Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Zrcalo dneva

Varnostni svet Združenih narodov o predlogu za sprejem Palestine v Svetovno organizacijo

18. 4. 2024

Varnostni svet Združenih narodov je razpravljal o predlogu za sprejem Palestine v Svetovno organizacijo, o čemer naj bi glasovali še nocoj. Osrednja pozornost je bila sicer namenjena razmeram na Bližnjem vzhodu. Generalni sekretar organizacije Antonio Gutterres je v nagovoru znova pozval k takojšnjemu premirju v Gazi. Po njegovih besedah bi konec sovražnosti v palestinski enklavi znatno zmanjšal napetosti v celotni regiji.

6 min

Varnostni svet Združenih narodov je razpravljal o predlogu za sprejem Palestine v Svetovno organizacijo, o čemer naj bi glasovali še nocoj. Osrednja pozornost je bila sicer namenjena razmeram na Bližnjem vzhodu. Generalni sekretar organizacije Antonio Gutterres je v nagovoru znova pozval k takojšnjemu premirju v Gazi. Po njegovih besedah bi konec sovražnosti v palestinski enklavi znatno zmanjšal napetosti v celotni regiji.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 21h

18. 4. 2024

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Literarni večer

Anatole France: Kuhinja pri Kraljici Gosji nožici

18. 4. 2024

Literarni večer posvečamo francoskemu pisatelju Anatolu Franceu ob sto osemdeseti obletnici njegovega rojstva. Umrl je leta 1924, tri leta potem, ko je dobil Nobelovo nagrado za književnost. France sodi med najbolj prevajane francoske pripovednike na prehodu iz 19. v 20. stoletje, pisal je vse zvrsti književnosti od poezije do romanov – teh je približno trideset – in dram. Poslušali bomo radijsko priredbo romana Kuhinja pri Kraljici Gosji nožici Anatola Francea. Besedilo je prvič objavil leta 1892, nastala pa je na podlagi pisateljevega rahločutnega prisluškovanja življenjskemu duhu prejšnjih rodov. Franceovo delo označujeta klasična usmerjenost in nevsiljiva eleganca pripovedne tehnike, ki ohranja to lastnost tudi v poslovenitvi Otona Župančiča. Avtor priredbe: Vlado Senica, asistentka režije: Alenka Grajžar, igralci in igralke: Boris Ostan, Franček Drofenik, Danilo Benedičič, Ivanka Mežan, Janez Albreht, Majda Grbac, Marijana Klanšek, Niko Goršič, Polde Bibič, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, mojster zvoka: Staš Janež, režiser: Aleš Jan, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 1984.

48 min

Literarni večer posvečamo francoskemu pisatelju Anatolu Franceu ob sto osemdeseti obletnici njegovega rojstva. Umrl je leta 1924, tri leta potem, ko je dobil Nobelovo nagrado za književnost. France sodi med najbolj prevajane francoske pripovednike na prehodu iz 19. v 20. stoletje, pisal je vse zvrsti književnosti od poezije do romanov – teh je približno trideset – in dram. Poslušali bomo radijsko priredbo romana Kuhinja pri Kraljici Gosji nožici Anatola Francea. Besedilo je prvič objavil leta 1892, nastala pa je na podlagi pisateljevega rahločutnega prisluškovanja življenjskemu duhu prejšnjih rodov. Franceovo delo označujeta klasična usmerjenost in nevsiljiva eleganca pripovedne tehnike, ki ohranja to lastnost tudi v poslovenitvi Otona Župančiča. Avtor priredbe: Vlado Senica, asistentka režije: Alenka Grajžar, igralci in igralke: Boris Ostan, Franček Drofenik, Danilo Benedičič, Ivanka Mežan, Janez Albreht, Majda Grbac, Marijana Klanšek, Niko Goršič, Polde Bibič, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, mojster zvoka: Staš Janež, režiser: Aleš Jan, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 1984.

Komorni studio

Carpe artem 5: Izobilje okrasja

18. 4. 2024

5. koncert komornega cikla Carpe artem je posvečen glasbi iz baročnih obdobij 17. in prve polovice 18. stoletja. V Komornem studiu predstavljamo posnetke petega koncerta iz 11. cikla Carpe artem, ki ga izvaja društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor. Na koncertu z naslovom Obilje okrasja, ki ga predstavlja urednica Tjaša Krajnc, so nastopili uveljavljeni slovenski in tuji glasbeniki: sopranistka Nina Dominko, čembalistka Eva Dolinšek, violinista Mojca Jerman in Conor Gricmanis z baročnima violinama, violistka Hiwote Tadesse na baročni violi in violončelist Gregor Fele. Predstavili so komorne skladbe: Sonato št. 1, op. 7, Marca Ucellinija, Capriccio stravagante Carla Farine, Sonato v d-molu Johanna Friedricha Fascha, Koncerta za čembalo v g-molu z oznako Allegro skladateljice Wilhelmine Pruske in večstavčni motet In furore iustissimae irae/V besu pravične jeze, Ryom 626, Antonia Vivaldija.

114 min

5. koncert komornega cikla Carpe artem je posvečen glasbi iz baročnih obdobij 17. in prve polovice 18. stoletja. V Komornem studiu predstavljamo posnetke petega koncerta iz 11. cikla Carpe artem, ki ga izvaja društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor. Na koncertu z naslovom Obilje okrasja, ki ga predstavlja urednica Tjaša Krajnc, so nastopili uveljavljeni slovenski in tuji glasbeniki: sopranistka Nina Dominko, čembalistka Eva Dolinšek, violinista Mojca Jerman in Conor Gricmanis z baročnima violinama, violistka Hiwote Tadesse na baročni violi in violončelist Gregor Fele. Predstavili so komorne skladbe: Sonato št. 1, op. 7, Marca Ucellinija, Capriccio stravagante Carla Farine, Sonato v d-molu Johanna Friedricha Fascha, Koncerta za čembalo v g-molu z oznako Allegro skladateljice Wilhelmine Pruske in večstavčni motet In furore iustissimae irae/V besu pravične jeze, Ryom 626, Antonia Vivaldija.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov

Predstavitev nove zgoščenke Mitja Kvinteta

18. 4. 2024

Po petnajstih letih se je Mitja Mastnak, kitarist in vodja kvinteta Mitja, odločil, da je spet čas, da skupaj z zasedbo posname nove skladbe. Na zgoščenki jih je šestnajst, od teh ena avtorska, preostale pa predelave njemu sicer zelo ljubih avtorjev in ansamblov. Katerih, pa izveste, če se nam pridružite v tokratni oddaji. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

59 min

Po petnajstih letih se je Mitja Mastnak, kitarist in vodja kvinteta Mitja, odločil, da je spet čas, da skupaj z zasedbo posname nove skladbe. Na zgoščenki jih je šestnajst, od teh ena avtorska, preostale pa predelave njemu sicer zelo ljubih avtorjev in ansamblov. Katerih, pa izveste, če se nam pridružite v tokratni oddaji. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Lahko noč, otroci!

O dečku, ki bi rad imel grad

18. 4. 2024

Jožek spozna, da je njegov dom tisti pravi grad. Pripoveduje: Majda Grbac. Napisala: Carolyn Sherwin Bailey. Prevedel: Matjaž Kaučič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

9 min

Jožek spozna, da je njegov dom tisti pravi grad. Pripoveduje: Majda Grbac. Napisala: Carolyn Sherwin Bailey. Prevedel: Matjaž Kaučič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Za en bokal muzike

Za dežjem pa sončece sije

18. 4. 2024

Poslušamo ljudske pesmi iz različnih pokrajin, ki se posredno ali neposredno navezujejo na vreme, torej med drugim pojejo o dežju ali soncu, večnih spremljevalcih vsega živega. Kot prispodobi v pesmih spremljata prelomne dogodke, včasih pa tudi poudarjata majhnost življenja in predanost posameznika v primeri z nedoumljivostjo narave, zgodovine in tudi človeškega na splošno. Včasih kot delček splošne modrosti, spet drugič kot ilustracija občutkov.

28 min

Poslušamo ljudske pesmi iz različnih pokrajin, ki se posredno ali neposredno navezujejo na vreme, torej med drugim pojejo o dežju ali soncu, večnih spremljevalcih vsega živega. Kot prispodobi v pesmih spremljata prelomne dogodke, včasih pa tudi poudarjata majhnost življenja in predanost posameznika v primeri z nedoumljivostjo narave, zgodovine in tudi človeškega na splošno. Včasih kot delček splošne modrosti, spet drugič kot ilustracija občutkov.

Odprta knjiga na radiu

Petra Pogorevc: Joži 34/50

18. 4. 2024

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanjem z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski kredo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih preprosto izvesti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon gledališču, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, naj je šele na začetku igralske poti ali pa že daleč na njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika poskušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je prepustila svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga. O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (roj. l. 1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem gledališču Pupilije Ferkeverk. V okviru tega je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem. V njem je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je zaigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT in nastopala v gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

20 min

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanjem z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski kredo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih preprosto izvesti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon gledališču, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, naj je šele na začetku igralske poti ali pa že daleč na njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika poskušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je prepustila svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga. O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (roj. l. 1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem gledališču Pupilije Ferkeverk. V okviru tega je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem. V njem je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je zaigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT in nastopala v gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Radijski dnevnik

V Varnostnem svetu Združenih narodov razpravljajo o predlogu za sprejem Palestine v Svetovno organizacijo

18. 4. 2024

Varnostni svet Združenih narodov v New Yorku razpravlja o resoluciji, s katero bi Palestino sprejeli v polnopravno članstvo Svetovne organizacij. Resolucijo je predlagala Alžirija in jo - po navedbah diplomatskih virov - podpirajo vse članice Varnostnega sveta, razen Združenih držav Amerike, ki naj bi tudi v tem primeru uporabile pravico do veta. Potem ko so voditelji držav Evropske Unije včeraj v Bruslju podprli uvedbo dodatnih sankcij proti Iranu zaradi sobotnega raketnega napada na Izrael, so nekaj podobnega danes storili tudi v ZDA in Združenem kraljestvu. Druge teme: - Na vrhu Unije za krepitev evropske konkurenčnosti. - Agencija za energijo vztraja pri uvedbi novega sistema obračunavanja omrežnine. - Koalicija še neusklajena glede datuma posvetovalnih referendumov.

22 min

Varnostni svet Združenih narodov v New Yorku razpravlja o resoluciji, s katero bi Palestino sprejeli v polnopravno članstvo Svetovne organizacij. Resolucijo je predlagala Alžirija in jo - po navedbah diplomatskih virov - podpirajo vse članice Varnostnega sveta, razen Združenih držav Amerike, ki naj bi tudi v tem primeru uporabile pravico do veta. Potem ko so voditelji držav Evropske Unije včeraj v Bruslju podprli uvedbo dodatnih sankcij proti Iranu zaradi sobotnega raketnega napada na Izrael, so nekaj podobnega danes storili tudi v ZDA in Združenem kraljestvu. Druge teme: - Na vrhu Unije za krepitev evropske konkurenčnosti. - Agencija za energijo vztraja pri uvedbi novega sistema obračunavanja omrežnine. - Koalicija še neusklajena glede datuma posvetovalnih referendumov.

Dnevna soba, avdio

Na poti do sreče

18. 4. 2024

Kaj je pravzaprav sreča, kakšen je recept zanjo in kako si jo prikličemo, bo v pogovoru z voditeljico Karin Sabadin poskušala odgovoriti antropologinja Vesna Vuk Godina.

22 min

Kaj je pravzaprav sreča, kakšen je recept zanjo in kako si jo prikličemo, bo v pogovoru z voditeljico Karin Sabadin poskušala odgovoriti antropologinja Vesna Vuk Godina.

Aktualno regionalno

Aktualno regionalno

18. 4. 2024

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

9 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

Primorski dnevnik

Še korak bližje podjetniškemu inkubatorju

18. 4. 2024

V Ilirski Bistrici sta danes župan Gregor Kovačič in predstavnik podjetja Arol Almir Dizdarević podpisala pogodbo za izgradnjo podjetniškega inkubatorja. Ta bo umeščen v Obrtno industrijsko cono Trnovo, gradnja bo stekla po prvomajskih praznikih. Cilj investicije je ustvarjanje spodbudnega podjetniškega okolja, ki bo na dolgi rok zagotavljalo nastajanje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Ostali poudarki oddaje: - Veliko parametrov kaže na izboljšanje zdravja Novogoričanov. - V ospredju letošnjega praznika refoška v Marezigah bodo tudi enogastronomija in mladi vinogradniki. - Prihodnji teden začenja z obratovanjem direktna železniška povezava med Opčinami in Reko.

6 min

V Ilirski Bistrici sta danes župan Gregor Kovačič in predstavnik podjetja Arol Almir Dizdarević podpisala pogodbo za izgradnjo podjetniškega inkubatorja. Ta bo umeščen v Obrtno industrijsko cono Trnovo, gradnja bo stekla po prvomajskih praznikih. Cilj investicije je ustvarjanje spodbudnega podjetniškega okolja, ki bo na dolgi rok zagotavljalo nastajanje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Ostali poudarki oddaje: - Veliko parametrov kaže na izboljšanje zdravja Novogoričanov. - V ospredju letošnjega praznika refoška v Marezigah bodo tudi enogastronomija in mladi vinogradniki. - Prihodnji teden začenja z obratovanjem direktna železniška povezava med Opčinami in Reko.

Naval na šport

Nogometni derbi in konec odbojkarskega prvenstva

18. 4. 2024

V zaostali tekmi 26. kola nogometnega prvenstva sta se v Stožicah včeraj pomerila večna tekmeca Olimpija in Maribor, ki pa se v letošnji sezoni ne borita za naslov državnega prvaka. Proti temu pred zadnjimi petimi prvenstvenimi krogi zanesljivo drvijo nogometaši vodilnega Celja. V prihodnjih dneh se bo v obeh konkurencah, moški in ženski, končalo tudi domače odbojkarsko prvenstvo.

10 min

V zaostali tekmi 26. kola nogometnega prvenstva sta se v Stožicah včeraj pomerila večna tekmeca Olimpija in Maribor, ki pa se v letošnji sezoni ne borita za naslov državnega prvaka. Proti temu pred zadnjimi petimi prvenstvenimi krogi zanesljivo drvijo nogometaši vodilnega Celja. V prihodnjih dneh se bo v obeh konkurencah, moški in ženski, končalo tudi domače odbojkarsko prvenstvo.

Banchetto musicale

Fortuna, nam prizaneseš?, Seviqc Brežice 2023

18. 4. 2024

22. avgusta 2023 je v Hudičevem turnu v Soteski nastopil trio Pampinea, ki ga sestavljajo Maruša Brezavšček (kljunasta flavta), Fiona Kizzie Lee (kljunasta flavta, dvojna flavta, portativ in tamburin) in Vojtech Jakl (viela). Koncept koncerta najbolje opiše besedna zveza "igra z usodo", in sicer je zasedba pod naslovom "Fortuna, nam prizaneseš?" izvajala dela z repertoarja obdobij ars nova in ars subtilior. Posebnost koncerta je bila, da vrstni red skladb, ki so jih glasbeniki uvrstili na program, do začetka samega koncerta ni bil znan, ampak so na spored vplivali obiskovalci v dvorani. Prostovoljec je z metom velikanske kocke določil, katerega izmed treh delov koncerta bo občinstvo najprej slišalo. Trije deli, katerih vrstni red je določila kocka, so bili: Sreča in radost, Bolečina in obup ter Negotovost in upanje, večer pa se je začel in končal z glasbo Guillauma de Machauta.

61 min

22. avgusta 2023 je v Hudičevem turnu v Soteski nastopil trio Pampinea, ki ga sestavljajo Maruša Brezavšček (kljunasta flavta), Fiona Kizzie Lee (kljunasta flavta, dvojna flavta, portativ in tamburin) in Vojtech Jakl (viela). Koncept koncerta najbolje opiše besedna zveza "igra z usodo", in sicer je zasedba pod naslovom "Fortuna, nam prizaneseš?" izvajala dela z repertoarja obdobij ars nova in ars subtilior. Posebnost koncerta je bila, da vrstni red skladb, ki so jih glasbeniki uvrstili na program, do začetka samega koncerta ni bil znan, ampak so na spored vplivali obiskovalci v dvorani. Prostovoljec je z metom velikanske kocke določil, katerega izmed treh delov koncerta bo občinstvo najprej slišalo. Trije deli, katerih vrstni red je določila kocka, so bili: Sreča in radost, Bolečina in obup ter Negotovost in upanje, večer pa se je začel in končal z glasbo Guillauma de Machauta.

Studio ob 17.00

Po volitvah na Hrvaškem

18. 4. 2024

Po velikem razburjenju, ki ga je sprožil hrvaški predsednik Zoran Milanović ob sklicu volitev, ko je napovedal celo svojo lastno kandidaturo, je bila volilna kampanja pred včerajšnjimi volitvami precej neopazna. Kakšne spremembe prinašajo volitve? Kakšna bo nova hrvaška vlada? Kaj se spreminja v odnosih s sosedami? O volitvah na Hrvaškem bodo v Studiu ob 17.00 z voditeljico Špelo Novak govorili: - Tanja Borčić Bernard, Radio Slovenija, Zagreb - politolog dr. Marko Hočevar, FDV - politolog dr. Faris Kočan, FDV

56 min

Po velikem razburjenju, ki ga je sprožil hrvaški predsednik Zoran Milanović ob sklicu volitev, ko je napovedal celo svojo lastno kandidaturo, je bila volilna kampanja pred včerajšnjimi volitvami precej neopazna. Kakšne spremembe prinašajo volitve? Kakšna bo nova hrvaška vlada? Kaj se spreminja v odnosih s sosedami? O volitvah na Hrvaškem bodo v Studiu ob 17.00 z voditeljico Špelo Novak govorili: - Tanja Borčić Bernard, Radio Slovenija, Zagreb - politolog dr. Marko Hočevar, FDV - politolog dr. Faris Kočan, FDV

Mladi virtuozi

Pianist Karlo Posnjak

18. 4. 2024

Aprila 2023 je v Veliki dvorani glasbene šole ljubljanskega konservatorija za glasbo zvenel koncert iz cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je polovico koncerta izvedel študent Rubena Dalibaltayana, pianist Karlo Posnjak. Čakata nas dva izmed treh Bakrorezov (Estampes) v njegovi interpretaciji; Debussy ju je napisal leta 1903, in sicer sta to stavka Večer v Granadi ter Vrtovi v dežju, tu pa je še Sonata za klavir št. 13 v A-duru, D. 664, "Mala", Franza Schuberta.

29 min

Aprila 2023 je v Veliki dvorani glasbene šole ljubljanskega konservatorija za glasbo zvenel koncert iz cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je polovico koncerta izvedel študent Rubena Dalibaltayana, pianist Karlo Posnjak. Čakata nas dva izmed treh Bakrorezov (Estampes) v njegovi interpretaciji; Debussy ju je napisal leta 1903, in sicer sta to stavka Večer v Granadi ter Vrtovi v dežju, tu pa je še Sonata za klavir št. 13 v A-duru, D. 664, "Mala", Franza Schuberta.

Svet kulture

Slovenski paviljon na 60. Umetnostnem bienalu v Benetkah

18. 4. 2024

V Benetkah so se včeraj v sklopu predogleda 60. umetnostnega bienala začela vrstiti odprtja nacionalnih paviljonov. Prireditev, ki letos poteka pod krovnim naslovom Tujci povsod, se tudi letos odvija v luči političnega in vojnega dogajanja. Slovensko mladinsko gledališče danes gostuje v Bologni. V gledališču Arena del sole Narodnega gledališča Emilia Romagna bo nocoj premiera koprodukcijske predstave Sveta Ivana Klavniška. Po besedilu Bertolta Brechta jo režira Davide Sacco. To sta poudarka današnje oddaje, v kateri predstavljamo še najmlajšo sekcijo Slovenskega Pena, Mladi Pen, ki je začel delovati letos, na blejskem pisateljskem srečanju Mednarodnega Pena je pripravil okroglo mizo z naslovom Na presečišču družbene angažiranosti in literature.

18 min

V Benetkah so se včeraj v sklopu predogleda 60. umetnostnega bienala začela vrstiti odprtja nacionalnih paviljonov. Prireditev, ki letos poteka pod krovnim naslovom Tujci povsod, se tudi letos odvija v luči političnega in vojnega dogajanja. Slovensko mladinsko gledališče danes gostuje v Bologni. V gledališču Arena del sole Narodnega gledališča Emilia Romagna bo nocoj premiera koprodukcijske predstave Sveta Ivana Klavniška. Po besedilu Bertolta Brechta jo režira Davide Sacco. To sta poudarka današnje oddaje, v kateri predstavljamo še najmlajšo sekcijo Slovenskega Pena, Mladi Pen, ki je začel delovati letos, na blejskem pisateljskem srečanju Mednarodnega Pena je pripravil okroglo mizo z naslovom Na presečišču družbene angažiranosti in literature.

Ars aktualno

Prvi vtisi ob začetku 60. beneškega bienala

18. 4. 2024

V Benetkah so se v sklopu predogleda 60. umetnostnega bienala začela vrstiti odprtja nacionalnih paviljonov. Prireditev, ki poteka pod krovnim naslovom Tujci povsod, se tudi letos odvija v luči političnega in vojnega dogajanja. Po več protestih proti udeležbi Izraela na bienalu, so ustvarjalci nedavno sporočili, da paviljona ne bodo odprli, dokler v Gazi ne bo dosežen dogovor o prekinitvi spopadov in izpustitvi talcev. Odprl pa se je že slovenski paviljon, ki je letos prvič zgolj v javnem prostoru – v parku med obema ključnima prizoriščema bienala. Vlogo paviljona je prevzela industrijsko izdelana klet, do katere nas vodijo stopnice, ki ustvarijo dramaturgijo naših pričakovanj in poti v umetniški objekt. Projekt sta pripravila umetnica Nika Špan in kurator Vladimir Vidmar. Tik po odprtju se je z umetnico in komisarko projekta, vršilko dolžnosti direktorice Moderne galerije Martino Vovk, pogovarjala Iza Pevec.

