Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Mercede, ali, kot ji pravijo sosedje in prijatelji, Marčela, bi lahko bila čisto običajna priletna gospa. Zjutraj bi se odpravila k frizerju ali v trgovino, lahko bi počivala na vrtu in poslušala radio. A ne, gospa se je pred nekaj tedni, kar sama z letalom odpravila na rodno Sardinijo, kjer se je udeležila deželnih volitev in obiskala domači kraj. S svojim drznim potovanjem je napolnila družabna omrežja in medije doma ter v Italiji. 98-letna Mercede je še vedno polna življenjske energije, kar vedno izraža z igranjem kitare in harmonike. Kako jo je pot iz rodne Sardinije, prek Ligurskega morja in Padske nižine, pripeljala v Bilje, boste izvedeli v današnji oddaji. S tokratno lokalno junakinjo Mercede Porcu je pokramljal Boštjan Simčič.
Mercede, ali, kot ji pravijo sosedje in prijatelji, Marčela, bi lahko bila čisto običajna priletna gospa. Zjutraj bi se odpravila k frizerju ali v trgovino, lahko bi počivala na vrtu in poslušala radio. A ne, gospa se je pred nekaj tedni, kar sama z letalom odpravila na rodno Sardinijo, kjer se je udeležila deželnih volitev in obiskala domači kraj. S svojim drznim potovanjem je napolnila družabna omrežja in medije doma ter v Italiji. 98-letna Mercede je še vedno polna življenjske energije, kar vedno izraža z igranjem kitare in harmonike. Kako jo je pot iz rodne Sardinije, prek Ligurskega morja in Padske nižine, pripeljala v Bilje, boste izvedeli v današnji oddaji. S tokratno lokalno junakinjo Mercede Porcu je pokramljal Boštjan Simčič.
Naš tokratni sogovornik bo predsednik Ribiške družine Postojna Martin Miklavec. Pa ne le zaradi ribarjenja, temveč zato, ker je z vsem srcem zapisan varovanju narave. V zadnjih letih se z njim srečujemo predvsem ob nesrečah in onesnaženjih vodotokov v okolici Postojne, saj neprestano bdi nad njimi in rešuje kar se rešiti da. Tako je bilo tudi ob nedavnem onesnaženju potokov Korotan in Nanoščica, ko je vanju stekla ogromna količina gnojnice z ekološke kmetje na Studencu. Čeprav se je pred kratkim upokojil, dela od jutra do večera. Za ribiško družino in v dobro narave. Sabrini Mulec, ki ga je povabila pred mikrofon je zaupal, da njegovo navdušenje do ribištva izhaja že iz mladosti …
Naš tokratni sogovornik bo predsednik Ribiške družine Postojna Martin Miklavec. Pa ne le zaradi ribarjenja, temveč zato, ker je z vsem srcem zapisan varovanju narave. V zadnjih letih se z njim srečujemo predvsem ob nesrečah in onesnaženjih vodotokov v okolici Postojne, saj neprestano bdi nad njimi in rešuje kar se rešiti da. Tako je bilo tudi ob nedavnem onesnaženju potokov Korotan in Nanoščica, ko je vanju stekla ogromna količina gnojnice z ekološke kmetje na Studencu. Čeprav se je pred kratkim upokojil, dela od jutra do večera. Za ribiško družino in v dobro narave. Sabrini Mulec, ki ga je povabila pred mikrofon je zaupal, da njegovo navdušenje do ribištva izhaja že iz mladosti …
Diplomirana medicinska sestra v celjski porodnišnici, predsednica Društva za lakatcijo in dojenje, prostovoljka v Zvezi Sožitje. To in še veliko več je tokratna glavna junakinja Cvetka Skale. Za matere, ki imajo težave pri dojenju, je dosegljiva 24 ur na dan. Čeprav ji jezik teče kot po maslu, zna poslušati in prisluhniti, nikoli ne obsoja, vedno najde spodbudne besede. Ko pogovor nanese na prednosti dojenja, jo je zelo težko ustaviti, brez dlake na jeziku spregovori tudi o tabu temah, kot je spolnost pri osebah z motnjami v duševnem razvoju. Prostovoljstvo je za njo dvosmeren proces, več kot daješ, več dobiš nazaj.
Diplomirana medicinska sestra v celjski porodnišnici, predsednica Društva za lakatcijo in dojenje, prostovoljka v Zvezi Sožitje. To in še veliko več je tokratna glavna junakinja Cvetka Skale. Za matere, ki imajo težave pri dojenju, je dosegljiva 24 ur na dan. Čeprav ji jezik teče kot po maslu, zna poslušati in prisluhniti, nikoli ne obsoja, vedno najde spodbudne besede. Ko pogovor nanese na prednosti dojenja, jo je zelo težko ustaviti, brez dlake na jeziku spregovori tudi o tabu temah, kot je spolnost pri osebah z motnjami v duševnem razvoju. Prostovoljstvo je za njo dvosmeren proces, več kot daješ, več dobiš nazaj.
Letošnje leto je Vlada Republike Slovenije razglasila za Maistrovo leto, saj zaznamujemo 150. obletnico rojstva in 90. obletnico smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra – Vojanova. Zlasti veliko pa se in se še bo v povezavi s tem velikim Slovencem, dogajalo v njegovem rodnem Kamniku, kjer bodo letos obeležili tudi 100. obletnico imenovanja Rudolfa Maistra za častnega meščana in 10. obletnico odprtja Rojstne hiše Rudolfa Maistra na Šutni. Nad številnimi dogodki , ki se bodo letos zvrstili v Kamniku bdi posebna strokovna komisija, ki jo vodi Joško Berlec, tudi predsednik Društva general Maister Kamnik. In če je bilo prav Maistrovo leto povod za pogovor z njim, pa je Joško Berlec še mnogo več, kot le dober poznavalec tega velikega rojaka. Med drugim je tudi prejemnik najvišjega priznanja CZ za življenjsko delo, njegove zasluge na področju gasilstva pa so prepoznali in z zlatim priznanjem nagradili tudi v rodnem Kamniku. Je pa Joško Berlec je svoj pečat pustil tudi na drugih področjih, v gospodarstvu , prostovoljstvu in kulturi . Med drugim je pomembno prispeval k razvoju ene najbolj prepoznavnih kamniških blagovnih znamk Titan, kjer je bil pred štirimi desetletji tudi pobudnik za ustanovitev tovarniškega pevskega zbora, v katerem poje še danes.
Letošnje leto je Vlada Republike Slovenije razglasila za Maistrovo leto, saj zaznamujemo 150. obletnico rojstva in 90. obletnico smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra – Vojanova. Zlasti veliko pa se in se še bo v povezavi s tem velikim Slovencem, dogajalo v njegovem rodnem Kamniku, kjer bodo letos obeležili tudi 100. obletnico imenovanja Rudolfa Maistra za častnega meščana in 10. obletnico odprtja Rojstne hiše Rudolfa Maistra na Šutni. Nad številnimi dogodki , ki se bodo letos zvrstili v Kamniku bdi posebna strokovna komisija, ki jo vodi Joško Berlec, tudi predsednik Društva general Maister Kamnik. In če je bilo prav Maistrovo leto povod za pogovor z njim, pa je Joško Berlec še mnogo več, kot le dober poznavalec tega velikega rojaka. Med drugim je tudi prejemnik najvišjega priznanja CZ za življenjsko delo, njegove zasluge na področju gasilstva pa so prepoznali in z zlatim priznanjem nagradili tudi v rodnem Kamniku. Je pa Joško Berlec je svoj pečat pustil tudi na drugih področjih, v gospodarstvu , prostovoljstvu in kulturi . Med drugim je pomembno prispeval k razvoju ene najbolj prepoznavnih kamniških blagovnih znamk Titan, kjer je bil pred štirimi desetletji tudi pobudnik za ustanovitev tovarniškega pevskega zbora, v katerem poje še danes.
Duševno zdravje mladih je v zadnjih letih še posebej na preizkušnji, pa ne samo zaradi pokovidnega obodja, predvsem zaradi digitalizacije, želje po doseganju idealov. Tako ugotavlja Korošica Tara Ledinek. V domačih Ravnah je današnja lokalna junakinja dobro poznana. Je predsednica ravenskega mladinskega sveta, okviru katerega se zavzema za preventivo predvsem na področju duševnega zdravja. Pred letom in pol je končala študij medicine kot najboljša študentka vpisne generacije. Metka Pirc nam jo bo predstavila kot lokalno junakinjo.
Duševno zdravje mladih je v zadnjih letih še posebej na preizkušnji, pa ne samo zaradi pokovidnega obodja, predvsem zaradi digitalizacije, želje po doseganju idealov. Tako ugotavlja Korošica Tara Ledinek. V domačih Ravnah je današnja lokalna junakinja dobro poznana. Je predsednica ravenskega mladinskega sveta, okviru katerega se zavzema za preventivo predvsem na področju duševnega zdravja. Pred letom in pol je končala študij medicine kot najboljša študentka vpisne generacije. Metka Pirc nam jo bo predstavila kot lokalno junakinjo.
Tokratna lokalna junakinja je res zanimiva ženska: Janja Urbiha, mati šestih otrok, ljubiteljica narave, turistična vodnica, tudi podjetnica. Domuje v idilični vasici Kozarišče v Loški dolini na Notranjskem, od tod tudi njen vzdevek Kozarka. Dejavna v lokalnem okolju, med drugim kot članica Društva žena in deklet na podeželju Ostrnice, pa Društva ljubiteljev narave, konj in tradicije Lovrenc ter Društva ljubiteljev gradu Snežnik. Zaljubljena je v svoj dom na kraški zemlji, sredi narave, na kmetiji s konji, med medvedi, risi in polhi ter v čudovitem okolju gradu Snežnik.
Tokratna lokalna junakinja je res zanimiva ženska: Janja Urbiha, mati šestih otrok, ljubiteljica narave, turistična vodnica, tudi podjetnica. Domuje v idilični vasici Kozarišče v Loški dolini na Notranjskem, od tod tudi njen vzdevek Kozarka. Dejavna v lokalnem okolju, med drugim kot članica Društva žena in deklet na podeželju Ostrnice, pa Društva ljubiteljev narave, konj in tradicije Lovrenc ter Društva ljubiteljev gradu Snežnik. Zaljubljena je v svoj dom na kraški zemlji, sredi narave, na kmetiji s konji, med medvedi, risi in polhi ter v čudovitem okolju gradu Snežnik.
V Novem mestu bo prihodnje leto folklorno društvo Kres praznovalo 50 let. Ves ta čas je njegova umetniška vodja Branka Moškon, ki je sooblikovala tudi dolenjsko nošo in pomagala drugim folklornim sestavom na Dolenjskem. Tudi po upokojitvi je še vedno dejavna folkloristka. Prejela je več nagrad in priznanj za opravljeno delo. Oddajo o tokratni lokalni junakinji Branki Moškon je pripravil Jože Žura.
V Novem mestu bo prihodnje leto folklorno društvo Kres praznovalo 50 let. Ves ta čas je njegova umetniška vodja Branka Moškon, ki je sooblikovala tudi dolenjsko nošo in pomagala drugim folklornim sestavom na Dolenjskem. Tudi po upokojitvi je še vedno dejavna folkloristka. Prejela je več nagrad in priznanj za opravljeno delo. Oddajo o tokratni lokalni junakinji Branki Moškon je pripravil Jože Žura.
Tokrat v naši redni oddaji Lokalni junak predstavljamo Slavico Strelec, ki je svoje službeno življenje posvetila kmetijstvu in se bo sredi leta upokojila. Najprej je bila zaposlena na ptujski kmetijski zadrugi, po reorganizaciji pa nato dobrih 33 let na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj. Tam je kmalu postala ena od gonilnih sil pri pripravi največje predstavitve domačih dobrot oziroma razstave Dobrote slovenskih kmetij, s katero bodo letos na Ptuju že 35.-tič opozorili na pomen podeželja ter ohranjanje in spodbujanje pridelave dobrih domačih izdelkov in pridelkov. Prav tako se je v službi posvečala področju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, s katerimi so lahko tudi gospodinje na kmetijah zaslužile kak dodaten evro in ji gre velik delež zaslug, da so se kmečke žene v spodnjem Podravju povezale v društva. Naša novinarka iz spodnjega Podravja Gabrijela Milošič je Društvo podeželskih žena Markovci, v katerem je članica Slavica Strelec, obiskala v pustnem času, med peko krofov in izdelavo pustnih okraskov iz krep papirja.
Tokrat v naši redni oddaji Lokalni junak predstavljamo Slavico Strelec, ki je svoje službeno življenje posvetila kmetijstvu in se bo sredi leta upokojila. Najprej je bila zaposlena na ptujski kmetijski zadrugi, po reorganizaciji pa nato dobrih 33 let na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj. Tam je kmalu postala ena od gonilnih sil pri pripravi največje predstavitve domačih dobrot oziroma razstave Dobrote slovenskih kmetij, s katero bodo letos na Ptuju že 35.-tič opozorili na pomen podeželja ter ohranjanje in spodbujanje pridelave dobrih domačih izdelkov in pridelkov. Prav tako se je v službi posvečala področju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, s katerimi so lahko tudi gospodinje na kmetijah zaslužile kak dodaten evro in ji gre velik delež zaslug, da so se kmečke žene v spodnjem Podravju povezale v društva. Naša novinarka iz spodnjega Podravja Gabrijela Milošič je Društvo podeželskih žena Markovci, v katerem je članica Slavica Strelec, obiskala v pustnem času, med peko krofov in izdelavo pustnih okraskov iz krep papirja.
Ne zgolj živali, tudi rastline imajo pri nas že nekaj let svoje zavetišče. V njem najdejo prehoden dom večinoma lončnice, za katere lastniki iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo več skrbeti, ne želijo pa jih zavreči. Da te rastline najdejo nov dom in novega skrbnika, poskrbita Ana Mari Hrup in Eva Jera Hanžek, ki zavetišče vodita že od vsega začetka. Ta je najprej domoval v ljubljanskem podhodu Ajdovščina, danes pa v poletnem času v kreativnem središču Krater, v hladnejših mesecih pa v stavbi Kresije na Pogačarjevem trgu. Tokratni lokalni junakinji je v središču Ljubljane obiskal Peter Močnik.
Ne zgolj živali, tudi rastline imajo pri nas že nekaj let svoje zavetišče. V njem najdejo prehoden dom večinoma lončnice, za katere lastniki iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo več skrbeti, ne želijo pa jih zavreči. Da te rastline najdejo nov dom in novega skrbnika, poskrbita Ana Mari Hrup in Eva Jera Hanžek, ki zavetišče vodita že od vsega začetka. Ta je najprej domoval v ljubljanskem podhodu Ajdovščina, danes pa v poletnem času v kreativnem središču Krater, v hladnejših mesecih pa v stavbi Kresije na Pogačarjevem trgu. Tokratni lokalni junakinji je v središču Ljubljane obiskal Peter Močnik.
Posebno mesto v srcu Steva Vujića zaseda Tomos, ki mu že desetletje posveča kar precej svojega prostega časa. Zaslužen je za Muzej Tomosove zgodovine, dokumentarni film Tomos: Narejeno v Jugoslaviji, pa tudi za številne razstave, med drugim tudi tisto v koprskem Libertasu med epidemijo covida-19, ki je z obiskom prek 6.000 obiskovalcev jasno nakazala, da so ljudje slovenske Istre željni tovrstnega ohranjanja kulturne dediščine. Za svoj prispevek je bil že nagrajen z občinskim priznanjem.
Posebno mesto v srcu Steva Vujića zaseda Tomos, ki mu že desetletje posveča kar precej svojega prostega časa. Zaslužen je za Muzej Tomosove zgodovine, dokumentarni film Tomos: Narejeno v Jugoslaviji, pa tudi za številne razstave, med drugim tudi tisto v koprskem Libertasu med epidemijo covida-19, ki je z obiskom prek 6.000 obiskovalcev jasno nakazala, da so ljudje slovenske Istre željni tovrstnega ohranjanja kulturne dediščine. Za svoj prispevek je bil že nagrajen z občinskim priznanjem.
Upokojena ravnateljica ljutomerskega vrtca in dolgoletna prostovoljka Marija Pušenjak pravi, da jo dobrodelnost izpopolnjuje. Že od otroštva goji čut za pomoč sočloveku, saj je imela dober zgled v družini. Za svoje nesebično delo je prejela številna priznanja in nagrade tako na lokalni kot na državni ravni, a se lanskoletna dobrotnica leta v Pomurju ne hvali z njimi, saj je najbolj zadovoljna z odzivom tistih, ki jim lahko ponudi pomoč. Poleg aktivnosti v humanitarnih organizacijah najde čas tako za obiskovanje gora in drugih zanimivih kotičkov Slovenije, za druženje z ljudmi, ki so ji blizu, rada pa se mudi tudi za štedilnikom in na vrtu ali njivi. V Ljutomeru je nepogrešljiva na vsakoletnih zelemenjavah, prav tako pa kot pobudnica dobrodelnega večera ob materinskem dnevu že tri desetletja pomaga pri pripravi in izvedbi programa.
Upokojena ravnateljica ljutomerskega vrtca in dolgoletna prostovoljka Marija Pušenjak pravi, da jo dobrodelnost izpopolnjuje. Že od otroštva goji čut za pomoč sočloveku, saj je imela dober zgled v družini. Za svoje nesebično delo je prejela številna priznanja in nagrade tako na lokalni kot na državni ravni, a se lanskoletna dobrotnica leta v Pomurju ne hvali z njimi, saj je najbolj zadovoljna z odzivom tistih, ki jim lahko ponudi pomoč. Poleg aktivnosti v humanitarnih organizacijah najde čas tako za obiskovanje gora in drugih zanimivih kotičkov Slovenije, za druženje z ljudmi, ki so ji blizu, rada pa se mudi tudi za štedilnikom in na vrtu ali njivi. V Ljutomeru je nepogrešljiva na vsakoletnih zelemenjavah, prav tako pa kot pobudnica dobrodelnega večera ob materinskem dnevu že tri desetletja pomaga pri pripravi in izvedbi programa.
Po tem, ko je Koča na Hleviški planini junija 2022 ostala brez stalnega oskrbnika, so rokave zavihale prostovoljke, članice Planinskega društva Idrija, ki od takrat skrbijo za to, da koča ostaja odprta. Sprva jih je bilo osem, zdaj jih je šest. Oprijel se jih je vzdevek »Hleviške none«. V povprečju so stare 72 let in znajo poleg okusnih jedi, ki jih pripravijo, poskrbeti tudi za domačnost in gostoljubje v koči. Dve »Hleviški noni« smo spoznali v oddajiLokalni junak. To sta Tinka Gantár in Irena Laharnar. Z njima se je pogovarjala naša dopisnica iz Idrije Nina Brus.
Po tem, ko je Koča na Hleviški planini junija 2022 ostala brez stalnega oskrbnika, so rokave zavihale prostovoljke, članice Planinskega društva Idrija, ki od takrat skrbijo za to, da koča ostaja odprta. Sprva jih je bilo osem, zdaj jih je šest. Oprijel se jih je vzdevek »Hleviške none«. V povprečju so stare 72 let in znajo poleg okusnih jedi, ki jih pripravijo, poskrbeti tudi za domačnost in gostoljubje v koči. Dve »Hleviški noni« smo spoznali v oddajiLokalni junak. To sta Tinka Gantár in Irena Laharnar. Z njima se je pogovarjala naša dopisnica iz Idrije Nina Brus.
