Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Letos mineva 300 let od smrti Alessandra Scarlattija, skladatelja, v čigar opusu najdemo okrog 600 kantat, mnoge oratorije in opere. Vokalna glasba je v njegovi skladateljski zapuščini na prvem mestu, številna dela imajo sakralno vsebino. Kako tudi ne, saj ga je v svet glasbe uvedel zborovodja v domači cerkvi v Palermu oz. kraju Trapani. Kot izjemno umetniško delo slovi njegova Maša v čast sv. Cecilije, pa tudi Magnificat, ki ga je ustvaril leta 1744.
Letos mineva 300 let od smrti Alessandra Scarlattija, skladatelja, v čigar opusu najdemo okrog 600 kantat, mnoge oratorije in opere. Vokalna glasba je v njegovi skladateljski zapuščini na prvem mestu, številna dela imajo sakralno vsebino. Kako tudi ne, saj ga je v svet glasbe uvedel zborovodja v domači cerkvi v Palermu oz. kraju Trapani. Kot izjemno umetniško delo slovi njegova Maša v čast sv. Cecilije, pa tudi Magnificat, ki ga je ustvaril leta 1744.
Ta konec tedna je seveda v ospredju zaključek tretjega teniškega grand slama sezone, na dirki po Franciji pa se stopnjuje napetost pred prvo gorsko etapo.
Ta konec tedna je seveda v ospredju zaključek tretjega teniškega grand slama sezone, na dirki po Franciji pa se stopnjuje napetost pred prvo gorsko etapo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Univerzitetna župnija Maribor, stoji v samem središču mesta, poleg mariborske stolnice. V okviru župnije delujejo različne skupine. Organizirajo tudi večere z zanimivi gosti, molitvena srečanja, romanja v druge države, duhovne vaje in duhovne konce tedna. Skupaj hodijo na izlete. Kaj torej ta skupnost pomeni v vsakdanjem študijskem in duhovnem življenju?
Univerzitetna župnija Maribor, stoji v samem središču mesta, poleg mariborske stolnice. V okviru župnije delujejo različne skupine. Organizirajo tudi večere z zanimivi gosti, molitvena srečanja, romanja v druge države, duhovne vaje in duhovne konce tedna. Skupaj hodijo na izlete. Kaj torej ta skupnost pomeni v vsakdanjem študijskem in duhovnem življenju?
Pesem Nekakšni ljudje Wislawe Szymborske natančno povzame hkrati perspektivo vojnih žrtev in tistih, ki jih nemo opazujejo ali celo, ki se znašajo nad njimi. Prevajalec Niko Jež, interpret Gašper Lovrec. Posneto 2022.
Pesem Nekakšni ljudje Wislawe Szymborske natančno povzame hkrati perspektivo vojnih žrtev in tistih, ki jih nemo opazujejo ali celo, ki se znašajo nad njimi. Prevajalec Niko Jež, interpret Gašper Lovrec. Posneto 2022.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Poslušamo Sonato za klarinet in klavir v Es-duru, op. 120, št. 2 Johannesa Brahmsa, Klavirski trio v C-duru Josepha Haydna in Pihalni kvintet v B-duru, op. 56, št. 1 Franza Danzija.
Poslušamo Sonato za klarinet in klavir v Es-duru, op. 120, št. 2 Johannesa Brahmsa, Klavirski trio v C-duru Josepha Haydna in Pihalni kvintet v B-duru, op. 56, št. 1 Franza Danzija.
Upanje na trgovinski dogovor Evropske unije z Združenimi državami je z včerajšnjo napovedjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih carin na uvoz iz povezave občutno manjše. Tovrstna napoved v času intenzivnih pogajnj med EU in ZDA po mnenju Mary Lovely iz Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo v Washingtonu svetu sporoča, da vlada Združenih držav na svetovno trgovino gleda le s svoje strani. Kot je dejala, ne iščejo dogovorov, v katerih bi bili na boljšem obe strani, ampak dogovore, v kateri nasprotna stran izgubi. Več po ostalih poudarkih oddaje: - Poročilo Združenih narodov navaja, da je že 86 odstotkov Gaze postalo izraelsko militarizirano območje. - Pridelava zelenjave pri nas v krizi, povečanje samooskrbe samo še pobožna želja. - Na kolesarski dirki po Franciji danes še en dan za sprinterje, jutri prva gorska etapa.
Upanje na trgovinski dogovor Evropske unije z Združenimi državami je z včerajšnjo napovedjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih carin na uvoz iz povezave občutno manjše. Tovrstna napoved v času intenzivnih pogajnj med EU in ZDA po mnenju Mary Lovely iz Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo v Washingtonu svetu sporoča, da vlada Združenih držav na svetovno trgovino gleda le s svoje strani. Kot je dejala, ne iščejo dogovorov, v katerih bi bili na boljšem obe strani, ampak dogovore, v kateri nasprotna stran izgubi. Več po ostalih poudarkih oddaje: - Poročilo Združenih narodov navaja, da je že 86 odstotkov Gaze postalo izraelsko militarizirano območje. - Pridelava zelenjave pri nas v krizi, povečanje samooskrbe samo še pobožna želja. - Na kolesarski dirki po Franciji danes še en dan za sprinterje, jutri prva gorska etapa.
V že 21. sezoni oddaje naPotki obiskujemo železniške postaje po Sloveniji. Tokrat nas je pot odpeljala na Kras, natančneje, v slikovito vasico Štanjel, ki slovi po znamenitem gradu in Ferrarijevem vrtu, v katerem je pustil svoj odtis tudi arhitekt in urbanist Maks Fabiani. Železniška postaja stoji tam od leta 1906, ko je nastala v sklopu graditve Južne železnice, infrastrukturnega projekta Avstro-Ogrske monarhije, ki je povezoval Dunaj z najpomembnejšim pristaniščem, Trstom. Pomenila je vojaško bazo med prvo svetovno vojno, v obdobju Jugoslavije pa je bila pomembno prometno vozlišče, ki je povezalo Slovenijo in Italijo. Poleg bogate zgodovine železniška postaja Štanjel skriva tudi zanimive arhitekturne bisere, ki sežejo vse do avstrijskega arhitekta Otta Wagnerja. Kako se je spreminjala in kakšen je njen utrip danes, je sredi kraške pokrajine raziskovala Nika Vrabec.
V že 21. sezoni oddaje naPotki obiskujemo železniške postaje po Sloveniji. Tokrat nas je pot odpeljala na Kras, natančneje, v slikovito vasico Štanjel, ki slovi po znamenitem gradu in Ferrarijevem vrtu, v katerem je pustil svoj odtis tudi arhitekt in urbanist Maks Fabiani. Železniška postaja stoji tam od leta 1906, ko je nastala v sklopu graditve Južne železnice, infrastrukturnega projekta Avstro-Ogrske monarhije, ki je povezoval Dunaj z najpomembnejšim pristaniščem, Trstom. Pomenila je vojaško bazo med prvo svetovno vojno, v obdobju Jugoslavije pa je bila pomembno prometno vozlišče, ki je povezalo Slovenijo in Italijo. Poleg bogate zgodovine železniška postaja Štanjel skriva tudi zanimive arhitekturne bisere, ki sežejo vse do avstrijskega arhitekta Otta Wagnerja. Kako se je spreminjala in kakšen je njen utrip danes, je sredi kraške pokrajine raziskovala Nika Vrabec.
V Švici se pred polnimi tribunami odvija evropsko prvenstvo za nogometašice.
V Švici se pred polnimi tribunami odvija evropsko prvenstvo za nogometašice.
Poslušamo Sonato za klarinet in klavir v Es-duru, op. 120, št. 2 Johannesa Brahmsa, Klavirski trio v C-duru Josepha Haydna in Pihalni kvintet v B-duru, op. 56, št. 1 Franza Danzija.
Poslušamo Sonato za klarinet in klavir v Es-duru, op. 120, št. 2 Johannesa Brahmsa, Klavirski trio v C-duru Josepha Haydna in Pihalni kvintet v B-duru, op. 56, št. 1 Franza Danzija.
Zgodovinar Hrvoje Klasić je nedavno v ljubljanskem kliničnem centru snemal nov dokumentarec z naslovom Titova Jugoslavija. Hrvaški profesor in raziskovalec veliko nastopa v javnosti, jasno in glasno razlaga novejšo zgodovino, s poudarkom na nekdanji skupni državi in Hrvaški. V kontekst postavlja tudi sedanje dogajanje, od rekordnega koncerta Thompsona v Zagrebu, vzpona nacionalizma na Balkanu, obletnice genocida v Srebrenici, dogajanja v Gazi … Pravi, da je med ljudmi zgodovina kot samopostrežna trgovina – mnogi s polic vzamejo le tisto, kar jim ustreza. Ob napadih na rodni Sisak je bil hrvaški prostovoljec, a zaradi kritičnosti do ustaštva danes pogosto prejema grozilna sporočila. Tudi o aktualnih zgodovinskih prelomnicah, vlogi in odgovornosti zgodovinarjev, motiviranju študentov, mentorstvu diplome pevca kultne skupine Zabranjeno pušenje.
Zgodovinar Hrvoje Klasić je nedavno v ljubljanskem kliničnem centru snemal nov dokumentarec z naslovom Titova Jugoslavija. Hrvaški profesor in raziskovalec veliko nastopa v javnosti, jasno in glasno razlaga novejšo zgodovino, s poudarkom na nekdanji skupni državi in Hrvaški. V kontekst postavlja tudi sedanje dogajanje, od rekordnega koncerta Thompsona v Zagrebu, vzpona nacionalizma na Balkanu, obletnice genocida v Srebrenici, dogajanja v Gazi … Pravi, da je med ljudmi zgodovina kot samopostrežna trgovina – mnogi s polic vzamejo le tisto, kar jim ustreza. Ob napadih na rodni Sisak je bil hrvaški prostovoljec, a zaradi kritičnosti do ustaštva danes pogosto prejema grozilna sporočila. Tudi o aktualnih zgodovinskih prelomnicah, vlogi in odgovornosti zgodovinarjev, motiviranju študentov, mentorstvu diplome pevca kultne skupine Zabranjeno pušenje.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Dvanajstega julija pred sedemdesetimi leti je umrl Ivan Albreht. Na leta 1893 v Hotedršici rojenega pesnika in prozaista je vplivala smer slovenske moderne. Določeno obdobje se je družil z Ivanom Cankarjem, ki ga je vpeljal v krog soustvarjalcev Ljubljanskega zvona. Albreht je objavil štiri pesniške zbirke, v katerih najdemo številne pesmi z ljubezensko tematiko, z ekspresionistično potezo pa Albreht upesnjuje tudi bolečino, vojno, izgubo. Literarni nokturno prinaša izbor iz pesniške zbirke Slutnje. Interpret: Ivan Rupnik, režiserka: Elza Rituper, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, redaktorici: Ingrid Kovač Brus, Maja Žvokelj. Leto posnetka: 2003.
Dvanajstega julija pred sedemdesetimi leti je umrl Ivan Albreht. Na leta 1893 v Hotedršici rojenega pesnika in prozaista je vplivala smer slovenske moderne. Določeno obdobje se je družil z Ivanom Cankarjem, ki ga je vpeljal v krog soustvarjalcev Ljubljanskega zvona. Albreht je objavil štiri pesniške zbirke, v katerih najdemo številne pesmi z ljubezensko tematiko, z ekspresionistično potezo pa Albreht upesnjuje tudi bolečino, vojno, izgubo. Literarni nokturno prinaša izbor iz pesniške zbirke Slutnje. Interpret: Ivan Rupnik, režiserka: Elza Rituper, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, redaktorici: Ingrid Kovač Brus, Maja Žvokelj. Leto posnetka: 2003.
Satirični sodobni balet Modri vlak je na prijeten način smešil snobovske počitnice pariških aristokratov na francoski Rivieri, kamor so se vozili z luksuznim vlakom Calais-Mediterranée Express, značilne temno modre barve. Tam so si čas krajšali z igranjem tenisa ali golfa, ki sta v tem obdobju postala zelo priljubljena.
Satirični sodobni balet Modri vlak je na prijeten način smešil snobovske počitnice pariških aristokratov na francoski Rivieri, kamor so se vozili z luksuznim vlakom Calais-Mediterranée Express, značilne temno modre barve. Tam so si čas krajšali z igranjem tenisa ali golfa, ki sta v tem obdobju postala zelo priljubljena.
Napoved amriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih uvoznih carin iz Evropske unije je sprožil val odzivi. EU je napovedal odziv, Nemčija pa poziva k pragmatičnim pogajanjem .
Napoved amriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih uvoznih carin iz Evropske unije je sprožil val odzivi. EU je napovedal odziv, Nemčija pa poziva k pragmatičnim pogajanjem .
Končno spet italijanska zmaga na Touru. Šest let je minilo, odkar je Vincenzo Nibali dobil etapo na kolesarski dirki po Franciji, italijansko sušo pa je prekinil Jonathan Milan. Dobil je sprint v Lavalu, kjer je suvereno premagal tekmece in znova oblekel zeleno majico. Gost je najboljši slovenski sprinter v svetovni seriji. Matevž Govekar pravi, da je Milan zabaven in delaven, predvsem pa zelo talentiran, član ekipe Bahrain Victorious pa govori tudi o tem, kako kolesarji vadijo sprinterske vlake, pravi, da je izjemno pomembno, da se ekipa dobro pozna. Razmišlja, da se bo morda v prihodnosti izoblikoval v uspešnega člena sprinterskega vlaka in potem svoje priložnosti iskal v težjih preizkušnjah, kjer bi lahko imel prednost pred drugimi sprinterji. Nekaj vzporednici vidi med seboj in Luko Mezgecem. Govekar se o Milanu, Touru in svoji kolesarski poti pogovarja z radijskim reporterjem Igorjem Tomincem in voditeljem Luko Petričem
Končno spet italijanska zmaga na Touru. Šest let je minilo, odkar je Vincenzo Nibali dobil etapo na kolesarski dirki po Franciji, italijansko sušo pa je prekinil Jonathan Milan. Dobil je sprint v Lavalu, kjer je suvereno premagal tekmece in znova oblekel zeleno majico. Gost je najboljši slovenski sprinter v svetovni seriji. Matevž Govekar pravi, da je Milan zabaven in delaven, predvsem pa zelo talentiran, član ekipe Bahrain Victorious pa govori tudi o tem, kako kolesarji vadijo sprinterske vlake, pravi, da je izjemno pomembno, da se ekipa dobro pozna. Razmišlja, da se bo morda v prihodnosti izoblikoval v uspešnega člena sprinterskega vlaka in potem svoje priložnosti iskal v težjih preizkušnjah, kjer bi lahko imel prednost pred drugimi sprinterji. Nekaj vzporednici vidi med seboj in Luko Mezgecem. Govekar se o Milanu, Touru in svoji kolesarski poti pogovarja z radijskim reporterjem Igorjem Tomincem in voditeljem Luko Petričem
Poslušamo posnetek koncerta, posvečenega glasbi in orkestru trobentača Thada Jonesa in bobnarja Mela Lewisa. Prav letos namreč obeležujejo 60-obletnico delovanja tega slovitega orkestra. Lewis in Jones sta orkester ustanovila leta 1965 in deloval je vse do leta 1978, ko se je Thad Jones preselil na Dansko. Zasedba se je takrat preimenovala v Mel Lewis Orchestra, leta 1990 pa v Vanguard Jazz Orchestra. Ta orkester še vedno vsak ponedeljek v newyorškem klubu Village Vanguard goji tradicijo izvajanja glasbe Mela Lewisa in Thada Jonesa iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja. Marca pa se je izvajanju njune glasbe posvetil tudi naš Big Band. Vodil ga je stalni gostujoči dirigent Sigi Feigel.
Poslušamo posnetek koncerta, posvečenega glasbi in orkestru trobentača Thada Jonesa in bobnarja Mela Lewisa. Prav letos namreč obeležujejo 60-obletnico delovanja tega slovitega orkestra. Lewis in Jones sta orkester ustanovila leta 1965 in deloval je vse do leta 1978, ko se je Thad Jones preselil na Dansko. Zasedba se je takrat preimenovala v Mel Lewis Orchestra, leta 1990 pa v Vanguard Jazz Orchestra. Ta orkester še vedno vsak ponedeljek v newyorškem klubu Village Vanguard goji tradicijo izvajanja glasbe Mela Lewisa in Thada Jonesa iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja. Marca pa se je izvajanju njune glasbe posvetil tudi naš Big Band. Vodil ga je stalni gostujoči dirigent Sigi Feigel.
Zgodba o Mariji, dekletu, ki jo je še kot nebogljeno dete polk francoske vojske vzel za svojo.
Zgodba o Mariji, dekletu, ki jo je še kot nebogljeno dete polk francoske vojske vzel za svojo.
