Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativni prispevki iz področja kulture
Ni se začelo samo novo, ampak tudi Kosovelovo leto. Od njegove smrti bo letos 27. maja minilo natanko sto let. V vrsti svojih literarnozgodovinskih besedil se mu je podrobno posvetil dr. Janez Vrečko, dolgoletni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pred dobrimi enajstimi leti, ob 110. obletnici pesnikovega rojstva, se je z njim pogovarjal Marko Golja. Pogovor je poglobljen vpogled v Kosovelovo življenje in predvsem delo. Urednik ponovitve oddaje Matej Juh.
Ni se začelo samo novo, ampak tudi Kosovelovo leto. Od njegove smrti bo letos 27. maja minilo natanko sto let. V vrsti svojih literarnozgodovinskih besedil se mu je podrobno posvetil dr. Janez Vrečko, dolgoletni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pred dobrimi enajstimi leti, ob 110. obletnici pesnikovega rojstva, se je z njim pogovarjal Marko Golja. Pogovor je poglobljen vpogled v Kosovelovo življenje in predvsem delo. Urednik ponovitve oddaje Matej Juh.
Sourednica filmskega programa v Slovenski kinoteki Anja Banko predstavlja nekaj dogodkov, ki jih tam pripravljajo v letu 2026.
Sourednica filmskega programa v Slovenski kinoteki Anja Banko predstavlja nekaj dogodkov, ki jih tam pripravljajo v letu 2026.
v letu 2025 so bile mnoge premiere na festivalih v tujini, od Rotterdama, Berlinala pa do Sarajeva ter kar nekaj nagrad, pri čemer so bili v ospredju prvenci mlajše generacije režiserk. Kaj ti je deklica Urške Djukić, Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo Ester Ivakič ter Kuklin Fantasy so dokazali, da je slovenski film v še kako dobri formi. Medtem ko kinodvorane še vedno polni film Belo se pere na devetdeset Marka Naberšnika, na sporedih kinodvoran pa je še vedno mogoče ujeti tudi najbolj uspešno slovensko manjšinsko koprodukcijo preteklega leta Fiume o morte! Igorja Bezinovića, se Petra Meterc sprašuje, katere nove slovenske filme nam prinaša leto 2026.
v letu 2025 so bile mnoge premiere na festivalih v tujini, od Rotterdama, Berlinala pa do Sarajeva ter kar nekaj nagrad, pri čemer so bili v ospredju prvenci mlajše generacije režiserk. Kaj ti je deklica Urške Djukić, Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo Ester Ivakič ter Kuklin Fantasy so dokazali, da je slovenski film v še kako dobri formi. Medtem ko kinodvorane še vedno polni film Belo se pere na devetdeset Marka Naberšnika, na sporedih kinodvoran pa je še vedno mogoče ujeti tudi najbolj uspešno slovensko manjšinsko koprodukcijo preteklega leta Fiume o morte! Igorja Bezinovića, se Petra Meterc sprašuje, katere nove slovenske filme nam prinaša leto 2026.
Andrew Manze s Simfoniki Zahodnonemškega radia iz Kölna: ''Vedno se vprašam, ne glede na to, ali izvajam Schumannovo ali Bartokovo glasbo, kako naj bi ta glasba zvenela, in kako je skladatelj želel, da bi jo izvajali. Vprašanja so zelo podobna, kot če bi izvajali baročno glasbo, odgovori pa so seveda zelo drugačni. Imam pa še vedno enak zgodovinski pristop do izvajanja glasbe.''
Andrew Manze s Simfoniki Zahodnonemškega radia iz Kölna: ''Vedno se vprašam, ne glede na to, ali izvajam Schumannovo ali Bartokovo glasbo, kako naj bi ta glasba zvenela, in kako je skladatelj želel, da bi jo izvajali. Vprašanja so zelo podobna, kot če bi izvajali baročno glasbo, odgovori pa so seveda zelo drugačni. Imam pa še vedno enak zgodovinski pristop do izvajanja glasbe.''
Isabelle Faust na koncertu v dvorani Union v Mariboru: ''Rada igram zelo različno glasbo, seveda velikokrat izvajam romantične violinske koncerte, a poleg teh je nastalo v vseh zgodovinskih obdobjih zelo veliko fantastične glasbe za violino. Igram pravzaprav z vsemi simfoničnimi orkestri po Evropi, redno gostujem tudi na Japonskem, v Združenih državah Amerike ter v Latinski Ameriki.''
Isabelle Faust na koncertu v dvorani Union v Mariboru: ''Rada igram zelo različno glasbo, seveda velikokrat izvajam romantične violinske koncerte, a poleg teh je nastalo v vseh zgodovinskih obdobjih zelo veliko fantastične glasbe za violino. Igram pravzaprav z vsemi simfoničnimi orkestri po Evropi, redno gostujem tudi na Japonskem, v Združenih državah Amerike ter v Latinski Ameriki.''
Filmsko leto 2025 končuje znanstvenofantastični spektakel Avatar kot najbolj gledani film, vendar pa to ni bil žanr, ki je najbolj zaznamoval to leto. Krono so prevzele grozljivke, saj se filmi, kot sta Ura izginotja in Grešniki, niso zanašali na franšizacijo ali zguljene obrazce, temveč so navdušili z inovativnim pristopom k žanru. Prispevek je nastal s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v sklopu spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.
Filmsko leto 2025 končuje znanstvenofantastični spektakel Avatar kot najbolj gledani film, vendar pa to ni bil žanr, ki je najbolj zaznamoval to leto. Krono so prevzele grozljivke, saj se filmi, kot sta Ura izginotja in Grešniki, niso zanašali na franšizacijo ali zguljene obrazce, temveč so navdušili z inovativnim pristopom k žanru. Prispevek je nastal s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v sklopu spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.
Kateri slovenski filmi so v letu 2025 pritegnili največ pozornosti občinstva in kritikov, kateri so želi uspehe doma in kateri v tujini?
Kateri slovenski filmi so v letu 2025 pritegnili največ pozornosti občinstva in kritikov, kateri so želi uspehe doma in kateri v tujini?
Predstavljamo najopaznejše naslove v smislu festivalskih nagrad, kritiškega priznanja in uspešnosti pri občinstvu.
Predstavljamo najopaznejše naslove v smislu festivalskih nagrad, kritiškega priznanja in uspešnosti pri občinstvu.
Na božični oziroma na sveti večer, ko se po ljudski modrosti nebo dotakne zemlje … ko se noč spreminja v dan, tema v svetlobo, bomo v posebni oddaji gostili arheologa in glasbenika Janeza Jocifa. Kot pravi sam, mu sladkobna glasba, ki doni z ulic veselega decembra in poje o zimi, snegu, lučkah in romantiki, ni blizu. Rad se vrača k izvoru, k pristnemu, starodavnemu izročilu … hodi po obronkih poti, ki vodijo k drobcem rokopisov, starim glasbilom, upodobljenim na freskah cerkva, h glasbi, ki se je ohranila in nam priča o davnih časih, ko so ljudje morda veliko bolj kot danes vanjo znali prelivati svoja resnična občutja.
Na božični oziroma na sveti večer, ko se po ljudski modrosti nebo dotakne zemlje … ko se noč spreminja v dan, tema v svetlobo, bomo v posebni oddaji gostili arheologa in glasbenika Janeza Jocifa. Kot pravi sam, mu sladkobna glasba, ki doni z ulic veselega decembra in poje o zimi, snegu, lučkah in romantiki, ni blizu. Rad se vrača k izvoru, k pristnemu, starodavnemu izročilu … hodi po obronkih poti, ki vodijo k drobcem rokopisov, starim glasbilom, upodobljenim na freskah cerkva, h glasbi, ki se je ohranila in nam priča o davnih časih, ko so ljudje morda veliko bolj kot danes vanjo znali prelivati svoja resnična občutja.
Sinoči je bila v Slovenski kinoteki v okviru cikla Kino-uho / FriForma in v sodelovanju z Inštitutom ON Rizom na sporedu posebna projekcija filma Ribiške pravice iz leta 1929, enega temeljnih del zgodnjega dokumentarnega filma, ki ga je režiral John Grierson. Film spremlja sezono ribolova sleda na Severnem morju. Grierson, eden ključnih teoretikov in utemeljiteljev dokumentarnega filma kot družbeno odgovorne filmske prakse, je s Ribiškimi pravicami prvič v celoti uresničil idejo, da lahko dokumentarni film resnično življenje spremlja z enako intenziteto, napetostjo in ritmom kot igrani spektakel. Film ni etnografski zapis od zunaj, temveč neposreden vstop v svet ribičev: kamera je na ladjah, na palubi, v podpalubju, ujeta v veter, valove in fizični napor dela. V vsakdanjih opravilih – dviganju mrež, sortiranju ulova, boju z morjem – Grierson najde ritem, iz katerega z montažo zgradi skoraj glasbeno pripoved o skupnosti, delu in naravi. Film sta v živo uglasbila Tine Mulej Vrabič – Nitz in Eva Mulej Vrabič – Oka. Njuno delo se giblje na polju ambientalne in eksperimentalne elektronike, elektroakustičnega zvoka in terenskih posnetkov. Pri zvočenju filma Ribiške pravice združujeta svoja pristopa k raziskovanju zvoka: od glasu, analognih inštrumentov in predmetov do sintetizatorjev in digitalne obdelave.
Sinoči je bila v Slovenski kinoteki v okviru cikla Kino-uho / FriForma in v sodelovanju z Inštitutom ON Rizom na sporedu posebna projekcija filma Ribiške pravice iz leta 1929, enega temeljnih del zgodnjega dokumentarnega filma, ki ga je režiral John Grierson. Film spremlja sezono ribolova sleda na Severnem morju. Grierson, eden ključnih teoretikov in utemeljiteljev dokumentarnega filma kot družbeno odgovorne filmske prakse, je s Ribiškimi pravicami prvič v celoti uresničil idejo, da lahko dokumentarni film resnično življenje spremlja z enako intenziteto, napetostjo in ritmom kot igrani spektakel. Film ni etnografski zapis od zunaj, temveč neposreden vstop v svet ribičev: kamera je na ladjah, na palubi, v podpalubju, ujeta v veter, valove in fizični napor dela. V vsakdanjih opravilih – dviganju mrež, sortiranju ulova, boju z morjem – Grierson najde ritem, iz katerega z montažo zgradi skoraj glasbeno pripoved o skupnosti, delu in naravi. Film sta v živo uglasbila Tine Mulej Vrabič – Nitz in Eva Mulej Vrabič – Oka. Njuno delo se giblje na polju ambientalne in eksperimentalne elektronike, elektroakustičnega zvoka in terenskih posnetkov. Pri zvočenju filma Ribiške pravice združujeta svoja pristopa k raziskovanju zvoka: od glasu, analognih inštrumentov in predmetov do sintetizatorjev in digitalne obdelave.
Na zimski solsticij, 20. in 21. decembra, se tudi pri nas pridružujemo mednarodni Noči kratkih filmov, ko je najdaljša noč v letu posvečena najkrajši filmski formi. Program letošnjega dogajanja povezuje retrospektivo kratkih filmov Roberta Rossellinija, eksperimentalne super-8 miniature Francija Slaka in sodobno kratko produkcijo iz Slovenije in regije, ki so na festivalu FeKK letos poleti dobili nagrade za najboljše filme. O programu tokratnega praznika kratkega filma kot prostora filmske radovednosti, svobode in izrazne jasnosti s kuratorjem Matevžem Jermanom.
Na zimski solsticij, 20. in 21. decembra, se tudi pri nas pridružujemo mednarodni Noči kratkih filmov, ko je najdaljša noč v letu posvečena najkrajši filmski formi. Program letošnjega dogajanja povezuje retrospektivo kratkih filmov Roberta Rossellinija, eksperimentalne super-8 miniature Francija Slaka in sodobno kratko produkcijo iz Slovenije in regije, ki so na festivalu FeKK letos poleti dobili nagrade za najboljše filme. O programu tokratnega praznika kratkega filma kot prostora filmske radovednosti, svobode in izrazne jasnosti s kuratorjem Matevžem Jermanom.
V Slovenski kinoteki se je s projekcijo filmov Mesto na travniku in Spovednica tihotapcev: Pogledi skozi železno zaveso v sredo začela retrospektiva filmskega opusa dokumentaristk Anje Medved in Nadje Velušček iz let 1998 do 2025 z naslovom Območje prehoda, ki sta jo skupaj zasnovala SCCA-Ljubljana in Slovenska kinoteka. Petra Meterc.
V Slovenski kinoteki se je s projekcijo filmov Mesto na travniku in Spovednica tihotapcev: Pogledi skozi železno zaveso v sredo začela retrospektiva filmskega opusa dokumentaristk Anje Medved in Nadje Velušček iz let 1998 do 2025 z naslovom Območje prehoda, ki sta jo skupaj zasnovala SCCA-Ljubljana in Slovenska kinoteka. Petra Meterc.
Najprej smo izvedeli, da naj bi medijskega velikana Warnerja Brosa, ki je odgovoren tudi za enega najstarejših filmskih studiev v Hollywoodu, odkupil drugi medijski velikan Netflix, nato pa je napovedalo sovražni prevzem Warnerja podjetje Paramount, ki se je menda že od vsega začetka tudi zanimalo za nakup. Ob tem so se oglasili številni, tudi ustvarjalci, in označili dogodek, tj. sam prevzem Warnerja, za "protimonopolno moro" oziroma veliko izgubo konkurenčnosti na filmskem področju, pa tudi opozorili na verjetno izrinjanje kinematografske izkušnje, izgubo delovnih mest in tako naprej. Kaj se bo izcimilo iz tega razmišljamo z Igorjem Harbom.
Najprej smo izvedeli, da naj bi medijskega velikana Warnerja Brosa, ki je odgovoren tudi za enega najstarejših filmskih studiev v Hollywoodu, odkupil drugi medijski velikan Netflix, nato pa je napovedalo sovražni prevzem Warnerja podjetje Paramount, ki se je menda že od vsega začetka tudi zanimalo za nakup. Ob tem so se oglasili številni, tudi ustvarjalci, in označili dogodek, tj. sam prevzem Warnerja, za "protimonopolno moro" oziroma veliko izgubo konkurenčnosti na filmskem področju, pa tudi opozorili na verjetno izrinjanje kinematografske izkušnje, izgubo delovnih mest in tako naprej. Kaj se bo izcimilo iz tega razmišljamo z Igorjem Harbom.
Od ponedeljka si je v Kinodvoru, Kinoteki pa tudi na različnih lokacijah po Sloveniji mogoče ogledati filme v okviru 41. LGBT filmskega festivala, kjer se bo vse do ponedeljka 15. decembra zvrstilo 23 igranih celovečernih filmov in dokumentarcev ter 24 kratkih filmov. Z organizatorko festivala in filmsko selektorico Polono Černič se je o programu, ki nas še čaka, pogovarjala Ana Lorger.
Od ponedeljka si je v Kinodvoru, Kinoteki pa tudi na različnih lokacijah po Sloveniji mogoče ogledati filme v okviru 41. LGBT filmskega festivala, kjer se bo vse do ponedeljka 15. decembra zvrstilo 23 igranih celovečernih filmov in dokumentarcev ter 24 kratkih filmov. Z organizatorko festivala in filmsko selektorico Polono Černič se je o programu, ki nas še čaka, pogovarjala Ana Lorger.
2. decembra je v dvorani Union v Mariboru gostoval mednarodno uveljavljeni Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, ki je izvedel drugi koncert Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor. Vodil ga je ugledni britanski dirigent Andrew Manze, solistka je bila izjemna nemška violinistka Isabelle Faust. Podrobneje Tjaša Krajnc:
2. decembra je v dvorani Union v Mariboru gostoval mednarodno uveljavljeni Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, ki je izvedel drugi koncert Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor. Vodil ga je ugledni britanski dirigent Andrew Manze, solistka je bila izjemna nemška violinistka Isabelle Faust. Podrobneje Tjaša Krajnc:
Nocoj ob 19.30 se bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani začel 3. koncert Srebrnega abonmaja, na katerem bo prvič gostoval Godalni sekstet alumnov Mladinskega simfoničnega orkestra Gustava Mahlerja. Podrobneje Tjaša Krajnc:
Nocoj ob 19.30 se bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani začel 3. koncert Srebrnega abonmaja, na katerem bo prvič gostoval Godalni sekstet alumnov Mladinskega simfoničnega orkestra Gustava Mahlerja. Podrobneje Tjaša Krajnc:
Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij in spor najboljših prijateljev sta vsebinski izhodišči radijske igre za otroke Moja skrivnost. Ta je nastala v koprodukciji Uredništva igranega programa našega radia in ŠKUC gledališča. Soavtorici scenarija sta Nina Kokelj in Saška Rakef Perko, ki je igro tudi režirala.
Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij in spor najboljših prijateljev sta vsebinski izhodišči radijske igre za otroke Moja skrivnost. Ta je nastala v koprodukciji Uredništva igranega programa našega radia in ŠKUC gledališča. Soavtorici scenarija sta Nina Kokelj in Saška Rakef Perko, ki je igro tudi režirala.
Retrospektiva na letošnji Animateki poteka v znamenju tehnike igličastega zaslona. Za ustvarjanje podobe animator, animatorka z različnimi predmeti pritiskata na zaslon, v katerem je več tisoč iglic. Ob pomoči osvetlitve, zaradi katere iglice rišejo sence, in fotoaparata, ki nastale podobe ujame, tako nastajajo bogate grafične podobe. Že skoraj sto let staro tehniko uporablja le malo ustvarjalcev, vendar pa je med njimi Kanadčanka Michele Lemieux, ki je tudi gostja letošnje Animateke in članica velike žirije.
Retrospektiva na letošnji Animateki poteka v znamenju tehnike igličastega zaslona. Za ustvarjanje podobe animator, animatorka z različnimi predmeti pritiskata na zaslon, v katerem je več tisoč iglic. Ob pomoči osvetlitve, zaradi katere iglice rišejo sence, in fotoaparata, ki nastale podobe ujame, tako nastajajo bogate grafične podobe. Že skoraj sto let staro tehniko uporablja le malo ustvarjalcev, vendar pa je med njimi Kanadčanka Michele Lemieux, ki je tudi gostja letošnje Animateke in članica velike žirije.
V Ljubljano se vrača 41. Festival LGBT filma, najstarejši festival kvir filma v Evropi in eden najpomembnejših dogodkov domače kvirovske kulture. Letos poteka med 8. in 15. decembrom, predstavil pa bo več kot 40 filmov z vsega sveta, številne goste in gostje, imel delavnice in bogat spremljevalni program.
V Ljubljano se vrača 41. Festival LGBT filma, najstarejši festival kvir filma v Evropi in eden najpomembnejših dogodkov domače kvirovske kulture. Letos poteka med 8. in 15. decembrom, predstavil pa bo več kot 40 filmov z vsega sveta, številne goste in gostje, imel delavnice in bogat spremljevalni program.
Med celovečerci na letošnji Animateki je tudi Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto. Film, ki je nastal v francosko-belgijski koprodukciji (režiserka tudi sicer živi v Franciji), ima zanimivo izhodišče – 4 regratova semena po katastrofi na Zemlji odnese na drug planet, kjer si začnejo iskati nov dom. Film je narejen tudi v zanimivi tehniki – uporabili so namreč kombinacijo 3D računalniške animacije, makro fotografijo in posnetke v časovnih presledkih, s katerimi dobimo vtis pospešenega gibanja. Film je med drugimi prejel nagrado FIPRESCI na festivalu v Cannesu, pa nagrado Paula Grimaulta na slovitem festivalu animiranega filma v Annecyju.
Med celovečerci na letošnji Animateki je tudi Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto. Film, ki je nastal v francosko-belgijski koprodukciji (režiserka tudi sicer živi v Franciji), ima zanimivo izhodišče – 4 regratova semena po katastrofi na Zemlji odnese na drug planet, kjer si začnejo iskati nov dom. Film je narejen tudi v zanimivi tehniki – uporabili so namreč kombinacijo 3D računalniške animacije, makro fotografijo in posnetke v časovnih presledkih, s katerimi dobimo vtis pospešenega gibanja. Film je med drugimi prejel nagrado FIPRESCI na festivalu v Cannesu, pa nagrado Paula Grimaulta na slovitem festivalu animiranega filma v Annecyju.
Ilustracija je prima darilo, pravijo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer se je odprl že enajsti decembrski sejem ilustracije. Obiskovalci lahko letos izbirajo med deli 32-ih naših ustvarjalcev različnih generacij in profilov, sejem pa živi tudi na spletu. Odprtje sejma so letos pospremili z odprtjem nove knjigarne Pri kamniti mizi, ki obljublja sveže literarne izbore in živahen program. Sejem pripravlja Center ilustracije, ki deluje v okviru Vodnikove domačije. Več pa v pogovoru z vodjo centra in ilustratorko Mašo P. Žmitek.
Ilustracija je prima darilo, pravijo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer se je odprl že enajsti decembrski sejem ilustracije. Obiskovalci lahko letos izbirajo med deli 32-ih naših ustvarjalcev različnih generacij in profilov, sejem pa živi tudi na spletu. Odprtje sejma so letos pospremili z odprtjem nove knjigarne Pri kamniti mizi, ki obljublja sveže literarne izbore in živahen program. Sejem pripravlja Center ilustracije, ki deluje v okviru Vodnikove domačije. Več pa v pogovoru z vodjo centra in ilustratorko Mašo P. Žmitek.
Upravni odbor Prešernovega sklada je razkril Prešernove nagrajence za leto 2026. Za življenjsko delo se bodo poklonili plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter industrijskemu oblikovalcu Sašu J. Mächtigu. Mächtig je z ustvarjalnim, pedagoškim in intelektualnim delom vzpostavil temelje sodobne slovenske oblikovalske identitete, opus Mateje Bučar pa zaznamuje večmedijskost, ki koreografijo umešča zunaj zgolj gibalne umetnosti.
Upravni odbor Prešernovega sklada je razkril Prešernove nagrajence za leto 2026. Za življenjsko delo se bodo poklonili plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter industrijskemu oblikovalcu Sašu J. Mächtigu. Mächtig je z ustvarjalnim, pedagoškim in intelektualnim delom vzpostavil temelje sodobne slovenske oblikovalske identitete, opus Mateje Bučar pa zaznamuje večmedijskost, ki koreografijo umešča zunaj zgolj gibalne umetnosti.
Danes mineva 225 let, odkar se je v Vrbi na Gorenjskem rodil slovenski pesnik France Prešeren, in če se boste tako kot on v svoji znameniti pesmi danes vprašali Kam, je odgovor na dlani. V kulturne ustanove, seveda. V svojo družbo vabijo muzealci, gledališčniki, glasbeniki in številni drugi kulturni delavci, ki so za Ta veseli dan kulture pripravili javna vodstva po razstavah, uprizoritve predstav, delavnice in koncerte.
Danes mineva 225 let, odkar se je v Vrbi na Gorenjskem rodil slovenski pesnik France Prešeren, in če se boste tako kot on v svoji znameniti pesmi danes vprašali Kam, je odgovor na dlani. V kulturne ustanove, seveda. V svojo družbo vabijo muzealci, gledališčniki, glasbeniki in številni drugi kulturni delavci, ki so za Ta veseli dan kulture pripravili javna vodstva po razstavah, uprizoritve predstav, delavnice in koncerte.
Na Slovenskem knjižnem sejmu so predstavili pet novih knjig pomembnih imen svetovne poezije, osredotočili smo se na dve – v knjižni obliki se v slovenskem prevodu prvič predstavlja francoski književnik Charles Juliet, v slovenščini prav tako manj znan pa je večkrat nagrajeni književnik Jean-Pierre Siméon, njegova Teorija ljubezni je po lanski izdaji njegove poezije šele druga knjižna izdaja tega avtorja. Oboje je izšlo pri založbi Hiša Poezije. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma. Gostji sta bili prevajalki Živa Čebulj in Nadja Dobnik.
Na Slovenskem knjižnem sejmu so predstavili pet novih knjig pomembnih imen svetovne poezije, osredotočili smo se na dve – v knjižni obliki se v slovenskem prevodu prvič predstavlja francoski književnik Charles Juliet, v slovenščini prav tako manj znan pa je večkrat nagrajeni književnik Jean-Pierre Siméon, njegova Teorija ljubezni je po lanski izdaji njegove poezije šele druga knjižna izdaja tega avtorja. Oboje je izšlo pri založbi Hiša Poezije. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma. Gostji sta bili prevajalki Živa Čebulj in Nadja Dobnik.
S prevajalko Marjanco Mihelič smo se ozrli po madžarski književnosti, ki je bila v fokusu Slovenskega knjižnega sejma 2025, predvsem na delo letošnjega Nobelovca Lászla Krasznahorkaia in razmišljali, kaj nagrada pomeni za madžarsko književnost in medkulturni dialog. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma.
S prevajalko Marjanco Mihelič smo se ozrli po madžarski književnosti, ki je bila v fokusu Slovenskega knjižnega sejma 2025, predvsem na delo letošnjega Nobelovca Lászla Krasznahorkaia in razmišljali, kaj nagrada pomeni za madžarsko književnost in medkulturni dialog. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma.
Skladatelj osvetljuje izbiro tematike za novo opero in razkriva kompozicijske podrobnosti svojega dela.
Skladatelj osvetljuje izbiro tematike za novo opero in razkriva kompozicijske podrobnosti svojega dela.
Direktor Animateke Igor Prassel v oddaji Gremo v kino med drugim razlaga o letošnji retrospektivi, posvečeni tehniki igličastega ekrana, o delu rezidenčnega umetnika Pierra-Luca Granjona, ki je ustvaril tudi festivalsko podobo letošnje izdaje Animateke, o celoverču Velika zgodovina zahodne filozofije, ki je le eden od celovečercev na letošnjem festivalu in o slovenskih filmih v programu.
Direktor Animateke Igor Prassel v oddaji Gremo v kino med drugim razlaga o letošnji retrospektivi, posvečeni tehniki igličastega ekrana, o delu rezidenčnega umetnika Pierra-Luca Granjona, ki je ustvaril tudi festivalsko podobo letošnje izdaje Animateke, o celoverču Velika zgodovina zahodne filozofije, ki je le eden od celovečercev na letošnjem festivalu in o slovenskih filmih v programu.
V ponedeljek petletni mandat na položaju ravnateljice ljubljanske Drame začenja Ivana Djilas. Takoj po imenovanju jo je po telefonu poklicala Staša Grahek.
V ponedeljek petletni mandat na položaju ravnateljice ljubljanske Drame začenja Ivana Djilas. Takoj po imenovanju jo je po telefonu poklicala Staša Grahek.
Geslo letošnjega 41. Slovenskega knjižnega sejma je: Branje je potovanje. Iz Arsovega studia smo potovali po knjižnem sejmu in skozi zanimive nove izdaje. Prva, ki smo jo predstavili, je delo znamenite svetovne popotnice Alme Karlin. Njeno rojstno Celje je letos tudi mesto v gosteh knjižnega sejma. Pisateljičino drugo ime je bilo Maksimilijana – dobila ga je po zavetniku Celja, svetem Maksimilijanu. Roman o tem svetniku (Maksimilijan Celjski) je napisala leta 1938, prvič pa je izšel letos. Prevedla ga je Jerneja Jezernik. S prevajalko smo se pogovarjali o Alminem pisanju tega romana skozi prizmo njenega iskanja resnice; pisanju v letu 1938, ko so se nad Evropo zbirale temne sence nacifašizma; in drugih zanimivostih iz Alminega življenja. Prevajalka je povedala, da se je novinarka Anne Marie Kraatz leta 1934 odpravila na dolgo pešačenje iz Finske do Celja. Tam je naredila intervju z Almo Karlin in pri njej potem ostala devet mesecev.
Geslo letošnjega 41. Slovenskega knjižnega sejma je: Branje je potovanje. Iz Arsovega studia smo potovali po knjižnem sejmu in skozi zanimive nove izdaje. Prva, ki smo jo predstavili, je delo znamenite svetovne popotnice Alme Karlin. Njeno rojstno Celje je letos tudi mesto v gosteh knjižnega sejma. Pisateljičino drugo ime je bilo Maksimilijana – dobila ga je po zavetniku Celja, svetem Maksimilijanu. Roman o tem svetniku (Maksimilijan Celjski) je napisala leta 1938, prvič pa je izšel letos. Prevedla ga je Jerneja Jezernik. S prevajalko smo se pogovarjali o Alminem pisanju tega romana skozi prizmo njenega iskanja resnice; pisanju v letu 1938, ko so se nad Evropo zbirale temne sence nacifašizma; in drugih zanimivostih iz Alminega življenja. Prevajalka je povedala, da se je novinarka Anne Marie Kraatz leta 1934 odpravila na dolgo pešačenje iz Finske do Celja. Tam je naredila intervju z Almo Karlin in pri njej potem ostala devet mesecev.
Potem ko je maja z mesta ravnateljice ljubljanske Drame odstopila Vesna Jurca Tadel, z decembrom na ta položaj prihaja Ivana Djilas. Slovensko gledališče odlično pozna, saj v tem prostoru ustvarja že 25 let. Več v prispevku Staše Grahek.
Potem ko je maja z mesta ravnateljice ljubljanske Drame odstopila Vesna Jurca Tadel, z decembrom na ta položaj prihaja Ivana Djilas. Slovensko gledališče odlično pozna, saj v tem prostoru ustvarja že 25 let. Več v prispevku Staše Grahek.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se odvija 41. Slovenski knjižni sejem, ki je trenutno v polnem zamahu. Spomnimo, da letos poteka pod sloganom Branje je potovanje. Na več odrih se bo v sedmih dneh zvrstilo več kot 300 dogodkov, skupno pa se na njem predstavlja 114 založnikov. Današnji utrip sejma je preverila Ana Rozman.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se odvija 41. Slovenski knjižni sejem, ki je trenutno v polnem zamahu. Spomnimo, da letos poteka pod sloganom Branje je potovanje. Na več odrih se bo v sedmih dneh zvrstilo več kot 300 dogodkov, skupno pa se na njem predstavlja 114 založnikov. Današnji utrip sejma je preverila Ana Rozman.
Na Gospodarskem razstavišču se je včeraj začel že 41. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Branje je potovanje in ki bo v tednu dni ponudil kar 300 dogodkov. Na slavnostnem odprtju sejma so podelili tudi Schwentnerjevo nagrado. Z nagrajencem se je pogovarjala Petra Meterc.
Na Gospodarskem razstavišču se je včeraj začel že 41. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Branje je potovanje in ki bo v tednu dni ponudil kar 300 dogodkov. Na slavnostnem odprtju sejma so podelili tudi Schwentnerjevo nagrado. Z nagrajencem se je pogovarjala Petra Meterc.
V sklopu Perspektive najdemo prvence ali druge filme ustvarjalcev in ustvarjalk. Na letošnjem LIFFu smo si tako lahko ogledali izjemno raznoliko paleto svežih filmskih glasov, ki se ukvarjajo z vprašanji identitete, družinskih vezi, migracij in performativnosti sodobnega sveta. Nabor filmov, ki tekmujejo za glavno nagrado festivala, vodomca, občinstvo popelje skozi razgibane formalne pristope in intimne, pogosto krhke svetove protagonistov in protagonistk.
V sklopu Perspektive najdemo prvence ali druge filme ustvarjalcev in ustvarjalk. Na letošnjem LIFFu smo si tako lahko ogledali izjemno raznoliko paleto svežih filmskih glasov, ki se ukvarjajo z vprašanji identitete, družinskih vezi, migracij in performativnosti sodobnega sveta. Nabor filmov, ki tekmujejo za glavno nagrado festivala, vodomca, občinstvo popelje skozi razgibane formalne pristope in intimne, pogosto krhke svetove protagonistov in protagonistk.
V programu Perspektive, v katerem se filmi na festivalu LIFFe potegujejo za osrednjo nagrado vodomec, se med drugim predstavlja tudi slovenska manjšinska koprodukcija Veter govori z menoj srbskega režiserja Stefana Djordjevića, ki je poleti v Sarajevu prejel glavno nagrado festivala - srce Sarajeva.
V programu Perspektive, v katerem se filmi na festivalu LIFFe potegujejo za osrednjo nagrado vodomec, se med drugim predstavlja tudi slovenska manjšinska koprodukcija Veter govori z menoj srbskega režiserja Stefana Djordjevića, ki je poleti v Sarajevu prejel glavno nagrado festivala - srce Sarajeva.
36. Liffe se odvija na različnih lokacijah v Ljubljani, del programa je na ogled tudi v Mariboru, Novem mestu in Celju, nekaj filmov si lahko ogledate na spletu. Med desetimi, uvrščenimi v sekcijo Perspektive – to so prvenci ali drugi filmi avtorjev, ki na festivalu tekmujejo za nagrado vodomec – je tudi slovenska manjšinska koprodukcija Zajčji nasip. Tesa Drev Juh se je srečala s hrvaško režiserko Čejen Černić Čanak in z Lavom Novoselom, ki je odigral glavno vlogo v filmu.
36. Liffe se odvija na različnih lokacijah v Ljubljani, del programa je na ogled tudi v Mariboru, Novem mestu in Celju, nekaj filmov si lahko ogledate na spletu. Med desetimi, uvrščenimi v sekcijo Perspektive – to so prvenci ali drugi filmi avtorjev, ki na festivalu tekmujejo za nagrado vodomec – je tudi slovenska manjšinska koprodukcija Zajčji nasip. Tesa Drev Juh se je srečala s hrvaško režiserko Čejen Černić Čanak in z Lavom Novoselom, ki je odigral glavno vlogo v filmu.
Na filmskem festivalu Liffe je v sekciji Panorama med drugim na sporedu slovenska manjšinska koprodukcija Bog ne bo pomagal hrvaške režiserke Hane Jušić, zgodovinska filmska pripoved, umeščena na hrvaško planoto Dinara na začetku 20. stoletja. Jušić je občinstvu zagotovo poznana že po njenem prvencu iz leta 2016, Ne glej mi v krožnik, ki je prejel kopico nagrad. Skoraj deset let kasneje se režiserka vrača s povsem drugačno filmsko pripovedjo, ki so jo navdahnili resnični odhodi mnogih Hrvatov v Čile ob koncu 19. stoletja.
Na filmskem festivalu Liffe je v sekciji Panorama med drugim na sporedu slovenska manjšinska koprodukcija Bog ne bo pomagal hrvaške režiserke Hane Jušić, zgodovinska filmska pripoved, umeščena na hrvaško planoto Dinara na začetku 20. stoletja. Jušić je občinstvu zagotovo poznana že po njenem prvencu iz leta 2016, Ne glej mi v krožnik, ki je prejel kopico nagrad. Skoraj deset let kasneje se režiserka vrača s povsem drugačno filmsko pripovedjo, ki so jo navdahnili resnični odhodi mnogih Hrvatov v Čile ob koncu 19. stoletja.
Na LIFFu bodo premierno prikazali film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, celovečerni prvenec Ester Ivakič. Scenarij zanj je napisala z Niko Jurman in temelji na zbirki kratkih zgodb Noben glas Suzane Tratnik. Zgodba je postavljena v Prekmurje, v zadnja desetletja nekdanje Jugoslavije, kjer desetletna deklica Ida skuša babičino smrt pregnati s petjem; zgodba pa prepleta folklorne, biografske in magično-realistične elemente. Ester Ivakič se je že s svojimi kratkimi filmi izkazala za povsem samosvojo ustvarjalko, ki so jo označili tudi za obraz prihodnosti slovenskega filma.
Na LIFFu bodo premierno prikazali film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, celovečerni prvenec Ester Ivakič. Scenarij zanj je napisala z Niko Jurman in temelji na zbirki kratkih zgodb Noben glas Suzane Tratnik. Zgodba je postavljena v Prekmurje, v zadnja desetletja nekdanje Jugoslavije, kjer desetletna deklica Ida skuša babičino smrt pregnati s petjem; zgodba pa prepleta folklorne, biografske in magično-realistične elemente. Ester Ivakič se je že s svojimi kratkimi filmi izkazala za povsem samosvojo ustvarjalko, ki so jo označili tudi za obraz prihodnosti slovenskega filma.
Informativni prispevki iz področja kulture
Informativni prispevki iz področja kulture
Leto je naokrog in pred nami je novi Liff. Natančneje, začel se bo prihodnjo sredo ob 19. uri z otvoritvenim filmom Belo se pere na devetdeset, že pred tem pa se bodo zgodile nekatere projekcije po drugih kinodvoranah, v Ljubljani so to poleg dveh v Cankarjevem domu še Kinodvorova, dvorani AGRFT in Slovenske kinoteke, Kino Bežigrad in letos znova Kino Šiška. Izbrane filme bodo sicer prikazali še v Mariboru, Novem mestu in Celju.
Leto je naokrog in pred nami je novi Liff. Natančneje, začel se bo prihodnjo sredo ob 19. uri z otvoritvenim filmom Belo se pere na devetdeset, že pred tem pa se bodo zgodile nekatere projekcije po drugih kinodvoranah, v Ljubljani so to poleg dveh v Cankarjevem domu še Kinodvorova, dvorani AGRFT in Slovenske kinoteke, Kino Bežigrad in letos znova Kino Šiška. Izbrane filme bodo sicer prikazali še v Mariboru, Novem mestu in Celju.
Drugega novembra je minilo natanko pol stoletja od umora enega največjih evropskih režiserjev povojnega obdobja, pisatelja in pesnika Piera Paola Pasolinija. Ob obletnici smrti so v Slovenski kinoteki predstavili slovenski prevod knjige Pasolini in smrt italijanskega slikarja in pisatelja Giuseppeja Zigaine.
Drugega novembra je minilo natanko pol stoletja od umora enega največjih evropskih režiserjev povojnega obdobja, pisatelja in pesnika Piera Paola Pasolinija. Ob obletnici smrti so v Slovenski kinoteki predstavili slovenski prevod knjige Pasolini in smrt italijanskega slikarja in pisatelja Giuseppeja Zigaine.
Nedavni dogodki v Sankt Peterburgu, drugem največjem mestu v Rusiji, mestu, ki izstopa po dediščini velike umetnosti, pa tudi po alternativni kulturi, spodbujajo razmislek o politični zlorabi umetniškega in kulturnega izražanja za utrjevanje političnega nadzora in medijske manipulacije.
Nedavni dogodki v Sankt Peterburgu, drugem največjem mestu v Rusiji, mestu, ki izstopa po dediščini velike umetnosti, pa tudi po alternativni kulturi, spodbujajo razmislek o politični zlorabi umetniškega in kulturnega izražanja za utrjevanje političnega nadzora in medijske manipulacije.
Anomalije in bizarnosti sodobne družbe, človeško agresijo, tehnologijo in ekologijo že dobrih pet desetletij duhovito in večpomensko interpretira Stane Jagodič, ki kljub težkim temam išče univerzalne in brezčasne vrednote. Multimedijski, konceptualni in performativni umetnik, futurist, magični realist, konstruktivist, dadaist, vizualni satirik. Vse to in morda nič od tega zares. Predvsem je ves čas razvijal osebno in močno umetniško govorico. V Mestni galeriji Ljubljana so v sodelovanju z Galerijo Photon pripravili pregledno razstavo Nemirno oko, na kateri so se posvetili Jagodičevim delom na papirju – risbi, grafiki, fotografiji in fotokolažu.
Anomalije in bizarnosti sodobne družbe, človeško agresijo, tehnologijo in ekologijo že dobrih pet desetletij duhovito in večpomensko interpretira Stane Jagodič, ki kljub težkim temam išče univerzalne in brezčasne vrednote. Multimedijski, konceptualni in performativni umetnik, futurist, magični realist, konstruktivist, dadaist, vizualni satirik. Vse to in morda nič od tega zares. Predvsem je ves čas razvijal osebno in močno umetniško govorico. V Mestni galeriji Ljubljana so v sodelovanju z Galerijo Photon pripravili pregledno razstavo Nemirno oko, na kateri so se posvetili Jagodičevim delom na papirju – risbi, grafiki, fotografiji in fotokolažu.
V prostorih Društva slovenskih književnih prevajalcev so podelili Jermanovo nagrado 2025. Društvo nagrado podeljuje za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Nagrado, ki je bila ustanovljena leta 2013 in prvič podeljena dve leti kasneje, so poimenovali po uglednem slovenskem filozofu in prevajalcu Franetu Jermanu. Letošnji nominiranci so bili Miljana Cunta, Helena Marko in Aleš Maver.
V prostorih Društva slovenskih književnih prevajalcev so podelili Jermanovo nagrado 2025. Društvo nagrado podeljuje za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Nagrado, ki je bila ustanovljena leta 2013 in prvič podeljena dve leti kasneje, so poimenovali po uglednem slovenskem filozofu in prevajalcu Franetu Jermanu. Letošnji nominiranci so bili Miljana Cunta, Helena Marko in Aleš Maver.
V Ljubljani so predstavili novo delo Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu, ki ga je izdala Cankarjeva založba, prevedel pa ga je Igor Harb, saj ga je avtor napisal v angleščini. V njem Žižek razmišlja o današnjem svetu oziroma postresničnostni dobi, pa o politikah in razpadanju družbenega tkiva ter, kot nakazuje naslov, vse večjem razsulu.
V Ljubljani so predstavili novo delo Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu, ki ga je izdala Cankarjeva založba, prevedel pa ga je Igor Harb, saj ga je avtor napisal v angleščini. V njem Žižek razmišlja o današnjem svetu oziroma postresničnostni dobi, pa o politikah in razpadanju družbenega tkiva ter, kot nakazuje naslov, vse večjem razsulu.
Letošnji Festival slovenskega filma, ki se je zaključil v nedeljo s slavnostno podelitvijo nagrad v portoroškem Avditoriju in na katerem je nagrado za najboljši film, poleg nje pa še 5 nagrad prejel celovečerni prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica, je med drugimi obiskal direktor Evropske filmske akademije Matthijs Wouter Knol. Evropska filmska akademija je namreč Prvomajski trg v Piranu, ki je že večkrat služil kot filmska kulisa, uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture. Gre za prvo lokacijo v Sloveniji, ki ji je pripadla ta čast. Ob tej priložnosti se je z Matthijsom Wouterjem Knolom pogovarjala Tesa Drev Juh.
Letošnji Festival slovenskega filma, ki se je zaključil v nedeljo s slavnostno podelitvijo nagrad v portoroškem Avditoriju in na katerem je nagrado za najboljši film, poleg nje pa še 5 nagrad prejel celovečerni prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica, je med drugimi obiskal direktor Evropske filmske akademije Matthijs Wouter Knol. Evropska filmska akademija je namreč Prvomajski trg v Piranu, ki je že večkrat služil kot filmska kulisa, uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture. Gre za prvo lokacijo v Sloveniji, ki ji je pripadla ta čast. Ob tej priložnosti se je z Matthijsom Wouterjem Knolom pogovarjala Tesa Drev Juh.
Knjiga Prosojnosti, za katero je Brane Senegačnik prejel Jenkovo nagrado, je osma Senegačnikova knjiga poezije, izdala pa jo je Celjska Mohorjeva družba. Ob tej priložnosti se je z Branetom Senegačnikom pogovarjala Tina Kozin.
Knjiga Prosojnosti, za katero je Brane Senegačnik prejel Jenkovo nagrado, je osma Senegačnikova knjiga poezije, izdala pa jo je Celjska Mohorjeva družba. Ob tej priložnosti se je z Branetom Senegačnikom pogovarjala Tina Kozin.
Banalnost zla Hannah Arendt znova je naslov predstave Anton Podbevšek teatra. Predstava združuje teoretični del Hannah Arendt, ki se osredotoča na antologijo nasilja in genocida, ter performativne prakse, naslavljajoče trenutno vojno v Palestini.
Banalnost zla Hannah Arendt znova je naslov predstave Anton Podbevšek teatra. Predstava združuje teoretični del Hannah Arendt, ki se osredotoča na antologijo nasilja in genocida, ter performativne prakse, naslavljajoče trenutno vojno v Palestini.
Slovensko arheologijo bogatijo nova odkritja. Večdesetletno raziskovanje kraške krajine je arheologa Dimitrija Mlekuža Vrhovnika in Tomaža Fabca privedlo do izjemne najdbe. S pomočjo zračnega laserskega skeniranja - lidar sta na čezmejnem območju Krasa odkrila štiri lokacije, na katerih se raztezajo več kilometrov dolge kamnite strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. Najditelja pravita, da gre za eno največjih tovrstnih prazgodovinskih arhitektur v Evropi, ki pa terja še veliko odgovorov, predvsem v zvezi z vprašanjem poselitve Evrope po koncu ledene dobe.
Slovensko arheologijo bogatijo nova odkritja. Večdesetletno raziskovanje kraške krajine je arheologa Dimitrija Mlekuža Vrhovnika in Tomaža Fabca privedlo do izjemne najdbe. S pomočjo zračnega laserskega skeniranja - lidar sta na čezmejnem območju Krasa odkrila štiri lokacije, na katerih se raztezajo več kilometrov dolge kamnite strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. Najditelja pravita, da gre za eno največjih tovrstnih prazgodovinskih arhitektur v Evropi, ki pa terja še veliko odgovorov, predvsem v zvezi z vprašanjem poselitve Evrope po koncu ledene dobe.
O tem, kdo je prepričal žirijo 28. FSF-ja, Tesa Drev Juh.
O tem, kdo je prepričal žirijo 28. FSF-ja, Tesa Drev Juh.
Dokumentarni esej Anje Medved in Nade Velušček predstavlja pričevanja prebivalcev goriškega območja iz časa 2. svetovne vojne. Zgodbe, v katerih se slikajo otroške oziroma mladostniške izkušnje vojne, pričajo o mešanici izkušenj in travm, ki jih je vojna pustila na ljudeh, na generaciji, ki se dandanes še zadnja spominja tega obdobja.
Dokumentarni esej Anje Medved in Nade Velušček predstavlja pričevanja prebivalcev goriškega območja iz časa 2. svetovne vojne. Zgodbe, v katerih se slikajo otroške oziroma mladostniške izkušnje vojne, pričajo o mešanici izkušenj in travm, ki jih je vojna pustila na ljudeh, na generaciji, ki se dandanes še zadnja spominja tega obdobja.