Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratka informativna koristna slovenščina
Režiser: Nadia Petauer
Ali zastrižete z ušesi, ko slišite, da nekdo »naslavlja problematiko«? Gre namreč za tako imenovano kalkiranje oz. dobesedno prevajanje. V tem primeru iz angleščine oz. izraza »to address«. Takšni »slepi« prevodi oz. kalki nastanejo, četudi v slovenščini že obstaja nekaj ustreznic oz. bolj primernih izrazov. Tudi za izraz »imaš to«.
Ali zastrižete z ušesi, ko slišite, da nekdo »naslavlja problematiko«? Gre namreč za tako imenovano kalkiranje oz. dobesedno prevajanje. V tem primeru iz angleščine oz. izraza »to address«. Takšni »slepi« prevodi oz. kalki nastanejo, četudi v slovenščini že obstaja nekaj ustreznic oz. bolj primernih izrazov. Tudi za izraz »imaš to«.
Valuto lahko zapišemo na več načinov: z besedo, tričrkovno valutno oznako ali simbolom. Kako med naštetimi izbrati ustrezen zapis? Kako zapisati besedo evro? S črko »u« ali črko »v«? In kako zapisati simbol za evro – stično, brez presledka ali nestično oz. s presledkom med številko in oznako? Odgovore je poiskala Darja Pograjc.
Valuto lahko zapišemo na več načinov: z besedo, tričrkovno valutno oznako ali simbolom. Kako med naštetimi izbrati ustrezen zapis? Kako zapisati besedo evro? S črko »u« ali črko »v«? In kako zapisati simbol za evro – stično, brez presledka ali nestično oz. s presledkom med številko in oznako? Odgovore je poiskala Darja Pograjc.
Jezikovna svetovalnica je znano spletno mesto, kjer raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU širši javnosti odgovarjajo na splošna jezikovna vprašanja, ki jih s priročniki na Fran.si ni mogoče v celoti razrešiti. Manj ljudi pa ve, da prosto dostopna na spletu obstaja tudi Terminološka svetovalnica, ki je namenjena področnim strokovnjakom, pa tudi vsem, ki se srečujejo s terminološkimi problemi. Torej jih zanima, kako naj poimenujejo nov pojem, ki v slovenščini še nima ustreznice, ali kako naj za že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj, smiselno izberejo najustreznejše. Na primer: »izraz team building« ali »jačanje tima, izgradnja tima«? »Tapniti« ali »kratko se dotakniti«? Kdo torej priskoči na pomoč, ko se v strokovnih krogih pojavi jezikovna dilema?
Jezikovna svetovalnica je znano spletno mesto, kjer raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU širši javnosti odgovarjajo na splošna jezikovna vprašanja, ki jih s priročniki na Fran.si ni mogoče v celoti razrešiti. Manj ljudi pa ve, da prosto dostopna na spletu obstaja tudi Terminološka svetovalnica, ki je namenjena področnim strokovnjakom, pa tudi vsem, ki se srečujejo s terminološkimi problemi. Torej jih zanima, kako naj poimenujejo nov pojem, ki v slovenščini še nima ustreznice, ali kako naj za že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj, smiselno izberejo najustreznejše. Na primer: »izraz team building« ali »jačanje tima, izgradnja tima«? »Tapniti« ali »kratko se dotakniti«? Kdo torej priskoči na pomoč, ko se v strokovnih krogih pojavi jezikovna dilema?
V jezikovni rubriki Kiks smo tokrat pod drobnogled vzeli kar same sebe. Posvetili smo se namreč značilnostim medijsko posredovanega govora oziroma, če povemo drugače, katerim smernicam, pravilom in tudi zakonom sledimo govorci na javnem radiu. Kadar govorimo prosto ali v dialogu z nekom, ne govorimo zborno, se pa vsi trudimo, da bi se tej zvrsti čim bolj približali. Pri tem pa, v želji, da bi nas poslušalke in poslušalci čim bolje razumeli, uporabljamo različne jezikovne oziroma fonetične prvine, kot so intonacija, premori in tudi mašila.
V jezikovni rubriki Kiks smo tokrat pod drobnogled vzeli kar same sebe. Posvetili smo se namreč značilnostim medijsko posredovanega govora oziroma, če povemo drugače, katerim smernicam, pravilom in tudi zakonom sledimo govorci na javnem radiu. Kadar govorimo prosto ali v dialogu z nekom, ne govorimo zborno, se pa vsi trudimo, da bi se tej zvrsti čim bolj približali. Pri tem pa, v želji, da bi nas poslušalke in poslušalci čim bolje razumeli, uporabljamo različne jezikovne oziroma fonetične prvine, kot so intonacija, premori in tudi mašila.
V tokratnem Kiksu pred začetkom poletnih počitnic oziroma sezone dopustov preverjamo, kako je s poimenovanjem prebivalcev otokov, tako nam bližnjih, hrvaških, kot tudi tistih bolj oddaljenih oziroma eksotičnih in zato v splošni rabi redkeje uporabljenih. Primeri, kot so "Bračan", "Hvarčan" in "Pažan" nam morda še zvenijo blizu, podobno kot pri drugih zemljepisnih imenih pa tudi pri otokih obstajajo izjeme; bi rekli denimo "Lošinjčan" ali "Lošinjec", "Korzičan" ali "Korzijec"? Če se želimo podrobneje lotiti poimenovanj prebivalcev otokov, moramo najprej poznati osnove slovenskega besedotvorja, pravi Urška Vranjek Ošlak, asistentka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V tokratnem Kiksu pred začetkom poletnih počitnic oziroma sezone dopustov preverjamo, kako je s poimenovanjem prebivalcev otokov, tako nam bližnjih, hrvaških, kot tudi tistih bolj oddaljenih oziroma eksotičnih in zato v splošni rabi redkeje uporabljenih. Primeri, kot so "Bračan", "Hvarčan" in "Pažan" nam morda še zvenijo blizu, podobno kot pri drugih zemljepisnih imenih pa tudi pri otokih obstajajo izjeme; bi rekli denimo "Lošinjčan" ali "Lošinjec", "Korzičan" ali "Korzijec"? Če se želimo podrobneje lotiti poimenovanj prebivalcev otokov, moramo najprej poznati osnove slovenskega besedotvorja, pravi Urška Vranjek Ošlak, asistentka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Tokrat bomo skupaj odprli maturitetne pole iz slovenščine in obujali spomine na srednjo šolo. Usmerjala nas bo Jožica Jožef-Beg, profesorica slovenskega jezika na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji Šolskega centra Novo mesto. Ena izmed nalog, ki dijakom navadno povzroča težave, je povezana s pretvorbo iz enostavčne v večstavčno poved.
Tokrat bomo skupaj odprli maturitetne pole iz slovenščine in obujali spomine na srednjo šolo. Usmerjala nas bo Jožica Jožef-Beg, profesorica slovenskega jezika na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji Šolskega centra Novo mesto. Ena izmed nalog, ki dijakom navadno povzroča težave, je povezana s pretvorbo iz enostavčne v večstavčno poved.
Zakaj zimske gume menjamo z letnimi in ne poletnimi gumami? Zakaj smo zimske plašče nekoč menjali z letnimi, danes pa tudi že s poletnimi? Blizuzvočnice so pomensko prekrivne in čeprav je napačna raba oz. izbira redka, je ena od izbir ponavadi primernejša, ustreznejša in izraža boljše poznavanje jezika. Darja Pograjc je v KiKs-u pripravila nekaj primerov, ki že rahlo dišijo po poletju.
Zakaj zimske gume menjamo z letnimi in ne poletnimi gumami? Zakaj smo zimske plašče nekoč menjali z letnimi, danes pa tudi že s poletnimi? Blizuzvočnice so pomensko prekrivne in čeprav je napačna raba oz. izbira redka, je ena od izbir ponavadi primernejša, ustreznejša in izraža boljše poznavanje jezika. Darja Pograjc je v KiKs-u pripravila nekaj primerov, ki že rahlo dišijo po poletju.
V KiKsu je tokrat govor o apelativizaciji oziroma poobčnoimenjenju. Sam izraz se morda sliši zapleten, a primere zagotovo poznamo vsi; gre namreč za pojav, ko lastno ime, največkrat ime blagovne znamke ali izdelka, postane občno ime, s katerim poimenujemo skupino izdelkov s podobnimi lastnostmi. Kalodont, vileda, superge in žiletke - to je le nekaj najbolj pogostih primerov poobčnoimenovanja, ki so nastali zaradi razširjenosti uporabe določenih izdelkov oziroma blagovnih znamk. Kot pravi doc. dr. Mateja Jemec Tomazin s terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je največ takšnih primerov s področja hrane in pijače ter osebne higiene.
V KiKsu je tokrat govor o apelativizaciji oziroma poobčnoimenjenju. Sam izraz se morda sliši zapleten, a primere zagotovo poznamo vsi; gre namreč za pojav, ko lastno ime, največkrat ime blagovne znamke ali izdelka, postane občno ime, s katerim poimenujemo skupino izdelkov s podobnimi lastnostmi. Kalodont, vileda, superge in žiletke - to je le nekaj najbolj pogostih primerov poobčnoimenovanja, ki so nastali zaradi razširjenosti uporabe določenih izdelkov oziroma blagovnih znamk. Kot pravi doc. dr. Mateja Jemec Tomazin s terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je največ takšnih primerov s področja hrane in pijače ter osebne higiene.
Tudi danes se bomo v rubriki Kiks posvečali slovenskim imenom tujih krajev. Kot je Andreji Gradišar pretekli teden v prvi od dveh oddaj o tej temi povedala dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, imen tujih mest načeloma ne slovenimo. Zakaj potem turški Istanbul vseeno pravilno slovensko imenujemo Carigrad? Odgovor in še nekaj drugih napotkov o uporabi slovenskih imen za tuje kraje dobite v naslednjih minutah.
Tudi danes se bomo v rubriki Kiks posvečali slovenskim imenom tujih krajev. Kot je Andreji Gradišar pretekli teden v prvi od dveh oddaj o tej temi povedala dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, imen tujih mest načeloma ne slovenimo. Zakaj potem turški Istanbul vseeno pravilno slovensko imenujemo Carigrad? Odgovor in še nekaj drugih napotkov o uporabi slovenskih imen za tuje kraje dobite v naslednjih minutah.
Med Ljubljano in Monakovim je okvirno 400 kilometrov, do Kelmorajna skoraj dodatnih 600, če pa gremo v Kodanj, pa jih bomo skupaj prevozili kar 1400. Ste prepoznali mesta, o katerih smo govorili? Gre za stara poimenovanja za nemška München in Köln ter danski Kobenhavn. Teh imen danes v Sloveniji praktično ne uporabljamo več, poznamo pa druga »poslovenjena« imena tujih krajev. O njih ter o pravilih, ki določajo, kdaj določeno mesto imenujemo »po slovensko«, kdaj pa ohranjamo izvorno obliko, v današnjem Kiksu.
Med Ljubljano in Monakovim je okvirno 400 kilometrov, do Kelmorajna skoraj dodatnih 600, če pa gremo v Kodanj, pa jih bomo skupaj prevozili kar 1400. Ste prepoznali mesta, o katerih smo govorili? Gre za stara poimenovanja za nemška München in Köln ter danski Kobenhavn. Teh imen danes v Sloveniji praktično ne uporabljamo več, poznamo pa druga »poslovenjena« imena tujih krajev. O njih ter o pravilih, ki določajo, kdaj določeno mesto imenujemo »po slovensko«, kdaj pa ohranjamo izvorno obliko, v današnjem Kiksu.
V današnji epizodi Kratke informativne koristne slovenščine bomo dokončali delo začeto pred tednom dni. Zdaj že vemo, kako nastanejo frazemi, kako jih pravilno uporabljamo ter kako se tudi v frazemih odražata družbeni kontekst in razvoj. Če bi se želeli izraziti ekspresivno in kritično pokazati, da je določen načrt, projekt slabo pripravljen, ali bi rekli, da to "ne pije vode" ali da "ne drži vode"? Bi v zank spoštovanja vzkliknili "klobuk dol" ali "kapo dol"? Ali prihaja do razkoraka med frazemi, ki se "primejo" med ljudmi in normativnim tudi zaradi prevzemanja frazemov iz tujih jezikov? Sogovornica Bojana Leskovca v Kiksu je dr. Nataša Jakop, izredna profesorica in višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V današnji epizodi Kratke informativne koristne slovenščine bomo dokončali delo začeto pred tednom dni. Zdaj že vemo, kako nastanejo frazemi, kako jih pravilno uporabljamo ter kako se tudi v frazemih odražata družbeni kontekst in razvoj. Če bi se želeli izraziti ekspresivno in kritično pokazati, da je določen načrt, projekt slabo pripravljen, ali bi rekli, da to "ne pije vode" ali da "ne drži vode"? Bi v zank spoštovanja vzkliknili "klobuk dol" ali "kapo dol"? Ali prihaja do razkoraka med frazemi, ki se "primejo" med ljudmi in normativnim tudi zaradi prevzemanja frazemov iz tujih jezikov? Sogovornica Bojana Leskovca v Kiksu je dr. Nataša Jakop, izredna profesorica in višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Ko smo v redakciji Kratke informativne koristne slovenščine staknili glave, smo med premlevanjem idej za naše naslednje epizode, izpostavili tudi zadnje čase precej pogosto rabo frazema "to ne pije vode". Torej ko se želi govorec ekspresivno, kritično izraziti in pokazati, da je določen načrt, projekt slabo pripravljen, uporabi frazem » da to ne pije vode«. Mar ni vsebinsko bolj smiselno in normativno vzdržno reči » da to ne drži vode«? Zapluli smo v svet frazemov, potem pa hitro ugotovili, da je pot do končnega odgovora dolga in da ta naposled ni tako enoznačen kot smo sprva mislili. Dr. Nataša Jakop, izredna profesorica in višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je bila naša sogovornic. Kako nastanejo frazemi, kako jih pravilno uporabljamo, in kako se tudi v frazemih odraža družbeni kontekst in razvoj, boste izvedeli v današnjem Kiksu.
Ko smo v redakciji Kratke informativne koristne slovenščine staknili glave, smo med premlevanjem idej za naše naslednje epizode, izpostavili tudi zadnje čase precej pogosto rabo frazema "to ne pije vode". Torej ko se želi govorec ekspresivno, kritično izraziti in pokazati, da je določen načrt, projekt slabo pripravljen, uporabi frazem » da to ne pije vode«. Mar ni vsebinsko bolj smiselno in normativno vzdržno reči » da to ne drži vode«? Zapluli smo v svet frazemov, potem pa hitro ugotovili, da je pot do končnega odgovora dolga in da ta naposled ni tako enoznačen kot smo sprva mislili. Dr. Nataša Jakop, izredna profesorica in višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je bila naša sogovornic. Kako nastanejo frazemi, kako jih pravilno uporabljamo, in kako se tudi v frazemih odraža družbeni kontekst in razvoj, boste izvedeli v današnjem Kiksu.
»Blizuzvočnice (in hkrati blizuizraznice) lahko pomensko malo zapeljejo« pove prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ne gre namreč za povsem napačno rabo, ampak za blizuizraznice velja, da so pomensko delno prekrivne. Razliko med besedami "delaven" in "deloven", "namenski" in "namembni", "bívanjski" in "bivalni" smo že razložili. Če ste epizodo zamudili, vabljeni na prvi.rtvslo.si ali med podkaste, kjer jo lahko ponovno poslušate. Darja Pograjc v današnjem KiKs-u omenjenim primerom doda še nekaj novih: "prehranski" in "prehramben", "kmečki" in "kmetijski" ter "ekonomičen" in "ekonomski".
»Blizuzvočnice (in hkrati blizuizraznice) lahko pomensko malo zapeljejo« pove prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ne gre namreč za povsem napačno rabo, ampak za blizuizraznice velja, da so pomensko delno prekrivne. Razliko med besedami "delaven" in "deloven", "namenski" in "namembni", "bívanjski" in "bivalni" smo že razložili. Če ste epizodo zamudili, vabljeni na prvi.rtvslo.si ali med podkaste, kjer jo lahko ponovno poslušate. Darja Pograjc v današnjem KiKs-u omenjenim primerom doda še nekaj novih: "prehranski" in "prehramben", "kmečki" in "kmetijski" ter "ekonomičen" in "ekonomski".
Včeraj je bil po krščanskem izročilu véliki petek, danes je vélika sobota, jutri pa bo velíka noč in nato velikonôčni ponedeljek. Pravilni naglasi so sicer v podobnih besedah za različne namene drugače postavljeni, torej véliki petek in velíka noč. In še nekaj: po pravilih Slovenskega pravopisa moramo imena praznikov pisati z malo začetnico, razen tistih, ki so poimenovani s svojilnim zaimkom iz osebnega lastnega imena. Z veliko začetnico se tako pri nas recimo pišeta dva praznika, in sicer Prešernov dan in Marijino vnebovzetje. Če bi torej velika noč pisali z veliko začetnico, bi naredili napako oz. »kiks«.
Včeraj je bil po krščanskem izročilu véliki petek, danes je vélika sobota, jutri pa bo velíka noč in nato velikonôčni ponedeljek. Pravilni naglasi so sicer v podobnih besedah za različne namene drugače postavljeni, torej véliki petek in velíka noč. In še nekaj: po pravilih Slovenskega pravopisa moramo imena praznikov pisati z malo začetnico, razen tistih, ki so poimenovani s svojilnim zaimkom iz osebnega lastnega imena. Z veliko začetnico se tako pri nas recimo pišeta dva praznika, in sicer Prešernov dan in Marijino vnebovzetje. Če bi torej velika noč pisali z veliko začetnico, bi naredili napako oz. »kiks«.
V KiKsu se je Darja Pograjc 1. aprila lotila besed, ki "zavajajo". Kljub temu da dvojnice zvenijo podobno, namreč nimajo enakega pomena. Recimo: delaven ali deloven, namenski ali namembni, bivanjski ali bivalni. Kje tiči vzrok za zmedo in kako si lahko pomagamo pri izbiri primernejše besede, razloži prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V KiKsu se je Darja Pograjc 1. aprila lotila besed, ki "zavajajo". Kljub temu da dvojnice zvenijo podobno, namreč nimajo enakega pomena. Recimo: delaven ali deloven, namenski ali namembni, bivanjski ali bivalni. Kje tiči vzrok za zmedo in kako si lahko pomagamo pri izbiri primernejše besede, razloži prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Današnjemu prazniku, materinskemu dnevu, smo prilagodili tudi našo sobotno rubriko KiKs. V ospredju bodo namreč nekatere jezikovne dileme, povezane z materami, pa tudi z drugimi družinskimi člani. Tako bomo osvežili znanje o prvi ženski sklanjatvi in njenih posebnostih ter razjasnili razliko med maternim in materinim jezikom.
Današnjemu prazniku, materinskemu dnevu, smo prilagodili tudi našo sobotno rubriko KiKs. V ospredju bodo namreč nekatere jezikovne dileme, povezane z materami, pa tudi z drugimi družinskimi člani. Tako bomo osvežili znanje o prvi ženski sklanjatvi in njenih posebnostih ter razjasnili razliko med maternim in materinim jezikom.
Tokrat o zapolnjevanju zeva. Doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU odgovarja na vprašanje, kdaj med dva zaporedna samoglasnika vrinemo črko j. Zakaj zapišemo radio brez j, kljub temu, da ga izgovorimo in se ne ravnamo recimo kot pri olimpijadi, ko je j tako zapisan kot izgovorjen? Kaj pa zapis svojilni pridevnikov Piin, Siin, Tein?
Tokrat o zapolnjevanju zeva. Doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU odgovarja na vprašanje, kdaj med dva zaporedna samoglasnika vrinemo črko j. Zakaj zapišemo radio brez j, kljub temu, da ga izgovorimo in se ne ravnamo recimo kot pri olimpijadi, ko je j tako zapisan kot izgovorjen? Kaj pa zapis svojilni pridevnikov Piin, Siin, Tein?
Kakšen je vaš odziv, če na ulici slišite, da nekdo reče »midve greve«? Ali pa »vidive se v petek«? Takšne besedne oblike bodo v ospredju današnjega Kiksa. Andreja Gradišar pa je imela tudi dilemo, ali je bolj pravilno, če reče »midve« ali »medve«. Pri iskanju odgovora ji je pomagala dr. Tjaša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, s katero sta poklepetali tudi o omenjenih »greve, bove, dobive« in dvojini v slovenskem jeziku.
Kakšen je vaš odziv, če na ulici slišite, da nekdo reče »midve greve«? Ali pa »vidive se v petek«? Takšne besedne oblike bodo v ospredju današnjega Kiksa. Andreja Gradišar pa je imela tudi dilemo, ali je bolj pravilno, če reče »midve« ali »medve«. Pri iskanju odgovora ji je pomagala dr. Tjaša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, s katero sta poklepetali tudi o omenjenih »greve, bove, dobive« in dvojini v slovenskem jeziku.
Pred tednom dni smo v Kratki informativni koristni slovenščini govorili o težavah, ki se zaradi hiperkorekcije pojavljajo pri sklanjanju. Vse pogosteje namreč izginja raba svojilnih pridevnikov iz osebnih lastnih in občnih imen, nadomešča jih rodilnik. Danes nadaljujemo temo in opozorimo še na nekaj pogostih napak, ki se pojavljajo pri sklanjanju. KiKs je pripravila Darja Pograjc.
Pred tednom dni smo v Kratki informativni koristni slovenščini govorili o težavah, ki se zaradi hiperkorekcije pojavljajo pri sklanjanju. Vse pogosteje namreč izginja raba svojilnih pridevnikov iz osebnih lastnih in občnih imen, nadomešča jih rodilnik. Danes nadaljujemo temo in opozorimo še na nekaj pogostih napak, ki se pojavljajo pri sklanjanju. KiKs je pripravila Darja Pograjc.
Kateri zapis bi izbrali? »Tolstojeva dela« ali »dela Leva Tolstoja«? Bi rekli, da je bil »govor predsednika« navdihujoč ali da je bil tak »predsednikov govor«? Kaj pa če besedno zvezo rahlo preoblikujemo in uporabimo »predsedniški govor« - se pomen v tem primeru spremeni? Sogovornica: prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Kateri zapis bi izbrali? »Tolstojeva dela« ali »dela Leva Tolstoja«? Bi rekli, da je bil »govor predsednika« navdihujoč ali da je bil tak »predsednikov govor«? Kaj pa če besedno zvezo rahlo preoblikujemo in uporabimo »predsedniški govor« - se pomen v tem primeru spremeni? Sogovornica: prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Pust povezujemo s prihodom pomladi, samo ime pust pa razkriva povsem drug pomen, tj. pustiti meso. Poznamo tudi številne druge besede, izraze, ki jih tudi slišimo v tem času in izvirajo iz nemščine, tudi italijanščine ali latinščine. Recimo karneval, maškara ali seveda – fašenk.
Pust povezujemo s prihodom pomladi, samo ime pust pa razkriva povsem drug pomen, tj. pustiti meso. Poznamo tudi številne druge besede, izraze, ki jih tudi slišimo v tem času in izvirajo iz nemščine, tudi italijanščine ali latinščine. Recimo karneval, maškara ali seveda – fašenk.
Pri učenju tujih jezikov, prevajanju in v vsakdanji rabi, ob stiku dveh različnih jezikov, je že kar nekaj časa precej razširjen pojav lažnih prijateljev. S tem jezikoslovnim izrazom označimo dve besedi, ki jima je skupno to, da sta si navzven zelo podobni, pomensko pa se razlikujeta. V tokratnem KiKsu podrobneje o izvoru lažnih prijateljev, o tem, kako lahko otežijo razumevanje in kateri so najbolj znani primeri.
Pri učenju tujih jezikov, prevajanju in v vsakdanji rabi, ob stiku dveh različnih jezikov, je že kar nekaj časa precej razširjen pojav lažnih prijateljev. S tem jezikoslovnim izrazom označimo dve besedi, ki jima je skupno to, da sta si navzven zelo podobni, pomensko pa se razlikujeta. V tokratnem KiKsu podrobneje o izvoru lažnih prijateljev, o tem, kako lahko otežijo razumevanje in kateri so najbolj znani primeri.
O Govornem pomočniku ste verjetno sem ter tja (v etru Prvega) že ujeli kakšno informacijo. Danes o tej prosto dostopni zbirki poslovenjenih in poenotenih izgovarjav tujih imen ter drugih besed in besednih zvez povemo več še v jezikovni rubriki KiKs. Lektorica Radia Slovenija Saša Grčman v pogovoru z Darjo Pograjc naniza tudi nekaj dejanskih »kiksov« oz. razloži delovanje spletnega orodja na primerih.
O Govornem pomočniku ste verjetno sem ter tja (v etru Prvega) že ujeli kakšno informacijo. Danes o tej prosto dostopni zbirki poslovenjenih in poenotenih izgovarjav tujih imen ter drugih besed in besednih zvez povemo več še v jezikovni rubriki KiKs. Lektorica Radia Slovenija Saša Grčman v pogovoru z Darjo Pograjc naniza tudi nekaj dejanskih »kiksov« oz. razloži delovanje spletnega orodja na primerih.
Več gibanja, bolj zdrava prehrana, konec kajenja, manj zapravljanja pa še kaj se je verjetno znašlo na seznamu. Okoli 45 % ljudi si po statistiki zastavi novoletne obljube, uresniči jih le 8%. Dobra tretjina ljudi se neha držati zaobljub že v prvih dveh tednih, po enem mesecu se zaobljub drži še 64 % posameznikov. In ker je prvi mesec novega leta skoraj pri koncu, bomo v današnjem Kiksu šli v fitnes. Da malo nadoknadimo kakšno izpuščeno vadbo in hkrati razložimo množico tujih besed, ki jih uporabljajo zvesti dvigovalci uteži in tisti, ki se potijo na tekalnih stezah. Pomaga nam Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta.
Več gibanja, bolj zdrava prehrana, konec kajenja, manj zapravljanja pa še kaj se je verjetno znašlo na seznamu. Okoli 45 % ljudi si po statistiki zastavi novoletne obljube, uresniči jih le 8%. Dobra tretjina ljudi se neha držati zaobljub že v prvih dveh tednih, po enem mesecu se zaobljub drži še 64 % posameznikov. In ker je prvi mesec novega leta skoraj pri koncu, bomo v današnjem Kiksu šli v fitnes. Da malo nadoknadimo kakšno izpuščeno vadbo in hkrati razložimo množico tujih besed, ki jih uporabljajo zvesti dvigovalci uteži in tisti, ki se potijo na tekalnih stezah. Pomaga nam Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta.
Vas je v naslovu z vidika rabe slovenskega jezika kaj zmotilo? Morda beseda eventuelno, ki po Slovenskem pravopisu ni pravilna, primernejši je izraz eventualno. Od kod izhajata besedi in zakaj se včasih v rabi zadnji samoglasnik a spremeni v e?
Vas je v naslovu z vidika rabe slovenskega jezika kaj zmotilo? Morda beseda eventuelno, ki po Slovenskem pravopisu ni pravilna, primernejši je izraz eventualno. Od kod izhajata besedi in zakaj se včasih v rabi zadnji samoglasnik a spremeni v e?
Kratko informativno koristno slovenščino danes namenjamo veznikoma, ki povzročata težave. Te so se začele v pogovornem jeziku in se očitno prenesle še v pisano besedo. Bi recimo rekli: »Bolj ko se ga otepaš, bolj sili vate.« Ali bi rekli: »Bolj kot se ga otepaš, bolj sili vate.« Gre za dva različna veznika in vsak ima svoj pomen, zato ju ne smemo zamenjevati.
Kratko informativno koristno slovenščino danes namenjamo veznikoma, ki povzročata težave. Te so se začele v pogovornem jeziku in se očitno prenesle še v pisano besedo. Bi recimo rekli: »Bolj ko se ga otepaš, bolj sili vate.« Ali bi rekli: »Bolj kot se ga otepaš, bolj sili vate.« Gre za dva različna veznika in vsak ima svoj pomen, zato ju ne smemo zamenjevati.
V prvem Kiksu po lanskem supervolilnem letu se bomo posvetili zapisovanju in rabi poimenovanj političnih funkcij. Se piše predsednica Republike Slovenije z veliko začetnico? Kaj pa predsedniška palača? Ali je kakšen položaj, v katerem predsednika, predsednico zapišemo z veliko začetnico? Ali v smislu jezikovnih pravil obstaja kakšna razlika med predsednikom hišnega sveta in predsednikom republike? Kdaj zapišemo vlada z malo in kdaj z veliko začetnico?
V prvem Kiksu po lanskem supervolilnem letu se bomo posvetili zapisovanju in rabi poimenovanj političnih funkcij. Se piše predsednica Republike Slovenije z veliko začetnico? Kaj pa predsedniška palača? Ali je kakšen položaj, v katerem predsednika, predsednico zapišemo z veliko začetnico? Ali v smislu jezikovnih pravil obstaja kakšna razlika med predsednikom hišnega sveta in predsednikom republike? Kdaj zapišemo vlada z malo in kdaj z veliko začetnico?
Pred kratkim je bilo v Jezikovno svetovalnico Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU zastavljeno vprašanje, katera je najdaljša slovenska beseda. Kako so odgovorili oziroma je odgovorila tam zaposlena jezikoslovka in slovenistika? In, kako so z dolgimi besedami povezane tudi zadrege, predvsem takrat, ko jih moramo izgovoriti?
Pred kratkim je bilo v Jezikovno svetovalnico Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU zastavljeno vprašanje, katera je najdaljša slovenska beseda. Kako so odgovorili oziroma je odgovorila tam zaposlena jezikoslovka in slovenistika? In, kako so z dolgimi besedami povezane tudi zadrege, predvsem takrat, ko jih moramo izgovoriti?
Ana Skrt se je lotila »kiksov«, ki jih mladi starši počnejo med govornim razvojem otroka. O tem, kaj se pri določeni starosti in nivoju razvoja govora pričakuje pri otroku in kako preprečiti "kikse" odraslih, se je pogovarjala z Anjo Apih, magistrico logopedije in surdopedagogike. Več pa v naslednjih minutah, ki sem jih sooblikovala tudi Darja Pograjc.
Ana Skrt se je lotila »kiksov«, ki jih mladi starši počnejo med govornim razvojem otroka. O tem, kaj se pri določeni starosti in nivoju razvoja govora pričakuje pri otroku in kako preprečiti "kikse" odraslih, se je pogovarjala z Anjo Apih, magistrico logopedije in surdopedagogike. Več pa v naslednjih minutah, ki sem jih sooblikovala tudi Darja Pograjc.
S tem, kako besede razvrščamo v stavke in povedi, drugim sporočamo, kaj želimo poudariti, na kaj želimo usmeriti pozornost poslušalca ali bralca; včasih drugačen vrstni red besed spremeni tudi pomen povedanega oz. zapisanega. Če besede torej stojijo na napačnem mestu, lahko hitro pride do šuma v komunikaciji. Upamo, da se to v današnjem Kiksu ne bo zgodilo. Besede bosta v red postavljala Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta in Andreja Gradišar.
S tem, kako besede razvrščamo v stavke in povedi, drugim sporočamo, kaj želimo poudariti, na kaj želimo usmeriti pozornost poslušalca ali bralca; včasih drugačen vrstni red besed spremeni tudi pomen povedanega oz. zapisanega. Če besede torej stojijo na napačnem mestu, lahko hitro pride do šuma v komunikaciji. Upamo, da se to v današnjem Kiksu ne bo zgodilo. Besede bosta v red postavljala Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta in Andreja Gradišar.
Spolno občutljiva raba jezika označuje prizadevanja, da v govoru in pisanju tudi z jezikovnimi sredstvi, ne le z vsebinskimi prvinami, naslavljamo in obravnavamo ženske in moške enakovredno. Kadar recimo ženske poimenujemo s priimkom brez imena, je tako po mnenju nekaterih vprašljivo priimke žensk spreminjati v svojilno obliko, namesto da bi jih uporabljali v uradni.
Spolno občutljiva raba jezika označuje prizadevanja, da v govoru in pisanju tudi z jezikovnimi sredstvi, ne le z vsebinskimi prvinami, naslavljamo in obravnavamo ženske in moške enakovredno. Kadar recimo ženske poimenujemo s priimkom brez imena, je tako po mnenju nekaterih vprašljivo priimke žensk spreminjati v svojilno obliko, namesto da bi jih uporabljali v uradni.
Preden poslušamo Kratko infotmativno koristno slovenščino, ponudimo še strnjen pregled zgodovine Slovarjev slovenskega knjižnega jezika (krajše SSKJ): 1. knjiga SSKJ izide leta 1970, ostale knjige (še 4) sledijo do leta 1991. Leta 2014 nastane in izide Slovar slovenskega knjižnega jezika 2. Istega leta nastane še spletni portal Fran, kjer lahko od leta 2016 najdemo tudi eSSKJ - 3. izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Prav tam svoje mesto vsako leto najde nekaj novih besed. O kriterijih, ki jim mora zadostiti beseda, da jo slovaropisci umestijo v slovar, več Mija Michelizza, raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Preden poslušamo Kratko infotmativno koristno slovenščino, ponudimo še strnjen pregled zgodovine Slovarjev slovenskega knjižnega jezika (krajše SSKJ): 1. knjiga SSKJ izide leta 1970, ostale knjige (še 4) sledijo do leta 1991. Leta 2014 nastane in izide Slovar slovenskega knjižnega jezika 2. Istega leta nastane še spletni portal Fran, kjer lahko od leta 2016 najdemo tudi eSSKJ - 3. izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Prav tam svoje mesto vsako leto najde nekaj novih besed. O kriterijih, ki jim mora zadostiti beseda, da jo slovaropisci umestijo v slovar, več Mija Michelizza, raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Že deset let vsako leto prvi petek v novembru obeležujemo dan nalivnih peres, ki je namenjen spodbujanju pisanja z nalivnimi peresi pa tudi pisanja z roko. Z besedno zvezo »nalivno pero« je povezan tudi zanimiv jezikovni pojav, ki ga imenujemo: poenobesedenje. Darja Pograjc in doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU povesta več v današnji Kratki informativni koristni slovenščini.
Že deset let vsako leto prvi petek v novembru obeležujemo dan nalivnih peres, ki je namenjen spodbujanju pisanja z nalivnimi peresi pa tudi pisanja z roko. Z besedno zvezo »nalivno pero« je povezan tudi zanimiv jezikovni pojav, ki ga imenujemo: poenobesedenje. Darja Pograjc in doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU povesta več v današnji Kratki informativni koristni slovenščini.
V Kiksu bodo znova v ospredju številke. Andreja Gradišar jih je postavila v to vlogo. Skupaj z doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, boste tako lahko v naslednjih minutah ponovili osnovna pravila o zapisu številk, se te naučili zapisati skupaj z znakom in besedo za odstotke, spomnili se bomo tudi, kako pravilno zapišemo desetletja in stoletja.
V Kiksu bodo znova v ospredju številke. Andreja Gradišar jih je postavila v to vlogo. Skupaj z doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, boste tako lahko v naslednjih minutah ponovili osnovna pravila o zapisu številk, se te naučili zapisati skupaj z znakom in besedo za odstotke, spomnili se bomo tudi, kako pravilno zapišemo desetletja in stoletja.
Lektor je po opisu poklicev sodelavec v nekem podjetju ali recimo ustanovi, ki pregleduje, presoja ter jezikovno oblikuje, ureja in popravlja slovenska besedila. V naši hiši, torej RTV Slovenija, za jezikovno odličnost poleg njih za to skrbijo tudi jezikovni svetovalci, prevajalci, izobraževalno središče, deluje pa tudi skupina za poenotenje jezikovnih smernic. V prihodnjih minutah nekaj več o odnosu med tem delom medijske hiše in novinarji. Tudi s konkretnimi primeri, seveda: katere so torej tiste najpogostejše napake, na katere opozarjajo lektorji, in kaj se zgodi, ko se pojavi jezikovna dilema?
Lektor je po opisu poklicev sodelavec v nekem podjetju ali recimo ustanovi, ki pregleduje, presoja ter jezikovno oblikuje, ureja in popravlja slovenska besedila. V naši hiši, torej RTV Slovenija, za jezikovno odličnost poleg njih za to skrbijo tudi jezikovni svetovalci, prevajalci, izobraževalno središče, deluje pa tudi skupina za poenotenje jezikovnih smernic. V prihodnjih minutah nekaj več o odnosu med tem delom medijske hiše in novinarji. Tudi s konkretnimi primeri, seveda: katere so torej tiste najpogostejše napake, na katere opozarjajo lektorji, in kaj se zgodi, ko se pojavi jezikovna dilema?
»V kolikor« danes poslušate KiKs upamo, da ste že zaznali neustrezno rabo določenih besed, »brez da bi« vam jo morali izrecno navesti. V povedi, ki ste jo pravkar slišali, sta se namreč pojavila dva »kiksa«, ki sodita v poglavje z naslovom: Kopičenje veznikov. Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je gostja tokratne rubrike.
»V kolikor« danes poslušate KiKs upamo, da ste že zaznali neustrezno rabo določenih besed, »brez da bi« vam jo morali izrecno navesti. V povedi, ki ste jo pravkar slišali, sta se namreč pojavila dva »kiksa«, ki sodita v poglavje z naslovom: Kopičenje veznikov. Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je gostja tokratne rubrike.
V Kratki informativni koristni slovenščini smo že v začetku junija imeli v rokah Besedotvorni atlas s področja narečnih poimenovanj za kulturne rastline. Takrat smo plezali po krošnjah in iskali narečne lekseme za češnje, marelice, slive, hruške in še kaj. Danes pa se bomo posvetili narečnim poimenovanjem za jesenske pridelke: od vseprisotnega krompirja, prek paradižnika in cvetače, do rdeče pese, kolerabe, repe in žitaric.
V Kratki informativni koristni slovenščini smo že v začetku junija imeli v rokah Besedotvorni atlas s področja narečnih poimenovanj za kulturne rastline. Takrat smo plezali po krošnjah in iskali narečne lekseme za češnje, marelice, slive, hruške in še kaj. Danes pa se bomo posvetili narečnim poimenovanjem za jesenske pridelke: od vseprisotnega krompirja, prek paradižnika in cvetače, do rdeče pese, kolerabe, repe in žitaric.
V naslednjih minutah bomo na Prvem seštevali, odštevali, merili in kar je še podobnih matematičnih operacij. Ne, nismo uvedli nove rubrike, bomo pa v tokratnem Kiksu združili matematiko in slovenščino. Pozorni bomo predvsem na presledke med števili in znaki, izvedeli, kako pravilno zapisati decimalna števila in račune. Andreja Gradišar je zato pred mikrofon Prvega povabila doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V naslednjih minutah bomo na Prvem seštevali, odštevali, merili in kar je še podobnih matematičnih operacij. Ne, nismo uvedli nove rubrike, bomo pa v tokratnem Kiksu združili matematiko in slovenščino. Pozorni bomo predvsem na presledke med števili in znaki, izvedeli, kako pravilno zapisati decimalna števila in račune. Andreja Gradišar je zato pred mikrofon Prvega povabila doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Študenti/študentje, gosti/gostje, sosedi/sosedje. Katero možnost bi izbrali? Pri tem vprašanju nam bo prav prišlo znanje o sklanjatvah, natančneje o sklanjanju samostalnikov po 1. moški sklanjatvi, zato Darja Pograjc današnji KiKs začne s prav to iztočnico.
Študenti/študentje, gosti/gostje, sosedi/sosedje. Katero možnost bi izbrali? Pri tem vprašanju nam bo prav prišlo znanje o sklanjatvah, natančneje o sklanjanju samostalnikov po 1. moški sklanjatvi, zato Darja Pograjc današnji KiKs začne s prav to iztočnico.
Zelo kmalu bo na vseh uradnih zemljevidih lahko pisalo Stari Ljubelj, oboje zapisano z veliko začetnico. Posebej domačini dobro poznate to »mini sago« okrog imena prelaza, kjer je nekdaj stal tudi mejni prehod – do odprtja spodnjega predora leta 1964. Ali naj bo prelaz še naprej poimenovan samo kot Ljubelj ali vendarle – tako kot ga poznajo domačini – Stari Ljubelj. Kajti prav od druge polovice 20. stoletja se je vsa pomembnost prenesla na sedanji, »spodnji« ali »novi« Ljubelj. Tisti prvi je potemtakem razumljivo »stari«. In edino prav bi bilo, da bi se ime, kot je v rabi med ljudmi, tudi uradno sprejelo, menijo na občini Tržič, ki je odgovornim že predala pobudo za preimenovanje. Zanimiv primer, ki še zdaleč ni osamljen v korpusu slovenskih zemljepisnih imen.
Zelo kmalu bo na vseh uradnih zemljevidih lahko pisalo Stari Ljubelj, oboje zapisano z veliko začetnico. Posebej domačini dobro poznate to »mini sago« okrog imena prelaza, kjer je nekdaj stal tudi mejni prehod – do odprtja spodnjega predora leta 1964. Ali naj bo prelaz še naprej poimenovan samo kot Ljubelj ali vendarle – tako kot ga poznajo domačini – Stari Ljubelj. Kajti prav od druge polovice 20. stoletja se je vsa pomembnost prenesla na sedanji, »spodnji« ali »novi« Ljubelj. Tisti prvi je potemtakem razumljivo »stari«. In edino prav bi bilo, da bi se ime, kot je v rabi med ljudmi, tudi uradno sprejelo, menijo na občini Tržič, ki je odgovornim že predala pobudo za preimenovanje. Zanimiv primer, ki še zdaleč ni osamljen v korpusu slovenskih zemljepisnih imen.
September prinaša svežo sezono Kratke informativne koristne slovenščine! S prvo epizodo KiKs-a se sicer še malo zadržimo pri poletju in se lotimo prav tako precej svežih prevzetih besed in besednih družin. Ste recimo poskušali iz besede sup tvoriti samostalnik, ki poimenuje žensko, ki supa? Kako bi recimo iz besede skiro tvorili glagol? Darja Pograjc je pripravila KiKs!
September prinaša svežo sezono Kratke informativne koristne slovenščine! S prvo epizodo KiKs-a se sicer še malo zadržimo pri poletju in se lotimo prav tako precej svežih prevzetih besed in besednih družin. Ste recimo poskušali iz besede sup tvoriti samostalnik, ki poimenuje žensko, ki supa? Kako bi recimo iz besede skiro tvorili glagol? Darja Pograjc je pripravila KiKs!
Verjetno se vam je že zgodilo, da ste se z izleta ali krajšega oddiha v bližnji ali daljni okolici domov vrnili s tolminskim sirom, kraškim pršutom ali piransko soljo. Kako bi zapisali omenjene pridevnike – z malo ali veliko začetnico? Ste kdaj opazili s kakšno začetnico so ti pridevniki zapisani na embalaži izdelka? Odgovor kar naenkrat ni več tako zelo enostaven, kajne? V KiKs-u Darja Pograjc razloži, zakaj.
Verjetno se vam je že zgodilo, da ste se z izleta ali krajšega oddiha v bližnji ali daljni okolici domov vrnili s tolminskim sirom, kraškim pršutom ali piransko soljo. Kako bi zapisali omenjene pridevnike – z malo ali veliko začetnico? Ste kdaj opazili s kakšno začetnico so ti pridevniki zapisani na embalaži izdelka? Odgovor kar naenkrat ni več tako zelo enostaven, kajne? V KiKs-u Darja Pograjc razloži, zakaj.
Kratka informativna koristna slovenščina
Kratka informativna koristna slovenščina
Kvalifikatorji so vrste slovarskih oznak, ki besede opredelijo glede na njihovo slogovno vrednost, krajevno in časovno razširjenost ter dopolnjujejo siceršnji pomenski opis. Primer: v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je ob besedi dolgoprstnež zapisan kvalifikator evfem., to je okrajšava za evfemistično. Bi znali pojasniti, kaj točno ta oznaka, torej evfemistično, v slovarju pomeni?
Kvalifikatorji so vrste slovarskih oznak, ki besede opredelijo glede na njihovo slogovno vrednost, krajevno in časovno razširjenost ter dopolnjujejo siceršnji pomenski opis. Primer: v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je ob besedi dolgoprstnež zapisan kvalifikator evfem., to je okrajšava za evfemistično. Bi znali pojasniti, kaj točno ta oznaka, torej evfemistično, v slovarju pomeni?
Irena Potočar Papež je univ. dipl. pedagoginja in profesorica slovenščine, vodi delavnice o poslovnem bontonu, med katere spada tudi upoštevanje pravopisnih in slovničnih pravil. Ta so med drugim pomembna pri pisanju dopisov in drugih besedilnih vrst (zapisnik, vabilo, obvestilo in tako naprej). Pri vsem skupaj velja predvsem načelo "napiši sporočilo in povedal ti bom, kdo si". Ne samo v poslovnem okolju – tudi sicer – je to načelo povezano s prvim vtisom.
Irena Potočar Papež je univ. dipl. pedagoginja in profesorica slovenščine, vodi delavnice o poslovnem bontonu, med katere spada tudi upoštevanje pravopisnih in slovničnih pravil. Ta so med drugim pomembna pri pisanju dopisov in drugih besedilnih vrst (zapisnik, vabilo, obvestilo in tako naprej). Pri vsem skupaj velja predvsem načelo "napiši sporočilo in povedal ti bom, kdo si". Ne samo v poslovnem okolju – tudi sicer – je to načelo povezano s prvim vtisom.
Sproščenost, občutek, da gre za osebno komunikacijo, velikokrat tudi pretirana čustvenost. V vsem tem lahko iščemo razloge za slovnične napake, ki včasih kar kričijo iz množice objav in komentarjev na družabnih omrežjih. Resnici na ljubo pa gre verjetno kdaj tudi za nepoznavanje pravil oz. neznanje. Prav napaka, da je beseda kdaj zapisana s črko g namesto k, velikokrat zbode tiste, ki so na to malo pozornejši.
Sproščenost, občutek, da gre za osebno komunikacijo, velikokrat tudi pretirana čustvenost. V vsem tem lahko iščemo razloge za slovnične napake, ki včasih kar kričijo iz množice objav in komentarjev na družabnih omrežjih. Resnici na ljubo pa gre verjetno kdaj tudi za nepoznavanje pravil oz. neznanje. Prav napaka, da je beseda kdaj zapisana s črko g namesto k, velikokrat zbode tiste, ki so na to malo pozornejši.
Gastronomija je eno bolj dinamičnih področij zadnjega desetletja, zato ni nenavadno, da s tujimi kuharskimi oddajami v naš prostor vdirajo tuji izrazi, ki ustreznega prevoda še nimajo. Doc. dr. Boris Kern z Inštituta za sl. jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v KiKs-u razloži kdo je "foodie", kaj je "fine dining", kako prevesti izraz "food truck" in kako lahko z izbiro ustreznega zapisa šefa ločimo od "chefa".
Gastronomija je eno bolj dinamičnih področij zadnjega desetletja, zato ni nenavadno, da s tujimi kuharskimi oddajami v naš prostor vdirajo tuji izrazi, ki ustreznega prevoda še nimajo. Doc. dr. Boris Kern z Inštituta za sl. jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v KiKs-u razloži kdo je "foodie", kaj je "fine dining", kako prevesti izraz "food truck" in kako lahko z izbiro ustreznega zapisa šefa ločimo od "chefa".
Kupila si je kolo, na katerega je pričvrstila košarico. To je okno, skozi katerega je zrla. Jezero, v katerega so odvrgli smeti, je v sosednji vasi. Če se vam zdijo te povedi pravilne, potem prisluhnite današnji Kratki informativni koristni slovenščini. V vsaki od omenjenih povedi se namreč skriva napaka, ki se nanaša na uporabo oziralnega zaimka »kateri«. Darja Pograjc pove več.
Kupila si je kolo, na katerega je pričvrstila košarico. To je okno, skozi katerega je zrla. Jezero, v katerega so odvrgli smeti, je v sosednji vasi. Če se vam zdijo te povedi pravilne, potem prisluhnite današnji Kratki informativni koristni slovenščini. V vsaki od omenjenih povedi se namreč skriva napaka, ki se nanaša na uporabo oziralnega zaimka »kateri«. Darja Pograjc pove več.
Zadnjo aprilsko Kratko informativno koristno slovenščino (KiKs) namenjamo zapisovanju barv in barvnih odtenkov.
Zadnjo aprilsko Kratko informativno koristno slovenščino (KiKs) namenjamo zapisovanju barv in barvnih odtenkov.
Samostalnik, pridevnik in glagol so polnopomenske in pregibne besedne vrste. To pomeni, da imajo osnovo in končnico, ki se lahko spreminja. Lahko jih sklanjamo, spregamo, stopnjujemo. Prislovi pa so polnopomenske nepregibne besedne vrste, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom. Kako jih pravilno uporabljamo, zakaj jih včasih lahko zamenjujemo s pridevniki in kakšno je njihovo stopnjevanje, je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Samostalnik, pridevnik in glagol so polnopomenske in pregibne besedne vrste. To pomeni, da imajo osnovo in končnico, ki se lahko spreminja. Lahko jih sklanjamo, spregamo, stopnjujemo. Prislovi pa so polnopomenske nepregibne besedne vrste, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom. Kako jih pravilno uporabljamo, zakaj jih včasih lahko zamenjujemo s pridevniki in kakšno je njihovo stopnjevanje, je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Prekrivanke so praviloma tvorjenke, ki nastanejo iz dveh ali več besed oz. če citiramo našega današnjega sogovornika: »Prekrivanka je kot duhovita priložnostna beseda, od življenja pa je odvisno ali bo živela ali zamrla.« Lahko pa na primer živijo tudi zgolj v določenih skupnostih – besedo »drečka« najverjetneje poznate samo lastniki psov. Darja Pograjc je preverila, kaj so to prekrivanke in kako jih tvorimo. KiKs!
Prekrivanke so praviloma tvorjenke, ki nastanejo iz dveh ali več besed oz. če citiramo našega današnjega sogovornika: »Prekrivanka je kot duhovita priložnostna beseda, od življenja pa je odvisno ali bo živela ali zamrla.« Lahko pa na primer živijo tudi zgolj v določenih skupnostih – besedo »drečka« najverjetneje poznate samo lastniki psov. Darja Pograjc je preverila, kaj so to prekrivanke in kako jih tvorimo. KiKs!
Le majhen del otrok se branja nauči samostojno, večina jih v prvih fazah ob sebi potrebuje odraslo osebo. Branje je namreč kompleksen proces, ki temelji na različnih spretnostih. In otrokom seveda ne uide tudi kakšen spodrsljaj ali kiks: zamenjevanje črk, zlogov, dodajanje črk ali ugibanje na pamet. Sogovornica: Ursula Lavrenčič, strokovnjakinja na področju opismenjevanja ter soustanoviteljica projekta Kobi, v katerem izumljajo in oblikujejo učne pripomočke za učenje branja.
Le majhen del otrok se branja nauči samostojno, večina jih v prvih fazah ob sebi potrebuje odraslo osebo. Branje je namreč kompleksen proces, ki temelji na različnih spretnostih. In otrokom seveda ne uide tudi kakšen spodrsljaj ali kiks: zamenjevanje črk, zlogov, dodajanje črk ali ugibanje na pamet. Sogovornica: Ursula Lavrenčič, strokovnjakinja na področju opismenjevanja ter soustanoviteljica projekta Kobi, v katerem izumljajo in oblikujejo učne pripomočke za učenje branja.
Ste volivec, ki se pred volitvami poglobi v programe strank, ali ste volilec, ki se vedno odloča spontano, na dan volitev? Ali vedno opravite svojo volilno dolžnost ali pa je t. i. volivna dolžnost nekaj, kar vas ne gane in ne prepriča, da bi se odpravili na volišče? Dilem je bilo v besedilu kar nekaj. Darja Pograjc vabi k poslušanju Kratke informativne koristne slovenščine, ki jo je pripravila ob pomoči Urške Vranjek Ošlak, raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Ste volivec, ki se pred volitvami poglobi v programe strank, ali ste volilec, ki se vedno odloča spontano, na dan volitev? Ali vedno opravite svojo volilno dolžnost ali pa je t. i. volivna dolžnost nekaj, kar vas ne gane in ne prepriča, da bi se odpravili na volišče? Dilem je bilo v besedilu kar nekaj. Darja Pograjc vabi k poslušanju Kratke informativne koristne slovenščine, ki jo je pripravila ob pomoči Urške Vranjek Ošlak, raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Kratka informativna koristna slovenščina
Kratka informativna koristna slovenščina
Vsako sobotno jutro se poleg drugih oddaj vedno ustavimo tudi pri naši kratki rubriki, v kateri se spoznamo z eno od zagat v našem jeziku in jo skušamo obrazložiti. Danes več o glagolu odgovarjati, ki na prvi pogled ni prav nič problematičen. Vemo, da nam odgovori nekdo, ki ga nekaj povprašamo in da ob tem torej pričakujemo nek odgovor. A ker je jezik živa tvorba, glagol odgovarjati slišimo tudi v primerih: Ta majica mi odgovarja, ali Ta minister je odgovoren za določeno področje. Ali je ta raba ustrezna in kateri glagoli lahko nadomestijo omenjenega je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Vsako sobotno jutro se poleg drugih oddaj vedno ustavimo tudi pri naši kratki rubriki, v kateri se spoznamo z eno od zagat v našem jeziku in jo skušamo obrazložiti. Danes več o glagolu odgovarjati, ki na prvi pogled ni prav nič problematičen. Vemo, da nam odgovori nekdo, ki ga nekaj povprašamo in da ob tem torej pričakujemo nek odgovor. A ker je jezik živa tvorba, glagol odgovarjati slišimo tudi v primerih: Ta majica mi odgovarja, ali Ta minister je odgovoren za določeno področje. Ali je ta raba ustrezna in kateri glagoli lahko nadomestijo omenjenega je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V Kratki informativni koristni slovenščini danes o priredno sestavljenem osebku. Se sliši preveč strokovno? Takoj pojasnimo. To pomeni, da osebek sestavljata vsaj dve polnopomenski besedi. Na primer: begunci in begunke, radio in televizija, kava in čaj. Dilema, s katero se bomo ukvarjali tokrat, pa je, kako oblikovati povedek, če je v osebku več besed. Darja Pograjc je pripravila KiKs.
V Kratki informativni koristni slovenščini danes o priredno sestavljenem osebku. Se sliši preveč strokovno? Takoj pojasnimo. To pomeni, da osebek sestavljata vsaj dve polnopomenski besedi. Na primer: begunci in begunke, radio in televizija, kava in čaj. Dilema, s katero se bomo ukvarjali tokrat, pa je, kako oblikovati povedek, če je v osebku več besed. Darja Pograjc je pripravila KiKs.
Kratka informativna koristna slovenščina
Kratka informativna koristna slovenščina
O sklanjanju samostalnikov v Kratki informativni koristni slovenščini še zdaleč ne govorimo prvič. Orodnik in dvojina nam pri tem očitno povzročata kar nekaj težav. Ste hčerko obiskali pred dvema dnevoma ali dvemi dnevi? Ste nov avto kupili pred dvema letoma ali dvemi leti? Preverila je Darja Pograjc.
O sklanjanju samostalnikov v Kratki informativni koristni slovenščini še zdaleč ne govorimo prvič. Orodnik in dvojina nam pri tem očitno povzročata kar nekaj težav. Ste hčerko obiskali pred dvema dnevoma ali dvemi dnevi? Ste nov avto kupili pred dvema letoma ali dvemi leti? Preverila je Darja Pograjc.
Oblika "bom bil" je domača predvsem v otroškem govoru, pojavlja pa se tudi v drugih okoliščinah. Je napačna, torej v nasprotju s pravilom, da prihodnjik glagola biti v slovenščini izražamo samo z ustrezno prihodnjiško obliko. V tem primeru torej samo z "bom". Sogovornik: znanstveni sodelavec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Domen Krvina.
Oblika "bom bil" je domača predvsem v otroškem govoru, pojavlja pa se tudi v drugih okoliščinah. Je napačna, torej v nasprotju s pravilom, da prihodnjik glagola biti v slovenščini izražamo samo z ustrezno prihodnjiško obliko. V tem primeru torej samo z "bom". Sogovornik: znanstveni sodelavec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Domen Krvina.
Kadar govorimo ali pišemo besede povezujemo v stavke. Pri tem izbiramo med dvema načinoma: tvornim ali trpnim. Kako je s priporočili, da se trpnika v slovenskem jeziku izogibamo? Še veljajo? Kiks je pripravila Darja Pograjc.
Kadar govorimo ali pišemo besede povezujemo v stavke. Pri tem izbiramo med dvema načinoma: tvornim ali trpnim. Kako je s priporočili, da se trpnika v slovenskem jeziku izogibamo? Še veljajo? Kiks je pripravila Darja Pograjc.
S čem si se ukvarjal včeraj popoldne? S čim si začel svojo predstavitev? Katero obliko bi uporabili? V današnji Kratki informativni koristni slovenščini boste slišali, da je omenjeno prehajanje oz. zamenjevanje e-ja in i-ja dilema, ki izvira iz preteklosti. Več Darja Pograjc.
S čem si se ukvarjal včeraj popoldne? S čim si začel svojo predstavitev? Katero obliko bi uporabili? V današnji Kratki informativni koristni slovenščini boste slišali, da je omenjeno prehajanje oz. zamenjevanje e-ja in i-ja dilema, ki izvira iz preteklosti. Več Darja Pograjc.
Vsaka kretnja v znakovnem jeziku gluhih in naglušnih ter tistih, ki so z njimi navadno v stiku, ima štiri elemente: pozicija rok in prstov, smer kretanja – ali pokažemo gor, dol, naprej ali nazaj – ter orientacija dlani in lokacija oz. mesto, kjer kretnjo pokažemo. Vsaka kretnja mora biti v znakovnem jeziku zelo natančna, ker samo tako predstavlja vnaprej določen znak oziroma ima svoj pomen, razlaga Roman Demir, tolmač in učitelj slovenskega znakovnega jezika.
Vsaka kretnja v znakovnem jeziku gluhih in naglušnih ter tistih, ki so z njimi navadno v stiku, ima štiri elemente: pozicija rok in prstov, smer kretanja – ali pokažemo gor, dol, naprej ali nazaj – ter orientacija dlani in lokacija oz. mesto, kjer kretnjo pokažemo. Vsaka kretnja mora biti v znakovnem jeziku zelo natančna, ker samo tako predstavlja vnaprej določen znak oziroma ima svoj pomen, razlaga Roman Demir, tolmač in učitelj slovenskega znakovnega jezika.
V Kratki informativni koristni slovenščini bo danes govor o oblikoslovnih dvojnicah. Če vam omenjeno strokovno poimenovanje ne pove kaj dosti, brez skrbi, Darja Pograjc s pomočjo Saše Grčman, lektorice na Radiu Slovenija, razloži teorijo s primeri.
V Kratki informativni koristni slovenščini bo danes govor o oblikoslovnih dvojnicah. Če vam omenjeno strokovno poimenovanje ne pove kaj dosti, brez skrbi, Darja Pograjc s pomočjo Saše Grčman, lektorice na Radiu Slovenija, razloži teorijo s primeri.
Povprečen Slovenec naj bi naredil 10 slovničnih napak na eno povprečno stran računalniškega besedila. Zato so že v 90. letih prejšnjega stoletja razmišljali o programih, ki bi te napake popravljali. Tudi naš tokratni sogovornik Peter Holozan, razvijalec v podjetju Amebis, ki se ukvarja predvsem z jezikovnimi tehnologijami za slovenščino.
Povprečen Slovenec naj bi naredil 10 slovničnih napak na eno povprečno stran računalniškega besedila. Zato so že v 90. letih prejšnjega stoletja razmišljali o programih, ki bi te napake popravljali. Tudi naš tokratni sogovornik Peter Holozan, razvijalec v podjetju Amebis, ki se ukvarja predvsem z jezikovnimi tehnologijami za slovenščino.
V naši sobotni rubriki Kiks smo se že ukvarjali s pisanjem skupaj in narazen. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Včasih je težko določiti, ali gre samo za eno besedo ali več, zato Slovenski pravopis ponekod dopušča pisanje tako skupaj kot narazen. Če nismo prepričani, ali se beseda piše skupaj ali narazen, bodo v ta namen prav prišli jezikovni priročniki ali pa kateri od korpusov slovenskega jezika, v katerih so zbrani primeri dejanske rabe. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen.
V naši sobotni rubriki Kiks smo se že ukvarjali s pisanjem skupaj in narazen. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Včasih je težko določiti, ali gre samo za eno besedo ali več, zato Slovenski pravopis ponekod dopušča pisanje tako skupaj kot narazen. Če nismo prepričani, ali se beseda piše skupaj ali narazen, bodo v ta namen prav prišli jezikovni priročniki ali pa kateri od korpusov slovenskega jezika, v katerih so zbrani primeri dejanske rabe. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen.
V slaščičarni naročite malinov ali malinin kos torte? Doma iz limon stisnete limonin ali limonov sok? Ste za zajtrk na kruh namazali paprikin, paprični ali parikov namaz? Če na ta vprašanja ne znate odgovoriti, poslušajte Kratko informativno koristno slovenščino, ki jo je pripravila Darja Pograjc.
V slaščičarni naročite malinov ali malinin kos torte? Doma iz limon stisnete limonin ali limonov sok? Ste za zajtrk na kruh namazali paprikin, paprični ali parikov namaz? Če na ta vprašanja ne znate odgovoriti, poslušajte Kratko informativno koristno slovenščino, ki jo je pripravila Darja Pograjc.
Tega ne morem narediti, tega ne maram narediti ali tega ne moram narediti? Glagol morati in moči nam grenita življenje, saj sta si precej podobna. Kako ju moramo uporabljati, če se želimo izogniti nesporazumom, v KiKs-u razloži doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rubriko je pripravila Tadeja Bizilj, prebrala jo je Darja Pograjc.
Tega ne morem narediti, tega ne maram narediti ali tega ne moram narediti? Glagol morati in moči nam grenita življenje, saj sta si precej podobna. Kako ju moramo uporabljati, če se želimo izogniti nesporazumom, v KiKs-u razloži doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rubriko je pripravila Tadeja Bizilj, prebrala jo je Darja Pograjc.
On "sam" je odšel na sprehod. Še enkrat "več" je podal žogo. To sta primera, ki se ju bomo danes lotili v KiKs-u. Te »odvečne« besede, za katere se bo pravzaprav izkazalo, da to niso, so navadno zaimki ali pa nedoločni števniki. Več pa pove prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ravmovša ZRC SAZU.
On "sam" je odšel na sprehod. Še enkrat "več" je podal žogo. To sta primera, ki se ju bomo danes lotili v KiKs-u. Te »odvečne« besede, za katere se bo pravzaprav izkazalo, da to niso, so navadno zaimki ali pa nedoločni števniki. Več pa pove prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ravmovša ZRC SAZU.
Velikokrat slišimo dilemo pri izbiranju spola ali množine, glede na navezavo na predhodno besedo. V povezavi s to tematiko smo se obrnili na predavatelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Profesor doktor Hotimir Tivadar pravi, da je glede tega vprašanja precej svobodomiseln in bi večinoma dopuščal tudi dvojnost.
Velikokrat slišimo dilemo pri izbiranju spola ali množine, glede na navezavo na predhodno besedo. V povezavi s to tematiko smo se obrnili na predavatelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Profesor doktor Hotimir Tivadar pravi, da je glede tega vprašanja precej svobodomiseln in bi večinoma dopuščal tudi dvojnost.
"Vidiva se za pol ure." Ali pa: "Iz Anjo je odšel na sprehod." To sta primera napačne rabe predlogov, ki jih je med drugimi za današnjo Kratko informativno koristno slovenščino izbrala Darja Pograjc. Potrkala je na vrata naše lektorske službe in poiskala odgovore na vprašanje, zakaj (sploh) se pojavijo tovrstni »kiksi« in izvedela, kako zelo pomemben je v omenjenih primerih kontekst.
"Vidiva se za pol ure." Ali pa: "Iz Anjo je odšel na sprehod." To sta primera napačne rabe predlogov, ki jih je med drugimi za današnjo Kratko informativno koristno slovenščino izbrala Darja Pograjc. Potrkala je na vrata naše lektorske službe in poiskala odgovore na vprašanje, zakaj (sploh) se pojavijo tovrstni »kiksi« in izvedela, kako zelo pomemben je v omenjenih primerih kontekst.
Ni se še zgodilo, da bi v rubriki KiKs, ki jo posvečamo nekaterim zmotam oz. napakam, ki jih delamo pri uporabi slovenskega jezika, gostili profesorja iz Fakultete za računalništvo in informatiko. Danes se bo zgodilo prav to. Predstavili bomo namreč prvi spletni portal oz. orodje za strojno preverjanje postavitve vejic v besedilih.
Ni se še zgodilo, da bi v rubriki KiKs, ki jo posvečamo nekaterim zmotam oz. napakam, ki jih delamo pri uporabi slovenskega jezika, gostili profesorja iz Fakultete za računalništvo in informatiko. Danes se bo zgodilo prav to. Predstavili bomo namreč prvi spletni portal oz. orodje za strojno preverjanje postavitve vejic v besedilih.
V naslednjih minutah se bomo tako kot vsako soboto v rubriki Kiks poglobili v svet črk in besed. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen v primerih, ki nam večkrat povzročajo preglavice.
V naslednjih minutah se bomo tako kot vsako soboto v rubriki Kiks poglobili v svet črk in besed. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen v primerih, ki nam večkrat povzročajo preglavice.
Tokrat KiKs začnemo kar s primerom: »Sosed je kupil nov avto.« Je kupil nov avto ali novi avto? Je kruh, ki ste ga danes kupili v trgovini, ržen ali rženi? Osnovna oz. nedoločna oblika pridevnika je nov in ržen. Določna oblika pa je tista s črko i na koncu. Ju ločite? Če ju ne in vam razlikovanje med obema povzroča težave, je današnji KiKs – Kratka informativna koristna slovenščina pravi naslov za vas. Pripravila ga je Darja Pograjc.
Tokrat KiKs začnemo kar s primerom: »Sosed je kupil nov avto.« Je kupil nov avto ali novi avto? Je kruh, ki ste ga danes kupili v trgovini, ržen ali rženi? Osnovna oz. nedoločna oblika pridevnika je nov in ržen. Določna oblika pa je tista s črko i na koncu. Ju ločite? Če ju ne in vam razlikovanje med obema povzroča težave, je današnji KiKs – Kratka informativna koristna slovenščina pravi naslov za vas. Pripravila ga je Darja Pograjc.
V tokratnem Kiksu nadaljujemo temo iz prejšnjega tedna. Takrat smo se pobliže spoznali z glagolskimi blizuizraznicami - tistimi besedami, ki so si tako podobne, da jih pogosto zamenjamo, npr. opravičiti in upravičiti, usvojiti in osvojiti. Sedaj pa so na vrsti pridevniške, in sicer para delaven in deloven ter družben in družaben. Čeprav nam blizuizraznice v vsakdanji rabi večkrat povzročajo preglavice, pa se z njimi lahko tudi poigramo. Kako, pove doc. dr. Tina Lengar Verovnik v prispevku, ki ga je pripravila Katja Krajnc.
V tokratnem Kiksu nadaljujemo temo iz prejšnjega tedna. Takrat smo se pobliže spoznali z glagolskimi blizuizraznicami - tistimi besedami, ki so si tako podobne, da jih pogosto zamenjamo, npr. opravičiti in upravičiti, usvojiti in osvojiti. Sedaj pa so na vrsti pridevniške, in sicer para delaven in deloven ter družben in družaben. Čeprav nam blizuizraznice v vsakdanji rabi večkrat povzročajo preglavice, pa se z njimi lahko tudi poigramo. Kako, pove doc. dr. Tina Lengar Verovnik v prispevku, ki ga je pripravila Katja Krajnc.
Kdaj ste nazadnje usvojili kakšno novo jezikovno pravilo? Ali ste ga nemara osvojili? Če stremite – in ne strmite – k novemu znanju, potem prisluhnite Kiksu, ki danes namenja pozornost parom besed, ki zvenijo oz. se pišejo tako podobno, da jih večkrat zamenjujemo. Kdaj torej ustrezno uporabimo glagolske pare: usvojiti in osvojiti, pa stremeti in strmeti in podobne izveste v prispevku, ki ga je pripravila Katja Krajnc.
Kdaj ste nazadnje usvojili kakšno novo jezikovno pravilo? Ali ste ga nemara osvojili? Če stremite – in ne strmite – k novemu znanju, potem prisluhnite Kiksu, ki danes namenja pozornost parom besed, ki zvenijo oz. se pišejo tako podobno, da jih večkrat zamenjujemo. Kdaj torej ustrezno uporabimo glagolske pare: usvojiti in osvojiti, pa stremeti in strmeti in podobne izveste v prispevku, ki ga je pripravila Katja Krajnc.
Socialna ali družbena omrežja so v okolje slovenskega jezika prinesla nova poimenovanja. Jezikovna stroka priporoča poimenovanje družbena omrežja, saj se tako izognemo večpomenskosti poimenovanja socialna omrežja. Kaj pa imena konkretnih družbenih omrežij, poimenovanje orodij in opravil znotraj omrežij? Ali jih poimenovati s citatnimi, poslovenjenimi imeni ali pa uporabiti besedišče, ki je bilo za ta namen izumljeno pri nas po besedotvornih pravilih? Kiks je pripravil Bojan Leskovec.
Socialna ali družbena omrežja so v okolje slovenskega jezika prinesla nova poimenovanja. Jezikovna stroka priporoča poimenovanje družbena omrežja, saj se tako izognemo večpomenskosti poimenovanja socialna omrežja. Kaj pa imena konkretnih družbenih omrežij, poimenovanje orodij in opravil znotraj omrežij? Ali jih poimenovati s citatnimi, poslovenjenimi imeni ali pa uporabiti besedišče, ki je bilo za ta namen izumljeno pri nas po besedotvornih pravilih? Kiks je pripravil Bojan Leskovec.
"Sita sem ljudi, kateri nosijo masko tako, da imajo nos zunaj!" To je poved, na katero je na enem od družbenih omrežij naletela Darja Pograjc in prav to jo je spodbudilo k pripravi današnjega KiKs-a. Kratka informativna koristna slovenščina torej danes o oziralnih zaimkih ki in kateri.
"Sita sem ljudi, kateri nosijo masko tako, da imajo nos zunaj!" To je poved, na katero je na enem od družbenih omrežij naletela Darja Pograjc in prav to jo je spodbudilo k pripravi današnjega KiKs-a. Kratka informativna koristna slovenščina torej danes o oziralnih zaimkih ki in kateri.
Imeni RTV Slovenija in Radio Slovenija sta primera zvez dveh samostalnikov, kjer je druga sestavina večja zemljepisna enota. Sklon te druge sestavine v tem primeru ni v rodilniku, kar je glede na splošno rabo izjema. V rabi so namreč pogostejša imena z rodilnikom: Pošta Slovenije, Banka Slovenije itd. Ime nacionalne medijske hiše pa je registrirano drugače.
Imeni RTV Slovenija in Radio Slovenija sta primera zvez dveh samostalnikov, kjer je druga sestavina večja zemljepisna enota. Sklon te druge sestavine v tem primeru ni v rodilniku, kar je glede na splošno rabo izjema. V rabi so namreč pogostejša imena z rodilnikom: Pošta Slovenije, Banka Slovenije itd. Ime nacionalne medijske hiše pa je registrirano drugače.
Šolar je eden redkih korpusov v svetovnem merilu, ki vsebuje avtentična besedila učencev 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol in dijakov, nekaj več kot polovica besedil pa je opremljenih tudi z jezikovnimi popravki učiteljev. Avtorji so z njim želeli raziskati težave učencev pri pisanju in jih ustrezno opisati v jezikovnih priročnikih. Zbirka besedil je tako še posebej dragocena za raziskovalce, jezikoslovce, učitelje in predvsem ustvarjalcem didaktičnih gradiv. O Šolarju se je Katja Krajnc pogovarjala z vodjo projekta korpus Šolar 1.0, doc. dr. Tadejo Rozman.
Šolar je eden redkih korpusov v svetovnem merilu, ki vsebuje avtentična besedila učencev 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol in dijakov, nekaj več kot polovica besedil pa je opremljenih tudi z jezikovnimi popravki učiteljev. Avtorji so z njim želeli raziskati težave učencev pri pisanju in jih ustrezno opisati v jezikovnih priročnikih. Zbirka besedil je tako še posebej dragocena za raziskovalce, jezikoslovce, učitelje in predvsem ustvarjalcem didaktičnih gradiv. O Šolarju se je Katja Krajnc pogovarjala z vodjo projekta korpus Šolar 1.0, doc. dr. Tadejo Rozman.
Prek elektronske pošte se nam je pred časom oglasil poslušalec, ki je odkril in nam tudi posredoval tokratni »kiks«. Takole je zapisal: »Opažam, da se v zadnjemu obdobju na televiziji in v javnih nastopih pogosto pojavlja besedna zveza: tega ne rabite početi. Potem pa je dodal še, da gre morda za germanizem in da bi bilo to zanimivo preveriti. Se strinjamo in smo preverili! Oz. je to storila Darja Pograjc.
Prek elektronske pošte se nam je pred časom oglasil poslušalec, ki je odkril in nam tudi posredoval tokratni »kiks«. Takole je zapisal: »Opažam, da se v zadnjemu obdobju na televiziji in v javnih nastopih pogosto pojavlja besedna zveza: tega ne rabite početi. Potem pa je dodal še, da gre morda za germanizem in da bi bilo to zanimivo preveriti. Se strinjamo in smo preverili! Oz. je to storila Darja Pograjc.
Kratka informativna koristna slovenščina
Kratka informativna koristna slovenščina
Nogomet sproža močne čustvene odzive. To kažeta bogata metaforika in ekspresivno izrazje. Nogometaši, ki prestopijo v tuje klube, se najprej naučijo izražanja občutkov ob zmagah in porazih. O tem jih sprašujejo novinarji. Drugačna od jezika navijačev pa so seveda strokovna besedila o nogometu in besedila pravil. Tukaj ni več ekspresivnih in neformalnih izrazov, pove Duša Race z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Nogomet sproža močne čustvene odzive. To kažeta bogata metaforika in ekspresivno izrazje. Nogometaši, ki prestopijo v tuje klube, se najprej naučijo izražanja občutkov ob zmagah in porazih. O tem jih sprašujejo novinarji. Drugačna od jezika navijačev pa so seveda strokovna besedila o nogometu in besedila pravil. Tukaj ni več ekspresivnih in neformalnih izrazov, pove Duša Race z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
"Kiksi", ki jih bomo v naši jezikovni rubriki pobliže spoznali danes, so: spi se mi, vstala sem se, zmagal sem te, lagal me je in pleše se mi. Kako bi jih lahko poimenovali? Morda kar povratni glagoli, ki to niso. Tako jih je opredelila avtorica oddaje Darja Pograjc. Zakaj pride do take rabe in kje jo zaznavamo, sta pa vprašanji, na kateri je odgovorila prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
"Kiksi", ki jih bomo v naši jezikovni rubriki pobliže spoznali danes, so: spi se mi, vstala sem se, zmagal sem te, lagal me je in pleše se mi. Kako bi jih lahko poimenovali? Morda kar povratni glagoli, ki to niso. Tako jih je opredelila avtorica oddaje Darja Pograjc. Zakaj pride do take rabe in kje jo zaznavamo, sta pa vprašanji, na kateri je odgovorila prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Kratka informativna koristna slovenščina
Kratka informativna koristna slovenščina
Srbohrvaščina je uradni jezik nekdanje skupne države oz. izraz za osrednji južnoslovanski jezikovni diasistem, torej sistem, ki ima več različic knjižnega jezika. Bolj ko o srbohrvatizmih pa danes govorimo o prevzetih besedah iz hrvaščine ali srbščine, pove etimologinja dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Srbohrvaščina je uradni jezik nekdanje skupne države oz. izraz za osrednji južnoslovanski jezikovni diasistem, torej sistem, ki ima več različic knjižnega jezika. Bolj ko o srbohrvatizmih pa danes govorimo o prevzetih besedah iz hrvaščine ali srbščine, pove etimologinja dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Tokrat gremo v svet številk, a ne skrbite, še vedno ostajamo pri jezikovnih in ne matematičnih dilemah. Darja Pograjc se je lotila raziskovanja bilijona in milijarde, ki v različnih jezikovnih okoljih pomenita različna števila. Zmedeni? Pojasnimo v KiKsu! Za povrh pa ponovimo še pravila za zapisovanje številk.
Tokrat gremo v svet številk, a ne skrbite, še vedno ostajamo pri jezikovnih in ne matematičnih dilemah. Darja Pograjc se je lotila raziskovanja bilijona in milijarde, ki v različnih jezikovnih okoljih pomenita različna števila. Zmedeni? Pojasnimo v KiKsu! Za povrh pa ponovimo še pravila za zapisovanje številk.
Po besedah lektorice Teje Završnik?iz prevajalskega podjetja?Leemeta je eno od težjih pravopisnih vprašanj pri postavljanju ločil povezano s citiranjem in premim govorom, kjer imamo spremni stavek in dobesedni navedek. Ločilo znotraj dobesednega navedka se vedno ravna po njem, zato ga postavimo pred zadnji narekovaj.
Po besedah lektorice Teje Završnik?iz prevajalskega podjetja?Leemeta je eno od težjih pravopisnih vprašanj pri postavljanju ločil povezano s citiranjem in premim govorom, kjer imamo spremni stavek in dobesedni navedek. Ločilo znotraj dobesednega navedka se vedno ravna po njem, zato ga postavimo pred zadnji narekovaj.
Današnji KiKs bo prvomajsko obarvan, in sicer je Darja Pograjc s pomočjo Urške Vranjek Ošlak, mlade raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, preverila, kaj je prav: deloven ali delaven, prekaren ali prekeren. Pod drobnogled pa sta vzeli tudi vzklik: »Živel 1. maj!«.
Današnji KiKs bo prvomajsko obarvan, in sicer je Darja Pograjc s pomočjo Urške Vranjek Ošlak, mlade raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, preverila, kaj je prav: deloven ali delaven, prekaren ali prekeren. Pod drobnogled pa sta vzeli tudi vzklik: »Živel 1. maj!«.
V tokratnem KiKsu raziskujemo ustreznost in rabo besedne zveze BREZ DA BI. Pogosta je v sproščenih, neformalnih govornih položajih, v knjižnem jeziku pa ni ustrezna. Zamenjamo pa jo lahko kar na dva načina – z zvezo NE DA BI ali s predlogom BREZ, ki mu sledi samostalnik. Če se to zdaj sliši nekoliko zapleteno, pa bo doktorica Nataša Glíha Kómac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša vse razjasnila na primerih.
V tokratnem KiKsu raziskujemo ustreznost in rabo besedne zveze BREZ DA BI. Pogosta je v sproščenih, neformalnih govornih položajih, v knjižnem jeziku pa ni ustrezna. Zamenjamo pa jo lahko kar na dva načina – z zvezo NE DA BI ali s predlogom BREZ, ki mu sledi samostalnik. Če se to zdaj sliši nekoliko zapleteno, pa bo doktorica Nataša Glíha Kómac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša vse razjasnila na primerih.
Pred časom nas je poklical poslušalec, ki je opazil, da napovedovalci in novinarji v radijskem etru za veter in burjo, ko se krepIta, uporabljamo drugače naglašen glagol. Razložim kar na primeru: “Medtem ko se je veter okrépil, se je burja okrepíla.” In tu “kiksev" ni. Smo pa veseli, da nas tako natančno poslušate, s tem nas delate še boljše, in prispevate kakšno dobro idejo za pripravo rubrike KiKs. Tule je današnja!
Pred časom nas je poklical poslušalec, ki je opazil, da napovedovalci in novinarji v radijskem etru za veter in burjo, ko se krepIta, uporabljamo drugače naglašen glagol. Razložim kar na primeru: “Medtem ko se je veter okrépil, se je burja okrepíla.” In tu “kiksev" ni. Smo pa veseli, da nas tako natančno poslušate, s tem nas delate še boljše, in prispevate kakšno dobro idejo za pripravo rubrike KiKs. Tule je današnja!
Umiranje, smrt, starost, spolnost in denar. To so največkrat teme, o katerih ne želimo razpravljati neposredno, zato je tudi evfemizmov, ki jih tako ali drugače označujejo, največ. Kot pravi doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, jih velikokrat uporabljamo, vendar se lahko tudi zgodi, da je naše sporočilo izgubljeno s prevodom. S takšnim leporečenjem lahko včasih naredimo tudi več škode kot koristi.
Umiranje, smrt, starost, spolnost in denar. To so največkrat teme, o katerih ne želimo razpravljati neposredno, zato je tudi evfemizmov, ki jih tako ali drugače označujejo, največ. Kot pravi doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, jih velikokrat uporabljamo, vendar se lahko tudi zgodi, da je naše sporočilo izgubljeno s prevodom. S takšnim leporečenjem lahko včasih naredimo tudi več škode kot koristi.
Če ste se pri zapisovanju sklopov z marsi-, malo-, redko- in -koli že znašli v dilemi, ali jih zapisati skupaj ali narazen, je Kiks namenjen vam. V Kratki informativni koristni slovenščini razkrijemo dve načeli, ki nam lahko pri tem pomagata: načelo nezdružljivosti in načelo nezamenljivosti. Več Darja Pograjc.
Če ste se pri zapisovanju sklopov z marsi-, malo-, redko- in -koli že znašli v dilemi, ali jih zapisati skupaj ali narazen, je Kiks namenjen vam. V Kratki informativni koristni slovenščini razkrijemo dve načeli, ki nam lahko pri tem pomagata: načelo nezdružljivosti in načelo nezamenljivosti. Več Darja Pograjc.
V rubriki Kiks bomo danes ugotavljali pravilno rabo pridevnikov isti in enak. Čeprav obe besedi pripadata isti besedni vrsti oz. podkategoriji pa ima kar nekaj govorcev slovenščine težave pri njuni uporabi. Se tudi vam kdaj zaplete in vas jezikovni posluh pusti na cedilu, ko ugotavljate, ali ste imeli včeraj oblečeno isto ali enako majico kot danes? Ali pa, ko razmišljate, ali imate isto ali enako mnenje kot vaši prijatelji? V naslednjih minutah bomo v pogovoru z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU izvedeli, kako torej ločimo uporabo pridevnika isti in enak v različnih okoliščinah. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.
V rubriki Kiks bomo danes ugotavljali pravilno rabo pridevnikov isti in enak. Čeprav obe besedi pripadata isti besedni vrsti oz. podkategoriji pa ima kar nekaj govorcev slovenščine težave pri njuni uporabi. Se tudi vam kdaj zaplete in vas jezikovni posluh pusti na cedilu, ko ugotavljate, ali ste imeli včeraj oblečeno isto ali enako majico kot danes? Ali pa, ko razmišljate, ali imate isto ali enako mnenje kot vaši prijatelji? V naslednjih minutah bomo v pogovoru z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU izvedeli, kako torej ločimo uporabo pridevnika isti in enak v različnih okoliščinah. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.
Pravopis za razliko od slovnice ne temelji tako izrazito na jezikovnem sistemu, ampak gre bolj za niz dogovorov; zlasti poglavje o veliki in mali začetnici ima izrazito dogovorni značaj. To seveda niso dogovori med jezikoslovci, ki bi zviška gledali na jezik in odrejali njegovo rabo, ampak dogovori, ki temeljijo na raziskovanju prav te rabe in morajo biti tudi sprejeti v družbi. Doktorica Tina Lengar Verovnik, docentka na Fakulteti za družbene vede, koordinatorka Pravopisne komisije in sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Pravopis za razliko od slovnice ne temelji tako izrazito na jezikovnem sistemu, ampak gre bolj za niz dogovorov; zlasti poglavje o veliki in mali začetnici ima izrazito dogovorni značaj. To seveda niso dogovori med jezikoslovci, ki bi zviška gledali na jezik in odrejali njegovo rabo, ampak dogovori, ki temeljijo na raziskovanju prav te rabe in morajo biti tudi sprejeti v družbi. Doktorica Tina Lengar Verovnik, docentka na Fakulteti za družbene vede, koordinatorka Pravopisne komisije in sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Moramo pridevnike stopnjevati odločneje ali bolj odločno? Lahko bi rekli na oba načina, ampak eden je pravilnejši in ne bolj pravilen. Sogovornica: Mateja Flajs, učiteljica slovenščine na predmetni stopnji na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani.
Moramo pridevnike stopnjevati odločneje ali bolj odločno? Lahko bi rekli na oba načina, ampak eden je pravilnejši in ne bolj pravilen. Sogovornica: Mateja Flajs, učiteljica slovenščine na predmetni stopnji na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani.
Gotovo ste v zadnjem letu v medijih zasledili pridevnike: pandemičen, pandemski ter epidemičen, epidemski, celo pandemijski in epidemijski. Kaj je "kiks", kaj ni in v čem je razlika med omenjenimi dvojnicami, če sploh je? KiKs je pripravila Darja Pograjc.
Gotovo ste v zadnjem letu v medijih zasledili pridevnike: pandemičen, pandemski ter epidemičen, epidemski, celo pandemijski in epidemijski. Kaj je "kiks", kaj ni in v čem je razlika med omenjenimi dvojnicami, če sploh je? KiKs je pripravila Darja Pograjc.
O frazeologiji smo v naši sobotni rubriki Kiks že nekaj povedali na začetku tega meseca – gre za vedo, ki se ukvarja s frazemi, pomeni pa tudi zbirko vseh frazeoloških enot, za katere se v slovenskem jezikoslovju uporabljajo različni izrazi: Fraza, stalna besedna zveza, frazeologem, frazeologizem, idiom, najbolj razširjen pa je izraz frazem. V naslednjih minutah bomo v pogovoru z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU spoznali nekaj frazemov, ki so povezani z našimi pokrivali in ostalimi oblačili in njihovo pravilno uporabo. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.
O frazeologiji smo v naši sobotni rubriki Kiks že nekaj povedali na začetku tega meseca – gre za vedo, ki se ukvarja s frazemi, pomeni pa tudi zbirko vseh frazeoloških enot, za katere se v slovenskem jezikoslovju uporabljajo različni izrazi: Fraza, stalna besedna zveza, frazeologem, frazeologizem, idiom, najbolj razširjen pa je izraz frazem. V naslednjih minutah bomo v pogovoru z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU spoznali nekaj frazemov, ki so povezani z našimi pokrivali in ostalimi oblačili in njihovo pravilno uporabo. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.
Vstati, usesti se, vmešati, udariti – ste kdaj v dvomih, ali te besede zapisati z »v« ali z »u«? Nič presenetljivega. V šolskih učbenikih in priročnikih sicer zasledimo razlago, da predponsko obrazilo »v« pomeni gibanje navznoter, predponsko obrazilo »u« pa gibanje v nasprotni smeri; in od celote na manjši del. Ampak pravil je še veliko več. Za KiKs jih bo pojasnil doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki je Darji Pograjc in Katji Krajnc naštel tudi nekaj priročnikov, ki nam pri tej jezikovni zagati lahko pomagajo.
Vstati, usesti se, vmešati, udariti – ste kdaj v dvomih, ali te besede zapisati z »v« ali z »u«? Nič presenetljivega. V šolskih učbenikih in priročnikih sicer zasledimo razlago, da predponsko obrazilo »v« pomeni gibanje navznoter, predponsko obrazilo »u« pa gibanje v nasprotni smeri; in od celote na manjši del. Ampak pravil je še veliko več. Za KiKs jih bo pojasnil doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki je Darji Pograjc in Katji Krajnc naštel tudi nekaj priročnikov, ki nam pri tej jezikovni zagati lahko pomagajo.
Kratka informativna koristna slovenščina
Kratka informativna koristna slovenščina
Značilnosti frazemov so ekspresivnost, večbesednost, stalnost in leksikaliziranost ter idiomatičnost, pove lektorica Teja Završnik iz prevajalskega podjetja?Leemeta.
Značilnosti frazemov so ekspresivnost, večbesednost, stalnost in leksikaliziranost ter idiomatičnost, pove lektorica Teja Završnik iz prevajalskega podjetja?Leemeta.
V tokratni oddaji KiKs bomo znova v družbi najpogosteje uporabljanega in tudi najbolj kompleksnega slovenskega ločila – vejice. Novembra smo se najprej ukvarjali s pomagali za njeno pravilno postavljanje v povedi, potem smo opozorili na nekaj najpogostejših napak. Danes pa bomo vejico združili z večdelnimi vezniki, kot so »tako da«, »ali – ali«, »in ki«, »medtem ko«, »kljub temu da«. Andreji Gradišar je pri dilemi, kam v takem primeru postaviti vejico – spredaj, zadaj ali morda vmes –, na pomoč priskočila doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V tokratni oddaji KiKs bomo znova v družbi najpogosteje uporabljanega in tudi najbolj kompleksnega slovenskega ločila – vejice. Novembra smo se najprej ukvarjali s pomagali za njeno pravilno postavljanje v povedi, potem smo opozorili na nekaj najpogostejših napak. Danes pa bomo vejico združili z večdelnimi vezniki, kot so »tako da«, »ali – ali«, »in ki«, »medtem ko«, »kljub temu da«. Andreji Gradišar je pri dilemi, kam v takem primeru postaviti vejico – spredaj, zadaj ali morda vmes –, na pomoč priskočila doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V tem delu leta so športno bogati, predvsem beli, konci tednov, nekaj povsem običajnega. Alpsko in nordijsko smučanje, tudi s pomembno slovensko udeležbo. To pa posledično pomeni, da so radijski in televizijski prenosi prežeti s smučarsko terminologijo, ki se nato pojavlja tudi v informativnih oddajah. V današnjem Kiksu preverjamo in raziskujemo bogastvo in raznolikost slovenske smučarske terminologije ter tudi njeno rabo v praksi.
V tem delu leta so športno bogati, predvsem beli, konci tednov, nekaj povsem običajnega. Alpsko in nordijsko smučanje, tudi s pomembno slovensko udeležbo. To pa posledično pomeni, da so radijski in televizijski prenosi prežeti s smučarsko terminologijo, ki se nato pojavlja tudi v informativnih oddajah. V današnjem Kiksu preverjamo in raziskujemo bogastvo in raznolikost slovenske smučarske terminologije ter tudi njeno rabo v praksi.
Če ste med tistimi, ki so od pouka slovenščine kaj odnesli, govorite in pišete »za kaj gre« in ne »za kaj se gre«. In če ste med omenjenimi, potem se verjetno tudi precej zdrznete, če slišite napačno rabo. Pa je res tako zelo napačna? V oddaji Kratka-informativna koristna slovenščina tokrat preverjamo, ali je »za kaj se gre« res »kiks«.
Če ste med tistimi, ki so od pouka slovenščine kaj odnesli, govorite in pišete »za kaj gre« in ne »za kaj se gre«. In če ste med omenjenimi, potem se verjetno tudi precej zdrznete, če slišite napačno rabo. Pa je res tako zelo napačna? V oddaji Kratka-informativna koristna slovenščina tokrat preverjamo, ali je »za kaj se gre« res »kiks«.
Tudi vas je verjetno že kdaj zmotila kakšna slovnična ali pravopisna napaka v oglasih. Pa ne mislimo recimo na uporabo besede »džabest« za poimenovanje mobilnega paketa za mlade, ki je z vidika naše sogovornice povsem dopustna. V oči zbodejo primeri, ki so najverjetneje posledica neznanja. Kam se v tiskanih oglasih recimo izgubljajo vejice?
Tudi vas je verjetno že kdaj zmotila kakšna slovnična ali pravopisna napaka v oglasih. Pa ne mislimo recimo na uporabo besede »džabest« za poimenovanje mobilnega paketa za mlade, ki je z vidika naše sogovornice povsem dopustna. V oči zbodejo primeri, ki so najverjetneje posledica neznanja. Kam se v tiskanih oglasih recimo izgubljajo vejice?
Ste že slišali za helikopterski denar, duhovno obhajilo ali pa koronadan? To so le tri od 157 besed, ki so se lani uvrstile v Sprotni slovar, kjer se najprej nove besede najprej znajdejo. Katere so v letu 2020 še nastale oz. pridobile nove pomene, kako se novo besedje sploh oblikuje in kakšni so kriteriji, da ga slovaropisci uvrstijo v slovar, sta odkrivali Darja Pograjc in Katja Krajnc v pogovoru z znanstvenim sodelavcem na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, Domnom Krvíno.
Ste že slišali za helikopterski denar, duhovno obhajilo ali pa koronadan? To so le tri od 157 besed, ki so se lani uvrstile v Sprotni slovar, kjer se najprej nove besede najprej znajdejo. Katere so v letu 2020 še nastale oz. pridobile nove pomene, kako se novo besedje sploh oblikuje in kakšni so kriteriji, da ga slovaropisci uvrstijo v slovar, sta odkrivali Darja Pograjc in Katja Krajnc v pogovoru z znanstvenim sodelavcem na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, Domnom Krvíno.
Slovenski spletni jezikovni portal Fran navaja in obravnava 93 praznikov, posebnih datumov, dnevov in mesecev. Med njimi je tudi današnji državni praznik dan samostojnosti in enotnosti. Kako pravilno zapisujemo imena praznikov? Jih pišemo z malo ali veliko začetnico? Ali obstaja kakšna izjema, morda dvojnica? Ali lahko v znamenje spoštovanja do verskih ali drugih praznikov pišemo njihova imena z veliko začetnico, še zlasti če gre za zasebne sporočevalne prakse?
Slovenski spletni jezikovni portal Fran navaja in obravnava 93 praznikov, posebnih datumov, dnevov in mesecev. Med njimi je tudi današnji državni praznik dan samostojnosti in enotnosti. Kako pravilno zapisujemo imena praznikov? Jih pišemo z malo ali veliko začetnico? Ali obstaja kakšna izjema, morda dvojnica? Ali lahko v znamenje spoštovanja do verskih ali drugih praznikov pišemo njihova imena z veliko začetnico, še zlasti če gre za zasebne sporočevalne prakse?
Kratka informativna koristna slovenščina
Kratka informativna koristna slovenščina
Pred desetletji, ko so bile ženske povečini doma, je bilo veliko poimenovanj za poklice vezanih le na moški spol. Ženske so tako opravljale delo gospodinje, moški pa so bili zdravniki, vozniki, mizarji. Danes ima v slovenskem jeziku večina poklicev obe obliki – tako moško kot žensko. A obstajajo tudi izjeme. Katere so, kako tvorimo ženske oblike in kakšne posebnosti poznajo moške oblike v naslednjih minutah v naši rubriki Kiks s sogovornico doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. oddajo sta pripravili Tadeja Bizilj in Špela Šebenik.
Pred desetletji, ko so bile ženske povečini doma, je bilo veliko poimenovanj za poklice vezanih le na moški spol. Ženske so tako opravljale delo gospodinje, moški pa so bili zdravniki, vozniki, mizarji. Danes ima v slovenskem jeziku večina poklicev obe obliki – tako moško kot žensko. A obstajajo tudi izjeme. Katere so, kako tvorimo ženske oblike in kakšne posebnosti poznajo moške oblike v naslednjih minutah v naši rubriki Kiks s sogovornico doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. oddajo sta pripravili Tadeja Bizilj in Špela Šebenik.
Čeprav je epidemija še vedno prva na lestvici najpogostejših medijskih objav, so jo pred časom recimo nadomestile objave, povezane z izvolitvijo novega predsednika svetovne gospodarske velesile. Američani so izvolili predsednika, ki ima v priimku neobstojni polglasnik. To pomeni, kot pove Teja Završnik iz prevajalskega podjetja Leemeta, da pri sklanjanju e izpade. Govorimo torej o predsedniškem mandatu Joeja Bidna in ne Bidena.
Čeprav je epidemija še vedno prva na lestvici najpogostejših medijskih objav, so jo pred časom recimo nadomestile objave, povezane z izvolitvijo novega predsednika svetovne gospodarske velesile. Američani so izvolili predsednika, ki ima v priimku neobstojni polglasnik. To pomeni, kot pove Teja Završnik iz prevajalskega podjetja Leemeta, da pri sklanjanju e izpade. Govorimo torej o predsedniškem mandatu Joeja Bidna in ne Bidena.
Tudi danes se bomo v Kiksu družili z vejicami in doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pretekli teden smo govorili o tem, na kakšna pravila se opreti, ko vejicam iščemo pravo mesto v besedilu. Danes pa o nekaterih najpogostejših napakah, ki jih delamo. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.
Tudi danes se bomo v Kiksu družili z vejicami in doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pretekli teden smo govorili o tem, na kakšna pravila se opreti, ko vejicam iščemo pravo mesto v besedilu. Danes pa o nekaterih najpogostejših napakah, ki jih delamo. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.
Postavljanje vejic je nekaj, česar se učimo hkrati s spoznavanjem knjižne slovenščine. Učenje traja veliko let, lahko tudi vse življenje, saj se vedno nekje najde vejica, za katero še nismo slišali. Tako pravi doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Andreja Gradišar jo je pred mikrofon povabila, da bi skupaj oblikovali seznam univerzalnih pravil, ki nam pomagajo pri postavljanju tega izmuzljivega ločila. V Kiksu danes torej lovimo vejice.
Postavljanje vejic je nekaj, česar se učimo hkrati s spoznavanjem knjižne slovenščine. Učenje traja veliko let, lahko tudi vse življenje, saj se vedno nekje najde vejica, za katero še nismo slišali. Tako pravi doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Andreja Gradišar jo je pred mikrofon povabila, da bi skupaj oblikovali seznam univerzalnih pravil, ki nam pomagajo pri postavljanju tega izmuzljivega ločila. V Kiksu danes torej lovimo vejice.
Ko govorimo, smo največkrat pozorni na besede in vsebino povedanega. Koliko pozornosti pa pri sporočanju namenjamo glasu? Trenerka komunikacijskih veščin mag. Vesna Sódnik opaža, da premalo, čeprav ima pri govornem sporazumevanju večjo težo, kot si morda mislimo. Obvladovanja glasu pa se lahko naučimo z vajami. Niso pa vse učinkovite – če se pred govorjenjem odkrhamo, ne bomo bolje zveneli. Zakaj je tako, izveste v Kiksu, ki sta ga pripravili Darja Pograjc in Katja Krajnc.
Ko govorimo, smo največkrat pozorni na besede in vsebino povedanega. Koliko pozornosti pa pri sporočanju namenjamo glasu? Trenerka komunikacijskih veščin mag. Vesna Sódnik opaža, da premalo, čeprav ima pri govornem sporazumevanju večjo težo, kot si morda mislimo. Obvladovanja glasu pa se lahko naučimo z vajami. Niso pa vse učinkovite – če se pred govorjenjem odkrhamo, ne bomo bolje zveneli. Zakaj je tako, izveste v Kiksu, ki sta ga pripravili Darja Pograjc in Katja Krajnc.
Se spomnite kakšne besede, ki vam je v otroštvu delala težave in je nikakor niste znali izgovoriti? Tokrat o prvih "kiksih," ki jih delamo v obdobju, ko se šele učimo govoriti.
Se spomnite kakšne besede, ki vam je v otroštvu delala težave in je nikakor niste znali izgovoriti? Tokrat o prvih "kiksih," ki jih delamo v obdobju, ko se šele učimo govoriti.
470 let je od tega, kar smo Slovenci dobili prvi slovenski knjigi: Abecednik in Katekizem. Čeprav imata versko vsebino, pa je v središču pozornosti tudi jezik. Pred Primožem Trubarjem se je slovenščina le občasno zapisovala, on pa je ustvaril nekakšen visok knjižni jezik. Uporabljal je številne retorične figure – ni pa bil čisto povsod dosleden. Pozorno lektorjevo oko bi opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes. »Trubarjev KiKs« je pripravila Katja Kranjc.
470 let je od tega, kar smo Slovenci dobili prvi slovenski knjigi: Abecednik in Katekizem. Čeprav imata versko vsebino, pa je v središču pozornosti tudi jezik. Pred Primožem Trubarjem se je slovenščina le občasno zapisovala, on pa je ustvaril nekakšen visok knjižni jezik. Uporabljal je številne retorične figure – ni pa bil čisto povsod dosleden. Pozorno lektorjevo oko bi opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes. »Trubarjev KiKs« je pripravila Katja Kranjc.
Kdaj ste nazadnje odpotovali v nek neznan kraj? Ste s seboj vzeli vodnika ali vodiča? Se pomen besede vodnik spremeni, če spremenimo mesto naglasa in rečemo vódnik ? In kdo je tisti, ki nam doma zamenja električno napeljavo ali popravi računalnik – so to elektrikarji in računalnikarji ali električarji in računalničarji? O vsem tem izveste več v naslednjih minutah v rubriki KIKS, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.
