Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Zrcalo dneva

Rok za parafiranje kolektivne pogodbe za javni sektor podaljšan do srede popoldne

11. 11. 2024

Vladna stran je na poziv Konfederacije sindikatov javnega sektorja, naj zaradi zamude pri pošiljanju gradiva na sredo preloži za danes napovedano parafiranje kolektivnih pogodb dejavnosti, sindikate obvestila, da je čas za parafiranje kolektivnih pogodb do srede do 15-ih. Potem bo gradivo posredovano vladi, ki bo o podpisu odločala predvidoma na četrtkovi seji. Petek za zdaj ostaja dan, predviden za podpis kolektivnih pogodb. Če bo vse ostalo tako, kot je danes, se podpisu kolektivnih pogodb ne bo pridružilo 18 sindikatov, ki zastopajo zaposlene v državni upravi, torej vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce. Razloge za to potezo bodo dodatno pojasnili jutri.

11 min

Vladna stran je na poziv Konfederacije sindikatov javnega sektorja, naj zaradi zamude pri pošiljanju gradiva na sredo preloži za danes napovedano parafiranje kolektivnih pogodb dejavnosti, sindikate obvestila, da je čas za parafiranje kolektivnih pogodb do srede do 15-ih. Potem bo gradivo posredovano vladi, ki bo o podpisu odločala predvidoma na četrtkovi seji. Petek za zdaj ostaja dan, predviden za podpis kolektivnih pogodb. Če bo vse ostalo tako, kot je danes, se podpisu kolektivnih pogodb ne bo pridružilo 18 sindikatov, ki zastopajo zaposlene v državni upravi, torej vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce. Razloge za to potezo bodo dodatno pojasnili jutri.

Gremo plesat

Vas zanima kdo je svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko?

11. 11. 2024

27. svetovno prvenstvo v igranju na organetto in diatonično harmoniko je bilo v Hrpeljah. Prisluhnite koncertu članov strokovne komisije in nekaterim prejšnjim svetovnim prvakom, kakor tudi letošnjemu svetovnemu prvaku Vitu Pericu iz Rubij pri Komnu. Koncert smo posneli v Hrpeljah, svetovnega prvaka pa v našem studiu Hendrix.

53 min

27. svetovno prvenstvo v igranju na organetto in diatonično harmoniko je bilo v Hrpeljah. Prisluhnite koncertu članov strokovne komisije in nekaterim prejšnjim svetovnim prvakom, kakor tudi letošnjemu svetovnemu prvaku Vitu Pericu iz Rubij pri Komnu. Koncert smo posneli v Hrpeljah, svetovnega prvaka pa v našem studiu Hendrix.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 21h

11. 11. 2024

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

V ospredju

Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor letos praznuje 130 let delovanja

11. 11. 2024

Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor letos praznuje 130 let delovanja. Visoki jubilej bodo zaznamovali to sredo v mariborskem Narodnem domu, ko bodo izpostavili pomen te ustanove za širše Podravje, se ozrli v zgodovino in spregovorili o izzivih kmetijstva. Poslanstvo zavoda je strokovno izobraževanje in svetovanje kmetom, pa tudi prenos najsodobnejših tehnoloških dognanj v prakso.

1 min

Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor letos praznuje 130 let delovanja. Visoki jubilej bodo zaznamovali to sredo v mariborskem Narodnem domu, ko bodo izpostavili pomen te ustanove za širše Podravje, se ozrli v zgodovino in spregovorili o izzivih kmetijstva. Poslanstvo zavoda je strokovno izobraževanje in svetovanje kmetom, pa tudi prenos najsodobnejših tehnoloških dognanj v prakso.

Sotočja

Od prosekarja in gospodarskega razvoja do Identitete brez sovražnika

11. 11. 2024

Prosekar, avtohtono belo peneče se vino s tržaškega Krasa, je prešlo pod konzorcij Prosecco Doc. Kaj to pomeni za slovenske vinarje na Tržaškem, pojasnjuje predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec.

57 min

Prosekar, avtohtono belo peneče se vino s tržaškega Krasa, je prešlo pod konzorcij Prosecco Doc. Kaj to pomeni za slovenske vinarje na Tržaškem, pojasnjuje predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec.

V ospredju

Center vojaških šol preimenovan v Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje

11. 11. 2024

Preoblikovanje vojaških enot je ključni del vojaške strategije, ki vključuje spremembe v njihovi strukturi, opremi, usposabljanju in nalogah. Tako so danes po enajstih letih delovanja Centra vojaških šol v Kadetnici Maribor le tega preoblikovali in preimenovali v Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje.

1 min

Preoblikovanje vojaških enot je ključni del vojaške strategije, ki vključuje spremembe v njihovi strukturi, opremi, usposabljanju in nalogah. Tako so danes po enajstih letih delovanja Centra vojaških šol v Kadetnici Maribor le tega preoblikovali in preimenovali v Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje.

Lahko noč, otroci!

Jesenski dan ježka Bodička

11. 11. 2024

Potep je lepa in lahko je tudi nevarna stvar … Pripoveduje: Majda Grbac. Napisala: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

10 min

Potep je lepa in lahko je tudi nevarna stvar … Pripoveduje: Majda Grbac. Napisala: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

V ospredju

V Rušah zavrnili rebalans proračuna

11. 11. 2024

V Občini Ruše imajo znova težave pri potrjevanju občinskih financ. Ker občinski svet ni potrdil predloga rebalansa proračuna za letos, bo posledično do konca leta odpadla večina prireditev v občini.

1 min

V Občini Ruše imajo znova težave pri potrjevanju občinskih financ. Ker občinski svet ni potrdil predloga rebalansa proračuna za letos, bo posledično do konca leta odpadla večina prireditev v občini.

Esej na radiu

Boštjan Dvořak: Človek in reklama

11. 11. 2024

Boštjan Dvořak je jezikoslovec, raziskovalec, poliglot, botanik in zoolog, ki predava na Humboldtovi univerzi v Berlinu, in sicer splošno jezikoslovje in slovenski jezik. V eseju prodorno razmišlja o tem, kakšen je resničen vpliv reklam na človeka in kaj je pravzaprav morda globlji vzrok zanje. Bereta Mateja Perpar in Ivan Lotrič, glasbena oprema Mihael Kozjek, izbor besedila Andrej Rot, ton in montaža Gašper Loborec, urednik oddaje Matej Juh.

31 min

Boštjan Dvořak je jezikoslovec, raziskovalec, poliglot, botanik in zoolog, ki predava na Humboldtovi univerzi v Berlinu, in sicer splošno jezikoslovje in slovenski jezik. V eseju prodorno razmišlja o tem, kakšen je resničen vpliv reklam na človeka in kaj je pravzaprav morda globlji vzrok zanje. Bereta Mateja Perpar in Ivan Lotrič, glasbena oprema Mihael Kozjek, izbor besedila Andrej Rot, ton in montaža Gašper Loborec, urednik oddaje Matej Juh.

Odprta knjiga na radiu

Helena Koder: Krošnja z neznanimi sadeži 17/27

11. 11. 2024

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih podrobnosti iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev, kot rdeča nit povezujeta osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi. Interpretka: Barbara Cerar Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Režiserka: Ana Krauthaker Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništva igranega programa, programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

25 min

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih podrobnosti iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev, kot rdeča nit povezujeta osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi. Interpretka: Barbara Cerar Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Režiserka: Ana Krauthaker Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništva igranega programa, programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Radijski dnevnik

Vlada sindikatom javnega sektorja dala dodaten čas za parafiranje kolektivnih pogodb

11. 11. 2024

Po zapletih med vlado in delom sindikatov, ki danes niso parafirali kolektivne pogodbe o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju, je vladna stran sindikatom dala do srede popoldne dodaten čas za parafiranje. Sindikalna stran si je več časa želela zaradi pregleda gradiva, ki ga je dobila le nekaj ur pred napovedanim parafiranjem, pojasnuje sindikalistka Irena Ilešič Čujovič. Druge teme: - Minister Novak na Koroškem: Na vodotokih gredo stvari v pravo smer, a nas čaka še veliko dela. - Pogovori na podnebni konferenci v Bakuju zastali že prvi dan. - Kremelj zanika navedbe o pogovorih med Putinom in Trumpom.

22 min

Po zapletih med vlado in delom sindikatov, ki danes niso parafirali kolektivne pogodbe o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju, je vladna stran sindikatom dala do srede popoldne dodaten čas za parafiranje. Sindikalna stran si je več časa želela zaradi pregleda gradiva, ki ga je dobila le nekaj ur pred napovedanim parafiranjem, pojasnuje sindikalistka Irena Ilešič Čujovič. Druge teme: - Minister Novak na Koroškem: Na vodotokih gredo stvari v pravo smer, a nas čaka še veliko dela. - Pogovori na podnebni konferenci v Bakuju zastali že prvi dan. - Kremelj zanika navedbe o pogovorih med Putinom in Trumpom.

