Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Karl Kraus – rodil se je na današnji dan pred 150 leti, umrl pa leta 1936, je bil avstrijski novinar, kritik, dramatik in pesnik, ki je vzbujal pozornost s svojimi bleščeče izraženimi satiričnimi idejami in obvladovanjem jezika. Velja za enega pomembnih pisateljev iz obdobja prve svetovne vojne, čeprav zaradi kompleksnega pisateljskega sloga njegova dela niso zelo široko znana. Kraus je bil judovskega rodu, obiskoval je dunajsko univerzo, vendar je študij opustil in se preživljal kot pisatelj. Leta 1899 je ustanovil literarno in politično revijo Bakla (Die Fackel), ki je ugasnila leta 1936 z vzponom nacizma v Avstriji. Istega leta je Kraus umrl. Njegovo pisanje je izbrušeno, zlasti v zbirkah aforizmov ter v zbirkah esejev. V drami Zadnji dnevi človeštva je obsodil nesmiselnost prve svetovne vojne. Za Literarni nokturno smo izbrali njegov esej z naslovom Ali je mučenje v Avstriji odpravljeno? Izšel je leta 1903, gre pa za napad na skupino findesieclovskih novinarjev, ki so se spravljali na skladatelje, kot so bili Smetana, Bruckner in Hugo Wolf. Prevod Janez Gradišnik, interpret Primož Pirnat, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2024.
Karl Kraus – rodil se je na današnji dan pred 150 leti, umrl pa leta 1936, je bil avstrijski novinar, kritik, dramatik in pesnik, ki je vzbujal pozornost s svojimi bleščeče izraženimi satiričnimi idejami in obvladovanjem jezika. Velja za enega pomembnih pisateljev iz obdobja prve svetovne vojne, čeprav zaradi kompleksnega pisateljskega sloga njegova dela niso zelo široko znana. Kraus je bil judovskega rodu, obiskoval je dunajsko univerzo, vendar je študij opustil in se preživljal kot pisatelj. Leta 1899 je ustanovil literarno in politično revijo Bakla (Die Fackel), ki je ugasnila leta 1936 z vzponom nacizma v Avstriji. Istega leta je Kraus umrl. Njegovo pisanje je izbrušeno, zlasti v zbirkah aforizmov ter v zbirkah esejev. V drami Zadnji dnevi človeštva je obsodil nesmiselnost prve svetovne vojne. Za Literarni nokturno smo izbrali njegov esej z naslovom Ali je mučenje v Avstriji odpravljeno? Izšel je leta 1903, gre pa za napad na skupino findesieclovskih novinarjev, ki so se spravljali na skladatelje, kot so bili Smetana, Bruckner in Hugo Wolf. Prevod Janez Gradišnik, interpret Primož Pirnat, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2024.
V izraelskih napadih na Gazo je bilo v minulih 24-ih urah ubitih okoli 70 ljudi, okoli 140 pa ranjenih. Ameriški predsednik Joe Biden je v telefonskem pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem med drugim poudaril potrebo po povečanju dobave huanitarne pomoči v enklavo, kar naj bi se po navedbah izraelske vojske zgodilo v prihodnjih dneh. Biden je ponovil tudi svoje stališče glede morebitne izraelske ofenzive na Rafo. Podrobnosti niso znane, so pa iz Washingtona sporočili, da operacije ne morejo podpreti brez predhodnega humanitarnega načrta. Hamas pa naj bi na najnovejši izraelski predlog za prekinitev ognja v Gazi odgovoril ob jutrišnjem prihodu delegacije v Kairo.
V izraelskih napadih na Gazo je bilo v minulih 24-ih urah ubitih okoli 70 ljudi, okoli 140 pa ranjenih. Ameriški predsednik Joe Biden je v telefonskem pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem med drugim poudaril potrebo po povečanju dobave huanitarne pomoči v enklavo, kar naj bi se po navedbah izraelske vojske zgodilo v prihodnjih dneh. Biden je ponovil tudi svoje stališče glede morebitne izraelske ofenzive na Rafo. Podrobnosti niso znane, so pa iz Washingtona sporočili, da operacije ne morejo podpreti brez predhodnega humanitarnega načrta. Hamas pa naj bi na najnovejši izraelski predlog za prekinitev ognja v Gazi odgovoril ob jutrišnjem prihodu delegacije v Kairo.
V tokratni oddaji Legende bo z nami tudi John Hiatt, skladatelj, pisec besedil, kitarist, pianist in pevec, kar 11-kratni nominiranec za grammyja. Ameriški glasbenik je izjemno cenjen med svojimi vrstniki in glasbenimi kritiki. Beseda bo še o skupini Creedence Clearwater Revival in o valižanskih rockerjih Manic Street Preachers.
V tokratni oddaji Legende bo z nami tudi John Hiatt, skladatelj, pisec besedil, kitarist, pianist in pevec, kar 11-kratni nominiranec za grammyja. Ameriški glasbenik je izjemno cenjen med svojimi vrstniki in glasbenimi kritiki. Beseda bo še o skupini Creedence Clearwater Revival in o valižanskih rockerjih Manic Street Preachers.
Gost Intervjuja je Zoran Kus, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, kar morda ni nepomembno, in nacionalni ekspert za področje okolja pri Svetovni banki. Čeprav se zdi, da se je slovenska politika, izjema je Levica, odločila za JEK2, Zoran Kus poziva: v Sloveniji potrebujemo resen, temeljit, racionalen, strokoven pogovor o jedrski energiji. Voditelj: Edvard Žitnik
Gost Intervjuja je Zoran Kus, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, kar morda ni nepomembno, in nacionalni ekspert za področje okolja pri Svetovni banki. Čeprav se zdi, da se je slovenska politika, izjema je Levica, odločila za JEK2, Zoran Kus poziva: v Sloveniji potrebujemo resen, temeljit, racionalen, strokoven pogovor o jedrski energiji. Voditelj: Edvard Žitnik
Družbene pogodbe med delom in kapitalom
Družbene pogodbe med delom in kapitalom
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rok, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rok, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
»Moje glasbene sanje so ohraniti in izboljšati kakovost orkestra Češke filharmonije, dosegati vse večje nianse, vse bolj razumeti skladateljeva nagnjenja. To so sanje, ki se uresničujejo počasi, korak za korakom, a so izjemnega pomena. Rezultati teh sanj so bili zadnja leta resnično razveseljivi in upam, da nam bodo tudi v prihodnje eno samo veselje, to je moja želja.« Tako je še leta 2016 optimistično gledal v prihodnost Jiři Bělohlávek. Le malo več kot leto pozneje je, poln načrtov, v starosti 71 let zaradi zahrbtne in dolgotrajne bolezni umrl.
