Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Ars aktualno

Informativni prispevki iz področja kulture

Zadnje

Ars aktualno

Primeri inšpektorja Vrenka z 273.705 ogledi prejeli prvo zvezdo oriona

24. 5. 2024

Kateri domači filmi, serije in oddaje so bili v lanskem letu najbolj gledani na televiziji? Ta statistika je med drugim izhodišče za nagrade, ki jih je zavod AIPA četrto leto zapored podelil za presežke na slovenskem avdiovizualnem področju. Prvo zvezdo oriona je prejela televizijska serija Primeri inšpektorja Vrenka v produkciji RTV Slovenija – najbolj gledana epizoda 2. sezone je dosegla skoraj kot 274 tisoč gledalcev. Tudi drugo in tretjo zvezdo oriona sta prejela izdelka naše hiše, dokumentarec Podarim dobim – igra, ki je prebudila tigra, si je ogledalo dobrih 209 tisoč, serijo V Imenu ljudstva 3 pa dobrih 200 tisoč ljudi. Sledijo božični film Kapa Senca Studia, 3. sezona Pro Plusove humoristične serije Ja, Chef!, dokumentarec Divja Slovenija v produkciji Fotokome, ki je nagrado prejel že drugič, in komedija Pr' Hostar. Strokovna žirija pod predsedstvom Miše Molk je med temi izbrala še najsvetlejše zvezde oriona za igralske presežke in pa butnskale, kjer ni kriterij gledanost, temveč sta izvirnost in drznost. Posebna žirija je podelila študentsko nagrado Žarka Lužnika.

1 min

Kateri domači filmi, serije in oddaje so bili v lanskem letu najbolj gledani na televiziji? Ta statistika je med drugim izhodišče za nagrade, ki jih je zavod AIPA četrto leto zapored podelil za presežke na slovenskem avdiovizualnem področju. Prvo zvezdo oriona je prejela televizijska serija Primeri inšpektorja Vrenka v produkciji RTV Slovenija – najbolj gledana epizoda 2. sezone je dosegla skoraj kot 274 tisoč gledalcev. Tudi drugo in tretjo zvezdo oriona sta prejela izdelka naše hiše, dokumentarec Podarim dobim – igra, ki je prebudila tigra, si je ogledalo dobrih 209 tisoč, serijo V Imenu ljudstva 3 pa dobrih 200 tisoč ljudi. Sledijo božični film Kapa Senca Studia, 3. sezona Pro Plusove humoristične serije Ja, Chef!, dokumentarec Divja Slovenija v produkciji Fotokome, ki je nagrado prejel že drugič, in komedija Pr' Hostar. Strokovna žirija pod predsedstvom Miše Molk je med temi izbrala še najsvetlejše zvezde oriona za igralske presežke in pa butnskale, kjer ni kriterij gledanost, temveč sta izvirnost in drznost. Posebna žirija je podelila študentsko nagrado Žarka Lužnika.

Ars aktualno

Karpo Godina: Filmski imaginarij

24. 5. 2024

V Slovenski kinoteki so odprli razstavo, posvečeno filmskemu opusu in prepoznavnemu avtorskemu slogu Karpa Godine z naslovom Karpo Godina: Filmski imaginarij. Oblikovala sta jo kustosa Matevž Jerman in Kristina Ravnikar. Ob tem sta zapisala, da je Karpo Godina pomembno zaznamoval zgodovino slovenskega, jugoslovanskega in svetovnega filma, njegova filmska estetika pa je estetika živih slik v prepletu z redko sposobnostjo ugledati presežno v banalnosti vsakdana. Razstava se tako med drugim posveča ključnim filmom Karpa Godine, kot so Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, Zdravi ljudje za razvedrilo in O ljubezenskih veščinah ali film s 14.441 sličicami. Gre za prvo slovensko obsežnejšo razstavo filmskega opusa avtorja, ki s svojim delom navdihuje tudi današnje generacije. Tina Poglajen je pred mikrofon povabila kustosa Matevža Jermana in Kristino Ravnikar.

7 min

V Slovenski kinoteki so odprli razstavo, posvečeno filmskemu opusu in prepoznavnemu avtorskemu slogu Karpa Godine z naslovom Karpo Godina: Filmski imaginarij. Oblikovala sta jo kustosa Matevž Jerman in Kristina Ravnikar. Ob tem sta zapisala, da je Karpo Godina pomembno zaznamoval zgodovino slovenskega, jugoslovanskega in svetovnega filma, njegova filmska estetika pa je estetika živih slik v prepletu z redko sposobnostjo ugledati presežno v banalnosti vsakdana. Razstava se tako med drugim posveča ključnim filmom Karpa Godine, kot so Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, Zdravi ljudje za razvedrilo in O ljubezenskih veščinah ali film s 14.441 sličicami. Gre za prvo slovensko obsežnejšo razstavo filmskega opusa avtorja, ki s svojim delom navdihuje tudi današnje generacije. Tina Poglajen je pred mikrofon povabila kustosa Matevža Jermana in Kristino Ravnikar.

Ars aktualno

Cannes 2024 se končuje

24. 5. 2024

Kaj pomembnega je prinesel letošnji festival v Cannesu? Ingrid Kovač Brus iz prestolnice evropskih filmskih festivalov.

9 min

Kaj pomembnega je prinesel letošnji festival v Cannesu? Ingrid Kovač Brus iz prestolnice evropskih filmskih festivalov.

Ars aktualno

Mladen Stropnik – adijo pecivo

23. 5. 2024

V Mestni galeriji Ljubljana odpirajo razstavo Mladena Stropnika, ki se v svojih vizualno preprostih delih dotika predvsem tem spolnosti, tranzicije, smrti, sprostitve in (ne)dela. Uveljavljeni umetnik srednje generacije deluje v različnih medijih, zanj pa so značilni humor, vizualna napetost del ter skoraj otroško čudenje in doživljanje sveta. Ob projektih Mladena Stropnika odpovejo ustaljeni mehanizmi razumevanja umetniškega dela, je v katalogu zapisala kustosinja razstave Barbara Sterle Vurnik. In res je njihovo privlačnost težko zagrabiti. Čeprav vizualno izčiščena dela morda delujejo abstraktno, je za njimi pogosto konkretna življenjska izkušnja ali spomin, na katero kdaj napeljuje tudi naslov. Posnetek lista papirja, ki plapola na zobotrebcu, zapičenem v modro kroglico, z naslovom ko spim, na primer namigne na dihanje. Delo a boš šot pa sestavlja ogledalo z luknjo, v kateri je cigareta, ki ga spominja na prijatelja: Številni objekti na razstavi so namenjeni gledalčevi interakciji z njimi, k raziskovanju pa spodbuja tudi sama postavitev, saj se umetniška dela širijo onkraj razstavnih prostorov. Kot je za Stropnika značilno, je k sodelovanju povabil nekaj umetnic in umetnikov, razstavo pa spremljajo tudi performansi.

1 min

V Mestni galeriji Ljubljana odpirajo razstavo Mladena Stropnika, ki se v svojih vizualno preprostih delih dotika predvsem tem spolnosti, tranzicije, smrti, sprostitve in (ne)dela. Uveljavljeni umetnik srednje generacije deluje v različnih medijih, zanj pa so značilni humor, vizualna napetost del ter skoraj otroško čudenje in doživljanje sveta. Ob projektih Mladena Stropnika odpovejo ustaljeni mehanizmi razumevanja umetniškega dela, je v katalogu zapisala kustosinja razstave Barbara Sterle Vurnik. In res je njihovo privlačnost težko zagrabiti. Čeprav vizualno izčiščena dela morda delujejo abstraktno, je za njimi pogosto konkretna življenjska izkušnja ali spomin, na katero kdaj napeljuje tudi naslov. Posnetek lista papirja, ki plapola na zobotrebcu, zapičenem v modro kroglico, z naslovom ko spim, na primer namigne na dihanje. Delo a boš šot pa sestavlja ogledalo z luknjo, v kateri je cigareta, ki ga spominja na prijatelja: Številni objekti na razstavi so namenjeni gledalčevi interakciji z njimi, k raziskovanju pa spodbuja tudi sama postavitev, saj se umetniška dela širijo onkraj razstavnih prostorov. Kot je za Stropnika značilno, je k sodelovanju povabil nekaj umetnic in umetnikov, razstavo pa spremljajo tudi performansi.

Ars aktualno

Simpozij ob letošnji 250-letnici ''Splošnega šolskega reda Marije Terezije''

22. 5. 2024

Leta 1774 se je začel proces uvajanja splošne šolske obveznosti v srednji Evropi, in tako tudi pri nas. V prostorih Slovenske matice v Ljubljani so pripravili enodnevni znanstveni simpozij ob letošnji 250-letnici ''Splošnega šolskega reda Marije Terezije''.

3 min

Leta 1774 se je začel proces uvajanja splošne šolske obveznosti v srednji Evropi, in tako tudi pri nas. V prostorih Slovenske matice v Ljubljani so pripravili enodnevni znanstveni simpozij ob letošnji 250-letnici ''Splošnega šolskega reda Marije Terezije''.

Ars aktualno

Jubilejni 25. Forum Tomizza

22. 5. 2024

Forum Tomizza se s simpozijem na temo "Slovnica pozabe" začenja v Trstu. Mednarodni kulturni projekt, ki je nastal v spomin na pisatelja Fulvia Tomizzo, povezuje Slovenijo, Italijo in Hrvaško. Ob forumu poteka tudi mednarodni literarni natečaj za kratko zgodbo Lapis histriae, na katerega je letos prispelo več kot 200 del. Ob jubileju bo hkrati pester spremljevalni program, ki bo združil domače in tuje avtorje, humaniste in glasbene umetnike.

2 min

Forum Tomizza se s simpozijem na temo "Slovnica pozabe" začenja v Trstu. Mednarodni kulturni projekt, ki je nastal v spomin na pisatelja Fulvia Tomizzo, povezuje Slovenijo, Italijo in Hrvaško. Ob forumu poteka tudi mednarodni literarni natečaj za kratko zgodbo Lapis histriae, na katerega je letos prispelo več kot 200 del. Ob jubileju bo hkrati pester spremljevalni program, ki bo združil domače in tuje avtorje, humaniste in glasbene umetnike.

Ars aktualno

Na ogled so novo odkriti rokopisi Stanislava Škrabca, patra in slovenista

22. 5. 2024

V knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani so prvič na ogled javnosti novo odkriti rokopisi očeta slovenske fonetike in pravorečja, prvega slovenista Stanislava Škrabca. Delo patra Stanislava Škrabca je bilo pred njegovim časom. Leta 1870 je na zavidljivi znanstveni ravni napisal razpravo o slovenski fonetiki. Bil pa je tudi velik nasprotnik panslavizma, ozirom tega, da bi slovenščina poniknila v drugih večjih slovanskih jezikih. Škrabčevo delo v zadnjem, ljubljanskem obdobju življenja je manj znano. In ravno to je zdaj prvič na ogled na razstavi, ki je posvečena spominu na 180-letnico Škrabčevega rojstva.

2 min

V knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani so prvič na ogled javnosti novo odkriti rokopisi očeta slovenske fonetike in pravorečja, prvega slovenista Stanislava Škrabca. Delo patra Stanislava Škrabca je bilo pred njegovim časom. Leta 1870 je na zavidljivi znanstveni ravni napisal razpravo o slovenski fonetiki. Bil pa je tudi velik nasprotnik panslavizma, ozirom tega, da bi slovenščina poniknila v drugih večjih slovanskih jezikih. Škrabčevo delo v zadnjem, ljubljanskem obdobju življenja je manj znano. In ravno to je zdaj prvič na ogled na razstavi, ki je posvečena spominu na 180-letnico Škrabčevega rojstva.

Ars aktualno

Tedni ljubiteljske kulture v znamenju medgeneracijskega sodelovanja

17. 5. 2024

Z odprtjem na gradu Brežice so se pričeli letošnji Tedni ljubiteljske kulture Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Do 16. junija se bo po Sloveniji zvrstilo več sto dogodkov, od preprostih vaj do vrhunskih izvedb, osredotočali pa se bodo na pomen medgeneracijskega sodelovanja pod sloganom Medgeneracijsko ustvarjalni, kar so izvrstno prikazali že na odprtju s prepletom kar osmih različnih dejavnosti bogate brežiške ljubiteljske kulture.

2 min

Z odprtjem na gradu Brežice so se pričeli letošnji Tedni ljubiteljske kulture Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Do 16. junija se bo po Sloveniji zvrstilo več sto dogodkov, od preprostih vaj do vrhunskih izvedb, osredotočali pa se bodo na pomen medgeneracijskega sodelovanja pod sloganom Medgeneracijsko ustvarjalni, kar so izvrstno prikazali že na odprtju s prepletom kar osmih različnih dejavnosti bogate brežiške ljubiteljske kulture.

Ars aktualno

Ob 100. obletnici Puccinijeve smrti v SNG Maribor več uprizoritev

17. 5. 2024

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor se v Puccinijevem letu, ko operni svet zaznamuje 100. obletnico smrti enega največjih italijanskih skladateljev 19. stoletja Giacoma Puccinija, poklanjajo temu genialnemu umetniku z več uprizoritvami njegovih mojstrovin, tudi s premiero njegove opere Tosca.

3 min

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor se v Puccinijevem letu, ko operni svet zaznamuje 100. obletnico smrti enega največjih italijanskih skladateljev 19. stoletja Giacoma Puccinija, poklanjajo temu genialnemu umetniku z več uprizoritvami njegovih mojstrovin, tudi s premiero njegove opere Tosca.

Ars aktualno

SNG Nova Gorica, 30 let v novi stavbi in 20 let narodno gledališče

17. 5. 2024

Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici bo z nedeljskim koncertom na svojem velikem odru zaznamovalo 30. obletnico od prve premiere v novi gledališki stavbi in 20-letnico statusa narodnega gledališča. Ob tej priložnosti so pripravili izbor pesmi oziroma songov iz njihovih gledaliških predstav. Tako bodo člani gledališkega ansambla ob živi glasbi na odru prepevali pesmi iz Čarovnika iz Oza, Beraške opere, Pašjona, Realistov in ostalih predstav. Koncert za rojstni dan pomeni praznovanje obstoja njihovega gledališča ter izraz ljubezni, ustvarjanja in hvaležnosti, poudarjajo še novogoriški gledališčniki.

6 min

Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici bo z nedeljskim koncertom na svojem velikem odru zaznamovalo 30. obletnico od prve premiere v novi gledališki stavbi in 20-letnico statusa narodnega gledališča. Ob tej priložnosti so pripravili izbor pesmi oziroma songov iz njihovih gledaliških predstav. Tako bodo člani gledališkega ansambla ob živi glasbi na odru prepevali pesmi iz Čarovnika iz Oza, Beraške opere, Pašjona, Realistov in ostalih predstav. Koncert za rojstni dan pomeni praznovanje obstoja njihovega gledališča ter izraz ljubezni, ustvarjanja in hvaležnosti, poudarjajo še novogoriški gledališčniki.

Ars aktualno

Končal se je 70. skladateljski Rostrum

17. 5. 2024

V Litvi se je ta teden odvijala 70. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, tradicionalni forum in hkrati tekmovanje del sodobnih skladateljev, ki ga ob podpori sodelujočih javnih radiev prireja Mednarodni glasbeni svet. Delegati so po poslušanju 39 del 21ih radijskih hiš izbrali dve zmagovalni deli in več priporočenih. Skoraj pričakovano je veliki zmagovalec generalne kategorije Rostruma postal poljski skladatelj Rafał Ryterski. Poljska delegatka je želela njegov Totentanz – Mrtvaški ples za kontratenor, orkester in elektroniko predstaviti že lani, a je vmes posegla cenzura. Ni šlo toliko za glasbo, kot za Ryterskega samega kot aktivista za pravice skupnosti LGBTQ+. Te ob klimatski krizi in vojni v Ukrajini tudi tematizira v sami skladbi s pomočjo citatov in odrskih elementov. Povsem drugačno, zvočno razkošno delo je Rocailles de l'après-vie… ali Skalni vrtovi posmrtnega življenja… nizozemskega skladatelja Thomasa van Duna, zmagovalca v mladi kategoriji. Predloga Radia Slovenija, deli mladega skaldatelja Luke Rovisa ter Tomaža Groma v splošni kategoriji sta glede na pogovore z delegati zbudila veliko pozornosti, ki pa se na koncu ni prevedla tudi v glasove in uvrstitev med priporočena dela tribune.

1 min

V Litvi se je ta teden odvijala 70. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, tradicionalni forum in hkrati tekmovanje del sodobnih skladateljev, ki ga ob podpori sodelujočih javnih radiev prireja Mednarodni glasbeni svet. Delegati so po poslušanju 39 del 21ih radijskih hiš izbrali dve zmagovalni deli in več priporočenih. Skoraj pričakovano je veliki zmagovalec generalne kategorije Rostruma postal poljski skladatelj Rafał Ryterski. Poljska delegatka je želela njegov Totentanz – Mrtvaški ples za kontratenor, orkester in elektroniko predstaviti že lani, a je vmes posegla cenzura. Ni šlo toliko za glasbo, kot za Ryterskega samega kot aktivista za pravice skupnosti LGBTQ+. Te ob klimatski krizi in vojni v Ukrajini tudi tematizira v sami skladbi s pomočjo citatov in odrskih elementov. Povsem drugačno, zvočno razkošno delo je Rocailles de l'après-vie… ali Skalni vrtovi posmrtnega življenja… nizozemskega skladatelja Thomasa van Duna, zmagovalca v mladi kategoriji. Predloga Radia Slovenija, deli mladega skaldatelja Luke Rovisa ter Tomaža Groma v splošni kategoriji sta glede na pogovore z delegati zbudila veliko pozornosti, ki pa se na koncu ni prevedla tudi v glasove in uvrstitev med priporočena dela tribune.

Ars aktualno

Vrhunci 4. izdaje Festivala V-F-X Ljubljana

17. 5. 2024

V Slovenski kinoteki in na drugih prizoriščih še do sobote poteka 4. izdaja mednarodnega festivala eksperimentalnih avdiovizualnih praks V-F-X Ljubljana, ki predstavlja raznolike avtorske poetike na področju umetniškega videa in filma. Letos je festival odprl z vesno za najboljši celovečerni film nagrajeni Ne misli, da bo kdaj mimo: 25. 4.–26. 1. Tomaža Groma, eksperimentalni film, katerega zmago na Festivalu slovenskega filma v Portorožu lani oktobra so nekateri mediji označili za »radikalno«. Projekcijo v Slovenski kinoteki je, kot že enkrat prej, Grom pospremil z glasbeno spremljavo v živo. O dogajanju na festivalu poroča Tina Poglajen.

7 min

V Slovenski kinoteki in na drugih prizoriščih še do sobote poteka 4. izdaja mednarodnega festivala eksperimentalnih avdiovizualnih praks V-F-X Ljubljana, ki predstavlja raznolike avtorske poetike na področju umetniškega videa in filma. Letos je festival odprl z vesno za najboljši celovečerni film nagrajeni Ne misli, da bo kdaj mimo: 25. 4.–26. 1. Tomaža Groma, eksperimentalni film, katerega zmago na Festivalu slovenskega filma v Portorožu lani oktobra so nekateri mediji označili za »radikalno«. Projekcijo v Slovenski kinoteki je, kot že enkrat prej, Grom pospremil z glasbeno spremljavo v živo. O dogajanju na festivalu poroča Tina Poglajen.

Ars aktualno

Ob premieri filma Spati s tigrom o slikarki Marii Lassnig smo se pogovarjali z režiserko Anjo Salomonowitz

17. 5. 2024

V Cankarjevem domu v Ljubljani so premierno prikazali film Spati s tigrom, biografsko zgodbo o avstrijski slikarki Marii Lassnig. Ob tem dogodku smo se pogovarjali z režiserko Anjo Salomonowitz.

6 min

V Cankarjevem domu v Ljubljani so premierno prikazali film Spati s tigrom, biografsko zgodbo o avstrijski slikarki Marii Lassnig. Ob tem dogodku smo se pogovarjali z režiserko Anjo Salomonowitz.

Ars aktualno

Kaj so vrhunci prvih dni 77. filmskega festivala v Cannesu?

17. 5. 2024

V pogovoru z Ingrid Kovač Brus, ki spremlja letošnjo izdajo filmskega festivala v Cannesu, o enem najbolj pričakovanih filmov letošnje izdaje festivala, namreč o filmu Megalopolis Francisa Forda Coppole, ki je nastajal kar 4 desetletja, pa o drugih vrhuncih prvih dni festivala, o demonstracijah, ki so deloma zasenčile filmsko dogajanje in o najbolj pričakovanih filmih naslednjih festivalskih dni.

11 min

V pogovoru z Ingrid Kovač Brus, ki spremlja letošnjo izdajo filmskega festivala v Cannesu, o enem najbolj pričakovanih filmov letošnje izdaje festivala, namreč o filmu Megalopolis Francisa Forda Coppole, ki je nastajal kar 4 desetletja, pa o drugih vrhuncih prvih dni festivala, o demonstracijah, ki so deloma zasenčile filmsko dogajanje in o najbolj pričakovanih filmih naslednjih festivalskih dni.

Ars aktualno

In memoriam - Alice Munro

15. 5. 2024

13. maja je umrla Nobelova nagrajenka za književnost in dobitnica številnih drugih uglednih nagrad, kanadska pisateljica Alice Munro. Prvo zgodbo je objavila pri devetnajstih letih in vse življenje vztrajala pri tej zahtevni literarni zvrsti. Uredniki so Alice Munro zelo cenili, hkrati pa je bila trd oreh zanje. Pri izpopolnjevanju in popravkih svojih besedil namreč ni odnehala in je napisala po dve ali več različic. Menda je odklonila branje korektur za ponatis svoje zbirke Ubežnica z besedami: "Ne, kajti zgodbe bi v tem primeru napisala na novo." Regionalno žarišče večjega števila njenih pripovedi je Huron County v jugozahodnem Ontariu, blatno ruralno okolje ali zakotna mesteca, posejana ob jezeru Huron. Na tem ozadju njeni liki, večinoma protagonistke, iščejo svojo pristno identiteto, saj jim šele ta omogoči, da se deloma samouresničijo. Številni teksti Alice Munro imajo avtobiografsko osnovo, saj tudi sama prihaja iz podeželskega Winghama v Ontariu. Kot Alice Ann Laidlaw se je rodila leta 1931 očetu kmetovalcu in materi učiteljici. Odraščala je v skromnih razmerah, vendar obdana s knjigami. Dobila je dveletno štipendijo za študij angleškega jezika na Univerzi zahodni Ontario, se pri dvajsetih poročila z Jamesom Munrojem, nato pa sta se zakonca preselila v zahodni Vancouver, kjer sta odprla knjigarno. Iz njenega življenjepisa izvemo še, da je bila poročena dvakrat in je v prvem zakonu rodila tri hčerke. Najprej se je preživljala s priložnostnimi deli kot natakarica, obiralka tobaka in knjižničarka. Po več selitvah se je z družino ustalila v Clintonu, v bližini svojega rojstnega kraja. Prvo zgodbo je objavila pri devetnajstih letih in potem svoj avtorski ugled več desetletij gradila izključno na tem zahtevnem, a pogosto podcenjenem žanru kratke proze. Ob prejemu Nobelove nagrade je tako izjavila, da jo še posebej veseli, ker bo to vrhunsko priznanje morda pomagalo premostiti omalovažujoče mnenje, da je zgodbarstvo predvsem nekakšno igračkanje, vmesna stopnja do pisateljeve izpolnitve v romaneskni formi. Zaradi subtilnosti njenih pripovedi so jo večkrat primerjali s Čehovom, z vidika razpoloženja v njenih zgodbah pa tudi z Williamom Faulknerjem.

2 min

13. maja je umrla Nobelova nagrajenka za književnost in dobitnica številnih drugih uglednih nagrad, kanadska pisateljica Alice Munro. Prvo zgodbo je objavila pri devetnajstih letih in vse življenje vztrajala pri tej zahtevni literarni zvrsti. Uredniki so Alice Munro zelo cenili, hkrati pa je bila trd oreh zanje. Pri izpopolnjevanju in popravkih svojih besedil namreč ni odnehala in je napisala po dve ali več različic. Menda je odklonila branje korektur za ponatis svoje zbirke Ubežnica z besedami: "Ne, kajti zgodbe bi v tem primeru napisala na novo." Regionalno žarišče večjega števila njenih pripovedi je Huron County v jugozahodnem Ontariu, blatno ruralno okolje ali zakotna mesteca, posejana ob jezeru Huron. Na tem ozadju njeni liki, večinoma protagonistke, iščejo svojo pristno identiteto, saj jim šele ta omogoči, da se deloma samouresničijo. Številni teksti Alice Munro imajo avtobiografsko osnovo, saj tudi sama prihaja iz podeželskega Winghama v Ontariu. Kot Alice Ann Laidlaw se je rodila leta 1931 očetu kmetovalcu in materi učiteljici. Odraščala je v skromnih razmerah, vendar obdana s knjigami. Dobila je dveletno štipendijo za študij angleškega jezika na Univerzi zahodni Ontario, se pri dvajsetih poročila z Jamesom Munrojem, nato pa sta se zakonca preselila v zahodni Vancouver, kjer sta odprla knjigarno. Iz njenega življenjepisa izvemo še, da je bila poročena dvakrat in je v prvem zakonu rodila tri hčerke. Najprej se je preživljala s priložnostnimi deli kot natakarica, obiralka tobaka in knjižničarka. Po več selitvah se je z družino ustalila v Clintonu, v bližini svojega rojstnega kraja. Prvo zgodbo je objavila pri devetnajstih letih in potem svoj avtorski ugled več desetletij gradila izključno na tem zahtevnem, a pogosto podcenjenem žanru kratke proze. Ob prejemu Nobelove nagrade je tako izjavila, da jo še posebej veseli, ker bo to vrhunsko priznanje morda pomagalo premostiti omalovažujoče mnenje, da je zgodbarstvo predvsem nekakšno igračkanje, vmesna stopnja do pisateljeve izpolnitve v romaneskni formi. Zaradi subtilnosti njenih pripovedi so jo večkrat primerjali s Čehovom, z vidika razpoloženja v njenih zgodbah pa tudi z Williamom Faulknerjem.

Ars aktualno

Začel se je 77. filmski festival v Cannesu

15. 5. 2024

V dežju se je sinoči začel 77. filmski festival, ki slavi sedmo umetnost, a letos je bil uvod napet in tak bo zagotovo celoten festival. Častno zlato palmo je na odprtju prejela ameriška igralka Meryl Streep.

4 min

V dežju se je sinoči začel 77. filmski festival, ki slavi sedmo umetnost, a letos je bil uvod napet in tak bo zagotovo celoten festival. Častno zlato palmo je na odprtju prejela ameriška igralka Meryl Streep.

Ars aktualno

Kit na plaži

14. 5. 2024

V kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu napovedujejo novo slovensko opero Kit na plaži. Gre za priredbo romana Vinka Moderndorferja, ki je tudi režiser predstave. Avtor glasbe je Iztok Kocen, libreto je napisal Jakob Barbo. Opera je nastala v produkciji Zavoda Novo mesto.

3 min

V kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu napovedujejo novo slovensko opero Kit na plaži. Gre za priredbo romana Vinka Moderndorferja, ki je tudi režiser predstave. Avtor glasbe je Iztok Kocen, libreto je napisal Jakob Barbo. Opera je nastala v produkciji Zavoda Novo mesto.

Ars aktualno

Založniki vztrajajo, da se sredstva nižajo, ministrstvo meni drugače

10. 5. 2024

Slovensko založništvo ne bo moglo izkoristiti zagona, ki ga je dobilo s častnim gostovanjem Slovenije na največjem knjižnem sejmu na svetu v Frankfurtu in na največjem sejmu otroških in mladinskih knjig v Bologni. Na to je pred več kot mesecem dni opozoril Svet javne agencije za knjigo, kot osrednji razlog pa je navedel 20 odstotno realno znižanje sredstev za razpise in pozive Javne agencije za knjigo. Pri svetu JAK-a so opozorili, da nižanje sredstev postavlja pod vprašaj tudi uspešno redno delovanje vseh tistih založnikov, ki se ukvarjajo z izdajanjem kakovostne izvirne in prevodne knjižne produkcije. Podobno je od takrat v javni pobudi opozorilo več založnikov, Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev, ta teden pa je podporo prizadevanjem proti krčenju javnih sredstev za pisano slovensko besedo v javnem pismu izrazilo tudi Evropsko združenje založnikov. Predsednik zbornice založnikov Janez Miš je poudaril, da ministrica za kulturo Asta Vrečko ni izpolnila obljub o višanju sredstev za slovensko knjigo, ki jih je izrekla v oddaji Studio ob 17h, ki smo jo izvedli na 39. slovenskem knjižnem sejmu. Na ministrstvu za kulturo poudarjajo, da očitek o drastičnem znižanju sredstev ne drži, v prihodnje pa bodo povečevali sredstva.

9 min

Slovensko založništvo ne bo moglo izkoristiti zagona, ki ga je dobilo s častnim gostovanjem Slovenije na največjem knjižnem sejmu na svetu v Frankfurtu in na največjem sejmu otroških in mladinskih knjig v Bologni. Na to je pred več kot mesecem dni opozoril Svet javne agencije za knjigo, kot osrednji razlog pa je navedel 20 odstotno realno znižanje sredstev za razpise in pozive Javne agencije za knjigo. Pri svetu JAK-a so opozorili, da nižanje sredstev postavlja pod vprašaj tudi uspešno redno delovanje vseh tistih založnikov, ki se ukvarjajo z izdajanjem kakovostne izvirne in prevodne knjižne produkcije. Podobno je od takrat v javni pobudi opozorilo več založnikov, Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev, ta teden pa je podporo prizadevanjem proti krčenju javnih sredstev za pisano slovensko besedo v javnem pismu izrazilo tudi Evropsko združenje založnikov. Predsednik zbornice založnikov Janez Miš je poudaril, da ministrica za kulturo Asta Vrečko ni izpolnila obljub o višanju sredstev za slovensko knjigo, ki jih je izrekla v oddaji Studio ob 17h, ki smo jo izvedli na 39. slovenskem knjižnem sejmu. Na ministrstvu za kulturo poudarjajo, da očitek o drastičnem znižanju sredstev ne drži, v prihodnje pa bodo povečevali sredstva.

Ars aktualno

Na 77. filmskem festivalu v Cannesu se bodo letos zvrstili med drugim novi filmi Francisa Forda Coppole, Alija Abbasija in Paola Sorrentina

10. 5. 2024

V torek, 14. maja, se bo v Cannesu začel najpomembnejši filmski festival na svetu, ki mu bo letos kot predsednica žirije načelovala newyorška režiserka Greta Gerwig in v soboto, 25. maja, nekomu izročila zlato palmo. Prvo pa bo, že na uvodnem večeru prejela Meryl Streep – za življenjsko delo. O programu 77. festivala poroča Ingrid Kovač Brus.

4 min

V torek, 14. maja, se bo v Cannesu začel najpomembnejši filmski festival na svetu, ki mu bo letos kot predsednica žirije načelovala newyorška režiserka Greta Gerwig in v soboto, 25. maja, nekomu izročila zlato palmo. Prvo pa bo, že na uvodnem večeru prejela Meryl Streep – za življenjsko delo. O programu 77. festivala poroča Ingrid Kovač Brus.

Ars aktualno

Kraljestvo planeta opic in zgodovina najdlje trajajoče znanstvenofantastične filmske franšize v zgodovini

10. 5. 2024

V kine je prišel znanstvenofantastični akcijski film Kraljestvo planeta opic, ki ga je režiral Wes Ball po scenariju Josha Friedmana. Planet opic je najdlje trajajoča znanstvenofantastična filmska franšiza v zgodovini; medtem, ko je knjižno predlogo Opičji planet Francoz Pierre Boulle (gre za avtorja, ki je napisal tudi roman Most na reki Kwai) napisal leta 1963, so prvo filmsko priredbo Planet opic posneli že pet let zatem. Ameriški film Franklina J. Schaffnerja o posadki astronavtov, ki v daljni prihodnosti strmoglavijo na neznan planet in tam naletijo na družbo opic, ki so razvile človeku podobno inteligenco in govor, je bil izjemno uspešen tako med kritiki kot gledalci in za tisti čas prelomen na področju uporabe protetičnih mask; končni prizor filma s Kipom svobode pa je postal ena najbolj ikoničnih podob filma šestdesetih let. Kraljestvo planeta opic je četrti film po ponovnem zagonu franšize leta 2011, ki prikazuje dogajanje na Planetu opic pred tistim iz slovitega filma iz leta 1968, torej, kako je Planet Opic to postal, preden nanj strmoglavijo astronavti. Sledila naj bi mu (vsaj) še dva filma. O eni najuspešnejših filmskih franšiz razmišlja Tina Poglajen.

6 min

V kine je prišel znanstvenofantastični akcijski film Kraljestvo planeta opic, ki ga je režiral Wes Ball po scenariju Josha Friedmana. Planet opic je najdlje trajajoča znanstvenofantastična filmska franšiza v zgodovini; medtem, ko je knjižno predlogo Opičji planet Francoz Pierre Boulle (gre za avtorja, ki je napisal tudi roman Most na reki Kwai) napisal leta 1963, so prvo filmsko priredbo Planet opic posneli že pet let zatem. Ameriški film Franklina J. Schaffnerja o posadki astronavtov, ki v daljni prihodnosti strmoglavijo na neznan planet in tam naletijo na družbo opic, ki so razvile človeku podobno inteligenco in govor, je bil izjemno uspešen tako med kritiki kot gledalci in za tisti čas prelomen na področju uporabe protetičnih mask; končni prizor filma s Kipom svobode pa je postal ena najbolj ikoničnih podob filma šestdesetih let. Kraljestvo planeta opic je četrti film po ponovnem zagonu franšize leta 2011, ki prikazuje dogajanje na Planetu opic pred tistim iz slovitega filma iz leta 1968, torej, kako je Planet Opic to postal, preden nanj strmoglavijo astronavti. Sledila naj bi mu (vsaj) še dva filma. O eni najuspešnejših filmskih franšiz razmišlja Tina Poglajen.

Ars aktualno

Po deželi stečkov, srednjeveških nagrobnikov na Zahodnem Balkanu

8. 5. 2024

Znanstveniki so ljudje in njihov pogled na témo preučevanja je lahko, na primer skozi fotografski objektiv, tudi estetski, morda celo umetniški. V Atriju ZRC v Ljubljani so odprli razstavo fotografij z naslovom Po Deželi stečkov, s katero predstavljajo raziskovalni projekt, ki se posveča srednjeveškim nagrobnikom predvsem na območju Bosne in Hercegovine. Stečke pa sicer najdemo še na Hrvaškem, v Črni gori in Srbiji.

4 min

Znanstveniki so ljudje in njihov pogled na témo preučevanja je lahko, na primer skozi fotografski objektiv, tudi estetski, morda celo umetniški. V Atriju ZRC v Ljubljani so odprli razstavo fotografij z naslovom Po Deželi stečkov, s katero predstavljajo raziskovalni projekt, ki se posveča srednjeveškim nagrobnikom predvsem na območju Bosne in Hercegovine. Stečke pa sicer najdemo še na Hrvaškem, v Črni gori in Srbiji.

Ars aktualno

Festival Crossing Europe v Linzu

3. 5. 2024

V Linzu v Avstriji že 21. leto zapored poteka festival Crossing Europe. Od 30. aprila do 5. maja se mestece ob Donavi spremeni v stičišče sodobne evropske kinematografije s programom 144 celovečernih in kratkih filmov, tako igranih kot dokumentarnih, iz 41 držav. V tekmovalnem programu dokumentarnih filmov sta se znašla tudi filma Gozd poljske režiserke Lidie Duda in Bilo je nekoč … v gozdu finske režiserke Virpi Súutari, ki imata poleg besede gozd v naslovu skupno tudi temo aktivizma. Z avtoricama se je pogovarjala Petra Meterc.

8 min

V Linzu v Avstriji že 21. leto zapored poteka festival Crossing Europe. Od 30. aprila do 5. maja se mestece ob Donavi spremeni v stičišče sodobne evropske kinematografije s programom 144 celovečernih in kratkih filmov, tako igranih kot dokumentarnih, iz 41 držav. V tekmovalnem programu dokumentarnih filmov sta se znašla tudi filma Gozd poljske režiserke Lidie Duda in Bilo je nekoč … v gozdu finske režiserke Virpi Súutari, ki imata poleg besede gozd v naslovu skupno tudi temo aktivizma. Z avtoricama se je pogovarjala Petra Meterc.

Ars aktualno

Metropolitansko življenje v objektivu – fotografska razstava Mance Juvan

26. 4. 2024

V Moderni galeriji v Ljubljani so odprli fotografsko razstavo z naslovom Istanbul – obrazi svobode Mance Juvan, uveljavljene fotografinje srednje generacije. Razstava je nastala v sodelovanju z ZRC SAZU in je nadaljevanje projekta, ki se je začel z isto naslovljeno monografijo, nastalo v soavtorstvu Ota Lutharja in Mance Juvan ter z besedili nekaterih tujih avtorjev. Črno-bele fotografije različnih velikosti predstavljajo obraze Istanbula, saj je avtorica z objektivom lovila utrip na ulicah, bazarjih, dvoriščih, trgovinah, lokalih, domovih in drugod. Preko osemdeset dokumentarnih in reportažnih fotografij dopolnjujejo QR kode, pa tudi verzi avtorice razstave, ki se vijejo po tleh razstavnega prostora. Manca Juvan s temi deli opozarja na spremembe urbanih prostorov, hkrati pa tudi na kulturno in politično dogajanje v današnjem Istanbulu. Razstava, ki jo bo v naslednjih dneh dopolnil spremljevalni program, bo odprta do 26. maja.

2 min

V Moderni galeriji v Ljubljani so odprli fotografsko razstavo z naslovom Istanbul – obrazi svobode Mance Juvan, uveljavljene fotografinje srednje generacije. Razstava je nastala v sodelovanju z ZRC SAZU in je nadaljevanje projekta, ki se je začel z isto naslovljeno monografijo, nastalo v soavtorstvu Ota Lutharja in Mance Juvan ter z besedili nekaterih tujih avtorjev. Črno-bele fotografije različnih velikosti predstavljajo obraze Istanbula, saj je avtorica z objektivom lovila utrip na ulicah, bazarjih, dvoriščih, trgovinah, lokalih, domovih in drugod. Preko osemdeset dokumentarnih in reportažnih fotografij dopolnjujejo QR kode, pa tudi verzi avtorice razstave, ki se vijejo po tleh razstavnega prostora. Manca Juvan s temi deli opozarja na spremembe urbanih prostorov, hkrati pa tudi na kulturno in politično dogajanje v današnjem Istanbulu. Razstava, ki jo bo v naslednjih dneh dopolnil spremljevalni program, bo odprta do 26. maja.

Ars aktualno

Nika Jurman je za film Borbike prejela glavno nagrado na Festivalu neodvisnega filma

26. 4. 2024

Pogovarjamo se z Niko Jurman, ki je za svoj film z duhovitim naslovom Borbike, za katerega je črpala navdih v serijah iz 90.let, izhajala pa je tudi iz svojih otroških iger z barbikami, prejela glavno nagrado na letošnji ediciji Festivala neodvisnega filma.

5 min

Pogovarjamo se z Niko Jurman, ki je za svoj film z duhovitim naslovom Borbike, za katerega je črpala navdih v serijah iz 90.let, izhajala pa je tudi iz svojih otroških iger z barbikami, prejela glavno nagrado na letošnji ediciji Festivala neodvisnega filma.

Ars aktualno

Čembalist Tomaž Sevšek na čembalu in klavikordu

25. 4. 2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord.

4 min

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord.

Ars aktualno

Flamski pisatelj Jeroen Olyslaegers, avtor knjižne predloge za film Wil, je obiskal Ljubljano

19. 4. 2024

Ob trideseti obletnici diplomatskega sodelovanja med Flandrijo in Slovenijo je bila v Kinodvoru enkratna projekcija filma Wil o dogajanju v Antwerpnu med drugo svetovno vojno – film je sicer na razpolago tudi na Netflixu. Režiser je Tim Mielants. Film z letnico 2023 je nastal po istoimenskem romanu flamskega pisatelja in dramatika Jeroena Olyslaegersa, ki ga Slovenci poznamo samo po knjigi z naslovom Mi v prevodu Mateje Seliškar Kenda. To je prva knjige iz serije štirih romanov – tretja je Wil z letnico 2016. Tudi najuspešnejša, saj je Olyslaegers zanjo dobil štiri najprestižnejše flamske literarne nagrade, kar pomeni tudi velik prodajni uspeh, roman je preveden v več jezikov, po predlogi knjige pa je torej nastal film. Vendar dogodke o kolaboraciji flamskih policajev v Antwerpnu pod nemško zasedbo bralec doživlja drugače kot gledalec film. Zakaj, je Jeroena Olyslaegersa vprašala Tadeja Krečič. Prevode odlomkov pogovora s pisateljem bere Dejan Kaloper.

5 min

Ob trideseti obletnici diplomatskega sodelovanja med Flandrijo in Slovenijo je bila v Kinodvoru enkratna projekcija filma Wil o dogajanju v Antwerpnu med drugo svetovno vojno – film je sicer na razpolago tudi na Netflixu. Režiser je Tim Mielants. Film z letnico 2023 je nastal po istoimenskem romanu flamskega pisatelja in dramatika Jeroena Olyslaegersa, ki ga Slovenci poznamo samo po knjigi z naslovom Mi v prevodu Mateje Seliškar Kenda. To je prva knjige iz serije štirih romanov – tretja je Wil z letnico 2016. Tudi najuspešnejša, saj je Olyslaegers zanjo dobil štiri najprestižnejše flamske literarne nagrade, kar pomeni tudi velik prodajni uspeh, roman je preveden v več jezikov, po predlogi knjige pa je torej nastal film. Vendar dogodke o kolaboraciji flamskih policajev v Antwerpnu pod nemško zasedbo bralec doživlja drugače kot gledalec film. Zakaj, je Jeroena Olyslaegersa vprašala Tadeja Krečič. Prevode odlomkov pogovora s pisateljem bere Dejan Kaloper.

Ars aktualno

23. izdaja Festivala neodvisnega filma

19. 4. 2024

Med 19. in 21. aprilom v Slovenski kinoteki v Ljubljani poteka 23. izdaja Festivala neodvisnega filma. V treh dneh bodo na njem prikazali štiri sklope slovenskih kratkih filmov, celovečerni film Gepack režiserja Žige Kukoviča, pa tudi izbor Zlatih filmov festivala UNICA 2023, v katerem so češki, španski, britanski in slovaški kratki filmi. Pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ki festival organizira, so zapisali, da »gre za filmsko ustvarjalnost, ki svojega mesta ne išče znotraj prevladujoče kinematografije, ampak oblikuje svojo posebno nišo«. Z Matjažem Šmalcem, direktorjem Festivala neodvisnega filma, se je pogovarjala Tina Poglajen.

8 min

Med 19. in 21. aprilom v Slovenski kinoteki v Ljubljani poteka 23. izdaja Festivala neodvisnega filma. V treh dneh bodo na njem prikazali štiri sklope slovenskih kratkih filmov, celovečerni film Gepack režiserja Žige Kukoviča, pa tudi izbor Zlatih filmov festivala UNICA 2023, v katerem so češki, španski, britanski in slovaški kratki filmi. Pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ki festival organizira, so zapisali, da »gre za filmsko ustvarjalnost, ki svojega mesta ne išče znotraj prevladujoče kinematografije, ampak oblikuje svojo posebno nišo«. Z Matjažem Šmalcem, direktorjem Festivala neodvisnega filma, se je pogovarjala Tina Poglajen.

Ars aktualno

Festival dokumentarnega filma Visions du Reel (Vizije resničnosti) v Nyonu

19. 4. 2024

Od petka, 12. aprila, v Nyonu v Švici, nedaleč od Ženeve, poteka že 55. festival dokumentarnega filma Visions du Réel (Vizije resničnosti), ki velja za enega osrednjih festivalov, posvečenih izključno dokumentarni filmski umetnosti v Evropi. Poročilo o festivalu, ki je letos prežet s filmi, ki se lotevajo vojnih tematik, je pripravila Petra Meterc.

6 min

Od petka, 12. aprila, v Nyonu v Švici, nedaleč od Ženeve, poteka že 55. festival dokumentarnega filma Visions du Réel (Vizije resničnosti), ki velja za enega osrednjih festivalov, posvečenih izključno dokumentarni filmski umetnosti v Evropi. Poročilo o festivalu, ki je letos prežet s filmi, ki se lotevajo vojnih tematik, je pripravila Petra Meterc.

Ars aktualno

Prvi vtisi po odprtju slovenskega paviljona v Benetkah

18. 4. 2024

V Benetkah so se v sklopu predogleda 60. umetnostnega bienala začela vrstiti odprtja nacionalnih paviljonov. Prireditev, ki poteka pod krovnim naslovom Tujci povsod, se tudi letos odvija v luči političnega in vojnega dogajanja. Po več protestih proti udeležbi Izraela na bienalu, so ustvarjalci nedavno sporočili, da paviljona ne bodo odprli, dokler v Gazi ne bo dosežen dogovor o prekinitvi spopadov in izpustitvi talcev. Odprl pa se je že slovenski paviljon, ki je letos prvič zgolj v javnem prostoru – v parku med obema ključnima prizoriščema bienala. Vlogo paviljona je prevzela industrijsko izdelana klet, do katere nas vodijo stopnice, ki ustvarijo dramaturgijo naših pričakovanj in poti v umetniški objekt. Projekt sta pripravila umetnica Nika Špan in kurator Vladimir Vidmar. Tik po odprtju se je z umetnico in komisarko projekta, vršilko dolžnosti direktorice Moderne galerije Martino Vovk, pogovarjala Iza Pevec.

7 min

V Benetkah so se v sklopu predogleda 60. umetnostnega bienala začela vrstiti odprtja nacionalnih paviljonov. Prireditev, ki poteka pod krovnim naslovom Tujci povsod, se tudi letos odvija v luči političnega in vojnega dogajanja. Po več protestih proti udeležbi Izraela na bienalu, so ustvarjalci nedavno sporočili, da paviljona ne bodo odprli, dokler v Gazi ne bo dosežen dogovor o prekinitvi spopadov in izpustitvi talcev. Odprl pa se je že slovenski paviljon, ki je letos prvič zgolj v javnem prostoru – v parku med obema ključnima prizoriščema bienala. Vlogo paviljona je prevzela industrijsko izdelana klet, do katere nas vodijo stopnice, ki ustvarijo dramaturgijo naših pričakovanj in poti v umetniški objekt. Projekt sta pripravila umetnica Nika Špan in kurator Vladimir Vidmar. Tik po odprtju se je z umetnico in komisarko projekta, vršilko dolžnosti direktorice Moderne galerije Martino Vovk, pogovarjala Iza Pevec.

Ars aktualno

Blejsko srečanje PEN o Gazi in Ukrajini

17. 4. 2024

Ko spremljamo vojne in druge katastrofe po svetu, se včasih čutimo nemočne, kako ukrepati. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je prepričanje, da se ničesar ne da spremeniti, opozarjajo pisatelji, ki se na Bledu udeležujejo 56. mednarodnega srečanja pisateljev PEN. Sredina prva razprava je nosila naslov Posledice katastrof na mirovniške procese: Odziv pisateljev. Osrednja naloga srečanja je oblikovanje resolucije o Gazi, podali pa bodo tudi izjavo o zgodovini ne ukrepanja na ruske napade na Ukrajino.

1 min

Ko spremljamo vojne in druge katastrofe po svetu, se včasih čutimo nemočne, kako ukrepati. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je prepričanje, da se ničesar ne da spremeniti, opozarjajo pisatelji, ki se na Bledu udeležujejo 56. mednarodnega srečanja pisateljev PEN. Sredina prva razprava je nosila naslov Posledice katastrof na mirovniške procese: Odziv pisateljev. Osrednja naloga srečanja je oblikovanje resolucije o Gazi, podali pa bodo tudi izjavo o zgodovini ne ukrepanja na ruske napade na Ukrajino.

Ars aktualno

Odprtje slovenskega paviljona Skrivnost vrta zate

17. 4. 2024

V Benetkah se danes v okviru predogleda tamkajšnega umetnostnega bienala odpira slovenski paviljon. Ta bo prvič zgolj v javnem prostoru, s projektom Garden Secret for You oziroma Skrivnost vrta zate pa se predstavlja umetnica Nika Špan. Letošnji bienale bo pod vodstvom kuratorja Adriana Pedrose v ospredje postavil tujce in na to temo se odziva tudi naš projekt, ki pa tujost razume na nivoju umetniškega objekta. Naš paviljon bo v javnem prostoru Benetk deloval kot tujek pravi umetnica Nika Špan, ki je na fotografijo tega nenavadnega objekta med skulpturo in arhitekturo naletela na spletu in se najprej vprašala – kaj je to? V ospredju bo tudi tema nacionalnega paviljona. Ta sistem nacionalnih paviljonov je za beneški bienale značilen. Ker Slovenija stalnega paviljona nima, prostora v Arzenalu pa nismo uspeli pravočasno pridobiti, se letos predstavljamo malce izven obeh osrednjih prizorišč. V tej lokaciji in nenavadni tujosti objekta, ki bo v vlogi paviljona, pa se, tako kurator Vladimir Vidmar stikajo tudi naša pozicija v mednarodnem umetnostnem prostoru ter želje in pričakovanja glede predstavitve na bienalu. Garden Secret for You – Skrivnost vrta zate pa Vidmar opiše tudi kot nemogoči objekt – klet sredi mesta, v katerem kleti niso mogoče.

1 min

V Benetkah se danes v okviru predogleda tamkajšnega umetnostnega bienala odpira slovenski paviljon. Ta bo prvič zgolj v javnem prostoru, s projektom Garden Secret for You oziroma Skrivnost vrta zate pa se predstavlja umetnica Nika Špan. Letošnji bienale bo pod vodstvom kuratorja Adriana Pedrose v ospredje postavil tujce in na to temo se odziva tudi naš projekt, ki pa tujost razume na nivoju umetniškega objekta. Naš paviljon bo v javnem prostoru Benetk deloval kot tujek pravi umetnica Nika Špan, ki je na fotografijo tega nenavadnega objekta med skulpturo in arhitekturo naletela na spletu in se najprej vprašala – kaj je to? V ospredju bo tudi tema nacionalnega paviljona. Ta sistem nacionalnih paviljonov je za beneški bienale značilen. Ker Slovenija stalnega paviljona nima, prostora v Arzenalu pa nismo uspeli pravočasno pridobiti, se letos predstavljamo malce izven obeh osrednjih prizorišč. V tej lokaciji in nenavadni tujosti objekta, ki bo v vlogi paviljona, pa se, tako kurator Vladimir Vidmar stikajo tudi naša pozicija v mednarodnem umetnostnem prostoru ter želje in pričakovanja glede predstavitve na bienalu. Garden Secret for You – Skrivnost vrta zate pa Vidmar opiše tudi kot nemogoči objekt – klet sredi mesta, v katerem kleti niso mogoče.

Ars aktualno

Tariq Ali, britansko-pakistanski intelektualec in vplivni aktivist

16. 4. 2024

V Ljubljani se je včeraj mudil Tariq Ali, britansko-pakistanski intelektualec in vplivni aktivist protestnega gibanja proti vojni v Vietnamu. Ali se je pred polno Linhartovo dvorano Cankarjevega doma pogovarjal s filozofom Srećkom Horvatom v sklopu večerov z naslovom Kritični kabaret, ki ga Horvat kurira s Patricijo Maličev. V pogovoru za naš radio je Ali komentiral dvoličnost mednarodne skupnosti do vojn v Ukrajini in Gazi in prizadevanja Slovenije in drugih držav za priznanje Palestine v primernem trenutku.

1 min

V Ljubljani se je včeraj mudil Tariq Ali, britansko-pakistanski intelektualec in vplivni aktivist protestnega gibanja proti vojni v Vietnamu. Ali se je pred polno Linhartovo dvorano Cankarjevega doma pogovarjal s filozofom Srećkom Horvatom v sklopu večerov z naslovom Kritični kabaret, ki ga Horvat kurira s Patricijo Maličev. V pogovoru za naš radio je Ali komentiral dvoličnost mednarodne skupnosti do vojn v Ukrajini in Gazi in prizadevanja Slovenije in drugih držav za priznanje Palestine v primernem trenutku.

Ars aktualno

Umrl je Gustav Gnamuš, občutljivi kolorist

12. 4. 2024

V 83. letu starosti je umrl slikar Gustav Gnamuš, ki spada med najvidnejše predstavnike slovenskega abstraktnega slikarstva. Cenjen je bil predvsem kot občutljiv kolorist, za svoje delo pa je prejel tako Jakopičevo kot Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Gnamuša poznamo predvsem kot slikarja barve. Njegove žareče barvne ploskve nas lahko spomnijo na mojstra abstraktnega ekspresionizma Marka Rothka, a je Gnamuš barvo razumel manj mitološko. V zgodnejših delih je izhajal iz figuralike, a se je potem obrnil predvsem k raziskovanju sevanja in atmosfere barve ter odnosov med barvami in oblikami; njegove slike bi lahko označili tudi kot meditativne. Diplomiral je leta 1966 na ljubljanski likovni akademiji, kjer je pozneje bil tudi profesor za risanje in slikanje. Leta 2000 je bila v Moderni galeriji v Ljubljani na ogled njegova retrospektiva, devet let pozneje pa še v Galeriji Murska Sobota. Gnamuševa umetnost zrcali avtorsko vsebino in svetovni nazor predvsem s svojo mirnostjo, je zapisal Jure Mikuž in še, da ima barva v njegovem delu sugestivno in hipnotično vsebino. Doživljanje slike naj bi umetnik nekoč primerjal z izkušnjo astronavta v kabini vesoljske ladje, izgubljene v brezsmernosti univerzuma. Ob prejemu Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2001 pa je Gustav Gnamuš spomnil tudi na staro modrost, da moramo, če hočemo dojeti nevidno, kolikor je le mogoče globoko prodreti v vidno.

1 min

V 83. letu starosti je umrl slikar Gustav Gnamuš, ki spada med najvidnejše predstavnike slovenskega abstraktnega slikarstva. Cenjen je bil predvsem kot občutljiv kolorist, za svoje delo pa je prejel tako Jakopičevo kot Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Gnamuša poznamo predvsem kot slikarja barve. Njegove žareče barvne ploskve nas lahko spomnijo na mojstra abstraktnega ekspresionizma Marka Rothka, a je Gnamuš barvo razumel manj mitološko. V zgodnejših delih je izhajal iz figuralike, a se je potem obrnil predvsem k raziskovanju sevanja in atmosfere barve ter odnosov med barvami in oblikami; njegove slike bi lahko označili tudi kot meditativne. Diplomiral je leta 1966 na ljubljanski likovni akademiji, kjer je pozneje bil tudi profesor za risanje in slikanje. Leta 2000 je bila v Moderni galeriji v Ljubljani na ogled njegova retrospektiva, devet let pozneje pa še v Galeriji Murska Sobota. Gnamuševa umetnost zrcali avtorsko vsebino in svetovni nazor predvsem s svojo mirnostjo, je zapisal Jure Mikuž in še, da ima barva v njegovem delu sugestivno in hipnotično vsebino. Doživljanje slike naj bi umetnik nekoč primerjal z izkušnjo astronavta v kabini vesoljske ladje, izgubljene v brezsmernosti univerzuma. Ob prejemu Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2001 pa je Gustav Gnamuš spomnil tudi na staro modrost, da moramo, če hočemo dojeti nevidno, kolikor je le mogoče globoko prodreti v vidno.

Ars aktualno

Ruth Beckermann: Premalo je osebja, premalo je jezikovnih tečajev, vsega je premalo

12. 4. 2024

V Gradcu se je iztekla nova izdaja Diagonale – festivala avstrijskega filma, na katerem se je odvil tudi za slovenske ustvarjalce pomemben strokovni dogodek o možnostih boljše povezave med Avstrijo in Slovenijo, kar zadeva koprodukcije. Poudarek festivala je bila seveda na novi beri avstrijskih filmov vseh žanrov in dolžin, festival je letos dobil tudi novo vodstvo.

7 min

V Gradcu se je iztekla nova izdaja Diagonale – festivala avstrijskega filma, na katerem se je odvil tudi za slovenske ustvarjalce pomemben strokovni dogodek o možnostih boljše povezave med Avstrijo in Slovenijo, kar zadeva koprodukcije. Poudarek festivala je bila seveda na novi beri avstrijskih filmov vseh žanrov in dolžin, festival je letos dobil tudi novo vodstvo.

Ars aktualno

Ančka Gošnik Godec je vse od ustanovitve nagrade Riharda Jakopiča prva nagrajena ilustratorka

10. 4. 2024

Na slovesnosti, ki jo je v sodelovanju z Moderno galerijo pripravila Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, so podelili nagradi in priznanji Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost. Za življenjsko delo so se poklonili 96-letni ilustratorki Ančki Gošnik Godec, med drugim avtorici podob v Muci copatarici in Treh botrih lisičicah. Vse od ustanovitve nagrade leta 1969 je to šele šesta nagrajenka in kot prva ilustratorka. Nagrado za opus zadnjih petih let so podelili slikarju in kiparju Juriju Kalanu, priznanji Riharda Jakopiča pa sta letos prejeli slikarka Tina Konec ter novomedijska sodobna umetnica Đejmi Hadrović.

1 min

Na slovesnosti, ki jo je v sodelovanju z Moderno galerijo pripravila Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, so podelili nagradi in priznanji Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost. Za življenjsko delo so se poklonili 96-letni ilustratorki Ančki Gošnik Godec, med drugim avtorici podob v Muci copatarici in Treh botrih lisičicah. Vse od ustanovitve nagrade leta 1969 je to šele šesta nagrajenka in kot prva ilustratorka. Nagrado za opus zadnjih petih let so podelili slikarju in kiparju Juriju Kalanu, priznanji Riharda Jakopiča pa sta letos prejeli slikarka Tina Konec ter novomedijska sodobna umetnica Đejmi Hadrović.

Ars aktualno

Reportaža ob zaključku Tedna slovenske drame

10. 4. 2024

Zmagovalka 54. festivala Teden slovenske drame je predstava Mrakijada, uprizoritev v izvedbi SNG Drama Ljubljana in režiji Nine Rajić Kranjac. Prejela je Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa in nagradi za najboljšo igralko in najboljšega igralca. Na festivalu, katerega v ospredju je bila tematika vojne, so podelili skupno 9. nagrad. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo je prejela Iza Strehar za besedilo Nezakonske matere. Sklepno slovesnost festivala so začeli s pesmijo Če moram umreti, ki jo je je palestinski pesnik Refaat Alareer napisal le nekaj dni, preden je umrl med bombardiranjem Gaze.

9 min

Zmagovalka 54. festivala Teden slovenske drame je predstava Mrakijada, uprizoritev v izvedbi SNG Drama Ljubljana in režiji Nine Rajić Kranjac. Prejela je Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa in nagradi za najboljšo igralko in najboljšega igralca. Na festivalu, katerega v ospredju je bila tematika vojne, so podelili skupno 9. nagrad. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo je prejela Iza Strehar za besedilo Nezakonske matere. Sklepno slovesnost festivala so začeli s pesmijo Če moram umreti, ki jo je je palestinski pesnik Refaat Alareer napisal le nekaj dni, preden je umrl med bombardiranjem Gaze.

Ars aktualno

V ponedeljek odprtje 61. knjižnega sejma v Bologni

5. 4. 2024

V ponedeljek se v Bologni začenja 61. izdaja ene največjih knjižnosejemskih prireditev na svetu, ki vsakič znova v središče postavlja književnost za otroke in mlade. Dogodki, namenjeni predvsem avtorjem in ilustratorjem, likovnim umetnicam, pisateljicam in pisateljem ter drugim, ki se strokovno ukvarjajo s tem področjem, bodo potekali štiri dni. Slovenija, ki se je odločila, da svoje častno gostovanje zaznamuje z logotipom s strešicami in šumniki ŠČŽ, bo na približno 30. dogodkih na sejemskih prizoriščih in drugod po Bologni imela možnost promocije in uveljavljanja tovrstne književnosti; in za bolj poudarjeno sodelovanje z mednarodnim knjižnim, likovnim ali filmskim področjem, s področji novih in hibridnih medijev … nenazadnje so se letošnji prireditelji odločili, da bodo tokrat več pozornosti namenili stripu. V Bologni bo z veliko razstavo 44 ilustratork in ilustratorjev, med njimi jih bo 12 še posebej v ospredju, v celotnem katalogu pa jih je zbranih 59, v osrčju likovni del književnosti za otroke in mlade, vendar bodo nekateri dogodki, predvsem konferenca z naslovom Slovenija rada bere v knjižnici Salaborsa, posvečeni tudi knjižnemu besedilu, predstavitvi slovenskih bralno spodbujevalnih akcij, bralni pismenosti in promociji branja.

7 min

V ponedeljek se v Bologni začenja 61. izdaja ene največjih knjižnosejemskih prireditev na svetu, ki vsakič znova v središče postavlja književnost za otroke in mlade. Dogodki, namenjeni predvsem avtorjem in ilustratorjem, likovnim umetnicam, pisateljicam in pisateljem ter drugim, ki se strokovno ukvarjajo s tem področjem, bodo potekali štiri dni. Slovenija, ki se je odločila, da svoje častno gostovanje zaznamuje z logotipom s strešicami in šumniki ŠČŽ, bo na približno 30. dogodkih na sejemskih prizoriščih in drugod po Bologni imela možnost promocije in uveljavljanja tovrstne književnosti; in za bolj poudarjeno sodelovanje z mednarodnim knjižnim, likovnim ali filmskim področjem, s področji novih in hibridnih medijev … nenazadnje so se letošnji prireditelji odločili, da bodo tokrat več pozornosti namenili stripu. V Bologni bo z veliko razstavo 44 ilustratork in ilustratorjev, med njimi jih bo 12 še posebej v ospredju, v celotnem katalogu pa jih je zbranih 59, v osrčju likovni del književnosti za otroke in mlade, vendar bodo nekateri dogodki, predvsem konferenca z naslovom Slovenija rada bere v knjižnici Salaborsa, posvečeni tudi knjižnemu besedilu, predstavitvi slovenskih bralno spodbujevalnih akcij, bralni pismenosti in promociji branja.

Ars aktualno

Slovenija šteje

5. 4. 2024

V Slovenskem mladinskem gledališču bodo zagnali stroj Slovenija šteje. V soboto bo namreč premierna uprizoritev tega avtorskega projekta, ki postavlja v središče Slovenijo in delo, ki je potrebno, da se vzpostavlja, ohranja in spreminja. V središču projekta je stroj, ki ga sestavljamo vsi, ki sodelujemo v projektu Slovenija, vsi, ki vsak dan prispevamo svoj delež k temu, da obstaja. Stroj, ki za pogon izkorišča glasbeni beat in gib, so zapisali ob predstavi. Ritmična podoba Slovenije je nastala tudi na podlagi pogledov tujcev, v režiji Sebastiana Nüblinga in Jackie Poloni.

2 min

V Slovenskem mladinskem gledališču bodo zagnali stroj Slovenija šteje. V soboto bo namreč premierna uprizoritev tega avtorskega projekta, ki postavlja v središče Slovenijo in delo, ki je potrebno, da se vzpostavlja, ohranja in spreminja. V središču projekta je stroj, ki ga sestavljamo vsi, ki sodelujemo v projektu Slovenija, vsi, ki vsak dan prispevamo svoj delež k temu, da obstaja. Stroj, ki za pogon izkorišča glasbeni beat in gib, so zapisali ob predstavi. Ritmična podoba Slovenije je nastala tudi na podlagi pogledov tujcev, v režiji Sebastiana Nüblinga in Jackie Poloni.

Ars aktualno

Enozvezdične ocene – voden ogled

5. 4. 2024

Kadar se odpravimo na potovanje, se danes pogosto obrnemo tudi k spletnim zapisom in ocenam. In če bi preverili, kaj so na Googlu o nekaterih znamenitostih Ljubljane zapisali tuji in domači obiskovalci, bi o Zmajskem mostu lahko našli takšna mnenja: "Most z zmaji. Raje pojdite kam drugam." "Nikoli nisem bil v Sloveniji, le sovražim zmaje" Tudi Ljubljanski grad ali Tromostovje sta deležna kritik: "Od slovenskega gradu pričakujem več" "Trije mostovi? Resno? Naredili bi en res širok most in šli dalje z življenjem." Podobnih absurdnosti je še več ob delu, v katerega so vključili kritike Ljubljane z eno zvezdico, pravijo ustvarjalci razstave Enozvezdične ocene – voden ogled v ljubljanski Aksiomi. To so Selena Savić, Gordan Savičić in !Mediengruppe Bitnik, ki jo sestavljata Domagoj Smoljo in Carmen Weisskopf. Sprašujejo se, kako naše dojemanje in izkustvo nekega kraja oblikujejo takšne ocene. Čeprav so pogosto zelo osebne in včasih absurdne, pa imajo namreč na turistično industrijo in naše doživljanje prostora realne učinke. Foto: Aksioma

7 min

Kadar se odpravimo na potovanje, se danes pogosto obrnemo tudi k spletnim zapisom in ocenam. In če bi preverili, kaj so na Googlu o nekaterih znamenitostih Ljubljane zapisali tuji in domači obiskovalci, bi o Zmajskem mostu lahko našli takšna mnenja: "Most z zmaji. Raje pojdite kam drugam." "Nikoli nisem bil v Sloveniji, le sovražim zmaje" Tudi Ljubljanski grad ali Tromostovje sta deležna kritik: "Od slovenskega gradu pričakujem več" "Trije mostovi? Resno? Naredili bi en res širok most in šli dalje z življenjem." Podobnih absurdnosti je še več ob delu, v katerega so vključili kritike Ljubljane z eno zvezdico, pravijo ustvarjalci razstave Enozvezdične ocene – voden ogled v ljubljanski Aksiomi. To so Selena Savić, Gordan Savičić in !Mediengruppe Bitnik, ki jo sestavljata Domagoj Smoljo in Carmen Weisskopf. Sprašujejo se, kako naše dojemanje in izkustvo nekega kraja oblikujejo takšne ocene. Čeprav so pogosto zelo osebne in včasih absurdne, pa imajo namreč na turistično industrijo in naše doživljanje prostora realne učinke. Foto: Aksioma

Ars aktualno

Pogovor s filmskim snemalcem in direktorjem fotografije Darkom Heričem o pogojih dela

5. 4. 2024

Festival balKam predstavlja pregled najzanimivejših filmov z vidika filmske fotografije v regiji. Pripravljajo ga nacionalna združenja direktorjev fotografije Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške in Slovenije. Letošnja novost je podelitev nagrade za najboljšo fotografijo v študentskem filmu, v spremljevalnem programu festivala pa so priredili tudi okroglo mizo na temo pogojev za delo filmskih snemalcev in snemalk, ki jo je moderiral Simon Tanšek. Na njej so sodelovali gostje iz Slovenije in držav Balkana. Delo filmskega snemalca, snemalke je avtorsko delo, filmska fotografija pa je ključni umetniški vidik filma, ki pomembno določa samo filmsko pripoved. Pa so jim pri nas in v regiji zagotovljeni pogoji za delo, ki zagotavljajo socialno varnost in možnost varnega in kontinuiranega ustvarjanja – nenazadnje pa tudi nastajanje kakovostne filmske produkcije? O tem Darko Herič, ki je kot snemalec oziroma direktor fotografije podpisal filme, kot so Vesolje med nami, Ne bom več luzerka, Dvojina in številne druge.

5 min

Festival balKam predstavlja pregled najzanimivejših filmov z vidika filmske fotografije v regiji. Pripravljajo ga nacionalna združenja direktorjev fotografije Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške in Slovenije. Letošnja novost je podelitev nagrade za najboljšo fotografijo v študentskem filmu, v spremljevalnem programu festivala pa so priredili tudi okroglo mizo na temo pogojev za delo filmskih snemalcev in snemalk, ki jo je moderiral Simon Tanšek. Na njej so sodelovali gostje iz Slovenije in držav Balkana. Delo filmskega snemalca, snemalke je avtorsko delo, filmska fotografija pa je ključni umetniški vidik filma, ki pomembno določa samo filmsko pripoved. Pa so jim pri nas in v regiji zagotovljeni pogoji za delo, ki zagotavljajo socialno varnost in možnost varnega in kontinuiranega ustvarjanja – nenazadnje pa tudi nastajanje kakovostne filmske produkcije? O tem Darko Herič, ki je kot snemalec oziroma direktor fotografije podpisal filme, kot so Vesolje med nami, Ne bom več luzerka, Dvojina in številne druge.

Ars aktualno

Slabe ceste in Gospa s klobukom - nova niza radijskih iger za odrasle in otroke

5. 4. 2024

V Uredništvu igranega programa na Tretjem programu Ars sta nastala dva nova ciklusa radijskih iger. Slabe ceste je naslov šestih epizod o vojni v Ukrajini. Besedilo je napisala ukrajinska pisateljica Natalja Voróžbit. Prva epizoda bo predvajana 6. 4. 2024 zvečer na Prvem, naslednji dan zjutraj na istem programu ob osmih in pet minut pa bomo premierno poslušali prvega izmed štirih delov radijske igre z naslovom Gospa s klobukom Maše Ogrizek. Tadeja Krečič Scholten:

2 min

V Uredništvu igranega programa na Tretjem programu Ars sta nastala dva nova ciklusa radijskih iger. Slabe ceste je naslov šestih epizod o vojni v Ukrajini. Besedilo je napisala ukrajinska pisateljica Natalja Voróžbit. Prva epizoda bo predvajana 6. 4. 2024 zvečer na Prvem, naslednji dan zjutraj na istem programu ob osmih in pet minut pa bomo premierno poslušali prvega izmed štirih delov radijske igre z naslovom Gospa s klobukom Maše Ogrizek. Tadeja Krečič Scholten:

Ars aktualno

Festival BalKam

29. 3. 2024

Med 4. in 7. aprilom bo v Slovenski kinoteki potekal festival BalKam, na njem bo na ogled izbor najzanimivejših filmov z vidika filmske fotografije v regiji. Pripravljajo ga nacionalna združenja direktorjev fotografije Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške in Slovenije. Program 4. izdaje festivala predstavlja podpredsednik slovenskega Združenja filmskih snemalcev Rok Kajzer Nagode v pogovoru s Teso Drev Juh.

5 min

Med 4. in 7. aprilom bo v Slovenski kinoteki potekal festival BalKam, na njem bo na ogled izbor najzanimivejših filmov z vidika filmske fotografije v regiji. Pripravljajo ga nacionalna združenja direktorjev fotografije Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške in Slovenije. Program 4. izdaje festivala predstavlja podpredsednik slovenskega Združenja filmskih snemalcev Rok Kajzer Nagode v pogovoru s Teso Drev Juh.

Ars aktualno

Kralj Artur in filmi, v katerih glavne vlogo pripadajo psom

29. 3. 2024

V kinu je svojo pot začel film Kraljevski Artur. Naslov bo marsikoga najbrž hudomušno zavedel: ne gre za še eno različico angleške legende o kralju Arturju, temveč za film o psu z imenom Artur. Posnet je po resnični zgodbi tekmovalca, ki je med petdnevno vzdržljivostno dirko v Dominikanski republiki rešil potepuškega psa in ga poimenoval Kraljevski Artur. Predloga za film je bila sicer knjižna uspešnica Pes, ki je prečkal džunglo, da bi našel dom avtorja Mikaela Lindnorda (prevod Miriam Drev), v glavnih vlogah nastopita Mark Wahlberg in pes Ukai, samega sebe pa na kratko odigra tudi pustolovec Bear Grylls. Film je bil pri občinstvu doslej pretežno dobro sprejet in ob tej priložnosti je Tina Poglajen pobrskala po spominu za filmi, v katerih so glavne vloge odigrali psi.

6 min

V kinu je svojo pot začel film Kraljevski Artur. Naslov bo marsikoga najbrž hudomušno zavedel: ne gre za še eno različico angleške legende o kralju Arturju, temveč za film o psu z imenom Artur. Posnet je po resnični zgodbi tekmovalca, ki je med petdnevno vzdržljivostno dirko v Dominikanski republiki rešil potepuškega psa in ga poimenoval Kraljevski Artur. Predloga za film je bila sicer knjižna uspešnica Pes, ki je prečkal džunglo, da bi našel dom avtorja Mikaela Lindnorda (prevod Miriam Drev), v glavnih vlogah nastopita Mark Wahlberg in pes Ukai, samega sebe pa na kratko odigra tudi pustolovec Bear Grylls. Film je bil pri občinstvu doslej pretežno dobro sprejet in ob tej priložnosti je Tina Poglajen pobrskala po spominu za filmi, v katerih so glavne vloge odigrali psi.

Ars aktualno

Še nekaj dni nas loči od odprtja 61. Bolonjskega sejma otroških knjig

27. 3. 2024

Bolonjski sejem daje posebno pozornost ilustraciji. Namenjen je le strokovni javnosti, obišče pa ga običajno okoli 30.000 ljudi. Njegova častna gostja bo letos Slovenija in čeprav je naša država nedavno že častno gostovala na frankfurtskem knjižnem sejmu, velja poudariti, da sta zgodbi programsko samosvoji. Na Ministrstvu za kulturo so podrobneje predstavili program.

1 min

Bolonjski sejem daje posebno pozornost ilustraciji. Namenjen je le strokovni javnosti, obišče pa ga običajno okoli 30.000 ljudi. Njegova častna gostja bo letos Slovenija in čeprav je naša država nedavno že častno gostovala na frankfurtskem knjižnem sejmu, velja poudariti, da sta zgodbi programsko samosvoji. Na Ministrstvu za kulturo so podrobneje predstavili program.

Ars aktualno

Založba Wieser avstrijsko občinstvo seznanja s slovensko literaturo

25. 3. 2024

Pri založbi Wieser v Celovcu so izdali zbirko več kot tridesetih del izbranih prevodov slovenskih avtorjev v nemščino. Slovenska knjižnica, ki so jo naslovili z verzom Franceta Prešerna Sem dolgo upal in se bal, je namenjena seznanjanju avstrijskega občinstva s slovensko literaturo. Foto: Založba Wieser

2 min

Pri založbi Wieser v Celovcu so izdali zbirko več kot tridesetih del izbranih prevodov slovenskih avtorjev v nemščino. Slovenska knjižnica, ki so jo naslovili z verzom Franceta Prešerna Sem dolgo upal in se bal, je namenjena seznanjanju avstrijskega občinstva s slovensko literaturo. Foto: Založba Wieser

Ars aktualno

Posthumno je izšlo Márquezovo delo Avgusta se vidiva

25. 3. 2024

»Ta knjiga je zanič. Uničiti jo je treba.« to je o delu Avgusta se vidiva, kot sta zapisala njegova sinova, menil avtor, Gabriel García Márquez, a sta se kljub očetovi volji odločila, da bosta delo deset let po njegovi smrti objavila. 6. marca, na avtorjev rojstni dan, je delo kolumbijskega pisatelja, nobelovca, sočasno z izvirnikom izšlo v več kot 30 jezikih. Fragmente, ki jih je avtor pričel pisati že leta 1999, a mu jih zaradi bolezni nikoli ni uspelo dokončati, je v slovenščino za Mladinsko knjigo prevedla Vesna Velkovrh Bukilica. In kaj bi na izdajo dela porekel Márquez? Foto: Spletna stran Mladinske knjige

3 min

»Ta knjiga je zanič. Uničiti jo je treba.« to je o delu Avgusta se vidiva, kot sta zapisala njegova sinova, menil avtor, Gabriel García Márquez, a sta se kljub očetovi volji odločila, da bosta delo deset let po njegovi smrti objavila. 6. marca, na avtorjev rojstni dan, je delo kolumbijskega pisatelja, nobelovca, sočasno z izvirnikom izšlo v več kot 30 jezikih. Fragmente, ki jih je avtor pričel pisati že leta 1999, a mu jih zaradi bolezni nikoli ni uspelo dokončati, je v slovenščino za Mladinsko knjigo prevedla Vesna Velkovrh Bukilica. In kaj bi na izdajo dela porekel Márquez? Foto: Spletna stran Mladinske knjige

Ars aktualno

Poslovil se je Igor Ozim

24. 3. 2024

Včeraj je v Salzburgu v 93. letu starosti preminil mednarodno priznani violinist Igor Ozim, rojen 9. maja 1931 v Ljubljani. Veljal je za eno velikih avtoritet violinske igre v svetovnem merilu. Prve lekcije iz igranja violine je prejel od profesorja Leona Pfeiferja, nato je bil sprejet na ljubljanski glasbeni konservatorij, štipendija Britanskega sveta pa mu je omogočila nadaljevanje študija na Kraljevem glasbenem kolidžu v Londonu. Leta 1953 je zmagal na mednarodnem tekmovanju nemških radijskih postaj ARD v Münchnu, kar mu je omogočilo uspešno mednarodno glasbeno kariero. Kot solist je sodeloval z najuglednejšimi svetovnimi orkestri, kot so Berlinski in Londonski filharmoniki, Simfonični orkester BBC in Varšavska filharmonija. Nastopal je po vsem svetu in igral v različnih komornih sestavih – med drugim v violinskem duu s Primožem Novšakom, v klavirskem triu Arion, najdlje pa v duu s pianistom Marijanom Lipovškom. Arhiv Radia Slovenija hrani več sto posnetkov njegovih izvedb tako tuje kot domače glasbe, mnoge skladb je posnel za različne evropske in ameriške založbe. Njegov repertoar obsega vse ključne violinske koncerte mednarodne in domače literature ter številna komorna dela vseh slogovnih obdobij. Veliko sodobnih glasbenih del, ki jih je krstno izvedel, je bilo posvečenih prav njemu. Leta 1957 je prejel Prešernovo nagrado in leta 2001 za posebne glasbene zasluge ob 300-letnici Academiae Philcarmonicorum Labacensium tudi častni znak svobode Republike Slovenije, najvišje državno odlikovanje. Poučeval je na ljubljanski Akademiji za glasbo, Visoki šoli za glasbo v Kölnu ter tudi v Bernu, na Dunaju in v Salzburgu. Njegova Mednarodna poletna violinska šola, prvič izvedena leta 1984, velja za mojstrsko šolo z eno najdaljših tradicij v Sloveniji. Violinski ton Igorja Ozima je bil žameten in poln topline, njegove izvedbe pa vselej tehtne in umetniško dognane.

1 min

Včeraj je v Salzburgu v 93. letu starosti preminil mednarodno priznani violinist Igor Ozim, rojen 9. maja 1931 v Ljubljani. Veljal je za eno velikih avtoritet violinske igre v svetovnem merilu. Prve lekcije iz igranja violine je prejel od profesorja Leona Pfeiferja, nato je bil sprejet na ljubljanski glasbeni konservatorij, štipendija Britanskega sveta pa mu je omogočila nadaljevanje študija na Kraljevem glasbenem kolidžu v Londonu. Leta 1953 je zmagal na mednarodnem tekmovanju nemških radijskih postaj ARD v Münchnu, kar mu je omogočilo uspešno mednarodno glasbeno kariero. Kot solist je sodeloval z najuglednejšimi svetovnimi orkestri, kot so Berlinski in Londonski filharmoniki, Simfonični orkester BBC in Varšavska filharmonija. Nastopal je po vsem svetu in igral v različnih komornih sestavih – med drugim v violinskem duu s Primožem Novšakom, v klavirskem triu Arion, najdlje pa v duu s pianistom Marijanom Lipovškom. Arhiv Radia Slovenija hrani več sto posnetkov njegovih izvedb tako tuje kot domače glasbe, mnoge skladb je posnel za različne evropske in ameriške založbe. Njegov repertoar obsega vse ključne violinske koncerte mednarodne in domače literature ter številna komorna dela vseh slogovnih obdobij. Veliko sodobnih glasbenih del, ki jih je krstno izvedel, je bilo posvečenih prav njemu. Leta 1957 je prejel Prešernovo nagrado in leta 2001 za posebne glasbene zasluge ob 300-letnici Academiae Philcarmonicorum Labacensium tudi častni znak svobode Republike Slovenije, najvišje državno odlikovanje. Poučeval je na ljubljanski Akademiji za glasbo, Visoki šoli za glasbo v Kölnu ter tudi v Bernu, na Dunaju in v Salzburgu. Njegova Mednarodna poletna violinska šola, prvič izvedena leta 1984, velja za mojstrsko šolo z eno najdaljših tradicij v Sloveniji. Violinski ton Igorja Ozima je bil žameten in poln topline, njegove izvedbe pa vselej tehtne in umetniško dognane.

Ars aktualno

Evroradijska cvetna nedelja na Arsu

23. 3. 2024

Pet izbranih koncertov iz Evroradijskega niza koncertov za veliki teden. Posebni glasbeni dan uvaja redko izvajani oratorij Odrešenikove zadnje besede Louisa Spohra, nadaljuje ga koncert italijanske vokalne glasbe od 16. stoletja do danes v izvedbi zbora Jauna Muzika. Ob 16. uri sledi odloženi prenos Pasijona po Janezu Johanna Sebastiana Bacha iz Amsterdama, ob 18.30 Koncertni zbor Danskega radia uzvočuje francosko vokalno-instrumentalno glasbo, tudi Fauréjev Rekviem v priredbi Davida Hilla, Evroradijsko cvetno nedeljo na Arsu pa pozno zvečer sklepa Zbor Bavarskega radia pod vodstvom Kriste Audere, ki je zasnovala raznolik spored glasbenih del za zbor a cappella, poimenovan Aeternam po delu Bernata Vivancosa.

1 min

Pet izbranih koncertov iz Evroradijskega niza koncertov za veliki teden. Posebni glasbeni dan uvaja redko izvajani oratorij Odrešenikove zadnje besede Louisa Spohra, nadaljuje ga koncert italijanske vokalne glasbe od 16. stoletja do danes v izvedbi zbora Jauna Muzika. Ob 16. uri sledi odloženi prenos Pasijona po Janezu Johanna Sebastiana Bacha iz Amsterdama, ob 18.30 Koncertni zbor Danskega radia uzvočuje francosko vokalno-instrumentalno glasbo, tudi Fauréjev Rekviem v priredbi Davida Hilla, Evroradijsko cvetno nedeljo na Arsu pa pozno zvečer sklepa Zbor Bavarskega radia pod vodstvom Kriste Audere, ki je zasnovala raznolik spored glasbenih del za zbor a cappella, poimenovan Aeternam po delu Bernata Vivancosa.

Ars aktualno

Morala in vrednote v predstavi Nebesje so opredeljene z razrednim položajem

22. 3. 2024

Na odru ljubljanske Drame bo zaživela prva slovenska uprizoritev besedila Nebesje, ki ga podpisuje trenutno ena najprodornejših britanskih dramatičark Lucy Kirkwood. Spomnimo, da smo v Drami že lahko videli odmevno uprizoritev njenega dela Otroci. Tokratno besedilo v središče postavi dvanajst žensk, ki sodijo trinajsti za njene zločine. Režije izjemno aktualne sodne drame se je lotil Sebastijan Horvat, njegova desna roka je bil dramaturg Milan Ramšak Marković. Foto: FB stran SNG Drama Ljubljana

2 min

Na odru ljubljanske Drame bo zaživela prva slovenska uprizoritev besedila Nebesje, ki ga podpisuje trenutno ena najprodornejših britanskih dramatičark Lucy Kirkwood. Spomnimo, da smo v Drami že lahko videli odmevno uprizoritev njenega dela Otroci. Tokratno besedilo v središče postavi dvanajst žensk, ki sodijo trinajsti za njene zločine. Režije izjemno aktualne sodne drame se je lotil Sebastijan Horvat, njegova desna roka je bil dramaturg Milan Ramšak Marković. Foto: FB stran SNG Drama Ljubljana

Ars aktualno

O filmih Popolno zaupanje, Mož v črnem in Stekelničarji s tekmovalnega programa 26. Festivala dokumentarnega filma

22. 3. 2024

V sredo, 20. marca, se je s podelitvijo nagrade Amnesty International za najboljši film na temo človekovih pravic sklenila 26. izdaja Festivala dokumentarnega filma. Mednarodna žirija je nagrado namenila filmu makedonske režiserke Kumjane Novakove, o katerem smo že poročali. V tokratnem prispevku Urban Tarman razmišlja o filmih enega srbskega in dveh kitajskih dokumentaristov; slišali boste tudi, kako je članica mednarodne žirije Urška Djukić utemeljila izbor nagrade.

7 min

V sredo, 20. marca, se je s podelitvijo nagrade Amnesty International za najboljši film na temo človekovih pravic sklenila 26. izdaja Festivala dokumentarnega filma. Mednarodna žirija je nagrado namenila filmu makedonske režiserke Kumjane Novakove, o katerem smo že poročali. V tokratnem prispevku Urban Tarman razmišlja o filmih enega srbskega in dveh kitajskih dokumentaristov; slišali boste tudi, kako je članica mednarodne žirije Urška Djukić utemeljila izbor nagrade.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play