Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativni prispevki iz področja kulture
Mednarodni festival glasbe, gledališča, plesa in cirkusa Mittelfest, ki se je začel že 19. julija v Čedadu, prehaja v svoj zadnji del. Včeraj je bil tam koncert klasične glasbe pod vodstvom Aleksandra Gadžijeva, poimenovan Romantični nered – Romantico disordine. Združil je nadarjene mlade pianiste z vsega sveta. S priznanim goriškim pianistom se je tik pred koncertom pogovarjala Ana Rozman.
Mednarodni festival glasbe, gledališča, plesa in cirkusa Mittelfest, ki se je začel že 19. julija v Čedadu, prehaja v svoj zadnji del. Včeraj je bil tam koncert klasične glasbe pod vodstvom Aleksandra Gadžijeva, poimenovan Romantični nered – Romantico disordine. Združil je nadarjene mlade pianiste z vsega sveta. S priznanim goriškim pianistom se je tik pred koncertom pogovarjala Ana Rozman.
Danes kupljena vstopnica vas bo postavila v dolgo čakalno vrsto – vrata bayreuthskega gledališča se vam bodo odprla šele čez kakih deset let. Z Radiem Slovenija pa ste lahko v prvi vrsti. Naš Program Ars tako kot vsako leto, in tako je od leta 1951, prenaša uvodno predstavo, ki jo lahko že spremljate na valovih tretjega programa.
Danes kupljena vstopnica vas bo postavila v dolgo čakalno vrsto – vrata bayreuthskega gledališča se vam bodo odprla šele čez kakih deset let. Z Radiem Slovenija pa ste lahko v prvi vrsti. Naš Program Ars tako kot vsako leto, in tako je od leta 1951, prenaša uvodno predstavo, ki jo lahko že spremljate na valovih tretjega programa.
V goriškem čezmejnem prostoru se začenja prva izvedba novega festivala Zrcala meje, ki prinaša koprodukcijsko sodelovanje društev KUD Morgan iz Nove Gorice in Circolo Controtempo iz Krmina na italijanski strani, pridružuje pa se tudi Goriški muzej s svojo 13. izdajo čezmejnega festivala Glasbe sveta. Namen novega festivala je odpirati vprašanje dojemanja meje na območju, kjer se stikata, spoznavata in dopolnjujeta dve med seboj povezani mesti. Festivalsko dogajanje bo do 3. avgusta v znamenju glasbe, umetnosti, literature in lokalnih okusov. Projekt je nastal s pomočjo Sklada za male projekte GO! 2025, ki je denarno podprt iz programa Interreg Italija - Slovenija.
V goriškem čezmejnem prostoru se začenja prva izvedba novega festivala Zrcala meje, ki prinaša koprodukcijsko sodelovanje društev KUD Morgan iz Nove Gorice in Circolo Controtempo iz Krmina na italijanski strani, pridružuje pa se tudi Goriški muzej s svojo 13. izdajo čezmejnega festivala Glasbe sveta. Namen novega festivala je odpirati vprašanje dojemanja meje na območju, kjer se stikata, spoznavata in dopolnjujeta dve med seboj povezani mesti. Festivalsko dogajanje bo do 3. avgusta v znamenju glasbe, umetnosti, literature in lokalnih okusov. Projekt je nastal s pomočjo Sklada za male projekte GO! 2025, ki je denarno podprt iz programa Interreg Italija - Slovenija.
Med 24. in 28. julijem, s preddogodkom pa že 23. julija, bo v Gorskem kotarju potekal festival Cinehill. Z direktorjem festivala Igorjem Mirkovićem in programsko selektorico Mileno Zajović se je o programu letošnjega festivala pogovarjala Tesa Drev Juh. Prevode bereta Igor Velše in Mateja Perpar.
Med 24. in 28. julijem, s preddogodkom pa že 23. julija, bo v Gorskem kotarju potekal festival Cinehill. Z direktorjem festivala Igorjem Mirkovićem in programsko selektorico Mileno Zajović se je o programu letošnjega festivala pogovarjala Tesa Drev Juh. Prevode bereta Igor Velše in Mateja Perpar.
V četrtek, 18. 7., se je v Pulju končal 71. filmski festival Film pod zvezdami, v središču katerega so hrvaški filmi in hrvaške manjšinske koprodukcije. Nagrade najboljšim filmom pa so podelili že v sredo. Velika zlata arena za najboljši hrvaški film je pripadla Proslavi Bruna Ankovića, filmu o vzponu hrvaškega nacionalističnega gibanja – ustašev in marionetne kraljevine NDH, o katerem smo že poročali. Film je dobil tudi zlate arene za najboljši scenarij, moško vlogo in fotografijo. Žirija pa je nagradila še Silvestra Kolbasa za režijo dokumentarca Najini otroci in igralko Judito Franković Brdar za vlogo v filmu Sveta družina. Med mednarodnimi koprodukcijami je slavil film Gospodinjstvo za začetnike makedonsko-avstralskega režiserja Gorana Stolevskega, puljska zlata vrata, nagrado občinstva pa je dobil film Sveta družina. Nekatere izmed filmov bomo v prihodnjih mesecih zagotovo videli tudi pri nas. Tri zanimive filme z letošnjega festivala izpostavlja Tina Poglajen.
V četrtek, 18. 7., se je v Pulju končal 71. filmski festival Film pod zvezdami, v središču katerega so hrvaški filmi in hrvaške manjšinske koprodukcije. Nagrade najboljšim filmom pa so podelili že v sredo. Velika zlata arena za najboljši hrvaški film je pripadla Proslavi Bruna Ankovića, filmu o vzponu hrvaškega nacionalističnega gibanja – ustašev in marionetne kraljevine NDH, o katerem smo že poročali. Film je dobil tudi zlate arene za najboljši scenarij, moško vlogo in fotografijo. Žirija pa je nagradila še Silvestra Kolbasa za režijo dokumentarca Najini otroci in igralko Judito Franković Brdar za vlogo v filmu Sveta družina. Med mednarodnimi koprodukcijami je slavil film Gospodinjstvo za začetnike makedonsko-avstralskega režiserja Gorana Stolevskega, puljska zlata vrata, nagrado občinstva pa je dobil film Sveta družina. Nekatere izmed filmov bomo v prihodnjih mesecih zagotovo videli tudi pri nas. Tri zanimive filme z letošnjega festivala izpostavlja Tina Poglajen.
V galeriji Kresija je na ogled razstava novih del slikarja Arjana Pregla z naslovom Slikarske samosabotaže. Umetnik se na njej sprašuje, kaj mu slikarstvo omogoča, koliko je umetnost omejena na odpiranje vprašanj in nakazovanje družbenih razpok ter koliko mora te komentirati ali celo spremeniti.
V galeriji Kresija je na ogled razstava novih del slikarja Arjana Pregla z naslovom Slikarske samosabotaže. Umetnik se na njej sprašuje, kaj mu slikarstvo omogoča, koliko je umetnost omejena na odpiranje vprašanj in nakazovanje družbenih razpok ter koliko mora te komentirati ali celo spremeniti.
Med 11. in 18. julijem poteka 71. filmski festival hrvaškega filma v Pulju. Festival, v središču katerega je Vespazijanov amfiteater, puljska Arena, ki je ime in obliko dala tudi glavni nagradi festivala – zlati areni, je bil pred letom 1991 osrednji revijalni dogodek jugoslovanske filmske industrije. Začetek festivala sega v leto 1955, prvi filmski dogodek pa se je v Areni odvil že leta 1938, ko je bil Pulj pod italijansko fašistično oblastjo. V času Jugoslavije so v Pulju nagrado dobivali tudi številni slovenski filmi ter ustvarjalci in ustvarjalke. Že prvo leto je veliko zlato areno dobil v Sloveniji delujoči František Čap za Trenutke odločitve, za njim pa so večkrat slavili tudi filmi Jožeta Babiča, Igorja Pretnarja in seveda Franceta Štiglica: na primer, Balada o trobenti in oblaku in Ne joči, Peter. Letos se na festivalu poklanjajo Veljku Bulajiću, režiserju Bitke na Neretvi, ki je umrl letos aprila, v sklopu »Časovni stroj« pa bodo prikazali tudi filme, kot sta Derviš in smrt, pa Slike iz življenja udarnika. Na festivalu prikazujejo tudi trije filmi, ki so nastali v slovenski produkciji ali koprodukciji. Prispevek je pripravila Tina Poglajen. Prevode bereta Maja Moll in Matjaž Romih.
Med 11. in 18. julijem poteka 71. filmski festival hrvaškega filma v Pulju. Festival, v središču katerega je Vespazijanov amfiteater, puljska Arena, ki je ime in obliko dala tudi glavni nagradi festivala – zlati areni, je bil pred letom 1991 osrednji revijalni dogodek jugoslovanske filmske industrije. Začetek festivala sega v leto 1955, prvi filmski dogodek pa se je v Areni odvil že leta 1938, ko je bil Pulj pod italijansko fašistično oblastjo. V času Jugoslavije so v Pulju nagrado dobivali tudi številni slovenski filmi ter ustvarjalci in ustvarjalke. Že prvo leto je veliko zlato areno dobil v Sloveniji delujoči František Čap za Trenutke odločitve, za njim pa so večkrat slavili tudi filmi Jožeta Babiča, Igorja Pretnarja in seveda Franceta Štiglica: na primer, Balada o trobenti in oblaku in Ne joči, Peter. Letos se na festivalu poklanjajo Veljku Bulajiću, režiserju Bitke na Neretvi, ki je umrl letos aprila, v sklopu »Časovni stroj« pa bodo prikazali tudi filme, kot sta Derviš in smrt, pa Slike iz življenja udarnika. Na festivalu prikazujejo tudi trije filmi, ki so nastali v slovenski produkciji ali koprodukciji. Prispevek je pripravila Tina Poglajen. Prevode bereta Maja Moll in Matjaž Romih.
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani so odprli retrospektivno razstavo Adriane Maraž, najpomembnejše slovenske grafične ustvarjalke, ki je bila znana po tehnični dovršenosti, osebno obarvanih motivih in raziskovanju minljivosti. Leta 2015 preminula umetnica je postala prepoznavna že kmalu po odločitvi za grafiko v šestdesetih, v sedemdesetih tudi v tujini. Pohištvo na grafikah Adriane Maraž ni zgolj pohištvo. Njeni značilni stoli in komode se levijo v človeške oblike ter nas nagovarjajo s svojo nenavadnostjo in rahlo potujitvijo znanega. S podobami vsakdanjih objektov je pripovedovala osebne zgodbe, na specifičen način govorila o univerzalnih temah. Razstava v MGLC, ki sta jo pripravili kustosinji Breda Škrjanec in Nadja Zgonik, se osredotoča na grafiko, po kateri je umetnica tudi najbolj znana. Je med redkimi ustvarjalkami t.i. ljubljanske grafične šole, povezane predvsem s šestdesetimi leti prejšnjega stoletja. Bila je mojstrica in obvladala zahtevne tehnike. Njen pristop h globokemu tisku je izjemen, saj natančnost in ustvarjalnost združuje v grafike, ki odražajo prefinjeno igro oblik, tekstur in pripovedne globine, preberemo ob razstavi. Grafike Adriane Maraž med drugim hranijo osrednji svetovni muzeji, kot sta londonska Tate in newyorška MoMA, ob tujih priznanjih pa je tudi prva umetnica, ki je prejela osrednjo slovensko nagrado za likovno umetnost, Jakopičevo nagrado leta 1977. Ob retrospektivni razstavi v MGLCju, se ji v Ljubljani trenutno posvečata še manjši razstavi v Galerijah DLUL in ZDSLU. Foto: Adriana Maraž, Gea, 1992, barvna jedkanica; foto: Jaka Babnik; arhiv MGLC
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani so odprli retrospektivno razstavo Adriane Maraž, najpomembnejše slovenske grafične ustvarjalke, ki je bila znana po tehnični dovršenosti, osebno obarvanih motivih in raziskovanju minljivosti. Leta 2015 preminula umetnica je postala prepoznavna že kmalu po odločitvi za grafiko v šestdesetih, v sedemdesetih tudi v tujini. Pohištvo na grafikah Adriane Maraž ni zgolj pohištvo. Njeni značilni stoli in komode se levijo v človeške oblike ter nas nagovarjajo s svojo nenavadnostjo in rahlo potujitvijo znanega. S podobami vsakdanjih objektov je pripovedovala osebne zgodbe, na specifičen način govorila o univerzalnih temah. Razstava v MGLC, ki sta jo pripravili kustosinji Breda Škrjanec in Nadja Zgonik, se osredotoča na grafiko, po kateri je umetnica tudi najbolj znana. Je med redkimi ustvarjalkami t.i. ljubljanske grafične šole, povezane predvsem s šestdesetimi leti prejšnjega stoletja. Bila je mojstrica in obvladala zahtevne tehnike. Njen pristop h globokemu tisku je izjemen, saj natančnost in ustvarjalnost združuje v grafike, ki odražajo prefinjeno igro oblik, tekstur in pripovedne globine, preberemo ob razstavi. Grafike Adriane Maraž med drugim hranijo osrednji svetovni muzeji, kot sta londonska Tate in newyorška MoMA, ob tujih priznanjih pa je tudi prva umetnica, ki je prejela osrednjo slovensko nagrado za likovno umetnost, Jakopičevo nagrado leta 1977. Ob retrospektivni razstavi v MGLCju, se ji v Ljubljani trenutno posvečata še manjši razstavi v Galerijah DLUL in ZDSLU. Foto: Adriana Maraž, Gea, 1992, barvna jedkanica; foto: Jaka Babnik; arhiv MGLC
Začenja se letni kino, obdan z grajskim obzidjem – Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu. Cel mesec bodo pod taktirko Kinodvora stregli z odmevnimi filmi kinematografske sezone – torej priložnost za zamudnike in tiste, ki bi si katerega želeli ogledali ponovno – vmes pa bo tudi kar nekaj premier in predpremier. Odpirajo pa Film pod zvezdami z Jesenskim listjem.
Začenja se letni kino, obdan z grajskim obzidjem – Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu. Cel mesec bodo pod taktirko Kinodvora stregli z odmevnimi filmi kinematografske sezone – torej priložnost za zamudnike in tiste, ki bi si katerega želeli ogledali ponovno – vmes pa bo tudi kar nekaj premier in predpremier. Odpirajo pa Film pod zvezdami z Jesenskim listjem.
O času premišljujemo, govorimo, ga občutimo, merimo in beležimo. Čas je hkrati zelo abstraktna in zelo konkretna kategorija. S fenomenom časa se ukvarja nova stalna razstava v Slovenskem etnografskem muzeju, ki so jo naslovili Človek in čas. Nastala je kot obeležitev 100. obletnice muzeja. Prvi del razstave, podnaslovljen Prvih 100 so odprli konec junija, drugi, osrednji del s podnaslovom Od ponedeljka do večnosti, pa je na ogled od prejšnjega tedna. Ana Rozman je pred mikrofon povabila soavtorja razstave, kustosa in dokumentalista Blaža Verbiča, ki je povedal, da je čas na razstavi predstavljen v petih vsebinskih sklopih.
O času premišljujemo, govorimo, ga občutimo, merimo in beležimo. Čas je hkrati zelo abstraktna in zelo konkretna kategorija. S fenomenom časa se ukvarja nova stalna razstava v Slovenskem etnografskem muzeju, ki so jo naslovili Človek in čas. Nastala je kot obeležitev 100. obletnice muzeja. Prvi del razstave, podnaslovljen Prvih 100 so odprli konec junija, drugi, osrednji del s podnaslovom Od ponedeljka do večnosti, pa je na ogled od prejšnjega tedna. Ana Rozman je pred mikrofon povabila soavtorja razstave, kustosa in dokumentalista Blaža Verbiča, ki je povedal, da je čas na razstavi predstavljen v petih vsebinskih sklopih.
V soboto se je s podelitvijo nagrad sklenil že 58. mednarodni filmski festival v Karlovih Varih. Na festivalu so v osmih dneh pokazali 136 celovečernih filmov in 41 kratkih filmov, za nagrade pa so se potegovali filmi v glavnem tekmovalnem programu in tekmovalnem programu Proxima. Kristalni globus za najboljši film v glavnem tekmovalnem programu je prejel severnoirski režiser Mark Cousins za esejski dokumentarni film Nenaden uvid v globlje stvari. Film portretira eno izmed najpomembnejših britanskih abstraktnih slikark, Wilhelmino Barns-Graham.
V soboto se je s podelitvijo nagrad sklenil že 58. mednarodni filmski festival v Karlovih Varih. Na festivalu so v osmih dneh pokazali 136 celovečernih filmov in 41 kratkih filmov, za nagrade pa so se potegovali filmi v glavnem tekmovalnem programu in tekmovalnem programu Proxima. Kristalni globus za najboljši film v glavnem tekmovalnem programu je prejel severnoirski režiser Mark Cousins za esejski dokumentarni film Nenaden uvid v globlje stvari. Film portretira eno izmed najpomembnejših britanskih abstraktnih slikark, Wilhelmino Barns-Graham.
Art Stays prinaša razstave na ptujskih in okoliških prizoriščih, javno razpravo, delavnice, performanse in koncerte, letos pa ima naslov Prostor – The Space. Gre za širok pojem, ki določa naše bivanje in zaznamuje našo identiteto; pogosto pozabljamo, da ima pravico obstajati tudi brez nas, usodno ga sooblikujemo, vpliva pa tudi na to, kako bo umetniško delo delovalo. Otvoritveni konec tedna vabi z dogodki do nedelje opolnoči, razstave pa bodo na ogled do 8. septembra.
Art Stays prinaša razstave na ptujskih in okoliških prizoriščih, javno razpravo, delavnice, performanse in koncerte, letos pa ima naslov Prostor – The Space. Gre za širok pojem, ki določa naše bivanje in zaznamuje našo identiteto; pogosto pozabljamo, da ima pravico obstajati tudi brez nas, usodno ga sooblikujemo, vpliva pa tudi na to, kako bo umetniško delo delovalo. Otvoritveni konec tedna vabi z dogodki do nedelje opolnoči, razstave pa bodo na ogled do 8. septembra.
V sredo se je namreč začel že 9. literarni festival Bookstan, ki letos poteka pod naslovom pesmi, ki je pred štiridesetimi leti nastala prav v Sarajevu. Do nedelje se bodo zvrstili številni literarni pogovori, okrogle mize, program za mlade, ves teden pa poteka tudi delavnica literarne kritike. Poleg številnih mednarodnih in domačih gostov na festivalu gostujejo tudi trije slovenski avtorji – Zoran Predin, Andrej Blatnik in Dušan Šarotar.
V sredo se je namreč začel že 9. literarni festival Bookstan, ki letos poteka pod naslovom pesmi, ki je pred štiridesetimi leti nastala prav v Sarajevu. Do nedelje se bodo zvrstili številni literarni pogovori, okrogle mize, program za mlade, ves teden pa poteka tudi delavnica literarne kritike. Poleg številnih mednarodnih in domačih gostov na festivalu gostujejo tudi trije slovenski avtorji – Zoran Predin, Andrej Blatnik in Dušan Šarotar.
V Karlovih Varih potekajo še zadnje filmske projekcije, preden se bo festival, že 58. zapovrstjo, ob koncu tedna sklenil s podelitvijo nagrad. Glavne nagrade bodo podeljene v dveh programih: v glavnem tekmovalnem programu in tekmovalnem programu Proxima, ki skupaj štejeta 32 filmov. Petra Meterc se je pogovarjala z režiserji nekaj filmov, ki se potegujejo za nagrade.
V Karlovih Varih potekajo še zadnje filmske projekcije, preden se bo festival, že 58. zapovrstjo, ob koncu tedna sklenil s podelitvijo nagrad. Glavne nagrade bodo podeljene v dveh programih: v glavnem tekmovalnem programu in tekmovalnem programu Proxima, ki skupaj štejeta 32 filmov. Petra Meterc se je pogovarjala z režiserji nekaj filmov, ki se potegujejo za nagrade.
Resnost sprememb, ki jih je s svojim tveganim početjem povzročil in jih še povzroča človek, ter potreba po radikalnem zasuku odnosa do narave sta danes osrednji temi obstoja človeštva. Na to se osredotoča tudi razstava Sprememba v omrežju, ki je od preteklega tedna na ogled v Galeriji sodobne umetnosti v Celju. Kot pove kustosinja razstave Irena Čerčnik, razstava, ki predstavlja dela šestih uveljavljenih in tudi mlajših umetnic in umetnikov, izpostavlja nujnost odmika od antropocentrizma.
Resnost sprememb, ki jih je s svojim tveganim početjem povzročil in jih še povzroča človek, ter potreba po radikalnem zasuku odnosa do narave sta danes osrednji temi obstoja človeštva. Na to se osredotoča tudi razstava Sprememba v omrežju, ki je od preteklega tedna na ogled v Galeriji sodobne umetnosti v Celju. Kot pove kustosinja razstave Irena Čerčnik, razstava, ki predstavlja dela šestih uveljavljenih in tudi mlajših umetnic in umetnikov, izpostavlja nujnost odmika od antropocentrizma.
V Mariboru se je končal letošnji Nagib – brez odra, festival sodobne umetnosti in performativnih praks, ki se je že pred leti odrekel festivalski formi. Dogodki so zastavljeni modularno, organizatorje in ustvarjalce pa zanima predvsem skupnostni ustvarjalni proces zaznavanja, preizkušanja, premišljevanja in udejanjanja. Področje sodobnega plesa pri nas kljub več desetletni uspešni zgodovini ni urejeno, ustvarjalci živijo prekarno in si obetajo sprememb od Razvojne strategije za sodobni ples, ki jo je pripravilo Ministrstvo za kulturo.
V Mariboru se je končal letošnji Nagib – brez odra, festival sodobne umetnosti in performativnih praks, ki se je že pred leti odrekel festivalski formi. Dogodki so zastavljeni modularno, organizatorje in ustvarjalce pa zanima predvsem skupnostni ustvarjalni proces zaznavanja, preizkušanja, premišljevanja in udejanjanja. Področje sodobnega plesa pri nas kljub več desetletni uspešni zgodovini ni urejeno, ustvarjalci živijo prekarno in si obetajo sprememb od Razvojne strategije za sodobni ples, ki jo je pripravilo Ministrstvo za kulturo.
V Karlovih Varih se začenja že 58. mednarodni filmski festival zapovrstjo, ki bo tokrat med drugim gostil Vigga Mortensena, Stevena Soderbergha, Clivea Owna in druga pomembna imena iz filmskega sveta. Na festivalu bodo letos pokazali kar 136 celovečernih filmov z vsega sveta. V ospredju so glavni tekmovalni program in tekmovalni program Proxima, ki skupaj štejeta 32 filmov, med njimi je kar 15 prvencev, ter tudi filmi že uveljavljenih režiserjev, kot so Mark Cousins, Oleg Sencov, Burak Cevik in drugi. O letošnjem programu se je z umetniškim vodjo festivala v Karlovih Varih, Karlom Ochom, pogovarjala Petra Meterc.
V Karlovih Varih se začenja že 58. mednarodni filmski festival zapovrstjo, ki bo tokrat med drugim gostil Vigga Mortensena, Stevena Soderbergha, Clivea Owna in druga pomembna imena iz filmskega sveta. Na festivalu bodo letos pokazali kar 136 celovečernih filmov z vsega sveta. V ospredju so glavni tekmovalni program in tekmovalni program Proxima, ki skupaj štejeta 32 filmov, med njimi je kar 15 prvencev, ter tudi filmi že uveljavljenih režiserjev, kot so Mark Cousins, Oleg Sencov, Burak Cevik in drugi. O letošnjem programu se je z umetniškim vodjo festivala v Karlovih Varih, Karlom Ochom, pogovarjala Petra Meterc.
V Cukrarni v Ljubljani želijo z novim programskim projektom sočasnih samostojnih, a hkrati povezanih razstav obiskovalce spodbuditi k sprehajanju skozi vse ravni stavbe. Tak pristop vodi v bolj večplastno izkušnjo, galerija pa se aktivira kot celota. Tokrat se predstavljajo Šejla Kamerić s Popolno tenzijo, Adrian Paci z Valovi in pogledi ter Tobias Putrih z Redom sladkosti.
V Cukrarni v Ljubljani želijo z novim programskim projektom sočasnih samostojnih, a hkrati povezanih razstav obiskovalce spodbuditi k sprehajanju skozi vse ravni stavbe. Tak pristop vodi v bolj večplastno izkušnjo, galerija pa se aktivira kot celota. Tokrat se predstavljajo Šejla Kamerić s Popolno tenzijo, Adrian Paci z Valovi in pogledi ter Tobias Putrih z Redom sladkosti.
V Hrastniku se začenja festival delavskega filma Kamerat, edini filmski festival, kjer si je projekcije mogoče ogledati 45 metrov pod površjem, v prostorih nekdanjega rudnika. Skupno bo na festivalskem sporedu več kot 20 dokumentarnih, celovečernih, kratkih in animiranih filmov. Med njimi bo tudi premiera animiranega filma, ki so ga ustvarili otroci. Tudi spremljevalni program festivala delavskega filma Kamerat bo vsebinsko raznolik. Med gosti je ukrajinska umetnica Kristina Solomčak, ki bo ustvarjala stensko poslikavo – mural. Na razstavi fotografij mednarodnega natečaja o delavstvu bodo razglašeni dobitniki medalj. Okrogle mize bodo potekale na teme upora, zelene prihodnosti in pogojev za delo filmskih ustvarjalcev. Med drugim pripravljajo še gledališko delavnico za otroke, pogovore z domačimi in tujimi ustvarjalci, razstavo o Uporništvo v Zasavju in druge vsebine. Festival, ki bo trajal do nedelje, bo odprla glasbena skupina Laibach.
V Hrastniku se začenja festival delavskega filma Kamerat, edini filmski festival, kjer si je projekcije mogoče ogledati 45 metrov pod površjem, v prostorih nekdanjega rudnika. Skupno bo na festivalskem sporedu več kot 20 dokumentarnih, celovečernih, kratkih in animiranih filmov. Med njimi bo tudi premiera animiranega filma, ki so ga ustvarili otroci. Tudi spremljevalni program festivala delavskega filma Kamerat bo vsebinsko raznolik. Med gosti je ukrajinska umetnica Kristina Solomčak, ki bo ustvarjala stensko poslikavo – mural. Na razstavi fotografij mednarodnega natečaja o delavstvu bodo razglašeni dobitniki medalj. Okrogle mize bodo potekale na teme upora, zelene prihodnosti in pogojev za delo filmskih ustvarjalcev. Med drugim pripravljajo še gledališko delavnico za otroke, pogovore z domačimi in tujimi ustvarjalci, razstavo o Uporništvo v Zasavju in druge vsebine. Festival, ki bo trajal do nedelje, bo odprla glasbena skupina Laibach.
Informativni prispevki iz področja kulture
Informativni prispevki iz področja kulture
Na Cankarjevem vrhu na Rožniku so že 34. podelili Delovo literarno nagrado kresnik za najboljši roman leta. Prejela jo je Anja Mugerli za roman Pričakovanja, ki skozi zgodbo para, ki se trudi za otroka, pripoveduje o diagnozi neplodnosti in odločanju o oploditvi z biomedicinsko pomočjo ter obenem osvetli pritisk s tem povezanih družbenih pričakovanj, še posebno na žensko telo. Nominirani so bili še Boris Kolar za roman O vinu, kozah in drugih prevarah, Janja Rakuš za Tri barve za eno smrt, Pia Prezelj za Težko vodo in Vlado Žabot za Gral.
Na Cankarjevem vrhu na Rožniku so že 34. podelili Delovo literarno nagrado kresnik za najboljši roman leta. Prejela jo je Anja Mugerli za roman Pričakovanja, ki skozi zgodbo para, ki se trudi za otroka, pripoveduje o diagnozi neplodnosti in odločanju o oploditvi z biomedicinsko pomočjo ter obenem osvetli pritisk s tem povezanih družbenih pričakovanj, še posebno na žensko telo. Nominirani so bili še Boris Kolar za roman O vinu, kozah in drugih prevarah, Janja Rakuš za Tri barve za eno smrt, Pia Prezelj za Težko vodo in Vlado Žabot za Gral.
V Kranju je te dni vse v znamenju igralcev, saj poteka že četrti Krafft, edini igralski filmski festival v širši regiji. Na sobotni otvoritveni slovesnosti so podelili nagrade dveh stanovskih organizacij, Združenja slovenskih filmskih scenografov, kostumografov in oblikovalcev maske SKOM ter Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev DSI, med katerimi izstopata predvsem nagradi za življenjsko delo. Veliko nagrado SKOM je prejela oblikovalka maske Gabirela Fleischman, nagrado Ita Rina za življenjsko delo na področju avdiovizualne umetnosti pa igralka Ivanka Mežan. Rdeča nit strokovnega programa festivala Krafft je presojanje položaja umetnosti in umetnika/igralca na trgu dela, gorenjsko prestolnico pa je obiskalo tudi kar nekaj mednarodnih gostov, med drugim zvezdniki iz priljubljenih turških serij. MojKino Kranj gosti projekcije tekmovalnega in spremljevalnega programa, med katerimi so bili tudi štirje nagrajeni slovenski filmi. Festival se bo sklenil v soboto s podelitvijo posebnih igralskih nagrad zlato jabolko. O tekmovalnem delu programa poroča Gaja Pöschl. Bere Mateja Perpar.
V Kranju je te dni vse v znamenju igralcev, saj poteka že četrti Krafft, edini igralski filmski festival v širši regiji. Na sobotni otvoritveni slovesnosti so podelili nagrade dveh stanovskih organizacij, Združenja slovenskih filmskih scenografov, kostumografov in oblikovalcev maske SKOM ter Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev DSI, med katerimi izstopata predvsem nagradi za življenjsko delo. Veliko nagrado SKOM je prejela oblikovalka maske Gabirela Fleischman, nagrado Ita Rina za življenjsko delo na področju avdiovizualne umetnosti pa igralka Ivanka Mežan. Rdeča nit strokovnega programa festivala Krafft je presojanje položaja umetnosti in umetnika/igralca na trgu dela, gorenjsko prestolnico pa je obiskalo tudi kar nekaj mednarodnih gostov, med drugim zvezdniki iz priljubljenih turških serij. MojKino Kranj gosti projekcije tekmovalnega in spremljevalnega programa, med katerimi so bili tudi štirje nagrajeni slovenski filmi. Festival se bo sklenil v soboto s podelitvijo posebnih igralskih nagrad zlato jabolko. O tekmovalnem delu programa poroča Gaja Pöschl. Bere Mateja Perpar.
Z Igorjem Palčičem, urednikom filmskega termina na TVSLO1 Film tedna, ki praznuje jubilejnih 50 let, se pogovarjamo o tem, kako da je Film tedna ohranil priljubljenost celih pet desetletij.
Z Igorjem Palčičem, urednikom filmskega termina na TVSLO1 Film tedna, ki praznuje jubilejnih 50 let, se pogovarjamo o tem, kako da je Film tedna ohranil priljubljenost celih pet desetletij.
Na letošnjem festivalu Bloomsday v Dublinu so glavno nagrado namenili filmu Kino Volta režiserja Martina Turka. Film prek izvirne igrano dokumentarne forme pove zgodbo prvega stalnega kinematografa na Irskem, natančneje v Dublinu. Tega je leta 1909 s pomočno tržaških investitorjev ustanovil slavni pisatelj James Joyce.
Na letošnjem festivalu Bloomsday v Dublinu so glavno nagrado namenili filmu Kino Volta režiserja Martina Turka. Film prek izvirne igrano dokumentarne forme pove zgodbo prvega stalnega kinematografa na Irskem, natančneje v Dublinu. Tega je leta 1909 s pomočno tržaških investitorjev ustanovil slavni pisatelj James Joyce.
Sploh mlajša generacija skupino Laibach pozna predvsem po eksperimentalni in udarni glasbi. A za njihovo svetovno prepoznavnost je v veliki meri zaslužna močna vizualna podoba – na odru, plakatih, v videospotih. Že vse od ustanovitve leta 1980 v Trbovljah pa so zavezani tudi likovni umetnosti. Zdaj se vračajo v ljubljansko galerijo Škuc, kjer so pred desetletji že razstavljali. O razstavi AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST 1980–1984 se je s kuratorko Barbaro Borčić, ki je uredila tudi spremni zbornik, pogovarjal Žiga Bratoš.
Sploh mlajša generacija skupino Laibach pozna predvsem po eksperimentalni in udarni glasbi. A za njihovo svetovno prepoznavnost je v veliki meri zaslužna močna vizualna podoba – na odru, plakatih, v videospotih. Že vse od ustanovitve leta 1980 v Trbovljah pa so zavezani tudi likovni umetnosti. Zdaj se vračajo v ljubljansko galerijo Škuc, kjer so pred desetletji že razstavljali. O razstavi AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST 1980–1984 se je s kuratorko Barbaro Borčić, ki je uredila tudi spremni zbornik, pogovarjal Žiga Bratoš.
V Moderni galeriji v Ljubljani bodo nocoj odprli trienale sodobne umetnosti U3, ki vsaka tri leta prinese pogled izbranega kustosa na sodobno umetniško produkcijo. Kurator tokratne edicije Tevž Logar je izbral naslov Proti toku časa in želi z izbranimi deli razmišljati o času, ki ga živimo. Blizu mi je ideja, da s svojim delovanjem usmerjamo ta čas, pravi Logar o tem, zakaj je v ospredje letošnje edicije trienala postavil čas, kot ga razume Borges, ki ga v svojih zgodbah pogosto opisuje kot nekaj kar je nelinearno, ciklično ali spremenljivo. Čas tako v izbranih delih na razstavi ni razumljen dobesedno. Ob kuratorjevem subjektivnem pogledu pa gre trienalu seveda do neke mere tudi za pregled sodobne aktualne produkcije pri nas. Izhajal je iz tukajšnje produkcije in ni želel vzpostavljati narativov, ki niso lastni prostoru. Iz pregleda umetnosti, ki nastaja pri nas, pa je torej izluščil temo časa. Tako se odpirajo širše teme, kot so biopolitika, okolje, migracije, tehnologija, spomin in nasilje ter vnovično izpraševanje uveljavljenih mehanizmov vladajočih paradigem, na ogled pa so dela, ki so nastala v zadnjih petih letih.
V Moderni galeriji v Ljubljani bodo nocoj odprli trienale sodobne umetnosti U3, ki vsaka tri leta prinese pogled izbranega kustosa na sodobno umetniško produkcijo. Kurator tokratne edicije Tevž Logar je izbral naslov Proti toku časa in želi z izbranimi deli razmišljati o času, ki ga živimo. Blizu mi je ideja, da s svojim delovanjem usmerjamo ta čas, pravi Logar o tem, zakaj je v ospredje letošnje edicije trienala postavil čas, kot ga razume Borges, ki ga v svojih zgodbah pogosto opisuje kot nekaj kar je nelinearno, ciklično ali spremenljivo. Čas tako v izbranih delih na razstavi ni razumljen dobesedno. Ob kuratorjevem subjektivnem pogledu pa gre trienalu seveda do neke mere tudi za pregled sodobne aktualne produkcije pri nas. Izhajal je iz tukajšnje produkcije in ni želel vzpostavljati narativov, ki niso lastni prostoru. Iz pregleda umetnosti, ki nastaja pri nas, pa je torej izluščil temo časa. Tako se odpirajo širše teme, kot so biopolitika, okolje, migracije, tehnologija, spomin in nasilje ter vnovično izpraševanje uveljavljenih mehanizmov vladajočih paradigem, na ogled pa so dela, ki so nastala v zadnjih petih letih.
Jurij Souček, angažirani, drzni in ambiciozni gledališki umetnik, ki se je poslovil februarja letos in v spominu ter vizualnih in zvočnih arhivih in na fotografijah zapustil bogato in obširno kulturno dediščino, je del svoje življenjske poti utelesil tudi na papirju. Pri založbi Beletrina je te dni izšla njegova avtobiografija z naslovom Glej ga, Součka. V njej se spominja svojih najbolj rosnih dni, pa poznejših, študentskih, večji del knjige pa obsegajo spomini na gledališka doživetja, sopotnice in sopotnike, vse pisanje pa je tesen preplet intimnega in družbenega, kot življenje sámo. Knjigo Glej ga, Součka predstavlja Petra Tanko. na fotografiji: naslovnica knjige Glej ga, Součka, založba Beletrina 2024, beletrina.si, izsek
Jurij Souček, angažirani, drzni in ambiciozni gledališki umetnik, ki se je poslovil februarja letos in v spominu ter vizualnih in zvočnih arhivih in na fotografijah zapustil bogato in obširno kulturno dediščino, je del svoje življenjske poti utelesil tudi na papirju. Pri založbi Beletrina je te dni izšla njegova avtobiografija z naslovom Glej ga, Součka. V njej se spominja svojih najbolj rosnih dni, pa poznejših, študentskih, večji del knjige pa obsegajo spomini na gledališka doživetja, sopotnice in sopotnike, vse pisanje pa je tesen preplet intimnega in družbenega, kot življenje sámo. Knjigo Glej ga, Součka predstavlja Petra Tanko. na fotografiji: naslovnica knjige Glej ga, Součka, založba Beletrina 2024, beletrina.si, izsek
Tik pred poletjem je pri Cankarjevi založbi izšlo pet novih del, med njimi tudi dva izvirna romana. Romaneskni prvenec Nihče nikogar ne spozna Katarine Gomboc Čeh identitetna vprašanja študentke Maše prepleta z razklanostjo slovenske družbe, delo Povej, napisala bom, drugi roman pisateljice Ive L. Novak, ki se odvija v času pandemije koronavirusa, pa v središče postavlja vprašanje materinstva in drugih vlog, ki jih ženskam pripisuje družba.
Tik pred poletjem je pri Cankarjevi založbi izšlo pet novih del, med njimi tudi dva izvirna romana. Romaneskni prvenec Nihče nikogar ne spozna Katarine Gomboc Čeh identitetna vprašanja študentke Maše prepleta z razklanostjo slovenske družbe, delo Povej, napisala bom, drugi roman pisateljice Ive L. Novak, ki se odvija v času pandemije koronavirusa, pa v središče postavlja vprašanje materinstva in drugih vlog, ki jih ženskam pripisuje družba.
V Novem mestu so danes predstavili nov javni sistem za izposojo e-knjig, Cobiss Ela, ki bo nadomestil Biblos. Tega je lastnica, založba Beletrina za splošne knjižnice ugasnila 1. junija, torej si njihovi člani dobrih štirinajst dni e-knjig niso mogli izposoditi. V novo platformo je vključenih vseh 58 splošnih knjižnic, NUK, UKM in tri zamejske knjižnice. Od danes si člani slovenskih splošnih knjižnic ponovno lahko izposojajo e-knjige, in sicer ob pomoči nove javne platforme Cobiss Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. V primerjavi z Biblosom gre zdaj za javni sistem, ki prinaša večjo demokratičnost, pravi Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki koordinira projekt. Platforma bo za knjižnice ugodnejša in naj bi jim tako ostalo več sredstev za nakup knjig. Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek ocenjuje, da bo izposoja e-knjig porasla. V prvih urah delovanja so zabeležili 500 izposoj, trenutno je na voljo okoli 2000 naslovov, izbiro bodo še širili ter sčasoma priključili tudi šolske in druge knjižnice. Knjige bomo lahko brali na računalnikih in mobilnih napravah ter bralnikih, ki podpirajo novejše različice operacijskega sistema Android. Platforma deluje na nekdanjih Biblosovih bralnikih Inkbook, ne pa na priljubljenem bralniku Kobo, ki ga je Biblos nekdaj omogočal. To je med uporabniki sprožilo nekaj nezadovoljstva, a naj bi po besedah Blažiča do novega leta predvidoma delovali tudi ti.
V Novem mestu so danes predstavili nov javni sistem za izposojo e-knjig, Cobiss Ela, ki bo nadomestil Biblos. Tega je lastnica, založba Beletrina za splošne knjižnice ugasnila 1. junija, torej si njihovi člani dobrih štirinajst dni e-knjig niso mogli izposoditi. V novo platformo je vključenih vseh 58 splošnih knjižnic, NUK, UKM in tri zamejske knjižnice. Od danes si člani slovenskih splošnih knjižnic ponovno lahko izposojajo e-knjige, in sicer ob pomoči nove javne platforme Cobiss Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. V primerjavi z Biblosom gre zdaj za javni sistem, ki prinaša večjo demokratičnost, pravi Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki koordinira projekt. Platforma bo za knjižnice ugodnejša in naj bi jim tako ostalo več sredstev za nakup knjig. Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek ocenjuje, da bo izposoja e-knjig porasla. V prvih urah delovanja so zabeležili 500 izposoj, trenutno je na voljo okoli 2000 naslovov, izbiro bodo še širili ter sčasoma priključili tudi šolske in druge knjižnice. Knjige bomo lahko brali na računalnikih in mobilnih napravah ter bralnikih, ki podpirajo novejše različice operacijskega sistema Android. Platforma deluje na nekdanjih Biblosovih bralnikih Inkbook, ne pa na priljubljenem bralniku Kobo, ki ga je Biblos nekdaj omogočal. To je med uporabniki sprožilo nekaj nezadovoljstva, a naj bi po besedah Blažiča do novega leta predvidoma delovali tudi ti.
Da se bliža poletje nas je širom po Sloveniji opominjala 22. Poletna muzejska noč, ki je med 18. uro in polnočjo vabila v muzeje, galerije in druge kulturne ustanove, pa tudi na razne koncerte, pripovedovalske nastope in delavnice. Pripravlja jo Skupnost muzejev Slovenije, koordinirata pa Posavski muzej Brežice in Muzej športa.
Da se bliža poletje nas je širom po Sloveniji opominjala 22. Poletna muzejska noč, ki je med 18. uro in polnočjo vabila v muzeje, galerije in druge kulturne ustanove, pa tudi na razne koncerte, pripovedovalske nastope in delavnice. Pripravlja jo Skupnost muzejev Slovenije, koordinirata pa Posavski muzej Brežice in Muzej športa.
V ljubljanskem parku Tivoli se bo v sredo, 19. junija, začel 13. festival radikalnih teles Spider. Kritično pronicljivi mednarodni umetniški festival, ki v Slovenijo pripelje najaktualnejša imena evropske sodobno-plesne scene, bo v treh dneh skupno ponudil 27 dogodkov, poleg plesnih predstav in performansov se obetajo še filmske projekcije ter t. i. radikalni pogovori o perečih družbenih temah. Festival letos poteka z geslom Brneči algoritmi jate.
V ljubljanskem parku Tivoli se bo v sredo, 19. junija, začel 13. festival radikalnih teles Spider. Kritično pronicljivi mednarodni umetniški festival, ki v Slovenijo pripelje najaktualnejša imena evropske sodobno-plesne scene, bo v treh dneh skupno ponudil 27 dogodkov, poleg plesnih predstav in performansov se obetajo še filmske projekcije ter t. i. radikalni pogovori o perečih družbenih temah. Festival letos poteka z geslom Brneči algoritmi jate.
V Velenju so ob zaključku 23. izvedbe literarnega festivala Lirikonfest podelili tri nagrade in plaketo. Osrednjo festivalsko nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti sta za vrhunski desetletni pesniški opus prejela Borut Gombač in Matej Krajnc, Pretnarjevo nagrado so podelili Miranu Košuti za pomemben prispevek pri slovensko-italijanskem čezmejnem povezovanju in uveljavljanju slovenske literature ter jezika v italijanskem kulturnem prostoru, nagrado krilata želva za najboljši literarni potopis je dobil Marjan Rajšp, Lirikonov zlát, plaketo za najboljše festivalske prevode novejše poezije, pa so si razdelili Klemen Pisk, Špela Sevšek Šramel in Miha Kragelj.
V Velenju so ob zaključku 23. izvedbe literarnega festivala Lirikonfest podelili tri nagrade in plaketo. Osrednjo festivalsko nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti sta za vrhunski desetletni pesniški opus prejela Borut Gombač in Matej Krajnc, Pretnarjevo nagrado so podelili Miranu Košuti za pomemben prispevek pri slovensko-italijanskem čezmejnem povezovanju in uveljavljanju slovenske literature ter jezika v italijanskem kulturnem prostoru, nagrado krilata želva za najboljši literarni potopis je dobil Marjan Rajšp, Lirikonov zlát, plaketo za najboljše festivalske prevode novejše poezije, pa so si razdelili Klemen Pisk, Špela Sevšek Šramel in Miha Kragelj.
Kranj bo teden dni v znamenju Kranjskega igralskega filmskega festivala Krafft, ki povezuje film in filmsko igro. Tokrat bo gostil številne igralce iz tujine, tudi iz Turčije, ki jim bodo namenili osrednjo pozornost. Turčija je za ZDA in Veliko Britanijo največji izvoznik serij.
Kranj bo teden dni v znamenju Kranjskega igralskega filmskega festivala Krafft, ki povezuje film in filmsko igro. Tokrat bo gostil številne igralce iz tujine, tudi iz Turčije, ki jim bodo namenili osrednjo pozornost. Turčija je za ZDA in Veliko Britanijo največji izvoznik serij.
V Moderni galeriji v Ljubljani že potekajo priprave na 10. trienale sodobne umetnosti U3, ki ga bodo tam odprli 21.6. Kustos Tevž Logar je tokratno edicijo naslovil Proti toku časa, na ogled pa so umetniška dela, ki so nastala v zadnjih petih letih, z njimi pa želi podati tudi neposreden odsev današnjega časa. Tako se odpirajo teme kot so biopolitika, okolje, migracije, tehnologija, spomin in nasilje ter prevpraševanje uveljavljenih mehanizmov vladajočih paradigem. Razstava seveda predstavlja tudi določen vpogled v aktualno produkcijo sodobne umetnosti pri nas, več pa v pogovoru s Tevžem Logarjem.
V Moderni galeriji v Ljubljani že potekajo priprave na 10. trienale sodobne umetnosti U3, ki ga bodo tam odprli 21.6. Kustos Tevž Logar je tokratno edicijo naslovil Proti toku časa, na ogled pa so umetniška dela, ki so nastala v zadnjih petih letih, z njimi pa želi podati tudi neposreden odsev današnjega časa. Tako se odpirajo teme kot so biopolitika, okolje, migracije, tehnologija, spomin in nasilje ter prevpraševanje uveljavljenih mehanizmov vladajočih paradigem. Razstava seveda predstavlja tudi določen vpogled v aktualno produkcijo sodobne umetnosti pri nas, več pa v pogovoru s Tevžem Logarjem.
Ob 8. juniju, Trubarjevem dnevu, smo se spraševali, kako pomemben je slovenski jezik za narod in vsakega posameznika, ki mu pripada? Osrednjo vlogo so kot vsako leto imeli nagrajeni sodobni slovenski avtorice in avtorji - Ajda Bračič, Miriam Drev, Blaž Božič, Jernej Županič, Andrej Predin in Ksenija Šešerko. Posebno vlogo pri omenjenem vprašanju pa imajo seveda mladi in na samem dogodku so s svojimi spisi nastopili tudi učenki in učenec z osnovne šole Velike Lašče: Živa Purkart, Maks Pečnik in Neža Špehar. Scenarist mag. Matej Krajnc, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, voditelja Maja Moll in Igor Velše, tonska mojstra Matjaž Miklič, Urban Gruden, tonska asistenta Jože Lap, Gašper Vodlan, urednik prenosa Matej Juh, urednica uredništva za kulturo Maja Žvokelj. Produkcija 2024.
Ob 8. juniju, Trubarjevem dnevu, smo se spraševali, kako pomemben je slovenski jezik za narod in vsakega posameznika, ki mu pripada? Osrednjo vlogo so kot vsako leto imeli nagrajeni sodobni slovenski avtorice in avtorji - Ajda Bračič, Miriam Drev, Blaž Božič, Jernej Županič, Andrej Predin in Ksenija Šešerko. Posebno vlogo pri omenjenem vprašanju pa imajo seveda mladi in na samem dogodku so s svojimi spisi nastopili tudi učenki in učenec z osnovne šole Velike Lašče: Živa Purkart, Maks Pečnik in Neža Špehar. Scenarist mag. Matej Krajnc, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, voditelja Maja Moll in Igor Velše, tonska mojstra Matjaž Miklič, Urban Gruden, tonska asistenta Jože Lap, Gašper Vodlan, urednik prenosa Matej Juh, urednica uredništva za kulturo Maja Žvokelj. Produkcija 2024.
V Izoli se je končala jubilejna, 20. izdaja mednarodnega filmskega festivala Kino Otok. Močan vtis je pustil film, ki so ga prikazali v soboto: pretresljiv armenski osebni dokumentarec Shoghakat Vardanyan 1489, posnet na kamero telefona, o iskanju brata, ki je pogrešan v vojni. Film je sicer prejel nagrado za najboljši film na festivalu dokumentarnega filma IDFA v Amsterdamu. Enaindvajsetletni pianist Soghomon Vardanyan je bil pri koncu služenja obveznega vojaškega roka, ko je septembra 2020 ponovno izbruhnil konflikt med Azerbajdžanom in Armenijo. Pogrešati so ga začeli sedmi dan vojne, Shoghakat Vardanyan pa je s kamero na telefonu snemala iskanje in čustveni proces svoje družine ob njegovi izgubi. O vojni med Azerbajdžanom in Armenijo osrednji svetovni mediji niso veliko poročali. Še posebno ne leta 2020, ko je bila v ospredju epidemija. Film 1489 pa posledice vojne pokaže na zelo brutalen in neskončno pretresljiv način. Kino Otok se sicer nadaljuje v Ljubljani s filmi v Kinodvoru in Slovenski kinoteki, kjer bodo še oktobra prikazali retrospektivo filmov sovjetske režiserke Kire Muratove, ki je živela in ustvarjala v Ukrajini. Foto: 1489, Shoghakat Vardanyan, Armenija, 2023, 76′; vir: Spletna stran festivala Kino Otok
V Izoli se je končala jubilejna, 20. izdaja mednarodnega filmskega festivala Kino Otok. Močan vtis je pustil film, ki so ga prikazali v soboto: pretresljiv armenski osebni dokumentarec Shoghakat Vardanyan 1489, posnet na kamero telefona, o iskanju brata, ki je pogrešan v vojni. Film je sicer prejel nagrado za najboljši film na festivalu dokumentarnega filma IDFA v Amsterdamu. Enaindvajsetletni pianist Soghomon Vardanyan je bil pri koncu služenja obveznega vojaškega roka, ko je septembra 2020 ponovno izbruhnil konflikt med Azerbajdžanom in Armenijo. Pogrešati so ga začeli sedmi dan vojne, Shoghakat Vardanyan pa je s kamero na telefonu snemala iskanje in čustveni proces svoje družine ob njegovi izgubi. O vojni med Azerbajdžanom in Armenijo osrednji svetovni mediji niso veliko poročali. Še posebno ne leta 2020, ko je bila v ospredju epidemija. Film 1489 pa posledice vojne pokaže na zelo brutalen in neskončno pretresljiv način. Kino Otok se sicer nadaljuje v Ljubljani s filmi v Kinodvoru in Slovenski kinoteki, kjer bodo še oktobra prikazali retrospektivo filmov sovjetske režiserke Kire Muratove, ki je živela in ustvarjala v Ukrajini. Foto: 1489, Shoghakat Vardanyan, Armenija, 2023, 76′; vir: Spletna stran festivala Kino Otok
V Izoli, pa tudi v drugih mestih po Sloveniji, se še do nedelje odvija Kino Otok, jubilejni 20. festival. Na njem predstavljajo izbor zanimivih filmov ter ustvarjalcev in ustvarjalk z vsega sveta, pa tudi tiste, ki so festival v dveh desetletjih obstoja pomembno sooblikovali. Med njimi so denimo filmi Lava Diaza, Lisandra Alonsa, Abderrahmaneja Sissakoja, Aline Marazzi in Billa Morrisona; zgodovinske klasike Ildikó Enyedi, Tawfika Saleha in Govindana Aravindana. Prikazali bodo tudi Kruh in mleko enega od ustanoviteljev festivala, Jana Cvitkoviča, izbrali so ga Mladi selektorji v Slovenski kinoteki. O dogajanju v prvih dneh Kino otoka poroča Tina Poglajen.
V Izoli, pa tudi v drugih mestih po Sloveniji, se še do nedelje odvija Kino Otok, jubilejni 20. festival. Na njem predstavljajo izbor zanimivih filmov ter ustvarjalcev in ustvarjalk z vsega sveta, pa tudi tiste, ki so festival v dveh desetletjih obstoja pomembno sooblikovali. Med njimi so denimo filmi Lava Diaza, Lisandra Alonsa, Abderrahmaneja Sissakoja, Aline Marazzi in Billa Morrisona; zgodovinske klasike Ildikó Enyedi, Tawfika Saleha in Govindana Aravindana. Prikazali bodo tudi Kruh in mleko enega od ustanoviteljev festivala, Jana Cvitkoviča, izbrali so ga Mladi selektorji v Slovenski kinoteki. O dogajanju v prvih dneh Kino otoka poroča Tina Poglajen.
Med 11. in 15. junijem se bo v Ljutomeru zgostila množica oboževalcev fantastičnega filma in vina, odvil se bo namreč jubilejni 20. Grossmannov festival. Ob tej priložnosti je Tesa Drev Juh pred mikrofon povabila direktorja festivala Tomaža Horvata in ga za začetek povprašala o knjigi z naslovom Grossmann tales, ki so jo izdali ob jubilejni ediciji festivala, knjiga je v angleščini – gre za zbirko dvajsetih intervjujev z najuglednejšimi gosti festivala, avtor pogovorov pa je srbski pisec Dejan Ognjanović.
Med 11. in 15. junijem se bo v Ljutomeru zgostila množica oboževalcev fantastičnega filma in vina, odvil se bo namreč jubilejni 20. Grossmannov festival. Ob tej priložnosti je Tesa Drev Juh pred mikrofon povabila direktorja festivala Tomaža Horvata in ga za začetek povprašala o knjigi z naslovom Grossmann tales, ki so jo izdali ob jubilejni ediciji festivala, knjiga je v angleščini – gre za zbirko dvajsetih intervjujev z najuglednejšimi gosti festivala, avtor pogovorov pa je srbski pisec Dejan Ognjanović.
Z dogodkom za otroke, ki se mu je reklo Miška, čaj in še kaj so se 6. junija dopoldne začeli 29. Slovenski dnevi knjige, literarni festival, ki ga pripravlja Društvo slovenskih pisateljev. Potekal bo štiri dni, osrednje prizorišče je Vrt Lili Novy pisateljske hiše na Tomšičevi 12 v Ljubljani. Literarna dogajanja pa bodo tudi v partnerskih mestih Murski Soboti, Ormožu, Gornji Radgoni, Ptuju, Mariboru, Brežicah, Slovenskih Konjicah, Celju, Hrastniku, Škofji Loki, Sežani, Kopru in Trstu. Festival je spodbuja bralno kulturo in omogoča neposreden stik občinstva s pesniki, pisatelji, prevajalci in drugimi ustvarjalci, namenjen pa je vsem generacijam bralcev, tudi tistim, ki bodo to šele postali. Tadeja Krečič.
Z dogodkom za otroke, ki se mu je reklo Miška, čaj in še kaj so se 6. junija dopoldne začeli 29. Slovenski dnevi knjige, literarni festival, ki ga pripravlja Društvo slovenskih pisateljev. Potekal bo štiri dni, osrednje prizorišče je Vrt Lili Novy pisateljske hiše na Tomšičevi 12 v Ljubljani. Literarna dogajanja pa bodo tudi v partnerskih mestih Murski Soboti, Ormožu, Gornji Radgoni, Ptuju, Mariboru, Brežicah, Slovenskih Konjicah, Celju, Hrastniku, Škofji Loki, Sežani, Kopru in Trstu. Festival je spodbuja bralno kulturo in omogoča neposreden stik občinstva s pesniki, pisatelji, prevajalci in drugimi ustvarjalci, namenjen pa je vsem generacijam bralcev, tudi tistim, ki bodo to šele postali. Tadeja Krečič.
V Izoli se danes začenja jubilejni, 20. mednarodni filmski festival Kino Otok. Na Manziolijevem trgu ga bodo zvečer uradno odprli s projekcijo filma Čarodejev ples, ki ga je leta 1979 posnel Govindan Aravindan, po besedah organizatork festivala v Evropi krivično spregledan mojster indijskega novega vala, sicer pa režiser, scenarist, glasbenik, karikaturist in slikar. Projekcijo barvite filmske pripovedke sicer posvečajo lani preminulemu otoškemu prijatelju in soustanovitelju festivala, Helmutu Groschupu. Že dopoldan so v Art Kinu Odeon prikazali zmagovalca letošnjega Berlinala, film Dahomej režiserke Mati Diop, o 26 ukradenih kraljevih zakladih kraljestva Dahomej, ki so jih izropale francoske kolonialne čete, sledil mu je Samo en gib, svobodna priredba Godardovega filma Kitajka, ki pripoveduje o življenju senegalskega maoističnega aktivista Omarja Blondina Diopa.
V Izoli se danes začenja jubilejni, 20. mednarodni filmski festival Kino Otok. Na Manziolijevem trgu ga bodo zvečer uradno odprli s projekcijo filma Čarodejev ples, ki ga je leta 1979 posnel Govindan Aravindan, po besedah organizatork festivala v Evropi krivično spregledan mojster indijskega novega vala, sicer pa režiser, scenarist, glasbenik, karikaturist in slikar. Projekcijo barvite filmske pripovedke sicer posvečajo lani preminulemu otoškemu prijatelju in soustanovitelju festivala, Helmutu Groschupu. Že dopoldan so v Art Kinu Odeon prikazali zmagovalca letošnjega Berlinala, film Dahomej režiserke Mati Diop, o 26 ukradenih kraljevih zakladih kraljestva Dahomej, ki so jih izropale francoske kolonialne čete, sledil mu je Samo en gib, svobodna priredba Godardovega filma Kitajka, ki pripoveduje o življenju senegalskega maoističnega aktivista Omarja Blondina Diopa.
Bosansko-hrvaški pisatelj Miljenko Jergović kot nagrajenec Vilenice 2024 in razmislek o umetni inteligenci v literaturi bosta osrednja poudarka mednarodnega literarnega festivala, ki bo potekal od 2. do 7. septembra, so danes sporočili v Društvu slovenskih pisateljev. Slovenski avtor v središču bo Dušan Šarotar, izpostavljena bo sodobna češka književnost, mednarodni komparativistični kolokvij pa bo posvečen zgodovini primerjalne književnosti v srednji Evropi.
Bosansko-hrvaški pisatelj Miljenko Jergović kot nagrajenec Vilenice 2024 in razmislek o umetni inteligenci v literaturi bosta osrednja poudarka mednarodnega literarnega festivala, ki bo potekal od 2. do 7. septembra, so danes sporočili v Društvu slovenskih pisateljev. Slovenski avtor v središču bo Dušan Šarotar, izpostavljena bo sodobna češka književnost, mednarodni komparativistični kolokvij pa bo posvečen zgodovini primerjalne književnosti v srednji Evropi.
V Cankarjevem domu na Vrhniki so podelili Cankarjevo nagrado. Leta 2019 so jo ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU – namenjena pa je delu s kateregakoli področja Cankarjevega ustvarjanja.
V Cankarjevem domu na Vrhniki so podelili Cankarjevo nagrado. Leta 2019 so jo ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU – namenjena pa je delu s kateregakoli področja Cankarjevega ustvarjanja.
Avstro-ogrski mornariški častnik Ivan Skušek ml. se je pred dobrimi sto leti iz vojaškega ujetništva na Kitajskem z družino vrnil v Ljubljano. S seboj je pripeljal bogato zbirko azijskih predmetov z namenom, da bi v prestolnici ustanovil muzej azijskih kultur. Tega cilja mu sicer ni uspelo uresničiti, njegovo zbirko pa že od leta 1963 hrani Slovenski etnografski muzej, ki jo je zdaj postavil na ogled.
Avstro-ogrski mornariški častnik Ivan Skušek ml. se je pred dobrimi sto leti iz vojaškega ujetništva na Kitajskem z družino vrnil v Ljubljano. S seboj je pripeljal bogato zbirko azijskih predmetov z namenom, da bi v prestolnici ustanovil muzej azijskih kultur. Tega cilja mu sicer ni uspelo uresničiti, njegovo zbirko pa že od leta 1963 hrani Slovenski etnografski muzej, ki jo je zdaj postavil na ogled.
V nedeljo se bo v Celju na odru pod Drevesno hišo v Mestnem gozdu začel 8. festival Prisluhi v Mestnem gozdu, ki bo s petimi koncerti in spremljevalnim programom trajal vse do 30. junija.
V nedeljo se bo v Celju na odru pod Drevesno hišo v Mestnem gozdu začel 8. festival Prisluhi v Mestnem gozdu, ki bo s petimi koncerti in spremljevalnim programom trajal vse do 30. junija.
Radijski dokumentarec o Evgenu Bavčarju Potovanje na robu noči je na mednarodnem radijskem festivalu Prix Marulič na Hvaru prejel drugo nagrado v kategoriji dokumentarne drame – srebrni prix Marulić. Ustvarili so jo ustvarjalci z vseh treh radijskih programov Saška Rakef, Mojca Delač, Luka Hvalc, Urban Gruden in Evgen Bavčar.
Radijski dokumentarec o Evgenu Bavčarju Potovanje na robu noči je na mednarodnem radijskem festivalu Prix Marulič na Hvaru prejel drugo nagrado v kategoriji dokumentarne drame – srebrni prix Marulić. Ustvarili so jo ustvarjalci z vseh treh radijskih programov Saška Rakef, Mojca Delač, Luka Hvalc, Urban Gruden in Evgen Bavčar.
V Mariboru so dopoldne predstavili spremljevalni program letošnjega Festivala Borštnikovo srečanje, ki se začenja v ponedeljek (3. junija). Slovesno odprtje festivala bo prihodnji petek, dan kasneje, v soboto, 8. junija, pa se bo začel še tekmovalni program 12-ih predstav slovenskih gledališč. V SNG Maribor, ki vsa desetletja gosti Borštnikovo srečanje, pa so danes razglasili tudi ime letošnjega prejemnika Borštnikovega prstana. Letos ga prejme prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej, ki pa je najbolj prepoznavne gledališke vloge ustvaril v času Pandurjevega gledališča v Mariboru.
V Mariboru so dopoldne predstavili spremljevalni program letošnjega Festivala Borštnikovo srečanje, ki se začenja v ponedeljek (3. junija). Slovesno odprtje festivala bo prihodnji petek, dan kasneje, v soboto, 8. junija, pa se bo začel še tekmovalni program 12-ih predstav slovenskih gledališč. V SNG Maribor, ki vsa desetletja gosti Borštnikovo srečanje, pa so danes razglasili tudi ime letošnjega prejemnika Borštnikovega prstana. Letos ga prejme prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej, ki pa je najbolj prepoznavne gledališke vloge ustvaril v času Pandurjevega gledališča v Mariboru.
V Centru in galeriji P74 v Ljubljani so razglasili letošnjega prejemnika nagrade skupine OHO, naše osrednje nagrade za mlade vizualne umetnike. Žirijo je tokrat prepričal Dominik Štibernik, ki razmišlja predvsem predvsem o tem, kaj sploh je umetniško delo in kako ga gledamo. Dela Dominika Štibernika ob vstopu v galerijski prostor ne opazimo takoj, vidimo le galerijsko klop. A ta klop je pravzaprav prevrženi podstavek, na kakršnih si ogledujemo umetnine. Tako je Štibernik podstavek z minimalno gesto spremenil v samo umetniško delo. Skoraj neopazen pa je drugi element postavitve, umetno ustvarjene sledi obrabe okoli stikala luči. Kot je zapisala žirija se z njegovo gesto, ki izpostavlja odsotnost, umetniško delo ne ukinja, temveč se vzpostavi na nov način – z dvoumnim, kontradiktornim umikom umetniškega dela iz horizonta pričakovanja gledalca. Hkrati z razglasitvijo zmagovalca se je v Centru in galeriji P74 zaprla razstava, na kateri so se ob Štiberniku predstavljale še ostale letošnje nominiranke – to so Maja Bojanić, Lucija Rosc in Nežka Zamar. Foto: Dominik Štibernik, Delo je treba poiskati, vir: FB stran Centra in galerije P74
V Centru in galeriji P74 v Ljubljani so razglasili letošnjega prejemnika nagrade skupine OHO, naše osrednje nagrade za mlade vizualne umetnike. Žirijo je tokrat prepričal Dominik Štibernik, ki razmišlja predvsem predvsem o tem, kaj sploh je umetniško delo in kako ga gledamo. Dela Dominika Štibernika ob vstopu v galerijski prostor ne opazimo takoj, vidimo le galerijsko klop. A ta klop je pravzaprav prevrženi podstavek, na kakršnih si ogledujemo umetnine. Tako je Štibernik podstavek z minimalno gesto spremenil v samo umetniško delo. Skoraj neopazen pa je drugi element postavitve, umetno ustvarjene sledi obrabe okoli stikala luči. Kot je zapisala žirija se z njegovo gesto, ki izpostavlja odsotnost, umetniško delo ne ukinja, temveč se vzpostavi na nov način – z dvoumnim, kontradiktornim umikom umetniškega dela iz horizonta pričakovanja gledalca. Hkrati z razglasitvijo zmagovalca se je v Centru in galeriji P74 zaprla razstava, na kateri so se ob Štiberniku predstavljale še ostale letošnje nominiranke – to so Maja Bojanić, Lucija Rosc in Nežka Zamar. Foto: Dominik Štibernik, Delo je treba poiskati, vir: FB stran Centra in galerije P74
Na slavnostni akademiji ob 250-letnici Narodne in univerzitetne knjižnice bo v Veliki čitalnici predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar NUK-u podelila odlikovanje red za izredne zasluge. Odpirajo pa bodo tudi obsežno razstavo, s katero želijo predstaviti našo osrednjo knjižnično ustanovo in se pokloniti dogodkom in knjižničarjem, ki so jo v četrt tisočletja dolgi zgodovini zaznamovali. Foto: Žiga Bratoš
Na slavnostni akademiji ob 250-letnici Narodne in univerzitetne knjižnice bo v Veliki čitalnici predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar NUK-u podelila odlikovanje red za izredne zasluge. Odpirajo pa bodo tudi obsežno razstavo, s katero želijo predstaviti našo osrednjo knjižnično ustanovo in se pokloniti dogodkom in knjižničarjem, ki so jo v četrt tisočletja dolgi zgodovini zaznamovali. Foto: Žiga Bratoš
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova se že dlje ukvarjajo s temami, povezanimi z gibanjem neuvrščenih. Čeprav tega nadnacionalnega projekta, katerega del so bila predvsem nekdanje kolonizirane države, ne želijo romantizirati, je lahko razmislek o tedanjih idejah relevanten še danes. Tako tudi mednarodna razstava Ozvezdja mnogoterih želja v razmislek podaja pretekla pretekla in sedanja mesta bojev v prepletenih nedavnih zgodovinah, izhajajoč iz temeljev gibanja neuvrščenih, kot preberemo v besedilu.
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova se že dlje ukvarjajo s temami, povezanimi z gibanjem neuvrščenih. Čeprav tega nadnacionalnega projekta, katerega del so bila predvsem nekdanje kolonizirane države, ne želijo romantizirati, je lahko razmislek o tedanjih idejah relevanten še danes. Tako tudi mednarodna razstava Ozvezdja mnogoterih želja v razmislek podaja pretekla pretekla in sedanja mesta bojev v prepletenih nedavnih zgodovinah, izhajajoč iz temeljev gibanja neuvrščenih, kot preberemo v besedilu.
Leta 2006 preminuli umetnostni zgodovinar in konservator Nace Šumi, profesor z ljubljanske Filozofske fakultete je na njej nasledil akademika Franceta Steleta, prvega deželnega konservatorja Kranjske še pred prvo vojno, po drugi pa sta bila vodilna tukajšna tukajšna konservatorja kulturne dediščine. Ob 100. obletnici Šumijevega rojstva je Slovenska matica priredila simpozij "Šumi – živa iskra slovenske umetnostne zgodovine". Sodelovalo je dvajset njegovih bivših študentov, kolegov in prijateljev, ki so skozi bolj ali manj osebne spomine s profesionalnimi izkušnjami razlagali njegovo intelektualno zapuščino v slovenskih umetnostnozgodovinskih, predvsem pa seveda v dediščinskih krogih.
Leta 2006 preminuli umetnostni zgodovinar in konservator Nace Šumi, profesor z ljubljanske Filozofske fakultete je na njej nasledil akademika Franceta Steleta, prvega deželnega konservatorja Kranjske še pred prvo vojno, po drugi pa sta bila vodilna tukajšna tukajšna konservatorja kulturne dediščine. Ob 100. obletnici Šumijevega rojstva je Slovenska matica priredila simpozij "Šumi – živa iskra slovenske umetnostne zgodovine". Sodelovalo je dvajset njegovih bivših študentov, kolegov in prijateljev, ki so skozi bolj ali manj osebne spomine s profesionalnimi izkušnjami razlagali njegovo intelektualno zapuščino v slovenskih umetnostnozgodovinskih, predvsem pa seveda v dediščinskih krogih.