Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Drugo sezono Konstante, oddaje o matematiki, začenjamo z oddajo, v kateri govorimo o dokazovanju. Kako se matematični dokaz razlikuje od drugih dokazov, na primer tistih pred sodiščem? Zakaj študentje matematike dokazujejo izreke in trditve, ki so jih pred njimi dokazali že številni drugi? In ali je dokaz z računalnikom pravi dokaz?
Drugo sezono Konstante, oddaje o matematiki, začenjamo z oddajo, v kateri govorimo o dokazovanju. Kako se matematični dokaz razlikuje od drugih dokazov, na primer tistih pred sodiščem? Zakaj študentje matematike dokazujejo izreke in trditve, ki so jih pred njimi dokazali že številni drugi? In ali je dokaz z računalnikom pravi dokaz?
Na seznamu Združenja zgodovinskih mest Slovenije je 24 krajev oz. občin, ki nosi oznako zgodovinsko mesto Slovenije. Obiskovali in spoznali jih bomo tudi v 22. sezoni oddaje naPOTki. Kaj je glavni pogoj, da mesto oz. občina kot nosilka pridobi to oznako ter kako se je vse skupaj sploh začelo? Sogovornica je Mateja Hafner Dolenc – generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije.
Na seznamu Združenja zgodovinskih mest Slovenije je 24 krajev oz. občin, ki nosi oznako zgodovinsko mesto Slovenije. Obiskovali in spoznali jih bomo tudi v 22. sezoni oddaje naPOTki. Kaj je glavni pogoj, da mesto oz. občina kot nosilka pridobi to oznako ter kako se je vse skupaj sploh začelo? Sogovornica je Mateja Hafner Dolenc – generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije.
Od leta 2009 je 2. september Svetovni dan kokosa. Mednarodni dan, ki ga je vzpostavila Azijsko- pacifiška skupnost za kokos, medvladna organizacija držav, kjer pridelujejo kokos, z namenom prepoznati pomen te izjemno pomembne kulturne rastline v tropskem pasu. V Indiji mu pravijo drevo, ki nudi vse, kar rabimo za življenje, v Mezopotamiji drevo tisočih rab, na Filipinih pa drevo življenja. To velja tudi za indonezijski otok Lombok, ki ga že skoraj dve desetletji od blizu spoznava Slovenka, gospa Danica Badovinac, neumorna in vsestranska ženska, katere življenje je v zadnjih letih tudi tesno prepleteno – s kokosi. Danica Badovinac pravi, da se je najprej njena ljubezen začela pod vodo, s potapljanjem, nadaljevala pa z ljubeznijo na kopnem, zaradi katere je ostala. Pozdrav torej na Lombok! Tja jo je poklicala Mojca Delač
Od leta 2009 je 2. september Svetovni dan kokosa. Mednarodni dan, ki ga je vzpostavila Azijsko- pacifiška skupnost za kokos, medvladna organizacija držav, kjer pridelujejo kokos, z namenom prepoznati pomen te izjemno pomembne kulturne rastline v tropskem pasu. V Indiji mu pravijo drevo, ki nudi vse, kar rabimo za življenje, v Mezopotamiji drevo tisočih rab, na Filipinih pa drevo življenja. To velja tudi za indonezijski otok Lombok, ki ga že skoraj dve desetletji od blizu spoznava Slovenka, gospa Danica Badovinac, neumorna in vsestranska ženska, katere življenje je v zadnjih letih tudi tesno prepleteno – s kokosi. Danica Badovinac pravi, da se je najprej njena ljubezen začela pod vodo, s potapljanjem, nadaljevala pa z ljubeznijo na kopnem, zaradi katere je ostala. Pozdrav torej na Lombok! Tja jo je poklicala Mojca Delač
Poroča specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc (NIJZ)
Poroča specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc (NIJZ)
Obsežna pokopališča školjk na morskem dnu so naše morske biologe najprej napeljala na misel, da med Ankaranom in Lucijo pleni invazivna modra rakovica. A pokazalo se je, da se gostijo morski golobi, zelo ogrožena vrsta skatov.
Obsežna pokopališča školjk na morskem dnu so naše morske biologe najprej napeljala na misel, da med Ankaranom in Lucijo pleni invazivna modra rakovica. A pokazalo se je, da se gostijo morski golobi, zelo ogrožena vrsta skatov.
Dementna oseba odide od doma; otrok se izgubi v gozdu; pod ruševinami, ki so posledica potresa, so ujeti ljudje – to so tri od situacij, ko na pomoč reševalcem pogosto priskočijo tudi psi. Njihova velika prednost v primerjavi s človekom je odličen voh, saj s svojim smrčkom zaznajo marsikaj, česar človek ni sposoben. Reševalni psi in njihovi vodniki morajo, da lahko sodelujejo v takih situacijah, skozi zahteven postopek usposabljanja. Znanje je potrebno tudi stalno obnavljati in ena od priložnosti za to je tabor reševalnih psov, ki se danes začenja v Zagorju ob Savi. Tekom dneva v Kinološkem društvu Zagorje pričakujejo prihod skoraj 70 vodnikov iz Slovenije pa tudi ZDA, Portugalske, Španije, Turčije, Litve in Estonije.
Dementna oseba odide od doma; otrok se izgubi v gozdu; pod ruševinami, ki so posledica potresa, so ujeti ljudje – to so tri od situacij, ko na pomoč reševalcem pogosto priskočijo tudi psi. Njihova velika prednost v primerjavi s človekom je odličen voh, saj s svojim smrčkom zaznajo marsikaj, česar človek ni sposoben. Reševalni psi in njihovi vodniki morajo, da lahko sodelujejo v takih situacijah, skozi zahteven postopek usposabljanja. Znanje je potrebno tudi stalno obnavljati in ena od priložnosti za to je tabor reševalnih psov, ki se danes začenja v Zagorju ob Savi. Tekom dneva v Kinološkem društvu Zagorje pričakujejo prihod skoraj 70 vodnikov iz Slovenije pa tudi ZDA, Portugalske, Španije, Turčije, Litve in Estonije.
Kalaallit Nunaat jo imenujejo domačini, po dansko pa se imenuje Grønland – Zelena dežela. Otok v severnem Atlantskem oceanu je del Danske postal leta 1953, potem ko je bil že dalj časa danska kolonija, danes je Grenlandija avtonomna država, ki ozemeljsko pripada Kraljevini Danski. Glavno mesto se imenuje Nuuk, dežela ima nekaj manj kot 57 tisoč prebivalcev, večina je Inuitov. Poletne dnevne temperature se gibljejo med 5 in 10 stopinjami Celzija, glavna gospodarska panoga je ribištvo. Slovenski državljani za vstop na Grenlandijo vizuma ne potrebujemo. Na Grenlandijo lahko gremo z veljavnim potnim listom, le osebna izkaznica ni dovolj. Zanimivo je priporočilo, ki ga popotnikom tja namenja slovensko zunanje ministrstvo, in se glasi: »pri pohodništvu predvsem v nenaseljenih krajih lahko pride do srečanja s severnimi medvedi«. Na Grenlandiji je bil kot turistični vodnik nedavno tudi Vid Legradič.
Kalaallit Nunaat jo imenujejo domačini, po dansko pa se imenuje Grønland – Zelena dežela. Otok v severnem Atlantskem oceanu je del Danske postal leta 1953, potem ko je bil že dalj časa danska kolonija, danes je Grenlandija avtonomna država, ki ozemeljsko pripada Kraljevini Danski. Glavno mesto se imenuje Nuuk, dežela ima nekaj manj kot 57 tisoč prebivalcev, večina je Inuitov. Poletne dnevne temperature se gibljejo med 5 in 10 stopinjami Celzija, glavna gospodarska panoga je ribištvo. Slovenski državljani za vstop na Grenlandijo vizuma ne potrebujemo. Na Grenlandijo lahko gremo z veljavnim potnim listom, le osebna izkaznica ni dovolj. Zanimivo je priporočilo, ki ga popotnikom tja namenja slovensko zunanje ministrstvo, in se glasi: »pri pohodništvu predvsem v nenaseljenih krajih lahko pride do srečanja s severnimi medvedi«. Na Grenlandiji je bil kot turistični vodnik nedavno tudi Vid Legradič.
Nedavno je širšo javnost vznemiril ameriški oglas za kavbojke, ki so mu kritiki očitali propagiranje nacizma, rasne superiornosti in evgenike. Tudi v Sloveniji v zadnjem času opažamo vse več kampanj in oglaševanj, pri katerih nekatera podjetja vedno znova posegajo po skrajno neprimernih, stereotipnih in nevarnih spolnih predsodkih. Zato bomo v tokratni oddaji Radiosfera spregovorili o tem, kaj podjetja s tako komunikacijo sporočajo, koga nagovarjajo, kako s tem utrjujejo in normalizirajo na spolu temelječe stereotipe in zakaj je to družbeno škodljivo predvsem za mlade osebe, ki si šele oblikujejo svoje predstave o odnosih in razmerjih moči v družbi. Voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila Majo Peharc s portala Spol.si.
Nedavno je širšo javnost vznemiril ameriški oglas za kavbojke, ki so mu kritiki očitali propagiranje nacizma, rasne superiornosti in evgenike. Tudi v Sloveniji v zadnjem času opažamo vse več kampanj in oglaševanj, pri katerih nekatera podjetja vedno znova posegajo po skrajno neprimernih, stereotipnih in nevarnih spolnih predsodkih. Zato bomo v tokratni oddaji Radiosfera spregovorili o tem, kaj podjetja s tako komunikacijo sporočajo, koga nagovarjajo, kako s tem utrjujejo in normalizirajo na spolu temelječe stereotipe in zakaj je to družbeno škodljivo predvsem za mlade osebe, ki si šele oblikujejo svoje predstave o odnosih in razmerjih moči v družbi. Voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila Majo Peharc s portala Spol.si.
V torkovi Radiosferi smo pokukali med Slovence po svetu, obenem pa šli na morje! Ste vedeli, da kar kakšnih 90 odstotkov stvari, ki jih imamo doma, pripluje po njem? In več kot desetino le teh prepelje drugo največje ladijsko prevozniško podjetje na svetu, ki ima sedež na Danskem. Na čelu financ in vodenja upravljanja s flotami pa – Slovenec! 32- letni ekonomist Tilen Višnjevec že skoraj deset let živi in deluje na severu. Od Norveške in Švedske do Köbenhavna, ki je trenutno njegov dom. Več pa v nadaljevanju!
V torkovi Radiosferi smo pokukali med Slovence po svetu, obenem pa šli na morje! Ste vedeli, da kar kakšnih 90 odstotkov stvari, ki jih imamo doma, pripluje po njem? In več kot desetino le teh prepelje drugo največje ladijsko prevozniško podjetje na svetu, ki ima sedež na Danskem. Na čelu financ in vodenja upravljanja s flotami pa – Slovenec! 32- letni ekonomist Tilen Višnjevec že skoraj deset let živi in deluje na severu. Od Norveške in Švedske do Köbenhavna, ki je trenutno njegov dom. Več pa v nadaljevanju!
Za nami je prva sezona Konstante – oddaje o matematiki. Matematika niso le številke, smo pa v naših oddajah številom namenili velik del pozornosti. Katere so nekatere najbolj zanimive matematične konstante? Zakaj so pomembna praštevila in kako neskončne so različne množice števil? To je le nekaj poudarkov, ki jih izpostavljamo v tokratni oddaji Konstanta.
Za nami je prva sezona Konstante – oddaje o matematiki. Matematika niso le številke, smo pa v naših oddajah številom namenili velik del pozornosti. Katere so nekatere najbolj zanimive matematične konstante? Zakaj so pomembna praštevila in kako neskončne so različne množice števil? To je le nekaj poudarkov, ki jih izpostavljamo v tokratni oddaji Konstanta.
Tokratni cilj Radiosfere je Republika Fidžijski otoki. Tako se namreč uradno imenuje država, ki jo ponavadi krajše imenujemo Fidži. Ime Fidži je stara tongovska beseda za otoke. In teh je v državi na pretek – več kot 300, od tega jih je naseljenih nekaj več kot 100. Fidži se nahaja v južnem Tihem oceanu, vzhodno od Vanuatuja, zahodno od Tonge in južno od Tuvaluja ter približno 2100 kilometrov severno od Aucklanda na Novi Zelandiji. S pomočjo Katje in Mica Melanška bomo raziskali turistično plat otoka.
Tokratni cilj Radiosfere je Republika Fidžijski otoki. Tako se namreč uradno imenuje država, ki jo ponavadi krajše imenujemo Fidži. Ime Fidži je stara tongovska beseda za otoke. In teh je v državi na pretek – več kot 300, od tega jih je naseljenih nekaj več kot 100. Fidži se nahaja v južnem Tihem oceanu, vzhodno od Vanuatuja, zahodno od Tonge in južno od Tuvaluja ter približno 2100 kilometrov severno od Aucklanda na Novi Zelandiji. S pomočjo Katje in Mica Melanška bomo raziskali turistično plat otoka.
Ena injekcija zdravila 2-krat letno nas zaščiti pred okužbo in boleznijo
Ena injekcija zdravila 2-krat letno nas zaščiti pred okužbo in boleznijo
"Jutr' ne bo vse zastonj, jutr bo kul, jutr' bo moj", poje koroška slovenska rock skupina Bališ, ki je junija z velikim koncertom pred K in K centrom v Šentjanžu v Rožu praznovala 25 letnico svojega ustvarjanja. Doberdobska rock zasedba Blek Panters pa je aprila letos kar trikrat napolnila Kultrurni dom v Gorici in tako slovesno, z za njih značilnim spektaklom, obeležila 30 letnico delovanja.
"Jutr' ne bo vse zastonj, jutr bo kul, jutr' bo moj", poje koroška slovenska rock skupina Bališ, ki je junija z velikim koncertom pred K in K centrom v Šentjanžu v Rožu praznovala 25 letnico svojega ustvarjanja. Doberdobska rock zasedba Blek Panters pa je aprila letos kar trikrat napolnila Kultrurni dom v Gorici in tako slovesno, z za njih značilnim spektaklom, obeležila 30 letnico delovanja.
V obilici nasvetov, ki se prenašajo iz roda v rod ali pa jih zasledimo na družbenih omrežij, je težko ločiti zrnje od pleveli. Prav to problematiko naslavlja nov projekt občanske znanosti Modrosti pod lupo: od rekov babic in dedkov do tiktok trendov, o katerem smo v tokratni Radiosferi spregovorili z dr. Zarjo Muršič - biologinjo, kognitivno znanstvenico in evolucijsko antropologinjo. Kot pravi, lahko pri projektu sodelujemo prav vsi, več informacij vam ponudimo v Radiosferi, sicer pa se lahko obrnete tudi na spletno mesto: www.strasnohudi.si .
V obilici nasvetov, ki se prenašajo iz roda v rod ali pa jih zasledimo na družbenih omrežij, je težko ločiti zrnje od pleveli. Prav to problematiko naslavlja nov projekt občanske znanosti Modrosti pod lupo: od rekov babic in dedkov do tiktok trendov, o katerem smo v tokratni Radiosferi spregovorili z dr. Zarjo Muršič - biologinjo, kognitivno znanstvenico in evolucijsko antropologinjo. Kot pravi, lahko pri projektu sodelujemo prav vsi, več informacij vam ponudimo v Radiosferi, sicer pa se lahko obrnete tudi na spletno mesto: www.strasnohudi.si .
Torkova Radiosfera nas tokrat odpelje na potovanje po peti največji južnoameriški državi, ki ima dobrih 12 milijonov prebivalcev - Boliviji. »Čarovniško tržnico« v La Pazu, cesto smrti in Amazonski gozd je obiskala Lana Furlan, ki je več o svojem doživljanju te visokogorske države rakrila v pogovoru z Darjo Pograjc.
Torkova Radiosfera nas tokrat odpelje na potovanje po peti največji južnoameriški državi, ki ima dobrih 12 milijonov prebivalcev - Boliviji. »Čarovniško tržnico« v La Pazu, cesto smrti in Amazonski gozd je obiskala Lana Furlan, ki je več o svojem doživljanju te visokogorske države rakrila v pogovoru z Darjo Pograjc.
Kako je nastane jezik je zanimivo vprašanje, na katerega nimamo pravega odgovora. Zaradi unikatnosti človeškega načina komuniciranja, je dolgo prevladovalo prepričanje, da nemara obstaja nek specifičen predpogoj, ki nam je omogočil razvoj jezika in ki omogoča dojenčkom, da sorazmerno hitro osvojijo materin jezik, njegove številne besede in zapletene načine, kako te besede kombiniramo, da se lahko sporazumevamo. A danes se lahko odlično pogovarjamo tudi z umetno inteligenco. S tem so se odprla povsem nova vprašanja o naravi jezika in o komunikaciji. Jezikoslovec izr. prof. dr. Gašper Beguš na kalifornijski univerzi v Berkeleju gradi modele umetne inteligence, ki se zasnovani tako, da kar najbolj natančno posnemajo načine, kako se jezika učijo človeški dojenčki, zato se učijo prek poslušanja zvokov in govora. Tako ne samo učijo umetno inteligenco govoriti, ampak predvsem preučujejo, kako nastaja jezik. Pri tem pa odkrivajo številne presenetljive stvari, o katerih smo govorili v Radiosferi.
Kako je nastane jezik je zanimivo vprašanje, na katerega nimamo pravega odgovora. Zaradi unikatnosti človeškega načina komuniciranja, je dolgo prevladovalo prepričanje, da nemara obstaja nek specifičen predpogoj, ki nam je omogočil razvoj jezika in ki omogoča dojenčkom, da sorazmerno hitro osvojijo materin jezik, njegove številne besede in zapletene načine, kako te besede kombiniramo, da se lahko sporazumevamo. A danes se lahko odlično pogovarjamo tudi z umetno inteligenco. S tem so se odprla povsem nova vprašanja o naravi jezika in o komunikaciji. Jezikoslovec izr. prof. dr. Gašper Beguš na kalifornijski univerzi v Berkeleju gradi modele umetne inteligence, ki se zasnovani tako, da kar najbolj natančno posnemajo načine, kako se jezika učijo človeški dojenčki, zato se učijo prek poslušanja zvokov in govora. Tako ne samo učijo umetno inteligenco govoriti, ampak predvsem preučujejo, kako nastaja jezik. Pri tem pa odkrivajo številne presenetljive stvari, o katerih smo govorili v Radiosferi.
Arabska republika Egipt bo naš cilj v tokratni epizodi serije Države od A do Ž, ki jo poslušate v Radiosferi enkrat na mesec ob torkih. Egipt leži na zanimivem območju, saj je del severovzhodne Afrike, a vključuje polotok Sinaj, ki pa je del Azije. Ima okoli 114 milijonov prebivalcev. Glavno območje poselitve je okoli reke Nil. Pri tem pa velik del države zavzema puščava Sahara. Meji na Sredozemsko morje, Libijo, Sudan, Izrael in Gazo ter Rdeče morje. Državo seveda poznamo po njeni sloviti zgodovinski vlogi v času faraonov. V nadaljevanju pa nas bo zanimalo predvsem, kakšni so Egipčani danes ter kako se imajo v njihovi domovini turisti.
Arabska republika Egipt bo naš cilj v tokratni epizodi serije Države od A do Ž, ki jo poslušate v Radiosferi enkrat na mesec ob torkih. Egipt leži na zanimivem območju, saj je del severovzhodne Afrike, a vključuje polotok Sinaj, ki pa je del Azije. Ima okoli 114 milijonov prebivalcev. Glavno območje poselitve je okoli reke Nil. Pri tem pa velik del države zavzema puščava Sahara. Meji na Sredozemsko morje, Libijo, Sudan, Izrael in Gazo ter Rdeče morje. Državo seveda poznamo po njeni sloviti zgodovinski vlogi v času faraonov. V nadaljevanju pa nas bo zanimalo predvsem, kakšni so Egipčani danes ter kako se imajo v njihovi domovini turisti.
Da je matematika lahko zabavna, smo v naših oddajah, vsaj upamo, že pokazali. Pa je lahko tudi smešna? Se matematičnim šalam smejijo samo matematiki? Odgovor je verjetno pričakovan: nekaterim res, kar pa ne pomeni, da matematiki nimajo smisla za humor. Kar dokazuje tudi gost tokratne konstante Uroš Kuzman, matematik in stand-up komik.
Da je matematika lahko zabavna, smo v naših oddajah, vsaj upamo, že pokazali. Pa je lahko tudi smešna? Se matematičnim šalam smejijo samo matematiki? Odgovor je verjetno pričakovan: nekaterim res, kar pa ne pomeni, da matematiki nimajo smisla za humor. Kar dokazuje tudi gost tokratne konstante Uroš Kuzman, matematik in stand-up komik.
V teh poletnih dneh se v Slovenijo vračajo tudi številni Slovenci, ki živijo in delajo v tujini, bodisi na dopust ali pa le na krajši obisk, da se udeležijo katere od številnih prireditev v domovini. Tudi Ljubljančan dr. Andrej Prša, profesor astrofizike in planetarnih znanosti, ki že dve desetletji biva v Združenih državah Amerike, se je te dni mudil v Ljubljani. In urednica oddaj Slovencem po svetu Lili Brunec ga je ob tej priložnosti ujela pred radijski mikrofon in ga povprašala o njegovi znanstveni poti v Združene države in ohranjanju slovenstva v Pensilvaniji, kjer je našel drugi dom.
V teh poletnih dneh se v Slovenijo vračajo tudi številni Slovenci, ki živijo in delajo v tujini, bodisi na dopust ali pa le na krajši obisk, da se udeležijo katere od številnih prireditev v domovini. Tudi Ljubljančan dr. Andrej Prša, profesor astrofizike in planetarnih znanosti, ki že dve desetletji biva v Združenih državah Amerike, se je te dni mudil v Ljubljani. In urednica oddaj Slovencem po svetu Lili Brunec ga je ob tej priložnosti ujela pred radijski mikrofon in ga povprašala o njegovi znanstveni poti v Združene države in ohranjanju slovenstva v Pensilvaniji, kjer je našel drugi dom.
Pacientke pravijo, da je zelo zavzeta, razumna in prijazna zdravnica. Izid junijskih volitev, na katerih je zanjo glasovalo 68 odstotkov udeleženk in udeležencev volitev, kaže, da jo cenijo tudi njeni kolegi in kolegice, študenti in študentke. V Radiosferi je z nami nova dekanja Medicinske fakultete v Ljubljani zdravnica prof. dr. Ksenija Geršak, specialistka ginekologije in porodništva, predavateljica in raziskovalka.
Pacientke pravijo, da je zelo zavzeta, razumna in prijazna zdravnica. Izid junijskih volitev, na katerih je zanjo glasovalo 68 odstotkov udeleženk in udeležencev volitev, kaže, da jo cenijo tudi njeni kolegi in kolegice, študenti in študentke. V Radiosferi je z nami nova dekanja Medicinske fakultete v Ljubljani zdravnica prof. dr. Ksenija Geršak, specialistka ginekologije in porodništva, predavateljica in raziskovalka.
Podjetništvo je lahko igra in igra je lahko podjetništvo - s temi besedami bi lahko opisali 81 preprostih vprašanj, ki temeljijo na devetih segmentih poslovnega modela Canvas in sestavljajo namizno igro Podstrešje idej. “Gre za igro, ki je namenjena mladim podjetnikom, podjetniškim mentorjem ter vsem, ki si želijo postaviti temelje svojemu podjetju,” pravi tokratna sogovornica Marjana Hafner, kreatorka igre in izvajalka podjetniških delavnic.
Podjetništvo je lahko igra in igra je lahko podjetništvo - s temi besedami bi lahko opisali 81 preprostih vprašanj, ki temeljijo na devetih segmentih poslovnega modela Canvas in sestavljajo namizno igro Podstrešje idej. “Gre za igro, ki je namenjena mladim podjetnikom, podjetniškim mentorjem ter vsem, ki si želijo postaviti temelje svojemu podjetju,” pravi tokratna sogovornica Marjana Hafner, kreatorka igre in izvajalka podjetniških delavnic.
Tokrat se s popotniškim nahrbtnikom na ramenih odpravljamo v 34 milijonsko državo v Južni Ameriki - Peru. Lana Furlan je po tej državi potovala skoraj 8 tednov. Zakaj se je prav v Peruju zadržala tako dolgo – trenutno je v enem najstarejših mest v Južni Ameriki – in kaj vse je obiskala, je Darji Pograjc povedala v torkovi Radiosferi.
Tokrat se s popotniškim nahrbtnikom na ramenih odpravljamo v 34 milijonsko državo v Južni Ameriki - Peru. Lana Furlan je po tej državi potovala skoraj 8 tednov. Zakaj se je prav v Peruju zadržala tako dolgo – trenutno je v enem najstarejših mest v Južni Ameriki – in kaj vse je obiskala, je Darji Pograjc povedala v torkovi Radiosferi.
Ne tako dolgo nazaj smo mislili, da se samo ljudje sporazumevamo z jezikom. A raziskovalci zdaj postopoma odkrivajo, kako daleč od resnice je takšno pojmovanje. Danes nam umetna inteligenca, torej prav tista tehnologija, ob kateri se sprašujemo, ali že morda jezik obvlada bolje od nas, ljudi, pomaga raziskovati tudi govorico živali. In med jeziki, ki bi jih lahko dešifrirali s pomočjo umetne inteligence, se zelo pogosto omenja govorico kitov glavačev.
Ne tako dolgo nazaj smo mislili, da se samo ljudje sporazumevamo z jezikom. A raziskovalci zdaj postopoma odkrivajo, kako daleč od resnice je takšno pojmovanje. Danes nam umetna inteligenca, torej prav tista tehnologija, ob kateri se sprašujemo, ali že morda jezik obvlada bolje od nas, ljudi, pomaga raziskovati tudi govorico živali. In med jeziki, ki bi jih lahko dešifrirali s pomočjo umetne inteligence, se zelo pogosto omenja govorico kitov glavačev.
Tudi v 21. sezoni naPOTkov bomo potovali po Sloveniji, hkrati pa ponudili tudi namig, kako lahko našo državo raziskujete brez avtomobila. naPOTki se bodo tokrat vozili po tirih, do začetka septembra bomo predstavili 11 železniških postaj. Za uvod pa nekaj kratke zgodovine o tem, kdaj in kam je vlak prvič pripeljal na Slovenskem. Sogovornica: Andreja Špitalar iz Železniškega muzeja Slovenskih železnic v Ljubljani
Tudi v 21. sezoni naPOTkov bomo potovali po Sloveniji, hkrati pa ponudili tudi namig, kako lahko našo državo raziskujete brez avtomobila. naPOTki se bodo tokrat vozili po tirih, do začetka septembra bomo predstavili 11 železniških postaj. Za uvod pa nekaj kratke zgodovine o tem, kdaj in kam je vlak prvič pripeljal na Slovenskem. Sogovornica: Andreja Špitalar iz Železniškega muzeja Slovenskih železnic v Ljubljani
V Radiosferi gostimo pisateljico in novinarko Adriano Kuči. Rojena je v Sarajevu, že vrsto let pa živi in ustvarja v Sloveniji. Posebno pozornost bomo namenili njenima romanoma v slovenskem jeziku. Prvenec Ime mi je Sarajevo, ki je bil nominiran za najboljši literarni prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu, pretresljivo pripoveduje zgodbo dekleta, ki iz vojnega Sarajeva najde zatočišče v Sloveniji. V najnovejši knjigi Noč, ko je preplavala reko pa pogumno odpre temo intimno-partnerskega nasilja in notranje preobrazbe ženske, ki se upre in najde moč za nov začetek. Adriano Kuči je v Radiosfero povabila Ivana Stipić Lah, voditeljica oddaje Sami naši.
V Radiosferi gostimo pisateljico in novinarko Adriano Kuči. Rojena je v Sarajevu, že vrsto let pa živi in ustvarja v Sloveniji. Posebno pozornost bomo namenili njenima romanoma v slovenskem jeziku. Prvenec Ime mi je Sarajevo, ki je bil nominiran za najboljši literarni prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu, pretresljivo pripoveduje zgodbo dekleta, ki iz vojnega Sarajeva najde zatočišče v Sloveniji. V najnovejši knjigi Noč, ko je preplavala reko pa pogumno odpre temo intimno-partnerskega nasilja in notranje preobrazbe ženske, ki se upre in najde moč za nov začetek. Adriano Kuči je v Radiosfero povabila Ivana Stipić Lah, voditeljica oddaje Sami naši.
V Ljubljani živi 426 brezdomnih ljudi, od katerih je polovica stara od 30 do 49 let, 30 odstotkov je starejših od 50 let, kar sedem odstotkov je starih od 18 do 24 let, število mladih, ki se spopadajo z brezdomstvom, se povečuje. Večina je samskih, skrbi pa podatek, da je kar 10 odstotkov takšnih, ki živijo z enim ali več otroki. Ena tretjina brezdomnih je žensk. Tako je pokazala prva večja in mednarodno primerljiva raziskava brezdomstva v Ljubljani, ki so jo izvedli na Fakulteti za družbene vede. O razlogih za brezdomstvo ter o posebnem položaju brezdomnih žensk je tekla beseda v tokratni Radiosferi. Tita Mayer je pred mikrofon povabila Hano Košan, raziskovalko na Fakulteti za družbene vede in predsednico Društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice.
V Ljubljani živi 426 brezdomnih ljudi, od katerih je polovica stara od 30 do 49 let, 30 odstotkov je starejših od 50 let, kar sedem odstotkov je starih od 18 do 24 let, število mladih, ki se spopadajo z brezdomstvom, se povečuje. Večina je samskih, skrbi pa podatek, da je kar 10 odstotkov takšnih, ki živijo z enim ali več otroki. Ena tretjina brezdomnih je žensk. Tako je pokazala prva večja in mednarodno primerljiva raziskava brezdomstva v Ljubljani, ki so jo izvedli na Fakulteti za družbene vede. O razlogih za brezdomstvo ter o posebnem položaju brezdomnih žensk je tekla beseda v tokratni Radiosferi. Tita Mayer je pred mikrofon povabila Hano Košan, raziskovalko na Fakulteti za družbene vede in predsednico Društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice.
Minuli teden je projekt Life Lynx osvojil kar dve prestižni nagradi Life 2025. Strokovna komisija je projekt nagradila kot najboljšega v Evropi v kategoriji "varstvo narave in biodiverzitete", javnost pa je z glasovanjem projektu namenila tudi nagrado občinstva. Več o projektu in o življenju risov v naših gozdovih je povedal Rok Černe z Zavoda za gozdove
Minuli teden je projekt Life Lynx osvojil kar dve prestižni nagradi Life 2025. Strokovna komisija je projekt nagradila kot najboljšega v Evropi v kategoriji "varstvo narave in biodiverzitete", javnost pa je z glasovanjem projektu namenila tudi nagrado občinstva. Več o projektu in o življenju risov v naših gozdovih je povedal Rok Černe z Zavoda za gozdove
Čad je 5. največja država v Afriki po površini ter 20. na svetu. Ima okvirno 19 milijonov prebivalcev, ki jih po slovensko imenujemo Čadovke in Čadovci. Uradna jezika sta francoščina in arabščina, čeprav na tem obočju obstaja več kot 100 različnih jezikov; najbolj zastopano verstvo pa je islam. Nekdanja francoska kolonija je samostojna država od leta 1960. Že mnogo let jo pretresajo spopadi, nasilje in terorizem, zato potovanja tja niso priporočljiva. Čad, ki se ponaša z najvišjo goro v Sahari ter z največjim sladkovodnim jezerom v Zahodni Afriki, smo raziskali s pomočjo prof. dr. Katje Vintar Mally.
Čad je 5. največja država v Afriki po površini ter 20. na svetu. Ima okvirno 19 milijonov prebivalcev, ki jih po slovensko imenujemo Čadovke in Čadovci. Uradna jezika sta francoščina in arabščina, čeprav na tem obočju obstaja več kot 100 različnih jezikov; najbolj zastopano verstvo pa je islam. Nekdanja francoska kolonija je samostojna država od leta 1960. Že mnogo let jo pretresajo spopadi, nasilje in terorizem, zato potovanja tja niso priporočljiva. Čad, ki se ponaša z najvišjo goro v Sahari ter z največjim sladkovodnim jezerom v Zahodni Afriki, smo raziskali s pomočjo prof. dr. Katje Vintar Mally.
Po kakšni krivulji se giba predmet, ki ga poševno vržemo v zrak? Kaj dobimo, ko stožec na določen način presekamo z ravnino? Kakšna oblika satelitske antene in žarometov je najboljša? In kako naj bi Arhimed izdelal zrcalo, s pomočjo katerega naj bi zažgal oblegovalne ladje? Odgovore boste izvedeli v novi Konstanti!
Po kakšni krivulji se giba predmet, ki ga poševno vržemo v zrak? Kaj dobimo, ko stožec na določen način presekamo z ravnino? Kakšna oblika satelitske antene in žarometov je najboljša? In kako naj bi Arhimed izdelal zrcalo, s pomočjo katerega naj bi zažgal oblegovalne ladje? Odgovore boste izvedeli v novi Konstanti!
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Novice, ki obveščajo o življenju Slovencev v zamejstvu in po svetu, najdete na portalu, ki je nastal že leta 2011, v sklopu Multimedijskega centra RTV. Portal, ki se je najprej imenoval Slovenci v sosednjih državah, je nato postal Slovenci za mejo, zdaj pa nosi ime Rojaki. Kako se je ta portal razvijal in kako spremenil v skoraj 15 letih obstoja, pojasnjuje direktorica digitalnih vsebin RTV Slovenija Kaja Jakopič.
Novice, ki obveščajo o življenju Slovencev v zamejstvu in po svetu, najdete na portalu, ki je nastal že leta 2011, v sklopu Multimedijskega centra RTV. Portal, ki se je najprej imenoval Slovenci v sosednjih državah, je nato postal Slovenci za mejo, zdaj pa nosi ime Rojaki. Kako se je ta portal razvijal in kako spremenil v skoraj 15 letih obstoja, pojasnjuje direktorica digitalnih vsebin RTV Slovenija Kaja Jakopič.
Zadnjih nekaj let tudi v Sloveniji prihajajo v ospredje drugačna razmišljanja o pristopu k osebam, ki se znajdejo v psihični stiski ali imajo duševno bolezen. Razmišljamo o spremembah v sistemu zdravljenja duševnih bolezni. Ključna beseda je dezinstitucionalizacija. Med 8. in 13. junijem bo v Slovenijo pripotoval Konj Marko (Marco Cavallo*), nas obvešča sociologinja dr. Sonja Bezjak, direktorica Muzeja norosti Trate. Konj Marko je štirimetrska sinjemodra skulptura iz lesa in papirja, s katero so se pacienti psihiatrične bolnišnice v Trstu leta 1973 prvič podali po mestnih ulicah. Postal je simbol dezinstitucionalizacije. Slovenski organizatorji želijo s Konjem Markom opozoriti na zamudo slovenske države in družbe pri spoznavanju sprememb, ki jih je tik za slovensko mejo sprožil psihiater in humanist Franco Basaglia (1924-1980). Foto: Davide Folloni, cc
Zadnjih nekaj let tudi v Sloveniji prihajajo v ospredje drugačna razmišljanja o pristopu k osebam, ki se znajdejo v psihični stiski ali imajo duševno bolezen. Razmišljamo o spremembah v sistemu zdravljenja duševnih bolezni. Ključna beseda je dezinstitucionalizacija. Med 8. in 13. junijem bo v Slovenijo pripotoval Konj Marko (Marco Cavallo*), nas obvešča sociologinja dr. Sonja Bezjak, direktorica Muzeja norosti Trate. Konj Marko je štirimetrska sinjemodra skulptura iz lesa in papirja, s katero so se pacienti psihiatrične bolnišnice v Trstu leta 1973 prvič podali po mestnih ulicah. Postal je simbol dezinstitucionalizacije. Slovenski organizatorji želijo s Konjem Markom opozoriti na zamudo slovenske države in družbe pri spoznavanju sprememb, ki jih je tik za slovensko mejo sprožil psihiater in humanist Franco Basaglia (1924-1980). Foto: Davide Folloni, cc
Nuša Marinc je ustanoviteljica in formulatorka Nanu naravne kozmetike, ki zagovarja holističen pristop do zdravja - in odnosa do kože. V tokratni podjetniški Radiosferi nam pove, da ni vsaka domača kozmetika hkrati naravna, obenem pa nas povabi, da smo pri izbiri kozmetičnih izdelkov pozorni predvsem na sestavine ter izdelkov ne sodimo po embalaži.
Nuša Marinc je ustanoviteljica in formulatorka Nanu naravne kozmetike, ki zagovarja holističen pristop do zdravja - in odnosa do kože. V tokratni podjetniški Radiosferi nam pove, da ni vsaka domača kozmetika hkrati naravna, obenem pa nas povabi, da smo pri izbiri kozmetičnih izdelkov pozorni predvsem na sestavine ter izdelkov ne sodimo po embalaži.
V začetku leta se je Lana Furlan odpravila na 6-mesečno potovanje po Južni Ameriki. V tem času je obiskala in tudi raziskala tri različne države. Zadnja je Ekvador, ki je četrta najmanjša država v Južni Ameriki. Tam je Lana med drugim obiskala točko, na kateri tehtaš kilogram manj kot v resnici.
V začetku leta se je Lana Furlan odpravila na 6-mesečno potovanje po Južni Ameriki. V tem času je obiskala in tudi raziskala tri različne države. Zadnja je Ekvador, ki je četrta najmanjša država v Južni Ameriki. Tam je Lana med drugim obiskala točko, na kateri tehtaš kilogram manj kot v resnici.
Ob današnjem svetovnem dnevu biodiverzitete smo se posvetili tisti osnovi, brez katere res ne moremo, čeprav jo jemljemo za samoumevno; to pa je prst. Danes prst izrabljamo in kar uničujemo z izredno hitrostjo, traja pa stoletja, da je nastane zgolj centimeter. Prst je zelo bogat življenjski prostor, o katerem vemo še vedno presenetljivo malo, čeprav je prav od teh živih bitij, ki prebivajo v prsti, v veliki meri odvisno, kako dobro bodo v njej uspevale rastline. Očem skrito življenje v tleh nam je predstavil biolog Vid Naglič.
Ob današnjem svetovnem dnevu biodiverzitete smo se posvetili tisti osnovi, brez katere res ne moremo, čeprav jo jemljemo za samoumevno; to pa je prst. Danes prst izrabljamo in kar uničujemo z izredno hitrostjo, traja pa stoletja, da je nastane zgolj centimeter. Prst je zelo bogat življenjski prostor, o katerem vemo še vedno presenetljivo malo, čeprav je prav od teh živih bitij, ki prebivajo v prsti, v veliki meri odvisno, kako dobro bodo v njej uspevale rastline. Očem skrito življenje v tleh nam je predstavil biolog Vid Naglič.
Blaž Režonja je magistrski študent na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Nedavno je predstavil rezultate zanimivega projekta Zvočni sprehod po slovenskih pragozdovih. Gre za interdisciplinarni projekt raziskovalno-umetniške narave, s posnetki, ki smo jih zavrteli, pa smo skušali ponazoriti, kakšna je razlika v zaznavanju zvokov gozda med ljudmi in živalmi.
Blaž Režonja je magistrski študent na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Nedavno je predstavil rezultate zanimivega projekta Zvočni sprehod po slovenskih pragozdovih. Gre za interdisciplinarni projekt raziskovalno-umetniške narave, s posnetki, ki smo jih zavrteli, pa smo skušali ponazoriti, kakšna je razlika v zaznavanju zvokov gozda med ljudmi in živalmi.
25 občin z evidentiranimi romskimi naselji od leta 2021 prejema dodatna sredstva iz državnega proračuna za urejanje razmer in potreb romske skupnosti. Sredstva so bila do letošnjega marca, ko je bila sprejeta novela zakona o financiranju občin, nenamenska in zato občine niso bile dolžne poročati o njihovi porabi. Po novem, bodo morale namensko porabo dodatnih sredstev, ki jih prejemajo, poročati vladnemu uradu za narodnosti. Letos je država občinam skupno namenila 9.204.587 evrov. O tem katere občine bodo prejele največ sredstev in kako jih bodo porabile pa z novinarjem in voditeljem oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.
25 občin z evidentiranimi romskimi naselji od leta 2021 prejema dodatna sredstva iz državnega proračuna za urejanje razmer in potreb romske skupnosti. Sredstva so bila do letošnjega marca, ko je bila sprejeta novela zakona o financiranju občin, nenamenska in zato občine niso bile dolžne poročati o njihovi porabi. Po novem, bodo morale namensko porabo dodatnih sredstev, ki jih prejemajo, poročati vladnemu uradu za narodnosti. Letos je država občinam skupno namenila 9.204.587 evrov. O tem katere občine bodo prejele največ sredstev in kako jih bodo porabile pa z novinarjem in voditeljem oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.
Kako bi bilo pravilno, da rečemo ali zapišemo: gospa direktor Horvat, gospa direktor Horvatova, gospa direktorica Horvatova ali gospa direktorica Horvat? Čeprav je od prvih pobud za odpravo seksistične rabe jezika preteklo že več kot trideset let, smo pri vprašanju spola v jeziku pogosto še vedno v zadregi. No, odgovor na podobne jezikovne dileme nam je razkrila prof. dr. Monika Kalin - Golob s katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede. V današnji Radiosferi sva namreč govorili o tem, zakaj jezik ne le odraža, temveč tudi vpliva na družbo, in zakaj je pomembna vključujoča raba jezika, predvsem v medijih, v šolstvu in v sferi javnega. Z gostjo se je pogovarjala Tita Mayer.
Kako bi bilo pravilno, da rečemo ali zapišemo: gospa direktor Horvat, gospa direktor Horvatova, gospa direktorica Horvatova ali gospa direktorica Horvat? Čeprav je od prvih pobud za odpravo seksistične rabe jezika preteklo že več kot trideset let, smo pri vprašanju spola v jeziku pogosto še vedno v zadregi. No, odgovor na podobne jezikovne dileme nam je razkrila prof. dr. Monika Kalin - Golob s katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede. V današnji Radiosferi sva namreč govorili o tem, zakaj jezik ne le odraža, temveč tudi vpliva na družbo, in zakaj je pomembna vključujoča raba jezika, predvsem v medijih, v šolstvu in v sferi javnega. Z gostjo se je pogovarjala Tita Mayer.
Ljubiteljska ali participativna znanost, državljanska, skupnostna, celo nepoklicna znanost. Za obliko raziskovanja, o kateri bomo govorili v tokratni Radiosferi, obstaja cela vrsta izrazov. Pred leti pa je akademik prof. dr. Mlinar ugotovil, da je vsebinsko najustreznejši izraz v slovenščini občanska znanost. Kaj to sploh je, to bomo seveda izvedeli, in v kakšne znanstvene raziskave smo lahko vključeni laiki. Ste se recimo kdaj vprašali, kako onesnažen je zrak okoli vas? Ali pa, zakaj je voda v bližnjem ribniku prekrita z zeleno snovjo in ali je ta morda škodljiva? Morda vas zanima, katere so najpogosteje uporabljene besede v slovenskem jeziku? Vse to so področja, pri katerih znanstveniki v različnih fazah vključujejo tudi nas, v narekovajih »navadne« pripadnike skupnosti, mi pa se ob tem – če ne drugega – veliko naučimo. Mrežo občanske znanosti lahko med drugim raziščete tudi prek Splošnih knjižnic v Sloveniji, ki so v številnih primerih pomemben vezni člen med raziskovalci in tako imenovanimi občanskimi raziskovalci. Sogovornik: Mitja Vovk Iskrić iz Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.
Ljubiteljska ali participativna znanost, državljanska, skupnostna, celo nepoklicna znanost. Za obliko raziskovanja, o kateri bomo govorili v tokratni Radiosferi, obstaja cela vrsta izrazov. Pred leti pa je akademik prof. dr. Mlinar ugotovil, da je vsebinsko najustreznejši izraz v slovenščini občanska znanost. Kaj to sploh je, to bomo seveda izvedeli, in v kakšne znanstvene raziskave smo lahko vključeni laiki. Ste se recimo kdaj vprašali, kako onesnažen je zrak okoli vas? Ali pa, zakaj je voda v bližnjem ribniku prekrita z zeleno snovjo in ali je ta morda škodljiva? Morda vas zanima, katere so najpogosteje uporabljene besede v slovenskem jeziku? Vse to so področja, pri katerih znanstveniki v različnih fazah vključujejo tudi nas, v narekovajih »navadne« pripadnike skupnosti, mi pa se ob tem – če ne drugega – veliko naučimo. Mrežo občanske znanosti lahko med drugim raziščete tudi prek Splošnih knjižnic v Sloveniji, ki so v številnih primerih pomemben vezni člen med raziskovalci in tako imenovanimi občanskimi raziskovalci. Sogovornik: Mitja Vovk Iskrić iz Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.
Kraljevina Danska je najgosteje poseljena nordijska država, ki jo sestavlja več kot 400 otokov, od tega jih je poseljenih manj kot 100. Ima slabih 6 milijonov prebivalcev. K njej spadata tudi samoupravni ozemlji Ferski otoki in Grenlandija. Zaznamuje jo vikinška pa tudi kolonialna preteklost. Danska zastava Dannebrog je najstarejša na svetu. Danci so po raziskavah še eden od tistih narodov, ki jim pogosto dodelimo pridevnik najsrečnejši na svetu.
Kraljevina Danska je najgosteje poseljena nordijska država, ki jo sestavlja več kot 400 otokov, od tega jih je poseljenih manj kot 100. Ima slabih 6 milijonov prebivalcev. K njej spadata tudi samoupravni ozemlji Ferski otoki in Grenlandija. Zaznamuje jo vikinška pa tudi kolonialna preteklost. Danska zastava Dannebrog je najstarejša na svetu. Danci so po raziskavah še eden od tistih narodov, ki jim pogosto dodelimo pridevnik najsrečnejši na svetu.
V Geografskem vestniku je pred nedavnim izšel članek z naslovom Temeljne geografske značilnosti tekmovalnega športa v Sloveniji. Nekaj izsledkov raziskave sta v Radiosferi predstavila avtorja, dr. Rok Ciglič in dr. Jernej Tiran z Geografskega Inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU.
V Geografskem vestniku je pred nedavnim izšel članek z naslovom Temeljne geografske značilnosti tekmovalnega športa v Sloveniji. Nekaj izsledkov raziskave sta v Radiosferi predstavila avtorja, dr. Rok Ciglič in dr. Jernej Tiran z Geografskega Inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU.
Radio Maribor, druga najstarejša radijska postaja v Sloveniji, ima 80 let. 11. maja leta 1945 se je ob 13. uri prvič oglasil Radio svobodni Maribor. Skoraj točno 80 let pozneje se iz mariborskega studia v sredino Radiosfero oglaša v. d. odgovorne urednice Radia Maribora Vesna Martinec, ki nas popelje po nekaterih ključnih mejnikih njihove 80-letne zgodovine.
Radio Maribor, druga najstarejša radijska postaja v Sloveniji, ima 80 let. 11. maja leta 1945 se je ob 13. uri prvič oglasil Radio svobodni Maribor. Skoraj točno 80 let pozneje se iz mariborskega studia v sredino Radiosfero oglaša v. d. odgovorne urednice Radia Maribora Vesna Martinec, ki nas popelje po nekaterih ključnih mejnikih njihove 80-letne zgodovine.
O vektorjih smo slišali še vsi, v šoli so nam jih predstavili kot »usmerjene daljice«. A v resnici matematiki nanje gledajo veliko bolj abstraktno. Tudi na polinome lahko, na primer, gledamo kot na vektorje. Ste kdaj pomislili, da je lahko tudi fotografija vektor? Vektorji so na nek način precej sodoben matematičen koncept – prvi jih je poimenoval slavni matematik Hamilton v prvi polovici 19. stoletja. Se pravi so še novejši koncept od odvodov, o katerih smo govorili v prejšnji oddaji. A kot bomo lahko slišalii, so koncept vektorjev na nek način poznali že stari Grki. Za napoved naslednje oddaje pa nagradni izziv: kakšno krivuljo opiše pot predmeta, ki ga v zrak vržemo pod kotom? Pišite nam na konstanta@rtvslo.si
O vektorjih smo slišali še vsi, v šoli so nam jih predstavili kot »usmerjene daljice«. A v resnici matematiki nanje gledajo veliko bolj abstraktno. Tudi na polinome lahko, na primer, gledamo kot na vektorje. Ste kdaj pomislili, da je lahko tudi fotografija vektor? Vektorji so na nek način precej sodoben matematičen koncept – prvi jih je poimenoval slavni matematik Hamilton v prvi polovici 19. stoletja. Se pravi so še novejši koncept od odvodov, o katerih smo govorili v prejšnji oddaji. A kot bomo lahko slišalii, so koncept vektorjev na nek način poznali že stari Grki. Za napoved naslednje oddaje pa nagradni izziv: kakšno krivuljo opiše pot predmeta, ki ga v zrak vržemo pod kotom? Pišite nam na konstanta@rtvslo.si
Lana Rakovec je študentka in mlada podjetnica, ki s svojo ekipo razvija inovativno aplikacijo za predvajanje glasbe, ki je namenjena predvsem športnikom. Aplikacija namreč sinhronizira in uskladi glasbo glede na naš srčni utrip, gibanje in intenzivnost vadbe … na primer - hitreje, kot tečemo, hitrejši je ritem pesmi. Prav ta rešitev je prepričala komisijo na različnih tekmovanjih - tako doma kot v tujini, in pred mikrofon pripeljala sogovornico tokratne Radiosfere.
Lana Rakovec je študentka in mlada podjetnica, ki s svojo ekipo razvija inovativno aplikacijo za predvajanje glasbe, ki je namenjena predvsem športnikom. Aplikacija namreč sinhronizira in uskladi glasbo glede na naš srčni utrip, gibanje in intenzivnost vadbe … na primer - hitreje, kot tečemo, hitrejši je ritem pesmi. Prav ta rešitev je prepričala komisijo na različnih tekmovanjih - tako doma kot v tujini, in pred mikrofon pripeljala sogovornico tokratne Radiosfere.
V kateri slovenski občini je največ prebivalcev bolniško odsotnih? V kateri občini največ odraslih prejema zdravila za sladkorno bolezen in povišan krvni tlak? Kje največ prebivalcev uporablja marihuano? Kje v naši državi so otroci najbolj gibalno spretni in kje najmanj? Prebivalci katere občine so najbolj povezani? Vse te in še druge podatke zbirajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Čeprav nas v Sloveniji živi le dobra dva milijona ljudi, pa smo našo državo razdelili kar na 212 občin. Po površini je največja občina Kočevje. Ta je kar 80-krat večja od najmanjše slovenske občine – to je občina Odranci. Občine se med sabo ne primerjajo zgolj po naravnih danostih in gospodarskih značilnostih; primerjajo se tudi po zdravju. In katera je občina zdravja 2025? Odgovor v Radiosferi. Foto: NIJZ
V kateri slovenski občini je največ prebivalcev bolniško odsotnih? V kateri občini največ odraslih prejema zdravila za sladkorno bolezen in povišan krvni tlak? Kje največ prebivalcev uporablja marihuano? Kje v naši državi so otroci najbolj gibalno spretni in kje najmanj? Prebivalci katere občine so najbolj povezani? Vse te in še druge podatke zbirajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Čeprav nas v Sloveniji živi le dobra dva milijona ljudi, pa smo našo državo razdelili kar na 212 občin. Po površini je največja občina Kočevje. Ta je kar 80-krat večja od najmanjše slovenske občine – to je občina Odranci. Občine se med sabo ne primerjajo zgolj po naravnih danostih in gospodarskih značilnostih; primerjajo se tudi po zdravju. In katera je občina zdravja 2025? Odgovor v Radiosferi. Foto: NIJZ
Slovenija ima 15 zdravilišč, 12 jih je povezanih v Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, in skoraj 90 izvirov termalne vode. A ni vsako kopališče s termalno vodo tudi zdravilišče. Slednja morajo za to izpolnjevati posebne pogoje. Po slovenskih zdraviliščih nas je v Radiosferi popeljal Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ponudbo, predvsem pa svoje razlikovalne lastnosti so predstavili v Termah Čatež, Termah Portorož in Termah Ptuj.
Slovenija ima 15 zdravilišč, 12 jih je povezanih v Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, in skoraj 90 izvirov termalne vode. A ni vsako kopališče s termalno vodo tudi zdravilišče. Slednja morajo za to izpolnjevati posebne pogoje. Po slovenskih zdraviliščih nas je v Radiosferi popeljal Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ponudbo, predvsem pa svoje razlikovalne lastnosti so predstavili v Termah Čatež, Termah Portorož in Termah Ptuj.
Slovenci v Porabju, ki skrbijo za razvoj svojega območja, že nekaj let krepijo svojo turistično ponudbo. In ker ne obstajaš, če te ni na spletu, so se odločili za korenito prenovo spletnih strani. Nastal je uporabniku zelo prijazen portal, ki predstavlja življenje Slovencev na Madžarskem nekoč in danes.
Slovenci v Porabju, ki skrbijo za razvoj svojega območja, že nekaj let krepijo svojo turistično ponudbo. In ker ne obstajaš, če te ni na spletu, so se odločili za korenito prenovo spletnih strani. Nastal je uporabniku zelo prijazen portal, ki predstavlja življenje Slovencev na Madžarskem nekoč in danes.
Večina nas se ob besedi kvantno kar malo ustraši. Kvantni svet velja za precej nenavadnega, že kar čudnega. A ne računalnikov ali pametnih telefonov, satelitov ali GPS navigacije zagotovo ne bi imeli brez poznavanja kvantnih zakonov. Toda danes, sto let po prvih konkretnih formulacijah enačb kvantne mehanike Wernerja Heisenberga, se ta kvantna zgodba šele zares bliža svojemu vrhuncu. Danes se namreč napoveduje druga kvantna revolucija, v kateri so sicer kvantni računalniki deležni največ pozornosti, a gre vendarle le za en vidik, ki veliko obeta.
Večina nas se ob besedi kvantno kar malo ustraši. Kvantni svet velja za precej nenavadnega, že kar čudnega. A ne računalnikov ali pametnih telefonov, satelitov ali GPS navigacije zagotovo ne bi imeli brez poznavanja kvantnih zakonov. Toda danes, sto let po prvih konkretnih formulacijah enačb kvantne mehanike Wernerja Heisenberga, se ta kvantna zgodba šele zares bliža svojemu vrhuncu. Danes se namreč napoveduje druga kvantna revolucija, v kateri so sicer kvantni računalniki deležni največ pozornosti, a gre vendarle le za en vidik, ki veliko obeta.
Letos, ko sta Nova Gorica in Gorica v sozvočju postali prva brezmejna Evropska prestolnica kulture, je njun utrip še posebej živ – poln zgodb, umetnosti in ustvarjalne energije. Kako vidijo utrip goriške regije njegovi mladi ustvarjalci, kako jih oblikuje mesto? Kako oni oblikujejo njega? Nika Vrabec se je na stičišču obeh Goric pogovarjala s plesalcem Luko Vodopivcem, didžejem Tilnom Mavričem – Zvènom ter dramaturginjo in pisko Tajdo Lipicer. V tokratni epizodi oddaje Radiosfera vam ponujamo nekaj razmislekov o umetnosti, delu in pomenu ustvarjanja mladih v tem edinstvenem brezmejnem prostoru.
Letos, ko sta Nova Gorica in Gorica v sozvočju postali prva brezmejna Evropska prestolnica kulture, je njun utrip še posebej živ – poln zgodb, umetnosti in ustvarjalne energije. Kako vidijo utrip goriške regije njegovi mladi ustvarjalci, kako jih oblikuje mesto? Kako oni oblikujejo njega? Nika Vrabec se je na stičišču obeh Goric pogovarjala s plesalcem Luko Vodopivcem, didžejem Tilnom Mavričem – Zvènom ter dramaturginjo in pisko Tajdo Lipicer. V tokratni epizodi oddaje Radiosfera vam ponujamo nekaj razmislekov o umetnosti, delu in pomenu ustvarjanja mladih v tem edinstvenem brezmejnem prostoru.
Pot Radiosfere tokrat vodi na tretji največji otrok v Sredozemlju – Ciper. Gre za eno tistih držav, ki ima še manj prebivalcev kot Slovenija – okvirno 1 milijon 345 tisoč. Republika Ciper je nekdanja britanska kolonija, samostojna je od leta 1960. A že od leta 1974 del njenega ozemlja okupira Turčija. Državo Severni Ciper sicer priznava le že prej omenjena Turčija. Kakšni so odnosi med prebivalci obeh delov otoka – tudi to bo eno od vprašanj v Radiosferi, v kateri bomo s pomočjo Slovenca, ki že nekaj let živi tam, raziskali Ciper.
Pot Radiosfere tokrat vodi na tretji največji otrok v Sredozemlju – Ciper. Gre za eno tistih držav, ki ima še manj prebivalcev kot Slovenija – okvirno 1 milijon 345 tisoč. Republika Ciper je nekdanja britanska kolonija, samostojna je od leta 1960. A že od leta 1974 del njenega ozemlja okupira Turčija. Državo Severni Ciper sicer priznava le že prej omenjena Turčija. Kakšni so odnosi med prebivalci obeh delov otoka – tudi to bo eno od vprašanj v Radiosferi, v kateri bomo s pomočjo Slovenca, ki že nekaj let živi tam, raziskali Ciper.