Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativni prispevki iz področja kulture
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana s premiero drame Otroci sonca slavnostno odpira Veliki oder v začasnem bivališču na Litostrojski 56. Kot so poudarili ustvarjalci, se je gledališče rojevalo skupaj s predstavo. Večplastno dramo Maksima Gorkega o pripadnikih družbe, ki se ne zavedajo svoje ujetosti v svet nepomembnih pomembnosti, je režiral Paolo Magelli. V drami Otroci sonca je Maksim Gorki izrisal svet, ki je popolnoma izgubil orientacijo in se utaplja v svojih sporih, utopičnem idealizmu in brezdelju. Režiser Paolo Magelli je dramske osebe opisal kot ujetnike sveta, ki ga ne razumejo, ujetnike svoje tragikomične usode. "Otroci sonca so torej plod ujetništva. Lahko bi poiskali tematsko analogijo: se spomnite Boccaccievega ujetništva zaradi kolere? S tem nočem reči, da je drama literarno sorodna Dekameronu, vendar nekatere komične poteze, ki izvirajo iz klavstrofobične absurdnosti besedila, dopuščajo to misel." Režiser je v povezavi s predstavo navedel tudi citat Umberta Eca, ki govori o tem, da je ljubezen danes le še privid, pojem mir pa je izginil iz intelektualnih debat. Željka Udovičić Pleština, ki je sodelovala kot dramaturginja, je tudi avtorica odrske priredbe Gorkijevega dramskega besedila. Ta je, po njenih besedah: poln viškov besed, kar si je lahko privoščil kot začetnik nečesa novega – socialnega realizma – po Čehovu. V predstavi, ki se, po besedah režiserja, "ukvarja s smešnimi ljubeznimi, ne da bi se zavedala resničnosti okrog sebe, rekel bi celo, da srečno živi v nekakšni neumni, strašni, neskončni klavstrofobiji", bodo "otroke sonca" uprizorili: Branko Šturbej, Maša Derganc, Barbara Cerar, Timon Šturbej in drugi.
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana s premiero drame Otroci sonca slavnostno odpira Veliki oder v začasnem bivališču na Litostrojski 56. Kot so poudarili ustvarjalci, se je gledališče rojevalo skupaj s predstavo. Večplastno dramo Maksima Gorkega o pripadnikih družbe, ki se ne zavedajo svoje ujetosti v svet nepomembnih pomembnosti, je režiral Paolo Magelli. V drami Otroci sonca je Maksim Gorki izrisal svet, ki je popolnoma izgubil orientacijo in se utaplja v svojih sporih, utopičnem idealizmu in brezdelju. Režiser Paolo Magelli je dramske osebe opisal kot ujetnike sveta, ki ga ne razumejo, ujetnike svoje tragikomične usode. "Otroci sonca so torej plod ujetništva. Lahko bi poiskali tematsko analogijo: se spomnite Boccaccievega ujetništva zaradi kolere? S tem nočem reči, da je drama literarno sorodna Dekameronu, vendar nekatere komične poteze, ki izvirajo iz klavstrofobične absurdnosti besedila, dopuščajo to misel." Režiser je v povezavi s predstavo navedel tudi citat Umberta Eca, ki govori o tem, da je ljubezen danes le še privid, pojem mir pa je izginil iz intelektualnih debat. Željka Udovičić Pleština, ki je sodelovala kot dramaturginja, je tudi avtorica odrske priredbe Gorkijevega dramskega besedila. Ta je, po njenih besedah: poln viškov besed, kar si je lahko privoščil kot začetnik nečesa novega – socialnega realizma – po Čehovu. V predstavi, ki se, po besedah režiserja, "ukvarja s smešnimi ljubeznimi, ne da bi se zavedala resničnosti okrog sebe, rekel bi celo, da srečno živi v nekakšni neumni, strašni, neskončni klavstrofobiji", bodo "otroke sonca" uprizorili: Branko Šturbej, Maša Derganc, Barbara Cerar, Timon Šturbej in drugi.
Jesensko filmsko šolo v Slovenski kinoteki organizirajo že desetletja, a kot pravi Anja Banko, urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki, se doslej še nobena izdaja ni posvetila filmskim ustvarjalkam. Mednarodni simpozij filmske kritike in teorije letos s podnaslovom »Ženske delajo film« torej prvič razpira perspektive feminizma. Kot so zapisali programski selektorji, Anja Banko, Ana Šturm, sicer urednica revije Ekran, in pa Vitja Dominkuš Dreu, bodo na tokratni izdaji premišljevali o sodobnih teoretskih tokovih, raziskovali različne filmske izraze, pretresali njihove politike in osvetljevali marginalne filmske zvrsti. Ena osrednjih feminističnih tem tokratnih predavanj, okrogle mize in filmske retrospektive pa bo tema travme in z njo skrbi za ohranjanje kolektivnega spomina. Z Anjo Banko in Ano Šturm se je pogovarjala Tina Poglajen.
Jesensko filmsko šolo v Slovenski kinoteki organizirajo že desetletja, a kot pravi Anja Banko, urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki, se doslej še nobena izdaja ni posvetila filmskim ustvarjalkam. Mednarodni simpozij filmske kritike in teorije letos s podnaslovom »Ženske delajo film« torej prvič razpira perspektive feminizma. Kot so zapisali programski selektorji, Anja Banko, Ana Šturm, sicer urednica revije Ekran, in pa Vitja Dominkuš Dreu, bodo na tokratni izdaji premišljevali o sodobnih teoretskih tokovih, raziskovali različne filmske izraze, pretresali njihove politike in osvetljevali marginalne filmske zvrsti. Ena osrednjih feminističnih tem tokratnih predavanj, okrogle mize in filmske retrospektive pa bo tema travme in z njo skrbi za ohranjanje kolektivnega spomina. Z Anjo Banko in Ano Šturm se je pogovarjala Tina Poglajen.
Med 17. in 19. oktobrom se bo v Kinodvoru v Ljubljani odvil 9. mednarodni filmski festival Kinotrip, za katerega mlada filmska ekipa izbira filme za mlade. Ob tej priložnosti je Tesa Drev Juh v studio povabila organizatorko dogodka Živo Jurančič.
Med 17. in 19. oktobrom se bo v Kinodvoru v Ljubljani odvil 9. mednarodni filmski festival Kinotrip, za katerega mlada filmska ekipa izbira filme za mlade. Ob tej priložnosti je Tesa Drev Juh v studio povabila organizatorko dogodka Živo Jurančič.
V slovenske kine prihaja mladinski film Tartinijev ključ režiserja Vincija Vogua Anžlovarja. V kriminalni družinski drami trije prijatelji razrešujejo uganke, ki jim jih razkrivajo znamenitosti Pirana. Nekaj vtisov je zbral Aleksander Čobec, ki si je film ogledal že na Sarajevskem filmskem festivalu.
V slovenske kine prihaja mladinski film Tartinijev ključ režiserja Vincija Vogua Anžlovarja. V kriminalni družinski drami trije prijatelji razrešujejo uganke, ki jim jih razkrivajo znamenitosti Pirana. Nekaj vtisov je zbral Aleksander Čobec, ki si je film ogledal že na Sarajevskem filmskem festivalu.
"Nobelovo nagrado za leto 2024 prejme južnokorejska pisateljica Han Kang za napeto poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človeškega življenja," je razglasil Mats Malm, stalni tajnik Švedske akademije. Han Kang v slovenščini lahko spoznavamo samo z romanom Vegetarijanka, ki je v prevodu Urše Zabukovec izšel v zbirki Roman Mladinske knjige. Pogovarjali smo se z urednico knjige Darjo Marinšek, ki pravi, da je Han Kang "zmožna globoke introspekcije v človekovo psiho, v osebne travme". Foto: MMC/AP
"Nobelovo nagrado za leto 2024 prejme južnokorejska pisateljica Han Kang za napeto poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človeškega življenja," je razglasil Mats Malm, stalni tajnik Švedske akademije. Han Kang v slovenščini lahko spoznavamo samo z romanom Vegetarijanka, ki je v prevodu Urše Zabukovec izšel v zbirki Roman Mladinske knjige. Pogovarjali smo se z urednico knjige Darjo Marinšek, ki pravi, da je Han Kang "zmožna globoke introspekcije v človekovo psiho, v osebne travme". Foto: MMC/AP
Tihožitje v zrcalu časa, kot so naslovili 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, v središče postavlja to, sicer tradicionalno slikarsko zvrst, ki pa ima dovolj potencialna tudi za sodobne ustvarjalne pristope. Festival se začenja z odprtjem razstav in podelitvijo nagrad, priznanje za življenjsko delo na področju tihožitja pa so letos namenili akademskemu slikarju in grafiku Darku Slavcu.
Tihožitje v zrcalu časa, kot so naslovili 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, v središče postavlja to, sicer tradicionalno slikarsko zvrst, ki pa ima dovolj potencialna tudi za sodobne ustvarjalne pristope. Festival se začenja z odprtjem razstav in podelitvijo nagrad, priznanje za življenjsko delo na področju tihožitja pa so letos namenili akademskemu slikarju in grafiku Darku Slavcu.
Fotografija je še vedno medij, ki pomembno oblikuje kolektivni spomin, je poudarila vodja ljubljanske Galerije Jakopič Marija Skočir na odprtju razstave, ki nas vrača v čas pandemije. Natančneje v čas protestov, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo zaradi vladnih ukrepov in politične situacije. Naša last, slovenska protestna fotografija 2020–2022, zajema čez 250 posnetkov 38-ih avtorjev.
Fotografija je še vedno medij, ki pomembno oblikuje kolektivni spomin, je poudarila vodja ljubljanske Galerije Jakopič Marija Skočir na odprtju razstave, ki nas vrača v čas pandemije. Natančneje v čas protestov, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo zaradi vladnih ukrepov in politične situacije. Naša last, slovenska protestna fotografija 2020–2022, zajema čez 250 posnetkov 38-ih avtorjev.
Če toplice večinoma povezujemo s sprostitvijo, rehabilitacijo in ugodjem, so Toplice, v katere nas v ljubljansko Galerijo Vžigalica vabi umetnik Matej Stupica, nekaj povsem drugega. Predvsem gre za prostor večglasja ter razmisleka o spajanju pomenov in medijev ter o napakah v komuniciranju – tako tudi sam naslov nima kaj dosti skupnega s tem, kar si ogledujemo na večmedijski razstavi, ki jo je umetnik zasnoval s kuratorjem Janijem Pirnatom in drugimi sodelavci. Prostor, kjer se en glas spremeni v množico glasov, ki se začnejo čudno prepletati. Morda bi s tem razmišljanjem Mateja Stupice o pomenskem odmevu lahko opisali tudi njegovo razstavo Toplice. Ob vstopu v Galerijo Vžigalica se namreč najprej zavemo zvoka – branih besedil, občasnih udarcev bobnov in še kakšnega drugega trušča ter akustičnosti prostorov, ki vse to še popači. Večglasje pa je v Toplicah ključno povezano s številnimi ustvarjalci, ki jih je Stupica povabil k sodelovanju. Med drugim tako lahko slišimo kompozijo, ki so jo ustvarili Tomaž Grom, Irena Z. Tomažin in Duplo Ništa, glasova Ane Pepelnik in Andreja Tomažina, ki bereta fragmente razstavnega besedila, ter zvoki prepariranih inštrumentov, ki jih je umetnik izdelal v sodelovanju z zvočnim umetnikom Stašem Vrenkom in z izdelovalcem Bojanom Stefanovićem. Zvočno-svetlobne objekte je umetnik ustvaril s pomočjo elektroinženirja Gregorja Krpiča, videe je ustvarila Neža Knez, Hana Podvršič je avtorica kostumskih elementov. Bobni, ki igrajo brez človeške prisotnosti, mikrofoni, kjer nihče ničesar ne izjavlja in zvok, ki se širi po prostoru. Ne le, da je sporočil na razstavi Toplice več, temveč je med njimi, kot pravi Matej Stupica, tudi praznina – prostor vmes. Foto: Matej Stupica
Če toplice večinoma povezujemo s sprostitvijo, rehabilitacijo in ugodjem, so Toplice, v katere nas v ljubljansko Galerijo Vžigalica vabi umetnik Matej Stupica, nekaj povsem drugega. Predvsem gre za prostor večglasja ter razmisleka o spajanju pomenov in medijev ter o napakah v komuniciranju – tako tudi sam naslov nima kaj dosti skupnega s tem, kar si ogledujemo na večmedijski razstavi, ki jo je umetnik zasnoval s kuratorjem Janijem Pirnatom in drugimi sodelavci. Prostor, kjer se en glas spremeni v množico glasov, ki se začnejo čudno prepletati. Morda bi s tem razmišljanjem Mateja Stupice o pomenskem odmevu lahko opisali tudi njegovo razstavo Toplice. Ob vstopu v Galerijo Vžigalica se namreč najprej zavemo zvoka – branih besedil, občasnih udarcev bobnov in še kakšnega drugega trušča ter akustičnosti prostorov, ki vse to še popači. Večglasje pa je v Toplicah ključno povezano s številnimi ustvarjalci, ki jih je Stupica povabil k sodelovanju. Med drugim tako lahko slišimo kompozijo, ki so jo ustvarili Tomaž Grom, Irena Z. Tomažin in Duplo Ništa, glasova Ane Pepelnik in Andreja Tomažina, ki bereta fragmente razstavnega besedila, ter zvoki prepariranih inštrumentov, ki jih je umetnik izdelal v sodelovanju z zvočnim umetnikom Stašem Vrenkom in z izdelovalcem Bojanom Stefanovićem. Zvočno-svetlobne objekte je umetnik ustvaril s pomočjo elektroinženirja Gregorja Krpiča, videe je ustvarila Neža Knez, Hana Podvršič je avtorica kostumskih elementov. Bobni, ki igrajo brez človeške prisotnosti, mikrofoni, kjer nihče ničesar ne izjavlja in zvok, ki se širi po prostoru. Ne le, da je sporočil na razstavi Toplice več, temveč je med njimi, kot pravi Matej Stupica, tudi praznina – prostor vmes. Foto: Matej Stupica
Ženske na oblasti se glasi starogrška komedija v sodobni preobleki, ki med drugim raziskuje politično, osebno in gospodarsko alternativo boljše prihodnosti. Premiero so umestili v Dvorano Frana Žižka, z njo pa mariborska Drama odpira novo sezono.
Ženske na oblasti se glasi starogrška komedija v sodobni preobleki, ki med drugim raziskuje politično, osebno in gospodarsko alternativo boljše prihodnosti. Premiero so umestili v Dvorano Frana Žižka, z njo pa mariborska Drama odpira novo sezono.
V Slovenski kinoteki se prihodnji teden začenja prva pregledna retrospektiva Kire Muratove, ene največjih svetovnih cineastk, ki pa je do nedavnega ostala skoraj povsem spregledana. Pri Kinoteki so jo opisali kot večno obstranko, enfant terrible sovjetskega in ukrajinskega filma, provincialno anarhistko in drzno filmsko eksperimentatorko, ki skozi grotesko in absurd neutrudno preizkuša svoje občinstvo in premika meje filmskega jezika. Retrospektivo začenjajo s filmoma Bežna srečanja, ki bo na sporedu v ponedeljek, 30. 9., v Kinodvoru, in Dolga poslavljanja, s katero retrospektivo uradno odpirajo v torek, 1. 10., v dvorani Slovenske kinoteke. Poleg Kinoteke in Kinodvora pri dogodku sodelujeta tudi nacionalni center Aleksandra Dovženka iz Ukrajine in festival Kino Otok. Tina Poglajen se o retrospektivi pogovarja z Anjo Banko, urednico programa v Slovenski kinoteki.
V Slovenski kinoteki se prihodnji teden začenja prva pregledna retrospektiva Kire Muratove, ene največjih svetovnih cineastk, ki pa je do nedavnega ostala skoraj povsem spregledana. Pri Kinoteki so jo opisali kot večno obstranko, enfant terrible sovjetskega in ukrajinskega filma, provincialno anarhistko in drzno filmsko eksperimentatorko, ki skozi grotesko in absurd neutrudno preizkuša svoje občinstvo in premika meje filmskega jezika. Retrospektivo začenjajo s filmoma Bežna srečanja, ki bo na sporedu v ponedeljek, 30. 9., v Kinodvoru, in Dolga poslavljanja, s katero retrospektivo uradno odpirajo v torek, 1. 10., v dvorani Slovenske kinoteke. Poleg Kinoteke in Kinodvora pri dogodku sodelujeta tudi nacionalni center Aleksandra Dovženka iz Ukrajine in festival Kino Otok. Tina Poglajen se o retrospektivi pogovarja z Anjo Banko, urednico programa v Slovenski kinoteki.
V kine je prišel triler Opazovanje režiserja in soscenarista Janeza Burgerja. V svojem šestem igranem celovečercu, ki je med drugim prejel tri vesne (za zvok, scenografijo in glavno žensko vlogo), se spopada s pomembno temo osebne odgovornosti pri uporabi družbenih omrežij. 27-letna reševalka Lara, v njeni vlogi je Diana Kolenc, si v času službenega odmora na Facebooku ogleda videoprenos brutalnega pretepanja mladega fanta na ulicah Ljubljane. Ne odreagira – tako kot tudi drugi ne, ki so spremljali dogajanje po spletu. Se pa na kraju tega dogodka v kratkem znajde z reševalno ekipo. Z režiserjem se je pogovarjal Žiga Bratoš.
V kine je prišel triler Opazovanje režiserja in soscenarista Janeza Burgerja. V svojem šestem igranem celovečercu, ki je med drugim prejel tri vesne (za zvok, scenografijo in glavno žensko vlogo), se spopada s pomembno temo osebne odgovornosti pri uporabi družbenih omrežij. 27-letna reševalka Lara, v njeni vlogi je Diana Kolenc, si v času službenega odmora na Facebooku ogleda videoprenos brutalnega pretepanja mladega fanta na ulicah Ljubljane. Ne odreagira – tako kot tudi drugi ne, ki so spremljali dogajanje po spletu. Se pa na kraju tega dogodka v kratkem znajde z reševalno ekipo. Z režiserjem se je pogovarjal Žiga Bratoš.
Slovensko društvo likovnih kritikov je v ljubljanskem Cankarjevem domu podelilo nagrade kritiško pero 2024 – letošnji nagrajenec za življensko delo je umetnostni zgodovinar, filozof in pesnik Andrej Medved, nagrado kritiško pero je prejel Tomislav Vignjević, nagrado za mlado kritičarko pa Sara Nuša Golob Grabner. Vignjević, ki kritike redno objavlja v osrednjih slovenskih revijah, tudi sicer velja za plodnega pisca predvsem s področje moderne in sodobne ter poznogotske in renesančne likovne umetnosti, mlada kritičarka pa je med drugim ena od utemeljiteljic mentorskega programa Mladi kritik. Več o svojem delu pa je nagrajenec za življenjsko delo, Andrej Medved, povedal v pogovoru, v katerem je razmišljal tudi o vprašanju objektivnosti likovne kritike in teorije. Foto: Kristina Bursać, vir: Cankarjev dom
Slovensko društvo likovnih kritikov je v ljubljanskem Cankarjevem domu podelilo nagrade kritiško pero 2024 – letošnji nagrajenec za življensko delo je umetnostni zgodovinar, filozof in pesnik Andrej Medved, nagrado kritiško pero je prejel Tomislav Vignjević, nagrado za mlado kritičarko pa Sara Nuša Golob Grabner. Vignjević, ki kritike redno objavlja v osrednjih slovenskih revijah, tudi sicer velja za plodnega pisca predvsem s področje moderne in sodobne ter poznogotske in renesančne likovne umetnosti, mlada kritičarka pa je med drugim ena od utemeljiteljic mentorskega programa Mladi kritik. Več o svojem delu pa je nagrajenec za življenjsko delo, Andrej Medved, povedal v pogovoru, v katerem je razmišljal tudi o vprašanju objektivnosti likovne kritike in teorije. Foto: Kristina Bursać, vir: Cankarjev dom
Festival Sonc je leta 2016 zasnovala violinistka Tanja Sonc, po rodu iz Radeč, nagrajenka številnih državnih in mednarodnih tekmovanj, ki je od sezone 2017/2018 članica uglednega komornega godalnega orkestra v Zürichu.
Festival Sonc je leta 2016 zasnovala violinistka Tanja Sonc, po rodu iz Radeč, nagrajenka številnih državnih in mednarodnih tekmovanj, ki je od sezone 2017/2018 članica uglednega komornega godalnega orkestra v Zürichu.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo je Trije asi, pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Njen avtor je Aleš Berger, tudi sicer uveljavljen pisatelj in cenjen prevajalec. Zmagovalno zgodbo je interpretiral dramski igralec Branko Jordan.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo je Trije asi, pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Njen avtor je Aleš Berger, tudi sicer uveljavljen pisatelj in cenjen prevajalec. Zmagovalno zgodbo je interpretiral dramski igralec Branko Jordan.
Vabljeni k poslušanju pogovora z Alešem Bergerjem, ki ga je na podelitvi lastovke 33. natečaja za najboljšo kratko zgodbo v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani vodil Matej Juh.
Vabljeni k poslušanju pogovora z Alešem Bergerjem, ki ga je na podelitvi lastovke 33. natečaja za najboljšo kratko zgodbo v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani vodil Matej Juh.
Od 980-ih, ki so ustrezale pogojem, so ostale v ožjem izboru tri in tista, ki je letošnjo žirijo najbolj prepričala. 33. lastovko, nagrado Programa Ars za najboljšo kratko zgodbo, so podelili v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu Alešu Bergerju za Tri ase. Strokovna žirija, Breda Biščak, Nada Grošelj in Vlado Motnikar, jo je izbrala tudi zaradi v kratki zgodbi še posebej želene zgoščenosti, metaforične dvoumnosti in drobnih detajlov. In kot so zapisali, je, ''tako kot igra temelji na blefiranju, tudi karakterizacija likov pokeraško minimalistična, osredotočena na odtenke''. Avtor sam pa je v pogovoru z urednikom literarnih oddaj na Arsu Matejem Juhom dodal, da je važen nek paradoks, spodmik resničnosti. Aleš Berger, francist in komparativist, pa gledališki kritik, pisec in predvsem uveljavljen prevajalec je prejel številne nagrade in tudi že nagrado Arsovega natečaja leta 1999 za zgodbo Med padcem. V Treh asih pa, kot še zapišejo, spretno stopnjuje opazovalčevo pozornost, in namige lahko sproti prepozna le izkušeno oko, oziroma uho. Na podelitvi je zgodbo interpretiral dramski igralec Branko Jordan.
Od 980-ih, ki so ustrezale pogojem, so ostale v ožjem izboru tri in tista, ki je letošnjo žirijo najbolj prepričala. 33. lastovko, nagrado Programa Ars za najboljšo kratko zgodbo, so podelili v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu Alešu Bergerju za Tri ase. Strokovna žirija, Breda Biščak, Nada Grošelj in Vlado Motnikar, jo je izbrala tudi zaradi v kratki zgodbi še posebej želene zgoščenosti, metaforične dvoumnosti in drobnih detajlov. In kot so zapisali, je, ''tako kot igra temelji na blefiranju, tudi karakterizacija likov pokeraško minimalistična, osredotočena na odtenke''. Avtor sam pa je v pogovoru z urednikom literarnih oddaj na Arsu Matejem Juhom dodal, da je važen nek paradoks, spodmik resničnosti. Aleš Berger, francist in komparativist, pa gledališki kritik, pisec in predvsem uveljavljen prevajalec je prejel številne nagrade in tudi že nagrado Arsovega natečaja leta 1999 za zgodbo Med padcem. V Treh asih pa, kot še zapišejo, spretno stopnjuje opazovalčevo pozornost, in namige lahko sproti prepozna le izkušeno oko, oziroma uho. Na podelitvi je zgodbo interpretiral dramski igralec Branko Jordan.
Danes ob 18ih bo v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostna podelitev Arsove lastovke, nagrade za najboljšo kratko zgodbo, ki jo vsako leto razpiše Uredništvo za kulturo Tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. Avtor zmagovalne zgodbe se bo javnosti prvič predstavil prav na današnji prireditvi, ki jo bomo neposredno prenašali na naših radijskih valovih. Z njim se bo pogovarjal Matej Juh, zgodbo pa bo dramsko interpretiral igralec Branko Jordan.
Danes ob 18ih bo v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostna podelitev Arsove lastovke, nagrade za najboljšo kratko zgodbo, ki jo vsako leto razpiše Uredništvo za kulturo Tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. Avtor zmagovalne zgodbe se bo javnosti prvič predstavil prav na današnji prireditvi, ki jo bomo neposredno prenašali na naših radijskih valovih. Z njim se bo pogovarjal Matej Juh, zgodbo pa bo dramsko interpretiral igralec Branko Jordan.
Prihodnji teden bo od ponedeljka do četrtka potekal že 15. Festival migrantskega filma v organizaciji Slovenske filantropije. Goran Tenze je ob tej priložnosti obiskal koordinarko Katarino Rotar, ki je kot eno od izhodišč kriterijev izbire filmov uporabila grenko misel: »… solidarna Evropa je le še bled spomin«.
Prihodnji teden bo od ponedeljka do četrtka potekal že 15. Festival migrantskega filma v organizaciji Slovenske filantropije. Goran Tenze je ob tej priložnosti obiskal koordinarko Katarino Rotar, ki je kot eno od izhodišč kriterijev izbire filmov uporabila grenko misel: »… solidarna Evropa je le še bled spomin«.
Ljubljano je obiskal Goran Stolevski, avtor filma Gospodinjstvo za začetnike, ki se te dni vrti v slovenski art kino mreži. V pogovoru s Teso Drev Juh je spregovoril o tem, kako se je lotil ustvarjanja tega filma, o dilemah, ki jih je imel med procesom dela, o svojih načelih, ki jim ostaja zvest, in še o marsičem.
Ljubljano je obiskal Goran Stolevski, avtor filma Gospodinjstvo za začetnike, ki se te dni vrti v slovenski art kino mreži. V pogovoru s Teso Drev Juh je spregovoril o tem, kako se je lotil ustvarjanja tega filma, o dilemah, ki jih je imel med procesom dela, o svojih načelih, ki jim ostaja zvest, in še o marsičem.
V Narodni galeriji v Ljubljani so odprli razstavo Stari mojstri iz zbirk Muzeja za umetnost in obrt, Zagreb. Vse do februarja prihodnje leto bo tako v Ljubljani na ogled 62 del iz slikarske, kiparske in grafične zbirke enega najstarejših in največjih muzejev na Hrvaškem.
V Narodni galeriji v Ljubljani so odprli razstavo Stari mojstri iz zbirk Muzeja za umetnost in obrt, Zagreb. Vse do februarja prihodnje leto bo tako v Ljubljani na ogled 62 del iz slikarske, kiparske in grafične zbirke enega najstarejših in največjih muzejev na Hrvaškem.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica začenja novo sezono s predstavo 64. Gre za urbano dramo hrvaške pisateljice Tene Štivičić, ki obravnava temo neplodnosti. Pod režijo se podpisuje Nina Šorak.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica začenja novo sezono s predstavo 64. Gre za urbano dramo hrvaške pisateljice Tene Štivičić, ki obravnava temo neplodnosti. Pod režijo se podpisuje Nina Šorak.
Predstavljamo knjižne novosti Cankarjeve založbe, pri kater sta izšla druga pesniška zbirka Nine Medved Rodna doba in žanrski roman Jerce Cvetko Padam na besede. Pred kratkim pa je pri založbi Beletrina izšel fikcijski esej Vse luči Muanisa Sinanovića, pesnika, pisatelja in esejista, ki v svoji novi knjigi obračunava predvsem s samim seboj. V galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava slik slovenske umetnice, raziskovalke in profesorice na več univerzah in šolah Kiki Klimt z naslovom Vizualna analiza mita Psihe in Erosa skozi Heglovo dialektiko. V Layerjevi hiši v Kranju pa se bo začel Festival neukročenega verza: Medvrsticami. Vodenje javnega zavoda Cankarjev dom pa bo 15. oktobra prevzel Jure Novak. Vabljeni k poslušanju!
Predstavljamo knjižne novosti Cankarjeve založbe, pri kater sta izšla druga pesniška zbirka Nine Medved Rodna doba in žanrski roman Jerce Cvetko Padam na besede. Pred kratkim pa je pri založbi Beletrina izšel fikcijski esej Vse luči Muanisa Sinanovića, pesnika, pisatelja in esejista, ki v svoji novi knjigi obračunava predvsem s samim seboj. V galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava slik slovenske umetnice, raziskovalke in profesorice na več univerzah in šolah Kiki Klimt z naslovom Vizualna analiza mita Psihe in Erosa skozi Heglovo dialektiko. V Layerjevi hiši v Kranju pa se bo začel Festival neukročenega verza: Medvrsticami. Vodenje javnega zavoda Cankarjev dom pa bo 15. oktobra prevzel Jure Novak. Vabljeni k poslušanju!
Matjaž Klopčič je bil marsikaj: učitelj sabljanja, arhitekt, scenograf, realizator propagandnih filmov, profesor na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo, esejist, predvsem pa je bil režiser kratkih in celovečernih filmov. Med drugim je posnel zimzeleno uspešnico Cvetje v jeseni, morda manj znano pa je, da je bil ob Boštjanu Hladniku eden izmed začetnikov filmskega modernizma na Slovenskem. Umetnik se je rodil 4. decembra 1934 v Ljubljani, umrl pa je 15. decembra 2007 v rojstnem mestu, mestu, ki ga je večkrat upodobil v svojih filmih. Ob 90. obletnici njegovega rojstva Slovenska kinoteka v sodelovanju z vrsto partnerjev pripravlja bogat program, poklon Matjažu Klopčiču in njegovi ustvarjalnosti: več o njem pa urednik filmskega programa v Slovenski kinoteki Igor Prassel v pogovoru z Markom Goljo.
Matjaž Klopčič je bil marsikaj: učitelj sabljanja, arhitekt, scenograf, realizator propagandnih filmov, profesor na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo, esejist, predvsem pa je bil režiser kratkih in celovečernih filmov. Med drugim je posnel zimzeleno uspešnico Cvetje v jeseni, morda manj znano pa je, da je bil ob Boštjanu Hladniku eden izmed začetnikov filmskega modernizma na Slovenskem. Umetnik se je rodil 4. decembra 1934 v Ljubljani, umrl pa je 15. decembra 2007 v rojstnem mestu, mestu, ki ga je večkrat upodobil v svojih filmih. Ob 90. obletnici njegovega rojstva Slovenska kinoteka v sodelovanju z vrsto partnerjev pripravlja bogat program, poklon Matjažu Klopčiču in njegovi ustvarjalnosti: več o njem pa urednik filmskega programa v Slovenski kinoteki Igor Prassel v pogovoru z Markom Goljo.
Film Nekoč v Posočju govori o staroverstvu v Posočju, za katero ne vemo natančno, kdaj se je pojavilo. Dokumentiran je zgolj podatek, da so leta 1331 iz Čedada prišli prinašalci nove vere (krščanstva), tako se je v Posočju začelo nasilno pokristjanjevanje, ki je trajalo dolgo in bilo izjemno nasilno. Rušili so svetišča starovercev in jih preganjali, številne tudi pobili. Zaradi tega so se staroverci zavezali k molku, iz roda v rod se je ta vera prenašala samo z ustnim izročilom. Ustno izročilo je začel zbirati Pavel Medvešček med letoma 1953 in 1975 in jo izdal v knjigi Iz nevidne strani neba, kar pomeni, da je v popolni tajnosti vse do takrat ta vera še obstajala kot živa. Scenaristka in režiserka filma je Ema Kugler, z njo se pogovarja Matej Juh.
Film Nekoč v Posočju govori o staroverstvu v Posočju, za katero ne vemo natančno, kdaj se je pojavilo. Dokumentiran je zgolj podatek, da so leta 1331 iz Čedada prišli prinašalci nove vere (krščanstva), tako se je v Posočju začelo nasilno pokristjanjevanje, ki je trajalo dolgo in bilo izjemno nasilno. Rušili so svetišča starovercev in jih preganjali, številne tudi pobili. Zaradi tega so se staroverci zavezali k molku, iz roda v rod se je ta vera prenašala samo z ustnim izročilom. Ustno izročilo je začel zbirati Pavel Medvešček med letoma 1953 in 1975 in jo izdal v knjigi Iz nevidne strani neba, kar pomeni, da je v popolni tajnosti vse do takrat ta vera še obstajala kot živa. Scenaristka in režiserka filma je Ema Kugler, z njo se pogovarja Matej Juh.
Leta 2014 je prve strani rumenega tiska Bosne in Hercegovine polnila novica, da je sedem trinajstletnic zanosilo na šolski ekskurziji. V senzacionalističnih člankih so v ospredje stopili čustva staršev, ugled države v mednarodni javnosti in iskanje krivca. Nihče pa ni nič vprašal deklic, ki naj bi zanosile. Medijske objave in odzivi nanje so navdihnili besedilo sodobne bosenske dramatičarke Tanje Šljivar z naslovom Kot vsa svobodna dekleta. Premiera prve slovenske uprizoritve tega dela, ki ga je prevedel Esad Babačić, bo v soboto v Prešernovem gledališču Kranj. Režiserka predstave je Mojca Madon.
Leta 2014 je prve strani rumenega tiska Bosne in Hercegovine polnila novica, da je sedem trinajstletnic zanosilo na šolski ekskurziji. V senzacionalističnih člankih so v ospredje stopili čustva staršev, ugled države v mednarodni javnosti in iskanje krivca. Nihče pa ni nič vprašal deklic, ki naj bi zanosile. Medijske objave in odzivi nanje so navdihnili besedilo sodobne bosenske dramatičarke Tanje Šljivar z naslovom Kot vsa svobodna dekleta. Premiera prve slovenske uprizoritve tega dela, ki ga je prevedel Esad Babačić, bo v soboto v Prešernovem gledališču Kranj. Režiserka predstave je Mojca Madon.
V odmoru otvoritvenega koncerta Festivala Maribor 2024 predvajamo pogovor z novim umetniškim vodjem, klarinetistom in dirigentom Matetom Bekavcem. Posnela, pripravila in uredila ga je Tjaša Krajnc.
V odmoru otvoritvenega koncerta Festivala Maribor 2024 predvajamo pogovor z novim umetniškim vodjem, klarinetistom in dirigentom Matetom Bekavcem. Posnela, pripravila in uredila ga je Tjaša Krajnc.
Slovenska knjižna ilustracija je v zelo dobri kondiciji in avtorsko sega vse od štirih velikih dam slovenske ilustracije Ančke Gošnik Godec, Marjance Jemec Božič, Jelke Reichman in Marlenke Stupica do ilustratorjev srednje in mlajše generacije kot so Peter Škerl, Damijan Stepančič in Igor Šinkovec. Njihova dela so le nekatera izmed t.i. Veličastnih 30, ki so zbrana v ekskluzivni izdaji Mladinske knjige, ki združuje trideset reprodukcij knjižnih ilustracij slovenskih ilustratorjev in ilustratork.
Slovenska knjižna ilustracija je v zelo dobri kondiciji in avtorsko sega vse od štirih velikih dam slovenske ilustracije Ančke Gošnik Godec, Marjance Jemec Božič, Jelke Reichman in Marlenke Stupica do ilustratorjev srednje in mlajše generacije kot so Peter Škerl, Damijan Stepančič in Igor Šinkovec. Njihova dela so le nekatera izmed t.i. Veličastnih 30, ki so zbrana v ekskluzivni izdaji Mladinske knjige, ki združuje trideset reprodukcij knjižnih ilustracij slovenskih ilustratorjev in ilustratork.
Posebnost cikla radijsko-gledaliških literarnih večerov Ars teatralis je, da so vsakič drugje, večinoma v zamejstvu, in da jih lahko tudi živo obiščete. In nocoj bo dogodek tam, kjer se je cikel pred leti začel: v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Pod naslovom V začetku je bila beseda bo posvečen Alojzu Rebuli ob 100. obletnici njegovega rojstva. Začel se bo ob 20. uri, ko boste lahko spremljali neposredni prenos na Programu Ars in Radiu Trst A.
Posebnost cikla radijsko-gledaliških literarnih večerov Ars teatralis je, da so vsakič drugje, večinoma v zamejstvu, in da jih lahko tudi živo obiščete. In nocoj bo dogodek tam, kjer se je cikel pred leti začel: v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Pod naslovom V začetku je bila beseda bo posvečen Alojzu Rebuli ob 100. obletnici njegovega rojstva. Začel se bo ob 20. uri, ko boste lahko spremljali neposredni prenos na Programu Ars in Radiu Trst A.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars in na Arsovi spletni strani bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V studiu 13 bo gostoval slovenski trio brenkal v zasedbi virtuozov na harfi, citrah in kitari. Prispevek Tjaše Krajnc:
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars in na Arsovi spletni strani bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V studiu 13 bo gostoval slovenski trio brenkal v zasedbi virtuozov na harfi, citrah in kitari. Prispevek Tjaše Krajnc:
V ljubljanski galeriji Equrna tokrat ne bomo naleteli na slikarska ali kiparska dela, temveč na fotografije in videe. In čeprav v njih lahko prepoznamo neko estetiko, je namen predvsem razmislek o samem mediju, procesu nastajanja umetniškega dela in gledanju. Razstavljata likovna in konceptualna umetnika Nika Špan in v Grčiji živeči Anglež Richard Whitlock. Naslov je hudomušen, kot pravita: Zapri oči.
V ljubljanski galeriji Equrna tokrat ne bomo naleteli na slikarska ali kiparska dela, temveč na fotografije in videe. In čeprav v njih lahko prepoznamo neko estetiko, je namen predvsem razmislek o samem mediju, procesu nastajanja umetniškega dela in gledanju. Razstavljata likovna in konceptualna umetnika Nika Špan in v Grčiji živeči Anglež Richard Whitlock. Naslov je hudomušen, kot pravita: Zapri oči.
Gre za predstavo ameriškega dramatika Eugene-a O'Neila. Drama prikazuje en dan v družini Tyrone in soočanje njenih članov z demoni preteklosti. Predstavo režira Ivica Buljan, besedilo je za oder priredil Vid Adam Hribar, nastala pa je v koprodukciji Istrskega narodnega gledališča, puljskega Mestnega gledališča in Miniteatra. V glavnih vlogah nastopata Marko Mandić in priznana hrvaška igralka Alma Prica.
Gre za predstavo ameriškega dramatika Eugene-a O'Neila. Drama prikazuje en dan v družini Tyrone in soočanje njenih članov z demoni preteklosti. Predstavo režira Ivica Buljan, besedilo je za oder priredil Vid Adam Hribar, nastala pa je v koprodukciji Istrskega narodnega gledališča, puljskega Mestnega gledališča in Miniteatra. V glavnih vlogah nastopata Marko Mandić in priznana hrvaška igralka Alma Prica.
V Murski Soboti se začenja 19. mednarodni festival sodobnega plesa Front@. Zanj so letos izbrali geslo ''Ne agresija, radovednost širi obzorja''. Kakih 100 plesalk in plesalcev iz različnih držav bo v štirih dneh predstavilo 18 plesnih del, od teh dve celovečerni predstavi in za zaključek še koreografije pri nas dokaj neznanega korejskega sodobnega plesa. Drugi del bogatega festivalskega programa je nekoliko bolj odprte narave in je namenjen zlasti mladim, še ne ravno uveljavljenim plesalcem.
V Murski Soboti se začenja 19. mednarodni festival sodobnega plesa Front@. Zanj so letos izbrali geslo ''Ne agresija, radovednost širi obzorja''. Kakih 100 plesalk in plesalcev iz različnih držav bo v štirih dneh predstavilo 18 plesnih del, od teh dve celovečerni predstavi in za zaključek še koreografije pri nas dokaj neznanega korejskega sodobnega plesa. Drugi del bogatega festivalskega programa je nekoliko bolj odprte narave in je namenjen zlasti mladim, še ne ravno uveljavljenim plesalcem.
S podelitvijo nagrad se je sklenil Sarajevski filmski festival, najpomembnejši filmski festival v regiji. Srce Sarajeva za najboljši celovečerec je prejel romunski film Trije kilometri do konca sveta. V Sarajevu je slavil tudi slovenski film. Režiserka Maja Doroteja Prelog je dobila posebno nagrado na področju spodbujanja enakosti spolov za celovečerni dokumentarni film Cent'anni. Celovečerec Sonje Prosenc Odrešitev za začetnike pa je prejel posebno nagrado Mednarodne konfederacije umetniških kinematografov CICAE.
S podelitvijo nagrad se je sklenil Sarajevski filmski festival, najpomembnejši filmski festival v regiji. Srce Sarajeva za najboljši celovečerec je prejel romunski film Trije kilometri do konca sveta. V Sarajevu je slavil tudi slovenski film. Režiserka Maja Doroteja Prelog je dobila posebno nagrado na področju spodbujanja enakosti spolov za celovečerni dokumentarni film Cent'anni. Celovečerec Sonje Prosenc Odrešitev za začetnike pa je prejel posebno nagrado Mednarodne konfederacije umetniških kinematografov CICAE.
Ob koncu letošnjega Sarajevskega filmskega festivala se z Aleksandrom Čobcem, ki je festival obiskal in se posvetil preedvsem številnim slovenskim produkcijam, ki so bile tam na ogled, pogovarja Tesa Drev Juh v oddaji Gremo v kino.
Ob koncu letošnjega Sarajevskega filmskega festivala se z Aleksandrom Čobcem, ki je festival obiskal in se posvetil preedvsem številnim slovenskim produkcijam, ki so bile tam na ogled, pogovarja Tesa Drev Juh v oddaji Gremo v kino.
81. izdaja Beneškega filmskega festivala se začenja prihodnjo sredo - nekaj programskih poudarkov izpostavlja Tesa Drev Juh.
81. izdaja Beneškega filmskega festivala se začenja prihodnjo sredo - nekaj programskih poudarkov izpostavlja Tesa Drev Juh.
Letošnji Kranj Foto Fest, mednarodni festival sodobne fotografije, četrti po vrsti, so naslovili Kolektivni odziv. Kot pravijo, smisel išče v povezovanju, sodelovanju in skupnem reševanju aktualnih težav sedanjosti in prihodnosti. Umetniki in umetniški kolektivi z vsega sveta se bodo predstavili na razstaviščih v Kranju in prestolnici. S festivalom že tretje leto sodeluje tudi ljubljanska Galerija Fotografija, ki je v svojih prostorih na Trubarjevi v Ljubljani včeraj odprla razstavo iransko-kanadske fotografinje Kiane Hayeri z naslovom Obljube, vpisane v led, puščen na soncu. Prikazuje vsakdanje življenje žensk v Afganistanu med letoma 2018 in 2021, ko so se umaknile Zahodne vojaške enote.
Letošnji Kranj Foto Fest, mednarodni festival sodobne fotografije, četrti po vrsti, so naslovili Kolektivni odziv. Kot pravijo, smisel išče v povezovanju, sodelovanju in skupnem reševanju aktualnih težav sedanjosti in prihodnosti. Umetniki in umetniški kolektivi z vsega sveta se bodo predstavili na razstaviščih v Kranju in prestolnici. S festivalom že tretje leto sodeluje tudi ljubljanska Galerija Fotografija, ki je v svojih prostorih na Trubarjevi v Ljubljani včeraj odprla razstavo iransko-kanadske fotografinje Kiane Hayeri z naslovom Obljube, vpisane v led, puščen na soncu. Prikazuje vsakdanje življenje žensk v Afganistanu med letoma 2018 in 2021, ko so se umaknile Zahodne vojaške enote.
Avtor letošnjega Odprtega pisma Evropi festivala Dnevi poezije in vina je Jacek Dehnel, poljski pisatelj, pesnik, prevajalec in slikar, ki začasno živi v Berlinu. V njem razmišlja o človeku, delu in strojih ter o umetni inteligenci. Zanj je pomemben razmislek o tem, da umetna inteligenca brez upoštevanja avtorskih pravic krade intelektualno lastnino in ustvarja nova besedila, podobe, glasove, ki jih je mogoče tudi zlorabiti. Neozaveščeni so do teh izdelkov nekritični in še huje, bližnjice z umetno inteligenco ubirajo tisti, od katerih tega ne bi pričakovali. Jacek Dehnel v družbi drugih pesnikov in pesnic bere danes v Makolah, v dvorcu Štatenberg, odprto pismo Evropi pa bo javno prebral na jutrišnjem večernem uradnem odprtju festivala. In na petkovem popoldanskem pogovoru bo še podrobneje predstavil razmišljanja, povezana z njim. Med gosti letošnjega festivala Dnevi poezije in vina je tudi uveljavljena, prevajana in nagrajevana danska pesnica Pia Tafdrup. V Sloveniji je že nastopala, pred dvajsetimi leti je pri založbi Aleph izšla njena zbirka Kristalni gòzd v prevodu Maje Caserman, tokrat pa so pri Beletrini izdali izbor njenih pesmi iz devetnajstih zbirk z naslovom Med vedno in nikoli; pesmi in avtoričin avtopoetski esej je prevedla Silvana Orel Kos. S pesnico se je v Ljubljani pogovarjala Staša Grahek in jo med drugim vprašala o njeni tesni povezanosti z naravo, ki je opazna tudi v poeziji, ki jo piše.
Avtor letošnjega Odprtega pisma Evropi festivala Dnevi poezije in vina je Jacek Dehnel, poljski pisatelj, pesnik, prevajalec in slikar, ki začasno živi v Berlinu. V njem razmišlja o človeku, delu in strojih ter o umetni inteligenci. Zanj je pomemben razmislek o tem, da umetna inteligenca brez upoštevanja avtorskih pravic krade intelektualno lastnino in ustvarja nova besedila, podobe, glasove, ki jih je mogoče tudi zlorabiti. Neozaveščeni so do teh izdelkov nekritični in še huje, bližnjice z umetno inteligenco ubirajo tisti, od katerih tega ne bi pričakovali. Jacek Dehnel v družbi drugih pesnikov in pesnic bere danes v Makolah, v dvorcu Štatenberg, odprto pismo Evropi pa bo javno prebral na jutrišnjem večernem uradnem odprtju festivala. In na petkovem popoldanskem pogovoru bo še podrobneje predstavil razmišljanja, povezana z njim. Med gosti letošnjega festivala Dnevi poezije in vina je tudi uveljavljena, prevajana in nagrajevana danska pesnica Pia Tafdrup. V Sloveniji je že nastopala, pred dvajsetimi leti je pri založbi Aleph izšla njena zbirka Kristalni gòzd v prevodu Maje Caserman, tokrat pa so pri Beletrini izdali izbor njenih pesmi iz devetnajstih zbirk z naslovom Med vedno in nikoli; pesmi in avtoričin avtopoetski esej je prevedla Silvana Orel Kos. S pesnico se je v Ljubljani pogovarjala Staša Grahek in jo med drugim vprašala o njeni tesni povezanosti z naravo, ki je opazna tudi v poeziji, ki jo piše.
30. Sarajevski filmski festival je v polnem zamahu, v polnem zamahu pa so tudi svetovne premiere slovenskih filmov na tem festivalu. Včeraj so bile kar tri. Družinska kriminalna drama Tartinijev ključ režiserja Vincija Vogua Anžlovarja je bila prikazana v otroškem programu. Zadnji kavboj scenarista in režiserja Tadeja Čatra so prikazali v dokumentarnem programu. Kratki študentski film Mentor Tinkare Klipšteter pa je bil prikazan v tekmovalnem programu in se poteguje za srce Sarajeva.
30. Sarajevski filmski festival je v polnem zamahu, v polnem zamahu pa so tudi svetovne premiere slovenskih filmov na tem festivalu. Včeraj so bile kar tri. Družinska kriminalna drama Tartinijev ključ režiserja Vincija Vogua Anžlovarja je bila prikazana v otroškem programu. Zadnji kavboj scenarista in režiserja Tadeja Čatra so prikazali v dokumentarnem programu. Kratki študentski film Mentor Tinkare Klipšteter pa je bil prikazan v tekmovalnem programu in se poteguje za srce Sarajeva.
V Petanjcih v Prekmurju se z javnim branjem poezije treh pesnikov iz Južne Koreje in treh slovenskih avtorjev začenjajo letošnji Dnevi poezije in vina Ptuj. Z gostovanji 21-ih pesnikov z vseh koncev sveta in branji bodo oživili 19 krajev po državi, ob Ljubljani, Krškem in Mariboru predvsem kraje vzhodne Slovenije ter Potrno v Avstriji in Varaždin na Hrvaškem. Osrednje dogajanje bo od srede naprej na Ptuju.
V Petanjcih v Prekmurju se z javnim branjem poezije treh pesnikov iz Južne Koreje in treh slovenskih avtorjev začenjajo letošnji Dnevi poezije in vina Ptuj. Z gostovanji 21-ih pesnikov z vseh koncev sveta in branji bodo oživili 19 krajev po državi, ob Ljubljani, Krškem in Mariboru predvsem kraje vzhodne Slovenije ter Potrno v Avstriji in Varaždin na Hrvaškem. Osrednje dogajanje bo od srede naprej na Ptuju.
Na Sarajevskem filmskem festivalu je bila sinoči svetovna premiera dokumentarnega filma Praslovan o glasbeniku Zoranu Predinu v režiji Slobodana Maksimovića. Dokumentarec prikazuje Predinovo življenje od mladosti v delavskem Mariboru, prek skupine Lačni Franz do uspešne solistične kariere. Predinov vpliv in priljubljenost v nekdanji Jugoslaviji opisujejo nekatere osrednje glasbene, literarne, filmske in športne osebnosti s tega prostora.
Na Sarajevskem filmskem festivalu je bila sinoči svetovna premiera dokumentarnega filma Praslovan o glasbeniku Zoranu Predinu v režiji Slobodana Maksimovića. Dokumentarec prikazuje Predinovo življenje od mladosti v delavskem Mariboru, prek skupine Lačni Franz do uspešne solistične kariere. Predinov vpliv in priljubljenost v nekdanji Jugoslaviji opisujejo nekatere osrednje glasbene, literarne, filmske in športne osebnosti s tega prostora.
Prostore L56 na Litostrojski, kjer bo med prenovo matične hiše delovala SNG Drama Ljubljana, trenutno prenavljajo – v celoti naj bi bilo gledališče preseljeno konec avgusta, prvo premiero tam napovedujejo oktobra. Na ogledu prostorov je ministrica za kulturo Asta Vrečko orisala finančno sliko, ravnateljica Drame Vesna Jurca Tadel pa poudarila, da so nadomestni prostori v L56 več kot primerni kot začasno domovanje gledališča v času prenove, saj bodo lahko na eno mesto preselili celoten kolektiv.
Prostore L56 na Litostrojski, kjer bo med prenovo matične hiše delovala SNG Drama Ljubljana, trenutno prenavljajo – v celoti naj bi bilo gledališče preseljeno konec avgusta, prvo premiero tam napovedujejo oktobra. Na ogledu prostorov je ministrica za kulturo Asta Vrečko orisala finančno sliko, ravnateljica Drame Vesna Jurca Tadel pa poudarila, da so nadomestni prostori v L56 več kot primerni kot začasno domovanje gledališča v času prenove, saj bodo lahko na eno mesto preselili celoten kolektiv.
Danes se s projekcijo armenskega filma Barva granata v Letnem kinu Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova začenja 7. festival Poletje na platnu in med platnicami. S skupnimi močmi ga pripravljata Slovenska kinoteka in Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature.
Danes se s projekcijo armenskega filma Barva granata v Letnem kinu Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova začenja 7. festival Poletje na platnu in med platnicami. S skupnimi močmi ga pripravljata Slovenska kinoteka in Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature.
Na letošnjem Sarajevskem filmskem festivalu so kar trije slovenski filmi uvrščeni v tekmovalne kategorije, in sicer v sekcije celovečernega igranega, dokumentarnega in kratkometražnega filma. Pod vse tri so podpisane ženske režiserke. O teh in o drugih slovenskih prispevkih na letošnjem festivalu v Sarajevu se Tesa Drev Juh pogovarja z direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar.
Na letošnjem Sarajevskem filmskem festivalu so kar trije slovenski filmi uvrščeni v tekmovalne kategorije, in sicer v sekcije celovečernega igranega, dokumentarnega in kratkometražnega filma. Pod vse tri so podpisane ženske režiserke. O teh in o drugih slovenskih prispevkih na letošnjem festivalu v Sarajevu se Tesa Drev Juh pogovarja z direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar.
Prihodnji teden prihaja v kino nov film Osmi potnik s podnaslovom Romul. To je že osmi film iz serije o morilski vesoljski pošasti ksenomorfu – oziroma celo deseti, če štejemo še dva filma, kjer se spopade s Predatorjem. Čeprav bi ta dva bilo bolje čim prej pozabiti. Kljub številnim nadaljevanjem sta pečat na znanstveni fantastiki in tudi širši popularni kulturi pustila predvsem prva dva filma, ki sta ju režirala Ridley Scott in James Cameron. O franšizi Osmi potnik razmišlja Igor Harb, bere Igor Velše.
Prihodnji teden prihaja v kino nov film Osmi potnik s podnaslovom Romul. To je že osmi film iz serije o morilski vesoljski pošasti ksenomorfu – oziroma celo deseti, če štejemo še dva filma, kjer se spopade s Predatorjem. Čeprav bi ta dva bilo bolje čim prej pozabiti. Kljub številnim nadaljevanjem sta pečat na znanstveni fantastiki in tudi širši popularni kulturi pustila predvsem prva dva filma, ki sta ju režirala Ridley Scott in James Cameron. O franšizi Osmi potnik razmišlja Igor Harb, bere Igor Velše.
Na olimpijskih igrah, ki te dni potekajo v Parizu, je danes poseben dan. V Slovenski hiši namreč poteka Dan slovenske kulture. To je priložnost, da Slovenija mednarodni javnosti predstavo svojo kulturno ponudbo in program dogajanja v Novi Gorici, ki bo prihodnje leto z Gorico nosila naslov Evropske prestolnice kulture. V Franciji je premiero doživel tudi dokumentarni film o olimpioniku Leonu Štuklju.
Na olimpijskih igrah, ki te dni potekajo v Parizu, je danes poseben dan. V Slovenski hiši namreč poteka Dan slovenske kulture. To je priložnost, da Slovenija mednarodni javnosti predstavo svojo kulturno ponudbo in program dogajanja v Novi Gorici, ki bo prihodnje leto z Gorico nosila naslov Evropske prestolnice kulture. V Franciji je premiero doživel tudi dokumentarni film o olimpioniku Leonu Štuklju.
Slovesnost, na kateri bomo razglasili avtorja zmagovalne zgodbe, bo 24. septembra (spremenjen datum!) v Cankarjevem domu, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od 21. do 23. septembra (spremenjeni datumi) v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora. Strokovna žirija v sestavi Breda Biščak, Nada Grošelj in predsednik Vlado Motnikar je dobila v branje 980 kratkih zgodb, ki so prispele na natečaj prek spletnega obrazca. Izbrala je lastovko in v ožji izbor uvrstila še tri zgodbe: Nagrada lastovka Trije asi (šifra: Fulhaus) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: Noč, soba z mizo in ob njej trije kvartopirci. En sam prizor v strukturno zaokroženi zgodbi Trije asi natančno slika njen dogajalni čas, prostor in osebe, drobni detajli v ozadju pa odsevajo našo polpreteklost in morda celo družbeno sedanjost. Že v naslovu in še nekajkrat v zgodbi sami se pojavi metaforična dvoumnost. Kakor temelji igra na blefiranju, je tudi karakterizacija likov pokeraško minimalistična, osredotočena na odtenke. Suveren pripovedovalski glas prefinjeno slika posamezne značaje, spremlja dinamiko odnosov med njimi ter spretno stopnjuje opazovalčevo pozornost. Stave na mizi so vse višje, a napetost se sproti rahlja in ni se bati, da bi se igralci postrelili med sabo. Avtorjevi subtilni namigi občasno celo nakažejo odgovore na vprašanja, ki se nam morajo porajati ob branju ali poslušanju zgodbe in se razrešijo v sklepu, vendar lahko te namige sproti prepozna le izkušeno oko oziroma uho. V ožji izbor je žirija uvrstila zgodbe: Izklesana osamljenost (šifra: Astro 55) Jutro v Alepu (šifra: Pseudonihilist) Silhueta (šifra: Samohodec)
Slovesnost, na kateri bomo razglasili avtorja zmagovalne zgodbe, bo 24. septembra (spremenjen datum!) v Cankarjevem domu, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od 21. do 23. septembra (spremenjeni datumi) v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora. Strokovna žirija v sestavi Breda Biščak, Nada Grošelj in predsednik Vlado Motnikar je dobila v branje 980 kratkih zgodb, ki so prispele na natečaj prek spletnega obrazca. Izbrala je lastovko in v ožji izbor uvrstila še tri zgodbe: Nagrada lastovka Trije asi (šifra: Fulhaus) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: Noč, soba z mizo in ob njej trije kvartopirci. En sam prizor v strukturno zaokroženi zgodbi Trije asi natančno slika njen dogajalni čas, prostor in osebe, drobni detajli v ozadju pa odsevajo našo polpreteklost in morda celo družbeno sedanjost. Že v naslovu in še nekajkrat v zgodbi sami se pojavi metaforična dvoumnost. Kakor temelji igra na blefiranju, je tudi karakterizacija likov pokeraško minimalistična, osredotočena na odtenke. Suveren pripovedovalski glas prefinjeno slika posamezne značaje, spremlja dinamiko odnosov med njimi ter spretno stopnjuje opazovalčevo pozornost. Stave na mizi so vse višje, a napetost se sproti rahlja in ni se bati, da bi se igralci postrelili med sabo. Avtorjevi subtilni namigi občasno celo nakažejo odgovore na vprašanja, ki se nam morajo porajati ob branju ali poslušanju zgodbe in se razrešijo v sklepu, vendar lahko te namige sproti prepozna le izkušeno oko oziroma uho. V ožji izbor je žirija uvrstila zgodbe: Izklesana osamljenost (šifra: Astro 55) Jutro v Alepu (šifra: Pseudonihilist) Silhueta (šifra: Samohodec)
Detajli kolin, harmonike, Jezusovo razpelo, lovske trofeje, osameli kozolec, molža, nagrobne sveče in v kapelico zarejen osni panj. To so prizori, ki se znajdejo v najnovejših stripih Martina Ramoveša Kontrabantarji in Amerika. Nastala sta po zgodbah Janeza Ramoveša, ki osvetljujejo lokalno tihotapstvo in izseljevanje v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Stripa sta se zdaj prelevila tudi v večmedijsko ambientalno zasnovano razstavo Mačkova glava v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki, ki jo je kurirala Maša Žekš. Foto: Loški muzej
Detajli kolin, harmonike, Jezusovo razpelo, lovske trofeje, osameli kozolec, molža, nagrobne sveče in v kapelico zarejen osni panj. To so prizori, ki se znajdejo v najnovejših stripih Martina Ramoveša Kontrabantarji in Amerika. Nastala sta po zgodbah Janeza Ramoveša, ki osvetljujejo lokalno tihotapstvo in izseljevanje v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Stripa sta se zdaj prelevila tudi v večmedijsko ambientalno zasnovano razstavo Mačkova glava v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki, ki jo je kurirala Maša Žekš. Foto: Loški muzej
V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je na ogled razstava Karla Plemenitaša z naslovom Ujeti prostori. Pregledna razstava je posvečena 70-letnici umetnika, ki je z likovno pedagoškim delom na začetku 80. let prejšnjega stoletja pripomogel k razvoju likovne umetnosti v Kostanjevici na Krki.
V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je na ogled razstava Karla Plemenitaša z naslovom Ujeti prostori. Pregledna razstava je posvečena 70-letnici umetnika, ki je z likovno pedagoškim delom na začetku 80. let prejšnjega stoletja pripomogel k razvoju likovne umetnosti v Kostanjevici na Krki.
Gora divjih petelinov, s pravim imenom Petehovac, kjer so doma volkovi, medvedi in risi, je bila prejšnji teden prizorišče žanrsko raznolike filmske ponudbe ter domiselnega spremljevalnega programa na festivalu Cinehill. V Gorski kotar se je z novim imenom delno že lani, letos pa v celoti, preselil Motovunski filmski festival. Obiskala ga je tudi Judita Trajber. Bereta Lidija Hartman in Renato Horvat.
Gora divjih petelinov, s pravim imenom Petehovac, kjer so doma volkovi, medvedi in risi, je bila prejšnji teden prizorišče žanrsko raznolike filmske ponudbe ter domiselnega spremljevalnega programa na festivalu Cinehill. V Gorski kotar se je z novim imenom delno že lani, letos pa v celoti, preselil Motovunski filmski festival. Obiskala ga je tudi Judita Trajber. Bereta Lidija Hartman in Renato Horvat.
V torek je bil v letnem kinu Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu predpremierno prikazan novi film Sonje Prosenc z naslovom Odrešitev za začetnike. Gre za družbeno satiro, ki se v teku dogajanja vedno bolj razvija v črno komedijo, film pa je v osnovi družinska zgodba. Tesa Drev Juh je Sonjo Prosenc ob tej priložnosti povabila pred mikrofon.
V torek je bil v letnem kinu Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu predpremierno prikazan novi film Sonje Prosenc z naslovom Odrešitev za začetnike. Gre za družbeno satiro, ki se v teku dogajanja vedno bolj razvija v črno komedijo, film pa je v osnovi družinska zgodba. Tesa Drev Juh je Sonjo Prosenc ob tej priložnosti povabila pred mikrofon.