Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Opoldnevnik

Dom starejših občanov Vrtojba pod plazom anonimnih očitkov

11. 2. 2025

Dom starejših občanov v Vrtojbi se je znašel pod plazom obtožb na račun ravnanja s stanovalci. Svojci želijo ostati anonimni, seznam očitkov je dolg. Direktorica Ana Petrič jih zanika. Razmere preverja tudi inšpekcija za delo. Na goriškem se tudi v tednu po odprtju Evropske prestolnice kulture vrstijo z njo povezani številni dogodki. Eden od celoletnih je Episkop mejnosti, s katerim se v program vključuje Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V oddaji tudi o tem: - Ameriške carine na uvoz jekla in aluminija so slaba novica tudi za slovenska podjetja; Bruselj napoveduje odločne in sorazmerne ukrepe na ameriške carine. - Ob današnjem dnevu varne rabe interneta pristojni opozarjajo na izzive, ki jih prinaša umetna inteligenca. - Svetovno prvenstvo v smučanju se nadaljuje z žensko kombinacijo dvojic.

13 min

Dom starejših občanov v Vrtojbi se je znašel pod plazom obtožb na račun ravnanja s stanovalci. Svojci želijo ostati anonimni, seznam očitkov je dolg. Direktorica Ana Petrič jih zanika. Razmere preverja tudi inšpekcija za delo. Na goriškem se tudi v tednu po odprtju Evropske prestolnice kulture vrstijo z njo povezani številni dogodki. Eden od celoletnih je Episkop mejnosti, s katerim se v program vključuje Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V oddaji tudi o tem: - Ameriške carine na uvoz jekla in aluminija so slaba novica tudi za slovenska podjetja; Bruselj napoveduje odločne in sorazmerne ukrepe na ameriške carine. - Ob današnjem dnevu varne rabe interneta pristojni opozarjajo na izzive, ki jih prinaša umetna inteligenca. - Svetovno prvenstvo v smučanju se nadaljuje z žensko kombinacijo dvojic.

Na današnji dan

11. februar - Milka Hartman (1902) poeziji zapisana koroška Slovenka

8. 2. 2025

Dramatik in velike zgodovinske teme Jezikoslovec in dialektolog Raziskovalec slovenskega jezika

7 min

Dramatik in velike zgodovinske teme Jezikoslovec in dialektolog Raziskovalec slovenskega jezika

Arsove spominčice

Iz opusa Arcangela Corellija

11. 2. 2025

Italijanski baročni mojster Arcangelo Corelli se je pri komponiranju omejil na tri glasbene oblike: solistične sonate, triosonate in concerte grosse. Čeprav je za tisk pripravil le šest zbirk inštrumentalne glasbe in je v rokopisih zapustil le malo del, je že za življenja zaslovel po vsej Evropi in postal najvplivnejši italijanski glasbenik po Monteverdiju.

53 min

Italijanski baročni mojster Arcangelo Corelli se je pri komponiranju omejil na tri glasbene oblike: solistične sonate, triosonate in concerte grosse. Čeprav je za tisk pripravil le šest zbirk inštrumentalne glasbe in je v rokopisih zapustil le malo del, je že za življenja zaslovel po vsej Evropi in postal najvplivnejši italijanski glasbenik po Monteverdiju.

Vroči mikrofon

'Preveč občutljive' ali premalo slišane: Zakaj ženske v znanosti težje napredujejo?

11. 2. 2025

'Preveč občutljive' ali premalo slišane: Zakaj ženske v znanosti težje napredujejo? Kljub napredku pri vključevanju žensk v znanost in raziskovanje podatki kažejo, da še vedno obstajajo pomembne razlike med spoloma. V Sloveniji je med raziskovalci le tretjina žensk, delež diplomantk na naravoslovno tehničnem področju je pod evropskim povprečjem, še vedno je opazna plačna vrzel med spoloma. Zakaj nizka udeležba žensk v znanosti pomeni neizkoriščen družbeni potencial in kako ustvariti ustrezno podporno okolje, ob mednarodnem dnevu žensk in deklic v znanosti razmišljamo v torkovem Vročem mikrofonu na Valu 202. Gostje: Dr. Andreja Gomboc, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici Dr. Kristina Žagar Soderžnik, predsednica Komisije za enake možnosti v znanosti in raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan Dr. Mirela Dragomir, raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan Dr. Johanna Robinson, Andragoški center Slovenije Brala sta Sanja Rejc in Igor Velše.

28 min

'Preveč občutljive' ali premalo slišane: Zakaj ženske v znanosti težje napredujejo? Kljub napredku pri vključevanju žensk v znanost in raziskovanje podatki kažejo, da še vedno obstajajo pomembne razlike med spoloma. V Sloveniji je med raziskovalci le tretjina žensk, delež diplomantk na naravoslovno tehničnem področju je pod evropskim povprečjem, še vedno je opazna plačna vrzel med spoloma. Zakaj nizka udeležba žensk v znanosti pomeni neizkoriščen družbeni potencial in kako ustvariti ustrezno podporno okolje, ob mednarodnem dnevu žensk in deklic v znanosti razmišljamo v torkovem Vročem mikrofonu na Valu 202. Gostje: Dr. Andreja Gomboc, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici Dr. Kristina Žagar Soderžnik, predsednica Komisije za enake možnosti v znanosti in raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan Dr. Mirela Dragomir, raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan Dr. Johanna Robinson, Andragoški center Slovenije Brala sta Sanja Rejc in Igor Velše.

Jezikovni pogovori

Senzorialni jezik senzorialnega gledališča

11. 2. 2025

Občinstvo senzorialnega gledališča naj bi doživelo organski potopitveni učinek in globljo umetniško izkušnjo. To pa je mogoče s senzorialnim jezikom, ki ob vidu in zvoku obsega tudi vonj, okus in dotik. Naša gostja je Barbara Pia Jenič, avtorica znanstvene monografije Senzorialni jezik – organska potopitev v dogajanje, ki je nedavno izšla pri Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Barbara Pia Jenič je tudi režiserka, producentka in ustanoviteljica zavoda Senzorium. Zapisala je, da je za senzorialni jezik značilen svojevrsten pristop k občinstvu – senzibilen, čuječ in buden. Interakcija z njim je vzpodbujena organsko, spontano, obiskovalca ne izpostavlja pred drugimi. Preizkušali so ga v različnih kulturnih, geografskih okoljih in v sodelovanju s številnimi sodelavci po vsem svetu. Razvoj senzorialnega jezika v Sloveniji je postopen, počasen, a vztrajen. Uvajanje čutne poetike v umetnost in kulturo je inovacija, za katero so potrebni prostor, čas in podpora za vključevanje in razvoj. Ljudje smo razumska, čutna in čustvena bitja. Senzorialni jezik lahko ponudi organske načine potopitve, ki bodo nujno potrebna dopolnitev digitalnim, hologramskim, virtualnim in drugim simuliranim tehnološkim okoljem, v katera nas bo popeljala prihodnost.

