Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativni prispevki iz področja kulture
Letošnja lastovka je podeljena – nagrada natečaja Uredništva za kulturo programa Ars za najboljšo kratko zgodbo je šla v roke pesnice, esejistke in skladateljice Nine Dragičević. Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije se poleg naslova glasi tudi zadnja poved njenega duhovitega besedila z črnohumorno noto, ki ga, kot zapiše žirija, ''zaznamuje sveža, lapidarna zafrkljivost, duhovitost s črnohumorno noto in slogovno prebrisanostjo''. Z nagrajenko se je v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu pogovarjal Gregor Podlogar.
Letošnja lastovka je podeljena – nagrada natečaja Uredništva za kulturo programa Ars za najboljšo kratko zgodbo je šla v roke pesnice, esejistke in skladateljice Nine Dragičević. Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije se poleg naslova glasi tudi zadnja poved njenega duhovitega besedila z črnohumorno noto, ki ga, kot zapiše žirija, ''zaznamuje sveža, lapidarna zafrkljivost, duhovitost s črnohumorno noto in slogovno prebrisanostjo''. Z nagrajenko se je v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu pogovarjal Gregor Podlogar.
Režiserka Petra Seliškar je kar pet poletij preživela na gori Solunska glava v Severni Makedoniji, kjer je snemala eno od zadnjih planšarskih družin, ki še ohranja star način vzreje živine v visokogorskem okolju. Iz posnetega gradiva sta nastala dva dokumentarna filma, Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice, ki bosta septembra premierno prikazana v Ljubljani. Režiserko je pred mikrofon povabila Petra Meterc.
Režiserka Petra Seliškar je kar pet poletij preživela na gori Solunska glava v Severni Makedoniji, kjer je snemala eno od zadnjih planšarskih družin, ki še ohranja star način vzreje živine v visokogorskem okolju. Iz posnetega gradiva sta nastala dva dokumentarna filma, Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice, ki bosta septembra premierno prikazana v Ljubljani. Režiserko je pred mikrofon povabila Petra Meterc.
Živa Emeršič je bila v žiriji kritikov FIPRESCI na 21. izdaji mednarodnega filmskega festivala Miskolc na Madžarskem, kjer je bil med drugimi prikazan tudi novi film Urške Djukić Kaj ti je deklica, in sicer v sekciji Vzhodno od zahoda. Z Živo Emeršič se pogovarja Tesa Drev Juh (iz oddaje Gremo v kino).
Živa Emeršič je bila v žiriji kritikov FIPRESCI na 21. izdaji mednarodnega filmskega festivala Miskolc na Madžarskem, kjer je bil med drugimi prikazan tudi novi film Urške Djukić Kaj ti je deklica, in sicer v sekciji Vzhodno od zahoda. Z Živo Emeršič se pogovarja Tesa Drev Juh (iz oddaje Gremo v kino).
Georgi Gospodinov je eden najbolj branih, prevajanjih in cenjenih sodobnih evropskih pisateljev. V utemeljitvi nagrade vilenica med drugim lahko preberemo: "Njegovo delo je prevedeno v več kot 25 jezikov, priznano pa je tako pri bralcih kot pri kritiki zaradi inovativnega pripovednega sloga, tematske globine in občutljivosti za preplet osebne in kolektivne zgodovine." V slovenščino je Borut Omerzel prevedel njegova dela Naravni roman, Fizika žalosti in Časovno zaklonišče, kmalu prihaja med slovenske bralce tudi njegova knjiga z naslovom In druge zgodbe.
Georgi Gospodinov je eden najbolj branih, prevajanjih in cenjenih sodobnih evropskih pisateljev. V utemeljitvi nagrade vilenica med drugim lahko preberemo: "Njegovo delo je prevedeno v več kot 25 jezikov, priznano pa je tako pri bralcih kot pri kritiki zaradi inovativnega pripovednega sloga, tematske globine in občutljivosti za preplet osebne in kolektivne zgodovine." V slovenščino je Borut Omerzel prevedel njegova dela Naravni roman, Fizika žalosti in Časovno zaklonišče, kmalu prihaja med slovenske bralce tudi njegova knjiga z naslovom In druge zgodbe.
Nocoj bo v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostno odprtje jubilejnega 40. mednarodnega literarnega festivala Vilenica. V okviru slovesnosti bodo predstavili vse letošnje goste festivala, nagrajenca in slovensko avtorico v središču. Podelili bodo tudi pisateljsko nagrado Srednjeevropske pobude za mlade avtorje, ki jo bo prejela slovenska pisateljica mlajše generacije Ana Svetel. Doslej je napisala dve pesniški in dve kratkoprozni zbirki. Med bralci ter med strokovno javnostjo zelo odmeva njena zadnja knjiga Steklene stene, za katero je prejela nagrado kritiško sito za najboljšo knjigo po izboru slovenskih literarnih kritikov.
Nocoj bo v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostno odprtje jubilejnega 40. mednarodnega literarnega festivala Vilenica. V okviru slovesnosti bodo predstavili vse letošnje goste festivala, nagrajenca in slovensko avtorico v središču. Podelili bodo tudi pisateljsko nagrado Srednjeevropske pobude za mlade avtorje, ki jo bo prejela slovenska pisateljica mlajše generacije Ana Svetel. Doslej je napisala dve pesniški in dve kratkoprozni zbirki. Med bralci ter med strokovno javnostjo zelo odmeva njena zadnja knjiga Steklene stene, za katero je prejela nagrado kritiško sito za najboljšo knjigo po izboru slovenskih literarnih kritikov.
Festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, se je sklenil z obiskom tokratnega častnega gosta, slovitega francoskega filozofa in sociologa Didierja Eribona, ob tej priložnosti pa je pri Založbi /*cf izšlo avtorjevo zadnje delo, knjiga Življenje, starost in smrt navadne delavke, ki jo je prevedel Iztok Ilc.
Festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, se je sklenil z obiskom tokratnega častnega gosta, slovitega francoskega filozofa in sociologa Didierja Eribona, ob tej priložnosti pa je pri Založbi /*cf izšlo avtorjevo zadnje delo, knjiga Življenje, starost in smrt navadne delavke, ki jo je prevedel Iztok Ilc.
V Slovenski kinoteki so sinoči predstavili program prihajajoče sezone, prikazali pa so tudi na novo restavrirano različico prvega slovenskega celovečernega eksperimentalnega filma, Daily News Francija Slaka, ki ga je ta posnel leta 1980 na super osmičko. Pred mikrofon sem povabila urednika filmskega programa, Anjo Banko in Igorja Prassla, ki sta se razgovorila o nekaj kinotečnih vrhuncih prihajajočih mesecev.
V Slovenski kinoteki so sinoči predstavili program prihajajoče sezone, prikazali pa so tudi na novo restavrirano različico prvega slovenskega celovečernega eksperimentalnega filma, Daily News Francija Slaka, ki ga je ta posnel leta 1980 na super osmičko. Pred mikrofon sem povabila urednika filmskega programa, Anjo Banko in Igorja Prassla, ki sta se razgovorila o nekaj kinotečnih vrhuncih prihajajočih mesecev.
Ukrajinski pesnik, esejist in prevajalec Andrij Ljubka je po ruski invaziji leta 2022 opustil pisanje. Zdelo se mu je, da je vse, kar je počel pred vojno, med vojno nekoristno in nesmiselno. Zato se je zaobljubil, da bo nadaljeval s pisanjem po koncu vojne, ter se osredotočil na konkretno pomoč. Organiziral je selitve kulturnih ustvarjalcev z območja spopadov v mirnejše dele Zakarpatja in prenočišča zanje. Zbiral je denar za terenska vozila za fronto. Pri tem je bil zelo uspešen. Potem pa je ugotovil, da se vojna še kmalu ne bo končala in da mu ljudje zaupajo, ker je pisatelj. Ljubka je bil gost festivala Mesto knjige v Novi Gorici. Daljšemu pogovoru boste lahko prisluhnili v eni izmed prihodnjih oddaj Razgledi in razmisleki.
Ukrajinski pesnik, esejist in prevajalec Andrij Ljubka je po ruski invaziji leta 2022 opustil pisanje. Zdelo se mu je, da je vse, kar je počel pred vojno, med vojno nekoristno in nesmiselno. Zato se je zaobljubil, da bo nadaljeval s pisanjem po koncu vojne, ter se osredotočil na konkretno pomoč. Organiziral je selitve kulturnih ustvarjalcev z območja spopadov v mirnejše dele Zakarpatja in prenočišča zanje. Zbiral je denar za terenska vozila za fronto. Pri tem je bil zelo uspešen. Potem pa je ugotovil, da se vojna še kmalu ne bo končala in da mu ljudje zaupajo, ker je pisatelj. Ljubka je bil gost festivala Mesto knjige v Novi Gorici. Daljšemu pogovoru boste lahko prisluhnili v eni izmed prihodnjih oddaj Razgledi in razmisleki.
V Benetkah od srede poteka 82. Beneški filmski festival. Gre za enega ključnih festivalov, ki ga vsako leto obišče tudi veliko zvezdnikov iz sveta filma. Zlata leva za življenjsko delo so letos namenili nemškemu reziserju Wernerju Herzogu in ameriški igralki Kim Novak, prikazali pa so že tudi prve naslove v uradnem tekmovalnem programu.
V Benetkah od srede poteka 82. Beneški filmski festival. Gre za enega ključnih festivalov, ki ga vsako leto obišče tudi veliko zvezdnikov iz sveta filma. Zlata leva za življenjsko delo so letos namenili nemškemu reziserju Wernerju Herzogu in ameriški igralki Kim Novak, prikazali pa so že tudi prve naslove v uradnem tekmovalnem programu.
Kranj je postal galerija na prostem. Zadnji teden v avgustu poteka festival sodobne fotografije Foto Fest, ki izhaja iz zapuščine Janeza Puharja - prvega slovenskega fotografa, ki je leta 1842 razvil izvirni proces fotografije na steklo. Na javni razpis festivala je bilo oddanih rekordno število prijav iz 80 držav.
Kranj je postal galerija na prostem. Zadnji teden v avgustu poteka festival sodobne fotografije Foto Fest, ki izhaja iz zapuščine Janeza Puharja - prvega slovenskega fotografa, ki je leta 1842 razvil izvirni proces fotografije na steklo. Na javni razpis festivala je bilo oddanih rekordno število prijav iz 80 držav.
Iz Benetk o izstopajočih filmih prvih festivalskih dni poroča Tesa Drev Juh.
Iz Benetk o izstopajočih filmih prvih festivalskih dni poroča Tesa Drev Juh.
V Murski Soboti poteka 20. mednarodni festival sodobnega plesa Front@, na katerem se bo v štirih dneh več kot 50 ustvarjalcev iz devetih držav predstavilo v trinajstih predstavah. Programski lok jubilejne 20. izvedbe festivala se odziva na zaostreno politično in vojno dogajanje po svetu, ki ustvarja naš vsakdan, kot vse do zdaj pa je tudi tokratno izdajo skupaj s soorganizatorji in partnerji pripravil Zavod Flota. Lidija Kosi je pred mikrofon povabila umetniškega vodjo Matjaža Fariča.
V Murski Soboti poteka 20. mednarodni festival sodobnega plesa Front@, na katerem se bo v štirih dneh več kot 50 ustvarjalcev iz devetih držav predstavilo v trinajstih predstavah. Programski lok jubilejne 20. izvedbe festivala se odziva na zaostreno politično in vojno dogajanje po svetu, ki ustvarja naš vsakdan, kot vse do zdaj pa je tudi tokratno izdajo skupaj s soorganizatorji in partnerji pripravil Zavod Flota. Lidija Kosi je pred mikrofon povabila umetniškega vodjo Matjaža Fariča.
V Sarajevu so bile podeljene glavne nagrade 31. edicije filmskega festivala. V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov je glavno nagrado prejel srbski film Veter govori z mano!, pri katerem je sodelovala tudi Slovenija. Srce Sarajeva za glavno žensko vlogo pa je prejel ženski igralski kolektiv slovenskega filma Fantasy, kar je veliko priznanje za slovensko kinematografijo. Več Marko Rozman.
V Sarajevu so bile podeljene glavne nagrade 31. edicije filmskega festivala. V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov je glavno nagrado prejel srbski film Veter govori z mano!, pri katerem je sodelovala tudi Slovenija. Srce Sarajeva za glavno žensko vlogo pa je prejel ženski igralski kolektiv slovenskega filma Fantasy, kar je veliko priznanje za slovensko kinematografijo. Več Marko Rozman.
Kaj lahko pričakujemo od 82. Beneškega filmskega festivala? Med drugim nove filme Kathryn Bigelow, Gusa Van Santa, Jima Jarmuscha in Yorgosa Lanthimosa. Prispevek Tese Drev Juh.
Kaj lahko pričakujemo od 82. Beneškega filmskega festivala? Med drugim nove filme Kathryn Bigelow, Gusa Van Santa, Jima Jarmuscha in Yorgosa Lanthimosa. Prispevek Tese Drev Juh.
Na letošnjem FeKKu, ljubljanskem festivalu kratkega filma, letos posebej izpostavljajo palestinsko kinematografijo. Na Vodnikovi domačiji je potekal pogovor z naslovom Sanje in nočne more: Film in upor, na katerem sta sodelovali tudi francoska kuratorka Mathilde Guitton-Marcon iz društva Ciné-Palestine in raziskovalka Tara Najd Ahmadi; tema pogovora je bila delovanje filma v času nasilja in zatiranja. Poleg tega so na festivalu predstavili sklopa kratkih filmov z naslovom Razširjene pripovedi – Palestinski film v odporu, ki ju je kurirala Mathilde Guitton-Marcon. Raznovrstni kratki filmi se z dokumentarno fabulo in rekonstrukcijo izgubljenih arhivov, pa tudi eksperimentalno digitalnimi pristopi in celo postapokaliptično znanstveno fantastiko dotikajo tem spomina, identitete in pravice do vrnitve. Izbor palestinski film predstavlja kot prostor upora in kolektivnega sanjanja. Z Mathilde Guitton-Marcon se je pogovarjala Tina Poglajen.
Na letošnjem FeKKu, ljubljanskem festivalu kratkega filma, letos posebej izpostavljajo palestinsko kinematografijo. Na Vodnikovi domačiji je potekal pogovor z naslovom Sanje in nočne more: Film in upor, na katerem sta sodelovali tudi francoska kuratorka Mathilde Guitton-Marcon iz društva Ciné-Palestine in raziskovalka Tara Najd Ahmadi; tema pogovora je bila delovanje filma v času nasilja in zatiranja. Poleg tega so na festivalu predstavili sklopa kratkih filmov z naslovom Razširjene pripovedi – Palestinski film v odporu, ki ju je kurirala Mathilde Guitton-Marcon. Raznovrstni kratki filmi se z dokumentarno fabulo in rekonstrukcijo izgubljenih arhivov, pa tudi eksperimentalno digitalnimi pristopi in celo postapokaliptično znanstveno fantastiko dotikajo tem spomina, identitete in pravice do vrnitve. Izbor palestinski film predstavlja kot prostor upora in kolektivnega sanjanja. Z Mathilde Guitton-Marcon se je pogovarjala Tina Poglajen.
Na letošnji Sarajevski filmski festival se je uvrstilo kar deset filmov in ena serija s slovensko udeležbo – svetovno premiero je tam doživela tudi filmska adaptacija romana Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset v režiji Marka Naberšnika. Po besedah organizatorjev je bilo letos zanimanje za vstopnice rekordno, najhitreje so pošle za filme regionalnih avtorjev, med katerimi so bili gledalcem zanimivi tudi nekateri slovenski filmi. Veliko zanimanja pa so kot vsako leto pritegnili dobitniki častnih src Sarajeva. Festival je spremljal Marko Rozman.
Na letošnji Sarajevski filmski festival se je uvrstilo kar deset filmov in ena serija s slovensko udeležbo – svetovno premiero je tam doživela tudi filmska adaptacija romana Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset v režiji Marka Naberšnika. Po besedah organizatorjev je bilo letos zanimanje za vstopnice rekordno, najhitreje so pošle za filme regionalnih avtorjev, med katerimi so bili gledalcem zanimivi tudi nekateri slovenski filmi. Veliko zanimanja pa so kot vsako leto pritegnili dobitniki častnih src Sarajeva. Festival je spremljal Marko Rozman.
V Sarajevu se odvija 6. dan filmskega festivala. Ljubitelji filma so si v različnih kategorijah že ogledali raznolike filmske vsebine. Tudi v tekmovalnih selekcijah, kjer se letos, poleg slovenskega filma Fantasy, za glavno srce Sarajeva potegujeta tudi filma s slovensko manjšinsko koprodukcijo. Na festivalu pa še vedno odmeva domači bosanski film Paviljon.
V Sarajevu se odvija 6. dan filmskega festivala. Ljubitelji filma so si v različnih kategorijah že ogledali raznolike filmske vsebine. Tudi v tekmovalnih selekcijah, kjer se letos, poleg slovenskega filma Fantasy, za glavno srce Sarajeva potegujeta tudi filma s slovensko manjšinsko koprodukcijo. Na festivalu pa še vedno odmeva domači bosanski film Paviljon.
V koprski Galeriji ArTina je na ogled razstava likovnih del Miklavža Komelja, umetnostnega teoretika, pesnika in prevajalca. Ob odprtju je Komelj predstavil tudi roman Jureta Detele Plačilo za moje stoletje. Gre za njegov edini in nedokončan roman, ki je nedavno izšel pri koprski založbi Zrakogled.
V koprski Galeriji ArTina je na ogled razstava likovnih del Miklavža Komelja, umetnostnega teoretika, pesnika in prevajalca. Ob odprtju je Komelj predstavil tudi roman Jureta Detele Plačilo za moje stoletje. Gre za njegov edini in nedokončan roman, ki je nedavno izšel pri koprski založbi Zrakogled.
Včeraj se je začel mednarodni festival 29. Dnevi poezije in vina. Pripravila ga je Založba Beletrina, letos že petnajstič na Ptuju, kamor so ga preselili iz Medane v Goriških brdih. Slavnostna otvoritev bo v četrtek zvečer, ko bo srbski pesnik Gojko Božović prebral Odprto pismo Evropi in bo na Vrazovem trgu prvo od treh velikih pesniških branj. Poudarke festivala je povezala Irena Kodrič Cizerl.
Včeraj se je začel mednarodni festival 29. Dnevi poezije in vina. Pripravila ga je Založba Beletrina, letos že petnajstič na Ptuju, kamor so ga preselili iz Medane v Goriških brdih. Slavnostna otvoritev bo v četrtek zvečer, ko bo srbski pesnik Gojko Božović prebral Odprto pismo Evropi in bo na Vrazovem trgu prvo od treh velikih pesniških branj. Poudarke festivala je povezala Irena Kodrič Cizerl.
Pretekli petek so v Galeriji ŠKUC v Ljubljani odprli razstavo z naslovom Častni krog slovenske vizualne umetnice mlajše generacije Lene Lekše. Razstava v središče postavlja nenavadno zgodbo Angležinje Emme Sharp, ki je v 19. stoletju s svojim podvigom hoje pritegnila pozornost javnosti in medijev. Lene Lekše na razstavi njeno zgodbo na samosvoj način vplete v obsežno instalacijo.
Pretekli petek so v Galeriji ŠKUC v Ljubljani odprli razstavo z naslovom Častni krog slovenske vizualne umetnice mlajše generacije Lene Lekše. Razstava v središče postavlja nenavadno zgodbo Angležinje Emme Sharp, ki je v 19. stoletju s svojim podvigom hoje pritegnila pozornost javnosti in medijev. Lene Lekše na razstavi njeno zgodbo na samosvoj način vplete v obsežno instalacijo.
Čeprav naj bi Muzej Lah na Bledu svoja vrata odprl že lani, bomo to, kot kaže, dočakali naslednje poletje. Kakorkoli, gre za projekt, kot ga v Sloveniji še nismo videli. Zakonca Igor in Mojca Lah sta želela ustvariti prostor za predstavitev svoje obsežne umetniške zbirke, ki sta jo dopolnjevala tri desetletja. Združuje izjemna imena domače in mednarodne modernistične in sodobne umetniške scene, kot so Anne Imhof, Anselm Kiefer, Ilja in Emilia Kabakov, Zoran Mušič, Neue Slovenische Kunst in drugi. Arhitekturo muzeja so zasnovali v slovitem londonskem biroju David Chipperfield Architects.
Čeprav naj bi Muzej Lah na Bledu svoja vrata odprl že lani, bomo to, kot kaže, dočakali naslednje poletje. Kakorkoli, gre za projekt, kot ga v Sloveniji še nismo videli. Zakonca Igor in Mojca Lah sta želela ustvariti prostor za predstavitev svoje obsežne umetniške zbirke, ki sta jo dopolnjevala tri desetletja. Združuje izjemna imena domače in mednarodne modernistične in sodobne umetniške scene, kot so Anne Imhof, Anselm Kiefer, Ilja in Emilia Kabakov, Zoran Mušič, Neue Slovenische Kunst in drugi. Arhitekturo muzeja so zasnovali v slovitem londonskem biroju David Chipperfield Architects.
V Centru za gradnjo z zemljo v naselju Dobrava v občini Škocjan na Dolenjskem v tem tednu poteka šesti Festival zemlje. Na delavnicah udeleženci iz Slovenije in tujine spoznavajo možnost gradnje iz naravnih materialov. V parku Preročišč so doslej postavili že tri paviljone. Ker so zmagali na javnem natečaju bo v Novem mestu iz zbite zemlje zgrajen polnilni park velikih moči za tovorna vozila in avtobuse.
V Centru za gradnjo z zemljo v naselju Dobrava v občini Škocjan na Dolenjskem v tem tednu poteka šesti Festival zemlje. Na delavnicah udeleženci iz Slovenije in tujine spoznavajo možnost gradnje iz naravnih materialov. V parku Preročišč so doslej postavili že tri paviljone. Ker so zmagali na javnem natečaju bo v Novem mestu iz zbite zemlje zgrajen polnilni park velikih moči za tovorna vozila in avtobuse.
Miha Lampreht, več let dopisnik RTV Slovenija v Moskvi, je dogajanje na območju nekdanje Sovjetske zveze analiziral že s publicističnima knjiga o umorjeni novinarki Ani Politkovski in o zamujenih priložnostih na začetku ukrajinske vojne, z romanom Vrij pa zdaj prestopa s področja stvarne literature v leposlovje in svojevrstno analizo politično-kapitalskih spreg širi na praktično vso Evropo. Knjigo je izdala mariborska založba Pivec, avtorja pa je pred mikrofon povabil Vlado Motnikar:
Miha Lampreht, več let dopisnik RTV Slovenija v Moskvi, je dogajanje na območju nekdanje Sovjetske zveze analiziral že s publicističnima knjiga o umorjeni novinarki Ani Politkovski in o zamujenih priložnostih na začetku ukrajinske vojne, z romanom Vrij pa zdaj prestopa s področja stvarne literature v leposlovje in svojevrstno analizo politično-kapitalskih spreg širi na praktično vso Evropo. Knjigo je izdala mariborska založba Pivec, avtorja pa je pred mikrofon povabil Vlado Motnikar:
Pesnik in urednik Andrej Brvar, Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, je slavil 80-ti rojstni dan. Ob jubileju se mu mariborska založba Pivec poklanja z izdajo njegove pesnitve o pretresljivi usodi Brvarjevih staršev v samostojni knjigi z naslovom Zgodba, ki se je morala zgoditi.
Pesnik in urednik Andrej Brvar, Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, je slavil 80-ti rojstni dan. Ob jubileju se mu mariborska založba Pivec poklanja z izdajo njegove pesnitve o pretresljivi usodi Brvarjevih staršev v samostojni knjigi z naslovom Zgodba, ki se je morala zgoditi.
V glavnem tekmovalnem programu filmskega festivala v Locarnu se za zlatega leoparda med drugim potegujeta arhivski dokumentarec palestinskega ustvarjalca Kamala Aljafarija z naslovom S Hasanom v Gazi in drugi igrani film hrvaške avtorice Hane Jušić z naslovom Bog ne bo pomagal, ki je tudi slovenska manjšinska koprodukcija.
V glavnem tekmovalnem programu filmskega festivala v Locarnu se za zlatega leoparda med drugim potegujeta arhivski dokumentarec palestinskega ustvarjalca Kamala Aljafarija z naslovom S Hasanom v Gazi in drugi igrani film hrvaške avtorice Hane Jušić z naslovom Bog ne bo pomagal, ki je tudi slovenska manjšinska koprodukcija.
Plavajoči grad je festival, ki z leti pridobiva na pomenu in prepoznavnosti. Kot je povedal programski vodja Matija Solce, predstavlja srečanje umetnosti in umetnikov, inkubator, v katerem nastajajo nove ideje in povezovanja. Letošnja festivalska tema so Butalci Frana Milčinskega, ki izvirajo prav iz Loške doline. Poseben sklop festivala je letos posvečen Gazi in združuje devet projektov, ki jih soustvarjajo umetniki, ki trenutno živijo v Gazi, ter glasbeniki, filozofi in aktivisti z vsega sveta.
Plavajoči grad je festival, ki z leti pridobiva na pomenu in prepoznavnosti. Kot je povedal programski vodja Matija Solce, predstavlja srečanje umetnosti in umetnikov, inkubator, v katerem nastajajo nove ideje in povezovanja. Letošnja festivalska tema so Butalci Frana Milčinskega, ki izvirajo prav iz Loške doline. Poseben sklop festivala je letos posvečen Gazi in združuje devet projektov, ki jih soustvarjajo umetniki, ki trenutno živijo v Gazi, ter glasbeniki, filozofi in aktivisti z vsega sveta.
Začenja se 78. izvedba filmskega festivala v švicarskem Locarnu, kjer bo svetovno premiero doživel film slovenske režiserke in scenaristke Kukle. Celovečerni prvenec Fantasy je nadaljevanje njenega kratkega filma Sestre, za katerega je pred leti prejela glavno nagrado na prestižnem festivalu v Clermont Ferrandu. Tudi tokrat se je Kukla navdihovala pri balkanskem fenomenu – virdžin, žensk, ki so predvsem v ruralnih predelih Črne gore in Albanije zaradi odsotnosti moškega v družini prevzele moško vlogo in identiteto in živele v skladu z njo. Režiserka je ta fenomen aktualizirala in ga prestavila v sodobno urbano okolje.
Začenja se 78. izvedba filmskega festivala v švicarskem Locarnu, kjer bo svetovno premiero doživel film slovenske režiserke in scenaristke Kukle. Celovečerni prvenec Fantasy je nadaljevanje njenega kratkega filma Sestre, za katerega je pred leti prejela glavno nagrado na prestižnem festivalu v Clermont Ferrandu. Tudi tokrat se je Kukla navdihovala pri balkanskem fenomenu – virdžin, žensk, ki so predvsem v ruralnih predelih Črne gore in Albanije zaradi odsotnosti moškega v družini prevzele moško vlogo in identiteto in živele v skladu z njo. Režiserka je ta fenomen aktualizirala in ga prestavila v sodobno urbano okolje.
Pred vhodom Narodnega doma na Cankarjevi ulici v Ljubljani velike rdeče črke BAROK opozarjajo, da je v Narodni galeriji, osrednji hiši naše likovne umetnosti preteklih stoletij, razstava o tem bogatem umetnostnem obdobju pri nas. Barok v Sloveniji je eden največjih projektov Narodne galerije v povezavi z drugimi ustanovami v zadnjem času. Na vprašanje, kakšen je obisk te velike razstave, pa tudi stalne zbirke umetnosti in drugih razstav, Gaja Triglav, vodja trgovine v Narodni galeriji, odgovarja, da je obiskovalcev veliko in da je med njimi kakih 60 odstotkov tujcev, turistov, ki obiščejo glavno mesto. Ti se zanimajo večinoma za stalno razstavo, med tem ko prihajajo domači obiskovalci predvsem na razstavo baroka v Sloveniji, kar je razumljivo, pravi Gaja Triglav v pogovoru s Tadejo Krečič:
Pred vhodom Narodnega doma na Cankarjevi ulici v Ljubljani velike rdeče črke BAROK opozarjajo, da je v Narodni galeriji, osrednji hiši naše likovne umetnosti preteklih stoletij, razstava o tem bogatem umetnostnem obdobju pri nas. Barok v Sloveniji je eden največjih projektov Narodne galerije v povezavi z drugimi ustanovami v zadnjem času. Na vprašanje, kakšen je obisk te velike razstave, pa tudi stalne zbirke umetnosti in drugih razstav, Gaja Triglav, vodja trgovine v Narodni galeriji, odgovarja, da je obiskovalcev veliko in da je med njimi kakih 60 odstotkov tujcev, turistov, ki obiščejo glavno mesto. Ti se zanimajo večinoma za stalno razstavo, med tem ko prihajajo domači obiskovalci predvsem na razstavo baroka v Sloveniji, kar je razumljivo, pravi Gaja Triglav v pogovoru s Tadejo Krečič:
Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov ne gostuje po Sloveniji in tujini le zato, ker bi ji bila matična galerija v Ljubljani premajhna. Predvsem je pomembno, pravi kustosinja Olga Butinar Čeh, da naše umetnice in umetnike predstavljamo zunaj domačega prostora. In to hkrati prinese izmenjave – prav zdaj na primer v galeriji ZDSLU na Komenskega 8 gostuje 23 slovaških likovnih ustvarjalcev na razstavi z naslovom Prepletanja v umetnosti.
Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov ne gostuje po Sloveniji in tujini le zato, ker bi ji bila matična galerija v Ljubljani premajhna. Predvsem je pomembno, pravi kustosinja Olga Butinar Čeh, da naše umetnice in umetnike predstavljamo zunaj domačega prostora. In to hkrati prinese izmenjave – prav zdaj na primer v galeriji ZDSLU na Komenskega 8 gostuje 23 slovaških likovnih ustvarjalcev na razstavi z naslovom Prepletanja v umetnosti.
Festival Cinehill (nekdanji Motovunski filmski festival, ki so ga pred tremi leti preselili v Gorski Kotar) je letos gostil dve veliki filmski imeni, namreč Jafarja Panahija in Catherine Breillat. Prispevek Tese Drev Juh, prevode bere Renato Horvat.
Festival Cinehill (nekdanji Motovunski filmski festival, ki so ga pred tremi leti preselili v Gorski Kotar) je letos gostil dve veliki filmski imeni, namreč Jafarja Panahija in Catherine Breillat. Prispevek Tese Drev Juh, prevode bere Renato Horvat.
V mariborskem razstavišču sodobne umetnosti KiBela je na ogled skupinska razstava Obraz na obrazu. Družbeno angažiran projekt predstavlja umetnike mlajše in srednje generacije, ki v svojih delih poglobljeno razmišljajo o odnosu družbe do staranja. Postavitev vabi h kritični refleksiji o medgeneracijskih razlikah, podobnostih in izzivih.
V mariborskem razstavišču sodobne umetnosti KiBela je na ogled skupinska razstava Obraz na obrazu. Družbeno angažiran projekt predstavlja umetnike mlajše in srednje generacije, ki v svojih delih poglobljeno razmišljajo o odnosu družbe do staranja. Postavitev vabi h kritični refleksiji o medgeneracijskih razlikah, podobnostih in izzivih.
Festivala v gledališki palači na Zelenem griču se še zmeraj drži sloves najteže dostopnega glasbenega festivala. Tako vas bo danes kupljena vstopnica postavila v dolgo čakalno vrsto – vrata bayreuthskega gledališča se vam bodo odprla šele čez kakšnih deset let. Z Radiem Slovenija pa ste lahko v prvi vrsti. Naš tretji program, Program Ars, kot vsako leto prenaša uvodno predstavo.
Festivala v gledališki palači na Zelenem griču se še zmeraj drži sloves najteže dostopnega glasbenega festivala. Tako vas bo danes kupljena vstopnica postavila v dolgo čakalno vrsto – vrata bayreuthskega gledališča se vam bodo odprla šele čez kakšnih deset let. Z Radiem Slovenija pa ste lahko v prvi vrsti. Naš tretji program, Program Ars, kot vsako leto prenaša uvodno predstavo.
Z risbami, sitotiski in skulpturami se na razstavi Zemlja v galeriji Kresija predstavljata latvijski umetnici Agate Lielpetere in Luize Rukšane. Naslov razstave zaobjame vse pomene besede: prst, kos zemlje, naš košček zemlje, naš planet, dela pa pripovedujejo zgodbo o latvijski krajini, delu, ženskosti in krompirju. Latvija je namreč, zgodovinsko gledano, narod predanih uživalcev krompirja. Leta 2018 se je s 113 kg krompirja na prebivalca uvrstila na tretje mesto v Evropi.
Z risbami, sitotiski in skulpturami se na razstavi Zemlja v galeriji Kresija predstavljata latvijski umetnici Agate Lielpetere in Luize Rukšane. Naslov razstave zaobjame vse pomene besede: prst, kos zemlje, naš košček zemlje, naš planet, dela pa pripovedujejo zgodbo o latvijski krajini, delu, ženskosti in krompirju. Latvija je namreč, zgodovinsko gledano, narod predanih uživalcev krompirja. Leta 2018 se je s 113 kg krompirja na prebivalca uvrstila na tretje mesto v Evropi.
Festival Cinehill je postavljen v drugačno okolje kot je bil nekdanji Motovunski filmski festival, ki ga je nadomestil pred dvema letoma. Obiskovalci v kraju Fužine in v okolici v Gorskem Kotarju na Hrvaškem šotorijo, dnevne filmske projekcije se odvijajo v dveh šotorih v gozdnem okolju, do katerega je treba priti peš, dve projekciji na dan pa sta v Kulturnem domu v Fužinah, poleg tega je tudi v središču mesteca velik kino na prostem.
Festival Cinehill je postavljen v drugačno okolje kot je bil nekdanji Motovunski filmski festival, ki ga je nadomestil pred dvema letoma. Obiskovalci v kraju Fužine in v okolici v Gorskem Kotarju na Hrvaškem šotorijo, dnevne filmske projekcije se odvijajo v dveh šotorih v gozdnem okolju, do katerega je treba priti peš, dve projekciji na dan pa sta v Kulturnem domu v Fužinah, poleg tega je tudi v središču mesteca velik kino na prostem.
Pretekli vikend se je v Karlovih Varih sklenil že 59. filmski festival. Na podelitvi nagrad je veliki kristalni globus prejel film slovaškega režiserja Mira Rema Raje bi zblaznel v divjini, posebno nagrado pa je glavna žirija namenila filmu Bidad iranskega režiserja Soheila Beiraghija.
Pretekli vikend se je v Karlovih Varih sklenil že 59. filmski festival. Na podelitvi nagrad je veliki kristalni globus prejel film slovaškega režiserja Mira Rema Raje bi zblaznel v divjini, posebno nagrado pa je glavna žirija namenila filmu Bidad iranskega režiserja Soheila Beiraghija.
Goriški pianist Alexander Gadjiev je glasbeni ambasador Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica 2025, ki si je kot enega glasbenih vrhuncev uradnega programa EPK GO! 2025 zamislil dvodelni projekt Točka srečanja, s katerim povezuje ikonični Trg Evrope z vzvišenim mirom bazilike Svetogorske Matere Božje.
Goriški pianist Alexander Gadjiev je glasbeni ambasador Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica 2025, ki si je kot enega glasbenih vrhuncev uradnega programa EPK GO! 2025 zamislil dvodelni projekt Točka srečanja, s katerim povezuje ikonični Trg Evrope z vzvišenim mirom bazilike Svetogorske Matere Božje.
Sodni stolp ob reki Dravi v Mariboru je prizorišče samostojne razstave umetnice, skladateljice in raziskovalke na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petre Kapš. Na povabilo Umetnostne galerije Maribor in kustosinje Andreje Borin je ustvarjalka v srednjeveškem stolpu razstavila več svojih del, ki jih je povezala v tenkočutno vizualno in zvočno celoto z naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos.
Sodni stolp ob reki Dravi v Mariboru je prizorišče samostojne razstave umetnice, skladateljice in raziskovalke na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petre Kapš. Na povabilo Umetnostne galerije Maribor in kustosinje Andreje Borin je ustvarjalka v srednjeveškem stolpu razstavila več svojih del, ki jih je povezala v tenkočutno vizualno in zvočno celoto z naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos.
V Pulju poteka 72. izvedba filmskega festivala, posvečenega hrvaškemu filmu. Gre za najstarejši nacionalni filmski festival na svetu – ki se je pred letom 1992 imenoval Festival jugoslovanskega filma. Njegova posebnost je ogromen kino na prostem – v Areni, ohranjenem Vespazijanovem amfiteatru iz 1. stoletja, ki ima kar 7000 sedežev. Poleg fokusa na hrvaški film vsako leto predstavljajo tudi hrvaške manjšinske koprodukcije, med njimi so letos kar trije slovenski filmi: Kaj ti je deklica, Odrešitev za začetnike in Praslovan. V drugih festivalskih sklopih bodo prikazali še slovenski dokumentarni film Ali je bilo kaj avantgardnega? ter slovenske manjšinske koprodukcije: Fiume o morte!, Dražen, Zajčji nasip in Zgodbe s čarobnega vrta. Na novo pa so uvedli tekmovalni program za filme iz regije, ki niso nastali s sodelovanjem Hrvaške. Tina Poglajen izpostavlja tri zanimive filme z letošnjega festivala. Prevode bereta Igor Velše in Ajda Sokler.
V Pulju poteka 72. izvedba filmskega festivala, posvečenega hrvaškemu filmu. Gre za najstarejši nacionalni filmski festival na svetu – ki se je pred letom 1992 imenoval Festival jugoslovanskega filma. Njegova posebnost je ogromen kino na prostem – v Areni, ohranjenem Vespazijanovem amfiteatru iz 1. stoletja, ki ima kar 7000 sedežev. Poleg fokusa na hrvaški film vsako leto predstavljajo tudi hrvaške manjšinske koprodukcije, med njimi so letos kar trije slovenski filmi: Kaj ti je deklica, Odrešitev za začetnike in Praslovan. V drugih festivalskih sklopih bodo prikazali še slovenski dokumentarni film Ali je bilo kaj avantgardnega? ter slovenske manjšinske koprodukcije: Fiume o morte!, Dražen, Zajčji nasip in Zgodbe s čarobnega vrta. Na novo pa so uvedli tekmovalni program za filme iz regije, ki niso nastali s sodelovanjem Hrvaške. Tina Poglajen izpostavlja tri zanimive filme z letošnjega festivala. Prevode bereta Igor Velše in Ajda Sokler.
V Karlovih Varih se že 59. filmski festival te dni preveša h koncu. V tekmovalnem programu se za nagrade, med drugim za kristalni globus, poteguje dvanajst filmov. Pogovarjamo se z režiserko Nino Knag, avtorico norveške filmske pripovedi o intimnem odnosu med žensko srednjih let in mladim prosilcem za azil z naslovom Ne kliči me mama, iranskim režiserjem Soheilom Beiraghijem, ki je posnel film o mladi pevki z naslovom Bidad, turško režiserko Gözde Kural, ki se v filmu Kino Jazireh posveča različnim preobrazbam spolnih vlog v Afganistanu ter ukrajinskim režiserjem Dmytrom Hreškom, ki je posnel dokumentarec Divia o vplivu divjanja vojne v Ukrajini na naravo.
V Karlovih Varih se že 59. filmski festival te dni preveša h koncu. V tekmovalnem programu se za nagrade, med drugim za kristalni globus, poteguje dvanajst filmov. Pogovarjamo se z režiserko Nino Knag, avtorico norveške filmske pripovedi o intimnem odnosu med žensko srednjih let in mladim prosilcem za azil z naslovom Ne kliči me mama, iranskim režiserjem Soheilom Beiraghijem, ki je posnel film o mladi pevki z naslovom Bidad, turško režiserko Gözde Kural, ki se v filmu Kino Jazireh posveča različnim preobrazbam spolnih vlog v Afganistanu ter ukrajinskim režiserjem Dmytrom Hreškom, ki je posnel dokumentarec Divia o vplivu divjanja vojne v Ukrajini na naravo.
Veselov vrt Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega 8 v Ljubljani gosti, kot pravijo, vizualno-glasbeno poslastico z naslovom Mi smo z vami! multimedijskih umetnikov Aleksandre Saške Gruden in Željka Beljana. Projekt daje velik poudarek dialogu, še dodajajo, gre pa za kombinacijo slikarstva, zvočnosti in igre.
Veselov vrt Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega 8 v Ljubljani gosti, kot pravijo, vizualno-glasbeno poslastico z naslovom Mi smo z vami! multimedijskih umetnikov Aleksandre Saške Gruden in Željka Beljana. Projekt daje velik poudarek dialogu, še dodajajo, gre pa za kombinacijo slikarstva, zvočnosti in igre.
Po eni strani bi lahko kdo rekel, da je ravno poleti čas za obisk galerije, da pobegnemo vročini. A kdor meni nasprotno, torej da je v tem času škoda biti noter, pa se lahko odpravi na razstavo, ki je kar na vrtu. Veselov vrt Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega 8 v Ljubljani, kot pravijo, gosti vizualno-glasbeno poslastico z naslovom Mi smo z vami! multimedijskih umetnikov Aleksandre Saške Gruden in Željka Beljana. Projekt daje velik poudarek dialogu, še dodajajo, gre pa za kombinacijo slikarstva, zvočnosti in igre.
Po eni strani bi lahko kdo rekel, da je ravno poleti čas za obisk galerije, da pobegnemo vročini. A kdor meni nasprotno, torej da je v tem času škoda biti noter, pa se lahko odpravi na razstavo, ki je kar na vrtu. Veselov vrt Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega 8 v Ljubljani, kot pravijo, gosti vizualno-glasbeno poslastico z naslovom Mi smo z vami! multimedijskih umetnikov Aleksandre Saške Gruden in Željka Beljana. Projekt daje velik poudarek dialogu, še dodajajo, gre pa za kombinacijo slikarstva, zvočnosti in igre.
Ob 100. obletnici rojstva Cirila Zlobca so njegovi bogati, s poezijo zaznamovano ustvarjalno pot in vsestransko osebnost v Sežani obeležili s pesniškim koncertom Zavoda Our Labyrinth. Zlobec je poezijo živel, ne le pisal, njegov rodni Kras je vtkan v vsako njegovo pesem, njegova vera v moč poezije in ljubezen do človeka pa presegata čas, je pred številnim občinstvom v avditoriju Kosovelovega doma izpostavil sežanski župan Andrej Sila. Mi pa lahko dodamo še, da je bil Ciril Zlobec v letih od 1977–1986 tudi odgovorni urednik kulturo-umetniškega programa na takratnem Radiu Ljubljana.
Ob 100. obletnici rojstva Cirila Zlobca so njegovi bogati, s poezijo zaznamovano ustvarjalno pot in vsestransko osebnost v Sežani obeležili s pesniškim koncertom Zavoda Our Labyrinth. Zlobec je poezijo živel, ne le pisal, njegov rodni Kras je vtkan v vsako njegovo pesem, njegova vera v moč poezije in ljubezen do človeka pa presegata čas, je pred številnim občinstvom v avditoriju Kosovelovega doma izpostavil sežanski župan Andrej Sila. Mi pa lahko dodamo še, da je bil Ciril Zlobec v letih od 1977–1986 tudi odgovorni urednik kulturo-umetniškega programa na takratnem Radiu Ljubljana.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se začenja dvotedenska prireditev z imenom Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Prvič so ga izvedli že daljnega leta 1965, organizira pa ga Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Oddelku za slovenistiko. Vsako leto seminar poteka na določeno temo, letos se posvečajo tržaški regiji in jo obravnavajo z zgodovinskega, političnega, gospodarskega ter kulturno-literarnega in jezikoslovnega stališča.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se začenja dvotedenska prireditev z imenom Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Prvič so ga izvedli že daljnega leta 1965, organizira pa ga Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Oddelku za slovenistiko. Vsako leto seminar poteka na določeno temo, letos se posvečajo tržaški regiji in jo obravnavajo z zgodovinskega, političnega, gospodarskega ter kulturno-literarnega in jezikoslovnega stališča.
Minuli konec tedna so na dvorišču starega gradu v Vipavskem križu predpremierno prikazali film režiserja Damjana Kozoleta OHO. Celovečerni dokumentarec je sestavljen iz sicer nedostopnih arhivskih posnetkov avantgardnega umetniškega gibanja OHO, ki še danes navdihuje številne umetnike; velja za enega najzanimivejših, najkompleksnejših in najpomembnejših primerov povojne avantgardne umetnosti v Srednji in Vzhodni Evropi, kot skupina OHO pa so že po nekaj letih delovanja sodelovali na odmevni razstavi konceptualne umetnosti v newyorškem Muzeju moderne umetnosti MoMA. V filmu nastopi tudi Marina Abramović, ki pripoveduje o tem, kako so ohojevci navdihnili njeno ustvarjanje.
Minuli konec tedna so na dvorišču starega gradu v Vipavskem križu predpremierno prikazali film režiserja Damjana Kozoleta OHO. Celovečerni dokumentarec je sestavljen iz sicer nedostopnih arhivskih posnetkov avantgardnega umetniškega gibanja OHO, ki še danes navdihuje številne umetnike; velja za enega najzanimivejših, najkompleksnejših in najpomembnejših primerov povojne avantgardne umetnosti v Srednji in Vzhodni Evropi, kot skupina OHO pa so že po nekaj letih delovanja sodelovali na odmevni razstavi konceptualne umetnosti v newyorškem Muzeju moderne umetnosti MoMA. V filmu nastopi tudi Marina Abramović, ki pripoveduje o tem, kako so ohojevci navdihnili njeno ustvarjanje.
V Narodnem muzeju v Ljubljani so odprli občasno razstavo Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, ki je posvečena 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu. 18. julija 1995 je v jami Divje babe na Cerkljanskem, kjer so arheološka izkopavanja potekala že od 80-ih let, arheolog Janez Dirjec naletel na naluknjan del stegnenice mladega jamskega medveda. Za dlan velik artefakt je danes najbolj slavna piščal. Razstava skuša preko zvočil in glasbil iz različnih obdobij stkati vez med kamenodobno in sodobno glasbo.
V Narodnem muzeju v Ljubljani so odprli občasno razstavo Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, ki je posvečena 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu. 18. julija 1995 je v jami Divje babe na Cerkljanskem, kjer so arheološka izkopavanja potekala že od 80-ih let, arheolog Janez Dirjec naletel na naluknjan del stegnenice mladega jamskega medveda. Za dlan velik artefakt je danes najbolj slavna piščal. Razstava skuša preko zvočil in glasbil iz različnih obdobij stkati vez med kamenodobno in sodobno glasbo.
V Hrastniku se je končal festival delavskega filma Kamerat. Organizatorje je že pred petimi leti navdihnila stavka delavcev v Hrastniku leta 1934; ti so zahtevali in si izborili boljše pogoje dela, Kamerat pa zdaj vsako leto poteka ob obletnici stavke. Letos so prikazali 30 filmov, ki obravnavajo temne plati delavstva, boj in pravice delavcev. Ker je dogajanje umeščeno v kraj s tradicionalno rudarsko in steklarsko delavsko kulturo, se projekcije filmov odvijajo na svojevrstnih lokacijah – tudi v rudniški jami, kompresorski postaji in letos prvič tudi na odprtem prizorišču – platoju pri rudniškem jašku.
V Hrastniku se je končal festival delavskega filma Kamerat. Organizatorje je že pred petimi leti navdihnila stavka delavcev v Hrastniku leta 1934; ti so zahtevali in si izborili boljše pogoje dela, Kamerat pa zdaj vsako leto poteka ob obletnici stavke. Letos so prikazali 30 filmov, ki obravnavajo temne plati delavstva, boj in pravice delavcev. Ker je dogajanje umeščeno v kraj s tradicionalno rudarsko in steklarsko delavsko kulturo, se projekcije filmov odvijajo na svojevrstnih lokacijah – tudi v rudniški jami, kompresorski postaji in letos prvič tudi na odprtem prizorišču – platoju pri rudniškem jašku.
Fotografska dokumentacija kriznih žarišč po svetu je ena izmed zvrsti novinarskega poročanja s terena. S tem se ukvarja mednarodno uveljavljen italijanski fotoreporter Paolo Pellegrin, ki se v Galeriji Jakopič v Ljubljani predstavlja s svojo novo razstavo z naslovom Antologija. Na tej si lahko ogledamo dela zadnjih trideset let njegovega delovanja. Rdeča nit so vojne, razdejanje, ki ga puščajo za seboj, in posledice podnebnih sprememb.
Fotografska dokumentacija kriznih žarišč po svetu je ena izmed zvrsti novinarskega poročanja s terena. S tem se ukvarja mednarodno uveljavljen italijanski fotoreporter Paolo Pellegrin, ki se v Galeriji Jakopič v Ljubljani predstavlja s svojo novo razstavo z naslovom Antologija. Na tej si lahko ogledamo dela zadnjih trideset let njegovega delovanja. Rdeča nit so vojne, razdejanje, ki ga puščajo za seboj, in posledice podnebnih sprememb.
Nasilje v družini je tema, o kateri v javnosti vse pogosteje govorimo, redkeje pa o tem spregovorijo žrtve, kakršna je Evelin, glavna protagonistka romana September. Avtorico Ano Schnabl je Vlado Motnikar ujel takoj po tem, ko je prižgala kresni ogenj.
Nasilje v družini je tema, o kateri v javnosti vse pogosteje govorimo, redkeje pa o tem spregovorijo žrtve, kakršna je Evelin, glavna protagonistka romana September. Avtorico Ano Schnabl je Vlado Motnikar ujel takoj po tem, ko je prižgala kresni ogenj.
Akademski slikar Štefan Planinc, naš osrednji predstavnik fantastičnega in nadrealističnega slikarstva, ki je živel med letoma 1925 in 2017, je segal globoko v morje človekove podzavesti a z zavedanjem, da ta ni natančno določljiva. Na slikovni površini jo je postavljal v sobivanje s kolektivnimi civilizacijskimi arhetipi, in četudi je vse to nasploh značilno za nadrealizem, je Planinc zgradil svojevrstna likovni jezik in tehniko, s katero ga je uresničeval. Ob umetnikovi 100. obletnici rojstva so se mu v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, ki skrbi za njegovo obsežno donacijo, posvetili z razstavo Fantastični prasvetovi Štefana Planinca in slovenski nadrealizem. Kot že naslov namigne, so dodali še dela njegovih sodobnikov.
Akademski slikar Štefan Planinc, naš osrednji predstavnik fantastičnega in nadrealističnega slikarstva, ki je živel med letoma 1925 in 2017, je segal globoko v morje človekove podzavesti a z zavedanjem, da ta ni natančno določljiva. Na slikovni površini jo je postavljal v sobivanje s kolektivnimi civilizacijskimi arhetipi, in četudi je vse to nasploh značilno za nadrealizem, je Planinc zgradil svojevrstna likovni jezik in tehniko, s katero ga je uresničeval. Ob umetnikovi 100. obletnici rojstva so se mu v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, ki skrbi za njegovo obsežno donacijo, posvetili z razstavo Fantastični prasvetovi Štefana Planinca in slovenski nadrealizem. Kot že naslov namigne, so dodali še dela njegovih sodobnikov.
S še zadnjo projekcijo in podelitvijo nagrad, zlatih jabolk, se drevi končuje peti Kranjski igralski filmski festival, na kratko Krafft.
S še zadnjo projekcijo in podelitvijo nagrad, zlatih jabolk, se drevi končuje peti Kranjski igralski filmski festival, na kratko Krafft.