7 min

V Benetkah so se v sklopu predogleda 60. umetnostnega bienala začela vrstiti odprtja nacionalnih paviljonov. Prireditev, ki poteka pod krovnim naslovom Tujci povsod, se tudi letos odvija v luči političnega in vojnega dogajanja. Po več protestih proti udeležbi Izraela na bienalu, so ustvarjalci nedavno sporočili, da paviljona ne bodo odprli, dokler v Gazi ne bo dosežen dogovor o prekinitvi spopadov in izpustitvi talcev. Odprl pa se je že slovenski paviljon, ki je letos prvič zgolj v javnem prostoru – v parku med obema ključnima prizoriščema bienala. Vlogo paviljona je prevzela industrijsko izdelana klet, do katere nas vodijo stopnice, ki ustvarijo dramaturgijo naših pričakovanj in poti v umetniški objekt. Projekt sta pripravila umetnica Nika Špan in kurator Vladimir Vidmar. Tik po odprtju se je z umetnico in komisarko projekta, vršilko dolžnosti direktorice Moderne galerije Martino Vovk, pogovarjala Iza Pevec.

Dogodki in odmevi

Sklepni dan evropskega vrha v znamenju ukrepov za povečanje konkurenčnosti gospodarstva Unije in okrepitev njenega notranjega trga

18. 4. 2024

Voditelji članic Evropske unije so se drugi dan izrednega zasedanja posvetili razpravi o evropskem gospodarstvu in njegovi konkurenčnosti. V ospredju je predvsem krepitev evropskega enotnega trga, o čemer je posebno poročilo pripravil nekdanji italijanski premier Enrico Letta. Slovenija določene ugotovitve poročila podpira, do drugih je - po besedah premierja Roberta Goloba - kritična. Predsednik vlade je sicer kot pozitivno ocenil dosedanje delo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in je zato naklonjen njeni novi kandidaturi. Druge teme: - Medtem ko je pozornost sveta usmerjena v Gazo, Izrael na Zahodnem bregu pospešeno odvzema palestinsko zemljo in gradi nova nezakonita naselja. - Preiskava Agencije za varstvo konkurence pri dobaviteljih prenosnih računalnikov za socialno šibke. - Agencija za energijo, ki ji je pristojno ministrstvo predlagalo zamik novega sistema obračunavanja omrežnine pri elektriki, o tem ne razmišlja.

31 min

Voditelji članic Evropske unije so se drugi dan izrednega zasedanja posvetili razpravi o evropskem gospodarstvu in njegovi konkurenčnosti. V ospredju je predvsem krepitev evropskega enotnega trga, o čemer je posebno poročilo pripravil nekdanji italijanski premier Enrico Letta. Slovenija določene ugotovitve poročila podpira, do drugih je - po besedah premierja Roberta Goloba - kritična. Predsednik vlade je sicer kot pozitivno ocenil dosedanje delo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in je zato naklonjen njeni novi kandidaturi. Druge teme: - Medtem ko je pozornost sveta usmerjena v Gazo, Izrael na Zahodnem bregu pospešeno odvzema palestinsko zemljo in gradi nova nezakonita naselja. - Preiskava Agencije za varstvo konkurence pri dobaviteljih prenosnih računalnikov za socialno šibke. - Agencija za energijo, ki ji je pristojno ministrstvo predlagalo zamik novega sistema obračunavanja omrežnine pri elektriki, o tem ne razmišlja.

Aktualna tema

Črna luknja, ki je 33-krat večja od Sonca, zeva na Zemljino dvorišče

18. 4. 2024

Astronomke in astronomi so s pomočjo satelita Gaia Evropske vesoljske agencije odkrili doslej najmasivnejšo zvezdno črno luknjo v naši Galaksiji, ki je od Zemlje oddaljena “le” 2000 svetlobnih let. Gre za drugo najbližjo črno luknjo našemu planetu. Novico o tem odkritju so objavili v reviji Astronomy and Astrophysics. Pri odkritju črne luknje, ki so jo poimenovali Gaia BH3, sta sodelovala tudi slovenska astrofizika Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo ter Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici in Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Za nekaj podrobnosti smo zaprosili doktorico Andrejo Gomboc.

19 min

Astronomke in astronomi so s pomočjo satelita Gaia Evropske vesoljske agencije odkrili doslej najmasivnejšo zvezdno črno luknjo v naši Galaksiji, ki je od Zemlje oddaljena “le” 2000 svetlobnih let. Gre za drugo najbližjo črno luknjo našemu planetu. Novico o tem odkritju so objavili v reviji Astronomy and Astrophysics. Pri odkritju črne luknje, ki so jo poimenovali Gaia BH3, sta sodelovala tudi slovenska astrofizika Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo ter Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici in Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Za nekaj podrobnosti smo zaprosili doktorico Andrejo Gomboc.

Kulturnice

Likovna umetnost izraža duh časa: kam in kako gremo?

18. 4. 2024

Beneški bienale je bil ustanovljen leta 1895 kot mednarodna razstava umetnosti mesta Benetke. Že prvo leto je dosegel svetovno prepoznavnost z več kot 200.000 obiskovalci, sodelovali pa so umetniki iz šestnajstih držav. Leta 1932 se mu je prvi pridružil Mednarodni filmski festival, ki je danes najstarejši filmski festival na svetu. Dve leti pozneje se je pridružil še Mednarodni gledališki festival, po drugi svetovni vojni pa tudi plesni in glasbeni ter bienale arhitekture. Po šestih desetletjih ostaja Beneški bienale največja svetovna razstava sodobne vizualne umetnosti. Zakaj je Beneški bienale še vedno pomemben in kakšen pomen ima v današnjem času?

3 min

Beneški bienale je bil ustanovljen leta 1895 kot mednarodna razstava umetnosti mesta Benetke. Že prvo leto je dosegel svetovno prepoznavnost z več kot 200.000 obiskovalci, sodelovali pa so umetniki iz šestnajstih držav. Leta 1932 se mu je prvi pridružil Mednarodni filmski festival, ki je danes najstarejši filmski festival na svetu. Dve leti pozneje se je pridružil še Mednarodni gledališki festival, po drugi svetovni vojni pa tudi plesni in glasbeni ter bienale arhitekture. Po šestih desetletjih ostaja Beneški bienale največja svetovna razstava sodobne vizualne umetnosti. Zakaj je Beneški bienale še vedno pomemben in kakšen pomen ima v današnjem času?

Aktualna tema

Paraplegike skrbi prenova osebne asistence, gluhoslepe pa, ali bo država našla denar zanje

18. 4. 2024

Ob dnevu paraplegikov in tetraplegikov ti opozarjajo na nedostopnost javnega potniškega prometa in javnih ustanov, najbolj jih sicer skrbi prenova osebne asistence. Nov predlog zakona je namreč v javni razpravi, prav tako tudi predlog Zakona o uporabi jezika gluhoslepih, za katerega ministrstvo predvideva, da bo državo stal 15 milijonov evrov letno. Zakaj strokovnjaki pravijo, da so stroški ocenjeni previsoko? Koliko dodatka za pomoč in postrežbo bodo morali prispevati uporabniki za osebno asistenco in kako bo s prisotnostjo asistenta pri uporabniku v nočnem času? FOTO: Pixabay

7 min

Ob dnevu paraplegikov in tetraplegikov ti opozarjajo na nedostopnost javnega potniškega prometa in javnih ustanov, najbolj jih sicer skrbi prenova osebne asistence. Nov predlog zakona je namreč v javni razpravi, prav tako tudi predlog Zakona o uporabi jezika gluhoslepih, za katerega ministrstvo predvideva, da bo državo stal 15 milijonov evrov letno. Zakaj strokovnjaki pravijo, da so stroški ocenjeni previsoko? Koliko dodatka za pomoč in postrežbo bodo morali prispevati uporabniki za osebno asistenco in kako bo s prisotnostjo asistenta pri uporabniku v nočnem času? FOTO: Pixabay

Jajca

JAKa uravnilovka

18. 4. 2024

Javna agencija za knjigo (JAK) je organ v sestavi Ministrstva za kulturo. Vsake 4 leta razpiše programski razpis za sofinanciranje izdaj slovenskih knjig, na katerega se lahko prijavijo vrhunske založbe. Minulo obdobje se je lani končalo in januarja je JAK razpisal nov cikel. Rezultati razpisa so prispeli 8. aprila, ravno, ko je vodstvo JAKa v Bologni odpiralo častno gostovanje slovenske literature na tamkajšnjem knjižnem sejmu. Državni sekretar Ministrstva za kulturo Marko Rusjan je na slovesnosti med drugim dejal: "Z velikim ponosom gledamo na široko paleto literature za otroke in mladino, ki je objavljena v Sloveniji," "Ilustracija v knjigah za otroke in mladino, bodisi zgodbe, poezija, strip ali grafični romani, so bistveni del učenja in razvijanja orodij, ki jih mladi uporabljajo za razumevanje sveta danes," "Vizualna pismenost, skupaj z visoko stopnjo branja, sta ključna elementa demokracije. Razumevanje jezika podob je prav tako pomembno kot razumevanje kompleksnih besedil. Oboje omogoča odprte, tolerantne in radovedne skupnosti, sposobne kritičnega mišljenja."