»Moje glasbene sanje so ohraniti in izboljšati kakovost orkestra Češke filharmonije, dosegati vse večje nianse, vse bolj razumeti skladateljeva nagnjenja. To so sanje, ki se uresničujejo počasi, korak za korakom, a so izjemnega pomena. Rezultati teh sanj so bili zadnja leta resnično razveseljivi in upam, da nam bodo tudi v prihodnje eno samo veselje, to je moja želja.« Tako je še leta 2016 optimistično gledal v prihodnost Jiři Bělohlávek. Le malo več kot leto pozneje je, poln načrtov, v starosti 71 let zaradi zahrbtne in dolgotrajne bolezni umrl.
V pravljici nas že čakata kit in ladja, s katero bomo pluli v svet sanj … Pripoveduje: Jožef Ropoša. Napisal: Dimitrij Kralj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.
V pravljici nas že čakata kit in ladja, s katero bomo pluli v svet sanj … Pripoveduje: Jožef Ropoša. Napisal: Dimitrij Kralj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje.
Ohranjenih je več kot 300 pisem, ki jih je Jože Plečnik pisal Emiliji Fon, lekarnarici iz Kostanjevice na Krki, in so originalen prikaz Plečnikovega razmišljanja v spreminjanju časa, predvsem pa izraz posebnega, tankočutnega razmerja, ki je bilo več kot prijateljsko. Ni natančno raziskano, kdaj sta se s precej mlajšo Emilijo Fon spoznala, domnevno že v Pragi. Njuno dopisovanje sestavljajo opisi vsakdanjih opravil, drobne pozornosti in ljubezenska razkritja. Za nekaj časa sta ga prekinila, potem pa spet obudila in je trajalo skoraj vse do Plečnikove smrti. Ob njunem dopisovanju je na Emilijino prošnjo nastala vrsta projektov, ob katerih lahko spremljamo Plečnikov način dela od naročila do izvedbe. Pisma so zbrana v publikaciji z naslovom Prijateljstvo je najvišja oblika ljubezni. Igralca Violeta Tomič in Primož Ranik, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiser Boštjan Vrhovec, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2002.
Ohranjenih je več kot 300 pisem, ki jih je Jože Plečnik pisal Emiliji Fon, lekarnarici iz Kostanjevice na Krki, in so originalen prikaz Plečnikovega razmišljanja v spreminjanju časa, predvsem pa izraz posebnega, tankočutnega razmerja, ki je bilo več kot prijateljsko. Ni natančno raziskano, kdaj sta se s precej mlajšo Emilijo Fon spoznala, domnevno že v Pragi. Njuno dopisovanje sestavljajo opisi vsakdanjih opravil, drobne pozornosti in ljubezenska razkritja. Za nekaj časa sta ga prekinila, potem pa spet obudila in je trajalo skoraj vse do Plečnikove smrti. Ob njunem dopisovanju je na Emilijino prošnjo nastala vrsta projektov, ob katerih lahko spremljamo Plečnikov način dela od naročila do izvedbe. Pisma so zbrana v publikaciji z naslovom Prijateljstvo je najvišja oblika ljubezni. Igralca Violeta Tomič in Primož Ranik, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiser Boštjan Vrhovec, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2002.
Državna nogometna naslova sta oddana. Celjani so ga tri kroge pred koncem tekmovanja osvojili drugič v klubski zgodovini, potem ko so bili v knežjem mestu boljši od najbližje zasledovalke Olimpije. Že pred tem so naslov ubranile nogometašice Mure, prvakinje so postale 11-ič. Druge teme: - Zaradi pomanjkanja kadra izvajanje pomoči na domu ponekod ob vikendih in praznikih ni zagotovljeno. - Izrael naj bi pred ofenzivo na Rafo prisluhnil ameriškim pomislekom. - Obiskovalce v sotesko Vintgar vabi digitalizirana in trajnostna pot.
Državna nogometna naslova sta oddana. Celjani so ga tri kroge pred koncem tekmovanja osvojili drugič v klubski zgodovini, potem ko so bili v knežjem mestu boljši od najbližje zasledovalke Olimpije. Že pred tem so naslov ubranile nogometašice Mure, prvakinje so postale 11-ič. Druge teme: - Zaradi pomanjkanja kadra izvajanje pomoči na domu ponekod ob vikendih in praznikih ni zagotovljeno. - Izrael naj bi pred ofenzivo na Rafo prisluhnil ameriškim pomislekom. - Obiskovalce v sotesko Vintgar vabi digitalizirana in trajnostna pot.
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Južnokorejski pianist mlajše generacije Yekwon Sunwoo, ki je leta 2017 kot prvi Korejec osvojil zlato priznanje na enem najbolj čislanih klavirskih tekmovanj – Mednarodnem tekmovanju Vana Cliburna v Teksasu, Simfonični orkester Korejske radiotelevizije KBS in njegov šef dirigent Finec Pietari Inkinen so 28. januarja lani nastopili v Koncertni dvorani Središča umetnosti v Seulu. Tam so izvedli Klavirski koncert v a-molu, op. 16 Edvarda Griega in Simfonijo št. 5 v cis-molu Gustava Mahlerja.