Kdaj ste nazadnje odpotovali v nek neznan kraj? Ste s seboj vzeli vodnika ali vodiča? Se pomen besede vodnik spremeni, če spremenimo mesto naglasa in rečemo vódnik ? In kdo je tisti, ki nam doma zamenja električno napeljavo ali popravi računalnik – so to elektrikarji in računalnikarji ali električarji in računalničarji? O vsem tem izveste več v naslednjih minutah v rubriki KIKS, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.
"Slovenščina ni edini jezik, ki ima te težave, tako rekoč vsi jeziki imajo dvojnice," je razložil prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki nam je priskočil na pomoč tudi v drugem delu oddaje, v kateri raziskujemo dvojnice. Tokrat v KiKs-u o besedah: štart/start, inštitut/institut, instrument/inštrument, instalacija/inštalacija in simonija/sinfonija.
"Slovenščina ni edini jezik, ki ima te težave, tako rekoč vsi jeziki imajo dvojnice," je razložil prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki nam je priskočil na pomoč tudi v drugem delu oddaje, v kateri raziskujemo dvojnice. Tokrat v KiKs-u o besedah: štart/start, inštitut/institut, instrument/inštrument, instalacija/inštalacija in simonija/sinfonija.
Mašila so lahko polnopomenske besede, kot so “hočem reči, bom rekla, mislim” in podobno. Te besede imajo pomen, ampak ga zaradi načina uporabe izgubijo. Polglasnik) pa je prazna beseda, ki nima pomena. Mašil je veliko, so pa odvisna tudi od generacij, ki jih uporabljajo, še razlaga magistrica Vesna Sodnik, trenerka komunikacijskih veščin.
Mašila so lahko polnopomenske besede, kot so “hočem reči, bom rekla, mislim” in podobno. Te besede imajo pomen, ampak ga zaradi načina uporabe izgubijo. Polglasnik) pa je prazna beseda, ki nima pomena. Mašil je veliko, so pa odvisna tudi od generacij, ki jih uporabljajo, še razlaga magistrica Vesna Sodnik, trenerka komunikacijskih veščin.
Koliko elektronskih sporočil ste napisali v tednu, ki se izteka? Ali ste med tistimi, ki še vedno raje pokličete oz. celo napišete klasično pismo. Po podatkih spletne strani Internet live stats na svetu vsako sekundo pošljemo nekaj manj kot 3 milijone e-sporočil. Nekatera so bolj, druga manj pravopisno pravilna. Norme bi se vsekakor morali držati, če gre za t. i. formalno komunikacijo - denimo odgovore na uradne dokumente, dopise, vabila na sestanke, ki jih dobimo prek elektronske pošte. Na nekatere pogostejše napake bosta v nadaljevanju v KiKsu opozorili dr. Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in avtorica oddaje Andreja Gradišar.
Koliko elektronskih sporočil ste napisali v tednu, ki se izteka? Ali ste med tistimi, ki še vedno raje pokličete oz. celo napišete klasično pismo. Po podatkih spletne strani Internet live stats na svetu vsako sekundo pošljemo nekaj manj kot 3 milijone e-sporočil. Nekatera so bolj, druga manj pravopisno pravilna. Norme bi se vsekakor morali držati, če gre za t. i. formalno komunikacijo - denimo odgovore na uradne dokumente, dopise, vabila na sestanke, ki jih dobimo prek elektronske pošte. Na nekatere pogostejše napake bosta v nadaljevanju v KiKsu opozorili dr. Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in avtorica oddaje Andreja Gradišar.
Kratka informativna koristna slovenščina
Kratka informativna koristna slovenščina
Ste po jutranjem tuširanju uporabili deodorant, dezodorant ali morda celo dezodorans? Če niste uporabili nič od naštetega, potem jezikovne dileme nimate, imate pa morda problem kje drugje … Pred podobno dilemo se, ko vstopi v trgovino, znajde marsikateri zaljubljenec, ki bi svoji izbranki ali izbrancu rad podaril bomboniero. Ali pa morda bonboniero? Katera od naštetih besed je »kiks« in katera ni, je raziskala Darja Pograjc.
Ste po jutranjem tuširanju uporabili deodorant, dezodorant ali morda celo dezodorans? Če niste uporabili nič od naštetega, potem jezikovne dileme nimate, imate pa morda problem kje drugje … Pred podobno dilemo se, ko vstopi v trgovino, znajde marsikateri zaljubljenec, ki bi svoji izbranki ali izbrancu rad podaril bomboniero. Ali pa morda bonboniero? Katera od naštetih besed je »kiks« in katera ni, je raziskala Darja Pograjc.
"Sem zanesljiv, natančen, deloven, odgovoren, hitro učljiv, komunikativen …" Suhoparni pridevniki v ponudbah ali prijavah na delovna mesta so po besedah Maje Đević Prah iz Zavoda Nefiks nesmiselni, če za njimi ne stojijo konkretne in jedrnate izkušnje. Tudi vikanje z malo začetnico ne kaže več na nespoštljiv odnos do naslovnika.
"Sem zanesljiv, natančen, deloven, odgovoren, hitro učljiv, komunikativen …" Suhoparni pridevniki v ponudbah ali prijavah na delovna mesta so po besedah Maje Đević Prah iz Zavoda Nefiks nesmiselni, če za njimi ne stojijo konkretne in jedrnate izkušnje. Tudi vikanje z malo začetnico ne kaže več na nespoštljiv odnos do naslovnika.
V rubriki KiKs se poslavljamo od avgustovskih hribov in vračamo k jeziku, natančneje k sklanjanju števnikov. Če ste se danes vseeno odpravili planinarit, pa za vas vprašanje: ste na PETEM ali PETEMU kilometru svoje poti? To je ena izmed tipičnih napak, ki jih delamo pri sklanjanju številk – zamenjujemo končnice dajalnika in mestnika. Kako bi to povedali pravilno in kje se nam še zatika, je Darji Pograjci in Katji Krajnc pojasnila lektorica Darja Tasič.
V rubriki KiKs se poslavljamo od avgustovskih hribov in vračamo k jeziku, natančneje k sklanjanju števnikov. Če ste se danes vseeno odpravili planinarit, pa za vas vprašanje: ste na PETEM ali PETEMU kilometru svoje poti? To je ena izmed tipičnih napak, ki jih delamo pri sklanjanju številk – zamenjujemo končnice dajalnika in mestnika. Kako bi to povedali pravilno in kje se nam še zatika, je Darji Pograjci in Katji Krajnc pojasnila lektorica Darja Tasič.
V zadnjem Planinskem KiKsu se Darja Pograjc in Katja Krajnc osredotočata na negativna ravnanja, ki ogrožajo gorsko naravo. Hribi so namreč eden izmed bolj občutljivih bivanjskih prostorov. V njih najdemo številne vodne izvire in veliko posebnih vrst rastlin in živali, ki živijo samo v tem okolju. Ljudje pa jih izpodrivamo in nanje vplivamo z množičnim obiskovanjem in s hrupom. Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS v prispevku opozarja, da planinsko okolje obremenjujejo tudi infrastrukturni posegi, še posebej planinske koče.
V zadnjem Planinskem KiKsu se Darja Pograjc in Katja Krajnc osredotočata na negativna ravnanja, ki ogrožajo gorsko naravo. Hribi so namreč eden izmed bolj občutljivih bivanjskih prostorov. V njih najdemo številne vodne izvire in veliko posebnih vrst rastlin in živali, ki živijo samo v tem okolju. Ljudje pa jih izpodrivamo in nanje vplivamo z množičnim obiskovanjem in s hrupom. Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS v prispevku opozarja, da planinsko okolje obremenjujejo tudi infrastrukturni posegi, še posebej planinske koče.
V tokratnem planinskem KiKs-u nas Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije, seznanja z načini orientacije v gorah. Po njegovih izkušnjah se na samih planinskih poteh pohodniki ne izgubijo pogosto, morda takrat, ko jim pot na skalnatih pobočjih preseka megla. Eden izmed razlogov, da zaidejo, je tudi uporaba aplikacije Google Maps, ki ni namenjena orientaciji v gorskem svetu in ne pokaže ustrezne poti. Zato sta, poleg spremljanja oznak na poti, obvezna oprema planinska karta in kompas. O osnovnih pripomočkih za orientacijo v gorah sta poizvedovali Darja Pograjc in Katja Krajnc.
V tokratnem planinskem KiKs-u nas Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije, seznanja z načini orientacije v gorah. Po njegovih izkušnjah se na samih planinskih poteh pohodniki ne izgubijo pogosto, morda takrat, ko jim pot na skalnatih pobočjih preseka megla. Eden izmed razlogov, da zaidejo, je tudi uporaba aplikacije Google Maps, ki ni namenjena orientaciji v gorskem svetu in ne pokaže ustrezne poti. Zato sta, poleg spremljanja oznak na poti, obvezna oprema planinska karta in kompas. O osnovnih pripomočkih za orientacijo v gorah sta poizvedovali Darja Pograjc in Katja Krajnc.
Po izkušnjah in statistiki je največ pohodnikov v hribih podhlajenih ravno v poletnem času. Ljudje se tja namreč odpravijo v kratkih hlačah in rokavih, zgoraj pa jih preseneti slabo vreme. Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije, zato svetuje, da v hribe vedno nesemo topla oblačila in jakno. O primerni opremi se je za Planinski kiks pogovarjal z Darjo Pograjc in Katjo Krajnc ter namignil, kaj največkrat s sabo nosimo Slovenci.
Po izkušnjah in statistiki je največ pohodnikov v hribih podhlajenih ravno v poletnem času. Ljudje se tja namreč odpravijo v kratkih hlačah in rokavih, zgoraj pa jih preseneti slabo vreme. Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije, zato svetuje, da v hribe vedno nesemo topla oblačila in jakno. O primerni opremi se je za Planinski kiks pogovarjal z Darjo Pograjc in Katjo Krajnc ter namignil, kaj največkrat s sabo nosimo Slovenci.
Kaj vse preverimo pred odhodom v hribe in zakaj ni nič narobe, če se kdaj tik pod vrhom obrnemo?
Kaj vse preverimo pred odhodom v hribe in zakaj ni nič narobe, če se kdaj tik pod vrhom obrnemo?
Osnovna pravila bontona v gorah se dotikajo zelo različnih področij. Od zavedanja glede odnašanja smeti v dolino do tistega bontona, ki zadeva naš odnos do drugih obiskovalcev planin.
Osnovna pravila bontona v gorah se dotikajo zelo različnih področij. Od zavedanja glede odnašanja smeti v dolino do tistega bontona, ki zadeva naš odnos do drugih obiskovalcev planin.
Na morskih kopališčih moramo danes upoštevati veliko več dejavnikov kot nekoč: na eni strani manjši čolni, skuterji, supi, kajaki, napihljivi rekviziti, plezalne stene in podobno ter na drugi plavalci in potapljači.
Na morskih kopališčih moramo danes upoštevati veliko več dejavnikov kot nekoč: na eni strani manjši čolni, skuterji, supi, kajaki, napihljivi rekviziti, plezalne stene in podobno ter na drugi plavalci in potapljači.
Na slovensko obalo, ki je v poletnem času seveda še bolj obiskana kot sicer, se bomo preselili zdajle. Potem, ko smo vam v preteklih dveh tednih povedali, kakšen je plažni, bazenski in obvodni bonton ter kako se obnašati, ko smo v vodi, se bomo danes posvetili človekovemu vplivu na morski ekosistem. Na najpogostejše napake oz. neprimerno ravnanje in na to, kako to izboljšati, nas bo opozorila višja strokovno-raziskovalna sodelavka Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, dr. Andreja Ramšak. Z njo se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Na slovensko obalo, ki je v poletnem času seveda še bolj obiskana kot sicer, se bomo preselili zdajle. Potem, ko smo vam v preteklih dveh tednih povedali, kakšen je plažni, bazenski in obvodni bonton ter kako se obnašati, ko smo v vodi, se bomo danes posvetili človekovemu vplivu na morski ekosistem. Na najpogostejše napake oz. neprimerno ravnanje in na to, kako to izboljšati, nas bo opozorila višja strokovno-raziskovalna sodelavka Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, dr. Andreja Ramšak. Z njo se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Marsikdo si je v preteklih tednih že privoščil kakšno osvežitev v morju, jezeru, reki ali bazenu. Odgovorno obnašanje je pomembno tako na uradnih kopališčih kot tudi divjih kopališčih, tako na bazenih in morskih, jezerskih ali rečnih plažah. Ali mislite recimo, da lahko vsako - na videz mirno reko - brez problema preplavate?
Marsikdo si je v preteklih tednih že privoščil kakšno osvežitev v morju, jezeru, reki ali bazenu. Odgovorno obnašanje je pomembno tako na uradnih kopališčih kot tudi divjih kopališčih, tako na bazenih in morskih, jezerskih ali rečnih plažah. Ali mislite recimo, da lahko vsako - na videz mirno reko - brez problema preplavate?
Razdalja enega metra in pol kot preventivni ukrep za zajezitev virusa se na urejenih kopališčih izkaže za eno od prednosti, saj se letos na počitnicah pri poležavanju na plažah morda vsaj na določenih kotičkih ne bomo počutili kot sardele v konzervi. Tudi pravila osebne higiene je treba letos še posebej upoštevati, predvsem ob bazenu, kjer se pred vstopom vanj stuširamo. Za ostale preventivne ukrepe, ki nam vsem lahko polepšajo počitnikovanje na plažah in kopališčih, pa nas usmerja tudi bonton. O njem sta se Darja Pograjc in Katja Krajnc pogovarjali s strokovnjakinjo za bonton Bojano Košnik Čuk.
Razdalja enega metra in pol kot preventivni ukrep za zajezitev virusa se na urejenih kopališčih izkaže za eno od prednosti, saj se letos na počitnicah pri poležavanju na plažah morda vsaj na določenih kotičkih ne bomo počutili kot sardele v konzervi. Tudi pravila osebne higiene je treba letos še posebej upoštevati, predvsem ob bazenu, kjer se pred vstopom vanj stuširamo. Za ostale preventivne ukrepe, ki nam vsem lahko polepšajo počitnikovanje na plažah in kopališčih, pa nas usmerja tudi bonton. O njem sta se Darja Pograjc in Katja Krajnc pogovarjali s strokovnjakinjo za bonton Bojano Košnik Čuk.
Branje številk je izziv, saj se pri zgodnjem učenju maternega jezika temu ne posvečamo. Tudi v višjih razredih se bolj zapletenih števil lotevamo pri matematiki, ne pa tudi v pravorečju. Glavna težava je, da tovrstna števila večinoma vidimo zapisana s številskimi znaki in simboli, beremo pa jih naknadno, pojasnjuje Darja Tasič, slovenistka in lektorica.
Branje številk je izziv, saj se pri zgodnjem učenju maternega jezika temu ne posvečamo. Tudi v višjih razredih se bolj zapletenih števil lotevamo pri matematiki, ne pa tudi v pravorečju. Glavna težava je, da tovrstna števila večinoma vidimo zapisana s številskimi znaki in simboli, beremo pa jih naknadno, pojasnjuje Darja Tasič, slovenistka in lektorica.
Greste poslušat ali greste poslušati radio? Ali v tem jutru morda hitite pospravit ali hitite pospraviti stanovanje? V teh primerih vprašanje ni samo vsebinsko, ampak tudi jezikovno. Ali je ustrezna oblika glagola na –t, ki se imenuje namenilnik, ali nedoločnik na –ti? Dr. Domen Krvina, znanstveni sodelavec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, v tokratnem Kiksu pojasnjuje razliko med tema glagolskima oblikama in kako ju uporabljamo. Poslušalce vabi, da v polje za iskanje spletne strani www.Fran.si napišejo “namenilnik in nedoločnik”. Tako si bodo lahko še lažje predstavljali, kar je razložil Darji Pograjc in Katji Krajnc.
Greste poslušat ali greste poslušati radio? Ali v tem jutru morda hitite pospravit ali hitite pospraviti stanovanje? V teh primerih vprašanje ni samo vsebinsko, ampak tudi jezikovno. Ali je ustrezna oblika glagola na –t, ki se imenuje namenilnik, ali nedoločnik na –ti? Dr. Domen Krvina, znanstveni sodelavec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, v tokratnem Kiksu pojasnjuje razliko med tema glagolskima oblikama in kako ju uporabljamo. Poslušalce vabi, da v polje za iskanje spletne strani www.Fran.si napišejo “namenilnik in nedoločnik”. Tako si bodo lahko še lažje predstavljali, kar je razložil Darji Pograjc in Katji Krajnc.
Poznamo tiskane črke – male in velike ter pisane – male in velike. Na Finskem od leta 2016 učenje pisanih črk sploh ni več obvezno. Po drugi strani pa se v Združenih državah Amerike pisane črke vračajo v šole, potem, ko so jih za nekaj let tudi tam opustili. Kaj pa vi? Se še spomnite pravil šolske tiskane in pisane pisave?
Poznamo tiskane črke – male in velike ter pisane – male in velike. Na Finskem od leta 2016 učenje pisanih črk sploh ni več obvezno. Po drugi strani pa se v Združenih državah Amerike pisane črke vračajo v šole, potem, ko so jih za nekaj let tudi tam opustili. Kaj pa vi? Se še spomnite pravil šolske tiskane in pisane pisave?
