Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Poročamo iz nemškega Chemnitza, ki letos, poleg Nove Gorice in Gorice, prav tako nosi naziv evropske prestolnice kulture, ocenjujemo lutkovno predstavo režiserke Jane Nunčič Hiša iz pločevine, ki je bila prejšnji teden premierno prikazana v Lutkovnem gledališču Ljubljana in predstavljamo sklop uradnega programa evropske prestolnice kulture GO! 2025, poimenovan Vojna in mir.
Poročamo iz nemškega Chemnitza, ki letos, poleg Nove Gorice in Gorice, prav tako nosi naziv evropske prestolnice kulture, ocenjujemo lutkovno predstavo režiserke Jane Nunčič Hiša iz pločevine, ki je bila prejšnji teden premierno prikazana v Lutkovnem gledališču Ljubljana in predstavljamo sklop uradnega programa evropske prestolnice kulture GO! 2025, poimenovan Vojna in mir.
V Prešernovem gledališču Kranj se že pripravljajo na 55. Teden slovenske drame, ki se bo tradicionalno začel na svetovni dan gledališča, 27. marca. Na 36. Tržaškem filmskem festivalu se bo do 26. januarja odvrtelo več kot 130 filmov; odprl ga je Wishing on a Star slovaško-madžarskega režiserja Petra Kerekesa. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Bog Ferdinanda von Schiracha v ljubljanski Drami zastavljajo pomembna vprašanja o vrednosti človeškega življenja.
V Prešernovem gledališču Kranj se že pripravljajo na 55. Teden slovenske drame, ki se bo tradicionalno začel na svetovni dan gledališča, 27. marca. Na 36. Tržaškem filmskem festivalu se bo do 26. januarja odvrtelo več kot 130 filmov; odprl ga je Wishing on a Star slovaško-madžarskega režiserja Petra Kerekesa. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Bog Ferdinanda von Schiracha v ljubljanski Drami zastavljajo pomembna vprašanja o vrednosti človeškega življenja.
V Mestnem gledališču Ljubljanskem bodo uprizorili predstavo z naslovom Zakaj sva se ločila, ki jo podpisuje uveljavljeni ustvarjalni dvojec Katarina Morano in Žiga Divjak. Gre za intimni prerez odnosa in različnih situacij v njem, ki so povzročile odtujenost. V Drami slovenskega narodnega gledališča Maribor pa bo premiera odrske priredbe romana Draga Jančarja In ljubezen tudi.
V Mestnem gledališču Ljubljanskem bodo uprizorili predstavo z naslovom Zakaj sva se ločila, ki jo podpisuje uveljavljeni ustvarjalni dvojec Katarina Morano in Žiga Divjak. Gre za intimni prerez odnosa in različnih situacij v njem, ki so povzročile odtujenost. V Drami slovenskega narodnega gledališča Maribor pa bo premiera odrske priredbe romana Draga Jančarja In ljubezen tudi.
V SNG Drama Ljubljana bodo uprizorili Cankarjevo komedijo v štirih dejanjih Za narodov blagor. Predstavo je režiral Vito Taufer. Danes bodo v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova odprli razstavo Slovenec sem – in kdo je več?! Dr. Viktor Murnik, s čimer muzej obeležuje 150. obletnico rojstva tega slovenskega telovadca, pravnika, publicista in raziskovalca. V oddaji boste izvedeli, kako bodo gibalno ovirane osebe in druge ranljive skupine lahko obiskovali prireditve Evropske prestolnice kulture. V Galeriji Murska Sobota pa bo vse do začetka marca na ogled razstava Slike Mirsada Begića, kiparja in risarja. Vabljeni k poslušanju!
V SNG Drama Ljubljana bodo uprizorili Cankarjevo komedijo v štirih dejanjih Za narodov blagor. Predstavo je režiral Vito Taufer. Danes bodo v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova odprli razstavo Slovenec sem – in kdo je več?! Dr. Viktor Murnik, s čimer muzej obeležuje 150. obletnico rojstva tega slovenskega telovadca, pravnika, publicista in raziskovalca. V oddaji boste izvedeli, kako bodo gibalno ovirane osebe in druge ranljive skupine lahko obiskovali prireditve Evropske prestolnice kulture. V Galeriji Murska Sobota pa bo vse do začetka marca na ogled razstava Slike Mirsada Begića, kiparja in risarja. Vabljeni k poslušanju!
Slovenski gledališki inštitut letošnje leto v celoti posveča režiserju in dramatiku Dušanu Jovanoviću. V sodelovanju s Cankarjevim domom so tako pripravili prvo pregledno razstavo z naslovom Dušan Jovanović – kulturni terorist. Pri založbi Črna skrinjica je izšla knjiga Vse je eno vse je vseeno, knjižni prvenec Hannah Koselj Marušič, interdisciplinarne umetnice, pesnice, kantavtorice, igralke in filmske ustvarjalke. Nekaj besed namenjamo tudi Evropski prestolnici kulture, v Galeriji mesta Ptuj pa napovedujemo odprtje razstave Koprena svetlobe in barv slovenskega akademskega slikarja Mirka Rajnarja. Zaključujemo z novico, da sta letošnji Slovenski paviljon na 19. beneškem arhitekturnem bienalu zasnovala arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov.Vabljeni k poslušanju!
Slovenski gledališki inštitut letošnje leto v celoti posveča režiserju in dramatiku Dušanu Jovanoviću. V sodelovanju s Cankarjevim domom so tako pripravili prvo pregledno razstavo z naslovom Dušan Jovanović – kulturni terorist. Pri založbi Črna skrinjica je izšla knjiga Vse je eno vse je vseeno, knjižni prvenec Hannah Koselj Marušič, interdisciplinarne umetnice, pesnice, kantavtorice, igralke in filmske ustvarjalke. Nekaj besed namenjamo tudi Evropski prestolnici kulture, v Galeriji mesta Ptuj pa napovedujemo odprtje razstave Koprena svetlobe in barv slovenskega akademskega slikarja Mirka Rajnarja. Zaključujemo z novico, da sta letošnji Slovenski paviljon na 19. beneškem arhitekturnem bienalu zasnovala arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov.Vabljeni k poslušanju!
To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.
To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bo nocoj premiera predstave Tako bližji, avtor besedila in režije je tržaški ustvarjalec Luca Quaia, v nedeljo pa bo v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu premierna uprizoritev pripovedovalsko-glasbene predstave Dedal v režiji Jerneja Lorencija. V oddaji boste izvedeli, kako je urejena logistika do prizorišč Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica, zaključili pa jo bomo z novim ciklom nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija – Mozartine 2025. Vabljeni k poslušanju!
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bo nocoj premiera predstave Tako bližji, avtor besedila in režije je tržaški ustvarjalec Luca Quaia, v nedeljo pa bo v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu premierna uprizoritev pripovedovalsko-glasbene predstave Dedal v režiji Jerneja Lorencija. V oddaji boste izvedeli, kako je urejena logistika do prizorišč Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica, zaključili pa jo bomo z novim ciklom nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija – Mozartine 2025. Vabljeni k poslušanju!
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bo nocoj premiera predstave Tako bližji, avtor besedila in režije je tržaški ustvarjalec Luca Quaia. V nedeljo pa bo v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu premierna uprizoritev pripovedovalsko-glasbene predstave Dedal v režiji Jerneja Lorencija. V oddaji boste lahko izvedeli, kako je urejena logistika do prizorišč Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica in kaj novega prinaša nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija – Mozartine 2025.Vabljeni k poslušanju.
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bo nocoj premiera predstave Tako bližji, avtor besedila in režije je tržaški ustvarjalec Luca Quaia. V nedeljo pa bo v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu premierna uprizoritev pripovedovalsko-glasbene predstave Dedal v režiji Jerneja Lorencija. V oddaji boste lahko izvedeli, kako je urejena logistika do prizorišč Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica in kaj novega prinaša nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija – Mozartine 2025.Vabljeni k poslušanju.
Oddajo začenjamo z razstavo latvijske umetnice Agate Lielpetere, ki živi in ustvarja v Sloveniji. V njej se posveča latvijski identiteti in stereotipnim prepričanjem, ki jo zaznamujejo. V oddaji pa več tudi o novem koncertnem ciklu Zvokotok, seriji pogovorov v Gledališču Koper in o novostih, ki jih predstavljamo pred slovesni odprtjem Evropske prestolnice kulture, ki bo februarja v Novi Gorici.
Oddajo začenjamo z razstavo latvijske umetnice Agate Lielpetere, ki živi in ustvarja v Sloveniji. V njej se posveča latvijski identiteti in stereotipnim prepričanjem, ki jo zaznamujejo. V oddaji pa več tudi o novem koncertnem ciklu Zvokotok, seriji pogovorov v Gledališču Koper in o novostih, ki jih predstavljamo pred slovesni odprtjem Evropske prestolnice kulture, ki bo februarja v Novi Gorici.
Pesnica Anja Zag Golob, dvakratna Jenkova nagrajenka in prejemnica nagrade kritiško sito, je po petih pesniških knjigah, izdala prvo prozno knjigo, zbirko enajstih esejev oziroma »prostih spisov«, kot jih je imenovala, z naslovom Poskus vsakdanjosti. Ana Svetel pa je konec lanskega leta pri Beletrini objavila pripovedno zbirko Steklene stene. Zbirka vsebuje pet motivno zelo različnih zgodb, pripovedovanih v različnih registrih. Več pa v tokratni oddaji.
Pesnica Anja Zag Golob, dvakratna Jenkova nagrajenka in prejemnica nagrade kritiško sito, je po petih pesniških knjigah, izdala prvo prozno knjigo, zbirko enajstih esejev oziroma »prostih spisov«, kot jih je imenovala, z naslovom Poskus vsakdanjosti. Ana Svetel pa je konec lanskega leta pri Beletrini objavila pripovedno zbirko Steklene stene. Zbirka vsebuje pet motivno zelo različnih zgodb, pripovedovanih v različnih registrih. Več pa v tokratni oddaji.
Če je pojem preturizem še nekako sprejemljiv in ni presenetljiv, je dvojica genocid in mir pretresljiva. Izbrani kot Beseda leta in Kretnja leta sta ogledalo današnjih skrajnih napetosti. O teh in drugih, več kot 600 besedah, so danes ob predstavitvi spregovorili na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Drugačen vsakdan pa prikazuje razstava Horuk v nove čase - socialistični vrtec za otroka moderne družbe. V Zgodovinskem arhivu Ljubljana je na ogled razstava, ki prikazuje razvoj ljubljanskih vrtcev od konca 2. svetovne vojne do 70. let preteklega stoletja. Vabimo vas k poslušanju!
Če je pojem preturizem še nekako sprejemljiv in ni presenetljiv, je dvojica genocid in mir pretresljiva. Izbrani kot Beseda leta in Kretnja leta sta ogledalo današnjih skrajnih napetosti. O teh in drugih, več kot 600 besedah, so danes ob predstavitvi spregovorili na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Drugačen vsakdan pa prikazuje razstava Horuk v nove čase - socialistični vrtec za otroka moderne družbe. V Zgodovinskem arhivu Ljubljana je na ogled razstava, ki prikazuje razvoj ljubljanskih vrtcev od konca 2. svetovne vojne do 70. let preteklega stoletja. Vabimo vas k poslušanju!
Cukrarna se letos pripravlja na nemara najbolj odmevno postavitev v svoji kratki zgodovini: razstavo ART VITAL – 12 let tandema Ulay / Marina Abramović bodo odprli 30. novembra, na rojstni dan obeh umetnikov. Slovenske knjižne založbe pa so tudi v mesecu decembru na svoje police postavile kar nekaj novih bralnih izzivov za najmlajše in mladostnike.
Cukrarna se letos pripravlja na nemara najbolj odmevno postavitev v svoji kratki zgodovini: razstavo ART VITAL – 12 let tandema Ulay / Marina Abramović bodo odprli 30. novembra, na rojstni dan obeh umetnikov. Slovenske knjižne založbe pa so tudi v mesecu decembru na svoje police postavile kar nekaj novih bralnih izzivov za najmlajše in mladostnike.
Nova Gorica in Gorica letos nosita častni naziv Evropska prestolnica kulture. Založništvo Tržaškega tiska se z izdajo vodnika Gorica, Nova Gorica – Povezani mesti pridružuje preseganju meja. Avtor Andrea Bellavite nas na spoznavanje mest povabi s kolesom ali peš. Na pogled v nebo pa vabi razstava Jona Derganca Lightroom v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.
Nova Gorica in Gorica letos nosita častni naziv Evropska prestolnica kulture. Založništvo Tržaškega tiska se z izdajo vodnika Gorica, Nova Gorica – Povezani mesti pridružuje preseganju meja. Avtor Andrea Bellavite nas na spoznavanje mest povabi s kolesom ali peš. Na pogled v nebo pa vabi razstava Jona Derganca Lightroom v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.
Sprehodili se bomo skozi silvestrski program gledališč, ošvrknili filmsko platno in napovedali težko pričakovana novoletna koncerta. Zadnji večer v letu ponuja za vsakogar nekaj; od muzikala in komedij do ljudske glasbe. Prvi januar pa glasbeno že tradicionalno zaznamuje novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, ki velja za enega najbolj priljubljenih glasbenih dogodkov na svetu.
Sprehodili se bomo skozi silvestrski program gledališč, ošvrknili filmsko platno in napovedali težko pričakovana novoletna koncerta. Zadnji večer v letu ponuja za vsakogar nekaj; od muzikala in komedij do ljudske glasbe. Prvi januar pa glasbeno že tradicionalno zaznamuje novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, ki velja za enega najbolj priljubljenih glasbenih dogodkov na svetu.
Koprska Galerija Meduza je po večmesečni obnovi električne napeljave in osvetlitve vrata najprej odprla mladim in sicer Urbanemu laboratoriju študentk in študentov vizualne umetnosti in oblikovanja na Pedagoški fakulteti. Razstava skic, poezije, skulptur, piktogramov je zaključek semestrskega dela pod mentorstvom dr. Boštjana Bugariča. Raziskovalni projekt se simbolno naslanja na literarno delo Nevidna mesta Itala Calvina in predstavlja razmislek o nastajanju mesta, o življenju v njem tudi z vidika perečih bivalnih težav študentov in o oblikovanju sodobnih vsebin v javnih prostorih Kopra. V razstavišču artKIT KIBLA v Mariboru pa svoje najnovejše delo predstavlja Igor Štromajer. Osrednji del je zbirka poezije, knjiga, ki jo je avtor napisal skupaj s strojem, naslovil pa 100 in 1 pesem. Razstava v enem delu prikazuje naključno izbrane predmete, ki jih električni umetnik potrebuje za svoje ustvarjanje, drugi del pa so nedelujoči deli različne opreme od računalnikov do tiskalnikov, ki so nekoč soustvarjali to poezijo, jo procesirali ali kakorkoli drugače podatkovno obdelovali.
Koprska Galerija Meduza je po večmesečni obnovi električne napeljave in osvetlitve vrata najprej odprla mladim in sicer Urbanemu laboratoriju študentk in študentov vizualne umetnosti in oblikovanja na Pedagoški fakulteti. Razstava skic, poezije, skulptur, piktogramov je zaključek semestrskega dela pod mentorstvom dr. Boštjana Bugariča. Raziskovalni projekt se simbolno naslanja na literarno delo Nevidna mesta Itala Calvina in predstavlja razmislek o nastajanju mesta, o življenju v njem tudi z vidika perečih bivalnih težav študentov in o oblikovanju sodobnih vsebin v javnih prostorih Kopra. V razstavišču artKIT KIBLA v Mariboru pa svoje najnovejše delo predstavlja Igor Štromajer. Osrednji del je zbirka poezije, knjiga, ki jo je avtor napisal skupaj s strojem, naslovil pa 100 in 1 pesem. Razstava v enem delu prikazuje naključno izbrane predmete, ki jih električni umetnik potrebuje za svoje ustvarjanje, drugi del pa so nedelujoči deli različne opreme od računalnikov do tiskalnikov, ki so nekoč soustvarjali to poezijo, jo procesirali ali kakorkoli drugače podatkovno obdelovali.
Jutri se bo v Linhartovi dvorani odvil tradicionalni filmsko-glasbeni dogodek Slovenske kinoteke, Cankarjevega doma in programa Ars, ki se jim letos pridružuje še Simfonični orkester RTV Slovenija. Ta bo ob filmu Zora: Pesem o dveh ljudeh Friedricha Wilhelma Murnaua, ki velja za enega najlepših in največjih nemih filmov, izvedel partituro Andreja Goričarja pod vodstvom skladatelja. Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma pa bo v nedeljo slovenska premiera hipnotične plesne predstave Gran Bolero Gala, ki je nastala po idejni zasnovi španskega plesalca in koreografa Jesúsa Rubia Game. Vabljeni k poslušanju!
Jutri se bo v Linhartovi dvorani odvil tradicionalni filmsko-glasbeni dogodek Slovenske kinoteke, Cankarjevega doma in programa Ars, ki se jim letos pridružuje še Simfonični orkester RTV Slovenija. Ta bo ob filmu Zora: Pesem o dveh ljudeh Friedricha Wilhelma Murnaua, ki velja za enega najlepših in največjih nemih filmov, izvedel partituro Andreja Goričarja pod vodstvom skladatelja. Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma pa bo v nedeljo slovenska premiera hipnotične plesne predstave Gran Bolero Gala, ki je nastala po idejni zasnovi španskega plesalca in koreografa Jesúsa Rubia Game. Vabljeni k poslušanju!
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.
V Narodni galeriji so do 8. januarja na ogled Slovenske jaslice Franceta Goršeta, ki jih je kipar in grafik naslikal za božično prilogo Slovenskega koledarja za leto 1942. O božični liriki in tem, kaj jo določa, pa bo spregovoril dr. Brane Senegačnik.
V Narodni galeriji so do 8. januarja na ogled Slovenske jaslice Franceta Goršeta, ki jih je kipar in grafik naslikal za božično prilogo Slovenskega koledarja za leto 1942. O božični liriki in tem, kaj jo določa, pa bo spregovoril dr. Brane Senegačnik.
Danes v Svetu kulture napovedujemo premiero zvočne igre Pogovori v hiši Karlstein, ki smo jo pripravili na programu Ars skupaj s Škuc gledališčem. Zvočni igri boste lahko prisluhnili nocoj ob 20ih. Obiskali smo tudi razstavo Ganija Llaloshija z naslovom Nostalgija, ki je na ogled v Mestni galeriji Piran. V oddaji tudi ščepec sodobnega plesa.
Danes v Svetu kulture napovedujemo premiero zvočne igre Pogovori v hiši Karlstein, ki smo jo pripravili na programu Ars skupaj s Škuc gledališčem. Zvočni igri boste lahko prisluhnili nocoj ob 20ih. Obiskali smo tudi razstavo Ganija Llaloshija z naslovom Nostalgija, ki je na ogled v Mestni galeriji Piran. V oddaji tudi ščepec sodobnega plesa.
V oddaji Svet kulture boste izvedeli več o najnovejši knjigi Marcela Štefančiča, jr. - FoMO: eseji o strahu, da ne bi česa zamudili. V svoji najnovejši knjigi esejev, je Štefančič zbral razmisleke o fenomenih našega časa in njihovi medsebojni prepletenosti – vse od podnebnih sprememb do umetne inteligence, popkulture in družbene neenakosti. Vabimo vas tudi na jutrišnjo Noč kratkih filmov, ki je posvečena kratkometražni formi domače in mednarodne filmske produkcije.
V oddaji Svet kulture boste izvedeli več o najnovejši knjigi Marcela Štefančiča, jr. - FoMO: eseji o strahu, da ne bi česa zamudili. V svoji najnovejši knjigi esejev, je Štefančič zbral razmisleke o fenomenih našega časa in njihovi medsebojni prepletenosti – vse od podnebnih sprememb do umetne inteligence, popkulture in družbene neenakosti. Vabimo vas tudi na jutrišnjo Noč kratkih filmov, ki je posvečena kratkometražni formi domače in mednarodne filmske produkcije.
Izpostavljamo tri prevodna dela, ki so pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi. Med slovenske bralce v prevodu Jedrt Maležič prihaja tretji del trilogije z naslovom Vernon Subutex Virginie Despentes. Alex Capus je švicarski pisatelj, ki piše v nemščini, njegov roman Susanna je prevedla Mojca Kranjc. V zbirki S poti pa je izšla knjiga ameriškega pisatelja Edmunda Whitea z naslovom Pohajalec s podnaslovom Sprehod po pariških paradoksih. V oddaji predstavljamo tudi zgodbe in likovna dela iz depojev Obalnih galerij Piran, razstavo Miscellanea, ki so jo odprli v koprski Galeriji Loža ter zbirko kratkih zgodb z naslovom Gnezda Jerneje Ferlež.
Izpostavljamo tri prevodna dela, ki so pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi. Med slovenske bralce v prevodu Jedrt Maležič prihaja tretji del trilogije z naslovom Vernon Subutex Virginie Despentes. Alex Capus je švicarski pisatelj, ki piše v nemščini, njegov roman Susanna je prevedla Mojca Kranjc. V zbirki S poti pa je izšla knjiga ameriškega pisatelja Edmunda Whitea z naslovom Pohajalec s podnaslovom Sprehod po pariških paradoksih. V oddaji predstavljamo tudi zgodbe in likovna dela iz depojev Obalnih galerij Piran, razstavo Miscellanea, ki so jo odprli v koprski Galeriji Loža ter zbirko kratkih zgodb z naslovom Gnezda Jerneje Ferlež.
Stanje stvari je naslov razstave, ki jo vsakoletno prirejajo v galeriji Miklova hiša v Ribnici. Razstavljena dela so del zbirke podjetja Riko. Pri razstavnem programu ostajamo tudi, ko govorimo o Umetnostih 19. stoletja na Loškem, obsežni razstavi v galeriji na Loškem gradu v Škofji Loki. Nekaj minut namenjamo tudi knjigam, ki jih je Cankarjeva založba še zadnjič v tem letu predala bralcem. Vabimo vas k poslušanju!
Stanje stvari je naslov razstave, ki jo vsakoletno prirejajo v galeriji Miklova hiša v Ribnici. Razstavljena dela so del zbirke podjetja Riko. Pri razstavnem programu ostajamo tudi, ko govorimo o Umetnostih 19. stoletja na Loškem, obsežni razstavi v galeriji na Loškem gradu v Škofji Loki. Nekaj minut namenjamo tudi knjigam, ki jih je Cankarjeva založba še zadnjič v tem letu predala bralcem. Vabimo vas k poslušanju!
Kitarist Mak Grgić si je s svojim ustvarjanjem prislužil že 3 nominacije za nagrado gremi. Letos je bila za nominacijo zaslužna nova plošča Entourer, na kateri izvaja dela slovenskih skladateljev Nine Šenk in Leona Firšta. Ploščo bo v družbi zasedbe Ensemble Dissonance predstavil nocoj v ljubljanskih Križankah. V oddaji se bomo posvetili tudi novostim založbe ZRC SAZU.
Kitarist Mak Grgić si je s svojim ustvarjanjem prislužil že 3 nominacije za nagrado gremi. Letos je bila za nominacijo zaslužna nova plošča Entourer, na kateri izvaja dela slovenskih skladateljev Nine Šenk in Leona Firšta. Ploščo bo v družbi zasedbe Ensemble Dissonance predstavil nocoj v ljubljanskih Križankah. V oddaji se bomo posvetili tudi novostim založbe ZRC SAZU.
Podelili so nagrado Sklada Staneta Severja. Letošnja prejemnika sta Miranda Trnjanin in Lovro Zafred. Napovedujemo premiero radijske igre z naslovom Zbirno mesto, ki sta jo ustvarila Doroteja Nádrah in Tosja Flaker Bercé, poročamo pa tudi s plesne predstave z naslovom Knjiga mojih življenj, ki smo si jo ogledali v Anton Podbevšek teatru.
Podelili so nagrado Sklada Staneta Severja. Letošnja prejemnika sta Miranda Trnjanin in Lovro Zafred. Napovedujemo premiero radijske igre z naslovom Zbirno mesto, ki sta jo ustvarila Doroteja Nádrah in Tosja Flaker Bercé, poročamo pa tudi s plesne predstave z naslovom Knjiga mojih življenj, ki smo si jo ogledali v Anton Podbevšek teatru.
Najprej se bomo preselili v Galerijo Cankarjevega doma, kjer so včeraj odprli 15. Slovenski bienale ilustracije. V sklopu odprtja so razglasili tudi nagrado, plaketi in priznanja Hinka Smrekarja - gre za najvišja slovenska priznanja na področju ilustracije. V oddaji poročamo še o skupinski fotografski razstavi v Moderni galeriji z naslovom Prostor s potencialom premika ter vas vabimo na koncert iz cikla Obiski kraljice v živo.
Najprej se bomo preselili v Galerijo Cankarjevega doma, kjer so včeraj odprli 15. Slovenski bienale ilustracije. V sklopu odprtja so razglasili tudi nagrado, plaketi in priznanja Hinka Smrekarja - gre za najvišja slovenska priznanja na področju ilustracije. V oddaji poročamo še o skupinski fotografski razstavi v Moderni galeriji z naslovom Prostor s potencialom premika ter vas vabimo na koncert iz cikla Obiski kraljice v živo.
V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo ob 20ih premiera predstave Knjiga mojih življenj. Gre za priredbo besedila iz knjige esejev bosansko ameriškega pisatelja Aleksandra Hemona v režiji Ivane Djilas. V dvorani Union v Mariboru bo ob pol osmih 2. koncert Orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor. Gostoval bo ugledni Komorni orkester iz Züricha, ki bo nastopil s priznano nemško violinistko Arabéllo Steinbacher. V Slovenski filharmoniji pa bo ob 25-letnici svojega delovanja nastopila zasedba tolkalcev Slovenski tolkalni projekt - STOP. Glasbenike je združila želja po kakovostnem komornem muziciranju in raziskovanju novih tolkalnih zvokov.
V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo ob 20ih premiera predstave Knjiga mojih življenj. Gre za priredbo besedila iz knjige esejev bosansko ameriškega pisatelja Aleksandra Hemona v režiji Ivane Djilas. V dvorani Union v Mariboru bo ob pol osmih 2. koncert Orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor. Gostoval bo ugledni Komorni orkester iz Züricha, ki bo nastopil s priznano nemško violinistko Arabéllo Steinbacher. V Slovenski filharmoniji pa bo ob 25-letnici svojega delovanja nastopila zasedba tolkalcev Slovenski tolkalni projekt - STOP. Glasbenike je združila želja po kakovostnem komornem muziciranju in raziskovanju novih tolkalnih zvokov.
Oglašamo se vam iz Celovca, v katerem bo v Koroškem deželnem muzeju vse do začetka aprila razstava Piccaso-Warhol-Baselitz, poročamo pa tudi o skupni razstavi slikarke Cvetke Hojnik in modne oblikovalke Taje Frešer Temna stran emocij v mariborskem razstavišču Kibela in o novih izdajah Založbe ZRC.
Oglašamo se vam iz Celovca, v katerem bo v Koroškem deželnem muzeju vse do začetka aprila razstava Piccaso-Warhol-Baselitz, poročamo pa tudi o skupni razstavi slikarke Cvetke Hojnik in modne oblikovalke Taje Frešer Temna stran emocij v mariborskem razstavišču Kibela in o novih izdajah Založbe ZRC.
V Narodnem muzeju Slovenije so minuli teden odprli razstavo o Josipu Pangercu, politiku, posestniku, trgovcu in umetniku. Ta vsestranski zamejski Slovenec je namreč nekaj časa veljal za pozabljenega. Pri založbah Hart, Mladinska knjiga in Grlica pa so v novembru izšla številna dela, namenjena najmlajšim bralcem. V galeriji Equrna bo danes odprtje razstave Interierji, ki jo kurira Arne Brejc. Vabljeni k poslušanju!
V Narodnem muzeju Slovenije so minuli teden odprli razstavo o Josipu Pangercu, politiku, posestniku, trgovcu in umetniku. Ta vsestranski zamejski Slovenec je namreč nekaj časa veljal za pozabljenega. Pri založbah Hart, Mladinska knjiga in Grlica pa so v novembru izšla številna dela, namenjena najmlajšim bralcem. V galeriji Equrna bo danes odprtje razstave Interierji, ki jo kurira Arne Brejc. Vabljeni k poslušanju!
V Luzernu so podelili Evropske filmske nagrade. Veliki zmagovalec je film Emilia Pérez, muzikal o transspolni mafijki. Končala se je tudi 21. Animateka, o nagrajenkah in nagrajencih izčrpno poroča Tina Poglajen. Napovedujemo pa tudi Festival LGBT filma, ki se pričenja nocoj v ljubljanskem Kinodvoru. To bo že 40. festival LGBT filma po vrsti in je najstarejši tovrstni filmski festival v Evropi in najstarejši mednarodni filmski festival pri nas.
V Luzernu so podelili Evropske filmske nagrade. Veliki zmagovalec je film Emilia Pérez, muzikal o transspolni mafijki. Končala se je tudi 21. Animateka, o nagrajenkah in nagrajencih izčrpno poroča Tina Poglajen. Napovedujemo pa tudi Festival LGBT filma, ki se pričenja nocoj v ljubljanskem Kinodvoru. To bo že 40. festival LGBT filma po vrsti in je najstarejši tovrstni filmski festival v Evropi in najstarejši mednarodni filmski festival pri nas.
Napovedujemo dve gledališki premieri. Tako v Trstu kot v Kranju so segli po delih sodobnih evropskih avtorjev. Drama Svinje hrvaškega pisca Tomislava Zajca z absurdom in grotesko raziskuje velikokrat nevidno in obširno področje osamljenosti. Razodetje švedskega dramatika Mattiasa Anderssona se prav tako dotika duševnih stisk in žgočih družbenih vprašanj v svetu, ki drvi v katastrofo. Slovenski fotograf Jaka Babnik pa razstavlja v Beogradu in z naslovom Pomembno je, kaj vaše oči vidijo, vabi k razmisleku o fotografiji in našem pogledu.
Napovedujemo dve gledališki premieri. Tako v Trstu kot v Kranju so segli po delih sodobnih evropskih avtorjev. Drama Svinje hrvaškega pisca Tomislava Zajca z absurdom in grotesko raziskuje velikokrat nevidno in obširno področje osamljenosti. Razodetje švedskega dramatika Mattiasa Anderssona se prav tako dotika duševnih stisk in žgočih družbenih vprašanj v svetu, ki drvi v katastrofo. Slovenski fotograf Jaka Babnik pa razstavlja v Beogradu in z naslovom Pomembno je, kaj vaše oči vidijo, vabi k razmisleku o fotografiji in našem pogledu.
Napovedujemo premiero Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega. Režijsko jo podpisuje Diego de Brea. Prvič pa so tudi izven Slovenije na ogled karikature prekmurskega umetnika Ladislava Kondorja, ki je ustvarjal v prvi polovici 20. stoletja, in sicer v nemškem muzeju karikatur Wilhelm Busch v Hannovru.
Napovedujemo premiero Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega. Režijsko jo podpisuje Diego de Brea. Prvič pa so tudi izven Slovenije na ogled karikature prekmurskega umetnika Ladislava Kondorja, ki je ustvarjal v prvi polovici 20. stoletja, in sicer v nemškem muzeju karikatur Wilhelm Busch v Hannovru.
Začenjamo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer je na ogled razstava z naslovom Victor Vasarely v odmevu, ki ponuja izbor grafik, slik in objektov iz različnih obdobij madžarsko-francoskega umetnika. Predstavljamo tudi 21. mednarodni festival animiranega filma Animateka, ki tokrat prinaša okoli 300 filmov. Vabimo vas še na novogoriške odrske deske.
Začenjamo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer je na ogled razstava z naslovom Victor Vasarely v odmevu, ki ponuja izbor grafik, slik in objektov iz različnih obdobij madžarsko-francoskega umetnika. Predstavljamo tudi 21. mednarodni festival animiranega filma Animateka, ki tokrat prinaša okoli 300 filmov. Vabimo vas še na novogoriške odrske deske.
Na Ta veseli dan kulture, s katerim obeležujemo rojstvo pesnika Franceta Prešerna, so znani Prešernovi nagrajenci in nagrajenke Prešernovega sklada za leto 2025. Nagrado sta prejela kiparka Dragica Čadež in režiser ter performer Dragan Živadinov. Na ta praznični dan bodo vrata muzejev in galerij za ljubitelje umetnosti po vsej Sloveniji na široko odprta, v Mestni galeriji Ljubljana si lahko ogledate razstavo Mati vseh bojev kiparja in intermedijskega umetnika Tomaža Furlana. V kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev bodo odprli razstavo Tomata Koširja, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa bodo danes ob 150- letnici rojstva Franca Bernekerja odprli razstavo Okamenele sanje. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru bo odprtje razstave z naslovom Victor Vasarely v odmevu. V Španskih borcih pa si bo mogoče ogledati interaktivno intermedijsko uprizoritev z naslovom Vse se je nadaljevalo z zmrznjenimi jastogi režiserke in dramaturginje Varje Hrvatin.
Na Ta veseli dan kulture, s katerim obeležujemo rojstvo pesnika Franceta Prešerna, so znani Prešernovi nagrajenci in nagrajenke Prešernovega sklada za leto 2025. Nagrado sta prejela kiparka Dragica Čadež in režiser ter performer Dragan Živadinov. Na ta praznični dan bodo vrata muzejev in galerij za ljubitelje umetnosti po vsej Sloveniji na široko odprta, v Mestni galeriji Ljubljana si lahko ogledate razstavo Mati vseh bojev kiparja in intermedijskega umetnika Tomaža Furlana. V kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev bodo odprli razstavo Tomata Koširja, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa bodo danes ob 150- letnici rojstva Franca Bernekerja odprli razstavo Okamenele sanje. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru bo odprtje razstave z naslovom Victor Vasarely v odmevu. V Španskih borcih pa si bo mogoče ogledati interaktivno intermedijsko uprizoritev z naslovom Vse se je nadaljevalo z zmrznjenimi jastogi režiserke in dramaturginje Varje Hrvatin.
Ljubljana bo v prihodnjih dneh dihala z animiranimi filmi. Pričenja se namreč že 21. festival Animateka, ki bo prikazal produkcijo z vsega sveta z okrog 300 filmi, razporejenimi v različne programe, med katerimi so tudi tekmovalni. Letošnja novost je program filmov po okusu festivalske ekipe. Na gradu Kromberk pri Novi Gorici pa so predstavili prvo obsežnejšo monografijo urbanističnih in arhitekturnih spomenikov Gorice in Nove Gorice.
Ljubljana bo v prihodnjih dneh dihala z animiranimi filmi. Pričenja se namreč že 21. festival Animateka, ki bo prikazal produkcijo z vsega sveta z okrog 300 filmi, razporejenimi v različne programe, med katerimi so tudi tekmovalni. Letošnja novost je program filmov po okusu festivalske ekipe. Na gradu Kromberk pri Novi Gorici pa so predstavili prvo obsežnejšo monografijo urbanističnih in arhitekturnih spomenikov Gorice in Nove Gorice.
Na Glavnem odru Slovenskega knjižnega sejma so svoja dela predstavljali raziskovalna skupina s Fakultete za družbene vede, ameriško-slovenska pisateljica Elizabeth Griffin in pisatelj Drago Jančar. Poročamo pa tudi o odprtju prenovljene razstave Bela krajina v odsevu sedmih tisočtletij v Belokranjskem muzeju v Metliki in o francoski nagradi za poezijo Alain Bosquet, ki sta jo prejela Aleš Šteger in njegov prevajalec v francoščino, Giulleume Métayer.
Na Glavnem odru Slovenskega knjižnega sejma so svoja dela predstavljali raziskovalna skupina s Fakultete za družbene vede, ameriško-slovenska pisateljica Elizabeth Griffin in pisatelj Drago Jančar. Poročamo pa tudi o odprtju prenovljene razstave Bela krajina v odsevu sedmih tisočtletij v Belokranjskem muzeju v Metliki in o francoski nagradi za poezijo Alain Bosquet, ki sta jo prejela Aleš Šteger in njegov prevajalec v francoščino, Giulleume Métayer.
Oglašamo se z Gospodarskega razstavišča, kjer poteka jubilejni, 40. Slovenski knjižni sejem. Učenci osnovne šole Ob Dravinji so predstavili glasbeno-gledališki dogodek Po Minattijevih stopinjah, v organizaciji Mladinske knjige pa je potekal pogovor z naslovom Kam gre slovensko založništvo? Okroglo obletnico, petdeseto, pa praznuje tudi Lutkovno gledališče Maribor. Ob tej priložnosti prirejajo hišni festival lutkovnih predstav, razstav in drugih spremljevalnih dogodkov.
Oglašamo se z Gospodarskega razstavišča, kjer poteka jubilejni, 40. Slovenski knjižni sejem. Učenci osnovne šole Ob Dravinji so predstavili glasbeno-gledališki dogodek Po Minattijevih stopinjah, v organizaciji Mladinske knjige pa je potekal pogovor z naslovom Kam gre slovensko založništvo? Okroglo obletnico, petdeseto, pa praznuje tudi Lutkovno gledališče Maribor. Ob tej priložnosti prirejajo hišni festival lutkovnih predstav, razstav in drugih spremljevalnih dogodkov.
Posneli smo današnji utrip 40. Slovenskega knjižnega sejma. Na enem izmed odrov so predstavili tudi novo monografijo Uroša Lajovca, ki se je posvetil delu Gustava Mahlerja in popisal svoj vidik izvajanja njegovih simfonij.
Posneli smo današnji utrip 40. Slovenskega knjižnega sejma. Na enem izmed odrov so predstavili tudi novo monografijo Uroša Lajovca, ki se je posvetil delu Gustava Mahlerja in popisal svoj vidik izvajanja njegovih simfonij.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je vrata za obiskovalce odprl 40. Slovenski knjižni sejem, ki ga prireja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev. V Galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu je na ogled pregledna razstava dosežkov oblikovalca Petra Simiča in arhitekta Boruta Simiča z naslovom Dialog generacij. V prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje bo danes ob 17. uri pogovor ob razstavi Predor rešitve, ki razkriva osem zgodb ljudi, ki so, da bi zbežali iz obleganega Sarajeva, uporabili predor pod sarajevskim letališčem. Na sporedu Slovenske kinoteke v Ljubljani pa se bodo vse do sobote zvrstili filmi svetovno znane cineastke Kire Muratove. Po poročilih ob 21. uri pa bo na Prvem programu Radia Slovenja premiera radijske igre Soba s posebnim vhodom, nastale po istoimenski zgodbi Suzane Tratnik, režirala jo je Saška Rakef.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je vrata za obiskovalce odprl 40. Slovenski knjižni sejem, ki ga prireja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev. V Galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu je na ogled pregledna razstava dosežkov oblikovalca Petra Simiča in arhitekta Boruta Simiča z naslovom Dialog generacij. V prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje bo danes ob 17. uri pogovor ob razstavi Predor rešitve, ki razkriva osem zgodb ljudi, ki so, da bi zbežali iz obleganega Sarajeva, uporabili predor pod sarajevskim letališčem. Na sporedu Slovenske kinoteke v Ljubljani pa se bodo vse do sobote zvrstili filmi svetovno znane cineastke Kire Muratove. Po poročilih ob 21. uri pa bo na Prvem programu Radia Slovenja premiera radijske igre Soba s posebnim vhodom, nastale po istoimenski zgodbi Suzane Tratnik, režirala jo je Saška Rakef.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se zvečer odpira jubilejni 40. Slovenski knjižni sejem s sloganom Knjigo moraš imeti rad. Letošnji gostji sta Slovenske Konjice in Hrvaška, ob odprtju pa bodo podelili Schwentnerjevo nagrado. Poročamo tudi z arhitekturne konference Piranski dnevi arhitekture s sloganom Etika in odgovornost. Žirija je glavno nagrado Piranesi dodelila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se zvečer odpira jubilejni 40. Slovenski knjižni sejem s sloganom Knjigo moraš imeti rad. Letošnji gostji sta Slovenske Konjice in Hrvaška, ob odprtju pa bodo podelili Schwentnerjevo nagrado. Poročamo tudi z arhitekturne konference Piranski dnevi arhitekture s sloganom Etika in odgovornost. Žirija je glavno nagrado Piranesi dodelila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.
»Mi smo bitja človeškega porekla«, je pred skoraj štirimi desetletji zapisal srbski pesnik Vujica Rešin Tucić. S to mislijo se začenja letošnji Cofestival, 13. mednarodni festival sodobnega plesa. Razstava Odmaknjeni pogled: Nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi med letoma 1925 in 1933 v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, prispeva k podrobnejšem vpogledu v umetniško produkcijo v omenjenem obdobju v širšem prostoru srednje Evrope, prav tako pa ponuja možnost za analiziranje takratnih družbenih procesov. Performativna umetnica Tatiana Kocmur v svojem delu raziskuje teme spolnega in drugega nasilja. V performansu Meso skozi proces ustvarjanja afirmira neinstitucionalne, intuitivne in subjektivne načine lajšanja lastnih in tujih bolečin
»Mi smo bitja človeškega porekla«, je pred skoraj štirimi desetletji zapisal srbski pesnik Vujica Rešin Tucić. S to mislijo se začenja letošnji Cofestival, 13. mednarodni festival sodobnega plesa. Razstava Odmaknjeni pogled: Nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi med letoma 1925 in 1933 v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, prispeva k podrobnejšem vpogledu v umetniško produkcijo v omenjenem obdobju v širšem prostoru srednje Evrope, prav tako pa ponuja možnost za analiziranje takratnih družbenih procesov. Performativna umetnica Tatiana Kocmur v svojem delu raziskuje teme spolnega in drugega nasilja. V performansu Meso skozi proces ustvarjanja afirmira neinstitucionalne, intuitivne in subjektivne načine lajšanja lastnih in tujih bolečin
Tokrat izpostavljamo 28. bienale oblikovanja, ki ga prireja Muzej za arhitekturo in oblikovanje v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Rdeča nit bienala je floriografija ali jezik rož, ki preizprašuje različne pomene, ki se skrivajo v rožah. V teku je tudi 35. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Med najbolj obiskanimi projekcijami so predpremiere. Med temi je na ogled novi film čilskega režiserja Pabla Larraína o eni najbolj slavnih opernih pevk vseh časov, Marii Callas.
Tokrat izpostavljamo 28. bienale oblikovanja, ki ga prireja Muzej za arhitekturo in oblikovanje v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Rdeča nit bienala je floriografija ali jezik rož, ki preizprašuje različne pomene, ki se skrivajo v rožah. V teku je tudi 35. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Med najbolj obiskanimi projekcijami so predpremiere. Med temi je na ogled novi film čilskega režiserja Pabla Larraína o eni najbolj slavnih opernih pevk vseh časov, Marii Callas.
Ljubljanski mednarodni filmski festival – LIFFe se je prevesil v drugo polovico, mi pa tokrat poročamo o dveh filmih iz programskega sklopa Panorama: brazilskem Greice in nizozemskem filmu Alfa, pri katerem je z manjšinsko koprodukcijo sodelovala tudi Slovenija. V Centru Rog v Ljubljani pa se ta teden odvija prva izvedba festivala RogDizajnDnevi, ki je razdeljen na tri sklope: RogKreaton, RogExpo in RogForum.
Ljubljanski mednarodni filmski festival – LIFFe se je prevesil v drugo polovico, mi pa tokrat poročamo o dveh filmih iz programskega sklopa Panorama: brazilskem Greice in nizozemskem filmu Alfa, pri katerem je z manjšinsko koprodukcijo sodelovala tudi Slovenija. V Centru Rog v Ljubljani pa se ta teden odvija prva izvedba festivala RogDizajnDnevi, ki je razdeljen na tri sklope: RogKreaton, RogExpo in RogForum.
Deset filmov tekmuje za nagrado vodomec na 35. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, mi pa se bomo posvetili enemu sploh najbolj kontroverznih filmov leta, ki ga najdemo v sekciji Ekstravaganca. Substanca je zmes črne komedije, srhljivke in psihološke drame, za katero je na letošnjem Cannskem festivalu režiserka in scenaristka Coralie Fargeat prejela nagrado za najboljši scenarij. Pa še o razstavi Prostori gibanja: 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani, ki si jo lahko ogledamo v Mestnem muzeju.
Deset filmov tekmuje za nagrado vodomec na 35. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, mi pa se bomo posvetili enemu sploh najbolj kontroverznih filmov leta, ki ga najdemo v sekciji Ekstravaganca. Substanca je zmes črne komedije, srhljivke in psihološke drame, za katero je na letošnjem Cannskem festivalu režiserka in scenaristka Coralie Fargeat prejela nagrado za najboljši scenarij. Pa še o razstavi Prostori gibanja: 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani, ki si jo lahko ogledamo v Mestnem muzeju.
V današnjem Svetu kulture bomo prečesali tekmovalni program Perspektiv Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala. Med drugim smo lahko videli hrvaški filma Proslava, ki ga je režiral Bruno Anković. Film je prejel veliko zlato areno za najboljši film letošnjega puljskega filmskega festivala in je nastal po večkrat nagrajenem istoimenskem romanu Damirja Karakaša. V oddaji tudi o nekaterih knjižnih novostih Cankarjeve založbe.
V današnjem Svetu kulture bomo prečesali tekmovalni program Perspektiv Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala. Med drugim smo lahko videli hrvaški filma Proslava, ki ga je režiral Bruno Anković. Film je prejel veliko zlato areno za najboljši film letošnjega puljskega filmskega festivala in je nastal po večkrat nagrajenem istoimenskem romanu Damirja Karakaša. V oddaji tudi o nekaterih knjižnih novostih Cankarjeve založbe.
Ob dokumentarni operi Karmine Šilec z naslovom Dolgočasne ovce, ki spreminjajo svet se v oddaji posvečamo še razstavi Svetinje in črepinje: arheološke najdbe s Tomšičeve ulice v Kranju, ki je na ogled v gradu Khislstein.
Ob dokumentarni operi Karmine Šilec z naslovom Dolgočasne ovce, ki spreminjajo svet se v oddaji posvečamo še razstavi Svetinje in črepinje: arheološke najdbe s Tomšičeve ulice v Kranju, ki je na ogled v gradu Khislstein.
Oddajo začenjamo na gledaliških odrih. Drevi bodo namreč v SNG Nova Gorica premierno uprizorili komično dramo V iskanju izgubljenega jezika, pod katero se podpisuje slovenski avtor Goran Vojnovič. Besedilo je nastalo posebej za prihajajočo Evropsko prestolnico kulture, in sicer v okviru trilogije Nezmožni umreti, ki je plod italijansko-slovenskega sodelovanja. Pod režijo novogoriške predstave se podpisuje poljski režiser Janusz Kica. Predstavljamo tudi današnje in jutrišnje dogajanje na 35. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, ki je včeraj uradno odprl svoja vrata.
Oddajo začenjamo na gledaliških odrih. Drevi bodo namreč v SNG Nova Gorica premierno uprizorili komično dramo V iskanju izgubljenega jezika, pod katero se podpisuje slovenski avtor Goran Vojnovič. Besedilo je nastalo posebej za prihajajočo Evropsko prestolnico kulture, in sicer v okviru trilogije Nezmožni umreti, ki je plod italijansko-slovenskega sodelovanja. Pod režijo novogoriške predstave se podpisuje poljski režiser Janusz Kica. Predstavljamo tudi današnje in jutrišnje dogajanje na 35. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, ki je včeraj uradno odprl svoja vrata.
Mesec november je v Ljubljani že tradicionalno v znamenju filma. S projekcijo filma Božansko usmiljenje Alaina Guiraudia se drevi v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma začenja 35. Ljubljanski mednarodni filmski festival – Liffe. Na ogled bodo dosežki svetovne kinematografije in nagrajenci najvidnejših festivalov, kot so Cannes, Rotterdam, Berlin, Locarno in Benetke. Liffe 2024 pa bo zaznamoval tudi obisk in retrospektiva režiserja Coste-Gavrasa. V oddaji poročamo tudi o festivalu Platforma malih umetnosti, ki ga prireja Zavod Emanat. Festival, ki poteka že osmo leto zapored, želi gledališkemu občinstvu predstaviti izveninstitucionalne umetniške prakse in različne uprizoritvene žanre, kot so stand up, kabaret, kvir burleska in improvizacijsko gledališče.
Mesec november je v Ljubljani že tradicionalno v znamenju filma. S projekcijo filma Božansko usmiljenje Alaina Guiraudia se drevi v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma začenja 35. Ljubljanski mednarodni filmski festival – Liffe. Na ogled bodo dosežki svetovne kinematografije in nagrajenci najvidnejših festivalov, kot so Cannes, Rotterdam, Berlin, Locarno in Benetke. Liffe 2024 pa bo zaznamoval tudi obisk in retrospektiva režiserja Coste-Gavrasa. V oddaji poročamo tudi o festivalu Platforma malih umetnosti, ki ga prireja Zavod Emanat. Festival, ki poteka že osmo leto zapored, želi gledališkemu občinstvu predstaviti izveninstitucionalne umetniške prakse in različne uprizoritvene žanre, kot so stand up, kabaret, kvir burleska in improvizacijsko gledališče.
Feri Lainšček z novim delom Kurja fizika zaokroža romaneskno trilogijo, ki tematizira spomine na otroštvo v Prekmurju. V romanu mali Fêrek že obiskuje osnovno šolo, njegovi starši pa si še vedno prizadevajo zgraditi novo hišo. Promenada mariborskega Mestnega parka je novembra prizorišče fotografske razstave Matjaža Wenzla. Niz črno-belih fotografij Moški z obrazom navzdol portretira generacijo mariborskih umetnikov, ki je doživela korenite spremembe vrednot in družbene ureditve.
Feri Lainšček z novim delom Kurja fizika zaokroža romaneskno trilogijo, ki tematizira spomine na otroštvo v Prekmurju. V romanu mali Fêrek že obiskuje osnovno šolo, njegovi starši pa si še vedno prizadevajo zgraditi novo hišo. Promenada mariborskega Mestnega parka je novembra prizorišče fotografske razstave Matjaža Wenzla. Niz črno-belih fotografij Moški z obrazom navzdol portretira generacijo mariborskih umetnikov, ki je doživela korenite spremembe vrednot in družbene ureditve.
Kipar Boštjan Kavčič se v Pivki predstavlja z razstavo Impulz. Umetnikov opus, ki ga je poimenoval ORGanizmi, nastaja že od leta 2002 in je izraz avtorjevega svojstvenega pogleda na univerzum kot celoto. Miniaturka Transport: Odhod v Lutkovnem gledališču Ljubljana se osredotoča le na en kotiček vesoljstva, naš planet. Problematizira prekomerno izkoriščanje naravnih virov in posledično rušenje ravnovesja ekosistemov. Predstava Življenje v teatru, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Slovenskega stalnega gledališča Trst, pa ponudi pogled v prav poseben ustvarjalni ekosistem – gledališko zakulisje.
Kipar Boštjan Kavčič se v Pivki predstavlja z razstavo Impulz. Umetnikov opus, ki ga je poimenoval ORGanizmi, nastaja že od leta 2002 in je izraz avtorjevega svojstvenega pogleda na univerzum kot celoto. Miniaturka Transport: Odhod v Lutkovnem gledališču Ljubljana se osredotoča le na en kotiček vesoljstva, naš planet. Problematizira prekomerno izkoriščanje naravnih virov in posledično rušenje ravnovesja ekosistemov. Predstava Življenje v teatru, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Slovenskega stalnega gledališča Trst, pa ponudi pogled v prav poseben ustvarjalni ekosistem – gledališko zakulisje.