18 min

Občinstvo senzorialnega gledališča naj bi doživelo organski potopitveni učinek in globljo umetniško izkušnjo. To pa je mogoče s senzorialnim jezikom, ki ob vidu in zvoku obsega tudi vonj, okus in dotik. Naša gostja je Barbara Pia Jenič, avtorica znanstvene monografije Senzorialni jezik – organska potopitev v dogajanje, ki je nedavno izšla pri Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Barbara Pia Jenič je tudi režiserka, producentka in ustanoviteljica zavoda Senzorium. Zapisala je, da je za senzorialni jezik značilen svojevrsten pristop k občinstvu – senzibilen, čuječ in buden. Interakcija z njim je vzpodbujena organsko, spontano, obiskovalca ne izpostavlja pred drugimi. Preizkušali so ga v različnih kulturnih, geografskih okoljih in v sodelovanju s številnimi sodelavci po vsem svetu. Razvoj senzorialnega jezika v Sloveniji je postopen, počasen, a vztrajen. Uvajanje čutne poetike v umetnost in kulturo je inovacija, za katero so potrebni prostor, čas in podpora za vključevanje in razvoj. Ljudje smo razumska, čutna in čustvena bitja. Senzorialni jezik lahko ponudi organske načine potopitve, ki bodo nujno potrebna dopolnitev digitalnim, hologramskim, virtualnim in drugim simuliranim tehnološkim okoljem, v katera nas bo popeljala prihodnost.

Točno opoldne

Začel se je vpis v prve razrede osnovnih šol

11. 2. 2025

V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - odgovor na ameriške carine na uvoz jekla in aluminija, napovedale Evropska unija, Kitajska in Kanada - pravosodni policisti napovedali opozorilni protest - začel se je vpis v prve razrede osnovnih šol

8 min

V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - odgovor na ameriške carine na uvoz jekla in aluminija, napovedale Evropska unija, Kitajska in Kanada - pravosodni policisti napovedali opozorilni protest - začel se je vpis v prve razrede osnovnih šol

Novice Radia Slovenija

Novice ob 12h

11. 2. 2025

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

V ospredju

Starši vpisujejo bodoče prvošolčke

11. 2. 2025

Vpis v prvi šolski razred je velika prelomnica v življenju otroka, sploh pa vstop v šolo, ki bo 1. septembra. V mariborski občini vpisujejo otroke v prvi razred osnovnih šol danes, jutri in pojutrišnjem, marsikje pa so že imeli dneve odprtih vrat, kjer so staršem in otrokom natančneje predstavili potek pouka in šolski red.

1 min

Vpis v prvi šolski razred je velika prelomnica v življenju otroka, sploh pa vstop v šolo, ki bo 1. septembra. V mariborski občini vpisujejo otroke v prvi razred osnovnih šol danes, jutri in pojutrišnjem, marsikje pa so že imeli dneve odprtih vrat, kjer so staršem in otrokom natančneje predstavili potek pouka in šolski red.

Aktualno na Radiu Maribor

Zapleteno okolje finančnega sistema terja od nas finančno pismenost

11. 2. 2025

Globalizacija, razvoj tehnologije in hitre spremembe so finančni sektor preoblikovale v zapleteno okolje, kjer se izgubimo v množici naložb, kreditov, davčnih predpisov, zavarovanj in varčevalnih načrtov. Posamezniki se na vsakem koraku srečujejo s finančnimi izzivi, zato so tembolj dobrodošla brezplačna izobraževanja na področju finančne pismenosti za odrasle, ki jih izvajajo tudi na Andragoškem zavodu v Mariboru.

10 min

Globalizacija, razvoj tehnologije in hitre spremembe so finančni sektor preoblikovale v zapleteno okolje, kjer se izgubimo v množici naložb, kreditov, davčnih predpisov, zavarovanj in varčevalnih načrtov. Posamezniki se na vsakem koraku srečujejo s finančnimi izzivi, zato so tembolj dobrodošla brezplačna izobraževanja na področju finančne pismenosti za odrasle, ki jih izvajajo tudi na Andragoškem zavodu v Mariboru.

Skladatelj tedna

Ljubezenska pisma nemških skladateljev, 2. del

11. 2. 2025

Ljubezenska pisma nemških skladateljev je tokratna tema oddaje Skladatelj tedna. Njihovo življenje, ustvarjanje in čustvovanje spoznavamo skupaj z glasbo, katere nastanek je bil nemalokrat pogojen prav z ljubeznijo, srečno ali še pogosteje, z nesrečno. Svoja čustva so skladatelji tako izlivali na papir in če jih zatem ni bilo mogoče izbranem u dekletu izpovedati tudi z živo besedo in dejanji, so jih prelili v glasbo, ki zmore včasih povedati še več ali tisto, česar beseda ne zmore. V drugi oddaji predvajamo glasbo Roberta Schumanna.

43 min

Ljubezenska pisma nemških skladateljev je tokratna tema oddaje Skladatelj tedna. Njihovo življenje, ustvarjanje in čustvovanje spoznavamo skupaj z glasbo, katere nastanek je bil nemalokrat pogojen prav z ljubeznijo, srečno ali še pogosteje, z nesrečno. Svoja čustva so skladatelji tako izlivali na papir in če jih zatem ni bilo mogoče izbranem u dekletu izpovedati tudi z živo besedo in dejanji, so jih prelili v glasbo, ki zmore včasih povedati še več ali tisto, česar beseda ne zmore. V drugi oddaji predvajamo glasbo Roberta Schumanna.

Radijska tribuna

Kaj prinaša predlog medijskega zakona?

11. 2. 2025

Novi Zakon o medijih naj bi celovito prenovil medijsko zakonodajo in naslovil spremenjene razmere z digitalizacijo, umetno inteligenco in družbenimi mediji ter ustrezno reguliral koncentracijo medijskega lastništva. S finančno shemo naj bi poskrbeli za pluralnost medijev in celovito obveščenost javnosti. Bo res tako? Kaj menijo v Društvu novinarjev in novinarji iz regije?

27 min

Novi Zakon o medijih naj bi celovito prenovil medijsko zakonodajo in naslovil spremenjene razmere z digitalizacijo, umetno inteligenco in družbenimi mediji ter ustrezno reguliral koncentracijo medijskega lastništva. S finančno shemo naj bi poskrbeli za pluralnost medijev in celovito obveščenost javnosti. Bo res tako? Kaj menijo v Društvu novinarjev in novinarji iz regije?

Naval na šport

Svetovno prvenstvo v biatlonu in domača tekma judoistov

11. 2. 2025

V Lenzerheideju je vse nared za začetek svetovnega prvenstva v biatlonu. Tekmovalni spored v Švici se bo jutri začel s preizkušnjo mešanih štafet. Dopoldanske športne minute bo zaznamovala še prva domača tekma judoistov za točke svetovnega pokala. Na tatamijih dvorane v Črnučah se je konec tedna predstavilo kar 27 slovenskih borcev in bork, ki so vstopili v nov olimpijski cikel, in sicer do Los Angelesa 2028.

10 min

V Lenzerheideju je vse nared za začetek svetovnega prvenstva v biatlonu. Tekmovalni spored v Švici se bo jutri začel s preizkušnjo mešanih štafet. Dopoldanske športne minute bo zaznamovala še prva domača tekma judoistov za točke svetovnega pokala. Na tatamijih dvorane v Črnučah se je konec tedna predstavilo kar 27 slovenskih borcev in bork, ki so vstopili v nov olimpijski cikel, in sicer do Los Angelesa 2028.