V oddaji Kiks danes nadaljujemo s temo, s katero smo začeli že pretekli teden. Posvetili smo se zapisu številk, točneje zapisu datuma. Danes temu dodajamo navodila o zapisu in tudi izgovorjavi časa oz. ure. Ali med številkami pisati piko ali dvopičje, ali mora biti med njimi presledek, lahko uporabljamo 12-urni format zapisa časa, je nekaj od vprašanj, na katera bosta odgovorili slovenistka Ana Rotovnik iz prevajalske agencije Leemeta in Andreja Gradišar.
V oddaji Kiks danes nadaljujemo s temo, s katero smo začeli že pretekli teden. Posvetili smo se zapisu številk, točneje zapisu datuma. Danes temu dodajamo navodila o zapisu in tudi izgovorjavi časa oz. ure. Ali med številkami pisati piko ali dvopičje, ali mora biti med njimi presledek, lahko uporabljamo 12-urni format zapisa časa, je nekaj od vprašanj, na katera bosta odgovorili slovenistka Ana Rotovnik iz prevajalske agencije Leemeta in Andreja Gradišar.
Današnjo in prihodnjo soboto bodo v ospredju oddaje Kiks številke. Če smo še bolj natančni – zapisane številke. V besedilih jih pogosto uporabljamo, kadar zapišemo datuma in uro. Zdi se, da gre za preprosto nalogo, a kot boste slišali v nadaljevanju, se pri tem relativno pogosto zmotimo. Da napak pri zapisu datuma ne bo več, bosta za nekaj navodil v naslednjih minutah poskrbeli slovenistka Ana Rotovnik iz prevajalske agencije Leemeta in Andreja Gradišar.
Današnjo in prihodnjo soboto bodo v ospredju oddaje Kiks številke. Če smo še bolj natančni – zapisane številke. V besedilih jih pogosto uporabljamo, kadar zapišemo datuma in uro. Zdi se, da gre za preprosto nalogo, a kot boste slišali v nadaljevanju, se pri tem relativno pogosto zmotimo. Da napak pri zapisu datuma ne bo več, bosta za nekaj navodil v naslednjih minutah poskrbeli slovenistka Ana Rotovnik iz prevajalske agencije Leemeta in Andreja Gradišar.
Človek je za mnoge stvari prepričan, da so pravilne, a seveda vedno temu ni tako. Tako kot ni pravilna uporaba te besedne zveze s kazalnim zaimkom v dajalnikom. K nam smo jo prenesli iz nemščine, o tem pa smo se pogovarjali z radijsko lektorico Sašo Grčman.
Človek je za mnoge stvari prepričan, da so pravilne, a seveda vedno temu ni tako. Tako kot ni pravilna uporaba te besedne zveze s kazalnim zaimkom v dajalnikom. K nam smo jo prenesli iz nemščine, o tem pa smo se pogovarjali z radijsko lektorico Sašo Grčman.
V oddaji Kiks bomo danes potovali po Sloveniji. Šli bomo v vse štiri smeri neba, ustavili pa se bomo v krajih, ki nam najpogosteje povzročajo težave pri sklanjanju. Trbovlje, Žiri, Beltinci, Grosuplje, Šmarje – Sap so nekateri od njih. Do pravilne uporabe zemljepisnih lastnih imen v različnih sklonih je Andreji Gradišar pomagala slovenistka Ana Rotovnik iz prevajalske agencije Leemeta.
V oddaji Kiks bomo danes potovali po Sloveniji. Šli bomo v vse štiri smeri neba, ustavili pa se bomo v krajih, ki nam najpogosteje povzročajo težave pri sklanjanju. Trbovlje, Žiri, Beltinci, Grosuplje, Šmarje – Sap so nekateri od njih. Do pravilne uporabe zemljepisnih lastnih imen v različnih sklonih je Andreji Gradišar pomagala slovenistka Ana Rotovnik iz prevajalske agencije Leemeta.
Predlog "tekom" spada med neprave predloge. Kaj pa sploh so pravi in nepravi predlogi? Pojasnjuje Manca Černivec, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predlog "tekom" spada med neprave predloge. Kaj pa sploh so pravi in nepravi predlogi? Pojasnjuje Manca Černivec, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
"Soseda se je pohvalila, da je kupila par nogavic." Na kaj ste pomislili najprej? Da je soseda kupila zgolj en par nogavic (oz. dve nogavici), ali da je kupila samo par nogavic (oz. nekaj nogavic)? O pravilni rabi besede par smo povprašali prof. dr. Andrejo Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU.
"Soseda se je pohvalila, da je kupila par nogavic." Na kaj ste pomislili najprej? Da je soseda kupila zgolj en par nogavic (oz. dve nogavici), ali da je kupila samo par nogavic (oz. nekaj nogavic)? O pravilni rabi besede par smo povprašali prof. dr. Andrejo Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU.
Občinska meja se je v zadnjem mesecu znašla v središču številnih dilem, v današnjem KiKsu dodajamo še jezikovno. Ne smemo prek ali preko občinske meje? Jezikovno najbolj pravilen odgovor bi bil »čez občinsko mejo«. Sicer pa velja, da ne smemo preko občinske meje, tako jezikovno kot v povezavi z ukrpei za zajezitev epidemije. Nasprotno pa Slovenski pravopis, kot priročnik, ki določa normirano rabo, prepoveduje uporabo predlogov prek in preko v tak namen, razloži Ana Rotovnik iz prevajalske agencije Leemeta.
Občinska meja se je v zadnjem mesecu znašla v središču številnih dilem, v današnjem KiKsu dodajamo še jezikovno. Ne smemo prek ali preko občinske meje? Jezikovno najbolj pravilen odgovor bi bil »čez občinsko mejo«. Sicer pa velja, da ne smemo preko občinske meje, tako jezikovno kot v povezavi z ukrpei za zajezitev epidemije. Nasprotno pa Slovenski pravopis, kot priročnik, ki določa normirano rabo, prepoveduje uporabo predlogov prek in preko v tak namen, razloži Ana Rotovnik iz prevajalske agencije Leemeta.
V glavni vlogi oddaje Kiks bosta tokrat dve črtici. Obe uvrščamo med ločila. Ena je krajša in druga daljša. Prvo večinoma zapišemo stično, drugo pa nestično. Govorimo seveda o vezaju in pomišljaju. Njuno rabo – tako kot rabo vseh drugih ločil – predpisuje slovenski pravopis. Da se boste v dilemah, kdaj uporabiti katerega, lažje odločili, je Andreja Gradišar poklicala dr. Heleno Dobrovoljc, višjo znanstveno sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V glavni vlogi oddaje Kiks bosta tokrat dve črtici. Obe uvrščamo med ločila. Ena je krajša in druga daljša. Prvo večinoma zapišemo stično, drugo pa nestično. Govorimo seveda o vezaju in pomišljaju. Njuno rabo – tako kot rabo vseh drugih ločil – predpisuje slovenski pravopis. Da se boste v dilemah, kdaj uporabiti katerega, lažje odločili, je Andreja Gradišar poklicala dr. Heleno Dobrovoljc, višjo znanstveno sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Beseda koronavirus je že nekaj tednov stalnica našega besednjaka. Zna biti, da bo postala tudi beseda leta. Mediji se te teme lotevamo vsak dan z različnih zornih kotov, tokrat pa z vidika, ki je do zdaj izostal – z vidika pravopisa. Zakaj besedi korona in virus zapišemo skupaj, je vprašanje, ki si ga je zastavila Andreja Gradišar in tako prišla do oddaje Kiks o tvorjenkah.
Beseda koronavirus je že nekaj tednov stalnica našega besednjaka. Zna biti, da bo postala tudi beseda leta. Mediji se te teme lotevamo vsak dan z različnih zornih kotov, tokrat pa z vidika, ki je do zdaj izostal – z vidika pravopisa. Zakaj besedi korona in virus zapišemo skupaj, je vprašanje, ki si ga je zastavila Andreja Gradišar in tako prišla do oddaje Kiks o tvorjenkah.
Ste s Pirana ali iz Pirana? Se odpeljemo na Ptuj ali v Ptuj? Gremo na Jesenice ali v Jesenice? Tema današnjega Kiksa so predlogi! Darja Pograjc je na enem mestu zbrala osnovna pravila o uporabi predlogov: s/z, h/k, na/v in iz.
Ste s Pirana ali iz Pirana? Se odpeljemo na Ptuj ali v Ptuj? Gremo na Jesenice ali v Jesenice? Tema današnjega Kiksa so predlogi! Darja Pograjc je na enem mestu zbrala osnovna pravila o uporabi predlogov: s/z, h/k, na/v in iz.
Rubriko o kratki informativni koristni slovenščini danes namenjamo zaimku, »katerega« tako radi uporabljamo. Ste ugotovili, kje v tej povedi je napaka? Če se vam je vse zdelo prav, potem prisluhnite sobotnemu KiKsu, ki ga je pripravila Darja Pograjc.
Rubriko o kratki informativni koristni slovenščini danes namenjamo zaimku, »katerega« tako radi uporabljamo. Ste ugotovili, kje v tej povedi je napaka? Če se vam je vse zdelo prav, potem prisluhnite sobotnemu KiKsu, ki ga je pripravila Darja Pograjc.
Vabim te na svoj ali moj rojstni dan? Ker se v teh dneh po priporočilih manj družimo, se lahko spretno izognemo morebiti napačni uporabi zaimkov na vabilih. Še vedno pa zelo radi povemo mnenje. Povedal bom svoje mnenje ali povedal bom moje mnenje? V izogib tej dilemi moramo poznati uporabo povratnih svojilnih zaimkov. Osnovna oblika je »svoj«. Razlaga prof. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Vabim te na svoj ali moj rojstni dan? Ker se v teh dneh po priporočilih manj družimo, se lahko spretno izognemo morebiti napačni uporabi zaimkov na vabilih. Še vedno pa zelo radi povemo mnenje. Povedal bom svoje mnenje ali povedal bom moje mnenje? V izogib tej dilemi moramo poznati uporabo povratnih svojilnih zaimkov. Osnovna oblika je »svoj«. Razlaga prof. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
»Ali Miheličeva dela dopoldne?« Je takšna uporaba priimka brez imena zdravnice in hkrati podaljševanje z obrazilom –eva – torej “Miheličeva” - slovnični »kiks«? Kako je torej z uporabo priimka brez imena in podaljševanja z obrazili zaradi jasnosti, da gre za žensko, ter kakšna so načelna pravila uporabe oziroma sklanjanja priimkov predvsem ob ženskih, pa tudi moških imenih?
»Ali Miheličeva dela dopoldne?« Je takšna uporaba priimka brez imena zdravnice in hkrati podaljševanje z obrazilom –eva – torej “Miheličeva” - slovnični »kiks«? Kako je torej z uporabo priimka brez imena in podaljševanja z obrazili zaradi jasnosti, da gre za žensko, ter kakšna so načelna pravila uporabe oziroma sklanjanja priimkov predvsem ob ženskih, pa tudi moških imenih?
Za jezikoslovce so moška osebna imena zelo pestra in zanimiva kategorija, saj se naše pogovorno sklanjanje imen razlikuje od pregibanja v knjižnem pisanem jeziku. Najbolj izrazit primer so imena, ki se končajo na -o in -a.
Za jezikoslovce so moška osebna imena zelo pestra in zanimiva kategorija, saj se naše pogovorno sklanjanje imen razlikuje od pregibanja v knjižnem pisanem jeziku. Najbolj izrazit primer so imena, ki se končajo na -o in -a.
Na pustno soboto smo se tudi v KiKs-u ukvarjali s pustnimi krofi, ocvrtimi flancati in jagodno marmelado. Z jezikovnega vidika, seveda. Na kulinaričnih primerih smo prikazali, kako in kdaj uporabljamo kakovostne, vrstne in svojilne pridevnike ter kakšne so razlike med njimi.
Na pustno soboto smo se tudi v KiKs-u ukvarjali s pustnimi krofi, ocvrtimi flancati in jagodno marmelado. Z jezikovnega vidika, seveda. Na kulinaričnih primerih smo prikazali, kako in kdaj uporabljamo kakovostne, vrstne in svojilne pridevnike ter kakšne so razlike med njimi.
Če rečemo »Mlinarjevi« ali »Cene češnje že še jé« ali pa recimo »Ta suhi škafec pušča«, vam je to kaj znano? Približno veste, da ste te besede slišali enkrat v osnovni šoli pri pouku slovnice, ampak ne veste, kako bi jih uporabili? Pri slovničnih težavah lahko pridejo zelo prav, da potem ni dileme, ali recimo reči z otróki ali z otróci. In ker v letošnji zimi nimate kaj početi z sankami, potem s sankami v kot poslušajte rubriko KiKs na Prvem!
Če rečemo »Mlinarjevi« ali »Cene češnje že še jé« ali pa recimo »Ta suhi škafec pušča«, vam je to kaj znano? Približno veste, da ste te besede slišali enkrat v osnovni šoli pri pouku slovnice, ampak ne veste, kako bi jih uporabili? Pri slovničnih težavah lahko pridejo zelo prav, da potem ni dileme, ali recimo reči z otróki ali z otróci. In ker v letošnji zimi nimate kaj početi z sankami, potem s sankami v kot poslušajte rubriko KiKs na Prvem!
Na slovenski kulturni praznik tudi v “kratki informativni koristni slovenščini” ne moremo brez dr. Franceta Prešerna. Dr. Alenka Jelovšek iz Sekcije za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je skupaj z nami pokukala med verze našega največjega slovenskega pesnika in našla “kiks”, ki ga, kot kaže korpus, precej pogosto delamo še danes.
Na slovenski kulturni praznik tudi v “kratki informativni koristni slovenščini” ne moremo brez dr. Franceta Prešerna. Dr. Alenka Jelovšek iz Sekcije za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je skupaj z nami pokukala med verze našega največjega slovenskega pesnika in našla “kiks”, ki ga, kot kaže korpus, precej pogosto delamo še danes.
Prevzeta lastna zemljepisna imena podomačujemo v izgovoru, oblikoslovju in skladenjski rabi. Pišemo pa jih citatno, če je to le možno. Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija razlaga, da pri prevzemanju iz tujega jezika besedo izgovorimo z glasovi, ki so slovenščini najbližje.
Prevzeta lastna zemljepisna imena podomačujemo v izgovoru, oblikoslovju in skladenjski rabi. Pišemo pa jih citatno, če je to le možno. Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija razlaga, da pri prevzemanju iz tujega jezika besedo izgovorimo z glasovi, ki so slovenščini najbližje.
V tokratnem KiKs-u obnavljamo slovnična pravila, ki se nanašajo na sklanjanje samostalnikov. Sklanjatve ne predstavljajo težav le tistim, ki se z jezikom ne ukvarjamo podrobno, tudi jezikoslovci občasno namrščijo obrvi in preverijo dvakrat, kaj drži in kaj ne. Kot je mnenja Katarina Minatti, lektorica na Radiu Slovenija, je znanje materinščine v odrasli dobi odvisno od posluha in od tega, v kakšnem okolju smo odraščali kot otroci.
V tokratnem KiKs-u obnavljamo slovnična pravila, ki se nanašajo na sklanjanje samostalnikov. Sklanjatve ne predstavljajo težav le tistim, ki se z jezikom ne ukvarjamo podrobno, tudi jezikoslovci občasno namrščijo obrvi in preverijo dvakrat, kaj drži in kaj ne. Kot je mnenja Katarina Minatti, lektorica na Radiu Slovenija, je znanje materinščine v odrasli dobi odvisno od posluha in od tega, v kakšnem okolju smo odraščali kot otroci.
Beseda "več" je zanimiva iz več razlogov. Ali več razlogov? To je eno izmed vprašanj, ki smo jih zastavili prof. dr. Marku Stabeju v sobotnih jutranjih minutah za slovenščino. Še enkrat več izziv za naš jezik. Ali dvakrat več? Pripravlja: Mojca Delač.
Beseda "več" je zanimiva iz več razlogov. Ali več razlogov? To je eno izmed vprašanj, ki smo jih zastavili prof. dr. Marku Stabeju v sobotnih jutranjih minutah za slovenščino. Še enkrat več izziv za naš jezik. Ali dvakrat več? Pripravlja: Mojca Delač.
Verjetno ste se že kdaj znašli v dilemi, ali bi nekoga tikali ali vikali. Takrat je najbolje, da osebo najprej vikate in potem glede na odziv ravnate naprej. Ena od splošno rabljenih hitrih rešitev, ki je pogosta v zadregi in je slovnično nepravilna, pa je tako imenovano polvikanje oz. polovično vikanje.
Verjetno ste se že kdaj znašli v dilemi, ali bi nekoga tikali ali vikali. Takrat je najbolje, da osebo najprej vikate in potem glede na odziv ravnate naprej. Ena od splošno rabljenih hitrih rešitev, ki je pogosta v zadregi in je slovnično nepravilna, pa je tako imenovano polvikanje oz. polovično vikanje.