Gonilna sila radeljskih gasilcev Primož Ternik je življenje namenil prostovoljcu. Prihaja iz dela Koroške, ki so mu lanske poplave nekako prizanesle, a orjejo ledino pri organiziranosti njihove dejavnosti. Je predsednik radeljskih prostovoljskih gasilcev in poveljnik gasilske zveze društev Dravske doline. V Radljah je z novim letom zaživelo poklicno gasilsko jedro, prvo takšno na Koroškem. Tudi zato, ker precej ljudi dela čez mejo, so ugotovili, da imajo pomanjkanje razpoložljivih operativnih gasilcev predvsem v dopoldanskem času. S poklicnim jedrom bodo to rešili. Hkrati v regiji že deluje regijski gasilski poligon, ki je dragocena pridobitev za usposabljanja gasilcev v regiji in širše.
Gonilna sila radeljskih gasilcev Primož Ternik je življenje namenil prostovoljcu. Prihaja iz dela Koroške, ki so mu lanske poplave nekako prizanesle, a orjejo ledino pri organiziranosti njihove dejavnosti. Je predsednik radeljskih prostovoljskih gasilcev in poveljnik gasilske zveze društev Dravske doline. V Radljah je z novim letom zaživelo poklicno gasilsko jedro, prvo takšno na Koroškem. Tudi zato, ker precej ljudi dela čez mejo, so ugotovili, da imajo pomanjkanje razpoložljivih operativnih gasilcev predvsem v dopoldanskem času. S poklicnim jedrom bodo to rešili. Hkrati v regiji že deluje regijski gasilski poligon, ki je dragocena pridobitev za usposabljanja gasilcev v regiji in širše.
Milenka Vranetič iz Kapel je prejemnica plakete Državnega sveta RS za prostovoljstvo, ki se mu predaja že štiri desetletja, s svojim delovanjem pa je doprinesla zlasti k razvoju in prepoznavnosti turizma v Posavju in tudi širše. Aktivneje je svojo prostovoljsko pot začela leta 1988, ko je oživila Turistično društvo Kapela, bila je tajnica Občinske turistične zveze Brežice, Društva kmetic Brežice, od lani pa je tudi predsednica novoustanovljene Regijske turistične zveze Posavje. Je tudi članica Upravnega odbora Turistične zveze Slovenije in Komisije za razvoj društvene organizacije, pa regijska koordinatorka vseslovenskega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna ter regijski turistični vodnik.
Milenka Vranetič iz Kapel je prejemnica plakete Državnega sveta RS za prostovoljstvo, ki se mu predaja že štiri desetletja, s svojim delovanjem pa je doprinesla zlasti k razvoju in prepoznavnosti turizma v Posavju in tudi širše. Aktivneje je svojo prostovoljsko pot začela leta 1988, ko je oživila Turistično društvo Kapela, bila je tajnica Občinske turistične zveze Brežice, Društva kmetic Brežice, od lani pa je tudi predsednica novoustanovljene Regijske turistične zveze Posavje. Je tudi članica Upravnega odbora Turistične zveze Slovenije in Komisije za razvoj društvene organizacije, pa regijska koordinatorka vseslovenskega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna ter regijski turistični vodnik.
Gasilec, ribič, lovec, operater v centru za obveščanje. To je Gregor Križnik iz Zgornje Savinjske doline. Za številne domačine junak, kot pravijo, bi se brez njegovega požrtvovalnega dela, avgustovske poplave za marsikoga končale tragično, zlasti v kampu Menina. V prvih dneh po poplavah je delal skoraj brez prestanka, najprej kot operater na številki 112, nato kot namestnik poveljnika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Čeprav je zelo družaben, prosti čas najraje preživlja v naravi. Skrb zanjo je tudi eno od njegovih največjih poslanstev. Od svojih načel ne odstopa, je brez dlake na jeziku, zaradi opozoril, da so nekatera sanacijska dela ob vodotokih izvedli nestrokovno, je nekaterim postal trn v peti. Ob novem letu si želi več sloge med Slovenci, kot pravi, so jih poplave v prvih dneh močno povezale, a te vezi so se zelo kmalu skrhale, skrb za skupno dobro je začelo toniti, na površje pa so vnovič začeli plavati sebični interesi.
Gasilec, ribič, lovec, operater v centru za obveščanje. To je Gregor Križnik iz Zgornje Savinjske doline. Za številne domačine junak, kot pravijo, bi se brez njegovega požrtvovalnega dela, avgustovske poplave za marsikoga končale tragično, zlasti v kampu Menina. V prvih dneh po poplavah je delal skoraj brez prestanka, najprej kot operater na številki 112, nato kot namestnik poveljnika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Čeprav je zelo družaben, prosti čas najraje preživlja v naravi. Skrb zanjo je tudi eno od njegovih največjih poslanstev. Od svojih načel ne odstopa, je brez dlake na jeziku, zaradi opozoril, da so nekatera sanacijska dela ob vodotokih izvedli nestrokovno, je nekaterim postal trn v peti. Ob novem letu si želi več sloge med Slovenci, kot pravi, so jih poplave v prvih dneh močno povezale, a te vezi so se zelo kmalu skrhale, skrb za skupno dobro je začelo toniti, na površje pa so vnovič začeli plavati sebični interesi.
Če bi nekje – v Primorsko-Notranjski regiji ali pa še veliko širše, igrali igro asociacij in omenjali prostovoljstvo, prve posredovalce, Rdeči križ, vzpostavitev mreže defibrilatorjev, urgenco in prenašanje znanja na mlade rodove, pa na gasilce in še koga, bi gotovo večina kot iz topa ustrelila: »Reševalec Stojan Bolič«. In odgovor bi bil popolnoma pravilen. Bolič, ki je bil zadnjih 33 let zapisan Nujni medicinski pomoči Zdravstvenega doma Postojna, pa si je letos prislužil pokoj. Ampak to še zdaleč ne pomeni, da počiva. Pred mikrofon ga je povabila Sabrina Mulec.
Če bi nekje – v Primorsko-Notranjski regiji ali pa še veliko širše, igrali igro asociacij in omenjali prostovoljstvo, prve posredovalce, Rdeči križ, vzpostavitev mreže defibrilatorjev, urgenco in prenašanje znanja na mlade rodove, pa na gasilce in še koga, bi gotovo večina kot iz topa ustrelila: »Reševalec Stojan Bolič«. In odgovor bi bil popolnoma pravilen. Bolič, ki je bil zadnjih 33 let zapisan Nujni medicinski pomoči Zdravstvenega doma Postojna, pa si je letos prislužil pokoj. Ampak to še zdaleč ne pomeni, da počiva. Pred mikrofon ga je povabila Sabrina Mulec.
Dejan Fabčič iz Hrašč pri Podnanosu je že od malih nog želel postati vrhunski športnik. A mu to, zaradi redke bolezni, rodil se je namreč brez golenic na obeh nogah, ni bilo dano. A se je s športom vedno rad ukvarjal. Nato je prišlo povabilo prijateljev v parašport in prihodnje leto bo na paraolimpijskih igrah nastopil že četrtič. Svojo poklicno pot je posvetil bolnikom, saj je zaradi lastne izkušnje vzljubil tudi medicino.
Dejan Fabčič iz Hrašč pri Podnanosu je že od malih nog želel postati vrhunski športnik. A mu to, zaradi redke bolezni, rodil se je namreč brez golenic na obeh nogah, ni bilo dano. A se je s športom vedno rad ukvarjal. Nato je prišlo povabilo prijateljev v parašport in prihodnje leto bo na paraolimpijskih igrah nastopil že četrtič. Svojo poklicno pot je posvetil bolnikom, saj je zaradi lastne izkušnje vzljubil tudi medicino.
Živa Slavec, arhitektka, predavateljica na Fakulteti za dizajn in oblikovalka izdelkov iz avtohtone gline, si prizadeva za ohranjanje okolja in trajnostne rešitve. To je bilo njeno vodilo tudi ob poskusu umestitve snežne dvorane in drugih objektov pod Joštom, ki ga je civilna iniciativa v Besnico v kranjski občini pod njenim vodstvom tudi preprečila. Predano, zagnano, s strokovnim znanjem in s povezovanjem sokrajanov – somišljenikov, je Živa Slavec visoko postavila letvico ohranjanja okolja in narave. Besniška civilna iniciativa je postala zgled in presegla krajevne okvire. Živa Slavec je tudi predsednica turističnega društva Besnica,. Za prepoznavno delo v družbeno korist in ohranjanje okolja, je pred dnevi prejela Listino o priznanju mestne občine Kranj. Priznanje razume kot potrditev lastnih prizadevanj, obenem pa tudi obveznost Mestne občine Kranj do odgovornega ohranjanja okolja.
Živa Slavec, arhitektka, predavateljica na Fakulteti za dizajn in oblikovalka izdelkov iz avtohtone gline, si prizadeva za ohranjanje okolja in trajnostne rešitve. To je bilo njeno vodilo tudi ob poskusu umestitve snežne dvorane in drugih objektov pod Joštom, ki ga je civilna iniciativa v Besnico v kranjski občini pod njenim vodstvom tudi preprečila. Predano, zagnano, s strokovnim znanjem in s povezovanjem sokrajanov – somišljenikov, je Živa Slavec visoko postavila letvico ohranjanja okolja in narave. Besniška civilna iniciativa je postala zgled in presegla krajevne okvire. Živa Slavec je tudi predsednica turističnega društva Besnica,. Za prepoznavno delo v družbeno korist in ohranjanje okolja, je pred dnevi prejela Listino o priznanju mestne občine Kranj. Priznanje razume kot potrditev lastnih prizadevanj, obenem pa tudi obveznost Mestne občine Kranj do odgovornega ohranjanja okolja.
