Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Ansambel Lojzeta Slaka – Čebelar Mick Jagger – Sweet Thing Oko – Vse sem dal ti Zmagovalna skladba: Ansambel Lojzeta Slaka – Čebelar
Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Ansambel Lojzeta Slaka – Čebelar Mick Jagger – Sweet Thing Oko – Vse sem dal ti Zmagovalna skladba: Ansambel Lojzeta Slaka – Čebelar
Oceno nezadovoljivo je dobil le en izdelek
Oceno nezadovoljivo je dobil le en izdelek
Zgodbe Slovencev iz sosednjih držav so zelo raznolike, tako kot je raznoliko njihovo življenje. To velja tudi za glasbenike. Za koroške Slovence velja, da pojejo od najzgodnejših let naprej, mnogi tudi igrajo različne inštrumente. In če smo nekoč poznali predvsem njihovo zborovsko dejavnosti, zdaj v ospredje prihajajo tudi druge glasbene zvrsti; od jazza do rocka.
Zgodbe Slovencev iz sosednjih držav so zelo raznolike, tako kot je raznoliko njihovo življenje. To velja tudi za glasbenike. Za koroške Slovence velja, da pojejo od najzgodnejših let naprej, mnogi tudi igrajo različne inštrumente. In če smo nekoč poznali predvsem njihovo zborovsko dejavnosti, zdaj v ospredje prihajajo tudi druge glasbene zvrsti; od jazza do rocka.
Globalno segrevanje ne prizanaša niti morju, letos smo namreč dosegli nov rekord v številu dni, ko morje presega 30 stopinj Celzija. Vse toplejše morje ima tudi različne negativne vplive na živali in rastline, ki živijo v njem. Kaj se zgodi z ekosistemi, če je v morski vodi pretoplo, izveste v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Globalno segrevanje ne prizanaša niti morju, letos smo namreč dosegli nov rekord v številu dni, ko morje presega 30 stopinj Celzija. Vse toplejše morje ima tudi različne negativne vplive na živali in rastline, ki živijo v njem. Kaj se zgodi z ekosistemi, če je v morski vodi pretoplo, izveste v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Morgan James - Bring yourself to me Alenka Pinterič - Štajerska Lady Smaal Tokk - Gdw je Ferdo? Zmagala je Štajerska Lady Alenke Pinterič
Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Morgan James - Bring yourself to me Alenka Pinterič - Štajerska Lady Smaal Tokk - Gdw je Ferdo? Zmagala je Štajerska Lady Alenke Pinterič
Fuzija predstavlja enega od velikih obetov prihodnosti. Če bi nam uspelo poustvariti dogajanje, ki sicer poteka v središču sonca, bi si lahko zagotovili vir zadostne količine električne energije za ves planet. Brez toplogrednih plinov in jedrskih odpadkov. A posnemanje sonca je zapleten tehnološki izziv. Kako denimo sploh ustvarimo 100 milijonov stopinj Celzija na Zemlji? Kaj preprečuje, da se vse naokoli zaradi vročine preprosto ne vžge? Če so ta vprašanja že razrešena, jih še mnogo ostaja povsem odprtih. Raziskave, ki so nujne za uspešen zagon Itra, največjega fuzijskega reaktorja na svetu, ki se gradi v južni Franciji, potekajo tudi na raziskovalnem jedrskem reaktorju Triga v Brinju pri Ljubljani. Z novo napravo, ki se imenuje Katana, bodo raziskovali t. i. aktivirano vodo. Gost v Radiosferi je bil dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega jedrskega reaktorja Triga.
Fuzija predstavlja enega od velikih obetov prihodnosti. Če bi nam uspelo poustvariti dogajanje, ki sicer poteka v središču sonca, bi si lahko zagotovili vir zadostne količine električne energije za ves planet. Brez toplogrednih plinov in jedrskih odpadkov. A posnemanje sonca je zapleten tehnološki izziv. Kako denimo sploh ustvarimo 100 milijonov stopinj Celzija na Zemlji? Kaj preprečuje, da se vse naokoli zaradi vročine preprosto ne vžge? Če so ta vprašanja že razrešena, jih še mnogo ostaja povsem odprtih. Raziskave, ki so nujne za uspešen zagon Itra, največjega fuzijskega reaktorja na svetu, ki se gradi v južni Franciji, potekajo tudi na raziskovalnem jedrskem reaktorju Triga v Brinju pri Ljubljani. Z novo napravo, ki se imenuje Katana, bodo raziskovali t. i. aktivirano vodo. Gost v Radiosferi je bil dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega jedrskega reaktorja Triga.
Progasti gož je naša največja nestrupena kača, ki ima v Sloveniji najboljše pogoje za življenje v Slovenski Istri. “Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo ponovno vabimo k sodelovanju vse ljubiteljske znanstvenike, da s skupnimi močmi zberemo čim več informacij o pojavljanju te zanimive, redke in ogrožene vrste plazilcev,” je povedala gostja doc. dr. Alenka Žunič Kosi. Kako prepoznamo progastega goža? S čim se prehranjuje in kje se najraje zadržuje? Odgovore smo poiskali v ponovljeni Radiosferi.
Progasti gož je naša največja nestrupena kača, ki ima v Sloveniji najboljše pogoje za življenje v Slovenski Istri. “Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo ponovno vabimo k sodelovanju vse ljubiteljske znanstvenike, da s skupnimi močmi zberemo čim več informacij o pojavljanju te zanimive, redke in ogrožene vrste plazilcev,” je povedala gostja doc. dr. Alenka Žunič Kosi. Kako prepoznamo progastega goža? S čim se prehranjuje in kje se najraje zadržuje? Odgovore smo poiskali v ponovljeni Radiosferi.
Predlogi so bili: Mojmir Sepe – Angelina Oto Pestner – Tople julijske noči David Bowie – Space Oddity Zmagovalec je Mojmir Sepe – Angelina
Predlogi so bili: Mojmir Sepe – Angelina Oto Pestner – Tople julijske noči David Bowie – Space Oddity Zmagovalec je Mojmir Sepe – Angelina
Ali je podjetništvo, ki ne temelji na nenehnem ustvarjanju dobičkov, možno? Vprašanje je pravzaprav narobe postavljeno. V razmerah, ko smo že trčili ob planetarne meje in ko je zelo jasno, da naš način življenja ni vzdržen, je namreč odgovor jasen: takšno podjetništvo je nujno. Vprašanje je, kako do tega? Obstajajo primeri dobrih praks, ki temeljijo na skupnostnih projektih ali tem, da bistvo podjetništva ni povečevanje dobičkov- Eno možno pot kaže doktorica Melanie Rieback, etična hekerica, ki je prejšnji mesec obiskala Ljubljano.
Ali je podjetništvo, ki ne temelji na nenehnem ustvarjanju dobičkov, možno? Vprašanje je pravzaprav narobe postavljeno. V razmerah, ko smo že trčili ob planetarne meje in ko je zelo jasno, da naš način življenja ni vzdržen, je namreč odgovor jasen: takšno podjetništvo je nujno. Vprašanje je, kako do tega? Obstajajo primeri dobrih praks, ki temeljijo na skupnostnih projektih ali tem, da bistvo podjetništva ni povečevanje dobičkov- Eno možno pot kaže doktorica Melanie Rieback, etična hekerica, ki je prejšnji mesec obiskala Ljubljano.
Romi na sploh, tudi v Sloveniji, zavzemajo številne vloge v družbi. Vse več je tudi visoko izobraženih Romov. V Sloveniji imamo Rome, ki so policisti, zdravstveni delavci, socialni delavci, učitelji in vzgojitelji, imamo zelo uspešne športnike, kuharje, poslovneže, tudi politike. O dobrih zgledih iz skupnosti, tudi o tistih Romih, ki so svetovno znane osebnosti, pa tokrat z radijskim kolegom, novinarjem in voditeljem romskih vsebin na radiu in televiziji Slovenija Sandijem Horvatom.
Romi na sploh, tudi v Sloveniji, zavzemajo številne vloge v družbi. Vse več je tudi visoko izobraženih Romov. V Sloveniji imamo Rome, ki so policisti, zdravstveni delavci, socialni delavci, učitelji in vzgojitelji, imamo zelo uspešne športnike, kuharje, poslovneže, tudi politike. O dobrih zgledih iz skupnosti, tudi o tistih Romih, ki so svetovno znane osebnosti, pa tokrat z radijskim kolegom, novinarjem in voditeljem romskih vsebin na radiu in televiziji Slovenija Sandijem Horvatom.
Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Moni Kovačič - Nasmeh poletnih dni The Doors - light my fire Ansambel bratov Avsenik - Na Golici Zmagala je zasedba The Doors in skldba Light my fire
Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Moni Kovačič - Nasmeh poletnih dni The Doors - light my fire Ansambel bratov Avsenik - Na Golici Zmagala je zasedba The Doors in skldba Light my fire
Satelit Gaia Evropske vesoljske agencije je pred meseci objavil odkritje najmasivnejše črne luknje, za katero vemo, da je nastala iz zvezde. Več o samem satelitu in pomembnosti tega odkritja, pa tudi o tem, zakaj nekatere zvezde sijejo modro, druge pa rdeče, smo izvedeli na obisku na Astronomskem observatoriju Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Tik pred začetkom poletja smo se podali na Golovec, prisluhnili predavanju prof. dr. Tomaža Zwittra in skupaj z ostalimi obiskovalci opazovali zvezde.
Satelit Gaia Evropske vesoljske agencije je pred meseci objavil odkritje najmasivnejše črne luknje, za katero vemo, da je nastala iz zvezde. Več o samem satelitu in pomembnosti tega odkritja, pa tudi o tem, zakaj nekatere zvezde sijejo modro, druge pa rdeče, smo izvedeli na obisku na Astronomskem observatoriju Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Tik pred začetkom poletja smo se podali na Golovec, prisluhnili predavanju prof. dr. Tomaža Zwittra in skupaj z ostalimi obiskovalci opazovali zvezde.
V tokratni Radiosferi bomo spoznali, kaj obiskovalcem lahko ponudijo destinacije Nova Gorica in Vipavska dolina ter Kras in Brkini. Odpravili se bomo namreč na novinarsko študijsko turo s Slovensko turistično organizacijo, ki na omenjenih destinacijah želi povezati kulturno ponudbo s turizmom in značilno tamkajšnjo kulinariko.
V tokratni Radiosferi bomo spoznali, kaj obiskovalcem lahko ponudijo destinacije Nova Gorica in Vipavska dolina ter Kras in Brkini. Odpravili se bomo namreč na novinarsko študijsko turo s Slovensko turistično organizacijo, ki na omenjenih destinacijah želi povezati kulturno ponudbo s turizmom in značilno tamkajšnjo kulinariko.
Včeraj smo že 30-ič praznovali mednarodni dan reggae glasbe. Reggae je pravzaprav glasbena zvrst, ki ima svoje korenine na Karibskem otočju, še natančneje na Jamajki. Začel se je razvijati v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja in na svoji priljubljenosti pridobival skozi leta. Tudi v Sloveniji je reggae precej popularen, imamo celo svoj glasbeni festival, ki k nam privabi tudi največje tovrstne glasbenike. Več o tem, zakaj je ta jamajška glasbena zvrst priljubljena tudi v Sloveniji in kako ta žanr dojemajo na Jamajki, je zanimalo Lano Furlan.
Včeraj smo že 30-ič praznovali mednarodni dan reggae glasbe. Reggae je pravzaprav glasbena zvrst, ki ima svoje korenine na Karibskem otočju, še natančneje na Jamajki. Začel se je razvijati v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja in na svoji priljubljenosti pridobival skozi leta. Tudi v Sloveniji je reggae precej popularen, imamo celo svoj glasbeni festival, ki k nam privabi tudi največje tovrstne glasbenike. Več o tem, zakaj je ta jamajška glasbena zvrst priljubljena tudi v Sloveniji in kako ta žanr dojemajo na Jamajki, je zanimalo Lano Furlan.
Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Bogovi veselih ljudi - Peter Lovšin, Andrej Janežič, Sergej Pobegajlo Strastra za orgle in Simfonični orkester - Aldo Kumar Izgubila sem kompas - Počeni Škafi. Zmagovalec je Aldo Kumar- Strastra za orgle in Simfonični orkester.
Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Bogovi veselih ljudi - Peter Lovšin, Andrej Janežič, Sergej Pobegajlo Strastra za orgle in Simfonični orkester - Aldo Kumar Izgubila sem kompas - Počeni Škafi. Zmagovalec je Aldo Kumar- Strastra za orgle in Simfonični orkester.
Komarjeva slina razdraži kožo in povzroči neprijeten občutek. Človeka prav sili, da se praska. Kakšna je prva pomoč ob piku?
Komarjeva slina razdraži kožo in povzroči neprijeten občutek. Človeka prav sili, da se praska. Kakšna je prva pomoč ob piku?
17. sezono napPOTkov pripravljamo v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije. Katere poti bomo prehodili in kaj bo še ustvarjalo planinsko vzdušje na Prvem, izveste v pogovoru z Manco Ogrin, predstavnico za odnose z javnostmi na PZS.
17. sezono napPOTkov pripravljamo v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije. Katere poti bomo prehodili in kaj bo še ustvarjalo planinsko vzdušje na Prvem, izveste v pogovoru z Manco Ogrin, predstavnico za odnose z javnostmi na PZS.
Ta - za mnoge praznično-dopustniški teden - bo tudi v znamenju druženj s Slovenci iz zamejstva in sveta. V državnem zboru bo v četrtek potekalo že 20. Vseslovensko srečanje, tokrat posvečeno mladim. Na konservatoriju za glasbo in balet bo nato sledila opereta Kot stari naredi je vedno prav, nastala na avstrijskem Koroškem, kot uvod v prireditve Dobrodošli doma. Nadaljevalo se bo v petek z ogledom Narodne in univerzitetne knjižnice, vrhunec pa bo v soboto v Celju s popoldanskim nastopom folklornih in pevskih skupin iz zamejstva in sveta. Dobrodošli doma je srečanje rojakov iz sveta – izseljencev in zdomcev – ter iz sosednjih držav, ki je leta 2011 nasledilo Izseljeniški piknik in Srečanje v moji deželi. V sinočnjih Sotočjih se je Mateja Železnikar o tem pogovarjala z dr. Borisom Jesihom. Takrat je bil državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, zdaj pa je predsednik Slovenske izseljenske matice, ki že drugič pripravlja prireditev Dobrodošli doma.
Ta - za mnoge praznično-dopustniški teden - bo tudi v znamenju druženj s Slovenci iz zamejstva in sveta. V državnem zboru bo v četrtek potekalo že 20. Vseslovensko srečanje, tokrat posvečeno mladim. Na konservatoriju za glasbo in balet bo nato sledila opereta Kot stari naredi je vedno prav, nastala na avstrijskem Koroškem, kot uvod v prireditve Dobrodošli doma. Nadaljevalo se bo v petek z ogledom Narodne in univerzitetne knjižnice, vrhunec pa bo v soboto v Celju s popoldanskim nastopom folklornih in pevskih skupin iz zamejstva in sveta. Dobrodošli doma je srečanje rojakov iz sveta – izseljencev in zdomcev – ter iz sosednjih držav, ki je leta 2011 nasledilo Izseljeniški piknik in Srečanje v moji deželi. V sinočnjih Sotočjih se je Mateja Železnikar o tem pogovarjala z dr. Borisom Jesihom. Takrat je bil državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, zdaj pa je predsednik Slovenske izseljenske matice, ki že drugič pripravlja prireditev Dobrodošli doma.
Predlogi so bili: Iztok Mlakar - Čuoja Natko Štiglić – Fandango John Lee Hooker – Boom Boom Zmagovalna skladba je Natko Štiglić - Fandango.
Predlogi so bili: Iztok Mlakar - Čuoja Natko Štiglić – Fandango John Lee Hooker – Boom Boom Zmagovalna skladba je Natko Štiglić - Fandango.
»Ne verjamem, da se lahko komunikacijskim vmesnikom človek-stroj v prihodnje izognemo. Treba jih bo integrirati v našo družbo s pozitivnimi in negativnimi lastnostmi vred. Potrebno se je dovolj zgodaj o tem pogovarjati, da bodo varovalke dovolj hitro nastavljene. Nimam nobenega dvoma, da je prihodnost v večji povezanosti človeka s strojem.« Tako razmišlja prof. dr. Aleš Holobar s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, ki tudi koordinira evropski raziskovalni projekt HybridNeuro.
»Ne verjamem, da se lahko komunikacijskim vmesnikom človek-stroj v prihodnje izognemo. Treba jih bo integrirati v našo družbo s pozitivnimi in negativnimi lastnostmi vred. Potrebno se je dovolj zgodaj o tem pogovarjati, da bodo varovalke dovolj hitro nastavljene. Nimam nobenega dvoma, da je prihodnost v večji povezanosti človeka s strojem.« Tako razmišlja prof. dr. Aleš Holobar s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, ki tudi koordinira evropski raziskovalni projekt HybridNeuro.
Butter be kind je slovenska znamka naravne in okolju prijazne kozmetike, za katero stoji Teja Urankar. Znanstvenica in podjetnica je pred dvemi leti zapustila Dunaj in kozmetično industrijo ter se podala v podjetniške vode. Danes so njeni izdelki že uspešno prodrli na tuje trge, na slovenskem pa jih uporabniki šele spoznavajo. O izzivih v podjetništvu, njeni poti, trendih in lepotni industriji je spregovorila v junijski podjetniški Radiosferi.
Butter be kind je slovenska znamka naravne in okolju prijazne kozmetike, za katero stoji Teja Urankar. Znanstvenica in podjetnica je pred dvemi leti zapustila Dunaj in kozmetično industrijo ter se podala v podjetniške vode. Danes so njeni izdelki že uspešno prodrli na tuje trge, na slovenskem pa jih uporabniki šele spoznavajo. O izzivih v podjetništvu, njeni poti, trendih in lepotni industriji je spregovorila v junijski podjetniški Radiosferi.
Danes se bomo podali na potovanje po centralni Aziji. Spoznali bomo muslimansko državo, skozi katero je nekdaj potekala Svilena pot - Uzbekistan. Tja se je podala Lara Lipnik, učiteljica, ki v svojem prostem času najraje potuje kar sama. Kaj vse ponuja ta država, pa izveste v današnji Radiosferi. Pred mikrofon jo je povabila Lana Furlan
Danes se bomo podali na potovanje po centralni Aziji. Spoznali bomo muslimansko državo, skozi katero je nekdaj potekala Svilena pot - Uzbekistan. Tja se je podala Lara Lipnik, učiteljica, ki v svojem prostem času najraje potuje kar sama. Kaj vse ponuja ta država, pa izveste v današnji Radiosferi. Pred mikrofon jo je povabila Lana Furlan
Predlogi so bili: Eva Hren - Ko boš prišla na Bled Return to forever - Jungle waterfall Ansambel Mihe Dovžana - Moravška dolina Zmagalna skladba je Eva Hren - Ko boš prišla na Bled
Predlogi so bili: Eva Hren - Ko boš prišla na Bled Return to forever - Jungle waterfall Ansambel Mihe Dovžana - Moravška dolina Zmagalna skladba je Eva Hren - Ko boš prišla na Bled
Jadransko morje je sicer mnogo bolj varno kot nekatera druga morja ali oceani, v katerih živijo tudi človeku smrtno nevarne živali. Po odkritju zelo strupene ribe v Jadranskem morju - srebrnoprogaste napihovalke, tujerodne vrste, ki je prek Sueškega prekopa pred leti prišla v Sredozemsko morje in se v njem razširila - pa se je zastavilo vprašanje, katere strupene živali živijo ob naši obali? Naše morje je po besedah strokovne vodje Akvarija Piran dr. Manja Rogelja sicer zelo plitvo, a zanimivo in biotsko pestro, tudi v njem pa se najdejo strupene oz. potencialno človeku nevarne živali.
Jadransko morje je sicer mnogo bolj varno kot nekatera druga morja ali oceani, v katerih živijo tudi človeku smrtno nevarne živali. Po odkritju zelo strupene ribe v Jadranskem morju - srebrnoprogaste napihovalke, tujerodne vrste, ki je prek Sueškega prekopa pred leti prišla v Sredozemsko morje in se v njem razširila - pa se je zastavilo vprašanje, katere strupene živali živijo ob naši obali? Naše morje je po besedah strokovne vodje Akvarija Piran dr. Manja Rogelja sicer zelo plitvo, a zanimivo in biotsko pestro, tudi v njem pa se najdejo strupene oz. potencialno človeku nevarne živali.
Z lepim vremenom se je začela sezona množičnega obiska hribov in gora. Marsikdo se v gore odpravi tudi s svojim psom. Kako varno s psom v gore in kaj storiti ob morebitni nesreče oziroma kako se ji izogniti, več v tokratni Radiosferi s Katjo Arhar.
Z lepim vremenom se je začela sezona množičnega obiska hribov in gora. Marsikdo se v gore odpravi tudi s svojim psom. Kako varno s psom v gore in kaj storiti ob morebitni nesreče oziroma kako se ji izogniti, več v tokratni Radiosferi s Katjo Arhar.
Pred vrati je evropsko nogometno prvenstvao. Na EURU bodo, kot vemo, tudi slovenski nogometaši: prvo tekmo bodo odigrali to nedeljo v Stuttgartu proti Danski, drugo v četrtek (20. 6.) v Műnchnu, tretjo pa v torek (25. 6.) v Kőlnu, proti Angliji. In na navijanje "za naše" se seveda ne pripravljmo samo v Sloveniji, temveč s tudi Slovenci, ki živijo v tujini, že v "nizkem startu".
Pred vrati je evropsko nogometno prvenstvao. Na EURU bodo, kot vemo, tudi slovenski nogometaši: prvo tekmo bodo odigrali to nedeljo v Stuttgartu proti Danski, drugo v četrtek (20. 6.) v Műnchnu, tretjo pa v torek (25. 6.) v Kőlnu, proti Angliji. In na navijanje "za naše" se seveda ne pripravljmo samo v Sloveniji, temveč s tudi Slovenci, ki živijo v tujini, že v "nizkem startu".
Predlogi so bili: Belin – Plešimo Tomaž Pengov – Cesta Trio Silvestra Stingla – Opus 3 Zmagalna skladba je Trio Silvestra Stingla – Opus 3
Predlogi so bili: Belin – Plešimo Tomaž Pengov – Cesta Trio Silvestra Stingla – Opus 3 Zmagalna skladba je Trio Silvestra Stingla – Opus 3
Predlogi so bili: Gu-gu - Želim si na Jamajko Alanis Morissette - Ironic Fed Horses - Mlad Zmagalna skladba je Gu-gu - Želim si na Jamajko.
Predlogi so bili: Gu-gu - Želim si na Jamajko Alanis Morissette - Ironic Fed Horses - Mlad Zmagalna skladba je Gu-gu - Želim si na Jamajko.
30. maj je Svetovni dan multiple skleroze. Gre za avtoimunsko bolezen živčevja, ki povzroči poškodbe na možganskem tkivu. Kot opozarjajo strokovnjaki in bolnice ter bolniki, se multiple skleroze še vedno držijo številni predsodki. Temu pritrjuje gospod Edvard Rednak z Vinske gore pri Velenju, ki z boleznijo živi že 25 let. Več o njegovem življenju z multiplo sklerozo in o opozorilnih znakih, ob katerih moramo na posvet k zdravniku, pa v današnji Radiosferi.
30. maj je Svetovni dan multiple skleroze. Gre za avtoimunsko bolezen živčevja, ki povzroči poškodbe na možganskem tkivu. Kot opozarjajo strokovnjaki in bolnice ter bolniki, se multiple skleroze še vedno držijo številni predsodki. Temu pritrjuje gospod Edvard Rednak z Vinske gore pri Velenju, ki z boleznijo živi že 25 let. Več o njegovem življenju z multiplo sklerozo in o opozorilnih znakih, ob katerih moramo na posvet k zdravniku, pa v današnji Radiosferi.
Zadnja sredina Radiosfera odkriva podjetniške zgodbe in v tokratni smo se za hip ustavili v Bangladešu, kjer se je začela veja podjetništva, ki ima pozitiven družbeni učinek. Z Ano Belac z Impact Hub Ljubljana in vodjo programa Social Impact Award ter Matejem Aleksovim, podjetnikom in študentom ekonomije, smo se pogovarjali o socialnem podjetništvu in preverili, kje se konča prostovoljstvo in začne socialno podjetništvo.
Zadnja sredina Radiosfera odkriva podjetniške zgodbe in v tokratni smo se za hip ustavili v Bangladešu, kjer se je začela veja podjetništva, ki ima pozitiven družbeni učinek. Z Ano Belac z Impact Hub Ljubljana in vodjo programa Social Impact Award ter Matejem Aleksovim, podjetnikom in študentom ekonomije, smo se pogovarjali o socialnem podjetništvu in preverili, kje se konča prostovoljstvo in začne socialno podjetništvo.
Romi danes živijo po vsem svetu. V Evropi naj bi jih po ocenah Sveta Evrope živelo okoli petnajst milijonov, v Sloveniji po neuradnih podatkih okoli šestnajst tisoč. O Romih, njihovi kulturi in zgodovini vemo veliko, pa vendar ostaja še toliko stvari neznanih, oziroma jih pripadniki večinskega prebivalstva ne vemo ali imamo o nekaterih navadah celo zmotno prepričanje. Ena teh so tudi poroke med Romi in Neromi. Obstajajo v romski skupnosti mešani zakoni? O tem z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.
Romi danes živijo po vsem svetu. V Evropi naj bi jih po ocenah Sveta Evrope živelo okoli petnajst milijonov, v Sloveniji po neuradnih podatkih okoli šestnajst tisoč. O Romih, njihovi kulturi in zgodovini vemo veliko, pa vendar ostaja še toliko stvari neznanih, oziroma jih pripadniki večinskega prebivalstva ne vemo ali imamo o nekaterih navadah celo zmotno prepričanje. Ena teh so tudi poroke med Romi in Neromi. Obstajajo v romski skupnosti mešani zakoni? O tem z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.
Predlogi so bili: David Sanborn – Bang Bang Aleksandra Čermelj in Big Band RTV Slovenija - Bodi to kar si Prizma – Nič mi ni Zmagalna skladba je Bang Bang Davida Sanborna.
Predlogi so bili: David Sanborn – Bang Bang Aleksandra Čermelj in Big Band RTV Slovenija - Bodi to kar si Prizma – Nič mi ni Zmagalna skladba je Bang Bang Davida Sanborna.
Ena izmed najbolj očitnih posledic podnebnih sprememb je zviševanje temperatur. Tako se je povprečna globalna temperatura dvignila že za več kot stopinjo Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. Cilj pariškega sporazuma je omejitev dviga na največ stopinjo in pol do konca stoletja – je pa ta cilj brez ukrepanja nedosegljiv. Druga posledica, ki jo prav tako že občutimo tudi pri nas, pa je povezana s spremembami v padavinskih režimih. Tu so napovedi za Slovenijo zanesljive le v določeni meri. O tem smo se pogovarjali z meteorologom Anžetom Medvedom z Agencije za okolje.
Ena izmed najbolj očitnih posledic podnebnih sprememb je zviševanje temperatur. Tako se je povprečna globalna temperatura dvignila že za več kot stopinjo Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. Cilj pariškega sporazuma je omejitev dviga na največ stopinjo in pol do konca stoletja – je pa ta cilj brez ukrepanja nedosegljiv. Druga posledica, ki jo prav tako že občutimo tudi pri nas, pa je povezana s spremembami v padavinskih režimih. Tu so napovedi za Slovenijo zanesljive le v določeni meri. O tem smo se pogovarjali z meteorologom Anžetom Medvedom z Agencije za okolje.
Študenti z BIC Ljubljana, Višje strokovne šole so se kot edina evropska šola uvrstili v finale mednarodnega tekmovanja NASA HUNCH Culinary Challenge! Poslušalci se boste morda spomnili, da smo jih pred približno mesec dni poklicali v Houston in se dan pred tekmovanjem pogovarjali z njimi. Zdaj je že znano, da je slovenska ekipa osvojila odlično 3. mesto, in čeprav astronavti ne bodo jedli slovenskega zajtrka, bo v vesolje vseeno odšlo nekaj slovenskega. Sogovorniki so člani ekipe, mentorja Katarina Smole in Andrej Molk ter študenta Mark Jeraj in Hana Wolf.
Študenti z BIC Ljubljana, Višje strokovne šole so se kot edina evropska šola uvrstili v finale mednarodnega tekmovanja NASA HUNCH Culinary Challenge! Poslušalci se boste morda spomnili, da smo jih pred približno mesec dni poklicali v Houston in se dan pred tekmovanjem pogovarjali z njimi. Zdaj je že znano, da je slovenska ekipa osvojila odlično 3. mesto, in čeprav astronavti ne bodo jedli slovenskega zajtrka, bo v vesolje vseeno odšlo nekaj slovenskega. Sogovorniki so člani ekipe, mentorja Katarina Smole in Andrej Molk ter študenta Mark Jeraj in Hana Wolf.
Progasti gož je naša največja nestrupena kača, ki ima v Sloveniji najboljše pogoje za življenje v Slovenski Istri. “Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo ponovno vabimo k sodelovanju vse ljubiteljske znanstvenike, da s skupnimi močmi zberemo čim več informacij o pojavljanju te zanimive, redke in ogrožene vrste plazilcev,” je povedala gostja doc. dr. Alenka Žunič Kosi. Kako prepoznamo progastega goža? S čim se prehranjuje in kje se najraje zadržuje? Odgovore smo poiskali v tokratni Radiosferi.
Progasti gož je naša največja nestrupena kača, ki ima v Sloveniji najboljše pogoje za življenje v Slovenski Istri. “Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo ponovno vabimo k sodelovanju vse ljubiteljske znanstvenike, da s skupnimi močmi zberemo čim več informacij o pojavljanju te zanimive, redke in ogrožene vrste plazilcev,” je povedala gostja doc. dr. Alenka Žunič Kosi. Kako prepoznamo progastega goža? S čim se prehranjuje in kje se najraje zadržuje? Odgovore smo poiskali v tokratni Radiosferi.
Predlogi so bili: Ibrahim Maalouf - Fly with me Jazoo - Red mic (Rdeč mikrofon) Frank Sinatra - Fly me to the moon Zmagovalna skladba je Frank Sinatra - Fly me to the moon
Predlogi so bili: Ibrahim Maalouf - Fly with me Jazoo - Red mic (Rdeč mikrofon) Frank Sinatra - Fly me to the moon Zmagovalna skladba je Frank Sinatra - Fly me to the moon
Okoli Lune trenutno kroži kitajska misija Čang'e 6, s katero bodo v začetku junija skušali sploh prvič prinesti vzorce tal z oddaljene strani Lune. Do zdaj so samo Kitajci uspešno pristali na oddaljeni strani našega naravnega satelita in sicer leta 2019 z misijo Čang'e 4. Vzorci tal na predvidenem območju pristanka utegnejo razkriti številne neznanke o nastanku Lune, saj gre za najbolj staro površino meseca. Misija pa je v kitajskem vesoljskem programu zelo pomembna tudi širše. Z njo namreč preverjajo tudi tehnične manevre, ki bodo pomembni pri pristanku (in zlasti povratku) prvih tajkonavtov, ki naj bi po načrtih na Luno stopili do leta 2030. Zelo zanimiva so tudi imena kitajskih odprav, saj se izhajajo iz starih kitajskih legend.
Okoli Lune trenutno kroži kitajska misija Čang'e 6, s katero bodo v začetku junija skušali sploh prvič prinesti vzorce tal z oddaljene strani Lune. Do zdaj so samo Kitajci uspešno pristali na oddaljeni strani našega naravnega satelita in sicer leta 2019 z misijo Čang'e 4. Vzorci tal na predvidenem območju pristanka utegnejo razkriti številne neznanke o nastanku Lune, saj gre za najbolj staro površino meseca. Misija pa je v kitajskem vesoljskem programu zelo pomembna tudi širše. Z njo namreč preverjajo tudi tehnične manevre, ki bodo pomembni pri pristanku (in zlasti povratku) prvih tajkonavtov, ki naj bi po načrtih na Luno stopili do leta 2030. Zelo zanimiva so tudi imena kitajskih odprav, saj se izhajajo iz starih kitajskih legend.
Kaj ima mleko opraviti s svežimi novicami? Pravzaprav veliko. Sploh v časih, ko še ni bilo interneta in pametnih telefonov, v tistih časih, ko ni bilo niti še mleka v tetrapaku. Takrat so bile vaške zbiralnice mleka pravi centri informacij in kot take tudi navdih za ustanovitev neobičajne improvizacijske igralske zasedbe Radio Mlajku, ki letos obeležuje 20. obletnico. Del igralske zasedbe je tudi Maruša Prelesnik Zdešar.
Kaj ima mleko opraviti s svežimi novicami? Pravzaprav veliko. Sploh v časih, ko še ni bilo interneta in pametnih telefonov, v tistih časih, ko ni bilo niti še mleka v tetrapaku. Takrat so bile vaške zbiralnice mleka pravi centri informacij in kot take tudi navdih za ustanovitev neobičajne improvizacijske igralske zasedbe Radio Mlajku, ki letos obeležuje 20. obletnico. Del igralske zasedbe je tudi Maruša Prelesnik Zdešar.
V torkovih Radiosferah med drugim predstavljamo zgodbe slovenskih rojakov v tujini. Lili Brunec, urednica oddaje Slovencem po svetu, pripoveduje o zgodbi slovenske izseljenke Sabine Sečnik iz Toronta. Rojena je v Kanadi, kamor so se ob koncu 60. let prejšnjega stoletja prvič preselili njeni starši.
V torkovih Radiosferah med drugim predstavljamo zgodbe slovenskih rojakov v tujini. Lili Brunec, urednica oddaje Slovencem po svetu, pripoveduje o zgodbi slovenske izseljenke Sabine Sečnik iz Toronta. Rojena je v Kanadi, kamor so se ob koncu 60. let prejšnjega stoletja prvič preselili njeni starši.
Danes se v duhu pesmi Evrovizije tudi v Radiosferi odpravljamo na Švedsko. Skupaj z Lukom Butinarjem se bomo usedli v avtomobil in tokrat raziskali to skandinavsko državo. Kaj vse Švedska ponuja in kakšni so Švedi, je zanimalo Lano Furlan. Več pa v prihodnjih minutah.
Danes se v duhu pesmi Evrovizije tudi v Radiosferi odpravljamo na Švedsko. Skupaj z Lukom Butinarjem se bomo usedli v avtomobil in tokrat raziskali to skandinavsko državo. Kaj vse Švedska ponuja in kakšni so Švedi, je zanimalo Lano Furlan. Več pa v prihodnjih minutah.
Predlogi so bili: Falco - Rock me amadeus Marjana Deržaj - Zvezde padajo v noč Ansambel štirje kovači - Kam le čas beži Zmagovalna skladba je Falco - Rock me amadeus
Predlogi so bili: Falco - Rock me amadeus Marjana Deržaj - Zvezde padajo v noč Ansambel štirje kovači - Kam le čas beži Zmagovalna skladba je Falco - Rock me amadeus
Letos je minilo petdeset let od sprejetja jugoslovanske ustave, ki je v 191. členu prva na svetu opredelila novo človekovo pravico: pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Na Mirovnem inštitutu in oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so v torek odprli razstavo, ki predstavlja ključne mejnike v zgodovini reproduktivnih pravic v Sloveniji. To pravico so nedavno vpisali v ustavo tudi v Franciji. Ravno te dni pa teče velika mednarodna kampanja za varen in dostopen splav v Evropi. O pomenu reproduktivnih pravic za ženske in celotno družbo se bomo pogovarjali z Majo Koražijo Jereb iz Inštituta 8. marec.
Letos je minilo petdeset let od sprejetja jugoslovanske ustave, ki je v 191. členu prva na svetu opredelila novo človekovo pravico: pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Na Mirovnem inštitutu in oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so v torek odprli razstavo, ki predstavlja ključne mejnike v zgodovini reproduktivnih pravic v Sloveniji. To pravico so nedavno vpisali v ustavo tudi v Franciji. Ravno te dni pa teče velika mednarodna kampanja za varen in dostopen splav v Evropi. O pomenu reproduktivnih pravic za ženske in celotno družbo se bomo pogovarjali z Majo Koražijo Jereb iz Inštituta 8. marec.
Kakšna arhitekturna naloga je zasnova moškega zapora, katerega kapaciteta bo nekaj manj kot 400 zapornikov? Kako na enem mestu uskladiti potrebo po optimalnem nadzoru in varnostne zahteve ter obenem humane vidike bivanja? In kako lahko sama arhitektura oz. snovanje takšnega prostora pomaga pri resocializaciji? V tokratni Radiosferi odgovorimo na vsa ta vprašanja. In to kar na lokaciji sami. Oziroma nanje odgovori soavtor projekta novega moškega zapora v Ljubljani: arhitekt Davorin Počivašek iz družbe Arhitektov Počivašek Petranovič. Nataša Rašl je obiskala gradbišče na območju nekdanje gramoznice v Dobrunjah.
Kakšna arhitekturna naloga je zasnova moškega zapora, katerega kapaciteta bo nekaj manj kot 400 zapornikov? Kako na enem mestu uskladiti potrebo po optimalnem nadzoru in varnostne zahteve ter obenem humane vidike bivanja? In kako lahko sama arhitektura oz. snovanje takšnega prostora pomaga pri resocializaciji? V tokratni Radiosferi odgovorimo na vsa ta vprašanja. In to kar na lokaciji sami. Oziroma nanje odgovori soavtor projekta novega moškega zapora v Ljubljani: arhitekt Davorin Počivašek iz družbe Arhitektov Počivašek Petranovič. Nataša Rašl je obiskala gradbišče na območju nekdanje gramoznice v Dobrunjah.
Predlogi so bili: Nino Robić - Ura brez kazalcev Andrej Šifrer - Za prijatelje Raiven - Veronika Zmagovalna skladba je Za prijatelje - Andrej Šifrer.
Predlogi so bili: Nino Robić - Ura brez kazalcev Andrej Šifrer - Za prijatelje Raiven - Veronika Zmagovalna skladba je Za prijatelje - Andrej Šifrer.
Čebelarjenje v slovenskih mestih ni novost, ni modna muha in ni posebnost, smo slišali v prvomajski Radiosferi. Tokrat bomo pogled na urbano čebelarjenje še malo razširili, obudili bomo spomin na to, kako so začeli čebelariti na strehi pariške opere, kar velja za »prapok« evropskega sodobnega urbanega čebelarstva. Potem bomo spoznali dva uspešna mestna čebelarja, Mark čebelari v Londonu, Olaf v Berlinu. Ob koncu se bomo vrnili v Ljubljano in vas spomnili, da je bil tudi naš veliki arhitekt Jože Plečnik povezan s čebelami.
Čebelarjenje v slovenskih mestih ni novost, ni modna muha in ni posebnost, smo slišali v prvomajski Radiosferi. Tokrat bomo pogled na urbano čebelarjenje še malo razširili, obudili bomo spomin na to, kako so začeli čebelariti na strehi pariške opere, kar velja za »prapok« evropskega sodobnega urbanega čebelarstva. Potem bomo spoznali dva uspešna mestna čebelarja, Mark čebelari v Londonu, Olaf v Berlinu. Ob koncu se bomo vrnili v Ljubljano in vas spomnili, da je bil tudi naš veliki arhitekt Jože Plečnik povezan s čebelami.
Slovenija je čebelarska dežela, saj je pri nas registriranih okoli 10 tisoč čebelarjev. Naša država je tudi pobudnica svetovnega dneva čebel, ki ga zdaj že nekaj let obeležujemo 20. maja. Na praznik dela pa tokrat o čebelah delavkah, ki veljajo za najboljši primer marljivosti, pridnosti in hkrati simbolizirajo moč skupnosti. Vse to se zrcali tudi v številnih slovenskih pregovorih, ki so vezani na čebele. Na primer: »Ko delo vaše opazujem, lenobe svoje se sramujem.« Idiličen podeželski pejsaž s slovenskim čebelnjakom je razglednica, ki lahko obkroži svet, ki prikazuje red, ravnovesje, umeščenost v prostor, ki nam je blizu in sprejeta z družbenim konsenzom. Kaj pa prihod čebel v mesto in posledično čebelarjenje na strehah poslovnih stavb in kulturnih domov? Urbano čebelarjenje je relativno nov pojem, a vsebina, ki se skriva za njim ima dolgo tradicijo. Bojan Leskovec.
Slovenija je čebelarska dežela, saj je pri nas registriranih okoli 10 tisoč čebelarjev. Naša država je tudi pobudnica svetovnega dneva čebel, ki ga zdaj že nekaj let obeležujemo 20. maja. Na praznik dela pa tokrat o čebelah delavkah, ki veljajo za najboljši primer marljivosti, pridnosti in hkrati simbolizirajo moč skupnosti. Vse to se zrcali tudi v številnih slovenskih pregovorih, ki so vezani na čebele. Na primer: »Ko delo vaše opazujem, lenobe svoje se sramujem.« Idiličen podeželski pejsaž s slovenskim čebelnjakom je razglednica, ki lahko obkroži svet, ki prikazuje red, ravnovesje, umeščenost v prostor, ki nam je blizu in sprejeta z družbenim konsenzom. Kaj pa prihod čebel v mesto in posledično čebelarjenje na strehah poslovnih stavb in kulturnih domov? Urbano čebelarjenje je relativno nov pojem, a vsebina, ki se skriva za njim ima dolgo tradicijo. Bojan Leskovec.
V torkovi Radisferi smo pogledali prek meje k rojakom v Furlaniji-Julijski krajini. Konec lanskega leta je namreč pri Založništvu Tržaškega tiska izšla razširjena izdaja prvega slovenskega vodnika po Trstu. Priročna knjižica z naslovom "Kako lep je Trat" predstavlja slovensko dušo večkulturnega mesta, njeno bogato preteklost in živahno sedanjost. Z avtorji vodnika se je po mestu sprehodila Špela Lenardič.
V torkovi Radisferi smo pogledali prek meje k rojakom v Furlaniji-Julijski krajini. Konec lanskega leta je namreč pri Založništvu Tržaškega tiska izšla razširjena izdaja prvega slovenskega vodnika po Trstu. Priročna knjižica z naslovom "Kako lep je Trat" predstavlja slovensko dušo večkulturnega mesta, njeno bogato preteklost in živahno sedanjost. Z avtorji vodnika se je po mestu sprehodila Špela Lenardič.
Predlogi so bili: Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan Lara Baruca – Nabiram zvezde Freekind – Good news Zmagovalna skladba je Lep dan - Jure Lesar in Krila ptice
Predlogi so bili: Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan Lara Baruca – Nabiram zvezde Freekind – Good news Zmagovalna skladba je Lep dan - Jure Lesar in Krila ptice
Na sledi za novico, da so v naši največji bolnišnici uspešno izvedli prvo ciljano radionuklidno zdravljenje, smo se srečali z dr. Katjo Zaletel. Zdravnica, ki vodi Kliniko za nuklearno medicino, je povedala, da razvoj radioaktivnega zdravila še zdaleč ni enostaven. Kolegi specialisti radiofarmacije so ga namreč razvijali v popolnoma aseptičem okolju; za zaščito pred sevanjem pa je bil prostor obdan s tonami svinca. Njihov trud se je izplačal: iz UKC Ljubljana so namreč na začetku aprila (4. 4. 2024) sporočili, da sta novo radioaktivno zdravilo prejela dva bolnika z metastatskim rakom prostate. Več v Radiosferi, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana
Na sledi za novico, da so v naši največji bolnišnici uspešno izvedli prvo ciljano radionuklidno zdravljenje, smo se srečali z dr. Katjo Zaletel. Zdravnica, ki vodi Kliniko za nuklearno medicino, je povedala, da razvoj radioaktivnega zdravila še zdaleč ni enostaven. Kolegi specialisti radiofarmacije so ga namreč razvijali v popolnoma aseptičem okolju; za zaščito pred sevanjem pa je bil prostor obdan s tonami svinca. Njihov trud se je izplačal: iz UKC Ljubljana so namreč na začetku aprila (4. 4. 2024) sporočili, da sta novo radioaktivno zdravilo prejela dva bolnika z metastatskim rakom prostate. Več v Radiosferi, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana
Podjetje Recatalyst se ukvarja z razvojem katalizatorjev naslednje generacije za gorivne celice, s čimer želijo trgu predstaviti alternativo fosilnim gorivom in motorjem na notranje izgorevanje. Podjetje je nastalo kot spin-out iz Kemijskega Inštituta v Ljubljani, v letu 2021 sta ga ustanovila dr. Matije Gatala in Tomaža Bizjaka. Slednjega smo povabili pred mikrofon in povprašali, v čem sta si znanost in podjetništvo podobna in v čem se razlikujeta, pa tudi kdaj bomo izdelek startupa leta 2023 preizkusili tudi v praksi. Odgovorom prisluhnemo v podjetniški Radiosferi.
Podjetje Recatalyst se ukvarja z razvojem katalizatorjev naslednje generacije za gorivne celice, s čimer želijo trgu predstaviti alternativo fosilnim gorivom in motorjem na notranje izgorevanje. Podjetje je nastalo kot spin-out iz Kemijskega Inštituta v Ljubljani, v letu 2021 sta ga ustanovila dr. Matije Gatala in Tomaža Bizjaka. Slednjega smo povabili pred mikrofon in povprašali, v čem sta si znanost in podjetništvo podobna in v čem se razlikujeta, pa tudi kdaj bomo izdelek startupa leta 2023 preizkusili tudi v praksi. Odgovorom prisluhnemo v podjetniški Radiosferi.