Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativni prispevki iz področja kulture
Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij in spor najboljših prijateljev sta vsebinski izhodišči radijske igre za otroke Moja skrivnost. Ta je nastala v koprodukciji Uredništva igranega programa našega radia in ŠKUC gledališča. Soavtorici scenarija sta Nina Kokelj in Saška Rakef Perko, ki je igro tudi režirala.
Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij in spor najboljših prijateljev sta vsebinski izhodišči radijske igre za otroke Moja skrivnost. Ta je nastala v koprodukciji Uredništva igranega programa našega radia in ŠKUC gledališča. Soavtorici scenarija sta Nina Kokelj in Saška Rakef Perko, ki je igro tudi režirala.
Med celovečerci na letošnji Animateki je tudi Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto. Film, ki je nastal v francosko-belgijski koprodukciji (režiserka tudi sicer živi v Franciji), ima zanimivo izhodišče – 4 regratova semena po katastrofi na Zemlji odnese na drug planet, kjer si začnejo iskati nov dom. Film je narejen tudi v zanimivi tehniki – uporabili so namreč kombinacijo 3D računalniške animacije, makro fotografijo in posnetke v časovnih presledkih, s katerimi dobimo vtis pospešenega gibanja. Film je med drugimi prejel nagrado FIPRESCI na festivalu v Cannesu, pa nagrado Paula Grimaulta na slovitem festivalu animiranega filma v Annecyju.
Med celovečerci na letošnji Animateki je tudi Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto. Film, ki je nastal v francosko-belgijski koprodukciji (režiserka tudi sicer živi v Franciji), ima zanimivo izhodišče – 4 regratova semena po katastrofi na Zemlji odnese na drug planet, kjer si začnejo iskati nov dom. Film je narejen tudi v zanimivi tehniki – uporabili so namreč kombinacijo 3D računalniške animacije, makro fotografijo in posnetke v časovnih presledkih, s katerimi dobimo vtis pospešenega gibanja. Film je med drugimi prejel nagrado FIPRESCI na festivalu v Cannesu, pa nagrado Paula Grimaulta na slovitem festivalu animiranega filma v Annecyju.
Retrospektiva na letošnji Animateki poteka v znamenju tehnike igličastega zaslona. Za ustvarjanje podobe animator, animatorka z različnimi predmeti pritiskata na zaslon, v katerem je več tisoč iglic. Ob pomoči osvetlitve, zaradi katere iglice rišejo sence, in fotoaparata, ki nastale podobe ujame, tako nastajajo bogate grafične podobe. Že skoraj sto let staro tehniko uporablja le malo ustvarjalcev, vendar pa je med njimi Kanadčanka Michele Lemieux, ki je tudi gostja letošnje Animateke in članica velike žirije.
Retrospektiva na letošnji Animateki poteka v znamenju tehnike igličastega zaslona. Za ustvarjanje podobe animator, animatorka z različnimi predmeti pritiskata na zaslon, v katerem je več tisoč iglic. Ob pomoči osvetlitve, zaradi katere iglice rišejo sence, in fotoaparata, ki nastale podobe ujame, tako nastajajo bogate grafične podobe. Že skoraj sto let staro tehniko uporablja le malo ustvarjalcev, vendar pa je med njimi Kanadčanka Michele Lemieux, ki je tudi gostja letošnje Animateke in članica velike žirije.
V Ljubljano se vrača 41. Festival LGBT filma, najstarejši festival kvir filma v Evropi in eden najpomembnejših dogodkov domače kvirovske kulture. Letos poteka med 8. in 15. decembrom, predstavil pa bo več kot 40 filmov z vsega sveta, številne goste in gostje, imel delavnice in bogat spremljevalni program.
V Ljubljano se vrača 41. Festival LGBT filma, najstarejši festival kvir filma v Evropi in eden najpomembnejših dogodkov domače kvirovske kulture. Letos poteka med 8. in 15. decembrom, predstavil pa bo več kot 40 filmov z vsega sveta, številne goste in gostje, imel delavnice in bogat spremljevalni program.
Ilustracija je prima darilo, pravijo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer se je odprl že enajsti decembrski sejem ilustracije. Obiskovalci lahko letos izbirajo med deli 32-ih naših ustvarjalcev različnih generacij in profilov, sejem pa živi tudi na spletu. Odprtje sejma so letos pospremili z odprtjem nove knjigarne Pri kamniti mizi, ki obljublja sveže literarne izbore in živahen program. Sejem pripravlja Center ilustracije, ki deluje v okviru Vodnikove domačije. Več pa v pogovoru z vodjo centra in ilustratorko Mašo P. Žmitek.
Ilustracija je prima darilo, pravijo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer se je odprl že enajsti decembrski sejem ilustracije. Obiskovalci lahko letos izbirajo med deli 32-ih naših ustvarjalcev različnih generacij in profilov, sejem pa živi tudi na spletu. Odprtje sejma so letos pospremili z odprtjem nove knjigarne Pri kamniti mizi, ki obljublja sveže literarne izbore in živahen program. Sejem pripravlja Center ilustracije, ki deluje v okviru Vodnikove domačije. Več pa v pogovoru z vodjo centra in ilustratorko Mašo P. Žmitek.
Upravni odbor Prešernovega sklada je razkril Prešernove nagrajence za leto 2026. Za življenjsko delo se bodo poklonili plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter industrijskemu oblikovalcu Sašu J. Mächtigu. Mächtig je z ustvarjalnim, pedagoškim in intelektualnim delom vzpostavil temelje sodobne slovenske oblikovalske identitete, opus Mateje Bučar pa zaznamuje večmedijskost, ki koreografijo umešča zunaj zgolj gibalne umetnosti.
Upravni odbor Prešernovega sklada je razkril Prešernove nagrajence za leto 2026. Za življenjsko delo se bodo poklonili plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter industrijskemu oblikovalcu Sašu J. Mächtigu. Mächtig je z ustvarjalnim, pedagoškim in intelektualnim delom vzpostavil temelje sodobne slovenske oblikovalske identitete, opus Mateje Bučar pa zaznamuje večmedijskost, ki koreografijo umešča zunaj zgolj gibalne umetnosti.
Danes mineva 225 let, odkar se je v Vrbi na Gorenjskem rodil slovenski pesnik France Prešeren, in če se boste tako kot on v svoji znameniti pesmi danes vprašali Kam, je odgovor na dlani. V kulturne ustanove, seveda. V svojo družbo vabijo muzealci, gledališčniki, glasbeniki in številni drugi kulturni delavci, ki so za Ta veseli dan kulture pripravili javna vodstva po razstavah, uprizoritve predstav, delavnice in koncerte.
Danes mineva 225 let, odkar se je v Vrbi na Gorenjskem rodil slovenski pesnik France Prešeren, in če se boste tako kot on v svoji znameniti pesmi danes vprašali Kam, je odgovor na dlani. V kulturne ustanove, seveda. V svojo družbo vabijo muzealci, gledališčniki, glasbeniki in številni drugi kulturni delavci, ki so za Ta veseli dan kulture pripravili javna vodstva po razstavah, uprizoritve predstav, delavnice in koncerte.
Na Slovenskem knjižnem sejmu so predstavili pet novih knjig pomembnih imen svetovne poezije, osredotočili smo se na dve – v knjižni obliki se v slovenskem prevodu prvič predstavlja francoski književnik Charles Juliet, v slovenščini prav tako manj znan pa je večkrat nagrajeni književnik Jean-Pierre Siméon, njegova Teorija ljubezni je po lanski izdaji njegove poezije šele druga knjižna izdaja tega avtorja. Oboje je izšlo pri založbi Hiša Poezije. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma. Gostji sta bili prevajalki Živa Čebulj in Nadja Dobnik.
Na Slovenskem knjižnem sejmu so predstavili pet novih knjig pomembnih imen svetovne poezije, osredotočili smo se na dve – v knjižni obliki se v slovenskem prevodu prvič predstavlja francoski književnik Charles Juliet, v slovenščini prav tako manj znan pa je večkrat nagrajeni književnik Jean-Pierre Siméon, njegova Teorija ljubezni je po lanski izdaji njegove poezije šele druga knjižna izdaja tega avtorja. Oboje je izšlo pri založbi Hiša Poezije. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma. Gostji sta bili prevajalki Živa Čebulj in Nadja Dobnik.
S prevajalko Marjanco Mihelič smo se ozrli po madžarski književnosti, ki je bila v fokusu Slovenskega knjižnega sejma 2025, predvsem na delo letošnjega Nobelovca Lászla Krasznahorkaia in razmišljali, kaj nagrada pomeni za madžarsko književnost in medkulturni dialog. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma.
S prevajalko Marjanco Mihelič smo se ozrli po madžarski književnosti, ki je bila v fokusu Slovenskega knjižnega sejma 2025, predvsem na delo letošnjega Nobelovca Lászla Krasznahorkaia in razmišljali, kaj nagrada pomeni za madžarsko književnost in medkulturni dialog. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma.
Skladatelj osvetljuje izbiro tematike za novo opero in razkriva kompozicijske podrobnosti svojega dela.
Skladatelj osvetljuje izbiro tematike za novo opero in razkriva kompozicijske podrobnosti svojega dela.
Direktor Animateke Igor Prassel v oddaji Gremo v kino med drugim razlaga o letošnji retrospektivi, posvečeni tehniki igličastega ekrana, o delu rezidenčnega umetnika Pierra-Luca Granjona, ki je ustvaril tudi festivalsko podobo letošnje izdaje Animateke, o celoverču Velika zgodovina zahodne filozofije, ki je le eden od celovečercev na letošnjem festivalu in o slovenskih filmih v programu.
Direktor Animateke Igor Prassel v oddaji Gremo v kino med drugim razlaga o letošnji retrospektivi, posvečeni tehniki igličastega ekrana, o delu rezidenčnega umetnika Pierra-Luca Granjona, ki je ustvaril tudi festivalsko podobo letošnje izdaje Animateke, o celoverču Velika zgodovina zahodne filozofije, ki je le eden od celovečercev na letošnjem festivalu in o slovenskih filmih v programu.
V ponedeljek petletni mandat na položaju ravnateljice ljubljanske Drame začenja Ivana Djilas. Takoj po imenovanju jo je po telefonu poklicala Staša Grahek.
V ponedeljek petletni mandat na položaju ravnateljice ljubljanske Drame začenja Ivana Djilas. Takoj po imenovanju jo je po telefonu poklicala Staša Grahek.
Geslo letošnjega 41. Slovenskega knjižnega sejma je: Branje je potovanje. Iz Arsovega studia smo potovali po knjižnem sejmu in skozi zanimive nove izdaje. Prva, ki smo jo predstavili, je delo znamenite svetovne popotnice Alme Karlin. Njeno rojstno Celje je letos tudi mesto v gosteh knjižnega sejma. Pisateljičino drugo ime je bilo Maksimilijana – dobila ga je po zavetniku Celja, svetem Maksimilijanu. Roman o tem svetniku (Maksimilijan Celjski) je napisala leta 1938, prvič pa je izšel letos. Prevedla ga je Jerneja Jezernik. S prevajalko smo se pogovarjali o Alminem pisanju tega romana skozi prizmo njenega iskanja resnice; pisanju v letu 1938, ko so se nad Evropo zbirale temne sence nacifašizma; in drugih zanimivostih iz Alminega življenja. Prevajalka je povedala, da se je novinarka Anne Marie Kraatz leta 1934 odpravila na dolgo pešačenje iz Finske do Celja. Tam je naredila intervju z Almo Karlin in pri njej potem ostala devet mesecev.
Geslo letošnjega 41. Slovenskega knjižnega sejma je: Branje je potovanje. Iz Arsovega studia smo potovali po knjižnem sejmu in skozi zanimive nove izdaje. Prva, ki smo jo predstavili, je delo znamenite svetovne popotnice Alme Karlin. Njeno rojstno Celje je letos tudi mesto v gosteh knjižnega sejma. Pisateljičino drugo ime je bilo Maksimilijana – dobila ga je po zavetniku Celja, svetem Maksimilijanu. Roman o tem svetniku (Maksimilijan Celjski) je napisala leta 1938, prvič pa je izšel letos. Prevedla ga je Jerneja Jezernik. S prevajalko smo se pogovarjali o Alminem pisanju tega romana skozi prizmo njenega iskanja resnice; pisanju v letu 1938, ko so se nad Evropo zbirale temne sence nacifašizma; in drugih zanimivostih iz Alminega življenja. Prevajalka je povedala, da se je novinarka Anne Marie Kraatz leta 1934 odpravila na dolgo pešačenje iz Finske do Celja. Tam je naredila intervju z Almo Karlin in pri njej potem ostala devet mesecev.
Potem ko je maja z mesta ravnateljice ljubljanske Drame odstopila Vesna Jurca Tadel, z decembrom na ta položaj prihaja Ivana Djilas. Slovensko gledališče odlično pozna, saj v tem prostoru ustvarja že 25 let. Več v prispevku Staše Grahek.
Potem ko je maja z mesta ravnateljice ljubljanske Drame odstopila Vesna Jurca Tadel, z decembrom na ta položaj prihaja Ivana Djilas. Slovensko gledališče odlično pozna, saj v tem prostoru ustvarja že 25 let. Več v prispevku Staše Grahek.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se odvija 41. Slovenski knjižni sejem, ki je trenutno v polnem zamahu. Spomnimo, da letos poteka pod sloganom Branje je potovanje. Na več odrih se bo v sedmih dneh zvrstilo več kot 300 dogodkov, skupno pa se na njem predstavlja 114 založnikov. Današnji utrip sejma je preverila Ana Rozman.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se odvija 41. Slovenski knjižni sejem, ki je trenutno v polnem zamahu. Spomnimo, da letos poteka pod sloganom Branje je potovanje. Na več odrih se bo v sedmih dneh zvrstilo več kot 300 dogodkov, skupno pa se na njem predstavlja 114 založnikov. Današnji utrip sejma je preverila Ana Rozman.
Na Gospodarskem razstavišču se je včeraj začel že 41. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Branje je potovanje in ki bo v tednu dni ponudil kar 300 dogodkov. Na slavnostnem odprtju sejma so podelili tudi Schwentnerjevo nagrado. Z nagrajencem se je pogovarjala Petra Meterc.
Na Gospodarskem razstavišču se je včeraj začel že 41. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Branje je potovanje in ki bo v tednu dni ponudil kar 300 dogodkov. Na slavnostnem odprtju sejma so podelili tudi Schwentnerjevo nagrado. Z nagrajencem se je pogovarjala Petra Meterc.
V sklopu Perspektive najdemo prvence ali druge filme ustvarjalcev in ustvarjalk. Na letošnjem LIFFu smo si tako lahko ogledali izjemno raznoliko paleto svežih filmskih glasov, ki se ukvarjajo z vprašanji identitete, družinskih vezi, migracij in performativnosti sodobnega sveta. Nabor filmov, ki tekmujejo za glavno nagrado festivala, vodomca, občinstvo popelje skozi razgibane formalne pristope in intimne, pogosto krhke svetove protagonistov in protagonistk.
V sklopu Perspektive najdemo prvence ali druge filme ustvarjalcev in ustvarjalk. Na letošnjem LIFFu smo si tako lahko ogledali izjemno raznoliko paleto svežih filmskih glasov, ki se ukvarjajo z vprašanji identitete, družinskih vezi, migracij in performativnosti sodobnega sveta. Nabor filmov, ki tekmujejo za glavno nagrado festivala, vodomca, občinstvo popelje skozi razgibane formalne pristope in intimne, pogosto krhke svetove protagonistov in protagonistk.
V programu Perspektive, v katerem se filmi na festivalu LIFFe potegujejo za osrednjo nagrado vodomec, se med drugim predstavlja tudi slovenska manjšinska koprodukcija Veter govori z menoj srbskega režiserja Stefana Djordjevića, ki je poleti v Sarajevu prejel glavno nagrado festivala - srce Sarajeva.
V programu Perspektive, v katerem se filmi na festivalu LIFFe potegujejo za osrednjo nagrado vodomec, se med drugim predstavlja tudi slovenska manjšinska koprodukcija Veter govori z menoj srbskega režiserja Stefana Djordjevića, ki je poleti v Sarajevu prejel glavno nagrado festivala - srce Sarajeva.
36. Liffe se odvija na različnih lokacijah v Ljubljani, del programa je na ogled tudi v Mariboru, Novem mestu in Celju, nekaj filmov si lahko ogledate na spletu. Med desetimi, uvrščenimi v sekcijo Perspektive – to so prvenci ali drugi filmi avtorjev, ki na festivalu tekmujejo za nagrado vodomec – je tudi slovenska manjšinska koprodukcija Zajčji nasip. Tesa Drev Juh se je srečala s hrvaško režiserko Čejen Černić Čanak in z Lavom Novoselom, ki je odigral glavno vlogo v filmu.
36. Liffe se odvija na različnih lokacijah v Ljubljani, del programa je na ogled tudi v Mariboru, Novem mestu in Celju, nekaj filmov si lahko ogledate na spletu. Med desetimi, uvrščenimi v sekcijo Perspektive – to so prvenci ali drugi filmi avtorjev, ki na festivalu tekmujejo za nagrado vodomec – je tudi slovenska manjšinska koprodukcija Zajčji nasip. Tesa Drev Juh se je srečala s hrvaško režiserko Čejen Černić Čanak in z Lavom Novoselom, ki je odigral glavno vlogo v filmu.
Na filmskem festivalu Liffe je v sekciji Panorama med drugim na sporedu slovenska manjšinska koprodukcija Bog ne bo pomagal hrvaške režiserke Hane Jušić, zgodovinska filmska pripoved, umeščena na hrvaško planoto Dinara na začetku 20. stoletja. Jušić je občinstvu zagotovo poznana že po njenem prvencu iz leta 2016, Ne glej mi v krožnik, ki je prejel kopico nagrad. Skoraj deset let kasneje se režiserka vrača s povsem drugačno filmsko pripovedjo, ki so jo navdahnili resnični odhodi mnogih Hrvatov v Čile ob koncu 19. stoletja.
Na filmskem festivalu Liffe je v sekciji Panorama med drugim na sporedu slovenska manjšinska koprodukcija Bog ne bo pomagal hrvaške režiserke Hane Jušić, zgodovinska filmska pripoved, umeščena na hrvaško planoto Dinara na začetku 20. stoletja. Jušić je občinstvu zagotovo poznana že po njenem prvencu iz leta 2016, Ne glej mi v krožnik, ki je prejel kopico nagrad. Skoraj deset let kasneje se režiserka vrača s povsem drugačno filmsko pripovedjo, ki so jo navdahnili resnični odhodi mnogih Hrvatov v Čile ob koncu 19. stoletja.
Na LIFFu bodo premierno prikazali film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, celovečerni prvenec Ester Ivakič. Scenarij zanj je napisala z Niko Jurman in temelji na zbirki kratkih zgodb Noben glas Suzane Tratnik. Zgodba je postavljena v Prekmurje, v zadnja desetletja nekdanje Jugoslavije, kjer desetletna deklica Ida skuša babičino smrt pregnati s petjem; zgodba pa prepleta folklorne, biografske in magično-realistične elemente. Ester Ivakič se je že s svojimi kratkimi filmi izkazala za povsem samosvojo ustvarjalko, ki so jo označili tudi za obraz prihodnosti slovenskega filma.
Na LIFFu bodo premierno prikazali film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, celovečerni prvenec Ester Ivakič. Scenarij zanj je napisala z Niko Jurman in temelji na zbirki kratkih zgodb Noben glas Suzane Tratnik. Zgodba je postavljena v Prekmurje, v zadnja desetletja nekdanje Jugoslavije, kjer desetletna deklica Ida skuša babičino smrt pregnati s petjem; zgodba pa prepleta folklorne, biografske in magično-realistične elemente. Ester Ivakič se je že s svojimi kratkimi filmi izkazala za povsem samosvojo ustvarjalko, ki so jo označili tudi za obraz prihodnosti slovenskega filma.
Informativni prispevki iz področja kulture
Informativni prispevki iz področja kulture
Leto je naokrog in pred nami je novi Liff. Natančneje, začel se bo prihodnjo sredo ob 19. uri z otvoritvenim filmom Belo se pere na devetdeset, že pred tem pa se bodo zgodile nekatere projekcije po drugih kinodvoranah, v Ljubljani so to poleg dveh v Cankarjevem domu še Kinodvorova, dvorani AGRFT in Slovenske kinoteke, Kino Bežigrad in letos znova Kino Šiška. Izbrane filme bodo sicer prikazali še v Mariboru, Novem mestu in Celju.
Leto je naokrog in pred nami je novi Liff. Natančneje, začel se bo prihodnjo sredo ob 19. uri z otvoritvenim filmom Belo se pere na devetdeset, že pred tem pa se bodo zgodile nekatere projekcije po drugih kinodvoranah, v Ljubljani so to poleg dveh v Cankarjevem domu še Kinodvorova, dvorani AGRFT in Slovenske kinoteke, Kino Bežigrad in letos znova Kino Šiška. Izbrane filme bodo sicer prikazali še v Mariboru, Novem mestu in Celju.
Drugega novembra je minilo natanko pol stoletja od umora enega največjih evropskih režiserjev povojnega obdobja, pisatelja in pesnika Piera Paola Pasolinija. Ob obletnici smrti so v Slovenski kinoteki predstavili slovenski prevod knjige Pasolini in smrt italijanskega slikarja in pisatelja Giuseppeja Zigaine.
Drugega novembra je minilo natanko pol stoletja od umora enega največjih evropskih režiserjev povojnega obdobja, pisatelja in pesnika Piera Paola Pasolinija. Ob obletnici smrti so v Slovenski kinoteki predstavili slovenski prevod knjige Pasolini in smrt italijanskega slikarja in pisatelja Giuseppeja Zigaine.
Nedavni dogodki v Sankt Peterburgu, drugem največjem mestu v Rusiji, mestu, ki izstopa po dediščini velike umetnosti, pa tudi po alternativni kulturi, spodbujajo razmislek o politični zlorabi umetniškega in kulturnega izražanja za utrjevanje političnega nadzora in medijske manipulacije.
Nedavni dogodki v Sankt Peterburgu, drugem največjem mestu v Rusiji, mestu, ki izstopa po dediščini velike umetnosti, pa tudi po alternativni kulturi, spodbujajo razmislek o politični zlorabi umetniškega in kulturnega izražanja za utrjevanje političnega nadzora in medijske manipulacije.
Anomalije in bizarnosti sodobne družbe, človeško agresijo, tehnologijo in ekologijo že dobrih pet desetletij duhovito in večpomensko interpretira Stane Jagodič, ki kljub težkim temam išče univerzalne in brezčasne vrednote. Multimedijski, konceptualni in performativni umetnik, futurist, magični realist, konstruktivist, dadaist, vizualni satirik. Vse to in morda nič od tega zares. Predvsem je ves čas razvijal osebno in močno umetniško govorico. V Mestni galeriji Ljubljana so v sodelovanju z Galerijo Photon pripravili pregledno razstavo Nemirno oko, na kateri so se posvetili Jagodičevim delom na papirju – risbi, grafiki, fotografiji in fotokolažu.
Anomalije in bizarnosti sodobne družbe, človeško agresijo, tehnologijo in ekologijo že dobrih pet desetletij duhovito in večpomensko interpretira Stane Jagodič, ki kljub težkim temam išče univerzalne in brezčasne vrednote. Multimedijski, konceptualni in performativni umetnik, futurist, magični realist, konstruktivist, dadaist, vizualni satirik. Vse to in morda nič od tega zares. Predvsem je ves čas razvijal osebno in močno umetniško govorico. V Mestni galeriji Ljubljana so v sodelovanju z Galerijo Photon pripravili pregledno razstavo Nemirno oko, na kateri so se posvetili Jagodičevim delom na papirju – risbi, grafiki, fotografiji in fotokolažu.
V prostorih Društva slovenskih književnih prevajalcev so podelili Jermanovo nagrado 2025. Društvo nagrado podeljuje za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Nagrado, ki je bila ustanovljena leta 2013 in prvič podeljena dve leti kasneje, so poimenovali po uglednem slovenskem filozofu in prevajalcu Franetu Jermanu. Letošnji nominiranci so bili Miljana Cunta, Helena Marko in Aleš Maver.
V prostorih Društva slovenskih književnih prevajalcev so podelili Jermanovo nagrado 2025. Društvo nagrado podeljuje za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Nagrado, ki je bila ustanovljena leta 2013 in prvič podeljena dve leti kasneje, so poimenovali po uglednem slovenskem filozofu in prevajalcu Franetu Jermanu. Letošnji nominiranci so bili Miljana Cunta, Helena Marko in Aleš Maver.
V Ljubljani so predstavili novo delo Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu, ki ga je izdala Cankarjeva založba, prevedel pa ga je Igor Harb, saj ga je avtor napisal v angleščini. V njem Žižek razmišlja o današnjem svetu oziroma postresničnostni dobi, pa o politikah in razpadanju družbenega tkiva ter, kot nakazuje naslov, vse večjem razsulu.
V Ljubljani so predstavili novo delo Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu, ki ga je izdala Cankarjeva založba, prevedel pa ga je Igor Harb, saj ga je avtor napisal v angleščini. V njem Žižek razmišlja o današnjem svetu oziroma postresničnostni dobi, pa o politikah in razpadanju družbenega tkiva ter, kot nakazuje naslov, vse večjem razsulu.
Letošnji Festival slovenskega filma, ki se je zaključil v nedeljo s slavnostno podelitvijo nagrad v portoroškem Avditoriju in na katerem je nagrado za najboljši film, poleg nje pa še 5 nagrad prejel celovečerni prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica, je med drugimi obiskal direktor Evropske filmske akademije Matthijs Wouter Knol. Evropska filmska akademija je namreč Prvomajski trg v Piranu, ki je že večkrat služil kot filmska kulisa, uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture. Gre za prvo lokacijo v Sloveniji, ki ji je pripadla ta čast. Ob tej priložnosti se je z Matthijsom Wouterjem Knolom pogovarjala Tesa Drev Juh.
Letošnji Festival slovenskega filma, ki se je zaključil v nedeljo s slavnostno podelitvijo nagrad v portoroškem Avditoriju in na katerem je nagrado za najboljši film, poleg nje pa še 5 nagrad prejel celovečerni prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica, je med drugimi obiskal direktor Evropske filmske akademije Matthijs Wouter Knol. Evropska filmska akademija je namreč Prvomajski trg v Piranu, ki je že večkrat služil kot filmska kulisa, uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture. Gre za prvo lokacijo v Sloveniji, ki ji je pripadla ta čast. Ob tej priložnosti se je z Matthijsom Wouterjem Knolom pogovarjala Tesa Drev Juh.
Knjiga Prosojnosti, za katero je Brane Senegačnik prejel Jenkovo nagrado, je osma Senegačnikova knjiga poezije, izdala pa jo je Celjska Mohorjeva družba. Ob tej priložnosti se je z Branetom Senegačnikom pogovarjala Tina Kozin.
Knjiga Prosojnosti, za katero je Brane Senegačnik prejel Jenkovo nagrado, je osma Senegačnikova knjiga poezije, izdala pa jo je Celjska Mohorjeva družba. Ob tej priložnosti se je z Branetom Senegačnikom pogovarjala Tina Kozin.
Banalnost zla Hannah Arendt znova je naslov predstave Anton Podbevšek teatra. Predstava združuje teoretični del Hannah Arendt, ki se osredotoča na antologijo nasilja in genocida, ter performativne prakse, naslavljajoče trenutno vojno v Palestini.
Banalnost zla Hannah Arendt znova je naslov predstave Anton Podbevšek teatra. Predstava združuje teoretični del Hannah Arendt, ki se osredotoča na antologijo nasilja in genocida, ter performativne prakse, naslavljajoče trenutno vojno v Palestini.
Slovensko arheologijo bogatijo nova odkritja. Večdesetletno raziskovanje kraške krajine je arheologa Dimitrija Mlekuža Vrhovnika in Tomaža Fabca privedlo do izjemne najdbe. S pomočjo zračnega laserskega skeniranja - lidar sta na čezmejnem območju Krasa odkrila štiri lokacije, na katerih se raztezajo več kilometrov dolge kamnite strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. Najditelja pravita, da gre za eno največjih tovrstnih prazgodovinskih arhitektur v Evropi, ki pa terja še veliko odgovorov, predvsem v zvezi z vprašanjem poselitve Evrope po koncu ledene dobe.
Slovensko arheologijo bogatijo nova odkritja. Večdesetletno raziskovanje kraške krajine je arheologa Dimitrija Mlekuža Vrhovnika in Tomaža Fabca privedlo do izjemne najdbe. S pomočjo zračnega laserskega skeniranja - lidar sta na čezmejnem območju Krasa odkrila štiri lokacije, na katerih se raztezajo več kilometrov dolge kamnite strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. Najditelja pravita, da gre za eno največjih tovrstnih prazgodovinskih arhitektur v Evropi, ki pa terja še veliko odgovorov, predvsem v zvezi z vprašanjem poselitve Evrope po koncu ledene dobe.
O tem, kdo je prepričal žirijo 28. FSF-ja, Tesa Drev Juh.
O tem, kdo je prepričal žirijo 28. FSF-ja, Tesa Drev Juh.
Dokumentarni esej Anje Medved in Nade Velušček predstavlja pričevanja prebivalcev goriškega območja iz časa 2. svetovne vojne. Zgodbe, v katerih se slikajo otroške oziroma mladostniške izkušnje vojne, pričajo o mešanici izkušenj in travm, ki jih je vojna pustila na ljudeh, na generaciji, ki se dandanes še zadnja spominja tega obdobja.
Dokumentarni esej Anje Medved in Nade Velušček predstavlja pričevanja prebivalcev goriškega območja iz časa 2. svetovne vojne. Zgodbe, v katerih se slikajo otroške oziroma mladostniške izkušnje vojne, pričajo o mešanici izkušenj in travm, ki jih je vojna pustila na ljudeh, na generaciji, ki se dandanes še zadnja spominja tega obdobja.
Na odprtju 28. Festivala slovenskega filma je bil premierno prikazan igrani film Skriti ljudje Mihe Hočevarja, dramedija, ki govori o nenavadnem prijateljstvu in novih začetkih. V glavnih vlogah nastopata slovenski igralec Blaž Šef in islandski igralec Olafur Darri Olafsson, film pa je prvo filmsko sodelovanje med Slovenijo in Islandijo.
Na odprtju 28. Festivala slovenskega filma je bil premierno prikazan igrani film Skriti ljudje Mihe Hočevarja, dramedija, ki govori o nenavadnem prijateljstvu in novih začetkih. V glavnih vlogah nastopata slovenski igralec Blaž Šef in islandski igralec Olafur Darri Olafsson, film pa je prvo filmsko sodelovanje med Slovenijo in Islandijo.
Pri založbi Mladinska knjiga je izšla zbirka kratkih zgodb Ocean na steni Tjaše Mislêj, ki smo jo do zdaj poznali predvsem kot avtorico dramskih del. Leta 2020 je prejela nagrado Slavka Gruma za dramo Naše skladišče, pred kratkim pa smo na odru SNG Drame Ljubljana videli krstno uprizoritev dela Prva beseda je mama.
Pri založbi Mladinska knjiga je izšla zbirka kratkih zgodb Ocean na steni Tjaše Mislêj, ki smo jo do zdaj poznali predvsem kot avtorico dramskih del. Leta 2020 je prejela nagrado Slavka Gruma za dramo Naše skladišče, pred kratkim pa smo na odru SNG Drame Ljubljana videli krstno uprizoritev dela Prva beseda je mama.
Na 28. FSF bodo letos prikazali 101 film. Odprtje je pospremila slovenska premiera filma Skriti ljudje Mihe Hočevarja, podeljena pa je bila tudi nagrada Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmskega ustvarjanja – prejel jo je montažer Janez Bricelj. Z njim se je pogovarjala Petra Meterc.
Na 28. FSF bodo letos prikazali 101 film. Odprtje je pospremila slovenska premiera filma Skriti ljudje Mihe Hočevarja, podeljena pa je bila tudi nagrada Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmskega ustvarjanja – prejel jo je montažer Janez Bricelj. Z njim se je pogovarjala Petra Meterc.
V kulturni javnosti je odjeknila novica, da se Občina Vrhnika umika iz kroga glavnih donatorjev in podpornikov Cankarjeve nagrade, ene najuglednejših literarnih nagrad pri nas, ki bi jo prihodnje leto podelili sedmič. Soustanovitelji nagrade – Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU – so v izjavi za javnost zapisali, da je občina Vrhnika svojo odločitev utemeljila z odzivom na govor častne govornice, pisateljice Mojce Kumerdej na slovesni podelitvi 29. maja letos.
V kulturni javnosti je odjeknila novica, da se Občina Vrhnika umika iz kroga glavnih donatorjev in podpornikov Cankarjeve nagrade, ene najuglednejših literarnih nagrad pri nas, ki bi jo prihodnje leto podelili sedmič. Soustanovitelji nagrade – Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU – so v izjavi za javnost zapisali, da je občina Vrhnika svojo odločitev utemeljila z odzivom na govor častne govornice, pisateljice Mojce Kumerdej na slovesni podelitvi 29. maja letos.
Letos praznujemo 100. obletnico rojstva velikega klasika slovenskega stripa in animiranega filma Mikija Mustra, očeta Zvitorepca, Trdonje, Lakotnika in drugih risanih junakov, ki so zaznamovali otroštvo številnih rodov. V Mestnem muzeju Ljubljana bo na ogled razstava o umetnikovi življenjski in ustvarjalni poti. Na ogled bodo izvirna dela in dokumentarni portreti.
Letos praznujemo 100. obletnico rojstva velikega klasika slovenskega stripa in animiranega filma Mikija Mustra, očeta Zvitorepca, Trdonje, Lakotnika in drugih risanih junakov, ki so zaznamovali otroštvo številnih rodov. V Mestnem muzeju Ljubljana bo na ogled razstava o umetnikovi življenjski in ustvarjalni poti. Na ogled bodo izvirna dela in dokumentarni portreti.
Med izstopajočimi dogodki Frankfurtskega knjižnega sejma je bil pogovor med dobitnico Nobelove nagrade za mir leta 2021, filipinsko novinarko Marijo Ressa, in nekdanjim generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom. Naslov pogovora je bil Moč, mediji in človekove pravice – demokracija v geopolitičnih pretresih (Foto: Gian-Luca Heiser / Frankfurter Buchmesse).
Med izstopajočimi dogodki Frankfurtskega knjižnega sejma je bil pogovor med dobitnico Nobelove nagrade za mir leta 2021, filipinsko novinarko Marijo Ressa, in nekdanjim generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom. Naslov pogovora je bil Moč, mediji in človekove pravice – demokracija v geopolitičnih pretresih (Foto: Gian-Luca Heiser / Frankfurter Buchmesse).
V Mariboru se je v nedeljo končalo 18. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus, Maribor 2025, na katerem se je pomerilo 8 zborov iz 7-ih držav. Njihove nastope je spremljala petčlanska mednarodna žirija v sestavi Michael Joseph Barrett, Petra Grassi, Ban Sheng Toh, Mikael Wedar in predsednica Karmina Šilec. Zborovsko petje je v Mariboru sicer zvenelo že od petka, ko so zbori nastopili na uvodnem večernem koncertu. Ta še ni bil tekmovalne narave, na njem pa so zbori z glasbo predstavili svojo domovino. V soboto sta sledila po dva tekmovalna nastopa za vsak zbor. Na enem so izvedli obvezni program, ki je obsegal skladbo Jacobusa Handla Gallusa, skladbo iz obdobja romantike in novo priredbo slovenske ljudske Eno rožco jaz imam Andreja Makorja, na drugem pa so se predstavili s prostim programom, na katerem zbori a capella izvedejo umetne skladbe po lastni izbiri. Za véliko nagrado tekmovanja: 2.500 evrov ter vstopnico za véliko evropsko zborovsko tekmovanje se je na koncertu v mariborski Unionski dvorani pomerilo 5 zborov, med njimi kar dva slovenska: Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije in Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, pa še Komorni zbor ONE iz Singapurja, Arhipelaški pevci iz Indonezije in Mešani zbor Pa Sáulei občine Rópaži iz Latvije. Tretje mesto in nagrado v vrednosti 1.500 evrov je prejel APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, drugo mesto in 2.000 evrov so dobili Arhipelaški pevci iz Indonezije, prvo mesto in glavno nagrado pa so si pripeli člani Zbora sv. Nikolaja z zborovodkinjo Heleno Fojkar Zupančič. Vsem zborom iskrene čestitke! O tekmovanju bomo kaj več povedali v sredo v oddaji Glasbeni utrip in v sobotnem Zborovskem panoptikumu.
V Mariboru se je v nedeljo končalo 18. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus, Maribor 2025, na katerem se je pomerilo 8 zborov iz 7-ih držav. Njihove nastope je spremljala petčlanska mednarodna žirija v sestavi Michael Joseph Barrett, Petra Grassi, Ban Sheng Toh, Mikael Wedar in predsednica Karmina Šilec. Zborovsko petje je v Mariboru sicer zvenelo že od petka, ko so zbori nastopili na uvodnem večernem koncertu. Ta še ni bil tekmovalne narave, na njem pa so zbori z glasbo predstavili svojo domovino. V soboto sta sledila po dva tekmovalna nastopa za vsak zbor. Na enem so izvedli obvezni program, ki je obsegal skladbo Jacobusa Handla Gallusa, skladbo iz obdobja romantike in novo priredbo slovenske ljudske Eno rožco jaz imam Andreja Makorja, na drugem pa so se predstavili s prostim programom, na katerem zbori a capella izvedejo umetne skladbe po lastni izbiri. Za véliko nagrado tekmovanja: 2.500 evrov ter vstopnico za véliko evropsko zborovsko tekmovanje se je na koncertu v mariborski Unionski dvorani pomerilo 5 zborov, med njimi kar dva slovenska: Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije in Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, pa še Komorni zbor ONE iz Singapurja, Arhipelaški pevci iz Indonezije in Mešani zbor Pa Sáulei občine Rópaži iz Latvije. Tretje mesto in nagrado v vrednosti 1.500 evrov je prejel APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, drugo mesto in 2.000 evrov so dobili Arhipelaški pevci iz Indonezije, prvo mesto in glavno nagrado pa so si pripeli člani Zbora sv. Nikolaja z zborovodkinjo Heleno Fojkar Zupančič. Vsem zborom iskrene čestitke! O tekmovanju bomo kaj več povedali v sredo v oddaji Glasbeni utrip in v sobotnem Zborovskem panoptikumu.
Med 21. in 26. oktobrom se bo v Portorožu odvil 28. Festival slovenskega filma. O poudarkih letošnje izdaje se Tesa Drev Juh pogovarja z direktorjem festivala Bojanom Labovićem.
Med 21. in 26. oktobrom se bo v Portorožu odvil 28. Festival slovenskega filma. O poudarkih letošnje izdaje se Tesa Drev Juh pogovarja z direktorjem festivala Bojanom Labovićem.
V ljubljanskem Kinodvoru od včeraj poteka že 10. filmski festival Kinotrip - mladi za mlade. Gost festivala je tudi belgijski režiser Valery Carnoy, ki na festivalu predstavlja svoj celovečerni prvenec, film o odraščanju mladih športnikov z naslovom Ples lisic. Pred mikrofon ga je povabila Petra Meterc. Prevode bere Igor Velše.
V ljubljanskem Kinodvoru od včeraj poteka že 10. filmski festival Kinotrip - mladi za mlade. Gost festivala je tudi belgijski režiser Valery Carnoy, ki na festivalu predstavlja svoj celovečerni prvenec, film o odraščanju mladih športnikov z naslovom Ples lisic. Pred mikrofon ga je povabila Petra Meterc. Prevode bere Igor Velše.
''Velike in mračne proizvodne hale delujejo na obiskovalca nadrealistično in navdihujoče. Ostri kontrasti svetlobe in teme poudarjajo fotogeničnost industrijskih interierjev, ki spominjajo na prezrte periferne vedute,'' je zapisal kustos Jernej Kožar ob risbah in slikah akademskega slikarja Miha Štruklja, ki je za svoj motiv izbral proizvodnjo SIJ Metala Ravne na Ravnah na Koroškem. V njej se nahajata jeklarna in kovačnica težkih odkovkov. Likovna dela, katerih temelj je vedno fotografija, ogrodje pa mreža, si lahko ogledamo na razstavi Ohlajanje v Galeriji Ravne.
''Velike in mračne proizvodne hale delujejo na obiskovalca nadrealistično in navdihujoče. Ostri kontrasti svetlobe in teme poudarjajo fotogeničnost industrijskih interierjev, ki spominjajo na prezrte periferne vedute,'' je zapisal kustos Jernej Kožar ob risbah in slikah akademskega slikarja Miha Štruklja, ki je za svoj motiv izbral proizvodnjo SIJ Metala Ravne na Ravnah na Koroškem. V njej se nahajata jeklarna in kovačnica težkih odkovkov. Likovna dela, katerih temelj je vedno fotografija, ogrodje pa mreža, si lahko ogledamo na razstavi Ohlajanje v Galeriji Ravne.
V Frankfurtu se vse do nedelje zbirajo predstavniki svetovne založniške industrije. Ta največji dogodek v založništvu daje tudi pogled v usmeritve knjigotrštva. Evropejci na leto kupimo kar dve milijardi in pol knjig. Po drugi strani pa skoraj polovica Evropejcev ne bere, ker jih knjige ne zanimajo. Nekaj dogajanja na sejmu ob reki Majni bomo zdaj pregledali z Aleksandrom Čobcem, ki ga je v Frankfurt poklical Rok Valenčič.
V Frankfurtu se vse do nedelje zbirajo predstavniki svetovne založniške industrije. Ta največji dogodek v založništvu daje tudi pogled v usmeritve knjigotrštva. Evropejci na leto kupimo kar dve milijardi in pol knjig. Po drugi strani pa skoraj polovica Evropejcev ne bere, ker jih knjige ne zanimajo. Nekaj dogajanja na sejmu ob reki Majni bomo zdaj pregledali z Aleksandrom Čobcem, ki ga je v Frankfurt poklical Rok Valenčič.
V Nemčiji se začenja Frankfurtski knjižni sejem, ki velja za središče svetovnega knjižnega založništva. Sejem ob reki Majni je tudi platforma za menjavo idej. Letos bo v ospredju prostor dialoga v času globalnih napetosti. Med izpostavljenimi glasovi sejma bodo dobitnica Nobelove nagrade za mir leta 2021, filipinska novinarka Maria Ressa, nekdanji generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, Palestinec Mahmoud Muna, ki je znan kot knjigarnar iz Jeruzalema. V Frankfurtu sicer pričakujejo več kot tisoč avtorjev in razstavljavcev iz 92 držav ter strokovnjake iz kar 140 držav, tudi Slovenije.
V Nemčiji se začenja Frankfurtski knjižni sejem, ki velja za središče svetovnega knjižnega založništva. Sejem ob reki Majni je tudi platforma za menjavo idej. Letos bo v ospredju prostor dialoga v času globalnih napetosti. Med izpostavljenimi glasovi sejma bodo dobitnica Nobelove nagrade za mir leta 2021, filipinska novinarka Maria Ressa, nekdanji generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, Palestinec Mahmoud Muna, ki je znan kot knjigarnar iz Jeruzalema. V Frankfurtu sicer pričakujejo več kot tisoč avtorjev in razstavljavcev iz 92 držav ter strokovnjake iz kar 140 držav, tudi Slovenije.
V ponedeljek se v dvorani Slovenske kinoteke pričenja letošnja Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije, ki se bolj ali manj redno vsakega oktobra odvija že od leta 1985. V tem času so med domače občinstvo prinesli raznolike in tehtne teoretske, politične, estetske ter družbeno-zgodovinske premisleke filma in kinokulture, vseskozi v poskusu koraka s zeitgeistom posameznega obdobja. Letos sta se Slovenska kinoteka in revija Ekran za Jesensko filmsko šolo povezali s Fakulteto za družbene vede in Centrom za proučevanje kulture in religije, kjer trenutno v okviru projekta MEMPOP poglobljeno raziskujejo spominsko estetiko in strategije spominjanja na področju popularne kulture. Simpozij bo tako potekal pod naslovom Proti pozabi: kvir film in spomin.
V ponedeljek se v dvorani Slovenske kinoteke pričenja letošnja Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije, ki se bolj ali manj redno vsakega oktobra odvija že od leta 1985. V tem času so med domače občinstvo prinesli raznolike in tehtne teoretske, politične, estetske ter družbeno-zgodovinske premisleke filma in kinokulture, vseskozi v poskusu koraka s zeitgeistom posameznega obdobja. Letos sta se Slovenska kinoteka in revija Ekran za Jesensko filmsko šolo povezali s Fakulteto za družbene vede in Centrom za proučevanje kulture in religije, kjer trenutno v okviru projekta MEMPOP poglobljeno raziskujejo spominsko estetiko in strategije spominjanja na področju popularne kulture. Simpozij bo tako potekal pod naslovom Proti pozabi: kvir film in spomin.
Pred enim mesecem smo – zaradi nenadne bolezni žal zaman – v Sloveniji pričakovali gostovanje nekdanjega nagrajenca Vilenice madžarskega pisatelja Lászla Krasznahorkaija, letošnjega lavreata Nobelove nagrade za književnost. Švedska akademija mu jo podeljuje za njegov »presunljivi in vizionarski opus, ki sredi apokaliptične groze potrjuje moč umetnosti«. V slovenščini lahko beremo tri njegove knjige: romana Satanov tango in Vojna in vojna ter zbirko kratke proze Svet gre naprej. Vse je prevedla Marjanca Mihelič in sevedaa jo je novica iz Stockholma razveselila. Z njo se je pogovarjal Vlado Motnikar.
Pred enim mesecem smo – zaradi nenadne bolezni žal zaman – v Sloveniji pričakovali gostovanje nekdanjega nagrajenca Vilenice madžarskega pisatelja Lászla Krasznahorkaija, letošnjega lavreata Nobelove nagrade za književnost. Švedska akademija mu jo podeljuje za njegov »presunljivi in vizionarski opus, ki sredi apokaliptične groze potrjuje moč umetnosti«. V slovenščini lahko beremo tri njegove knjige: romana Satanov tango in Vojna in vojna ter zbirko kratke proze Svet gre naprej. Vse je prevedla Marjanca Mihelič in sevedaa jo je novica iz Stockholma razveselila. Z njo se je pogovarjal Vlado Motnikar.
V ljubljanski Cukrarni se začenja Festival Indigo, ki letos praznuje desetletnico. Tridnevni program ponuja pogovore, predavanja in glasbene nastope. Prepletanje miselnih in zvočnih tokov odgovarja na vprašanje letošnje teme Dark mode, ki preizprašuje, kako se sodobni človek prilagaja vse mračnejšemu, vse bolj negotovemu in digitalno preobremenjenemu svetu.
V ljubljanski Cukrarni se začenja Festival Indigo, ki letos praznuje desetletnico. Tridnevni program ponuja pogovore, predavanja in glasbene nastope. Prepletanje miselnih in zvočnih tokov odgovarja na vprašanje letošnje teme Dark mode, ki preizprašuje, kako se sodobni človek prilagaja vse mračnejšemu, vse bolj negotovemu in digitalno preobremenjenemu svetu.
Na Ravnah na Koroškem slovijo po dveh urejenih gradovih. V enem deluje knjižnica, v drugem dom starejših. Znani pa so tudi po tehniški dediščini. Kar 5000 tisoč kvadratnih metrov obsega Stara železarna, ki je del še vedno delujočega jeklarskega industrijskega območja. Končujejo prvo fazo njene obnove, vredne 1,2 milijona evrov.
Na Ravnah na Koroškem slovijo po dveh urejenih gradovih. V enem deluje knjižnica, v drugem dom starejših. Znani pa so tudi po tehniški dediščini. Kar 5000 tisoč kvadratnih metrov obsega Stara železarna, ki je del še vedno delujočega jeklarskega industrijskega območja. Končujejo prvo fazo njene obnove, vredne 1,2 milijona evrov.