Ker starec ne poseka drevesa, mu ptica nanosi drv … Pripoveduje: Janez Starina. Turinska ljudska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Ker starec ne poseka drevesa, mu ptica nanosi drv … Pripoveduje: Janez Starina. Turinska ljudska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Anja in Matej po dolgem času srečata v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice in sošolke, ki je naredila samomor. Spomin nanjo, ki je za Mateja še precej travmatičen, je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj je pomenilo oditi iz majhnega rudarskega mesta in si ustvariti življenje drugje, in kako je s tistimi, ki so obstali v istem brezperspektivnem mestu. Čeprav je Matej poskusil živeti v prestolnici, se v njej ni znašel. Po pogovoru z Anjo in ugotovitvi, da ga na domači kraj, Idrijo, ne veže nič več, odide. Igra ima še to posebnost, da je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Anja – Magda Tušar Matej – Ivan Peternelj Natakar – Blaž Šef Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Anja in Matej po dolgem času srečata v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice in sošolke, ki je naredila samomor. Spomin nanjo, ki je za Mateja še precej travmatičen, je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj je pomenilo oditi iz majhnega rudarskega mesta in si ustvariti življenje drugje, in kako je s tistimi, ki so obstali v istem brezperspektivnem mestu. Čeprav je Matej poskusil živeti v prestolnici, se v njej ni znašel. Po pogovoru z Anjo in ugotovitvi, da ga na domači kraj, Idrijo, ne veže nič več, odide. Igra ima še to posebnost, da je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Anja – Magda Tušar Matej – Ivan Peternelj Natakar – Blaž Šef Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Ameriška uvedba uvoznih carin na blago iz Evropske unije bo škodovala podjetjem in potrošnikom na obeh straneh Atlantika. Tako so se v Bruslju odzvali na napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo s prvim avgustom uvedel 30-odstotne carine na uvoz iz povezave, če do takrat s 27-erico ne bodo dosegli trgovinskega sporazuma. Bruselj je izrazil pripravljenost na nadaljnje pogovore z Washingtonom, obenem pa opozarja, da bo branil svoje interese. V oddaji tudi: - Gorivo je ključno za preživetje v Gazi, ob njegovem pomanjkanju svarijo v Združenih narodih - Pristojni v času dopustov pozivajo k skrbi za varnost zdravja in premoženja - Poljakinja Iga Świątek brez izgubljene igre osvojila teniški turnir v Wimbledonu
Ameriška uvedba uvoznih carin na blago iz Evropske unije bo škodovala podjetjem in potrošnikom na obeh straneh Atlantika. Tako so se v Bruslju odzvali na napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo s prvim avgustom uvedel 30-odstotne carine na uvoz iz povezave, če do takrat s 27-erico ne bodo dosegli trgovinskega sporazuma. Bruselj je izrazil pripravljenost na nadaljnje pogovore z Washingtonom, obenem pa opozarja, da bo branil svoje interese. V oddaji tudi: - Gorivo je ključno za preživetje v Gazi, ob njegovem pomanjkanju svarijo v Združenih narodih - Pristojni v času dopustov pozivajo k skrbi za varnost zdravja in premoženja - Poljakinja Iga Świątek brez izgubljene igre osvojila teniški turnir v Wimbledonu
Roman Prvi vrt Anne Hébert, kanadske pisateljice in pesnice, je izšel leta 1988. Rodila se je leta 1916, umrla je leta 2000. Anne Hébert je avtorica devetih romanov, šestih pesniških zbirk, več zbirk novel, treh dram in številnih filmskih scenarijev. Vsestranska pisateljica torej, ki se v romanu Prvi vrt ukvarja s Floro Fontanges, ostarelo igralko. Ta pride v rodno mesto, v njem zagleda sebe kot dekletce in začne primerjati nekdanje življenje s sedanjim. Domišljijski svet torej, ki pa ni daleč od resničnosti. Prevajalka Metka Zupančič, interpretka Majda Grbac, režiserka Metka Rojc. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto 1988.
Roman Prvi vrt Anne Hébert, kanadske pisateljice in pesnice, je izšel leta 1988. Rodila se je leta 1916, umrla je leta 2000. Anne Hébert je avtorica devetih romanov, šestih pesniških zbirk, več zbirk novel, treh dram in številnih filmskih scenarijev. Vsestranska pisateljica torej, ki se v romanu Prvi vrt ukvarja s Floro Fontanges, ostarelo igralko. Ta pride v rodno mesto, v njem zagleda sebe kot dekletce in začne primerjati nekdanje življenje s sedanjim. Domišljijski svet torej, ki pa ni daleč od resničnosti. Prevajalka Metka Zupančič, interpretka Majda Grbac, režiserka Metka Rojc. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto 1988.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Narbonne, Béziers, Avignon in Nîmes so očarljiva in zgodovinska pomembna mesta na južnofrancoski obali. Narbonne in Béziers sta središči pokrajine Languedoc-Roussillon, prizorišči najsijajnejših, pa tudi najmračnejših poglavij srednjeveške zgodovine. Na tokratnem popotovanju s Carlom de Incontrero obiščemo tudi nekaj provansalskih mest, kot sta Avignon in Nîmes, spremljata pa nas glasba Edmonda Audrana, Yvesa Nata, Francisa Poulenca, Johannesa Brahmsa, Jacopa da Bologne, Claudia Monteverdija, Georgesa Bizeta in Francesca Cilee ter poezija Georgesa Brassensa, Paula Valéryja, Ludwiga Tiecka in Francesca Petrarce.
Narbonne, Béziers, Avignon in Nîmes so očarljiva in zgodovinska pomembna mesta na južnofrancoski obali. Narbonne in Béziers sta središči pokrajine Languedoc-Roussillon, prizorišči najsijajnejših, pa tudi najmračnejših poglavij srednjeveške zgodovine. Na tokratnem popotovanju s Carlom de Incontrero obiščemo tudi nekaj provansalskih mest, kot sta Avignon in Nîmes, spremljata pa nas glasba Edmonda Audrana, Yvesa Nata, Francisa Poulenca, Johannesa Brahmsa, Jacopa da Bologne, Claudia Monteverdija, Georgesa Bizeta in Francesca Cilee ter poezija Georgesa Brassensa, Paula Valéryja, Ludwiga Tiecka in Francesca Petrarce.
Prof. dr. Tanja Žigon je doma v Planini pri Rakeku. To, kar počne danes, se razlikuje od njene otroške želje, da bi postala veterinarka. To je bila njena velika strast, vendar pa se je sčasoma izkazalo, da ne prenese pogleda na kri. Takoj ji je postalo slabo in še danes, ko mora na odvzem krvi, laborantkam povzroča skrbi, saj izgubi zavest. Je pa Tanja rasla v okolju, ki je nekako spodbujalo to, kar danes počne. Združuje vse, kar jo v življenju zanima. Na eni strani je to kulturna zgodovina, na drugi jeziki. Vse to se je smiselno povezalo. Prof. dr. Tanjo Žigon bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.
Prof. dr. Tanja Žigon je doma v Planini pri Rakeku. To, kar počne danes, se razlikuje od njene otroške želje, da bi postala veterinarka. To je bila njena velika strast, vendar pa se je sčasoma izkazalo, da ne prenese pogleda na kri. Takoj ji je postalo slabo in še danes, ko mora na odvzem krvi, laborantkam povzroča skrbi, saj izgubi zavest. Je pa Tanja rasla v okolju, ki je nekako spodbujalo to, kar danes počne. Združuje vse, kar jo v življenju zanima. Na eni strani je to kulturna zgodovina, na drugi jeziki. Vse to se je smiselno povezalo. Prof. dr. Tanjo Žigon bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Za nami je politično napet teden zaradi napovedanih obrambnih referendumov. Premier Golob meni, da je bila opozicijska podpora referendumu o obrambnih izdatkih namenjena rušenju vlade, po včeraj vloženem predlogu o njegovem umiku pa je poudaril, da si želi čimprejšnjega glasovanja o tem. Dodal je še, da glede na razmere v svetu zagotovo ni ugoden trenutek za referendum o izstopu iz Nata. - Pogajanja o premirju v Gazi so po palestinskih navedbah tik pred propadom - Trump napovedal 30-odstotne uvozne carine za Evropsko unijo s prvim avgustom - V požaru v domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca umrl človek
Za nami je politično napet teden zaradi napovedanih obrambnih referendumov. Premier Golob meni, da je bila opozicijska podpora referendumu o obrambnih izdatkih namenjena rušenju vlade, po včeraj vloženem predlogu o njegovem umiku pa je poudaril, da si želi čimprejšnjega glasovanja o tem. Dodal je še, da glede na razmere v svetu zagotovo ni ugoden trenutek za referendum o izstopu iz Nata. - Pogajanja o premirju v Gazi so po palestinskih navedbah tik pred propadom - Trump napovedal 30-odstotne uvozne carine za Evropsko unijo s prvim avgustom - V požaru v domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca umrl človek
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Novelistična zbirka, za katero je njena avtorica prejela tudi nagrado kritiško sito, bralkam in bralcem ne ponuja toliko priročnih odgovorov, kolikor jim zastavlja kompleksna, zavratna vprašanja o sodobnem svetu
Novelistična zbirka, za katero je njena avtorica prejela tudi nagrado kritiško sito, bralkam in bralcem ne ponuja toliko priročnih odgovorov, kolikor jim zastavlja kompleksna, zavratna vprašanja o sodobnem svetu
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Drugi cikel oddaj Izrazi doma začenjamo z razmislekom o osvetlitvi domačega interjerja. O spremembah, ki so se pojavile s prihodom elektrike v domove ljudi, pa o glavni spremembi, ki je v zadnjih letih bistveno posegla v krajino osvetlitve, o pomenu svetlobe (navsezadnje pa tudi teme) v prostoru doma in o najboljših načinih umestitve svetilk v pogovoru s Teso Drev Juh razmišlja arhitektka in oblikovalka notranjih prostorov Ana Gruden.
