Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativni prispevki iz področja kulture
Festival Cinehill (nekdanji Motovunski filmski festival, ki so ga pred tremi leti preselili v Gorski Kotar) je letos gostil dve veliki filmski imeni, namreč Jafarja Panahija in Catherine Breillat. Prispevek Tese Drev Juh, prevode bere Renato Horvat.
Festival Cinehill (nekdanji Motovunski filmski festival, ki so ga pred tremi leti preselili v Gorski Kotar) je letos gostil dve veliki filmski imeni, namreč Jafarja Panahija in Catherine Breillat. Prispevek Tese Drev Juh, prevode bere Renato Horvat.
V mariborskem razstavišču sodobne umetnosti KiBela je na ogled skupinska razstava Obraz na obrazu. Družbeno angažiran projekt predstavlja umetnike mlajše in srednje generacije, ki v svojih delih poglobljeno razmišljajo o odnosu družbe do staranja. Postavitev vabi h kritični refleksiji o medgeneracijskih razlikah, podobnostih in izzivih.
V mariborskem razstavišču sodobne umetnosti KiBela je na ogled skupinska razstava Obraz na obrazu. Družbeno angažiran projekt predstavlja umetnike mlajše in srednje generacije, ki v svojih delih poglobljeno razmišljajo o odnosu družbe do staranja. Postavitev vabi h kritični refleksiji o medgeneracijskih razlikah, podobnostih in izzivih.
Festivala v gledališki palači na Zelenem griču se še zmeraj drži sloves najteže dostopnega glasbenega festivala. Tako vas bo danes kupljena vstopnica postavila v dolgo čakalno vrsto – vrata bayreuthskega gledališča se vam bodo odprla šele čez kakšnih deset let. Z Radiem Slovenija pa ste lahko v prvi vrsti. Naš tretji program, Program Ars, kot vsako leto prenaša uvodno predstavo.
Festivala v gledališki palači na Zelenem griču se še zmeraj drži sloves najteže dostopnega glasbenega festivala. Tako vas bo danes kupljena vstopnica postavila v dolgo čakalno vrsto – vrata bayreuthskega gledališča se vam bodo odprla šele čez kakšnih deset let. Z Radiem Slovenija pa ste lahko v prvi vrsti. Naš tretji program, Program Ars, kot vsako leto prenaša uvodno predstavo.
Z risbami, sitotiski in skulpturami se na razstavi Zemlja v galeriji Kresija predstavljata latvijski umetnici Agate Lielpetere in Luize Rukšane. Naslov razstave zaobjame vse pomene besede: prst, kos zemlje, naš košček zemlje, naš planet, dela pa pripovedujejo zgodbo o latvijski krajini, delu, ženskosti in krompirju. Latvija je namreč, zgodovinsko gledano, narod predanih uživalcev krompirja. Leta 2018 se je s 113 kg krompirja na prebivalca uvrstila na tretje mesto v Evropi.
Z risbami, sitotiski in skulpturami se na razstavi Zemlja v galeriji Kresija predstavljata latvijski umetnici Agate Lielpetere in Luize Rukšane. Naslov razstave zaobjame vse pomene besede: prst, kos zemlje, naš košček zemlje, naš planet, dela pa pripovedujejo zgodbo o latvijski krajini, delu, ženskosti in krompirju. Latvija je namreč, zgodovinsko gledano, narod predanih uživalcev krompirja. Leta 2018 se je s 113 kg krompirja na prebivalca uvrstila na tretje mesto v Evropi.
Festival Cinehill je postavljen v drugačno okolje kot je bil nekdanji Motovunski filmski festival, ki ga je nadomestil pred dvema letoma. Obiskovalci v kraju Fužine in v okolici v Gorskem Kotarju na Hrvaškem šotorijo, dnevne filmske projekcije se odvijajo v dveh šotorih v gozdnem okolju, do katerega je treba priti peš, dve projekciji na dan pa sta v Kulturnem domu v Fužinah, poleg tega je tudi v središču mesteca velik kino na prostem.
Festival Cinehill je postavljen v drugačno okolje kot je bil nekdanji Motovunski filmski festival, ki ga je nadomestil pred dvema letoma. Obiskovalci v kraju Fužine in v okolici v Gorskem Kotarju na Hrvaškem šotorijo, dnevne filmske projekcije se odvijajo v dveh šotorih v gozdnem okolju, do katerega je treba priti peš, dve projekciji na dan pa sta v Kulturnem domu v Fužinah, poleg tega je tudi v središču mesteca velik kino na prostem.
Pretekli vikend se je v Karlovih Varih sklenil že 59. filmski festival. Na podelitvi nagrad je veliki kristalni globus prejel film slovaškega režiserja Mira Rema Raje bi zblaznel v divjini, posebno nagrado pa je glavna žirija namenila filmu Bidad iranskega režiserja Soheila Beiraghija.
Pretekli vikend se je v Karlovih Varih sklenil že 59. filmski festival. Na podelitvi nagrad je veliki kristalni globus prejel film slovaškega režiserja Mira Rema Raje bi zblaznel v divjini, posebno nagrado pa je glavna žirija namenila filmu Bidad iranskega režiserja Soheila Beiraghija.
Goriški pianist Alexander Gadjiev je glasbeni ambasador Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica 2025, ki si je kot enega glasbenih vrhuncev uradnega programa EPK GO! 2025 zamislil dvodelni projekt Točka srečanja, s katerim povezuje ikonični Trg Evrope z vzvišenim mirom bazilike Svetogorske Matere Božje.
Goriški pianist Alexander Gadjiev je glasbeni ambasador Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica 2025, ki si je kot enega glasbenih vrhuncev uradnega programa EPK GO! 2025 zamislil dvodelni projekt Točka srečanja, s katerim povezuje ikonični Trg Evrope z vzvišenim mirom bazilike Svetogorske Matere Božje.
Sodni stolp ob reki Dravi v Mariboru je prizorišče samostojne razstave umetnice, skladateljice in raziskovalke na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petre Kapš. Na povabilo Umetnostne galerije Maribor in kustosinje Andreje Borin je ustvarjalka v srednjeveškem stolpu razstavila več svojih del, ki jih je povezala v tenkočutno vizualno in zvočno celoto z naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos.
Sodni stolp ob reki Dravi v Mariboru je prizorišče samostojne razstave umetnice, skladateljice in raziskovalke na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petre Kapš. Na povabilo Umetnostne galerije Maribor in kustosinje Andreje Borin je ustvarjalka v srednjeveškem stolpu razstavila več svojih del, ki jih je povezala v tenkočutno vizualno in zvočno celoto z naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos.
V Pulju poteka 72. izvedba filmskega festivala, posvečenega hrvaškemu filmu. Gre za najstarejši nacionalni filmski festival na svetu – ki se je pred letom 1992 imenoval Festival jugoslovanskega filma. Njegova posebnost je ogromen kino na prostem – v Areni, ohranjenem Vespazijanovem amfiteatru iz 1. stoletja, ki ima kar 7000 sedežev. Poleg fokusa na hrvaški film vsako leto predstavljajo tudi hrvaške manjšinske koprodukcije, med njimi so letos kar trije slovenski filmi: Kaj ti je deklica, Odrešitev za začetnike in Praslovan. V drugih festivalskih sklopih bodo prikazali še slovenski dokumentarni film Ali je bilo kaj avantgardnega? ter slovenske manjšinske koprodukcije: Fiume o morte!, Dražen, Zajčji nasip in Zgodbe s čarobnega vrta. Na novo pa so uvedli tekmovalni program za filme iz regije, ki niso nastali s sodelovanjem Hrvaške. Tina Poglajen izpostavlja tri zanimive filme z letošnjega festivala. Prevode bereta Igor Velše in Ajda Sokler.
V Pulju poteka 72. izvedba filmskega festivala, posvečenega hrvaškemu filmu. Gre za najstarejši nacionalni filmski festival na svetu – ki se je pred letom 1992 imenoval Festival jugoslovanskega filma. Njegova posebnost je ogromen kino na prostem – v Areni, ohranjenem Vespazijanovem amfiteatru iz 1. stoletja, ki ima kar 7000 sedežev. Poleg fokusa na hrvaški film vsako leto predstavljajo tudi hrvaške manjšinske koprodukcije, med njimi so letos kar trije slovenski filmi: Kaj ti je deklica, Odrešitev za začetnike in Praslovan. V drugih festivalskih sklopih bodo prikazali še slovenski dokumentarni film Ali je bilo kaj avantgardnega? ter slovenske manjšinske koprodukcije: Fiume o morte!, Dražen, Zajčji nasip in Zgodbe s čarobnega vrta. Na novo pa so uvedli tekmovalni program za filme iz regije, ki niso nastali s sodelovanjem Hrvaške. Tina Poglajen izpostavlja tri zanimive filme z letošnjega festivala. Prevode bereta Igor Velše in Ajda Sokler.
V Karlovih Varih se že 59. filmski festival te dni preveša h koncu. V tekmovalnem programu se za nagrade, med drugim za kristalni globus, poteguje dvanajst filmov. Pogovarjamo se z režiserko Nino Knag, avtorico norveške filmske pripovedi o intimnem odnosu med žensko srednjih let in mladim prosilcem za azil z naslovom Ne kliči me mama, iranskim režiserjem Soheilom Beiraghijem, ki je posnel film o mladi pevki z naslovom Bidad, turško režiserko Gözde Kural, ki se v filmu Kino Jazireh posveča različnim preobrazbam spolnih vlog v Afganistanu ter ukrajinskim režiserjem Dmytrom Hreškom, ki je posnel dokumentarec Divia o vplivu divjanja vojne v Ukrajini na naravo.
V Karlovih Varih se že 59. filmski festival te dni preveša h koncu. V tekmovalnem programu se za nagrade, med drugim za kristalni globus, poteguje dvanajst filmov. Pogovarjamo se z režiserko Nino Knag, avtorico norveške filmske pripovedi o intimnem odnosu med žensko srednjih let in mladim prosilcem za azil z naslovom Ne kliči me mama, iranskim režiserjem Soheilom Beiraghijem, ki je posnel film o mladi pevki z naslovom Bidad, turško režiserko Gözde Kural, ki se v filmu Kino Jazireh posveča različnim preobrazbam spolnih vlog v Afganistanu ter ukrajinskim režiserjem Dmytrom Hreškom, ki je posnel dokumentarec Divia o vplivu divjanja vojne v Ukrajini na naravo.
Veselov vrt Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega 8 v Ljubljani gosti, kot pravijo, vizualno-glasbeno poslastico z naslovom Mi smo z vami! multimedijskih umetnikov Aleksandre Saške Gruden in Željka Beljana. Projekt daje velik poudarek dialogu, še dodajajo, gre pa za kombinacijo slikarstva, zvočnosti in igre.
Veselov vrt Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega 8 v Ljubljani gosti, kot pravijo, vizualno-glasbeno poslastico z naslovom Mi smo z vami! multimedijskih umetnikov Aleksandre Saške Gruden in Željka Beljana. Projekt daje velik poudarek dialogu, še dodajajo, gre pa za kombinacijo slikarstva, zvočnosti in igre.
Po eni strani bi lahko kdo rekel, da je ravno poleti čas za obisk galerije, da pobegnemo vročini. A kdor meni nasprotno, torej da je v tem času škoda biti noter, pa se lahko odpravi na razstavo, ki je kar na vrtu. Veselov vrt Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega 8 v Ljubljani, kot pravijo, gosti vizualno-glasbeno poslastico z naslovom Mi smo z vami! multimedijskih umetnikov Aleksandre Saške Gruden in Željka Beljana. Projekt daje velik poudarek dialogu, še dodajajo, gre pa za kombinacijo slikarstva, zvočnosti in igre.
Po eni strani bi lahko kdo rekel, da je ravno poleti čas za obisk galerije, da pobegnemo vročini. A kdor meni nasprotno, torej da je v tem času škoda biti noter, pa se lahko odpravi na razstavo, ki je kar na vrtu. Veselov vrt Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega 8 v Ljubljani, kot pravijo, gosti vizualno-glasbeno poslastico z naslovom Mi smo z vami! multimedijskih umetnikov Aleksandre Saške Gruden in Željka Beljana. Projekt daje velik poudarek dialogu, še dodajajo, gre pa za kombinacijo slikarstva, zvočnosti in igre.
Ob 100. obletnici rojstva Cirila Zlobca so njegovi bogati, s poezijo zaznamovano ustvarjalno pot in vsestransko osebnost v Sežani obeležili s pesniškim koncertom Zavoda Our Labyrinth. Zlobec je poezijo živel, ne le pisal, njegov rodni Kras je vtkan v vsako njegovo pesem, njegova vera v moč poezije in ljubezen do človeka pa presegata čas, je pred številnim občinstvom v avditoriju Kosovelovega doma izpostavil sežanski župan Andrej Sila. Mi pa lahko dodamo še, da je bil Ciril Zlobec v letih od 1977–1986 tudi odgovorni urednik kulturo-umetniškega programa na takratnem Radiu Ljubljana.
Ob 100. obletnici rojstva Cirila Zlobca so njegovi bogati, s poezijo zaznamovano ustvarjalno pot in vsestransko osebnost v Sežani obeležili s pesniškim koncertom Zavoda Our Labyrinth. Zlobec je poezijo živel, ne le pisal, njegov rodni Kras je vtkan v vsako njegovo pesem, njegova vera v moč poezije in ljubezen do človeka pa presegata čas, je pred številnim občinstvom v avditoriju Kosovelovega doma izpostavil sežanski župan Andrej Sila. Mi pa lahko dodamo še, da je bil Ciril Zlobec v letih od 1977–1986 tudi odgovorni urednik kulturo-umetniškega programa na takratnem Radiu Ljubljana.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se začenja dvotedenska prireditev z imenom Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Prvič so ga izvedli že daljnega leta 1965, organizira pa ga Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Oddelku za slovenistiko. Vsako leto seminar poteka na določeno temo, letos se posvečajo tržaški regiji in jo obravnavajo z zgodovinskega, političnega, gospodarskega ter kulturno-literarnega in jezikoslovnega stališča.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se začenja dvotedenska prireditev z imenom Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Prvič so ga izvedli že daljnega leta 1965, organizira pa ga Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Oddelku za slovenistiko. Vsako leto seminar poteka na določeno temo, letos se posvečajo tržaški regiji in jo obravnavajo z zgodovinskega, političnega, gospodarskega ter kulturno-literarnega in jezikoslovnega stališča.
Minuli konec tedna so na dvorišču starega gradu v Vipavskem križu predpremierno prikazali film režiserja Damjana Kozoleta OHO. Celovečerni dokumentarec je sestavljen iz sicer nedostopnih arhivskih posnetkov avantgardnega umetniškega gibanja OHO, ki še danes navdihuje številne umetnike; velja za enega najzanimivejših, najkompleksnejših in najpomembnejših primerov povojne avantgardne umetnosti v Srednji in Vzhodni Evropi, kot skupina OHO pa so že po nekaj letih delovanja sodelovali na odmevni razstavi konceptualne umetnosti v newyorškem Muzeju moderne umetnosti MoMA. V filmu nastopi tudi Marina Abramović, ki pripoveduje o tem, kako so ohojevci navdihnili njeno ustvarjanje.
Minuli konec tedna so na dvorišču starega gradu v Vipavskem križu predpremierno prikazali film režiserja Damjana Kozoleta OHO. Celovečerni dokumentarec je sestavljen iz sicer nedostopnih arhivskih posnetkov avantgardnega umetniškega gibanja OHO, ki še danes navdihuje številne umetnike; velja za enega najzanimivejših, najkompleksnejših in najpomembnejših primerov povojne avantgardne umetnosti v Srednji in Vzhodni Evropi, kot skupina OHO pa so že po nekaj letih delovanja sodelovali na odmevni razstavi konceptualne umetnosti v newyorškem Muzeju moderne umetnosti MoMA. V filmu nastopi tudi Marina Abramović, ki pripoveduje o tem, kako so ohojevci navdihnili njeno ustvarjanje.
V Narodnem muzeju v Ljubljani so odprli občasno razstavo Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, ki je posvečena 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu. 18. julija 1995 je v jami Divje babe na Cerkljanskem, kjer so arheološka izkopavanja potekala že od 80-ih let, arheolog Janez Dirjec naletel na naluknjan del stegnenice mladega jamskega medveda. Za dlan velik artefakt je danes najbolj slavna piščal. Razstava skuša preko zvočil in glasbil iz različnih obdobij stkati vez med kamenodobno in sodobno glasbo.
V Narodnem muzeju v Ljubljani so odprli občasno razstavo Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, ki je posvečena 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu. 18. julija 1995 je v jami Divje babe na Cerkljanskem, kjer so arheološka izkopavanja potekala že od 80-ih let, arheolog Janez Dirjec naletel na naluknjan del stegnenice mladega jamskega medveda. Za dlan velik artefakt je danes najbolj slavna piščal. Razstava skuša preko zvočil in glasbil iz različnih obdobij stkati vez med kamenodobno in sodobno glasbo.
V Hrastniku se je končal festival delavskega filma Kamerat. Organizatorje je že pred petimi leti navdihnila stavka delavcev v Hrastniku leta 1934; ti so zahtevali in si izborili boljše pogoje dela, Kamerat pa zdaj vsako leto poteka ob obletnici stavke. Letos so prikazali 30 filmov, ki obravnavajo temne plati delavstva, boj in pravice delavcev. Ker je dogajanje umeščeno v kraj s tradicionalno rudarsko in steklarsko delavsko kulturo, se projekcije filmov odvijajo na svojevrstnih lokacijah – tudi v rudniški jami, kompresorski postaji in letos prvič tudi na odprtem prizorišču – platoju pri rudniškem jašku.
V Hrastniku se je končal festival delavskega filma Kamerat. Organizatorje je že pred petimi leti navdihnila stavka delavcev v Hrastniku leta 1934; ti so zahtevali in si izborili boljše pogoje dela, Kamerat pa zdaj vsako leto poteka ob obletnici stavke. Letos so prikazali 30 filmov, ki obravnavajo temne plati delavstva, boj in pravice delavcev. Ker je dogajanje umeščeno v kraj s tradicionalno rudarsko in steklarsko delavsko kulturo, se projekcije filmov odvijajo na svojevrstnih lokacijah – tudi v rudniški jami, kompresorski postaji in letos prvič tudi na odprtem prizorišču – platoju pri rudniškem jašku.
Fotografska dokumentacija kriznih žarišč po svetu je ena izmed zvrsti novinarskega poročanja s terena. S tem se ukvarja mednarodno uveljavljen italijanski fotoreporter Paolo Pellegrin, ki se v Galeriji Jakopič v Ljubljani predstavlja s svojo novo razstavo z naslovom Antologija. Na tej si lahko ogledamo dela zadnjih trideset let njegovega delovanja. Rdeča nit so vojne, razdejanje, ki ga puščajo za seboj, in posledice podnebnih sprememb.
Fotografska dokumentacija kriznih žarišč po svetu je ena izmed zvrsti novinarskega poročanja s terena. S tem se ukvarja mednarodno uveljavljen italijanski fotoreporter Paolo Pellegrin, ki se v Galeriji Jakopič v Ljubljani predstavlja s svojo novo razstavo z naslovom Antologija. Na tej si lahko ogledamo dela zadnjih trideset let njegovega delovanja. Rdeča nit so vojne, razdejanje, ki ga puščajo za seboj, in posledice podnebnih sprememb.
Nasilje v družini je tema, o kateri v javnosti vse pogosteje govorimo, redkeje pa o tem spregovorijo žrtve, kakršna je Evelin, glavna protagonistka romana September. Avtorico Ano Schnabl je Vlado Motnikar ujel takoj po tem, ko je prižgala kresni ogenj.
Nasilje v družini je tema, o kateri v javnosti vse pogosteje govorimo, redkeje pa o tem spregovorijo žrtve, kakršna je Evelin, glavna protagonistka romana September. Avtorico Ano Schnabl je Vlado Motnikar ujel takoj po tem, ko je prižgala kresni ogenj.
Akademski slikar Štefan Planinc, naš osrednji predstavnik fantastičnega in nadrealističnega slikarstva, ki je živel med letoma 1925 in 2017, je segal globoko v morje človekove podzavesti a z zavedanjem, da ta ni natančno določljiva. Na slikovni površini jo je postavljal v sobivanje s kolektivnimi civilizacijskimi arhetipi, in četudi je vse to nasploh značilno za nadrealizem, je Planinc zgradil svojevrstna likovni jezik in tehniko, s katero ga je uresničeval. Ob umetnikovi 100. obletnici rojstva so se mu v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, ki skrbi za njegovo obsežno donacijo, posvetili z razstavo Fantastični prasvetovi Štefana Planinca in slovenski nadrealizem. Kot že naslov namigne, so dodali še dela njegovih sodobnikov.
Akademski slikar Štefan Planinc, naš osrednji predstavnik fantastičnega in nadrealističnega slikarstva, ki je živel med letoma 1925 in 2017, je segal globoko v morje človekove podzavesti a z zavedanjem, da ta ni natančno določljiva. Na slikovni površini jo je postavljal v sobivanje s kolektivnimi civilizacijskimi arhetipi, in četudi je vse to nasploh značilno za nadrealizem, je Planinc zgradil svojevrstna likovni jezik in tehniko, s katero ga je uresničeval. Ob umetnikovi 100. obletnici rojstva so se mu v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, ki skrbi za njegovo obsežno donacijo, posvetili z razstavo Fantastični prasvetovi Štefana Planinca in slovenski nadrealizem. Kot že naslov namigne, so dodali še dela njegovih sodobnikov.
S še zadnjo projekcijo in podelitvijo nagrad, zlatih jabolk, se drevi končuje peti Kranjski igralski filmski festival, na kratko Krafft.
S še zadnjo projekcijo in podelitvijo nagrad, zlatih jabolk, se drevi končuje peti Kranjski igralski filmski festival, na kratko Krafft.
Natanko 200 let od krstne izvedbe, je bila na Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, premierno uprizorjena opera Potovanje v Reims Gioachina Rossinija. Na premieri je bila Simona Moličnik.
Natanko 200 let od krstne izvedbe, je bila na Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, premierno uprizorjena opera Potovanje v Reims Gioachina Rossinija. Na premieri je bila Simona Moličnik.
Muzeji in galerije niso le prostori mirnega in tihega opazovanja umetniških del in drugih eksponatov, ampak so lahko tudi prostor raziskovanja, čudenja in druženja. Tako naj bi se to zgodilo še zlasti na sobotno Poletno muzejsko noč, ko se bo najdaljši dan v letu prevesil v noč. Med 18. in 24. uro bodo muzeji, galerije in druge kulturne ustanove po Sloveniji odprli svoja vrata brezplačno ter ponudili raznolika muzejska doživetja. Po vsej Sloveniji pripravljajo približno 380 dogodkov, med njimi vodene oglede po razstavah, koncerte, delavnice in projekcije filmov. Aleksander Čobec se je o teh doživetjih, med njimi tudi o tem, da lahko gremo na Poletno muzejsko noč v muzej na zmenek, pogovarjal z Alenko Černelič Krošelj, predsednico predsedstva Skupnosti muzejev Slovenije, in Majo Hakl Saje, članico predsedstva.
Muzeji in galerije niso le prostori mirnega in tihega opazovanja umetniških del in drugih eksponatov, ampak so lahko tudi prostor raziskovanja, čudenja in druženja. Tako naj bi se to zgodilo še zlasti na sobotno Poletno muzejsko noč, ko se bo najdaljši dan v letu prevesil v noč. Med 18. in 24. uro bodo muzeji, galerije in druge kulturne ustanove po Sloveniji odprli svoja vrata brezplačno ter ponudili raznolika muzejska doživetja. Po vsej Sloveniji pripravljajo približno 380 dogodkov, med njimi vodene oglede po razstavah, koncerte, delavnice in projekcije filmov. Aleksander Čobec se je o teh doživetjih, med njimi tudi o tem, da lahko gremo na Poletno muzejsko noč v muzej na zmenek, pogovarjal z Alenko Černelič Krošelj, predsednico predsedstva Skupnosti muzejev Slovenije, in Majo Hakl Saje, članico predsedstva.
Jubilejna 100. premiera novomeškega poklicnega gledališča APT bo predstava Življenje in časi Bertolta Brechta v režiji Matjaža Bergerja. Gre za poskus, da se skupaj z Brechtom pove več o zgodovinskem kontekstu, v katerem je živel, od fašizma, pregnanstva in mračnih časov, torej tem, ki so aktualne tudi danes.
Jubilejna 100. premiera novomeškega poklicnega gledališča APT bo predstava Življenje in časi Bertolta Brechta v režiji Matjaža Bergerja. Gre za poskus, da se skupaj z Brechtom pove več o zgodovinskem kontekstu, v katerem je živel, od fašizma, pregnanstva in mračnih časov, torej tem, ki so aktualne tudi danes.
Pri Cankarjevi založbi so prejšnji teden predstavili štiri nove knjižne izdaje. V zbirki Poezija je izšlo novo delo domačega pesnika Uroša Zupana, med prevodnim leposlovjem pa romana francoskega pisatelja Michela Houellebecqa in črnogorskega romanopisca Milorada Popovića ter štirje eseji italijanske avtorice, ki piše s psevdonimom Elena Ferrante.
Pri Cankarjevi založbi so prejšnji teden predstavili štiri nove knjižne izdaje. V zbirki Poezija je izšlo novo delo domačega pesnika Uroša Zupana, med prevodnim leposlovjem pa romana francoskega pisatelja Michela Houellebecqa in črnogorskega romanopisca Milorada Popovića ter štirje eseji italijanske avtorice, ki piše s psevdonimom Elena Ferrante.
Pri Založbi ZRC je izšla izjemna znanstvenokritična knjiga z naslovom Haeresis fulminata – Strela udari krivoverca Ljubljančana jezuita Janeza Ludvika Schönlebna, tudi prefekta ljubljanske gimnazije. Gre za dramo, ki je bila uprizorjena maja 1651 v jezuitskem kolegiju Ljubljani. Uredila in z znanstvenim komentarjem sta jo opremila dr. Monika Deželak Trojar in dr. Brane Senegačnik, ki je dramo prevedel.
Pri Založbi ZRC je izšla izjemna znanstvenokritična knjiga z naslovom Haeresis fulminata – Strela udari krivoverca Ljubljančana jezuita Janeza Ludvika Schönlebna, tudi prefekta ljubljanske gimnazije. Gre za dramo, ki je bila uprizorjena maja 1651 v jezuitskem kolegiju Ljubljani. Uredila in z znanstvenim komentarjem sta jo opremila dr. Monika Deželak Trojar in dr. Brane Senegačnik, ki je dramo prevedel.
Redko dobimo priložnost neko obdobje spoznavati tako temeljito kot zdaj v ciklu razstav Barok v Sloveniji. Gre za izjemen projekt več institucij: v Narodni galeriji sta že nekaj časa na ogled slikarstvo in kiparstvo 17. in 18. stoletja, zdaj pa so v Narodnem Muzeju Slovenije odprli razstavo Arhitektura in uporabna umetnost. Na ogled so številni predmeti, ki so prišli tudi iz drugih ustanov, zasebnih zbirk in cerkva. Z razstavo Naše lepo stoletje – Uršulinska cerkev in modernizem se projektu pridružuje še Muzej za arhitekturo in oblikovanje.
Redko dobimo priložnost neko obdobje spoznavati tako temeljito kot zdaj v ciklu razstav Barok v Sloveniji. Gre za izjemen projekt več institucij: v Narodni galeriji sta že nekaj časa na ogled slikarstvo in kiparstvo 17. in 18. stoletja, zdaj pa so v Narodnem Muzeju Slovenije odprli razstavo Arhitektura in uporabna umetnost. Na ogled so številni predmeti, ki so prišli tudi iz drugih ustanov, zasebnih zbirk in cerkva. Z razstavo Naše lepo stoletje – Uršulinska cerkev in modernizem se projektu pridružuje še Muzej za arhitekturo in oblikovanje.
S podelitvijo nagrad se je sinoči v Velenju končalo 24. književno srečanje Lirikonfest – festival liričnega, potopisnega, kantavtorskega in satiričnega občutja / rezervat za poezijo. Organizira ga Ustanova Velenjska knjižna fundacija, vodi pa ga pesnik in urednik Ivo Stropnik. Prispevek Vlada Motnikarja:
S podelitvijo nagrad se je sinoči v Velenju končalo 24. književno srečanje Lirikonfest – festival liričnega, potopisnega, kantavtorskega in satiričnega občutja / rezervat za poezijo. Organizira ga Ustanova Velenjska knjižna fundacija, vodi pa ga pesnik in urednik Ivo Stropnik. Prispevek Vlada Motnikarja:
V mariborski galeriji artKIT je na ogled likovna razstava mlade hrvaške likovne umetnice Sare Haas. Po treh razstavah na Hrvaškem je to njena prva samostojna v tujini. Da je v Mariboru, jo posebej veseli, saj je z mestom družinsko povezana. Osebna je tudi razstava z naslovom SAGA; pripoveduje zgodbe, ki jih doživlja, na neki način je igrivo zapisan dnevnik spominov. Prispevek Irene Kodrič Cizerl.
V mariborski galeriji artKIT je na ogled likovna razstava mlade hrvaške likovne umetnice Sare Haas. Po treh razstavah na Hrvaškem je to njena prva samostojna v tujini. Da je v Mariboru, jo posebej veseli, saj je z mestom družinsko povezana. Osebna je tudi razstava z naslovom SAGA; pripoveduje zgodbe, ki jih doživlja, na neki način je igrivo zapisan dnevnik spominov. Prispevek Irene Kodrič Cizerl.
Ali pisati o delavskem razredu pomeni pisati proti literarni tradiciji in zakaj je razkrivanje razrednega nasilja nujno, da se proti njemu lahko borimo? To sta le dve izmed mnogih vprašanj, s katerimi se Édouard Louis, eden od osrednjih francoskih literarnih glasov mlajše generacije, ukvarja v svojih povečini avtobiografskih knjigah. Louis te dni na povabilo založbe cf*, pri kateri so izdali njegove zadnje štiri knjige v slovenščini, gostuje na več dogodkih v Ljubljani.
Ali pisati o delavskem razredu pomeni pisati proti literarni tradiciji in zakaj je razkrivanje razrednega nasilja nujno, da se proti njemu lahko borimo? To sta le dve izmed mnogih vprašanj, s katerimi se Édouard Louis, eden od osrednjih francoskih literarnih glasov mlajše generacije, ukvarja v svojih povečini avtobiografskih knjigah. Louis te dni na povabilo založbe cf*, pri kateri so izdali njegove zadnje štiri knjige v slovenščini, gostuje na več dogodkih v Ljubljani.
8. junij je dan Primoža Trubarja. Na Trubarjevi domačiji na Rašici se mu poklanjamo že dan prej ob 18. uri, in sicer že dvanajstič s tradicionalnim literarnim dogodkom Dom v jeziku v organizaciji Društva slovenskih pisateljev, Programa Ars in Občine Velike Lašče. Na njem se bodo predstavili nagrajeni sodobni slovenski avtorice in avtorji Miljana Cunta, Robert Simonišek, Marjan Kukovec, Nataša Konc Lorenzutti, Anja Mugerli, Maruša Novosel in Denis Škofič.
8. junij je dan Primoža Trubarja. Na Trubarjevi domačiji na Rašici se mu poklanjamo že dan prej ob 18. uri, in sicer že dvanajstič s tradicionalnim literarnim dogodkom Dom v jeziku v organizaciji Društva slovenskih pisateljev, Programa Ars in Občine Velike Lašče. Na njem se bodo predstavili nagrajeni sodobni slovenski avtorice in avtorji Miljana Cunta, Robert Simonišek, Marjan Kukovec, Nataša Konc Lorenzutti, Anja Mugerli, Maruša Novosel in Denis Škofič.
Arhiv Republike Slovenije letos praznuje osemdeseto obletnico obstoja kot samostojna nacionalna institucija. Vodilo celoletnega praznovanja je odprtost in dostopnost arhivskih vsebin, pa tudi njihova digitalizacija. Del jubilejnega programa, ki očem javnosti razkriva izbor arhivskih materialov na področju filmske umetnosti, je razstava Od filma do arhiva, ki se je odprla ta teden, pospremila pa jo je projekcija razstavljenih filmov v Slovenski kinoteki. Prispevek je pripravila Urška Savič, bere Lidija Hartman.
Arhiv Republike Slovenije letos praznuje osemdeseto obletnico obstoja kot samostojna nacionalna institucija. Vodilo celoletnega praznovanja je odprtost in dostopnost arhivskih vsebin, pa tudi njihova digitalizacija. Del jubilejnega programa, ki očem javnosti razkriva izbor arhivskih materialov na področju filmske umetnosti, je razstava Od filma do arhiva, ki se je odprla ta teden, pospremila pa jo je projekcija razstavljenih filmov v Slovenski kinoteki. Prispevek je pripravila Urška Savič, bere Lidija Hartman.
V Izoli se odvija osrednji del 21. festivala Kino otok. Na njem so, denimo, prikazali Prisluhni glasovom; film posledice kolonialne oblasti v Francoski Gvajani razišče skozi pogled odraščajočega dečka iz Pariza, ki na obisku pri babici obudi duha tragično umrlega strica. Na ogled je bil tudi film V senci finskega ustvarjalca Samija van Ingna. V filmu raziskuje kompleksno zapuščino svojih prednikov – med temi je tudi Robert J Flaherty, ki velja za avtorja prvega celovečernega dokumentarca. Z van Ingnom se je v Izoli srečala Tina Poglajen.
V Izoli se odvija osrednji del 21. festivala Kino otok. Na njem so, denimo, prikazali Prisluhni glasovom; film posledice kolonialne oblasti v Francoski Gvajani razišče skozi pogled odraščajočega dečka iz Pariza, ki na obisku pri babici obudi duha tragično umrlega strica. Na ogled je bil tudi film V senci finskega ustvarjalca Samija van Ingna. V filmu raziskuje kompleksno zapuščino svojih prednikov – med temi je tudi Robert J Flaherty, ki velja za avtorja prvega celovečernega dokumentarca. Z van Ingnom se je v Izoli srečala Tina Poglajen.
Grafični bienale Ljubljana praznuje 70 let. Če se je nazadnje tematsko navezal na gibanje neuvrščenih, pri katerem je sicer v svojih začetkih igral pomembno vlogo v kulturni diplomaciji, pa se letošnja, 36. izdaja z deli umetnikov z vsega sveta osredotoča na razumljivejšo témo – fantazijo. Španska kuratorka Chus Martínez je bienale naslovila Orakelj: O domišljiji in svobodi.
Grafični bienale Ljubljana praznuje 70 let. Če se je nazadnje tematsko navezal na gibanje neuvrščenih, pri katerem je sicer v svojih začetkih igral pomembno vlogo v kulturni diplomaciji, pa se letošnja, 36. izdaja z deli umetnikov z vsega sveta osredotoča na razumljivejšo témo – fantazijo. Španska kuratorka Chus Martínez je bienale naslovila Orakelj: O domišljiji in svobodi.
V Zasavskem muzeju Trbovlje odpirajo razstavo z naslovom Stojan Batič kipar iz Trbovelj 100 let. Gre za razstavo ob 100. obletnici rojstva enega najpomembnejših kiparjev druge polovice 20. stoletja.
V Zasavskem muzeju Trbovlje odpirajo razstavo z naslovom Stojan Batič kipar iz Trbovelj 100 let. Gre za razstavo ob 100. obletnici rojstva enega najpomembnejših kiparjev druge polovice 20. stoletja.
V Izoli se pričenja osrednji del 21. filmskega festivala Kino otok, trajal bo vse do nedelje. Prikazali bodo 129 filmov, od tega 45 celovečernih in 84 kratkih; filmi prihajajo iz Palestine, Črne gore, Nepala, Finske in več kot 30 drugih držav. Letos si festival sicer prizadeva za upočasnitev ritma, možnost za razmislek in dialog; v urniku so denimo namenoma ustvarili dodaten prostor za neposreden stik med filmskimi ustvarjalci in občinstvom.
V Izoli se pričenja osrednji del 21. filmskega festivala Kino otok, trajal bo vse do nedelje. Prikazali bodo 129 filmov, od tega 45 celovečernih in 84 kratkih; filmi prihajajo iz Palestine, Črne gore, Nepala, Finske in več kot 30 drugih držav. Letos si festival sicer prizadeva za upočasnitev ritma, možnost za razmislek in dialog; v urniku so denimo namenoma ustvarili dodaten prostor za neposreden stik med filmskimi ustvarjalci in občinstvom.
Vloga drog v sodobni družbi je največkrat zastrta in tabuizirana, diskurz o njihovi uporabi pa osnovan na dezinformacijah. Tako trdi nemški pisatelj Norman Ohler, ki se je že v svoji prvi raziskovalno naravnani knjigi Popolna omama: Droge v tretjem rajhu, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 2019, posvetil temeljitemu pregledu uporabe stimulativnih drog med vodstom in vojaki nacističnega režima v Nemčiji pred in med drugo svetovno vojno. V svoji novi knjigi, LSD za mamo, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Aleša Učakarja in jo je nedavno predstavil v Ljubljani, že začeto raziskavo nadaljuje, le da se je tokrat posvetil uporabi psihedeličnih drog v času hladne vojne. V ospredju njegove obravnave je dietilamid lizergične kisline, širše poznan kot LSD.
Vloga drog v sodobni družbi je največkrat zastrta in tabuizirana, diskurz o njihovi uporabi pa osnovan na dezinformacijah. Tako trdi nemški pisatelj Norman Ohler, ki se je že v svoji prvi raziskovalno naravnani knjigi Popolna omama: Droge v tretjem rajhu, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 2019, posvetil temeljitemu pregledu uporabe stimulativnih drog med vodstom in vojaki nacističnega režima v Nemčiji pred in med drugo svetovno vojno. V svoji novi knjigi, LSD za mamo, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Aleša Učakarja in jo je nedavno predstavil v Ljubljani, že začeto raziskavo nadaljuje, le da se je tokrat posvetil uporabi psihedeličnih drog v času hladne vojne. V ospredju njegove obravnave je dietilamid lizergične kisline, širše poznan kot LSD.
V sredo, 4. junija, se v Izoli začenja osrednji del 21. izdaje festivala Kino otok. V programu je tokrat 129 filmov iz 36 različnih držav, od tega 45 celovečernih in 84 kratkih. Za tiste, ki bodo v Izoli že večer prej, kot vsako leto pripravljajo projekcijo presenečenja. Kot so zapisali, bo skrivnostni film, ki ga bodo prikazali v torek zvečer v Letnem kinu Manzioli, v otoški maniri ogrel predfestivalski večer in toplo povabil k ogledu prihajajočih festivalskih projekcij. Uradno festival v sredo sicer odpira film Skupni jezik, nenavadno, zabavno in ganljivo srečanje kanadske in iranske kulture ter njunih kinematografij. Tina Poglajen je pred mikrofon povabila programsko selektorico Varjo Močnik, ki je predstavila del programa letošnjega festivala – tega sestavljajo cinefilski filmi z vseh koncev sveta.
V sredo, 4. junija, se v Izoli začenja osrednji del 21. izdaje festivala Kino otok. V programu je tokrat 129 filmov iz 36 različnih držav, od tega 45 celovečernih in 84 kratkih. Za tiste, ki bodo v Izoli že večer prej, kot vsako leto pripravljajo projekcijo presenečenja. Kot so zapisali, bo skrivnostni film, ki ga bodo prikazali v torek zvečer v Letnem kinu Manzioli, v otoški maniri ogrel predfestivalski večer in toplo povabil k ogledu prihajajočih festivalskih projekcij. Uradno festival v sredo sicer odpira film Skupni jezik, nenavadno, zabavno in ganljivo srečanje kanadske in iranske kulture ter njunih kinematografij. Tina Poglajen je pred mikrofon povabila programsko selektorico Varjo Močnik, ki je predstavila del programa letošnjega festivala – tega sestavljajo cinefilski filmi z vseh koncev sveta.
Novo Gorico je v sklopu Festivala Kompleksnosti, ki predstavlja skupni literarni program festivala Mesto knjige in Evropske prestolnice kulture GO! 2025, obiskala Kapka Kassabova, večkrat nagrajena bolgarska avtorica, katere knjiga Meja je pri založbi Beletrina izšla lansko pomlad v okviru festivala Fabula.
Novo Gorico je v sklopu Festivala Kompleksnosti, ki predstavlja skupni literarni program festivala Mesto knjige in Evropske prestolnice kulture GO! 2025, obiskala Kapka Kassabova, večkrat nagrajena bolgarska avtorica, katere knjiga Meja je pri založbi Beletrina izšla lansko pomlad v okviru festivala Fabula.
V Slovenski kinoteki v Ljubljani četrtek, 5. 6., začenjajo s ciklom Ne ga lomit. Tesa Drev Juh se o njem pogovarja z urednico filmskega programa v Kinoteki Anjo Banko.
V Slovenski kinoteki v Ljubljani četrtek, 5. 6., začenjajo s ciklom Ne ga lomit. Tesa Drev Juh se o njem pogovarja z urednico filmskega programa v Kinoteki Anjo Banko.
Pred Domom glasbe v Celovcu so ob 70. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe postavili štiri bronaste umetniške konstrukcije z naslovom 800+ akademskega slikarja Valentina Omana. Na njih je Oman izklesal del dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, ki v zadnjih desetletjih izginila.
Pred Domom glasbe v Celovcu so ob 70. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe postavili štiri bronaste umetniške konstrukcije z naslovom 800+ akademskega slikarja Valentina Omana. Na njih je Oman izklesal del dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, ki v zadnjih desetletjih izginila.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica abonmajsko sezono končuje z dokumentarno dramo Anhovo. Gre za avtorski projekt Žige Divjaka in Katarine Morano, ki celostno prikazuje zgodbo o Anhovem: o ekološkem uničenju in prevladi kapitala nad zdravjem ter o uporu in dolgoletnem boju domačinov za čistejše okolje.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica abonmajsko sezono končuje z dokumentarno dramo Anhovo. Gre za avtorski projekt Žige Divjaka in Katarine Morano, ki celostno prikazuje zgodbo o Anhovem: o ekološkem uničenju in prevladi kapitala nad zdravjem ter o uporu in dolgoletnem boju domačinov za čistejše okolje.
Po gradu Štanjel in Dobrovo, so preteklo nedeljo v goriški palači Attems Petzenstein odprli še zadnjo v nizu razstav, ki jo ob Evropski prestolnici kulture posvečajo domačemu slikarju Zoranu Mušiču. Več kot sto del ponuja celovit pogled na slikarjevo umetniško in življenjsko pot. V središču tokrat ni njegov najbolj znani cikel s katerim je obudil spomin na koncentracijsko taborišče Dachau, pač pa Züriška soba, ki slavi življenje.
Po gradu Štanjel in Dobrovo, so preteklo nedeljo v goriški palači Attems Petzenstein odprli še zadnjo v nizu razstav, ki jo ob Evropski prestolnici kulture posvečajo domačemu slikarju Zoranu Mušiču. Več kot sto del ponuja celovit pogled na slikarjevo umetniško in življenjsko pot. V središču tokrat ni njegov najbolj znani cikel s katerim je obudil spomin na koncentracijsko taborišče Dachau, pač pa Züriška soba, ki slavi življenje.
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo nocoj ob 20.00 živa izvedba radijske igre Hamlet. Radijska premiera Shakespearjeve tragedije z neposrednim prenosom na programu Ars bo v aktualnem kontekstu odprla razmislek: Kaj pomeni biti ali ne biti, ko je glas vse, kar imamo? Režiser: Alen Jelen Prevajalec: Oton Župančič Prirejevalka in dramaturginja: Kaja Novosel Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonska mojstra: Urban Gruden in Matjaž Miklič Lektor: Martin Vrtačnik Klavdij, kralj danski – Dario Varga Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja – Klemen Kovačič Polonij, veliki komornik – Janez Škof Horatio, Hamletov prijatelj – Gašper Lovrec Laert, Polonijev sin – Žan Brelih Hatunić Gertruda, danska kraljica – Polona Juh Ofelija, Polonijeva hči – Mojka Končar Duh Hamletovega očeta – Aleš Valič Osrik, dvornik – Luka Seražin
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo nocoj ob 20.00 živa izvedba radijske igre Hamlet. Radijska premiera Shakespearjeve tragedije z neposrednim prenosom na programu Ars bo v aktualnem kontekstu odprla razmislek: Kaj pomeni biti ali ne biti, ko je glas vse, kar imamo? Režiser: Alen Jelen Prevajalec: Oton Župančič Prirejevalka in dramaturginja: Kaja Novosel Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonska mojstra: Urban Gruden in Matjaž Miklič Lektor: Martin Vrtačnik Klavdij, kralj danski – Dario Varga Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja – Klemen Kovačič Polonij, veliki komornik – Janez Škof Horatio, Hamletov prijatelj – Gašper Lovrec Laert, Polonijev sin – Žan Brelih Hatunić Gertruda, danska kraljica – Polona Juh Ofelija, Polonijeva hči – Mojka Končar Duh Hamletovega očeta – Aleš Valič Osrik, dvornik – Luka Seražin
Gledališka režiserka Tjaša Črnigoj, ki jo poznamo predvsem po dokumentarnih predstavah s feministično tematiko, je za novo predstavo na odru Slovenskega mladinskega gledališča skupaj z igralkami Tamaro Avguštin, Anjo Novak, Katarino Stegnar in Mirando Trnjanin raziskovala, kako smo si v Sloveniji izborili, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno.
Gledališka režiserka Tjaša Črnigoj, ki jo poznamo predvsem po dokumentarnih predstavah s feministično tematiko, je za novo predstavo na odru Slovenskega mladinskega gledališča skupaj z igralkami Tamaro Avguštin, Anjo Novak, Katarino Stegnar in Mirando Trnjanin raziskovala, kako smo si v Sloveniji izborili, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno.
V Novi Gorici bo vikend, poln kulturno-športnih dogodkov, odprla nova premiera režiserja Tomija Janežiča. Predstava 1976, peta iz cikla Dodekalogija 1972-1983, se bo zgodila na stadionu Športnega parka Nova Gorica. Gre za novo delo, ki sodi v uradni program Evropske prestolnice kulture, bo pa dvourna predstava na poseben način povezala tudi prebivalce tega najmlajšega mesta.
V Novi Gorici bo vikend, poln kulturno-športnih dogodkov, odprla nova premiera režiserja Tomija Janežiča. Predstava 1976, peta iz cikla Dodekalogija 1972-1983, se bo zgodila na stadionu Športnega parka Nova Gorica. Gre za novo delo, ki sodi v uradni program Evropske prestolnice kulture, bo pa dvourna predstava na poseben način povezala tudi prebivalce tega najmlajšega mesta.
V prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani so podelili desetnico, nagrado za najboljše delo na področju otroškega in mladinskega leposlovja, ki je izšlo v obdobju zadnjih treh let. Nominiranih je bilo deset del, desetnico pa je prejel pisatelj Andrej E. Skubic za mladinski roman Lahko bi umrl na tem kavču z mano. Več Sara Medved.
V prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani so podelili desetnico, nagrado za najboljše delo na področju otroškega in mladinskega leposlovja, ki je izšlo v obdobju zadnjih treh let. Nominiranih je bilo deset del, desetnico pa je prejel pisatelj Andrej E. Skubic za mladinski roman Lahko bi umrl na tem kavču z mano. Več Sara Medved.
Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je pred dnevi podelil Plečnikove nagrade, osrednja nacionalna priznanja za najkakovostnejše realizacije na področjih arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture in interierja, nastale na ozemlju Republike Slovenije v zadnjih treh letih. Strokovna žirija je letos v petih kategorijah podelila Plečnikovo nagrado, štiri Plečnikove medalje in eno študentsko štipendijo. Več pa Sanja Rejc.
Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je pred dnevi podelil Plečnikove nagrade, osrednja nacionalna priznanja za najkakovostnejše realizacije na področjih arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture in interierja, nastale na ozemlju Republike Slovenije v zadnjih treh letih. Strokovna žirija je letos v petih kategorijah podelila Plečnikovo nagrado, štiri Plečnikove medalje in eno študentsko štipendijo. Več pa Sanja Rejc.
Mednarodni festival Svetlobna gverila poteka že od leta 2007. Posvečen je produkciji in predstavitvi del sodobne vizualne in novomedijske umetnosti, katerih osnovno izrazno sredstvo je medij svetlobe. V treh tednih festivala si bo na izbranih lokacijah mogoče ogledati številne svetlobne instalacije, projekcije in prostorske postavitve, ki so jih ustvarili domači in tuji umetniki. Vodilo, pod katerim so ustvarjali, so takšne in drugačne motnje. Na festivalu sodelujejo tudi stalni partnerji festivala, kot so dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Fakultete za arhitekturo ter Naravoslovnotehniške fakultete.
Mednarodni festival Svetlobna gverila poteka že od leta 2007. Posvečen je produkciji in predstavitvi del sodobne vizualne in novomedijske umetnosti, katerih osnovno izrazno sredstvo je medij svetlobe. V treh tednih festivala si bo na izbranih lokacijah mogoče ogledati številne svetlobne instalacije, projekcije in prostorske postavitve, ki so jih ustvarili domači in tuji umetniki. Vodilo, pod katerim so ustvarjali, so takšne in drugačne motnje. Na festivalu sodelujejo tudi stalni partnerji festivala, kot so dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Fakultete za arhitekturo ter Naravoslovnotehniške fakultete.
V soboto se bo s ponovitvijo celotnega tekmovalnega programa in s podelitvijo zlate palme in drugih nagrad končal največji in najpomembnejši evropski filmski festival, 78. Cannes.
V soboto se bo s ponovitvijo celotnega tekmovalnega programa in s podelitvijo zlate palme in drugih nagrad končal največji in najpomembnejši evropski filmski festival, 78. Cannes.