Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Če bi gosta tokratne epizode Prvakov tedna vprašali o krajih njegove mladosti, bi verjetno v odgovoru navedel Kungoto in otok Šolto. Ljudsko glasbo sta mu približala babica in dedek. Harmoniko je igral, ko je sploh še ni zmogel držati v rokah. Pozneje se je zaljubil v jazz, a še prej končal srednjo elektro šolo in dve leti delal na terenu kot električar. Nato je nadaljeval študijsko pot, diplomirali na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer glasba in na glasbeni akademiji, smer klavir. Sledila so glasbena izpopolnjevanja v Bergamu in New Yorku. Pred 20 leti je s skupino prijateljev, zanesenjakov prišel na zamisel, da bi popestrili glasbeno, kulturno in družabno dogajanje v najstarejšem slovenskem mestu. Ustanovljeno je bilo društvo Arsana, istoimenski poletni festival je skoraj polnoleten. Letos od 14. junija do 7. septembra na 13 prizoriščih ponuja okoli 50 dogodkov. Gost Prvakov tedna je umetniški vodja ter direktor Festivala Arsana, Mladen Delin.
Če bi gosta tokratne epizode Prvakov tedna vprašali o krajih njegove mladosti, bi verjetno v odgovoru navedel Kungoto in otok Šolto. Ljudsko glasbo sta mu približala babica in dedek. Harmoniko je igral, ko je sploh še ni zmogel držati v rokah. Pozneje se je zaljubil v jazz, a še prej končal srednjo elektro šolo in dve leti delal na terenu kot električar. Nato je nadaljeval študijsko pot, diplomirali na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer glasba in na glasbeni akademiji, smer klavir. Sledila so glasbena izpopolnjevanja v Bergamu in New Yorku. Pred 20 leti je s skupino prijateljev, zanesenjakov prišel na zamisel, da bi popestrili glasbeno, kulturno in družabno dogajanje v najstarejšem slovenskem mestu. Ustanovljeno je bilo društvo Arsana, istoimenski poletni festival je skoraj polnoleten. Letos od 14. junija do 7. septembra na 13 prizoriščih ponuja okoli 50 dogodkov. Gost Prvakov tedna je umetniški vodja ter direktor Festivala Arsana, Mladen Delin.
Njena karierna pot odraža značaj človeka, ki ve, kaj hoče. Zlata maturantka, ki je izbrala študij prava in diplomi dodala še znanstveni magisterij na temo delitve podedovanega premoženja v starobabilonskem obdobju. Njen obrat k pravni zgodovini izpričuje njeno strast do obče zgodovine. Če bi povezovali izbrane točke njenega življenjepisa, bi lahko ustvarili tudi naslednjo povezavo, utemeljeno na besedni igri: od stažiranja na sedežu Organizacije združenih narodov do sedeža predsednice Državnega zbora. Vmes pa 15-letna kariera v sodniški togi in hiši, kjer se tehta pravica. Z dvema obsežnima zgodovinskima romanoma se je uvrstila med sodobne slovenske pisateljice. Žensk danes ne sežigajo več na grmadah, a močnim in samosvojim ženskam, kot pravi, v pretežno patriarhalnem svetu, ni lahko. "Nisem dovolila, da politika ali pa funkcija spreminja mene, ampak, da jaz definiram funkcijo oz. politiko,'' je njena misel. Ko mora izbrati med gardo in ljudstvom, se odloči za ljudstvo, ko izbira barvo čevljev, izbere rdečo. Rdeče salonarje je označila za simbol upora proti skrajnemu šovinizmu. Kot prva predsednica slovenskega hrama demokracije je postala strelovod za številne očitke in opazke. V politiki ne misli vztrajati za vsako ceno, ampak le, dokler bo lahko naredila kaj dobrega za ljudi. V prihodnosti bi jo utegnilo zanimati vodenje pravosodnega resorja, a to ni odvisno samo od nje. Oazo miru najde v sedlu svoje kobile Gine. Ali bo fikcija njenih romanov, ki opisujejo temačne čase 17. stoletja, pred našimi očmi postala resnična »deklina zgodba« 21. stoletja? Kako prva med enakimi, izvoljenimi predstavniki ljudstva ocenjuje stanje slovenske države ob 34. rojstnem dnevu? Zakaj ji ni uspelo uresničiti zadanega cilja ob nastopu predsedniškega mandata, da bo dvignila nivo politične komunikacije pri nas? Kakšna politična zgodovina se bo na Slovenskem pisala v prihodnjih letih? Pred dnevom državnosti je gostja tokratne epizode Prvakov tedna predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič.
Njena karierna pot odraža značaj človeka, ki ve, kaj hoče. Zlata maturantka, ki je izbrala študij prava in diplomi dodala še znanstveni magisterij na temo delitve podedovanega premoženja v starobabilonskem obdobju. Njen obrat k pravni zgodovini izpričuje njeno strast do obče zgodovine. Če bi povezovali izbrane točke njenega življenjepisa, bi lahko ustvarili tudi naslednjo povezavo, utemeljeno na besedni igri: od stažiranja na sedežu Organizacije združenih narodov do sedeža predsednice Državnega zbora. Vmes pa 15-letna kariera v sodniški togi in hiši, kjer se tehta pravica. Z dvema obsežnima zgodovinskima romanoma se je uvrstila med sodobne slovenske pisateljice. Žensk danes ne sežigajo več na grmadah, a močnim in samosvojim ženskam, kot pravi, v pretežno patriarhalnem svetu, ni lahko. "Nisem dovolila, da politika ali pa funkcija spreminja mene, ampak, da jaz definiram funkcijo oz. politiko,'' je njena misel. Ko mora izbrati med gardo in ljudstvom, se odloči za ljudstvo, ko izbira barvo čevljev, izbere rdečo. Rdeče salonarje je označila za simbol upora proti skrajnemu šovinizmu. Kot prva predsednica slovenskega hrama demokracije je postala strelovod za številne očitke in opazke. V politiki ne misli vztrajati za vsako ceno, ampak le, dokler bo lahko naredila kaj dobrega za ljudi. V prihodnosti bi jo utegnilo zanimati vodenje pravosodnega resorja, a to ni odvisno samo od nje. Oazo miru najde v sedlu svoje kobile Gine. Ali bo fikcija njenih romanov, ki opisujejo temačne čase 17. stoletja, pred našimi očmi postala resnična »deklina zgodba« 21. stoletja? Kako prva med enakimi, izvoljenimi predstavniki ljudstva ocenjuje stanje slovenske države ob 34. rojstnem dnevu? Zakaj ji ni uspelo uresničiti zadanega cilja ob nastopu predsedniškega mandata, da bo dvignila nivo politične komunikacije pri nas? Kakšna politična zgodovina se bo na Slovenskem pisala v prihodnjih letih? Pred dnevom državnosti je gostja tokratne epizode Prvakov tedna predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič.
Preprost geometrijski lik trikotnik je lahko vsebinsko izjemno bogat, če ga tvorijo glasba, šport in likovna umetnost. Če je gospodar ali kreativni ustvarjalec takega trikotnika nekdo, ki je bil mladi lev, general, junak nočne kronike, bumerang in član sedmerice veličastnih, je uspeh zagotovljen. Njegov najljubši mesec je september, najpomembnejši organ pa srce. Pri 16-ih se je začela njegova glasbena kariera, pri 26-ih jo je mislil končati, misleč, da je prestar za rockerja. Radio Luksemburg je bil youtube njegove mladosti, njegova domača ulica valilnica glasbenih talentov, kopališče Kolezija prostor, kjer so se rojevale najbolj drzne ideje. Skupaj s Tino Turner je nastopil v reklami za gazirano pijačo, ki je globalizirala svet še preden se je beseda globalizacija znašla v slovarju. Z lahkoto prehaja med glasbenimi žanri, ob tem zase pravi, da ni pevec, ampak interpret. Čez nekaj dni bo letošnja Poletna noč posvečena 60-letnici njegovega glasbenega delovanja, saj velja za eno ključnih osebnosti slovenske popularne glasbe. Njegova besedila so družbenokritična, iskrena in čustveno nabita, njegova odrska prezenca pa že desetletja navdušuje poslušalce različnih generacij. Sebe opiše z besedami: Nimam stila, enostavno sem to jaz. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je Janez Bončina – Benč, ki pravi, da nima časa biti star.
Preprost geometrijski lik trikotnik je lahko vsebinsko izjemno bogat, če ga tvorijo glasba, šport in likovna umetnost. Če je gospodar ali kreativni ustvarjalec takega trikotnika nekdo, ki je bil mladi lev, general, junak nočne kronike, bumerang in član sedmerice veličastnih, je uspeh zagotovljen. Njegov najljubši mesec je september, najpomembnejši organ pa srce. Pri 16-ih se je začela njegova glasbena kariera, pri 26-ih jo je mislil končati, misleč, da je prestar za rockerja. Radio Luksemburg je bil youtube njegove mladosti, njegova domača ulica valilnica glasbenih talentov, kopališče Kolezija prostor, kjer so se rojevale najbolj drzne ideje. Skupaj s Tino Turner je nastopil v reklami za gazirano pijačo, ki je globalizirala svet še preden se je beseda globalizacija znašla v slovarju. Z lahkoto prehaja med glasbenimi žanri, ob tem zase pravi, da ni pevec, ampak interpret. Čez nekaj dni bo letošnja Poletna noč posvečena 60-letnici njegovega glasbenega delovanja, saj velja za eno ključnih osebnosti slovenske popularne glasbe. Njegova besedila so družbenokritična, iskrena in čustveno nabita, njegova odrska prezenca pa že desetletja navdušuje poslušalce različnih generacij. Sebe opiše z besedami: Nimam stila, enostavno sem to jaz. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je Janez Bončina – Benč, ki pravi, da nima časa biti star.
Že dolgo časa živi med Piemontom in Prlekijo. Pri petnajstih je razmišljala o medicini in umetnosti, nato pa je na željo svoje mame vstopila v salezijanski red. Kot redovnica se je v začetku devetdesetih let minulega stoletja na Razkrižju postavila na stran slovenskega jezika in padla v nemilost pri svojih nadrejenih znotraj Cerkve. Leta 1993 je postala Slovenka leta. Po izobrazbi filozofinja in klinična psihologinja je leta 2001 zapustila redovniške vrste. Odtlej predava, poučuje, piše knjige in kot pravi, ves svet je njen dom. Svojo pot opiše z besedami: poglabljam znanje, širim zavest, krepim notranjo moč, preraščam bolečino, prevzgajam svoj um, da brusi svojo ostrino brez obsojanja. Prepričana je, da lahko navdih v preprosti vsakdanjosti najdemo v na videz nepomembnih, obrobnih stvareh. Za srečo se ni treba pehati, ni treba bežati iz vsakdanjega življenja, da bi jo našli nekje na koncu sveta. Sreča je že tu, v nas samih, le odkriti jo moramo. Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je Vida Žabot Coppo.
Že dolgo časa živi med Piemontom in Prlekijo. Pri petnajstih je razmišljala o medicini in umetnosti, nato pa je na željo svoje mame vstopila v salezijanski red. Kot redovnica se je v začetku devetdesetih let minulega stoletja na Razkrižju postavila na stran slovenskega jezika in padla v nemilost pri svojih nadrejenih znotraj Cerkve. Leta 1993 je postala Slovenka leta. Po izobrazbi filozofinja in klinična psihologinja je leta 2001 zapustila redovniške vrste. Odtlej predava, poučuje, piše knjige in kot pravi, ves svet je njen dom. Svojo pot opiše z besedami: poglabljam znanje, širim zavest, krepim notranjo moč, preraščam bolečino, prevzgajam svoj um, da brusi svojo ostrino brez obsojanja. Prepričana je, da lahko navdih v preprosti vsakdanjosti najdemo v na videz nepomembnih, obrobnih stvareh. Za srečo se ni treba pehati, ni treba bežati iz vsakdanjega življenja, da bi jo našli nekje na koncu sveta. Sreča je že tu, v nas samih, le odkriti jo moramo. Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je Vida Žabot Coppo.
Tokratna gostja bi lahko že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja odplesala v Boston in zdaj bi jo v oddajo Prvaki tedna vabili z velikih, svetovnih plesnih odrov. A zgodilo se je drugače. Po naključju je izbrala študij novinarstva, brez velikih pričakovanj, da bo kot novinarka opravljala poslanstvo, s katerim bo razkrivala nečednosti in šibkejše zavarovala pred močnejšimi. Čeprav v mladosti ni marala javnega nastopanja, je postala eden najbolj prepoznavnih televizijskih obrazov pri nas. Prehodila je pot od komercialne do nacionalne televizije in osvojila naziv zaupanja vredne voditeljice. Kako teče tedenski proces nastajanja raziskovalne oddaje, kako pluje med čermi vodenja visokooktanske, kritične in polemične oddaje, zakaj je treba poslušati odgovore do zadnje besede? Kako se sooča z očitki, da pripada »globoki« državi, drugič spet, da je janšistka, tretjič, da so jo nastavili levi? Ali jo jezi, da jo nekateri politiki vztrajno naslavljajo »gospa Erika«? Ali verjame v moč raziskovalnega novinarstva? Ali smo res postali družba, ki tolerira nezakonitosti? Kako doseči najboljši približek objektivnosti? Ali je resnica vedno samo ena? Ali je debela koža prirojena ali pridobljena? Kako se regenerira po napornih oddajah, o čem razmišlja med dolgimi pohodi in tekom? Pred koncem tokratne sezone Tarče se je v Prvakih tedna oglasila novinarka in televizijska voditeljica Erika Žnidaršič.
Tokratna gostja bi lahko že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja odplesala v Boston in zdaj bi jo v oddajo Prvaki tedna vabili z velikih, svetovnih plesnih odrov. A zgodilo se je drugače. Po naključju je izbrala študij novinarstva, brez velikih pričakovanj, da bo kot novinarka opravljala poslanstvo, s katerim bo razkrivala nečednosti in šibkejše zavarovala pred močnejšimi. Čeprav v mladosti ni marala javnega nastopanja, je postala eden najbolj prepoznavnih televizijskih obrazov pri nas. Prehodila je pot od komercialne do nacionalne televizije in osvojila naziv zaupanja vredne voditeljice. Kako teče tedenski proces nastajanja raziskovalne oddaje, kako pluje med čermi vodenja visokooktanske, kritične in polemične oddaje, zakaj je treba poslušati odgovore do zadnje besede? Kako se sooča z očitki, da pripada »globoki« državi, drugič spet, da je janšistka, tretjič, da so jo nastavili levi? Ali jo jezi, da jo nekateri politiki vztrajno naslavljajo »gospa Erika«? Ali verjame v moč raziskovalnega novinarstva? Ali smo res postali družba, ki tolerira nezakonitosti? Kako doseči najboljši približek objektivnosti? Ali je resnica vedno samo ena? Ali je debela koža prirojena ali pridobljena? Kako se regenerira po napornih oddajah, o čem razmišlja med dolgimi pohodi in tekom? Pred koncem tokratne sezone Tarče se je v Prvakih tedna oglasila novinarka in televizijska voditeljica Erika Žnidaršič.
Ob predstavitvi gostje tokratne epizode Prvakov tedna, sem v manjši avtorski zadregi, saj se iz njenega življenjepisa zrcalita njena multi disciplinarnost in vsestranskost. Arhitektka z doktoratom iz filozofije, oblikovalka nakita z londonskim magisterijem iz umetnosti, direktorica Muzejev radovljiške občine, avtorica nagrajene razstave Živeti skupaj. O čebeli in človeku v Čebelarskem muzeju v Radovljici. Čebelarka, ki je prepričana, da so čebele več kot le opraševalke in nabiralke medu– skozi zgodovino so bile namreč simbol modrosti, reda, nesmrtnosti in božanske povezanosti. Doktorica Petra Bole je avtorica in soavtorica več strokovnih del, med njimi: Živeti skupaj. O čebeli in človeku, Svet opraševalcev in Trgovina s kranjsko čebelo. Navdušuje jo čebelja usklajena kolektivna inteligenca in poudarja, da so čebele vez med vidnim in nevidnim svetom. Doktorica Petra Bole, ki se je nedavno podpisala pod knjigo z naslovom Mitologija in simbolika čebel je dan pred svetovnim dnevom čebel gostja nove epizode Prvakov tedna.
Ob predstavitvi gostje tokratne epizode Prvakov tedna, sem v manjši avtorski zadregi, saj se iz njenega življenjepisa zrcalita njena multi disciplinarnost in vsestranskost. Arhitektka z doktoratom iz filozofije, oblikovalka nakita z londonskim magisterijem iz umetnosti, direktorica Muzejev radovljiške občine, avtorica nagrajene razstave Živeti skupaj. O čebeli in človeku v Čebelarskem muzeju v Radovljici. Čebelarka, ki je prepričana, da so čebele več kot le opraševalke in nabiralke medu– skozi zgodovino so bile namreč simbol modrosti, reda, nesmrtnosti in božanske povezanosti. Doktorica Petra Bole je avtorica in soavtorica več strokovnih del, med njimi: Živeti skupaj. O čebeli in človeku, Svet opraševalcev in Trgovina s kranjsko čebelo. Navdušuje jo čebelja usklajena kolektivna inteligenca in poudarja, da so čebele vez med vidnim in nevidnim svetom. Doktorica Petra Bole, ki se je nedavno podpisala pod knjigo z naslovom Mitologija in simbolika čebel je dan pred svetovnim dnevom čebel gostja nove epizode Prvakov tedna.