Ocene

Ana Schnabl: September

11. 11. 2024

Piše Nada Breznik, bere Eva Longyka Marušič. V romanu September se Ana Schnabl loteva zahtevne in na žalost aktualne, vendar odrinjene, pogosto celo zanikane problematike družinskega nasilja in posledic, ki ga to pušča na žrtvah in pričah, večinoma ženskah in otrocih. Da je ta problematika še kako aktualna, je nedavno pokazala razstava šolskih omaric v Ljubljani pred parlamentom, omaric, v katerih so se skrivale avtentične izpovedi otrok in mladostnikov o nasilju v njihovih družinah in stiskah, ki jih doživljajo. Ana Schnabl se je teme lotila neprizanesljivo, pretresljivo, tenkočutno. Postavila jo je v širok romaneskni okvir in s pomočjo protagonistov in različnih jezikovnih pristopov pokazala na nekatere vzroke in posledice prikrivane, a zato nič manj krute agresije v družini. Osvetlila je tudi različne reakcije nanjo, še posebej, ko resnica prebije zidove hiš, stanovanj in molka. Glavna oseba romana je bistra in občutljiva deklica Evelin, ki skozi pripoved pred očmi bralcev odrašča in odraste, relativno nepoškodovana, v mlado in uspešno žensko, pisateljico, sposobno krmariti skozi življenje na razumskem in ustvarjalnem, ne pa tudi na čustvenem nivoju. Skozi stiske in probleme odraščanja se je ob neodločni materi dolgo prebijala večinoma sama, tudi s pomočjo izmišljij in sanjarjenjem. Nasilni oče, alkoholik, večkratni poraženec življenja, slabič, kot se navadno izkaže, se ni izživljal le nad materjo, temveč se je, čeprav samo enkrat, lotil tudi hčere. Kljub materini in hčerini veliki želji po pobegu, kljub kratkotrajnim izletom v svobodo, se ločitev nikoli ne uresniči v celoti, kot da bi v tako zastrupljeni družine delovala neka temna sila privlačnosti. Sčasoma jo je presekala Evelin, ki se je pri petnajstih vsaj simbolno preselila na svoje. Že kot deklica je veliko razmišljala o vzrokih in izbruhih nasilja med vrstniki, o vzorcih in danostih za takšno obliko vedenja, o vsem, kar doma sliši, a ne razume, o vsem, kar se dogaja okoli nje. Zdravilno je bilo zanjo prijateljevanje z neobremenjeno in vedro prijateljico Uno. Pisanje dnevnika in pozneje psihoterapevtska pomoč sta jo reševala iz čustvenega kaosa, zaradi katerega je stradala svoje telo. Še najbolj ji je bil v pomoč njej angel varuh, njen drugi jaz, njena tolažnica in zaupnica, pronicljiva in sočutna, vedno na distanci, a vendar tako blizu. Čeprav so ji težke izkušnje po eni strani pomagale zoreti, pa je niso mogle ustrezno opremiti za ljubeč, zaupljiv partnerski odnos, za razmerje, v katerem bi se počutila varno in sprejeto. Borisa, svojo dolgoletno ljubezen, s katerim je zaživela v skupnem stanovanju, odžene z žalitvami. Globoko v sebi si želi, da bi se vrnil in jo kaznoval z udarcem. Družinski pečat, ki ga ni mogoče sneti. Na vprašanje, kje je dom, odrasla Evelin odgovarja, dom je tam, kjer je bolečina. Borisova toplina je zgolj anomalija. Ana Schnabl je problematiko nasilja in travm v romanu September sijajno obdelala iz več zornih kotov, vključujoč terapevtske intervjuje, mladostniški žargon, digitalna sporočila. Jezikovne nianse obvlada do podrobnosti, čeprav se zdi, da krši pravopisna pravila. Jecljajoč govor, nedokončani, prekinjeni stavki so umeščeni natanko tja, kjer morajo biti. Z opisi, dialogi in notranjimi monologi nam približa svoje protagoniste v skoraj popolni fizični in psihični podobi, napetosti pred izbruhi pretepanja so tako nazorne, da stopnjujejo tudi bralčevo nelagodje in stisko. Materina starajoča se podoba proti koncu romana, njeno hlastajoče lovljenje zadnjih smislov življenja, je preslikana resničnost številnih žensk v zadnjem življenjskem obdobju, skozi povečavo, ki v ničemer ne izkrivlja realnosti, ne glede na življenje, ki so ga živele. Vez med očetom in hčerjo, ki bi jo Evelin silno rada „pregriznila, pretrgala, presekala, prestrigla – da bi oče v tistem delu, ki boli, padel stran,“ je neuresničljiva, spozna Evelin, „saj bi oče le še globlje padel vanjo.“

4 min

Piše Nada Breznik, bere Eva Longyka Marušič. V romanu September se Ana Schnabl loteva zahtevne in na žalost aktualne, vendar odrinjene, pogosto celo zanikane problematike družinskega nasilja in posledic, ki ga to pušča na žrtvah in pričah, večinoma ženskah in otrocih. Da je ta problematika še kako aktualna, je nedavno pokazala razstava šolskih omaric v Ljubljani pred parlamentom, omaric, v katerih so se skrivale avtentične izpovedi otrok in mladostnikov o nasilju v njihovih družinah in stiskah, ki jih doživljajo. Ana Schnabl se je teme lotila neprizanesljivo, pretresljivo, tenkočutno. Postavila jo je v širok romaneskni okvir in s pomočjo protagonistov in različnih jezikovnih pristopov pokazala na nekatere vzroke in posledice prikrivane, a zato nič manj krute agresije v družini. Osvetlila je tudi različne reakcije nanjo, še posebej, ko resnica prebije zidove hiš, stanovanj in molka. Glavna oseba romana je bistra in občutljiva deklica Evelin, ki skozi pripoved pred očmi bralcev odrašča in odraste, relativno nepoškodovana, v mlado in uspešno žensko, pisateljico, sposobno krmariti skozi življenje na razumskem in ustvarjalnem, ne pa tudi na čustvenem nivoju. Skozi stiske in probleme odraščanja se je ob neodločni materi dolgo prebijala večinoma sama, tudi s pomočjo izmišljij in sanjarjenjem. Nasilni oče, alkoholik, večkratni poraženec življenja, slabič, kot se navadno izkaže, se ni izživljal le nad materjo, temveč se je, čeprav samo enkrat, lotil tudi hčere. Kljub materini in hčerini veliki želji po pobegu, kljub kratkotrajnim izletom v svobodo, se ločitev nikoli ne uresniči v celoti, kot da bi v tako zastrupljeni družine delovala neka temna sila privlačnosti. Sčasoma jo je presekala Evelin, ki se je pri petnajstih vsaj simbolno preselila na svoje. Že kot deklica je veliko razmišljala o vzrokih in izbruhih nasilja med vrstniki, o vzorcih in danostih za takšno obliko vedenja, o vsem, kar doma sliši, a ne razume, o vsem, kar se dogaja okoli nje. Zdravilno je bilo zanjo prijateljevanje z neobremenjeno in vedro prijateljico Uno. Pisanje dnevnika in pozneje psihoterapevtska pomoč sta jo reševala iz čustvenega kaosa, zaradi katerega je stradala svoje telo. Še najbolj ji je bil v pomoč njej angel varuh, njen drugi jaz, njena tolažnica in zaupnica, pronicljiva in sočutna, vedno na distanci, a vendar tako blizu. Čeprav so ji težke izkušnje po eni strani pomagale zoreti, pa je niso mogle ustrezno opremiti za ljubeč, zaupljiv partnerski odnos, za razmerje, v katerem bi se počutila varno in sprejeto. Borisa, svojo dolgoletno ljubezen, s katerim je zaživela v skupnem stanovanju, odžene z žalitvami. Globoko v sebi si želi, da bi se vrnil in jo kaznoval z udarcem. Družinski pečat, ki ga ni mogoče sneti. Na vprašanje, kje je dom, odrasla Evelin odgovarja, dom je tam, kjer je bolečina. Borisova toplina je zgolj anomalija. Ana Schnabl je problematiko nasilja in travm v romanu September sijajno obdelala iz več zornih kotov, vključujoč terapevtske intervjuje, mladostniški žargon, digitalna sporočila. Jezikovne nianse obvlada do podrobnosti, čeprav se zdi, da krši pravopisna pravila. Jecljajoč govor, nedokončani, prekinjeni stavki so umeščeni natanko tja, kjer morajo biti. Z opisi, dialogi in notranjimi monologi nam približa svoje protagoniste v skoraj popolni fizični in psihični podobi, napetosti pred izbruhi pretepanja so tako nazorne, da stopnjujejo tudi bralčevo nelagodje in stisko. Materina starajoča se podoba proti koncu romana, njeno hlastajoče lovljenje zadnjih smislov življenja, je preslikana resničnost številnih žensk v zadnjem življenjskem obdobju, skozi povečavo, ki v ničemer ne izkrivlja realnosti, ne glede na življenje, ki so ga živele. Vez med očetom in hčerjo, ki bi jo Evelin silno rada „pregriznila, pretrgala, presekala, prestrigla – da bi oče v tistem delu, ki boli, padel stran,“ je neuresničljiva, spozna Evelin, „saj bi oče le še globlje padel vanjo.“

S knjižnega trga

Koršič, Schnabl, Cerar

11. 11. 2024

Petra Koršič: Ciprese, Ana Schnabl: September, Barbara Cerar: Prod. Recenzije so napisali Muanis Sinanović, Nada Breznik in Jera Krečič.

22 min

Petra Koršič: Ciprese, Ana Schnabl: September, Barbara Cerar: Prod. Recenzije so napisali Muanis Sinanović, Nada Breznik in Jera Krečič.

