Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Boštjan Šefic se je širši javnosti najbolj vtisnil v spomin v času velike migrantske krize med letoma 2015 in 2016, ko se je v vlogi državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve izkazal pri upravljanju begunskega vala. Velja za izjemno umirjenega človeka, ki s svojimi nastopi in razlagami deluje pomirjujoče, nikoli ne seje panike in nepotrebnega vznemirjenja. V svojem življenjepisu navaja, da je radoveden, motiviran, zanesljiv, odgovoren, iniciativen, vztrajen in ciljno usmerjen. Je strokovnjak za nacionalno varnost, obrambne sisteme in obveščevalno dejavnost. Posledično velja za enega najbolje informiranih ljudi pri nas, v tujini predava o boju proti terorizmu. Ker je vešč kriznega upravljanja, ga je vlada le nekaj mesecev po upokojitvi poklicala nazaj in mu kot državnemu sekretarju zaupala vodenje, ad hoc ustanovljene, vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih. Namesto, da bi se posvetil športnim hobijem: teku, pohodništvu, kolesarjenju in jahanju, je sprejel službo, ki zahteva človeka in pol.
Boštjan Šefic se je širši javnosti najbolj vtisnil v spomin v času velike migrantske krize med letoma 2015 in 2016, ko se je v vlogi državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve izkazal pri upravljanju begunskega vala. Velja za izjemno umirjenega človeka, ki s svojimi nastopi in razlagami deluje pomirjujoče, nikoli ne seje panike in nepotrebnega vznemirjenja. V svojem življenjepisu navaja, da je radoveden, motiviran, zanesljiv, odgovoren, iniciativen, vztrajen in ciljno usmerjen. Je strokovnjak za nacionalno varnost, obrambne sisteme in obveščevalno dejavnost. Posledično velja za enega najbolje informiranih ljudi pri nas, v tujini predava o boju proti terorizmu. Ker je vešč kriznega upravljanja, ga je vlada le nekaj mesecev po upokojitvi poklicala nazaj in mu kot državnemu sekretarju zaupala vodenje, ad hoc ustanovljene, vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih. Namesto, da bi se posvetil športnim hobijem: teku, pohodništvu, kolesarjenju in jahanju, je sprejel službo, ki zahteva človeka in pol.
Novo šolsko leto prinaša naloge in izzive za obe strani katedra. Doktor Uroš Ocepek je profesor matematike in računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje. Prepričan je, da mora da biti dober učitelj radoveden in si upati izven okvirjev. Ukvarja se z raziskovanjem na področju umetne inteligence, kot bivši organist Avsenike spremeni v Ai-vsenike, s svojimi dijaki oblikuje evrovizijsko stavnico, v prostem času se ukvarja z rodoslovjem in po dolgem času spet riše. Pohvali se lahko z nazivom Učitelj leta 2022, za isto leto je prejel tudi Nagrado RS za izjemne dosežke na področju srednjega šolstva, v letu 2023 pa je bil predstavnik Slovenije na svetovnem izboru Global Teacher Prize, na katerem izbirajo učitelje, ki najbolj premikajo meje in delajo družbo boljšo. Doktor Uki, kot ga kličejo dijaki, nam je povedal, kakšna bo šola prihodnosti in kako v šoli sedanjosti čim bolj uživati. Gost nove epizode Prvakov tedna je bil dr. Uroš Ocepek.
Novo šolsko leto prinaša naloge in izzive za obe strani katedra. Doktor Uroš Ocepek je profesor matematike in računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje. Prepričan je, da mora da biti dober učitelj radoveden in si upati izven okvirjev. Ukvarja se z raziskovanjem na področju umetne inteligence, kot bivši organist Avsenike spremeni v Ai-vsenike, s svojimi dijaki oblikuje evrovizijsko stavnico, v prostem času se ukvarja z rodoslovjem in po dolgem času spet riše. Pohvali se lahko z nazivom Učitelj leta 2022, za isto leto je prejel tudi Nagrado RS za izjemne dosežke na področju srednjega šolstva, v letu 2023 pa je bil predstavnik Slovenije na svetovnem izboru Global Teacher Prize, na katerem izbirajo učitelje, ki najbolj premikajo meje in delajo družbo boljšo. Doktor Uki, kot ga kličejo dijaki, nam je povedal, kakšna bo šola prihodnosti in kako v šoli sedanjosti čim bolj uživati. Gost nove epizode Prvakov tedna je bil dr. Uroš Ocepek.
Dolgoletni radijski športni novinar in komentator, eden najboljših poznavalcev košarke v Sloveniji, je pred šestimi leti sredi Carigrada napovedal, da smo pred vrati košarkarskega raja, zdaj je sam na pragu pisarne delavskega direktorja RTV Slovenija. Franci Pavšer upa, da bo RTV Slovenija spet medijska hiša, iz katere ljudje ne bodo razočarano odhajali, temveč bodo vanjo s ponosom prihajali. Od košarkarskega parketa do izzivov delavskega direktorja s Francijem Pavšerjem v novi epizodi Prvakov tedna.
Dolgoletni radijski športni novinar in komentator, eden najboljših poznavalcev košarke v Sloveniji, je pred šestimi leti sredi Carigrada napovedal, da smo pred vrati košarkarskega raja, zdaj je sam na pragu pisarne delavskega direktorja RTV Slovenija. Franci Pavšer upa, da bo RTV Slovenija spet medijska hiša, iz katere ljudje ne bodo razočarano odhajali, temveč bodo vanjo s ponosom prihajali. Od košarkarskega parketa do izzivov delavskega direktorja s Francijem Pavšerjem v novi epizodi Prvakov tedna.
Največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije, ujma, katastrofa apokaliptičnih razsežnosti, sodni dan … Tako je moč opisati dogajanje nad večjim delom naše države v noči s četrtka na petek, ki se je nadaljevalo v petkovo dopoldne, 4. avgusta. In kako je 10 dni pozneje? Aplikacija Poplave 2023 deluje, odziv prostovoljcev je izjemen, uspešno so bile izvedene številne akcije zbiranja finančne pomoči za prizadete ljudi in kraje, pomoč prihaja tudi iz tujine, obnova bo dolgotrajna, njeni stroški bodo šli v milijarde evrov. Ob tem moramo ponovno premisliti naše sobivanje z vodami in naravo ter vstopati in posegati v prostor premišljeno. V teh dneh so se spisale številne zgodbe o požrtvovalnosti, solidarnosti, junaštvih, ki bi si zaslužile filmsko upodobitev. Izkazalo se je veliko junakov, veliko prvakov tedna, meseca, leta ali kar našega življenja … Sredi vrveža odpravljanja posledic ujme smo se pod tendo gasilskega kamiona pogovarjali z županjo Črne na Koroškem Romano Lesjak in nastala je nova epizoda Prvakov tedna.
Največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije, ujma, katastrofa apokaliptičnih razsežnosti, sodni dan … Tako je moč opisati dogajanje nad večjim delom naše države v noči s četrtka na petek, ki se je nadaljevalo v petkovo dopoldne, 4. avgusta. In kako je 10 dni pozneje? Aplikacija Poplave 2023 deluje, odziv prostovoljcev je izjemen, uspešno so bile izvedene številne akcije zbiranja finančne pomoči za prizadete ljudi in kraje, pomoč prihaja tudi iz tujine, obnova bo dolgotrajna, njeni stroški bodo šli v milijarde evrov. Ob tem moramo ponovno premisliti naše sobivanje z vodami in naravo ter vstopati in posegati v prostor premišljeno. V teh dneh so se spisale številne zgodbe o požrtvovalnosti, solidarnosti, junaštvih, ki bi si zaslužile filmsko upodobitev. Izkazalo se je veliko junakov, veliko prvakov tedna, meseca, leta ali kar našega življenja … Sredi vrveža odpravljanja posledic ujme smo se pod tendo gasilskega kamiona pogovarjali z županjo Črne na Koroškem Romano Lesjak in nastala je nova epizoda Prvakov tedna.
Protokol Republike Slovenije je vodila 18 let. Zamenjala je ni nobena vlada, noben predsednik, dovolj je bilo ogledalo njenega dela. Po izobrazbi je muzikologinja, diplomirala je tudi na londonski šoli za odnose z javnostmi. Je izredna predavateljica na Univerzi na Primorskem in vodja Akademije za poslovni protokol. Pravi, da je v njej 197 odstotkov Primorke, da je njeno mesto Koper, a bi pogrešala bi tudi Ljubljano. Obožuje gozdne jagode in je ljubiteljica mačk. Njen najljubši otroški spomin je brezmejna žuboreča brezskrbnost. Cincanje je zanjo potrata časa, bolj kot v dobrodelnost verjame v solidarnost. Na vprašanje, na katero vprašanje ni odgovora, odgovori: »Na nobeno, ker tudi, ko ga ni, je.« Gostja nove epizode Prvakov tedna je Ksenija Benedetti.
Protokol Republike Slovenije je vodila 18 let. Zamenjala je ni nobena vlada, noben predsednik, dovolj je bilo ogledalo njenega dela. Po izobrazbi je muzikologinja, diplomirala je tudi na londonski šoli za odnose z javnostmi. Je izredna predavateljica na Univerzi na Primorskem in vodja Akademije za poslovni protokol. Pravi, da je v njej 197 odstotkov Primorke, da je njeno mesto Koper, a bi pogrešala bi tudi Ljubljano. Obožuje gozdne jagode in je ljubiteljica mačk. Njen najljubši otroški spomin je brezmejna žuboreča brezskrbnost. Cincanje je zanjo potrata časa, bolj kot v dobrodelnost verjame v solidarnost. Na vprašanje, na katero vprašanje ni odgovora, odgovori: »Na nobeno, ker tudi, ko ga ni, je.« Gostja nove epizode Prvakov tedna je Ksenija Benedetti.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Lahko bi kot vrhunska alpska smučarka pod olimpijskimi krogi osvajala odličja, ali pa bi težko smučarsko obutev zamenjala za lahke plesne čeveljce. Namesto na plesnem podiju bi lahko svoje veščine preizkušala na diplomatskem parketu, saj je v Trstu diplomirala iz mednarodnih in diplomatskih ved. Govori šest svetovnih jezikov, je kuharska samoukinja, ki je postala vrhunska kulinarična ustvarjalka in osvojila naziv "najboljša kuharska mojstrica na svetu". Pri visoki kuhinji poudarja troje: teritorij, letni čas in osebnost. Zakaj jo je na eni strani pomembno oblikovala njena nona, na drugi strani nanjo usodno vplivala Tanzanija? Kako so ji življenje spremenili Netflix, New York Times in Michelinove zvezdice? Iz Tasmanije prek Valencie, kjer je bila Hiša Franko ponovno uvrščena v gastronomska nebesa v oddajo Prvaki tedna prihaja Ana Roš Stojan.
Lahko bi kot vrhunska alpska smučarka pod olimpijskimi krogi osvajala odličja, ali pa bi težko smučarsko obutev zamenjala za lahke plesne čeveljce. Namesto na plesnem podiju bi lahko svoje veščine preizkušala na diplomatskem parketu, saj je v Trstu diplomirala iz mednarodnih in diplomatskih ved. Govori šest svetovnih jezikov, je kuharska samoukinja, ki je postala vrhunska kulinarična ustvarjalka in osvojila naziv "najboljša kuharska mojstrica na svetu". Pri visoki kuhinji poudarja troje: teritorij, letni čas in osebnost. Zakaj jo je na eni strani pomembno oblikovala njena nona, na drugi strani nanjo usodno vplivala Tanzanija? Kako so ji življenje spremenili Netflix, New York Times in Michelinove zvezdice? Iz Tasmanije prek Valencie, kjer je bila Hiša Franko ponovno uvrščena v gastronomska nebesa v oddajo Prvaki tedna prihaja Ana Roš Stojan.
Letnik 48, povej, kar misliš, je moto, ki ga spremlja od mladosti. Zato se je že na Šubičevi gimnaziji prepiral s profesorji, na Filozofski fakulteti je študiral slovenščino in angleščino, na slovenski glasbeni sceni je že več kot 55 let. Vedno znova nas prepriča, da bo danes srečen dan in po novem letu boljše…. Delal je kot novinar na BBC-ju, a se kot slovenskega naroda sin vrnil domov… imel je založbo in prodajalno plošč, prevajal je biografije glasbenih legend, je zbiralec in izvrsten poznavalec viskija, Irena je zanj najlepše ime, v kuhanju marmelada se upa spopasti z vsako slovensko gospodinjo, pozimi poišče poletje na Kanarskih otokih, letošnja Poletna noč je posvečena njegovemu opusu. Gost nove epizode Prvakov tedna je Tomaž Domicelj.
Letnik 48, povej, kar misliš, je moto, ki ga spremlja od mladosti. Zato se je že na Šubičevi gimnaziji prepiral s profesorji, na Filozofski fakulteti je študiral slovenščino in angleščino, na slovenski glasbeni sceni je že več kot 55 let. Vedno znova nas prepriča, da bo danes srečen dan in po novem letu boljše…. Delal je kot novinar na BBC-ju, a se kot slovenskega naroda sin vrnil domov… imel je založbo in prodajalno plošč, prevajal je biografije glasbenih legend, je zbiralec in izvrsten poznavalec viskija, Irena je zanj najlepše ime, v kuhanju marmelada se upa spopasti z vsako slovensko gospodinjo, pozimi poišče poletje na Kanarskih otokih, letošnja Poletna noč je posvečena njegovemu opusu. Gost nove epizode Prvakov tedna je Tomaž Domicelj.
Goran Forbici je pred tednom dni postal predsednik programskega sveta RTV Slovenija, in s tem zasedel enega bolj vročih stolčkov ta čas pri nas. Po izobrazbi filozof in zgodovinar, na področju nevladnih organizacij deluje že od leta 2002, zadnjih 12 let je direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. Če bi morali izpostaviti enega izmed njegovih konjičkov, ki ga definira in oblikuje tudi profesionalno, bi povedali, da je strasten zbiralec in bralec knjig.
Goran Forbici je pred tednom dni postal predsednik programskega sveta RTV Slovenija, in s tem zasedel enega bolj vročih stolčkov ta čas pri nas. Po izobrazbi filozof in zgodovinar, na področju nevladnih organizacij deluje že od leta 2002, zadnjih 12 let je direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. Če bi morali izpostaviti enega izmed njegovih konjičkov, ki ga definira in oblikuje tudi profesionalno, bi povedali, da je strasten zbiralec in bralec knjig.
Gostja prve junijske epizode Prvakov tedna je prvakinja Drame SNG Maribor Nataša Matjašec Rošker. Pred nekaj dnevi smo izvedeli, da bo ob zaključku letošnjega Borštnikovega srečanja prejela osrednjo slovensko nagrado za igralsko ustvarjalnost- Borštnikov prstan. V svoji bogati karieri na odru in na filmu je prejela že vrsto nagrad, tudi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado, slednjo štirikrat. Esenca njene igre je neulovljiva, velja za perfekcionistko, pred tremi desetletji je z babico odšla na jug, zdaj v duhu trajnostne mobilnosti poganja kolo.
Gostja prve junijske epizode Prvakov tedna je prvakinja Drame SNG Maribor Nataša Matjašec Rošker. Pred nekaj dnevi smo izvedeli, da bo ob zaključku letošnjega Borštnikovega srečanja prejela osrednjo slovensko nagrado za igralsko ustvarjalnost- Borštnikov prstan. V svoji bogati karieri na odru in na filmu je prejela že vrsto nagrad, tudi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado, slednjo štirikrat. Esenca njene igre je neulovljiva, velja za perfekcionistko, pred tremi desetletji je z babico odšla na jug, zdaj v duhu trajnostne mobilnosti poganja kolo.
Množica vidnih in nevidnih mehanizmov grobosti, priča smo sovražnosti, ki se osiplje tudi z vrha navzdol. Individualizem je pripeljal družbo v stanje, kjer je vljudnost zamenjala grobost. Glorifikacija materialnega bogastva, ideja sreče na ukaz, wellnes narcisizem, teror perfekcionizma in industrija samoizboljšanja ter revščina, ki je postala novo potrošno blago. Kdo je kriv, kdo spodbuja, širi sovražni govor, prikrite in neprikrite oblike nasilja? Kaj moramo storiti kot družba? Gostja nove epizode Prvakov tedna je dr. Renata Salecl, filozofinja in sociologinja, ki kot raziskovalka dela na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Je tudi redna gostujoča profesorica na Cardozo School of Law v New Yorku, na BIOS Centre London School of Economics ter na Birkbeck College School of Law v Londonu.
Množica vidnih in nevidnih mehanizmov grobosti, priča smo sovražnosti, ki se osiplje tudi z vrha navzdol. Individualizem je pripeljal družbo v stanje, kjer je vljudnost zamenjala grobost. Glorifikacija materialnega bogastva, ideja sreče na ukaz, wellnes narcisizem, teror perfekcionizma in industrija samoizboljšanja ter revščina, ki je postala novo potrošno blago. Kdo je kriv, kdo spodbuja, širi sovražni govor, prikrite in neprikrite oblike nasilja? Kaj moramo storiti kot družba? Gostja nove epizode Prvakov tedna je dr. Renata Salecl, filozofinja in sociologinja, ki kot raziskovalka dela na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Je tudi redna gostujoča profesorica na Cardozo School of Law v New Yorku, na BIOS Centre London School of Economics ter na Birkbeck College School of Law v Londonu.
Čebele so pomembne za opraševanje in pridelavo hrane. Čebele pa so tudi pokazatelj razmer v okolju. Tudi po svetovnem dnevu čebel se pogovarjamo o čebelah, s poudarkom na urbanem čebelarjenju. V mestu Ljubljana se nahajajo panji za čebele tudi na strehah, terasah, balkonih in vrtovih javnih in zasebnih zgradb. Zanimiv je podatek, da je v nasprotju s pričakovanji, med, ki ga prinesejo urbane čebele zelo kakovosten, čestokrat bolj od tistega, ki ga pridelajo na podeželju, kjer so kmetijske površine obremenjene s pesticidi. Katere koristi še prinaša urbano čebelarjenje, kaj se skriva pod naslovom projekta Medena celica? Kaj storiti, če v mestu opazite čebelji roj? Gost Prvakov tedna je bil Gorazd Trušnovec, predsednik Društva Urbani čebelar.
Čebele so pomembne za opraševanje in pridelavo hrane. Čebele pa so tudi pokazatelj razmer v okolju. Tudi po svetovnem dnevu čebel se pogovarjamo o čebelah, s poudarkom na urbanem čebelarjenju. V mestu Ljubljana se nahajajo panji za čebele tudi na strehah, terasah, balkonih in vrtovih javnih in zasebnih zgradb. Zanimiv je podatek, da je v nasprotju s pričakovanji, med, ki ga prinesejo urbane čebele zelo kakovosten, čestokrat bolj od tistega, ki ga pridelajo na podeželju, kjer so kmetijske površine obremenjene s pesticidi. Katere koristi še prinaša urbano čebelarjenje, kaj se skriva pod naslovom projekta Medena celica? Kaj storiti, če v mestu opazite čebelji roj? Gost Prvakov tedna je bil Gorazd Trušnovec, predsednik Društva Urbani čebelar.
V novi epizodi Prvakov tedna smo gostili novinarko, voditeljico, prvo in morda edino pravo damo Televizije Slovenija, zagotovo pa prvo Varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev Radiotelevizije Slovenija. Miša Molk je osredotočena na lastno delo in notranje življenje, ob besedi novinarstvo pomisli na svetlobo, s koncem javnega medija je tudi konec demokracije, je prepričana. Veliko bere, rada leze v hrib in se nikoli ne odreče eleganci.
V novi epizodi Prvakov tedna smo gostili novinarko, voditeljico, prvo in morda edino pravo damo Televizije Slovenija, zagotovo pa prvo Varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev Radiotelevizije Slovenija. Miša Molk je osredotočena na lastno delo in notranje življenje, ob besedi novinarstvo pomisli na svetlobo, s koncem javnega medija je tudi konec demokracije, je prepričana. Veliko bere, rada leze v hrib in se nikoli ne odreče eleganci.
Spremembe so edina stalnica v življenju, je pregovorna zapoved sodobnega časa. O novostih, osvežitvah in spremembah, ki jih uvajamo v Jutranji program na Prvem v tokratni epizodi Prvaki tedna z odgovornim urednikom Prvega programa Radia Slovenija Danijelom Poslekom. Pogovarjali smo se tudi o vlogi javnega radia, o aktualnih radijskih trendih in vlogi umetne inteligence pri radiu prihodnosti.
Spremembe so edina stalnica v življenju, je pregovorna zapoved sodobnega časa. O novostih, osvežitvah in spremembah, ki jih uvajamo v Jutranji program na Prvem v tokratni epizodi Prvaki tedna z odgovornim urednikom Prvega programa Radia Slovenija Danijelom Poslekom. Pogovarjali smo se tudi o vlogi javnega radia, o aktualnih radijskih trendih in vlogi umetne inteligence pri radiu prihodnosti.
Danes mineva leto dni od državnozborskih volitev. Kakšna je Slovenija ob letu osorej? Ali bo spremenjena agenda: manj besed, več dejanj, vladi vrnila izgubljeno podporo javnosti? Se bodo vladi izšli smeli reformatorski načrti? Kakšna sta položaj in vloga civilne družbe in medijev po enem letu nove oblasti? Kdo je prava opozicija, ali prihajajo nove politične stranke? O tem analitik in kolumnist Sobotne priloge dr. Janez Markeš.
Danes mineva leto dni od državnozborskih volitev. Kakšna je Slovenija ob letu osorej? Ali bo spremenjena agenda: manj besed, več dejanj, vladi vrnila izgubljeno podporo javnosti? Se bodo vladi izšli smeli reformatorski načrti? Kakšna sta položaj in vloga civilne družbe in medijev po enem letu nove oblasti? Kdo je prava opozicija, ali prihajajo nove politične stranke? O tem analitik in kolumnist Sobotne priloge dr. Janez Markeš.
Mariborčanka, rojena v Slovenj Gradcu. Prva Slovenka, ki je dvakrat zapored postala svetovna prvakinja v smuku. Ima tudi dva mala kristalna globusa v kraljevski disciplini alpskega smučanja. Po nekaj bolj skromnih sezonah, so ji v zadnjih letih mnogi napovedovali smučarsko upokojitev, a jih ni poslušala. Odločno in trdo je delala naprej, prišlo je leto preporoda, prišle so zmage in spet je v svetovnem vrhu. Njena mama je alfa in omega njene ekipe, ki deluje po načelih družinskega podjetja. Te dni je na treningu na Peci, javnost je presenetila novica o trenerski menjavi v njeni ekipi. Zaenkrat noče delati dolgoročnih načrtov, a morda še ni rekla zadnje besede pod olimpijskimi krogi. Gostja današnje epizode Prvakov tedna je Ilka Štuhec.
Mariborčanka, rojena v Slovenj Gradcu. Prva Slovenka, ki je dvakrat zapored postala svetovna prvakinja v smuku. Ima tudi dva mala kristalna globusa v kraljevski disciplini alpskega smučanja. Po nekaj bolj skromnih sezonah, so ji v zadnjih letih mnogi napovedovali smučarsko upokojitev, a jih ni poslušala. Odločno in trdo je delala naprej, prišlo je leto preporoda, prišle so zmage in spet je v svetovnem vrhu. Njena mama je alfa in omega njene ekipe, ki deluje po načelih družinskega podjetja. Te dni je na treningu na Peci, javnost je presenetila novica o trenerski menjavi v njeni ekipi. Zaenkrat noče delati dolgoročnih načrtov, a morda še ni rekla zadnje besede pod olimpijskimi krogi. Gostja današnje epizode Prvakov tedna je Ilka Štuhec.
Gost praznične epizode Prvakov tedna je bil eden izmed najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev Tone Partljič, ki pravi, da je pisanje mučna, a tudi najslajša samota. Preizkusil se je tudi v politiki, in je prepričan, da lažje živi in preživi načelen človek. Kako doživlja velikonočne praznike, zakaj ima do potice ambivalenten odnos, kaj mu dajeta Drava in morje in o čem pripoveduje njegov novi roman Veter z vzhoda, ki je izšel te dni. Prvaki tedna na Prvem.
Gost praznične epizode Prvakov tedna je bil eden izmed najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev Tone Partljič, ki pravi, da je pisanje mučna, a tudi najslajša samota. Preizkusil se je tudi v politiki, in je prepričan, da lažje živi in preživi načelen človek. Kako doživlja velikonočne praznike, zakaj ima do potice ambivalenten odnos, kaj mu dajeta Drava in morje in o čem pripoveduje njegov novi roman Veter z vzhoda, ki je izšel te dni. Prvaki tedna na Prvem.
Dr. Anže Logar je natanko polovico svojega življenja v politiki, 414 tisoč glasov je zadoščalo za drugo mesto na predsedniških volitvah, kot zunanji minister je v dveh letih 66-krat obiskal tuje prestolnice. Številke mu niso tuje - zato je vodil preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, zagovarja filozofijo boksa, plemenitega boksa: poštena igra, brez nizkih udarcev. Raje kot samosvoje mačke ima zvestobo psov, če bi se lahko preselil v svet super junakov, pa bi najraje postal Robin Hood.
Dr. Anže Logar je natanko polovico svojega življenja v politiki, 414 tisoč glasov je zadoščalo za drugo mesto na predsedniških volitvah, kot zunanji minister je v dveh letih 66-krat obiskal tuje prestolnice. Številke mu niso tuje - zato je vodil preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, zagovarja filozofijo boksa, plemenitega boksa: poštena igra, brez nizkih udarcev. Raje kot samosvoje mačke ima zvestobo psov, če bi se lahko preselil v svet super junakov, pa bi najraje postal Robin Hood.
Na svetovni dan gledališča je bila naša gostja Violeta Tomić, ki je na svoj 60. rojstni dan uprizorila monodramo Obračun. Bila je televizijska voditeljica, političarka, ki se je zavzemala za enakost in proti elitizmu, 'prekarka' in izobčenka, ki je zaradi kritičnega uma često zašla v težave.
Na svetovni dan gledališča je bila naša gostja Violeta Tomić, ki je na svoj 60. rojstni dan uprizorila monodramo Obračun. Bila je televizijska voditeljica, političarka, ki se je zavzemala za enakost in proti elitizmu, 'prekarka' in izobčenka, ki je zaradi kritičnega uma često zašla v težave.
Gost Prvakov tedna na skoraj pomladanski ponedeljek je bil radijski voditelj, satirik, ki že 33 let poganja Radio Ga Ga, programski svetnik RTV Slovenija, ki vodstvu vedno znova zastavlja neprijetna vprašanja, fenomen o katerem nastajajo diplomske naloge in mož, ki je nekoč dejal: "Če dobivam po glavi, lahko dobivam tudi nagrade." Sašo Hribar.
Gost Prvakov tedna na skoraj pomladanski ponedeljek je bil radijski voditelj, satirik, ki že 33 let poganja Radio Ga Ga, programski svetnik RTV Slovenija, ki vodstvu vedno znova zastavlja neprijetna vprašanja, fenomen o katerem nastajajo diplomske naloge in mož, ki je nekoč dejal: "Če dobivam po glavi, lahko dobivam tudi nagrade." Sašo Hribar.
Analiza zmagovalcev in poražencev, katere filmske zgodbe, kakšni kreativni pristopi so letos prepričali ameriško Akademijo filmskih umetnosti in znanosti, kdo je bil spregledan, a hkrati vreden ogleda v novi epizodi Prvakov tedna, ko je bil naš gost Simon Popek, eden najboljši poznavalcev filmske umetnosti pri nas. Te dni kot programski direktor bdi nad festivalom dokumentarnega filma, prav kmalu bo začel selekcijo filmov za jesenski Ljubljanski filmski festival. Pogovarjali smo se tudi o uspehih slovenskih filmskih ustvarjalcev v zgoščenem in zahtevnem mednarodnem okolju. In naposled, zakaj je kinodvorana še vedno prizorišče filmskega užitka, ki ga ne more ustvariti domači, hišni kino, kaj šele nekaj »inčni« zaslon pametnega telefona.
Analiza zmagovalcev in poražencev, katere filmske zgodbe, kakšni kreativni pristopi so letos prepričali ameriško Akademijo filmskih umetnosti in znanosti, kdo je bil spregledan, a hkrati vreden ogleda v novi epizodi Prvakov tedna, ko je bil naš gost Simon Popek, eden najboljši poznavalcev filmske umetnosti pri nas. Te dni kot programski direktor bdi nad festivalom dokumentarnega filma, prav kmalu bo začel selekcijo filmov za jesenski Ljubljanski filmski festival. Pogovarjali smo se tudi o uspehih slovenskih filmskih ustvarjalcev v zgoščenem in zahtevnem mednarodnem okolju. In naposled, zakaj je kinodvorana še vedno prizorišče filmskega užitka, ki ga ne more ustvariti domači, hišni kino, kaj šele nekaj »inčni« zaslon pametnega telefona.
V novi epizodi Prvakov tedna na pragu osmega marca smo gostili ustanoviteljico in direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač. Antropologinja in politična aktivistka, ki pravi, da se stranke ne zavedajo, da bi bilo preprosto treba delati ... Je pa inštitut 8. marec začel z novo kampanjo, ki je tokrat usmerjena proti sovraštvu in neenakosti. V jutranjem pogovoru pa tudi o stiskah upokojencev, podnebnem štrajku, svobodnih in neodvisnih medijih in kupu prebranih knjig.
V novi epizodi Prvakov tedna na pragu osmega marca smo gostili ustanoviteljico in direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač. Antropologinja in politična aktivistka, ki pravi, da se stranke ne zavedajo, da bi bilo preprosto treba delati ... Je pa inštitut 8. marec začel z novo kampanjo, ki je tokrat usmerjena proti sovraštvu in neenakosti. V jutranjem pogovoru pa tudi o stiskah upokojencev, podnebnem štrajku, svobodnih in neodvisnih medijih in kupu prebranih knjig.
V novi epizodi Prvakov tedna je bil gost Gregor Bezenšek ml., akademsko izobraženi jazz kitarist, ki se predstavlja z umetniškim imenom SoulGreg Artist Lani smo ga spoznali tudi v vlogi kandidata za predsednika Republike Slovenije. V jutranjem pogovoru je bil v ospredju prihajajoči svetovni dan redkih bolezni, saj je Gregor Bezenšek, ml ustanovitelj Društva za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan. Katere so sistemske pomanjkljivosti na področju obravnave redkih bolezni v Sloveniji? Bi sploh potrebovali takšna društva, če bi država dosledno in celovito izpolnjevala svoje sicer deklarativno določene naloge in obveznosti?
V novi epizodi Prvakov tedna je bil gost Gregor Bezenšek ml., akademsko izobraženi jazz kitarist, ki se predstavlja z umetniškim imenom SoulGreg Artist Lani smo ga spoznali tudi v vlogi kandidata za predsednika Republike Slovenije. V jutranjem pogovoru je bil v ospredju prihajajoči svetovni dan redkih bolezni, saj je Gregor Bezenšek, ml ustanovitelj Društva za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan. Katere so sistemske pomanjkljivosti na področju obravnave redkih bolezni v Sloveniji? Bi sploh potrebovali takšna društva, če bi država dosledno in celovito izpolnjevala svoje sicer deklarativno določene naloge in obveznosti?
V novi epizodi Prvakov tedna se nam je pridružil Franci Petek, doktor geografije, svetovni prvak v smučarskih skokih, pedagog montessori, in direktor Zavoda za šport Planica. Kako je dolina pod Poncami pripravljena na 43. nordijsko svetovno prvenstvo dan pred odprtjem? Kaj bo Planici srednjeročno in dolgoročno prineslo prvenstvo? Ali se bo zaradi prvenstva med mladimi povečalo zanimanje za smučarski tek in skoke? Je bil jezen na Jana Bokleva, ker je izumil škarjasti oziroma »V« skalni slog, ki je v bistvu razlog, da je končal profesionalno kariero? Bo Planica nekoč doživela tudi tekmovanja pod petimi krogi?
V novi epizodi Prvakov tedna se nam je pridružil Franci Petek, doktor geografije, svetovni prvak v smučarskih skokih, pedagog montessori, in direktor Zavoda za šport Planica. Kako je dolina pod Poncami pripravljena na 43. nordijsko svetovno prvenstvo dan pred odprtjem? Kaj bo Planici srednjeročno in dolgoročno prineslo prvenstvo? Ali se bo zaradi prvenstva med mladimi povečalo zanimanje za smučarski tek in skoke? Je bil jezen na Jana Bokleva, ker je izumil škarjasti oziroma »V« skalni slog, ki je v bistvu razlog, da je končal profesionalno kariero? Bo Planica nekoč doživela tudi tekmovanja pod petimi krogi?
Bivši predsednik republike Borut Pahor je bil gost nove epizode Prvakov tedna. Pogovor je potekal tik pred koncem dobrodelne dražbe v okviru katere je že padel svetovni rekord, saj bo njegova katrca najdražje prodan Renault 4 v zgodovini. Kakšni so načrti Boruta Pahorja, ki je v slovenski politiki dosegel tako rekoč vse? Bo zapustil svet politike? Se je že odvadil predsedniškega urnika in protokola? Zakaj se mu ni uspelo dogovoriti z vlado, da bi postal posebni vladni odposlanec za promocijo slovenske kandidature za nestalno članico Varnostnega sveta OZN? Ali je komurkoli v slovenski politiki ostal karkoli dolžan? Kdaj mu je bilo kot predsedniku republike najtežje? Zakaj je Boter zanj najboljši film? Koliko časa bo preživel na svetovnem nordijskem prvenstvu v Planici?
Bivši predsednik republike Borut Pahor je bil gost nove epizode Prvakov tedna. Pogovor je potekal tik pred koncem dobrodelne dražbe v okviru katere je že padel svetovni rekord, saj bo njegova katrca najdražje prodan Renault 4 v zgodovini. Kakšni so načrti Boruta Pahorja, ki je v slovenski politiki dosegel tako rekoč vse? Bo zapustil svet politike? Se je že odvadil predsedniškega urnika in protokola? Zakaj se mu ni uspelo dogovoriti z vlado, da bi postal posebni vladni odposlanec za promocijo slovenske kandidature za nestalno članico Varnostnega sveta OZN? Ali je komurkoli v slovenski politiki ostal karkoli dolžan? Kdaj mu je bilo kot predsedniku republike najtežje? Zakaj je Boter zanj najboljši film? Koliko časa bo preživel na svetovnem nordijskem prvenstvu v Planici?
Tokratno Prvakinjo tedna smo obiskali v ljubljanskem Trnovem. To je pesnica, pisateljica, igralka, ilustratorka in šansionerka Svetlana Makarovič.
Tokratno Prvakinjo tedna smo obiskali v ljubljanskem Trnovem. To je pesnica, pisateljica, igralka, ilustratorka in šansionerka Svetlana Makarovič.
Prvi slovenski doktor lutkarstva, glasbenik, režiser, igralec in pedagog Matija Solce se je oglasil v Prvakih tedna, dan pred začetkom subkulturnega festivala Kavč. Pravi, da se lutkarstva učimo kot igranja glasbenega instrumenta in da rad ustvarja like v lutkovnem gledališču iz nič. Koliko improvizacije zahteva lutkarstvo in koliko improvizacije prenese lutkarstvo? Ali marionetna tehnika, kot ena izmed lutkarskih podzvrsti, tudi zaradi znane metafore, da je nekdo zgolj marioneta, ostaja ujetnica negativnega vrednotenja? Mitja Solce ni človek komune, tam se vsak slej ko prej začne in mora držati določenih pravil in postane konservativen … Kje je pravzaprav doma: v Pragi, v Loški dolini, na Švedskem, na Tasmaniji, v Hrvatinih?
Prvi slovenski doktor lutkarstva, glasbenik, režiser, igralec in pedagog Matija Solce se je oglasil v Prvakih tedna, dan pred začetkom subkulturnega festivala Kavč. Pravi, da se lutkarstva učimo kot igranja glasbenega instrumenta in da rad ustvarja like v lutkovnem gledališču iz nič. Koliko improvizacije zahteva lutkarstvo in koliko improvizacije prenese lutkarstvo? Ali marionetna tehnika, kot ena izmed lutkarskih podzvrsti, tudi zaradi znane metafore, da je nekdo zgolj marioneta, ostaja ujetnica negativnega vrednotenja? Mitja Solce ni človek komune, tam se vsak slej ko prej začne in mora držati določenih pravil in postane konservativen … Kje je pravzaprav doma: v Pragi, v Loški dolini, na Švedskem, na Tasmaniji, v Hrvatinih?
Tomaž Mihelič, po izobrazbi delovni terapevt, sicer pa novinar, pevec, plesalec, ki je letos plesne čevlje zamenjal za pohodniško obutev in se odpravil po Jakobovi poti … v 33 dneh je prehodil skoraj tisoč kilometrov, pravi, da ti »Camino« nič ne da, vzeti si moraš sam. Letos je minilo 20 let od kar je s Sestrami nastopil na Evroviziji. Kako ocenjuje odločitev, da gre Slovenija letos na Eurosong brez Eme? Zakaj kot ljubitelj športa ni spremljal pravkar končanega mundiala in zakaj je debela koža za slone?
Tomaž Mihelič, po izobrazbi delovni terapevt, sicer pa novinar, pevec, plesalec, ki je letos plesne čevlje zamenjal za pohodniško obutev in se odpravil po Jakobovi poti … v 33 dneh je prehodil skoraj tisoč kilometrov, pravi, da ti »Camino« nič ne da, vzeti si moraš sam. Letos je minilo 20 let od kar je s Sestrami nastopil na Evroviziji. Kako ocenjuje odločitev, da gre Slovenija letos na Eurosong brez Eme? Zakaj kot ljubitelj športa ni spremljal pravkar končanega mundiala in zakaj je debela koža za slone?
Boris Krabonja je profesor zgodovine na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor. Prostovoljec, mariborski Robin Hood, humanitarec, čeprav zase pravi, da humanitarec še dolgo časa ne bo. Solidarnost do najšibkejših so mu položili v zibko, to so babičini geni, pojasni. Ta čas se na Upornika po pomoč obračajo upokojenci, ki kolebajo med hrano in ogrevanjem. Kakšen je resničen odnos slovenske družbe do starejših, ali so ob koncu leta ljudje bolj darežljivi, se nas v tem času bolj dotaknejo stiske soljudi?
Boris Krabonja je profesor zgodovine na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor. Prostovoljec, mariborski Robin Hood, humanitarec, čeprav zase pravi, da humanitarec še dolgo časa ne bo. Solidarnost do najšibkejših so mu položili v zibko, to so babičini geni, pojasni. Ta čas se na Upornika po pomoč obračajo upokojenci, ki kolebajo med hrano in ogrevanjem. Kakšen je resničen odnos slovenske družbe do starejših, ali so ob koncu leta ljudje bolj darežljivi, se nas v tem času bolj dotaknejo stiske soljudi?
Kulinarični vplivnež, ustvarjalec kulinaričnega bloga Kruh in vino, Mladinin kulinarični recenzent, radijski voditelj, pripovedovalec, pisec kuharskih knjig, glas številnih oglasov Boštjan Napotnik Napo je v tokratni epizodi Prvakov tedna pripovedoval o spajanju muzike in kuhanja, o trendih, ki ta čas prevladujejo v kuhariji, o ocenjevanju slovenskih prehranjevalnih obratov, o AGFRT-ju, mundialu in volovskem repu, ki se skuha v nedeljo, v ponedeljek pa spremeni v rimsko dobroto s pašto.
Kulinarični vplivnež, ustvarjalec kulinaričnega bloga Kruh in vino, Mladinin kulinarični recenzent, radijski voditelj, pripovedovalec, pisec kuharskih knjig, glas številnih oglasov Boštjan Napotnik Napo je v tokratni epizodi Prvakov tedna pripovedoval o spajanju muzike in kuhanja, o trendih, ki ta čas prevladujejo v kuhariji, o ocenjevanju slovenskih prehranjevalnih obratov, o AGFRT-ju, mundialu in volovskem repu, ki se skuha v nedeljo, v ponedeljek pa spremeni v rimsko dobroto s pašto.
Nova predsednica države je v svojem prvem intervjuju po volilni zmagi odgovarjala na vprašanja o tem, kako bo delovala povezovalno, katerim skupinam se bo najbolj posvetila, da bodo slišane, kaj bo z odvetniško pisarno ter koga od predsednikov strank še ni spoznala osebno.
Nova predsednica države je v svojem prvem intervjuju po volilni zmagi odgovarjala na vprašanja o tem, kako bo delovala povezovalno, katerim skupinam se bo najbolj posvetila, da bodo slišane, kaj bo z odvetniško pisarno ter koga od predsednikov strank še ni spoznala osebno.
Nova predsednica države je v svojem prvem intervjuju po volilni zmagi na Prvem odgovarjala na vprašanja o tem, kako bo delovala povezovalno, katerim skupinam se bo najbolj posvetila, da bodo slišane, kaj bo z odvetniško pisarno ter koga od predsednikov strank še ni spoznala osebno.
Nova predsednica države je v svojem prvem intervjuju po volilni zmagi na Prvem odgovarjala na vprašanja o tem, kako bo delovala povezovalno, katerim skupinam se bo najbolj posvetila, da bodo slišane, kaj bo z odvetniško pisarno ter koga od predsednikov strank še ni spoznala osebno.
Profesor doktor Dragan Petrovec je pravnik, ki se je že na začetku poklicne poti odločil, da ne bo čisto klasičen pravnik. Posvetil se je kriminologiji in penologiji in postal mednarodno priznani strokovnjak na področju izvrševanja kazni. Kot pisec knjig, kolumn in esejev večkrat tudi koga razburi in ujezi. Poudarja, da je »upor proti zlorabam, ki jih izvršuje oblast, katerakoli že, najbolj državotvorno dejanje« Nizki nagoni ne izbirajo pripadnosti, izobrazbe, poklica, rase, vere ali podobnih značilnosti. Je pa bistvena razlika med tem, če objavi nek twit s sovražno, nestrpno vsebino povprečen prebivalec Slovenije, ali pa če to stori politik, ki poseduje izjemno veliko izvršilno moč? Ali je vladni načrt za boj proti sovražnemu govoru pravi pristop? Zakaj ljudje volijo politike, ki nato zamajejo pravno državo v njenih temeljih? Doktor Dragan Petrovec gost tokratne epizode Prvakov tedna.
Profesor doktor Dragan Petrovec je pravnik, ki se je že na začetku poklicne poti odločil, da ne bo čisto klasičen pravnik. Posvetil se je kriminologiji in penologiji in postal mednarodno priznani strokovnjak na področju izvrševanja kazni. Kot pisec knjig, kolumn in esejev večkrat tudi koga razburi in ujezi. Poudarja, da je »upor proti zlorabam, ki jih izvršuje oblast, katerakoli že, najbolj državotvorno dejanje« Nizki nagoni ne izbirajo pripadnosti, izobrazbe, poklica, rase, vere ali podobnih značilnosti. Je pa bistvena razlika med tem, če objavi nek twit s sovražno, nestrpno vsebino povprečen prebivalec Slovenije, ali pa če to stori politik, ki poseduje izjemno veliko izvršilno moč? Ali je vladni načrt za boj proti sovražnemu govoru pravi pristop? Zakaj ljudje volijo politike, ki nato zamajejo pravno državo v njenih temeljih? Doktor Dragan Petrovec gost tokratne epizode Prvakov tedna.
Današnji dan je namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je obrodilo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Kako praznovati današnji dan, je treba predvsem pomen dosežkov izpred 500-tih let približati današnjim generacijam, ali je treba dan reformacije napolniti tudi z neko aktualizirano vsebino? Kakšen je položaj pisateljev v svetu in času, ko se stremi k rastočemu BDP-ju in so čislani predvsem tisti, ki neposredno ustvarjajo dodano vrednost, kulturniki, umetniki pa poslušajo zmerljivke, da so paraziti? O moči pisane besede 500 let po Trubarju, o tem ali je pravo branje le branje knjig, in procesih reformacije, ki se na različnih nivojih zares nikoli ne ustavijo, smo se v praznični epizodi Prvakov tedna pogovarjali s predsednikom Društva slovenskih pisateljev Dušanom Mercem.
Današnji dan je namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je obrodilo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Kako praznovati današnji dan, je treba predvsem pomen dosežkov izpred 500-tih let približati današnjim generacijam, ali je treba dan reformacije napolniti tudi z neko aktualizirano vsebino? Kakšen je položaj pisateljev v svetu in času, ko se stremi k rastočemu BDP-ju in so čislani predvsem tisti, ki neposredno ustvarjajo dodano vrednost, kulturniki, umetniki pa poslušajo zmerljivke, da so paraziti? O moči pisane besede 500 let po Trubarju, o tem ali je pravo branje le branje knjig, in procesih reformacije, ki se na različnih nivojih zares nikoli ne ustavijo, smo se v praznični epizodi Prvakov tedna pogovarjali s predsednikom Društva slovenskih pisateljev Dušanom Mercem.
Jutri bo minilo 45 let od prvega koncerta benda z imenom Pankrti, v telovadnici moščanske gimnazije v Ljubljani se je to zgodilo, svoj prvi koncert so oglaševali z na roko napisanimi plakati v formatu A3 in s pripisom, da gre za prvi pank koncert na Balkanu. Vse so povedali in odpeli na en izposojeni mikrofon. Andrej Šifrer je v Stopu zapisal: »Pankrti so ena največjih glasbenih bomb, ki so padle v šentflorjansko rock sceno.« Pravkar odstopljeni direktor Javne agencije za knjigo Dimitrij Rupel, tedanji recenzent revije Teleks je svetoval bralcem, naj prvo malo ploščo Pankrtov preslišijo. Pero Lovšin v Prvakih tedna v jutru na Prvem o tem, da tovarišem danes verjame bolj kot gospodom, in da je že skrajni čas, da presežemo banalne razlike, ter da na vlaku punka ni nikakršnih omejitev, vstopijo lahko vsi, ne samo upokojenci z brezplačno letno vozovnico.
Jutri bo minilo 45 let od prvega koncerta benda z imenom Pankrti, v telovadnici moščanske gimnazije v Ljubljani se je to zgodilo, svoj prvi koncert so oglaševali z na roko napisanimi plakati v formatu A3 in s pripisom, da gre za prvi pank koncert na Balkanu. Vse so povedali in odpeli na en izposojeni mikrofon. Andrej Šifrer je v Stopu zapisal: »Pankrti so ena največjih glasbenih bomb, ki so padle v šentflorjansko rock sceno.« Pravkar odstopljeni direktor Javne agencije za knjigo Dimitrij Rupel, tedanji recenzent revije Teleks je svetoval bralcem, naj prvo malo ploščo Pankrtov preslišijo. Pero Lovšin v Prvakih tedna v jutru na Prvem o tem, da tovarišem danes verjame bolj kot gospodom, in da je že skrajni čas, da presežemo banalne razlike, ter da na vlaku punka ni nikakršnih omejitev, vstopijo lahko vsi, ne samo upokojenci z brezplačno letno vozovnico.
Radio Slovenija je pripravil prvi festival sodobne govorne avdioprodukcije in radijskega medija. Avdiofestival je odprt dogodek, na katerem si v ljubljanski Cukrarni sodelujoči zastavljajo angažirana vprašanja, na primer kako še pripovedovati z zvokom, kako nagovoriti mlade in kako v vesolju medijskih vsebin ostati relevanten? Če so si nekoč v Cukrarni zatočišče našli modernisti, se dobro stoletje pozneje tam večkrat oglasi moderen in v prihodnost zazrt radio. Gost Prvakov tedna v jutru na Prvem, na dan Avdiofestivala, direktor Radia Slovenija Mirko Štular.
Radio Slovenija je pripravil prvi festival sodobne govorne avdioprodukcije in radijskega medija. Avdiofestival je odprt dogodek, na katerem si v ljubljanski Cukrarni sodelujoči zastavljajo angažirana vprašanja, na primer kako še pripovedovati z zvokom, kako nagovoriti mlade in kako v vesolju medijskih vsebin ostati relevanten? Če so si nekoč v Cukrarni zatočišče našli modernisti, se dobro stoletje pozneje tam večkrat oglasi moderen in v prihodnost zazrt radio. Gost Prvakov tedna v jutru na Prvem, na dan Avdiofestivala, direktor Radia Slovenija Mirko Štular.
V novi epizodi »Prvakov tedna« smo se v jutranjem programu pogovarjali z gledališko in filmsko igralko Judito Zidar, letošnjo dobitnico Dnevnikove nagrade za izstopajočo umetniško stvaritev na odru Mestnega gledališča ljubljanskega v pretekli sezoni, ki pravi, da ima rada kompleksne, težke vloge močnih žensk. Stopiti v čevlje Meryl Streep ji ni bilo težko, saj je nekoč, ko je bila članica Prešernovega gledališča Kranj, v vlogi Marte »stopila« v čevlje Elizabeth Taylor. Pravi, da je aktivna državljanka, saj če bi bila pasivna in mirna, bi to pomenilo, da je pri nas vse v redu. S trditvijo, da ni velikih in majhnih vlog, temveč le veliki in majhni igralci, se strinja le deloma. Največji izziv na poti samorealizacije je biti človek.
V novi epizodi »Prvakov tedna« smo se v jutranjem programu pogovarjali z gledališko in filmsko igralko Judito Zidar, letošnjo dobitnico Dnevnikove nagrade za izstopajočo umetniško stvaritev na odru Mestnega gledališča ljubljanskega v pretekli sezoni, ki pravi, da ima rada kompleksne, težke vloge močnih žensk. Stopiti v čevlje Meryl Streep ji ni bilo težko, saj je nekoč, ko je bila članica Prešernovega gledališča Kranj, v vlogi Marte »stopila« v čevlje Elizabeth Taylor. Pravi, da je aktivna državljanka, saj če bi bila pasivna in mirna, bi to pomenilo, da je pri nas vse v redu. S trditvijo, da ni velikih in majhnih vlog, temveč le veliki in majhni igralci, se strinja le deloma. Največji izziv na poti samorealizacije je biti človek.
Od smučarskih skokov do formule 1, od kraljice športa do najbolj pomembne postranske stvari na svetu. Kako se pripravlja na mundial v Katarju, ki se mu je kot država zameril za vse čase? Katerega športa si ne želi komentirati in zakaj najraje počitnikuje na Rodosu? Kako mu gredo akrili in zakaj ni obnovil pilotske licence? Kako je ustvaril izjemno športno statistično zbirko in zakaj pravi, da ima že več kot 80 let delovne dobe? Zdravnik, legendarni športni reporter in športni publicist Andrej Stare v jutru na Prvem.
Od smučarskih skokov do formule 1, od kraljice športa do najbolj pomembne postranske stvari na svetu. Kako se pripravlja na mundial v Katarju, ki se mu je kot država zameril za vse čase? Katerega športa si ne želi komentirati in zakaj najraje počitnikuje na Rodosu? Kako mu gredo akrili in zakaj ni obnovil pilotske licence? Kako je ustvaril izjemno športno statistično zbirko in zakaj pravi, da ima že več kot 80 let delovne dobe? Zdravnik, legendarni športni reporter in športni publicist Andrej Stare v jutru na Prvem.