Letos 80 let neprekinjenega delovanja obeležuje Big Band RTV Slovenija, ki predstavlja eno najpomembnejših institucij slovenske jazzovske in popularne glasbe. Že skoraj desetletje in pol je njegov nepogrešljivi član ta čas eden najboljši slovenskih trobentačev, avtor, ustvarjalec in poustvarjalec Tomaž Gajšt. Zakaj na začetku glasbene poti ni izbral harmonike ali klavirja? Zakaj je kot mlad nadobudni glasbenik Big band videl kot viteški red? Če bi moral izbrati svoj najljubši naravni material, bi zagotovo izbral les. Če bi izbiral alternativni kraj stalnega bivališča, bi se bržčas odločil za New York. Kako vidi slovensko jazzovsko sceno, kako ocenjuje pomen dveh vrhunskih orkestrov za prihodnost slovenske javne rtv in zakaj, kadar je sam, rad posluša tišino? Gost tokratne epizode Prvakov tedna je Tomaž Gajšt.
Letos 80 let neprekinjenega delovanja obeležuje Big Band RTV Slovenija, ki predstavlja eno najpomembnejših institucij slovenske jazzovske in popularne glasbe. Že skoraj desetletje in pol je njegov nepogrešljivi član ta čas eden najboljši slovenskih trobentačev, avtor, ustvarjalec in poustvarjalec Tomaž Gajšt. Zakaj na začetku glasbene poti ni izbral harmonike ali klavirja? Zakaj je kot mlad nadobudni glasbenik Big band videl kot viteški red? Če bi moral izbrati svoj najljubši naravni material, bi zagotovo izbral les. Če bi izbiral alternativni kraj stalnega bivališča, bi se bržčas odločil za New York. Kako vidi slovensko jazzovsko sceno, kako ocenjuje pomen dveh vrhunskih orkestrov za prihodnost slovenske javne rtv in zakaj, kadar je sam, rad posluša tišino? Gost tokratne epizode Prvakov tedna je Tomaž Gajšt.
Če bi gostu tokratne epizode Prvakov tedna ponudili podaljšano različico dneva, ki bi trajala 30 ali vsaj 25 ur, bi ponudbo verjetno sprejel, saj živi poslovno in raziskovalno zelo dinamično življenje. Preden ga povprašamo, če se bo v prihodnosti poleg razvoja shranjevalnikov električne energije posvetil tudi razvoju shranjevalnikov časa, pojdimo po vrsti. Še v papirnatih časih Ljubljanske borze je že kot srednješolec zase in za bližnje sorodnike kupoval in prodajal vrednostne papirje. In že kot srednješolec je izkusil, kako je, če ti slaba poslovna odločitev odpihne vse prihranke. Vzporedno je diplomiral na elektrotehniki in ekonomiji. Pred šestnajstimi leti je v HS, kjer je imel službo, odklonil novo, dobro plačano delovno mesto in odšel na svoje. Ustanovil je podjetje za trgovanje z emisijskimi kuponi. Kot pravi sam, je poslovni preboj dosegel šele, ko je nehal nenehno razmišljati o prihodnosti in začel živeti za ta trenutek, za sedanjost. Uspešno poslovanje, pri čemer nikoli ne pozabi omeniti odlične ekipe zaposlenih v svojem podjetju, ga je izstrelilo v orbito najbogatejših Slovencev. A tu se zgodba še ne konča. Postal je solastnik podjetja za razvoj shranjevalnikov električne energije, vlaga v pridelavo slovenske hrane in slovenski turizem. Nekajkrat se je že upokojil, a nikoli ni zdržal več kot nekaj mesecev in se vedno vrnil nazaj. Vsak dan hodi v službo, ne zaradi denarja, ampak zato, ker rad dela. Ustanovil je dobrodelno fundacijo, prek katere pomaga socialno najšibkejšim družinam in posameznikom. Kadar mora napolniti svoje shranjevalnike energije, gre v hribe ali se potopi pod morsko gladino. Gost nove epizode Prvakov tedna je Boštjan Bandelj.
Če bi gostu tokratne epizode Prvakov tedna ponudili podaljšano različico dneva, ki bi trajala 30 ali vsaj 25 ur, bi ponudbo verjetno sprejel, saj živi poslovno in raziskovalno zelo dinamično življenje. Preden ga povprašamo, če se bo v prihodnosti poleg razvoja shranjevalnikov električne energije posvetil tudi razvoju shranjevalnikov časa, pojdimo po vrsti. Še v papirnatih časih Ljubljanske borze je že kot srednješolec zase in za bližnje sorodnike kupoval in prodajal vrednostne papirje. In že kot srednješolec je izkusil, kako je, če ti slaba poslovna odločitev odpihne vse prihranke. Vzporedno je diplomiral na elektrotehniki in ekonomiji. Pred šestnajstimi leti je v HS, kjer je imel službo, odklonil novo, dobro plačano delovno mesto in odšel na svoje. Ustanovil je podjetje za trgovanje z emisijskimi kuponi. Kot pravi sam, je poslovni preboj dosegel šele, ko je nehal nenehno razmišljati o prihodnosti in začel živeti za ta trenutek, za sedanjost. Uspešno poslovanje, pri čemer nikoli ne pozabi omeniti odlične ekipe zaposlenih v svojem podjetju, ga je izstrelilo v orbito najbogatejših Slovencev. A tu se zgodba še ne konča. Postal je solastnik podjetja za razvoj shranjevalnikov električne energije, vlaga v pridelavo slovenske hrane in slovenski turizem. Nekajkrat se je že upokojil, a nikoli ni zdržal več kot nekaj mesecev in se vedno vrnil nazaj. Vsak dan hodi v službo, ne zaradi denarja, ampak zato, ker rad dela. Ustanovil je dobrodelno fundacijo, prek katere pomaga socialno najšibkejšim družinam in posameznikom. Kadar mora napolniti svoje shranjevalnike energije, gre v hribe ali se potopi pod morsko gladino. Gost nove epizode Prvakov tedna je Boštjan Bandelj.
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je profesorica doktorica Metoda Dodič Fikfak, zdravnica, raziskovalka, ki je že od leta 2000 predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Njena subspecializacija je poklicna in okoljska epidemiologija. Neznanje, amaterizem, dušenje požarov in profit, so besede s katerimi označuje okoljsko odločanje pri nas. Kritična je do razvpitega kanala C0, nasprotuje ideji postavitvi sežigalnic odpadkov. Njeno pionirsko delo na področju proučevanja izpostavljenosti azbestu je bistveno prispevalo k zgodnejšemu odkrivanju z azbestom povezanih bolezni. Medicina dela je področje medicine, kjer rezultatov svojega dela ne vidiš nikoli ali pa jih vidiš čez 30, 40 let, pomenljivo opozarja doktorica Dodič Fifak. Seznam poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom dopolnjujejo novodobne bolezni V zadnjih letih je vse več izgorelosti, ki je posledica med drugim tudi stresa in mobinga. Tudi delo na domu ima svoje negativne posledice. Starejšim delavcem bi morali omogočiti prilagojeno delo, namesto da jih prisilno upokojujemo je še eden izmed njenih pogledov. Lani decembra je prejela Red za zasluge Republike Slovenije. V obrazložitvi so zapisali, da je s posebnim čutom za človeške usode in dogajanje v širši družbi vse svoje delovno življenje posvetila prizadevanjem za zdravo delovno in življenjsko okolje. Na svetovni dan varnosti in zdravja pri delu je bila z nami profesorica doktorica Metoda Dodič Fikfak.
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je profesorica doktorica Metoda Dodič Fikfak, zdravnica, raziskovalka, ki je že od leta 2000 predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Njena subspecializacija je poklicna in okoljska epidemiologija. Neznanje, amaterizem, dušenje požarov in profit, so besede s katerimi označuje okoljsko odločanje pri nas. Kritična je do razvpitega kanala C0, nasprotuje ideji postavitvi sežigalnic odpadkov. Njeno pionirsko delo na področju proučevanja izpostavljenosti azbestu je bistveno prispevalo k zgodnejšemu odkrivanju z azbestom povezanih bolezni. Medicina dela je področje medicine, kjer rezultatov svojega dela ne vidiš nikoli ali pa jih vidiš čez 30, 40 let, pomenljivo opozarja doktorica Dodič Fifak. Seznam poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom dopolnjujejo novodobne bolezni V zadnjih letih je vse več izgorelosti, ki je posledica med drugim tudi stresa in mobinga. Tudi delo na domu ima svoje negativne posledice. Starejšim delavcem bi morali omogočiti prilagojeno delo, namesto da jih prisilno upokojujemo je še eden izmed njenih pogledov. Lani decembra je prejela Red za zasluge Republike Slovenije. V obrazložitvi so zapisali, da je s posebnim čutom za človeške usode in dogajanje v širši družbi vse svoje delovno življenje posvetila prizadevanjem za zdravo delovno in življenjsko okolje. Na svetovni dan varnosti in zdravja pri delu je bila z nami profesorica doktorica Metoda Dodič Fikfak.
»Od nekdaj me je privlačilo delo z ljudmi na robu,« pravi gost velikonočne epizode Prvakov tedna. Rojen v Škofji Loki, sprva se je zdelo, da bo kot dijak naravoslovno računalniške gimnazije šel po poti tehnične inteligence, sam si je želel na medicino. Ampak pristal je na Teološki fakulteti v Ljubljani. Prvi letnik je obiskoval kot laik in ni hotel stopiti v bogoslovje. Njegovo nadaljnjo pot je začrtal plakat, ki je visel na oglasni deski fakultete in prostovoljce vabil k obiskovanju zapornikov. Po tretjem letniku je šel nabirat izkušnje v rimske zapore. Na prelomu tisočletja je postal prvi slovenski zaporniški duhovnik. Vsi smo na nek način zaporniki, ujeti, omejeni v svojem razmišljanju, pravi Robert Friškovec, ki pomenljivo ugotavlja, da velik del življenja preživimo v preteklosti in prihodnosti, zelo malo pa v sedanjosti. Zaporniški vikar in koordinator za duhovno oskrbo zaprtih oseb na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, od 2017 član delovne skupine za penološko sodelovanje pri Svetu Evrope, Robert Friškovec je gost in sogovornik v tokratni epizodi Prvakov tedna.
»Od nekdaj me je privlačilo delo z ljudmi na robu,« pravi gost velikonočne epizode Prvakov tedna. Rojen v Škofji Loki, sprva se je zdelo, da bo kot dijak naravoslovno računalniške gimnazije šel po poti tehnične inteligence, sam si je želel na medicino. Ampak pristal je na Teološki fakulteti v Ljubljani. Prvi letnik je obiskoval kot laik in ni hotel stopiti v bogoslovje. Njegovo nadaljnjo pot je začrtal plakat, ki je visel na oglasni deski fakultete in prostovoljce vabil k obiskovanju zapornikov. Po tretjem letniku je šel nabirat izkušnje v rimske zapore. Na prelomu tisočletja je postal prvi slovenski zaporniški duhovnik. Vsi smo na nek način zaporniki, ujeti, omejeni v svojem razmišljanju, pravi Robert Friškovec, ki pomenljivo ugotavlja, da velik del življenja preživimo v preteklosti in prihodnosti, zelo malo pa v sedanjosti. Zaporniški vikar in koordinator za duhovno oskrbo zaprtih oseb na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, od 2017 član delovne skupine za penološko sodelovanje pri Svetu Evrope, Robert Friškovec je gost in sogovornik v tokratni epizodi Prvakov tedna.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da njegovo približevanje novinarstvu traja že vse življenje. O nobenem od poklicev, ki jih je opravljal, ali stvari, ki jih počne, ne govori kot o poslanstvu. Presenetljivo, ker za seboj pušča sledi, ki so posledica trdega in temeljitega dela, ki ga opravlja s filigransko natančnostjo. Ampak presenetil je že kot najstnik, ko je kot naravoslovec, ljubitelj matematike, fizike in astronomije zapustil celjsko gimnazijo in odšel na humanistično, družboslovno gimnazijo v Devin. Zdi se, da je bila to prelomna točka, saj je odtlej njegovo življenje povezano z Italijo. Po maturi je prek Lesota odšel v Ljubljano, kjer je po študiju angleščine in primerjalne književnosti diplomiral na AGRFT. In spet nazaj v Italijo - v Trstu je bil enajst let član ansambla Slovenskega stalnega gledališča in prejel Borštnikovo nagrado za vlogo v Erdmanovem Samomorilcu. Sledil je prihod na Prvi program Radia Slovenija, kjer je vodil oddaji Sotočja in Neobvezno v nedeljo ter torkov jutranji program, nato pa postal urednik razvedrilnega programa. Leta 2016 je postal dopisnik RTV Slovenija v Rimu in nato osem let, kot temu rečemo v novinarskem žargonu, pokrival Italijo in Sveti sedež oziroma Vatikan. Tam je preživel tudi pandemijo covida-19, njegovi dnevniški zapisi so se prelili v knjigo Karantena.Rim. Drži, je tudi pisatelj in prevajalec, kar ne preseneča, saj pravi, da so zanj knjige srečno zatočišče. Leta 2020 mu je DNS podelilo nagrado Čuvaj/Watchdog. Ljubitelj potovanj, likovnih razstavišč, kulinarike je pronicljiv sogovornik, ki poslušalca, bralca zapelje na povsem nova polja odkrivanja in spoznavanja. Pred nekaj meseci je prevzel naloge odgovornega urednika Radia Koper, v sredo bo prejel Priznanje RTV Slovenija za dosežke v daljšem delovnem obdobju, danes je gost 107. epizode Prvakov tedna.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da njegovo približevanje novinarstvu traja že vse življenje. O nobenem od poklicev, ki jih je opravljal, ali stvari, ki jih počne, ne govori kot o poslanstvu. Presenetljivo, ker za seboj pušča sledi, ki so posledica trdega in temeljitega dela, ki ga opravlja s filigransko natančnostjo. Ampak presenetil je že kot najstnik, ko je kot naravoslovec, ljubitelj matematike, fizike in astronomije zapustil celjsko gimnazijo in odšel na humanistično, družboslovno gimnazijo v Devin. Zdi se, da je bila to prelomna točka, saj je odtlej njegovo življenje povezano z Italijo. Po maturi je prek Lesota odšel v Ljubljano, kjer je po študiju angleščine in primerjalne književnosti diplomiral na AGRFT. In spet nazaj v Italijo - v Trstu je bil enajst let član ansambla Slovenskega stalnega gledališča in prejel Borštnikovo nagrado za vlogo v Erdmanovem Samomorilcu. Sledil je prihod na Prvi program Radia Slovenija, kjer je vodil oddaji Sotočja in Neobvezno v nedeljo ter torkov jutranji program, nato pa postal urednik razvedrilnega programa. Leta 2016 je postal dopisnik RTV Slovenija v Rimu in nato osem let, kot temu rečemo v novinarskem žargonu, pokrival Italijo in Sveti sedež oziroma Vatikan. Tam je preživel tudi pandemijo covida-19, njegovi dnevniški zapisi so se prelili v knjigo Karantena.Rim. Drži, je tudi pisatelj in prevajalec, kar ne preseneča, saj pravi, da so zanj knjige srečno zatočišče. Leta 2020 mu je DNS podelilo nagrado Čuvaj/Watchdog. Ljubitelj potovanj, likovnih razstavišč, kulinarike je pronicljiv sogovornik, ki poslušalca, bralca zapelje na povsem nova polja odkrivanja in spoznavanja. Pred nekaj meseci je prevzel naloge odgovornega urednika Radia Koper, v sredo bo prejel Priznanje RTV Slovenija za dosežke v daljšem delovnem obdobju, danes je gost 107. epizode Prvakov tedna.
Minuli teden so bili odpuščeni štirje izkušeni novinarji Večera, to pa je samo eden izmed negativnih dogodkov, ki v zadnjih letih pretresajo časnik, ki je že desetletja sinonim za kakovostno novinarstvo. Odpuščanja se dogajajo tudi v časopisni hiši Delo. Društvo novinarjev in novinarski sindikat opozarjata, da se razmere za delo novinarjev pri nas konstantno poslabšujejo, na stopnjevanje napadov na novinarsko in uredniško avtonomijo, na degradacijo in razkroj slovenske medijske krajine. Dobro delujoči mediji in kakovostno novinarstvo so v javnem interesu. Ali se odločevalci še zavedajo tega? Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novega zakona o medijih. Mnogi poznavalci so do predloga zelo kritični, saj naj bi bolj kot za novinarje poskrbel za koristi in dobrobiti lastnikov medijev. Ali bomo o družbeni odgovornosti medijev kmalu govorili v pretekliku? Ali bodo lastniki medijev v luči finančne optimizacije, vzdržnosti poslovnih modelov in monetizacije vsebin raje kot v razvoj novinarstva vlagali v razvoj programske opreme? Bo raziskovalno in analitično novinarstvo nadomestila umetna inteligenca? Bodo turbulentni časi generirali nov medijski model? 9. maja bo minilo 80 let odkar je izšla prva številka časnika Večer. Kaj bodo lahko praznovali, se pomenljivo sprašuje ob koncu poslovilnega zapisa na družbenem omrežju, potem ko je bil odpuščen, novinar in urednik Rok Kajzer, ki je gost tokratne epizode Prvakov tedna.
