Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Skoraj natanko 111 let, kar je izšla v tiskani knjigi in bila nato dober teden pozneje, 21. decembra 1907, tudi krstno uprizorjena v ljubljanski Drami, se bomo v prvi oddaji iz cikla 50 knjig posvetili Cankarjevi “hudobni farsi”. Tako vsaj jo je označil sogovornik v oddaji, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič, pa tudi Cankar sam je v pismu založniku pravil: “Stvar je največja hudobija, kar sem jih kdaj napisal.“ Oddaje 50 knjig so poziv k bralni drznosti - v tokratni oddaji pa tudi poziv k odkrivanju novih okusov: sogovornik v oddaji Boštjan Napotnik Napo bo osvetlil nenavadno vzporednico, ki jo vidi - med Cankarjem in vampi. Obeta se torej pravo literarno pohujšanje. voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
Skoraj natanko 111 let, kar je izšla v tiskani knjigi in bila nato dober teden pozneje, 21. decembra 1907, tudi krstno uprizorjena v ljubljanski Drami, se bomo v prvi oddaji iz cikla 50 knjig posvetili Cankarjevi “hudobni farsi”. Tako vsaj jo je označil sogovornik v oddaji, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič, pa tudi Cankar sam je v pismu založniku pravil: “Stvar je največja hudobija, kar sem jih kdaj napisal.“ Oddaje 50 knjig so poziv k bralni drznosti - v tokratni oddaji pa tudi poziv k odkrivanju novih okusov: sogovornik v oddaji Boštjan Napotnik Napo bo osvetlil nenavadno vzporednico, ki jo vidi - med Cankarjem in vampi. Obeta se torej pravo literarno pohujšanje. voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Z zgodovinarjem Marjanom Sturmom smo se pogovarjali o političnem ozračju na avstrijskem Koroškem, ki je danes veliko bolj odprto kot pred dvema desetletjema. V svoji doslej najbolj osebni knjigi Identiteta brez sovražnika s podnaslovom Od konfrontacije do mirovnega posredovanja na Koroškem in v alpsko-jadranski regiji razmišlja o svojem učnem procesu iz zadnjih dveh desetletij in v prihodnost usmerjeni manjšinski politiki. Slovensko izdajo je uredil Boris Jesih. Knjiga je izšla v zbirki Ethnicity 20, ki jo izdaja Inštitut za narodnostna vprašanja.
Z zgodovinarjem Marjanom Sturmom smo se pogovarjali o političnem ozračju na avstrijskem Koroškem, ki je danes veliko bolj odprto kot pred dvema desetletjema. V svoji doslej najbolj osebni knjigi Identiteta brez sovražnika s podnaslovom Od konfrontacije do mirovnega posredovanja na Koroškem in v alpsko-jadranski regiji razmišlja o svojem učnem procesu iz zadnjih dveh desetletij in v prihodnost usmerjeni manjšinski politiki. Slovensko izdajo je uredil Boris Jesih. Knjiga je izšla v zbirki Ethnicity 20, ki jo izdaja Inštitut za narodnostna vprašanja.
V letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture, bo 10. edicija knjižnega sejma in festivala Mesto knjige v znamenju Manifesta.
V letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture, bo 10. edicija knjižnega sejma in festivala Mesto knjige v znamenju Manifesta.
V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili knjigo Miroslava Stanojevića Beograd–Ljubljana, ki osebne spomine prepleta z zgodovinskimi prelomnicami 20. stoletja. Spremljali bomo predstavo Mame reškega kolektiva Igralke, ki odpira dileme o materinstvu v sodobni družbi. Na samem začetku oddaje pa se posvetimo filmu Izgubljeno moštvo režiserja Jureta Pavlovića, dokumentarcu o zadnji jugoslovanski košarkarski reprezentanci in športu kot prostoru skupnosti tik pred razpadom države.
V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili knjigo Miroslava Stanojevića Beograd–Ljubljana, ki osebne spomine prepleta z zgodovinskimi prelomnicami 20. stoletja. Spremljali bomo predstavo Mame reškega kolektiva Igralke, ki odpira dileme o materinstvu v sodobni družbi. Na samem začetku oddaje pa se posvetimo filmu Izgubljeno moštvo režiserja Jureta Pavlovića, dokumentarcu o zadnji jugoslovanski košarkarski reprezentanci in športu kot prostoru skupnosti tik pred razpadom države.
Umetniško bogat in pester konec tedna bo v Novi Gorici v znamenju knjige, saj se danes začenja 10. festival Mesto knjige. Tudi novogoriški gledališki umetniki bodo ta konec tedna zelo dejavni, saj se v sodelovanju z igralci iz Slovenskega mladinskega gledališča in pod režijskim vodstvom Tomija Janežiča obeta namreč premiera predstav 1979 in 1980, iz cikla Dodekalogija. V Umetniški galeriji Maribor odpirajo razstavo slikarke Simone Šuc, v Pokrajinskem muzeju v Kopru pa se bodo ob 112. obletnici rojstva poklonili pisatelju Borisu Pahorju in ob tem predstavili ponatis njegovega prvenca Moj tržaški naslov.
Umetniško bogat in pester konec tedna bo v Novi Gorici v znamenju knjige, saj se danes začenja 10. festival Mesto knjige. Tudi novogoriški gledališki umetniki bodo ta konec tedna zelo dejavni, saj se v sodelovanju z igralci iz Slovenskega mladinskega gledališča in pod režijskim vodstvom Tomija Janežiča obeta namreč premiera predstav 1979 in 1980, iz cikla Dodekalogija. V Umetniški galeriji Maribor odpirajo razstavo slikarke Simone Šuc, v Pokrajinskem muzeju v Kopru pa se bodo ob 112. obletnici rojstva poklonili pisatelju Borisu Pahorju in ob tem predstavili ponatis njegovega prvenca Moj tržaški naslov.
Aleš Debeljak (1961–2016) je bil zaposlen na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Objavil je osem knjig pesmi, dvanajst knjig esejev in uredil več antologij. Za svoja dela je prejel tako slovenske kot tudi mednarodne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada in priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. Njegove knjige so prevedene v več jezikov. Januarja mineva 10 let od njegove smrti. Interpret Jožef Ropoša, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2010.
Aleš Debeljak (1961–2016) je bil zaposlen na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Objavil je osem knjig pesmi, dvanajst knjig esejev in uredil več antologij. Za svoja dela je prejel tako slovenske kot tudi mednarodne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada in priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. Njegove knjige so prevedene v več jezikov. Januarja mineva 10 let od njegove smrti. Interpret Jožef Ropoša, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2010.
Praznujemo dan reformacije, gibanja, ki je Slovence urstilo med učene kulture z ustvarjanjem izvirnih besedil v slovenščini, ki tako postane tudi knjižni jezik. Reformacija nam da prvi tiskani knjigi - Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja pa tudi prvi prevod Biblije Jurija Dalmatina. Prav ob tej je v koroški osrednji knjižnici shranjen manj znan Črnjanski rokopis - eno od desetih del vpisanih v Unescovo nacionalno listino Spomin sveta. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši na gospodarskem forumu APEC izpostavil nujnost sodelovanja - Svet Evrope zaskrbljen zaradi skorajšnjega izstopa Latvije iz carigrajske konvencije - Ljubljanska univerza namenja 10 milijonov evrov štirim interdisciplinarnim projektom
Praznujemo dan reformacije, gibanja, ki je Slovence urstilo med učene kulture z ustvarjanjem izvirnih besedil v slovenščini, ki tako postane tudi knjižni jezik. Reformacija nam da prvi tiskani knjigi - Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja pa tudi prvi prevod Biblije Jurija Dalmatina. Prav ob tej je v koroški osrednji knjižnici shranjen manj znan Črnjanski rokopis - eno od desetih del vpisanih v Unescovo nacionalno listino Spomin sveta. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši na gospodarskem forumu APEC izpostavil nujnost sodelovanja - Svet Evrope zaskrbljen zaradi skorajšnjega izstopa Latvije iz carigrajske konvencije - Ljubljanska univerza namenja 10 milijonov evrov štirim interdisciplinarnim projektom
Razkrite lepote Postojnske jame Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije 11. oktobra pred 450 leti (1575) je v Ljubljani izšel Dalmatinov prevod starozavezne Sirahove knjige, poimenovane Jezus Sirah. To delo je prva ohranjena natisnjena knjiga v Ljubljani in na Slovenskem. Sirahova knjiga ni pomembna samo zaradi vsebine, ki se posveča predvsem modrosti življenja, ampak tudi zato, ker predstavlja prehodno dobo, v kateri je začelo judovstvo dobivati zavest izvoljenega ljudstva. Delo je natisnil ljubljanski tiskar Janž Mandelc, pri katerem je bilo v naslednjih šestih letih natisnjenih še približno trideset del v slovenskem, hrvaškem, latinskem in nemškem jeziku.
Razkrite lepote Postojnske jame Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije 11. oktobra pred 450 leti (1575) je v Ljubljani izšel Dalmatinov prevod starozavezne Sirahove knjige, poimenovane Jezus Sirah. To delo je prva ohranjena natisnjena knjiga v Ljubljani in na Slovenskem. Sirahova knjiga ni pomembna samo zaradi vsebine, ki se posveča predvsem modrosti življenja, ampak tudi zato, ker predstavlja prehodno dobo, v kateri je začelo judovstvo dobivati zavest izvoljenega ljudstva. Delo je natisnil ljubljanski tiskar Janž Mandelc, pri katerem je bilo v naslednjih šestih letih natisnjenih še približno trideset del v slovenskem, hrvaškem, latinskem in nemškem jeziku.
Primož Suhodolčan je pisatelj, športni navdušenec, podjetnik in od nedavnega tudi upokojenec, ki je v slovensko literarno zakladnico prispeval več kot 40 knjig za otroke in mladino. Velja za enega najbolj priljubljenih, prodajanih in izposojanih avtorjev zadnjih desetletij, pa tudi pisatelja, ki je združil literaturo in šport ter v svojih delih ovekovečil nekaj najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. Gostili smo ga v terenskem studiu na Kopah v živo.
Primož Suhodolčan je pisatelj, športni navdušenec, podjetnik in od nedavnega tudi upokojenec, ki je v slovensko literarno zakladnico prispeval več kot 40 knjig za otroke in mladino. Velja za enega najbolj priljubljenih, prodajanih in izposojanih avtorjev zadnjih desetletij, pa tudi pisatelja, ki je združil literaturo in šport ter v svojih delih ovekovečil nekaj najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. Gostili smo ga v terenskem studiu na Kopah v živo.
V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1
V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1
Danes vam predstavljamo nekaj knjižnih novosti. Ob 30-letnici odkritja neandertalčeve piščali, ki so jo našli v jami Divje babe na Idrijsko-Cerkljanskem leta 1995 so v Narodnem muzeju Slovenije izdali knjigo z naslovom Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Knjiga zaokrožuje razstavo, ki so jo v muzeju odprli junija letos. Bili smo tudi na predstavitvi knjižnih novosti založbe Miš. Danes med drugim izpostavljamo dve prozaistični knjigi, pesniško zbirko slovenskih avtorjev ter prevod romana Thomasa Hardyja.
Danes vam predstavljamo nekaj knjižnih novosti. Ob 30-letnici odkritja neandertalčeve piščali, ki so jo našli v jami Divje babe na Idrijsko-Cerkljanskem leta 1995 so v Narodnem muzeju Slovenije izdali knjigo z naslovom Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Knjiga zaokrožuje razstavo, ki so jo v muzeju odprli junija letos. Bili smo tudi na predstavitvi knjižnih novosti založbe Miš. Danes med drugim izpostavljamo dve prozaistični knjigi, pesniško zbirko slovenskih avtorjev ter prevod romana Thomasa Hardyja.
V oddaji Odkrivamo smo obiskali Knjižnico Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici, kjer so lani praznovali 60-letnico matične in 50-letnico pionirske knjižnice. Govorili smo o tem, da knjižnica ni le izposoja knjig, temveč je tudi kulturno in informacijsko središče in dnevna soba lokalne skupnosti; nekaj besed pa tudi o novih prostorih oplotniške knjižnice in o tem, po kakšnih knjigah bralci radi sežejo in zakaj je branje tako pomembno za otroke in mladino.
V oddaji Odkrivamo smo obiskali Knjižnico Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici, kjer so lani praznovali 60-letnico matične in 50-letnico pionirske knjižnice. Govorili smo o tem, da knjižnica ni le izposoja knjig, temveč je tudi kulturno in informacijsko središče in dnevna soba lokalne skupnosti; nekaj besed pa tudi o novih prostorih oplotniške knjižnice in o tem, po kakšnih knjigah bralci radi sežejo in zakaj je branje tako pomembno za otroke in mladino.
Knjiga Dve Gorici - eno mesto? s podnaslovom Konstrukcija urbanega, izdana pri Založništvu tržaškega tiska, avtorice Katje Jerman, se osredotoča na gradnjo mesta Nova Gorica v drugi polovici 20. stoletja in odnose z mestom Gorica na obmejnem območju med Italijo in nekdaj Jugoslavijo, zdaj Slovenijo.
Knjiga Dve Gorici - eno mesto? s podnaslovom Konstrukcija urbanega, izdana pri Založništvu tržaškega tiska, avtorice Katje Jerman, se osredotoča na gradnjo mesta Nova Gorica v drugi polovici 20. stoletja in odnose z mestom Gorica na obmejnem območju med Italijo in nekdaj Jugoslavijo, zdaj Slovenijo.
Ali nam srce bije v ritmu naših korakov? To se je spraševal Samo Rugelj, ko je izbral naslov za svojo novo knjigo En korak, en utrip srca. Knjiga prinaša tako osebne zgodbe o osvajanju maratonov kot tudi vpogled v zgodovino tega mitskega izziva. Rugelj je prvi maraton pretekel s svojim očetom, psihiatrom Janezom Rugljem, štiri desetletja pozneje ga je osvojil s sinom Janom. Za 50. rojstni dan pa je njegova žena tekla skupaj z njim na 50 kilometrov. Pravi, da je bilo to zanj najlepše darilo.
Ali nam srce bije v ritmu naših korakov? To se je spraševal Samo Rugelj, ko je izbral naslov za svojo novo knjigo En korak, en utrip srca. Knjiga prinaša tako osebne zgodbe o osvajanju maratonov kot tudi vpogled v zgodovino tega mitskega izziva. Rugelj je prvi maraton pretekel s svojim očetom, psihiatrom Janezom Rugljem, štiri desetletja pozneje ga je osvojil s sinom Janom. Za 50. rojstni dan pa je njegova žena tekla skupaj z njim na 50 kilometrov. Pravi, da je bilo to zanj najlepše darilo.
Leto 2025 je bilo slavnostno za eno naših najpomembnejših založb, Cankarjevo založbo, saj je v tem letu zaznamovala 80 let svojega delovanja. Založba, ki je bila nekoč ena od treh naših največjih založb, od leta 2004 deluje kot del Skupine Mladinska knjiga. V osmih desetletjih je bilo pod njenim okriljem natisnjenih več kot 28 milijonov izvodov knjig, samo v zadnjih 30 letih so izdali več kot 2000 naslovov, med katerimi so bili številni nagrajeni. Verjetno v Sloveniji ni bralca knjig, ki ne bi v rokah držal kakšne izmed knjig Cankarjeve založbe, pa naj bo iz zbirk Sto romanov, S poti, Nobelovci ali XX. stoletje, iz katere je izšla zbirka Moderni klasiki. Tu so še številni leksikoni, kuharice, Zakladi Slovenije in od nedavnega Bralna znamenja, prva zbirka pri nas, ki se sistematično posveča vprašanjem založništva in knjigotrštva. Gostimo urednika za leposlovje pri Cankarjevi založbi: izrednega prof. dr. Andreja Blatnika in Saša Puljarevića.
Leto 2025 je bilo slavnostno za eno naših najpomembnejših založb, Cankarjevo založbo, saj je v tem letu zaznamovala 80 let svojega delovanja. Založba, ki je bila nekoč ena od treh naših največjih založb, od leta 2004 deluje kot del Skupine Mladinska knjiga. V osmih desetletjih je bilo pod njenim okriljem natisnjenih več kot 28 milijonov izvodov knjig, samo v zadnjih 30 letih so izdali več kot 2000 naslovov, med katerimi so bili številni nagrajeni. Verjetno v Sloveniji ni bralca knjig, ki ne bi v rokah držal kakšne izmed knjig Cankarjeve založbe, pa naj bo iz zbirk Sto romanov, S poti, Nobelovci ali XX. stoletje, iz katere je izšla zbirka Moderni klasiki. Tu so še številni leksikoni, kuharice, Zakladi Slovenije in od nedavnega Bralna znamenja, prva zbirka pri nas, ki se sistematično posveča vprašanjem založništva in knjigotrštva. Gostimo urednika za leposlovje pri Cankarjevi založbi: izrednega prof. dr. Andreja Blatnika in Saša Puljarevića.
Na mednarodni dan prevajanja, 30. septembra, so v Hrastniku podelili Sovretovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev namenja posebno uspelim prevodom leposlovnih besedil v slovenščino – prvič so jo podelili leta 1963. Letos je nagrado prejela Julija Potrč Šavli za prevod zbirke kratkih zgodb sodobnega estonskega avtorja Urmasa Vadija Duša ob cesti, ki so ga izdali pri LUD Literatura.
Na mednarodni dan prevajanja, 30. septembra, so v Hrastniku podelili Sovretovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev namenja posebno uspelim prevodom leposlovnih besedil v slovenščino – prvič so jo podelili leta 1963. Letos je nagrado prejela Julija Potrč Šavli za prevod zbirke kratkih zgodb sodobnega estonskega avtorja Urmasa Vadija Duša ob cesti, ki so ga izdali pri LUD Literatura.
Nedavno je minilo 250 let od rojstva Jane Austen, angleške pisateljice, ki je spremenila sodobno književnost in še danes vpliva na popularno kulturo. O genialni pisateljici in njenem prelomnem opusu se v oddaji pred pričetkom nove serije Gospodična Austen pogovarjamo s filozofinjo, doktorico Jelo Krečič.
Nedavno je minilo 250 let od rojstva Jane Austen, angleške pisateljice, ki je spremenila sodobno književnost in še danes vpliva na popularno kulturo. O genialni pisateljici in njenem prelomnem opusu se v oddaji pred pričetkom nove serije Gospodična Austen pogovarjamo s filozofinjo, doktorico Jelo Krečič.
Grad Štanjel ima novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za edinstveno razstavo pri nas, ki so jo zasnovali v Zavodu Škrateljc, strokovno pa je nad postavijo bdel Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige. Z odprtjem razstave pa se je končala tudi več kot 50-letna prenova gradu Štanjel. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Iran nadaljujeta medsebojno obstreljevanje; ameriški predsednik se še odloča o sodelovanju Združenih držav Amerike v napadih na iranske cilje. - Parlamentarni odbor za delo o zvišanju nadomestila za brezposelnost. - Evropska prestolnica kulture GO!2025 na prostem premierno uprizarja opero Potovanje v Reims.
Grad Štanjel ima novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za edinstveno razstavo pri nas, ki so jo zasnovali v Zavodu Škrateljc, strokovno pa je nad postavijo bdel Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige. Z odprtjem razstave pa se je končala tudi več kot 50-letna prenova gradu Štanjel. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Iran nadaljujeta medsebojno obstreljevanje; ameriški predsednik se še odloča o sodelovanju Združenih držav Amerike v napadih na iranske cilje. - Parlamentarni odbor za delo o zvišanju nadomestila za brezposelnost. - Evropska prestolnica kulture GO!2025 na prostem premierno uprizarja opero Potovanje v Reims.
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
Na sporedu Felix Mendelssohn Bartholdy: Klavirski trio v d-molu, op. 49; Pesmi brez besed (1. knjiga), op. 19B in samospev Beneška gondoljera, op. 57, št. 5.
Na sporedu Felix Mendelssohn Bartholdy: Klavirski trio v d-molu, op. 49; Pesmi brez besed (1. knjiga), op. 19B in samospev Beneška gondoljera, op. 57, št. 5.
Nocoj v Kulturi tudi o razstavi z naslovom Spominske knjige, ki si jo lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju. Razstava je nastala kot izjemen skupnostni projekt. SEM je namreč letošnje poletje objavil javni poziv k delitvi spominskih knjig in osebnih zgodb, kar 57 posameznikov je za razstavo posodilo 132 spominskih knjig. V Vzhodnem stolpu Ptujskega gradu pa smo si ogledali razstavo 189 risb in grafik Franceta Miheliča, enega ključnih slovenskih umetnikov 20. stoletja. Predstavljamo vam tudi nove izdaje knjig Založbe Miš.
Nocoj v Kulturi tudi o razstavi z naslovom Spominske knjige, ki si jo lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju. Razstava je nastala kot izjemen skupnostni projekt. SEM je namreč letošnje poletje objavil javni poziv k delitvi spominskih knjig in osebnih zgodb, kar 57 posameznikov je za razstavo posodilo 132 spominskih knjig. V Vzhodnem stolpu Ptujskega gradu pa smo si ogledali razstavo 189 risb in grafik Franceta Miheliča, enega ključnih slovenskih umetnikov 20. stoletja. Predstavljamo vam tudi nove izdaje knjig Založbe Miš.
V Novem mestu so danes predstavili nov javni sistem za izposojo e-knjig, Cobiss Ela, ki bo nadomestil Biblos. Tega je lastnica, založba Beletrina za splošne knjižnice ugasnila 1. junija, torej si njihovi člani dobrih štirinajst dni e-knjig niso mogli izposoditi. V novo platformo je vključenih vseh 58 splošnih knjižnic, NUK, UKM in tri zamejske knjižnice. Od danes si člani slovenskih splošnih knjižnic ponovno lahko izposojajo e-knjige, in sicer ob pomoči nove javne platforme Cobiss Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. V primerjavi z Biblosom gre zdaj za javni sistem, ki prinaša večjo demokratičnost, pravi Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki koordinira projekt. Platforma bo za knjižnice ugodnejša in naj bi jim tako ostalo več sredstev za nakup knjig. Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek ocenjuje, da bo izposoja e-knjig porasla. V prvih urah delovanja so zabeležili 500 izposoj, trenutno je na voljo okoli 2000 naslovov, izbiro bodo še širili ter sčasoma priključili tudi šolske in druge knjižnice. Knjige bomo lahko brali na računalnikih in mobilnih napravah ter bralnikih, ki podpirajo novejše različice operacijskega sistema Android. Platforma deluje na nekdanjih Biblosovih bralnikih Inkbook, ne pa na priljubljenem bralniku Kobo, ki ga je Biblos nekdaj omogočal. To je med uporabniki sprožilo nekaj nezadovoljstva, a naj bi po besedah Blažiča do novega leta predvidoma delovali tudi ti.
V Novem mestu so danes predstavili nov javni sistem za izposojo e-knjig, Cobiss Ela, ki bo nadomestil Biblos. Tega je lastnica, založba Beletrina za splošne knjižnice ugasnila 1. junija, torej si njihovi člani dobrih štirinajst dni e-knjig niso mogli izposoditi. V novo platformo je vključenih vseh 58 splošnih knjižnic, NUK, UKM in tri zamejske knjižnice. Od danes si člani slovenskih splošnih knjižnic ponovno lahko izposojajo e-knjige, in sicer ob pomoči nove javne platforme Cobiss Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. V primerjavi z Biblosom gre zdaj za javni sistem, ki prinaša večjo demokratičnost, pravi Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki koordinira projekt. Platforma bo za knjižnice ugodnejša in naj bi jim tako ostalo več sredstev za nakup knjig. Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek ocenjuje, da bo izposoja e-knjig porasla. V prvih urah delovanja so zabeležili 500 izposoj, trenutno je na voljo okoli 2000 naslovov, izbiro bodo še širili ter sčasoma priključili tudi šolske in druge knjižnice. Knjige bomo lahko brali na računalnikih in mobilnih napravah ter bralnikih, ki podpirajo novejše različice operacijskega sistema Android. Platforma deluje na nekdanjih Biblosovih bralnikih Inkbook, ne pa na priljubljenem bralniku Kobo, ki ga je Biblos nekdaj omogočal. To je med uporabniki sprožilo nekaj nezadovoljstva, a naj bi po besedah Blažiča do novega leta predvidoma delovali tudi ti.
Včeraj so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slavnostno odprli 40. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Knjigo moraš imeti rad. Otvoritveno slovesnost je zaznamovala podelitev nagrade za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Prejel jo je Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš. V oddaji tudi o tem: Prekinitev ognja med Hezbolahom in Izraelom vse bolj verjetna. Ministrstvo predlaga spremembe volilnih enot, vipavski svetniki se ne strinjajo. V Štanjelu imajo nov vrtec. Slovenski košarkarji so se uvrstili na evropsko prvevenstvo.
Včeraj so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slavnostno odprli 40. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Knjigo moraš imeti rad. Otvoritveno slovesnost je zaznamovala podelitev nagrade za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Prejel jo je Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš. V oddaji tudi o tem: Prekinitev ognja med Hezbolahom in Izraelom vse bolj verjetna. Ministrstvo predlaga spremembe volilnih enot, vipavski svetniki se ne strinjajo. V Štanjelu imajo nov vrtec. Slovenski košarkarji so se uvrstili na evropsko prvevenstvo.
20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.
20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.
Smo varnejši zdaj, ko je v Beli hiši slovenski zet Donald Trump, ali smo bili prej, ko je vladal občasni gost naših krajev Joe Biden? Če pogledamo v preteklost, smo na Ameriko vselej gledali kot na steber naše varnosti in obrambe, vendar smo bili večkrat precej razočarani. Pa taki nismo samo Slovenci. Tudi drugi narodi se pogosto zanašajo na pomoč z druge strani Atlantika in pri tem niso najsrečnejše roke. Se je Amerika v zadnjem letu res tako spremenila ali pa se spreminja samo naš romantični pogled nanjo? V naši oddaji Intervju na Prvem programu Radia Slovenija gostimo politologa, obramboslovca, ekonomista, potopisca in športnika, ki je Ameriko približal ne samo radovednim Slovencem, ampak tudi mnogim drugim. Njegovih več kot 40 knjig, napisanih v slovenščini, je prevedenih tudi v številne druge jezike. Gost Intervjuja na prvem programu bo profesor Bogomil Ferfila. Z njim se pogovarja Marjan Vešligaj.
Smo varnejši zdaj, ko je v Beli hiši slovenski zet Donald Trump, ali smo bili prej, ko je vladal občasni gost naših krajev Joe Biden? Če pogledamo v preteklost, smo na Ameriko vselej gledali kot na steber naše varnosti in obrambe, vendar smo bili večkrat precej razočarani. Pa taki nismo samo Slovenci. Tudi drugi narodi se pogosto zanašajo na pomoč z druge strani Atlantika in pri tem niso najsrečnejše roke. Se je Amerika v zadnjem letu res tako spremenila ali pa se spreminja samo naš romantični pogled nanjo? V naši oddaji Intervju na Prvem programu Radia Slovenija gostimo politologa, obramboslovca, ekonomista, potopisca in športnika, ki je Ameriko približal ne samo radovednim Slovencem, ampak tudi mnogim drugim. Njegovih več kot 40 knjig, napisanih v slovenščini, je prevedenih tudi v številne druge jezike. Gost Intervjuja na prvem programu bo profesor Bogomil Ferfila. Z njim se pogovarja Marjan Vešligaj.
To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.
To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
Letos mineva sto štirideset let od rojstva ameriškega pesnika Ezre Pounda (1885–1972), ki je ne le spremenil poezijo 20. stoletja, temveč tudi precej vplival na mnoge pesnike in pesnice po drugi svetovni vojni po vsem svetu. Njegovo glavno delo, mogočna pesnitev, izvirno naslovljena The Cantos, še danes buri akademske duhove. Pound se je tej pesnitvi posvečal več desetletji, integralna verzija, objavljena leta 1970 in naslovljena The Cantos of Ezra Pound, pa vsebuje 117 spevov. Avtor jo je skozi leta objavljal po delih, kot delo v nastajanju. Tako je leta 1948 v samostojni knjigi izdal enajst spevov s skupnim naslovom Pizanski Cantos. Knjigo zdaj lahko beremo tudi v prevodu Miklavža Komelja. Obsežna izdaja s številnimi opombami in obsežno spremno besedo je leta 2024 izšla pri Slovenski matici. Ob Poundovem jubileju in izidu te knjige s prevajalcem predstavljamo tega kontroverznega modernista in njegovo ustvarjanje. Foto: Wikipedija
Letos mineva sto štirideset let od rojstva ameriškega pesnika Ezre Pounda (1885–1972), ki je ne le spremenil poezijo 20. stoletja, temveč tudi precej vplival na mnoge pesnike in pesnice po drugi svetovni vojni po vsem svetu. Njegovo glavno delo, mogočna pesnitev, izvirno naslovljena The Cantos, še danes buri akademske duhove. Pound se je tej pesnitvi posvečal več desetletji, integralna verzija, objavljena leta 1970 in naslovljena The Cantos of Ezra Pound, pa vsebuje 117 spevov. Avtor jo je skozi leta objavljal po delih, kot delo v nastajanju. Tako je leta 1948 v samostojni knjigi izdal enajst spevov s skupnim naslovom Pizanski Cantos. Knjigo zdaj lahko beremo tudi v prevodu Miklavža Komelja. Obsežna izdaja s številnimi opombami in obsežno spremno besedo je leta 2024 izšla pri Slovenski matici. Ob Poundovem jubileju in izidu te knjige s prevajalcem predstavljamo tega kontroverznega modernista in njegovo ustvarjanje. Foto: Wikipedija
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Kaj pa, če Muca Copatarica ni le otroška pravljica, temveč metafora slovenske družbe? Podobe, ki nam jih riše Ela Peroci, so se vtisnile v otroško podzavest in so nas dobesedno napisale. Muco Copatarico gotovo prištevamo med najbolj vplivne in najbolj brane slovenske otroške knjige: Ela Peroci je z njo ob izidu leta 1957 uvedla nov tip mestne pravljice, saj je snov za svoja dela zajemala iz doživljajskega sveta sodobnega mestnega otroka, v tedanji literaturi pa je prevladovala snov, ki je zajemala iz kmečkega sveta, kar je v oddaji osvetlila prof. dr. Dragica Haramija. Antropologija uporabe copat je raznolika. O tem, ali so copati kliše, ali morda celo eden simbolov Slovenstva, smo se spraševali z dr. Noahom Charneyem, ameriškim umetnostnim zgodovinarjem, ki živi v Sloveniji, otrokom bere Muco Copatarico in tudi sam nosi copate.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Kaj pa, če Muca Copatarica ni le otroška pravljica, temveč metafora slovenske družbe? Podobe, ki nam jih riše Ela Peroci, so se vtisnile v otroško podzavest in so nas dobesedno napisale. Muco Copatarico gotovo prištevamo med najbolj vplivne in najbolj brane slovenske otroške knjige: Ela Peroci je z njo ob izidu leta 1957 uvedla nov tip mestne pravljice, saj je snov za svoja dela zajemala iz doživljajskega sveta sodobnega mestnega otroka, v tedanji literaturi pa je prevladovala snov, ki je zajemala iz kmečkega sveta, kar je v oddaji osvetlila prof. dr. Dragica Haramija. Antropologija uporabe copat je raznolika. O tem, ali so copati kliše, ali morda celo eden simbolov Slovenstva, smo se spraševali z dr. Noahom Charneyem, ameriškim umetnostnim zgodovinarjem, ki živi v Sloveniji, otrokom bere Muco Copatarico in tudi sam nosi copate.
Buldožer, morda največja slovenska rock skupina, je postregla s svojim najzajetnejšim vinilnim opusom doslej. Letos namreč mineva 50 let od nastanka in izida prvenca zasedbe, kultnega albuma Pljuni istini u oči. Za tako obletnico pa je skorajda »must« prirediti tudi praznovanje. Prodorna rock zasedba iz sedemdesetih, osemdesetih in zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja obletnico obeležuje z enajstdelnim jubilejnim boxom. Buldožerjev »Lik i dijelo« vsebuje osem plošč, dva posterja in knjigo fotografij ter podrobnih podatkov o albumih s kronologijo zasedbe. Sredi decembra so ga predstavili v ljubljanski galeriji Vžigalica, po novem letu pa v tiskarni natisnili vinilke. Prvih dvajset izvodov so še živeči člani tudi lepo podpisali. Bilo je minuli petek v Ljubljani … Tokratna Pesem tedna je torej vse prej kot nova in nepoznana. Skladba Karlo se nahaja na tretjem albumu skupine Buldožer »Izlog jeftinih slatkiša« z letnico 1980 in na ta način, kratko in jedrnato, želimo na Radiu Koper podčrtati izid zajetnega vinilnega boxa z naslovom »Lik i dijelo«. V rubriki se tokrat oglaša Armando Šturman …
Buldožer, morda največja slovenska rock skupina, je postregla s svojim najzajetnejšim vinilnim opusom doslej. Letos namreč mineva 50 let od nastanka in izida prvenca zasedbe, kultnega albuma Pljuni istini u oči. Za tako obletnico pa je skorajda »must« prirediti tudi praznovanje. Prodorna rock zasedba iz sedemdesetih, osemdesetih in zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja obletnico obeležuje z enajstdelnim jubilejnim boxom. Buldožerjev »Lik i dijelo« vsebuje osem plošč, dva posterja in knjigo fotografij ter podrobnih podatkov o albumih s kronologijo zasedbe. Sredi decembra so ga predstavili v ljubljanski galeriji Vžigalica, po novem letu pa v tiskarni natisnili vinilke. Prvih dvajset izvodov so še živeči člani tudi lepo podpisali. Bilo je minuli petek v Ljubljani … Tokratna Pesem tedna je torej vse prej kot nova in nepoznana. Skladba Karlo se nahaja na tretjem albumu skupine Buldožer »Izlog jeftinih slatkiša« z letnico 1980 in na ta način, kratko in jedrnato, želimo na Radiu Koper podčrtati izid zajetnega vinilnega boxa z naslovom »Lik i dijelo«. V rubriki se tokrat oglaša Armando Šturman …
Z državnim praznikom dnevom reformacije Slovenci zaznamujemo spomin na versko, družbenopolitično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki nam je prineslo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Državna proslava bo na predvečer praznika, 30. oktobra ob 20.00, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo Asta Vrečko. Letos bo v ospredju umetniškega programa slovenska knjižnica kot dom knjig, dom naših misli in dom naših duš. Knjižnica kot najbolj demokratična ustanova človeštva in obenem tudi otrok reformacije. Režiser in scenarist dogodka bo Jaša Koceli.
Z državnim praznikom dnevom reformacije Slovenci zaznamujemo spomin na versko, družbenopolitično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki nam je prineslo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Državna proslava bo na predvečer praznika, 30. oktobra ob 20.00, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo Asta Vrečko. Letos bo v ospredju umetniškega programa slovenska knjižnica kot dom knjig, dom naših misli in dom naših duš. Knjižnica kot najbolj demokratična ustanova človeštva in obenem tudi otrok reformacije. Režiser in scenarist dogodka bo Jaša Koceli.
V tokratni oddaji najprej nekaj besed o letošnji dobitnici Borštnikovega prstana, Nataši Matjašec Rošker. V svoji bogati umetniški karieri je 56-letna igralka prejela že vrsto priznanj in potrditev, med drugimi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado za igro. Na 58. Borštnikovem srečanju, ki bo potekalo med 5. in 18. junijem, pa si bo nadela tudi Borštnikov prstan. V oddaji poročamo tudi o 26. slovenskih dnevih knjige, ki prav tako potekajo v Mariboru ter o tem, da na Tretji program Radia Slovenija – program Ars prihaja zvočna knjiga, posneta po romanu Cirila Kosmača Pomladni dan. Zbirka Slovenski literarni klasiki in sodobniki ZKP RTV Slovenija pod vodstvom Mojce Menart je tako bogatejša za prvo integralno zvočno podobo enega izmed vrhuncev književnosti prejšnjega stoletja, 3. program Radia Slovenija, program Ars, pa za oddaje Odprta knjiga. Nocoj ob 19h, potem pa vsak delavnik, bo namreč dramski igralec Aleš Valič prebiral knjigo Pomladni dan Cirila Kosmača, prvič objavljeno leta 1950 v reviji Novi svet. Gre za pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne domov v vas ob Idrijci in se spominja preteklih dogodkov.
V tokratni oddaji najprej nekaj besed o letošnji dobitnici Borštnikovega prstana, Nataši Matjašec Rošker. V svoji bogati umetniški karieri je 56-letna igralka prejela že vrsto priznanj in potrditev, med drugimi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado za igro. Na 58. Borštnikovem srečanju, ki bo potekalo med 5. in 18. junijem, pa si bo nadela tudi Borštnikov prstan. V oddaji poročamo tudi o 26. slovenskih dnevih knjige, ki prav tako potekajo v Mariboru ter o tem, da na Tretji program Radia Slovenija – program Ars prihaja zvočna knjiga, posneta po romanu Cirila Kosmača Pomladni dan. Zbirka Slovenski literarni klasiki in sodobniki ZKP RTV Slovenija pod vodstvom Mojce Menart je tako bogatejša za prvo integralno zvočno podobo enega izmed vrhuncev književnosti prejšnjega stoletja, 3. program Radia Slovenija, program Ars, pa za oddaje Odprta knjiga. Nocoj ob 19h, potem pa vsak delavnik, bo namreč dramski igralec Aleš Valič prebiral knjigo Pomladni dan Cirila Kosmača, prvič objavljeno leta 1950 v reviji Novi svet. Gre za pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne domov v vas ob Idrijci in se spominja preteklih dogodkov.
Na že 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se tokrat predstavlja kar nekaj slovenskih ustvarjalcev, med njimi Gregor Božič s kratkim dokumentarno-igranim filmom Navadna Hruška, v katerem Božič prek filma svoje raziskovanje sadnih sort razširja na filmsko platno. Poročamo o dvojezični knjigi Naš vsakdanji kino novinarja in filmskega kritika Sandra Scandolare, ki jo je izdal Kinoatelje v okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture, ocenjujemo pa tudi filme Brutalist, Medvedek Paddington v džungli in Sopotnica.
Na že 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se tokrat predstavlja kar nekaj slovenskih ustvarjalcev, med njimi Gregor Božič s kratkim dokumentarno-igranim filmom Navadna Hruška, v katerem Božič prek filma svoje raziskovanje sadnih sort razširja na filmsko platno. Poročamo o dvojezični knjigi Naš vsakdanji kino novinarja in filmskega kritika Sandra Scandolare, ki jo je izdal Kinoatelje v okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture, ocenjujemo pa tudi filme Brutalist, Medvedek Paddington v džungli in Sopotnica.
Zdenko Matoz je novinar in publicist. Poleg novinarskega dela je tudi avtor nekaj knjig, med njimi o skupini Orlek. Zgodba skupine Niet je gotovo povsem svojstvena v slovenskem glasbenem prostoru. Od garaže do preboja, pa potem do tragičnega dogodka. Nato premor, vrnitev v devetdesetih in nova zgodba v svežem tisočletju.
Zdenko Matoz je novinar in publicist. Poleg novinarskega dela je tudi avtor nekaj knjig, med njimi o skupini Orlek. Zgodba skupine Niet je gotovo povsem svojstvena v slovenskem glasbenem prostoru. Od garaže do preboja, pa potem do tragičnega dogodka. Nato premor, vrnitev v devetdesetih in nova zgodba v svežem tisočletju.
Piše Iztok Ilich, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Nabor ključnih besed ob predstavitvi zbirke esejev Andreja Blatnika Knjige na poti in drugi eseji bi med drugim navrgel pojme: knjiga, založba, avtor, urednik, branje, prevajanje, honorar, recenzija, knjigarna, nagrada itn. Torej predmete, dejavnosti in premišljevanja, s katerimi ima avtor že 40 let opraviti tako rekoč iz dneva v dan. So najpomembnejši gradniki njegovega življenja in delovanja ter del intelektualnega prostora in produkcije posebnega kulturnega pomena, ki ju vztrajno soustvarja kot književnik in bralec, ustvarjalec in usmerjevalec, spodbujevalec in organizator. V zbirki Knjige na poti, kot pravi v Prvih besedah, povezuje »svoje strokovno znanje z osebnimi izkušnjami štiridesetih let dejavnosti na slovenskem in mednarodnem prizorišču, od česar se zdaj, hočeš nočeš, najbrž poslavlja«. Tudi z mislijo, da se začetna zaskrbljenost nad katastrofičnim izginevanjem vsega zapisanega po vnovičnem razmisleku na srečo ni iztekla v kapitulantski fatalizem. Tukaj zbrani eseji namreč portretirajo tudi obstoječe ali na novo nastajajoče oaze literarnega življenja (od subkulture književnih festivalov in strastnih izmenjevalcev knjig do ponovnega vznika zanimanja za knjižno kulturo v času koronskih zaprtij) »in nenehno premišljajo možnosti za obstoj avtonomnega bralskega doživetja, s tem pa tudi avtonomnega duha in misli.« V prvem med 21 besedili se Andrej Blatnik dotakne v zadnjem času pogosto izpostavljenega stanja v založništvu in tudi na drugih področjih ustvarjanja, ki ga definira kot pretvarjanje vsebin v denar, , da avtor – ob vzponu novega proizvajalca vsebin Chat GTP – kot se zdi postaja odvečen, celo moteč element kulturne industrije. Na moralno paniko, ki jo povzroča ta pojav, odgovarja: »Avtorski individualni glas je lahko glas proti vnaprej postavljeni strukturi. Morda je prav to težava. A glas proti je prvi korak k iskanju rešitve. Avtorski glas je prvi glas, ki se mu lahko pridružijo odmevi.« Esej Drobiž v klobuku opozarja, da plačevanje velike večine ljudi, ki pri nas pišejo ali se drugače ukvarjajo s knjigami, ni le vprašanje preživetja, ampak tudi spoštovanja, ne samo pisateljskega obstanka v večnosti, ampak obstanka na tem svetu! V spisu Kvantiteta to potrjuje ugotovitev, da bi moral avtor v svoji delovni dobi objaviti kakšnih osemdeset javno podprtih romanov, da bi dobil minimalno plačo. Nič novega, a vedno znova srhljivo. V Elegiji za tiskovko Blatnik iz vidika urednika pa tudi pisatelja, predvsem mojstra kratke zgodbe z več objavami na tujem kot doma, žaluje za predstavitvami knjižnih novitet, za mnoge edine poti do javnosti, včasih tudi način praznovanja, vsaj s kavo, če ne s kozarcem penine. Avtor se v nadaljevanju še večkrat ozre na zelo različne prakse založnikov doma in na tujem in na usode posameznih knjig – spregledanih in uspešnic. Ter z njimi – ne vedno – povezanimi nagradami. Potem ko ovrže pomisleke, da literarne nagrade, pri katerih je bil udeležen kot član komisij za podeljevanje ali tudi sam nominiranec za priznanja, niso tema, o kateri bi se spodobilo molčati, se Blatnik najprej ustavi ob mnenjskem stampedu po Prešernovi nagradi Marku Rupniku in Svetlani Makarovič, o kateri se je leta 2023 spet veliko govorilo. Strinja se s tistimi, ki menijo, da o nagradah ne moremo odločati za nazaj in jih jemati nekdanjim dobitnikom. »Prvo tako dejanje bi sprožilo plaz in vsako novo oblast bi mikalo prečistiti seznam preteklih nagrajencev po svoji volji in nazoru.« Sodeloval je pri predlogih nekaterih sprememb Zakona o Prešernovi nagradi, ki so bile jeseni 2017 sicer sprejete, vendar so bile, kot opozarja, »dodane tudi druge spremembe, ki jih naš odbor ni predlagal in s katerimi se ni strinjal. Za končno besedilo sta bili odločilni politična želja in volja.« Posledice te odločitve so pozneje znova dvigale prah, nemalo dilem pa spremlja tudi nagrado kresnik, vilenico in druga nagrajevanja, zaradi katerih, meni Blatnik, ostajajo v ozadju tako besedila kot sestava žirije in kriterij izbora. Opozarja tudi na nedorečenost odgovorov na pogosto ponavljajoča se vprašanja, kaj v resnici obsega slovenski literarni prostor in kdo je lahko slovenski pisatelj, pri čemer jezik ni neoporečno ločevalno merilo. Sploh ne v razmerah, ko se slovenščina v znanosti umika angleščini, vedno bolj malomarna in pomanjkljiva pa je tudi uporaba uradnega jezika v medijih, javnih nastopih, poslovnem svetu, oglaševanju itn. Pri tem Blatnik spodkopavanje osrednjega nacionalnega medija, osrednje skupne hiše, ki jo Slovenija še ima, primerja s požigom narodnega doma. V esejih Skupni krožnik, Knjige na poti in Stranska ulica stopijo v ospredje Blatnikove izkušnje s potovanj križem po svetu. Od službenih, leto za letom na frankfurtski knjižni sejem, tudi v vlogi gostujočega pisatelja, do povsem zasebnih, največ v Indijo. Srečuje se z zanimivimi sogovorniki in zna skoraj povsod poleg kulturnih znamenitosti najti tudi središča za izmenjavo knjig, ki ga, kot priznava, usodno privlačijo. Ta in ona, delo dotlej neznanega avtorja, je čez nekaj let izšla v slovenščini! Bolj osebna je pisateljeva odločitev, da s pomočjo Facebooka najde nove bralce za več sto knjig, ob katerih je spoznal, da je življenje prekratko, da bi jih vse prebral vsaj še enkrat, kakor je nameraval, ko jih je leta in desetletja zlagal na police …
Piše Iztok Ilich, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Nabor ključnih besed ob predstavitvi zbirke esejev Andreja Blatnika Knjige na poti in drugi eseji bi med drugim navrgel pojme: knjiga, založba, avtor, urednik, branje, prevajanje, honorar, recenzija, knjigarna, nagrada itn. Torej predmete, dejavnosti in premišljevanja, s katerimi ima avtor že 40 let opraviti tako rekoč iz dneva v dan. So najpomembnejši gradniki njegovega življenja in delovanja ter del intelektualnega prostora in produkcije posebnega kulturnega pomena, ki ju vztrajno soustvarja kot književnik in bralec, ustvarjalec in usmerjevalec, spodbujevalec in organizator. V zbirki Knjige na poti, kot pravi v Prvih besedah, povezuje »svoje strokovno znanje z osebnimi izkušnjami štiridesetih let dejavnosti na slovenskem in mednarodnem prizorišču, od česar se zdaj, hočeš nočeš, najbrž poslavlja«. Tudi z mislijo, da se začetna zaskrbljenost nad katastrofičnim izginevanjem vsega zapisanega po vnovičnem razmisleku na srečo ni iztekla v kapitulantski fatalizem. Tukaj zbrani eseji namreč portretirajo tudi obstoječe ali na novo nastajajoče oaze literarnega življenja (od subkulture književnih festivalov in strastnih izmenjevalcev knjig do ponovnega vznika zanimanja za knjižno kulturo v času koronskih zaprtij) »in nenehno premišljajo možnosti za obstoj avtonomnega bralskega doživetja, s tem pa tudi avtonomnega duha in misli.« V prvem med 21 besedili se Andrej Blatnik dotakne v zadnjem času pogosto izpostavljenega stanja v založništvu in tudi na drugih področjih ustvarjanja, ki ga definira kot pretvarjanje vsebin v denar, , da avtor – ob vzponu novega proizvajalca vsebin Chat GTP – kot se zdi postaja odvečen, celo moteč element kulturne industrije. Na moralno paniko, ki jo povzroča ta pojav, odgovarja: »Avtorski individualni glas je lahko glas proti vnaprej postavljeni strukturi. Morda je prav to težava. A glas proti je prvi korak k iskanju rešitve. Avtorski glas je prvi glas, ki se mu lahko pridružijo odmevi.« Esej Drobiž v klobuku opozarja, da plačevanje velike večine ljudi, ki pri nas pišejo ali se drugače ukvarjajo s knjigami, ni le vprašanje preživetja, ampak tudi spoštovanja, ne samo pisateljskega obstanka v večnosti, ampak obstanka na tem svetu! V spisu Kvantiteta to potrjuje ugotovitev, da bi moral avtor v svoji delovni dobi objaviti kakšnih osemdeset javno podprtih romanov, da bi dobil minimalno plačo. Nič novega, a vedno znova srhljivo. V Elegiji za tiskovko Blatnik iz vidika urednika pa tudi pisatelja, predvsem mojstra kratke zgodbe z več objavami na tujem kot doma, žaluje za predstavitvami knjižnih novitet, za mnoge edine poti do javnosti, včasih tudi način praznovanja, vsaj s kavo, če ne s kozarcem penine. Avtor se v nadaljevanju še večkrat ozre na zelo različne prakse založnikov doma in na tujem in na usode posameznih knjig – spregledanih in uspešnic. Ter z njimi – ne vedno – povezanimi nagradami. Potem ko ovrže pomisleke, da literarne nagrade, pri katerih je bil udeležen kot član komisij za podeljevanje ali tudi sam nominiranec za priznanja, niso tema, o kateri bi se spodobilo molčati, se Blatnik najprej ustavi ob mnenjskem stampedu po Prešernovi nagradi Marku Rupniku in Svetlani Makarovič, o kateri se je leta 2023 spet veliko govorilo. Strinja se s tistimi, ki menijo, da o nagradah ne moremo odločati za nazaj in jih jemati nekdanjim dobitnikom. »Prvo tako dejanje bi sprožilo plaz in vsako novo oblast bi mikalo prečistiti seznam preteklih nagrajencev po svoji volji in nazoru.« Sodeloval je pri predlogih nekaterih sprememb Zakona o Prešernovi nagradi, ki so bile jeseni 2017 sicer sprejete, vendar so bile, kot opozarja, »dodane tudi druge spremembe, ki jih naš odbor ni predlagal in s katerimi se ni strinjal. Za končno besedilo sta bili odločilni politična želja in volja.« Posledice te odločitve so pozneje znova dvigale prah, nemalo dilem pa spremlja tudi nagrado kresnik, vilenico in druga nagrajevanja, zaradi katerih, meni Blatnik, ostajajo v ozadju tako besedila kot sestava žirije in kriterij izbora. Opozarja tudi na nedorečenost odgovorov na pogosto ponavljajoča se vprašanja, kaj v resnici obsega slovenski literarni prostor in kdo je lahko slovenski pisatelj, pri čemer jezik ni neoporečno ločevalno merilo. Sploh ne v razmerah, ko se slovenščina v znanosti umika angleščini, vedno bolj malomarna in pomanjkljiva pa je tudi uporaba uradnega jezika v medijih, javnih nastopih, poslovnem svetu, oglaševanju itn. Pri tem Blatnik spodkopavanje osrednjega nacionalnega medija, osrednje skupne hiše, ki jo Slovenija še ima, primerja s požigom narodnega doma. V esejih Skupni krožnik, Knjige na poti in Stranska ulica stopijo v ospredje Blatnikove izkušnje s potovanj križem po svetu. Od službenih, leto za letom na frankfurtski knjižni sejem, tudi v vlogi gostujočega pisatelja, do povsem zasebnih, največ v Indijo. Srečuje se z zanimivimi sogovorniki in zna skoraj povsod poleg kulturnih znamenitosti najti tudi središča za izmenjavo knjig, ki ga, kot priznava, usodno privlačijo. Ta in ona, delo dotlej neznanega avtorja, je čez nekaj let izšla v slovenščini! Bolj osebna je pisateljeva odločitev, da s pomočjo Facebooka najde nove bralce za več sto knjig, ob katerih je spoznal, da je življenje prekratko, da bi jih vse prebral vsaj še enkrat, kakor je nameraval, ko jih je leta in desetletja zlagal na police …
Samo in Renate Rugelj. Morda bi ju lahko označili za najvplivnejši založniški par v Sloveniji. On je avtor številnih knjig različnih žanrov, od strokovno založniških do potopisno izpovednih in leposlovnih. Ona zagotovo vsako prej prebere, če že ni tudi njena urednica. S soustvarjanjem revije Bukla pomembno prispevata k popularizaciji knjižne in bralne kulture pri nas. Ob knjigah in družini je njun prosti čas zapolnjen s tekom, zadnja leta pa predvsem z večdnevnimi pohodi. Sta tudi založnika leta Društva slovenskih založnikov in soustanovitelja založbe UMco. Med pogovorom sta si zaželela slišati Chrisa Stapletona v duetu z Duo lipo (Think I'm in love with you), Bruca Springsteena (I forgot to be your Lover) in skladbo Tisoč let, ki so jo na Izštekanih 10 leta 2023 izvedli Vlado Kreslin, Urban Lutman in Tokac. Na mizi v studiu je bila množica knjig Sama Ruglja in njune založbe UMco. Od Soncu naproti (Peš v dvoje po najbolj samotnem delu Krete) pa do njegovega zadnjega romana Samo močni preživijo.
Samo in Renate Rugelj. Morda bi ju lahko označili za najvplivnejši založniški par v Sloveniji. On je avtor številnih knjig različnih žanrov, od strokovno založniških do potopisno izpovednih in leposlovnih. Ona zagotovo vsako prej prebere, če že ni tudi njena urednica. S soustvarjanjem revije Bukla pomembno prispevata k popularizaciji knjižne in bralne kulture pri nas. Ob knjigah in družini je njun prosti čas zapolnjen s tekom, zadnja leta pa predvsem z večdnevnimi pohodi. Sta tudi založnika leta Društva slovenskih založnikov in soustanovitelja založbe UMco. Med pogovorom sta si zaželela slišati Chrisa Stapletona v duetu z Duo lipo (Think I'm in love with you), Bruca Springsteena (I forgot to be your Lover) in skladbo Tisoč let, ki so jo na Izštekanih 10 leta 2023 izvedli Vlado Kreslin, Urban Lutman in Tokac. Na mizi v studiu je bila množica knjig Sama Ruglja in njune založbe UMco. Od Soncu naproti (Peš v dvoje po najbolj samotnem delu Krete) pa do njegovega zadnjega romana Samo močni preživijo.
Kulturne ustanove po državi tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Med temi ustanovami je seveda tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki danes vabi na ogled knjižnice in razstave Hranimo misli – že 250 let, ter na predavanje o Zdravljici in zgodovinskem kontekstu njenega nastanka. Med platnice dragocenih knjig pa gledamo tudi v Torkovem kvizu. Odpravili smo se na Oddelek za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice in preverili, kako rokujejo in skrbijo za dragoceno gradivo.
Kulturne ustanove po državi tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Med temi ustanovami je seveda tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki danes vabi na ogled knjižnice in razstave Hranimo misli – že 250 let, ter na predavanje o Zdravljici in zgodovinskem kontekstu njenega nastanka. Med platnice dragocenih knjig pa gledamo tudi v Torkovem kvizu. Odpravili smo se na Oddelek za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice in preverili, kako rokujejo in skrbijo za dragoceno gradivo.
Tokratna (30.12.2024) Radijska delavnica znancev ima delovni podnaslov Rastoča knjiga, dogodila pa se je na osnovni šoli Lava v Celju. Pri RASTOČI KNJIGI gre za široko razvejan projekt pri nas in tudi v tujini s katerim se vzpodbuja bralna kultura, izgradnja temeljnih vrednot, medčloveških odnosov, odnosov do domovine, jezika, znanja, odličnosti, sočutja in solidarnosti. Sodelovali so: celjski župan Matija Kovač, ravnateljica osnovne šole Lava Marijana Kolenko, dve njihovi učenki Mija Sagode in Sorina Doler ter pobudnik projekta dr.Janez Gabrijelčič iz Novega Mesta…Torej – kako s pisano in govorjeno besedo postajamo boljši ljudje – v tejle lepi uri tovarištva in sočutnih bližin…
Tokratna (30.12.2024) Radijska delavnica znancev ima delovni podnaslov Rastoča knjiga, dogodila pa se je na osnovni šoli Lava v Celju. Pri RASTOČI KNJIGI gre za široko razvejan projekt pri nas in tudi v tujini s katerim se vzpodbuja bralna kultura, izgradnja temeljnih vrednot, medčloveških odnosov, odnosov do domovine, jezika, znanja, odličnosti, sočutja in solidarnosti. Sodelovali so: celjski župan Matija Kovač, ravnateljica osnovne šole Lava Marijana Kolenko, dve njihovi učenki Mija Sagode in Sorina Doler ter pobudnik projekta dr.Janez Gabrijelčič iz Novega Mesta…Torej – kako s pisano in govorjeno besedo postajamo boljši ljudje – v tejle lepi uri tovarištva in sočutnih bližin…
Mladinski svet Slovenije je v ponedeljek na Brdu pri Kranju že 22. leto zapored podelil priznanja naj prostovoljcem in prostovoljskim projektom preteklega leta. Komisija je za naj prostovoljski projekt izbrala projekt Celjskega mladinskega centra Polet s knjigo, za posebne dosežke pa nagradila inPlanince po slovenski planinski poti. Več v Izluščeno v sredo 11. septembra med 9. in 10.uro.
Mladinski svet Slovenije je v ponedeljek na Brdu pri Kranju že 22. leto zapored podelil priznanja naj prostovoljcem in prostovoljskim projektom preteklega leta. Komisija je za naj prostovoljski projekt izbrala projekt Celjskega mladinskega centra Polet s knjigo, za posebne dosežke pa nagradila inPlanince po slovenski planinski poti. Več v Izluščeno v sredo 11. septembra med 9. in 10.uro.
Pet podatkov, med njimi napačen. Kateri?
Pet podatkov, med njimi napačen. Kateri?
Najvišji človek v zgodovini je meril 267 centimetrov, najvišja pričeska meri skoraj 3 metre visoko, najstarejša še živeča gospa prihaja iz Španije in šteje 117 let in 51 dni. Vsi ti rekordi in preostalih skoraj 3 tisoč rekordov je zabeleženih v najbolj prodajani knjigi vseh časov. Vsako leto je prodanih več kot 150 milijon izvodov, ravno letos pa praznuje 70 jubilej. Ob predstavitev slovenske različice Guinnessove knjige rekordov 2025 se pogovarjamo z letošnjimi slovenskimi rekorderji in urednico slovenske izdaje Mojco Benedičič.
Najvišji človek v zgodovini je meril 267 centimetrov, najvišja pričeska meri skoraj 3 metre visoko, najstarejša še živeča gospa prihaja iz Španije in šteje 117 let in 51 dni. Vsi ti rekordi in preostalih skoraj 3 tisoč rekordov je zabeleženih v najbolj prodajani knjigi vseh časov. Vsako leto je prodanih več kot 150 milijon izvodov, ravno letos pa praznuje 70 jubilej. Ob predstavitev slovenske različice Guinnessove knjige rekordov 2025 se pogovarjamo z letošnjimi slovenskimi rekorderji in urednico slovenske izdaje Mojco Benedičič.
Nekdanja dijaka Prve gimnazije Maribor Gorazd Šifrer in Aleš Lombergar sta leta 2020 obnovila številčnico ure na vzhodni fasadi zgradbe. Takrat se je porodila zamisel o knjigi ob 150-letnici šolske zgradbe in se uresničila kot monografija z naslovom Knjiga o uri. V njej so zbrani strokovni članki in veliko arhivskega slikovnega gradiva. Čas, v katerem se je spreminjala stavba, se je odslikaval tudi na uri, ki je preživela različna stanja in bolj ali manj ustrezne prenove. Zadnja bi morala uri podariti prihodnjih sto in več let.
Nekdanja dijaka Prve gimnazije Maribor Gorazd Šifrer in Aleš Lombergar sta leta 2020 obnovila številčnico ure na vzhodni fasadi zgradbe. Takrat se je porodila zamisel o knjigi ob 150-letnici šolske zgradbe in se uresničila kot monografija z naslovom Knjiga o uri. V njej so zbrani strokovni članki in veliko arhivskega slikovnega gradiva. Čas, v katerem se je spreminjala stavba, se je odslikaval tudi na uri, ki je preživela različna stanja in bolj ali manj ustrezne prenove. Zadnja bi morala uri podariti prihodnjih sto in več let.
Za nami je največji dogodek za Slovenijo na področju kulture v tujini, častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Naši državi in knjigi je prinesel večjo mednarodno prepoznavnost, vprašanje pa je, kako unovčiti ta izkupiček. Ali bomo, potem ko smo v Frankfurtu naredili veliko reklamo za Slovenijo in slovensko knjigo, zaprli trgovino? Smo bili zaradi zapletov, ki so ogrožali izvedbo, premalo kritični do projekta, potem ko je le stekel? Gostje pogovora so: ministrica za kulturo Asta Vrečko, direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar, direktor založbe Beletrina Mitja Čander, sokurator častnega gostovanja Slovenije v Frankfurtu Miha Kovač in direktor založbe UMCO Samo Rugelj. Pogovor vodi Aleksander Čobec.
Za nami je največji dogodek za Slovenijo na področju kulture v tujini, častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Naši državi in knjigi je prinesel večjo mednarodno prepoznavnost, vprašanje pa je, kako unovčiti ta izkupiček. Ali bomo, potem ko smo v Frankfurtu naredili veliko reklamo za Slovenijo in slovensko knjigo, zaprli trgovino? Smo bili zaradi zapletov, ki so ogrožali izvedbo, premalo kritični do projekta, potem ko je le stekel? Gostje pogovora so: ministrica za kulturo Asta Vrečko, direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar, direktor založbe Beletrina Mitja Čander, sokurator častnega gostovanja Slovenije v Frankfurtu Miha Kovač in direktor založbe UMCO Samo Rugelj. Pogovor vodi Aleksander Čobec.
V tokratni oddaji podkasta sem gostila pedagoginjo, pripovedovalko in učiteljico Jerco Cvetko. Glavna tema najinega pogovora je bil roman Padam na besede, kjer nas avtorica kot v gledališču kamišibaj vodi skozi zgodbo 40-letne Iris, ki se ji življenje čez noč obrne na glavo. V iskanju same sebe se znajde v veliko bolj in manj prijetnih situacijah; gre na zmenka na Tinderju, ki se oba, vsak po svoje, ne zaključita najlepše; zaplete se z mladim frizerjem ter počasi poglablja svoja čustva do ločenega drvarja. Bolj kot novo ljubezen pa Iris išče dom, v katerem bi lahko ponovno pognala svoje korenine. Beseda je tekla o aplikaciji Tinder, prijateljstvu in novih začetkih. Ugotovili sva, da se za Iris pravzaprav novo poglavje v življenju začne spomladi, ko se "zbudi iz zimskega spanja" vdanosti v usodo. Pisateljica nam je tudi zaupala, kako se s težkimi situacijami spoprime sama. Prisrčno vabljeni k poslušanju.
V tokratni oddaji podkasta sem gostila pedagoginjo, pripovedovalko in učiteljico Jerco Cvetko. Glavna tema najinega pogovora je bil roman Padam na besede, kjer nas avtorica kot v gledališču kamišibaj vodi skozi zgodbo 40-letne Iris, ki se ji življenje čez noč obrne na glavo. V iskanju same sebe se znajde v veliko bolj in manj prijetnih situacijah; gre na zmenka na Tinderju, ki se oba, vsak po svoje, ne zaključita najlepše; zaplete se z mladim frizerjem ter počasi poglablja svoja čustva do ločenega drvarja. Bolj kot novo ljubezen pa Iris išče dom, v katerem bi lahko ponovno pognala svoje korenine. Beseda je tekla o aplikaciji Tinder, prijateljstvu in novih začetkih. Ugotovili sva, da se za Iris pravzaprav novo poglavje v življenju začne spomladi, ko se "zbudi iz zimskega spanja" vdanosti v usodo. Pisateljica nam je tudi zaupala, kako se s težkimi situacijami spoprime sama. Prisrčno vabljeni k poslušanju.
Umetniki so včasih zelo problematični, ampak že s tem, ker so umetniki, so fascinantni, je povedal režiser in performer Dragan Živadinov, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Da del slovenske družbe in politike vidi umetnike popolnoma drugače, je pokazal referendum o izjemnih pokojninah umetnikov. Za nami je izjemno filmsko leto. Kulturniško leto 2025 je na Slovenskem utripalo tudi z Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici. Nobelovo nagrado za literaturo je prejel László Krasznahorkai. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 bomo pregledali, kaj nas je na področju kulture in umetnosti v letu 2025 najbolj navdihovalo, kateri filmi, razstave, predstave in knjige so stopili v ospredje. Kaj je bilo storjenega na področju kulturne politike. Avtor oddaje Aleksander Čobec.
Umetniki so včasih zelo problematični, ampak že s tem, ker so umetniki, so fascinantni, je povedal režiser in performer Dragan Živadinov, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Da del slovenske družbe in politike vidi umetnike popolnoma drugače, je pokazal referendum o izjemnih pokojninah umetnikov. Za nami je izjemno filmsko leto. Kulturniško leto 2025 je na Slovenskem utripalo tudi z Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici. Nobelovo nagrado za literaturo je prejel László Krasznahorkai. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 bomo pregledali, kaj nas je na področju kulture in umetnosti v letu 2025 najbolj navdihovalo, kateri filmi, razstave, predstave in knjige so stopili v ospredje. Kaj je bilo storjenega na področju kulturne politike. Avtor oddaje Aleksander Čobec.
Sara Volčič je Primorka. Živela je v Piranu, Izoli, Luciji, življenje jo je odneslo v Ljubljano, kjer je novinarka Kanala A in Pop tv že več kot 30 let. Čeprav je nekoč srečo kot študentka poizkusila tudi na našem radiu, pa je bilo takrat menda tu preveč ženskih glasov in ji radio ni bil usojen…In je potem, v bundi in strganih kavbojkah šla na časopis Dnevnik, kjer so iskali literarnega kritika. Nekaj mesecev se je brez izkušenj mučila s temi temami, potem pa so jo povabili k črni kroniki; bila je tudi dopisnica Dnevnika z Obale, a črni kroniki je ostala zvesta vsa delovna leta. Le medij je zamenjala, šla na televizijo, kjer že leta pušča sled. Zato ker ve, da ni vse črno belo, zato ker jo zanima kaj je nekoga pripeljalo do tega, da je storil kaj hudega ali najhujšega. S posebno človeško občutljivostjo spremlja teme, do katerih nihče od nas ni imun. Nedavno je izšla njena prva knjiga z naslovom Leglo zla - iz oči v oči z najhujšimi zločinci na Slovenskem. Ta knjiga je, tako piše na platnicah, skoraj kot kriminalka - vendar je v njej vse res. S Saro Volčič se pogovarja Nataša Benčič.
Sara Volčič je Primorka. Živela je v Piranu, Izoli, Luciji, življenje jo je odneslo v Ljubljano, kjer je novinarka Kanala A in Pop tv že več kot 30 let. Čeprav je nekoč srečo kot študentka poizkusila tudi na našem radiu, pa je bilo takrat menda tu preveč ženskih glasov in ji radio ni bil usojen…In je potem, v bundi in strganih kavbojkah šla na časopis Dnevnik, kjer so iskali literarnega kritika. Nekaj mesecev se je brez izkušenj mučila s temi temami, potem pa so jo povabili k črni kroniki; bila je tudi dopisnica Dnevnika z Obale, a črni kroniki je ostala zvesta vsa delovna leta. Le medij je zamenjala, šla na televizijo, kjer že leta pušča sled. Zato ker ve, da ni vse črno belo, zato ker jo zanima kaj je nekoga pripeljalo do tega, da je storil kaj hudega ali najhujšega. S posebno človeško občutljivostjo spremlja teme, do katerih nihče od nas ni imun. Nedavno je izšla njena prva knjiga z naslovom Leglo zla - iz oči v oči z najhujšimi zločinci na Slovenskem. Ta knjiga je, tako piše na platnicah, skoraj kot kriminalka - vendar je v njej vse res. S Saro Volčič se pogovarja Nataša Benčič.
»Ane bukvice, iz tih se ti mladi inu preprosti Slovenci lahko v kratkim času brati navučiti.« Tako je Primož Trubar napisal svojim rojakom na samem začetku pisane besede. O Trubarjevi ključni vlogi pri oblikovanju slovenstva smo se pogovarjali z dr. Matjažem Černivcem iz Svetopisemske družbe in Andrej Perhajem iz Trubarjeve domačije. Zakaj nas Trubar naziva Lubi Slovenci? Trubar je bil prvi, ki je v domačem jeziku zapisal takrat splošno znano in že stoletja uveljavljeno ime: Slovenci. Skozi sodobni zorni kot smo pogledali, kako danes učijo abecedo – v šolskem okolju smo sledili procesu opismenjevanja v prvi triadi.
»Ane bukvice, iz tih se ti mladi inu preprosti Slovenci lahko v kratkim času brati navučiti.« Tako je Primož Trubar napisal svojim rojakom na samem začetku pisane besede. O Trubarjevi ključni vlogi pri oblikovanju slovenstva smo se pogovarjali z dr. Matjažem Černivcem iz Svetopisemske družbe in Andrej Perhajem iz Trubarjeve domačije. Zakaj nas Trubar naziva Lubi Slovenci? Trubar je bil prvi, ki je v domačem jeziku zapisal takrat splošno znano in že stoletja uveljavljeno ime: Slovenci. Skozi sodobni zorni kot smo pogledali, kako danes učijo abecedo – v šolskem okolju smo sledili procesu opismenjevanja v prvi triadi.