Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Večina nas se ob besedi kvantno kar malo ustraši. Kvantni svet velja za precej nenavadnega, že kar čudnega. A ne računalnikov ali pametnih telefonov, satelitov ali GPS navigacije zagotovo ne bi imeli brez poznavanja kvantnih zakonov. Toda danes, sto let po prvih konkretnih formulacijah enačb kvantne mehanike Wernerja Heisenberga, se ta kvantna zgodba šele zares bliža svojemu vrhuncu. Danes se namreč napoveduje druga kvantna revolucija, v kateri so sicer kvantni računalniki deležni največ pozornosti, a gre vendarle le za en vidik, ki veliko obeta.
Večina nas se ob besedi kvantno kar malo ustraši. Kvantni svet velja za precej nenavadnega, že kar čudnega. A ne računalnikov ali pametnih telefonov, satelitov ali GPS navigacije zagotovo ne bi imeli brez poznavanja kvantnih zakonov. Toda danes, sto let po prvih konkretnih formulacijah enačb kvantne mehanike Wernerja Heisenberga, se ta kvantna zgodba šele zares bliža svojemu vrhuncu. Danes se namreč napoveduje druga kvantna revolucija, v kateri so sicer kvantni računalniki deležni največ pozornosti, a gre vendarle le za en vidik, ki veliko obeta.
Letos, ko sta Nova Gorica in Gorica v sozvočju postali prva brezmejna Evropska prestolnica kulture, je njun utrip še posebej živ – poln zgodb, umetnosti in ustvarjalne energije. Kako vidijo utrip goriške regije njegovi mladi ustvarjalci, kako jih oblikuje mesto? Kako oni oblikujejo njega? Nika Vrabec se je na stičišču obeh Goric pogovarjala s plesalcem Luko Vodopivcem, didžejem Tilnom Mavričem – Zvènom ter dramaturginjo in pisko Tajdo Lipicer. V tokratni epizodi oddaje Radiosfera vam ponujamo nekaj razmislekov o umetnosti, delu in pomenu ustvarjanja mladih v tem edinstvenem brezmejnem prostoru.
Letos, ko sta Nova Gorica in Gorica v sozvočju postali prva brezmejna Evropska prestolnica kulture, je njun utrip še posebej živ – poln zgodb, umetnosti in ustvarjalne energije. Kako vidijo utrip goriške regije njegovi mladi ustvarjalci, kako jih oblikuje mesto? Kako oni oblikujejo njega? Nika Vrabec se je na stičišču obeh Goric pogovarjala s plesalcem Luko Vodopivcem, didžejem Tilnom Mavričem – Zvènom ter dramaturginjo in pisko Tajdo Lipicer. V tokratni epizodi oddaje Radiosfera vam ponujamo nekaj razmislekov o umetnosti, delu in pomenu ustvarjanja mladih v tem edinstvenem brezmejnem prostoru.
Pot Radiosfere tokrat vodi na tretji največji otrok v Sredozemlju – Ciper. Gre za eno tistih držav, ki ima še manj prebivalcev kot Slovenija – okvirno 1 milijon 345 tisoč. Republika Ciper je nekdanja britanska kolonija, samostojna je od leta 1960. A že od leta 1974 del njenega ozemlja okupira Turčija. Državo Severni Ciper sicer priznava le že prej omenjena Turčija. Kakšni so odnosi med prebivalci obeh delov otoka – tudi to bo eno od vprašanj v Radiosferi, v kateri bomo s pomočjo Slovenca, ki že nekaj let živi tam, raziskali Ciper.
Pot Radiosfere tokrat vodi na tretji največji otrok v Sredozemlju – Ciper. Gre za eno tistih držav, ki ima še manj prebivalcev kot Slovenija – okvirno 1 milijon 345 tisoč. Republika Ciper je nekdanja britanska kolonija, samostojna je od leta 1960. A že od leta 1974 del njenega ozemlja okupira Turčija. Državo Severni Ciper sicer priznava le že prej omenjena Turčija. Kakšni so odnosi med prebivalci obeh delov otoka – tudi to bo eno od vprašanj v Radiosferi, v kateri bomo s pomočjo Slovenca, ki že nekaj let živi tam, raziskali Ciper.
Najvišje police v omarah so še vedno narejene tako, da jih lahko doseže moški, ne pa povprečno visoka ženska. Temperatura v ustanovah in javnih prostorih je prilagojena moškemu in ne ženskemu telesu; zanje bi bila optimalna, če bi bila nekaj stopinj višja. Tudi avtomobilski varnostni pas je bil dolgo časa ustvarjen le za povprečno visokega moškega. In ali ste vedeli, da so denimo simptomi srčnega infarkta pri ženskah pogosto precej drugačni kot pri moških in da so ženske zaradi tega velikokrat napačno medicinsko obravnavane? O tem piše novinarka Caroline Criado Perez v svoji, na številnih študijah temelječi, knjigi z naslovom Nevidne. V današnji oddaji Radiosfera sicer nismo toliko govorile o tem, zakaj je svet okoli nas po večini narejen po moški meri, temveč o temi, ki je bila v znanstveni sferi dolgo časa povsem zanemarjena. Govorile smo o spolu kot spregledani spremenljivki v medicini. Raziskave namreč kažejo, da spol pomembno vpliva na potek bolezni, delovanje zdravil, stranske učinke in izide zdravljenja. Zanimalo nas je, zakaj je bilo žensko telo v zgodovini medicine tako dolgo obrobna tema in kakšne posledice ima to za ženske še danes. Gostji oddaje sta bili prof. dr. Damjana Rozman, vodja Centra za funkcijsko genomiko in biočipe na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, in prof. dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravila in vodila Tita Mayer.
Najvišje police v omarah so še vedno narejene tako, da jih lahko doseže moški, ne pa povprečno visoka ženska. Temperatura v ustanovah in javnih prostorih je prilagojena moškemu in ne ženskemu telesu; zanje bi bila optimalna, če bi bila nekaj stopinj višja. Tudi avtomobilski varnostni pas je bil dolgo časa ustvarjen le za povprečno visokega moškega. In ali ste vedeli, da so denimo simptomi srčnega infarkta pri ženskah pogosto precej drugačni kot pri moških in da so ženske zaradi tega velikokrat napačno medicinsko obravnavane? O tem piše novinarka Caroline Criado Perez v svoji, na številnih študijah temelječi, knjigi z naslovom Nevidne. V današnji oddaji Radiosfera sicer nismo toliko govorile o tem, zakaj je svet okoli nas po večini narejen po moški meri, temveč o temi, ki je bila v znanstveni sferi dolgo časa povsem zanemarjena. Govorile smo o spolu kot spregledani spremenljivki v medicini. Raziskave namreč kažejo, da spol pomembno vpliva na potek bolezni, delovanje zdravil, stranske učinke in izide zdravljenja. Zanimalo nas je, zakaj je bilo žensko telo v zgodovini medicine tako dolgo obrobna tema in kakšne posledice ima to za ženske še danes. Gostji oddaje sta bili prof. dr. Damjana Rozman, vodja Centra za funkcijsko genomiko in biočipe na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, in prof. dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravila in vodila Tita Mayer.
Radiosfero tokrat posvečamo mešanju koktejlov. Bled namreč v teh dneh gosti že 19. mednarodno tekmovanje mladih barmanov, prestižen dogodek, ki na enem mestu združuje talentirane študentke in študente gostinstva in turizma z vse Evrope. Letos sodeluje 37 tekmovalk in tekmovalcev iz 11 držav.
Radiosfero tokrat posvečamo mešanju koktejlov. Bled namreč v teh dneh gosti že 19. mednarodno tekmovanje mladih barmanov, prestižen dogodek, ki na enem mestu združuje talentirane študentke in študente gostinstva in turizma z vse Evrope. Letos sodeluje 37 tekmovalk in tekmovalcev iz 11 držav.
Danes je svetovni dan Romov. Ob spominu na prvi svetovni romski kongres v Londonu leta 1971 je letošnje praznovanje v Sloveniji zaznamoval predlog novele zakona o romski skupnosti, ki se od njegovega sprejetja leta 2007 ni spremenil. Novela med drugim predvideva uvedbo občinskih koordinatorjev za izboljšanje položaja romske skupnost, spremenili bi tudi sestavo sveta romske skupnosti. V romski skupnosti novelo pozdravljajo, vendar se kljub temu poraja kar nekaj vprašanj in pomislekov.
Danes je svetovni dan Romov. Ob spominu na prvi svetovni romski kongres v Londonu leta 1971 je letošnje praznovanje v Sloveniji zaznamoval predlog novele zakona o romski skupnosti, ki se od njegovega sprejetja leta 2007 ni spremenil. Novela med drugim predvideva uvedbo občinskih koordinatorjev za izboljšanje položaja romske skupnost, spremenili bi tudi sestavo sveta romske skupnosti. V romski skupnosti novelo pozdravljajo, vendar se kljub temu poraja kar nekaj vprašanj in pomislekov.
Odvod v praksi najpogosteje povezujemo s hitrostjo, ki nam pove, kako dolgo pot smo naredili v določeni zelo kratki časovni enoti - tako kratki, da je ta zelo blizu nič. Če je neka funkcija dovolj »lepa«, lahko njen odvod znova odvajamo – in v primeru funkcije poti glede na čas dobimo pospešek. Pri še posebno lepih funkcijah to lahko naredimo neskončnokrat, takšne funkcije pa imajo matematiki še posebej radi. Odvod in njegova uporaba je tema tokratne oddaje Konstanta, gost oddaje pa je dr. Uroš Kuzman. NAGRADNI IZZIV DO PRIHODNJE ODDAJE! (odgovore pišite na konstanta@rtvslo.si) Predstavljajte si, da imamo na voljo neko bazo filmov. Vsak film je označen z različnimi kategorijami (na primer komičnost, kvalitetni igralci, grozljivost), za vsako kategorijo pa imamo potem tudi oceno od 1 do 10. Kategorija je na primer komičnost, kjer 1 pomeni zelo resen film, 10 pa pomeni popolna komedija. Gledalci so po gledanju filma za vsako kategorijo vnesli številko in s tem označili, kako se jim je na primer film zdel komičen ali grozljiv. Na podlagi tega lahko za vsak film izračunamo povprečno oceno za vsako od kategorij. Kako bi neki osebi na podlagi njenih lastnih preferenc priporočili film iz naše baze? Recimo, da oseba oceni, da rada gleda filme s komičnostjo 8.5 in grozljivostjo 3, igralci ji pa niso pomembni. Kako bi sistematično pregledali vse filme, da bi osebi priporočili tiste, ki ji bodo verjetno najbolj všeč?
Odvod v praksi najpogosteje povezujemo s hitrostjo, ki nam pove, kako dolgo pot smo naredili v določeni zelo kratki časovni enoti - tako kratki, da je ta zelo blizu nič. Če je neka funkcija dovolj »lepa«, lahko njen odvod znova odvajamo – in v primeru funkcije poti glede na čas dobimo pospešek. Pri še posebno lepih funkcijah to lahko naredimo neskončnokrat, takšne funkcije pa imajo matematiki še posebej radi. Odvod in njegova uporaba je tema tokratne oddaje Konstanta, gost oddaje pa je dr. Uroš Kuzman. NAGRADNI IZZIV DO PRIHODNJE ODDAJE! (odgovore pišite na konstanta@rtvslo.si) Predstavljajte si, da imamo na voljo neko bazo filmov. Vsak film je označen z različnimi kategorijami (na primer komičnost, kvalitetni igralci, grozljivost), za vsako kategorijo pa imamo potem tudi oceno od 1 do 10. Kategorija je na primer komičnost, kjer 1 pomeni zelo resen film, 10 pa pomeni popolna komedija. Gledalci so po gledanju filma za vsako kategorijo vnesli številko in s tem označili, kako se jim je na primer film zdel komičen ali grozljiv. Na podlagi tega lahko za vsak film izračunamo povprečno oceno za vsako od kategorij. Kako bi neki osebi na podlagi njenih lastnih preferenc priporočili film iz naše baze? Recimo, da oseba oceni, da rada gleda filme s komičnostjo 8.5 in grozljivostjo 3, igralci ji pa niso pomembni. Kako bi sistematično pregledali vse filme, da bi osebi priporočili tiste, ki ji bodo verjetno najbolj všeč?
V 20. sezoni napotkov bomo obiskovali in spoznavali razgledne stolpe Slovenije. Poznamo kar nekaj tipov stolpov, ti pa so lahko povezani tudi v transverzalo, osnova različica obsega 38 stolpov, razširjena pa 74. Razgledni stolpi sicer predstavljajo velik del slovenskih razglednikov, tudi to, kaj ta izraz pomeni, razloži sogovornik in avtor vodnika Razgledni stolpi Slovenije Brane Ternovšek.
V 20. sezoni napotkov bomo obiskovali in spoznavali razgledne stolpe Slovenije. Poznamo kar nekaj tipov stolpov, ti pa so lahko povezani tudi v transverzalo, osnova različica obsega 38 stolpov, razširjena pa 74. Razgledni stolpi sicer predstavljajo velik del slovenskih razglednikov, tudi to, kaj ta izraz pomeni, razloži sogovornik in avtor vodnika Razgledni stolpi Slovenije Brane Ternovšek.
Konec janurja se je Lana Furlan odpravila na 6-mesečno potovanje po Južni Ameriki. Po dveh mesecih potovanja sta za njo dve raziskani državi. Prva je bila Čile – Radiosfero, v kateri je povedala več o tej državi, najdete na naši spletni strani in med podkasti Radia Slovenija. Tokrat pa se oglaša iz edine države v Južni Ameriki, ki meji tako na Atlanski kot tudi na Tihi ocean. Kako teče vsakdanje življenje v Kolumbiji ter ali je sloves Kolumbije kot nevarne države še upravičen, jo je v pogovoru za Radiosfero vprašala Darja Pograjc.
Konec janurja se je Lana Furlan odpravila na 6-mesečno potovanje po Južni Ameriki. Po dveh mesecih potovanja sta za njo dve raziskani državi. Prva je bila Čile – Radiosfero, v kateri je povedala več o tej državi, najdete na naši spletni strani in med podkasti Radia Slovenija. Tokrat pa se oglaša iz edine države v Južni Ameriki, ki meji tako na Atlanski kot tudi na Tihi ocean. Kako teče vsakdanje življenje v Kolumbiji ter ali je sloves Kolumbije kot nevarne države še upravičen, jo je v pogovoru za Radiosfero vprašala Darja Pograjc.
Pred dvema tednoma je v svetovnih medijih odmevala novica, da je 40-letni Avstralec več kot 100 dni preživel z umetnim srcem, preden so mu kirurgi presadili srce darovalca. Gre za novo tehnologijo, je navdušen kirurg prof. dr. Ivan Kneževič iz Kliničnega centra v Ljubljani. Strokovnjak ob tem dodaja, da so umetna srca začeli razvijati že pred 40 leti in da tovrstne posege izvajajo tudi v ljubljanskem Kliničnem centru. Eden od naših bolnikov je tako z umetnim srcem živel kar 270 dni. Več o osupljivem razvoju medicine na področju umetnih src pa v tokratni Radiosferi. Foto: BiVACOR
Pred dvema tednoma je v svetovnih medijih odmevala novica, da je 40-letni Avstralec več kot 100 dni preživel z umetnim srcem, preden so mu kirurgi presadili srce darovalca. Gre za novo tehnologijo, je navdušen kirurg prof. dr. Ivan Kneževič iz Kliničnega centra v Ljubljani. Strokovnjak ob tem dodaja, da so umetna srca začeli razvijati že pred 40 leti in da tovrstne posege izvajajo tudi v ljubljanskem Kliničnem centru. Eden od naših bolnikov je tako z umetnim srcem živel kar 270 dni. Več o osupljivem razvoju medicine na področju umetnih src pa v tokratni Radiosferi. Foto: BiVACOR
Gost tokratne podjetniške Radiosfere je Matija Goljar, podjetniški mentor in predavatelj, ki poudarja, da obstaja več vrst podjetništva, najbolj primarno in pristno obliko pa predstavlja domače, lokalno podjetništvo. “Ker ima vsaka vas vsaj eno kmetijo, na kateri lahko kupimo domačo marmelado, in ker ima vsako mesto vsaj enega avtomehanika, ki skrbi za naše avtomobile - in tudi to je podjetništvo.”
Gost tokratne podjetniške Radiosfere je Matija Goljar, podjetniški mentor in predavatelj, ki poudarja, da obstaja več vrst podjetništva, najbolj primarno in pristno obliko pa predstavlja domače, lokalno podjetništvo. “Ker ima vsaka vas vsaj eno kmetijo, na kateri lahko kupimo domačo marmelado, in ker ima vsako mesto vsaj enega avtomehanika, ki skrbi za naše avtomobile - in tudi to je podjetništvo.”
Ramadan oz. ramazan je deveti mesec muslimanskega leta oz. čas, ko se muslimani držijo strogega posta od zore do mraka. Letošnji se je začel 1. marca, končal se bo konec tega tedna. Po sončnem zahodu v tem času za muslimane nastopi »iftar« – beseda je arabskega izvora, dobeseden prevod v slovenščino ustreza glagolu »prekiniti« in označuje tradicionalno navado prekinitve dnevnega posta, nastopi čas druženja ob hrani oz. večerji. Kaj je iftar oz. kako poteka, je Darja Pograjc preverila pred dobrim tednom, ko je sprejela vabilo na odprt ramazanski oz. ramadanski večer.
Ramadan oz. ramazan je deveti mesec muslimanskega leta oz. čas, ko se muslimani držijo strogega posta od zore do mraka. Letošnji se je začel 1. marca, končal se bo konec tega tedna. Po sončnem zahodu v tem času za muslimane nastopi »iftar« – beseda je arabskega izvora, dobeseden prevod v slovenščino ustreza glagolu »prekiniti« in označuje tradicionalno navado prekinitve dnevnega posta, nastopi čas druženja ob hrani oz. večerji. Kaj je iftar oz. kako poteka, je Darja Pograjc preverila pred dobrim tednom, ko je sprejela vabilo na odprt ramazanski oz. ramadanski večer.
Ko je ameriški predsednik Donald Trump od Ukrajine zahteval za 500 milijard dolarjev redkih zemelj v zameno za ameriško vojaško pomoč, je marsikdo prvikrat slišal zanje. Toda čeprav so redke zemlje običajno deležne zelo malo pozornosti, so nujni sestavni del vseh elektronskih naprav od mobilnih telefonov, medicinskih skenerjev do satelitov. Še zlasti pa so nujne za tako imenovane zelene tehnologije, kot so električni avtomobili in vetrne elektrarne.
Ko je ameriški predsednik Donald Trump od Ukrajine zahteval za 500 milijard dolarjev redkih zemelj v zameno za ameriško vojaško pomoč, je marsikdo prvikrat slišal zanje. Toda čeprav so redke zemlje običajno deležne zelo malo pozornosti, so nujni sestavni del vseh elektronskih naprav od mobilnih telefonov, medicinskih skenerjev do satelitov. Še zlasti pa so nujne za tako imenovane zelene tehnologije, kot so električni avtomobili in vetrne elektrarne.
Nova Gorica je skupaj z Gorico letos evropska prestolnica kulture in ob tej priložnosti je nastal tudi vodnik Gorica Nova Gorica - povezani mesti, namenjen samostojnemu raziskovanju obeh mest. Avtor je Italijan Andrea Bellavite, ki se že več let uči slovensko in rad zahaja v obe Gorici. Tudi nas v pogovoru z Ano Skrt popelje do nekaterih znamenitosti.
Nova Gorica je skupaj z Gorico letos evropska prestolnica kulture in ob tej priložnosti je nastal tudi vodnik Gorica Nova Gorica - povezani mesti, namenjen samostojnemu raziskovanju obeh mest. Avtor je Italijan Andrea Bellavite, ki se že več let uči slovensko in rad zahaja v obe Gorici. Tudi nas v pogovoru z Ano Skrt popelje do nekaterih znamenitosti.
Himalajska kraljevina Butan se je svetu odprla v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Tudi danes tja ne hodijo trume turistov, saj je za vstop v državo potrebno plačati okoli 200 dolarjev na dan. Največ obiskovalcev deželo grmečega zmaja obišče v marcu, ko je čas festivalov, ali jeseni, ko je vreme najbolj stabilno. V Butan bomo prek naših valov šli v torkovi Radiosferi, ko izveste, zakaj v Butanu nimajo semaforjev, kako je z njihovo ekološko ozaveščenostjo in ali so res najbolj srečen narod na svetu.
Himalajska kraljevina Butan se je svetu odprla v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Tudi danes tja ne hodijo trume turistov, saj je za vstop v državo potrebno plačati okoli 200 dolarjev na dan. Največ obiskovalcev deželo grmečega zmaja obišče v marcu, ko je čas festivalov, ali jeseni, ko je vreme najbolj stabilno. V Butan bomo prek naših valov šli v torkovi Radiosferi, ko izveste, zakaj v Butanu nimajo semaforjev, kako je z njihovo ekološko ozaveščenostjo in ali so res najbolj srečen narod na svetu.
Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ravno te dni potekajo, zdaj že peto leto zapored, Dnevi enakosti spolov. Otvoritveni dogodek se je zgodil prejšnji četrtek, simbolno, pred 8. marcem, mednarodnim praznikom žensk. Do konca meseca pa se bodo zvrstili številni zanimivi dogodki, kjer bodo predavateljice in predavatelji, raziskovalke in raziskovalci govorili o različnih vidikih enakosti spolov v naši družbi. Več o dogajanju in več o pomenu enakih možnosti za vse, ne le v akademskem prostoru, temveč tudi sicer v naši družbi, je spregovorila prodekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Mojca Smolej.
Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ravno te dni potekajo, zdaj že peto leto zapored, Dnevi enakosti spolov. Otvoritveni dogodek se je zgodil prejšnji četrtek, simbolno, pred 8. marcem, mednarodnim praznikom žensk. Do konca meseca pa se bodo zvrstili številni zanimivi dogodki, kjer bodo predavateljice in predavatelji, raziskovalke in raziskovalci govorili o različnih vidikih enakosti spolov v naši družbi. Več o dogajanju in več o pomenu enakih možnosti za vse, ne le v akademskem prostoru, temveč tudi sicer v naši družbi, je spregovorila prodekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Mojca Smolej.
Odpikajmo nasilje je kampanja RTV Slovenija, ki se bori proti medvrstniškemu nasilju. Njen zaščitni znak so štiri pike, ki pomenijo štiri zaveze proti nasilju nad vrstniki. V tokratni Radiosferi nam Dunja Karlovšek, psihologinja in urednica otroških oddaj na RTV Slovenija, pa tudi vodja kampanje Odpikajmo nasilje, predstavi štiri zaveze kampanje, rezultate belgijske kampanje in možne načine, kako se lahko tudi sami zoperstavimo medvrstniškemu nasilju in preprečimo t.i. bullying.
Odpikajmo nasilje je kampanja RTV Slovenija, ki se bori proti medvrstniškemu nasilju. Njen zaščitni znak so štiri pike, ki pomenijo štiri zaveze proti nasilju nad vrstniki. V tokratni Radiosferi nam Dunja Karlovšek, psihologinja in urednica otroških oddaj na RTV Slovenija, pa tudi vodja kampanje Odpikajmo nasilje, predstavi štiri zaveze kampanje, rezultate belgijske kampanje in možne načine, kako se lahko tudi sami zoperstavimo medvrstniškemu nasilju in preprečimo t.i. bullying.
Danes se po poti Romov odpravljamo na sosednjo Hrvaško, natančneje v občino Orehovica v Medžimurski županiji. Slabih 30 minut od slovenske meje približno tisoč Romov živi v petih romskih naseljih, največ v naselju Orehovica. Ker celotno romsko prebivalstvo predstavlja več kot 34 odstotkov vsega prebivalstva v občini bi lahko Romi po zakonu zahtevali dvojezične napise na občinskih tablah, vendar se to do danes še ni zgodilo. Tam se je pred kratkim mudil tudi radijski kolega, novinar in voditelj oddaje Naše poti Sandi Horvat.
Danes se po poti Romov odpravljamo na sosednjo Hrvaško, natančneje v občino Orehovica v Medžimurski županiji. Slabih 30 minut od slovenske meje približno tisoč Romov živi v petih romskih naseljih, največ v naselju Orehovica. Ker celotno romsko prebivalstvo predstavlja več kot 34 odstotkov vsega prebivalstva v občini bi lahko Romi po zakonu zahtevali dvojezične napise na občinskih tablah, vendar se to do danes še ni zgodilo. Tam se je pred kratkim mudil tudi radijski kolega, novinar in voditelj oddaje Naše poti Sandi Horvat.
V tokratni oddaji Konstanta govorimo o številu pi. 14. marec je namreč svetovni dan tega števila in tudi števila pi. Zakaj 14. 3.? Ker po ameriškem zapisu ta dan napišemo enako kot najbolj znan približek pija, to je 3,14. Drug najbolj znan približek za pi je 22/7, zato nekateri svetovni dan pija obeležujejo tudi 22. julija. Kako so izračunali prve približke števila pi in koliko njegovih decimalk poznamo danes?
V tokratni oddaji Konstanta govorimo o številu pi. 14. marec je namreč svetovni dan tega števila in tudi števila pi. Zakaj 14. 3.? Ker po ameriškem zapisu ta dan napišemo enako kot najbolj znan približek pija, to je 3,14. Drug najbolj znan približek za pi je 22/7, zato nekateri svetovni dan pija obeležujejo tudi 22. julija. Kako so izračunali prve približke števila pi in koliko njegovih decimalk poznamo danes?
V soboto se je v Ljubljani pričel 28. Pripovedovalski festival, ki bo trajal do nedelje, kot že sama številka pred imenom pove, gre za festival z dolgo tradicijo in zanimivim programom tako za otroke kot odrasle. O tem kaj prinaša, tako na zavedni kot nezavedni ravni, smo se pogovarjali s programsko vodjo festivala Tjašo Koprivec Vuga.
V soboto se je v Ljubljani pričel 28. Pripovedovalski festival, ki bo trajal do nedelje, kot že sama številka pred imenom pove, gre za festival z dolgo tradicijo in zanimivim programom tako za otroke kot odrasle. O tem kaj prinaša, tako na zavedni kot nezavedni ravni, smo se pogovarjali s programsko vodjo festivala Tjašo Koprivec Vuga.
Odpravljamo se v državo, ki je najbližje Antarktiki in se razteza dobrih 700.000 kvadratnih kilometrov vzdolž po Južni Ameriki. Potujemo v Čile! Lana Furlan se je odločila, da se odpravi na 6-mesečno potovanje v lastni režiji po Južni Ameriki in svoje raziskovanje tega kontinenta začela ravno v omenjeni državi. Po dobrem mesecu potovanja je za torkovo Radiosfero zbrala svoje prve vtise.
Odpravljamo se v državo, ki je najbližje Antarktiki in se razteza dobrih 700.000 kvadratnih kilometrov vzdolž po Južni Ameriki. Potujemo v Čile! Lana Furlan se je odločila, da se odpravi na 6-mesečno potovanje v lastni režiji po Južni Ameriki in svoje raziskovanje tega kontinenta začela ravno v omenjeni državi. Po dobrem mesecu potovanja je za torkovo Radiosfero zbrala svoje prve vtise.
Ni mogla več govoriti, zapreti oči, požirati, ni se zmogla premikati. Kako živi danes?
Ni mogla več govoriti, zapreti oči, požirati, ni se zmogla premikati. Kako živi danes?
Lime booking je slovenska spletna aplikacija, ki omogoča enostavno naročanje strank, avtomatsko obveščanje o terminih, pregled strank in še kaj, za rešitvijo pa v prvi vrsti stojijo trije soustanovitelji, podjetniki in prijatelji, Nejc Ekart, Marko Zemljarič in Marcel Dover. Slednji je bil gost v tokratni podjetniški Radiosferi in med drugim predstavil nekaj težav, s katerimi se soočajo ponudniki SaaS rešitev v Sloveniji in širše v Evropi, kako deluje aplikacija Lime booking in zakaj je dobila ime po limeti. Izvedeli pa smo tudi, kaj so naslednji koraki slovenskega startupa, ki si počasi, a vztrajno utira pot na trgu lepotne industrije.
Lime booking je slovenska spletna aplikacija, ki omogoča enostavno naročanje strank, avtomatsko obveščanje o terminih, pregled strank in še kaj, za rešitvijo pa v prvi vrsti stojijo trije soustanovitelji, podjetniki in prijatelji, Nejc Ekart, Marko Zemljarič in Marcel Dover. Slednji je bil gost v tokratni podjetniški Radiosferi in med drugim predstavil nekaj težav, s katerimi se soočajo ponudniki SaaS rešitev v Sloveniji in širše v Evropi, kako deluje aplikacija Lime booking in zakaj je dobila ime po limeti. Izvedeli pa smo tudi, kaj so naslednji koraki slovenskega startupa, ki si počasi, a vztrajno utira pot na trgu lepotne industrije.
Pust je pri Slovencih v zamejstvu običaj, ki ga skrbno negujejo. To še posebej velja za Slovence v Furlaniji - Julijski krajini, kjer so prve pustne povorke že potekale. Najbolj odmevna je bila nedeljska v Gorici, ki je v duhu čezmejnosti povezala več kot 1.700 mask iz Italije in Slovenije. Pust je za slovensko narodno skupnost v Italiji veliko več kot le razposajeno rajanje, je tradicija, ki ji ostajajo zvesti stari in mladi. Prvega marca v soboto bo tako na Opčinah potekal že 56. Kraški pust. Priprave nanj trajajo več mesecev! Špela Lenardič je obiskala Medjevas, Slivno in Barkovlje ter preverila utrip med pustnimi skupinami.
Pust je pri Slovencih v zamejstvu običaj, ki ga skrbno negujejo. To še posebej velja za Slovence v Furlaniji - Julijski krajini, kjer so prve pustne povorke že potekale. Najbolj odmevna je bila nedeljska v Gorici, ki je v duhu čezmejnosti povezala več kot 1.700 mask iz Italije in Slovenije. Pust je za slovensko narodno skupnost v Italiji veliko več kot le razposajeno rajanje, je tradicija, ki ji ostajajo zvesti stari in mladi. Prvega marca v soboto bo tako na Opčinah potekal že 56. Kraški pust. Priprave nanj trajajo več mesecev! Špela Lenardič je obiskala Medjevas, Slivno in Barkovlje ter preverila utrip med pustnimi skupinami.
Dvigovanje gladine morja s seboj prinaša vse pogostejše poplavljanje obalnih območij. Na slovenski obali se je v zadnjih 30 letih povprečna višina morja dvignila nekje med 10 in 15 cm. Vsako leto pa se zviša še za dodatne 4mm. Kako visoke vode se obetajo slovenski obali in kdaj, zdaj pomaga napovedovati Hidra, sistem umetne inteligence, ki so ga razvili slovenski strokovnjaki pod vodstvom prof. dr. Mateja Kristana s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Agencijo za okolje, kjer Hidro že vsakodnevno uporabljajo. Veliko zanimanje za uporabo te umetne inteligence je tudi drugod po Evropi.
Dvigovanje gladine morja s seboj prinaša vse pogostejše poplavljanje obalnih območij. Na slovenski obali se je v zadnjih 30 letih povprečna višina morja dvignila nekje med 10 in 15 cm. Vsako leto pa se zviša še za dodatne 4mm. Kako visoke vode se obetajo slovenski obali in kdaj, zdaj pomaga napovedovati Hidra, sistem umetne inteligence, ki so ga razvili slovenski strokovnjaki pod vodstvom prof. dr. Mateja Kristana s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Agencijo za okolje, kjer Hidro že vsakodnevno uporabljajo. Veliko zanimanje za uporabo te umetne inteligence je tudi drugod po Evropi.
V Radiosferi gostimo Prof. dr. Sašo Novak, nekdanjo sodelavko Odseka za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan, profesorico na podiplomski šoli, neumorno komunikatorko znanosti, ki ima za sabo uspešno in večkrat nagrajeno karierno- raziskovalno pot. Od žensk v znanosti do komuniciranja znanosti širši javnosti, o vsem tem sta se pogovarjali z Mojco Delač.
V Radiosferi gostimo Prof. dr. Sašo Novak, nekdanjo sodelavko Odseka za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan, profesorico na podiplomski šoli, neumorno komunikatorko znanosti, ki ima za sabo uspešno in večkrat nagrajeno karierno- raziskovalno pot. Od žensk v znanosti do komuniciranja znanosti širši javnosti, o vsem tem sta se pogovarjali z Mojco Delač.
Od ponedeljka v Ljubljani, Radovljici in Domžalah poteka 19. festival gorniškega filma. Že od leta 2007 ga pripravlja Društvo za gorsko kulturo in je član Mednarodne zveze gorniškega filma. Na festivalu si je mogoče ogledati 32 plezalnih, alpinističnih, avanturističnih filmov ter filme o gorski naravi in kulturi, poleg tega pa tudi razstave in pogovore. Ob koncu bodo izbranim filmom podelili tudi več nagrad; ocenjevala jih bo mednarodna festivalska žirija, ki jo sestavljajo bolgarska novinarka in plezalka Tanja Ivanova, slovenska publicistka in filmska ustvarjalka Mojca Volkar Trobevšek ter švicarski režiser in alpinist Fulvio Mariani. S slednjim se je za Radiosfero pogovarjala Andreja Gradišar.
Od ponedeljka v Ljubljani, Radovljici in Domžalah poteka 19. festival gorniškega filma. Že od leta 2007 ga pripravlja Društvo za gorsko kulturo in je član Mednarodne zveze gorniškega filma. Na festivalu si je mogoče ogledati 32 plezalnih, alpinističnih, avanturističnih filmov ter filme o gorski naravi in kulturi, poleg tega pa tudi razstave in pogovore. Ob koncu bodo izbranim filmom podelili tudi več nagrad; ocenjevala jih bo mednarodna festivalska žirija, ki jo sestavljajo bolgarska novinarka in plezalka Tanja Ivanova, slovenska publicistka in filmska ustvarjalka Mojca Volkar Trobevšek ter švicarski režiser in alpinist Fulvio Mariani. S slednjim se je za Radiosfero pogovarjala Andreja Gradišar.
Danes bomo z Radiosfero potovali po poteh preteklosti. Levstikovo pripovedko o tihotapcu soli Martinu Krpanu večina dobro pozna. To, da se je na Slovenskem nekoč tihotapilo živo srebro, pa je verjetno malo manj znano. Zgodbo o tihotapki Marini Melhiorci iz Šebrelj potrjujejo pisni viri - v uradnih spisih je že konec 17. stoletja pisalo, da na idrijsko-cerkljanskem območju prekupčujejo s čipkami in tihotapijo živo srebro. Čez tri desetletja pa se v njih najde podroben zapis o pridržanju in sojenju tihotapki Melhiorci. Kako je tihotapka sploh prišla do živega srebra, kako so jo ujeli in zasliševali, kako so ji sodili?
Danes bomo z Radiosfero potovali po poteh preteklosti. Levstikovo pripovedko o tihotapcu soli Martinu Krpanu večina dobro pozna. To, da se je na Slovenskem nekoč tihotapilo živo srebro, pa je verjetno malo manj znano. Zgodbo o tihotapki Marini Melhiorci iz Šebrelj potrjujejo pisni viri - v uradnih spisih je že konec 17. stoletja pisalo, da na idrijsko-cerkljanskem območju prekupčujejo s čipkami in tihotapijo živo srebro. Čez tri desetletja pa se v njih najde podroben zapis o pridržanju in sojenju tihotapki Melhiorci. Kako je tihotapka sploh prišla do živega srebra, kako so jo ujeli in zasliševali, kako so ji sodili?
Danes se z Radiosfero odpravljamo na otok oziroma kar dva, v Veliko Britanijo in na Irsko. Tam po uradnih podatkih živi približno 300.000 Romov, Travelerjev oziroma Potujočih in Ciganov oziroma Gypsies. O njihovi kulturi, življenju, jeziku, tudi o tem, zakaj v nasprotju s Slovenijo še vedno uradno uporabljajo izraza Gypsy oziroma Cigan, pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.
Danes se z Radiosfero odpravljamo na otok oziroma kar dva, v Veliko Britanijo in na Irsko. Tam po uradnih podatkih živi približno 300.000 Romov, Travelerjev oziroma Potujočih in Ciganov oziroma Gypsies. O njihovi kulturi, življenju, jeziku, tudi o tem, zakaj v nasprotju s Slovenijo še vedno uradno uporabljajo izraza Gypsy oziroma Cigan, pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.
Kaj ima – sicer zelo hipotetičen in povsem nerealen – problem povečevanja populacije zajcev opraviti s polaganjem ploščic in kaj ima oboje skupaj opraviti s Fibonaccijevimi števili? Ta števila, poimenovana po italijanskem matematiku, ki je živel na prehodu iz 12. v 13. stoletje, definiramo kot vsoto prejšnjih dveh Fibonaccijevih števil, pri čemer moramo seveda izrecno povedati, kaj vzamemo za prvi dve števili. Še marsikaj zanimivega o Fibonaccijevih številih pa boste lahko slišali v oddaji Konstanta. Pogovarjali smo se z doktorico Vesno Iršič Chenoweth s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Kaj ima – sicer zelo hipotetičen in povsem nerealen – problem povečevanja populacije zajcev opraviti s polaganjem ploščic in kaj ima oboje skupaj opraviti s Fibonaccijevimi števili? Ta števila, poimenovana po italijanskem matematiku, ki je živel na prehodu iz 12. v 13. stoletje, definiramo kot vsoto prejšnjih dveh Fibonaccijevih števil, pri čemer moramo seveda izrecno povedati, kaj vzamemo za prvi dve števili. Še marsikaj zanimivega o Fibonaccijevih številih pa boste lahko slišali v oddaji Konstanta. Pogovarjali smo se z doktorico Vesno Iršič Chenoweth s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Dan Hicks, avtor svetovno odmevne knjige Brutalni muzeji, se prepričano zavzema za restitucijo artefaktov, ki so jih Evropejci v 19. stoletju iz koloniziranih dežel na silo prenesli v muzeje na stari celini
Dan Hicks, avtor svetovno odmevne knjige Brutalni muzeji, se prepričano zavzema za restitucijo artefaktov, ki so jih Evropejci v 19. stoletju iz koloniziranih dežel na silo prenesli v muzeje na stari celini
Radiosfera nas tokrat pelje v Hajastan, kot Armenijo imenujejo domačini. 3-milijonska država je znana po svoji hriboviti pokrajini in tem, da je bila prva država, ki je krščanstvo sprejela kot uradno vero. Nekoč velesila, ki je nadzorovala vse med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ima danes zaradi sporov zaprte meje z dvema od svojih štirih sosed – Turčijo in Azerbajdžanom. V oddaji smo skupaj z domačinko Nare Galstyan spoznali armensko hrano, obiskali nekatere od znamenitosti, poslušali armensko glasbo ter se naučili nekaj armenskih izrazov.
Radiosfera nas tokrat pelje v Hajastan, kot Armenijo imenujejo domačini. 3-milijonska država je znana po svoji hriboviti pokrajini in tem, da je bila prva država, ki je krščanstvo sprejela kot uradno vero. Nekoč velesila, ki je nadzorovala vse med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ima danes zaradi sporov zaprte meje z dvema od svojih štirih sosed – Turčijo in Azerbajdžanom. V oddaji smo skupaj z domačinko Nare Galstyan spoznali armensko hrano, obiskali nekatere od znamenitosti, poslušali armensko glasbo ter se naučili nekaj armenskih izrazov.
Po eksploziji reklam za različna vitaminska prehranska dopolnila nas zdaj vedno več zasebnih medicinskih centrov vabi še na intravenozne terapije z vitaminskimi infuzijami. Kako na tovrstno ponudbo gleda stroka? Ali, če sploh, je smiselno jemanje dodatnih vitaminov? Na Dunaj smo poklicali prehranskega strokovnjaka – nutricionista prof. dr. Jürgna Königa (Univerza na Dunaju) in posneli njegov odgovor. Za vas pa vprašanje: Kdaj ste zadnjič slišali, da bi v Sloveniji zaradi pomanjkanja vitamina C zabeležili primer skorbuta?
Po eksploziji reklam za različna vitaminska prehranska dopolnila nas zdaj vedno več zasebnih medicinskih centrov vabi še na intravenozne terapije z vitaminskimi infuzijami. Kako na tovrstno ponudbo gleda stroka? Ali, če sploh, je smiselno jemanje dodatnih vitaminov? Na Dunaj smo poklicali prehranskega strokovnjaka – nutricionista prof. dr. Jürgna Königa (Univerza na Dunaju) in posneli njegov odgovor. Za vas pa vprašanje: Kdaj ste zadnjič slišali, da bi v Sloveniji zaradi pomanjkanja vitamina C zabeležili primer skorbuta?
Čeberol'ca je ročno izdelana trajnostna alternativa vsem vrstam folij in vrečk. Namenjena je večkratni ponovni uporabi in tako nadomešča vrsto umetnih materialov s kratko življenjsko dobo. Za sevniško blagovno znamko stoji Tjaša Mesinger, ki je za svoj trajnostni izdelek v letu 2023 na Mednarodnem tekmovanju Wolrd Food Gift Challenge prejela tudi mednarodno nagrado za najboljši ekološki izdelek. O trajnosti, vračanju k naravi in podjetništvu v tokratni sredini podjetniški Radiosferi.
Čeberol'ca je ročno izdelana trajnostna alternativa vsem vrstam folij in vrečk. Namenjena je večkratni ponovni uporabi in tako nadomešča vrsto umetnih materialov s kratko življenjsko dobo. Za sevniško blagovno znamko stoji Tjaša Mesinger, ki je za svoj trajnostni izdelek v letu 2023 na Mednarodnem tekmovanju Wolrd Food Gift Challenge prejela tudi mednarodno nagrado za najboljši ekološki izdelek. O trajnosti, vračanju k naravi in podjetništvu v tokratni sredini podjetniški Radiosferi.
Litij je danes sinonim za baterije in elektromobilnost ter pomemben člen v prizadevanjih za zeleni prehod. Obenem ni brez resnih pomanjkljivosti. Ustrezna nahajališča litija na svetu so redka in ustvarjajo geopolitične napetosti. Izkoriščanje litija ima tudi resne posledice za okolje in terja veliko vode in energije. Kaj so torej možne alternative? Elementov, ki bi lahko zamenjali litij, je kar nekaj, najbolj obetaven pa je natrij.
Litij je danes sinonim za baterije in elektromobilnost ter pomemben člen v prizadevanjih za zeleni prehod. Obenem ni brez resnih pomanjkljivosti. Ustrezna nahajališča litija na svetu so redka in ustvarjajo geopolitične napetosti. Izkoriščanje litija ima tudi resne posledice za okolje in terja veliko vode in energije. Kaj so torej možne alternative? Elementov, ki bi lahko zamenjali litij, je kar nekaj, najbolj obetaven pa je natrij.
Avtonomna prodaja domačih pridelkov lokalnih proizvajalcev brez zaposlenih trgovcev pri nas ni neznanka. Vsi poznamo recimo jajcemate in mlekomate, tudi tako imenovanih trgovin na zaupanje je že nekaj pri nas. Te so postavili nekateri kmetje v bližini svojih kmetij, da bi lahko, medtem ko prodajajo, hkrati opravljali dela na kmetiji. Na pridelkih, recimo vrečkah z domačo zelenjavo in škatlah z jajci, so tako nalepke s cenami, kupci pa točen znesek pustijo v zato namenjeni blagajni oz. škatli z majhno odprtino. Vse torej temelji na zaupanju. Pred nekaj meseci pa so na ljubljanski tržnici naredili korak naprej in postavili predelan mobilni zabojnik oz. mobilno hišico, ki je na prvi pogled povsem navadna lična trgovinica z lokalnimi pridelki. Z eno izjemo: v njej prav tako ni prodajalca.
Avtonomna prodaja domačih pridelkov lokalnih proizvajalcev brez zaposlenih trgovcev pri nas ni neznanka. Vsi poznamo recimo jajcemate in mlekomate, tudi tako imenovanih trgovin na zaupanje je že nekaj pri nas. Te so postavili nekateri kmetje v bližini svojih kmetij, da bi lahko, medtem ko prodajajo, hkrati opravljali dela na kmetiji. Na pridelkih, recimo vrečkah z domačo zelenjavo in škatlah z jajci, so tako nalepke s cenami, kupci pa točen znesek pustijo v zato namenjeni blagajni oz. škatli z majhno odprtino. Vse torej temelji na zaupanju. Pred nekaj meseci pa so na ljubljanski tržnici naredili korak naprej in postavili predelan mobilni zabojnik oz. mobilno hišico, ki je na prvi pogled povsem navadna lična trgovinica z lokalnimi pridelki. Z eno izjemo: v njej prav tako ni prodajalca.
V letošnjem letu SLOGA, platforma nevladnih organizacij, zaključuje projekt The future we want, prihodnost kot jo hočemo, pri katerem so poleg Slovenije sodelovali še partnerji v Romuniji, Franciji, Srbiji, Italiji, Nemčiji, Belgiji ter na Portugalskem in Finskem. Cilj je bil opolnomočenje mladih, ki so raziskovali alternativne oblike participacije za boljši jutri. Katero temo so izbrali in zakaj? Kako je bilo govoriti z odločevalci? Kako bodo zgodbo nadaljevali po končanem projektu? O tem s Klaro Jamnik, 27- letno udeleženko projekta in aktivno članico skupino za zagovorništvo, ki se bo Mojci Delač pridružila v četrtkovi Radiosferi.
V letošnjem letu SLOGA, platforma nevladnih organizacij, zaključuje projekt The future we want, prihodnost kot jo hočemo, pri katerem so poleg Slovenije sodelovali še partnerji v Romuniji, Franciji, Srbiji, Italiji, Nemčiji, Belgiji ter na Portugalskem in Finskem. Cilj je bil opolnomočenje mladih, ki so raziskovali alternativne oblike participacije za boljši jutri. Katero temo so izbrali in zakaj? Kako je bilo govoriti z odločevalci? Kako bodo zgodbo nadaljevali po končanem projektu? O tem s Klaro Jamnik, 27- letno udeleženko projekta in aktivno članico skupino za zagovorništvo, ki se bo Mojci Delač pridružila v četrtkovi Radiosferi.
Medtem ko je zlatarstvo eno od najstarejših obrti, zlato pa ostaja priljubljeno – kot naložba ali nakit, je toliko bolj zanimivo, da je svet zlatarstva še vedno nekoliko skrivnosten in prav nič vsakdanji. Kako pripraviti pravo zlitino, da iz nje nastane prstan? Kako vredno je zlato danes, kako je bilo včasih?
Medtem ko je zlatarstvo eno od najstarejših obrti, zlato pa ostaja priljubljeno – kot naložba ali nakit, je toliko bolj zanimivo, da je svet zlatarstva še vedno nekoliko skrivnosten in prav nič vsakdanji. Kako pripraviti pravo zlitino, da iz nje nastane prstan? Kako vredno je zlato danes, kako je bilo včasih?
Antropologinja Polona Zabret se je med študijem v Ljubljani med drugim ukvarjala s preučevanjem trajnostne mobilnosti, zdaj pa je na univerzi v Kobenhavnu magistrska študentka antropologije. Pred nedavnim se je vrnila iz Afrike – v severni Ugandi je 3 mesece preučevala vrednostno verigo oglja. Zanimalo jo je, kako so ljudje udeleženi v verigi preskrbe z ogljem, v kakšnih razmerah živijo in kakšne so posledice. Več pa v pogovoru z Živo Trček.
Antropologinja Polona Zabret se je med študijem v Ljubljani med drugim ukvarjala s preučevanjem trajnostne mobilnosti, zdaj pa je na univerzi v Kobenhavnu magistrska študentka antropologije. Pred nedavnim se je vrnila iz Afrike – v severni Ugandi je 3 mesece preučevala vrednostno verigo oglja. Zanimalo jo je, kako so ljudje udeleženi v verigi preskrbe z ogljem, v kakšnih razmerah živijo in kakšne so posledice. Več pa v pogovoru z Živo Trček.
Evropski inštitut za enakost spolov je izdal poročilo o indeksu enakosti za leto 2024. Na vrhu lestvice je ponovno Švedska, sledita ji Danska in Nizozemska. Slovenija se je znašla na 12. mestu in je v primerjavi z letom 2021 glede zagotavljanja enakosti spolov napredovala. Najbolje se je odrezala na ekonomskem področju. V povprečju pa ženskam v Evropski uniji še vedno primanjkuje družbene moči. Več o raziskavi in njenih izsledkih je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila predsednica Ženskega lobija Slovenije, gospa Sonja Lokar.
Evropski inštitut za enakost spolov je izdal poročilo o indeksu enakosti za leto 2024. Na vrhu lestvice je ponovno Švedska, sledita ji Danska in Nizozemska. Slovenija se je znašla na 12. mestu in je v primerjavi z letom 2021 glede zagotavljanja enakosti spolov napredovala. Najbolje se je odrezala na ekonomskem področju. V povprečju pa ženskam v Evropski uniji še vedno primanjkuje družbene moči. Več o raziskavi in njenih izsledkih je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila predsednica Ženskega lobija Slovenije, gospa Sonja Lokar.
Vstopili smo v leto 2025, to število pa je zanimivo tudi z matematičnega vidika. Zakaj, boste izvedeli v tokratni oddaji Konstanta – gladko o matematiki, v kateri bomo sicer govorili sicer o neki drugi skupini števil, ki pa so prav tako ali še bolj zanimiva, to so praštevila. Zakaj jih lahko glede njihove vloge med števili primerjamo z atomi v snovi?
Vstopili smo v leto 2025, to število pa je zanimivo tudi z matematičnega vidika. Zakaj, boste izvedeli v tokratni oddaji Konstanta – gladko o matematiki, v kateri bomo sicer govorili sicer o neki drugi skupini števil, ki pa so prav tako ali še bolj zanimiva, to so praštevila. Zakaj jih lahko glede njihove vloge med števili primerjamo z atomi v snovi?
»Spoštovani. Moram tudi z vami podeliti svoje navdušenje nad tem, da je bila letošnja Nobelova nagrada za medicino podeljena za odkritje vloge mikroRNK (miRNA),« je v elektronskem sporočilu zapisala prof. dr. Vita Dolžan, ki na Medicinski fakulteti v Ljubljani med drugim vodi Laboratorij za farmakogenetiko.
»Spoštovani. Moram tudi z vami podeliti svoje navdušenje nad tem, da je bila letošnja Nobelova nagrada za medicino podeljena za odkritje vloge mikroRNK (miRNA),« je v elektronskem sporočilu zapisala prof. dr. Vita Dolžan, ki na Medicinski fakulteti v Ljubljani med drugim vodi Laboratorij za farmakogenetiko.
Letošnji mladi podjetnik leta je konec novembra postal Grega Ivančič iz podjetja Glow seven, kjer proizvajajo prenosne krušne peči. O svojih prvih spodrsljajih in neuspešni kampanji za množično financiranje, začetkih in ideji za podjetje ter tehnologiji, zaradi katere vse bolj in bolj prodirajo na domči in tuje trge je spregovoril v tokratni Radiosferi.
Letošnji mladi podjetnik leta je konec novembra postal Grega Ivančič iz podjetja Glow seven, kjer proizvajajo prenosne krušne peči. O svojih prvih spodrsljajih in neuspešni kampanji za množično financiranje, začetkih in ideji za podjetje ter tehnologiji, zaradi katere vse bolj in bolj prodirajo na domči in tuje trge je spregovoril v tokratni Radiosferi.
Zimske temperature in prazniki gredo z roko v roki z različnimi zimskimi športi, eden izmed teh je tudi sankanje. Kakšne vrste sank sploh poznamo in kako se sanke izdela, je za Radiosfero preverila Lana Furlan.
Zimske temperature in prazniki gredo z roko v roki z različnimi zimskimi športi, eden izmed teh je tudi sankanje. Kakšne vrste sank sploh poznamo in kako se sanke izdela, je za Radiosfero preverila Lana Furlan.
Geolog Andrej Šmuc je bil gost Radiosfere in je pojasnil, zakaj je slikovita avstralska puščava Pinnacle Desert predstavljala zanimivo geološko uganko. Iz peščenih sipin namreč kukajo kamniti stolpiči, ki so značilna kraška tvorba. Določanje njihove starosti pa je vse prej kot preprosto, saj je treba, kot je povedal Šmuc "datirati nič".
Geolog Andrej Šmuc je bil gost Radiosfere in je pojasnil, zakaj je slikovita avstralska puščava Pinnacle Desert predstavljala zanimivo geološko uganko. Iz peščenih sipin namreč kukajo kamniti stolpiči, ki so značilna kraška tvorba. Določanje njihove starosti pa je vse prej kot preprosto, saj je treba, kot je povedal Šmuc "datirati nič".
Lani je kljub kislemu vremenu več tisoč ljudi silvestrovalo na slovenskih ulicah in trgih. V prestolnici recimo je silvestrovanje minilo mirno, brez večjih incidentov. Kakšno je ozadje, kaj vse se mora ujemati, da ena taka večja prireditev na prostem mine brez težav – pretepov, poškodb, kraj ... Sogovornica: strokovna sodelavka za fizično varovanje v podjetju Sintal in magistrica varstvoslovja Anja Babnik.
Lani je kljub kislemu vremenu več tisoč ljudi silvestrovalo na slovenskih ulicah in trgih. V prestolnici recimo je silvestrovanje minilo mirno, brez večjih incidentov. Kakšno je ozadje, kaj vse se mora ujemati, da ena taka večja prireditev na prostem mine brez težav – pretepov, poškodb, kraj ... Sogovornica: strokovna sodelavka za fizično varovanje v podjetju Sintal in magistrica varstvoslovja Anja Babnik.
Teater Rampa je gledališka skupina, ki združuje koroške slovenske in slovenske igralce. S svojimi predstavami vedno znova dokazuje, da so lahko rojaki na avstrijskem Koroškem upravičeno ponosni na svojo gledališko dejavnost. V najnovejši predstavi, drami Roka Vilčnika, navdušujejo domačemu občinstvu dobro znani igralci in igralka; Lara Vouk, Marjan Štikar, Aleksander Tolmaier in Maks Dakskobler, pod režiserskim vodstvom prav tako znane in zelo dejavne Alenke Hain. Njen namen je, kot pravi, tudi na oder celovškega Ikulta, pripeljati sodobno slovensko dramatiko. Po predstavi Realisti, s katero je Teater Rampa nastopil na Tednu slovenske drame v Kranju, je izbrala dramo absurda, ki nasmeje občinstvo, hkrati pa spodbudi k razmisleku, v kakšni družbi živimo.
Teater Rampa je gledališka skupina, ki združuje koroške slovenske in slovenske igralce. S svojimi predstavami vedno znova dokazuje, da so lahko rojaki na avstrijskem Koroškem upravičeno ponosni na svojo gledališko dejavnost. V najnovejši predstavi, drami Roka Vilčnika, navdušujejo domačemu občinstvu dobro znani igralci in igralka; Lara Vouk, Marjan Štikar, Aleksander Tolmaier in Maks Dakskobler, pod režiserskim vodstvom prav tako znane in zelo dejavne Alenke Hain. Njen namen je, kot pravi, tudi na oder celovškega Ikulta, pripeljati sodobno slovensko dramatiko. Po predstavi Realisti, s katero je Teater Rampa nastopil na Tednu slovenske drame v Kranju, je izbrala dramo absurda, ki nasmeje občinstvo, hkrati pa spodbudi k razmisleku, v kakšni družbi živimo.
Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je v preteklem letu živelo približno 264.000 oseb oziroma 13.000 več kot v letu 2022. Dolgo so raziskave kazale, da so posebno starejše ženske, upokojenke, najbolj izpostavljene revščini. Druga najbolj ogrožena družbena skupina pa so bile matere samohranilke. O tem, ali revščina še vedno bolj prizadene ženske, o tem, kako je revščina v starosti povezana z življenjskim potekom oseb, ter o zadnji raziskavi te pereče družbene problematike je v tokratni Radiosferi govorila prof. dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani.
Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je v preteklem letu živelo približno 264.000 oseb oziroma 13.000 več kot v letu 2022. Dolgo so raziskave kazale, da so posebno starejše ženske, upokojenke, najbolj izpostavljene revščini. Druga najbolj ogrožena družbena skupina pa so bile matere samohranilke. O tem, ali revščina še vedno bolj prizadene ženske, o tem, kako je revščina v starosti povezana z življenjskim potekom oseb, ter o zadnji raziskavi te pereče družbene problematike je v tokratni Radiosferi govorila prof. dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani.
Leto 2024 se bliža h koncu, kar pomeni, da je znova čas za priljubljeno spletno akcijo muzejev in galerij #naprejvpreteklost. Več kot 70 slovenskih muzejev in galerij na svojih spletnih straneh in družbenih omrežjih deli bogato snovno in nesnovno dediščino, ki jo hranijo. Z ustvarjalnimi vsebinami, fotografijami, zgodbami in programi vse zainteresirane popeljejo na raziskovanje preteklosti, ki navdihuje našo sedanjost in prihodnost. Gostji Radiosfere sta Alenka Černelič Krošelj, predsednica Predsedstva Skupnosti muzejev in direktorica Posavskega muzeja Brežice ter Maja Hakl Saje, koordinatorica projekta in kustosinja v Muzeju športa.
Leto 2024 se bliža h koncu, kar pomeni, da je znova čas za priljubljeno spletno akcijo muzejev in galerij #naprejvpreteklost. Več kot 70 slovenskih muzejev in galerij na svojih spletnih straneh in družbenih omrežjih deli bogato snovno in nesnovno dediščino, ki jo hranijo. Z ustvarjalnimi vsebinami, fotografijami, zgodbami in programi vse zainteresirane popeljejo na raziskovanje preteklosti, ki navdihuje našo sedanjost in prihodnost. Gostji Radiosfere sta Alenka Černelič Krošelj, predsednica Predsedstva Skupnosti muzejev in direktorica Posavskega muzeja Brežice ter Maja Hakl Saje, koordinatorica projekta in kustosinja v Muzeju športa.
Kaj je to "rave" in kaj je to tehno glasba, kakšna razlika je med tehnom in elektronsko glasbo, kako se pleše na takšno zvrst glasbe in kako se »raverji« oblačijo, vse to je ob svetovnem dnevu tehno glasbe, ki smo ga obeležili 9. decembra, zanimalo Lano Furlan.
Kaj je to "rave" in kaj je to tehno glasba, kakšna razlika je med tehnom in elektronsko glasbo, kako se pleše na takšno zvrst glasbe in kako se »raverji« oblačijo, vse to je ob svetovnem dnevu tehno glasbe, ki smo ga obeležili 9. decembra, zanimalo Lano Furlan.