Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Vino pripoveduje številne zgodbe, pravijo njegovi izvrstni poznavalci. »Vino je treba vključiti v obrok hrane, kot diamant v prstan!«, pravi francoski pregovor. Gost Prvakov tedna je odraščal na goriškem v gostinskem in vinskem svetu. Študiral je socialno delo, nato pa se je pred dobrim desetletjem in pol posvetil vinu. Opravil je šolanje za sommelier-ja na prvi, drugi in tretji stopnji. Izobraževal se je tudi v Italiji in Avstriji. Leta 2022 je postal najboljši sommelier v Sloveniji, lani je zastopal našo državo na svetovnem prvenstvu v Franciji, danes odhaja na evropsko prvenstvo v Srbijo. Pravijo, da zna odlično spajati tradicijo in sodobnost, morda tudi zato, ker se na eni strani posveča vinu, nekaj tisoč let staremu civilizacijskemu dosežku, na drugi strani pa se navdušuje nad novimi tehnologijami. Več let se je ukvarjal s spletnim trženjem in razvojem spletnih trgovin. Pravi, da je sommelier najboljši prijatelj šefa kuhinje. Zavzema se za kulturo pitja in s tem za spoštovanje do pridelovalcev, prizadeva si za enakopravno zastopanost spolov v sommelierskem cehu. Kako na slovensko vinogradništvo vplivajo podnebne spremembe, kakšen bo vinski letnik 2024, ali se kultura uživanja vina dviguje, kakšni so zadnji vinski trendi, ali so res v vzponu brezalkoholna vina? Gost tokratne martinove epizode Prvakov tedna je predsednik Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije, Valentin Bufolin.
Vino pripoveduje številne zgodbe, pravijo njegovi izvrstni poznavalci. »Vino je treba vključiti v obrok hrane, kot diamant v prstan!«, pravi francoski pregovor. Gost Prvakov tedna je odraščal na goriškem v gostinskem in vinskem svetu. Študiral je socialno delo, nato pa se je pred dobrim desetletjem in pol posvetil vinu. Opravil je šolanje za sommelier-ja na prvi, drugi in tretji stopnji. Izobraževal se je tudi v Italiji in Avstriji. Leta 2022 je postal najboljši sommelier v Sloveniji, lani je zastopal našo državo na svetovnem prvenstvu v Franciji, danes odhaja na evropsko prvenstvo v Srbijo. Pravijo, da zna odlično spajati tradicijo in sodobnost, morda tudi zato, ker se na eni strani posveča vinu, nekaj tisoč let staremu civilizacijskemu dosežku, na drugi strani pa se navdušuje nad novimi tehnologijami. Več let se je ukvarjal s spletnim trženjem in razvojem spletnih trgovin. Pravi, da je sommelier najboljši prijatelj šefa kuhinje. Zavzema se za kulturo pitja in s tem za spoštovanje do pridelovalcev, prizadeva si za enakopravno zastopanost spolov v sommelierskem cehu. Kako na slovensko vinogradništvo vplivajo podnebne spremembe, kakšen bo vinski letnik 2024, ali se kultura uživanja vina dviguje, kakšni so zadnji vinski trendi, ali so res v vzponu brezalkoholna vina? Gost tokratne martinove epizode Prvakov tedna je predsednik Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije, Valentin Bufolin.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je politolog, ekonomist, obramboslovec, strokovnjak za ameriške študije, univerzitetni profesor, ki je prepotoval več kot 150 držav in stopil na vse kontinente sveta. Obiskal in preučeval je številne demokracije in avtokracije. Napisal je nekaj ducatov knjig, kot avtor je zasnoval obsežno zbirko z naslovom Svet na dlani. Je gostujoči profesor na ameriških in kanadskih univerzah. Kot mladinec je bil dvakratni državni prvak v dviganju uteži. Dan pred dnevom D smo se pogovarjali o ameriških predsedniških in kongresnih volitvah. Bo svet po letošnjem 5. novembru res drugačen? Gost prvakov tedna je prof. dr. Bogomil Ferfila.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je politolog, ekonomist, obramboslovec, strokovnjak za ameriške študije, univerzitetni profesor, ki je prepotoval več kot 150 držav in stopil na vse kontinente sveta. Obiskal in preučeval je številne demokracije in avtokracije. Napisal je nekaj ducatov knjig, kot avtor je zasnoval obsežno zbirko z naslovom Svet na dlani. Je gostujoči profesor na ameriških in kanadskih univerzah. Kot mladinec je bil dvakratni državni prvak v dviganju uteži. Dan pred dnevom D smo se pogovarjali o ameriških predsedniških in kongresnih volitvah. Bo svet po letošnjem 5. novembru res drugačen? Gost prvakov tedna je prof. dr. Bogomil Ferfila.
28. oktober je dan RTV, predvsem pa dan Radia Slovenija, ki praznuje častitljiv rojstni dan: 96 let. Leta 1928 je seveda Radio Ljubljana imel samo en program, danes jih ima 8. Najbolj poslušana, Prvi in Val, rojstnodnevno zabavo organizirata skupaj. Med 8.00 in 8.30 se bosta dobila na "radijskem mostu", Katja in Bojan pa bosta vsak na svoj način rekla kakšno modro: prvi o drugem, drugi o prvem, vsak o sebi, pa tudi o radiu na splošno. Ali bo Katja Prvak tedna ali Bojan gost Rožnatega jutra, se bo pa odločilo sproti.
28. oktober je dan RTV, predvsem pa dan Radia Slovenija, ki praznuje častitljiv rojstni dan: 96 let. Leta 1928 je seveda Radio Ljubljana imel samo en program, danes jih ima 8. Najbolj poslušana, Prvi in Val, rojstnodnevno zabavo organizirata skupaj. Med 8.00 in 8.30 se bosta dobila na "radijskem mostu", Katja in Bojan pa bosta vsak na svoj način rekla kakšno modro: prvi o drugem, drugi o prvem, vsak o sebi, pa tudi o radiu na splošno. Ali bo Katja Prvak tedna ali Bojan gost Rožnatega jutra, se bo pa odločilo sproti.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je humanist in ekolog, po izobrazbi geograf in zgodovinar, ki je že pred pol stoletja sodeloval pri zasedbi Aškerčeve ceste, o ekološkem vinogradništvu je pisal že takrat, ko beseda sonaravno še ni bila v vsakdanji rabi. Kot ustanovni predsednik je Zelene pripeljal v slovenski parlament, bil je član osamosvojitvenega Predsedstva Republike Slovenije in član prvega sklica Državnega sveta. Čeprav se je od politike poslovil že pred tremi desetletji, se ga marsikdo še vedno spomni kot politika. Zmernost, samozadostnost, odrast bi morali biti osrednji cilji vseh ekonomskih politik, je prepričan kot zagovornik trajnostnega razvoja. Ob omembi jedrske energije, pravi ne, hvala. Hkrati je prepričan, da obstoječa družbena ureditev ni sposobna razrešiti temeljnih, med seboj povezanih in soodvisnih protislovij. Ustrezen razvojni odgovor, vključno z zagotavljanjem večje ekonomske demokracije in ohranjanjem biotske raznovrstnosti, lahko po njegovem ponudi ekološki demokratični socializem. Optimistično vidi moč v bolj ozaveščenem ljudstvu. Gost Prvakov tedna je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, član Sveta za varovanje okolja SAZU in ustanovni član Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije, doktor Dušan Plut.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je humanist in ekolog, po izobrazbi geograf in zgodovinar, ki je že pred pol stoletja sodeloval pri zasedbi Aškerčeve ceste, o ekološkem vinogradništvu je pisal že takrat, ko beseda sonaravno še ni bila v vsakdanji rabi. Kot ustanovni predsednik je Zelene pripeljal v slovenski parlament, bil je član osamosvojitvenega Predsedstva Republike Slovenije in član prvega sklica Državnega sveta. Čeprav se je od politike poslovil že pred tremi desetletji, se ga marsikdo še vedno spomni kot politika. Zmernost, samozadostnost, odrast bi morali biti osrednji cilji vseh ekonomskih politik, je prepričan kot zagovornik trajnostnega razvoja. Ob omembi jedrske energije, pravi ne, hvala. Hkrati je prepričan, da obstoječa družbena ureditev ni sposobna razrešiti temeljnih, med seboj povezanih in soodvisnih protislovij. Ustrezen razvojni odgovor, vključno z zagotavljanjem večje ekonomske demokracije in ohranjanjem biotske raznovrstnosti, lahko po njegovem ponudi ekološki demokratični socializem. Optimistično vidi moč v bolj ozaveščenem ljudstvu. Gost Prvakov tedna je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, član Sveta za varovanje okolja SAZU in ustanovni član Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije, doktor Dušan Plut.
V biografijah uspešnih posameznikov velikokrat preberemo, kako jim je majhen, vsakdanji, morda celo nepomemben dogodek spremenil tok življenja in jih odpeljal na nenačrtovano pot, ki je postala zgodba o uspehu. Opozorilo osebnega zdravnika, da vaš življenjski slog slabo vpliva na vaše zdravje, nikakor ni nepomembno. In prav to se je zgodilo gostu tokratne epizode Prvakov tedna. Po obisku zdravnika je še istega dne odšel na rekreacijo, izbral si je tek. Volja ni izpuhtela v nekaj dneh, vztrajnost je rastla, pretečene razdalje so postajale vse daljše. Nekega dne je pretekel maraton, in nato drugega, tretjega, naslednjega. Nato si je zadal cilj, da vse maratone svetovne serije World Marathon Majors preteče pod tremi urami. Maratonu je dodal pridevnik ultra, petkrat je pretekel znameniti Špartatlon, izkusil je Ultrabalaton, letos poleti je uspešno zaključil Badwater- 217 kilometrov dolg tek po kalifornijski Dolini smrti. Je predsednik Atletskega klub Ultramaraton Slovenija, v svoji doktorski disertaciji se je ukvarjal z idejno in politično zapuščino Edvarda Kocbeka. O njem je napisal tudi knjigo »Sredi krute sile nežno trajam«, ki pa se ji v prihodnosti pridruži še kakšna, na primer o ultra teku. Prepričan je, da ni mogoče teči preveč, pravi, da je najbolj pomembno biti zvest sam sebi in da je njegovo življenjsko vodilo potrpežljivost. Gost Prvakov tedna je dr. Mirko Bogomir Miklič
V biografijah uspešnih posameznikov velikokrat preberemo, kako jim je majhen, vsakdanji, morda celo nepomemben dogodek spremenil tok življenja in jih odpeljal na nenačrtovano pot, ki je postala zgodba o uspehu. Opozorilo osebnega zdravnika, da vaš življenjski slog slabo vpliva na vaše zdravje, nikakor ni nepomembno. In prav to se je zgodilo gostu tokratne epizode Prvakov tedna. Po obisku zdravnika je še istega dne odšel na rekreacijo, izbral si je tek. Volja ni izpuhtela v nekaj dneh, vztrajnost je rastla, pretečene razdalje so postajale vse daljše. Nekega dne je pretekel maraton, in nato drugega, tretjega, naslednjega. Nato si je zadal cilj, da vse maratone svetovne serije World Marathon Majors preteče pod tremi urami. Maratonu je dodal pridevnik ultra, petkrat je pretekel znameniti Špartatlon, izkusil je Ultrabalaton, letos poleti je uspešno zaključil Badwater- 217 kilometrov dolg tek po kalifornijski Dolini smrti. Je predsednik Atletskega klub Ultramaraton Slovenija, v svoji doktorski disertaciji se je ukvarjal z idejno in politično zapuščino Edvarda Kocbeka. O njem je napisal tudi knjigo »Sredi krute sile nežno trajam«, ki pa se ji v prihodnosti pridruži še kakšna, na primer o ultra teku. Prepričan je, da ni mogoče teči preveč, pravi, da je najbolj pomembno biti zvest sam sebi in da je njegovo življenjsko vodilo potrpežljivost. Gost Prvakov tedna je dr. Mirko Bogomir Miklič
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je večdimenzionalno in večpomensko povezana z umetnostjo. Po končanem študiju romanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani si je želela postati prevajalka, a so jo uročile gibljive sličice. Leta 1957 se je preizkusila kot napovedovalka na prvem javnem predvajanju televizije, ki so jo kot tehnično novost na slovenskem predstavljali na ljubljanskem sejmu elektronike. Sledilo je nekaj filmskih vlog, nato je postala televizijska novinarka in se leta 1974 preselila k dokumentarnemu filmu. Kot režiserka je podpisala sedemnajst, kot scenaristka pa skupno 49 dokumentarcev. Leta 2022 ji je Društvo slovenskih režiserjev in režiserk podelilo Štigličevo nagrado za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Pravi, da je do besede vedno imela strahospoštovanje ter da je jezik pogoj svobode. Pisati je začela nenačrtovano, povsem spontano, za knjižni prvenec je nedavno prejela Rožančevo nagrado za najboljše esejistično delo. Prepričana je, da ne moreš intenzivno misliti, ne da bi zapisoval misli.
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je večdimenzionalno in večpomensko povezana z umetnostjo. Po končanem študiju romanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani si je želela postati prevajalka, a so jo uročile gibljive sličice. Leta 1957 se je preizkusila kot napovedovalka na prvem javnem predvajanju televizije, ki so jo kot tehnično novost na slovenskem predstavljali na ljubljanskem sejmu elektronike. Sledilo je nekaj filmskih vlog, nato je postala televizijska novinarka in se leta 1974 preselila k dokumentarnemu filmu. Kot režiserka je podpisala sedemnajst, kot scenaristka pa skupno 49 dokumentarcev. Leta 2022 ji je Društvo slovenskih režiserjev in režiserk podelilo Štigličevo nagrado za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Pravi, da je do besede vedno imela strahospoštovanje ter da je jezik pogoj svobode. Pisati je začela nenačrtovano, povsem spontano, za knjižni prvenec je nedavno prejela Rožančevo nagrado za najboljše esejistično delo. Prepričana je, da ne moreš intenzivno misliti, ne da bi zapisoval misli.
Gostja 85. epizode Prvakov tedna je doktorica Špela Miroševič, psihoterapevtka in biopsihologinja, raziskovalka na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ustanoviteljica in predsednica fundacije CTNNB1. Črkovno številčna kombinacija je oznaka za redko gensko okvaro, ki so jo diagnosticirali njenemu sinu, ko je bil star devet mesecev. Ko sta z možem izvedela za Urbanovo diagnozo, nista sprejela slepe ulice, ki jo je navrgla usoda. Začela sta sistematično zbirati in urejati podatke in vse dotlej znano o redki genski bolezni, na naslove raziskovalcev po vsem svetu so potovala njuna pisma in elektronska sporočila. Kmalu sta ugotovila, da bo razvoj genskega zdravila nekaj milijonski finančni zalogaj, zato sta najprej v projekt vložila vse svoje prihranke, nato je stekla akcija Koraki za Urbana, trkala sta na vrata uradnih institucij, plula med birokratskimi čermi in se soočala z dvomi in skepso nejevernežev. Zdravilo je že prestalo vse faze predkliničnega testiranja, imenovalo se bo Urbagen. Fundacija je postala multidisciplinarna raziskovalna mreža, Slovenija je s pomočjo evropskih sredstev dobila Center za tehnologije genske in celične terapije, Špela Miroševič je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo. Po časovnici bi razvoj zdravila moral biti na ciljni ravnini, a ovir, zlasti finančnih, na tej poti očitno še ni zmanjkalo. Stara kitajska modrost pravi, da se tudi potovanje dolgo tisoč milj začne s prvim korakom. Odločena vztrajati Špela Miroševič je gostja oddaje Prvaki tedna.