Drugi cikel oddaj Izrazi doma začenjamo z razmislekom o osvetlitvi domačega interjerja. O spremembah, ki so se pojavile s prihodom elektrike v domove ljudi, pa o glavni spremembi, ki je v zadnjih letih bistveno posegla v krajino osvetlitve, o pomenu svetlobe (navsezadnje pa tudi teme) v prostoru doma in o najboljših načinih umestitve svetilk v pogovoru s Teso Drev Juh razmišlja arhitektka in oblikovalka notranjih prostorov Ana Gruden.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Oddajo morje in mi danes posvečamo morski plati Krajinskega parka Debeli rtič, ki sega od Valdoltre do zaliva Sv. Jerneja, tik ob meji z Italijo. Posebnosti smo spoznali z dvema naravovarstvenima nadzornikoma v parku, ki po novem sodi k javnemu zavodu za naravo in družbo Ankaran. Tjaša Škamperle
Oddajo morje in mi danes posvečamo morski plati Krajinskega parka Debeli rtič, ki sega od Valdoltre do zaliva Sv. Jerneja, tik ob meji z Italijo. Posebnosti smo spoznali z dvema naravovarstvenima nadzornikoma v parku, ki po novem sodi k javnemu zavodu za naravo in družbo Ankaran. Tjaša Škamperle
Čas dopustov in množičnih 'začasnih selitev' - tako znotraj države kot v tujino - vsako poletje zaznamujejo tudi pozivi k skrbi za varnost. Tako ljudi kot njihovega premoženja. Po podatkih koprske policijske uprave v zadnjem času nekoliko izstopajo primeri vlomov v stanovanjske hiše. Da lahko veliko storimo sami, poudarjajo predstavniki policije in zdravstva. V oddaji poročamo še: - Od danes možno povračilo nadomestila plače za skrajšan delovni čas - V obeh Goricah postavili novo kulturno-zgodovinsko pot »Cross Stories-Prekrižane zgodbe« - Ustavno sodišče je pritrdilo Lucijčanki Zlatki Olah - sodišče prodalo njeno stanovanje zaradi nekaj tisoč evrov dolga
Čas dopustov in množičnih 'začasnih selitev' - tako znotraj države kot v tujino - vsako poletje zaznamujejo tudi pozivi k skrbi za varnost. Tako ljudi kot njihovega premoženja. Po podatkih koprske policijske uprave v zadnjem času nekoliko izstopajo primeri vlomov v stanovanjske hiše. Da lahko veliko storimo sami, poudarjajo predstavniki policije in zdravstva. V oddaji poročamo še: - Od danes možno povračilo nadomestila plače za skrajšan delovni čas - V obeh Goricah postavili novo kulturno-zgodovinsko pot »Cross Stories-Prekrižane zgodbe« - Ustavno sodišče je pritrdilo Lucijčanki Zlatki Olah - sodišče prodalo njeno stanovanje zaradi nekaj tisoč evrov dolga
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Pesnik iz Zgornjega Tuhinja in njegovi »Koraki v svobodo« Etnomuzikolog raziskuje v Beneški Sloveniji Klara Kukovec se je rodila v Hersonu na jugu Ukrajine kot Kaja Lea Doktor. Kljub očetovemu nasprotovanju se je po koncu gimnazije odpravila v Ženevo na študij medicine. Ko je njena družina v rusko-japonski vojni izgubila vse premoženje, je v želji po nadaljevanju študija odšla v Bern; tam je dobila delo v sanatoriju. Študij medicine je končala leta 1908 v Lozani. Istega leta se je poročila z Jankom Kukovcem iz Ljutomera. Ko je želela nekaj pozneje v Gradcu odpreti ambulanto, so jo zavrnili. Avstrija je namreč tedaj od žensk zahtevala, da ponovijo vse izpite, če želijo, da jim priznajo že pridobljeno medicinsko izobrazbo. Leta 1910, tik pred rojstvom drugega sina, ji je uspelo v Gradcu znova diplomirati. Že naslednje leto je bila prva ženska, ki je odprla zasebno ordinacijo v Trstu, hkrati pa edina, ki je v mestu delala kot zdravnica. Ambulanta je bila namenjena ženskim in otroškim boleznim, in čeprav ni govorila italijansko, si je pridobila veliko pacientk. Po prvi svetovni vojni se je ustalila v Mariboru in kot edina zdravnica v mestu odprla zasebno ambulanto za ženske in otroške bolezni. Ob začetku druge svetovne vojne je morala v izgnanstvo, po njej pa je znova odprla zasebno prakso in sprejemala paciente še tedaj, ko je imela že več kot devetdeset let. Klara Kukovec, mama tik pred koncem druge svetovne vojne umorjenega partizanskega zdravnika dr. Roberta Kukovca, se je rodila leta 1883 v Hersonu v tedanji carski Rusiji.
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Pesnik iz Zgornjega Tuhinja in njegovi »Koraki v svobodo« Etnomuzikolog raziskuje v Beneški Sloveniji Klara Kukovec se je rodila v Hersonu na jugu Ukrajine kot Kaja Lea Doktor. Kljub očetovemu nasprotovanju se je po koncu gimnazije odpravila v Ženevo na študij medicine. Ko je njena družina v rusko-japonski vojni izgubila vse premoženje, je v želji po nadaljevanju študija odšla v Bern; tam je dobila delo v sanatoriju. Študij medicine je končala leta 1908 v Lozani. Istega leta se je poročila z Jankom Kukovcem iz Ljutomera. Ko je želela nekaj pozneje v Gradcu odpreti ambulanto, so jo zavrnili. Avstrija je namreč tedaj od žensk zahtevala, da ponovijo vse izpite, če želijo, da jim priznajo že pridobljeno medicinsko izobrazbo. Leta 1910, tik pred rojstvom drugega sina, ji je uspelo v Gradcu znova diplomirati. Že naslednje leto je bila prva ženska, ki je odprla zasebno ordinacijo v Trstu, hkrati pa edina, ki je v mestu delala kot zdravnica. Ambulanta je bila namenjena ženskim in otroškim boleznim, in čeprav ni govorila italijansko, si je pridobila veliko pacientk. Po prvi svetovni vojni se je ustalila v Mariboru in kot edina zdravnica v mestu odprla zasebno ambulanto za ženske in otroške bolezni. Ob začetku druge svetovne vojne je morala v izgnanstvo, po njej pa je znova odprla zasebno prakso in sprejemala paciente še tedaj, ko je imela že več kot devetdeset let. Klara Kukovec, mama tik pred koncem druge svetovne vojne umorjenega partizanskega zdravnika dr. Roberta Kukovca, se je rodila leta 1883 v Hersonu v tedanji carski Rusiji.
Tajska je dežela z barvito zgodovino številnih kraljestev, ki so v različnih obdobjih obsegala različna področja na Indokitajskem polotoku. Tudi nekateri jeziki sosednjih ljudstev spadajo v tajsko jezikovno skupino, zato ni čudno, da se v tajski kulturi prelivajo mnogi vplivi. Tajska sicer ni bila pod kolonialno oblastjo, so pa tajske oblasti od druge polovice devetnajstega stoletja v okviru modernizacije države zavestno sprejemale zahodne vplive, kar lahko prepoznamo tudi v nekaterih glasbenih primerih.