Južnokorejski pianist mlajše generacije Yekwon Sunwoo, ki je leta 2017 kot prvi Korejec osvojil zlato priznanje na enem najbolj čislanih klavirskih tekmovanj – Mednarodnem tekmovanju Vana Cliburna v Teksasu, Simfonični orkester Korejske radiotelevizije KBS in njegov šef dirigent Finec Pietari Inkinen so 28. januarja lani nastopili v Koncertni dvorani Središča umetnosti v Seulu. Tam so izvedli Klavirski koncert v a-molu, op. 16 Edvarda Griega in Simfonijo št. 5 v cis-molu Gustava Mahlerja.
Zastoji v prometu ob začetku počitnic in optimizem turističnih delavcev nakazujejo, da ta panoga - podobno kot drugod po svetu - hitro okreva po covidu. Podatki glede nočitev za prve tri mesece kažejo, da utegne biti letošnja sezona pri nas podobno uspešna kot lanska, ki je bila v marsičem rekordna. Kljub temu nekatere težave ostajajo, predvsem pomanjkanje kadra in vprašanje plač. Drugi poudarki oddaje: - Protesti v Tel Avivu za izpustitev talcev iz Hamasovega ujetništva, nadaljevanje propalestinskih shodov na ameriških univezrah - Čeprav je do evropskih volitev še dober mesec dni, so priprave nanje v polnem teku - Naše hokejiste na začetku svetovnega prvenstva druge kakovostne skupine premagala Južna Koreja
Zastoji v prometu ob začetku počitnic in optimizem turističnih delavcev nakazujejo, da ta panoga - podobno kot drugod po svetu - hitro okreva po covidu. Podatki glede nočitev za prve tri mesece kažejo, da utegne biti letošnja sezona pri nas podobno uspešna kot lanska, ki je bila v marsičem rekordna. Kljub temu nekatere težave ostajajo, predvsem pomanjkanje kadra in vprašanje plač. Drugi poudarki oddaje: - Protesti v Tel Avivu za izpustitev talcev iz Hamasovega ujetništva, nadaljevanje propalestinskih shodov na ameriških univezrah - Čeprav je do evropskih volitev še dober mesec dni, so priprave nanje v polnem teku - Naše hokejiste na začetku svetovnega prvenstva druge kakovostne skupine premagala Južna Koreja
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
... pojejo odlomke Puccinija, Rahmaninova, Boieldieuja, Davida, Verdija, Purcella, Mozarta in Kálmána.
... pojejo odlomke Puccinija, Rahmaninova, Boieldieuja, Davida, Verdija, Purcella, Mozarta in Kálmána.
Kako bi odgovorili, če bi vas kdo vprašal, ali poznate Muzej baroka v Šmarju pri Jelšah? Mogoče ste ga že obiskali, morda ste prebrali časopisni članek ali si ogledali kakšen drug medijski zapis o tem zanimivem kraju, lahko pa, da zanj slišite prvič. V Šmarju pri Jelšah imajo poleg drugih zanimivosti tudi znano romarsko cerkev, posvečeno zavetniku proti kugi sv. Roku, in do te cerkve vodi zelo opazna kalvarijska pot s kapelami, v katerih sta predstavljena trpljenje in smrt Jezusa Kristusa. Med zadnjo celovito obnovo kalvarije v začetku leta 2000 se je pojavilo vprašanje, kam naj po obnovi za stalno postavijo 45 restavriranih lesenih kipov iz kapel. V sodelovanju z župnijo Šmarje pri Jelšah je lokalna skupnost z evropskimi sredstvi rekonstruirala staro župnijsko gospodarsko poslopje in ga spremenila v muzej. Obiskovalci so si ga lahko prvič ogledali avgusta 2015, dokončno pa so ga uredili in slovesno odprli junija 2016. Na obisk muzeja vas vabimo v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.
Kako bi odgovorili, če bi vas kdo vprašal, ali poznate Muzej baroka v Šmarju pri Jelšah? Mogoče ste ga že obiskali, morda ste prebrali časopisni članek ali si ogledali kakšen drug medijski zapis o tem zanimivem kraju, lahko pa, da zanj slišite prvič. V Šmarju pri Jelšah imajo poleg drugih zanimivosti tudi znano romarsko cerkev, posvečeno zavetniku proti kugi sv. Roku, in do te cerkve vodi zelo opazna kalvarijska pot s kapelami, v katerih sta predstavljena trpljenje in smrt Jezusa Kristusa. Med zadnjo celovito obnovo kalvarije v začetku leta 2000 se je pojavilo vprašanje, kam naj po obnovi za stalno postavijo 45 restavriranih lesenih kipov iz kapel. V sodelovanju z župnijo Šmarje pri Jelšah je lokalna skupnost z evropskimi sredstvi rekonstruirala staro župnijsko gospodarsko poslopje in ga spremenila v muzej. Obiskovalci so si ga lahko prvič ogledali avgusta 2015, dokončno pa so ga uredili in slovesno odprli junija 2016. Na obisk muzeja vas vabimo v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
S humoreskama Moja žena je slikarka; Fini tat končujemo ciklus humoresk nemške pisateljice grofice Franziske zu Reventlow, znane tudi pod imenom Fanny zu Reventlow. Zanimanje za njena dela in že skoraj pozabljeno burno biografijo se je začelo šele pred nedavnim. Znana je namreč kot grofica škandalov in münchenske boeme. Lep primer te so njena humoristično satirična dela, ki so nastala okoli leta 1900. Po doslednem prelomu s svojo aristokratsko družino se je Fanny zu Reventlow namreč preživljala predvsem s prevajanjem literarnih besedil in pisanjem za revije in dnevno časopisje. Prevajalka Tina Štrancar, interpreta Uroš Potočnik in Maja Končar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2015.
S humoreskama Moja žena je slikarka; Fini tat končujemo ciklus humoresk nemške pisateljice grofice Franziske zu Reventlow, znane tudi pod imenom Fanny zu Reventlow. Zanimanje za njena dela in že skoraj pozabljeno burno biografijo se je začelo šele pred nedavnim. Znana je namreč kot grofica škandalov in münchenske boeme. Lep primer te so njena humoristično satirična dela, ki so nastala okoli leta 1900. Po doslednem prelomu s svojo aristokratsko družino se je Fanny zu Reventlow namreč preživljala predvsem s prevajanjem literarnih besedil in pisanjem za revije in dnevno časopisje. Prevajalka Tina Štrancar, interpreta Uroš Potočnik in Maja Končar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2015.
Pozeba, ki tudi letos ni prizanesla kmetijstvu, je postala stalnica. O tem, kako so v najbolj kritičnih dneh reševali svoj pridelek, smo se pozanimali na eni od dolenjskih kmetij. Pridelovalci pa bi v prihodnje potrebovali tudi učinkovitejše ukrepe, ki bi jih podprla država. Govorili smo tudi o zakonodaji, ki se pripravlja na evropski ravni, glede proizvodnje in rabe rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Te so lahko koristne, prinašajo pa tudi nekatere pasti. Predstavili smo tudi prvi rezultatsko usmerjen ukrep, namenjen ohranjanju suhih travnikov, izvajati naj bi se začel prihodnje leto. Ključno pri tem je, da se kmetje naučijo spremljati stanje travišč in da se vzdrževanje ali izboljševanje zaščitenih habitatov tudi pošteno ovrednoti.
Pozeba, ki tudi letos ni prizanesla kmetijstvu, je postala stalnica. O tem, kako so v najbolj kritičnih dneh reševali svoj pridelek, smo se pozanimali na eni od dolenjskih kmetij. Pridelovalci pa bi v prihodnje potrebovali tudi učinkovitejše ukrepe, ki bi jih podprla država. Govorili smo tudi o zakonodaji, ki se pripravlja na evropski ravni, glede proizvodnje in rabe rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Te so lahko koristne, prinašajo pa tudi nekatere pasti. Predstavili smo tudi prvi rezultatsko usmerjen ukrep, namenjen ohranjanju suhih travnikov, izvajati naj bi se začel prihodnje leto. Ključno pri tem je, da se kmetje naučijo spremljati stanje travišč in da se vzdrževanje ali izboljševanje zaščitenih habitatov tudi pošteno ovrednoti.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Posledice podnebnih sprememb pomembno vplivajo tudi na delovna okolja ob današnjem Svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu izpostavlja Mednarodna organizacija dela. Nacionalni inštitut za javno zdravje ob tej priložnosti opozarja, da podnebne spremembe negativno vplivajo tudi na duševno zdravje zaposlenih. Za obvladovanje omenjenih tveganj je zato pomembno, da jih delodajalci pravočasno ocenijo in temu primerno prilagodijo delovna okolja. V oddaji tudi o tem: V Zdravilišču Debeli rtič v programe in delavnice za otroke vključujejo okoljsko vzgojo. Dom za zdravje žensk, otrok in mladostnikov v Gorici bo v bodoče namenjen tudi slovenskim mamicam. Košarkarji Plame Pur ostajajo drugoligaši.
Posledice podnebnih sprememb pomembno vplivajo tudi na delovna okolja ob današnjem Svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu izpostavlja Mednarodna organizacija dela. Nacionalni inštitut za javno zdravje ob tej priložnosti opozarja, da podnebne spremembe negativno vplivajo tudi na duševno zdravje zaposlenih. Za obvladovanje omenjenih tveganj je zato pomembno, da jih delodajalci pravočasno ocenijo in temu primerno prilagodijo delovna okolja. V oddaji tudi o tem: V Zdravilišču Debeli rtič v programe in delavnice za otroke vključujejo okoljsko vzgojo. Dom za zdravje žensk, otrok in mladostnikov v Gorici bo v bodoče namenjen tudi slovenskim mamicam. Košarkarji Plame Pur ostajajo drugoligaši.
V dobri družbi s Kristijanom smo gostili vodjo zasedbe Mitja kvintet, Mitjo Mastnaka, ki je predstavil novi projekt. Nastajal je kar 15 let; kaj je njegova posebnost? Prisluhnite. Povabili smo tudi na tekmovanje harmonikarjev za pokal Šaleške doline 2024. Na Lojtrci novih pa predstavili še zadnje tri predloge v tem mesecu.
V dobri družbi s Kristijanom smo gostili vodjo zasedbe Mitja kvintet, Mitjo Mastnaka, ki je predstavil novi projekt. Nastajal je kar 15 let; kaj je njegova posebnost? Prisluhnite. Povabili smo tudi na tekmovanje harmonikarjev za pokal Šaleške doline 2024. Na Lojtrci novih pa predstavili še zadnje tri predloge v tem mesecu.
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.
Petega maja lani sta v Filharmoniji na Labi v Hamburgu nastopila pianistka Tamara Stefanovich in Filharmonični orkester Severnonemškega radia, ki ga je vodil dirigent Esa-Pekka Salonen. Na sporedu koncerta sta bila Koncert za klavir in orkester št. 3 Magnusa Lindberga in Simfonija št. 6 v A-duru Antona Brucknerja. Magnus Lindberg je eden najbolj prepoznavnih finskih skladateljev našega časa. Leta 1977 je s Kaijo Saariaho, Eso-Pekko Salonenom in drugimi obetajočimi finskimi glasbeniki svoje generacije ustanovil združbo, imenovano Odprtih ušes, namenjeno študiju in izvajanju sodobnih glasbenih del. Lindberga so sprva navduševale serialne metode glasbene kompozicije, ki jih je srečeval v delih Karlheinza Stockhausna, Miltona Babbitta in drugih v tistem času vodilnih ustvarjalcev glasbe. Pozneje se je posvetil ustvarjanju, ki ga zaznamujejo enostavnejše in povsem svobodne harmonije in melodične linije.
