Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predlogi so bili: Tomaž Gajšt in Big band RTV Slovenija - Gratitude Sergio Mendes - Mas que nada Đoko - Prozori Zmagal je Sergio Mendes in skladba Mas que nada
Predlogi so bili: Tomaž Gajšt in Big band RTV Slovenija - Gratitude Sergio Mendes - Mas que nada Đoko - Prozori Zmagal je Sergio Mendes in skladba Mas que nada
Nekatere planete znanstvene misije obletavajo skorajda kot muhe (denimo Mars), drugi pa le bolj poredko pritegnejo k sebi kakšno pogumno sondo (Merkur). Poleg tega se težave, če letiš proti Soncu in ne stran od njega, hitro nakopičijo. Med drugim je potrebno v bližini Sonca poskrbeti za ustrezno hlajenje. Za to pa je potrebna elektrika. Prav zato je že kazalo, da je konec z evropsko-japonsko misijo BepiColombo, kajti pokazalo se je, da ne proizvaja toliko elektrike, kot so načrtovali. A znanstveniki in inženirji so našli način, kako z mnogo manj elektrike priti na cilj in rešena misija je nedavno posnela sploh najbližje posnetke Merkurjevega površja doslej. Zanimivi pa so brez dvoma tudi posnetki z Mednarodne vesoljske postaje, kjer sta precej dlje od načrtovanega obtičala astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams in njen kolega Butch Wilmore. Foto: Krater Vivaldi na površju Merkurja, kot ga je posnela sonda BepiColombo; Vir: ESA/JAXA
Nekatere planete znanstvene misije obletavajo skorajda kot muhe (denimo Mars), drugi pa le bolj poredko pritegnejo k sebi kakšno pogumno sondo (Merkur). Poleg tega se težave, če letiš proti Soncu in ne stran od njega, hitro nakopičijo. Med drugim je potrebno v bližini Sonca poskrbeti za ustrezno hlajenje. Za to pa je potrebna elektrika. Prav zato je že kazalo, da je konec z evropsko-japonsko misijo BepiColombo, kajti pokazalo se je, da ne proizvaja toliko elektrike, kot so načrtovali. A znanstveniki in inženirji so našli način, kako z mnogo manj elektrike priti na cilj in rešena misija je nedavno posnela sploh najbližje posnetke Merkurjevega površja doslej. Zanimivi pa so brez dvoma tudi posnetki z Mednarodne vesoljske postaje, kjer sta precej dlje od načrtovanega obtičala astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams in njen kolega Butch Wilmore. Foto: Krater Vivaldi na površju Merkurja, kot ga je posnela sonda BepiColombo; Vir: ESA/JAXA
Kljub temu da se vsi učimo prve pomoči vsaj enkrat v življenju, pa se ob pravih situacijah veliko ljudi ustraši in zato sploh ne pomaga ponesrečencu, pove pred svetovnim dnevom prve pomoči Tina Furlan, reševalka v reševalnem vozilu in diplomirana medicinska sestra v ZD Sežana. Kakšna so torej pravila prve pomoči izvemo v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Kljub temu da se vsi učimo prve pomoči vsaj enkrat v življenju, pa se ob pravih situacijah veliko ljudi ustraši in zato sploh ne pomaga ponesrečencu, pove pred svetovnim dnevom prve pomoči Tina Furlan, reševalka v reševalnem vozilu in diplomirana medicinska sestra v ZD Sežana. Kakšna so torej pravila prve pomoči izvemo v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Slikovito obmorsko mesto Izola ima celo vrsto zanimivosti med katere sodijo tudi mogoče malo manj znani žvepleni termalni izviri. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem. Podmorske izvire imenujejo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Ta jih je odkril poleti 2002., nato pa je to območje raziskoval skupaj z društvom Potapljači Luke Koper in že takrat so na morskem dnu odkrili 9 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano. Žveplene izolske izvire bomo predstavili v današnji Radiosferi. Pripravil jo je Milan Trobič, bere Darja Pograjc.
Slikovito obmorsko mesto Izola ima celo vrsto zanimivosti med katere sodijo tudi mogoče malo manj znani žvepleni termalni izviri. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem. Podmorske izvire imenujejo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Ta jih je odkril poleti 2002., nato pa je to območje raziskoval skupaj z društvom Potapljači Luke Koper in že takrat so na morskem dnu odkrili 9 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano. Žveplene izolske izvire bomo predstavili v današnji Radiosferi. Pripravil jo je Milan Trobič, bere Darja Pograjc.
Se da o matematiki pogovarjati že ob prvi jutranji kavi? V oddaji Konstanta- vsak prvi četrtek v mesecu - bomo skušali pokazati, da se da in da je to celo zabavno. V prvo oddajo smo povabili profesorja Andreja Bauerja s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Kakšni so matematični dokazi, so aksiomi svete resnice in ali se sploh da dokazati ali ovreči vse matematične trditve. Koliko svobode imamo pri izbiri aksiomov?
Se da o matematiki pogovarjati že ob prvi jutranji kavi? V oddaji Konstanta- vsak prvi četrtek v mesecu - bomo skušali pokazati, da se da in da je to celo zabavno. V prvo oddajo smo povabili profesorja Andreja Bauerja s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Kakšni so matematični dokazi, so aksiomi svete resnice in ali se sploh da dokazati ali ovreči vse matematične trditve. Koliko svobode imamo pri izbiri aksiomov?
S septembrom in šolo so z roko v roki povezani tudi zgodnje vstajanje, učenje in odmori. Zakaj sploh potrebujemo odmor in počitek in ali je čisto vsak odmor kvaliteten odmor, je v današnji Radiosferi preverila Lana Furlan.
S septembrom in šolo so z roko v roki povezani tudi zgodnje vstajanje, učenje in odmori. Zakaj sploh potrebujemo odmor in počitek in ali je čisto vsak odmor kvaliteten odmor, je v današnji Radiosferi preverila Lana Furlan.
V Radiosferi tokrat spoznamo Ivano Stipić Lah, voditeljico oddaje Sami naši, ki je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije. Rojena je bila v Sarajevu, odraščala na Hrvaškem, tri leta pa celo živela v Afganistanu in delala kot svetovalka za Nato. In hkrati bomo seveda v novo sezono pospremili tudi sredino večerno oddajo.
V Radiosferi tokrat spoznamo Ivano Stipić Lah, voditeljico oddaje Sami naši, ki je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije. Rojena je bila v Sarajevu, odraščala na Hrvaškem, tri leta pa celo živela v Afganistanu in delala kot svetovalka za Nato. In hkrati bomo seveda v novo sezono pospremili tudi sredino večerno oddajo.
V petek, 23.8.2024, je v Veliki Britaniji prvi pacient prejel prvo dozo poskusnega cepiva proti pljučnemu raku. Sodobno mRNK cepivo je razvilo nemško biotehnološko podjetje BioNTech, ki ga poznamo po cepivu proti covidu. Raziskovalci in zdravniki si od klinične študije, ki ob Veliki Britaniji poteka še v Nemčiji, Madžarski, Poljski, Španiji, Turčiji in ZDA, obetajo, da bo cepivo v pljučih tarčno uničilo rakave celice in preprečilo ponovitev pljučnega raka. Za komentar novice smo prosili zdravnico Katjo Mohorčič, ki v Kliniki na Golniku vodi Oddelek za internistično onkologijo. Z njo se je srečal Iztok Konc. Fotografija je simbolična: Calleamanecer/ WikimediaCommons, cc
V petek, 23.8.2024, je v Veliki Britaniji prvi pacient prejel prvo dozo poskusnega cepiva proti pljučnemu raku. Sodobno mRNK cepivo je razvilo nemško biotehnološko podjetje BioNTech, ki ga poznamo po cepivu proti covidu. Raziskovalci in zdravniki si od klinične študije, ki ob Veliki Britaniji poteka še v Nemčiji, Madžarski, Poljski, Španiji, Turčiji in ZDA, obetajo, da bo cepivo v pljučih tarčno uničilo rakave celice in preprečilo ponovitev pljučnega raka. Za komentar novice smo prosili zdravnico Katjo Mohorčič, ki v Kliniki na Golniku vodi Oddelek za internistično onkologijo. Z njo se je srečal Iztok Konc. Fotografija je simbolična: Calleamanecer/ WikimediaCommons, cc
“O težavah na delovnem mestu se ne bi smeli pogovarjati na hodnikih,” pravi Luka Pregelj, direktor in ustanovitelj podjetja Quantifly, v katerem se ukvarjajo z organizacijsko diagnostiko. Gre za proces, s katerim se ocenjujejo in analizirajo struktura, delovanje in uspešnost organizacije, cilj pa je prepoznati močna in šibka področja ter razumeti dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost organizacije.
“O težavah na delovnem mestu se ne bi smeli pogovarjati na hodnikih,” pravi Luka Pregelj, direktor in ustanovitelj podjetja Quantifly, v katerem se ukvarjajo z organizacijsko diagnostiko. Gre za proces, s katerim se ocenjujejo in analizirajo struktura, delovanje in uspešnost organizacije, cilj pa je prepoznati močna in šibka področja ter razumeti dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost organizacije.
Ste v tem poletju opazili kakšno kresničko? Drobne lučke na travnikih in poljih so nekaj res očarljivega in za marsikoga otroški spomin na pravljičnost narave. Marsikdo je morda malo presenečen, ko izve, da so kresničke hrošči. Zagotovo pa tudi tisti, ki žuželk ne marajo preveč, osupnejo nad prizori, ki se rišejo marsikje po svetu. Kresničji turizem, torej popotovanje na kraje opazovanja kresničk, je vedno bolj v razmahu. In kot pravi ena od največjih poznavalk teh bitij na svetu zaslužna profesorica doktorica Sara Lewis z Univerze Tufts v ZDA, je ohranjanje te vrste in njenega življenjskega prostora zdaj zanje bistvena naloga. Z veseljem se je odzvala a moje povabilo na radijsko druženje. Vi pa, ugasnite luči, da boste bolje slišali!
Ste v tem poletju opazili kakšno kresničko? Drobne lučke na travnikih in poljih so nekaj res očarljivega in za marsikoga otroški spomin na pravljičnost narave. Marsikdo je morda malo presenečen, ko izve, da so kresničke hrošči. Zagotovo pa tudi tisti, ki žuželk ne marajo preveč, osupnejo nad prizori, ki se rišejo marsikje po svetu. Kresničji turizem, torej popotovanje na kraje opazovanja kresničk, je vedno bolj v razmahu. In kot pravi ena od največjih poznavalk teh bitij na svetu zaslužna profesorica doktorica Sara Lewis z Univerze Tufts v ZDA, je ohranjanje te vrste in njenega življenjskega prostora zdaj zanje bistvena naloga. Z veseljem se je odzvala a moje povabilo na radijsko druženje. Vi pa, ugasnite luči, da boste bolje slišali!
Radiosfera postreže z zgodbo pravnice Urške Prepeluh Magajne, ki zdaj že 20 let živi in dela v Chicagu v Združenih državah Amerike. Kaj je o izkušnji selitve, težkih začetkih in življenju v tako velikem mestu – ob krajšem obisku v Ljubljani – povedala Lili Brunec, izveste v naslednjih minutah.
Radiosfera postreže z zgodbo pravnice Urške Prepeluh Magajne, ki zdaj že 20 let živi in dela v Chicagu v Združenih državah Amerike. Kaj je o izkušnji selitve, težkih začetkih in življenju v tako velikem mestu – ob krajšem obisku v Ljubljani – povedala Lili Brunec, izveste v naslednjih minutah.
Vreme ni samo na Zemlji, vreme je tudi v vesolju. Tudi pri vesoljskem vremenu se dogajajo ekstremni dogodki. Geomagnetne nevihte so kar pogoste in so tudi vir čudovitih predstav na nebu, ki jim pravimo polarni sij. Ampak vemo, da se vsake toliko zgodi tudi pravi geomagnetni orkan. Geomagnetna nevihta sredi 19. stoletja, t. i. Carringtonov dogodek, je povzročila tako močan polarni sij, da se je dalo brati brez umetne svetlobe tudi ponoči. Edina tehnologija, ki jo je pojav poškodoval, je bil telegraf. Danes smo mnogo bolj ranljivi.
Vreme ni samo na Zemlji, vreme je tudi v vesolju. Tudi pri vesoljskem vremenu se dogajajo ekstremni dogodki. Geomagnetne nevihte so kar pogoste in so tudi vir čudovitih predstav na nebu, ki jim pravimo polarni sij. Ampak vemo, da se vsake toliko zgodi tudi pravi geomagnetni orkan. Geomagnetna nevihta sredi 19. stoletja, t. i. Carringtonov dogodek, je povzročila tako močan polarni sij, da se je dalo brati brez umetne svetlobe tudi ponoči. Edina tehnologija, ki jo je pojav poškodoval, je bil telegraf. Danes smo mnogo bolj ranljivi.
Danes smo se odpravili v državo, ki se je za turiste odprla šele leta 2019. Tako je – Savdsko Arabijo. Tja sta potovala Katarina in Rok Hočevar, strastna popotnika, ki sta v svoji potovalni karieri prepotovala že več kot 80 držav. Zakaj sta se odločila ravno za to strogo muslimansko državo in kaj ju je tam tako zelo navdušilo, izveste v današnji Radiosferi. Pred mikrofon je sogovornika povabila Lana Furlan.
Danes smo se odpravili v državo, ki se je za turiste odprla šele leta 2019. Tako je – Savdsko Arabijo. Tja sta potovala Katarina in Rok Hočevar, strastna popotnika, ki sta v svoji potovalni karieri prepotovala že več kot 80 držav. Zakaj sta se odločila ravno za to strogo muslimansko državo in kaj ju je tam tako zelo navdušilo, izveste v današnji Radiosferi. Pred mikrofon je sogovornika povabila Lana Furlan.
