistih jezikov, ki imajo neposreden stik s slengom. V zadnjem času smo zato v slovenščini dobili kar nekaj novih medmetov, prevzetih iz angleščine - na primer bla bla. Pred leti pa je bil močan vpliv tudi jezikov sosednjih držav. Zato na Štajerskem še vedno lahko slišimo “servus”, na Primorskem pa “čao”, pravi tokratni sogovornik Kratke informativne, koristne slovenščine, dr. Marko Snoj.
Danes bomo zavili v svet terminologije in povedali več o terminoloških poimenovanjih, ki so razširjena med vrtičkarji, sporočajo pa pomembne lastnosti. Kako si predstavljamo solato – je to jed postrežena na mizi ali rastlina na vrtu? Je motovilec solata? Kaj pa berivka? Ste že slišali za rezivko? O vsem tem v tokratni rubriki Kiks – pripravilo jo je Tadeja Bizilj, ki je pred mikrofon povabila doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Danes bomo zavili v svet terminologije in povedali več o terminoloških poimenovanjih, ki so razširjena med vrtičkarji, sporočajo pa pomembne lastnosti. Kako si predstavljamo solato – je to jed postrežena na mizi ali rastlina na vrtu? Je motovilec solata? Kaj pa berivka? Ste že slišali za rezivko? O vsem tem v tokratni rubriki Kiks – pripravilo jo je Tadeja Bizilj, ki je pred mikrofon povabila doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Že pred časom se je na spletni strani Jezikovne svetovalnice Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pojavilo naslednje vprašanje: Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo »Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?« Kaj so torej množinski samostalniki in ali jih sploh lahko uporabimo v ednini?
Že pred časom se je na spletni strani Jezikovne svetovalnice Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pojavilo naslednje vprašanje: Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo »Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?« Kaj so torej množinski samostalniki in ali jih sploh lahko uporabimo v ednini?
V jezikovnem KiKsu smo pod drobnogled vzeli naglaševanje samoglasnikov e in o, natančneje premeno po trajanju pri njunih kratko naglašenih različicah; zakaj se torej v nekaterih primerih, denimo polèt - poléta ali zahòd - zahóda tadva samoglasnika podaljšata in spremenita kakovost? Odgovor smo poiskali pri fonetiku in lektorju na Televiziji Slovenija Roku Dovjaku.
V jezikovnem KiKsu smo pod drobnogled vzeli naglaševanje samoglasnikov e in o, natančneje premeno po trajanju pri njunih kratko naglašenih različicah; zakaj se torej v nekaterih primerih, denimo polèt - poléta ali zahòd - zahóda tadva samoglasnika podaljšata in spremenita kakovost? Odgovor smo poiskali pri fonetiku in lektorju na Televiziji Slovenija Roku Dovjaku.
“Jezik je živ in se ves čas spreminja,” pravi docent doktor Damjan Pópič s Filozofske fakultete Ljubljana. To velja tudi za stopnjevanje nekaterih vrst prislovov, pri katerih v primerniku in presežniku izginja črka j. Pravopis sicer kot ustrezni dopušča tako različico z j kot brez, a dejanska jezikovna raba kaže, da večkrat zapišemo bližje kot bliže in višje kot više.
“Jezik je živ in se ves čas spreminja,” pravi docent doktor Damjan Pópič s Filozofske fakultete Ljubljana. To velja tudi za stopnjevanje nekaterih vrst prislovov, pri katerih v primerniku in presežniku izginja črka j. Pravopis sicer kot ustrezni dopušča tako različico z j kot brez, a dejanska jezikovna raba kaže, da večkrat zapišemo bližje kot bliže in višje kot više.
V času vsesplošne draginje je Zveza potrošnikov Slovenije opazila in opozorila na dve potrošniku škodljivi praksi – »skrčflacijo« in »skimpflacijo«, ki pomenita netransparentno spreminjanje količine in kakovosti živil. V KiKs-u se bomo lotili iskanja izvora obeh besed. Darja Pograjc se je o uvajanju novih besed v slovenski jezik pogovarjala z doc. dr. Borisom Kernom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici.
V času vsesplošne draginje je Zveza potrošnikov Slovenije opazila in opozorila na dve potrošniku škodljivi praksi – »skrčflacijo« in »skimpflacijo«, ki pomenita netransparentno spreminjanje količine in kakovosti živil. V KiKs-u se bomo lotili iskanja izvora obeh besed. Darja Pograjc se je o uvajanju novih besed v slovenski jezik pogovarjala z doc. dr. Borisom Kernom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici.