Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Naval na šport

Olimpijske igre v Parizu in kvalifikacije evropskih nogometnih tekmovanj

25. 7. 2024

Ob rokometašicah, ki so se na olimpijskem turnirju v Parizu pomerile z Dankami, so tekmovanja v Franciji začeli še v lokostrelstvu. V tej športni panogi ima Slovenija prvič doslej svojo predstavnico. Dogajanje v Parizu bomo prepletli s kvalifikacijami za evropska nogometna tekmovanja. V 2. krogu konferenčne lige bodo nastopili trije slovenski klubi: Olimpija, Maribor in ljubljanski Bravo.

12 min

Ob rokometašicah, ki so se na olimpijskem turnirju v Parizu pomerile z Dankami, so tekmovanja v Franciji začeli še v lokostrelstvu. V tej športni panogi ima Slovenija prvič doslej svojo predstavnico. Dogajanje v Parizu bomo prepletli s kvalifikacijami za evropska nogometna tekmovanja. V 2. krogu konferenčne lige bodo nastopili trije slovenski klubi: Olimpija, Maribor in ljubljanski Bravo.

Primorski dnevnik

Ob koncu tedna nas čakajo kolone in gneča na cesti

25. 7. 2024

Prometno obremenjen bo ves konec tedna, najhuje pa bo jutri in v soboto, napoveduje Prometno-informacijski center. Agencija za varnost prometa bo na dve najbolj obremenjeni soboti - 27. julija in 17. avgusta - izvedla preventivno akcijo, v kateri bodo delili vodo in izobraževalne letake. V oddaji tudi o tem: - Podružnična šola v vasi Soča ostaja odprta. - Lipici državni denar za odplačilo kredita. - Zasebni zdravniki zanikajo, da so koncesionarji v boljšem položaju glede stroškov dela kot javni zavodi.

7 min

Prometno obremenjen bo ves konec tedna, najhuje pa bo jutri in v soboto, napoveduje Prometno-informacijski center. Agencija za varnost prometa bo na dve najbolj obremenjeni soboti - 27. julija in 17. avgusta - izvedla preventivno akcijo, v kateri bodo delili vodo in izobraževalne letake. V oddaji tudi o tem: - Podružnična šola v vasi Soča ostaja odprta. - Lipici državni denar za odplačilo kredita. - Zasebni zdravniki zanikajo, da so koncesionarji v boljšem položaju glede stroškov dela kot javni zavodi.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 17h

25. 7. 2024

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Studio ob 17.00

Studio ob 17.00

25. 7. 2024

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na prvem programu je z vami že 45 let.

54 min

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na prvem programu je z vami že 45 let.

Ars aktualno

Festivala v gledališki palači na Zelenem griču se še zmeraj drži sloves najteže dostopnega glasbenega festivala

25. 7. 2024

Danes kupljena vstopnica vas bo postavila v dolgo čakalno vrsto – vrata bayreuthskega gledališča se vam bodo odprla šele čez kakih deset let. Z Radiem Slovenija pa ste lahko v prvi vrsti. Naš Program Ars tako kot vsako leto, in tako je od leta 1951, prenaša uvodno predstavo, ki jo lahko že spremljate na valovih tretjega programa.

2 min

Danes kupljena vstopnica vas bo postavila v dolgo čakalno vrsto – vrata bayreuthskega gledališča se vam bodo odprla šele čez kakih deset let. Z Radiem Slovenija pa ste lahko v prvi vrsti. Naš Program Ars tako kot vsako leto, in tako je od leta 1951, prenaša uvodno predstavo, ki jo lahko že spremljate na valovih tretjega programa.

Ars aktualno

Zrcala meje se začenjajo s predstavitvijo pesniške zbirke Onde ribelli Alessandra Canelle

25. 7. 2024

V goriškem čezmejnem prostoru se začenja prva izvedba novega festivala Zrcala meje, ki prinaša koprodukcijsko sodelovanje društev KUD Morgan iz Nove Gorice in Circolo Controtempo iz Krmina na italijanski strani, pridružuje pa se tudi Goriški muzej s svojo 13. izdajo čezmejnega festivala Glasbe sveta. Namen novega festivala je odpirati vprašanje dojemanja meje na območju, kjer se stikata, spoznavata in dopolnjujeta dve med seboj povezani mesti. Festivalsko dogajanje bo do 3. avgusta v znamenju glasbe, umetnosti, literature in lokalnih okusov. Projekt je nastal s pomočjo Sklada za male projekte GO! 2025, ki je denarno podprt iz programa Interreg Italija - Slovenija.

4 min

V goriškem čezmejnem prostoru se začenja prva izvedba novega festivala Zrcala meje, ki prinaša koprodukcijsko sodelovanje društev KUD Morgan iz Nove Gorice in Circolo Controtempo iz Krmina na italijanski strani, pridružuje pa se tudi Goriški muzej s svojo 13. izdajo čezmejnega festivala Glasbe sveta. Namen novega festivala je odpirati vprašanje dojemanja meje na območju, kjer se stikata, spoznavata in dopolnjujeta dve med seboj povezani mesti. Festivalsko dogajanje bo do 3. avgusta v znamenju glasbe, umetnosti, literature in lokalnih okusov. Projekt je nastal s pomočjo Sklada za male projekte GO! 2025, ki je denarno podprt iz programa Interreg Italija - Slovenija.

Svet kulture

Novi primorski festival Zrcala meje in festival glasbe Richarda Wagnerja v Bayreuthu

25. 7. 2024

Prepoznavnemu čezmejnemu festivalu Glasbe sveta, ki na gradu Kromberk že od leta 2011 prepleta različne glasbene tradicije in godbe, se letos pridružuje še nov festival Zrcala meje. Z njim želijo odpirati vprašanje dojemanja meje na območju, kjer se stikata, spoznavata in dopolnjujeta dve med seboj povezani mesti. Začenjajo s predstavitvijo pesniške zbirke Onde ribelli pesnika Alessandra Canelle. Mi pa še o festivalu glasbe Richarda Wagnerja v Bayreuthu, ki se ga še zmeraj drži sloves najteže dostopnega glasbenega festivala.

11 min

Prepoznavnemu čezmejnemu festivalu Glasbe sveta, ki na gradu Kromberk že od leta 2011 prepleta različne glasbene tradicije in godbe, se letos pridružuje še nov festival Zrcala meje. Z njim želijo odpirati vprašanje dojemanja meje na območju, kjer se stikata, spoznavata in dopolnjujeta dve med seboj povezani mesti. Začenjajo s predstavitvijo pesniške zbirke Onde ribelli pesnika Alessandra Canelle. Mi pa še o festivalu glasbe Richarda Wagnerja v Bayreuthu, ki se ga še zmeraj drži sloves najteže dostopnega glasbenega festivala.

Dogodki in odmevi

Letošnji junij turistično nekoliko slabše obiskan kot lanski

25. 7. 2024

Turistična sezona je v polnem razmahu, kar pomeni, da so močno obremenjene tudi naše ceste. Na Darsu ob tem opozarjajo na nevarnost ustavljanja na odstavnem pasu avtoceste, saj je to dovoljeno le v nujnih primerih. Letošnji junij je bil sicer slabše obiskan kot lanski, ki je bil rekorden. Največ je gostov iz okoliških držav. Druge teme: - Ljubljana si bo z Lizbono delila sedež novega Centra za mediacijo in arbitražo v patentnih sporih. - Joe Biden v prvem nagovoru po odstopu iz predsedniške tekme poudaril nujnost obrambe demokracije. - Slovenske rokometašice v premiernem olimpijskem nastopu izgubile proti Dankam.

30 min

Turistična sezona je v polnem razmahu, kar pomeni, da so močno obremenjene tudi naše ceste. Na Darsu ob tem opozarjajo na nevarnost ustavljanja na odstavnem pasu avtoceste, saj je to dovoljeno le v nujnih primerih. Letošnji junij je bil sicer slabše obiskan kot lanski, ki je bil rekorden. Največ je gostov iz okoliških držav. Druge teme: - Ljubljana si bo z Lizbono delila sedež novega Centra za mediacijo in arbitražo v patentnih sporih. - Joe Biden v prvem nagovoru po odstopu iz predsedniške tekme poudaril nujnost obrambe demokracije. - Slovenske rokometašice v premiernem olimpijskem nastopu izgubile proti Dankam.

Do popoldneva

Do popoldneva Radia Maribor

25. 7. 2024

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

10 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Kulturnice

V Novi Gorici začetek festivala Glasbe sveta, Bled se bo obarval filmsko

25. 7. 2024

13. festival Glasbe sveta hkrati z novim sestrskim festivalom Zrcala meje prinaša na različna prizorišča v obmejnih mestih Gorica in Nova Gorica barvit preplet različnih glasbenih produkcij. Oziramo pa se tudi na Bled, na katerem se začenja 6. Mednarodni festival Kino Bled, ki bo nadaljeval raziskovanje podnebnih sprememb, letos tudi s pozornostjo na alternativnih načinih kmetovanja, nasilju v vseh oblikah in umetni inteligenci. Preverjamo tudi, kje v Sloveniji so te dni filmske projekcije na prostem.

12 min

13. festival Glasbe sveta hkrati z novim sestrskim festivalom Zrcala meje prinaša na različna prizorišča v obmejnih mestih Gorica in Nova Gorica barvit preplet različnih glasbenih produkcij. Oziramo pa se tudi na Bled, na katerem se začenja 6. Mednarodni festival Kino Bled, ki bo nadaljeval raziskovanje podnebnih sprememb, letos tudi s pozornostjo na alternativnih načinih kmetovanja, nasilju v vseh oblikah in umetni inteligenci. Preverjamo tudi, kje v Sloveniji so te dni filmske projekcije na prostem.

Po belih in črnih tipkah

Camille Saint-Saëns

25. 7. 2024

Saint-Saëns je na klavirju znal vse, že v zgodnji mladosti. V številnih stvareh se je izobraževal zasebno, v nekaterih akademsko. Ko je študiral na pariškem konservatoriju, se je specializiral za orgle; to so priporočili vsem študentom klavirja, saj je odpiral več priložnosti za delo. Po diplomi na konservatoriju je sprejel mesto organista v cerkvi Saint-Merri, leta 1858 pa je bil imenovan za organista cerkve svete Marije Magdalene v Parizu, uradne cerkve Drugega francoskega cesarstva v obdobju Napoleona III.

81 min

Saint-Saëns je na klavirju znal vse, že v zgodnji mladosti. V številnih stvareh se je izobraževal zasebno, v nekaterih akademsko. Ko je študiral na pariškem konservatoriju, se je specializiral za orgle; to so priporočili vsem študentom klavirja, saj je odpiral več priložnosti za delo. Po diplomi na konservatoriju je sprejel mesto organista v cerkvi Saint-Merri, leta 1858 pa je bil imenovan za organista cerkve svete Marije Magdalene v Parizu, uradne cerkve Drugega francoskega cesarstva v obdobju Napoleona III.

Po Sloveniji

Vlada naj bi potrdila načrt za sanacijo Partizanske bolnice Franje

25. 7. 2024

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Mariboru so pridobili gradbeno dovoljenje za obnovo podvoza Ledina na Teznem. - V občini Poljčane bodo obnovili zdravstveno postajo. - Ribiči so tudi letos iz presihajočega Cerkniškega jezera prenašali ribe na varno v ribnik Rešeto. - Mladi Mariborčani lahko počitnice ustvarjalno preživijo na delavnicah Zveze prijateljev mladine.

16 min

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Mariboru so pridobili gradbeno dovoljenje za obnovo podvoza Ledina na Teznem. - V občini Poljčane bodo obnovili zdravstveno postajo. - Ribiči so tudi letos iz presihajočega Cerkniškega jezera prenašali ribe na varno v ribnik Rešeto. - Mladi Mariborčani lahko počitnice ustvarjalno preživijo na delavnicah Zveze prijateljev mladine.

Naši operni umetniki

Naši operni umetniki

25. 7. 2024

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

30 min

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Danes do 13:00

Ob koncu tedna spet opozorila zaradi gneče na cestah

25. 7. 2024

Pred je nami najbolj prometno obremenjen konec tedna v turistični sezoni. Kot običajno se največ zastojev pričakuje na primorski avtocesti. Na Darsu svetujejo, da pred odhodom na pot preverite prometne razmere. Druge teme: - Netanjahu v ameriškem kongresu niti enkrat ni omenil premirja v Gazi, danes z Bidnom in Harrisovo. - Tajfun Gaemi pustošil po Tajvanu in Filipinih, po brodolomu tankerja veliko izlitje nafte. - Slovenske rokometašice na premiernem olimpijskem nastopu izgubile proti Dankam.

16 min

Pred je nami najbolj prometno obremenjen konec tedna v turistični sezoni. Kot običajno se največ zastojev pričakuje na primorski avtocesti. Na Darsu svetujejo, da pred odhodom na pot preverite prometne razmere. Druge teme: - Netanjahu v ameriškem kongresu niti enkrat ni omenil premirja v Gazi, danes z Bidnom in Harrisovo. - Tajfun Gaemi pustošil po Tajvanu in Filipinih, po brodolomu tankerja veliko izlitje nafte. - Slovenske rokometašice na premiernem olimpijskem nastopu izgubile proti Dankam.

Razgledi in razmisleki

Rudolf Cvetko - športnik, častnik in gentleman

12. 7. 2024

V Parizu se začenjajo 33. olimpijske igre moderne dobe. Te dni pa mineva tudi 110 let od začetka prve svetovne vojne. Na poseben način se oba dogodka povezujeta v osebi Rudolfa Cvetka. Rodil se je leta 1880 v Senožečah v orožniški družini, šolal se je najprej v Ljubljani, nato pa v Trstu, kjer je obiskoval kadetnico.Po koncu šolanja je bil dodeljen 16. ogrsko (hrvaškemu) pešpolku, ki je bil nastanjen v Zagrebu in Bjelovaru. V polku je služil od leta 1900 do leta 1913, ko je kot nadporočnik zaradi poroke izstopil iz vojske. Med vojaško službo se je Cvetko udeleževal sabljaških tečajev v telovadni in sabljaški šoli avstro-ogrske vojske v Dunajskem Novem mestu. Bil je tudi inštruktor za sabljo, v letih 1908–1912 pa je bil glavni učitelj na sabljaških tečajih. Rudolf Cvetko je prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, ko je na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 kot član avstrijske sabljaške reprezentance osvojil srebro. Po izstopu iz oboroženih sil se je zaposlil kot telovadni učitelj na državni gimnaziji v Gorici. Ob začetku prve svetovne vojne je bil reaktiviran in povišan v stotnika. Služil je v 16. pešpolku in bil leta 1916 odlikovan z bronasto medaljo za zasluge. Po vojni je služil v orožništvu, vendar so ga že 1926 zaradi napredne usmerjenosti upokojili s činom orožniškega podpolkovnika. Po upokojitvi se je še naprej ukvarjal s sabljaštvom in pomembno vplival na razvoj športa v Sloveniji Leta 2015 se je ob razstavi Fronte se začenjajo prebujati v Narodnem muzeju Slovenije s kustosom mag. Jožetom Podpečnikom pogovarjala Staša Grahek. V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani je na ogled zbirka predmetov Rudolfa Cvetka. Na fotografiji je avstrijska sabljaška reprezentanca; tretji z desne je Rudolf Cvetko.

25 min

V Parizu se začenjajo 33. olimpijske igre moderne dobe. Te dni pa mineva tudi 110 let od začetka prve svetovne vojne. Na poseben način se oba dogodka povezujeta v osebi Rudolfa Cvetka. Rodil se je leta 1880 v Senožečah v orožniški družini, šolal se je najprej v Ljubljani, nato pa v Trstu, kjer je obiskoval kadetnico.Po koncu šolanja je bil dodeljen 16. ogrsko (hrvaškemu) pešpolku, ki je bil nastanjen v Zagrebu in Bjelovaru. V polku je služil od leta 1900 do leta 1913, ko je kot nadporočnik zaradi poroke izstopil iz vojske. Med vojaško službo se je Cvetko udeleževal sabljaških tečajev v telovadni in sabljaški šoli avstro-ogrske vojske v Dunajskem Novem mestu. Bil je tudi inštruktor za sabljo, v letih 1908–1912 pa je bil glavni učitelj na sabljaških tečajih. Rudolf Cvetko je prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, ko je na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 kot član avstrijske sabljaške reprezentance osvojil srebro. Po izstopu iz oboroženih sil se je zaposlil kot telovadni učitelj na državni gimnaziji v Gorici. Ob začetku prve svetovne vojne je bil reaktiviran in povišan v stotnika. Služil je v 16. pešpolku in bil leta 1916 odlikovan z bronasto medaljo za zasluge. Po vojni je služil v orožništvu, vendar so ga že 1926 zaradi napredne usmerjenosti upokojili s činom orožniškega podpolkovnika. Po upokojitvi se je še naprej ukvarjal s sabljaštvom in pomembno vplival na razvoj športa v Sloveniji Leta 2015 se je ob razstavi Fronte se začenjajo prebujati v Narodnem muzeju Slovenije s kustosom mag. Jožetom Podpečnikom pogovarjala Staša Grahek. V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani je na ogled zbirka predmetov Rudolfa Cvetka. Na fotografiji je avstrijska sabljaška reprezentanca; tretji z desne je Rudolf Cvetko.