Tajska je dežela z barvito zgodovino številnih kraljestev, ki so v različnih obdobjih obsegala različna področja na Indokitajskem polotoku. Tudi nekateri jeziki sosednjih ljudstev spadajo v tajsko jezikovno skupino, zato ni čudno, da se v tajski kulturi prelivajo mnogi vplivi. Tajska sicer ni bila pod kolonialno oblastjo, so pa tajske oblasti od druge polovice devetnajstega stoletja v okviru modernizacije države zavestno sprejemale zahodne vplive, kar lahko prepoznamo tudi v nekaterih glasbenih primerih.
Naša današnja gostja je Alenka Zgaga, med drugim predsednica Kulturno tehnično turističnega društva Baška dediščina. Poleg omenjenega sodeluje še v številnih drugih društvih in organizacijah, je tudi svetnica Občine Tolmin, turistična vodnica in še bi lahko naštevali – poleg redne službe seveda. Razpeta med Novo Gorico in njej tako ljubo Baško grapo, ki je pred kratkim med drugim tudi po njeni zaslugi postala četrta slovenska gorniška vas v mednarodni mreži. Za svoje delo je pred kratkim iz rok predsednice države Nataše Pirc Musar prejela državno priznanje za izjemne dosežke na področju kulture in umetnosti, rekreacije, turizma ter človeka, narave in družbenih vrednot. Samo v zadnjih petih letih je zabeležila skoraj 11.000 prostovoljskih ur. Z Alenko Zgaga se je srečala Mariša Bizjak.
Naša današnja gostja je Alenka Zgaga, med drugim predsednica Kulturno tehnično turističnega društva Baška dediščina. Poleg omenjenega sodeluje še v številnih drugih društvih in organizacijah, je tudi svetnica Občine Tolmin, turistična vodnica in še bi lahko naštevali – poleg redne službe seveda. Razpeta med Novo Gorico in njej tako ljubo Baško grapo, ki je pred kratkim med drugim tudi po njeni zaslugi postala četrta slovenska gorniška vas v mednarodni mreži. Za svoje delo je pred kratkim iz rok predsednice države Nataše Pirc Musar prejela državno priznanje za izjemne dosežke na področju kulture in umetnosti, rekreacije, turizma ter človeka, narave in družbenih vrednot. Samo v zadnjih petih letih je zabeležila skoraj 11.000 prostovoljskih ur. Z Alenko Zgaga se je srečala Mariša Bizjak.
Ciril Zlobec je bil ena najvidnejših osebnosti slovenske književnosti, pa tudi družbenega življenja in politike, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je 4. julija leta 1925 v Ponikvah, umrl je v Ljubljani, star 94 let. Prve pesmi je objavljal že med vojno, leta 1953 je skupaj s Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem in Janezom Menartom izdal prvo pesniško zbirko Pesmi štirih, ki so jo velikokrat ponatisnili. Sledile so številne druge pesniške zbirke, nagrade in priznanja. V arhivskem posnetku iz leta 1982 Ciril Zlobec, na vrhuncu moči, razmišlja o svojem življenju in ustvarjanju - predvsem pesniškem.
Ciril Zlobec je bil ena najvidnejših osebnosti slovenske književnosti, pa tudi družbenega življenja in politike, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je 4. julija leta 1925 v Ponikvah, umrl je v Ljubljani, star 94 let. Prve pesmi je objavljal že med vojno, leta 1953 je skupaj s Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem in Janezom Menartom izdal prvo pesniško zbirko Pesmi štirih, ki so jo velikokrat ponatisnili. Sledile so številne druge pesniške zbirke, nagrade in priznanja. V arhivskem posnetku iz leta 1982 Ciril Zlobec, na vrhuncu moči, razmišlja o svojem življenju in ustvarjanju - predvsem pesniškem.
'Z raco lahko narediš vse, kar narediš s prašičem - uporabna je od kljuna do repa. Meso rac skuhamo v lastni masti ter ga shranimo ali v konzerve ali v mast - to je račni konfit. Lahko naredimo ocvirke, račjo mast lahko uporabljamo kot svinjsko, meso lahko posušimo ali le prekadimo, naredimo paštete in nešteto drugih proizvodov,' pravi Benjamin Papaix, kmet, ki na kmetiji La Ferme du Roc nedaleč od Cambiaca na jugu Francije vsako leto zredi 10 tisoč rac. V prvi vrsti seveda za foie gras, ki je glavna francoska kulinarična specialiteta in delikatesa, poleg tartufov in kaviarja ter najbolj cenjena v visoki francoski gastronomiji. Foie gras ali po naše 'mastna jetra' so zaščitena kot kulturna in gastronomska dediščina, a način pridelave zbuja veliko etičnih pomislekov, kmetje v tej dejavnosti pa so deležni veliko zgražanja. Slikoviti jugozahod z idiličinimi vasicami med mehkim gričevjem je središče pridelave te delikatese v Franciji. A čeprav je kmetij, ki se ukvarjajo s to dobičkonosno dejavnostjo, veliko, jih je zelo malo pripravljenih o tem govoriti ali celo pokazati svoje jate rac in gosi.
'Z raco lahko narediš vse, kar narediš s prašičem - uporabna je od kljuna do repa. Meso rac skuhamo v lastni masti ter ga shranimo ali v konzerve ali v mast - to je račni konfit. Lahko naredimo ocvirke, račjo mast lahko uporabljamo kot svinjsko, meso lahko posušimo ali le prekadimo, naredimo paštete in nešteto drugih proizvodov,' pravi Benjamin Papaix, kmet, ki na kmetiji La Ferme du Roc nedaleč od Cambiaca na jugu Francije vsako leto zredi 10 tisoč rac. V prvi vrsti seveda za foie gras, ki je glavna francoska kulinarična specialiteta in delikatesa, poleg tartufov in kaviarja ter najbolj cenjena v visoki francoski gastronomiji. Foie gras ali po naše 'mastna jetra' so zaščitena kot kulturna in gastronomska dediščina, a način pridelave zbuja veliko etičnih pomislekov, kmetje v tej dejavnosti pa so deležni veliko zgražanja. Slikoviti jugozahod z idiličinimi vasicami med mehkim gričevjem je središče pridelave te delikatese v Franciji. A čeprav je kmetij, ki se ukvarjajo s to dobičkonosno dejavnostjo, veliko, jih je zelo malo pripravljenih o tem govoriti ali celo pokazati svoje jate rac in gosi.