Ocene

Petra Koršič: Ciprese

11. 11. 2024

Piše Muanis Sinanović, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Petra Koršič je stopetindvajsetih kratkih pesmi v zbirki Ciprese poimenovala prav s tem imenom – ciprese. Gre za biblijski motiv, ki je naveden na začetku knjige. V tem pasusu je Bog primerjan s cipreso, iz katere zrastejo sadovi za ljudi. Pesniške ciprese bi lahko označili tudi formalno, četudi njihove lastnosti niso fiksne, vselej pa gre za krajšo pesem, pri kateri ena beseda, včasih s predlogom, predstavlja en verz. Večina pesmi ima eno ali dve kitici. Doživetje teh pesmi nekoliko spominja na občutke ob branju haikujev. Gre za nekakšno stopničasto, minimalistično grajenje podob, čemur sledi domišljijski preskok, v katerem se kristalizira kontemplativni smisel pesmi. To so na videz drobne, a zgoščene kontemplacije z unikatno mešanico teže in osvobajajoče lahkosti, ki jo lahko ponudi le poezija. Biblijski odlomek se nanaša na tematiko vojn in Petra Koršič je pesmi začela pisati po začetku invazije na Ukrajino. Vendar se številne pesmi vojne sploh ne dotikajo neposredno, prej gre za občutje sveta in časa, v katerem se dogajajo. Ne gre za apokaliptični čas, temveč za čas mrka. V temi besede ne pomagajo, položaj le zamegljujejo in povzročajo večji kaos. Pesnica želi s pesmijo, umetnostjo besede, prodreti do tišine, ki se nahaja v temi, v kateri se lahko skozi občutek bližine teles in duhov znova začne razraščati zaupanje. Ko se ugasnejo luči, pa je zaupanje mogoče vzpostaviti le z verovanjem v višjo instanco, ki z nevidnimi nitmi povezuje ljudi, ki se med seboj ne morejo videti. Ciprese so balončki svetlobe. Ko pesem preberemo, počijo in za hip razsvetlijo okolico. Čeprav teme ne morejo odpraviti, pa opominjajo na obstoj svetlobe. Ne gre torej za aktivistične pesmi, ki bi si delale iluzije, da lahko v svetu karkoli spremenijo. Takšno upanje bi bilo še bolj iluzorno, ker poezija danes nima praktično nobene družbene vloge. Poezija tu predstavlja neko točko obstoja svetlobe, točko »kvantnega preskoka« človeškega duha, ki sam po sebi vzdržuje pomen v svetu, tudi, če le malo ljudi dostopa do njega. V zbirki najdemo tudi pesmi, ki skozi večpomensko sovpadanje širijo in pršijo področje tega pomenjenja. To je najbolje artikulirano v Cipresi LXXXIII: »dan / zaščiten / z neznatnimi / stvarmi / vse pomeni / in / pomeni / vrejo / se cepijo / na / nove / pomene.« Pomen lirike torej ni preprosta osebnoizpovednost ali umik v intimnost, temveč razkrivanje smisla največjih stvari v najmanjših oziroma kazanje na enotnost malega in velikega. V tej povezanosti vsega, ki jo razkriva pesniški pogled na svet, pa je mogoče sopostaviti vojno, ki poteka zunaj domovine, in vsakdanji, intimni življenjski prostor v okolju, kjer vlada precejšnja varnost. Pri tem se lahko spomnimo na znamenitega afroameriškega pesnika Amírija Barake, ki je pisal o tem, da rabimo pesmi, ki bodo, denimo, v slepo ulico zvlekle policiste in jih ubile. Je razlika med bolj aktivistično in militantno poezijo ter cipresami v doživetju, v neposredni vpetosti v dogajanje, torej v avtentičnosti izkustva? Gotovo je tako, vendar na tem mestu lahko ponovimo tezo, da moč poezije ni nujno v neposredni vsebini izrekanja, temveč v miselni in jezikovni zgostitvi znotraj dane forme, ki vase posrka in zgosti duha časa v celoti. Seveda, vsakič s partikularne, subjektivne pozicije, vendar ga zgolj nanjo ni mogoče reducirati. S tem tovrstna poezija ne jemlje glasu prvoosebnemu doživetju, temveč prispeva k simbolnemu svetu, v katerem se povezuje človeštvo. Vse Ciprese v zbirki Peter Koršič niso enako močne, kar tudi ne čudi, saj jih je, kot rečeno, sto petindvajset. Menimo, da bi zbirka kot celota delovala še bolje, če bi bila krajša za kako petino ali četrtino. Vse podobe in mnogopomenskosti niso izpisane z enako napetostjo in ostra meja med globino in banalnostjo, po kateri hodijo vsi pesniki in pesnice, se kdaj pretrga. Nasploh pa so ciprese, ti balončki svetlobe, zbirka, ki jo lahko beremo in vsrkavamo počasi, na poti ali v trenutkih prostega časa, iz njih hipoma vsrkavamo svetlobo in pustimo, da se kontemplativno poleže v našem duhu.

5 min

Piše Muanis Sinanović, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Petra Koršič je stopetindvajsetih kratkih pesmi v zbirki Ciprese poimenovala prav s tem imenom – ciprese. Gre za biblijski motiv, ki je naveden na začetku knjige. V tem pasusu je Bog primerjan s cipreso, iz katere zrastejo sadovi za ljudi. Pesniške ciprese bi lahko označili tudi formalno, četudi njihove lastnosti niso fiksne, vselej pa gre za krajšo pesem, pri kateri ena beseda, včasih s predlogom, predstavlja en verz. Večina pesmi ima eno ali dve kitici. Doživetje teh pesmi nekoliko spominja na občutke ob branju haikujev. Gre za nekakšno stopničasto, minimalistično grajenje podob, čemur sledi domišljijski preskok, v katerem se kristalizira kontemplativni smisel pesmi. To so na videz drobne, a zgoščene kontemplacije z unikatno mešanico teže in osvobajajoče lahkosti, ki jo lahko ponudi le poezija. Biblijski odlomek se nanaša na tematiko vojn in Petra Koršič je pesmi začela pisati po začetku invazije na Ukrajino. Vendar se številne pesmi vojne sploh ne dotikajo neposredno, prej gre za občutje sveta in časa, v katerem se dogajajo. Ne gre za apokaliptični čas, temveč za čas mrka. V temi besede ne pomagajo, položaj le zamegljujejo in povzročajo večji kaos. Pesnica želi s pesmijo, umetnostjo besede, prodreti do tišine, ki se nahaja v temi, v kateri se lahko skozi občutek bližine teles in duhov znova začne razraščati zaupanje. Ko se ugasnejo luči, pa je zaupanje mogoče vzpostaviti le z verovanjem v višjo instanco, ki z nevidnimi nitmi povezuje ljudi, ki se med seboj ne morejo videti. Ciprese so balončki svetlobe. Ko pesem preberemo, počijo in za hip razsvetlijo okolico. Čeprav teme ne morejo odpraviti, pa opominjajo na obstoj svetlobe. Ne gre torej za aktivistične pesmi, ki bi si delale iluzije, da lahko v svetu karkoli spremenijo. Takšno upanje bi bilo še bolj iluzorno, ker poezija danes nima praktično nobene družbene vloge. Poezija tu predstavlja neko točko obstoja svetlobe, točko »kvantnega preskoka« človeškega duha, ki sam po sebi vzdržuje pomen v svetu, tudi, če le malo ljudi dostopa do njega. V zbirki najdemo tudi pesmi, ki skozi večpomensko sovpadanje širijo in pršijo področje tega pomenjenja. To je najbolje artikulirano v Cipresi LXXXIII: »dan / zaščiten / z neznatnimi / stvarmi / vse pomeni / in / pomeni / vrejo / se cepijo / na / nove / pomene.« Pomen lirike torej ni preprosta osebnoizpovednost ali umik v intimnost, temveč razkrivanje smisla največjih stvari v najmanjših oziroma kazanje na enotnost malega in velikega. V tej povezanosti vsega, ki jo razkriva pesniški pogled na svet, pa je mogoče sopostaviti vojno, ki poteka zunaj domovine, in vsakdanji, intimni življenjski prostor v okolju, kjer vlada precejšnja varnost. Pri tem se lahko spomnimo na znamenitega afroameriškega pesnika Amírija Barake, ki je pisal o tem, da rabimo pesmi, ki bodo, denimo, v slepo ulico zvlekle policiste in jih ubile. Je razlika med bolj aktivistično in militantno poezijo ter cipresami v doživetju, v neposredni vpetosti v dogajanje, torej v avtentičnosti izkustva? Gotovo je tako, vendar na tem mestu lahko ponovimo tezo, da moč poezije ni nujno v neposredni vsebini izrekanja, temveč v miselni in jezikovni zgostitvi znotraj dane forme, ki vase posrka in zgosti duha časa v celoti. Seveda, vsakič s partikularne, subjektivne pozicije, vendar ga zgolj nanjo ni mogoče reducirati. S tem tovrstna poezija ne jemlje glasu prvoosebnemu doživetju, temveč prispeva k simbolnemu svetu, v katerem se povezuje človeštvo. Vse Ciprese v zbirki Peter Koršič niso enako močne, kar tudi ne čudi, saj jih je, kot rečeno, sto petindvajset. Menimo, da bi zbirka kot celota delovala še bolje, če bi bila krajša za kako petino ali četrtino. Vse podobe in mnogopomenskosti niso izpisane z enako napetostjo in ostra meja med globino in banalnostjo, po kateri hodijo vsi pesniki in pesnice, se kdaj pretrga. Nasploh pa so ciprese, ti balončki svetlobe, zbirka, ki jo lahko beremo in vsrkavamo počasi, na poti ali v trenutkih prostega časa, iz njih hipoma vsrkavamo svetlobo in pustimo, da se kontemplativno poleže v našem duhu.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti

11. 11. 2024

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

52 min

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Primorski dnevnik

Najzahtevnejše postavljanje tirov v predorih in na viaduktih

11. 11. 2024

Na trasi 2. tira Divača - Koper so izvajalci začeli postavljati tire. Nekaj več kot 400 metrov tirnic so že položili med izvlečnim tirom in predorom Škofije na koprski strani trase. Še v tem mesecu pa bodo tirnice začeli nameščati tudi v predoru Škofije. Postopek bo tehnično zahteven in počasen, v predorih tako kot na viaduktih, tiri ležijo na betonski podlagi. V oddaji še: - Izbran je bil nov predsednik uprave Primorske hranilnice Vipava. - V Škrbini pri Komnu so počastili spomin na primorske padalce. - Toni Vodišek je prestal operacijo kolena.