Tokratna lokalna junakinja spominja na ljudi o katerih dandanes le še beremo v literaturi iz davno minulih dni. Je mecenka, podpornica umetnosti s katero povezuje ljudi. Nekoč je tudi pesnila in obožuje poezijo Karla Destovnika Kajuha. Ob njegovem letu je Mariboru podarila dva pesnikova kipa, ki sta delo akademskega kiparja Marijana Mirta.
Tokratna lokalna junakinja spominja na ljudi o katerih dandanes le še beremo v literaturi iz davno minulih dni. Je mecenka, podpornica umetnosti s katero povezuje ljudi. Nekoč je tudi pesnila in obožuje poezijo Karla Destovnika Kajuha. Ob njegovem letu je Mariboru podarila dva pesnikova kipa, ki sta delo akademskega kiparja Marijana Mirta.
Klemen Klinar je človek, za katerega brez dvoma lahko rečemo, da tisto, kar dela, dela s srcem. Mladi Jeseničan, ki zase ponosno pravi, da je Rovtar, saj prihaja iz Plavškega Rovta, in da je Šimnovčev, kot se po domače reče njihovi kmetiji, je predan raziskovalec naše preteklosti. In prav ljubezen do zgodovine in preteklosti, predvsem pa kulturne dediščine povezane z njo, ga je še kot študenta zapeljala v raziskovanje starih hišnih imen. Najprej samo v jeseniški občini, kasneje, ko se je zaposlil na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske, pa je skupaj s sodelavci začel zbirati stara hišna imena tudi v ostalih občinah Gorenjske. Ta plemenita plesen, kot pravi sam, pa se zdaj že širi proti Ljubljani. V 14 letih je zdaj raziskanih že 25 občin, 500 naselij in več kot 15 tisoč imen. A kot pravi Klemen Klinar, to po vseh teh letih še vedno počne z dušo in srcem in priznava, ko steče pogovor o hišnih imenih, se le težko ustavi.
Klemen Klinar je človek, za katerega brez dvoma lahko rečemo, da tisto, kar dela, dela s srcem. Mladi Jeseničan, ki zase ponosno pravi, da je Rovtar, saj prihaja iz Plavškega Rovta, in da je Šimnovčev, kot se po domače reče njihovi kmetiji, je predan raziskovalec naše preteklosti. In prav ljubezen do zgodovine in preteklosti, predvsem pa kulturne dediščine povezane z njo, ga je še kot študenta zapeljala v raziskovanje starih hišnih imen. Najprej samo v jeseniški občini, kasneje, ko se je zaposlil na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske, pa je skupaj s sodelavci začel zbirati stara hišna imena tudi v ostalih občinah Gorenjske. Ta plemenita plesen, kot pravi sam, pa se zdaj že širi proti Ljubljani. V 14 letih je zdaj raziskanih že 25 občin, 500 naselij in več kot 15 tisoč imen. A kot pravi Klemen Klinar, to po vseh teh letih še vedno počne z dušo in srcem in priznava, ko steče pogovor o hišnih imenih, se le težko ustavi.
Dušan Kaplan, matematik po duši in izobrazbi, dolgoletni ravnatelj policijske šole oziroma nekdanje kadetnice v Tacnu, ljubiteljski vremenar, ki redno izdaja tudi vremensko pratiko, pri kateri si pomaga s starimi ljudskimi modrostmi, povezanimi s svetniki, je pri svojih osemdesetih letih pravi vrelec dobre volje, pozitivne energije in nalezljivega optimizma. Čeprav je večino življenja preživel v Ljubljani, pa Dušan Kaplan Bloke časti prav po božje. Pravi, da z Blok vsakdo odide z Blokami v srcu, ta skromna dežela pa človeka tako prevzame, da je nikoli ne pozabi, in nekoliko v šali doda, da sam gre z Blok od doma domov v Ljubljano, nato pa spet iz Ljubljane od doma domov na Bloke.
Dušan Kaplan, matematik po duši in izobrazbi, dolgoletni ravnatelj policijske šole oziroma nekdanje kadetnice v Tacnu, ljubiteljski vremenar, ki redno izdaja tudi vremensko pratiko, pri kateri si pomaga s starimi ljudskimi modrostmi, povezanimi s svetniki, je pri svojih osemdesetih letih pravi vrelec dobre volje, pozitivne energije in nalezljivega optimizma. Čeprav je večino življenja preživel v Ljubljani, pa Dušan Kaplan Bloke časti prav po božje. Pravi, da z Blok vsakdo odide z Blokami v srcu, ta skromna dežela pa človeka tako prevzame, da je nikoli ne pozabi, in nekoliko v šali doda, da sam gre z Blok od doma domov v Ljubljano, nato pa spet iz Ljubljane od doma domov na Bloke.
Lokalni junak Martinove sobote je Janko Bukovec iz Semiča. Predsednik tamkajšnjih vinogradnikov, ki ta konec tedna organizirajo že 46. semiško martinovanje, bil je tudi soustanovitelj društva vinogradnikov Bele krajine, dejaven je še v nekaterih drugih društvih. Pomembno vlogo je odigral tudi pri hitrem razvoju občine Semič, saj je bil prve štiri mandate župan te najmlajše in najmanjše belokranjske občine.
Lokalni junak Martinove sobote je Janko Bukovec iz Semiča. Predsednik tamkajšnjih vinogradnikov, ki ta konec tedna organizirajo že 46. semiško martinovanje, bil je tudi soustanovitelj društva vinogradnikov Bele krajine, dejaven je še v nekaterih drugih društvih. Pomembno vlogo je odigral tudi pri hitrem razvoju občine Semič, saj je bil prve štiri mandate župan te najmlajše in najmanjše belokranjske občine.
Trubarjeva ulica v Ljubljani velja za najbolj bohemsko, najbolj umetniško, najbolj multikulturno, najbolj drugačno ulico v prestolnici. Nekje med še edino delujočo popravljalnico dežnikov in med Akademijo za vizualne umetnosti, ter v družbi trgovin z rabljenimi oblačili, ponudniki hrane z vsega sveta ter kavarnami, kjer se družijo domačini in tujci, že skoraj 35 let deluje starinarna, ki jo vodi Jaka Prijatelj - starinar, fotograf, kronist. Nedavno je izdal tudi knjigo, v kateri je zbral podobe Trubarjeve ulice, ki jih je bolj ali manj naključno 20 let lovil v fotografski objektiv. Tokratnega lokalnega junaka je v njegovi starinarnici obiskal Peter Močnik.
Trubarjeva ulica v Ljubljani velja za najbolj bohemsko, najbolj umetniško, najbolj multikulturno, najbolj drugačno ulico v prestolnici. Nekje med še edino delujočo popravljalnico dežnikov in med Akademijo za vizualne umetnosti, ter v družbi trgovin z rabljenimi oblačili, ponudniki hrane z vsega sveta ter kavarnami, kjer se družijo domačini in tujci, že skoraj 35 let deluje starinarna, ki jo vodi Jaka Prijatelj - starinar, fotograf, kronist. Nedavno je izdal tudi knjigo, v kateri je zbral podobe Trubarjeve ulice, ki jih je bolj ali manj naključno 20 let lovil v fotografski objektiv. Tokratnega lokalnega junaka je v njegovi starinarnici obiskal Peter Močnik.
Iztekajoči mesec oktober je tradicionalno obarvan rožnato, da s tem ozaveščajo o raku dojk. A tudi moški se borijo z onkološkimi boleznimi in kot ugotavlja naš tokratni sogovornik Mazej Pečovnik, so moški pri tem veliko bolj zaprti, bistveno več energije morajo vložiti v ozaveščanje moških in že samo to, da se odpravijo na preventivni pregled. November je v znamenju boja za vse to postal Movember. Matej Pečovnik je soustanovitelj in predsednik društva Onkoman. Pri 25 letih zbolel za rakom. Njegova diagnoza je bila Hodgkinov limfom. Uspešno ga je premagal in pravi, da bo vedno našel čas tudi za soborce, ki jim pomaga pri boju z rakom.
Iztekajoči mesec oktober je tradicionalno obarvan rožnato, da s tem ozaveščajo o raku dojk. A tudi moški se borijo z onkološkimi boleznimi in kot ugotavlja naš tokratni sogovornik Mazej Pečovnik, so moški pri tem veliko bolj zaprti, bistveno več energije morajo vložiti v ozaveščanje moških in že samo to, da se odpravijo na preventivni pregled. November je v znamenju boja za vse to postal Movember. Matej Pečovnik je soustanovitelj in predsednik društva Onkoman. Pri 25 letih zbolel za rakom. Njegova diagnoza je bila Hodgkinov limfom. Uspešno ga je premagal in pravi, da bo vedno našel čas tudi za soborce, ki jim pomaga pri boju z rakom.