4 min

Javna agencija za knjigo (JAK) je organ v sestavi Ministrstva za kulturo. Vsake 4 leta razpiše programski razpis za sofinanciranje izdaj slovenskih knjig, na katerega se lahko prijavijo vrhunske založbe. Minulo obdobje se je lani končalo in januarja je JAK razpisal nov cikel. Rezultati razpisa so prispeli 8. aprila, ravno, ko je vodstvo JAKa v Bologni odpiralo častno gostovanje slovenske literature na tamkajšnjem knjižnem sejmu. Državni sekretar Ministrstva za kulturo Marko Rusjan je na slovesnosti med drugim dejal: "Z velikim ponosom gledamo na široko paleto literature za otroke in mladino, ki je objavljena v Sloveniji," "Ilustracija v knjigah za otroke in mladino, bodisi zgodbe, poezija, strip ali grafični romani, so bistveni del učenja in razvijanja orodij, ki jih mladi uporabljajo za razumevanje sveta danes," "Vizualna pismenost, skupaj z visoko stopnjo branja, sta ključna elementa demokracije. Razumevanje jezika podob je prav tako pomembno kot razumevanje kompleksnih besedil. Oboje omogoča odprte, tolerantne in radovedne skupnosti, sposobne kritičnega mišljenja."

Po belih in črnih tipkah

Maurizio Pollini, 3. del

18. 4. 2024

Pollinijeva interpretacija je vedno temeljila na popolnem spoštovanju zapisanega besedila. Bila je zelo sodobna, brez liričnega odrekanja ali virtuoznih elegij, z izrazno močjo v delu. Ker je bila modernost v njegovem kulturnem ozadju – prihajala je iz družinskega okolja, poznanstev v šestdesetih letih, začenši s tistim z Nonom – Pollini umetnosti in glasbe ni dojemal kot nekaj ločenega od življenja in je zato postal intelektualni umetnik. Javno je izražal svoje ideje ter civilno in politično angažiranost, ko je v sedemdesetih letih igral v šolah in tovarnah ali izražal svoja mnenja, kritična do vietnamske vojne in pozneje do Berlusconijeve vlade.

71 min

Pollinijeva interpretacija je vedno temeljila na popolnem spoštovanju zapisanega besedila. Bila je zelo sodobna, brez liričnega odrekanja ali virtuoznih elegij, z izrazno močjo v delu. Ker je bila modernost v njegovem kulturnem ozadju – prihajala je iz družinskega okolja, poznanstev v šestdesetih letih, začenši s tistim z Nonom – Pollini umetnosti in glasbe ni dojemal kot nekaj ločenega od življenja in je zato postal intelektualni umetnik. Javno je izražal svoje ideje ter civilno in politično angažiranost, ko je v sedemdesetih letih igral v šolah in tovarnah ali izražal svoja mnenja, kritična do vietnamske vojne in pozneje do Berlusconijeve vlade.

Po Sloveniji

V Mariboru bolniki mrzlično iščejo nove družinske zdravnike

18. 4. 2024

Še drugi poudarki iz oddaje: -V Novem mestu pripravili dan krožnega gospodarstva. -So v Radovljici korak bližje primerni lokaciji za parkirno hišo? -Zaradi razvoja gospodarstva se tudi Sežana duši v prometnih zastojih. -Nad Brežicami imajo novo razgledno ploščad, pri Žabji hiši v občini Grosuplje pa novo učno pot.

19 min

Še drugi poudarki iz oddaje: -V Novem mestu pripravili dan krožnega gospodarstva. -So v Radovljici korak bližje primerni lokaciji za parkirno hišo? -Zaradi razvoja gospodarstva se tudi Sežana duši v prometnih zastojih. -Nad Brežicami imajo novo razgledno ploščad, pri Žabji hiši v občini Grosuplje pa novo učno pot.

Naši operni umetniki

Naši operni umetniki

18. 4. 2024

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

32 min

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Danes do 13:00

Golob naklonjen vnovični kandidaturi von der Leyen za predsednico komisije

18. 4. 2024

Voditelji članic Evropske unije drugi dan izrednega zasedanja obravnavajo ukrepe za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva in okrepitev notranjega trga 27-erice. Sinoči so odobrili dodatne sankcije proti Iranu zaradi njegovega napada na Izrael in pozvali k nujni dobavi sistemov zračne obrambe Ukrajini. Premier Robert Golob je ob prihodu na vrh tudi podprl kandidaturo Ursule von der Leyen za njen drugi mandat predsednice Evropske komisije. Preostale novice: Po volilni zmagi HDZ na Hrvaškem začetek koalicijskih pogajanj. Prvi sklepi o preselitvah poplavljenih ta mesec, prihodnji teden prvi obiski cenilcev. Fides napovedal pobudo presoje ustavnosti novele zakona o zdravniški službi.

15 min

Voditelji članic Evropske unije drugi dan izrednega zasedanja obravnavajo ukrepe za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva in okrepitev notranjega trga 27-erice. Sinoči so odobrili dodatne sankcije proti Iranu zaradi njegovega napada na Izrael in pozvali k nujni dobavi sistemov zračne obrambe Ukrajini. Premier Robert Golob je ob prihodu na vrh tudi podprl kandidaturo Ursule von der Leyen za njen drugi mandat predsednice Evropske komisije. Preostale novice: Po volilni zmagi HDZ na Hrvaškem začetek koalicijskih pogajanj. Prvi sklepi o preselitvah poplavljenih ta mesec, prihodnji teden prvi obiski cenilcev. Fides napovedal pobudo presoje ustavnosti novele zakona o zdravniški službi.

Opoldnevnik

V Piranu si želijo, da bi se obiskovalci, pa tudi domačini, bolj kulturno obnašali

18. 4. 2024

Občinski svet je potrdil predlog sprememb odloka o čiščenju in urejanju javnih površin. Ta med drugim natančneje opredeljuje ravnanja lastnikov psov in prepoveduje rezervacijo prostora na kopalnih območjih z brisačo, ležalniki in podobnim. V oddaji tudi o tem: - Koprska občina namerava v soseski Olmo Prisoje uvesti plačljivo parkiranje, krajanom pa ponuditi ugodne abonmaje. - Končano pravdanje med podjetjem Pica 33 in Termami čatež glede hotela Aqapark v Žusterni. - Svetniki kraških občin dali soglasje k imenovanju Katerine Rihter za direktorico Zdravstvenega doma Sežana.