Točno opoldne

Točno opoldne

25. 7. 2024

V prvi polovici tega leta je v našo državo prispelo 2,6 miljona turistov

9 min

V prvi polovici tega leta je v našo državo prispelo 2,6 miljona turistov

Opoldnevnik

Globalni vročinski rekordi terjajo ukrepe

25. 7. 2024

Globalni vročinski rekordi terjajo ukrepe za prilagoditev na podnebne spremembe. Tako opozarjajo klimatologi iz evropskega vesoljskega programa Kopernik, kjer ugotavljajo povprečno najtoplejše dneve in pri tem beležijo rekord za rekordom. Drugi poudarki oddaje: - Število prihodov turistov se je v polletju povečalo za skoraj 5 odstotkov. - Bodo na strehi idrijskega zdravstvenega doma postavili sončno elektrarno? - Začenja se čezmejno festivalsko dogajanje na Goriškem. - Popoldne na Mostu n Soči slovo od dirigenta Marka Muniha.

12 min

Globalni vročinski rekordi terjajo ukrepe za prilagoditev na podnebne spremembe. Tako opozarjajo klimatologi iz evropskega vesoljskega programa Kopernik, kjer ugotavljajo povprečno najtoplejše dneve in pri tem beležijo rekord za rekordom. Drugi poudarki oddaje: - Število prihodov turistov se je v polletju povečalo za skoraj 5 odstotkov. - Bodo na strehi idrijskega zdravstvenega doma postavili sončno elektrarno? - Začenja se čezmejno festivalsko dogajanje na Goriškem. - Popoldne na Mostu n Soči slovo od dirigenta Marka Muniha.

Na današnji dan

25. julij - prve mestne občine na Slovenskem (1934)

22. 7. 2024

Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

6 min

Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Arsove spominčice

Glasba baročnih skladateljev: Albinonija, Vivaldija, Bacha in Rameauja

25. 7. 2024

Tomaso Albinoni: Koncert za dve oboi in orkester Izv.: oboa: Drago Golob in Božo Rogelja Komorni orkester RTV Slovenija dirigent: Marko Munih Antonio Vivaldi: Koncert za štiri violine Izv.: violine: Vladimir Škerlak Mirko Kosi Božo Mihelčič Slavko Zimšek Godalni ansambel RTV Slovenija Johann Sebastian Bach: Koncert za dva klavirja in orkester v C-duru, BWV 1061 Izv.: klavir: Igor Dekleva & Alenka Dekleva Slovenski komorni orkester Dirigent: Anton Nanut Jean Philippe Rameau: Koncert za godalni sekstet št.6 v g-molu Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Jean Claude Casadesus

55 min

Tomaso Albinoni: Koncert za dve oboi in orkester Izv.: oboa: Drago Golob in Božo Rogelja Komorni orkester RTV Slovenija dirigent: Marko Munih Antonio Vivaldi: Koncert za štiri violine Izv.: violine: Vladimir Škerlak Mirko Kosi Božo Mihelčič Slavko Zimšek Godalni ansambel RTV Slovenija Johann Sebastian Bach: Koncert za dva klavirja in orkester v C-duru, BWV 1061 Izv.: klavir: Igor Dekleva & Alenka Dekleva Slovenski komorni orkester Dirigent: Anton Nanut Jean Philippe Rameau: Koncert za godalni sekstet št.6 v g-molu Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Jean Claude Casadesus

Poglej in povej

Slavko Jug, pesnik in dolgoletni sodelavec Radia Maribor.

25. 7. 2024

Rubrika Poglej in povej tokrat prinaša spomin na pesnika in dolgoletnega sodelavca našega Radia Slavka Juga.

7 min

Rubrika Poglej in povej tokrat prinaša spomin na pesnika in dolgoletnega sodelavca našega Radia Slavka Juga.

EU minuta

Evropska komisija je v letnem poročilu med drugim Slovenijo pozvala k ureditvi financiranja RTV-ja

25. 7. 2024

V EU ostajajo določene skrbi na področjih neodvisnosti pravosodja in javnih medijev.. več v EU minuti!

2 min

V EU ostajajo določene skrbi na področjih neodvisnosti pravosodja in javnih medijev.. več v EU minuti!

Zbrano, zapisano, prebrano

Salon Kitty, Seksualna zgodovina tretjega rajha

25. 7. 2024

Predstavili smo knjigo Salon Kitty, Seksualna zgodovina tretjega rajha, ki je izšla v knjižni zbirki Žametna Beletrina.

4 min

Predstavili smo knjigo Salon Kitty, Seksualna zgodovina tretjega rajha, ki je izšla v knjižni zbirki Žametna Beletrina.

Aktualno 202

Tadej Pogačar: Naslednji cilj je mavrična majica

25. 7. 2024

Tri dni po končnem dejanju v Nici je množica na ljubljanskem Kongresnem trgu pozdravila aktualnega zmagovalca kolesarskih dirk po Italiji in Franciji Tadeja Pogačarja. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s Tadejem Pogačarjem, tistimi, ki ga dobro poznajo, in nekaterimi navijači. V oddaji pa poleg utrinkov z včerajšnjega dogodka slišite še, kakšne načrte ima za prihodnjih nekaj mesecev naš kolesarski šampijon. Foto: BoBo

9 min

Tri dni po končnem dejanju v Nici je množica na ljubljanskem Kongresnem trgu pozdravila aktualnega zmagovalca kolesarskih dirk po Italiji in Franciji Tadeja Pogačarja. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s Tadejem Pogačarjem, tistimi, ki ga dobro poznajo, in nekaterimi navijači. V oddaji pa poleg utrinkov z včerajšnjega dogodka slišite še, kakšne načrte ima za prihodnjih nekaj mesecev naš kolesarski šampijon. Foto: BoBo

Aktualna tema

Hrvatica je bila razočarana, ko ji je Slovenec rekel valjda

25. 7. 2024

Če boste med dopustovanjem na Hrvaškem nepremišljeno uporabljali besedo valjda, vas bodo ljudje lahko narobe razumeli. Valjda v hrvaščini namreč pomeni morda, ne seveda. Ob preveč vzneseni rabi te besede se lahko na Hrvaškem zgodijo prav zanimivi prizori. To je pač zgled »lažnih prijateljev«, para besed, ki zveni podobno ali enako, vendar ima različna pomena. Obstaja pa tudi veliko pravih jezikovnih prijateljev; med njimi je še posebno zanimiva beseda ful, ki smo jo od angleščine prevzeli preko hrvaščine. Zanimive poti besed nam je predstavil dr. Klemen Lah, ki poučuje slovenščino na filozofskih fakultetah na Reki in v Zadru.

9 min

Če boste med dopustovanjem na Hrvaškem nepremišljeno uporabljali besedo valjda, vas bodo ljudje lahko narobe razumeli. Valjda v hrvaščini namreč pomeni morda, ne seveda. Ob preveč vzneseni rabi te besede se lahko na Hrvaškem zgodijo prav zanimivi prizori. To je pač zgled »lažnih prijateljev«, para besed, ki zveni podobno ali enako, vendar ima različna pomena. Obstaja pa tudi veliko pravih jezikovnih prijateljev; med njimi je še posebno zanimiva beseda ful, ki smo jo od angleščine prevzeli preko hrvaščine. Zanimive poti besed nam je predstavil dr. Klemen Lah, ki poučuje slovenščino na filozofskih fakultetah na Reki in v Zadru.

Radio Koper svetuje

Osamosvajanje otrok

25. 7. 2024

V svetovalni oddaji smo se posvetili osamosvajanju otrok. Koliko bližine potrebujejo in koliko svobode? Vsak starš je zaščitniški, a tudi tu velja zdrava meja. Kdaj zaščitništvo postane nadzor, kdaj manipulacija, kdaj otrok starša preneha potrebovali in ali ga sploh daj? O tem Mateja Brežan z Melito Kuhar, univerzitetno diplomirano socialno pedagoginjo in diplomirano socialno delavko, strokovnjakinjo za odnose in lastnico Svetovalnice.

22 min

V svetovalni oddaji smo se posvetili osamosvajanju otrok. Koliko bližine potrebujejo in koliko svobode? Vsak starš je zaščitniški, a tudi tu velja zdrava meja. Kdaj zaščitništvo postane nadzor, kdaj manipulacija, kdaj otrok starša preneha potrebovali in ali ga sploh daj? O tem Mateja Brežan z Melito Kuhar, univerzitetno diplomirano socialno pedagoginjo in diplomirano socialno delavko, strokovnjakinjo za odnose in lastnico Svetovalnice.

Skladatelj tedna

Cécile Chaminade, 4. del

25. 7. 2024

Ta teden posvečamo cikel oddaj francoski skladateljici in pianistki Cécile Chaminade, ki je ustvarjala v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Kor virtuozna in inventivna pianistka je bila ena prvih glasbenic, ki so že v začetku 20. stoletja klavirske skladbe tudi snemale.

52 min

Ta teden posvečamo cikel oddaj francoski skladateljici in pianistki Cécile Chaminade, ki je ustvarjala v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Kor virtuozna in inventivna pianistka je bila ena prvih glasbenic, ki so že v začetku 20. stoletja klavirske skladbe tudi snemale.

Aktualno na Radiu Maribor

Aktualni projekti v Poljčanah

25. 7. 2024

V občini Poljčane so v teh dneh začeli obnavljati tamkajšnjo Zdravstveno postajo, nedavno se je začela tudi obnova dvorane v poljčanskem Domu športa in kulture. O teh in drugih aktualnih projektih v tej majhni podravski občini pod Bočem smo govorili v oddaji Aktualno

16 min

V občini Poljčane so v teh dneh začeli obnavljati tamkajšnjo Zdravstveno postajo, nedavno se je začela tudi obnova dvorane v poljčanskem Domu športa in kulture. O teh in drugih aktualnih projektih v tej majhni podravski občini pod Bočem smo govorili v oddaji Aktualno

Pesem tedna

»Ma kaj to bo samo za reklamo???!!«

24. 7. 2024

V tem tednu je na Radiu Koper višje frekvence predvajanj deležna instrumentalna skladba »French Riviera«

17 min

V tem tednu je na Radiu Koper višje frekvence predvajanj deležna instrumentalna skladba »French Riviera«

Tehnična podpora

Google spet ukinja storitve in kako zavreči papir z osebnimi podatki

25. 7. 2024

Google bo ugasnil skrajševalnik povezav, Apple je podprl RCS in mogoče se bomo znebili SMS sporočil, kako zavržti papir z osebnimi podatki in kako se lotiti "pametnega" doma.

15 min

Google bo ugasnil skrajševalnik povezav, Apple je podprl RCS in mogoče se bomo znebili SMS sporočil, kako zavržti papir z osebnimi podatki in kako se lotiti "pametnega" doma.

Aktualno na Radiu Maribor

Mladinske delovne brigade: gradnja novega prostora za novi čas

25. 7. 2024

Preselili smo se v drugačen čas, ki je po kolektivnem šoku privedel do kolektivnega prostovoljstva, od druge svetovne vojne do mladinskih delovnih brigad, ki jih mlajše generacije poznamo iz pripovedovanj staršev ali starih staršev, iz arhivskih zapisov ali zaradi simbolnih brigad, ki ohranjajo spomin na ta del socialističnega mozaika. Fenomen smo obravnavali večplastno, od njihovega velikega pomena za gospodarsko obnovo in za krepitev socialističnih vrednot, do povezovanja in mobilizacije mladih in utrjevanja ideologije.

25 min

Preselili smo se v drugačen čas, ki je po kolektivnem šoku privedel do kolektivnega prostovoljstva, od druge svetovne vojne do mladinskih delovnih brigad, ki jih mlajše generacije poznamo iz pripovedovanj staršev ali starih staršev, iz arhivskih zapisov ali zaradi simbolnih brigad, ki ohranjajo spomin na ta del socialističnega mozaika. Fenomen smo obravnavali večplastno, od njihovega velikega pomena za gospodarsko obnovo in za krepitev socialističnih vrednot, do povezovanja in mobilizacije mladih in utrjevanja ideologije.

Dopoldan in pol

Spletna spominska knjiga nekdanje koprske porodnišnice

24. 7. 2024

Servitski samostan v Kopru je bil dolga leta porodnišnica. To so zdaj prostori Univerze na Primorskem. Leta 2021 se je začela prenova, a duh nekdanje zgodbe tega prostora je premočan, da bi poniknil v pozabo. To je bila skupna rojstna hiša za ljudi od Umaga do Krasa. Leta 2012 se je rodila ideja o spominski knjigi, v katero bi ljudje zapisovali zgodbe povezane s porodnišnico, nedavno pa je klasična spominska knjiga dobila tudi spletno inačico in v kratkem času se je v njej zbralo že preko 600 zapisov ljudi, ki so se tam rodili, ali mam, ki so tam rodile svoje otroke. Spominsko knjigo - klasično in spletno - skupaj urejata in sooblikujeta dr. Neža Čebron Lipovec in Mirella Baruca z Univerze na Primorskem. Na radijski obisk ju je povabila Nataša Benčič.

18 min

Servitski samostan v Kopru je bil dolga leta porodnišnica. To so zdaj prostori Univerze na Primorskem. Leta 2021 se je začela prenova, a duh nekdanje zgodbe tega prostora je premočan, da bi poniknil v pozabo. To je bila skupna rojstna hiša za ljudi od Umaga do Krasa. Leta 2012 se je rodila ideja o spominski knjigi, v katero bi ljudje zapisovali zgodbe povezane s porodnišnico, nedavno pa je klasična spominska knjiga dobila tudi spletno inačico in v kratkem času se je v njej zbralo že preko 600 zapisov ljudi, ki so se tam rodili, ali mam, ki so tam rodile svoje otroke. Spominsko knjigo - klasično in spletno - skupaj urejata in sooblikujeta dr. Neža Čebron Lipovec in Mirella Baruca z Univerze na Primorskem. Na radijski obisk ju je povabila Nataša Benčič.

Operna jutranjica

Nizozemska vrtnica

25. 7. 2024

Oddaja prinaša Orfejeve recitative in arije (prepletene z nekaj zborovskimi in plesnimi točkami) v interpretaciji nizozemske altistke Aafje Heynis, v katere čast se od leta 1964 imenuje tuda sorta vrtnic.

57 min

Oddaja prinaša Orfejeve recitative in arije (prepletene z nekaj zborovskimi in plesnimi točkami) v interpretaciji nizozemske altistke Aafje Heynis, v katere čast se od leta 1964 imenuje tuda sorta vrtnic.

Radiosfera

Letošnji test krem za sončenje

11. 7. 2024

Oceno nezadovoljivo je dobil le en izdelek

10 min

Oceno nezadovoljivo je dobil le en izdelek

Jutranja poročila Radia Maribor

Za izgradnjo podvoza Ledina v Mariboru pridobili gradbeno dovoljenje

25. 7. 2024

Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše

9 min

Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše

Ultrazvok

Najtežje urološke, abdominalne in ginekološke operacije so še bolj natančne s pomočjo robota

11. 7. 2024

Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin

12 min

Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin

Jutranjik

Množica navijačev v Ljubljani in Komendi pozdravila kralja Gira in Toura Tadeja Pogačarja

25. 7. 2024

Strast in predanost slovenskih navijačev je bila včeraj znova vidna na Kongresnem trgu v Ljubljani in nato v Komendi, ob vrnitvi kralja Gira in Toura Tadeja Pogačarja. "Ttežko je, ampak vse je malenkost lažje, ko imaš ljudi okoli sebe, ki verjamejo vate, ko imaš take navijače, kot jih imamo mi". Za športne navdušence prihaja še en vrhunec - olimpijske igre v Parizu bodo odprli jutri, a bodo prvi slovenski nastopi že danes, naše rokometašice čaka tekma z Dankami. V oddaji tudi o tem: - Netanjahu v ameriškem kongresu zatrdil, da Izraelce in Američane združuje boj proti barbarom. - Intereuropa umika del odškodninskih tožb zoper bivšo Lovšinovo upravo. - Na koprskem vse več nesreč s kolesi, skiroji in mopedi.

12 min

Strast in predanost slovenskih navijačev je bila včeraj znova vidna na Kongresnem trgu v Ljubljani in nato v Komendi, ob vrnitvi kralja Gira in Toura Tadeja Pogačarja. "Ttežko je, ampak vse je malenkost lažje, ko imaš ljudi okoli sebe, ki verjamejo vate, ko imaš take navijače, kot jih imamo mi". Za športne navdušence prihaja še en vrhunec - olimpijske igre v Parizu bodo odprli jutri, a bodo prvi slovenski nastopi že danes, naše rokometašice čaka tekma z Dankami. V oddaji tudi o tem: - Netanjahu v ameriškem kongresu zatrdil, da Izraelce in Američane združuje boj proti barbarom. - Intereuropa umika del odškodninskih tožb zoper bivšo Lovšinovo upravo. - Na koprskem vse več nesreč s kolesi, skiroji in mopedi.

Globalna vas

Boštjan Reberšak iz olimpijskega Pariza

25. 7. 2024

Najbolj globalna vas na svetu je zagotovo vsakokratna olimpijska vas. Z našo četrtkovo rubriko se zato tokrat selimo v Pariz; od tam se nam bo oglasil reporter Boštjan Reberšak. O logističnih zapletih, dostopih do dogodkov, prvih vtisih in največjih svetovnih zvezdnikih.

20 min

Najbolj globalna vas na svetu je zagotovo vsakokratna olimpijska vas. Z našo četrtkovo rubriko se zato tokrat selimo v Pariz; od tam se nam bo oglasil reporter Boštjan Reberšak. O logističnih zapletih, dostopih do dogodkov, prvih vtisih in največjih svetovnih zvezdnikih.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica, 3. del

25. 7. 2024

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

60 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Lirični utrinek

Marko Pavček: Pingpong

25. 7. 2024

Imate radi pingpong, vsaj rekreativno? Marko Pavček ga je verjetno vzljubil, o tem priča pesem s tem naslovom. Igralec: Blaž Šef.

1 min

Imate radi pingpong, vsaj rekreativno? Marko Pavček ga je verjetno vzljubil, o tem priča pesem s tem naslovom. Igralec: Blaž Šef.

Glasbeni poudarki

Glasbeni poudarki

25. 7. 2024

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

126 min

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica, 2. del

25. 7. 2024

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

32 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Frekvenca X

Kaj o fenomenu slovenskega športa pravijo številke?

24. 7. 2024

Je slovenski šport v primeri s športom drugih olimpijskih narodov res nekaj izjemnega? Kaj o tem pravijo številke? V Frekvenci X se nam bo pridružil Slavko Jerič, ki že vrsto let kot športni statistik spremlja številke v športu, nedavno pa je izdal tudi knjigo Statistika za začetnike, ob pomoči katere se lahko čisto vsi prelevimo v (športne) statistike. V pogovoru z njim bomo osvetlili, kaj je prav, kaj narobe glede najpogostejših primerjav držav na olimpijskih igrah, kaj vpliva na primat nekaterih narodov v nekaterih disciplinah in koliko medalj se Sloveniji nasmiha letos.

31 min

Je slovenski šport v primeri s športom drugih olimpijskih narodov res nekaj izjemnega? Kaj o tem pravijo številke? V Frekvenci X se nam bo pridružil Slavko Jerič, ki že vrsto let kot športni statistik spremlja številke v športu, nedavno pa je izdal tudi knjigo Statistika za začetnike, ob pomoči katere se lahko čisto vsi prelevimo v (športne) statistike. V pogovoru z njim bomo osvetlili, kaj je prav, kaj narobe glede najpogostejših primerjav držav na olimpijskih igrah, kaj vpliva na primat nekaterih narodov v nekaterih disciplinah in koliko medalj se Sloveniji nasmiha letos.

Jutranja kronika

Tisoči v Ljubljani in Komendi slavnostno sprejeli Tadeja Pogačarja

25. 7. 2024

Strast in predanost slovenskih navijačev je bila včeraj znova vidna in bučno slišna na Kongresnem trgu v Ljubljani in nato v Komendi, ob vrnitvi kralja Gira in Toura Tadeja Pogačarja. Druge teme: - Netanjahu ameriškim kongresnikom: imamo skupne sovražnike! - Predlog podnebnega zakona ohranja subvencije za fosilna goriva - Festival v Bayreuthu ostaja za izbrance, a tudi radijske poslušalce

20 min

Strast in predanost slovenskih navijačev je bila včeraj znova vidna in bučno slišna na Kongresnem trgu v Ljubljani in nato v Komendi, ob vrnitvi kralja Gira in Toura Tadeja Pogačarja. Druge teme: - Netanjahu ameriškim kongresnikom: imamo skupne sovražnike! - Predlog podnebnega zakona ohranja subvencije za fosilna goriva - Festival v Bayreuthu ostaja za izbrance, a tudi radijske poslušalce

Lokalni čas

Projekt Osrčje tradicije

25. 7. 2024

V pogovoru z dopisnico tokrat o projektu Osrčje tradicije, ki si prizadeva za ohranitev ljudskega izročila, tudi starih obrti.

10 min

V pogovoru z dopisnico tokrat o projektu Osrčje tradicije, ki si prizadeva za ohranitev ljudskega izročila, tudi starih obrti.

Športna zgodba

Nogometna liga prvakov

25. 7. 2024

Nogometaši Celja lovijo evropsko jesen. V 2. krogu kvalifikacij za uvrstitev v elitno ligo prvakov so se pred domačim občinstvom pomerili s Slovanom iz Bratislave, ta pa bo čez teden dni gostil povratno tekmo.

2 min

Nogometaši Celja lovijo evropsko jesen. V 2. krogu kvalifikacij za uvrstitev v elitno ligo prvakov so se pred domačim občinstvom pomerili s Slovanom iz Bratislave, ta pa bo čez teden dni gostil povratno tekmo.

Spominčice

Prva olimpijska kolajna športnikom iz samostojne slovenske države

25. 7. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

2 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 06:00

25. 7. 2024

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

126 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Duhovna misel

Berta Golob: Pomeni

25. 7. 2024

Katrca, Katrca, daj mi strdi! … daj mi strdi! … Toda kar me je obkrožalo hlačmanov obeh spolov tam okoli šestih let, je le ena deklica vedela, kaj je strd. Vseeno pa je za besedo potrebovala pomensko razlago. Potem se je glasno razveselila: Aja, aja! je vzkliknila. Seveda, strd je strjena. Strjeno je tisto, kar vsebuje strd. Strd pomeni med. Ja, ja, Katrca, Katrca, daj mi strdi! Vrnila se že je bučela z medeno nožico domu; tej roži in oni je vzela, napila se v cvetju medu. To je v davnih časih napisal France Cegnar, mlajši Prešernov sodobnik, doma pri Svetem Duhu pri Škofji Loki. Strd in bučela sta pomensko v sorodu. Bučela je bila kdaj tudi bečela, zdaj poznamo samo čebele. Tako je pač v jeziku, ta pozna spremembe. V šoli so nas učili, da je »jezik živ organizem«. Ja, tako je bilo rečeno, že zelo zgodaj, in dobro vem, da nisem vedela, kaj je organizem. Živ krst ni govoril o njem, tudi učitelji ne. Vseeno je bilo pa treba v šoli vedeti, kaj da je jezik. Doma je bilo drugače, preprosteje. Jezik za zobe, drži jezik za zobmi. Prvo je pomenilo »ne jezikaj«, drugo pa, da bodi tiho. Hecno, jezik so imeli tudi čevlji. Še bolj smešno pa je, da je bil v nemščini jezik die Zunge, kot nemščina pa die Sprache. Je mogoče ostati živ in zdrav, kot te začne šola daviti s tujimi jeziki? Die Zunge me je kot šolarko spominjal na cungel. To je bil del konjskih vajeti. Zdaj pa slišim radijskega novinarja reči vajeti – kot jezikovno prikrajšana sirota ne pozna dovolj maternega jezika. Ali pa konja in njegove opreme! Katrca, Katrca, daj mi strdi … saj, Katrca, veš, da srce me boli. A se moram ugrizniti v jezik. Kot da bi bilo meni vse jasno. Že samo slovnični spol v jezikih! Sicer je pa ta povzročal težave tudi samemu Finžgarju, pisatelju Finžgarju – še šolarju. Zapela sta se z učiteljem, ker je ta hotel, da bi bila nemška voda srednjega spola, ko je vendar jasno, da je ženskega. Tak banalen razlog lahko zapečati šolski uspeh in – odločitev, da študent naj bo, je Francetovega Franceta Francetu nakopala ponavljanje prvega letnika gimnazije. A če komu podobne težave grenijo spomin, naj se jim samo nasmehne!

6 min

Katrca, Katrca, daj mi strdi! … daj mi strdi! … Toda kar me je obkrožalo hlačmanov obeh spolov tam okoli šestih let, je le ena deklica vedela, kaj je strd. Vseeno pa je za besedo potrebovala pomensko razlago. Potem se je glasno razveselila: Aja, aja! je vzkliknila. Seveda, strd je strjena. Strjeno je tisto, kar vsebuje strd. Strd pomeni med. Ja, ja, Katrca, Katrca, daj mi strdi! Vrnila se že je bučela z medeno nožico domu; tej roži in oni je vzela, napila se v cvetju medu. To je v davnih časih napisal France Cegnar, mlajši Prešernov sodobnik, doma pri Svetem Duhu pri Škofji Loki. Strd in bučela sta pomensko v sorodu. Bučela je bila kdaj tudi bečela, zdaj poznamo samo čebele. Tako je pač v jeziku, ta pozna spremembe. V šoli so nas učili, da je »jezik živ organizem«. Ja, tako je bilo rečeno, že zelo zgodaj, in dobro vem, da nisem vedela, kaj je organizem. Živ krst ni govoril o njem, tudi učitelji ne. Vseeno je bilo pa treba v šoli vedeti, kaj da je jezik. Doma je bilo drugače, preprosteje. Jezik za zobe, drži jezik za zobmi. Prvo je pomenilo »ne jezikaj«, drugo pa, da bodi tiho. Hecno, jezik so imeli tudi čevlji. Še bolj smešno pa je, da je bil v nemščini jezik die Zunge, kot nemščina pa die Sprache. Je mogoče ostati živ in zdrav, kot te začne šola daviti s tujimi jeziki? Die Zunge me je kot šolarko spominjal na cungel. To je bil del konjskih vajeti. Zdaj pa slišim radijskega novinarja reči vajeti – kot jezikovno prikrajšana sirota ne pozna dovolj maternega jezika. Ali pa konja in njegove opreme! Katrca, Katrca, daj mi strdi … saj, Katrca, veš, da srce me boli. A se moram ugrizniti v jezik. Kot da bi bilo meni vse jasno. Že samo slovnični spol v jezikih! Sicer je pa ta povzročal težave tudi samemu Finžgarju, pisatelju Finžgarju – še šolarju. Zapela sta se z učiteljem, ker je ta hotel, da bi bila nemška voda srednjega spola, ko je vendar jasno, da je ženskega. Tak banalen razlog lahko zapečati šolski uspeh in – odločitev, da študent naj bo, je Francetovega Franceta Francetu nakopala ponavljanje prvega letnika gimnazije. A če komu podobne težave grenijo spomin, naj se jim samo nasmehne!

Jutranja kronika

Prva jutranja kronika 05:30

25. 7. 2024

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

10 min

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Zgodbe

Hvar: Na balinanju z Joškom

24. 7. 2024

Na Hvaru se prav vsako popoldne na balinišču dobiva druščina otoških upokojencev. Med njimi je tudi nekdanji natakar Joško. V senci se pogovarjamo o turizmu, dobri hrani, cenah, tudi o nepalskem poštarju in zakaj se raje kot v morju hladijo na kavču.

8 min

Na Hvaru se prav vsako popoldne na balinišču dobiva druščina otoških upokojencev. Med njimi je tudi nekdanji natakar Joško. V senci se pogovarjamo o turizmu, dobri hrani, cenah, tudi o nepalskem poštarju in zakaj se raje kot v morju hladijo na kavču.


Čakalna vrsta

Prispevki Zgodbe

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine