Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
V prazničnem času lahko na vsakem koraku slišimo, kako lepo je praznike preživeti s svojimi najbližjimi, a ob tem pogosto pozabljamo, da dom ni za vse topel in varen pristan. Dom je namreč najpogostejše prizorišče dolgotrajnega družinskega nasilja. In tega v Sloveniji ni malo, v prazničnem obdobju pa se celo poveča. Čeprav se nasilje v večini primerov odvija med štirimi stenami, je nasilje družbeni in ne individualni problem, saj je njegovo pojavljanje odvisno od tega, kako družba nanj reagira. Lahko ga sankcionira in obsodi ter ga s tem ustavi ali vsaj zmanjša, ali pa ga tolerira, spregleda ali minimalizira. O tem so v zadnjem mesecu govorili na mednarodnih dnevih ozaveščanja javnosti o problematiki nasilja nad ženskami. Več o tem, kakšne rešitve obstajajo za žrtve intimnopartnerskega nasilja, kam se lahko obrnejo po pomoč, kako pomembna je podpora okolice in kakšen je pomen dela s povzročitelji nasilja, bo v tokratni oddaji Radiosfera povedala Katja Zabukovec Kerin z Društva za nenasilno komunikacijo. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.
V prazničnem času lahko na vsakem koraku slišimo, kako lepo je praznike preživeti s svojimi najbližjimi, a ob tem pogosto pozabljamo, da dom ni za vse topel in varen pristan. Dom je namreč najpogostejše prizorišče dolgotrajnega družinskega nasilja. In tega v Sloveniji ni malo, v prazničnem obdobju pa se celo poveča. Čeprav se nasilje v večini primerov odvija med štirimi stenami, je nasilje družbeni in ne individualni problem, saj je njegovo pojavljanje odvisno od tega, kako družba nanj reagira. Lahko ga sankcionira in obsodi ter ga s tem ustavi ali vsaj zmanjša, ali pa ga tolerira, spregleda ali minimalizira. O tem so v zadnjem mesecu govorili na mednarodnih dnevih ozaveščanja javnosti o problematiki nasilja nad ženskami. Več o tem, kakšne rešitve obstajajo za žrtve intimnopartnerskega nasilja, kam se lahko obrnejo po pomoč, kako pomembna je podpora okolice in kakšen je pomen dela s povzročitelji nasilja, bo v tokratni oddaji Radiosfera povedala Katja Zabukovec Kerin z Društva za nenasilno komunikacijo. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.
Sabljanje je šport, ki združuje eleganco, hitrost in zbranost. V Ljubljani ga trenirajo v Športnem društvu Tabor, kjer deluje sabljaška sekcija Duel. V eni izmed minulih oddaj Nedeljska reportaža je mlade in malo manj mlade sabljače obiskal Miha Žorž ter pripravil tudi tokratno Radiosfero.
Sabljanje je šport, ki združuje eleganco, hitrost in zbranost. V Ljubljani ga trenirajo v Športnem društvu Tabor, kjer deluje sabljaška sekcija Duel. V eni izmed minulih oddaj Nedeljska reportaža je mlade in malo manj mlade sabljače obiskal Miha Žorž ter pripravil tudi tokratno Radiosfero.
Naj še kdo reče, da gradov v 21. stoletju ne gradimo več. V današnji Radiosferi se odpravljamo na ogled enega največjih in najbolj perspektivnih eksperimentalnih arheoloških projektov, ki se je začel že leta 1997. Takrat si je Michel Guyot, restavrator, lastnik več gradov in ljubitelj zgodovine postavil vprašanje: Ali lahko danes zgradimo srednjeveški grad samo s tehnikami in orodji iz 13. stoletja? Odgovor na to vprašanje še danes iščemo v tokratni Radiosferi, v kateri nas na grad Guédelon odpelje Hana Bujanović Kokot, študentka novinarstva in urednica.
Naj še kdo reče, da gradov v 21. stoletju ne gradimo več. V današnji Radiosferi se odpravljamo na ogled enega največjih in najbolj perspektivnih eksperimentalnih arheoloških projektov, ki se je začel že leta 1997. Takrat si je Michel Guyot, restavrator, lastnik več gradov in ljubitelj zgodovine postavil vprašanje: Ali lahko danes zgradimo srednjeveški grad samo s tehnikami in orodji iz 13. stoletja? Odgovor na to vprašanje še danes iščemo v tokratni Radiosferi, v kateri nas na grad Guédelon odpelje Hana Bujanović Kokot, študentka novinarstva in urednica.
V tokratni Radiosferi se zapeljemo po železniških tirih, in to kar z lokomotivo, ki se po nekaj letih vloge muzejskega eksponata spet vrača tja, kamor spada. Prenovljen Božičkov vlak Slovenskih železnic s parno lokomotivo bo v mesecu decembru spet pričaral praznično vzdušje. 15 voženj načrtuje Božiček po različnih poteh po Sloveniji 20. in 21. decembra. Nas pa zanima predvsem, kako se takšna stara lokomotiva iz muzejskega eksponata spremeni v delujoč stroj. Brez požrtvovalnosti in zavzetosti železničarskih zanesenjakov enostavno – kot bomo slišali – ne gre. S tem pa se seveda ohranja pomemben del kulturne in tehnične dediščine, ne nazadnje pa takšna lokomotiva v tem prazničnem času razveseljuje otroke in – priznajmo si – tudi ostale. Sogovornik v Železniškem muzeju: Rok Šmon, inštruktor strojevodij, vodja projekta parnih lokomotiv in navdušenec nad železniško tehniško dediščino. Foto: Borut Živulović/F.A.Bobo
V tokratni Radiosferi se zapeljemo po železniških tirih, in to kar z lokomotivo, ki se po nekaj letih vloge muzejskega eksponata spet vrača tja, kamor spada. Prenovljen Božičkov vlak Slovenskih železnic s parno lokomotivo bo v mesecu decembru spet pričaral praznično vzdušje. 15 voženj načrtuje Božiček po različnih poteh po Sloveniji 20. in 21. decembra. Nas pa zanima predvsem, kako se takšna stara lokomotiva iz muzejskega eksponata spremeni v delujoč stroj. Brez požrtvovalnosti in zavzetosti železničarskih zanesenjakov enostavno – kot bomo slišali – ne gre. S tem pa se seveda ohranja pomemben del kulturne in tehnične dediščine, ne nazadnje pa takšna lokomotiva v tem prazničnem času razveseljuje otroke in – priznajmo si – tudi ostale. Sogovornik v Železniškem muzeju: Rok Šmon, inštruktor strojevodij, vodja projekta parnih lokomotiv in navdušenec nad železniško tehniško dediščino. Foto: Borut Živulović/F.A.Bobo
Danes stopamo na posebno pot. Na pot praznovanja. Radijska oddaja Naše poti praznuje svojih 18 let, in prav toliko let že odpira prostor za romske zgodbe, glasbo, kulturo ter pogovore o izzivih in uspehih romske skupnosti doma in po svetu. V današnji oddaji se bomo ozrli nazaj na najpomembnejše trenutke, na ljudi, ki so sooblikovali oddajo, in na teme, ki so zaznamovale naše skupno potovanje. Spomnili se bomo številnih reportaž iz Slovenije ter ostalih držav, od Francije in Španije do Slovaške, Hrvaške, Irske in Združenih držav Amerike, iz katerih smo prinašali zgodbe Romov, njihovo ustvarjalnost in vsakdan. Govorili bomo o pomenu oddaje za romsko skupnost in za širšo slovensko javnost, o njenem poslanstvu in njenem vplivu. Iz Murske Sobote se je v živo javil novinar in voditelj oddaje Naše poti, Sandi Horvat.
Danes stopamo na posebno pot. Na pot praznovanja. Radijska oddaja Naše poti praznuje svojih 18 let, in prav toliko let že odpira prostor za romske zgodbe, glasbo, kulturo ter pogovore o izzivih in uspehih romske skupnosti doma in po svetu. V današnji oddaji se bomo ozrli nazaj na najpomembnejše trenutke, na ljudi, ki so sooblikovali oddajo, in na teme, ki so zaznamovale naše skupno potovanje. Spomnili se bomo številnih reportaž iz Slovenije ter ostalih držav, od Francije in Španije do Slovaške, Hrvaške, Irske in Združenih držav Amerike, iz katerih smo prinašali zgodbe Romov, njihovo ustvarjalnost in vsakdan. Govorili bomo o pomenu oddaje za romsko skupnost in za širšo slovensko javnost, o njenem poslanstvu in njenem vplivu. Iz Murske Sobote se je v živo javil novinar in voditelj oddaje Naše poti, Sandi Horvat.
Tokratno oddajo Konstanta posvečamo enemu izmed največjih matematičnih genijev v zgodovini - Arhimedu. Ta starogrški matematik je namreč rešil matematične probleme, ki jih danes rešujemo s sodobni matematičnimi orodji, razvitimi šele več stoletij po njegovi smrti. Zanimali so ga tudi fizikalni zakoni. Že v šoli smo spoznali Arhimedov zakon, ki pravi, da je sila vzgona enaka teži izpodrinjene tekočine. Ukvarjal pa se je tudi z drugimi fizikalnimi področji, in kot pravi zgodba, naj bi svoje znanje o vpadnih in odbojnih žarkih na paraboli uporabil tudi v praksi kot vojaško orožje.
Tokratno oddajo Konstanta posvečamo enemu izmed največjih matematičnih genijev v zgodovini - Arhimedu. Ta starogrški matematik je namreč rešil matematične probleme, ki jih danes rešujemo s sodobni matematičnimi orodji, razvitimi šele več stoletij po njegovi smrti. Zanimali so ga tudi fizikalni zakoni. Že v šoli smo spoznali Arhimedov zakon, ki pravi, da je sila vzgona enaka teži izpodrinjene tekočine. Ukvarjal pa se je tudi z drugimi fizikalnimi področji, in kot pravi zgodba, naj bi svoje znanje o vpadnih in odbojnih žarkih na paraboli uporabil tudi v praksi kot vojaško orožje.
Jutranji pogovor o lepih in težkih plateh delovne terapije v Sloveniji.
Jutranji pogovor o lepih in težkih plateh delovne terapije v Sloveniji.
V tokratni podjetniški Radiosferi odpremo vrata naših domov in vanj povabimo direktorja soustanoviteja platforme Beeping. Gre za spletno platformo, ki poleg čiščenja stanovanj in poslovnih objektov ponuja tudi druge storitve - od likanja, čiščenja oken, hladilnika, tudi oskrbe in pomoči na domu. V oddaji se dotaknemo predvsem naših navad čiščenja in pospravljanja - kot ugotavlja tokratni sogovornik, v Sloveniji namreč čiščenje naročamo ob petkih, največje povpraševanje pa je ravno pred prazniki.
V tokratni podjetniški Radiosferi odpremo vrata naših domov in vanj povabimo direktorja soustanoviteja platforme Beeping. Gre za spletno platformo, ki poleg čiščenja stanovanj in poslovnih objektov ponuja tudi druge storitve - od likanja, čiščenja oken, hladilnika, tudi oskrbe in pomoči na domu. V oddaji se dotaknemo predvsem naših navad čiščenja in pospravljanja - kot ugotavlja tokratni sogovornik, v Sloveniji namreč čiščenje naročamo ob petkih, največje povpraševanje pa je ravno pred prazniki.
V severnem Atlantskem oceanu med Grenlandijo in Britanskim otočjem se nahaja drugi največji evropski otok – Islandija. Država z le okoli 400 tisoč prebivalci je znana po svoji unikatni naravi. Okoli 14 % površine pokrivajo jezera in ledeniki, na otoku je okoli 250 t. i. vročih točk ter 800 izvirov vroče vode. Zaradi tega državi mnogi rečejo dežela ognja in ledu. Glavna gospodarska panoga je sicer ribištvo in z njim povezana industrija. Valuta je islandska krona, klicna koda, če bi želeli poklicati tja, pa 354. Gremo na Islandijo.
V severnem Atlantskem oceanu med Grenlandijo in Britanskim otočjem se nahaja drugi največji evropski otok – Islandija. Država z le okoli 400 tisoč prebivalci je znana po svoji unikatni naravi. Okoli 14 % površine pokrivajo jezera in ledeniki, na otoku je okoli 250 t. i. vročih točk ter 800 izvirov vroče vode. Zaradi tega državi mnogi rečejo dežela ognja in ledu. Glavna gospodarska panoga je sicer ribištvo in z njim povezana industrija. Valuta je islandska krona, klicna koda, če bi želeli poklicati tja, pa 354. Gremo na Islandijo.
Jutranji uri primerno smo si v Radiosferi privoščili zajtrk in z nutelo namazan kruh vrgli v zrak. Tam pa so se rezine znašle v kvantem svetu in z njimi so se začele dogajati čudne stvari. Z razlogom: tokratna tema so bili principi delovanja kvantnih računalnikov.
Jutranji uri primerno smo si v Radiosferi privoščili zajtrk in z nutelo namazan kruh vrgli v zrak. Tam pa so se rezine znašle v kvantem svetu in z njimi so se začele dogajati čudne stvari. Z razlogom: tokratna tema so bili principi delovanja kvantnih računalnikov.
S priljubljenostjo športnega plezanja narašča tudi vpliv plezalk in plezalcev na okolje oziroma na naravna plezališča. Z vse večjim obiskom rastejo tudi potrebe po vzdrževanju in preopremljanju plezališč ter nadgradnji dela opremljevalcev športnoplezalnih smeri. V Sloveniji je z namenom zagotovitve trajnostnega razvoja plezališč nastal projekt Opremimo slovenska plezališča, ki ga bomo predstavili v tokratni Radiosferi, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
S priljubljenostjo športnega plezanja narašča tudi vpliv plezalk in plezalcev na okolje oziroma na naravna plezališča. Z vse večjim obiskom rastejo tudi potrebe po vzdrževanju in preopremljanju plezališč ter nadgradnji dela opremljevalcev športnoplezalnih smeri. V Sloveniji je z namenom zagotovitve trajnostnega razvoja plezališč nastal projekt Opremimo slovenska plezališča, ki ga bomo predstavili v tokratni Radiosferi, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
Izzive in razmere romske skupnosti v Sloveniji na Prvem redno spremljamo, še posebej v romski oddaji Naše poti – Amare Droma. Sinoči smo lahko v njej prisluhnili daljšemu pogovoru z ministrom za delo Luko Mescem. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v enem letu zagnalo dva večja projekta. Pilotni projekt Romani Zour – Romski vzor, ki je namenjen zaposlovanju Romov, v prvi izvedbi razkriva ključne izzive, med drugim nizko motivacijo Romov za zaposlitev. Drugi večji projekt, ki ga je ministrstvo podprlo, pa je nadgradnja projekta Večnamenskih romskih centrov+, ki je mrežo centrov po Sloveniji razširil, prav tako omogočil dodatne zaposlitve v teh centrih. Sandi Horvat se je v pogovoru z ministrom dotaknil tudi Šutarjevega zakona, predvsem o njegovih pričakovanih učinkih v praksi. Odprto ostaja tudi vprašanje o spremembi zakona o romski skupnosti, ki se ga je vlada lotila že zgodaj spomladi. V tokratni Radiosferi objavljamo del pogovora iz včerajšnje oddaje Naše poti, ki ga je pripravil Sandi Horvat.
Izzive in razmere romske skupnosti v Sloveniji na Prvem redno spremljamo, še posebej v romski oddaji Naše poti – Amare Droma. Sinoči smo lahko v njej prisluhnili daljšemu pogovoru z ministrom za delo Luko Mescem. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v enem letu zagnalo dva večja projekta. Pilotni projekt Romani Zour – Romski vzor, ki je namenjen zaposlovanju Romov, v prvi izvedbi razkriva ključne izzive, med drugim nizko motivacijo Romov za zaposlitev. Drugi večji projekt, ki ga je ministrstvo podprlo, pa je nadgradnja projekta Večnamenskih romskih centrov+, ki je mrežo centrov po Sloveniji razširil, prav tako omogočil dodatne zaposlitve v teh centrih. Sandi Horvat se je v pogovoru z ministrom dotaknil tudi Šutarjevega zakona, predvsem o njegovih pričakovanih učinkih v praksi. Odprto ostaja tudi vprašanje o spremembi zakona o romski skupnosti, ki se ga je vlada lotila že zgodaj spomladi. V tokratni Radiosferi objavljamo del pogovora iz včerajšnje oddaje Naše poti, ki ga je pripravil Sandi Horvat.
Pretekli vikend smo praznovali Martinovo, praznovanje tega priljubljenega ljudskega praznika, ki je povezan s koncem trgatve in začetkom praznovanja vina pa se nadaljuje tudi v prihodnjih dneh. Slovenija velja za državo, kjer je alkohol zelo lahko dostopen, poraba visoka in pitje alkohola zelo normalizirano kot del vsakdanjika in praznika. Kot so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se v naši kulturi vedno znova išče nek razlog za pitje alkohola, ki tako postane navada – pijemo pri jedi, »za prebavo«, pijemo v družbi, »za dobro voljo«, pijemo »na zdravje«. A zdravega pitja alkohola ni. O tem kako zelo alkohol škoduje zdravju, pa ne le tistih, ki pijejo temveč tudi drugim ljudem, je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje, Tita Mayer.
Pretekli vikend smo praznovali Martinovo, praznovanje tega priljubljenega ljudskega praznika, ki je povezan s koncem trgatve in začetkom praznovanja vina pa se nadaljuje tudi v prihodnjih dneh. Slovenija velja za državo, kjer je alkohol zelo lahko dostopen, poraba visoka in pitje alkohola zelo normalizirano kot del vsakdanjika in praznika. Kot so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se v naši kulturi vedno znova išče nek razlog za pitje alkohola, ki tako postane navada – pijemo pri jedi, »za prebavo«, pijemo v družbi, »za dobro voljo«, pijemo »na zdravje«. A zdravega pitja alkohola ni. O tem kako zelo alkohol škoduje zdravju, pa ne le tistih, ki pijejo temveč tudi drugim ljudem, je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje, Tita Mayer.
Začenja se Liffe. 36 je številka, ki bo zaznamovala letošnji Ljubljanski mednarodni filmski festival. Prvi je bil leta 1990, od takrat kot kulturno filmsko stičišče pri nas vsako leto pritegne več kot 45.000 gledalcev, tako z najboljšimi stvaritvami svetovne kinematografije kot z drznimi novinci, ki šele stopajo na filmski zemljevid. Sogovornik: Simon Popek, programski direktor festivala.
Začenja se Liffe. 36 je številka, ki bo zaznamovala letošnji Ljubljanski mednarodni filmski festival. Prvi je bil leta 1990, od takrat kot kulturno filmsko stičišče pri nas vsako leto pritegne več kot 45.000 gledalcev, tako z najboljšimi stvaritvami svetovne kinematografije kot z drznimi novinci, ki šele stopajo na filmski zemljevid. Sogovornik: Simon Popek, programski direktor festivala.
Prav danes praznujemo svetovni dan origamija, ki se je razvil na Japonskem, je pa v začetku 20. stoletja origami postal priljubljen tudi v Evropi in Združenih državah Amerike. Katere pripomočke potrebujemo za zlaganje origamija in kaj ta beseda sploh pomeni, izvemo v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Prav danes praznujemo svetovni dan origamija, ki se je razvil na Japonskem, je pa v začetku 20. stoletja origami postal priljubljen tudi v Evropi in Združenih državah Amerike. Katere pripomočke potrebujemo za zlaganje origamija in kaj ta beseda sploh pomeni, izvemo v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
V oglarski deželi na Dolah pri Litiji je tradicija kuhanja oglja stara približno 100 let, v te kraje naj bi jo prenesli italijanski oglarji. Tudi tamkajšnja Domačija Brinovec se z oglarjenjem ukvarja skoraj tako dolgo, poleg kmetovanja in mizarstva, danes članom družine kuhanje oglja prestavlja dopolnilno dejavnost. So pa tudi eni redkih, ki ponujajo doživetje oglarjenja kot turistični produkt. Oglarka za en dan je v sklopu novinarske ekskurzije postala tudi Ana Skrt, ki zdaj v Radiosferi med drugim ponudi odgovor na vprašanje, zakaj je ženska tista, ki mora po tradiciji prižgati kopo.
V oglarski deželi na Dolah pri Litiji je tradicija kuhanja oglja stara približno 100 let, v te kraje naj bi jo prenesli italijanski oglarji. Tudi tamkajšnja Domačija Brinovec se z oglarjenjem ukvarja skoraj tako dolgo, poleg kmetovanja in mizarstva, danes članom družine kuhanje oglja prestavlja dopolnilno dejavnost. So pa tudi eni redkih, ki ponujajo doživetje oglarjenja kot turistični produkt. Oglarka za en dan je v sklopu novinarske ekskurzije postala tudi Ana Skrt, ki zdaj v Radiosferi med drugim ponudi odgovor na vprašanje, zakaj je ženska tista, ki mora po tradiciji prižgati kopo.
V Prezidu že stoji vzorčna turistično izobraževalna kmetija, ki bo med drugim nudila prostor za srečevanje Slovencev v Gorskem kotarju. Ideja za postavitev kmetije se je pred desetimi leti porodila Zoranu Ožboltu, predsedniku Kmetijsko izobraževalne skupnosti Gorski kotar in danes kmetija čaka le še na upravno dovoljenje. Postavitev kmetije je plačala Slovenija, nas pa med drugim zanima, kaj vse načrtujejo na kmetiji in kako je s kadri, ki bodo delali na njej.
V Prezidu že stoji vzorčna turistično izobraževalna kmetija, ki bo med drugim nudila prostor za srečevanje Slovencev v Gorskem kotarju. Ideja za postavitev kmetije se je pred desetimi leti porodila Zoranu Ožboltu, predsedniku Kmetijsko izobraževalne skupnosti Gorski kotar in danes kmetija čaka le še na upravno dovoljenje. Postavitev kmetije je plačala Slovenija, nas pa med drugim zanima, kaj vse načrtujejo na kmetiji in kako je s kadri, ki bodo delali na njej.
Kaj imata skupnega matematika in glasba? Je v vsakem matematiku tudi nekaj glasbenika in obratno? In kaj je pravzaprav razlog za to, da so se v evropski zgodovini številni misleci ukvarjali tako z glasbo kot z matematiko? O tem v novi Konstanti z doktorjem Boštjanom Kuzmanom, docentom za matematiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kaj imata skupnega matematika in glasba? Je v vsakem matematiku tudi nekaj glasbenika in obratno? In kaj je pravzaprav razlog za to, da so se v evropski zgodovini številni misleci ukvarjali tako z glasbo kot z matematiko? O tem v novi Konstanti z doktorjem Boštjanom Kuzmanom, docentom za matematiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Številne starostne bolezni so povezane s kopičenjem beljakovin, ki se v celicah združujejo v grudice.
Številne starostne bolezni so povezane s kopičenjem beljakovin, ki se v celicah združujejo v grudice.
Kranjski podjetniški inkubator Kovačnica sredi novembra praznuje 10 let delovanja. Še preden so obeležili ta velik mejnik, smo pred mikrofon povabili Andraža Šilerja, vodjo poslovne enote. Kot opazuje sam, se v zadnjem času nad začetniškimi podjetniškimi tečaji navdušuje čedalje več žensk, prav tako pa se starostna meja premika navzdol. Svoje prve projekte je Kovačnica organizirala v prostorih stare trgovske šole, v manjši učilnici, nato pa so z leti dodajali vsebine, prostore za podjetnike in izobraževalne programe. Danes pa je podjetniški inkubator Kovačnica Kranj stičišče podjetništva v Kranju in širši okolici.
Kranjski podjetniški inkubator Kovačnica sredi novembra praznuje 10 let delovanja. Še preden so obeležili ta velik mejnik, smo pred mikrofon povabili Andraža Šilerja, vodjo poslovne enote. Kot opazuje sam, se v zadnjem času nad začetniškimi podjetniškimi tečaji navdušuje čedalje več žensk, prav tako pa se starostna meja premika navzdol. Svoje prve projekte je Kovačnica organizirala v prostorih stare trgovske šole, v manjši učilnici, nato pa so z leti dodajali vsebine, prostore za podjetnike in izobraževalne programe. Danes pa je podjetniški inkubator Kovačnica Kranj stičišče podjetništva v Kranju in širši okolici.
Danes zvečer ob 19.30 boste lahko v dvorani Julija Betetta Akademije za glasbo v Ljubljani prisluhnili koncertu »Migjeni & Autetno«. Pripravlja ga Kulturno društvo Albancev Migjeni. O tem dogodku, pomenu omenjenega društva, tudi o razvijanju albanske glasbe in samozavesti se je Darja Pograjc za Radiosfero pogovarjala z etnomuzikologinjo Almo Bejtullahu. Sogovornica se profesionalno ukvarja z raziskovanjem glasbe različnih kultur, na tem področju je tudi doktorica znanosti. V prostem času pa se ukvarja s praktičnim izvajanjem glasbe in je tudi članica Kulturnega društva Migjeni.
Danes zvečer ob 19.30 boste lahko v dvorani Julija Betetta Akademije za glasbo v Ljubljani prisluhnili koncertu »Migjeni & Autetno«. Pripravlja ga Kulturno društvo Albancev Migjeni. O tem dogodku, pomenu omenjenega društva, tudi o razvijanju albanske glasbe in samozavesti se je Darja Pograjc za Radiosfero pogovarjala z etnomuzikologinjo Almo Bejtullahu. Sogovornica se profesionalno ukvarja z raziskovanjem glasbe različnih kultur, na tem področju je tudi doktorica znanosti. V prostem času pa se ukvarja s praktičnim izvajanjem glasbe in je tudi članica Kulturnega društva Migjeni.
Kako doživljate javni prostor v svojem mestu? Kje se najpogosteje zadržujete, kaj tam počnete in kako se tam počutite? To je le nekaj od vprašanj, ki so jih raziskovalke in raziskovalci projekta Punce in javni prostor v Ljubljani zastavili mladim, da bi ugotovili, kako mladi doživljajo javni prostor v Ljubljani in ali je inkluziven ter namenjen in dostopen vsem pod enakimi pogoji. O namenu in zanimivih izsledkih raziskave bo v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila ena izmed mentoric projekta, raziskovalka in psihologinja Naja Kikelj Širok iz društva prostoRož. Z gostjo se bo pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.
Kako doživljate javni prostor v svojem mestu? Kje se najpogosteje zadržujete, kaj tam počnete in kako se tam počutite? To je le nekaj od vprašanj, ki so jih raziskovalke in raziskovalci projekta Punce in javni prostor v Ljubljani zastavili mladim, da bi ugotovili, kako mladi doživljajo javni prostor v Ljubljani in ali je inkluziven ter namenjen in dostopen vsem pod enakimi pogoji. O namenu in zanimivih izsledkih raziskave bo v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila ena izmed mentoric projekta, raziskovalka in psihologinja Naja Kikelj Širok iz društva prostoRož. Z gostjo se bo pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.
Vse več je na naših strehah sončnih panelov in tako se vse več domov lahko napaja z lokalno pridobljeno energijo. A velika večina sončnih celic prihaja s Kitajske, obenem pa imajo danes najbolj razširjene sončne celice svoje pomanjkljivosti. Zato se seveda nenehno išče nove, boljše možnosti.
Vse več je na naših strehah sončnih panelov in tako se vse več domov lahko napaja z lokalno pridobljeno energijo. A velika večina sončnih celic prihaja s Kitajske, obenem pa imajo danes najbolj razširjene sončne celice svoje pomanjkljivosti. Zato se seveda nenehno išče nove, boljše možnosti.
Republika Honduras je obmorska država, ki uradno spada k Severni Ameriki. Njene sosede so Gvatemala, Salvador in Nikaragva. Ima slabih 11 milijonov prebivalcev, znana je po svojih bogatih naravnih virih, vključno z minerali, kavo, tropskim sadjem in sladkornim trsom. Okoli 80 % države je gorate. Nahaja pa se med dvema morjema – Karibskim in Tihim oceanom, kar je vidno tudi na zastavi države.
Republika Honduras je obmorska država, ki uradno spada k Severni Ameriki. Njene sosede so Gvatemala, Salvador in Nikaragva. Ima slabih 11 milijonov prebivalcev, znana je po svojih bogatih naravnih virih, vključno z minerali, kavo, tropskim sadjem in sladkornim trsom. Okoli 80 % države je gorate. Nahaja pa se med dvema morjema – Karibskim in Tihim oceanom, kar je vidno tudi na zastavi države.
V današnji Radiosferi se odpravljamo na Koroško, natančneje na Kope, kjer je potekala 1-tedenska radijska delavnica, ki se jo je udeležila tudi Lana Furlan.
V današnji Radiosferi se odpravljamo na Koroško, natančneje na Kope, kjer je potekala 1-tedenska radijska delavnica, ki se jo je udeležila tudi Lana Furlan.
Asist. Lana Blinc in prof. dr. Maja Bresjanac sta nam poročali o novostih za Zdravo glavo in se s poslušalkami in poslušalci šli tudi "Živčkanje" za pokušino. Ob poslušanju lahko tudi vi preizkusite, kako dobro bi vam šlo!
Asist. Lana Blinc in prof. dr. Maja Bresjanac sta nam poročali o novostih za Zdravo glavo in se s poslušalkami in poslušalci šli tudi "Živčkanje" za pokušino. Ob poslušanju lahko tudi vi preizkusite, kako dobro bi vam šlo!
Slovenska turistična organizacija je te dni za novinarje pripravila študijsko turo, na kateri predstavlja kulturno ponudbo destinacij Litija, Bela krajina, Ribnica, Kočevsko in Ljubljana s poudarkom na kulturi, starih obrteh in rokodelcih. Kako se kuha oglje in splete košaro, kakšno kulinariko ponuja Bela krajina, kje se skrivajo netopirji, kako obuditi pristen stik z naravo v obliki gozdnega odmika? Delček tega je ujela sredina Radiosfera.
Slovenska turistična organizacija je te dni za novinarje pripravila študijsko turo, na kateri predstavlja kulturno ponudbo destinacij Litija, Bela krajina, Ribnica, Kočevsko in Ljubljana s poudarkom na kulturi, starih obrteh in rokodelcih. Kako se kuha oglje in splete košaro, kakšno kulinariko ponuja Bela krajina, kje se skrivajo netopirji, kako obuditi pristen stik z naravo v obliki gozdnega odmika? Delček tega je ujela sredina Radiosfera.
Uveljavljanje romščine v kulturnem prostoru, kot je gledališče, je izjemno pomembno, saj prispeva k ohranjanju in bogatitvi romske identitete ter jezika, ki sta pogosto potisnjena na rob družbe. Gledališče kot močno orodje izražanja omogoča romski skupnosti, da pripoveduje svoje zgodbe, izraža svoje doživljanje in predstavi svojo kulturo širši javnosti. Uporaba romščine na odru hkrati krepi občutek ponosa v skupnosti in spodbuja mlajše generacije k učenju ter ohranjanju materinščine. In prav romski jezik lahko slišimo na odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani v uprizoritvi kultne drame Osvoboditev Skopja. Gre za mojstrovino Dušana Jovanoviča, ki skoraj petdeset let po nastanku še vedno velja za eno najprodornejših besedil našega prostora. Z ustvarjalci dramske uprizoritve se je za Naše poti pogovarjal Sandi Horvat.
Uveljavljanje romščine v kulturnem prostoru, kot je gledališče, je izjemno pomembno, saj prispeva k ohranjanju in bogatitvi romske identitete ter jezika, ki sta pogosto potisnjena na rob družbe. Gledališče kot močno orodje izražanja omogoča romski skupnosti, da pripoveduje svoje zgodbe, izraža svoje doživljanje in predstavi svojo kulturo širši javnosti. Uporaba romščine na odru hkrati krepi občutek ponosa v skupnosti in spodbuja mlajše generacije k učenju ter ohranjanju materinščine. In prav romski jezik lahko slišimo na odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani v uprizoritvi kultne drame Osvoboditev Skopja. Gre za mojstrovino Dušana Jovanoviča, ki skoraj petdeset let po nastanku še vedno velja za eno najprodornejših besedil našega prostora. Z ustvarjalci dramske uprizoritve se je za Naše poti pogovarjal Sandi Horvat.
Ko je študent matematike Francis Guthrie ob barvanju zemljevida angleških grofij ugotovil, da je zemljevid samo s štirimi barvami mogoče pobarvati na način, da nobeni dve sosednji grofiji nista pobarvani z isto barvo, zelo verjetno ni vedel, da se je s tem rodil matematični problem, ki so ga uspeli dokazati šele več kot 100 let kasneje. In da bo to postal prvi matematični izrek, pri dokazu katerega so morali uporabiti računalnik. Uporaba računalnika je takrat vzbudila nekaj dvomov o tem, ali je to pravi dokaz ali ne. A potem, ko je bil ta dokaz večkrat temeljito preverjen, dvomov ni več. Zato danes namesto o problemu govorimo o »izreku« štirih barv.
Ko je študent matematike Francis Guthrie ob barvanju zemljevida angleških grofij ugotovil, da je zemljevid samo s štirimi barvami mogoče pobarvati na način, da nobeni dve sosednji grofiji nista pobarvani z isto barvo, zelo verjetno ni vedel, da se je s tem rodil matematični problem, ki so ga uspeli dokazati šele več kot 100 let kasneje. In da bo to postal prvi matematični izrek, pri dokazu katerega so morali uporabiti računalnik. Uporaba računalnika je takrat vzbudila nekaj dvomov o tem, ali je to pravi dokaz ali ne. A potem, ko je bil ta dokaz večkrat temeljito preverjen, dvomov ni več. Zato danes namesto o problemu govorimo o »izreku« štirih barv.
1. oktober je mednarodni dan kave. Lani je bila povprečna cena espressa v lokalu 1,74 eur. Prav espresso je eden od načinov priprave, kjer sta aroma in okus kave najbolj izrazita. Kakšno kavo pijemo Slovenci in ali poznamo tudi t. i. specialty kave? Gost Radiosfere je Peter Ševič, trener in vodja Stow Akademije ter direktor mednarodnega Ljubljana coffee festivala.
1. oktober je mednarodni dan kave. Lani je bila povprečna cena espressa v lokalu 1,74 eur. Prav espresso je eden od načinov priprave, kjer sta aroma in okus kave najbolj izrazita. Kakšno kavo pijemo Slovenci in ali poznamo tudi t. i. specialty kave? Gost Radiosfere je Peter Ševič, trener in vodja Stow Akademije ter direktor mednarodnega Ljubljana coffee festivala.
Danes se v Radiosferi odpravljamo dobrih 3.000 km vzhodno od Slovenije – v Gruzijo. V tej kavkaški državi namreč vse od konca septembra pa do sredine oktobra poteka »rtveli« oziroma trgatev. V državo z najstarejšo vinsko tradicijo nas je popeljala Lana Furlan.
Danes se v Radiosferi odpravljamo dobrih 3.000 km vzhodno od Slovenije – v Gruzijo. V tej kavkaški državi namreč vse od konca septembra pa do sredine oktobra poteka »rtveli« oziroma trgatev. V državo z najstarejšo vinsko tradicijo nas je popeljala Lana Furlan.
Dragocenosti, predmeti in skrivnosti Nobelovega Muzeja v Stockholmu
Dragocenosti, predmeti in skrivnosti Nobelovega Muzeja v Stockholmu
Podjetje Silicon Gardens je eden ključnih akterjev v slovenskem ekosistemu zagonskih podjetij. Gre za podjetje, ki upravlja sklade tveganega kapitala, in temelji na načelu ustanovitelji za ustanovitelje. Njihov zadnji sklad, vreden več kot 30 milijonov evrov, vlagateljem omogoča, da že v zgodnjih fazah podprejo obetavne zgodbe iz Slovenije, Jadranske regije in širše Evrope. Sklad ne nudi le finančne podpore, temveč tudi mentorstvo, strateške usmeritve in dostop do široke mreže mednarodnih povezav. V pogovoru osvetljujemo tudi širšo sliko tveganega kapitala – kako se razvija v Evropi in kje pri tem stoji Slovenija.
Podjetje Silicon Gardens je eden ključnih akterjev v slovenskem ekosistemu zagonskih podjetij. Gre za podjetje, ki upravlja sklade tveganega kapitala, in temelji na načelu ustanovitelji za ustanovitelje. Njihov zadnji sklad, vreden več kot 30 milijonov evrov, vlagateljem omogoča, da že v zgodnjih fazah podprejo obetavne zgodbe iz Slovenije, Jadranske regije in širše Evrope. Sklad ne nudi le finančne podpore, temveč tudi mentorstvo, strateške usmeritve in dostop do široke mreže mednarodnih povezav. V pogovoru osvetljujemo tudi širšo sliko tveganega kapitala – kako se razvija v Evropi in kje pri tem stoji Slovenija.
Leta 2013 je v Trstu potekal 1. festival Slovencev v Italiji, takrat namenjen predvsem italijansko govorečim someščanom in pripadnikom slovenske narodne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, pobudnica in glavna organizatorka bienalnega festivala, pa je želela pestro dejavnost približati tudi Slovencem iz matične države. Letos so se tako povezali s šolami iz Slovenije in odziv je bil odličen. 7. Slofest je bilo tako v znamenju mladih in iz Slovenije jih je prišlo več 100, skupaj pa kar 3000. V treh dneh se je sicer zvrstilo več kot 60 različnih prireditev, namenjenih vsem generacijam; od predstavitve dejavnosti različnih društev in zvez, gostovanj literatov, okroglih miz, gledaliških predstav in pogovorov, do vodenih izletov po slovenskem Trstu in pohodov. Zakaj je Slofest tako pomemben za slovensko narodno skupnost? Prisluhnite reportaži, ki jo je pripravila Špela Lenardič!
Leta 2013 je v Trstu potekal 1. festival Slovencev v Italiji, takrat namenjen predvsem italijansko govorečim someščanom in pripadnikom slovenske narodne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, pobudnica in glavna organizatorka bienalnega festivala, pa je želela pestro dejavnost približati tudi Slovencem iz matične države. Letos so se tako povezali s šolami iz Slovenije in odziv je bil odličen. 7. Slofest je bilo tako v znamenju mladih in iz Slovenije jih je prišlo več 100, skupaj pa kar 3000. V treh dneh se je sicer zvrstilo več kot 60 različnih prireditev, namenjenih vsem generacijam; od predstavitve dejavnosti različnih društev in zvez, gostovanj literatov, okroglih miz, gledaliških predstav in pogovorov, do vodenih izletov po slovenskem Trstu in pohodov. Zakaj je Slofest tako pomemben za slovensko narodno skupnost? Prisluhnite reportaži, ki jo je pripravila Špela Lenardič!
Koliko sami uporabljate umetno inteligenco? Je sploh ne? Morda le takrat, kadar vam brskalnik Google na vrhu strani ponudi odgovor v obliki povzetka, ki ga pripravi umetna inteligenca? Ali pa morda redno klepetate s ChatGPT-jem in ga uporabljate za šolo ali delo?
Koliko sami uporabljate umetno inteligenco? Je sploh ne? Morda le takrat, kadar vam brskalnik Google na vrhu strani ponudi odgovor v obliki povzetka, ki ga pripravi umetna inteligenca? Ali pa morda redno klepetate s ChatGPT-jem in ga uporabljate za šolo ali delo?
Današnji datum – 17. september – je že tradicionalno datum začetka nove bralne sezone v okviru bralne značke. Je tudi dan rojstva in smrti slovenskega mladinskega pisatelja Franceta Bevka, ki je dejal, da je »dobra knjiga – zlata knjiga«. Zato je 17. september imenovan tudi dan zlatih knjig. Ob tej priložnosti po vrtcih, šolah, knjižnicah in še kje, potekajo številne z branjem povezane dejavnosti.
Današnji datum – 17. september – je že tradicionalno datum začetka nove bralne sezone v okviru bralne značke. Je tudi dan rojstva in smrti slovenskega mladinskega pisatelja Franceta Bevka, ki je dejal, da je »dobra knjiga – zlata knjiga«. Zato je 17. september imenovan tudi dan zlatih knjig. Ob tej priložnosti po vrtcih, šolah, knjižnicah in še kje, potekajo številne z branjem povezane dejavnosti.
Gabon je nekdanja francoska kolonija, ki leži v zahodni Srednji Afriki ter meji na Ekvatorialno Gvinejo, Kamerun in Republiko Kongo. Uradno ime države, v kateri živi okoli 2,5 milijona ljudi, je Gabonska republika. Država je bogata z nafto in nekaterimi drugimi rudnimi bogastvi, prav tako pa je zelo bogata tudi gabonska narava. Gabon smo spoznali s pomočjo Michela Obenge – Gabonca, ki del leta preživi v Sloveniji, del v Gabonu.
Gabon je nekdanja francoska kolonija, ki leži v zahodni Srednji Afriki ter meji na Ekvatorialno Gvinejo, Kamerun in Republiko Kongo. Uradno ime države, v kateri živi okoli 2,5 milijona ljudi, je Gabonska republika. Država je bogata z nafto in nekaterimi drugimi rudnimi bogastvi, prav tako pa je zelo bogata tudi gabonska narava. Gabon smo spoznali s pomočjo Michela Obenge – Gabonca, ki del leta preživi v Sloveniji, del v Gabonu.
»Pol sveta v samo četrtini novic« so zapisali v sedmi izdaji t.i. GMMP; globalni raziskavi spremljanja medijev po spolu. Gre za največjo in najdlje trajajočo raziskavo o spolu v svetovnih medijih, ki že 30 let vsakih pet let meri, kako so ženske zastopane, prikazane in slišane kot teme, viri in avtorice ter kaj to pomeni za demokracijo in enakost. Raziskava je potekala v devetdesetih državah, tudi v Sloveniji. O tem kdo ustvarja novice leta 2025, kakšen napredek je bil dosežen k enakosti spolov v medijih in novicah v zadnjih treh desetletjih in kaj je mogoče storiti za zapolnitev preostalih vrzeli in spopadanje s trenutnimi izzivi, bomo spregovorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila dr. Alenko Jelen z Univerze v Stirlingu in Matejo Malnar Štembal podpredsednico združenja Ona Ve, ki je nacionalni koordinator za Slovenijo.
»Pol sveta v samo četrtini novic« so zapisali v sedmi izdaji t.i. GMMP; globalni raziskavi spremljanja medijev po spolu. Gre za največjo in najdlje trajajočo raziskavo o spolu v svetovnih medijih, ki že 30 let vsakih pet let meri, kako so ženske zastopane, prikazane in slišane kot teme, viri in avtorice ter kaj to pomeni za demokracijo in enakost. Raziskava je potekala v devetdesetih državah, tudi v Sloveniji. O tem kdo ustvarja novice leta 2025, kakšen napredek je bil dosežen k enakosti spolov v medijih in novicah v zadnjih treh desetletjih in kaj je mogoče storiti za zapolnitev preostalih vrzeli in spopadanje s trenutnimi izzivi, bomo spregovorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila dr. Alenko Jelen z Univerze v Stirlingu in Matejo Malnar Štembal podpredsednico združenja Ona Ve, ki je nacionalni koordinator za Slovenijo.
V sredini Radiosferi ob pol devetih bomo nekajkrat uporabili kratico EKI. Tako na kratko imenujemo Enoto za krizne intervencije v Ljubljani. Gre za prostor, oddelek odprtega tipa, ki deluje v okviru Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, in predstavlja nekakšno hipno injekcijo oziroma pomoč, ko nas življenje psihično zlomi. Jutri namreč obeležujemo Svetovni dan preprečevanja samomora. In prav takrat, ko doživimo hudo krizo in preprosto ne vidimo izhoda, nas ambulantni ali dežurni psihiater lahko napoti v Enoto za krizne intervencije. Hospitalizacije so načeloma kratke, namenjene predvsem umiku in spodbudi pri načrtovanju nadaljnjega življenja in sprememb. Sogovornica: doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr.med., specialistka psihiatrije v.d. predstojnice Centra za mentalno zdravje in vodja Enote za krizne intervencije Univerzitetne psihiatrične klinika Ljubljana ter docentka za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
V sredini Radiosferi ob pol devetih bomo nekajkrat uporabili kratico EKI. Tako na kratko imenujemo Enoto za krizne intervencije v Ljubljani. Gre za prostor, oddelek odprtega tipa, ki deluje v okviru Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, in predstavlja nekakšno hipno injekcijo oziroma pomoč, ko nas življenje psihično zlomi. Jutri namreč obeležujemo Svetovni dan preprečevanja samomora. In prav takrat, ko doživimo hudo krizo in preprosto ne vidimo izhoda, nas ambulantni ali dežurni psihiater lahko napoti v Enoto za krizne intervencije. Hospitalizacije so načeloma kratke, namenjene predvsem umiku in spodbudi pri načrtovanju nadaljnjega življenja in sprememb. Sogovornica: doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr.med., specialistka psihiatrije v.d. predstojnice Centra za mentalno zdravje in vodja Enote za krizne intervencije Univerzitetne psihiatrične klinika Ljubljana ter docentka za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Na avstrijskem Koroškem so letošnje leto poimenovali leto spominjanja. Obeležujejo namreč 80. obletnico konca druge svetovne vojne in 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe. Zato je še toliko bolj odmevala racija, ki jo je avstrijska policija izpeljala konec julija na Peršmanovi domačiji, simbolu upora koroških Slovencev. Racija je povečala prepoznavnost samega muzeja in zanimanje za našo zgodovino, pravi Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov, ki med drugim pripravlja tudi pohod Po poteh upora Johana, Lenarta, Gašperja in Jelke, v spomin na vse, ki so se uprli nacističnemu režimu. Pohod se konča prav pri muzeju Peršman in kar nekaj udeležencev se je odpravilo na pot prav zaradi nedavne racije policije. Kako pa poteka preiskava samega policijskega postopka? Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem so letošnje leto poimenovali leto spominjanja. Obeležujejo namreč 80. obletnico konca druge svetovne vojne in 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe. Zato je še toliko bolj odmevala racija, ki jo je avstrijska policija izpeljala konec julija na Peršmanovi domačiji, simbolu upora koroških Slovencev. Racija je povečala prepoznavnost samega muzeja in zanimanje za našo zgodovino, pravi Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov, ki med drugim pripravlja tudi pohod Po poteh upora Johana, Lenarta, Gašperja in Jelke, v spomin na vse, ki so se uprli nacističnemu režimu. Pohod se konča prav pri muzeju Peršman in kar nekaj udeležencev se je odpravilo na pot prav zaradi nedavne racije policije. Kako pa poteka preiskava samega policijskega postopka? Prisluhnite!
Drugo sezono Konstante, oddaje o matematiki, začenjamo z oddajo, v kateri govorimo o dokazovanju. Kako se matematični dokaz razlikuje od drugih dokazov, na primer tistih pred sodiščem? Zakaj študentje matematike dokazujejo izreke in trditve, ki so jih pred njimi dokazali že številni drugi? In ali je dokaz z računalnikom pravi dokaz?
Drugo sezono Konstante, oddaje o matematiki, začenjamo z oddajo, v kateri govorimo o dokazovanju. Kako se matematični dokaz razlikuje od drugih dokazov, na primer tistih pred sodiščem? Zakaj študentje matematike dokazujejo izreke in trditve, ki so jih pred njimi dokazali že številni drugi? In ali je dokaz z računalnikom pravi dokaz?
Na seznamu Združenja zgodovinskih mest Slovenije je 24 krajev oz. občin, ki nosi oznako zgodovinsko mesto Slovenije. Obiskovali in spoznali jih bomo tudi v 22. sezoni oddaje naPOTki. Kaj je glavni pogoj, da mesto oz. občina kot nosilka pridobi to oznako ter kako se je vse skupaj sploh začelo? Sogovornica je Mateja Hafner Dolenc – generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije.
Na seznamu Združenja zgodovinskih mest Slovenije je 24 krajev oz. občin, ki nosi oznako zgodovinsko mesto Slovenije. Obiskovali in spoznali jih bomo tudi v 22. sezoni oddaje naPOTki. Kaj je glavni pogoj, da mesto oz. občina kot nosilka pridobi to oznako ter kako se je vse skupaj sploh začelo? Sogovornica je Mateja Hafner Dolenc – generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije.
Od leta 2009 je 2. september Svetovni dan kokosa. Mednarodni dan, ki ga je vzpostavila Azijsko- pacifiška skupnost za kokos, medvladna organizacija držav, kjer pridelujejo kokos, z namenom prepoznati pomen te izjemno pomembne kulturne rastline v tropskem pasu. V Indiji mu pravijo drevo, ki nudi vse, kar rabimo za življenje, v Mezopotamiji drevo tisočih rab, na Filipinih pa drevo življenja. To velja tudi za indonezijski otok Lombok, ki ga že skoraj dve desetletji od blizu spoznava Slovenka, gospa Danica Badovinac, neumorna in vsestranska ženska, katere življenje je v zadnjih letih tudi tesno prepleteno – s kokosi. Danica Badovinac pravi, da se je najprej njena ljubezen začela pod vodo, s potapljanjem, nadaljevala pa z ljubeznijo na kopnem, zaradi katere je ostala. Pozdrav torej na Lombok! Tja jo je poklicala Mojca Delač
Od leta 2009 je 2. september Svetovni dan kokosa. Mednarodni dan, ki ga je vzpostavila Azijsko- pacifiška skupnost za kokos, medvladna organizacija držav, kjer pridelujejo kokos, z namenom prepoznati pomen te izjemno pomembne kulturne rastline v tropskem pasu. V Indiji mu pravijo drevo, ki nudi vse, kar rabimo za življenje, v Mezopotamiji drevo tisočih rab, na Filipinih pa drevo življenja. To velja tudi za indonezijski otok Lombok, ki ga že skoraj dve desetletji od blizu spoznava Slovenka, gospa Danica Badovinac, neumorna in vsestranska ženska, katere življenje je v zadnjih letih tudi tesno prepleteno – s kokosi. Danica Badovinac pravi, da se je najprej njena ljubezen začela pod vodo, s potapljanjem, nadaljevala pa z ljubeznijo na kopnem, zaradi katere je ostala. Pozdrav torej na Lombok! Tja jo je poklicala Mojca Delač
Poroča specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc (NIJZ)
Poroča specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc (NIJZ)
Obsežna pokopališča školjk na morskem dnu so naše morske biologe najprej napeljala na misel, da med Ankaranom in Lucijo pleni invazivna modra rakovica. A pokazalo se je, da se gostijo morski golobi, zelo ogrožena vrsta skatov.
Obsežna pokopališča školjk na morskem dnu so naše morske biologe najprej napeljala na misel, da med Ankaranom in Lucijo pleni invazivna modra rakovica. A pokazalo se je, da se gostijo morski golobi, zelo ogrožena vrsta skatov.
Dementna oseba odide od doma; otrok se izgubi v gozdu; pod ruševinami, ki so posledica potresa, so ujeti ljudje – to so tri od situacij, ko na pomoč reševalcem pogosto priskočijo tudi psi. Njihova velika prednost v primerjavi s človekom je odličen voh, saj s svojim smrčkom zaznajo marsikaj, česar človek ni sposoben. Reševalni psi in njihovi vodniki morajo, da lahko sodelujejo v takih situacijah, skozi zahteven postopek usposabljanja. Znanje je potrebno tudi stalno obnavljati in ena od priložnosti za to je tabor reševalnih psov, ki se danes začenja v Zagorju ob Savi. Tekom dneva v Kinološkem društvu Zagorje pričakujejo prihod skoraj 70 vodnikov iz Slovenije pa tudi ZDA, Portugalske, Španije, Turčije, Litve in Estonije.
Dementna oseba odide od doma; otrok se izgubi v gozdu; pod ruševinami, ki so posledica potresa, so ujeti ljudje – to so tri od situacij, ko na pomoč reševalcem pogosto priskočijo tudi psi. Njihova velika prednost v primerjavi s človekom je odličen voh, saj s svojim smrčkom zaznajo marsikaj, česar človek ni sposoben. Reševalni psi in njihovi vodniki morajo, da lahko sodelujejo v takih situacijah, skozi zahteven postopek usposabljanja. Znanje je potrebno tudi stalno obnavljati in ena od priložnosti za to je tabor reševalnih psov, ki se danes začenja v Zagorju ob Savi. Tekom dneva v Kinološkem društvu Zagorje pričakujejo prihod skoraj 70 vodnikov iz Slovenije pa tudi ZDA, Portugalske, Španije, Turčije, Litve in Estonije.
Kalaallit Nunaat jo imenujejo domačini, po dansko pa se imenuje Grønland – Zelena dežela. Otok v severnem Atlantskem oceanu je del Danske postal leta 1953, potem ko je bil že dalj časa danska kolonija, danes je Grenlandija avtonomna država, ki ozemeljsko pripada Kraljevini Danski. Glavno mesto se imenuje Nuuk, dežela ima nekaj manj kot 57 tisoč prebivalcev, večina je Inuitov. Poletne dnevne temperature se gibljejo med 5 in 10 stopinjami Celzija, glavna gospodarska panoga je ribištvo. Slovenski državljani za vstop na Grenlandijo vizuma ne potrebujemo. Na Grenlandijo lahko gremo z veljavnim potnim listom, le osebna izkaznica ni dovolj. Zanimivo je priporočilo, ki ga popotnikom tja namenja slovensko zunanje ministrstvo, in se glasi: »pri pohodništvu predvsem v nenaseljenih krajih lahko pride do srečanja s severnimi medvedi«. Na Grenlandiji je bil kot turistični vodnik nedavno tudi Vid Legradič.
Kalaallit Nunaat jo imenujejo domačini, po dansko pa se imenuje Grønland – Zelena dežela. Otok v severnem Atlantskem oceanu je del Danske postal leta 1953, potem ko je bil že dalj časa danska kolonija, danes je Grenlandija avtonomna država, ki ozemeljsko pripada Kraljevini Danski. Glavno mesto se imenuje Nuuk, dežela ima nekaj manj kot 57 tisoč prebivalcev, večina je Inuitov. Poletne dnevne temperature se gibljejo med 5 in 10 stopinjami Celzija, glavna gospodarska panoga je ribištvo. Slovenski državljani za vstop na Grenlandijo vizuma ne potrebujemo. Na Grenlandijo lahko gremo z veljavnim potnim listom, le osebna izkaznica ni dovolj. Zanimivo je priporočilo, ki ga popotnikom tja namenja slovensko zunanje ministrstvo, in se glasi: »pri pohodništvu predvsem v nenaseljenih krajih lahko pride do srečanja s severnimi medvedi«. Na Grenlandiji je bil kot turistični vodnik nedavno tudi Vid Legradič.
Nedavno je širšo javnost vznemiril ameriški oglas za kavbojke, ki so mu kritiki očitali propagiranje nacizma, rasne superiornosti in evgenike. Tudi v Sloveniji v zadnjem času opažamo vse več kampanj in oglaševanj, pri katerih nekatera podjetja vedno znova posegajo po skrajno neprimernih, stereotipnih in nevarnih spolnih predsodkih. Zato bomo v tokratni oddaji Radiosfera spregovorili o tem, kaj podjetja s tako komunikacijo sporočajo, koga nagovarjajo, kako s tem utrjujejo in normalizirajo na spolu temelječe stereotipe in zakaj je to družbeno škodljivo predvsem za mlade osebe, ki si šele oblikujejo svoje predstave o odnosih in razmerjih moči v družbi. Voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila Majo Peharc s portala Spol.si.
Nedavno je širšo javnost vznemiril ameriški oglas za kavbojke, ki so mu kritiki očitali propagiranje nacizma, rasne superiornosti in evgenike. Tudi v Sloveniji v zadnjem času opažamo vse več kampanj in oglaševanj, pri katerih nekatera podjetja vedno znova posegajo po skrajno neprimernih, stereotipnih in nevarnih spolnih predsodkih. Zato bomo v tokratni oddaji Radiosfera spregovorili o tem, kaj podjetja s tako komunikacijo sporočajo, koga nagovarjajo, kako s tem utrjujejo in normalizirajo na spolu temelječe stereotipe in zakaj je to družbeno škodljivo predvsem za mlade osebe, ki si šele oblikujejo svoje predstave o odnosih in razmerjih moči v družbi. Voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila Majo Peharc s portala Spol.si.
V torkovi Radiosferi smo pokukali med Slovence po svetu, obenem pa šli na morje! Ste vedeli, da kar kakšnih 90 odstotkov stvari, ki jih imamo doma, pripluje po njem? In več kot desetino le teh prepelje drugo največje ladijsko prevozniško podjetje na svetu, ki ima sedež na Danskem. Na čelu financ in vodenja upravljanja s flotami pa – Slovenec! 32- letni ekonomist Tilen Višnjevec že skoraj deset let živi in deluje na severu. Od Norveške in Švedske do Köbenhavna, ki je trenutno njegov dom. Več pa v nadaljevanju!
V torkovi Radiosferi smo pokukali med Slovence po svetu, obenem pa šli na morje! Ste vedeli, da kar kakšnih 90 odstotkov stvari, ki jih imamo doma, pripluje po njem? In več kot desetino le teh prepelje drugo največje ladijsko prevozniško podjetje na svetu, ki ima sedež na Danskem. Na čelu financ in vodenja upravljanja s flotami pa – Slovenec! 32- letni ekonomist Tilen Višnjevec že skoraj deset let živi in deluje na severu. Od Norveške in Švedske do Köbenhavna, ki je trenutno njegov dom. Več pa v nadaljevanju!
Za nami je prva sezona Konstante – oddaje o matematiki. Matematika niso le številke, smo pa v naših oddajah številom namenili velik del pozornosti. Katere so nekatere najbolj zanimive matematične konstante? Zakaj so pomembna praštevila in kako neskončne so različne množice števil? To je le nekaj poudarkov, ki jih izpostavljamo v tokratni oddaji Konstanta.
Za nami je prva sezona Konstante – oddaje o matematiki. Matematika niso le številke, smo pa v naših oddajah številom namenili velik del pozornosti. Katere so nekatere najbolj zanimive matematične konstante? Zakaj so pomembna praštevila in kako neskončne so različne množice števil? To je le nekaj poudarkov, ki jih izpostavljamo v tokratni oddaji Konstanta.