14 min

Občinski svet je potrdil predlog sprememb odloka o čiščenju in urejanju javnih površin. Ta med drugim natančneje opredeljuje ravnanja lastnikov psov in prepoveduje rezervacijo prostora na kopalnih območjih z brisačo, ležalniki in podobnim. V oddaji tudi o tem: - Koprska občina namerava v soseski Olmo Prisoje uvesti plačljivo parkiranje, krajanom pa ponuditi ugodne abonmaje. - Končano pravdanje med podjetjem Pica 33 in Termami čatež glede hotela Aqapark v Žusterni. - Svetniki kraških občin dali soglasje k imenovanju Katerine Rihter za direktorico Zdravstvenega doma Sežana.

Točno opoldne

Ambulanta družinske medicine na Taboru ostaja odrta.

18. 4. 2024

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

8 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Na današnji dan

18. april - ustanovitev Goriške nadškofije (1752)

13. 4. 2024

Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

6 min

Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Arsove spominčice

Sprehod skozi dela Ferdinanda Juvanca, Danila Švare in Marka Žigona

18. 4. 2024

FERDINAND JUVANEC: Tri skladbe za violino, violončelo in klavir Izv.: TRIO LORENZ: violina:Tomaž Lorenz violončelo: Matija Lorenz klavir.: Primož Lorenz DANILO ŠVARA: Simfonija št. 1 Izv.: SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA Dir.: DANILO ŠVARA MARKO ŽIGON: Razglednice za klavir in godalni orkester Izv.: klavir.: JANKO ŠETINC SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA

51 min

FERDINAND JUVANEC: Tri skladbe za violino, violončelo in klavir Izv.: TRIO LORENZ: violina:Tomaž Lorenz violončelo: Matija Lorenz klavir.: Primož Lorenz DANILO ŠVARA: Simfonija št. 1 Izv.: SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA Dir.: DANILO ŠVARA MARKO ŽIGON: Razglednice za klavir in godalni orkester Izv.: klavir.: JANKO ŠETINC SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA

EU minuta

Vložen predlog zakona potrjevanja EU komisarja

18. 4. 2024

Najaktulnejša izjava dneva, ki bo na takšen ali drugačen način vplivala na življenje državljanov Evrope.

1 min

Najaktulnejša izjava dneva, ki bo na takšen ali drugačen način vplivala na življenje državljanov Evrope.

Frekvenca X

Velike živalske migracije: Epsko popotovanje, ki v marsičem ostaja nepojasnjeno

18. 4. 2024

Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj?

32 min

Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj?

Aktualno 202

Naloga pisateljev je tudi spodbujanje k sočutju

18. 4. 2024

Ko spremljamo vojne in druge katastrofe po svetu, se včasih počutimo nemočne, kako ukrepati. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je prepričanje, da se ničesar ne da spremeniti, opozarjajo pisatelji, ki se na Bledu udeležujejo 56. mednarodnega srečanja pisateljev PEN. Kako naj se odzovejo? Kako je danes sploh mogoče govoriti o upanju? V času, ko se vrstijo katastrofe, vojne in izredna stanja?

6 min

Ko spremljamo vojne in druge katastrofe po svetu, se včasih počutimo nemočne, kako ukrepati. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je prepričanje, da se ničesar ne da spremeniti, opozarjajo pisatelji, ki se na Bledu udeležujejo 56. mednarodnega srečanja pisateljev PEN. Kako naj se odzovejo? Kako je danes sploh mogoče govoriti o upanju? V času, ko se vrstijo katastrofe, vojne in izredna stanja?

Poglej in povej

100-letnica radioamaterske dejavnosti v Mariboru

18. 4. 2024

Letos mineva 100 let od začetka radioamaterske dejavnosti v Mariboru. Kdo so današnji radioamaterji in zakaj je njihovo delo še vedno zelo pomembno?

7 min

Letos mineva 100 let od začetka radioamaterske dejavnosti v Mariboru. Kdo so današnji radioamaterji in zakaj je njihovo delo še vedno zelo pomembno?

Zbrano, zapisano, prebrano

VISOKO SENZITIVEN OTROK

18. 4. 2024

Predstavili smo knjigo VISOKO SENZITIVEN OTROK, doktorice Elaine N. Aron, avtorice knjižnih uspešnic in psihologinje. Knjiga je izšla pri Založbi Primus.

4 min

Predstavili smo knjigo VISOKO SENZITIVEN OTROK, doktorice Elaine N. Aron, avtorice knjižnih uspešnic in psihologinje. Knjiga je izšla pri Založbi Primus.

Zorni kot

Matea Brečko o projektu Vseslovensko petje s srci

18. 4. 2024

V podcastu Zorni kot je bila naša sogovornica Matea Brečko, baletna učiteljica iz Slovenske Bistrice, sicer pobudnica in koordinatorica projekta Vseslovensko petje s srci. Ta že tradicionalna prireditev bo letos 21. in 23. aprila, torej čez nekaj dni. Z njo smo se pogovarjali o projektu, pozitivnih učinkih petja in o tem, da ima slovenski narod petje v krvi.

21 min

V podcastu Zorni kot je bila naša sogovornica Matea Brečko, baletna učiteljica iz Slovenske Bistrice, sicer pobudnica in koordinatorica projekta Vseslovensko petje s srci. Ta že tradicionalna prireditev bo letos 21. in 23. aprila, torej čez nekaj dni. Z njo smo se pogovarjali o projektu, pozitivnih učinkih petja in o tem, da ima slovenski narod petje v krvi.

Aktualno 202

Odkrili najmasivnejšo črno luknjo, ki je nastala iz običajne zvezde

18. 4. 2024

Slovenska astrofizika Tomaž Zwitter in Andreja Gomboc sta bila del ekipe, ki je s satelitom Gaia Evropske vesoljske agencije odkrila najmasivnejšo črno luknjo doslej, nastalo iz običajne zvezde. Bližina njenega odkritja omogoča veliko bolj podroben študij lastnosti in nastanka črnih lukenj, ki so več desetkrat masivnejše od našega Sonca.

13 min

Slovenska astrofizika Tomaž Zwitter in Andreja Gomboc sta bila del ekipe, ki je s satelitom Gaia Evropske vesoljske agencije odkrila najmasivnejšo črno luknjo doslej, nastalo iz običajne zvezde. Bližina njenega odkritja omogoča veliko bolj podroben študij lastnosti in nastanka črnih lukenj, ki so več desetkrat masivnejše od našega Sonca.

Razgledi in razmisleki

Nova filma prodornih avstrijskih dokumentaristov: Ruth Beckermann o šolanju v dunajski četrti Favoriten in Nikolausa Geyrhalterja o Dunaju v času kovida

18. 4. 2024

V začetku aprila je v Gradcu potekal festival avstrijskega filma Diagonala, ki je kot vedno tudi letos ponudil na ogled novo bero avstrijskih filmov vseh žanrov in dolžin, pa tudi nekaj retrospektivnih sekcij. Avstrijski igrani film se lahko ponaša z avtorji in avtoricami, ki sodijo med velika imena filmskega sveta – pomislimo na Michaela Hanekeja, Jessico Hausner, Ulricha Seidla, Veroniko Franz in Severina Fialo. Avstrijci pa imajo tudi več avtorjev dokumentarnega filma, ki uživajo mednarodni sloves… med temi sta Nikolaus Geyrhalter in Ruth Beckermann, ki sta na letošnji Diagonali predstavila svoji novi deli Zaustavitev (Stillstand) in Favoriten. Lahko bi rekli, da filma ponujata dva pogleda na Dunaj – Ruth Beckermann je svoj pogled usmerila v dunajski šolski sistem, Nikolaus Geyrhalter pa je snemal dogajanje na Dunaju v času covida. V tokratni oddaji Razgledi in razmisleki lahko poslušate pogovora z avtorjema, ki ju je posnela Tesa Drev Juh. Bereta Lidija Hartman in Igor Velše, ton in montaža Maks Pust.

18 min

V začetku aprila je v Gradcu potekal festival avstrijskega filma Diagonala, ki je kot vedno tudi letos ponudil na ogled novo bero avstrijskih filmov vseh žanrov in dolžin, pa tudi nekaj retrospektivnih sekcij. Avstrijski igrani film se lahko ponaša z avtorji in avtoricami, ki sodijo med velika imena filmskega sveta – pomislimo na Michaela Hanekeja, Jessico Hausner, Ulricha Seidla, Veroniko Franz in Severina Fialo. Avstrijci pa imajo tudi več avtorjev dokumentarnega filma, ki uživajo mednarodni sloves… med temi sta Nikolaus Geyrhalter in Ruth Beckermann, ki sta na letošnji Diagonali predstavila svoji novi deli Zaustavitev (Stillstand) in Favoriten. Lahko bi rekli, da filma ponujata dva pogleda na Dunaj – Ruth Beckermann je svoj pogled usmerila v dunajski šolski sistem, Nikolaus Geyrhalter pa je snemal dogajanje na Dunaju v času covida. V tokratni oddaji Razgledi in razmisleki lahko poslušate pogovora z avtorjema, ki ju je posnela Tesa Drev Juh. Bereta Lidija Hartman in Igor Velše, ton in montaža Maks Pust.

Avtomobilsko prometne minute

Elektrifikacija vozil je tu, toda kaj bomo z odpadnimi baterijami?

18. 4. 2024

Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.

10 min

Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.

Lokalni čas

Vrata odpira prenovljeni grad Borl

18. 4. 2024

Tokratne minute smo preživeli v spodnjem Podravju, v Halozah in na Ptuju ter med drugim odkrivali, kako je grad Borl, ki ga po več desetletjih ta konec tedna spet odpirajo, povezan z evropsko zgodovinsko legendo o vitezu Parzivalu in iskanjem svetega grala. Od tam pa do čemeža in uspešnih podjetniških zgodb. Oglasila se nam je dopisnica Gabrijela Milošič.

8 min

Tokratne minute smo preživeli v spodnjem Podravju, v Halozah in na Ptuju ter med drugim odkrivali, kako je grad Borl, ki ga po več desetletjih ta konec tedna spet odpirajo, povezan z evropsko zgodovinsko legendo o vitezu Parzivalu in iskanjem svetega grala. Od tam pa do čemeža in uspešnih podjetniških zgodb. Oglasila se nam je dopisnica Gabrijela Milošič.

Možgani na dlani

Z Vesno van Midden: Obeti elektrostimulacije vagusa (potepuškega živca) pri Parkinsonovi bolezni

18. 4. 2024

Vesna van Midden je mlada raziskovalka na nevrološki kliniki v Ljubljani, na kateri bo kmalu začela tudi specializacijo. V novi epizodi Možganov na dlani bomo dobili vpogled v njeno raziskovanje učinkov neinvazivne elektrostimulacije vagusa, to je 10. možganski živec, ki ga morda poznate tudi kot potepuški živec ali klateža, pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Kakšni so rezultati? Kaj to obeta? In kateri bodo naslednji koraki? Veliko vprašanj za radovedne možgane, nanje bo odgovorila Vesna van Midden v pogovoru z Mojco Delač v novi epizodi Možganov na dlani! Avtor: Mojca Delač

14 min

Vesna van Midden je mlada raziskovalka na nevrološki kliniki v Ljubljani, na kateri bo kmalu začela tudi specializacijo. V novi epizodi Možganov na dlani bomo dobili vpogled v njeno raziskovanje učinkov neinvazivne elektrostimulacije vagusa, to je 10. možganski živec, ki ga morda poznate tudi kot potepuški živec ali klateža, pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Kakšni so rezultati? Kaj to obeta? In kateri bodo naslednji koraki? Veliko vprašanj za radovedne možgane, nanje bo odgovorila Vesna van Midden v pogovoru z Mojco Delač v novi epizodi Možganov na dlani! Avtor: Mojca Delač

Radijska tribuna

Prilagajanje pridelovalcev na vremenske pojave

18. 4. 2024

V minulih dneh smo doživeli aprilski vročinski rekord; rekorden, za več kot 25 stopinj, pa je bil tudi padec temperature v 24-ih urah. Vremenski preobrat bo verjetno vplival na razvoj vinske trte in sadnega drevja, pridelovalce pa trenutno najbolj skrbi pozeba. V Radijski tribuni smo govorili o prilagajanju pridelovalcev na vremenske pojave, ki jim že nekaj let zapored krčijo letino.

29 min

V minulih dneh smo doživeli aprilski vročinski rekord; rekorden, za več kot 25 stopinj, pa je bil tudi padec temperature v 24-ih urah. Vremenski preobrat bo verjetno vplival na razvoj vinske trte in sadnega drevja, pridelovalce pa trenutno najbolj skrbi pozeba. V Radijski tribuni smo govorili o prilagajanju pridelovalcev na vremenske pojave, ki jim že nekaj let zapored krčijo letino.

Think Green

S projektom Zeleni pingvin proti nižjemu ogljičnemu odtisu

12. 4. 2024

Zeleni pingvin je projekt, ki nas lahko nauči, kako zmanjšati izpuste in znižati stroške posameznikov in skupnosti. V okolje mladih prinaša digitalne rešitve, otroci se na primer učijo, kaj pomeni kilogram ogljičnega odtisa in kaj povzroča. Med Eko šolami je bila ideja Zelenega pingvina ustvariti tekmovanje med šolami, da otroci z vplivom na rabo virov v šolah in vrtcih dosežejo nižji ogljični odtis teh stavb. Prisluhnite pogovoru z Gregorjem Cerarjem, nacionalnim koordinatorjem Ekošole. (Foto Iskraemeco)

3 min

Zeleni pingvin je projekt, ki nas lahko nauči, kako zmanjšati izpuste in znižati stroške posameznikov in skupnosti. V okolje mladih prinaša digitalne rešitve, otroci se na primer učijo, kaj pomeni kilogram ogljičnega odtisa in kaj povzroča. Med Eko šolami je bila ideja Zelenega pingvina ustvariti tekmovanje med šolami, da otroci z vplivom na rabo virov v šolah in vrtcih dosežejo nižji ogljični odtis teh stavb. Prisluhnite pogovoru z Gregorjem Cerarjem, nacionalnim koordinatorjem Ekošole. (Foto Iskraemeco)

Radio Koper svetuje

Spanje je eden od temeljnih gradnikov zdravja

18. 4. 2024

V svetovalni oddaji bomo govorili o pomenu spanja. Slednje je eden od temeljnih gradnikov zdravja. Prav zato je pomembno, da prepoznamo tudi morebitne motnje spanja. Teh je več kot 90, poudarja doktorica Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja, ki je v okviru Festivala zdravja v Novi Gorici minuli teden predavala mladostnikom. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.

21 min

V svetovalni oddaji bomo govorili o pomenu spanja. Slednje je eden od temeljnih gradnikov zdravja. Prav zato je pomembno, da prepoznamo tudi morebitne motnje spanja. Teh je več kot 90, poudarja doktorica Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja, ki je v okviru Festivala zdravja v Novi Gorici minuli teden predavala mladostnikom. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.

Storž

40 let Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje

18. 4. 2024

Ni še preteklo tako veliko let, odkar se je življenje po upokojitvi kar nekako ustavilo; misel, da bi pridobili nova znanja tudi v tretjem življenjskem obdobju, pa se je zdela tako rekoč utopična. Učenje je bilo rezervirano le za mlajše. Leto 1984 je bilo zato prelomno: prvih šest starejših študentov se je začelo izobraževati v študijskem krožku francoščine. Prvi koraki so bili narejeni, začetek poti viden in 40 let pozneje je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje razvita nacionalna mreža 54-ih univerz za tretje življenjsko obdobje, ki delujejo v skoraj vseh večjih slovenskih krajih. Pot ni bila vedno lahka, korak ne vedno poskočen, a danes sta z nami ustanoviteljici prof. dr. Ana Krajnc in dr. Dušana Findeisen, ki bosta v pogovoru z Lucijo Fatur predstavili 40 let delovanja Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje.

