Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativni prispevki iz področja kulture
Akademski slikar Štefan Planinc, naš osrednji predstavnik fantastičnega in nadrealističnega slikarstva, ki je živel med letoma 1925 in 2017, je segal globoko v morje človekove podzavesti a z zavedanjem, da ta ni natančno določljiva. Na slikovni površini jo je postavljal v sobivanje s kolektivnimi civilizacijskimi arhetipi, in četudi je vse to nasploh značilno za nadrealizem, je Planinc zgradil svojevrstna likovni jezik in tehniko, s katero ga je uresničeval. Ob umetnikovi 100-letnici rojstva so se mu v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, ki skrbi za njegovo obsežno donacijo, posvetili z razstavo Fantastični prasvetovi Štefana Planinca in slovenski nadrealizem. Kot že naslov namigne, so dodali še dela njegovih sodobnikov.
Akademski slikar Štefan Planinc, naš osrednji predstavnik fantastičnega in nadrealističnega slikarstva, ki je živel med letoma 1925 in 2017, je segal globoko v morje človekove podzavesti a z zavedanjem, da ta ni natančno določljiva. Na slikovni površini jo je postavljal v sobivanje s kolektivnimi civilizacijskimi arhetipi, in četudi je vse to nasploh značilno za nadrealizem, je Planinc zgradil svojevrstna likovni jezik in tehniko, s katero ga je uresničeval. Ob umetnikovi 100-letnici rojstva so se mu v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, ki skrbi za njegovo obsežno donacijo, posvetili z razstavo Fantastični prasvetovi Štefana Planinca in slovenski nadrealizem. Kot že naslov namigne, so dodali še dela njegovih sodobnikov.
S še zadnjo projekcijo in podelitvijo nagrad, zlatih jabolk, se drevi končuje peti Kranjski igralski filmski festival, na kratko Krafft.
S še zadnjo projekcijo in podelitvijo nagrad, zlatih jabolk, se drevi končuje peti Kranjski igralski filmski festival, na kratko Krafft.
Natanko 200 let od krstne izvedbe, je bila na Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, premierno uprizorjena opera Potovanje v Reims Gioachina Rossinija. Na premieri je bila Simona Moličnik.
Natanko 200 let od krstne izvedbe, je bila na Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, premierno uprizorjena opera Potovanje v Reims Gioachina Rossinija. Na premieri je bila Simona Moličnik.
Muzeji in galerije niso le prostori mirnega in tihega opazovanja umetniških del in drugih eksponatov, ampak so lahko tudi prostor raziskovanja, čudenja in druženja. Tako naj bi se to zgodilo še zlasti na sobotno Poletno muzejsko noč, ko se bo najdaljši dan v letu prevesil v noč. Med 18. in 24. uro bodo muzeji, galerije in druge kulturne ustanove po Sloveniji odprli svoja vrata brezplačno ter ponudili raznolika muzejska doživetja. Po vsej Sloveniji pripravljajo približno 380 dogodkov, med njimi vodene oglede po razstavah, koncerte, delavnice in projekcije filmov. Aleksander Čobec se je o teh doživetjih, med njimi tudi o tem, da lahko gremo na Poletno muzejsko noč v muzej na zmenek, pogovarjal z Alenko Černelič Krošelj, predsednico predsedstva Skupnosti muzejev Slovenije, in Majo Hakl Saje, članico predsedstva.
Muzeji in galerije niso le prostori mirnega in tihega opazovanja umetniških del in drugih eksponatov, ampak so lahko tudi prostor raziskovanja, čudenja in druženja. Tako naj bi se to zgodilo še zlasti na sobotno Poletno muzejsko noč, ko se bo najdaljši dan v letu prevesil v noč. Med 18. in 24. uro bodo muzeji, galerije in druge kulturne ustanove po Sloveniji odprli svoja vrata brezplačno ter ponudili raznolika muzejska doživetja. Po vsej Sloveniji pripravljajo približno 380 dogodkov, med njimi vodene oglede po razstavah, koncerte, delavnice in projekcije filmov. Aleksander Čobec se je o teh doživetjih, med njimi tudi o tem, da lahko gremo na Poletno muzejsko noč v muzej na zmenek, pogovarjal z Alenko Černelič Krošelj, predsednico predsedstva Skupnosti muzejev Slovenije, in Majo Hakl Saje, članico predsedstva.
Jubilejna 100. premiera novomeškega poklicnega gledališča APT bo predstava Življenje in časi Bertolta Brechta v režiji Matjaža Bergerja. Gre za poskus, da se skupaj z Brechtom pove več o zgodovinskem kontekstu, v katerem je živel, od fašizma, pregnanstva in mračnih časov, torej tem, ki so aktualne tudi danes.
Jubilejna 100. premiera novomeškega poklicnega gledališča APT bo predstava Življenje in časi Bertolta Brechta v režiji Matjaža Bergerja. Gre za poskus, da se skupaj z Brechtom pove več o zgodovinskem kontekstu, v katerem je živel, od fašizma, pregnanstva in mračnih časov, torej tem, ki so aktualne tudi danes.
Pri Cankarjevi založbi so prejšnji teden predstavili štiri nove knjižne izdaje. V zbirki Poezija je izšlo novo delo domačega pesnika Uroša Zupana, med prevodnim leposlovjem pa romana francoskega pisatelja Michela Houellebecqa in črnogorskega romanopisca Milorada Popovića ter štirje eseji italijanske avtorice, ki piše s psevdonimom Elena Ferrante.
Pri Cankarjevi založbi so prejšnji teden predstavili štiri nove knjižne izdaje. V zbirki Poezija je izšlo novo delo domačega pesnika Uroša Zupana, med prevodnim leposlovjem pa romana francoskega pisatelja Michela Houellebecqa in črnogorskega romanopisca Milorada Popovića ter štirje eseji italijanske avtorice, ki piše s psevdonimom Elena Ferrante.
Pri Založbi ZRC je izšla izjemna znanstvenokritična knjiga z naslovom Haeresis fulminata – Strela udari krivoverca Ljubljančana jezuita Janeza Ludvika Schönlebna, tudi prefekta ljubljanske gimnazije. Gre za dramo, ki je bila uprizorjena maja 1651 v jezuitskem kolegiju Ljubljani. Uredila in z znanstvenim komentarjem sta jo opremila dr. Monika Deželak Trojar in dr. Brane Senegačnik, ki je dramo prevedel.
Pri Založbi ZRC je izšla izjemna znanstvenokritična knjiga z naslovom Haeresis fulminata – Strela udari krivoverca Ljubljančana jezuita Janeza Ludvika Schönlebna, tudi prefekta ljubljanske gimnazije. Gre za dramo, ki je bila uprizorjena maja 1651 v jezuitskem kolegiju Ljubljani. Uredila in z znanstvenim komentarjem sta jo opremila dr. Monika Deželak Trojar in dr. Brane Senegačnik, ki je dramo prevedel.
Redko dobimo priložnost neko obdobje spoznavati tako temeljito kot zdaj v ciklu razstav Barok v Sloveniji. Gre za izjemen projekt več institucij: v Narodni galeriji sta že nekaj časa na ogled slikarstvo in kiparstvo 17. in 18. stoletja, zdaj pa so v Narodnem Muzeju Slovenije odprli razstavo Arhitektura in uporabna umetnost. Na ogled so številni predmeti, ki so prišli tudi iz drugih ustanov, zasebnih zbirk in cerkva. Z razstavo Naše lepo stoletje – Uršulinska cerkev in modernizem se projektu pridružuje še Muzej za arhitekturo in oblikovanje.
Redko dobimo priložnost neko obdobje spoznavati tako temeljito kot zdaj v ciklu razstav Barok v Sloveniji. Gre za izjemen projekt več institucij: v Narodni galeriji sta že nekaj časa na ogled slikarstvo in kiparstvo 17. in 18. stoletja, zdaj pa so v Narodnem Muzeju Slovenije odprli razstavo Arhitektura in uporabna umetnost. Na ogled so številni predmeti, ki so prišli tudi iz drugih ustanov, zasebnih zbirk in cerkva. Z razstavo Naše lepo stoletje – Uršulinska cerkev in modernizem se projektu pridružuje še Muzej za arhitekturo in oblikovanje.
S podelitvijo nagrad se je sinoči v Velenju končalo 24. književno srečanje Lirikonfest – festival liričnega, potopisnega, kantavtorskega in satiričnega občutja / rezervat za poezijo. Organizira ga Ustanova Velenjska knjižna fundacija, vodi pa ga pesnik in urednik Ivo Stropnik. Prispevek Vlada Motnikarja:
S podelitvijo nagrad se je sinoči v Velenju končalo 24. književno srečanje Lirikonfest – festival liričnega, potopisnega, kantavtorskega in satiričnega občutja / rezervat za poezijo. Organizira ga Ustanova Velenjska knjižna fundacija, vodi pa ga pesnik in urednik Ivo Stropnik. Prispevek Vlada Motnikarja:
V mariborski galeriji artKIT je na ogled likovna razstava mlade hrvaške likovne umetnice Sare Haas. Po treh razstavah na Hrvaškem je to njena prva samostojna v tujini. Da je v Mariboru, jo posebej veseli, saj je z mestom družinsko povezana. Osebna je tudi razstava z naslovom SAGA; pripoveduje zgodbe, ki jih doživlja, na neki način je igrivo zapisan dnevnik spominov. Prispevek Irene Kodrič Cizerl.
V mariborski galeriji artKIT je na ogled likovna razstava mlade hrvaške likovne umetnice Sare Haas. Po treh razstavah na Hrvaškem je to njena prva samostojna v tujini. Da je v Mariboru, jo posebej veseli, saj je z mestom družinsko povezana. Osebna je tudi razstava z naslovom SAGA; pripoveduje zgodbe, ki jih doživlja, na neki način je igrivo zapisan dnevnik spominov. Prispevek Irene Kodrič Cizerl.
Ali pisati o delavskem razredu pomeni pisati proti literarni tradiciji in zakaj je razkrivanje razrednega nasilja nujno, da se proti njemu lahko borimo? To sta le dve izmed mnogih vprašanj, s katerimi se Édouard Louis, eden od osrednjih francoskih literarnih glasov mlajše generacije, ukvarja v svojih povečini avtobiografskih knjigah. Louis te dni na povabilo založbe cf*, pri kateri so izdali njegove zadnje štiri knjige v slovenščini, gostuje na več dogodkih v Ljubljani.
Ali pisati o delavskem razredu pomeni pisati proti literarni tradiciji in zakaj je razkrivanje razrednega nasilja nujno, da se proti njemu lahko borimo? To sta le dve izmed mnogih vprašanj, s katerimi se Édouard Louis, eden od osrednjih francoskih literarnih glasov mlajše generacije, ukvarja v svojih povečini avtobiografskih knjigah. Louis te dni na povabilo založbe cf*, pri kateri so izdali njegove zadnje štiri knjige v slovenščini, gostuje na več dogodkih v Ljubljani.
8. junij je dan Primoža Trubarja. Na Trubarjevi domačiji na Rašici se mu poklanjamo že dan prej ob 18. uri, in sicer že dvanajstič s tradicionalnim literarnim dogodkom Dom v jeziku v organizaciji Društva slovenskih pisateljev, Programa Ars in Občine Velike Lašče. Na njem se bodo predstavili nagrajeni sodobni slovenski avtorice in avtorji Miljana Cunta, Robert Simonišek, Marjan Kukovec, Nataša Konc Lorenzutti, Anja Mugerli, Maruša Novosel in Denis Škofič.
8. junij je dan Primoža Trubarja. Na Trubarjevi domačiji na Rašici se mu poklanjamo že dan prej ob 18. uri, in sicer že dvanajstič s tradicionalnim literarnim dogodkom Dom v jeziku v organizaciji Društva slovenskih pisateljev, Programa Ars in Občine Velike Lašče. Na njem se bodo predstavili nagrajeni sodobni slovenski avtorice in avtorji Miljana Cunta, Robert Simonišek, Marjan Kukovec, Nataša Konc Lorenzutti, Anja Mugerli, Maruša Novosel in Denis Škofič.
Arhiv Republike Slovenije letos praznuje osemdeseto obletnico obstoja kot samostojna nacionalna institucija. Vodilo celoletnega praznovanja je odprtost in dostopnost arhivskih vsebin, pa tudi njihova digitalizacija. Del jubilejnega programa, ki očem javnosti razkriva izbor arhivskih materialov na področju filmske umetnosti, je razstava Od filma do arhiva, ki se je odprla ta teden, pospremila pa jo je projekcija razstavljenih filmov v Slovenski kinoteki. Prispevek je pripravila Urška Savič, bere Lidija Hartman.
Arhiv Republike Slovenije letos praznuje osemdeseto obletnico obstoja kot samostojna nacionalna institucija. Vodilo celoletnega praznovanja je odprtost in dostopnost arhivskih vsebin, pa tudi njihova digitalizacija. Del jubilejnega programa, ki očem javnosti razkriva izbor arhivskih materialov na področju filmske umetnosti, je razstava Od filma do arhiva, ki se je odprla ta teden, pospremila pa jo je projekcija razstavljenih filmov v Slovenski kinoteki. Prispevek je pripravila Urška Savič, bere Lidija Hartman.
V Izoli se odvija osrednji del 21. festivala Kino otok. Na njem so, denimo, prikazali Prisluhni glasovom; film posledice kolonialne oblasti v Francoski Gvajani razišče skozi pogled odraščajočega dečka iz Pariza, ki na obisku pri babici obudi duha tragično umrlega strica. Na ogled je bil tudi film V senci finskega ustvarjalca Samija van Ingna. V filmu raziskuje kompleksno zapuščino svojih prednikov – med temi je tudi Robert J Flaherty, ki velja za avtorja prvega celovečernega dokumentarca. Z van Ingnom se je v Izoli srečala Tina Poglajen.
V Izoli se odvija osrednji del 21. festivala Kino otok. Na njem so, denimo, prikazali Prisluhni glasovom; film posledice kolonialne oblasti v Francoski Gvajani razišče skozi pogled odraščajočega dečka iz Pariza, ki na obisku pri babici obudi duha tragično umrlega strica. Na ogled je bil tudi film V senci finskega ustvarjalca Samija van Ingna. V filmu raziskuje kompleksno zapuščino svojih prednikov – med temi je tudi Robert J Flaherty, ki velja za avtorja prvega celovečernega dokumentarca. Z van Ingnom se je v Izoli srečala Tina Poglajen.
Grafični bienale Ljubljana praznuje 70 let. Če se je nazadnje tematsko navezal na gibanje neuvrščenih, pri katerem je sicer v svojih začetkih igral pomembno vlogo v kulturni diplomaciji, pa se letošnja, 36. izdaja z deli umetnikov z vsega sveta osredotoča na razumljivejšo témo – fantazijo. Španska kuratorka Chus Martínez je bienale naslovila Orakelj: O domišljiji in svobodi.
Grafični bienale Ljubljana praznuje 70 let. Če se je nazadnje tematsko navezal na gibanje neuvrščenih, pri katerem je sicer v svojih začetkih igral pomembno vlogo v kulturni diplomaciji, pa se letošnja, 36. izdaja z deli umetnikov z vsega sveta osredotoča na razumljivejšo témo – fantazijo. Španska kuratorka Chus Martínez je bienale naslovila Orakelj: O domišljiji in svobodi.
V Zasavskem muzeju Trbovlje odpirajo razstavo z naslovom Stojan Batič kipar iz Trbovelj 100 let. Gre za razstavo ob 100. obletnici rojstva enega najpomembnejših kiparjev druge polovice 20. stoletja.
V Zasavskem muzeju Trbovlje odpirajo razstavo z naslovom Stojan Batič kipar iz Trbovelj 100 let. Gre za razstavo ob 100. obletnici rojstva enega najpomembnejših kiparjev druge polovice 20. stoletja.
V Izoli se pričenja osrednji del 21. filmskega festivala Kino otok, trajal bo vse do nedelje. Prikazali bodo 129 filmov, od tega 45 celovečernih in 84 kratkih; filmi prihajajo iz Palestine, Črne gore, Nepala, Finske in več kot 30 drugih držav. Letos si festival sicer prizadeva za upočasnitev ritma, možnost za razmislek in dialog; v urniku so denimo namenoma ustvarili dodaten prostor za neposreden stik med filmskimi ustvarjalci in občinstvom.
V Izoli se pričenja osrednji del 21. filmskega festivala Kino otok, trajal bo vse do nedelje. Prikazali bodo 129 filmov, od tega 45 celovečernih in 84 kratkih; filmi prihajajo iz Palestine, Črne gore, Nepala, Finske in več kot 30 drugih držav. Letos si festival sicer prizadeva za upočasnitev ritma, možnost za razmislek in dialog; v urniku so denimo namenoma ustvarili dodaten prostor za neposreden stik med filmskimi ustvarjalci in občinstvom.
Vloga drog v sodobni družbi je največkrat zastrta in tabuizirana, diskurz o njihovi uporabi pa osnovan na dezinformacijah. Tako trdi nemški pisatelj Norman Ohler, ki se je že v svoji prvi raziskovalno naravnani knjigi Popolna omama: Droge v tretjem rajhu, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 2019, posvetil temeljitemu pregledu uporabe stimulativnih drog med vodstom in vojaki nacističnega režima v Nemčiji pred in med drugo svetovno vojno. V svoji novi knjigi, LSD za mamo, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Aleša Učakarja in jo je nedavno predstavil v Ljubljani, že začeto raziskavo nadaljuje, le da se je tokrat posvetil uporabi psihedeličnih drog v času hladne vojne. V ospredju njegove obravnave je dietilamid lizergične kisline, širše poznan kot LSD.
Vloga drog v sodobni družbi je največkrat zastrta in tabuizirana, diskurz o njihovi uporabi pa osnovan na dezinformacijah. Tako trdi nemški pisatelj Norman Ohler, ki se je že v svoji prvi raziskovalno naravnani knjigi Popolna omama: Droge v tretjem rajhu, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 2019, posvetil temeljitemu pregledu uporabe stimulativnih drog med vodstom in vojaki nacističnega režima v Nemčiji pred in med drugo svetovno vojno. V svoji novi knjigi, LSD za mamo, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Aleša Učakarja in jo je nedavno predstavil v Ljubljani, že začeto raziskavo nadaljuje, le da se je tokrat posvetil uporabi psihedeličnih drog v času hladne vojne. V ospredju njegove obravnave je dietilamid lizergične kisline, širše poznan kot LSD.
V sredo, 4. junija, se v Izoli začenja osrednji del 21. izdaje festivala Kino otok. V programu je tokrat 129 filmov iz 36 različnih držav, od tega 45 celovečernih in 84 kratkih. Za tiste, ki bodo v Izoli že večer prej, kot vsako leto pripravljajo projekcijo presenečenja. Kot so zapisali, bo skrivnostni film, ki ga bodo prikazali v torek zvečer v Letnem kinu Manzioli, v otoški maniri ogrel predfestivalski večer in toplo povabil k ogledu prihajajočih festivalskih projekcij. Uradno festival v sredo sicer odpira film Skupni jezik, nenavadno, zabavno in ganljivo srečanje kanadske in iranske kulture ter njunih kinematografij. Tina Poglajen je pred mikrofon povabila programsko selektorico Varjo Močnik, ki je predstavila del programa letošnjega festivala – tega sestavljajo cinefilski filmi z vseh koncev sveta.
V sredo, 4. junija, se v Izoli začenja osrednji del 21. izdaje festivala Kino otok. V programu je tokrat 129 filmov iz 36 različnih držav, od tega 45 celovečernih in 84 kratkih. Za tiste, ki bodo v Izoli že večer prej, kot vsako leto pripravljajo projekcijo presenečenja. Kot so zapisali, bo skrivnostni film, ki ga bodo prikazali v torek zvečer v Letnem kinu Manzioli, v otoški maniri ogrel predfestivalski večer in toplo povabil k ogledu prihajajočih festivalskih projekcij. Uradno festival v sredo sicer odpira film Skupni jezik, nenavadno, zabavno in ganljivo srečanje kanadske in iranske kulture ter njunih kinematografij. Tina Poglajen je pred mikrofon povabila programsko selektorico Varjo Močnik, ki je predstavila del programa letošnjega festivala – tega sestavljajo cinefilski filmi z vseh koncev sveta.
Novo Gorico je v sklopu Festivala Kompleksnosti, ki predstavlja skupni literarni program festivala Mesto knjige in Evropske prestolnice kulture GO! 2025, obiskala Kapka Kassabova, večkrat nagrajena bolgarska avtorica, katere knjiga Meja je pri založbi Beletrina izšla lansko pomlad v okviru festivala Fabula.
Novo Gorico je v sklopu Festivala Kompleksnosti, ki predstavlja skupni literarni program festivala Mesto knjige in Evropske prestolnice kulture GO! 2025, obiskala Kapka Kassabova, večkrat nagrajena bolgarska avtorica, katere knjiga Meja je pri založbi Beletrina izšla lansko pomlad v okviru festivala Fabula.
V Slovenski kinoteki v Ljubljani četrtek, 5. 6., začenjajo s ciklom Ne ga lomit. Tesa Drev Juh se o njem pogovarja z urednico filmskega programa v Kinoteki Anjo Banko.
V Slovenski kinoteki v Ljubljani četrtek, 5. 6., začenjajo s ciklom Ne ga lomit. Tesa Drev Juh se o njem pogovarja z urednico filmskega programa v Kinoteki Anjo Banko.
Pred Domom glasbe v Celovcu so ob 70. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe postavili štiri bronaste umetniške konstrukcije z naslovom 800+ akademskega slikarja Valentina Omana. Na njih je Oman izklesal del dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, ki v zadnjih desetletjih izginila.
Pred Domom glasbe v Celovcu so ob 70. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe postavili štiri bronaste umetniške konstrukcije z naslovom 800+ akademskega slikarja Valentina Omana. Na njih je Oman izklesal del dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, ki v zadnjih desetletjih izginila.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica abonmajsko sezono končuje z dokumentarno dramo Anhovo. Gre za avtorski projekt Žige Divjaka in Katarine Morano, ki celostno prikazuje zgodbo o Anhovem: o ekološkem uničenju in prevladi kapitala nad zdravjem ter o uporu in dolgoletnem boju domačinov za čistejše okolje.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica abonmajsko sezono končuje z dokumentarno dramo Anhovo. Gre za avtorski projekt Žige Divjaka in Katarine Morano, ki celostno prikazuje zgodbo o Anhovem: o ekološkem uničenju in prevladi kapitala nad zdravjem ter o uporu in dolgoletnem boju domačinov za čistejše okolje.
Po gradu Štanjel in Dobrovo, so preteklo nedeljo v goriški palači Attems Petzenstein odprli še zadnjo v nizu razstav, ki jo ob Evropski prestolnici kulture posvečajo domačemu slikarju Zoranu Mušiču. Več kot sto del ponuja celovit pogled na slikarjevo umetniško in življenjsko pot. V središču tokrat ni njegov najbolj znani cikel s katerim je obudil spomin na koncentracijsko taborišče Dachau, pač pa Züriška soba, ki slavi življenje.
Po gradu Štanjel in Dobrovo, so preteklo nedeljo v goriški palači Attems Petzenstein odprli še zadnjo v nizu razstav, ki jo ob Evropski prestolnici kulture posvečajo domačemu slikarju Zoranu Mušiču. Več kot sto del ponuja celovit pogled na slikarjevo umetniško in življenjsko pot. V središču tokrat ni njegov najbolj znani cikel s katerim je obudil spomin na koncentracijsko taborišče Dachau, pač pa Züriška soba, ki slavi življenje.
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo nocoj ob 20.00 živa izvedba radijske igre Hamlet. Radijska premiera Shakespearjeve tragedije z neposrednim prenosom na programu Ars bo v aktualnem kontekstu odprla razmislek: Kaj pomeni biti ali ne biti, ko je glas vse, kar imamo? Režiser: Alen Jelen Prevajalec: Oton Župančič Prirejevalka in dramaturginja: Kaja Novosel Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonska mojstra: Urban Gruden in Matjaž Miklič Lektor: Martin Vrtačnik Klavdij, kralj danski – Dario Varga Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja – Klemen Kovačič Polonij, veliki komornik – Janez Škof Horatio, Hamletov prijatelj – Gašper Lovrec Laert, Polonijev sin – Žan Brelih Hatunić Gertruda, danska kraljica – Polona Juh Ofelija, Polonijeva hči – Mojka Končar Duh Hamletovega očeta – Aleš Valič Osrik, dvornik – Luka Seražin
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo nocoj ob 20.00 živa izvedba radijske igre Hamlet. Radijska premiera Shakespearjeve tragedije z neposrednim prenosom na programu Ars bo v aktualnem kontekstu odprla razmislek: Kaj pomeni biti ali ne biti, ko je glas vse, kar imamo? Režiser: Alen Jelen Prevajalec: Oton Župančič Prirejevalka in dramaturginja: Kaja Novosel Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonska mojstra: Urban Gruden in Matjaž Miklič Lektor: Martin Vrtačnik Klavdij, kralj danski – Dario Varga Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja – Klemen Kovačič Polonij, veliki komornik – Janez Škof Horatio, Hamletov prijatelj – Gašper Lovrec Laert, Polonijev sin – Žan Brelih Hatunić Gertruda, danska kraljica – Polona Juh Ofelija, Polonijeva hči – Mojka Končar Duh Hamletovega očeta – Aleš Valič Osrik, dvornik – Luka Seražin
Gledališka režiserka Tjaša Črnigoj, ki jo poznamo predvsem po dokumentarnih predstavah s feministično tematiko, je za novo predstavo na odru Slovenskega mladinskega gledališča skupaj z igralkami Tamaro Avguštin, Anjo Novak, Katarino Stegnar in Mirando Trnjanin raziskovala, kako smo si v Sloveniji izborili, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno.
Gledališka režiserka Tjaša Črnigoj, ki jo poznamo predvsem po dokumentarnih predstavah s feministično tematiko, je za novo predstavo na odru Slovenskega mladinskega gledališča skupaj z igralkami Tamaro Avguštin, Anjo Novak, Katarino Stegnar in Mirando Trnjanin raziskovala, kako smo si v Sloveniji izborili, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno.
V Novi Gorici bo vikend, poln kulturno-športnih dogodkov, odprla nova premiera režiserja Tomija Janežiča. Predstava 1976, peta iz cikla Dodekalogija 1972-1983, se bo zgodila na stadionu Športnega parka Nova Gorica. Gre za novo delo, ki sodi v uradni program Evropske prestolnice kulture, bo pa dvourna predstava na poseben način povezala tudi prebivalce tega najmlajšega mesta.
V Novi Gorici bo vikend, poln kulturno-športnih dogodkov, odprla nova premiera režiserja Tomija Janežiča. Predstava 1976, peta iz cikla Dodekalogija 1972-1983, se bo zgodila na stadionu Športnega parka Nova Gorica. Gre za novo delo, ki sodi v uradni program Evropske prestolnice kulture, bo pa dvourna predstava na poseben način povezala tudi prebivalce tega najmlajšega mesta.
V prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani so podelili desetnico, nagrado za najboljše delo na področju otroškega in mladinskega leposlovja, ki je izšlo v obdobju zadnjih treh let. Nominiranih je bilo deset del, desetnico pa je prejel pisatelj Andrej E. Skubic za mladinski roman Lahko bi umrl na tem kavču z mano. Več Sara Medved.
V prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani so podelili desetnico, nagrado za najboljše delo na področju otroškega in mladinskega leposlovja, ki je izšlo v obdobju zadnjih treh let. Nominiranih je bilo deset del, desetnico pa je prejel pisatelj Andrej E. Skubic za mladinski roman Lahko bi umrl na tem kavču z mano. Več Sara Medved.
Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je pred dnevi podelil Plečnikove nagrade, osrednja nacionalna priznanja za najkakovostnejše realizacije na področjih arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture in interierja, nastale na ozemlju Republike Slovenije v zadnjih treh letih. Strokovna žirija je letos v petih kategorijah podelila Plečnikovo nagrado, štiri Plečnikove medalje in eno študentsko štipendijo. Več pa Sanja Rejc.
Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je pred dnevi podelil Plečnikove nagrade, osrednja nacionalna priznanja za najkakovostnejše realizacije na področjih arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture in interierja, nastale na ozemlju Republike Slovenije v zadnjih treh letih. Strokovna žirija je letos v petih kategorijah podelila Plečnikovo nagrado, štiri Plečnikove medalje in eno študentsko štipendijo. Več pa Sanja Rejc.
Mednarodni festival Svetlobna gverila poteka že od leta 2007. Posvečen je produkciji in predstavitvi del sodobne vizualne in novomedijske umetnosti, katerih osnovno izrazno sredstvo je medij svetlobe. V treh tednih festivala si bo na izbranih lokacijah mogoče ogledati številne svetlobne instalacije, projekcije in prostorske postavitve, ki so jih ustvarili domači in tuji umetniki. Vodilo, pod katerim so ustvarjali, so takšne in drugačne motnje. Na festivalu sodelujejo tudi stalni partnerji festivala, kot so dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Fakultete za arhitekturo ter Naravoslovnotehniške fakultete.
Mednarodni festival Svetlobna gverila poteka že od leta 2007. Posvečen je produkciji in predstavitvi del sodobne vizualne in novomedijske umetnosti, katerih osnovno izrazno sredstvo je medij svetlobe. V treh tednih festivala si bo na izbranih lokacijah mogoče ogledati številne svetlobne instalacije, projekcije in prostorske postavitve, ki so jih ustvarili domači in tuji umetniki. Vodilo, pod katerim so ustvarjali, so takšne in drugačne motnje. Na festivalu sodelujejo tudi stalni partnerji festivala, kot so dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Fakultete za arhitekturo ter Naravoslovnotehniške fakultete.
V soboto se bo s ponovitvijo celotnega tekmovalnega programa in s podelitvijo zlate palme in drugih nagrad končal največji in najpomembnejši evropski filmski festival, 78. Cannes.
V soboto se bo s ponovitvijo celotnega tekmovalnega programa in s podelitvijo zlate palme in drugih nagrad končal največji in najpomembnejši evropski filmski festival, 78. Cannes.
Jutri zvečer bo v Cankarjevem domu v Ljubljani v sklopu projekta Naši filmi doma premiera digitalno restavrirane mladinske filmske klasike Poletje v školjki režiserja Tuga Štiglica. Film iz leta 1986 spremlja najstnika Tomaža (njegovo vlogo je odigral David Sluga), ki v zadnjem poletju svojega otroštva doživlja prvo romantično ljubezen, obenem ga obremenjujejo prepiri njegovih ločenih staršev. In seveda v filmu igra pomembno vlogo školjka iz naslova filma.
Jutri zvečer bo v Cankarjevem domu v Ljubljani v sklopu projekta Naši filmi doma premiera digitalno restavrirane mladinske filmske klasike Poletje v školjki režiserja Tuga Štiglica. Film iz leta 1986 spremlja najstnika Tomaža (njegovo vlogo je odigral David Sluga), ki v zadnjem poletju svojega otroštva doživlja prvo romantično ljubezen, obenem ga obremenjujejo prepiri njegovih ločenih staršev. In seveda v filmu igra pomembno vlogo školjka iz naslova filma.
Z dvema programoma kratkih filmov v Slovenski kinoteki svojo pot začenja retrospektiva z naslovom Kino Basaglia, ki je nastala v okviru evropske prestolnice kulture GO! 2025. Na ogled bodo filmi, ki so tako ali drugače povezani z delom in mislijo slovitega italijanskega psihiatra Franca Basaglie, pospremili pa jih bosta okrogla miza ter premierna predstavitev prve Basaglieve knjige v slovenščini Od blizu ni nihče normalen, ki je izšla pri založbi *cf.
Z dvema programoma kratkih filmov v Slovenski kinoteki svojo pot začenja retrospektiva z naslovom Kino Basaglia, ki je nastala v okviru evropske prestolnice kulture GO! 2025. Na ogled bodo filmi, ki so tako ali drugače povezani z delom in mislijo slovitega italijanskega psihiatra Franca Basaglie, pospremili pa jih bosta okrogla miza ter premierna predstavitev prve Basaglieve knjige v slovenščini Od blizu ni nihče normalen, ki je izšla pri založbi *cf.
Bolgarski pesnik in pisatelj, ki družbo in posameznika, preteklost in sedanjost opisuje iz posebnega zornega kota. Štirikrat je že gostoval v Sloveniji in tri njegove romane lahko v prevodu Boruta Omerzela beremo v slovenščini: Naravni roman, Fiziko žalosti in Časovno zaklonišče.
Bolgarski pesnik in pisatelj, ki družbo in posameznika, preteklost in sedanjost opisuje iz posebnega zornega kota. Štirikrat je že gostoval v Sloveniji in tri njegove romane lahko v prevodu Boruta Omerzela beremo v slovenščini: Naravni roman, Fiziko žalosti in Časovno zaklonišče.
V Cannesu poteka 78. mednarodni filmski festival, na katerem se za zlato palmo poteguje 22 celovečercev. Cannes pa je tudi prizorišče največjega filmskega sejmišča na svetu, več pa Ingrid Kovač Brus z gostjo Nerino T. Kocjančič.
V Cannesu poteka 78. mednarodni filmski festival, na katerem se za zlato palmo poteguje 22 celovečercev. Cannes pa je tudi prizorišče največjega filmskega sejmišča na svetu, več pa Ingrid Kovač Brus z gostjo Nerino T. Kocjančič.
Na tiskovni konferenci ob zaključku 71. Mednarodne skladateljske tribune Rostrum, ki jo je tokrat prvič v več kot 70-letni zgodovini gostila Slovenija, so urednik uredništva za resno glasbo Programa Ars in predsedujoči tokratni tribuni Gregor Pirš, generalna sekretarka Mednarodnega glasbenega sveta Silja Fischer, direktor programa in partnerstev pri IMC Davide Grosso in direktor Radia Slovenija Mirko Štular predstavili zmagovalca in priporočena glasbena dela. Zmaga v splošni kategoriji je tokrat pripadla skladbi Bele ptice (The White Birds) latvijske skladateljice Gundege Šmite, v kategoriji mladih skladateljev do 30 let pa so delegati kot zmagovalno delo prepoznali skladbo Calmness II, ki jo je ustvarila češka skladateljica Darja Kukal Moiseeva. Med priporočenimi deli je tudi skladba Saturniidae slovenske skladateljice Urške Pompe.
Na tiskovni konferenci ob zaključku 71. Mednarodne skladateljske tribune Rostrum, ki jo je tokrat prvič v več kot 70-letni zgodovini gostila Slovenija, so urednik uredništva za resno glasbo Programa Ars in predsedujoči tokratni tribuni Gregor Pirš, generalna sekretarka Mednarodnega glasbenega sveta Silja Fischer, direktor programa in partnerstev pri IMC Davide Grosso in direktor Radia Slovenija Mirko Štular predstavili zmagovalca in priporočena glasbena dela. Zmaga v splošni kategoriji je tokrat pripadla skladbi Bele ptice (The White Birds) latvijske skladateljice Gundege Šmite, v kategoriji mladih skladateljev do 30 let pa so delegati kot zmagovalno delo prepoznali skladbo Calmness II, ki jo je ustvarila češka skladateljica Darja Kukal Moiseeva. Med priporočenimi deli je tudi skladba Saturniidae slovenske skladateljice Urške Pompe.
Danes se je v Ljubljani zaključila 71. Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, ki jo je prvič gostil program Ars Radia Slovenija. Delegati sedemnajstih radijskih hiš so v treh dneh poslušali in ocenjevali 42 posnetkov novejših glasbenih del, predloge 22 sodelujočih radiev ter danes razglasili dve zmagovalni, izbrani deli v splošni in mladi kategorije ter več priporočenih del.
Danes se je v Ljubljani zaključila 71. Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, ki jo je prvič gostil program Ars Radia Slovenija. Delegati sedemnajstih radijskih hiš so v treh dneh poslušali in ocenjevali 42 posnetkov novejših glasbenih del, predloge 22 sodelujočih radiev ter danes razglasili dve zmagovalni, izbrani deli v splošni in mladi kategorije ter več priporočenih del.
V Slovensko mladinsko gledališče se je po nekaj sezonah premora vrnil režiser Oliver Fljić in z ekipo igralk, igralcev in drugih umetniških sodelavcev pripravil predstavo Inkubator: Uspavanka za otroke, ki so se, še preden so znali govoriti, naučili gramatike smrti, ki jo bodo nocoj premiero odigrali. Izhodišče za predstavo je televizijska podoba nedonošenčkov, ki so nagneteni skupaj, da bi jim bilo toplo, saj je v bolnišnici Al Šifa v Gazi zmanjkalo goriva, agregati so se ustavili in inkubatorji niso več delovali.
V Slovensko mladinsko gledališče se je po nekaj sezonah premora vrnil režiser Oliver Fljić in z ekipo igralk, igralcev in drugih umetniških sodelavcev pripravil predstavo Inkubator: Uspavanka za otroke, ki so se, še preden so znali govoriti, naučili gramatike smrti, ki jo bodo nocoj premiero odigrali. Izhodišče za predstavo je televizijska podoba nedonošenčkov, ki so nagneteni skupaj, da bi jim bilo toplo, saj je v bolnišnici Al Šifa v Gazi zmanjkalo goriva, agregati so se ustavili in inkubatorji niso več delovali.
Oglašamo se iz Cannesa, kjer se za zlato palmo letos potegujejo novi filmi Wesa Andersona, bratov Dardenne, Julie Ducournau, Richarda Linklaterja, Kelly Reichardt in drugih.
Oglašamo se iz Cannesa, kjer se za zlato palmo letos potegujejo novi filmi Wesa Andersona, bratov Dardenne, Julie Ducournau, Richarda Linklaterja, Kelly Reichardt in drugih.
V Benetkah bo nocoj svoja vrata za javnost odprl 19. mednarodni arhitekturni bienale. Osrednja tema, ki jo je zastavil kurator Carlo Ratti je usmerjena v raziskovanje celovitosti gradnje in nosi naslov Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno. Gre za večplasten naslov, ki dopušča mnogo raznolikosti v pristopih, obenem pa izpostavlja človeka kot ključno inteligenco gradnje. Slovenijo predstavlja delo oziroma paviljon z naslovom Mojstri gradijo, ki sta ga zasnovala arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov.
V Benetkah bo nocoj svoja vrata za javnost odprl 19. mednarodni arhitekturni bienale. Osrednja tema, ki jo je zastavil kurator Carlo Ratti je usmerjena v raziskovanje celovitosti gradnje in nosi naslov Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno. Gre za večplasten naslov, ki dopušča mnogo raznolikosti v pristopih, obenem pa izpostavlja človeka kot ključno inteligenco gradnje. Slovenijo predstavlja delo oziroma paviljon z naslovom Mojstri gradijo, ki sta ga zasnovala arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov.
V Galeriji P74 v Ljubljani razglasili prejemnico osrednje nacionalne nagrade za mlade vizualne umetnike – nagrado skupine OHO za leto 2025 in odprli razstavo nominirancev. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali kustos Miha Colner, dunajska galeristka Michaela Stock, vizualni umetnik Matej Stupica ter zagrebška kustosinja in kritičarka Janka Vukmir, je soglasno izbrala štiri nominirance: Niko Erjavec, Jurija Hartmana, Lucijo Klauž in Nežko Zamar. Nagrada, ki prinaša dvomesečno umetniško rezidenco v New Yorku in samostojno predstavitev v Galeriji P74, je pristala v rokah Nike Erjavec.
V Galeriji P74 v Ljubljani razglasili prejemnico osrednje nacionalne nagrade za mlade vizualne umetnike – nagrado skupine OHO za leto 2025 in odprli razstavo nominirancev. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali kustos Miha Colner, dunajska galeristka Michaela Stock, vizualni umetnik Matej Stupica ter zagrebška kustosinja in kritičarka Janka Vukmir, je soglasno izbrala štiri nominirance: Niko Erjavec, Jurija Hartmana, Lucijo Klauž in Nežko Zamar. Nagrada, ki prinaša dvomesečno umetniško rezidenco v New Yorku in samostojno predstavitev v Galeriji P74, je pristala v rokah Nike Erjavec.
V dneh, ko se spominjamo konca druge svetovne vojne, je izšla knjiga o enem logistično najzahtevnejših reševanj civilnega prebivalstva pri nas, in sicer z naslovom Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo in podnaslovom Evakuacija civilistov marca 1945. Dogajanje pred osemdesetimi leti je na podlagi dokumentov, pričevanj in družinskega izročila rekonstruirala novinarka in publicistka Ilinka Todorovski.
V dneh, ko se spominjamo konca druge svetovne vojne, je izšla knjiga o enem logistično najzahtevnejših reševanj civilnega prebivalstva pri nas, in sicer z naslovom Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo in podnaslovom Evakuacija civilistov marca 1945. Dogajanje pred osemdesetimi leti je na podlagi dokumentov, pričevanj in družinskega izročila rekonstruirala novinarka in publicistka Ilinka Todorovski.
V avstrijskem Linzu se je v nedeljo zaključil že 22. filmski festival Crossing Europe, ki se posveča izključno evropskemu filmu. Na njem se je tokrat predstavljalo 142 celovečernih in kratkih filmov iz 42 držav, med njimi so gledalci lahko videli tudi slovenski film Ali je bilo kaj avantgardnega? Jurija Medena in Matevža Jermana ter program slovenske eksperimentalne filmske produkcije. O nagrajencih in nekaterih drugih filmih iz tekmovalnega programa v Linzu poroča Petra Meterc.
V avstrijskem Linzu se je v nedeljo zaključil že 22. filmski festival Crossing Europe, ki se posveča izključno evropskemu filmu. Na njem se je tokrat predstavljalo 142 celovečernih in kratkih filmov iz 42 držav, med njimi so gledalci lahko videli tudi slovenski film Ali je bilo kaj avantgardnega? Jurija Medena in Matevža Jermana ter program slovenske eksperimentalne filmske produkcije. O nagrajencih in nekaterih drugih filmih iz tekmovalnega programa v Linzu poroča Petra Meterc.
13. maja bodo s prvencem francoske režiserke Amélie Bonnin odprli 78. izdajo filmskega festivala v Cannesu. Podelitev nagrad in zaključek dogajanja bo v soboto, 24. maja. V okviru festivala v Cannesu poteka tudi filmska tržnica. Slovenski filmski center bo na njej predstavil celovečerni igrani film Belo se pere na devetdeset scenarista in režiserja Marka Naberšnika ter avtorice Bronje Žakelj, ki je bil posnet po istoimenski knjižni uspešnici. V 28. program La Cinéf pa se je s svojim študentskim kratkim igranim filmom Ether uvrstila režiserka Vida Skerk. V filmu spremljamo par, katerega sprva idiličen odnos začne razpadati med izletom v naravo. V francosko letoviško mesto se odpravlja tudi Ingrid Kovač Brus.
13. maja bodo s prvencem francoske režiserke Amélie Bonnin odprli 78. izdajo filmskega festivala v Cannesu. Podelitev nagrad in zaključek dogajanja bo v soboto, 24. maja. V okviru festivala v Cannesu poteka tudi filmska tržnica. Slovenski filmski center bo na njej predstavil celovečerni igrani film Belo se pere na devetdeset scenarista in režiserja Marka Naberšnika ter avtorice Bronje Žakelj, ki je bil posnet po istoimenski knjižni uspešnici. V 28. program La Cinéf pa se je s svojim študentskim kratkim igranim filmom Ether uvrstila režiserka Vida Skerk. V filmu spremljamo par, katerega sprva idiličen odnos začne razpadati med izletom v naravo. V francosko letoviško mesto se odpravlja tudi Ingrid Kovač Brus.
Včeraj in danes mineva točno 80. let od konca druge svetovne vojne, ki je skupno zahtevala več kot 70 milijonov življenj. V teh dneh sta pri nas ogled dva dokumentarna filma, ki skozi osebne pripovedi in arhivsko gradivo pripovedujeta o tedanjem dogajanju. Nocoj bo v Hiši filma v Gorici predpremiera celovečernega dokumentarnega eseja Anje Medved Ne pozabi me, ki zbira osebne spomine prebivalcev in prebivalk Goriškega. Film Dva brata, dve sestri, ki so ga včeraj prikazali v Cerknici, pa podpisuje Miha Čélar; v njem spremljamo zgodbo družine Žagar z Notranjske, ki se je med vojno tako kot ves svet znašla na nasprotnih bregovih. Prispevek je pripravila Tina Poglajen.
Včeraj in danes mineva točno 80. let od konca druge svetovne vojne, ki je skupno zahtevala več kot 70 milijonov življenj. V teh dneh sta pri nas ogled dva dokumentarna filma, ki skozi osebne pripovedi in arhivsko gradivo pripovedujeta o tedanjem dogajanju. Nocoj bo v Hiši filma v Gorici predpremiera celovečernega dokumentarnega eseja Anje Medved Ne pozabi me, ki zbira osebne spomine prebivalcev in prebivalk Goriškega. Film Dva brata, dve sestri, ki so ga včeraj prikazali v Cerknici, pa podpisuje Miha Čélar; v njem spremljamo zgodbo družine Žagar z Notranjske, ki se je med vojno tako kot ves svet znašla na nasprotnih bregovih. Prispevek je pripravila Tina Poglajen.
V Galeriji Vžigalica v Ljubljani smo tokrat bolj kot opisom prepuščeni neposrednemu dialogu z večmedijsko postavitvijo. V Celju živeča japonska umetnica Keiko Miyazaki se z osebno zgodbo posveti izzivu, kako v sodobnem kapitalističnem svetu vzpostavljati partnerske odnose ter negovati ljubezen in družino. Saj, kot pomenljivo namigne že z naslovom razstave, Ljubezen ne plačuje najemnine.
V Galeriji Vžigalica v Ljubljani smo tokrat bolj kot opisom prepuščeni neposrednemu dialogu z večmedijsko postavitvijo. V Celju živeča japonska umetnica Keiko Miyazaki se z osebno zgodbo posveti izzivu, kako v sodobnem kapitalističnem svetu vzpostavljati partnerske odnose ter negovati ljubezen in družino. Saj, kot pomenljivo namigne že z naslovom razstave, Ljubezen ne plačuje najemnine.
Danes se v Ljubljani začne 12. bienale sodobne plesne umetnosti Gibanica. Festival, ki ga prireja Društvo za sodobni ples Slovenije, ponuja pregled najboljše domače sodobnoplesne produkcije zadnjih dveh let, pomeni pa tudi pomembno platformo za predstavitev slovenskih plesnih stvaritev mednarodni javnosti.
Danes se v Ljubljani začne 12. bienale sodobne plesne umetnosti Gibanica. Festival, ki ga prireja Društvo za sodobni ples Slovenije, ponuja pregled najboljše domače sodobnoplesne produkcije zadnjih dveh let, pomeni pa tudi pomembno platformo za predstavitev slovenskih plesnih stvaritev mednarodni javnosti.
V Bruslju so razglasili dobitnika evropske filmske nagrade občinstva LUX. Nagrado, ki jo podeljujeta Evropski parlament in Evropska filmska akademija, je šla v roke ustvarjalcev latvijskega animiranega filma Valovanje. Nizkoproračunski film, ki je dobitnik tudi letošnjega oskarja za najboljši animirani film, je velik fenomen, saj je prejel že več kot 50 nagrad. Iz Bruslja poroča Aleksander Čobec.
V Bruslju so razglasili dobitnika evropske filmske nagrade občinstva LUX. Nagrado, ki jo podeljujeta Evropski parlament in Evropska filmska akademija, je šla v roke ustvarjalcev latvijskega animiranega filma Valovanje. Nizkoproračunski film, ki je dobitnik tudi letošnjega oskarja za najboljši animirani film, je velik fenomen, saj je prejel že več kot 50 nagrad. Iz Bruslja poroča Aleksander Čobec.
V avstrijskem Linzu ob Donavi se danes že dvaindvajsetič začenja filmski festival Crossing Europe, ki bo potekal vse do nedelje, 4. aprila. Na njem se tokrat predstavlja 142 celovečernih in kratkih filmov iz 42 držav, med njimi tudi nekaj slovenskih filmskih naslovov.
V avstrijskem Linzu ob Donavi se danes že dvaindvajsetič začenja filmski festival Crossing Europe, ki bo potekal vse do nedelje, 4. aprila. Na njem se tokrat predstavlja 142 celovečernih in kratkih filmov iz 42 držav, med njimi tudi nekaj slovenskih filmskih naslovov.
Nagrade IRIS za najboljše stvaritve na področju filmske fotografije, ki jih od leta 2015 podeljuje Združenje filmskih snemalcev Slovenije, bodo nocoj sicer podelili v šestih kategorijah: za celovečerni, kratki, dokumentarni in študentski film ter za TV serijo in glasbeni spot. Nagrado Iris za življenjsko delo pa bo prejel direktor fotografije in dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, Bojan Kastelic. Magistriral je na sloviti praški filmski akademiji FAMU in je kot direktor filmske fotografije in snemalec v zadnjih štirih desetletjih sodeloval pri številnih domačih kratkih, dokumentarnih in celovečernih filmih ter televizijskih filmih in serijah. V obrazložitvi nagrade so med drugim zapisali, da je "s svojo tankočutnostjo, poetično osvetlitvijo in obvladovanjem tehnologije filmskega in televizijskega snemanja, močno zaznamoval poklic snemalca v funkciji direktorja fotografije".
Nagrade IRIS za najboljše stvaritve na področju filmske fotografije, ki jih od leta 2015 podeljuje Združenje filmskih snemalcev Slovenije, bodo nocoj sicer podelili v šestih kategorijah: za celovečerni, kratki, dokumentarni in študentski film ter za TV serijo in glasbeni spot. Nagrado Iris za življenjsko delo pa bo prejel direktor fotografije in dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, Bojan Kastelic. Magistriral je na sloviti praški filmski akademiji FAMU in je kot direktor filmske fotografije in snemalec v zadnjih štirih desetletjih sodeloval pri številnih domačih kratkih, dokumentarnih in celovečernih filmih ter televizijskih filmih in serijah. V obrazložitvi nagrade so med drugim zapisali, da je "s svojo tankočutnostjo, poetično osvetlitvijo in obvladovanjem tehnologije filmskega in televizijskega snemanja, močno zaznamoval poklic snemalca v funkciji direktorja fotografije".