Minuli teden so bili odpuščeni štirje izkušeni novinarji Večera, to pa je samo eden izmed negativnih dogodkov, ki v zadnjih letih pretresajo časnik, ki je že desetletja sinonim za kakovostno novinarstvo. Odpuščanja se dogajajo tudi v časopisni hiši Delo. Društvo novinarjev in novinarski sindikat opozarjata, da se razmere za delo novinarjev pri nas konstantno poslabšujejo, na stopnjevanje napadov na novinarsko in uredniško avtonomijo, na degradacijo in razkroj slovenske medijske krajine. Dobro delujoči mediji in kakovostno novinarstvo so v javnem interesu. Ali se odločevalci še zavedajo tega? Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novega zakona o medijih. Mnogi poznavalci so do predloga zelo kritični, saj naj bi bolj kot za novinarje poskrbel za koristi in dobrobiti lastnikov medijev. Ali bomo o družbeni odgovornosti medijev kmalu govorili v pretekliku? Ali bodo lastniki medijev v luči finančne optimizacije, vzdržnosti poslovnih modelov in monetizacije vsebin raje kot v razvoj novinarstva vlagali v razvoj programske opreme? Bo raziskovalno in analitično novinarstvo nadomestila umetna inteligenca? Bodo turbulentni časi generirali nov medijski model? 9. maja bo minilo 80 let odkar je izšla prva številka časnika Večer. Kaj bodo lahko praznovali, se pomenljivo sprašuje ob koncu poslovilnega zapisa na družbenem omrežju, potem ko je bil odpuščen, novinar in urednik Rok Kajzer, ki je gost tokratne epizode Prvakov tedna.
»Vreme bo do nižin …« bi lahko bila domislica, s katero bi začel vremensko napoved meteorolog in prognostik, ki vreme napoveduje že več kot 40 let in ga dobro poznamo z radijskih valov in televizijskih ekranov. Za študij meteorologije se je odločil v tretjem letniku gimnazije, čeprav so visoko kotirale tudi: biologija, agronomija, glasba. Kot pravi sam, zanimale so ga študijske smeri, ki ne prinašajo najbolj dobičkonosnih poklicev. Vremenske napovedi oplemeniti s svojo hudomušnostjo in pronicljivostjo, a še vedno ostane resen, strokoven in verodostojen. S tem pa se njegovi talenti še ne končajo, glede na to, da ima glasbene gene, bi se lahko ukvarjal z glasbo. A pravi, da v življenju žal nimamo časa za vse. Z gorskim kolesom se vzpenja in spušča po kozjih stezicah, kamor večina še peš ne pride. Rad hodi na koncerte in v gledališče, vrtnari, bere in kuha. V svojih kolumnah opozarja na pasti globalnega nebrzdanega potrošništva. Prepričan je, da lahko vsak posameznik z zmanjševanjem ogljičnega odtisa prispeva k ohranjanju zeleno modrega planeta. Kako nastaja vreme in kako zanesljive so današnje vremenske napovedi? Ali je z vremenskimi aplikacijami na pametnem telefonu zdaj že vsak sam svoj meteorolog? Dan potem, dan po svetovnem dnevu meteorologije je bil gost 105. epizode Prvakov tedna meteorolog - prognostik Andrej Velkavrh.
»Vreme bo do nižin …« bi lahko bila domislica, s katero bi začel vremensko napoved meteorolog in prognostik, ki vreme napoveduje že več kot 40 let in ga dobro poznamo z radijskih valov in televizijskih ekranov. Za študij meteorologije se je odločil v tretjem letniku gimnazije, čeprav so visoko kotirale tudi: biologija, agronomija, glasba. Kot pravi sam, zanimale so ga študijske smeri, ki ne prinašajo najbolj dobičkonosnih poklicev. Vremenske napovedi oplemeniti s svojo hudomušnostjo in pronicljivostjo, a še vedno ostane resen, strokoven in verodostojen. S tem pa se njegovi talenti še ne končajo, glede na to, da ima glasbene gene, bi se lahko ukvarjal z glasbo. A pravi, da v življenju žal nimamo časa za vse. Z gorskim kolesom se vzpenja in spušča po kozjih stezicah, kamor večina še peš ne pride. Rad hodi na koncerte in v gledališče, vrtnari, bere in kuha. V svojih kolumnah opozarja na pasti globalnega nebrzdanega potrošništva. Prepričan je, da lahko vsak posameznik z zmanjševanjem ogljičnega odtisa prispeva k ohranjanju zeleno modrega planeta. Kako nastaja vreme in kako zanesljive so današnje vremenske napovedi? Ali je z vremenskimi aplikacijami na pametnem telefonu zdaj že vsak sam svoj meteorolog? Dan potem, dan po svetovnem dnevu meteorologije je bil gost 105. epizode Prvakov tedna meteorolog - prognostik Andrej Velkavrh.
Doktorico Bojano Beović je širša slovenska javnost najbolj spoznala med pandemijo novega koronavirusa, ko je bila prvi glas strokovne skupine, ki je vladi svetovala pri spoprijemanju z boleznijo covid-19. Takrat je med drugim dejala: "Raje vidim, da se na nas jezijo zaradi domnevnega pretiravanja, kot da bi bilo obratno. Bolje je ostajati na strani previdnosti." Po končanem pripravništvu je Bojana Beović tri leta specializirala anesteziologijo, nato je nove študijske in raziskovalne izzive našla na Infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Vrsto let je bila zdravnica na intenzivnem oddelku, predavala je na ljubljanski medicinski fakulteti, na Fakulteti za farmacijo in Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Vodi Posvetovalno skupino za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravja, je članica Slovenske medicinske akademije in od lani že drugi mandat na čelu Zdravniške zbornice. Med najdaljšo zdravniško stavko pri nas je kritična do načina urejanja razmer v zdravstvu, saj pravi: »Stavka ni merjenje moči ali prestiža med sindikatom in vlado, temveč vprašanje prihodnosti slovenskega zdravstvenega sistema.« Nima hobijev, najbolj jo sprošča raznolikost strokovnega dela. Kako je pandemija spremenila medicino in slovensko družbo, kakšna bo prihodnost slovenskega javnega zdravstva, nam je povedala v tokratni epizodi Prvakov tedna.
Doktorico Bojano Beović je širša slovenska javnost najbolj spoznala med pandemijo novega koronavirusa, ko je bila prvi glas strokovne skupine, ki je vladi svetovala pri spoprijemanju z boleznijo covid-19. Takrat je med drugim dejala: "Raje vidim, da se na nas jezijo zaradi domnevnega pretiravanja, kot da bi bilo obratno. Bolje je ostajati na strani previdnosti." Po končanem pripravništvu je Bojana Beović tri leta specializirala anesteziologijo, nato je nove študijske in raziskovalne izzive našla na Infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Vrsto let je bila zdravnica na intenzivnem oddelku, predavala je na ljubljanski medicinski fakulteti, na Fakulteti za farmacijo in Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Vodi Posvetovalno skupino za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravja, je članica Slovenske medicinske akademije in od lani že drugi mandat na čelu Zdravniške zbornice. Med najdaljšo zdravniško stavko pri nas je kritična do načina urejanja razmer v zdravstvu, saj pravi: »Stavka ni merjenje moči ali prestiža med sindikatom in vlado, temveč vprašanje prihodnosti slovenskega zdravstvenega sistema.« Nima hobijev, najbolj jo sprošča raznolikost strokovnega dela. Kako je pandemija spremenila medicino in slovensko družbo, kakšna bo prihodnost slovenskega javnega zdravstva, nam je povedala v tokratni epizodi Prvakov tedna.
Diplomirana zgodovinarka in filozofinja je postala, ker je že takrat vedela, da v življenju izobrazba in razgledanost prideta prav. Kot izkušena improligašica je slutila, da se bo ukvarjala predvsem z uprizoritvenimi umetnostmi. Ker ji je všeč surovost uličnega gledališča in ker za razliko od klasičnih igralcev, ki igrajo "od znotraj na ven", raje igra od zunaj navznoter, je v Firencah obiskovala šolo fizičnega gledališča. Klovnesa, »rdeči nosek«, improvizatorka, igralka, ulična ustvarjalka. Na Prvem programu Radia Slovenija je redna članica omizja Radio GA GA, na Prvem programu Televizije Slovenija je sovoditeljica in članica ekipe oddaje Kaj dogaja. Raje kot psa na vrvici ima mačko v naročju. Če bi želeli uvodu dodati nekaj dramatičnosti s svetovljanskim pridihom, bi lahko rekli, da živi razpeta med Slovenijo in Ameriko. Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je Alenka Marinič.
Diplomirana zgodovinarka in filozofinja je postala, ker je že takrat vedela, da v življenju izobrazba in razgledanost prideta prav. Kot izkušena improligašica je slutila, da se bo ukvarjala predvsem z uprizoritvenimi umetnostmi. Ker ji je všeč surovost uličnega gledališča in ker za razliko od klasičnih igralcev, ki igrajo "od znotraj na ven", raje igra od zunaj navznoter, je v Firencah obiskovala šolo fizičnega gledališča. Klovnesa, »rdeči nosek«, improvizatorka, igralka, ulična ustvarjalka. Na Prvem programu Radia Slovenija je redna članica omizja Radio GA GA, na Prvem programu Televizije Slovenija je sovoditeljica in članica ekipe oddaje Kaj dogaja. Raje kot psa na vrvici ima mačko v naročju. Če bi želeli uvodu dodati nekaj dramatičnosti s svetovljanskim pridihom, bi lahko rekli, da živi razpeta med Slovenijo in Ameriko. Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je Alenka Marinič.
Metlika, Berlin, Novo Mesto, Ljubljana so njena mesta. Kot osnovnošolka je bila pod vtisom Franceta Prešerna prepričana, da je največ, kar lahko človek doseže to, da postane doktor prava. Šolski časopis, dramska skupina, domači filmski večeri, punk in novi val so jo usmerili proti AGRFT. Diplomirana filmska in televizijska režiserka, pionirka slovenskega filma, prva Slovenka, ki je režirala celovečerni film – Varuh meje leta 2002, ki je bil nagrajen na prestižnem filmskem festivalu v Berlinu kot najbolj inovativen evropski film leta in ga je videlo več kot milijon gledalcev. Za Balkanske revolveraše je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Posnela je več kot 40 dokumentarnih filmov: Cesta bratstva in enotnosti, Fant pobratim smrti, Nuba - Čisti ljudje (v so-avtorstvu s Tomom Križnarjem), če naštejemo samo nekatere. Skriti spomin Angele Vode je film za katerega pravi, da jo je najbolj razsul. V lanskem letu nas je osupnil dokumentarec Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, za katerega je prejela nagrado Štigličev pogled za izjemno režijo. Pravi, da jo zanimajo krivice in zgodbe, ki jih ne bi smeli pozabiti. V naslednjih dveh mesecih se bo odvrtela največja, pregledna retrospektiva njenega ustvarjalnega opusa. Je tudi pedagoginja in prepričana, da če hočeš biti uspešen, se moraš učiti. Maja Weiss je gostja tokratne epizode Prvakov tedna.
Metlika, Berlin, Novo Mesto, Ljubljana so njena mesta. Kot osnovnošolka je bila pod vtisom Franceta Prešerna prepričana, da je največ, kar lahko človek doseže to, da postane doktor prava. Šolski časopis, dramska skupina, domači filmski večeri, punk in novi val so jo usmerili proti AGRFT. Diplomirana filmska in televizijska režiserka, pionirka slovenskega filma, prva Slovenka, ki je režirala celovečerni film – Varuh meje leta 2002, ki je bil nagrajen na prestižnem filmskem festivalu v Berlinu kot najbolj inovativen evropski film leta in ga je videlo več kot milijon gledalcev. Za Balkanske revolveraše je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Posnela je več kot 40 dokumentarnih filmov: Cesta bratstva in enotnosti, Fant pobratim smrti, Nuba - Čisti ljudje (v so-avtorstvu s Tomom Križnarjem), če naštejemo samo nekatere. Skriti spomin Angele Vode je film za katerega pravi, da jo je najbolj razsul. V lanskem letu nas je osupnil dokumentarec Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, za katerega je prejela nagrado Štigličev pogled za izjemno režijo. Pravi, da jo zanimajo krivice in zgodbe, ki jih ne bi smeli pozabiti. V naslednjih dveh mesecih se bo odvrtela največja, pregledna retrospektiva njenega ustvarjalnega opusa. Je tudi pedagoginja in prepričana, da če hočeš biti uspešen, se moraš učiti. Maja Weiss je gostja tokratne epizode Prvakov tedna.
Gost 101. epizode oddaje Prvaki tedna je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani dr. Danilo Türk. Leta 2007 je postal tretji predsednik Republike Slovenije. Že poleti leta 1991 je neformalno (s pooblastilom zunanjega ministra) predstavljal takrat še nepriznano Slovenijo v Ženevi v stikih s predstavniki OZN in Sveta Evrope. Leto pozneje je postal prvi veleposlanik Republike Slovenije pri OZN. Na prelomu tisočletja na povabilo generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Kofija Anana postane njegov pomočnik za politične zadeve. Leta 2016 dr. Türk ne uspe s kandidaturo za vodenje Združenih narodov. Za sedanje in bodoče študente je napisal izjemen učbenik Temelji mednarodnega prava. V zadnjih letih je aktiven predvsem v okviru mednarodne nevladne organizacije Madridski klub, ki mu tudi predseduje. Je pobudnik dobrodelne ustanove Pustimo jim sanje - Fundacije Danila Türka. Eden najbolj izkušenih slovenskih diplomatov je prepričan, da lahko z inteligentno diplomacijo preprečimo tudi največje vojne.
Gost 101. epizode oddaje Prvaki tedna je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani dr. Danilo Türk. Leta 2007 je postal tretji predsednik Republike Slovenije. Že poleti leta 1991 je neformalno (s pooblastilom zunanjega ministra) predstavljal takrat še nepriznano Slovenijo v Ženevi v stikih s predstavniki OZN in Sveta Evrope. Leto pozneje je postal prvi veleposlanik Republike Slovenije pri OZN. Na prelomu tisočletja na povabilo generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Kofija Anana postane njegov pomočnik za politične zadeve. Leta 2016 dr. Türk ne uspe s kandidaturo za vodenje Združenih narodov. Za sedanje in bodoče študente je napisal izjemen učbenik Temelji mednarodnega prava. V zadnjih letih je aktiven predvsem v okviru mednarodne nevladne organizacije Madridski klub, ki mu tudi predseduje. Je pobudnik dobrodelne ustanove Pustimo jim sanje - Fundacije Danila Türka. Eden najbolj izkušenih slovenskih diplomatov je prepričan, da lahko z inteligentno diplomacijo preprečimo tudi največje vojne.
Novinar, pisatelj in prevajalec, ki se veseli, da je njegova Nova Gorica Evropska prestolnica kulture. V nasprotju z mnogimi črnogledimi projekcijami prihodnosti, optimistično napoveduje, da bo svet preživel. Začel je pri Radiu Študent in Mladini, kot dopisnik je spremljal vojne na Balkanu, pozneje je poročal z Bližnjega vzhoda, bil je Delov dopisnik iz Washingtona, urejal je Sobotno prilogo. Pronicljiv mislec in izvrsten pripovedovalec, ki ga je Društvo novinarjev Slovenije leta 2022 nagradilo za izstopajoči novinarski dosežek. Nedavno je povedal za Večer: »Kolikor sem videl tega sveta, je bil tisti trenutek, v katerem sem živel, vedno najslabši trenutek vseh časov, tisto prej pa je bila zlata doba.« Gost 100. epizode Prvakov tedna je novinar Dnevnika Ervin Hladnik Milharčič.
Novinar, pisatelj in prevajalec, ki se veseli, da je njegova Nova Gorica Evropska prestolnica kulture. V nasprotju z mnogimi črnogledimi projekcijami prihodnosti, optimistično napoveduje, da bo svet preživel. Začel je pri Radiu Študent in Mladini, kot dopisnik je spremljal vojne na Balkanu, pozneje je poročal z Bližnjega vzhoda, bil je Delov dopisnik iz Washingtona, urejal je Sobotno prilogo. Pronicljiv mislec in izvrsten pripovedovalec, ki ga je Društvo novinarjev Slovenije leta 2022 nagradilo za izstopajoči novinarski dosežek. Nedavno je povedal za Večer: »Kolikor sem videl tega sveta, je bil tisti trenutek, v katerem sem živel, vedno najslabši trenutek vseh časov, tisto prej pa je bila zlata doba.« Gost 100. epizode Prvakov tedna je novinar Dnevnika Ervin Hladnik Milharčič.
Štirikrat je vodil Emo, a šele v petem poskusu je vzel vajeti v svoje roke in zmagal. V Švico odhaja z jasno misijo, da Slovenija postane druga Švica oziroma prva evrovizijska zmagovalka po Švici. Po diplomi na igralski akademiji je za osem let postal član ansambla ljubljanske Drame. Pričakovali bi, da bo stremel k zahtevnim in kompleksnim vlogam, ki ga bodo pripeljale do statusa prvaka Drame ter da si bo nekoč, v zrelih letih, nadel Borštnikov prstan. Ampak ni ustregel pričakovanjem večine, potreboval je svobodo in pred sedmimi leti dal odpoved v največjem slovenskem gledališču. Ustvarjalec, ki premore vsaj ducat izjemnih talentov. Igralec, voditelj, mojster preobrazbe in preobleke, pevec. Marsikdo bi pomislil, da njegove ustvarjalne prioritete ustrezajo pravkar povedanemu vrstnemu redu. In da je prepevanje nekakšna dopolnilna dejavnost, s katero se le občasno postavi na ogled. Ampak to ne drži. Gost tokratne epizode Prvakov tedna bo letos izdal prvi samostojni studijski glasbeni album. Zanemarljiv ni niti podatek, da je imel na vseh večjih slovenskih televizijah svojo oddajo ali pa je bil vsaj njen ključni člen. Sledilcev mu ne manjka, ne glede na to, ali se postavi v vlogo Putina, Trumpa, Angele Merkel, papeža Frančiška ali Luke Dončića. Ampak ogromna množica sledilcev mu ni dala odgovora na vprašanje, komu ali čemu naj sledi on. Če ne bi bilo tiste grozne Mojčine diagnoze, morda ne bi sklenil, da bo odtlej sledil svojemu srcu. Prav tako dobro kot v privzetih vlogah svetovnih voditeljev se znajde v miniaturnih vlogah vsakdanjega življenja. Z veseljem se z otroki podi za žogo, karta, igra video igrice, se loti vseh gospodinjskih opravil, za nameček pa si je zadal še cilj - svoje telo spraviti v najboljšo možno pripravljenost. Gost 99. epizode Prvakov tedna je Klemen Slakonja.
Štirikrat je vodil Emo, a šele v petem poskusu je vzel vajeti v svoje roke in zmagal. V Švico odhaja z jasno misijo, da Slovenija postane druga Švica oziroma prva evrovizijska zmagovalka po Švici. Po diplomi na igralski akademiji je za osem let postal član ansambla ljubljanske Drame. Pričakovali bi, da bo stremel k zahtevnim in kompleksnim vlogam, ki ga bodo pripeljale do statusa prvaka Drame ter da si bo nekoč, v zrelih letih, nadel Borštnikov prstan. Ampak ni ustregel pričakovanjem večine, potreboval je svobodo in pred sedmimi leti dal odpoved v največjem slovenskem gledališču. Ustvarjalec, ki premore vsaj ducat izjemnih talentov. Igralec, voditelj, mojster preobrazbe in preobleke, pevec. Marsikdo bi pomislil, da njegove ustvarjalne prioritete ustrezajo pravkar povedanemu vrstnemu redu. In da je prepevanje nekakšna dopolnilna dejavnost, s katero se le občasno postavi na ogled. Ampak to ne drži. Gost tokratne epizode Prvakov tedna bo letos izdal prvi samostojni studijski glasbeni album. Zanemarljiv ni niti podatek, da je imel na vseh večjih slovenskih televizijah svojo oddajo ali pa je bil vsaj njen ključni člen. Sledilcev mu ne manjka, ne glede na to, ali se postavi v vlogo Putina, Trumpa, Angele Merkel, papeža Frančiška ali Luke Dončića. Ampak ogromna množica sledilcev mu ni dala odgovora na vprašanje, komu ali čemu naj sledi on. Če ne bi bilo tiste grozne Mojčine diagnoze, morda ne bi sklenil, da bo odtlej sledil svojemu srcu. Prav tako dobro kot v privzetih vlogah svetovnih voditeljev se znajde v miniaturnih vlogah vsakdanjega življenja. Z veseljem se z otroki podi za žogo, karta, igra video igrice, se loti vseh gospodinjskih opravil, za nameček pa si je zadal še cilj - svoje telo spraviti v najboljšo možno pripravljenost. Gost 99. epizode Prvakov tedna je Klemen Slakonja.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je nekoč dejal, da se z lastnostmi za zdravniški poklic rodiš. In ob drugi priložnosti: »»Medicina je lepa stvar, veliko dobrega lahko narediš, kar te tudi osebnostno izpolni. Vendar medicine ne greš študirat, da bi bil dober človek.« V soboto zvečer mu je medijska hiša Večer podelila priznanje bob leta 2024 za pronicljivo izjavo, » da ne moreš stavkati na nekom, ki potrebuje tvojo pomoč.« Nedavno je postal Delova osebnost leta. Dr. Samo Zver je specialist hematologije, profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in od leta 2017 predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo na ljubljanskem kliničnem centru. Prepričan je, da bodo krvni raki v prihodnosti popolnoma ozdravljivi. Je zdravnik z veliko začetnico, upornik v plemenitem pomenu te besede, ki odkrito opozarja na nepravilnosti in nesmisle v slovenskem zdravstvu. Ne podpira rekordno dolge zdravniške stavke, a po drugi strani pravi, da si ministrstvo za zdravje, zasluži zlato medaljo za nerazumevanje in nereševanje odprtih vprašanj, ki tarejo zdravstvo. Več kot deset let se spopada s Parkinsonovo boleznijo. In tako pozna življenje na obeh straneh zdravniške halje. Obožuje kolo in kolesarjenje, pred 40-timi leti je soustvaril prvi slovenski, studijsko posneti rap komad- Kekec rap. Prof. dr. Samo Zver je gost 98. epizode Prvakov tedna.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je nekoč dejal, da se z lastnostmi za zdravniški poklic rodiš. In ob drugi priložnosti: »»Medicina je lepa stvar, veliko dobrega lahko narediš, kar te tudi osebnostno izpolni. Vendar medicine ne greš študirat, da bi bil dober človek.« V soboto zvečer mu je medijska hiša Večer podelila priznanje bob leta 2024 za pronicljivo izjavo, » da ne moreš stavkati na nekom, ki potrebuje tvojo pomoč.« Nedavno je postal Delova osebnost leta. Dr. Samo Zver je specialist hematologije, profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in od leta 2017 predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo na ljubljanskem kliničnem centru. Prepričan je, da bodo krvni raki v prihodnosti popolnoma ozdravljivi. Je zdravnik z veliko začetnico, upornik v plemenitem pomenu te besede, ki odkrito opozarja na nepravilnosti in nesmisle v slovenskem zdravstvu. Ne podpira rekordno dolge zdravniške stavke, a po drugi strani pravi, da si ministrstvo za zdravje, zasluži zlato medaljo za nerazumevanje in nereševanje odprtih vprašanj, ki tarejo zdravstvo. Več kot deset let se spopada s Parkinsonovo boleznijo. In tako pozna življenje na obeh straneh zdravniške halje. Obožuje kolo in kolesarjenje, pred 40-timi leti je soustvaril prvi slovenski, studijsko posneti rap komad- Kekec rap. Prof. dr. Samo Zver je gost 98. epizode Prvakov tedna.
Letos mineva 50 let odkar se je gost tokratne epizode Prvakov tedna pridružil alpinistični šoli AO Kranj, tri leta pozneje je v Južni Ameriki spoznal, da se želi z alpinizmom ukvarjati profesionalno. Je bila za to kriva učiteljica biologije, naključni ogled filma ali poetičen klic gora? Pripada generaciji slovenskih alpinistov, ki so ta šport dvignili v nove višave. Njegovi podvigi v 80. in 90. letih minulega stoletja so se v zgodovino zapisali kot izvenserijski. S svojimi solo vzponi se je kosal z najboljšimi alpinisti sveta in jih večkrat tudi presegel. Za svoj največji dosežek šteje to, da je na višini 8300 metrov na minus štiridesetih stopinjah Celzija sam preživel noč v bivaku. Velja za enega izmed začetnikov športnega plezanja pri nas. Sedem let je bil trener Martine Čufar, ki je leta 2001 osvojila naslov svetovne prvakinje. V kontekstu alpinizma pomenljivo opozarja, da se mora vsak zavedati, kdaj mu začne potekati rok uporabnosti. Še vedno nekajkrat na teden obišče plezalno steno, ob koncih tedna je rad zunaj v naravi, ne glede na nadmorsko višino. Pred nekaj dnevi so mediji poročali, da zaključuje bogato športno kariero, da je pomahal plezanju v slovo. Pravi, da gre pri tem za pretirano senzacionalistično novico. Drži pa, da kot svetovalec Planinske zveze Slovenije odhaja v pokoj. Gost Prvakov tedna je nekdanji vrhunski alpinist, inštruktor športnega plezanja in gorski vodnik Tomo Česen.
Letos mineva 50 let odkar se je gost tokratne epizode Prvakov tedna pridružil alpinistični šoli AO Kranj, tri leta pozneje je v Južni Ameriki spoznal, da se želi z alpinizmom ukvarjati profesionalno. Je bila za to kriva učiteljica biologije, naključni ogled filma ali poetičen klic gora? Pripada generaciji slovenskih alpinistov, ki so ta šport dvignili v nove višave. Njegovi podvigi v 80. in 90. letih minulega stoletja so se v zgodovino zapisali kot izvenserijski. S svojimi solo vzponi se je kosal z najboljšimi alpinisti sveta in jih večkrat tudi presegel. Za svoj največji dosežek šteje to, da je na višini 8300 metrov na minus štiridesetih stopinjah Celzija sam preživel noč v bivaku. Velja za enega izmed začetnikov športnega plezanja pri nas. Sedem let je bil trener Martine Čufar, ki je leta 2001 osvojila naslov svetovne prvakinje. V kontekstu alpinizma pomenljivo opozarja, da se mora vsak zavedati, kdaj mu začne potekati rok uporabnosti. Še vedno nekajkrat na teden obišče plezalno steno, ob koncih tedna je rad zunaj v naravi, ne glede na nadmorsko višino. Pred nekaj dnevi so mediji poročali, da zaključuje bogato športno kariero, da je pomahal plezanju v slovo. Pravi, da gre pri tem za pretirano senzacionalistično novico. Drži pa, da kot svetovalec Planinske zveze Slovenije odhaja v pokoj. Gost Prvakov tedna je nekdanji vrhunski alpinist, inštruktor športnega plezanja in gorski vodnik Tomo Česen.
Odraščal je ob slovenskem morju, v slovenski Istri, v okolju, ki mu je dalo odprt mediteranski značaj in ga obdarilo z nalezljivim smehom. Odraščanje v obrtniški družini ga je naučilo delavnosti, marljivosti in vztrajnosti. V ZDA je uspešno zaključil študij aranžiranja in kompozicije. Zase pravi, da je atipičen dirigent. Je avtor in soavtor več kot 400 skladb. Kvantitativno opredeljevanje njegovega opusa je sicer tvegano početje, saj so tudi najbolj dosledni statistiki po navadi v zaostanku. Glasbenemu talentu se je na karierni poti kmalu pridružil tudi smisel za vodenje in upravljanje. Tako smo ga spoznali na odgovornih in izpostavljenih položajih. Bil je direktor Avditorija Portorož, programski vodja založbe Helidon, vodja Glasbene produkcije RTV Slovenija, in za kratek čas tudi direktor Tv Slovenija. Če bi ga radi zvabili na potovanje, mu morate ponuditi kakšno bolj oddaljeno deželo, na primer Novo Zelandijo. Če ga povabite na nedeljski piknik, ne boste dobili samo izvrstne glasbene kulise, ampak tudi odličnega žar mojstra. Gost prve epizode Prvakov tedna v letu 2025 je mojster Patrik Greblo.
Odraščal je ob slovenskem morju, v slovenski Istri, v okolju, ki mu je dalo odprt mediteranski značaj in ga obdarilo z nalezljivim smehom. Odraščanje v obrtniški družini ga je naučilo delavnosti, marljivosti in vztrajnosti. V ZDA je uspešno zaključil študij aranžiranja in kompozicije. Zase pravi, da je atipičen dirigent. Je avtor in soavtor več kot 400 skladb. Kvantitativno opredeljevanje njegovega opusa je sicer tvegano početje, saj so tudi najbolj dosledni statistiki po navadi v zaostanku. Glasbenemu talentu se je na karierni poti kmalu pridružil tudi smisel za vodenje in upravljanje. Tako smo ga spoznali na odgovornih in izpostavljenih položajih. Bil je direktor Avditorija Portorož, programski vodja založbe Helidon, vodja Glasbene produkcije RTV Slovenija, in za kratek čas tudi direktor Tv Slovenija. Če bi ga radi zvabili na potovanje, mu morate ponuditi kakšno bolj oddaljeno deželo, na primer Novo Zelandijo. Če ga povabite na nedeljski piknik, ne boste dobili samo izvrstne glasbene kulise, ampak tudi odličnega žar mojstra. Gost prve epizode Prvakov tedna v letu 2025 je mojster Patrik Greblo.
Rodil se je na podeželju Prekmurja ali v glavi slovenske kokoške. Kot študent ljubljanske pravne fakultete je prevzel prve funkcije v ZSMS. Simpatiziranje z idejami Staneta Kavčiča bi lahko pomenilo konec njegove politične kariere. Namesto tega se je zavihtel na vrh Zveze komunistov Slovenije in nekaj let pozneje pod sloganom »Evropa zdaj!« odpeljal delegate s kongresa v Beogradu. Postal je eden od tvorcev ali očetov slovenske osamosvojitve. Bil je prvi predsednik samostojne Slovenije. Značilnosti njegovega političnega delovanja so med drugim analitska sposobnost in trezna politična stališča. V njegovem delovanju se zrcali tudi protestantska etika domačega okolja, »tradicionalno prej nagnjenega h konservativnemu ohranjanju danega kot k radikalizmu sprememb«. Po odhodu iz predsedniške palače so mu mnogi napovedovali dober položaj, pomembno funkcijo znotraj institucij Evropske unije. Ampak postal je upokojenec. Nekateri ob omembi besedne zveze » strici iz ozadja« najprej pomislijo nanj, prepričani, da se nič pomembnega na levem politične polu ne zgodi mimo njega. Rad ima košarko, tvega z mirovniškimi pobudami, velik problem vidi v diletantskih politikih, ki nimajo izkušenj, prepričan je, da je optimizem v politiki pozitivna stvar. Na 34. obletnico plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti je gost oddaje Prvaki tedna prvi predsednik samostojne Slovenije, Milan Kučan.
Rodil se je na podeželju Prekmurja ali v glavi slovenske kokoške. Kot študent ljubljanske pravne fakultete je prevzel prve funkcije v ZSMS. Simpatiziranje z idejami Staneta Kavčiča bi lahko pomenilo konec njegove politične kariere. Namesto tega se je zavihtel na vrh Zveze komunistov Slovenije in nekaj let pozneje pod sloganom »Evropa zdaj!« odpeljal delegate s kongresa v Beogradu. Postal je eden od tvorcev ali očetov slovenske osamosvojitve. Bil je prvi predsednik samostojne Slovenije. Značilnosti njegovega političnega delovanja so med drugim analitska sposobnost in trezna politična stališča. V njegovem delovanju se zrcali tudi protestantska etika domačega okolja, »tradicionalno prej nagnjenega h konservativnemu ohranjanju danega kot k radikalizmu sprememb«. Po odhodu iz predsedniške palače so mu mnogi napovedovali dober položaj, pomembno funkcijo znotraj institucij Evropske unije. Ampak postal je upokojenec. Nekateri ob omembi besedne zveze » strici iz ozadja« najprej pomislijo nanj, prepričani, da se nič pomembnega na levem politične polu ne zgodi mimo njega. Rad ima košarko, tvega z mirovniškimi pobudami, velik problem vidi v diletantskih politikih, ki nimajo izkušenj, prepričan je, da je optimizem v politiki pozitivna stvar. Na 34. obletnico plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti je gost oddaje Prvaki tedna prvi predsednik samostojne Slovenije, Milan Kučan.
Pravi, da v Ljubljani pogreša burjo iz Koštabone, ki te sicer po eni strani prepiha do kosti, hkrati pa zbistri misli. Njeni starši niso bili navdušeni nad odkritjem njenega pevskega talenta. Med nabiranjem oljk so želeli, da je tiho, med nabiranjem češenj pa je lahko pela, da jih ni preveč pojedla. Ko je bila stara 21 let je odšla na avdicijo Pokaži, kaj znaš. Od Sončne ure do Slovenske popevke je bil le en korak. Pesem je postala njeno življenje. Priznani avtorji in skladatelji so si jo rezervirali, da bi čez leto ali dve na festivalu prepevala njihovo skladbo. Med drugim je dvakrat zmagala na Slovenski popevki, in sicer leta 1967 s skladbo Vzameš me v roke in leta 1971 s skladbo Včeraj, danes, jutri. V osamosvojitvenem letu ji je Ministrstvo za kulturo odvzelo status svobodne umetnice, češ da nima sodobnega pevskega izraza. Kot prava Šavrinka je za preživetje morala opravljati gospodinjska dela v Trstu. Čeprav je bila za trdno odločena, da se nikoli več ne vrne na glasbene odre, je obljubo prelomila in leta 1997 spet začela prepevati. Morda tudi zato, ker je, kot pravi sama, vse življenje bila naivna lastovka. Njen glasbeni talent se je prenesel na hči Ano, nista ji bila usojena evrovizijski oder in Silvestrski poljub, ob 60. letnici glasbenega ustvarjanja je letos dobila biografijo, na katero se je pripravljala 30 let. Jutri bo dopolnila 80 let, danes je gostja oddaje Prvaki tedna. Gospa Elda Viler.
Pravi, da v Ljubljani pogreša burjo iz Koštabone, ki te sicer po eni strani prepiha do kosti, hkrati pa zbistri misli. Njeni starši niso bili navdušeni nad odkritjem njenega pevskega talenta. Med nabiranjem oljk so želeli, da je tiho, med nabiranjem češenj pa je lahko pela, da jih ni preveč pojedla. Ko je bila stara 21 let je odšla na avdicijo Pokaži, kaj znaš. Od Sončne ure do Slovenske popevke je bil le en korak. Pesem je postala njeno življenje. Priznani avtorji in skladatelji so si jo rezervirali, da bi čez leto ali dve na festivalu prepevala njihovo skladbo. Med drugim je dvakrat zmagala na Slovenski popevki, in sicer leta 1967 s skladbo Vzameš me v roke in leta 1971 s skladbo Včeraj, danes, jutri. V osamosvojitvenem letu ji je Ministrstvo za kulturo odvzelo status svobodne umetnice, češ da nima sodobnega pevskega izraza. Kot prava Šavrinka je za preživetje morala opravljati gospodinjska dela v Trstu. Čeprav je bila za trdno odločena, da se nikoli več ne vrne na glasbene odre, je obljubo prelomila in leta 1997 spet začela prepevati. Morda tudi zato, ker je, kot pravi sama, vse življenje bila naivna lastovka. Njen glasbeni talent se je prenesel na hči Ano, nista ji bila usojena evrovizijski oder in Silvestrski poljub, ob 60. letnici glasbenega ustvarjanja je letos dobila biografijo, na katero se je pripravljala 30 let. Jutri bo dopolnila 80 let, danes je gostja oddaje Prvaki tedna. Gospa Elda Viler.
Ali pravljice lahko rešujejo zelo zapletene, kompleksne in aktualne probleme? Ste si kdaj zaželeli, da bi se izmuznili iz svojega življenja? Odhod v naravo je hkrati zelo poceni in hiter način, da ugotoviš, kako shajaš sam s sabo. In prav to je naredila gostja tokratne epizode Prvakov tedna. A pojdimo po vrsti. Irena Cerar je bila 15 let odgovorna urednica otroške revije National Geographic Junior. S knjigo Potepuški okruški je prvič stopila v polje esejistično potopisnega doživljanja sveta in zanjo leta 2022 prejela nagrado krilata želva za najboljši literarni potopis. Podpisuje se pod serijo Pravljičnih poti, pohodniških družinskih vodnikov po Sloveniji in zamejstvu. Je tudi raziskovalka in pripovedovalka ljudskih pravljic. Pred tednom dni je prejela veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma po izboru bralcev za izvrstno naravopisno delo Svetišča narave. Knjiga je »kombinacija terenskega izkustva, osebnih refleksij, naravovarstvenih zanimivosti ter literarnih in mitoloških perspektiv«. Irena Cerar poudarja, da so knjige protiutež vsej površnosti in hipnosti. V ponedeljkovem jutru se je več kot le za hip ustavila v oddaji Prvaki tedna.
Ali pravljice lahko rešujejo zelo zapletene, kompleksne in aktualne probleme? Ste si kdaj zaželeli, da bi se izmuznili iz svojega življenja? Odhod v naravo je hkrati zelo poceni in hiter način, da ugotoviš, kako shajaš sam s sabo. In prav to je naredila gostja tokratne epizode Prvakov tedna. A pojdimo po vrsti. Irena Cerar je bila 15 let odgovorna urednica otroške revije National Geographic Junior. S knjigo Potepuški okruški je prvič stopila v polje esejistično potopisnega doživljanja sveta in zanjo leta 2022 prejela nagrado krilata želva za najboljši literarni potopis. Podpisuje se pod serijo Pravljičnih poti, pohodniških družinskih vodnikov po Sloveniji in zamejstvu. Je tudi raziskovalka in pripovedovalka ljudskih pravljic. Pred tednom dni je prejela veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma po izboru bralcev za izvrstno naravopisno delo Svetišča narave. Knjiga je »kombinacija terenskega izkustva, osebnih refleksij, naravovarstvenih zanimivosti ter literarnih in mitoloških perspektiv«. Irena Cerar poudarja, da so knjige protiutež vsej površnosti in hipnosti. V ponedeljkovem jutru se je več kot le za hip ustavila v oddaji Prvaki tedna.
Če bi začeli prebirati biografijo gostje tokratne epizode Prvakov tedna kjerkoli, v otroštvu, na vrhuncu karierne poti ali v njenem tretjem obdobju življenja, bi hitro naleteli na besedo gledališče. Kot majhna deklica je prihajala z mamo v gledališko garderobo na vaje in večerne predstave, odločitev za študij igre na AGRFT se je zdela povsem logična, tako rekoč naravna izbira. Po diplomi se je zaposlila v ljubljanski Drami in ji ostala zvesta do upokojitve pred skoraj desetletjem in pol. Ustvarila je več kot 100 gledaliških vlog, več kot 50 vlog v filmih in TV-serijah. Leta 2020 je prejela igralsko nagrado 'Marija Vera' za življenjsko delo. "Dokazala je, da ni velikih in majhnih vlog, so le velíki igralci, ki sprejmejo vsak izziv in ga predano izpeljejo do konca," so zapisali v obrazložitvi. O sebi ni nikoli razmišljala kot o filmski igralki, a po drugi strani sodi v generacijo, ki je izkusila različne faze slovenske kinematografije. V svoji prvi filmski vlogi, ko je bila stara 13 let, se je na platnu pojavila za 17 sekund. Leta 2003 je prejela nagrado vesna za najboljšo igralko leta, pred mesecem dni so ji podelili nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Ob Cerkniškem jezeru, kjer prebiva je vključena v lokalno kulturno življenje. Skrbi za svoj vrt, ki ga je poimenovala Čira Čara, je ambasadorka za demenco in čakamo na pravljice izpod njenega peresa. Gostja Prvakov tedna je gledališka in filmska igralka, gospa Marijana Brecelj.
Če bi začeli prebirati biografijo gostje tokratne epizode Prvakov tedna kjerkoli, v otroštvu, na vrhuncu karierne poti ali v njenem tretjem obdobju življenja, bi hitro naleteli na besedo gledališče. Kot majhna deklica je prihajala z mamo v gledališko garderobo na vaje in večerne predstave, odločitev za študij igre na AGRFT se je zdela povsem logična, tako rekoč naravna izbira. Po diplomi se je zaposlila v ljubljanski Drami in ji ostala zvesta do upokojitve pred skoraj desetletjem in pol. Ustvarila je več kot 100 gledaliških vlog, več kot 50 vlog v filmih in TV-serijah. Leta 2020 je prejela igralsko nagrado 'Marija Vera' za življenjsko delo. "Dokazala je, da ni velikih in majhnih vlog, so le velíki igralci, ki sprejmejo vsak izziv in ga predano izpeljejo do konca," so zapisali v obrazložitvi. O sebi ni nikoli razmišljala kot o filmski igralki, a po drugi strani sodi v generacijo, ki je izkusila različne faze slovenske kinematografije. V svoji prvi filmski vlogi, ko je bila stara 13 let, se je na platnu pojavila za 17 sekund. Leta 2003 je prejela nagrado vesna za najboljšo igralko leta, pred mesecem dni so ji podelili nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Ob Cerkniškem jezeru, kjer prebiva je vključena v lokalno kulturno življenje. Skrbi za svoj vrt, ki ga je poimenovala Čira Čara, je ambasadorka za demenco in čakamo na pravljice izpod njenega peresa. Gostja Prvakov tedna je gledališka in filmska igralka, gospa Marijana Brecelj.
Vino pripoveduje številne zgodbe, pravijo njegovi izvrstni poznavalci. »Vino je treba vključiti v obrok hrane, kot diamant v prstan!«, pravi francoski pregovor. Gost Prvakov tedna je odraščal na goriškem v gostinskem in vinskem svetu. Študiral je socialno delo, nato pa se je pred dobrim desetletjem in pol posvetil vinu. Opravil je šolanje za sommelier-ja na prvi, drugi in tretji stopnji. Izobraževal se je tudi v Italiji in Avstriji. Leta 2022 je postal najboljši sommelier v Sloveniji, lani je zastopal našo državo na svetovnem prvenstvu v Franciji, danes odhaja na evropsko prvenstvo v Srbijo. Pravijo, da zna odlično spajati tradicijo in sodobnost, morda tudi zato, ker se na eni strani posveča vinu, nekaj tisoč let staremu civilizacijskemu dosežku, na drugi strani pa se navdušuje nad novimi tehnologijami. Več let se je ukvarjal s spletnim trženjem in razvojem spletnih trgovin. Pravi, da je sommelier najboljši prijatelj šefa kuhinje. Zavzema se za kulturo pitja in s tem za spoštovanje do pridelovalcev, prizadeva si za enakopravno zastopanost spolov v sommelierskem cehu. Kako na slovensko vinogradništvo vplivajo podnebne spremembe, kakšen bo vinski letnik 2024, ali se kultura uživanja vina dviguje, kakšni so zadnji vinski trendi, ali so res v vzponu brezalkoholna vina? Gost tokratne martinove epizode Prvakov tedna je predsednik Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije, Valentin Bufolin.
Vino pripoveduje številne zgodbe, pravijo njegovi izvrstni poznavalci. »Vino je treba vključiti v obrok hrane, kot diamant v prstan!«, pravi francoski pregovor. Gost Prvakov tedna je odraščal na goriškem v gostinskem in vinskem svetu. Študiral je socialno delo, nato pa se je pred dobrim desetletjem in pol posvetil vinu. Opravil je šolanje za sommelier-ja na prvi, drugi in tretji stopnji. Izobraževal se je tudi v Italiji in Avstriji. Leta 2022 je postal najboljši sommelier v Sloveniji, lani je zastopal našo državo na svetovnem prvenstvu v Franciji, danes odhaja na evropsko prvenstvo v Srbijo. Pravijo, da zna odlično spajati tradicijo in sodobnost, morda tudi zato, ker se na eni strani posveča vinu, nekaj tisoč let staremu civilizacijskemu dosežku, na drugi strani pa se navdušuje nad novimi tehnologijami. Več let se je ukvarjal s spletnim trženjem in razvojem spletnih trgovin. Pravi, da je sommelier najboljši prijatelj šefa kuhinje. Zavzema se za kulturo pitja in s tem za spoštovanje do pridelovalcev, prizadeva si za enakopravno zastopanost spolov v sommelierskem cehu. Kako na slovensko vinogradništvo vplivajo podnebne spremembe, kakšen bo vinski letnik 2024, ali se kultura uživanja vina dviguje, kakšni so zadnji vinski trendi, ali so res v vzponu brezalkoholna vina? Gost tokratne martinove epizode Prvakov tedna je predsednik Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije, Valentin Bufolin.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je politolog, ekonomist, obramboslovec, strokovnjak za ameriške študije, univerzitetni profesor, ki je prepotoval več kot 150 držav in stopil na vse kontinente sveta. Obiskal in preučeval je številne demokracije in avtokracije. Napisal je nekaj ducatov knjig, kot avtor je zasnoval obsežno zbirko z naslovom Svet na dlani. Je gostujoči profesor na ameriških in kanadskih univerzah. Kot mladinec je bil dvakratni državni prvak v dviganju uteži. Dan pred dnevom D smo se pogovarjali o ameriških predsedniških in kongresnih volitvah. Bo svet po letošnjem 5. novembru res drugačen? Gost prvakov tedna je prof. dr. Bogomil Ferfila.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je politolog, ekonomist, obramboslovec, strokovnjak za ameriške študije, univerzitetni profesor, ki je prepotoval več kot 150 držav in stopil na vse kontinente sveta. Obiskal in preučeval je številne demokracije in avtokracije. Napisal je nekaj ducatov knjig, kot avtor je zasnoval obsežno zbirko z naslovom Svet na dlani. Je gostujoči profesor na ameriških in kanadskih univerzah. Kot mladinec je bil dvakratni državni prvak v dviganju uteži. Dan pred dnevom D smo se pogovarjali o ameriških predsedniških in kongresnih volitvah. Bo svet po letošnjem 5. novembru res drugačen? Gost prvakov tedna je prof. dr. Bogomil Ferfila.
28. oktober je dan RTV, predvsem pa dan Radia Slovenija, ki praznuje častitljiv rojstni dan: 96 let. Leta 1928 je seveda Radio Ljubljana imel samo en program, danes jih ima 8. Najbolj poslušana, Prvi in Val, rojstnodnevno zabavo organizirata skupaj. Med 8.00 in 8.30 se bosta dobila na "radijskem mostu", Katja in Bojan pa bosta vsak na svoj način rekla kakšno modro: prvi o drugem, drugi o prvem, vsak o sebi, pa tudi o radiu na splošno. Ali bo Katja Prvak tedna ali Bojan gost Rožnatega jutra, se bo pa odločilo sproti.
28. oktober je dan RTV, predvsem pa dan Radia Slovenija, ki praznuje častitljiv rojstni dan: 96 let. Leta 1928 je seveda Radio Ljubljana imel samo en program, danes jih ima 8. Najbolj poslušana, Prvi in Val, rojstnodnevno zabavo organizirata skupaj. Med 8.00 in 8.30 se bosta dobila na "radijskem mostu", Katja in Bojan pa bosta vsak na svoj način rekla kakšno modro: prvi o drugem, drugi o prvem, vsak o sebi, pa tudi o radiu na splošno. Ali bo Katja Prvak tedna ali Bojan gost Rožnatega jutra, se bo pa odločilo sproti.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je humanist in ekolog, po izobrazbi geograf in zgodovinar, ki je že pred pol stoletja sodeloval pri zasedbi Aškerčeve ceste, o ekološkem vinogradništvu je pisal že takrat, ko beseda sonaravno še ni bila v vsakdanji rabi. Kot ustanovni predsednik je Zelene pripeljal v slovenski parlament, bil je član osamosvojitvenega Predsedstva Republike Slovenije in član prvega sklica Državnega sveta. Čeprav se je od politike poslovil že pred tremi desetletji, se ga marsikdo še vedno spomni kot politika. Zmernost, samozadostnost, odrast bi morali biti osrednji cilji vseh ekonomskih politik, je prepričan kot zagovornik trajnostnega razvoja. Ob omembi jedrske energije, pravi ne, hvala. Hkrati je prepričan, da obstoječa družbena ureditev ni sposobna razrešiti temeljnih, med seboj povezanih in soodvisnih protislovij. Ustrezen razvojni odgovor, vključno z zagotavljanjem večje ekonomske demokracije in ohranjanjem biotske raznovrstnosti, lahko po njegovem ponudi ekološki demokratični socializem. Optimistično vidi moč v bolj ozaveščenem ljudstvu. Gost Prvakov tedna je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, član Sveta za varovanje okolja SAZU in ustanovni član Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije, doktor Dušan Plut.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je humanist in ekolog, po izobrazbi geograf in zgodovinar, ki je že pred pol stoletja sodeloval pri zasedbi Aškerčeve ceste, o ekološkem vinogradništvu je pisal že takrat, ko beseda sonaravno še ni bila v vsakdanji rabi. Kot ustanovni predsednik je Zelene pripeljal v slovenski parlament, bil je član osamosvojitvenega Predsedstva Republike Slovenije in član prvega sklica Državnega sveta. Čeprav se je od politike poslovil že pred tremi desetletji, se ga marsikdo še vedno spomni kot politika. Zmernost, samozadostnost, odrast bi morali biti osrednji cilji vseh ekonomskih politik, je prepričan kot zagovornik trajnostnega razvoja. Ob omembi jedrske energije, pravi ne, hvala. Hkrati je prepričan, da obstoječa družbena ureditev ni sposobna razrešiti temeljnih, med seboj povezanih in soodvisnih protislovij. Ustrezen razvojni odgovor, vključno z zagotavljanjem večje ekonomske demokracije in ohranjanjem biotske raznovrstnosti, lahko po njegovem ponudi ekološki demokratični socializem. Optimistično vidi moč v bolj ozaveščenem ljudstvu. Gost Prvakov tedna je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, član Sveta za varovanje okolja SAZU in ustanovni član Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije, doktor Dušan Plut.
V biografijah uspešnih posameznikov velikokrat preberemo, kako jim je majhen, vsakdanji, morda celo nepomemben dogodek spremenil tok življenja in jih odpeljal na nenačrtovano pot, ki je postala zgodba o uspehu. Opozorilo osebnega zdravnika, da vaš življenjski slog slabo vpliva na vaše zdravje, nikakor ni nepomembno. In prav to se je zgodilo gostu tokratne epizode Prvakov tedna. Po obisku zdravnika je še istega dne odšel na rekreacijo, izbral si je tek. Volja ni izpuhtela v nekaj dneh, vztrajnost je rastla, pretečene razdalje so postajale vse daljše. Nekega dne je pretekel maraton, in nato drugega, tretjega, naslednjega. Nato si je zadal cilj, da vse maratone svetovne serije World Marathon Majors preteče pod tremi urami. Maratonu je dodal pridevnik ultra, petkrat je pretekel znameniti Špartatlon, izkusil je Ultrabalaton, letos poleti je uspešno zaključil Badwater- 217 kilometrov dolg tek po kalifornijski Dolini smrti. Je predsednik Atletskega klub Ultramaraton Slovenija, v svoji doktorski disertaciji se je ukvarjal z idejno in politično zapuščino Edvarda Kocbeka. O njem je napisal tudi knjigo »Sredi krute sile nežno trajam«, ki pa se ji v prihodnosti pridruži še kakšna, na primer o ultra teku. Prepričan je, da ni mogoče teči preveč, pravi, da je najbolj pomembno biti zvest sam sebi in da je njegovo življenjsko vodilo potrpežljivost. Gost Prvakov tedna je dr. Mirko Bogomir Miklič
V biografijah uspešnih posameznikov velikokrat preberemo, kako jim je majhen, vsakdanji, morda celo nepomemben dogodek spremenil tok življenja in jih odpeljal na nenačrtovano pot, ki je postala zgodba o uspehu. Opozorilo osebnega zdravnika, da vaš življenjski slog slabo vpliva na vaše zdravje, nikakor ni nepomembno. In prav to se je zgodilo gostu tokratne epizode Prvakov tedna. Po obisku zdravnika je še istega dne odšel na rekreacijo, izbral si je tek. Volja ni izpuhtela v nekaj dneh, vztrajnost je rastla, pretečene razdalje so postajale vse daljše. Nekega dne je pretekel maraton, in nato drugega, tretjega, naslednjega. Nato si je zadal cilj, da vse maratone svetovne serije World Marathon Majors preteče pod tremi urami. Maratonu je dodal pridevnik ultra, petkrat je pretekel znameniti Špartatlon, izkusil je Ultrabalaton, letos poleti je uspešno zaključil Badwater- 217 kilometrov dolg tek po kalifornijski Dolini smrti. Je predsednik Atletskega klub Ultramaraton Slovenija, v svoji doktorski disertaciji se je ukvarjal z idejno in politično zapuščino Edvarda Kocbeka. O njem je napisal tudi knjigo »Sredi krute sile nežno trajam«, ki pa se ji v prihodnosti pridruži še kakšna, na primer o ultra teku. Prepričan je, da ni mogoče teči preveč, pravi, da je najbolj pomembno biti zvest sam sebi in da je njegovo življenjsko vodilo potrpežljivost. Gost Prvakov tedna je dr. Mirko Bogomir Miklič
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je večdimenzionalno in večpomensko povezana z umetnostjo. Po končanem študiju romanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani si je želela postati prevajalka, a so jo uročile gibljive sličice. Leta 1957 se je preizkusila kot napovedovalka na prvem javnem predvajanju televizije, ki so jo kot tehnično novost na slovenskem predstavljali na ljubljanskem sejmu elektronike. Sledilo je nekaj filmskih vlog, nato je postala televizijska novinarka in se leta 1974 preselila k dokumentarnemu filmu. Kot režiserka je podpisala sedemnajst, kot scenaristka pa skupno 49 dokumentarcev. Leta 2022 ji je Društvo slovenskih režiserjev in režiserk podelilo Štigličevo nagrado za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Pravi, da je do besede vedno imela strahospoštovanje ter da je jezik pogoj svobode. Pisati je začela nenačrtovano, povsem spontano, za knjižni prvenec je nedavno prejela Rožančevo nagrado za najboljše esejistično delo. Prepričana je, da ne moreš intenzivno misliti, ne da bi zapisoval misli.
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je večdimenzionalno in večpomensko povezana z umetnostjo. Po končanem študiju romanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani si je želela postati prevajalka, a so jo uročile gibljive sličice. Leta 1957 se je preizkusila kot napovedovalka na prvem javnem predvajanju televizije, ki so jo kot tehnično novost na slovenskem predstavljali na ljubljanskem sejmu elektronike. Sledilo je nekaj filmskih vlog, nato je postala televizijska novinarka in se leta 1974 preselila k dokumentarnemu filmu. Kot režiserka je podpisala sedemnajst, kot scenaristka pa skupno 49 dokumentarcev. Leta 2022 ji je Društvo slovenskih režiserjev in režiserk podelilo Štigličevo nagrado za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Pravi, da je do besede vedno imela strahospoštovanje ter da je jezik pogoj svobode. Pisati je začela nenačrtovano, povsem spontano, za knjižni prvenec je nedavno prejela Rožančevo nagrado za najboljše esejistično delo. Prepričana je, da ne moreš intenzivno misliti, ne da bi zapisoval misli.
Gostja 85. epizode Prvakov tedna je doktorica Špela Miroševič, psihoterapevtka in biopsihologinja, raziskovalka na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ustanoviteljica in predsednica fundacije CTNNB1. Črkovno številčna kombinacija je oznaka za redko gensko okvaro, ki so jo diagnosticirali njenemu sinu, ko je bil star devet mesecev. Ko sta z možem izvedela za Urbanovo diagnozo, nista sprejela slepe ulice, ki jo je navrgla usoda. Začela sta sistematično zbirati in urejati podatke in vse dotlej znano o redki genski bolezni, na naslove raziskovalcev po vsem svetu so potovala njuna pisma in elektronska sporočila. Kmalu sta ugotovila, da bo razvoj genskega zdravila nekaj milijonski finančni zalogaj, zato sta najprej v projekt vložila vse svoje prihranke, nato je stekla akcija Koraki za Urbana, trkala sta na vrata uradnih institucij, plula med birokratskimi čermi in se soočala z dvomi in skepso nejevernežev. Zdravilo je že prestalo vse faze predkliničnega testiranja, imenovalo se bo Urbagen. Fundacija je postala multidisciplinarna raziskovalna mreža, Slovenija je s pomočjo evropskih sredstev dobila Center za tehnologije genske in celične terapije, Špela Miroševič je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo. Po časovnici bi razvoj zdravila moral biti na ciljni ravnini, a ovir, zlasti finančnih, na tej poti očitno še ni zmanjkalo. Stara kitajska modrost pravi, da se tudi potovanje dolgo tisoč milj začne s prvim korakom. Odločena vztrajati Špela Miroševič je gostja oddaje Prvaki tedna.
Gostja 85. epizode Prvakov tedna je doktorica Špela Miroševič, psihoterapevtka in biopsihologinja, raziskovalka na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ustanoviteljica in predsednica fundacije CTNNB1. Črkovno številčna kombinacija je oznaka za redko gensko okvaro, ki so jo diagnosticirali njenemu sinu, ko je bil star devet mesecev. Ko sta z možem izvedela za Urbanovo diagnozo, nista sprejela slepe ulice, ki jo je navrgla usoda. Začela sta sistematično zbirati in urejati podatke in vse dotlej znano o redki genski bolezni, na naslove raziskovalcev po vsem svetu so potovala njuna pisma in elektronska sporočila. Kmalu sta ugotovila, da bo razvoj genskega zdravila nekaj milijonski finančni zalogaj, zato sta najprej v projekt vložila vse svoje prihranke, nato je stekla akcija Koraki za Urbana, trkala sta na vrata uradnih institucij, plula med birokratskimi čermi in se soočala z dvomi in skepso nejevernežev. Zdravilo je že prestalo vse faze predkliničnega testiranja, imenovalo se bo Urbagen. Fundacija je postala multidisciplinarna raziskovalna mreža, Slovenija je s pomočjo evropskih sredstev dobila Center za tehnologije genske in celične terapije, Špela Miroševič je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo. Po časovnici bi razvoj zdravila moral biti na ciljni ravnini, a ovir, zlasti finančnih, na tej poti očitno še ni zmanjkalo. Stara kitajska modrost pravi, da se tudi potovanje dolgo tisoč milj začne s prvim korakom. Odločena vztrajati Špela Miroševič je gostja oddaje Prvaki tedna.
Prejšnji teden se je zgodilo eno najpomembnejših imenovanj na področju kulturnega managementa pri nas. Zdaj vemo, da bo največjo kulturno in kongresno institucijo v Sloveniji naslednjih pet let vodil Jure Novak. Diplomiral je iz gledališke in radijske režije na AGRFT, poleg tega je performer, tekstopisec, kolumnist, prevajalec, producent, po potrebi tudi računalniški programer in postavljalec spletni strani. Skoraj vse svoje aktivno obdobje življenja je samozaposlen v kulturi, zato je lahko iz prve roke napisal, da ministrstvo za kulturo s samozaposlenimi producira "prekarne reveže«.Njegova prva redna zaposlitev je prišla v letu 2021, ko je postal direktor Prešernovega gledališča Kranj. Pred tem je bil tudi umetniški vodja gledališča Glej. Po navedbah ministrstva za kulturo je v prijavljenem programu izkazal prepričljivo, smelo in najbolj izvedljivo vizijo poslovanja Cankarjevega doma v naslednjih petih letih. Še eno njegovo ustvarjalno dimenzijo predstavlja glasbeni duet Natriletno kolobarjenje s praho, ki je bojda nastal zaradi vase zaprte slovenske literarne scene in je bilo treba poiskati drugo pot do tistih, ki jih je s svojimi pesmimi hotel doseči. Jure Novak je pred časom dejal: "Preden sem postal ta psovka - kulturnik -, sem bil odjemalec kulture. Uživač kulturnih dobrin.«
Prejšnji teden se je zgodilo eno najpomembnejših imenovanj na področju kulturnega managementa pri nas. Zdaj vemo, da bo največjo kulturno in kongresno institucijo v Sloveniji naslednjih pet let vodil Jure Novak. Diplomiral je iz gledališke in radijske režije na AGRFT, poleg tega je performer, tekstopisec, kolumnist, prevajalec, producent, po potrebi tudi računalniški programer in postavljalec spletni strani. Skoraj vse svoje aktivno obdobje življenja je samozaposlen v kulturi, zato je lahko iz prve roke napisal, da ministrstvo za kulturo s samozaposlenimi producira "prekarne reveže«.Njegova prva redna zaposlitev je prišla v letu 2021, ko je postal direktor Prešernovega gledališča Kranj. Pred tem je bil tudi umetniški vodja gledališča Glej. Po navedbah ministrstva za kulturo je v prijavljenem programu izkazal prepričljivo, smelo in najbolj izvedljivo vizijo poslovanja Cankarjevega doma v naslednjih petih letih. Še eno njegovo ustvarjalno dimenzijo predstavlja glasbeni duet Natriletno kolobarjenje s praho, ki je bojda nastal zaradi vase zaprte slovenske literarne scene in je bilo treba poiskati drugo pot do tistih, ki jih je s svojimi pesmimi hotel doseči. Jure Novak je pred časom dejal: "Preden sem postal ta psovka - kulturnik -, sem bil odjemalec kulture. Uživač kulturnih dobrin.«
Gost tokratne epizode Prvakov tedna se je kot avtor podpisal pod nekaj največjih uspešnic slovenskega elementarnega ali če hočete garažnega, poosamosvojitvenega rokenrola. Ko se drugim fantom iz skupine Big foot mama ni upal povedati, da v prostem času rad posluša Michaela Jacksona, Princea in Duran Duran ter da jih bo o bolj sodobnem zvoku skupine prepričal kot svoje nizozemske sorodnike, da si v stanovanju obujejo copate in s posode sperejo detergent, je skupino zapustil. Potem je s pevko Polono Kasal izdal prvi samostojni album, na katerem je na svojstven način pripovedoval o sladkostih življenja. Kljub uspehu je sledil še en razhod. Takrat se je odločil, da ima preprosto dovolj sodelovanj z ljudmi, ki jim ni všeč, kar dela in ustvarja. Zdaj ima svoj »drajv«, živi svoje sanje na svojem planetu, leto spomladi je po 13 letih izdal album, ta četrtek bo v ljubljanskih Križankah praznoval 40 let svojega glasbenega delovanja. Pravi, da še ni na konju, a se nanj uspešno vzpenja. Uživa, denimo, v koncertih ena na ena s Tomijem M iz Siddharte. Zagotavlja, da ni užaljen, če na vprašanje, kdo je Gušti, sliši pojasnilo, da je to »fotr« od Krisa iz skupine Joker out. Če bi lahko podpisal pogodbo v angleški Premier ligi, bi zvestobo najraje obljubil nogometnemu klubu Liverpool. Svojo oazo miru je našel v Beli krajini, ki pa je kot nesojeni geodet ni odmeril sam. Je pa diplomiral iz potrpežljivosti, saj si je deset let dopisoval s svojo bodočo ženo Chantal. Prvak tedna je Miha Guštin - Gušti.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna se je kot avtor podpisal pod nekaj največjih uspešnic slovenskega elementarnega ali če hočete garažnega, poosamosvojitvenega rokenrola. Ko se drugim fantom iz skupine Big foot mama ni upal povedati, da v prostem času rad posluša Michaela Jacksona, Princea in Duran Duran ter da jih bo o bolj sodobnem zvoku skupine prepričal kot svoje nizozemske sorodnike, da si v stanovanju obujejo copate in s posode sperejo detergent, je skupino zapustil. Potem je s pevko Polono Kasal izdal prvi samostojni album, na katerem je na svojstven način pripovedoval o sladkostih življenja. Kljub uspehu je sledil še en razhod. Takrat se je odločil, da ima preprosto dovolj sodelovanj z ljudmi, ki jim ni všeč, kar dela in ustvarja. Zdaj ima svoj »drajv«, živi svoje sanje na svojem planetu, leto spomladi je po 13 letih izdal album, ta četrtek bo v ljubljanskih Križankah praznoval 40 let svojega glasbenega delovanja. Pravi, da še ni na konju, a se nanj uspešno vzpenja. Uživa, denimo, v koncertih ena na ena s Tomijem M iz Siddharte. Zagotavlja, da ni užaljen, če na vprašanje, kdo je Gušti, sliši pojasnilo, da je to »fotr« od Krisa iz skupine Joker out. Če bi lahko podpisal pogodbo v angleški Premier ligi, bi zvestobo najraje obljubil nogometnemu klubu Liverpool. Svojo oazo miru je našel v Beli krajini, ki pa je kot nesojeni geodet ni odmeril sam. Je pa diplomiral iz potrpežljivosti, saj si je deset let dopisoval s svojo bodočo ženo Chantal. Prvak tedna je Miha Guštin - Gušti.
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da si je treba v življenju postavljati visoke cilje. Rojena v Mariboru, otroštvo je preživela v Slovenskih goricah, v Ljubljani je diplomirala iz slovenskega in nemškega jezika, prvo službo je dobila v Murski Soboti. Nato je vodila zavod z vzgojno problematičnimi dekleti, poučevala je težke in težko gibalno ovirane otroke. Ko je postala županja Moravč se je soočala s predsodki, da je priseljenka in ženska. Marsikoga je presenetila njena prva izvolitev v Evropski parlament. Deset let je bila na čelu stranke, ki jo je uspela vrniti na parlamentarni zemljevid. Nekateri pri nas jo imajo za slovensko Angelo Merkel, sama pravi, da je njena vzornica Marija Terezija. Njen edini opaznejši neuspeh je neizvolitev za predsednico države. Ne mara dram v politiki, veliko raje jih je in jih morda še bo režirala v domačem lokalnem gledališču. S ponosom pove, da ji gredo dobro od rok vsa kmečka opravila, njeni zdaj že odrasli otroci ne zardevajo več, ko javno govori o molži krav. Zdaj si je vzela šest mesecev za premislek, kako naprej. Ali se bo lotila pisanja avtobiografije, bo v njej pustila prazen prostor za še kakšno poglavje svoje politične kariere?
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da si je treba v življenju postavljati visoke cilje. Rojena v Mariboru, otroštvo je preživela v Slovenskih goricah, v Ljubljani je diplomirala iz slovenskega in nemškega jezika, prvo službo je dobila v Murski Soboti. Nato je vodila zavod z vzgojno problematičnimi dekleti, poučevala je težke in težko gibalno ovirane otroke. Ko je postala županja Moravč se je soočala s predsodki, da je priseljenka in ženska. Marsikoga je presenetila njena prva izvolitev v Evropski parlament. Deset let je bila na čelu stranke, ki jo je uspela vrniti na parlamentarni zemljevid. Nekateri pri nas jo imajo za slovensko Angelo Merkel, sama pravi, da je njena vzornica Marija Terezija. Njen edini opaznejši neuspeh je neizvolitev za predsednico države. Ne mara dram v politiki, veliko raje jih je in jih morda še bo režirala v domačem lokalnem gledališču. S ponosom pove, da ji gredo dobro od rok vsa kmečka opravila, njeni zdaj že odrasli otroci ne zardevajo več, ko javno govori o molži krav. Zdaj si je vzela šest mesecev za premislek, kako naprej. Ali se bo lotila pisanja avtobiografije, bo v njej pustila prazen prostor za še kakšno poglavje svoje politične kariere?
Namesto, da bi v olimpijskem Parizu nastopil v teku na 400 metrov z zaprekami, je tamkaj vihtel kuhalnico in obiskoval šolske ure na prestižni kulinarični akademiji Le Cordon Blue. Šolnino si je plačal z denarno nagrado, ki jo je dobil za zmago v sedmi sezoni resničnostnega šova MasterChef. Ob vsej predanosti kuhanju je uspel končati študij psihologije, izdal je svojo kuharsko knjigo, ustvaril lastno blagovno znamko. Njegova želja in življenjski cilj: lastna restavracija v Ljubljani. Pravi, da se osebnost šefa vidi na meniju. Pred vrnitvijo v najboljšo italijansko restavracijo izven Italije, je bil gost tokratne epizode Prvakov tedna.
Namesto, da bi v olimpijskem Parizu nastopil v teku na 400 metrov z zaprekami, je tamkaj vihtel kuhalnico in obiskoval šolske ure na prestižni kulinarični akademiji Le Cordon Blue. Šolnino si je plačal z denarno nagrado, ki jo je dobil za zmago v sedmi sezoni resničnostnega šova MasterChef. Ob vsej predanosti kuhanju je uspel končati študij psihologije, izdal je svojo kuharsko knjigo, ustvaril lastno blagovno znamko. Njegova želja in življenjski cilj: lastna restavracija v Ljubljani. Pravi, da se osebnost šefa vidi na meniju. Pred vrnitvijo v najboljšo italijansko restavracijo izven Italije, je bil gost tokratne epizode Prvakov tedna.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je diplomirani ekonomist in strojni inženir. Izobrazbena kombinacija, ki bi mu bržčas utrla pot na vrh kakega velikega, uspešnega podjetja. Vendar je namesto tega sedel na kolo in v sedmih letih obkrožil zeleno modri planet. In potem se zgodi še ena točka preloma. Ne ostane pri pisanju osupljivih potopisov, saj ga naključje ali usoda pripelje v Nubske gore. Spoznal je staroselce, lepoto in barvitost njihovega življenja, a tudi številne tegobe, ki jih spremljajo: pomanjkanje vode, bolezni, lakota, in njihovo iztrebljanje na način » sužnja ubij s sužnjem«. O tem je začel obveščati in osveščati slovensko in svetovno javnost. Nastale so knjige in dokumentarni filmi, od prvega Nuba: Čisti ljudje do Trohnenja z letnico 2022. Za Nube je lobiral pri OZN, bil je posebni odposlanec pokojnega predsednika Slovenije dr. Janeza Drnovška, velikokrat je bil kot humanitarni aktivist zaprt, postal je Državljan Evrope in Sončna osebnost Slovenije. Pred nekaj leti mu je uspelo s pomočjo drugih humanitarcev v Nubske gore dostaviti vrtalno napravo za vodo, zdaj so tja poslali vozilo za prevoz gobavcev. Snidenje z Bojano je dalo dodaten zagon njegovemu poslanstvu, nastaja filmsko Pismo Evropi, rad ima klasično glasbo, poudarja, da če hočeš razumeti svet, se ne smeš zapreti, in še, da je del njega, povsod, kjer je bil. Tomo Križnar je bil na svoj 70. rojstni dan gost Prvakov tedna.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je diplomirani ekonomist in strojni inženir. Izobrazbena kombinacija, ki bi mu bržčas utrla pot na vrh kakega velikega, uspešnega podjetja. Vendar je namesto tega sedel na kolo in v sedmih letih obkrožil zeleno modri planet. In potem se zgodi še ena točka preloma. Ne ostane pri pisanju osupljivih potopisov, saj ga naključje ali usoda pripelje v Nubske gore. Spoznal je staroselce, lepoto in barvitost njihovega življenja, a tudi številne tegobe, ki jih spremljajo: pomanjkanje vode, bolezni, lakota, in njihovo iztrebljanje na način » sužnja ubij s sužnjem«. O tem je začel obveščati in osveščati slovensko in svetovno javnost. Nastale so knjige in dokumentarni filmi, od prvega Nuba: Čisti ljudje do Trohnenja z letnico 2022. Za Nube je lobiral pri OZN, bil je posebni odposlanec pokojnega predsednika Slovenije dr. Janeza Drnovška, velikokrat je bil kot humanitarni aktivist zaprt, postal je Državljan Evrope in Sončna osebnost Slovenije. Pred nekaj leti mu je uspelo s pomočjo drugih humanitarcev v Nubske gore dostaviti vrtalno napravo za vodo, zdaj so tja poslali vozilo za prevoz gobavcev. Snidenje z Bojano je dalo dodaten zagon njegovemu poslanstvu, nastaja filmsko Pismo Evropi, rad ima klasično glasbo, poudarja, da če hočeš razumeti svet, se ne smeš zapreti, in še, da je del njega, povsod, kjer je bil. Tomo Križnar je bil na svoj 70. rojstni dan gost Prvakov tedna.
Diplomirala je iz primerjalne književnosti, vendar jo je kmalu zaneslo v najbolj nevarne vode novinarstva. Njena poročevalska kariera se je formalno začela dan pred znamenitim 11. septembrom, po katerem svet ni bil nikoli več tak kot dotlej. Z Bližnjega vzhoda se je kot vojna dopisnica prvič oglasila pri rosnih 21 letih, iz bližnjevzhodnega talilnega lonca številnih vojn in nenehnih konfliktov za nacionalno rtv poroča že več kot dve desetletji. Sama ali z družino je živela v Izraelu, Libanonu, v Turčiji in Dubaju. Do nedavno je bila dopisnica iz Bangkoka, po izbruhu vojne v Gazi je Daljni vzhod večkrat zamenjala za Bližnji vzhod. Poročala je tudi iz vrtinca vojne v Ukrajini. Kako je hoditi v službo vojne poročevalke? Kako zagotoviti lastno in varnost svoje ekipe? Kako načrtovati delo, katerega osnovna značilnost je popolna nepredvidljivost? Bo nekoč sprejela delo knjižničarke, ali pa bo loščila staro pohištvo? Kako je živeti v družini, kjer govorijo angleško, nemško, dansko in slovensko? Zdaj odhaja na novo delovno mesto dopisnice RTV Slovenija v Kairo. Le nekaj ur pred poletom letala je bila gostja tokratne epizode Prvakov tedna.
Diplomirala je iz primerjalne književnosti, vendar jo je kmalu zaneslo v najbolj nevarne vode novinarstva. Njena poročevalska kariera se je formalno začela dan pred znamenitim 11. septembrom, po katerem svet ni bil nikoli več tak kot dotlej. Z Bližnjega vzhoda se je kot vojna dopisnica prvič oglasila pri rosnih 21 letih, iz bližnjevzhodnega talilnega lonca številnih vojn in nenehnih konfliktov za nacionalno rtv poroča že več kot dve desetletji. Sama ali z družino je živela v Izraelu, Libanonu, v Turčiji in Dubaju. Do nedavno je bila dopisnica iz Bangkoka, po izbruhu vojne v Gazi je Daljni vzhod večkrat zamenjala za Bližnji vzhod. Poročala je tudi iz vrtinca vojne v Ukrajini. Kako je hoditi v službo vojne poročevalke? Kako zagotoviti lastno in varnost svoje ekipe? Kako načrtovati delo, katerega osnovna značilnost je popolna nepredvidljivost? Bo nekoč sprejela delo knjižničarke, ali pa bo loščila staro pohištvo? Kako je živeti v družini, kjer govorijo angleško, nemško, dansko in slovensko? Zdaj odhaja na novo delovno mesto dopisnice RTV Slovenija v Kairo. Le nekaj ur pred poletom letala je bila gostja tokratne epizode Prvakov tedna.
Glasbenik, kantavtor, ki se je že na začetku poti odrekel Zevsu, bogu vseh bogov in za kazen postal lačen. Verjetno pav zares nikoli ni bil lačen, saj je za kruh počel marsikaj. Bil je poštar, hišnik, nočni čuvaj, zavarovalniški agent, prodajalec plošč, učitelj na vasi ... Bil je znanilec in nosilec novega vala v naših krajih v 80-tih. Poznajo in cenijo ga tudi na koncernih odrih od Zagreba do Beograda. Vsaj dvakrat je, kot pravi sam, postal ljudski pevec. Prvič zaradi Lidije, drugič zaradi nogometa, čeprav je njegov najljubši šport košarka. Še ena njegova ugotovitev je, da moraš biti pri kantavtorstvu malo narcisoiden in z malo besedami povedati veliko. Ko je po vzoru Mihaila Bulgakova postal romanopisec, je odkril lepoto pisateljevanja, saj imaš na voljo vse besede sveta in sam odločaš, kako boš razporedil svoje misli ... Blizu so mu postulati francoske revolucije: bratstvo, enotnost, svoboda. Ker je večni upornik in si upa izraziti mnenje, je večkrat skusil, kako je, ko te kar naenkrat, čez noč ne rabijo več. Pravzaprav bi morali reči ne potrebujejo, ker besede rabiti ne mara in bi jo izbrisal iz slovarja. Čez teden dni bo svetovno premiero v Sarajevu doživel dokumentarni film o njegovem liku in delu z naslovom Praslovan. Zato je spet živo vprašanje, koliko Praslovana je v genih sodobnega Slovenca? In tudi, kdo je bolj in več zabelil Praslovan ali Slovenec tretjega tisočletja? Gost nove epizode Prvakov tedna je Zoran Predin.
Glasbenik, kantavtor, ki se je že na začetku poti odrekel Zevsu, bogu vseh bogov in za kazen postal lačen. Verjetno pav zares nikoli ni bil lačen, saj je za kruh počel marsikaj. Bil je poštar, hišnik, nočni čuvaj, zavarovalniški agent, prodajalec plošč, učitelj na vasi ... Bil je znanilec in nosilec novega vala v naših krajih v 80-tih. Poznajo in cenijo ga tudi na koncernih odrih od Zagreba do Beograda. Vsaj dvakrat je, kot pravi sam, postal ljudski pevec. Prvič zaradi Lidije, drugič zaradi nogometa, čeprav je njegov najljubši šport košarka. Še ena njegova ugotovitev je, da moraš biti pri kantavtorstvu malo narcisoiden in z malo besedami povedati veliko. Ko je po vzoru Mihaila Bulgakova postal romanopisec, je odkril lepoto pisateljevanja, saj imaš na voljo vse besede sveta in sam odločaš, kako boš razporedil svoje misli ... Blizu so mu postulati francoske revolucije: bratstvo, enotnost, svoboda. Ker je večni upornik in si upa izraziti mnenje, je večkrat skusil, kako je, ko te kar naenkrat, čez noč ne rabijo več. Pravzaprav bi morali reči ne potrebujejo, ker besede rabiti ne mara in bi jo izbrisal iz slovarja. Čez teden dni bo svetovno premiero v Sarajevu doživel dokumentarni film o njegovem liku in delu z naslovom Praslovan. Zato je spet živo vprašanje, koliko Praslovana je v genih sodobnega Slovenca? In tudi, kdo je bolj in več zabelil Praslovan ali Slovenec tretjega tisočletja? Gost nove epizode Prvakov tedna je Zoran Predin.
Ko je bila stara 5 let, je prvič stopila na tatami, 22 let pozneje je na Olimpu. Ekonomistka, ki je zadnja tri leta živela za Pariz, glasbenica, ki ljubi motorje, Primorka, ki obožuje bulgur, olimpijska prvakinja, ki pooseblja judo. Gostja nove epizode Prvakov tedna je olimpijska prvakinja in dobitnica prvega odličja za Slovenijo na 33. poletnih olimpijskih igrah v Parizu, Andreja Leški.
Ko je bila stara 5 let, je prvič stopila na tatami, 22 let pozneje je na Olimpu. Ekonomistka, ki je zadnja tri leta živela za Pariz, glasbenica, ki ljubi motorje, Primorka, ki obožuje bulgur, olimpijska prvakinja, ki pooseblja judo. Gostja nove epizode Prvakov tedna je olimpijska prvakinja in dobitnica prvega odličja za Slovenijo na 33. poletnih olimpijskih igrah v Parizu, Andreja Leški.
Vsestranski glasbenik, ki je kot najstnik začel z električnim basom, nato pa se je postopoma razvil v kontrabasista in diplomiral na Akademiji za glasbo v Gradcu. Živi v Bruslju, doma je na koncertnih odrih od Češke do Maroka, od Francije do Japonske. Skladatelj, pisec besedil in producent, ki je eden najbolj plodovitih slovenskih glasbenikov. Mojster konceptualnih plošč – od jazza do klasične glasbe, folka, bluesa, countryja, alternativnega popa, šansona in drugih zvrsti svetovne glasbe. Število njegovih samostojnih albumov se približuje številki 20, če bi prešteli vse plošče, pri katerih je sodeloval v različnih vlogah, bi omenili številko 70 ali več. Kot basist se pojavlja v vrhunskih jazzovskih zasedbah, poleg tega pa ustvarja tudi glasbo za gledališke predstave, kratke filme in multimedijske performanse. Kako doseči distanco do sebe in okolja, do načina bivanja in razmišljanja, je eno izmed vprašanj, ki žene tudi njegovo ustvarjalnost. Gost nove epizode Prvakov tedna je Robert Jukič
Vsestranski glasbenik, ki je kot najstnik začel z električnim basom, nato pa se je postopoma razvil v kontrabasista in diplomiral na Akademiji za glasbo v Gradcu. Živi v Bruslju, doma je na koncertnih odrih od Češke do Maroka, od Francije do Japonske. Skladatelj, pisec besedil in producent, ki je eden najbolj plodovitih slovenskih glasbenikov. Mojster konceptualnih plošč – od jazza do klasične glasbe, folka, bluesa, countryja, alternativnega popa, šansona in drugih zvrsti svetovne glasbe. Število njegovih samostojnih albumov se približuje številki 20, če bi prešteli vse plošče, pri katerih je sodeloval v različnih vlogah, bi omenili številko 70 ali več. Kot basist se pojavlja v vrhunskih jazzovskih zasedbah, poleg tega pa ustvarja tudi glasbo za gledališke predstave, kratke filme in multimedijske performanse. Kako doseči distanco do sebe in okolja, do načina bivanja in razmišljanja, je eno izmed vprašanj, ki žene tudi njegovo ustvarjalnost. Gost nove epizode Prvakov tedna je Robert Jukič
Zadržan asket, ki ne mara zreti v praznino, naj si bo to bel list papirja, prazen računalniški ekran ali brezciljna prihodnost. Prekarec, ki se je predal novinarstvu. Sprva je bil športni novinar, nato ga je zaneslo v poljudnoznanstvene vode. Sledilo je obdobje, ko je delal izvrstne intervjuje, le lučaj stran je odkril biografije: od Vilfana do Dragiča, od igralske ikone do bivše predsednice vlade. Svinjske nogice so mu prinesle Kresnika. Potem pa je prišel Taras Birsa. Lik, ki mestoma zrcali tudi lastnosti svojega mojstra. Denimo, da v digitaliziranem svetu še vedno najraje deluje analogno, da mora odgovoriti na izzive krize srednjih let ter da je vedno rad fit, fizično in umsko. Pisateljevo življenje je dobilo dinamiko kot da bi ga naselili v najzmogljivejši atomski pospeševalnik na svetu. V sedmih letih šest kriminalk. Pri 33. letih je stal na najvišji gori sveta, po 50. je postal eden najbolj uspešnih in prepoznavnih slovenskih pisateljev. Po odličnih odzivih na italijanskem knjižnem trgu, mu mnogi napovedujejo prihodnost evropske literarne zvezde. Pred štirimi leti je omahnil v prepad, in spoznal, kot pravi sam, da ni nesmrten. Vendar Stvarnik, vesolje, narava ali neimenovana višja sila ima z njim še načrte. Zato je tu. Spet pleza in kolesari, ker je to edini način gibanja pri katerem ga skoraj nič ne boli. Letos je prislovično kolesarskemu slovenskemu ljudstvu podaril navdih v obliki priročnika, ki združuje 66 krožnih kolesarskih poti. In zdaj je tu, da med drugim preverimo, kako se je izteklo njegovo 20 letno prehodno obdobje. Gost Prvakov tedna je Tadej Golob.
Zadržan asket, ki ne mara zreti v praznino, naj si bo to bel list papirja, prazen računalniški ekran ali brezciljna prihodnost. Prekarec, ki se je predal novinarstvu. Sprva je bil športni novinar, nato ga je zaneslo v poljudnoznanstvene vode. Sledilo je obdobje, ko je delal izvrstne intervjuje, le lučaj stran je odkril biografije: od Vilfana do Dragiča, od igralske ikone do bivše predsednice vlade. Svinjske nogice so mu prinesle Kresnika. Potem pa je prišel Taras Birsa. Lik, ki mestoma zrcali tudi lastnosti svojega mojstra. Denimo, da v digitaliziranem svetu še vedno najraje deluje analogno, da mora odgovoriti na izzive krize srednjih let ter da je vedno rad fit, fizično in umsko. Pisateljevo življenje je dobilo dinamiko kot da bi ga naselili v najzmogljivejši atomski pospeševalnik na svetu. V sedmih letih šest kriminalk. Pri 33. letih je stal na najvišji gori sveta, po 50. je postal eden najbolj uspešnih in prepoznavnih slovenskih pisateljev. Po odličnih odzivih na italijanskem knjižnem trgu, mu mnogi napovedujejo prihodnost evropske literarne zvezde. Pred štirimi leti je omahnil v prepad, in spoznal, kot pravi sam, da ni nesmrten. Vendar Stvarnik, vesolje, narava ali neimenovana višja sila ima z njim še načrte. Zato je tu. Spet pleza in kolesari, ker je to edini način gibanja pri katerem ga skoraj nič ne boli. Letos je prislovično kolesarskemu slovenskemu ljudstvu podaril navdih v obliki priročnika, ki združuje 66 krožnih kolesarskih poti. In zdaj je tu, da med drugim preverimo, kako se je izteklo njegovo 20 letno prehodno obdobje. Gost Prvakov tedna je Tadej Golob.
Košarkar, s katerim je bilo težko na igrišču in ob igrišču. Košarkarski genij, za katerega pravijo, da se je rodil 20 let prezgodaj. Ima 5 medalj s svetovnih in evropskih prvenstev, izmuznilo se mu je le olimpijsko odličje. Bil je prvi kapetan slovenske košarkarske reprezentance in spet le koš oddaljen od olimpijskih iger. Leta 2013 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov, leta 2014 je prejel Bloudkovo nagrado. Kot mladenič je trdil, da bo prvi evropski košarkar, ki bo igral v ligi NBA. To je ena izmed njegovih redkih neuresničenih napovedi, je pa zato kot športni komentator v živo spremljal finale liga NBA. Ustanovil je prvo šolo košarke za mlade v Sloveniji, ki zdaj poteka že več kot tri desetletja. Tudi to poletje na slovenski Obali. V njej so se kalili tudi Beno Udrih, Sani Bečirović, Boštjan Nachbar in Luka Dončić. Več kot tri desetletja je trajala njegova kariera športnega komentatorja. A pravi, da pri tem še ni rekel zadnje besede. V znamenju števila tri je še en podatek, njegova klubska kariera je bila razpeta med tri klube in tri mesta: Ljubljano, Splitom in Beogradom. Brez kampanje je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora in tam služboval sedem let. V zadnjih letih se je spopadel s celično levkemijo, pri 47 je dobil prvo knjižno avtobiografijo, o njem govori televizijski dokumentarec Črni Peter. Dan po zaključku olimpijskih košarkarskih kvalifikacij je bil gost Prvakov tedna Peter Vilfan.
Košarkar, s katerim je bilo težko na igrišču in ob igrišču. Košarkarski genij, za katerega pravijo, da se je rodil 20 let prezgodaj. Ima 5 medalj s svetovnih in evropskih prvenstev, izmuznilo se mu je le olimpijsko odličje. Bil je prvi kapetan slovenske košarkarske reprezentance in spet le koš oddaljen od olimpijskih iger. Leta 2013 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov, leta 2014 je prejel Bloudkovo nagrado. Kot mladenič je trdil, da bo prvi evropski košarkar, ki bo igral v ligi NBA. To je ena izmed njegovih redkih neuresničenih napovedi, je pa zato kot športni komentator v živo spremljal finale liga NBA. Ustanovil je prvo šolo košarke za mlade v Sloveniji, ki zdaj poteka že več kot tri desetletja. Tudi to poletje na slovenski Obali. V njej so se kalili tudi Beno Udrih, Sani Bečirović, Boštjan Nachbar in Luka Dončić. Več kot tri desetletja je trajala njegova kariera športnega komentatorja. A pravi, da pri tem še ni rekel zadnje besede. V znamenju števila tri je še en podatek, njegova klubska kariera je bila razpeta med tri klube in tri mesta: Ljubljano, Splitom in Beogradom. Brez kampanje je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora in tam služboval sedem let. V zadnjih letih se je spopadel s celično levkemijo, pri 47 je dobil prvo knjižno avtobiografijo, o njem govori televizijski dokumentarec Črni Peter. Dan po zaključku olimpijskih košarkarskih kvalifikacij je bil gost Prvakov tedna Peter Vilfan.
Če pred približno pol stoletja ne bi bilo izjemne sezone v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, bi gost tokratne epizode Prvakov tedna nemara postal zgodovinar, ali še bolj natančno, profesor zgodovine. Moč in prepričljivost teatra sta idejo o zgodovinarju poslala na smetišče zgodovine, kjer je pristala še ena karierna zamisel nadobudnega fanta o policistu kriminalistu. Namesto policist je postal esejist, pisatelj, dramatik, gledališki, televizijski in radijski režiser. A najprej je bil pesnik, kar pa ni čudno, saj sam pravi, da je poezija začetek vsega in da samo pesnik vidi. Je eden najbolj plodovitih sodobnih slovenskih pisateljev in eden najbolj prodornih gledaliških ustvarjalcev pri nas. Za svoje delo je dobil tako rekoč vse nacionalne nagrade in priznanja, od Borštnikove, Župančičeve, nagrade Prešernovega sklada, Ježkove, Šeligove, Grumove, nagrade Modra ptica in še ducat drugih. Pravi, da zaradi umetnosti razmišljamo in da zgodbe ženejo življenje naprej. Piše iz konflikta s svetom in z ljudmi ter poudarja, da pisanje ni popoldanski hobi. Brez dlake na jeziku govori o Šentflorjancih, ki ne marajo umetnosti, o kulturnih politikantih in da ko ni več kulture, je samo še kapitalizem in konec civilizacije. Pred 29. Slovenskimi dnevi knjige in na dan, ko se s prvimi predstavami začenja 59. Festival Borštnikovo srečanje je gost oddaje Prvaki tedna Vinko Möderndorfer.
Če pred približno pol stoletja ne bi bilo izjemne sezone v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, bi gost tokratne epizode Prvakov tedna nemara postal zgodovinar, ali še bolj natančno, profesor zgodovine. Moč in prepričljivost teatra sta idejo o zgodovinarju poslala na smetišče zgodovine, kjer je pristala še ena karierna zamisel nadobudnega fanta o policistu kriminalistu. Namesto policist je postal esejist, pisatelj, dramatik, gledališki, televizijski in radijski režiser. A najprej je bil pesnik, kar pa ni čudno, saj sam pravi, da je poezija začetek vsega in da samo pesnik vidi. Je eden najbolj plodovitih sodobnih slovenskih pisateljev in eden najbolj prodornih gledaliških ustvarjalcev pri nas. Za svoje delo je dobil tako rekoč vse nacionalne nagrade in priznanja, od Borštnikove, Župančičeve, nagrade Prešernovega sklada, Ježkove, Šeligove, Grumove, nagrade Modra ptica in še ducat drugih. Pravi, da zaradi umetnosti razmišljamo in da zgodbe ženejo življenje naprej. Piše iz konflikta s svetom in z ljudmi ter poudarja, da pisanje ni popoldanski hobi. Brez dlake na jeziku govori o Šentflorjancih, ki ne marajo umetnosti, o kulturnih politikantih in da ko ni več kulture, je samo še kapitalizem in konec civilizacije. Pred 29. Slovenskimi dnevi knjige in na dan, ko se s prvimi predstavami začenja 59. Festival Borštnikovo srečanje je gost oddaje Prvaki tedna Vinko Möderndorfer.
Doktor fizike, ki piše sonete. Navduševalec, ki pri ljudeh vzbuja radovednost. Pravi, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Hiša eksperimentov je njegova služba, hobi in način življenja. Čeprav domuje na eni najbolj živahnih ljubljanskih ulic, na Trubarjevi, se je Hiša eksperimentov pravzaprav rodila v San Franciscu. Njena vizija je zdrava demokracija, izrazita večina ljudi, ki kritično razmišlja in je aktivna. Doktor Miha Kos pravi, da se najbolj boji brezdelja. Zato če ne snuje novih fizikalnih in kemijskih poskusov, ali ne tke verzov, vrtnari, kolesari, ali pa pripravlja mehiške jedi. Prepričan je, da moramo vsako idejo preveriti, čeprav se zmotimo, se nekaj naučimo. Znanje je univerzalno in pripada vsem, zato vsako pomlad znanost pride na ulice, mostove in trge. Na pragu Znastivala je gost nove epizode Prvakov tedna doktor Miha Kos.
Doktor fizike, ki piše sonete. Navduševalec, ki pri ljudeh vzbuja radovednost. Pravi, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Hiša eksperimentov je njegova služba, hobi in način življenja. Čeprav domuje na eni najbolj živahnih ljubljanskih ulic, na Trubarjevi, se je Hiša eksperimentov pravzaprav rodila v San Franciscu. Njena vizija je zdrava demokracija, izrazita večina ljudi, ki kritično razmišlja in je aktivna. Doktor Miha Kos pravi, da se najbolj boji brezdelja. Zato če ne snuje novih fizikalnih in kemijskih poskusov, ali ne tke verzov, vrtnari, kolesari, ali pa pripravlja mehiške jedi. Prepričan je, da moramo vsako idejo preveriti, čeprav se zmotimo, se nekaj naučimo. Znanje je univerzalno in pripada vsem, zato vsako pomlad znanost pride na ulice, mostove in trge. Na pragu Znastivala je gost nove epizode Prvakov tedna doktor Miha Kos.
Če bi na katerikoli točki časovne premice vpogledali v njegov življenjepis, bi hitro naleteli na besedo čebela. S krnajsko sivko se je prvič seznanil v petem razredu osnovne šole, ob maturi je po številu čebeljih družin že spadal med povprečno velike slovenske čebelarje. Študiral je biologijo, prevzel ga je čebelji ples in postal tema njegove diplomske naloge, za katero je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Kot Fulbrightov štipendist je doktoriral v ZDA, seveda spet na temo čebel. O moči in učinkovitosti čebeljega sporazumevanja, o motivacijskih modelih v čebeljem panju, o tem, kako doseže konsenz družina, ki šteje od 40 do 60 tisoč članov v tokratni epizodi Prvakov tedna. Ali je ekološko čebelarstvo čebelarska prihodnost, ali bi morali uživati več medu in čebeljih pridelkov, ali je Janšev čebelarski nauk aktualen tudi 250 let pozneje? Gost Prvakov tedna na Svetovni dan čebel je bil dr. Janko Božič, profesor na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani – specialist za področje vedenja živali, med njimi tudi čebel.
Če bi na katerikoli točki časovne premice vpogledali v njegov življenjepis, bi hitro naleteli na besedo čebela. S krnajsko sivko se je prvič seznanil v petem razredu osnovne šole, ob maturi je po številu čebeljih družin že spadal med povprečno velike slovenske čebelarje. Študiral je biologijo, prevzel ga je čebelji ples in postal tema njegove diplomske naloge, za katero je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Kot Fulbrightov štipendist je doktoriral v ZDA, seveda spet na temo čebel. O moči in učinkovitosti čebeljega sporazumevanja, o motivacijskih modelih v čebeljem panju, o tem, kako doseže konsenz družina, ki šteje od 40 do 60 tisoč članov v tokratni epizodi Prvakov tedna. Ali je ekološko čebelarstvo čebelarska prihodnost, ali bi morali uživati več medu in čebeljih pridelkov, ali je Janšev čebelarski nauk aktualen tudi 250 let pozneje? Gost Prvakov tedna na Svetovni dan čebel je bil dr. Janko Božič, profesor na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani – specialist za področje vedenja živali, med njimi tudi čebel.
Botanik, ki je že kot študent v nahrbtniku prenašal rastline na relaciji Cerkno-Ljubljana, da bi jim zagotovil primerno oskrbo. Vrtu se ni odpovedal niti med služenjem vojaškega roka, ustvaril si ga je na okenski polici. Ko je pred tremi desetletji postal vodja ljubljanskega Botaničnega vrta, je ob pogledu na neurejen vrt v precej slabi kondiciji pomislil, le zakaj sem sprejel to službo. Danes se vrt uvršča med najlepše in najbolj urejene na zemeljski obli, Vrtov z dvema certifikatoma je med več kot 3700 botaničnimi vrtovi na svetu le 18 in ljubljanski je med njimi. Botanični vrt v Ljubljani je najstarejša kulturna in znanstveno-izobraževalna ustanova v Sloveniji, deluje že od leta 1810. Kakšna bo njegova prihodnost? Peticija Ohranimo Botanični vrt opozarja, da je z načrtovano širitvijo železniške proge ogrožen znaten del Botaničnega vrta ob Ižanski cesti. Kaj bi v vrtu, ki je kulturni spomenik državnega pomena in spomenik oblikovane narave, v primeru takšnega posega izgubili? Zakaj ni širšega družbenega konsenza oziroma interesa, da bi se Botanični vrt Ljubljana razvijal s polno paro? Doktor Jože Bavcon opozarja, da smo izgubili stik z naravo in da hortikultura nizko kotira med Slovenci.
Botanik, ki je že kot študent v nahrbtniku prenašal rastline na relaciji Cerkno-Ljubljana, da bi jim zagotovil primerno oskrbo. Vrtu se ni odpovedal niti med služenjem vojaškega roka, ustvaril si ga je na okenski polici. Ko je pred tremi desetletji postal vodja ljubljanskega Botaničnega vrta, je ob pogledu na neurejen vrt v precej slabi kondiciji pomislil, le zakaj sem sprejel to službo. Danes se vrt uvršča med najlepše in najbolj urejene na zemeljski obli, Vrtov z dvema certifikatoma je med več kot 3700 botaničnimi vrtovi na svetu le 18 in ljubljanski je med njimi. Botanični vrt v Ljubljani je najstarejša kulturna in znanstveno-izobraževalna ustanova v Sloveniji, deluje že od leta 1810. Kakšna bo njegova prihodnost? Peticija Ohranimo Botanični vrt opozarja, da je z načrtovano širitvijo železniške proge ogrožen znaten del Botaničnega vrta ob Ižanski cesti. Kaj bi v vrtu, ki je kulturni spomenik državnega pomena in spomenik oblikovane narave, v primeru takšnega posega izgubili? Zakaj ni širšega družbenega konsenza oziroma interesa, da bi se Botanični vrt Ljubljana razvijal s polno paro? Doktor Jože Bavcon opozarja, da smo izgubili stik z naravo in da hortikultura nizko kotira med Slovenci.
Pravi, da mu je RTV pisan na kožo in ko ne bo več zmogel, ko ne bo več motiviran, bo odšel. A brez skrbi, to je govoril že pred dvema desetletjema. Je eden najboljših voditeljev v zgodovini slovenske televizije, predstavnik klasične šole, ki v oddajah ne pleše, ne poje in ne izvaja akrobacij, da bi pritegnil. Slovenist, ki je vzor lepe dikcije. Rad potuje in je rad doma. Za prijatelje si vzame več kot 60 minut, vse svoje jokerje stavi na ljudi, ki so mu blizu. Ne hodi na prireditve z rdečimi preprogami in se skoraj ne pojavlja v družabnih kronikah. Skrbno varuje svojo zasebnost, a vseeno pove, da rad bere in vrtnari. Nedavno je drugič postal odgovorni urednik razvedrilnega programa Televizije Slovenija, ta teden bo ritem na ekranih nacionalke narekovala evrovizijska popevka. Perfekcionist, ki hodi pozno spat, a tudi vstane zgodaj ... če je treba. Gost Prvakov tedna je Mario Galunič.
Pravi, da mu je RTV pisan na kožo in ko ne bo več zmogel, ko ne bo več motiviran, bo odšel. A brez skrbi, to je govoril že pred dvema desetletjema. Je eden najboljših voditeljev v zgodovini slovenske televizije, predstavnik klasične šole, ki v oddajah ne pleše, ne poje in ne izvaja akrobacij, da bi pritegnil. Slovenist, ki je vzor lepe dikcije. Rad potuje in je rad doma. Za prijatelje si vzame več kot 60 minut, vse svoje jokerje stavi na ljudi, ki so mu blizu. Ne hodi na prireditve z rdečimi preprogami in se skoraj ne pojavlja v družabnih kronikah. Skrbno varuje svojo zasebnost, a vseeno pove, da rad bere in vrtnari. Nedavno je drugič postal odgovorni urednik razvedrilnega programa Televizije Slovenija, ta teden bo ritem na ekranih nacionalke narekovala evrovizijska popevka. Perfekcionist, ki hodi pozno spat, a tudi vstane zgodaj ... če je treba. Gost Prvakov tedna je Mario Galunič.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna ima za sabo skoraj dve desetletji izkušenj dela na področju energetike. Zdaj je direktor razvoja in inovacij v podjetju Sonce Energija, kjer nima pisarne, pa tudi ne tajnice. Zadnje tedne je preživel na Kitajskem, kjer se je soočil s kitajskim modelom zelenega prehoda. Že pred leti je osnoval platformo Suncontract oziroma tržnico z električno energijo. Je tudi pobudnik prve slovenske podnebno nevtralne in samooskrbne vasi Zavrate. Zaveda se, da je trn v peti tako imenovanim staroenergetikom, saj poudarja, da se obnovljivi viri povrnejo v desetih letih, in da ni potrebe, da zadolžimo prihodnje generacije. Gost Prvakov tedna na Dan Zemlje je Gregor Novak.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna ima za sabo skoraj dve desetletji izkušenj dela na področju energetike. Zdaj je direktor razvoja in inovacij v podjetju Sonce Energija, kjer nima pisarne, pa tudi ne tajnice. Zadnje tedne je preživel na Kitajskem, kjer se je soočil s kitajskim modelom zelenega prehoda. Že pred leti je osnoval platformo Suncontract oziroma tržnico z električno energijo. Je tudi pobudnik prve slovenske podnebno nevtralne in samooskrbne vasi Zavrate. Zaveda se, da je trn v peti tako imenovanim staroenergetikom, saj poudarja, da se obnovljivi viri povrnejo v desetih letih, in da ni potrebe, da zadolžimo prihodnje generacije. Gost Prvakov tedna na Dan Zemlje je Gregor Novak.