Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Avtonomna prodaja domačih pridelkov lokalnih proizvajalcev brez zaposlenih trgovcev pri nas ni neznanka. Vsi poznamo recimo jajcemate in mlekomate, tudi tako imenovanih trgovin na zaupanje je že nekaj pri nas. Te so postavili nekateri kmetje v bližini svojih kmetij, da bi lahko, medtem ko prodajajo, hkrati opravljali dela na kmetiji. Na pridelkih, recimo vrečkah z domačo zelenjavo in škatlah z jajci, so tako nalepke s cenami, kupci pa točen znesek pustijo v zato namenjeni blagajni oz. škatli z majhno odprtino. Vse torej temelji na zaupanju. Pred nekaj meseci pa so na ljubljanski tržnici naredili korak naprej in postavili predelan mobilni zabojnik oz. mobilno hišico, ki je na prvi pogled povsem navadna lična trgovinica z lokalnimi pridelki. Z eno izjemo: v njej prav tako ni prodajalca.
Avtonomna prodaja domačih pridelkov lokalnih proizvajalcev brez zaposlenih trgovcev pri nas ni neznanka. Vsi poznamo recimo jajcemate in mlekomate, tudi tako imenovanih trgovin na zaupanje je že nekaj pri nas. Te so postavili nekateri kmetje v bližini svojih kmetij, da bi lahko, medtem ko prodajajo, hkrati opravljali dela na kmetiji. Na pridelkih, recimo vrečkah z domačo zelenjavo in škatlah z jajci, so tako nalepke s cenami, kupci pa točen znesek pustijo v zato namenjeni blagajni oz. škatli z majhno odprtino. Vse torej temelji na zaupanju. Pred nekaj meseci pa so na ljubljanski tržnici naredili korak naprej in postavili predelan mobilni zabojnik oz. mobilno hišico, ki je na prvi pogled povsem navadna lična trgovinica z lokalnimi pridelki. Z eno izjemo: v njej prav tako ni prodajalca.
V letošnjem letu SLOGA, platforma nevladnih organizacij, zaključuje projekt The future we want, prihodnost kot jo hočemo, pri katerem so poleg Slovenije sodelovali še partnerji v Romuniji, Franciji, Srbiji, Italiji, Nemčiji, Belgiji ter na Portugalskem in Finskem. Cilj je bil opolnomočenje mladih, ki so raziskovali alternativne oblike participacije za boljši jutri. Katero temo so izbrali in zakaj? Kako je bilo govoriti z odločevalci? Kako bodo zgodbo nadaljevali po končanem projektu? O tem s Klaro Jamnik, 27- letno udeleženko projekta in aktivno članico skupino za zagovorništvo, ki se bo Mojci Delač pridružila v četrtkovi Radiosferi.
V letošnjem letu SLOGA, platforma nevladnih organizacij, zaključuje projekt The future we want, prihodnost kot jo hočemo, pri katerem so poleg Slovenije sodelovali še partnerji v Romuniji, Franciji, Srbiji, Italiji, Nemčiji, Belgiji ter na Portugalskem in Finskem. Cilj je bil opolnomočenje mladih, ki so raziskovali alternativne oblike participacije za boljši jutri. Katero temo so izbrali in zakaj? Kako je bilo govoriti z odločevalci? Kako bodo zgodbo nadaljevali po končanem projektu? O tem s Klaro Jamnik, 27- letno udeleženko projekta in aktivno članico skupino za zagovorništvo, ki se bo Mojci Delač pridružila v četrtkovi Radiosferi.
Medtem ko je zlatarstvo eno od najstarejših obrti, zlato pa ostaja priljubljeno – kot naložba ali nakit, je toliko bolj zanimivo, da je svet zlatarstva še vedno nekoliko skrivnosten in prav nič vsakdanji. Kako pripraviti pravo zlitino, da iz nje nastane prstan? Kako vredno je zlato danes, kako je bilo včasih?
Medtem ko je zlatarstvo eno od najstarejših obrti, zlato pa ostaja priljubljeno – kot naložba ali nakit, je toliko bolj zanimivo, da je svet zlatarstva še vedno nekoliko skrivnosten in prav nič vsakdanji. Kako pripraviti pravo zlitino, da iz nje nastane prstan? Kako vredno je zlato danes, kako je bilo včasih?
Antropologinja Polona Zabret se je med študijem v Ljubljani med drugim ukvarjala s preučevanjem trajnostne mobilnosti, zdaj pa je na univerzi v Kobenhavnu magistrska študentka antropologije. Pred nedavnim se je vrnila iz Afrike – v severni Ugandi je 3 mesece preučevala vrednostno verigo oglja. Zanimalo jo je, kako so ljudje udeleženi v verigi preskrbe z ogljem, v kakšnih razmerah živijo in kakšne so posledice. Več pa v pogovoru z Živo Trček.
Antropologinja Polona Zabret se je med študijem v Ljubljani med drugim ukvarjala s preučevanjem trajnostne mobilnosti, zdaj pa je na univerzi v Kobenhavnu magistrska študentka antropologije. Pred nedavnim se je vrnila iz Afrike – v severni Ugandi je 3 mesece preučevala vrednostno verigo oglja. Zanimalo jo je, kako so ljudje udeleženi v verigi preskrbe z ogljem, v kakšnih razmerah živijo in kakšne so posledice. Več pa v pogovoru z Živo Trček.
Evropski inštitut za enakost spolov je izdal poročilo o indeksu enakosti za leto 2024. Na vrhu lestvice je ponovno Švedska, sledita ji Danska in Nizozemska. Slovenija se je znašla na 12. mestu in je v primerjavi z letom 2021 glede zagotavljanja enakosti spolov napredovala. Najbolje se je odrezala na ekonomskem področju. V povprečju pa ženskam v Evropski uniji še vedno primanjkuje družbene moči. Več o raziskavi in njenih izsledkih je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila predsednica Ženskega lobija Slovenije, gospa Sonja Lokar.
Evropski inštitut za enakost spolov je izdal poročilo o indeksu enakosti za leto 2024. Na vrhu lestvice je ponovno Švedska, sledita ji Danska in Nizozemska. Slovenija se je znašla na 12. mestu in je v primerjavi z letom 2021 glede zagotavljanja enakosti spolov napredovala. Najbolje se je odrezala na ekonomskem področju. V povprečju pa ženskam v Evropski uniji še vedno primanjkuje družbene moči. Več o raziskavi in njenih izsledkih je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila predsednica Ženskega lobija Slovenije, gospa Sonja Lokar.
Vstopili smo v leto 2025, to število pa je zanimivo tudi z matematičnega vidika. Zakaj, boste izvedeli v tokratni oddaji Konstanta – gladko o matematiki, v kateri bomo sicer govorili sicer o neki drugi skupini števil, ki pa so prav tako ali še bolj zanimiva, to so praštevila. Zakaj jih lahko glede njihove vloge med števili primerjamo z atomi v snovi?
Vstopili smo v leto 2025, to število pa je zanimivo tudi z matematičnega vidika. Zakaj, boste izvedeli v tokratni oddaji Konstanta – gladko o matematiki, v kateri bomo sicer govorili sicer o neki drugi skupini števil, ki pa so prav tako ali še bolj zanimiva, to so praštevila. Zakaj jih lahko glede njihove vloge med števili primerjamo z atomi v snovi?
»Spoštovani. Moram tudi z vami podeliti svoje navdušenje nad tem, da je bila letošnja Nobelova nagrada za medicino podeljena za odkritje vloge mikroRNK (miRNA),« je v elektronskem sporočilu zapisala prof. dr. Vita Dolžan, ki na Medicinski fakulteti v Ljubljani med drugim vodi Laboratorij za farmakogenetiko.
»Spoštovani. Moram tudi z vami podeliti svoje navdušenje nad tem, da je bila letošnja Nobelova nagrada za medicino podeljena za odkritje vloge mikroRNK (miRNA),« je v elektronskem sporočilu zapisala prof. dr. Vita Dolžan, ki na Medicinski fakulteti v Ljubljani med drugim vodi Laboratorij za farmakogenetiko.
Letošnji mladi podjetnik leta je konec novembra postal Grega Ivančič iz podjetja Glow seven, kjer proizvajajo prenosne krušne peči. O svojih prvih spodrsljajih in neuspešni kampanji za množično financiranje, začetkih in ideji za podjetje ter tehnologiji, zaradi katere vse bolj in bolj prodirajo na domči in tuje trge je spregovoril v tokratni Radiosferi.
Letošnji mladi podjetnik leta je konec novembra postal Grega Ivančič iz podjetja Glow seven, kjer proizvajajo prenosne krušne peči. O svojih prvih spodrsljajih in neuspešni kampanji za množično financiranje, začetkih in ideji za podjetje ter tehnologiji, zaradi katere vse bolj in bolj prodirajo na domči in tuje trge je spregovoril v tokratni Radiosferi.
Zimske temperature in prazniki gredo z roko v roki z različnimi zimskimi športi, eden izmed teh je tudi sankanje. Kakšne vrste sank sploh poznamo in kako se sanke izdela, je za Radiosfero preverila Lana Furlan.
Zimske temperature in prazniki gredo z roko v roki z različnimi zimskimi športi, eden izmed teh je tudi sankanje. Kakšne vrste sank sploh poznamo in kako se sanke izdela, je za Radiosfero preverila Lana Furlan.
Geolog Andrej Šmuc je bil gost Radiosfere in je pojasnil, zakaj je slikovita avstralska puščava Pinnacle Desert predstavljala zanimivo geološko uganko. Iz peščenih sipin namreč kukajo kamniti stolpiči, ki so značilna kraška tvorba. Določanje njihove starosti pa je vse prej kot preprosto, saj je treba, kot je povedal Šmuc "datirati nič".
Geolog Andrej Šmuc je bil gost Radiosfere in je pojasnil, zakaj je slikovita avstralska puščava Pinnacle Desert predstavljala zanimivo geološko uganko. Iz peščenih sipin namreč kukajo kamniti stolpiči, ki so značilna kraška tvorba. Določanje njihove starosti pa je vse prej kot preprosto, saj je treba, kot je povedal Šmuc "datirati nič".
Lani je kljub kislemu vremenu več tisoč ljudi silvestrovalo na slovenskih ulicah in trgih. V prestolnici recimo je silvestrovanje minilo mirno, brez večjih incidentov. Kakšno je ozadje, kaj vse se mora ujemati, da ena taka večja prireditev na prostem mine brez težav – pretepov, poškodb, kraj ... Sogovornica: strokovna sodelavka za fizično varovanje v podjetju Sintal in magistrica varstvoslovja Anja Babnik.
Lani je kljub kislemu vremenu več tisoč ljudi silvestrovalo na slovenskih ulicah in trgih. V prestolnici recimo je silvestrovanje minilo mirno, brez večjih incidentov. Kakšno je ozadje, kaj vse se mora ujemati, da ena taka večja prireditev na prostem mine brez težav – pretepov, poškodb, kraj ... Sogovornica: strokovna sodelavka za fizično varovanje v podjetju Sintal in magistrica varstvoslovja Anja Babnik.
Teater Rampa je gledališka skupina, ki združuje koroške slovenske in slovenske igralce. S svojimi predstavami vedno znova dokazuje, da so lahko rojaki na avstrijskem Koroškem upravičeno ponosni na svojo gledališko dejavnost. V najnovejši predstavi, drami Roka Vilčnika, navdušujejo domačemu občinstvu dobro znani igralci in igralka; Lara Vouk, Marjan Štikar, Aleksander Tolmaier in Maks Dakskobler, pod režiserskim vodstvom prav tako znane in zelo dejavne Alenke Hain. Njen namen je, kot pravi, tudi na oder celovškega Ikulta, pripeljati sodobno slovensko dramatiko. Po predstavi Realisti, s katero je Teater Rampa nastopil na Tednu slovenske drame v Kranju, je izbrala dramo absurda, ki nasmeje občinstvo, hkrati pa spodbudi k razmisleku, v kakšni družbi živimo.
Teater Rampa je gledališka skupina, ki združuje koroške slovenske in slovenske igralce. S svojimi predstavami vedno znova dokazuje, da so lahko rojaki na avstrijskem Koroškem upravičeno ponosni na svojo gledališko dejavnost. V najnovejši predstavi, drami Roka Vilčnika, navdušujejo domačemu občinstvu dobro znani igralci in igralka; Lara Vouk, Marjan Štikar, Aleksander Tolmaier in Maks Dakskobler, pod režiserskim vodstvom prav tako znane in zelo dejavne Alenke Hain. Njen namen je, kot pravi, tudi na oder celovškega Ikulta, pripeljati sodobno slovensko dramatiko. Po predstavi Realisti, s katero je Teater Rampa nastopil na Tednu slovenske drame v Kranju, je izbrala dramo absurda, ki nasmeje občinstvo, hkrati pa spodbudi k razmisleku, v kakšni družbi živimo.
Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je v preteklem letu živelo približno 264.000 oseb oziroma 13.000 več kot v letu 2022. Dolgo so raziskave kazale, da so posebno starejše ženske, upokojenke, najbolj izpostavljene revščini. Druga najbolj ogrožena družbena skupina pa so bile matere samohranilke. O tem, ali revščina še vedno bolj prizadene ženske, o tem, kako je revščina v starosti povezana z življenjskim potekom oseb, ter o zadnji raziskavi te pereče družbene problematike je v tokratni Radiosferi govorila prof. dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani.
Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je v preteklem letu živelo približno 264.000 oseb oziroma 13.000 več kot v letu 2022. Dolgo so raziskave kazale, da so posebno starejše ženske, upokojenke, najbolj izpostavljene revščini. Druga najbolj ogrožena družbena skupina pa so bile matere samohranilke. O tem, ali revščina še vedno bolj prizadene ženske, o tem, kako je revščina v starosti povezana z življenjskim potekom oseb, ter o zadnji raziskavi te pereče družbene problematike je v tokratni Radiosferi govorila prof. dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani.
Leto 2024 se bliža h koncu, kar pomeni, da je znova čas za priljubljeno spletno akcijo muzejev in galerij #naprejvpreteklost. Več kot 70 slovenskih muzejev in galerij na svojih spletnih straneh in družbenih omrežjih deli bogato snovno in nesnovno dediščino, ki jo hranijo. Z ustvarjalnimi vsebinami, fotografijami, zgodbami in programi vse zainteresirane popeljejo na raziskovanje preteklosti, ki navdihuje našo sedanjost in prihodnost. Gostji Radiosfere sta Alenka Černelič Krošelj, predsednica Predsedstva Skupnosti muzejev in direktorica Posavskega muzeja Brežice ter Maja Hakl Saje, koordinatorica projekta in kustosinja v Muzeju športa.
Leto 2024 se bliža h koncu, kar pomeni, da je znova čas za priljubljeno spletno akcijo muzejev in galerij #naprejvpreteklost. Več kot 70 slovenskih muzejev in galerij na svojih spletnih straneh in družbenih omrežjih deli bogato snovno in nesnovno dediščino, ki jo hranijo. Z ustvarjalnimi vsebinami, fotografijami, zgodbami in programi vse zainteresirane popeljejo na raziskovanje preteklosti, ki navdihuje našo sedanjost in prihodnost. Gostji Radiosfere sta Alenka Černelič Krošelj, predsednica Predsedstva Skupnosti muzejev in direktorica Posavskega muzeja Brežice ter Maja Hakl Saje, koordinatorica projekta in kustosinja v Muzeju športa.
Kaj je to "rave" in kaj je to tehno glasba, kakšna razlika je med tehnom in elektronsko glasbo, kako se pleše na takšno zvrst glasbe in kako se »raverji« oblačijo, vse to je ob svetovnem dnevu tehno glasbe, ki smo ga obeležili 9. decembra, zanimalo Lano Furlan.
Kaj je to "rave" in kaj je to tehno glasba, kakšna razlika je med tehnom in elektronsko glasbo, kako se pleše na takšno zvrst glasbe in kako se »raverji« oblačijo, vse to je ob svetovnem dnevu tehno glasbe, ki smo ga obeležili 9. decembra, zanimalo Lano Furlan.
Tokratna Konstanta – oddaja, ki jo vsak prvi četrtek v mesecu posvetimo neki matematični temi, bo govorila o … konstantah. Najljubša konstanta Prvega programa je seveda 1. Kaj pa vaša? Katere so najbolj zanimive matematične konstante? Gostja tokratne oddaje je profesorica doktorica Barbara Drinovec Drnovšek s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko.
Tokratna Konstanta – oddaja, ki jo vsak prvi četrtek v mesecu posvetimo neki matematični temi, bo govorila o … konstantah. Najljubša konstanta Prvega programa je seveda 1. Kaj pa vaša? Katere so najbolj zanimive matematične konstante? Gostja tokratne oddaje je profesorica doktorica Barbara Drinovec Drnovšek s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko.
Danes številne kulturne ustanove po Sloveniji odpirajo vrata obiskovalcev. 3. december, kot dan rojstva Franceta Prešerna poznamo tudi kot ta veseli dan kulture. Vas zanima kako najbolj znano delo slovenskega pesnika zveni v romščini? 3. december je pomemben tudi za oddajo Naše poti. Na današnji dan pred 17 leti smo prvič krenili po poti Romov.
Danes številne kulturne ustanove po Sloveniji odpirajo vrata obiskovalcev. 3. december, kot dan rojstva Franceta Prešerna poznamo tudi kot ta veseli dan kulture. Vas zanima kako najbolj znano delo slovenskega pesnika zveni v romščini? 3. december je pomemben tudi za oddajo Naše poti. Na današnji dan pred 17 leti smo prvič krenili po poti Romov.
Zdrave oči in dober vid pomembno prispevajo k večji kakovosti življenja tudi v starejših letih. Vendar pa vid v starosti pogosto poslabša okvara rumene pege oziroma makule. »Rumeno pego uporabljamo za oster in natančen vid; če je okvarjena, je v celoti prizadet centralni vid,« pravi oftalmologinja prof. dr. Polona Jaki Mekjavić z Očesne klinike UKC Ljubljana. Ob katerih težavah moramo pomisliti na starostno poškodbo rumene pege? Kakšen hiter test lahko izvedemo sami? Kako nam lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v Radiosferi.
Zdrave oči in dober vid pomembno prispevajo k večji kakovosti življenja tudi v starejših letih. Vendar pa vid v starosti pogosto poslabša okvara rumene pege oziroma makule. »Rumeno pego uporabljamo za oster in natančen vid; če je okvarjena, je v celoti prizadet centralni vid,« pravi oftalmologinja prof. dr. Polona Jaki Mekjavić z Očesne klinike UKC Ljubljana. Ob katerih težavah moramo pomisliti na starostno poškodbo rumene pege? Kakšen hiter test lahko izvedemo sami? Kako nam lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v Radiosferi.
MINT je slovenska znamka športne opreme, pod katero se podpiše Nino Žičkar, gost tokratne podjetniške Radiosfere. Nekdanji profesor športne vzgoje se je leta 2019 podal v podjetniške vode z željo, da bi izdelal in zagotovil najboljšo opremo za slovenske vrhunske športnike, že od nekdaj pa je stremel k cilju, da bi opremo blagovne znamke MINT nosil tudi Primož Roglič. V oddaji pa izvemo tudi, kako mu je uspel ta korak in zakaj nikoli ne bi prodal svojega podjetja.
MINT je slovenska znamka športne opreme, pod katero se podpiše Nino Žičkar, gost tokratne podjetniške Radiosfere. Nekdanji profesor športne vzgoje se je leta 2019 podal v podjetniške vode z željo, da bi izdelal in zagotovil najboljšo opremo za slovenske vrhunske športnike, že od nekdaj pa je stremel k cilju, da bi opremo blagovne znamke MINT nosil tudi Primož Roglič. V oddaji pa izvemo tudi, kako mu je uspel ta korak in zakaj nikoli ne bi prodal svojega podjetja.
Leta 1789 je prvi predsednik Združenih držav Amerike George Washington na današnji dan razglasil prvi "zahvalni dan"- tradicionalni praznik, ki se v Združenih državah Amerike in Kanadi praznuje zadnji četrtek v novembru. Običajno se na ta dan tam jé polnjenega purana, brusnično omako in bučno pito. Kako Američani praznujejo ta praznik in kako je povezan s črnim petkom, je zanimalo Lano Furlan.
Leta 1789 je prvi predsednik Združenih držav Amerike George Washington na današnji dan razglasil prvi "zahvalni dan"- tradicionalni praznik, ki se v Združenih državah Amerike in Kanadi praznuje zadnji četrtek v novembru. Običajno se na ta dan tam jé polnjenega purana, brusnično omako in bučno pito. Kako Američani praznujejo ta praznik in kako je povezan s črnim petkom, je zanimalo Lano Furlan.
V slovenskih medijih moški še vedno občutno preglasijo ženske. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli Združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, ženske pa le 27 odstotkov. O razlogih in posledicah kot tudi o položaju žensk v slovenskih medijih na temo tehnologije, tehnološkega napredka in umetne inteligence smo se pogovarjali v tokratni oddaji Radiosfera. Naši gostji sta bili dr. Alenka Jelen z Univerze v Stirlingu in Mateja Malnar Štembal, podpredsednica Združenja ONA VE.
V slovenskih medijih moški še vedno občutno preglasijo ženske. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli Združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, ženske pa le 27 odstotkov. O razlogih in posledicah kot tudi o položaju žensk v slovenskih medijih na temo tehnologije, tehnološkega napredka in umetne inteligence smo se pogovarjali v tokratni oddaji Radiosfera. Naši gostji sta bili dr. Alenka Jelen z Univerze v Stirlingu in Mateja Malnar Štembal, podpredsednica Združenja ONA VE.
V tem tednu obeležujemo Teden splošnih knjižnic. Zato bomo v tokratni Radiosferi zavili v eno od njih in preverili, kako knjižničarji spremljajo željo po branju, ki jo imamo ali pa smo jo malce zanemarili. Kakšna sploh je vloga branja v času digitalne dobe? Sogovornik: predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek.
V tem tednu obeležujemo Teden splošnih knjižnic. Zato bomo v tokratni Radiosferi zavili v eno od njih in preverili, kako knjižničarji spremljajo željo po branju, ki jo imamo ali pa smo jo malce zanemarili. Kakšna sploh je vloga branja v času digitalne dobe? Sogovornik: predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek.
Tokratno četrtkovo Radiosfero posvečamo Svetovnemu dnevu sladkorne bolezni. Pokukali smo v svet, ki ga kroji inzulinska črpalka in to – za vse življenje, torej v svet redkejše različice sladkorne bolezni, sladkorne bolezni tipa 1. Vanj nas je odpeljal radijski sodelavec Benjamin Jeram, skupaj s svojim sogovornikom Petrom Puciharjem. Eden sprašuje, drugi pripoveduje, oba pa živita s to diagnozo. Priporočamo v posluh!
Tokratno četrtkovo Radiosfero posvečamo Svetovnemu dnevu sladkorne bolezni. Pokukali smo v svet, ki ga kroji inzulinska črpalka in to – za vse življenje, torej v svet redkejše različice sladkorne bolezni, sladkorne bolezni tipa 1. Vanj nas je odpeljal radijski sodelavec Benjamin Jeram, skupaj s svojim sogovornikom Petrom Puciharjem. Eden sprašuje, drugi pripoveduje, oba pa živita s to diagnozo. Priporočamo v posluh!
Z nahrbtniki na ramenih in zemljevidom v roki se tokrat odpravljamo na drugi konec sveta. V današnji Radiosferi bomo namreč sedli na letalo in se prek Atlantskega oceana odpravili v Južno Ameriko. Tokrat ne bomo spoznavali in odkrivali države, ampak pokrajino, natančneje Patagonijo. Patagonija se razteza v kar dve državi, in sicer Čile in Argentino, zanjo pa so značilne stepske planote in hladnejše podnebje. Tam je bila tudi Sandra Staniša, blogerka in popotnica, ki se je po Patagoniji, skupaj s svojim možem, odpravila na poročno potovanje. S Sandro Staniša bo na letalo sedla Lana Furlan.
Z nahrbtniki na ramenih in zemljevidom v roki se tokrat odpravljamo na drugi konec sveta. V današnji Radiosferi bomo namreč sedli na letalo in se prek Atlantskega oceana odpravili v Južno Ameriko. Tokrat ne bomo spoznavali in odkrivali države, ampak pokrajino, natančneje Patagonijo. Patagonija se razteza v kar dve državi, in sicer Čile in Argentino, zanjo pa so značilne stepske planote in hladnejše podnebje. Tam je bila tudi Sandra Staniša, blogerka in popotnica, ki se je po Patagoniji, skupaj s svojim možem, odpravila na poročno potovanje. S Sandro Staniša bo na letalo sedla Lana Furlan.
Ali ima vsaka ploskev dve strani? Ta izziv smo vam postavili v prejšnji oddaji, tokrat pa boste izvedeli odgovor. Slišali boste lahko tudi, zakaj smo naši oddali dali podnaslov "Gladko o matematiki". V tokratni Konstanti gostimo profesorico dr. Barbaro Drinovec Drnovšek s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, govorimo pa o krivuljah in ploskvah.
Ali ima vsaka ploskev dve strani? Ta izziv smo vam postavili v prejšnji oddaji, tokrat pa boste izvedeli odgovor. Slišali boste lahko tudi, zakaj smo naši oddali dali podnaslov "Gladko o matematiki". V tokratni Konstanti gostimo profesorico dr. Barbaro Drinovec Drnovšek s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, govorimo pa o krivuljah in ploskvah.
Doktorica Veronika Dolar je profesorica ekonomije in raziskovalka na Pace University v New Yorku. Kako akademsko okolje, ameriške univerze, profesorji in študenti spremljajo predsedniške volitve? V ZDA številni veliki, pomembni mediji javno izrazijo podporo enemu izmed predsedniških kandidatov, je takšna praksa tudi pri fakultetah in univerzah? In nenazadnje, kako pomembno je za Slovenijo, kdo bo naslednja štiri leta sedel v Ovalni pisarni Bele hiše?
Doktorica Veronika Dolar je profesorica ekonomije in raziskovalka na Pace University v New Yorku. Kako akademsko okolje, ameriške univerze, profesorji in študenti spremljajo predsedniške volitve? V ZDA številni veliki, pomembni mediji javno izrazijo podporo enemu izmed predsedniških kandidatov, je takšna praksa tudi pri fakultetah in univerzah? In nenazadnje, kako pomembno je za Slovenijo, kdo bo naslednja štiri leta sedel v Ovalni pisarni Bele hiše?
Danes bomo počastili svetovni dan romskega jezika, ki so ga Romi prvič praznovali 5. novembra 2008, ob izidu romsko-hrvaškega in hrvaško-romskega slovarja. Na ta dan se postavlja v ospredje predvsem to, kako pomembno je ohranjanje jezika, ki zaradi neuporabe mlajših generacij po mnenju marsikoga počasi izumira. O ohranjanju romskega jezika pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.
