Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu

Ars aktualno

Informativni prispevki iz področja kulture

Zadnje

Ars aktualno

18. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus, Maribor 2025

19. 10. 2025

V Mariboru se je v nedeljo končalo 18. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus, Maribor 2025, na katerem se je pomerilo 8 zborov iz 7-ih držav. Njihove nastope je spremljala petčlanska mednarodna žirija v sestavi Michael Joseph Barrett, Petra Grassi, Ban Sheng Toh, Mikael Wedar in predsednica Karmina Šilec. Zborovsko petje je v Mariboru sicer zvenelo že od petka, ko so zbori nastopili na uvodnem večernem koncertu. Ta še ni bil tekmovalne narave, na njem pa so zbori z glasbo predstavili svojo domovino. V soboto sta sledila po dva tekmovalna nastopa za vsak zbor. Na enem so izvedli obvezni program, ki je obsegal skladbo Jacobusa Handla Gallusa, skladbo iz obdobja romantike in novo priredbo slovenske ljudske Eno rožco jaz imam Andreja Makorja, na drugem pa so se predstavili s prostim programom, na katerem zbori a capella izvedejo umetne skladbe po lastni izbiri. Za véliko nagrado tekmovanja: 2.500 evrov ter vstopnico za véliko evropsko zborovsko tekmovanje se je na koncertu v mariborski Unionski dvorani pomerilo 5 zborov, med njimi kar dva slovenska: Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije in Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, pa še Komorni zbor ONE iz Singapurja, Arhipelaški pevci iz Indonezije in Mešani zbor Pa Sáulei občine Rópaži iz Latvije. Tretje mesto in nagrado v vrednosti 1.500 evrov je prejel APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, drugo mesto in 2.000 evrov so dobili Arhipelaški pevci iz Indonezije, prvo mesto in glavno nagrado pa so si pripeli člani Zbora sv. Nikolaja z zborovodkinjo Heleno Fojkar Zupančič. Vsem zborom iskrene čestitke! O tekmovanju bomo kaj več povedali v sredo v oddaji Glasbeni utrip in v sobotnem Zborovskem panoptikumu.

1 min

V Mariboru se je v nedeljo končalo 18. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus, Maribor 2025, na katerem se je pomerilo 8 zborov iz 7-ih držav. Njihove nastope je spremljala petčlanska mednarodna žirija v sestavi Michael Joseph Barrett, Petra Grassi, Ban Sheng Toh, Mikael Wedar in predsednica Karmina Šilec. Zborovsko petje je v Mariboru sicer zvenelo že od petka, ko so zbori nastopili na uvodnem večernem koncertu. Ta še ni bil tekmovalne narave, na njem pa so zbori z glasbo predstavili svojo domovino. V soboto sta sledila po dva tekmovalna nastopa za vsak zbor. Na enem so izvedli obvezni program, ki je obsegal skladbo Jacobusa Handla Gallusa, skladbo iz obdobja romantike in novo priredbo slovenske ljudske Eno rožco jaz imam Andreja Makorja, na drugem pa so se predstavili s prostim programom, na katerem zbori a capella izvedejo umetne skladbe po lastni izbiri. Za véliko nagrado tekmovanja: 2.500 evrov ter vstopnico za véliko evropsko zborovsko tekmovanje se je na koncertu v mariborski Unionski dvorani pomerilo 5 zborov, med njimi kar dva slovenska: Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije in Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, pa še Komorni zbor ONE iz Singapurja, Arhipelaški pevci iz Indonezije in Mešani zbor Pa Sáulei občine Rópaži iz Latvije. Tretje mesto in nagrado v vrednosti 1.500 evrov je prejel APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, drugo mesto in 2.000 evrov so dobili Arhipelaški pevci iz Indonezije, prvo mesto in glavno nagrado pa so si pripeli člani Zbora sv. Nikolaja z zborovodkinjo Heleno Fojkar Zupančič. Vsem zborom iskrene čestitke! O tekmovanju bomo kaj več povedali v sredo v oddaji Glasbeni utrip in v sobotnem Zborovskem panoptikumu.

Ars aktualno

Kaj nas čaka na 28. izdaji Festivala slovenskega filma?

17. 10. 2025

Med 21. in 26. oktobrom se bo v Portorožu odvil 28. Festival slovenskega filma. O poudarkih letošnje izdaje se Tesa Drev Juh pogovarja z direktorjem festivala Bojanom Labovićem.

19 min

Med 21. in 26. oktobrom se bo v Portorožu odvil 28. Festival slovenskega filma. O poudarkih letošnje izdaje se Tesa Drev Juh pogovarja z direktorjem festivala Bojanom Labovićem.

Ars aktualno

Pogovor z režiserjem filma Ples lisic Valeryjem Carnoyjem, ki je na ogled v okviru festivala Kinotrip

17. 10. 2025

V ljubljanskem Kinodvoru od včeraj poteka že 10. filmski festival Kinotrip - mladi za mlade. Gost festivala je tudi belgijski režiser Valery Carnoy, ki na festivalu predstavlja svoj celovečerni prvenec, film o odraščanju mladih športnikov z naslovom Ples lisic. Pred mikrofon ga je povabila Petra Meterc. Prevode bere Igor Velše.

4 min

V ljubljanskem Kinodvoru od včeraj poteka že 10. filmski festival Kinotrip - mladi za mlade. Gost festivala je tudi belgijski režiser Valery Carnoy, ki na festivalu predstavlja svoj celovečerni prvenec, film o odraščanju mladih športnikov z naslovom Ples lisic. Pred mikrofon ga je povabila Petra Meterc. Prevode bere Igor Velše.

Ars aktualno

Miha Štrukelj riše in slika notranjost jeklarske in kovaške proizvodnje na Ravnah na Koroškem

17. 10. 2025

''Velike in mračne proizvodne hale delujejo na obiskovalca nadrealistično in navdihujoče. Ostri kontrasti svetlobe in teme poudarjajo fotogeničnost industrijskih interierjev, ki spominjajo na prezrte periferne vedute,'' je zapisal kustos Jernej Kožar ob risbah in slikah akademskega slikarja Miha Štruklja, ki je za svoj motiv izbral proizvodnjo SIJ Metala Ravne na Ravnah na Koroškem. V njej se nahajata jeklarna in kovačnica težkih odkovkov. Likovna dela, katerih temelj je vedno fotografija, ogrodje pa mreža, si lahko ogledamo na razstavi Ohlajanje v Galeriji Ravne.

4 min

''Velike in mračne proizvodne hale delujejo na obiskovalca nadrealistično in navdihujoče. Ostri kontrasti svetlobe in teme poudarjajo fotogeničnost industrijskih interierjev, ki spominjajo na prezrte periferne vedute,'' je zapisal kustos Jernej Kožar ob risbah in slikah akademskega slikarja Miha Štruklja, ki je za svoj motiv izbral proizvodnjo SIJ Metala Ravne na Ravnah na Koroškem. V njej se nahajata jeklarna in kovačnica težkih odkovkov. Likovna dela, katerih temelj je vedno fotografija, ogrodje pa mreža, si lahko ogledamo na razstavi Ohlajanje v Galeriji Ravne.

Ars aktualno

Zakaj gredo vsi v Frankfurt?

16. 10. 2025

V Frankfurtu se vse do nedelje zbirajo predstavniki svetovne založniške industrije. Ta največji dogodek v založništvu daje tudi pogled v usmeritve knjigotrštva. Evropejci na leto kupimo kar dve milijardi in pol knjig. Po drugi strani pa skoraj polovica Evropejcev ne bere, ker jih knjige ne zanimajo. Nekaj dogajanja na sejmu ob reki Majni bomo zdaj pregledali z Aleksandrom Čobcem, ki ga je v Frankfurt poklical Rok Valenčič.

6 min

V Frankfurtu se vse do nedelje zbirajo predstavniki svetovne založniške industrije. Ta največji dogodek v založništvu daje tudi pogled v usmeritve knjigotrštva. Evropejci na leto kupimo kar dve milijardi in pol knjig. Po drugi strani pa skoraj polovica Evropejcev ne bere, ker jih knjige ne zanimajo. Nekaj dogajanja na sejmu ob reki Majni bomo zdaj pregledali z Aleksandrom Čobcem, ki ga je v Frankfurt poklical Rok Valenčič.

Ars aktualno

Začenja se 77. Frankfurtski knjižni sejem

14. 10. 2025

V Nemčiji se začenja Frankfurtski knjižni sejem, ki velja za središče svetovnega knjižnega založništva. Sejem ob reki Majni je tudi platforma za menjavo idej. Letos bo v ospredju prostor dialoga v času globalnih napetosti. Med izpostavljenimi glasovi sejma bodo dobitnica Nobelove nagrade za mir leta 2021, filipinska novinarka Maria Ressa, nekdanji generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, Palestinec Mahmoud Muna, ki je znan kot knjigarnar iz Jeruzalema. V Frankfurtu sicer pričakujejo več kot tisoč avtorjev in razstavljavcev iz 92 držav ter strokovnjake iz kar 140 držav, tudi Slovenije.

1 min

V Nemčiji se začenja Frankfurtski knjižni sejem, ki velja za središče svetovnega knjižnega založništva. Sejem ob reki Majni je tudi platforma za menjavo idej. Letos bo v ospredju prostor dialoga v času globalnih napetosti. Med izpostavljenimi glasovi sejma bodo dobitnica Nobelove nagrade za mir leta 2021, filipinska novinarka Maria Ressa, nekdanji generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, Palestinec Mahmoud Muna, ki je znan kot knjigarnar iz Jeruzalema. V Frankfurtu sicer pričakujejo več kot tisoč avtorjev in razstavljavcev iz 92 držav ter strokovnjake iz kar 140 držav, tudi Slovenije.

Ars aktualno

Prihaja Jesenska filmska šola: Proti pozabi - kvir film in spomin

10. 10. 2025

V ponedeljek se v dvorani Slovenske kinoteke pričenja letošnja Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije, ki se bolj ali manj redno vsakega oktobra odvija že od leta 1985. V tem času so med domače občinstvo prinesli raznolike in tehtne teoretske, politične, estetske ter družbeno-zgodovinske premisleke filma in kinokulture, vseskozi v poskusu koraka s zeitgeistom posameznega obdobja. Letos sta se Slovenska kinoteka in revija Ekran za Jesensko filmsko šolo povezali s Fakulteto za družbene vede in Centrom za proučevanje kulture in religije, kjer trenutno v okviru projekta MEMPOP poglobljeno raziskujejo spominsko estetiko in strategije spominjanja na področju popularne kulture. Simpozij bo tako potekal pod naslovom Proti pozabi: kvir film in spomin.

4 min

V ponedeljek se v dvorani Slovenske kinoteke pričenja letošnja Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije, ki se bolj ali manj redno vsakega oktobra odvija že od leta 1985. V tem času so med domače občinstvo prinesli raznolike in tehtne teoretske, politične, estetske ter družbeno-zgodovinske premisleke filma in kinokulture, vseskozi v poskusu koraka s zeitgeistom posameznega obdobja. Letos sta se Slovenska kinoteka in revija Ekran za Jesensko filmsko šolo povezali s Fakulteto za družbene vede in Centrom za proučevanje kulture in religije, kjer trenutno v okviru projekta MEMPOP poglobljeno raziskujejo spominsko estetiko in strategije spominjanja na področju popularne kulture. Simpozij bo tako potekal pod naslovom Proti pozabi: kvir film in spomin.

Ars aktualno

Lászlo Krasznahorkai skozi oči prevajalke Marjance Mihelič

9. 10. 2025

Pred enim mesecem smo – zaradi nenadne bolezni žal zaman – v Sloveniji pričakovali gostovanje nekdanjega nagrajenca Vilenice madžarskega pisatelja Lászla Krasznahorkaija, letošnjega lavreata Nobelove nagrade za književnost. Švedska akademija mu jo podeljuje za njegov »presunljivi in vizionarski opus, ki sredi apokaliptične groze potrjuje moč umetnosti«. V slovenščini lahko beremo tri njegove knjige: romana Satanov tango in Vojna in vojna ter zbirko kratke proze Svet gre naprej. Vse je prevedla Marjanca Mihelič in sevedaa jo je novica iz Stockholma razveselila. Z njo se je pogovarjal Vlado Motnikar.

10 min

Pred enim mesecem smo – zaradi nenadne bolezni žal zaman – v Sloveniji pričakovali gostovanje nekdanjega nagrajenca Vilenice madžarskega pisatelja Lászla Krasznahorkaija, letošnjega lavreata Nobelove nagrade za književnost. Švedska akademija mu jo podeljuje za njegov »presunljivi in vizionarski opus, ki sredi apokaliptične groze potrjuje moč umetnosti«. V slovenščini lahko beremo tri njegove knjige: romana Satanov tango in Vojna in vojna ter zbirko kratke proze Svet gre naprej. Vse je prevedla Marjanca Mihelič in sevedaa jo je novica iz Stockholma razveselila. Z njo se je pogovarjal Vlado Motnikar.

Ars aktualno

Festival Indigo – Dark mode, temni način, je metafora za stanje duha in časa

8. 10. 2025

V ljubljanski Cukrarni se začenja Festival Indigo, ki letos praznuje desetletnico. Tridnevni program ponuja pogovore, predavanja in glasbene nastope. Prepletanje miselnih in zvočnih tokov odgovarja na vprašanje letošnje teme Dark mode, ki preizprašuje, kako se sodobni človek prilagaja vse mračnejšemu, vse bolj negotovemu in digitalno preobremenjenemu svetu.

3 min

V ljubljanski Cukrarni se začenja Festival Indigo, ki letos praznuje desetletnico. Tridnevni program ponuja pogovore, predavanja in glasbene nastope. Prepletanje miselnih in zvočnih tokov odgovarja na vprašanje letošnje teme Dark mode, ki preizprašuje, kako se sodobni človek prilagaja vse mračnejšemu, vse bolj negotovemu in digitalno preobremenjenemu svetu.

Ars aktualno

Končujejo prvo fazo obnove Stare železarne na Ravnah na Koroškem

7. 10. 2025

Na Ravnah na Koroškem slovijo po dveh urejenih gradovih. V enem deluje knjižnica, v drugem dom starejših. Znani pa so tudi po tehniški dediščini. Kar 5000 tisoč kvadratnih metrov obsega Stara železarna, ki je del še vedno delujočega jeklarskega industrijskega območja. Končujejo prvo fazo njene obnove, vredne 1,2 milijona evrov.

2 min

Na Ravnah na Koroškem slovijo po dveh urejenih gradovih. V enem deluje knjižnica, v drugem dom starejših. Znani pa so tudi po tehniški dediščini. Kar 5000 tisoč kvadratnih metrov obsega Stara železarna, ki je del še vedno delujočega jeklarskega industrijskega območja. Končujejo prvo fazo njene obnove, vredne 1,2 milijona evrov.

Ars aktualno

Radijska igra Periferija uvrščena na festival Prix Europa 2025

3. 10. 2025

Celovečerna radijska igra Periferija, ki jo je po besedilu Kaje Novosel režirala Špela Kravogel in je nastala v produkciji našega Uredništva igranega programa, se je uvrstila v tekmovalni program festivala Prix Europa, v kategoriji Radijska fikcija. Za nagrade se bo potegovala v konkurenci štiriindvajsetih radiofonskih del iz držav članic zveze evropskih javnih radiotelevizij.

3 min

Celovečerna radijska igra Periferija, ki jo je po besedilu Kaje Novosel režirala Špela Kravogel in je nastala v produkciji našega Uredništva igranega programa, se je uvrstila v tekmovalni program festivala Prix Europa, v kategoriji Radijska fikcija. Za nagrade se bo potegovala v konkurenci štiriindvajsetih radiofonskih del iz držav članic zveze evropskih javnih radiotelevizij.

Ars aktualno

Nerazložljiva odsotnost, po sledeh kuratorske prakse Igorja Zabela

2. 10. 2025

Kaj se zgodi, ko kustos pripravi razstavo o kustosu? To je poseben in tudi oseben proces, pravi Vladimir Vidmar, ki je spodnji prostor v Moderni galeriji namenil Igorju Zabelu, umetnostnemu zgodovinarju, kustosu in vsestranskemu intelektualcu. 20 let je od njegove smrti. Nastopal je kot povezovalna figura, poudarja Vidmar, prepletal je različna umetnostnozgodovinska obdobja in umetniške prijeme ter tvoril povezave tudi med umetniškimi praksami, ki na videz nimajo istih kontekstov.

5 min

Kaj se zgodi, ko kustos pripravi razstavo o kustosu? To je poseben in tudi oseben proces, pravi Vladimir Vidmar, ki je spodnji prostor v Moderni galeriji namenil Igorju Zabelu, umetnostnemu zgodovinarju, kustosu in vsestranskemu intelektualcu. 20 let je od njegove smrti. Nastopal je kot povezovalna figura, poudarja Vidmar, prepletal je različna umetnostnozgodovinska obdobja in umetniške prijeme ter tvoril povezave tudi med umetniškimi praksami, ki na videz nimajo istih kontekstov.

Ars aktualno

Tudi umetnik se mora ukvarjati s politiko, pravi bosanska avtorica Lana Bastašić

2. 10. 2025

V Cankarjevem domu v Ljubljani je v okviru Salona z razgledom gostovala bosanska avtorica Lana Bastašić, ena od najbolj priznanih pisateljic mlajše generacije s področja nekdanje Jugoslavije, katere roman Ujemi zajca je bil preveden že v več kot dvajset jezikov.

4 min

V Cankarjevem domu v Ljubljani je v okviru Salona z razgledom gostovala bosanska avtorica Lana Bastašić, ena od najbolj priznanih pisateljic mlajše generacije s področja nekdanje Jugoslavije, katere roman Ujemi zajca je bil preveden že v več kot dvajset jezikov.

Ars aktualno

Evolucijska komedija Žival si!

2. 10. 2025

V Mestnem gledališču Ptuj bodo na oder postavljajo letošnjo že drugo premiero in sicer tako imenovano evolucijsko komedijo Žival si! italijanskega pisatelja Alessandra Boffa. Ustvarjalci z režiserjem Matjažem Latínom na čelu pravijo, da gre za omnibus 15-ih zgodb, kjer so živalske karakterje preslikali v človeške oziroma obratno. Napovedujejo preplet različnih žanrov z zvrhano mero inteligentnega humorja, pri čemer bo imela pomembno vlogo tudi glasba.

3 min

V Mestnem gledališču Ptuj bodo na oder postavljajo letošnjo že drugo premiero in sicer tako imenovano evolucijsko komedijo Žival si! italijanskega pisatelja Alessandra Boffa. Ustvarjalci z režiserjem Matjažem Latínom na čelu pravijo, da gre za omnibus 15-ih zgodb, kjer so živalske karakterje preslikali v človeške oziroma obratno. Napovedujejo preplet različnih žanrov z zvrhano mero inteligentnega humorja, pri čemer bo imela pomembno vlogo tudi glasba.

Ars aktualno

Julija Potrč Šavli je prejela Sovretovo nagrado za prevod knjige Duša ob cesti Estonca Urmasa Vadija

1. 10. 2025

Na mednarodni dan prevajanja, 30. septembra, so v Hrastniku podelili Sovretovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev namenja posebno uspelim prevodom leposlovnih besedil v slovenščino – prvič so jo podelili leta 1963. Letos je nagrado prejela Julija Potrč Šavli za prevod zbirke kratkih zgodb sodobnega estonskega avtorja Urmasa Vadija Duša ob cesti, ki so ga izdali pri LUD Literatura.

1 min

Na mednarodni dan prevajanja, 30. septembra, so v Hrastniku podelili Sovretovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev namenja posebno uspelim prevodom leposlovnih besedil v slovenščino – prvič so jo podelili leta 1963. Letos je nagrado prejela Julija Potrč Šavli za prevod zbirke kratkih zgodb sodobnega estonskega avtorja Urmasa Vadija Duša ob cesti, ki so ga izdali pri LUD Literatura.

Ars aktualno

Otilia Babara: Ljubezen ni pomaranča

26. 9. 2025

Slovenska filantropija od leta 2010 svetovni dan beguncev v Sloveniji obeležuje s Festivalom migrantskega filma. Letos ta že šestnajstič predstavlja filme, ki v ospredje postavljajo aktualne teme povezane z migracijami, azilom in begunci. Od ponedeljka je bilo na sporedu 7 celovečernih filmov, od teh dva igrana, in več kratkih in srednjemetražnih. Med celovečernimi dokumentarnimi je bil na sporedu tudi slovenski film Tonija Cahunka, o katerem smo že poročali v eni prejšnjih odda Gremo v kinoj, našo pozornost pa je pritegnil tudi film moldavske avtorice Otilie Babare: Ljubezen ni pomaranča. Film pripoveduje o tem, kako so po razpadu Sovjetske zveze ženske iz Moldavije množično odhajale na delo v Zahodno Evropo, svoje otroke pa so pustile doma pri sorodnikih in se vrnile šele po več letih.

7 min

Slovenska filantropija od leta 2010 svetovni dan beguncev v Sloveniji obeležuje s Festivalom migrantskega filma. Letos ta že šestnajstič predstavlja filme, ki v ospredje postavljajo aktualne teme povezane z migracijami, azilom in begunci. Od ponedeljka je bilo na sporedu 7 celovečernih filmov, od teh dva igrana, in več kratkih in srednjemetražnih. Med celovečernimi dokumentarnimi je bil na sporedu tudi slovenski film Tonija Cahunka, o katerem smo že poročali v eni prejšnjih odda Gremo v kinoj, našo pozornost pa je pritegnil tudi film moldavske avtorice Otilie Babare: Ljubezen ni pomaranča. Film pripoveduje o tem, kako so po razpadu Sovjetske zveze ženske iz Moldavije množično odhajale na delo v Zahodno Evropo, svoje otroke pa so pustile doma pri sorodnikih in se vrnile šele po več letih.

Ars aktualno

Likovna zbirka Skupine Telekom Slovenije prvič predstavljeno javno

23. 9. 2025

Stik s kulturo gojijo tudi številna podjetja, a le nekatera posebej sistematično in obsežno. Telekom Slovenije je že trideset let glavni pokrovitelj Ljubljanskega filmskega festivala Liffe, več desetletij pa nastaja tudi njihova likovna zbirka. Okoli desetino, dobrih sto slik, grafik in skulptur, je kustos Aleksander Bassin izbral za veliko razstavo Likovna zbirka Skupine Telekom Slovenije: Vidni svet brezmejnih povezav, ki si jo zdaj lahko ogledamo v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.

1 min

Stik s kulturo gojijo tudi številna podjetja, a le nekatera posebej sistematično in obsežno. Telekom Slovenije je že trideset let glavni pokrovitelj Ljubljanskega filmskega festivala Liffe, več desetletij pa nastaja tudi njihova likovna zbirka. Okoli desetino, dobrih sto slik, grafik in skulptur, je kustos Aleksander Bassin izbral za veliko razstavo Likovna zbirka Skupine Telekom Slovenije: Vidni svet brezmejnih povezav, ki si jo zdaj lahko ogledamo v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.

Ars aktualno

Serija VOS Franceta Štiglica iz 1965 v Slovenski kinoteki

19. 9. 2025

V sredo so v ljubljanski Kinoteki prikazali 6 delov TV nadaljevanke v produkciji Televizije Ljubljana iz leta 1965 z naslovom VOS, oziroma Varnostno-obveščevalna služba. Pred predvajanjem se je na odru odvil enourni razmislek o podobnostih in razlikah med zgodovinskimi okoliščinami te enote Osvobodilne fronte v okupirani Ljubljani, in televizijsko fikcijo v režiji Franceta Štiglica, ki je bila prva TV serija v Jugoslaviji nasploh. O seriji sta spregovorila filmska kritičarka Majda Širca in zgodovinar Bojan Godeša.

5 min

V sredo so v ljubljanski Kinoteki prikazali 6 delov TV nadaljevanke v produkciji Televizije Ljubljana iz leta 1965 z naslovom VOS, oziroma Varnostno-obveščevalna služba. Pred predvajanjem se je na odru odvil enourni razmislek o podobnostih in razlikah med zgodovinskimi okoliščinami te enote Osvobodilne fronte v okupirani Ljubljani, in televizijsko fikcijo v režiji Franceta Štiglica, ki je bila prva TV serija v Jugoslaviji nasploh. O seriji sta spregovorila filmska kritičarka Majda Širca in zgodovinar Bojan Godeša.

Ars aktualno

Nehvaležna bitja Olma Omerzuja v San Sebastianu

19. 9. 2025

Začenja se mednarodni filmski festival v španskem San Sebastianu, ki bo potekal vse. do 27. septembra. V glavni tekmovalni program se je med šestnajst filmov iz celega sveta uvrstil tudi film Nehvaležna bitja, celovečerni film slovenskega režiserja Olma Omerzuja, ki živi in dela na Češkem.

6 min

Začenja se mednarodni filmski festival v španskem San Sebastianu, ki bo potekal vse. do 27. septembra. V glavni tekmovalni program se je med šestnajst filmov iz celega sveta uvrstil tudi film Nehvaležna bitja, celovečerni film slovenskega režiserja Olma Omerzuja, ki živi in dela na Češkem.

Ars aktualno

Pogovor s prejemnico 34. lastovke Nino Dragičević

16. 9. 2025

Letošnja lastovka je podeljena – nagrada natečaja Uredništva za kulturo programa Ars za najboljšo kratko zgodbo je šla v roke pesnice, esejistke in skladateljice Nine Dragičević. Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije se poleg naslova glasi tudi zadnja poved njenega duhovitega besedila z črnohumorno noto, ki ga, kot zapiše žirija, ''zaznamuje sveža, lapidarna zafrkljivost, duhovitost s črnohumorno noto in slogovno prebrisanostjo''. Z nagrajenko se je v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu pogovarjal Gregor Podlogar.

15 min

Letošnja lastovka je podeljena – nagrada natečaja Uredništva za kulturo programa Ars za najboljšo kratko zgodbo je šla v roke pesnice, esejistke in skladateljice Nine Dragičević. Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije se poleg naslova glasi tudi zadnja poved njenega duhovitega besedila z črnohumorno noto, ki ga, kot zapiše žirija, ''zaznamuje sveža, lapidarna zafrkljivost, duhovitost s črnohumorno noto in slogovno prebrisanostjo''. Z nagrajenko se je v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu pogovarjal Gregor Podlogar.

Ars aktualno

Nekaj vrhuncev madžarskega filmskega festivala Miskolc

12. 9. 2025

Živa Emeršič je bila v žiriji kritikov FIPRESCI na 21. izdaji mednarodnega filmskega festivala Miskolc na Madžarskem, kjer je bil med drugimi prikazan tudi novi film Urške Djukić Kaj ti je deklica, in sicer v sekciji Vzhodno od zahoda. Z Živo Emeršič se pogovarja Tesa Drev Juh (iz oddaje Gremo v kino).

7 min

Živa Emeršič je bila v žiriji kritikov FIPRESCI na 21. izdaji mednarodnega filmskega festivala Miskolc na Madžarskem, kjer je bil med drugimi prikazan tudi novi film Urške Djukić Kaj ti je deklica, in sicer v sekciji Vzhodno od zahoda. Z Živo Emeršič se pogovarja Tesa Drev Juh (iz oddaje Gremo v kino).

Ars aktualno

Petra Seliškar o svojih dveh dokumentarcih o planšarstvu v makedonskem gorovju

12. 9. 2025

Režiserka Petra Seliškar je kar pet poletij preživela na gori Solunska glava v Severni Makedoniji, kjer je snemala eno od zadnjih planšarskih družin, ki še ohranja star način vzreje živine v visokogorskem okolju. Iz posnetega gradiva sta nastala dva dokumentarna filma, Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice, ki bosta septembra premierno prikazana v Ljubljani. Režiserko je pred mikrofon povabila Petra Meterc.

9 min

Režiserka Petra Seliškar je kar pet poletij preživela na gori Solunska glava v Severni Makedoniji, kjer je snemala eno od zadnjih planšarskih družin, ki še ohranja star način vzreje živine v visokogorskem okolju. Iz posnetega gradiva sta nastala dva dokumentarna filma, Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice, ki bosta septembra premierno prikazana v Ljubljani. Režiserko je pred mikrofon povabila Petra Meterc.

Ars aktualno

Nagrado vilenica prejme bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov

12. 9. 2025

Georgi Gospodinov je eden najbolj branih, prevajanjih in cenjenih sodobnih evropskih pisateljev. V utemeljitvi nagrade vilenica med drugim lahko preberemo: "Njegovo delo je prevedeno v več kot 25 jezikov, priznano pa je tako pri bralcih kot pri kritiki zaradi inovativnega pripovednega sloga, tematske globine in občutljivosti za preplet osebne in kolektivne zgodovine." V slovenščino je Borut Omerzel prevedel njegova dela Naravni roman, Fizika žalosti in Časovno zaklonišče, kmalu prihaja med slovenske bralce tudi njegova knjiga z naslovom In druge zgodbe.

6 min

Georgi Gospodinov je eden najbolj branih, prevajanjih in cenjenih sodobnih evropskih pisateljev. V utemeljitvi nagrade vilenica med drugim lahko preberemo: "Njegovo delo je prevedeno v več kot 25 jezikov, priznano pa je tako pri bralcih kot pri kritiki zaradi inovativnega pripovednega sloga, tematske globine in občutljivosti za preplet osebne in kolektivne zgodovine." V slovenščino je Borut Omerzel prevedel njegova dela Naravni roman, Fizika žalosti in Časovno zaklonišče, kmalu prihaja med slovenske bralce tudi njegova knjiga z naslovom In druge zgodbe.

Ars aktualno

Ana Svetel, dobitnica pisateljske nagrade Srednjeeveropske pobude

9. 9. 2025

Nocoj bo v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostno odprtje jubilejnega 40. mednarodnega literarnega festivala Vilenica. V okviru slovesnosti bodo predstavili vse letošnje goste festivala, nagrajenca in slovensko avtorico v središču. Podelili bodo tudi pisateljsko nagrado Srednjeevropske pobude za mlade avtorje, ki jo bo prejela slovenska pisateljica mlajše generacije Ana Svetel. Doslej je napisala dve pesniški in dve kratkoprozni zbirki. Med bralci ter med strokovno javnostjo zelo odmeva njena zadnja knjiga Steklene stene, za katero je prejela nagrado kritiško sito za najboljšo knjigo po izboru slovenskih literarnih kritikov.

2 min

Nocoj bo v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostno odprtje jubilejnega 40. mednarodnega literarnega festivala Vilenica. V okviru slovesnosti bodo predstavili vse letošnje goste festivala, nagrajenca in slovensko avtorico v središču. Podelili bodo tudi pisateljsko nagrado Srednjeevropske pobude za mlade avtorje, ki jo bo prejela slovenska pisateljica mlajše generacije Ana Svetel. Doslej je napisala dve pesniški in dve kratkoprozni zbirki. Med bralci ter med strokovno javnostjo zelo odmeva njena zadnja knjiga Steklene stene, za katero je prejela nagrado kritiško sito za najboljšo knjigo po izboru slovenskih literarnih kritikov.

Ars aktualno

Didier Eribon v Novi Gorici

6. 9. 2025

Festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, se je sklenil z obiskom tokratnega častnega gosta, slovitega francoskega filozofa in sociologa Didierja Eribona, ob tej priložnosti pa je pri Založbi /*cf izšlo avtorjevo zadnje delo, knjiga Življenje, starost in smrt navadne delavke, ki jo je prevedel Iztok Ilc.

2 min

Festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, se je sklenil z obiskom tokratnega častnega gosta, slovitega francoskega filozofa in sociologa Didierja Eribona, ob tej priložnosti pa je pri Založbi /*cf izšlo avtorjevo zadnje delo, knjiga Življenje, starost in smrt navadne delavke, ki jo je prevedel Iztok Ilc.

Ars aktualno

Novo sezono v Slovenski kinoteki odpira František Čáp

5. 9. 2025

V Slovenski kinoteki so sinoči predstavili program prihajajoče sezone, prikazali pa so tudi na novo restavrirano različico prvega slovenskega celovečernega eksperimentalnega filma, Daily News Francija Slaka, ki ga je ta posnel leta 1980 na super osmičko. Pred mikrofon sem povabila urednika filmskega programa, Anjo Banko in Igorja Prassla, ki sta se razgovorila o nekaj kinotečnih vrhuncih prihajajočih mesecev.

9 min

V Slovenski kinoteki so sinoči predstavili program prihajajoče sezone, prikazali pa so tudi na novo restavrirano različico prvega slovenskega celovečernega eksperimentalnega filma, Daily News Francija Slaka, ki ga je ta posnel leta 1980 na super osmičko. Pred mikrofon sem povabila urednika filmskega programa, Anjo Banko in Igorja Prassla, ki sta se razgovorila o nekaj kinotečnih vrhuncih prihajajočih mesecev.

Ars aktualno

Andrij Ljubka, pisatelj med vojno

5. 9. 2025

Ukrajinski pesnik, esejist in prevajalec Andrij Ljubka je po ruski invaziji leta 2022 opustil pisanje. Zdelo se mu je, da je vse, kar je počel pred vojno, med vojno nekoristno in nesmiselno. Zato se je zaobljubil, da bo nadaljeval s pisanjem po koncu vojne, ter se osredotočil na konkretno pomoč. Organiziral je selitve kulturnih ustvarjalcev z območja spopadov v mirnejše dele Zakarpatja in prenočišča zanje. Zbiral je denar za terenska vozila za fronto. Pri tem je bil zelo uspešen. Potem pa je ugotovil, da se vojna še kmalu ne bo končala in da mu ljudje zaupajo, ker je pisatelj. Ljubka je bil gost festivala Mesto knjige v Novi Gorici. Daljšemu pogovoru boste lahko prisluhnili v eni izmed prihodnjih oddaj Razgledi in razmisleki.

3 min

Ukrajinski pesnik, esejist in prevajalec Andrij Ljubka je po ruski invaziji leta 2022 opustil pisanje. Zdelo se mu je, da je vse, kar je počel pred vojno, med vojno nekoristno in nesmiselno. Zato se je zaobljubil, da bo nadaljeval s pisanjem po koncu vojne, ter se osredotočil na konkretno pomoč. Organiziral je selitve kulturnih ustvarjalcev z območja spopadov v mirnejše dele Zakarpatja in prenočišča zanje. Zbiral je denar za terenska vozila za fronto. Pri tem je bil zelo uspešen. Potem pa je ugotovil, da se vojna še kmalu ne bo končala in da mu ljudje zaupajo, ker je pisatelj. Ljubka je bil gost festivala Mesto knjige v Novi Gorici. Daljšemu pogovoru boste lahko prisluhnili v eni izmed prihodnjih oddaj Razgledi in razmisleki.

Ars aktualno

Prvi filmi z Beneškega filmskega festivala

29. 8. 2025

V Benetkah od srede poteka 82. Beneški filmski festival. Gre za enega ključnih festivalov, ki ga vsako leto obišče tudi veliko zvezdnikov iz sveta filma. Zlata leva za življenjsko delo so letos namenili nemškemu reziserju Wernerju Herzogu in ameriški igralki Kim Novak, prikazali pa so že tudi prve naslove v uradnem tekmovalnem programu.

6 min

V Benetkah od srede poteka 82. Beneški filmski festival. Gre za enega ključnih festivalov, ki ga vsako leto obišče tudi veliko zvezdnikov iz sveta filma. Zlata leva za življenjsko delo so letos namenili nemškemu reziserju Wernerju Herzogu in ameriški igralki Kim Novak, prikazali pa so že tudi prve naslove v uradnem tekmovalnem programu.

Ars aktualno

Foto Fest spreminja Kranj v galerijo

28. 8. 2025

Kranj je postal galerija na prostem. Zadnji teden v avgustu poteka festival sodobne fotografije Foto Fest, ki izhaja iz zapuščine Janeza Puharja - prvega slovenskega fotografa, ki je leta 1842 razvil izvirni proces fotografije na steklo. Na javni razpis festivala je bilo oddanih rekordno število prijav iz 80 držav.

1 min

Kranj je postal galerija na prostem. Zadnji teden v avgustu poteka festival sodobne fotografije Foto Fest, ki izhaja iz zapuščine Janeza Puharja - prvega slovenskega fotografa, ki je leta 1842 razvil izvirni proces fotografije na steklo. Na javni razpis festivala je bilo oddanih rekordno število prijav iz 80 držav.

Ars aktualno

Sorrentinova Milost za uvod v 82. Beneški filmski festival

28. 8. 2025

Iz Benetk o izstopajočih filmih prvih festivalskih dni poroča Tesa Drev Juh.

1 min

Iz Benetk o izstopajočih filmih prvih festivalskih dni poroča Tesa Drev Juh.

Ars aktualno

Jubilejni festival sodobnega plesa Front@

28. 8. 2025

V Murski Soboti poteka 20. mednarodni festival sodobnega plesa Front@, na katerem se bo v štirih dneh več kot 50 ustvarjalcev iz devetih držav predstavilo v trinajstih predstavah. Programski lok jubilejne 20. izvedbe festivala se odziva na zaostreno politično in vojno dogajanje po svetu, ki ustvarja naš vsakdan, kot vse do zdaj pa je tudi tokratno izdajo skupaj s soorganizatorji in partnerji pripravil Zavod Flota. Lidija Kosi je pred mikrofon povabila umetniškega vodjo Matjaža Fariča.

3 min

V Murski Soboti poteka 20. mednarodni festival sodobnega plesa Front@, na katerem se bo v štirih dneh več kot 50 ustvarjalcev iz devetih držav predstavilo v trinajstih predstavah. Programski lok jubilejne 20. izvedbe festivala se odziva na zaostreno politično in vojno dogajanje po svetu, ki ustvarja naš vsakdan, kot vse do zdaj pa je tudi tokratno izdajo skupaj s soorganizatorji in partnerji pripravil Zavod Flota. Lidija Kosi je pred mikrofon povabila umetniškega vodjo Matjaža Fariča.

Ars aktualno

Igralski kolektiv filma Fantasy z nagrado srce Sarajeva

23. 8. 2025

V Sarajevu so bile podeljene glavne nagrade 31. edicije filmskega festivala. V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov je glavno nagrado prejel srbski film Veter govori z mano!, pri katerem je sodelovala tudi Slovenija. Srce Sarajeva za glavno žensko vlogo pa je prejel ženski igralski kolektiv slovenskega filma Fantasy, kar je veliko priznanje za slovensko kinematografijo. Več Marko Rozman.

1 min

V Sarajevu so bile podeljene glavne nagrade 31. edicije filmskega festivala. V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov je glavno nagrado prejel srbski film Veter govori z mano!, pri katerem je sodelovala tudi Slovenija. Srce Sarajeva za glavno žensko vlogo pa je prejel ženski igralski kolektiv slovenskega filma Fantasy, kar je veliko priznanje za slovensko kinematografijo. Več Marko Rozman.

Ars aktualno

Palestinski filmi na festivalu kratkega filma FeKK

22. 8. 2025

Na letošnjem FeKKu, ljubljanskem festivalu kratkega filma, letos posebej izpostavljajo palestinsko kinematografijo. Na Vodnikovi domačiji je potekal pogovor z naslovom Sanje in nočne more: Film in upor, na katerem sta sodelovali tudi francoska kuratorka Mathilde Guitton-Marcon iz društva Ciné-Palestine in raziskovalka Tara Najd Ahmadi; tema pogovora je bila delovanje filma v času nasilja in zatiranja. Poleg tega so na festivalu predstavili sklopa kratkih filmov z naslovom Razširjene pripovedi – Palestinski film v odporu, ki ju je kurirala Mathilde Guitton-Marcon. Raznovrstni kratki filmi se z dokumentarno fabulo in rekonstrukcijo izgubljenih arhivov, pa tudi eksperimentalno digitalnimi pristopi in celo postapokaliptično znanstveno fantastiko dotikajo tem spomina, identitete in pravice do vrnitve. Izbor palestinski film predstavlja kot prostor upora in kolektivnega sanjanja. Z Mathilde Guitton-Marcon se je pogovarjala Tina Poglajen.

8 min

Na letošnjem FeKKu, ljubljanskem festivalu kratkega filma, letos posebej izpostavljajo palestinsko kinematografijo. Na Vodnikovi domačiji je potekal pogovor z naslovom Sanje in nočne more: Film in upor, na katerem sta sodelovali tudi francoska kuratorka Mathilde Guitton-Marcon iz društva Ciné-Palestine in raziskovalka Tara Najd Ahmadi; tema pogovora je bila delovanje filma v času nasilja in zatiranja. Poleg tega so na festivalu predstavili sklopa kratkih filmov z naslovom Razširjene pripovedi – Palestinski film v odporu, ki ju je kurirala Mathilde Guitton-Marcon. Raznovrstni kratki filmi se z dokumentarno fabulo in rekonstrukcijo izgubljenih arhivov, pa tudi eksperimentalno digitalnimi pristopi in celo postapokaliptično znanstveno fantastiko dotikajo tem spomina, identitete in pravice do vrnitve. Izbor palestinski film predstavlja kot prostor upora in kolektivnega sanjanja. Z Mathilde Guitton-Marcon se je pogovarjala Tina Poglajen.

Ars aktualno

Bliža se 82. Beneški filmski festival

22. 8. 2025

Kaj lahko pričakujemo od 82. Beneškega filmskega festivala? Med drugim nove filme Kathryn Bigelow, Gusa Van Santa, Jima Jarmuscha in Yorgosa Lanthimosa. Prispevek Tese Drev Juh.

6 min

Kaj lahko pričakujemo od 82. Beneškega filmskega festivala? Med drugim nove filme Kathryn Bigelow, Gusa Van Santa, Jima Jarmuscha in Yorgosa Lanthimosa. Prispevek Tese Drev Juh.

Ars aktualno

Vrhunci 31. Sarajevskega filmskega festivala

22. 8. 2025

Na letošnji Sarajevski filmski festival se je uvrstilo kar deset filmov in ena serija s slovensko udeležbo – svetovno premiero je tam doživela tudi filmska adaptacija romana Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset v režiji Marka Naberšnika. Po besedah organizatorjev je bilo letos zanimanje za vstopnice rekordno, najhitreje so pošle za filme regionalnih avtorjev, med katerimi so bili gledalcem zanimivi tudi nekateri slovenski filmi. Veliko zanimanja pa so kot vsako leto pritegnili dobitniki častnih src Sarajeva. Festival je spremljal Marko Rozman.

7 min

Na letošnji Sarajevski filmski festival se je uvrstilo kar deset filmov in ena serija s slovensko udeležbo – svetovno premiero je tam doživela tudi filmska adaptacija romana Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset v režiji Marka Naberšnika. Po besedah organizatorjev je bilo letos zanimanje za vstopnice rekordno, najhitreje so pošle za filme regionalnih avtorjev, med katerimi so bili gledalcem zanimivi tudi nekateri slovenski filmi. Veliko zanimanja pa so kot vsako leto pritegnili dobitniki častnih src Sarajeva. Festival je spremljal Marko Rozman.

Ars aktualno

V Sarajevu tudi slovenski filmski prispevek

20. 8. 2025

V Sarajevu se odvija 6. dan filmskega festivala. Ljubitelji filma so si v različnih kategorijah že ogledali raznolike filmske vsebine. Tudi v tekmovalnih selekcijah, kjer se letos, poleg slovenskega filma Fantasy, za glavno srce Sarajeva potegujeta tudi filma s slovensko manjšinsko koprodukcijo. Na festivalu pa še vedno odmeva domači bosanski film Paviljon.

3 min

V Sarajevu se odvija 6. dan filmskega festivala. Ljubitelji filma so si v različnih kategorijah že ogledali raznolike filmske vsebine. Tudi v tekmovalnih selekcijah, kjer se letos, poleg slovenskega filma Fantasy, za glavno srce Sarajeva potegujeta tudi filma s slovensko manjšinsko koprodukcijo. Na festivalu pa še vedno odmeva domači bosanski film Paviljon.

Ars aktualno

Likovna dela Miklavža Komelja in roman Jureta Detele

20. 8. 2025

V koprski Galeriji ArTina je na ogled razstava likovnih del Miklavža Komelja, umetnostnega teoretika, pesnika in prevajalca. Ob odprtju je Komelj predstavil tudi roman Jureta Detele Plačilo za moje stoletje. Gre za njegov edini in nedokončan roman, ki je nedavno izšel pri koprski založbi Zrakogled.

3 min

V koprski Galeriji ArTina je na ogled razstava likovnih del Miklavža Komelja, umetnostnega teoretika, pesnika in prevajalca. Ob odprtju je Komelj predstavil tudi roman Jureta Detele Plačilo za moje stoletje. Gre za njegov edini in nedokončan roman, ki je nedavno izšel pri koprski založbi Zrakogled.

Ars aktualno

Dnevi poezije in vina, devetindvajsetič

19. 8. 2025

Včeraj se je začel mednarodni festival 29. Dnevi poezije in vina. Pripravila ga je Založba Beletrina, letos že petnajstič na Ptuju, kamor so ga preselili iz Medane v Goriških brdih. Slavnostna otvoritev bo v četrtek zvečer, ko bo srbski pesnik Gojko Božović prebral Odprto pismo Evropi in bo na Vrazovem trgu prvo od treh velikih pesniških branj. Poudarke festivala je povezala Irena Kodrič Cizerl.

5 min

Včeraj se je začel mednarodni festival 29. Dnevi poezije in vina. Pripravila ga je Založba Beletrina, letos že petnajstič na Ptuju, kamor so ga preselili iz Medane v Goriških brdih. Slavnostna otvoritev bo v četrtek zvečer, ko bo srbski pesnik Gojko Božović prebral Odprto pismo Evropi in bo na Vrazovem trgu prvo od treh velikih pesniških branj. Poudarke festivala je povezala Irena Kodrič Cizerl.

Ars aktualno

Razstava Častni krog umetnice Lene Lekše v galeriji ŠKUC

13. 8. 2025

Pretekli petek so v Galeriji ŠKUC v Ljubljani odprli razstavo z naslovom Častni krog slovenske vizualne umetnice mlajše generacije Lene Lekše. Razstava v središče postavlja nenavadno zgodbo Angležinje Emme Sharp, ki je v 19. stoletju s svojim podvigom hoje pritegnila pozornost javnosti in medijev. Lene Lekše na razstavi njeno zgodbo na samosvoj način vplete v obsežno instalacijo.

3 min

Pretekli petek so v Galeriji ŠKUC v Ljubljani odprli razstavo z naslovom Častni krog slovenske vizualne umetnice mlajše generacije Lene Lekše. Razstava v središče postavlja nenavadno zgodbo Angležinje Emme Sharp, ki je v 19. stoletju s svojim podvigom hoje pritegnila pozornost javnosti in medijev. Lene Lekše na razstavi njeno zgodbo na samosvoj način vplete v obsežno instalacijo.

Ars aktualno

Arhitektura Muzeja Lah na Bledu

13. 8. 2025

Čeprav naj bi Muzej Lah na Bledu svoja vrata odprl že lani, bomo to, kot kaže, dočakali naslednje poletje. Kakorkoli, gre za projekt, kot ga v Sloveniji še nismo videli. Zakonca Igor in Mojca Lah sta želela ustvariti prostor za predstavitev svoje obsežne umetniške zbirke, ki sta jo dopolnjevala tri desetletja. Združuje izjemna imena domače in mednarodne modernistične in sodobne umetniške scene, kot so Anne Imhof, Anselm Kiefer, Ilja in Emilia Kabakov, Zoran Mušič, Neue Slovenische Kunst in drugi. Arhitekturo muzeja so zasnovali v slovitem londonskem biroju David Chipperfield Architects.

5 min

Čeprav naj bi Muzej Lah na Bledu svoja vrata odprl že lani, bomo to, kot kaže, dočakali naslednje poletje. Kakorkoli, gre za projekt, kot ga v Sloveniji še nismo videli. Zakonca Igor in Mojca Lah sta želela ustvariti prostor za predstavitev svoje obsežne umetniške zbirke, ki sta jo dopolnjevala tri desetletja. Združuje izjemna imena domače in mednarodne modernistične in sodobne umetniške scene, kot so Anne Imhof, Anselm Kiefer, Ilja in Emilia Kabakov, Zoran Mušič, Neue Slovenische Kunst in drugi. Arhitekturo muzeja so zasnovali v slovitem londonskem biroju David Chipperfield Architects.

Ars aktualno

Festival zemlje v Škocjanu

12. 8. 2025

V Centru za gradnjo z zemljo v naselju Dobrava v občini Škocjan na Dolenjskem v tem tednu poteka šesti Festival zemlje. Na delavnicah udeleženci iz Slovenije in tujine spoznavajo možnost gradnje iz naravnih materialov. V parku Preročišč so doslej postavili že tri paviljone. Ker so zmagali na javnem natečaju bo v Novem mestu iz zbite zemlje zgrajen polnilni park velikih moči za tovorna vozila in avtobuse.

3 min

V Centru za gradnjo z zemljo v naselju Dobrava v občini Škocjan na Dolenjskem v tem tednu poteka šesti Festival zemlje. Na delavnicah udeleženci iz Slovenije in tujine spoznavajo možnost gradnje iz naravnih materialov. V parku Preročišč so doslej postavili že tri paviljone. Ker so zmagali na javnem natečaju bo v Novem mestu iz zbite zemlje zgrajen polnilni park velikih moči za tovorna vozila in avtobuse.

Ars aktualno

Miha Lampreht - Vrij

12. 8. 2025

Miha Lampreht, več let dopisnik RTV Slovenija v Moskvi, je dogajanje na območju nekdanje Sovjetske zveze analiziral že s publicističnima knjiga o umorjeni novinarki Ani Politkovski in o zamujenih priložnostih na začetku ukrajinske vojne, z romanom Vrij pa zdaj prestopa s področja stvarne literature v leposlovje in svojevrstno analizo politično-kapitalskih spreg širi na praktično vso Evropo. Knjigo je izdala mariborska založba Pivec, avtorja pa je pred mikrofon povabil Vlado Motnikar:

5 min

Miha Lampreht, več let dopisnik RTV Slovenija v Moskvi, je dogajanje na območju nekdanje Sovjetske zveze analiziral že s publicističnima knjiga o umorjeni novinarki Ani Politkovski in o zamujenih priložnostih na začetku ukrajinske vojne, z romanom Vrij pa zdaj prestopa s področja stvarne literature v leposlovje in svojevrstno analizo politično-kapitalskih spreg širi na praktično vso Evropo. Knjigo je izdala mariborska založba Pivec, avtorja pa je pred mikrofon povabil Vlado Motnikar:

Ars aktualno

Zgodba, ki se je morala zgoditi Andreja Brvarja

12. 8. 2025

Pesnik in urednik Andrej Brvar, Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, je slavil 80-ti rojstni dan. Ob jubileju se mu mariborska založba Pivec poklanja z izdajo njegove pesnitve o pretresljivi usodi Brvarjevih staršev v samostojni knjigi z naslovom Zgodba, ki se je morala zgoditi.

2 min

Pesnik in urednik Andrej Brvar, Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, je slavil 80-ti rojstni dan. Ob jubileju se mu mariborska založba Pivec poklanja z izdajo njegove pesnitve o pretresljivi usodi Brvarjevih staršev v samostojni knjigi z naslovom Zgodba, ki se je morala zgoditi.

Ars aktualno

V tekmi za zlatega leoparda v Locarnu tudi palestinski in hrvaški film

8. 8. 2025

V glavnem tekmovalnem programu filmskega festivala v Locarnu se za zlatega leoparda med drugim potegujeta arhivski dokumentarec palestinskega ustvarjalca Kamala Aljafarija z naslovom S Hasanom v Gazi in drugi igrani film hrvaške avtorice Hane Jušić z naslovom Bog ne bo pomagal, ki je tudi slovenska manjšinska koprodukcija.

8 min

V glavnem tekmovalnem programu filmskega festivala v Locarnu se za zlatega leoparda med drugim potegujeta arhivski dokumentarec palestinskega ustvarjalca Kamala Aljafarija z naslovom S Hasanom v Gazi in drugi igrani film hrvaške avtorice Hane Jušić z naslovom Bog ne bo pomagal, ki je tudi slovenska manjšinska koprodukcija.

Ars aktualno

12. edicija festivala Plavajoči grad v znamenju Butalcev in Gaze

7. 8. 2025

Plavajoči grad je festival, ki z leti pridobiva na pomenu in prepoznavnosti. Kot je povedal programski vodja Matija Solce, predstavlja srečanje umetnosti in umetnikov, inkubator, v katerem nastajajo nove ideje in povezovanja. Letošnja festivalska tema so Butalci Frana Milčinskega, ki izvirajo prav iz Loške doline. Poseben sklop festivala je letos posvečen Gazi in združuje devet projektov, ki jih soustvarjajo umetniki, ki trenutno živijo v Gazi, ter glasbeniki, filozofi in aktivisti z vsega sveta.

2 min

Plavajoči grad je festival, ki z leti pridobiva na pomenu in prepoznavnosti. Kot je povedal programski vodja Matija Solce, predstavlja srečanje umetnosti in umetnikov, inkubator, v katerem nastajajo nove ideje in povezovanja. Letošnja festivalska tema so Butalci Frana Milčinskega, ki izvirajo prav iz Loške doline. Poseben sklop festivala je letos posvečen Gazi in združuje devet projektov, ki jih soustvarjajo umetniki, ki trenutno živijo v Gazi, ter glasbeniki, filozofi in aktivisti z vsega sveta.

Ars aktualno

Kukla s filmom Fantasy v Locarnu

6. 8. 2025

Začenja se 78. izvedba filmskega festivala v švicarskem Locarnu, kjer bo svetovno premiero doživel film slovenske režiserke in scenaristke Kukle. Celovečerni prvenec Fantasy je nadaljevanje njenega kratkega filma Sestre, za katerega je pred leti prejela glavno nagrado na prestižnem festivalu v Clermont Ferrandu. Tudi tokrat se je Kukla navdihovala pri balkanskem fenomenu – virdžin, žensk, ki so predvsem v ruralnih predelih Črne gore in Albanije zaradi odsotnosti moškega v družini prevzele moško vlogo in identiteto in živele v skladu z njo. Režiserka je ta fenomen aktualizirala in ga prestavila v sodobno urbano okolje.

3 min

Začenja se 78. izvedba filmskega festivala v švicarskem Locarnu, kjer bo svetovno premiero doživel film slovenske režiserke in scenaristke Kukle. Celovečerni prvenec Fantasy je nadaljevanje njenega kratkega filma Sestre, za katerega je pred leti prejela glavno nagrado na prestižnem festivalu v Clermont Ferrandu. Tudi tokrat se je Kukla navdihovala pri balkanskem fenomenu – virdžin, žensk, ki so predvsem v ruralnih predelih Črne gore in Albanije zaradi odsotnosti moškega v družini prevzele moško vlogo in identiteto in živele v skladu z njo. Režiserka je ta fenomen aktualizirala in ga prestavila v sodobno urbano okolje.

Ars aktualno

Obisk Narodne galerije poleti

5. 8. 2025

Pred vhodom Narodnega doma na Cankarjevi ulici v Ljubljani velike rdeče črke BAROK opozarjajo, da je v Narodni galeriji, osrednji hiši naše likovne umetnosti preteklih stoletij, razstava o tem bogatem umetnostnem obdobju pri nas. Barok v Sloveniji je eden največjih projektov Narodne galerije v povezavi z drugimi ustanovami v zadnjem času. Na vprašanje, kakšen je obisk te velike razstave, pa tudi stalne zbirke umetnosti in drugih razstav, Gaja Triglav, vodja trgovine v Narodni galeriji, odgovarja, da je obiskovalcev veliko in da je med njimi kakih 60 odstotkov tujcev, turistov, ki obiščejo glavno mesto. Ti se zanimajo večinoma za stalno razstavo, med tem ko prihajajo domači obiskovalci predvsem na razstavo baroka v Sloveniji, kar je razumljivo, pravi Gaja Triglav v pogovoru s Tadejo Krečič:

2 min

Pred vhodom Narodnega doma na Cankarjevi ulici v Ljubljani velike rdeče črke BAROK opozarjajo, da je v Narodni galeriji, osrednji hiši naše likovne umetnosti preteklih stoletij, razstava o tem bogatem umetnostnem obdobju pri nas. Barok v Sloveniji je eden največjih projektov Narodne galerije v povezavi z drugimi ustanovami v zadnjem času. Na vprašanje, kakšen je obisk te velike razstave, pa tudi stalne zbirke umetnosti in drugih razstav, Gaja Triglav, vodja trgovine v Narodni galeriji, odgovarja, da je obiskovalcev veliko in da je med njimi kakih 60 odstotkov tujcev, turistov, ki obiščejo glavno mesto. Ti se zanimajo večinoma za stalno razstavo, med tem ko prihajajo domači obiskovalci predvsem na razstavo baroka v Sloveniji, kar je razumljivo, pravi Gaja Triglav v pogovoru s Tadejo Krečič:

Ars aktualno

Prepletanja v umetnosti – slovaški likovni umetniki v Galeriji ZDSLU

5. 8. 2025

Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov ne gostuje po Sloveniji in tujini le zato, ker bi ji bila matična galerija v Ljubljani premajhna. Predvsem je pomembno, pravi kustosinja Olga Butinar Čeh, da naše umetnice in umetnike predstavljamo zunaj domačega prostora. In to hkrati prinese izmenjave – prav zdaj na primer v galeriji ZDSLU na Komenskega 8 gostuje 23 slovaških likovnih ustvarjalcev na razstavi z naslovom Prepletanja v umetnosti.

4 min

Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov ne gostuje po Sloveniji in tujini le zato, ker bi ji bila matična galerija v Ljubljani premajhna. Predvsem je pomembno, pravi kustosinja Olga Butinar Čeh, da naše umetnice in umetnike predstavljamo zunaj domačega prostora. In to hkrati prinese izmenjave – prav zdaj na primer v galeriji ZDSLU na Komenskega 8 gostuje 23 slovaških likovnih ustvarjalcev na razstavi z naslovom Prepletanja v umetnosti.

Ars aktualno

Festival Cinehill sta obiskala Jafar Panahi in Catherine Breillat

1. 8. 2025

Festival Cinehill (nekdanji Motovunski filmski festival, ki so ga pred tremi leti preselili v Gorski Kotar) je letos gostil dve veliki filmski imeni, namreč Jafarja Panahija in Catherine Breillat. Prispevek Tese Drev Juh, prevode bere Renato Horvat.

8 min

Festival Cinehill (nekdanji Motovunski filmski festival, ki so ga pred tremi leti preselili v Gorski Kotar) je letos gostil dve veliki filmski imeni, namreč Jafarja Panahija in Catherine Breillat. Prispevek Tese Drev Juh, prevode bere Renato Horvat.

Ars aktualno

Razstava Obraz na obrazu v Kibeli

30. 7. 2025

V mariborskem razstavišču sodobne umetnosti KiBela je na ogled skupinska razstava Obraz na obrazu. Družbeno angažiran projekt predstavlja umetnike mlajše in srednje generacije, ki v svojih delih poglobljeno razmišljajo o odnosu družbe do staranja. Postavitev vabi h kritični refleksiji o medgeneracijskih razlikah, podobnostih in izzivih.

4 min

V mariborskem razstavišču sodobne umetnosti KiBela je na ogled skupinska razstava Obraz na obrazu. Družbeno angažiran projekt predstavlja umetnike mlajše in srednje generacije, ki v svojih delih poglobljeno razmišljajo o odnosu družbe do staranja. Postavitev vabi h kritični refleksiji o medgeneracijskih razlikah, podobnostih in izzivih.


Čakalna vrsta

Prispevki Ars aktualno

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine