Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Bojimo se medvedov, a uničili nas bodo klopi! Aldo Zubin je prejemnik občinske nagrade Mestne občine Koper »Priznanje 15. maj« za dolgoletno neprecenljivo strokovno delo in prispevek k razvoju, ohranjanju in promociji pohodništva, kolesarjenja ter planinstva v slovenski Istri ter za spodbujanje, vzgojo in delo z mladimi ter vzorno skrb in odnos do okolja. Zubin je predsednik Obalnega planinskega društva, prijazen sogovornik ter spoštljiv in marljiv sodelavec na mnogih prostovoljnih delovnih akcijah. Zase pravi, da v življenju ni naredil niti enega koraka zato, da bi dobil katero koli priznanje ali nagrado. Je pa zelo počaščen, da so mnogi opazili njegov trud, njegovo razdajanje za skupno dobro. Med neštetimi vrhovi, ki jih je osvojil, bi najraje znova izbral Kriške pode. Zakaj? Ker je tam spoznal ljubezen svojega življenja. Aldo Zubin je tokratni gost oddaje Odprto za srečanja.
Bojimo se medvedov, a uničili nas bodo klopi! Aldo Zubin je prejemnik občinske nagrade Mestne občine Koper »Priznanje 15. maj« za dolgoletno neprecenljivo strokovno delo in prispevek k razvoju, ohranjanju in promociji pohodništva, kolesarjenja ter planinstva v slovenski Istri ter za spodbujanje, vzgojo in delo z mladimi ter vzorno skrb in odnos do okolja. Zubin je predsednik Obalnega planinskega društva, prijazen sogovornik ter spoštljiv in marljiv sodelavec na mnogih prostovoljnih delovnih akcijah. Zase pravi, da v življenju ni naredil niti enega koraka zato, da bi dobil katero koli priznanje ali nagrado. Je pa zelo počaščen, da so mnogi opazili njegov trud, njegovo razdajanje za skupno dobro. Med neštetimi vrhovi, ki jih je osvojil, bi najraje znova izbral Kriške pode. Zakaj? Ker je tam spoznal ljubezen svojega življenja. Aldo Zubin je tokratni gost oddaje Odprto za srečanja.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V Mariboru je vse nared za festival Prestopi, katerega program je sestavljen iz predstav, ki so jih izbrali po precej preprostem ključu: kriterij je kvaliteta. Izluščimo s producentom Prestopov, Zoranom Petrovičem. Prisluhnite!
V Mariboru je vse nared za festival Prestopi, katerega program je sestavljen iz predstav, ki so jih izbrali po precej preprostem ključu: kriterij je kvaliteta. Izluščimo s producentom Prestopov, Zoranom Petrovičem. Prisluhnite!
Mineva polčetrti mesec, odkar je mariborska občina uvedla celovito prenovo avtobusnih linij. Ta je namenjena povečanju učinkovitosti javnega prevoza, a je med številnimi občani povzročila tudi negodovanje. V tokratni Radijski tribuni smo preverili, kako se občina odziva na zahteve civilnih pobud, katere izboljšave še načrtuje in kaj o uspešnosti prenove kažejo podatki.
Mineva polčetrti mesec, odkar je mariborska občina uvedla celovito prenovo avtobusnih linij. Ta je namenjena povečanju učinkovitosti javnega prevoza, a je med številnimi občani povzročila tudi negodovanje. V tokratni Radijski tribuni smo preverili, kako se občina odziva na zahteve civilnih pobud, katere izboljšave še načrtuje in kaj o uspešnosti prenove kažejo podatki.
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu je v popolnem razmahu. Slovenija je včeraj lovila prve točke na prvenstvu v tekmi proti Latviji. Po dnevu premora jo čakata še zahtevnejša obračuna, pomerila se bo s Finsko in gostiteljico Švedsko. Slovenski telovadci in telovadke pa se pripravljajo na prihajajoče evropsko prvenstvo in domačo tekmo v okviru svetovnega izziva v Kopru.
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu je v popolnem razmahu. Slovenija je včeraj lovila prve točke na prvenstvu v tekmi proti Latviji. Po dnevu premora jo čakata še zahtevnejša obračuna, pomerila se bo s Finsko in gostiteljico Švedsko. Slovenski telovadci in telovadke pa se pripravljajo na prihajajoče evropsko prvenstvo in domačo tekmo v okviru svetovnega izziva v Kopru.
V Sloveniji kljub upadu števila krvodajalcev v zadnjih letih še vedno uspevamo ohranjati ravnotežje pri preskrbi s krvjo, predvsem na račun tistih, ki darovanju ostajajo zvesti več desetletij. V mariborskem Centru za transfuzijsko medicino so danes čestitali še enemu krvodajalcu stokratniku -Jožetu Damišu. Tako imenovanih vitezov krvodajalstva imajo zdaj že krepko čez 200.
V Sloveniji kljub upadu števila krvodajalcev v zadnjih letih še vedno uspevamo ohranjati ravnotežje pri preskrbi s krvjo, predvsem na račun tistih, ki darovanju ostajajo zvesti več desetletij. V mariborskem Centru za transfuzijsko medicino so danes čestitali še enemu krvodajalcu stokratniku -Jožetu Damišu. Tako imenovanih vitezov krvodajalstva imajo zdaj že krepko čez 200.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
To je bilo jutro, polno potovanj, meditacije, nežnih ritmov in izjemne glasbe. Prebudila nas je Severa Gjurin. Privoščite si ga.
To je bilo jutro, polno potovanj, meditacije, nežnih ritmov in izjemne glasbe. Prebudila nas je Severa Gjurin. Privoščite si ga.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na pogovor glasbi, ki tematizira zvočnost travnikov, smo se pred izvedbo dela Api-danza macabra s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija s skladateljem Vitom Žurajem odpravili izven radijskega studia.
Na pogovor glasbi, ki tematizira zvočnost travnikov, smo se pred izvedbo dela Api-danza macabra s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija s skladateljem Vitom Žurajem odpravili izven radijskega studia.
Te dni je začela veljati nova uredba o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin, ki je skupaj z zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin podlaga za določitev posplošenih vrednosti vseh nepremičnin v državi. Katere lastnosti nepremičnine vplivajo na njeno vrednost in kaj naj lastnik stori, če se s posplošeno vrednostjo ne strinja? O vsem tem sta v sredinem Svetovalnem servisu na vprašanja odgovarjala Matej Plešnar, predsednik matične sekcije geodetov pri Inženirski zbornici Slovenije, ter Dušan Mitrović, direktor Urada za množično vrednotenje nepremičnin.
Te dni je začela veljati nova uredba o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin, ki je skupaj z zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin podlaga za določitev posplošenih vrednosti vseh nepremičnin v državi. Katere lastnosti nepremičnine vplivajo na njeno vrednost in kaj naj lastnik stori, če se s posplošeno vrednostjo ne strinja? O vsem tem sta v sredinem Svetovalnem servisu na vprašanja odgovarjala Matej Plešnar, predsednik matične sekcije geodetov pri Inženirski zbornici Slovenije, ter Dušan Mitrović, direktor Urada za množično vrednotenje nepremičnin.
Ljubiteljska ali participativna znanost, državljanska, skupnostna, celo nepoklicna znanost. Za obliko raziskovanja, o kateri bomo govorili v tokratni Radiosferi, obstaja cela vrsta izrazov. Pred leti pa je akademik prof. dr. Mlinar ugotovil, da je vsebinsko najustreznejši izraz v slovenščini občanska znanost. Kaj to sploh je, to bomo seveda izvedeli, in v kakšne znanstvene raziskave smo lahko vključeni laiki. Ste se recimo kdaj vprašali, kako onesnažen je zrak okoli vas? Ali pa, zakaj je voda v bližnjem ribniku prekrita z zeleno snovjo in ali je ta morda škodljiva? Morda vas zanima, katere so najpogosteje uporabljene besede v slovenskem jeziku? Vse to so področja, pri katerih znanstveniki v različnih fazah vključujejo tudi nas, v narekovajih »navadne« pripadnike skupnosti, mi pa se ob tem – če ne drugega – veliko naučimo. Mrežo občanske znanosti lahko med drugim raziščete tudi prek Splošnih knjižnic v Sloveniji, ki so v številnih primerih pomemben vezni člen med raziskovalci in tako imenovanimi občanskimi raziskovalci. Sogovornik: Mitja Vovk Iskrić iz Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.
Ljubiteljska ali participativna znanost, državljanska, skupnostna, celo nepoklicna znanost. Za obliko raziskovanja, o kateri bomo govorili v tokratni Radiosferi, obstaja cela vrsta izrazov. Pred leti pa je akademik prof. dr. Mlinar ugotovil, da je vsebinsko najustreznejši izraz v slovenščini občanska znanost. Kaj to sploh je, to bomo seveda izvedeli, in v kakšne znanstvene raziskave smo lahko vključeni laiki. Ste se recimo kdaj vprašali, kako onesnažen je zrak okoli vas? Ali pa, zakaj je voda v bližnjem ribniku prekrita z zeleno snovjo in ali je ta morda škodljiva? Morda vas zanima, katere so najpogosteje uporabljene besede v slovenskem jeziku? Vse to so področja, pri katerih znanstveniki v različnih fazah vključujejo tudi nas, v narekovajih »navadne« pripadnike skupnosti, mi pa se ob tem – če ne drugega – veliko naučimo. Mrežo občanske znanosti lahko med drugim raziščete tudi prek Splošnih knjižnic v Sloveniji, ki so v številnih primerih pomemben vezni člen med raziskovalci in tako imenovanimi občanskimi raziskovalci. Sogovornik: Mitja Vovk Iskrić iz Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - gospodarstveniki bodo na forumu obrti vladi predstavili 139 zahtev - v Sloveniji kljub upadu števila krvodajalcev še vedno uspevamo ohranjati ravnotežje pri preskrbi s krvjo - Slovenija se s skladbo Klemna Slakonje ni uvrstila v sobotni finale za pesem Evrovizije
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - gospodarstveniki bodo na forumu obrti vladi predstavili 139 zahtev - v Sloveniji kljub upadu števila krvodajalcev še vedno uspevamo ohranjati ravnotežje pri preskrbi s krvjo - Slovenija se s skladbo Klemna Slakonje ni uvrstila v sobotni finale za pesem Evrovizije
Gostili smo 16 albumov, 54 let skupnih izkušenj, pet kitar: Koala voice, Mrfy, Joker Out, Jet Black Diamonds, Kokosy. Zasedbe, ki jih povezujejo mladost, glasba, prijateljstvo. Bojan Cvjetićanin, Domen Holc, Boris Kokalj, Gregor Strasbergar, Urban Koritnik so govorili o svojih začetkih, peli o glasbenih idolih in nas opomnili, da je Festival 202 tik pred vrati.
Gostili smo 16 albumov, 54 let skupnih izkušenj, pet kitar: Koala voice, Mrfy, Joker Out, Jet Black Diamonds, Kokosy. Zasedbe, ki jih povezujejo mladost, glasba, prijateljstvo. Bojan Cvjetićanin, Domen Holc, Boris Kokalj, Gregor Strasbergar, Urban Koritnik so govorili o svojih začetkih, peli o glasbenih idolih in nas opomnili, da je Festival 202 tik pred vrati.
Predvajamo glasbo skladateljev, ki so z glasbenimi sredstvi uprizorili nekatere antične mitološke zgodbe. Antična mitologija ni skladateljev nič manj navdihovala kot ustvarjalce drugih umetnosti. Zgodbe sebičnih bogov in junaških smrtnikov, ki so se jim postavljali po robu, so v svet tonske umetnosti med drugim preslikali tudi Barber, Szymanowski in Mouquet. Karol Szymanowski: Trije miti, pesnitev za violino in klavir Samuel Barber: Suita Medeja Jules Mouquet: Sonate za flavto in klavir Panova piščal
Predvajamo glasbo skladateljev, ki so z glasbenimi sredstvi uprizorili nekatere antične mitološke zgodbe. Antična mitologija ni skladateljev nič manj navdihovala kot ustvarjalce drugih umetnosti. Zgodbe sebičnih bogov in junaških smrtnikov, ki so se jim postavljali po robu, so v svet tonske umetnosti med drugim preslikali tudi Barber, Szymanowski in Mouquet. Karol Szymanowski: Trije miti, pesnitev za violino in klavir Samuel Barber: Suita Medeja Jules Mouquet: Sonate za flavto in klavir Panova piščal
Pesnik in prevajalec Miklavž Komelj (1973) je doslej objavil 17 knjig poezije. V svojem pesniškem prvencu Luč delfina (1991) se navezuje predvsem na petrarkistično tradicijo, v tretji zbirki z naslovom Rosa (2002) pa je prestopil v drugačne izpovedne načine. To velja tudi za njegovo četrto zbirko Hipodrom (2006), v kateri s filozofsko-poetičnim upesnjevanjem razpira družbene, politične, estetske, eksistencialne in druge razsežnosti življenja. Pesem Črni kvadrat, ki se nanaša na enako naslovljeno sliko Kazimirja Maleviča in je bila objavljena v tej zbirki, ponazarja vse omenjeno. Interpretiral jo bo dramski igralec Gregor Baković.
Pesnik in prevajalec Miklavž Komelj (1973) je doslej objavil 17 knjig poezije. V svojem pesniškem prvencu Luč delfina (1991) se navezuje predvsem na petrarkistično tradicijo, v tretji zbirki z naslovom Rosa (2002) pa je prestopil v drugačne izpovedne načine. To velja tudi za njegovo četrto zbirko Hipodrom (2006), v kateri s filozofsko-poetičnim upesnjevanjem razpira družbene, politične, estetske, eksistencialne in druge razsežnosti življenja. Pesem Črni kvadrat, ki se nanaša na enako naslovljeno sliko Kazimirja Maleviča in je bila objavljena v tej zbirki, ponazarja vse omenjeno. Interpretiral jo bo dramski igralec Gregor Baković.
V soboto so v Benetkah odprli 19. bienale arhitekture, eno najpomembnejših prireditev na svetu, ki se ukvarja s prostorom in človeškim bivanjem na našem planetu. Nekaj dni pred tem se je po znamenitih Giardinih in Arsenalu prebijalo nekaj tisoč predstavnikov medijev in različnih ustanov, ki ob takšnih dogodkih preplavijo najobčutljivejše mesto na svetu. Letos menieva 100 let rojstva Vladimirja Makuca, izjemnega umetnika , ki se je rodil v Solkanu. Svojemu rojstnemu kraju in Goriškemu muzeju je v hrambo podaril pomemben del opusa, ki obsega več kot 700 del. Poklon njegovemu delu z naslovom »V vse smeri« je aprila odprla razstava v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj, julija bo v Mestni galeriji Nova Gorica, septembra v sesljanski Portopiccolo Art Gallery in novembra v Kulturnem domu Gorica. 8. maja, prav na dan njegovega rojstva, so razstavo odprli tudi v Vili Bartolomei in na Gradu Kromberk. V dneh, ko se spominjamo konca druge svetovne vojne, je izšla knjiga o enem logistično najzahtevnejših reševanj civilnega prebivalstva pri nas, in sicer z naslovom Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo in podnaslovom Evakuacija civilistov marca 1945. Dogajanje pred osemdesetimi leti je na podlagi dokumentov, pričevanj in družinskega izročila rekonstruirala novinarka Ilinka Todorôvski.
V soboto so v Benetkah odprli 19. bienale arhitekture, eno najpomembnejših prireditev na svetu, ki se ukvarja s prostorom in človeškim bivanjem na našem planetu. Nekaj dni pred tem se je po znamenitih Giardinih in Arsenalu prebijalo nekaj tisoč predstavnikov medijev in različnih ustanov, ki ob takšnih dogodkih preplavijo najobčutljivejše mesto na svetu. Letos menieva 100 let rojstva Vladimirja Makuca, izjemnega umetnika , ki se je rodil v Solkanu. Svojemu rojstnemu kraju in Goriškemu muzeju je v hrambo podaril pomemben del opusa, ki obsega več kot 700 del. Poklon njegovemu delu z naslovom »V vse smeri« je aprila odprla razstava v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj, julija bo v Mestni galeriji Nova Gorica, septembra v sesljanski Portopiccolo Art Gallery in novembra v Kulturnem domu Gorica. 8. maja, prav na dan njegovega rojstva, so razstavo odprli tudi v Vili Bartolomei in na Gradu Kromberk. V dneh, ko se spominjamo konca druge svetovne vojne, je izšla knjiga o enem logistično najzahtevnejših reševanj civilnega prebivalstva pri nas, in sicer z naslovom Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo in podnaslovom Evakuacija civilistov marca 1945. Dogajanje pred osemdesetimi leti je na podlagi dokumentov, pričevanj in družinskega izročila rekonstruirala novinarka Ilinka Todorôvski.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Predvajamo glasbo skladateljev, ki so z glasbenimi sredstvi uprizorili nekatere antične mitološke zgodbe. Antična mitologija skladateljev ni nič manj navdihovala kot ustvarjalce drugih umetnosti. Zgodbe sebičnih bogov in junaških smrtnikov, ki so se jim postavljali po robu, so v svet tonske umetnosti med drugim preslikali tudi Rameau, Beethoven, Strauss in Berlioz. Jean-Philippe Rameau: Suita iz opere Zoroaster Ludwig van Beehoven: Odlomki iz baletne glasbe Prometejeva bitja, op. 43 Richard Strauss: Interludij iz opere Danajina ljubezen Hector Berlioz: Kraljevi lov in Nevihta iz opere Trojanci
Predvajamo glasbo skladateljev, ki so z glasbenimi sredstvi uprizorili nekatere antične mitološke zgodbe. Antična mitologija skladateljev ni nič manj navdihovala kot ustvarjalce drugih umetnosti. Zgodbe sebičnih bogov in junaških smrtnikov, ki so se jim postavljali po robu, so v svet tonske umetnosti med drugim preslikali tudi Rameau, Beethoven, Strauss in Berlioz. Jean-Philippe Rameau: Suita iz opere Zoroaster Ludwig van Beehoven: Odlomki iz baletne glasbe Prometejeva bitja, op. 43 Richard Strauss: Interludij iz opere Danajina ljubezen Hector Berlioz: Kraljevi lov in Nevihta iz opere Trojanci
Zaposleni pri podjetju Yapi Merkezi so se po finančnih težavah znašli v nezavidljivem položaju. Velika večina se jih je že vrnila v Turčijo, okrog 40 pa jih je ostalo v kampusu Orehku pri Postojni. Opozarjajo, da jih delodajalec tam zadržuje že od 21. marca, da se počutijo kot v zaporu, od takrat niso dobili nobene zadolžitve, delo pa izvajajo podizvajalci. V oddaji tudi o tem: - Delavci Marjetice Koper ostro proti nameri koprske občine, da v javni holding združi komunalno podjetje, Rižanski vodovod in Zavod za šport. - Z razpravo ministrov o vrednotah v Kopru napovedali festival duševnega zdravja. - Platforma za prevoze in dostavo Uber bo v Sloveniji začela delovati predvidoma 20. maja. - V Stožicah finale slovenskega nogometnega pokala med Koprom in Celjem.
Zaposleni pri podjetju Yapi Merkezi so se po finančnih težavah znašli v nezavidljivem položaju. Velika večina se jih je že vrnila v Turčijo, okrog 40 pa jih je ostalo v kampusu Orehku pri Postojni. Opozarjajo, da jih delodajalec tam zadržuje že od 21. marca, da se počutijo kot v zaporu, od takrat niso dobili nobene zadolžitve, delo pa izvajajo podizvajalci. V oddaji tudi o tem: - Delavci Marjetice Koper ostro proti nameri koprske občine, da v javni holding združi komunalno podjetje, Rižanski vodovod in Zavod za šport. - Z razpravo ministrov o vrednotah v Kopru napovedali festival duševnega zdravja. - Platforma za prevoze in dostavo Uber bo v Sloveniji začela delovati predvidoma 20. maja. - V Stožicah finale slovenskega nogometnega pokala med Koprom in Celjem.
Gospodarstevniki bodo na Forumu obrti in podjetništva vladi predstavili ključne zahteve, med njimi je davčna razbremenitev. V zbornici opozarjajo, da se manjša podjetja že selijo čez mejo. Druge teme: - Nemčija drvi v finančno nevzdržnost. Bo Bruselj spremenil pravila? - Slovenija ostala brez finala za pesem Evrovizije - Roglič na 5. etapo kolesarske dirke po Italiji s sedmimi sekundami zaostanka za rožnato majico
Gospodarstevniki bodo na Forumu obrti in podjetništva vladi predstavili ključne zahteve, med njimi je davčna razbremenitev. V zbornici opozarjajo, da se manjša podjetja že selijo čez mejo. Druge teme: - Nemčija drvi v finančno nevzdržnost. Bo Bruselj spremenil pravila? - Slovenija ostala brez finala za pesem Evrovizije - Roglič na 5. etapo kolesarske dirke po Italiji s sedmimi sekundami zaostanka za rožnato majico
Kakšna je realnost slovenskega podjetnika? Bo v svetu, kjer so se oblikovala nova pravila igre, lahko sledil tempu? Dopoldne bodo predstaviki malega gospodarstva političnim odločevalcem 20-ič predstavili svoje zahteve oziroma rešitve za dvig konkurenčnosti. Statistike kažejo, da je šlo malemu gospodarstvu pri nas doslej odlično, toda globalne razmere so negotove kot že dolgo ne. Ob osmih tokrat z Generalnim direktorjem Obrtno-podjetniške zbornice Danijelom Lampergerjem.
Kakšna je realnost slovenskega podjetnika? Bo v svetu, kjer so se oblikovala nova pravila igre, lahko sledil tempu? Dopoldne bodo predstaviki malega gospodarstva političnim odločevalcem 20-ič predstavili svoje zahteve oziroma rešitve za dvig konkurenčnosti. Statistike kažejo, da je šlo malemu gospodarstvu pri nas doslej odlično, toda globalne razmere so negotove kot že dolgo ne. Ob osmih tokrat z Generalnim direktorjem Obrtno-podjetniške zbornice Danijelom Lampergerjem.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Slovenska hokejska reprezentanca se je včeraj na svetovnem prvenstvu elitne skupine pomerila z Latvijo. Ta teden jo čakata še obračuna proti velesilama Finski in gostiteljici prvenstva, Švedski.
Slovenska hokejska reprezentanca se je včeraj na svetovnem prvenstvu elitne skupine pomerila z Latvijo. Ta teden jo čakata še obračuna proti velesilama Finski in gostiteljici prvenstva, Švedski.
Predvajamo glasbo skladateljev, ki so z glasbenimi sredstvi uprizorili nekatere antične mitološke zgodbe. Antična mitologija skladateljev ni nič manj navdihovala kot ustvarjalce drugih umetnosti. Zgodbe sebičnih bogov in junaških smrtnikov, ki so se jim postavljali po robu, so v svet tonske umetnosti med drugim preslikali tudi Rameau, Beethoven, Strauss in Berlioz. Jean-Philippe Rameau: Suita iz opere Zoroaster Ludwig van Beehoven: Odlomki iz baletne glasbe Prometejeva bitja, op. 43 Richard Strauss: Interludij iz opere Danajina ljubezen Hector Berlioz: Kraljevi lov in Nevihta iz opere Trojanci
Predvajamo glasbo skladateljev, ki so z glasbenimi sredstvi uprizorili nekatere antične mitološke zgodbe. Antična mitologija skladateljev ni nič manj navdihovala kot ustvarjalce drugih umetnosti. Zgodbe sebičnih bogov in junaških smrtnikov, ki so se jim postavljali po robu, so v svet tonske umetnosti med drugim preslikali tudi Rameau, Beethoven, Strauss in Berlioz. Jean-Philippe Rameau: Suita iz opere Zoroaster Ludwig van Beehoven: Odlomki iz baletne glasbe Prometejeva bitja, op. 43 Richard Strauss: Interludij iz opere Danajina ljubezen Hector Berlioz: Kraljevi lov in Nevihta iz opere Trojanci
Ko sem pripravljal to razmišljanje, mi je uspelo, tako se mi je zdelo, ujeti nekaj misli … To, da na eni strani svet ponuja rešitev, ki jo sicer v tej tekmi drago plačujemo, na drugi strani pa prav zato ostajamo ali postajamo nezadovoljni, žalostni ali celo jezni. Vedno malo napeti. Vedno več je telesnih in duševnih alergij in disforij. Potem pa mi je prišla na misel Jezusova beseda: Brez mene ne morete ničesar storiti. No, ampak glej, kaj vse delamo in smo naredili in ustvarili … Pa se prikrade vprašanje: kako uspešno pa je? Kakšen smisel ima vse to dognanje, znanje, imetje, zdravje in lepota, če potem toliko ljudi ni srečnih, če so nezadovoljni s seboj, svojim videzom, spolom, s svetom, v katerem živijo, z življenjem? Jezus, kaj želiš povedati? Če sprejmem, da brez tebe res ne morem nič, ali to tudi pomeni, da s teboj lahko vse? In spet Jezusova beseda … Nisem prišel izvrševat vseh vaših želja, prišel sem kot pot, resnica in življenje. Prišel sem izvrševat Očetovo voljo. Če si daleč, trpeč in žalosten, vrni se k Očetu. On te ljubi. Ne obupaj. S tabo sem na tvoji poti. Začni danes, zdaj. Če že dolgo nisi molil, začni danes. Ne znaš? Moli s srcem. Stopi v cerkev, pridi k maši. Najdi prijatelja pri iskanju. Jaz bom s teboj. Jaz bom tvoja moč. Z menoj boš zmogel.
Ko sem pripravljal to razmišljanje, mi je uspelo, tako se mi je zdelo, ujeti nekaj misli … To, da na eni strani svet ponuja rešitev, ki jo sicer v tej tekmi drago plačujemo, na drugi strani pa prav zato ostajamo ali postajamo nezadovoljni, žalostni ali celo jezni. Vedno malo napeti. Vedno več je telesnih in duševnih alergij in disforij. Potem pa mi je prišla na misel Jezusova beseda: Brez mene ne morete ničesar storiti. No, ampak glej, kaj vse delamo in smo naredili in ustvarili … Pa se prikrade vprašanje: kako uspešno pa je? Kakšen smisel ima vse to dognanje, znanje, imetje, zdravje in lepota, če potem toliko ljudi ni srečnih, če so nezadovoljni s seboj, svojim videzom, spolom, s svetom, v katerem živijo, z življenjem? Jezus, kaj želiš povedati? Če sprejmem, da brez tebe res ne morem nič, ali to tudi pomeni, da s teboj lahko vse? In spet Jezusova beseda … Nisem prišel izvrševat vseh vaših želja, prišel sem kot pot, resnica in življenje. Prišel sem izvrševat Očetovo voljo. Če si daleč, trpeč in žalosten, vrni se k Očetu. On te ljubi. Ne obupaj. S tabo sem na tvoji poti. Začni danes, zdaj. Če že dolgo nisi molil, začni danes. Ne znaš? Moli s srcem. Stopi v cerkev, pridi k maši. Najdi prijatelja pri iskanju. Jaz bom s teboj. Jaz bom tvoja moč. Z menoj boš zmogel.
Wang Guanglin je profesor angleščine na mednarodni univerzi v Šanghaju. Študenti imajo na Kitajskem do učiteljev podobno spoštovanje kot do staršev, čeprav se čuti vpliv tehnologij. Profesor Guanglin je tudi prevajalec angleške, ameriške in avstralske literature. Od slovenskih avtorjev pozna filozofa Slavoja Žižka, ki ga je tudi mogoče brati v kitajščini.
Wang Guanglin je profesor angleščine na mednarodni univerzi v Šanghaju. Študenti imajo na Kitajskem do učiteljev podobno spoštovanje kot do staršev, čeprav se čuti vpliv tehnologij. Profesor Guanglin je tudi prevajalec angleške, ameriške in avstralske literature. Od slovenskih avtorjev pozna filozofa Slavoja Žižka, ki ga je tudi mogoče brati v kitajščini.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Samuel Beckett (1906–1989) je eden vodilnih literarnih ustvarjalcev 20. stoletja. Ta irski avtor, ki je leta 1969 dobil Nobelovo nagrado za književnost, je do danes ostal izjemno zanimiv. V svojem pisanju je preizkušal meje mogočega in eksperimentiral na način, ki ga ni nihče pričakoval. Ob njegovem imenu najprej pomislimo na dramo Čakajoč Godota ali na trilogijo romanov Molloy, Malone umira in Neminljivi. Tokrat pa objavljamo njegovo kratko prozo. Prevajalec Aleš Berger, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Aleks Pirkmajer, urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten in Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.
Samuel Beckett (1906–1989) je eden vodilnih literarnih ustvarjalcev 20. stoletja. Ta irski avtor, ki je leta 1969 dobil Nobelovo nagrado za književnost, je do danes ostal izjemno zanimiv. V svojem pisanju je preizkušal meje mogočega in eksperimentiral na način, ki ga ni nihče pričakoval. Ob njegovem imenu najprej pomislimo na dramo Čakajoč Godota ali na trilogijo romanov Molloy, Malone umira in Neminljivi. Tokrat pa objavljamo njegovo kratko prozo. Prevajalec Aleš Berger, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Aleks Pirkmajer, urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten in Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.
V oddaji poslušamo odlomek oddaje Svet glasbe, svet umetnosti, ki jo je za naš 3. program leta 1997 pripravil Pavel Mihelčič. Njegovo sogovornik je klarinetist Miha Gunzek. Gunzek je študiral v Ljubljani in Beogradu. Po osvoboditvi se je zaposlil na beograjskem radiu, leta 1946 pa se je v Ljubljani kot prvi klarinetist pridružil radijskemu orkestru. Pozneje se je posvetil solistični in pedagoški karieri, bil je prvi dekan ljubljanske glasbene akademije. Čeprav je bil klasično izobražen, ga je ves čas zanimala tudi zabavna oziroma džezovska glasba. Tako je tri leta igral saksofon v Plesnem oziroma Zabavnem orkestru Radia Ljubljana, ki ga je občasno tudi vodil.
V oddaji poslušamo odlomek oddaje Svet glasbe, svet umetnosti, ki jo je za naš 3. program leta 1997 pripravil Pavel Mihelčič. Njegovo sogovornik je klarinetist Miha Gunzek. Gunzek je študiral v Ljubljani in Beogradu. Po osvoboditvi se je zaposlil na beograjskem radiu, leta 1946 pa se je v Ljubljani kot prvi klarinetist pridružil radijskemu orkestru. Pozneje se je posvetil solistični in pedagoški karieri, bil je prvi dekan ljubljanske glasbene akademije. Čeprav je bil klasično izobražen, ga je ves čas zanimala tudi zabavna oziroma džezovska glasba. Tako je tri leta igral saksofon v Plesnem oziroma Zabavnem orkestru Radia Ljubljana, ki ga je občasno tudi vodil.
Helene Tulve je estonska skladateljica, katere dela dobro predstavljajo sodobno baltsko glasbo – tako njeno širino, kot pogosto naslanjanje na mistične, duhovne ideje. V tednu, v katerem Ljubljana gosti 71. mednarodno skladateljsko tribuno Rostrum, smo se s Heleno Tulve pogovarjali o njenem uspehu na Rostrumu, vplivu narave v njenih skladbah ter o sodobni estonski glasbi.
Helene Tulve je estonska skladateljica, katere dela dobro predstavljajo sodobno baltsko glasbo – tako njeno širino, kot pogosto naslanjanje na mistične, duhovne ideje. V tednu, v katerem Ljubljana gosti 71. mednarodno skladateljsko tribuno Rostrum, smo se s Heleno Tulve pogovarjali o njenem uspehu na Rostrumu, vplivu narave v njenih skladbah ter o sodobni estonski glasbi.
Geodetska uprava je začela objavljati nove posplošene vrednosti nepremičnin, ki odražajo stanje na trgu prvega januarja letos. Danes je namreč začela veljati nova uredba o modelih vrednotenja nepremičnin, ki jo je konec aprila sprejela vlada in ki je modele vrednotenja, na podlagi katerih Gurs nepremičninam pripiše posplošeno vrednost, prilagodila stanju na trgu. Mogoče jih je preveriti na portalu Gursa E-prostor, kjer so začeli posodabljati omenjene vrednosti, končali pa bodo v prihodnjih dneh. Bodo pa več kot milijon 200 tisoč lastnikov obvestili tudi po pošti.
Geodetska uprava je začela objavljati nove posplošene vrednosti nepremičnin, ki odražajo stanje na trgu prvega januarja letos. Danes je namreč začela veljati nova uredba o modelih vrednotenja nepremičnin, ki jo je konec aprila sprejela vlada in ki je modele vrednotenja, na podlagi katerih Gurs nepremičninam pripiše posplošeno vrednost, prilagodila stanju na trgu. Mogoče jih je preveriti na portalu Gursa E-prostor, kjer so začeli posodabljati omenjene vrednosti, končali pa bodo v prihodnjih dneh. Bodo pa več kot milijon 200 tisoč lastnikov obvestili tudi po pošti.
Luka Juhart – v dveh skladbah tudi s flavtistko Ano Birsa Krušec in govorcem Igorjem Velšetom – je predstavil štiri dela slovenskih skladateljev, v prvem delu tri predloge radia Slovenija iz zgodovine skladateljske tribune, za konec pa zaenkrat zadnje delo Vinka Globokarja Vrnitev Odisejevega sina.
Luka Juhart – v dveh skladbah tudi s flavtistko Ano Birsa Krušec in govorcem Igorjem Velšetom – je predstavil štiri dela slovenskih skladateljev, v prvem delu tri predloge radia Slovenija iz zgodovine skladateljske tribune, za konec pa zaenkrat zadnje delo Vinka Globokarja Vrnitev Odisejevega sina.
Osamljeno dekle v lunaparku sreča simpatičnega fanta – in splete se pomladna zgodba o hipni naklonjenosti, snetih zvezdah, toplini, smehu in pisanih balonih. Režiser: Marjan Marinc Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Mladen Fortič Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Dekle – Majda Potokar Mladenič – Rudi Kosmač Ogledalo – Janez Rohaček Glas v lunaparku – Tone Homar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1965
Osamljeno dekle v lunaparku sreča simpatičnega fanta – in splete se pomladna zgodba o hipni naklonjenosti, snetih zvezdah, toplini, smehu in pisanih balonih. Režiser: Marjan Marinc Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Mladen Fortič Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Dekle – Majda Potokar Mladenič – Rudi Kosmač Ogledalo – Janez Rohaček Glas v lunaparku – Tone Homar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1965
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo poslušali drugi del koncerta Medenje, skladatelja in violončelista Kristijana Krajnčana, ki so ga z zborom Slovenske Filharmonije, pod taktirko Jerice Bukovec in Slovenskim tolkalnim projektom - STOP premierno izvedli 12. decembra 2024 v Slovenski filharmoniji. Avtor besedila je Milan Dekleva. Prisluhnimo drugemu delu pogovora s skladateljem in violončelistom Kristijanom Krajnčanom, ki ga je pripravila glasbena urednica Tina Žun.
V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo poslušali drugi del koncerta Medenje, skladatelja in violončelista Kristijana Krajnčana, ki so ga z zborom Slovenske Filharmonije, pod taktirko Jerice Bukovec in Slovenskim tolkalnim projektom - STOP premierno izvedli 12. decembra 2024 v Slovenski filharmoniji. Avtor besedila je Milan Dekleva. Prisluhnimo drugemu delu pogovora s skladateljem in violončelistom Kristijanom Krajnčanom, ki ga je pripravila glasbena urednica Tina Žun.
Pes Dingo in krt Baržunček postaneta prijatelja. Pripoveduje: Mojca Ribič. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1989.
Pes Dingo in krt Baržunček postaneta prijatelja. Pripoveduje: Mojca Ribič. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1989.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Ne glede na to, ali gledamo film ali muzikal, Nazaj v prihodnost vedno prinaša isto sporočilo: naše odločitve oblikujejo prihodnost. Tako film kot muzikal govorita o pomenu družine, ljubezni, samozavesti in veri vase. Muzikal sicer doda več čustvenih plasti, toda srce zgodbe ostaja zvesto izvirniku.
Ne glede na to, ali gledamo film ali muzikal, Nazaj v prihodnost vedno prinaša isto sporočilo: naše odločitve oblikujejo prihodnost. Tako film kot muzikal govorita o pomenu družine, ljubezni, samozavesti in veri vase. Muzikal sicer doda več čustvenih plasti, toda srce zgodbe ostaja zvesto izvirniku.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podlaga romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, da imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podlaga romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, da imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
Geodetska uprava je začela objavljati nove posplošene vrednosti nepremičnin, ki odražajo stanje na trgu prvega januarja letos. Danes je namreč začela veljati nova uredba o modelih vrednotenja nepremičnin, ki jo je konec aprila sprejela vlada in ki je modele vrednotenja, na podlagi katerih Gurs nepremičninam pripiše posplošeno vrednost, prilagodila stanju na trgu. Lastniki vrednosti lahko preverijo na spletnem portalu E-prostor, obvestili pa jih bodo tudi po pošti. Drugi poudarki oddaje: - Savdska Arabija ob obisku ameriškega predsednika Trumpa napovedala ogromne naložbe v Združene države. - Ameriška platforma Uber pri nas predvidoma od prihodnjega tedna, a zaradi neprilagojene zakonodaje verjetno v nekoliko drugačni obliki. - Finančni minister Boštjančič: za potrebe obrambe se ne bomo brezglavo zadolževali.
Geodetska uprava je začela objavljati nove posplošene vrednosti nepremičnin, ki odražajo stanje na trgu prvega januarja letos. Danes je namreč začela veljati nova uredba o modelih vrednotenja nepremičnin, ki jo je konec aprila sprejela vlada in ki je modele vrednotenja, na podlagi katerih Gurs nepremičninam pripiše posplošeno vrednost, prilagodila stanju na trgu. Lastniki vrednosti lahko preverijo na spletnem portalu E-prostor, obvestili pa jih bodo tudi po pošti. Drugi poudarki oddaje: - Savdska Arabija ob obisku ameriškega predsednika Trumpa napovedala ogromne naložbe v Združene države. - Ameriška platforma Uber pri nas predvidoma od prihodnjega tedna, a zaradi neprilagojene zakonodaje verjetno v nekoliko drugačni obliki. - Finančni minister Boštjančič: za potrebe obrambe se ne bomo brezglavo zadolževali.
Lažna sporočila, ukradene identitete na družabnih omrežjih, vdori v bančne in kripto račune so del vsakdanjosti. Rebeka Dremelj je voditeljici Karin Sabadin zaupala svojo izkušnjo, Tadej Nared, strokovnjak s področja kibernetske varnosti in predsednik upravnega odbora Združenja slovenskih certificiranih etičnih hekerjev, pa je podelil nekaj napotkov, kako se obvarovati pred spletnimi prevarami.
Lažna sporočila, ukradene identitete na družabnih omrežjih, vdori v bančne in kripto račune so del vsakdanjosti. Rebeka Dremelj je voditeljici Karin Sabadin zaupala svojo izkušnjo, Tadej Nared, strokovnjak s področja kibernetske varnosti in predsednik upravnega odbora Združenja slovenskih certificiranih etičnih hekerjev, pa je podelil nekaj napotkov, kako se obvarovati pred spletnimi prevarami.
Vabimo vas v opus Krzysztofa Penedereckega, k poslušanju njegovih uglasbitev Benedictusa, Visoke pesmi in dveh krajših skladb: Benedicamus Domino in Kerubove pesmi. Z nami bodo Mladinski in Dekliški zbor Glasbene šole Koper, ter Filharmonična zbora iz Krakova in Varšave.
Vabimo vas v opus Krzysztofa Penedereckega, k poslušanju njegovih uglasbitev Benedictusa, Visoke pesmi in dveh krajših skladb: Benedicamus Domino in Kerubove pesmi. Z nami bodo Mladinski in Dekliški zbor Glasbene šole Koper, ter Filharmonična zbora iz Krakova in Varšave.
Tekma Slovenije in Latvije na svetovnem prvenstvu v hokeju.
Tekma Slovenije in Latvije na svetovnem prvenstvu v hokeju.
Svet delavcev Marjetice Koper ostro nasprotuje ustanovitvi javnega holdinga. Pod njegovo streho bi občinska uprava poleg komunalnega podjetja združila še Rižanski vodovod in Javni zavod za šport. O holdingu naj bi prihodnji teden razpravljal občinski svet Mestne občine Koper V oddaji tudi o tem: - Ob tednu zdravja v Luciji delavnice, predavanja in brezplačne meritve. - V Piranu poostren nadzor nad ekološkimi otok. - Časopis Primorski dnevnik praznuje 80 let.
Svet delavcev Marjetice Koper ostro nasprotuje ustanovitvi javnega holdinga. Pod njegovo streho bi občinska uprava poleg komunalnega podjetja združila še Rižanski vodovod in Javni zavod za šport. O holdingu naj bi prihodnji teden razpravljal občinski svet Mestne občine Koper V oddaji tudi o tem: - Ob tednu zdravja v Luciji delavnice, predavanja in brezplačne meritve. - V Piranu poostren nadzor nad ekološkimi otok. - Časopis Primorski dnevnik praznuje 80 let.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Izvolitev novega papeža Leona XIV. vzbuja razmišljanja, kakšen voditelj Katoliške cerkve bo. Bo sledil smernicam svojega predhodnika papeža Frančiška? Prvi nastopi Leona XIV. nakazujejo na socialno noto, pozive k miru, pa tudi, da se Katoliška cerkev ukvarja z izzivi modernih časov, kot je umetna inteligenca. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference; Janko Petrovec, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Italije; mag. Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Italije.
Izvolitev novega papeža Leona XIV. vzbuja razmišljanja, kakšen voditelj Katoliške cerkve bo. Bo sledil smernicam svojega predhodnika papeža Frančiška? Prvi nastopi Leona XIV. nakazujejo na socialno noto, pozive k miru, pa tudi, da se Katoliška cerkev ukvarja z izzivi modernih časov, kot je umetna inteligenca. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference; Janko Petrovec, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Italije; mag. Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Italije.
Mestna občina Ljubljana že leta ne skriva interesa, da bi postala lastnica tudi tistega dela Križank v Ljubljani, kjer domuje Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. V tokratnih osnutkih proračunov za prihodnji dve leti so za to predvidena tudi sredstva za odkup državnega dela. Namera v srednji šoli vzbuja strah pred negotovo prihodnostjo. Kaj se obeta in kako se je odzvalo Ministrstvo za šolstvo? O tem ravnateljica šole Apolonija Simon.
Mestna občina Ljubljana že leta ne skriva interesa, da bi postala lastnica tudi tistega dela Križank v Ljubljani, kjer domuje Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. V tokratnih osnutkih proračunov za prihodnji dve leti so za to predvidena tudi sredstva za odkup državnega dela. Namera v srednji šoli vzbuja strah pred negotovo prihodnostjo. Kaj se obeta in kako se je odzvalo Ministrstvo za šolstvo? O tem ravnateljica šole Apolonija Simon.
Če želi stremuh v našem javnem prostoru razburkati mnenja, mora očitno prvorazredno temo označiti za drugorazredno. To storimo, in se osončimo v slavi. Zato trdimo, da je pretekli referendum drugorazredna tema. Drugorazredna tema sta tako njegova premisa, njegova izvedba in njegove posledice. Kajti tisti, ki zdaj na veliko analizirajo, kaj pomeni 25 odstotkov udeležbe in devetdesetodstotna zavrnitev ter vpliv poziva k bojkotu, se ne zavedajo žalostnega dejstva slovenske demokratične tradicije; ali je vlada pozivala k bojkotu, ali pa bi ljudi z golažem vabila na volišča … Število udeležencev referenduma bi bilo do volivca enako. In zato je referendum drugorazredna tema, ker o njem razpravlja in razmišlja petindvajset odstotkov prebivalstva in sto odstotkov medijev. Prvorazredne pa so tiste teme, o katerih razpravlja petinsedemdeset odstotkov prebivalstva in nobeden medij. Takšna tema je prvorazredna in prvorazredna tema tega tedna, tega meseca in tega leta je kurilna sezona. Mogoče bizarno, mogoče obstransko, a kurilna sezona se dotika velike večine prebivalstva; o njej razmišljamo več in globlje kot o penzijah umetnikov, povzroča nam več skrbi kot pota in stranpota predsednika vlade; na naše dojemanje, ne le trenutka, temveč civilizacije kot take, pa ima večji vpliv kot demokratični ustroj. Torej lepo po vrsti, kot so pojemajoči energenti v vrsti. Za merjenje kurilne sezone imamo dve možnosti. Prva je napredna, ko so naše kurilne naprave opremljene z digitalijami, ki nam vestno in vsakodnevno beležijo porabo energije, ki gre za ogrevanje. Beležijo tudi vklop in izklop ogrevanja in nam, kot slaba vest, očitajo našo grdo razvado, ki je potreba po toplem domu. Druga metoda je klasična in se imenuje »položnice«. Obstaja tudi tretja metoda, ki se meri v kubičnih metrih drv, a ker je les kot kurivo preganjan, se ji bomo izognili. In kaj nam torej sporočajo merske enote o letošnji kurilni sezoni? Uradno se je leta 2024 začela 15. septembra, neuradno pa v prvih delih oktobra – odvisno, na katerem koncu temperaturno različne dežele živite. In še kar traja. Kajti pogoj za končanje kurilne sezone je, da je zunanja temperatura v prvi polovici leta ob 21. uri tri dni zapored višja ali enaka 12 stopinj Celzija. Kar pa se po večini države, da o višje ležečih predelih ne govorimo, še ni zgodilo. Oziroma, če smo čisto natančni: načrtovalce kurilnih sezon sta letos povsem zmedla april in maj, ki sta obrnila svoji vlogi. April je pogoje za konec kurilne sezone že uvedel, maj pa jih je preklical. Se pravi, da letošnja kurilna sezona z vzponi in padci traja že osem mesecev, kar sta dve tretjini leta. In glede na vremensko napoved se še ne misli končati. Če bi živeli na Islandiji, v polarnem krogu, sredi skandinavskega obilja, ali na Patagoniji, bi bilo normalno. V zmernem podnebnem pasu, ki zadnje čase iz sebe spravi le še kakšno nevihto, pa je čudno. In zdaj še pihanje na dušo teoretikom zarot … Kako je mogoče, da je naše podnebje vedno toplejše, da rušimo temperaturni rekord za temperaturnim rekordom, kurilna sezona pa se podaljšuje? Odgovoriti je mogoče brez poglobljenega klimatološkega védenja. Nekdanji jutranji januarski ekstremi, ko je šlo do minus dvajset, so se danes sploščili čez več mesecev na jutranjih plus pet. Tako smo statistično sicer toplejši, a bivalni prostori brez kurjave ostajajo hladni. In sedaj k praktičnim vidikom. Ni malo upravnikov kurišč, ki jim te dni žugajo z uprav, zbornic in direktoratov, da so ognje pogasili in ventile privili. Nimamo konkretnih podatkov, a kar veliko število javnih uslužbencev te dni preživlja s kaloriferji pod pisalnimi mizami. Gre za alternativno ogrevanje, ki takoj izniči energetsko varčevanje v velikih sistemih; ampak ko človeka zazebe v noge, se ne more učinkovito spopasti z vsem tem papirjem. Ali z učenci v razredu, ali z bolniki v čakalnicah. In tako naprej in tako nazaj. Kurilna sezona ima mnoge multiplikativne učinke, kajti dokler so radiatorji topli, je prepovedano razmišljati o sadikah paradižnika, ledeni možje in ljudske vraže so še enkrat več premagali sodobno znanost, mediji pa se delajo, kot da se ne dogaja nič nenavadnega. In analizirajo referendume. In zdaj zaključek, ki natančno pojasni, čemu je energetski lobi temna sila, ki resnično vlada v tej in mnogih drugih državah. Paničen prehod na elektriko, ki je predstavljena kot primarni energent prihodnosti, ne povzroča le mrkov, kot je bil tisti iberijski. Na površje spravlja druge sorte kapitalistov, kot so to bili naftni milijonarji. Električarji se zdijo mnogo bolj agresivni, mnogo bolj neizprosni in presneto prepričljivi … Kajti zavedati se moramo za nas bolečega, za električarje pa zmagovalnega dejstva. Kot zahodna civilizacija smo postali temperaturno razvajeni, kar pomeni, da se bodo letos – v tistem trenutku, ko se bo ugasnilo ogrevanje – prižgale klime.
