Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ulična glasbenica Vesna Sauvage je kot pravi njena pesem rojena iz iskre, ki razžarja življenje, je luna, je sonce, tišina in kri. Z enaindvajsetimi leti se je odšla potepat po svetu. Prek Italije in Francije je prispela v njeno magično deželo Španijo. O njej je sanjala že kot majhna deklica. Kaseta s flamenko glasbo, ki sta jo v njihov dom po naključju prinesla španska trubadurja, jo je popolnoma očarala. Petja in igranja na kitaro se je naučila spotoma, v Baskiji se je znašla sama med policisti in demonstranti. Vandranje od mesta do mesta je v zadnjem desetletju nekoliko opustila. Zdaj je že več let nepogrešljiv del utripa v starem celjskem mestnem jedru. Črni lasje, kitara in čarobni glas so njeni zaščitni znaki. Z njenega kota se po ulicah širi mešanica veselih španskih ritmov ter nostalgičnih odtenkov fada. Muziciranje na ulici je lepo, a včasih tudi naporno, pravi tokratna lokalna junakinja, ki čuti z naravo.
Ulična glasbenica Vesna Sauvage je kot pravi njena pesem rojena iz iskre, ki razžarja življenje, je luna, je sonce, tišina in kri. Z enaindvajsetimi leti se je odšla potepat po svetu. Prek Italije in Francije je prispela v njeno magično deželo Španijo. O njej je sanjala že kot majhna deklica. Kaseta s flamenko glasbo, ki sta jo v njihov dom po naključju prinesla španska trubadurja, jo je popolnoma očarala. Petja in igranja na kitaro se je naučila spotoma, v Baskiji se je znašla sama med policisti in demonstranti. Vandranje od mesta do mesta je v zadnjem desetletju nekoliko opustila. Zdaj je že več let nepogrešljiv del utripa v starem celjskem mestnem jedru. Črni lasje, kitara in čarobni glas so njeni zaščitni znaki. Z njenega kota se po ulicah širi mešanica veselih španskih ritmov ter nostalgičnih odtenkov fada. Muziciranje na ulici je lepo, a včasih tudi naporno, pravi tokratna lokalna junakinja, ki čuti z naravo.
Profesorica razrednega pouka na novomeški osnovni šoli Grm Marjeta Ferkolj Smolič je dobrodelna od otroštva, dejavna prostovoljka in organizatorka pa od dijaških let. Deluje v številnih nevladnih organizacijah, predsednica društva prijateljev mladine Mojca iz Novega mesta je že 13 let, kot bolničarka prostovoljka je v času covida pomagala v domovih za starejše, pa na številnih prireditvah, pred kratkim tudi na svetovnem prvenstvu v Planici, ter pri pogozdovanju Krasa.
Profesorica razrednega pouka na novomeški osnovni šoli Grm Marjeta Ferkolj Smolič je dobrodelna od otroštva, dejavna prostovoljka in organizatorka pa od dijaških let. Deluje v številnih nevladnih organizacijah, predsednica društva prijateljev mladine Mojca iz Novega mesta je že 13 let, kot bolničarka prostovoljka je v času covida pomagala v domovih za starejše, pa na številnih prireditvah, pred kratkim tudi na svetovnem prvenstvu v Planici, ter pri pogozdovanju Krasa.
“Kupi odpadkov, ki bi se jih dalo izslediti, kilometri mavrično obarvane morske gladine zaradi izpustov goriva, poginjene živali ... Z eno besedo - groza,” je pred nekaj dnevi na Facebookovo stran zapisal Miha Vivoda, v naravo zaljubljeni 40-letni Izolan, pobudnik mnogih, predvsem v čiščenje morja naravnanih akcij. Neumorni aktivist je že pred šestimi leti ustanovil iniciativo Naredi nekaj za naravo, v kateri je zbral somišljenike, ki svoj prosti čas radi preživljajo v naravi in so zanjo pripravljeni tudi nekaj narediti. V vseh teh letih so z morja na obrežje pripeljali že več kot 150.000 odpadnih kosov. Doktor farmacije je zaposlen v družinski lekarni v Simonovem zalivu v Izoli, od malih nog poleg narave in farmacije ljubi še glasbo, šport, na prvem mestu pa je zanj družina. Pred mikrofon ga je povabil kolega z Radia Koper, Iztok Novak Easy.
“Kupi odpadkov, ki bi se jih dalo izslediti, kilometri mavrično obarvane morske gladine zaradi izpustov goriva, poginjene živali ... Z eno besedo - groza,” je pred nekaj dnevi na Facebookovo stran zapisal Miha Vivoda, v naravo zaljubljeni 40-letni Izolan, pobudnik mnogih, predvsem v čiščenje morja naravnanih akcij. Neumorni aktivist je že pred šestimi leti ustanovil iniciativo Naredi nekaj za naravo, v kateri je zbral somišljenike, ki svoj prosti čas radi preživljajo v naravi in so zanjo pripravljeni tudi nekaj narediti. V vseh teh letih so z morja na obrežje pripeljali že več kot 150.000 odpadnih kosov. Doktor farmacije je zaposlen v družinski lekarni v Simonovem zalivu v Izoli, od malih nog poleg narave in farmacije ljubi še glasbo, šport, na prvem mestu pa je zanj družina. Pred mikrofon ga je povabil kolega z Radia Koper, Iztok Novak Easy.
Bojan Javornik je domala vse življenje povezan z ribištvom in življenjem obvodnega sveta. Vztrajno opozarja na spremembe in škodo, ki jo povzročamo vodam, zato ga bomo v naslednjih minutah spoznali kot tokratnega »lokalnega junaka«. Predstavil nam ga bo Stane Kocutar.
Bojan Javornik je domala vse življenje povezan z ribištvom in življenjem obvodnega sveta. Vztrajno opozarja na spremembe in škodo, ki jo povzročamo vodam, zato ga bomo v naslednjih minutah spoznali kot tokratnega »lokalnega junaka«. Predstavil nam ga bo Stane Kocutar.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Korošec Toni Mulec je na najtežjem vztrajnostnem reliju na svetu reliju Dakar zrl smrti v oči. Kljub temu da je trenutno naš najbolj usposobljeni tekmovalec za to preizkušnjo. Je eden od treh motociklistov v zgodovini Slovenije, ki je tekmo dokončal. Že to je uspeh. Mulec pa je bil na reliju prvič in dosegel 24. mesto. To je ena najboljših slovenskih uvrstitev. Korošci so še posebej ponosni na pogumnega Slovenj Gradčana. Domačo Dvorsko vas na Legnu v Slovenj Gradcu so preimenovali v Dakarsko vas. Z njim se je pogovarjala Metka Pirc.
Korošec Toni Mulec je na najtežjem vztrajnostnem reliju na svetu reliju Dakar zrl smrti v oči. Kljub temu da je trenutno naš najbolj usposobljeni tekmovalec za to preizkušnjo. Je eden od treh motociklistov v zgodovini Slovenije, ki je tekmo dokončal. Že to je uspeh. Mulec pa je bil na reliju prvič in dosegel 24. mesto. To je ena najboljših slovenskih uvrstitev. Korošci so še posebej ponosni na pogumnega Slovenj Gradčana. Domačo Dvorsko vas na Legnu v Slovenj Gradcu so preimenovali v Dakarsko vas. Z njim se je pogovarjala Metka Pirc.
Začel se je pustni čas, ki mu na ptujskem pravijo tudi peti letni čas. Čas veselja, zabav v maskah, šemljenja, norčij, pustnih povork, ki ga imamo radi vsi. Na Ptuju se je pričelo tudi 63. kurentovanje, saj je kurent skozi desetletja postal ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih mask pri nas. Med tistimi, ki si že od otroštva nadenejo kurentovo opravo, je tudi vsestransko aktiven Ptujčan Rado Škrjanec. Je eden od skoraj stotih kurentov, ki delujejo pod okriljem sekcije koranti Folklornega društva Lancova vas in ki skušajo ohranjati čimbolj avtohtono sporočilo kurentov s kurentovimi obhodi, ki so od leta 2017 tudi vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. S kurentom Radotom Škrjancem - oziroma korantom, kot maski še pravijo na ptujskem, se je pogovarjala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič
Začel se je pustni čas, ki mu na ptujskem pravijo tudi peti letni čas. Čas veselja, zabav v maskah, šemljenja, norčij, pustnih povork, ki ga imamo radi vsi. Na Ptuju se je pričelo tudi 63. kurentovanje, saj je kurent skozi desetletja postal ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih mask pri nas. Med tistimi, ki si že od otroštva nadenejo kurentovo opravo, je tudi vsestransko aktiven Ptujčan Rado Škrjanec. Je eden od skoraj stotih kurentov, ki delujejo pod okriljem sekcije koranti Folklornega društva Lancova vas in ki skušajo ohranjati čimbolj avtohtono sporočilo kurentov s kurentovimi obhodi, ki so od leta 2017 tudi vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. S kurentom Radotom Škrjancem - oziroma korantom, kot maski še pravijo na ptujskem, se je pogovarjala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič
Sanja Fidler je protestnica, aktivna državljanka, borka za dobro. Je članica skupine Protestival, ki na protestih skrbi za scenografijo v obliki lutk, transparentov, plakatov, pogosto s kritično in hudomušno noto. Je redna udeleženka protestov proti škodljivim odločitvam oblasti, opozarja tudi na krivice, ki se godijo marginaliziranim skupinam doma in po svetu, trenutno s somišjeniki prevprašuje in opozarja na prekomerno sečnjo dreves na ljubljanskem Rožniku. Izziv, kako ljudi spodbuditi k razmišljanju, prevpraševanju družbenih pojavov in aktivaciji pa je, kot pravi, večplasten.