Dobra dva tedna počitnic sta že za nami, še mesec in pol bolj ali manj brezskrbnih počitniških dni še pred vami in priložnosti za kakšno dogodivščino. In kako bodoči devetošolci, ki obiskujejo Osnovno šolo Prežihovega Voranca v Ljubljani, poskrbijo, da dan ni podoben dnevu? Kako se dogovarjajo o domačih opravilih in tudi o izgovorih zanje? Pa o poletnih večerih, iskanju osvežitve v senci ali vodi v tokratni oddaji, ki bo tudi glasbeno obarvana …
Dobra dva tedna počitnic sta že za nami, še mesec in pol bolj ali manj brezskrbnih počitniških dni še pred vami in priložnosti za kakšno dogodivščino. In kako bodoči devetošolci, ki obiskujejo Osnovno šolo Prežihovega Voranca v Ljubljani, poskrbijo, da dan ni podoben dnevu? Kako se dogovarjajo o domačih opravilih in tudi o izgovorih zanje? Pa o poletnih večerih, iskanju osvežitve v senci ali vodi v tokratni oddaji, ki bo tudi glasbeno obarvana …
Maja smo se z Mitjo Gobcem pogovarjali o pesmarici Sto slovenskih ponarodelih pesmi. Dobrodošli ob ponovnem spremljanju pogovora.
Maja smo se z Mitjo Gobcem pogovarjali o pesmarici Sto slovenskih ponarodelih pesmi. Dobrodošli ob ponovnem spremljanju pogovora.
Tokrat vas vabimo v čarobni svet japonske ljudske pravljice z naslovom Pahljača mladosti, ki jo pripoveduje Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice. Pravljica pripoveduje o skrivnostni pahljači, ki ima čudežno moč – vrača mladost tistemu, ki jo uporabi. A kot v vseh modrih pripovedkah, se tudi tu izkaže, da čudeži niso brez posledic. Zgodba nas popelje v razmislek o staranju, hrepenenju in resnični vrednosti življenja.
Tokrat vas vabimo v čarobni svet japonske ljudske pravljice z naslovom Pahljača mladosti, ki jo pripoveduje Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice. Pravljica pripoveduje o skrivnostni pahljači, ki ima čudežno moč – vrača mladost tistemu, ki jo uporabi. A kot v vseh modrih pripovedkah, se tudi tu izkaže, da čudeži niso brez posledic. Zgodba nas popelje v razmislek o staranju, hrepenenju in resnični vrednosti življenja.
V Wimbledonu danes dobimo še osmo zaporedno različno zmagovalko, slišali boste tudi odmeve po novi zahtevni etapi na dirki po Franciji.
V Wimbledonu danes dobimo še osmo zaporedno različno zmagovalko, slišali boste tudi odmeve po novi zahtevni etapi na dirki po Franciji.
Tokratni Radiovedni na srečo niso splavali po vodi, so se pa v njej namakali in ugotavljali, ali se pri tem segreje. Lahko ljudje segrejemo vodo samo z ležanjem v njej? In koliko bi je lahko segreli vsi ljudje na svetu? Kaj pa, če bi vodo s poganjanjem kolesa segreval Tadej Pogačar? V kolikšnem času bi zavrel liter vode? Foto: Reuters
Tokratni Radiovedni na srečo niso splavali po vodi, so se pa v njej namakali in ugotavljali, ali se pri tem segreje. Lahko ljudje segrejemo vodo samo z ležanjem v njej? In koliko bi je lahko segreli vsi ljudje na svetu? Kaj pa, če bi vodo s poganjanjem kolesa segreval Tadej Pogačar? V kolikšnem času bi zavrel liter vode? Foto: Reuters
V naših sobotnih radijskih oddajah Zverinice spoznavamo različne živali, te pa so včasih gostje tudi v naši rubriki Zakajček. Danes gremo na potep z živalco, ki se nepovabljena naseli tudi v naše domove. Takole nekako se oglaša – bzzzzzz bzzzz … Več pa v naslednjih minutah s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki.
V naših sobotnih radijskih oddajah Zverinice spoznavamo različne živali, te pa so včasih gostje tudi v naši rubriki Zakajček. Danes gremo na potep z živalco, ki se nepovabljena naseli tudi v naše domove. Takole nekako se oglaša – bzzzzzz bzzzz … Več pa v naslednjih minutah s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Tudi med počitnicami se slišimo in srečujemo na naših radijskih valovih. Tokrat smo se odpravili v Postojno, kjer se šolarji z OŠ Antona Globočnika na šolskem igrišču srečujejo tudi med počitnicami. Bodoči petošolci so nam povedali, kako preženejo počitniški dolgčas, zaigrajo košarko ali si privoščijo kepico najljubšega sladoleda. Sestavili pa bodo tudi poletni jedilnik!
Tudi med počitnicami se slišimo in srečujemo na naših radijskih valovih. Tokrat smo se odpravili v Postojno, kjer se šolarji z OŠ Antona Globočnika na šolskem igrišču srečujejo tudi med počitnicami. Bodoči petošolci so nam povedali, kako preženejo počitniški dolgčas, zaigrajo košarko ali si privoščijo kepico najljubšega sladoleda. Sestavili pa bodo tudi poletni jedilnik!