Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
V slovenskih medijih moški še vedno občutno preglasijo ženske. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli Združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, ženske pa le 27 odstotkov. O razlogih in posledicah kot tudi o položaju žensk v slovenskih medijih na temo tehnologije, tehnološkega napredka in umetne inteligence smo se pogovarjali v tokratni oddaji Radiosfera. Naši gostji sta bili dr. Alenka Jelen z Univerze v Stirlingu in Mateja Malnar Štembal, podpredsednica Združenja ONA VE.
V slovenskih medijih moški še vedno občutno preglasijo ženske. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli Združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, ženske pa le 27 odstotkov. O razlogih in posledicah kot tudi o položaju žensk v slovenskih medijih na temo tehnologije, tehnološkega napredka in umetne inteligence smo se pogovarjali v tokratni oddaji Radiosfera. Naši gostji sta bili dr. Alenka Jelen z Univerze v Stirlingu in Mateja Malnar Štembal, podpredsednica Združenja ONA VE.
V tem tednu obeležujemo Teden splošnih knjižnic. Zato bomo v tokratni Radiosferi zavili v eno od njih in preverili, kako knjižničarji spremljajo željo po branju, ki jo imamo ali pa smo jo malce zanemarili. Kakšna sploh je vloga branja v času digitalne dobe? Sogovornik: predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek.
V tem tednu obeležujemo Teden splošnih knjižnic. Zato bomo v tokratni Radiosferi zavili v eno od njih in preverili, kako knjižničarji spremljajo željo po branju, ki jo imamo ali pa smo jo malce zanemarili. Kakšna sploh je vloga branja v času digitalne dobe? Sogovornik: predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek.
Tokratno četrtkovo Radiosfero posvečamo Svetovnemu dnevu sladkorne bolezni. Pokukali smo v svet, ki ga kroji inzulinska črpalka in to – za vse življenje, torej v svet redkejše različice sladkorne bolezni, sladkorne bolezni tipa 1. Vanj nas je odpeljal radijski sodelavec Benjamin Jeram, skupaj s svojim sogovornikom Petrom Puciharjem. Eden sprašuje, drugi pripoveduje, oba pa živita s to diagnozo. Priporočamo v posluh!
Tokratno četrtkovo Radiosfero posvečamo Svetovnemu dnevu sladkorne bolezni. Pokukali smo v svet, ki ga kroji inzulinska črpalka in to – za vse življenje, torej v svet redkejše različice sladkorne bolezni, sladkorne bolezni tipa 1. Vanj nas je odpeljal radijski sodelavec Benjamin Jeram, skupaj s svojim sogovornikom Petrom Puciharjem. Eden sprašuje, drugi pripoveduje, oba pa živita s to diagnozo. Priporočamo v posluh!
Z nahrbtniki na ramenih in zemljevidom v roki se tokrat odpravljamo na drugi konec sveta. V današnji Radiosferi bomo namreč sedli na letalo in se prek Atlantskega oceana odpravili v Južno Ameriko. Tokrat ne bomo spoznavali in odkrivali države, ampak pokrajino, natančneje Patagonijo. Patagonija se razteza v kar dve državi, in sicer Čile in Argentino, zanjo pa so značilne stepske planote in hladnejše podnebje. Tam je bila tudi Sandra Staniša, blogerka in popotnica, ki se je po Patagoniji, skupaj s svojim možem, odpravila na poročno potovanje. S Sandro Staniša bo na letalo sedla Lana Furlan.
Z nahrbtniki na ramenih in zemljevidom v roki se tokrat odpravljamo na drugi konec sveta. V današnji Radiosferi bomo namreč sedli na letalo in se prek Atlantskega oceana odpravili v Južno Ameriko. Tokrat ne bomo spoznavali in odkrivali države, ampak pokrajino, natančneje Patagonijo. Patagonija se razteza v kar dve državi, in sicer Čile in Argentino, zanjo pa so značilne stepske planote in hladnejše podnebje. Tam je bila tudi Sandra Staniša, blogerka in popotnica, ki se je po Patagoniji, skupaj s svojim možem, odpravila na poročno potovanje. S Sandro Staniša bo na letalo sedla Lana Furlan.
Ali ima vsaka ploskev dve strani? Ta izziv smo vam postavili v prejšnji oddaji, tokrat pa boste izvedeli odgovor. Slišali boste lahko tudi, zakaj smo naši oddali dali podnaslov "Gladko o matematiki". V tokratni Konstanti gostimo profesorico dr. Barbaro Drinovec Drnovšek s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, govorimo pa o krivuljah in ploskvah.
Ali ima vsaka ploskev dve strani? Ta izziv smo vam postavili v prejšnji oddaji, tokrat pa boste izvedeli odgovor. Slišali boste lahko tudi, zakaj smo naši oddali dali podnaslov "Gladko o matematiki". V tokratni Konstanti gostimo profesorico dr. Barbaro Drinovec Drnovšek s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, govorimo pa o krivuljah in ploskvah.
Doktorica Veronika Dolar je profesorica ekonomije in raziskovalka na Pace University v New Yorku. Kako akademsko okolje, ameriške univerze, profesorji in študenti spremljajo predsedniške volitve? V ZDA številni veliki, pomembni mediji javno izrazijo podporo enemu izmed predsedniških kandidatov, je takšna praksa tudi pri fakultetah in univerzah? In nenazadnje, kako pomembno je za Slovenijo, kdo bo naslednja štiri leta sedel v Ovalni pisarni Bele hiše?
Doktorica Veronika Dolar je profesorica ekonomije in raziskovalka na Pace University v New Yorku. Kako akademsko okolje, ameriške univerze, profesorji in študenti spremljajo predsedniške volitve? V ZDA številni veliki, pomembni mediji javno izrazijo podporo enemu izmed predsedniških kandidatov, je takšna praksa tudi pri fakultetah in univerzah? In nenazadnje, kako pomembno je za Slovenijo, kdo bo naslednja štiri leta sedel v Ovalni pisarni Bele hiše?
Danes bomo počastili svetovni dan romskega jezika, ki so ga Romi prvič praznovali 5. novembra 2008, ob izidu romsko-hrvaškega in hrvaško-romskega slovarja. Na ta dan se postavlja v ospredje predvsem to, kako pomembno je ohranjanje jezika, ki zaradi neuporabe mlajših generacij po mnenju marsikoga počasi izumira. O ohranjanju romskega jezika pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.
Danes bomo počastili svetovni dan romskega jezika, ki so ga Romi prvič praznovali 5. novembra 2008, ob izidu romsko-hrvaškega in hrvaško-romskega slovarja. Na ta dan se postavlja v ospredje predvsem to, kako pomembno je ohranjanje jezika, ki zaradi neuporabe mlajših generacij po mnenju marsikoga počasi izumira. O ohranjanju romskega jezika pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.