Sanja Fidler je protestnica, aktivna državljanka, borka za dobro. Je članica skupine Protestival, ki na protestih skrbi za scenografijo v obliki lutk, transparentov, plakatov, pogosto s kritično in hudomušno noto. Je redna udeleženka protestov proti škodljivim odločitvam oblasti, opozarja tudi na krivice, ki se godijo marginaliziranim skupinam doma in po svetu, trenutno s somišjeniki prevprašuje in opozarja na prekomerno sečnjo dreves na ljubljanskem Rožniku. Izziv, kako ljudi spodbuditi k razmišljanju, prevpraševanju družbenih pojavov in aktivaciji pa je, kot pravi, večplasten.
Dolinškov kozolec na Šmarčni je danes med bolj obiskanimi destinacijami v sevniški občini. V letu 2009 se je družina odločila, da kozolec toplar obnovil skupaj s spomeničarji. V njem so leta 2014 odprli etnološko zbirko kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov iz lokalnega okolja, več kot 750 predmetov je zbranih iz obdobja med 1800 do 1960. Ciril Dolinšek, ki deluje kot samozaposlen v kulturi, je pripravil programe, v katere je vključil lokalne znamenitosti in društva, otroke pa kot turistični vodič rad popelje tudi na okoliške znamenitosti. Če vas ob ogledu zbirke povabi na 'kavsanje', je to čisto spodobno povabilo, saj gre za običaj lovljenja lesa s kavsi na reki Savi. Do leta 2018 je z vaščani Šmarčne pripravljal 20 let izredno dobro obiskan prikaz živih jaslic. Ciril Dolinšek je predsednik društva Sevniški graščaki in s člani društva pripravlja poučne interpretacije grajskega življenja, zlasti priljubljene med otroki... V zadnjih letih se je podal v književne vode, sodeloval je pri pisanju monografije »Ukročena lepotica – Sava in njene zgodbe«. Njegovo samostojno knjižno delo »Sveti Jurij in Jurjevi pevci na Sevniškem« pa je pomemben prispevek k ohranjanju dragocene dediščine tako sevniške občine kot tudi celotnega Posavja in Slovenije. 22 skupin poje na sevniškem, knjigo je nadgradil s CD-jem s temi pesmimi in skupaj z Zavodom KŠTM Sevnica se prizadevajo za vpis v register nesnovne kulturne dediščine. In če vam bo med poslušanjem znan sogovornikov glas, ja, verjetno ste ga slišali pri vodenju številnih prireditev. Obstaja še ena možnost, da ste ga prepoznali kot pevca, saj se je do leta 2003 Ciril Dolinšek poklicno več kot desetletje ukvarjal tudi z glasbo. Kot pevec je ustvarjal v skupinah Melanie, Vikend in Patrol, nastopil je tudi na Melodijah morja in sonca in nadaljeval kot solist pod imenom Cili Patrol.
Dolinškov kozolec na Šmarčni je danes med bolj obiskanimi destinacijami v sevniški občini. V letu 2009 se je družina odločila, da kozolec toplar obnovil skupaj s spomeničarji. V njem so leta 2014 odprli etnološko zbirko kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov iz lokalnega okolja, več kot 750 predmetov je zbranih iz obdobja med 1800 do 1960. Ciril Dolinšek, ki deluje kot samozaposlen v kulturi, je pripravil programe, v katere je vključil lokalne znamenitosti in društva, otroke pa kot turistični vodič rad popelje tudi na okoliške znamenitosti. Če vas ob ogledu zbirke povabi na 'kavsanje', je to čisto spodobno povabilo, saj gre za običaj lovljenja lesa s kavsi na reki Savi. Do leta 2018 je z vaščani Šmarčne pripravljal 20 let izredno dobro obiskan prikaz živih jaslic. Ciril Dolinšek je predsednik društva Sevniški graščaki in s člani društva pripravlja poučne interpretacije grajskega življenja, zlasti priljubljene med otroki... V zadnjih letih se je podal v književne vode, sodeloval je pri pisanju monografije »Ukročena lepotica – Sava in njene zgodbe«. Njegovo samostojno knjižno delo »Sveti Jurij in Jurjevi pevci na Sevniškem« pa je pomemben prispevek k ohranjanju dragocene dediščine tako sevniške občine kot tudi celotnega Posavja in Slovenije. 22 skupin poje na sevniškem, knjigo je nadgradil s CD-jem s temi pesmimi in skupaj z Zavodom KŠTM Sevnica se prizadevajo za vpis v register nesnovne kulturne dediščine. In če vam bo med poslušanjem znan sogovornikov glas, ja, verjetno ste ga slišali pri vodenju številnih prireditev. Obstaja še ena možnost, da ste ga prepoznali kot pevca, saj se je do leta 2003 Ciril Dolinšek poklicno več kot desetletje ukvarjal tudi z glasbo. Kot pevec je ustvarjal v skupinah Melanie, Vikend in Patrol, nastopil je tudi na Melodijah morja in sonca in nadaljeval kot solist pod imenom Cili Patrol.
Lokalni junak Anže Albreht je zdravstveni reševalec, zaposlen v Zdravstvenem domu Logatec, prostovoljni gasilec in ustanovitelj zavoda Reševalni pas. Z akcijami ozaveščanja o pomenu ustvarjanja reševalnega pasu ob zastojih na avtocestah in hitrih cestah je občutno pripomogel k izboljšanju kulture voznikov. Je tudi med zaslužnimi za spremembo 30-ega člena Zakona o pravilih cestnega prometa, po katerem se nepravilno razvrščanje ob zastojih lahko kaznuje z 200 evri globe. Letos mineva 10 let od začetka načrtnih akcij ozaveščanja o pomenu reševalnega pasu. Anžeta Albrehta je pred mikrofon povabila Nina Brus.
Lokalni junak Anže Albreht je zdravstveni reševalec, zaposlen v Zdravstvenem domu Logatec, prostovoljni gasilec in ustanovitelj zavoda Reševalni pas. Z akcijami ozaveščanja o pomenu ustvarjanja reševalnega pasu ob zastojih na avtocestah in hitrih cestah je občutno pripomogel k izboljšanju kulture voznikov. Je tudi med zaslužnimi za spremembo 30-ega člena Zakona o pravilih cestnega prometa, po katerem se nepravilno razvrščanje ob zastojih lahko kaznuje z 200 evri globe. Letos mineva 10 let od začetka načrtnih akcij ozaveščanja o pomenu reševalnega pasu. Anžeta Albrehta je pred mikrofon povabila Nina Brus.
Izbira poklica ni lahka stvar, kljub temu, da v današnjem času največkrat to ni enkrat za vselej, današnji tempo življenja, hiter razvoj tehnologij in nenazadnje novi in novi poklici nas vse bolj silijo, ne le v nenehno učenje in dopolnjevanje znanja, velikokrat tudi v čisto drugo smer, v čisto drug poklic. Je pa zagotovo pečat šole in njenih učiteljev v tistih prvih korakih na poklicni poti zelo pomembe. Večinoma si želimo izbrati šolo, ki se lahko pohvali z nekaj več od predpisanega. In ena takih šol je danes zagotovo Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje, ki se lahko pohvali s svojo inovativnostjo tako med dijaki kot učitelji…….in poklici, ki jih danes naša družba več kot potrebuje. Nenazadnje so tako dijaki kot učitelji prejemniki številnih priznanj, tudi na državni ravni. Levji delež pri današnjem ugledu šole in njeni usmerjenosti v inovativnost ima zagotovo tudi njena dolgoletna, danes že upokojena ravnateljica Marjetka Bizjak, med drugim častna občanka Trbovelj in prejemnica državnega priznanja za življenjsko delo na področju srednjega šolstva. Pred mikrofon jo je povabila Karmen Štrancar Rajevec
Izbira poklica ni lahka stvar, kljub temu, da v današnjem času največkrat to ni enkrat za vselej, današnji tempo življenja, hiter razvoj tehnologij in nenazadnje novi in novi poklici nas vse bolj silijo, ne le v nenehno učenje in dopolnjevanje znanja, velikokrat tudi v čisto drugo smer, v čisto drug poklic. Je pa zagotovo pečat šole in njenih učiteljev v tistih prvih korakih na poklicni poti zelo pomembe. Večinoma si želimo izbrati šolo, ki se lahko pohvali z nekaj več od predpisanega. In ena takih šol je danes zagotovo Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje, ki se lahko pohvali s svojo inovativnostjo tako med dijaki kot učitelji…….in poklici, ki jih danes naša družba več kot potrebuje. Nenazadnje so tako dijaki kot učitelji prejemniki številnih priznanj, tudi na državni ravni. Levji delež pri današnjem ugledu šole in njeni usmerjenosti v inovativnost ima zagotovo tudi njena dolgoletna, danes že upokojena ravnateljica Marjetka Bizjak, med drugim častna občanka Trbovelj in prejemnica državnega priznanja za življenjsko delo na področju srednjega šolstva. Pred mikrofon jo je povabila Karmen Štrancar Rajevec
Po dveh letih premora zaradi epidemioloških razmer so pred dobrim tednom k bolnikom v oddelek za invalidno mladino v Stari Gori na Goriškem znova prihrumeli in jih obdarovali božički na motorjih. Začeli so pred 16-imi leti pod okriljem Moto-kluba Rihemberk, ki pa je pred sedmimi leti ugasnil. Od takrat je zbiranje v božičkova oblačila odetih motoristov za dober namen prepuščeno posameznikom in moto klubom iz vse države, prihajajo tudi iz sosedstva v Italiji. Nad predbožično akcijo obdarovanja invalidnih otrok v starogorskem oddelku, ki je del šempetrske bolnišnice, od vsega začetka bdi pobudnik Erik Breščak z Vogrskega na Goriškem. Lokalni junak ni samo zaradi božičkov na motorjih, ampak predvsem zaradi premagovanja posledic hude prometne nesreče, ki jo je imel s težkim motorjem pred dvajsetimi leti. Goriškega lokalnega junaka je obiskal Valter Pregelj.
