Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativni prispevki iz področja kulture
V Ljubljani so prvič predstavili uradni program Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica – Gorica. Projekt ki bo potekal pod sloganom Go Borderless, Gremo brezmejno, bo prvi čezmejni EPK. Na obeh straneh meje bodo vanj vložili kar 200 milijonov eurov, kar bo ena izmed največjih investicij v regiji. Evropsko prestolnico kulture bodo odprli na slovenski kulturni praznik 8. februarja, ko pričakujejo več kot 100 tisoč obiskovalcev.
V Ljubljani so prvič predstavili uradni program Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica – Gorica. Projekt ki bo potekal pod sloganom Go Borderless, Gremo brezmejno, bo prvi čezmejni EPK. Na obeh straneh meje bodo vanj vložili kar 200 milijonov eurov, kar bo ena izmed največjih investicij v regiji. Evropsko prestolnico kulture bodo odprli na slovenski kulturni praznik 8. februarja, ko pričakujejo več kot 100 tisoč obiskovalcev.
Še do nedelje poteka 35. izdaja Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, ki ga poznamo pod okrajšavo Liffe. Deset filmov tekmuje za nagrado vodomec, ena od vedno najbolj drznih sekcij festivala pa je tudi letos Ekstravaganca – v okviru te si lahko še nekajkrat ogledate film Substanca, ki je bil premierno prikazan na letošnjem Cannskem filmskem festivalu, kjer je režiserka in scenaristka Coralie Fargeat prejela nagrado za najboljši scenarij.
Še do nedelje poteka 35. izdaja Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, ki ga poznamo pod okrajšavo Liffe. Deset filmov tekmuje za nagrado vodomec, ena od vedno najbolj drznih sekcij festivala pa je tudi letos Ekstravaganca – v okviru te si lahko še nekajkrat ogledate film Substanca, ki je bil premierno prikazan na letošnjem Cannskem filmskem festivalu, kjer je režiserka in scenaristka Coralie Fargeat prejela nagrado za najboljši scenarij.
V Cukrarni v Ljubljani so odprli veliko skupinsko razstavo kolaža in asemblaža. Zajema iz bazena sodobne slovenske umetniške produkcije vse od 70. let prejšnjega stoletja do danes, poudarek je prav na prepletanju tradicionalnih in sodobnih pristopov. Pomenljivo so jo naslovili Plastenja in kot neke vrste plasti je zasnovana tudi sama postavitev.
V Cukrarni v Ljubljani so odprli veliko skupinsko razstavo kolaža in asemblaža. Zajema iz bazena sodobne slovenske umetniške produkcije vse od 70. let prejšnjega stoletja do danes, poudarek je prav na prepletanju tradicionalnih in sodobnih pristopov. Pomenljivo so jo naslovili Plastenja in kot neke vrste plasti je zasnovana tudi sama postavitev.
Ena najbolj specifičnih in natančno profiliranih programskih sekcij Ljubljanskega filmskega festivala je že od leta 2003 sekcija Ekstravaganca. Z izbranimi filmi, ki vedno tako ali drugače prestopajo meje običajnejših produkcij, si je Ekstravaganca v več kot dvajsetih letih pridobila skoraj kulten status in zvesto občinstvo, odprto za zelo različne žanre, pogojno sprejemljiv črni humor in spektakularno brutalne filmske prizore. In prav taka je tudi letošnja ekstravagantna bera. Najbolj bizarna je gotovo Nora hiša, nekakšna črna komedija s prvinami trilerja in fantastične grozljivke, posneta v slogu ameriških humorističnih serij iz devetdesetih let nizozemskih režiserjev in scenaristov Steffena Haarsa in Flipa van de Kuila. Zgodba, začinjena z zelo unikatnim humorjem, se posveča izredno razumevajočemu in potrpežljivemu družinskemu očetu Berniju; ta se nehote zaplete z neusmiljenimi ruskimi kriminalci, ki prestopijo vse meje. Nato prestopi meje še Berni … Nora hiša je brezkompromisno bizaren film, ki pretirava v vsem, česar se loti, zato je tudi odziv gledalcev nanj lahko le skrajnosten – ali ga popolnoma obožujejo ali pa popolnoma raztrgajo. Vmesne poti ni. Precej bolj klasičen, tako v zgodbi kot slogovno, je tudi dobri stari znanec Liffovega občinstva, akcijski kriminalni triler Racija v Manili. Gre za četrti del izjemno priljubljene južnokorejske franšize, v kateri detektiv stare šole s težko roko med preiskavo umora naleti na trd oreh – svetovni splet. Današnji kriminalci namreč ne delujejo več le analogno, ampak predvsem digitalno in dobri klasični, v tem filmu predvsem krvavo fizični, prijemi ne zadostujejo več. A z novimi okrepitvami in tipičnim akcijskim humorjem se zapleti, ki menda temeljijo na resničnih primerih, nazadnje seveda srečno rešijo. Popolnoma drugačen pa je konec letošnjega zvezdnika med ekstravagantneži, telesne grozljivke Substanca. Francoska režiserka Coralie Fargeat, ki je občinstvo Liffovih Ekstravaganc navdušila že pred leti z neizprosnim žanrskim filmom Maščevanje, se je tokrat spustila v lov na večno mladost – in ga popeljala v skrajnost. Nekaj, kar se je še pred desetletji s filmom Smrt ji lepo pristoji morda zdelo kot zabavno fantazijsko poigravanje, se z zgodbo lepe, a nečimrne Elisabeth Sparkle, ugašajoče zvezde televizijskega fitnesa, sprevrže v grozljivo izmaličenost telesa in duha. Z glavno vlogo v tem izjemno večplastnem filmu, ki ga nekoliko kvari le neposrečen in s preveč posebnimi učinki začinjen konec, se je na filmska platna vrnila tudi Demi Moore, naravnost odlična v svoji telesni in duševni razgaljenosti.
Ena najbolj specifičnih in natančno profiliranih programskih sekcij Ljubljanskega filmskega festivala je že od leta 2003 sekcija Ekstravaganca. Z izbranimi filmi, ki vedno tako ali drugače prestopajo meje običajnejših produkcij, si je Ekstravaganca v več kot dvajsetih letih pridobila skoraj kulten status in zvesto občinstvo, odprto za zelo različne žanre, pogojno sprejemljiv črni humor in spektakularno brutalne filmske prizore. In prav taka je tudi letošnja ekstravagantna bera. Najbolj bizarna je gotovo Nora hiša, nekakšna črna komedija s prvinami trilerja in fantastične grozljivke, posneta v slogu ameriških humorističnih serij iz devetdesetih let nizozemskih režiserjev in scenaristov Steffena Haarsa in Flipa van de Kuila. Zgodba, začinjena z zelo unikatnim humorjem, se posveča izredno razumevajočemu in potrpežljivemu družinskemu očetu Berniju; ta se nehote zaplete z neusmiljenimi ruskimi kriminalci, ki prestopijo vse meje. Nato prestopi meje še Berni … Nora hiša je brezkompromisno bizaren film, ki pretirava v vsem, česar se loti, zato je tudi odziv gledalcev nanj lahko le skrajnosten – ali ga popolnoma obožujejo ali pa popolnoma raztrgajo. Vmesne poti ni. Precej bolj klasičen, tako v zgodbi kot slogovno, je tudi dobri stari znanec Liffovega občinstva, akcijski kriminalni triler Racija v Manili. Gre za četrti del izjemno priljubljene južnokorejske franšize, v kateri detektiv stare šole s težko roko med preiskavo umora naleti na trd oreh – svetovni splet. Današnji kriminalci namreč ne delujejo več le analogno, ampak predvsem digitalno in dobri klasični, v tem filmu predvsem krvavo fizični, prijemi ne zadostujejo več. A z novimi okrepitvami in tipičnim akcijskim humorjem se zapleti, ki menda temeljijo na resničnih primerih, nazadnje seveda srečno rešijo. Popolnoma drugačen pa je konec letošnjega zvezdnika med ekstravagantneži, telesne grozljivke Substanca. Francoska režiserka Coralie Fargeat, ki je občinstvo Liffovih Ekstravaganc navdušila že pred leti z neizprosnim žanrskim filmom Maščevanje, se je tokrat spustila v lov na večno mladost – in ga popeljala v skrajnost. Nekaj, kar se je še pred desetletji s filmom Smrt ji lepo pristoji morda zdelo kot zabavno fantazijsko poigravanje, se z zgodbo lepe, a nečimrne Elisabeth Sparkle, ugašajoče zvezde televizijskega fitnesa, sprevrže v grozljivo izmaličenost telesa in duha. Z glavno vlogo v tem izjemno večplastnem filmu, ki ga nekoliko kvari le neposrečen in s preveč posebnimi učinki začinjen konec, se je na filmska platna vrnila tudi Demi Moore, naravnost odlična v svoji telesni in duševni razgaljenosti.
Na festivalu Liffe je v sekciji Perspektive deset naslovov, ki se potegujejo za nagrado Vodomec po izbiri mednarodne žirije. Med naslovi je letos kar nekaj filmov, ki so prejeli pomembne nagrade že na drugih festivalih po Evropi. V naboru tako najdemo film Vsi odtenki svetlobe indijske režiserke Payal Kapadie, ki je v Cannesu spomladi prejela nagrado Grand Prix, film Proslava hrvaškega režiserja Bruna Ankovića, zmagovalca letošnjega festivala hrvaškega filma v Pulju ter film Strupeno litovske avtorice Saule Bliuvaite, ki je poleti odnesel glavno nagrado iz festivala v Locarnu. Prav z njo se je pogovarjala Petra Meterc.
Na festivalu Liffe je v sekciji Perspektive deset naslovov, ki se potegujejo za nagrado Vodomec po izbiri mednarodne žirije. Med naslovi je letos kar nekaj filmov, ki so prejeli pomembne nagrade že na drugih festivalih po Evropi. V naboru tako najdemo film Vsi odtenki svetlobe indijske režiserke Payal Kapadie, ki je v Cannesu spomladi prejela nagrado Grand Prix, film Proslava hrvaškega režiserja Bruna Ankovića, zmagovalca letošnjega festivala hrvaškega filma v Pulju ter film Strupeno litovske avtorice Saule Bliuvaite, ki je poleti odnesel glavno nagrado iz festivala v Locarnu. Prav z njo se je pogovarjala Petra Meterc.
izbor filmov, ki jim lahko rečemo tudi vrhunci festivala, na katere bi bilo dobro biti pozoren v naslednjih dneh: Sosednja soba, Anora, Vermiglio, Brutalist, Megalopolis in Hudičeva kopel.
izbor filmov, ki jim lahko rečemo tudi vrhunci festivala, na katere bi bilo dobro biti pozoren v naslednjih dneh: Sosednja soba, Anora, Vermiglio, Brutalist, Megalopolis in Hudičeva kopel.
Prejšnji teden so razkrili nominirance 67. Grammyjev in med njih se je v kategoriji najboljšega klasičnega instrumentalista, solista uvrstil tudi slovenski kitarist Mak Grgić z albumom Entourer, posnetim z zasedbo Ensemble Dissonance. S Kitaristom se je o albumu, že tretji nominaciji za to nagrado in njenem pomenu pogovarjal Primož Trdan.
Prejšnji teden so razkrili nominirance 67. Grammyjev in med njih se je v kategoriji najboljšega klasičnega instrumentalista, solista uvrstil tudi slovenski kitarist Mak Grgić z albumom Entourer, posnetim z zasedbo Ensemble Dissonance. S Kitaristom se je o albumu, že tretji nominaciji za to nagrado in njenem pomenu pogovarjal Primož Trdan.
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je v torek, 5. novembra, v Slovenski kinoteki podelilo letošnjo nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre, in sicer gledališki in filmski igralki Marijani Brecelj. Nagrado, ki nosi ime po igralcu Bertu Sotlarju, podeljujejo že od leta 2014. Z Marijano Brecelj je Tesa Drev Juh po svečani podelitvi in kinotečni projekciji filma Pod njenim oknom posnela kratek pogovor.
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je v torek, 5. novembra, v Slovenski kinoteki podelilo letošnjo nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre, in sicer gledališki in filmski igralki Marijani Brecelj. Nagrado, ki nosi ime po igralcu Bertu Sotlarju, podeljujejo že od leta 2014. Z Marijano Brecelj je Tesa Drev Juh po svečani podelitvi in kinotečni projekciji filma Pod njenim oknom posnela kratek pogovor.
Kaj ponuja letošnji, že 35. Ljubljanski mednarodni filmski festival? Odvil se bo med 13. in 34. novembrom. Prispevek je pripravil Matej Juh.
Kaj ponuja letošnji, že 35. Ljubljanski mednarodni filmski festival? Odvil se bo med 13. in 34. novembrom. Prispevek je pripravil Matej Juh.
Železni delci, zloženi kot luske, svetleča rdeča masa, surov beton. Pa obraz, sestavljen iz devetih majhnih, ponavljajočih se, kot na kakšni grafiki Andya Warhola. Vse to so ''kože'' obrazov, ki strmijo v prazno ali pa kar mižijo. Maske, ki jih ustvarja kipar Primož Pugelj, na neki način vzpostavljajo vez z golo prisotnostjo biti. In, kot med drugim zapiše kustos Jiři Kočica, želijo prikazati, ''kar kljub neštetim maskam iz zgodovine še ni bilo simbolizirano, ubesedeno, uprizorjeno ali upodobljeno''. Z avtorjem razstave z naslovom Začetek novembra smo se srečali v Galeriji S na Ljubljanskem gradu.
Železni delci, zloženi kot luske, svetleča rdeča masa, surov beton. Pa obraz, sestavljen iz devetih majhnih, ponavljajočih se, kot na kakšni grafiki Andya Warhola. Vse to so ''kože'' obrazov, ki strmijo v prazno ali pa kar mižijo. Maske, ki jih ustvarja kipar Primož Pugelj, na neki način vzpostavljajo vez z golo prisotnostjo biti. In, kot med drugim zapiše kustos Jiři Kočica, želijo prikazati, ''kar kljub neštetim maskam iz zgodovine še ni bilo simbolizirano, ubesedeno, uprizorjeno ali upodobljeno''. Z avtorjem razstave z naslovom Začetek novembra smo se srečali v Galeriji S na Ljubljanskem gradu.
Da je polje umetnosti zelo široko, je Eka Vogelnik dojela že doma, kjer je spoznavala arhitekturo, slikarstvo, ilustracijo, ples in glasbo. Te zvrsti je še nadgradila in s prepoznavnim likovnim slogom, v katerem so bili prisotni tako ekspresionističen duh kot karizmatičnost in milina, zaznamovala več generacij mladih in tudi starejših. Ilustrirala je več kot štirideset knjig. Z mamo Marijo Vogelnik sta napisali besedila za štiri otroške lutkovne predstave in tri radijske igre. Z njo je sodelovala na ustvarjalnih delavnicah skupine Kinetikon, ki jo je pozneje vodila. S sestro Mojco pa je na TV Koper/Capodistria sodelovala pri snemanju eksperimentalnih dokumentarcev o umetniškem ustvarjanju. Likovno je opremila približno petdeset dramskih in plesnih predstav ter okoli dvajset televizijskih oddaj. Napisala je scenarije in uresničila dve lutkovni seriji za otroke na TV Slovenija: Pozabljene knjige naših babic in Bisergora. Za svoj opus je med drugim lani prejela zlato plaketo za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulture, leta 2021 pa Klemenčičevo nagrado. Pomembno pa je prispevala tudi k razvoju likovne terapije, izdajala knjige in priročnike o lutkah in delovala kot docentka Fakultete za socialno delo. Njeno pesem Poljanska balada, ki jo je priredila skupina Brina, pa je medijska hiša BBC leta 2006 nominirala za skladbo leta.
Da je polje umetnosti zelo široko, je Eka Vogelnik dojela že doma, kjer je spoznavala arhitekturo, slikarstvo, ilustracijo, ples in glasbo. Te zvrsti je še nadgradila in s prepoznavnim likovnim slogom, v katerem so bili prisotni tako ekspresionističen duh kot karizmatičnost in milina, zaznamovala več generacij mladih in tudi starejših. Ilustrirala je več kot štirideset knjig. Z mamo Marijo Vogelnik sta napisali besedila za štiri otroške lutkovne predstave in tri radijske igre. Z njo je sodelovala na ustvarjalnih delavnicah skupine Kinetikon, ki jo je pozneje vodila. S sestro Mojco pa je na TV Koper/Capodistria sodelovala pri snemanju eksperimentalnih dokumentarcev o umetniškem ustvarjanju. Likovno je opremila približno petdeset dramskih in plesnih predstav ter okoli dvajset televizijskih oddaj. Napisala je scenarije in uresničila dve lutkovni seriji za otroke na TV Slovenija: Pozabljene knjige naših babic in Bisergora. Za svoj opus je med drugim lani prejela zlato plaketo za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulture, leta 2021 pa Klemenčičevo nagrado. Pomembno pa je prispevala tudi k razvoju likovne terapije, izdajala knjige in priročnike o lutkah in delovala kot docentka Fakultete za socialno delo. Njeno pesem Poljanska balada, ki jo je priredila skupina Brina, pa je medijska hiša BBC leta 2006 nominirala za skladbo leta.
V Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi so na ogled dela palestinskih umetnic in umetnikov. Dve razstavi, Zgodba o Gazi ostaja in Ozvezdja mnogoterih želja, sta pripravljeni z namenom izraziti solidarnost s prebivalci Gaze. Prvo je pripravil Palestinski muzej, druga pa je nastala v sodelovanju z londonsko galerijo Mosaics Room/Soba mozaikov. Ljubljana je tako eno redkih mest v širšem evropskem prostoru, v katerih je mogoče videti palestinska umetniška dela.
V Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi so na ogled dela palestinskih umetnic in umetnikov. Dve razstavi, Zgodba o Gazi ostaja in Ozvezdja mnogoterih želja, sta pripravljeni z namenom izraziti solidarnost s prebivalci Gaze. Prvo je pripravil Palestinski muzej, druga pa je nastala v sodelovanju z londonsko galerijo Mosaics Room/Soba mozaikov. Ljubljana je tako eno redkih mest v širšem evropskem prostoru, v katerih je mogoče videti palestinska umetniška dela.
V Ljubljani je sodobni kanadski filozof Joseph Heath (1967) skozi pogovor, ki sta ga vodila prevajalec Urban Tarman in piska spremne besede Ksenija Vidmar Horvat, predstavil svoje delo Razsvetljenstvo 2.0. To delo, ki ga je v sodelovanju z Založbo Univerze v Ljubljani izdala Mladinska knjiga, je v originalu izšlo pred desetimi leti in je nekakšen poziv k obnovi temeljnih vrednot razuma, kritičnega mišljenja in znanstvene metode. Avtor v njem razgrne, da se družbe danes spoprijemajo s krizo racionalnega razpravljanja in da razumno presojo dejstev izpodrivajo čustva. Zato se je po Heathovem prepričanju za razliko od razsvetljenskega koncepta razuma iz 18. stoletja, ki se osredotoča na individuum, potrebno obrniti na njegov kolektivni aspekt.
V Ljubljani je sodobni kanadski filozof Joseph Heath (1967) skozi pogovor, ki sta ga vodila prevajalec Urban Tarman in piska spremne besede Ksenija Vidmar Horvat, predstavil svoje delo Razsvetljenstvo 2.0. To delo, ki ga je v sodelovanju z Založbo Univerze v Ljubljani izdala Mladinska knjiga, je v originalu izšlo pred desetimi leti in je nekakšen poziv k obnovi temeljnih vrednot razuma, kritičnega mišljenja in znanstvene metode. Avtor v njem razgrne, da se družbe danes spoprijemajo s krizo racionalnega razpravljanja in da razumno presojo dejstev izpodrivajo čustva. Zato se je po Heathovem prepričanju za razliko od razsvetljenskega koncepta razuma iz 18. stoletja, ki se osredotoča na individuum, potrebno obrniti na njegov kolektivni aspekt.
Žirijo za Jenkovo nagrado v sestavi Tonja Jelen (predsednica), David Bandelj, Zoran Pevec in Matej Krajnc sta tokrat prepričali dve zbirki, ki sta obe izšli pri založbi Slovenska matica, in sicer Miljana Cunta z zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo ter Robert Simonišek z zbirko Vračanje k čistosti.
Žirijo za Jenkovo nagrado v sestavi Tonja Jelen (predsednica), David Bandelj, Zoran Pevec in Matej Krajnc sta tokrat prepričali dve zbirki, ki sta obe izšli pri založbi Slovenska matica, in sicer Miljana Cunta z zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo ter Robert Simonišek z zbirko Vračanje k čistosti.
V Avditoriju Portorož so s podelitvijo nagrad zaokrožili 27. Festival slovenskega filma. Daleč največji uspeh je s sedmimi vesnami požel igrani celovečerec Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc. Sicer pa se je na letošnjem festivalu za nagrade potegovalo veliko dokumentarnih in mladinskih filmov, na zaključni slovesnosti pa so večkrat izpostavili vlogo ekipnega in mednarodnega sodelovanja za filmsko produkcijo.
V Avditoriju Portorož so s podelitvijo nagrad zaokrožili 27. Festival slovenskega filma. Daleč največji uspeh je s sedmimi vesnami požel igrani celovečerec Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc. Sicer pa se je na letošnjem festivalu za nagrade potegovalo veliko dokumentarnih in mladinskih filmov, na zaključni slovesnosti pa so večkrat izpostavili vlogo ekipnega in mednarodnega sodelovanja za filmsko produkcijo.
27. Festival slovenskega filma Portorož je že čez polovico, še do nedelje bo stregel s projekcijami, pogovori z ustvarjalci ter strokovnimi in družabnimi dogodki, ob koncu pa bodo na večerni slovesnosti podelili nagrade Vesna, poimenovane po junakinji filma, ki ga je leta 1955 režiral František Čap. Nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo letos prejme kostumografinja Zvonka Makuc. Kot so zapisali, je ustvarila nekaj, kar je lepo, skromno in nevsiljivo, a se je številnim generacijam globoko vtisnilo v spomin, posebej pa je slovela kot mojstrica historičnih kostumografij. Sicer pa letos v tekmovalnem programu najdemo 13 celovečercev, 8 filmov manjšinskih koprodukcij, 6 srednjemetražnih ter čez 40 kratkih in študijskih filmov. V Avditoriju Portorož smo se srečali z direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar in direktorjem Festivala slovenskega filma Bojanom Labovićem.
27. Festival slovenskega filma Portorož je že čez polovico, še do nedelje bo stregel s projekcijami, pogovori z ustvarjalci ter strokovnimi in družabnimi dogodki, ob koncu pa bodo na večerni slovesnosti podelili nagrade Vesna, poimenovane po junakinji filma, ki ga je leta 1955 režiral František Čap. Nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo letos prejme kostumografinja Zvonka Makuc. Kot so zapisali, je ustvarila nekaj, kar je lepo, skromno in nevsiljivo, a se je številnim generacijam globoko vtisnilo v spomin, posebej pa je slovela kot mojstrica historičnih kostumografij. Sicer pa letos v tekmovalnem programu najdemo 13 celovečercev, 8 filmov manjšinskih koprodukcij, 6 srednjemetražnih ter čez 40 kratkih in študijskih filmov. V Avditoriju Portorož smo se srečali z direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar in direktorjem Festivala slovenskega filma Bojanom Labovićem.
V javni obravnavi je predlog sprememb Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, krovnega zakona na področju kulture, ki prinaša najobsežnejše spremembe po več kot 20 letih od uvedbe zakona. Spremembe se nanašajo na tretjino zakona. Velik del se dotika samozaposlenih v kulturi, ki se bodo po novem preimenovali v samostojne delavce v kulturi. Med večjimi spremembami za samozaposlene v kulturi bo drsni cenzus. Če je ustvarjalec na letni ravni le za 1 cent presegel neto dohodek v višini 21 tisoč evrov, je izgubil pravico do plačila socialnih prispevkov s strani države. Glede na spremembe pa višji dohodek za ustvarjalce ne bo pomenil te izgube. Bodo pa zaradi tega morali prispevati višje plačilo za socialne prispevke. Predlog sprememb zakona je obravnaval Nacionalni svet za kulturo na svoji prvi seji v novi sestavi (foto: BoBo/Žiga Živulović ml.).
V javni obravnavi je predlog sprememb Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, krovnega zakona na področju kulture, ki prinaša najobsežnejše spremembe po več kot 20 letih od uvedbe zakona. Spremembe se nanašajo na tretjino zakona. Velik del se dotika samozaposlenih v kulturi, ki se bodo po novem preimenovali v samostojne delavce v kulturi. Med večjimi spremembami za samozaposlene v kulturi bo drsni cenzus. Če je ustvarjalec na letni ravni le za 1 cent presegel neto dohodek v višini 21 tisoč evrov, je izgubil pravico do plačila socialnih prispevkov s strani države. Glede na spremembe pa višji dohodek za ustvarjalce ne bo pomenil te izgube. Bodo pa zaradi tega morali prispevati višje plačilo za socialne prispevke. Predlog sprememb zakona je obravnaval Nacionalni svet za kulturo na svoji prvi seji v novi sestavi (foto: BoBo/Žiga Živulović ml.).
Dopoldne so predstavili prvi sklop študijskega tekmovalnega programa ter organizirali predavanje dr. Mihe Trampuža in okroglo mizo na temo pravic soavtorjev avdiovizualnih del. Ob 100. obletnici rojstva so se posvetili tudi režiserju Igorju Pretnarju, ki se je uveljavil po drugi svetovni vojni, izobraževal pa se je med drugim na Vsesovjetski šoli za kinematografijo v Moskvi. O tem in predvsem o četrtkovih projekcijah iz tekmovalne bere.
Dopoldne so predstavili prvi sklop študijskega tekmovalnega programa ter organizirali predavanje dr. Mihe Trampuža in okroglo mizo na temo pravic soavtorjev avdiovizualnih del. Ob 100. obletnici rojstva so se posvetili tudi režiserju Igorju Pretnarju, ki se je uveljavil po drugi svetovni vojni, izobraževal pa se je med drugim na Vsesovjetski šoli za kinematografijo v Moskvi. O tem in predvsem o četrtkovih projekcijah iz tekmovalne bere.
Nocoj ob 20. uri se bo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški začela nova, že četrta sezona ciklusa orgelskih koncertov Obiski kraljice, ki ga letos soorganizirata Program Ars in Ustanova Imago Sloveniae (Podoba Slovenije). Koncertni spored, imenovan Orgelski polet - Iz romantike v sodobnost, pod brezmejno nebo improvizacije, v prvem delu prinaša glasbo Maxa Regerja, Cesarja Francka, Marcela Dupréja ter noviteto Odtekanje časa slovenskega skladatelja, letošnjega jubilanta Uroša Rojka. V drugem delu bo Mauerhofer improviziral na dane slovenske ter švicarske teme oz. na ljudske in cerkvene pesmi. Koncert bo zvenel tudi v neposrednem prenosu na Arsu.
Nocoj ob 20. uri se bo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški začela nova, že četrta sezona ciklusa orgelskih koncertov Obiski kraljice, ki ga letos soorganizirata Program Ars in Ustanova Imago Sloveniae (Podoba Slovenije). Koncertni spored, imenovan Orgelski polet - Iz romantike v sodobnost, pod brezmejno nebo improvizacije, v prvem delu prinaša glasbo Maxa Regerja, Cesarja Francka, Marcela Dupréja ter noviteto Odtekanje časa slovenskega skladatelja, letošnjega jubilanta Uroša Rojka. V drugem delu bo Mauerhofer improviziral na dane slovenske ter švicarske teme oz. na ljudske in cerkvene pesmi. Koncert bo zvenel tudi v neposrednem prenosu na Arsu.
Portoroški Festival slovenskega filma bo potekal od 22. do 27. oktobra. Festival je kulturni in strokovni dogodek, na katerem se srečujejo filmski ustvarjalci, strokovna javnost, poslovni partnerji in ljubitelji filma. Direktor festivala je režiser in scenarist Bojan Labović.
Portoroški Festival slovenskega filma bo potekal od 22. do 27. oktobra. Festival je kulturni in strokovni dogodek, na katerem se srečujejo filmski ustvarjalci, strokovna javnost, poslovni partnerji in ljubitelji filma. Direktor festivala je režiser in scenarist Bojan Labović.
Dogajanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu je v polnem teku. Zvrstili so se že številni dogodki, predstavitve in pogovori. Na Mednarodnem odru, ki je eno od osrednjih prizorišč sejma, je včeraj potekal pogovor o ljubljanskem manifestu, danes pa je bila tam okrogla miza z naslovom Evropske bralne raziskave v letih 2023 in 2024, še prej pa debata na temo umetne inteligence in pisanja, če med stotinami sejemskih dogodkov omenimo le tiste s slovensko udeležbo.
Dogajanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu je v polnem teku. Zvrstili so se že številni dogodki, predstavitve in pogovori. Na Mednarodnem odru, ki je eno od osrednjih prizorišč sejma, je včeraj potekal pogovor o ljubljanskem manifestu, danes pa je bila tam okrogla miza z naslovom Evropske bralne raziskave v letih 2023 in 2024, še prej pa debata na temo umetne inteligence in pisanja, če med stotinami sejemskih dogodkov omenimo le tiste s slovensko udeležbo.
V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri so odprli letošnjo osrednjo razstavo z naslovom Pravljična tehnika. Gre predvsem za odraščajoči mladini in otrokom namenjeno razstavo, ki bo obiskovalce popeljala med izbor predmetov v otroški in mladinski literaturi slovenskih avtoric in avtorjev. Potopili se bodo v svet kraljev, princev in princes, zmajev, Krpana, Kekca, zveri, brusov, cepcev in mlatičev ter Zvitorepca. Povezuje torej tehniško dediščino z otroško in mladinsko literaturo. Razstavo si je ogledal Goran Tenze.
V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri so odprli letošnjo osrednjo razstavo z naslovom Pravljična tehnika. Gre predvsem za odraščajoči mladini in otrokom namenjeno razstavo, ki bo obiskovalce popeljala med izbor predmetov v otroški in mladinski literaturi slovenskih avtoric in avtorjev. Potopili se bodo v svet kraljev, princev in princes, zmajev, Krpana, Kekca, zveri, brusov, cepcev in mlatičev ter Zvitorepca. Povezuje torej tehniško dediščino z otroško in mladinsko literaturo. Razstavo si je ogledal Goran Tenze.
V koprodukciji Teatra Tivoli in Festivala Ljubljana so na območju ljubljanskih Križank uprizorili gledališko predstavo 3 SESTRE REMIX. V njej so združili moči priznani umetniki iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Drama Tri sestre je najbolj znana in največkrat uprizorjena drama ruskega pisatelja in dramatika Antona Pavloviča Čehova, ki je bila napisana leta 1900. Režiser je Ivica Buljan, avtorica priredbe in dramatruginja pa Manca Sevšek Majeršič.
V koprodukciji Teatra Tivoli in Festivala Ljubljana so na območju ljubljanskih Križank uprizorili gledališko predstavo 3 SESTRE REMIX. V njej so združili moči priznani umetniki iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Drama Tri sestre je najbolj znana in največkrat uprizorjena drama ruskega pisatelja in dramatika Antona Pavloviča Čehova, ki je bila napisana leta 1900. Režiser je Ivica Buljan, avtorica priredbe in dramatruginja pa Manca Sevšek Majeršič.
V Frankfurtu so se odprla vrata sejmišča in začela se je 76. izvedba knjižnega sejma v Frankfurtu, največjega tovrstnega sejma na svetu. Po lanskoletnem častnem gostovanju Slovenije je to letos pripadlo Italiji. V manjšem obsegu se bodo tudi letos tam predstavili nekateri naši avtorji in avtorice.
V Frankfurtu so se odprla vrata sejmišča in začela se je 76. izvedba knjižnega sejma v Frankfurtu, največjega tovrstnega sejma na svetu. Po lanskoletnem častnem gostovanju Slovenije je to letos pripadlo Italiji. V manjšem obsegu se bodo tudi letos tam predstavili nekateri naši avtorji in avtorice.
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana s premiero drame Otroci sonca slavnostno odpira Veliki oder v začasnem bivališču na Litostrojski 56. Kot so poudarili ustvarjalci, se je gledališče rojevalo skupaj s predstavo. Večplastno dramo Maksima Gorkega o pripadnikih družbe, ki se ne zavedajo svoje ujetosti v svet nepomembnih pomembnosti, je režiral Paolo Magelli. V drami Otroci sonca je Maksim Gorki izrisal svet, ki je popolnoma izgubil orientacijo in se utaplja v svojih sporih, utopičnem idealizmu in brezdelju. Režiser Paolo Magelli je dramske osebe opisal kot ujetnike sveta, ki ga ne razumejo, ujetnike svoje tragikomične usode. "Otroci sonca so torej plod ujetništva. Lahko bi poiskali tematsko analogijo: se spomnite Boccaccievega ujetništva zaradi kolere? S tem nočem reči, da je drama literarno sorodna Dekameronu, vendar nekatere komične poteze, ki izvirajo iz klavstrofobične absurdnosti besedila, dopuščajo to misel." Režiser je v povezavi s predstavo navedel tudi citat Umberta Eca, ki govori o tem, da je ljubezen danes le še privid, pojem mir pa je izginil iz intelektualnih debat. Željka Udovičić Pleština, ki je sodelovala kot dramaturginja, je tudi avtorica odrske priredbe Gorkijevega dramskega besedila. Ta je, po njenih besedah: poln viškov besed, kar si je lahko privoščil kot začetnik nečesa novega – socialnega realizma – po Čehovu. V predstavi, ki se, po besedah režiserja, "ukvarja s smešnimi ljubeznimi, ne da bi se zavedala resničnosti okrog sebe, rekel bi celo, da srečno živi v nekakšni neumni, strašni, neskončni klavstrofobiji", bodo "otroke sonca" uprizorili: Branko Šturbej, Maša Derganc, Barbara Cerar, Timon Šturbej in drugi.
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana s premiero drame Otroci sonca slavnostno odpira Veliki oder v začasnem bivališču na Litostrojski 56. Kot so poudarili ustvarjalci, se je gledališče rojevalo skupaj s predstavo. Večplastno dramo Maksima Gorkega o pripadnikih družbe, ki se ne zavedajo svoje ujetosti v svet nepomembnih pomembnosti, je režiral Paolo Magelli. V drami Otroci sonca je Maksim Gorki izrisal svet, ki je popolnoma izgubil orientacijo in se utaplja v svojih sporih, utopičnem idealizmu in brezdelju. Režiser Paolo Magelli je dramske osebe opisal kot ujetnike sveta, ki ga ne razumejo, ujetnike svoje tragikomične usode. "Otroci sonca so torej plod ujetništva. Lahko bi poiskali tematsko analogijo: se spomnite Boccaccievega ujetništva zaradi kolere? S tem nočem reči, da je drama literarno sorodna Dekameronu, vendar nekatere komične poteze, ki izvirajo iz klavstrofobične absurdnosti besedila, dopuščajo to misel." Režiser je v povezavi s predstavo navedel tudi citat Umberta Eca, ki govori o tem, da je ljubezen danes le še privid, pojem mir pa je izginil iz intelektualnih debat. Željka Udovičić Pleština, ki je sodelovala kot dramaturginja, je tudi avtorica odrske priredbe Gorkijevega dramskega besedila. Ta je, po njenih besedah: poln viškov besed, kar si je lahko privoščil kot začetnik nečesa novega – socialnega realizma – po Čehovu. V predstavi, ki se, po besedah režiserja, "ukvarja s smešnimi ljubeznimi, ne da bi se zavedala resničnosti okrog sebe, rekel bi celo, da srečno živi v nekakšni neumni, strašni, neskončni klavstrofobiji", bodo "otroke sonca" uprizorili: Branko Šturbej, Maša Derganc, Barbara Cerar, Timon Šturbej in drugi.
Jesensko filmsko šolo v Slovenski kinoteki organizirajo že desetletja, a kot pravi Anja Banko, urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki, se doslej še nobena izdaja ni posvetila filmskim ustvarjalkam. Mednarodni simpozij filmske kritike in teorije letos s podnaslovom »Ženske delajo film« torej prvič razpira perspektive feminizma. Kot so zapisali programski selektorji, Anja Banko, Ana Šturm, sicer urednica revije Ekran, in pa Vitja Dominkuš Dreu, bodo na tokratni izdaji premišljevali o sodobnih teoretskih tokovih, raziskovali različne filmske izraze, pretresali njihove politike in osvetljevali marginalne filmske zvrsti. Ena osrednjih feminističnih tem tokratnih predavanj, okrogle mize in filmske retrospektive pa bo tema travme in z njo skrbi za ohranjanje kolektivnega spomina. Z Anjo Banko in Ano Šturm se je pogovarjala Tina Poglajen.
Jesensko filmsko šolo v Slovenski kinoteki organizirajo že desetletja, a kot pravi Anja Banko, urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki, se doslej še nobena izdaja ni posvetila filmskim ustvarjalkam. Mednarodni simpozij filmske kritike in teorije letos s podnaslovom »Ženske delajo film« torej prvič razpira perspektive feminizma. Kot so zapisali programski selektorji, Anja Banko, Ana Šturm, sicer urednica revije Ekran, in pa Vitja Dominkuš Dreu, bodo na tokratni izdaji premišljevali o sodobnih teoretskih tokovih, raziskovali različne filmske izraze, pretresali njihove politike in osvetljevali marginalne filmske zvrsti. Ena osrednjih feminističnih tem tokratnih predavanj, okrogle mize in filmske retrospektive pa bo tema travme in z njo skrbi za ohranjanje kolektivnega spomina. Z Anjo Banko in Ano Šturm se je pogovarjala Tina Poglajen.
Med 17. in 19. oktobrom se bo v Kinodvoru v Ljubljani odvil 9. mednarodni filmski festival Kinotrip, za katerega mlada filmska ekipa izbira filme za mlade. Ob tej priložnosti je Tesa Drev Juh v studio povabila organizatorko dogodka Živo Jurančič.
Med 17. in 19. oktobrom se bo v Kinodvoru v Ljubljani odvil 9. mednarodni filmski festival Kinotrip, za katerega mlada filmska ekipa izbira filme za mlade. Ob tej priložnosti je Tesa Drev Juh v studio povabila organizatorko dogodka Živo Jurančič.
V slovenske kine prihaja mladinski film Tartinijev ključ režiserja Vincija Vogua Anžlovarja. V kriminalni družinski drami trije prijatelji razrešujejo uganke, ki jim jih razkrivajo znamenitosti Pirana. Nekaj vtisov je zbral Aleksander Čobec, ki si je film ogledal že na Sarajevskem filmskem festivalu.
V slovenske kine prihaja mladinski film Tartinijev ključ režiserja Vincija Vogua Anžlovarja. V kriminalni družinski drami trije prijatelji razrešujejo uganke, ki jim jih razkrivajo znamenitosti Pirana. Nekaj vtisov je zbral Aleksander Čobec, ki si je film ogledal že na Sarajevskem filmskem festivalu.
"Nobelovo nagrado za leto 2024 prejme južnokorejska pisateljica Han Kang za napeto poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človeškega življenja," je razglasil Mats Malm, stalni tajnik Švedske akademije. Han Kang v slovenščini lahko spoznavamo samo z romanom Vegetarijanka, ki je v prevodu Urše Zabukovec izšel v zbirki Roman Mladinske knjige. Pogovarjali smo se z urednico knjige Darjo Marinšek, ki pravi, da je Han Kang "zmožna globoke introspekcije v človekovo psiho, v osebne travme". Foto: MMC/AP
"Nobelovo nagrado za leto 2024 prejme južnokorejska pisateljica Han Kang za napeto poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človeškega življenja," je razglasil Mats Malm, stalni tajnik Švedske akademije. Han Kang v slovenščini lahko spoznavamo samo z romanom Vegetarijanka, ki je v prevodu Urše Zabukovec izšel v zbirki Roman Mladinske knjige. Pogovarjali smo se z urednico knjige Darjo Marinšek, ki pravi, da je Han Kang "zmožna globoke introspekcije v človekovo psiho, v osebne travme". Foto: MMC/AP
Tihožitje v zrcalu časa, kot so naslovili 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, v središče postavlja to, sicer tradicionalno slikarsko zvrst, ki pa ima dovolj potencialna tudi za sodobne ustvarjalne pristope. Festival se začenja z odprtjem razstav in podelitvijo nagrad, priznanje za življenjsko delo na področju tihožitja pa so letos namenili akademskemu slikarju in grafiku Darku Slavcu.
Tihožitje v zrcalu časa, kot so naslovili 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, v središče postavlja to, sicer tradicionalno slikarsko zvrst, ki pa ima dovolj potencialna tudi za sodobne ustvarjalne pristope. Festival se začenja z odprtjem razstav in podelitvijo nagrad, priznanje za življenjsko delo na področju tihožitja pa so letos namenili akademskemu slikarju in grafiku Darku Slavcu.
Fotografija je še vedno medij, ki pomembno oblikuje kolektivni spomin, je poudarila vodja ljubljanske Galerije Jakopič Marija Skočir na odprtju razstave, ki nas vrača v čas pandemije. Natančneje v čas protestov, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo zaradi vladnih ukrepov in politične situacije. Naša last, slovenska protestna fotografija 2020–2022, zajema čez 250 posnetkov 38-ih avtorjev.
Fotografija je še vedno medij, ki pomembno oblikuje kolektivni spomin, je poudarila vodja ljubljanske Galerije Jakopič Marija Skočir na odprtju razstave, ki nas vrača v čas pandemije. Natančneje v čas protestov, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo zaradi vladnih ukrepov in politične situacije. Naša last, slovenska protestna fotografija 2020–2022, zajema čez 250 posnetkov 38-ih avtorjev.
Če toplice večinoma povezujemo s sprostitvijo, rehabilitacijo in ugodjem, so Toplice, v katere nas v ljubljansko Galerijo Vžigalica vabi umetnik Matej Stupica, nekaj povsem drugega. Predvsem gre za prostor večglasja ter razmisleka o spajanju pomenov in medijev ter o napakah v komuniciranju – tako tudi sam naslov nima kaj dosti skupnega s tem, kar si ogledujemo na večmedijski razstavi, ki jo je umetnik zasnoval s kuratorjem Janijem Pirnatom in drugimi sodelavci. Prostor, kjer se en glas spremeni v množico glasov, ki se začnejo čudno prepletati. Morda bi s tem razmišljanjem Mateja Stupice o pomenskem odmevu lahko opisali tudi njegovo razstavo Toplice. Ob vstopu v Galerijo Vžigalica se namreč najprej zavemo zvoka – branih besedil, občasnih udarcev bobnov in še kakšnega drugega trušča ter akustičnosti prostorov, ki vse to še popači. Večglasje pa je v Toplicah ključno povezano s številnimi ustvarjalci, ki jih je Stupica povabil k sodelovanju. Med drugim tako lahko slišimo kompozijo, ki so jo ustvarili Tomaž Grom, Irena Z. Tomažin in Duplo Ništa, glasova Ane Pepelnik in Andreja Tomažina, ki bereta fragmente razstavnega besedila, ter zvoki prepariranih inštrumentov, ki jih je umetnik izdelal v sodelovanju z zvočnim umetnikom Stašem Vrenkom in z izdelovalcem Bojanom Stefanovićem. Zvočno-svetlobne objekte je umetnik ustvaril s pomočjo elektroinženirja Gregorja Krpiča, videe je ustvarila Neža Knez, Hana Podvršič je avtorica kostumskih elementov. Bobni, ki igrajo brez človeške prisotnosti, mikrofoni, kjer nihče ničesar ne izjavlja in zvok, ki se širi po prostoru. Ne le, da je sporočil na razstavi Toplice več, temveč je med njimi, kot pravi Matej Stupica, tudi praznina – prostor vmes. Foto: Matej Stupica
Če toplice večinoma povezujemo s sprostitvijo, rehabilitacijo in ugodjem, so Toplice, v katere nas v ljubljansko Galerijo Vžigalica vabi umetnik Matej Stupica, nekaj povsem drugega. Predvsem gre za prostor večglasja ter razmisleka o spajanju pomenov in medijev ter o napakah v komuniciranju – tako tudi sam naslov nima kaj dosti skupnega s tem, kar si ogledujemo na večmedijski razstavi, ki jo je umetnik zasnoval s kuratorjem Janijem Pirnatom in drugimi sodelavci. Prostor, kjer se en glas spremeni v množico glasov, ki se začnejo čudno prepletati. Morda bi s tem razmišljanjem Mateja Stupice o pomenskem odmevu lahko opisali tudi njegovo razstavo Toplice. Ob vstopu v Galerijo Vžigalica se namreč najprej zavemo zvoka – branih besedil, občasnih udarcev bobnov in še kakšnega drugega trušča ter akustičnosti prostorov, ki vse to še popači. Večglasje pa je v Toplicah ključno povezano s številnimi ustvarjalci, ki jih je Stupica povabil k sodelovanju. Med drugim tako lahko slišimo kompozijo, ki so jo ustvarili Tomaž Grom, Irena Z. Tomažin in Duplo Ništa, glasova Ane Pepelnik in Andreja Tomažina, ki bereta fragmente razstavnega besedila, ter zvoki prepariranih inštrumentov, ki jih je umetnik izdelal v sodelovanju z zvočnim umetnikom Stašem Vrenkom in z izdelovalcem Bojanom Stefanovićem. Zvočno-svetlobne objekte je umetnik ustvaril s pomočjo elektroinženirja Gregorja Krpiča, videe je ustvarila Neža Knez, Hana Podvršič je avtorica kostumskih elementov. Bobni, ki igrajo brez človeške prisotnosti, mikrofoni, kjer nihče ničesar ne izjavlja in zvok, ki se širi po prostoru. Ne le, da je sporočil na razstavi Toplice več, temveč je med njimi, kot pravi Matej Stupica, tudi praznina – prostor vmes. Foto: Matej Stupica
Ženske na oblasti se glasi starogrška komedija v sodobni preobleki, ki med drugim raziskuje politično, osebno in gospodarsko alternativo boljše prihodnosti. Premiero so umestili v Dvorano Frana Žižka, z njo pa mariborska Drama odpira novo sezono.
Ženske na oblasti se glasi starogrška komedija v sodobni preobleki, ki med drugim raziskuje politično, osebno in gospodarsko alternativo boljše prihodnosti. Premiero so umestili v Dvorano Frana Žižka, z njo pa mariborska Drama odpira novo sezono.
V Slovenski kinoteki se prihodnji teden začenja prva pregledna retrospektiva Kire Muratove, ene največjih svetovnih cineastk, ki pa je do nedavnega ostala skoraj povsem spregledana. Pri Kinoteki so jo opisali kot večno obstranko, enfant terrible sovjetskega in ukrajinskega filma, provincialno anarhistko in drzno filmsko eksperimentatorko, ki skozi grotesko in absurd neutrudno preizkuša svoje občinstvo in premika meje filmskega jezika. Retrospektivo začenjajo s filmoma Bežna srečanja, ki bo na sporedu v ponedeljek, 30. 9., v Kinodvoru, in Dolga poslavljanja, s katero retrospektivo uradno odpirajo v torek, 1. 10., v dvorani Slovenske kinoteke. Poleg Kinoteke in Kinodvora pri dogodku sodelujeta tudi nacionalni center Aleksandra Dovženka iz Ukrajine in festival Kino Otok. Tina Poglajen se o retrospektivi pogovarja z Anjo Banko, urednico programa v Slovenski kinoteki.
V Slovenski kinoteki se prihodnji teden začenja prva pregledna retrospektiva Kire Muratove, ene največjih svetovnih cineastk, ki pa je do nedavnega ostala skoraj povsem spregledana. Pri Kinoteki so jo opisali kot večno obstranko, enfant terrible sovjetskega in ukrajinskega filma, provincialno anarhistko in drzno filmsko eksperimentatorko, ki skozi grotesko in absurd neutrudno preizkuša svoje občinstvo in premika meje filmskega jezika. Retrospektivo začenjajo s filmoma Bežna srečanja, ki bo na sporedu v ponedeljek, 30. 9., v Kinodvoru, in Dolga poslavljanja, s katero retrospektivo uradno odpirajo v torek, 1. 10., v dvorani Slovenske kinoteke. Poleg Kinoteke in Kinodvora pri dogodku sodelujeta tudi nacionalni center Aleksandra Dovženka iz Ukrajine in festival Kino Otok. Tina Poglajen se o retrospektivi pogovarja z Anjo Banko, urednico programa v Slovenski kinoteki.
V kine je prišel triler Opazovanje režiserja in soscenarista Janeza Burgerja. V svojem šestem igranem celovečercu, ki je med drugim prejel tri vesne (za zvok, scenografijo in glavno žensko vlogo), se spopada s pomembno temo osebne odgovornosti pri uporabi družbenih omrežij. 27-letna reševalka Lara, v njeni vlogi je Diana Kolenc, si v času službenega odmora na Facebooku ogleda videoprenos brutalnega pretepanja mladega fanta na ulicah Ljubljane. Ne odreagira – tako kot tudi drugi ne, ki so spremljali dogajanje po spletu. Se pa na kraju tega dogodka v kratkem znajde z reševalno ekipo. Z režiserjem se je pogovarjal Žiga Bratoš.
V kine je prišel triler Opazovanje režiserja in soscenarista Janeza Burgerja. V svojem šestem igranem celovečercu, ki je med drugim prejel tri vesne (za zvok, scenografijo in glavno žensko vlogo), se spopada s pomembno temo osebne odgovornosti pri uporabi družbenih omrežij. 27-letna reševalka Lara, v njeni vlogi je Diana Kolenc, si v času službenega odmora na Facebooku ogleda videoprenos brutalnega pretepanja mladega fanta na ulicah Ljubljane. Ne odreagira – tako kot tudi drugi ne, ki so spremljali dogajanje po spletu. Se pa na kraju tega dogodka v kratkem znajde z reševalno ekipo. Z režiserjem se je pogovarjal Žiga Bratoš.
Slovensko društvo likovnih kritikov je v ljubljanskem Cankarjevem domu podelilo nagrade kritiško pero 2024 – letošnji nagrajenec za življensko delo je umetnostni zgodovinar, filozof in pesnik Andrej Medved, nagrado kritiško pero je prejel Tomislav Vignjević, nagrado za mlado kritičarko pa Sara Nuša Golob Grabner. Vignjević, ki kritike redno objavlja v osrednjih slovenskih revijah, tudi sicer velja za plodnega pisca predvsem s področje moderne in sodobne ter poznogotske in renesančne likovne umetnosti, mlada kritičarka pa je med drugim ena od utemeljiteljic mentorskega programa Mladi kritik. Več o svojem delu pa je nagrajenec za življenjsko delo, Andrej Medved, povedal v pogovoru, v katerem je razmišljal tudi o vprašanju objektivnosti likovne kritike in teorije. Foto: Kristina Bursać, vir: Cankarjev dom
Slovensko društvo likovnih kritikov je v ljubljanskem Cankarjevem domu podelilo nagrade kritiško pero 2024 – letošnji nagrajenec za življensko delo je umetnostni zgodovinar, filozof in pesnik Andrej Medved, nagrado kritiško pero je prejel Tomislav Vignjević, nagrado za mlado kritičarko pa Sara Nuša Golob Grabner. Vignjević, ki kritike redno objavlja v osrednjih slovenskih revijah, tudi sicer velja za plodnega pisca predvsem s področje moderne in sodobne ter poznogotske in renesančne likovne umetnosti, mlada kritičarka pa je med drugim ena od utemeljiteljic mentorskega programa Mladi kritik. Več o svojem delu pa je nagrajenec za življenjsko delo, Andrej Medved, povedal v pogovoru, v katerem je razmišljal tudi o vprašanju objektivnosti likovne kritike in teorije. Foto: Kristina Bursać, vir: Cankarjev dom
Festival Sonc je leta 2016 zasnovala violinistka Tanja Sonc, po rodu iz Radeč, nagrajenka številnih državnih in mednarodnih tekmovanj, ki je od sezone 2017/2018 članica uglednega komornega godalnega orkestra v Zürichu.
Festival Sonc je leta 2016 zasnovala violinistka Tanja Sonc, po rodu iz Radeč, nagrajenka številnih državnih in mednarodnih tekmovanj, ki je od sezone 2017/2018 članica uglednega komornega godalnega orkestra v Zürichu.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo je Trije asi, pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Njen avtor je Aleš Berger, tudi sicer uveljavljen pisatelj in cenjen prevajalec. Zmagovalno zgodbo je interpretiral dramski igralec Branko Jordan.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo je Trije asi, pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Njen avtor je Aleš Berger, tudi sicer uveljavljen pisatelj in cenjen prevajalec. Zmagovalno zgodbo je interpretiral dramski igralec Branko Jordan.
Vabljeni k poslušanju pogovora z Alešem Bergerjem, ki ga je na podelitvi lastovke 33. natečaja za najboljšo kratko zgodbo v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani vodil Matej Juh.
Vabljeni k poslušanju pogovora z Alešem Bergerjem, ki ga je na podelitvi lastovke 33. natečaja za najboljšo kratko zgodbo v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani vodil Matej Juh.
Od 980-ih, ki so ustrezale pogojem, so ostale v ožjem izboru tri in tista, ki je letošnjo žirijo najbolj prepričala. 33. lastovko, nagrado Programa Ars za najboljšo kratko zgodbo, so podelili v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu Alešu Bergerju za Tri ase. Strokovna žirija, Breda Biščak, Nada Grošelj in Vlado Motnikar, jo je izbrala tudi zaradi v kratki zgodbi še posebej želene zgoščenosti, metaforične dvoumnosti in drobnih detajlov. In kot so zapisali, je, ''tako kot igra temelji na blefiranju, tudi karakterizacija likov pokeraško minimalistična, osredotočena na odtenke''. Avtor sam pa je v pogovoru z urednikom literarnih oddaj na Arsu Matejem Juhom dodal, da je važen nek paradoks, spodmik resničnosti. Aleš Berger, francist in komparativist, pa gledališki kritik, pisec in predvsem uveljavljen prevajalec je prejel številne nagrade in tudi že nagrado Arsovega natečaja leta 1999 za zgodbo Med padcem. V Treh asih pa, kot še zapišejo, spretno stopnjuje opazovalčevo pozornost, in namige lahko sproti prepozna le izkušeno oko, oziroma uho. Na podelitvi je zgodbo interpretiral dramski igralec Branko Jordan.
Od 980-ih, ki so ustrezale pogojem, so ostale v ožjem izboru tri in tista, ki je letošnjo žirijo najbolj prepričala. 33. lastovko, nagrado Programa Ars za najboljšo kratko zgodbo, so podelili v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu Alešu Bergerju za Tri ase. Strokovna žirija, Breda Biščak, Nada Grošelj in Vlado Motnikar, jo je izbrala tudi zaradi v kratki zgodbi še posebej želene zgoščenosti, metaforične dvoumnosti in drobnih detajlov. In kot so zapisali, je, ''tako kot igra temelji na blefiranju, tudi karakterizacija likov pokeraško minimalistična, osredotočena na odtenke''. Avtor sam pa je v pogovoru z urednikom literarnih oddaj na Arsu Matejem Juhom dodal, da je važen nek paradoks, spodmik resničnosti. Aleš Berger, francist in komparativist, pa gledališki kritik, pisec in predvsem uveljavljen prevajalec je prejel številne nagrade in tudi že nagrado Arsovega natečaja leta 1999 za zgodbo Med padcem. V Treh asih pa, kot še zapišejo, spretno stopnjuje opazovalčevo pozornost, in namige lahko sproti prepozna le izkušeno oko, oziroma uho. Na podelitvi je zgodbo interpretiral dramski igralec Branko Jordan.
Danes ob 18ih bo v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostna podelitev Arsove lastovke, nagrade za najboljšo kratko zgodbo, ki jo vsako leto razpiše Uredništvo za kulturo Tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. Avtor zmagovalne zgodbe se bo javnosti prvič predstavil prav na današnji prireditvi, ki jo bomo neposredno prenašali na naših radijskih valovih. Z njim se bo pogovarjal Matej Juh, zgodbo pa bo dramsko interpretiral igralec Branko Jordan.
Danes ob 18ih bo v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostna podelitev Arsove lastovke, nagrade za najboljšo kratko zgodbo, ki jo vsako leto razpiše Uredništvo za kulturo Tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. Avtor zmagovalne zgodbe se bo javnosti prvič predstavil prav na današnji prireditvi, ki jo bomo neposredno prenašali na naših radijskih valovih. Z njim se bo pogovarjal Matej Juh, zgodbo pa bo dramsko interpretiral igralec Branko Jordan.
Prihodnji teden bo od ponedeljka do četrtka potekal že 15. Festival migrantskega filma v organizaciji Slovenske filantropije. Goran Tenze je ob tej priložnosti obiskal koordinarko Katarino Rotar, ki je kot eno od izhodišč kriterijev izbire filmov uporabila grenko misel: »… solidarna Evropa je le še bled spomin«.
Prihodnji teden bo od ponedeljka do četrtka potekal že 15. Festival migrantskega filma v organizaciji Slovenske filantropije. Goran Tenze je ob tej priložnosti obiskal koordinarko Katarino Rotar, ki je kot eno od izhodišč kriterijev izbire filmov uporabila grenko misel: »… solidarna Evropa je le še bled spomin«.
Ljubljano je obiskal Goran Stolevski, avtor filma Gospodinjstvo za začetnike, ki se te dni vrti v slovenski art kino mreži. V pogovoru s Teso Drev Juh je spregovoril o tem, kako se je lotil ustvarjanja tega filma, o dilemah, ki jih je imel med procesom dela, o svojih načelih, ki jim ostaja zvest, in še o marsičem.
Ljubljano je obiskal Goran Stolevski, avtor filma Gospodinjstvo za začetnike, ki se te dni vrti v slovenski art kino mreži. V pogovoru s Teso Drev Juh je spregovoril o tem, kako se je lotil ustvarjanja tega filma, o dilemah, ki jih je imel med procesom dela, o svojih načelih, ki jim ostaja zvest, in še o marsičem.
V Narodni galeriji v Ljubljani so odprli razstavo Stari mojstri iz zbirk Muzeja za umetnost in obrt, Zagreb. Vse do februarja prihodnje leto bo tako v Ljubljani na ogled 62 del iz slikarske, kiparske in grafične zbirke enega najstarejših in največjih muzejev na Hrvaškem.
V Narodni galeriji v Ljubljani so odprli razstavo Stari mojstri iz zbirk Muzeja za umetnost in obrt, Zagreb. Vse do februarja prihodnje leto bo tako v Ljubljani na ogled 62 del iz slikarske, kiparske in grafične zbirke enega najstarejših in največjih muzejev na Hrvaškem.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica začenja novo sezono s predstavo 64. Gre za urbano dramo hrvaške pisateljice Tene Štivičić, ki obravnava temo neplodnosti. Pod režijo se podpisuje Nina Šorak.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica začenja novo sezono s predstavo 64. Gre za urbano dramo hrvaške pisateljice Tene Štivičić, ki obravnava temo neplodnosti. Pod režijo se podpisuje Nina Šorak.
Predstavljamo knjižne novosti Cankarjeve založbe, pri kater sta izšla druga pesniška zbirka Nine Medved Rodna doba in žanrski roman Jerce Cvetko Padam na besede. Pred kratkim pa je pri založbi Beletrina izšel fikcijski esej Vse luči Muanisa Sinanovića, pesnika, pisatelja in esejista, ki v svoji novi knjigi obračunava predvsem s samim seboj. V galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava slik slovenske umetnice, raziskovalke in profesorice na več univerzah in šolah Kiki Klimt z naslovom Vizualna analiza mita Psihe in Erosa skozi Heglovo dialektiko. V Layerjevi hiši v Kranju pa se bo začel Festival neukročenega verza: Medvrsticami. Vodenje javnega zavoda Cankarjev dom pa bo 15. oktobra prevzel Jure Novak. Vabljeni k poslušanju!
Predstavljamo knjižne novosti Cankarjeve založbe, pri kater sta izšla druga pesniška zbirka Nine Medved Rodna doba in žanrski roman Jerce Cvetko Padam na besede. Pred kratkim pa je pri založbi Beletrina izšel fikcijski esej Vse luči Muanisa Sinanovića, pesnika, pisatelja in esejista, ki v svoji novi knjigi obračunava predvsem s samim seboj. V galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava slik slovenske umetnice, raziskovalke in profesorice na več univerzah in šolah Kiki Klimt z naslovom Vizualna analiza mita Psihe in Erosa skozi Heglovo dialektiko. V Layerjevi hiši v Kranju pa se bo začel Festival neukročenega verza: Medvrsticami. Vodenje javnega zavoda Cankarjev dom pa bo 15. oktobra prevzel Jure Novak. Vabljeni k poslušanju!
Matjaž Klopčič je bil marsikaj: učitelj sabljanja, arhitekt, scenograf, realizator propagandnih filmov, profesor na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo, esejist, predvsem pa je bil režiser kratkih in celovečernih filmov. Med drugim je posnel zimzeleno uspešnico Cvetje v jeseni, morda manj znano pa je, da je bil ob Boštjanu Hladniku eden izmed začetnikov filmskega modernizma na Slovenskem. Umetnik se je rodil 4. decembra 1934 v Ljubljani, umrl pa je 15. decembra 2007 v rojstnem mestu, mestu, ki ga je večkrat upodobil v svojih filmih. Ob 90. obletnici njegovega rojstva Slovenska kinoteka v sodelovanju z vrsto partnerjev pripravlja bogat program, poklon Matjažu Klopčiču in njegovi ustvarjalnosti: več o njem pa urednik filmskega programa v Slovenski kinoteki Igor Prassel v pogovoru z Markom Goljo.
Matjaž Klopčič je bil marsikaj: učitelj sabljanja, arhitekt, scenograf, realizator propagandnih filmov, profesor na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo, esejist, predvsem pa je bil režiser kratkih in celovečernih filmov. Med drugim je posnel zimzeleno uspešnico Cvetje v jeseni, morda manj znano pa je, da je bil ob Boštjanu Hladniku eden izmed začetnikov filmskega modernizma na Slovenskem. Umetnik se je rodil 4. decembra 1934 v Ljubljani, umrl pa je 15. decembra 2007 v rojstnem mestu, mestu, ki ga je večkrat upodobil v svojih filmih. Ob 90. obletnici njegovega rojstva Slovenska kinoteka v sodelovanju z vrsto partnerjev pripravlja bogat program, poklon Matjažu Klopčiču in njegovi ustvarjalnosti: več o njem pa urednik filmskega programa v Slovenski kinoteki Igor Prassel v pogovoru z Markom Goljo.
Film Nekoč v Posočju govori o staroverstvu v Posočju, za katero ne vemo natančno, kdaj se je pojavilo. Dokumentiran je zgolj podatek, da so leta 1331 iz Čedada prišli prinašalci nove vere (krščanstva), tako se je v Posočju začelo nasilno pokristjanjevanje, ki je trajalo dolgo in bilo izjemno nasilno. Rušili so svetišča starovercev in jih preganjali, številne tudi pobili. Zaradi tega so se staroverci zavezali k molku, iz roda v rod se je ta vera prenašala samo z ustnim izročilom. Ustno izročilo je začel zbirati Pavel Medvešček med letoma 1953 in 1975 in jo izdal v knjigi Iz nevidne strani neba, kar pomeni, da je v popolni tajnosti vse do takrat ta vera še obstajala kot živa. Scenaristka in režiserka filma je Ema Kugler, z njo se pogovarja Matej Juh.
Film Nekoč v Posočju govori o staroverstvu v Posočju, za katero ne vemo natančno, kdaj se je pojavilo. Dokumentiran je zgolj podatek, da so leta 1331 iz Čedada prišli prinašalci nove vere (krščanstva), tako se je v Posočju začelo nasilno pokristjanjevanje, ki je trajalo dolgo in bilo izjemno nasilno. Rušili so svetišča starovercev in jih preganjali, številne tudi pobili. Zaradi tega so se staroverci zavezali k molku, iz roda v rod se je ta vera prenašala samo z ustnim izročilom. Ustno izročilo je začel zbirati Pavel Medvešček med letoma 1953 in 1975 in jo izdal v knjigi Iz nevidne strani neba, kar pomeni, da je v popolni tajnosti vse do takrat ta vera še obstajala kot živa. Scenaristka in režiserka filma je Ema Kugler, z njo se pogovarja Matej Juh.
Leta 2014 je prve strani rumenega tiska Bosne in Hercegovine polnila novica, da je sedem trinajstletnic zanosilo na šolski ekskurziji. V senzacionalističnih člankih so v ospredje stopili čustva staršev, ugled države v mednarodni javnosti in iskanje krivca. Nihče pa ni nič vprašal deklic, ki naj bi zanosile. Medijske objave in odzivi nanje so navdihnili besedilo sodobne bosenske dramatičarke Tanje Šljivar z naslovom Kot vsa svobodna dekleta. Premiera prve slovenske uprizoritve tega dela, ki ga je prevedel Esad Babačić, bo v soboto v Prešernovem gledališču Kranj. Režiserka predstave je Mojca Madon.
Leta 2014 je prve strani rumenega tiska Bosne in Hercegovine polnila novica, da je sedem trinajstletnic zanosilo na šolski ekskurziji. V senzacionalističnih člankih so v ospredje stopili čustva staršev, ugled države v mednarodni javnosti in iskanje krivca. Nihče pa ni nič vprašal deklic, ki naj bi zanosile. Medijske objave in odzivi nanje so navdihnili besedilo sodobne bosenske dramatičarke Tanje Šljivar z naslovom Kot vsa svobodna dekleta. Premiera prve slovenske uprizoritve tega dela, ki ga je prevedel Esad Babačić, bo v soboto v Prešernovem gledališču Kranj. Režiserka predstave je Mojca Madon.
V odmoru otvoritvenega koncerta Festivala Maribor 2024 predvajamo pogovor z novim umetniškim vodjem, klarinetistom in dirigentom Matetom Bekavcem. Posnela, pripravila in uredila ga je Tjaša Krajnc.
V odmoru otvoritvenega koncerta Festivala Maribor 2024 predvajamo pogovor z novim umetniškim vodjem, klarinetistom in dirigentom Matetom Bekavcem. Posnela, pripravila in uredila ga je Tjaša Krajnc.