7 min

Na trasi 2. tira Divača - Koper so izvajalci začeli postavljati tire. Nekaj več kot 400 metrov tirnic so že položili med izvlečnim tirom in predorom Škofije na koprski strani trase. Še v tem mesecu pa bodo tirnice začeli nameščati tudi v predoru Škofije. Postopek bo tehnično zahteven in počasen, v predorih tako kot na viaduktih, tiri ležijo na betonski podlagi. V oddaji še: - Izbran je bil nov predsednik uprave Primorske hranilnice Vipava. - V Škrbini pri Komnu so počastili spomin na primorske padalce. - Toni Vodišek je prestal operacijo kolena.

Naval na šport

Državno nogometno prvenstvo in evropske kvalifikacije košarkaric

11. 11. 2024

V nogometnem komentarju po odigranih tekmah 15. kola domačega prvenstva se podrobneje posvetimo analizi derbija Olimpije in Maribora, ki sta se včeraj pomerila Stožicah. Ob derbiju večnih tekmecev nogometno žogo zamenjamo s košarkarsko. Slovenska ženska reprezentanca se je v kvalifikacijah za uvrstitev na evropsko prvenstvo 2025 pomerila s Finsko in Madžarsko. Rakete bodo kvalifikacije sklenile februarja prihodnje leto s tekmama proti Bolgariji in Finski.

10 min

V nogometnem komentarju po odigranih tekmah 15. kola domačega prvenstva se podrobneje posvetimo analizi derbija Olimpije in Maribora, ki sta se včeraj pomerila Stožicah. Ob derbiju večnih tekmecev nogometno žogo zamenjamo s košarkarsko. Slovenska ženska reprezentanca se je v kvalifikacijah za uvrstitev na evropsko prvenstvo 2025 pomerila s Finsko in Madžarsko. Rakete bodo kvalifikacije sklenile februarja prihodnje leto s tekmama proti Bolgariji in Finski.

Ocene

Barbara Cerar: Prod

11. 11. 2024

Piše Jera Krečič, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Gledališka in filmska igralka Barbara Cerar, prvakinja ljubljanske Drame in docentka za dramsko igro na AGRFT, svojo pisateljsko kariero po romanesknem prvencu Pretežno oblačno nadaljuje z romanom Prod, triravninsko domišljijsko pripovedjo, v kateri odpira univerzalna vprašanja življenja in smrti, družine, spomina, svobode in človekove dobrote. Prva raven pripovedi so dogaja v nedoločnem arhaičnem času na podeželju. Glavna os, ki uokvirja celoten roman in povezuje vse tri ravni pripovedi, hkrati pa tudi ločuje in povezuje dve mesti iz prve ravni, Kyr in Ledd, je reka. Čez njo iz tiranskega mesta Kyr v svobodno mesto Ledd potujejo tako in drugače ranjeni »naplavljeni« ljudje, katerih usodo spoznavamo prek Torvalda, glavnega junaka tega prvega, arhaičnega dela pripovedi. Spremljamo zgodbo njegovega življenja in ljudi, ki jih, tako kot tudi drugi prebivalci mesta Ledd, sprejme v svoje skromno bivališče in jim priskrbi varen dom. Poglavja tretjeosebne pripovedi o Torvaldu, ki mlado Elin in njeno hčerko Ino sprejme v svoj dom, se prepletajo s poglavji o Ani, prav tako naplavljeni deklici, ki s Torvaldom začne živeti po Elinem odhodu. Čeprav čemeren in čustveno ranjen, je Torvald čudovit oče in skrbnik, ki svojim oskrbovankam in oskrbovancu Jakobu daje vse, kar zmore dati. Kljub grozodejstvom, ki se dogajajo v sosednjem mestu Kyr, in žalostnim usodam sirot in drugih mrtvih naplavljencev, se pripoved bere nekako kot podeželska idila z elementi pravljice, vendar v precej realističnem tonu, kar bralca pušča nekje vmes. Druga raven romana je prvoosebna pripoved neimenovane skoraj petdesetletne pripovedovalke, ki se potaplja v hišo svojega otroštva. Prek fragmentarnih zapisov, raznolikih in domiselnih v svoji obliki in vsebini – ganljivih, humornih in estetko polnih – počasi sestavljamo sliko pripovedovalkine družine, za katero ves čas oprezamo, kako je povezana z družino Torvalda ali drugih prebivalcev Ledda ali Kyra. Vendar očitnejših povezav, razen mizarskega poklica Torvaldovega varovanca Jakoba in pripovedovalkinega očeta, ni. Glavna junakinja teh poglavij je pravzaprav stara hiša, prek katere pripovedovalka v sebi odpira in reflektira svojo preteklost in otroštvo. »Nikoli nisem vedela, da hišo lahko olupiš kot pomarančo. Da hiša diha, prebavlja in izloča. Zdaj to vem. Ko sem te olupila, si postala najbolj kruta. S petami sem odstranila še zadnjo plast vljudnosti. Na golih stenah je ostalo samo krvavo, utripajoče meso. Kot bi ti slekla kožo in razgalila vse tvoje slabosti. Vem, da tega nisi hotela. Pa sem vseeno vztrajala. Seveda mi nisi prizanesla. Razkazala si mi ves svoj diapazon razočaranja. Sama si rinila v to, sem pomislila, zdaj pa plavaj. In sem se vrgla v besneče valove obupa in jeze. Nekako mi je uspelo uiti na Johnove stopnice. Spet me je rešil. Čepela sem na stopnicah in mimogrede pobožala okensko polico. Besna mi je zadrla trsko v dlan. Zamenjala te bom za kamnito, sem pomislila in se takoj počutila bolje.« Nad vsemi zgodbami in osebami romana Barbare Cerar Prod pa je reka. Njej so posvečena vmesna poglavja, ki ustavljajo romaneskno dogajanje na drugih dveh ravneh in ga hkrati uokvirjajo. Ne le da so vsi liki zelo povezani z njo, saj je njihova zaupnica; reka je tudi spremljevalka in nema priča vsega, kar se dogaja v mestih ob njej. Vanjo se stekajo gnev, kri, bolečina, spomini. Predstavlja mejo in hkrati povezavo med ljudmi in njihovimi bivališči. Mori in daje življenje. Uničuje in očiščuje. Zdravi. Ravnovesje, tako krhko, se po hudi ujmi, ko reka ljudem odnese vse, znova vzpostavi le z ljubeznijo in dobroto. Roman je hvalnica slednjima.

4 min

Piše Jera Krečič, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Gledališka in filmska igralka Barbara Cerar, prvakinja ljubljanske Drame in docentka za dramsko igro na AGRFT, svojo pisateljsko kariero po romanesknem prvencu Pretežno oblačno nadaljuje z romanom Prod, triravninsko domišljijsko pripovedjo, v kateri odpira univerzalna vprašanja življenja in smrti, družine, spomina, svobode in človekove dobrote. Prva raven pripovedi so dogaja v nedoločnem arhaičnem času na podeželju. Glavna os, ki uokvirja celoten roman in povezuje vse tri ravni pripovedi, hkrati pa tudi ločuje in povezuje dve mesti iz prve ravni, Kyr in Ledd, je reka. Čez njo iz tiranskega mesta Kyr v svobodno mesto Ledd potujejo tako in drugače ranjeni »naplavljeni« ljudje, katerih usodo spoznavamo prek Torvalda, glavnega junaka tega prvega, arhaičnega dela pripovedi. Spremljamo zgodbo njegovega življenja in ljudi, ki jih, tako kot tudi drugi prebivalci mesta Ledd, sprejme v svoje skromno bivališče in jim priskrbi varen dom. Poglavja tretjeosebne pripovedi o Torvaldu, ki mlado Elin in njeno hčerko Ino sprejme v svoj dom, se prepletajo s poglavji o Ani, prav tako naplavljeni deklici, ki s Torvaldom začne živeti po Elinem odhodu. Čeprav čemeren in čustveno ranjen, je Torvald čudovit oče in skrbnik, ki svojim oskrbovankam in oskrbovancu Jakobu daje vse, kar zmore dati. Kljub grozodejstvom, ki se dogajajo v sosednjem mestu Kyr, in žalostnim usodam sirot in drugih mrtvih naplavljencev, se pripoved bere nekako kot podeželska idila z elementi pravljice, vendar v precej realističnem tonu, kar bralca pušča nekje vmes. Druga raven romana je prvoosebna pripoved neimenovane skoraj petdesetletne pripovedovalke, ki se potaplja v hišo svojega otroštva. Prek fragmentarnih zapisov, raznolikih in domiselnih v svoji obliki in vsebini – ganljivih, humornih in estetko polnih – počasi sestavljamo sliko pripovedovalkine družine, za katero ves čas oprezamo, kako je povezana z družino Torvalda ali drugih prebivalcev Ledda ali Kyra. Vendar očitnejših povezav, razen mizarskega poklica Torvaldovega varovanca Jakoba in pripovedovalkinega očeta, ni. Glavna junakinja teh poglavij je pravzaprav stara hiša, prek katere pripovedovalka v sebi odpira in reflektira svojo preteklost in otroštvo. »Nikoli nisem vedela, da hišo lahko olupiš kot pomarančo. Da hiša diha, prebavlja in izloča. Zdaj to vem. Ko sem te olupila, si postala najbolj kruta. S petami sem odstranila še zadnjo plast vljudnosti. Na golih stenah je ostalo samo krvavo, utripajoče meso. Kot bi ti slekla kožo in razgalila vse tvoje slabosti. Vem, da tega nisi hotela. Pa sem vseeno vztrajala. Seveda mi nisi prizanesla. Razkazala si mi ves svoj diapazon razočaranja. Sama si rinila v to, sem pomislila, zdaj pa plavaj. In sem se vrgla v besneče valove obupa in jeze. Nekako mi je uspelo uiti na Johnove stopnice. Spet me je rešil. Čepela sem na stopnicah in mimogrede pobožala okensko polico. Besna mi je zadrla trsko v dlan. Zamenjala te bom za kamnito, sem pomislila in se takoj počutila bolje.« Nad vsemi zgodbami in osebami romana Barbare Cerar Prod pa je reka. Njej so posvečena vmesna poglavja, ki ustavljajo romaneskno dogajanje na drugih dveh ravneh in ga hkrati uokvirjajo. Ne le da so vsi liki zelo povezani z njo, saj je njihova zaupnica; reka je tudi spremljevalka in nema priča vsega, kar se dogaja v mestih ob njej. Vanjo se stekajo gnev, kri, bolečina, spomini. Predstavlja mejo in hkrati povezavo med ljudmi in njihovimi bivališči. Mori in daje življenje. Uničuje in očiščuje. Zdravi. Ravnovesje, tako krhko, se po hudi ujmi, ko reka ljudem odnese vse, znova vzpostavi le z ljubeznijo in dobroto. Roman je hvalnica slednjima.

Aktualno regionalno

Aktualno regionalno 11.11.2024

11. 11. 2024

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

9 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

Studio ob 17.00

Svetovni dan boja proti odvisnosti

11. 11. 2024

Danes obeležujemo svetovni dan boja proti odvisnosti, ponavljanju določenega vedenja, ki ima za posameznika škodljive posledice, prav tako pa negativno vpliva na njegove bližnje in družbo kot celoto. Pojem odvisnosti oziroma zasvojenosti že dolgo ne zajema zgolj kemične odvisnosti, torej od alkohola in prepovedanih drog, pač pa tudi nekemične, kot so zasvojenost od ekranov, socialnih omrežij, videoiger ali pornografije. Kako prepoznamo, da je posameznik odvisen od nečesa oziroma zasvojen z nečim, kako uspešni smo na področju preprečevanja različnih vrst odvisnosti, kako je s strokovnimi smernicami in protokoli ustreznega delovanja. Gostje Studia ob 17-ih so bile: Mateja Jandl, NIJZ, dr. med., specialistka javnega zdravja, ki pokriva področje drog Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija (No Excuse) Natalija Kašman, predstavnica Centra Šteker, kjer se ukvarjajo s podporo in pomočjo pri prekomerni rabi digitalnih tehnologij Anica Pišl, predsednica društva Svetla pot, ki nudi pomoč in podporo pri odvisnostih ter rehabilitaciji

56 min

Danes obeležujemo svetovni dan boja proti odvisnosti, ponavljanju določenega vedenja, ki ima za posameznika škodljive posledice, prav tako pa negativno vpliva na njegove bližnje in družbo kot celoto. Pojem odvisnosti oziroma zasvojenosti že dolgo ne zajema zgolj kemične odvisnosti, torej od alkohola in prepovedanih drog, pač pa tudi nekemične, kot so zasvojenost od ekranov, socialnih omrežij, videoiger ali pornografije. Kako prepoznamo, da je posameznik odvisen od nečesa oziroma zasvojen z nečim, kako uspešni smo na področju preprečevanja različnih vrst odvisnosti, kako je s strokovnimi smernicami in protokoli ustreznega delovanja. Gostje Studia ob 17-ih so bile: Mateja Jandl, NIJZ, dr. med., specialistka javnega zdravja, ki pokriva področje drog Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija (No Excuse) Natalija Kašman, predstavnica Centra Šteker, kjer se ukvarjajo s podporo in pomočjo pri prekomerni rabi digitalnih tehnologij Anica Pišl, predsednica društva Svetla pot, ki nudi pomoč in podporo pri odvisnostih ter rehabilitaciji

Ars humana

Kant - nekoč in danes: mir je končni cilj

11. 11. 2024

Ob 300. obletnici rojstva Immanuela Kanta (1724–1804), enega od osrednjih mislecev razsvetljenstva, je v Ljubljani potekala mednarodna filozofska konferenca z naslovom Vojna in mir po Kantu, na kateri so filozofi in filozofinje prevpraševali aktualnost njegove politične misli. Konferenca je bila del dogodka Kant 300, ki se je začel s projekcijo svetlobne instalacije Mische Kuballa Kant in drugi …Ta instalacija, ki bo na ogled do 20. 11., vključuje Kantovo podobo in številne filozofske citate v slovenščini in nemščini, projicirane na pročelje Cankarjevega doma. Tako se v javnem prostoru lahko srečamo npr. s tem Kantovim citatom: "Deluj tako, da bo maksima tvojega delovanja vedno lahko hkrati nastopala kot načelo obče zakonodaje." Sodelujeta prof. dr. Zdravko Kobe in asist. dr. Goran Vranešević. Foto: Wiki

56 min

Ob 300. obletnici rojstva Immanuela Kanta (1724–1804), enega od osrednjih mislecev razsvetljenstva, je v Ljubljani potekala mednarodna filozofska konferenca z naslovom Vojna in mir po Kantu, na kateri so filozofi in filozofinje prevpraševali aktualnost njegove politične misli. Konferenca je bila del dogodka Kant 300, ki se je začel s projekcijo svetlobne instalacije Mische Kuballa Kant in drugi …Ta instalacija, ki bo na ogled do 20. 11., vključuje Kantovo podobo in številne filozofske citate v slovenščini in nemščini, projicirane na pročelje Cankarjevega doma. Tako se v javnem prostoru lahko srečamo npr. s tem Kantovim citatom: "Deluj tako, da bo maksima tvojega delovanja vedno lahko hkrati nastopala kot načelo obče zakonodaje." Sodelujeta prof. dr. Zdravko Kobe in asist. dr. Goran Vranešević. Foto: Wiki

Aktualna tema

Priseljenke s Kosova se na Ptuju učijo slovenskega jezika

11. 11. 2024

Na ljudski univerzi Ptuj se trenutno 18 kosovskih Albank v tečaju Začetna integracija priseljencev uči slovenskega jezika. Rade bi se ga naučile zlasti zaradi vsakodnevnih opravkov, denimo obiska zdravnika in drugih ustanov, pomoči otrokom v šoli, pa tudi, da bi si našle delo. Kot denimo vzgojiteljica Dila.

9 min

Na ljudski univerzi Ptuj se trenutno 18 kosovskih Albank v tečaju Začetna integracija priseljencev uči slovenskega jezika. Rade bi se ga naučile zlasti zaradi vsakodnevnih opravkov, denimo obiska zdravnika in drugih ustanov, pomoči otrokom v šoli, pa tudi, da bi si našle delo. Kot denimo vzgojiteljica Dila.

Nove glasbene generacije

Violinistka Anja Kralj in pianistka Lara Oprešnik z Orkestrom Slovenske filharmonije

11. 11. 2024

V Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji je 31. januarja 2024 potekal koncert cikla Tutti Akademije za glasbo, na katerem je nastopil Orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Kahijem Solomnišvilijem in tremi študentkami. Dva nastopa poslušamo danes, nastopu Ele Krstić pa bomo prisluhnili prihodnji teden. Anja Kralj je na akademiji študentka Gorjana Košute, za svoj nastop pa je izbrala Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Ericha Korngolda. Pianistka Lara Oprešnik pa je magistrski študij na Akademiji za glasbo vpisala v razredu Rubena Dalibaltayana, opravila pa je tudi sprejemne izpite za magistrski študij na Kraljevi akademiji v Londonu. Na koncertu je izvedla Koncert za klavir in orkester v fis-molu, op. 20 Aleksandra Skrjabina.

64 min

V Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji je 31. januarja 2024 potekal koncert cikla Tutti Akademije za glasbo, na katerem je nastopil Orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Kahijem Solomnišvilijem in tremi študentkami. Dva nastopa poslušamo danes, nastopu Ele Krstić pa bomo prisluhnili prihodnji teden. Anja Kralj je na akademiji študentka Gorjana Košute, za svoj nastop pa je izbrala Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Ericha Korngolda. Pianistka Lara Oprešnik pa je magistrski študij na Akademiji za glasbo vpisala v razredu Rubena Dalibaltayana, opravila pa je tudi sprejemne izpite za magistrski študij na Kraljevi akademiji v Londonu. Na koncertu je izvedla Koncert za klavir in orkester v fis-molu, op. 20 Aleksandra Skrjabina.

Svet kulture

Svet kulture

11. 11. 2024

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

15 min

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Žoga je okrogla

Meglena predstava

11. 11. 2024

Pika na i. Slovenski kolektivi jo bodo skušali pritisniti uspešnemu nogometnemu letu v prihodnjih tednih. Najprej reprezentanca, ki je v igri za prvo mesto v svoji skupini lige narodov in bo morala za to najverjetneje premagati oba neposredna konkurenta Norveško in Avstrijo. Do sredine decembra pa bosta skušala spodbudno evropsko jesen nadgraditi še Celje in Olimpija. Celjani so v četrtek navdušili, a izgubili v Sevilli pri Betisu, Olimpija pa je po zmagi v Helsinkih v igri celo za uvrstitev med najboljših osem. Boštjan Janežič pravi, da vsaj po tiho tudi o tem razmišljajo pri Olimpiji. Morda bosta za to dovolj že zmagi v prihodnjih domačih tekmah, razmišlja Jože Pepevnik. V Stožicah bosta gostovali ekipi Larne in Cercle Brugge. Večni derbi se je končal brez golov in z delitvijo točk, s čimer so bili bolj zadovoljni v domačem taboru kot v mariborskem. Koper je po zmagi s 4 : 0 nad Domžalami zdaj drugi na lestvici, Marka Cirmana je doslej navdušila obramba obalnega kluba. Voditelj podkasta Žoga je okrogla je Luka Petrič.