Po dveh letih premora zaradi epidemioloških razmer so pred dobrim tednom k bolnikom v oddelek za invalidno mladino v Stari Gori na Goriškem znova prihrumeli in jih obdarovali božički na motorjih. Začeli so pred 16-imi leti pod okriljem Moto-kluba Rihemberk, ki pa je pred sedmimi leti ugasnil. Od takrat je zbiranje v božičkova oblačila odetih motoristov za dober namen prepuščeno posameznikom in moto klubom iz vse države, prihajajo tudi iz sosedstva v Italiji. Nad predbožično akcijo obdarovanja invalidnih otrok v starogorskem oddelku, ki je del šempetrske bolnišnice, od vsega začetka bdi pobudnik Erik Breščak z Vogrskega na Goriškem. Lokalni junak ni samo zaradi božičkov na motorjih, ampak predvsem zaradi premagovanja posledic hude prometne nesreče, ki jo je imel s težkim motorjem pred dvajsetimi leti. Goriškega lokalnega junaka je obiskal Valter Pregelj.
Lokalnega junaka smo pred božičnim večerom tokrat našli v Gorjah na Gorenjskem. Mateja Pavliča je duhovniški poklic tja pripeljal pred tremi leti neposredno iz Vatikana. Ko je doktoriral iz cerkvenega prava, pa so se oglasile, kot pravi njegove gorenjske korenine in začutil je klic narave. Boljše izbire, kot so Gorje, na robu Triglavskega narodnega parka, kjer živijo pristni in z naravo povezani ljudje, si ne bi mogel želeti, pravi. Dali so mu tisto po čemer je hrepenel v Rimu, on pa njim vpogled od zunaj, nov zagon in veter v jadra, tudi gorjanski dobrodelnosti . Matej Pavlič zase pravi, da je človek, ki ima izredno rad življenje in ga še raje polno živi. Tudi tako, da je župnijska kuhinja, za katero skrbi sam, postala prostor za druženje faranov in kraj , kjer se rojevajo ideje, ki povezujejo v iskanju skupnega dobrega.Tam ga je obiskala tudi Romana Erjavec.
Lokalnega junaka smo pred božičnim večerom tokrat našli v Gorjah na Gorenjskem. Mateja Pavliča je duhovniški poklic tja pripeljal pred tremi leti neposredno iz Vatikana. Ko je doktoriral iz cerkvenega prava, pa so se oglasile, kot pravi njegove gorenjske korenine in začutil je klic narave. Boljše izbire, kot so Gorje, na robu Triglavskega narodnega parka, kjer živijo pristni in z naravo povezani ljudje, si ne bi mogel želeti, pravi. Dali so mu tisto po čemer je hrepenel v Rimu, on pa njim vpogled od zunaj, nov zagon in veter v jadra, tudi gorjanski dobrodelnosti . Matej Pavlič zase pravi, da je človek, ki ima izredno rad življenje in ga še raje polno živi. Tudi tako, da je župnijska kuhinja, za katero skrbi sam, postala prostor za druženje faranov in kraj , kjer se rojevajo ideje, ki povezujejo v iskanju skupnega dobrega.Tam ga je obiskala tudi Romana Erjavec.
Milana Ninića, 29-letnega inženirja radiologije iz Celja, odlikuje neverjetna energija in skrb za sočloveka. Pred osmimi leti je ustanovil Humanitarno društvo Enostavno pomagam. Ta skrbi za številne dobrodelne projekte, od zbiranja denarja za otroke z redkimi neozdravljivimi boleznimi, zbiranja hrane in drugih potrebščin za prebivalce Afrike ter slovenske družine s socialnega roba, decembra je najbolj aktualna Božičkova tovarna daril. Ninić letno opravi več kot 1600 ur prostovoljnega dela, leta 2019 je postal naj prostovoljec javne uprave, Občina Celje mu je podelila bronasti znak. Veliko ur preživi v avtomobilu, razpet je med službo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, študijem v Kranju, domom v Celju in dobrodelnimi potmi po širši celjski regiji. Tokratni lokalni junak spregovori tudi o mačehovskemu odnosu države do ljudi v stiskah, svoji družini in otroštvu.
Milana Ninića, 29-letnega inženirja radiologije iz Celja, odlikuje neverjetna energija in skrb za sočloveka. Pred osmimi leti je ustanovil Humanitarno društvo Enostavno pomagam. Ta skrbi za številne dobrodelne projekte, od zbiranja denarja za otroke z redkimi neozdravljivimi boleznimi, zbiranja hrane in drugih potrebščin za prebivalce Afrike ter slovenske družine s socialnega roba, decembra je najbolj aktualna Božičkova tovarna daril. Ninić letno opravi več kot 1600 ur prostovoljnega dela, leta 2019 je postal naj prostovoljec javne uprave, Občina Celje mu je podelila bronasti znak. Veliko ur preživi v avtomobilu, razpet je med službo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, študijem v Kranju, domom v Celju in dobrodelnimi potmi po širši celjski regiji. Tokratni lokalni junak spregovori tudi o mačehovskemu odnosu države do ljudi v stiskah, svoji družini in otroštvu.
Vojko Kocjančič je doma iz Krogelj v Dolini pri Trstu. Je dolgoletni kulturni delavec in srenjaš, aktivno vpet v društveno življenje v vasi in čezmejno povezovanje. Pred leti je začel raziskovati preteklost srenj, jusov. Številne dokumente, zapise, razsodbe je zbiral v različnih arhivih in te je ob zgodbah, ki pričajo o solidarnosti agrarnih skupnosti zbral v delu Poznane neznanke. V oddaji Lokalni junak se je z njim pogovarjala Tjaša Lotrič:
Vojko Kocjančič je doma iz Krogelj v Dolini pri Trstu. Je dolgoletni kulturni delavec in srenjaš, aktivno vpet v društveno življenje v vasi in čezmejno povezovanje. Pred leti je začel raziskovati preteklost srenj, jusov. Številne dokumente, zapise, razsodbe je zbiral v različnih arhivih in te je ob zgodbah, ki pričajo o solidarnosti agrarnih skupnosti zbral v delu Poznane neznanke. V oddaji Lokalni junak se je z njim pogovarjala Tjaša Lotrič:
Stanko Cerar iz Novega mesta ima pri 88ih letih pester življenjepis, je človek številnih znanj, ljubiteljski literat in pesnik, predvsem pa že vse življenje prostovoljec, ki še vedno rad priskoči na pomoč. V poklicnem življenju je bil zapisan prevozništvu in tovornjakom, zdaj pa je nepogrešljiv pri varovanju otrok v križiščih ob prvih dneh šole, predvsem pa je velik ljubitelj življenja in kamor pride prinaša pozitivno energijo. Prispevek je pripravil Jože Žura.
Stanko Cerar iz Novega mesta ima pri 88ih letih pester življenjepis, je človek številnih znanj, ljubiteljski literat in pesnik, predvsem pa že vse življenje prostovoljec, ki še vedno rad priskoči na pomoč. V poklicnem življenju je bil zapisan prevozništvu in tovornjakom, zdaj pa je nepogrešljiv pri varovanju otrok v križiščih ob prvih dneh šole, predvsem pa je velik ljubitelj življenja in kamor pride prinaša pozitivno energijo. Prispevek je pripravil Jože Žura.
Čeprav je želela postati zdravnica, je bila Majda Sinreih kot drugorojena med tremi sestrami določena za prevzemnico visokogorske kmetije na Kozjaku v občini Mislinja na Koroškem. Zdaj so jo izbrali za kmetico leta. Opozarja na vlogo kmečkih žensk pri razvoju in ohranjanju podeželja. Pa tudi sicer se s humorjem loteva izzivov. In teh ni malo. Poleg vseh ostalih vsakdanjih je pred časom izgubila moža in v istem mesecu postala invalidka. Pri tem pravi, je največji izziv naučiti se upočasniti življenje. To ji kljub invalidnosti še ne gre najbolje. S kmetico leta se je pogovarjala Metka Pirc.
Čeprav je želela postati zdravnica, je bila Majda Sinreih kot drugorojena med tremi sestrami določena za prevzemnico visokogorske kmetije na Kozjaku v občini Mislinja na Koroškem. Zdaj so jo izbrali za kmetico leta. Opozarja na vlogo kmečkih žensk pri razvoju in ohranjanju podeželja. Pa tudi sicer se s humorjem loteva izzivov. In teh ni malo. Poleg vseh ostalih vsakdanjih je pred časom izgubila moža in v istem mesecu postala invalidka. Pri tem pravi, je največji izziv naučiti se upočasniti življenje. To ji kljub invalidnosti še ne gre najbolje. S kmetico leta se je pogovarjala Metka Pirc.
Janko Slavič iz Središča ob Dravi je 29 let vodil Kasaški klub Ljutomer, ki bo če nekaj manj kot dve leti sklenil poldrugo stoletje delovanja. Ker je desetletja posvetil kasaški dejavnosti ter z vztrajnostjo in povezovanjem dosegel, da je v Ljutomeru zrasel tudi muzej tamkajšnjega kasača, ga bomo spoznali kot tokratnega lokalnega junaka. Predstavil nam ga bo Stane Kocutar.
Janko Slavič iz Središča ob Dravi je 29 let vodil Kasaški klub Ljutomer, ki bo če nekaj manj kot dve leti sklenil poldrugo stoletje delovanja. Ker je desetletja posvetil kasaški dejavnosti ter z vztrajnostjo in povezovanjem dosegel, da je v Ljutomeru zrasel tudi muzej tamkajšnjega kasača, ga bomo spoznali kot tokratnega lokalnega junaka. Predstavil nam ga bo Stane Kocutar.