Petega maja lani sta v Filharmoniji na Labi v Hamburgu nastopila pianistka Tamara Stefanovich in Filharmonični orkester Severnonemškega radia, ki ga je vodil dirigent Esa-Pekka Salonen. Na sporedu koncerta sta bila Koncert za klavir in orkester št. 3 Magnusa Lindberga in Simfonija št. 6 v A-duru Antona Brucknerja. Magnus Lindberg je eden najbolj prepoznavnih finskih skladateljev našega časa. Leta 1977 je s Kaijo Saariaho, Eso-Pekko Salonenom in drugimi obetajočimi finskimi glasbeniki svoje generacije ustanovil združbo, imenovano Odprtih ušes, namenjeno študiju in izvajanju sodobnih glasbenih del. Lindberga so sprva navduševale serialne metode glasbene kompozicije, ki jih je srečeval v delih Karlheinza Stockhausna, Miltona Babbitta in drugih v tistem času vodilnih ustvarjalcev glasbe. Pozneje se je posvetil ustvarjanju, ki ga zaznamujejo enostavnejše in povsem svobodne harmonije in melodične linije.
Nedeljsko bogoslužje iz Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah.
Nedeljsko bogoslužje iz Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah.
Igor Dernovšek je v srednji kemijski šoli spoznal Aleša Češnovarja. Sestavljala sta rubikovo kocko in ustanovila Niet. Vse drugo je zgodovina. Toda Niet še vedno živijo svoje perspektive, čeprav je bilo vmes veliko vijolic, depresije in smrti. Igor Dernovšek razmišlja o uporu in svobodi 40 let pozneje, kako se od nihilističnega optimizma vračamo nazaj v praskupnost. Kot novinar in sindikalist je kritičen do razmer na trgu dela. Če bi bil še enkrat mlad, bi imel pet, šest otrok. Rad se s psom izgublja na Barju. Razmišlja tudi o tem, zakaj je lahko lep dan za smrt v resnici lep dan za življenje.
Igor Dernovšek je v srednji kemijski šoli spoznal Aleša Češnovarja. Sestavljala sta rubikovo kocko in ustanovila Niet. Vse drugo je zgodovina. Toda Niet še vedno živijo svoje perspektive, čeprav je bilo vmes veliko vijolic, depresije in smrti. Igor Dernovšek razmišlja o uporu in svobodi 40 let pozneje, kako se od nihilističnega optimizma vračamo nazaj v praskupnost. Kot novinar in sindikalist je kritičen do razmer na trgu dela. Če bi bil še enkrat mlad, bi imel pet, šest otrok. Rad se s psom izgublja na Barju. Razmišlja tudi o tem, zakaj je lahko lep dan za smrt v resnici lep dan za življenje.
Na peto velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Lovrenc na Pohorju. Daruje jo Jure Sojč. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor pod vodstvom organistke Mateje Potočnik, na kitaro igra Hana Zorec.
Na peto velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Lovrenc na Pohorju. Daruje jo Jure Sojč. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor pod vodstvom organistke Mateje Potočnik, na kitaro igra Hana Zorec.
V Bolzanu se bo danes začelo svetovno prvenstvo drugega kakovostnega razreda v hokeju na ledu, na katerem bo uvrstitev med elito lovila slovenska reprezentanca. Današnji nasprotnik Slovenije bo Južna Koreja. Dopoldanske športne minute namenjamo še domačemu nogometnemu prvenstvu in derbiju vodilnih ekip, Celja in Olimpije, ter dirki svetovnega prvenstva spidvejistov, ki so letošnjo sezono začeli z VN Hrvaške.
V Bolzanu se bo danes začelo svetovno prvenstvo drugega kakovostnega razreda v hokeju na ledu, na katerem bo uvrstitev med elito lovila slovenska reprezentanca. Današnji nasprotnik Slovenije bo Južna Koreja. Dopoldanske športne minute namenjamo še domačemu nogometnemu prvenstvu in derbiju vodilnih ekip, Celja in Olimpije, ter dirki svetovnega prvenstva spidvejistov, ki so letošnjo sezono začeli z VN Hrvaške.
60 let od jugoslovanskega sodelovanja v obsežni akciji reševanja spomenikov stare Nubije, ki jo je kmalu zatem poplavilo akumulacijsko jezero Asuanskega visokega jezu
60 let od jugoslovanskega sodelovanja v obsežni akciji reševanja spomenikov stare Nubije, ki jo je kmalu zatem poplavilo akumulacijsko jezero Asuanskega visokega jezu
Ljudmila, upokojena učiteljica šivanja in izjemno nenavadna gospa, se s kovčekmobilom in papigo Ara Bello odpravi na potovanje, polno zabavnih dogodivščin. Brez zavor, dvakrat preveč in pol premalo, pripotuje v nenavaden kiosk, nadaljuje pot skozi gozd, ugotovi, da kdor le molči, lahko znori, se nauči plavati in vzljubi morje in se na koncu vrne k svojemu prijatelju gospodu Blazniku. Ugotovi torej, da je življenje piknik. Samosvoje, tokrat slušno popotovanje skozi letne čase, od jeseni do jeseni, od prvega šolskega dne do prvega šolskega dne. V sklepnem, četrtem delu postane Ljudmilina papiga Ara Bella talka neslane šale malih gusarjev in se zaradi zaljubljenosti v prav posebno papigo na izletu "izgubi", Ljudmila pa prvič vstopi v Blaznikov kiosk in dokončno ugotovi, da je življenje piknik. Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Ljudmila, gospa s klobukom – Marijana Brecelj Pripovedovalec – Matija Rozman Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2024.
Ljudmila, upokojena učiteljica šivanja in izjemno nenavadna gospa, se s kovčekmobilom in papigo Ara Bello odpravi na potovanje, polno zabavnih dogodivščin. Brez zavor, dvakrat preveč in pol premalo, pripotuje v nenavaden kiosk, nadaljuje pot skozi gozd, ugotovi, da kdor le molči, lahko znori, se nauči plavati in vzljubi morje in se na koncu vrne k svojemu prijatelju gospodu Blazniku. Ugotovi torej, da je življenje piknik. Samosvoje, tokrat slušno popotovanje skozi letne čase, od jeseni do jeseni, od prvega šolskega dne do prvega šolskega dne. V sklepnem, četrtem delu postane Ljudmilina papiga Ara Bella talka neslane šale malih gusarjev in se zaradi zaljubljenosti v prav posebno papigo na izletu "izgubi", Ljudmila pa prvič vstopi v Blaznikov kiosk in dokončno ugotovi, da je življenje piknik. Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Ljudmila, gospa s klobukom – Marijana Brecelj Pripovedovalec – Matija Rozman Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2024.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Pesnica in prevajalka Miljana Cunta, letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada za zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, je svojo tretjo pesniško zbirko Svetloba od zunaj objavila leta 2018 v prestižni zbirko Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi. Zbirko je občuteno predstavila tudi v oddaji Izšlo je; med drugim je prebrala pesem Poskus padca.
Pesnica in prevajalka Miljana Cunta, letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada za zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, je svojo tretjo pesniško zbirko Svetloba od zunaj objavila leta 2018 v prestižni zbirko Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi. Zbirko je občuteno predstavila tudi v oddaji Izšlo je; med drugim je prebrala pesem Poskus padca.
Gospa Vlasta Krivec Jurečič je upokojena univerzitetna diplomirana biologinja, že vrsto let pa tudi energoterapevtka, ki se ukvarja s podzavestnimi vzorci, blokadami in travmami, tako na zavestnem kot tudi energijskem nivoju. S posebnimi tehnikami dostopa do podzavesti in z energijskimi ter zavestnimi tehnikami poskuša vnesti nove podzavestne vzorce. "Travma, bolezen in zdravljenje v toksični civilizaciji" je podnaslov knjige, ki nam jo bo naša sogovornica tokrat predstavila. "Navidezna normalnost" avtorjev Gaborja in Daniela Mateja je knjiga, ki nam lahko pomaga do boljšega razumevanja sveta, v katerem živimo. Vlasta Krivec Jurečič je Luciji Fatur najprej povedala nekaj o avtorju Gaborju Mateju.
Gospa Vlasta Krivec Jurečič je upokojena univerzitetna diplomirana biologinja, že vrsto let pa tudi energoterapevtka, ki se ukvarja s podzavestnimi vzorci, blokadami in travmami, tako na zavestnem kot tudi energijskem nivoju. S posebnimi tehnikami dostopa do podzavesti in z energijskimi ter zavestnimi tehnikami poskuša vnesti nove podzavestne vzorce. "Travma, bolezen in zdravljenje v toksični civilizaciji" je podnaslov knjige, ki nam jo bo naša sogovornica tokrat predstavila. "Navidezna normalnost" avtorjev Gaborja in Daniela Mateja je knjiga, ki nam lahko pomaga do boljšega razumevanja sveta, v katerem živimo. Vlasta Krivec Jurečič je Luciji Fatur najprej povedala nekaj o avtorju Gaborju Mateju.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Tudi danes pričakujemo povečan promet na naših cestah predvsem proti južni meji in turističnim krajem. Polne roke dela pa imajo med prvomajskimi počitnicami turistični delavci. Medtem ko turistične zmogljivosti pri nas pričakujejo predvsem tuje goste, pa se številni Slovenci odpravljajo na potovanja v tujino. Drugi poudarki oddaje: - Izrael izrazil pripravljenost odpovedati ofenzivo na Rafo v primeru dogovora o talcih - Ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu pozivi k večji ozaveščenosti o problematiki okvare sluha - Celjski nogometaši za nov naslov državnih prvakov danes potrebujejo le remi z Olimpijo
Tudi danes pričakujemo povečan promet na naših cestah predvsem proti južni meji in turističnim krajem. Polne roke dela pa imajo med prvomajskimi počitnicami turistični delavci. Medtem ko turistične zmogljivosti pri nas pričakujejo predvsem tuje goste, pa se številni Slovenci odpravljajo na potovanja v tujino. Drugi poudarki oddaje: - Izrael izrazil pripravljenost odpovedati ofenzivo na Rafo v primeru dogovora o talcih - Ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu pozivi k večji ozaveščenosti o problematiki okvare sluha - Celjski nogometaši za nov naslov državnih prvakov danes potrebujejo le remi z Olimpijo
Lončarstvo spada med najstarejše in nekoč najbolj razširjene obrti na Slovenskem. Leta 1751 omenja princ Friedrich Otto Hermann v svojih potopisih, da ni v nobeni avstrijski deželi sorazmerno toliko lončarjev kakor ravno na Kranjskem. Lončarstvo se je razvijalo v različnih lončarskih središčih: Ljubno na Gorenjskem, Komenda, Ribniška dolina, Šentjernejsko in Krško polje, okolica Celja, Dravsko in Ptujsko polje ter Prekmurje. Osnova za lončarske izdelke je primemo mastna glina, prosta peščenih in drugih škodljivih snovi. Najvažnejše lončarsko orodje je vreteno ali lončarski kolovrat, kot so ga imenovali nekdaj. Lončeni izdelki imajo dekorativen in uporaben namen. Sodeč po tem, da so med najpogostejšimi arheološkimi najdbami ostanki lončenih posod in keramike, lahko zaključimo, da lončarske izdelke odlikuje trajnost. Kako poteka delo v lončarski delavnici, kjer se spajata tradicija rokodelstva in sodobnost, bomo izvedeli v tokratnih NaPOTkih. Bojan Leskovec je obiskal lončarstvo Dobo v Žalni pri Grosuplju.
Lončarstvo spada med najstarejše in nekoč najbolj razširjene obrti na Slovenskem. Leta 1751 omenja princ Friedrich Otto Hermann v svojih potopisih, da ni v nobeni avstrijski deželi sorazmerno toliko lončarjev kakor ravno na Kranjskem. Lončarstvo se je razvijalo v različnih lončarskih središčih: Ljubno na Gorenjskem, Komenda, Ribniška dolina, Šentjernejsko in Krško polje, okolica Celja, Dravsko in Ptujsko polje ter Prekmurje. Osnova za lončarske izdelke je primemo mastna glina, prosta peščenih in drugih škodljivih snovi. Najvažnejše lončarsko orodje je vreteno ali lončarski kolovrat, kot so ga imenovali nekdaj. Lončeni izdelki imajo dekorativen in uporaben namen. Sodeč po tem, da so med najpogostejšimi arheološkimi najdbami ostanki lončenih posod in keramike, lahko zaključimo, da lončarske izdelke odlikuje trajnost. Kako poteka delo v lončarski delavnici, kjer se spajata tradicija rokodelstva in sodobnost, bomo izvedeli v tokratnih NaPOTkih. Bojan Leskovec je obiskal lončarstvo Dobo v Žalni pri Grosuplju.