Gostja 85. epizode Prvakov tedna je doktorica Špela Miroševič, psihoterapevtka in biopsihologinja, raziskovalka na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ustanoviteljica in predsednica fundacije CTNNB1. Črkovno številčna kombinacija je oznaka za redko gensko okvaro, ki so jo diagnosticirali njenemu sinu, ko je bil star devet mesecev. Ko sta z možem izvedela za Urbanovo diagnozo, nista sprejela slepe ulice, ki jo je navrgla usoda. Začela sta sistematično zbirati in urejati podatke in vse dotlej znano o redki genski bolezni, na naslove raziskovalcev po vsem svetu so potovala njuna pisma in elektronska sporočila. Kmalu sta ugotovila, da bo razvoj genskega zdravila nekaj milijonski finančni zalogaj, zato sta najprej v projekt vložila vse svoje prihranke, nato je stekla akcija Koraki za Urbana, trkala sta na vrata uradnih institucij, plula med birokratskimi čermi in se soočala z dvomi in skepso nejevernežev. Zdravilo je že prestalo vse faze predkliničnega testiranja, imenovalo se bo Urbagen. Fundacija je postala multidisciplinarna raziskovalna mreža, Slovenija je s pomočjo evropskih sredstev dobila Center za tehnologije genske in celične terapije, Špela Miroševič je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo. Po časovnici bi razvoj zdravila moral biti na ciljni ravnini, a ovir, zlasti finančnih, na tej poti očitno še ni zmanjkalo. Stara kitajska modrost pravi, da se tudi potovanje dolgo tisoč milj začne s prvim korakom. Odločena vztrajati Špela Miroševič je gostja oddaje Prvaki tedna.
Prejšnji teden se je zgodilo eno najpomembnejših imenovanj na področju kulturnega managementa pri nas. Zdaj vemo, da bo največjo kulturno in kongresno institucijo v Sloveniji naslednjih pet let vodil Jure Novak. Diplomiral je iz gledališke in radijske režije na AGRFT, poleg tega je performer, tekstopisec, kolumnist, prevajalec, producent, po potrebi tudi računalniški programer in postavljalec spletni strani. Skoraj vse svoje aktivno obdobje življenja je samozaposlen v kulturi, zato je lahko iz prve roke napisal, da ministrstvo za kulturo s samozaposlenimi producira "prekarne reveže«.Njegova prva redna zaposlitev je prišla v letu 2021, ko je postal direktor Prešernovega gledališča Kranj. Pred tem je bil tudi umetniški vodja gledališča Glej. Po navedbah ministrstva za kulturo je v prijavljenem programu izkazal prepričljivo, smelo in najbolj izvedljivo vizijo poslovanja Cankarjevega doma v naslednjih petih letih. Še eno njegovo ustvarjalno dimenzijo predstavlja glasbeni duet Natriletno kolobarjenje s praho, ki je bojda nastal zaradi vase zaprte slovenske literarne scene in je bilo treba poiskati drugo pot do tistih, ki jih je s svojimi pesmimi hotel doseči. Jure Novak je pred časom dejal: "Preden sem postal ta psovka - kulturnik -, sem bil odjemalec kulture. Uživač kulturnih dobrin.«
Prejšnji teden se je zgodilo eno najpomembnejših imenovanj na področju kulturnega managementa pri nas. Zdaj vemo, da bo največjo kulturno in kongresno institucijo v Sloveniji naslednjih pet let vodil Jure Novak. Diplomiral je iz gledališke in radijske režije na AGRFT, poleg tega je performer, tekstopisec, kolumnist, prevajalec, producent, po potrebi tudi računalniški programer in postavljalec spletni strani. Skoraj vse svoje aktivno obdobje življenja je samozaposlen v kulturi, zato je lahko iz prve roke napisal, da ministrstvo za kulturo s samozaposlenimi producira "prekarne reveže«.Njegova prva redna zaposlitev je prišla v letu 2021, ko je postal direktor Prešernovega gledališča Kranj. Pred tem je bil tudi umetniški vodja gledališča Glej. Po navedbah ministrstva za kulturo je v prijavljenem programu izkazal prepričljivo, smelo in najbolj izvedljivo vizijo poslovanja Cankarjevega doma v naslednjih petih letih. Še eno njegovo ustvarjalno dimenzijo predstavlja glasbeni duet Natriletno kolobarjenje s praho, ki je bojda nastal zaradi vase zaprte slovenske literarne scene in je bilo treba poiskati drugo pot do tistih, ki jih je s svojimi pesmimi hotel doseči. Jure Novak je pred časom dejal: "Preden sem postal ta psovka - kulturnik -, sem bil odjemalec kulture. Uživač kulturnih dobrin.«
Gost tokratne epizode Prvakov tedna se je kot avtor podpisal pod nekaj največjih uspešnic slovenskega elementarnega ali če hočete garažnega, poosamosvojitvenega rokenrola. Ko se drugim fantom iz skupine Big foot mama ni upal povedati, da v prostem času rad posluša Michaela Jacksona, Princea in Duran Duran ter da jih bo o bolj sodobnem zvoku skupine prepričal kot svoje nizozemske sorodnike, da si v stanovanju obujejo copate in s posode sperejo detergent, je skupino zapustil. Potem je s pevko Polono Kasal izdal prvi samostojni album, na katerem je na svojstven način pripovedoval o sladkostih življenja. Kljub uspehu je sledil še en razhod. Takrat se je odločil, da ima preprosto dovolj sodelovanj z ljudmi, ki jim ni všeč, kar dela in ustvarja. Zdaj ima svoj »drajv«, živi svoje sanje na svojem planetu, leto spomladi je po 13 letih izdal album, ta četrtek bo v ljubljanskih Križankah praznoval 40 let svojega glasbenega delovanja. Pravi, da še ni na konju, a se nanj uspešno vzpenja. Uživa, denimo, v koncertih ena na ena s Tomijem M iz Siddharte. Zagotavlja, da ni užaljen, če na vprašanje, kdo je Gušti, sliši pojasnilo, da je to »fotr« od Krisa iz skupine Joker out. Če bi lahko podpisal pogodbo v angleški Premier ligi, bi zvestobo najraje obljubil nogometnemu klubu Liverpool. Svojo oazo miru je našel v Beli krajini, ki pa je kot nesojeni geodet ni odmeril sam. Je pa diplomiral iz potrpežljivosti, saj si je deset let dopisoval s svojo bodočo ženo Chantal. Prvak tedna je Miha Guštin - Gušti.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna se je kot avtor podpisal pod nekaj največjih uspešnic slovenskega elementarnega ali če hočete garažnega, poosamosvojitvenega rokenrola. Ko se drugim fantom iz skupine Big foot mama ni upal povedati, da v prostem času rad posluša Michaela Jacksona, Princea in Duran Duran ter da jih bo o bolj sodobnem zvoku skupine prepričal kot svoje nizozemske sorodnike, da si v stanovanju obujejo copate in s posode sperejo detergent, je skupino zapustil. Potem je s pevko Polono Kasal izdal prvi samostojni album, na katerem je na svojstven način pripovedoval o sladkostih življenja. Kljub uspehu je sledil še en razhod. Takrat se je odločil, da ima preprosto dovolj sodelovanj z ljudmi, ki jim ni všeč, kar dela in ustvarja. Zdaj ima svoj »drajv«, živi svoje sanje na svojem planetu, leto spomladi je po 13 letih izdal album, ta četrtek bo v ljubljanskih Križankah praznoval 40 let svojega glasbenega delovanja. Pravi, da še ni na konju, a se nanj uspešno vzpenja. Uživa, denimo, v koncertih ena na ena s Tomijem M iz Siddharte. Zagotavlja, da ni užaljen, če na vprašanje, kdo je Gušti, sliši pojasnilo, da je to »fotr« od Krisa iz skupine Joker out. Če bi lahko podpisal pogodbo v angleški Premier ligi, bi zvestobo najraje obljubil nogometnemu klubu Liverpool. Svojo oazo miru je našel v Beli krajini, ki pa je kot nesojeni geodet ni odmeril sam. Je pa diplomiral iz potrpežljivosti, saj si je deset let dopisoval s svojo bodočo ženo Chantal. Prvak tedna je Miha Guštin - Gušti.
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da si je treba v življenju postavljati visoke cilje. Rojena v Mariboru, otroštvo je preživela v Slovenskih goricah, v Ljubljani je diplomirala iz slovenskega in nemškega jezika, prvo službo je dobila v Murski Soboti. Nato je vodila zavod z vzgojno problematičnimi dekleti, poučevala je težke in težko gibalno ovirane otroke. Ko je postala županja Moravč se je soočala s predsodki, da je priseljenka in ženska. Marsikoga je presenetila njena prva izvolitev v Evropski parlament. Deset let je bila na čelu stranke, ki jo je uspela vrniti na parlamentarni zemljevid. Nekateri pri nas jo imajo za slovensko Angelo Merkel, sama pravi, da je njena vzornica Marija Terezija. Njen edini opaznejši neuspeh je neizvolitev za predsednico države. Ne mara dram v politiki, veliko raje jih je in jih morda še bo režirala v domačem lokalnem gledališču. S ponosom pove, da ji gredo dobro od rok vsa kmečka opravila, njeni zdaj že odrasli otroci ne zardevajo več, ko javno govori o molži krav. Zdaj si je vzela šest mesecev za premislek, kako naprej. Ali se bo lotila pisanja avtobiografije, bo v njej pustila prazen prostor za še kakšno poglavje svoje politične kariere?
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da si je treba v življenju postavljati visoke cilje. Rojena v Mariboru, otroštvo je preživela v Slovenskih goricah, v Ljubljani je diplomirala iz slovenskega in nemškega jezika, prvo službo je dobila v Murski Soboti. Nato je vodila zavod z vzgojno problematičnimi dekleti, poučevala je težke in težko gibalno ovirane otroke. Ko je postala županja Moravč se je soočala s predsodki, da je priseljenka in ženska. Marsikoga je presenetila njena prva izvolitev v Evropski parlament. Deset let je bila na čelu stranke, ki jo je uspela vrniti na parlamentarni zemljevid. Nekateri pri nas jo imajo za slovensko Angelo Merkel, sama pravi, da je njena vzornica Marija Terezija. Njen edini opaznejši neuspeh je neizvolitev za predsednico države. Ne mara dram v politiki, veliko raje jih je in jih morda še bo režirala v domačem lokalnem gledališču. S ponosom pove, da ji gredo dobro od rok vsa kmečka opravila, njeni zdaj že odrasli otroci ne zardevajo več, ko javno govori o molži krav. Zdaj si je vzela šest mesecev za premislek, kako naprej. Ali se bo lotila pisanja avtobiografije, bo v njej pustila prazen prostor za še kakšno poglavje svoje politične kariere?
Namesto, da bi v olimpijskem Parizu nastopil v teku na 400 metrov z zaprekami, je tamkaj vihtel kuhalnico in obiskoval šolske ure na prestižni kulinarični akademiji Le Cordon Blue. Šolnino si je plačal z denarno nagrado, ki jo je dobil za zmago v sedmi sezoni resničnostnega šova MasterChef. Ob vsej predanosti kuhanju je uspel končati študij psihologije, izdal je svojo kuharsko knjigo, ustvaril lastno blagovno znamko. Njegova želja in življenjski cilj: lastna restavracija v Ljubljani. Pravi, da se osebnost šefa vidi na meniju. Pred vrnitvijo v najboljšo italijansko restavracijo izven Italije, je bil gost tokratne epizode Prvakov tedna.
Namesto, da bi v olimpijskem Parizu nastopil v teku na 400 metrov z zaprekami, je tamkaj vihtel kuhalnico in obiskoval šolske ure na prestižni kulinarični akademiji Le Cordon Blue. Šolnino si je plačal z denarno nagrado, ki jo je dobil za zmago v sedmi sezoni resničnostnega šova MasterChef. Ob vsej predanosti kuhanju je uspel končati študij psihologije, izdal je svojo kuharsko knjigo, ustvaril lastno blagovno znamko. Njegova želja in življenjski cilj: lastna restavracija v Ljubljani. Pravi, da se osebnost šefa vidi na meniju. Pred vrnitvijo v najboljšo italijansko restavracijo izven Italije, je bil gost tokratne epizode Prvakov tedna.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je diplomirani ekonomist in strojni inženir. Izobrazbena kombinacija, ki bi mu bržčas utrla pot na vrh kakega velikega, uspešnega podjetja. Vendar je namesto tega sedel na kolo in v sedmih letih obkrožil zeleno modri planet. In potem se zgodi še ena točka preloma. Ne ostane pri pisanju osupljivih potopisov, saj ga naključje ali usoda pripelje v Nubske gore. Spoznal je staroselce, lepoto in barvitost njihovega življenja, a tudi številne tegobe, ki jih spremljajo: pomanjkanje vode, bolezni, lakota, in njihovo iztrebljanje na način » sužnja ubij s sužnjem«. O tem je začel obveščati in osveščati slovensko in svetovno javnost. Nastale so knjige in dokumentarni filmi, od prvega Nuba: Čisti ljudje do Trohnenja z letnico 2022. Za Nube je lobiral pri OZN, bil je posebni odposlanec pokojnega predsednika Slovenije dr. Janeza Drnovška, velikokrat je bil kot humanitarni aktivist zaprt, postal je Državljan Evrope in Sončna osebnost Slovenije. Pred nekaj leti mu je uspelo s pomočjo drugih humanitarcev v Nubske gore dostaviti vrtalno napravo za vodo, zdaj so tja poslali vozilo za prevoz gobavcev. Snidenje z Bojano je dalo dodaten zagon njegovemu poslanstvu, nastaja filmsko Pismo Evropi, rad ima klasično glasbo, poudarja, da če hočeš razumeti svet, se ne smeš zapreti, in še, da je del njega, povsod, kjer je bil. Tomo Križnar je bil na svoj 70. rojstni dan gost Prvakov tedna.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je diplomirani ekonomist in strojni inženir. Izobrazbena kombinacija, ki bi mu bržčas utrla pot na vrh kakega velikega, uspešnega podjetja. Vendar je namesto tega sedel na kolo in v sedmih letih obkrožil zeleno modri planet. In potem se zgodi še ena točka preloma. Ne ostane pri pisanju osupljivih potopisov, saj ga naključje ali usoda pripelje v Nubske gore. Spoznal je staroselce, lepoto in barvitost njihovega življenja, a tudi številne tegobe, ki jih spremljajo: pomanjkanje vode, bolezni, lakota, in njihovo iztrebljanje na način » sužnja ubij s sužnjem«. O tem je začel obveščati in osveščati slovensko in svetovno javnost. Nastale so knjige in dokumentarni filmi, od prvega Nuba: Čisti ljudje do Trohnenja z letnico 2022. Za Nube je lobiral pri OZN, bil je posebni odposlanec pokojnega predsednika Slovenije dr. Janeza Drnovška, velikokrat je bil kot humanitarni aktivist zaprt, postal je Državljan Evrope in Sončna osebnost Slovenije. Pred nekaj leti mu je uspelo s pomočjo drugih humanitarcev v Nubske gore dostaviti vrtalno napravo za vodo, zdaj so tja poslali vozilo za prevoz gobavcev. Snidenje z Bojano je dalo dodaten zagon njegovemu poslanstvu, nastaja filmsko Pismo Evropi, rad ima klasično glasbo, poudarja, da če hočeš razumeti svet, se ne smeš zapreti, in še, da je del njega, povsod, kjer je bil. Tomo Križnar je bil na svoj 70. rojstni dan gost Prvakov tedna.
Diplomirala je iz primerjalne književnosti, vendar jo je kmalu zaneslo v najbolj nevarne vode novinarstva. Njena poročevalska kariera se je formalno začela dan pred znamenitim 11. septembrom, po katerem svet ni bil nikoli več tak kot dotlej. Z Bližnjega vzhoda se je kot vojna dopisnica prvič oglasila pri rosnih 21 letih, iz bližnjevzhodnega talilnega lonca številnih vojn in nenehnih konfliktov za nacionalno rtv poroča že več kot dve desetletji. Sama ali z družino je živela v Izraelu, Libanonu, v Turčiji in Dubaju. Do nedavno je bila dopisnica iz Bangkoka, po izbruhu vojne v Gazi je Daljni vzhod večkrat zamenjala za Bližnji vzhod. Poročala je tudi iz vrtinca vojne v Ukrajini. Kako je hoditi v službo vojne poročevalke? Kako zagotoviti lastno in varnost svoje ekipe? Kako načrtovati delo, katerega osnovna značilnost je popolna nepredvidljivost? Bo nekoč sprejela delo knjižničarke, ali pa bo loščila staro pohištvo? Kako je živeti v družini, kjer govorijo angleško, nemško, dansko in slovensko? Zdaj odhaja na novo delovno mesto dopisnice RTV Slovenija v Kairo. Le nekaj ur pred poletom letala je bila gostja tokratne epizode Prvakov tedna.
Diplomirala je iz primerjalne književnosti, vendar jo je kmalu zaneslo v najbolj nevarne vode novinarstva. Njena poročevalska kariera se je formalno začela dan pred znamenitim 11. septembrom, po katerem svet ni bil nikoli več tak kot dotlej. Z Bližnjega vzhoda se je kot vojna dopisnica prvič oglasila pri rosnih 21 letih, iz bližnjevzhodnega talilnega lonca številnih vojn in nenehnih konfliktov za nacionalno rtv poroča že več kot dve desetletji. Sama ali z družino je živela v Izraelu, Libanonu, v Turčiji in Dubaju. Do nedavno je bila dopisnica iz Bangkoka, po izbruhu vojne v Gazi je Daljni vzhod večkrat zamenjala za Bližnji vzhod. Poročala je tudi iz vrtinca vojne v Ukrajini. Kako je hoditi v službo vojne poročevalke? Kako zagotoviti lastno in varnost svoje ekipe? Kako načrtovati delo, katerega osnovna značilnost je popolna nepredvidljivost? Bo nekoč sprejela delo knjižničarke, ali pa bo loščila staro pohištvo? Kako je živeti v družini, kjer govorijo angleško, nemško, dansko in slovensko? Zdaj odhaja na novo delovno mesto dopisnice RTV Slovenija v Kairo. Le nekaj ur pred poletom letala je bila gostja tokratne epizode Prvakov tedna.
Glasbenik, kantavtor, ki se je že na začetku poti odrekel Zevsu, bogu vseh bogov in za kazen postal lačen. Verjetno pav zares nikoli ni bil lačen, saj je za kruh počel marsikaj. Bil je poštar, hišnik, nočni čuvaj, zavarovalniški agent, prodajalec plošč, učitelj na vasi ... Bil je znanilec in nosilec novega vala v naših krajih v 80-tih. Poznajo in cenijo ga tudi na koncernih odrih od Zagreba do Beograda. Vsaj dvakrat je, kot pravi sam, postal ljudski pevec. Prvič zaradi Lidije, drugič zaradi nogometa, čeprav je njegov najljubši šport košarka. Še ena njegova ugotovitev je, da moraš biti pri kantavtorstvu malo narcisoiden in z malo besedami povedati veliko. Ko je po vzoru Mihaila Bulgakova postal romanopisec, je odkril lepoto pisateljevanja, saj imaš na voljo vse besede sveta in sam odločaš, kako boš razporedil svoje misli ... Blizu so mu postulati francoske revolucije: bratstvo, enotnost, svoboda. Ker je večni upornik in si upa izraziti mnenje, je večkrat skusil, kako je, ko te kar naenkrat, čez noč ne rabijo več. Pravzaprav bi morali reči ne potrebujejo, ker besede rabiti ne mara in bi jo izbrisal iz slovarja. Čez teden dni bo svetovno premiero v Sarajevu doživel dokumentarni film o njegovem liku in delu z naslovom Praslovan. Zato je spet živo vprašanje, koliko Praslovana je v genih sodobnega Slovenca? In tudi, kdo je bolj in več zabelil Praslovan ali Slovenec tretjega tisočletja? Gost nove epizode Prvakov tedna je Zoran Predin.
Glasbenik, kantavtor, ki se je že na začetku poti odrekel Zevsu, bogu vseh bogov in za kazen postal lačen. Verjetno pav zares nikoli ni bil lačen, saj je za kruh počel marsikaj. Bil je poštar, hišnik, nočni čuvaj, zavarovalniški agent, prodajalec plošč, učitelj na vasi ... Bil je znanilec in nosilec novega vala v naših krajih v 80-tih. Poznajo in cenijo ga tudi na koncernih odrih od Zagreba do Beograda. Vsaj dvakrat je, kot pravi sam, postal ljudski pevec. Prvič zaradi Lidije, drugič zaradi nogometa, čeprav je njegov najljubši šport košarka. Še ena njegova ugotovitev je, da moraš biti pri kantavtorstvu malo narcisoiden in z malo besedami povedati veliko. Ko je po vzoru Mihaila Bulgakova postal romanopisec, je odkril lepoto pisateljevanja, saj imaš na voljo vse besede sveta in sam odločaš, kako boš razporedil svoje misli ... Blizu so mu postulati francoske revolucije: bratstvo, enotnost, svoboda. Ker je večni upornik in si upa izraziti mnenje, je večkrat skusil, kako je, ko te kar naenkrat, čez noč ne rabijo več. Pravzaprav bi morali reči ne potrebujejo, ker besede rabiti ne mara in bi jo izbrisal iz slovarja. Čez teden dni bo svetovno premiero v Sarajevu doživel dokumentarni film o njegovem liku in delu z naslovom Praslovan. Zato je spet živo vprašanje, koliko Praslovana je v genih sodobnega Slovenca? In tudi, kdo je bolj in več zabelil Praslovan ali Slovenec tretjega tisočletja? Gost nove epizode Prvakov tedna je Zoran Predin.
Ko je bila stara 5 let, je prvič stopila na tatami, 22 let pozneje je na Olimpu. Ekonomistka, ki je zadnja tri leta živela za Pariz, glasbenica, ki ljubi motorje, Primorka, ki obožuje bulgur, olimpijska prvakinja, ki pooseblja judo. Gostja nove epizode Prvakov tedna je olimpijska prvakinja in dobitnica prvega odličja za Slovenijo na 33. poletnih olimpijskih igrah v Parizu, Andreja Leški.
Ko je bila stara 5 let, je prvič stopila na tatami, 22 let pozneje je na Olimpu. Ekonomistka, ki je zadnja tri leta živela za Pariz, glasbenica, ki ljubi motorje, Primorka, ki obožuje bulgur, olimpijska prvakinja, ki pooseblja judo. Gostja nove epizode Prvakov tedna je olimpijska prvakinja in dobitnica prvega odličja za Slovenijo na 33. poletnih olimpijskih igrah v Parizu, Andreja Leški.
Vsestranski glasbenik, ki je kot najstnik začel z električnim basom, nato pa se je postopoma razvil v kontrabasista in diplomiral na Akademiji za glasbo v Gradcu. Živi v Bruslju, doma je na koncertnih odrih od Češke do Maroka, od Francije do Japonske. Skladatelj, pisec besedil in producent, ki je eden najbolj plodovitih slovenskih glasbenikov. Mojster konceptualnih plošč – od jazza do klasične glasbe, folka, bluesa, countryja, alternativnega popa, šansona in drugih zvrsti svetovne glasbe. Število njegovih samostojnih albumov se približuje številki 20, če bi prešteli vse plošče, pri katerih je sodeloval v različnih vlogah, bi omenili številko 70 ali več. Kot basist se pojavlja v vrhunskih jazzovskih zasedbah, poleg tega pa ustvarja tudi glasbo za gledališke predstave, kratke filme in multimedijske performanse. Kako doseči distanco do sebe in okolja, do načina bivanja in razmišljanja, je eno izmed vprašanj, ki žene tudi njegovo ustvarjalnost. Gost nove epizode Prvakov tedna je Robert Jukič
Vsestranski glasbenik, ki je kot najstnik začel z električnim basom, nato pa se je postopoma razvil v kontrabasista in diplomiral na Akademiji za glasbo v Gradcu. Živi v Bruslju, doma je na koncertnih odrih od Češke do Maroka, od Francije do Japonske. Skladatelj, pisec besedil in producent, ki je eden najbolj plodovitih slovenskih glasbenikov. Mojster konceptualnih plošč – od jazza do klasične glasbe, folka, bluesa, countryja, alternativnega popa, šansona in drugih zvrsti svetovne glasbe. Število njegovih samostojnih albumov se približuje številki 20, če bi prešteli vse plošče, pri katerih je sodeloval v različnih vlogah, bi omenili številko 70 ali več. Kot basist se pojavlja v vrhunskih jazzovskih zasedbah, poleg tega pa ustvarja tudi glasbo za gledališke predstave, kratke filme in multimedijske performanse. Kako doseči distanco do sebe in okolja, do načina bivanja in razmišljanja, je eno izmed vprašanj, ki žene tudi njegovo ustvarjalnost. Gost nove epizode Prvakov tedna je Robert Jukič
Zadržan asket, ki ne mara zreti v praznino, naj si bo to bel list papirja, prazen računalniški ekran ali brezciljna prihodnost. Prekarec, ki se je predal novinarstvu. Sprva je bil športni novinar, nato ga je zaneslo v poljudnoznanstvene vode. Sledilo je obdobje, ko je delal izvrstne intervjuje, le lučaj stran je odkril biografije: od Vilfana do Dragiča, od igralske ikone do bivše predsednice vlade. Svinjske nogice so mu prinesle Kresnika. Potem pa je prišel Taras Birsa. Lik, ki mestoma zrcali tudi lastnosti svojega mojstra. Denimo, da v digitaliziranem svetu še vedno najraje deluje analogno, da mora odgovoriti na izzive krize srednjih let ter da je vedno rad fit, fizično in umsko. Pisateljevo življenje je dobilo dinamiko kot da bi ga naselili v najzmogljivejši atomski pospeševalnik na svetu. V sedmih letih šest kriminalk. Pri 33. letih je stal na najvišji gori sveta, po 50. je postal eden najbolj uspešnih in prepoznavnih slovenskih pisateljev. Po odličnih odzivih na italijanskem knjižnem trgu, mu mnogi napovedujejo prihodnost evropske literarne zvezde. Pred štirimi leti je omahnil v prepad, in spoznal, kot pravi sam, da ni nesmrten. Vendar Stvarnik, vesolje, narava ali neimenovana višja sila ima z njim še načrte. Zato je tu. Spet pleza in kolesari, ker je to edini način gibanja pri katerem ga skoraj nič ne boli. Letos je prislovično kolesarskemu slovenskemu ljudstvu podaril navdih v obliki priročnika, ki združuje 66 krožnih kolesarskih poti. In zdaj je tu, da med drugim preverimo, kako se je izteklo njegovo 20 letno prehodno obdobje. Gost Prvakov tedna je Tadej Golob.
Zadržan asket, ki ne mara zreti v praznino, naj si bo to bel list papirja, prazen računalniški ekran ali brezciljna prihodnost. Prekarec, ki se je predal novinarstvu. Sprva je bil športni novinar, nato ga je zaneslo v poljudnoznanstvene vode. Sledilo je obdobje, ko je delal izvrstne intervjuje, le lučaj stran je odkril biografije: od Vilfana do Dragiča, od igralske ikone do bivše predsednice vlade. Svinjske nogice so mu prinesle Kresnika. Potem pa je prišel Taras Birsa. Lik, ki mestoma zrcali tudi lastnosti svojega mojstra. Denimo, da v digitaliziranem svetu še vedno najraje deluje analogno, da mora odgovoriti na izzive krize srednjih let ter da je vedno rad fit, fizično in umsko. Pisateljevo življenje je dobilo dinamiko kot da bi ga naselili v najzmogljivejši atomski pospeševalnik na svetu. V sedmih letih šest kriminalk. Pri 33. letih je stal na najvišji gori sveta, po 50. je postal eden najbolj uspešnih in prepoznavnih slovenskih pisateljev. Po odličnih odzivih na italijanskem knjižnem trgu, mu mnogi napovedujejo prihodnost evropske literarne zvezde. Pred štirimi leti je omahnil v prepad, in spoznal, kot pravi sam, da ni nesmrten. Vendar Stvarnik, vesolje, narava ali neimenovana višja sila ima z njim še načrte. Zato je tu. Spet pleza in kolesari, ker je to edini način gibanja pri katerem ga skoraj nič ne boli. Letos je prislovično kolesarskemu slovenskemu ljudstvu podaril navdih v obliki priročnika, ki združuje 66 krožnih kolesarskih poti. In zdaj je tu, da med drugim preverimo, kako se je izteklo njegovo 20 letno prehodno obdobje. Gost Prvakov tedna je Tadej Golob.
Košarkar, s katerim je bilo težko na igrišču in ob igrišču. Košarkarski genij, za katerega pravijo, da se je rodil 20 let prezgodaj. Ima 5 medalj s svetovnih in evropskih prvenstev, izmuznilo se mu je le olimpijsko odličje. Bil je prvi kapetan slovenske košarkarske reprezentance in spet le koš oddaljen od olimpijskih iger. Leta 2013 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov, leta 2014 je prejel Bloudkovo nagrado. Kot mladenič je trdil, da bo prvi evropski košarkar, ki bo igral v ligi NBA. To je ena izmed njegovih redkih neuresničenih napovedi, je pa zato kot športni komentator v živo spremljal finale liga NBA. Ustanovil je prvo šolo košarke za mlade v Sloveniji, ki zdaj poteka že več kot tri desetletja. Tudi to poletje na slovenski Obali. V njej so se kalili tudi Beno Udrih, Sani Bečirović, Boštjan Nachbar in Luka Dončić. Več kot tri desetletja je trajala njegova kariera športnega komentatorja. A pravi, da pri tem še ni rekel zadnje besede. V znamenju števila tri je še en podatek, njegova klubska kariera je bila razpeta med tri klube in tri mesta: Ljubljano, Splitom in Beogradom. Brez kampanje je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora in tam služboval sedem let. V zadnjih letih se je spopadel s celično levkemijo, pri 47 je dobil prvo knjižno avtobiografijo, o njem govori televizijski dokumentarec Črni Peter. Dan po zaključku olimpijskih košarkarskih kvalifikacij je bil gost Prvakov tedna Peter Vilfan.
Košarkar, s katerim je bilo težko na igrišču in ob igrišču. Košarkarski genij, za katerega pravijo, da se je rodil 20 let prezgodaj. Ima 5 medalj s svetovnih in evropskih prvenstev, izmuznilo se mu je le olimpijsko odličje. Bil je prvi kapetan slovenske košarkarske reprezentance in spet le koš oddaljen od olimpijskih iger. Leta 2013 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov, leta 2014 je prejel Bloudkovo nagrado. Kot mladenič je trdil, da bo prvi evropski košarkar, ki bo igral v ligi NBA. To je ena izmed njegovih redkih neuresničenih napovedi, je pa zato kot športni komentator v živo spremljal finale liga NBA. Ustanovil je prvo šolo košarke za mlade v Sloveniji, ki zdaj poteka že več kot tri desetletja. Tudi to poletje na slovenski Obali. V njej so se kalili tudi Beno Udrih, Sani Bečirović, Boštjan Nachbar in Luka Dončić. Več kot tri desetletja je trajala njegova kariera športnega komentatorja. A pravi, da pri tem še ni rekel zadnje besede. V znamenju števila tri je še en podatek, njegova klubska kariera je bila razpeta med tri klube in tri mesta: Ljubljano, Splitom in Beogradom. Brez kampanje je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora in tam služboval sedem let. V zadnjih letih se je spopadel s celično levkemijo, pri 47 je dobil prvo knjižno avtobiografijo, o njem govori televizijski dokumentarec Črni Peter. Dan po zaključku olimpijskih košarkarskih kvalifikacij je bil gost Prvakov tedna Peter Vilfan.
Če pred približno pol stoletja ne bi bilo izjemne sezone v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, bi gost tokratne epizode Prvakov tedna nemara postal zgodovinar, ali še bolj natančno, profesor zgodovine. Moč in prepričljivost teatra sta idejo o zgodovinarju poslala na smetišče zgodovine, kjer je pristala še ena karierna zamisel nadobudnega fanta o policistu kriminalistu. Namesto policist je postal esejist, pisatelj, dramatik, gledališki, televizijski in radijski režiser. A najprej je bil pesnik, kar pa ni čudno, saj sam pravi, da je poezija začetek vsega in da samo pesnik vidi. Je eden najbolj plodovitih sodobnih slovenskih pisateljev in eden najbolj prodornih gledaliških ustvarjalcev pri nas. Za svoje delo je dobil tako rekoč vse nacionalne nagrade in priznanja, od Borštnikove, Župančičeve, nagrade Prešernovega sklada, Ježkove, Šeligove, Grumove, nagrade Modra ptica in še ducat drugih. Pravi, da zaradi umetnosti razmišljamo in da zgodbe ženejo življenje naprej. Piše iz konflikta s svetom in z ljudmi ter poudarja, da pisanje ni popoldanski hobi. Brez dlake na jeziku govori o Šentflorjancih, ki ne marajo umetnosti, o kulturnih politikantih in da ko ni več kulture, je samo še kapitalizem in konec civilizacije. Pred 29. Slovenskimi dnevi knjige in na dan, ko se s prvimi predstavami začenja 59. Festival Borštnikovo srečanje je gost oddaje Prvaki tedna Vinko Möderndorfer.
Če pred približno pol stoletja ne bi bilo izjemne sezone v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, bi gost tokratne epizode Prvakov tedna nemara postal zgodovinar, ali še bolj natančno, profesor zgodovine. Moč in prepričljivost teatra sta idejo o zgodovinarju poslala na smetišče zgodovine, kjer je pristala še ena karierna zamisel nadobudnega fanta o policistu kriminalistu. Namesto policist je postal esejist, pisatelj, dramatik, gledališki, televizijski in radijski režiser. A najprej je bil pesnik, kar pa ni čudno, saj sam pravi, da je poezija začetek vsega in da samo pesnik vidi. Je eden najbolj plodovitih sodobnih slovenskih pisateljev in eden najbolj prodornih gledaliških ustvarjalcev pri nas. Za svoje delo je dobil tako rekoč vse nacionalne nagrade in priznanja, od Borštnikove, Župančičeve, nagrade Prešernovega sklada, Ježkove, Šeligove, Grumove, nagrade Modra ptica in še ducat drugih. Pravi, da zaradi umetnosti razmišljamo in da zgodbe ženejo življenje naprej. Piše iz konflikta s svetom in z ljudmi ter poudarja, da pisanje ni popoldanski hobi. Brez dlake na jeziku govori o Šentflorjancih, ki ne marajo umetnosti, o kulturnih politikantih in da ko ni več kulture, je samo še kapitalizem in konec civilizacije. Pred 29. Slovenskimi dnevi knjige in na dan, ko se s prvimi predstavami začenja 59. Festival Borštnikovo srečanje je gost oddaje Prvaki tedna Vinko Möderndorfer.
Doktor fizike, ki piše sonete. Navduševalec, ki pri ljudeh vzbuja radovednost. Pravi, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Hiša eksperimentov je njegova služba, hobi in način življenja. Čeprav domuje na eni najbolj živahnih ljubljanskih ulic, na Trubarjevi, se je Hiša eksperimentov pravzaprav rodila v San Franciscu. Njena vizija je zdrava demokracija, izrazita večina ljudi, ki kritično razmišlja in je aktivna. Doktor Miha Kos pravi, da se najbolj boji brezdelja. Zato če ne snuje novih fizikalnih in kemijskih poskusov, ali ne tke verzov, vrtnari, kolesari, ali pa pripravlja mehiške jedi. Prepričan je, da moramo vsako idejo preveriti, čeprav se zmotimo, se nekaj naučimo. Znanje je univerzalno in pripada vsem, zato vsako pomlad znanost pride na ulice, mostove in trge. Na pragu Znastivala je gost nove epizode Prvakov tedna doktor Miha Kos.
Doktor fizike, ki piše sonete. Navduševalec, ki pri ljudeh vzbuja radovednost. Pravi, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Hiša eksperimentov je njegova služba, hobi in način življenja. Čeprav domuje na eni najbolj živahnih ljubljanskih ulic, na Trubarjevi, se je Hiša eksperimentov pravzaprav rodila v San Franciscu. Njena vizija je zdrava demokracija, izrazita večina ljudi, ki kritično razmišlja in je aktivna. Doktor Miha Kos pravi, da se najbolj boji brezdelja. Zato če ne snuje novih fizikalnih in kemijskih poskusov, ali ne tke verzov, vrtnari, kolesari, ali pa pripravlja mehiške jedi. Prepričan je, da moramo vsako idejo preveriti, čeprav se zmotimo, se nekaj naučimo. Znanje je univerzalno in pripada vsem, zato vsako pomlad znanost pride na ulice, mostove in trge. Na pragu Znastivala je gost nove epizode Prvakov tedna doktor Miha Kos.
Če bi na katerikoli točki časovne premice vpogledali v njegov življenjepis, bi hitro naleteli na besedo čebela. S krnajsko sivko se je prvič seznanil v petem razredu osnovne šole, ob maturi je po številu čebeljih družin že spadal med povprečno velike slovenske čebelarje. Študiral je biologijo, prevzel ga je čebelji ples in postal tema njegove diplomske naloge, za katero je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Kot Fulbrightov štipendist je doktoriral v ZDA, seveda spet na temo čebel. O moči in učinkovitosti čebeljega sporazumevanja, o motivacijskih modelih v čebeljem panju, o tem, kako doseže konsenz družina, ki šteje od 40 do 60 tisoč članov v tokratni epizodi Prvakov tedna. Ali je ekološko čebelarstvo čebelarska prihodnost, ali bi morali uživati več medu in čebeljih pridelkov, ali je Janšev čebelarski nauk aktualen tudi 250 let pozneje? Gost Prvakov tedna na Svetovni dan čebel je bil dr. Janko Božič, profesor na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani – specialist za področje vedenja živali, med njimi tudi čebel.
Če bi na katerikoli točki časovne premice vpogledali v njegov življenjepis, bi hitro naleteli na besedo čebela. S krnajsko sivko se je prvič seznanil v petem razredu osnovne šole, ob maturi je po številu čebeljih družin že spadal med povprečno velike slovenske čebelarje. Študiral je biologijo, prevzel ga je čebelji ples in postal tema njegove diplomske naloge, za katero je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Kot Fulbrightov štipendist je doktoriral v ZDA, seveda spet na temo čebel. O moči in učinkovitosti čebeljega sporazumevanja, o motivacijskih modelih v čebeljem panju, o tem, kako doseže konsenz družina, ki šteje od 40 do 60 tisoč članov v tokratni epizodi Prvakov tedna. Ali je ekološko čebelarstvo čebelarska prihodnost, ali bi morali uživati več medu in čebeljih pridelkov, ali je Janšev čebelarski nauk aktualen tudi 250 let pozneje? Gost Prvakov tedna na Svetovni dan čebel je bil dr. Janko Božič, profesor na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani – specialist za področje vedenja živali, med njimi tudi čebel.
Botanik, ki je že kot študent v nahrbtniku prenašal rastline na relaciji Cerkno-Ljubljana, da bi jim zagotovil primerno oskrbo. Vrtu se ni odpovedal niti med služenjem vojaškega roka, ustvaril si ga je na okenski polici. Ko je pred tremi desetletji postal vodja ljubljanskega Botaničnega vrta, je ob pogledu na neurejen vrt v precej slabi kondiciji pomislil, le zakaj sem sprejel to službo. Danes se vrt uvršča med najlepše in najbolj urejene na zemeljski obli, Vrtov z dvema certifikatoma je med več kot 3700 botaničnimi vrtovi na svetu le 18 in ljubljanski je med njimi. Botanični vrt v Ljubljani je najstarejša kulturna in znanstveno-izobraževalna ustanova v Sloveniji, deluje že od leta 1810. Kakšna bo njegova prihodnost? Peticija Ohranimo Botanični vrt opozarja, da je z načrtovano širitvijo železniške proge ogrožen znaten del Botaničnega vrta ob Ižanski cesti. Kaj bi v vrtu, ki je kulturni spomenik državnega pomena in spomenik oblikovane narave, v primeru takšnega posega izgubili? Zakaj ni širšega družbenega konsenza oziroma interesa, da bi se Botanični vrt Ljubljana razvijal s polno paro? Doktor Jože Bavcon opozarja, da smo izgubili stik z naravo in da hortikultura nizko kotira med Slovenci.
Botanik, ki je že kot študent v nahrbtniku prenašal rastline na relaciji Cerkno-Ljubljana, da bi jim zagotovil primerno oskrbo. Vrtu se ni odpovedal niti med služenjem vojaškega roka, ustvaril si ga je na okenski polici. Ko je pred tremi desetletji postal vodja ljubljanskega Botaničnega vrta, je ob pogledu na neurejen vrt v precej slabi kondiciji pomislil, le zakaj sem sprejel to službo. Danes se vrt uvršča med najlepše in najbolj urejene na zemeljski obli, Vrtov z dvema certifikatoma je med več kot 3700 botaničnimi vrtovi na svetu le 18 in ljubljanski je med njimi. Botanični vrt v Ljubljani je najstarejša kulturna in znanstveno-izobraževalna ustanova v Sloveniji, deluje že od leta 1810. Kakšna bo njegova prihodnost? Peticija Ohranimo Botanični vrt opozarja, da je z načrtovano širitvijo železniške proge ogrožen znaten del Botaničnega vrta ob Ižanski cesti. Kaj bi v vrtu, ki je kulturni spomenik državnega pomena in spomenik oblikovane narave, v primeru takšnega posega izgubili? Zakaj ni širšega družbenega konsenza oziroma interesa, da bi se Botanični vrt Ljubljana razvijal s polno paro? Doktor Jože Bavcon opozarja, da smo izgubili stik z naravo in da hortikultura nizko kotira med Slovenci.
Pravi, da mu je RTV pisan na kožo in ko ne bo več zmogel, ko ne bo več motiviran, bo odšel. A brez skrbi, to je govoril že pred dvema desetletjema. Je eden najboljših voditeljev v zgodovini slovenske televizije, predstavnik klasične šole, ki v oddajah ne pleše, ne poje in ne izvaja akrobacij, da bi pritegnil. Slovenist, ki je vzor lepe dikcije. Rad potuje in je rad doma. Za prijatelje si vzame več kot 60 minut, vse svoje jokerje stavi na ljudi, ki so mu blizu. Ne hodi na prireditve z rdečimi preprogami in se skoraj ne pojavlja v družabnih kronikah. Skrbno varuje svojo zasebnost, a vseeno pove, da rad bere in vrtnari. Nedavno je drugič postal odgovorni urednik razvedrilnega programa Televizije Slovenija, ta teden bo ritem na ekranih nacionalke narekovala evrovizijska popevka. Perfekcionist, ki hodi pozno spat, a tudi vstane zgodaj ... če je treba. Gost Prvakov tedna je Mario Galunič.
Pravi, da mu je RTV pisan na kožo in ko ne bo več zmogel, ko ne bo več motiviran, bo odšel. A brez skrbi, to je govoril že pred dvema desetletjema. Je eden najboljših voditeljev v zgodovini slovenske televizije, predstavnik klasične šole, ki v oddajah ne pleše, ne poje in ne izvaja akrobacij, da bi pritegnil. Slovenist, ki je vzor lepe dikcije. Rad potuje in je rad doma. Za prijatelje si vzame več kot 60 minut, vse svoje jokerje stavi na ljudi, ki so mu blizu. Ne hodi na prireditve z rdečimi preprogami in se skoraj ne pojavlja v družabnih kronikah. Skrbno varuje svojo zasebnost, a vseeno pove, da rad bere in vrtnari. Nedavno je drugič postal odgovorni urednik razvedrilnega programa Televizije Slovenija, ta teden bo ritem na ekranih nacionalke narekovala evrovizijska popevka. Perfekcionist, ki hodi pozno spat, a tudi vstane zgodaj ... če je treba. Gost Prvakov tedna je Mario Galunič.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna ima za sabo skoraj dve desetletji izkušenj dela na področju energetike. Zdaj je direktor razvoja in inovacij v podjetju Sonce Energija, kjer nima pisarne, pa tudi ne tajnice. Zadnje tedne je preživel na Kitajskem, kjer se je soočil s kitajskim modelom zelenega prehoda. Že pred leti je osnoval platformo Suncontract oziroma tržnico z električno energijo. Je tudi pobudnik prve slovenske podnebno nevtralne in samooskrbne vasi Zavrate. Zaveda se, da je trn v peti tako imenovanim staroenergetikom, saj poudarja, da se obnovljivi viri povrnejo v desetih letih, in da ni potrebe, da zadolžimo prihodnje generacije. Gost Prvakov tedna na Dan Zemlje je Gregor Novak.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna ima za sabo skoraj dve desetletji izkušenj dela na področju energetike. Zdaj je direktor razvoja in inovacij v podjetju Sonce Energija, kjer nima pisarne, pa tudi ne tajnice. Zadnje tedne je preživel na Kitajskem, kjer se je soočil s kitajskim modelom zelenega prehoda. Že pred leti je osnoval platformo Suncontract oziroma tržnico z električno energijo. Je tudi pobudnik prve slovenske podnebno nevtralne in samooskrbne vasi Zavrate. Zaveda se, da je trn v peti tako imenovanim staroenergetikom, saj poudarja, da se obnovljivi viri povrnejo v desetih letih, in da ni potrebe, da zadolžimo prihodnje generacije. Gost Prvakov tedna na Dan Zemlje je Gregor Novak.
Za najavo in predstavitev gosta tokratne epizode Prvakov tedna, bi lahko uporabil zgolj tri črke: Tof. Že od leta 1960 je novinar, ne samo po poklicu, ampak ker je to njegov način življenja. Čeprav je zaprisežen kolesar in idejni pobudnik Maratona Franja, se je dve desetletji po radijskih valovih vozil na mopedu. Tofova rubrika v Nedeljskem dnevniku je menda že zrela za knjigo rekordov, leta 2000 so ga v Atenah razglasili za najboljšega športnika novinarja, na svetovnih prvenstvih je serijsko zbiral odličja v letnih in zimskih športih, med katerimi mu je najljubši tek na smučeh. Bil je prvi Slovenec na Grenlandiji, ima Ježkovo nagrado za življenjsko delo in je hkrati eden največkrat toženih slovenskih novinarjev. Gost tokratne epizode Prvakov tedna, 4 dni pred 90. rojstnim dnevom, je Tone Fornezzi - Tof.
Za najavo in predstavitev gosta tokratne epizode Prvakov tedna, bi lahko uporabil zgolj tri črke: Tof. Že od leta 1960 je novinar, ne samo po poklicu, ampak ker je to njegov način življenja. Čeprav je zaprisežen kolesar in idejni pobudnik Maratona Franja, se je dve desetletji po radijskih valovih vozil na mopedu. Tofova rubrika v Nedeljskem dnevniku je menda že zrela za knjigo rekordov, leta 2000 so ga v Atenah razglasili za najboljšega športnika novinarja, na svetovnih prvenstvih je serijsko zbiral odličja v letnih in zimskih športih, med katerimi mu je najljubši tek na smučeh. Bil je prvi Slovenec na Grenlandiji, ima Ježkovo nagrado za življenjsko delo in je hkrati eden največkrat toženih slovenskih novinarjev. Gost tokratne epizode Prvakov tedna, 4 dni pred 90. rojstnim dnevom, je Tone Fornezzi - Tof.
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je po končanem študiju medicine specializirala psihiatrijo. Je psihiatrinja in družinska sistemska psihoterapevtka. Če smo še bolj natančni: deluje na področju nevroznanosti, ki proučuje zgodnji razvoj otrok v domačem okolju. Poudarja, da ima zgodnji razvoj daljnosežen vpliv na osebnost človeka. Opozarja, da ni svobode, brez odgovornosti. Dolžnost staršev je, da so avtoriteta, kot je to dolžnost politikov, ki so za te vloge plačani. A pri nas se dogaja, da je premalo avtoritete in hkrati preveč avtoritarnosti. Zakaj zelo izobraženi moški želijo izobraženo princesko, ki bo ležala na zrnu graha in tarnala? Ali se med mnogimi sodobnimi pari res bije plazilska bitka? In v kontekstu materinskega dneva še en opomnik naše sogovornice, ki opozarja, da poimenovanje »porodniški dopust« nakazuje ekonomski fokus naše družbe. Njene pesmi so dovršeno napisane in zajamejo širok razpon lirskega izrekanja. Dovršen in negovan je tudi njen nasad vrtnic. Gostja Prvakov tedna je Breda Jelen Sobočan.
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je po končanem študiju medicine specializirala psihiatrijo. Je psihiatrinja in družinska sistemska psihoterapevtka. Če smo še bolj natančni: deluje na področju nevroznanosti, ki proučuje zgodnji razvoj otrok v domačem okolju. Poudarja, da ima zgodnji razvoj daljnosežen vpliv na osebnost človeka. Opozarja, da ni svobode, brez odgovornosti. Dolžnost staršev je, da so avtoriteta, kot je to dolžnost politikov, ki so za te vloge plačani. A pri nas se dogaja, da je premalo avtoritete in hkrati preveč avtoritarnosti. Zakaj zelo izobraženi moški želijo izobraženo princesko, ki bo ležala na zrnu graha in tarnala? Ali se med mnogimi sodobnimi pari res bije plazilska bitka? In v kontekstu materinskega dneva še en opomnik naše sogovornice, ki opozarja, da poimenovanje »porodniški dopust« nakazuje ekonomski fokus naše družbe. Njene pesmi so dovršeno napisane in zajamejo širok razpon lirskega izrekanja. Dovršen in negovan je tudi njen nasad vrtnic. Gostja Prvakov tedna je Breda Jelen Sobočan.
Gost današnje epizode Prvakov tedna ni konvencionalen manager, pravijo, da je trmast finančnik, ki pa zna prisluhniti tudi ljudem. V zadnjih letih je vodil dve pomembni instituciji: Radiotelevizijo Slovenija in Slovensko tiskovno agencijo. Z direktorskega mesta slednje je pred tednom dni napovedal odstop. V svoji bogati karieri je vodil tudi hotel, filmski sklad, papirnico in materinski dom. Zelo aktiven je na družbenem omrežju Facebook, kar ni nič presenetljivega, saj je bil od nekdaj znan po svojem polemiziranju prek javnih pisem in spletnih zapisov. Rad ima dobre nadaljevanke in filme, s slednjimi ima tudi snemalne izkušnje. Lahko bi bil kapitan dolge plovbe, ali pa vsaj zanesenjak z jadrnico na morjih sveta. Jadrnico razume podobno kot podjetje. Ali obratno. »Pomembno je vodenje. Zavedati se moraš, kakšno posadko imaš na voljo, česa se lahko lotiš, in potem posadko, ki jo imaš, organiziraš tako, da najbolje deluje.«…. pravi Igor Kadunc, ki je gost tokratnih Prvakov tedna.
Gost današnje epizode Prvakov tedna ni konvencionalen manager, pravijo, da je trmast finančnik, ki pa zna prisluhniti tudi ljudem. V zadnjih letih je vodil dve pomembni instituciji: Radiotelevizijo Slovenija in Slovensko tiskovno agencijo. Z direktorskega mesta slednje je pred tednom dni napovedal odstop. V svoji bogati karieri je vodil tudi hotel, filmski sklad, papirnico in materinski dom. Zelo aktiven je na družbenem omrežju Facebook, kar ni nič presenetljivega, saj je bil od nekdaj znan po svojem polemiziranju prek javnih pisem in spletnih zapisov. Rad ima dobre nadaljevanke in filme, s slednjimi ima tudi snemalne izkušnje. Lahko bi bil kapitan dolge plovbe, ali pa vsaj zanesenjak z jadrnico na morjih sveta. Jadrnico razume podobno kot podjetje. Ali obratno. »Pomembno je vodenje. Zavedati se moraš, kakšno posadko imaš na voljo, česa se lahko lotiš, in potem posadko, ki jo imaš, organiziraš tako, da najbolje deluje.«…. pravi Igor Kadunc, ki je gost tokratnih Prvakov tedna.
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je po poklicu pravnica, z opravljenim državnim pravosodnim izpitom. Danes bi jo lahko našli v sodniških, tožilskih ali odvetniških vrstah. Ampak zgodilo se je drugače. Našli so jo sindikati, kot pravi sama, tako kot jo celo življenje najdejo izzivi, ki jim sledi. Zdaj je že drugi mandat predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Opozarja na nevarnost atomizacije sodobne družbe, po drugi strani poudarja, da velikokrat premalo poslušamo sebe in svoj mikrosvet. Želi si, da bi v Sloveniji ustvarili klimo sodelovanja pri upravljanju. Solidarnost in pravičnost sta ključni besedi njenega poklicnega in zasebnega življenja. Nekoč je bila na pragu košarkarske reprezentance, zdaj so njena strast hribi, ki ponazarjajo njeno življenjsko filozofijo. Še pred hribi so bile knjige, in so še zdaj, le bralni repertoar se z leti nekoliko spreminja. Na glas pove: » Ko nam gre za nohte, pridemo na vrsto ženske." V Prvakih tedna je z nami Lidija Jerkič.
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je po poklicu pravnica, z opravljenim državnim pravosodnim izpitom. Danes bi jo lahko našli v sodniških, tožilskih ali odvetniških vrstah. Ampak zgodilo se je drugače. Našli so jo sindikati, kot pravi sama, tako kot jo celo življenje najdejo izzivi, ki jim sledi. Zdaj je že drugi mandat predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Opozarja na nevarnost atomizacije sodobne družbe, po drugi strani poudarja, da velikokrat premalo poslušamo sebe in svoj mikrosvet. Želi si, da bi v Sloveniji ustvarili klimo sodelovanja pri upravljanju. Solidarnost in pravičnost sta ključni besedi njenega poklicnega in zasebnega življenja. Nekoč je bila na pragu košarkarske reprezentance, zdaj so njena strast hribi, ki ponazarjajo njeno življenjsko filozofijo. Še pred hribi so bile knjige, in so še zdaj, le bralni repertoar se z leti nekoliko spreminja. Na glas pove: » Ko nam gre za nohte, pridemo na vrsto ženske." V Prvakih tedna je z nami Lidija Jerkič.
Gostja današnje epizode Prvakov tedna kot otrok in najstnica ni sanjarila o ducatu različnih poklicev. Že od njenega prapoka naprej je vedela, da želi postati igralka. Končala je igralsko akademijo in že od leta 1987 je zvesta odru ljubljanske Drame. V svojem nagradnem portfelju ima Borštnikovo nagrado in Nagrado Sklada Staneta Severja. Kljub temu je spoznala tudi občutke odrinjenosti z odra, nekaterim ni bilo všeč, da nastopa na televiziji, drugi so ji zamerili pojavljanje v reklamah. Lahko bi napisala tudi kakšno poglavje za slovensko zbirko zgodb s ključnikom #JazTudi. Pravi: Moramo si zaslužiti, a nekaj nam je lahko tudi podarjeno. Najprej moramo spoštovati sebe. In še: Dobro je najti svoj vdih in izdih. Morda vsega tega ne bi vedela, če ne bi bilo pogovorov, ki so ji spremenili življenje. Esenco nekaj sezon televizijske pogovorne oddaje je prelila med knjižne platnice. Če ji kdo reče, da je kmetica, je s tem ne more užaliti, nasprotno, to jemlje kot kompliment, saj že vrsto let tam nekje na obrobju ljubljanske kotline ali pa že kar na Dolenjskem uživa med svojimi zelenjavnimi in zeliščnimi vrtovi ter v živalskem kraljestvu, ki ga sestavljajo koze, lama, osel, kokoši, mačke, kužki ... Naklonjenost naravi se manifestira tudi v njeni marmeladi z rožmarinom. Ne boji se starosti, a kljub temu ne razmišlja o upokojitvi, in dodaja, da spremeniš sebe, so potrebna leta. Gostja nove epizode Prvakov tedna je Zvezdana Mlakar.
Gostja današnje epizode Prvakov tedna kot otrok in najstnica ni sanjarila o ducatu različnih poklicev. Že od njenega prapoka naprej je vedela, da želi postati igralka. Končala je igralsko akademijo in že od leta 1987 je zvesta odru ljubljanske Drame. V svojem nagradnem portfelju ima Borštnikovo nagrado in Nagrado Sklada Staneta Severja. Kljub temu je spoznala tudi občutke odrinjenosti z odra, nekaterim ni bilo všeč, da nastopa na televiziji, drugi so ji zamerili pojavljanje v reklamah. Lahko bi napisala tudi kakšno poglavje za slovensko zbirko zgodb s ključnikom #JazTudi. Pravi: Moramo si zaslužiti, a nekaj nam je lahko tudi podarjeno. Najprej moramo spoštovati sebe. In še: Dobro je najti svoj vdih in izdih. Morda vsega tega ne bi vedela, če ne bi bilo pogovorov, ki so ji spremenili življenje. Esenco nekaj sezon televizijske pogovorne oddaje je prelila med knjižne platnice. Če ji kdo reče, da je kmetica, je s tem ne more užaliti, nasprotno, to jemlje kot kompliment, saj že vrsto let tam nekje na obrobju ljubljanske kotline ali pa že kar na Dolenjskem uživa med svojimi zelenjavnimi in zeliščnimi vrtovi ter v živalskem kraljestvu, ki ga sestavljajo koze, lama, osel, kokoši, mačke, kužki ... Naklonjenost naravi se manifestira tudi v njeni marmeladi z rožmarinom. Ne boji se starosti, a kljub temu ne razmišlja o upokojitvi, in dodaja, da spremeniš sebe, so potrebna leta. Gostja nove epizode Prvakov tedna je Zvezdana Mlakar.
Doktor Erik Brecelj je o stanju na Onkološkem inštitutu leta 2006 zapisal: »Ne moremo pa se navaditi na smrad, ki se širi iz javnih razpisov.« Izjava je postala polnoletna, a v praksi se ni spremenilo skoraj nič. Doktor Brecelj pravi, dobiš to, kar daš. Onkološki bolniki in njihovi svojci pripovedujejo, da se zavzame za vsakega od pacientov. Vrhunski kirurg, osamljeni jezdec, žvižgač, trn v peti mnogim, humanist, razpet med Vipavsko dolino in Goričkim … Dr. Erik Brecelj je gost današnje epizode Prvakov tedna.
Doktor Erik Brecelj je o stanju na Onkološkem inštitutu leta 2006 zapisal: »Ne moremo pa se navaditi na smrad, ki se širi iz javnih razpisov.« Izjava je postala polnoletna, a v praksi se ni spremenilo skoraj nič. Doktor Brecelj pravi, dobiš to, kar daš. Onkološki bolniki in njihovi svojci pripovedujejo, da se zavzame za vsakega od pacientov. Vrhunski kirurg, osamljeni jezdec, žvižgač, trn v peti mnogim, humanist, razpet med Vipavsko dolino in Goričkim … Dr. Erik Brecelj je gost današnje epizode Prvakov tedna.
Večina biografij ljudi, ki jim je uspela izvrstna kariera, se začne s podatkom, da so si že kot otrok želeli postati igralec, slikar, kovač, rezbar, ekološki kmetovalec, balerima. Zdravnik. Nasprotno je bil gost, ki sedi za studijsko mizo nasproti mene, kot otrok trdno odločen, da naredi vse, da ne postane novinar. Usoda ga ni uslišala. Že kot 15 letnik je povzročil vihar, ki je v predčasni pokoj poslal gimnazijskega ravnatelja. Za nagrado je prišlo vabilo iz uredništva Mladine, na katero se je nato vrnil še dvakrat. Zdaj pri omenjenem tedniku že dolga leta opravlja naloge odgovornega urednika. Pisal je tudi za Sobotno prilogo Dela. Postal je najmlajši predsednik Društva slovenskih novinarjev in še vedno poseduje neformalni rekord najdaljšega staža na čelu osrednje novinarske, stanovske zveze na Slovenskem. Pravijo, da je z njim fino razpravljati, ker je dober poslušalec in upošteva tehtne argumente. Je dober poznavalec in analitik dogajanja na slovenski politični sceni, tistega, ki je na očeh javnosti in tistega za kulisami, ko ugasnejo žarometi. Svojo uteho ali sprostitev najde v teku in občasnem sukanju elektronske glasbe. Gost nove epizode Prvakov tedna je odgovorni urednik Mladine Grega Repovž.
