Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Obrazi sosednje ulice je portretna oddaja, njeni gostje pa so optimistični, pogumni, kritični in nekoliko drugačni, včasih tudi samosvoji. Vsi prihajajo s Štajerske, z vseh vetrov, s svojim pogledom na življenje in izkušnjami nas bogatijo, opogumljajo ter širijo naša obzorja.
Tokratni gost Obrazov sosednje ulice je Gregor Komac, nekdanji namiznoteniški reprezentant, član mariborskega prvoligaša v namiznem tenisu, tudi trener oseb s Parkinsonovo boleznijo. Kot pravi, je to zanj letos zadnja sezona kot aktiven igralec namiznega tenisa, še zdaleč pa v tem športu ni rekel zadnje besede.
Tokratni gost Obrazov sosednje ulice je Gregor Komac, nekdanji namiznoteniški reprezentant, član mariborskega prvoligaša v namiznem tenisu, tudi trener oseb s Parkinsonovo boleznijo. Kot pravi, je to zanj letos zadnja sezona kot aktiven igralec namiznega tenisa, še zdaleč pa v tem športu ni rekel zadnje besede.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je Jure Šega, predsednik Potapljaškega društva Maribor. Pogovarjamo se o tradiciji potapljaštva v mestu, o prigodah pod vodo, v luči potapljaških ekoloških akcij, ki jih društvo pripravlja že več kot 30 let, pa tudi o skrbi za bolj čisto reko Dravo.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je Jure Šega, predsednik Potapljaškega društva Maribor. Pogovarjamo se o tradiciji potapljaštva v mestu, o prigodah pod vodo, v luči potapljaških ekoloških akcij, ki jih društvo pripravlja že več kot 30 let, pa tudi o skrbi za bolj čisto reko Dravo.
V tokratni oddaji ste slišali izpoved Katje Stajnko, ki je na papir prelila soočanje z dejstvom, da je njen mlajši sin avtist. V knjigi Krožišča avtizma razgalja družinsko zgodbo, ki ob skrbeh in prilagajanjih prinaša tudi mnogo pozitivnih trenutkov. Mariborčanka, ki se je z družino preselila v Šentilj, je razkrila tudi, zakaj ji je poklic učiteljice razrednega pouka na mariborski Osnovni šoli Ludvika Pliberška pisan na kožo pa tudi kdaj in zakaj je postala strastna nogometna navijačica.
V tokratni oddaji ste slišali izpoved Katje Stajnko, ki je na papir prelila soočanje z dejstvom, da je njen mlajši sin avtist. V knjigi Krožišča avtizma razgalja družinsko zgodbo, ki ob skrbeh in prilagajanjih prinaša tudi mnogo pozitivnih trenutkov. Mariborčanka, ki se je z družino preselila v Šentilj, je razkrila tudi, zakaj ji je poklic učiteljice razrednega pouka na mariborski Osnovni šoli Ludvika Pliberška pisan na kožo pa tudi kdaj in zakaj je postala strastna nogometna navijačica.
Gostja Obrazov sosednje ulice je 27-letna Vanesa Korže iz Poljčan, sociologinja, ki ji je Mladinski svet Slovenije nedavno izročil nagrado za najboljše magistrsko delo s področja mladih. V magistrski nalogi je obravnavala povezanost določenih dejavnikov in stališč mladih v Jugovzhodni Evropi z nacionalizmom in evroskepticizmom in pri tem prišla do nekaterih presenetljivih ugotovitev.
Gostja Obrazov sosednje ulice je 27-letna Vanesa Korže iz Poljčan, sociologinja, ki ji je Mladinski svet Slovenije nedavno izročil nagrado za najboljše magistrsko delo s področja mladih. V magistrski nalogi je obravnavala povezanost določenih dejavnikov in stališč mladih v Jugovzhodni Evropi z nacionalizmom in evroskepticizmom in pri tem prišla do nekaterih presenetljivih ugotovitev.
Ime Draga Završnika je v Mariboru sinonim za teniški klub, in to ŽTK - Železničarski teniški klub Maribor. Letos je po dobrih dveh desetletjih in izjemnih uspehih odložil funkcijo predsednika kluba. In zdaj?
Ime Draga Završnika je v Mariboru sinonim za teniški klub, in to ŽTK - Železničarski teniški klub Maribor. Letos je po dobrih dveh desetletjih in izjemnih uspehih odložil funkcijo predsednika kluba. In zdaj?
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila knjižničarka in vsestranska umetnica Metka Lipnik. Rada ima poezijo in slikarstvo in na obeh področjih tudi ustvarja. Je pozitivna, srčna, energična in vedoželjna vodja knjižnice v Račah, ki je našla svoje poslanstvo med knjigami.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila knjižničarka in vsestranska umetnica Metka Lipnik. Rada ima poezijo in slikarstvo in na obeh področjih tudi ustvarja. Je pozitivna, srčna, energična in vedoželjna vodja knjižnice v Račah, ki je našla svoje poslanstvo med knjigami.
Tokratni gost oddaje je bil Slobodan Boban Jankovič, beograjski kantavtor, ki je domovino zamenjal za Slovenijo. Njegova življenska pot, ki je vseskozi prepredena z glasbo, ga je pred dobrimi osmimi leti pripeljala v Maribor.
Tokratni gost oddaje je bil Slobodan Boban Jankovič, beograjski kantavtor, ki je domovino zamenjal za Slovenijo. Njegova življenska pot, ki je vseskozi prepredena z glasbo, ga je pred dobrimi osmimi leti pripeljala v Maribor.
Kakšno je bilo njeno srečanje s psihologijo in odločitev za študijsko pot? Kaj je zasvojenost, kaj odvisnost? Ali je stisk in drugih okoliščin, ko potrebujemo pomoč več kot jih je bilo v dobi naših staršev ali starih staršev? Z Nušo Kovačević Tojnko smo se napotili po sledi odgovorov na ta in številna druga vprašanja.
Kakšno je bilo njeno srečanje s psihologijo in odločitev za študijsko pot? Kaj je zasvojenost, kaj odvisnost? Ali je stisk in drugih okoliščin, ko potrebujemo pomoč več kot jih je bilo v dobi naših staršev ali starih staršev? Z Nušo Kovačević Tojnko smo se napotili po sledi odgovorov na ta in številna druga vprašanja.
Izbrani obraz oddaje Obrazi sosednje ulice je bil tokrat vinogradnik, turistični vodnik in ovtar Marko Šebart. Govorili smo o pomenu ovtarja nekoč in danes, o vinogradništvu v Slovenskih goricah in tudi širše in o vinu, ki je za našega sogovornika predvsem plemenita pijača.
Izbrani obraz oddaje Obrazi sosednje ulice je bil tokrat vinogradnik, turistični vodnik in ovtar Marko Šebart. Govorili smo o pomenu ovtarja nekoč in danes, o vinogradništvu v Slovenskih goricah in tudi širše in o vinu, ki je za našega sogovornika predvsem plemenita pijača.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila sociologinja, novinarka in pisateljica iz Maribora Danaja Lorenčič. Pred kratkim je izdala svojo tretjo knjigo, V iskanju izgubljenega jaza, v kateri piše o izkušnjah ljudi s psihoterapijo. Z njo smo se pogovarjali tudi o njenem boju s perfekcionizmom in anoreksijo, o čemer je pisala v prvih dveh knjigah, in o novinarskem delu.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila sociologinja, novinarka in pisateljica iz Maribora Danaja Lorenčič. Pred kratkim je izdala svojo tretjo knjigo, V iskanju izgubljenega jaza, v kateri piše o izkušnjah ljudi s psihoterapijo. Z njo smo se pogovarjali tudi o njenem boju s perfekcionizmom in anoreksijo, o čemer je pisala v prvih dveh knjigah, in o novinarskem delu.
Andrej Kvas je nekdanji nogometaš Maribora, ki je kot eden rednih na eni tekmi prve lige nasprotniku zabil štiri gole. Zdaj je delavno mesto igralca zamenjal s treneskim in se v tej vlogi preizkusil doma in preko meje v sosednji Avstriji.
Andrej Kvas je nekdanji nogometaš Maribora, ki je kot eden rednih na eni tekmi prve lige nasprotniku zabil štiri gole. Zdaj je delavno mesto igralca zamenjal s treneskim in se v tej vlogi preizkusil doma in preko meje v sosednji Avstriji.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je strokovnjakinja za promet doktorica Chiara Gruden iz mariborske Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Z gostjo iz slovensko-italijanske družine v okolici Trsta smo govorili o njenem delu pa tudi o življenju zamejskih Slovencev.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je strokovnjakinja za promet doktorica Chiara Gruden iz mariborske Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Z gostjo iz slovensko-italijanske družine v okolici Trsta smo govorili o njenem delu pa tudi o življenju zamejskih Slovencev.
Nataša Kramberger je ena od prejemnic nagrade Prešernovega sklada; prejela jo je za esejistični roman Po vsej sili živ. Pisateljica, kolumnistka in kmetovalka del leta preživi v Berlinu, del leta pa na svoji biodinamični kmetiji v Jurovskem dolu v Slovenskih Goricah. Pogovor smo posneli lani spomladi, ko je v Mariboru predstavila omenjeno knjigo, za katero strokovna komisija za Prešernove nagrade pravi, da je univerzalno delo, saj avtorica v njej ne upoveduje le lastne izkušnje, ampak pripoveduje o stvarnosti zemlje in planeta.
Nataša Kramberger je ena od prejemnic nagrade Prešernovega sklada; prejela jo je za esejistični roman Po vsej sili živ. Pisateljica, kolumnistka in kmetovalka del leta preživi v Berlinu, del leta pa na svoji biodinamični kmetiji v Jurovskem dolu v Slovenskih Goricah. Pogovor smo posneli lani spomladi, ko je v Mariboru predstavila omenjeno knjigo, za katero strokovna komisija za Prešernove nagrade pravi, da je univerzalno delo, saj avtorica v njej ne upoveduje le lastne izkušnje, ampak pripoveduje o stvarnosti zemlje in planeta.
Mariborčan Marko Košir je kot diplomirani inženir strojništva v nekdanjem TAMu projektiral vozila. Iz otroške radovednosti se je razvilo poznavalstvo železnic, ki je v navezi s strokovnostjo in osebnostno širino ustvarilo odličnega sogovornika – ne le na to temo. „Železniška povezava med Hodošem in Holmcem“, je naslov njegove nove knjige, v kateri se podrobno ukvarja z železniškimi progami iz časa avstro-ogrske monarhije do današnjih dni, ko se odvijajo spremembe, ki jim Slovenija le mukoma sledi. Je pa Marko zaljubljen v dramsko umetnost in klasično glasbo, kar odpira povsem nove horizonte.
Mariborčan Marko Košir je kot diplomirani inženir strojništva v nekdanjem TAMu projektiral vozila. Iz otroške radovednosti se je razvilo poznavalstvo železnic, ki je v navezi s strokovnostjo in osebnostno širino ustvarilo odličnega sogovornika – ne le na to temo. „Železniška povezava med Hodošem in Holmcem“, je naslov njegove nove knjige, v kateri se podrobno ukvarja z železniškimi progami iz časa avstro-ogrske monarhije do današnjih dni, ko se odvijajo spremembe, ki jim Slovenija le mukoma sledi. Je pa Marko zaljubljen v dramsko umetnost in klasično glasbo, kar odpira povsem nove horizonte.
Mišel Ristov je morda najbolj znan socialni delavec pri nas. Odigral je ključno vlogo pri reševanju statusa izbrisanega človeka, dal odpoved v UKC Maribor in že piše knjigo o delovnih letih, polnih absurdnih izzivov. Izhod iz težkega otroštva je iskal v glasbi in športu in ima DNK humanitarca. (foto: Simon Zimič)
Mišel Ristov je morda najbolj znan socialni delavec pri nas. Odigral je ključno vlogo pri reševanju statusa izbrisanega človeka, dal odpoved v UKC Maribor in že piše knjigo o delovnih letih, polnih absurdnih izzivov. Izhod iz težkega otroštva je iskal v glasbi in športu in ima DNK humanitarca. (foto: Simon Zimič)
Naša sogovornica v oddaji Obrazi sosednje ulice je upokojena učiteljica Nežka Lubej, avtorica prvega priročnika za vodje otroških folklornih skupin, ki pri osemdesetih še vedno sodeluje tudi s Folklornim društvom Lancova vas. Zaradi iskrene ljubezni do ljudskega izročila razdalja od Maribora do tja zanjo ni ovira.
Naša sogovornica v oddaji Obrazi sosednje ulice je upokojena učiteljica Nežka Lubej, avtorica prvega priročnika za vodje otroških folklornih skupin, ki pri osemdesetih še vedno sodeluje tudi s Folklornim društvom Lancova vas. Zaradi iskrene ljubezni do ljudskega izročila razdalja od Maribora do tja zanjo ni ovira.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila svetovna prvakinja v fitnesu, osebna trenerka, prehranska svetovalka, profesionalna plesalka, tudi diplomirana inženirka konfekcije in dizajna Tina Dukič Žižek. Govorili smo o športu, profesionalnem fitnesu, pa tudi novoletnih o zaobljubah in vsem potrebnem, da ohranimo motivacijo in disciplino za osebnostno rast.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila svetovna prvakinja v fitnesu, osebna trenerka, prehranska svetovalka, profesionalna plesalka, tudi diplomirana inženirka konfekcije in dizajna Tina Dukič Žižek. Govorili smo o športu, profesionalnem fitnesu, pa tudi novoletnih o zaobljubah in vsem potrebnem, da ohranimo motivacijo in disciplino za osebnostno rast.
Gostja tokratne oddaje Obrazi sosednje ulice se je rodila v Makedoniji mami Slovenki in očetu Makedoncu, pred približno petnajstimi leti pa se je preselila v Slovenijo. Tamara Ribarska v Mariboru dela kot zobozdravnica, sicer pa je tudi nekdanja reprezentantka v karateju, zdaj pa navdušena motoristka in popotnica.
Gostja tokratne oddaje Obrazi sosednje ulice se je rodila v Makedoniji mami Slovenki in očetu Makedoncu, pred približno petnajstimi leti pa se je preselila v Slovenijo. Tamara Ribarska v Mariboru dela kot zobozdravnica, sicer pa je tudi nekdanja reprezentantka v karateju, zdaj pa navdušena motoristka in popotnica.
Slovenija je Ano Karneža spoznala, ko se je 16-letna s petjem izkazala na šovu talentov in pozneje na Slovenski popevki. Medtem je diplomirala v dramski igri na znameniti ameriški umetniški šoli Juilliard v ZDA. Ujeli smo jo, še preden je za nekaj dni odpotovala v Nepal na poroko sošolke iz New Yorka, zdaj pa že pripravlja kovčke za vrnitev v Ameriko. Tam jo čakajo avdicije in učenje hladnokrvnosti ob zavedanju, da vsaka ne bo uspešna. Ana za zdaj namerava ostati v Ameriki, saj uživa v samostojnosti in je radovedna, kaj ima življenje zanjo še pripravljeno. (foto: Thomas Brunot)
Slovenija je Ano Karneža spoznala, ko se je 16-letna s petjem izkazala na šovu talentov in pozneje na Slovenski popevki. Medtem je diplomirala v dramski igri na znameniti ameriški umetniški šoli Juilliard v ZDA. Ujeli smo jo, še preden je za nekaj dni odpotovala v Nepal na poroko sošolke iz New Yorka, zdaj pa že pripravlja kovčke za vrnitev v Ameriko. Tam jo čakajo avdicije in učenje hladnokrvnosti ob zavedanju, da vsaka ne bo uspešna. Ana za zdaj namerava ostati v Ameriki, saj uživa v samostojnosti in je radovedna, kaj ima življenje zanjo še pripravljeno. (foto: Thomas Brunot)
V portretni oddaji Obrazi sosednje ulice predstavljamo upokojenega vsestranskega glasbenika in pedagoga Ota Vrhovnika. Kot virtuoza klasičnega saksofona ga poznajo širom po svetu… Sodeloval je z različnimi uglednimi orkestri – tudi z Dunajskimi in Berlinskimi filharmoniki, vrsto let je bil redni profesor za klasični saksofon na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Slišali smo kako je kmečkega fantiča z Otiškega vrha pri Dravogradu, ki se je najprej izučil za kovinarja, izjemen glasbeni talent in volja študijsko peljala preko Maribora, Pariza, Graza do zaslužnega profesorja te znamenite dunajske glasbene šole…
V portretni oddaji Obrazi sosednje ulice predstavljamo upokojenega vsestranskega glasbenika in pedagoga Ota Vrhovnika. Kot virtuoza klasičnega saksofona ga poznajo širom po svetu… Sodeloval je z različnimi uglednimi orkestri – tudi z Dunajskimi in Berlinskimi filharmoniki, vrsto let je bil redni profesor za klasični saksofon na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Slišali smo kako je kmečkega fantiča z Otiškega vrha pri Dravogradu, ki se je najprej izučil za kovinarja, izjemen glasbeni talent in volja študijsko peljala preko Maribora, Pariza, Graza do zaslužnega profesorja te znamenite dunajske glasbene šole…
V tokratni portretni oddaji Obrazi sosednje ulice predstavljamo upokojenega vsestranskega glasbenika in pedagoga Ota Vrhovnika. Kot virtuoza klasičnega saksofona ga poznajo širom po svetu… Sodeloval je z različnimi uglednimi orkestri – tudi z Dunajskimi in Berlinskimi filharmoniki, vrsto let je bil redni profesor za klasični saksofon na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Slišali bomo kako je kmečkega fantiča z Otiškega vrha pri Dravogradu, ki se je najprej izučil za kovinarja, izjemen glasbeni talent in volja študijsko peljala preko Maribora, Pariza, Graza do zaslužnega profesorja te znamenite dunajske glasbene šole… Tehnična izvedba Zoran Perko.
V tokratni portretni oddaji Obrazi sosednje ulice predstavljamo upokojenega vsestranskega glasbenika in pedagoga Ota Vrhovnika. Kot virtuoza klasičnega saksofona ga poznajo širom po svetu… Sodeloval je z različnimi uglednimi orkestri – tudi z Dunajskimi in Berlinskimi filharmoniki, vrsto let je bil redni profesor za klasični saksofon na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Slišali bomo kako je kmečkega fantiča z Otiškega vrha pri Dravogradu, ki se je najprej izučil za kovinarja, izjemen glasbeni talent in volja študijsko peljala preko Maribora, Pariza, Graza do zaslužnega profesorja te znamenite dunajske glasbene šole… Tehnična izvedba Zoran Perko.
Gostja tokratnih Obrazov sosednje ulice je bila dijakinja II. Gimnazije v Mariboru, ki živi svoje otroške sanje. V času korone, ko so bile vse športne aktivnost več ali manj prekinjene, je našla šport, ki se odvija na prostem, kjer omejitev ni bilo. Ob tem ji je pri razvoju pomagalo znanje iz ostalih veščin, ki jih je že obvladala, kot je na primer judo, pa boj za najvišja mesta v standardnih in latinsko ameriških plesih na državni ravni, in, odkrila je, ter se začela ukvarjati z rolkanjem. Je še vedno v rosnih najstniških letih, a z jasno začrtano prihodnostjo, v kateri bo skušala povezati učenje, znanje in šolanje z rolkanjem, zato si želi po opravljeni mednarodni maturi študij nadaljevati na Nizozemskem, kjer bi lahko obe stvari uspešno kombinirala.
Gostja tokratnih Obrazov sosednje ulice je bila dijakinja II. Gimnazije v Mariboru, ki živi svoje otroške sanje. V času korone, ko so bile vse športne aktivnost več ali manj prekinjene, je našla šport, ki se odvija na prostem, kjer omejitev ni bilo. Ob tem ji je pri razvoju pomagalo znanje iz ostalih veščin, ki jih je že obvladala, kot je na primer judo, pa boj za najvišja mesta v standardnih in latinsko ameriških plesih na državni ravni, in, odkrila je, ter se začela ukvarjati z rolkanjem. Je še vedno v rosnih najstniških letih, a z jasno začrtano prihodnostjo, v kateri bo skušala povezati učenje, znanje in šolanje z rolkanjem, zato si želi po opravljeni mednarodni maturi študij nadaljevati na Nizozemskem, kjer bi lahko obe stvari uspešno kombinirala.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je zgodovinar David Hazemali, član Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Hazemali je pred kratkim za doktorsko disertacijo z naslovom 'Slovenski Američani, Združene države Amerike in prva svetovna vojna' prejel tudi nagrado Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Z gostom smo se pogovarjali o njegovih dognanjih.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je zgodovinar David Hazemali, član Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Hazemali je pred kratkim za doktorsko disertacijo z naslovom 'Slovenski Američani, Združene države Amerike in prva svetovna vojna' prejel tudi nagrado Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Z gostom smo se pogovarjali o njegovih dognanjih.
Lutkovno gledališče Maribor praznuje 50.obletnico profesionalnega delovanja. Jubilej praznujejo z uprizoritvijo najboljših lutkovnih predstav in se poklanjajo izjemnim lutkarjem, ki so soustvarjali lutkovno umetnost v Mariboru in v slovenskem prostoru. Lutkarje povezuje ljubezen do lutk, želja po raziskovanju vizualne plati lutkovne umetnosti, pogosto tudi osebna skromnost, pravi umetniška vodja in direktorica mariborskega lutkovnega gledališča Katarina Klančnik Kocutar. Lutkarji je predana že četrt stoletja, in za vedno. O ustvarjanju lutkovne umetnosti v mariborskem lutkovnem gledališču pripoveduje v oddaji Obrazi sosednje ulice.
Lutkovno gledališče Maribor praznuje 50.obletnico profesionalnega delovanja. Jubilej praznujejo z uprizoritvijo najboljših lutkovnih predstav in se poklanjajo izjemnim lutkarjem, ki so soustvarjali lutkovno umetnost v Mariboru in v slovenskem prostoru. Lutkarje povezuje ljubezen do lutk, želja po raziskovanju vizualne plati lutkovne umetnosti, pogosto tudi osebna skromnost, pravi umetniška vodja in direktorica mariborskega lutkovnega gledališča Katarina Klančnik Kocutar. Lutkarji je predana že četrt stoletja, in za vedno. O ustvarjanju lutkovne umetnosti v mariborskem lutkovnem gledališču pripoveduje v oddaji Obrazi sosednje ulice.
V oddaji Obrazi sosednje tokrat gostimo glasbenico, muzikologinjo, pisateljico in profesorico na mariborski Pedagoški fakulteti Majdo Eržen Novak. Kot skladateljica je izdala več zbirk pesmi za otroke, s pesmimi pa opremi tudi svoje pravljice. Njene Lisičje pravljice so bile izbrane za radijsko oddajo Lahko noč otroci, pred kratkim pa je izdala novo božično pravljico.
V oddaji Obrazi sosednje tokrat gostimo glasbenico, muzikologinjo, pisateljico in profesorico na mariborski Pedagoški fakulteti Majdo Eržen Novak. Kot skladateljica je izdala več zbirk pesmi za otroke, s pesmimi pa opremi tudi svoje pravljice. Njene Lisičje pravljice so bile izbrane za radijsko oddajo Lahko noč otroci, pred kratkim pa je izdala novo božično pravljico.
Upokojeni zdravnik Elko Borko se je rodil v Mariboru dober mesec dni po atentatu na kralja Aleksandra Karadjordjevića, doživel izgnanstvo v Srbijo, kjer je končal osnovno šolo in pred sedemdesetimi leti maturiral in pred petinšestdesetimi sklenil študij medicine v Ljubljani. Deloval je na področju ginekologije in porodništva, bil predstojnik oddelka tedaj še Splošne bolnišnice v Mariboru ter univerzitetni učitelj na medicinskih fakultetah v Ljubljani in v Mariboru. Še vedno z izjemno energijo vodi Medikohistorično sekcijo Slovenskega zdravniškega društva.
Upokojeni zdravnik Elko Borko se je rodil v Mariboru dober mesec dni po atentatu na kralja Aleksandra Karadjordjevića, doživel izgnanstvo v Srbijo, kjer je končal osnovno šolo in pred sedemdesetimi leti maturiral in pred petinšestdesetimi sklenil študij medicine v Ljubljani. Deloval je na področju ginekologije in porodništva, bil predstojnik oddelka tedaj še Splošne bolnišnice v Mariboru ter univerzitetni učitelj na medicinskih fakultetah v Ljubljani in v Mariboru. Še vedno z izjemno energijo vodi Medikohistorično sekcijo Slovenskega zdravniškega društva.
Pred največjim vinogradniškim praznikom, martinovim, je bila gostja oddaje Obrazi sosednje ulice direktorica mariborskega Vinaga, Maruša Švelc. Notranjka je v eni največjih in najstarejših, pa tudi najlepših vinskih kleti v Evropi videla poslovno priložnost. Mariborčani so se začeli vračati v znameniti Vinag, medtem pa so novi lastniki vztrajali in prenovili celostno podobo blagovne znamke, odprli bistro in začeli organizirati najrazličnejše dogodke.
Pred največjim vinogradniškim praznikom, martinovim, je bila gostja oddaje Obrazi sosednje ulice direktorica mariborskega Vinaga, Maruša Švelc. Notranjka je v eni največjih in najstarejših, pa tudi najlepših vinskih kleti v Evropi videla poslovno priložnost. Mariborčani so se začeli vračati v znameniti Vinag, medtem pa so novi lastniki vztrajali in prenovili celostno podobo blagovne znamke, odprli bistro in začeli organizirati najrazličnejše dogodke.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je bil Branko Vrblač - Vrba, številnim Mariborčanom bolj znan kot Marija Hobotnica. Pod tem imenom namreč od leta 2013 upravlja facebook profil, ki mu je botrovalo takratno dogajanje na mariborski občini. Po tem ko je profil Marije Hobotnice lani spomladi za nekaj časa utihnil, se je Branko Vrblač – Vrba pred slabim letom na njem oglasil z novico, da je oslepel. Od takrat so njegove objave namenjene predvsem opozarjanju na težave invalidov.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je bil Branko Vrblač - Vrba, številnim Mariborčanom bolj znan kot Marija Hobotnica. Pod tem imenom namreč od leta 2013 upravlja facebook profil, ki mu je botrovalo takratno dogajanje na mariborski občini. Po tem ko je profil Marije Hobotnice lani spomladi za nekaj časa utihnil, se je Branko Vrblač – Vrba pred slabim letom na njem oglasil z novico, da je oslepel. Od takrat so njegove objave namenjene predvsem opozarjanju na težave invalidov.
V oddajo smo povabili tudi mariborskega podjetnika Marka Verdeva. V knjigi z naslovom GOVORIM je v soavtorstvu s pisateljem Davorinom Lenkom popisal svoje razgibano življenje, ustvaril analizo svojega življenja in morda priročnik za druge. Kot direktor je uvedel inovativni slog vodenja in ima tudi poseben osebni slog, tri sinove in moža, pozna vzpone in padce, povezane s stigmami in tabuji - spolno usmerjenostjo, uporabo drog, okužbo z virusom HIV in duševno boleznijo.
V oddajo smo povabili tudi mariborskega podjetnika Marka Verdeva. V knjigi z naslovom GOVORIM je v soavtorstvu s pisateljem Davorinom Lenkom popisal svoje razgibano življenje, ustvaril analizo svojega življenja in morda priročnik za druge. Kot direktor je uvedel inovativni slog vodenja in ima tudi poseben osebni slog, tri sinove in moža, pozna vzpone in padce, povezane s stigmami in tabuji - spolno usmerjenostjo, uporabo drog, okužbo z virusom HIV in duševno boleznijo.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je profesorica angleščine, glasbenica, pesnica, popotnica in umetnica – Andreja Vidmar. Lani je izdala svoj pesniški prvenec, v poučevanje vključuje različne kreativne pristope, za nas je opisala tudi izkušnjo dela v begunskem centru v Ugandi, ki jo je nedvomno spremenila.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je profesorica angleščine, glasbenica, pesnica, popotnica in umetnica – Andreja Vidmar. Lani je izdala svoj pesniški prvenec, v poučevanje vključuje različne kreativne pristope, za nas je opisala tudi izkušnjo dela v begunskem centru v Ugandi, ki jo je nedvomno spremenila.
V tokratni oddaji Obrazi sosednje ulice smo gostili priznanega dramatika, pesnika, pisatelja in scenarista Roka Vilčnika – rokgreja. V pogovoru smo raziskovali njegovo bogato ustvarjalno pot, od zgodnjih radijskih dram do odmevnih gledaliških predstav in glasbenih projektov. Dotaknili smo se tudi njegovega pisanja za televizijo, sodelovanja z glasbeniki ter vpliva očetovstva na njegovo delo. Z nami je delil zanimive anekdote in razmišljanja o umetnosti, ki so oblikovala njegovo izjemno kariero.
V tokratni oddaji Obrazi sosednje ulice smo gostili priznanega dramatika, pesnika, pisatelja in scenarista Roka Vilčnika – rokgreja. V pogovoru smo raziskovali njegovo bogato ustvarjalno pot, od zgodnjih radijskih dram do odmevnih gledaliških predstav in glasbenih projektov. Dotaknili smo se tudi njegovega pisanja za televizijo, sodelovanja z glasbeniki ter vpliva očetovstva na njegovo delo. Z nami je delil zanimive anekdote in razmišljanja o umetnosti, ki so oblikovala njegovo izjemno kariero.
Gost tokratnih Obrazov sosednje ulice je Luka Krajnc, nogometaš, ki je že svojo otroško pot začel pri nogometnem klubu Maribor, a je bil že pri rosnih šestnajstih letih po debitantskem nastopu v članski konkurenci prodan v tujino. V pogovoru smo se sprehodili po njegovih postojankah od Genove do nemške Fortune in Hannovra, po trinajstih letih legionarstva in 30-ih na svojih plečih pa se je znova vrnil Slovenijo. V svoj prvi klub, Maribor, kjer mu pogodba velja do poletja 2026, z možnostjo podaljšanja še za eno leto.
Gost tokratnih Obrazov sosednje ulice je Luka Krajnc, nogometaš, ki je že svojo otroško pot začel pri nogometnem klubu Maribor, a je bil že pri rosnih šestnajstih letih po debitantskem nastopu v članski konkurenci prodan v tujino. V pogovoru smo se sprehodili po njegovih postojankah od Genove do nemške Fortune in Hannovra, po trinajstih letih legionarstva in 30-ih na svojih plečih pa se je znova vrnil Slovenijo. V svoj prvi klub, Maribor, kjer mu pogodba velja do poletja 2026, z možnostjo podaljšanja še za eno leto.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je dolgoletni vodja mariborskega akvarija-terarija Branko Kolar. Pogovarjali smo se o njegovem 40-letnem delu v tej priznani ustanovi, o neutrudnih prizadevanjih za nove prostore, pa tudi o medijsko odmevnem ugrizu kače strupenjače.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je dolgoletni vodja mariborskega akvarija-terarija Branko Kolar. Pogovarjali smo se o njegovem 40-letnem delu v tej priznani ustanovi, o neutrudnih prizadevanjih za nove prostore, pa tudi o medijsko odmevnem ugrizu kače strupenjače.
Gostja tokratne portretne oddaje Obrazi sosednje ulice je diplomirana inženirka agronomije Maja Klemen Cokan iz Šempetra v Savinjski dolini – svetovalka pri celjski enoti Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ob tem pa še kmečka gospodinja, žena, mama, aktivistka in zagovornica sonaravnega, ekološkega, biodinamičnega kmetovanja. Poudarja, da je tudi sodobno industrijsko kmetijstvo ujeto v planetarne sheme pohlepa, vendar moramo ohraniti zdrav razum in spoštljiv odnos do zemlje in vsega kar so na tem področju počeli že naši predhodniki. Tehnična realizacija Zoran Perko.
Gostja tokratne portretne oddaje Obrazi sosednje ulice je diplomirana inženirka agronomije Maja Klemen Cokan iz Šempetra v Savinjski dolini – svetovalka pri celjski enoti Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ob tem pa še kmečka gospodinja, žena, mama, aktivistka in zagovornica sonaravnega, ekološkega, biodinamičnega kmetovanja. Poudarja, da je tudi sodobno industrijsko kmetijstvo ujeto v planetarne sheme pohlepa, vendar moramo ohraniti zdrav razum in spoštljiv odnos do zemlje in vsega kar so na tem področju počeli že naši predhodniki. Tehnična realizacija Zoran Perko.
Z naravovarstvenikom z mariborskega Zavoda za varstvo narave Andrejem Grmovškom se pogovarjamo o naravi in naravnih znamenitostih, ki jih moramo varovati, če želimo preživeti. O razprodaji in uničevanju narave, ki smo mu priča v sodobnem času, pa tudi o tem, da ljudje vse bolj živimo mimo narave.
Z naravovarstvenikom z mariborskega Zavoda za varstvo narave Andrejem Grmovškom se pogovarjamo o naravi in naravnih znamenitostih, ki jih moramo varovati, če želimo preživeti. O razprodaji in uničevanju narave, ki smo mu priča v sodobnem času, pa tudi o tem, da ljudje vse bolj živimo mimo narave.
V oddaji Obrazi sosednje ulice je bila z nami mag. Lilijana Urlep, arhivska svetovalka Nadškofijskega arhiva v Mariboru, ki pozna vrsto zanimivosti iz preteklosti. Ste vedeli, da sta bila Prešeren in Slomšek sošolca? Pa tudi o tem, kako s pomočjo spleta pridemo do podatkov o naših prednikih...
V oddaji Obrazi sosednje ulice je bila z nami mag. Lilijana Urlep, arhivska svetovalka Nadškofijskega arhiva v Mariboru, ki pozna vrsto zanimivosti iz preteklosti. Ste vedeli, da sta bila Prešeren in Slomšek sošolca? Pa tudi o tem, kako s pomočjo spleta pridemo do podatkov o naših prednikih...
Gost sobotne oddaje Obrazi sosednje ulice je bil Žiga Kos, obraz minule sezone. Aktualnega trenerja odbojkaric Nove KBM Branik Maribor smo ujeli ob začetku priprav, govorili pa o akciji, aktualnostih v ekipi in se ozrli na odbojkarsko dogajanje minulih olimpijskih iger.
Gost sobotne oddaje Obrazi sosednje ulice je bil Žiga Kos, obraz minule sezone. Aktualnega trenerja odbojkaric Nove KBM Branik Maribor smo ujeli ob začetku priprav, govorili pa o akciji, aktualnostih v ekipi in se ozrli na odbojkarsko dogajanje minulih olimpijskih iger.
Pogovarjali smo se z doktorico filozofije Karolino Babič, ki deluje na področju socialnih in solidarnostnih ekonomij. Ugotavljali smo, da smo v času, ko prevladuje individualizem, prepričani, da so oči sveta uprte v nas in da moramo biti najboljši ter da je obljuba mladim, da imajo možnost izbire svojega življenja, varljiva in nepoštena.
Pogovarjali smo se z doktorico filozofije Karolino Babič, ki deluje na področju socialnih in solidarnostnih ekonomij. Ugotavljali smo, da smo v času, ko prevladuje individualizem, prepričani, da so oči sveta uprte v nas in da moramo biti najboljši ter da je obljuba mladim, da imajo možnost izbire svojega življenja, varljiva in nepoštena.
Danes bo na Ptuju že 10., jubilejni, tradicionalno dobro obiskani festival žlahtne kapljice salon sauvignon, gost naše oddaje Obrazi sosednje ulice pa bo njegov organizator Slavko Dobnik -- kulturolog, novinar, popotnik, promotor kulinarike in vina, sicer pa družinski človek, ki rad vrtnari in uživa v naravi. Zanj so vinarji umetniki, ki v sodelovanju z naravo ustvarjajo čudovite vinske kreacije. (foto: Igor Modic)
Danes bo na Ptuju že 10., jubilejni, tradicionalno dobro obiskani festival žlahtne kapljice salon sauvignon, gost naše oddaje Obrazi sosednje ulice pa bo njegov organizator Slavko Dobnik -- kulturolog, novinar, popotnik, promotor kulinarike in vina, sicer pa družinski človek, ki rad vrtnari in uživa v naravi. Zanj so vinarji umetniki, ki v sodelovanju z naravo ustvarjajo čudovite vinske kreacije. (foto: Igor Modic)
V tokratni (11.5.2024) portretni oddaji Obrazi sosednje ulice je naš gost dr.Borut Holcman – nekdanji katoliški duhovnik in zdaj profesor pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru… Človek je predvsem bitje svobode, dialoga in ljubezni in mi smo dolžni biti drug do drugega predvsem – ljudje… Tehnična realizacija Zoran Perko, avtor oddaje Tone Petelinšek.
V tokratni (11.5.2024) portretni oddaji Obrazi sosednje ulice je naš gost dr.Borut Holcman – nekdanji katoliški duhovnik in zdaj profesor pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru… Človek je predvsem bitje svobode, dialoga in ljubezni in mi smo dolžni biti drug do drugega predvsem – ljudje… Tehnična realizacija Zoran Perko, avtor oddaje Tone Petelinšek.
V Obrazih sosednje ulice smo gostili športnika, trenerja, analitika, fizioterapevta in soustvarjalca podkasta Ofsajd, aktualnega trenerja slovenskih odbojkaric Nove KBM Branik, Žigo Kosa. Kljub rosnim 30-im letom se je že preizkusil v vlogi trenerja, doma in v tujini, vmes pa je ob treniranju odbojkaric s svojim pogledom na šport v nogometnem podkastu izobraževal druge. Kot glavni trener odbojkaric je pripeljal dekleta v petih mesecih od povprečne ekipe do naslova pokalnih prvakinj, do srebra v državnem prvenstvu in do brona v srednjeevropski ligi Mevza.
V Obrazih sosednje ulice smo gostili športnika, trenerja, analitika, fizioterapevta in soustvarjalca podkasta Ofsajd, aktualnega trenerja slovenskih odbojkaric Nove KBM Branik, Žigo Kosa. Kljub rosnim 30-im letom se je že preizkusil v vlogi trenerja, doma in v tujini, vmes pa je ob treniranju odbojkaric s svojim pogledom na šport v nogometnem podkastu izobraževal druge. Kot glavni trener odbojkaric je pripeljal dekleta v petih mesecih od povprečne ekipe do naslova pokalnih prvakinj, do srebra v državnem prvenstvu in do brona v srednjeevropski ligi Mevza.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila mariborska fotografinja Maja Modrinjak, ki je fotografijo spoznavala že od malih nog; z njo jo se seznanil že njen oče, znani fotografski mojster Dragiša. Modrinjakova je bila tudi ena izmed prvih kamermank v Mariboru. (foto: Maja Modrinjak)
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila mariborska fotografinja Maja Modrinjak, ki je fotografijo spoznavala že od malih nog; z njo jo se seznanil že njen oče, znani fotografski mojster Dragiša. Modrinjakova je bila tudi ena izmed prvih kamermank v Mariboru. (foto: Maja Modrinjak)
V oddaji Obrazi sosednje ulice smo gostili mariborskega slikarja, oblikovalca in glasbenika Ota Rimela. Ljubitelji umetnosti ga poznajo kot vizualnega umetnika, ki se v svojih vizualnih kompozicijah pogosto ukvarja s svetlobo, ljubitelji glasbe pa kot soustanovitelja skupine Lačni franc, ter nekdanjega kitarista skupine Laibach.
V oddaji Obrazi sosednje ulice smo gostili mariborskega slikarja, oblikovalca in glasbenika Ota Rimela. Ljubitelji umetnosti ga poznajo kot vizualnega umetnika, ki se v svojih vizualnih kompozicijah pogosto ukvarja s svetlobo, ljubitelji glasbe pa kot soustanovitelja skupine Lačni franc, ter nekdanjega kitarista skupine Laibach.
Solistka mariborskega baletnega ansambla Tijuana Križman Hudernik je prišla iz Pirana v Maribor zaradi ljubezni do baleta, stara 14 let in – ostala. V 20-ih letih je plesala v številnih znanih predstavah, v najnovejšem baletu Grk Zorba nastopa v naslovni vlogi Marine. Z njo smo se pogovarjali o ustvarjanju baletnih predstav, gostovanjih v tujini, delu asistentke koreografije pa tudi o življenju v Mariboru.
Solistka mariborskega baletnega ansambla Tijuana Križman Hudernik je prišla iz Pirana v Maribor zaradi ljubezni do baleta, stara 14 let in – ostala. V 20-ih letih je plesala v številnih znanih predstavah, v najnovejšem baletu Grk Zorba nastopa v naslovni vlogi Marine. Z njo smo se pogovarjali o ustvarjanju baletnih predstav, gostovanjih v tujini, delu asistentke koreografije pa tudi o življenju v Mariboru.
Z nami je bil upokojeni novinar in urednik Franček Jauk, soustvarjalec prvih korakov televizijskega programa v Mariboru, ki se je poklicno kalil pri časopisu Večer in Radiu Maribor ter kasneje postal eden pionirjev prvih korakov televizije na Štajerskem. Tik pred upokojitvijo je decembra 2003 v radijski oddaji napovedal, da pa s slovesom od poklicnega dela prihaja čas za literaturo. Leta 2009 je tako izšel biografski roman »Le enkrat je kar je«, ki se bere kot zgodovina mesta Maribor skozi minulih šest desetletij. Pred časom je izšla knjiga z naslovom »Z njimi popotujem« v kateri se srečamo z avtorjevimi sopotniki, številnimi bolj ali manj znanimi osebnostmi, ki jih je srečeval v svojem poklicnem času, posebno dragocena pa je pozornost, ki jo nameni mladostnemu dnevniku svoje mame, ki je nastajal v tridesetih letih minulega stoletja. Še malo pa bo izšla tudi tretja knjiga, osnova zanjo je dnevniška beležka njegovega prijatelja, olimpionika Leona Štuklja. Franček Jauk je mladostni novinarski strasti, radovednosti in ustvarjalnosti v zrelem obdobju dodal novo vrednost s katero ohranja spomin na ljudi in čase, ki bi brez njegovih zapisov po bližnjicah časa odtekli v pozabo.
Z nami je bil upokojeni novinar in urednik Franček Jauk, soustvarjalec prvih korakov televizijskega programa v Mariboru, ki se je poklicno kalil pri časopisu Večer in Radiu Maribor ter kasneje postal eden pionirjev prvih korakov televizije na Štajerskem. Tik pred upokojitvijo je decembra 2003 v radijski oddaji napovedal, da pa s slovesom od poklicnega dela prihaja čas za literaturo. Leta 2009 je tako izšel biografski roman »Le enkrat je kar je«, ki se bere kot zgodovina mesta Maribor skozi minulih šest desetletij. Pred časom je izšla knjiga z naslovom »Z njimi popotujem« v kateri se srečamo z avtorjevimi sopotniki, številnimi bolj ali manj znanimi osebnostmi, ki jih je srečeval v svojem poklicnem času, posebno dragocena pa je pozornost, ki jo nameni mladostnemu dnevniku svoje mame, ki je nastajal v tridesetih letih minulega stoletja. Še malo pa bo izšla tudi tretja knjiga, osnova zanjo je dnevniška beležka njegovega prijatelja, olimpionika Leona Štuklja. Franček Jauk je mladostni novinarski strasti, radovednosti in ustvarjalnosti v zrelem obdobju dodal novo vrednost s katero ohranja spomin na ljudi in čase, ki bi brez njegovih zapisov po bližnjicah časa odtekli v pozabo.
Igor Plohl, učitelj v bolnišnični šoli na Oddelku za otroško in mladostniško psihiatrijo v mariborskem Kliničnem centru, je od svojega 29. leta invalid na vozičku. O težki življenjski preizkušnji in soočanju z invalidnostjo je pred leti v zahvalo za pomoč svojim učencem na Osnovni šoli Bojana Ilicha ustvaril slikanico o Levu Rogiju, ki je bila začetek novega življenja … Igor Plohl je na invalidskem vozičku že 16 let. Je avtor več slikanic, ki mlade ozaveščajo o invalidnosti, in dveh romanov. O srečevanju z mladimi, aktivizmu za boljši položaj invalidov in delu bolnišničnega učitelja, pa tudi o svojem drugačnem, a bogatem življenju, v tokratni oddaji Obrazi sosednje ulice.
Igor Plohl, učitelj v bolnišnični šoli na Oddelku za otroško in mladostniško psihiatrijo v mariborskem Kliničnem centru, je od svojega 29. leta invalid na vozičku. O težki življenjski preizkušnji in soočanju z invalidnostjo je pred leti v zahvalo za pomoč svojim učencem na Osnovni šoli Bojana Ilicha ustvaril slikanico o Levu Rogiju, ki je bila začetek novega življenja … Igor Plohl je na invalidskem vozičku že 16 let. Je avtor več slikanic, ki mlade ozaveščajo o invalidnosti, in dveh romanov. O srečevanju z mladimi, aktivizmu za boljši položaj invalidov in delu bolnišničnega učitelja, pa tudi o svojem drugačnem, a bogatem življenju, v tokratni oddaji Obrazi sosednje ulice.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je dolgoletna ravnateljica Višje strokovne šole za živilstvo in prehrano v Izobraževalnem centru Piramida Maribor doktorica Blanka Vombergar. Že vse od študija se ob pedagoškem delu posveča tudi raziskovanju prehrane, posebej se je posvetila preučevanju ajde – poljščine, ki se v zadnjem času znova vrača na naše krožnike.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je dolgoletna ravnateljica Višje strokovne šole za živilstvo in prehrano v Izobraževalnem centru Piramida Maribor doktorica Blanka Vombergar. Že vse od študija se ob pedagoškem delu posveča tudi raziskovanju prehrane, posebej se je posvetila preučevanju ajde – poljščine, ki se v zadnjem času znova vrača na naše krožnike.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je Sanja Veličković, modna oblikovalka in tehniška sodelavka na področju tekstilstva na Univerzi v Mariboru. Pri mladih pogreša več osebnega sloga, obžaluje diktat tekstilne industrije, v načinu oblačenja pa opaža vpliv podnebnih sprememb. Pravi, da jo izraz trajnostna moda kar razdraži. Ni namreč nadzora nad izdelavo tekstila, trajnost pa lahko najbolj živimo tako, da manj kupujemo in več kombiniramo. Prepričana je, da slog in kreativnost ne potrebujeta veliko denarja ter napeljuje, da poskusimo novo – pri oblačenju je namreč tako kot v kulinariki: če ne poskusiš, ne veš, ali ti bo všeč.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je Sanja Veličković, modna oblikovalka in tehniška sodelavka na področju tekstilstva na Univerzi v Mariboru. Pri mladih pogreša več osebnega sloga, obžaluje diktat tekstilne industrije, v načinu oblačenja pa opaža vpliv podnebnih sprememb. Pravi, da jo izraz trajnostna moda kar razdraži. Ni namreč nadzora nad izdelavo tekstila, trajnost pa lahko najbolj živimo tako, da manj kupujemo in več kombiniramo. Prepričana je, da slog in kreativnost ne potrebujeta veliko denarja ter napeljuje, da poskusimo novo – pri oblačenju je namreč tako kot v kulinariki: če ne poskusiš, ne veš, ali ti bo všeč.
MEJRA FESTIĆ – simpatična in vitalna Mariborčanka z medaljo Abrahama v žepu, priznana finančnica, profesorica na Ekonomsko-poslovni fakulteti UNI Maribor… pred leti je bila tudi viceguvernerka Banke Slovenija… ljubiteljica narave, živali in vsega kar tako milostno in radostno to Življenje daje in ponuja...
MEJRA FESTIĆ – simpatična in vitalna Mariborčanka z medaljo Abrahama v žepu, priznana finančnica, profesorica na Ekonomsko-poslovni fakulteti UNI Maribor… pred leti je bila tudi viceguvernerka Banke Slovenija… ljubiteljica narave, živali in vsega kar tako milostno in radostno to Življenje daje in ponuja...
Gost Obrazov sosednje ulice je nekdanji smučar, kasneje smučarski trener, naš občasni strokovni sodelavec za potrebe pokrivanja Zlate lisice, zdaj pa športni psiholog, predavatelj, učitelj, mentor in še bi lahko naštevali, Matej Lunežnik.
Gost Obrazov sosednje ulice je nekdanji smučar, kasneje smučarski trener, naš občasni strokovni sodelavec za potrebe pokrivanja Zlate lisice, zdaj pa športni psiholog, predavatelj, učitelj, mentor in še bi lahko naštevali, Matej Lunežnik.