Svetovalni servis

Kako regeneriramo svoje telo?

11. 2. 2025

Gibanje je naravna potreba in izraz telesa, potrebujemo ga in dobro je za nas. Ampak kaj se zgodi, ko z gibanjem pretiravamo, gremo čez zmožnosti ali pa trenutne potrebe telesa? Potrebujemo regeneracijo. Starejši kot smo, bolj moramo telesu pomagati in mu prisluhniti kaj potrebuje. O pomembnosti regeneracije in njenih načinih, sploh po rekreativnih športnih aktivnostih pa v torkovem Svetovalnem servisu, naš gost je bil diplomirani fizioterapevt Jure Reherman iz Fiziolofije.

27 min

Gibanje je naravna potreba in izraz telesa, potrebujemo ga in dobro je za nas. Ampak kaj se zgodi, ko z gibanjem pretiravamo, gremo čez zmožnosti ali pa trenutne potrebe telesa? Potrebujemo regeneracijo. Starejši kot smo, bolj moramo telesu pomagati in mu prisluhniti kaj potrebuje. O pomembnosti regeneracije in njenih načinih, sploh po rekreativnih športnih aktivnostih pa v torkovem Svetovalnem servisu, naš gost je bil diplomirani fizioterapevt Jure Reherman iz Fiziolofije.

A si slišu?

Čudoviti svet sobivanja: Najstniška neresnost

11. 2. 2025

Čudovito sobivamo. Kako pa sobivate vi? Svojo zgodbo lahko delite preko Instagrama na @korisbokalj in @saleharmiha.

3 min

Čudovito sobivamo. Kako pa sobivate vi? Svojo zgodbo lahko delite preko Instagrama na @korisbokalj in @saleharmiha.

Radiosfera

Romi, Potujoči in Cigani na Irskem in v Veliki Britaniji

11. 2. 2025

Danes se z Radiosfero odpravljamo na otok oziroma kar dva, v Veliko Britanijo in na Irsko. Tam po uradnih podatkih živi približno 300.000 Romov, Travelerjev oziroma Potujočih in Ciganov oziroma Gypsies. O njihovi kulturi, življenju, jeziku, tudi o tem, zakaj v nasprotju s Slovenijo še vedno uradno uporabljajo izraza Gypsy oziroma Cigan, pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.

9 min

Danes se z Radiosfero odpravljamo na otok oziroma kar dva, v Veliko Britanijo in na Irsko. Tam po uradnih podatkih živi približno 300.000 Romov, Travelerjev oziroma Potujočih in Ciganov oziroma Gypsies. O njihovi kulturi, življenju, jeziku, tudi o tem, zakaj v nasprotju s Slovenijo še vedno uradno uporabljajo izraza Gypsy oziroma Cigan, pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.

Ob osmih

Marko Grobelnik: Regulacija ni glavni razlog, da Evropa zaostaja pri umetni inteligenci

11. 2. 2025

Pariz gosti dvodnevni vrh o umetni inteligenci, kjer je zbrana smetana voditeljev podjetij, držav in raziskovalcev - med drugim tudi prva moža podjetij OpenAI in Google. V minulih tednih je na tem področju ameriške tehnološke gigante ulovila Kitajska, Evropa pa ostaja daleč zadaj. Je to lahko prelomna točka evropskega zatona? Iz Pariza se nam v oddajo Ob osmih oglaša Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan, ki je tudi soustanovitelj Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco.

17 min

Pariz gosti dvodnevni vrh o umetni inteligenci, kjer je zbrana smetana voditeljev podjetij, držav in raziskovalcev - med drugim tudi prva moža podjetij OpenAI in Google. V minulih tednih je na tem področju ameriške tehnološke gigante ulovila Kitajska, Evropa pa ostaja daleč zadaj. Je to lahko prelomna točka evropskega zatona? Iz Pariza se nam v oddajo Ob osmih oglaša Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan, ki je tudi soustanovitelj Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco.

Intelekta

Tvegani kapital - ekstremni šport sodobnega kapitalizma

11. 2. 2025

Kako sploh deluje »venture« oziroma tvegani kapital, kdaj je nastal in kako se spreminjal v zadnjih desetletjih, kakšna je njegova vloga v svetu, zakaj je tako močno skoncentriran v Združenih državah Amerike in koliko je to sploh pomembno tako za tehnološki razvoj kot za gospodarsko rast evropske celine v prihodnosti?

58 min

Kako sploh deluje »venture« oziroma tvegani kapital, kdaj je nastal in kako se spreminjal v zadnjih desetletjih, kakšna je njegova vloga v svetu, zakaj je tako močno skoncentriran v Združenih državah Amerike in koliko je to sploh pomembno tako za tehnološki razvoj kot za gospodarsko rast evropske celine v prihodnosti?

Jutranja poročila Radia Maribor

Gradnja Centra Rotovž v Mariboru bo stala več kot 36,8 milijona evrov

11. 2. 2025

v jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - gradnja Centra Rotovž v Mariboru bo stala VEČ kot 36,8 milijona evrov - kmetje opozarjajo, da izdatka namakanja ob kar 10-kratniku stroškov za električno energijo finančno ne bodo zmogli - nekoliko so se pocenila pogonska goriva

9 min

v jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - gradnja Centra Rotovž v Mariboru bo stala VEČ kot 36,8 milijona evrov - kmetje opozarjajo, da izdatka namakanja ob kar 10-kratniku stroškov za električno energijo finančno ne bodo zmogli - nekoliko so se pocenila pogonska goriva

Finomeni!

Pick me girl

11. 2. 2025

Finomeni! Tokrat malo drugače, Mihi je odletel (na drug konec sveta). Pomagal bo graditi šole za deprivilegirane otroke in ker je do naju prišla kritika, da sva v finomenih preveč moškocentrična, je na vrsti fenomen, o katerem razglabljajo predvsem na ženski strani interneta, ki ga moški prepogosto niti ne zaznamo, ženske pa še kako. Pick me girl je izraz, ki opredeljuje osebnostni tip ženske, ki se za potrebe moške potrditve poskuša karseda razlikovati od drugih žensk, ponižuje ženske okoli sebe ali pa diskreditira kar celoten ženski spol.

13 min

Finomeni! Tokrat malo drugače, Mihi je odletel (na drug konec sveta). Pomagal bo graditi šole za deprivilegirane otroke in ker je do naju prišla kritika, da sva v finomenih preveč moškocentrična, je na vrsti fenomen, o katerem razglabljajo predvsem na ženski strani interneta, ki ga moški prepogosto niti ne zaznamo, ženske pa še kako. Pick me girl je izraz, ki opredeljuje osebnostni tip ženske, ki se za potrebe moške potrditve poskuša karseda razlikovati od drugih žensk, ponižuje ženske okoli sebe ali pa diskreditira kar celoten ženski spol.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica, 3. del

11. 2. 2025

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

118 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Lirični utrinek

Jorie Graham: Površina

11. 2. 2025

Jorie Graham, eminentna ameriška pesnica povojne generacije, je ena izmed tistih avtorjev, ki jih bolj kot odgovori zanimajo vprašanja; v svoji poeziji raziskuje dvojnosti in polarnosti življenja: mitskega in stvarnega, duha in telesa, gibanja in negibnosti, in sicer tudi na formalni ravni, zato se njene pesmi pogosto lomijo v manjše enote, celo na videz nepovezane fragmente. To velja tudi za pesem Površina. Interpretira Vesna Jevnikar, prevod Tina Kozin.

2 min

Jorie Graham, eminentna ameriška pesnica povojne generacije, je ena izmed tistih avtorjev, ki jih bolj kot odgovori zanimajo vprašanja; v svoji poeziji raziskuje dvojnosti in polarnosti življenja: mitskega in stvarnega, duha in telesa, gibanja in negibnosti, in sicer tudi na formalni ravni, zato se njene pesmi pogosto lomijo v manjše enote, celo na videz nepovezane fragmente. To velja tudi za pesem Površina. Interpretira Vesna Jevnikar, prevod Tina Kozin.

Jutranji program

Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti

11. 2. 2025

To jutro smo pozornost namenili 11. februarju, mednarodnemu dnevu žensk in deklet v znanosti. Pogledali smo, kakšen je njihov prispevek in zakaj je pomembno spodbujati enakopravnost tudi v znanstvenem svetu. O tej temi smo klepetali z Uršo Kamenik iz Uconnect - Solutions.

10 min

To jutro smo pozornost namenili 11. februarju, mednarodnemu dnevu žensk in deklet v znanosti. Pogledali smo, kakšen je njihov prispevek in zakaj je pomembno spodbujati enakopravnost tudi v znanstvenem svetu. O tej temi smo klepetali z Uršo Kamenik iz Uconnect - Solutions.

Radijski kviz

Lahko na Islandiji sinu daš ime Lojze Einarsson?

11. 2. 2025

Evropa v vsej svoji raznolikosti. Tudi danes boste zagotovo spoznali kakšno novo dejstvo! Nekatere države imajo zakone, ki se vam bodo zdeli nenavadni, druge podirajo rekorde, za katere morda sploh še niste slišali. Kakšne skrivnosti skrivajo pravni redi nekaterih evropskih držav? Katera presenetljiva dejstva so del vsakdanjega življenja v različnih državah? Teza 1: V Evropi obstaja država, ki nima niti enega uradnega letališča. DA / NE Teza 2: V Andori je več bank kot državljanov. DA / NE Teza 3: V Belgiji lahko otrokom pravno dodelijo hišnega ljubljenčka kot zakonitega dediča. DA / NE Teza 4: Na Islandiji je zakonsko prepovedano poimenovati otroka s katerim koli imenom, ki ni na uradnem seznamu dovoljenih imen. DA / NE Teza 5: V Evropi obstaja država, ki nima svoje valute. DA / NE

1 min

Evropa v vsej svoji raznolikosti. Tudi danes boste zagotovo spoznali kakšno novo dejstvo! Nekatere države imajo zakone, ki se vam bodo zdeli nenavadni, druge podirajo rekorde, za katere morda sploh še niste slišali. Kakšne skrivnosti skrivajo pravni redi nekaterih evropskih držav? Katera presenetljiva dejstva so del vsakdanjega življenja v različnih državah? Teza 1: V Evropi obstaja država, ki nima niti enega uradnega letališča. DA / NE Teza 2: V Andori je več bank kot državljanov. DA / NE Teza 3: V Belgiji lahko otrokom pravno dodelijo hišnega ljubljenčka kot zakonitega dediča. DA / NE Teza 4: Na Islandiji je zakonsko prepovedano poimenovati otroka s katerim koli imenom, ki ni na uradnem seznamu dovoljenih imen. DA / NE Teza 5: V Evropi obstaja država, ki nima svoje valute. DA / NE

Jutranjik

V dveh letih v občini Ilirska Bistrica brezžično omrežje pete generacije

11. 2. 2025

V občini Ilirska Bistrica začenjajo dveletni projekt, v okviru katerega bodo celotno občino pokrili z brezžičnim omrežjem pete generacije. Naložba bo stala nekaj manj kot pet milijonov evrov, gre pa za prvi tovrstni projekt v Sloveniji. Dars za letos kot ključen projekt napoveduje pretočnost ljubljanske obvoznice. To bi izboljšali z dinamičnim upravljanjem hitrosti. Predsednik ZDA Donald Trump pa je sinoči uvedel napovedane 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija iz vseh držav sveta. Povračilni ukrepi ga ne skrbijo. V oddaji tudi o tem: - V koprski in ankaranski občini se bodo podražile komunalne storitve. - Izgradnja ankaranskega pokopališča se je zaključila. - Štirje novinci na seznamu košarkarskega selektorja Sekuliča za zadnji dve tekmi kvalifikacij za letošnje evropsko prvenstvo.

13 min

V občini Ilirska Bistrica začenjajo dveletni projekt, v okviru katerega bodo celotno občino pokrili z brezžičnim omrežjem pete generacije. Naložba bo stala nekaj manj kot pet milijonov evrov, gre pa za prvi tovrstni projekt v Sloveniji. Dars za letos kot ključen projekt napoveduje pretočnost ljubljanske obvoznice. To bi izboljšali z dinamičnim upravljanjem hitrosti. Predsednik ZDA Donald Trump pa je sinoči uvedel napovedane 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija iz vseh držav sveta. Povračilni ukrepi ga ne skrbijo. V oddaji tudi o tem: - V koprski in ankaranski občini se bodo podražile komunalne storitve. - Izgradnja ankaranskega pokopališča se je zaključila. - Štirje novinci na seznamu košarkarskega selektorja Sekuliča za zadnji dve tekmi kvalifikacij za letošnje evropsko prvenstvo.

Glasbeni poudarki

Glasbeni poudarki

11. 2. 2025

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

3 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 06:00

11. 2. 2025

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

29 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Drugi pogled

Shu-ling Lin, Tajvan

11. 2. 2025

Tokrat spoznamo Tajvanko, ki že več kot 30 let živi v Sloveniji. K nam jo je pripeljalo, kdo bi si mislil, dobro staro dopisovanje po klasični pošti. Takratni dopisovalec je namreč danes njen mož. Kako velik izziv je odpraviti se v gore na Tajvanu v primerjavi s Slovenijo in zakaj je dostopnost kulture tisto, kar tukaj najbolj ceni?

10 min

Tokrat spoznamo Tajvanko, ki že več kot 30 let živi v Sloveniji. K nam jo je pripeljalo, kdo bi si mislil, dobro staro dopisovanje po klasični pošti. Takratni dopisovalec je namreč danes njen mož. Kako velik izziv je odpraviti se v gore na Tajvanu v primerjavi s Slovenijo in zakaj je dostopnost kulture tisto, kar tukaj najbolj ceni?