Po dolgem, vročem poletju, ki je bilo zelo skopo s padavinami, nas je minule dni doseglo obilno deževje. Ali gre za običajen vremenski obrat, ali za posledico podnebnih sprememb? V jutranjem programu smo se pogovarjali s klimatologinjo prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj. Ali smo res stopili v obdobje t.i. »superneviht«? Ali je podnebne spremembe mogoče premagati, ali zgolj blažiti njihove posledice? Ob energetski in prehranski draginji, ko nekateri napovedujejo zelo težke čase, vsi smeli načrti zelene transformacije oziroma zelenega prehoda pristanejo na stranskem tiru. Okoljski standardi se začasno znižujejo, raba fosilnih goriv dobiva nov zagon, in prihaja kot nekakšna rešiteljica energetske krize. Je mar res ob prvi krizi zelene politike konec?
Po dolgem, vročem poletju, ki je bilo zelo skopo s padavinami, nas je minule dni doseglo obilno deževje. Ali gre za običajen vremenski obrat, ali za posledico podnebnih sprememb? V jutranjem programu smo se pogovarjali s klimatologinjo prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj. Ali smo res stopili v obdobje t.i. »superneviht«? Ali je podnebne spremembe mogoče premagati, ali zgolj blažiti njihove posledice? Ob energetski in prehranski draginji, ko nekateri napovedujejo zelo težke čase, vsi smeli načrti zelene transformacije oziroma zelenega prehoda pristanejo na stranskem tiru. Okoljski standardi se začasno znižujejo, raba fosilnih goriv dobiva nov zagon, in prihaja kot nekakšna rešiteljica energetske krize. Je mar res ob prvi krizi zelene politike konec?
Zoran Jerončič velja za enega največjih poznavalcev odbojke v Sloveniji. Vodil je številne klube tako pri nas kot v Italiji, je tudi strokovni komentator za odbojko na Televiziji Slovenija. Izjemno četrto mesto slovenskih odbojkarjev na svetovnem prvenstvu je ocenil v jutranjem programu na Prvem. Kako naprej, se bodo zlati generaciji odbojkarjev uresničile olimpijske sanje? Kakšen pečat temu ekipnemu športu sta dala dva italijanska selektorja na čelu slovenske reprezentance? Zakaj so italijanski odbojkarji igraje pokorili vso konkurenco in zakaj Zoran Jerončič odbojkarjem, ki jih trenira ne dovoli žvečilnega gumija?
Zoran Jerončič velja za enega največjih poznavalcev odbojke v Sloveniji. Vodil je številne klube tako pri nas kot v Italiji, je tudi strokovni komentator za odbojko na Televiziji Slovenija. Izjemno četrto mesto slovenskih odbojkarjev na svetovnem prvenstvu je ocenil v jutranjem programu na Prvem. Kako naprej, se bodo zlati generaciji odbojkarjev uresničile olimpijske sanje? Kakšen pečat temu ekipnemu športu sta dala dva italijanska selektorja na čelu slovenske reprezentance? Zakaj so italijanski odbojkarji igraje pokorili vso konkurenco in zakaj Zoran Jerončič odbojkarjem, ki jih trenira ne dovoli žvečilnega gumija?
Goran Vojnović, pisatelj, filmski režiser in ljubitelj košarke je bil gost ponedeljkovega jutranjega programa dan po nepričakovanem porazu naših košarkarjev proti BiH. Zlato z letnico 2017 je dobilo istoimenski dokumentarni film, s podpisom scenarista in režiserja Gorana Vojnovića. Ali bo morebitni košarkarski uspeh z letnico 2022 postal knjižna uspešnica, recimo iz žanra športne drame? Ali se bodoči košarkarski zvezdniki še rojevajo oziroma formirajo kot kratkohlačniki na zunanjih igriščih, nedaleč od svojega doma, kjer nato nekdo opazi njihov talent, jih povabi v klub…? Kako resno je mislili s košarko Goran, ko je postal »otrok« ŠD Ježica? Ali bo naša reprezentance ob koncu prvenstva vendarle košarkarski Evropi pokazala figo?
Goran Vojnović, pisatelj, filmski režiser in ljubitelj košarke je bil gost ponedeljkovega jutranjega programa dan po nepričakovanem porazu naših košarkarjev proti BiH. Zlato z letnico 2017 je dobilo istoimenski dokumentarni film, s podpisom scenarista in režiserja Gorana Vojnovića. Ali bo morebitni košarkarski uspeh z letnico 2022 postal knjižna uspešnica, recimo iz žanra športne drame? Ali se bodoči košarkarski zvezdniki še rojevajo oziroma formirajo kot kratkohlačniki na zunanjih igriščih, nedaleč od svojega doma, kjer nato nekdo opazi njihov talent, jih povabi v klub…? Kako resno je mislili s košarko Goran, ko je postal »otrok« ŠD Ježica? Ali bo naša reprezentance ob koncu prvenstva vendarle košarkarski Evropi pokazala figo?
Klemen Košir je pisec knjig, ki se preživlja s kuhanjem, ekonomist, ki je postal Raziskovalec sveta okusov. Njegove kuharske knjige niso zgolj skupek receptov, gre tudi za raziskovanje okolja, spoznavanje narave, so road trip in si upamo tvegati z oceno, da so tudi malo avtobiografske. Ali Slovenci ribe več uživamo poleti, ali je to zgolj nek stereotip, ki temelji na asociaciji poletje- morje, ribe? Ali je ponedeljek primeren dan za obisk ribarnice? Katera je najredkejša sveža jadranska riba v slovenskih ribarnicah? Zakaj je Klemen po oddaji odšel v ribarnico iskat malo večjega osliča?
Klemen Košir je pisec knjig, ki se preživlja s kuhanjem, ekonomist, ki je postal Raziskovalec sveta okusov. Njegove kuharske knjige niso zgolj skupek receptov, gre tudi za raziskovanje okolja, spoznavanje narave, so road trip in si upamo tvegati z oceno, da so tudi malo avtobiografske. Ali Slovenci ribe več uživamo poleti, ali je to zgolj nek stereotip, ki temelji na asociaciji poletje- morje, ribe? Ali je ponedeljek primeren dan za obisk ribarnice? Katera je najredkejša sveža jadranska riba v slovenskih ribarnicah? Zakaj je Klemen po oddaji odšel v ribarnico iskat malo večjega osliča?
Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Žledolom, pandemija koronavirusne bolezni, nesreče v kemijskih obratih, največji požar v zgodovini Slovenije ... To so najodmevnejši dogodki njegove službe, ki jo razume in opravlja kot poslanstvo. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v ospredje in poudarja, da ga pokonci drži vedenje, da pomagajo ljudem.
Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Žledolom, pandemija koronavirusne bolezni, nesreče v kemijskih obratih, največji požar v zgodovini Slovenije ... To so najodmevnejši dogodki njegove službe, ki jo razume in opravlja kot poslanstvo. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v ospredje in poudarja, da ga pokonci drži vedenje, da pomagajo ljudem.
Zagovarjati javne medije pomeni danes zagovarjati možnost odprtega komunikacijskega prostora, v katerem morajo imeti vsi državljani ne glede na materialne možnosti ali komunikacijske kompetence dostop do komunikacijskih kanalov in vpliv na programske vsebine. Dr. Marko Milosavljević, profesor in predstojnik Oddelka za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani poudarja, da če želimo imeti demokracijo, potem moramo imeti neodvisne kritične medije.
Zagovarjati javne medije pomeni danes zagovarjati možnost odprtega komunikacijskega prostora, v katerem morajo imeti vsi državljani ne glede na materialne možnosti ali komunikacijske kompetence dostop do komunikacijskih kanalov in vpliv na programske vsebine. Dr. Marko Milosavljević, profesor in predstojnik Oddelka za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani poudarja, da če želimo imeti demokracijo, potem moramo imeti neodvisne kritične medije.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