2. avgusta so se Romi po svetu, tudi v Sloveniji, spomnili žrtev genocida nad Romi in Sinti v 2. svetovni vojni. Na ta dan leta 1944 so nacisti v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau uničili tamkajšnje cigansko taborišče in pobili vse Rome in Sinte v njem, po novejših podatkih jih je bilo celo 4200. Med letoma 1939 in 1945 so nacisti pobili skoraj 500.000 Romov, po novejših ocenah okoli 600.000, kljub temu pa Romi in Sinti še vedno čakajo na popolno priznanje trpljenja, ki jim ga je povzročil nacistični režim. Romski zgodovinar in doktor znanosti, Ian Hancock ocenjuje, da bi naj nacisti skupno pobili tudi do milijona in pol Romov in Sintov, kar je takrat predstavljajo okoli polovico vseh živečih Romov in Sintov. O pozabljenem genocidu ali porajmosu pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.
2. avgusta so se Romi po svetu, tudi v Sloveniji, spomnili žrtev genocida nad Romi in Sinti v 2. svetovni vojni. Na ta dan leta 1944 so nacisti v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau uničili tamkajšnje cigansko taborišče in pobili vse Rome in Sinte v njem, po novejših podatkih jih je bilo celo 4200. Med letoma 1939 in 1945 so nacisti pobili skoraj 500.000 Romov, po novejših ocenah okoli 600.000, kljub temu pa Romi in Sinti še vedno čakajo na popolno priznanje trpljenja, ki jim ga je povzročil nacistični režim. Romski zgodovinar in doktor znanosti, Ian Hancock ocenjuje, da bi naj nacisti skupno pobili tudi do milijona in pol Romov in Sintov, kar je takrat predstavljajo okoli polovico vseh živečih Romov in Sintov. O pozabljenem genocidu ali porajmosu pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.
Podjetje Psybit s pomočjo usmerjenega in personaliziranega oglaševanja podjetja povezuje s kvalificiranimi kandidati. Pri tem se zanašajo na moč družbenih omrežij in podatke, ki jih ta zbirajo o nas. V letu 2022 jih je Slovenski podjetniški sklad prepoznal kot eno izmed štiridesetih najinovativnejših podjetij na domačih tleh, leta 2023 pa so s svojim inovativnim orodjem pomagali do zaposlitve več kot 100 posameznikom. V tokratni Radiosferi smo pred mikrofon povabili soustanoviteljico in direktorico podjetja Evo Esih.
Podjetje Psybit s pomočjo usmerjenega in personaliziranega oglaševanja podjetja povezuje s kvalificiranimi kandidati. Pri tem se zanašajo na moč družbenih omrežij in podatke, ki jih ta zbirajo o nas. V letu 2022 jih je Slovenski podjetniški sklad prepoznal kot eno izmed štiridesetih najinovativnejših podjetij na domačih tleh, leta 2023 pa so s svojim inovativnim orodjem pomagali do zaposlitve več kot 100 posameznikom. V tokratni Radiosferi smo pred mikrofon povabili soustanoviteljico in direktorico podjetja Evo Esih.
Morda ste za nenavadno zgodbo o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondō Kawase oz. Mariji Skušek že slišali. Do konca avgusta leta 2025 je namreč v Slovenskem etnografskem muzeju možen ogled njune obsežne zbirke kitajskih predmetov in pohištva, ki so si jih sicer nekoč ogledovali kar v njunih stanovanjih. Alja Zore se je pogovarjala s sinologinjo dr. Heleno Motoh z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in dr. Natašo Vampelj Suhadolnik z ljubljanske Filozofske fakultete, dvema izmed avtoric oz. avtorjev razstave »Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke«, Darja Pograjc pa je pripravila Radiosfero. *popravek: V oddaji je bilo navedeno, da je razstava na ogled do konca avgusta 2024, kar ne drži. Razstava bo na ogled do konca avgusta leta 2025. Do 18. avgusta 2024 pa je na ogled razstava fotografij iz Skuškove zbirke na Krakovskem nasipu.
Morda ste za nenavadno zgodbo o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondō Kawase oz. Mariji Skušek že slišali. Do konca avgusta leta 2025 je namreč v Slovenskem etnografskem muzeju možen ogled njune obsežne zbirke kitajskih predmetov in pohištva, ki so si jih sicer nekoč ogledovali kar v njunih stanovanjih. Alja Zore se je pogovarjala s sinologinjo dr. Heleno Motoh z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in dr. Natašo Vampelj Suhadolnik z ljubljanske Filozofske fakultete, dvema izmed avtoric oz. avtorjev razstave »Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke«, Darja Pograjc pa je pripravila Radiosfero. *popravek: V oddaji je bilo navedeno, da je razstava na ogled do konca avgusta 2024, kar ne drži. Razstava bo na ogled do konca avgusta leta 2025. Do 18. avgusta 2024 pa je na ogled razstava fotografij iz Skuškove zbirke na Krakovskem nasipu.
Oceno nezadovoljivo je dobil le en izdelek
Oceno nezadovoljivo je dobil le en izdelek
Zgodbe Slovencev iz sosednjih držav so zelo raznolike, tako kot je raznoliko njihovo življenje. To velja tudi za glasbenike. Za koroške Slovence velja, da pojejo od najzgodnejših let naprej, mnogi tudi igrajo različne inštrumente. In če smo nekoč poznali predvsem njihovo zborovsko dejavnosti, zdaj v ospredje prihajajo tudi druge glasbene zvrsti; od jazza do rocka.
Zgodbe Slovencev iz sosednjih držav so zelo raznolike, tako kot je raznoliko njihovo življenje. To velja tudi za glasbenike. Za koroške Slovence velja, da pojejo od najzgodnejših let naprej, mnogi tudi igrajo različne inštrumente. In če smo nekoč poznali predvsem njihovo zborovsko dejavnosti, zdaj v ospredje prihajajo tudi druge glasbene zvrsti; od jazza do rocka.
Globalno segrevanje ne prizanaša niti morju, letos smo namreč dosegli nov rekord v številu dni, ko morje presega 30 stopinj Celzija. Vse toplejše morje ima tudi različne negativne vplive na živali in rastline, ki živijo v njem. Kaj se zgodi z ekosistemi, če je v morski vodi pretoplo, izveste v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Globalno segrevanje ne prizanaša niti morju, letos smo namreč dosegli nov rekord v številu dni, ko morje presega 30 stopinj Celzija. Vse toplejše morje ima tudi različne negativne vplive na živali in rastline, ki živijo v njem. Kaj se zgodi z ekosistemi, če je v morski vodi pretoplo, izveste v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Fuzija predstavlja enega od velikih obetov prihodnosti. Če bi nam uspelo poustvariti dogajanje, ki sicer poteka v središču sonca, bi si lahko zagotovili vir zadostne količine električne energije za ves planet. Brez toplogrednih plinov in jedrskih odpadkov. A posnemanje sonca je zapleten tehnološki izziv. Kako denimo sploh ustvarimo 100 milijonov stopinj Celzija na Zemlji? Kaj preprečuje, da se vse naokoli zaradi vročine preprosto ne vžge? Če so ta vprašanja že razrešena, jih še mnogo ostaja povsem odprtih. Raziskave, ki so nujne za uspešen zagon Itra, največjega fuzijskega reaktorja na svetu, ki se gradi v južni Franciji, potekajo tudi na raziskovalnem jedrskem reaktorju Triga v Brinju pri Ljubljani. Z novo napravo, ki se imenuje Katana, bodo raziskovali t. i. aktivirano vodo. Gost v Radiosferi je bil dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega jedrskega reaktorja Triga.