Če želi stremuh v našem javnem prostoru razburkati mnenja, mora očitno prvorazredno temo označiti za drugorazredno. To storimo, in se osončimo v slavi. Zato trdimo, da je pretekli referendum drugorazredna tema. Drugorazredna tema sta tako njegova premisa, njegova izvedba in njegove posledice. Kajti tisti, ki zdaj na veliko analizirajo, kaj pomeni 25 odstotkov udeležbe in devetdesetodstotna zavrnitev ter vpliv poziva k bojkotu, se ne zavedajo žalostnega dejstva slovenske demokratične tradicije; ali je vlada pozivala k bojkotu, ali pa bi ljudi z golažem vabila na volišča … Število udeležencev referenduma bi bilo do volivca enako. In zato je referendum drugorazredna tema, ker o njem razpravlja in razmišlja petindvajset odstotkov prebivalstva in sto odstotkov medijev. Prvorazredne pa so tiste teme, o katerih razpravlja petinsedemdeset odstotkov prebivalstva in nobeden medij. Takšna tema je prvorazredna in prvorazredna tema tega tedna, tega meseca in tega leta je kurilna sezona. Mogoče bizarno, mogoče obstransko, a kurilna sezona se dotika velike večine prebivalstva; o njej razmišljamo več in globlje kot o penzijah umetnikov, povzroča nam več skrbi kot pota in stranpota predsednika vlade; na naše dojemanje, ne le trenutka, temveč civilizacije kot take, pa ima večji vpliv kot demokratični ustroj. Torej lepo po vrsti, kot so pojemajoči energenti v vrsti. Za merjenje kurilne sezone imamo dve možnosti. Prva je napredna, ko so naše kurilne naprave opremljene z digitalijami, ki nam vestno in vsakodnevno beležijo porabo energije, ki gre za ogrevanje. Beležijo tudi vklop in izklop ogrevanja in nam, kot slaba vest, očitajo našo grdo razvado, ki je potreba po toplem domu. Druga metoda je klasična in se imenuje »položnice«. Obstaja tudi tretja metoda, ki se meri v kubičnih metrih drv, a ker je les kot kurivo preganjan, se ji bomo izognili. In kaj nam torej sporočajo merske enote o letošnji kurilni sezoni? Uradno se je leta 2024 začela 15. septembra, neuradno pa v prvih delih oktobra – odvisno, na katerem koncu temperaturno različne dežele živite. In še kar traja. Kajti pogoj za končanje kurilne sezone je, da je zunanja temperatura v prvi polovici leta ob 21. uri tri dni zapored višja ali enaka 12 stopinj Celzija. Kar pa se po večini države, da o višje ležečih predelih ne govorimo, še ni zgodilo. Oziroma, če smo čisto natančni: načrtovalce kurilnih sezon sta letos povsem zmedla april in maj, ki sta obrnila svoji vlogi. April je pogoje za konec kurilne sezone že uvedel, maj pa jih je preklical. Se pravi, da letošnja kurilna sezona z vzponi in padci traja že osem mesecev, kar sta dve tretjini leta. In glede na vremensko napoved se še ne misli končati. Če bi živeli na Islandiji, v polarnem krogu, sredi skandinavskega obilja, ali na Patagoniji, bi bilo normalno. V zmernem podnebnem pasu, ki zadnje čase iz sebe spravi le še kakšno nevihto, pa je čudno. In zdaj še pihanje na dušo teoretikom zarot … Kako je mogoče, da je naše podnebje vedno toplejše, da rušimo temperaturni rekord za temperaturnim rekordom, kurilna sezona pa se podaljšuje? Odgovoriti je mogoče brez poglobljenega klimatološkega védenja. Nekdanji jutranji januarski ekstremi, ko je šlo do minus dvajset, so se danes sploščili čez več mesecev na jutranjih plus pet. Tako smo statistično sicer toplejši, a bivalni prostori brez kurjave ostajajo hladni. In sedaj k praktičnim vidikom. Ni malo upravnikov kurišč, ki jim te dni žugajo z uprav, zbornic in direktoratov, da so ognje pogasili in ventile privili. Nimamo konkretnih podatkov, a kar veliko število javnih uslužbencev te dni preživlja s kaloriferji pod pisalnimi mizami. Gre za alternativno ogrevanje, ki takoj izniči energetsko varčevanje v velikih sistemih; ampak ko človeka zazebe v noge, se ne more učinkovito spopasti z vsem tem papirjem. Ali z učenci v razredu, ali z bolniki v čakalnicah. In tako naprej in tako nazaj. Kurilna sezona ima mnoge multiplikativne učinke, kajti dokler so radiatorji topli, je prepovedano razmišljati o sadikah paradižnika, ledeni možje in ljudske vraže so še enkrat več premagali sodobno znanost, mediji pa se delajo, kot da se ne dogaja nič nenavadnega. In analizirajo referendume. In zdaj zaključek, ki natančno pojasni, čemu je energetski lobi temna sila, ki resnično vlada v tej in mnogih drugih državah. Paničen prehod na elektriko, ki je predstavljena kot primarni energent prihodnosti, ne povzroča le mrkov, kot je bil tisti iberijski. Na površje spravlja druge sorte kapitalistov, kot so to bili naftni milijonarji. Električarji se zdijo mnogo bolj agresivni, mnogo bolj neizprosni in presneto prepričljivi … Kajti zavedati se moramo za nas bolečega, za električarje pa zmagovalnega dejstva. Kot zahodna civilizacija smo postali temperaturno razvajeni, kar pomeni, da se bodo letos – v tistem trenutku, ko se bo ugasnilo ogrevanje – prižgale klime.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.