Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Gostja oddaje Intervju bo Jelka Pšajd, etnologinja in kulturna antropologinja v Pomurskem muzeju v Murski Soboti, ki je lani prejela Murkovo nagrado za izjemne dosežke na področju etnologije. Že dobri dve desetletji preučuje ljudske pripovedi, prehransko kulturo, šege, vraže in zgodbe prebivalcev Prekmurja, Porabja, Prlekije, Slovenskih goric, Kozjanskega in Pohorja. Voditelj: Stane Kocutar.
Gostja oddaje Intervju bo Jelka Pšajd, etnologinja in kulturna antropologinja v Pomurskem muzeju v Murski Soboti, ki je lani prejela Murkovo nagrado za izjemne dosežke na področju etnologije. Že dobri dve desetletji preučuje ljudske pripovedi, prehransko kulturo, šege, vraže in zgodbe prebivalcev Prekmurja, Porabja, Prlekije, Slovenskih goric, Kozjanskega in Pohorja. Voditelj: Stane Kocutar.
Bližnjevzhodni spopadi se tudi danes nadaljuje z nezmanjšano močjo. Iz Teherana prihajajo apokaliptični prizori po ameriško-izraelskih napadih na naftne objekte. Iran še naprej odgovarja z napadi na Izrael in arabske zalivske države z ameriškimi vojaškimi oporišči. Iranska skupščina strokovnjakov pa je sprejela odločitev o kandidatu, ki bo nasledil ubitega vrhovnega voditelja, ajatolo Alija Hameneja. Njegovega imena za zdaj še niso razkrili. Blaž Ermenc.
Bližnjevzhodni spopadi se tudi danes nadaljuje z nezmanjšano močjo. Iz Teherana prihajajo apokaliptični prizori po ameriško-izraelskih napadih na naftne objekte. Iran še naprej odgovarja z napadi na Izrael in arabske zalivske države z ameriškimi vojaškimi oporišči. Iranska skupščina strokovnjakov pa je sprejela odločitev o kandidatu, ki bo nasledil ubitega vrhovnega voditelja, ajatolo Alija Hameneja. Njegovega imena za zdaj še niso razkrili. Blaž Ermenc.
V oddaji sodelujejo dr. Jasna Podreka, sociologinja s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kriminologinja dr. Eva Bertok z Inštituta za kriminologijo in Ajda Petek, komunikologinja s Fakultete za družbene vede ter dolgoletna sodelavka točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.
V oddaji sodelujejo dr. Jasna Podreka, sociologinja s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kriminologinja dr. Eva Bertok z Inštituta za kriminologijo in Ajda Petek, komunikologinja s Fakultete za družbene vede ter dolgoletna sodelavka točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Vrhunska plesalka in tudi glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje. Nastopili bodo Big Band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, basist Jošt Lampret, zasedba Sentido Project, sloviti španski bobnar Guillermo McGill in seveda Urška Centa. Avdio- in videoprenos!
Vrhunska plesalka in tudi glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje. Nastopili bodo Big Band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, basist Jošt Lampret, zasedba Sentido Project, sloviti španski bobnar Guillermo McGill in seveda Urška Centa. Avdio- in videoprenos!
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Ameriška pesnica Edna St. Vincent Millay se je rodila leta 1892; umrla je leta 1950. Že v svojem času je bila eno najbolj spoštovanih imen ameriške poezije. Javnost je opozorila nase po srečnem naključju. Na pesniškem natečaju zbornika The Lyric Year za leto 1911 se njena pesnitev Prerojenje sicer ni uvrstila na prvo mesto, vendar jo je urednik objavil in vzbudila je splošno občudovanje, ki je mladi pesnici prineslo štipendijo za elitni kolidž Vassar. Pesnitev Prerojenje je zasnovana kot romanje duše, ki je tradicionalna tema anglosaške literature. Lirski subjekt se poistoveti s celotnim človeštvom, umre, vstane od mrtvih, v igri naravnih sil prepozna Boga in se odpre polnejšemu življenju. V času, ko je pesnitev Prerojenje nastajala in je Edna St. Vincent Millay razčiščevala svoj odnos do presežnega, je pisala dnevnik. Nekaj strani je oblikovala kot Bedenje z namišljenim ljubimcem. Prevajalec Matej Venier, igralka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten Produkcija 2026.
Ameriška pesnica Edna St. Vincent Millay se je rodila leta 1892; umrla je leta 1950. Že v svojem času je bila eno najbolj spoštovanih imen ameriške poezije. Javnost je opozorila nase po srečnem naključju. Na pesniškem natečaju zbornika The Lyric Year za leto 1911 se njena pesnitev Prerojenje sicer ni uvrstila na prvo mesto, vendar jo je urednik objavil in vzbudila je splošno občudovanje, ki je mladi pesnici prineslo štipendijo za elitni kolidž Vassar. Pesnitev Prerojenje je zasnovana kot romanje duše, ki je tradicionalna tema anglosaške literature. Lirski subjekt se poistoveti s celotnim človeštvom, umre, vstane od mrtvih, v igri naravnih sil prepozna Boga in se odpre polnejšemu življenju. V času, ko je pesnitev Prerojenje nastajala in je Edna St. Vincent Millay razčiščevala svoj odnos do presežnega, je pisala dnevnik. Nekaj strani je oblikovala kot Bedenje z namišljenim ljubimcem. Prevajalec Matej Venier, igralka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten Produkcija 2026.
Kako je pomladne dneve pričakala družina gozdnih telohov … Pripoveduje: Mojca Ribič Napisala: Živa Agrež. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1990.
Kako je pomladne dneve pričakala družina gozdnih telohov … Pripoveduje: Mojca Ribič Napisala: Živa Agrež. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1990.
Ob nadaljevanju spopadov na Bližnjem vzhodu, je iranski zunanji minister Aragči sporočil, da bi se moral ameriški predsednik Trump opravičiti ljudem v regiji in iranskemu ljudstvu za uboje in uničenje, ki ga je povzročil. Dodal je, da se Islamska republika zgolj brani. Jasno je, da naše rakete ne morejo doseči ozemlja ZDA, kar lahko storimo je napad na ameriške baze in ameriške objekte v naši bližini, ki pa se žal nahajajo na ozemlju naših sosednjih držav, je dodal Aragči. V oddaji tudi: - Slovenija iz Teherana umaknila diplomatsko osebje - Predsednica republike ob dnevu žensk opozorila, da enakost med spoloma še ni dosežena - Anže Lanišek in Domen Prevc druga na superekipni tekmi v Lahtiju
Ob nadaljevanju spopadov na Bližnjem vzhodu, je iranski zunanji minister Aragči sporočil, da bi se moral ameriški predsednik Trump opravičiti ljudem v regiji in iranskemu ljudstvu za uboje in uničenje, ki ga je povzročil. Dodal je, da se Islamska republika zgolj brani. Jasno je, da naše rakete ne morejo doseči ozemlja ZDA, kar lahko storimo je napad na ameriške baze in ameriške objekte v naši bližini, ki pa se žal nahajajo na ozemlju naših sosednjih držav, je dodal Aragči. V oddaji tudi: - Slovenija iz Teherana umaknila diplomatsko osebje - Predsednica republike ob dnevu žensk opozorila, da enakost med spoloma še ni dosežena - Anže Lanišek in Domen Prevc druga na superekipni tekmi v Lahtiju
Na ustvarjanje Césarja Francka za orgle je močno vplivalo njegovo delovanje v pariški cerkvi svete Klotilde, kjer je bil organist od leta 1858 do svoje smrti leta 1890. Nad novimi orglami v cerkvi je bil navdušen, svojo pedalno tehniko je izboljševal z dolgimi urami igranja. Postal je tudi odličen improvizator, ki je pri nedeljskih mašah navduševal številne poslušalce. V svojih orgelskih delih je polifoni slog obogatil s harmonsko govorico svoje dobe, ki ji je obenem dal močan oseben izraz.
Na ustvarjanje Césarja Francka za orgle je močno vplivalo njegovo delovanje v pariški cerkvi svete Klotilde, kjer je bil organist od leta 1858 do svoje smrti leta 1890. Nad novimi orglami v cerkvi je bil navdušen, svojo pedalno tehniko je izboljševal z dolgimi urami igranja. Postal je tudi odličen improvizator, ki je pri nedeljskih mašah navduševal številne poslušalce. V svojih orgelskih delih je polifoni slog obogatil s harmonsko govorico svoje dobe, ki ji je obenem dal močan oseben izraz.
Knjiga o mestu dam (1405) italijansko-francoske pisateljice in filozofinje Christine de Pizan je eno najzgodnejših del, ki v središče postavlja ženske, in še danes preseneča sodobno bralstvo s svojo zgovorno upodobitvijo in prepričljivo argumentacijo v prid ženski odličnosti. Ob pomoči treh božjih alegorij – Pameti, Poštenosti in Pravičnosti – v delu zavrača prepričanja v tistem obdobju o manjvrednosti ženskega spola in zgradi utopično mesto s slavnimi ženskami iz zgodovine, slovečimi po svojih vrlinah in krepostih, pa tudi po intelektualnih sposobnostih, ki jih ženskam tedanje splošno mnenje odreka. O življenjski poti Christine de Pizan, njenem ustvarjanju in predvsem o njenem izjemnem delu Knjiga o mestu dam spregovorila literarna zgodovinarka dr. Katja Mihurko, ki že več kot dve desetletji raziskuje žensko literarno avtorstvo.
Knjiga o mestu dam (1405) italijansko-francoske pisateljice in filozofinje Christine de Pizan je eno najzgodnejših del, ki v središče postavlja ženske, in še danes preseneča sodobno bralstvo s svojo zgovorno upodobitvijo in prepričljivo argumentacijo v prid ženski odličnosti. Ob pomoči treh božjih alegorij – Pameti, Poštenosti in Pravičnosti – v delu zavrača prepričanja v tistem obdobju o manjvrednosti ženskega spola in zgradi utopično mesto s slavnimi ženskami iz zgodovine, slovečimi po svojih vrlinah in krepostih, pa tudi po intelektualnih sposobnostih, ki jih ženskam tedanje splošno mnenje odreka. O življenjski poti Christine de Pizan, njenem ustvarjanju in predvsem o njenem izjemnem delu Knjiga o mestu dam spregovorila literarna zgodovinarka dr. Katja Mihurko, ki že več kot dve desetletji raziskuje žensko literarno avtorstvo.
Predvajamo dve mojstrovini, nastali ob zori oziroma izdihljajih romantičnega obdobja v glasbi – 3. klavirski koncert v c-molu Ludwiga van Beethovna in Simfonijo št. 4 v Es-duru, 'Romantično' Antona Brucknerja. Kot solist se je v Beethovnovem koncertu predstavil danes 31-letni južnokorejski pianist Seong-Jin Cho, zmagovalec 17. mednarodnega klavirskega tekmovanja Frédérica Chopina v Varšavi. Igral je orkester Festivala Luzern, za dirigentskim pultom pa je bil ta hip eden najbolj vročih dirigentov na svetu Yannick Nézet-Séguin. Posnetki so nastali 26. avgusta lani v Koncertni dvorani Kulturnega in kongresnega centra Luzern v sklopu tamkajšnjega poletnega glasbenega festivala.
Predvajamo dve mojstrovini, nastali ob zori oziroma izdihljajih romantičnega obdobja v glasbi – 3. klavirski koncert v c-molu Ludwiga van Beethovna in Simfonijo št. 4 v Es-duru, 'Romantično' Antona Brucknerja. Kot solist se je v Beethovnovem koncertu predstavil danes 31-letni južnokorejski pianist Seong-Jin Cho, zmagovalec 17. mednarodnega klavirskega tekmovanja Frédérica Chopina v Varšavi. Igral je orkester Festivala Luzern, za dirigentskim pultom pa je bil ta hip eden najbolj vročih dirigentov na svetu Yannick Nézet-Séguin. Posnetki so nastali 26. avgusta lani v Koncertni dvorani Kulturnega in kongresnega centra Luzern v sklopu tamkajšnjega poletnega glasbenega festivala.
Bližnji vzhod se spreminja v eno veliko bojišče. Izraelska in ameriška vojska nadaljujeta napade na tarče v Iranu, iranska vojska pa z brezpilotnimi letalniki in raketami še naprej obstreljuje zalivske arabske države. Nasilje se stopnjuje tudi v Libanonu. Iz Teherana so sporočili, da je iranska skupščina strokovnjakov sprejela odločitev o kandidatu, ki bo nasledil ubitega vrhovnega voditelja, ajatolo Alija Hameneja. Imena novega voditelja še niso razkrili. V oddaji tudi o tem: - Ob stopnjevanju napetosti na Bližnjem vzhodu se zaostrujejo razmere na naftnih trgih. - Evakuacije Slovencev s kriznega območja končane - Ob mednarodnem dnevu žensk v Kopru protest proti neenakosti in proti vojnam
Bližnji vzhod se spreminja v eno veliko bojišče. Izraelska in ameriška vojska nadaljujeta napade na tarče v Iranu, iranska vojska pa z brezpilotnimi letalniki in raketami še naprej obstreljuje zalivske arabske države. Nasilje se stopnjuje tudi v Libanonu. Iz Teherana so sporočili, da je iranska skupščina strokovnjakov sprejela odločitev o kandidatu, ki bo nasledil ubitega vrhovnega voditelja, ajatolo Alija Hameneja. Imena novega voditelja še niso razkrili. V oddaji tudi o tem: - Ob stopnjevanju napetosti na Bližnjem vzhodu se zaostrujejo razmere na naftnih trgih. - Evakuacije Slovencev s kriznega območja končane - Ob mednarodnem dnevu žensk v Kopru protest proti neenakosti in proti vojnam
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Današnja feministična scena v Sloveniji je začela nastajati sredi 80. let prejšnjega stoletja, ko so se pojavile prve avtonomne ženske skupine. Konec leta 1984 je začela delovati ženska sekcija pri Sociološkem društvu v Ljubljani. Kmalu zatem pa je nastala feministična skupina Lilit, ki je konec 80. let seznanjala slovensko in jugoslovansko javnost z raznolikostjo ženskih identitet, govorom o enakosti spolov in novimi aktivističnimi pristopi. Sekcija Lilit, ustanovljena je bila pri ŠKUC-Forumu, si je med drugim prizadevala za obstoj varnega ženskega prostora, ozaveščanja javnosti o položaju žensk, za povezovanje žensk v regiji in za pomoč ženskam, ki so žrtve intimnopartnerskega nasilja. Ob mednarodnem prazniku žensk smo v oddaji Sledi časa spregovorile o zgodovini tega edinstvenega ženskega gibanja, pod pokroviteljstvom katerega je nastal tudi prvi SOS telefon za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, ki obstaja še danes. Svoje spomine bosta strnili prevajalka Mojca Dobnikar in pisateljica Suzana Tratnik. Oddajo je pripravila in vodila Tita Mayer.
Današnja feministična scena v Sloveniji je začela nastajati sredi 80. let prejšnjega stoletja, ko so se pojavile prve avtonomne ženske skupine. Konec leta 1984 je začela delovati ženska sekcija pri Sociološkem društvu v Ljubljani. Kmalu zatem pa je nastala feministična skupina Lilit, ki je konec 80. let seznanjala slovensko in jugoslovansko javnost z raznolikostjo ženskih identitet, govorom o enakosti spolov in novimi aktivističnimi pristopi. Sekcija Lilit, ustanovljena je bila pri ŠKUC-Forumu, si je med drugim prizadevala za obstoj varnega ženskega prostora, ozaveščanja javnosti o položaju žensk, za povezovanje žensk v regiji in za pomoč ženskam, ki so žrtve intimnopartnerskega nasilja. Ob mednarodnem prazniku žensk smo v oddaji Sledi časa spregovorile o zgodovini tega edinstvenega ženskega gibanja, pod pokroviteljstvom katerega je nastal tudi prvi SOS telefon za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, ki obstaja še danes. Svoje spomine bosta strnili prevajalka Mojca Dobnikar in pisateljica Suzana Tratnik. Oddajo je pripravila in vodila Tita Mayer.
Arlena, Offenbacha, Bizeta, Gounoda, Ravela, Verdija, Puccinija in Donizettija.
Arlena, Offenbacha, Bizeta, Gounoda, Ravela, Verdija, Puccinija in Donizettija.
Humoreske tega tedna so marca posvečene dogodivščinam Hendrika Groena, ki v nizozemskem domu za ostarele leta 2013 pri triinosemdesetih letih in četrt piše skrivni dnevnik. Knjigo, polno črnega humorja, je poslovenila Stana Anželj. V drugem delu izvemo, kako se razvija zgodba o ribah v akvariju, ki jim je zavdal kolač. Tega je Hendrik Groen vrgel vanj, ker je bil zanj presuh. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Humoreske tega tedna so marca posvečene dogodivščinam Hendrika Groena, ki v nizozemskem domu za ostarele leta 2013 pri triinosemdesetih letih in četrt piše skrivni dnevnik. Knjigo, polno črnega humorja, je poslovenila Stana Anželj. V drugem delu izvemo, kako se razvija zgodba o ribah v akvariju, ki jim je zavdal kolač. Tega je Hendrik Groen vrgel vanj, ker je bil zanj presuh. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, smo najprej obiskali srečanje pomurskih kmetic, kar 200 se jih je udeležilo dogodka, ki ga je pripravil Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota. Kako tudi ne, saj v Pomurju deluje kar 15 društev podeželskih žena. Poleg skrbi za družino in dom so ženske vpete v kmečko delo in znajo uporabljati tudi različno mehanizacijo, poznajo zakonske predpise in še marsikaj. V oddaji tudi o slabih razmerah v prašičereji. Na ptujskem Kmetijsko-gozdarskem zavodu opozarjajo, da je stopnja samooskrbe na tem področju krepko padla, bojijo pa se, da bo zaradi dodatnih obremenitev kmetov samo še slabše. V Artičah je sadjarsko društvo v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Novo mesto pripravilo že 31. sadjarske dneve. Tudi na tem področju je stanje v državi zelo skrb vzbujajoče.
Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, smo najprej obiskali srečanje pomurskih kmetic, kar 200 se jih je udeležilo dogodka, ki ga je pripravil Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota. Kako tudi ne, saj v Pomurju deluje kar 15 društev podeželskih žena. Poleg skrbi za družino in dom so ženske vpete v kmečko delo in znajo uporabljati tudi različno mehanizacijo, poznajo zakonske predpise in še marsikaj. V oddaji tudi o slabih razmerah v prašičereji. Na ptujskem Kmetijsko-gozdarskem zavodu opozarjajo, da je stopnja samooskrbe na tem področju krepko padla, bojijo pa se, da bo zaradi dodatnih obremenitev kmetov samo še slabše. V Artičah je sadjarsko društvo v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Novo mesto pripravilo že 31. sadjarske dneve. Tudi na tem področju je stanje v državi zelo skrb vzbujajoče.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Danes je 8. marec, mednarodni dan žensk, ko obeležujemo zgodovinski boj žensk za enake pravice. Obenem je tudi mednarodni dan boja vseh žensk delavk za socialne, ekonomske in politične pravice. Po podatkih Združenih narodov zakonodaje držav ženskam zagotavljajo le 64 odstotkov pravic, ki jih imajo moški. Da bi opozorili na neenakost, popoldne v Ljubljani študentsko društvo Iskra organizira protest, v Kopru pa so se na poziv Socialistskega bralnega krožka na Titovem trgu zbrali že dopoldan. V Opoldnevniku tudi o drugih temah. - V zalivskih državah se nadaljujejo spopadi med Izraelom in Iranom. - Sledilnika, nameščena v Sočo, bosta spremljanja poti plavajočih plastičnih odpadkov. - Knjiga Evridika iz pekla prinaša pretresljive zapise taboriščnic iz druge svetovne vojne. - Lepo vreme v naravo privabi veliko ljudi, gorski in drugi reševalci so imeli kar nekaj dela. - Slovenska ženska nogometna reprezentanca si je zagotovila mesto v elitni A ligi narodov.
Danes je 8. marec, mednarodni dan žensk, ko obeležujemo zgodovinski boj žensk za enake pravice. Obenem je tudi mednarodni dan boja vseh žensk delavk za socialne, ekonomske in politične pravice. Po podatkih Združenih narodov zakonodaje držav ženskam zagotavljajo le 64 odstotkov pravic, ki jih imajo moški. Da bi opozorili na neenakost, popoldne v Ljubljani študentsko društvo Iskra organizira protest, v Kopru pa so se na poziv Socialistskega bralnega krožka na Titovem trgu zbrali že dopoldan. V Opoldnevniku tudi o drugih temah. - V zalivskih državah se nadaljujejo spopadi med Izraelom in Iranom. - Sledilnika, nameščena v Sočo, bosta spremljanja poti plavajočih plastičnih odpadkov. - Knjiga Evridika iz pekla prinaša pretresljive zapise taboriščnic iz druge svetovne vojne. - Lepo vreme v naravo privabi veliko ljudi, gorski in drugi reševalci so imeli kar nekaj dela. - Slovenska ženska nogometna reprezentanca si je zagotovila mesto v elitni A ligi narodov.
Tadej Pogačar nadaljuje letošnjo sezono tam, kjer je končal lansko - na vrhu. Še četrtič je zmagal na dirki Strade Bianche, na belih toskanskih cestah. Tudi tokrat je napadel precej pred ciljem in še enkrat več spisal zgodovino kolesarstva. Francoz Paul Seixas je z drugim mestom potrdill, da je navdušenje nad njim upravičeno, tretji je bil Isaac del Toro. Gost epizode je prvi trener Tadeja Pogačarja, Miha Koncilija, ki je bil v Sieni ob vseh štirih zmagah Slovenca ter mu vsakič ob progi čestital še pred prečkanjem ciljne črte. Miha Koncilija je z reporterjem Igorjem Tomincem in voditeljico Mojco Breskvar komentiral odlično delo celotne ekipe UAE ter razmišljal tudi o tem, kaj pomeni hiter uspeh za vedno mlajše kolesarje kot je na primer Paul Seixas. Ob pogovoru z zmagovalcem dirke, Pogačarjem, boste lahko slišali tudi člana njegove ekipe in nekdanjega člana Pogi Team, Jana Christena ter športnega direktorja ekipe Emiratov, Andreja Hauptmana. Pred mikrofon smo ujeli tudi Mateja Mohoriča in Urško Žigart, ki sta končala zahtevno preizkušnjo, ki pa jo ob trasi spremlja vedno več ljubiteljev kolesarstva.
Tadej Pogačar nadaljuje letošnjo sezono tam, kjer je končal lansko - na vrhu. Še četrtič je zmagal na dirki Strade Bianche, na belih toskanskih cestah. Tudi tokrat je napadel precej pred ciljem in še enkrat več spisal zgodovino kolesarstva. Francoz Paul Seixas je z drugim mestom potrdill, da je navdušenje nad njim upravičeno, tretji je bil Isaac del Toro. Gost epizode je prvi trener Tadeja Pogačarja, Miha Koncilija, ki je bil v Sieni ob vseh štirih zmagah Slovenca ter mu vsakič ob progi čestital še pred prečkanjem ciljne črte. Miha Koncilija je z reporterjem Igorjem Tomincem in voditeljico Mojco Breskvar komentiral odlično delo celotne ekipe UAE ter razmišljal tudi o tem, kaj pomeni hiter uspeh za vedno mlajše kolesarje kot je na primer Paul Seixas. Ob pogovoru z zmagovalcem dirke, Pogačarjem, boste lahko slišali tudi člana njegove ekipe in nekdanjega člana Pogi Team, Jana Christena ter športnega direktorja ekipe Emiratov, Andreja Hauptmana. Pred mikrofon smo ujeli tudi Mateja Mohoriča in Urško Žigart, ki sta končala zahtevno preizkušnjo, ki pa jo ob trasi spremlja vedno več ljubiteljev kolesarstva.
Tik pred drugo svetovno vojno vodilna altistka v ljubljanski Operi, mednarodni praznik žena, najprej gospodarska in potem ekonomska fakulteta.
Tik pred drugo svetovno vojno vodilna altistka v ljubljanski Operi, mednarodni praznik žena, najprej gospodarska in potem ekonomska fakulteta.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
71-letni Silvo Malek je slep od rojstva. Najudobneje mu je na domačem dvorišču, a s pomočjo knjig v brajici je prehodil mnogo svetov. Vse življenje uspešno kljubuje predsodkom in pomilovanju ter ostaja vpet v družbeno dogajanje in povezan s svetom.
71-letni Silvo Malek je slep od rojstva. Najudobneje mu je na domačem dvorišču, a s pomočjo knjig v brajici je prehodil mnogo svetov. Vse življenje uspešno kljubuje predsodkom in pomilovanju ter ostaja vpet v družbeno dogajanje in povezan s svetom.
V dobri družbi s Kristijanom se lahko slišali Lojtrco novih in sveže narodnozabavne melodije, ki osvajajo poslušalce. Povabili smo tudi na novo koncertno turnejo Slakove glasbe, ki znova oživlja nepozabne melodije enega največjih imen slovenske domače glasbe. V oddaji se nam je pridružil tudi ansambel Petovia – predstavil je svojo glasbeno zgodbo, posebno energijo pa nam je prinesla skupina Firbci. Priljubljena zasedba je poskrbela za pravo koncertno vzdušje z glasbo v živo v radijskem studiu.
V dobri družbi s Kristijanom se lahko slišali Lojtrco novih in sveže narodnozabavne melodije, ki osvajajo poslušalce. Povabili smo tudi na novo koncertno turnejo Slakove glasbe, ki znova oživlja nepozabne melodije enega največjih imen slovenske domače glasbe. V oddaji se nam je pridružil tudi ansambel Petovia – predstavil je svojo glasbeno zgodbo, posebno energijo pa nam je prinesla skupina Firbci. Priljubljena zasedba je poskrbela za pravo koncertno vzdušje z glasbo v živo v radijskem studiu.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Pred nami je Evroradijski koncert, v katerem bomo predvajali posnetke, ki so nastali 19. februarja letos, in sicer v Državni dvorani v Glasgowu. Tam so se predstavili dirigent Ryan Wigglesworth, Škotski simfonični orkester BBC ter pianistka Imogen Cooper. Na začetku je premierno zazvenela skladba There, where I call home sodobnega skladatelja Philipa Duttona, sledila sta še Koncert za klavir št. 27 v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88 Antonína Dvořáka.
Pred nami je Evroradijski koncert, v katerem bomo predvajali posnetke, ki so nastali 19. februarja letos, in sicer v Državni dvorani v Glasgowu. Tam so se predstavili dirigent Ryan Wigglesworth, Škotski simfonični orkester BBC ter pianistka Imogen Cooper. Na začetku je premierno zazvenela skladba There, where I call home sodobnega skladatelja Philipa Duttona, sledila sta še Koncert za klavir št. 27 v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88 Antonína Dvořáka.
Da je ženska, je vedela že kot otrok, ki so mu ob rojstvu dali ime Nenad. Salome, medijska osebnost, zvezda resničnostnih šovov, igralka, plesalka, pevka, imitatorka, kraljica preobleke, slikarka, natakarica in borka za človekove pravice, se je 24. marca 2009 ponovno rodila. Takrat je namreč prestala operacijo potrditve spola. S svojo življenjsko zgodbo, pogumom, odprtostjo in vztrajnostjo je Salome številnim ljudem navdih. "Vsi imamo podobne probleme, a na naše težave gledajo drugače, ker so mavrične. Raje imam mavrično kot sivo življenje," pripoveduje Salome, ki se je pred štiridesetimi leti zaljubila v Slovenijo.
Da je ženska, je vedela že kot otrok, ki so mu ob rojstvu dali ime Nenad. Salome, medijska osebnost, zvezda resničnostnih šovov, igralka, plesalka, pevka, imitatorka, kraljica preobleke, slikarka, natakarica in borka za človekove pravice, se je 24. marca 2009 ponovno rodila. Takrat je namreč prestala operacijo potrditve spola. S svojo življenjsko zgodbo, pogumom, odprtostjo in vztrajnostjo je Salome številnim ljudem navdih. "Vsi imamo podobne probleme, a na naše težave gledajo drugače, ker so mavrične. Raje imam mavrično kot sivo življenje," pripoveduje Salome, ki se je pred štiridesetimi leti zaljubila v Slovenijo.
Ob osmem marcu, mednarodnem prazniku žensk oz. dnevom praznovanja njihove/naše ekonomske, politične in socialne enakopravnosti, opozarjamo na še vedno velik problem ujetosti žensk v nasilne odnose, najpogosteje intimnopartnerske oz. družinske. Iz njih je še posebej težko oditi, sploh, če so v odnos vpleteni tudi otroci. Pot je dolga in naporna, a jo je vredno prehoditi, pravi naša sogovornica, ki je po nasilju v otroštvu izkusila še nasilje v dveh partnerskih zvezah. Zdaj že skoraj 14 let živi samostojno življenje brez nasilja, pridobila je izobrazbo, se zaposlila, si kupila dom. Njena zgodba je nedvomno spodbuda za mnoge, ki še živijo v nasilju. In teh je veliko. Vsaka druga ženska v Sloveniji je žrtev psihične zlorabe, vsaka peta doživlja tudi fizično nasilje, opozarjajo pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, eni od nevladnih organizacij, ki žrtvam pomaga na poti iz nasilja. 67 umorov žensk pri nas med letoma 2014 in 2024, v okoliščinah, povezanih z družinskim ali partnerskim nasiljem, pa je opomin, ali da mnoge ženske ne poiščejo pomoči ali da se sistem na njihovo stisko ne odzove pravočasno in ustrezno.
Ob osmem marcu, mednarodnem prazniku žensk oz. dnevom praznovanja njihove/naše ekonomske, politične in socialne enakopravnosti, opozarjamo na še vedno velik problem ujetosti žensk v nasilne odnose, najpogosteje intimnopartnerske oz. družinske. Iz njih je še posebej težko oditi, sploh, če so v odnos vpleteni tudi otroci. Pot je dolga in naporna, a jo je vredno prehoditi, pravi naša sogovornica, ki je po nasilju v otroštvu izkusila še nasilje v dveh partnerskih zvezah. Zdaj že skoraj 14 let živi samostojno življenje brez nasilja, pridobila je izobrazbo, se zaposlila, si kupila dom. Njena zgodba je nedvomno spodbuda za mnoge, ki še živijo v nasilju. In teh je veliko. Vsaka druga ženska v Sloveniji je žrtev psihične zlorabe, vsaka peta doživlja tudi fizično nasilje, opozarjajo pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, eni od nevladnih organizacij, ki žrtvam pomaga na poti iz nasilja. 67 umorov žensk pri nas med letoma 2014 in 2024, v okoliščinah, povezanih z družinskim ali partnerskim nasiljem, pa je opomin, ali da mnoge ženske ne poiščejo pomoči ali da se sistem na njihovo stisko ne odzove pravočasno in ustrezno.
Na tretjo postno nedeljo iz cerkve svetega Štefana v župniji Vipava naposredno prenašamo sveto mašo. Mašuje župnik dr. Gabriel Kavčič, na orgle igra Katja Poljšak, zbor vodi Marko Fabčič.
Na tretjo postno nedeljo iz cerkve svetega Štefana v župniji Vipava naposredno prenašamo sveto mašo. Mašuje župnik dr. Gabriel Kavčič, na orgle igra Katja Poljšak, zbor vodi Marko Fabčič.
Gregorijanski napevi, posvečeni svetim devicam mučenkam, ki bodo zveneli v izvedbi ansambla Schola Cantorum Karol Magnus iz Nizozemske, pod vodstvom Stana Hollaardta, so del tako imenovanega Agnesinega oficija oz. Nežinega brevirja, tá pa je hkrati del zelo starega obreda v čast deviškim mučenkam, ki se začenja in končuje z litanijami.
Gregorijanski napevi, posvečeni svetim devicam mučenkam, ki bodo zveneli v izvedbi ansambla Schola Cantorum Karol Magnus iz Nizozemske, pod vodstvom Stana Hollaardta, so del tako imenovanega Agnesinega oficija oz. Nežinega brevirja, tá pa je hkrati del zelo starega obreda v čast deviškim mučenkam, ki se začenja in končuje z litanijami.
Alpski smučarji so zbrani v Kranjski Gori, ki tudi letos gosti Pokal Vitranc. Tadej Pogačar pa je letošnjo kolesarsko sezono odprl na dirki Strade Bianche.
Alpski smučarji so zbrani v Kranjski Gori, ki tudi letos gosti Pokal Vitranc. Tadej Pogačar pa je letošnjo kolesarsko sezono odprl na dirki Strade Bianche.
Celjska škofija praznuje 20-letnico sodobne ustanovitve. Spregovorili smo o tem, kako pomembno je njihovo poslanstvo in kaj vse je posvečeno temu letu. Naša sogovornika sta bila vodja pastoralne službe duhovnik Janko Rezar in voditeljica sinodalnega odbora Bernardka Radej.
Celjska škofija praznuje 20-letnico sodobne ustanovitve. Spregovorili smo o tem, kako pomembno je njihovo poslanstvo in kaj vse je posvečeno temu letu. Naša sogovornika sta bila vodja pastoralne službe duhovnik Janko Rezar in voditeljica sinodalnega odbora Bernardka Radej.
Čeprav 8.marec ni več praznik, kot je bil nekoč, ne gre, da bi ga pozabili, ali - bog ne daj -zavrgli. Boj žensk za emancipacijo je še kako živ, v nekaterih delih sveta uspešen, spet drugje še čisto na začetku. Z zadnjimi razkritji, kaj vse počno globalne elite, ki trgujejo z belim blagom kot antični sužnjelastniki, se dosežki boja za emancipacijo žensk v zahodni civilizaciji ponovno preizprašujejo. In z retradicionalizacijo, ki smo ji prav tako priča v nekaterih najbolj liberalnih demokracijah, je poskus status ženske vrniti na pozicije izpred sto in več let še kako živ. Zaradi tega in še česa je prav, da praznujemo 8.marec, ki ga obeležuje tudi oddaja Nedeljska reportaža. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič
Čeprav 8.marec ni več praznik, kot je bil nekoč, ne gre, da bi ga pozabili, ali - bog ne daj -zavrgli. Boj žensk za emancipacijo je še kako živ, v nekaterih delih sveta uspešen, spet drugje še čisto na začetku. Z zadnjimi razkritji, kaj vse počno globalne elite, ki trgujejo z belim blagom kot antični sužnjelastniki, se dosežki boja za emancipacijo žensk v zahodni civilizaciji ponovno preizprašujejo. In z retradicionalizacijo, ki smo ji prav tako priča v nekaterih najbolj liberalnih demokracijah, je poskus status ženske vrniti na pozicije izpred sto in več let še kako živ. Zaradi tega in še česa je prav, da praznujemo 8.marec, ki ga obeležuje tudi oddaja Nedeljska reportaža. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič
Nekatera bitja imajo več nog kot dve. Nekatera šest, nekatera osem, obstaja pa tudi bitje, ki ima več deset mrgolečih nožic. Ljudje ji pravijo stonoga. Naša današnja igra pripoveduje prav o taki Stonogi, njeni mami in njeni babici in kajpak tudi o njenih smešnih težavah s čevlji in copati, pa tudi o minevanju časa in tem, kako ugnati gospo, ki pride po nas ob zadnji uri. Močni in izjemni ženski liki v poetični in igrivi zgodbi Borisa A. Novaka pa nas na 8. marec spomnijo tudi na izvirno lutkovno-dramsko upodobitev te zgodbe v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana iz leta 1992 v režiji Mileta Koruna in osrednjih upodobitvah Urške Hlebec kot Stonoge in Nadje Vidmar kot njene mame Tisočnoge in babice Stotisočnoge. Tonska mojstrica in režija: Metka Rojc Dramaturg: Ervin Fritz Avtor izvirne glasbe: Borut Lesjak Stonoga – Janja Majzelj Tisočnoga – Marjana Klanjšek Stotisočnoga – Ivanka Mežan Prodajalec čevljev – Aleksander Valič Gospa Snažilka – Mila Kačič Gospa Turšica – Stanislava Bonisegna Gospa Matilda – Majda Potokar Nastopata še – Tanja Žagar in Martin Petrovčič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v Studiih Radia Slovenija v decembru 1994.
Nekatera bitja imajo več nog kot dve. Nekatera šest, nekatera osem, obstaja pa tudi bitje, ki ima več deset mrgolečih nožic. Ljudje ji pravijo stonoga. Naša današnja igra pripoveduje prav o taki Stonogi, njeni mami in njeni babici in kajpak tudi o njenih smešnih težavah s čevlji in copati, pa tudi o minevanju časa in tem, kako ugnati gospo, ki pride po nas ob zadnji uri. Močni in izjemni ženski liki v poetični in igrivi zgodbi Borisa A. Novaka pa nas na 8. marec spomnijo tudi na izvirno lutkovno-dramsko upodobitev te zgodbe v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana iz leta 1992 v režiji Mileta Koruna in osrednjih upodobitvah Urške Hlebec kot Stonoge in Nadje Vidmar kot njene mame Tisočnoge in babice Stotisočnoge. Tonska mojstrica in režija: Metka Rojc Dramaturg: Ervin Fritz Avtor izvirne glasbe: Borut Lesjak Stonoga – Janja Majzelj Tisočnoga – Marjana Klanjšek Stotisočnoga – Ivanka Mežan Prodajalec čevljev – Aleksander Valič Gospa Snažilka – Mila Kačič Gospa Turšica – Stanislava Bonisegna Gospa Matilda – Majda Potokar Nastopata še – Tanja Žagar in Martin Petrovčič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v Studiih Radia Slovenija v decembru 1994.
Z nami je glasbena kritičarka in pianistka Marina Žlender, ki je v poslušanje izbrala raznovrsten nabor glasbe vse od baroka do impresionizma. Zakaj prav te skladbe? Kaj ji pomeni glasba in kakšen vpliv ima na njeno vsakodnevno življenje? Kako so običajno videti njena nedeljska jutra in na koliko različnih načinov lahko posluša glasbo? O vsem tem in še čem v pogovoru z našo gostjo.
Z nami je glasbena kritičarka in pianistka Marina Žlender, ki je v poslušanje izbrala raznovrsten nabor glasbe vse od baroka do impresionizma. Zakaj prav te skladbe? Kaj ji pomeni glasba in kakšen vpliv ima na njeno vsakodnevno življenje? Kako so običajno videti njena nedeljska jutra in na koliko različnih načinov lahko posluša glasbo? O vsem tem in še čem v pogovoru z našo gostjo.
Mojstrica poljske poezije Wisława Szymborska v pesmi natančno povzame hkrati perspektivo vojnih žrtev in tistih, ki jih nemo opazujejo ali ki se celo znašajo nad njimi. Prevajalec Niko Jež, interpret pa Gašper Lovrec, režiserka Živa Bizovičar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik Matej Juh. Leto nastanka 2022.
Mojstrica poljske poezije Wisława Szymborska v pesmi natančno povzame hkrati perspektivo vojnih žrtev in tistih, ki jih nemo opazujejo ali ki se celo znašajo nad njimi. Prevajalec Niko Jež, interpret pa Gašper Lovrec, režiserka Živa Bizovičar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik Matej Juh. Leto nastanka 2022.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Čeprav pogosto govorimo predvsem o količini vode, hidrološki monitoring vključuje več meritev – od vodostaja in pretoka do drugih značilnosti, ki pomagajo razumeti, kako se reke odzivajo na vremenske in naravne procese. Posebej zanimivo je, da se lahko vodostaj na posameznih odsekih spremeni tudi za več metrov. Na to ne vplivajo le padavine ali taljenje snega, temveč predvsem sedimenti in prod, ki jih reke prenašajo po strugi.
Čeprav pogosto govorimo predvsem o količini vode, hidrološki monitoring vključuje več meritev – od vodostaja in pretoka do drugih značilnosti, ki pomagajo razumeti, kako se reke odzivajo na vremenske in naravne procese. Posebej zanimivo je, da se lahko vodostaj na posameznih odsekih spremeni tudi za več metrov. Na to ne vplivajo le padavine ali taljenje snega, temveč predvsem sedimenti in prod, ki jih reke prenašajo po strugi.
Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk v Glasbeni jutranjici nadaljujemo spoznavanje različnih, barvitih glasbenih slogov slovenskih skladateljic. Če so lani zazvenela dela Klare Mlakar, Nane Forte, Tadeje Vulc, Katarine Pustinek Rakar, Brine Zupančič, Josipine Turnograjske, Nine Šenk, Brine Jež Brezavšček, Larise Vrhunc, Uršule Jašovec, Bojane Šaljič Podešva, Petre Strahovnik in Blaženke Arnič Lemež, bomo v tokratni oddaji poslušali Milotinke Josipine Turnograjske, skladbo Most Klare Mlakar, komorno delo z naslovom Večer Urške Pompe, Meditacijo B za citre Urške Orešič Šantavec, skladbo Zlom Tine Mauko, delo z naslovom Hrepenenje Teje Merhar na besedilo Franceta Zbašnika, Rapsodijo na belokranjske ljudske, poimenovano Kresna Helene Vidic, skladbo Za trio Jerice Oblak, Good time suito Ane Zlobko in Promenadno suito za rog in klavir Blaženke Arnič Lemež.
Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk v Glasbeni jutranjici nadaljujemo spoznavanje različnih, barvitih glasbenih slogov slovenskih skladateljic. Če so lani zazvenela dela Klare Mlakar, Nane Forte, Tadeje Vulc, Katarine Pustinek Rakar, Brine Zupančič, Josipine Turnograjske, Nine Šenk, Brine Jež Brezavšček, Larise Vrhunc, Uršule Jašovec, Bojane Šaljič Podešva, Petre Strahovnik in Blaženke Arnič Lemež, bomo v tokratni oddaji poslušali Milotinke Josipine Turnograjske, skladbo Most Klare Mlakar, komorno delo z naslovom Večer Urške Pompe, Meditacijo B za citre Urške Orešič Šantavec, skladbo Zlom Tine Mauko, delo z naslovom Hrepenenje Teje Merhar na besedilo Franceta Zbašnika, Rapsodijo na belokranjske ljudske, poimenovano Kresna Helene Vidic, skladbo Za trio Jerice Oblak, Good time suito Ane Zlobko in Promenadno suito za rog in klavir Blaženke Arnič Lemež.
V minulih dneh so na Pragerskem v občini Slovenska Bistrica ponovno odprli lekarno. Krajani so bili brez nje od julija lani, potem ko je nehala delovati lekarniška podružnica s koncesijo občine Rače - Fram. Odprtje lekarne – po novem gre za podružnico javnega zavoda Lekarna Slovenska Bistrica – za krajane pomeni ponovno zagotovljeno oskrbo z zdravili. To je še posebej pomembno za starejše, kronične bolnike, za gibalno ovirane osebe in družine z majhnimi otroki.
V minulih dneh so na Pragerskem v občini Slovenska Bistrica ponovno odprli lekarno. Krajani so bili brez nje od julija lani, potem ko je nehala delovati lekarniška podružnica s koncesijo občine Rače - Fram. Odprtje lekarne – po novem gre za podružnico javnega zavoda Lekarna Slovenska Bistrica – za krajane pomeni ponovno zagotovljeno oskrbo z zdravili. To je še posebej pomembno za starejše, kronične bolnike, za gibalno ovirane osebe in družine z majhnimi otroki.
Na Bližnjem vzhodu spopadi ne pojenjajo. Izraelska vojska je sinoči napadla iranske državne zaloge nafte v Teheranu. Kljub opravičilu iranskega predsednika Masuda Pezeškjana zalivskim državam, iz Kuvajta, Katarja, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov zopet poročajo o prestreženih iranskih raketah in brezpilotnih letalnikih. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem ponovil, da se Združene države ne bodo pogajale z Islamsko republiko. Druge teme: - Ob 8. marcu pozivi k večji enakopravnosti žensk. - Na nemških deželnih volitvah v Baden-Württembergu se obeta tesen izid. - V Krajski Gori vse pripravljeno za še zadnje dejanje 65-ega pokala Vitranc.
Na Bližnjem vzhodu spopadi ne pojenjajo. Izraelska vojska je sinoči napadla iranske državne zaloge nafte v Teheranu. Kljub opravičilu iranskega predsednika Masuda Pezeškjana zalivskim državam, iz Kuvajta, Katarja, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov zopet poročajo o prestreženih iranskih raketah in brezpilotnih letalnikih. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem ponovil, da se Združene države ne bodo pogajale z Islamsko republiko. Druge teme: - Ob 8. marcu pozivi k večji enakopravnosti žensk. - Na nemških deželnih volitvah v Baden-Württembergu se obeta tesen izid. - V Krajski Gori vse pripravljeno za še zadnje dejanje 65-ega pokala Vitranc.
Aktualno sezono naPOTkov posvečamo naravnim zdraviliščem Slovenije. Tokrat smo se odpravil na skrajni severovzhod naše države, v Moravske Toplice, in že samo ime pove, da je kraj tesno povezan z blagodejno, »čarno« termalno vodo. To so odkrili povsem po naključju pred več kot 60-imi leti, splet okoliščin pa je nato privedel do razvoja zdraviliške in turistične dejavnosti.
Aktualno sezono naPOTkov posvečamo naravnim zdraviliščem Slovenije. Tokrat smo se odpravil na skrajni severovzhod naše države, v Moravske Toplice, in že samo ime pove, da je kraj tesno povezan z blagodejno, »čarno« termalno vodo. To so odkrili povsem po naključju pred več kot 60-imi leti, splet okoliščin pa je nato privedel do razvoja zdraviliške in turistične dejavnosti.
Najboljši kolesar sveta Tadej Pogačar je letošnjo sezono začel na dirki Strade Bianche.
Najboljši kolesar sveta Tadej Pogačar je letošnjo sezono začel na dirki Strade Bianche.
Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk v Glasbeni jutranjici nadaljujemo spoznavanje različnih, barvitih glasbenih slogov slovenskih skladateljic. Če so lani zazvenela dela Klare Mlakar, Nane Forte, Tadeje Vulc, Katarine Pustinek Rakar, Brine Zupančič, Josipine Turnograjske, Nine Šenk, Brine Jež Brezavšček, Larise Vrhunc, Uršule Jašovec, Bojane Šaljič Podešva, Petre Strahovnik in Blaženke Arnič Lemež, bomo v tokratni oddaji poslušali Milotinke Josipine Turnograjske, skladbo Most Klare Mlakar, komorno delo z naslovom Večer Urške Pompe, Meditacijo B za citre Urške Orešič Šantavec, skladbo Zlom Tine Mauko, delo z naslovom Hrepenenje Teje Merhar na besedilo Franceta Zbašnika, Rapsodijo na belokranjske ljudske, poimenovano Kresna Helene Vidic, skladbo Za trio Jerice Oblak, Good time suito Ane Zlobko in Promenadno suito za rog in klavir Blaženke Arnič Lemež.
Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk v Glasbeni jutranjici nadaljujemo spoznavanje različnih, barvitih glasbenih slogov slovenskih skladateljic. Če so lani zazvenela dela Klare Mlakar, Nane Forte, Tadeje Vulc, Katarine Pustinek Rakar, Brine Zupančič, Josipine Turnograjske, Nine Šenk, Brine Jež Brezavšček, Larise Vrhunc, Uršule Jašovec, Bojane Šaljič Podešva, Petre Strahovnik in Blaženke Arnič Lemež, bomo v tokratni oddaji poslušali Milotinke Josipine Turnograjske, skladbo Most Klare Mlakar, komorno delo z naslovom Večer Urške Pompe, Meditacijo B za citre Urške Orešič Šantavec, skladbo Zlom Tine Mauko, delo z naslovom Hrepenenje Teje Merhar na besedilo Franceta Zbašnika, Rapsodijo na belokranjske ljudske, poimenovano Kresna Helene Vidic, skladbo Za trio Jerice Oblak, Good time suito Ane Zlobko in Promenadno suito za rog in klavir Blaženke Arnič Lemež.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.