Tokrat v naši redni rubriki Lokalni junak predstavljamo 88-letnega Ptujčana, ekonomista, popotnika in športnika Marka Slugo, ki se ponaša celo z naslovom svetovnega prvaka v skoku v višino v svoji kategoriji. Poslovno in s športom je prepotoval ves svet. Sluga je bil kot otrok s starši med 2. svetovno vojno izgnan v Srbijo, po vrnitvi na Ptuj pa je uspešno maturiral, končal študij v Ljubljani in se nato kot ekonomist med prvimi v Nemčiji seznanil še z računalništvom. Vse življenje se je ukvarjal s športom, od pingponga, rokometa, tenisa, do njegove večne ljubezni atletike. Pri 70-ih se je z njo začel znova aktivno ukvarjati in dosegati celo rekorde. Sluga je lani osvojil zlato medaljo v skoku v višino na svetovnem prventstvu na Finskem. Z na Ptuju rojenim Markom Slugo, ki načrtuje celo svetovni rekord pri 90-ih, se je pogovarjala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič
Tokrat v naši redni rubriki Lokalni junak predstavljamo 88-letnega Ptujčana, ekonomista, popotnika in športnika Marka Slugo, ki se ponaša celo z naslovom svetovnega prvaka v skoku v višino v svoji kategoriji. Poslovno in s športom je prepotoval ves svet. Sluga je bil kot otrok s starši med 2. svetovno vojno izgnan v Srbijo, po vrnitvi na Ptuj pa je uspešno maturiral, končal študij v Ljubljani in se nato kot ekonomist med prvimi v Nemčiji seznanil še z računalništvom. Vse življenje se je ukvarjal s športom, od pingponga, rokometa, tenisa, do njegove večne ljubezni atletike. Pri 70-ih se je z njo začel znova aktivno ukvarjati in dosegati celo rekorde. Sluga je lani osvojil zlato medaljo v skoku v višino na svetovnem prventstvu na Finskem. Z na Ptuju rojenim Markom Slugo, ki načrtuje celo svetovni rekord pri 90-ih, se je pogovarjala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič
Tokratna Lokalna junakinja je Mikaela Toczek, ki se je iz Južnega Walesa v Veliki Britaniji pred letom in pol s hčerko Izabelo in možem Zlatkom preselila v Zadlóg, vas na Črnovrški planoti nad Idrijo. Po poklicu je učiteljica in ima 15-letne izkušnje kot planinska vodnica. Zdaj domače in tuje planince vódi po slovenskih hribih in gorah ter slovenske šolarje uči o skrbi za okolje oziroma o tem, kako uživati v naravi, ne da bi za seboj pustili sledi. Le štiri mesece po selitvi v Zadlog je v gozdu za hišo srečala medvedko s tremi mladiči. Tudi o tej izkušnji bližnjega srečanja z medvedjo družino je spregovorila za Radio Slovenija.
Tokratna Lokalna junakinja je Mikaela Toczek, ki se je iz Južnega Walesa v Veliki Britaniji pred letom in pol s hčerko Izabelo in možem Zlatkom preselila v Zadlóg, vas na Črnovrški planoti nad Idrijo. Po poklicu je učiteljica in ima 15-letne izkušnje kot planinska vodnica. Zdaj domače in tuje planince vódi po slovenskih hribih in gorah ter slovenske šolarje uči o skrbi za okolje oziroma o tem, kako uživati v naravi, ne da bi za seboj pustili sledi. Le štiri mesece po selitvi v Zadlog je v gozdu za hišo srečala medvedko s tremi mladiči. Tudi o tej izkušnji bližnjega srečanja z medvedjo družino je spregovorila za Radio Slovenija.
Zvonko Kustec se je rodil v Dolnji Bistrici v Prekmurju, kasneje se je družina preselila v Ljutomer. Po srednji šoli v Mariboru je v Ljubljani nadaljeval študij strojništva, delal v industriji, soustanovil podjetje in pri 37 letih vpisal še študij računalništva. Na Gimnaziji Frana Miklošiča v Ljutomeru je sprva poučeval prav na tem področju, ki je v tistem času doživelo silovit razvoj. Pred dvajsetimi leti je prevzel ravnateljevanje in sredi letošnjega oktobra po štirih zaporednih mandatih odhaja v pokoj. Z novim časom pa prihaja tudi novi izziv – izdelava družinskega drevesa.
Zvonko Kustec se je rodil v Dolnji Bistrici v Prekmurju, kasneje se je družina preselila v Ljutomer. Po srednji šoli v Mariboru je v Ljubljani nadaljeval študij strojništva, delal v industriji, soustanovil podjetje in pri 37 letih vpisal še študij računalništva. Na Gimnaziji Frana Miklošiča v Ljutomeru je sprva poučeval prav na tem področju, ki je v tistem času doživelo silovit razvoj. Pred dvajsetimi leti je prevzel ravnateljevanje in sredi letošnjega oktobra po štirih zaporednih mandatih odhaja v pokoj. Z novim časom pa prihaja tudi novi izziv – izdelava družinskega drevesa.
Edi Baloh iz Breginja se že več kot 11 let ukvarja s čebelarstvom. Predano nadaljuje družinsko tradicijo, ki jo je pred dobrimi štirimi desetletji začel njegov oče. Čebelarstvo je zanj način življenja, skrb za čebele pa njegovo poslanstvo. Kot prvi Slovenec je na mednarodnem tekmovanju v Londonu »London Honey Awards« prejel zlato medaljo za cvetlični med. Na letošnjem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA je njegov lipov med osvojil naslov šampiona, prejel pa je tudi zlato priznanje in postal prvak vrste. Prejete nagrade so zanj rezultat kakovostne pridelave medu v Breginjskem kotu pa tudi potrditev naravnih danosti tega območja. In kot rad poudari, zahvala gre čebelam: »One pridelajo med, jaz ga le natočim iz panja«.
Edi Baloh iz Breginja se že več kot 11 let ukvarja s čebelarstvom. Predano nadaljuje družinsko tradicijo, ki jo je pred dobrimi štirimi desetletji začel njegov oče. Čebelarstvo je zanj način življenja, skrb za čebele pa njegovo poslanstvo. Kot prvi Slovenec je na mednarodnem tekmovanju v Londonu »London Honey Awards« prejel zlato medaljo za cvetlični med. Na letošnjem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA je njegov lipov med osvojil naslov šampiona, prejel pa je tudi zlato priznanje in postal prvak vrste. Prejete nagrade so zanj rezultat kakovostne pridelave medu v Breginjskem kotu pa tudi potrditev naravnih danosti tega območja. In kot rad poudari, zahvala gre čebelam: »One pridelajo med, jaz ga le natočim iz panja«.
665 obiskov 188-ih pacientov. Brezplačnih 145 zalivk, 59 zdravljenj, 281 izpuljenih zob, 37 protez. Vse to in še veliko več je bilanca šestletnega delovanja pro bono zobne ambulante dr. Želimirja Božiča v Matenji vasi pri Postojni, ki so jo obiskovali ljudje, ki si dragih zobozdravstvenih storitev ne morejo privoščiti. Bili so Postojnčani in Pivčani in bili so prosilci za azil. Po šestih letih je ambulanta letos spomladi nehala delovati, saj je tudi povpraševanje po brezplačnih zobozdravstvenih storitvah močno upadlo. Dr. Božič, ki je ponosen, da je z novim nasmehom marsikomu pomagal tudi do nove službe, pa ni le zobozdravnik. Veliko več je. Je tudi Lokalni junak.
665 obiskov 188-ih pacientov. Brezplačnih 145 zalivk, 59 zdravljenj, 281 izpuljenih zob, 37 protez. Vse to in še veliko več je bilanca šestletnega delovanja pro bono zobne ambulante dr. Želimirja Božiča v Matenji vasi pri Postojni, ki so jo obiskovali ljudje, ki si dragih zobozdravstvenih storitev ne morejo privoščiti. Bili so Postojnčani in Pivčani in bili so prosilci za azil. Po šestih letih je ambulanta letos spomladi nehala delovati, saj je tudi povpraševanje po brezplačnih zobozdravstvenih storitvah močno upadlo. Dr. Božič, ki je ponosen, da je z novim nasmehom marsikomu pomagal tudi do nove službe, pa ni le zobozdravnik. Veliko več je. Je tudi Lokalni junak.
Današnji lokalni junak je kamniški ilustrator Ivan Mitrevski. Stripar, ki je s svojim delom v zadnjih letih dodobra zaznamoval Kamnik in ga skupaj s sodelavci že oblikoval tudi v svojevrstno središče te umetnosti . Mnogi ga poznajo predvsem po njegovih knjigah za otroke in mladino, njegov novi strip Nevidna življenja pa se loteva precej resnejše tematike - kršenja delavskih pravic, diskriminacije in izkoriščanja, kot jih je imenoval, nevidnih delavcev. Štiri mesece je poslušal zgodbe v Delavski svetovalnici, ki je prav na njegovo pobudo dve leti delovala tudi v Kamniku, in zgodbe delavcev, ki so se odločili upreti teptanju svojih pravic prelil v strip. Današnjih lokalnih junakov je torej več. So Vesna, Alija, Mario, Vera, Mirjana, Husejn in drugi , ki so se uprli izkoriščanju in je Ivan Mitrevski, ki jim je dal glas in njihove zgodbe zapisal in poslal v svet.
Današnji lokalni junak je kamniški ilustrator Ivan Mitrevski. Stripar, ki je s svojim delom v zadnjih letih dodobra zaznamoval Kamnik in ga skupaj s sodelavci že oblikoval tudi v svojevrstno središče te umetnosti . Mnogi ga poznajo predvsem po njegovih knjigah za otroke in mladino, njegov novi strip Nevidna življenja pa se loteva precej resnejše tematike - kršenja delavskih pravic, diskriminacije in izkoriščanja, kot jih je imenoval, nevidnih delavcev. Štiri mesece je poslušal zgodbe v Delavski svetovalnici, ki je prav na njegovo pobudo dve leti delovala tudi v Kamniku, in zgodbe delavcev, ki so se odločili upreti teptanju svojih pravic prelil v strip. Današnjih lokalnih junakov je torej več. So Vesna, Alija, Mario, Vera, Mirjana, Husejn in drugi , ki so se uprli izkoriščanju in je Ivan Mitrevski, ki jim je dal glas in njihove zgodbe zapisal in poslal v svet.
Jožef Kociper je človek iz Prekmurja, ki ga vsi poznajo po njegovem humanitarnem delu. Temu se je pred leti tudi formalno zapisal z aktivnim delovanjem v Škofijski karitas Murska Sobota, kjer še danes opravlja delo generalnega tajnika. Jožef Kociper je in bo zagotovo še pomagal mnogim, ki potrebujejo tako gmotno pomoč kot nasvete, vselej pa se je pripravljen z ljudmi pogovarjati o vsem ali jih preprosto poslušati. Njegova humanitarna in siceršnja angažiranost v družbi navdušuje in spodbuja tudi druge ljudi k tenkočustnosti do sočloveka. Kot pravi Jožef Kociper, pa se je z dobrodelnostjo srečal že kot otrok.
