Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativni prispevki iz področja kulture
Leto je naokrog in pred nami je novi Liff. Natančneje, začel se bo prihodnjo sredo ob 19. uri z otvoritvenim filmom Belo se pere na devetdeset, že pred tem pa se bodo zgodile nekatere projekcije po drugih kinodvoranah, v Ljubljani so to poleg dveh v Cankarjevem domu še Kinodvorova, dvorani AGRFT in Slovenske kinoteke, Kino Bežigrad in letos znova Kino Šiška. Izbrane filme bodo sicer prikazali še v Mariboru, Novem mestu in Celju.
Leto je naokrog in pred nami je novi Liff. Natančneje, začel se bo prihodnjo sredo ob 19. uri z otvoritvenim filmom Belo se pere na devetdeset, že pred tem pa se bodo zgodile nekatere projekcije po drugih kinodvoranah, v Ljubljani so to poleg dveh v Cankarjevem domu še Kinodvorova, dvorani AGRFT in Slovenske kinoteke, Kino Bežigrad in letos znova Kino Šiška. Izbrane filme bodo sicer prikazali še v Mariboru, Novem mestu in Celju.
Drugega novembra je minilo natanko pol stoletja od umora enega največjih evropskih režiserjev povojnega obdobja, pisatelja in pesnika Piera Paola Pasolinija. Ob obletnici smrti so v Slovenski kinoteki predstavili slovenski prevod knjige Pasolini in smrt italijanskega slikarja in pisatelja Giuseppeja Zigaine.
Drugega novembra je minilo natanko pol stoletja od umora enega največjih evropskih režiserjev povojnega obdobja, pisatelja in pesnika Piera Paola Pasolinija. Ob obletnici smrti so v Slovenski kinoteki predstavili slovenski prevod knjige Pasolini in smrt italijanskega slikarja in pisatelja Giuseppeja Zigaine.
Nedavni dogodki v Sankt Peterburgu, drugem največjem mestu v Rusiji, mestu, ki izstopa po dediščini velike umetnosti, pa tudi po alternativni kulturi, spodbujajo razmislek o politični zlorabi umetniškega in kulturnega izražanja za utrjevanje političnega nadzora in medijske manipulacije.
Nedavni dogodki v Sankt Peterburgu, drugem največjem mestu v Rusiji, mestu, ki izstopa po dediščini velike umetnosti, pa tudi po alternativni kulturi, spodbujajo razmislek o politični zlorabi umetniškega in kulturnega izražanja za utrjevanje političnega nadzora in medijske manipulacije.
Anomalije in bizarnosti sodobne družbe, človeško agresijo, tehnologijo in ekologijo že dobrih pet desetletij duhovito in večpomensko interpretira Stane Jagodič, ki kljub težkim temam išče univerzalne in brezčasne vrednote. Multimedijski, konceptualni in performativni umetnik, futurist, magični realist, konstruktivist, dadaist, vizualni satirik. Vse to in morda nič od tega zares. Predvsem je ves čas razvijal osebno in močno umetniško govorico. V Mestni galeriji Ljubljana so v sodelovanju z Galerijo Photon pripravili pregledno razstavo Nemirno oko, na kateri so se posvetili Jagodičevim delom na papirju – risbi, grafiki, fotografiji in fotokolažu.
Anomalije in bizarnosti sodobne družbe, človeško agresijo, tehnologijo in ekologijo že dobrih pet desetletij duhovito in večpomensko interpretira Stane Jagodič, ki kljub težkim temam išče univerzalne in brezčasne vrednote. Multimedijski, konceptualni in performativni umetnik, futurist, magični realist, konstruktivist, dadaist, vizualni satirik. Vse to in morda nič od tega zares. Predvsem je ves čas razvijal osebno in močno umetniško govorico. V Mestni galeriji Ljubljana so v sodelovanju z Galerijo Photon pripravili pregledno razstavo Nemirno oko, na kateri so se posvetili Jagodičevim delom na papirju – risbi, grafiki, fotografiji in fotokolažu.
V prostorih Društva slovenskih književnih prevajalcev so podelili Jermanovo nagrado 2025. Društvo nagrado podeljuje za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Nagrado, ki je bila ustanovljena leta 2013 in prvič podeljena dve leti kasneje, so poimenovali po uglednem slovenskem filozofu in prevajalcu Franetu Jermanu. Letošnji nominiranci so bili Miljana Cunta, Helena Marko in Aleš Maver.
V prostorih Društva slovenskih književnih prevajalcev so podelili Jermanovo nagrado 2025. Društvo nagrado podeljuje za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Nagrado, ki je bila ustanovljena leta 2013 in prvič podeljena dve leti kasneje, so poimenovali po uglednem slovenskem filozofu in prevajalcu Franetu Jermanu. Letošnji nominiranci so bili Miljana Cunta, Helena Marko in Aleš Maver.
V Ljubljani so predstavili novo delo Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu, ki ga je izdala Cankarjeva založba, prevedel pa ga je Igor Harb, saj ga je avtor napisal v angleščini. V njem Žižek razmišlja o današnjem svetu oziroma postresničnostni dobi, pa o politikah in razpadanju družbenega tkiva ter, kot nakazuje naslov, vse večjem razsulu.
V Ljubljani so predstavili novo delo Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu, ki ga je izdala Cankarjeva založba, prevedel pa ga je Igor Harb, saj ga je avtor napisal v angleščini. V njem Žižek razmišlja o današnjem svetu oziroma postresničnostni dobi, pa o politikah in razpadanju družbenega tkiva ter, kot nakazuje naslov, vse večjem razsulu.
Letošnji Festival slovenskega filma, ki se je zaključil v nedeljo s slavnostno podelitvijo nagrad v portoroškem Avditoriju in na katerem je nagrado za najboljši film, poleg nje pa še 5 nagrad prejel celovečerni prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica, je med drugimi obiskal direktor Evropske filmske akademije Matthias Wouter Knol. Evropska filmska akademija je namreč Prvomajski trg v Piranu, ki je že večkrat služil kot filmska kulisa, uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture. Gre za prvo lokacijo v Sloveniji, ki ji je pripadla ta čast. Ob tej priložnosti se je z Matthiasom Wouterjem Knolom pogovarjala Tesa Drev Juh.
Letošnji Festival slovenskega filma, ki se je zaključil v nedeljo s slavnostno podelitvijo nagrad v portoroškem Avditoriju in na katerem je nagrado za najboljši film, poleg nje pa še 5 nagrad prejel celovečerni prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica, je med drugimi obiskal direktor Evropske filmske akademije Matthias Wouter Knol. Evropska filmska akademija je namreč Prvomajski trg v Piranu, ki je že večkrat služil kot filmska kulisa, uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture. Gre za prvo lokacijo v Sloveniji, ki ji je pripadla ta čast. Ob tej priložnosti se je z Matthiasom Wouterjem Knolom pogovarjala Tesa Drev Juh.
Knjiga Prosojnosti, za katero je Brane Senegačnik prejel Jenkovo nagrado, je osma Senegačnikova knjiga poezije, izdala pa jo je Celjska Mohorjeva družba. Ob tej priložnosti se je z Branetom Senegačnikom pogovarjala Tina Kozin.
Knjiga Prosojnosti, za katero je Brane Senegačnik prejel Jenkovo nagrado, je osma Senegačnikova knjiga poezije, izdala pa jo je Celjska Mohorjeva družba. Ob tej priložnosti se je z Branetom Senegačnikom pogovarjala Tina Kozin.
Banalnost zla Hannah Arendt znova je naslov predstave Anton Podbevšek teatra. Predstava združuje teoretični del Hannah Arendt, ki se osredotoča na antologijo nasilja in genocida, ter performativne prakse, naslavljajoče trenutno vojno v Palestini.
Banalnost zla Hannah Arendt znova je naslov predstave Anton Podbevšek teatra. Predstava združuje teoretični del Hannah Arendt, ki se osredotoča na antologijo nasilja in genocida, ter performativne prakse, naslavljajoče trenutno vojno v Palestini.
Slovensko arheologijo bogatijo nova odkritja. Večdesetletno raziskovanje kraške krajine je arheologa Dimitrija Mlekuža Vrhovnika in Tomaža Fabca privedlo do izjemne najdbe. S pomočjo zračnega laserskega skeniranja - lidar sta na čezmejnem območju Krasa odkrila štiri lokacije, na katerih se raztezajo več kilometrov dolge kamnite strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. Najditelja pravita, da gre za eno največjih tovrstnih prazgodovinskih arhitektur v Evropi, ki pa terja še veliko odgovorov, predvsem v zvezi z vprašanjem poselitve Evrope po koncu ledene dobe.
Slovensko arheologijo bogatijo nova odkritja. Večdesetletno raziskovanje kraške krajine je arheologa Dimitrija Mlekuža Vrhovnika in Tomaža Fabca privedlo do izjemne najdbe. S pomočjo zračnega laserskega skeniranja - lidar sta na čezmejnem območju Krasa odkrila štiri lokacije, na katerih se raztezajo več kilometrov dolge kamnite strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. Najditelja pravita, da gre za eno največjih tovrstnih prazgodovinskih arhitektur v Evropi, ki pa terja še veliko odgovorov, predvsem v zvezi z vprašanjem poselitve Evrope po koncu ledene dobe.
O tem, kdo je prepričal žirijo 28. FSF-ja, Tesa Drev Juh.
O tem, kdo je prepričal žirijo 28. FSF-ja, Tesa Drev Juh.
Dokumentarni esej Anje Medved in Nade Velušček predstavlja pričevanja prebivalcev goriškega območja iz časa 2. svetovne vojne. Zgodbe, v katerih se slikajo otroške oziroma mladostniške izkušnje vojne, pričajo o mešanici izkušenj in travm, ki jih je vojna pustila na ljudeh, na generaciji, ki se dandanes še zadnja spominja tega obdobja.
Dokumentarni esej Anje Medved in Nade Velušček predstavlja pričevanja prebivalcev goriškega območja iz časa 2. svetovne vojne. Zgodbe, v katerih se slikajo otroške oziroma mladostniške izkušnje vojne, pričajo o mešanici izkušenj in travm, ki jih je vojna pustila na ljudeh, na generaciji, ki se dandanes še zadnja spominja tega obdobja.
Na odprtju 28. Festivala slovenskega filma je bil premierno prikazan igrani film Skriti ljudje Mihe Hočevarja, dramedija, ki govori o nenavadnem prijateljstvu in novih začetkih. V glavnih vlogah nastopata slovenski igralec Blaž Šef in islandski igralec Olafur Darri Olafsson, film pa je prvo filmsko sodelovanje med Slovenijo in Islandijo.
Na odprtju 28. Festivala slovenskega filma je bil premierno prikazan igrani film Skriti ljudje Mihe Hočevarja, dramedija, ki govori o nenavadnem prijateljstvu in novih začetkih. V glavnih vlogah nastopata slovenski igralec Blaž Šef in islandski igralec Olafur Darri Olafsson, film pa je prvo filmsko sodelovanje med Slovenijo in Islandijo.
Pri založbi Mladinska knjiga je izšla zbirka kratkih zgodb Ocean na steni Tjaše Mislêj, ki smo jo do zdaj poznali predvsem kot avtorico dramskih del. Leta 2020 je prejela nagrado Slavka Gruma za dramo Naše skladišče, pred kratkim pa smo na odru SNG Drame Ljubljana videli krstno uprizoritev dela Prva beseda je mama.
Pri založbi Mladinska knjiga je izšla zbirka kratkih zgodb Ocean na steni Tjaše Mislêj, ki smo jo do zdaj poznali predvsem kot avtorico dramskih del. Leta 2020 je prejela nagrado Slavka Gruma za dramo Naše skladišče, pred kratkim pa smo na odru SNG Drame Ljubljana videli krstno uprizoritev dela Prva beseda je mama.
Na 28. FSF bodo letos prikazali 101 film. Odprtje je pospremila slovenska premiera filma Skriti ljudje Mihe Hočevarja, podeljena pa je bila tudi nagrada Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmskega ustvarjanja – prejel jo je montažer Janez Bricelj. Z njim se je pogovarjala Petra Meterc.
Na 28. FSF bodo letos prikazali 101 film. Odprtje je pospremila slovenska premiera filma Skriti ljudje Mihe Hočevarja, podeljena pa je bila tudi nagrada Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmskega ustvarjanja – prejel jo je montažer Janez Bricelj. Z njim se je pogovarjala Petra Meterc.
V kulturni javnosti je odjeknila novica, da se Občina Vrhnika umika iz kroga glavnih donatorjev in podpornikov Cankarjeve nagrade, ene najuglednejših literarnih nagrad pri nas, ki bi jo prihodnje leto podelili sedmič. Soustanovitelji nagrade – Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU – so v izjavi za javnost zapisali, da je občina Vrhnika svojo odločitev utemeljila z odzivom na govor častne govornice, pisateljice Mojce Kumerdej na slovesni podelitvi 29. maja letos.
V kulturni javnosti je odjeknila novica, da se Občina Vrhnika umika iz kroga glavnih donatorjev in podpornikov Cankarjeve nagrade, ene najuglednejših literarnih nagrad pri nas, ki bi jo prihodnje leto podelili sedmič. Soustanovitelji nagrade – Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU – so v izjavi za javnost zapisali, da je občina Vrhnika svojo odločitev utemeljila z odzivom na govor častne govornice, pisateljice Mojce Kumerdej na slovesni podelitvi 29. maja letos.
Letos praznujemo 100. obletnico rojstva velikega klasika slovenskega stripa in animiranega filma Mikija Mustra, očeta Zvitorepca, Trdonje, Lakotnika in drugih risanih junakov, ki so zaznamovali otroštvo številnih rodov. V Mestnem muzeju Ljubljana bo na ogled razstava o umetnikovi življenjski in ustvarjalni poti. Na ogled bodo izvirna dela in dokumentarni portreti.
Letos praznujemo 100. obletnico rojstva velikega klasika slovenskega stripa in animiranega filma Mikija Mustra, očeta Zvitorepca, Trdonje, Lakotnika in drugih risanih junakov, ki so zaznamovali otroštvo številnih rodov. V Mestnem muzeju Ljubljana bo na ogled razstava o umetnikovi življenjski in ustvarjalni poti. Na ogled bodo izvirna dela in dokumentarni portreti.
Med izstopajočimi dogodki Frankfurtskega knjižnega sejma je bil pogovor med dobitnico Nobelove nagrade za mir leta 2021, filipinsko novinarko Marijo Ressa, in nekdanjim generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom. Naslov pogovora je bil Moč, mediji in človekove pravice – demokracija v geopolitičnih pretresih (Foto: Gian-Luca Heiser / Frankfurter Buchmesse).
Med izstopajočimi dogodki Frankfurtskega knjižnega sejma je bil pogovor med dobitnico Nobelove nagrade za mir leta 2021, filipinsko novinarko Marijo Ressa, in nekdanjim generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom. Naslov pogovora je bil Moč, mediji in človekove pravice – demokracija v geopolitičnih pretresih (Foto: Gian-Luca Heiser / Frankfurter Buchmesse).
V Mariboru se je v nedeljo končalo 18. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus, Maribor 2025, na katerem se je pomerilo 8 zborov iz 7-ih držav. Njihove nastope je spremljala petčlanska mednarodna žirija v sestavi Michael Joseph Barrett, Petra Grassi, Ban Sheng Toh, Mikael Wedar in predsednica Karmina Šilec. Zborovsko petje je v Mariboru sicer zvenelo že od petka, ko so zbori nastopili na uvodnem večernem koncertu. Ta še ni bil tekmovalne narave, na njem pa so zbori z glasbo predstavili svojo domovino. V soboto sta sledila po dva tekmovalna nastopa za vsak zbor. Na enem so izvedli obvezni program, ki je obsegal skladbo Jacobusa Handla Gallusa, skladbo iz obdobja romantike in novo priredbo slovenske ljudske Eno rožco jaz imam Andreja Makorja, na drugem pa so se predstavili s prostim programom, na katerem zbori a capella izvedejo umetne skladbe po lastni izbiri. Za véliko nagrado tekmovanja: 2.500 evrov ter vstopnico za véliko evropsko zborovsko tekmovanje se je na koncertu v mariborski Unionski dvorani pomerilo 5 zborov, med njimi kar dva slovenska: Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije in Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, pa še Komorni zbor ONE iz Singapurja, Arhipelaški pevci iz Indonezije in Mešani zbor Pa Sáulei občine Rópaži iz Latvije. Tretje mesto in nagrado v vrednosti 1.500 evrov je prejel APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, drugo mesto in 2.000 evrov so dobili Arhipelaški pevci iz Indonezije, prvo mesto in glavno nagrado pa so si pripeli člani Zbora sv. Nikolaja z zborovodkinjo Heleno Fojkar Zupančič. Vsem zborom iskrene čestitke! O tekmovanju bomo kaj več povedali v sredo v oddaji Glasbeni utrip in v sobotnem Zborovskem panoptikumu.
V Mariboru se je v nedeljo končalo 18. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus, Maribor 2025, na katerem se je pomerilo 8 zborov iz 7-ih držav. Njihove nastope je spremljala petčlanska mednarodna žirija v sestavi Michael Joseph Barrett, Petra Grassi, Ban Sheng Toh, Mikael Wedar in predsednica Karmina Šilec. Zborovsko petje je v Mariboru sicer zvenelo že od petka, ko so zbori nastopili na uvodnem večernem koncertu. Ta še ni bil tekmovalne narave, na njem pa so zbori z glasbo predstavili svojo domovino. V soboto sta sledila po dva tekmovalna nastopa za vsak zbor. Na enem so izvedli obvezni program, ki je obsegal skladbo Jacobusa Handla Gallusa, skladbo iz obdobja romantike in novo priredbo slovenske ljudske Eno rožco jaz imam Andreja Makorja, na drugem pa so se predstavili s prostim programom, na katerem zbori a capella izvedejo umetne skladbe po lastni izbiri. Za véliko nagrado tekmovanja: 2.500 evrov ter vstopnico za véliko evropsko zborovsko tekmovanje se je na koncertu v mariborski Unionski dvorani pomerilo 5 zborov, med njimi kar dva slovenska: Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije in Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, pa še Komorni zbor ONE iz Singapurja, Arhipelaški pevci iz Indonezije in Mešani zbor Pa Sáulei občine Rópaži iz Latvije. Tretje mesto in nagrado v vrednosti 1.500 evrov je prejel APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, drugo mesto in 2.000 evrov so dobili Arhipelaški pevci iz Indonezije, prvo mesto in glavno nagrado pa so si pripeli člani Zbora sv. Nikolaja z zborovodkinjo Heleno Fojkar Zupančič. Vsem zborom iskrene čestitke! O tekmovanju bomo kaj več povedali v sredo v oddaji Glasbeni utrip in v sobotnem Zborovskem panoptikumu.
Med 21. in 26. oktobrom se bo v Portorožu odvil 28. Festival slovenskega filma. O poudarkih letošnje izdaje se Tesa Drev Juh pogovarja z direktorjem festivala Bojanom Labovićem.
Med 21. in 26. oktobrom se bo v Portorožu odvil 28. Festival slovenskega filma. O poudarkih letošnje izdaje se Tesa Drev Juh pogovarja z direktorjem festivala Bojanom Labovićem.
V ljubljanskem Kinodvoru od včeraj poteka že 10. filmski festival Kinotrip - mladi za mlade. Gost festivala je tudi belgijski režiser Valery Carnoy, ki na festivalu predstavlja svoj celovečerni prvenec, film o odraščanju mladih športnikov z naslovom Ples lisic. Pred mikrofon ga je povabila Petra Meterc. Prevode bere Igor Velše.
V ljubljanskem Kinodvoru od včeraj poteka že 10. filmski festival Kinotrip - mladi za mlade. Gost festivala je tudi belgijski režiser Valery Carnoy, ki na festivalu predstavlja svoj celovečerni prvenec, film o odraščanju mladih športnikov z naslovom Ples lisic. Pred mikrofon ga je povabila Petra Meterc. Prevode bere Igor Velše.
''Velike in mračne proizvodne hale delujejo na obiskovalca nadrealistično in navdihujoče. Ostri kontrasti svetlobe in teme poudarjajo fotogeničnost industrijskih interierjev, ki spominjajo na prezrte periferne vedute,'' je zapisal kustos Jernej Kožar ob risbah in slikah akademskega slikarja Miha Štruklja, ki je za svoj motiv izbral proizvodnjo SIJ Metala Ravne na Ravnah na Koroškem. V njej se nahajata jeklarna in kovačnica težkih odkovkov. Likovna dela, katerih temelj je vedno fotografija, ogrodje pa mreža, si lahko ogledamo na razstavi Ohlajanje v Galeriji Ravne.
''Velike in mračne proizvodne hale delujejo na obiskovalca nadrealistično in navdihujoče. Ostri kontrasti svetlobe in teme poudarjajo fotogeničnost industrijskih interierjev, ki spominjajo na prezrte periferne vedute,'' je zapisal kustos Jernej Kožar ob risbah in slikah akademskega slikarja Miha Štruklja, ki je za svoj motiv izbral proizvodnjo SIJ Metala Ravne na Ravnah na Koroškem. V njej se nahajata jeklarna in kovačnica težkih odkovkov. Likovna dela, katerih temelj je vedno fotografija, ogrodje pa mreža, si lahko ogledamo na razstavi Ohlajanje v Galeriji Ravne.
V Frankfurtu se vse do nedelje zbirajo predstavniki svetovne založniške industrije. Ta največji dogodek v založništvu daje tudi pogled v usmeritve knjigotrštva. Evropejci na leto kupimo kar dve milijardi in pol knjig. Po drugi strani pa skoraj polovica Evropejcev ne bere, ker jih knjige ne zanimajo. Nekaj dogajanja na sejmu ob reki Majni bomo zdaj pregledali z Aleksandrom Čobcem, ki ga je v Frankfurt poklical Rok Valenčič.
V Frankfurtu se vse do nedelje zbirajo predstavniki svetovne založniške industrije. Ta največji dogodek v založništvu daje tudi pogled v usmeritve knjigotrštva. Evropejci na leto kupimo kar dve milijardi in pol knjig. Po drugi strani pa skoraj polovica Evropejcev ne bere, ker jih knjige ne zanimajo. Nekaj dogajanja na sejmu ob reki Majni bomo zdaj pregledali z Aleksandrom Čobcem, ki ga je v Frankfurt poklical Rok Valenčič.
V Nemčiji se začenja Frankfurtski knjižni sejem, ki velja za središče svetovnega knjižnega založništva. Sejem ob reki Majni je tudi platforma za menjavo idej. Letos bo v ospredju prostor dialoga v času globalnih napetosti. Med izpostavljenimi glasovi sejma bodo dobitnica Nobelove nagrade za mir leta 2021, filipinska novinarka Maria Ressa, nekdanji generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, Palestinec Mahmoud Muna, ki je znan kot knjigarnar iz Jeruzalema. V Frankfurtu sicer pričakujejo več kot tisoč avtorjev in razstavljavcev iz 92 držav ter strokovnjake iz kar 140 držav, tudi Slovenije.
V Nemčiji se začenja Frankfurtski knjižni sejem, ki velja za središče svetovnega knjižnega založništva. Sejem ob reki Majni je tudi platforma za menjavo idej. Letos bo v ospredju prostor dialoga v času globalnih napetosti. Med izpostavljenimi glasovi sejma bodo dobitnica Nobelove nagrade za mir leta 2021, filipinska novinarka Maria Ressa, nekdanji generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, Palestinec Mahmoud Muna, ki je znan kot knjigarnar iz Jeruzalema. V Frankfurtu sicer pričakujejo več kot tisoč avtorjev in razstavljavcev iz 92 držav ter strokovnjake iz kar 140 držav, tudi Slovenije.
V ponedeljek se v dvorani Slovenske kinoteke pričenja letošnja Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije, ki se bolj ali manj redno vsakega oktobra odvija že od leta 1985. V tem času so med domače občinstvo prinesli raznolike in tehtne teoretske, politične, estetske ter družbeno-zgodovinske premisleke filma in kinokulture, vseskozi v poskusu koraka s zeitgeistom posameznega obdobja. Letos sta se Slovenska kinoteka in revija Ekran za Jesensko filmsko šolo povezali s Fakulteto za družbene vede in Centrom za proučevanje kulture in religije, kjer trenutno v okviru projekta MEMPOP poglobljeno raziskujejo spominsko estetiko in strategije spominjanja na področju popularne kulture. Simpozij bo tako potekal pod naslovom Proti pozabi: kvir film in spomin.
V ponedeljek se v dvorani Slovenske kinoteke pričenja letošnja Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije, ki se bolj ali manj redno vsakega oktobra odvija že od leta 1985. V tem času so med domače občinstvo prinesli raznolike in tehtne teoretske, politične, estetske ter družbeno-zgodovinske premisleke filma in kinokulture, vseskozi v poskusu koraka s zeitgeistom posameznega obdobja. Letos sta se Slovenska kinoteka in revija Ekran za Jesensko filmsko šolo povezali s Fakulteto za družbene vede in Centrom za proučevanje kulture in religije, kjer trenutno v okviru projekta MEMPOP poglobljeno raziskujejo spominsko estetiko in strategije spominjanja na področju popularne kulture. Simpozij bo tako potekal pod naslovom Proti pozabi: kvir film in spomin.
Pred enim mesecem smo – zaradi nenadne bolezni žal zaman – v Sloveniji pričakovali gostovanje nekdanjega nagrajenca Vilenice madžarskega pisatelja Lászla Krasznahorkaija, letošnjega lavreata Nobelove nagrade za književnost. Švedska akademija mu jo podeljuje za njegov »presunljivi in vizionarski opus, ki sredi apokaliptične groze potrjuje moč umetnosti«. V slovenščini lahko beremo tri njegove knjige: romana Satanov tango in Vojna in vojna ter zbirko kratke proze Svet gre naprej. Vse je prevedla Marjanca Mihelič in sevedaa jo je novica iz Stockholma razveselila. Z njo se je pogovarjal Vlado Motnikar.
Pred enim mesecem smo – zaradi nenadne bolezni žal zaman – v Sloveniji pričakovali gostovanje nekdanjega nagrajenca Vilenice madžarskega pisatelja Lászla Krasznahorkaija, letošnjega lavreata Nobelove nagrade za književnost. Švedska akademija mu jo podeljuje za njegov »presunljivi in vizionarski opus, ki sredi apokaliptične groze potrjuje moč umetnosti«. V slovenščini lahko beremo tri njegove knjige: romana Satanov tango in Vojna in vojna ter zbirko kratke proze Svet gre naprej. Vse je prevedla Marjanca Mihelič in sevedaa jo je novica iz Stockholma razveselila. Z njo se je pogovarjal Vlado Motnikar.
V ljubljanski Cukrarni se začenja Festival Indigo, ki letos praznuje desetletnico. Tridnevni program ponuja pogovore, predavanja in glasbene nastope. Prepletanje miselnih in zvočnih tokov odgovarja na vprašanje letošnje teme Dark mode, ki preizprašuje, kako se sodobni človek prilagaja vse mračnejšemu, vse bolj negotovemu in digitalno preobremenjenemu svetu.
V ljubljanski Cukrarni se začenja Festival Indigo, ki letos praznuje desetletnico. Tridnevni program ponuja pogovore, predavanja in glasbene nastope. Prepletanje miselnih in zvočnih tokov odgovarja na vprašanje letošnje teme Dark mode, ki preizprašuje, kako se sodobni človek prilagaja vse mračnejšemu, vse bolj negotovemu in digitalno preobremenjenemu svetu.
Na Ravnah na Koroškem slovijo po dveh urejenih gradovih. V enem deluje knjižnica, v drugem dom starejših. Znani pa so tudi po tehniški dediščini. Kar 5000 tisoč kvadratnih metrov obsega Stara železarna, ki je del še vedno delujočega jeklarskega industrijskega območja. Končujejo prvo fazo njene obnove, vredne 1,2 milijona evrov.
Na Ravnah na Koroškem slovijo po dveh urejenih gradovih. V enem deluje knjižnica, v drugem dom starejših. Znani pa so tudi po tehniški dediščini. Kar 5000 tisoč kvadratnih metrov obsega Stara železarna, ki je del še vedno delujočega jeklarskega industrijskega območja. Končujejo prvo fazo njene obnove, vredne 1,2 milijona evrov.
Celovečerna radijska igra Periferija, ki jo je po besedilu Kaje Novosel režirala Špela Kravogel in je nastala v produkciji našega Uredništva igranega programa, se je uvrstila v tekmovalni program festivala Prix Europa, v kategoriji Radijska fikcija. Za nagrade se bo potegovala v konkurenci štiriindvajsetih radiofonskih del iz držav članic zveze evropskih javnih radiotelevizij.
Celovečerna radijska igra Periferija, ki jo je po besedilu Kaje Novosel režirala Špela Kravogel in je nastala v produkciji našega Uredništva igranega programa, se je uvrstila v tekmovalni program festivala Prix Europa, v kategoriji Radijska fikcija. Za nagrade se bo potegovala v konkurenci štiriindvajsetih radiofonskih del iz držav članic zveze evropskih javnih radiotelevizij.
Kaj se zgodi, ko kustos pripravi razstavo o kustosu? To je poseben in tudi oseben proces, pravi Vladimir Vidmar, ki je spodnji prostor v Moderni galeriji namenil Igorju Zabelu, umetnostnemu zgodovinarju, kustosu in vsestranskemu intelektualcu. 20 let je od njegove smrti. Nastopal je kot povezovalna figura, poudarja Vidmar, prepletal je različna umetnostnozgodovinska obdobja in umetniške prijeme ter tvoril povezave tudi med umetniškimi praksami, ki na videz nimajo istih kontekstov.
Kaj se zgodi, ko kustos pripravi razstavo o kustosu? To je poseben in tudi oseben proces, pravi Vladimir Vidmar, ki je spodnji prostor v Moderni galeriji namenil Igorju Zabelu, umetnostnemu zgodovinarju, kustosu in vsestranskemu intelektualcu. 20 let je od njegove smrti. Nastopal je kot povezovalna figura, poudarja Vidmar, prepletal je različna umetnostnozgodovinska obdobja in umetniške prijeme ter tvoril povezave tudi med umetniškimi praksami, ki na videz nimajo istih kontekstov.
V Cankarjevem domu v Ljubljani je v okviru Salona z razgledom gostovala bosanska avtorica Lana Bastašić, ena od najbolj priznanih pisateljic mlajše generacije s področja nekdanje Jugoslavije, katere roman Ujemi zajca je bil preveden že v več kot dvajset jezikov.
V Cankarjevem domu v Ljubljani je v okviru Salona z razgledom gostovala bosanska avtorica Lana Bastašić, ena od najbolj priznanih pisateljic mlajše generacije s področja nekdanje Jugoslavije, katere roman Ujemi zajca je bil preveden že v več kot dvajset jezikov.
V Mestnem gledališču Ptuj bodo na oder postavljajo letošnjo že drugo premiero in sicer tako imenovano evolucijsko komedijo Žival si! italijanskega pisatelja Alessandra Boffa. Ustvarjalci z režiserjem Matjažem Latínom na čelu pravijo, da gre za omnibus 15-ih zgodb, kjer so živalske karakterje preslikali v človeške oziroma obratno. Napovedujejo preplet različnih žanrov z zvrhano mero inteligentnega humorja, pri čemer bo imela pomembno vlogo tudi glasba.
V Mestnem gledališču Ptuj bodo na oder postavljajo letošnjo že drugo premiero in sicer tako imenovano evolucijsko komedijo Žival si! italijanskega pisatelja Alessandra Boffa. Ustvarjalci z režiserjem Matjažem Latínom na čelu pravijo, da gre za omnibus 15-ih zgodb, kjer so živalske karakterje preslikali v človeške oziroma obratno. Napovedujejo preplet različnih žanrov z zvrhano mero inteligentnega humorja, pri čemer bo imela pomembno vlogo tudi glasba.
Na mednarodni dan prevajanja, 30. septembra, so v Hrastniku podelili Sovretovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev namenja posebno uspelim prevodom leposlovnih besedil v slovenščino – prvič so jo podelili leta 1963. Letos je nagrado prejela Julija Potrč Šavli za prevod zbirke kratkih zgodb sodobnega estonskega avtorja Urmasa Vadija Duša ob cesti, ki so ga izdali pri LUD Literatura.
Na mednarodni dan prevajanja, 30. septembra, so v Hrastniku podelili Sovretovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev namenja posebno uspelim prevodom leposlovnih besedil v slovenščino – prvič so jo podelili leta 1963. Letos je nagrado prejela Julija Potrč Šavli za prevod zbirke kratkih zgodb sodobnega estonskega avtorja Urmasa Vadija Duša ob cesti, ki so ga izdali pri LUD Literatura.
Slovenska filantropija od leta 2010 svetovni dan beguncev v Sloveniji obeležuje s Festivalom migrantskega filma. Letos ta že šestnajstič predstavlja filme, ki v ospredje postavljajo aktualne teme povezane z migracijami, azilom in begunci. Od ponedeljka je bilo na sporedu 7 celovečernih filmov, od teh dva igrana, in več kratkih in srednjemetražnih. Med celovečernimi dokumentarnimi je bil na sporedu tudi slovenski film Tonija Cahunka, o katerem smo že poročali v eni prejšnjih odda Gremo v kinoj, našo pozornost pa je pritegnil tudi film moldavske avtorice Otilie Babare: Ljubezen ni pomaranča. Film pripoveduje o tem, kako so po razpadu Sovjetske zveze ženske iz Moldavije množično odhajale na delo v Zahodno Evropo, svoje otroke pa so pustile doma pri sorodnikih in se vrnile šele po več letih.
Slovenska filantropija od leta 2010 svetovni dan beguncev v Sloveniji obeležuje s Festivalom migrantskega filma. Letos ta že šestnajstič predstavlja filme, ki v ospredje postavljajo aktualne teme povezane z migracijami, azilom in begunci. Od ponedeljka je bilo na sporedu 7 celovečernih filmov, od teh dva igrana, in več kratkih in srednjemetražnih. Med celovečernimi dokumentarnimi je bil na sporedu tudi slovenski film Tonija Cahunka, o katerem smo že poročali v eni prejšnjih odda Gremo v kinoj, našo pozornost pa je pritegnil tudi film moldavske avtorice Otilie Babare: Ljubezen ni pomaranča. Film pripoveduje o tem, kako so po razpadu Sovjetske zveze ženske iz Moldavije množično odhajale na delo v Zahodno Evropo, svoje otroke pa so pustile doma pri sorodnikih in se vrnile šele po več letih.
Stik s kulturo gojijo tudi številna podjetja, a le nekatera posebej sistematično in obsežno. Telekom Slovenije je že trideset let glavni pokrovitelj Ljubljanskega filmskega festivala Liffe, več desetletij pa nastaja tudi njihova likovna zbirka. Okoli desetino, dobrih sto slik, grafik in skulptur, je kustos Aleksander Bassin izbral za veliko razstavo Likovna zbirka Skupine Telekom Slovenije: Vidni svet brezmejnih povezav, ki si jo zdaj lahko ogledamo v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.
Stik s kulturo gojijo tudi številna podjetja, a le nekatera posebej sistematično in obsežno. Telekom Slovenije je že trideset let glavni pokrovitelj Ljubljanskega filmskega festivala Liffe, več desetletij pa nastaja tudi njihova likovna zbirka. Okoli desetino, dobrih sto slik, grafik in skulptur, je kustos Aleksander Bassin izbral za veliko razstavo Likovna zbirka Skupine Telekom Slovenije: Vidni svet brezmejnih povezav, ki si jo zdaj lahko ogledamo v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.
V sredo so v ljubljanski Kinoteki prikazali 6 delov TV nadaljevanke v produkciji Televizije Ljubljana iz leta 1965 z naslovom VOS, oziroma Varnostno-obveščevalna služba. Pred predvajanjem se je na odru odvil enourni razmislek o podobnostih in razlikah med zgodovinskimi okoliščinami te enote Osvobodilne fronte v okupirani Ljubljani, in televizijsko fikcijo v režiji Franceta Štiglica, ki je bila prva TV serija v Jugoslaviji nasploh. O seriji sta spregovorila filmska kritičarka Majda Širca in zgodovinar Bojan Godeša.
V sredo so v ljubljanski Kinoteki prikazali 6 delov TV nadaljevanke v produkciji Televizije Ljubljana iz leta 1965 z naslovom VOS, oziroma Varnostno-obveščevalna služba. Pred predvajanjem se je na odru odvil enourni razmislek o podobnostih in razlikah med zgodovinskimi okoliščinami te enote Osvobodilne fronte v okupirani Ljubljani, in televizijsko fikcijo v režiji Franceta Štiglica, ki je bila prva TV serija v Jugoslaviji nasploh. O seriji sta spregovorila filmska kritičarka Majda Širca in zgodovinar Bojan Godeša.
Začenja se mednarodni filmski festival v španskem San Sebastianu, ki bo potekal vse. do 27. septembra. V glavni tekmovalni program se je med šestnajst filmov iz celega sveta uvrstil tudi film Nehvaležna bitja, celovečerni film slovenskega režiserja Olma Omerzuja, ki živi in dela na Češkem.
Začenja se mednarodni filmski festival v španskem San Sebastianu, ki bo potekal vse. do 27. septembra. V glavni tekmovalni program se je med šestnajst filmov iz celega sveta uvrstil tudi film Nehvaležna bitja, celovečerni film slovenskega režiserja Olma Omerzuja, ki živi in dela na Češkem.
Letošnja lastovka je podeljena – nagrada natečaja Uredništva za kulturo programa Ars za najboljšo kratko zgodbo je šla v roke pesnice, esejistke in skladateljice Nine Dragičević. Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije se poleg naslova glasi tudi zadnja poved njenega duhovitega besedila z črnohumorno noto, ki ga, kot zapiše žirija, ''zaznamuje sveža, lapidarna zafrkljivost, duhovitost s črnohumorno noto in slogovno prebrisanostjo''. Z nagrajenko se je v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu pogovarjal Gregor Podlogar.
Letošnja lastovka je podeljena – nagrada natečaja Uredništva za kulturo programa Ars za najboljšo kratko zgodbo je šla v roke pesnice, esejistke in skladateljice Nine Dragičević. Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije se poleg naslova glasi tudi zadnja poved njenega duhovitega besedila z črnohumorno noto, ki ga, kot zapiše žirija, ''zaznamuje sveža, lapidarna zafrkljivost, duhovitost s črnohumorno noto in slogovno prebrisanostjo''. Z nagrajenko se je v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu pogovarjal Gregor Podlogar.
Živa Emeršič je bila v žiriji kritikov FIPRESCI na 21. izdaji mednarodnega filmskega festivala Miskolc na Madžarskem, kjer je bil med drugimi prikazan tudi novi film Urške Djukić Kaj ti je deklica, in sicer v sekciji Vzhodno od zahoda. Z Živo Emeršič se pogovarja Tesa Drev Juh (iz oddaje Gremo v kino).
Živa Emeršič je bila v žiriji kritikov FIPRESCI na 21. izdaji mednarodnega filmskega festivala Miskolc na Madžarskem, kjer je bil med drugimi prikazan tudi novi film Urške Djukić Kaj ti je deklica, in sicer v sekciji Vzhodno od zahoda. Z Živo Emeršič se pogovarja Tesa Drev Juh (iz oddaje Gremo v kino).
Režiserka Petra Seliškar je kar pet poletij preživela na gori Solunska glava v Severni Makedoniji, kjer je snemala eno od zadnjih planšarskih družin, ki še ohranja star način vzreje živine v visokogorskem okolju. Iz posnetega gradiva sta nastala dva dokumentarna filma, Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice, ki bosta septembra premierno prikazana v Ljubljani. Režiserko je pred mikrofon povabila Petra Meterc.
Režiserka Petra Seliškar je kar pet poletij preživela na gori Solunska glava v Severni Makedoniji, kjer je snemala eno od zadnjih planšarskih družin, ki še ohranja star način vzreje živine v visokogorskem okolju. Iz posnetega gradiva sta nastala dva dokumentarna filma, Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice, ki bosta septembra premierno prikazana v Ljubljani. Režiserko je pred mikrofon povabila Petra Meterc.
Georgi Gospodinov je eden najbolj branih, prevajanjih in cenjenih sodobnih evropskih pisateljev. V utemeljitvi nagrade vilenica med drugim lahko preberemo: "Njegovo delo je prevedeno v več kot 25 jezikov, priznano pa je tako pri bralcih kot pri kritiki zaradi inovativnega pripovednega sloga, tematske globine in občutljivosti za preplet osebne in kolektivne zgodovine." V slovenščino je Borut Omerzel prevedel njegova dela Naravni roman, Fizika žalosti in Časovno zaklonišče, kmalu prihaja med slovenske bralce tudi njegova knjiga z naslovom In druge zgodbe.
Georgi Gospodinov je eden najbolj branih, prevajanjih in cenjenih sodobnih evropskih pisateljev. V utemeljitvi nagrade vilenica med drugim lahko preberemo: "Njegovo delo je prevedeno v več kot 25 jezikov, priznano pa je tako pri bralcih kot pri kritiki zaradi inovativnega pripovednega sloga, tematske globine in občutljivosti za preplet osebne in kolektivne zgodovine." V slovenščino je Borut Omerzel prevedel njegova dela Naravni roman, Fizika žalosti in Časovno zaklonišče, kmalu prihaja med slovenske bralce tudi njegova knjiga z naslovom In druge zgodbe.
Nocoj bo v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostno odprtje jubilejnega 40. mednarodnega literarnega festivala Vilenica. V okviru slovesnosti bodo predstavili vse letošnje goste festivala, nagrajenca in slovensko avtorico v središču. Podelili bodo tudi pisateljsko nagrado Srednjeevropske pobude za mlade avtorje, ki jo bo prejela slovenska pisateljica mlajše generacije Ana Svetel. Doslej je napisala dve pesniški in dve kratkoprozni zbirki. Med bralci ter med strokovno javnostjo zelo odmeva njena zadnja knjiga Steklene stene, za katero je prejela nagrado kritiško sito za najboljšo knjigo po izboru slovenskih literarnih kritikov.
Nocoj bo v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostno odprtje jubilejnega 40. mednarodnega literarnega festivala Vilenica. V okviru slovesnosti bodo predstavili vse letošnje goste festivala, nagrajenca in slovensko avtorico v središču. Podelili bodo tudi pisateljsko nagrado Srednjeevropske pobude za mlade avtorje, ki jo bo prejela slovenska pisateljica mlajše generacije Ana Svetel. Doslej je napisala dve pesniški in dve kratkoprozni zbirki. Med bralci ter med strokovno javnostjo zelo odmeva njena zadnja knjiga Steklene stene, za katero je prejela nagrado kritiško sito za najboljšo knjigo po izboru slovenskih literarnih kritikov.
Festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, se je sklenil z obiskom tokratnega častnega gosta, slovitega francoskega filozofa in sociologa Didierja Eribona, ob tej priložnosti pa je pri Založbi /*cf izšlo avtorjevo zadnje delo, knjiga Življenje, starost in smrt navadne delavke, ki jo je prevedel Iztok Ilc.
Festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, se je sklenil z obiskom tokratnega častnega gosta, slovitega francoskega filozofa in sociologa Didierja Eribona, ob tej priložnosti pa je pri Založbi /*cf izšlo avtorjevo zadnje delo, knjiga Življenje, starost in smrt navadne delavke, ki jo je prevedel Iztok Ilc.
V Slovenski kinoteki so sinoči predstavili program prihajajoče sezone, prikazali pa so tudi na novo restavrirano različico prvega slovenskega celovečernega eksperimentalnega filma, Daily News Francija Slaka, ki ga je ta posnel leta 1980 na super osmičko. Pred mikrofon sem povabila urednika filmskega programa, Anjo Banko in Igorja Prassla, ki sta se razgovorila o nekaj kinotečnih vrhuncih prihajajočih mesecev.
V Slovenski kinoteki so sinoči predstavili program prihajajoče sezone, prikazali pa so tudi na novo restavrirano različico prvega slovenskega celovečernega eksperimentalnega filma, Daily News Francija Slaka, ki ga je ta posnel leta 1980 na super osmičko. Pred mikrofon sem povabila urednika filmskega programa, Anjo Banko in Igorja Prassla, ki sta se razgovorila o nekaj kinotečnih vrhuncih prihajajočih mesecev.
Ukrajinski pesnik, esejist in prevajalec Andrij Ljubka je po ruski invaziji leta 2022 opustil pisanje. Zdelo se mu je, da je vse, kar je počel pred vojno, med vojno nekoristno in nesmiselno. Zato se je zaobljubil, da bo nadaljeval s pisanjem po koncu vojne, ter se osredotočil na konkretno pomoč. Organiziral je selitve kulturnih ustvarjalcev z območja spopadov v mirnejše dele Zakarpatja in prenočišča zanje. Zbiral je denar za terenska vozila za fronto. Pri tem je bil zelo uspešen. Potem pa je ugotovil, da se vojna še kmalu ne bo končala in da mu ljudje zaupajo, ker je pisatelj. Ljubka je bil gost festivala Mesto knjige v Novi Gorici. Daljšemu pogovoru boste lahko prisluhnili v eni izmed prihodnjih oddaj Razgledi in razmisleki.
Ukrajinski pesnik, esejist in prevajalec Andrij Ljubka je po ruski invaziji leta 2022 opustil pisanje. Zdelo se mu je, da je vse, kar je počel pred vojno, med vojno nekoristno in nesmiselno. Zato se je zaobljubil, da bo nadaljeval s pisanjem po koncu vojne, ter se osredotočil na konkretno pomoč. Organiziral je selitve kulturnih ustvarjalcev z območja spopadov v mirnejše dele Zakarpatja in prenočišča zanje. Zbiral je denar za terenska vozila za fronto. Pri tem je bil zelo uspešen. Potem pa je ugotovil, da se vojna še kmalu ne bo končala in da mu ljudje zaupajo, ker je pisatelj. Ljubka je bil gost festivala Mesto knjige v Novi Gorici. Daljšemu pogovoru boste lahko prisluhnili v eni izmed prihodnjih oddaj Razgledi in razmisleki.
V Benetkah od srede poteka 82. Beneški filmski festival. Gre za enega ključnih festivalov, ki ga vsako leto obišče tudi veliko zvezdnikov iz sveta filma. Zlata leva za življenjsko delo so letos namenili nemškemu reziserju Wernerju Herzogu in ameriški igralki Kim Novak, prikazali pa so že tudi prve naslove v uradnem tekmovalnem programu.
V Benetkah od srede poteka 82. Beneški filmski festival. Gre za enega ključnih festivalov, ki ga vsako leto obišče tudi veliko zvezdnikov iz sveta filma. Zlata leva za življenjsko delo so letos namenili nemškemu reziserju Wernerju Herzogu in ameriški igralki Kim Novak, prikazali pa so že tudi prve naslove v uradnem tekmovalnem programu.
Kranj je postal galerija na prostem. Zadnji teden v avgustu poteka festival sodobne fotografije Foto Fest, ki izhaja iz zapuščine Janeza Puharja - prvega slovenskega fotografa, ki je leta 1842 razvil izvirni proces fotografije na steklo. Na javni razpis festivala je bilo oddanih rekordno število prijav iz 80 držav.
Kranj je postal galerija na prostem. Zadnji teden v avgustu poteka festival sodobne fotografije Foto Fest, ki izhaja iz zapuščine Janeza Puharja - prvega slovenskega fotografa, ki je leta 1842 razvil izvirni proces fotografije na steklo. Na javni razpis festivala je bilo oddanih rekordno število prijav iz 80 držav.
Iz Benetk o izstopajočih filmih prvih festivalskih dni poroča Tesa Drev Juh.
Iz Benetk o izstopajočih filmih prvih festivalskih dni poroča Tesa Drev Juh.
V Murski Soboti poteka 20. mednarodni festival sodobnega plesa Front@, na katerem se bo v štirih dneh več kot 50 ustvarjalcev iz devetih držav predstavilo v trinajstih predstavah. Programski lok jubilejne 20. izvedbe festivala se odziva na zaostreno politično in vojno dogajanje po svetu, ki ustvarja naš vsakdan, kot vse do zdaj pa je tudi tokratno izdajo skupaj s soorganizatorji in partnerji pripravil Zavod Flota. Lidija Kosi je pred mikrofon povabila umetniškega vodjo Matjaža Fariča.
V Murski Soboti poteka 20. mednarodni festival sodobnega plesa Front@, na katerem se bo v štirih dneh več kot 50 ustvarjalcev iz devetih držav predstavilo v trinajstih predstavah. Programski lok jubilejne 20. izvedbe festivala se odziva na zaostreno politično in vojno dogajanje po svetu, ki ustvarja naš vsakdan, kot vse do zdaj pa je tudi tokratno izdajo skupaj s soorganizatorji in partnerji pripravil Zavod Flota. Lidija Kosi je pred mikrofon povabila umetniškega vodjo Matjaža Fariča.
V Sarajevu so bile podeljene glavne nagrade 31. edicije filmskega festivala. V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov je glavno nagrado prejel srbski film Veter govori z mano!, pri katerem je sodelovala tudi Slovenija. Srce Sarajeva za glavno žensko vlogo pa je prejel ženski igralski kolektiv slovenskega filma Fantasy, kar je veliko priznanje za slovensko kinematografijo. Več Marko Rozman.
V Sarajevu so bile podeljene glavne nagrade 31. edicije filmskega festivala. V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov je glavno nagrado prejel srbski film Veter govori z mano!, pri katerem je sodelovala tudi Slovenija. Srce Sarajeva za glavno žensko vlogo pa je prejel ženski igralski kolektiv slovenskega filma Fantasy, kar je veliko priznanje za slovensko kinematografijo. Več Marko Rozman.