Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Z zgodovinarjem Marjanom Sturmom smo se pogovarjali o političnem ozračju na avstrijskem Koroškem, ki je danes veliko bolj odprto kot pred dvema desetletjema. V svoji doslej najbolj osebni knjigi Identiteta brez sovražnika s podnaslovom Od konfrontacije do mirovnega posredovanja na Koroškem in v alpsko-jadranski regiji razmišlja o svojem učnem procesu iz zadnjih dveh desetletij in v prihodnost usmerjeni manjšinski politiki. Slovensko izdajo je uredil Boris Jesih. Knjiga je izšla v zbirki Ethnicity 20, ki jo izdaja Inštitut za narodnostna vprašanja.
Z zgodovinarjem Marjanom Sturmom smo se pogovarjali o političnem ozračju na avstrijskem Koroškem, ki je danes veliko bolj odprto kot pred dvema desetletjema. V svoji doslej najbolj osebni knjigi Identiteta brez sovražnika s podnaslovom Od konfrontacije do mirovnega posredovanja na Koroškem in v alpsko-jadranski regiji razmišlja o svojem učnem procesu iz zadnjih dveh desetletij in v prihodnost usmerjeni manjšinski politiki. Slovensko izdajo je uredil Boris Jesih. Knjiga je izšla v zbirki Ethnicity 20, ki jo izdaja Inštitut za narodnostna vprašanja.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
V letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture, bo 10. edicija knjižnega sejma in festivala Mesto knjige v znamenju Manifesta.
V letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture, bo 10. edicija knjižnega sejma in festivala Mesto knjige v znamenju Manifesta.
V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili knjigo Miroslava Stanojevića Beograd–Ljubljana, ki osebne spomine prepleta z zgodovinskimi prelomnicami 20. stoletja. Spremljali bomo predstavo Mame reškega kolektiva Igralke, ki odpira dileme o materinstvu v sodobni družbi. Na samem začetku oddaje pa se posvetimo filmu Izgubljeno moštvo režiserja Jureta Pavlovića, dokumentarcu o zadnji jugoslovanski košarkarski reprezentanci in športu kot prostoru skupnosti tik pred razpadom države.
V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili knjigo Miroslava Stanojevića Beograd–Ljubljana, ki osebne spomine prepleta z zgodovinskimi prelomnicami 20. stoletja. Spremljali bomo predstavo Mame reškega kolektiva Igralke, ki odpira dileme o materinstvu v sodobni družbi. Na samem začetku oddaje pa se posvetimo filmu Izgubljeno moštvo režiserja Jureta Pavlovića, dokumentarcu o zadnji jugoslovanski košarkarski reprezentanci in športu kot prostoru skupnosti tik pred razpadom države.
Praznujemo dan reformacije, gibanja, ki je Slovence urstilo med učene kulture z ustvarjanjem izvirnih besedil v slovenščini, ki tako postane tudi knjižni jezik. Reformacija nam da prvi tiskani knjigi - Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja pa tudi prvi prevod Biblije Jurija Dalmatina. Prav ob tej je v koroški osrednji knjižnici shranjen manj znan Črnjanski rokopis - eno od desetih del vpisanih v Unescovo nacionalno listino Spomin sveta. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši na gospodarskem forumu APEC izpostavil nujnost sodelovanja - Svet Evrope zaskrbljen zaradi skorajšnjega izstopa Latvije iz carigrajske konvencije - Ljubljanska univerza namenja 10 milijonov evrov štirim interdisciplinarnim projektom
Praznujemo dan reformacije, gibanja, ki je Slovence urstilo med učene kulture z ustvarjanjem izvirnih besedil v slovenščini, ki tako postane tudi knjižni jezik. Reformacija nam da prvi tiskani knjigi - Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja pa tudi prvi prevod Biblije Jurija Dalmatina. Prav ob tej je v koroški osrednji knjižnici shranjen manj znan Črnjanski rokopis - eno od desetih del vpisanih v Unescovo nacionalno listino Spomin sveta. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši na gospodarskem forumu APEC izpostavil nujnost sodelovanja - Svet Evrope zaskrbljen zaradi skorajšnjega izstopa Latvije iz carigrajske konvencije - Ljubljanska univerza namenja 10 milijonov evrov štirim interdisciplinarnim projektom
Razkrite lepote Postojnske jame Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije 11. oktobra pred 450 leti (1575) je v Ljubljani izšel Dalmatinov prevod starozavezne Sirahove knjige, poimenovane Jezus Sirah. To delo je prva ohranjena natisnjena knjiga v Ljubljani in na Slovenskem. Sirahova knjiga ni pomembna samo zaradi vsebine, ki se posveča predvsem modrosti življenja, ampak tudi zato, ker predstavlja prehodno dobo, v kateri je začelo judovstvo dobivati zavest izvoljenega ljudstva. Delo je natisnil ljubljanski tiskar Janž Mandelc, pri katerem je bilo v naslednjih šestih letih natisnjenih še približno trideset del v slovenskem, hrvaškem, latinskem in nemškem jeziku.
Razkrite lepote Postojnske jame Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije 11. oktobra pred 450 leti (1575) je v Ljubljani izšel Dalmatinov prevod starozavezne Sirahove knjige, poimenovane Jezus Sirah. To delo je prva ohranjena natisnjena knjiga v Ljubljani in na Slovenskem. Sirahova knjiga ni pomembna samo zaradi vsebine, ki se posveča predvsem modrosti življenja, ampak tudi zato, ker predstavlja prehodno dobo, v kateri je začelo judovstvo dobivati zavest izvoljenega ljudstva. Delo je natisnil ljubljanski tiskar Janž Mandelc, pri katerem je bilo v naslednjih šestih letih natisnjenih še približno trideset del v slovenskem, hrvaškem, latinskem in nemškem jeziku.
Umetniško bogat in pester konec tedna bo v Novi Gorici v znamenju knjige, saj se danes začenja 10. festival Mesto knjige. Tudi novogoriški gledališki umetniki bodo ta konec tedna zelo dejavni, saj se v sodelovanju z igralci iz Slovenskega mladinskega gledališča in pod režijskim vodstvom Tomija Janežiča obeta namreč premiera predstav 1979 in 1980, iz cikla Dodekalogija. V Umetniški galeriji Maribor odpirajo razstavo slikarke Simone Šuc, v Pokrajinskem muzeju v Kopru pa se bodo ob 112. obletnici rojstva poklonili pisatelju Borisu Pahorju in ob tem predstavili ponatis njegovega prvenca Moj tržaški naslov.
Umetniško bogat in pester konec tedna bo v Novi Gorici v znamenju knjige, saj se danes začenja 10. festival Mesto knjige. Tudi novogoriški gledališki umetniki bodo ta konec tedna zelo dejavni, saj se v sodelovanju z igralci iz Slovenskega mladinskega gledališča in pod režijskim vodstvom Tomija Janežiča obeta namreč premiera predstav 1979 in 1980, iz cikla Dodekalogija. V Umetniški galeriji Maribor odpirajo razstavo slikarke Simone Šuc, v Pokrajinskem muzeju v Kopru pa se bodo ob 112. obletnici rojstva poklonili pisatelju Borisu Pahorju in ob tem predstavili ponatis njegovega prvenca Moj tržaški naslov.
Nocoj v Kulturi tudi o razstavi z naslovom Spominske knjige, ki si jo lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju. Razstava je nastala kot izjemen skupnostni projekt. SEM je namreč letošnje poletje objavil javni poziv k delitvi spominskih knjig in osebnih zgodb, kar 57 posameznikov je za razstavo posodilo 132 spominskih knjig. V Vzhodnem stolpu Ptujskega gradu pa smo si ogledali razstavo 189 risb in grafik Franceta Miheliča, enega ključnih slovenskih umetnikov 20. stoletja. Predstavljamo vam tudi nove izdaje knjig Založbe Miš.
Nocoj v Kulturi tudi o razstavi z naslovom Spominske knjige, ki si jo lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju. Razstava je nastala kot izjemen skupnostni projekt. SEM je namreč letošnje poletje objavil javni poziv k delitvi spominskih knjig in osebnih zgodb, kar 57 posameznikov je za razstavo posodilo 132 spominskih knjig. V Vzhodnem stolpu Ptujskega gradu pa smo si ogledali razstavo 189 risb in grafik Franceta Miheliča, enega ključnih slovenskih umetnikov 20. stoletja. Predstavljamo vam tudi nove izdaje knjig Založbe Miš.
Ali nam srce bije v ritmu naših korakov? To se je spraševal Samo Rugelj, ko je izbral naslov za svojo novo knjigo En korak, en utrip srca. Knjiga prinaša tako osebne zgodbe o osvajanju maratonov kot tudi vpogled v zgodovino tega mitskega izziva. Rugelj je prvi maraton pretekel s svojim očetom, psihiatrom Janezom Rugljem, štiri desetletja pozneje ga je osvojil s sinom Janom. Za 50. rojstni dan pa je njegova žena tekla skupaj z njim na 50 kilometrov. Pravi, da je bilo to zanj najlepše darilo.
Ali nam srce bije v ritmu naših korakov? To se je spraševal Samo Rugelj, ko je izbral naslov za svojo novo knjigo En korak, en utrip srca. Knjiga prinaša tako osebne zgodbe o osvajanju maratonov kot tudi vpogled v zgodovino tega mitskega izziva. Rugelj je prvi maraton pretekel s svojim očetom, psihiatrom Janezom Rugljem, štiri desetletja pozneje ga je osvojil s sinom Janom. Za 50. rojstni dan pa je njegova žena tekla skupaj z njim na 50 kilometrov. Pravi, da je bilo to zanj najlepše darilo.
Danes vam predstavljamo nekaj knjižnih novosti. Ob 30-letnici odkritja neandertalčeve piščali, ki so jo našli v jami Divje babe na Idrijsko-Cerkljanskem leta 1995 so v Narodnem muzeju Slovenije izdali knjigo z naslovom Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Knjiga zaokrožuje razstavo, ki so jo v muzeju odprli junija letos. Bili smo tudi na predstavitvi knjižnih novosti založbe Miš. Danes med drugim izpostavljamo dve prozaistični knjigi, pesniško zbirko slovenskih avtorjev ter prevod romana Thomasa Hardyja.
Danes vam predstavljamo nekaj knjižnih novosti. Ob 30-letnici odkritja neandertalčeve piščali, ki so jo našli v jami Divje babe na Idrijsko-Cerkljanskem leta 1995 so v Narodnem muzeju Slovenije izdali knjigo z naslovom Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Knjiga zaokrožuje razstavo, ki so jo v muzeju odprli junija letos. Bili smo tudi na predstavitvi knjižnih novosti založbe Miš. Danes med drugim izpostavljamo dve prozaistični knjigi, pesniško zbirko slovenskih avtorjev ter prevod romana Thomasa Hardyja.
V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1
V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1
Knjiga Dve Gorici - eno mesto? s podnaslovom Konstrukcija urbanega, izdana pri Založništvu tržaškega tiska, avtorice Katje Jerman, se osredotoča na gradnjo mesta Nova Gorica v drugi polovici 20. stoletja in odnose z mestom Gorica na obmejnem območju med Italijo in nekdaj Jugoslavijo, zdaj Slovenijo.
Knjiga Dve Gorici - eno mesto? s podnaslovom Konstrukcija urbanega, izdana pri Založništvu tržaškega tiska, avtorice Katje Jerman, se osredotoča na gradnjo mesta Nova Gorica v drugi polovici 20. stoletja in odnose z mestom Gorica na obmejnem območju med Italijo in nekdaj Jugoslavijo, zdaj Slovenijo.
Na mednarodni dan prevajanja, 30. septembra, so v Hrastniku podelili Sovretovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev namenja posebno uspelim prevodom leposlovnih besedil v slovenščino – prvič so jo podelili leta 1963. Letos je nagrado prejela Julija Potrč Šavli za prevod zbirke kratkih zgodb sodobnega estonskega avtorja Urmasa Vadija Duša ob cesti, ki so ga izdali pri LUD Literatura.
Na mednarodni dan prevajanja, 30. septembra, so v Hrastniku podelili Sovretovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev namenja posebno uspelim prevodom leposlovnih besedil v slovenščino – prvič so jo podelili leta 1963. Letos je nagrado prejela Julija Potrč Šavli za prevod zbirke kratkih zgodb sodobnega estonskega avtorja Urmasa Vadija Duša ob cesti, ki so ga izdali pri LUD Literatura.
Grad Štanjel ima novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za edinstveno razstavo pri nas, ki so jo zasnovali v Zavodu Škrateljc, strokovno pa je nad postavijo bdel Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige. Z odprtjem razstave pa se je končala tudi več kot 50-letna prenova gradu Štanjel. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Iran nadaljujeta medsebojno obstreljevanje; ameriški predsednik se še odloča o sodelovanju Združenih držav Amerike v napadih na iranske cilje. - Parlamentarni odbor za delo o zvišanju nadomestila za brezposelnost. - Evropska prestolnica kulture GO!2025 na prostem premierno uprizarja opero Potovanje v Reims.
Grad Štanjel ima novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za edinstveno razstavo pri nas, ki so jo zasnovali v Zavodu Škrateljc, strokovno pa je nad postavijo bdel Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige. Z odprtjem razstave pa se je končala tudi več kot 50-letna prenova gradu Štanjel. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Iran nadaljujeta medsebojno obstreljevanje; ameriški predsednik se še odloča o sodelovanju Združenih držav Amerike v napadih na iranske cilje. - Parlamentarni odbor za delo o zvišanju nadomestila za brezposelnost. - Evropska prestolnica kulture GO!2025 na prostem premierno uprizarja opero Potovanje v Reims.
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
V Novem mestu so danes predstavili nov javni sistem za izposojo e-knjig, Cobiss Ela, ki bo nadomestil Biblos. Tega je lastnica, založba Beletrina za splošne knjižnice ugasnila 1. junija, torej si njihovi člani dobrih štirinajst dni e-knjig niso mogli izposoditi. V novo platformo je vključenih vseh 58 splošnih knjižnic, NUK, UKM in tri zamejske knjižnice. Od danes si člani slovenskih splošnih knjižnic ponovno lahko izposojajo e-knjige, in sicer ob pomoči nove javne platforme Cobiss Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. V primerjavi z Biblosom gre zdaj za javni sistem, ki prinaša večjo demokratičnost, pravi Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki koordinira projekt. Platforma bo za knjižnice ugodnejša in naj bi jim tako ostalo več sredstev za nakup knjig. Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek ocenjuje, da bo izposoja e-knjig porasla. V prvih urah delovanja so zabeležili 500 izposoj, trenutno je na voljo okoli 2000 naslovov, izbiro bodo še širili ter sčasoma priključili tudi šolske in druge knjižnice. Knjige bomo lahko brali na računalnikih in mobilnih napravah ter bralnikih, ki podpirajo novejše različice operacijskega sistema Android. Platforma deluje na nekdanjih Biblosovih bralnikih Inkbook, ne pa na priljubljenem bralniku Kobo, ki ga je Biblos nekdaj omogočal. To je med uporabniki sprožilo nekaj nezadovoljstva, a naj bi po besedah Blažiča do novega leta predvidoma delovali tudi ti.
V Novem mestu so danes predstavili nov javni sistem za izposojo e-knjig, Cobiss Ela, ki bo nadomestil Biblos. Tega je lastnica, založba Beletrina za splošne knjižnice ugasnila 1. junija, torej si njihovi člani dobrih štirinajst dni e-knjig niso mogli izposoditi. V novo platformo je vključenih vseh 58 splošnih knjižnic, NUK, UKM in tri zamejske knjižnice. Od danes si člani slovenskih splošnih knjižnic ponovno lahko izposojajo e-knjige, in sicer ob pomoči nove javne platforme Cobiss Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. V primerjavi z Biblosom gre zdaj za javni sistem, ki prinaša večjo demokratičnost, pravi Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki koordinira projekt. Platforma bo za knjižnice ugodnejša in naj bi jim tako ostalo več sredstev za nakup knjig. Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek ocenjuje, da bo izposoja e-knjig porasla. V prvih urah delovanja so zabeležili 500 izposoj, trenutno je na voljo okoli 2000 naslovov, izbiro bodo še širili ter sčasoma priključili tudi šolske in druge knjižnice. Knjige bomo lahko brali na računalnikih in mobilnih napravah ter bralnikih, ki podpirajo novejše različice operacijskega sistema Android. Platforma deluje na nekdanjih Biblosovih bralnikih Inkbook, ne pa na priljubljenem bralniku Kobo, ki ga je Biblos nekdaj omogočal. To je med uporabniki sprožilo nekaj nezadovoljstva, a naj bi po besedah Blažiča do novega leta predvidoma delovali tudi ti.
20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.
20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.
Z državnim praznikom dnevom reformacije Slovenci zaznamujemo spomin na versko, družbenopolitično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki nam je prineslo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Državna proslava bo na predvečer praznika, 30. oktobra ob 20.00, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo Asta Vrečko. Letos bo v ospredju umetniškega programa slovenska knjižnica kot dom knjig, dom naših misli in dom naših duš. Knjižnica kot najbolj demokratična ustanova človeštva in obenem tudi otrok reformacije. Režiser in scenarist dogodka bo Jaša Koceli.
Z državnim praznikom dnevom reformacije Slovenci zaznamujemo spomin na versko, družbenopolitično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki nam je prineslo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Državna proslava bo na predvečer praznika, 30. oktobra ob 20.00, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo Asta Vrečko. Letos bo v ospredju umetniškega programa slovenska knjižnica kot dom knjig, dom naših misli in dom naših duš. Knjižnica kot najbolj demokratična ustanova človeštva in obenem tudi otrok reformacije. Režiser in scenarist dogodka bo Jaša Koceli.
Včeraj so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slavnostno odprli 40. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Knjigo moraš imeti rad. Otvoritveno slovesnost je zaznamovala podelitev nagrade za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Prejel jo je Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš. V oddaji tudi o tem: Prekinitev ognja med Hezbolahom in Izraelom vse bolj verjetna. Ministrstvo predlaga spremembe volilnih enot, vipavski svetniki se ne strinjajo. V Štanjelu imajo nov vrtec. Slovenski košarkarji so se uvrstili na evropsko prvevenstvo.
Včeraj so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slavnostno odprli 40. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Knjigo moraš imeti rad. Otvoritveno slovesnost je zaznamovala podelitev nagrade za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Prejel jo je Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš. V oddaji tudi o tem: Prekinitev ognja med Hezbolahom in Izraelom vse bolj verjetna. Ministrstvo predlaga spremembe volilnih enot, vipavski svetniki se ne strinjajo. V Štanjelu imajo nov vrtec. Slovenski košarkarji so se uvrstili na evropsko prvevenstvo.
To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.
To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.
3. del: Kompromisi Elena ugotovi, da je Lila v stari soseski postala precej uspešna, vplivna in spoštovana. Ninu ponudijo, da bi službeno odpotoval v New York in tam predaval. Čeprav bi tudi Elena rada izkoristila priložnost, da v ZDA podpre izid svoje knjige, se znajde v zadregi, saj ne ve, komu bi lahko za daljši čas prepustila hčeri. Nazadnje prosi za pomoč Lilo, ki deklici sprejme z velikim veseljem. Ko se Elena in Nino vrneta v Italijo, si imata prijateljici veliko povedati. Elena se mora spopasti tudi z materino neusmiljeno boleznijo. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Maiorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
3. del: Kompromisi Elena ugotovi, da je Lila v stari soseski postala precej uspešna, vplivna in spoštovana. Ninu ponudijo, da bi službeno odpotoval v New York in tam predaval. Čeprav bi tudi Elena rada izkoristila priložnost, da v ZDA podpre izid svoje knjige, se znajde v zadregi, saj ne ve, komu bi lahko za daljši čas prepustila hčeri. Nazadnje prosi za pomoč Lilo, ki deklici sprejme z velikim veseljem. Ko se Elena in Nino vrneta v Italijo, si imata prijateljici veliko povedati. Elena se mora spopasti tudi z materino neusmiljeno boleznijo. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Maiorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
Italijanski slikar Giuseppe Arcimboldo (1526 ali 1527–1593) je najbolj znan po edinstvenem slogu, predvsem portretih, v katerih je s svojo neizčrpno domišljijo združil umetnost, znanost in naravo. Domiselni portreti ljudi so sestavljeni iz realistične upodobitve sadja, zelenjave, različnih rastlin, živali, knjig itd. Za umetnika 16. stoletja je bil pred svojim časom. Takrat je užival slavo, a bil nato pozabljen vse do 20. stoletja, ko so ga nadrealisti razglasili za svojega predhodnika. Pravzaprav ne preseneča dejstvo, da je bil med njegovimi občudovalci tudi Salvador Dali. Njegova najbolj znana dela so portreti štirih letnih časov, štirih naravnih elementov (zrak, zemlja, ogenj, voda) in portreti, ki upodabljajo poklice. ARCIMBOLDO, A PORTRAIT OF AN AUDACIOUS MAN / ARCIMBOLDO, PORTRAIT D'UN AUDACIEUX / Francija / 2022 scenarij in režija: Benoit Felici
Italijanski slikar Giuseppe Arcimboldo (1526 ali 1527–1593) je najbolj znan po edinstvenem slogu, predvsem portretih, v katerih je s svojo neizčrpno domišljijo združil umetnost, znanost in naravo. Domiselni portreti ljudi so sestavljeni iz realistične upodobitve sadja, zelenjave, različnih rastlin, živali, knjig itd. Za umetnika 16. stoletja je bil pred svojim časom. Takrat je užival slavo, a bil nato pozabljen vse do 20. stoletja, ko so ga nadrealisti razglasili za svojega predhodnika. Pravzaprav ne preseneča dejstvo, da je bil med njegovimi občudovalci tudi Salvador Dali. Njegova najbolj znana dela so portreti štirih letnih časov, štirih naravnih elementov (zrak, zemlja, ogenj, voda) in portreti, ki upodabljajo poklice. ARCIMBOLDO, A PORTRAIT OF AN AUDACIOUS MAN / ARCIMBOLDO, PORTRAIT D'UN AUDACIEUX / Francija / 2022 scenarij in režija: Benoit Felici
Poezija Roberta Blya (1926–2021) temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. To ustvarjalno načelo je izrazito tudi v pesmi v prozi Skalnati rokav na Pacifiku, ki smo jo izbrali iz avtorjeve knjige Segati k svetu. Bly danes velja za enega izmed najpomembnejših in najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Interpret Matej Puc, prevajalka Tina Kozin.
Poezija Roberta Blya (1926–2021) temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. To ustvarjalno načelo je izrazito tudi v pesmi v prozi Skalnati rokav na Pacifiku, ki smo jo izbrali iz avtorjeve knjige Segati k svetu. Bly danes velja za enega izmed najpomembnejših in najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Interpret Matej Puc, prevajalka Tina Kozin.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
Brati ali ne brati v angleškem jeziku, to ni več vprašanje, saj se branje knjig v tem jeziku ne povečuje le v manjših državah, kot je Slovenija, ampak tudi v večjih, kot je Nemčija. Vprašanje pa je, kaj prinaša ta kulturna sprememba in koliko bi morali biti zato zaskrbljeni. Bi moralo biti geslo prihodnjega knjižnega sejma Berem v slovenščini? O tem v oddaji Studio ob 17-ih, ki jo bomo izvedli v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma. Gostje: Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš in predsednik upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev; Srečko Mrvar, direktor založbe Učila; dr. Miha Kovač, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Samo Rugelj, direktor založbe Umco.
Brati ali ne brati v angleškem jeziku, to ni več vprašanje, saj se branje knjig v tem jeziku ne povečuje le v manjših državah, kot je Slovenija, ampak tudi v večjih, kot je Nemčija. Vprašanje pa je, kaj prinaša ta kulturna sprememba in koliko bi morali biti zato zaskrbljeni. Bi moralo biti geslo prihodnjega knjižnega sejma Berem v slovenščini? O tem v oddaji Studio ob 17-ih, ki jo bomo izvedli v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma. Gostje: Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš in predsednik upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev; Srečko Mrvar, direktor založbe Učila; dr. Miha Kovač, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Samo Rugelj, direktor založbe Umco.
Letos mineva sto štirideset let od rojstva ameriškega pesnika Ezre Pounda (1885–1972), ki je ne le spremenil poezijo 20. stoletja, temveč tudi precej vplival na mnoge pesnike in pesnice po drugi svetovni vojni po vsem svetu. Njegovo glavno delo, mogočna pesnitev, izvirno naslovljena The Cantos, še danes buri akademske duhove. Pound se je tej pesnitvi posvečal več desetletji, integralna verzija, objavljena leta 1970 in naslovljena The Cantos of Ezra Pound, pa vsebuje 117 spevov. Avtor jo je skozi leta objavljal po delih, kot delo v nastajanju. Tako je leta 1948 v samostojni knjigi izdal enajst spevov s skupnim naslovom Pizanski Cantos. Knjigo zdaj lahko beremo tudi v prevodu Miklavža Komelja. Obsežna izdaja s številnimi opombami in obsežno spremno besedo je leta 2024 izšla pri Slovenski matici. Ob Poundovem jubileju in izidu te knjige s prevajalcem predstavljamo tega kontroverznega modernista in njegovo ustvarjanje. Foto: Wikipedija
Letos mineva sto štirideset let od rojstva ameriškega pesnika Ezre Pounda (1885–1972), ki je ne le spremenil poezijo 20. stoletja, temveč tudi precej vplival na mnoge pesnike in pesnice po drugi svetovni vojni po vsem svetu. Njegovo glavno delo, mogočna pesnitev, izvirno naslovljena The Cantos, še danes buri akademske duhove. Pound se je tej pesnitvi posvečal več desetletji, integralna verzija, objavljena leta 1970 in naslovljena The Cantos of Ezra Pound, pa vsebuje 117 spevov. Avtor jo je skozi leta objavljal po delih, kot delo v nastajanju. Tako je leta 1948 v samostojni knjigi izdal enajst spevov s skupnim naslovom Pizanski Cantos. Knjigo zdaj lahko beremo tudi v prevodu Miklavža Komelja. Obsežna izdaja s številnimi opombami in obsežno spremno besedo je leta 2024 izšla pri Slovenski matici. Ob Poundovem jubileju in izidu te knjige s prevajalcem predstavljamo tega kontroverznega modernista in njegovo ustvarjanje. Foto: Wikipedija
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Kaj pa, če Muca Copatarica ni le otroška pravljica, temveč metafora slovenske družbe? Podobe, ki nam jih riše Ela Peroci, so se vtisnile v otroško podzavest in so nas dobesedno napisale. Muco Copatarico gotovo prištevamo med najbolj vplivne in najbolj brane slovenske otroške knjige: Ela Peroci je z njo ob izidu leta 1957 uvedla nov tip mestne pravljice, saj je snov za svoja dela zajemala iz doživljajskega sveta sodobnega mestnega otroka, v tedanji literaturi pa je prevladovala snov, ki je zajemala iz kmečkega sveta, kar je v oddaji osvetlila prof. dr. Dragica Haramija. Antropologija uporabe copat je raznolika. O tem, ali so copati kliše, ali morda celo eden simbolov Slovenstva, smo se spraševali z dr. Noahom Charneyem, ameriškim umetnostnim zgodovinarjem, ki živi v Sloveniji, otrokom bere Muco Copatarico in tudi sam nosi copate.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Kaj pa, če Muca Copatarica ni le otroška pravljica, temveč metafora slovenske družbe? Podobe, ki nam jih riše Ela Peroci, so se vtisnile v otroško podzavest in so nas dobesedno napisale. Muco Copatarico gotovo prištevamo med najbolj vplivne in najbolj brane slovenske otroške knjige: Ela Peroci je z njo ob izidu leta 1957 uvedla nov tip mestne pravljice, saj je snov za svoja dela zajemala iz doživljajskega sveta sodobnega mestnega otroka, v tedanji literaturi pa je prevladovala snov, ki je zajemala iz kmečkega sveta, kar je v oddaji osvetlila prof. dr. Dragica Haramija. Antropologija uporabe copat je raznolika. O tem, ali so copati kliše, ali morda celo eden simbolov Slovenstva, smo se spraševali z dr. Noahom Charneyem, ameriškim umetnostnim zgodovinarjem, ki živi v Sloveniji, otrokom bere Muco Copatarico in tudi sam nosi copate.
Duševne motnje med mladimi so postale ena izmed najbolj perečih zdravstvenih težav v Evropi. Te motnje ne vplivajo le na vsakdanjo kakovost življenja prizadetih, temveč tudi na njihovo izobraževanje, socialne interakcije in prihodnje možnosti za zaposlitev. Več kot 30 milijonov otrok in mladostnikov v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se spoprijema z duševnimi motnjami, razkriva nedavno poročilo WHO. Po podatkih, objavljenih 11. novembra v Københavnu, je vsak sedmi otrok in mladostnik do 19. leta starosti prizadet. Skrbi dejstvoje, da je položaj še posebej slab med dekleti, saj ima vsaka četrta v starostni skupini od 15 do 19 let duševne težave. Kakšno je stanje v Sloveniji? Raziskava Duševno zdravje mladih v Sloveniji v kontekstu globalnih kriz, objavljena konec letošnjega septembra, je ena prvih celovitih empiričnih študij v Sloveniji, ki hkrati zajema individualne, družinske in širše družbene dejavnike, povezane z duševnim zdravjem mladih, starih od 16 do 24 let. Namen raziskave je bil osvetliti kompleksno prepletenost osebnih izkušenj, zgodnjih življenjskih okoliščin, življenjskega sloga in vpliva globalnih kriz (pandemija covida-19, podnebne spremembe, gospodarska negotovost itd.) na duševno zdravje mladih. Rezultati ponujajo celovit vpogled v razsežnost in raznolikost dejavnikov, ki oblikujejo duševno zdravje mladih, ter pomembno podlago za razvoj sistemskih rešitev, politik in programov, ki bi lahko prispevali k bolj varnemu in spodbudnemu okolju za mlade generacije. V tokratni odaji sta z nami gostji strokovnjakinji, avtorica raziskave: – prof. dr. Metka Kuhar, redna profesorica socialne psihologije na Univerzi v Ljubljani, raziskovalno in pedagoško deluje na področju fenomenov vsakdanjega življenja, s poudarkom na duševnem zdravju (zlasti travmi), medosebni komunikaciji, odnosih, samopodobi, mladini in spolu; – dr. Lucija Čevnik, prof., doktorica sociologije, z zasebno prakso, kjer dela z mladostniki in starši, ko se pojavijo težave v duševnem zdravju in medsebojnih odnosih oz. komunikaciji, 20 let že dela z mladimi in je tudi avtorica knjig, ki obravnavajo tovrstne odnose.
Duševne motnje med mladimi so postale ena izmed najbolj perečih zdravstvenih težav v Evropi. Te motnje ne vplivajo le na vsakdanjo kakovost življenja prizadetih, temveč tudi na njihovo izobraževanje, socialne interakcije in prihodnje možnosti za zaposlitev. Več kot 30 milijonov otrok in mladostnikov v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se spoprijema z duševnimi motnjami, razkriva nedavno poročilo WHO. Po podatkih, objavljenih 11. novembra v Københavnu, je vsak sedmi otrok in mladostnik do 19. leta starosti prizadet. Skrbi dejstvoje, da je položaj še posebej slab med dekleti, saj ima vsaka četrta v starostni skupini od 15 do 19 let duševne težave. Kakšno je stanje v Sloveniji? Raziskava Duševno zdravje mladih v Sloveniji v kontekstu globalnih kriz, objavljena konec letošnjega septembra, je ena prvih celovitih empiričnih študij v Sloveniji, ki hkrati zajema individualne, družinske in širše družbene dejavnike, povezane z duševnim zdravjem mladih, starih od 16 do 24 let. Namen raziskave je bil osvetliti kompleksno prepletenost osebnih izkušenj, zgodnjih življenjskih okoliščin, življenjskega sloga in vpliva globalnih kriz (pandemija covida-19, podnebne spremembe, gospodarska negotovost itd.) na duševno zdravje mladih. Rezultati ponujajo celovit vpogled v razsežnost in raznolikost dejavnikov, ki oblikujejo duševno zdravje mladih, ter pomembno podlago za razvoj sistemskih rešitev, politik in programov, ki bi lahko prispevali k bolj varnemu in spodbudnemu okolju za mlade generacije. V tokratni odaji sta z nami gostji strokovnjakinji, avtorica raziskave: – prof. dr. Metka Kuhar, redna profesorica socialne psihologije na Univerzi v Ljubljani, raziskovalno in pedagoško deluje na področju fenomenov vsakdanjega življenja, s poudarkom na duševnem zdravju (zlasti travmi), medosebni komunikaciji, odnosih, samopodobi, mladini in spolu; – dr. Lucija Čevnik, prof., doktorica sociologije, z zasebno prakso, kjer dela z mladostniki in starši, ko se pojavijo težave v duševnem zdravju in medsebojnih odnosih oz. komunikaciji, 20 let že dela z mladimi in je tudi avtorica knjig, ki obravnavajo tovrstne odnose.
V spominski literaturi se čas in prostor globoko odtisneta, zato prinaša vznemirljivo potovanje v preteklost, brez katere ni sedanjosti. Takšno delo dobivamo v branje izpod peresa Aleksandra Zorna, literarnega in gledališkega kritika, dramaturga in knjižnega urednika. Lahko rečemo, da je knjiga z naslovom Neumno kakor kakšno dejstvo intelektualna avtobiografija predstavnika generacije, ki je v veliki meri preoblikovala slovensko umetnost in kulturo v zadnjih štirih desetletjih 20. stoletja. Avtor nas v lucidnem pričevanju popelje od svojega otroštva do legendarne komparativistike, od alternativnih odrov in filmskih studiev do ene izmed naših osrednjih založb. Gre za dragocen dokument časa in hkrati živahno, slogovno gibko in duhovito literarno pripoved. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
V spominski literaturi se čas in prostor globoko odtisneta, zato prinaša vznemirljivo potovanje v preteklost, brez katere ni sedanjosti. Takšno delo dobivamo v branje izpod peresa Aleksandra Zorna, literarnega in gledališkega kritika, dramaturga in knjižnega urednika. Lahko rečemo, da je knjiga z naslovom Neumno kakor kakšno dejstvo intelektualna avtobiografija predstavnika generacije, ki je v veliki meri preoblikovala slovensko umetnost in kulturo v zadnjih štirih desetletjih 20. stoletja. Avtor nas v lucidnem pričevanju popelje od svojega otroštva do legendarne komparativistike, od alternativnih odrov in filmskih studiev do ene izmed naših osrednjih založb. Gre za dragocen dokument časa in hkrati živahno, slogovno gibko in duhovito literarno pripoved. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Na že 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se tokrat predstavlja kar nekaj slovenskih ustvarjalcev, med njimi Gregor Božič s kratkim dokumentarno-igranim filmom Navadna Hruška, v katerem Božič prek filma svoje raziskovanje sadnih sort razširja na filmsko platno. Poročamo o dvojezični knjigi Naš vsakdanji kino novinarja in filmskega kritika Sandra Scandolare, ki jo je izdal Kinoatelje v okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture, ocenjujemo pa tudi filme Brutalist, Medvedek Paddington v džungli in Sopotnica.
Na že 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se tokrat predstavlja kar nekaj slovenskih ustvarjalcev, med njimi Gregor Božič s kratkim dokumentarno-igranim filmom Navadna Hruška, v katerem Božič prek filma svoje raziskovanje sadnih sort razširja na filmsko platno. Poročamo o dvojezični knjigi Naš vsakdanji kino novinarja in filmskega kritika Sandra Scandolare, ki jo je izdal Kinoatelje v okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture, ocenjujemo pa tudi filme Brutalist, Medvedek Paddington v džungli in Sopotnica.
Predstavljamo besedilo izpred dobrega stoletja z naslovom »Spor za napredek« ali premislek o stanju različnih presoj tega, kar so takrat pri nas razumeli kot napredek – tako se je ob začetku prve vojne v mesečniku Slovan (urejal ga je Oton Župančič) razpisal 29-letni bodoči profesor statistike in politične ekonomije na po vojni ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani Albin Ogris (r.1885 Pliberk – u.1959 Ljubljana). Besedilo je dokaz, da intelektualne javnosti pri nas takrat niso obvladovali le radikalci iz levice ali desnice. Nekaj naslovov objavljenih knjig univerz.profesorja Aleksandrove univerze v Ljubljani: A.Ogris: Borba za jugoslovensko državo, načrt zgodovine in (1921) delovanja Jugoslovenskega odbora v Londonu za časa svetovne vojne A.Ogris: Sistematičen register zakonov, naredb, uredb, razglasov itd., ki se nanašajo (1924) na finančno upravo in ki so bili objavljeni v Uradnem listu v dobi od dne 4.XI.1918 do dne 30.VI.1924 A.Ogris: Regulativne hranilnice v Sloveniji (1925) A.Ogris: Politične stranke (1926) A.Ogris: Delniške družbe v Sloveniji v letih 1919.-1925 (1926) (statističen donesek k novejši zgodovini slovenskega gospodarstva A.Ogris: Statistika kreditnih zadrug v Sloveniji za poslovno leto 1926 (1928) A.Ogris: Trgovinska politika (1932) A.Ogris: Preobljudenost kmečkega podeželja in staniščni ustroj industrije (1941) A.Ogris: Od svobodnega in usmerjevanega k načrtnemu kreditnemu gospodarstvu (1946)
Predstavljamo besedilo izpred dobrega stoletja z naslovom »Spor za napredek« ali premislek o stanju različnih presoj tega, kar so takrat pri nas razumeli kot napredek – tako se je ob začetku prve vojne v mesečniku Slovan (urejal ga je Oton Župančič) razpisal 29-letni bodoči profesor statistike in politične ekonomije na po vojni ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani Albin Ogris (r.1885 Pliberk – u.1959 Ljubljana). Besedilo je dokaz, da intelektualne javnosti pri nas takrat niso obvladovali le radikalci iz levice ali desnice. Nekaj naslovov objavljenih knjig univerz.profesorja Aleksandrove univerze v Ljubljani: A.Ogris: Borba za jugoslovensko državo, načrt zgodovine in (1921) delovanja Jugoslovenskega odbora v Londonu za časa svetovne vojne A.Ogris: Sistematičen register zakonov, naredb, uredb, razglasov itd., ki se nanašajo (1924) na finančno upravo in ki so bili objavljeni v Uradnem listu v dobi od dne 4.XI.1918 do dne 30.VI.1924 A.Ogris: Regulativne hranilnice v Sloveniji (1925) A.Ogris: Politične stranke (1926) A.Ogris: Delniške družbe v Sloveniji v letih 1919.-1925 (1926) (statističen donesek k novejši zgodovini slovenskega gospodarstva A.Ogris: Statistika kreditnih zadrug v Sloveniji za poslovno leto 1926 (1928) A.Ogris: Trgovinska politika (1932) A.Ogris: Preobljudenost kmečkega podeželja in staniščni ustroj industrije (1941) A.Ogris: Od svobodnega in usmerjevanega k načrtnemu kreditnemu gospodarstvu (1946)
Zdenko Matoz je novinar in publicist. Poleg novinarskega dela je tudi avtor nekaj knjig, med njimi o skupini Orlek. Zgodba skupine Niet je gotovo povsem svojstvena v slovenskem glasbenem prostoru. Od garaže do preboja, pa potem do tragičnega dogodka. Nato premor, vrnitev v devetdesetih in nova zgodba v svežem tisočletju.
Zdenko Matoz je novinar in publicist. Poleg novinarskega dela je tudi avtor nekaj knjig, med njimi o skupini Orlek. Zgodba skupine Niet je gotovo povsem svojstvena v slovenskem glasbenem prostoru. Od garaže do preboja, pa potem do tragičnega dogodka. Nato premor, vrnitev v devetdesetih in nova zgodba v svežem tisočletju.
Po poteh Črnjanskega rokopisa smo se odpravili v tokratnem Lokalnem času. Gre za skoraj 400 let star dokument, ki je bil javnosti do zdaj manj znan, po novem pa je vpisan na Unesco nacionalno listino Spomin sveta in je torej pomemben za vso Slovenijo. Zakaj je tako in kako so lahko knjigo ohranili? Ob tem tudi pojav bukovništva, ki se je prav na Koroškem najbolj razcvetel zaradi izjemnega pomanjkanja knjig pred stoletji. Ob koncu zavijemo še na drugi del Koroške, v Dravsko dolino, kjer je beležijo še eno zgodbo, ki si jo je vredno vzeti za zgled. Z izjemno podporo občine invalidi zapisujejo nove življenjske zgodbe in delajo v Zavodu Radela, ki je praznoval 10. obletnico.
Po poteh Črnjanskega rokopisa smo se odpravili v tokratnem Lokalnem času. Gre za skoraj 400 let star dokument, ki je bil javnosti do zdaj manj znan, po novem pa je vpisan na Unesco nacionalno listino Spomin sveta in je torej pomemben za vso Slovenijo. Zakaj je tako in kako so lahko knjigo ohranili? Ob tem tudi pojav bukovništva, ki se je prav na Koroškem najbolj razcvetel zaradi izjemnega pomanjkanja knjig pred stoletji. Ob koncu zavijemo še na drugi del Koroške, v Dravsko dolino, kjer je beležijo še eno zgodbo, ki si jo je vredno vzeti za zgled. Z izjemno podporo občine invalidi zapisujejo nove življenjske zgodbe in delajo v Zavodu Radela, ki je praznoval 10. obletnico.
Samo in Renate Rugelj. Morda bi ju lahko označili za najvplivnejši založniški par v Sloveniji. On je avtor številnih knjig različnih žanrov, od strokovno založniških do potopisno izpovednih in leposlovnih. Ona zagotovo vsako prej prebere, če že ni tudi njena urednica. S soustvarjanjem revije Bukla pomembno prispevata k popularizaciji knjižne in bralne kulture pri nas. Ob knjigah in družini je njun prosti čas zapolnjen s tekom, zadnja leta pa predvsem z večdnevnimi pohodi. Sta tudi založnika leta Društva slovenskih založnikov in soustanovitelja založbe UMco. Med pogovorom sta si zaželela slišati Chrisa Stapletona v duetu z Duo lipo (Think I'm in love with you), Bruca Springsteena (I forgot to be your Lover) in skladbo Tisoč let, ki so jo na Izštekanih 10 leta 2023 izvedli Vlado Kreslin, Urban Lutman in Tokac. Na mizi v studiu je bila množica knjig Sama Ruglja in njune založbe UMco. Od Soncu naproti (Peš v dvoje po najbolj samotnem delu Krete) pa do njegovega zadnjega romana Samo močni preživijo.
Samo in Renate Rugelj. Morda bi ju lahko označili za najvplivnejši založniški par v Sloveniji. On je avtor številnih knjig različnih žanrov, od strokovno založniških do potopisno izpovednih in leposlovnih. Ona zagotovo vsako prej prebere, če že ni tudi njena urednica. S soustvarjanjem revije Bukla pomembno prispevata k popularizaciji knjižne in bralne kulture pri nas. Ob knjigah in družini je njun prosti čas zapolnjen s tekom, zadnja leta pa predvsem z večdnevnimi pohodi. Sta tudi založnika leta Društva slovenskih založnikov in soustanovitelja založbe UMco. Med pogovorom sta si zaželela slišati Chrisa Stapletona v duetu z Duo lipo (Think I'm in love with you), Bruca Springsteena (I forgot to be your Lover) in skladbo Tisoč let, ki so jo na Izštekanih 10 leta 2023 izvedli Vlado Kreslin, Urban Lutman in Tokac. Na mizi v studiu je bila množica knjig Sama Ruglja in njune založbe UMco. Od Soncu naproti (Peš v dvoje po najbolj samotnem delu Krete) pa do njegovega zadnjega romana Samo močni preživijo.
Kulturne ustanove po državi tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Med temi ustanovami je seveda tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki danes vabi na ogled knjižnice in razstave Hranimo misli – že 250 let, ter na predavanje o Zdravljici in zgodovinskem kontekstu njenega nastanka. Med platnice dragocenih knjig pa gledamo tudi v Torkovem kvizu. Odpravili smo se na Oddelek za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice in preverili, kako rokujejo in skrbijo za dragoceno gradivo.
Kulturne ustanove po državi tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Med temi ustanovami je seveda tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki danes vabi na ogled knjižnice in razstave Hranimo misli – že 250 let, ter na predavanje o Zdravljici in zgodovinskem kontekstu njenega nastanka. Med platnice dragocenih knjig pa gledamo tudi v Torkovem kvizu. Odpravili smo se na Oddelek za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice in preverili, kako rokujejo in skrbijo za dragoceno gradivo.
V tokratni oddaji najprej nekaj besed o letošnji dobitnici Borštnikovega prstana, Nataši Matjašec Rošker. V svoji bogati umetniški karieri je 56-letna igralka prejela že vrsto priznanj in potrditev, med drugimi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado za igro. Na 58. Borštnikovem srečanju, ki bo potekalo med 5. in 18. junijem, pa si bo nadela tudi Borštnikov prstan. V oddaji poročamo tudi o 26. slovenskih dnevih knjige, ki prav tako potekajo v Mariboru ter o tem, da na Tretji program Radia Slovenija – program Ars prihaja zvočna knjiga, posneta po romanu Cirila Kosmača Pomladni dan. Zbirka Slovenski literarni klasiki in sodobniki ZKP RTV Slovenija pod vodstvom Mojce Menart je tako bogatejša za prvo integralno zvočno podobo enega izmed vrhuncev književnosti prejšnjega stoletja, 3. program Radia Slovenija, program Ars, pa za oddaje Odprta knjiga. Nocoj ob 19h, potem pa vsak delavnik, bo namreč dramski igralec Aleš Valič prebiral knjigo Pomladni dan Cirila Kosmača, prvič objavljeno leta 1950 v reviji Novi svet. Gre za pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne domov v vas ob Idrijci in se spominja preteklih dogodkov.
V tokratni oddaji najprej nekaj besed o letošnji dobitnici Borštnikovega prstana, Nataši Matjašec Rošker. V svoji bogati umetniški karieri je 56-letna igralka prejela že vrsto priznanj in potrditev, med drugimi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado za igro. Na 58. Borštnikovem srečanju, ki bo potekalo med 5. in 18. junijem, pa si bo nadela tudi Borštnikov prstan. V oddaji poročamo tudi o 26. slovenskih dnevih knjige, ki prav tako potekajo v Mariboru ter o tem, da na Tretji program Radia Slovenija – program Ars prihaja zvočna knjiga, posneta po romanu Cirila Kosmača Pomladni dan. Zbirka Slovenski literarni klasiki in sodobniki ZKP RTV Slovenija pod vodstvom Mojce Menart je tako bogatejša za prvo integralno zvočno podobo enega izmed vrhuncev književnosti prejšnjega stoletja, 3. program Radia Slovenija, program Ars, pa za oddaje Odprta knjiga. Nocoj ob 19h, potem pa vsak delavnik, bo namreč dramski igralec Aleš Valič prebiral knjigo Pomladni dan Cirila Kosmača, prvič objavljeno leta 1950 v reviji Novi svet. Gre za pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne domov v vas ob Idrijci in se spominja preteklih dogodkov.
Piše Iztok Ilich, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Nabor ključnih besed ob predstavitvi zbirke esejev Andreja Blatnika Knjige na poti in drugi eseji bi med drugim navrgel pojme: knjiga, založba, avtor, urednik, branje, prevajanje, honorar, recenzija, knjigarna, nagrada itn. Torej predmete, dejavnosti in premišljevanja, s katerimi ima avtor že 40 let opraviti tako rekoč iz dneva v dan. So najpomembnejši gradniki njegovega življenja in delovanja ter del intelektualnega prostora in produkcije posebnega kulturnega pomena, ki ju vztrajno soustvarja kot književnik in bralec, ustvarjalec in usmerjevalec, spodbujevalec in organizator. V zbirki Knjige na poti, kot pravi v Prvih besedah, povezuje »svoje strokovno znanje z osebnimi izkušnjami štiridesetih let dejavnosti na slovenskem in mednarodnem prizorišču, od česar se zdaj, hočeš nočeš, najbrž poslavlja«. Tudi z mislijo, da se začetna zaskrbljenost nad katastrofičnim izginevanjem vsega zapisanega po vnovičnem razmisleku na srečo ni iztekla v kapitulantski fatalizem. Tukaj zbrani eseji namreč portretirajo tudi obstoječe ali na novo nastajajoče oaze literarnega življenja (od subkulture književnih festivalov in strastnih izmenjevalcev knjig do ponovnega vznika zanimanja za knjižno kulturo v času koronskih zaprtij) »in nenehno premišljajo možnosti za obstoj avtonomnega bralskega doživetja, s tem pa tudi avtonomnega duha in misli.« V prvem med 21 besedili se Andrej Blatnik dotakne v zadnjem času pogosto izpostavljenega stanja v založništvu in tudi na drugih področjih ustvarjanja, ki ga definira kot pretvarjanje vsebin v denar, , da avtor – ob vzponu novega proizvajalca vsebin Chat GTP – kot se zdi postaja odvečen, celo moteč element kulturne industrije. Na moralno paniko, ki jo povzroča ta pojav, odgovarja: »Avtorski individualni glas je lahko glas proti vnaprej postavljeni strukturi. Morda je prav to težava. A glas proti je prvi korak k iskanju rešitve. Avtorski glas je prvi glas, ki se mu lahko pridružijo odmevi.« Esej Drobiž v klobuku opozarja, da plačevanje velike večine ljudi, ki pri nas pišejo ali se drugače ukvarjajo s knjigami, ni le vprašanje preživetja, ampak tudi spoštovanja, ne samo pisateljskega obstanka v večnosti, ampak obstanka na tem svetu! V spisu Kvantiteta to potrjuje ugotovitev, da bi moral avtor v svoji delovni dobi objaviti kakšnih osemdeset javno podprtih romanov, da bi dobil minimalno plačo. Nič novega, a vedno znova srhljivo. V Elegiji za tiskovko Blatnik iz vidika urednika pa tudi pisatelja, predvsem mojstra kratke zgodbe z več objavami na tujem kot doma, žaluje za predstavitvami knjižnih novitet, za mnoge edine poti do javnosti, včasih tudi način praznovanja, vsaj s kavo, če ne s kozarcem penine. Avtor se v nadaljevanju še večkrat ozre na zelo različne prakse založnikov doma in na tujem in na usode posameznih knjig – spregledanih in uspešnic. Ter z njimi – ne vedno – povezanimi nagradami. Potem ko ovrže pomisleke, da literarne nagrade, pri katerih je bil udeležen kot član komisij za podeljevanje ali tudi sam nominiranec za priznanja, niso tema, o kateri bi se spodobilo molčati, se Blatnik najprej ustavi ob mnenjskem stampedu po Prešernovi nagradi Marku Rupniku in Svetlani Makarovič, o kateri se je leta 2023 spet veliko govorilo. Strinja se s tistimi, ki menijo, da o nagradah ne moremo odločati za nazaj in jih jemati nekdanjim dobitnikom. »Prvo tako dejanje bi sprožilo plaz in vsako novo oblast bi mikalo prečistiti seznam preteklih nagrajencev po svoji volji in nazoru.« Sodeloval je pri predlogih nekaterih sprememb Zakona o Prešernovi nagradi, ki so bile jeseni 2017 sicer sprejete, vendar so bile, kot opozarja, »dodane tudi druge spremembe, ki jih naš odbor ni predlagal in s katerimi se ni strinjal. Za končno besedilo sta bili odločilni politična želja in volja.« Posledice te odločitve so pozneje znova dvigale prah, nemalo dilem pa spremlja tudi nagrado kresnik, vilenico in druga nagrajevanja, zaradi katerih, meni Blatnik, ostajajo v ozadju tako besedila kot sestava žirije in kriterij izbora. Opozarja tudi na nedorečenost odgovorov na pogosto ponavljajoča se vprašanja, kaj v resnici obsega slovenski literarni prostor in kdo je lahko slovenski pisatelj, pri čemer jezik ni neoporečno ločevalno merilo. Sploh ne v razmerah, ko se slovenščina v znanosti umika angleščini, vedno bolj malomarna in pomanjkljiva pa je tudi uporaba uradnega jezika v medijih, javnih nastopih, poslovnem svetu, oglaševanju itn. Pri tem Blatnik spodkopavanje osrednjega nacionalnega medija, osrednje skupne hiše, ki jo Slovenija še ima, primerja s požigom narodnega doma. V esejih Skupni krožnik, Knjige na poti in Stranska ulica stopijo v ospredje Blatnikove izkušnje s potovanj križem po svetu. Od službenih, leto za letom na frankfurtski knjižni sejem, tudi v vlogi gostujočega pisatelja, do povsem zasebnih, največ v Indijo. Srečuje se z zanimivimi sogovorniki in zna skoraj povsod poleg kulturnih znamenitosti najti tudi središča za izmenjavo knjig, ki ga, kot priznava, usodno privlačijo. Ta in ona, delo dotlej neznanega avtorja, je čez nekaj let izšla v slovenščini! Bolj osebna je pisateljeva odločitev, da s pomočjo Facebooka najde nove bralce za več sto knjig, ob katerih je spoznal, da je življenje prekratko, da bi jih vse prebral vsaj še enkrat, kakor je nameraval, ko jih je leta in desetletja zlagal na police …
Piše Iztok Ilich, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Nabor ključnih besed ob predstavitvi zbirke esejev Andreja Blatnika Knjige na poti in drugi eseji bi med drugim navrgel pojme: knjiga, založba, avtor, urednik, branje, prevajanje, honorar, recenzija, knjigarna, nagrada itn. Torej predmete, dejavnosti in premišljevanja, s katerimi ima avtor že 40 let opraviti tako rekoč iz dneva v dan. So najpomembnejši gradniki njegovega življenja in delovanja ter del intelektualnega prostora in produkcije posebnega kulturnega pomena, ki ju vztrajno soustvarja kot književnik in bralec, ustvarjalec in usmerjevalec, spodbujevalec in organizator. V zbirki Knjige na poti, kot pravi v Prvih besedah, povezuje »svoje strokovno znanje z osebnimi izkušnjami štiridesetih let dejavnosti na slovenskem in mednarodnem prizorišču, od česar se zdaj, hočeš nočeš, najbrž poslavlja«. Tudi z mislijo, da se začetna zaskrbljenost nad katastrofičnim izginevanjem vsega zapisanega po vnovičnem razmisleku na srečo ni iztekla v kapitulantski fatalizem. Tukaj zbrani eseji namreč portretirajo tudi obstoječe ali na novo nastajajoče oaze literarnega življenja (od subkulture književnih festivalov in strastnih izmenjevalcev knjig do ponovnega vznika zanimanja za knjižno kulturo v času koronskih zaprtij) »in nenehno premišljajo možnosti za obstoj avtonomnega bralskega doživetja, s tem pa tudi avtonomnega duha in misli.« V prvem med 21 besedili se Andrej Blatnik dotakne v zadnjem času pogosto izpostavljenega stanja v založništvu in tudi na drugih področjih ustvarjanja, ki ga definira kot pretvarjanje vsebin v denar, , da avtor – ob vzponu novega proizvajalca vsebin Chat GTP – kot se zdi postaja odvečen, celo moteč element kulturne industrije. Na moralno paniko, ki jo povzroča ta pojav, odgovarja: »Avtorski individualni glas je lahko glas proti vnaprej postavljeni strukturi. Morda je prav to težava. A glas proti je prvi korak k iskanju rešitve. Avtorski glas je prvi glas, ki se mu lahko pridružijo odmevi.« Esej Drobiž v klobuku opozarja, da plačevanje velike večine ljudi, ki pri nas pišejo ali se drugače ukvarjajo s knjigami, ni le vprašanje preživetja, ampak tudi spoštovanja, ne samo pisateljskega obstanka v večnosti, ampak obstanka na tem svetu! V spisu Kvantiteta to potrjuje ugotovitev, da bi moral avtor v svoji delovni dobi objaviti kakšnih osemdeset javno podprtih romanov, da bi dobil minimalno plačo. Nič novega, a vedno znova srhljivo. V Elegiji za tiskovko Blatnik iz vidika urednika pa tudi pisatelja, predvsem mojstra kratke zgodbe z več objavami na tujem kot doma, žaluje za predstavitvami knjižnih novitet, za mnoge edine poti do javnosti, včasih tudi način praznovanja, vsaj s kavo, če ne s kozarcem penine. Avtor se v nadaljevanju še večkrat ozre na zelo različne prakse založnikov doma in na tujem in na usode posameznih knjig – spregledanih in uspešnic. Ter z njimi – ne vedno – povezanimi nagradami. Potem ko ovrže pomisleke, da literarne nagrade, pri katerih je bil udeležen kot član komisij za podeljevanje ali tudi sam nominiranec za priznanja, niso tema, o kateri bi se spodobilo molčati, se Blatnik najprej ustavi ob mnenjskem stampedu po Prešernovi nagradi Marku Rupniku in Svetlani Makarovič, o kateri se je leta 2023 spet veliko govorilo. Strinja se s tistimi, ki menijo, da o nagradah ne moremo odločati za nazaj in jih jemati nekdanjim dobitnikom. »Prvo tako dejanje bi sprožilo plaz in vsako novo oblast bi mikalo prečistiti seznam preteklih nagrajencev po svoji volji in nazoru.« Sodeloval je pri predlogih nekaterih sprememb Zakona o Prešernovi nagradi, ki so bile jeseni 2017 sicer sprejete, vendar so bile, kot opozarja, »dodane tudi druge spremembe, ki jih naš odbor ni predlagal in s katerimi se ni strinjal. Za končno besedilo sta bili odločilni politična želja in volja.« Posledice te odločitve so pozneje znova dvigale prah, nemalo dilem pa spremlja tudi nagrado kresnik, vilenico in druga nagrajevanja, zaradi katerih, meni Blatnik, ostajajo v ozadju tako besedila kot sestava žirije in kriterij izbora. Opozarja tudi na nedorečenost odgovorov na pogosto ponavljajoča se vprašanja, kaj v resnici obsega slovenski literarni prostor in kdo je lahko slovenski pisatelj, pri čemer jezik ni neoporečno ločevalno merilo. Sploh ne v razmerah, ko se slovenščina v znanosti umika angleščini, vedno bolj malomarna in pomanjkljiva pa je tudi uporaba uradnega jezika v medijih, javnih nastopih, poslovnem svetu, oglaševanju itn. Pri tem Blatnik spodkopavanje osrednjega nacionalnega medija, osrednje skupne hiše, ki jo Slovenija še ima, primerja s požigom narodnega doma. V esejih Skupni krožnik, Knjige na poti in Stranska ulica stopijo v ospredje Blatnikove izkušnje s potovanj križem po svetu. Od službenih, leto za letom na frankfurtski knjižni sejem, tudi v vlogi gostujočega pisatelja, do povsem zasebnih, največ v Indijo. Srečuje se z zanimivimi sogovorniki in zna skoraj povsod poleg kulturnih znamenitosti najti tudi središča za izmenjavo knjig, ki ga, kot priznava, usodno privlačijo. Ta in ona, delo dotlej neznanega avtorja, je čez nekaj let izšla v slovenščini! Bolj osebna je pisateljeva odločitev, da s pomočjo Facebooka najde nove bralce za več sto knjig, ob katerih je spoznal, da je življenje prekratko, da bi jih vse prebral vsaj še enkrat, kakor je nameraval, ko jih je leta in desetletja zlagal na police …
V Literarnem večeru se ob 140. obletnici njegovega rojstva, ki jo praznujemo 4. decembra, v okviru cikla Mojstri poustvarjalne besede posvečamo prevajalcu in jezikoslovcu Antonu Sovretu. V slovenščino je prevedel 40 knjig in bil vse življenje vodilen prevajalec grške in rimske književnosti pri nas. Sodeloval je tudi pri sestavljanju slovenskih slovnic. Oddajo je leta 1981 pripravil njegov učenec in nadaljevalec njegovega dela prof. dr. Kajetan Gantar. Avtor scenarija oddaje Kajetan Gantar, avtorji literarnih del Anton Sovre, Homer, Pindar, Anakreon, Teognis, Mimnermo, Ajshil, Sofoklej, Evripid, Platon, avtor prevodov Anton Sovre, režiser Aleš Jan, bralka Barbara Berce, interpreti Rudi Kosmač, Boris Kralj in Jerica Mrzel glasbena opremljevalka Marjeta Gačeša, mojster zvoka Jure Culiberg, redaktorja Drago Bajt in Petra Meterc. Produkcija 1981.
V Literarnem večeru se ob 140. obletnici njegovega rojstva, ki jo praznujemo 4. decembra, v okviru cikla Mojstri poustvarjalne besede posvečamo prevajalcu in jezikoslovcu Antonu Sovretu. V slovenščino je prevedel 40 knjig in bil vse življenje vodilen prevajalec grške in rimske književnosti pri nas. Sodeloval je tudi pri sestavljanju slovenskih slovnic. Oddajo je leta 1981 pripravil njegov učenec in nadaljevalec njegovega dela prof. dr. Kajetan Gantar. Avtor scenarija oddaje Kajetan Gantar, avtorji literarnih del Anton Sovre, Homer, Pindar, Anakreon, Teognis, Mimnermo, Ajshil, Sofoklej, Evripid, Platon, avtor prevodov Anton Sovre, režiser Aleš Jan, bralka Barbara Berce, interpreti Rudi Kosmač, Boris Kralj in Jerica Mrzel glasbena opremljevalka Marjeta Gačeša, mojster zvoka Jure Culiberg, redaktorja Drago Bajt in Petra Meterc. Produkcija 1981.
Tokratna (30.12.2024) Radijska delavnica znancev ima delovni podnaslov Rastoča knjiga, dogodila pa se je na osnovni šoli Lava v Celju. Pri RASTOČI KNJIGI gre za široko razvejan projekt pri nas in tudi v tujini s katerim se vzpodbuja bralna kultura, izgradnja temeljnih vrednot, medčloveških odnosov, odnosov do domovine, jezika, znanja, odličnosti, sočutja in solidarnosti. Sodelovali so: celjski župan Matija Kovač, ravnateljica osnovne šole Lava Marijana Kolenko, dve njihovi učenki Mija Sagode in Sorina Doler ter pobudnik projekta dr.Janez Gabrijelčič iz Novega Mesta…Torej – kako s pisano in govorjeno besedo postajamo boljši ljudje – v tejle lepi uri tovarištva in sočutnih bližin…
Tokratna (30.12.2024) Radijska delavnica znancev ima delovni podnaslov Rastoča knjiga, dogodila pa se je na osnovni šoli Lava v Celju. Pri RASTOČI KNJIGI gre za široko razvejan projekt pri nas in tudi v tujini s katerim se vzpodbuja bralna kultura, izgradnja temeljnih vrednot, medčloveških odnosov, odnosov do domovine, jezika, znanja, odličnosti, sočutja in solidarnosti. Sodelovali so: celjski župan Matija Kovač, ravnateljica osnovne šole Lava Marijana Kolenko, dve njihovi učenki Mija Sagode in Sorina Doler ter pobudnik projekta dr.Janez Gabrijelčič iz Novega Mesta…Torej – kako s pisano in govorjeno besedo postajamo boljši ljudje – v tejle lepi uri tovarištva in sočutnih bližin…
Vladimír Dzuro je bil češki preiskovalec Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Zbiral je dokaze proti obtoženim vojnih zločinov in etničnega čiščenja, njegova največja primera pa sta bila pokol na Ovčari, povezan s takratnim vukovarskim županom Slavkom Dokmanovićem, in etnično čiščenje v severozahodni Bosni, za katerega je bil odgovoren Željko Ražnatović - Arkan. V filmu, posnetem po Dzurovi knjigi Preiskovalec – Demoni balkanske vojne, se avtor po 30 letih vrne na prizorišča zločinov, ki jih je preiskoval, obišče kraje preiskav, se sreča s preživelimi pričami etnično motiviranih zločinov ter z rekonstrukcijo dogodkov in arhivskim gradivom podaja svoj pogled na potek takratnih dogodkov. V slogu kriminalnega trilerja razkriva podrobnosti napete preiskave, ki je kljub dobro zakritim sledem in oviranju politike pripeljala do pregona vojnih zločincev, ne pa tudi do občutka, da je bilo pravici zadoščeno. THE INVESTIGATOR / Češka, Hrvaška / 2022 / Režija: Viktor Portel
Vladimír Dzuro je bil češki preiskovalec Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Zbiral je dokaze proti obtoženim vojnih zločinov in etničnega čiščenja, njegova največja primera pa sta bila pokol na Ovčari, povezan s takratnim vukovarskim županom Slavkom Dokmanovićem, in etnično čiščenje v severozahodni Bosni, za katerega je bil odgovoren Željko Ražnatović - Arkan. V filmu, posnetem po Dzurovi knjigi Preiskovalec – Demoni balkanske vojne, se avtor po 30 letih vrne na prizorišča zločinov, ki jih je preiskoval, obišče kraje preiskav, se sreča s preživelimi pričami etnično motiviranih zločinov ter z rekonstrukcijo dogodkov in arhivskim gradivom podaja svoj pogled na potek takratnih dogodkov. V slogu kriminalnega trilerja razkriva podrobnosti napete preiskave, ki je kljub dobro zakritim sledem in oviranju politike pripeljala do pregona vojnih zločincev, ne pa tudi do občutka, da je bilo pravici zadoščeno. THE INVESTIGATOR / Češka, Hrvaška / 2022 / Režija: Viktor Portel
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Intimna zgodba o ljubezni, umetnosti, premikanju meja, ranljivosti, zaupanju, konfliktu in odpuščanju. Vse to prinaša razstava Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović, ki so jo v ljubljanski Cukrarni odprli 30. novembra, na rojstni dan obeh umetnikov. Prvič celovito predstavlja dela enega najvplivnejših parov v zgodovini performansa. Umetnika sta svoji telesi uporabljala kot najmočnejše izrazno sredstvo in razstava ni le retrospektiva njunih najbolj ikoničnih performansov, ampak tudi raziskava odnosa, ki je bil hkrati ljubezenski, umetniški, duhoven in destruktiven, a vedno iskren. Posebno vrednost razstavi dajejo njuni osebni zapisi, pisma, skice, fotografije in zvočni posnetki, ki so več kot 30 let počivali v arhivih, zdaj pa sta jih uredili kustosinji Alenka Gregorič in Felicitas Thun-Hohenstein, ki sta imeli pri snovanju razstave popolno svobodo. Odnos Marine Abramović in Ulaya so zaznamovali ljubezen, sovraštvo in odpuščanje. Ob obsežnem katalogu je izšla tudi posebna knjiga s fotografijami in intervjujem med Marino in Leno Pislak, Ulayevo vdovo. Slednja je odigrala ključno vlogo v fazi odpuščanja, ki se je zgodila v Indiji, med duhovnim umikom, kjer so se vsi trije po naključju srečali. V osami, meditaciji in tišini so v pogovorih, ki jih je gradila Lena Pislak, znova našli pot drug do drugega. Prav zato je Ljubljana dobila edinstveno razstavo, ki bo še dolgo odmevala, saj omogoča vpogled v izjemno umetniško in čustveno dediščino tandema Abramović – Ulay. V oddaji Krog ljubezni: Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović Lena Pislak in Marina Abramović spregovorita o Ulayu, performansu, ljubezni, sovraštvu, odpuščanju in neustavljivi sili, ki vodi umetnike.
Intimna zgodba o ljubezni, umetnosti, premikanju meja, ranljivosti, zaupanju, konfliktu in odpuščanju. Vse to prinaša razstava Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović, ki so jo v ljubljanski Cukrarni odprli 30. novembra, na rojstni dan obeh umetnikov. Prvič celovito predstavlja dela enega najvplivnejših parov v zgodovini performansa. Umetnika sta svoji telesi uporabljala kot najmočnejše izrazno sredstvo in razstava ni le retrospektiva njunih najbolj ikoničnih performansov, ampak tudi raziskava odnosa, ki je bil hkrati ljubezenski, umetniški, duhoven in destruktiven, a vedno iskren. Posebno vrednost razstavi dajejo njuni osebni zapisi, pisma, skice, fotografije in zvočni posnetki, ki so več kot 30 let počivali v arhivih, zdaj pa sta jih uredili kustosinji Alenka Gregorič in Felicitas Thun-Hohenstein, ki sta imeli pri snovanju razstave popolno svobodo. Odnos Marine Abramović in Ulaya so zaznamovali ljubezen, sovraštvo in odpuščanje. Ob obsežnem katalogu je izšla tudi posebna knjiga s fotografijami in intervjujem med Marino in Leno Pislak, Ulayevo vdovo. Slednja je odigrala ključno vlogo v fazi odpuščanja, ki se je zgodila v Indiji, med duhovnim umikom, kjer so se vsi trije po naključju srečali. V osami, meditaciji in tišini so v pogovorih, ki jih je gradila Lena Pislak, znova našli pot drug do drugega. Prav zato je Ljubljana dobila edinstveno razstavo, ki bo še dolgo odmevala, saj omogoča vpogled v izjemno umetniško in čustveno dediščino tandema Abramović – Ulay. V oddaji Krog ljubezni: Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović Lena Pislak in Marina Abramović spregovorita o Ulayu, performansu, ljubezni, sovraštvu, odpuščanju in neustavljivi sili, ki vodi umetnike.
Ob otvoritvi Slovenskega knjižnega sejma bomo predstavili letošnjega Schwentnerjevega nagrajenca. Kaj prinašajo Piranski dnevi arhitekture? Ob 500-letnici zemljevida Istre avtorja Pietra Coppa so v Tartinijevi hiši v Piranu pripravili razstavo njegovih del in jo pospremili z mednarodnim simpozijem v Izoli. Prebrali smo roman Voranc, prvo od dveh knjig Toneta Partljiča, spisanih po motivih iz življenja koroškega pisatelja Prežihovega Voranca, in si ogledali marmorno skulpturo kiparja Boštjana Kavčiča, ki je postavljena na italijansko stran nekdanjega mejnega prehoda Vrtojba. Gre za umetniško instalacijo v okviru projekta CREW - Križišče vizij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Ob otvoritvi Slovenskega knjižnega sejma bomo predstavili letošnjega Schwentnerjevega nagrajenca. Kaj prinašajo Piranski dnevi arhitekture? Ob 500-letnici zemljevida Istre avtorja Pietra Coppa so v Tartinijevi hiši v Piranu pripravili razstavo njegovih del in jo pospremili z mednarodnim simpozijem v Izoli. Prebrali smo roman Voranc, prvo od dveh knjig Toneta Partljiča, spisanih po motivih iz življenja koroškega pisatelja Prežihovega Voranca, in si ogledali marmorno skulpturo kiparja Boštjana Kavčiča, ki je postavljena na italijansko stran nekdanjega mejnega prehoda Vrtojba. Gre za umetniško instalacijo v okviru projekta CREW - Križišče vizij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Mladinski svet Slovenije je v ponedeljek na Brdu pri Kranju že 22. leto zapored podelil priznanja naj prostovoljcem in prostovoljskim projektom preteklega leta. Komisija je za naj prostovoljski projekt izbrala projekt Celjskega mladinskega centra Polet s knjigo, za posebne dosežke pa nagradila inPlanince po slovenski planinski poti. Več v Izluščeno v sredo 11. septembra med 9. in 10.uro.
Mladinski svet Slovenije je v ponedeljek na Brdu pri Kranju že 22. leto zapored podelil priznanja naj prostovoljcem in prostovoljskim projektom preteklega leta. Komisija je za naj prostovoljski projekt izbrala projekt Celjskega mladinskega centra Polet s knjigo, za posebne dosežke pa nagradila inPlanince po slovenski planinski poti. Več v Izluščeno v sredo 11. septembra med 9. in 10.uro.
V tokratni Kulturni panorami predstavljamo novo knjigo slovenskega filozofa Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu. V Kinu Šiška pa je odprl vrata 10. Bienale neodvisne ilustracije. Razstava predstavlja 21 avtoric in avtorjev, ki raziskujejo presečišča med ilustracijo, umetnostjo in oblikovanjem. V Mestni galeriji Ljubljana so odprli pregledno razstavo del na papirju multimedijskega, konceptualnega in performativnega umetnika Staneta Jagodiča. Izvedeli boste tudi, kdo je dobitnica Jermanove nagrade 2025, predstavljamo pa tudi zbirko Rudolfa Maistra o nekaterih prelomnih dogodkih na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju. Ob koncu oddaje pa še nekaj besed o digitalni knjižnici Slovenije, ki praznuje 20 let delovanja.
V tokratni Kulturni panorami predstavljamo novo knjigo slovenskega filozofa Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu. V Kinu Šiška pa je odprl vrata 10. Bienale neodvisne ilustracije. Razstava predstavlja 21 avtoric in avtorjev, ki raziskujejo presečišča med ilustracijo, umetnostjo in oblikovanjem. V Mestni galeriji Ljubljana so odprli pregledno razstavo del na papirju multimedijskega, konceptualnega in performativnega umetnika Staneta Jagodiča. Izvedeli boste tudi, kdo je dobitnica Jermanove nagrade 2025, predstavljamo pa tudi zbirko Rudolfa Maistra o nekaterih prelomnih dogodkih na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju. Ob koncu oddaje pa še nekaj besed o digitalni knjižnici Slovenije, ki praznuje 20 let delovanja.
Pet podatkov, med njimi napačen. Kateri?
Pet podatkov, med njimi napačen. Kateri?
Najvišji človek v zgodovini je meril 267 centimetrov, najvišja pričeska meri skoraj 3 metre visoko, najstarejša še živeča gospa prihaja iz Španije in šteje 117 let in 51 dni. Vsi ti rekordi in preostalih skoraj 3 tisoč rekordov je zabeleženih v najbolj prodajani knjigi vseh časov. Vsako leto je prodanih več kot 150 milijon izvodov, ravno letos pa praznuje 70 jubilej. Ob predstavitev slovenske različice Guinnessove knjige rekordov 2025 se pogovarjamo z letošnjimi slovenskimi rekorderji in urednico slovenske izdaje Mojco Benedičič.
Najvišji človek v zgodovini je meril 267 centimetrov, najvišja pričeska meri skoraj 3 metre visoko, najstarejša še živeča gospa prihaja iz Španije in šteje 117 let in 51 dni. Vsi ti rekordi in preostalih skoraj 3 tisoč rekordov je zabeleženih v najbolj prodajani knjigi vseh časov. Vsako leto je prodanih več kot 150 milijon izvodov, ravno letos pa praznuje 70 jubilej. Ob predstavitev slovenske različice Guinnessove knjige rekordov 2025 se pogovarjamo z letošnjimi slovenskimi rekorderji in urednico slovenske izdaje Mojco Benedičič.
V tokratni oddaji podkasta sem gostila pedagoginjo, pripovedovalko in učiteljico Jerco Cvetko. Glavna tema najinega pogovora je bil roman Padam na besede, kjer nas avtorica kot v gledališču kamišibaj vodi skozi zgodbo 40-letne Iris, ki se ji življenje čez noč obrne na glavo. V iskanju same sebe se znajde v veliko bolj in manj prijetnih situacijah; gre na zmenka na Tinderju, ki se oba, vsak po svoje, ne zaključita najlepše; zaplete se z mladim frizerjem ter počasi poglablja svoja čustva do ločenega drvarja. Bolj kot novo ljubezen pa Iris išče dom, v katerem bi lahko ponovno pognala svoje korenine. Beseda je tekla o aplikaciji Tinder, prijateljstvu in novih začetkih. Ugotovili sva, da se za Iris pravzaprav novo poglavje v življenju začne spomladi, ko se "zbudi iz zimskega spanja" vdanosti v usodo. Pisateljica nam je tudi zaupala, kako se s težkimi situacijami spoprime sama. Prisrčno vabljeni k poslušanju.
V tokratni oddaji podkasta sem gostila pedagoginjo, pripovedovalko in učiteljico Jerco Cvetko. Glavna tema najinega pogovora je bil roman Padam na besede, kjer nas avtorica kot v gledališču kamišibaj vodi skozi zgodbo 40-letne Iris, ki se ji življenje čez noč obrne na glavo. V iskanju same sebe se znajde v veliko bolj in manj prijetnih situacijah; gre na zmenka na Tinderju, ki se oba, vsak po svoje, ne zaključita najlepše; zaplete se z mladim frizerjem ter počasi poglablja svoja čustva do ločenega drvarja. Bolj kot novo ljubezen pa Iris išče dom, v katerem bi lahko ponovno pognala svoje korenine. Beseda je tekla o aplikaciji Tinder, prijateljstvu in novih začetkih. Ugotovili sva, da se za Iris pravzaprav novo poglavje v življenju začne spomladi, ko se "zbudi iz zimskega spanja" vdanosti v usodo. Pisateljica nam je tudi zaupala, kako se s težkimi situacijami spoprime sama. Prisrčno vabljeni k poslušanju.