Jožef Kociper je človek iz Prekmurja, ki ga vsi poznajo po njegovem humanitarnem delu. Temu se je pred leti tudi formalno zapisal z aktivnim delovanjem v Škofijski karitas Murska Sobota, kjer še danes opravlja delo generalnega tajnika. Jožef Kociper je in bo zagotovo še pomagal mnogim, ki potrebujejo tako gmotno pomoč kot nasvete, vselej pa se je pripravljen z ljudmi pogovarjati o vsem ali jih preprosto poslušati. Njegova humanitarna in siceršnja angažiranost v družbi navdušuje in spodbuja tudi druge ljudi k tenkočustnosti do sočloveka. Kot pravi Jožef Kociper, pa se je z dobrodelnostjo srečal že kot otrok.
Krajinska arhitektka Stanka Dešnik je bila pred dobrima dvema desetletjema med tistimi, ki so pripravljali vse potrebno za ustanovitev Krajinskega parka Goričko. Menda je na začetku dvomila, da jim bo uspelo toda oktobra letos bo minilo že dvajset let od takrat ko je vlada s sprejemom uredbe krajinski park tudi razglasila. Stanka Dešnik je park vodila devet let in se zadnji dan letošnjega avgusta od tega položaja poslovila. Njeni izzivi še naprej ostajajo znotraj ustanove, ki se ji nepoklicno in poklicno posveča že več kot tri desetletja.
Krajinska arhitektka Stanka Dešnik je bila pred dobrima dvema desetletjema med tistimi, ki so pripravljali vse potrebno za ustanovitev Krajinskega parka Goričko. Menda je na začetku dvomila, da jim bo uspelo toda oktobra letos bo minilo že dvajset let od takrat ko je vlada s sprejemom uredbe krajinski park tudi razglasila. Stanka Dešnik je park vodila devet let in se zadnji dan letošnjega avgusta od tega položaja poslovila. Njeni izzivi še naprej ostajajo znotraj ustanove, ki se ji nepoklicno in poklicno posveča že več kot tri desetletja.
Lokalnega junaka bi vam morali predstaviti s Koče na Loki pod Raduho, a zaradi vremenske ujme, ki je prizadela nižje ležeče Luče, je koča nedostopna. To predstavlja težave tudi za Planinsko društvo Luče, ki upravlja z omenjeno kočo. Predsednik omenjenega planinskega društva in tokratni lokalni junak Mirko Pečovnik pravi, da bodo škodo na poteh skušali čim prej odpraviti, a s tem bo kar nekaj dela, kar kot markacist Planinske zveze Slovenije dobro ve. Mirko Pečovnik je nekdanji prostovoljni gasilec, spomni se tudi poplav, ki so območje prizadele leta 1990. O tem, kakšni izzivi so pred Planinskim društvom Luče, ki ga vodi drugi mandat in kako so medsebojno povezani ljudje na tem koncu Slovenije, izveste v oddaji Lokalni junak, ki sta jo pripravila Mojca Delač in Aleš Ogrin.
Lokalnega junaka bi vam morali predstaviti s Koče na Loki pod Raduho, a zaradi vremenske ujme, ki je prizadela nižje ležeče Luče, je koča nedostopna. To predstavlja težave tudi za Planinsko društvo Luče, ki upravlja z omenjeno kočo. Predsednik omenjenega planinskega društva in tokratni lokalni junak Mirko Pečovnik pravi, da bodo škodo na poteh skušali čim prej odpraviti, a s tem bo kar nekaj dela, kar kot markacist Planinske zveze Slovenije dobro ve. Mirko Pečovnik je nekdanji prostovoljni gasilec, spomni se tudi poplav, ki so območje prizadele leta 1990. O tem, kakšni izzivi so pred Planinskim društvom Luče, ki ga vodi drugi mandat in kako so medsebojno povezani ljudje na tem koncu Slovenije, izveste v oddaji Lokalni junak, ki sta jo pripravila Mojca Delač in Aleš Ogrin.
Boštjan Zrimšek s Cerknice je pred leti na lastni koži izkusil moč vode – najprej v obliki žleda, nato še v obliki poplav. Tudi zato se je prejšnji konec tedna takoj lotil dela. Zbiranje finančnih sredstev, nakup in izposoja razvlažilcev, organizacija odhoda skupin prostovoljcev na teren, kjer poteka sanacija po poplavah – vse to koordinira od prejšnjega petka. Zase sicer pravi, da je »lokalno premalo vpet«, a ker mu je v kratkem času uspelo aktivirati številne posameznike iz lokalnih okolij in jih združiti v močno prostovoljsko mrežo, ki daruje, prevzema, dostavlja in dela na terenu, se je Darja Pograjc odločila, da ga povabi pred mikrofon. Nepogrešljiva pomoč pri koordinaciji je tudi sogovornikova partnerka Saša Zrimšek, zato sta tokrat Lokalna junaka kar dva. Včeraj se je z njima pogovarjala Darja Pograjc.
Boštjan Zrimšek s Cerknice je pred leti na lastni koži izkusil moč vode – najprej v obliki žleda, nato še v obliki poplav. Tudi zato se je prejšnji konec tedna takoj lotil dela. Zbiranje finančnih sredstev, nakup in izposoja razvlažilcev, organizacija odhoda skupin prostovoljcev na teren, kjer poteka sanacija po poplavah – vse to koordinira od prejšnjega petka. Zase sicer pravi, da je »lokalno premalo vpet«, a ker mu je v kratkem času uspelo aktivirati številne posameznike iz lokalnih okolij in jih združiti v močno prostovoljsko mrežo, ki daruje, prevzema, dostavlja in dela na terenu, se je Darja Pograjc odločila, da ga povabi pred mikrofon. Nepogrešljiva pomoč pri koordinaciji je tudi sogovornikova partnerka Saša Zrimšek, zato sta tokrat Lokalna junaka kar dva. Včeraj se je z njima pogovarjala Darja Pograjc.
V soboto 5.8. bi morala ekipa Prvega otvoriti letošnjo avgustovsko akcijo sobotnih javljanj s planinskih koč v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, kar smo morali, razumljivo, odpovedati. Načrtovali smo torej prvi teren: javljanje s planinskega doma na Resevni. Radijski program smo prilagodili vremenskemu kaosu, v katerega je od petka ujeta Slovenija, sta pa Bojan Leskovec in Nataša Rašl v soboto zjutraj vseeno poklicala oskrbnico na omenjenem planinskem domu. Resevna je najvišji vrh v okolici Šentjurja in predstavlja eno najbolj priljubljenih pohodniških točk v bližnji okolici. Za pohodnike na tej »šentjurski Šmarni gori« z odprtimi rokami že 10 let skrbi Iveta Perc, mlada najemnica planinskega doma, ki je bila tudi tokratna Lokalna junakinja.
V soboto 5.8. bi morala ekipa Prvega otvoriti letošnjo avgustovsko akcijo sobotnih javljanj s planinskih koč v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, kar smo morali, razumljivo, odpovedati. Načrtovali smo torej prvi teren: javljanje s planinskega doma na Resevni. Radijski program smo prilagodili vremenskemu kaosu, v katerega je od petka ujeta Slovenija, sta pa Bojan Leskovec in Nataša Rašl v soboto zjutraj vseeno poklicala oskrbnico na omenjenem planinskem domu. Resevna je najvišji vrh v okolici Šentjurja in predstavlja eno najbolj priljubljenih pohodniških točk v bližnji okolici. Za pohodnike na tej »šentjurski Šmarni gori« z odprtimi rokami že 10 let skrbi Iveta Perc, mlada najemnica planinskega doma, ki je bila tudi tokratna Lokalna junakinja.
Vlado Poredoš…… glasba, Orleki……ne nujno v tem vrtnem redu, je ime poznano široki javnosti. Lanskoletni dobitnik Ježkove nagrade, in prejemnik naslova ZASAVC leta, še zdaleč ne skriva svojega prekmurskega porekla, se je pa že zdavnaj z vsem srcem zapisal tudi Zasavju, kamor ga je pred več kot štirimi desetletji pripeljala ljubezen, ki je prerasla tudi v ljubezen do nekdaj črnih revirjev in njenih ljudi. In če prav že upokojenec, je vedno ustvarja, brez muzike pač ne gre. Srečate pa ga lahko, kar je širši javnosti morda malce manj znano, tudi v Rudarskem muzeju Zagorje v Kisovcu, kot turistični vodnik pa vas lahko popelje po Zagorju in Zasavju. Je pa tudi velik zagovornik varstva narave.
Vlado Poredoš…… glasba, Orleki……ne nujno v tem vrtnem redu, je ime poznano široki javnosti. Lanskoletni dobitnik Ježkove nagrade, in prejemnik naslova ZASAVC leta, še zdaleč ne skriva svojega prekmurskega porekla, se je pa že zdavnaj z vsem srcem zapisal tudi Zasavju, kamor ga je pred več kot štirimi desetletji pripeljala ljubezen, ki je prerasla tudi v ljubezen do nekdaj črnih revirjev in njenih ljudi. In če prav že upokojenec, je vedno ustvarja, brez muzike pač ne gre. Srečate pa ga lahko, kar je širši javnosti morda malce manj znano, tudi v Rudarskem muzeju Zagorje v Kisovcu, kot turistični vodnik pa vas lahko popelje po Zagorju in Zasavju. Je pa tudi velik zagovornik varstva narave.
V Višnji Gori verjetno ni človeka, ki ne pozna Pavla Groznika. Na različnih področjih je dejaven že več kot 70 let, najbolj prepoznan, tudi v širšem slovenskem prostoru pa je na področju turizma. O rojstnem mestu z bogato zgodovino ve vse, zato mu ob predstavitvi zgodovine Višnje Gore in pripovedovanju zanimivih zgodb in anekdot rado prisluhne staro in mlado. Nedavno je postal tudi častni občan občine Ivančna Gorica.
V Višnji Gori verjetno ni človeka, ki ne pozna Pavla Groznika. Na različnih področjih je dejaven že več kot 70 let, najbolj prepoznan, tudi v širšem slovenskem prostoru pa je na področju turizma. O rojstnem mestu z bogato zgodovino ve vse, zato mu ob predstavitvi zgodovine Višnje Gore in pripovedovanju zanimivih zgodb in anekdot rado prisluhne staro in mlado. Nedavno je postal tudi častni občan občine Ivančna Gorica.
Mira Stušek iz Lesc je že 27 let prostovoljka. Pred 20-imi leti je skupaj s somišljeniki postavila na noge Hospic na Gorenjskem in bila njegova predsednica. Tudi danes predanost, srčnost, nesebičnost, pomoč ljudem v stiski razume kot poslanstvo, ki ga uspešno povezuje z družino, naravo, hribi in s konjički. Za svoje dolgoletno prostovoljstvo je pred dnevi prejela državno nagrado za življenjsko delo za leto 2022. V Hospicu skupaj z drugimi prostovoljci pomaga najbolj ranljivim, ki različno sprejemajo zavedanje o smrti.
Mira Stušek iz Lesc je že 27 let prostovoljka. Pred 20-imi leti je skupaj s somišljeniki postavila na noge Hospic na Gorenjskem in bila njegova predsednica. Tudi danes predanost, srčnost, nesebičnost, pomoč ljudem v stiski razume kot poslanstvo, ki ga uspešno povezuje z družino, naravo, hribi in s konjički. Za svoje dolgoletno prostovoljstvo je pred dnevi prejela državno nagrado za življenjsko delo za leto 2022. V Hospicu skupaj z drugimi prostovoljci pomaga najbolj ranljivim, ki različno sprejemajo zavedanje o smrti.
Dr. Miha Kos je fizik, ilustrator in promotor znanosti ter pobudnik in vodja največjega centra za promocijo znanosti pri nas, Hiše eksperimentov. Kljub njenemu skoraj tridesetletnemu uspešnemu delovanju, se že od svojega nastanka sooča s prostorsko stisko, posluha za znanost pa pri tistih, ki o tem odločajo, ni. A kot pravi sogovornik: »Življenje je zaporedje problemov in če uživaš v reševanju problemov, boš užival življenje«. Hiša eksperimentov si ne glede na izzive še naprej prizadeva spodbujati radovednost in ustvarjalnost ter opogumlja h kritičnemu mišljenju, odkrivanju in raziskovanju. Z dr. Miho Kosom je za sobotno jutranjo oddajo Lokalni junak poklepetal Peter Močnik.
Dr. Miha Kos je fizik, ilustrator in promotor znanosti ter pobudnik in vodja največjega centra za promocijo znanosti pri nas, Hiše eksperimentov. Kljub njenemu skoraj tridesetletnemu uspešnemu delovanju, se že od svojega nastanka sooča s prostorsko stisko, posluha za znanost pa pri tistih, ki o tem odločajo, ni. A kot pravi sogovornik: »Življenje je zaporedje problemov in če uživaš v reševanju problemov, boš užival življenje«. Hiša eksperimentov si ne glede na izzive še naprej prizadeva spodbujati radovednost in ustvarjalnost ter opogumlja h kritičnemu mišljenju, odkrivanju in raziskovanju. Z dr. Miho Kosom je za sobotno jutranjo oddajo Lokalni junak poklepetal Peter Močnik.
Boris Šuštar iz Celja se že več kot 15 let prizadeva, da bi lokalna in državna oblast pristopili k celoviti sanaciji degradiranega območja celjske kotline. S somišljeniki mu je uspelo preprečiti gradnjo krematorija, skupaj z zaskrbljenimi starši je dosegel, da je država prevzela sanacijo vrtčevskih igrišč, zaradi njegove prijave na Evropsko komisijo, bo Slovenija morala sanirati črno odlagališče Bukovžlak. Za nekatere je junak, za nekatere ravno nasprotno. Zaradi nenehnega opozarjanja, da je zemlja na številnih območjih Celja zastrupljena s težkimi kovinami, je bil deležen številnih žaljivk ter groženj. A v boju za čistejšo okolje ostaja neomajen.
Boris Šuštar iz Celja se že več kot 15 let prizadeva, da bi lokalna in državna oblast pristopili k celoviti sanaciji degradiranega območja celjske kotline. S somišljeniki mu je uspelo preprečiti gradnjo krematorija, skupaj z zaskrbljenimi starši je dosegel, da je država prevzela sanacijo vrtčevskih igrišč, zaradi njegove prijave na Evropsko komisijo, bo Slovenija morala sanirati črno odlagališče Bukovžlak. Za nekatere je junak, za nekatere ravno nasprotno. Zaradi nenehnega opozarjanja, da je zemlja na številnih območjih Celja zastrupljena s težkimi kovinami, je bil deležen številnih žaljivk ter groženj. A v boju za čistejšo okolje ostaja neomajen.
Mineva 25 let odkar sta Ivanija in Marino Sosič iz Strunjana prvič podarila brezplačne enotedenske počitnice za socialno ogroženo družino z Bovškega. Od takrat se je njihova solidarnostna pot nadaljevala in še krepila. Pri njih so bile v vseh teh letih številne družine. Največkrat take, ki so prvič v življenju videle morje. To humanitarno družinsko tradicijo, ki je prvotno nastala v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Piran, ponosno nadaljujeta sin Sebastjan in snaha Sabina. Na letošnjem zboru članov so jim podelili tudi posebno priznanje.
Mineva 25 let odkar sta Ivanija in Marino Sosič iz Strunjana prvič podarila brezplačne enotedenske počitnice za socialno ogroženo družino z Bovškega. Od takrat se je njihova solidarnostna pot nadaljevala in še krepila. Pri njih so bile v vseh teh letih številne družine. Največkrat take, ki so prvič v življenju videle morje. To humanitarno družinsko tradicijo, ki je prvotno nastala v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Piran, ponosno nadaljujeta sin Sebastjan in snaha Sabina. Na letošnjem zboru članov so jim podelili tudi posebno priznanje.
Na naslovu Kobile 3 v Leskovcu pri Krškem sta zakonca Šribar poskrbela, da je pred dobrimi 20-timi leti domačija, grajena leta 1874, dobila status nepremične kulturne dediščine in jo namenila etnološki zbirki, ki letos obeležuje že 20 let delovanja. Danes 77 letni Alojz Vladimir Šribar je že kot deček med igro v potoku našel kovinsko elipsasto ploščico s št. 13870, kot sam pravi, 'od nekoga, ki je bil v vojni iz Rajhenburga prepeljan v Nemčijo'. Potem pa se je zbiranje nadaljevalo. Z ženo Ljudmilo 20 let skrbita za zbirko, vmes sta organizirala tudi 7 likovnih kolonij na zaščiteni domačiji v Kobilah 3.
Na naslovu Kobile 3 v Leskovcu pri Krškem sta zakonca Šribar poskrbela, da je pred dobrimi 20-timi leti domačija, grajena leta 1874, dobila status nepremične kulturne dediščine in jo namenila etnološki zbirki, ki letos obeležuje že 20 let delovanja. Danes 77 letni Alojz Vladimir Šribar je že kot deček med igro v potoku našel kovinsko elipsasto ploščico s št. 13870, kot sam pravi, 'od nekoga, ki je bil v vojni iz Rajhenburga prepeljan v Nemčijo'. Potem pa se je zbiranje nadaljevalo. Z ženo Ljudmilo 20 let skrbita za zbirko, vmes sta organizirala tudi 7 likovnih kolonij na zaščiteni domačiji v Kobilah 3.
V današnji oddaji Lokalni junak bomo spoznali Cerkničana Matjaža Knapa, brez katerega v domači občini mine le redkokateri dogodek. Je predsednik Gasilskega in Pustnega društva, poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite, uspešen podjetnik in še marsikaj.
V današnji oddaji Lokalni junak bomo spoznali Cerkničana Matjaža Knapa, brez katerega v domači občini mine le redkokateri dogodek. Je predsednik Gasilskega in Pustnega društva, poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite, uspešen podjetnik in še marsikaj.
V hitrem tempu smo pogosto pozabili na sočloveka. Tako ugotavlja Velenjčan Andrej Cvernjak, ki je ustanovni in delovni vodja skupine Udarnik. Gre za prostovoljsko skupino, ki deluje v okviru Mladinskega centra Velenje in ponujajo brezplačno pomoč ranljivim skupinam ljudi. Na terenu srečajo ljudi, ki se že celo leto niso s kom pogovarjali eno uro, potem pa jim obisk prostovoljca polepša življenje.
V hitrem tempu smo pogosto pozabili na sočloveka. Tako ugotavlja Velenjčan Andrej Cvernjak, ki je ustanovni in delovni vodja skupine Udarnik. Gre za prostovoljsko skupino, ki deluje v okviru Mladinskega centra Velenje in ponujajo brezplačno pomoč ranljivim skupinam ljudi. Na terenu srečajo ljudi, ki se že celo leto niso s kom pogovarjali eno uro, potem pa jim obisk prostovoljca polepša življenje.
Na mednarodni dan muzejev, 15-ega maja, so podelili Valvasorjeve nagrade. Najbolj žlahtno med njimi, nagrado za življenjsko delo, je prejela dolgoletna direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec. Še v četrtem letniku gimnazije je bila prepričana, da bo študirala matematiko, potem pa je spoznala etnologijo, ki je bila ljubezen na prvi pogled. Kot je povedala v pogovoru s kolegico Nino Brus, je najbolj ponosna na opravljeno delo, ki je privedlo do vpisa rudniške tehniške dediščine Idrije na Unescov seznam. Partizanska bolnica Franja pri obiskovalcih vzbudi posebna čustva. In ne glede na vse računalniške programe, aplikacije in digitalizacijo, ki so postali nujnost tudi pri muzealcih, bodo predmeti in pristen stik z obiskovalci ostali središče muzejev.
Na mednarodni dan muzejev, 15-ega maja, so podelili Valvasorjeve nagrade. Najbolj žlahtno med njimi, nagrado za življenjsko delo, je prejela dolgoletna direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec. Še v četrtem letniku gimnazije je bila prepričana, da bo študirala matematiko, potem pa je spoznala etnologijo, ki je bila ljubezen na prvi pogled. Kot je povedala v pogovoru s kolegico Nino Brus, je najbolj ponosna na opravljeno delo, ki je privedlo do vpisa rudniške tehniške dediščine Idrije na Unescov seznam. Partizanska bolnica Franja pri obiskovalcih vzbudi posebna čustva. In ne glede na vse računalniške programe, aplikacije in digitalizacijo, ki so postali nujnost tudi pri muzealcih, bodo predmeti in pristen stik z obiskovalci ostali središče muzejev.
Tokrat v naši redni rubriki Lokalni junak predstavljamo dolgoletno direktorico Zdravstvenega doma Ormož Vlasto Zupanič Domajnko, ki se je konec aprila po 17 letih vodenja tega javnega zavoda upokojila. Priznava, da si ni znala predstavljati, kako težko delo jo bo čakalo, ko se je kot dolgoletna pomočnica direktorja ptujske bolnišnice podala v Ormož. Skupaj s sodelavci so s premišljeno strategijo ne le povečali število zdravstvenih storitev in za sto odstotkov povečali kadre, temveč je Zdravstveni dom Ormož danes sodobna, dobro opremljena zdravstvena ustanova, ki opravlja številne zdravstvene, tudi specialistične storitve in se ponaša z enimi najkrajših čakalnih dob v državi. In kar je enako pomembno – z dobrimi odnosi med zaposlenimi.
Tokrat v naši redni rubriki Lokalni junak predstavljamo dolgoletno direktorico Zdravstvenega doma Ormož Vlasto Zupanič Domajnko, ki se je konec aprila po 17 letih vodenja tega javnega zavoda upokojila. Priznava, da si ni znala predstavljati, kako težko delo jo bo čakalo, ko se je kot dolgoletna pomočnica direktorja ptujske bolnišnice podala v Ormož. Skupaj s sodelavci so s premišljeno strategijo ne le povečali število zdravstvenih storitev in za sto odstotkov povečali kadre, temveč je Zdravstveni dom Ormož danes sodobna, dobro opremljena zdravstvena ustanova, ki opravlja številne zdravstvene, tudi specialistične storitve in se ponaša z enimi najkrajših čakalnih dob v državi. In kar je enako pomembno – z dobrimi odnosi med zaposlenimi.
Tokratni lokalni junak prihaja iz vinorodnega okolja ljutomersko ormoških goric. Njegovo delo ni povezano z vinsko trto, vsaj neposredno ne, pač pa s preučevanjem preteklosti domačega kraja. Danes upokojeni pravnik Tonček Luskovič se je usodno spoprijateljil z zgodovino v gimnazijskem času in od takrat mu je ostala strast do raziskovanja preteklosti domačega okolja. Spodbujen z zanimanjem domačinov je napisal delo Kronika Koga, ki na kar 543 straneh predstavlja preteklost pa tudi geografske in druge značilnosti tega vinorodnega okolja. Gre za delo, za katerega je zgodovinar dr. Janko Prunk dejal, da ni nič drugega kot »prelep človeški spomenik«, ki bo tak ostal tudi, ko se bo čas nagnil globoko v prihodnost.
Tokratni lokalni junak prihaja iz vinorodnega okolja ljutomersko ormoških goric. Njegovo delo ni povezano z vinsko trto, vsaj neposredno ne, pač pa s preučevanjem preteklosti domačega kraja. Danes upokojeni pravnik Tonček Luskovič se je usodno spoprijateljil z zgodovino v gimnazijskem času in od takrat mu je ostala strast do raziskovanja preteklosti domačega okolja. Spodbujen z zanimanjem domačinov je napisal delo Kronika Koga, ki na kar 543 straneh predstavlja preteklost pa tudi geografske in druge značilnosti tega vinorodnega okolja. Gre za delo, za katerega je zgodovinar dr. Janko Prunk dejal, da ni nič drugega kot »prelep človeški spomenik«, ki bo tak ostal tudi, ko se bo čas nagnil globoko v prihodnost.
Če koga, potem lahko Anico Svetina, ki je zadnjih 25 let vodila eno največjih območnih združenj Rdečega križa v državi, opišemo z naslovom naše oddaje. In čeprav sama ob tem zmajuje z glavo, se s tem zagotovo strinja več tisoč ljudi, ki jim je v tem času pomagala. A kot sama odločno poudari, ne sama, ampak s svojimi prostovoljkami, ki jih vedno postavlja v ospredje. Vodenje organizacije je prevzela takoj, ko je nehala hoditi v službo. Ob številnih priznanjih, ki jih je že prejela za svoje delo, je pred kratkim prejela še najvišje priznanje »svoje« organizacije – imenovana je bila za častno članico Rdečega križa Slovenije. Z novim letom se je še drugič upokojila, in zdaj si bo, pravi, vzela čas tudi zase in za pisanje o svojem ljubem Bledu. A dokler jo bodo potrebovali, si tudi prostovoljstva še ne bo pustila vzeti.
Če koga, potem lahko Anico Svetina, ki je zadnjih 25 let vodila eno največjih območnih združenj Rdečega križa v državi, opišemo z naslovom naše oddaje. In čeprav sama ob tem zmajuje z glavo, se s tem zagotovo strinja več tisoč ljudi, ki jim je v tem času pomagala. A kot sama odločno poudari, ne sama, ampak s svojimi prostovoljkami, ki jih vedno postavlja v ospredje. Vodenje organizacije je prevzela takoj, ko je nehala hoditi v službo. Ob številnih priznanjih, ki jih je že prejela za svoje delo, je pred kratkim prejela še najvišje priznanje »svoje« organizacije – imenovana je bila za častno članico Rdečega križa Slovenije. Z novim letom se je še drugič upokojila, in zdaj si bo, pravi, vzela čas tudi zase in za pisanje o svojem ljubem Bledu. A dokler jo bodo potrebovali, si tudi prostovoljstva še ne bo pustila vzeti.
Boris Čok pravi, da ima kamen zapisan v genih. Sogovornik, ki bi ga lahko poslušal ure in ure. Zelo dejaven je bil, ko so pripravljali dokumentacijo za vpis veščine suhozidne gradnje na seznam UNESCOve nesnovne dediščine. Zasužen je za obnovo kilometrov in kilometrov suhozidov – tako na Krasu, kot tudi v Vipavski dolini in na Pivškem, pa tudi v nekaterih drugih državah. Svoje znanje prenaša na mlade in na vse, ki si želijo pripomoči k temu, da dediščina naših prednikov ne bi utonila v pozabo. Boris Čok pa ni le varuh suhozidov. Je tudi čuvaj izročila. Prav kmalu bo izšla njegova nova knjiga, ki bo odstrla marsikatero tančico skrivnosti, za katero se skriva suhoverstvo – naša edina avtohtona vera. Mitologija slovanstva in slovenstva.
Boris Čok pravi, da ima kamen zapisan v genih. Sogovornik, ki bi ga lahko poslušal ure in ure. Zelo dejaven je bil, ko so pripravljali dokumentacijo za vpis veščine suhozidne gradnje na seznam UNESCOve nesnovne dediščine. Zasužen je za obnovo kilometrov in kilometrov suhozidov – tako na Krasu, kot tudi v Vipavski dolini in na Pivškem, pa tudi v nekaterih drugih državah. Svoje znanje prenaša na mlade in na vse, ki si želijo pripomoči k temu, da dediščina naših prednikov ne bi utonila v pozabo. Boris Čok pa ni le varuh suhozidov. Je tudi čuvaj izročila. Prav kmalu bo izšla njegova nova knjiga, ki bo odstrla marsikatero tančico skrivnosti, za katero se skriva suhoverstvo – naša edina avtohtona vera. Mitologija slovanstva in slovenstva.
Upokojeni policist, vojni veteran Alojz Klančišar je eden tistih ljudi, ki velik del svojega dela in časa namenja delu za skupnost in pomoči drugim. »Pomagati drugim, če se le da« je eno njegovih temeljnih načel, ki mu sledi. Zato ni presenetljivo, da je vključen v vrsto različnih dejavnosti, od dela v veteranski organizaciji na lokalni in državni ravni, do dela v krajevni skupnosti, bil je proglašen za naj prostovoljca leta v Zasavju. Zagotovo pa ga večina ljudi poveže z zagorskim kinološkim društvom, reševalnimi psi in akcijami.
Upokojeni policist, vojni veteran Alojz Klančišar je eden tistih ljudi, ki velik del svojega dela in časa namenja delu za skupnost in pomoči drugim. »Pomagati drugim, če se le da« je eno njegovih temeljnih načel, ki mu sledi. Zato ni presenetljivo, da je vključen v vrsto različnih dejavnosti, od dela v veteranski organizaciji na lokalni in državni ravni, do dela v krajevni skupnosti, bil je proglašen za naj prostovoljca leta v Zasavju. Zagotovo pa ga večina ljudi poveže z zagorskim kinološkim društvom, reševalnimi psi in akcijami.
