Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativni prispevki iz področja kulture
Prispevek o radijskem koncertu v Komornem studiu: duo Bogataj: violončelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj izvajata skladbe za violino in violončelo Reinholda Glièra, Bele Bartoka, Rebecce Clarke, Jörga Widmanna, Jessie Montgomery in Matije Krečiča.
Prispevek o radijskem koncertu v Komornem studiu: duo Bogataj: violončelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj izvajata skladbe za violino in violončelo Reinholda Glièra, Bele Bartoka, Rebecce Clarke, Jörga Widmanna, Jessie Montgomery in Matije Krečiča.
Prispevek o radijskem koncertu v Komornem studiu: duo Bogataj: violočelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj izvajata skladbe za violino in violončelo Reinholda Glièra, Bele Bartoka, Rebecce Clarke, Jörga Widmanna, Jessie Montgomery in Matije Krečiča.
Prispevek o radijskem koncertu v Komornem studiu: duo Bogataj: violočelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj izvajata skladbe za violino in violončelo Reinholda Glièra, Bele Bartoka, Rebecce Clarke, Jörga Widmanna, Jessie Montgomery in Matije Krečiča.
Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici bo na velikem odru premierno odigralo komedijo zamenjav Kekec proti Kekcu. Predstava je nastala po besedilu Boštjana Gorenca - Pižame, ki je zgodbo Josipa Vandota prekvasil in pregnetel ter jo postavil v nedoločen čas med takrat in tukaj. Za režijo je poskrbel Matjaž Pograjc, uprizoritev pa dopolnjuje radoživa reggae in ska glasba skupine Elvis Jackson. Ustvarjalni proces je bil po besedah igralske zasedbe zelo hiter in intenziven.
Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici bo na velikem odru premierno odigralo komedijo zamenjav Kekec proti Kekcu. Predstava je nastala po besedilu Boštjana Gorenca - Pižame, ki je zgodbo Josipa Vandota prekvasil in pregnetel ter jo postavil v nedoločen čas med takrat in tukaj. Za režijo je poskrbel Matjaž Pograjc, uprizoritev pa dopolnjuje radoživa reggae in ska glasba skupine Elvis Jackson. Ustvarjalni proces je bil po besedah igralske zasedbe zelo hiter in intenziven.
Kot vsako leto, se festival slovenske dramatike in odrskih umetnosti začenja na Svetovni dan gledališča. ''In v tem času, ko padajo vrednote, ko kot razumna bitja izgubljamo kompas – je treba govoriti, kričati z vseh odrov tega sveta ... Samo ne molčati!,'' je med drugim zapisala igralka Marijana Brecelj v letošnji poslanici. Blizu njenim so tudi besede Zale Dobovšek, selektorice tekmovalnega in spremljevalnega programa predstav, ki poudarja, da je ''skupna lastnost izbranih uprizoritev pojem odgovornosti; odgovornosti, ki jih te uprizoritve dajejo v prvi vrsti občinstvu, gledališki javnosti in nenazadnje širši javnosti.'' Odgovornost je prevzelo tudi Prešernovo gledališče, ki bo festival odprlo s krstno uprizoritvijo besedila Tekst telesa, Anje Novak – Anjute, ki je zanj pred tremi leti prejela Grumovo nagrado za najboljše izvirno dramsko besedilo.
Kot vsako leto, se festival slovenske dramatike in odrskih umetnosti začenja na Svetovni dan gledališča. ''In v tem času, ko padajo vrednote, ko kot razumna bitja izgubljamo kompas – je treba govoriti, kričati z vseh odrov tega sveta ... Samo ne molčati!,'' je med drugim zapisala igralka Marijana Brecelj v letošnji poslanici. Blizu njenim so tudi besede Zale Dobovšek, selektorice tekmovalnega in spremljevalnega programa predstav, ki poudarja, da je ''skupna lastnost izbranih uprizoritev pojem odgovornosti; odgovornosti, ki jih te uprizoritve dajejo v prvi vrsti občinstvu, gledališki javnosti in nenazadnje širši javnosti.'' Odgovornost je prevzelo tudi Prešernovo gledališče, ki bo festival odprlo s krstno uprizoritvijo besedila Tekst telesa, Anje Novak – Anjute, ki je zanj pred tremi leti prejela Grumovo nagrado za najboljše izvirno dramsko besedilo.
V Ljubljani se v četrtek začenja Festival neodvisnega filma. Tudi letos v ospredje postavlja plast filmske ustvarjalnosti, ki nastaja zunaj ustaljenih produkcijskih in estetskih okvirov. Festival, ki med 2. in 4. aprilom poteka v Slovenski kinoteki, prinaša več programov kratkih filmov – od igranih, tudi žanrskih, in dokumentarnih do izrazito eksperimentalnih, ki posegajo po humorju, absurdu in družbeni kritiki, pa tudi intimnih zgodbah in raziskovanju filmskega jezika. Tina Poglajen se je z vodjo festivala Matjažem Šmalcem pogovarjala o tem, kakšne poetike in teme odpirajo letošnji filmi ter kakšno mesto ima neodvisna produkcija v domači kinematografiji danes.
V Ljubljani se v četrtek začenja Festival neodvisnega filma. Tudi letos v ospredje postavlja plast filmske ustvarjalnosti, ki nastaja zunaj ustaljenih produkcijskih in estetskih okvirov. Festival, ki med 2. in 4. aprilom poteka v Slovenski kinoteki, prinaša več programov kratkih filmov – od igranih, tudi žanrskih, in dokumentarnih do izrazito eksperimentalnih, ki posegajo po humorju, absurdu in družbeni kritiki, pa tudi intimnih zgodbah in raziskovanju filmskega jezika. Tina Poglajen se je z vodjo festivala Matjažem Šmalcem pogovarjala o tem, kakšne poetike in teme odpirajo letošnji filmi ter kakšno mesto ima neodvisna produkcija v domači kinematografiji danes.
V Gradcu se je 23. marca zaključil 29. Festival avstrijskega filma Diagonala, na katerem so prvič sodelovali s Festivalom slovenskega filma – v programu Portorož sreča Gradec so tako prikazali film Skriti ljudje Mihe Hočevarja. Eden od vrhuncev letošnjega festivala je bil otvoritveni film Rose režiserja Markusa Schleinzerja. Črno-bel film, postavljen v 17. stoletje v nemško protestantsko vasico, je glavni igralki Sandri Hüller na festivalu Berlinale prinesel nagrado za najboljšo žensko vlogo, na Diagonali pa so film nagradili za scenarij in filmsko glasbo. Med dokumentarnimi deli pa je izstopal film Jole Wieczorek Die noch unbekannten Tage (Še neznani dnevi), v katerem je poustvarila izkušnjo migracije svoje družine iz Poljske v Avstrijo konec 80.let.
V Gradcu se je 23. marca zaključil 29. Festival avstrijskega filma Diagonala, na katerem so prvič sodelovali s Festivalom slovenskega filma – v programu Portorož sreča Gradec so tako prikazali film Skriti ljudje Mihe Hočevarja. Eden od vrhuncev letošnjega festivala je bil otvoritveni film Rose režiserja Markusa Schleinzerja. Črno-bel film, postavljen v 17. stoletje v nemško protestantsko vasico, je glavni igralki Sandri Hüller na festivalu Berlinale prinesel nagrado za najboljšo žensko vlogo, na Diagonali pa so film nagradili za scenarij in filmsko glasbo. Med dokumentarnimi deli pa je izstopal film Jole Wieczorek Die noch unbekannten Tage (Še neznani dnevi), v katerem je poustvarila izkušnjo migracije svoje družine iz Poljske v Avstrijo konec 80.let.
Prispevek o koncertu violončelistke Maruše Turjak Bogataj in violinista Matjaža Bogataja v Komornem studiu
Prispevek o koncertu violončelistke Maruše Turjak Bogataj in violinista Matjaža Bogataja v Komornem studiu
V času, ko umetnost pogosto meri svojo vrednost po vidnosti, Mršnik dokazuje, da njena moč še vedno tiči v zbranosti – v tišini, iz katere nastane črta, je zapisala Petja Grafenauer, kustosinja pregledne razstave Iva Mršnika. Umetnik, rojen leta 1939, je prepoznaven po nemirnih, zgoščujočih se linijah, ki razgrajujejo podobo in odpirajo prostor eksistencialističnih, intimnih občutij. Predstavitev njegovih del se razteza na kar treh prizoriščih v Ljubljani: v Galeriji DLUL, Galeriji ZDSLU in tamkajšnji videogaleriji Klet.
V času, ko umetnost pogosto meri svojo vrednost po vidnosti, Mršnik dokazuje, da njena moč še vedno tiči v zbranosti – v tišini, iz katere nastane črta, je zapisala Petja Grafenauer, kustosinja pregledne razstave Iva Mršnika. Umetnik, rojen leta 1939, je prepoznaven po nemirnih, zgoščujočih se linijah, ki razgrajujejo podobo in odpirajo prostor eksistencialističnih, intimnih občutij. Predstavitev njegovih del se razteza na kar treh prizoriščih v Ljubljani: v Galeriji DLUL, Galeriji ZDSLU in tamkajšnji videogaleriji Klet.
V Gradcu do ponedeljka poteka 29. izdaja festivala avstrijskega filma Diagonala, ki vse skupaj ponuja na ogled 149 del, od tega jih je 82 v tekmovalnem programu, bogat je kot vedno tudi spremljevalni program. V okviru novega sodelovanja med Festivalom slovenskega filma in Festivalom avstrijskega filma, sekcije, poimenovane Portorož sreča Gradec, bodo v ponedeljek prikazali komično dramo Skriti ljudje Mihe Hočevarja.
V Gradcu do ponedeljka poteka 29. izdaja festivala avstrijskega filma Diagonala, ki vse skupaj ponuja na ogled 149 del, od tega jih je 82 v tekmovalnem programu, bogat je kot vedno tudi spremljevalni program. V okviru novega sodelovanja med Festivalom slovenskega filma in Festivalom avstrijskega filma, sekcije, poimenovane Portorož sreča Gradec, bodo v ponedeljek prikazali komično dramo Skriti ljudje Mihe Hočevarja.
Eden izmed slovenskih filmov na Festivalu dokumentarnega filma je bil tudi Kdor ne skače režiserja Borisa Petkoviča. To je miselna in čustvena refleksija o športu, spominu in narodni identiteti. Petkovič v njem raziskuje, kako so se Slovenci začeli dojemati kot narod prek športa, najprej s smučanjem in smučarskimi skoki, pozneje pa tudi z nogometom. Ob osebni zgodbi avtorja, ki je iz Bosne prišel v Slovenijo, film razkriva, kako so športni uspehi postali temelj narodne samozavesti, večinoma kot nasprotje Jugoslovanski identiteti.
Eden izmed slovenskih filmov na Festivalu dokumentarnega filma je bil tudi Kdor ne skače režiserja Borisa Petkoviča. To je miselna in čustvena refleksija o športu, spominu in narodni identiteti. Petkovič v njem raziskuje, kako so se Slovenci začeli dojemati kot narod prek športa, najprej s smučanjem in smučarskimi skoki, pozneje pa tudi z nogometom. Ob osebni zgodbi avtorja, ki je iz Bosne prišel v Slovenijo, film razkriva, kako so športni uspehi postali temelj narodne samozavesti, večinoma kot nasprotje Jugoslovanski identiteti.
»Kako bi sploh lahko pozabil, ne da bi pri tem izgubil del sebe?« se v romanu Razpad na spomine vprašuje češki pesnik, pisatelj in publicist Marek Torčik. V svojem romanesknem prvencu se vrača v težko otroštvo, zaznamovano z nasiljem, revščino in alkoholizmom ter odnosom z mamo samohranilko, ki se ni zmožna soočiti s sinovo homoseksualnostjo. V ospredju je tema spomina, ki razkraja in hkrati oblikuje fragmentarno pripoved. Pogovor z avtorjem je nastal ob njegovem gostovanju na festivalu Fabula.
»Kako bi sploh lahko pozabil, ne da bi pri tem izgubil del sebe?« se v romanu Razpad na spomine vprašuje češki pesnik, pisatelj in publicist Marek Torčik. V svojem romanesknem prvencu se vrača v težko otroštvo, zaznamovano z nasiljem, revščino in alkoholizmom ter odnosom z mamo samohranilko, ki se ni zmožna soočiti s sinovo homoseksualnostjo. V ospredju je tema spomina, ki razkraja in hkrati oblikuje fragmentarno pripoved. Pogovor z avtorjem je nastal ob njegovem gostovanju na festivalu Fabula.
17. Grošljev simpozij poteka v organizaciji Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in Društva za antične in humanistične študije. Razloge za izbor letošnje teme: »Mitični in zgodovinski Rim do 2. punske vojne« je povzela ena od začetnih organizatoric, docentka z Univerze v Ljubljani, dr. Nada Grošelj, ki jo je v studio povabil Goran Tenze.
17. Grošljev simpozij poteka v organizaciji Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in Društva za antične in humanistične študije. Razloge za izbor letošnje teme: »Mitični in zgodovinski Rim do 2. punske vojne« je povzela ena od začetnih organizatoric, docentka z Univerze v Ljubljani, dr. Nada Grošelj, ki jo je v studio povabil Goran Tenze.
V grškem Solunu poteka festival dokumentarnega filma, eden največjih v regiji. Tam je bila Petra Meterc, ki je med pred mikrofon povabila uveljavljeno ameriško režiserko Ivy Meeropol, ki je posnela film Vprašajte E. Jean in italijanskega režiserja Rosaria Minervinija, ki se je na festivalu predstavil v svojim prvencem z naslovom Tirrenica.
V grškem Solunu poteka festival dokumentarnega filma, eden največjih v regiji. Tam je bila Petra Meterc, ki je med pred mikrofon povabila uveljavljeno ameriško režiserko Ivy Meeropol, ki je posnela film Vprašajte E. Jean in italijanskega režiserja Rosaria Minervinija, ki se je na festivalu predstavil v svojim prvencem z naslovom Tirrenica.
Začenja se Festival dokumentarnega filma, ki bo do 18. marca potekal v dvoranah Cankarjevega doma, v Slovenski kinoteki in Kinodvoru. Simon Popek opisuje program festivala kot "spisek nujnih stvari za korigiranje in izboljšanje sodobnega sveta". Uradno festival odpirajo s hrvaško srbsko slovensko koprodukcijo Kar je treba storiti.
Začenja se Festival dokumentarnega filma, ki bo do 18. marca potekal v dvoranah Cankarjevega doma, v Slovenski kinoteki in Kinodvoru. Simon Popek opisuje program festivala kot "spisek nujnih stvari za korigiranje in izboljšanje sodobnega sveta". Uradno festival odpirajo s hrvaško srbsko slovensko koprodukcijo Kar je treba storiti.
Slovenska kinoteka je te dni pripravila dva tematska sklopa. Cikel Pogled z družbenega roba prinaša filme avtorjev, kot so Ken Loach, Andrea Arnold in brata Dardenne, ki na različne načine portretirajo ljudi na družbenih obrobjih – od delavskega razreda do mladih brez perspektive. Hkrati Kinoteka obeležuje tudi 30 let samostojnega delovanja: v jubilejnem programu Kinoteka 30! filme iz kinotečnega arhiva izbirajo ustvarjalci in intelektualci, ki jih je kinotečna kultura pomembno zaznamovala. O obeh sklopih se je Iza Pevec pogovarjala z urednico filmskega programa v Slovenski kinoteki Anjo Banko.
Slovenska kinoteka je te dni pripravila dva tematska sklopa. Cikel Pogled z družbenega roba prinaša filme avtorjev, kot so Ken Loach, Andrea Arnold in brata Dardenne, ki na različne načine portretirajo ljudi na družbenih obrobjih – od delavskega razreda do mladih brez perspektive. Hkrati Kinoteka obeležuje tudi 30 let samostojnega delovanja: v jubilejnem programu Kinoteka 30! filme iz kinotečnega arhiva izbirajo ustvarjalci in intelektualci, ki jih je kinotečna kultura pomembno zaznamovala. O obeh sklopih se je Iza Pevec pogovarjala z urednico filmskega programa v Slovenski kinoteki Anjo Banko.
Plakati po Ljubljani in drugod, na katerih se na zmečkanem papirju nekdo igra vislice z besedama »človekove pravice«, že napovedujejo Festival dokumentarnega filma, ki bo med 11. in 18. marcem potekal v dvoranah Cankarjevega doma, v Slovenski kinoteki in Kinodvoru. Kot med drugim poudarja Taja Premk pri Amnesty International Slovenija, so namreč »v svetu, v katerem se zaradi množičnih kršitev in napadov zdi, da so človekove pravice le črka na papirju, ter da so tisti, ki bi se morali zanje boriti, postali njihovi največji sovražniki, dokumentarni filmi in festivali ostali zavezniki človekovih pravic, ki ne razočarajo«. Z vodjo filmskega programa Cankarjevega doma Simonom Popkom, se je o tem, kaj prinaša letošnji festival, pogovarjal Matej Juh.
Plakati po Ljubljani in drugod, na katerih se na zmečkanem papirju nekdo igra vislice z besedama »človekove pravice«, že napovedujejo Festival dokumentarnega filma, ki bo med 11. in 18. marcem potekal v dvoranah Cankarjevega doma, v Slovenski kinoteki in Kinodvoru. Kot med drugim poudarja Taja Premk pri Amnesty International Slovenija, so namreč »v svetu, v katerem se zaradi množičnih kršitev in napadov zdi, da so človekove pravice le črka na papirju, ter da so tisti, ki bi se morali zanje boriti, postali njihovi največji sovražniki, dokumentarni filmi in festivali ostali zavezniki človekovih pravic, ki ne razočarajo«. Z vodjo filmskega programa Cankarjevega doma Simonom Popkom, se je o tem, kaj prinaša letošnji festival, pogovarjal Matej Juh.
Kako sanjati nazaj je enigmatičen, morda rahlo absurden in humoren naslov razstave Silvestra Plotajsa – Sicoa v Mestni galeriji Ljubljana. Pregledna razstava prinaša izbor del iz štiridesetih let njegovega opusa, prepoznavnega po barvitosti in humorju. Na ogled bo do 3. maja, ob spremljevalnem programu napovedujejo tudi izid kataloga. Ko govorimo o slikarstvu Silvestra Plotajsa - Sicoa, moramo nujno govoriti tudi o barvah. Intenzivnih, žarečih, nasičenih in pogosto kontrastnih barvah. Močne rdeče, rumene, modre in zelene pogosto sopostavlja brez mehkih prehodov in nas posrka v svoj igriv, humoren in poseben svet. Slikar se pogosto nanaša na pop-kulturne fenomene in zgodovino umetnosti – blizu mu je predvsem kubizem, ki je po njegovem mnenju odprl novo videnje sveta. A tudi to sklicevanje na preteklost obarva po svoje, tako je na primer skoval izraz punk kubizem. Ustvarja torej svoj svet, v katerega nas na razstavi ne vpelje le z barvami, temveč tudi s kavčem, vidnim že z ulice. Pregledna razstava s seboj prinaša tudi določeno odgovornost in kanonizacijo avtorja. Podobno, kot se naslov sprašuje – kako sanjati nazaj, se tudi obiskovalec najprej sreča z avtorjevimi novejšimi deli in nato koplje globlje do starejših z bolj zamolklo barvno paleto. A umetnikova poetika in likovni jezik sta prepoznavna skozi ves opus, ki traja že 40 let. Silvester Plotajs - Sicoe pa je o svojem pristopu zapisal: "Sam sebi pravim slikar, ne umetnik, potapljač, kajti velikokrat zadržim dih, ko me posrka barvni vrtinec v sliko. In nikoli natančno ne vem, kaj bom prinesel na površje – kaj bo nastalo. V mojem slikarskem procesu ni napak in popravkov, slika preprosto nastane in kriči! Rad imam kričeče slike. Mogoče sem slikar kričač?!"
Kako sanjati nazaj je enigmatičen, morda rahlo absurden in humoren naslov razstave Silvestra Plotajsa – Sicoa v Mestni galeriji Ljubljana. Pregledna razstava prinaša izbor del iz štiridesetih let njegovega opusa, prepoznavnega po barvitosti in humorju. Na ogled bo do 3. maja, ob spremljevalnem programu napovedujejo tudi izid kataloga. Ko govorimo o slikarstvu Silvestra Plotajsa - Sicoa, moramo nujno govoriti tudi o barvah. Intenzivnih, žarečih, nasičenih in pogosto kontrastnih barvah. Močne rdeče, rumene, modre in zelene pogosto sopostavlja brez mehkih prehodov in nas posrka v svoj igriv, humoren in poseben svet. Slikar se pogosto nanaša na pop-kulturne fenomene in zgodovino umetnosti – blizu mu je predvsem kubizem, ki je po njegovem mnenju odprl novo videnje sveta. A tudi to sklicevanje na preteklost obarva po svoje, tako je na primer skoval izraz punk kubizem. Ustvarja torej svoj svet, v katerega nas na razstavi ne vpelje le z barvami, temveč tudi s kavčem, vidnim že z ulice. Pregledna razstava s seboj prinaša tudi določeno odgovornost in kanonizacijo avtorja. Podobno, kot se naslov sprašuje – kako sanjati nazaj, se tudi obiskovalec najprej sreča z avtorjevimi novejšimi deli in nato koplje globlje do starejših z bolj zamolklo barvno paleto. A umetnikova poetika in likovni jezik sta prepoznavna skozi ves opus, ki traja že 40 let. Silvester Plotajs - Sicoe pa je o svojem pristopu zapisal: "Sam sebi pravim slikar, ne umetnik, potapljač, kajti velikokrat zadržim dih, ko me posrka barvni vrtinec v sliko. In nikoli natančno ne vem, kaj bom prinesel na površje – kaj bo nastalo. V mojem slikarskem procesu ni napak in popravkov, slika preprosto nastane in kriči! Rad imam kričeče slike. Mogoče sem slikar kričač?!"
V Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani je na ogled razstava del Klavdija Zornika, ki jih zaznamujejo zamolkle, a kontrastne barve ter magična ekspresivnost odrevenelih skulptur. Leta 2009 preminuli umetnik je leta 2005 prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture in prispevek k modernizmu v slovenskem slikarstvu. Poleg slik, risb in skic so na razstavi V svetlobi življenja zdaj prvič na ogled leseni kipi iz umetnikovega zadnjega ustvarjalnega obdobja.
V Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani je na ogled razstava del Klavdija Zornika, ki jih zaznamujejo zamolkle, a kontrastne barve ter magična ekspresivnost odrevenelih skulptur. Leta 2009 preminuli umetnik je leta 2005 prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture in prispevek k modernizmu v slovenskem slikarstvu. Poleg slik, risb in skic so na razstavi V svetlobi življenja zdaj prvič na ogled leseni kipi iz umetnikovega zadnjega ustvarjalnega obdobja.
Platno (Canvas) je druga opera slovenske skladateljice in še ena od njenih večjih skladb, ki po krstnih izvedbah v tujini zazvenijo tudi v Sloveniji. Opera temelji na dramskem besedilu Ti si čudež Simone Semenič, prvič so jo izvedli v Gradcu na festivalu Musikprotokoll leta 2023, za delo pa je Nina Šenk prejela nagrado Johanna Josepha Fuxa. Delo bodo 2. in 3. marca v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma izvedle Laure-Catherine Beyers, sopranistka iz graške izvedbe, ob njej pa Gaja Sorč, Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran in Aja Markovič z Ansamblom Slovenskega komornega glasbenega gledališča in dirigentom Simonom Dvoršakom. Sledita pa še izvedbi 31. marca v Mariboru in junija na Festivalu Piccolo.
Platno (Canvas) je druga opera slovenske skladateljice in še ena od njenih večjih skladb, ki po krstnih izvedbah v tujini zazvenijo tudi v Sloveniji. Opera temelji na dramskem besedilu Ti si čudež Simone Semenič, prvič so jo izvedli v Gradcu na festivalu Musikprotokoll leta 2023, za delo pa je Nina Šenk prejela nagrado Johanna Josepha Fuxa. Delo bodo 2. in 3. marca v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma izvedle Laure-Catherine Beyers, sopranistka iz graške izvedbe, ob njej pa Gaja Sorč, Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran in Aja Markovič z Ansamblom Slovenskega komornega glasbenega gledališča in dirigentom Simonom Dvoršakom. Sledita pa še izvedbi 31. marca v Mariboru in junija na Festivalu Piccolo.
O vtisih iz 76. berlinskega filmskega festivala in ugibanjih o filmih, ki utegnejo prejeti katerega od berlinskih medvedov, se pogovarjamo z Ingrid Kovač Brus.
O vtisih iz 76. berlinskega filmskega festivala in ugibanjih o filmih, ki utegnejo prejeti katerega od berlinskih medvedov, se pogovarjamo z Ingrid Kovač Brus.
V soboto končana 48. izvedba Festivala kratkega filma v Clermont-Ferrandu je znova potrdila status dogodka kot najpomembnejšega svetovnega festivala, posvečenega kratki filmski formi. Tokrat so predstavili 500 filmov iz več kot 70 držav, gostili približno 4.500 filmskih profesionalcev, projekcije pa je obiskalo več kot 168.000 obiskovalcev. Pripravili so pestro in izjemno široko paleto tekmovalnih ter spremljevalnih programov, osredinjenih tako na aktualne družbene teme kot na inovativne filmske pristope. Med tematskimi poudarki so izstopali fokusi na jugovzhodno Azijo, na filme staroselskih skupnosti, na sodobno palestinsko produkcijo in velika retrospektiva na temo počitnic. Programska struktura je tako odražala prizadevanja festivala za razširjanje filmskih perspektiv in ustvarjanje dialoga o sodobnih družbah. Kljub finančnim težavam, v katerih se je zaradi zmanjšane podpore znašel v preteklih letih, je festival letos znova utrdil svoj ugled kot vključujoča platforma za tiste filmske stvaritve, ki presegajo nacionalne okvire in odpirajo pogled aktivistično pozicioniranim refleksijam človeških izkušenj. Letošnji izbor je znova jasno izpostavil globalne neenakosti, v tekmovalnih sklopih so se namreč prepletali – in izstopali – različni pristopi ter osebne introspektivne pripovedi, družbeno angažirani hibridni filmi in inovativna animirana dela. Filmi so raziskovali pereče teme, kot so migracije, zgodovinski spomin, identiteta naroda, pravice in svoboda posameznika v nestabilnem svetu. Tako držo so odražale tudi nagrade. Festivalski grand prix v mednarodnem tekmovalnem programu je prejel dokumentarni film Cœur bleu, Otožno srce, režiserja Samuela Suffrena. Koprodukcija Haitija in Francije z intimno pripovedjo o materi in očetu, ki v vročih favelah čakata novice o sinu, ki je odšel iskat ameriške sanje, nevsiljivo razpre intimni prostor čakanja in ga preobrazi v politično gesto. Odsotnost sina postane otipljivejša od njegove morebitne prisotnosti. Film s precizno rabo tišine in statične kamere razgalja krhkost mita o “ameriških sanjah” ter migracijo prikaže kot počasno erozijo doma. V francoskem tekmovalnem programu je veliko nagrado prejel pretresljiv eksperimentalno-dokumentarni film Intersecting Memory, Presečišča spomina, režiserke Shayma’ Awawdeh, ki je izstopal po surovi, neposredni estetiki in sporočilnosti. Avtorica prek osebnih in kolektivnih spominov iz otroštva v Hebronu boleče nazorno kliče k pomnjenju in zgodovinjenju vsakdanjega življenja ter zločinov, ki se dogajajo pod izraelsko zasedbo. V tekmovalnem programu Labo, ki je tradicionalno namenjen eksperimentalnim in drzneje strukturiranim delom, je glavno nagrado osvojila animirana mojstrovina Dieu est timide, Bog je sramežljiv, Jocelyna Charlesa. Animacija, ki meji na čudovito psihedelično grozljivko, prepleta avtorsko estetiko in srhljive zgodbe, s katerimi se kratkočasijo potniki na vlaku, ter z neznosno lahkoto odpira največja življenjska vprašanja. Omenjene filme bomo lahko letos videli tudi na različnih slovenskih filmskih festivalih, o tem priča tudi močna zastopanost različnih slovenskih delegacij na festivalski tržnici, ki velja za eno najpomembnejših stičišč povezovanja svetovne kratkometražne industrije. Skratka, Clermont-Ferrand 2026 je še enkrat potrdil svojo vlogo ključne platforme za kratke filme, kjer se urgentne teme zrcalijo neprimerno hitreje in pogumneje kot v celovečernih filmih.
V soboto končana 48. izvedba Festivala kratkega filma v Clermont-Ferrandu je znova potrdila status dogodka kot najpomembnejšega svetovnega festivala, posvečenega kratki filmski formi. Tokrat so predstavili 500 filmov iz več kot 70 držav, gostili približno 4.500 filmskih profesionalcev, projekcije pa je obiskalo več kot 168.000 obiskovalcev. Pripravili so pestro in izjemno široko paleto tekmovalnih ter spremljevalnih programov, osredinjenih tako na aktualne družbene teme kot na inovativne filmske pristope. Med tematskimi poudarki so izstopali fokusi na jugovzhodno Azijo, na filme staroselskih skupnosti, na sodobno palestinsko produkcijo in velika retrospektiva na temo počitnic. Programska struktura je tako odražala prizadevanja festivala za razširjanje filmskih perspektiv in ustvarjanje dialoga o sodobnih družbah. Kljub finančnim težavam, v katerih se je zaradi zmanjšane podpore znašel v preteklih letih, je festival letos znova utrdil svoj ugled kot vključujoča platforma za tiste filmske stvaritve, ki presegajo nacionalne okvire in odpirajo pogled aktivistično pozicioniranim refleksijam človeških izkušenj. Letošnji izbor je znova jasno izpostavil globalne neenakosti, v tekmovalnih sklopih so se namreč prepletali – in izstopali – različni pristopi ter osebne introspektivne pripovedi, družbeno angažirani hibridni filmi in inovativna animirana dela. Filmi so raziskovali pereče teme, kot so migracije, zgodovinski spomin, identiteta naroda, pravice in svoboda posameznika v nestabilnem svetu. Tako držo so odražale tudi nagrade. Festivalski grand prix v mednarodnem tekmovalnem programu je prejel dokumentarni film Cœur bleu, Otožno srce, režiserja Samuela Suffrena. Koprodukcija Haitija in Francije z intimno pripovedjo o materi in očetu, ki v vročih favelah čakata novice o sinu, ki je odšel iskat ameriške sanje, nevsiljivo razpre intimni prostor čakanja in ga preobrazi v politično gesto. Odsotnost sina postane otipljivejša od njegove morebitne prisotnosti. Film s precizno rabo tišine in statične kamere razgalja krhkost mita o “ameriških sanjah” ter migracijo prikaže kot počasno erozijo doma. V francoskem tekmovalnem programu je veliko nagrado prejel pretresljiv eksperimentalno-dokumentarni film Intersecting Memory, Presečišča spomina, režiserke Shayma’ Awawdeh, ki je izstopal po surovi, neposredni estetiki in sporočilnosti. Avtorica prek osebnih in kolektivnih spominov iz otroštva v Hebronu boleče nazorno kliče k pomnjenju in zgodovinjenju vsakdanjega življenja ter zločinov, ki se dogajajo pod izraelsko zasedbo. V tekmovalnem programu Labo, ki je tradicionalno namenjen eksperimentalnim in drzneje strukturiranim delom, je glavno nagrado osvojila animirana mojstrovina Dieu est timide, Bog je sramežljiv, Jocelyna Charlesa. Animacija, ki meji na čudovito psihedelično grozljivko, prepleta avtorsko estetiko in srhljive zgodbe, s katerimi se kratkočasijo potniki na vlaku, ter z neznosno lahkoto odpira največja življenjska vprašanja. Omenjene filme bomo lahko letos videli tudi na različnih slovenskih filmskih festivalih, o tem priča tudi močna zastopanost različnih slovenskih delegacij na festivalski tržnici, ki velja za eno najpomembnejših stičišč povezovanja svetovne kratkometražne industrije. Skratka, Clermont-Ferrand 2026 je še enkrat potrdil svojo vlogo ključne platforme za kratke filme, kjer se urgentne teme zrcalijo neprimerno hitreje in pogumneje kot v celovečernih filmih.
Ob prazniku so kulturne ustanove v Ljubljani na široko odprle vrata za obiskovalce. Brezplačni ogledi zbirk, tematska vodstva po razstavah, ustvarjalne delavnice, dostop do zaodrja, literarna branja – na voljo je bila res pestra paleta dogodkov in aktivnosti za vse starosti. Dopoldanski kulturni sprehod smo začeli na obrobju parka Tivoli v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, se nato sprehodili do Mednarodnega grafičnega likovnega centra, kjer so ob 12-ih odprli tudi novo razstavo Saša Vrabiča, pokukali še v natrpani Moderno in Narodno galerijo ter zaključili na Prešernovem trgu, kjer so igralke in igralci pred zbranim občinstvom interpretirali Prešernovo poezijo.
Ob prazniku so kulturne ustanove v Ljubljani na široko odprle vrata za obiskovalce. Brezplačni ogledi zbirk, tematska vodstva po razstavah, ustvarjalne delavnice, dostop do zaodrja, literarna branja – na voljo je bila res pestra paleta dogodkov in aktivnosti za vse starosti. Dopoldanski kulturni sprehod smo začeli na obrobju parka Tivoli v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, se nato sprehodili do Mednarodnega grafičnega likovnega centra, kjer so ob 12-ih odprli tudi novo razstavo Saša Vrabiča, pokukali še v natrpani Moderno in Narodno galerijo ter zaključili na Prešernovem trgu, kjer so igralke in igralci pred zbranim občinstvom interpretirali Prešernovo poezijo.
Tesa Drev Juh se z direktorjem Festivala gorniškega filma Silvom Karom pogovarja o jubilejni 20. izdaji festivala, na kateri bo prikazano rekordno število slovenskih filmov.
Tesa Drev Juh se z direktorjem Festivala gorniškega filma Silvom Karom pogovarja o jubilejni 20. izdaji festivala, na kateri bo prikazano rekordno število slovenskih filmov.
Na rotterdamskem filmskem festivalu, ki se bo sklenil ta konec tedna, se med več kot 400 kratkimi in celovečernimi filmi predstavlja kopica raznovrstnih filmov iz vsega sveta; med njimi brazilska znanstvenofantastična pripoved o jedrskih poskusih in pošastnih komarjih Rumena torta Tiaga Mela, italijanska dokumentarna pripoved o večgeneracijski travmi po življenju v verski sekti Bele laži Albe Zari ter palestinski filmski portret kinooperaterja iz Dženina Habibi Hussein Alexa Bakrija.
Na rotterdamskem filmskem festivalu, ki se bo sklenil ta konec tedna, se med več kot 400 kratkimi in celovečernimi filmi predstavlja kopica raznovrstnih filmov iz vsega sveta; med njimi brazilska znanstvenofantastična pripoved o jedrskih poskusih in pošastnih komarjih Rumena torta Tiaga Mela, italijanska dokumentarna pripoved o večgeneracijski travmi po življenju v verski sekti Bele laži Albe Zari ter palestinski filmski portret kinooperaterja iz Dženina Habibi Hussein Alexa Bakrija.
V Slovenskem narodnem gledališču Maribor so razkrili tekmovalni program 61. Borštnikovega srečanja, ki bo v juniju ponudil pregled aktualne slovenske gledališke produkcije, tuja gostovanja ter spremljevalni program. Selektorica Kaja Novosel si je v koledarskem letu 2025 ogledala nekaj več kot sto uprizoritev in jih v tekmovalni program umestila 12. Kot je zapisala, so te precej raznolike, a jih hkrati družijo suverena avtorska pozicija, premišljen pristop k uprizoritvenemu materialu, jasno stališče do fenomenov sodobnosti ter zmožnost vzpostavljanja refleksije in neposrednega dialoga z zdajšnostjo.
V Slovenskem narodnem gledališču Maribor so razkrili tekmovalni program 61. Borštnikovega srečanja, ki bo v juniju ponudil pregled aktualne slovenske gledališke produkcije, tuja gostovanja ter spremljevalni program. Selektorica Kaja Novosel si je v koledarskem letu 2025 ogledala nekaj več kot sto uprizoritev in jih v tekmovalni program umestila 12. Kot je zapisala, so te precej raznolike, a jih hkrati družijo suverena avtorska pozicija, premišljen pristop k uprizoritvenemu materialu, jasno stališče do fenomenov sodobnosti ter zmožnost vzpostavljanja refleksije in neposrednega dialoga z zdajšnostjo.
Na svojem domu na Kontovelu pri Trstu je preminil pesnik, dramatik in prevajalec, Prešernov nagrajenec iz leta 2011 Miroslav Košuta, ki bi 11. marca slavil 90 let.
Na svojem domu na Kontovelu pri Trstu je preminil pesnik, dramatik in prevajalec, Prešernov nagrajenec iz leta 2011 Miroslav Košuta, ki bi 11. marca slavil 90 let.
Nehvaležna bitja so četrti celovečerec na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omerzuja. Ponovno je v središču družina – ločena starša, hčerka s prehransko motnjo in sin, ki se počuti zapostavljenega. Eno od ključnih vlog igra tudi igralec Timon Šturbej.
Nehvaležna bitja so četrti celovečerec na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omerzuja. Ponovno je v središču družina – ločena starša, hčerka s prehransko motnjo in sin, ki se počuti zapostavljenega. Eno od ključnih vlog igra tudi igralec Timon Šturbej.
Prejšnjo soboto se je v Trstu končal poseben festival, ki polni kinodvorane s skrbnim izborom srednje- in vzhodnoevropskih filmov – kratkih, dokumentarnih, eksperimentalnih, igranih. Velika zmagovalka festivala in dobitnica nagrade Trst za najboljši film je postala Kukla. Njen film Fantasy, ki ga je delno posnela prav tam, je prejel tudi nagrado filmskega portala Cineuropa. Na zaključnem večeru v gledališču Rossetti pa je nagrado prejela tudi madžarska režiserka Íldikó Ényedi, nagrado za življenjsko delo imenovano vzhodna zvezda.
Prejšnjo soboto se je v Trstu končal poseben festival, ki polni kinodvorane s skrbnim izborom srednje- in vzhodnoevropskih filmov – kratkih, dokumentarnih, eksperimentalnih, igranih. Velika zmagovalka festivala in dobitnica nagrade Trst za najboljši film je postala Kukla. Njen film Fantasy, ki ga je delno posnela prav tam, je prejel tudi nagrado filmskega portala Cineuropa. Na zaključnem večeru v gledališču Rossetti pa je nagrado prejela tudi madžarska režiserka Íldikó Ényedi, nagrado za življenjsko delo imenovano vzhodna zvezda.
Zadnji dan 37. tržaškega filmskega festivala je bil, tako kot prvi dnevi, slovenski. Že popoldne je v gledališču Rossetti svoj zadnji film, vse bolj aktualno dramedijo Zemljo krast pokazal Žiga Virc, zvečer pa je osrednjo nagrado festivala, nagrado Trst, prejela slovenska režiserka Kukla za prvenec Fantasy.
Zadnji dan 37. tržaškega filmskega festivala je bil, tako kot prvi dnevi, slovenski. Že popoldne je v gledališču Rossetti svoj zadnji film, vse bolj aktualno dramedijo Zemljo krast pokazal Žiga Virc, zvečer pa je osrednjo nagrado festivala, nagrado Trst, prejela slovenska režiserka Kukla za prvenec Fantasy.
Evropski film leta je postala norveška čustveno intenzivna družinska filmska pripoved Sentimentalna vrednost Joachima Trierja – tako se je odločila Evropska filmska akademija, ki ima 6000 članov. Film je pomedel z vso konkurenco – prejel je vse osrednje nagrade – tudi za režijo, scenarij, glavno žensko in moško vlogo, pa še za izvirno glasbo. Na Norveško pa je šla še ena izmed nagrad, tista za življenjsko delo. Z Liv Ullmann se je v Berlinu srečala Ingrid Kovač Brus. Prevode bere Eva Longyka Marušič.
Evropski film leta je postala norveška čustveno intenzivna družinska filmska pripoved Sentimentalna vrednost Joachima Trierja – tako se je odločila Evropska filmska akademija, ki ima 6000 članov. Film je pomedel z vso konkurenco – prejel je vse osrednje nagrade – tudi za režijo, scenarij, glavno žensko in moško vlogo, pa še za izvirno glasbo. Na Norveško pa je šla še ena izmed nagrad, tista za življenjsko delo. Z Liv Ullmann se je v Berlinu srečala Ingrid Kovač Brus. Prevode bere Eva Longyka Marušič.
V Slovenski kinoteki bodo prihodnji teden od srede do sobote potekali 5. Dnevi poljskega filma. Letos so posvečeni 100. obletnici rojstva Andrzeja Wajde, enega od režiserjev, ki so kot odziv na generacijsko izkušnjo druge svetovne vojne in na družbenopolitično dogajanje v petdesetih in šestdesetih izoblikovali formacijo poljske filmske šole. Program je kurirala Lidija Rezoničnik z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ogledali pa si bomo lahko šest naslovov iz sicer obsežnega Wajdovega opusa, v katerem se režiser posveča razburkani poljski zgodovini: grozotam druge svetovne vojne, stalinistični Poljski in poznejšim delavskim gibanjem za demokratizacijo družbe. In sicer: Kanal, Pepel in diamant, Človek iz marmorja in Človek iz železa, Gospodične z Wilka in Katin. Lidijo Rezoničnik je pred mikrofon povabila Tina Poglajen.
V Slovenski kinoteki bodo prihodnji teden od srede do sobote potekali 5. Dnevi poljskega filma. Letos so posvečeni 100. obletnici rojstva Andrzeja Wajde, enega od režiserjev, ki so kot odziv na generacijsko izkušnjo druge svetovne vojne in na družbenopolitično dogajanje v petdesetih in šestdesetih izoblikovali formacijo poljske filmske šole. Program je kurirala Lidija Rezoničnik z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ogledali pa si bomo lahko šest naslovov iz sicer obsežnega Wajdovega opusa, v katerem se režiser posveča razburkani poljski zgodovini: grozotam druge svetovne vojne, stalinistični Poljski in poznejšim delavskim gibanjem za demokratizacijo družbe. In sicer: Kanal, Pepel in diamant, Človek iz marmorja in Človek iz železa, Gospodične z Wilka in Katin. Lidijo Rezoničnik je pred mikrofon povabila Tina Poglajen.
V sklopu literarnih večerov, ki jih program Ars že 28 let pripravlja ob eseju na maturi, bo ob 18. uri v sodelovanju z Gledališčem Koper izvedena oddaja o Cankarjevem romanu Na klancu. Po njej je predviden še pogovor z dijaki, oboje pa bo neposredno prenašano na valove programa Ars.
V sklopu literarnih večerov, ki jih program Ars že 28 let pripravlja ob eseju na maturi, bo ob 18. uri v sodelovanju z Gledališčem Koper izvedena oddaja o Cankarjevem romanu Na klancu. Po njej je predviden še pogovor z dijaki, oboje pa bo neposredno prenašano na valove programa Ars.
V Berlinu bodo v soboto podelili že 38. evropske filmske nagrade. 88 nominirancev se za nagrade poteguje v 22 kategorijah. Nominirani so tudi trije slovenski filmi, kar je prvič v zgodovini slovenskega filma. Ob tej priložnosti smo v studio povabili direktorico Slovenskega filmskega centra, Natašo Bučar.
V Berlinu bodo v soboto podelili že 38. evropske filmske nagrade. 88 nominirancev se za nagrade poteguje v 22 kategorijah. Nominirani so tudi trije slovenski filmi, kar je prvič v zgodovini slovenskega filma. Ob tej priložnosti smo v studio povabili direktorico Slovenskega filmskega centra, Natašo Bučar.
Danes je prvi dan Tržaškega filmskega festivala, na katerem se bo letos predstavilo tudi več slovenskih filmov – Kuklin Fantasy je v glavnem tekmovalnem programu, v tekmovalni program kratkih filmov je uvrščen film Temno brdo režiserja Vanje Miloša Jovanovića. V rubriki Izven okvirjev bosta prikazana dva slovenska filma: Zemljo krast režiserja Žiga Virca in manjšinska koprodukcija Veter, govori mi režiserja Stefana Djordjevića. Prikazan bo še animirani film Zgodbe s čarobnega vrta, pri katerem je sodeloval tudi Leon Vidmar. Poleg tega je program Divje vrtnice, ki ga že nekaj let posvečajo ženskim režiserkam iz regije, letos posvečen slovenskim režiserkam. Program je kurirala Nerina T. Kocjančič.
Danes je prvi dan Tržaškega filmskega festivala, na katerem se bo letos predstavilo tudi več slovenskih filmov – Kuklin Fantasy je v glavnem tekmovalnem programu, v tekmovalni program kratkih filmov je uvrščen film Temno brdo režiserja Vanje Miloša Jovanovića. V rubriki Izven okvirjev bosta prikazana dva slovenska filma: Zemljo krast režiserja Žiga Virca in manjšinska koprodukcija Veter, govori mi režiserja Stefana Djordjevića. Prikazan bo še animirani film Zgodbe s čarobnega vrta, pri katerem je sodeloval tudi Leon Vidmar. Poleg tega je program Divje vrtnice, ki ga že nekaj let posvečajo ženskim režiserkam iz regije, letos posvečen slovenskim režiserkam. Program je kurirala Nerina T. Kocjančič.
V Slovenski kinoteki so predstavili šesto monografijo iz zbirke Ita Rina, ki jo izdaja Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev. Z zbirko v društvu ohranjajo in slavijo izjemne stvaritve slovenskih igralk in igralcev. Od leta 2021 so se zvrstile monografije Iva Barišiča, Silve Čušin, Špele Rozin, Borisa Cavazze in Ivanke Mežan. Nova je posvečena Borisu Juhu, ki je skoraj sedem desetletij sooblikoval tudi slovenski film. Njegovo ustvarjanje je z analitičnimi zapisi, refleksijami in bogatim slikovnim gradivom zajel filmski kritik in esejist Zdenko Vrdlovec.
V Slovenski kinoteki so predstavili šesto monografijo iz zbirke Ita Rina, ki jo izdaja Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev. Z zbirko v društvu ohranjajo in slavijo izjemne stvaritve slovenskih igralk in igralcev. Od leta 2021 so se zvrstile monografije Iva Barišiča, Silve Čušin, Špele Rozin, Borisa Cavazze in Ivanke Mežan. Nova je posvečena Borisu Juhu, ki je skoraj sedem desetletij sooblikoval tudi slovenski film. Njegovo ustvarjanje je z analitičnimi zapisi, refleksijami in bogatim slikovnim gradivom zajel filmski kritik in esejist Zdenko Vrdlovec.
Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Letošnji prispevek Radia Slovenija bo oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 bo Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40.
Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Letošnji prispevek Radia Slovenija bo oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 bo Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40.
V Slovenski kinoteki se 14. januarja začenja velika retrospektiva del ameriškega neodvisnega filmarja Johna Cassavetesa. Z Anjo Banko iz Kinoteke se je v oddaji Gremo v kino pogovarjala Tesa Drev Juh.
V Slovenski kinoteki se 14. januarja začenja velika retrospektiva del ameriškega neodvisnega filmarja Johna Cassavetesa. Z Anjo Banko iz Kinoteke se je v oddaji Gremo v kino pogovarjala Tesa Drev Juh.
Na redni spored Kinodvora prihaja eden najbolj pričakovanih filmov preteklega leta – film Sentimentalna vrednost Joachima Trierja, ki občinstva navdušuje že vse od premiere v Cannesu, kjer je režiser za film prejel veliko nagrado žirije.
Na redni spored Kinodvora prihaja eden najbolj pričakovanih filmov preteklega leta – film Sentimentalna vrednost Joachima Trierja, ki občinstva navdušuje že vse od premiere v Cannesu, kjer je režiser za film prejel veliko nagrado žirije.
Razstavišče Magazzino delle idee/Skladišče idej v Trstu ponuja še do 25. januarja razstavo z izborom del tržaškega slikarja slovenskega rodu Bogdana Groma. Njeno poimenovanje Temporary/začasno je nekakšna predhodnica, ki napoveduje skorajšnjo otvoritev stalne postavitve v Palači Galatti, nastale iz slikarjeve donacije.
Razstavišče Magazzino delle idee/Skladišče idej v Trstu ponuja še do 25. januarja razstavo z izborom del tržaškega slikarja slovenskega rodu Bogdana Groma. Njeno poimenovanje Temporary/začasno je nekakšna predhodnica, ki napoveduje skorajšnjo otvoritev stalne postavitve v Palači Galatti, nastale iz slikarjeve donacije.
Projekt beseda leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Beseda leta ni nujno beseda, s katero bi opisali leto, ampak je to beseda, ki smo jo tako pogosto uporabili, da je leto pomembno zaznamovala. Priča o tem, kaj se je dogajalo in o čem smo največ razmišljali in govorili. Enajst finalistk leta 2025, ki jih je med predlogi izbrala komisija: božičnica, carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj.
Projekt beseda leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Beseda leta ni nujno beseda, s katero bi opisali leto, ampak je to beseda, ki smo jo tako pogosto uporabili, da je leto pomembno zaznamovala. Priča o tem, kaj se je dogajalo in o čem smo največ razmišljali in govorili. Enajst finalistk leta 2025, ki jih je med predlogi izbrala komisija: božičnica, carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj.
30. 12. 2025 je umrla Emilija Soklič, dobitnica Badjurove nagrade za življenjsko delo in ena prvih poklicnih filmskih ustvarjalk na Slovenskem. Avtor fotografije: R. Likon
30. 12. 2025 je umrla Emilija Soklič, dobitnica Badjurove nagrade za življenjsko delo in ena prvih poklicnih filmskih ustvarjalk na Slovenskem. Avtor fotografije: R. Likon
Ni se začelo samo novo, ampak tudi Kosovelovo leto. Od njegove smrti bo letos 27. maja minilo natanko sto let. V vrsti svojih literarnozgodovinskih besedil se mu je podrobno posvetil dr. Janez Vrečko, dolgoletni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pred dobrimi enajstimi leti, ob 110. obletnici pesnikovega rojstva, se je z njim pogovarjal Marko Golja. Pogovor je poglobljen vpogled v Kosovelovo življenje in predvsem delo. Urednik ponovitve oddaje Matej Juh.
Ni se začelo samo novo, ampak tudi Kosovelovo leto. Od njegove smrti bo letos 27. maja minilo natanko sto let. V vrsti svojih literarnozgodovinskih besedil se mu je podrobno posvetil dr. Janez Vrečko, dolgoletni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pred dobrimi enajstimi leti, ob 110. obletnici pesnikovega rojstva, se je z njim pogovarjal Marko Golja. Pogovor je poglobljen vpogled v Kosovelovo življenje in predvsem delo. Urednik ponovitve oddaje Matej Juh.
Sourednica filmskega programa v Slovenski kinoteki Anja Banko predstavlja nekaj dogodkov, ki jih tam pripravljajo v letu 2026.
Sourednica filmskega programa v Slovenski kinoteki Anja Banko predstavlja nekaj dogodkov, ki jih tam pripravljajo v letu 2026.
v letu 2025 so bile mnoge premiere na festivalih v tujini, od Rotterdama, Berlinala pa do Sarajeva ter kar nekaj nagrad, pri čemer so bili v ospredju prvenci mlajše generacije režiserk. Kaj ti je deklica Urške Djukić, Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo Ester Ivakič ter Kuklin Fantasy so dokazali, da je slovenski film v še kako dobri formi. Medtem ko kinodvorane še vedno polni film Belo se pere na devetdeset Marka Naberšnika, na sporedih kinodvoran pa je še vedno mogoče ujeti tudi najbolj uspešno slovensko manjšinsko koprodukcijo preteklega leta Fiume o morte! Igorja Bezinovića, se Petra Meterc sprašuje, katere nove slovenske filme nam prinaša leto 2026.
v letu 2025 so bile mnoge premiere na festivalih v tujini, od Rotterdama, Berlinala pa do Sarajeva ter kar nekaj nagrad, pri čemer so bili v ospredju prvenci mlajše generacije režiserk. Kaj ti je deklica Urške Djukić, Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo Ester Ivakič ter Kuklin Fantasy so dokazali, da je slovenski film v še kako dobri formi. Medtem ko kinodvorane še vedno polni film Belo se pere na devetdeset Marka Naberšnika, na sporedih kinodvoran pa je še vedno mogoče ujeti tudi najbolj uspešno slovensko manjšinsko koprodukcijo preteklega leta Fiume o morte! Igorja Bezinovića, se Petra Meterc sprašuje, katere nove slovenske filme nam prinaša leto 2026.
Andrew Manze s Simfoniki Zahodnonemškega radia iz Kölna: ''Vedno se vprašam, ne glede na to, ali izvajam Schumannovo ali Bartokovo glasbo, kako naj bi ta glasba zvenela, in kako je skladatelj želel, da bi jo izvajali. Vprašanja so zelo podobna, kot če bi izvajali baročno glasbo, odgovori pa so seveda zelo drugačni. Imam pa še vedno enak zgodovinski pristop do izvajanja glasbe.''
Andrew Manze s Simfoniki Zahodnonemškega radia iz Kölna: ''Vedno se vprašam, ne glede na to, ali izvajam Schumannovo ali Bartokovo glasbo, kako naj bi ta glasba zvenela, in kako je skladatelj želel, da bi jo izvajali. Vprašanja so zelo podobna, kot če bi izvajali baročno glasbo, odgovori pa so seveda zelo drugačni. Imam pa še vedno enak zgodovinski pristop do izvajanja glasbe.''
Isabelle Faust na koncertu v dvorani Union v Mariboru: ''Rada igram zelo različno glasbo, seveda velikokrat izvajam romantične violinske koncerte, a poleg teh je nastalo v vseh zgodovinskih obdobjih zelo veliko fantastične glasbe za violino. Igram pravzaprav z vsemi simfoničnimi orkestri po Evropi, redno gostujem tudi na Japonskem, v Združenih državah Amerike ter v Latinski Ameriki.''
Isabelle Faust na koncertu v dvorani Union v Mariboru: ''Rada igram zelo različno glasbo, seveda velikokrat izvajam romantične violinske koncerte, a poleg teh je nastalo v vseh zgodovinskih obdobjih zelo veliko fantastične glasbe za violino. Igram pravzaprav z vsemi simfoničnimi orkestri po Evropi, redno gostujem tudi na Japonskem, v Združenih državah Amerike ter v Latinski Ameriki.''
Filmsko leto 2025 končuje znanstvenofantastični spektakel Avatar kot najbolj gledani film, vendar pa to ni bil žanr, ki je najbolj zaznamoval to leto. Krono so prevzele grozljivke, saj se filmi, kot sta Ura izginotja in Grešniki, niso zanašali na franšizacijo ali zguljene obrazce, temveč so navdušili z inovativnim pristopom k žanru. Prispevek je nastal s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v sklopu spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.
Filmsko leto 2025 končuje znanstvenofantastični spektakel Avatar kot najbolj gledani film, vendar pa to ni bil žanr, ki je najbolj zaznamoval to leto. Krono so prevzele grozljivke, saj se filmi, kot sta Ura izginotja in Grešniki, niso zanašali na franšizacijo ali zguljene obrazce, temveč so navdušili z inovativnim pristopom k žanru. Prispevek je nastal s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v sklopu spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.
Kateri slovenski filmi so v letu 2025 pritegnili največ pozornosti občinstva in kritikov, kateri so želi uspehe doma in kateri v tujini?
Kateri slovenski filmi so v letu 2025 pritegnili največ pozornosti občinstva in kritikov, kateri so želi uspehe doma in kateri v tujini?
Predstavljamo najopaznejše naslove v smislu festivalskih nagrad, kritiškega priznanja in uspešnosti pri občinstvu.
Predstavljamo najopaznejše naslove v smislu festivalskih nagrad, kritiškega priznanja in uspešnosti pri občinstvu.
Na božični oziroma na sveti večer, ko se po ljudski modrosti nebo dotakne zemlje … ko se noč spreminja v dan, tema v svetlobo, bomo v posebni oddaji gostili arheologa in glasbenika Janeza Jocifa. Kot pravi sam, mu sladkobna glasba, ki doni z ulic veselega decembra in poje o zimi, snegu, lučkah in romantiki, ni blizu. Rad se vrača k izvoru, k pristnemu, starodavnemu izročilu … hodi po obronkih poti, ki vodijo k drobcem rokopisov, starim glasbilom, upodobljenim na freskah cerkva, h glasbi, ki se je ohranila in nam priča o davnih časih, ko so ljudje morda veliko bolj kot danes vanjo znali prelivati svoja resnična občutja.
Na božični oziroma na sveti večer, ko se po ljudski modrosti nebo dotakne zemlje … ko se noč spreminja v dan, tema v svetlobo, bomo v posebni oddaji gostili arheologa in glasbenika Janeza Jocifa. Kot pravi sam, mu sladkobna glasba, ki doni z ulic veselega decembra in poje o zimi, snegu, lučkah in romantiki, ni blizu. Rad se vrača k izvoru, k pristnemu, starodavnemu izročilu … hodi po obronkih poti, ki vodijo k drobcem rokopisov, starim glasbilom, upodobljenim na freskah cerkva, h glasbi, ki se je ohranila in nam priča o davnih časih, ko so ljudje morda veliko bolj kot danes vanjo znali prelivati svoja resnična občutja.