Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Mednarodno študijo s prebojnim odkritjem je vodil slovenski raziskovalec dr. Peter Korošec
Mednarodno študijo s prebojnim odkritjem je vodil slovenski raziskovalec dr. Peter Korošec
V tretji podjetniški Radiosferi bomo spoznali mladega podjetnika leta 2023, Seudina Softića, direktorja in ustanovitelja podjetja Autotech. Čeprav kot najstnik o podjetništvu ni sanjal, danes uspešno vodi podjetje z 28 zaposlenimi, ki se primarno ukvarja z robotizacijo in avtomatizacijo, sledijo pa tudi trendu pametnih tovarn in industrije 5.0.
V tretji podjetniški Radiosferi bomo spoznali mladega podjetnika leta 2023, Seudina Softića, direktorja in ustanovitelja podjetja Autotech. Čeprav kot najstnik o podjetništvu ni sanjal, danes uspešno vodi podjetje z 28 zaposlenimi, ki se primarno ukvarja z robotizacijo in avtomatizacijo, sledijo pa tudi trendu pametnih tovarn in industrije 5.0.
Danes se odpravljamo na potovanje, in sicer v tropsko državo, ki leži na ekvatorju. Andreja Počkaj je izkušena solo popotnica, ki je prepotovala že 54 držav. Konec februarja se je za skoraj en mesec podala na potovanje po dveh afriških državah. Svojo pot je začela v Ugandi, tja se v naslednjih minutah odpravljamo tudi mi.
Danes se odpravljamo na potovanje, in sicer v tropsko državo, ki leži na ekvatorju. Andreja Počkaj je izkušena solo popotnica, ki je prepotovala že 54 držav. Konec februarja se je za skoraj en mesec podala na potovanje po dveh afriških državah. Svojo pot je začela v Ugandi, tja se v naslednjih minutah odpravljamo tudi mi.
zbrana skladba: El Revire - Agua de beber Glasbeni predlogi so bili: Fekete Seretlek - Put putuje Martin Ladika - Žice kradu beskraj El Revire - Agua de beber
zbrana skladba: El Revire - Agua de beber Glasbeni predlogi so bili: Fekete Seretlek - Put putuje Martin Ladika - Žice kradu beskraj El Revire - Agua de beber
S tem mesecem se zaključuje projekt LifeLynx, ki je, kot vse kaže, risom uspešno zagotovil novo življenje v naših gozdovih. V dobrih šestih letih so v okviru pripeljali iz Romunije in Slovaške 18 risov ter jih naselili v naše gozdove, na Hrvaško in v Italijo. 14 se jih je uspešno vključilo v tukajšnjo populacijo in so do zdaj so prispevali že 30 mladičev. Spremljanje njihovega gibanja s telemetričnimi ovratnicami pa razkriva številne zanimivosti o sicer zelo skritem življenju risov. Po kakšnih poteh hodijo, je v Radiosferi pojasnil vodja projekta Lifelynx Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije. Foto: ris Maks, avtor Miha Krofel/LifeLynx
S tem mesecem se zaključuje projekt LifeLynx, ki je, kot vse kaže, risom uspešno zagotovil novo življenje v naših gozdovih. V dobrih šestih letih so v okviru pripeljali iz Romunije in Slovaške 18 risov ter jih naselili v naše gozdove, na Hrvaško in v Italijo. 14 se jih je uspešno vključilo v tukajšnjo populacijo in so do zdaj so prispevali že 30 mladičev. Spremljanje njihovega gibanja s telemetričnimi ovratnicami pa razkriva številne zanimivosti o sicer zelo skritem življenju risov. Po kakšnih poteh hodijo, je v Radiosferi pojasnil vodja projekta Lifelynx Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije. Foto: ris Maks, avtor Miha Krofel/LifeLynx
Kavč festival v teh dneh z najrazličnejšimi dogodki razvaja kulturne sladokusce. Festivalu smo se pridružili tudi na Prvem, med torkom in petkom ob 12.15 lahko na naših frekvencah prisluhnete koncertom. V oddaji Prva vrsta na Kavč festivalu smo kavč v Studiu 13 na Tavčarjevi 17 ponudili enemu izmed izvajalcev. Kateremu je to, kaj vse se je že zgodilo na letošnji izvedbi Kavč festivala in kaj se še bo, je predstavila glasbena urednica Alja Kramar.
Kavč festival v teh dneh z najrazličnejšimi dogodki razvaja kulturne sladokusce. Festivalu smo se pridružili tudi na Prvem, med torkom in petkom ob 12.15 lahko na naših frekvencah prisluhnete koncertom. V oddaji Prva vrsta na Kavč festivalu smo kavč v Studiu 13 na Tavčarjevi 17 ponudili enemu izmed izvajalcev. Kateremu je to, kaj vse se je že zgodilo na letošnji izvedbi Kavč festivala in kaj se še bo, je predstavila glasbena urednica Alja Kramar.
Poljub z jezikom je naslov razstave, dr. Mojce Smolej in dr. Kozme Ahačiča, ki je prvič ponudila na ogled vse slovenske slovnice in slovarje. V obliki plakatov je zdaj na ogled na reški Filozofski fakulteti, kjer na oddelku za kroatistiko poteka tudi študij slovenščine. Pobudo za razstavo je dal prav lektor slovenščine na Reki dr. Klemen Lah. Skupaj pa sta jo organizirali reška in ljubljanska Filozofska fakulteta v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik.
Poljub z jezikom je naslov razstave, dr. Mojce Smolej in dr. Kozme Ahačiča, ki je prvič ponudila na ogled vse slovenske slovnice in slovarje. V obliki plakatov je zdaj na ogled na reški Filozofski fakulteti, kjer na oddelku za kroatistiko poteka tudi študij slovenščine. Pobudo za razstavo je dal prav lektor slovenščine na Reki dr. Klemen Lah. Skupaj pa sta jo organizirali reška in ljubljanska Filozofska fakulteta v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik.
Izbrana skladba: Faraoni – Tu je moj dom Glasbeni predlogi so bili: Tomaž Domicelj- Vem, da danes bo srečen dan Prizma- Pogum Faraoni – Tu je moj dom
Izbrana skladba: Faraoni – Tu je moj dom Glasbeni predlogi so bili: Tomaž Domicelj- Vem, da danes bo srečen dan Prizma- Pogum Faraoni – Tu je moj dom
Ob pol devetih v Radiosferi smo pokukali na zanimivo delavnico z Robijem in njegovim kovčkom. Kdo je Robi in kaj nosi s seboj? Preverite v Radiosferi, v kateri boste slišai, kako so se učenci in učenke 2.a in 2.b razreda osnovne šole Toneta Čufarja čudili in učili o možganih, na obisk pa sta prišli tudi prof. dr. Maja Bresjanac, zdravnica in nevroznanstvenica ter Lana Blinc, zdravnica in doktorska študentka nevroznanosti (zdravaglava.si). Pripravlja: Mojca Delač.
Ob pol devetih v Radiosferi smo pokukali na zanimivo delavnico z Robijem in njegovim kovčkom. Kdo je Robi in kaj nosi s seboj? Preverite v Radiosferi, v kateri boste slišai, kako so se učenci in učenke 2.a in 2.b razreda osnovne šole Toneta Čufarja čudili in učili o možganih, na obisk pa sta prišli tudi prof. dr. Maja Bresjanac, zdravnica in nevroznanstvenica ter Lana Blinc, zdravnica in doktorska študentka nevroznanosti (zdravaglava.si). Pripravlja: Mojca Delač.
Že od sredine februarja se pri nas dvoživke množično selijo, v iskanju vodnih površin za odlaganje mresta pa prečijo tudi ceste. Prav zato v tem času potekajo številne akcije prostovoljcev, a obstajajo tudi trajnejše rešitve, kot so cestni podhodi za dvoživke. V Radiosferi se bomo za nekaj trenutkov znašli na akciji prostovoljcev, ki ob Večni poti v Ljubljani skrbijo za varen prehod dvoživk čez cesto, in izvedeli več o profektu Life Amphicon, ki na več koncih Slovenije skrbi za celostno reševanje dvoživk in njihovega življenjskega prostora.
Že od sredine februarja se pri nas dvoživke množično selijo, v iskanju vodnih površin za odlaganje mresta pa prečijo tudi ceste. Prav zato v tem času potekajo številne akcije prostovoljcev, a obstajajo tudi trajnejše rešitve, kot so cestni podhodi za dvoživke. V Radiosferi se bomo za nekaj trenutkov znašli na akciji prostovoljcev, ki ob Večni poti v Ljubljani skrbijo za varen prehod dvoživk čez cesto, in izvedeli več o profektu Life Amphicon, ki na več koncih Slovenije skrbi za celostno reševanje dvoživk in njihovega življenjskega prostora.
V Sloveniji je bilo do zdaj opaženih več kot 380 vrst prostoživečih ptic. Spoznavali smo jih tudi na Prvem programu, morda se spomnite našega projekta Ptičja simfonija. Andreja Gradišar je s pomočjo slovenskih ornitologov predstavila različne ptice. Tokrat smo ponovili epizodo o plavčku, vas pa smo preizkusili v poznavanju različnih vrst ptic.
V Sloveniji je bilo do zdaj opaženih več kot 380 vrst prostoživečih ptic. Spoznavali smo jih tudi na Prvem programu, morda se spomnite našega projekta Ptičja simfonija. Andreja Gradišar je s pomočjo slovenskih ornitologov predstavila različne ptice. Tokrat smo ponovili epizodo o plavčku, vas pa smo preizkusili v poznavanju različnih vrst ptic.
V tokratni četrtkovi epizodi Radiosfere sta se nam pridružili vodji Tedna možganov in skupine Gube, Amadeja Oder in Lovro Pečnik. Pred nami je najbolj možganski teden v letu!
V tokratni četrtkovi epizodi Radiosfere sta se nam pridružili vodji Tedna možganov in skupine Gube, Amadeja Oder in Lovro Pečnik. Pred nami je najbolj možganski teden v letu!
Izbrana skladba: Katarina Avbar- Sem, kakršna se Glasbeni predlogi so bili: Autetno - Belokranjski plesi Katarina Avbar - Sem, kakršna sem Marjana Deržaj (Urban Koder) - Saj bo jutri spet lepo
Izbrana skladba: Katarina Avbar- Sem, kakršna se Glasbeni predlogi so bili: Autetno - Belokranjski plesi Katarina Avbar - Sem, kakršna sem Marjana Deržaj (Urban Koder) - Saj bo jutri spet lepo
Danes smo se podali v globine, pogovarjali smo se namreč o potapljanju. In kljub temu, da ob potapljanju vsi pomislimo na poletje, pa nekaterih mraz ne ustavi, potapljajo se tudi pod ledom ali celo v jamah. Lano Furlan je zanimalo, kakšno opremo potapljači potrebujejo, kje se lahko sploh potapljajo in na kaj morajo paziti pri potapljanju?
Danes smo se podali v globine, pogovarjali smo se namreč o potapljanju. In kljub temu, da ob potapljanju vsi pomislimo na poletje, pa nekaterih mraz ne ustavi, potapljajo se tudi pod ledom ali celo v jamah. Lano Furlan je zanimalo, kakšno opremo potapljači potrebujejo, kje se lahko sploh potapljajo in na kaj morajo paziti pri potapljanju?
Lahko bi rekli, da je mesec marec mesec žensk. 8. marca namreč praznujemo dan žena, 25. pa materinski dan. Zgodovinsko gledano, je bila glavna naloga žensk predvsem rojevanje otrok. Ženske so matere in žene; ženske kuhajo, pospravljajo, šivajo in perejo; skrbijo za partnerje in so bile v veliki meri izključene iz poklicev z visokim družbenim statusom. Kakšno vlogo in položaj zavzemajo Rominje in kako je bilo nekoč pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.
Lahko bi rekli, da je mesec marec mesec žensk. 8. marca namreč praznujemo dan žena, 25. pa materinski dan. Zgodovinsko gledano, je bila glavna naloga žensk predvsem rojevanje otrok. Ženske so matere in žene; ženske kuhajo, pospravljajo, šivajo in perejo; skrbijo za partnerje in so bile v veliki meri izključene iz poklicev z visokim družbenim statusom. Kakšno vlogo in položaj zavzemajo Rominje in kako je bilo nekoč pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.
Izbrana skladba: Siddharta - Platina Glasbeni predlogi so bili: Siddharta - Platina September - Ostavi trag Harry Belafonte - Matilda
Izbrana skladba: Siddharta - Platina Glasbeni predlogi so bili: Siddharta - Platina September - Ostavi trag Harry Belafonte - Matilda
Mediji v sosednji Avstriji poročajo, da so v samo dveh mesecih letošnjega leta zaznali že skoraj toliko primerov ošpic kot lani v celotnem letu. Ta podatek uvršča Avstrijo med prve tri najbolj ogrožene države v Evropski uniji. Ošpice so zelo nalezljiva bolezen, ki se lahko zaplete z vnetjem srednjega ušesa, pljučnico in vnetjem možganov. Za Radiosfero smo govorili z otroškim infektologom Volkerjem Strengerjem iz Univerzitetne klinike v Gradcu. Če v Sloveniji skrbno spremljamo avstrijske izbruhe ošpic, pa so v Avstriji pozorni na primere oslovskega kašlja, ki jih beležimo pri nas. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Cynthia S. Goldsmith Content Providers(s): CDC/ Courtesy of Cynthia S. Goldsmith; William Bellini, Ph.D./ Public domain
Mediji v sosednji Avstriji poročajo, da so v samo dveh mesecih letošnjega leta zaznali že skoraj toliko primerov ošpic kot lani v celotnem letu. Ta podatek uvršča Avstrijo med prve tri najbolj ogrožene države v Evropski uniji. Ošpice so zelo nalezljiva bolezen, ki se lahko zaplete z vnetjem srednjega ušesa, pljučnico in vnetjem možganov. Za Radiosfero smo govorili z otroškim infektologom Volkerjem Strengerjem iz Univerzitetne klinike v Gradcu. Če v Sloveniji skrbno spremljamo avstrijske izbruhe ošpic, pa so v Avstriji pozorni na primere oslovskega kašlja, ki jih beležimo pri nas. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Cynthia S. Goldsmith Content Providers(s): CDC/ Courtesy of Cynthia S. Goldsmith; William Bellini, Ph.D./ Public domain
V slovenskem podjetju Flexkeeping so razvili platformo, ki jo danes uporablja približno 800 hotelov v več kot 70 državah. Soustanovitelj in direktor podjetja Luka Berger je do ideje za aplikacijo prišel leta 2012, ko se je odpravil na študentsko delo v Združene države Amerike. Kaj so bili njegovi prvi koraki po prihodu nazaj v Slovenijo in kakšne so bile prve podjetniške izkušnje? Poleg odgovorov na ta vprašanja pa v drugi podjetniški Radiosferi izvemo tudi, da gre podjetništvo z roko v roki z vztrajnostjo.
V slovenskem podjetju Flexkeeping so razvili platformo, ki jo danes uporablja približno 800 hotelov v več kot 70 državah. Soustanovitelj in direktor podjetja Luka Berger je do ideje za aplikacijo prišel leta 2012, ko se je odpravil na študentsko delo v Združene države Amerike. Kaj so bili njegovi prvi koraki po prihodu nazaj v Slovenijo in kakšne so bile prve podjetniške izkušnje? Poleg odgovorov na ta vprašanja pa v drugi podjetniški Radiosferi izvemo tudi, da gre podjetništvo z roko v roki z vztrajnostjo.
Kaj se v Deželi vulkanov, kakor tudi pravijo Indoneziji, skriva za opisom »modri ogenj«? Kako je videti spust v vulkan in zakaj tam ne diši najbolj prijetno? Pa kakšna je v Indoneziji zdravstvena oskrba in kateri lepotni standard še kar trdovratno vztraja? Lana Furlan se je v lastni režiji podala na raziskovanje te države. Pogovor sva začeli na Baliju, ki je najbolj turističen, najbolj znan izmed indonezijskih otokov, pa tudi najbolj »drugačen«. Kaj to pomeni, razkrijeva v Radiosferi.
Kaj se v Deželi vulkanov, kakor tudi pravijo Indoneziji, skriva za opisom »modri ogenj«? Kako je videti spust v vulkan in zakaj tam ne diši najbolj prijetno? Pa kakšna je v Indoneziji zdravstvena oskrba in kateri lepotni standard še kar trdovratno vztraja? Lana Furlan se je v lastni režiji podala na raziskovanje te države. Pogovor sva začeli na Baliju, ki je najbolj turističen, najbolj znan izmed indonezijskih otokov, pa tudi najbolj »drugačen«. Kaj to pomeni, razkrijeva v Radiosferi.
Izbrana skladba: Don Mentony Band - Rekla je ne Glasbeni predlogi so bili: Pickpocket swingers - Svet se vrti Noreia - Za smeh bi dal srce Don Mentony Band - Rekla je ne
Izbrana skladba: Don Mentony Band - Rekla je ne Glasbeni predlogi so bili: Pickpocket swingers - Svet se vrti Noreia - Za smeh bi dal srce Don Mentony Band - Rekla je ne
Po prepričanju mnogo znanstvenikov vemo dovolj o delovanju sistemov Zemlje, da lahko določimo meje zmogljivosti našega planeta. Če te meje prestopimo, tvegamo porušenje stabilnega stanja vseh sistemov na Zemlji, ki so bili v ravnovesju ves holocen, torej ves čas, v katerem se je razvila moderna družba. Koncept meja »nosilnosti« našega planeta je leta 2009 predlagala velika skupina znanstvenikov, zbranih po vsem svetu. Na podlagi meritev, izračunov in dognanj v številnih znanstvenih disciplinah so utemeljili devet mej »nosilnosti«, znotraj katerih je na Zemlji še zagotovljeno varno okolje za človeštvo. Ideje o Zemlji, ki ima omejene naravne vire in sposobnosti prilagajanja, niso nove. Na to je opozorila knjiga Meje rasti že leta 1972, a so svarila ostala preslišana in ukrepi neizvedeni. O tem, pa tudi o sprožilcih nepovratnih sprememb in o štirih scenarijih za prihodnost našega planeta v pogovoru s klimatologinjo profesorico doktorico Lučko Kajfež Bogataj.
Po prepričanju mnogo znanstvenikov vemo dovolj o delovanju sistemov Zemlje, da lahko določimo meje zmogljivosti našega planeta. Če te meje prestopimo, tvegamo porušenje stabilnega stanja vseh sistemov na Zemlji, ki so bili v ravnovesju ves holocen, torej ves čas, v katerem se je razvila moderna družba. Koncept meja »nosilnosti« našega planeta je leta 2009 predlagala velika skupina znanstvenikov, zbranih po vsem svetu. Na podlagi meritev, izračunov in dognanj v številnih znanstvenih disciplinah so utemeljili devet mej »nosilnosti«, znotraj katerih je na Zemlji še zagotovljeno varno okolje za človeštvo. Ideje o Zemlji, ki ima omejene naravne vire in sposobnosti prilagajanja, niso nove. Na to je opozorila knjiga Meje rasti že leta 1972, a so svarila ostala preslišana in ukrepi neizvedeni. O tem, pa tudi o sprožilcih nepovratnih sprememb in o štirih scenarijih za prihodnost našega planeta v pogovoru s klimatologinjo profesorico doktorico Lučko Kajfež Bogataj.
Leta 1999 je Unesco 21. februar dan razglasil za mednarodni dan maternih jezikov, ki letos poteka pod geslom “Večjezično izobraževanje je steber medgeneracijskega učenja”. V tokratni Radiosferi smo zato pri dr. Maji Melinc Mlekuž, raziskovalki na Centru za kognitivne znanosti jezika in predavateljici na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, preverili, ali lahko materinščino pozabimo in ali lahko naenkrat osvojimo dve.
Leta 1999 je Unesco 21. februar dan razglasil za mednarodni dan maternih jezikov, ki letos poteka pod geslom “Večjezično izobraževanje je steber medgeneracijskega učenja”. V tokratni Radiosferi smo zato pri dr. Maji Melinc Mlekuž, raziskovalki na Centru za kognitivne znanosti jezika in predavateljici na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, preverili, ali lahko materinščino pozabimo in ali lahko naenkrat osvojimo dve.
Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini se vse bolj zavedajo, da so tudi pri njih nujne spremembe v šolstvu. V šole s slovenskim učnim jezikom se namreč vpisuje vse več otrok, ki se s slovenščino prvič srečajo šele, ko prestopijo prag vrtca ali šole. Kako približati slovenščino najmlajšim, že vrsto let raziskuje goriška Slovenka Martin Šolc. Pri poučevanju jezika je ključna igra, prek katere otrokom približamo jezik in cel kup zanimivih didaktičnih pripomočkov.
Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini se vse bolj zavedajo, da so tudi pri njih nujne spremembe v šolstvu. V šole s slovenskim učnim jezikom se namreč vpisuje vse več otrok, ki se s slovenščino prvič srečajo šele, ko prestopijo prag vrtca ali šole. Kako približati slovenščino najmlajšim, že vrsto let raziskuje goriška Slovenka Martin Šolc. Pri poučevanju jezika je ključna igra, prek katere otrokom približamo jezik in cel kup zanimivih didaktičnih pripomočkov.
Izbrana skladba: Katalena - Miško Koroško Glasbeni predlogi so bili: Zajtrk - Sol Katalena - Miško Koroško Bob Marley - One love
Izbrana skladba: Katalena - Miško Koroško Glasbeni predlogi so bili: Zajtrk - Sol Katalena - Miško Koroško Bob Marley - One love
Dr. Majda Pavlin je članica Komisije za enake možnosti v znanosti (2023-2026), v goste pa smo jo povabili ob nedavnem mednarodnem dnevu za ženske in dekleta v znanosti, da iz svojih izkušenj pove, kako je šla njena znanstveno-raziskovalna pot, kaj v Mladi Akademiji ugotavljajo glede diskriminacije na poti po doktoratu, katere prioritete imajo znotraj komisije in kam se Slovenija uvršča, če jo na področju enakih možnosti v znanosti, primerjamo z drugimi evropskimi državami. Z dr. Majdo Pavlin se je pogovarjala Mojca Delač.
Dr. Majda Pavlin je članica Komisije za enake možnosti v znanosti (2023-2026), v goste pa smo jo povabili ob nedavnem mednarodnem dnevu za ženske in dekleta v znanosti, da iz svojih izkušenj pove, kako je šla njena znanstveno-raziskovalna pot, kaj v Mladi Akademiji ugotavljajo glede diskriminacije na poti po doktoratu, katere prioritete imajo znotraj komisije in kam se Slovenija uvršča, če jo na področju enakih možnosti v znanosti, primerjamo z drugimi evropskimi državami. Z dr. Majdo Pavlin se je pogovarjala Mojca Delač.
V Radiosferi tokrat o rojaku Ferdinandu Avguštinu Hallerju von Hallersteinu. Bil je priznan astronom, jezuitski misijonar, znanstvenik, matematik, kartograf in diplomat, rojen v Mengšu. Morska svilna pot ga je leta 1739 pripeljala na Kitajsko, kjer je pustil velik pečat. S svojim delovanjem je povezal vzhodno in zahodno znanje in predstavlja most med Slovenijo in Kitajsko 18. stoletja. Pozabljen več kot 200 let je pred dnevi dobil spomenik na Grudnovem nabrežju v Ljubljani v obliki astronomskega opazovalnika, ki je v enaki obliki še danes razstavljen na strehi observatorija v Pekingu. O enem največjih učenjakov svojega časa se je kolega Peter Močnik pogovarjal s prof. dr. Natašo Vampelj Suhadolnik z Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
V Radiosferi tokrat o rojaku Ferdinandu Avguštinu Hallerju von Hallersteinu. Bil je priznan astronom, jezuitski misijonar, znanstvenik, matematik, kartograf in diplomat, rojen v Mengšu. Morska svilna pot ga je leta 1739 pripeljala na Kitajsko, kjer je pustil velik pečat. S svojim delovanjem je povezal vzhodno in zahodno znanje in predstavlja most med Slovenijo in Kitajsko 18. stoletja. Pozabljen več kot 200 let je pred dnevi dobil spomenik na Grudnovem nabrežju v Ljubljani v obliki astronomskega opazovalnika, ki je v enaki obliki še danes razstavljen na strehi observatorija v Pekingu. O enem največjih učenjakov svojega časa se je kolega Peter Močnik pogovarjal s prof. dr. Natašo Vampelj Suhadolnik z Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
13. februarja zaznamujemo svetovni dan radia, saj je bil na ta dan leta 1946 ustanovljen radio Združenih narodov. Po Unescovih ugotovitvah je radio še zmeraj eden najbolj poslušanih in zaupanja vrednih medijev, v Sloveniji pa doseže več kot 90 % vseh prebivalcev. Kaj je čar radia in zakaj je kot medij nenadomestljiv, v tokratni Radiosferi preverimo pri slovenskih radijskih voditeljih po svetu - Joe Valenčič se nam bo javil iz Clevelanda, iz Argentine pa Mirko Vasle.
13. februarja zaznamujemo svetovni dan radia, saj je bil na ta dan leta 1946 ustanovljen radio Združenih narodov. Po Unescovih ugotovitvah je radio še zmeraj eden najbolj poslušanih in zaupanja vrednih medijev, v Sloveniji pa doseže več kot 90 % vseh prebivalcev. Kaj je čar radia in zakaj je kot medij nenadomestljiv, v tokratni Radiosferi preverimo pri slovenskih radijskih voditeljih po svetu - Joe Valenčič se nam bo javil iz Clevelanda, iz Argentine pa Mirko Vasle.
Izbrana skladba: Tomaž Pengov - V nasmehu nekega dneva Glasbeni predlogi so bili: BorZak - Crisis on Planet Drumbass Marco Mengoni - Due Vite Tomaž Pengov - V nasmehu nekega dneva
Izbrana skladba: Tomaž Pengov - V nasmehu nekega dneva Glasbeni predlogi so bili: BorZak - Crisis on Planet Drumbass Marco Mengoni - Due Vite Tomaž Pengov - V nasmehu nekega dneva
Po zaslugi vsestranske slovenske umetnice, lutkarice, pesnice, vitezinje kulture in umetnosti, tankočutne opazovalke sveta, zlasti otroškega, Mateje Bizjak Petit, v ritmu slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, že vrsto let utripa tudi mesto Tinqueux v Franciji, ki je pravzaprav postalo ne samo center ustvarjalnosti za otroke, pač pa lahko rečem tudi srčika slovenske umetnosti v Franciji. Tja je Matejo Bizjak Petit poklicala Mojca Delač.
Po zaslugi vsestranske slovenske umetnice, lutkarice, pesnice, vitezinje kulture in umetnosti, tankočutne opazovalke sveta, zlasti otroškega, Mateje Bizjak Petit, v ritmu slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, že vrsto let utripa tudi mesto Tinqueux v Franciji, ki je pravzaprav postalo ne samo center ustvarjalnosti za otroke, pač pa lahko rečem tudi srčika slovenske umetnosti v Franciji. Tja je Matejo Bizjak Petit poklicala Mojca Delač.
Izvor kitajskega novega leta, poznanega tudi kot Festival pomladi, je povezan s pošastjo Nian. Ta naj bi na napadla in požrla vaščane, legenda pa pravi, da se je ustrašila rdeče barve. Kitajci zato ob prehodu v novo leto svoje domove okrasijo z rdečo barvo, tradicionalno pa prižigajo tudi bakle in petarde, da bi prestrašili Niana. Te in druge simbole, povezane s kitajskim novim letom, nam še pred vstopom v leto zmaja predstavita Lu Tingyao in mag. Danijela Voljč s Konfucijevega inštituta Ljubljana.
Izvor kitajskega novega leta, poznanega tudi kot Festival pomladi, je povezan s pošastjo Nian. Ta naj bi na napadla in požrla vaščane, legenda pa pravi, da se je ustrašila rdeče barve. Kitajci zato ob prehodu v novo leto svoje domove okrasijo z rdečo barvo, tradicionalno pa prižigajo tudi bakle in petarde, da bi prestrašili Niana. Te in druge simbole, povezane s kitajskim novim letom, nam še pred vstopom v leto zmaja predstavita Lu Tingyao in mag. Danijela Voljč s Konfucijevega inštituta Ljubljana.
Bliža se 8. februar, zato smo v torkovi Radiosferi z Matejo Železnikar preverili, kako pestro je na področju kulture v teh dneh pri koroških Slovencih. Kulturni praznik je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato ne preseneča, da so se ponekod praznovanja začela že konec januarja in bodo potekala ves februar. Več o delovanju obeh krovnih kulturnih zvez koroških Slovencev in načrtih pojasnita vodji Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling in Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek.
Bliža se 8. februar, zato smo v torkovi Radiosferi z Matejo Železnikar preverili, kako pestro je na področju kulture v teh dneh pri koroških Slovencih. Kulturni praznik je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato ne preseneča, da so se ponekod praznovanja začela že konec januarja in bodo potekala ves februar. Več o delovanju obeh krovnih kulturnih zvez koroških Slovencev in načrtih pojasnita vodji Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling in Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek.
Izbrana skladba: Vlado Kreslin - Dan neskončnih sanj Glasbeni predlogi so bili: Marko Brecelj - Duša in jaz Stan Getz in Gilberto Joao - Desafinado Vlado Kreslin - Dan neskončnih sanj
Izbrana skladba: Vlado Kreslin - Dan neskončnih sanj Glasbeni predlogi so bili: Marko Brecelj - Duša in jaz Stan Getz in Gilberto Joao - Desafinado Vlado Kreslin - Dan neskončnih sanj
Pred tisočletjem, 4. julija 1054 je na nebu zasvetila nova zvezda, 23 dni je bila vidna tudi podnevi. Danes lahko na posnetkih občudujemo ostanke takratne supernove, ki jim pravimo meglica Rakovica. V središču meglice je pulzar, zgoščen ostanek zvezde, ki je takrat eksplodirala. Pulzarji pa nam pripovedujejo izredno zanimivo zgodbo o manj znanem poglavju iz življenja zvezd. To zgodbo smo začeli odkrivati leta 1967, ko je astrofizičarka Jocelyn Bell Burnell prvikrat zaznala nenavadno utripanje, enakomerno pulziranje v radijskem spektru. Takoj se je pojavilo tudi tisto ne tako redko vprašanje, ki spremljajo nenavadne signale iz vesolja: so to morda kakšni vesoljci? Ampak kmalu se je izkazalo, da je pravzaprav odkrila prvi pulzar, nenavadno utripajočo nevtronsko zvezdo. Danes jih poznamo že okoli 3 000, med njimi 300 gama pulzarjev. Pulzarje nam je predstavila astrofizičarka doc. dr. Gabrijela Zaharijaš z Univerze v Novi Gorici, ki je sodelovala pri nastanku Fermijevega kataloga gama pulzarjev. Foto: Meglica Rakovica, vir: Hubble, Wikipedia
Pred tisočletjem, 4. julija 1054 je na nebu zasvetila nova zvezda, 23 dni je bila vidna tudi podnevi. Danes lahko na posnetkih občudujemo ostanke takratne supernove, ki jim pravimo meglica Rakovica. V središču meglice je pulzar, zgoščen ostanek zvezde, ki je takrat eksplodirala. Pulzarji pa nam pripovedujejo izredno zanimivo zgodbo o manj znanem poglavju iz življenja zvezd. To zgodbo smo začeli odkrivati leta 1967, ko je astrofizičarka Jocelyn Bell Burnell prvikrat zaznala nenavadno utripanje, enakomerno pulziranje v radijskem spektru. Takoj se je pojavilo tudi tisto ne tako redko vprašanje, ki spremljajo nenavadne signale iz vesolja: so to morda kakšni vesoljci? Ampak kmalu se je izkazalo, da je pravzaprav odkrila prvi pulzar, nenavadno utripajočo nevtronsko zvezdo. Danes jih poznamo že okoli 3 000, med njimi 300 gama pulzarjev. Pulzarje nam je predstavila astrofizičarka doc. dr. Gabrijela Zaharijaš z Univerze v Novi Gorici, ki je sodelovala pri nastanku Fermijevega kataloga gama pulzarjev. Foto: Meglica Rakovica, vir: Hubble, Wikipedia
V zadnjih letih beležimo porast mladih in inovativnih podjetij, ki ustvarjajo nova delovna mesta in prinašajo sveže ideje na trg. Katere so najbolj nenavadne ali najbolj prodorne? In katere so se razvile povsem po naključju? V podjetniških Radiosferah, ki so z novim letom na sporedu vsako zadnjo sredo v mesecu, bomo prisluhnili zgodbam uspešnih slovenskih podjetnikov in njihovim napakam - da jih ne bomo ponovili tudi sami. V tokratni oddaji nam osnove podjetništva predstavi doc. dr. Blaž Zupan s Katedre za podjetništvo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
V zadnjih letih beležimo porast mladih in inovativnih podjetij, ki ustvarjajo nova delovna mesta in prinašajo sveže ideje na trg. Katere so najbolj nenavadne ali najbolj prodorne? In katere so se razvile povsem po naključju? V podjetniških Radiosferah, ki so z novim letom na sporedu vsako zadnjo sredo v mesecu, bomo prisluhnili zgodbam uspešnih slovenskih podjetnikov in njihovim napakam - da jih ne bomo ponovili tudi sami. V tokratni oddaji nam osnove podjetništva predstavi doc. dr. Blaž Zupan s Katedre za podjetništvo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Od 22. januarja do 2. februarja 2024 na Filozofski fakulteti Ljubljana poteka intenzivni tečaj japonščine za začetnike, ki ga vodijo podiplomske študentke, namenjen pa je vsem, ki jih zanimata japonski jezik in kultura. Udeleženci osvojijo osnovne fraze, kot so “moje ime je” ali pa “dober tek”, spoznajo pa tudi nekaj značilnosti japonske kulture. Te nam v tokratni Radiosferi predstavijo predavateljici Nežka Kočevar in Momoe Kawahara ter njihova mentorica doc. dr. Nagisa Moritoki Škof.
Od 22. januarja do 2. februarja 2024 na Filozofski fakulteti Ljubljana poteka intenzivni tečaj japonščine za začetnike, ki ga vodijo podiplomske študentke, namenjen pa je vsem, ki jih zanimata japonski jezik in kultura. Udeleženci osvojijo osnovne fraze, kot so “moje ime je” ali pa “dober tek”, spoznajo pa tudi nekaj značilnosti japonske kulture. Te nam v tokratni Radiosferi predstavijo predavateljici Nežka Kočevar in Momoe Kawahara ter njihova mentorica doc. dr. Nagisa Moritoki Škof.
Izbrana skladba: Majda Sepe - Na ljubljanskem gradu Glasbeni predlogi so bili: Marko Zorec trio - In Fire Toše Proesk i- Jedina Majda Sepe - Na ljubljanskem gradu
Izbrana skladba: Majda Sepe - Na ljubljanskem gradu Glasbeni predlogi so bili: Marko Zorec trio - In Fire Toše Proesk i- Jedina Majda Sepe - Na ljubljanskem gradu
Deluje tudi proti eni od treh najbolj nevarnih bakterij
Deluje tudi proti eni od treh najbolj nevarnih bakterij
Največja nevladna organizacija za varstvo narave pri nas je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Tudi zimski meseci so primeren čas za različne ukrepe za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij. V sredini Radiosferi smo se odpravili ob Tivolski ribnik v Ljubljani, kjer lahko opazujemo nekatere pogostejše vrste vodnih ptic. Katere so bile tudi sicer najštevilčnejše ptice pri nas v preteklem letu? Sogovornik: varstveni ornitolog Tilen Basle iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Največja nevladna organizacija za varstvo narave pri nas je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Tudi zimski meseci so primeren čas za različne ukrepe za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij. V sredini Radiosferi smo se odpravili ob Tivolski ribnik v Ljubljani, kjer lahko opazujemo nekatere pogostejše vrste vodnih ptic. Katere so bile tudi sicer najštevilčnejše ptice pri nas v preteklem letu? Sogovornik: varstveni ornitolog Tilen Basle iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Predstavljamo dr. ekon. Matevža Raškovića, ki trenutno živi in poučuje na Novi Zelandiji. Njegovo razmišljanje je precej zunaj običajnih okvirjev, ki smo jih vajeni pri ekonomistih. Prepričan je namreč, da bi morali tudi sociologom najti prostor na področjih, ki jih zdaj obvladujejo ekonomisti, saj bomo po njegovem le tako lahko reševali naše skupne težave. Zelo kritičen je do bančno-finančnega sistema ter do načina spopadanja z inflacijo, češ da je zastarel. Na Novi Zelandiji, pravi, se je veliko naučil od tamkajšnjih staroselcev, predvsem glede sistema vrednot in odnosa do okolja. Več pa v pogovoru, ki ga je pripravila Živa Trček.
Predstavljamo dr. ekon. Matevža Raškovića, ki trenutno živi in poučuje na Novi Zelandiji. Njegovo razmišljanje je precej zunaj običajnih okvirjev, ki smo jih vajeni pri ekonomistih. Prepričan je namreč, da bi morali tudi sociologom najti prostor na področjih, ki jih zdaj obvladujejo ekonomisti, saj bomo po njegovem le tako lahko reševali naše skupne težave. Zelo kritičen je do bančno-finančnega sistema ter do načina spopadanja z inflacijo, češ da je zastarel. Na Novi Zelandiji, pravi, se je veliko naučil od tamkajšnjih staroselcev, predvsem glede sistema vrednot in odnosa do okolja. Več pa v pogovoru, ki ga je pripravila Živa Trček.
Izbrana skladba: Petar Ugrin - Silhueta nekdanjosti Glasbeni predlogi so bili: Marjana Deržaj - Ko gre tvoja pot od tod Petar Ugrin - Silhueta nekdanjosti Maja Keuc - Rdeče
Izbrana skladba: Petar Ugrin - Silhueta nekdanjosti Glasbeni predlogi so bili: Marjana Deržaj - Ko gre tvoja pot od tod Petar Ugrin - Silhueta nekdanjosti Maja Keuc - Rdeče
Konjeništvo in jahanje imata v Sloveniji po zaslugi kobilarne Lipica večstoletno tradicijo, imamo pa pri nas tudi kar nekaj konjeniških centrov. Odpeljali smo se nad Medvode v Konjeniški center LAVA, kjer je inštruktorica jahanja Katja Močnik podrobneje predstavila svet teh izjemno čutečih živali.
Konjeništvo in jahanje imata v Sloveniji po zaslugi kobilarne Lipica večstoletno tradicijo, imamo pa pri nas tudi kar nekaj konjeniških centrov. Odpeljali smo se nad Medvode v Konjeniški center LAVA, kjer je inštruktorica jahanja Katja Močnik podrobneje predstavila svet teh izjemno čutečih živali.
16. januarja v Združenih državah Amerike obeležujejo dan zmajev. Te mitološke pošasti so navduševale številne pisatelje in pisateljice, najdemo jih v različnih mitoloških bajkah in celo v zgodbah iz Svetega pisma. Zmaji seveda igrajo pomembno vlogo tudi v Aziji, zato je Lana Furlan na pogovor povabila Vivian Liao, ki prihaja s Tajvana.
16. januarja v Združenih državah Amerike obeležujejo dan zmajev. Te mitološke pošasti so navduševale številne pisatelje in pisateljice, najdemo jih v različnih mitoloških bajkah in celo v zgodbah iz Svetega pisma. Zmaji seveda igrajo pomembno vlogo tudi v Aziji, zato je Lana Furlan na pogovor povabila Vivian Liao, ki prihaja s Tajvana.
Izbrana skladba: David Bowie - Let's dance Glasbeni predlogi so bili: Maya - Neki najlepšga Bort Ross - K tebi odpeljem srce David Bowie - Let's dance
Izbrana skladba: David Bowie - Let's dance Glasbeni predlogi so bili: Maya - Neki najlepšga Bort Ross - K tebi odpeljem srce David Bowie - Let's dance
Rosana Kolar je inženirka strojništva in letalska mehaničarka, ki je leta 2022 postala tudi inženirka leta. Z Mojco Delač sta se pogovarjali o njenem delu, tudi v luči nedavnega primera, ki se je zgodil čez lužo, ko je potniškemu letalu med letom odpadel del, a se je zgodba kljub vsemu srečno končala, odprla pa cel kup vprašanj za letalsko industrijo, varnost in vzdrževanje.
Rosana Kolar je inženirka strojništva in letalska mehaničarka, ki je leta 2022 postala tudi inženirka leta. Z Mojco Delač sta se pogovarjali o njenem delu, tudi v luči nedavnega primera, ki se je zgodil čez lužo, ko je potniškemu letalu med letom odpadel del, a se je zgodba kljub vsemu srečno končala, odprla pa cel kup vprašanj za letalsko industrijo, varnost in vzdrževanje.
Vam je že kdaj pot prekrižala črna mačka? Zakaj na najdaljšo noč v letu ne smemo jesti perutnine? Prepričanja in navade mnogih ljudstev živijo še danes. Tudi pri Romih je tako. O šegah, navadah, urokih in vraževerju Romov tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.
Vam je že kdaj pot prekrižala črna mačka? Zakaj na najdaljšo noč v letu ne smemo jesti perutnine? Prepričanja in navade mnogih ljudstev živijo še danes. Tudi pri Romih je tako. O šegah, navadah, urokih in vraževerju Romov tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.
Izbrana skladba: Neisha in Hamo - Res je čudno Glasbeni predlogi so bili: Oto Pestner – Vrača se pomlad Svetlana Makarovič - Pekarna Mišmaš Neisha in Hamo - Res je čudno
Izbrana skladba: Neisha in Hamo - Res je čudno Glasbeni predlogi so bili: Oto Pestner – Vrača se pomlad Svetlana Makarovič - Pekarna Mišmaš Neisha in Hamo - Res je čudno
Pod značko Edinstvena doživetja Slovenije so zbrani turistični produkti, za katere Slovenska turistična organizacija jamči za njihovo kakovost. Slednja namreč vsako leto obnovi razpis in preveri, če prijavitelji izpolnjujejo vseh 10 zahtevanih kriterijev. Med letošnjimi 26 izbranimi med drugim najdemo degustacijo penine v temi, vožnjo s kajaki po podzemlju Pece, skrivnosti potopljenih vasi, lahko se opravimo po poteh Mojstra Plečnika in druge. Sogovornica: Martina Gojkošek, vodja korporativnega komuniciranja na STO.
Pod značko Edinstvena doživetja Slovenije so zbrani turistični produkti, za katere Slovenska turistična organizacija jamči za njihovo kakovost. Slednja namreč vsako leto obnovi razpis in preveri, če prijavitelji izpolnjujejo vseh 10 zahtevanih kriterijev. Med letošnjimi 26 izbranimi med drugim najdemo degustacijo penine v temi, vožnjo s kajaki po podzemlju Pece, skrivnosti potopljenih vasi, lahko se opravimo po poteh Mojstra Plečnika in druge. Sogovornica: Martina Gojkošek, vodja korporativnega komuniciranja na STO.
Novoletno veselje je mimo, toda ali veste, kako novo leto praznujejo v Egiptu, Rusiji, Severni Makedonijo in na Kubi? V torkovi Radiosferi boste izvedeli, kako se v teh državah poslovijo od starega leta in pričakajo novo. Kakšne so razlike v praznovanjih, je preverila Lana Furlan, bere Darja Pograjc.
Novoletno veselje je mimo, toda ali veste, kako novo leto praznujejo v Egiptu, Rusiji, Severni Makedonijo in na Kubi? V torkovi Radiosferi boste izvedeli, kako se v teh državah poslovijo od starega leta in pričakajo novo. Kakšne so razlike v praznovanjih, je preverila Lana Furlan, bere Darja Pograjc.
Izbrana skladba: Majda Sepe - Med iskrenimi ljudmi Glasbeni predlogi so bili: Rafko Irgolič - Sneguljčica Majda Sepe - Med iskrenimi ljudmi George Michael - Freedom
Izbrana skladba: Majda Sepe - Med iskrenimi ljudmi Glasbeni predlogi so bili: Rafko Irgolič - Sneguljčica Majda Sepe - Med iskrenimi ljudmi George Michael - Freedom
Slovensko javno zdravstvo praznuje sto let
Slovensko javno zdravstvo praznuje sto let