Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativni prispevki iz področja kulture
V nedeljo bodo v Kranju v stolpu Škrlovec na Tednu slovenske drame živo uprizorili radijsko igro Brine Jenček z naslovom grem greš greva v sodelovanju Radia Slovenija – Programa Ars in Tedna slovenske drame. Za besedilo je avtorica na lanskem Tednu slovenske drame prejela nagrado za mladega dramatika. V igri nastopa mlad par, štiriindvajsetletna Neža in šestindvajsetletni Dimitar, ki se spopada z različnimi težavami v zvezi z delom, skupnim življenjem, družino – na njune odločitve pa vpliva tudi okolje. Režiserko Saško Rakef smo najprej vprašali, v kolikšni meri je bilo treba besedilo, napisano za oder, prirediti za radio.
V nedeljo bodo v Kranju v stolpu Škrlovec na Tednu slovenske drame živo uprizorili radijsko igro Brine Jenček z naslovom grem greš greva v sodelovanju Radia Slovenija – Programa Ars in Tedna slovenske drame. Za besedilo je avtorica na lanskem Tednu slovenske drame prejela nagrado za mladega dramatika. V igri nastopa mlad par, štiriindvajsetletna Neža in šestindvajsetletni Dimitar, ki se spopada z različnimi težavami v zvezi z delom, skupnim življenjem, družino – na njune odločitve pa vpliva tudi okolje. Režiserko Saško Rakef smo najprej vprašali, v kolikšni meri je bilo treba besedilo, napisano za oder, prirediti za radio.
Na programu 25. Festivala neodvisnega filma sta tudi dokumentarni film Tonija Cahunka Novi sošolci, ki v ospredje postavi otroke priseljencev s Kosova v Sloveniji in izzive, s katerimi se soočajo pri vključevanju v novo šolsko okolje ter dokumentarni film Čas nasproti naju Simone Jerala, intimen vpogled v prijateljstvo med očetom in njegovo hčerjo, režiserko filma, ki beleži minevanje časa, ki jima je preostal.
Na programu 25. Festivala neodvisnega filma sta tudi dokumentarni film Tonija Cahunka Novi sošolci, ki v ospredje postavi otroke priseljencev s Kosova v Sloveniji in izzive, s katerimi se soočajo pri vključevanju v novo šolsko okolje ter dokumentarni film Čas nasproti naju Simone Jerala, intimen vpogled v prijateljstvo med očetom in njegovo hčerjo, režiserko filma, ki beleži minevanje časa, ki jima je preostal.
Ta hip sta AIPA, organizacija za kolektivno uveljavljanje in zaščito pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del, ter slovenski kinematografi na nasprotnih bregovih. Spor je privedel celo do bojkota slovenskih filmov v kinih. Poročamo o ozadju spora in predstavljamo mnenje Ministrice za kulturo in Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino pri Ministrstvu za gospodarstvo.
Ta hip sta AIPA, organizacija za kolektivno uveljavljanje in zaščito pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del, ter slovenski kinematografi na nasprotnih bregovih. Spor je privedel celo do bojkota slovenskih filmov v kinih. Poročamo o ozadju spora in predstavljamo mnenje Ministrice za kulturo in Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino pri Ministrstvu za gospodarstvo.
Na svetovni dan gledališča se v Kranju začenja 55. Teden slovenske drame. Festival bodo odprli s podelitvijo stanovskih nagrad Združenja dramskih umetnikov in premierno uprizoritvijo vesele tragedije Jureta Karasa Gospodarji neumnosti, nastale v produkciji Prešernovega gledališča Kranj. Igralsko nagrado Marije Vere za življenjsko delo bo prejela Milena Zupančič, nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo Ira Ratej, stanovske nagrade za dveletno obdobje pa Simona Semenič, Barbara Medvešček in Tina Vrbnjak.
Na svetovni dan gledališča se v Kranju začenja 55. Teden slovenske drame. Festival bodo odprli s podelitvijo stanovskih nagrad Združenja dramskih umetnikov in premierno uprizoritvijo vesele tragedije Jureta Karasa Gospodarji neumnosti, nastale v produkciji Prešernovega gledališča Kranj. Igralsko nagrado Marije Vere za življenjsko delo bo prejela Milena Zupančič, nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo Ira Ratej, stanovske nagrade za dveletno obdobje pa Simona Semenič, Barbara Medvešček in Tina Vrbnjak.
V Novi Ljubljanski banki pravijo, da so bančniki v svojem poslanstvu vedno videli več kot le transakcije in številke. Tradicija zbiranja umetnin, ki je pognala korenine že v Mestni hranilnici Ljubljanski, se je nadaljevala, leta 1999 pa so tudi uradno ustanovili NLB umetniško zbirko. V prvih desetih letih so jo z deli priznanih slovenskih avtoric in avtorjev dopolnjevali pod vodstvom umetnostnega zgodovinarja in likovnega kritika dr. Staneta Bernika. Pridobljeno kulturno dediščino pa je banka nato predala v skrb programu Muza – muzeju, galeriji in akademiji pod okriljem NLB. Muzeju bančništva se zdaj na Čopovi 3 v Ljubljani pridružuje še nov galerijski prostor, odpirajo pa ga z razstavo, poimenovano Eho. Med drugim predstavljajo svojo zbirko, ki se osredotoča na dela sodobnih umetnic in umetnikov iz jugovzhodne Evrope.
V Novi Ljubljanski banki pravijo, da so bančniki v svojem poslanstvu vedno videli več kot le transakcije in številke. Tradicija zbiranja umetnin, ki je pognala korenine že v Mestni hranilnici Ljubljanski, se je nadaljevala, leta 1999 pa so tudi uradno ustanovili NLB umetniško zbirko. V prvih desetih letih so jo z deli priznanih slovenskih avtoric in avtorjev dopolnjevali pod vodstvom umetnostnega zgodovinarja in likovnega kritika dr. Staneta Bernika. Pridobljeno kulturno dediščino pa je banka nato predala v skrb programu Muza – muzeju, galeriji in akademiji pod okriljem NLB. Muzeju bančništva se zdaj na Čopovi 3 v Ljubljani pridružuje še nov galerijski prostor, odpirajo pa ga z razstavo, poimenovano Eho. Med drugim predstavljajo svojo zbirko, ki se osredotoča na dela sodobnih umetnic in umetnikov iz jugovzhodne Evrope.
V Solunu se je pretekli konec tedna sklenil 27. mednarodni festival dokumentarnega filma. Gre za enega največjih festivalov dokumentarnega filma v regiji, ki vsako leto postreže z raznolikim naborom del. Letos se je na njem predstavilo več kot dvesto kratkih in dolgometražnih dokumentarcev. Nekaj vtisov iz Soluna je zbrala Petra Meterc. Prevode bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše.
V Solunu se je pretekli konec tedna sklenil 27. mednarodni festival dokumentarnega filma. Gre za enega največjih festivalov dokumentarnega filma v regiji, ki vsako leto postreže z raznolikim naborom del. Letos se je na njem predstavilo več kot dvesto kratkih in dolgometražnih dokumentarcev. Nekaj vtisov iz Soluna je zbrala Petra Meterc. Prevode bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše.
Olga Kosanović je v filmu Še zdaleč ne lipicanci, ki je bil na ogled v okviru 27. Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani, vzela pod drobnogled birokratski sistem, vezan na pridobivanje avstrijskega državljanstva, obenem se v njem sprašuje o tem, kakšen pomen ima državljanska pripadnost narodu. Iz oddaje Gremo v kino.
Olga Kosanović je v filmu Še zdaleč ne lipicanci, ki je bil na ogled v okviru 27. Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani, vzela pod drobnogled birokratski sistem, vezan na pridobivanje avstrijskega državljanstva, obenem se v njem sprašuje o tem, kakšen pomen ima državljanska pripadnost narodu. Iz oddaje Gremo v kino.
S projekcijo filma Fiume o morte! Igorja Bezinovića in podelitvijo nagrade Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic se je sklenil 27. festival dokumentarnega filma. Žirija, ki so jo sestavljali igralec Primož Bezjak, režiserka Maja Prettner in srbski režiser Nemanja Vojinović, je nagrajenca, film Edina zemlja palestinsko-izraelskega režiserskega kolektiva, izbrala med petimi filmi v tekmovalnem programu.
S projekcijo filma Fiume o morte! Igorja Bezinovića in podelitvijo nagrade Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic se je sklenil 27. festival dokumentarnega filma. Žirija, ki so jo sestavljali igralec Primož Bezjak, režiserka Maja Prettner in srbski režiser Nemanja Vojinović, je nagrajenca, film Edina zemlja palestinsko-izraelskega režiserskega kolektiva, izbrala med petimi filmi v tekmovalnem programu.
V Atriju ZRC SAZU poteka že 16. Grošljev simpozij, ki ga organizirata Društvo za antične in humanistične študije Slovenije in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Razpravljalci ki se tokrat osredotočajo na starogrškega lirika Pindarja in njegov čas.
V Atriju ZRC SAZU poteka že 16. Grošljev simpozij, ki ga organizirata Društvo za antične in humanistične študije Slovenije in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Razpravljalci ki se tokrat osredotočajo na starogrškega lirika Pindarja in njegov čas.
Na Festivalu dokumentarnega filma smo v zadnjih dneh v programski sekciji »Aktualni, družbeno kritični« lahko videli film znanega švedskega dokumentarista Görana Huga Olssona z naslovom Izrael in Palestina na švedski TV (1958-1989), ki je sestavljen izključno iz arhivskega gradiva švedske nacionalne televizije.
Na Festivalu dokumentarnega filma smo v zadnjih dneh v programski sekciji »Aktualni, družbeno kritični« lahko videli film znanega švedskega dokumentarista Görana Huga Olssona z naslovom Izrael in Palestina na švedski TV (1958-1989), ki je sestavljen izključno iz arhivskega gradiva švedske nacionalne televizije.
V Cankarjevem domu v Ljubljani je v okviru festivala Fabula gostoval Francis Fukuyama, razvpiti ameriški družbeno-politični mislec, ki je na začetku devetdesetih razglasil konec zgodovine. Na prvem gostovanju v Sloveniji je predstavljal svojo zadnjo knjigo Liberalizem in njegove tegobe, ki je nedavno izšla tudi pri nas. Pogovor s Fukuyamo, ki ga je vodil Rudi Rizman, je spremljal Gregor Podlogar.
V Cankarjevem domu v Ljubljani je v okviru festivala Fabula gostoval Francis Fukuyama, razvpiti ameriški družbeno-politični mislec, ki je na začetku devetdesetih razglasil konec zgodovine. Na prvem gostovanju v Sloveniji je predstavljal svojo zadnjo knjigo Liberalizem in njegove tegobe, ki je nedavno izšla tudi pri nas. Pogovor s Fukuyamo, ki ga je vodil Rudi Rizman, je spremljal Gregor Podlogar.
Na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma, ki ga lahko obiščete še do srede v Ljubljani (v Cankarjevem domu, v Slovenski kinoteki in v Kinodvoru), so zavrteli štiri glasbene dokumentarce, med temi Glasba za vojaški udar, ki je predvsem politično obarvan in govori o izkoriščanje glasbe v politične namene. Film je uvrščen v tekmovalni program del, ki letos tekmujejo za nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic. Tesa Drev Juh pa se v svojem prispevku posveča preostalim trem glasbenim dokumentarcem 27. izdaje festivala – z enim, namreč s Praslovanom o Zoranu Predinu, so festival prejšnjo sredo tudi odprli. Potem sta tu še filma, posvečena Beatlom in prvi skupini Nicka Cavea.
Na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma, ki ga lahko obiščete še do srede v Ljubljani (v Cankarjevem domu, v Slovenski kinoteki in v Kinodvoru), so zavrteli štiri glasbene dokumentarce, med temi Glasba za vojaški udar, ki je predvsem politično obarvan in govori o izkoriščanje glasbe v politične namene. Film je uvrščen v tekmovalni program del, ki letos tekmujejo za nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic. Tesa Drev Juh pa se v svojem prispevku posveča preostalim trem glasbenim dokumentarcem 27. izdaje festivala – z enim, namreč s Praslovanom o Zoranu Predinu, so festival prejšnjo sredo tudi odprli. Potem sta tu še filma, posvečena Beatlom in prvi skupini Nicka Cavea.
Ena najpomembnejših slovenskih ilustratork vseh časov, akademska slikarka Ančka Gošnik Godec, bi 5. junija praznovala 98 let, a se je žal za vedno poslovila. Ostale pa bodo njene legendarne podobe iz Muce Copatarice, Treh boter lisičic, Zverinic iz Rezije in drugih pravljic, v katere je vnašala vedrino, a kdaj tudi mistično in temačno vzdušje. ''Ko ponoči rišeš in si sam, ko je vse tiho, ti pade vse možno na pamet. A jaz se strahov, divjih mož in velikanov ne bojim. Lahko vzamem radirko in jih izbrišem.'' Tako je nedavno povedala Ančka Gošnik Godec, ki spada v generacijo vélikih: Marlenke Stupica, Marjance Jemec Božič in Jelke Reichman – te, prve diplomantke ljubljanske akademije so v knjižno ilustracijo vnesle slikarski in študiozen pristop: slike so polne podrobnosti, ornamentov in natančnih barvnih prelivov. Lahko bi celo rekli, da so žanr ilustracije na novo izumljale. Pri Ančki Gošnik Godec zasledimo izrazito prepletanje fantastike, tradicije realizma 19. stoletja, srednjeveških iluminacij, etnografije in motiva slovenske pokrajine. A tu in tam se je odločila tudi za abstrakten pristop in tehniko tuša. Ustvarjala je za revije Pionir, Ciciban, Kurirček in Pionirski list, posebej rada je sodelovala s pisateljico Elo Peroci, tudi pri Muci Copatarici, sicer pa ilustrirala še pravljice Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Mamka Bršljanka, Zlata skledica, pa ljudske pripovedi v zbirki Pravljice in druge. In seveda, kdo bi lahko pozabil prizore v Treh botrah lisičicah: starinske avtomobile, pa preprogo, ki se zdi kot ribnik, da se lisica na obisku ne upa stopiti nanjo – in kaj je za otroka ob slikanici lepšega, kot da vsakdanje stvari oživijo. Ob številnih, tudi mednarodnih, je lani Ančka Gošnik Godec prejela še nagrado Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost, ob tem pa velja izpostaviti, da so vse od ustanovitve nagrade leta 1969 to za življenjsko delo prej podelili le petim ženskam in še nikoli za področje ilustracije.
Ena najpomembnejših slovenskih ilustratork vseh časov, akademska slikarka Ančka Gošnik Godec, bi 5. junija praznovala 98 let, a se je žal za vedno poslovila. Ostale pa bodo njene legendarne podobe iz Muce Copatarice, Treh boter lisičic, Zverinic iz Rezije in drugih pravljic, v katere je vnašala vedrino, a kdaj tudi mistično in temačno vzdušje. ''Ko ponoči rišeš in si sam, ko je vse tiho, ti pade vse možno na pamet. A jaz se strahov, divjih mož in velikanov ne bojim. Lahko vzamem radirko in jih izbrišem.'' Tako je nedavno povedala Ančka Gošnik Godec, ki spada v generacijo vélikih: Marlenke Stupica, Marjance Jemec Božič in Jelke Reichman – te, prve diplomantke ljubljanske akademije so v knjižno ilustracijo vnesle slikarski in študiozen pristop: slike so polne podrobnosti, ornamentov in natančnih barvnih prelivov. Lahko bi celo rekli, da so žanr ilustracije na novo izumljale. Pri Ančki Gošnik Godec zasledimo izrazito prepletanje fantastike, tradicije realizma 19. stoletja, srednjeveških iluminacij, etnografije in motiva slovenske pokrajine. A tu in tam se je odločila tudi za abstrakten pristop in tehniko tuša. Ustvarjala je za revije Pionir, Ciciban, Kurirček in Pionirski list, posebej rada je sodelovala s pisateljico Elo Peroci, tudi pri Muci Copatarici, sicer pa ilustrirala še pravljice Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Mamka Bršljanka, Zlata skledica, pa ljudske pripovedi v zbirki Pravljice in druge. In seveda, kdo bi lahko pozabil prizore v Treh botrah lisičicah: starinske avtomobile, pa preprogo, ki se zdi kot ribnik, da se lisica na obisku ne upa stopiti nanjo – in kaj je za otroka ob slikanici lepšega, kot da vsakdanje stvari oživijo. Ob številnih, tudi mednarodnih, je lani Ančka Gošnik Godec prejela še nagrado Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost, ob tem pa velja izpostaviti, da so vse od ustanovitve nagrade leta 1969 to za življenjsko delo prej podelili le petim ženskam in še nikoli za področje ilustracije.
Društvo slovenskih pisateljev je predstavilo dve novejši knjižni izdaji. Antologijo sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti so začeli snovati že leta 2020 za bolonjski knjižni sejem in jo pozneje dopolnili za knjižni sejem v Frankfurtu. Od tod izhaja tudi čebelica na naslovnici slovenske izdaje antologije, ki ponazarja geslo Satovje besed, pod katerim je Slovenija gostovala kot častna gostja frankfurtskega sejma leta 2023. Vendar pa je bilo antologijo pomembno izdati tudi v slovenščini, saj se je za to pokazala potreba med kadrom v domačem izobraževanju. Antologijo je uredila prof. Dr. Dragica Haramija, ki predava otroško in mladinsko književnost na Filozofski in Pedagoški fakulteti v Mariboru. Antologija vsebuje 54 avtoric in avtorjev, katerih dela so razdeljena v pet kategorij glede na starost bralcev.
Društvo slovenskih pisateljev je predstavilo dve novejši knjižni izdaji. Antologijo sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti so začeli snovati že leta 2020 za bolonjski knjižni sejem in jo pozneje dopolnili za knjižni sejem v Frankfurtu. Od tod izhaja tudi čebelica na naslovnici slovenske izdaje antologije, ki ponazarja geslo Satovje besed, pod katerim je Slovenija gostovala kot častna gostja frankfurtskega sejma leta 2023. Vendar pa je bilo antologijo pomembno izdati tudi v slovenščini, saj se je za to pokazala potreba med kadrom v domačem izobraževanju. Antologijo je uredila prof. Dr. Dragica Haramija, ki predava otroško in mladinsko književnost na Filozofski in Pedagoški fakulteti v Mariboru. Antologija vsebuje 54 avtoric in avtorjev, katerih dela so razdeljena v pet kategorij glede na starost bralcev.
V tekmovalnem programu Festivala dokumentarnega filma se je letos znašlo kar nekaj filmov, ki so že ovenčani s takšnimi ali drugačnimi nagradami. Poleg z oskarjem nagrajenega filma Edina zemlja palestinsko-izraelskega kolektiva sta tu denimo film Vlaki poljskega režiserja Macieja Drygasa, prejemnik glavne nagrade v jeseni na nizozemskem festivalu IDFA in Glasba za vojaški udar belgijskega umetnika Johana Grimonpreza, ki je bil med letošnjimi nominiranci za oskarja za najboljši dokumentarni film.
V tekmovalnem programu Festivala dokumentarnega filma se je letos znašlo kar nekaj filmov, ki so že ovenčani s takšnimi ali drugačnimi nagradami. Poleg z oskarjem nagrajenega filma Edina zemlja palestinsko-izraelskega kolektiva sta tu denimo film Vlaki poljskega režiserja Macieja Drygasa, prejemnik glavne nagrade v jeseni na nizozemskem festivalu IDFA in Glasba za vojaški udar belgijskega umetnika Johana Grimonpreza, ki je bil med letošnjimi nominiranci za oskarja za najboljši dokumentarni film.
V Ljubljani se odvija 27. festival dokumentarnega filma, na njem pa si je moč ogledati z oskarjem za najboljši dokumentarni film nagrajeni palestinsko-izraelski dokumentarec Edina zemlja režiserjev Basla Adre in Yuvala Abrahama, ki je eden od filmov tekmovalnega programa festivala in obenem prihaja tudi na redni spored ljubljanskega Kinodvora.
V Ljubljani se odvija 27. festival dokumentarnega filma, na njem pa si je moč ogledati z oskarjem za najboljši dokumentarni film nagrajeni palestinsko-izraelski dokumentarec Edina zemlja režiserjev Basla Adre in Yuvala Abrahama, ki je eden od filmov tekmovalnega programa festivala in obenem prihaja tudi na redni spored ljubljanskega Kinodvora.
V grškem Solunu od četrtka že sedemindvajsetič poteka eden od največjih festivalov dokumentarnega filma na Balkanu - mednarodni festival dokumentarnega filma v Solunu. Pogovarjamo se z Luukom Bouwmanom, režiserjem filma Propagandist, ki spremlja vzpon in padec nizozemskega filmarja Jana Teunissena, ki je med drugo svetovno vojno postal najpomembnejši človek v nizozemski filmski industriji in je kot vodja filmskega oddelka SS postal znan kot „nizozemska Leni Riefenstahl“ ter sorežiserjem filma Gospod nihče proti Putinu Davida Borensteina, ki spremlja mladega ruskega učitelja Pavla Talankina, ki se odloči svetu pokazati politično propagando, ki so jo v času po ruskem napadu na Ukrajino primorani izvajati v ruskih šolah.
V grškem Solunu od četrtka že sedemindvajsetič poteka eden od največjih festivalov dokumentarnega filma na Balkanu - mednarodni festival dokumentarnega filma v Solunu. Pogovarjamo se z Luukom Bouwmanom, režiserjem filma Propagandist, ki spremlja vzpon in padec nizozemskega filmarja Jana Teunissena, ki je med drugo svetovno vojno postal najpomembnejši človek v nizozemski filmski industriji in je kot vodja filmskega oddelka SS postal znan kot „nizozemska Leni Riefenstahl“ ter sorežiserjem filma Gospod nihče proti Putinu Davida Borensteina, ki spremlja mladega ruskega učitelja Pavla Talankina, ki se odloči svetu pokazati politično propagando, ki so jo v času po ruskem napadu na Ukrajino primorani izvajati v ruskih šolah.
Pomenljiva in dostopna kot sam naslov je tudi vsebina nove knjige Sadje na slikah Narodne galerije. Pripravljena je tako, da bo privlačna tako tistim, ki jih zanima umetnost, kot tistim, ki so bolj za naravoslovje. Gre že za četrto publikacijo v seriji, nastali v sodelovanju Narodne galerije v Ljubljani in Arboretuma Volčji Potok. Avtorja besedil sta ponovno Jassmina Marijan, ki je poskrbela za umetnostnozgodovinske opise, in Matjaž Mastnak, ki je prispeval vrtnarsko-botanični del.
Pomenljiva in dostopna kot sam naslov je tudi vsebina nove knjige Sadje na slikah Narodne galerije. Pripravljena je tako, da bo privlačna tako tistim, ki jih zanima umetnost, kot tistim, ki so bolj za naravoslovje. Gre že za četrto publikacijo v seriji, nastali v sodelovanju Narodne galerije v Ljubljani in Arboretuma Volčji Potok. Avtorja besedil sta ponovno Jassmina Marijan, ki je poskrbela za umetnostnozgodovinske opise, in Matjaž Mastnak, ki je prispeval vrtnarsko-botanični del.
V zaključni fazi je projekt z naslovom Tartini BIS, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Interreg VI-A Italija Slovenija 2021-2027. Glavni cilj projekta je krepitev vplivov in sinergij kulturnega turizma v znamenju Giuseppeja Tartinija, velike humanistične osebnosti, izhajajoče iz Istre. Bližajo se dogodki, ki bodo v eno združili baročno glasbeno preteklost s sodobno elektronsko glasbo.
V zaključni fazi je projekt z naslovom Tartini BIS, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Interreg VI-A Italija Slovenija 2021-2027. Glavni cilj projekta je krepitev vplivov in sinergij kulturnega turizma v znamenju Giuseppeja Tartinija, velike humanistične osebnosti, izhajajoče iz Istre. Bližajo se dogodki, ki bodo v eno združili baročno glasbeno preteklost s sodobno elektronsko glasbo.
Med 12. in 19. marcem se bo v Ljubljani odvila 27. izdaja Festivala dokumentarnega filma – med drugimi bosta na ogled novi film Raduja Judeja o Romuniji v času tranzicije, posnet s pomočjo reklamnih spotov iz tistega časa, pa Edina zemlja, prejemnik oskarja za najboljši dokumentarec. O izboru filmov se Tesa Drev Juh pogovarja z direktorjem festivala Simonom Popkom, o retrospektivi, posvečeni dokumentarcem Maje Weiss, pa govori Anja Banko.
Med 12. in 19. marcem se bo v Ljubljani odvila 27. izdaja Festivala dokumentarnega filma – med drugimi bosta na ogled novi film Raduja Judeja o Romuniji v času tranzicije, posnet s pomočjo reklamnih spotov iz tistega časa, pa Edina zemlja, prejemnik oskarja za najboljši dokumentarec. O izboru filmov se Tesa Drev Juh pogovarja z direktorjem festivala Simonom Popkom, o retrospektivi, posvečeni dokumentarcem Maje Weiss, pa govori Anja Banko.
V mariborskem narodnem gledališču bo nocoj poseben večer: tukajšnji baletni ansambel bo odplesal štiri koreografije Edwarda Cluga. Projekt z naslovom Cluster sestavljajo štiri svetovne koreografske uspešnice, ki jih je mednarodno priznani ustvarjalec pripravil za Nizozemsko plesno gledališče – NDT. Premiere so bile v letih od 2015 do 2022, mariborska pa bo ob 19-ih 30 v dvorani Ondine Otta Klasinc.
V mariborskem narodnem gledališču bo nocoj poseben večer: tukajšnji baletni ansambel bo odplesal štiri koreografije Edwarda Cluga. Projekt z naslovom Cluster sestavljajo štiri svetovne koreografske uspešnice, ki jih je mednarodno priznani ustvarjalec pripravil za Nizozemsko plesno gledališče – NDT. Premiere so bile v letih od 2015 do 2022, mariborska pa bo ob 19-ih 30 v dvorani Ondine Otta Klasinc.
Drevi se začenja festival literatur sveta Fabula s tematskim naslovom Izkrivljena resničnost. Tokrat bo uradno odprtje v celjskem gledališču. Na literarnem večeru bo nastopila prva gostja iz tujine Sharon Dodua Otoo, britanska pisateljica, publicistka in aktivistka ganskega rodu. Fabula ponuja številne dogodke, povezane z branjem in književnostjo za vse generacije v številnih krajih po Sloveniji.
Drevi se začenja festival literatur sveta Fabula s tematskim naslovom Izkrivljena resničnost. Tokrat bo uradno odprtje v celjskem gledališču. Na literarnem večeru bo nastopila prva gostja iz tujine Sharon Dodua Otoo, britanska pisateljica, publicistka in aktivistka ganskega rodu. Fabula ponuja številne dogodke, povezane z branjem in književnostjo za vse generacije v številnih krajih po Sloveniji.
Franca Saleškega Finžgarja, avtorja najbolj priljubljenega slovenskega zgodovinskega romana Pod svobodnim soncem in številnih drugih proznih in dramskih del, večina pozna predvsem kot književnika; kot celovito osebnost pa ga predstavlja znanstvena monografija z naslovom Franc Saleški Finžgar – župnik, pisatelj, akademik (1871–1962). Petindvajset prispevkov v petih razdelkih opozarja na poglavitne vidike njegovega življenja. Knjigo je izdala Celjska Mohorjeva družba.
Franca Saleškega Finžgarja, avtorja najbolj priljubljenega slovenskega zgodovinskega romana Pod svobodnim soncem in številnih drugih proznih in dramskih del, večina pozna predvsem kot književnika; kot celovito osebnost pa ga predstavlja znanstvena monografija z naslovom Franc Saleški Finžgar – župnik, pisatelj, akademik (1871–1962). Petindvajset prispevkov v petih razdelkih opozarja na poglavitne vidike njegovega življenja. Knjigo je izdala Celjska Mohorjeva družba.
V Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja v Ljubljani se je v organizaciji Filozofskega inštituta Znanstveno raziskovalnega centra SAZU začela dvodnevna mednarodna filozofska konferenca z naslovom Nečloveško, prečloveško: O živalih, pošastih in drugih Drugih. Na konferenci, ki poteka v angleščini, sodelujejo udeleženci in udeleženke z univerz in inštitutov z Dunaja, Newcastla, Prage, Maribora in Ljubljane. K vprašanju nečloveškega pa pristopajo z različnih interdisciplinarnih perspektiv, vključno s področji, kot so filozofija, kritična teorija, antropologija, okoljska teorija, filmska teorija, študije videoiger idr.
V Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja v Ljubljani se je v organizaciji Filozofskega inštituta Znanstveno raziskovalnega centra SAZU začela dvodnevna mednarodna filozofska konferenca z naslovom Nečloveško, prečloveško: O živalih, pošastih in drugih Drugih. Na konferenci, ki poteka v angleščini, sodelujejo udeleženci in udeleženke z univerz in inštitutov z Dunaja, Newcastla, Prage, Maribora in Ljubljane. K vprašanju nečloveškega pa pristopajo z različnih interdisciplinarnih perspektiv, vključno s področji, kot so filozofija, kritična teorija, antropologija, okoljska teorija, filmska teorija, študije videoiger idr.
Na 97. podelitvi Oskarjev v Los Angelesu je kar pet zlatih kipcev, za režijo, scenarij, montažo, najboljši film in najboljšo glavno igralko prejel film Anora Seana Bakerja, tri, za izvirno glasbo, fotografijo in glavnega igralca pa Brutalist Bradyja Corbeta. Najboljši celovečerni animirani film je Valovanje latvijskega avtorja Gintsa Zilbalodisa, najboljši mednarodni film brazilski Še sem tu Walterja Sallesa, najboljši dokumentarec Edina zemlja palestinsko-izraelskega dvojca Basla Adre in Yuvala Abrahama, najboljši kratkometražni igrani film, za katerega je bila nominirana tudi slovenska manjšinska koprodukcija Mož, ki ni mogel molčati Nebojše Slijepčevića, pa je pripadla filmu Nisem robot Victorie Warmerdam.
Na 97. podelitvi Oskarjev v Los Angelesu je kar pet zlatih kipcev, za režijo, scenarij, montažo, najboljši film in najboljšo glavno igralko prejel film Anora Seana Bakerja, tri, za izvirno glasbo, fotografijo in glavnega igralca pa Brutalist Bradyja Corbeta. Najboljši celovečerni animirani film je Valovanje latvijskega avtorja Gintsa Zilbalodisa, najboljši mednarodni film brazilski Še sem tu Walterja Sallesa, najboljši dokumentarec Edina zemlja palestinsko-izraelskega dvojca Basla Adre in Yuvala Abrahama, najboljši kratkometražni igrani film, za katerega je bila nominirana tudi slovenska manjšinska koprodukcija Mož, ki ni mogel molčati Nebojše Slijepčevića, pa je pripadla filmu Nisem robot Victorie Warmerdam.
Poslovil se je dr. Mirko Cuderman. Desetletja smo ga doživljali na koncertnih odrih, na predavanjih in v radijskih studiih na zborovskih snemanjih ter ga poslušali na številnih posnetkih. Trajno je obogatil slovensko kulturno zakladnico in za življenjsko delo leta 2022 prejel Prešernovo nagrado.
Poslovil se je dr. Mirko Cuderman. Desetletja smo ga doživljali na koncertnih odrih, na predavanjih in v radijskih studiih na zborovskih snemanjih ter ga poslušali na številnih posnetkih. Trajno je obogatil slovensko kulturno zakladnico in za življenjsko delo leta 2022 prejel Prešernovo nagrado.
V Galerijo Jakopič v Ljubljani se je iz nemške galerije Fotografie Forum Frankfurt preselila razstava etiopske fotografinje Aïde Muluneh z naslovom Na robu pretekle prihodnosti. To mednarodno priznano ustvarjalko zaznamujejo močne barve, bogati vzorci in kot osrednja figura ženska – sporočila pa so, kljub na videz igrivim podobam, močno družbeno kritična, dotikajo se med drugim tém spolne neenakosti, nedostopnosti osnovnih dobrin, kot je čista voda, zlorabe moči – tako v Afriki kot globalno.
V Galerijo Jakopič v Ljubljani se je iz nemške galerije Fotografie Forum Frankfurt preselila razstava etiopske fotografinje Aïde Muluneh z naslovom Na robu pretekle prihodnosti. To mednarodno priznano ustvarjalko zaznamujejo močne barve, bogati vzorci in kot osrednja figura ženska – sporočila pa so, kljub na videz igrivim podobam, močno družbeno kritična, dotikajo se med drugim tém spolne neenakosti, nedostopnosti osnovnih dobrin, kot je čista voda, zlorabe moči – tako v Afriki kot globalno.
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova si je vse do konca avgusta mogoče ogledati razstavo Sama Duranta Spomeniki, načrti in utopije, s katero ameriški multimedijski umetnik Sam Durant nadaljuje svojo dolgoletno raziskovalno in konceptualno delo Predlogi za spomenike.
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova si je vse do konca avgusta mogoče ogledati razstavo Sama Duranta Spomeniki, načrti in utopije, s katero ameriški multimedijski umetnik Sam Durant nadaljuje svojo dolgoletno raziskovalno in konceptualno delo Predlogi za spomenike.
V Cankarjevem domu v Ljubljani je na ogled tradicionalna bienalna pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura inventura 2022–2024. Razstava je najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja pri nas, na njej pa sodeluje več kot sto avtorjev in avtoric, ki predstavljajo svoja dela, nastala v zadnjih dveh letih.
V Cankarjevem domu v Ljubljani je na ogled tradicionalna bienalna pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura inventura 2022–2024. Razstava je najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja pri nas, na njej pa sodeluje več kot sto avtorjev in avtoric, ki predstavljajo svoja dela, nastala v zadnjih dveh letih.
V dvorani Deutsche Oper v Berlinu se je odvila svetovna premiera baleta Sen kresne noči, ki ga je na oder postavila ekipa slovenskih ustvarjalcev. Gre za novo baletno produkcijo, nastalo po motivih Shakespearjeve komedije, koreografa Edwarda Cluga in skladatelja Milka Lazarja. Prispevek so pripravili Maja Derčar, Simona Moličnik in Tone Jurca.
V dvorani Deutsche Oper v Berlinu se je odvila svetovna premiera baleta Sen kresne noči, ki ga je na oder postavila ekipa slovenskih ustvarjalcev. Gre za novo baletno produkcijo, nastalo po motivih Shakespearjeve komedije, koreografa Edwarda Cluga in skladatelja Milka Lazarja. Prispevek so pripravili Maja Derčar, Simona Moličnik in Tone Jurca.
V Berlinu se bo nocoj s podelitvijo zlatega in srebrnih medvedov končal 75. mednarodni filmski festival. Najboljše filme festivala pa so že razglasili filmski kritiki iz mednarodnega združenja Fipresci. V novi sekciji Perspektive, kjer se je za nagrado potegovalo 14 prvencev, so za najboljšega izbrali slovenski film Kaj ti je deklica režiserke in soscenaristke Urške Djukić, ki je bil že med festivalom deležen odličnih kritik. Film, ki ga je posnel Lev Predan Kowarski, izstopajoči zvok prispeval Julij Zornik, v osrednjih vlogah nastopajo imenitni Jara Sofija Ostan, Mina Švajger in Saša Tabaković na zelo senzibilen in senzualen način prikazuje odraščanje. Producenta filma sta Jožko Rutar in Miha Černec, med koproducenti pa je tudi RTV Slovenija.
V Berlinu se bo nocoj s podelitvijo zlatega in srebrnih medvedov končal 75. mednarodni filmski festival. Najboljše filme festivala pa so že razglasili filmski kritiki iz mednarodnega združenja Fipresci. V novi sekciji Perspektive, kjer se je za nagrado potegovalo 14 prvencev, so za najboljšega izbrali slovenski film Kaj ti je deklica režiserke in soscenaristke Urške Djukić, ki je bil že med festivalom deležen odličnih kritik. Film, ki ga je posnel Lev Predan Kowarski, izstopajoči zvok prispeval Julij Zornik, v osrednjih vlogah nastopajo imenitni Jara Sofija Ostan, Mina Švajger in Saša Tabaković na zelo senzibilen in senzualen način prikazuje odraščanje. Producenta filma sta Jožko Rutar in Miha Černec, med koproducenti pa je tudi RTV Slovenija.
Program Ars v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana pripravlja nov ciklus radijskih koncertov V etru pesem. Od 23. februarja do 6. aprila bodo na sporedu trije koncerti za glas in klavir, na katerih se bodo predstavili domači in tuji uveljavljeni umetnice in umetniki.
Program Ars v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana pripravlja nov ciklus radijskih koncertov V etru pesem. Od 23. februarja do 6. aprila bodo na sporedu trije koncerti za glas in klavir, na katerih se bodo predstavili domači in tuji uveljavljeni umetnice in umetniki.
20. in 21. februarja se ob 18. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma s četrtim koncertom abonmaja Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije odpira 8. Zimski festival Festivala Ljubljana. Koncert z naslovom Presunljivo, na katerem bo zazvenel Vojni rekviem Benjamina Brittna, bo ponudil monumentalni glasbeni dogodek, poln velikih izzivov ter plemenitega in presunljivega sporočila. Koncert je nastal v soorganizaciji Festivala Ljubljana, Slovenske filharmonije in Cankarjevega doma. Vojni rekviem, op. 66 Benjamina Brittna bodo izvedli: Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom maestra Charlesa Dutoita, solisti: sopranistka Irina Lungu, tenorist Ian Bostridge in baritonist Matthias Goerne, ter Zbor Slovenske filharmonije, litovski Državni zbor iz Kaunasa in Zbor dunajskih dečkov.
20. in 21. februarja se ob 18. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma s četrtim koncertom abonmaja Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije odpira 8. Zimski festival Festivala Ljubljana. Koncert z naslovom Presunljivo, na katerem bo zazvenel Vojni rekviem Benjamina Brittna, bo ponudil monumentalni glasbeni dogodek, poln velikih izzivov ter plemenitega in presunljivega sporočila. Koncert je nastal v soorganizaciji Festivala Ljubljana, Slovenske filharmonije in Cankarjevega doma. Vojni rekviem, op. 66 Benjamina Brittna bodo izvedli: Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom maestra Charlesa Dutoita, solisti: sopranistka Irina Lungu, tenorist Ian Bostridge in baritonist Matthias Goerne, ter Zbor Slovenske filharmonije, litovski Državni zbor iz Kaunasa in Zbor dunajskih dečkov.
V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju je na ogled razstava ustvarjalca stripov in ilustratorja Cirila Horjaka z naslovom Težko je satire ne risati. Razstava lanskega nagrajenca Prešernovega sklada daje vpogled v Horjakov ustvarjalni svet, od njegovih izobraževalnih stripov do kritičnih satir, ki z risbo osvetljujejo družbeno in politično dogajanje v Sloveniji in po svetu. Razstava bo odprta do 29. marca.
V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju je na ogled razstava ustvarjalca stripov in ilustratorja Cirila Horjaka z naslovom Težko je satire ne risati. Razstava lanskega nagrajenca Prešernovega sklada daje vpogled v Horjakov ustvarjalni svet, od njegovih izobraževalnih stripov do kritičnih satir, ki z risbo osvetljujejo družbeno in politično dogajanje v Sloveniji in po svetu. Razstava bo odprta do 29. marca.
Na jubilejnem 75. berlinskem filmskem festivalu so sinoči s svetovno premiero filma Kaj ti je deklica Urške Djukić odprli nova festivalska sekcija, Perspektive, v kateri bodo prikazali štirinajst tekmovalnih celovečernih prvencev. Urška Djukić je tista režiserka, ki je za svoj kratek film Babičino seksualno življenje prejela številne nagrade, med drugim, pred dvema letoma tudi nagrado za najboljši evropski kratek film. Na premieri na Potsdamskem trgu je bila tudi Ingrid Kovač Brus.
Na jubilejnem 75. berlinskem filmskem festivalu so sinoči s svetovno premiero filma Kaj ti je deklica Urške Djukić odprli nova festivalska sekcija, Perspektive, v kateri bodo prikazali štirinajst tekmovalnih celovečernih prvencev. Urška Djukić je tista režiserka, ki je za svoj kratek film Babičino seksualno življenje prejela številne nagrade, med drugim, pred dvema letoma tudi nagrado za najboljši evropski kratek film. Na premieri na Potsdamskem trgu je bila tudi Ingrid Kovač Brus.
Današnje Valentinovo v Kinodvoru v Ljubljani je posvečeno spominu na nekdanji kino Sloga, ki je deloval prav tam, kjer je danes Kinodvor. Kino Sloga, ki je to ime dobil leta 1946, se je v 70-ih in 80-ih letih preusmeril v prikazovanje erotičnih filmov in šlo je dejansko za prvi erotični kino na območju tedanje države. O programu pripoveduje Maša Peče.
Današnje Valentinovo v Kinodvoru v Ljubljani je posvečeno spominu na nekdanji kino Sloga, ki je deloval prav tam, kjer je danes Kinodvor. Kino Sloga, ki je to ime dobil leta 1946, se je v 70-ih in 80-ih letih preusmeril v prikazovanje erotičnih filmov in šlo je dejansko za prvi erotični kino na območju tedanje države. O programu pripoveduje Maša Peče.
Slovenski filmski center je minuli teden predstavil svoje delovanje v preteklem letu in letošnje načrte. Center v leto 2025 vstopa z najvišjim proračunom doslej, ki jim bo omogočil, da še bolj podprejo posamezne projekte in pripravijo dva nova razpisa. In še: katere filme bodo snemali v letu 2025?
Slovenski filmski center je minuli teden predstavil svoje delovanje v preteklem letu in letošnje načrte. Center v leto 2025 vstopa z najvišjim proračunom doslej, ki jim bo omogočil, da še bolj podprejo posamezne projekte in pripravijo dva nova razpisa. In še: katere filme bodo snemali v letu 2025?
Clermont-Ferrand ni le mesto zgodovine in športa – že dolga leta namreč neupogljivo bije tudi v ritmu kratkega filma. S svojo neomajno predanostjo danes slovi kot največje svetovno središče te pogosto zapostavljene filmske forme.
Clermont-Ferrand ni le mesto zgodovine in športa – že dolga leta namreč neupogljivo bije tudi v ritmu kratkega filma. S svojo neomajno predanostjo danes slovi kot največje svetovno središče te pogosto zapostavljene filmske forme.
Od 17. do 22. februarja se bo odvil 19. festival gorniškega filma. V skoraj dvajsetih letih si je festival zgradil zvesto občinstvo, ki poleg projekcij z zanimanjem obišče tudi spremljevalni program: tematska predavanja, pogovori s filmskimi ustvarjalci in predstavitve gorniške literature. Festival vodi Silvo Karo.
Od 17. do 22. februarja se bo odvil 19. festival gorniškega filma. V skoraj dvajsetih letih si je festival zgradil zvesto občinstvo, ki poleg projekcij z zanimanjem obišče tudi spremljevalni program: tematska predavanja, pogovori s filmskimi ustvarjalci in predstavitve gorniške literature. Festival vodi Silvo Karo.
Na festivalu bodo zavrteli 250 filmov, v osrednji tekmovalni sekciji se jih za zlatega medveda poteguje 19. Močno zastopan na festivalu pa bo tudi slovenski film.
Na festivalu bodo zavrteli 250 filmov, v osrednji tekmovalni sekciji se jih za zlatega medveda poteguje 19. Močno zastopan na festivalu pa bo tudi slovenski film.
Nocoj se bo v Berlinu, na Potsdamskem trgu začel 75. mednarodni filmski festival. Odprl ga bo domači film Svetloba Toma Tykverja, na uvodnem večeru bo častnega zlatega medveda prejela britanska igralka Tilda Swinton. Že jutri pa bo novo sekcijo Berlinala – Perspektive – odprl slovenski film Kaj ti je deklica režiserke in soscenaristke Urške Djukić.
Nocoj se bo v Berlinu, na Potsdamskem trgu začel 75. mednarodni filmski festival. Odprl ga bo domači film Svetloba Toma Tykverja, na uvodnem večeru bo častnega zlatega medveda prejela britanska igralka Tilda Swinton. Že jutri pa bo novo sekcijo Berlinala – Perspektive – odprl slovenski film Kaj ti je deklica režiserke in soscenaristke Urške Djukić.
V nedeljo se je končal 54. filmski festival v Rotterdamu, že v petek pa so na njem podelili nagrade. Glavna nagrada, nagrada Tiger, je tokrat pripadla slovenski manjšinski koprodukciji, dokumentarnem filmu hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića z naslovom Fiume o morte!, pri katerem je sodeloval slovenski produkcijski studio NOSOROGI, ki ga vodi producentka in scenaristka Marina Gumzi, za filmsko fotografijo pa je poskrbel Gregor Božič. Film opisuje eno najbolj nenavadnih obdobij iz zgodovine mesta Reke, 16-mesečno vojaško okupacijo, ki jo je pred sto leti izvedel italijanski pesnik in ekscentrični vojskovodja Gabriele D'Annunzio. V glavni tekmovalni sekciji sta posebni nagradi žirije prejela filma Drevo avtentičnosti kongovskega avtorja Sammyja Balojija in V hiši mojih staršev Tima Ellricha, glavno nagrado v tekmovalnem programu Big Screen pa film Vznesenosti Jona Blåheda.
V nedeljo se je končal 54. filmski festival v Rotterdamu, že v petek pa so na njem podelili nagrade. Glavna nagrada, nagrada Tiger, je tokrat pripadla slovenski manjšinski koprodukciji, dokumentarnem filmu hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića z naslovom Fiume o morte!, pri katerem je sodeloval slovenski produkcijski studio NOSOROGI, ki ga vodi producentka in scenaristka Marina Gumzi, za filmsko fotografijo pa je poskrbel Gregor Božič. Film opisuje eno najbolj nenavadnih obdobij iz zgodovine mesta Reke, 16-mesečno vojaško okupacijo, ki jo je pred sto leti izvedel italijanski pesnik in ekscentrični vojskovodja Gabriele D'Annunzio. V glavni tekmovalni sekciji sta posebni nagradi žirije prejela filma Drevo avtentičnosti kongovskega avtorja Sammyja Balojija in V hiši mojih staršev Tima Ellricha, glavno nagrado v tekmovalnem programu Big Screen pa film Vznesenosti Jona Blåheda.
Na 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se v glavnem tekmovalnem programu za nagrade Tiger potegujeta dve slovenski manjšinski koprodukciji; film Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića, dokumentarni film, ki spregovori o Gabrielu d'Annunziu in njegovi okupaciji Reke ter film Veter, govori mi srbskega režiserja Stefana Djordjevića, v katerem se režiser skupaj z družino poklanja svoji pokojni materi.
Na 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se v glavnem tekmovalnem programu za nagrade Tiger potegujeta dve slovenski manjšinski koprodukciji; film Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića, dokumentarni film, ki spregovori o Gabrielu d'Annunziu in njegovi okupaciji Reke ter film Veter, govori mi srbskega režiserja Stefana Djordjevića, v katerem se režiser skupaj z družino poklanja svoji pokojni materi.
Predstavitve izobraževalnih glasbenih oddaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija Arsov glasbeni observatorij v Glasbenih jutranjicah je zaključil pogovor glasbenega urednika Primoža Trdana z dirigentom Davorinom Morijem, ki je vodil orkester v zadnji oddaji, namenjeni glasbi 20. stoletja in sodobnosti. Davorin Mori, ki deluje v Avstriji, je s to sezono postal tudi glavni gostujoči dirigent Simfonikov in tako še krepi stik s slovensko sceno.
Predstavitve izobraževalnih glasbenih oddaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija Arsov glasbeni observatorij v Glasbenih jutranjicah je zaključil pogovor glasbenega urednika Primoža Trdana z dirigentom Davorinom Morijem, ki je vodil orkester v zadnji oddaji, namenjeni glasbi 20. stoletja in sodobnosti. Davorin Mori, ki deluje v Avstriji, je s to sezono postal tudi glavni gostujoči dirigent Simfonikov in tako še krepi stik s slovensko sceno.
Vodja Glasbene produkcije in umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v pogovoru z voditeljico Evo Longyka Marušič predstavi nastajanje cikla glasbenih izobraževalnih oddaj Arsov glasbeni observatorij, razmišlja o stiku orkestra z občinstvom in napove nekaj poudarkov jubilejnega leta orkestra.
Vodja Glasbene produkcije in umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v pogovoru z voditeljico Evo Longyka Marušič predstavi nastajanje cikla glasbenih izobraževalnih oddaj Arsov glasbeni observatorij, razmišlja o stiku orkestra z občinstvom in napove nekaj poudarkov jubilejnega leta orkestra.
Moči sta združili dve pomembni kulturni ustanovi, ljubljanska Narodna galerija in dunajska galerija Belvedere. Rezultat sodelovanja je razstava Svet v barvah, slovensko slikarstvo 1848–1918, ki v avstrijsko prestolnico prinaša vrhunce našega realizma in impresionizma. Na ogled je v spodnjem Belvederu od danes pa do 25. maja.
Moči sta združili dve pomembni kulturni ustanovi, ljubljanska Narodna galerija in dunajska galerija Belvedere. Rezultat sodelovanja je razstava Svet v barvah, slovensko slikarstvo 1848–1918, ki v avstrijsko prestolnico prinaša vrhunce našega realizma in impresionizma. Na ogled je v spodnjem Belvederu od danes pa do 25. maja.
Tilen Draksler goji širok repertoar, zanima ga glasba od renesanse do najsodobnejših iskanj, v drugi oddaji Arsovega glasbenega observatorija pa je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija posnel tri znamenita dela dunajskih klasikov. Gostili smo ga v Glasbeni jutranjici, v pogovoru z voditeljico Višnjo Fičor je predstavili nastajanje oddaj in opisal življenje in delovanje dirigenta.
Tilen Draksler goji širok repertoar, zanima ga glasba od renesanse do najsodobnejših iskanj, v drugi oddaji Arsovega glasbenega observatorija pa je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija posnel tri znamenita dela dunajskih klasikov. Gostili smo ga v Glasbeni jutranjici, v pogovoru z voditeljico Višnjo Fičor je predstavili nastajanje oddaj in opisal življenje in delovanje dirigenta.
V jutranjem programu predstavljamo nov cikel štirih izobraževalnih glasbenih oddaj s Simfoničnim orkestrom in tremi dirigenti mlajše generacije. K pogovorom smo povabili ustvarjalce Arsovega glasbenega observatorija – uvodoma glasbenega urednika Primoža Trdana, vodjo projekta in avtorja scenarijev oddaj. Pogovor je vodil Miha Zor.
V jutranjem programu predstavljamo nov cikel štirih izobraževalnih glasbenih oddaj s Simfoničnim orkestrom in tremi dirigenti mlajše generacije. K pogovorom smo povabili ustvarjalce Arsovega glasbenega observatorija – uvodoma glasbenega urednika Primoža Trdana, vodjo projekta in avtorja scenarijev oddaj. Pogovor je vodil Miha Zor.
V četrtek so po dvakratnem odlogu roka za glasovanje članov Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti zaradi požarov v Los Angelesu v Beverly Hillsu razglasili nominirance in nominiranke za letošnje oskarje. Med njimi je tudi slovenska manjšinska koprodukcija: Mož, ki ni mogel molčati hrvaškega režiserja Nebojše Sljepčevića, ki je nominiran za oskarja za najboljši kratki igrani film, pred tem pa je osvojil že cannsko zlato palmo in evropsko nagrado za najboljši kratki film. Sicer pa so največ nominacij zbrali filmi Emilia Pérez, namreč 13, Žlehtnoba in Brutalist, ki imata vsak po 10 nominacij, Konklave in Bob Dylan: Popolni neznanec pa imata vsak po 8 nominacij. Oskarje bodo podelili 3. marca zjutraj po našem času. Tako kot razglasitev nominacij bo najverjetneje tudi sama podelitev v znamenju žalovanja za žrtvami požarov. Prispevek Tine Poglajen.
V četrtek so po dvakratnem odlogu roka za glasovanje članov Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti zaradi požarov v Los Angelesu v Beverly Hillsu razglasili nominirance in nominiranke za letošnje oskarje. Med njimi je tudi slovenska manjšinska koprodukcija: Mož, ki ni mogel molčati hrvaškega režiserja Nebojše Sljepčevića, ki je nominiran za oskarja za najboljši kratki igrani film, pred tem pa je osvojil že cannsko zlato palmo in evropsko nagrado za najboljši kratki film. Sicer pa so največ nominacij zbrali filmi Emilia Pérez, namreč 13, Žlehtnoba in Brutalist, ki imata vsak po 10 nominacij, Konklave in Bob Dylan: Popolni neznanec pa imata vsak po 8 nominacij. Oskarje bodo podelili 3. marca zjutraj po našem času. Tako kot razglasitev nominacij bo najverjetneje tudi sama podelitev v znamenju žalovanja za žrtvami požarov. Prispevek Tine Poglajen.
Med prejemniki priznanj in odličij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je tudi Tomaž Faganel, ki prejema zlato plaketo za življenjsko delo na področju zborovske dejavnosti. Tomaž Faganel je ena najprepoznavnejših osebnosti slovenskega zborovstva. Z njim se je pogovarjala glasbena urednica Polona Gantar.
Med prejemniki priznanj in odličij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je tudi Tomaž Faganel, ki prejema zlato plaketo za življenjsko delo na področju zborovske dejavnosti. Tomaž Faganel je ena najprepoznavnejših osebnosti slovenskega zborovstva. Z njim se je pogovarjala glasbena urednica Polona Gantar.