51 min

Pika na i. Slovenski kolektivi jo bodo skušali pritisniti uspešnemu nogometnemu letu v prihodnjih tednih. Najprej reprezentanca, ki je v igri za prvo mesto v svoji skupini lige narodov in bo morala za to najverjetneje premagati oba neposredna konkurenta Norveško in Avstrijo. Do sredine decembra pa bosta skušala spodbudno evropsko jesen nadgraditi še Celje in Olimpija. Celjani so v četrtek navdušili, a izgubili v Sevilli pri Betisu, Olimpija pa je po zmagi v Helsinkih v igri celo za uvrstitev med najboljših osem. Boštjan Janežič pravi, da vsaj po tiho tudi o tem razmišljajo pri Olimpiji. Morda bosta za to dovolj že zmagi v prihodnjih domačih tekmah, razmišlja Jože Pepevnik. V Stožicah bosta gostovali ekipi Larne in Cercle Brugge. Večni derbi se je končal brez golov in z delitvijo točk, s čimer so bili bolj zadovoljni v domačem taboru kot v mariborskem. Koper je po zmagi s 4 : 0 nad Domžalami zdaj drugi na lestvici, Marka Cirmana je doslej navdušila obramba obalnega kluba. Voditelj podkasta Žoga je okrogla je Luka Petrič.

Dogodki in odmevi

Sindikati javnega sektorja želijo premakniti parafiranje kolektivne pogodbe na sredo.

11. 11. 2024

Kljub napovedim, da bodo vlada in sindikati danes parafirali kolektivne pogodbe dejavnosti, ki do leta 2028 prinašajo dvige plač, se to ni zgodilo. Vlada je čas za parafiranje kolektivnih pogodb podaljšala do srede do 15-ih, in sicer po tem, ko so jo k temu pozvali v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja. Ti zaradi vladnih zamud pri pošiljanju dokumentov niso imeli dovolj časa, da bi lahko pregledali vsebino kolektivnih pogodb. Konfederacija je dogajanje pospremila z oceno, da je kljub zapletu petkov podpis kolektivnih pogodb dejavnosti mogoč. Medtem sindikati, ki zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce, vztrajajo, da dokumentov zaradi nestrokovnih potez vladne strani na stebrnih usklajevanjih ne nameravajo niti parafirati niti podpisati. V oddaji tudi: - Na podnebnem vrhu v Bakuju v ospredju pogovori o povečanju sredstev za podnebne ukrepe v manj razvitih državah. - Kriminalisti ovadili tri ljudi zaradi lanske smrti dveh železniških delavcev, ki je ju povozil vlak. - V Mariboru danes največje slovensko martinovanje; ob tem pristojni opozarjajo na preveliko toleranco do alkohola.

32 min

Kljub napovedim, da bodo vlada in sindikati danes parafirali kolektivne pogodbe dejavnosti, ki do leta 2028 prinašajo dvige plač, se to ni zgodilo. Vlada je čas za parafiranje kolektivnih pogodb podaljšala do srede do 15-ih, in sicer po tem, ko so jo k temu pozvali v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja. Ti zaradi vladnih zamud pri pošiljanju dokumentov niso imeli dovolj časa, da bi lahko pregledali vsebino kolektivnih pogodb. Konfederacija je dogajanje pospremila z oceno, da je kljub zapletu petkov podpis kolektivnih pogodb dejavnosti mogoč. Medtem sindikati, ki zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce, vztrajajo, da dokumentov zaradi nestrokovnih potez vladne strani na stebrnih usklajevanjih ne nameravajo niti parafirati niti podpisati. V oddaji tudi: - Na podnebnem vrhu v Bakuju v ospredju pogovori o povečanju sredstev za podnebne ukrepe v manj razvitih državah. - Kriminalisti ovadili tri ljudi zaradi lanske smrti dveh železniških delavcev, ki je ju povozil vlak. - V Mariboru danes največje slovensko martinovanje; ob tem pristojni opozarjajo na preveliko toleranco do alkohola.

Do popoldneva

Do popoldneva Radia Maribor

11. 11. 2024

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

11 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Medenina in patina

Godba iz Galicije/šestič

11. 11. 2024

Prehajamo v sklepno polovico predstavitve izvrstne poklicne Mestne godbe iz A Coruñe, največjega mesta zgodovinske pokrajine Galicije na skrajnem severozahodu Pirenejskega polotoka, obenem pa je to šesta zaporedna oddaja tega sklopa in tudi končna v portretu skladatelja Ferrera Ferrana. Predvajamo Ferranov Koncert za rog in godbo, imenovan Gjallarhorn, ter andaluzijsko fantazijo za simfonično godbo z naslovom Lopez Odero.

25 min

Prehajamo v sklepno polovico predstavitve izvrstne poklicne Mestne godbe iz A Coruñe, največjega mesta zgodovinske pokrajine Galicije na skrajnem severozahodu Pirenejskega polotoka, obenem pa je to šesta zaporedna oddaja tega sklopa in tudi končna v portretu skladatelja Ferrera Ferrana. Predvajamo Ferranov Koncert za rog in godbo, imenovan Gjallarhorn, ter andaluzijsko fantazijo za simfonično godbo z naslovom Lopez Odero.

Radijska delavnica znancev

Biti za drugega - šola prijaznosti Ota Vrhovnika - PEKRE 2024

11. 11. 2024

Tokratna (11.11.2024) Radijska delavnica znancev se je dogodila na obrobju Maribora v Pekrah. Oddaja ima simbolni podnaslov živeti odgovorno! Skupaj z nekaterimi domačini in gosti razmišljaljamo o tem kako počlovečujemo naše medosebne odnose v vsakdanjem življenju, ko smo v praksi sočutni in tovariški drug do drugega. Sodelujejo: Glasbenik saksofonist Oto Vrhovnik z ženo Ireno, Zlatko Partlič – predsednik kulturno-turističnega društva Pekre, Ilka Riedl – tajnica tega društva, Jože Žohar – predsednik PGD Pekre, Mitja Kozar _ predsednik Društva za celiakijo Slovenije, Stanko Kozar – Predsednik Občinske turistične zveze Maribor. Tehnična realizacija Boštjan Feguš. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.

58 min

Tokratna (11.11.2024) Radijska delavnica znancev se je dogodila na obrobju Maribora v Pekrah. Oddaja ima simbolni podnaslov živeti odgovorno! Skupaj z nekaterimi domačini in gosti razmišljaljamo o tem kako počlovečujemo naše medosebne odnose v vsakdanjem življenju, ko smo v praksi sočutni in tovariški drug do drugega. Sodelujejo: Glasbenik saksofonist Oto Vrhovnik z ženo Ireno, Zlatko Partlič – predsednik kulturno-turističnega društva Pekre, Ilka Riedl – tajnica tega društva, Jože Žohar – predsednik PGD Pekre, Mitja Kozar _ predsednik Društva za celiakijo Slovenije, Stanko Kozar – Predsednik Občinske turistične zveze Maribor. Tehnična realizacija Boštjan Feguš. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.

Eppur si muove - In vendar se vrti

Neenakosti in podnebna kriza

11. 11. 2024

Tudi po več kot 30 letih podnebnih pogajanj, katerih cilj je ustaviti naraščanje povprečne globalne temperature, se svetovni izpusti toplogrednih plinov povečujejo. Bistvenega napredka ni pričakovati niti od tokratne podnebne konference v Bakuju. Podnebna kriza se poglablja, svet pa v tako imenovanem boju za blaženje podnebnih sprememb dela le simbolične korake naprej – in velike dejanske korake v nasprotno smer. Številni poudarjajo, da so nujne korenite spremembe našega družbenega in gospodarskega sistema. Primer, da je možen tudi drug pristop k zelenemu prehodu, to je s skupnim delovanjem delavskih in okoljskih gibanj, pa imamo v sosednji Italiji.

15 min

Tudi po več kot 30 letih podnebnih pogajanj, katerih cilj je ustaviti naraščanje povprečne globalne temperature, se svetovni izpusti toplogrednih plinov povečujejo. Bistvenega napredka ni pričakovati niti od tokratne podnebne konference v Bakuju. Podnebna kriza se poglablja, svet pa v tako imenovanem boju za blaženje podnebnih sprememb dela le simbolične korake naprej – in velike dejanske korake v nasprotno smer. Številni poudarjajo, da so nujne korenite spremembe našega družbenega in gospodarskega sistema. Primer, da je možen tudi drug pristop k zelenemu prehodu, to je s skupnim delovanjem delavskih in okoljskih gibanj, pa imamo v sosednji Italiji.

Kulturnice

Tega se ne da izbrisati

11. 11. 2024

Dokumentarni roman Andraža Rožmana so literarizirane pripovedi izbrisanih prebivalcev in z njimi povezanih posameznikov, ki jih v skupni lok povezuje več pripovednih niti ter temeljna izkušnja izbrisa na globoko človeški ravni. Kaj vse s(m)o pravzaprav izbrisali in ali lahko izbrišemo tudi posledice?

9 min

Dokumentarni roman Andraža Rožmana so literarizirane pripovedi izbrisanih prebivalcev in z njimi povezanih posameznikov, ki jih v skupni lok povezuje več pripovednih niti ter temeljna izkušnja izbrisa na globoko človeški ravni. Kaj vse s(m)o pravzaprav izbrisali in ali lahko izbrišemo tudi posledice?