V Riminiju se končuje evropsko prvenstvo v športni gimnastiki za telovadce. V Italiji se je solidno odrezala slovenska članska reprezentanca, nase pa opozorila predvsem številčna mladinska vrsta. Prihodnji teden se bodo v mestu ob obali Jadranskega morja za evropske naslove pomerile še telovadke.
V Riminiju se končuje evropsko prvenstvo v športni gimnastiki za telovadce. V Italiji se je solidno odrezala slovenska članska reprezentanca, nase pa opozorila predvsem številčna mladinska vrsta. Prihodnji teden se bodo v mestu ob obali Jadranskega morja za evropske naslove pomerile še telovadke.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Slavni slikar Michelangelo je nekoč stopil v atelje, da bi pregledal platna svojih učencev. Nekatere je pohvalil, drugim je dejal, naj nadaljujejo svoje delo. Navsezadnje se je ustavil pri najboljšem učencu. Fant je slikal na majhno platno. Mojster je vzel čopič in na platno napisal besedo: AMPLIUS, ki v latinščini pomeni večji. Veliki mojster mu je dal vedeti, da dela premalo glede na svoje sposobnosti. Hotel je, da svoje delo začne znova. Učenec ga je tako ubogal in ustvaril izredno lepo sliko. Psihologi menijo, da zapustimo ta svet, ne da bi razvili velik del svojih možganov. Najbrž bi Bog lahko velikokrat napisal besedo AMPLIUS na naše življenje. Dobri smo v tem, kar naredimo, a lahko bi naredili več. (Vodi me, dobrotni duh, 112). Modro je, da si v življenju zastavimo visoke cilje in ideale in se ne zadovoljimo prehitro s nizkimi cilji. Spominjam se, kako nam je nekdanji koprski škof Pirih kot bogoslovcem večkrat dejal, naj si postavimo visoke ideale v življenju in v duhovništvu, da bomo potem vsaj nekaj dosegli. Kajti če si bomo postavili nizke ideale, bomo v življenju in v duhovništvu dosegli zelo malo. Neki svetnik je to mojstrsko strnil v rek: »Če težiš k zvezdam, boš mogel doseči gore. Če pa boš težil h goram, boš končal v blatu.« V evangeliju današnje nedelje Jezus pravi: »Vsako mladiko, ki ne rodi sadu, odstrani, in vsako, ki rodi sad, očisti, da rodi še več sadu« (Jn 15,2). V petih vrsticah nam osem krat pravi, naj ostanemo v njem. S tem poudari, kako je pomembno, da ostanemo povezani s Kristusom. Na vprašanje, zakaj nam Jezus to naroča, najdemo odgovor v nadaljevanju evangelija, ko pravi, »brez mene ne morete ničesar storiti« in »kdor ostane v meni, obrodi obilo sadu« (Jn 15,5). Še več: lahko bi nadaljevali: z Jezusom pa moremo veliko storiti! Ko beremo življenjepise svetnikov, vidimo, kako so prav svetniki, ki so bili zelo povezani s Kristusom, naredili veliko v življenju. Povezanost z Bogom je pri njih rodila veliko sadov v službi človeku. Ali če povemo v slogu začetne zgodbe današnjega evangelija – slika našega življenja bo večja. Ne bomo gledali samo na to, da se bomo izogibali greha, ampak tudi na to, da bomo v življenju naredili nekaj več in da bomo naredili veliko dobrega. Velikokrat se trudimo, da bi sami napredovali v duhovnem življenju. Opazujmo gosi, ki letijo. Videli bomo, da letijo v čudovitem redu. Pred tisočletji so se naučile, kako težko je dolgo leteti in da je laže leteti tako dolge razdalje, če letijo v skupini. Tudi mi bomo napredovali v veri, če bomo napredovali skupaj z drugimi verniki. Vsi pa tako, da bomo povezani s Kristusom.
Slavni slikar Michelangelo je nekoč stopil v atelje, da bi pregledal platna svojih učencev. Nekatere je pohvalil, drugim je dejal, naj nadaljujejo svoje delo. Navsezadnje se je ustavil pri najboljšem učencu. Fant je slikal na majhno platno. Mojster je vzel čopič in na platno napisal besedo: AMPLIUS, ki v latinščini pomeni večji. Veliki mojster mu je dal vedeti, da dela premalo glede na svoje sposobnosti. Hotel je, da svoje delo začne znova. Učenec ga je tako ubogal in ustvaril izredno lepo sliko. Psihologi menijo, da zapustimo ta svet, ne da bi razvili velik del svojih možganov. Najbrž bi Bog lahko velikokrat napisal besedo AMPLIUS na naše življenje. Dobri smo v tem, kar naredimo, a lahko bi naredili več. (Vodi me, dobrotni duh, 112). Modro je, da si v življenju zastavimo visoke cilje in ideale in se ne zadovoljimo prehitro s nizkimi cilji. Spominjam se, kako nam je nekdanji koprski škof Pirih kot bogoslovcem večkrat dejal, naj si postavimo visoke ideale v življenju in v duhovništvu, da bomo potem vsaj nekaj dosegli. Kajti če si bomo postavili nizke ideale, bomo v življenju in v duhovništvu dosegli zelo malo. Neki svetnik je to mojstrsko strnil v rek: »Če težiš k zvezdam, boš mogel doseči gore. Če pa boš težil h goram, boš končal v blatu.« V evangeliju današnje nedelje Jezus pravi: »Vsako mladiko, ki ne rodi sadu, odstrani, in vsako, ki rodi sad, očisti, da rodi še več sadu« (Jn 15,2). V petih vrsticah nam osem krat pravi, naj ostanemo v njem. S tem poudari, kako je pomembno, da ostanemo povezani s Kristusom. Na vprašanje, zakaj nam Jezus to naroča, najdemo odgovor v nadaljevanju evangelija, ko pravi, »brez mene ne morete ničesar storiti« in »kdor ostane v meni, obrodi obilo sadu« (Jn 15,5). Še več: lahko bi nadaljevali: z Jezusom pa moremo veliko storiti! Ko beremo življenjepise svetnikov, vidimo, kako so prav svetniki, ki so bili zelo povezani s Kristusom, naredili veliko v življenju. Povezanost z Bogom je pri njih rodila veliko sadov v službi človeku. Ali če povemo v slogu začetne zgodbe današnjega evangelija – slika našega življenja bo večja. Ne bomo gledali samo na to, da se bomo izogibali greha, ampak tudi na to, da bomo v življenju naredili nekaj več in da bomo naredili veliko dobrega. Velikokrat se trudimo, da bi sami napredovali v duhovnem življenju. Opazujmo gosi, ki letijo. Videli bomo, da letijo v čudovitem redu. Pred tisočletji so se naučile, kako težko je dolgo leteti in da je laže leteti tako dolge razdalje, če letijo v skupini. Tudi mi bomo napredovali v veri, če bomo napredovali skupaj z drugimi verniki. Vsi pa tako, da bomo povezani s Kristusom.