Danes bomo počastili svetovni dan romskega jezika, ki so ga Romi prvič praznovali 5. novembra 2008, ob izidu romsko-hrvaškega in hrvaško-romskega slovarja. Na ta dan se postavlja v ospredje predvsem to, kako pomembno je ohranjanje jezika, ki zaradi neuporabe mlajših generacij po mnenju marsikoga počasi izumira. O ohranjanju romskega jezika pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.
Mlada farmacevtka dr. Maša Sterle zaskrbljeno pravi: »Alarmantno je, da že štiri desetletja ni bil odkrit noben nov razred antibiotikov.« Opozarja, da je vedno več bakterij odpornih nanje in da je tudi zato zdravljenje nekaterih bolezni že oteženo. Ni naključje , da se je dr. Sterle v doktorski nalogi posvetila prav razvoju in sintezi novih protibakterijskih spojin. Za svojo študijo je pred dnevi prejela eno od petih letošnjih velikih Krkinih nagrad. Ali bo torej naslednji nov antibiotik prišel iz Slovenije?
Mlada farmacevtka dr. Maša Sterle zaskrbljeno pravi: »Alarmantno je, da že štiri desetletja ni bil odkrit noben nov razred antibiotikov.« Opozarja, da je vedno več bakterij odpornih nanje in da je tudi zato zdravljenje nekaterih bolezni že oteženo. Ni naključje , da se je dr. Sterle v doktorski nalogi posvetila prav razvoju in sintezi novih protibakterijskih spojin. Za svojo študijo je pred dnevi prejela eno od petih letošnjih velikih Krkinih nagrad. Ali bo torej naslednji nov antibiotik prišel iz Slovenije?
FeelRooty je slovensko podjetje, ki deluje na področju biohackinga, optimizacije možganov in prehranskih dopolnil. Slovenski trg so navdušili s svojim napitkom, s katerim lahko nadomestimo kavo. Na njegovem seznamu sestavin bomo našli adaptogena zelišča in medicinske gobe - o okusu, vonju, izzivih pri lansiranju izdelka pa se pozanimamo v tokratni podjetniški Radiosferi.
FeelRooty je slovensko podjetje, ki deluje na področju biohackinga, optimizacije možganov in prehranskih dopolnil. Slovenski trg so navdušili s svojim napitkom, s katerim lahko nadomestimo kavo. Na njegovem seznamu sestavin bomo našli adaptogena zelišča in medicinske gobe - o okusu, vonju, izzivih pri lansiranju izdelka pa se pozanimamo v tokratni podjetniški Radiosferi.
V Sloveniji imamo več kot 150 razglednikov. Slovenska turistična organizacije je novinarje v oktobru povabila na študijsko turo, kjer smo obiskali nekatere najnovejše med njimi – stolpa Pomona in Kristal, grad Podčetrtek, najprej pa se ustavili pri spomeniku 12. stoletja - v Žički kartuziji.
V Sloveniji imamo več kot 150 razglednikov. Slovenska turistična organizacije je novinarje v oktobru povabila na študijsko turo, kjer smo obiskali nekatere najnovejše med njimi – stolpa Pomona in Kristal, grad Podčetrtek, najprej pa se ustavili pri spomeniku 12. stoletja - v Žički kartuziji.
Zimski čas bo od nedelje naprej krojil naša jutra, dneve in večere. Že pred nekaj leti se je v Evropski uniji začela resna razprava o tem, ali bi po več desetletjih resno razmislili o smislu premikanja urinih kazalcev dvakrat leto. Že nekajkrat smo mislili, da uro premikamo zadnjič, ampak se to še ni zgodilo. Zakaj je zimski čas za nas "pravi" oz. nam naraven in zakaj smo prav v Sloveniji že tako ali tako idealno "vključeni" v okolico. Sogovornica: prof. dr. Damjana Rozman, vodja Centra za funkcijsko genomiko in biočipe na ljubljanski Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Zimski čas bo od nedelje naprej krojil naša jutra, dneve in večere. Že pred nekaj leti se je v Evropski uniji začela resna razprava o tem, ali bi po več desetletjih resno razmislili o smislu premikanja urinih kazalcev dvakrat leto. Že nekajkrat smo mislili, da uro premikamo zadnjič, ampak se to še ni zgodilo. Zakaj je zimski čas za nas "pravi" oz. nam naraven in zakaj smo prav v Sloveniji že tako ali tako idealno "vključeni" v okolico. Sogovornica: prof. dr. Damjana Rozman, vodja Centra za funkcijsko genomiko in biočipe na ljubljanski Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Danes se opravljamo na potovanje na Kras, na lov za tartufi. Lana Furlan se je s kužkoma Erikom in Fendi in izkušenim nabiralcem tartufov Matjažem Beznikom po ozkih poteh prebila do čisto pravih tartufov. Koliko vrst jih poznamo in koliko let potrebujejo te gobe, da zrastejo, izveste v Radiosferi.
Danes se opravljamo na potovanje na Kras, na lov za tartufi. Lana Furlan se je s kužkoma Erikom in Fendi in izkušenim nabiralcem tartufov Matjažem Beznikom po ozkih poteh prebila do čisto pravih tartufov. Koliko vrst jih poznamo in koliko let potrebujejo te gobe, da zrastejo, izveste v Radiosferi.
33-letna Lara Maria Vouk prihaja iz Rinkol na avstrijskem Koroškem. V Celovcu je obiskovala slovensko gimnazijo, potem pa se je odločila za študij oblikovanja na Dunaju. Ko je tega zaključila, jo je pot vodila v Ljubljano, kjer je diplomirala še iz igre na AGRFT. Lara je vsestranska umetnica, od odra do filma, od produkcije do režije. Še vedno je tesno vpeta v kulturno dogajanje na Koroškem in pogumno in odločno zre tudi v prihodnost svoje ustvarjalnosti. Pravi, da je zelo ponosna na svoje korenine, a ji je bilo v Ljubljani včasih tudi težko in je domača govorica nekaj časa precej vplivala na samopodobo na odru. A v vsakem jeziku je malo drugačna in vsi – jo bogatijo. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
33-letna Lara Maria Vouk prihaja iz Rinkol na avstrijskem Koroškem. V Celovcu je obiskovala slovensko gimnazijo, potem pa se je odločila za študij oblikovanja na Dunaju. Ko je tega zaključila, jo je pot vodila v Ljubljano, kjer je diplomirala še iz igre na AGRFT. Lara je vsestranska umetnica, od odra do filma, od produkcije do režije. Še vedno je tesno vpeta v kulturno dogajanje na Koroškem in pogumno in odločno zre tudi v prihodnost svoje ustvarjalnosti. Pravi, da je zelo ponosna na svoje korenine, a ji je bilo v Ljubljani včasih tudi težko in je domača govorica nekaj časa precej vplivala na samopodobo na odru. A v vsakem jeziku je malo drugačna in vsi – jo bogatijo. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Iskanje izgubljenih mest starih civilizacij sredi tako rekoč neprehodne džungle se sliši skoraj kot nek romantičen kliše v slogu kakega Indiane Jonesa, vendar v primeru prof. dr. Ivana Šprajca povsem drži. Po 35 letih raziskovanja starih Majev se še vedno podaja na teren, v osrčje mehiškega polotoka Jukatan, do ostankov spet kakega novega, pozabljenega mesta, katerega ostanke je že davno prerastla džungla. Za svoje delo na področju arheoloških in arheoastronomskih raziskav v Mezoamerike je letos prejel Zoisovo nagrado, najvišje državno priznanje za dosežke na področju znanosti.
Iskanje izgubljenih mest starih civilizacij sredi tako rekoč neprehodne džungle se sliši skoraj kot nek romantičen kliše v slogu kakega Indiane Jonesa, vendar v primeru prof. dr. Ivana Šprajca povsem drži. Po 35 letih raziskovanja starih Majev se še vedno podaja na teren, v osrčje mehiškega polotoka Jukatan, do ostankov spet kakega novega, pozabljenega mesta, katerega ostanke je že davno prerastla džungla. Za svoje delo na področju arheoloških in arheoastronomskih raziskav v Mezoamerike je letos prejel Zoisovo nagrado, najvišje državno priznanje za dosežke na področju znanosti.
Bliža se noč čarovnic in rezljanje buč, navada, ki izvira iz stare irske legende o »skopuškem Jacku«. V posmrtnem življenju zaradi svojega pohlepa nenehno nosi s seboj vrečo zlatnikov in gorečo bučo. Na Irskem in Škotskem so ljudje začeli izdelovati svoje različice Jackove laterne, to pa se je pozneje preselilo tudi v Slovenijo. Mi pa se bomo zato v današnji Radiosferi odpravili na kmetijo Primžar, kjer pridelujejo vse vrste buč. Radiosfero je pripravila Lana Furlan.
Bliža se noč čarovnic in rezljanje buč, navada, ki izvira iz stare irske legende o »skopuškem Jacku«. V posmrtnem življenju zaradi svojega pohlepa nenehno nosi s seboj vrečo zlatnikov in gorečo bučo. Na Irskem in Škotskem so ljudje začeli izdelovati svoje različice Jackove laterne, to pa se je pozneje preselilo tudi v Slovenijo. Mi pa se bomo zato v današnji Radiosferi odpravili na kmetijo Primžar, kjer pridelujejo vse vrste buč. Radiosfero je pripravila Lana Furlan.
Eva Vrevc Jenko se je kljub končanemu študiju medicine odločila, da bo polno zaposlena na kmetiji moževe družine. Z njenim prihodom so odprli dopolnilno dejavnost predelave mleka, našli tržno nišo ter lansirali domači mocarelo in burato, z njeno pomočjo spretno uporabljajo družbena omrežja pri komuniciranju s kupci. Eva je za mlade kmetice pripravila tudi poseben rokovnik. Je glasna zagovornica enakopravnosti žensk v kmetijstvu, temu posveča tudi poseben profil na Instagramu.
Eva Vrevc Jenko se je kljub končanemu študiju medicine odločila, da bo polno zaposlena na kmetiji moževe družine. Z njenim prihodom so odprli dopolnilno dejavnost predelave mleka, našli tržno nišo ter lansirali domači mocarelo in burato, z njeno pomočjo spretno uporabljajo družbena omrežja pri komuniciranju s kupci. Eva je za mlade kmetice pripravila tudi poseben rokovnik. Je glasna zagovornica enakopravnosti žensk v kmetijstvu, temu posveča tudi poseben profil na Instagramu.
Na pobudo Združenih narodov je 11. oktober mednarodni dan deklic, katerega namen je ozaveščati o pravicah deklic in prepoznavati izzive, s katerimi se soočajo. Združeni narodi sicer ugotavljajo napredek, a še vedno je veliko deklic in žensk po svetu diskriminiranih, izkoriščanih in podrejenih. Mnogim deklicam po vsem svetu so kršene osnovne človekove pravice. So žrtve vojn in raznovrstnega nasilja. Kar ena izmed petih deklic ne konča osnovne šole, v nekaterih državah so številne deklice prisiljene v otroške poroke ali so tarče spolnega nasilja. O položaju deklic v svetu in pri nas se bomo pogovarjali z Metko Naglič iz Društva Amnesty International Slovenije.
Na pobudo Združenih narodov je 11. oktober mednarodni dan deklic, katerega namen je ozaveščati o pravicah deklic in prepoznavati izzive, s katerimi se soočajo. Združeni narodi sicer ugotavljajo napredek, a še vedno je veliko deklic in žensk po svetu diskriminiranih, izkoriščanih in podrejenih. Mnogim deklicam po vsem svetu so kršene osnovne človekove pravice. So žrtve vojn in raznovrstnega nasilja. Kar ena izmed petih deklic ne konča osnovne šole, v nekaterih državah so številne deklice prisiljene v otroške poroke ali so tarče spolnega nasilja. O položaju deklic v svetu in pri nas se bomo pogovarjali z Metko Naglič iz Društva Amnesty International Slovenije.
9. oktober je Svetovni dan pošte. Na ta dan so pred 150 leti, torej leta 1874, v Švici ustanovili Svetovno poštno zvezo. Pa ste se kdaj vprašali, koliko znamk smo recimo izdali od osamosvojitve? Kako sploh pride do izdaje katerekoli znamke in kdo odloči, kaj bo na znamkah – tako rednih kot priložnostnih?
9. oktober je Svetovni dan pošte. Na ta dan so pred 150 leti, torej leta 1874, v Švici ustanovili Svetovno poštno zvezo. Pa ste se kdaj vprašali, koliko znamk smo recimo izdali od osamosvojitve? Kako sploh pride do izdaje katerekoli znamke in kdo odloči, kaj bo na znamkah – tako rednih kot priložnostnih?
Raziskovalne naloge rojakov iz sosednjih držav pogosto odražajo razmere znotraj slovenske skupnosti.
Raziskovalne naloge rojakov iz sosednjih držav pogosto odražajo razmere znotraj slovenske skupnosti.
Vsak prvi četrtek v mesecu v Konstanti govorimo o - matematiki. Tema tokratne oddaje je neskončnost. So vse neskončne množice enako velike ali je katera neskončnost večja od druge? In kako to sploh ugotovimo?
Vsak prvi četrtek v mesecu v Konstanti govorimo o - matematiki. Tema tokratne oddaje je neskončnost. So vse neskončne množice enako velike ali je katera neskončnost večja od druge? In kako to sploh ugotovimo?
V zadnjih letih je bilo izvedenih veliko raziskav in analiz, ki so pokazale, da proizvajalci oblačil uporabljajo škodljive kemikalije. Potrošniške organizacije iz Avstrije, Madžarske, Češke in Slovenije so združile moči in v laboratorij poslale kar 166 vzorcev spodnjega perila z jasnim ciljem: ugotoviti, kako razširjena je prisotnost bisfenolov v spodnjem perilu. Kakšne so ugotovitve? Sogovornica: Urša Šmid Božičevič, vodja projektov na ZPS
V zadnjih letih je bilo izvedenih veliko raziskav in analiz, ki so pokazale, da proizvajalci oblačil uporabljajo škodljive kemikalije. Potrošniške organizacije iz Avstrije, Madžarske, Češke in Slovenije so združile moči in v laboratorij poslale kar 166 vzorcev spodnjega perila z jasnim ciljem: ugotoviti, kako razširjena je prisotnost bisfenolov v spodnjem perilu. Kakšne so ugotovitve? Sogovornica: Urša Šmid Božičevič, vodja projektov na ZPS
Spoznali bomo ameriškega profesorja Michaela Bigginsa, ki je zaljubljen v slovenščino, za katero pravi, da je čarobna. Američan v Seattlu na zahodni obali Združenih držav na niverzi Washington vodi oddelek za slavistiko in vzhodnoevropske književnosti. Slovenščino preučuje, poučuje, pa tudi prevaja slovenska dela v angleščino.
Spoznali bomo ameriškega profesorja Michaela Bigginsa, ki je zaljubljen v slovenščino, za katero pravi, da je čarobna. Američan v Seattlu na zahodni obali Združenih držav na niverzi Washington vodi oddelek za slavistiko in vzhodnoevropske književnosti. Slovenščino preučuje, poučuje, pa tudi prevaja slovenska dela v angleščino.
V Radiosferi tokrat o zdravilu, ki je popolnoma spremenilo zdravljenje revmatoidnega artritisa, luskavice, kronične vnetne črevesne bolezni in še nekaterih drugih avtoimunih obolenj. O njegovi veliki učinkovitosti in uporabnosti priča podatek, da gre za tretje najbolj prodajano zdravilo na svetu. Samo leta 2023 je promet z njim znašal 13 milijard dolarjev. To je tarčno zdravilo z učinkovino adalimumab. S pomočjo sodelavcev in velikega farmacevtskega koncerna ga je razvil eden od najbolj uglednih in hkrati tudi finančno uspešnih znanstvenikov na svetu Nobelov nagrajenec Gregory Winter. Ob njegovem obisku v Sloveniji je z njim govoril Iztok Konc. Foto: Slika je simbolično shematična/ Stephen Curry/ Flickr, cc
V Radiosferi tokrat o zdravilu, ki je popolnoma spremenilo zdravljenje revmatoidnega artritisa, luskavice, kronične vnetne črevesne bolezni in še nekaterih drugih avtoimunih obolenj. O njegovi veliki učinkovitosti in uporabnosti priča podatek, da gre za tretje najbolj prodajano zdravilo na svetu. Samo leta 2023 je promet z njim znašal 13 milijard dolarjev. To je tarčno zdravilo z učinkovino adalimumab. S pomočjo sodelavcev in velikega farmacevtskega koncerna ga je razvil eden od najbolj uglednih in hkrati tudi finančno uspešnih znanstvenikov na svetu Nobelov nagrajenec Gregory Winter. Ob njegovem obisku v Sloveniji je z njim govoril Iztok Konc. Foto: Slika je simbolično shematična/ Stephen Curry/ Flickr, cc
Začetki mednarodnega podjetja MESI segajo v leto 2010, ko je skupina ustanoviteljev v okviru diplomske naloge razvila napravo za zgodnje odkrivanje periferne arterijske bolezni. V skoraj 15 letih je podjetje zraslo na več kot 130 zaposlenih, na portfelj svojih izdelkov, s katerimi so prisotni na več kot 50 tujih trgih, pa so dodali še druge diagnostične naprave. O periferni arterijski bolezni (PAB), pomenu preventive in širitvi na tuje trge je spregovoril Jure Zadravec, vodja marketinškega komuniciranja.
Začetki mednarodnega podjetja MESI segajo v leto 2010, ko je skupina ustanoviteljev v okviru diplomske naloge razvila napravo za zgodnje odkrivanje periferne arterijske bolezni. V skoraj 15 letih je podjetje zraslo na več kot 130 zaposlenih, na portfelj svojih izdelkov, s katerimi so prisotni na več kot 50 tujih trgih, pa so dodali še druge diagnostične naprave. O periferni arterijski bolezni (PAB), pomenu preventive in širitvi na tuje trge je spregovoril Jure Zadravec, vodja marketinškega komuniciranja.
Danes praznujemo svetovni dan Bollywooda, torej filmske industrije, ki je značilna za Indijo. Bollywoodski filmi vsebujejo prepoznavne glasbene in plesne sekvence, v katerih igralci združujejo številne indijske klasične in ljudske plese. Poleg tega indijska filmska industrija ustvari dvakrat toliko filmov kot hollywoodska in proda milijardo več vstopnic za kinematografe. Kaj torej Bollywood sploh je in kako so videti plesne sekvence pri tej filmski industriji, je ob mednarodnem dnevu Bollywooda zanimalo Lano Furlan.
Danes praznujemo svetovni dan Bollywooda, torej filmske industrije, ki je značilna za Indijo. Bollywoodski filmi vsebujejo prepoznavne glasbene in plesne sekvence, v katerih igralci združujejo številne indijske klasične in ljudske plese. Poleg tega indijska filmska industrija ustvari dvakrat toliko filmov kot hollywoodska in proda milijardo več vstopnic za kinematografe. Kaj torej Bollywood sploh je in kako so videti plesne sekvence pri tej filmski industriji, je ob mednarodnem dnevu Bollywooda zanimalo Lano Furlan.
Kako okoljska vprašanja in njihovo prepletenost predstaviti na najbolj enostaven način? Ena izmed možnosti je z družabno igro. Danes bomo predstavili dve okoljski igri, razviti v Sloveniji. Prva – Trade Jack – je izšla že leta 2018, njena tema pa je pravična trgovina. Druga – Ni planeta B –je prvič izšla lani, pred kratkim pa je na trg prišla nekoliko prenovljena, druga izdaja. V tej igri se lotevamo reševanja podnebne in biodiverzitetne krize.
Kako okoljska vprašanja in njihovo prepletenost predstaviti na najbolj enostaven način? Ena izmed možnosti je z družabno igro. Danes bomo predstavili dve okoljski igri, razviti v Sloveniji. Prva – Trade Jack – je izšla že leta 2018, njena tema pa je pravična trgovina. Druga – Ni planeta B –je prvič izšla lani, pred kratkim pa je na trg prišla nekoliko prenovljena, druga izdaja. V tej igri se lotevamo reševanja podnebne in biodiverzitetne krize.
Slovenija ima približno 1355 turističnih kmetij različnega tipa - to so izletniške kmetije, turistične kmetije z nastanitvijo, vinotoči in osmice. Njihovo kategorizacijo označujejo jabolka, trenutno od 1 do 4, v pripravi je tudi kategorija 5 jabolk, ki jo bodo lahko dobile le redke kmetije. 18. sezona naPOTkov nas bo peljala na 15 izbranih kmetij, ki ustrezajo naslednjim kriterijem: nosijo znak Slovenija green, so primeri dobrih praks ter so enakomerno razpršene po vseh štirih makro regijah. V pogovoru so predstavljene značilnosti kmetij, kriteriji za kategorizacijo in smernice za goste. Sogovornica je Renata Kosi, svetovalka specialistka za turizem na kmetijah za območje celotne Slovenije na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje.
Slovenija ima približno 1355 turističnih kmetij različnega tipa - to so izletniške kmetije, turistične kmetije z nastanitvijo, vinotoči in osmice. Njihovo kategorizacijo označujejo jabolka, trenutno od 1 do 4, v pripravi je tudi kategorija 5 jabolk, ki jo bodo lahko dobile le redke kmetije. 18. sezona naPOTkov nas bo peljala na 15 izbranih kmetij, ki ustrezajo naslednjim kriterijem: nosijo znak Slovenija green, so primeri dobrih praks ter so enakomerno razpršene po vseh štirih makro regijah. V pogovoru so predstavljene značilnosti kmetij, kriteriji za kategorizacijo in smernice za goste. Sogovornica je Renata Kosi, svetovalka specialistka za turizem na kmetijah za območje celotne Slovenije na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje.
Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z učenjem slovenščine na avstrijskem Koroškem. Kot pravi vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji Sabina Sandrieser, je vpis v dvojezične ljudske šole letos rekorden. Vpisanih je namreč več kot polovica vseh učenk in učencev. Kako pa je po končani ljudski šoli? Strokovnjaki namreč opozarjajo, da večina ne nadaljuje z učenjem slovenščine. Prav zato so na nekaterih srednjih šolah; med drugim v Pliberku, Železni Kapli in Velikovcu, dijakom ponudili slovenščino kot delovni jezik. Kakšen pa je odziv? Pomemben izziv v manjšinskem šolstvu ostajajo usposobljeni učitelji in profesorji. Tudi na avstrijskem Koroškem jih primanjkuje, pravi Sabina Sandrieser, predvsem v zahodnem delu dežele. Težave rešujejo na različne načine, tudi s prerazporeditvami. Letos pa sta delo dobili tudi učiteljici, ki sta diplomirali v Sloveniji. Kakšni pa so pogoji za zaposlitev pedagogov iz Slovenije? Prisluhnite!
Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z učenjem slovenščine na avstrijskem Koroškem. Kot pravi vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji Sabina Sandrieser, je vpis v dvojezične ljudske šole letos rekorden. Vpisanih je namreč več kot polovica vseh učenk in učencev. Kako pa je po končani ljudski šoli? Strokovnjaki namreč opozarjajo, da večina ne nadaljuje z učenjem slovenščine. Prav zato so na nekaterih srednjih šolah; med drugim v Pliberku, Železni Kapli in Velikovcu, dijakom ponudili slovenščino kot delovni jezik. Kakšen pa je odziv? Pomemben izziv v manjšinskem šolstvu ostajajo usposobljeni učitelji in profesorji. Tudi na avstrijskem Koroškem jih primanjkuje, pravi Sabina Sandrieser, predvsem v zahodnem delu dežele. Težave rešujejo na različne načine, tudi s prerazporeditvami. Letos pa sta delo dobili tudi učiteljici, ki sta diplomirali v Sloveniji. Kakšni pa so pogoji za zaposlitev pedagogov iz Slovenije? Prisluhnite!
Nekatere planete znanstvene misije obletavajo skorajda kot muhe (denimo Mars), drugi pa le bolj poredko pritegnejo k sebi kakšno pogumno sondo (Merkur). Poleg tega se težave, če letiš proti Soncu in ne stran od njega, hitro nakopičijo. Med drugim je potrebno v bližini Sonca poskrbeti za ustrezno hlajenje. Za to pa je potrebna elektrika. Prav zato je že kazalo, da je konec z evropsko-japonsko misijo BepiColombo, kajti pokazalo se je, da ne proizvaja toliko elektrike, kot so načrtovali. A znanstveniki in inženirji so našli način, kako z mnogo manj elektrike priti na cilj in rešena misija je nedavno posnela sploh najbližje posnetke Merkurjevega površja doslej. Zanimivi pa so brez dvoma tudi posnetki z Mednarodne vesoljske postaje, kjer sta precej dlje od načrtovanega obtičala astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams in njen kolega Butch Wilmore. Foto: Krater Vivaldi na površju Merkurja, kot ga je posnela sonda BepiColombo; Vir: ESA/JAXA
Nekatere planete znanstvene misije obletavajo skorajda kot muhe (denimo Mars), drugi pa le bolj poredko pritegnejo k sebi kakšno pogumno sondo (Merkur). Poleg tega se težave, če letiš proti Soncu in ne stran od njega, hitro nakopičijo. Med drugim je potrebno v bližini Sonca poskrbeti za ustrezno hlajenje. Za to pa je potrebna elektrika. Prav zato je že kazalo, da je konec z evropsko-japonsko misijo BepiColombo, kajti pokazalo se je, da ne proizvaja toliko elektrike, kot so načrtovali. A znanstveniki in inženirji so našli način, kako z mnogo manj elektrike priti na cilj in rešena misija je nedavno posnela sploh najbližje posnetke Merkurjevega površja doslej. Zanimivi pa so brez dvoma tudi posnetki z Mednarodne vesoljske postaje, kjer sta precej dlje od načrtovanega obtičala astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams in njen kolega Butch Wilmore. Foto: Krater Vivaldi na površju Merkurja, kot ga je posnela sonda BepiColombo; Vir: ESA/JAXA
Kljub temu da se vsi učimo prve pomoči vsaj enkrat v življenju, pa se ob pravih situacijah veliko ljudi ustraši in zato sploh ne pomaga ponesrečencu, pove pred svetovnim dnevom prve pomoči Tina Furlan, reševalka v reševalnem vozilu in diplomirana medicinska sestra v ZD Sežana. Kakšna so torej pravila prve pomoči izvemo v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Kljub temu da se vsi učimo prve pomoči vsaj enkrat v življenju, pa se ob pravih situacijah veliko ljudi ustraši in zato sploh ne pomaga ponesrečencu, pove pred svetovnim dnevom prve pomoči Tina Furlan, reševalka v reševalnem vozilu in diplomirana medicinska sestra v ZD Sežana. Kakšna so torej pravila prve pomoči izvemo v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.