Tokratni lokalni junak je Ptujčan Andrej Klasinc, predsednik Poetovio LXIC (69) - Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, ki je avgusta letos pripravilo že 15. Rimske igre. Ptuj si namreč že poldrugo desetletje poleti nadane antično podobo in predstavlja dogodke in običaje rimske Poetovióne iz leta 69. V leto 69 namreč sega prva pisna omemba Petovione izpod peresa rimskega zgodovinarja Tacita. Po smrti cesarja Nerona leta 68 so v rimskem imperiju divjale državljanske vojne, na oblasti pa so se v (tem) enem letu izmenjali 4 cesarji. Eden od njih je bil Vespazijan, ki so ga podprle vzhodne legije na srečanju v Poetovioni. Štiri legije so prav iz današnjega Ptuja krenile na zmagoslaven pohod v Rim, ga osvojile in za cesarja ustoličile Vespazijana, ki je nato rimskemu imperiju vladal desetletje. Z Rimskimi igrami, ki so prava paša za oči, obujajo spomin na izjemno pomembno obdobje ptujske zgodovine. S predsednikom društva Andrejem Klasincem se je pogovarjala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič
Tokratni lokalni junak je Ptujčan Andrej Klasinc, predsednik Poetovio LXIC (69) - Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, ki je avgusta letos pripravilo že 15. Rimske igre. Ptuj si namreč že poldrugo desetletje poleti nadane antično podobo in predstavlja dogodke in običaje rimske Poetovióne iz leta 69. V leto 69 namreč sega prva pisna omemba Petovione izpod peresa rimskega zgodovinarja Tacita. Po smrti cesarja Nerona leta 68 so v rimskem imperiju divjale državljanske vojne, na oblasti pa so se v (tem) enem letu izmenjali 4 cesarji. Eden od njih je bil Vespazijan, ki so ga podprle vzhodne legije na srečanju v Poetovioni. Štiri legije so prav iz današnjega Ptuja krenile na zmagoslaven pohod v Rim, ga osvojile in za cesarja ustoličile Vespazijana, ki je nato rimskemu imperiju vladal desetletje. Z Rimskimi igrami, ki so prava paša za oči, obujajo spomin na izjemno pomembno obdobje ptujske zgodovine. S predsednikom društva Andrejem Klasincem se je pogovarjala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič
Pred dnevi, natančneje 27. oktobra, smo zaznamovali svetovni dan delovne terapije, tokrat s sloganom "Priložnost + Izbira = Pravičnost". Delovna terapija je že več kot 60 let pomemben del zdravljenja tudi za paciente v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Vodja delovne terapije v tej ustanovi je Mateja Kavčič. Predstavila bo poklic, ki ga opravlja že 19 let in ki pomembno prispeva k izboljšanju kvalitete življenja pacientov. Pa ne le v psihiatričnih ustanovah, delovni terapevti so pomembni tudi pri rehabilitaciji, v socialno-varstvenih zavodih ali centrih za krepitev zdravja.
Pred dnevi, natančneje 27. oktobra, smo zaznamovali svetovni dan delovne terapije, tokrat s sloganom "Priložnost + Izbira = Pravičnost". Delovna terapija je že več kot 60 let pomemben del zdravljenja tudi za paciente v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Vodja delovne terapije v tej ustanovi je Mateja Kavčič. Predstavila bo poklic, ki ga opravlja že 19 let in ki pomembno prispeva k izboljšanju kvalitete življenja pacientov. Pa ne le v psihiatričnih ustanovah, delovni terapevti so pomembni tudi pri rehabilitaciji, v socialno-varstvenih zavodih ali centrih za krepitev zdravja.
V Sloveniji živi le nekaj oseb, ki se približujejo 110. letu starosti, prav včeraj pa ga je dopolnila Julijana Zakrajšek iz vasice Podulaka pri Velikih Laščah. Za svojo starost je še povsem čila in zdrava, brez očal redno plete, rada tudi bere, precej opravil po hiši še vedno postori sama, seveda pa ji na pomoč z veseljem priskočijo njeni pra ter pra-pra nečaki in nečakinje. Jemlje le nekaj zdravil, kakršna morajo tudi pol stoletja mlajši od nje, veliko se smeje; no, ja, ima sicer slušni aparat, le sem ter tja pa jo na njena leta opozori blaga bolečina v kolenu. Z gospo Julijano, rojeno celo pred 1. svetovno vojno, se je pogovarjal Marko Škrlj.
V Sloveniji živi le nekaj oseb, ki se približujejo 110. letu starosti, prav včeraj pa ga je dopolnila Julijana Zakrajšek iz vasice Podulaka pri Velikih Laščah. Za svojo starost je še povsem čila in zdrava, brez očal redno plete, rada tudi bere, precej opravil po hiši še vedno postori sama, seveda pa ji na pomoč z veseljem priskočijo njeni pra ter pra-pra nečaki in nečakinje. Jemlje le nekaj zdravil, kakršna morajo tudi pol stoletja mlajši od nje, veliko se smeje; no, ja, ima sicer slušni aparat, le sem ter tja pa jo na njena leta opozori blaga bolečina v kolenu. Z gospo Julijano, rojeno celo pred 1. svetovno vojno, se je pogovarjal Marko Škrlj.
Številna društva prijateljev mladine širom po Sloveniji že več desetletij skrbijo za kakovostno preživljanje prostega, predvsem počitniškega, časa šolskih otrok. V veliko veselje marsikaterega šolarja, pa tudi v olajšanje staršem, saj zagotoviti varstvo, in še kakovostno, je v kar lepem številu šolskih počitniških dni za starše izziv in velikokrat tudi težava. V Trbovljah društvo prijateljev mladine že skoraj 7 desetletij stopa naproti enim in drugim. Že dve desetletji, nevladno organizacijo uspešno vodi Lavra Izgoršek. Da gre za pravo, dobro stvar kaže, iz leta v leto, naraščajoče število otrok, ki se udeležujejo njihovih dejavnosti. Zagotovo pa take ponudbe in odziva nanjo ne bi bilo brez srčnega in tankočutnega dela Lavre Izgoršek, tako s prostovoljci, ki pomagajo pri dejavnostih in varstvu otrok, kot z otroki.
Številna društva prijateljev mladine širom po Sloveniji že več desetletij skrbijo za kakovostno preživljanje prostega, predvsem počitniškega, časa šolskih otrok. V veliko veselje marsikaterega šolarja, pa tudi v olajšanje staršem, saj zagotoviti varstvo, in še kakovostno, je v kar lepem številu šolskih počitniških dni za starše izziv in velikokrat tudi težava. V Trbovljah društvo prijateljev mladine že skoraj 7 desetletij stopa naproti enim in drugim. Že dve desetletji, nevladno organizacijo uspešno vodi Lavra Izgoršek. Da gre za pravo, dobro stvar kaže, iz leta v leto, naraščajoče število otrok, ki se udeležujejo njihovih dejavnosti. Zagotovo pa take ponudbe in odziva nanjo ne bi bilo brez srčnega in tankočutnega dela Lavre Izgoršek, tako s prostovoljci, ki pomagajo pri dejavnostih in varstvu otrok, kot z otroki.
Številna društva prijateljev mladine širom po Sloveniji že več desetletij skrbijo za kakovostno preživljanje prostega, predvsem počitniškega, časa šolskih otrok. V veliko veselje marsikaterega šolarja, pa tudi v olajšanje staršem, saj zagotoviti varstvo, in še kakovostno, je v kar lepem številu šolskih počitniških dni za starše izziv in velikokrat tudi težava. V Trbovljah društvo prijateljev mladine že skoraj 7 desetletij stopa naproti enim in drugim. Že dve desetletji, nevladno organizacijo uspešno vodi Lavra Izgoršek. Da gre za pravo, dobro stvar kaže, iz leta v leto, naraščajoče število otrok, ki se udeležujejo njihovih dejavnosti. Zagotovo pa take ponudbe in odziva nanjo ne bi bilo brez srčnega in tankočutnega dela Lavre Izgoršek, tako s prostovoljci, ki pomagajo pri dejavnostih in varstvu otrok, kot z otroki.
Številna društva prijateljev mladine širom po Sloveniji že več desetletij skrbijo za kakovostno preživljanje prostega, predvsem počitniškega, časa šolskih otrok. V veliko veselje marsikaterega šolarja, pa tudi v olajšanje staršem, saj zagotoviti varstvo, in še kakovostno, je v kar lepem številu šolskih počitniških dni za starše izziv in velikokrat tudi težava. V Trbovljah društvo prijateljev mladine že skoraj 7 desetletij stopa naproti enim in drugim. Že dve desetletji, nevladno organizacijo uspešno vodi Lavra Izgoršek. Da gre za pravo, dobro stvar kaže, iz leta v leto, naraščajoče število otrok, ki se udeležujejo njihovih dejavnosti. Zagotovo pa take ponudbe in odziva nanjo ne bi bilo brez srčnega in tankočutnega dela Lavre Izgoršek, tako s prostovoljci, ki pomagajo pri dejavnostih in varstvu otrok, kot z otroki.
V oddaji Lokalni junak tokrat gostimo mojstrico ročne izdelave papirja slikarko Majo Pučl, ki izdeluje papir iz invazivnih rastlin, predvsem iz japonskega dresnika. Deluje v mojstrski delavnici PAPLAB pod okriljem JP VOKA SNAGA, v njej pa za ročno izdelavo papirja uporabljajo več kot sto let stare stroje, ki so jih odkupili od podjetja Vevče d.o.o.. S tem so ponovno obudili več kot 400 let staro obrtno znanje in ga nadgradili z oblikovanjem inovativnih izdelkov. Znanje je Maji Pučl predal mojster ročne izdelave papirja, gospod Jože Valant. Mojstrska delavnica je bila zasnovana v sklopu evropskega projekta APPLAUSE, za kar so pridobili tudi finančna sredstva. Projekt APPLAUSE je naslavljal nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami po načelih krožnega gospodarstva in filozofije »nič odpadkov«.
V oddaji Lokalni junak tokrat gostimo mojstrico ročne izdelave papirja slikarko Majo Pučl, ki izdeluje papir iz invazivnih rastlin, predvsem iz japonskega dresnika. Deluje v mojstrski delavnici PAPLAB pod okriljem JP VOKA SNAGA, v njej pa za ročno izdelavo papirja uporabljajo več kot sto let stare stroje, ki so jih odkupili od podjetja Vevče d.o.o.. S tem so ponovno obudili več kot 400 let staro obrtno znanje in ga nadgradili z oblikovanjem inovativnih izdelkov. Znanje je Maji Pučl predal mojster ročne izdelave papirja, gospod Jože Valant. Mojstrska delavnica je bila zasnovana v sklopu evropskega projekta APPLAUSE, za kar so pridobili tudi finančna sredstva. Projekt APPLAUSE je naslavljal nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami po načelih krožnega gospodarstva in filozofije »nič odpadkov«.
Nataša Solomun že enajst let predseduje Društvu Sonček Posavje, ki združuje več kot 300 članov iz Posavja in širše, med njimi je okoli 110 otrok in mladostnikov s cerebralno paralizo in drugimi motnjami v razvoju. Nataša je gonilna sila široko zastavljenega programa, ki ga izvajajo v društvu, saj za člane in njihove družinske člane izvajajo številne aktivnosti in zdravstveno terapevtske kolonije, v katerih poudarjajo gibanje; pohodništvo, smučanje, plavanje, supanje, potapljanje, druge vodne aktivnosti, in hipoterapije, kar je vse za člane, poudarja, terapevtskega pomena. Poleg tega se je s cerebralno paralizo soočila tudi v svoji družini in kot lokalno junakinjo jo predstavlja Suzana Vahtarič.
Nataša Solomun že enajst let predseduje Društvu Sonček Posavje, ki združuje več kot 300 članov iz Posavja in širše, med njimi je okoli 110 otrok in mladostnikov s cerebralno paralizo in drugimi motnjami v razvoju. Nataša je gonilna sila široko zastavljenega programa, ki ga izvajajo v društvu, saj za člane in njihove družinske člane izvajajo številne aktivnosti in zdravstveno terapevtske kolonije, v katerih poudarjajo gibanje; pohodništvo, smučanje, plavanje, supanje, potapljanje, druge vodne aktivnosti, in hipoterapije, kar je vse za člane, poudarja, terapevtskega pomena. Poleg tega se je s cerebralno paralizo soočila tudi v svoji družini in kot lokalno junakinjo jo predstavlja Suzana Vahtarič.
Valentina Golob je pediatrinja, ki je skupaj s še 4. strokovnjakinjami različnih profilov v Dokležovju blizu Murske Sobote ustanovila razvojni center, v katerem imajo vsi otroci možnosti krepiti svoje danosti. Potem ko je vodila razvojno ambulanto s centrom za zgodnjo obravnavo v murskosoboški bolnišnici, je spomladi stopila na novo pot, na kateri želijo v centru Papilio zlasti s preventivnimi dejavnostmi podpreti področja, kjer se v javnem zdravstvu in šolstvu porajajo vrzeli, ki pa jih tako otroci kot njihovi starši sami ne zmorejo zapolniti. Sodobni način življenja otroke vse prevečkrat prikrajša za primarno pridobivanje izkušenj, starši pa od njih pričakujejo več, kot zmorejo oziroma s svojimi pričakovanji prehitevajo običajni razvoj otroka. Na vse to je pred prihajajočim Tednom otroka v pogovoru s tokratno Lokalno junakinjo, pediatrinjo Valentino Golob, opozorila naša pomurska dopisnica Lidija Kosi.
Valentina Golob je pediatrinja, ki je skupaj s še 4. strokovnjakinjami različnih profilov v Dokležovju blizu Murske Sobote ustanovila razvojni center, v katerem imajo vsi otroci možnosti krepiti svoje danosti. Potem ko je vodila razvojno ambulanto s centrom za zgodnjo obravnavo v murskosoboški bolnišnici, je spomladi stopila na novo pot, na kateri želijo v centru Papilio zlasti s preventivnimi dejavnostmi podpreti področja, kjer se v javnem zdravstvu in šolstvu porajajo vrzeli, ki pa jih tako otroci kot njihovi starši sami ne zmorejo zapolniti. Sodobni način življenja otroke vse prevečkrat prikrajša za primarno pridobivanje izkušenj, starši pa od njih pričakujejo več, kot zmorejo oziroma s svojimi pričakovanji prehitevajo običajni razvoj otroka. Na vse to je pred prihajajočim Tednom otroka v pogovoru s tokratno Lokalno junakinjo, pediatrinjo Valentino Golob, opozorila naša pomurska dopisnica Lidija Kosi.
Mihov dom je priznanje za Naj planinsko kočo prej drugič. »Ko planinec vidi Knafeljčevo markacijo, ve, da je na pravi poti, ponovno priznanje potrjuje našo izbrano pot«, pravi Aleš Štefe, ki je že desetletje oskrbnik. Najprej na Valvazorjevem domu, tri leta pa sta s partnerico Petro Bratuša v Mihovem domu pod Vršičem. » Oskrbništvo ni služba, je način življenja, odpovedovanja, to poletje smo delali tudi po osemnajst ur. Vsaka občasna pomoč, ki jo težko dobijo, je dobrodošla. »Deset let nisva imela dopusta, poskušala bova najti še en par, da bi se izmenjavali, in bi bil tudi za naju kdaj čas za oddih«, si želi Aleš Štefe. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.
Mihov dom je priznanje za Naj planinsko kočo prej drugič. »Ko planinec vidi Knafeljčevo markacijo, ve, da je na pravi poti, ponovno priznanje potrjuje našo izbrano pot«, pravi Aleš Štefe, ki je že desetletje oskrbnik. Najprej na Valvazorjevem domu, tri leta pa sta s partnerico Petro Bratuša v Mihovem domu pod Vršičem. » Oskrbništvo ni služba, je način življenja, odpovedovanja, to poletje smo delali tudi po osemnajst ur. Vsaka občasna pomoč, ki jo težko dobijo, je dobrodošla. »Deset let nisva imela dopusta, poskušala bova najti še en par, da bi se izmenjavali, in bi bil tudi za naju kdaj čas za oddih«, si želi Aleš Štefe. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.
Gregor Blažič je direktor in poveljnik Gasilsko reševalnega centra Novo mesto, pa operativni gasilec, poveljnik novomeškega občinskega štaba civilne zaščite, predsednik folklornega društva Kres v katerem je še član moške pevske skupine in harmonikar, obenem je dejaven tudi na drugih področjih, zato ga upravičeno štejemo med lokalne junake na Dolenjskem. Pred mikrofon ga je povabil Jože Žura.
Gregor Blažič je direktor in poveljnik Gasilsko reševalnega centra Novo mesto, pa operativni gasilec, poveljnik novomeškega občinskega štaba civilne zaščite, predsednik folklornega društva Kres v katerem je še član moške pevske skupine in harmonikar, obenem je dejaven tudi na drugih področjih, zato ga upravičeno štejemo med lokalne junake na Dolenjskem. Pred mikrofon ga je povabil Jože Žura.
V tokratnem Lokalnem junaku vam bomo predstavili človeka, ki v svojem okolju velja kar za svojevrstno lokalno znamenitost. Andrej Perhaj, dolgoletni vodnik na Trubarjevi domačiji, razlagalec življenja in dela Primoža Trubarja, priložnostni pesnik in amaterski gledališčnik, človek, ki svoja razmišljanja zapisuje tudi v Trobli, glasilu občine Velike Lašče. Z njim se je pogovarjal Marko Škrlj.
V tokratnem Lokalnem junaku vam bomo predstavili človeka, ki v svojem okolju velja kar za svojevrstno lokalno znamenitost. Andrej Perhaj, dolgoletni vodnik na Trubarjevi domačiji, razlagalec življenja in dela Primoža Trubarja, priložnostni pesnik in amaterski gledališčnik, človek, ki svoja razmišljanja zapisuje tudi v Trobli, glasilu občine Velike Lašče. Z njim se je pogovarjal Marko Škrlj.
Desetletni Sanin Sukanović iz Nove Gorice je običajen fant, ki pa ima veliko srce in čut za pomoč sočloveku. Naj bo to ostarela soseda ali vrstnik v stiski. Pred dvema letoma pa ga je ganila zgodba otrok, obolelim za rakom, ki zaradi zdravljenja izgubijo lase. In takrat se je odločil, da bo podaril svoje lase za izdelavo lasulje. Kljub posmehljivim komentarjem sovrstnikov, da izgleda kot punčka, je vztrajal do konca. Njegova vztrajnost je presenetila tudi mamo Emino. Spoznajmo tokratnega Lokalnega junaka v zgodbi, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Desetletni Sanin Sukanović iz Nove Gorice je običajen fant, ki pa ima veliko srce in čut za pomoč sočloveku. Naj bo to ostarela soseda ali vrstnik v stiski. Pred dvema letoma pa ga je ganila zgodba otrok, obolelim za rakom, ki zaradi zdravljenja izgubijo lase. In takrat se je odločil, da bo podaril svoje lase za izdelavo lasulje. Kljub posmehljivim komentarjem sovrstnikov, da izgleda kot punčka, je vztrajal do konca. Njegova vztrajnost je presenetila tudi mamo Emino. Spoznajmo tokratnega Lokalnega junaka v zgodbi, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Lojze Ovijač je oskrbnik Domžalskega doma na Mali planini zadnjih 12 let. Na planino je sicer zahajal že v mladosti, prvega gosta pa je pri 24 letih postregel v Črnuškem domu, planinski postojanki, nedaleč od Domžalskega doma. Planina, kot pravi, mu je enostavno zlezla pod kožo.
Lojze Ovijač je oskrbnik Domžalskega doma na Mali planini zadnjih 12 let. Na planino je sicer zahajal že v mladosti, prvega gosta pa je pri 24 letih postregel v Črnuškem domu, planinski postojanki, nedaleč od Domžalskega doma. Planina, kot pravi, mu je enostavno zlezla pod kožo.
Lokalna junaka prenovljene planinske koče na Uskovnici sta v jutranjem terenskem studiu Prvega na Uskovnici Katica Mikelj in Stane Kramar. Stane je oskrbnik postal po naključju, Katica pa je svojo bogato turistično-kulinarično kariero nadgradila še z oskrbo planincev. Z njima sta se pogovarjala Jure K. Čokl in Jana Bajželj.
Lokalna junaka prenovljene planinske koče na Uskovnici sta v jutranjem terenskem studiu Prvega na Uskovnici Katica Mikelj in Stane Kramar. Stane je oskrbnik postal po naključju, Katica pa je svojo bogato turistično-kulinarično kariero nadgradila še z oskrbo planincev. Z njima sta se pogovarjala Jure K. Čokl in Jana Bajželj.
Lokalnega junaka smo tokrat poiskali na Gorjancih, kjer oskrbnik Blaž Mrhar z bratom skrbi, da se gostje Planinskega doma pri Gospodični spočijejo in okrepčajo z divjačinskim golažem v kruhovi skodelici. Ta jed je posebnost, ki jo pri Gospodični ponujajo že 30 let. Za dom namreč družina Mrhar skrbi že od leta 1977!
Lokalnega junaka smo tokrat poiskali na Gorjancih, kjer oskrbnik Blaž Mrhar z bratom skrbi, da se gostje Planinskega doma pri Gospodični spočijejo in okrepčajo z divjačinskim golažem v kruhovi skodelici. Ta jed je posebnost, ki jo pri Gospodični ponujajo že 30 let. Za dom namreč družina Mrhar skrbi že od leta 1977!
Prvi jutranji program se avgusta od sobotah prebuja v planinskih kočah in tam nastaja tudi jutranja rubrika Lokalni junak. Robert Polajžer in Marjana Kočivnik sta od leta 2020 najemnika Planinskega doma na Slivnici. V dveh letih sta izvedla temeljito prenovo - tako gradbeno kot tudi vsebinsko ter tako priljubljeni planinski postojanki dala svoj pečat. Kako so ju sprejeli pohodniki in kakšne načrte še imata, sta na terenu - v živo - izvedela Nadia Petauer in Jure K. Čokl.
Prvi jutranji program se avgusta od sobotah prebuja v planinskih kočah in tam nastaja tudi jutranja rubrika Lokalni junak. Robert Polajžer in Marjana Kočivnik sta od leta 2020 najemnika Planinskega doma na Slivnici. V dveh letih sta izvedla temeljito prenovo - tako gradbeno kot tudi vsebinsko ter tako priljubljeni planinski postojanki dala svoj pečat. Kako so ju sprejeli pohodniki in kakšne načrte še imata, sta na terenu - v živo - izvedela Nadia Petauer in Jure K. Čokl.
Junaki so vsi, ki so se in se še spopadajo s požari na Krasu. Pred mikrofon smo zato povabili Stanka Močnika, poveljnika Severnoprimorske gasilske regije in predsednika Gasilske zveze Cerkno, ki je osem noči zapored vodil nočni del intervencije na Krasu. Razsežnosti požara so osupnile tudi izkušene gasilce. Močnik je že na prvi vožnji na Kras, ko je od daleč videl visoke plamene in dim, védel, da bo gašenje zahtevno in dolgotrajno. Kaj naj država v prihodnje stori za večjo protipožarno varnost in učinkovitejše gašenje požarov ter kakšna je prihodnost prostovoljnega gasilstva, ki nam ga zavida vsa tujina, je Stanko Močnik med drugim razkril v pogovoru z Nino Brus.
Junaki so vsi, ki so se in se še spopadajo s požari na Krasu. Pred mikrofon smo zato povabili Stanka Močnika, poveljnika Severnoprimorske gasilske regije in predsednika Gasilske zveze Cerkno, ki je osem noči zapored vodil nočni del intervencije na Krasu. Razsežnosti požara so osupnile tudi izkušene gasilce. Močnik je že na prvi vožnji na Kras, ko je od daleč videl visoke plamene in dim, védel, da bo gašenje zahtevno in dolgotrajno. Kaj naj država v prihodnje stori za večjo protipožarno varnost in učinkovitejše gašenje požarov ter kakšna je prihodnost prostovoljnega gasilstva, ki nam ga zavida vsa tujina, je Stanko Močnik med drugim razkril v pogovoru z Nino Brus.
Na Resljevi cesti 6a, za vrati stanovanjskega bloka, se v njegovem pritličju, v objemu notranjega dvorišča, godijo lepe stvari. To je prostor, kjer se ohranja zgodba ljubljanskega tiskarja Cirila Sitarja, čigar začetki delovanja segajo v leto 1920 in ki je s svojim človekoljubnim delovanjem močno povezan tudi z gluhimi in naglušnimi. Staro tiskarsko delavnico, ki ji je grozilo, da utone v pozabo, sta pred tremi leti prevzeli scenografinja in kustodinja za industrijsko arheologijo Minea Sončan Mihajlović in piarovka Jelena Marković. Tradicionalna tiskarska znanja prepletata s sodobnimi grafičnimi pristopi, v svoje izdelke pa vpeljujeta tudi načela trajnosti in številna sodelovanja s slovenskimi oblikovalci. V prostoru na dvorišču, ki deluje kot muzej in situ in ki ga pozorno čuva psička Mici, ju je obiskal Peter Močnik.
Na Resljevi cesti 6a, za vrati stanovanjskega bloka, se v njegovem pritličju, v objemu notranjega dvorišča, godijo lepe stvari. To je prostor, kjer se ohranja zgodba ljubljanskega tiskarja Cirila Sitarja, čigar začetki delovanja segajo v leto 1920 in ki je s svojim človekoljubnim delovanjem močno povezan tudi z gluhimi in naglušnimi. Staro tiskarsko delavnico, ki ji je grozilo, da utone v pozabo, sta pred tremi leti prevzeli scenografinja in kustodinja za industrijsko arheologijo Minea Sončan Mihajlović in piarovka Jelena Marković. Tradicionalna tiskarska znanja prepletata s sodobnimi grafičnimi pristopi, v svoje izdelke pa vpeljujeta tudi načela trajnosti in številna sodelovanja s slovenskimi oblikovalci. V prostoru na dvorišču, ki deluje kot muzej in situ in ki ga pozorno čuva psička Mici, ju je obiskal Peter Močnik.
Kar v cestnem kolesarstvu pomenita Tadej Pogačar in Primož Roglič, je za svetovno gorsko kolesarstvo Vid Peršak. Eden najboljših gorskih kolesarjev na svetu prihaja iz majhne vasice Šentanel na Koroškem. Svoje znanje in veščine prenaša naprej, na otroke, za katere zadnja leta pripravlja kolesarski kamp. Ta je polno zaseden z otroki z vse Slovenije. Vid Peršak je velik vzor mladim kolesarjem, pa ne le zaradi kolesarskih veščin. Da je lahko kupil svoje prvo tekmovalno kolo, je takrat nabiral borovnice. V reportaži Metke Pirc pa boste slišali tudi, kako se je soočil s kačo na progi svojega prvega tekmovanja v Italiji.
Kar v cestnem kolesarstvu pomenita Tadej Pogačar in Primož Roglič, je za svetovno gorsko kolesarstvo Vid Peršak. Eden najboljših gorskih kolesarjev na svetu prihaja iz majhne vasice Šentanel na Koroškem. Svoje znanje in veščine prenaša naprej, na otroke, za katere zadnja leta pripravlja kolesarski kamp. Ta je polno zaseden z otroki z vse Slovenije. Vid Peršak je velik vzor mladim kolesarjem, pa ne le zaradi kolesarskih veščin. Da je lahko kupil svoje prvo tekmovalno kolo, je takrat nabiral borovnice. V reportaži Metke Pirc pa boste slišali tudi, kako se je soočil s kačo na progi svojega prvega tekmovanja v Italiji.
Violinistka Inga Ulokina se je z violino prvič srečala pri štirih letih. Ko s prsti in lokom boža čarobni instrument, se topijo srca. K temu zagotovo pripomore tudi njen ruski temperament, rojena je v Sankt Peterburgu, zdaj pa že 13 let živi v Celju. Trenutno je članica Zagrebškega komornega orkestra, na Glasbeni šoli Rogaška Slatina poučuje violino. Ob številnih koncertih pa najde čas tudi za sočloveka. Med drugim je pomagala ukrajinskemu pouličnemu glasbeniku, ki se je pred vojno vihro zatekel v knežje mesto. Dobrodelnih del ne obeša ne veliki zvon, saj se prav vsakemu lahko zgodi, da bo tudi sam potreboval pomoč, pravi. Z lokalno junakinjo Ingo Ulokino se je pogovarjal Matija Mastnak.
Violinistka Inga Ulokina se je z violino prvič srečala pri štirih letih. Ko s prsti in lokom boža čarobni instrument, se topijo srca. K temu zagotovo pripomore tudi njen ruski temperament, rojena je v Sankt Peterburgu, zdaj pa že 13 let živi v Celju. Trenutno je članica Zagrebškega komornega orkestra, na Glasbeni šoli Rogaška Slatina poučuje violino. Ob številnih koncertih pa najde čas tudi za sočloveka. Med drugim je pomagala ukrajinskemu pouličnemu glasbeniku, ki se je pred vojno vihro zatekel v knežje mesto. Dobrodelnih del ne obeša ne veliki zvon, saj se prav vsakemu lahko zgodi, da bo tudi sam potreboval pomoč, pravi. Z lokalno junakinjo Ingo Ulokino se je pogovarjal Matija Mastnak.