Jutranja kronika

Trump ukazal 25-odstotne carine na jeklo in aluminij

11. 2. 2025

Ameriški predsednik Donald Trump je uresničil napovedi o ukrepanju za okrepitev domačega gospodarstva. Sinoči je tako podpisal dokumente, s katerimi Združene države uvajajo 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Evropska unija bo na vrhu v Parizu predstavila novo strategijo razvoja umetne inteligence - Občinski organizaciji na nasprotnih bregovih glede podpore spremembam financiranja občin - Na bencinskih servisih zunaj avtocest bencin od polnoči cenejši za cent in pol na liter, dizel za dobre tri cente

20 min

Ameriški predsednik Donald Trump je uresničil napovedi o ukrepanju za okrepitev domačega gospodarstva. Sinoči je tako podpisal dokumente, s katerimi Združene države uvajajo 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Evropska unija bo na vrhu v Parizu predstavila novo strategijo razvoja umetne inteligence - Občinski organizaciji na nasprotnih bregovih glede podpore spremembam financiranja občin - Na bencinskih servisih zunaj avtocest bencin od polnoči cenejši za cent in pol na liter, dizel za dobre tri cente

Aktualna tema

Celoten pogovor s prof. dr. Dunjo Mladenić

11. 2. 2025

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

18 min

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Torkov kviz

Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti

11. 2. 2025

Enajsti februar je mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Združeni narodi so ga razglasili z namenom spodbujanja žensk in deklet k odločitvi za poklicno pot raziskovalk ter omogočanja enovitih možnosti. Torkov kviz namenjamo prav tej temi: spoznali bomo sogovornico, ki jo je življenjska pot vodila prav na omenjeno področje. Sogovornica: prof. dr. Dunja Mladenić, vodja Odseka za umetno inteligenco na Institutu »Jožef Stefan«.

13 min

Enajsti februar je mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Združeni narodi so ga razglasili z namenom spodbujanja žensk in deklet k odločitvi za poklicno pot raziskovalk ter omogočanja enovitih možnosti. Torkov kviz namenjamo prav tej temi: spoznali bomo sogovornico, ki jo je življenjska pot vodila prav na omenjeno področje. Sogovornica: prof. dr. Dunja Mladenić, vodja Odseka za umetno inteligenco na Institutu »Jožef Stefan«.

Spominčice

Kdaj je začela obratovati prva sedežnica na mariborskem Pohorju?

11. 2. 2025

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Športna zgodba

Zaključek pokalnega tekmovanja v košarki

11. 2. 2025

Košarkarji Olimpije so po zmagi nad mestnim tekmecem Ilirijo zapolnili zadnje prosto mesto na sklepnem turnirju pokalnega tekmovanja Slovenije. Na turnirju najboljše četverice, ki ga bo tudi letos gostila ljubljanska dvorana Kodeljevo, bodo sodelovali še kranjski Triglav, Šentjur in novomeška Krka.

3 min

Košarkarji Olimpije so po zmagi nad mestnim tekmecem Ilirijo zapolnili zadnje prosto mesto na sklepnem turnirju pokalnega tekmovanja Slovenije. Na turnirju najboljše četverice, ki ga bo tudi letos gostila ljubljanska dvorana Kodeljevo, bodo sodelovali še kranjski Triglav, Šentjur in novomeška Krka.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 06:00

11. 2. 2025

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

59 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Duhovna misel

Marko Rijavec: Zasesti pravo mesto

11. 2. 2025

Veliko časa posvetim razmisleku, kako je nastala današnja generacija mladih, tistih, ki jih imamo za lene, nesposobne in neodgovorne ljudi. Klasični razlogi za to krivijo telefone, pretirano ugodje in razvajenost, kar vse drži, a je treba vendarle priznati, da za vse hudo in slabo na svetu niso krivi samo zunanji razlogi. Oči mi je odprl dogodek v župniji, pri katerem so bili v glavni vlogi mladi, zgodilo se je, da je začelo veliko odraslih župljanov odkrito dvomiti o njihovi zanesljivosti, če jim je sploh dobro zaupati, tem rastočim, neodgovornim, zaupanja nevrednim mladim. In sem dojel, da se mladi res nimajo kam dati, ker v družbi sploh nimamo pravega mesta zanje, tudi v Cerkvi ne, hočem reči, mesta za njihove prve odrasle korake, za iskanja, učenja, negotovosti, tudi napake, ki so sestavni del rasti, povsod so odveč, nihče resno ne računa nanje, nihče jim ne zaupa. In so morda zato taki, kakršni so, brez volje do življenja. V bistvu smo hinavska družba, na ustnicah smo polni besed, kako so mladi naša prihodnost, a ko gre za to, da bi jim morali prepustiti odgovornost, se takoj »ustrašimo«, nič nočemo izpustiti iz svojih rok, ne zmoremo prepustiti svojega mesta – kako veliko je recimo služb, ki jih še vedno zasedajo ljudje, že zdavnaj zreli za pokoj. Vse raje naredimo sami, kot da bi prepustili svoje mesto drugim, hinavsko boječ se njihovih napak, beri: dela po drugačnih, ne naših konceptih. Tako smo postali družba sedežev, na katerih sedijo neprimerni ljudje. In tako se nekateri starši do svojih otrok vedejo kot prijatelji, ko bi jim morali kaj ukazati, in kot diktatorji in posesivneži, ko bi jih morali spustiti iz gnezda. Mladi so samo primer, ki jasno dokazuje, kako velike težave imamo s tem, da bi v življenju zasedli pravo mesto. Veliko osebne zrelosti zahteva Jezusov nauk, da se je treba v življenju znati usesti na pravo mesto, tja, kamor v resnici spadaš: »Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sédaj na prvo mesto, ker je lahko povabljen kdo, ki je imenitnejši od tebe.« (Lk 14,8) Velika modrost je v tem, vedeti, kam se usesti, vedeti, kdaj se umakniti in kdaj približati, kdaj spregovoriti in kdaj umolkniti, velika modrost. Sedeti na pravem mestu zna le tisti, ki se res zaveda svoje resničnosti, kdaj torej ni primeren več za mesto, na katerem je bil, bodisi da mora napredovati bodisi da se mora umakniti nižje. Da se torej ne precenjuje ne podcenjuje, da je sposoben realno pogledati tako na svoje sposobnosti kot na pomanjkljivosti (med katerimi je tudi starost) in narediti prostor tistemu, ki spada nanj. Vedeti za pravo mesto je modrost. A morda bo za razmislek o tem, kam v resnici spadamo, pomagal Jezusov enigmatični stavek: »Vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Lk 14,11) Najboljši odnos do svojega življenja ima zato tisti, ki se nima za preveč pomembnega, za nenadomestljivega človeka.

7 min

Veliko časa posvetim razmisleku, kako je nastala današnja generacija mladih, tistih, ki jih imamo za lene, nesposobne in neodgovorne ljudi. Klasični razlogi za to krivijo telefone, pretirano ugodje in razvajenost, kar vse drži, a je treba vendarle priznati, da za vse hudo in slabo na svetu niso krivi samo zunanji razlogi. Oči mi je odprl dogodek v župniji, pri katerem so bili v glavni vlogi mladi, zgodilo se je, da je začelo veliko odraslih župljanov odkrito dvomiti o njihovi zanesljivosti, če jim je sploh dobro zaupati, tem rastočim, neodgovornim, zaupanja nevrednim mladim. In sem dojel, da se mladi res nimajo kam dati, ker v družbi sploh nimamo pravega mesta zanje, tudi v Cerkvi ne, hočem reči, mesta za njihove prve odrasle korake, za iskanja, učenja, negotovosti, tudi napake, ki so sestavni del rasti, povsod so odveč, nihče resno ne računa nanje, nihče jim ne zaupa. In so morda zato taki, kakršni so, brez volje do življenja. V bistvu smo hinavska družba, na ustnicah smo polni besed, kako so mladi naša prihodnost, a ko gre za to, da bi jim morali prepustiti odgovornost, se takoj »ustrašimo«, nič nočemo izpustiti iz svojih rok, ne zmoremo prepustiti svojega mesta – kako veliko je recimo služb, ki jih še vedno zasedajo ljudje, že zdavnaj zreli za pokoj. Vse raje naredimo sami, kot da bi prepustili svoje mesto drugim, hinavsko boječ se njihovih napak, beri: dela po drugačnih, ne naših konceptih. Tako smo postali družba sedežev, na katerih sedijo neprimerni ljudje. In tako se nekateri starši do svojih otrok vedejo kot prijatelji, ko bi jim morali kaj ukazati, in kot diktatorji in posesivneži, ko bi jih morali spustiti iz gnezda. Mladi so samo primer, ki jasno dokazuje, kako velike težave imamo s tem, da bi v življenju zasedli pravo mesto. Veliko osebne zrelosti zahteva Jezusov nauk, da se je treba v življenju znati usesti na pravo mesto, tja, kamor v resnici spadaš: »Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sédaj na prvo mesto, ker je lahko povabljen kdo, ki je imenitnejši od tebe.« (Lk 14,8) Velika modrost je v tem, vedeti, kam se usesti, vedeti, kdaj se umakniti in kdaj približati, kdaj spregovoriti in kdaj umolkniti, velika modrost. Sedeti na pravem mestu zna le tisti, ki se res zaveda svoje resničnosti, kdaj torej ni primeren več za mesto, na katerem je bil, bodisi da mora napredovati bodisi da se mora umakniti nižje. Da se torej ne precenjuje ne podcenjuje, da je sposoben realno pogledati tako na svoje sposobnosti kot na pomanjkljivosti (med katerimi je tudi starost) in narediti prostor tistemu, ki spada nanj. Vedeti za pravo mesto je modrost. A morda bo za razmislek o tem, kam v resnici spadamo, pomagal Jezusov enigmatični stavek: »Vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Lk 14,11) Najboljši odnos do svojega življenja ima zato tisti, ki se nima za preveč pomembnega, za nenadomestljivega človeka.

Jutranja kronika

ZDA uvajajo 25-odstotne carine na jeklo in aluminij

11. 2. 2025

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal dokumente, s katerimi Združene države uvajajo 25-odstotne carine na celoten uvoz jekla in aluminija. Veljati naj bi začele 4-ega marca, so sporočili iz Bele hiše. Trump je dejal, da odločitev o carinah ne vključuje izjem in velja za vse države, razmislil naj bi sicer o morebitnem izvzetju Avstralije, ene redkih držav s katerimi ima Amerika trgovinski presežek. Druge teme: - Evropska unija želi okrepiti domači razvoj umetne inteligence. - Pocenitev pogonskih goriv. - Na Blokah načrtujejo igradnjo trgovsko-stanovanjskega objekta.

10 min

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal dokumente, s katerimi Združene države uvajajo 25-odstotne carine na celoten uvoz jekla in aluminija. Veljati naj bi začele 4-ega marca, so sporočili iz Bele hiše. Trump je dejal, da odločitev o carinah ne vključuje izjem in velja za vse države, razmislil naj bi sicer o morebitnem izvzetju Avstralije, ene redkih držav s katerimi ima Amerika trgovinski presežek. Druge teme: - Evropska unija želi okrepiti domači razvoj umetne inteligence. - Pocenitev pogonskih goriv. - Na Blokah načrtujejo igradnjo trgovsko-stanovanjskega objekta.

Jazz avenija

Dhafer Youssef

9. 1. 2025

Poslušamo glasbo tunizijskega skladatelja, solista na oudu in vokalista Dhaferja Youssefa.

41 min

Poslušamo glasbo tunizijskega skladatelja, solista na oudu in vokalista Dhaferja Youssefa.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

11. 2. 2025

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Literarni nokturno

Anja Radaljac: fragmenti

10. 2. 2025

Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

10 min

Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Etnofonija

Veja: Škura ura

10. 2. 2025

Veja: Škura ura. Veja raziskuje domače izročilo, obuja predvsem številne pokojne istranske pesmi in melodije in jih iskrivo interpretira skozi prizmo sodobne folk fuzije. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/02/06/veja-skura-ura/

29 min

Veja: Škura ura. Veja raziskuje domače izročilo, obuja predvsem številne pokojne istranske pesmi in melodije in jih iskrivo interpretira skozi prizmo sodobne folk fuzije. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/02/06/veja-skura-ura/

Zrcalo dneva

V Evropi za zdaj še previdni glede ameriške napovedi uvedbe carin na uvoz jekla in aluminija. Kljub temu napovedujejo nasprotne ukrepe.

10. 2. 2025

Evropska unija je v odzivu na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z uvedbo carin na uvoz vsega jekla in aluminija v Združene države sporočila, da Evropska komisija o dodatnih carinah uradno še ni bila obveščena. Zagotovili so, da bodo zaščitili interese evropskih podjetij in potrošnikov ter da ostajajo zavezani konstruktivnemu dialogu z Združenimi državami in drugimi trgovinskimi partnerji.

7 min

Evropska unija je v odzivu na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z uvedbo carin na uvoz vsega jekla in aluminija v Združene države sporočila, da Evropska komisija o dodatnih carinah uradno še ni bila obveščena. Zagotovili so, da bodo zaščitili interese evropskih podjetij in potrošnikov ter da ostajajo zavezani konstruktivnemu dialogu z Združenimi državami in drugimi trgovinskimi partnerji.

Radijska igra

Neda Rusjan Bric, Marko Klavora: Slovenski begunci s soške fronte

10. 2. 2025

Pod geslom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z Gorico in Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu gotovo pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko postavljenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Tokratna dokumentarna radijska igra Slovenski begunci s soške fronte pripoveduje trpko slušno zgodbo slovenskih (primorskih) beguncev v prvi svetovni vojni. Ti so bili namreč prisiljeni zapustiti svoje domove v dnevih in mesecih po italijanski napovedi vojne Avstro-Ogrski, 23. maja 1915. S poudarkom na slovenskih beguncih s soške fronte nam skušata avtorja Neda Rusjan Bric in Marko Klavora približati begunsko izkušnjo izpred sto deset let in tako vstopiti v univerzalni doživljajski in čustveni svet begunke in begunca. Begunska izkušnja slovenskih (primorskih) beguncev s soške fronte se namreč ni končala s koncem vojne, leta 1918. Zlasti z vračanjem in vzpostavljanjem kolikor toliko normalnih življenjskih razmer v porušeni in uničeni krajini in s prehodom tega teritorija v politični okvir Kraljevine Italije. Avtorji besedil in scenarija: Neda Rusjan Bric, Marko Klavora, Petra Svoljšak, Jernej Kosi, Urška Strle, Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Bralec – Ivan Lotrič Sogovornika – Vili Prinčič, Marko Klavora Igralci – Neda Rusjan Bric, Saša Pavček, Janez Starina, Branko Jordan, Anja Novak Anjuta Množica (italijanski učitelj) – Blaž Šef Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2018