38 min

Ni še preteklo tako veliko let, odkar se je življenje po upokojitvi kar nekako ustavilo; misel, da bi pridobili nova znanja tudi v tretjem življenjskem obdobju, pa se je zdela tako rekoč utopična. Učenje je bilo rezervirano le za mlajše. Leto 1984 je bilo zato prelomno: prvih šest starejših študentov se je začelo izobraževati v študijskem krožku francoščine. Prvi koraki so bili narejeni, začetek poti viden in 40 let pozneje je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje razvita nacionalna mreža 54-ih univerz za tretje življenjsko obdobje, ki delujejo v skoraj vseh večjih slovenskih krajih. Pot ni bila vedno lahka, korak ne vedno poskočen, a danes sta z nami ustanoviteljici prof. dr. Ana Krajnc in dr. Dušana Findeisen, ki bosta v pogovoru z Lucijo Fatur predstavili 40 let delovanja Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje.

Skladatelj tedna

Notredamska šola, 4. del

18. 4. 2024

V ciklu Skladatelj tedna se tokrat posvečamo sakralni vokalni glasbi, ki je nastajala v drugi polovici dvanajstega in prvi polovici trinajstega stoletja in je bila povezana z notredamsko katedralo v Parizu. Tam so v razmeroma kratkem času razvili revolucionarne oblike večglasja in bogoslužje obogatili z novimi glasbenimi oblikami. Ohranilo se je kar veliko skladb iz tega obdobja, a žal poznamo le dve imeni njihovih avtorjev: Leonin in Perotin.

52 min

V ciklu Skladatelj tedna se tokrat posvečamo sakralni vokalni glasbi, ki je nastajala v drugi polovici dvanajstega in prvi polovici trinajstega stoletja in je bila povezana z notredamsko katedralo v Parizu. Tam so v razmeroma kratkem času razvili revolucionarne oblike večglasja in bogoslužje obogatili z novimi glasbenimi oblikami. Ohranilo se je kar veliko skladb iz tega obdobja, a žal poznamo le dve imeni njihovih avtorjev: Leonin in Perotin.

Naval na šport

Nogometni derbi in konec odbojkarskega prvenstva

18. 4. 2024

V zaostali tekmi 26. kola nogometnega prvenstva sta se v Stožicah včeraj pomerila večna tekmeca Olimpija in Maribor, ki pa se v letošnji sezoni ne borita za naslov državnega prvaka. Proti temu pred zadnjimi petimi prvenstvenimi krogi zanesljivo drvijo nogometaši vodilnega Celja. V prihodnjih dneh se bo v obeh konkurencah, moški in ženski, končalo tudi domače odbojkarsko prvenstvo.

1 min

V zaostali tekmi 26. kola nogometnega prvenstva sta se v Stožicah včeraj pomerila večna tekmeca Olimpija in Maribor, ki pa se v letošnji sezoni ne borita za naslov državnega prvaka. Proti temu pred zadnjimi petimi prvenstvenimi krogi zanesljivo drvijo nogometaši vodilnega Celja. V prihodnjih dneh se bo v obeh konkurencah, moški in ženski, končalo tudi domače odbojkarsko prvenstvo.

Svetovalni servis

Električna kolesa

18. 4. 2024

Ko govorimo o elektromobilnosti, imamo najpogosteje v mislih električne avtomobile ali električne skiroje, a dejstvo je, da je v zadnjih letih pravi razmah doživel tudi trg električnih koles; po podatkih Statističnega urada smo leta 2017 uvozili nekaj manj kot 1.500 električnih koles, 4 leta pozneje pa že več kot 16.000. Glede na številne kategorije in podkategorije električnih koles ter vse večje število proizvajalcev in modelov, je izbira najprimernejšega kolesa vse prej kot lahka naloga. Na kaj je treba biti pozoren pri nakupu električnega kolesa in pri njegovem vzdrževanju, kako je z življenjsko dobo baterije, dobavljivostjo e-koles in njihovo ceno? Na vprašanja bo v četrtkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Uroš Brezovec, predsednik društva električnih kolesarjev Slovenije.

26 min

Ko govorimo o elektromobilnosti, imamo najpogosteje v mislih električne avtomobile ali električne skiroje, a dejstvo je, da je v zadnjih letih pravi razmah doživel tudi trg električnih koles; po podatkih Statističnega urada smo leta 2017 uvozili nekaj manj kot 1.500 električnih koles, 4 leta pozneje pa že več kot 16.000. Glede na številne kategorije in podkategorije električnih koles ter vse večje število proizvajalcev in modelov, je izbira najprimernejšega kolesa vse prej kot lahka naloga. Na kaj je treba biti pozoren pri nakupu električnega kolesa in pri njegovem vzdrževanju, kako je z življenjsko dobo baterije, dobavljivostjo e-koles in njihovo ceno? Na vprašanja bo v četrtkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Uroš Brezovec, predsednik društva električnih kolesarjev Slovenije.

Radiosfera

Kako posnameš skriti čas?

18. 4. 2024

Vesolje ni nikoli v ravnovesju. Če bi bilo, v njem ne bi bilo ne zvezd, ne Zemlje in tudi nas ne. Prav zato so neravnovesna stanja snovi zelo zanimiva za raziskave, še zlasti tista stanja, ki so nam (še) skrita. Skrita pa so tako rekoč v času. V kvantnem svetu se stvari namreč zgodijo mnogo prehitro, da bi jih lahko videli. A če bi jih, bi se odprle številne nove možnosti; tiste najbolj praktične sodijo na področje kvantnih tehnologij. Evropski raziskovalni svet je prav nedavno namenil 2,5 milijona evrov raziskovalnih sredstev za uveljavljene raziskovalce (t. i. ERC Advanced Grant) prof. dr. Draganu Mihailoviću z Inštituta Jožef Stefan, da odkrije in posname, kaj natanko se dogaja v kvantnih materialih v ekstremno kratkih časovnih intervalih: približno v času, ki ga svetloba potrebuje, da prepotuje debelino človeškega lasu. Kako si sploh predstavljati tako kratke trenutke in kaj obeta raziskava, je bila tema današnje Radiosfere.

16 min

Vesolje ni nikoli v ravnovesju. Če bi bilo, v njem ne bi bilo ne zvezd, ne Zemlje in tudi nas ne. Prav zato so neravnovesna stanja snovi zelo zanimiva za raziskave, še zlasti tista stanja, ki so nam (še) skrita. Skrita pa so tako rekoč v času. V kvantnem svetu se stvari namreč zgodijo mnogo prehitro, da bi jih lahko videli. A če bi jih, bi se odprle številne nove možnosti; tiste najbolj praktične sodijo na področje kvantnih tehnologij. Evropski raziskovalni svet je prav nedavno namenil 2,5 milijona evrov raziskovalnih sredstev za uveljavljene raziskovalce (t. i. ERC Advanced Grant) prof. dr. Draganu Mihailoviću z Inštituta Jožef Stefan, da odkrije in posname, kaj natanko se dogaja v kvantnih materialih v ekstremno kratkih časovnih intervalih: približno v času, ki ga svetloba potrebuje, da prepotuje debelino človeškega lasu. Kako si sploh predstavljati tako kratke trenutke in kaj obeta raziskava, je bila tema današnje Radiosfere.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play