Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativni prispevki iz področja kulture
Program Ars v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana pripravlja nov ciklus radijskih koncertov V etru pesem. Od 23. februarja do 6. aprila bodo na sporedu trije koncerti za glas in klavir, na katerih se bodo predstavili domači in tuji uveljavljeni umetnice in umetniki.
Program Ars v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana pripravlja nov ciklus radijskih koncertov V etru pesem. Od 23. februarja do 6. aprila bodo na sporedu trije koncerti za glas in klavir, na katerih se bodo predstavili domači in tuji uveljavljeni umetnice in umetniki.
20. in 21. februarja se ob 18. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma s četrtim koncertom abonmaja Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije odpira 8. Zimski festival Festivala Ljubljana. Koncert z naslovom Presunljivo, na katerem bo zazvenel Vojni rekviem Benjamina Brittna, bo ponudil monumentalni glasbeni dogodek, poln velikih izzivov ter plemenitega in presunljivega sporočila. Koncert je nastal v soorganizaciji Festivala Ljubljana, Slovenske filharmonije in Cankarjevega doma. Vojni rekviem, op. 66 Benjamina Brittna bodo izvedli: Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom maestra Charlesa Dutoita, solisti: sopranistka Irina Lungu, tenorist Ian Bostridge in baritonist Matthias Goerne, ter Zbor Slovenske filharmonije, litovski Državni zbor iz Kaunasa in Zbor dunajskih dečkov.
20. in 21. februarja se ob 18. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma s četrtim koncertom abonmaja Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije odpira 8. Zimski festival Festivala Ljubljana. Koncert z naslovom Presunljivo, na katerem bo zazvenel Vojni rekviem Benjamina Brittna, bo ponudil monumentalni glasbeni dogodek, poln velikih izzivov ter plemenitega in presunljivega sporočila. Koncert je nastal v soorganizaciji Festivala Ljubljana, Slovenske filharmonije in Cankarjevega doma. Vojni rekviem, op. 66 Benjamina Brittna bodo izvedli: Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom maestra Charlesa Dutoita, solisti: sopranistka Irina Lungu, tenorist Ian Bostridge in baritonist Matthias Goerne, ter Zbor Slovenske filharmonije, litovski Državni zbor iz Kaunasa in Zbor dunajskih dečkov.
V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju je na ogled razstava ustvarjalca stripov in ilustratorja Cirila Horjaka z naslovom Težko je satire ne risati. Razstava lanskega nagrajenca Prešernovega sklada daje vpogled v Horjakov ustvarjalni svet, od njegovih izobraževalnih stripov do kritičnih satir, ki z risbo osvetljujejo družbeno in politično dogajanje v Sloveniji in po svetu. Razstava bo odprta do 29. marca.
V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju je na ogled razstava ustvarjalca stripov in ilustratorja Cirila Horjaka z naslovom Težko je satire ne risati. Razstava lanskega nagrajenca Prešernovega sklada daje vpogled v Horjakov ustvarjalni svet, od njegovih izobraževalnih stripov do kritičnih satir, ki z risbo osvetljujejo družbeno in politično dogajanje v Sloveniji in po svetu. Razstava bo odprta do 29. marca.
Na jubilejnem 75. berlinskem filmskem festivalu so sinoči s svetovno premiero filma Kaj ti je deklica Urške Djukić odprli nova festivalska sekcija, Perspektive, v kateri bodo prikazali štirinajst tekmovalnih celovečernih prvencev. Urška Djukić je tista režiserka, ki je za svoj kratek film Babičino seksualno življenje prejela številne nagrade, med drugim, pred dvema letoma tudi nagrado za najboljši evropski kratek film. Na premieri na Potsdamskem trgu je bila tudi Ingrid Kovač Brus.
Na jubilejnem 75. berlinskem filmskem festivalu so sinoči s svetovno premiero filma Kaj ti je deklica Urške Djukić odprli nova festivalska sekcija, Perspektive, v kateri bodo prikazali štirinajst tekmovalnih celovečernih prvencev. Urška Djukić je tista režiserka, ki je za svoj kratek film Babičino seksualno življenje prejela številne nagrade, med drugim, pred dvema letoma tudi nagrado za najboljši evropski kratek film. Na premieri na Potsdamskem trgu je bila tudi Ingrid Kovač Brus.
Današnje Valentinovo v Kinodvoru v Ljubljani je posvečeno spominu na nekdanji kino Sloga, ki je deloval prav tam, kjer je danes Kinodvor. Kino Sloga, ki je to ime dobil leta 1946, se je v 70-ih in 80-ih letih preusmeril v prikazovanje erotičnih filmov in šlo je dejansko za prvi erotični kino na območju tedanje države. O programu pripoveduje Maša Peče.
Današnje Valentinovo v Kinodvoru v Ljubljani je posvečeno spominu na nekdanji kino Sloga, ki je deloval prav tam, kjer je danes Kinodvor. Kino Sloga, ki je to ime dobil leta 1946, se je v 70-ih in 80-ih letih preusmeril v prikazovanje erotičnih filmov in šlo je dejansko za prvi erotični kino na območju tedanje države. O programu pripoveduje Maša Peče.
Slovenski filmski center je minuli teden predstavil svoje delovanje v preteklem letu in letošnje načrte. Center v leto 2025 vstopa z najvišjim proračunom doslej, ki jim bo omogočil, da še bolj podprejo posamezne projekte in pripravijo dva nova razpisa. In še: katere filme bodo snemali v letu 2025?
Slovenski filmski center je minuli teden predstavil svoje delovanje v preteklem letu in letošnje načrte. Center v leto 2025 vstopa z najvišjim proračunom doslej, ki jim bo omogočil, da še bolj podprejo posamezne projekte in pripravijo dva nova razpisa. In še: katere filme bodo snemali v letu 2025?
Clermont-Ferrand ni le mesto zgodovine in športa – že dolga leta namreč neupogljivo bije tudi v ritmu kratkega filma. S svojo neomajno predanostjo danes slovi kot največje svetovno središče te pogosto zapostavljene filmske forme.
Clermont-Ferrand ni le mesto zgodovine in športa – že dolga leta namreč neupogljivo bije tudi v ritmu kratkega filma. S svojo neomajno predanostjo danes slovi kot največje svetovno središče te pogosto zapostavljene filmske forme.
Od 17. do 22. februarja se bo odvil 19. festival gorniškega filma. V skoraj dvajsetih letih si je festival zgradil zvesto občinstvo, ki poleg projekcij z zanimanjem obišče tudi spremljevalni program: tematska predavanja, pogovori s filmskimi ustvarjalci in predstavitve gorniške literature. Festival vodi Silvo Karo.
Od 17. do 22. februarja se bo odvil 19. festival gorniškega filma. V skoraj dvajsetih letih si je festival zgradil zvesto občinstvo, ki poleg projekcij z zanimanjem obišče tudi spremljevalni program: tematska predavanja, pogovori s filmskimi ustvarjalci in predstavitve gorniške literature. Festival vodi Silvo Karo.
Na festivalu bodo zavrteli 250 filmov, v osrednji tekmovalni sekciji se jih za zlatega medveda poteguje 19. Močno zastopan na festivalu pa bo tudi slovenski film.
Na festivalu bodo zavrteli 250 filmov, v osrednji tekmovalni sekciji se jih za zlatega medveda poteguje 19. Močno zastopan na festivalu pa bo tudi slovenski film.
Nocoj se bo v Berlinu, na Potsdamskem trgu začel 75. mednarodni filmski festival. Odprl ga bo domači film Svetloba Toma Tykverja, na uvodnem večeru bo častnega zlatega medveda prejela britanska igralka Tilda Swinton. Že jutri pa bo novo sekcijo Berlinala – Perspektive – odprl slovenski film Kaj ti je deklica režiserke in soscenaristke Urške Djukić.
Nocoj se bo v Berlinu, na Potsdamskem trgu začel 75. mednarodni filmski festival. Odprl ga bo domači film Svetloba Toma Tykverja, na uvodnem večeru bo častnega zlatega medveda prejela britanska igralka Tilda Swinton. Že jutri pa bo novo sekcijo Berlinala – Perspektive – odprl slovenski film Kaj ti je deklica režiserke in soscenaristke Urške Djukić.
V nedeljo se je končal 54. filmski festival v Rotterdamu, že v petek pa so na njem podelili nagrade. Glavna nagrada, nagrada Tiger, je tokrat pripadla slovenski manjšinski koprodukciji, dokumentarnem filmu hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića z naslovom Fiume o morte!, pri katerem je sodeloval slovenski produkcijski studio NOSOROGI, ki ga vodi producentka in scenaristka Marina Gumzi, za filmsko fotografijo pa je poskrbel Gregor Božič. Film opisuje eno najbolj nenavadnih obdobij iz zgodovine mesta Reke, 16-mesečno vojaško okupacijo, ki jo je pred sto leti izvedel italijanski pesnik in ekscentrični vojskovodja Gabriele D'Annunzio. V glavni tekmovalni sekciji sta posebni nagradi žirije prejela filma Drevo avtentičnosti kongovskega avtorja Sammyja Balojija in V hiši mojih staršev Tima Ellricha, glavno nagrado v tekmovalnem programu Big Screen pa film Vznesenosti Jona Blåheda.
V nedeljo se je končal 54. filmski festival v Rotterdamu, že v petek pa so na njem podelili nagrade. Glavna nagrada, nagrada Tiger, je tokrat pripadla slovenski manjšinski koprodukciji, dokumentarnem filmu hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića z naslovom Fiume o morte!, pri katerem je sodeloval slovenski produkcijski studio NOSOROGI, ki ga vodi producentka in scenaristka Marina Gumzi, za filmsko fotografijo pa je poskrbel Gregor Božič. Film opisuje eno najbolj nenavadnih obdobij iz zgodovine mesta Reke, 16-mesečno vojaško okupacijo, ki jo je pred sto leti izvedel italijanski pesnik in ekscentrični vojskovodja Gabriele D'Annunzio. V glavni tekmovalni sekciji sta posebni nagradi žirije prejela filma Drevo avtentičnosti kongovskega avtorja Sammyja Balojija in V hiši mojih staršev Tima Ellricha, glavno nagrado v tekmovalnem programu Big Screen pa film Vznesenosti Jona Blåheda.
Na 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se v glavnem tekmovalnem programu za nagrade Tiger potegujeta dve slovenski manjšinski koprodukciji; film Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića, dokumentarni film, ki spregovori o Gabrielu d'Annunziu in njegovi okupaciji Reke ter film Veter, govori mi srbskega režiserja Stefana Djordjevića, v katerem se režiser skupaj z družino poklanja svoji pokojni materi.
Na 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se v glavnem tekmovalnem programu za nagrade Tiger potegujeta dve slovenski manjšinski koprodukciji; film Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića, dokumentarni film, ki spregovori o Gabrielu d'Annunziu in njegovi okupaciji Reke ter film Veter, govori mi srbskega režiserja Stefana Djordjevića, v katerem se režiser skupaj z družino poklanja svoji pokojni materi.
Predstavitve izobraževalnih glasbenih oddaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija Arsov glasbeni observatorij v Glasbenih jutranjicah je zaključil pogovor glasbenega urednika Primoža Trdana z dirigentom Davorinom Morijem, ki je vodil orkester v zadnji oddaji, namenjeni glasbi 20. stoletja in sodobnosti. Davorin Mori, ki deluje v Avstriji, je s to sezono postal tudi glavni gostujoči dirigent Simfonikov in tako še krepi stik s slovensko sceno.
Predstavitve izobraževalnih glasbenih oddaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija Arsov glasbeni observatorij v Glasbenih jutranjicah je zaključil pogovor glasbenega urednika Primoža Trdana z dirigentom Davorinom Morijem, ki je vodil orkester v zadnji oddaji, namenjeni glasbi 20. stoletja in sodobnosti. Davorin Mori, ki deluje v Avstriji, je s to sezono postal tudi glavni gostujoči dirigent Simfonikov in tako še krepi stik s slovensko sceno.
Vodja Glasbene produkcije in umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v pogovoru z voditeljico Evo Longyka Marušič predstavi nastajanje cikla glasbenih izobraževalnih oddaj Arsov glasbeni observatorij, razmišlja o stiku orkestra z občinstvom in napove nekaj poudarkov jubilejnega leta orkestra.
Vodja Glasbene produkcije in umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v pogovoru z voditeljico Evo Longyka Marušič predstavi nastajanje cikla glasbenih izobraževalnih oddaj Arsov glasbeni observatorij, razmišlja o stiku orkestra z občinstvom in napove nekaj poudarkov jubilejnega leta orkestra.
Moči sta združili dve pomembni kulturni ustanovi, ljubljanska Narodna galerija in dunajska galerija Belvedere. Rezultat sodelovanja je razstava Svet v barvah, slovensko slikarstvo 1848–1918, ki v avstrijsko prestolnico prinaša vrhunce našega realizma in impresionizma. Na ogled je v spodnjem Belvederu od danes pa do 25. maja.
Moči sta združili dve pomembni kulturni ustanovi, ljubljanska Narodna galerija in dunajska galerija Belvedere. Rezultat sodelovanja je razstava Svet v barvah, slovensko slikarstvo 1848–1918, ki v avstrijsko prestolnico prinaša vrhunce našega realizma in impresionizma. Na ogled je v spodnjem Belvederu od danes pa do 25. maja.
Tilen Draksler goji širok repertoar, zanima ga glasba od renesanse do najsodobnejših iskanj, v drugi oddaji Arsovega glasbenega observatorija pa je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija posnel tri znamenita dela dunajskih klasikov. Gostili smo ga v Glasbeni jutranjici, v pogovoru z voditeljico Višnjo Fičor je predstavili nastajanje oddaj in opisal življenje in delovanje dirigenta.
Tilen Draksler goji širok repertoar, zanima ga glasba od renesanse do najsodobnejših iskanj, v drugi oddaji Arsovega glasbenega observatorija pa je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija posnel tri znamenita dela dunajskih klasikov. Gostili smo ga v Glasbeni jutranjici, v pogovoru z voditeljico Višnjo Fičor je predstavili nastajanje oddaj in opisal življenje in delovanje dirigenta.
V jutranjem programu predstavljamo nov cikel štirih izobraževalnih glasbenih oddaj s Simfoničnim orkestrom in tremi dirigenti mlajše generacije. K pogovorom smo povabili ustvarjalce Arsovega glasbenega observatorija – uvodoma glasbenega urednika Primoža Trdana, vodjo projekta in avtorja scenarijev oddaj. Pogovor je vodil Miha Zor.
V jutranjem programu predstavljamo nov cikel štirih izobraževalnih glasbenih oddaj s Simfoničnim orkestrom in tremi dirigenti mlajše generacije. K pogovorom smo povabili ustvarjalce Arsovega glasbenega observatorija – uvodoma glasbenega urednika Primoža Trdana, vodjo projekta in avtorja scenarijev oddaj. Pogovor je vodil Miha Zor.
V četrtek so po dvakratnem odlogu roka za glasovanje članov Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti zaradi požarov v Los Angelesu v Beverly Hillsu razglasili nominirance in nominiranke za letošnje oskarje. Med njimi je tudi slovenska manjšinska koprodukcija: Mož, ki ni mogel molčati hrvaškega režiserja Nebojše Sljepčevića, ki je nominiran za oskarja za najboljši kratki igrani film, pred tem pa je osvojil že cannsko zlato palmo in evropsko nagrado za najboljši kratki film. Sicer pa so največ nominacij zbrali filmi Emilia Pérez, namreč 13, Žlehtnoba in Brutalist, ki imata vsak po 10 nominacij, Konklave in Bob Dylan: Popolni neznanec pa imata vsak po 8 nominacij. Oskarje bodo podelili 3. marca zjutraj po našem času. Tako kot razglasitev nominacij bo najverjetneje tudi sama podelitev v znamenju žalovanja za žrtvami požarov. Prispevek Tine Poglajen.
V četrtek so po dvakratnem odlogu roka za glasovanje članov Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti zaradi požarov v Los Angelesu v Beverly Hillsu razglasili nominirance in nominiranke za letošnje oskarje. Med njimi je tudi slovenska manjšinska koprodukcija: Mož, ki ni mogel molčati hrvaškega režiserja Nebojše Sljepčevića, ki je nominiran za oskarja za najboljši kratki igrani film, pred tem pa je osvojil že cannsko zlato palmo in evropsko nagrado za najboljši kratki film. Sicer pa so največ nominacij zbrali filmi Emilia Pérez, namreč 13, Žlehtnoba in Brutalist, ki imata vsak po 10 nominacij, Konklave in Bob Dylan: Popolni neznanec pa imata vsak po 8 nominacij. Oskarje bodo podelili 3. marca zjutraj po našem času. Tako kot razglasitev nominacij bo najverjetneje tudi sama podelitev v znamenju žalovanja za žrtvami požarov. Prispevek Tine Poglajen.
Med prejemniki priznanj in odličij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je tudi Tomaž Faganel, ki prejema zlato plaketo za življenjsko delo na področju zborovske dejavnosti. Tomaž Faganel je ena najprepoznavnejših osebnosti slovenskega zborovstva. Z njim se je pogovarjala glasbena urednica Polona Gantar.
Med prejemniki priznanj in odličij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je tudi Tomaž Faganel, ki prejema zlato plaketo za življenjsko delo na področju zborovske dejavnosti. Tomaž Faganel je ena najprepoznavnejših osebnosti slovenskega zborovstva. Z njim se je pogovarjala glasbena urednica Polona Gantar.
Po dvakratnem odlogu zaradi požarov v Los Angelesu so razglasili nominirance za letošnje oskarje. Med njimi je tudi slovenska manjšinska koprodukcija Mož, ki ni mogel molčati režiserja Nebojše Sljepčevića, ki je nominiran za najboljši kratki igrani film. Sicer pa je največ nominacij zbral film Emilia Pérez, kar trinajst, sledita Žlehtnoba in Brutalist z desetimi ter Konklave in Bob Dylan: Popolni neznanec z osmimi. Oskarje bodo podelili 3. marca zjutraj po našem času.
Po dvakratnem odlogu zaradi požarov v Los Angelesu so razglasili nominirance za letošnje oskarje. Med njimi je tudi slovenska manjšinska koprodukcija Mož, ki ni mogel molčati režiserja Nebojše Sljepčevića, ki je nominiran za najboljši kratki igrani film. Sicer pa je največ nominacij zbral film Emilia Pérez, kar trinajst, sledita Žlehtnoba in Brutalist z desetimi ter Konklave in Bob Dylan: Popolni neznanec z osmimi. Oskarje bodo podelili 3. marca zjutraj po našem času.
Vedeli smo. A nismo (dovolj) naredili, je sporočilo razstave Vesti, ki niso zbudile vesti. Z razstavo, ki je na ogled v Cankarjevem domu v Ljubljani so sinoči odprli spominski program ob 30. obletnici genocida v Srebrenici. Novinar Ali Žerdin, je zanjo izbral časopisne naslovnice in izrezke iz slovenskega, bosanskega in svetovnega tiska, ki so opozarjale na razmere v Bosni pred bližajočo se katastrofo.
Vedeli smo. A nismo (dovolj) naredili, je sporočilo razstave Vesti, ki niso zbudile vesti. Z razstavo, ki je na ogled v Cankarjevem domu v Ljubljani so sinoči odprli spominski program ob 30. obletnici genocida v Srebrenici. Novinar Ali Žerdin, je zanjo izbral časopisne naslovnice in izrezke iz slovenskega, bosanskega in svetovnega tiska, ki so opozarjale na razmere v Bosni pred bližajočo se katastrofo.
Minuli teden se je v sklopu cikla predavanj Leta dediščine Filozofske fakultete v Ljubljani mudil Dan Hicks, profesor sodobne arheologije na Univerzi v Oxfordu in kustos za svetovno arheologijo v oxfordskem muzeju Pitt Rivers. Na dveh dogodkih je predstavljal svojo knjigo Brutalni muzeji: beninski broni, kolonialno nasilje in kulturna restitucija, ki je v lanskem letu v prevodu Ive Jevtić izšla pri Založbi Univerze v Ljubljani in KUD AAC Zrakogled. Knjiga premišljuje o tem, zakaj bi se morali muzeji zavedati svoje kolonialne zgodovine in z vračanji v preteklosti oplenjenih artefaktov stremeti k odpravi njenih posledic.
Minuli teden se je v sklopu cikla predavanj Leta dediščine Filozofske fakultete v Ljubljani mudil Dan Hicks, profesor sodobne arheologije na Univerzi v Oxfordu in kustos za svetovno arheologijo v oxfordskem muzeju Pitt Rivers. Na dveh dogodkih je predstavljal svojo knjigo Brutalni muzeji: beninski broni, kolonialno nasilje in kulturna restitucija, ki je v lanskem letu v prevodu Ive Jevtić izšla pri Založbi Univerze v Ljubljani in KUD AAC Zrakogled. Knjiga premišljuje o tem, zakaj bi se morali muzeji zavedati svoje kolonialne zgodovine in z vračanji v preteklosti oplenjenih artefaktov stremeti k odpravi njenih posledic.
Poleg Nove Gorice in Gorice je evropska prestolnica kulture letos tudi nemški Chemnitz, do združitve Nemčij imenovan Mesto Karla Marxa. Chemnitz z 250 tisoč prebivalci se z okoliškimi občinami vzhodnonemške dežele Saške predstavlja s sloganom VIDETI SPREGLEDANO. Otvoritvenega dne v soboto se je udeležilo 80 tisoč obiskovalcev, med njimi naša dopisnica v Nemčiji Maja Derčar.
Poleg Nove Gorice in Gorice je evropska prestolnica kulture letos tudi nemški Chemnitz, do združitve Nemčij imenovan Mesto Karla Marxa. Chemnitz z 250 tisoč prebivalci se z okoliškimi občinami vzhodnonemške dežele Saške predstavlja s sloganom VIDETI SPREGLEDANO. Otvoritvenega dne v soboto se je udeležilo 80 tisoč obiskovalcev, med njimi naša dopisnica v Nemčiji Maja Derčar.
Zveza EBU in njena skupina Ars Acustica na današnji dan tradicionalno prirejata mednaroden radijski dogodek »Rojstni dan umetnosti«. Namenjen je povezovanju umetniških radijskih programov, na ta praznik umetnosti, transmisije zvoka in domišljije si radii izmenjajo 20minutna zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radio Slovenija, ki letos sodeluje s kar dvema daljšima prispevkoma.
Zveza EBU in njena skupina Ars Acustica na današnji dan tradicionalno prirejata mednaroden radijski dogodek »Rojstni dan umetnosti«. Namenjen je povezovanju umetniških radijskih programov, na ta praznik umetnosti, transmisije zvoka in domišljije si radii izmenjajo 20minutna zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radio Slovenija, ki letos sodeluje s kar dvema daljšima prispevkoma.
Novi dokumentarec režiserja Amirja Muratovića z naslovom NUK CCL je nastal ob 250. obletnici Narodne in univerzitetne knjižnice. Z režiserjem, ki je pred kratkim posnel tudi film o programu Ars, je Tesa Drev Juh posnela pogovor o njegovem novem filmu, ki je na razpolago tudi v spletnem arhivu RTV Slovenija.
Novi dokumentarec režiserja Amirja Muratovića z naslovom NUK CCL je nastal ob 250. obletnici Narodne in univerzitetne knjižnice. Z režiserjem, ki je pred kratkim posnel tudi film o programu Ars, je Tesa Drev Juh posnela pogovor o njegovem novem filmu, ki je na razpolago tudi v spletnem arhivu RTV Slovenija.
Po boju s pljučnim emfizemom se je pri 78 letih poslovil eden največjih in najvplivnejših filmskih ustvarjalcev vseh časov, David Lynch. Od njegovega osupljivega prvenca Eraserhead, do ene največjih filmskih mojstrovin tega stoletja Mulholland Drive je raziskoval povezavo med filmsko umetnostjo in sanjami, obenem pa je s serijo Twin Peaks sprožil iskro dobe prestižne televizije. Kratek pregled njegove ustvarjalnosti je za oddajo Gremo v kino pripravil Igor Harb. Bere Igor Velše.
Po boju s pljučnim emfizemom se je pri 78 letih poslovil eden največjih in najvplivnejših filmskih ustvarjalcev vseh časov, David Lynch. Od njegovega osupljivega prvenca Eraserhead, do ene največjih filmskih mojstrovin tega stoletja Mulholland Drive je raziskoval povezavo med filmsko umetnostjo in sanjami, obenem pa je s serijo Twin Peaks sprožil iskro dobe prestižne televizije. Kratek pregled njegove ustvarjalnosti je za oddajo Gremo v kino pripravil Igor Harb. Bere Igor Velše.
V Prešernovem gledališču v Kranju so predstavili 55. Teden slovenske drame, ki se bo tradicionalno začel 27. marca, na svetovni dan gledališča. Selektorica Alja Predan je program zasnovala v treh sklopih: tekmovalni in spremljevalni program ter program za mlade. Tako rekoč vse izbrane uprizoritve obravnavajo ključna vprašanja, ki zadevajo naš čas in našo družbo. Selektorica je povedala, da je izvirna domača dramatika vse manj prisotna na slovenskih odrih in da jo vse bolj nadomeščajo transliterarne prakse. Poudarila je, da je polovica uprizoritev nastala v produkciji tako imenovanih nevladnih producentov, kjer so možnosti za delo bistveno slabše kot v javnih zavodih, in da se prodorno in zanesljivo uveljavlja prav najmlajša generacija gledališčnic in gledališčnikov. Tudi letos bodo izvedli kritiško delavnico, tokratna mentorica bo Elena Philipp, kritičarka nemškega portala nachtkritik. Teden slovenske drame se bo začel z Mednarodnim programom DoSEL – predstavitvijo predstav partnerskih gledališč projekta Dramatika manjših evropskih jezikov. V neposrednem prenosu na Radiu Slovenija pa bodo iz Kranja izvedli radijski igri Tjaše Mislej Prva beseda je mama in Brine Jenček grem greš greva, ki sta bili prepoznani na lanskem natečaju za Grumovo nagrado in nagrado za mlado dramatičarko.
V Prešernovem gledališču v Kranju so predstavili 55. Teden slovenske drame, ki se bo tradicionalno začel 27. marca, na svetovni dan gledališča. Selektorica Alja Predan je program zasnovala v treh sklopih: tekmovalni in spremljevalni program ter program za mlade. Tako rekoč vse izbrane uprizoritve obravnavajo ključna vprašanja, ki zadevajo naš čas in našo družbo. Selektorica je povedala, da je izvirna domača dramatika vse manj prisotna na slovenskih odrih in da jo vse bolj nadomeščajo transliterarne prakse. Poudarila je, da je polovica uprizoritev nastala v produkciji tako imenovanih nevladnih producentov, kjer so možnosti za delo bistveno slabše kot v javnih zavodih, in da se prodorno in zanesljivo uveljavlja prav najmlajša generacija gledališčnic in gledališčnikov. Tudi letos bodo izvedli kritiško delavnico, tokratna mentorica bo Elena Philipp, kritičarka nemškega portala nachtkritik. Teden slovenske drame se bo začel z Mednarodnim programom DoSEL – predstavitvijo predstav partnerskih gledališč projekta Dramatika manjših evropskih jezikov. V neposrednem prenosu na Radiu Slovenija pa bodo iz Kranja izvedli radijski igri Tjaše Mislej Prva beseda je mama in Brine Jenček grem greš greva, ki sta bili prepoznani na lanskem natečaju za Grumovo nagrado in nagrado za mlado dramatičarko.
Novico o smrti Davida Lyncha je njegova družila sporočila na omrežju Facebook. Lynch, ki ga med drugim poznamo po razvpiti seriji Twin Peaks, je sicer lani spregovoril o svoji kronični bolezni pljuč. Ko je avgusta javnosti razkril, da ima emfizem pljuč, je ob tem dodal, da je to pač cena za skoraj 70 let kajenja – vonj tobaka, prižiganje cigarete, vse to sem, priznam, strastno oboževal. A da ga to ne bo ustavilo, je dodal in da bo, če po potrebno, režiral na daljavo. Tako ali drugače v dim in meglo pa so bili oviti tudi njegovi filmski izdelki, kontroverzni, mistični, sanjavi, tesnobni in strastni – nagrajevani in čislani tako s strani občinstva kot kritikov: Človek slon iz leta 1980, 6 let pozneje Modri žamet, potem Divji v srcu, pa denimo leta 2001 Mulholland Drive, nadrealistični psihološki triler, ki ga je pred leti žirija 177-ih kritikov na BBC-jevem seznamu najboljših filmov 21. stoletja uvrstila na prvo mesto s pojasnilom, da gre med drugim za genialen komentar hollywoodskih spletk. In kaj lahko rečemo o seriji Twin Peaks, ki že z glasbo nezamenljivo odzvanja v kolektivnih ušesih? Še danes provocira filozofske spise in deli občinstvo – nekaterim se enostavno zdi preveč konfuzna – A Lynch je poudarjal, da je že sámo življenje zelo zapleteno, zato naj bi temu sledili tudi filmi. Navdihovala ga je likovna umetnost, ki jo je nekaj časa celo študiral, mnogo pozneje pa se je v Franciji navduševal še nad grafično tehniko. Serijo njegovih litografij, pa slik, akvarelov in eksperimentalnih filmov smo si leta 2018 lahko ogledali na razstavi Ogenj na odru v ljubljanskem MGLC-ju. Davida Lyncha, ki je pogosto sodeloval tudi pri glasbi svojih filmov, je The Guardian razglasil za najboljšega filmskega režiserja vseh časov, leta 2019 so mu namenili častnega oskarja za življenjsko delo, prav ta to pa je že leta 2006 prejel zlatega leva.
Novico o smrti Davida Lyncha je njegova družila sporočila na omrežju Facebook. Lynch, ki ga med drugim poznamo po razvpiti seriji Twin Peaks, je sicer lani spregovoril o svoji kronični bolezni pljuč. Ko je avgusta javnosti razkril, da ima emfizem pljuč, je ob tem dodal, da je to pač cena za skoraj 70 let kajenja – vonj tobaka, prižiganje cigarete, vse to sem, priznam, strastno oboževal. A da ga to ne bo ustavilo, je dodal in da bo, če po potrebno, režiral na daljavo. Tako ali drugače v dim in meglo pa so bili oviti tudi njegovi filmski izdelki, kontroverzni, mistični, sanjavi, tesnobni in strastni – nagrajevani in čislani tako s strani občinstva kot kritikov: Človek slon iz leta 1980, 6 let pozneje Modri žamet, potem Divji v srcu, pa denimo leta 2001 Mulholland Drive, nadrealistični psihološki triler, ki ga je pred leti žirija 177-ih kritikov na BBC-jevem seznamu najboljših filmov 21. stoletja uvrstila na prvo mesto s pojasnilom, da gre med drugim za genialen komentar hollywoodskih spletk. In kaj lahko rečemo o seriji Twin Peaks, ki že z glasbo nezamenljivo odzvanja v kolektivnih ušesih? Še danes provocira filozofske spise in deli občinstvo – nekaterim se enostavno zdi preveč konfuzna – A Lynch je poudarjal, da je že sámo življenje zelo zapleteno, zato naj bi temu sledili tudi filmi. Navdihovala ga je likovna umetnost, ki jo je nekaj časa celo študiral, mnogo pozneje pa se je v Franciji navduševal še nad grafično tehniko. Serijo njegovih litografij, pa slik, akvarelov in eksperimentalnih filmov smo si leta 2018 lahko ogledali na razstavi Ogenj na odru v ljubljanskem MGLC-ju. Davida Lyncha, ki je pogosto sodeloval tudi pri glasbi svojih filmov, je The Guardian razglasil za najboljšega filmskega režiserja vseh časov, leta 2019 so mu namenili častnega oskarja za življenjsko delo, prav ta to pa je že leta 2006 prejel zlatega leva.
S 16. 1. na Arsu začenjamo z branjem Kocbekovega dela Strah in pogum v oddaji Odprta knjiga. Novele iz zbirke interpretira Matej Puc, režiser je Klemen Markovčič. Knjiga je izšla prvič leta 1951 in bila je prelomna tako za slovensko književnost kot za Kocbeka samega. Pri ZKP RTV pa je na voljo tudi zvočnica: https://zkp.rtvslo.si/sl/Zvocne_knjige/edvard_kocbek_strah_in_pogum/. Kocbekovemu delu, ki ga bodo dijaki zaključnega letnika obravnavali v eseju na maturi, pa posvečamo tudi dva literarna večera. Prvi bo v živo izveden na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku v torek, 21. 1.
S 16. 1. na Arsu začenjamo z branjem Kocbekovega dela Strah in pogum v oddaji Odprta knjiga. Novele iz zbirke interpretira Matej Puc, režiser je Klemen Markovčič. Knjiga je izšla prvič leta 1951 in bila je prelomna tako za slovensko književnost kot za Kocbeka samega. Pri ZKP RTV pa je na voljo tudi zvočnica: https://zkp.rtvslo.si/sl/Zvocne_knjige/edvard_kocbek_strah_in_pogum/. Kocbekovemu delu, ki ga bodo dijaki zaključnega letnika obravnavali v eseju na maturi, pa posvečamo tudi dva literarna večera. Prvi bo v živo izveden na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku v torek, 21. 1.
V SNG Drama Ljubljana bodo nocoj uprizorili Cankarjevo komedijo v štirih dejanjih Za narodov blagor. Režiser je Vito Taufer, slavna Cankarjeva igra pa se na oder ljubljanske Drame vrača po več kot treh desetletjih. Po mnenju direktorice SNG Drama Ljubljana Vesne Jurca Tadel je vprašanje, zakaj uprizarjati Cankarja danes, nepotrebno. Vsakič, ko ga beremo, je namreč bolj aktualen.
V SNG Drama Ljubljana bodo nocoj uprizorili Cankarjevo komedijo v štirih dejanjih Za narodov blagor. Režiser je Vito Taufer, slavna Cankarjeva igra pa se na oder ljubljanske Drame vrača po več kot treh desetletjih. Po mnenju direktorice SNG Drama Ljubljana Vesne Jurca Tadel je vprašanje, zakaj uprizarjati Cankarja danes, nepotrebno. Vsakič, ko ga beremo, je namreč bolj aktualen.
V oddaji Gremo v kino smo gostili Igorja Prassla in Anjo Banko, ki sta predstavila dva dogodka v Slovenski kinoteki, namreč dva večera, posvečena 100. obletnici nadrealizma na filmskem platnu, in retrospektivo del hrvaškega režiserja, scenarista in producenta Vatroslava Mimice.
V oddaji Gremo v kino smo gostili Igorja Prassla in Anjo Banko, ki sta predstavila dva dogodka v Slovenski kinoteki, namreč dva večera, posvečena 100. obletnici nadrealizma na filmskem platnu, in retrospektivo del hrvaškega režiserja, scenarista in producenta Vatroslava Mimice.
Beseda leta 2024 je genocid. Ta beseda je dobila največ glasov, kar trikrat več, kot drugouvrščena beseda omrežnina. Po glasovanju se je med 11 finalistkami na tretje mesto uvrstila beseda dvoživka. Pred glasovanjem so izbrali tudi novotvorjenko leta 2024, ki je preturizem (ustreznik za angleški izraz overtourism, prekomerni turizem). Lani je bila beseda leta ujma, leta 2022 gasilec, 2021 kratica PCT, 2020 karantena, 2019 podnebje, 2018 čebela in 2017, ko je prvič potekal izbor za besedo leta, besedna zveza evropski prvaki. Projekt za izbor slovenske besede leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pa je razglasila kretnjo leta, ki je mir. Aleksander Čobec je k pogovoru povabil vodjo projekta Beseda leta Simono Klemenčič in sekretarja Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaža Juharta.
Beseda leta 2024 je genocid. Ta beseda je dobila največ glasov, kar trikrat več, kot drugouvrščena beseda omrežnina. Po glasovanju se je med 11 finalistkami na tretje mesto uvrstila beseda dvoživka. Pred glasovanjem so izbrali tudi novotvorjenko leta 2024, ki je preturizem (ustreznik za angleški izraz overtourism, prekomerni turizem). Lani je bila beseda leta ujma, leta 2022 gasilec, 2021 kratica PCT, 2020 karantena, 2019 podnebje, 2018 čebela in 2017, ko je prvič potekal izbor za besedo leta, besedna zveza evropski prvaki. Projekt za izbor slovenske besede leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pa je razglasila kretnjo leta, ki je mir. Aleksander Čobec je k pogovoru povabil vodjo projekta Beseda leta Simono Klemenčič in sekretarja Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaža Juharta.
Z 82. podelitvijo zlatih globusov se je odprla letošnja sezona filmskih nagrad. Zlati globusi veljajo za dober pokazatelj nominacij in nagrad Ameriške filmske akademije, torej za oskarje, niso pa osredotočeni le na filmsko produkcijo, ampak tudi na serije. Med temi so slavili ameriški seriji Shōgun in Hacks ter škotska Baby Reindeer. Več o zmagovalcih s področja filmske produkcije pa Tesa Drev Juh (iz oddaje Dogodki in odmevi).
Z 82. podelitvijo zlatih globusov se je odprla letošnja sezona filmskih nagrad. Zlati globusi veljajo za dober pokazatelj nominacij in nagrad Ameriške filmske akademije, torej za oskarje, niso pa osredotočeni le na filmsko produkcijo, ampak tudi na serije. Med temi so slavili ameriški seriji Shōgun in Hacks ter škotska Baby Reindeer. Več o zmagovalcih s področja filmske produkcije pa Tesa Drev Juh (iz oddaje Dogodki in odmevi).
V razstavišču artKIT KIBLA v Mariboru svoje najnovejše delo predstavlja Igor Štromajer. Osrednji del je zbirka poezije, knjiga, ki jo je avtor napisal skupaj s strojem, naslovil pa 100 in 1 pesem. Razstava v enem delu prikazuje naključno izbrane predmete, ki jih električni umetnik potrebuje za svoje ustvarjanje, drugi del pa so nedelujoči deli različne opreme od računalnikov do tiskalnikov, ki so nekoč soustvarjali to poezijo, jo procesirali ali kakorkoli drugače podatkovno obdelovali.
V razstavišču artKIT KIBLA v Mariboru svoje najnovejše delo predstavlja Igor Štromajer. Osrednji del je zbirka poezije, knjiga, ki jo je avtor napisal skupaj s strojem, naslovil pa 100 in 1 pesem. Razstava v enem delu prikazuje naključno izbrane predmete, ki jih električni umetnik potrebuje za svoje ustvarjanje, drugi del pa so nedelujoči deli različne opreme od računalnikov do tiskalnikov, ki so nekoč soustvarjali to poezijo, jo procesirali ali kakorkoli drugače podatkovno obdelovali.
Kateri filmi so v letu 2024 prejeli nekaj najpomembnejših in najprestižnejših nagrad? Pregled je pripravila Tesa Drev Juh.
Kateri filmi so v letu 2024 prejeli nekaj najpomembnejših in najprestižnejših nagrad? Pregled je pripravila Tesa Drev Juh.
Igor Harb v oddaji Gremo v kino izpostavlja nabor najbolj kontroverznih filmov leta 2024, filmov, ki so najbolj burili duhove in nam morda celo odprli nov pogled na neko temo, vprašanje.
Igor Harb v oddaji Gremo v kino izpostavlja nabor najbolj kontroverznih filmov leta 2024, filmov, ki so najbolj burili duhove in nam morda celo odprli nov pogled na neko temo, vprašanje.
Medtem, ko božičnih filmov na Zahodu že praktično od rojstva same filmske umetnosti ni nikoli primanjkovalo, je bilo praznovanje novega leta na platnu redkeje upodobljeno. Božič je v ospredju zaradi močne povezanosti z versko in kulturno tradicijo, novo leto pa je predvsem sekularni praznik, povezan s koledarjem, in namesto poudarka na duhovnosti, družini in miru simbolizira prehod, nove začetke in praznovanje časa. Nekaj filmov je tako vendarle tudi silvestrskih – če že ne izrecno, pa vsaj v duhu … Nekaj jih predstavlja Tina Poglajen.
Medtem, ko božičnih filmov na Zahodu že praktično od rojstva same filmske umetnosti ni nikoli primanjkovalo, je bilo praznovanje novega leta na platnu redkeje upodobljeno. Božič je v ospredju zaradi močne povezanosti z versko in kulturno tradicijo, novo leto pa je predvsem sekularni praznik, povezan s koledarjem, in namesto poudarka na duhovnosti, družini in miru simbolizira prehod, nove začetke in praznovanje časa. Nekaj filmov je tako vendarle tudi silvestrskih – če že ne izrecno, pa vsaj v duhu … Nekaj jih predstavlja Tina Poglajen.
Leto 2024 v slovenski filmski krajini si bomo zagotovo zapomnili po treh stvareh: po uspehu filma Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc tako v tujini kot doma, po več premierah dokumentarnih filmov in po uspešnih mladinskih filmih. Po letu 2024 v slovenskem filmu se je za oddajo Gremo v kino sprehodila Petra Meterc.
Leto 2024 v slovenski filmski krajini si bomo zagotovo zapomnili po treh stvareh: po uspehu filma Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc tako v tujini kot doma, po več premierah dokumentarnih filmov in po uspešnih mladinskih filmih. Po letu 2024 v slovenskem filmu se je za oddajo Gremo v kino sprehodila Petra Meterc.
Pogovor s koncertnim mojstrom Willijem Zimmermannm, glasbenim vodjem Komornega orkestra iz Züricha, 12. decembra v dvorani Union v Mariboru
Pogovor s koncertnim mojstrom Willijem Zimmermannm, glasbenim vodjem Komornega orkestra iz Züricha, 12. decembra v dvorani Union v Mariboru
Pogovor z violinistko Arabello Steinbacher, solistko s Komornim orkestrom iz Züricha v dvorani Union v Mariboru.
Pogovor z violinistko Arabello Steinbacher, solistko s Komornim orkestrom iz Züricha v dvorani Union v Mariboru.
V Galeriji Cankarjevega doma so včeraj odprli 15. Slovenski bienale ilustracije. V sklopu odprtja so razglasili tudi nagrado, plaketi in priznanja Hinka Smrekarja. Gre za najvišja slovenska priznanja na področju ilustracije.
V Galeriji Cankarjevega doma so včeraj odprli 15. Slovenski bienale ilustracije. V sklopu odprtja so razglasili tudi nagrado, plaketi in priznanja Hinka Smrekarja. Gre za najvišja slovenska priznanja na področju ilustracije.
V Galeriji Vžigalica v Ljubljani so odprli razstavo konceptualnega umetnika Johna Feknerja, ki je najbolj poznan po uličnih delih v javnem prostoru, s katerimi je pričel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Na živahni umetniški sceni New Yorka se ni izpostavljal, zato je pričujoča retrospektivna dokumentarna razstava prva samostojna predstavitev njegove umetnosti v javni instituciji.
V Galeriji Vžigalica v Ljubljani so odprli razstavo konceptualnega umetnika Johna Feknerja, ki je najbolj poznan po uličnih delih v javnem prostoru, s katerimi je pričel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Na živahni umetniški sceni New Yorka se ni izpostavljal, zato je pričujoča retrospektivna dokumentarna razstava prva samostojna predstavitev njegove umetnosti v javni instituciji.
Med gosti letošnjega festivala Animateka in v vlogi žiranta pri glavni festivalski žiriji je Nizozemec Wouter Jansen, ki ima na Dunaju svojo distribucijsko hišo, osredotočeno na umetniške produkcije, animacije, tudi kratkometražne. Ustanovil jo je leta 2012 in poimenoval Some Shorts, pred petimi leti pa jo preimenoval v Square Eyes.
Med gosti letošnjega festivala Animateka in v vlogi žiranta pri glavni festivalski žiriji je Nizozemec Wouter Jansen, ki ima na Dunaju svojo distribucijsko hišo, osredotočeno na umetniške produkcije, animacije, tudi kratkometražne. Ustanovil jo je leta 2012 in poimenoval Some Shorts, pred petimi leti pa jo preimenoval v Square Eyes.
Med 9. in 16. decembrom se bo odvila jubilejna, 40. izvedba festivala LGBT filma. V ponedeljek ga bo slovesno odprla predsednica države Nataša Pirc Musar, ob tem bodo prikazali ljubljenca mednarodnih filmskih festivalov, Poletje s Karmen, grški film o najboljših prijateljih, Demosu in Nikiti, ki na plaži v Atenah obujata spomine. Pred njim bodo prikazali kratki film Petre Hrovatin z naslovom Vmes, ki je dobil rožnatega zmaja za najboljši slovenski kratki LGBT film. Na festivalskem sporedu bo še en kratkometražni slovenski film ustvarjalke Hannah Koselj Marušič, Razcepljene konice. Festivalska ekipa je sicer poudarila, da na splošno opažajo pomanjkanje profesionalne slovenske filmske produkcije s tematikami LGBT, kljub temu da jo festival skuša spodbuditi z razpisom za kratke filme in podeljevanjem nagrade. Tina Poglajen je pri članicah selektorske ekipe festivala, Suzani Tratnik in Špeli Setničar, zbrala nekaj namigov za oglede celovečernih filmov.
Med 9. in 16. decembrom se bo odvila jubilejna, 40. izvedba festivala LGBT filma. V ponedeljek ga bo slovesno odprla predsednica države Nataša Pirc Musar, ob tem bodo prikazali ljubljenca mednarodnih filmskih festivalov, Poletje s Karmen, grški film o najboljših prijateljih, Demosu in Nikiti, ki na plaži v Atenah obujata spomine. Pred njim bodo prikazali kratki film Petre Hrovatin z naslovom Vmes, ki je dobil rožnatega zmaja za najboljši slovenski kratki LGBT film. Na festivalskem sporedu bo še en kratkometražni slovenski film ustvarjalke Hannah Koselj Marušič, Razcepljene konice. Festivalska ekipa je sicer poudarila, da na splošno opažajo pomanjkanje profesionalne slovenske filmske produkcije s tematikami LGBT, kljub temu da jo festival skuša spodbuditi z razpisom za kratke filme in podeljevanjem nagrade. Tina Poglajen je pri članicah selektorske ekipe festivala, Suzani Tratnik in Špeli Setničar, zbrala nekaj namigov za oglede celovečernih filmov.
Zdenko Huzjan sodi med najbolj izvirne in mojstrsko dovršene slovenske predstavnike modernega likovnega ustvarjanja v slikarstvu in risbi, prepoznaven pa je tudi kot grafik, kipar in pesnik, so poudarili ob letošnji nagradi Ivane Kobilca za življenjsko delo. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana pa je podelilo še nagrado za dosežke v zadnjih petih letih in priznanje.
Zdenko Huzjan sodi med najbolj izvirne in mojstrsko dovršene slovenske predstavnike modernega likovnega ustvarjanja v slikarstvu in risbi, prepoznaven pa je tudi kot grafik, kipar in pesnik, so poudarili ob letošnji nagradi Ivane Kobilca za življenjsko delo. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana pa je podelilo še nagrado za dosežke v zadnjih petih letih in priznanje.
Upravni odbor Prešernovega sklada v novi sestavi, ki mu predseduje Zdenka Badovinac, je razglasil dobitnike in dobitnice Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, najvišjih priznanj Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta prejela kiparka Dragica Čadež in gledališki ustvarjalec Dragan Živadinov. Dobitniki nagrad Prešernovega sklada za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih, pa so: vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.
Upravni odbor Prešernovega sklada v novi sestavi, ki mu predseduje Zdenka Badovinac, je razglasil dobitnike in dobitnice Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, najvišjih priznanj Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta prejela kiparka Dragica Čadež in gledališki ustvarjalec Dragan Živadinov. Dobitniki nagrad Prešernovega sklada za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih, pa so: vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.
Straniščna školjka iz opeke, polovica parkovne klopce, dva betonska osla, naprave, ki na videz spominjajo na srednjeveške mučilne, v bistvu pa opozarjajo na sodobno izkoriščanje delavcev. Vse to, pa še razne videe najdemo v Mestni galeriji Ljubljana na razstavi Mati vseh bojev kiparja in intermedijskega umetnika Tomaža Furlana. ''Ker se sam sebi še ne zdim dovolj star za retrospektivo, bi tej predstavitvi raje rekel le pregledna,'' pravi. Kakorkoli že, njegova obsežna produkcija, nastala v dobrih dveh desetletjih, je napolnila tri nadstropja.
Straniščna školjka iz opeke, polovica parkovne klopce, dva betonska osla, naprave, ki na videz spominjajo na srednjeveške mučilne, v bistvu pa opozarjajo na sodobno izkoriščanje delavcev. Vse to, pa še razne videe najdemo v Mestni galeriji Ljubljana na razstavi Mati vseh bojev kiparja in intermedijskega umetnika Tomaža Furlana. ''Ker se sam sebi še ne zdim dovolj star za retrospektivo, bi tej predstavitvi raje rekel le pregledna,'' pravi. Kakorkoli že, njegova obsežna produkcija, nastala v dobrih dveh desetletjih, je napolnila tri nadstropja.
Med 2. in 8. decembrom se bo v Ljubljani odvil 21. festival Animateka, in sicer na štirih prizoriščih – v Kinodvoru, Slovenski kinoteki, v Stari elektrarni in v +MSUM. Poleg številnih filmskih del – večinoma namenjenih odraslim, nekateri pa tudi otrokom – bo pomemben del festivala namenjen tudi ustvarjalcem. Animateka pro z delavnicami, predavanji in okroglimi mizami bo potekala od torka do sobote. Več o programu Animateke pa Tesa Drev Juh, ki je pred mikrofon povabila direktorja festivala Igorja Prassla.
Med 2. in 8. decembrom se bo v Ljubljani odvil 21. festival Animateka, in sicer na štirih prizoriščih – v Kinodvoru, Slovenski kinoteki, v Stari elektrarni in v +MSUM. Poleg številnih filmskih del – večinoma namenjenih odraslim, nekateri pa tudi otrokom – bo pomemben del festivala namenjen tudi ustvarjalcem. Animateka pro z delavnicami, predavanji in okroglimi mizami bo potekala od torka do sobote. Več o programu Animateke pa Tesa Drev Juh, ki je pred mikrofon povabila direktorja festivala Igorja Prassla.
Nagrada Igorja Zabela je nastala leta 2008 na pobudo sklada ERSTE z Dunaja. Od takrat jo skupaj z Društvom Igorja Zabela za kulturo in teorijo bienalno podeljujejo kustosom, umetnostnim zgodovinarjem, teoretikom, piscem in kritikom za izjemne dosežke na področju vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Letos za izjemen prispevek k protihegemonističnim diskurzom o vzhodnoevropski umetnosti in umetnostni zgodovini, v katerih obravnava lokalne razmere in posebnosti, pa tudi za progresivno in kritično delo feministične kuratorke, raziskovalke in avtorice nagrado prejme madžarska umetnostna zgodovinarka Edit András. Ukvarja se, in to ne glede na politične pritiske, na primer s študijami spolov, pa tudi s tem, kako zahodne teorije prilagoditi tako lokalnemu kot vzhodnoevropskemu kontekstu. Štipendije pa prejmejo Irfan Hošić iz Bosne in Hercegovine, Ovidiu Tichindeleanu, ki deluje med Romunijo in Dansko, in Natalija Vujošević iz Črne gore.
Nagrada Igorja Zabela je nastala leta 2008 na pobudo sklada ERSTE z Dunaja. Od takrat jo skupaj z Društvom Igorja Zabela za kulturo in teorijo bienalno podeljujejo kustosom, umetnostnim zgodovinarjem, teoretikom, piscem in kritikom za izjemne dosežke na področju vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Letos za izjemen prispevek k protihegemonističnim diskurzom o vzhodnoevropski umetnosti in umetnostni zgodovini, v katerih obravnava lokalne razmere in posebnosti, pa tudi za progresivno in kritično delo feministične kuratorke, raziskovalke in avtorice nagrado prejme madžarska umetnostna zgodovinarka Edit András. Ukvarja se, in to ne glede na politične pritiske, na primer s študijami spolov, pa tudi s tem, kako zahodne teorije prilagoditi tako lokalnemu kot vzhodnoevropskemu kontekstu. Štipendije pa prejmejo Irfan Hošić iz Bosne in Hercegovine, Ovidiu Tichindeleanu, ki deluje med Romunijo in Dansko, in Natalija Vujošević iz Črne gore.
Prezgodaj je še za temeljit komentar o 40. slovenskem knjižnem sejmu; med 280 predstavitvami knjig, pogovori z avtorji, problemskimi razpravami in drugimi dogodki ni smiselno izpostavljati le dveh ali treh, založniki pa tudi še niso pregledali svojih bilanc. Med pomembnejšimi pokazatelji izstopajočih knjig v tekočem letu so nominacije in nagrade in v prispevku se osredotočamo predvsem na te.
Prezgodaj je še za temeljit komentar o 40. slovenskem knjižnem sejmu; med 280 predstavitvami knjig, pogovori z avtorji, problemskimi razpravami in drugimi dogodki ni smiselno izpostavljati le dveh ali treh, založniki pa tudi še niso pregledali svojih bilanc. Med pomembnejšimi pokazatelji izstopajočih knjig v tekočem letu so nominacije in nagrade in v prispevku se osredotočamo predvsem na te.