Velikokrat rečemo ali pa slišimo, ta poklic ni le delo, je veliko več, poslanstvo, način življenja…..Zagotovo je biti rudar ,vsaj, tudi način življenja, ki ga oblikuje delo pod zemljo, v posebnih pogojih. Za ene vsakodnevna rutina, drugi ne bi niti metra naredili v rov, kaj še le da bi se spustili metre in metre pod površje. Za našega današnjega gosta Antona Lisca je to bilo pač tako. Kot zadnji v verigi svojih prednikov- očeta, deda….je svojo delovno dobo kot rudar preživel v jamah Rudnika Trbovlje Hrastnik. Rudnika v katerega nedrje se rudarji že leta ne podajajo več po črno zlato, po zasavski premog, ki je pravzaprav ustvaril zasavska mesta in življenju v njih dal močan pečat. In pečat je dal tudi Toniju kot ga kličejo« kumrati«. Toni je tisti, prvi sindikalist Rudnika Trbovlje Hrastnik, ki se ga morda še marsikdo spomni iz zadnjega štrajka zasavskih rudarjev leta 2014 in njegovega »znamenitega« stavka, da se bodo z vlado pogovarjali le prek bankomata. Toni je danes, tako kot večina zasavskih rudarjev, upokojen rudar, ki pa na svoj način še vedno ostaja zvest svojemu stanu, ki 3. julija, v spomin na eno drugo stavko – gladovno stavko zasavskih rudarjev leta 1934, praznujejo svoj stanovski praznik. Anton Lisec je tudi tisti, ki si aktivno prizadeva, da bi vsaj del kanpovske tradicije in dediščine ostal vsem nam in zanamcem. Pred mikrofon ga je povabila Karmen Štrancar Rajevec
Velikokrat rečemo ali pa slišimo, ta poklic ni le delo, je veliko več, poslanstvo, način življenja…..Zagotovo je biti rudar ,vsaj, tudi način življenja, ki ga oblikuje delo pod zemljo, v posebnih pogojih. Za ene vsakodnevna rutina, drugi ne bi niti metra naredili v rov, kaj še le da bi se spustili metre in metre pod površje. Za našega današnjega gosta Antona Lisca je to bilo pač tako. Kot zadnji v verigi svojih prednikov- očeta, deda….je svojo delovno dobo kot rudar preživel v jamah Rudnika Trbovlje Hrastnik. Rudnika v katerega nedrje se rudarji že leta ne podajajo več po črno zlato, po zasavski premog, ki je pravzaprav ustvaril zasavska mesta in življenju v njih dal močan pečat. In pečat je dal tudi Toniju kot ga kličejo« kumrati«. Toni je tisti, prvi sindikalist Rudnika Trbovlje Hrastnik, ki se ga morda še marsikdo spomni iz zadnjega štrajka zasavskih rudarjev leta 2014 in njegovega »znamenitega« stavka, da se bodo z vlado pogovarjali le prek bankomata. Toni je danes, tako kot večina zasavskih rudarjev, upokojen rudar, ki pa na svoj način še vedno ostaja zvest svojemu stanu, ki 3. julija, v spomin na eno drugo stavko – gladovno stavko zasavskih rudarjev leta 1934, praznujejo svoj stanovski praznik. Anton Lisec je tudi tisti, ki si aktivno prizadeva, da bi vsaj del kanpovske tradicije in dediščine ostal vsem nam in zanamcem. Pred mikrofon ga je povabila Karmen Štrancar Rajevec
Če vas bo danes dopoldne pot popeljala v Slovenske gorice, se lahko v kraju Sakušak pri Juršincih udeležite Evropskega srečanja Puhovih vozil in otvoritve novih razstavnih prostorov Puhovega muzeja. Dogajanje, pospremljeno z izrazitim vojnem po bencinskih hlapih, organizira Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci, ki ga vodi tokratni lokalni junak Vlado Slodnjak. Predstavil nam ga bo Stane Kocutar.
Če vas bo danes dopoldne pot popeljala v Slovenske gorice, se lahko v kraju Sakušak pri Juršincih udeležite Evropskega srečanja Puhovih vozil in otvoritve novih razstavnih prostorov Puhovega muzeja. Dogajanje, pospremljeno z izrazitim vojnem po bencinskih hlapih, organizira Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci, ki ga vodi tokratni lokalni junak Vlado Slodnjak. Predstavil nam ga bo Stane Kocutar.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Iz novogoriškega radijskega studija se nam je oglasila Eva Furlan z aktualnimi zgodbami z Goriškega konca. Od cvetočih in dišečih burbonk na Kostanjevici do 19. etape Dirke po Italiji, ki bo znova odkrivala ta delček Slovenije. Med drugim smo se odpravili tudi na Kolovrat in Sabotin - za razglede in aktualne zgodbe!
Iz novogoriškega radijskega studija se nam je oglasila Eva Furlan z aktualnimi zgodbami z Goriškega konca. Od cvetočih in dišečih burbonk na Kostanjevici do 19. etape Dirke po Italiji, ki bo znova odkrivala ta delček Slovenije. Med drugim smo se odpravili tudi na Kolovrat in Sabotin - za razglede in aktualne zgodbe!
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Aljoši Škaperju je 23. marec v letu 2013 drastično spremenil življenje. Doživel je nesrečo, ki je med drugim omejila tudi njegovo mobilnost. A nezgoda ga je usmerila na pot prizadevanja za večjo dostopnost površin za gibalno ovirane. Razvil je prvi slovenski portal za gibalno ovirane pridem.si ter mobilno aplikacijo Ljubljana by Wheelchair. Sodeluje tudi pri projektu Multimodalna mobilnost za ranljive osebe v okviru ministrstva za infrastrukturo. Z lokalnim junakom se je pogovarjal Peter Močnik.
Aljoši Škaperju je 23. marec v letu 2013 drastično spremenil življenje. Doživel je nesrečo, ki je med drugim omejila tudi njegovo mobilnost. A nezgoda ga je usmerila na pot prizadevanja za večjo dostopnost površin za gibalno ovirane. Razvil je prvi slovenski portal za gibalno ovirane pridem.si ter mobilno aplikacijo Ljubljana by Wheelchair. Sodeluje tudi pri projektu Multimodalna mobilnost za ranljive osebe v okviru ministrstva za infrastrukturo. Z lokalnim junakom se je pogovarjal Peter Močnik.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Vzporedno z globalnimi podnebnimi konferencami in njihovimi visokimi cilji potekajo tudi prizadevanja za varovanje narave in našega planeta na lokalni ravni. Med ta prizadevanja zagotovo spada tudi delovanje Centrov uporabnih predmetov. V Izoli imajo že dva, vodi pa ju Metka Magdalena Šori, ki je sicer dejavna tudi na številnih drugih področjih. Njen cilj je predvsem zmanjšanje količine odpadkov. Z Metko Magdaleno Šori se je pogovarjala Jasna Preskar.
Vzporedno z globalnimi podnebnimi konferencami in njihovimi visokimi cilji potekajo tudi prizadevanja za varovanje narave in našega planeta na lokalni ravni. Med ta prizadevanja zagotovo spada tudi delovanje Centrov uporabnih predmetov. V Izoli imajo že dva, vodi pa ju Metka Magdalena Šori, ki je sicer dejavna tudi na številnih drugih področjih. Njen cilj je predvsem zmanjšanje količine odpadkov. Z Metko Magdaleno Šori se je pogovarjala Jasna Preskar.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
V tokratni rubriki Lokalni junak gostimo Gojka Zalokarja, ki je pred petindvajsetimi leti prevzel krmilo takrat novorojenega ljubljanskega maratona. V četrt stoletja je lokalni športni dogodek, ki je v samem začetku štel le nekaj več kot 600 tekačev, prerasel v prepoznaven športni spektakel z več tisoč tekači, ki se ga udeležuje tudi nemalo amaterskih in poklicnih tekačev iz Evrope in sveta. Ljubljanski maraton se celo ponaša z zlatim znakom Mednarodne atletske zveze. Zahvalo za minulo opravljeno delo so Gojku Zalokarju, ki žezlo zdaj predaja naslednikom, izkazali tudi z nagrado glavnega mesta Ljubljana. S tokratnim lokalnim junakom se je pogovarjal Peter Močnik.
V tokratni rubriki Lokalni junak gostimo Gojka Zalokarja, ki je pred petindvajsetimi leti prevzel krmilo takrat novorojenega ljubljanskega maratona. V četrt stoletja je lokalni športni dogodek, ki je v samem začetku štel le nekaj več kot 600 tekačev, prerasel v prepoznaven športni spektakel z več tisoč tekači, ki se ga udeležuje tudi nemalo amaterskih in poklicnih tekačev iz Evrope in sveta. Ljubljanski maraton se celo ponaša z zlatim znakom Mednarodne atletske zveze. Zahvalo za minulo opravljeno delo so Gojku Zalokarju, ki žezlo zdaj predaja naslednikom, izkazali tudi z nagrado glavnega mesta Ljubljana. S tokratnim lokalnim junakom se je pogovarjal Peter Močnik.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Maša Gril je že več kot dvajset let specialna pedagoginja na osnovni šoli Šenčur. Otroci z učnimi, osebnostnimi in socializacijskimi težavami ji večkrat povedo, da je ona v šoli zato, da je njim lepo. To bi lahko povedali tudi otroci iz azilnega doma. Številni iz Konga, Palestine in Iraka so že dobili status begunca. Maša Gril v dobrodelnem društvu Petka za nasmeh skupaj s somišljeniki in s širokim krogom ljudi skrbi zanje in jim pomaga. Prepričana je, da se bodo otroci lahko vključili, če jim bomo to omogočili. Poleg otrok pa njen svet zapolnjujejo tudi starostniki: Franc iz kranjskega doma upokojencev, Tilka iz kranjskogorskega Viharnika in Justi jo vedno težko čakajo. Spoznala jih je v obdobju epidemije in skrbela zanje. Njihova povezanost se je ohranila. Kot prostovoljka ve, da jo čakajo, zato kljub obveznostim vedno najde čas zanje. Maša Gril je tudi zunanja sodelavka Varuha človekovih pravic pri zagovorništvu otrok, koordinatorica za Gorenjsko.
Maša Gril je že več kot dvajset let specialna pedagoginja na osnovni šoli Šenčur. Otroci z učnimi, osebnostnimi in socializacijskimi težavami ji večkrat povedo, da je ona v šoli zato, da je njim lepo. To bi lahko povedali tudi otroci iz azilnega doma. Številni iz Konga, Palestine in Iraka so že dobili status begunca. Maša Gril v dobrodelnem društvu Petka za nasmeh skupaj s somišljeniki in s širokim krogom ljudi skrbi zanje in jim pomaga. Prepričana je, da se bodo otroci lahko vključili, če jim bomo to omogočili. Poleg otrok pa njen svet zapolnjujejo tudi starostniki: Franc iz kranjskega doma upokojencev, Tilka iz kranjskogorskega Viharnika in Justi jo vedno težko čakajo. Spoznala jih je v obdobju epidemije in skrbela zanje. Njihova povezanost se je ohranila. Kot prostovoljka ve, da jo čakajo, zato kljub obveznostim vedno najde čas zanje. Maša Gril je tudi zunanja sodelavka Varuha človekovih pravic pri zagovorništvu otrok, koordinatorica za Gorenjsko.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost. V okviru jutranjih terenskih sobot je tokrat Lokalni junak, pravzaprav junakinja, oskrbnica na Kumu. Ljudmila Ocvirk – Mili se je kot oskrbnica planinske koče kalila na Šmohorju, na Kum pa je prišla le nekaj mesecev pred prvim valom epidemije. Na Kum je, kot pravi, potihoma že nekaj časa čakala, kajti njene korenine so ravno v eni od kumljanskih vasic.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost. V okviru jutranjih terenskih sobot je tokrat Lokalni junak, pravzaprav junakinja, oskrbnica na Kumu. Ljudmila Ocvirk – Mili se je kot oskrbnica planinske koče kalila na Šmohorju, na Kum pa je prišla le nekaj mesecev pred prvim valom epidemije. Na Kum je, kot pravi, potihoma že nekaj časa čakala, kajti njene korenine so ravno v eni od kumljanskih vasic.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost. V okviru jutranjih terenskih sobot je tokratni Lokalni junak - pravzaprav junakinja - oskrbnica Mariborske koče na Pohorju.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost. V okviru jutranjih terenskih sobot je tokratni Lokalni junak - pravzaprav junakinja - oskrbnica Mariborske koče na Pohorju.
V okviru jutranjih terenskih sobot na Prvem, je Lokalni junak Rok Škrjanc, oskrbnik Valvasorjevega doma pod Stolom.
V okviru jutranjih terenskih sobot na Prvem, je Lokalni junak Rok Škrjanc, oskrbnik Valvasorjevega doma pod Stolom.
Lokalni junakinji smo našli na terenu - jutranji program je oddajal iz Doma na Menini planini. Oskrbnica doma je Helena Prepadnik, v pomoč ji je sestra Majda Potočnik.
Lokalni junakinji smo našli na terenu - jutranji program je oddajal iz Doma na Menini planini. Oskrbnica doma je Helena Prepadnik, v pomoč ji je sestra Majda Potočnik.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Lokalnega junaka smo danes našli na skrajnem severovzhodu države. Duhovnik in največji ekološki kmet na Goričkem je dušni pastir, ki zgledno skrbi tudi za več deset glavo govejo čredo, nekaj konjev in 100 hektarov travnikov ter polj na območju Krajinskega parka Goričko in NATURE 2000. Od lani je tudi član Sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Vešč dela s kmetijsko mehanizacijo pomaga sokrajanom, ki so njegove pomoči vselej veseli tudi ob različnih dogodkih, pa najsi gre za gasilsko veselico, nogometno tekmo ali tabor za otroke. Govori tudi madžarsko, kar mu na narodnostno mešanem območju in ob meji zelo koristi, zadovoljen pa je tudi s sožitjem, ki ga na Goričkem živijo pripadniki različnih cerkva. Lokalni junak je Dejan Horvat.
Lokalnega junaka smo danes našli na skrajnem severovzhodu države. Duhovnik in največji ekološki kmet na Goričkem je dušni pastir, ki zgledno skrbi tudi za več deset glavo govejo čredo, nekaj konjev in 100 hektarov travnikov ter polj na območju Krajinskega parka Goričko in NATURE 2000. Od lani je tudi član Sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Vešč dela s kmetijsko mehanizacijo pomaga sokrajanom, ki so njegove pomoči vselej veseli tudi ob različnih dogodkih, pa najsi gre za gasilsko veselico, nogometno tekmo ali tabor za otroke. Govori tudi madžarsko, kar mu na narodnostno mešanem območju in ob meji zelo koristi, zadovoljen pa je tudi s sožitjem, ki ga na Goričkem živijo pripadniki različnih cerkva. Lokalni junak je Dejan Horvat.
Rajko Dolinšek že več kot trideset let deluje kot promotor spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Že trinajst let je vodja projekta REUS, Raziskave o energetski učinkovitosti Slovenije, razvil je tudi spletne strani in aplikacije, ki pravnim in fizičnim osebam pomagajo pri varčevanju z energijo. Zaveda se namreč, da so zaradi omejenih virov fosilnih energentov in obremenjevanja okolja spremembe v energetiki neizbežne, ki pa so mogoče, kot poudarja, le s spremembami zavesti vsakega posameznika. Lastno energetsko celovitost Rajko Dolinšek gradi tudi z rolanjem po Ljubljanskih mostovih. Kako in zakaj, boste slišali v oddaji Lokalni junak. Z Rajkom Dolinškom se je pogovarjal Peter Močnik.
Rajko Dolinšek že več kot trideset let deluje kot promotor spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Že trinajst let je vodja projekta REUS, Raziskave o energetski učinkovitosti Slovenije, razvil je tudi spletne strani in aplikacije, ki pravnim in fizičnim osebam pomagajo pri varčevanju z energijo. Zaveda se namreč, da so zaradi omejenih virov fosilnih energentov in obremenjevanja okolja spremembe v energetiki neizbežne, ki pa so mogoče, kot poudarja, le s spremembami zavesti vsakega posameznika. Lastno energetsko celovitost Rajko Dolinšek gradi tudi z rolanjem po Ljubljanskih mostovih. Kako in zakaj, boste slišali v oddaji Lokalni junak. Z Rajkom Dolinškom se je pogovarjal Peter Močnik.
Jutranji program iz Portoroža je v terenski studio povabil obalnega lokalnega junaka, rojenega v Postojni, novinarja in šele nato "rekreativnega glasbenika", kot si reče sam, čeprav je podpisan pod več sto slovenskih skladb. Številne so tudi nagrajene, predvsem pa jih vsi poznamo. Draga Misleja Mefa, tudi Ježkovega nagrajenca ter prvega in edinega jugoslovanskega prvaka v gokartu, bolje spoznamo v sobotni jutranji oddaji Lokalni junak.
Jutranji program iz Portoroža je v terenski studio povabil obalnega lokalnega junaka, rojenega v Postojni, novinarja in šele nato "rekreativnega glasbenika", kot si reče sam, čeprav je podpisan pod več sto slovenskih skladb. Številne so tudi nagrajene, predvsem pa jih vsi poznamo. Draga Misleja Mefa, tudi Ježkovega nagrajenca ter prvega in edinega jugoslovanskega prvaka v gokartu, bolje spoznamo v sobotni jutranji oddaji Lokalni junak.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Lokalni junak, ki mu tokrat namenjamo pozornost, je Ljubljančan Amir Crnojević. Nemalo je domačih in tudi mednarodnih aktivnosti in dobrodelnih akcij, pod katere podpisuje svoje ime. Prejel je priznanje Naj prostovoljec za leto 2014, leta 2019 pa nagrado za najboljšega mentorja prostovoljcev. Več let je deloval na UNICEFU. Zaposlen je v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana, kjer se posveča delu s starejšimi. Vodi dva programa - program organiziranega prostovoljstva ter program medgeneracijskega sodelovanja. Na strokovnem področju se uveljavlja tudi kot predavatelj. Med drugim je predsednik Gerontološkega društva Slovenije in je aktiven v svoji lokalni skupnosti. Amirja Crnojevića je pred mikrofon povabil Peter Močnik.
Lokalni junak, ki mu tokrat namenjamo pozornost, je Ljubljančan Amir Crnojević. Nemalo je domačih in tudi mednarodnih aktivnosti in dobrodelnih akcij, pod katere podpisuje svoje ime. Prejel je priznanje Naj prostovoljec za leto 2014, leta 2019 pa nagrado za najboljšega mentorja prostovoljcev. Več let je deloval na UNICEFU. Zaposlen je v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana, kjer se posveča delu s starejšimi. Vodi dva programa - program organiziranega prostovoljstva ter program medgeneracijskega sodelovanja. Na strokovnem področju se uveljavlja tudi kot predavatelj. Med drugim je predsednik Gerontološkega društva Slovenije in je aktiven v svoji lokalni skupnosti. Amirja Crnojevića je pred mikrofon povabil Peter Močnik.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
