Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativni prispevki iz področja kulture
V sredo, 4. junija, se v Izoli začenja osrednji del 21. izdaje festivala Kino otok. V programu je tokrat 129 filmov iz 36 različnih držav, od tega 45 celovečernih in 84 kratkih. Za tiste, ki bodo v Izoli že večer prej, kot vsako leto pripravljajo projekcijo presenečenja. Kot so zapisali, bo skrivnostni film, ki ga bodo prikazali v torek zvečer v Letnem kinu Manzioli, v otoški maniri ogrel predfestivalski večer in toplo povabil k ogledu prihajajočih festivalskih projekcij. Uradno festival v sredo sicer odpira film Skupni jezik, nenavadno, zabavno in ganljivo srečanje kanadske in iranske kulture ter njunih kinematografij. Tina Poglajen je pred mikrofon povabila programsko selektorico Varjo Močnik, ki je predstavila del programa letošnjega festivala – tega sestavljajo cinefilski filmi z vseh koncev sveta.
V sredo, 4. junija, se v Izoli začenja osrednji del 21. izdaje festivala Kino otok. V programu je tokrat 129 filmov iz 36 različnih držav, od tega 45 celovečernih in 84 kratkih. Za tiste, ki bodo v Izoli že večer prej, kot vsako leto pripravljajo projekcijo presenečenja. Kot so zapisali, bo skrivnostni film, ki ga bodo prikazali v torek zvečer v Letnem kinu Manzioli, v otoški maniri ogrel predfestivalski večer in toplo povabil k ogledu prihajajočih festivalskih projekcij. Uradno festival v sredo sicer odpira film Skupni jezik, nenavadno, zabavno in ganljivo srečanje kanadske in iranske kulture ter njunih kinematografij. Tina Poglajen je pred mikrofon povabila programsko selektorico Varjo Močnik, ki je predstavila del programa letošnjega festivala – tega sestavljajo cinefilski filmi z vseh koncev sveta.
Novo Gorico je v sklopu Festivala Kompleksnosti, ki predstavlja skupni literarni program festivala Mesto knjige in Evropske prestolnice kulture GO! 2025, obiskala Kapka Kassabova, večkrat nagrajena bolgarska avtorica, katere knjiga Meja je pri založbi Beletrina izšla lansko pomlad v okviru festivala Fabula.
Novo Gorico je v sklopu Festivala Kompleksnosti, ki predstavlja skupni literarni program festivala Mesto knjige in Evropske prestolnice kulture GO! 2025, obiskala Kapka Kassabova, večkrat nagrajena bolgarska avtorica, katere knjiga Meja je pri založbi Beletrina izšla lansko pomlad v okviru festivala Fabula.
V Slovenski kinoteki v Ljubljani četrtek, 5. 6., začenjajo s ciklom Ne ga lomit. Tesa Drev Juh se o njem pogovarja z urednico filmskega programa v Kinoteki Anjo Banko.
V Slovenski kinoteki v Ljubljani četrtek, 5. 6., začenjajo s ciklom Ne ga lomit. Tesa Drev Juh se o njem pogovarja z urednico filmskega programa v Kinoteki Anjo Banko.
Pred Domom glasbe v Celovcu so ob 70. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe postavili štiri bronaste umetniške konstrukcije z naslovom 800+ akademskega slikarja Valentina Omana. Na njih je Oman izklesal del dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, ki v zadnjih desetletjih izginila.
Pred Domom glasbe v Celovcu so ob 70. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe postavili štiri bronaste umetniške konstrukcije z naslovom 800+ akademskega slikarja Valentina Omana. Na njih je Oman izklesal del dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, ki v zadnjih desetletjih izginila.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica abonmajsko sezono končuje z dokumentarno dramo Anhovo. Gre za avtorski projekt Žige Divjaka in Katarine Morano, ki celostno prikazuje zgodbo o Anhovem: o ekološkem uničenju in prevladi kapitala nad zdravjem ter o uporu in dolgoletnem boju domačinov za čistejše okolje.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica abonmajsko sezono končuje z dokumentarno dramo Anhovo. Gre za avtorski projekt Žige Divjaka in Katarine Morano, ki celostno prikazuje zgodbo o Anhovem: o ekološkem uničenju in prevladi kapitala nad zdravjem ter o uporu in dolgoletnem boju domačinov za čistejše okolje.
Po gradu Štanjel in Dobrovo, so preteklo nedeljo v goriški palači Attems Petzenstein odprli še zadnjo v nizu razstav, ki jo ob Evropski prestolnici kulture posvečajo domačemu slikarju Zoranu Mušiču. Več kot sto del ponuja celovit pogled na slikarjevo umetniško in življenjsko pot. V središču tokrat ni njegov najbolj znani cikel s katerim je obudil spomin na koncentracijsko taborišče Dachau, pač pa Züriška soba, ki slavi življenje.
Po gradu Štanjel in Dobrovo, so preteklo nedeljo v goriški palači Attems Petzenstein odprli še zadnjo v nizu razstav, ki jo ob Evropski prestolnici kulture posvečajo domačemu slikarju Zoranu Mušiču. Več kot sto del ponuja celovit pogled na slikarjevo umetniško in življenjsko pot. V središču tokrat ni njegov najbolj znani cikel s katerim je obudil spomin na koncentracijsko taborišče Dachau, pač pa Züriška soba, ki slavi življenje.
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo nocoj ob 20.00 živa izvedba radijske igre Hamlet. Radijska premiera Shakespearjeve tragedije z neposrednim prenosom na programu Ars bo v aktualnem kontekstu odprla razmislek: Kaj pomeni biti ali ne biti, ko je glas vse, kar imamo? Režiser: Alen Jelen Prevajalec: Oton Župančič Prirejevalka in dramaturginja: Kaja Novosel Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonska mojstra: Urban Gruden in Matjaž Miklič Lektor: Martin Vrtačnik Klavdij, kralj danski – Dario Varga Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja – Klemen Kovačič Polonij, veliki komornik – Janez Škof Horatio, Hamletov prijatelj – Gašper Lovrec Laert, Polonijev sin – Žan Brelih Hatunić Gertruda, danska kraljica – Polona Juh Ofelija, Polonijeva hči – Mojka Končar Duh Hamletovega očeta – Aleš Valič Osrik, dvornik – Luka Seražin
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo nocoj ob 20.00 živa izvedba radijske igre Hamlet. Radijska premiera Shakespearjeve tragedije z neposrednim prenosom na programu Ars bo v aktualnem kontekstu odprla razmislek: Kaj pomeni biti ali ne biti, ko je glas vse, kar imamo? Režiser: Alen Jelen Prevajalec: Oton Župančič Prirejevalka in dramaturginja: Kaja Novosel Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonska mojstra: Urban Gruden in Matjaž Miklič Lektor: Martin Vrtačnik Klavdij, kralj danski – Dario Varga Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja – Klemen Kovačič Polonij, veliki komornik – Janez Škof Horatio, Hamletov prijatelj – Gašper Lovrec Laert, Polonijev sin – Žan Brelih Hatunić Gertruda, danska kraljica – Polona Juh Ofelija, Polonijeva hči – Mojka Končar Duh Hamletovega očeta – Aleš Valič Osrik, dvornik – Luka Seražin
Gledališka režiserka Tjaša Črnigoj, ki jo poznamo predvsem po dokumentarnih predstavah s feministično tematiko, je za novo predstavo na odru Slovenskega mladinskega gledališča skupaj z igralkami Tamaro Avguštin, Anjo Novak, Katarino Stegnar in Mirando Trnjanin raziskovala, kako smo si v Sloveniji izborili, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno.
Gledališka režiserka Tjaša Črnigoj, ki jo poznamo predvsem po dokumentarnih predstavah s feministično tematiko, je za novo predstavo na odru Slovenskega mladinskega gledališča skupaj z igralkami Tamaro Avguštin, Anjo Novak, Katarino Stegnar in Mirando Trnjanin raziskovala, kako smo si v Sloveniji izborili, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno.
V Novi Gorici bo vikend, poln kulturno-športnih dogodkov, odprla nova premiera režiserja Tomija Janežiča. Predstava 1976, peta iz cikla Dodekalogija 1972-1983, se bo zgodila na stadionu Športnega parka Nova Gorica. Gre za novo delo, ki sodi v uradni program Evropske prestolnice kulture, bo pa dvourna predstava na poseben način povezala tudi prebivalce tega najmlajšega mesta.
V Novi Gorici bo vikend, poln kulturno-športnih dogodkov, odprla nova premiera režiserja Tomija Janežiča. Predstava 1976, peta iz cikla Dodekalogija 1972-1983, se bo zgodila na stadionu Športnega parka Nova Gorica. Gre za novo delo, ki sodi v uradni program Evropske prestolnice kulture, bo pa dvourna predstava na poseben način povezala tudi prebivalce tega najmlajšega mesta.
V prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani so podelili desetnico, nagrado za najboljše delo na področju otroškega in mladinskega leposlovja, ki je izšlo v obdobju zadnjih treh let. Nominiranih je bilo deset del, desetnico pa je prejel pisatelj Andrej E. Skubic za mladinski roman Lahko bi umrl na tem kavču z mano. Več Sara Medved.
V prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani so podelili desetnico, nagrado za najboljše delo na področju otroškega in mladinskega leposlovja, ki je izšlo v obdobju zadnjih treh let. Nominiranih je bilo deset del, desetnico pa je prejel pisatelj Andrej E. Skubic za mladinski roman Lahko bi umrl na tem kavču z mano. Več Sara Medved.
Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je pred dnevi podelil Plečnikove nagrade, osrednja nacionalna priznanja za najkakovostnejše realizacije na področjih arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture in interierja, nastale na ozemlju Republike Slovenije v zadnjih treh letih. Strokovna žirija je letos v petih kategorijah podelila Plečnikovo nagrado, štiri Plečnikove medalje in eno študentsko štipendijo. Več pa Sanja Rejc.
Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je pred dnevi podelil Plečnikove nagrade, osrednja nacionalna priznanja za najkakovostnejše realizacije na področjih arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture in interierja, nastale na ozemlju Republike Slovenije v zadnjih treh letih. Strokovna žirija je letos v petih kategorijah podelila Plečnikovo nagrado, štiri Plečnikove medalje in eno študentsko štipendijo. Več pa Sanja Rejc.
Mednarodni festival Svetlobna gverila poteka že od leta 2007. Posvečen je produkciji in predstavitvi del sodobne vizualne in novomedijske umetnosti, katerih osnovno izrazno sredstvo je medij svetlobe. V treh tednih festivala si bo na izbranih lokacijah mogoče ogledati številne svetlobne instalacije, projekcije in prostorske postavitve, ki so jih ustvarili domači in tuji umetniki. Vodilo, pod katerim so ustvarjali, so takšne in drugačne motnje. Na festivalu sodelujejo tudi stalni partnerji festivala, kot so dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Fakultete za arhitekturo ter Naravoslovnotehniške fakultete.
Mednarodni festival Svetlobna gverila poteka že od leta 2007. Posvečen je produkciji in predstavitvi del sodobne vizualne in novomedijske umetnosti, katerih osnovno izrazno sredstvo je medij svetlobe. V treh tednih festivala si bo na izbranih lokacijah mogoče ogledati številne svetlobne instalacije, projekcije in prostorske postavitve, ki so jih ustvarili domači in tuji umetniki. Vodilo, pod katerim so ustvarjali, so takšne in drugačne motnje. Na festivalu sodelujejo tudi stalni partnerji festivala, kot so dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Fakultete za arhitekturo ter Naravoslovnotehniške fakultete.
V soboto se bo s ponovitvijo celotnega tekmovalnega programa in s podelitvijo zlate palme in drugih nagrad končal največji in najpomembnejši evropski filmski festival, 78. Cannes.
V soboto se bo s ponovitvijo celotnega tekmovalnega programa in s podelitvijo zlate palme in drugih nagrad končal največji in najpomembnejši evropski filmski festival, 78. Cannes.
Jutri zvečer bo v Cankarjevem domu v Ljubljani v sklopu projekta Naši filmi doma premiera digitalno restavrirane mladinske filmske klasike Poletje v školjki režiserja Tuga Štiglica. Film iz leta 1986 spremlja najstnika Tomaža (njegovo vlogo je odigral David Sluga), ki v zadnjem poletju svojega otroštva doživlja prvo romantično ljubezen, obenem ga obremenjujejo prepiri njegovih ločenih staršev. In seveda v filmu igra pomembno vlogo školjka iz naslova filma.
Jutri zvečer bo v Cankarjevem domu v Ljubljani v sklopu projekta Naši filmi doma premiera digitalno restavrirane mladinske filmske klasike Poletje v školjki režiserja Tuga Štiglica. Film iz leta 1986 spremlja najstnika Tomaža (njegovo vlogo je odigral David Sluga), ki v zadnjem poletju svojega otroštva doživlja prvo romantično ljubezen, obenem ga obremenjujejo prepiri njegovih ločenih staršev. In seveda v filmu igra pomembno vlogo školjka iz naslova filma.
Z dvema programoma kratkih filmov v Slovenski kinoteki svojo pot začenja retrospektiva z naslovom Kino Basaglia, ki je nastala v okviru evropske prestolnice kulture GO! 2025. Na ogled bodo filmi, ki so tako ali drugače povezani z delom in mislijo slovitega italijanskega psihiatra Franca Basaglie, pospremili pa jih bosta okrogla miza ter premierna predstavitev prve Basaglieve knjige v slovenščini Od blizu ni nihče normalen, ki je izšla pri založbi *cf.
Z dvema programoma kratkih filmov v Slovenski kinoteki svojo pot začenja retrospektiva z naslovom Kino Basaglia, ki je nastala v okviru evropske prestolnice kulture GO! 2025. Na ogled bodo filmi, ki so tako ali drugače povezani z delom in mislijo slovitega italijanskega psihiatra Franca Basaglie, pospremili pa jih bosta okrogla miza ter premierna predstavitev prve Basaglieve knjige v slovenščini Od blizu ni nihče normalen, ki je izšla pri založbi *cf.
Bolgarski pesnik in pisatelj, ki družbo in posameznika, preteklost in sedanjost opisuje iz posebnega zornega kota. Štirikrat je že gostoval v Sloveniji in tri njegove romane lahko v prevodu Boruta Omerzela beremo v slovenščini: Naravni roman, Fiziko žalosti in Časovno zaklonišče.
Bolgarski pesnik in pisatelj, ki družbo in posameznika, preteklost in sedanjost opisuje iz posebnega zornega kota. Štirikrat je že gostoval v Sloveniji in tri njegove romane lahko v prevodu Boruta Omerzela beremo v slovenščini: Naravni roman, Fiziko žalosti in Časovno zaklonišče.
V Cannesu poteka 78. mednarodni filmski festival, na katerem se za zlato palmo poteguje 22 celovečercev. Cannes pa je tudi prizorišče največjega filmskega sejmišča na svetu, več pa Ingrid Kovač Brus z gostjo Nerino T. Kocjančič.
V Cannesu poteka 78. mednarodni filmski festival, na katerem se za zlato palmo poteguje 22 celovečercev. Cannes pa je tudi prizorišče največjega filmskega sejmišča na svetu, več pa Ingrid Kovač Brus z gostjo Nerino T. Kocjančič.
Na tiskovni konferenci ob zaključku 71. Mednarodne skladateljske tribune Rostrum, ki jo je tokrat prvič v več kot 70-letni zgodovini gostila Slovenija, so urednik uredništva za resno glasbo Programa Ars in predsedujoči tokratni tribuni Gregor Pirš, generalna sekretarka Mednarodnega glasbenega sveta Silja Fischer, direktor programa in partnerstev pri IMC Davide Grosso in direktor Radia Slovenija Mirko Štular predstavili zmagovalca in priporočena glasbena dela. Zmaga v splošni kategoriji je tokrat pripadla skladbi Bele ptice (The White Birds) latvijske skladateljice Gundege Šmite, v kategoriji mladih skladateljev do 30 let pa so delegati kot zmagovalno delo prepoznali skladbo Calmness II, ki jo je ustvarila češka skladateljica Darja Kukal Moiseeva. Med priporočenimi deli je tudi skladba Saturniidae slovenske skladateljice Urške Pompe.
Na tiskovni konferenci ob zaključku 71. Mednarodne skladateljske tribune Rostrum, ki jo je tokrat prvič v več kot 70-letni zgodovini gostila Slovenija, so urednik uredništva za resno glasbo Programa Ars in predsedujoči tokratni tribuni Gregor Pirš, generalna sekretarka Mednarodnega glasbenega sveta Silja Fischer, direktor programa in partnerstev pri IMC Davide Grosso in direktor Radia Slovenija Mirko Štular predstavili zmagovalca in priporočena glasbena dela. Zmaga v splošni kategoriji je tokrat pripadla skladbi Bele ptice (The White Birds) latvijske skladateljice Gundege Šmite, v kategoriji mladih skladateljev do 30 let pa so delegati kot zmagovalno delo prepoznali skladbo Calmness II, ki jo je ustvarila češka skladateljica Darja Kukal Moiseeva. Med priporočenimi deli je tudi skladba Saturniidae slovenske skladateljice Urške Pompe.
Danes se je v Ljubljani zaključila 71. Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, ki jo je prvič gostil program Ars Radia Slovenija. Delegati sedemnajstih radijskih hiš so v treh dneh poslušali in ocenjevali 42 posnetkov novejših glasbenih del, predloge 22 sodelujočih radiev ter danes razglasili dve zmagovalni, izbrani deli v splošni in mladi kategorije ter več priporočenih del.
Danes se je v Ljubljani zaključila 71. Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, ki jo je prvič gostil program Ars Radia Slovenija. Delegati sedemnajstih radijskih hiš so v treh dneh poslušali in ocenjevali 42 posnetkov novejših glasbenih del, predloge 22 sodelujočih radiev ter danes razglasili dve zmagovalni, izbrani deli v splošni in mladi kategorije ter več priporočenih del.
V Slovensko mladinsko gledališče se je po nekaj sezonah premora vrnil režiser Oliver Fljić in z ekipo igralk, igralcev in drugih umetniških sodelavcev pripravil predstavo Inkubator: Uspavanka za otroke, ki so se, še preden so znali govoriti, naučili gramatike smrti, ki jo bodo nocoj premiero odigrali. Izhodišče za predstavo je televizijska podoba nedonošenčkov, ki so nagneteni skupaj, da bi jim bilo toplo, saj je v bolnišnici Al Šifa v Gazi zmanjkalo goriva, agregati so se ustavili in inkubatorji niso več delovali.
V Slovensko mladinsko gledališče se je po nekaj sezonah premora vrnil režiser Oliver Fljić in z ekipo igralk, igralcev in drugih umetniških sodelavcev pripravil predstavo Inkubator: Uspavanka za otroke, ki so se, še preden so znali govoriti, naučili gramatike smrti, ki jo bodo nocoj premiero odigrali. Izhodišče za predstavo je televizijska podoba nedonošenčkov, ki so nagneteni skupaj, da bi jim bilo toplo, saj je v bolnišnici Al Šifa v Gazi zmanjkalo goriva, agregati so se ustavili in inkubatorji niso več delovali.
Oglašamo se iz Cannesa, kjer se za zlato palmo letos potegujejo novi filmi Wesa Andersona, bratov Dardenne, Julie Ducournau, Richarda Linklaterja, Kelly Reichardt in drugih.
Oglašamo se iz Cannesa, kjer se za zlato palmo letos potegujejo novi filmi Wesa Andersona, bratov Dardenne, Julie Ducournau, Richarda Linklaterja, Kelly Reichardt in drugih.
V Benetkah bo nocoj svoja vrata za javnost odprl 19. mednarodni arhitekturni bienale. Osrednja tema, ki jo je zastavil kurator Carlo Ratti je usmerjena v raziskovanje celovitosti gradnje in nosi naslov Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno. Gre za večplasten naslov, ki dopušča mnogo raznolikosti v pristopih, obenem pa izpostavlja človeka kot ključno inteligenco gradnje. Slovenijo predstavlja delo oziroma paviljon z naslovom Mojstri gradijo, ki sta ga zasnovala arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov.
V Benetkah bo nocoj svoja vrata za javnost odprl 19. mednarodni arhitekturni bienale. Osrednja tema, ki jo je zastavil kurator Carlo Ratti je usmerjena v raziskovanje celovitosti gradnje in nosi naslov Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno. Gre za večplasten naslov, ki dopušča mnogo raznolikosti v pristopih, obenem pa izpostavlja človeka kot ključno inteligenco gradnje. Slovenijo predstavlja delo oziroma paviljon z naslovom Mojstri gradijo, ki sta ga zasnovala arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov.
V Galeriji P74 v Ljubljani razglasili prejemnico osrednje nacionalne nagrade za mlade vizualne umetnike – nagrado skupine OHO za leto 2025 in odprli razstavo nominirancev. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali kustos Miha Colner, dunajska galeristka Michaela Stock, vizualni umetnik Matej Stupica ter zagrebška kustosinja in kritičarka Janka Vukmir, je soglasno izbrala štiri nominirance: Niko Erjavec, Jurija Hartmana, Lucijo Klauž in Nežko Zamar. Nagrada, ki prinaša dvomesečno umetniško rezidenco v New Yorku in samostojno predstavitev v Galeriji P74, je pristala v rokah Nike Erjavec.
V Galeriji P74 v Ljubljani razglasili prejemnico osrednje nacionalne nagrade za mlade vizualne umetnike – nagrado skupine OHO za leto 2025 in odprli razstavo nominirancev. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali kustos Miha Colner, dunajska galeristka Michaela Stock, vizualni umetnik Matej Stupica ter zagrebška kustosinja in kritičarka Janka Vukmir, je soglasno izbrala štiri nominirance: Niko Erjavec, Jurija Hartmana, Lucijo Klauž in Nežko Zamar. Nagrada, ki prinaša dvomesečno umetniško rezidenco v New Yorku in samostojno predstavitev v Galeriji P74, je pristala v rokah Nike Erjavec.
V dneh, ko se spominjamo konca druge svetovne vojne, je izšla knjiga o enem logistično najzahtevnejših reševanj civilnega prebivalstva pri nas, in sicer z naslovom Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo in podnaslovom Evakuacija civilistov marca 1945. Dogajanje pred osemdesetimi leti je na podlagi dokumentov, pričevanj in družinskega izročila rekonstruirala novinarka in publicistka Ilinka Todorovski.
V dneh, ko se spominjamo konca druge svetovne vojne, je izšla knjiga o enem logistično najzahtevnejših reševanj civilnega prebivalstva pri nas, in sicer z naslovom Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo in podnaslovom Evakuacija civilistov marca 1945. Dogajanje pred osemdesetimi leti je na podlagi dokumentov, pričevanj in družinskega izročila rekonstruirala novinarka in publicistka Ilinka Todorovski.
V avstrijskem Linzu se je v nedeljo zaključil že 22. filmski festival Crossing Europe, ki se posveča izključno evropskemu filmu. Na njem se je tokrat predstavljalo 142 celovečernih in kratkih filmov iz 42 držav, med njimi so gledalci lahko videli tudi slovenski film Ali je bilo kaj avantgardnega? Jurija Medena in Matevža Jermana ter program slovenske eksperimentalne filmske produkcije. O nagrajencih in nekaterih drugih filmih iz tekmovalnega programa v Linzu poroča Petra Meterc.
V avstrijskem Linzu se je v nedeljo zaključil že 22. filmski festival Crossing Europe, ki se posveča izključno evropskemu filmu. Na njem se je tokrat predstavljalo 142 celovečernih in kratkih filmov iz 42 držav, med njimi so gledalci lahko videli tudi slovenski film Ali je bilo kaj avantgardnega? Jurija Medena in Matevža Jermana ter program slovenske eksperimentalne filmske produkcije. O nagrajencih in nekaterih drugih filmih iz tekmovalnega programa v Linzu poroča Petra Meterc.
13. maja bodo s prvencem francoske režiserke Amélie Bonnin odprli 78. izdajo filmskega festivala v Cannesu. Podelitev nagrad in zaključek dogajanja bo v soboto, 24. maja. V okviru festivala v Cannesu poteka tudi filmska tržnica. Slovenski filmski center bo na njej predstavil celovečerni igrani film Belo se pere na devetdeset scenarista in režiserja Marka Naberšnika ter avtorice Bronje Žakelj, ki je bil posnet po istoimenski knjižni uspešnici. V 28. program La Cinéf pa se je s svojim študentskim kratkim igranim filmom Ether uvrstila režiserka Vida Skerk. V filmu spremljamo par, katerega sprva idiličen odnos začne razpadati med izletom v naravo. V francosko letoviško mesto se odpravlja tudi Ingrid Kovač Brus.
13. maja bodo s prvencem francoske režiserke Amélie Bonnin odprli 78. izdajo filmskega festivala v Cannesu. Podelitev nagrad in zaključek dogajanja bo v soboto, 24. maja. V okviru festivala v Cannesu poteka tudi filmska tržnica. Slovenski filmski center bo na njej predstavil celovečerni igrani film Belo se pere na devetdeset scenarista in režiserja Marka Naberšnika ter avtorice Bronje Žakelj, ki je bil posnet po istoimenski knjižni uspešnici. V 28. program La Cinéf pa se je s svojim študentskim kratkim igranim filmom Ether uvrstila režiserka Vida Skerk. V filmu spremljamo par, katerega sprva idiličen odnos začne razpadati med izletom v naravo. V francosko letoviško mesto se odpravlja tudi Ingrid Kovač Brus.
Včeraj in danes mineva točno 80. let od konca druge svetovne vojne, ki je skupno zahtevala več kot 70 milijonov življenj. V teh dneh sta pri nas ogled dva dokumentarna filma, ki skozi osebne pripovedi in arhivsko gradivo pripovedujeta o tedanjem dogajanju. Nocoj bo v Hiši filma v Gorici predpremiera celovečernega dokumentarnega eseja Anje Medved Ne pozabi me, ki zbira osebne spomine prebivalcev in prebivalk Goriškega. Film Dva brata, dve sestri, ki so ga včeraj prikazali v Cerknici, pa podpisuje Miha Čélar; v njem spremljamo zgodbo družine Žagar z Notranjske, ki se je med vojno tako kot ves svet znašla na nasprotnih bregovih. Prispevek je pripravila Tina Poglajen.
Včeraj in danes mineva točno 80. let od konca druge svetovne vojne, ki je skupno zahtevala več kot 70 milijonov življenj. V teh dneh sta pri nas ogled dva dokumentarna filma, ki skozi osebne pripovedi in arhivsko gradivo pripovedujeta o tedanjem dogajanju. Nocoj bo v Hiši filma v Gorici predpremiera celovečernega dokumentarnega eseja Anje Medved Ne pozabi me, ki zbira osebne spomine prebivalcev in prebivalk Goriškega. Film Dva brata, dve sestri, ki so ga včeraj prikazali v Cerknici, pa podpisuje Miha Čélar; v njem spremljamo zgodbo družine Žagar z Notranjske, ki se je med vojno tako kot ves svet znašla na nasprotnih bregovih. Prispevek je pripravila Tina Poglajen.
V Galeriji Vžigalica v Ljubljani smo tokrat bolj kot opisom prepuščeni neposrednemu dialogu z večmedijsko postavitvijo. V Celju živeča japonska umetnica Keiko Miyazaki se z osebno zgodbo posveti izzivu, kako v sodobnem kapitalističnem svetu vzpostavljati partnerske odnose ter negovati ljubezen in družino. Saj, kot pomenljivo namigne že z naslovom razstave, Ljubezen ne plačuje najemnine.
V Galeriji Vžigalica v Ljubljani smo tokrat bolj kot opisom prepuščeni neposrednemu dialogu z večmedijsko postavitvijo. V Celju živeča japonska umetnica Keiko Miyazaki se z osebno zgodbo posveti izzivu, kako v sodobnem kapitalističnem svetu vzpostavljati partnerske odnose ter negovati ljubezen in družino. Saj, kot pomenljivo namigne že z naslovom razstave, Ljubezen ne plačuje najemnine.
Danes se v Ljubljani začne 12. bienale sodobne plesne umetnosti Gibanica. Festival, ki ga prireja Društvo za sodobni ples Slovenije, ponuja pregled najboljše domače sodobnoplesne produkcije zadnjih dveh let, pomeni pa tudi pomembno platformo za predstavitev slovenskih plesnih stvaritev mednarodni javnosti.
Danes se v Ljubljani začne 12. bienale sodobne plesne umetnosti Gibanica. Festival, ki ga prireja Društvo za sodobni ples Slovenije, ponuja pregled najboljše domače sodobnoplesne produkcije zadnjih dveh let, pomeni pa tudi pomembno platformo za predstavitev slovenskih plesnih stvaritev mednarodni javnosti.
V Bruslju so razglasili dobitnika evropske filmske nagrade občinstva LUX. Nagrado, ki jo podeljujeta Evropski parlament in Evropska filmska akademija, je šla v roke ustvarjalcev latvijskega animiranega filma Valovanje. Nizkoproračunski film, ki je dobitnik tudi letošnjega oskarja za najboljši animirani film, je velik fenomen, saj je prejel že več kot 50 nagrad. Iz Bruslja poroča Aleksander Čobec.
V Bruslju so razglasili dobitnika evropske filmske nagrade občinstva LUX. Nagrado, ki jo podeljujeta Evropski parlament in Evropska filmska akademija, je šla v roke ustvarjalcev latvijskega animiranega filma Valovanje. Nizkoproračunski film, ki je dobitnik tudi letošnjega oskarja za najboljši animirani film, je velik fenomen, saj je prejel že več kot 50 nagrad. Iz Bruslja poroča Aleksander Čobec.
V avstrijskem Linzu ob Donavi se danes že dvaindvajsetič začenja filmski festival Crossing Europe, ki bo potekal vse do nedelje, 4. aprila. Na njem se tokrat predstavlja 142 celovečernih in kratkih filmov iz 42 držav, med njimi tudi nekaj slovenskih filmskih naslovov.
V avstrijskem Linzu ob Donavi se danes že dvaindvajsetič začenja filmski festival Crossing Europe, ki bo potekal vse do nedelje, 4. aprila. Na njem se tokrat predstavlja 142 celovečernih in kratkih filmov iz 42 držav, med njimi tudi nekaj slovenskih filmskih naslovov.
Nagrade IRIS za najboljše stvaritve na področju filmske fotografije, ki jih od leta 2015 podeljuje Združenje filmskih snemalcev Slovenije, bodo nocoj sicer podelili v šestih kategorijah: za celovečerni, kratki, dokumentarni in študentski film ter za TV serijo in glasbeni spot. Nagrado Iris za življenjsko delo pa bo prejel direktor fotografije in dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, Bojan Kastelic. Magistriral je na sloviti praški filmski akademiji FAMU in je kot direktor filmske fotografije in snemalec v zadnjih štirih desetletjih sodeloval pri številnih domačih kratkih, dokumentarnih in celovečernih filmih ter televizijskih filmih in serijah. V obrazložitvi nagrade so med drugim zapisali, da je "s svojo tankočutnostjo, poetično osvetlitvijo in obvladovanjem tehnologije filmskega in televizijskega snemanja, močno zaznamoval poklic snemalca v funkciji direktorja fotografije".
Nagrade IRIS za najboljše stvaritve na področju filmske fotografije, ki jih od leta 2015 podeljuje Združenje filmskih snemalcev Slovenije, bodo nocoj sicer podelili v šestih kategorijah: za celovečerni, kratki, dokumentarni in študentski film ter za TV serijo in glasbeni spot. Nagrado Iris za življenjsko delo pa bo prejel direktor fotografije in dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, Bojan Kastelic. Magistriral je na sloviti praški filmski akademiji FAMU in je kot direktor filmske fotografije in snemalec v zadnjih štirih desetletjih sodeloval pri številnih domačih kratkih, dokumentarnih in celovečernih filmih ter televizijskih filmih in serijah. V obrazložitvi nagrade so med drugim zapisali, da je "s svojo tankočutnostjo, poetično osvetlitvijo in obvladovanjem tehnologije filmskega in televizijskega snemanja, močno zaznamoval poklic snemalca v funkciji direktorja fotografije".
V torek, 29. 4., bodo v Evropskem parlamentu v Bruslju razglasili letošnjega prejemnika filmske nagrade LUX evropskega občinstva za najboljši evropski film. Evropski parlament nagrado podeljuje od leta 2007 – do leta 2020 so zmagovalca izbirali izključno člani parlamenta, od leta 2020 naprej polovico glasov prispeva evropsko, torej tudi slovensko občinstvo. Spletno glasovanje se konča 27. aprila. Nominirancev je tudi tokrat 5 in z nominacijo so vsi dobili podnapise v 24 uradnih jezikih Evropske unije, vsi so tudi na ogled brezplačno v državah Evropske unije. Namen nagrade LUX, ki jo podeljujejo v sodelovanju z Evropsko filmsko akademijo, je praznovanje raznolikosti evropskega filma, in ozaveščanje glede družbenih, političnih in kulturnih problematik v Evropi. Nominirani filmi posredno ali neposredno opozarjajo na pomen enakopravnosti, pravičnosti, solidarnosti in sprejemanja drugačnosti.
V torek, 29. 4., bodo v Evropskem parlamentu v Bruslju razglasili letošnjega prejemnika filmske nagrade LUX evropskega občinstva za najboljši evropski film. Evropski parlament nagrado podeljuje od leta 2007 – do leta 2020 so zmagovalca izbirali izključno člani parlamenta, od leta 2020 naprej polovico glasov prispeva evropsko, torej tudi slovensko občinstvo. Spletno glasovanje se konča 27. aprila. Nominirancev je tudi tokrat 5 in z nominacijo so vsi dobili podnapise v 24 uradnih jezikih Evropske unije, vsi so tudi na ogled brezplačno v državah Evropske unije. Namen nagrade LUX, ki jo podeljujejo v sodelovanju z Evropsko filmsko akademijo, je praznovanje raznolikosti evropskega filma, in ozaveščanje glede družbenih, političnih in kulturnih problematik v Evropi. Nominirani filmi posredno ali neposredno opozarjajo na pomen enakopravnosti, pravičnosti, solidarnosti in sprejemanja drugačnosti.
V Mestnem muzeju Ljubljana so ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne odprli razstavo z naslovom 1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno – gre za vpogled v ključne dogodke med letoma 1941 in 1945, ki so zaznamovali največje slovensko mesto.
V Mestnem muzeju Ljubljana so ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne odprli razstavo z naslovom 1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno – gre za vpogled v ključne dogodke med letoma 1941 in 1945, ki so zaznamovali največje slovensko mesto.
Vsako leto so 23. aprila še posebej v ospredju knjige, saj je Unesco ta dan razglasil za mednarodni dan knjige in avtorskih pravic. Izbran je bil med drugim zato, ker naj bi na ta dan umrli William Shakespeare, Miguel de Cervantes in Inka Garcilaso de la Vega. In kaj v poslanici ob dnevu, posvečenem knjigi poudarja aktualni predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk?
Vsako leto so 23. aprila še posebej v ospredju knjige, saj je Unesco ta dan razglasil za mednarodni dan knjige in avtorskih pravic. Izbran je bil med drugim zato, ker naj bi na ta dan umrli William Shakespeare, Miguel de Cervantes in Inka Garcilaso de la Vega. In kaj v poslanici ob dnevu, posvečenem knjigi poudarja aktualni predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk?
V posebni oddaji ob slovesu papeža Frančiška skozi pripovedovanje dr. Tomaža Gerdena spremljamo papeževo življenjsko pot in 12-letni pontifikat. Več o papežu povesta tudi mariborski nadškof Alojzij Cvikl in celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. Foto: MMC / Reuters (detajl).
V posebni oddaji ob slovesu papeža Frančiška skozi pripovedovanje dr. Tomaža Gerdena spremljamo papeževo življenjsko pot in 12-letni pontifikat. Več o papežu povesta tudi mariborski nadškof Alojzij Cvikl in celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. Foto: MMC / Reuters (detajl).
"Dragi bratje in sestre, z veliko žalostjo sporočam, da je umrl naš sveti oče Frančišek. Zjutraj ob 7.35 se je rimski škof Frančišek vrnil domov k Očetu. Njegovo celotno življenje je bilo posvečeno služenju Gospodu in njegovi Cerkvi," je na vatikanski televiziji sporočil kardinal Kevin Farrell. Prehojene papeževe poti se v zapisu spominja urednik Uredništva za religije in verstva dr. Tomaž Gerden. Foto: MMC / Reuters
"Dragi bratje in sestre, z veliko žalostjo sporočam, da je umrl naš sveti oče Frančišek. Zjutraj ob 7.35 se je rimski škof Frančišek vrnil domov k Očetu. Njegovo celotno življenje je bilo posvečeno služenju Gospodu in njegovi Cerkvi," je na vatikanski televiziji sporočil kardinal Kevin Farrell. Prehojene papeževe poti se v zapisu spominja urednik Uredništva za religije in verstva dr. Tomaž Gerden. Foto: MMC / Reuters
Retrospektiva Oriente Vzhod/Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici. Projekt evropskemu občinstvu razkriva bogato kinematografsko dediščino čezmejnega prostora Slovenije in Italije, retrospektiva, ki jo je zasnovala Varja Močnik, pa ponuja filmski vpogled v kompleksno zgodovino obmejne regije Slovenije in Italije.
Retrospektiva Oriente Vzhod/Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici. Projekt evropskemu občinstvu razkriva bogato kinematografsko dediščino čezmejnega prostora Slovenije in Italije, retrospektiva, ki jo je zasnovala Varja Močnik, pa ponuja filmski vpogled v kompleksno zgodovino obmejne regije Slovenije in Italije.
Zvečer ob 20-ih bo na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana zadnja premiera letošnje sezone. Prvič na slovenskih odrih bomo lahko gledali igro Zdravnica britanskega dramatika in režiserja Roberta Icka. Dramo je režiral priznani operni in gledališki režiser Martin Kušej. Robert Icke je v središče svoje drame postavil zdravnico Ruth Wolff, vodjo ugledne klinike za Alzheimerjevo bolezen, ki se zaplete v spor s katoliškim duhovnikom. Zdravnica, igra jo Nataša Barbara Gračner, namreč prepove duhovniku dostop do umirajočega dekleta, ki jo želi spovedati, in tako postane tarča medijske gonje.
Zvečer ob 20-ih bo na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana zadnja premiera letošnje sezone. Prvič na slovenskih odrih bomo lahko gledali igro Zdravnica britanskega dramatika in režiserja Roberta Icka. Dramo je režiral priznani operni in gledališki režiser Martin Kušej. Robert Icke je v središče svoje drame postavil zdravnico Ruth Wolff, vodjo ugledne klinike za Alzheimerjevo bolezen, ki se zaplete v spor s katoliškim duhovnikom. Zdravnica, igra jo Nataša Barbara Gračner, namreč prepove duhovniku dostop do umirajočega dekleta, ki jo želi spovedati, in tako postane tarča medijske gonje.
Informativni prispevki iz področja kulture
Informativni prispevki iz področja kulture
Radijska igra Kapucinska grobnica je nastala po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Dramatizacijo in radijsko priredbo podpisujejo Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni in Ana Kržišnik Blažica.
Radijska igra Kapucinska grobnica je nastala po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Dramatizacijo in radijsko priredbo podpisujejo Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni in Ana Kržišnik Blažica.
Martin Kušej, avstrijski gledališki in operni režiser slovenskega rodu, je leta 2022 napisal knjigo z naslovom Za mano belina. V tem avtobiografsko-esejističnem delu odpira pogled v svoje ustvarjanje; opisuje svoje uprizoritve na evropskih gledaliških in opernih odrih, predvsem pa razkriva svoj osebni odnos do gledališkega ustvarjanja. Knjiga Za mano belina je zdaj v slovenskem prevodu Tine Mahkota izšla v sodelovanju založb Beletrina in Mont. Sinočnjo predstavitev v ljubljanski kavarni Kazina je spremljala Staša Grahek.
Martin Kušej, avstrijski gledališki in operni režiser slovenskega rodu, je leta 2022 napisal knjigo z naslovom Za mano belina. V tem avtobiografsko-esejističnem delu odpira pogled v svoje ustvarjanje; opisuje svoje uprizoritve na evropskih gledaliških in opernih odrih, predvsem pa razkriva svoj osebni odnos do gledališkega ustvarjanja. Knjiga Za mano belina je zdaj v slovenskem prevodu Tine Mahkota izšla v sodelovanju založb Beletrina in Mont. Sinočnjo predstavitev v ljubljanski kavarni Kazina je spremljala Staša Grahek.
S podelitvijo nagrad se je v Prešernovem gledališču Kranj sklenil 55. Teden slovenske drame. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo je prejel Milan Ramšak Marković za Trilogijo o mestih in ljudeh. Najboljša uprizoritev Tedna slovenske drame je predstava Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije. Predstava Slovenskega ljudskega gledališča Celje je nastala po besedilu Tiborja Hrsa Pandurja, režirala jo je Livija Pandur.
S podelitvijo nagrad se je v Prešernovem gledališču Kranj sklenil 55. Teden slovenske drame. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo je prejel Milan Ramšak Marković za Trilogijo o mestih in ljudeh. Najboljša uprizoritev Tedna slovenske drame je predstava Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije. Predstava Slovenskega ljudskega gledališča Celje je nastala po besedilu Tiborja Hrsa Pandurja, režirala jo je Livija Pandur.
Na Dunaju so v Leopoldovem muzeju odprli razstavo Bidermajer – obdobje v vzponu. Razstava, ki ponuja razširjeno sliko le tega, se ne osredotoča izključno na Dunaj in njegovo vlogo v tem času, temveč osvetljuje tudi umetniška udejstvovanja drugod, na primer v Budimpešti, Pragi, Ljubljani ali Benetkah. Na ogled je okoli 190 eksponatov, kot so slike, pohištvo, oblačila, stekleni in drugi umetniški izdelki. Na razstavi, ki bo odprta do 27. julija, pa je z nekaj slikami zastopan tudi Jožef Tominc.
Na Dunaju so v Leopoldovem muzeju odprli razstavo Bidermajer – obdobje v vzponu. Razstava, ki ponuja razširjeno sliko le tega, se ne osredotoča izključno na Dunaj in njegovo vlogo v tem času, temveč osvetljuje tudi umetniška udejstvovanja drugod, na primer v Budimpešti, Pragi, Ljubljani ali Benetkah. Na ogled je okoli 190 eksponatov, kot so slike, pohištvo, oblačila, stekleni in drugi umetniški izdelki. Na razstavi, ki bo odprta do 27. julija, pa je z nekaj slikami zastopan tudi Jožef Tominc.
Z dvodnevnim dogodkom v Slovenski kinoteki z naslovom Kurja polt: Poslednji hura 2, ki predstavlja izbor žanrskega filma, od mrtvih obujajo nekdanji festival Kurja polt. Ob prisotnosti režiserja Norberta Pfaffenbichlerja je bil predvajan sklepni del distopične eksperimentalne trilogije z naslovom 2551.03. Z avstrijskim avtorjem se je pogovarjala Petra Meterc. Prevode bere Dejan Kaloper.
Z dvodnevnim dogodkom v Slovenski kinoteki z naslovom Kurja polt: Poslednji hura 2, ki predstavlja izbor žanrskega filma, od mrtvih obujajo nekdanji festival Kurja polt. Ob prisotnosti režiserja Norberta Pfaffenbichlerja je bil predvajan sklepni del distopične eksperimentalne trilogije z naslovom 2551.03. Z avstrijskim avtorjem se je pogovarjala Petra Meterc. Prevode bere Dejan Kaloper.
V sklopu Milanskega tedna oblikovanja je v vili Bagatti Valsecchi, ki je del razstavnega prizorišča Alcova, na ogled tudi slovenska postavitev Material bar. Kuratorji Katarina Dekleva, Rok Oblak in Bor Pungerčič, ki so bili izbrani na razpisu Centra za kreativnost, so v središče postavili trajnost, funkcionalnost in inovativnost. Material bar je tako prostor, kjer obiskovalci od blizu spoznajo prakse 11 slovenskih oblikovalcev oz. kolektivov.
V sklopu Milanskega tedna oblikovanja je v vili Bagatti Valsecchi, ki je del razstavnega prizorišča Alcova, na ogled tudi slovenska postavitev Material bar. Kuratorji Katarina Dekleva, Rok Oblak in Bor Pungerčič, ki so bili izbrani na razpisu Centra za kreativnost, so v središče postavili trajnost, funkcionalnost in inovativnost. Material bar je tako prostor, kjer obiskovalci od blizu spoznajo prakse 11 slovenskih oblikovalcev oz. kolektivov.
V Narodni galeriji v Ljubljani bodo odpirajo obsežno razstavo Barok v Sloveniji. Zadnji dve veliki razstavi o tem obdobju segata že več kot pol stoletja nazaj, od takrat do danes pa je prišlo do številnih odkritij in tudi umetnostnozgodovinski pogled se je spremenil. Ogledamo si lahko več kot 170 del, predvsem slike, kipe, freske in risbe. V 17. in 18. stoletju se začne umetnost spet prebujati, pravzaprav kar kipeti – to so sprožile nove družbene, politične in ekonomske razmere.
V Narodni galeriji v Ljubljani bodo odpirajo obsežno razstavo Barok v Sloveniji. Zadnji dve veliki razstavi o tem obdobju segata že več kot pol stoletja nazaj, od takrat do danes pa je prišlo do številnih odkritij in tudi umetnostnozgodovinski pogled se je spremenil. Ogledamo si lahko več kot 170 del, predvsem slike, kipe, freske in risbe. V 17. in 18. stoletju se začne umetnost spet prebujati, pravzaprav kar kipeti – to so sprožile nove družbene, politične in ekonomske razmere.
Uspešni italijanski pisatelj Paolo Giordano je v Sloveniji na obisku v okviru 57. zasedanja mednarodnega odbora pisateljev in pisateljic za mir PEN-a. V slovenščini pa je pri Mladinski knjigi pravkar izšel njegov roman Tasmanija, ki prinaša zgodbo o posamezniku, ki je išče zatočišče v času osebnih in družbenih kriz.
Uspešni italijanski pisatelj Paolo Giordano je v Sloveniji na obisku v okviru 57. zasedanja mednarodnega odbora pisateljev in pisateljic za mir PEN-a. V slovenščini pa je pri Mladinski knjigi pravkar izšel njegov roman Tasmanija, ki prinaša zgodbo o posamezniku, ki je išče zatočišče v času osebnih in družbenih kriz.
Režiserka Petra Seliškar je kar pet poletij preživela na gori Solunska glava v Severni Makedoniji in tam snemala eno od zadnjih planšarskih družin, ki še ohranja star način vzreje živali v visokogorskem okolju. Iz posnetega materiala sta nastala dva dokumentarna filma, Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice. Z režiserko se pogovarja Petra Meterc.
Režiserka Petra Seliškar je kar pet poletij preživela na gori Solunska glava v Severni Makedoniji in tam snemala eno od zadnjih planšarskih družin, ki še ohranja star način vzreje živali v visokogorskem okolju. Iz posnetega materiala sta nastala dva dokumentarna filma, Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice. Z režiserko se pogovarja Petra Meterc.
Uredništvo igranega programa Radia Slovenija, programa Ars, pripravlja v petek, 4. aprila, ob 17 h v dvorani Prešernovega gledališča Kranj živo izvedbo radijske igre Tjaše Míslej Prva beseda je mama, in sicer 4. del z naslovom Ksenija. To bo eden izmed dogodkov dodatnega programa 55. Tedna slovenske drame in je nekaj posebnega v tem, da bodo igralci Vesna Jevnikar, Tina Resman Lasan in Branko Završan nastopili v živo, sama radijska igra v več delih, ki jo bomo poslušali na radijskih valovih, pa nastaja v studiu. Dramaturginja je Vilma Štritof, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta Matjaž Miklič in Sonja Strenar. Režiserka je Špela Kravogel. Tadeja Krečič jo je povabila pred mikrofon, da pove nekaj besed o besedilu Prva beseda je mama Tjaše Mislej.
Uredništvo igranega programa Radia Slovenija, programa Ars, pripravlja v petek, 4. aprila, ob 17 h v dvorani Prešernovega gledališča Kranj živo izvedbo radijske igre Tjaše Míslej Prva beseda je mama, in sicer 4. del z naslovom Ksenija. To bo eden izmed dogodkov dodatnega programa 55. Tedna slovenske drame in je nekaj posebnega v tem, da bodo igralci Vesna Jevnikar, Tina Resman Lasan in Branko Završan nastopili v živo, sama radijska igra v več delih, ki jo bomo poslušali na radijskih valovih, pa nastaja v studiu. Dramaturginja je Vilma Štritof, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta Matjaž Miklič in Sonja Strenar. Režiserka je Špela Kravogel. Tadeja Krečič jo je povabila pred mikrofon, da pove nekaj besed o besedilu Prva beseda je mama Tjaše Mislej.