Fuzija predstavlja enega od velikih obetov prihodnosti. Če bi nam uspelo poustvariti dogajanje, ki sicer poteka v središču sonca, bi si lahko zagotovili vir zadostne količine električne energije za ves planet. Brez toplogrednih plinov in jedrskih odpadkov. A posnemanje sonca je zapleten tehnološki izziv. Kako denimo sploh ustvarimo 100 milijonov stopinj Celzija na Zemlji? Kaj preprečuje, da se vse naokoli zaradi vročine preprosto ne vžge? Če so ta vprašanja že razrešena, jih še mnogo ostaja povsem odprtih. Raziskave, ki so nujne za uspešen zagon Itra, največjega fuzijskega reaktorja na svetu, ki se gradi v južni Franciji, potekajo tudi na raziskovalnem jedrskem reaktorju Triga v Brinju pri Ljubljani. Z novo napravo, ki se imenuje Katana, bodo raziskovali t. i. aktivirano vodo. Gost v Radiosferi je bil dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega jedrskega reaktorja Triga.
Progasti gož je naša največja nestrupena kača, ki ima v Sloveniji najboljše pogoje za življenje v Slovenski Istri. “Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo ponovno vabimo k sodelovanju vse ljubiteljske znanstvenike, da s skupnimi močmi zberemo čim več informacij o pojavljanju te zanimive, redke in ogrožene vrste plazilcev,” je povedala gostja doc. dr. Alenka Žunič Kosi. Kako prepoznamo progastega goža? S čim se prehranjuje in kje se najraje zadržuje? Odgovore smo poiskali v ponovljeni Radiosferi.
Progasti gož je naša največja nestrupena kača, ki ima v Sloveniji najboljše pogoje za življenje v Slovenski Istri. “Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo ponovno vabimo k sodelovanju vse ljubiteljske znanstvenike, da s skupnimi močmi zberemo čim več informacij o pojavljanju te zanimive, redke in ogrožene vrste plazilcev,” je povedala gostja doc. dr. Alenka Žunič Kosi. Kako prepoznamo progastega goža? S čim se prehranjuje in kje se najraje zadržuje? Odgovore smo poiskali v ponovljeni Radiosferi.
Ali je podjetništvo, ki ne temelji na nenehnem ustvarjanju dobičkov, možno? Vprašanje je pravzaprav narobe postavljeno. V razmerah, ko smo že trčili ob planetarne meje in ko je zelo jasno, da naš način življenja ni vzdržen, je namreč odgovor jasen: takšno podjetništvo je nujno. Vprašanje je, kako do tega? Obstajajo primeri dobrih praks, ki temeljijo na skupnostnih projektih ali tem, da bistvo podjetništva ni povečevanje dobičkov- Eno možno pot kaže doktorica Melanie Rieback, etična hekerica, ki je prejšnji mesec obiskala Ljubljano.
Ali je podjetništvo, ki ne temelji na nenehnem ustvarjanju dobičkov, možno? Vprašanje je pravzaprav narobe postavljeno. V razmerah, ko smo že trčili ob planetarne meje in ko je zelo jasno, da naš način življenja ni vzdržen, je namreč odgovor jasen: takšno podjetništvo je nujno. Vprašanje je, kako do tega? Obstajajo primeri dobrih praks, ki temeljijo na skupnostnih projektih ali tem, da bistvo podjetništva ni povečevanje dobičkov- Eno možno pot kaže doktorica Melanie Rieback, etična hekerica, ki je prejšnji mesec obiskala Ljubljano.
Romi na sploh, tudi v Sloveniji, zavzemajo številne vloge v družbi. Vse več je tudi visoko izobraženih Romov. V Sloveniji imamo Rome, ki so policisti, zdravstveni delavci, socialni delavci, učitelji in vzgojitelji, imamo zelo uspešne športnike, kuharje, poslovneže, tudi politike. O dobrih zgledih iz skupnosti, tudi o tistih Romih, ki so svetovno znane osebnosti, pa tokrat z radijskim kolegom, novinarjem in voditeljem romskih vsebin na radiu in televiziji Slovenija Sandijem Horvatom.
Romi na sploh, tudi v Sloveniji, zavzemajo številne vloge v družbi. Vse več je tudi visoko izobraženih Romov. V Sloveniji imamo Rome, ki so policisti, zdravstveni delavci, socialni delavci, učitelji in vzgojitelji, imamo zelo uspešne športnike, kuharje, poslovneže, tudi politike. O dobrih zgledih iz skupnosti, tudi o tistih Romih, ki so svetovno znane osebnosti, pa tokrat z radijskim kolegom, novinarjem in voditeljem romskih vsebin na radiu in televiziji Slovenija Sandijem Horvatom.
Satelit Gaia Evropske vesoljske agencije je pred meseci objavil odkritje najmasivnejše črne luknje, za katero vemo, da je nastala iz zvezde. Več o samem satelitu in pomembnosti tega odkritja, pa tudi o tem, zakaj nekatere zvezde sijejo modro, druge pa rdeče, smo izvedeli na obisku na Astronomskem observatoriju Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Tik pred začetkom poletja smo se podali na Golovec, prisluhnili predavanju prof. dr. Tomaža Zwittra in skupaj z ostalimi obiskovalci opazovali zvezde.
Satelit Gaia Evropske vesoljske agencije je pred meseci objavil odkritje najmasivnejše črne luknje, za katero vemo, da je nastala iz zvezde. Več o samem satelitu in pomembnosti tega odkritja, pa tudi o tem, zakaj nekatere zvezde sijejo modro, druge pa rdeče, smo izvedeli na obisku na Astronomskem observatoriju Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Tik pred začetkom poletja smo se podali na Golovec, prisluhnili predavanju prof. dr. Tomaža Zwittra in skupaj z ostalimi obiskovalci opazovali zvezde.
V tokratni Radiosferi bomo spoznali, kaj obiskovalcem lahko ponudijo destinacije Nova Gorica in Vipavska dolina ter Kras in Brkini. Odpravili se bomo namreč na novinarsko študijsko turo s Slovensko turistično organizacijo, ki na omenjenih destinacijah želi povezati kulturno ponudbo s turizmom in značilno tamkajšnjo kulinariko.
V tokratni Radiosferi bomo spoznali, kaj obiskovalcem lahko ponudijo destinacije Nova Gorica in Vipavska dolina ter Kras in Brkini. Odpravili se bomo namreč na novinarsko študijsko turo s Slovensko turistično organizacijo, ki na omenjenih destinacijah želi povezati kulturno ponudbo s turizmom in značilno tamkajšnjo kulinariko.
Včeraj smo že 30-ič praznovali mednarodni dan reggae glasbe. Reggae je pravzaprav glasbena zvrst, ki ima svoje korenine na Karibskem otočju, še natančneje na Jamajki. Začel se je razvijati v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja in na svoji priljubljenosti pridobival skozi leta. Tudi v Sloveniji je reggae precej popularen, imamo celo svoj glasbeni festival, ki k nam privabi tudi največje tovrstne glasbenike. Več o tem, zakaj je ta jamajška glasbena zvrst priljubljena tudi v Sloveniji in kako ta žanr dojemajo na Jamajki, je zanimalo Lano Furlan.
Včeraj smo že 30-ič praznovali mednarodni dan reggae glasbe. Reggae je pravzaprav glasbena zvrst, ki ima svoje korenine na Karibskem otočju, še natančneje na Jamajki. Začel se je razvijati v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja in na svoji priljubljenosti pridobival skozi leta. Tudi v Sloveniji je reggae precej popularen, imamo celo svoj glasbeni festival, ki k nam privabi tudi največje tovrstne glasbenike. Več o tem, zakaj je ta jamajška glasbena zvrst priljubljena tudi v Sloveniji in kako ta žanr dojemajo na Jamajki, je zanimalo Lano Furlan.
Komarjeva slina razdraži kožo in povzroči neprijeten občutek. Človeka prav sili, da se praska. Kakšna je prva pomoč ob piku?
Komarjeva slina razdraži kožo in povzroči neprijeten občutek. Človeka prav sili, da se praska. Kakšna je prva pomoč ob piku?
17. sezono napPOTkov pripravljamo v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije. Katere poti bomo prehodili in kaj bo še ustvarjalo planinsko vzdušje na Prvem, izveste v pogovoru z Manco Ogrin, predstavnico za odnose z javnostmi na PZS.
17. sezono napPOTkov pripravljamo v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije. Katere poti bomo prehodili in kaj bo še ustvarjalo planinsko vzdušje na Prvem, izveste v pogovoru z Manco Ogrin, predstavnico za odnose z javnostmi na PZS.
Ta - za mnoge praznično-dopustniški teden - bo tudi v znamenju druženj s Slovenci iz zamejstva in sveta. V državnem zboru bo v četrtek potekalo že 20. Vseslovensko srečanje, tokrat posvečeno mladim. Na konservatoriju za glasbo in balet bo nato sledila opereta Kot stari naredi je vedno prav, nastala na avstrijskem Koroškem, kot uvod v prireditve Dobrodošli doma. Nadaljevalo se bo v petek z ogledom Narodne in univerzitetne knjižnice, vrhunec pa bo v soboto v Celju s popoldanskim nastopom folklornih in pevskih skupin iz zamejstva in sveta. Dobrodošli doma je srečanje rojakov iz sveta – izseljencev in zdomcev – ter iz sosednjih držav, ki je leta 2011 nasledilo Izseljeniški piknik in Srečanje v moji deželi. V sinočnjih Sotočjih se je Mateja Železnikar o tem pogovarjala z dr. Borisom Jesihom. Takrat je bil državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, zdaj pa je predsednik Slovenske izseljenske matice, ki že drugič pripravlja prireditev Dobrodošli doma.
Ta - za mnoge praznično-dopustniški teden - bo tudi v znamenju druženj s Slovenci iz zamejstva in sveta. V državnem zboru bo v četrtek potekalo že 20. Vseslovensko srečanje, tokrat posvečeno mladim. Na konservatoriju za glasbo in balet bo nato sledila opereta Kot stari naredi je vedno prav, nastala na avstrijskem Koroškem, kot uvod v prireditve Dobrodošli doma. Nadaljevalo se bo v petek z ogledom Narodne in univerzitetne knjižnice, vrhunec pa bo v soboto v Celju s popoldanskim nastopom folklornih in pevskih skupin iz zamejstva in sveta. Dobrodošli doma je srečanje rojakov iz sveta – izseljencev in zdomcev – ter iz sosednjih držav, ki je leta 2011 nasledilo Izseljeniški piknik in Srečanje v moji deželi. V sinočnjih Sotočjih se je Mateja Železnikar o tem pogovarjala z dr. Borisom Jesihom. Takrat je bil državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, zdaj pa je predsednik Slovenske izseljenske matice, ki že drugič pripravlja prireditev Dobrodošli doma.
»Ne verjamem, da se lahko komunikacijskim vmesnikom človek-stroj v prihodnje izognemo. Treba jih bo integrirati v našo družbo s pozitivnimi in negativnimi lastnostmi vred. Potrebno se je dovolj zgodaj o tem pogovarjati, da bodo varovalke dovolj hitro nastavljene. Nimam nobenega dvoma, da je prihodnost v večji povezanosti človeka s strojem.« Tako razmišlja prof. dr. Aleš Holobar s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, ki tudi koordinira evropski raziskovalni projekt HybridNeuro.
»Ne verjamem, da se lahko komunikacijskim vmesnikom človek-stroj v prihodnje izognemo. Treba jih bo integrirati v našo družbo s pozitivnimi in negativnimi lastnostmi vred. Potrebno se je dovolj zgodaj o tem pogovarjati, da bodo varovalke dovolj hitro nastavljene. Nimam nobenega dvoma, da je prihodnost v večji povezanosti človeka s strojem.« Tako razmišlja prof. dr. Aleš Holobar s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, ki tudi koordinira evropski raziskovalni projekt HybridNeuro.
Butter be kind je slovenska znamka naravne in okolju prijazne kozmetike, za katero stoji Teja Urankar. Znanstvenica in podjetnica je pred dvemi leti zapustila Dunaj in kozmetično industrijo ter se podala v podjetniške vode. Danes so njeni izdelki že uspešno prodrli na tuje trge, na slovenskem pa jih uporabniki šele spoznavajo. O izzivih v podjetništvu, njeni poti, trendih in lepotni industriji je spregovorila v junijski podjetniški Radiosferi.
Butter be kind je slovenska znamka naravne in okolju prijazne kozmetike, za katero stoji Teja Urankar. Znanstvenica in podjetnica je pred dvemi leti zapustila Dunaj in kozmetično industrijo ter se podala v podjetniške vode. Danes so njeni izdelki že uspešno prodrli na tuje trge, na slovenskem pa jih uporabniki šele spoznavajo. O izzivih v podjetništvu, njeni poti, trendih in lepotni industriji je spregovorila v junijski podjetniški Radiosferi.
Danes se bomo podali na potovanje po centralni Aziji. Spoznali bomo muslimansko državo, skozi katero je nekdaj potekala Svilena pot - Uzbekistan. Tja se je podala Lara Lipnik, učiteljica, ki v svojem prostem času najraje potuje kar sama. Kaj vse ponuja ta država, pa izveste v današnji Radiosferi. Pred mikrofon jo je povabila Lana Furlan
Danes se bomo podali na potovanje po centralni Aziji. Spoznali bomo muslimansko državo, skozi katero je nekdaj potekala Svilena pot - Uzbekistan. Tja se je podala Lara Lipnik, učiteljica, ki v svojem prostem času najraje potuje kar sama. Kaj vse ponuja ta država, pa izveste v današnji Radiosferi. Pred mikrofon jo je povabila Lana Furlan
Jadransko morje je sicer mnogo bolj varno kot nekatera druga morja ali oceani, v katerih živijo tudi človeku smrtno nevarne živali. Po odkritju zelo strupene ribe v Jadranskem morju - srebrnoprogaste napihovalke, tujerodne vrste, ki je prek Sueškega prekopa pred leti prišla v Sredozemsko morje in se v njem razširila - pa se je zastavilo vprašanje, katere strupene živali živijo ob naši obali? Naše morje je po besedah strokovne vodje Akvarija Piran dr. Manja Rogelja sicer zelo plitvo, a zanimivo in biotsko pestro, tudi v njem pa se najdejo strupene oz. potencialno človeku nevarne živali.
Jadransko morje je sicer mnogo bolj varno kot nekatera druga morja ali oceani, v katerih živijo tudi človeku smrtno nevarne živali. Po odkritju zelo strupene ribe v Jadranskem morju - srebrnoprogaste napihovalke, tujerodne vrste, ki je prek Sueškega prekopa pred leti prišla v Sredozemsko morje in se v njem razširila - pa se je zastavilo vprašanje, katere strupene živali živijo ob naši obali? Naše morje je po besedah strokovne vodje Akvarija Piran dr. Manja Rogelja sicer zelo plitvo, a zanimivo in biotsko pestro, tudi v njem pa se najdejo strupene oz. potencialno človeku nevarne živali.
Z lepim vremenom se je začela sezona množičnega obiska hribov in gora. Marsikdo se v gore odpravi tudi s svojim psom. Kako varno s psom v gore in kaj storiti ob morebitni nesreče oziroma kako se ji izogniti, več v tokratni Radiosferi s Katjo Arhar.
Z lepim vremenom se je začela sezona množičnega obiska hribov in gora. Marsikdo se v gore odpravi tudi s svojim psom. Kako varno s psom v gore in kaj storiti ob morebitni nesreče oziroma kako se ji izogniti, več v tokratni Radiosferi s Katjo Arhar.
Pred vrati je evropsko nogometno prvenstvao. Na EURU bodo, kot vemo, tudi slovenski nogometaši: prvo tekmo bodo odigrali to nedeljo v Stuttgartu proti Danski, drugo v četrtek (20. 6.) v Műnchnu, tretjo pa v torek (25. 6.) v Kőlnu, proti Angliji. In na navijanje "za naše" se seveda ne pripravljmo samo v Sloveniji, temveč s tudi Slovenci, ki živijo v tujini, že v "nizkem startu".
Pred vrati je evropsko nogometno prvenstvao. Na EURU bodo, kot vemo, tudi slovenski nogometaši: prvo tekmo bodo odigrali to nedeljo v Stuttgartu proti Danski, drugo v četrtek (20. 6.) v Műnchnu, tretjo pa v torek (25. 6.) v Kőlnu, proti Angliji. In na navijanje "za naše" se seveda ne pripravljmo samo v Sloveniji, temveč s tudi Slovenci, ki živijo v tujini, že v "nizkem startu".
30. maj je Svetovni dan multiple skleroze. Gre za avtoimunsko bolezen živčevja, ki povzroči poškodbe na možganskem tkivu. Kot opozarjajo strokovnjaki in bolnice ter bolniki, se multiple skleroze še vedno držijo številni predsodki. Temu pritrjuje gospod Edvard Rednak z Vinske gore pri Velenju, ki z boleznijo živi že 25 let. Več o njegovem življenju z multiplo sklerozo in o opozorilnih znakih, ob katerih moramo na posvet k zdravniku, pa v današnji Radiosferi.
30. maj je Svetovni dan multiple skleroze. Gre za avtoimunsko bolezen živčevja, ki povzroči poškodbe na možganskem tkivu. Kot opozarjajo strokovnjaki in bolnice ter bolniki, se multiple skleroze še vedno držijo številni predsodki. Temu pritrjuje gospod Edvard Rednak z Vinske gore pri Velenju, ki z boleznijo živi že 25 let. Več o njegovem življenju z multiplo sklerozo in o opozorilnih znakih, ob katerih moramo na posvet k zdravniku, pa v današnji Radiosferi.
Zadnja sredina Radiosfera odkriva podjetniške zgodbe in v tokratni smo se za hip ustavili v Bangladešu, kjer se je začela veja podjetništva, ki ima pozitiven družbeni učinek. Z Ano Belac z Impact Hub Ljubljana in vodjo programa Social Impact Award ter Matejem Aleksovim, podjetnikom in študentom ekonomije, smo se pogovarjali o socialnem podjetništvu in preverili, kje se konča prostovoljstvo in začne socialno podjetništvo.
Zadnja sredina Radiosfera odkriva podjetniške zgodbe in v tokratni smo se za hip ustavili v Bangladešu, kjer se je začela veja podjetništva, ki ima pozitiven družbeni učinek. Z Ano Belac z Impact Hub Ljubljana in vodjo programa Social Impact Award ter Matejem Aleksovim, podjetnikom in študentom ekonomije, smo se pogovarjali o socialnem podjetništvu in preverili, kje se konča prostovoljstvo in začne socialno podjetništvo.
Romi danes živijo po vsem svetu. V Evropi naj bi jih po ocenah Sveta Evrope živelo okoli petnajst milijonov, v Sloveniji po neuradnih podatkih okoli šestnajst tisoč. O Romih, njihovi kulturi in zgodovini vemo veliko, pa vendar ostaja še toliko stvari neznanih, oziroma jih pripadniki večinskega prebivalstva ne vemo ali imamo o nekaterih navadah celo zmotno prepričanje. Ena teh so tudi poroke med Romi in Neromi. Obstajajo v romski skupnosti mešani zakoni? O tem z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.
Romi danes živijo po vsem svetu. V Evropi naj bi jih po ocenah Sveta Evrope živelo okoli petnajst milijonov, v Sloveniji po neuradnih podatkih okoli šestnajst tisoč. O Romih, njihovi kulturi in zgodovini vemo veliko, pa vendar ostaja še toliko stvari neznanih, oziroma jih pripadniki večinskega prebivalstva ne vemo ali imamo o nekaterih navadah celo zmotno prepričanje. Ena teh so tudi poroke med Romi in Neromi. Obstajajo v romski skupnosti mešani zakoni? O tem z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.
Ena izmed najbolj očitnih posledic podnebnih sprememb je zviševanje temperatur. Tako se je povprečna globalna temperatura dvignila že za več kot stopinjo Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. Cilj pariškega sporazuma je omejitev dviga na največ stopinjo in pol do konca stoletja – je pa ta cilj brez ukrepanja nedosegljiv. Druga posledica, ki jo prav tako že občutimo tudi pri nas, pa je povezana s spremembami v padavinskih režimih. Tu so napovedi za Slovenijo zanesljive le v določeni meri. O tem smo se pogovarjali z meteorologom Anžetom Medvedom z Agencije za okolje.
Ena izmed najbolj očitnih posledic podnebnih sprememb je zviševanje temperatur. Tako se je povprečna globalna temperatura dvignila že za več kot stopinjo Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. Cilj pariškega sporazuma je omejitev dviga na največ stopinjo in pol do konca stoletja – je pa ta cilj brez ukrepanja nedosegljiv. Druga posledica, ki jo prav tako že občutimo tudi pri nas, pa je povezana s spremembami v padavinskih režimih. Tu so napovedi za Slovenijo zanesljive le v določeni meri. O tem smo se pogovarjali z meteorologom Anžetom Medvedom z Agencije za okolje.
Študenti z BIC Ljubljana, Višje strokovne šole so se kot edina evropska šola uvrstili v finale mednarodnega tekmovanja NASA HUNCH Culinary Challenge! Poslušalci se boste morda spomnili, da smo jih pred približno mesec dni poklicali v Houston in se dan pred tekmovanjem pogovarjali z njimi. Zdaj je že znano, da je slovenska ekipa osvojila odlično 3. mesto, in čeprav astronavti ne bodo jedli slovenskega zajtrka, bo v vesolje vseeno odšlo nekaj slovenskega. Sogovorniki so člani ekipe, mentorja Katarina Smole in Andrej Molk ter študenta Mark Jeraj in Hana Wolf.
Študenti z BIC Ljubljana, Višje strokovne šole so se kot edina evropska šola uvrstili v finale mednarodnega tekmovanja NASA HUNCH Culinary Challenge! Poslušalci se boste morda spomnili, da smo jih pred približno mesec dni poklicali v Houston in se dan pred tekmovanjem pogovarjali z njimi. Zdaj je že znano, da je slovenska ekipa osvojila odlično 3. mesto, in čeprav astronavti ne bodo jedli slovenskega zajtrka, bo v vesolje vseeno odšlo nekaj slovenskega. Sogovorniki so člani ekipe, mentorja Katarina Smole in Andrej Molk ter študenta Mark Jeraj in Hana Wolf.
Progasti gož je naša največja nestrupena kača, ki ima v Sloveniji najboljše pogoje za življenje v Slovenski Istri. “Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo ponovno vabimo k sodelovanju vse ljubiteljske znanstvenike, da s skupnimi močmi zberemo čim več informacij o pojavljanju te zanimive, redke in ogrožene vrste plazilcev,” je povedala gostja doc. dr. Alenka Žunič Kosi. Kako prepoznamo progastega goža? S čim se prehranjuje in kje se najraje zadržuje? Odgovore smo poiskali v tokratni Radiosferi.
Progasti gož je naša največja nestrupena kača, ki ima v Sloveniji najboljše pogoje za življenje v Slovenski Istri. “Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo ponovno vabimo k sodelovanju vse ljubiteljske znanstvenike, da s skupnimi močmi zberemo čim več informacij o pojavljanju te zanimive, redke in ogrožene vrste plazilcev,” je povedala gostja doc. dr. Alenka Žunič Kosi. Kako prepoznamo progastega goža? S čim se prehranjuje in kje se najraje zadržuje? Odgovore smo poiskali v tokratni Radiosferi.
Okoli Lune trenutno kroži kitajska misija Čang'e 6, s katero bodo v začetku junija skušali sploh prvič prinesti vzorce tal z oddaljene strani Lune. Do zdaj so samo Kitajci uspešno pristali na oddaljeni strani našega naravnega satelita in sicer leta 2019 z misijo Čang'e 4. Vzorci tal na predvidenem območju pristanka utegnejo razkriti številne neznanke o nastanku Lune, saj gre za najbolj staro površino meseca. Misija pa je v kitajskem vesoljskem programu zelo pomembna tudi širše. Z njo namreč preverjajo tudi tehnične manevre, ki bodo pomembni pri pristanku (in zlasti povratku) prvih tajkonavtov, ki naj bi po načrtih na Luno stopili do leta 2030. Zelo zanimiva so tudi imena kitajskih odprav, saj se izhajajo iz starih kitajskih legend.
Okoli Lune trenutno kroži kitajska misija Čang'e 6, s katero bodo v začetku junija skušali sploh prvič prinesti vzorce tal z oddaljene strani Lune. Do zdaj so samo Kitajci uspešno pristali na oddaljeni strani našega naravnega satelita in sicer leta 2019 z misijo Čang'e 4. Vzorci tal na predvidenem območju pristanka utegnejo razkriti številne neznanke o nastanku Lune, saj gre za najbolj staro površino meseca. Misija pa je v kitajskem vesoljskem programu zelo pomembna tudi širše. Z njo namreč preverjajo tudi tehnične manevre, ki bodo pomembni pri pristanku (in zlasti povratku) prvih tajkonavtov, ki naj bi po načrtih na Luno stopili do leta 2030. Zelo zanimiva so tudi imena kitajskih odprav, saj se izhajajo iz starih kitajskih legend.
Kaj ima mleko opraviti s svežimi novicami? Pravzaprav veliko. Sploh v časih, ko še ni bilo interneta in pametnih telefonov, v tistih časih, ko ni bilo niti še mleka v tetrapaku. Takrat so bile vaške zbiralnice mleka pravi centri informacij in kot take tudi navdih za ustanovitev neobičajne improvizacijske igralske zasedbe Radio Mlajku, ki letos obeležuje 20. obletnico. Del igralske zasedbe je tudi Maruša Prelesnik Zdešar.
Kaj ima mleko opraviti s svežimi novicami? Pravzaprav veliko. Sploh v časih, ko še ni bilo interneta in pametnih telefonov, v tistih časih, ko ni bilo niti še mleka v tetrapaku. Takrat so bile vaške zbiralnice mleka pravi centri informacij in kot take tudi navdih za ustanovitev neobičajne improvizacijske igralske zasedbe Radio Mlajku, ki letos obeležuje 20. obletnico. Del igralske zasedbe je tudi Maruša Prelesnik Zdešar.
V torkovih Radiosferah med drugim predstavljamo zgodbe slovenskih rojakov v tujini. Lili Brunec, urednica oddaje Slovencem po svetu, pripoveduje o zgodbi slovenske izseljenke Sabine Sečnik iz Toronta. Rojena je v Kanadi, kamor so se ob koncu 60. let prejšnjega stoletja prvič preselili njeni starši.
V torkovih Radiosferah med drugim predstavljamo zgodbe slovenskih rojakov v tujini. Lili Brunec, urednica oddaje Slovencem po svetu, pripoveduje o zgodbi slovenske izseljenke Sabine Sečnik iz Toronta. Rojena je v Kanadi, kamor so se ob koncu 60. let prejšnjega stoletja prvič preselili njeni starši.
Danes se v duhu pesmi Evrovizije tudi v Radiosferi odpravljamo na Švedsko. Skupaj z Lukom Butinarjem se bomo usedli v avtomobil in tokrat raziskali to skandinavsko državo. Kaj vse Švedska ponuja in kakšni so Švedi, je zanimalo Lano Furlan. Več pa v prihodnjih minutah.
Danes se v duhu pesmi Evrovizije tudi v Radiosferi odpravljamo na Švedsko. Skupaj z Lukom Butinarjem se bomo usedli v avtomobil in tokrat raziskali to skandinavsko državo. Kaj vse Švedska ponuja in kakšni so Švedi, je zanimalo Lano Furlan. Več pa v prihodnjih minutah.
Letos je minilo petdeset let od sprejetja jugoslovanske ustave, ki je v 191. členu prva na svetu opredelila novo človekovo pravico: pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Na Mirovnem inštitutu in oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so v torek odprli razstavo, ki predstavlja ključne mejnike v zgodovini reproduktivnih pravic v Sloveniji. To pravico so nedavno vpisali v ustavo tudi v Franciji. Ravno te dni pa teče velika mednarodna kampanja za varen in dostopen splav v Evropi. O pomenu reproduktivnih pravic za ženske in celotno družbo se bomo pogovarjali z Majo Koražijo Jereb iz Inštituta 8. marec.
Letos je minilo petdeset let od sprejetja jugoslovanske ustave, ki je v 191. členu prva na svetu opredelila novo človekovo pravico: pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Na Mirovnem inštitutu in oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so v torek odprli razstavo, ki predstavlja ključne mejnike v zgodovini reproduktivnih pravic v Sloveniji. To pravico so nedavno vpisali v ustavo tudi v Franciji. Ravno te dni pa teče velika mednarodna kampanja za varen in dostopen splav v Evropi. O pomenu reproduktivnih pravic za ženske in celotno družbo se bomo pogovarjali z Majo Koražijo Jereb iz Inštituta 8. marec.
Kakšna arhitekturna naloga je zasnova moškega zapora, katerega kapaciteta bo nekaj manj kot 400 zapornikov? Kako na enem mestu uskladiti potrebo po optimalnem nadzoru in varnostne zahteve ter obenem humane vidike bivanja? In kako lahko sama arhitektura oz. snovanje takšnega prostora pomaga pri resocializaciji? V tokratni Radiosferi odgovorimo na vsa ta vprašanja. In to kar na lokaciji sami. Oziroma nanje odgovori soavtor projekta novega moškega zapora v Ljubljani: arhitekt Davorin Počivašek iz družbe Arhitektov Počivašek Petranovič. Nataša Rašl je obiskala gradbišče na območju nekdanje gramoznice v Dobrunjah.
Kakšna arhitekturna naloga je zasnova moškega zapora, katerega kapaciteta bo nekaj manj kot 400 zapornikov? Kako na enem mestu uskladiti potrebo po optimalnem nadzoru in varnostne zahteve ter obenem humane vidike bivanja? In kako lahko sama arhitektura oz. snovanje takšnega prostora pomaga pri resocializaciji? V tokratni Radiosferi odgovorimo na vsa ta vprašanja. In to kar na lokaciji sami. Oziroma nanje odgovori soavtor projekta novega moškega zapora v Ljubljani: arhitekt Davorin Počivašek iz družbe Arhitektov Počivašek Petranovič. Nataša Rašl je obiskala gradbišče na območju nekdanje gramoznice v Dobrunjah.
Čebelarjenje v slovenskih mestih ni novost, ni modna muha in ni posebnost, smo slišali v prvomajski Radiosferi. Tokrat bomo pogled na urbano čebelarjenje še malo razširili, obudili bomo spomin na to, kako so začeli čebelariti na strehi pariške opere, kar velja za »prapok« evropskega sodobnega urbanega čebelarstva. Potem bomo spoznali dva uspešna mestna čebelarja, Mark čebelari v Londonu, Olaf v Berlinu. Ob koncu se bomo vrnili v Ljubljano in vas spomnili, da je bil tudi naš veliki arhitekt Jože Plečnik povezan s čebelami.
Čebelarjenje v slovenskih mestih ni novost, ni modna muha in ni posebnost, smo slišali v prvomajski Radiosferi. Tokrat bomo pogled na urbano čebelarjenje še malo razširili, obudili bomo spomin na to, kako so začeli čebelariti na strehi pariške opere, kar velja za »prapok« evropskega sodobnega urbanega čebelarstva. Potem bomo spoznali dva uspešna mestna čebelarja, Mark čebelari v Londonu, Olaf v Berlinu. Ob koncu se bomo vrnili v Ljubljano in vas spomnili, da je bil tudi naš veliki arhitekt Jože Plečnik povezan s čebelami.
Slovenija je čebelarska dežela, saj je pri nas registriranih okoli 10 tisoč čebelarjev. Naša država je tudi pobudnica svetovnega dneva čebel, ki ga zdaj že nekaj let obeležujemo 20. maja. Na praznik dela pa tokrat o čebelah delavkah, ki veljajo za najboljši primer marljivosti, pridnosti in hkrati simbolizirajo moč skupnosti. Vse to se zrcali tudi v številnih slovenskih pregovorih, ki so vezani na čebele. Na primer: »Ko delo vaše opazujem, lenobe svoje se sramujem.« Idiličen podeželski pejsaž s slovenskim čebelnjakom je razglednica, ki lahko obkroži svet, ki prikazuje red, ravnovesje, umeščenost v prostor, ki nam je blizu in sprejeta z družbenim konsenzom. Kaj pa prihod čebel v mesto in posledično čebelarjenje na strehah poslovnih stavb in kulturnih domov? Urbano čebelarjenje je relativno nov pojem, a vsebina, ki se skriva za njim ima dolgo tradicijo. Bojan Leskovec.
Slovenija je čebelarska dežela, saj je pri nas registriranih okoli 10 tisoč čebelarjev. Naša država je tudi pobudnica svetovnega dneva čebel, ki ga zdaj že nekaj let obeležujemo 20. maja. Na praznik dela pa tokrat o čebelah delavkah, ki veljajo za najboljši primer marljivosti, pridnosti in hkrati simbolizirajo moč skupnosti. Vse to se zrcali tudi v številnih slovenskih pregovorih, ki so vezani na čebele. Na primer: »Ko delo vaše opazujem, lenobe svoje se sramujem.« Idiličen podeželski pejsaž s slovenskim čebelnjakom je razglednica, ki lahko obkroži svet, ki prikazuje red, ravnovesje, umeščenost v prostor, ki nam je blizu in sprejeta z družbenim konsenzom. Kaj pa prihod čebel v mesto in posledično čebelarjenje na strehah poslovnih stavb in kulturnih domov? Urbano čebelarjenje je relativno nov pojem, a vsebina, ki se skriva za njim ima dolgo tradicijo. Bojan Leskovec.
V torkovi Radisferi smo pogledali prek meje k rojakom v Furlaniji-Julijski krajini. Konec lanskega leta je namreč pri Založništvu Tržaškega tiska izšla razširjena izdaja prvega slovenskega vodnika po Trstu. Priročna knjižica z naslovom "Kako lep je Trat" predstavlja slovensko dušo večkulturnega mesta, njeno bogato preteklost in živahno sedanjost. Z avtorji vodnika se je po mestu sprehodila Špela Lenardič.
V torkovi Radisferi smo pogledali prek meje k rojakom v Furlaniji-Julijski krajini. Konec lanskega leta je namreč pri Založništvu Tržaškega tiska izšla razširjena izdaja prvega slovenskega vodnika po Trstu. Priročna knjižica z naslovom "Kako lep je Trat" predstavlja slovensko dušo večkulturnega mesta, njeno bogato preteklost in živahno sedanjost. Z avtorji vodnika se je po mestu sprehodila Špela Lenardič.