Večina biografij ljudi, ki jim je uspela izvrstna kariera, se začne s podatkom, da so si že kot otrok želeli postati igralec, slikar, kovač, rezbar, ekološki kmetovalec, balerima. Zdravnik. Nasprotno je bil gost, ki sedi za studijsko mizo nasproti mene, kot otrok trdno odločen, da naredi vse, da ne postane novinar. Usoda ga ni uslišala. Že kot 15 letnik je povzročil vihar, ki je v predčasni pokoj poslal gimnazijskega ravnatelja. Za nagrado je prišlo vabilo iz uredništva Mladine, na katero se je nato vrnil še dvakrat. Zdaj pri omenjenem tedniku že dolga leta opravlja naloge odgovornega urednika. Pisal je tudi za Sobotno prilogo Dela. Postal je najmlajši predsednik Društva slovenskih novinarjev in še vedno poseduje neformalni rekord najdaljšega staža na čelu osrednje novinarske, stanovske zveze na Slovenskem. Pravijo, da je z njim fino razpravljati, ker je dober poslušalec in upošteva tehtne argumente. Je dober poznavalec in analitik dogajanja na slovenski politični sceni, tistega, ki je na očeh javnosti in tistega za kulisami, ko ugasnejo žarometi. Svojo uteho ali sprostitev najde v teku in občasnem sukanju elektronske glasbe. Gost nove epizode Prvakov tedna je odgovorni urednik Mladine Grega Repovž.
Če brez skrivnostnega ovinkarjenja, udarim žebljico na glavico, potem vam povem, da z menoj v studiu sedi ilustrator, stripar in likovni pedagog Ciril Horjak. Je popularizator stripa, med drugim avtor prvega slovenskega učbenika za strip. Je tisti človek, ki je stripe iz trafike prestavil v fabrike. V mednarodnem prostoru so bila njegova dela predstavljena pod okriljem revije Stripburger. Njegove karikature so objavljali tudi tuji časniki, denimo britanski Guardian, ali pa pariški Le Monde. Za Večerovo sobotno prilogo je ustvaril več kot tisoč podob. Prihaja iz mesta miru, iz Slovenj Gradca, njegovi izstopajoči lastnosti sta iskrivost in vztrajnost. V njegovem življenju so pomembno vlogo imele tete, tete z ozadjem, in ne tete iz ozadja. In na predvečer letošnjega slovenskega kulturnega praznika bo prejel nagrado Prešernovega sklada. Gost 60. epizode Prvakov tedna je Ciril Horjak, z umetniškim imenom dr. Horowitz.
Če brez skrivnostnega ovinkarjenja, udarim žebljico na glavico, potem vam povem, da z menoj v studiu sedi ilustrator, stripar in likovni pedagog Ciril Horjak. Je popularizator stripa, med drugim avtor prvega slovenskega učbenika za strip. Je tisti človek, ki je stripe iz trafike prestavil v fabrike. V mednarodnem prostoru so bila njegova dela predstavljena pod okriljem revije Stripburger. Njegove karikature so objavljali tudi tuji časniki, denimo britanski Guardian, ali pa pariški Le Monde. Za Večerovo sobotno prilogo je ustvaril več kot tisoč podob. Prihaja iz mesta miru, iz Slovenj Gradca, njegovi izstopajoči lastnosti sta iskrivost in vztrajnost. V njegovem življenju so pomembno vlogo imele tete, tete z ozadjem, in ne tete iz ozadja. In na predvečer letošnjega slovenskega kulturnega praznika bo prejel nagrado Prešernovega sklada. Gost 60. epizode Prvakov tedna je Ciril Horjak, z umetniškim imenom dr. Horowitz.
Skoraj vsak povzetek njegove biografije, ki ga zasledimo v medijih, se začne s podatkom, da je Mariborčan. Kot najstnika sta ga prevzela film Povečava in fotografija. Namesto v Prago je odšel na študij v Zagreb, na Akademijo dramskih umetnosti. Kot direktor fotografije se je podpisal pod prvo komedijo po osamosvojitvi Babica gre na jug, nato posnel mednarodno koprodukcijo Oko za oko in se za več kot dvajset let podal v svet oglaševanja, posnel skoraj 400 oglasnih spotov. Točko preloma v njegovi ustvarjalnosti predstavlja prva sezona serije Življenja Tomaža Kajzerja. Potem so se zgodila še Prebujanja in dvakrat Gajin svet, prvi del je v kino privabil 80.000 gledalcev, Gajin svet 2 je po obisku in priznanjih še presegel prvi film. Posnel je tudi skoraj 100 televizijskih kuharskih oddaj, raznolikih kuharskih filozofij. Zakaj trilogija Boter inspirira najboljšo bolonjsko omako in zakaj je dober film - brezčasen film. Januarski nedeljski večeri so spet v znamenju Življenj Tomaža Kajzerja. Ali se o njih pogovarjamo dan potem, v ponedeljek zjutraj - to bi si bržčas želel njihov režiser Peter Bratuša, ki je gost nove epizode Prvakov tedna.
Skoraj vsak povzetek njegove biografije, ki ga zasledimo v medijih, se začne s podatkom, da je Mariborčan. Kot najstnika sta ga prevzela film Povečava in fotografija. Namesto v Prago je odšel na študij v Zagreb, na Akademijo dramskih umetnosti. Kot direktor fotografije se je podpisal pod prvo komedijo po osamosvojitvi Babica gre na jug, nato posnel mednarodno koprodukcijo Oko za oko in se za več kot dvajset let podal v svet oglaševanja, posnel skoraj 400 oglasnih spotov. Točko preloma v njegovi ustvarjalnosti predstavlja prva sezona serije Življenja Tomaža Kajzerja. Potem so se zgodila še Prebujanja in dvakrat Gajin svet, prvi del je v kino privabil 80.000 gledalcev, Gajin svet 2 je po obisku in priznanjih še presegel prvi film. Posnel je tudi skoraj 100 televizijskih kuharskih oddaj, raznolikih kuharskih filozofij. Zakaj trilogija Boter inspirira najboljšo bolonjsko omako in zakaj je dober film - brezčasen film. Januarski nedeljski večeri so spet v znamenju Življenj Tomaža Kajzerja. Ali se o njih pogovarjamo dan potem, v ponedeljek zjutraj - to bi si bržčas želel njihov režiser Peter Bratuša, ki je gost nove epizode Prvakov tedna.
Odraščala je na kmetiji, ob sobotah sta z očetom z atlasom in zemljevidi načrtovala namišljene poti po svetu. Zdaj gre vsak teden »na lepše«, vendar to niso brezskrbna, užitkarska potovanja, ampak garaško delo majhne ekipe, da vsak petek zvečer na ekrane nacionalke pride oddaja Na lepše. Pravi, da se najbolje počuti v vinskih hramih vipavske doline - no, tole zahteva dodatno pojasnilo… V njeni potovalni prtljagi nikoli ne manjka manjši nož - tudi tole zahteva dodatno pojasnilo ... Je najbolj prepoznaven obraz slovenskega turističnega novinarstva, je predsednica Društva turističnih novinarjev Slovenije. Lani novembra je na Dnevih slovenskega turizma prejela nagrado Kristalni triglav za osebnost, ki je v letu 2023 največ prispevala k turistični prepoznavnosti Slovenije v svetu. O turističnih produktih razmišlja v kontekstu podnebnih sprememb, raje kot o butičnosti govori o avtentičnosti in pravi, da je privrženka digitalnega celibata. Gostja Prvakov tedna je Marjana Grčman.
Odraščala je na kmetiji, ob sobotah sta z očetom z atlasom in zemljevidi načrtovala namišljene poti po svetu. Zdaj gre vsak teden »na lepše«, vendar to niso brezskrbna, užitkarska potovanja, ampak garaško delo majhne ekipe, da vsak petek zvečer na ekrane nacionalke pride oddaja Na lepše. Pravi, da se najbolje počuti v vinskih hramih vipavske doline - no, tole zahteva dodatno pojasnilo… V njeni potovalni prtljagi nikoli ne manjka manjši nož - tudi tole zahteva dodatno pojasnilo ... Je najbolj prepoznaven obraz slovenskega turističnega novinarstva, je predsednica Društva turističnih novinarjev Slovenije. Lani novembra je na Dnevih slovenskega turizma prejela nagrado Kristalni triglav za osebnost, ki je v letu 2023 največ prispevala k turistični prepoznavnosti Slovenije v svetu. O turističnih produktih razmišlja v kontekstu podnebnih sprememb, raje kot o butičnosti govori o avtentičnosti in pravi, da je privrženka digitalnega celibata. Gostja Prvakov tedna je Marjana Grčman.
Ko je razmišljal o tem, kaj želi početi v življenju, je nihal med študijem ekonomije in strojništva, čeprav si je njegova mama želela, da bi postal zdravnik. Odločil se je za ekonomijo in diplomiral z nalogo z naslovom Prekupčevalci s kmetijskim blagom pri nas. Svojo prvo službo je našel v takratnem gigantu, ki smo ga poznali pod kratico PTT: Širše javnosti je postal znan leta 1997, ko je postal predsednik uprave trgovskega podjetja, ki se v podnaslovu predstavlja kot najboljši sosed. V osem letnem obdobju vodenja omenjene družbe je prejel niz priznanj in nagrad za najboljšega menedžerja. Leta 2005 ga je z vrha odnesla politika s preprodajo državnih lastniških deležev. Leto pozneje kot župan prvič vstopi na ljubljanski Magistrat. Ljubljančanke in Ljubljančane je prepričal s programom 22 projektov, zdaj je na čelu glavnega mesta že peti mandat in bo jeseni postal tudi župansko polnoleten, omenjeni seznam pa je skoraj izčrpan. Tako kot so nekoč prihajale menedžerske nagrade, so v zadnjem desetletju na njegov naslov prihajali pozivi na sodišče. Vedno je bil tesno povezan s športom, z njegovo izdatno pomočjo je Krim postal evropski prvak. Sledil je nastop na državnozborskih volitvah, čeprav je njegova Pozitivna Slovenija prepričljivo zmagala, se je njegov pohod na Gregorčičevo končal negativno, saj mu ni uspelo sestaviti vlade. V svojem življenju skoraj ne pozna hobijev, saj je županovanje zanj služba, prosti čas, in dopust. Slednjega si na leto privošči največ šest dni, pa še to bolj zaradi žene in vnukinj. Povsem dobro shaja s petimi urami spanja na noč, vstaja ob pol šestih in mu zato ni bilo težko priti na oddajo. Potem ko je že prelistal jutranje časnike je gost prve epizode Prvakov tedna v novem letu župan Ljubljane, Zoran Janković.
Ko je razmišljal o tem, kaj želi početi v življenju, je nihal med študijem ekonomije in strojništva, čeprav si je njegova mama želela, da bi postal zdravnik. Odločil se je za ekonomijo in diplomiral z nalogo z naslovom Prekupčevalci s kmetijskim blagom pri nas. Svojo prvo službo je našel v takratnem gigantu, ki smo ga poznali pod kratico PTT: Širše javnosti je postal znan leta 1997, ko je postal predsednik uprave trgovskega podjetja, ki se v podnaslovu predstavlja kot najboljši sosed. V osem letnem obdobju vodenja omenjene družbe je prejel niz priznanj in nagrad za najboljšega menedžerja. Leta 2005 ga je z vrha odnesla politika s preprodajo državnih lastniških deležev. Leto pozneje kot župan prvič vstopi na ljubljanski Magistrat. Ljubljančanke in Ljubljančane je prepričal s programom 22 projektov, zdaj je na čelu glavnega mesta že peti mandat in bo jeseni postal tudi župansko polnoleten, omenjeni seznam pa je skoraj izčrpan. Tako kot so nekoč prihajale menedžerske nagrade, so v zadnjem desetletju na njegov naslov prihajali pozivi na sodišče. Vedno je bil tesno povezan s športom, z njegovo izdatno pomočjo je Krim postal evropski prvak. Sledil je nastop na državnozborskih volitvah, čeprav je njegova Pozitivna Slovenija prepričljivo zmagala, se je njegov pohod na Gregorčičevo končal negativno, saj mu ni uspelo sestaviti vlade. V svojem življenju skoraj ne pozna hobijev, saj je županovanje zanj služba, prosti čas, in dopust. Slednjega si na leto privošči največ šest dni, pa še to bolj zaradi žene in vnukinj. Povsem dobro shaja s petimi urami spanja na noč, vstaja ob pol šestih in mu zato ni bilo težko priti na oddajo. Potem ko je že prelistal jutranje časnike je gost prve epizode Prvakov tedna v novem letu župan Ljubljane, Zoran Janković.
Gost današnje epizode Prvakov tedna je že pri sedmih vedel, da želi postati novinar. Šola je bila zanj peklenska izkušnja, zares se je začel izobraževati šele po koncu formalnega izobraževanja. Kot novinar je poročal s številnih vojnih in kriznih območij, je iskalec dobrih praks na področju upočasnitev klimatskih sprememb. Pravi, da je profesionalno stoodstotno samoudejanjen. Njegov cilj je ostati absolutno neodvisen in hkrati gospodar svojega časa ter prostora. Ne skriva se v conah udobja, po svetu ne hodi zaradi ego safarija, small talk ali drobni pomenki ga ubijajo. Ali smo bili na nedavno končani podnebni konferenci priča največjemu zelenemu zavajanju v zgodovini? Ali je Slovenija lahko prizoršče Plana B? Gost oddaje Prvaki tedna je bil novinar in publicist Boštjan Videmšek.
Gost današnje epizode Prvakov tedna je že pri sedmih vedel, da želi postati novinar. Šola je bila zanj peklenska izkušnja, zares se je začel izobraževati šele po koncu formalnega izobraževanja. Kot novinar je poročal s številnih vojnih in kriznih območij, je iskalec dobrih praks na področju upočasnitev klimatskih sprememb. Pravi, da je profesionalno stoodstotno samoudejanjen. Njegov cilj je ostati absolutno neodvisen in hkrati gospodar svojega časa ter prostora. Ne skriva se v conah udobja, po svetu ne hodi zaradi ego safarija, small talk ali drobni pomenki ga ubijajo. Ali smo bili na nedavno končani podnebni konferenci priča največjemu zelenemu zavajanju v zgodovini? Ali je Slovenija lahko prizoršče Plana B? Gost oddaje Prvaki tedna je bil novinar in publicist Boštjan Videmšek.
Odraščal je s pogledom na mariborski Ljudski vrt, odločitev za nogometne vijolice je bila logična in hkrati sanjska izbira. Hitro je postal legionar na avstrijskih nogometnih igriščih, po vrnitvi domov je trikrat kot igralec in nato še dvakrat kot trener postal državni prvak z Mariborom. Leta 2010 je slovenski nogomet drugič, po Katancu, popeljal na svetovno prvenstvo, kjer so Slovenci dosegli prvo zmago. Nato je v petih letih NK Rijeka postavil ob bok velikima Dinamu in Hajduku. Pet je njegovo srečno število, malo manj s srečo je povezano število devet, saj je imel v času profesionalne igralske kariere devet operacij. Je diplomant Fakultete za šport, ob pomanjkanju nogometnih služb bi si lahko kruh služil tudi kot radijski voditelj. Rad ima džez, spozna se na vino, je garač in hedonist. Njegova vrnitev na selektorski stolček je spisala novo poglavje slovenske nogometne pravljice – Slovenija dviga zastave in gre naprej, po 24 letih bo spet zaigrala na evropskem nogometnem prvenstvu. Ta čas je eden najbolj priljubljenih Slovencev, ki bi na barometrih z lahkoto pometel z večino slovenskih politikov. Gost nove epizode Prvakov tedna je selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek. FOTO: MMC / www.alesfevzer.com
Odraščal je s pogledom na mariborski Ljudski vrt, odločitev za nogometne vijolice je bila logična in hkrati sanjska izbira. Hitro je postal legionar na avstrijskih nogometnih igriščih, po vrnitvi domov je trikrat kot igralec in nato še dvakrat kot trener postal državni prvak z Mariborom. Leta 2010 je slovenski nogomet drugič, po Katancu, popeljal na svetovno prvenstvo, kjer so Slovenci dosegli prvo zmago. Nato je v petih letih NK Rijeka postavil ob bok velikima Dinamu in Hajduku. Pet je njegovo srečno število, malo manj s srečo je povezano število devet, saj je imel v času profesionalne igralske kariere devet operacij. Je diplomant Fakultete za šport, ob pomanjkanju nogometnih služb bi si lahko kruh služil tudi kot radijski voditelj. Rad ima džez, spozna se na vino, je garač in hedonist. Njegova vrnitev na selektorski stolček je spisala novo poglavje slovenske nogometne pravljice – Slovenija dviga zastave in gre naprej, po 24 letih bo spet zaigrala na evropskem nogometnem prvenstvu. Ta čas je eden najbolj priljubljenih Slovencev, ki bi na barometrih z lahkoto pometel z večino slovenskih politikov. Gost nove epizode Prvakov tedna je selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek. FOTO: MMC / www.alesfevzer.com
Predstava v Mladinskem gledališču ji je kot majhni punčki spremenila življenje, čeprav bi si starši bolj želeli, da bi se v domači delavnici oprijela mizarske obrti. Od Šentjakobskega gledališča prek Celja in Trsta je napela svoj gledališki karierni lok. Zdaj je že dve desetletji članica igralskega ansambla v ljubljanski SNG Drami. Na vrhuncu izjemne gledališke kariere se je odločila svoj ustvarjalno kreativni potencial udejaniti tudi med knjižnimi platnicami. Nedavno je na slovenski knjižni trg vstopila z literarnim prvencem z naslovom Pretežno jasno. Kljub številnim nagradam, ki jih je doslej prejela za svoje ustvarjalne dosežke, pravi, da je čez dva dni vsak uspeh samo spomin. Sebe opiše kot optimističnega cinika. Čeprav rada igra in se dobro znajde v vlogah hudobcev, ima raje družbo kamel kot morskih psov. V jutru, po »ta veselem dnevu kulture«, je bila gostja oddaje Prvaki tedna prvakinja ljubljanske Drame in pisateljica Barbara Cerar.
Predstava v Mladinskem gledališču ji je kot majhni punčki spremenila življenje, čeprav bi si starši bolj želeli, da bi se v domači delavnici oprijela mizarske obrti. Od Šentjakobskega gledališča prek Celja in Trsta je napela svoj gledališki karierni lok. Zdaj je že dve desetletji članica igralskega ansambla v ljubljanski SNG Drami. Na vrhuncu izjemne gledališke kariere se je odločila svoj ustvarjalno kreativni potencial udejaniti tudi med knjižnimi platnicami. Nedavno je na slovenski knjižni trg vstopila z literarnim prvencem z naslovom Pretežno jasno. Kljub številnim nagradam, ki jih je doslej prejela za svoje ustvarjalne dosežke, pravi, da je čez dva dni vsak uspeh samo spomin. Sebe opiše kot optimističnega cinika. Čeprav rada igra in se dobro znajde v vlogah hudobcev, ima raje družbo kamel kot morskih psov. V jutru, po »ta veselem dnevu kulture«, je bila gostja oddaje Prvaki tedna prvakinja ljubljanske Drame in pisateljica Barbara Cerar.
Po diplomi bi se lahko vse življenje ukvarjal s prevajalskimi dilemami ali pa urejal kadrovske mape uslužbencev nacionalne rtv hiše. Kot bobnar bi lahko ostal v drugi frontni liniji koncertnega odra, a potem ne bi nikoli izvedeli, kako je, ko kakšno noč pri štorkljah prespi. S Horizontom te igre ne bilo konec, vse je šele začelo. Izvir, Sanje, Avantura in Spremstvo niso ravno gesla svetovne glasbene enciklopedija. Ko pa spomnimo, da nas je opomnil, da mali bogovi vedrijo in oblačijo v vsaki slovenski vasi in slehernem podjetju, ter da se od višine zvrti, veste, da govorimo o Vladu Kreslinu. V več kot pol stoletni karieri se je na njegovem diskografskem kontu nabralo okoli 30 albumov, vsaj dvakrat več je klobukov v njegovi omari. V glasbi spaja lokalno in globalno, narečja na diagonali Goričko- Piran so tudi zaradi njega dobila domovinsko pravico v urbanih okoljih, njegove skladbe navdihujejo gledališče in film, in so materija diplomskih nalog. O Kreslinu iz Beltinec pišejo knjige v ameriškem Teksasu. Ker je njegov vzornik Bob Dyaln dobil Nobelovo nagrado za književnost, čakamo, kdaj se ga bo spomnil upravni odbor sklada za podeljevanje Prešernovih nagrad. Lepo nam je, ko reče, da je pesem od tistega, ki jo potrebuje, še lepše bi bilo, če bi ga slišali odločevalci, ko pravi: pustite nam ta svet. Vlado Kreslin gre pred snidenjem s 70-tico še dvakrat spat, Vlado je pač za vedno IN ter gost današnje epizode Prvakov tedna.
Po diplomi bi se lahko vse življenje ukvarjal s prevajalskimi dilemami ali pa urejal kadrovske mape uslužbencev nacionalne rtv hiše. Kot bobnar bi lahko ostal v drugi frontni liniji koncertnega odra, a potem ne bi nikoli izvedeli, kako je, ko kakšno noč pri štorkljah prespi. S Horizontom te igre ne bilo konec, vse je šele začelo. Izvir, Sanje, Avantura in Spremstvo niso ravno gesla svetovne glasbene enciklopedija. Ko pa spomnimo, da nas je opomnil, da mali bogovi vedrijo in oblačijo v vsaki slovenski vasi in slehernem podjetju, ter da se od višine zvrti, veste, da govorimo o Vladu Kreslinu. V več kot pol stoletni karieri se je na njegovem diskografskem kontu nabralo okoli 30 albumov, vsaj dvakrat več je klobukov v njegovi omari. V glasbi spaja lokalno in globalno, narečja na diagonali Goričko- Piran so tudi zaradi njega dobila domovinsko pravico v urbanih okoljih, njegove skladbe navdihujejo gledališče in film, in so materija diplomskih nalog. O Kreslinu iz Beltinec pišejo knjige v ameriškem Teksasu. Ker je njegov vzornik Bob Dyaln dobil Nobelovo nagrado za književnost, čakamo, kdaj se ga bo spomnil upravni odbor sklada za podeljevanje Prešernovih nagrad. Lepo nam je, ko reče, da je pesem od tistega, ki jo potrebuje, še lepše bi bilo, če bi ga slišali odločevalci, ko pravi: pustite nam ta svet. Vlado Kreslin gre pred snidenjem s 70-tico še dvakrat spat, Vlado je pač za vedno IN ter gost današnje epizode Prvakov tedna.
Njeno življenje je povezano s knjigami, jeziki in kulturnimi prostori. Desetletje in pol je preživela v literarno založniških krogih, sodelovala je pri razvoju sistema za izposojo e-knjig Biblos, nekaj let je vodila festival Fabula, v okviru katerega ji je prvič na enem odru uspelo združiti lacanovski Triglav: Žižek, Dolar, Zupančič. Zavihtela se je na vrh javne agencije za knjigo, od tam so jo odstavili, bojda zaradi politične nekompatibilnosti s prejšnjo vlado. Pravi, da vedno znova izstopa iz cone udobja, in morda se je prav zato podala na pot kulturnega managmenta, in postala direktorica novega javnega zavoda Center Rog. Njena prva prostočasna dejavnost je urbano čebelarjenje, nekoč so bili to konji in jahanje, vseskozi je strastna smučarka. Kot filozofinja, jezikoslovka in novinarka je začela na Radiu Maribor, in je spet v radijskem studiu, tokrat kot gostja oddaje Prvaki tedna. Renata Zamida.
Njeno življenje je povezano s knjigami, jeziki in kulturnimi prostori. Desetletje in pol je preživela v literarno založniških krogih, sodelovala je pri razvoju sistema za izposojo e-knjig Biblos, nekaj let je vodila festival Fabula, v okviru katerega ji je prvič na enem odru uspelo združiti lacanovski Triglav: Žižek, Dolar, Zupančič. Zavihtela se je na vrh javne agencije za knjigo, od tam so jo odstavili, bojda zaradi politične nekompatibilnosti s prejšnjo vlado. Pravi, da vedno znova izstopa iz cone udobja, in morda se je prav zato podala na pot kulturnega managmenta, in postala direktorica novega javnega zavoda Center Rog. Njena prva prostočasna dejavnost je urbano čebelarjenje, nekoč so bili to konji in jahanje, vseskozi je strastna smučarka. Kot filozofinja, jezikoslovka in novinarka je začela na Radiu Maribor, in je spet v radijskem studiu, tokrat kot gostja oddaje Prvaki tedna. Renata Zamida.
Nekateri poznavalci pravijo, da je » slovenska Bjork«. Marsikomu bi taka primerjava močno laskala, a pri njej je ta vzporednica vsebinsko preskromna. Je namreč vsestranska glasbena ustvarjalka in performerka. Sprehaja se od etna prek gledališke glasbe do z elektroniko obogatenega eksperimentiranja. Razpon sega od gledaliških do koncertnih odrov, od skupine Laibach do Svetlane Makarovič, od Bolgarije do Brazilije, od starodavnih tradicij do elektronike, od klasike do džeza, od pripovedovanja do harfe. Vse pa povezuje njen glas. Je ustanoviteljica in avtorica mnogih domačih in mednarodnih glasbenih zasedb, skrbi jo brezvestno človekovo uničevanje narave, modrosti črpa od starovercev, obvlada umetnost iskanja in sprejemanja, ceni moč zdravilnih rastlin, uporablja zagovore, z uroki se ne igra in pravi, da je rokovanje z glino ena sama meditacija. Je umetnica nove generacije in gostja nove epizode Prvakov tedna. Zvezdana Novakovič.
Nekateri poznavalci pravijo, da je » slovenska Bjork«. Marsikomu bi taka primerjava močno laskala, a pri njej je ta vzporednica vsebinsko preskromna. Je namreč vsestranska glasbena ustvarjalka in performerka. Sprehaja se od etna prek gledališke glasbe do z elektroniko obogatenega eksperimentiranja. Razpon sega od gledaliških do koncertnih odrov, od skupine Laibach do Svetlane Makarovič, od Bolgarije do Brazilije, od starodavnih tradicij do elektronike, od klasike do džeza, od pripovedovanja do harfe. Vse pa povezuje njen glas. Je ustanoviteljica in avtorica mnogih domačih in mednarodnih glasbenih zasedb, skrbi jo brezvestno človekovo uničevanje narave, modrosti črpa od starovercev, obvlada umetnost iskanja in sprejemanja, ceni moč zdravilnih rastlin, uporablja zagovore, z uroki se ne igra in pravi, da je rokovanje z glino ena sama meditacija. Je umetnica nove generacije in gostja nove epizode Prvakov tedna. Zvezdana Novakovič.
Na mestu današnjega gosta bi lahko sedel uspešen fotograf ali slaven arhitekt. Bi … če ne bi kot otrok v lokalnem kinu videl Spielbergovega Žrela in naslednje poletje v roke dobil super 8 filmske kamere. Z njo je prišlo odkritje - gibljive sličice. Ali mu je dejstvo, da v treh poskusih ni bil sprejet na AGRFT škodilo, ali morda celo dalo pospešek njegovi filmski karieri? Bi sploh postal filmski režiser, če v ŠKUC-u v 80. letih ne bi videl vseh tistih koncertov zvezd novega vala in punka? Danes ima v svoji filmografiji več kot ducat igranih celovečercev in še kopico dokumentarnih filmov. Njegovi Rezervni deli so se pred dvema desetletjema uvrstili v glavni tekmovalni program Berlinala, njegovo Nočno življenje je leta 2016 prejel kristalni globus za najboljšo režijo na festivalu v Karlovih Varih. Njegova Slovenka je prvi slovenski film, ki ga je Netflix uvrstil v svojo ponudbo. V kinu je ta čas na ogled njegov hommage prijatelju in igralcu Petru Musevskemu, z naslovom Pero, za katerega so kritiki zapisali, da je nadvse zanimiv in ganljiv film, ki daleč presega svojo neposredno tematiko. Ob vsem tem pravi, da »ima pač srečo, da lahko dela filme«. Gost nove epizode Prvakov tedna je bil filmski režiser in scenarist Damjan Kozole.
Na mestu današnjega gosta bi lahko sedel uspešen fotograf ali slaven arhitekt. Bi … če ne bi kot otrok v lokalnem kinu videl Spielbergovega Žrela in naslednje poletje v roke dobil super 8 filmske kamere. Z njo je prišlo odkritje - gibljive sličice. Ali mu je dejstvo, da v treh poskusih ni bil sprejet na AGRFT škodilo, ali morda celo dalo pospešek njegovi filmski karieri? Bi sploh postal filmski režiser, če v ŠKUC-u v 80. letih ne bi videl vseh tistih koncertov zvezd novega vala in punka? Danes ima v svoji filmografiji več kot ducat igranih celovečercev in še kopico dokumentarnih filmov. Njegovi Rezervni deli so se pred dvema desetletjema uvrstili v glavni tekmovalni program Berlinala, njegovo Nočno življenje je leta 2016 prejel kristalni globus za najboljšo režijo na festivalu v Karlovih Varih. Njegova Slovenka je prvi slovenski film, ki ga je Netflix uvrstil v svojo ponudbo. V kinu je ta čas na ogled njegov hommage prijatelju in igralcu Petru Musevskemu, z naslovom Pero, za katerega so kritiki zapisali, da je nadvse zanimiv in ganljiv film, ki daleč presega svojo neposredno tematiko. Ob vsem tem pravi, da »ima pač srečo, da lahko dela filme«. Gost nove epizode Prvakov tedna je bil filmski režiser in scenarist Damjan Kozole.
Že od malih nog obožuje, ljubi jezik, jezik je podstat vsega, kar počne: je namreč pisatelj, prevajalec, pripovedovalec, stand-up komik, mojster improvizacije, ustvarjalec podkastov in ambasador branja. Že kot srednješolec je rapal Brižinske spomenike. Slovenske literarne klasike je naredil za kul in lol, Cankarja je postavil v strip, reformatorje na oder modernih časov. Leta 2012 je bil uvrščen na častno listo Mednarodne zveze za mladinsko književnost. Njegova najljubša beseda je žmoht, ugotavlja, da smo Slovenci zelo pogojeni z jezikom, še zlasti z dvojino. Pripomni, da je njiva metafora za slovensko bit. Velja za enega najbolj vplivnih ljudi na družabnih omrežjih pri nas. Pravi, da ga poganja firbec, tisti, ki ga poznajo, so prepričani, da deluje kot naravni antidepresiv. Večina se zjutraj poslovi od pižame, mi smo si za najboljšo jutranjo družbo izbrali Pižamo.
Že od malih nog obožuje, ljubi jezik, jezik je podstat vsega, kar počne: je namreč pisatelj, prevajalec, pripovedovalec, stand-up komik, mojster improvizacije, ustvarjalec podkastov in ambasador branja. Že kot srednješolec je rapal Brižinske spomenike. Slovenske literarne klasike je naredil za kul in lol, Cankarja je postavil v strip, reformatorje na oder modernih časov. Leta 2012 je bil uvrščen na častno listo Mednarodne zveze za mladinsko književnost. Njegova najljubša beseda je žmoht, ugotavlja, da smo Slovenci zelo pogojeni z jezikom, še zlasti z dvojino. Pripomni, da je njiva metafora za slovensko bit. Velja za enega najbolj vplivnih ljudi na družabnih omrežjih pri nas. Pravi, da ga poganja firbec, tisti, ki ga poznajo, so prepričani, da deluje kot naravni antidepresiv. Večina se zjutraj poslovi od pižame, mi smo si za najboljšo jutranjo družbo izbrali Pižamo.
Pisalo se je leto 1978, ko je prišel na avdicijo za radijskega napovedovalca na takratni Radio Ljubljana, nato pa je postal eden najbolj prepoznavnih glasov slovenskega nacionalnega radia in televizije. Vse ostalo je zgodovina. In tako bi lahko končali tale uvod. A nadaljujmo, ker bi se že omenjena zgodovina lahko odvila tudi drugače, na primer, da bi ostal na odru Prešernovega gledališča v rodnem Kranju, in se morda čez čas preselil v kakšen drug gledališki ansambel. A ker je imel in ima še vedno rad radio, je pač moralo iti po tej poti. Več kot 20 let je vodil eno najstarejših oddaj Radia Slovenija- Četrtkov večer. S Koncertom iz naših krajev je prekrižaril Slovenijo ter gostoval na odrih slovenskih izseljencev, po Evropi in onkraj Atlantika. Njegova so bila sredina jutra na Prvem, v Števerjanu so ga vzeli za svojega, spomnijo se ga generacije gledalcev Obzornika in televizijskega dnevnika. Bil je mentor govora in radijskega nastopanja številnim, tudi še vedno aktivnim, ustvarjalcem nacionalnih radijskih programov. Med številnimi priznanji hrani tudi Kristalni mikrofon, ki ga je prejel leta 2007. Obožuje gledališče in film, kot pravega Gorenjca ga navdušujejo zimski športi, postal je študent Univerze za tretje življenjsko obdobje, je ambasador programa Svit in še vedno radio-aktiven, pri slednjem ne gre za sevanje kakšnega nevarnega izotopa, ampak za sledenje radijskim programom in nesebično deljenje znanja in izkušenj s tistimi, ki so pripravljeni poslušati. Le nekaj dni pred rojstnim dnevom Radia Slovenija, ko že zajemamo sapo za 95 svečk, je bil gost oddaje Prvaki tedna Janez Dolinar.
Pisalo se je leto 1978, ko je prišel na avdicijo za radijskega napovedovalca na takratni Radio Ljubljana, nato pa je postal eden najbolj prepoznavnih glasov slovenskega nacionalnega radia in televizije. Vse ostalo je zgodovina. In tako bi lahko končali tale uvod. A nadaljujmo, ker bi se že omenjena zgodovina lahko odvila tudi drugače, na primer, da bi ostal na odru Prešernovega gledališča v rodnem Kranju, in se morda čez čas preselil v kakšen drug gledališki ansambel. A ker je imel in ima še vedno rad radio, je pač moralo iti po tej poti. Več kot 20 let je vodil eno najstarejših oddaj Radia Slovenija- Četrtkov večer. S Koncertom iz naših krajev je prekrižaril Slovenijo ter gostoval na odrih slovenskih izseljencev, po Evropi in onkraj Atlantika. Njegova so bila sredina jutra na Prvem, v Števerjanu so ga vzeli za svojega, spomnijo se ga generacije gledalcev Obzornika in televizijskega dnevnika. Bil je mentor govora in radijskega nastopanja številnim, tudi še vedno aktivnim, ustvarjalcem nacionalnih radijskih programov. Med številnimi priznanji hrani tudi Kristalni mikrofon, ki ga je prejel leta 2007. Obožuje gledališče in film, kot pravega Gorenjca ga navdušujejo zimski športi, postal je študent Univerze za tretje življenjsko obdobje, je ambasador programa Svit in še vedno radio-aktiven, pri slednjem ne gre za sevanje kakšnega nevarnega izotopa, ampak za sledenje radijskim programom in nesebično deljenje znanja in izkušenj s tistimi, ki so pripravljeni poslušati. Le nekaj dni pred rojstnim dnevom Radia Slovenija, ko že zajemamo sapo za 95 svečk, je bil gost oddaje Prvaki tedna Janez Dolinar.
Diplomirala je iz slovenskega in italijanskega jezika, magistrirala iz sociologije kulture. Potem pa postala novinarka… verjetno naključno, saj zase pravi, da je njena profesionalna pot- pot naključij in sprememb, ki jih ni načrtovala, ampak so se ji kar zgodile. Njeni prvi novinarski postojanki sta bili Radio Študent in tednik Mladina, zdaj je že skoraj dve desetletji in pol zvesta RTV Slovenija. Nova Gorica, Rim, Ljubljana in Bruselj so njena mesta. Preučevala je ustroj in delovanje italijanske mafije, ukvarjala se je s fenomenom političnega populizma, spoznala zadnjega rimskega cesarja in vpogledala v zakulisje papeške palače. Njen literarni prvenec je bil nagrajen s knjižno nagrado modra ptica in nominacijo za Kresnika. Zdaj je pod streho njena kriminalna trilogija. Zakaj namesto v hribe ali na morje med dopustom raje pobegne v pisateljsko osamo, ali drži, da med novinarskim delom in literaturo postavlja berlinski zid in kaj jo je naučila impro liga, nam je povedala v novi epizodi Prvakov tedna. Z nami je bila novinarka, publicistka in pisateljica Mojca Širok.
Diplomirala je iz slovenskega in italijanskega jezika, magistrirala iz sociologije kulture. Potem pa postala novinarka… verjetno naključno, saj zase pravi, da je njena profesionalna pot- pot naključij in sprememb, ki jih ni načrtovala, ampak so se ji kar zgodile. Njeni prvi novinarski postojanki sta bili Radio Študent in tednik Mladina, zdaj je že skoraj dve desetletji in pol zvesta RTV Slovenija. Nova Gorica, Rim, Ljubljana in Bruselj so njena mesta. Preučevala je ustroj in delovanje italijanske mafije, ukvarjala se je s fenomenom političnega populizma, spoznala zadnjega rimskega cesarja in vpogledala v zakulisje papeške palače. Njen literarni prvenec je bil nagrajen s knjižno nagrado modra ptica in nominacijo za Kresnika. Zdaj je pod streho njena kriminalna trilogija. Zakaj namesto v hribe ali na morje med dopustom raje pobegne v pisateljsko osamo, ali drži, da med novinarskim delom in literaturo postavlja berlinski zid in kaj jo je naučila impro liga, nam je povedala v novi epizodi Prvakov tedna. Z nami je bila novinarka, publicistka in pisateljica Mojca Širok.
V novi epizodi Prvakov tedna smo se pogovarjali s satirikom, komikom, akademsko izobraženim glasbenikom, za katerega je pred nekaj meseci Sašo Hribar dejal, navajam: »… je ta trenutek najbolj propulziven estradnik v Sloveniji. Stvari, ki jih počne, počne tako, da so videti enostavne, kot da bi se jih lahko lotil prav vsakdo, kar seveda ni res. V svojem performansu je altruističen in empatičen, like pa je sposoben prilagajati intelektualnemu dometu občinstva.« 19 let je član ekipe Radia Ga Ga, zadnjih nekaj sezon vodi televizijsko oddajo Kaj dogaja?, prepeva na Mali terasi, ustvaril je kopico imitatorskih likov: »Ifigenija, Zlatko Zahović, Dimitrij Rupel, Milan Kučan, Gregor Golobič, Borut Pahor, Jože Potrebuješ, Magnifico, Svetlana Makarovič, Elka Strojan, Zvezdana Mlakar….. Igra na violončelo iz leta 1900, obožuje češnje, nekoč je treniral gimnastiko, še vedno zna hoditi po rokah, in pronicljivo ugotavlja, da je marsikateri politik imitacija samega sebe. V jutru na Prvem je bil gost Prvakov tedna Tilen Artač.
V novi epizodi Prvakov tedna smo se pogovarjali s satirikom, komikom, akademsko izobraženim glasbenikom, za katerega je pred nekaj meseci Sašo Hribar dejal, navajam: »… je ta trenutek najbolj propulziven estradnik v Sloveniji. Stvari, ki jih počne, počne tako, da so videti enostavne, kot da bi se jih lahko lotil prav vsakdo, kar seveda ni res. V svojem performansu je altruističen in empatičen, like pa je sposoben prilagajati intelektualnemu dometu občinstva.« 19 let je član ekipe Radia Ga Ga, zadnjih nekaj sezon vodi televizijsko oddajo Kaj dogaja?, prepeva na Mali terasi, ustvaril je kopico imitatorskih likov: »Ifigenija, Zlatko Zahović, Dimitrij Rupel, Milan Kučan, Gregor Golobič, Borut Pahor, Jože Potrebuješ, Magnifico, Svetlana Makarovič, Elka Strojan, Zvezdana Mlakar….. Igra na violončelo iz leta 1900, obožuje češnje, nekoč je treniral gimnastiko, še vedno zna hoditi po rokah, in pronicljivo ugotavlja, da je marsikateri politik imitacija samega sebe. V jutru na Prvem je bil gost Prvakov tedna Tilen Artač.
V tokratnih Prvakih tedna dve eminenci, Svetlana Makarovič in Ksenija Benedetti.
V tokratnih Prvakih tedna dve eminenci, Svetlana Makarovič in Ksenija Benedetti.
Boštjan Šefic se je širši javnosti najbolj vtisnil v spomin v času velike migrantske krize med letoma 2015 in 2016, ko se je v vlogi državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve izkazal pri upravljanju begunskega vala. Velja za izjemno umirjenega človeka, ki s svojimi nastopi in razlagami deluje pomirjujoče, nikoli ne seje panike in nepotrebnega vznemirjenja. V svojem življenjepisu navaja, da je radoveden, motiviran, zanesljiv, odgovoren, iniciativen, vztrajen in ciljno usmerjen. Je strokovnjak za nacionalno varnost, obrambne sisteme in obveščevalno dejavnost. Posledično velja za enega najbolje informiranih ljudi pri nas, v tujini predava o boju proti terorizmu. Ker je vešč kriznega upravljanja, ga je vlada le nekaj mesecev po upokojitvi poklicala nazaj in mu kot državnemu sekretarju zaupala vodenje, ad hoc ustanovljene, vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih. Namesto, da bi se posvetil športnim hobijem: teku, pohodništvu, kolesarjenju in jahanju, je sprejel službo, ki zahteva človeka in pol.
Boštjan Šefic se je širši javnosti najbolj vtisnil v spomin v času velike migrantske krize med letoma 2015 in 2016, ko se je v vlogi državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve izkazal pri upravljanju begunskega vala. Velja za izjemno umirjenega človeka, ki s svojimi nastopi in razlagami deluje pomirjujoče, nikoli ne seje panike in nepotrebnega vznemirjenja. V svojem življenjepisu navaja, da je radoveden, motiviran, zanesljiv, odgovoren, iniciativen, vztrajen in ciljno usmerjen. Je strokovnjak za nacionalno varnost, obrambne sisteme in obveščevalno dejavnost. Posledično velja za enega najbolje informiranih ljudi pri nas, v tujini predava o boju proti terorizmu. Ker je vešč kriznega upravljanja, ga je vlada le nekaj mesecev po upokojitvi poklicala nazaj in mu kot državnemu sekretarju zaupala vodenje, ad hoc ustanovljene, vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih. Namesto, da bi se posvetil športnim hobijem: teku, pohodništvu, kolesarjenju in jahanju, je sprejel službo, ki zahteva človeka in pol.
Novo šolsko leto prinaša naloge in izzive za obe strani katedra. Doktor Uroš Ocepek je profesor matematike in računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje. Prepričan je, da mora da biti dober učitelj radoveden in si upati izven okvirjev. Ukvarja se z raziskovanjem na področju umetne inteligence, kot bivši organist Avsenike spremeni v Ai-vsenike, s svojimi dijaki oblikuje evrovizijsko stavnico, v prostem času se ukvarja z rodoslovjem in po dolgem času spet riše. Pohvali se lahko z nazivom Učitelj leta 2022, za isto leto je prejel tudi Nagrado RS za izjemne dosežke na področju srednjega šolstva, v letu 2023 pa je bil predstavnik Slovenije na svetovnem izboru Global Teacher Prize, na katerem izbirajo učitelje, ki najbolj premikajo meje in delajo družbo boljšo. Doktor Uki, kot ga kličejo dijaki, nam je povedal, kakšna bo šola prihodnosti in kako v šoli sedanjosti čim bolj uživati. Gost nove epizode Prvakov tedna je bil dr. Uroš Ocepek.
Novo šolsko leto prinaša naloge in izzive za obe strani katedra. Doktor Uroš Ocepek je profesor matematike in računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje. Prepričan je, da mora da biti dober učitelj radoveden in si upati izven okvirjev. Ukvarja se z raziskovanjem na področju umetne inteligence, kot bivši organist Avsenike spremeni v Ai-vsenike, s svojimi dijaki oblikuje evrovizijsko stavnico, v prostem času se ukvarja z rodoslovjem in po dolgem času spet riše. Pohvali se lahko z nazivom Učitelj leta 2022, za isto leto je prejel tudi Nagrado RS za izjemne dosežke na področju srednjega šolstva, v letu 2023 pa je bil predstavnik Slovenije na svetovnem izboru Global Teacher Prize, na katerem izbirajo učitelje, ki najbolj premikajo meje in delajo družbo boljšo. Doktor Uki, kot ga kličejo dijaki, nam je povedal, kakšna bo šola prihodnosti in kako v šoli sedanjosti čim bolj uživati. Gost nove epizode Prvakov tedna je bil dr. Uroš Ocepek.
Dolgoletni radijski športni novinar in komentator, eden najboljših poznavalcev košarke v Sloveniji, je pred šestimi leti sredi Carigrada napovedal, da smo pred vrati košarkarskega raja, zdaj je sam na pragu pisarne delavskega direktorja RTV Slovenija. Franci Pavšer upa, da bo RTV Slovenija spet medijska hiša, iz katere ljudje ne bodo razočarano odhajali, temveč bodo vanjo s ponosom prihajali. Od košarkarskega parketa do izzivov delavskega direktorja s Francijem Pavšerjem v novi epizodi Prvakov tedna.
Dolgoletni radijski športni novinar in komentator, eden najboljših poznavalcev košarke v Sloveniji, je pred šestimi leti sredi Carigrada napovedal, da smo pred vrati košarkarskega raja, zdaj je sam na pragu pisarne delavskega direktorja RTV Slovenija. Franci Pavšer upa, da bo RTV Slovenija spet medijska hiša, iz katere ljudje ne bodo razočarano odhajali, temveč bodo vanjo s ponosom prihajali. Od košarkarskega parketa do izzivov delavskega direktorja s Francijem Pavšerjem v novi epizodi Prvakov tedna.