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Človek, ki je pomembno oblikoval slovenski odpor proti okupatorjem med drugo svetovno vojno je bil gotovo Edvard Kocbek. Knjiga Pričevanja, ki jo je za založbo Mladinska knjiga leta 2004 uredil Andrej Inkret, prinaša izbrane odlomke iz dveh sklopov Kocbekovega literarnega opusa, avtor sam ju je štel za osrednja in najpomembnejša. To sta lirika in dnevniška proza, ki jo je z redkimi presledki pisal skoraj pol stoletja. Ta morda najbolj kompleksno izraža njegovo intelektualno in umetniško zavzetost. Za Literarni nokturno smo izbrali njegov dnevniški zapis iz 9. februarja 1943 iz dela Slovenska revolucija, ko se je z drugimi partizani gibal v okolici Ljubljane. Interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Človek, ki je pomembno oblikoval slovenski odpor proti okupatorjem med drugo svetovno vojno je bil gotovo Edvard Kocbek. Knjiga Pričevanja, ki jo je za založbo Mladinska knjiga leta 2004 uredil Andrej Inkret, prinaša izbrane odlomke iz dveh sklopov Kocbekovega literarnega opusa, avtor sam ju je štel za osrednja in najpomembnejša. To sta lirika in dnevniška proza, ki jo je z redkimi presledki pisal skoraj pol stoletja. Ta morda najbolj kompleksno izraža njegovo intelektualno in umetniško zavzetost. Za Literarni nokturno smo izbrali njegov dnevniški zapis iz 9. februarja 1943 iz dela Slovenska revolucija, ko se je z drugimi partizani gibal v okolici Ljubljane. Interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Slabe ceste v šestih delih izrisujejo podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri čemer v osišče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v položajih, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociativnimi stanji, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. V četrtem delu se ženska in vojak vozita v kamuflažnem džipu proti cilju. V prizoru, polnem zasukov in intenzivnih čustvenih stanj s posledičnimi konflikti, se v pogovoru razkriva vse več presenetljivih dejstev. Od tega, da v avtu zares nista sama, do tega, da ženska sploh ni poročena z vojakovim poveljnikom. Prevajalki: Julija Zapeka, Ana Krauthaker. Režiserka in avtorica radijske priredbe: Ana Krauthaker. Tonski mojster: Matjaž Miklič. Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar. Tehnični asistent: Martin Florjančič. Ženska – Polona Juh Vojak – Jurij Drevenšek Množica – Matija Vastl, Stane Tomazin, Primož Bezjak Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto februarja 2024.
Slabe ceste v šestih delih izrisujejo podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri čemer v osišče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v položajih, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociativnimi stanji, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. V četrtem delu se ženska in vojak vozita v kamuflažnem džipu proti cilju. V prizoru, polnem zasukov in intenzivnih čustvenih stanj s posledičnimi konflikti, se v pogovoru razkriva vse več presenetljivih dejstev. Od tega, da v avtu zares nista sama, do tega, da ženska sploh ni poročena z vojakovim poveljnikom. Prevajalki: Julija Zapeka, Ana Krauthaker. Režiserka in avtorica radijske priredbe: Ana Krauthaker. Tonski mojster: Matjaž Miklič. Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar. Tehnični asistent: Martin Florjančič. Ženska – Polona Juh Vojak – Jurij Drevenšek Množica – Matija Vastl, Stane Tomazin, Primož Bezjak Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto februarja 2024.
Ob današnjem dnevu upora proti okupatorju ob obletnici ustanovitve osvobodilne fronte, v katero so se združili predstavniki komunistov, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev in pozivali k oboroženemu odporu, so se po državi zvrstile številne slovesnosti. Osrednja državna je bila sinoči v Črnomlju. Druge teme oddaje: - Ob novih ruskih napadih na ukrajinsko energetsko infrastrukturo znova pozivi Zahodu k dobavam orožja - Iran po medsebojnem obstreljevanju z Izraelom krepi diplomatska prizadevanja za več podpore mednarodne skupnosti - V Novi Štifti pri Sodražici 26. blagoslov motoristov in motorjev
Ob današnjem dnevu upora proti okupatorju ob obletnici ustanovitve osvobodilne fronte, v katero so se združili predstavniki komunistov, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev in pozivali k oboroženemu odporu, so se po državi zvrstile številne slovesnosti. Osrednja državna je bila sinoči v Črnomlju. Druge teme oddaje: - Ob novih ruskih napadih na ukrajinsko energetsko infrastrukturo znova pozivi Zahodu k dobavam orožja - Iran po medsebojnem obstreljevanju z Izraelom krepi diplomatska prizadevanja za več podpore mednarodne skupnosti - V Novi Štifti pri Sodražici 26. blagoslov motoristov in motorjev