48 min

Pod geslom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z Gorico in Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu gotovo pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko postavljenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Tokratna dokumentarna radijska igra Slovenski begunci s soške fronte pripoveduje trpko slušno zgodbo slovenskih (primorskih) beguncev v prvi svetovni vojni. Ti so bili namreč prisiljeni zapustiti svoje domove v dnevih in mesecih po italijanski napovedi vojne Avstro-Ogrski, 23. maja 1915. S poudarkom na slovenskih beguncih s soške fronte nam skušata avtorja Neda Rusjan Bric in Marko Klavora približati begunsko izkušnjo izpred sto deset let in tako vstopiti v univerzalni doživljajski in čustveni svet begunke in begunca. Begunska izkušnja slovenskih (primorskih) beguncev s soške fronte se namreč ni končala s koncem vojne, leta 1918. Zlasti z vračanjem in vzpostavljanjem kolikor toliko normalnih življenjskih razmer v porušeni in uničeni krajini in s prehodom tega teritorija v politični okvir Kraljevine Italije. Avtorji besedil in scenarija: Neda Rusjan Bric, Marko Klavora, Petra Svoljšak, Jernej Kosi, Urška Strle, Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Bralec – Ivan Lotrič Sogovornika – Vili Prinčič, Marko Klavora Igralci – Neda Rusjan Bric, Saša Pavček, Janez Starina, Branko Jordan, Anja Novak Anjuta Množica (italijanski učitelj) – Blaž Šef Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2018

Naše poti

Isaac Blake: V Veliki Britaniji še vedno uporabljamo izraz Gypsy oziroma Cigan

10. 2. 2025

Isaac Blake se je rodil v Bromsgrovu, odraščal pa je na lokacijah za Rome in potujoče v Angliji in Walesu. Po študiju plesnega gledališča v Londonu je študij nadaljeval na šoli Marthe Graham v New Yorku, delal v Montrealu v Kanadi in se vrnil v Wales, kjer je bil koreograf predstav v centru Wales Millennium. Zdaj dela tudi kot izvršni direktor organizacije romske kulture in umetnosti, ki jo financirajo številni veliki donatorji, vladni oddelki in britanske dobrodelne organizacije. Isaac Blake se je pred kratkim mudil v Sloveniji, zato smo ga z veseljem povabili pred radijski mikrofon. V Veliki Britaniji, drugače kot v Sloveniji, ob izrazih Rom in Traveler oziroma pripadnik potujočih skupin še vedno uporabljajo tudi izraza Gipsy oziroma Cigan, zato nas je zanimalo, zakaj še vedno uporabljajo ta izraz.

55 min

Isaac Blake se je rodil v Bromsgrovu, odraščal pa je na lokacijah za Rome in potujoče v Angliji in Walesu. Po študiju plesnega gledališča v Londonu je študij nadaljeval na šoli Marthe Graham v New Yorku, delal v Montrealu v Kanadi in se vrnil v Wales, kjer je bil koreograf predstav v centru Wales Millennium. Zdaj dela tudi kot izvršni direktor organizacije romske kulture in umetnosti, ki jo financirajo številni veliki donatorji, vladni oddelki in britanske dobrodelne organizacije. Isaac Blake se je pred kratkim mudil v Sloveniji, zato smo ga z veseljem povabili pred radijski mikrofon. V Veliki Britaniji, drugače kot v Sloveniji, ob izrazih Rom in Traveler oziroma pripadnik potujočih skupin še vedno uporabljajo tudi izraza Gipsy oziroma Cigan, zato nas je zanimalo, zakaj še vedno uporabljajo ta izraz.

Tour 202

Gal Glivar: Kolesarstvo je težak, a zelo lep šport

10. 2. 2025

Slovenski kolesar, Gal Glivar, je eden izmed deveterice Slovencev, ki bo letos dirkala v ekipah svetovne serije. 22-letnik se je iz podmladka ekipe UAE preselil v moštvo Alpecin-Deceuninck, del ekipe sta tudi zvezdnika Mathieu van der Poel in Jasper Philipsen. Po končani uvodni dirki v novem dresu je Gal Glivar na krajših pripravah v Španiji. V novi epizodi podkasta Tour 202 se je Glivar z Igorjem Tomincem in Mojco Breskvar pogovarjal o prihajajoči sezoni v novem moštvu, po težavah z varnostjo na dirki Etoile de Besseges pa je povedal, če ga je že kdaj presenetil avtomobil na trasi dirke in kako potekajo vsakodnevni treningi, ko cesta ni zavarovana.

28 min

Slovenski kolesar, Gal Glivar, je eden izmed deveterice Slovencev, ki bo letos dirkala v ekipah svetovne serije. 22-letnik se je iz podmladka ekipe UAE preselil v moštvo Alpecin-Deceuninck, del ekipe sta tudi zvezdnika Mathieu van der Poel in Jasper Philipsen. Po končani uvodni dirki v novem dresu je Gal Glivar na krajših pripravah v Španiji. V novi epizodi podkasta Tour 202 se je Glivar z Igorjem Tomincem in Mojco Breskvar pogovarjal o prihajajoči sezoni v novem moštvu, po težavah z varnostjo na dirki Etoile de Besseges pa je povedal, če ga je že kdaj presenetil avtomobil na trasi dirke in kako potekajo vsakodnevni treningi, ko cesta ni zavarovana.

Sotočja

Kultura in šolstvo se v zamejstvu vse bolj prepletata

10. 2. 2025

Kaj danes pomeni skupni slovenski kulturni prostor, ki sega prek državne meje in kako okrepiti sodelovanje središča z obrobjem? Evropska prestolnica kulture je lahko dokaz in prikaz razvejane ustvarjalnosti zamejskih Slovencev in njihovih ustanov. Ena takšnih je Kinoatelje v Gorici, s svojimi projekti dejavno vpet v EPK GO!2025. Kaj pa Tanja Prušnik, koroška slovenska vizualna umetnica in arhitektka, ki živi in ustvarja na Dunaju, razstavlja po vsem svetu, tudi na domačem avstrijskem Koroškem in v Sloveniji? V Celovcu preverimo, kako je z vpisi na Slovensko gimnazijo in dvojezično Trgovsko akademijo, ki ju vse pogosteje obiskujejo dijaki iz Slovenije. S predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovač pa potegnemo črto pod program za spodbujanje gospodarske osnove porabskih Slovencev, ki se je končal z iztekom 2024. Kako uspešni so bili?

57 min

Kaj danes pomeni skupni slovenski kulturni prostor, ki sega prek državne meje in kako okrepiti sodelovanje središča z obrobjem? Evropska prestolnica kulture je lahko dokaz in prikaz razvejane ustvarjalnosti zamejskih Slovencev in njihovih ustanov. Ena takšnih je Kinoatelje v Gorici, s svojimi projekti dejavno vpet v EPK GO!2025. Kaj pa Tanja Prušnik, koroška slovenska vizualna umetnica in arhitektka, ki živi in ustvarja na Dunaju, razstavlja po vsem svetu, tudi na domačem avstrijskem Koroškem in v Sloveniji? V Celovcu preverimo, kako je z vpisi na Slovensko gimnazijo in dvojezično Trgovsko akademijo, ki ju vse pogosteje obiskujejo dijaki iz Slovenije. S predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovač pa potegnemo črto pod program za spodbujanje gospodarske osnove porabskih Slovencev, ki se je končal z iztekom 2024. Kako uspešni so bili?

Koncert evroradia

Christian Tetzlaff in Simfonični orkester Berlinskega radia

10. 2. 2025

Simfonični orkester Berlinskega radia je na koncertu 10. decembra lani v Koncertni hiši v Berlinu gostil rojaka dirigenta Davida Afkhama in enega najbolj iskanih violinistov in najvznemirljivejših glasbenikov v klasičnem svetu – violinista Christiana Tetzlaffa. Na programu sta bila 2. Violinski koncert Béle Bartóka in Simfonija št. 4 Franza Schmidta.

107 min

Simfonični orkester Berlinskega radia je na koncertu 10. decembra lani v Koncertni hiši v Berlinu gostil rojaka dirigenta Davida Afkhama in enega najbolj iskanih violinistov in najvznemirljivejših glasbenikov v klasičnem svetu – violinista Christiana Tetzlaffa. Na programu sta bila 2. Violinski koncert Béle Bartóka in Simfonija št. 4 Franza Schmidta.

Lahko noč, otroci!

Bela zgodba

10. 2. 2025

Padal bo sneg vso noč in vse jutro in ves dan in pobelil tudi tole zgodbo. Pripoveduje: Zlatko Šugman. Napisal: Grigor Vitez. Prevedel: Jože Šmit. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

10 min

Padal bo sneg vso noč in vse jutro in ves dan in pobelil tudi tole zgodbo. Pripoveduje: Zlatko Šugman. Napisal: Grigor Vitez. Prevedel: Jože Šmit. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Za en bokal muzike

Poklek nad Blanco

10. 2. 2025

V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tako nam ponuja vpogled v izvedbene prakse in enkratne interpretacije pevcev in godcev, obenem pa tudi v spremembe v načinih izvajanja in odnosu do izročila, kot jih prinaša čas in spreminjanje načina življenja. Tokrat bomo slišali posnetke ljudskih pesmi, kot so jih zapeli pevci in predvsem pevke s Pokleka nad Blanco, kjer se je radijska ekipa ustavila leta 1981.

24 min

V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tako nam ponuja vpogled v izvedbene prakse in enkratne interpretacije pevcev in godcev, obenem pa tudi v spremembe v načinih izvajanja in odnosu do izročila, kot jih prinaša čas in spreminjanje načina življenja. Tokrat bomo slišali posnetke ljudskih pesmi, kot so jih zapeli pevci in predvsem pevke s Pokleka nad Blanco, kjer se je radijska ekipa ustavila leta 1981.

Odprta knjiga na radiu

Edvard Kocbek: Strah in pogum 18/27

10. 2. 2025

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najpretresljivejša dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja ter bil zato deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

20 min

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najpretresljivejša dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja ter bil zato deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Pol ure kulture

Duh brezmejne GO!2025 naj poveže mlade

10. 2. 2025

Zastor prve čezmejne Evropske prestolnice kulture GO!2025 se je dvignil. Gorica in Nova Gorica sta se na Prešernov dan združili v brezmejno povorko. Na Trgu Evrope so skupaj zapeli italijanski in slovenski otroci. Več tisoč ljudi iz Slovenije in Italije je do zadnjega kotička napolnilo travnik pred novogoriško občino in SNG-jem, prizorišče Brezmejne zabave. Umetniški spektakel je v slogu večkulturnosti povezal sedanjost in preteklost, tradicijo in urbano, pokazal tudi drznost, ki je v umetnosti gonilna sila novih poti, in z nastopom klavirskih virtuozov Aleksandra Gadžijeva in Giuseppeja Guarrere poskrbel za izjemne glasbene utrinke. A je danes čas tudi za razmislek: komentar Simone Moličnik. V Novi Gorici smo obiskali obsežno razstavo zbirke grafik primorskih umetnikov nastalih v obdobju 1951 - 1989. Priznani novinar hrvaške javne televizije Aleksandar Stankovič je v Kopru predstavil svojo knjjigo Depra, v kateri razgalja dolgoletno soočanje z depresijo, ki je vzniknila ob rojstvu hčerke. Glasbeno ogrlico oddaje je nanizal Goran Gregorič. Izbral je skladbe Boba Dylana. Zakaj? Odgovor je v oddaji.

28 min

Zastor prve čezmejne Evropske prestolnice kulture GO!2025 se je dvignil. Gorica in Nova Gorica sta se na Prešernov dan združili v brezmejno povorko. Na Trgu Evrope so skupaj zapeli italijanski in slovenski otroci. Več tisoč ljudi iz Slovenije in Italije je do zadnjega kotička napolnilo travnik pred novogoriško občino in SNG-jem, prizorišče Brezmejne zabave. Umetniški spektakel je v slogu večkulturnosti povezal sedanjost in preteklost, tradicijo in urbano, pokazal tudi drznost, ki je v umetnosti gonilna sila novih poti, in z nastopom klavirskih virtuozov Aleksandra Gadžijeva in Giuseppeja Guarrere poskrbel za izjemne glasbene utrinke. A je danes čas tudi za razmislek: komentar Simone Moličnik. V Novi Gorici smo obiskali obsežno razstavo zbirke grafik primorskih umetnikov nastalih v obdobju 1951 - 1989. Priznani novinar hrvaške javne televizije Aleksandar Stankovič je v Kopru predstavil svojo knjjigo Depra, v kateri razgalja dolgoletno soočanje z depresijo, ki je vzniknila ob rojstvu hčerke. Glasbeno ogrlico oddaje je nanizal Goran Gregorič. Izbral je skladbe Boba Dylana. Zakaj? Odgovor je v oddaji.

Radijski dnevnik

Evropska unija: Trumpove napovedane carine neutemeljene

10. 2. 2025

V mednarodni skupnosti odmevajo grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z uvedbo carin na uvoz vsega jekla in aluminija v Združene države. To bi prizadelo tudi številna podjetja v Evropski uniji, kjer napoved označujejo kot neutemeljeno. Kot je poudaril nemški kancler Olaf Scholz, bo Evropska unija natančno preučila ukrep, ko bo ta uraden, ter zagotovo odgovorila s povračilnimi ukrepi. Druge teme: - Evropska podjetja s 150-milijardnim načrtom za pospeševanje razvijanja in uporabe umetne inteligence. - Policja zagotavlja: še naprej varujemo ogrožene državne tožilce in sodnike. - Prva izplačila po uveljavitvi novega plačnega sistema v javnem sektorju, glavnina v petek

18 min

V mednarodni skupnosti odmevajo grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z uvedbo carin na uvoz vsega jekla in aluminija v Združene države. To bi prizadelo tudi številna podjetja v Evropski uniji, kjer napoved označujejo kot neutemeljeno. Kot je poudaril nemški kancler Olaf Scholz, bo Evropska unija natančno preučila ukrep, ko bo ta uraden, ter zagotovo odgovorila s povračilnimi ukrepi. Druge teme: - Evropska podjetja s 150-milijardnim načrtom za pospeševanje razvijanja in uporabe umetne inteligence. - Policja zagotavlja: še naprej varujemo ogrožene državne tožilce in sodnike. - Prva izplačila po uveljavitvi novega plačnega sistema v javnem sektorju, glavnina v petek


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine