Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na okrogli mizi Nova pravila bivanja, ki se je odvila v okviru 40. mednarodnega festivala Vilenica, so se sodelujoči pogovarjali o vlogi literature v svetu sodobne tehnološke, polarizirane evropske družbe. Ob obletnici rojstva pisatelja Borisa Pahorja, konec avgusta, sta izšli dve knjigi. V Kopru so predstavili ponatis njegovega prve knjige, zbirke črtic Moj tržaški naslov, ki je izšel pri Cankarjevi založbi. Le nekaj dni kasneje pa v Gorici še Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem pisateljice istrskega rodu Ligi Roberto, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. V Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici je na ogled razstava Ključi mestnih vrat Trsta. O razstavi s kustusom Ivanom Simčičem iz Pokrajinskega muzeja Koper.
Na okrogli mizi Nova pravila bivanja, ki se je odvila v okviru 40. mednarodnega festivala Vilenica, so se sodelujoči pogovarjali o vlogi literature v svetu sodobne tehnološke, polarizirane evropske družbe. Ob obletnici rojstva pisatelja Borisa Pahorja, konec avgusta, sta izšli dve knjigi. V Kopru so predstavili ponatis njegovega prve knjige, zbirke črtic Moj tržaški naslov, ki je izšel pri Cankarjevi založbi. Le nekaj dni kasneje pa v Gorici še Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem pisateljice istrskega rodu Ligi Roberto, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. V Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici je na ogled razstava Ključi mestnih vrat Trsta. O razstavi s kustusom Ivanom Simčičem iz Pokrajinskega muzeja Koper.
V letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture, bo 10. edicija knjižnega sejma in festivala Mesto knjige v znamenju Manifesta.
V letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture, bo 10. edicija knjižnega sejma in festivala Mesto knjige v znamenju Manifesta.
Pogledali bomo proti koncu tega tedna, ko bo v Goriških Brdih, natančneje v Medani, odzvanjal tridnevni Festival sodobne glasbe Brda, in se ozrli v minule dni, ko se je Nova Gorica z okolico spremenila v Mesto knjige, ki je doživelo jubilejno, 10. izvedbo. Festival Mesto knjige je letos potekal v znamenju Kosovelovega Manifesta mehanikom, ki je doživel tridnevno uprizoritev. Prvi del, poimenovan Mehanika, smo ujeli tudi na naše nosilce zvoka.
Pogledali bomo proti koncu tega tedna, ko bo v Goriških Brdih, natančneje v Medani, odzvanjal tridnevni Festival sodobne glasbe Brda, in se ozrli v minule dni, ko se je Nova Gorica z okolico spremenila v Mesto knjige, ki je doživelo jubilejno, 10. izvedbo. Festival Mesto knjige je letos potekal v znamenju Kosovelovega Manifesta mehanikom, ki je doživel tridnevno uprizoritev. Prvi del, poimenovan Mehanika, smo ujeli tudi na naše nosilce zvoka.
V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1
V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1
Umetniško bogat in pester konec tedna bo v Novi Gorici v znamenju knjige, saj se danes začenja 10. festival Mesto knjige. Tudi novogoriški gledališki umetniki bodo ta konec tedna zelo dejavni, saj se v sodelovanju z igralci iz Slovenskega mladinskega gledališča in pod režijskim vodstvom Tomija Janežiča obeta namreč premiera predstav 1979 in 1980, iz cikla Dodekalogija. V Umetniški galeriji Maribor odpirajo razstavo slikarke Simone Šuc, v Pokrajinskem muzeju v Kopru pa se bodo ob 112. obletnici rojstva poklonili pisatelju Borisu Pahorju in ob tem predstavili ponatis njegovega prvenca Moj tržaški naslov.
Umetniško bogat in pester konec tedna bo v Novi Gorici v znamenju knjige, saj se danes začenja 10. festival Mesto knjige. Tudi novogoriški gledališki umetniki bodo ta konec tedna zelo dejavni, saj se v sodelovanju z igralci iz Slovenskega mladinskega gledališča in pod režijskim vodstvom Tomija Janežiča obeta namreč premiera predstav 1979 in 1980, iz cikla Dodekalogija. V Umetniški galeriji Maribor odpirajo razstavo slikarke Simone Šuc, v Pokrajinskem muzeju v Kopru pa se bodo ob 112. obletnici rojstva poklonili pisatelju Borisu Pahorju in ob tem predstavili ponatis njegovega prvenca Moj tržaški naslov.
Knjiga Dve Gorici - eno mesto? s podnaslovom Konstrukcija urbanega, izdana pri Založništvu tržaškega tiska, avtorice Katje Jerman, se osredotoča na gradnjo mesta Nova Gorica v drugi polovici 20. stoletja in odnose z mestom Gorica na obmejnem območju med Italijo in nekdaj Jugoslavijo, zdaj Slovenijo.
Knjiga Dve Gorici - eno mesto? s podnaslovom Konstrukcija urbanega, izdana pri Založništvu tržaškega tiska, avtorice Katje Jerman, se osredotoča na gradnjo mesta Nova Gorica v drugi polovici 20. stoletja in odnose z mestom Gorica na obmejnem območju med Italijo in nekdaj Jugoslavijo, zdaj Slovenijo.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
Izšla je najnovejša izdaja najbolj prodajane vsakoletne knjige na svetu, v katerem so rekorderji osvojili 2897 rekordov med 40.842 prijavami. Govorimo o Guinnessovi knjigi rekordov. V najnovejši izdaji je tudi 8 povsem novih slovenskih rekordov.
Izšla je najnovejša izdaja najbolj prodajane vsakoletne knjige na svetu, v katerem so rekorderji osvojili 2897 rekordov med 40.842 prijavami. Govorimo o Guinnessovi knjigi rekordov. V najnovejši izdaji je tudi 8 povsem novih slovenskih rekordov.
Grad Štanjel ima novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za edinstveno razstavo pri nas, ki so jo zasnovali v Zavodu Škrateljc, strokovno pa je nad postavijo bdel Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige. Z odprtjem razstave pa se je končala tudi več kot 50-letna prenova gradu Štanjel. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Iran nadaljujeta medsebojno obstreljevanje; ameriški predsednik se še odloča o sodelovanju Združenih držav Amerike v napadih na iranske cilje. - Parlamentarni odbor za delo o zvišanju nadomestila za brezposelnost. - Evropska prestolnica kulture GO!2025 na prostem premierno uprizarja opero Potovanje v Reims.
Grad Štanjel ima novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za edinstveno razstavo pri nas, ki so jo zasnovali v Zavodu Škrateljc, strokovno pa je nad postavijo bdel Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige. Z odprtjem razstave pa se je končala tudi več kot 50-letna prenova gradu Štanjel. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Iran nadaljujeta medsebojno obstreljevanje; ameriški predsednik se še odloča o sodelovanju Združenih držav Amerike v napadih na iranske cilje. - Parlamentarni odbor za delo o zvišanju nadomestila za brezposelnost. - Evropska prestolnica kulture GO!2025 na prostem premierno uprizarja opero Potovanje v Reims.
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
Poznate revijo Bukla? Če imate radi knjige, ste prav gotovo že naleteli na to brezplačno revijo, ki je na voljo predvsem v knjigarnah in knjižnicah. Izhaja vsaka dva meseca v 20 tisoč izvodih.
Poznate revijo Bukla? Če imate radi knjige, ste prav gotovo že naleteli na to brezplačno revijo, ki je na voljo predvsem v knjigarnah in knjižnicah. Izhaja vsaka dva meseca v 20 tisoč izvodih.
Nocoj bo v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostno odprtje jubilejnega 40. mednarodnega literarnega festivala Vilenica. V okviru slovesnosti bodo predstavili vse letošnje goste festivala, nagrajenca in slovensko avtorico v središču. Podelili bodo tudi pisateljsko nagrado Srednjeevropske pobude za mlade avtorje, ki jo bo prejela slovenska pisateljica mlajše generacije Ana Svetel. Doslej je napisala dve pesniški in dve kratkoprozni zbirki. Med bralci ter med strokovno javnostjo zelo odmeva njena zadnja knjiga Steklene stene, za katero je prejela nagrado kritiško sito za najboljšo knjigo po izboru slovenskih literarnih kritikov.
Nocoj bo v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostno odprtje jubilejnega 40. mednarodnega literarnega festivala Vilenica. V okviru slovesnosti bodo predstavili vse letošnje goste festivala, nagrajenca in slovensko avtorico v središču. Podelili bodo tudi pisateljsko nagrado Srednjeevropske pobude za mlade avtorje, ki jo bo prejela slovenska pisateljica mlajše generacije Ana Svetel. Doslej je napisala dve pesniški in dve kratkoprozni zbirki. Med bralci ter med strokovno javnostjo zelo odmeva njena zadnja knjiga Steklene stene, za katero je prejela nagrado kritiško sito za najboljšo knjigo po izboru slovenskih literarnih kritikov.
Tuja mehkoba je naslov druge samostojne knjige poezije pesnice in prevajalke Natalije Milovanović. Spomnimo: za knjigo poezije z naslovom Samoumevno je leta 2021 prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši literarni prvenec, knjiga je bila izbrana za obravnavo na festivalu Pranger in uvrščena v kritiški izbor 10 Books from Slovenia za leto 2022. Obe avtoričini pesniški zbirki sta izšli pri Centru za slovensko književnost, v zbirki Aleph. Natalija Milovanović poezijo piše v srbščini in slovenščini, kot je večkrat poudarila že ob izidu prvenca, pa proces pisanja poezije zanjo pomeni tudi nenehno deavtomatizacijo maternega jezika kot samoumevnosti. Tokrat zato z njo med drugim razmišljamo tudi o njenem razmerju do slovenščine, v kateri je napisala že drugo vrhunsko pesniško knjigo. In o njenem razmerju do sodobne slovenske poezije, predvsem pa o tem, kakšno je tujstvo, ki ga prinaša mehkoba in kako je nastajala Tuja mehkoba – ta na prvi vtis tiha, refleksivna, a izjemno pronicljiva, suverena, subtilna knjiga, ki jo prežemata empatija in odprtost do drugega in drugačnega.
Tuja mehkoba je naslov druge samostojne knjige poezije pesnice in prevajalke Natalije Milovanović. Spomnimo: za knjigo poezije z naslovom Samoumevno je leta 2021 prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši literarni prvenec, knjiga je bila izbrana za obravnavo na festivalu Pranger in uvrščena v kritiški izbor 10 Books from Slovenia za leto 2022. Obe avtoričini pesniški zbirki sta izšli pri Centru za slovensko književnost, v zbirki Aleph. Natalija Milovanović poezijo piše v srbščini in slovenščini, kot je večkrat poudarila že ob izidu prvenca, pa proces pisanja poezije zanjo pomeni tudi nenehno deavtomatizacijo maternega jezika kot samoumevnosti. Tokrat zato z njo med drugim razmišljamo tudi o njenem razmerju do slovenščine, v kateri je napisala že drugo vrhunsko pesniško knjigo. In o njenem razmerju do sodobne slovenske poezije, predvsem pa o tem, kakšno je tujstvo, ki ga prinaša mehkoba in kako je nastajala Tuja mehkoba – ta na prvi vtis tiha, refleksivna, a izjemno pronicljiva, suverena, subtilna knjiga, ki jo prežemata empatija in odprtost do drugega in drugačnega.
20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.
20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 10. del: Zakaj sovražimo? Sovraštvo ima razdiralno moč. Pa ima tudi svoj smisel? Zakaj sploh sovražimo? Čemu je to čustvo dobro? Ali občutimo sovraštvo vsi? Vprašanj je veliko, znanost pa še zdaleč ni odgovorila na vsa. 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Katja Döhne
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 10. del: Zakaj sovražimo? Sovraštvo ima razdiralno moč. Pa ima tudi svoj smisel? Zakaj sploh sovražimo? Čemu je to čustvo dobro? Ali občutimo sovraštvo vsi? Vprašanj je veliko, znanost pa še zdaleč ni odgovorila na vsa. 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Katja Döhne
Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami z natečaja za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! iz leta 2021 in s presenečenjem. Izšla bo knjiga Lahko noč, otroci! 60 let z 12 pravljicami, ilustracijami Jake Vukotiča in QR kodami s povezavo do zvočnih pravljic na portalu Živ žav. Knjiga je oblikovana tako, da je primerna za skupno družinsko branje ali prve samostojne bralne korake, pri tem ohranja poslanstvo oddaje Lahko noč, otroci!: spodbujanje domišljije in ljubezni do maternega jezika. Danes vas vabimo k poslušanju pravljice Na valovih avtorice Sončke Vidmar, ki jo interpretira Ana Urbanc. Kot vsak dan ob 19.45 ali med podkasti!
Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami z natečaja za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! iz leta 2021 in s presenečenjem. Izšla bo knjiga Lahko noč, otroci! 60 let z 12 pravljicami, ilustracijami Jake Vukotiča in QR kodami s povezavo do zvočnih pravljic na portalu Živ žav. Knjiga je oblikovana tako, da je primerna za skupno družinsko branje ali prve samostojne bralne korake, pri tem ohranja poslanstvo oddaje Lahko noč, otroci!: spodbujanje domišljije in ljubezni do maternega jezika. Danes vas vabimo k poslušanju pravljice Na valovih avtorice Sončke Vidmar, ki jo interpretira Ana Urbanc. Kot vsak dan ob 19.45 ali med podkasti!
Včeraj so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slavnostno odprli 40. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Knjigo moraš imeti rad. Otvoritveno slovesnost je zaznamovala podelitev nagrade za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Prejel jo je Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš. V oddaji tudi o tem: Prekinitev ognja med Hezbolahom in Izraelom vse bolj verjetna. Ministrstvo predlaga spremembe volilnih enot, vipavski svetniki se ne strinjajo. V Štanjelu imajo nov vrtec. Slovenski košarkarji so se uvrstili na evropsko prvevenstvo.
Včeraj so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slavnostno odprli 40. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Knjigo moraš imeti rad. Otvoritveno slovesnost je zaznamovala podelitev nagrade za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Prejel jo je Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš. V oddaji tudi o tem: Prekinitev ognja med Hezbolahom in Izraelom vse bolj verjetna. Ministrstvo predlaga spremembe volilnih enot, vipavski svetniki se ne strinjajo. V Štanjelu imajo nov vrtec. Slovenski košarkarji so se uvrstili na evropsko prvevenstvo.
V Novem mestu so danes predstavili nov javni sistem za izposojo e-knjig, Cobiss Ela, ki bo nadomestil Biblos. Tega je lastnica, založba Beletrina za splošne knjižnice ugasnila 1. junija, torej si njihovi člani dobrih štirinajst dni e-knjig niso mogli izposoditi. V novo platformo je vključenih vseh 58 splošnih knjižnic, NUK, UKM in tri zamejske knjižnice. Od danes si člani slovenskih splošnih knjižnic ponovno lahko izposojajo e-knjige, in sicer ob pomoči nove javne platforme Cobiss Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. V primerjavi z Biblosom gre zdaj za javni sistem, ki prinaša večjo demokratičnost, pravi Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki koordinira projekt. Platforma bo za knjižnice ugodnejša in naj bi jim tako ostalo več sredstev za nakup knjig. Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek ocenjuje, da bo izposoja e-knjig porasla. V prvih urah delovanja so zabeležili 500 izposoj, trenutno je na voljo okoli 2000 naslovov, izbiro bodo še širili ter sčasoma priključili tudi šolske in druge knjižnice. Knjige bomo lahko brali na računalnikih in mobilnih napravah ter bralnikih, ki podpirajo novejše različice operacijskega sistema Android. Platforma deluje na nekdanjih Biblosovih bralnikih Inkbook, ne pa na priljubljenem bralniku Kobo, ki ga je Biblos nekdaj omogočal. To je med uporabniki sprožilo nekaj nezadovoljstva, a naj bi po besedah Blažiča do novega leta predvidoma delovali tudi ti.
V Novem mestu so danes predstavili nov javni sistem za izposojo e-knjig, Cobiss Ela, ki bo nadomestil Biblos. Tega je lastnica, založba Beletrina za splošne knjižnice ugasnila 1. junija, torej si njihovi člani dobrih štirinajst dni e-knjig niso mogli izposoditi. V novo platformo je vključenih vseh 58 splošnih knjižnic, NUK, UKM in tri zamejske knjižnice. Od danes si člani slovenskih splošnih knjižnic ponovno lahko izposojajo e-knjige, in sicer ob pomoči nove javne platforme Cobiss Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. V primerjavi z Biblosom gre zdaj za javni sistem, ki prinaša večjo demokratičnost, pravi Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki koordinira projekt. Platforma bo za knjižnice ugodnejša in naj bi jim tako ostalo več sredstev za nakup knjig. Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek ocenjuje, da bo izposoja e-knjig porasla. V prvih urah delovanja so zabeležili 500 izposoj, trenutno je na voljo okoli 2000 naslovov, izbiro bodo še širili ter sčasoma priključili tudi šolske in druge knjižnice. Knjige bomo lahko brali na računalnikih in mobilnih napravah ter bralnikih, ki podpirajo novejše različice operacijskega sistema Android. Platforma deluje na nekdanjih Biblosovih bralnikih Inkbook, ne pa na priljubljenem bralniku Kobo, ki ga je Biblos nekdaj omogočal. To je med uporabniki sprožilo nekaj nezadovoljstva, a naj bi po besedah Blažiča do novega leta predvidoma delovali tudi ti.
Razdajanje kuharske umetnosti v praksi in v knjigi Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Hidroelektrarna Mariborski otok Društvo za preučevanje deželne zgodovine Historično društvo za Kranjsko je bilo ustanovljeno leta 1843 kot del Notranjeavstrijskega historičnega društva, katerega zaščitnik je bil nadvojvoda Janez. Delovalo je kot zveza kranjskega, koroškega in štajerskega pokrajinskega društva, ki pa je kmalu začela razpadati. Tako je leta 1850 Historično društvo za Kranjsko oklicalo svojo samostojnost. Imelo je približno tristo članov; poleg uradnikov, zdravnikov, pravnikov, duhovnikov in veleposestnikov tudi nekaj trgovcev in obrtnikov. Glavna naloga društva je bilo zbiranje in raziskovanje arhivskega gradiva, arheoloških najdb, odlitkov posameznih spomenikov in sploh vseh zanimivih ostankov iz kranjske preteklosti. Po zelo uspešnem delu v petdesetih letih 19. stoletja pa je Historično društvo za Kranjsko začelo zamirati in leta 1885 ugasnilo. Njegove zbirke je prevzel Deželni muzej v Ljubljani, bogata društvena knjižnica pa je postala podlaga za današnjo knjižnico Narodnega muzeja.
Razdajanje kuharske umetnosti v praksi in v knjigi Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Hidroelektrarna Mariborski otok Društvo za preučevanje deželne zgodovine Historično društvo za Kranjsko je bilo ustanovljeno leta 1843 kot del Notranjeavstrijskega historičnega društva, katerega zaščitnik je bil nadvojvoda Janez. Delovalo je kot zveza kranjskega, koroškega in štajerskega pokrajinskega društva, ki pa je kmalu začela razpadati. Tako je leta 1850 Historično društvo za Kranjsko oklicalo svojo samostojnost. Imelo je približno tristo članov; poleg uradnikov, zdravnikov, pravnikov, duhovnikov in veleposestnikov tudi nekaj trgovcev in obrtnikov. Glavna naloga društva je bilo zbiranje in raziskovanje arhivskega gradiva, arheoloških najdb, odlitkov posameznih spomenikov in sploh vseh zanimivih ostankov iz kranjske preteklosti. Po zelo uspešnem delu v petdesetih letih 19. stoletja pa je Historično društvo za Kranjsko začelo zamirati in leta 1885 ugasnilo. Njegove zbirke je prevzel Deželni muzej v Ljubljani, bogata društvena knjižnica pa je postala podlaga za današnjo knjižnico Narodnega muzeja.
To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.
To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
Čeprav so letošnji tulipani že davno odcveteli, bomo v tokratni epizodi oddaje 7. stran znova stopili med njihove rdeče cvetove. Novi roman Irene Svetek, z naslovom Tam, kjer plešejo tulipani, s prepletom resničnih in fiktivnih zgodb razkriva življenjske usode treh generacij žensk. Slovenska pisateljica se po izjemno uspešni trilogiji psiholoških kriminalk ponovno vrača v vode družinskega romana z epsko saga, ki nas popelje čez celotno 20. stoletje. Knjiga je z močno osebno noto navdušila tudi profesorico slovenščine Andrejko Markočič Šušmelj, sicer veliko ljubiteljico pisane besede, ki je misli o njej strnila v pogovoru z Niko Vrabec.
Čeprav so letošnji tulipani že davno odcveteli, bomo v tokratni epizodi oddaje 7. stran znova stopili med njihove rdeče cvetove. Novi roman Irene Svetek, z naslovom Tam, kjer plešejo tulipani, s prepletom resničnih in fiktivnih zgodb razkriva življenjske usode treh generacij žensk. Slovenska pisateljica se po izjemno uspešni trilogiji psiholoških kriminalk ponovno vrača v vode družinskega romana z epsko saga, ki nas popelje čez celotno 20. stoletje. Knjiga je z močno osebno noto navdušila tudi profesorico slovenščine Andrejko Markočič Šušmelj, sicer veliko ljubiteljico pisane besede, ki je misli o njej strnila v pogovoru z Niko Vrabec.
Istra je s svojimi čari osvojila številne Slovence. Pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina celo do te mere, da je bivanje v Ljubljani zamenjal za življenje v severnem delu hrvaške Istre, v zaselku Grupije. Ob abrahamu si je poklonil posebno darilo, in sicer 250 kilometrov poti do Pulja in nazaj do Grupij; poti ni izbiral naključno, temveč se je ustavljal v krajih, kjer je preživel otroštvo in mladost. Na določanje trase pa je vplivalo še nekaj: Hudolin se je namreč odločil del svoje poti nameniti raziskovanju pristne istrske kulinarike. Na podlagi tega doživetja je nato nastala knjiga Ti pa kar greš v bitko za pomlad. Pešibus po Istri. Delo, ki ima kataloško oznako potopis, avtor označuje za roman. Ne glede na zvrstno oznako pa gre za knjigo, v kateri bo užival vsak ljubitelj hoje, kulinarike, Istre ali pa zgolj dobre pripovedi. Izšla je pri založbi Umco.
Istra je s svojimi čari osvojila številne Slovence. Pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina celo do te mere, da je bivanje v Ljubljani zamenjal za življenje v severnem delu hrvaške Istre, v zaselku Grupije. Ob abrahamu si je poklonil posebno darilo, in sicer 250 kilometrov poti do Pulja in nazaj do Grupij; poti ni izbiral naključno, temveč se je ustavljal v krajih, kjer je preživel otroštvo in mladost. Na določanje trase pa je vplivalo še nekaj: Hudolin se je namreč odločil del svoje poti nameniti raziskovanju pristne istrske kulinarike. Na podlagi tega doživetja je nato nastala knjiga Ti pa kar greš v bitko za pomlad. Pešibus po Istri. Delo, ki ima kataloško oznako potopis, avtor označuje za roman. Ne glede na zvrstno oznako pa gre za knjigo, v kateri bo užival vsak ljubitelj hoje, kulinarike, Istre ali pa zgolj dobre pripovedi. Izšla je pri založbi Umco.
Danes predstavljamo novo slikanico Boruta Gombača Bucika Betka in balonček Bruno. Bucika Betka in balonček Bruno je zgodba o Betki, buciki vitke postave in ljubkega nasmeha z najlepšimi očmi na svetu. Zgodba o Brunu, rdečem okrogloličnem balonu na rumeni vrvici s prav tako najlepšimi očmi na svetu. Nekoliko tudi zgodba o Andražu in Mojci. Zgodba o tebi in meni? Zgodba o tako posebni, tako nežni ljubezni, da nam ob njej zastaja dih. Vsako noč se družita in poletita v višave in daljave. Si predstavljate, kako se poljubljata? Nekega dne, po enem takem poljubu, je Bruno izginil. Izpuhtel. V zrak. Nekam visoko. Bucika Betka je prejokala dolgih sedem noči. Knjiga je namenjena otrokom od 3 do 10 let, ilustrirala jo je Mojca Fo, izšla pa je pri založbi Pivec.
Danes predstavljamo novo slikanico Boruta Gombača Bucika Betka in balonček Bruno. Bucika Betka in balonček Bruno je zgodba o Betki, buciki vitke postave in ljubkega nasmeha z najlepšimi očmi na svetu. Zgodba o Brunu, rdečem okrogloličnem balonu na rumeni vrvici s prav tako najlepšimi očmi na svetu. Nekoliko tudi zgodba o Andražu in Mojci. Zgodba o tebi in meni? Zgodba o tako posebni, tako nežni ljubezni, da nam ob njej zastaja dih. Vsako noč se družita in poletita v višave in daljave. Si predstavljate, kako se poljubljata? Nekega dne, po enem takem poljubu, je Bruno izginil. Izpuhtel. V zrak. Nekam visoko. Bucika Betka je prejokala dolgih sedem noči. Knjiga je namenjena otrokom od 3 do 10 let, ilustrirala jo je Mojca Fo, izšla pa je pri založbi Pivec.
Letos mineva sto štirideset let od rojstva ameriškega pesnika Ezre Pounda (1885–1972), ki je ne le spremenil poezijo 20. stoletja, temveč tudi precej vplival na mnoge pesnike in pesnice po drugi svetovni vojni po vsem svetu. Njegovo glavno delo, mogočna pesnitev, izvirno naslovljena The Cantos, še danes buri akademske duhove. Pound se je tej pesnitvi posvečal več desetletji, integralna verzija, objavljena leta 1970 in naslovljena The Cantos of Ezra Pound, pa vsebuje 117 spevov. Avtor jo je skozi leta objavljal po delih, kot delo v nastajanju. Tako je leta 1948 v samostojni knjigi izdal enajst spevov s skupnim naslovom Pizanski Cantos. Knjigo zdaj lahko beremo tudi v prevodu Miklavža Komelja. Obsežna izdaja s številnimi opombami in obsežno spremno besedo je leta 2024 izšla pri Slovenski matici. Ob Poundovem jubileju in izidu te knjige s prevajalcem predstavljamo tega kontroverznega modernista in njegovo ustvarjanje. Foto: Wikipedija
Letos mineva sto štirideset let od rojstva ameriškega pesnika Ezre Pounda (1885–1972), ki je ne le spremenil poezijo 20. stoletja, temveč tudi precej vplival na mnoge pesnike in pesnice po drugi svetovni vojni po vsem svetu. Njegovo glavno delo, mogočna pesnitev, izvirno naslovljena The Cantos, še danes buri akademske duhove. Pound se je tej pesnitvi posvečal več desetletji, integralna verzija, objavljena leta 1970 in naslovljena The Cantos of Ezra Pound, pa vsebuje 117 spevov. Avtor jo je skozi leta objavljal po delih, kot delo v nastajanju. Tako je leta 1948 v samostojni knjigi izdal enajst spevov s skupnim naslovom Pizanski Cantos. Knjigo zdaj lahko beremo tudi v prevodu Miklavža Komelja. Obsežna izdaja s številnimi opombami in obsežno spremno besedo je leta 2024 izšla pri Slovenski matici. Ob Poundovem jubileju in izidu te knjige s prevajalcem predstavljamo tega kontroverznega modernista in njegovo ustvarjanje. Foto: Wikipedija
Znamenita Cappella Pratensis bo pod vodstvom Tima Braithwaita uzvočila del dragocene glasbene dediščine, ohranjene samo v Hrenovih kornih knjigah: Mašo Nisi Dominus Johannesa Florija. Cappella je že 40 let v samem vrhu izvajalcev večglasne renesančne glasbe, zgleduje se po dognanjih historične izvajalske prakse: poje iz izvirnikov, v našem primeru iz enega izmed kodeksov Hrenovih kornih knjig, med petjem pa se pevci za večjo povezanost držijo za ramena. Florijevi glasbi bodo dodali še koralne speve za veliki šmaren in tudi moteta v Ljubljani rojenega Georga Prennerja.
Znamenita Cappella Pratensis bo pod vodstvom Tima Braithwaita uzvočila del dragocene glasbene dediščine, ohranjene samo v Hrenovih kornih knjigah: Mašo Nisi Dominus Johannesa Florija. Cappella je že 40 let v samem vrhu izvajalcev večglasne renesančne glasbe, zgleduje se po dognanjih historične izvajalske prakse: poje iz izvirnikov, v našem primeru iz enega izmed kodeksov Hrenovih kornih knjig, med petjem pa se pevci za večjo povezanost držijo za ramena. Florijevi glasbi bodo dodali še koralne speve za veliki šmaren in tudi moteta v Ljubljani rojenega Georga Prennerja.
Na že 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se tokrat predstavlja kar nekaj slovenskih ustvarjalcev, med njimi Gregor Božič s kratkim dokumentarno-igranim filmom Navadna Hruška, v katerem Božič prek filma svoje raziskovanje sadnih sort razširja na filmsko platno. Poročamo o dvojezični knjigi Naš vsakdanji kino novinarja in filmskega kritika Sandra Scandolare, ki jo je izdal Kinoatelje v okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture, ocenjujemo pa tudi filme Brutalist, Medvedek Paddington v džungli in Sopotnica.
Na že 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se tokrat predstavlja kar nekaj slovenskih ustvarjalcev, med njimi Gregor Božič s kratkim dokumentarno-igranim filmom Navadna Hruška, v katerem Božič prek filma svoje raziskovanje sadnih sort razširja na filmsko platno. Poročamo o dvojezični knjigi Naš vsakdanji kino novinarja in filmskega kritika Sandra Scandolare, ki jo je izdal Kinoatelje v okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture, ocenjujemo pa tudi filme Brutalist, Medvedek Paddington v džungli in Sopotnica.
Piše Petra Koršič, bereta Maja Moll in Bernard Stramič. Obsežna sedemnajsta knjiga poezije plodovitega 52-letnega pesnika Miklavža Komelja tudi tokrat skriva pesniške misli, sentence, ki ob branju počasi padajo v globino in se dvigajo ter delujejo na bralca. V knjigi z naslovom To noč bom terjal od tebe tvojo dušo, ki je modifikacija biblijskega citata iz Prilike o nespametnem bogatašu iz Lukovega evangelija (12,20), kjer Bog reče: »Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?«, Komelj ostaja s prepoznavno intelektualno pesniško izreko v govorici razuma, tj. racionalnega filozofskega diskurza, in fenomenološko odpira vprašanje smrti in samoubojstva. Smrti in samoubojstva torej ne tematizira, ampak o smrti in samomoru izreka filozofsko, pesniško. Besedila tako delujejo hladno, racionalno, cerebralno in z navideznimi paradoksi, citatnostjo, nanašalnicami udejanjajo intelektualno vzvišen govor. Izstopajo besede, kot so noč, kača, tema in bela barva, seme, lava, beg, okno … ne nazadnje križ. Mnoge od njih preraščajo v simbole, vendar Komelj simbolne vrednosti ne omejuje na eno kulturno ali religijsko krajino, ampak jih plasti in s tem širi besedilne kontekste. Knjigo odpira citat Majakovskega z vzklikom s konca pesmi Človek, frazo bi lahko poslovenili kot Počivaj v miru. Knjiga stremi k temu, da bi bila »pesniška, konceptualna knjiga«, saj so tematsko profilirane pesmi razdeljene na tri dele: 41 pesmim prvega dela sledijo obsežna 999-verzna anagramska pesnitev Noben atom nobenega človeškega telesa ni človeški ter 40 pesmi drugega dela, pri čemer dve žal manjkata v kazalu. Poleg fenomenov smrti – od samomora likovnega umetnika, smrti britanske kraljice, smrti ruske aktivistke do živali: metulja, vrabca, škorpijona, in poleg pesmi o križu, demonih, begu – so v knjigi tudi podvojeni fragmenti pesmi z minimalno modifikacijo kot samostojne enote, morda ravno zaradi doseganja zamišljenega števila pesmi. S temno-belo tehniko, skrajnimi legami in Komeljevim prepoznavnim navideznim paradoksiranjem se dotakne ekscesov, delirija, manije, praznosti, vsakdanjosti, skrajnosti ter navede številne avtorje moškega spola, par žensk in nekaj knjig, od Georgesa Batailla in Milarepe do Šalamuna, Živadinova in Uranjeka ter denimo novinarko Darjo Dugino Platonovo. Hitri anagramisti, mojstri premetank, upravičeno slovijo po iskrivosti, že v antiki so se navduševali nad čarom permutacije črk za oblikovanje novih smiselnih besed. Komelj je teh 999 vrstic oblikoval kot 333 trivrstičnic in si s tem omogočil, da se potencialni pomen nadaljuje v drugi ali tretji vrstici tercine. Impozantnost forme kliče po čestitki, vzbuja radovednost, mar si je avtor pomagal z umetno inteligenco, programom Anagram Solver, uporabil algoritme itd., ne nazadnje odpira vprašanje, kaj bralcu prinaša teh skoraj sedemdeset strani knjige. Anagramiranje je Komelju očitno blizu, saj je že v zbirki Modra obleka iz leta 2011 objavil obširno pesem z anagramiranim naslovom Nemi topot imen. S čim postreže leta 2024? Blodnjavi monolog vzklikov, kratkih trditev in mnogih vprašanj je vrtoglava igrarija. Kakšna tercina je bolj, kakšna manj posrečena, kakšna izpade tudi na silo. Kakor to, da je, upoštevajoč vnaprej določen nabor črk, Inana na 99. strani zapisana z enim n-jem, na 132 pa z dvema. Ampak namen rekordnih podvigov je dosežen. In učinek vrtoglavega vrtenja 43 črk naslova Noben atom nobenega človeškega telesa ni človeški nemara prinese različne bralske odzive. Morda je bilo za avtorja premetavanje črk, v duhu naslova knjige To noč bom terjal od tebe tvojo dušo, oblika soočenja s samim sabo, morda soočenja človeka ob abrahamu ... Težko in zahtevno prebijanje skozi zid izjave, da noben atom človeškega telesa ni človeški, skozi zid na glavo obrnjene znane številke 666, torej 999, da slutiti, da je prostor odprt za večje od človeškega, in z obratom morda meri na usmerjanje k dobremu, ne satanskemu oziroma zlu. Kakor piše v knjigi na strani 158 – »[V]sa končna bitja raznese / božanska moč, ki je v njih«. In če je to vratolomno prebijanje skozi 999 verzov občasno mučno za bralca, Komelj funkcijo ponavljanja osmisli nekje drugje, v pesmi Pot: »Tisočletno / ponavljanje / rituala // je / nepretrgano / približevanje // po / najkrajši / možni // poti. / Etika / se // pojavi, / ko / je // pot / že / izgubljena. // Toda / pot / ne // more / biti / izgubljena. // Izgubljen / je / samo // tisti, / ki / jo // izgubi. / Tudi / če // jo / izgubijo / vsi, // je / izgubljen / samo // tisti, / ki / jo // izgubi.« Etika se torej pojavi, ko je izgubljen tisti, ki je pot izgubil. Vrnimo se k vprašanju »smisla« in »pomena« anagramiranja. »Smisel« vrtoglavega prekucavanja uma je najbrž v doseganju orfičnega – nedoumljive, skrivnostne izkušnje, globine, »pomen« pa je prepuščen bralcu. Je norija informacij in povezav, blodnjak besed prisiljenost, polucija? Ta veščina morda le ni presežna vrednost umetniškega besedila. Najdejo se zanimive ubeseditve, do katerih je najbrž prišlo prav zaradi omejitve črk: Gre torej za cerebralno pesem, zgolj na-ključ-je, nezavedno pesem? V bogati mineštri, kjer se znajdejo na begunsko krizo asociirajoči goltani čolni, NSK do LGBT in številna božanstva, inicialke T. Š., N. B. in N. N. in številna imena (pri čemer izstopajo Metka, ki ob T. Š., Tomažu Šalamunu, insinuira na Metko Krašovec, Talita, ime Komeljeve hčere, in mnoga druga imena), bi se lahko razbralo, da anagrami govorijo o nočnem begu, telesu in telesnem, sli, slasti, odtrgljaju, užitku. Miklavž Komelj v 17. pesniški zbirki, do katere vsebinskih stališč se distanciram, detabuizira in destigmatizira smrt in samomor. S pesniškimi besedili opazno stopi v bran žrtvam družbene izključenosti oziroma se postavi proti apriornemu izključevanju. S tem širi zorni kot umevanja tematike in ob morebitnem bralskem nestrinjanju posledično odpira prostor za diskusijo. V resno tematiko Komelj občasno vnese tudi sicer trpek humor in, kakor ga poznamo, ne moralizira, o obscenostih, dostojanstvu in demonih piše pesmi z laboratorijsko sterilnim jezikom. V anagramiranju pa se bralec sooča z lomom valov teh Komeljevih sporočil in tako se sooča z lastnim bodisi dobrim, slabim, neprijetnim ali kakšnim drugačnim pookusom, ki ostane po branju. Gre za še eno knjigo avtorja, čigar prepoznani glas ažurno in poznano izgovarja iz privilegiranega položaja? Vse v knjigi izrečeno je napisano kot nedotakljivo. Če anagramskih sedemdeset strani pri bralcu ne doseže orfičnega učinka, izpade kot blebetanje, norija hipnih naključnih informacij in povezav, blodnjak, besedna polucija, prisiljeno. V zbirki Pred nevidnim iz leta 2022 je Komelj v pesmi Pred nevidnim zapisal: »Jaz nisem v nevarnosti. / Jaz sem nevarnost.« Pa ne recite, da vas nisem opozorila ... Sicer pa je v knjigi neoznačeni citat izjava Walterja Whita iz priljubljene serije Kriva pota (Breaking bad, 2008). In res je, Komelj nas je že sam posvaril – v Goreči knjigi iz leta 2021 v pesmi Pazi s citatom iz Egipčanske knjige mrtvih: »Pazi, jaz zbiram besede moči, / od povsod in od vsakogar, / hitreje od hrtov, hitreje / od svetlobe«.
Piše Petra Koršič, bereta Maja Moll in Bernard Stramič. Obsežna sedemnajsta knjiga poezije plodovitega 52-letnega pesnika Miklavža Komelja tudi tokrat skriva pesniške misli, sentence, ki ob branju počasi padajo v globino in se dvigajo ter delujejo na bralca. V knjigi z naslovom To noč bom terjal od tebe tvojo dušo, ki je modifikacija biblijskega citata iz Prilike o nespametnem bogatašu iz Lukovega evangelija (12,20), kjer Bog reče: »Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?«, Komelj ostaja s prepoznavno intelektualno pesniško izreko v govorici razuma, tj. racionalnega filozofskega diskurza, in fenomenološko odpira vprašanje smrti in samoubojstva. Smrti in samoubojstva torej ne tematizira, ampak o smrti in samomoru izreka filozofsko, pesniško. Besedila tako delujejo hladno, racionalno, cerebralno in z navideznimi paradoksi, citatnostjo, nanašalnicami udejanjajo intelektualno vzvišen govor. Izstopajo besede, kot so noč, kača, tema in bela barva, seme, lava, beg, okno … ne nazadnje križ. Mnoge od njih preraščajo v simbole, vendar Komelj simbolne vrednosti ne omejuje na eno kulturno ali religijsko krajino, ampak jih plasti in s tem širi besedilne kontekste. Knjigo odpira citat Majakovskega z vzklikom s konca pesmi Človek, frazo bi lahko poslovenili kot Počivaj v miru. Knjiga stremi k temu, da bi bila »pesniška, konceptualna knjiga«, saj so tematsko profilirane pesmi razdeljene na tri dele: 41 pesmim prvega dela sledijo obsežna 999-verzna anagramska pesnitev Noben atom nobenega človeškega telesa ni človeški ter 40 pesmi drugega dela, pri čemer dve žal manjkata v kazalu. Poleg fenomenov smrti – od samomora likovnega umetnika, smrti britanske kraljice, smrti ruske aktivistke do živali: metulja, vrabca, škorpijona, in poleg pesmi o križu, demonih, begu – so v knjigi tudi podvojeni fragmenti pesmi z minimalno modifikacijo kot samostojne enote, morda ravno zaradi doseganja zamišljenega števila pesmi. S temno-belo tehniko, skrajnimi legami in Komeljevim prepoznavnim navideznim paradoksiranjem se dotakne ekscesov, delirija, manije, praznosti, vsakdanjosti, skrajnosti ter navede številne avtorje moškega spola, par žensk in nekaj knjig, od Georgesa Batailla in Milarepe do Šalamuna, Živadinova in Uranjeka ter denimo novinarko Darjo Dugino Platonovo. Hitri anagramisti, mojstri premetank, upravičeno slovijo po iskrivosti, že v antiki so se navduševali nad čarom permutacije črk za oblikovanje novih smiselnih besed. Komelj je teh 999 vrstic oblikoval kot 333 trivrstičnic in si s tem omogočil, da se potencialni pomen nadaljuje v drugi ali tretji vrstici tercine. Impozantnost forme kliče po čestitki, vzbuja radovednost, mar si je avtor pomagal z umetno inteligenco, programom Anagram Solver, uporabil algoritme itd., ne nazadnje odpira vprašanje, kaj bralcu prinaša teh skoraj sedemdeset strani knjige. Anagramiranje je Komelju očitno blizu, saj je že v zbirki Modra obleka iz leta 2011 objavil obširno pesem z anagramiranim naslovom Nemi topot imen. S čim postreže leta 2024? Blodnjavi monolog vzklikov, kratkih trditev in mnogih vprašanj je vrtoglava igrarija. Kakšna tercina je bolj, kakšna manj posrečena, kakšna izpade tudi na silo. Kakor to, da je, upoštevajoč vnaprej določen nabor črk, Inana na 99. strani zapisana z enim n-jem, na 132 pa z dvema. Ampak namen rekordnih podvigov je dosežen. In učinek vrtoglavega vrtenja 43 črk naslova Noben atom nobenega človeškega telesa ni človeški nemara prinese različne bralske odzive. Morda je bilo za avtorja premetavanje črk, v duhu naslova knjige To noč bom terjal od tebe tvojo dušo, oblika soočenja s samim sabo, morda soočenja človeka ob abrahamu ... Težko in zahtevno prebijanje skozi zid izjave, da noben atom človeškega telesa ni človeški, skozi zid na glavo obrnjene znane številke 666, torej 999, da slutiti, da je prostor odprt za večje od človeškega, in z obratom morda meri na usmerjanje k dobremu, ne satanskemu oziroma zlu. Kakor piše v knjigi na strani 158 – »[V]sa končna bitja raznese / božanska moč, ki je v njih«. In če je to vratolomno prebijanje skozi 999 verzov občasno mučno za bralca, Komelj funkcijo ponavljanja osmisli nekje drugje, v pesmi Pot: »Tisočletno / ponavljanje / rituala // je / nepretrgano / približevanje // po / najkrajši / možni // poti. / Etika / se // pojavi, / ko / je // pot / že / izgubljena. // Toda / pot / ne // more / biti / izgubljena. // Izgubljen / je / samo // tisti, / ki / jo // izgubi. / Tudi / če // jo / izgubijo / vsi, // je / izgubljen / samo // tisti, / ki / jo // izgubi.« Etika se torej pojavi, ko je izgubljen tisti, ki je pot izgubil. Vrnimo se k vprašanju »smisla« in »pomena« anagramiranja. »Smisel« vrtoglavega prekucavanja uma je najbrž v doseganju orfičnega – nedoumljive, skrivnostne izkušnje, globine, »pomen« pa je prepuščen bralcu. Je norija informacij in povezav, blodnjak besed prisiljenost, polucija? Ta veščina morda le ni presežna vrednost umetniškega besedila. Najdejo se zanimive ubeseditve, do katerih je najbrž prišlo prav zaradi omejitve črk: Gre torej za cerebralno pesem, zgolj na-ključ-je, nezavedno pesem? V bogati mineštri, kjer se znajdejo na begunsko krizo asociirajoči goltani čolni, NSK do LGBT in številna božanstva, inicialke T. Š., N. B. in N. N. in številna imena (pri čemer izstopajo Metka, ki ob T. Š., Tomažu Šalamunu, insinuira na Metko Krašovec, Talita, ime Komeljeve hčere, in mnoga druga imena), bi se lahko razbralo, da anagrami govorijo o nočnem begu, telesu in telesnem, sli, slasti, odtrgljaju, užitku. Miklavž Komelj v 17. pesniški zbirki, do katere vsebinskih stališč se distanciram, detabuizira in destigmatizira smrt in samomor. S pesniškimi besedili opazno stopi v bran žrtvam družbene izključenosti oziroma se postavi proti apriornemu izključevanju. S tem širi zorni kot umevanja tematike in ob morebitnem bralskem nestrinjanju posledično odpira prostor za diskusijo. V resno tematiko Komelj občasno vnese tudi sicer trpek humor in, kakor ga poznamo, ne moralizira, o obscenostih, dostojanstvu in demonih piše pesmi z laboratorijsko sterilnim jezikom. V anagramiranju pa se bralec sooča z lomom valov teh Komeljevih sporočil in tako se sooča z lastnim bodisi dobrim, slabim, neprijetnim ali kakšnim drugačnim pookusom, ki ostane po branju. Gre za še eno knjigo avtorja, čigar prepoznani glas ažurno in poznano izgovarja iz privilegiranega položaja? Vse v knjigi izrečeno je napisano kot nedotakljivo. Če anagramskih sedemdeset strani pri bralcu ne doseže orfičnega učinka, izpade kot blebetanje, norija hipnih naključnih informacij in povezav, blodnjak, besedna polucija, prisiljeno. V zbirki Pred nevidnim iz leta 2022 je Komelj v pesmi Pred nevidnim zapisal: »Jaz nisem v nevarnosti. / Jaz sem nevarnost.« Pa ne recite, da vas nisem opozorila ... Sicer pa je v knjigi neoznačeni citat izjava Walterja Whita iz priljubljene serije Kriva pota (Breaking bad, 2008). In res je, Komelj nas je že sam posvaril – v Goreči knjigi iz leta 2021 v pesmi Pazi s citatom iz Egipčanske knjige mrtvih: »Pazi, jaz zbiram besede moči, / od povsod in od vsakogar, / hitreje od hrtov, hitreje / od svetlobe«.
Maja Ahačič je nekdanja dolgoletna učiteljica in dolgoletna vodja Podružnične šole Podljubelj. Ob visokem jubileju šole je napisala knjigo Življenje je šola, šola je življenje, v kateri je podrobno predstavila 40 let svojega dela, vključno s povezovanjem šole z lokalno dediščino. Leta 2019 prejela državno nagrado za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva. Pred petimi leti se je upokojila in našla nove izzive.
Maja Ahačič je nekdanja dolgoletna učiteljica in dolgoletna vodja Podružnične šole Podljubelj. Ob visokem jubileju šole je napisala knjigo Življenje je šola, šola je življenje, v kateri je podrobno predstavila 40 let svojega dela, vključno s povezovanjem šole z lokalno dediščino. Leta 2019 prejela državno nagrado za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva. Pred petimi leti se je upokojila in našla nove izzive.
Zdenko Matoz je novinar in publicist. Poleg novinarskega dela je tudi avtor nekaj knjig, med njimi o skupini Orlek. Zgodba skupine Niet je gotovo povsem svojstvena v slovenskem glasbenem prostoru. Od garaže do preboja, pa potem do tragičnega dogodka. Nato premor, vrnitev v devetdesetih in nova zgodba v svežem tisočletju.
Zdenko Matoz je novinar in publicist. Poleg novinarskega dela je tudi avtor nekaj knjig, med njimi o skupini Orlek. Zgodba skupine Niet je gotovo povsem svojstvena v slovenskem glasbenem prostoru. Od garaže do preboja, pa potem do tragičnega dogodka. Nato premor, vrnitev v devetdesetih in nova zgodba v svežem tisočletju.
Samo in Renate Rugelj. Morda bi ju lahko označili za najvplivnejši založniški par v Sloveniji. On je avtor številnih knjig različnih žanrov, od strokovno založniških do potopisno izpovednih in leposlovnih. Ona zagotovo vsako prej prebere, če že ni tudi njena urednica. S soustvarjanjem revije Bukla pomembno prispevata k popularizaciji knjižne in bralne kulture pri nas. Ob knjigah in družini je njun prosti čas zapolnjen s tekom, zadnja leta pa predvsem z večdnevnimi pohodi. Sta tudi založnika leta Društva slovenskih založnikov in soustanovitelja založbe UMco. Med pogovorom sta si zaželela slišati Chrisa Stapletona v duetu z Duo lipo (Think I'm in love with you), Bruca Springsteena (I forgot to be your Lover) in skladbo Tisoč let, ki so jo na Izštekanih 10 leta 2023 izvedli Vlado Kreslin, Urban Lutman in Tokac. Na mizi v studiu je bila množica knjig Sama Ruglja in njune založbe UMco. Od Soncu naproti (Peš v dvoje po najbolj samotnem delu Krete) pa do njegovega zadnjega romana Samo močni preživijo.
Samo in Renate Rugelj. Morda bi ju lahko označili za najvplivnejši založniški par v Sloveniji. On je avtor številnih knjig različnih žanrov, od strokovno založniških do potopisno izpovednih in leposlovnih. Ona zagotovo vsako prej prebere, če že ni tudi njena urednica. S soustvarjanjem revije Bukla pomembno prispevata k popularizaciji knjižne in bralne kulture pri nas. Ob knjigah in družini je njun prosti čas zapolnjen s tekom, zadnja leta pa predvsem z večdnevnimi pohodi. Sta tudi založnika leta Društva slovenskih založnikov in soustanovitelja založbe UMco. Med pogovorom sta si zaželela slišati Chrisa Stapletona v duetu z Duo lipo (Think I'm in love with you), Bruca Springsteena (I forgot to be your Lover) in skladbo Tisoč let, ki so jo na Izštekanih 10 leta 2023 izvedli Vlado Kreslin, Urban Lutman in Tokac. Na mizi v studiu je bila množica knjig Sama Ruglja in njune založbe UMco. Od Soncu naproti (Peš v dvoje po najbolj samotnem delu Krete) pa do njegovega zadnjega romana Samo močni preživijo.
Walt Disney – življenje legende
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 4. del: Ko so se 17. julija 1955 odprla vrata Disneylanda, so ga preplavili obiskovalci. Skoraj polovica Amerike je gledala neposreden televizijski prenos dogodkov. Disneyland je v prvih desetih tednih pritegnil milijon obiskovalcev, nato pa jih je prihajalo po pet milijonov na leto. Waltovo stvaritev je bilo treba videti. Do leta 1960 je bil Disney na vrhu enega najbolj dobičkonosnih zabavnih podjetij na svetu. Stalen tok prihodkov iz Disneylanda je pomenil, da se je prvič v svoji 40-letni karieri znebil vpliva bank. Toda naj je izpopolnjeval svoj zabaviščni park ali nadziral televizijske oddaje in pol ducata filmov, ki jih je vsako leto posnel njegov studio, se je zdelo, da ga bolj zanima njegova zapuščina kot prevzemanje umetniških tveganj, zaradi katerih je postal slaven. Mary Poppins, ki je debitirala poleti 1964, temelji na eni izmed njegovih najljubših otroških knjig. Film o disfunkcionalni družini je Disneyjeva najbolj premišljena predelava zgodbe o njegovem trdosrčnem očetu. Film je postal velika uspešnica in je bil nominiran za 13 oskarjev, kar je Disneyju prineslo prvo in edino nominacijo za najboljši film. Leta 1965 je odjeknila novica, da Walt Disney načrtuje še en velik projekt v osrednji Floridi: Eksperimentalno prototipno skupnost prihodnosti ali Epcot. Njenega nastanka ni dočakal, saj je 14. decembra 1966 v starosti 65 let umrl zaradi raka na pljučih. Zgradil je medijsko in razvedrilno podjetje, ki stoji še danes, dobil je več oskarjev kot kdorkoli v zgodovini, ustvaril kinematografsko umetnost in izumil novo vrsto ameriškega počitniškega cilja. Njegova smrt je bil novica na naslovnicah po vsem svetu. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 4. del: Ko so se 17. julija 1955 odprla vrata Disneylanda, so ga preplavili obiskovalci. Skoraj polovica Amerike je gledala neposreden televizijski prenos dogodkov. Disneyland je v prvih desetih tednih pritegnil milijon obiskovalcev, nato pa jih je prihajalo po pet milijonov na leto. Waltovo stvaritev je bilo treba videti. Do leta 1960 je bil Disney na vrhu enega najbolj dobičkonosnih zabavnih podjetij na svetu. Stalen tok prihodkov iz Disneylanda je pomenil, da se je prvič v svoji 40-letni karieri znebil vpliva bank. Toda naj je izpopolnjeval svoj zabaviščni park ali nadziral televizijske oddaje in pol ducata filmov, ki jih je vsako leto posnel njegov studio, se je zdelo, da ga bolj zanima njegova zapuščina kot prevzemanje umetniških tveganj, zaradi katerih je postal slaven. Mary Poppins, ki je debitirala poleti 1964, temelji na eni izmed njegovih najljubših otroških knjig. Film o disfunkcionalni družini je Disneyjeva najbolj premišljena predelava zgodbe o njegovem trdosrčnem očetu. Film je postal velika uspešnica in je bil nominiran za 13 oskarjev, kar je Disneyju prineslo prvo in edino nominacijo za najboljši film. Leta 1965 je odjeknila novica, da Walt Disney načrtuje še en velik projekt v osrednji Floridi: Eksperimentalno prototipno skupnost prihodnosti ali Epcot. Njenega nastanka ni dočakal, saj je 14. decembra 1966 v starosti 65 let umrl zaradi raka na pljučih. Zgradil je medijsko in razvedrilno podjetje, ki stoji še danes, dobil je več oskarjev kot kdorkoli v zgodovini, ustvaril kinematografsko umetnost in izumil novo vrsto ameriškega počitniškega cilja. Njegova smrt je bil novica na naslovnicah po vsem svetu. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Kulturne ustanove po državi tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Med temi ustanovami je seveda tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki danes vabi na ogled knjižnice in razstave Hranimo misli – že 250 let, ter na predavanje o Zdravljici in zgodovinskem kontekstu njenega nastanka. Med platnice dragocenih knjig pa gledamo tudi v Torkovem kvizu. Odpravili smo se na Oddelek za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice in preverili, kako rokujejo in skrbijo za dragoceno gradivo.
Kulturne ustanove po državi tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Med temi ustanovami je seveda tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki danes vabi na ogled knjižnice in razstave Hranimo misli – že 250 let, ter na predavanje o Zdravljici in zgodovinskem kontekstu njenega nastanka. Med platnice dragocenih knjig pa gledamo tudi v Torkovem kvizu. Odpravili smo se na Oddelek za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice in preverili, kako rokujejo in skrbijo za dragoceno gradivo.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Kaj pa, če Muca Copatarica ni le otroška pravljica, temveč metafora slovenske družbe? Podobe, ki nam jih riše Ela Peroci, so se vtisnile v otroško podzavest in so nas dobesedno napisale. Muco Copatarico gotovo prištevamo med najbolj vplivne in najbolj brane slovenske otroške knjige: Ela Peroci je z njo ob izidu leta 1957 uvedla nov tip mestne pravljice, saj je snov za svoja dela zajemala iz doživljajskega sveta sodobnega mestnega otroka, v tedanji literaturi pa je prevladovala snov, ki je zajemala iz kmečkega sveta, kar je v oddaji osvetlila prof. dr. Dragica Haramija. Antropologija uporabe copat je raznolika. O tem, ali so copati kliše, ali morda celo eden simbolov Slovenstva, smo se spraševali z dr. Noahom Charneyem, ameriškim umetnostnim zgodovinarjem, ki živi v Sloveniji, otrokom bere Muco Copatarico in tudi sam nosi copate.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Kaj pa, če Muca Copatarica ni le otroška pravljica, temveč metafora slovenske družbe? Podobe, ki nam jih riše Ela Peroci, so se vtisnile v otroško podzavest in so nas dobesedno napisale. Muco Copatarico gotovo prištevamo med najbolj vplivne in najbolj brane slovenske otroške knjige: Ela Peroci je z njo ob izidu leta 1957 uvedla nov tip mestne pravljice, saj je snov za svoja dela zajemala iz doživljajskega sveta sodobnega mestnega otroka, v tedanji literaturi pa je prevladovala snov, ki je zajemala iz kmečkega sveta, kar je v oddaji osvetlila prof. dr. Dragica Haramija. Antropologija uporabe copat je raznolika. O tem, ali so copati kliše, ali morda celo eden simbolov Slovenstva, smo se spraševali z dr. Noahom Charneyem, ameriškim umetnostnim zgodovinarjem, ki živi v Sloveniji, otrokom bere Muco Copatarico in tudi sam nosi copate.
Tokratna (30.12.2024) Radijska delavnica znancev ima delovni podnaslov Rastoča knjiga, dogodila pa se je na osnovni šoli Lava v Celju. Pri RASTOČI KNJIGI gre za široko razvejan projekt pri nas in tudi v tujini s katerim se vzpodbuja bralna kultura, izgradnja temeljnih vrednot, medčloveških odnosov, odnosov do domovine, jezika, znanja, odličnosti, sočutja in solidarnosti. Sodelovali so: celjski župan Matija Kovač, ravnateljica osnovne šole Lava Marijana Kolenko, dve njihovi učenki Mija Sagode in Sorina Doler ter pobudnik projekta dr.Janez Gabrijelčič iz Novega Mesta…Torej – kako s pisano in govorjeno besedo postajamo boljši ljudje – v tejle lepi uri tovarištva in sočutnih bližin…
Tokratna (30.12.2024) Radijska delavnica znancev ima delovni podnaslov Rastoča knjiga, dogodila pa se je na osnovni šoli Lava v Celju. Pri RASTOČI KNJIGI gre za široko razvejan projekt pri nas in tudi v tujini s katerim se vzpodbuja bralna kultura, izgradnja temeljnih vrednot, medčloveških odnosov, odnosov do domovine, jezika, znanja, odličnosti, sočutja in solidarnosti. Sodelovali so: celjski župan Matija Kovač, ravnateljica osnovne šole Lava Marijana Kolenko, dve njihovi učenki Mija Sagode in Sorina Doler ter pobudnik projekta dr.Janez Gabrijelčič iz Novega Mesta…Torej – kako s pisano in govorjeno besedo postajamo boljši ljudje – v tejle lepi uri tovarištva in sočutnih bližin…
Od jutra je bilo v napadih izraelske vojske na Gazo ubitih več kot 40 Palestincev, med njimi več iskalcev humanitarne pomoči. Iz Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem so sporočili, da so izraelski napadi, kot so bili današnji na stanovanjske stavbe v mestu Gaza, del prizadevanj, da bi bile življenjske razmere za preživele večmesečnega smrtonosnega bombardiranja neznosne. Drugi poudarki oddaje: - Bo Evropska unija v boju proti zlorabam otrok na spletu segla po množičnem nadzoru zasebnih sporočil? - NIJZ opozarja, da število primerov lymske borelioze, ki jo prenašajo klopi, narašča. - Novogoriški festival Mesto knjige sinoči sklenili s pogovorom s francoskim sociologom in filozofom Didierjem Eribonom.
Od jutra je bilo v napadih izraelske vojske na Gazo ubitih več kot 40 Palestincev, med njimi več iskalcev humanitarne pomoči. Iz Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem so sporočili, da so izraelski napadi, kot so bili današnji na stanovanjske stavbe v mestu Gaza, del prizadevanj, da bi bile življenjske razmere za preživele večmesečnega smrtonosnega bombardiranja neznosne. Drugi poudarki oddaje: - Bo Evropska unija v boju proti zlorabam otrok na spletu segla po množičnem nadzoru zasebnih sporočil? - NIJZ opozarja, da število primerov lymske borelioze, ki jo prenašajo klopi, narašča. - Novogoriški festival Mesto knjige sinoči sklenili s pogovorom s francoskim sociologom in filozofom Didierjem Eribonom.
Piše Iztok Ilich, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Nabor ključnih besed ob predstavitvi zbirke esejev Andreja Blatnika Knjige na poti in drugi eseji bi med drugim navrgel pojme: knjiga, založba, avtor, urednik, branje, prevajanje, honorar, recenzija, knjigarna, nagrada itn. Torej predmete, dejavnosti in premišljevanja, s katerimi ima avtor že 40 let opraviti tako rekoč iz dneva v dan. So najpomembnejši gradniki njegovega življenja in delovanja ter del intelektualnega prostora in produkcije posebnega kulturnega pomena, ki ju vztrajno soustvarja kot književnik in bralec, ustvarjalec in usmerjevalec, spodbujevalec in organizator. V zbirki Knjige na poti, kot pravi v Prvih besedah, povezuje »svoje strokovno znanje z osebnimi izkušnjami štiridesetih let dejavnosti na slovenskem in mednarodnem prizorišču, od česar se zdaj, hočeš nočeš, najbrž poslavlja«. Tudi z mislijo, da se začetna zaskrbljenost nad katastrofičnim izginevanjem vsega zapisanega po vnovičnem razmisleku na srečo ni iztekla v kapitulantski fatalizem. Tukaj zbrani eseji namreč portretirajo tudi obstoječe ali na novo nastajajoče oaze literarnega življenja (od subkulture književnih festivalov in strastnih izmenjevalcev knjig do ponovnega vznika zanimanja za knjižno kulturo v času koronskih zaprtij) »in nenehno premišljajo možnosti za obstoj avtonomnega bralskega doživetja, s tem pa tudi avtonomnega duha in misli.« V prvem med 21 besedili se Andrej Blatnik dotakne v zadnjem času pogosto izpostavljenega stanja v založništvu in tudi na drugih področjih ustvarjanja, ki ga definira kot pretvarjanje vsebin v denar, , da avtor – ob vzponu novega proizvajalca vsebin Chat GTP – kot se zdi postaja odvečen, celo moteč element kulturne industrije. Na moralno paniko, ki jo povzroča ta pojav, odgovarja: »Avtorski individualni glas je lahko glas proti vnaprej postavljeni strukturi. Morda je prav to težava. A glas proti je prvi korak k iskanju rešitve. Avtorski glas je prvi glas, ki se mu lahko pridružijo odmevi.« Esej Drobiž v klobuku opozarja, da plačevanje velike večine ljudi, ki pri nas pišejo ali se drugače ukvarjajo s knjigami, ni le vprašanje preživetja, ampak tudi spoštovanja, ne samo pisateljskega obstanka v večnosti, ampak obstanka na tem svetu! V spisu Kvantiteta to potrjuje ugotovitev, da bi moral avtor v svoji delovni dobi objaviti kakšnih osemdeset javno podprtih romanov, da bi dobil minimalno plačo. Nič novega, a vedno znova srhljivo. V Elegiji za tiskovko Blatnik iz vidika urednika pa tudi pisatelja, predvsem mojstra kratke zgodbe z več objavami na tujem kot doma, žaluje za predstavitvami knjižnih novitet, za mnoge edine poti do javnosti, včasih tudi način praznovanja, vsaj s kavo, če ne s kozarcem penine. Avtor se v nadaljevanju še večkrat ozre na zelo različne prakse založnikov doma in na tujem in na usode posameznih knjig – spregledanih in uspešnic. Ter z njimi – ne vedno – povezanimi nagradami. Potem ko ovrže pomisleke, da literarne nagrade, pri katerih je bil udeležen kot član komisij za podeljevanje ali tudi sam nominiranec za priznanja, niso tema, o kateri bi se spodobilo molčati, se Blatnik najprej ustavi ob mnenjskem stampedu po Prešernovi nagradi Marku Rupniku in Svetlani Makarovič, o kateri se je leta 2023 spet veliko govorilo. Strinja se s tistimi, ki menijo, da o nagradah ne moremo odločati za nazaj in jih jemati nekdanjim dobitnikom. »Prvo tako dejanje bi sprožilo plaz in vsako novo oblast bi mikalo prečistiti seznam preteklih nagrajencev po svoji volji in nazoru.« Sodeloval je pri predlogih nekaterih sprememb Zakona o Prešernovi nagradi, ki so bile jeseni 2017 sicer sprejete, vendar so bile, kot opozarja, »dodane tudi druge spremembe, ki jih naš odbor ni predlagal in s katerimi se ni strinjal. Za končno besedilo sta bili odločilni politična želja in volja.« Posledice te odločitve so pozneje znova dvigale prah, nemalo dilem pa spremlja tudi nagrado kresnik, vilenico in druga nagrajevanja, zaradi katerih, meni Blatnik, ostajajo v ozadju tako besedila kot sestava žirije in kriterij izbora. Opozarja tudi na nedorečenost odgovorov na pogosto ponavljajoča se vprašanja, kaj v resnici obsega slovenski literarni prostor in kdo je lahko slovenski pisatelj, pri čemer jezik ni neoporečno ločevalno merilo. Sploh ne v razmerah, ko se slovenščina v znanosti umika angleščini, vedno bolj malomarna in pomanjkljiva pa je tudi uporaba uradnega jezika v medijih, javnih nastopih, poslovnem svetu, oglaševanju itn. Pri tem Blatnik spodkopavanje osrednjega nacionalnega medija, osrednje skupne hiše, ki jo Slovenija še ima, primerja s požigom narodnega doma. V esejih Skupni krožnik, Knjige na poti in Stranska ulica stopijo v ospredje Blatnikove izkušnje s potovanj križem po svetu. Od službenih, leto za letom na frankfurtski knjižni sejem, tudi v vlogi gostujočega pisatelja, do povsem zasebnih, največ v Indijo. Srečuje se z zanimivimi sogovorniki in zna skoraj povsod poleg kulturnih znamenitosti najti tudi središča za izmenjavo knjig, ki ga, kot priznava, usodno privlačijo. Ta in ona, delo dotlej neznanega avtorja, je čez nekaj let izšla v slovenščini! Bolj osebna je pisateljeva odločitev, da s pomočjo Facebooka najde nove bralce za več sto knjig, ob katerih je spoznal, da je življenje prekratko, da bi jih vse prebral vsaj še enkrat, kakor je nameraval, ko jih je leta in desetletja zlagal na police …
Piše Iztok Ilich, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Nabor ključnih besed ob predstavitvi zbirke esejev Andreja Blatnika Knjige na poti in drugi eseji bi med drugim navrgel pojme: knjiga, založba, avtor, urednik, branje, prevajanje, honorar, recenzija, knjigarna, nagrada itn. Torej predmete, dejavnosti in premišljevanja, s katerimi ima avtor že 40 let opraviti tako rekoč iz dneva v dan. So najpomembnejši gradniki njegovega življenja in delovanja ter del intelektualnega prostora in produkcije posebnega kulturnega pomena, ki ju vztrajno soustvarja kot književnik in bralec, ustvarjalec in usmerjevalec, spodbujevalec in organizator. V zbirki Knjige na poti, kot pravi v Prvih besedah, povezuje »svoje strokovno znanje z osebnimi izkušnjami štiridesetih let dejavnosti na slovenskem in mednarodnem prizorišču, od česar se zdaj, hočeš nočeš, najbrž poslavlja«. Tudi z mislijo, da se začetna zaskrbljenost nad katastrofičnim izginevanjem vsega zapisanega po vnovičnem razmisleku na srečo ni iztekla v kapitulantski fatalizem. Tukaj zbrani eseji namreč portretirajo tudi obstoječe ali na novo nastajajoče oaze literarnega življenja (od subkulture književnih festivalov in strastnih izmenjevalcev knjig do ponovnega vznika zanimanja za knjižno kulturo v času koronskih zaprtij) »in nenehno premišljajo možnosti za obstoj avtonomnega bralskega doživetja, s tem pa tudi avtonomnega duha in misli.« V prvem med 21 besedili se Andrej Blatnik dotakne v zadnjem času pogosto izpostavljenega stanja v založništvu in tudi na drugih področjih ustvarjanja, ki ga definira kot pretvarjanje vsebin v denar, , da avtor – ob vzponu novega proizvajalca vsebin Chat GTP – kot se zdi postaja odvečen, celo moteč element kulturne industrije. Na moralno paniko, ki jo povzroča ta pojav, odgovarja: »Avtorski individualni glas je lahko glas proti vnaprej postavljeni strukturi. Morda je prav to težava. A glas proti je prvi korak k iskanju rešitve. Avtorski glas je prvi glas, ki se mu lahko pridružijo odmevi.« Esej Drobiž v klobuku opozarja, da plačevanje velike večine ljudi, ki pri nas pišejo ali se drugače ukvarjajo s knjigami, ni le vprašanje preživetja, ampak tudi spoštovanja, ne samo pisateljskega obstanka v večnosti, ampak obstanka na tem svetu! V spisu Kvantiteta to potrjuje ugotovitev, da bi moral avtor v svoji delovni dobi objaviti kakšnih osemdeset javno podprtih romanov, da bi dobil minimalno plačo. Nič novega, a vedno znova srhljivo. V Elegiji za tiskovko Blatnik iz vidika urednika pa tudi pisatelja, predvsem mojstra kratke zgodbe z več objavami na tujem kot doma, žaluje za predstavitvami knjižnih novitet, za mnoge edine poti do javnosti, včasih tudi način praznovanja, vsaj s kavo, če ne s kozarcem penine. Avtor se v nadaljevanju še večkrat ozre na zelo različne prakse založnikov doma in na tujem in na usode posameznih knjig – spregledanih in uspešnic. Ter z njimi – ne vedno – povezanimi nagradami. Potem ko ovrže pomisleke, da literarne nagrade, pri katerih je bil udeležen kot član komisij za podeljevanje ali tudi sam nominiranec za priznanja, niso tema, o kateri bi se spodobilo molčati, se Blatnik najprej ustavi ob mnenjskem stampedu po Prešernovi nagradi Marku Rupniku in Svetlani Makarovič, o kateri se je leta 2023 spet veliko govorilo. Strinja se s tistimi, ki menijo, da o nagradah ne moremo odločati za nazaj in jih jemati nekdanjim dobitnikom. »Prvo tako dejanje bi sprožilo plaz in vsako novo oblast bi mikalo prečistiti seznam preteklih nagrajencev po svoji volji in nazoru.« Sodeloval je pri predlogih nekaterih sprememb Zakona o Prešernovi nagradi, ki so bile jeseni 2017 sicer sprejete, vendar so bile, kot opozarja, »dodane tudi druge spremembe, ki jih naš odbor ni predlagal in s katerimi se ni strinjal. Za končno besedilo sta bili odločilni politična želja in volja.« Posledice te odločitve so pozneje znova dvigale prah, nemalo dilem pa spremlja tudi nagrado kresnik, vilenico in druga nagrajevanja, zaradi katerih, meni Blatnik, ostajajo v ozadju tako besedila kot sestava žirije in kriterij izbora. Opozarja tudi na nedorečenost odgovorov na pogosto ponavljajoča se vprašanja, kaj v resnici obsega slovenski literarni prostor in kdo je lahko slovenski pisatelj, pri čemer jezik ni neoporečno ločevalno merilo. Sploh ne v razmerah, ko se slovenščina v znanosti umika angleščini, vedno bolj malomarna in pomanjkljiva pa je tudi uporaba uradnega jezika v medijih, javnih nastopih, poslovnem svetu, oglaševanju itn. Pri tem Blatnik spodkopavanje osrednjega nacionalnega medija, osrednje skupne hiše, ki jo Slovenija še ima, primerja s požigom narodnega doma. V esejih Skupni krožnik, Knjige na poti in Stranska ulica stopijo v ospredje Blatnikove izkušnje s potovanj križem po svetu. Od službenih, leto za letom na frankfurtski knjižni sejem, tudi v vlogi gostujočega pisatelja, do povsem zasebnih, največ v Indijo. Srečuje se z zanimivimi sogovorniki in zna skoraj povsod poleg kulturnih znamenitosti najti tudi središča za izmenjavo knjig, ki ga, kot priznava, usodno privlačijo. Ta in ona, delo dotlej neznanega avtorja, je čez nekaj let izšla v slovenščini! Bolj osebna je pisateljeva odločitev, da s pomočjo Facebooka najde nove bralce za več sto knjig, ob katerih je spoznal, da je življenje prekratko, da bi jih vse prebral vsaj še enkrat, kakor je nameraval, ko jih je leta in desetletja zlagal na police …
V tokratni oddaji podkasta sem gostila pedagoginjo, pripovedovalko in učiteljico Jerco Cvetko. Glavna tema najinega pogovora je bil roman Padam na besede, kjer nas avtorica kot v gledališču kamišibaj vodi skozi zgodbo 40-letne Iris, ki se ji življenje čez noč obrne na glavo. V iskanju same sebe se znajde v veliko bolj in manj prijetnih situacijah; gre na zmenka na Tinderju, ki se oba, vsak po svoje, ne zaključita najlepše; zaplete se z mladim frizerjem ter počasi poglablja svoja čustva do ločenega drvarja. Bolj kot novo ljubezen pa Iris išče dom, v katerem bi lahko ponovno pognala svoje korenine. Beseda je tekla o aplikaciji Tinder, prijateljstvu in novih začetkih. Ugotovili sva, da se za Iris pravzaprav novo poglavje v življenju začne spomladi, ko se "zbudi iz zimskega spanja" vdanosti v usodo. Pisateljica nam je tudi zaupala, kako se s težkimi situacijami spoprime sama. Prisrčno vabljeni k poslušanju.
V tokratni oddaji podkasta sem gostila pedagoginjo, pripovedovalko in učiteljico Jerco Cvetko. Glavna tema najinega pogovora je bil roman Padam na besede, kjer nas avtorica kot v gledališču kamišibaj vodi skozi zgodbo 40-letne Iris, ki se ji življenje čez noč obrne na glavo. V iskanju same sebe se znajde v veliko bolj in manj prijetnih situacijah; gre na zmenka na Tinderju, ki se oba, vsak po svoje, ne zaključita najlepše; zaplete se z mladim frizerjem ter počasi poglablja svoja čustva do ločenega drvarja. Bolj kot novo ljubezen pa Iris išče dom, v katerem bi lahko ponovno pognala svoje korenine. Beseda je tekla o aplikaciji Tinder, prijateljstvu in novih začetkih. Ugotovili sva, da se za Iris pravzaprav novo poglavje v življenju začne spomladi, ko se "zbudi iz zimskega spanja" vdanosti v usodo. Pisateljica nam je tudi zaupala, kako se s težkimi situacijami spoprime sama. Prisrčno vabljeni k poslušanju.
Mladinski svet Slovenije je v ponedeljek na Brdu pri Kranju že 22. leto zapored podelil priznanja naj prostovoljcem in prostovoljskim projektom preteklega leta. Komisija je za naj prostovoljski projekt izbrala projekt Celjskega mladinskega centra Polet s knjigo, za posebne dosežke pa nagradila inPlanince po slovenski planinski poti. Več v Izluščeno v sredo 11. septembra med 9. in 10.uro.
Mladinski svet Slovenije je v ponedeljek na Brdu pri Kranju že 22. leto zapored podelil priznanja naj prostovoljcem in prostovoljskim projektom preteklega leta. Komisija je za naj prostovoljski projekt izbrala projekt Celjskega mladinskega centra Polet s knjigo, za posebne dosežke pa nagradila inPlanince po slovenski planinski poti. Več v Izluščeno v sredo 11. septembra med 9. in 10.uro.
Sara Volčič je Primorka. Živela je v Piranu, Izoli, Luciji, življenje jo je odneslo v Ljubljano, kjer je novinarka Kanala A in Pop tv že več kot 30 let. Čeprav je nekoč srečo kot študentka poizkusila tudi na našem radiu, pa je bilo takrat menda tu preveč ženskih glasov in ji radio ni bil usojen…In je potem, v bundi in strganih kavbojkah šla na časopis Dnevnik, kjer so iskali literarnega kritika. Nekaj mesecev se je brez izkušenj mučila s temi temami, potem pa so jo povabili k črni kroniki; bila je tudi dopisnica Dnevnika z Obale, a črni kroniki je ostala zvesta vsa delovna leta. Le medij je zamenjala, šla na televizijo, kjer že leta pušča sled. Zato ker ve, da ni vse črno belo, zato ker jo zanima kaj je nekoga pripeljalo do tega, da je storil kaj hudega ali najhujšega. S posebno človeško občutljivostjo spremlja teme, do katerih nihče od nas ni imun. Nedavno je izšla njena prva knjiga z naslovom Leglo zla - iz oči v oči z najhujšimi zločinci na Slovenskem. Ta knjiga je, tako piše na platnicah, skoraj kot kriminalka - vendar je v njej vse res. S Saro Volčič se pogovarja Nataša Benčič.
Sara Volčič je Primorka. Živela je v Piranu, Izoli, Luciji, življenje jo je odneslo v Ljubljano, kjer je novinarka Kanala A in Pop tv že več kot 30 let. Čeprav je nekoč srečo kot študentka poizkusila tudi na našem radiu, pa je bilo takrat menda tu preveč ženskih glasov in ji radio ni bil usojen…In je potem, v bundi in strganih kavbojkah šla na časopis Dnevnik, kjer so iskali literarnega kritika. Nekaj mesecev se je brez izkušenj mučila s temi temami, potem pa so jo povabili k črni kroniki; bila je tudi dopisnica Dnevnika z Obale, a črni kroniki je ostala zvesta vsa delovna leta. Le medij je zamenjala, šla na televizijo, kjer že leta pušča sled. Zato ker ve, da ni vse črno belo, zato ker jo zanima kaj je nekoga pripeljalo do tega, da je storil kaj hudega ali najhujšega. S posebno človeško občutljivostjo spremlja teme, do katerih nihče od nas ni imun. Nedavno je izšla njena prva knjiga z naslovom Leglo zla - iz oči v oči z najhujšimi zločinci na Slovenskem. Ta knjiga je, tako piše na platnicah, skoraj kot kriminalka - vendar je v njej vse res. S Saro Volčič se pogovarja Nataša Benčič.
Riki Blažki potoži, da je zamočil v šoli in se skregal s starši. Prosi jo, če lahko kak teden ostane pri njih, da se njegovi stari pomirijo. Pri prepričevanju Ovnovih, da se Riki začasno preseli k njim, pa je Blažka tako (ne)spretna, da domače prepriča, da je zanosila in mora Riki zato ostati pri njih. Domači se nad to zamislijo hitro navdušijo in Rikiju ponudijo, da ostane pri njih za vedno… Do »noseče« Blažke se vsi obnašajo tako, kot so se prej do Betke in mlad par preselijo v otroško sobo. Rikiju ni jasno, zakaj so vsi z njim tako prijazni. Namigov, da zato, ker bo kmalu oče, ne razume. Toni računa na to, da bo v primeru poroke mlademu paru na pomoč priskočila nesramno bogata Rikijeva družina. Zato Štefa prepriča, naj mu posodi dodatni denar, s katerim bo lahko plačal poroko, ki bo združila dve uspešni firmi in rešila vse finančne probleme. Riki je zmeden in Blažko sprašuje, kaj se njegovi stari sploh gredo. Blažka prizna, da jim je natvezila, da je noseča, saj je bila to edina možnost, da ostane dlje časa. Riki ji očita laž, a na koncu se kot največji lažnivec razkrije ravno on. K Ovnovim ga prideta aretirat policista, ker je s fotrovim novim mercedesom razbil spomeniško zaščiten kandelaber… To pa je bil tudi razlog, zakaj se je skrival pred svojim očetom. Mladostnika domačim priznata, da je bila nosečnost le prevara. Vsi so razočarani, le Toni še naprej vztraja pri poroki, za katero govorijo poslovni razlogi. Ko pa izve, da v zaporu Rikija že čaka njegov očka zaradi utaje davkov, tudi Toni niti nima več želje, da bi plačal varščino za Rikija. Rikiju ob strani ostane le Blažka, ki mu obljubi, da mu bo v zapor prinesla knjige, da bo lahko v miru študiral…
Riki Blažki potoži, da je zamočil v šoli in se skregal s starši. Prosi jo, če lahko kak teden ostane pri njih, da se njegovi stari pomirijo. Pri prepričevanju Ovnovih, da se Riki začasno preseli k njim, pa je Blažka tako (ne)spretna, da domače prepriča, da je zanosila in mora Riki zato ostati pri njih. Domači se nad to zamislijo hitro navdušijo in Rikiju ponudijo, da ostane pri njih za vedno… Do »noseče« Blažke se vsi obnašajo tako, kot so se prej do Betke in mlad par preselijo v otroško sobo. Rikiju ni jasno, zakaj so vsi z njim tako prijazni. Namigov, da zato, ker bo kmalu oče, ne razume. Toni računa na to, da bo v primeru poroke mlademu paru na pomoč priskočila nesramno bogata Rikijeva družina. Zato Štefa prepriča, naj mu posodi dodatni denar, s katerim bo lahko plačal poroko, ki bo združila dve uspešni firmi in rešila vse finančne probleme. Riki je zmeden in Blažko sprašuje, kaj se njegovi stari sploh gredo. Blažka prizna, da jim je natvezila, da je noseča, saj je bila to edina možnost, da ostane dlje časa. Riki ji očita laž, a na koncu se kot največji lažnivec razkrije ravno on. K Ovnovim ga prideta aretirat policista, ker je s fotrovim novim mercedesom razbil spomeniško zaščiten kandelaber… To pa je bil tudi razlog, zakaj se je skrival pred svojim očetom. Mladostnika domačim priznata, da je bila nosečnost le prevara. Vsi so razočarani, le Toni še naprej vztraja pri poroki, za katero govorijo poslovni razlogi. Ko pa izve, da v zaporu Rikija že čaka njegov očka zaradi utaje davkov, tudi Toni niti nima več želje, da bi plačal varščino za Rikija. Rikiju ob strani ostane le Blažka, ki mu obljubi, da mu bo v zapor prinesla knjige, da bo lahko v miru študiral…
V tokratni oddaji najprej nekaj besed o letošnji dobitnici Borštnikovega prstana, Nataši Matjašec Rošker. V svoji bogati umetniški karieri je 56-letna igralka prejela že vrsto priznanj in potrditev, med drugimi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado za igro. Na 58. Borštnikovem srečanju, ki bo potekalo med 5. in 18. junijem, pa si bo nadela tudi Borštnikov prstan. V oddaji poročamo tudi o 26. slovenskih dnevih knjige, ki prav tako potekajo v Mariboru ter o tem, da na Tretji program Radia Slovenija – program Ars prihaja zvočna knjiga, posneta po romanu Cirila Kosmača Pomladni dan. Zbirka Slovenski literarni klasiki in sodobniki ZKP RTV Slovenija pod vodstvom Mojce Menart je tako bogatejša za prvo integralno zvočno podobo enega izmed vrhuncev književnosti prejšnjega stoletja, 3. program Radia Slovenija, program Ars, pa za oddaje Odprta knjiga. Nocoj ob 19h, potem pa vsak delavnik, bo namreč dramski igralec Aleš Valič prebiral knjigo Pomladni dan Cirila Kosmača, prvič objavljeno leta 1950 v reviji Novi svet. Gre za pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne domov v vas ob Idrijci in se spominja preteklih dogodkov.
V tokratni oddaji najprej nekaj besed o letošnji dobitnici Borštnikovega prstana, Nataši Matjašec Rošker. V svoji bogati umetniški karieri je 56-letna igralka prejela že vrsto priznanj in potrditev, med drugimi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado za igro. Na 58. Borštnikovem srečanju, ki bo potekalo med 5. in 18. junijem, pa si bo nadela tudi Borštnikov prstan. V oddaji poročamo tudi o 26. slovenskih dnevih knjige, ki prav tako potekajo v Mariboru ter o tem, da na Tretji program Radia Slovenija – program Ars prihaja zvočna knjiga, posneta po romanu Cirila Kosmača Pomladni dan. Zbirka Slovenski literarni klasiki in sodobniki ZKP RTV Slovenija pod vodstvom Mojce Menart je tako bogatejša za prvo integralno zvočno podobo enega izmed vrhuncev književnosti prejšnjega stoletja, 3. program Radia Slovenija, program Ars, pa za oddaje Odprta knjiga. Nocoj ob 19h, potem pa vsak delavnik, bo namreč dramski igralec Aleš Valič prebiral knjigo Pomladni dan Cirila Kosmača, prvič objavljeno leta 1950 v reviji Novi svet. Gre za pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne domov v vas ob Idrijci in se spominja preteklih dogodkov.
Najvišji človek v zgodovini je meril 267 centimetrov, najvišja pričeska meri skoraj 3 metre visoko, najstarejša še živeča gospa prihaja iz Španije in šteje 117 let in 51 dni. Vsi ti rekordi in preostalih skoraj 3 tisoč rekordov je zabeleženih v najbolj prodajani knjigi vseh časov. Vsako leto je prodanih več kot 150 milijon izvodov, ravno letos pa praznuje 70 jubilej. Ob predstavitev slovenske različice Guinnessove knjige rekordov 2025 se pogovarjamo z letošnjimi slovenskimi rekorderji in urednico slovenske izdaje Mojco Benedičič.
Najvišji človek v zgodovini je meril 267 centimetrov, najvišja pričeska meri skoraj 3 metre visoko, najstarejša še živeča gospa prihaja iz Španije in šteje 117 let in 51 dni. Vsi ti rekordi in preostalih skoraj 3 tisoč rekordov je zabeleženih v najbolj prodajani knjigi vseh časov. Vsako leto je prodanih več kot 150 milijon izvodov, ravno letos pa praznuje 70 jubilej. Ob predstavitev slovenske različice Guinnessove knjige rekordov 2025 se pogovarjamo z letošnjimi slovenskimi rekorderji in urednico slovenske izdaje Mojco Benedičič.
Nekdanja dijaka Prve gimnazije Maribor Gorazd Šifrer in Aleš Lombergar sta leta 2020 obnovila številčnico ure na vzhodni fasadi zgradbe. Takrat se je porodila zamisel o knjigi ob 150-letnici šolske zgradbe in se uresničila kot monografija z naslovom Knjiga o uri. V njej so zbrani strokovni članki in veliko arhivskega slikovnega gradiva. Čas, v katerem se je spreminjala stavba, se je odslikaval tudi na uri, ki je preživela različna stanja in bolj ali manj ustrezne prenove. Zadnja bi morala uri podariti prihodnjih sto in več let.
Nekdanja dijaka Prve gimnazije Maribor Gorazd Šifrer in Aleš Lombergar sta leta 2020 obnovila številčnico ure na vzhodni fasadi zgradbe. Takrat se je porodila zamisel o knjigi ob 150-letnici šolske zgradbe in se uresničila kot monografija z naslovom Knjiga o uri. V njej so zbrani strokovni članki in veliko arhivskega slikovnega gradiva. Čas, v katerem se je spreminjala stavba, se je odslikaval tudi na uri, ki je preživela različna stanja in bolj ali manj ustrezne prenove. Zadnja bi morala uri podariti prihodnjih sto in več let.
Naš prvi postanek bo koprska knjižnica, ki gosti spominsko grafično razstavo ekslibrisov in ilustracij Saše Šantla. Slikar in glasbenik, Goričan po rodu, je v začetku 20. stoletja poučeval risanje na koprskem učiteljišču, ki letos obeležuje 150-letnico delovanja. Na Beneškem filmskem festivalu, ki se bo sklenil v soboto, so zavrteli že nekaj težko pričakovanih filmov. Med njimi tudi dve priredbi, ki ju režijsko podpisujeta Yorgos Lanthimos in Guillermo del Toro. Noah Charney – v Sloveniji živeči Američan – pa je izdal že drugo knjigo, posvečeno slovenski kulturi, kulinariki, umetnosti, humorju, Slovenoljub. Slovenski humor je tudi glasbena rdeča nit današnje oddaje. Armando Šturman nas namreč z izborom spominja na legendarno satirično oddajo TV Poper, ki se je na koprski televiziji vrtela na prelomu tisočletja.
Naš prvi postanek bo koprska knjižnica, ki gosti spominsko grafično razstavo ekslibrisov in ilustracij Saše Šantla. Slikar in glasbenik, Goričan po rodu, je v začetku 20. stoletja poučeval risanje na koprskem učiteljišču, ki letos obeležuje 150-letnico delovanja. Na Beneškem filmskem festivalu, ki se bo sklenil v soboto, so zavrteli že nekaj težko pričakovanih filmov. Med njimi tudi dve priredbi, ki ju režijsko podpisujeta Yorgos Lanthimos in Guillermo del Toro. Noah Charney – v Sloveniji živeči Američan – pa je izdal že drugo knjigo, posvečeno slovenski kulturi, kulinariki, umetnosti, humorju, Slovenoljub. Slovenski humor je tudi glasbena rdeča nit današnje oddaje. Armando Šturman nas namreč z izborom spominja na legendarno satirično oddajo TV Poper, ki se je na koprski televiziji vrtela na prelomu tisočletja.
»Ane bukvice, iz tih se ti mladi inu preprosti Slovenci lahko v kratkim času brati navučiti.« Tako je Primož Trubar napisal svojim rojakom na samem začetku pisane besede. O Trubarjevi ključni vlogi pri oblikovanju slovenstva smo se pogovarjali z dr. Matjažem Černivcem iz Svetopisemske družbe in Andrej Perhajem iz Trubarjeve domačije. Zakaj nas Trubar naziva Lubi Slovenci? Trubar je bil prvi, ki je v domačem jeziku zapisal takrat splošno znano in že stoletja uveljavljeno ime: Slovenci. Skozi sodobni zorni kot smo pogledali, kako danes učijo abecedo – v šolskem okolju smo sledili procesu opismenjevanja v prvi triadi.
»Ane bukvice, iz tih se ti mladi inu preprosti Slovenci lahko v kratkim času brati navučiti.« Tako je Primož Trubar napisal svojim rojakom na samem začetku pisane besede. O Trubarjevi ključni vlogi pri oblikovanju slovenstva smo se pogovarjali z dr. Matjažem Černivcem iz Svetopisemske družbe in Andrej Perhajem iz Trubarjeve domačije. Zakaj nas Trubar naziva Lubi Slovenci? Trubar je bil prvi, ki je v domačem jeziku zapisal takrat splošno znano in že stoletja uveljavljeno ime: Slovenci. Skozi sodobni zorni kot smo pogledali, kako danes učijo abecedo – v šolskem okolju smo sledili procesu opismenjevanja v prvi triadi.
Zlatnik poezije je nagrada, ki jo letos v okviru Veronikine nagrade v Celju podeljujejo že dvajsetič. Tokrat je Zoran Pevec zlatnik poezije posthumno prisodil pesniku Petru Kolšku, "za celoten pesniški opus in ustvarjalno požlahtnjenje slovenskega jezika in kulture". Peter Kolšek, ki je bil sicer tudi novinar in filmski ter literarni kritik, je avtor devetih pesniških zbirk. Zadnja, ki je izšla še za njegovega življenja, je bila knjiga z naslovom Slavospevi, ki jih pojejo vrane. Šteje natanko 50 besedil, razdeljenih v dva razdelka slavospevov – Večerni in Jutranji. Izbrane štiri interpretira dramski igralec Jožef Ropoša. Glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija Radia Slovenija 2017.
Zlatnik poezije je nagrada, ki jo letos v okviru Veronikine nagrade v Celju podeljujejo že dvajsetič. Tokrat je Zoran Pevec zlatnik poezije posthumno prisodil pesniku Petru Kolšku, "za celoten pesniški opus in ustvarjalno požlahtnjenje slovenskega jezika in kulture". Peter Kolšek, ki je bil sicer tudi novinar in filmski ter literarni kritik, je avtor devetih pesniških zbirk. Zadnja, ki je izšla še za njegovega življenja, je bila knjiga z naslovom Slavospevi, ki jih pojejo vrane. Šteje natanko 50 besedil, razdeljenih v dva razdelka slavospevov – Večerni in Jutranji. Izbrane štiri interpretira dramski igralec Jožef Ropoša. Glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija Radia Slovenija 2017.