Mlada farmacevtka dr. Maša Sterle zaskrbljeno pravi: »Alarmantno je, da že štiri desetletja ni bil odkrit noben nov razred antibiotikov.« Opozarja, da je vedno več bakterij odpornih nanje in da je tudi zato zdravljenje nekaterih bolezni že oteženo. Ni naključje , da se je dr. Sterle v doktorski nalogi posvetila prav razvoju in sintezi novih protibakterijskih spojin. Za svojo študijo je pred dnevi prejela eno od petih letošnjih velikih Krkinih nagrad. Ali bo torej naslednji nov antibiotik prišel iz Slovenije?
Mlada farmacevtka dr. Maša Sterle zaskrbljeno pravi: »Alarmantno je, da že štiri desetletja ni bil odkrit noben nov razred antibiotikov.« Opozarja, da je vedno več bakterij odpornih nanje in da je tudi zato zdravljenje nekaterih bolezni že oteženo. Ni naključje , da se je dr. Sterle v doktorski nalogi posvetila prav razvoju in sintezi novih protibakterijskih spojin. Za svojo študijo je pred dnevi prejela eno od petih letošnjih velikih Krkinih nagrad. Ali bo torej naslednji nov antibiotik prišel iz Slovenije?
FeelRooty je slovensko podjetje, ki deluje na področju biohackinga, optimizacije možganov in prehranskih dopolnil. Slovenski trg so navdušili s svojim napitkom, s katerim lahko nadomestimo kavo. Na njegovem seznamu sestavin bomo našli adaptogena zelišča in medicinske gobe - o okusu, vonju, izzivih pri lansiranju izdelka pa se pozanimamo v tokratni podjetniški Radiosferi.
FeelRooty je slovensko podjetje, ki deluje na področju biohackinga, optimizacije možganov in prehranskih dopolnil. Slovenski trg so navdušili s svojim napitkom, s katerim lahko nadomestimo kavo. Na njegovem seznamu sestavin bomo našli adaptogena zelišča in medicinske gobe - o okusu, vonju, izzivih pri lansiranju izdelka pa se pozanimamo v tokratni podjetniški Radiosferi.
V Sloveniji imamo več kot 150 razglednikov. Slovenska turistična organizacije je novinarje v oktobru povabila na študijsko turo, kjer smo obiskali nekatere najnovejše med njimi – stolpa Pomona in Kristal, grad Podčetrtek, najprej pa se ustavili pri spomeniku 12. stoletja - v Žički kartuziji.
V Sloveniji imamo več kot 150 razglednikov. Slovenska turistična organizacije je novinarje v oktobru povabila na študijsko turo, kjer smo obiskali nekatere najnovejše med njimi – stolpa Pomona in Kristal, grad Podčetrtek, najprej pa se ustavili pri spomeniku 12. stoletja - v Žički kartuziji.
Zimski čas bo od nedelje naprej krojil naša jutra, dneve in večere. Že pred nekaj leti se je v Evropski uniji začela resna razprava o tem, ali bi po več desetletjih resno razmislili o smislu premikanja urinih kazalcev dvakrat leto. Že nekajkrat smo mislili, da uro premikamo zadnjič, ampak se to še ni zgodilo. Zakaj je zimski čas za nas "pravi" oz. nam naraven in zakaj smo prav v Sloveniji že tako ali tako idealno "vključeni" v okolico. Sogovornica: prof. dr. Damjana Rozman, vodja Centra za funkcijsko genomiko in biočipe na ljubljanski Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Zimski čas bo od nedelje naprej krojil naša jutra, dneve in večere. Že pred nekaj leti se je v Evropski uniji začela resna razprava o tem, ali bi po več desetletjih resno razmislili o smislu premikanja urinih kazalcev dvakrat leto. Že nekajkrat smo mislili, da uro premikamo zadnjič, ampak se to še ni zgodilo. Zakaj je zimski čas za nas "pravi" oz. nam naraven in zakaj smo prav v Sloveniji že tako ali tako idealno "vključeni" v okolico. Sogovornica: prof. dr. Damjana Rozman, vodja Centra za funkcijsko genomiko in biočipe na ljubljanski Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Danes se opravljamo na potovanje na Kras, na lov za tartufi. Lana Furlan se je s kužkoma Erikom in Fendi in izkušenim nabiralcem tartufov Matjažem Beznikom po ozkih poteh prebila do čisto pravih tartufov. Koliko vrst jih poznamo in koliko let potrebujejo te gobe, da zrastejo, izveste v Radiosferi.
Danes se opravljamo na potovanje na Kras, na lov za tartufi. Lana Furlan se je s kužkoma Erikom in Fendi in izkušenim nabiralcem tartufov Matjažem Beznikom po ozkih poteh prebila do čisto pravih tartufov. Koliko vrst jih poznamo in koliko let potrebujejo te gobe, da zrastejo, izveste v Radiosferi.
33-letna Lara Maria Vouk prihaja iz Rinkol na avstrijskem Koroškem. V Celovcu je obiskovala slovensko gimnazijo, potem pa se je odločila za študij oblikovanja na Dunaju. Ko je tega zaključila, jo je pot vodila v Ljubljano, kjer je diplomirala še iz igre na AGRFT. Lara je vsestranska umetnica, od odra do filma, od produkcije do režije. Še vedno je tesno vpeta v kulturno dogajanje na Koroškem in pogumno in odločno zre tudi v prihodnost svoje ustvarjalnosti. Pravi, da je zelo ponosna na svoje korenine, a ji je bilo v Ljubljani včasih tudi težko in je domača govorica nekaj časa precej vplivala na samopodobo na odru. A v vsakem jeziku je malo drugačna in vsi – jo bogatijo. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
33-letna Lara Maria Vouk prihaja iz Rinkol na avstrijskem Koroškem. V Celovcu je obiskovala slovensko gimnazijo, potem pa se je odločila za študij oblikovanja na Dunaju. Ko je tega zaključila, jo je pot vodila v Ljubljano, kjer je diplomirala še iz igre na AGRFT. Lara je vsestranska umetnica, od odra do filma, od produkcije do režije. Še vedno je tesno vpeta v kulturno dogajanje na Koroškem in pogumno in odločno zre tudi v prihodnost svoje ustvarjalnosti. Pravi, da je zelo ponosna na svoje korenine, a ji je bilo v Ljubljani včasih tudi težko in je domača govorica nekaj časa precej vplivala na samopodobo na odru. A v vsakem jeziku je malo drugačna in vsi – jo bogatijo. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Iskanje izgubljenih mest starih civilizacij sredi tako rekoč neprehodne džungle se sliši skoraj kot nek romantičen kliše v slogu kakega Indiane Jonesa, vendar v primeru prof. dr. Ivana Šprajca povsem drži. Po 35 letih raziskovanja starih Majev se še vedno podaja na teren, v osrčje mehiškega polotoka Jukatan, do ostankov spet kakega novega, pozabljenega mesta, katerega ostanke je že davno prerastla džungla. Za svoje delo na področju arheoloških in arheoastronomskih raziskav v Mezoamerike je letos prejel Zoisovo nagrado, najvišje državno priznanje za dosežke na področju znanosti.
Iskanje izgubljenih mest starih civilizacij sredi tako rekoč neprehodne džungle se sliši skoraj kot nek romantičen kliše v slogu kakega Indiane Jonesa, vendar v primeru prof. dr. Ivana Šprajca povsem drži. Po 35 letih raziskovanja starih Majev se še vedno podaja na teren, v osrčje mehiškega polotoka Jukatan, do ostankov spet kakega novega, pozabljenega mesta, katerega ostanke je že davno prerastla džungla. Za svoje delo na področju arheoloških in arheoastronomskih raziskav v Mezoamerike je letos prejel Zoisovo nagrado, najvišje državno priznanje za dosežke na področju znanosti.
Bliža se noč čarovnic in rezljanje buč, navada, ki izvira iz stare irske legende o »skopuškem Jacku«. V posmrtnem življenju zaradi svojega pohlepa nenehno nosi s seboj vrečo zlatnikov in gorečo bučo. Na Irskem in Škotskem so ljudje začeli izdelovati svoje različice Jackove laterne, to pa se je pozneje preselilo tudi v Slovenijo. Mi pa se bomo zato v današnji Radiosferi odpravili na kmetijo Primžar, kjer pridelujejo vse vrste buč. Radiosfero je pripravila Lana Furlan.
Bliža se noč čarovnic in rezljanje buč, navada, ki izvira iz stare irske legende o »skopuškem Jacku«. V posmrtnem življenju zaradi svojega pohlepa nenehno nosi s seboj vrečo zlatnikov in gorečo bučo. Na Irskem in Škotskem so ljudje začeli izdelovati svoje različice Jackove laterne, to pa se je pozneje preselilo tudi v Slovenijo. Mi pa se bomo zato v današnji Radiosferi odpravili na kmetijo Primžar, kjer pridelujejo vse vrste buč. Radiosfero je pripravila Lana Furlan.
Eva Vrevc Jenko se je kljub končanemu študiju medicine odločila, da bo polno zaposlena na kmetiji moževe družine. Z njenim prihodom so odprli dopolnilno dejavnost predelave mleka, našli tržno nišo ter lansirali domači mocarelo in burato, z njeno pomočjo spretno uporabljajo družbena omrežja pri komuniciranju s kupci. Eva je za mlade kmetice pripravila tudi poseben rokovnik. Je glasna zagovornica enakopravnosti žensk v kmetijstvu, temu posveča tudi poseben profil na Instagramu.
Eva Vrevc Jenko se je kljub končanemu študiju medicine odločila, da bo polno zaposlena na kmetiji moževe družine. Z njenim prihodom so odprli dopolnilno dejavnost predelave mleka, našli tržno nišo ter lansirali domači mocarelo in burato, z njeno pomočjo spretno uporabljajo družbena omrežja pri komuniciranju s kupci. Eva je za mlade kmetice pripravila tudi poseben rokovnik. Je glasna zagovornica enakopravnosti žensk v kmetijstvu, temu posveča tudi poseben profil na Instagramu.
Na pobudo Združenih narodov je 11. oktober mednarodni dan deklic, katerega namen je ozaveščati o pravicah deklic in prepoznavati izzive, s katerimi se soočajo. Združeni narodi sicer ugotavljajo napredek, a še vedno je veliko deklic in žensk po svetu diskriminiranih, izkoriščanih in podrejenih. Mnogim deklicam po vsem svetu so kršene osnovne človekove pravice. So žrtve vojn in raznovrstnega nasilja. Kar ena izmed petih deklic ne konča osnovne šole, v nekaterih državah so številne deklice prisiljene v otroške poroke ali so tarče spolnega nasilja. O položaju deklic v svetu in pri nas se bomo pogovarjali z Metko Naglič iz Društva Amnesty International Slovenije.
Na pobudo Združenih narodov je 11. oktober mednarodni dan deklic, katerega namen je ozaveščati o pravicah deklic in prepoznavati izzive, s katerimi se soočajo. Združeni narodi sicer ugotavljajo napredek, a še vedno je veliko deklic in žensk po svetu diskriminiranih, izkoriščanih in podrejenih. Mnogim deklicam po vsem svetu so kršene osnovne človekove pravice. So žrtve vojn in raznovrstnega nasilja. Kar ena izmed petih deklic ne konča osnovne šole, v nekaterih državah so številne deklice prisiljene v otroške poroke ali so tarče spolnega nasilja. O položaju deklic v svetu in pri nas se bomo pogovarjali z Metko Naglič iz Društva Amnesty International Slovenije.
9. oktober je Svetovni dan pošte. Na ta dan so pred 150 leti, torej leta 1874, v Švici ustanovili Svetovno poštno zvezo. Pa ste se kdaj vprašali, koliko znamk smo recimo izdali od osamosvojitve? Kako sploh pride do izdaje katerekoli znamke in kdo odloči, kaj bo na znamkah – tako rednih kot priložnostnih?
9. oktober je Svetovni dan pošte. Na ta dan so pred 150 leti, torej leta 1874, v Švici ustanovili Svetovno poštno zvezo. Pa ste se kdaj vprašali, koliko znamk smo recimo izdali od osamosvojitve? Kako sploh pride do izdaje katerekoli znamke in kdo odloči, kaj bo na znamkah – tako rednih kot priložnostnih?
Raziskovalne naloge rojakov iz sosednjih držav pogosto odražajo razmere znotraj slovenske skupnosti.
Raziskovalne naloge rojakov iz sosednjih držav pogosto odražajo razmere znotraj slovenske skupnosti.
Vsak prvi četrtek v mesecu v Konstanti govorimo o - matematiki. Tema tokratne oddaje je neskončnost. So vse neskončne množice enako velike ali je katera neskončnost večja od druge? In kako to sploh ugotovimo?
Vsak prvi četrtek v mesecu v Konstanti govorimo o - matematiki. Tema tokratne oddaje je neskončnost. So vse neskončne množice enako velike ali je katera neskončnost večja od druge? In kako to sploh ugotovimo?
V zadnjih letih je bilo izvedenih veliko raziskav in analiz, ki so pokazale, da proizvajalci oblačil uporabljajo škodljive kemikalije. Potrošniške organizacije iz Avstrije, Madžarske, Češke in Slovenije so združile moči in v laboratorij poslale kar 166 vzorcev spodnjega perila z jasnim ciljem: ugotoviti, kako razširjena je prisotnost bisfenolov v spodnjem perilu. Kakšne so ugotovitve? Sogovornica: Urša Šmid Božičevič, vodja projektov na ZPS
V zadnjih letih je bilo izvedenih veliko raziskav in analiz, ki so pokazale, da proizvajalci oblačil uporabljajo škodljive kemikalije. Potrošniške organizacije iz Avstrije, Madžarske, Češke in Slovenije so združile moči in v laboratorij poslale kar 166 vzorcev spodnjega perila z jasnim ciljem: ugotoviti, kako razširjena je prisotnost bisfenolov v spodnjem perilu. Kakšne so ugotovitve? Sogovornica: Urša Šmid Božičevič, vodja projektov na ZPS
Spoznali bomo ameriškega profesorja Michaela Bigginsa, ki je zaljubljen v slovenščino, za katero pravi, da je čarobna. Američan v Seattlu na zahodni obali Združenih držav na niverzi Washington vodi oddelek za slavistiko in vzhodnoevropske književnosti. Slovenščino preučuje, poučuje, pa tudi prevaja slovenska dela v angleščino.
Spoznali bomo ameriškega profesorja Michaela Bigginsa, ki je zaljubljen v slovenščino, za katero pravi, da je čarobna. Američan v Seattlu na zahodni obali Združenih držav na niverzi Washington vodi oddelek za slavistiko in vzhodnoevropske književnosti. Slovenščino preučuje, poučuje, pa tudi prevaja slovenska dela v angleščino.
V Radiosferi tokrat o zdravilu, ki je popolnoma spremenilo zdravljenje revmatoidnega artritisa, luskavice, kronične vnetne črevesne bolezni in še nekaterih drugih avtoimunih obolenj. O njegovi veliki učinkovitosti in uporabnosti priča podatek, da gre za tretje najbolj prodajano zdravilo na svetu. Samo leta 2023 je promet z njim znašal 13 milijard dolarjev. To je tarčno zdravilo z učinkovino adalimumab. S pomočjo sodelavcev in velikega farmacevtskega koncerna ga je razvil eden od najbolj uglednih in hkrati tudi finančno uspešnih znanstvenikov na svetu Nobelov nagrajenec Gregory Winter. Ob njegovem obisku v Sloveniji je z njim govoril Iztok Konc. Foto: Slika je simbolično shematična/ Stephen Curry/ Flickr, cc
V Radiosferi tokrat o zdravilu, ki je popolnoma spremenilo zdravljenje revmatoidnega artritisa, luskavice, kronične vnetne črevesne bolezni in še nekaterih drugih avtoimunih obolenj. O njegovi veliki učinkovitosti in uporabnosti priča podatek, da gre za tretje najbolj prodajano zdravilo na svetu. Samo leta 2023 je promet z njim znašal 13 milijard dolarjev. To je tarčno zdravilo z učinkovino adalimumab. S pomočjo sodelavcev in velikega farmacevtskega koncerna ga je razvil eden od najbolj uglednih in hkrati tudi finančno uspešnih znanstvenikov na svetu Nobelov nagrajenec Gregory Winter. Ob njegovem obisku v Sloveniji je z njim govoril Iztok Konc. Foto: Slika je simbolično shematična/ Stephen Curry/ Flickr, cc
Začetki mednarodnega podjetja MESI segajo v leto 2010, ko je skupina ustanoviteljev v okviru diplomske naloge razvila napravo za zgodnje odkrivanje periferne arterijske bolezni. V skoraj 15 letih je podjetje zraslo na več kot 130 zaposlenih, na portfelj svojih izdelkov, s katerimi so prisotni na več kot 50 tujih trgih, pa so dodali še druge diagnostične naprave. O periferni arterijski bolezni (PAB), pomenu preventive in širitvi na tuje trge je spregovoril Jure Zadravec, vodja marketinškega komuniciranja.
Začetki mednarodnega podjetja MESI segajo v leto 2010, ko je skupina ustanoviteljev v okviru diplomske naloge razvila napravo za zgodnje odkrivanje periferne arterijske bolezni. V skoraj 15 letih je podjetje zraslo na več kot 130 zaposlenih, na portfelj svojih izdelkov, s katerimi so prisotni na več kot 50 tujih trgih, pa so dodali še druge diagnostične naprave. O periferni arterijski bolezni (PAB), pomenu preventive in širitvi na tuje trge je spregovoril Jure Zadravec, vodja marketinškega komuniciranja.
Danes praznujemo svetovni dan Bollywooda, torej filmske industrije, ki je značilna za Indijo. Bollywoodski filmi vsebujejo prepoznavne glasbene in plesne sekvence, v katerih igralci združujejo številne indijske klasične in ljudske plese. Poleg tega indijska filmska industrija ustvari dvakrat toliko filmov kot hollywoodska in proda milijardo več vstopnic za kinematografe. Kaj torej Bollywood sploh je in kako so videti plesne sekvence pri tej filmski industriji, je ob mednarodnem dnevu Bollywooda zanimalo Lano Furlan.
Danes praznujemo svetovni dan Bollywooda, torej filmske industrije, ki je značilna za Indijo. Bollywoodski filmi vsebujejo prepoznavne glasbene in plesne sekvence, v katerih igralci združujejo številne indijske klasične in ljudske plese. Poleg tega indijska filmska industrija ustvari dvakrat toliko filmov kot hollywoodska in proda milijardo več vstopnic za kinematografe. Kaj torej Bollywood sploh je in kako so videti plesne sekvence pri tej filmski industriji, je ob mednarodnem dnevu Bollywooda zanimalo Lano Furlan.
Kako okoljska vprašanja in njihovo prepletenost predstaviti na najbolj enostaven način? Ena izmed možnosti je z družabno igro. Danes bomo predstavili dve okoljski igri, razviti v Sloveniji. Prva – Trade Jack – je izšla že leta 2018, njena tema pa je pravična trgovina. Druga – Ni planeta B –je prvič izšla lani, pred kratkim pa je na trg prišla nekoliko prenovljena, druga izdaja. V tej igri se lotevamo reševanja podnebne in biodiverzitetne krize.
Kako okoljska vprašanja in njihovo prepletenost predstaviti na najbolj enostaven način? Ena izmed možnosti je z družabno igro. Danes bomo predstavili dve okoljski igri, razviti v Sloveniji. Prva – Trade Jack – je izšla že leta 2018, njena tema pa je pravična trgovina. Druga – Ni planeta B –je prvič izšla lani, pred kratkim pa je na trg prišla nekoliko prenovljena, druga izdaja. V tej igri se lotevamo reševanja podnebne in biodiverzitetne krize.
Slovenija ima približno 1355 turističnih kmetij različnega tipa - to so izletniške kmetije, turistične kmetije z nastanitvijo, vinotoči in osmice. Njihovo kategorizacijo označujejo jabolka, trenutno od 1 do 4, v pripravi je tudi kategorija 5 jabolk, ki jo bodo lahko dobile le redke kmetije. 18. sezona naPOTkov nas bo peljala na 15 izbranih kmetij, ki ustrezajo naslednjim kriterijem: nosijo znak Slovenija green, so primeri dobrih praks ter so enakomerno razpršene po vseh štirih makro regijah. V pogovoru so predstavljene značilnosti kmetij, kriteriji za kategorizacijo in smernice za goste. Sogovornica je Renata Kosi, svetovalka specialistka za turizem na kmetijah za območje celotne Slovenije na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje.
Slovenija ima približno 1355 turističnih kmetij različnega tipa - to so izletniške kmetije, turistične kmetije z nastanitvijo, vinotoči in osmice. Njihovo kategorizacijo označujejo jabolka, trenutno od 1 do 4, v pripravi je tudi kategorija 5 jabolk, ki jo bodo lahko dobile le redke kmetije. 18. sezona naPOTkov nas bo peljala na 15 izbranih kmetij, ki ustrezajo naslednjim kriterijem: nosijo znak Slovenija green, so primeri dobrih praks ter so enakomerno razpršene po vseh štirih makro regijah. V pogovoru so predstavljene značilnosti kmetij, kriteriji za kategorizacijo in smernice za goste. Sogovornica je Renata Kosi, svetovalka specialistka za turizem na kmetijah za območje celotne Slovenije na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje.
Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z učenjem slovenščine na avstrijskem Koroškem. Kot pravi vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji Sabina Sandrieser, je vpis v dvojezične ljudske šole letos rekorden. Vpisanih je namreč več kot polovica vseh učenk in učencev. Kako pa je po končani ljudski šoli? Strokovnjaki namreč opozarjajo, da večina ne nadaljuje z učenjem slovenščine. Prav zato so na nekaterih srednjih šolah; med drugim v Pliberku, Železni Kapli in Velikovcu, dijakom ponudili slovenščino kot delovni jezik. Kakšen pa je odziv? Pomemben izziv v manjšinskem šolstvu ostajajo usposobljeni učitelji in profesorji. Tudi na avstrijskem Koroškem jih primanjkuje, pravi Sabina Sandrieser, predvsem v zahodnem delu dežele. Težave rešujejo na različne načine, tudi s prerazporeditvami. Letos pa sta delo dobili tudi učiteljici, ki sta diplomirali v Sloveniji. Kakšni pa so pogoji za zaposlitev pedagogov iz Slovenije? Prisluhnite!
Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z učenjem slovenščine na avstrijskem Koroškem. Kot pravi vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji Sabina Sandrieser, je vpis v dvojezične ljudske šole letos rekorden. Vpisanih je namreč več kot polovica vseh učenk in učencev. Kako pa je po končani ljudski šoli? Strokovnjaki namreč opozarjajo, da večina ne nadaljuje z učenjem slovenščine. Prav zato so na nekaterih srednjih šolah; med drugim v Pliberku, Železni Kapli in Velikovcu, dijakom ponudili slovenščino kot delovni jezik. Kakšen pa je odziv? Pomemben izziv v manjšinskem šolstvu ostajajo usposobljeni učitelji in profesorji. Tudi na avstrijskem Koroškem jih primanjkuje, pravi Sabina Sandrieser, predvsem v zahodnem delu dežele. Težave rešujejo na različne načine, tudi s prerazporeditvami. Letos pa sta delo dobili tudi učiteljici, ki sta diplomirali v Sloveniji. Kakšni pa so pogoji za zaposlitev pedagogov iz Slovenije? Prisluhnite!
Nekatere planete znanstvene misije obletavajo skorajda kot muhe (denimo Mars), drugi pa le bolj poredko pritegnejo k sebi kakšno pogumno sondo (Merkur). Poleg tega se težave, če letiš proti Soncu in ne stran od njega, hitro nakopičijo. Med drugim je potrebno v bližini Sonca poskrbeti za ustrezno hlajenje. Za to pa je potrebna elektrika. Prav zato je že kazalo, da je konec z evropsko-japonsko misijo BepiColombo, kajti pokazalo se je, da ne proizvaja toliko elektrike, kot so načrtovali. A znanstveniki in inženirji so našli način, kako z mnogo manj elektrike priti na cilj in rešena misija je nedavno posnela sploh najbližje posnetke Merkurjevega površja doslej. Zanimivi pa so brez dvoma tudi posnetki z Mednarodne vesoljske postaje, kjer sta precej dlje od načrtovanega obtičala astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams in njen kolega Butch Wilmore. Foto: Krater Vivaldi na površju Merkurja, kot ga je posnela sonda BepiColombo; Vir: ESA/JAXA
Nekatere planete znanstvene misije obletavajo skorajda kot muhe (denimo Mars), drugi pa le bolj poredko pritegnejo k sebi kakšno pogumno sondo (Merkur). Poleg tega se težave, če letiš proti Soncu in ne stran od njega, hitro nakopičijo. Med drugim je potrebno v bližini Sonca poskrbeti za ustrezno hlajenje. Za to pa je potrebna elektrika. Prav zato je že kazalo, da je konec z evropsko-japonsko misijo BepiColombo, kajti pokazalo se je, da ne proizvaja toliko elektrike, kot so načrtovali. A znanstveniki in inženirji so našli način, kako z mnogo manj elektrike priti na cilj in rešena misija je nedavno posnela sploh najbližje posnetke Merkurjevega površja doslej. Zanimivi pa so brez dvoma tudi posnetki z Mednarodne vesoljske postaje, kjer sta precej dlje od načrtovanega obtičala astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams in njen kolega Butch Wilmore. Foto: Krater Vivaldi na površju Merkurja, kot ga je posnela sonda BepiColombo; Vir: ESA/JAXA
Kljub temu da se vsi učimo prve pomoči vsaj enkrat v življenju, pa se ob pravih situacijah veliko ljudi ustraši in zato sploh ne pomaga ponesrečencu, pove pred svetovnim dnevom prve pomoči Tina Furlan, reševalka v reševalnem vozilu in diplomirana medicinska sestra v ZD Sežana. Kakšna so torej pravila prve pomoči izvemo v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Kljub temu da se vsi učimo prve pomoči vsaj enkrat v življenju, pa se ob pravih situacijah veliko ljudi ustraši in zato sploh ne pomaga ponesrečencu, pove pred svetovnim dnevom prve pomoči Tina Furlan, reševalka v reševalnem vozilu in diplomirana medicinska sestra v ZD Sežana. Kakšna so torej pravila prve pomoči izvemo v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Slikovito obmorsko mesto Izola ima celo vrsto zanimivosti med katere sodijo tudi mogoče malo manj znani žvepleni termalni izviri. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem. Podmorske izvire imenujejo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Ta jih je odkril poleti 2002., nato pa je to območje raziskoval skupaj z društvom Potapljači Luke Koper in že takrat so na morskem dnu odkrili 9 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano. Žveplene izolske izvire bomo predstavili v današnji Radiosferi. Pripravil jo je Milan Trobič, bere Darja Pograjc.
Slikovito obmorsko mesto Izola ima celo vrsto zanimivosti med katere sodijo tudi mogoče malo manj znani žvepleni termalni izviri. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem. Podmorske izvire imenujejo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Ta jih je odkril poleti 2002., nato pa je to območje raziskoval skupaj z društvom Potapljači Luke Koper in že takrat so na morskem dnu odkrili 9 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano. Žveplene izolske izvire bomo predstavili v današnji Radiosferi. Pripravil jo je Milan Trobič, bere Darja Pograjc.
Se da o matematiki pogovarjati že ob prvi jutranji kavi? V oddaji Konstanta- vsak prvi četrtek v mesecu - bomo skušali pokazati, da se da in da je to celo zabavno. V prvo oddajo smo povabili profesorja Andreja Bauerja s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Kakšni so matematični dokazi, so aksiomi svete resnice in ali se sploh da dokazati ali ovreči vse matematične trditve. Koliko svobode imamo pri izbiri aksiomov?
Se da o matematiki pogovarjati že ob prvi jutranji kavi? V oddaji Konstanta- vsak prvi četrtek v mesecu - bomo skušali pokazati, da se da in da je to celo zabavno. V prvo oddajo smo povabili profesorja Andreja Bauerja s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Kakšni so matematični dokazi, so aksiomi svete resnice in ali se sploh da dokazati ali ovreči vse matematične trditve. Koliko svobode imamo pri izbiri aksiomov?
S septembrom in šolo so z roko v roki povezani tudi zgodnje vstajanje, učenje in odmori. Zakaj sploh potrebujemo odmor in počitek in ali je čisto vsak odmor kvaliteten odmor, je v današnji Radiosferi preverila Lana Furlan.
S septembrom in šolo so z roko v roki povezani tudi zgodnje vstajanje, učenje in odmori. Zakaj sploh potrebujemo odmor in počitek in ali je čisto vsak odmor kvaliteten odmor, je v današnji Radiosferi preverila Lana Furlan.
V Radiosferi tokrat spoznamo Ivano Stipić Lah, voditeljico oddaje Sami naši, ki je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije. Rojena je bila v Sarajevu, odraščala na Hrvaškem, tri leta pa celo živela v Afganistanu in delala kot svetovalka za Nato. In hkrati bomo seveda v novo sezono pospremili tudi sredino večerno oddajo.
V Radiosferi tokrat spoznamo Ivano Stipić Lah, voditeljico oddaje Sami naši, ki je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije. Rojena je bila v Sarajevu, odraščala na Hrvaškem, tri leta pa celo živela v Afganistanu in delala kot svetovalka za Nato. In hkrati bomo seveda v novo sezono pospremili tudi sredino večerno oddajo.
V petek, 23.8.2024, je v Veliki Britaniji prvi pacient prejel prvo dozo poskusnega cepiva proti pljučnemu raku. Sodobno mRNK cepivo je razvilo nemško biotehnološko podjetje BioNTech, ki ga poznamo po cepivu proti covidu. Raziskovalci in zdravniki si od klinične študije, ki ob Veliki Britaniji poteka še v Nemčiji, Madžarski, Poljski, Španiji, Turčiji in ZDA, obetajo, da bo cepivo v pljučih tarčno uničilo rakave celice in preprečilo ponovitev pljučnega raka. Za komentar novice smo prosili zdravnico Katjo Mohorčič, ki v Kliniki na Golniku vodi Oddelek za internistično onkologijo. Z njo se je srečal Iztok Konc. Fotografija je simbolična: Calleamanecer/ WikimediaCommons, cc
V petek, 23.8.2024, je v Veliki Britaniji prvi pacient prejel prvo dozo poskusnega cepiva proti pljučnemu raku. Sodobno mRNK cepivo je razvilo nemško biotehnološko podjetje BioNTech, ki ga poznamo po cepivu proti covidu. Raziskovalci in zdravniki si od klinične študije, ki ob Veliki Britaniji poteka še v Nemčiji, Madžarski, Poljski, Španiji, Turčiji in ZDA, obetajo, da bo cepivo v pljučih tarčno uničilo rakave celice in preprečilo ponovitev pljučnega raka. Za komentar novice smo prosili zdravnico Katjo Mohorčič, ki v Kliniki na Golniku vodi Oddelek za internistično onkologijo. Z njo se je srečal Iztok Konc. Fotografija je simbolična: Calleamanecer/ WikimediaCommons, cc
“O težavah na delovnem mestu se ne bi smeli pogovarjati na hodnikih,” pravi Luka Pregelj, direktor in ustanovitelj podjetja Quantifly, v katerem se ukvarjajo z organizacijsko diagnostiko. Gre za proces, s katerim se ocenjujejo in analizirajo struktura, delovanje in uspešnost organizacije, cilj pa je prepoznati močna in šibka področja ter razumeti dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost organizacije.
“O težavah na delovnem mestu se ne bi smeli pogovarjati na hodnikih,” pravi Luka Pregelj, direktor in ustanovitelj podjetja Quantifly, v katerem se ukvarjajo z organizacijsko diagnostiko. Gre za proces, s katerim se ocenjujejo in analizirajo struktura, delovanje in uspešnost organizacije, cilj pa je prepoznati močna in šibka področja ter razumeti dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost organizacije.
Ste v tem poletju opazili kakšno kresničko? Drobne lučke na travnikih in poljih so nekaj res očarljivega in za marsikoga otroški spomin na pravljičnost narave. Marsikdo je morda malo presenečen, ko izve, da so kresničke hrošči. Zagotovo pa tudi tisti, ki žuželk ne marajo preveč, osupnejo nad prizori, ki se rišejo marsikje po svetu. Kresničji turizem, torej popotovanje na kraje opazovanja kresničk, je vedno bolj v razmahu. In kot pravi ena od največjih poznavalk teh bitij na svetu zaslužna profesorica doktorica Sara Lewis z Univerze Tufts v ZDA, je ohranjanje te vrste in njenega življenjskega prostora zdaj zanje bistvena naloga. Z veseljem se je odzvala a moje povabilo na radijsko druženje. Vi pa, ugasnite luči, da boste bolje slišali!
Ste v tem poletju opazili kakšno kresničko? Drobne lučke na travnikih in poljih so nekaj res očarljivega in za marsikoga otroški spomin na pravljičnost narave. Marsikdo je morda malo presenečen, ko izve, da so kresničke hrošči. Zagotovo pa tudi tisti, ki žuželk ne marajo preveč, osupnejo nad prizori, ki se rišejo marsikje po svetu. Kresničji turizem, torej popotovanje na kraje opazovanja kresničk, je vedno bolj v razmahu. In kot pravi ena od največjih poznavalk teh bitij na svetu zaslužna profesorica doktorica Sara Lewis z Univerze Tufts v ZDA, je ohranjanje te vrste in njenega življenjskega prostora zdaj zanje bistvena naloga. Z veseljem se je odzvala a moje povabilo na radijsko druženje. Vi pa, ugasnite luči, da boste bolje slišali!
Radiosfera postreže z zgodbo pravnice Urške Prepeluh Magajne, ki zdaj že 20 let živi in dela v Chicagu v Združenih državah Amerike. Kaj je o izkušnji selitve, težkih začetkih in življenju v tako velikem mestu – ob krajšem obisku v Ljubljani – povedala Lili Brunec, izveste v naslednjih minutah.
Radiosfera postreže z zgodbo pravnice Urške Prepeluh Magajne, ki zdaj že 20 let živi in dela v Chicagu v Združenih državah Amerike. Kaj je o izkušnji selitve, težkih začetkih in življenju v tako velikem mestu – ob krajšem obisku v Ljubljani – povedala Lili Brunec, izveste v naslednjih minutah.
Vreme ni samo na Zemlji, vreme je tudi v vesolju. Tudi pri vesoljskem vremenu se dogajajo ekstremni dogodki. Geomagnetne nevihte so kar pogoste in so tudi vir čudovitih predstav na nebu, ki jim pravimo polarni sij. Ampak vemo, da se vsake toliko zgodi tudi pravi geomagnetni orkan. Geomagnetna nevihta sredi 19. stoletja, t. i. Carringtonov dogodek, je povzročila tako močan polarni sij, da se je dalo brati brez umetne svetlobe tudi ponoči. Edina tehnologija, ki jo je pojav poškodoval, je bil telegraf. Danes smo mnogo bolj ranljivi.
Vreme ni samo na Zemlji, vreme je tudi v vesolju. Tudi pri vesoljskem vremenu se dogajajo ekstremni dogodki. Geomagnetne nevihte so kar pogoste in so tudi vir čudovitih predstav na nebu, ki jim pravimo polarni sij. Ampak vemo, da se vsake toliko zgodi tudi pravi geomagnetni orkan. Geomagnetna nevihta sredi 19. stoletja, t. i. Carringtonov dogodek, je povzročila tako močan polarni sij, da se je dalo brati brez umetne svetlobe tudi ponoči. Edina tehnologija, ki jo je pojav poškodoval, je bil telegraf. Danes smo mnogo bolj ranljivi.
Danes smo se odpravili v državo, ki se je za turiste odprla šele leta 2019. Tako je – Savdsko Arabijo. Tja sta potovala Katarina in Rok Hočevar, strastna popotnika, ki sta v svoji potovalni karieri prepotovala že več kot 80 držav. Zakaj sta se odločila ravno za to strogo muslimansko državo in kaj ju je tam tako zelo navdušilo, izveste v današnji Radiosferi. Pred mikrofon je sogovornika povabila Lana Furlan.
Danes smo se odpravili v državo, ki se je za turiste odprla šele leta 2019. Tako je – Savdsko Arabijo. Tja sta potovala Katarina in Rok Hočevar, strastna popotnika, ki sta v svoji potovalni karieri prepotovala že več kot 80 držav. Zakaj sta se odločila ravno za to strogo muslimansko državo in kaj ju je tam tako zelo navdušilo, izveste v današnji Radiosferi. Pred mikrofon je sogovornika povabila Lana Furlan.
2. avgusta so se Romi po svetu, tudi v Sloveniji, spomnili žrtev genocida nad Romi in Sinti v 2. svetovni vojni. Na ta dan leta 1944 so nacisti v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau uničili tamkajšnje cigansko taborišče in pobili vse Rome in Sinte v njem, po novejših podatkih jih je bilo celo 4200. Med letoma 1939 in 1945 so nacisti pobili skoraj 500.000 Romov, po novejših ocenah okoli 600.000, kljub temu pa Romi in Sinti še vedno čakajo na popolno priznanje trpljenja, ki jim ga je povzročil nacistični režim. Romski zgodovinar in doktor znanosti, Ian Hancock ocenjuje, da bi naj nacisti skupno pobili tudi do milijona in pol Romov in Sintov, kar je takrat predstavljajo okoli polovico vseh živečih Romov in Sintov. O pozabljenem genocidu ali porajmosu pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.
2. avgusta so se Romi po svetu, tudi v Sloveniji, spomnili žrtev genocida nad Romi in Sinti v 2. svetovni vojni. Na ta dan leta 1944 so nacisti v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau uničili tamkajšnje cigansko taborišče in pobili vse Rome in Sinte v njem, po novejših podatkih jih je bilo celo 4200. Med letoma 1939 in 1945 so nacisti pobili skoraj 500.000 Romov, po novejših ocenah okoli 600.000, kljub temu pa Romi in Sinti še vedno čakajo na popolno priznanje trpljenja, ki jim ga je povzročil nacistični režim. Romski zgodovinar in doktor znanosti, Ian Hancock ocenjuje, da bi naj nacisti skupno pobili tudi do milijona in pol Romov in Sintov, kar je takrat predstavljajo okoli polovico vseh živečih Romov in Sintov. O pozabljenem genocidu ali porajmosu pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.
Podjetje Psybit s pomočjo usmerjenega in personaliziranega oglaševanja podjetja povezuje s kvalificiranimi kandidati. Pri tem se zanašajo na moč družbenih omrežij in podatke, ki jih ta zbirajo o nas. V letu 2022 jih je Slovenski podjetniški sklad prepoznal kot eno izmed štiridesetih najinovativnejših podjetij na domačih tleh, leta 2023 pa so s svojim inovativnim orodjem pomagali do zaposlitve več kot 100 posameznikom. V tokratni Radiosferi smo pred mikrofon povabili soustanoviteljico in direktorico podjetja Evo Esih.
Podjetje Psybit s pomočjo usmerjenega in personaliziranega oglaševanja podjetja povezuje s kvalificiranimi kandidati. Pri tem se zanašajo na moč družbenih omrežij in podatke, ki jih ta zbirajo o nas. V letu 2022 jih je Slovenski podjetniški sklad prepoznal kot eno izmed štiridesetih najinovativnejših podjetij na domačih tleh, leta 2023 pa so s svojim inovativnim orodjem pomagali do zaposlitve več kot 100 posameznikom. V tokratni Radiosferi smo pred mikrofon povabili soustanoviteljico in direktorico podjetja Evo Esih.
Morda ste za nenavadno zgodbo o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondō Kawase oz. Mariji Skušek že slišali. Do konca avgusta leta 2025 je namreč v Slovenskem etnografskem muzeju možen ogled njune obsežne zbirke kitajskih predmetov in pohištva, ki so si jih sicer nekoč ogledovali kar v njunih stanovanjih. Alja Zore se je pogovarjala s sinologinjo dr. Heleno Motoh z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in dr. Natašo Vampelj Suhadolnik z ljubljanske Filozofske fakultete, dvema izmed avtoric oz. avtorjev razstave »Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke«, Darja Pograjc pa je pripravila Radiosfero. *popravek: V oddaji je bilo navedeno, da je razstava na ogled do konca avgusta 2024, kar ne drži. Razstava bo na ogled do konca avgusta leta 2025. Do 18. avgusta 2024 pa je na ogled razstava fotografij iz Skuškove zbirke na Krakovskem nasipu.
Morda ste za nenavadno zgodbo o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondō Kawase oz. Mariji Skušek že slišali. Do konca avgusta leta 2025 je namreč v Slovenskem etnografskem muzeju možen ogled njune obsežne zbirke kitajskih predmetov in pohištva, ki so si jih sicer nekoč ogledovali kar v njunih stanovanjih. Alja Zore se je pogovarjala s sinologinjo dr. Heleno Motoh z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in dr. Natašo Vampelj Suhadolnik z ljubljanske Filozofske fakultete, dvema izmed avtoric oz. avtorjev razstave »Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke«, Darja Pograjc pa je pripravila Radiosfero. *popravek: V oddaji je bilo navedeno, da je razstava na ogled do konca avgusta 2024, kar ne drži. Razstava bo na ogled do konca avgusta leta 2025. Do 18. avgusta 2024 pa je na ogled razstava fotografij iz Skuškove zbirke na Krakovskem nasipu.
Oceno nezadovoljivo je dobil le en izdelek
Oceno nezadovoljivo je dobil le en izdelek
Zgodbe Slovencev iz sosednjih držav so zelo raznolike, tako kot je raznoliko njihovo življenje. To velja tudi za glasbenike. Za koroške Slovence velja, da pojejo od najzgodnejših let naprej, mnogi tudi igrajo različne inštrumente. In če smo nekoč poznali predvsem njihovo zborovsko dejavnosti, zdaj v ospredje prihajajo tudi druge glasbene zvrsti; od jazza do rocka.
Zgodbe Slovencev iz sosednjih držav so zelo raznolike, tako kot je raznoliko njihovo življenje. To velja tudi za glasbenike. Za koroške Slovence velja, da pojejo od najzgodnejših let naprej, mnogi tudi igrajo različne inštrumente. In če smo nekoč poznali predvsem njihovo zborovsko dejavnosti, zdaj v ospredje prihajajo tudi druge glasbene zvrsti; od jazza do rocka.
Globalno segrevanje ne prizanaša niti morju, letos smo namreč dosegli nov rekord v številu dni, ko morje presega 30 stopinj Celzija. Vse toplejše morje ima tudi različne negativne vplive na živali in rastline, ki živijo v njem. Kaj se zgodi z ekosistemi, če je v morski vodi pretoplo, izveste v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Globalno segrevanje ne prizanaša niti morju, letos smo namreč dosegli nov rekord v številu dni, ko morje presega 30 stopinj Celzija. Vse toplejše morje ima tudi različne negativne vplive na živali in rastline, ki živijo v njem. Kaj se zgodi z ekosistemi, če je v morski vodi pretoplo, izveste v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Fuzija predstavlja enega od velikih obetov prihodnosti. Če bi nam uspelo poustvariti dogajanje, ki sicer poteka v središču sonca, bi si lahko zagotovili vir zadostne količine električne energije za ves planet. Brez toplogrednih plinov in jedrskih odpadkov. A posnemanje sonca je zapleten tehnološki izziv. Kako denimo sploh ustvarimo 100 milijonov stopinj Celzija na Zemlji? Kaj preprečuje, da se vse naokoli zaradi vročine preprosto ne vžge? Če so ta vprašanja že razrešena, jih še mnogo ostaja povsem odprtih. Raziskave, ki so nujne za uspešen zagon Itra, največjega fuzijskega reaktorja na svetu, ki se gradi v južni Franciji, potekajo tudi na raziskovalnem jedrskem reaktorju Triga v Brinju pri Ljubljani. Z novo napravo, ki se imenuje Katana, bodo raziskovali t. i. aktivirano vodo. Gost v Radiosferi je bil dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega jedrskega reaktorja Triga.
Fuzija predstavlja enega od velikih obetov prihodnosti. Če bi nam uspelo poustvariti dogajanje, ki sicer poteka v središču sonca, bi si lahko zagotovili vir zadostne količine električne energije za ves planet. Brez toplogrednih plinov in jedrskih odpadkov. A posnemanje sonca je zapleten tehnološki izziv. Kako denimo sploh ustvarimo 100 milijonov stopinj Celzija na Zemlji? Kaj preprečuje, da se vse naokoli zaradi vročine preprosto ne vžge? Če so ta vprašanja že razrešena, jih še mnogo ostaja povsem odprtih. Raziskave, ki so nujne za uspešen zagon Itra, največjega fuzijskega reaktorja na svetu, ki se gradi v južni Franciji, potekajo tudi na raziskovalnem jedrskem reaktorju Triga v Brinju pri Ljubljani. Z novo napravo, ki se imenuje Katana, bodo raziskovali t. i. aktivirano vodo. Gost v Radiosferi je bil dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega jedrskega reaktorja Triga.
Progasti gož je naša največja nestrupena kača, ki ima v Sloveniji najboljše pogoje za življenje v Slovenski Istri. “Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo ponovno vabimo k sodelovanju vse ljubiteljske znanstvenike, da s skupnimi močmi zberemo čim več informacij o pojavljanju te zanimive, redke in ogrožene vrste plazilcev,” je povedala gostja doc. dr. Alenka Žunič Kosi. Kako prepoznamo progastega goža? S čim se prehranjuje in kje se najraje zadržuje? Odgovore smo poiskali v ponovljeni Radiosferi.
Progasti gož je naša največja nestrupena kača, ki ima v Sloveniji najboljše pogoje za življenje v Slovenski Istri. “Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo ponovno vabimo k sodelovanju vse ljubiteljske znanstvenike, da s skupnimi močmi zberemo čim več informacij o pojavljanju te zanimive, redke in ogrožene vrste plazilcev,” je povedala gostja doc. dr. Alenka Žunič Kosi. Kako prepoznamo progastega goža? S čim se prehranjuje in kje se najraje zadržuje? Odgovore smo poiskali v ponovljeni Radiosferi.
Ali je podjetništvo, ki ne temelji na nenehnem ustvarjanju dobičkov, možno? Vprašanje je pravzaprav narobe postavljeno. V razmerah, ko smo že trčili ob planetarne meje in ko je zelo jasno, da naš način življenja ni vzdržen, je namreč odgovor jasen: takšno podjetništvo je nujno. Vprašanje je, kako do tega? Obstajajo primeri dobrih praks, ki temeljijo na skupnostnih projektih ali tem, da bistvo podjetništva ni povečevanje dobičkov- Eno možno pot kaže doktorica Melanie Rieback, etična hekerica, ki je prejšnji mesec obiskala Ljubljano.
Ali je podjetništvo, ki ne temelji na nenehnem ustvarjanju dobičkov, možno? Vprašanje je pravzaprav narobe postavljeno. V razmerah, ko smo že trčili ob planetarne meje in ko je zelo jasno, da naš način življenja ni vzdržen, je namreč odgovor jasen: takšno podjetništvo je nujno. Vprašanje je, kako do tega? Obstajajo primeri dobrih praks, ki temeljijo na skupnostnih projektih ali tem, da bistvo podjetništva ni povečevanje dobičkov- Eno možno pot kaže doktorica Melanie Rieback, etična hekerica, ki je prejšnji mesec obiskala Ljubljano.
Romi na sploh, tudi v Sloveniji, zavzemajo številne vloge v družbi. Vse več je tudi visoko izobraženih Romov. V Sloveniji imamo Rome, ki so policisti, zdravstveni delavci, socialni delavci, učitelji in vzgojitelji, imamo zelo uspešne športnike, kuharje, poslovneže, tudi politike. O dobrih zgledih iz skupnosti, tudi o tistih Romih, ki so svetovno znane osebnosti, pa tokrat z radijskim kolegom, novinarjem in voditeljem romskih vsebin na radiu in televiziji Slovenija Sandijem Horvatom.
Romi na sploh, tudi v Sloveniji, zavzemajo številne vloge v družbi. Vse več je tudi visoko izobraženih Romov. V Sloveniji imamo Rome, ki so policisti, zdravstveni delavci, socialni delavci, učitelji in vzgojitelji, imamo zelo uspešne športnike, kuharje, poslovneže, tudi politike. O dobrih zgledih iz skupnosti, tudi o tistih Romih, ki so svetovno znane osebnosti, pa tokrat z radijskim kolegom, novinarjem in voditeljem romskih vsebin na radiu in televiziji Slovenija Sandijem Horvatom.