Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativni prispevki iz področja kulture
Nekoč Festival gejevskega in lezbičnega filma so ob 30-letnici preimenovali v Festival LGBT filma, velja pa za najstarejši tovrstni evropski festival. Naslednje leto bodo praznovali že 40 let. A še prej nas čaka 39. izdaja. Ta med 9. in 17. decembrom prinaša dogodke in projekcije v Ljubljani, pa tudi po drugih slovenskih krajih in na spletu. Nekaj programskih poudarkov v prispevku.
Nekoč Festival gejevskega in lezbičnega filma so ob 30-letnici preimenovali v Festival LGBT filma, velja pa za najstarejši tovrstni evropski festival. Naslednje leto bodo praznovali že 40 let. A še prej nas čaka 39. izdaja. Ta med 9. in 17. decembrom prinaša dogodke in projekcije v Ljubljani, pa tudi po drugih slovenskih krajih in na spletu. Nekaj programskih poudarkov v prispevku.
V torek, 12. decembra, bo ob 20.35 na 1. programu Televizije Slovenija premiera filma Ars - filma, ki je nastal ob 60. obletnici programa Ars in ponuja vpogled v priprave programa, oddaj, radijskih iger, koncertov in mednarodnih projektov. Tesa Drev Juh se ob tej priložnosti pogovarja z režiserjem filma Amirjem Muratovićem.
V torek, 12. decembra, bo ob 20.35 na 1. programu Televizije Slovenija premiera filma Ars - filma, ki je nastal ob 60. obletnici programa Ars in ponuja vpogled v priprave programa, oddaj, radijskih iger, koncertov in mednarodnih projektov. Tesa Drev Juh se ob tej priložnosti pogovarja z režiserjem filma Amirjem Muratovićem.
V Narodni galeriji v Ljubljani so predstavili bibliofilsko monografijo z naslovom Mojstri slovenskega impresionizma. Cankarjeva založba s tem nadaljuje izdajanje prestižnih, na roko vezanih knjig v omejeni nakladi 300 izvodov in z visoko kakovostnimi reprodukcijami slik. Avtor besedila v knjigi, ki skupaj s slikami obsega okoli 360 strani, je dr. Milček Komelj. Gre za izjemen vpogled v življenje in ustvarjanje štirih predstavnikov slovenskega impresionizma. Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama, Matej Sternen so prikazani celovito, od opisa njihove ustvarjalne poti in dosežkov do umestitve v čas ter umetnostnozgodovinske analize njihovih del. Dr. Komelj jih sopostavlja ob Cankarja, Zupančiča, Ketteja in Murna, in sicer tudi z literarnimi odlomki teh predstavnikov slovenske moderne. Čeprav so našteti slikarji predstavljeni posamično, pa monografija prikaže, kako pomembno vlogo ima specifičnost slovenske krajine znotraj njihovega ustvarjanja in kako so slikarji do nje pristopali z izrazito osebnim odnosom. Ob tem so, je zapisal dr. Komelj, »postopoma vsak zase razkrili svoj raznolik ustvarjalni značaj in temperament ter izpričali razpon od bolj stvarnega, a vendar poetičnega dojemanja, do bolj mitičnega doživljanja sveta«. In k temu dodal, da impresionisti veljajo za najbolj slovenske umetnike, ampak to ne pomeni, da so domačijski. Monografija, ki vsebuje 240 fotografij umetnin in za katero boste odšteli 2.490 evrov, je nastala na podlagi avtorjeve ljubezni do tega pomembnega slovenskega umetniškega obdobja. In tudi zato to obdobje in njegovi predstavniki skupaj z reprodukcijami slik zaživijo na oseben in hkrati poetičen način. Foto: Mladinska knjiga
V Narodni galeriji v Ljubljani so predstavili bibliofilsko monografijo z naslovom Mojstri slovenskega impresionizma. Cankarjeva založba s tem nadaljuje izdajanje prestižnih, na roko vezanih knjig v omejeni nakladi 300 izvodov in z visoko kakovostnimi reprodukcijami slik. Avtor besedila v knjigi, ki skupaj s slikami obsega okoli 360 strani, je dr. Milček Komelj. Gre za izjemen vpogled v življenje in ustvarjanje štirih predstavnikov slovenskega impresionizma. Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama, Matej Sternen so prikazani celovito, od opisa njihove ustvarjalne poti in dosežkov do umestitve v čas ter umetnostnozgodovinske analize njihovih del. Dr. Komelj jih sopostavlja ob Cankarja, Zupančiča, Ketteja in Murna, in sicer tudi z literarnimi odlomki teh predstavnikov slovenske moderne. Čeprav so našteti slikarji predstavljeni posamično, pa monografija prikaže, kako pomembno vlogo ima specifičnost slovenske krajine znotraj njihovega ustvarjanja in kako so slikarji do nje pristopali z izrazito osebnim odnosom. Ob tem so, je zapisal dr. Komelj, »postopoma vsak zase razkrili svoj raznolik ustvarjalni značaj in temperament ter izpričali razpon od bolj stvarnega, a vendar poetičnega dojemanja, do bolj mitičnega doživljanja sveta«. In k temu dodal, da impresionisti veljajo za najbolj slovenske umetnike, ampak to ne pomeni, da so domačijski. Monografija, ki vsebuje 240 fotografij umetnin in za katero boste odšteli 2.490 evrov, je nastala na podlagi avtorjeve ljubezni do tega pomembnega slovenskega umetniškega obdobja. In tudi zato to obdobje in njegovi predstavniki skupaj z reprodukcijami slik zaživijo na oseben in hkrati poetičen način. Foto: Mladinska knjiga
Društvo likovnih umetnikov Ljubljana je podelilo nagrade Ivane Kobilca. Za življenjsko delo so odlikovali Zoro Stančič, ki ustvarja predvsem v grafiki, a se hkrati z njo nenehno poigrava, eksperimentira in jo spaja z drugimi mediji. Grafika mi omogoča raziskovanje, pravi umetnica, ki ta medij tudi poučuje na ALUO. In res k njej vedno znova pristopi sveže – jo ustvari na podlagi fotografije, računalniško obdeluje, natisne na ruto. Prepoznavna je tudi po odločni, impulzivni ter duhoviti risbi, figuraliki, ter pogostemu naslonu na vsakdan. Razmišlja o življenju v njegovih omejitvah in krhkosti ter vtise iz življenja zgosti v vizualni izkušnji. Razstavljala je tako doma kot v mednarodnem prostoru in prejela več nagrad, to nagrado pa razume kot priznanje ne le za njeno umetniško prakso, temveč tudi za pedagoško dejavnost in delovanje v Društvu Likovnih umetnikov Ljubljana. Ustvarja pa tudi na področjih scenografije in kostumografije ter ilustracije. Nagrado za aktualno produkcijo je prejel Arjan Pregl, priznanje za sopotnike in podpornike vizualne umetnosti pa dr. Nadja Zgonik. Foto: Zora Stančič, osebni arhiv
Društvo likovnih umetnikov Ljubljana je podelilo nagrade Ivane Kobilca. Za življenjsko delo so odlikovali Zoro Stančič, ki ustvarja predvsem v grafiki, a se hkrati z njo nenehno poigrava, eksperimentira in jo spaja z drugimi mediji. Grafika mi omogoča raziskovanje, pravi umetnica, ki ta medij tudi poučuje na ALUO. In res k njej vedno znova pristopi sveže – jo ustvari na podlagi fotografije, računalniško obdeluje, natisne na ruto. Prepoznavna je tudi po odločni, impulzivni ter duhoviti risbi, figuraliki, ter pogostemu naslonu na vsakdan. Razmišlja o življenju v njegovih omejitvah in krhkosti ter vtise iz življenja zgosti v vizualni izkušnji. Razstavljala je tako doma kot v mednarodnem prostoru in prejela več nagrad, to nagrado pa razume kot priznanje ne le za njeno umetniško prakso, temveč tudi za pedagoško dejavnost in delovanje v Društvu Likovnih umetnikov Ljubljana. Ustvarja pa tudi na področjih scenografije in kostumografije ter ilustracije. Nagrado za aktualno produkcijo je prejel Arjan Pregl, priznanje za sopotnike in podpornike vizualne umetnosti pa dr. Nadja Zgonik. Foto: Zora Stančič, osebni arhiv
V nizu celostnega branja slovenskih klasičnih in sodobnih literarnih del v oddaji Odprta knjiga na Arsu prihaja na vrsto povest Ivana Tavčarja Cvetje v jeseni, ob tem pa je izšla tudi zvočnica založbe ZKP RTV Slovenija. Povest bo v desetih nadaljevanjih na sporedu do 15. decembra, bral bo igralec Željko Hrs, več o tem pa pove režiser Klemen Markovčič.
V nizu celostnega branja slovenskih klasičnih in sodobnih literarnih del v oddaji Odprta knjiga na Arsu prihaja na vrsto povest Ivana Tavčarja Cvetje v jeseni, ob tem pa je izšla tudi zvočnica založbe ZKP RTV Slovenija. Povest bo v desetih nadaljevanjih na sporedu do 15. decembra, bral bo igralec Željko Hrs, več o tem pa pove režiser Klemen Markovčič.
Upravni odbor Prešernovega sklada je razglasil prejemnike najpomembnejših državnih nagrad na področju kulture za leto 2024. Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta na predvečer kulturnega praznika prihodnje leto prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk in baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist ter pedagog dr. Henrik Neubauer. Pisava Erike Vouk nagovarja zadržano, vendar estetsko dovršeno, vrednost njene poezije pa izkazuje 11 pesniških zbirk, ki so izhajale med letoma 1984 in 2018. Njeno pisanje pa, še beremo v utemeljitvi, označujeta težnja h kultiviranju jezika in želja po osmišljanju sveta. Prejela je več prestižnih pesniških priznanj, med drugim leta 2015 Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Henrik Neubauer je kot baletni solist odplesal skoraj vse pomembnejše vloge, nato je deloval še kot koreograf in operni režiser, bil umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega baleta, pedagog in publicist. In še bi lahko naštevali. Razglasili so tudi nagrajence Prešernovega sklada - to so pesnica Milljana Cunta, igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, scenaristka in režiserka Sara Kern in grafični oblikovalec Tomato Košir.
Upravni odbor Prešernovega sklada je razglasil prejemnike najpomembnejših državnih nagrad na področju kulture za leto 2024. Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta na predvečer kulturnega praznika prihodnje leto prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk in baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist ter pedagog dr. Henrik Neubauer. Pisava Erike Vouk nagovarja zadržano, vendar estetsko dovršeno, vrednost njene poezije pa izkazuje 11 pesniških zbirk, ki so izhajale med letoma 1984 in 2018. Njeno pisanje pa, še beremo v utemeljitvi, označujeta težnja h kultiviranju jezika in želja po osmišljanju sveta. Prejela je več prestižnih pesniških priznanj, med drugim leta 2015 Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Henrik Neubauer je kot baletni solist odplesal skoraj vse pomembnejše vloge, nato je deloval še kot koreograf in operni režiser, bil umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega baleta, pedagog in publicist. In še bi lahko naštevali. Razglasili so tudi nagrajence Prešernovega sklada - to so pesnica Milljana Cunta, igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, scenaristka in režiserka Sara Kern in grafični oblikovalec Tomato Košir.
Festival animiranega filma, ki v prestolnici prikaže aktualno svetovno produkcijo in še posebej Srednje in Vzhodne Evrope, je ponudil filme, ki so bili na primer posneti v računalniški igri, pa družbeno angažirane na temo vojne, družinskih stisk in pravic živali. V retrospektivi so se ozrli v zgodovino kolaža, podelili pa so tudi nagrade. Največjo, mednarodne žirije, je prejel Neporavnani – film Poljakinje Marte Magnuske, ki "z domiselno metaforiko prikaže rutinske premike v stanovanju, dokler ti ne postanejo mučni".
Festival animiranega filma, ki v prestolnici prikaže aktualno svetovno produkcijo in še posebej Srednje in Vzhodne Evrope, je ponudil filme, ki so bili na primer posneti v računalniški igri, pa družbeno angažirane na temo vojne, družinskih stisk in pravic živali. V retrospektivi so se ozrli v zgodovino kolaža, podelili pa so tudi nagrade. Največjo, mednarodne žirije, je prejel Neporavnani – film Poljakinje Marte Magnuske, ki "z domiselno metaforiko prikaže rutinske premike v stanovanju, dokler ti ne postanejo mučni".
Decembrski čas je za obdarovanje in ilustracije so eno lepših daril. Deveti sejem ilustracije se bo odvijal na Stritarjevi 7 v centru Ljubljane. Tam namreč gostuje Vodnikova domačija, ki se na svoji lokaciji v Šiški prenavlja. Kot je v navadi, si lahko ogledate in kupite originalna dela, podpisane printe omejenih in neomejenih serij, razstavljene so tudi ilustrirane knjige sodelujočih – teh je letos 32.
Decembrski čas je za obdarovanje in ilustracije so eno lepših daril. Deveti sejem ilustracije se bo odvijal na Stritarjevi 7 v centru Ljubljane. Tam namreč gostuje Vodnikova domačija, ki se na svoji lokaciji v Šiški prenavlja. Kot je v navadi, si lahko ogledate in kupite originalna dela, podpisane printe omejenih in neomejenih serij, razstavljene so tudi ilustrirane knjige sodelujočih – teh je letos 32.
Animirani filmi so pogosto vizualni eksperimenti, dinamične vsaj polabstrakcije, zasanjane, spominjajo na glasbene spote in še kaj, a to ne sme zamegliti njihove pronicljive družbeno kritične vloge. Pogosto so polnokrvni vizualni komentarji, a s primesjo ekspresije in umetniške svobode. Prav to se letos dobro vidi v glavnem tekmovalnem programu Animateke. V njem so dela priznanih pa tudi manj uveljavljenih ustvarjalcev, filmi, ki svojo pot šele dobro začenjajo, in taki, ki smo jih lahko videli že v izbranih selekcijah v Cannesu, Benetkah, Locarnu.
Animirani filmi so pogosto vizualni eksperimenti, dinamične vsaj polabstrakcije, zasanjane, spominjajo na glasbene spote in še kaj, a to ne sme zamegliti njihove pronicljive družbeno kritične vloge. Pogosto so polnokrvni vizualni komentarji, a s primesjo ekspresije in umetniške svobode. Prav to se letos dobro vidi v glavnem tekmovalnem programu Animateke. V njem so dela priznanih pa tudi manj uveljavljenih ustvarjalcev, filmi, ki svojo pot šele dobro začenjajo, in taki, ki smo jih lahko videli že v izbranih selekcijah v Cannesu, Benetkah, Locarnu.
Med filmskimi festivali, ki sodijo med najbizarnejše, je Mednarodni filmski festival v Pjongjangu v Severni Koreji. Leta 2018 ga je obiskal nemški režiser Martin Hans Schmitt in ustvaril animirani dokumentarni film z naslovom Kako sem preživel filmski festival v Pjongjangu. Z režiserjem smo se pogovarjali ob njegovem obisku festivala Animateka.
Med filmskimi festivali, ki sodijo med najbizarnejše, je Mednarodni filmski festival v Pjongjangu v Severni Koreji. Leta 2018 ga je obiskal nemški režiser Martin Hans Schmitt in ustvaril animirani dokumentarni film z naslovom Kako sem preživel filmski festival v Pjongjangu. Z režiserjem smo se pogovarjali ob njegovem obisku festivala Animateka.
Začenja se jubilejna, 20. izdaja Animateke. Spremlja jo razstava Gianluigija Toccafonda, v središču pozornosti bo tehnika kolažne animacije, festival pa bodo posvetili nedavno preminulemu umetniku na tem področju, Paulu Bushu. Glavni tekmovalni program se osredotoča na srednjo in vzhodno Evropo, v ospredje pa postavlja avtorski animirani film. Na festival je prišlo nekaj več kot 600 filmov, od teh so za tekmovalni program izbirali med 140imi deli, od ponedeljka do nedelje pa bodo prikazali tudi sedem celovečernih animiranih filmov. Vir fotografije: spletna stran festivala Animateka
Začenja se jubilejna, 20. izdaja Animateke. Spremlja jo razstava Gianluigija Toccafonda, v središču pozornosti bo tehnika kolažne animacije, festival pa bodo posvetili nedavno preminulemu umetniku na tem področju, Paulu Bushu. Glavni tekmovalni program se osredotoča na srednjo in vzhodno Evropo, v ospredje pa postavlja avtorski animirani film. Na festival je prišlo nekaj več kot 600 filmov, od teh so za tekmovalni program izbirali med 140imi deli, od ponedeljka do nedelje pa bodo prikazali tudi sedem celovečernih animiranih filmov. Vir fotografije: spletna stran festivala Animateka
V Klubu Cankarjevega doma se je sklenil festival Forum nove glasbe. Festivalski ansambel pod vodstvom Leonharda Garmsa je nastopil s skladateljico in vokalistko Agato Zubel, ki je tudi oblikovala festival, za konec pa je kot solistka med drugim predstavila eno svojih ključnih del Ne Jaz – Not I na besedilo Samuela Becketta.
V Klubu Cankarjevega doma se je sklenil festival Forum nove glasbe. Festivalski ansambel pod vodstvom Leonharda Garmsa je nastopil s skladateljico in vokalistko Agato Zubel, ki je tudi oblikovala festival, za konec pa je kot solistka med drugim predstavila eno svojih ključnih del Ne Jaz – Not I na besedilo Samuela Becketta.
Da imajo pravljice in bogastvo ilustracije pri nas poseben pomen morda kaže izbor knjige leta na 39. Slovenskem knjižnem sejmu. To je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani postala knjiga Sto slovenskih ljudskih, ki ob pripovedih z vseh koncev in krajev Slovenije prinaša dela petindvajsetih priznanih ilustratorjev. Za nagrado se je sicer potegovalo deset naslovov. Pravljice so dediščina, ki jo je treba varovati pravi Helena Kraljič iz založbe Morfem, kjer je izšlo Sto slovenskih ljudskih. Bogat zgodovinski pripovedni izvir priznani slovenski ilustratorji na različne načine bližajo sodobnemu času, med drugim preberemo v utemeljitvi. Večina ilustracij je nastala na novo, izbor pravljic pa je opravila Dušica Kunaver in je regijsko širok. Način glasovanja je letos nekoliko drugačen in ob spletu vključuje tudi strokovno žirijo in obiskovalce sejma, je povedal Vladimir Kukavica, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev.
Da imajo pravljice in bogastvo ilustracije pri nas poseben pomen morda kaže izbor knjige leta na 39. Slovenskem knjižnem sejmu. To je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani postala knjiga Sto slovenskih ljudskih, ki ob pripovedih z vseh koncev in krajev Slovenije prinaša dela petindvajsetih priznanih ilustratorjev. Za nagrado se je sicer potegovalo deset naslovov. Pravljice so dediščina, ki jo je treba varovati pravi Helena Kraljič iz založbe Morfem, kjer je izšlo Sto slovenskih ljudskih. Bogat zgodovinski pripovedni izvir priznani slovenski ilustratorji na različne načine bližajo sodobnemu času, med drugim preberemo v utemeljitvi. Večina ilustracij je nastala na novo, izbor pravljic pa je opravila Dušica Kunaver in je regijsko širok. Način glasovanja je letos nekoliko drugačen in ob spletu vključuje tudi strokovno žirijo in obiskovalce sejma, je povedal Vladimir Kukavica, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev.
V Novem mestu je bila sinoči premiera novega slovenskega filma režiserja Nejca Gazvode z naslovom Vzornik. Film tematizira absurdno obdobje v času koronakrize, ko so se leta 2021 otroci spet vrnili v šole.
V Novem mestu je bila sinoči premiera novega slovenskega filma režiserja Nejca Gazvode z naslovom Vzornik. Film tematizira absurdno obdobje v času koronakrize, ko so se leta 2021 otroci spet vrnili v šole.
Živa izvedba radijske igre v dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma v ponedeljek, 27. novembra 2023, ob 19.30. Premiera pa isti večer ob 22.05 v terminu radijske igre na Arsu. Sartre dogajanje drame Zaprta vrata postavi v sodoben »pekel«. Vanj so umeščeni tisti, ki ne priznajo svoje svobode in odgovornosti. Medsebojna soodvisnost v zamejenem prostoru brez oken in naravne svetlobe pa jih prisili v izpovedi in avtorefleksije. Človek je torej »obsojen« na svobodo in kriv za usodo, ki si jo je izbral sam. Prevajalka Draga Ahačič Režiser in avtor radijske priredbe Klemen Markovčič Tonska mojstra Urban Gruden, Sonja Strenar Avtorja izvirne glasbe Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Lektorica Saša Grčman Fonetičarka Suzana Köstner Fotografinja: Nada Žgank Ines Nina Valič Garcin Matija Vastl Estelle Saša Pavlin Stošić Sobar Matija Rozman Koprodukcija 3. programa Radia Slovenija - programa Ars in Cankarjevega doma, november 2023
Živa izvedba radijske igre v dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma v ponedeljek, 27. novembra 2023, ob 19.30. Premiera pa isti večer ob 22.05 v terminu radijske igre na Arsu. Sartre dogajanje drame Zaprta vrata postavi v sodoben »pekel«. Vanj so umeščeni tisti, ki ne priznajo svoje svobode in odgovornosti. Medsebojna soodvisnost v zamejenem prostoru brez oken in naravne svetlobe pa jih prisili v izpovedi in avtorefleksije. Človek je torej »obsojen« na svobodo in kriv za usodo, ki si jo je izbral sam. Prevajalka Draga Ahačič Režiser in avtor radijske priredbe Klemen Markovčič Tonska mojstra Urban Gruden, Sonja Strenar Avtorja izvirne glasbe Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Lektorica Saša Grčman Fonetičarka Suzana Köstner Fotografinja: Nada Žgank Ines Nina Valič Garcin Matija Vastl Estelle Saša Pavlin Stošić Sobar Matija Rozman Koprodukcija 3. programa Radia Slovenija - programa Ars in Cankarjevega doma, november 2023
CoFestival se bo odvijal v Ljubljani na več mestih, v Kinu Šiška, Stari mestni elektrarni, Plesnem teatru, Cukrarni, Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, Cirkulaciji 2, Mestnem muzeju in Lutkovnem gledališču. Do 30. novembra bo postregel 18 dogodkov sodobnega plesa.
CoFestival se bo odvijal v Ljubljani na več mestih, v Kinu Šiška, Stari mestni elektrarni, Plesnem teatru, Cukrarni, Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, Cirkulaciji 2, Mestnem muzeju in Lutkovnem gledališču. Do 30. novembra bo postregel 18 dogodkov sodobnega plesa.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je danes svoja vrata odprl 39. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod geslom Besedo besedi. Skupno bo ponudil 266 dogodkov, obiskali ga bodo številni slovenski in tuji književniki, v okviru sejma pa bodo podelili tudi več nagrad. Na sejmu z vsemi tremi programi sodeluje tudi naš radio.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je danes svoja vrata odprl 39. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod geslom Besedo besedi. Skupno bo ponudil 266 dogodkov, obiskali ga bodo številni slovenski in tuji književniki, v okviru sejma pa bodo podelili tudi več nagrad. Na sejmu z vsemi tremi programi sodeluje tudi naš radio.
V soboto se je s podelitvijo vodomca in drugih nagrad sklenila 34. izdaja ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala ali krajše Liffa. Liffe je v dvanajstih festivalskih dneh v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Celju pripravil skoraj 300 projekcij več kot 100 celovečernih in kratkih filmov z vsega sveta. Glavno nagrado – vodomca, ki ga mednarodna žirija podeljuje najboljšemu prvemu ali drugemu filmu – je prejela madžarska provokativna satira 3000 oštevilčenih opek režiserja Adama Csaszija. Z vodomcem nagrajena satira na neizprosen in redek način spregovori o zagatah politične korektnosti, o rasizmu in mejah umetniškega ustvarjanja. Tri tisoč oštevilčenih opek je drugi film madžarskega režiserja Adama Csaszija, ki bo v izziv gledalcem z različnimi predsodki, je povedala članica mednarodne žirije Iza Strehar, ki je filmu podelila vodomca: "Pri filmu nas je najbolj prepričalo, da je precejšen izziv za gledalca: ne samo za tiste, ki imajo določene predsodke do manjšin. Film namreč preizprašuje določene trenutne pretirano politično korektne smernice, s katerimi naj bi obravnavali in prikazovali manjšine, čeprav jih s tem v resnici tudi eksploatiramo." Svoboda ni absolutna; kot vemo ni takšna niti svoboda govora ali ustvarjanja: čeprav so določene z zakoni ali predpisi, smernice delujejo predvsem neformalno; politična korektnost se opira na neizrečeni občutek za to, kaj je primerno in dopustno reči in narediti v javnosti, da s svojo svobodo ne posegamo denimo v dostojanstvo in dobro ime drugih. In 3000 oštevilčenih opek dregne natanko v to šibko in hkrati močno točko sodobnih družb. V enem od madžarskih gledališč režiser, ki sam sebe vidi kot naprednega in liberalnega, pripravlja predstavo z naslovom Madžarski Rom. Z njo želi na odru »čim bolj avtentično« in »pretresljivo« predstaviti vsakdanje življenje Romov. Za igralce, ki naj uprizarjajo sami sebe, svojo bolečino in izključenost, izbere še posebej stigmatizirane Rome: nekdanjega preprodajalca drog, tatiča in nasilneža, brezdomca, žrtev posilstva. Nastopajoči hitro spoznajo, da predstava izkorišča njihovo stigmo. Sodelovanje želijo prekiniti, a vendarle vztrajajo. Gledališče se namreč opravi na gostovanje v Berlinsko mestno gledališče, kjer si vsi skupaj obetajo velik uspeh. Na oder gledališča bodo celo preselili pristno madžarsko romsko hišo, razstavljeno in sestavljeno iz 3000 oštevilčenih opek. Drži, da je podobno storil Marcel Duchamp s pisoarjem v galeriji, toda to je storil pred stoletjem; premestil in razstavil je vsakdanji objekt, ne ljudi. Film režiserja in soscenarista Adama Csaszija ima oster in satiričen pristop, ki spominja na Kvadrat Rubna Östlunda in filme Raduja Judeja. Z njim prek tematizacije politične korektnosti pokaže na vsebinsko izpraznjenost določenih del sodobne umetnosti; da poleg formalne provokacije, škandala, subverzivnosti ne ponujajo ravno obilja inovativnega. Med igralci v predstavi je naturščik Edmond Oláh, pripadnik romske skupnosti, sicer zaposlen kot računalničar v eni od madžarskih bank. Film ne govori samo o Madžarski, temveč širše o rasizmu, je opozoril ob prejemu vodomca: "Film je kot zrcalo, drugačno zrcalo in v njem vidimo, kako nekateri vidijo Rome, a ne samo njih: priseljence, temnopolte, vse drugačne." Z vodomcem nagrajeni film Tri tisoč oštevilčenih opek si lahko ogledate še nocoj ob 19. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Film zaenkrat še nima zagotovljene distribucije pri nas, čeprav bi si jo – ne samo zaradi Liffove nagrade – brez dvoma zaslužil. V soboto so podelili tudi nagrado občinstva. Obiskovalci so najvišje ocene namenili dokumentarcu Poljubi prihodnost o prebivalcih obleganega Sarajeva, ki so upanje našli v glasbi, in o težko pričakovanem koncertu rokovske zasedbe U2, ki je po koncu vojne končno nastopila v bosanski prestolnici. Če omenimo še ostale nagrajene filme 34. Liffa: najboljši kratki film je Dežela gora režiserke Olge Kosanović; kritiška nagrada fipresci žirije svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev je pripadla filmu Lola režiserja Andrewa Leggea. Mladinska žirija programa Kinotrip je nagradila ameriški film Sladki vzhod v režiji Seana Pricea Williamsa, medtem ko je nagrada žirije Art kino mreže Slovenije šla v roke ustvarjalcem finskega filma Štirje mali odrasli. Foto: Liffe
V soboto se je s podelitvijo vodomca in drugih nagrad sklenila 34. izdaja ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala ali krajše Liffa. Liffe je v dvanajstih festivalskih dneh v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Celju pripravil skoraj 300 projekcij več kot 100 celovečernih in kratkih filmov z vsega sveta. Glavno nagrado – vodomca, ki ga mednarodna žirija podeljuje najboljšemu prvemu ali drugemu filmu – je prejela madžarska provokativna satira 3000 oštevilčenih opek režiserja Adama Csaszija. Z vodomcem nagrajena satira na neizprosen in redek način spregovori o zagatah politične korektnosti, o rasizmu in mejah umetniškega ustvarjanja. Tri tisoč oštevilčenih opek je drugi film madžarskega režiserja Adama Csaszija, ki bo v izziv gledalcem z različnimi predsodki, je povedala članica mednarodne žirije Iza Strehar, ki je filmu podelila vodomca: "Pri filmu nas je najbolj prepričalo, da je precejšen izziv za gledalca: ne samo za tiste, ki imajo določene predsodke do manjšin. Film namreč preizprašuje določene trenutne pretirano politično korektne smernice, s katerimi naj bi obravnavali in prikazovali manjšine, čeprav jih s tem v resnici tudi eksploatiramo." Svoboda ni absolutna; kot vemo ni takšna niti svoboda govora ali ustvarjanja: čeprav so določene z zakoni ali predpisi, smernice delujejo predvsem neformalno; politična korektnost se opira na neizrečeni občutek za to, kaj je primerno in dopustno reči in narediti v javnosti, da s svojo svobodo ne posegamo denimo v dostojanstvo in dobro ime drugih. In 3000 oštevilčenih opek dregne natanko v to šibko in hkrati močno točko sodobnih družb. V enem od madžarskih gledališč režiser, ki sam sebe vidi kot naprednega in liberalnega, pripravlja predstavo z naslovom Madžarski Rom. Z njo želi na odru »čim bolj avtentično« in »pretresljivo« predstaviti vsakdanje življenje Romov. Za igralce, ki naj uprizarjajo sami sebe, svojo bolečino in izključenost, izbere še posebej stigmatizirane Rome: nekdanjega preprodajalca drog, tatiča in nasilneža, brezdomca, žrtev posilstva. Nastopajoči hitro spoznajo, da predstava izkorišča njihovo stigmo. Sodelovanje želijo prekiniti, a vendarle vztrajajo. Gledališče se namreč opravi na gostovanje v Berlinsko mestno gledališče, kjer si vsi skupaj obetajo velik uspeh. Na oder gledališča bodo celo preselili pristno madžarsko romsko hišo, razstavljeno in sestavljeno iz 3000 oštevilčenih opek. Drži, da je podobno storil Marcel Duchamp s pisoarjem v galeriji, toda to je storil pred stoletjem; premestil in razstavil je vsakdanji objekt, ne ljudi. Film režiserja in soscenarista Adama Csaszija ima oster in satiričen pristop, ki spominja na Kvadrat Rubna Östlunda in filme Raduja Judeja. Z njim prek tematizacije politične korektnosti pokaže na vsebinsko izpraznjenost določenih del sodobne umetnosti; da poleg formalne provokacije, škandala, subverzivnosti ne ponujajo ravno obilja inovativnega. Med igralci v predstavi je naturščik Edmond Oláh, pripadnik romske skupnosti, sicer zaposlen kot računalničar v eni od madžarskih bank. Film ne govori samo o Madžarski, temveč širše o rasizmu, je opozoril ob prejemu vodomca: "Film je kot zrcalo, drugačno zrcalo in v njem vidimo, kako nekateri vidijo Rome, a ne samo njih: priseljence, temnopolte, vse drugačne." Z vodomcem nagrajeni film Tri tisoč oštevilčenih opek si lahko ogledate še nocoj ob 19. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Film zaenkrat še nima zagotovljene distribucije pri nas, čeprav bi si jo – ne samo zaradi Liffove nagrade – brez dvoma zaslužil. V soboto so podelili tudi nagrado občinstva. Obiskovalci so najvišje ocene namenili dokumentarcu Poljubi prihodnost o prebivalcih obleganega Sarajeva, ki so upanje našli v glasbi, in o težko pričakovanem koncertu rokovske zasedbe U2, ki je po koncu vojne končno nastopila v bosanski prestolnici. Če omenimo še ostale nagrajene filme 34. Liffa: najboljši kratki film je Dežela gora režiserke Olge Kosanović; kritiška nagrada fipresci žirije svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev je pripadla filmu Lola režiserja Andrewa Leggea. Mladinska žirija programa Kinotrip je nagradila ameriški film Sladki vzhod v režiji Seana Pricea Williamsa, medtem ko je nagrada žirije Art kino mreže Slovenije šla v roke ustvarjalcem finskega filma Štirje mali odrasli. Foto: Liffe
V Jasenovcu, največjem koncentracijskem taborišču v južni Evropi med drugo svetovno vojno, je bilo ubitih okoli 100.000 ljudi, večinoma Srbov, Judov in Romov. V taborišču so bili tudi Slovenci in njihovo usodo je raziskal Slavko Alojz Kramar. Njegovo Knjigo imen in obrazov Slovenski taboriščniki v Jasenovcu sta izdala Slovenski dom v Zagrebu in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb, na predstavitvi pa je bil Vlado Motnikar.
V Jasenovcu, največjem koncentracijskem taborišču v južni Evropi med drugo svetovno vojno, je bilo ubitih okoli 100.000 ljudi, večinoma Srbov, Judov in Romov. V taborišču so bili tudi Slovenci in njihovo usodo je raziskal Slavko Alojz Kramar. Njegovo Knjigo imen in obrazov Slovenski taboriščniki v Jasenovcu sta izdala Slovenski dom v Zagrebu in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb, na predstavitvi pa je bil Vlado Motnikar.
Predstava Anatomija zamolka – Smrekar versus Cankar je nastala po motivih besedil Ivana Cankarja in risb Hinka Smrekarja ter v režiji Juša Zidarja. Kot so zapisali v napovedi, "Hinko Smrekar in Ivan Cankar, sodobnika, prijatelja, umetnika, kronista, kritika in vizionarja svoje dobe, ponujata pronicljiv vpogled v genotip naroda in naše kolektivne narodne zavesti, tako rekoč v epicenter slovenske identitete in mentalitete same."
Predstava Anatomija zamolka – Smrekar versus Cankar je nastala po motivih besedil Ivana Cankarja in risb Hinka Smrekarja ter v režiji Juša Zidarja. Kot so zapisali v napovedi, "Hinko Smrekar in Ivan Cankar, sodobnika, prijatelja, umetnika, kronista, kritika in vizionarja svoje dobe, ponujata pronicljiv vpogled v genotip naroda in naše kolektivne narodne zavesti, tako rekoč v epicenter slovenske identitete in mentalitete same."
V sekciji predpremier 34. Liffa je tudi nov 82-minutni triler Opazovanje Janeza Burgerja. V svojem šestem igranem celovečercu odpira žgočo temo naše osebne odgovornosti pri uporabi družbenih omrežij, ograjevanja od tujih problemov in pomanjkanje empatije. Na letošnjem Festivalu slovenskega filma je Opazovanje prejelo vesni za najboljšo scenografijo in najboljši zvok, vesna za najboljšo glavno žensko vlogo pa je šla v roke Diani Kolenc. Igra 27-letno reševalko Laro, ki si v času službenega odmora na Facebooku ogleda videoprenos brutalnega pretepanja mladega fanta Kristjana na ulicah Ljubljane. Ne odreagira – tako kot tudi tisoči drugih ne, ki so spremljali dogajanje po spletu. Se pa na kraju tega dogodka v kratkem znajde z reševalno ekipo.
V sekciji predpremier 34. Liffa je tudi nov 82-minutni triler Opazovanje Janeza Burgerja. V svojem šestem igranem celovečercu odpira žgočo temo naše osebne odgovornosti pri uporabi družbenih omrežij, ograjevanja od tujih problemov in pomanjkanje empatije. Na letošnjem Festivalu slovenskega filma je Opazovanje prejelo vesni za najboljšo scenografijo in najboljši zvok, vesna za najboljšo glavno žensko vlogo pa je šla v roke Diani Kolenc. Igra 27-letno reševalko Laro, ki si v času službenega odmora na Facebooku ogleda videoprenos brutalnega pretepanja mladega fanta Kristjana na ulicah Ljubljane. Ne odreagira – tako kot tudi tisoči drugih ne, ki so spremljali dogajanje po spletu. Se pa na kraju tega dogodka v kratkem znajde z reševalno ekipo.
Kaj se zgodi, če po travmatičnem dogodku ne stopimo v dialog, ampak se zapremo, se sprašuje Hanna Slak v svojem novem celovečercu Niti besede – intimni drami o odnosu med materjo in sinom, ki po nasilnem dogodku v bližini ne zmoreta pravega pogovora. Idejo za film Niti besede je črpala iz resničnega dogodka ob katerem se je spraševala, kako otroci, ki berejo o nasilju, to čustveno procesirajo. Osnovna premisa filma je, da kot družba vedno bolj drsimo v monologe. Že v prvih prizorih je odtujenost med mamo in sinom očitna, ko se po sinovi nesreči za nekaj dni umakneta v hišo na otoku pa neizgovorjeno in nepredelane travme vodijo v vse večje konflikte med njima. Mama, dirigentka Nina, je obremenjena z zamujenimi vajmi za bližajoči se koncert in ne zna pristopiti k sinu Larsu, ki je vse bolj razdražljiv in zaprt. Želela sem, da se Mahlerjeva peta simfonija z vsemi emocijami prelije v film, še pravi Hanna Slak. In res je glasba tista, ki ob pečin polni obali in neizprosnemu zimskemu vremenu izraža dramatično težo zamolčanega in neizrečenega. Narava je eden od likov tega filma, izpostavlja režiserka. Maren Eggert v vlogi Nine in Jona Levin Nicolai kot Lars odlično interpretirata pogovora nezmožna in obremenjena mamo in sina, eno od vlog v filmu, ki se dogaja predvsem v nemškem govornem območju, pa je odigral tudi Marko Mandić. Celovečerec je sicer bil predvajan tudi v tekmovalnem programu poleti festivala v Torontu, na Liffu pa bo v Ljubljani prikazan še v petek. Foto: SFC/Mitja Ličen
Kaj se zgodi, če po travmatičnem dogodku ne stopimo v dialog, ampak se zapremo, se sprašuje Hanna Slak v svojem novem celovečercu Niti besede – intimni drami o odnosu med materjo in sinom, ki po nasilnem dogodku v bližini ne zmoreta pravega pogovora. Idejo za film Niti besede je črpala iz resničnega dogodka ob katerem se je spraševala, kako otroci, ki berejo o nasilju, to čustveno procesirajo. Osnovna premisa filma je, da kot družba vedno bolj drsimo v monologe. Že v prvih prizorih je odtujenost med mamo in sinom očitna, ko se po sinovi nesreči za nekaj dni umakneta v hišo na otoku pa neizgovorjeno in nepredelane travme vodijo v vse večje konflikte med njima. Mama, dirigentka Nina, je obremenjena z zamujenimi vajmi za bližajoči se koncert in ne zna pristopiti k sinu Larsu, ki je vse bolj razdražljiv in zaprt. Želela sem, da se Mahlerjeva peta simfonija z vsemi emocijami prelije v film, še pravi Hanna Slak. In res je glasba tista, ki ob pečin polni obali in neizprosnemu zimskemu vremenu izraža dramatično težo zamolčanega in neizrečenega. Narava je eden od likov tega filma, izpostavlja režiserka. Maren Eggert v vlogi Nine in Jona Levin Nicolai kot Lars odlično interpretirata pogovora nezmožna in obremenjena mamo in sina, eno od vlog v filmu, ki se dogaja predvsem v nemškem govornem območju, pa je odigral tudi Marko Mandić. Celovečerec je sicer bil predvajan tudi v tekmovalnem programu poleti festivala v Torontu, na Liffu pa bo v Ljubljani prikazan še v petek. Foto: SFC/Mitja Ličen
Leta 2006 je Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink v Prvačini uredilo muzej, ki ga polnijo fotografije aleksandrink in predmeti, ki so jih njihovi potomci ohranili. Zaradi dotrajanosti hiše si je društvo več let prizadevalo tudi za njeno obnovo. Skupaj z mestno občino Nova Gorica in Regijsko razvojno agencijo Severne Primorske pa so pretekli teden le odprli prenovljeno Hišo aleksandrink. Sredi Prvačine zdaj stoji pomlajena hiša, v kateri so ujeti spomini Alojzije, Justine, Tereze, Jože, Milene in vrste drugi žensk, ki so v ubožnih časih odhajale v Aleksandrijo in druga egiptovska mesta po zaslužek. Njihovi vnuki, med njimi je tudi Vidojka Vekjet, ohranjajo spomin nanje. Pri prenovi so sledili trajnostnim principom obnove z minimalnimi posegi in z uporabo lokalnih naravnih materialov, je poudarila Nataša Kolenc z novogoriške mestne občine. Življenje muzejske hiše aktivno sooblikuje tudi Društvo žena Prvačina, ki v oblačilih aleksandrink pospremi obiskovalce. Kot pove predsednica Andrejka Humar, so si njihove prednice kruh služile pri družinah različnih jezikov, ver in narodnosti, zato se je tudi njihov jezik precej razlikoval od domačega narečja. Slavnostni govornik ob odprtju prenovljene hiše Aleksandrink je bil državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Marko Rusjan, ki je v svojem nagovoru poudaril, da so aleksandrinke tako kot današnji migranti iskale priložnost za boljše življenje svojih družin. Izredne zgodbe žensk tako ostajajo zapisane v srcih potomcev in vseh, ki obiščejo njihov dom v Prvačini. Foto: Ana Rojc/Občina Nova Gorica
Leta 2006 je Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink v Prvačini uredilo muzej, ki ga polnijo fotografije aleksandrink in predmeti, ki so jih njihovi potomci ohranili. Zaradi dotrajanosti hiše si je društvo več let prizadevalo tudi za njeno obnovo. Skupaj z mestno občino Nova Gorica in Regijsko razvojno agencijo Severne Primorske pa so pretekli teden le odprli prenovljeno Hišo aleksandrink. Sredi Prvačine zdaj stoji pomlajena hiša, v kateri so ujeti spomini Alojzije, Justine, Tereze, Jože, Milene in vrste drugi žensk, ki so v ubožnih časih odhajale v Aleksandrijo in druga egiptovska mesta po zaslužek. Njihovi vnuki, med njimi je tudi Vidojka Vekjet, ohranjajo spomin nanje. Pri prenovi so sledili trajnostnim principom obnove z minimalnimi posegi in z uporabo lokalnih naravnih materialov, je poudarila Nataša Kolenc z novogoriške mestne občine. Življenje muzejske hiše aktivno sooblikuje tudi Društvo žena Prvačina, ki v oblačilih aleksandrink pospremi obiskovalce. Kot pove predsednica Andrejka Humar, so si njihove prednice kruh služile pri družinah različnih jezikov, ver in narodnosti, zato se je tudi njihov jezik precej razlikoval od domačega narečja. Slavnostni govornik ob odprtju prenovljene hiše Aleksandrink je bil državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Marko Rusjan, ki je v svojem nagovoru poudaril, da so aleksandrinke tako kot današnji migranti iskale priložnost za boljše življenje svojih družin. Izredne zgodbe žensk tako ostajajo zapisane v srcih potomcev in vseh, ki obiščejo njihov dom v Prvačini. Foto: Ana Rojc/Občina Nova Gorica
V sekciji Predpremiere na festivalu Liffe tudi letos najdemo najboljše filme, ki so svoje premiere doživeli na velikih festivalih, med njimi Zeleno mejo Agnieszke Holland in Nesrečna bitja Yorgosa Lanthimosa, ki sta bila nagrajena na festivalu v Benetkah, pa tudi nove filme Hirokaza Kore-ede, Christiana Petzolda in drugih. Nekaj si jih je ogledala Petra Meterc.
V sekciji Predpremiere na festivalu Liffe tudi letos najdemo najboljše filme, ki so svoje premiere doživeli na velikih festivalih, med njimi Zeleno mejo Agnieszke Holland in Nesrečna bitja Yorgosa Lanthimosa, ki sta bila nagrajena na festivalu v Benetkah, pa tudi nove filme Hirokaza Kore-ede, Christiana Petzolda in drugih. Nekaj si jih je ogledala Petra Meterc.
Ljubljano je obiskal Dragan Bjelogrlić, priznan srbski igralec, scenarist, režiser in producent. Imel je dober razlog – z njegovim novim filmom Varuhi formule, ki je v Sarajevu prejel nagrado občinstva, v Locarnu, kjer je doživel svetovno premiero, pa nagradi za najboljši film tako posebne kot kritiške žirije, so odprli 34. Ljubljanski filmski festival. Tudi na tej projekciji je prejel stoječe ovacije občinstva. Sloni na resnični, a dolgo zamolčani nesreči leta 1958 v raziskovalnem reaktorju v Vinči v Srbiji, kjer so domnevno razvijali jedrsko orožje – torej v času hladne vojne.
Ljubljano je obiskal Dragan Bjelogrlić, priznan srbski igralec, scenarist, režiser in producent. Imel je dober razlog – z njegovim novim filmom Varuhi formule, ki je v Sarajevu prejel nagrado občinstva, v Locarnu, kjer je doživel svetovno premiero, pa nagradi za najboljši film tako posebne kot kritiške žirije, so odprli 34. Ljubljanski filmski festival. Tudi na tej projekciji je prejel stoječe ovacije občinstva. Sloni na resnični, a dolgo zamolčani nesreči leta 1958 v raziskovalnem reaktorju v Vinči v Srbiji, kjer so domnevno razvijali jedrsko orožje – torej v času hladne vojne.
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je 7. novembra podelilo nagrado bert za življenjsko delo. Dobitnik nagrade je televizijski, gledališki, filmski in radijski igralec Janez Hočevar – Rifle. Da ima smisel za smešno, je dokazal že v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko sta pod režisersko taktirko Franca Uršiča z Branetom Ivancem kot Naočnik in Očalnik pritegnila mlade gledalke in gledalce pred televizijske ekrane. Toda Janez Hočevar se ni proslavil samo kot igralec humornih vlog, ampak je antologijsko dramsko vlogo odigral tudi v filmu Kavarna Astorija po kratkem romanu Dvojčka Žarka Petana in v režiji Jožeta Pogačnika. Dan po podelitvi nagrade v Slovenski kinoteki je Marko Golja obiskal nagrajenca v njegovi hiši ob potočki in na obrobju naselja Dorfarje.
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je 7. novembra podelilo nagrado bert za življenjsko delo. Dobitnik nagrade je televizijski, gledališki, filmski in radijski igralec Janez Hočevar – Rifle. Da ima smisel za smešno, je dokazal že v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko sta pod režisersko taktirko Franca Uršiča z Branetom Ivancem kot Naočnik in Očalnik pritegnila mlade gledalke in gledalce pred televizijske ekrane. Toda Janez Hočevar se ni proslavil samo kot igralec humornih vlog, ampak je antologijsko dramsko vlogo odigral tudi v filmu Kavarna Astorija po kratkem romanu Dvojčka Žarka Petana in v režiji Jožeta Pogačnika. Dan po podelitvi nagrade v Slovenski kinoteki je Marko Golja obiskal nagrajenca v njegovi hiši ob potočki in na obrobju naselja Dorfarje.
V Uredništvu igranega programa Radia Slovenija so pripravili novo premiero, priredbo svetovne klasike, Molièrjeve komedije Žlahtni meščan. Nadvse aktualno besedilo iz 17. stoletja, ki nastavlja ogledalo človeški bolestni obsedenosti z družbeno veljavo in videzom, je za radijsko izvedbo režiral Alen Jelen. V igri nastopajo izjemni dramski igralci, od Primoža Pirnata, Ive Kranjc Bagola, Polone Juh do Uroša Smoleja, Marka Mandića in drugih, ki so tudi nastopili v gledališki izvedbi te komedije. Premiera bo nocoj ob 22.05 na Arsu. Potem bo pa še mesec dni dostopna na spletu (foto: Wkipedia).
V Uredništvu igranega programa Radia Slovenija so pripravili novo premiero, priredbo svetovne klasike, Molièrjeve komedije Žlahtni meščan. Nadvse aktualno besedilo iz 17. stoletja, ki nastavlja ogledalo človeški bolestni obsedenosti z družbeno veljavo in videzom, je za radijsko izvedbo režiral Alen Jelen. V igri nastopajo izjemni dramski igralci, od Primoža Pirnata, Ive Kranjc Bagola, Polone Juh do Uroša Smoleja, Marka Mandića in drugih, ki so tudi nastopili v gledališki izvedbi te komedije. Premiera bo nocoj ob 22.05 na Arsu. Potem bo pa še mesec dni dostopna na spletu (foto: Wkipedia).
Film Varuhi formule srbskega igralca, scenarista in režiserja Dragana Bjelogrlića sloni na resnični a dolgo zamolčani nesreči leta 1958 v raziskovalnem reaktorju v srbski Vinči. To je v romanu Primer Vinča pred leti obudil Goran Milašinović, na velika platna pa prihaja kot srbsko-slovensko-makedonsko-črnogorska koprodukcija, ki je v Sarajevu prejela nagrado občinstva, v Locarnu pa nagradi za najboljši film tako posebne kot kritiške žirije. 34. Liffe se je torej začel, ob tem velja poudariti, da se pod štiri filme od desetih, ki se potegujejo za vodomca, podpisujejo režiserke.
Film Varuhi formule srbskega igralca, scenarista in režiserja Dragana Bjelogrlića sloni na resnični a dolgo zamolčani nesreči leta 1958 v raziskovalnem reaktorju v srbski Vinči. To je v romanu Primer Vinča pred leti obudil Goran Milašinović, na velika platna pa prihaja kot srbsko-slovensko-makedonsko-črnogorska koprodukcija, ki je v Sarajevu prejela nagrado občinstva, v Locarnu pa nagradi za najboljši film tako posebne kot kritiške žirije. 34. Liffe se je torej začel, ob tem velja poudariti, da se pod štiri filme od desetih, ki se potegujejo za vodomca, podpisujejo režiserke.
Novembrsko sivino že tradicionalno popestri festival Liffe, ki vsako leto prinese pregled aktualne svetovne kinematografije. Med drugim ponudi filme, ki so poželi zanimanje in nagrade v Cannesu, Rotterdamu, Berlinu, Locarnu in Benetkah. Tako so tudi Varuhi formule Dragana Bjelogrlića, ki odpirajo festival, že navdušili občinstvo na letošnjem Sarajevskem filmskem festivalu. Varuhi formule bodo prikazani v okviru sekcije Predpremiere, ki prinaša najbolj pričakovane filme. Veliko pozornosti med njimi bo bržkone deležna domišljijska kostumska drama Nesrečna bitja, novi celovečerec grškega ekscentrika Jorgosa Lantimosa, ki je prejel zlatega leva za najboljši film v Bentkah. Med predpremierami sta tudi dva filma slovenskih režiserjev – Hane Slak in Janeza Burgerja. Burgerjevo Opazovanje raziskuje soočanje sodobnega človeka z nasiljem in uporabo družbenih omrežij. Niti besede Hane Slak pa pripoveduje o travmatični najstniški izkušnji, ki postavi na preizkušnjo odnos med materjo in sinom. Med poudarki festivala je seveda tudi tekmovalna sekcija Perspektive, v kateri se za nagrade potegujejo režiserji s svojim prvim ali drugim filmom. Foto: Liffe
Novembrsko sivino že tradicionalno popestri festival Liffe, ki vsako leto prinese pregled aktualne svetovne kinematografije. Med drugim ponudi filme, ki so poželi zanimanje in nagrade v Cannesu, Rotterdamu, Berlinu, Locarnu in Benetkah. Tako so tudi Varuhi formule Dragana Bjelogrlića, ki odpirajo festival, že navdušili občinstvo na letošnjem Sarajevskem filmskem festivalu. Varuhi formule bodo prikazani v okviru sekcije Predpremiere, ki prinaša najbolj pričakovane filme. Veliko pozornosti med njimi bo bržkone deležna domišljijska kostumska drama Nesrečna bitja, novi celovečerec grškega ekscentrika Jorgosa Lantimosa, ki je prejel zlatega leva za najboljši film v Bentkah. Med predpremierami sta tudi dva filma slovenskih režiserjev – Hane Slak in Janeza Burgerja. Burgerjevo Opazovanje raziskuje soočanje sodobnega človeka z nasiljem in uporabo družbenih omrežij. Niti besede Hane Slak pa pripoveduje o travmatični najstniški izkušnji, ki postavi na preizkušnjo odnos med materjo in sinom. Med poudarki festivala je seveda tudi tekmovalna sekcija Perspektive, v kateri se za nagrade potegujejo režiserji s svojim prvim ali drugim filmom. Foto: Liffe
Društvo slovenskih poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev je podelilo najvišjo stanovsko nagrado Kristalni mikrofon za dolgoletne dosežke na napovedovalskem področju in priznanje Ane Mlakar za obetavnega mladega napovedovalca. Kristalni mikrofon 2023 je prejela Menči Klančar, ki je 35 let sooblikovala zvočno podobo slovenske besede. S tehnično in interpretacijsko gibkostjo se je prilagajala različnim žanrom s tiste vrste lahkotnostjo, ki je lahko le plod neizmernega znanja in izkušenj, je zapisala komisija. Benjamin Jeram, ki več let sodeluje v informativnih oddajah Radia Slovenija, pred tem pa tudi na radiu Primorski val in Radiu Študent, je svetel primer, da lahko tudi mlajša generacija vzorno skrbi za žlahtnost govorjene besede. Komisija v utemeljitvi priznanja za obetavnega mladega napovedovalca še poudarja, da kljub mladosti pri poslušalstvu vzbuja zanesljiv občutek verodostojnega sporočanja.
Društvo slovenskih poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev je podelilo najvišjo stanovsko nagrado Kristalni mikrofon za dolgoletne dosežke na napovedovalskem področju in priznanje Ane Mlakar za obetavnega mladega napovedovalca. Kristalni mikrofon 2023 je prejela Menči Klančar, ki je 35 let sooblikovala zvočno podobo slovenske besede. S tehnično in interpretacijsko gibkostjo se je prilagajala različnim žanrom s tiste vrste lahkotnostjo, ki je lahko le plod neizmernega znanja in izkušenj, je zapisala komisija. Benjamin Jeram, ki več let sodeluje v informativnih oddajah Radia Slovenija, pred tem pa tudi na radiu Primorski val in Radiu Študent, je svetel primer, da lahko tudi mlajša generacija vzorno skrbi za žlahtnost govorjene besede. Komisija v utemeljitvi priznanja za obetavnega mladega napovedovalca še poudarja, da kljub mladosti pri poslušalstvu vzbuja zanesljiv občutek verodostojnega sporočanja.
V galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled skupinska razstava društva likovnih ustvarjalcev v kamnu Skulpte. Razstava 21-ih skulptur z naslovom V kraljestvu povodnega moža je nadaljevanje lanskoletnega projekta Povodni mož ob Krki.
V galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled skupinska razstava društva likovnih ustvarjalcev v kamnu Skulpte. Razstava 21-ih skulptur z naslovom V kraljestvu povodnega moža je nadaljevanje lanskoletnega projekta Povodni mož ob Krki.
Jubilejno, že deseto nagrado mira je letos prejela avtorica, urednica in prevajalka Jerneja Jezernik, ki se že več desetletij posveča delu in življenju pisateljice in svetovne popotnice Alme Karlin. Nagrado, ki jo Ženski odbor Slovenskega Centra PEN podeljuje literarnim ustvarjalkam, s čimer opozarja, da so še vedno prepogosto spregledane, so nagrajenki vročili v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Jubilejno, že deseto nagrado mira je letos prejela avtorica, urednica in prevajalka Jerneja Jezernik, ki se že več desetletij posveča delu in življenju pisateljice in svetovne popotnice Alme Karlin. Nagrado, ki jo Ženski odbor Slovenskega Centra PEN podeljuje literarnim ustvarjalkam, s čimer opozarja, da so še vedno prepogosto spregledane, so nagrajenki vročili v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Minuli teden je v Slovenski kinoteki pod naslovom Mi gledamo film, film gleda nas potekala Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije. Gostja je bila tudi Mariya Nikiforova, ki je predavala o "hibridnih formah" – o prepletu fotokemičnih in digitalnih praks v sodobnem eksperimentalnem filmu. Nikiforova je med drugim vodja filmskih zbirk pri francoski distribucijski hiši in arhivu eksperimentalnega filma Light Cone, ki je v Kinoteki predstavila dva programa svojih filmov; po njenih besedah "prinašata dva subjektivna pogleda, oba zasnovana na različnih oblikah obsedenosti." Prvi program je raziskal mesto Pariz, eno najbolj fetišiziranih mest na svetu, kot je bilo predstavljeno v 20. stoletju. V drugem programu so podobe delovale kot metafore ali simboli za latentne spomine, ki tvorijo majave mostove – ali prehode – med zavednim in nezavednim, med otroštvom in odraslostjo. Oba sta bila prikazana s fotokemičnih formatov in sicer s 16 mm in 35 mm filmskega traku.
Minuli teden je v Slovenski kinoteki pod naslovom Mi gledamo film, film gleda nas potekala Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije. Gostja je bila tudi Mariya Nikiforova, ki je predavala o "hibridnih formah" – o prepletu fotokemičnih in digitalnih praks v sodobnem eksperimentalnem filmu. Nikiforova je med drugim vodja filmskih zbirk pri francoski distribucijski hiši in arhivu eksperimentalnega filma Light Cone, ki je v Kinoteki predstavila dva programa svojih filmov; po njenih besedah "prinašata dva subjektivna pogleda, oba zasnovana na različnih oblikah obsedenosti." Prvi program je raziskal mesto Pariz, eno najbolj fetišiziranih mest na svetu, kot je bilo predstavljeno v 20. stoletju. V drugem programu so podobe delovale kot metafore ali simboli za latentne spomine, ki tvorijo majave mostove – ali prehode – med zavednim in nezavednim, med otroštvom in odraslostjo. Oba sta bila prikazana s fotokemičnih formatov in sicer s 16 mm in 35 mm filmskega traku.
V Gledališču Koper bodo premierno uprizorili Sheakespearovo tragedijo Romeo in Julija. Gre za večjo mednarodno koprodukcijo koprskega gledališča z Narodnim gledališčem Republike Srbske iz Banjaluke, kjer je bila premiera že pred dobrim tednom.
V Gledališču Koper bodo premierno uprizorili Sheakespearovo tragedijo Romeo in Julija. Gre za večjo mednarodno koprodukcijo koprskega gledališča z Narodnim gledališčem Republike Srbske iz Banjaluke, kjer je bila premiera že pred dobrim tednom.
V nedeljo, ko je vrata za obiskovalce in založnike zaprl največji knjižni sejem na svetu v Frankfurtu, je Slovenija štafeto častnega gostovanja predala Italiji, ki bo s predstavitvijo svoje literature v ospredju prihodnje leto. Zadnji dan sejma so podelili prestižno nemško založniško nagrado za mir. Tokrat jo je prejel Salman Rushdie. Prispevek Urbana Tarmana. Foto: Frankfurter Buchmesse, Marc Jacquemin
V nedeljo, ko je vrata za obiskovalce in založnike zaprl največji knjižni sejem na svetu v Frankfurtu, je Slovenija štafeto častnega gostovanja predala Italiji, ki bo s predstavitvijo svoje literature v ospredju prihodnje leto. Zadnji dan sejma so podelili prestižno nemško založniško nagrado za mir. Tokrat jo je prejel Salman Rushdie. Prispevek Urbana Tarmana. Foto: Frankfurter Buchmesse, Marc Jacquemin
Druga največja javna kulturna ustanova v Sloveniji odpira svoja vrata Na voljo je 8500 m2 v štirih etažah, ki ponujajo devetnajst projektnih studiev in pet rezidenčnih stanovanj, enoto Mestne knjižnice Ljubljana, veliko razstavno-prireditveno dvorano, kavarno, bistro in restavracijo ter več trgovin. In bistveni del: devet proizvodnih laboratorijev. Vseh devet delavnic bo dostopnih vsem, ki bodo plačali članarino in kupili uporabniške pakete. Gre za ambiciozno zastavljen projekt in hkrati prostor, ki ga napolnjujejo vsebine, ki jih pri nas še ni, meni direktorica Centra Rog, Renata Zamida. Pred uradno otvoritvijo bo danes ob 18. uri tudi protest skupnosti neuporabnikov Roga, ki bodo okoli poslopja sklenili obroč. Kot so poudarili, novi center Rog ne ureja perečega pomanjkanja dostopnih delovnih prostorov za prekarne kulturno-ustvarjalne delavce v Ljubljani, kar je bilo napovedano z izgradnjo Centra Rog, saj bo ustvarjanju namenjena le četrtina zgradbe. Foto: Bobo
Druga največja javna kulturna ustanova v Sloveniji odpira svoja vrata Na voljo je 8500 m2 v štirih etažah, ki ponujajo devetnajst projektnih studiev in pet rezidenčnih stanovanj, enoto Mestne knjižnice Ljubljana, veliko razstavno-prireditveno dvorano, kavarno, bistro in restavracijo ter več trgovin. In bistveni del: devet proizvodnih laboratorijev. Vseh devet delavnic bo dostopnih vsem, ki bodo plačali članarino in kupili uporabniške pakete. Gre za ambiciozno zastavljen projekt in hkrati prostor, ki ga napolnjujejo vsebine, ki jih pri nas še ni, meni direktorica Centra Rog, Renata Zamida. Pred uradno otvoritvijo bo danes ob 18. uri tudi protest skupnosti neuporabnikov Roga, ki bodo okoli poslopja sklenili obroč. Kot so poudarili, novi center Rog ne ureja perečega pomanjkanja dostopnih delovnih prostorov za prekarne kulturno-ustvarjalne delavce v Ljubljani, kar je bilo napovedano z izgradnjo Centra Rog, saj bo ustvarjanju namenjena le četrtina zgradbe. Foto: Bobo
Eden največjih muzejskih kompleksov na svetu, galerija Uffizi, ki jo najdemo v središču Firenc ob reki Arno, je v letu 2021 prvič postala najbolj obiskana kulturna institucija v Italiji. Lani pa je obisk še več kot podvojila in dosegla čez 4 milijone obiskovalcev. Zasluge grejo tudi temeljiti prenovi razstavnih prostorov in posodabljanju programa, za čemer vse od leta 2015 stoji prodoren direktor dr. Eike Schmidt. Nemški umetnostni zgodovinar je bil prejšnji teden na obisku v Sloveniji in med drugim na Filozofski fakulteti v Ljubljani izvedel uvodno predavanje Mednarodnega središča za primerjalne zgodovinske raziskave.
Eden največjih muzejskih kompleksov na svetu, galerija Uffizi, ki jo najdemo v središču Firenc ob reki Arno, je v letu 2021 prvič postala najbolj obiskana kulturna institucija v Italiji. Lani pa je obisk še več kot podvojila in dosegla čez 4 milijone obiskovalcev. Zasluge grejo tudi temeljiti prenovi razstavnih prostorov in posodabljanju programa, za čemer vse od leta 2015 stoji prodoren direktor dr. Eike Schmidt. Nemški umetnostni zgodovinar je bil prejšnji teden na obisku v Sloveniji in med drugim na Filozofski fakulteti v Ljubljani izvedel uvodno predavanje Mednarodnega središča za primerjalne zgodovinske raziskave.
V Frankfurtu se je zaključilo častno gostovanje Slovenije na frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej. Slovenija je naziv predala Italiji, ki jo bo ta čast doletela prihodnje leto. Če smo ga zaradi preteklih zapletov pričakovali zadržano, pa lahko po prvih vtisih zatrdimo, da smo lahko zadovoljni. Aleksander Čobec je k refleksiji našega gostovanja v Frankfurtu povabil novinarko ORF Katjo Gasser, ki je letos vodila častno gostovanje Avstrije v Leipzigu. Foto: Osebni arhiv Katje Gasser (izrez)
V Frankfurtu se je zaključilo častno gostovanje Slovenije na frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej. Slovenija je naziv predala Italiji, ki jo bo ta čast doletela prihodnje leto. Če smo ga zaradi preteklih zapletov pričakovali zadržano, pa lahko po prvih vtisih zatrdimo, da smo lahko zadovoljni. Aleksander Čobec je k refleksiji našega gostovanja v Frankfurtu povabil novinarko ORF Katjo Gasser, ki je letos vodila častno gostovanje Avstrije v Leipzigu. Foto: Osebni arhiv Katje Gasser (izrez)
V Frankfurtu je pri koncu častno gostovanje Slovenije na frankfurtskem knjižnem sejmu, ki je največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej. Slovenija je naziv predala Italiji, ki jo bo ta čast doletela prihodnje leto. Če smo ga zaradi preteklih zapletov pričakovali zadržano, pa lahko po prvih vtisih zatrdimo, da smo lahko zadovoljni. Foto: Aleksander Čobec
V Frankfurtu je pri koncu častno gostovanje Slovenije na frankfurtskem knjižnem sejmu, ki je največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej. Slovenija je naziv predala Italiji, ki jo bo ta čast doletela prihodnje leto. Če smo ga zaradi preteklih zapletov pričakovali zadržano, pa lahko po prvih vtisih zatrdimo, da smo lahko zadovoljni. Foto: Aleksander Čobec
V Nemčiji se zaključuje jubilejni 75. Frankfurtski knjižni sejem. Slovenija, ki je bila letos častna gostja sejma, na slovesnosti ta naziv predaja Italiji, ki jo bo ta čast doletela prihodnje leto. Častno gostovanje v Frankfurtu je največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej. Če smo ga zaradi preteklih zapletov pričakovali zadržano, pa lahko po prvih vtisih zatrdimo, da smo lahko zadovoljni. Foto: Aleksander Čobec
V Nemčiji se zaključuje jubilejni 75. Frankfurtski knjižni sejem. Slovenija, ki je bila letos častna gostja sejma, na slovesnosti ta naziv predaja Italiji, ki jo bo ta čast doletela prihodnje leto. Častno gostovanje v Frankfurtu je največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej. Če smo ga zaradi preteklih zapletov pričakovali zadržano, pa lahko po prvih vtisih zatrdimo, da smo lahko zadovoljni. Foto: Aleksander Čobec
V soboto popoldne sta se v Slovenskem paviljonu na Frankfurtskem knjižnem sejmu odvila dva pomembna dogodka. Na odru Srečka Kosovela je potekal večer s slovenskim pisateljem Florjanom Lipušem z naslovom Florjan Lipuš in literarna dežela Koroška, na odru Maruše Krese pa so podelili nagrado Fabjana Hafnerja – prejel jo je prevajalec in pesnik Ludwig Hartinger. Foto: Matej Juh
V soboto popoldne sta se v Slovenskem paviljonu na Frankfurtskem knjižnem sejmu odvila dva pomembna dogodka. Na odru Srečka Kosovela je potekal večer s slovenskim pisateljem Florjanom Lipušem z naslovom Florjan Lipuš in literarna dežela Koroška, na odru Maruše Krese pa so podelili nagrado Fabjana Hafnerja – prejel jo je prevajalec in pesnik Ludwig Hartinger. Foto: Matej Juh
Po prvih dveh dneh, ko je sejem obiskalo približno 105.000 založnikov, urednikov, avtorjev in novinarjev iz 130-ih držav, se je sejem z več kot 4000 razstavljavci odprl še za splošno javnost. Slovenski program častnega gostovanja je v petek ponudil večerno razpravo predstavnikov ljubljanske psihoanalitske šole in frankfurtske šole kritične teorije, ki se je odvila na bližnji Univerzi Goethe. Foto: Urban Tarman
Po prvih dveh dneh, ko je sejem obiskalo približno 105.000 založnikov, urednikov, avtorjev in novinarjev iz 130-ih držav, se je sejem z več kot 4000 razstavljavci odprl še za splošno javnost. Slovenski program častnega gostovanja je v petek ponudil večerno razpravo predstavnikov ljubljanske psihoanalitske šole in frankfurtske šole kritične teorije, ki se je odvila na bližnji Univerzi Goethe. Foto: Urban Tarman
Reportaža Le še en dan je do konca Frankfurtskega knjižnega sejma, ko bo Slovenija predala častno gostovanje Italiji, ki bo prihodnje leto. V Frankfurtu se je zvrstila množica dogodkov, od intimnih branj poezije do svetovne premiere filma in koncerta Laibacha. V Frankfurtu je tudi štiričlanska radijska ekipa Iza Pevec, Urban Tarman, Matej Juh in Aleksander Čobec, ki so pripravili več oddaj za naše vse tri programe. Poslušate jih lahko v arhivu na Arsovi spletni strani, mi pa bomo zdaj prisluhnili njihovi skupni radijski reportaži, ki jo je prebral Aleksander Čobec. Foto: EPA
Reportaža Le še en dan je do konca Frankfurtskega knjižnega sejma, ko bo Slovenija predala častno gostovanje Italiji, ki bo prihodnje leto. V Frankfurtu se je zvrstila množica dogodkov, od intimnih branj poezije do svetovne premiere filma in koncerta Laibacha. V Frankfurtu je tudi štiričlanska radijska ekipa Iza Pevec, Urban Tarman, Matej Juh in Aleksander Čobec, ki so pripravili več oddaj za naše vse tri programe. Poslušate jih lahko v arhivu na Arsovi spletni strani, mi pa bomo zdaj prisluhnili njihovi skupni radijski reportaži, ki jo je prebral Aleksander Čobec. Foto: EPA
V petek je bil eden osrednjih dogodkov na Frankfurtskem knjižnem sejmu predstavitev dvojezične Antologije slovenske poezije 20. in 21. stoletja Moj sosed na oblaku. Močno obiskan pa je bil tudi pogovor direktorja sejma Jürgena Boosa s predsednikom UEFE Aleksandrom Čeferinom pod naslovom Šport in branje Foto: Matej Juh
V petek je bil eden osrednjih dogodkov na Frankfurtskem knjižnem sejmu predstavitev dvojezične Antologije slovenske poezije 20. in 21. stoletja Moj sosed na oblaku. Močno obiskan pa je bil tudi pogovor direktorja sejma Jürgena Boosa s predsednikom UEFE Aleksandrom Čeferinom pod naslovom Šport in branje Foto: Matej Juh
Frankfurtski knjižni sejem se preveša v drugo polovico. Eden od izpostavljenih dogodkov našega gostovanja je bil tudi nastop skupine Laibach. Njihovo izvirno simfonično delo Alamut obravnava zgodbo iz Perzije v 11. stoletju, kakor jo je v istoimenskem romanu opisal Vladimir Bartol. Še pred koncertom so ozadje romana osvetlili sodelujoči na okrogli mizi, kako pa lahko z Alamutom povežemo freske slovenskega slikarja Toneta Kralja? Slika: Mohorjeva
Frankfurtski knjižni sejem se preveša v drugo polovico. Eden od izpostavljenih dogodkov našega gostovanja je bil tudi nastop skupine Laibach. Njihovo izvirno simfonično delo Alamut obravnava zgodbo iz Perzije v 11. stoletju, kakor jo je v istoimenskem romanu opisal Vladimir Bartol. Še pred koncertom so ozadje romana osvetlili sodelujoči na okrogli mizi, kako pa lahko z Alamutom povežemo freske slovenskega slikarja Toneta Kralja? Slika: Mohorjeva
Pero Damjana Kozoleta je film o življenju, karieri in strahovih Petra Musevskega, velikega slovenskega igralca in režiserjevega dobrega prijatelja. Na letošnjem festivalu slovenskega filma je prejel Vesno za posebne dosežke, ta teden pa je prišel na redni spored Kinodvora. Petra Meterc v svojem prispevku razmišlja o filmu, vanj je vključila tudi delčke iz svojega pogovora z Damjanom Kozoletom.
Pero Damjana Kozoleta je film o življenju, karieri in strahovih Petra Musevskega, velikega slovenskega igralca in režiserjevega dobrega prijatelja. Na letošnjem festivalu slovenskega filma je prejel Vesno za posebne dosežke, ta teden pa je prišel na redni spored Kinodvora. Petra Meterc v svojem prispevku razmišlja o filmu, vanj je vključila tudi delčke iz svojega pogovora z Damjanom Kozoletom.
V ljubljanskem mestnem kinu Kinodvor med 19. in 21. oktobrom poteka 8. izdaja festivala Kinotrip – mladi za mlade. Na ogled je šest celovečercev in program kratkih filmov, del programa so tudi pogovori z avtorji in drugimi gosti. Tesa Drev Juh je pred mikrofon povabila vodjo dogodka Živo Jurančič.
V ljubljanskem mestnem kinu Kinodvor med 19. in 21. oktobrom poteka 8. izdaja festivala Kinotrip – mladi za mlade. Na ogled je šest celovečercev in program kratkih filmov, del programa so tudi pogovori z avtorji in drugimi gosti. Tesa Drev Juh je pred mikrofon povabila vodjo dogodka Živo Jurančič.
Program slovenskega častnega gostovanja na Frankfurtskem knjižnem sejmu sega še v druge umetnostne zvrsti. Sinoči je ponudil največji dogodek v sklopu častnega gostovanja: koncert zasedbe Laibach z izvirnim simfoničnim delom Alamut. Obiskovalci slovenskega paviljona so še pred koncertom spoznali ozadje omenjenega romana Vladimirja Bartola, za tem je skupaj z velikimi imeni slovanskih literatur nastopil pisatelj Drago Jančar. Foto: RTV SLO
Program slovenskega častnega gostovanja na Frankfurtskem knjižnem sejmu sega še v druge umetnostne zvrsti. Sinoči je ponudil največji dogodek v sklopu častnega gostovanja: koncert zasedbe Laibach z izvirnim simfoničnim delom Alamut. Obiskovalci slovenskega paviljona so še pred koncertom spoznali ozadje omenjenega romana Vladimirja Bartola, za tem je skupaj z velikimi imeni slovanskih literatur nastopil pisatelj Drago Jančar. Foto: RTV SLO
Če je sejem mladinske in otroške literature v Bologni znan po ilustraciji, pa to ne velja za Frankfurtski knjižni sejem, kjer letos Slovenija gostuje kot častna gostja. A Center ilustracije je pod okriljem zavoda Divja misel med stojnicami založnikov odprl razstavo o slovenski ilustraciji. Del razstave je tudi poseben, naredi-sam katalog, sestavljen iz 66 kartic z deli naših ilustratorjev in ilustratork. Foto: FB stran Centra ilustracije
Če je sejem mladinske in otroške literature v Bologni znan po ilustraciji, pa to ne velja za Frankfurtski knjižni sejem, kjer letos Slovenija gostuje kot častna gostja. A Center ilustracije je pod okriljem zavoda Divja misel med stojnicami založnikov odprl razstavo o slovenski ilustraciji. Del razstave je tudi poseben, naredi-sam katalog, sestavljen iz 66 kartic z deli naših ilustratorjev in ilustratork. Foto: FB stran Centra ilustracije
Potem ko je filozof Slavoj Žižek po torkovem odprtju 75. knjižnega sejma v Frankfurtu s svojo analizo izraelsko-palestinskega konflikta sprožil intenzivno polemiko o politični korektnosti v Nemčiji, ki v tem trenutku skorajda ne dopušča drugega kot enoznačno podporo Izraelu, je včeraj z novim nastopom na slovenskem paviljonu pospremil izid svoje nove knjige v nemškem jeziku. Program Slovenije kot častne gostje sejma je sinoči ponudil tudi svetovno premiero dokumentarnega filma Maje Weiss o zgodbah slovenskih otrok, ki so jih nacisti med vojno odvzeli biološkim staršem kot del rasnega eksperimenta Lebensborn. Slavoj Žižek je v prvih dneh frankfurtskega sejma poskrbel za vidnost slovenskega častnega gostovanja. Na predstavitvi njegove nove knjige v nemščini z naslovom Paradoksi presežnega užitka je bilo o slednji – zaradi številnih bolj perečih tem – sicer slišati bolj malo, je pa filozof spotoma pojasnil svoj pogled na politično korektnost in kulturo izključevanja, ki jo je - s pozivi naj prekine govor - doživel ob odprtju sejma: "Ali niste opazili, kako kultura izključevanja – z izjemo praznih fraz o enakosti in tako naprej – ne ponuja pozitivne opredelitve, za kaj si prizadeva, ampak poudarja narcisizem majhnih razlik. Moj očitek je: to ni orodje, s katerim lahko gradimo širšo solidarnost med ljudmi." Zahtevno temo je v Frankfurtu odprl tudi nov dokumentarec režiserke Maje Weiss in soscenaristke Nataše Konc Lorenzutti. Film z naslovom Zajeti v izviru predstavlja ganljive zgodbe otrok iz nacističnega rasnega eksperimenta Lebensborn. Med njimi je bilo 30 slovenskih dojenčkov, ki so jih med vojno ukradli biološkim staršem. Svetovne premiere se je udeležil gospod s to izkušnjo, upokojeni veterinar Ivan Acman: "Govorimo, da so največje žrtve vsake vojne otroci. Nič krivi, niti se ne zavedajo, a vendar so žrtve. So sirote, ostanejo brez staršev, so pohabljeni in invalidi. To je tragedija." Sporočilo filma je v času, ko se je razplamtela nova vojna, še bolj aktualno.
Potem ko je filozof Slavoj Žižek po torkovem odprtju 75. knjižnega sejma v Frankfurtu s svojo analizo izraelsko-palestinskega konflikta sprožil intenzivno polemiko o politični korektnosti v Nemčiji, ki v tem trenutku skorajda ne dopušča drugega kot enoznačno podporo Izraelu, je včeraj z novim nastopom na slovenskem paviljonu pospremil izid svoje nove knjige v nemškem jeziku. Program Slovenije kot častne gostje sejma je sinoči ponudil tudi svetovno premiero dokumentarnega filma Maje Weiss o zgodbah slovenskih otrok, ki so jih nacisti med vojno odvzeli biološkim staršem kot del rasnega eksperimenta Lebensborn. Slavoj Žižek je v prvih dneh frankfurtskega sejma poskrbel za vidnost slovenskega častnega gostovanja. Na predstavitvi njegove nove knjige v nemščini z naslovom Paradoksi presežnega užitka je bilo o slednji – zaradi številnih bolj perečih tem – sicer slišati bolj malo, je pa filozof spotoma pojasnil svoj pogled na politično korektnost in kulturo izključevanja, ki jo je - s pozivi naj prekine govor - doživel ob odprtju sejma: "Ali niste opazili, kako kultura izključevanja – z izjemo praznih fraz o enakosti in tako naprej – ne ponuja pozitivne opredelitve, za kaj si prizadeva, ampak poudarja narcisizem majhnih razlik. Moj očitek je: to ni orodje, s katerim lahko gradimo širšo solidarnost med ljudmi." Zahtevno temo je v Frankfurtu odprl tudi nov dokumentarec režiserke Maje Weiss in soscenaristke Nataše Konc Lorenzutti. Film z naslovom Zajeti v izviru predstavlja ganljive zgodbe otrok iz nacističnega rasnega eksperimenta Lebensborn. Med njimi je bilo 30 slovenskih dojenčkov, ki so jih med vojno ukradli biološkim staršem. Svetovne premiere se je udeležil gospod s to izkušnjo, upokojeni veterinar Ivan Acman: "Govorimo, da so največje žrtve vsake vojne otroci. Nič krivi, niti se ne zavedajo, a vendar so žrtve. So sirote, ostanejo brez staršev, so pohabljeni in invalidi. To je tragedija." Sporočilo filma je v času, ko se je razplamtela nova vojna, še bolj aktualno.