Po Sloveniji

V novogoriški občini razmišljajo o združitvi dveh konunalni podjetji, če bo ta prinesla prihranke

11. 11. 2024

Drugi poudarki oddaje: - Na trasi 2. tira so doslej postavili nekaj več kot 400 metrov tirnic. Postopek je tehnično zahteven, zato poteka počasi. - Arheologi na območju Emonike odkrili nov odsek stranske rimske ceste in 183 grobov. - Jesenice nujno potrebujejo hotel, saj tja - med drugim - na priprave radi prihajajo športniki. - Priseljenke s Kosova se na Ptuju učijo slovenskega jezika.

21 min

Drugi poudarki oddaje: - Na trasi 2. tira so doslej postavili nekaj več kot 400 metrov tirnic. Postopek je tehnično zahteven, zato poteka počasi. - Arheologi na območju Emonike odkrili nov odsek stranske rimske ceste in 183 grobov. - Jesenice nujno potrebujejo hotel, saj tja - med drugim - na priprave radi prihajajo športniki. - Priseljenke s Kosova se na Ptuju učijo slovenskega jezika.

Ženske v svetu glasbe

Harfistka Mojca Zlobko Vajgl: komorna glasba

11. 11. 2024

Mojca Zlobko Vajgl redno nastopa kot harfistka solistka in v komornih zasedbah v Sloveniji in v tujini.

29 min

Mojca Zlobko Vajgl redno nastopa kot harfistka solistka in v komornih zasedbah v Sloveniji in v tujini.

Danes do 13:00

Sindikati javenga sektorja predlagali prestavitev parafiranja kolektivne pogodbe

11. 11. 2024

Pred prenovo plačnega sistema v javnem sektorju se je pojavil nov zaplet. Potem ko naj bi vlada in sindikati javnega sektorja danes parafirali vsebino kolektivne pogodbe in dogovorov, sindikati predlagajo, da se parafiranje prestavi na sredo. Kot navajajo, jim je namreč vladna stran vsaj v enem od plačnih stebrov za pregled dokumentov namenila premalo časa. Druge teme: - Kremelj: Pogovora med Putinom in Trumpom ni bilo. - Začetek podnebne konference Združenih narodov s pozivom k sodelovanju. - Kriminalisti po lanski železniški nesreči, v kateri sta umrla dva delavca, ovadili tri ljudi

14 min

Pred prenovo plačnega sistema v javnem sektorju se je pojavil nov zaplet. Potem ko naj bi vlada in sindikati javnega sektorja danes parafirali vsebino kolektivne pogodbe in dogovorov, sindikati predlagajo, da se parafiranje prestavi na sredo. Kot navajajo, jim je namreč vladna stran vsaj v enem od plačnih stebrov za pregled dokumentov namenila premalo časa. Druge teme: - Kremelj: Pogovora med Putinom in Trumpom ni bilo. - Začetek podnebne konference Združenih narodov s pozivom k sodelovanju. - Kriminalisti po lanski železniški nesreči, v kateri sta umrla dva delavca, ovadili tri ljudi

Pogled v znanost

Raziskovalna infrastruktura matematičnih modelov življenja

11. 11. 2024

Tokratni gost prihaja iz Nacionalnega inštituta za biologijo in se med drugim ukvarja tudi z matematičnim modeliranjem gradnikov življenja, celic in molekul kot bodočimi sredstvi za ohranitev rastlin in živali, pri medicinskih aspektih človeka pa pri raziskavah sodelujejo tudi strokovnjaki medicine. V ta namen bo biolog doc.dr. Anže Županič iz inštitutskega Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo predstavil »Belo knjigo o raziskovalni infrastrukturi za sistemsko biologijo«. V njej je Elixir (mednarodna raziskovalna skupnost sistemske biologije) na Nacionalnem inštitutu za biologijo nedavno predstavila stanje, izzive in načrte za razvoj tega raziskovalnega področja v prihodnosti. Posebej so se posvetili tudi stanju pri nas, ki ga zaznamuje sodelovanje poznavalcev sistemske biologije širokega področja biotehnologije in medicine. FOTO: Slika kaže, kako lahko biološki sistem, v tem primeru rastlino obravnavamo kot sistem. Rastline je sestavljena iz celic, ki imajo različno vlogo in so v različnih stanjih, ta stanja pa lahko opišemo z matematičnim modelom molekularnih interakcij (prikaz na sliki je v obliki mreže).

25 min

Tokratni gost prihaja iz Nacionalnega inštituta za biologijo in se med drugim ukvarja tudi z matematičnim modeliranjem gradnikov življenja, celic in molekul kot bodočimi sredstvi za ohranitev rastlin in živali, pri medicinskih aspektih človeka pa pri raziskavah sodelujejo tudi strokovnjaki medicine. V ta namen bo biolog doc.dr. Anže Županič iz inštitutskega Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo predstavil »Belo knjigo o raziskovalni infrastrukturi za sistemsko biologijo«. V njej je Elixir (mednarodna raziskovalna skupnost sistemske biologije) na Nacionalnem inštitutu za biologijo nedavno predstavila stanje, izzive in načrte za razvoj tega raziskovalnega področja v prihodnosti. Posebej so se posvetili tudi stanju pri nas, ki ga zaznamuje sodelovanje poznavalcev sistemske biologije širokega področja biotehnologije in medicine. FOTO: Slika kaže, kako lahko biološki sistem, v tem primeru rastlino obravnavamo kot sistem. Rastline je sestavljena iz celic, ki imajo različno vlogo in so v različnih stanjih, ta stanja pa lahko opišemo z matematičnim modelom molekularnih interakcij (prikaz na sliki je v obliki mreže).

Opoldnevnik

Zaradi železniške nesreče pri Rakitniku ovadene tri osebe

11. 11. 2024

Na koprski policijski upravi so zaključili preiskavo železniške nesreče, ki se je zgodila lani decembra pri kraju Rakitnik. Kriminalisti so vložili kazenske ovadbe zoper tri fizične osebe, zaposlene na Slovenskih železnicah. V oddaji tudi o tem: -Na trasi drugega tira Divača - Koper polagajo železniške tire; v tem mesecu bodo začeli tudi v predoru Škofije. -V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja bi parafiranje kolektivnih pogodb v okviru prenove plačnega sistema javnega sektorja prestavili na sredo. -V industrijski coni Anhovo še vedno težave z vodooskrbo.

10 min

Na koprski policijski upravi so zaključili preiskavo železniške nesreče, ki se je zgodila lani decembra pri kraju Rakitnik. Kriminalisti so vložili kazenske ovadbe zoper tri fizične osebe, zaposlene na Slovenskih železnicah. V oddaji tudi o tem: -Na trasi drugega tira Divača - Koper polagajo železniške tire; v tem mesecu bodo začeli tudi v predoru Škofije. -V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja bi parafiranje kolektivnih pogodb v okviru prenove plačnega sistema javnega sektorja prestavili na sredo. -V industrijski coni Anhovo še vedno težave z vodooskrbo.

Točno opoldne

Reforma plačnega sistema v javnem sektorju z neenotno podporo sindikatov

11. 11. 2024

V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - mariborske ulce in trge napolnili ljubitelji vina - reforma plačnega sistema v javnem sektorju z neenotno podporo sindikatov - v Tednu slovenske hrane pozivi k uživanju zdravih in lokalno pridelanih živil

8 min

V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - mariborske ulce in trge napolnili ljubitelji vina - reforma plačnega sistema v javnem sektorju z neenotno podporo sindikatov - v Tednu slovenske hrane pozivi k uživanju zdravih in lokalno pridelanih živil

Na današnji dan

11. november - "novina" in Prešernova Zdravljica (1844)

9. 11. 2024

Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja

7 min

Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja

Euranet Plus

EURANET PLUS / PODCAST - GEN Z/PRAVICA DO SPLAVA IN SPOLNA VZGOJA

11. 11. 2024

Slovenija je pobudnica vseevropske kampanje »My voice, My choice«, kajti samo v Evropi je že več kot 20 milijonov žensk brez dostopa do varnega, medicinskega splava. Kje dobijo mladi vse potrebne informacije o spolnosti in ali je pravica do splava v Sloveniji varna? Prislunite podkastu.

14 min

Slovenija je pobudnica vseevropske kampanje »My voice, My choice«, kajti samo v Evropi je že več kot 20 milijonov žensk brez dostopa do varnega, medicinskega splava. Kje dobijo mladi vse potrebne informacije o spolnosti in ali je pravica do splava v Sloveniji varna? Prislunite podkastu.

Samo muzika

Jazzovski mozaik

17. 10. 2024

Slišali bomo novo glasbo zasedb bobnarja Tomija Puriča, violinistke Petre Onderufove ter pianistov Gregorja Ftičarja in Marka Črnčeca.

59 min

Slišali bomo novo glasbo zasedb bobnarja Tomija Puriča, violinistke Petre Onderufove ter pianistov Gregorja Ftičarja in Marka Črnčeca.

Ime tedna

Matija Zupan: Čas je glavna determinanta

11. 11. 2024

Ime tedna je postal Matija Zupan, vodja enote TeleKap, telemedicinske mreže Nevrološke klinike ljubljanskega kliničnega centra, ki je v Sloveniji na voljo že 10 let. Letno na daljavo opravijo približno 1200 pregledov bolnikov z znaki akutne možganske kapi, s pravočasnim ukrepanjem nevrologov pa omogočajo takojšnje zdravljenje, ki je nujno za preprečitev trajnih posledic.

12 min

Ime tedna je postal Matija Zupan, vodja enote TeleKap, telemedicinske mreže Nevrološke klinike ljubljanskega kliničnega centra, ki je v Sloveniji na voljo že 10 let. Letno na daljavo opravijo približno 1200 pregledov bolnikov z znaki akutne možganske kapi, s pravočasnim ukrepanjem nevrologov pa omogočajo takojšnje zdravljenje, ki je nujno za preprečitev trajnih posledic.

Arsove spominčice

Mozart in Haydn

11. 11. 2024

Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.

52 min

Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.

Aktualna tema

Američan, ki je dvakrat prebolel raka in osvojil vrh Mount Everesta

8. 11. 2024

V Ljubljani se je v teh dneh mudil edini človek na svetu, ki je dvakrat prebolel raka in z enim delujočim pljučnim krilom osvojil vrh Mount Everesta, nato pa še vse druge najvišje vrhove ostalih celin, se že 25x povzpel na Kilimandžaro in še bi lahko naštevali. Sean Swaner ima neverjetno pestro življenje, ki obsega dvakratno diagnozo raka, zdravljenje in prognoze dveh tednov življenja vse do kasnejše osvojitve najvišje gore na svetu.

8 min

V Ljubljani se je v teh dneh mudil edini človek na svetu, ki je dvakrat prebolel raka in z enim delujočim pljučnim krilom osvojil vrh Mount Everesta, nato pa še vse druge najvišje vrhove ostalih celin, se že 25x povzpel na Kilimandžaro in še bi lahko naštevali. Sean Swaner ima neverjetno pestro življenje, ki obsega dvakratno diagnozo raka, zdravljenje in prognoze dveh tednov življenja vse do kasnejše osvojitve najvišje gore na svetu.

Tretji polčas

Nogometni pregled kroga

11. 11. 2024

Oddaja je bila znova nogometno obarvana. Omizje novinarjev je govorilo o nedeljskem derbiju Olimpije in Maribora ter o reprezentančnem dogajanju pred tekmama Slovenije proti Norveški in Avstrije v Ligi narodov.

29 min

Oddaja je bila znova nogometno obarvana. Omizje novinarjev je govorilo o nedeljskem derbiju Olimpije in Maribora ter o reprezentančnem dogajanju pred tekmama Slovenije proti Norveški in Avstrije v Ligi narodov.

Radio Koper

Masharik, Otroci cvetja, v oddaji radioLive!

11. 11. 2024

Člani zasedbe Masharik, Maša Bogataj (kitara in vokal), Luka Zemljič (klaviature in spremljevalni vokal), ter Bojan Marinko (bobni), prejemniki zlate piščali za novinca leta, so prvič začeli sodelovati že pred petimi leti, a ujeli veter v jadro, ko so se povezali s producentom Žaretom Pakom in posneli deset skladb za svoj prvenec. Dolgometražni album desetih pesmi z naslovom Otroci cvetja, je po večini plod ustvarjalne domišljije in kitarske virtuoznosti mlade Radovljičanke Maše Bogataj, ki piše izpovedna, čustveno bogata in dovršena besedila ter jih podkrepi z izjemnimi kitarskimi solažami. Bojan in Luka, ki skupaj delata že dlje, pa sta s svojo muzikalnostjo soustvarila glasbo za album. Tako nam trojec Masharik predstavlja povsem nov, svež zvok, ki v sebi nosi pridih mirnejših, analognih časov. Drugo jesensko oddajo odvodi Iztok Novak Easy.

1 min

Člani zasedbe Masharik, Maša Bogataj (kitara in vokal), Luka Zemljič (klaviature in spremljevalni vokal), ter Bojan Marinko (bobni), prejemniki zlate piščali za novinca leta, so prvič začeli sodelovati že pred petimi leti, a ujeli veter v jadro, ko so se povezali s producentom Žaretom Pakom in posneli deset skladb za svoj prvenec. Dolgometražni album desetih pesmi z naslovom Otroci cvetja, je po večini plod ustvarjalne domišljije in kitarske virtuoznosti mlade Radovljičanke Maše Bogataj, ki piše izpovedna, čustveno bogata in dovršena besedila ter jih podkrepi z izjemnimi kitarskimi solažami. Bojan in Luka, ki skupaj delata že dlje, pa sta s svojo muzikalnostjo soustvarila glasbo za album. Tako nam trojec Masharik predstavlja povsem nov, svež zvok, ki v sebi nosi pridih mirnejših, analognih časov. Drugo jesensko oddajo odvodi Iztok Novak Easy.

Med štirimi stenami

Katarina Milićević – ozaveščanje je postalo njeno poslanstvo

11. 11. 2024

Rada plava, leti z letalom, zapisala se je atletiki, saj meče kij. 40-letna Katarina Milićević nas bo tokrat popeljala skozi svojo življenjsko zgodbo. Pri 22 letih je zaradi prehitre vožnje doživela hudo prometno nesrečo. Morala se je sprijazniti z dejstvom, da nikoli več ne bo hodila in da je njeno življenje postalo drugačno. Že šest let je ambasadorka Zavoda Vozim, v okviru katerega mlade v osnovnih in srednjih šolah opozarja na posledice prehitre vožnje, o vzrokih za nesrečo ter jim pripoveduje, s kakšnimi posledicami poškodbe hrbtenjače živi. Ozaveščanje je postalo njeno poslanstvo, razlaga. Kljub poškodbi pa si vseskozi prizadeva za samostojno in neodvisno življenje. S Katarino Milićević se bo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.

34 min

Rada plava, leti z letalom, zapisala se je atletiki, saj meče kij. 40-letna Katarina Milićević nas bo tokrat popeljala skozi svojo življenjsko zgodbo. Pri 22 letih je zaradi prehitre vožnje doživela hudo prometno nesrečo. Morala se je sprijazniti z dejstvom, da nikoli več ne bo hodila in da je njeno življenje postalo drugačno. Že šest let je ambasadorka Zavoda Vozim, v okviru katerega mlade v osnovnih in srednjih šolah opozarja na posledice prehitre vožnje, o vzrokih za nesrečo ter jim pripoveduje, s kakšnimi posledicami poškodbe hrbtenjače živi. Ozaveščanje je postalo njeno poslanstvo, razlaga. Kljub poškodbi pa si vseskozi prizadeva za samostojno in neodvisno življenje. S Katarino Milićević se bo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.

Skladatelj tedna

Ludwig van Beethoven (1)

11. 11. 2024

Ludwig van Beethoven je ime, ki so ga polne številne strani glasbenozgodovinskih knjig. Verjetno je eno najbolj zvenečih in citiranih, kar jih pozna svetovna glasbena zgodovina. Še bolj kot njegovo ime pa je odmevna njegova glasba, ki pomeni enega izmed vrhuncev zahodnoevropske glasbene ustvarjalnosti.

52 min

Ludwig van Beethoven je ime, ki so ga polne številne strani glasbenozgodovinskih knjig. Verjetno je eno najbolj zvenečih in citiranih, kar jih pozna svetovna glasbena zgodovina. Še bolj kot njegovo ime pa je odmevna njegova glasba, ki pomeni enega izmed vrhuncev zahodnoevropske glasbene ustvarjalnosti.

Odkrivamo

Martinovanje 2024 v Mariboru

11. 11. 2024

Oddajo Odkrivamo smo tokrat namenili martinovanju v Mariboru. Na dan osrednjega dogajanja na Trgu Leona Štuklja smo preverili, kakšen je letošnji vinski letnik in katere so značilnosti štajerskih vin. Z gosti smo spregovorili tudi o tem, ali za privabljanje gostov mesto dovolj izkoristi najstarejšo trto na svetu in tukajšnje največje martinovanje na Slovenskem.

35 min

Oddajo Odkrivamo smo tokrat namenili martinovanju v Mariboru. Na dan osrednjega dogajanja na Trgu Leona Štuklja smo preverili, kakšen je letošnji vinski letnik in katere so značilnosti štajerskih vin. Z gosti smo spregovorili tudi o tem, ali za privabljanje gostov mesto dovolj izkoristi najstarejšo trto na svetu in tukajšnje največje martinovanje na Slovenskem.

EU minuta

Kaj lahko Evropska unija pričakuje od ZDA glede vojne v Ukrajini?

11. 11. 2024

Ali bodo Združene države Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa močno spremenile politiko do Ukrajine? Eden od snovalcev Trumpove kampanje napoveduje, da se bo Washington osredotočil na zagotovitev miru, ne pa vrnitev zasedenega ozemlja Ukrajini.

1 min

Ali bodo Združene države Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa močno spremenile politiko do Ukrajine? Eden od snovalcev Trumpove kampanje napoveduje, da se bo Washington osredotočil na zagotovitev miru, ne pa vrnitev zasedenega ozemlja Ukrajini.

Naval na šport

Državno nogometno prvenstvo in evropske kvalifikacije košarkaric

11. 11. 2024

V nogometnem komentarju po odigranih tekmah 15. kola domačega prvenstva se podrobneje posvetimo analizi derbija Olimpije in Maribora, ki sta se včeraj pomerila Stožicah. Ob derbiju večnih tekmecev nogometno žogo zamenjamo s košarkarsko. Slovenska ženska reprezentanca se je v kvalifikacijah za uvrstitev na evropsko prvenstvo 2025 pomerila s Finsko in Madžarsko. Rakete bodo kvalifikacije sklenile februarja prihodnje leto s tekmama proti Bolgariji in Finski.

12 min

V nogometnem komentarju po odigranih tekmah 15. kola domačega prvenstva se podrobneje posvetimo analizi derbija Olimpije in Maribora, ki sta se včeraj pomerila Stožicah. Ob derbiju večnih tekmecev nogometno žogo zamenjamo s košarkarsko. Slovenska ženska reprezentanca se je v kvalifikacijah za uvrstitev na evropsko prvenstvo 2025 pomerila s Finsko in Madžarsko. Rakete bodo kvalifikacije sklenile februarja prihodnje leto s tekmama proti Bolgariji in Finski.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine