Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativni prispevki iz področja kulture
V Galeriji Cankarjevega doma so včeraj odprli 15. Slovenski bienale ilustracije. V sklopu odprtja so razglasili tudi nagrado, plaketi in priznanja Hinka Smrekarja. Gre za najvišja slovenska priznanja na področju ilustracije.
V Galeriji Cankarjevega doma so včeraj odprli 15. Slovenski bienale ilustracije. V sklopu odprtja so razglasili tudi nagrado, plaketi in priznanja Hinka Smrekarja. Gre za najvišja slovenska priznanja na področju ilustracije.
V Galeriji Vžigalica v Ljubljani so odprli razstavo konceptualnega umetnika Johna Feknerja, ki je najbolj poznan po uličnih delih v javnem prostoru, s katerimi je pričel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Na živahni umetniški sceni New Yorka se ni izpostavljal, zato je pričujoča retrospektivna dokumentarna razstava prva samostojna predstavitev njegove umetnosti v javni instituciji.
V Galeriji Vžigalica v Ljubljani so odprli razstavo konceptualnega umetnika Johna Feknerja, ki je najbolj poznan po uličnih delih v javnem prostoru, s katerimi je pričel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Na živahni umetniški sceni New Yorka se ni izpostavljal, zato je pričujoča retrospektivna dokumentarna razstava prva samostojna predstavitev njegove umetnosti v javni instituciji.
Med 9. in 16. decembrom se bo odvila jubilejna, 40. izvedba festivala LGBT filma. V ponedeljek ga bo slovesno odprla predsednica države Nataša Pirc Musar, ob tem bodo prikazali ljubljenca mednarodnih filmskih festivalov, Poletje s Karmen, grški film o najboljših prijateljih, Demosu in Nikiti, ki na plaži v Atenah obujata spomine. Pred njim bodo prikazali kratki film Petre Hrovatin z naslovom Vmes, ki je dobil rožnatega zmaja za najboljši slovenski kratki LGBT film. Na festivalskem sporedu bo še en kratkometražni slovenski film ustvarjalke Hannah Koselj Marušič, Razcepljene konice. Festivalska ekipa je sicer poudarila, da na splošno opažajo pomanjkanje profesionalne slovenske filmske produkcije s tematikami LGBT, kljub temu da jo festival skuša spodbuditi z razpisom za kratke filme in podeljevanjem nagrade. Tina Poglajen je pri članicah selektorske ekipe festivala, Suzani Tratnik in Špeli Setničar, zbrala nekaj namigov za oglede celovečernih filmov.
Med 9. in 16. decembrom se bo odvila jubilejna, 40. izvedba festivala LGBT filma. V ponedeljek ga bo slovesno odprla predsednica države Nataša Pirc Musar, ob tem bodo prikazali ljubljenca mednarodnih filmskih festivalov, Poletje s Karmen, grški film o najboljših prijateljih, Demosu in Nikiti, ki na plaži v Atenah obujata spomine. Pred njim bodo prikazali kratki film Petre Hrovatin z naslovom Vmes, ki je dobil rožnatega zmaja za najboljši slovenski kratki LGBT film. Na festivalskem sporedu bo še en kratkometražni slovenski film ustvarjalke Hannah Koselj Marušič, Razcepljene konice. Festivalska ekipa je sicer poudarila, da na splošno opažajo pomanjkanje profesionalne slovenske filmske produkcije s tematikami LGBT, kljub temu da jo festival skuša spodbuditi z razpisom za kratke filme in podeljevanjem nagrade. Tina Poglajen je pri članicah selektorske ekipe festivala, Suzani Tratnik in Špeli Setničar, zbrala nekaj namigov za oglede celovečernih filmov.
Med gosti letošnjega festivala Animateka in v vlogi žiranta pri glavni festivalski žiriji je Nizozemec Wouter Jansen, ki ima na Dunaju svojo distribucijsko hišo, osredotočeno na umetniške produkcije, animacije, tudi kratkometražne. Ustanovil jo je leta 2012 in poimenoval Some Shorts, pred petimi leti pa jo preimenoval v Square Eyes.
Med gosti letošnjega festivala Animateka in v vlogi žiranta pri glavni festivalski žiriji je Nizozemec Wouter Jansen, ki ima na Dunaju svojo distribucijsko hišo, osredotočeno na umetniške produkcije, animacije, tudi kratkometražne. Ustanovil jo je leta 2012 in poimenoval Some Shorts, pred petimi leti pa jo preimenoval v Square Eyes.
Zdenko Huzjan sodi med najbolj izvirne in mojstrsko dovršene slovenske predstavnike modernega likovnega ustvarjanja v slikarstvu in risbi, prepoznaven pa je tudi kot grafik, kipar in pesnik, so poudarili ob letošnji nagradi Ivane Kobilca za življenjsko delo. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana pa je podelilo še nagrado za dosežke v zadnjih petih letih in priznanje.
Zdenko Huzjan sodi med najbolj izvirne in mojstrsko dovršene slovenske predstavnike modernega likovnega ustvarjanja v slikarstvu in risbi, prepoznaven pa je tudi kot grafik, kipar in pesnik, so poudarili ob letošnji nagradi Ivane Kobilca za življenjsko delo. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana pa je podelilo še nagrado za dosežke v zadnjih petih letih in priznanje.
Upravni odbor Prešernovega sklada v novi sestavi, ki mu predseduje Zdenka Badovinac, je razglasil dobitnike in dobitnice Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, najvišjih priznanj Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta prejela kiparka Dragica Čadež in gledališki ustvarjalec Dragan Živadinov. Dobitniki nagrad Prešernovega sklada za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih, pa so: vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.
Upravni odbor Prešernovega sklada v novi sestavi, ki mu predseduje Zdenka Badovinac, je razglasil dobitnike in dobitnice Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, najvišjih priznanj Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta prejela kiparka Dragica Čadež in gledališki ustvarjalec Dragan Živadinov. Dobitniki nagrad Prešernovega sklada za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih, pa so: vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.
Straniščna školjka iz opeke, polovica parkovne klopce, dva betonska osla, naprave, ki na videz spominjajo na srednjeveške mučilne, v bistvu pa opozarjajo na sodobno izkoriščanje delavcev. Vse to, pa še razne videe najdemo v Mestni galeriji Ljubljana na razstavi Mati vseh bojev kiparja in intermedijskega umetnika Tomaža Furlana. ''Ker se sam sebi še ne zdim dovolj star za retrospektivo, bi tej predstavitvi raje rekel le pregledna,'' pravi. Kakorkoli že, njegova obsežna produkcija, nastala v dobrih dveh desetletjih, je napolnila tri nadstropja.
Straniščna školjka iz opeke, polovica parkovne klopce, dva betonska osla, naprave, ki na videz spominjajo na srednjeveške mučilne, v bistvu pa opozarjajo na sodobno izkoriščanje delavcev. Vse to, pa še razne videe najdemo v Mestni galeriji Ljubljana na razstavi Mati vseh bojev kiparja in intermedijskega umetnika Tomaža Furlana. ''Ker se sam sebi še ne zdim dovolj star za retrospektivo, bi tej predstavitvi raje rekel le pregledna,'' pravi. Kakorkoli že, njegova obsežna produkcija, nastala v dobrih dveh desetletjih, je napolnila tri nadstropja.
Med 2. in 8. decembrom se bo v Ljubljani odvil 21. festival Animateka, in sicer na štirih prizoriščih – v Kinodvoru, Slovenski kinoteki, v Stari elektrarni in v +MSUM. Poleg številnih filmskih del – večinoma namenjenih odraslim, nekateri pa tudi otrokom – bo pomemben del festivala namenjen tudi ustvarjalcem. Animateka pro z delavnicami, predavanji in okroglimi mizami bo potekala od torka do sobote. Več o programu Animateke pa Tesa Drev Juh, ki je pred mikrofon povabila direktorja festivala Igorja Prassla.
Med 2. in 8. decembrom se bo v Ljubljani odvil 21. festival Animateka, in sicer na štirih prizoriščih – v Kinodvoru, Slovenski kinoteki, v Stari elektrarni in v +MSUM. Poleg številnih filmskih del – večinoma namenjenih odraslim, nekateri pa tudi otrokom – bo pomemben del festivala namenjen tudi ustvarjalcem. Animateka pro z delavnicami, predavanji in okroglimi mizami bo potekala od torka do sobote. Več o programu Animateke pa Tesa Drev Juh, ki je pred mikrofon povabila direktorja festivala Igorja Prassla.
Nagrada Igorja Zabela je nastala leta 2008 na pobudo sklada ERSTE z Dunaja. Od takrat jo skupaj z Društvom Igorja Zabela za kulturo in teorijo bienalno podeljujejo kustosom, umetnostnim zgodovinarjem, teoretikom, piscem in kritikom za izjemne dosežke na področju vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Letos za izjemen prispevek k protihegemonističnim diskurzom o vzhodnoevropski umetnosti in umetnostni zgodovini, v katerih obravnava lokalne razmere in posebnosti, pa tudi za progresivno in kritično delo feministične kuratorke, raziskovalke in avtorice nagrado prejme madžarska umetnostna zgodovinarka Edit András. Ukvarja se, in to ne glede na politične pritiske, na primer s študijami spolov, pa tudi s tem, kako zahodne teorije prilagoditi tako lokalnemu kot vzhodnoevropskemu kontekstu. Štipendije pa prejmejo Irfan Hošić iz Bosne in Hercegovine, Ovidiu Tichindeleanu, ki deluje med Romunijo in Dansko, in Natalija Vujošević iz Črne gore.
Nagrada Igorja Zabela je nastala leta 2008 na pobudo sklada ERSTE z Dunaja. Od takrat jo skupaj z Društvom Igorja Zabela za kulturo in teorijo bienalno podeljujejo kustosom, umetnostnim zgodovinarjem, teoretikom, piscem in kritikom za izjemne dosežke na področju vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Letos za izjemen prispevek k protihegemonističnim diskurzom o vzhodnoevropski umetnosti in umetnostni zgodovini, v katerih obravnava lokalne razmere in posebnosti, pa tudi za progresivno in kritično delo feministične kuratorke, raziskovalke in avtorice nagrado prejme madžarska umetnostna zgodovinarka Edit András. Ukvarja se, in to ne glede na politične pritiske, na primer s študijami spolov, pa tudi s tem, kako zahodne teorije prilagoditi tako lokalnemu kot vzhodnoevropskemu kontekstu. Štipendije pa prejmejo Irfan Hošić iz Bosne in Hercegovine, Ovidiu Tichindeleanu, ki deluje med Romunijo in Dansko, in Natalija Vujošević iz Črne gore.
Prezgodaj je še za temeljit komentar o 40. slovenskem knjižnem sejmu; med 280 predstavitvami knjig, pogovori z avtorji, problemskimi razpravami in drugimi dogodki ni smiselno izpostavljati le dveh ali treh, založniki pa tudi še niso pregledali svojih bilanc. Med pomembnejšimi pokazatelji izstopajočih knjig v tekočem letu so nominacije in nagrade in v prispevku se osredotočamo predvsem na te.
Prezgodaj je še za temeljit komentar o 40. slovenskem knjižnem sejmu; med 280 predstavitvami knjig, pogovori z avtorji, problemskimi razpravami in drugimi dogodki ni smiselno izpostavljati le dveh ali treh, založniki pa tudi še niso pregledali svojih bilanc. Med pomembnejšimi pokazatelji izstopajočih knjig v tekočem letu so nominacije in nagrade in v prispevku se osredotočamo predvsem na te.
Peter Paul Kainrath je nekdanji koncertni pianist, deluje kot direktor festivalov Klangspuren in Transart, je direktor mednarodnega pianističnega tekmovanja Ferruccia Busonija in ansambla za sodobno glasbo Klangforum Wien, zadnja leta pa je tudi del tričlanske žirije, ki podeljuje Skladateljsko nagrado Erste Bank. Z njim smo se pogovarjali ob koncertu, na katerem je skladateljica Nina Šenk prejela to nagrado.
Peter Paul Kainrath je nekdanji koncertni pianist, deluje kot direktor festivalov Klangspuren in Transart, je direktor mednarodnega pianističnega tekmovanja Ferruccia Busonija in ansambla za sodobno glasbo Klangforum Wien, zadnja leta pa je tudi del tričlanske žirije, ki podeljuje Skladateljsko nagrado Erste Bank. Z njim smo se pogovarjali ob koncertu, na katerem je skladateljica Nina Šenk prejela to nagrado.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je vrata za obiskovalce odprl 40. Slovenski knjižni sejem, ki ga prireja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev. V Galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu je na ogled pregledna razstava dosežkov oblikovalca Petra Simiča in arhitekta Boruta Simiča z naslovom Dialog generacij. V prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje bo danes ob 17. uri pogovor ob razstavi Predor rešitve, ki razkriva osem zgodb ljudi, ki so, da bi zbežali iz obleganega Sarajeva, uporabili predor pod sarajevskim letališčem. Na sporedu Slovenske kinoteke v Ljubljani pa se bodo vse do sobote zvrstili filmi svetovno znane cineastke Kire Muratove. Po poročilih ob 21. uri pa bo na Prvem programu Radia Slovenja premiera radijske igre Soba s posebnim vhodom, nastale po istoimenski zgodbi Suzane Tratnik, režirala jo je Saška Rakef. Vabljeni k poslušanju!
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je vrata za obiskovalce odprl 40. Slovenski knjižni sejem, ki ga prireja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev. V Galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu je na ogled pregledna razstava dosežkov oblikovalca Petra Simiča in arhitekta Boruta Simiča z naslovom Dialog generacij. V prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje bo danes ob 17. uri pogovor ob razstavi Predor rešitve, ki razkriva osem zgodb ljudi, ki so, da bi zbežali iz obleganega Sarajeva, uporabili predor pod sarajevskim letališčem. Na sporedu Slovenske kinoteke v Ljubljani pa se bodo vse do sobote zvrstili filmi svetovno znane cineastke Kire Muratove. Po poročilih ob 21. uri pa bo na Prvem programu Radia Slovenja premiera radijske igre Soba s posebnim vhodom, nastale po istoimenski zgodbi Suzane Tratnik, režirala jo je Saška Rakef. Vabljeni k poslušanju!
Danes je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani vrata za obiskovalce odprl 40. Slovenski knjižni sejem, ki ga prireja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev. Sejem bo v šestih dneh na 5000 kvadratnih metrih ponudil več kot 280 dogodkov, letos pa poteka pod sloganom Knjigo moraš imeti rad. V okviru sejma bodo podelili številne nagrade. Prvo so podelili včeraj in sicer Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva.
Danes je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani vrata za obiskovalce odprl 40. Slovenski knjižni sejem, ki ga prireja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev. Sejem bo v šestih dneh na 5000 kvadratnih metrih ponudil več kot 280 dogodkov, letos pa poteka pod sloganom Knjigo moraš imeti rad. V okviru sejma bodo podelili številne nagrade. Prvo so podelili včeraj in sicer Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva.
Etika in odgovornost je bil slogan letošnjih mednarodnih Piranskih dnevov arhitekture, ki so ta konec tedna v Portorož privabili domače in tuje strokovnjake ter študente arhitekture. Vrhunec konference je bila podelitev priznanj in nagrade Piranesi. Zanjo je bilo nominiranih 52 projektov iz enajstih evropskih držav, med katerimi jih je bilo pet iz Slovenije. Mednarodna žirija jo je namenila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.
Etika in odgovornost je bil slogan letošnjih mednarodnih Piranskih dnevov arhitekture, ki so ta konec tedna v Portorož privabili domače in tuje strokovnjake ter študente arhitekture. Vrhunec konference je bila podelitev priznanj in nagrade Piranesi. Zanjo je bilo nominiranih 52 projektov iz enajstih evropskih držav, med katerimi jih je bilo pet iz Slovenije. Mednarodna žirija jo je namenila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.
Ljubljanski mednarodni filmski festival je v ponedeljek obiskal grško-francoski režiser Costa-Gavras, ki mu je letos na festivalu posvečena retrospektiva. Podpisal je veliko število političnih filmov, kot so Z, Odrasli v sobi, Človek preveč, Pogrešani in Noro mesto, v katerih med drugim obravnava diktature, državne udare, problematične sodne procese, krize, terorizem in delovanje medijev; ti filmi pa kljub obravnavanim tematikam ohranjajo klasično pripovedno strukturo in celo žanrske prijeme. Costa-Gavras je imel v Slovenski kinoteki mojstrsko delavnico, na kateri je govoril o svoji filozofiji filmskega ustvarjanja, posameznih filmih in anekdotah iz zakulisja svoje kariere. Nekaj režiserjevih misli je zbrala Tina Poglajen.
Ljubljanski mednarodni filmski festival je v ponedeljek obiskal grško-francoski režiser Costa-Gavras, ki mu je letos na festivalu posvečena retrospektiva. Podpisal je veliko število političnih filmov, kot so Z, Odrasli v sobi, Človek preveč, Pogrešani in Noro mesto, v katerih med drugim obravnava diktature, državne udare, problematične sodne procese, krize, terorizem in delovanje medijev; ti filmi pa kljub obravnavanim tematikam ohranjajo klasično pripovedno strukturo in celo žanrske prijeme. Costa-Gavras je imel v Slovenski kinoteki mojstrsko delavnico, na kateri je govoril o svoji filozofiji filmskega ustvarjanja, posameznih filmih in anekdotah iz zakulisja svoje kariere. Nekaj režiserjevih misli je zbrala Tina Poglajen.
Gaja Pöschl je za oddajo Gremo v kino vzela pod drobnogled dve deli, ki sta na letošjem Liffu uvrščeni v sekcijo Ekstravaganca. V njej najdemo žanrske filme, predstavnike bolj drznega filma, ki se ne zmeni za družbene norme, politično korektnost in meje dobrega okusa.
Gaja Pöschl je za oddajo Gremo v kino vzela pod drobnogled dve deli, ki sta na letošjem Liffu uvrščeni v sekcijo Ekstravaganca. V njej najdemo žanrske filme, predstavnike bolj drznega filma, ki se ne zmeni za družbene norme, politično korektnost in meje dobrega okusa.
Festival Liffe se počasi končuje in pred nami je še sklepni konec tedna, ko bomo izvedeli, kdo so letošnji prejemniki nagrad. Glavno žirijo tokrat sestavljajo večkrat nagrajena gruzijska igralka in pisateljica Taki Mumladze, grški režiser Christos Nikou, ki ga pri nas poznamo po filmu Sadeži pozabe, ter slovenski režiser Darko Sinko. Osrednjo nagrado vodomec glavna žirija podeljuje za najboljši film v programski sekciji Perspektive. V njej najdemo prvence ali druge filme iz kariere režiserjev ali režiserk, med njimi tudi gruzijski film April Dee Kulumbegašvili, madžarski film Črna pika Szimlerja Balinta, indijski film Vsi odtenki svetlobe režiserke Payal Kapadia in romunski film Novo leto, ki ni prišlo Bogdana Mureşanuja. Prispevek je pripravila Petra Meterc.
Festival Liffe se počasi končuje in pred nami je še sklepni konec tedna, ko bomo izvedeli, kdo so letošnji prejemniki nagrad. Glavno žirijo tokrat sestavljajo večkrat nagrajena gruzijska igralka in pisateljica Taki Mumladze, grški režiser Christos Nikou, ki ga pri nas poznamo po filmu Sadeži pozabe, ter slovenski režiser Darko Sinko. Osrednjo nagrado vodomec glavna žirija podeljuje za najboljši film v programski sekciji Perspektive. V njej najdemo prvence ali druge filme iz kariere režiserjev ali režiserk, med njimi tudi gruzijski film April Dee Kulumbegašvili, madžarski film Črna pika Szimlerja Balinta, indijski film Vsi odtenki svetlobe režiserke Payal Kapadia in romunski film Novo leto, ki ni prišlo Bogdana Mureşanuja. Prispevek je pripravila Petra Meterc.
Z motom Bitja človeškega porekla se je začel 13. mednarodni festival sodobnega plesa Cofestival. V Centru urbane kulture Kino Šiška in na drugih prizoriščih bodo v tednu dni ponudil zanimivo bero sodobnoplesnih predstav, nastalih iz različnih izhodiščnih zastavkov, kot so nemoč tvorjenja govorice, koncept »predmetno naravnane ontologije« in zanimanja za snovnost onstran antropomorfnega, dokumentaristični pristopi in ritualne oblike ter razmerje med koreografijo in umetno inteligenco. Domačim umetnikom bo kot opozorilo na perečo prostorsko problematiko na voljo Odprti studio, predstavili pa bodo tudi dve monografiji. O vsebinah festivala se je Petra Tanko pogovarjala z Dragano Alfirević in Rokom Vevarjem, ki skupaj z Jasmino Založnik in Mitjo Bravharjem sestavljata kuratorsko ekipo festivala.
Z motom Bitja človeškega porekla se je začel 13. mednarodni festival sodobnega plesa Cofestival. V Centru urbane kulture Kino Šiška in na drugih prizoriščih bodo v tednu dni ponudil zanimivo bero sodobnoplesnih predstav, nastalih iz različnih izhodiščnih zastavkov, kot so nemoč tvorjenja govorice, koncept »predmetno naravnane ontologije« in zanimanja za snovnost onstran antropomorfnega, dokumentaristični pristopi in ritualne oblike ter razmerje med koreografijo in umetno inteligenco. Domačim umetnikom bo kot opozorilo na perečo prostorsko problematiko na voljo Odprti studio, predstavili pa bodo tudi dve monografiji. O vsebinah festivala se je Petra Tanko pogovarjala z Dragano Alfirević in Rokom Vevarjem, ki skupaj z Jasmino Založnik in Mitjo Bravharjem sestavljata kuratorsko ekipo festivala.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo kmalu odprli 40. Slovenski knjižni sejem, največjo in najbolj obiskano s knjigo povezano kulturno prireditev pri nas, nato pa se bo vse do nedelje, 1. decembra, zvrstilo 280 dogodkov. Ogledati in kupiti si bo mogoče knjige sto desetih razstavljalcev iz Slovenije in petih tujih držav. Med njimi bo tudi Hrvaška, država v fokusu, mesto v gosteh pa bodo Slovenske Konjice, rojstni kraj pesnika Ivana Minattija, čigar verz so organizatorji predelali v letošnji slogan: Knjigo moraš imeti rad. Kateri dogodki bodo zaznamovali jubilejni sejem pa je Tadeja Krečič vprašala Heleno Kraljič, predsednico Programskega odbora.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo kmalu odprli 40. Slovenski knjižni sejem, največjo in najbolj obiskano s knjigo povezano kulturno prireditev pri nas, nato pa se bo vse do nedelje, 1. decembra, zvrstilo 280 dogodkov. Ogledati in kupiti si bo mogoče knjige sto desetih razstavljalcev iz Slovenije in petih tujih držav. Med njimi bo tudi Hrvaška, država v fokusu, mesto v gosteh pa bodo Slovenske Konjice, rojstni kraj pesnika Ivana Minattija, čigar verz so organizatorji predelali v letošnji slogan: Knjigo moraš imeti rad. Kateri dogodki bodo zaznamovali jubilejni sejem pa je Tadeja Krečič vprašala Heleno Kraljič, predsednico Programskega odbora.
Danes se začenja 28. bienale oblikovanja, ki ga prireja Muzej za arhitekturo in oblikovanje v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Poglavitna rdeča nit tokratnega bienala je floriografija ali jezik rož, ki preizprašuje različne pomene, ki se skrivajo v rožah. Kustosinja je Alexandra Midal, profesorica na Univerzi umetnosti in oblikovanja v Ženevi.
Danes se začenja 28. bienale oblikovanja, ki ga prireja Muzej za arhitekturo in oblikovanje v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Poglavitna rdeča nit tokratnega bienala je floriografija ali jezik rož, ki preizprašuje različne pomene, ki se skrivajo v rožah. Kustosinja je Alexandra Midal, profesorica na Univerzi umetnosti in oblikovanja v Ženevi.
V Ljubljani so prvič predstavili uradni program Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica – Gorica. Projekt ki bo potekal pod sloganom Go Borderless, Gremo brezmejno, bo prvi čezmejni EPK. Na obeh straneh meje bodo vanj vložili kar 200 milijonov eurov, kar bo ena izmed največjih investicij v regiji. Evropsko prestolnico kulture bodo odprli na slovenski kulturni praznik 8. februarja, ko pričakujejo več kot 100 tisoč obiskovalcev.
V Ljubljani so prvič predstavili uradni program Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica – Gorica. Projekt ki bo potekal pod sloganom Go Borderless, Gremo brezmejno, bo prvi čezmejni EPK. Na obeh straneh meje bodo vanj vložili kar 200 milijonov eurov, kar bo ena izmed največjih investicij v regiji. Evropsko prestolnico kulture bodo odprli na slovenski kulturni praznik 8. februarja, ko pričakujejo več kot 100 tisoč obiskovalcev.
Še do nedelje poteka 35. izdaja Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, ki ga poznamo pod okrajšavo Liffe. Deset filmov tekmuje za nagrado vodomec, ena od vedno najbolj drznih sekcij festivala pa je tudi letos Ekstravaganca – v okviru te si lahko še nekajkrat ogledate film Substanca, ki je bil premierno prikazan na letošnjem Cannskem filmskem festivalu, kjer je režiserka in scenaristka Coralie Fargeat prejela nagrado za najboljši scenarij.
Še do nedelje poteka 35. izdaja Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, ki ga poznamo pod okrajšavo Liffe. Deset filmov tekmuje za nagrado vodomec, ena od vedno najbolj drznih sekcij festivala pa je tudi letos Ekstravaganca – v okviru te si lahko še nekajkrat ogledate film Substanca, ki je bil premierno prikazan na letošnjem Cannskem filmskem festivalu, kjer je režiserka in scenaristka Coralie Fargeat prejela nagrado za najboljši scenarij.
V Cukrarni v Ljubljani so odprli veliko skupinsko razstavo kolaža in asemblaža. Zajema iz bazena sodobne slovenske umetniške produkcije vse od 70. let prejšnjega stoletja do danes, poudarek je prav na prepletanju tradicionalnih in sodobnih pristopov. Pomenljivo so jo naslovili Plastenja in kot neke vrste plasti je zasnovana tudi sama postavitev.
V Cukrarni v Ljubljani so odprli veliko skupinsko razstavo kolaža in asemblaža. Zajema iz bazena sodobne slovenske umetniške produkcije vse od 70. let prejšnjega stoletja do danes, poudarek je prav na prepletanju tradicionalnih in sodobnih pristopov. Pomenljivo so jo naslovili Plastenja in kot neke vrste plasti je zasnovana tudi sama postavitev.
Ena najbolj specifičnih in natančno profiliranih programskih sekcij Ljubljanskega filmskega festivala je že od leta 2003 sekcija Ekstravaganca. Z izbranimi filmi, ki vedno tako ali drugače prestopajo meje običajnejših produkcij, si je Ekstravaganca v več kot dvajsetih letih pridobila skoraj kulten status in zvesto občinstvo, odprto za zelo različne žanre, pogojno sprejemljiv črni humor in spektakularno brutalne filmske prizore. In prav taka je tudi letošnja ekstravagantna bera. Najbolj bizarna je gotovo Nora hiša, nekakšna črna komedija s prvinami trilerja in fantastične grozljivke, posneta v slogu ameriških humorističnih serij iz devetdesetih let nizozemskih režiserjev in scenaristov Steffena Haarsa in Flipa van de Kuila. Zgodba, začinjena z zelo unikatnim humorjem, se posveča izredno razumevajočemu in potrpežljivemu družinskemu očetu Berniju; ta se nehote zaplete z neusmiljenimi ruskimi kriminalci, ki prestopijo vse meje. Nato prestopi meje še Berni … Nora hiša je brezkompromisno bizaren film, ki pretirava v vsem, česar se loti, zato je tudi odziv gledalcev nanj lahko le skrajnosten – ali ga popolnoma obožujejo ali pa popolnoma raztrgajo. Vmesne poti ni. Precej bolj klasičen, tako v zgodbi kot slogovno, je tudi dobri stari znanec Liffovega občinstva, akcijski kriminalni triler Racija v Manili. Gre za četrti del izjemno priljubljene južnokorejske franšize, v kateri detektiv stare šole s težko roko med preiskavo umora naleti na trd oreh – svetovni splet. Današnji kriminalci namreč ne delujejo več le analogno, ampak predvsem digitalno in dobri klasični, v tem filmu predvsem krvavo fizični, prijemi ne zadostujejo več. A z novimi okrepitvami in tipičnim akcijskim humorjem se zapleti, ki menda temeljijo na resničnih primerih, nazadnje seveda srečno rešijo. Popolnoma drugačen pa je konec letošnjega zvezdnika med ekstravagantneži, telesne grozljivke Substanca. Francoska režiserka Coralie Fargeat, ki je občinstvo Liffovih Ekstravaganc navdušila že pred leti z neizprosnim žanrskim filmom Maščevanje, se je tokrat spustila v lov na večno mladost – in ga popeljala v skrajnost. Nekaj, kar se je še pred desetletji s filmom Smrt ji lepo pristoji morda zdelo kot zabavno fantazijsko poigravanje, se z zgodbo lepe, a nečimrne Elisabeth Sparkle, ugašajoče zvezde televizijskega fitnesa, sprevrže v grozljivo izmaličenost telesa in duha. Z glavno vlogo v tem izjemno večplastnem filmu, ki ga nekoliko kvari le neposrečen in s preveč posebnimi učinki začinjen konec, se je na filmska platna vrnila tudi Demi Moore, naravnost odlična v svoji telesni in duševni razgaljenosti.
Ena najbolj specifičnih in natančno profiliranih programskih sekcij Ljubljanskega filmskega festivala je že od leta 2003 sekcija Ekstravaganca. Z izbranimi filmi, ki vedno tako ali drugače prestopajo meje običajnejših produkcij, si je Ekstravaganca v več kot dvajsetih letih pridobila skoraj kulten status in zvesto občinstvo, odprto za zelo različne žanre, pogojno sprejemljiv črni humor in spektakularno brutalne filmske prizore. In prav taka je tudi letošnja ekstravagantna bera. Najbolj bizarna je gotovo Nora hiša, nekakšna črna komedija s prvinami trilerja in fantastične grozljivke, posneta v slogu ameriških humorističnih serij iz devetdesetih let nizozemskih režiserjev in scenaristov Steffena Haarsa in Flipa van de Kuila. Zgodba, začinjena z zelo unikatnim humorjem, se posveča izredno razumevajočemu in potrpežljivemu družinskemu očetu Berniju; ta se nehote zaplete z neusmiljenimi ruskimi kriminalci, ki prestopijo vse meje. Nato prestopi meje še Berni … Nora hiša je brezkompromisno bizaren film, ki pretirava v vsem, česar se loti, zato je tudi odziv gledalcev nanj lahko le skrajnosten – ali ga popolnoma obožujejo ali pa popolnoma raztrgajo. Vmesne poti ni. Precej bolj klasičen, tako v zgodbi kot slogovno, je tudi dobri stari znanec Liffovega občinstva, akcijski kriminalni triler Racija v Manili. Gre za četrti del izjemno priljubljene južnokorejske franšize, v kateri detektiv stare šole s težko roko med preiskavo umora naleti na trd oreh – svetovni splet. Današnji kriminalci namreč ne delujejo več le analogno, ampak predvsem digitalno in dobri klasični, v tem filmu predvsem krvavo fizični, prijemi ne zadostujejo več. A z novimi okrepitvami in tipičnim akcijskim humorjem se zapleti, ki menda temeljijo na resničnih primerih, nazadnje seveda srečno rešijo. Popolnoma drugačen pa je konec letošnjega zvezdnika med ekstravagantneži, telesne grozljivke Substanca. Francoska režiserka Coralie Fargeat, ki je občinstvo Liffovih Ekstravaganc navdušila že pred leti z neizprosnim žanrskim filmom Maščevanje, se je tokrat spustila v lov na večno mladost – in ga popeljala v skrajnost. Nekaj, kar se je še pred desetletji s filmom Smrt ji lepo pristoji morda zdelo kot zabavno fantazijsko poigravanje, se z zgodbo lepe, a nečimrne Elisabeth Sparkle, ugašajoče zvezde televizijskega fitnesa, sprevrže v grozljivo izmaličenost telesa in duha. Z glavno vlogo v tem izjemno večplastnem filmu, ki ga nekoliko kvari le neposrečen in s preveč posebnimi učinki začinjen konec, se je na filmska platna vrnila tudi Demi Moore, naravnost odlična v svoji telesni in duševni razgaljenosti.
Na festivalu Liffe je v sekciji Perspektive deset naslovov, ki se potegujejo za nagrado Vodomec po izbiri mednarodne žirije. Med naslovi je letos kar nekaj filmov, ki so prejeli pomembne nagrade že na drugih festivalih po Evropi. V naboru tako najdemo film Vsi odtenki svetlobe indijske režiserke Payal Kapadie, ki je v Cannesu spomladi prejela nagrado Grand Prix, film Proslava hrvaškega režiserja Bruna Ankovića, zmagovalca letošnjega festivala hrvaškega filma v Pulju ter film Strupeno litovske avtorice Saule Bliuvaite, ki je poleti odnesel glavno nagrado iz festivala v Locarnu. Prav z njo se je pogovarjala Petra Meterc.
Na festivalu Liffe je v sekciji Perspektive deset naslovov, ki se potegujejo za nagrado Vodomec po izbiri mednarodne žirije. Med naslovi je letos kar nekaj filmov, ki so prejeli pomembne nagrade že na drugih festivalih po Evropi. V naboru tako najdemo film Vsi odtenki svetlobe indijske režiserke Payal Kapadie, ki je v Cannesu spomladi prejela nagrado Grand Prix, film Proslava hrvaškega režiserja Bruna Ankovića, zmagovalca letošnjega festivala hrvaškega filma v Pulju ter film Strupeno litovske avtorice Saule Bliuvaite, ki je poleti odnesel glavno nagrado iz festivala v Locarnu. Prav z njo se je pogovarjala Petra Meterc.
izbor filmov, ki jim lahko rečemo tudi vrhunci festivala, na katere bi bilo dobro biti pozoren v naslednjih dneh: Sosednja soba, Anora, Vermiglio, Brutalist, Megalopolis in Hudičeva kopel.
izbor filmov, ki jim lahko rečemo tudi vrhunci festivala, na katere bi bilo dobro biti pozoren v naslednjih dneh: Sosednja soba, Anora, Vermiglio, Brutalist, Megalopolis in Hudičeva kopel.
Prejšnji teden so razkrili nominirance 67. Grammyjev in med njih se je v kategoriji najboljšega klasičnega instrumentalista, solista uvrstil tudi slovenski kitarist Mak Grgić z albumom Entourer, posnetim z zasedbo Ensemble Dissonance. S Kitaristom se je o albumu, že tretji nominaciji za to nagrado in njenem pomenu pogovarjal Primož Trdan.
Prejšnji teden so razkrili nominirance 67. Grammyjev in med njih se je v kategoriji najboljšega klasičnega instrumentalista, solista uvrstil tudi slovenski kitarist Mak Grgić z albumom Entourer, posnetim z zasedbo Ensemble Dissonance. S Kitaristom se je o albumu, že tretji nominaciji za to nagrado in njenem pomenu pogovarjal Primož Trdan.
Kaj ponuja letošnji, že 35. Ljubljanski mednarodni filmski festival? Odvil se bo med 13. in 34. novembrom. Prispevek je pripravil Matej Juh.
Kaj ponuja letošnji, že 35. Ljubljanski mednarodni filmski festival? Odvil se bo med 13. in 34. novembrom. Prispevek je pripravil Matej Juh.
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je v torek, 5. novembra, v Slovenski kinoteki podelilo letošnjo nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre, in sicer gledališki in filmski igralki Marijani Brecelj. Nagrado, ki nosi ime po igralcu Bertu Sotlarju, podeljujejo že od leta 2014. Z Marijano Brecelj je Tesa Drev Juh po svečani podelitvi in kinotečni projekciji filma Pod njenim oknom posnela kratek pogovor.
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je v torek, 5. novembra, v Slovenski kinoteki podelilo letošnjo nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre, in sicer gledališki in filmski igralki Marijani Brecelj. Nagrado, ki nosi ime po igralcu Bertu Sotlarju, podeljujejo že od leta 2014. Z Marijano Brecelj je Tesa Drev Juh po svečani podelitvi in kinotečni projekciji filma Pod njenim oknom posnela kratek pogovor.
Železni delci, zloženi kot luske, svetleča rdeča masa, surov beton. Pa obraz, sestavljen iz devetih majhnih, ponavljajočih se, kot na kakšni grafiki Andya Warhola. Vse to so ''kože'' obrazov, ki strmijo v prazno ali pa kar mižijo. Maske, ki jih ustvarja kipar Primož Pugelj, na neki način vzpostavljajo vez z golo prisotnostjo biti. In, kot med drugim zapiše kustos Jiři Kočica, želijo prikazati, ''kar kljub neštetim maskam iz zgodovine še ni bilo simbolizirano, ubesedeno, uprizorjeno ali upodobljeno''. Z avtorjem razstave z naslovom Začetek novembra smo se srečali v Galeriji S na Ljubljanskem gradu.
Železni delci, zloženi kot luske, svetleča rdeča masa, surov beton. Pa obraz, sestavljen iz devetih majhnih, ponavljajočih se, kot na kakšni grafiki Andya Warhola. Vse to so ''kože'' obrazov, ki strmijo v prazno ali pa kar mižijo. Maske, ki jih ustvarja kipar Primož Pugelj, na neki način vzpostavljajo vez z golo prisotnostjo biti. In, kot med drugim zapiše kustos Jiři Kočica, želijo prikazati, ''kar kljub neštetim maskam iz zgodovine še ni bilo simbolizirano, ubesedeno, uprizorjeno ali upodobljeno''. Z avtorjem razstave z naslovom Začetek novembra smo se srečali v Galeriji S na Ljubljanskem gradu.
Da je polje umetnosti zelo široko, je Eka Vogelnik dojela že doma, kjer je spoznavala arhitekturo, slikarstvo, ilustracijo, ples in glasbo. Te zvrsti je še nadgradila in s prepoznavnim likovnim slogom, v katerem so bili prisotni tako ekspresionističen duh kot karizmatičnost in milina, zaznamovala več generacij mladih in tudi starejših. Ilustrirala je več kot štirideset knjig. Z mamo Marijo Vogelnik sta napisali besedila za štiri otroške lutkovne predstave in tri radijske igre. Z njo je sodelovala na ustvarjalnih delavnicah skupine Kinetikon, ki jo je pozneje vodila. S sestro Mojco pa je na TV Koper/Capodistria sodelovala pri snemanju eksperimentalnih dokumentarcev o umetniškem ustvarjanju. Likovno je opremila približno petdeset dramskih in plesnih predstav ter okoli dvajset televizijskih oddaj. Napisala je scenarije in uresničila dve lutkovni seriji za otroke na TV Slovenija: Pozabljene knjige naših babic in Bisergora. Za svoj opus je med drugim lani prejela zlato plaketo za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulture, leta 2021 pa Klemenčičevo nagrado. Pomembno pa je prispevala tudi k razvoju likovne terapije, izdajala knjige in priročnike o lutkah in delovala kot docentka Fakultete za socialno delo. Njeno pesem Poljanska balada, ki jo je priredila skupina Brina, pa je medijska hiša BBC leta 2006 nominirala za skladbo leta.
Da je polje umetnosti zelo široko, je Eka Vogelnik dojela že doma, kjer je spoznavala arhitekturo, slikarstvo, ilustracijo, ples in glasbo. Te zvrsti je še nadgradila in s prepoznavnim likovnim slogom, v katerem so bili prisotni tako ekspresionističen duh kot karizmatičnost in milina, zaznamovala več generacij mladih in tudi starejših. Ilustrirala je več kot štirideset knjig. Z mamo Marijo Vogelnik sta napisali besedila za štiri otroške lutkovne predstave in tri radijske igre. Z njo je sodelovala na ustvarjalnih delavnicah skupine Kinetikon, ki jo je pozneje vodila. S sestro Mojco pa je na TV Koper/Capodistria sodelovala pri snemanju eksperimentalnih dokumentarcev o umetniškem ustvarjanju. Likovno je opremila približno petdeset dramskih in plesnih predstav ter okoli dvajset televizijskih oddaj. Napisala je scenarije in uresničila dve lutkovni seriji za otroke na TV Slovenija: Pozabljene knjige naših babic in Bisergora. Za svoj opus je med drugim lani prejela zlato plaketo za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulture, leta 2021 pa Klemenčičevo nagrado. Pomembno pa je prispevala tudi k razvoju likovne terapije, izdajala knjige in priročnike o lutkah in delovala kot docentka Fakultete za socialno delo. Njeno pesem Poljanska balada, ki jo je priredila skupina Brina, pa je medijska hiša BBC leta 2006 nominirala za skladbo leta.
V Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi so na ogled dela palestinskih umetnic in umetnikov. Dve razstavi, Zgodba o Gazi ostaja in Ozvezdja mnogoterih želja, sta pripravljeni z namenom izraziti solidarnost s prebivalci Gaze. Prvo je pripravil Palestinski muzej, druga pa je nastala v sodelovanju z londonsko galerijo Mosaics Room/Soba mozaikov. Ljubljana je tako eno redkih mest v širšem evropskem prostoru, v katerih je mogoče videti palestinska umetniška dela.
V Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi so na ogled dela palestinskih umetnic in umetnikov. Dve razstavi, Zgodba o Gazi ostaja in Ozvezdja mnogoterih želja, sta pripravljeni z namenom izraziti solidarnost s prebivalci Gaze. Prvo je pripravil Palestinski muzej, druga pa je nastala v sodelovanju z londonsko galerijo Mosaics Room/Soba mozaikov. Ljubljana je tako eno redkih mest v širšem evropskem prostoru, v katerih je mogoče videti palestinska umetniška dela.
V Ljubljani je sodobni kanadski filozof Joseph Heath (1967) skozi pogovor, ki sta ga vodila prevajalec Urban Tarman in piska spremne besede Ksenija Vidmar Horvat, predstavil svoje delo Razsvetljenstvo 2.0. To delo, ki ga je v sodelovanju z Založbo Univerze v Ljubljani izdala Mladinska knjiga, je v originalu izšlo pred desetimi leti in je nekakšen poziv k obnovi temeljnih vrednot razuma, kritičnega mišljenja in znanstvene metode. Avtor v njem razgrne, da se družbe danes spoprijemajo s krizo racionalnega razpravljanja in da razumno presojo dejstev izpodrivajo čustva. Zato se je po Heathovem prepričanju za razliko od razsvetljenskega koncepta razuma iz 18. stoletja, ki se osredotoča na individuum, potrebno obrniti na njegov kolektivni aspekt.
V Ljubljani je sodobni kanadski filozof Joseph Heath (1967) skozi pogovor, ki sta ga vodila prevajalec Urban Tarman in piska spremne besede Ksenija Vidmar Horvat, predstavil svoje delo Razsvetljenstvo 2.0. To delo, ki ga je v sodelovanju z Založbo Univerze v Ljubljani izdala Mladinska knjiga, je v originalu izšlo pred desetimi leti in je nekakšen poziv k obnovi temeljnih vrednot razuma, kritičnega mišljenja in znanstvene metode. Avtor v njem razgrne, da se družbe danes spoprijemajo s krizo racionalnega razpravljanja in da razumno presojo dejstev izpodrivajo čustva. Zato se je po Heathovem prepričanju za razliko od razsvetljenskega koncepta razuma iz 18. stoletja, ki se osredotoča na individuum, potrebno obrniti na njegov kolektivni aspekt.
Žirijo za Jenkovo nagrado v sestavi Tonja Jelen (predsednica), David Bandelj, Zoran Pevec in Matej Krajnc sta tokrat prepričali dve zbirki, ki sta obe izšli pri založbi Slovenska matica, in sicer Miljana Cunta z zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo ter Robert Simonišek z zbirko Vračanje k čistosti.
Žirijo za Jenkovo nagrado v sestavi Tonja Jelen (predsednica), David Bandelj, Zoran Pevec in Matej Krajnc sta tokrat prepričali dve zbirki, ki sta obe izšli pri založbi Slovenska matica, in sicer Miljana Cunta z zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo ter Robert Simonišek z zbirko Vračanje k čistosti.
V Avditoriju Portorož so s podelitvijo nagrad zaokrožili 27. Festival slovenskega filma. Daleč največji uspeh je s sedmimi vesnami požel igrani celovečerec Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc. Sicer pa se je na letošnjem festivalu za nagrade potegovalo veliko dokumentarnih in mladinskih filmov, na zaključni slovesnosti pa so večkrat izpostavili vlogo ekipnega in mednarodnega sodelovanja za filmsko produkcijo.
V Avditoriju Portorož so s podelitvijo nagrad zaokrožili 27. Festival slovenskega filma. Daleč največji uspeh je s sedmimi vesnami požel igrani celovečerec Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc. Sicer pa se je na letošnjem festivalu za nagrade potegovalo veliko dokumentarnih in mladinskih filmov, na zaključni slovesnosti pa so večkrat izpostavili vlogo ekipnega in mednarodnega sodelovanja za filmsko produkcijo.
27. Festival slovenskega filma Portorož je že čez polovico, še do nedelje bo stregel s projekcijami, pogovori z ustvarjalci ter strokovnimi in družabnimi dogodki, ob koncu pa bodo na večerni slovesnosti podelili nagrade Vesna, poimenovane po junakinji filma, ki ga je leta 1955 režiral František Čap. Nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo letos prejme kostumografinja Zvonka Makuc. Kot so zapisali, je ustvarila nekaj, kar je lepo, skromno in nevsiljivo, a se je številnim generacijam globoko vtisnilo v spomin, posebej pa je slovela kot mojstrica historičnih kostumografij. Sicer pa letos v tekmovalnem programu najdemo 13 celovečercev, 8 filmov manjšinskih koprodukcij, 6 srednjemetražnih ter čez 40 kratkih in študijskih filmov. V Avditoriju Portorož smo se srečali z direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar in direktorjem Festivala slovenskega filma Bojanom Labovićem.
27. Festival slovenskega filma Portorož je že čez polovico, še do nedelje bo stregel s projekcijami, pogovori z ustvarjalci ter strokovnimi in družabnimi dogodki, ob koncu pa bodo na večerni slovesnosti podelili nagrade Vesna, poimenovane po junakinji filma, ki ga je leta 1955 režiral František Čap. Nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo letos prejme kostumografinja Zvonka Makuc. Kot so zapisali, je ustvarila nekaj, kar je lepo, skromno in nevsiljivo, a se je številnim generacijam globoko vtisnilo v spomin, posebej pa je slovela kot mojstrica historičnih kostumografij. Sicer pa letos v tekmovalnem programu najdemo 13 celovečercev, 8 filmov manjšinskih koprodukcij, 6 srednjemetražnih ter čez 40 kratkih in študijskih filmov. V Avditoriju Portorož smo se srečali z direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar in direktorjem Festivala slovenskega filma Bojanom Labovićem.
V javni obravnavi je predlog sprememb Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, krovnega zakona na področju kulture, ki prinaša najobsežnejše spremembe po več kot 20 letih od uvedbe zakona. Spremembe se nanašajo na tretjino zakona. Velik del se dotika samozaposlenih v kulturi, ki se bodo po novem preimenovali v samostojne delavce v kulturi. Med večjimi spremembami za samozaposlene v kulturi bo drsni cenzus. Če je ustvarjalec na letni ravni le za 1 cent presegel neto dohodek v višini 21 tisoč evrov, je izgubil pravico do plačila socialnih prispevkov s strani države. Glede na spremembe pa višji dohodek za ustvarjalce ne bo pomenil te izgube. Bodo pa zaradi tega morali prispevati višje plačilo za socialne prispevke. Predlog sprememb zakona je obravnaval Nacionalni svet za kulturo na svoji prvi seji v novi sestavi (foto: BoBo/Žiga Živulović ml.).
V javni obravnavi je predlog sprememb Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, krovnega zakona na področju kulture, ki prinaša najobsežnejše spremembe po več kot 20 letih od uvedbe zakona. Spremembe se nanašajo na tretjino zakona. Velik del se dotika samozaposlenih v kulturi, ki se bodo po novem preimenovali v samostojne delavce v kulturi. Med večjimi spremembami za samozaposlene v kulturi bo drsni cenzus. Če je ustvarjalec na letni ravni le za 1 cent presegel neto dohodek v višini 21 tisoč evrov, je izgubil pravico do plačila socialnih prispevkov s strani države. Glede na spremembe pa višji dohodek za ustvarjalce ne bo pomenil te izgube. Bodo pa zaradi tega morali prispevati višje plačilo za socialne prispevke. Predlog sprememb zakona je obravnaval Nacionalni svet za kulturo na svoji prvi seji v novi sestavi (foto: BoBo/Žiga Živulović ml.).
Dopoldne so predstavili prvi sklop študijskega tekmovalnega programa ter organizirali predavanje dr. Mihe Trampuža in okroglo mizo na temo pravic soavtorjev avdiovizualnih del. Ob 100. obletnici rojstva so se posvetili tudi režiserju Igorju Pretnarju, ki se je uveljavil po drugi svetovni vojni, izobraževal pa se je med drugim na Vsesovjetski šoli za kinematografijo v Moskvi. O tem in predvsem o četrtkovih projekcijah iz tekmovalne bere.
Dopoldne so predstavili prvi sklop študijskega tekmovalnega programa ter organizirali predavanje dr. Mihe Trampuža in okroglo mizo na temo pravic soavtorjev avdiovizualnih del. Ob 100. obletnici rojstva so se posvetili tudi režiserju Igorju Pretnarju, ki se je uveljavil po drugi svetovni vojni, izobraževal pa se je med drugim na Vsesovjetski šoli za kinematografijo v Moskvi. O tem in predvsem o četrtkovih projekcijah iz tekmovalne bere.
Nocoj ob 20. uri se bo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški začela nova, že četrta sezona ciklusa orgelskih koncertov Obiski kraljice, ki ga letos soorganizirata Program Ars in Ustanova Imago Sloveniae (Podoba Slovenije). Koncertni spored, imenovan Orgelski polet - Iz romantike v sodobnost, pod brezmejno nebo improvizacije, v prvem delu prinaša glasbo Maxa Regerja, Cesarja Francka, Marcela Dupréja ter noviteto Odtekanje časa slovenskega skladatelja, letošnjega jubilanta Uroša Rojka. V drugem delu bo Mauerhofer improviziral na dane slovenske ter švicarske teme oz. na ljudske in cerkvene pesmi. Koncert bo zvenel tudi v neposrednem prenosu na Arsu.
Nocoj ob 20. uri se bo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški začela nova, že četrta sezona ciklusa orgelskih koncertov Obiski kraljice, ki ga letos soorganizirata Program Ars in Ustanova Imago Sloveniae (Podoba Slovenije). Koncertni spored, imenovan Orgelski polet - Iz romantike v sodobnost, pod brezmejno nebo improvizacije, v prvem delu prinaša glasbo Maxa Regerja, Cesarja Francka, Marcela Dupréja ter noviteto Odtekanje časa slovenskega skladatelja, letošnjega jubilanta Uroša Rojka. V drugem delu bo Mauerhofer improviziral na dane slovenske ter švicarske teme oz. na ljudske in cerkvene pesmi. Koncert bo zvenel tudi v neposrednem prenosu na Arsu.
Portoroški Festival slovenskega filma bo potekal od 22. do 27. oktobra. Festival je kulturni in strokovni dogodek, na katerem se srečujejo filmski ustvarjalci, strokovna javnost, poslovni partnerji in ljubitelji filma. Direktor festivala je režiser in scenarist Bojan Labović.
Portoroški Festival slovenskega filma bo potekal od 22. do 27. oktobra. Festival je kulturni in strokovni dogodek, na katerem se srečujejo filmski ustvarjalci, strokovna javnost, poslovni partnerji in ljubitelji filma. Direktor festivala je režiser in scenarist Bojan Labović.
Dogajanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu je v polnem teku. Zvrstili so se že številni dogodki, predstavitve in pogovori. Na Mednarodnem odru, ki je eno od osrednjih prizorišč sejma, je včeraj potekal pogovor o ljubljanskem manifestu, danes pa je bila tam okrogla miza z naslovom Evropske bralne raziskave v letih 2023 in 2024, še prej pa debata na temo umetne inteligence in pisanja, če med stotinami sejemskih dogodkov omenimo le tiste s slovensko udeležbo.
Dogajanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu je v polnem teku. Zvrstili so se že številni dogodki, predstavitve in pogovori. Na Mednarodnem odru, ki je eno od osrednjih prizorišč sejma, je včeraj potekal pogovor o ljubljanskem manifestu, danes pa je bila tam okrogla miza z naslovom Evropske bralne raziskave v letih 2023 in 2024, še prej pa debata na temo umetne inteligence in pisanja, če med stotinami sejemskih dogodkov omenimo le tiste s slovensko udeležbo.
V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri so odprli letošnjo osrednjo razstavo z naslovom Pravljična tehnika. Gre predvsem za odraščajoči mladini in otrokom namenjeno razstavo, ki bo obiskovalce popeljala med izbor predmetov v otroški in mladinski literaturi slovenskih avtoric in avtorjev. Potopili se bodo v svet kraljev, princev in princes, zmajev, Krpana, Kekca, zveri, brusov, cepcev in mlatičev ter Zvitorepca. Povezuje torej tehniško dediščino z otroško in mladinsko literaturo. Razstavo si je ogledal Goran Tenze.
V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri so odprli letošnjo osrednjo razstavo z naslovom Pravljična tehnika. Gre predvsem za odraščajoči mladini in otrokom namenjeno razstavo, ki bo obiskovalce popeljala med izbor predmetov v otroški in mladinski literaturi slovenskih avtoric in avtorjev. Potopili se bodo v svet kraljev, princev in princes, zmajev, Krpana, Kekca, zveri, brusov, cepcev in mlatičev ter Zvitorepca. Povezuje torej tehniško dediščino z otroško in mladinsko literaturo. Razstavo si je ogledal Goran Tenze.
V koprodukciji Teatra Tivoli in Festivala Ljubljana so na območju ljubljanskih Križank uprizorili gledališko predstavo 3 SESTRE REMIX. V njej so združili moči priznani umetniki iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Drama Tri sestre je najbolj znana in največkrat uprizorjena drama ruskega pisatelja in dramatika Antona Pavloviča Čehova, ki je bila napisana leta 1900. Režiser je Ivica Buljan, avtorica priredbe in dramatruginja pa Manca Sevšek Majeršič.
V koprodukciji Teatra Tivoli in Festivala Ljubljana so na območju ljubljanskih Križank uprizorili gledališko predstavo 3 SESTRE REMIX. V njej so združili moči priznani umetniki iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Drama Tri sestre je najbolj znana in največkrat uprizorjena drama ruskega pisatelja in dramatika Antona Pavloviča Čehova, ki je bila napisana leta 1900. Režiser je Ivica Buljan, avtorica priredbe in dramatruginja pa Manca Sevšek Majeršič.
V Frankfurtu so se odprla vrata sejmišča in začela se je 76. izvedba knjižnega sejma v Frankfurtu, največjega tovrstnega sejma na svetu. Po lanskoletnem častnem gostovanju Slovenije je to letos pripadlo Italiji. V manjšem obsegu se bodo tudi letos tam predstavili nekateri naši avtorji in avtorice.
V Frankfurtu so se odprla vrata sejmišča in začela se je 76. izvedba knjižnega sejma v Frankfurtu, največjega tovrstnega sejma na svetu. Po lanskoletnem častnem gostovanju Slovenije je to letos pripadlo Italiji. V manjšem obsegu se bodo tudi letos tam predstavili nekateri naši avtorji in avtorice.
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana s premiero drame Otroci sonca slavnostno odpira Veliki oder v začasnem bivališču na Litostrojski 56. Kot so poudarili ustvarjalci, se je gledališče rojevalo skupaj s predstavo. Večplastno dramo Maksima Gorkega o pripadnikih družbe, ki se ne zavedajo svoje ujetosti v svet nepomembnih pomembnosti, je režiral Paolo Magelli. V drami Otroci sonca je Maksim Gorki izrisal svet, ki je popolnoma izgubil orientacijo in se utaplja v svojih sporih, utopičnem idealizmu in brezdelju. Režiser Paolo Magelli je dramske osebe opisal kot ujetnike sveta, ki ga ne razumejo, ujetnike svoje tragikomične usode. "Otroci sonca so torej plod ujetništva. Lahko bi poiskali tematsko analogijo: se spomnite Boccaccievega ujetništva zaradi kolere? S tem nočem reči, da je drama literarno sorodna Dekameronu, vendar nekatere komične poteze, ki izvirajo iz klavstrofobične absurdnosti besedila, dopuščajo to misel." Režiser je v povezavi s predstavo navedel tudi citat Umberta Eca, ki govori o tem, da je ljubezen danes le še privid, pojem mir pa je izginil iz intelektualnih debat. Željka Udovičić Pleština, ki je sodelovala kot dramaturginja, je tudi avtorica odrske priredbe Gorkijevega dramskega besedila. Ta je, po njenih besedah: poln viškov besed, kar si je lahko privoščil kot začetnik nečesa novega – socialnega realizma – po Čehovu. V predstavi, ki se, po besedah režiserja, "ukvarja s smešnimi ljubeznimi, ne da bi se zavedala resničnosti okrog sebe, rekel bi celo, da srečno živi v nekakšni neumni, strašni, neskončni klavstrofobiji", bodo "otroke sonca" uprizorili: Branko Šturbej, Maša Derganc, Barbara Cerar, Timon Šturbej in drugi.
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana s premiero drame Otroci sonca slavnostno odpira Veliki oder v začasnem bivališču na Litostrojski 56. Kot so poudarili ustvarjalci, se je gledališče rojevalo skupaj s predstavo. Večplastno dramo Maksima Gorkega o pripadnikih družbe, ki se ne zavedajo svoje ujetosti v svet nepomembnih pomembnosti, je režiral Paolo Magelli. V drami Otroci sonca je Maksim Gorki izrisal svet, ki je popolnoma izgubil orientacijo in se utaplja v svojih sporih, utopičnem idealizmu in brezdelju. Režiser Paolo Magelli je dramske osebe opisal kot ujetnike sveta, ki ga ne razumejo, ujetnike svoje tragikomične usode. "Otroci sonca so torej plod ujetništva. Lahko bi poiskali tematsko analogijo: se spomnite Boccaccievega ujetništva zaradi kolere? S tem nočem reči, da je drama literarno sorodna Dekameronu, vendar nekatere komične poteze, ki izvirajo iz klavstrofobične absurdnosti besedila, dopuščajo to misel." Režiser je v povezavi s predstavo navedel tudi citat Umberta Eca, ki govori o tem, da je ljubezen danes le še privid, pojem mir pa je izginil iz intelektualnih debat. Željka Udovičić Pleština, ki je sodelovala kot dramaturginja, je tudi avtorica odrske priredbe Gorkijevega dramskega besedila. Ta je, po njenih besedah: poln viškov besed, kar si je lahko privoščil kot začetnik nečesa novega – socialnega realizma – po Čehovu. V predstavi, ki se, po besedah režiserja, "ukvarja s smešnimi ljubeznimi, ne da bi se zavedala resničnosti okrog sebe, rekel bi celo, da srečno živi v nekakšni neumni, strašni, neskončni klavstrofobiji", bodo "otroke sonca" uprizorili: Branko Šturbej, Maša Derganc, Barbara Cerar, Timon Šturbej in drugi.
Jesensko filmsko šolo v Slovenski kinoteki organizirajo že desetletja, a kot pravi Anja Banko, urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki, se doslej še nobena izdaja ni posvetila filmskim ustvarjalkam. Mednarodni simpozij filmske kritike in teorije letos s podnaslovom »Ženske delajo film« torej prvič razpira perspektive feminizma. Kot so zapisali programski selektorji, Anja Banko, Ana Šturm, sicer urednica revije Ekran, in pa Vitja Dominkuš Dreu, bodo na tokratni izdaji premišljevali o sodobnih teoretskih tokovih, raziskovali različne filmske izraze, pretresali njihove politike in osvetljevali marginalne filmske zvrsti. Ena osrednjih feminističnih tem tokratnih predavanj, okrogle mize in filmske retrospektive pa bo tema travme in z njo skrbi za ohranjanje kolektivnega spomina. Z Anjo Banko in Ano Šturm se je pogovarjala Tina Poglajen.
Jesensko filmsko šolo v Slovenski kinoteki organizirajo že desetletja, a kot pravi Anja Banko, urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki, se doslej še nobena izdaja ni posvetila filmskim ustvarjalkam. Mednarodni simpozij filmske kritike in teorije letos s podnaslovom »Ženske delajo film« torej prvič razpira perspektive feminizma. Kot so zapisali programski selektorji, Anja Banko, Ana Šturm, sicer urednica revije Ekran, in pa Vitja Dominkuš Dreu, bodo na tokratni izdaji premišljevali o sodobnih teoretskih tokovih, raziskovali različne filmske izraze, pretresali njihove politike in osvetljevali marginalne filmske zvrsti. Ena osrednjih feminističnih tem tokratnih predavanj, okrogle mize in filmske retrospektive pa bo tema travme in z njo skrbi za ohranjanje kolektivnega spomina. Z Anjo Banko in Ano Šturm se je pogovarjala Tina Poglajen.
Med 17. in 19. oktobrom se bo v Kinodvoru v Ljubljani odvil 9. mednarodni filmski festival Kinotrip, za katerega mlada filmska ekipa izbira filme za mlade. Ob tej priložnosti je Tesa Drev Juh v studio povabila organizatorko dogodka Živo Jurančič.
Med 17. in 19. oktobrom se bo v Kinodvoru v Ljubljani odvil 9. mednarodni filmski festival Kinotrip, za katerega mlada filmska ekipa izbira filme za mlade. Ob tej priložnosti je Tesa Drev Juh v studio povabila organizatorko dogodka Živo Jurančič.
V slovenske kine prihaja mladinski film Tartinijev ključ režiserja Vincija Vogua Anžlovarja. V kriminalni družinski drami trije prijatelji razrešujejo uganke, ki jim jih razkrivajo znamenitosti Pirana. Nekaj vtisov je zbral Aleksander Čobec, ki si je film ogledal že na Sarajevskem filmskem festivalu.
V slovenske kine prihaja mladinski film Tartinijev ključ režiserja Vincija Vogua Anžlovarja. V kriminalni družinski drami trije prijatelji razrešujejo uganke, ki jim jih razkrivajo znamenitosti Pirana. Nekaj vtisov je zbral Aleksander Čobec, ki si je film ogledal že na Sarajevskem filmskem festivalu.
"Nobelovo nagrado za leto 2024 prejme južnokorejska pisateljica Han Kang za napeto poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človeškega življenja," je razglasil Mats Malm, stalni tajnik Švedske akademije. Han Kang v slovenščini lahko spoznavamo samo z romanom Vegetarijanka, ki je v prevodu Urše Zabukovec izšel v zbirki Roman Mladinske knjige. Pogovarjali smo se z urednico knjige Darjo Marinšek, ki pravi, da je Han Kang "zmožna globoke introspekcije v človekovo psiho, v osebne travme". Foto: MMC/AP
"Nobelovo nagrado za leto 2024 prejme južnokorejska pisateljica Han Kang za napeto poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človeškega življenja," je razglasil Mats Malm, stalni tajnik Švedske akademije. Han Kang v slovenščini lahko spoznavamo samo z romanom Vegetarijanka, ki je v prevodu Urše Zabukovec izšel v zbirki Roman Mladinske knjige. Pogovarjali smo se z urednico knjige Darjo Marinšek, ki pravi, da je Han Kang "zmožna globoke introspekcije v človekovo psiho, v osebne travme". Foto: MMC/AP
Tihožitje v zrcalu časa, kot so naslovili 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, v središče postavlja to, sicer tradicionalno slikarsko zvrst, ki pa ima dovolj potencialna tudi za sodobne ustvarjalne pristope. Festival se začenja z odprtjem razstav in podelitvijo nagrad, priznanje za življenjsko delo na področju tihožitja pa so letos namenili akademskemu slikarju in grafiku Darku Slavcu.
Tihožitje v zrcalu časa, kot so naslovili 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, v središče postavlja to, sicer tradicionalno slikarsko zvrst, ki pa ima dovolj potencialna tudi za sodobne ustvarjalne pristope. Festival se začenja z odprtjem razstav in podelitvijo nagrad, priznanje za življenjsko delo na področju tihožitja pa so letos namenili akademskemu slikarju in grafiku Darku Slavcu.