Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativni prispevki iz področja kulture
V Benetkah bo nocoj svoja vrata za javnost odprl 19. mednarodni arhitekturni bienale. Osrednja tema, ki jo je zastavil kurator Carlo Ratti je usmerjena v raziskovanje celovitosti gradnje in nosi naslov Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno. Gre za večplasten naslov, ki dopušča mnogo raznolikosti v pristopih, obenem pa izpostavlja človeka kot ključno inteligenco gradnje. Slovenijo predstavlja delo oziroma paviljon z naslovom Mojstri gradijo, ki sta ga zasnovala arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov.
V Benetkah bo nocoj svoja vrata za javnost odprl 19. mednarodni arhitekturni bienale. Osrednja tema, ki jo je zastavil kurator Carlo Ratti je usmerjena v raziskovanje celovitosti gradnje in nosi naslov Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno. Gre za večplasten naslov, ki dopušča mnogo raznolikosti v pristopih, obenem pa izpostavlja človeka kot ključno inteligenco gradnje. Slovenijo predstavlja delo oziroma paviljon z naslovom Mojstri gradijo, ki sta ga zasnovala arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov.
V Galeriji P74 v Ljubljani razglasili prejemnico osrednje nacionalne nagrade za mlade vizualne umetnike – nagrado skupine OHO za leto 2025 in odprli razstavo nominirancev. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali kustos Miha Colner, dunajska galeristka Michaela Stock, vizualni umetnik Matej Stupica ter zagrebška kustosinja in kritičarka Janka Vukmir, je soglasno izbrala štiri nominirance: Niko Erjavec, Jurija Hartmana, Lucijo Klauž in Nežko Zamar. Nagrada, ki prinaša dvomesečno umetniško rezidenco v New Yorku in samostojno predstavitev v Galeriji P74, je pristala v rokah Nike Erjavec.
V Galeriji P74 v Ljubljani razglasili prejemnico osrednje nacionalne nagrade za mlade vizualne umetnike – nagrado skupine OHO za leto 2025 in odprli razstavo nominirancev. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali kustos Miha Colner, dunajska galeristka Michaela Stock, vizualni umetnik Matej Stupica ter zagrebška kustosinja in kritičarka Janka Vukmir, je soglasno izbrala štiri nominirance: Niko Erjavec, Jurija Hartmana, Lucijo Klauž in Nežko Zamar. Nagrada, ki prinaša dvomesečno umetniško rezidenco v New Yorku in samostojno predstavitev v Galeriji P74, je pristala v rokah Nike Erjavec.
V dneh, ko se spominjamo konca druge svetovne vojne, je izšla knjiga o enem logistično najzahtevnejših reševanj civilnega prebivalstva pri nas, in sicer z naslovom Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo in podnaslovom Evakuacija civilistov marca 1945. Dogajanje pred osemdesetimi leti je na podlagi dokumentov, pričevanj in družinskega izročila rekonstruirala novinarka in publicistka Ilinka Todorovski.
V dneh, ko se spominjamo konca druge svetovne vojne, je izšla knjiga o enem logistično najzahtevnejših reševanj civilnega prebivalstva pri nas, in sicer z naslovom Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo in podnaslovom Evakuacija civilistov marca 1945. Dogajanje pred osemdesetimi leti je na podlagi dokumentov, pričevanj in družinskega izročila rekonstruirala novinarka in publicistka Ilinka Todorovski.
V avstrijskem Linzu se je v nedeljo zaključil že 22. filmski festival Crossing Europe, ki se posveča izključno evropskemu filmu. Na njem se je tokrat predstavljalo 142 celovečernih in kratkih filmov iz 42 držav, med njimi so gledalci lahko videli tudi slovenski film Ali je bilo kaj avantgardnega? Jurija Medena in Matevža Jermana ter program slovenske eksperimentalne filmske produkcije. O nagrajencih in nekaterih drugih filmih iz tekmovalnega programa v Linzu poroča Petra Meterc.
V avstrijskem Linzu se je v nedeljo zaključil že 22. filmski festival Crossing Europe, ki se posveča izključno evropskemu filmu. Na njem se je tokrat predstavljalo 142 celovečernih in kratkih filmov iz 42 držav, med njimi so gledalci lahko videli tudi slovenski film Ali je bilo kaj avantgardnega? Jurija Medena in Matevža Jermana ter program slovenske eksperimentalne filmske produkcije. O nagrajencih in nekaterih drugih filmih iz tekmovalnega programa v Linzu poroča Petra Meterc.
13. maja bodo s prvencem francoske režiserke Amélie Bonnin odprli 78. izdajo filmskega festivala v Cannesu. Podelitev nagrad in zaključek dogajanja bo v soboto, 24. maja. V okviru festivala v Cannesu poteka tudi filmska tržnica. Slovenski filmski center bo na njej predstavil celovečerni igrani film Belo se pere na devetdeset scenarista in režiserja Marka Naberšnika ter avtorice Bronje Žakelj, ki je bil posnet po istoimenski knjižni uspešnici. V 28. program La Cinéf pa se je s svojim študentskim kratkim igranim filmom Ether uvrstila režiserka Vida Skerk. V filmu spremljamo par, katerega sprva idiličen odnos začne razpadati med izletom v naravo. V francosko letoviško mesto se odpravlja tudi Ingrid Kovač Brus.
13. maja bodo s prvencem francoske režiserke Amélie Bonnin odprli 78. izdajo filmskega festivala v Cannesu. Podelitev nagrad in zaključek dogajanja bo v soboto, 24. maja. V okviru festivala v Cannesu poteka tudi filmska tržnica. Slovenski filmski center bo na njej predstavil celovečerni igrani film Belo se pere na devetdeset scenarista in režiserja Marka Naberšnika ter avtorice Bronje Žakelj, ki je bil posnet po istoimenski knjižni uspešnici. V 28. program La Cinéf pa se je s svojim študentskim kratkim igranim filmom Ether uvrstila režiserka Vida Skerk. V filmu spremljamo par, katerega sprva idiličen odnos začne razpadati med izletom v naravo. V francosko letoviško mesto se odpravlja tudi Ingrid Kovač Brus.
Včeraj in danes mineva točno 80. let od konca druge svetovne vojne, ki je skupno zahtevala več kot 70 milijonov življenj. V teh dneh sta pri nas ogled dva dokumentarna filma, ki skozi osebne pripovedi in arhivsko gradivo pripovedujeta o tedanjem dogajanju. Nocoj bo v Hiši filma v Gorici predpremiera celovečernega dokumentarnega eseja Anje Medved Ne pozabi me, ki zbira osebne spomine prebivalcev in prebivalk Goriškega. Film Dva brata, dve sestri, ki so ga včeraj prikazali v Cerknici, pa podpisuje Miha Čélar; v njem spremljamo zgodbo družine Žagar z Notranjske, ki se je med vojno tako kot ves svet znašla na nasprotnih bregovih. Prispevek je pripravila Tina Poglajen.
Včeraj in danes mineva točno 80. let od konca druge svetovne vojne, ki je skupno zahtevala več kot 70 milijonov življenj. V teh dneh sta pri nas ogled dva dokumentarna filma, ki skozi osebne pripovedi in arhivsko gradivo pripovedujeta o tedanjem dogajanju. Nocoj bo v Hiši filma v Gorici predpremiera celovečernega dokumentarnega eseja Anje Medved Ne pozabi me, ki zbira osebne spomine prebivalcev in prebivalk Goriškega. Film Dva brata, dve sestri, ki so ga včeraj prikazali v Cerknici, pa podpisuje Miha Čélar; v njem spremljamo zgodbo družine Žagar z Notranjske, ki se je med vojno tako kot ves svet znašla na nasprotnih bregovih. Prispevek je pripravila Tina Poglajen.
V Galeriji Vžigalica v Ljubljani smo tokrat bolj kot opisom prepuščeni neposrednemu dialogu z večmedijsko postavitvijo. V Celju živeča japonska umetnica Keiko Miyazaki se z osebno zgodbo posveti izzivu, kako v sodobnem kapitalističnem svetu vzpostavljati partnerske odnose ter negovati ljubezen in družino. Saj, kot pomenljivo namigne že z naslovom razstave, Ljubezen ne plačuje najemnine.
V Galeriji Vžigalica v Ljubljani smo tokrat bolj kot opisom prepuščeni neposrednemu dialogu z večmedijsko postavitvijo. V Celju živeča japonska umetnica Keiko Miyazaki se z osebno zgodbo posveti izzivu, kako v sodobnem kapitalističnem svetu vzpostavljati partnerske odnose ter negovati ljubezen in družino. Saj, kot pomenljivo namigne že z naslovom razstave, Ljubezen ne plačuje najemnine.
Danes se v Ljubljani začne 12. bienale sodobne plesne umetnosti Gibanica. Festival, ki ga prireja Društvo za sodobni ples Slovenije, ponuja pregled najboljše domače sodobnoplesne produkcije zadnjih dveh let, pomeni pa tudi pomembno platformo za predstavitev slovenskih plesnih stvaritev mednarodni javnosti.
Danes se v Ljubljani začne 12. bienale sodobne plesne umetnosti Gibanica. Festival, ki ga prireja Društvo za sodobni ples Slovenije, ponuja pregled najboljše domače sodobnoplesne produkcije zadnjih dveh let, pomeni pa tudi pomembno platformo za predstavitev slovenskih plesnih stvaritev mednarodni javnosti.
V Bruslju so razglasili dobitnika evropske filmske nagrade občinstva LUX. Nagrado, ki jo podeljujeta Evropski parlament in Evropska filmska akademija, je šla v roke ustvarjalcev latvijskega animiranega filma Valovanje. Nizkoproračunski film, ki je dobitnik tudi letošnjega oskarja za najboljši animirani film, je velik fenomen, saj je prejel že več kot 50 nagrad. Iz Bruslja poroča Aleksander Čobec.
V Bruslju so razglasili dobitnika evropske filmske nagrade občinstva LUX. Nagrado, ki jo podeljujeta Evropski parlament in Evropska filmska akademija, je šla v roke ustvarjalcev latvijskega animiranega filma Valovanje. Nizkoproračunski film, ki je dobitnik tudi letošnjega oskarja za najboljši animirani film, je velik fenomen, saj je prejel že več kot 50 nagrad. Iz Bruslja poroča Aleksander Čobec.
V avstrijskem Linzu ob Donavi se danes že dvaindvajsetič začenja filmski festival Crossing Europe, ki bo potekal vse do nedelje, 4. aprila. Na njem se tokrat predstavlja 142 celovečernih in kratkih filmov iz 42 držav, med njimi tudi nekaj slovenskih filmskih naslovov.
V avstrijskem Linzu ob Donavi se danes že dvaindvajsetič začenja filmski festival Crossing Europe, ki bo potekal vse do nedelje, 4. aprila. Na njem se tokrat predstavlja 142 celovečernih in kratkih filmov iz 42 držav, med njimi tudi nekaj slovenskih filmskih naslovov.
Nagrade IRIS za najboljše stvaritve na področju filmske fotografije, ki jih od leta 2015 podeljuje Združenje filmskih snemalcev Slovenije, bodo nocoj sicer podelili v šestih kategorijah: za celovečerni, kratki, dokumentarni in študentski film ter za TV serijo in glasbeni spot. Nagrado Iris za življenjsko delo pa bo prejel direktor fotografije in dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, Bojan Kastelic. Magistriral je na sloviti praški filmski akademiji FAMU in je kot direktor filmske fotografije in snemalec v zadnjih štirih desetletjih sodeloval pri številnih domačih kratkih, dokumentarnih in celovečernih filmih ter televizijskih filmih in serijah. V obrazložitvi nagrade so med drugim zapisali, da je "s svojo tankočutnostjo, poetično osvetlitvijo in obvladovanjem tehnologije filmskega in televizijskega snemanja, močno zaznamoval poklic snemalca v funkciji direktorja fotografije".
Nagrade IRIS za najboljše stvaritve na področju filmske fotografije, ki jih od leta 2015 podeljuje Združenje filmskih snemalcev Slovenije, bodo nocoj sicer podelili v šestih kategorijah: za celovečerni, kratki, dokumentarni in študentski film ter za TV serijo in glasbeni spot. Nagrado Iris za življenjsko delo pa bo prejel direktor fotografije in dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, Bojan Kastelic. Magistriral je na sloviti praški filmski akademiji FAMU in je kot direktor filmske fotografije in snemalec v zadnjih štirih desetletjih sodeloval pri številnih domačih kratkih, dokumentarnih in celovečernih filmih ter televizijskih filmih in serijah. V obrazložitvi nagrade so med drugim zapisali, da je "s svojo tankočutnostjo, poetično osvetlitvijo in obvladovanjem tehnologije filmskega in televizijskega snemanja, močno zaznamoval poklic snemalca v funkciji direktorja fotografije".
V torek, 29. 4., bodo v Evropskem parlamentu v Bruslju razglasili letošnjega prejemnika filmske nagrade LUX evropskega občinstva za najboljši evropski film. Evropski parlament nagrado podeljuje od leta 2007 – do leta 2020 so zmagovalca izbirali izključno člani parlamenta, od leta 2020 naprej polovico glasov prispeva evropsko, torej tudi slovensko občinstvo. Spletno glasovanje se konča 27. aprila. Nominirancev je tudi tokrat 5 in z nominacijo so vsi dobili podnapise v 24 uradnih jezikih Evropske unije, vsi so tudi na ogled brezplačno v državah Evropske unije. Namen nagrade LUX, ki jo podeljujejo v sodelovanju z Evropsko filmsko akademijo, je praznovanje raznolikosti evropskega filma, in ozaveščanje glede družbenih, političnih in kulturnih problematik v Evropi. Nominirani filmi posredno ali neposredno opozarjajo na pomen enakopravnosti, pravičnosti, solidarnosti in sprejemanja drugačnosti.
V torek, 29. 4., bodo v Evropskem parlamentu v Bruslju razglasili letošnjega prejemnika filmske nagrade LUX evropskega občinstva za najboljši evropski film. Evropski parlament nagrado podeljuje od leta 2007 – do leta 2020 so zmagovalca izbirali izključno člani parlamenta, od leta 2020 naprej polovico glasov prispeva evropsko, torej tudi slovensko občinstvo. Spletno glasovanje se konča 27. aprila. Nominirancev je tudi tokrat 5 in z nominacijo so vsi dobili podnapise v 24 uradnih jezikih Evropske unije, vsi so tudi na ogled brezplačno v državah Evropske unije. Namen nagrade LUX, ki jo podeljujejo v sodelovanju z Evropsko filmsko akademijo, je praznovanje raznolikosti evropskega filma, in ozaveščanje glede družbenih, političnih in kulturnih problematik v Evropi. Nominirani filmi posredno ali neposredno opozarjajo na pomen enakopravnosti, pravičnosti, solidarnosti in sprejemanja drugačnosti.
V Mestnem muzeju Ljubljana so ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne odprli razstavo z naslovom 1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno – gre za vpogled v ključne dogodke med letoma 1941 in 1945, ki so zaznamovali največje slovensko mesto.
V Mestnem muzeju Ljubljana so ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne odprli razstavo z naslovom 1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno – gre za vpogled v ključne dogodke med letoma 1941 in 1945, ki so zaznamovali največje slovensko mesto.
Vsako leto so 23. aprila še posebej v ospredju knjige, saj je Unesco ta dan razglasil za mednarodni dan knjige in avtorskih pravic. Izbran je bil med drugim zato, ker naj bi na ta dan umrli William Shakespeare, Miguel de Cervantes in Inka Garcilaso de la Vega. In kaj v poslanici ob dnevu, posvečenem knjigi poudarja aktualni predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk?
Vsako leto so 23. aprila še posebej v ospredju knjige, saj je Unesco ta dan razglasil za mednarodni dan knjige in avtorskih pravic. Izbran je bil med drugim zato, ker naj bi na ta dan umrli William Shakespeare, Miguel de Cervantes in Inka Garcilaso de la Vega. In kaj v poslanici ob dnevu, posvečenem knjigi poudarja aktualni predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk?
V posebni oddaji ob slovesu papeža Frančiška skozi pripovedovanje dr. Tomaža Gerdena spremljamo papeževo življenjsko pot in 12-letni pontifikat. Več o papežu povesta tudi mariborski nadškof Alojzij Cvikl in celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. Foto: MMC / Reuters (detajl).
V posebni oddaji ob slovesu papeža Frančiška skozi pripovedovanje dr. Tomaža Gerdena spremljamo papeževo življenjsko pot in 12-letni pontifikat. Več o papežu povesta tudi mariborski nadškof Alojzij Cvikl in celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. Foto: MMC / Reuters (detajl).
"Dragi bratje in sestre, z veliko žalostjo sporočam, da je umrl naš sveti oče Frančišek. Zjutraj ob 7.35 se je rimski škof Frančišek vrnil domov k Očetu. Njegovo celotno življenje je bilo posvečeno služenju Gospodu in njegovi Cerkvi," je na vatikanski televiziji sporočil kardinal Kevin Farrell. Prehojene papeževe poti se v zapisu spominja urednik Uredništva za religije in verstva dr. Tomaž Gerden. Foto: MMC / Reuters
"Dragi bratje in sestre, z veliko žalostjo sporočam, da je umrl naš sveti oče Frančišek. Zjutraj ob 7.35 se je rimski škof Frančišek vrnil domov k Očetu. Njegovo celotno življenje je bilo posvečeno služenju Gospodu in njegovi Cerkvi," je na vatikanski televiziji sporočil kardinal Kevin Farrell. Prehojene papeževe poti se v zapisu spominja urednik Uredništva za religije in verstva dr. Tomaž Gerden. Foto: MMC / Reuters
Retrospektiva Oriente Vzhod/Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici. Projekt evropskemu občinstvu razkriva bogato kinematografsko dediščino čezmejnega prostora Slovenije in Italije, retrospektiva, ki jo je zasnovala Varja Močnik, pa ponuja filmski vpogled v kompleksno zgodovino obmejne regije Slovenije in Italije.
Retrospektiva Oriente Vzhod/Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici. Projekt evropskemu občinstvu razkriva bogato kinematografsko dediščino čezmejnega prostora Slovenije in Italije, retrospektiva, ki jo je zasnovala Varja Močnik, pa ponuja filmski vpogled v kompleksno zgodovino obmejne regije Slovenije in Italije.
Zvečer ob 20-ih bo na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana zadnja premiera letošnje sezone. Prvič na slovenskih odrih bomo lahko gledali igro Zdravnica britanskega dramatika in režiserja Roberta Icka. Dramo je režiral priznani operni in gledališki režiser Martin Kušej. Robert Icke je v središče svoje drame postavil zdravnico Ruth Wolff, vodjo ugledne klinike za Alzheimerjevo bolezen, ki se zaplete v spor s katoliškim duhovnikom. Zdravnica, igra jo Nataša Barbara Gračner, namreč prepove duhovniku dostop do umirajočega dekleta, ki jo želi spovedati, in tako postane tarča medijske gonje.
Zvečer ob 20-ih bo na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana zadnja premiera letošnje sezone. Prvič na slovenskih odrih bomo lahko gledali igro Zdravnica britanskega dramatika in režiserja Roberta Icka. Dramo je režiral priznani operni in gledališki režiser Martin Kušej. Robert Icke je v središče svoje drame postavil zdravnico Ruth Wolff, vodjo ugledne klinike za Alzheimerjevo bolezen, ki se zaplete v spor s katoliškim duhovnikom. Zdravnica, igra jo Nataša Barbara Gračner, namreč prepove duhovniku dostop do umirajočega dekleta, ki jo želi spovedati, in tako postane tarča medijske gonje.
Informativni prispevki iz področja kulture
Informativni prispevki iz področja kulture
Radijska igra Kapucinska grobnica je nastala po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Dramatizacijo in radijsko priredbo podpisujejo Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni in Ana Kržišnik Blažica.
Radijska igra Kapucinska grobnica je nastala po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Dramatizacijo in radijsko priredbo podpisujejo Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni in Ana Kržišnik Blažica.
Martin Kušej, avstrijski gledališki in operni režiser slovenskega rodu, je leta 2022 napisal knjigo z naslovom Za mano belina. V tem avtobiografsko-esejističnem delu odpira pogled v svoje ustvarjanje; opisuje svoje uprizoritve na evropskih gledaliških in opernih odrih, predvsem pa razkriva svoj osebni odnos do gledališkega ustvarjanja. Knjiga Za mano belina je zdaj v slovenskem prevodu Tine Mahkota izšla v sodelovanju založb Beletrina in Mont. Sinočnjo predstavitev v ljubljanski kavarni Kazina je spremljala Staša Grahek.
Martin Kušej, avstrijski gledališki in operni režiser slovenskega rodu, je leta 2022 napisal knjigo z naslovom Za mano belina. V tem avtobiografsko-esejističnem delu odpira pogled v svoje ustvarjanje; opisuje svoje uprizoritve na evropskih gledaliških in opernih odrih, predvsem pa razkriva svoj osebni odnos do gledališkega ustvarjanja. Knjiga Za mano belina je zdaj v slovenskem prevodu Tine Mahkota izšla v sodelovanju založb Beletrina in Mont. Sinočnjo predstavitev v ljubljanski kavarni Kazina je spremljala Staša Grahek.
S podelitvijo nagrad se je v Prešernovem gledališču Kranj sklenil 55. Teden slovenske drame. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo je prejel Milan Ramšak Marković za Trilogijo o mestih in ljudeh. Najboljša uprizoritev Tedna slovenske drame je predstava Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije. Predstava Slovenskega ljudskega gledališča Celje je nastala po besedilu Tiborja Hrsa Pandurja, režirala jo je Livija Pandur.
S podelitvijo nagrad se je v Prešernovem gledališču Kranj sklenil 55. Teden slovenske drame. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo je prejel Milan Ramšak Marković za Trilogijo o mestih in ljudeh. Najboljša uprizoritev Tedna slovenske drame je predstava Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije. Predstava Slovenskega ljudskega gledališča Celje je nastala po besedilu Tiborja Hrsa Pandurja, režirala jo je Livija Pandur.
Na Dunaju so v Leopoldovem muzeju odprli razstavo Bidermajer – obdobje v vzponu. Razstava, ki ponuja razširjeno sliko le tega, se ne osredotoča izključno na Dunaj in njegovo vlogo v tem času, temveč osvetljuje tudi umetniška udejstvovanja drugod, na primer v Budimpešti, Pragi, Ljubljani ali Benetkah. Na ogled je okoli 190 eksponatov, kot so slike, pohištvo, oblačila, stekleni in drugi umetniški izdelki. Na razstavi, ki bo odprta do 27. julija, pa je z nekaj slikami zastopan tudi Jožef Tominc.
Na Dunaju so v Leopoldovem muzeju odprli razstavo Bidermajer – obdobje v vzponu. Razstava, ki ponuja razširjeno sliko le tega, se ne osredotoča izključno na Dunaj in njegovo vlogo v tem času, temveč osvetljuje tudi umetniška udejstvovanja drugod, na primer v Budimpešti, Pragi, Ljubljani ali Benetkah. Na ogled je okoli 190 eksponatov, kot so slike, pohištvo, oblačila, stekleni in drugi umetniški izdelki. Na razstavi, ki bo odprta do 27. julija, pa je z nekaj slikami zastopan tudi Jožef Tominc.
Z dvodnevnim dogodkom v Slovenski kinoteki z naslovom Kurja polt: Poslednji hura 2, ki predstavlja izbor žanrskega filma, od mrtvih obujajo nekdanji festival Kurja polt. Ob prisotnosti režiserja Norberta Pfaffenbichlerja je bil predvajan sklepni del distopične eksperimentalne trilogije z naslovom 2551.03. Z avstrijskim avtorjem se je pogovarjala Petra Meterc. Prevode bere Dejan Kaloper.
Z dvodnevnim dogodkom v Slovenski kinoteki z naslovom Kurja polt: Poslednji hura 2, ki predstavlja izbor žanrskega filma, od mrtvih obujajo nekdanji festival Kurja polt. Ob prisotnosti režiserja Norberta Pfaffenbichlerja je bil predvajan sklepni del distopične eksperimentalne trilogije z naslovom 2551.03. Z avstrijskim avtorjem se je pogovarjala Petra Meterc. Prevode bere Dejan Kaloper.
V sklopu Milanskega tedna oblikovanja je v vili Bagatti Valsecchi, ki je del razstavnega prizorišča Alcova, na ogled tudi slovenska postavitev Material bar. Kuratorji Katarina Dekleva, Rok Oblak in Bor Pungerčič, ki so bili izbrani na razpisu Centra za kreativnost, so v središče postavili trajnost, funkcionalnost in inovativnost. Material bar je tako prostor, kjer obiskovalci od blizu spoznajo prakse 11 slovenskih oblikovalcev oz. kolektivov.
V sklopu Milanskega tedna oblikovanja je v vili Bagatti Valsecchi, ki je del razstavnega prizorišča Alcova, na ogled tudi slovenska postavitev Material bar. Kuratorji Katarina Dekleva, Rok Oblak in Bor Pungerčič, ki so bili izbrani na razpisu Centra za kreativnost, so v središče postavili trajnost, funkcionalnost in inovativnost. Material bar je tako prostor, kjer obiskovalci od blizu spoznajo prakse 11 slovenskih oblikovalcev oz. kolektivov.
V Narodni galeriji v Ljubljani bodo odpirajo obsežno razstavo Barok v Sloveniji. Zadnji dve veliki razstavi o tem obdobju segata že več kot pol stoletja nazaj, od takrat do danes pa je prišlo do številnih odkritij in tudi umetnostnozgodovinski pogled se je spremenil. Ogledamo si lahko več kot 170 del, predvsem slike, kipe, freske in risbe. V 17. in 18. stoletju se začne umetnost spet prebujati, pravzaprav kar kipeti – to so sprožile nove družbene, politične in ekonomske razmere.
V Narodni galeriji v Ljubljani bodo odpirajo obsežno razstavo Barok v Sloveniji. Zadnji dve veliki razstavi o tem obdobju segata že več kot pol stoletja nazaj, od takrat do danes pa je prišlo do številnih odkritij in tudi umetnostnozgodovinski pogled se je spremenil. Ogledamo si lahko več kot 170 del, predvsem slike, kipe, freske in risbe. V 17. in 18. stoletju se začne umetnost spet prebujati, pravzaprav kar kipeti – to so sprožile nove družbene, politične in ekonomske razmere.
Uspešni italijanski pisatelj Paolo Giordano je v Sloveniji na obisku v okviru 57. zasedanja mednarodnega odbora pisateljev in pisateljic za mir PEN-a. V slovenščini pa je pri Mladinski knjigi pravkar izšel njegov roman Tasmanija, ki prinaša zgodbo o posamezniku, ki je išče zatočišče v času osebnih in družbenih kriz.
Uspešni italijanski pisatelj Paolo Giordano je v Sloveniji na obisku v okviru 57. zasedanja mednarodnega odbora pisateljev in pisateljic za mir PEN-a. V slovenščini pa je pri Mladinski knjigi pravkar izšel njegov roman Tasmanija, ki prinaša zgodbo o posamezniku, ki je išče zatočišče v času osebnih in družbenih kriz.
Režiserka Petra Seliškar je kar pet poletij preživela na gori Solunska glava v Severni Makedoniji in tam snemala eno od zadnjih planšarskih družin, ki še ohranja star način vzreje živali v visokogorskem okolju. Iz posnetega materiala sta nastala dva dokumentarna filma, Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice. Z režiserko se pogovarja Petra Meterc.
Režiserka Petra Seliškar je kar pet poletij preživela na gori Solunska glava v Severni Makedoniji in tam snemala eno od zadnjih planšarskih družin, ki še ohranja star način vzreje živali v visokogorskem okolju. Iz posnetega materiala sta nastala dva dokumentarna filma, Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice. Z režiserko se pogovarja Petra Meterc.
Uredništvo igranega programa Radia Slovenija, programa Ars, pripravlja v petek, 4. aprila, ob 17 h v dvorani Prešernovega gledališča Kranj živo izvedbo radijske igre Tjaše Míslej Prva beseda je mama, in sicer 4. del z naslovom Ksenija. To bo eden izmed dogodkov dodatnega programa 55. Tedna slovenske drame in je nekaj posebnega v tem, da bodo igralci Vesna Jevnikar, Tina Resman Lasan in Branko Završan nastopili v živo, sama radijska igra v več delih, ki jo bomo poslušali na radijskih valovih, pa nastaja v studiu. Dramaturginja je Vilma Štritof, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta Matjaž Miklič in Sonja Strenar. Režiserka je Špela Kravogel. Tadeja Krečič jo je povabila pred mikrofon, da pove nekaj besed o besedilu Prva beseda je mama Tjaše Mislej.
Uredništvo igranega programa Radia Slovenija, programa Ars, pripravlja v petek, 4. aprila, ob 17 h v dvorani Prešernovega gledališča Kranj živo izvedbo radijske igre Tjaše Míslej Prva beseda je mama, in sicer 4. del z naslovom Ksenija. To bo eden izmed dogodkov dodatnega programa 55. Tedna slovenske drame in je nekaj posebnega v tem, da bodo igralci Vesna Jevnikar, Tina Resman Lasan in Branko Završan nastopili v živo, sama radijska igra v več delih, ki jo bomo poslušali na radijskih valovih, pa nastaja v studiu. Dramaturginja je Vilma Štritof, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta Matjaž Miklič in Sonja Strenar. Režiserka je Špela Kravogel. Tadeja Krečič jo je povabila pred mikrofon, da pove nekaj besed o besedilu Prva beseda je mama Tjaše Mislej.
Letos bo minilo 100 let od rojstva Vladimirja Makuca, enega najplodovitejših slovenskih likovnih umetnikov druge polovice 20. in začetka 21. stoletja. Dela izjemnega likovnika, interpreta Krasa, ki je posegal v srednji vek, med računalniške piksle in v vesolje, bo mogoče videti v Sloveniji in Italiji na šestih razstavah s skupnim naslovom V vse smeri. Cikel se bo začel drevi v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju z razstavo Želja po nebu.
Letos bo minilo 100 let od rojstva Vladimirja Makuca, enega najplodovitejših slovenskih likovnih umetnikov druge polovice 20. in začetka 21. stoletja. Dela izjemnega likovnika, interpreta Krasa, ki je posegal v srednji vek, med računalniške piksle in v vesolje, bo mogoče videti v Sloveniji in Italiji na šestih razstavah s skupnim naslovom V vse smeri. Cikel se bo začel drevi v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju z razstavo Želja po nebu.
V Kinodvoru si boste lahko od 2 do 9. aprila ogledali pet filmov, ki so se uvrstili v ožji izbor za nagrado občinstva Lux. Filmi obravnavajo vprašanja ekologije, delavskih pravic, krutosti vojne v Ukrajini, moči v športnem mentorstvu in posledic kolonializma. Zmagovalca izbirajo evropski poslanci in občinstvo, razglasili pa ga bodo 29. aprila v Evropskem parlamentu v Bruslju. Nominirane filme si boste lahko prihodnji teden ogledali tudi na portalu RTV 365.
V Kinodvoru si boste lahko od 2 do 9. aprila ogledali pet filmov, ki so se uvrstili v ožji izbor za nagrado občinstva Lux. Filmi obravnavajo vprašanja ekologije, delavskih pravic, krutosti vojne v Ukrajini, moči v športnem mentorstvu in posledic kolonializma. Zmagovalca izbirajo evropski poslanci in občinstvo, razglasili pa ga bodo 29. aprila v Evropskem parlamentu v Bruslju. Nominirane filme si boste lahko prihodnji teden ogledali tudi na portalu RTV 365.
Zadnja letošnja premiera v Mestnem gledališču ljubljanskem je komična drama Vila blok Evropa. Podpisuje jo Lutz Hübner, trenutno eden najpogosteje uprizarjanih nemških avtorjev. Režije se je lotila Barbara Hieng Samobor, ki je igro tudi prevedla in jo priredila. Skupina ljudi različnih poklicev, generacij in gmotnega položaja se odloči, da bodo skupaj gradili nepremičnino in v njej tudi sobivali. Visoko leteče in pogosto uporabljene besede kot so sodelovanje, skupnost in solidarnost se v praksi hitro razblinijo in izkaže se, da ima pri odločitvah glede gradnje in arhitekturne zasnove največ besede tisti, ki ima največ kapitala.
Zadnja letošnja premiera v Mestnem gledališču ljubljanskem je komična drama Vila blok Evropa. Podpisuje jo Lutz Hübner, trenutno eden najpogosteje uprizarjanih nemških avtorjev. Režije se je lotila Barbara Hieng Samobor, ki je igro tudi prevedla in jo priredila. Skupina ljudi različnih poklicev, generacij in gmotnega položaja se odloči, da bodo skupaj gradili nepremičnino in v njej tudi sobivali. Visoko leteče in pogosto uporabljene besede kot so sodelovanje, skupnost in solidarnost se v praksi hitro razblinijo in izkaže se, da ima pri odločitvah glede gradnje in arhitekturne zasnove največ besede tisti, ki ima največ kapitala.
Na kar dveh razstavah v Ljubljani najdemo dela okoljevarstvenega fotografa Nicka Brandta. Angleški ustvarjalec, ki je svetovno eden izmed najvidnejših na področju fotografije, v objektiv zajema uničujoče vplive podnebnih sprememb. Njegova potujoča razstava Napočil bo dan do 7. septembra gostuje v Galeriji Cankarjevega doma in Galeriji Fotografija. Ustanoviteljica galerije Willas iz Stockholma na Švedskem, ki zastopa Nicka Brandta, Ellen K. Willas, dodaja, da ima medij fotografije veliko družbeno moč in izjemno sposobnost predajanja sporočil. ''Fotografija je glagol v komunikaciji. Res lahko spremeni dojemanje in razmišljanje ljudi.''
Na kar dveh razstavah v Ljubljani najdemo dela okoljevarstvenega fotografa Nicka Brandta. Angleški ustvarjalec, ki je svetovno eden izmed najvidnejših na področju fotografije, v objektiv zajema uničujoče vplive podnebnih sprememb. Njegova potujoča razstava Napočil bo dan do 7. septembra gostuje v Galeriji Cankarjevega doma in Galeriji Fotografija. Ustanoviteljica galerije Willas iz Stockholma na Švedskem, ki zastopa Nicka Brandta, Ellen K. Willas, dodaja, da ima medij fotografije veliko družbeno moč in izjemno sposobnost predajanja sporočil. ''Fotografija je glagol v komunikaciji. Res lahko spremeni dojemanje in razmišljanje ljudi.''
V nedeljo bodo v Kranju v stolpu Škrlovec na Tednu slovenske drame živo uprizorili radijsko igro Brine Jenček z naslovom grem greš greva v sodelovanju Radia Slovenija – Programa Ars in Tedna slovenske drame. Za besedilo je avtorica na lanskem Tednu slovenske drame prejela nagrado za mladega dramatika. V igri nastopa mlad par, štiriindvajsetletna Neža in šestindvajsetletni Dimitar, ki se spopada z različnimi težavami v zvezi z delom, skupnim življenjem, družino – na njune odločitve pa vpliva tudi okolje. Režiserko Saško Rakef smo najprej vprašali, v kolikšni meri je bilo treba besedilo, napisano za oder, prirediti za radio.
V nedeljo bodo v Kranju v stolpu Škrlovec na Tednu slovenske drame živo uprizorili radijsko igro Brine Jenček z naslovom grem greš greva v sodelovanju Radia Slovenija – Programa Ars in Tedna slovenske drame. Za besedilo je avtorica na lanskem Tednu slovenske drame prejela nagrado za mladega dramatika. V igri nastopa mlad par, štiriindvajsetletna Neža in šestindvajsetletni Dimitar, ki se spopada z različnimi težavami v zvezi z delom, skupnim življenjem, družino – na njune odločitve pa vpliva tudi okolje. Režiserko Saško Rakef smo najprej vprašali, v kolikšni meri je bilo treba besedilo, napisano za oder, prirediti za radio.
Na programu 25. Festivala neodvisnega filma sta tudi dokumentarni film Tonija Cahunka Novi sošolci, ki v ospredje postavi otroke priseljencev s Kosova v Sloveniji in izzive, s katerimi se soočajo pri vključevanju v novo šolsko okolje ter dokumentarni film Čas nasproti naju Simone Jerala, intimen vpogled v prijateljstvo med očetom in njegovo hčerjo, režiserko filma, ki beleži minevanje časa, ki jima je preostal.
Na programu 25. Festivala neodvisnega filma sta tudi dokumentarni film Tonija Cahunka Novi sošolci, ki v ospredje postavi otroke priseljencev s Kosova v Sloveniji in izzive, s katerimi se soočajo pri vključevanju v novo šolsko okolje ter dokumentarni film Čas nasproti naju Simone Jerala, intimen vpogled v prijateljstvo med očetom in njegovo hčerjo, režiserko filma, ki beleži minevanje časa, ki jima je preostal.
Ta hip sta AIPA, organizacija za kolektivno uveljavljanje in zaščito pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del, ter slovenski kinematografi na nasprotnih bregovih. Spor je privedel celo do bojkota slovenskih filmov v kinih. Poročamo o ozadju spora in predstavljamo mnenje Ministrice za kulturo in Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino pri Ministrstvu za gospodarstvo.
Ta hip sta AIPA, organizacija za kolektivno uveljavljanje in zaščito pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del, ter slovenski kinematografi na nasprotnih bregovih. Spor je privedel celo do bojkota slovenskih filmov v kinih. Poročamo o ozadju spora in predstavljamo mnenje Ministrice za kulturo in Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino pri Ministrstvu za gospodarstvo.
Na svetovni dan gledališča se v Kranju začenja 55. Teden slovenske drame. Festival bodo odprli s podelitvijo stanovskih nagrad Združenja dramskih umetnikov in premierno uprizoritvijo vesele tragedije Jureta Karasa Gospodarji neumnosti, nastale v produkciji Prešernovega gledališča Kranj. Igralsko nagrado Marije Vere za življenjsko delo bo prejela Milena Zupančič, nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo Ira Ratej, stanovske nagrade za dveletno obdobje pa Simona Semenič, Barbara Medvešček in Tina Vrbnjak.
Na svetovni dan gledališča se v Kranju začenja 55. Teden slovenske drame. Festival bodo odprli s podelitvijo stanovskih nagrad Združenja dramskih umetnikov in premierno uprizoritvijo vesele tragedije Jureta Karasa Gospodarji neumnosti, nastale v produkciji Prešernovega gledališča Kranj. Igralsko nagrado Marije Vere za življenjsko delo bo prejela Milena Zupančič, nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo Ira Ratej, stanovske nagrade za dveletno obdobje pa Simona Semenič, Barbara Medvešček in Tina Vrbnjak.
V Novi Ljubljanski banki pravijo, da so bančniki v svojem poslanstvu vedno videli več kot le transakcije in številke. Tradicija zbiranja umetnin, ki je pognala korenine že v Mestni hranilnici Ljubljanski, se je nadaljevala, leta 1999 pa so tudi uradno ustanovili NLB umetniško zbirko. V prvih desetih letih so jo z deli priznanih slovenskih avtoric in avtorjev dopolnjevali pod vodstvom umetnostnega zgodovinarja in likovnega kritika dr. Staneta Bernika. Pridobljeno kulturno dediščino pa je banka nato predala v skrb programu Muza – muzeju, galeriji in akademiji pod okriljem NLB. Muzeju bančništva se zdaj na Čopovi 3 v Ljubljani pridružuje še nov galerijski prostor, odpirajo pa ga z razstavo, poimenovano Eho. Med drugim predstavljajo svojo zbirko, ki se osredotoča na dela sodobnih umetnic in umetnikov iz jugovzhodne Evrope.
V Novi Ljubljanski banki pravijo, da so bančniki v svojem poslanstvu vedno videli več kot le transakcije in številke. Tradicija zbiranja umetnin, ki je pognala korenine že v Mestni hranilnici Ljubljanski, se je nadaljevala, leta 1999 pa so tudi uradno ustanovili NLB umetniško zbirko. V prvih desetih letih so jo z deli priznanih slovenskih avtoric in avtorjev dopolnjevali pod vodstvom umetnostnega zgodovinarja in likovnega kritika dr. Staneta Bernika. Pridobljeno kulturno dediščino pa je banka nato predala v skrb programu Muza – muzeju, galeriji in akademiji pod okriljem NLB. Muzeju bančništva se zdaj na Čopovi 3 v Ljubljani pridružuje še nov galerijski prostor, odpirajo pa ga z razstavo, poimenovano Eho. Med drugim predstavljajo svojo zbirko, ki se osredotoča na dela sodobnih umetnic in umetnikov iz jugovzhodne Evrope.
Olga Kosanović je v filmu Še zdaleč ne lipicanci, ki je bil na ogled v okviru 27. Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani, vzela pod drobnogled birokratski sistem, vezan na pridobivanje avstrijskega državljanstva, obenem se v njem sprašuje o tem, kakšen pomen ima državljanska pripadnost narodu. Iz oddaje Gremo v kino.
Olga Kosanović je v filmu Še zdaleč ne lipicanci, ki je bil na ogled v okviru 27. Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani, vzela pod drobnogled birokratski sistem, vezan na pridobivanje avstrijskega državljanstva, obenem se v njem sprašuje o tem, kakšen pomen ima državljanska pripadnost narodu. Iz oddaje Gremo v kino.
V Solunu se je pretekli konec tedna sklenil 27. mednarodni festival dokumentarnega filma. Gre za enega največjih festivalov dokumentarnega filma v regiji, ki vsako leto postreže z raznolikim naborom del. Letos se je na njem predstavilo več kot dvesto kratkih in dolgometražnih dokumentarcev. Nekaj vtisov iz Soluna je zbrala Petra Meterc. Prevode bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše.
V Solunu se je pretekli konec tedna sklenil 27. mednarodni festival dokumentarnega filma. Gre za enega največjih festivalov dokumentarnega filma v regiji, ki vsako leto postreže z raznolikim naborom del. Letos se je na njem predstavilo več kot dvesto kratkih in dolgometražnih dokumentarcev. Nekaj vtisov iz Soluna je zbrala Petra Meterc. Prevode bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše.
S projekcijo filma Fiume o morte! Igorja Bezinovića in podelitvijo nagrade Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic se je sklenil 27. festival dokumentarnega filma. Žirija, ki so jo sestavljali igralec Primož Bezjak, režiserka Maja Prettner in srbski režiser Nemanja Vojinović, je nagrajenca, film Edina zemlja palestinsko-izraelskega režiserskega kolektiva, izbrala med petimi filmi v tekmovalnem programu.
S projekcijo filma Fiume o morte! Igorja Bezinovića in podelitvijo nagrade Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic se je sklenil 27. festival dokumentarnega filma. Žirija, ki so jo sestavljali igralec Primož Bezjak, režiserka Maja Prettner in srbski režiser Nemanja Vojinović, je nagrajenca, film Edina zemlja palestinsko-izraelskega režiserskega kolektiva, izbrala med petimi filmi v tekmovalnem programu.
V Atriju ZRC SAZU poteka že 16. Grošljev simpozij, ki ga organizirata Društvo za antične in humanistične študije Slovenije in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Razpravljalci ki se tokrat osredotočajo na starogrškega lirika Pindarja in njegov čas.
V Atriju ZRC SAZU poteka že 16. Grošljev simpozij, ki ga organizirata Društvo za antične in humanistične študije Slovenije in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Razpravljalci ki se tokrat osredotočajo na starogrškega lirika Pindarja in njegov čas.
Na Festivalu dokumentarnega filma smo v zadnjih dneh v programski sekciji »Aktualni, družbeno kritični« lahko videli film znanega švedskega dokumentarista Görana Huga Olssona z naslovom Izrael in Palestina na švedski TV (1958-1989), ki je sestavljen izključno iz arhivskega gradiva švedske nacionalne televizije.
Na Festivalu dokumentarnega filma smo v zadnjih dneh v programski sekciji »Aktualni, družbeno kritični« lahko videli film znanega švedskega dokumentarista Görana Huga Olssona z naslovom Izrael in Palestina na švedski TV (1958-1989), ki je sestavljen izključno iz arhivskega gradiva švedske nacionalne televizije.
V Cankarjevem domu v Ljubljani je v okviru festivala Fabula gostoval Francis Fukuyama, razvpiti ameriški družbeno-politični mislec, ki je na začetku devetdesetih razglasil konec zgodovine. Na prvem gostovanju v Sloveniji je predstavljal svojo zadnjo knjigo Liberalizem in njegove tegobe, ki je nedavno izšla tudi pri nas. Pogovor s Fukuyamo, ki ga je vodil Rudi Rizman, je spremljal Gregor Podlogar.
V Cankarjevem domu v Ljubljani je v okviru festivala Fabula gostoval Francis Fukuyama, razvpiti ameriški družbeno-politični mislec, ki je na začetku devetdesetih razglasil konec zgodovine. Na prvem gostovanju v Sloveniji je predstavljal svojo zadnjo knjigo Liberalizem in njegove tegobe, ki je nedavno izšla tudi pri nas. Pogovor s Fukuyamo, ki ga je vodil Rudi Rizman, je spremljal Gregor Podlogar.
Na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma, ki ga lahko obiščete še do srede v Ljubljani (v Cankarjevem domu, v Slovenski kinoteki in v Kinodvoru), so zavrteli štiri glasbene dokumentarce, med temi Glasba za vojaški udar, ki je predvsem politično obarvan in govori o izkoriščanje glasbe v politične namene. Film je uvrščen v tekmovalni program del, ki letos tekmujejo za nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic. Tesa Drev Juh pa se v svojem prispevku posveča preostalim trem glasbenim dokumentarcem 27. izdaje festivala – z enim, namreč s Praslovanom o Zoranu Predinu, so festival prejšnjo sredo tudi odprli. Potem sta tu še filma, posvečena Beatlom in prvi skupini Nicka Cavea.
Na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma, ki ga lahko obiščete še do srede v Ljubljani (v Cankarjevem domu, v Slovenski kinoteki in v Kinodvoru), so zavrteli štiri glasbene dokumentarce, med temi Glasba za vojaški udar, ki je predvsem politično obarvan in govori o izkoriščanje glasbe v politične namene. Film je uvrščen v tekmovalni program del, ki letos tekmujejo za nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic. Tesa Drev Juh pa se v svojem prispevku posveča preostalim trem glasbenim dokumentarcem 27. izdaje festivala – z enim, namreč s Praslovanom o Zoranu Predinu, so festival prejšnjo sredo tudi odprli. Potem sta tu še filma, posvečena Beatlom in prvi skupini Nicka Cavea.
Ena najpomembnejših slovenskih ilustratork vseh časov, akademska slikarka Ančka Gošnik Godec, bi 5. junija praznovala 98 let, a se je žal za vedno poslovila. Ostale pa bodo njene legendarne podobe iz Muce Copatarice, Treh boter lisičic, Zverinic iz Rezije in drugih pravljic, v katere je vnašala vedrino, a kdaj tudi mistično in temačno vzdušje. ''Ko ponoči rišeš in si sam, ko je vse tiho, ti pade vse možno na pamet. A jaz se strahov, divjih mož in velikanov ne bojim. Lahko vzamem radirko in jih izbrišem.'' Tako je nedavno povedala Ančka Gošnik Godec, ki spada v generacijo vélikih: Marlenke Stupica, Marjance Jemec Božič in Jelke Reichman – te, prve diplomantke ljubljanske akademije so v knjižno ilustracijo vnesle slikarski in študiozen pristop: slike so polne podrobnosti, ornamentov in natančnih barvnih prelivov. Lahko bi celo rekli, da so žanr ilustracije na novo izumljale. Pri Ančki Gošnik Godec zasledimo izrazito prepletanje fantastike, tradicije realizma 19. stoletja, srednjeveških iluminacij, etnografije in motiva slovenske pokrajine. A tu in tam se je odločila tudi za abstrakten pristop in tehniko tuša. Ustvarjala je za revije Pionir, Ciciban, Kurirček in Pionirski list, posebej rada je sodelovala s pisateljico Elo Peroci, tudi pri Muci Copatarici, sicer pa ilustrirala še pravljice Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Mamka Bršljanka, Zlata skledica, pa ljudske pripovedi v zbirki Pravljice in druge. In seveda, kdo bi lahko pozabil prizore v Treh botrah lisičicah: starinske avtomobile, pa preprogo, ki se zdi kot ribnik, da se lisica na obisku ne upa stopiti nanjo – in kaj je za otroka ob slikanici lepšega, kot da vsakdanje stvari oživijo. Ob številnih, tudi mednarodnih, je lani Ančka Gošnik Godec prejela še nagrado Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost, ob tem pa velja izpostaviti, da so vse od ustanovitve nagrade leta 1969 to za življenjsko delo prej podelili le petim ženskam in še nikoli za področje ilustracije.
Ena najpomembnejših slovenskih ilustratork vseh časov, akademska slikarka Ančka Gošnik Godec, bi 5. junija praznovala 98 let, a se je žal za vedno poslovila. Ostale pa bodo njene legendarne podobe iz Muce Copatarice, Treh boter lisičic, Zverinic iz Rezije in drugih pravljic, v katere je vnašala vedrino, a kdaj tudi mistično in temačno vzdušje. ''Ko ponoči rišeš in si sam, ko je vse tiho, ti pade vse možno na pamet. A jaz se strahov, divjih mož in velikanov ne bojim. Lahko vzamem radirko in jih izbrišem.'' Tako je nedavno povedala Ančka Gošnik Godec, ki spada v generacijo vélikih: Marlenke Stupica, Marjance Jemec Božič in Jelke Reichman – te, prve diplomantke ljubljanske akademije so v knjižno ilustracijo vnesle slikarski in študiozen pristop: slike so polne podrobnosti, ornamentov in natančnih barvnih prelivov. Lahko bi celo rekli, da so žanr ilustracije na novo izumljale. Pri Ančki Gošnik Godec zasledimo izrazito prepletanje fantastike, tradicije realizma 19. stoletja, srednjeveških iluminacij, etnografije in motiva slovenske pokrajine. A tu in tam se je odločila tudi za abstrakten pristop in tehniko tuša. Ustvarjala je za revije Pionir, Ciciban, Kurirček in Pionirski list, posebej rada je sodelovala s pisateljico Elo Peroci, tudi pri Muci Copatarici, sicer pa ilustrirala še pravljice Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Mamka Bršljanka, Zlata skledica, pa ljudske pripovedi v zbirki Pravljice in druge. In seveda, kdo bi lahko pozabil prizore v Treh botrah lisičicah: starinske avtomobile, pa preprogo, ki se zdi kot ribnik, da se lisica na obisku ne upa stopiti nanjo – in kaj je za otroka ob slikanici lepšega, kot da vsakdanje stvari oživijo. Ob številnih, tudi mednarodnih, je lani Ančka Gošnik Godec prejela še nagrado Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost, ob tem pa velja izpostaviti, da so vse od ustanovitve nagrade leta 1969 to za življenjsko delo prej podelili le petim ženskam in še nikoli za področje ilustracije.
Društvo slovenskih pisateljev je predstavilo dve novejši knjižni izdaji. Antologijo sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti so začeli snovati že leta 2020 za bolonjski knjižni sejem in jo pozneje dopolnili za knjižni sejem v Frankfurtu. Od tod izhaja tudi čebelica na naslovnici slovenske izdaje antologije, ki ponazarja geslo Satovje besed, pod katerim je Slovenija gostovala kot častna gostja frankfurtskega sejma leta 2023. Vendar pa je bilo antologijo pomembno izdati tudi v slovenščini, saj se je za to pokazala potreba med kadrom v domačem izobraževanju. Antologijo je uredila prof. Dr. Dragica Haramija, ki predava otroško in mladinsko književnost na Filozofski in Pedagoški fakulteti v Mariboru. Antologija vsebuje 54 avtoric in avtorjev, katerih dela so razdeljena v pet kategorij glede na starost bralcev.
Društvo slovenskih pisateljev je predstavilo dve novejši knjižni izdaji. Antologijo sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti so začeli snovati že leta 2020 za bolonjski knjižni sejem in jo pozneje dopolnili za knjižni sejem v Frankfurtu. Od tod izhaja tudi čebelica na naslovnici slovenske izdaje antologije, ki ponazarja geslo Satovje besed, pod katerim je Slovenija gostovala kot častna gostja frankfurtskega sejma leta 2023. Vendar pa je bilo antologijo pomembno izdati tudi v slovenščini, saj se je za to pokazala potreba med kadrom v domačem izobraževanju. Antologijo je uredila prof. Dr. Dragica Haramija, ki predava otroško in mladinsko književnost na Filozofski in Pedagoški fakulteti v Mariboru. Antologija vsebuje 54 avtoric in avtorjev, katerih dela so razdeljena v pet kategorij glede na starost bralcev.
V tekmovalnem programu Festivala dokumentarnega filma se je letos znašlo kar nekaj filmov, ki so že ovenčani s takšnimi ali drugačnimi nagradami. Poleg z oskarjem nagrajenega filma Edina zemlja palestinsko-izraelskega kolektiva sta tu denimo film Vlaki poljskega režiserja Macieja Drygasa, prejemnik glavne nagrade v jeseni na nizozemskem festivalu IDFA in Glasba za vojaški udar belgijskega umetnika Johana Grimonpreza, ki je bil med letošnjimi nominiranci za oskarja za najboljši dokumentarni film.
V tekmovalnem programu Festivala dokumentarnega filma se je letos znašlo kar nekaj filmov, ki so že ovenčani s takšnimi ali drugačnimi nagradami. Poleg z oskarjem nagrajenega filma Edina zemlja palestinsko-izraelskega kolektiva sta tu denimo film Vlaki poljskega režiserja Macieja Drygasa, prejemnik glavne nagrade v jeseni na nizozemskem festivalu IDFA in Glasba za vojaški udar belgijskega umetnika Johana Grimonpreza, ki je bil med letošnjimi nominiranci za oskarja za najboljši dokumentarni film.
V Ljubljani se odvija 27. festival dokumentarnega filma, na njem pa si je moč ogledati z oskarjem za najboljši dokumentarni film nagrajeni palestinsko-izraelski dokumentarec Edina zemlja režiserjev Basla Adre in Yuvala Abrahama, ki je eden od filmov tekmovalnega programa festivala in obenem prihaja tudi na redni spored ljubljanskega Kinodvora.
V Ljubljani se odvija 27. festival dokumentarnega filma, na njem pa si je moč ogledati z oskarjem za najboljši dokumentarni film nagrajeni palestinsko-izraelski dokumentarec Edina zemlja režiserjev Basla Adre in Yuvala Abrahama, ki je eden od filmov tekmovalnega programa festivala in obenem prihaja tudi na redni spored ljubljanskega Kinodvora.
V grškem Solunu od četrtka že sedemindvajsetič poteka eden od največjih festivalov dokumentarnega filma na Balkanu - mednarodni festival dokumentarnega filma v Solunu. Pogovarjamo se z Luukom Bouwmanom, režiserjem filma Propagandist, ki spremlja vzpon in padec nizozemskega filmarja Jana Teunissena, ki je med drugo svetovno vojno postal najpomembnejši človek v nizozemski filmski industriji in je kot vodja filmskega oddelka SS postal znan kot „nizozemska Leni Riefenstahl“ ter sorežiserjem filma Gospod nihče proti Putinu Davida Borensteina, ki spremlja mladega ruskega učitelja Pavla Talankina, ki se odloči svetu pokazati politično propagando, ki so jo v času po ruskem napadu na Ukrajino primorani izvajati v ruskih šolah.
V grškem Solunu od četrtka že sedemindvajsetič poteka eden od največjih festivalov dokumentarnega filma na Balkanu - mednarodni festival dokumentarnega filma v Solunu. Pogovarjamo se z Luukom Bouwmanom, režiserjem filma Propagandist, ki spremlja vzpon in padec nizozemskega filmarja Jana Teunissena, ki je med drugo svetovno vojno postal najpomembnejši človek v nizozemski filmski industriji in je kot vodja filmskega oddelka SS postal znan kot „nizozemska Leni Riefenstahl“ ter sorežiserjem filma Gospod nihče proti Putinu Davida Borensteina, ki spremlja mladega ruskega učitelja Pavla Talankina, ki se odloči svetu pokazati politično propagando, ki so jo v času po ruskem napadu na Ukrajino primorani izvajati v ruskih šolah.