Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izpostavljamo premiero opere Trubadur Giuseppeja Verdija, ki bo premiero doživela nocoj v SNG Opera in balet Ljubljana. Pod režijo se podpisuje Yulia Roschina, scenografijo je zasnovala Vasilija Fišer, kostume Belinda Radulović, koreografijo Ana Pandur. Glasbeno vodstvo bo v rokah italijanskega dirigenta Roberta Gianole. V nadaljevanju predstavljamo Teden srbske kulture, ki te dni poteka v ljubljanski Mestni knjižnici. Ob bogatem programu, ki zajema ne le književnost, ampak tudi slikarstvo, glasbo, folkloro, film in širše kulturološke teme, je pisatelj Aleksandar Gatalica predstavil že tretji prevod iz svojega opusa v slovenščini, zbirko kratke proze Beograd za tujce. Na program Ars pa danes ob 22.05 prihaja radijska igra Pot domov po besedilu Mihe Mazzinija. Že pred premiero je bila nominirana na mednarodnem radijskem festivalu Pri Marulić na Hvaru. Pripoveduje o demenci in neusmiljenem mehanizmu birokracije, osnova zanjo je bila resnična zgodba o Slovencu Alojsu Dvorzacu, ki je živel v Kanadi. Do hčerke v Slovenijo ni prišel, saj ga zgrabila birokratska mašinerija in umrl je vklenjen v centru za migrante. (Foto: Darja Štavs Tisu / SNG Opera in balet Ljubljana)
Izpostavljamo premiero opere Trubadur Giuseppeja Verdija, ki bo premiero doživela nocoj v SNG Opera in balet Ljubljana. Pod režijo se podpisuje Yulia Roschina, scenografijo je zasnovala Vasilija Fišer, kostume Belinda Radulović, koreografijo Ana Pandur. Glasbeno vodstvo bo v rokah italijanskega dirigenta Roberta Gianole. V nadaljevanju predstavljamo Teden srbske kulture, ki te dni poteka v ljubljanski Mestni knjižnici. Ob bogatem programu, ki zajema ne le književnost, ampak tudi slikarstvo, glasbo, folkloro, film in širše kulturološke teme, je pisatelj Aleksandar Gatalica predstavil že tretji prevod iz svojega opusa v slovenščini, zbirko kratke proze Beograd za tujce. Na program Ars pa danes ob 22.05 prihaja radijska igra Pot domov po besedilu Mihe Mazzinija. Že pred premiero je bila nominirana na mednarodnem radijskem festivalu Pri Marulić na Hvaru. Pripoveduje o demenci in neusmiljenem mehanizmu birokracije, osnova zanjo je bila resnična zgodba o Slovencu Alojsu Dvorzacu, ki je živel v Kanadi. Do hčerke v Slovenijo ni prišel, saj ga zgrabila birokratska mašinerija in umrl je vklenjen v centru za migrante. (Foto: Darja Štavs Tisu / SNG Opera in balet Ljubljana)
V oddaji se bomo danes najprej preselili na avstrijski filmski festival Diagonala, ki se je včeraj začel v Gradcu in prinaša skupno 115 filmov. Predstavljamo tudi knjigo pesnika, pisatelja in esejista Jožeta Snoja z naslovom Očetov sin - Sin Očetov. Na novo o Bogu, ki je posthumno izšla pri založbi KUD Logos.
V oddaji se bomo danes najprej preselili na avstrijski filmski festival Diagonala, ki se je včeraj začel v Gradcu in prinaša skupno 115 filmov. Predstavljamo tudi knjigo pesnika, pisatelja in esejista Jožeta Snoja z naslovom Očetov sin - Sin Očetov. Na novo o Bogu, ki je posthumno izšla pri založbi KUD Logos.
Danes obeležujemo dva za kulturo in umetnost pomembna dneva in sicer svetovni dan poezije in svetovni dan lutk. Prvi pomladni dan je UNESCO razglasil za svetovni dan poezije z namenom promoviranja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije. Dogajanju ob svetovnem dnevu poezije, se pridružuje tudi svetovni dan lutk. Mednarodno poslanico je prispevala češka teatrologinja Nina Malíková, ki o lutkovni umetnosti govori kot o človeški dejavnosti, ki – včasih s humorjem, včasih z vso resnostjo – išče rešitve. Slovensko poslanico je letos napisala scenografka, režiserka in lutkovna pedagoginja Breda Varl.
Danes obeležujemo dva za kulturo in umetnost pomembna dneva in sicer svetovni dan poezije in svetovni dan lutk. Prvi pomladni dan je UNESCO razglasil za svetovni dan poezije z namenom promoviranja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije. Dogajanju ob svetovnem dnevu poezije, se pridružuje tudi svetovni dan lutk. Mednarodno poslanico je prispevala češka teatrologinja Nina Malíková, ki o lutkovni umetnosti govori kot o človeški dejavnosti, ki – včasih s humorjem, včasih z vso resnostjo – išče rešitve. Slovensko poslanico je letos napisala scenografka, režiserka in lutkovna pedagoginja Breda Varl.
»Vse moje literarno znanje so sumi, jaz se literaturi približujem s sumljenjem. Literaturi in tudi skoraj vsemu drugemu,« zapiše avtorica Cristina Morales v prvencu Bojevniki, ki zaradi nenehnega preizpraševanja obstoječih družbenih, kulturnih in literarnih struktur velja za enega radikalnejših španskih literarnih glasov. Z njo smo se pogovarjali ob njenem obisku festivala Literature sveta Fabula. V oddaji tudi o kiparski razstavi Boštjana Kavčiča z naslovom Krog, ki je na ogled v Galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.
»Vse moje literarno znanje so sumi, jaz se literaturi približujem s sumljenjem. Literaturi in tudi skoraj vsemu drugemu,« zapiše avtorica Cristina Morales v prvencu Bojevniki, ki zaradi nenehnega preizpraševanja obstoječih družbenih, kulturnih in literarnih struktur velja za enega radikalnejših španskih literarnih glasov. Z njo smo se pogovarjali ob njenem obisku festivala Literature sveta Fabula. V oddaji tudi o kiparski razstavi Boštjana Kavčiča z naslovom Krog, ki je na ogled v Galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega premierno predstavljajo prvo slovensko uprizoritev komedije Lunapark v prevodu Saša Puljarevića, v kateri se srečujemo z medgeneracijskim konfliktom in konfliktom kultur. Igro o prepadu med dvema generacijama, ki se kljub nepremostljivim razlikam vrtita v istem krogu občečloveških občutij in pričakovanj, je režirala Tijana Zinajić. V Narodnem domu Celje je na sporedu koncert Godalnega orkestra Ljubljanski solisti s Petro Kovačič, s katerim praznujejo 10. obletnico od svojega prvega koncerta, v SNG Maribor pa četrti koncert Simfoničnega cikla. Zazvenele bodo skladbe Jeana Markiča, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Antonina Dvoržaka.
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega premierno predstavljajo prvo slovensko uprizoritev komedije Lunapark v prevodu Saša Puljarevića, v kateri se srečujemo z medgeneracijskim konfliktom in konfliktom kultur. Igro o prepadu med dvema generacijama, ki se kljub nepremostljivim razlikam vrtita v istem krogu občečloveških občutij in pričakovanj, je režirala Tijana Zinajić. V Narodnem domu Celje je na sporedu koncert Godalnega orkestra Ljubljanski solisti s Petro Kovačič, s katerim praznujejo 10. obletnico od svojega prvega koncerta, v SNG Maribor pa četrti koncert Simfoničnega cikla. Zazvenele bodo skladbe Jeana Markiča, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Antonina Dvoržaka.
V polni dvorani dunajskega kina Metro so odprli največjo retrospektivo slovenskega filma v Avstriji. Dunajsko občinstvo redko vidi slovenske filme, zadnja retrospektivna slovenskega filma je bila v avstrijski prestolnici pred 20 leti, zato je odlično vzdušje v dvorani hišnega kina Avstrijskega filmskega arhiva pozitivno presenetilo tudi organizatorje. Dogodek je pripravila Slovenska kinoteka v Ljubljani v sodelovanju s Slovenskim kulturno informacijskim centrom Skica na Dunaju in nekaterimi drugimi institucijami. Skupno bo na ogled 34 slovenskih filmov, začela pa se je s prvim slovenskim celovečercem V kraljestvu Zlatoroga Janka Ravnika iz leta 1931. V Ljubljani pa se odvija 25. festival dokumentarnega filma, kjer je v sklopu aktualnih, družbenokritičnih filmov letos opazen poudarek na ozaveščanju glede okoljevarstvenih in naravovarstvenih tem.
V polni dvorani dunajskega kina Metro so odprli največjo retrospektivo slovenskega filma v Avstriji. Dunajsko občinstvo redko vidi slovenske filme, zadnja retrospektivna slovenskega filma je bila v avstrijski prestolnici pred 20 leti, zato je odlično vzdušje v dvorani hišnega kina Avstrijskega filmskega arhiva pozitivno presenetilo tudi organizatorje. Dogodek je pripravila Slovenska kinoteka v Ljubljani v sodelovanju s Slovenskim kulturno informacijskim centrom Skica na Dunaju in nekaterimi drugimi institucijami. Skupno bo na ogled 34 slovenskih filmov, začela pa se je s prvim slovenskim celovečercem V kraljestvu Zlatoroga Janka Ravnika iz leta 1931. V Ljubljani pa se odvija 25. festival dokumentarnega filma, kjer je v sklopu aktualnih, družbenokritičnih filmov letos opazen poudarek na ozaveščanju glede okoljevarstvenih in naravovarstvenih tem.
O novostih Slovenske matice in o predstavi, s katero v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu odpirajo letošnjo gledališko sezono. To je predstava Pena dni po romanu francoskega pisca Borisa Viana.
O novostih Slovenske matice in o predstavi, s katero v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu odpirajo letošnjo gledališko sezono. To je predstava Pena dni po romanu francoskega pisca Borisa Viana.
Kot že verjetno veste, se je v Los Angelesu sinoči sklenila 95. podelitev oskarjev. Najboljši film je po pričakovanjih postala komična drama Vse povsod naenkrat, ki je prejela sedem oskarjev. Tudi prestolnica je te dni v znamenju filma, poročamo o dogajanju na 25. Festivalu dokumentarnega filma. Vabimo pa vas tudi na literarni festival Fabula, v sklopu katerega se bo drevi slovenskemu občinstvu predstavil portugalski pisatelj Jose Luis Peixoto.
Kot že verjetno veste, se je v Los Angelesu sinoči sklenila 95. podelitev oskarjev. Najboljši film je po pričakovanjih postala komična drama Vse povsod naenkrat, ki je prejela sedem oskarjev. Tudi prestolnica je te dni v znamenju filma, poročamo o dogajanju na 25. Festivalu dokumentarnega filma. Vabimo pa vas tudi na literarni festival Fabula, v sklopu katerega se bo drevi slovenskemu občinstvu predstavil portugalski pisatelj Jose Luis Peixoto.
Roman Virginie Woolf Gospa Dalloway je mogoče brati kot socialni oziroma politični roman, ki se dogaja takoj po koncu prve svetovne vojne, kot prvi post-pandemijski roman po koncu španske gripe, kot feministični traktat, kot družbeno kritiko, tudi kot kvirovski roman – tako to delo iz leta 1925 opiše hrvaški dramatik Tomislav Zajec, ki je po njegovih motivih napisal izvirno besedilo. Nastala je predstava Gospa Dalloway s krstno uprizoritvijo v Mali drami SNG Drama Ljubljana. Pa še o gostovanju moldavijske pisateljice Tatiane Ţîbuleac na Fabuli, začetku Festivala dokumentarnega filma, četrtem koncertu orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor in knjižnem festivalu v Trstu.
Roman Virginie Woolf Gospa Dalloway je mogoče brati kot socialni oziroma politični roman, ki se dogaja takoj po koncu prve svetovne vojne, kot prvi post-pandemijski roman po koncu španske gripe, kot feministični traktat, kot družbeno kritiko, tudi kot kvirovski roman – tako to delo iz leta 1925 opiše hrvaški dramatik Tomislav Zajec, ki je po njegovih motivih napisal izvirno besedilo. Nastala je predstava Gospa Dalloway s krstno uprizoritvijo v Mali drami SNG Drama Ljubljana. Pa še o gostovanju moldavijske pisateljice Tatiane Ţîbuleac na Fabuli, začetku Festivala dokumentarnega filma, četrtem koncertu orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor in knjižnem festivalu v Trstu.
V Tunelu Lutkovnega gledališča Ljubljana so, predelano za potrebe predmetnega gledališča, pripravili uprizoritev tragedije Williama Shakespearja Macbeth. S podnaslovom Rjaveča predstava sta jo priredila italijanski režiser Matteo Spiazzi in dramaturg Benjamin Zajc.Pri založbi Škrateljc so obudili stripovsko zgodbo o Cukrarni in slovenski moderni. Ilustrator Jaka Vukotič in pisatelj in pesnik Žiga X Gombač sta ustvarila zgodbo, ki spoji poetično in stripovsko govorico v lirično pripoved o veri v moč poezije in nastajanju nove pesniške dobe. V galeriji Krka v Novem mestu je do 5. maja na ogled razstava ilustracij Danijela Demšarja z naslovom Poetično v podobah. Večkrat nagrajeni ilustrator ima bogat ustvarjalni opus, na tokratni razstavi pa je predstavljena njegova ilustratorska poetičnost. Foto: Jaka Varmuž/LGL
V Tunelu Lutkovnega gledališča Ljubljana so, predelano za potrebe predmetnega gledališča, pripravili uprizoritev tragedije Williama Shakespearja Macbeth. S podnaslovom Rjaveča predstava sta jo priredila italijanski režiser Matteo Spiazzi in dramaturg Benjamin Zajc.Pri založbi Škrateljc so obudili stripovsko zgodbo o Cukrarni in slovenski moderni. Ilustrator Jaka Vukotič in pisatelj in pesnik Žiga X Gombač sta ustvarila zgodbo, ki spoji poetično in stripovsko govorico v lirično pripoved o veri v moč poezije in nastajanju nove pesniške dobe. V galeriji Krka v Novem mestu je do 5. maja na ogled razstava ilustracij Danijela Demšarja z naslovom Poetično v podobah. Večkrat nagrajeni ilustrator ima bogat ustvarjalni opus, na tokratni razstavi pa je predstavljena njegova ilustratorska poetičnost. Foto: Jaka Varmuž/LGL
Ob 8. marcu, Mednarodnem dnevu žena, so tudi naše vsebine uglašene z obeleževanjem. Po oddaji nas bodo spremljali odlomki iz uprizoritve Lepe Vide lepo gorijo, ki so jo po besedilu Simone Semenič v Prešernovem gledališču Kranju uprizorili v sezoni 2021/22, na sporedu pa je tudi nocoj. Med vsebinami pa bomo spregovorili o razstavi V ospredje VI pripravljajo in Dnevu odprtih vrat arhitekturnih ateljejev arhitektk, o filmski umetnosti, ki ji je posvečen festival feminističnega filma v Mariboru ter o Krojih knjig in literarnih revij, okrogli mizi ob likovni prenovi revije Literatura. foto: Nada Žgank, www.pgk.si, izsek
Ob 8. marcu, Mednarodnem dnevu žena, so tudi naše vsebine uglašene z obeleževanjem. Po oddaji nas bodo spremljali odlomki iz uprizoritve Lepe Vide lepo gorijo, ki so jo po besedilu Simone Semenič v Prešernovem gledališču Kranju uprizorili v sezoni 2021/22, na sporedu pa je tudi nocoj. Med vsebinami pa bomo spregovorili o razstavi V ospredje VI pripravljajo in Dnevu odprtih vrat arhitekturnih ateljejev arhitektk, o filmski umetnosti, ki ji je posvečen festival feminističnega filma v Mariboru ter o Krojih knjig in literarnih revij, okrogli mizi ob likovni prenovi revije Literatura. foto: Nada Žgank, www.pgk.si, izsek
Letošnje leto je tudi leto Ivana Tavčarja – praznovanje se uradno začenja prav danes. Program ob 100. obletnici pisateljeve smrti so danes podrobneje predstavili na Dvorcu Visoko v Poljanski dolini. A Tavčar nam ni zapustil le brezčasnih književnih del, kot sta na primer zgodovinski roman Visoška kronika in povest Cvetje v jeseni, temveč je deloval tudi na političnem in pravnem področju. Predstavljamo tudi nekaj novosti založbe Goga: Beneška pravljica Huga Pratta, CoDex 1962 : Tvoje oči so me videle islandskega multi-medijskega ustvarjalca Sjona in Zadnje priče Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevič.
Letošnje leto je tudi leto Ivana Tavčarja – praznovanje se uradno začenja prav danes. Program ob 100. obletnici pisateljeve smrti so danes podrobneje predstavili na Dvorcu Visoko v Poljanski dolini. A Tavčar nam ni zapustil le brezčasnih književnih del, kot sta na primer zgodovinski roman Visoška kronika in povest Cvetje v jeseni, temveč je deloval tudi na političnem in pravnem področju. Predstavljamo tudi nekaj novosti založbe Goga: Beneška pravljica Huga Pratta, CoDex 1962 : Tvoje oči so me videle islandskega multi-medijskega ustvarjalca Sjona in Zadnje priče Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevič.
V Berlinu poteka Mesec evropske fotografije, največji fotografski festival v Nemčiji in na njem razstavlja v Berlinu živeča Vanja Bućan kot prva slovenska fotografinja v okviru tega pomembnega festivala. Razstava ima naslov Rajske ptice. Predstavljamo tudi novosti Mladinske knjige, založbe Miš in KUD Sodobnost International za mlade bralce.
V Berlinu poteka Mesec evropske fotografije, največji fotografski festival v Nemčiji in na njem razstavlja v Berlinu živeča Vanja Bućan kot prva slovenska fotografinja v okviru tega pomembnega festivala. Razstava ima naslov Rajske ptice. Predstavljamo tudi novosti Mladinske knjige, založbe Miš in KUD Sodobnost International za mlade bralce.
V Svet kulture napovedujemo današnji premieri v Ljubljani in Mariboru. Mestno gledališče Ljubljansko na odrske deske postavlja znamenito »Noro« norveškega dramatika Henrika Ibsena, v mariborski Operi pa bodo krstno uprizorili »Don Carla«, ki ga je Giuseppe Verdi ustvaril po motivih drame Friedricha Schillerja. Fotografski muzej Maribor pa odpira razstavo Primoža Krašne. (foto: Nora v MGL © Peter Giodani / MGL)
V Svet kulture napovedujemo današnji premieri v Ljubljani in Mariboru. Mestno gledališče Ljubljansko na odrske deske postavlja znamenito »Noro« norveškega dramatika Henrika Ibsena, v mariborski Operi pa bodo krstno uprizorili »Don Carla«, ki ga je Giuseppe Verdi ustvaril po motivih drame Friedricha Schillerja. Fotografski muzej Maribor pa odpira razstavo Primoža Krašne. (foto: Nora v MGL © Peter Giodani / MGL)
Začenjajo se Rdeče zore, mednarodni feministični in kvirovski festival. Odprl ga bo performans Tatiane Kocmur The Following Body, ki je namenjen težko razumljivim posledicam telesnega, spolnega in psihičnega nasilja. Podobe in zvoki, uporabljeni za oblikovanje žive kompozicije, so bili izbrani na podlagi pogovorov umetnice s posameznicami in posamezniki, ki so v mladosti doživeli spolno zlorabo. V oddaji tudi o projektu Tjaše Černigoj Spolna vzgoja II: Zmožnost, o knjižnih novostih Cankarjeve založbe in radijski kantati Milana Dekleve Ko mene ne bo, bom spet prišla do vas.
Začenjajo se Rdeče zore, mednarodni feministični in kvirovski festival. Odprl ga bo performans Tatiane Kocmur The Following Body, ki je namenjen težko razumljivim posledicam telesnega, spolnega in psihičnega nasilja. Podobe in zvoki, uporabljeni za oblikovanje žive kompozicije, so bili izbrani na podlagi pogovorov umetnice s posameznicami in posamezniki, ki so v mladosti doživeli spolno zlorabo. V oddaji tudi o projektu Tjaše Černigoj Spolna vzgoja II: Zmožnost, o knjižnih novostih Cankarjeve založbe in radijski kantati Milana Dekleve Ko mene ne bo, bom spet prišla do vas.
Posvečamo se novim naslovom zbirke Moderni klasiki Cankarjeve založbe; enemu od temeljnih del avstrijskega pisatelja Josefa Winklerja Natura morta – rimska novela, najnovejšemu romanu poljskega avtorja Andrzeja Stasiuka Prevoz, ter kroniki padca Sovjetske zveze izpod peresa nobelovke Svetlane Aleksijevič Čas iz druge roke. Z odprtjem razstave Fabulinih knjižnih naslovnic in ustvarjalnega procesa Matije Medveda v prostorih galerije DobraVaga se začenja tudi Festival literature sveta – Fabula. Čeprav je uradna otvoritev festivala z ukrajinsko pisateljico Oksano Zabužko napovedana za prihajajoči petek v Cankarjevem domu v Ljubljani, pa nekateri festivalski dogodki že potekajo.
Posvečamo se novim naslovom zbirke Moderni klasiki Cankarjeve založbe; enemu od temeljnih del avstrijskega pisatelja Josefa Winklerja Natura morta – rimska novela, najnovejšemu romanu poljskega avtorja Andrzeja Stasiuka Prevoz, ter kroniki padca Sovjetske zveze izpod peresa nobelovke Svetlane Aleksijevič Čas iz druge roke. Z odprtjem razstave Fabulinih knjižnih naslovnic in ustvarjalnega procesa Matije Medveda v prostorih galerije DobraVaga se začenja tudi Festival literature sveta – Fabula. Čeprav je uradna otvoritev festivala z ukrajinsko pisateljico Oksano Zabužko napovedana za prihajajoči petek v Cankarjevem domu v Ljubljani, pa nekateri festivalski dogodki že potekajo.
31. Dneve komedije, zaščitni znak mesta Celje, bo na odru odprla Mojca Fatur, ki blesti v predstavi Nikoli ni prepozno. Sicer pa so letošnje glavne zvezde še Jurij Zrnec, Sebastjan Cavazza in Marko Mandić, ki bo v predstavi MandićCirkus tokrat oblečen. V soboto pa se je v Stari mestni elektrarni končal 11. bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica. Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo je prejel koreograf Iztok Kovač. Za najboljšo plesno predstavo je žirija nagradila kar dve deli: U.F.O. in Vstajenje 2.0. Tudi Berlinski filmski festival je že za nami, še tja se bomo ozrli.
31. Dneve komedije, zaščitni znak mesta Celje, bo na odru odprla Mojca Fatur, ki blesti v predstavi Nikoli ni prepozno. Sicer pa so letošnje glavne zvezde še Jurij Zrnec, Sebastjan Cavazza in Marko Mandić, ki bo v predstavi MandićCirkus tokrat oblečen. V soboto pa se je v Stari mestni elektrarni končal 11. bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica. Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo je prejel koreograf Iztok Kovač. Za najboljšo plesno predstavo je žirija nagradila kar dve deli: U.F.O. in Vstajenje 2.0. Tudi Berlinski filmski festival je že za nami, še tja se bomo ozrli.
"Želim si, da bi popil dobro hladno pivo na osvobojenem Krimu", se ob trpki resničnosti tudi malo pošali Mark Livin, mladi ukrajinski pisatelj leposlovja, strokovnih knjig o psihologiji in strokovnjak s področja medijev. In doda: "Tisti, ki pozivajo, naj se začnemo pogajati z državo, ki izvaja zločine, naj si na lastne oči ogledajo, kaj pomeni uničenje z fosfornimi bombami, ki jih prepoveduje celo mednarodno pravo." Z Markom Livinom je na predvečer prve obletnice vojne v Ukrajini potekal pogovor v Pomniku miru na Cerju. V Galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu pa si lahko ogledamo razstavo del slikarja Jožeta Kotarja ob umetnikovi 70-letnici in hkrati 50-letnici njegovih prvih javnih razstav. Naslovili so jo Kotar Colores mecum porto, kar v prevodu pomeni barve nosim s seboj. In še v Maribor – tam žal še vedno ne najdemo mestnega kina s kakovostno filmsko ponudbo art programa. Zato je pet nevladnih organizacij, ki delujejo na področju filma in filmske vzgoje znova pripravilo pester program nekomercialnih filmov, ki bodo do 22. aprila vsako soboto zvečer na ogled v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča.
"Želim si, da bi popil dobro hladno pivo na osvobojenem Krimu", se ob trpki resničnosti tudi malo pošali Mark Livin, mladi ukrajinski pisatelj leposlovja, strokovnih knjig o psihologiji in strokovnjak s področja medijev. In doda: "Tisti, ki pozivajo, naj se začnemo pogajati z državo, ki izvaja zločine, naj si na lastne oči ogledajo, kaj pomeni uničenje z fosfornimi bombami, ki jih prepoveduje celo mednarodno pravo." Z Markom Livinom je na predvečer prve obletnice vojne v Ukrajini potekal pogovor v Pomniku miru na Cerju. V Galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu pa si lahko ogledamo razstavo del slikarja Jožeta Kotarja ob umetnikovi 70-letnici in hkrati 50-letnici njegovih prvih javnih razstav. Naslovili so jo Kotar Colores mecum porto, kar v prevodu pomeni barve nosim s seboj. In še v Maribor – tam žal še vedno ne najdemo mestnega kina s kakovostno filmsko ponudbo art programa. Zato je pet nevladnih organizacij, ki delujejo na področju filma in filmske vzgoje znova pripravilo pester program nekomercialnih filmov, ki bodo do 22. aprila vsako soboto zvečer na ogled v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča.
Med knjižnimi novostmi, ki so izšle v teh dneh, izstopa roman priljubljene latinskoameriške pisateljice Isabel Allende z naslovom Dolgi cvetni list morja. V njem opisuje eksodus več kot dva tisoč Špancev iz frankistične Španije na krovu ladje Winnipeg pod vodstvom Pabla Nerude. Opozorili bomo tudi na strip o pesniku Karlu Destovniku – Kajuhu z naslovom Kajuh, pesnik, partizan, ki je nastal po romanu Prestreljene sanje Vlada Vrbiča.
Med knjižnimi novostmi, ki so izšle v teh dneh, izstopa roman priljubljene latinskoameriške pisateljice Isabel Allende z naslovom Dolgi cvetni list morja. V njem opisuje eksodus več kot dva tisoč Špancev iz frankistične Španije na krovu ladje Winnipeg pod vodstvom Pabla Nerude. Opozorili bomo tudi na strip o pesniku Karlu Destovniku – Kajuhu z naslovom Kajuh, pesnik, partizan, ki je nastal po romanu Prestreljene sanje Vlada Vrbiča.
»Če slika pove več kot tisoč besed, kako izbrati tiste, ki se ji najbolj približajo? Kako ujeti v besede njeno bistvo, čeprav je bila narejena med letoma 1880 in 1918, ko niso uporabljali besed, s katerimi se ji bližam danes?« se med drugim sprašuje Tomaž Brejc, eden najpomembnejših slovenskih umetnostnih zgodovinarjev in avtor knjige Čas prebujenja: Slovenska umetnost 1880–1918. Letos obeležujemo Kajuhovo leto in sinoči, na predvečer 79. obletnice pesnikove smrti, se je obeleževanje začelo s slavnostno akademijo z naslovom Samo en cvet. S preddogodkom se že danes napoveduje 11. Gibanica, bienale slovenske sodobne plesne umetnosti, ki bo v naslednjih štirih dnevih predstavil vrhunce slovenske sodobnoplesne produkcije. Vabimo vas k poslušanju!
»Če slika pove več kot tisoč besed, kako izbrati tiste, ki se ji najbolj približajo? Kako ujeti v besede njeno bistvo, čeprav je bila narejena med letoma 1880 in 1918, ko niso uporabljali besed, s katerimi se ji bližam danes?« se med drugim sprašuje Tomaž Brejc, eden najpomembnejših slovenskih umetnostnih zgodovinarjev in avtor knjige Čas prebujenja: Slovenska umetnost 1880–1918. Letos obeležujemo Kajuhovo leto in sinoči, na predvečer 79. obletnice pesnikove smrti, se je obeleževanje začelo s slavnostno akademijo z naslovom Samo en cvet. S preddogodkom se že danes napoveduje 11. Gibanica, bienale slovenske sodobne plesne umetnosti, ki bo v naslednjih štirih dnevih predstavil vrhunce slovenske sodobnoplesne produkcije. Vabimo vas k poslušanju!
Na 73. berlinskem filmskem festivalu je ena od izstopajočih tem vojna, posebej seveda v Ukrajini in konflikti v Iranu, a težke zgodbe sežejo tudi do spomina na Sarajevo. Sicer pa na Berlinalu Urša Menart predstavlja nastajajoči film Vse, kar je narobe s tabo, Ivan Gergolet na tržnici igrani prvenec Mož brez krivde, med romani, ki jih producentom predstavljajo kot potencialno zanimive za film, je tudi avtofikcijski roman Dijane Matković Zakaj ne pišem. V Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdank pa je pesnik, pisatelj, gledališki kritik in urednik Marij Čuk predstavil novi roman z naslovom Fojba. Čuk je nedavno objavil novo dvojezično pesniško zbirko Vse gube ljubezni, zdaj pa še roman, ki bo zaradi žgoče tematike nedvomno pritegnil veliko pozornost.
Na 73. berlinskem filmskem festivalu je ena od izstopajočih tem vojna, posebej seveda v Ukrajini in konflikti v Iranu, a težke zgodbe sežejo tudi do spomina na Sarajevo. Sicer pa na Berlinalu Urša Menart predstavlja nastajajoči film Vse, kar je narobe s tabo, Ivan Gergolet na tržnici igrani prvenec Mož brez krivde, med romani, ki jih producentom predstavljajo kot potencialno zanimive za film, je tudi avtofikcijski roman Dijane Matković Zakaj ne pišem. V Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdank pa je pesnik, pisatelj, gledališki kritik in urednik Marij Čuk predstavil novi roman z naslovom Fojba. Čuk je nedavno objavil novo dvojezično pesniško zbirko Vse gube ljubezni, zdaj pa še roman, ki bo zaradi žgoče tematike nedvomno pritegnil veliko pozornost.
Ko se vprašanje gole eksistence zaleti v nepredvidene in katastrofalne okoliščine, teže mislimo na kaj drugega. Prav zato potrebujemo gledališče, so zapisali ob predstavi V agoniji hrvaškega pisatelja Miroslava Krleže, ki jo bodo premierno uprizorili v vili Zlatici v Ljubljani. Napovedali bomo koncert zbora Slovenske filharmonije Vse, kar ljubi. V oddaji tudi o uprizoritvi čarobne pokrajine Gorjancev. Predstavo za mlade po motivih bajk in povesti Janeza Trdine si bo mogoče ogledati v Cankarjevem domu.
Ko se vprašanje gole eksistence zaleti v nepredvidene in katastrofalne okoliščine, teže mislimo na kaj drugega. Prav zato potrebujemo gledališče, so zapisali ob predstavi V agoniji hrvaškega pisatelja Miroslava Krleže, ki jo bodo premierno uprizorili v vili Zlatici v Ljubljani. Napovedali bomo koncert zbora Slovenske filharmonije Vse, kar ljubi. V oddaji tudi o uprizoritvi čarobne pokrajine Gorjancev. Predstavo za mlade po motivih bajk in povesti Janeza Trdine si bo mogoče ogledati v Cankarjevem domu.
Dramski ansambel SNG Maribor premierno uprizarja glasbeno tragikomično satiro priznanega švicarskega avtorja Friedricha Dürrenmatta Frank V. v režiji Miloša Lolića, ki govori o brezvestnih bankirjih, novodobnih kraljih v sodobnem kapitalizmu. Ozrli pa se bomo tudi v Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici, kjer bo premierno prikazana politična drama Dominika Smoleta Antigona v režiji Luke Marcena, ki je prepoznaven po aktualnih uprizoritvah z izdelanimi družbenopolitičnimi in etičnimi stališči. Začenja pa se tudi 3. abonmajski koncert simfoničnega orkestra SNG Maribor.
Dramski ansambel SNG Maribor premierno uprizarja glasbeno tragikomično satiro priznanega švicarskega avtorja Friedricha Dürrenmatta Frank V. v režiji Miloša Lolića, ki govori o brezvestnih bankirjih, novodobnih kraljih v sodobnem kapitalizmu. Ozrli pa se bomo tudi v Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici, kjer bo premierno prikazana politična drama Dominika Smoleta Antigona v režiji Luke Marcena, ki je prepoznaven po aktualnih uprizoritvah z izdelanimi družbenopolitičnimi in etičnimi stališči. Začenja pa se tudi 3. abonmajski koncert simfoničnega orkestra SNG Maribor.
Dramski ansambel SNG Maribor premierno uprizarja glasbeno tragikomično satiro priznanega švicarskega avtorja Friedricha Dürrenmatta Frank V. v režiji Miloša Lolića, ki govori o brezvestnih bankirjih, novodobnih kraljih v sodobnem kapitalizmu. Ozrli pa se bomo tudi v Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici, kjer bo premierno prikazana politična drama Dominika Smoleta Antigona v režiji Luke Marcena, ki je prepoznaven po aktualnih uprizoritvah z izdelanimi družbenopolitičnimi in etičnimi stališči. Začenja pa se tudi 3. abonmajski koncert simfoničnega orkestra SNG Maribor.
Dramski ansambel SNG Maribor premierno uprizarja glasbeno tragikomično satiro priznanega švicarskega avtorja Friedricha Dürrenmatta Frank V. v režiji Miloša Lolića, ki govori o brezvestnih bankirjih, novodobnih kraljih v sodobnem kapitalizmu. Ozrli pa se bomo tudi v Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici, kjer bo premierno prikazana politična drama Dominika Smoleta Antigona v režiji Luke Marcena, ki je prepoznaven po aktualnih uprizoritvah z izdelanimi družbenopolitičnimi in etičnimi stališči. Začenja pa se tudi 3. abonmajski koncert simfoničnega orkestra SNG Maribor.
Udeležili smo se predstavitve monografije o Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je bila sklepno dejanje lanskoletnega praznovanja Plečnikovega leta, kot so si ga zamislili pri Založbi ZRC SAZU. Knjižni program za letošnje leto je včeraj predstavila Cankarjeva založba: že zdaj pa je izšel roman Anje Mugerli z naslovom Pričakovanja in njegovo avtorico smo povabili pred mikrofon.
Udeležili smo se predstavitve monografije o Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je bila sklepno dejanje lanskoletnega praznovanja Plečnikovega leta, kot so si ga zamislili pri Založbi ZRC SAZU. Knjižni program za letošnje leto je včeraj predstavila Cankarjeva založba: že zdaj pa je izšel roman Anje Mugerli z naslovom Pričakovanja in njegovo avtorico smo povabili pred mikrofon.
Mojster svetlobe, kot mu pravijo, direktor fotografije Sven Nykvist, je bil od 60. let prejšnjega stoletja tesen sodelavec velikega švedskega režiserja Ingmarja Bergmana. Ta je povedal, da sta si delila podoben pogled na stvari, pa tudi občutke glede osvetlitve kadra in moralna stališča glede postavitve filmske kamere. Skupaj sta ustvarila številne mojstrovine sedme umetnosti in v Slovenski kinoteki predstavljajo retrospektivo njunih filmov, pa tudi tistih, pod katere se Sven Nykvist podpisuje kot avtor. Danes je, tudi zaradi modernizacije strojev, v umetniških delih malo prizorov kmečkih opravil, včasih pa je bil to pogost motiv – v slikah, kipih. V Pomurskem muzeju v Murski Soboti je na ogled razstava Kmečko delo v umetnostni in etnološki podobi, ki med drugim razkrije, kako ima kmetovanje ne le ekonomske učinke, temveč krepi socialne vrednote in je lahko nenazadnje tudi navdih za ustvarjalnost.
Mojster svetlobe, kot mu pravijo, direktor fotografije Sven Nykvist, je bil od 60. let prejšnjega stoletja tesen sodelavec velikega švedskega režiserja Ingmarja Bergmana. Ta je povedal, da sta si delila podoben pogled na stvari, pa tudi občutke glede osvetlitve kadra in moralna stališča glede postavitve filmske kamere. Skupaj sta ustvarila številne mojstrovine sedme umetnosti in v Slovenski kinoteki predstavljajo retrospektivo njunih filmov, pa tudi tistih, pod katere se Sven Nykvist podpisuje kot avtor. Danes je, tudi zaradi modernizacije strojev, v umetniških delih malo prizorov kmečkih opravil, včasih pa je bil to pogost motiv – v slikah, kipih. V Pomurskem muzeju v Murski Soboti je na ogled razstava Kmečko delo v umetnostni in etnološki podobi, ki med drugim razkrije, kako ima kmetovanje ne le ekonomske učinke, temveč krepi socialne vrednote in je lahko nenazadnje tudi navdih za ustvarjalnost.
Čeprav se ideja romantične ljubezni dandanes morda zdi zastarela, njene nedosegljive ideale in predstave v sodobni družbi še vedno marsikdaj ohranjamo in jih reproduciramo, kar tematizira tudi roman Ljubimki Elfriede Jelinek. V Slovenskem mladinskem gledališču bo v soboto premierno na ogled predstava, ki je nastala na podlagi romana. Na odru koprskega gledališča pa na oder postavljajo glasbeno-gledališko uprizoritev Lepe Vide, mita o ženski, materi in gospodinji, ki jo žene hrepenenje. Ob slovenskem kulturnem prazniku so v berlinski Hiši literature v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom – SKICA Berlin pripravili literarni večer s pisateljico Ano Marwan. Napovedujemo tudi dva koncerta. V dvorani Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani se bo s prvim koncertom glasbe za kitaro začel 4. cikel Rasgueádo, v dvorani Union v Mariboru pa bo na 3. koncertu orkestrskega abonmaja Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor gostoval ugledni Münchenski komorni orkester.
Čeprav se ideja romantične ljubezni dandanes morda zdi zastarela, njene nedosegljive ideale in predstave v sodobni družbi še vedno marsikdaj ohranjamo in jih reproduciramo, kar tematizira tudi roman Ljubimki Elfriede Jelinek. V Slovenskem mladinskem gledališču bo v soboto premierno na ogled predstava, ki je nastala na podlagi romana. Na odru koprskega gledališča pa na oder postavljajo glasbeno-gledališko uprizoritev Lepe Vide, mita o ženski, materi in gospodinji, ki jo žene hrepenenje. Ob slovenskem kulturnem prazniku so v berlinski Hiši literature v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom – SKICA Berlin pripravili literarni večer s pisateljico Ano Marwan. Napovedujemo tudi dva koncerta. V dvorani Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani se bo s prvim koncertom glasbe za kitaro začel 4. cikel Rasgueádo, v dvorani Union v Mariboru pa bo na 3. koncertu orkestrskega abonmaja Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor gostoval ugledni Münchenski komorni orkester.
Posvečamo se premieri italijanske glasbene veseloigre v dveh dejanjih skladatelja Gioachina Rossinija Italijanka v Alžiru v Operi in baletu Ljubljana, pa tudi koncertu iz cikla komorne glasbe Carpe artem v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Med prireditvami ob Prešernovem dnevu izpostavljamo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku v Trstu med Slovenci, ki živijo v Italiji, in jo prireja založba Mladika. Poročamo pa tudi o prav posebnem dogodku za Radio Slovenija, ki se je zgodil v Rožni dolini.
Posvečamo se premieri italijanske glasbene veseloigre v dveh dejanjih skladatelja Gioachina Rossinija Italijanka v Alžiru v Operi in baletu Ljubljana, pa tudi koncertu iz cikla komorne glasbe Carpe artem v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Med prireditvami ob Prešernovem dnevu izpostavljamo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku v Trstu med Slovenci, ki živijo v Italiji, in jo prireja založba Mladika. Poročamo pa tudi o prav posebnem dogodku za Radio Slovenija, ki se je zgodil v Rožni dolini.
Sinoči na predvečer kulturnega praznika so v ljubljanskem Cankarjevem domu tradicionalno podelili Prešernove nagrade, danes pa v spomin na Franceta Prešerna po vsej državi potekajo prireditve. Številne kulturne ustanove so za obiskovalce brezplačno odprle svoja vrata. Na kulturni praznik potekajo tudi dogodki, ki niso neposredno povezani z današnjim dnem. V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki so dopoldne odprli razstava Upor 1573-2023, ki se ob 450. obletnici hrvaško-slovenskega kmečkega upora osredotoča na motiv kmečkih uporov v vizualni umetnosti 20. in 21. stoletja.
Sinoči na predvečer kulturnega praznika so v ljubljanskem Cankarjevem domu tradicionalno podelili Prešernove nagrade, danes pa v spomin na Franceta Prešerna po vsej državi potekajo prireditve. Številne kulturne ustanove so za obiskovalce brezplačno odprle svoja vrata. Na kulturni praznik potekajo tudi dogodki, ki niso neposredno povezani z današnjim dnem. V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki so dopoldne odprli razstava Upor 1573-2023, ki se ob 450. obletnici hrvaško-slovenskega kmečkega upora osredotoča na motiv kmečkih uporov v vizualni umetnosti 20. in 21. stoletja.
V Mestni galeriji Nova Gorica bo do 24. februarja na ogled razstava z naslovom Observatorij Suzane Brborović, večkrat nagrajene slikarke mlajše generacije, katere dela so tokrat usmerjena v nebo. Andrej Brvar, France Forstnerič, Drago Jančar, Marijan Kramberger in Tone Partljič so pred petdesetimi leti izdali zbornik Skupaj, ki govori o njihovem pisateljevanju in delovanju v Mariboru nasploh. V Univerzitetni knjižnici Maribor so se pred kulturnim praznikom poklonili izdaji zbornika in gostili dva izmed njegovih avtorjev.
V Mestni galeriji Nova Gorica bo do 24. februarja na ogled razstava z naslovom Observatorij Suzane Brborović, večkrat nagrajene slikarke mlajše generacije, katere dela so tokrat usmerjena v nebo. Andrej Brvar, France Forstnerič, Drago Jančar, Marijan Kramberger in Tone Partljič so pred petdesetimi leti izdali zbornik Skupaj, ki govori o njihovem pisateljevanju in delovanju v Mariboru nasploh. V Univerzitetni knjižnici Maribor so se pred kulturnim praznikom poklonili izdaji zbornika in gostili dva izmed njegovih avtorjev.
Najprej izpostavljamo razstavo slikarja Boruta Popenka, z najnovejšim ciklom del Odpiranja se predstavlja v mariborski galeriji UGM Studio. V njem ohranja zavezanost geometrijskemu abstraktnemu slikarstvu in velikim monokromnim ploskvam. Predstavljamo tudi knjižne novosti za otroke in mladino, več del je na začetku leta izdala Založba Mladinska knjiga, založba VigeVageKnjige pa je izdala prvo Mango v slovenščini. Po podelitvi letošnjih glasbenih nagrad Grammy smo poklicali kitarista Maka Grgića, ki že deset let živi in ustvarja v Združenih državah Amerike, letos pa je bil že drugič nominiran za to nagrado v kategoriji za najboljši solo album klasične glasbe.
Najprej izpostavljamo razstavo slikarja Boruta Popenka, z najnovejšim ciklom del Odpiranja se predstavlja v mariborski galeriji UGM Studio. V njem ohranja zavezanost geometrijskemu abstraktnemu slikarstvu in velikim monokromnim ploskvam. Predstavljamo tudi knjižne novosti za otroke in mladino, več del je na začetku leta izdala Založba Mladinska knjiga, založba VigeVageKnjige pa je izdala prvo Mango v slovenščini. Po podelitvi letošnjih glasbenih nagrad Grammy smo poklicali kitarista Maka Grgića, ki že deset let živi in ustvarja v Združenih državah Amerike, letos pa je bil že drugič nominiran za to nagrado v kategoriji za najboljši solo album klasične glasbe.
Ob 265. obletnici rojstva vsestranskega ustvarjalca Valentina Vodnika, med drugim pesnika, prevajalca, učitelja, duhovnika in novinarja, so pripravili tradicionalno Vodnikovanje. Letos je to sprehod po Vodnikovi Ljubljani z dr. Luko Vidmarjem, enim največjih strokovnjakov za Vodnika pri nas, in pa vodstvo po rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice z mag. Marijanom Rupertom. Nastal je tudi video prispevek, ki osvetljuje prav Vodnikovo novinarsko vlogo. V Arhivu Republike Slovenije pa so predstavili obsežno publikacijo o dr. Albinu Šmajdu, pravniku in politiku, ki se je v zgodovino zapisal predvsem kot eden najvidnejših organizatorjev protipartizanskega tabora med drugo svetovno vojno. Odpravimo se še v mariborsko razstavišče Kibela na ogled del iz kamna, in sicer slik, mobilnih telefonov, računalnikov in televizijskih zaslonov Mladena Miljanovića, mednarodno priznanega umetnika iz Bosne in Hercegovine. In še štiri kratke radijske igre, ki so nastale po predlogah pisatelja Andreja Blatnika iz zbirke Ugrizi, bomo predstavili.
Ob 265. obletnici rojstva vsestranskega ustvarjalca Valentina Vodnika, med drugim pesnika, prevajalca, učitelja, duhovnika in novinarja, so pripravili tradicionalno Vodnikovanje. Letos je to sprehod po Vodnikovi Ljubljani z dr. Luko Vidmarjem, enim največjih strokovnjakov za Vodnika pri nas, in pa vodstvo po rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice z mag. Marijanom Rupertom. Nastal je tudi video prispevek, ki osvetljuje prav Vodnikovo novinarsko vlogo. V Arhivu Republike Slovenije pa so predstavili obsežno publikacijo o dr. Albinu Šmajdu, pravniku in politiku, ki se je v zgodovino zapisal predvsem kot eden najvidnejših organizatorjev protipartizanskega tabora med drugo svetovno vojno. Odpravimo se še v mariborsko razstavišče Kibela na ogled del iz kamna, in sicer slik, mobilnih telefonov, računalnikov in televizijskih zaslonov Mladena Miljanovića, mednarodno priznanega umetnika iz Bosne in Hercegovine. In še štiri kratke radijske igre, ki so nastale po predlogah pisatelja Andreja Blatnika iz zbirke Ugrizi, bomo predstavili.
Oglašamo se z 52. rotterdamskega filmskega festivala, ki je poznan predvsem po neodvisni ter eksperimentalni filmski produkciji. Posvetili se bomo filmu Gospodarji lockdowna režiserja Mihirja Fadnavisa, ki raziskuje, kako se je s pandemijo soočila Indija, država z milijardo in pol prebivalcev, ki je lani sicer praznovala 75. obletnico neodvisnosti. Filmski reportaži pa bomo dodali še pregled knjižnih novosti založbe *cf.
Oglašamo se z 52. rotterdamskega filmskega festivala, ki je poznan predvsem po neodvisni ter eksperimentalni filmski produkciji. Posvetili se bomo filmu Gospodarji lockdowna režiserja Mihirja Fadnavisa, ki raziskuje, kako se je s pandemijo soočila Indija, država z milijardo in pol prebivalcev, ki je lani sicer praznovala 75. obletnico neodvisnosti. Filmski reportaži pa bomo dodali še pregled knjižnih novosti založbe *cf.
Leta 2020 je Feri Lainšček objavil svoj do tedaj najintimnejši roman Kurji pastir in nas v njem postavil v pozna petdeseta leta na Goričkem. Popisoval je namreč svoje rojstvo in mesece pred njim in po njem, zdaj pa v novem romanu Petelinje jajce spremljamo bodočega pisatelja kot predšolskega fantiča s svojevrstnim pogledom na svet. Predstavljamo pa tudi knjigi Sociodiceja predmoderne zgodovinarja Saše Jeršeta ter Podobe resničnosti Dimitrija Rupla..
Leta 2020 je Feri Lainšček objavil svoj do tedaj najintimnejši roman Kurji pastir in nas v njem postavil v pozna petdeseta leta na Goričkem. Popisoval je namreč svoje rojstvo in mesece pred njim in po njem, zdaj pa v novem romanu Petelinje jajce spremljamo bodočega pisatelja kot predšolskega fantiča s svojevrstnim pogledom na svet. Predstavljamo pa tudi knjigi Sociodiceja predmoderne zgodovinarja Saše Jeršeta ter Podobe resničnosti Dimitrija Rupla..
Po večjem delu Slovenije in v Trstu poteka osmi Kavč festival. Umetnost pripelje na domove in v prostore, ki običajno ne gostijo tovrstnih dogodkov – od etna do jazza, od performensov do lutkovnih predstav. Skupaj bo zavzel 150 nekonvencionalnih prizorišč v večjih mestih in tudi na podeželju. V ljubljanski galeriji Osmo/za pa nas čaka ideja o spomeniku za prihodnost. Spomeniki so navadno obeležja preteklosti, a ne nujno: Andy Gracie je umetnik z idejo, kako bi za čas čez skoraj tri milijarde let, ko bo na zemlji temperatura 147 stopinj Celzija in naj bi izumrlo poslednje življenje, pustil sled, še več, spomenik. Ta koncept nas čaka v ljubljanski galeriji Osmo/za. In še v Benetke gremo, na razstavo o karikaturi v Italiji.
Po večjem delu Slovenije in v Trstu poteka osmi Kavč festival. Umetnost pripelje na domove in v prostore, ki običajno ne gostijo tovrstnih dogodkov – od etna do jazza, od performensov do lutkovnih predstav. Skupaj bo zavzel 150 nekonvencionalnih prizorišč v večjih mestih in tudi na podeželju. V ljubljanski galeriji Osmo/za pa nas čaka ideja o spomeniku za prihodnost. Spomeniki so navadno obeležja preteklosti, a ne nujno: Andy Gracie je umetnik z idejo, kako bi za čas čez skoraj tri milijarde let, ko bo na zemlji temperatura 147 stopinj Celzija in naj bi izumrlo poslednje življenje, pustil sled, še več, spomenik. Ta koncept nas čaka v ljubljanski galeriji Osmo/za. In še v Benetke gremo, na razstavo o karikaturi v Italiji.
V Mestnem gledališču ljubljanskem poteka festival Ruta Grupa Triglav. Na odru se bo drugič zvrstilo šest vrhunskih uprizoritev gledališč iz šestih republik nekdanje Jugoslavije, odpira pa ga predstava Praznovanje v režiji Janusza Kice. Festival se seli po odrskih deskah šestih prestolnic in piše odmevno zgodbo o povezovanju mestnih gledališč. Obiskali smo tudi Tržaški filmski festival, na program se je uvrstil slovenski celovečerec Zbudi me v režiji Marka Šantića ter kratki filmi Tako se je končalo poletje, O denarju in sreči ter Pentola.
V Mestnem gledališču ljubljanskem poteka festival Ruta Grupa Triglav. Na odru se bo drugič zvrstilo šest vrhunskih uprizoritev gledališč iz šestih republik nekdanje Jugoslavije, odpira pa ga predstava Praznovanje v režiji Janusza Kice. Festival se seli po odrskih deskah šestih prestolnic in piše odmevno zgodbo o povezovanju mestnih gledališč. Obiskali smo tudi Tržaški filmski festival, na program se je uvrstil slovenski celovečerec Zbudi me v režiji Marka Šantića ter kratki filmi Tako se je končalo poletje, O denarju in sreči ter Pentola.
Molitev za Jasenovac, knjiga Branka Šömna, je izšla pri založbi ZRC SAZU prav ob dnevu spomina na žrtve holokavsta. V šestih kratkih zgodbah je opisal različne skupine ljudi, ki so umrli v peklenski grozi ustaškega koncentracijskega taborišča. Ob 130. obletnici rojstva pisatelja in zdravnika Danila Lokarja pa v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini pripravljajo vrsto srečanj s poznavalci življenja in dela te znamenite ajdovske osebnosti. Pa še o 3. koncertu letošnjega filharmoničnega abonmaja Vokalno-instrumentalni program, ki bo hkrati tudi sklepno dejanje 8. Filharmoničnega festivala baročne glasbe. Zbor in člani Orkestra Slovenske filharmonije bodo nastopili pod vodstvom ugledne norveške dirigentke Grete Pedersen, spored pa je v celoti namenjen glasbi Johanna Sebastiana Bacha.
Molitev za Jasenovac, knjiga Branka Šömna, je izšla pri založbi ZRC SAZU prav ob dnevu spomina na žrtve holokavsta. V šestih kratkih zgodbah je opisal različne skupine ljudi, ki so umrli v peklenski grozi ustaškega koncentracijskega taborišča. Ob 130. obletnici rojstva pisatelja in zdravnika Danila Lokarja pa v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini pripravljajo vrsto srečanj s poznavalci življenja in dela te znamenite ajdovske osebnosti. Pa še o 3. koncertu letošnjega filharmoničnega abonmaja Vokalno-instrumentalni program, ki bo hkrati tudi sklepno dejanje 8. Filharmoničnega festivala baročne glasbe. Zbor in člani Orkestra Slovenske filharmonije bodo nastopili pod vodstvom ugledne norveške dirigentke Grete Pedersen, spored pa je v celoti namenjen glasbi Johanna Sebastiana Bacha.
V našem rednem pregledu aktualnih kulturnih dogodkov najprej o razstavi celjskih umetnikov, ki je na ogled v celjski Galeriji sodobne umetnosti. Povabili vas bomo na koncert Žigana Krajnčana, ki bo v sklopu Cankarjevih torkov predstavil glasbeni del projekta Fusion reactor. Poročamo tudi o najnovejši razstavi v Rimu z naslovom Rim v času republike ter o prvem odzivu ministrice za kulturo na vprašanje o vročitvi Prešernove nagrade Svetlani Makarovič.
V našem rednem pregledu aktualnih kulturnih dogodkov najprej o razstavi celjskih umetnikov, ki je na ogled v celjski Galeriji sodobne umetnosti. Povabili vas bomo na koncert Žigana Krajnčana, ki bo v sklopu Cankarjevih torkov predstavil glasbeni del projekta Fusion reactor. Poročamo tudi o najnovejši razstavi v Rimu z naslovom Rim v času republike ter o prvem odzivu ministrice za kulturo na vprašanje o vročitvi Prešernove nagrade Svetlani Makarovič.
Tokrat predstavljamo prevod novega risoromana z naslovom Peršmanova domačija, ki govori o enem zadnjih nacističnih zločinov na avstrijskem Koroškem – zgodil se je 25. aprila '45. Pogovor o zgodbi preživele Ane Marije Sadovnik, koroških partizanih in spominjanju so pripravili v Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Napovedujemo nov podkast o kulturno-umetnostni vzgoji – Grafoskop, ki bo domoval na Arsu, in tretji koncert Komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor.
Tokrat predstavljamo prevod novega risoromana z naslovom Peršmanova domačija, ki govori o enem zadnjih nacističnih zločinov na avstrijskem Koroškem – zgodil se je 25. aprila '45. Pogovor o zgodbi preživele Ane Marije Sadovnik, koroških partizanih in spominjanju so pripravili v Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Napovedujemo nov podkast o kulturno-umetnostni vzgoji – Grafoskop, ki bo domoval na Arsu, in tretji koncert Komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor.
Vedno več ljudi se zaveda, kaj prinašata globalno segrevanje in izguba biotske raznovrstnosti, manj pa, kako najti rešitev, in se zato počutijo nemočne. Ta ugotovitev je vodila Jureta Trampuža pri ustvarjanju multimedijske razstave Popolnoma drugačna prihodnost, ki je na ogled v galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu. Njegov projekt predstavlja pozitivno naravnane odgovore na različne zagate družbe 21. stoletja in ob tem ohranja smiseln pogled na skupno prihodnost. V Lutkovnem gledališču v Mariboru smo si ogledali monodramo Kriplov zagovor, ki z veliko samoironije in družbene kritike prikazuje različne oblike invalidnosti. Napovedali bomo tudi dogodke ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki jih pripravljajo v Mini teatru.
Vedno več ljudi se zaveda, kaj prinašata globalno segrevanje in izguba biotske raznovrstnosti, manj pa, kako najti rešitev, in se zato počutijo nemočne. Ta ugotovitev je vodila Jureta Trampuža pri ustvarjanju multimedijske razstave Popolnoma drugačna prihodnost, ki je na ogled v galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu. Njegov projekt predstavlja pozitivno naravnane odgovore na različne zagate družbe 21. stoletja in ob tem ohranja smiseln pogled na skupno prihodnost. V Lutkovnem gledališču v Mariboru smo si ogledali monodramo Kriplov zagovor, ki z veliko samoironije in družbene kritike prikazuje različne oblike invalidnosti. Napovedali bomo tudi dogodke ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki jih pripravljajo v Mini teatru.
V mali dvorani Lutkovnega gledališča Maribor bo nocoj premiera avtobiografske predstave Kriplov zagovor, v kateri gledališki igralec in lektor Simon Šerbinek na humoren način pripoveduje o svoji osebni zgodbi in invalidnosti, ki mu je spremenila življenje. Režiser uprizoritve je Matjaž Latin. V dvorani Ondine Otte Klasinc v Slovenskem narodnem gledališču Maribor pa bo na sporedu drugi abonmajski koncert simfoničnega orkestra SNG Maribor. Vodil ga bo italijanski dirigent Dario Macellari, solist v novem koncertu skladatelja Janija Goloba bo violončelist Gorazd Strlič. V oddaji predstavljamo še novo razstavo: Belo zlato: Zgodbe o bombažu, ki jo odpirajo v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Razstava zgodbo bombaža osvetljuje z dvema zbirkama SEM z začetka 20. stoletja in predstavlja tudi sodobne izzive pridelovalcev bombaža, ki so tesno vpeti v globalni kapitalistični sistem. Foto: Matjaž Wenzel
V mali dvorani Lutkovnega gledališča Maribor bo nocoj premiera avtobiografske predstave Kriplov zagovor, v kateri gledališki igralec in lektor Simon Šerbinek na humoren način pripoveduje o svoji osebni zgodbi in invalidnosti, ki mu je spremenila življenje. Režiser uprizoritve je Matjaž Latin. V dvorani Ondine Otte Klasinc v Slovenskem narodnem gledališču Maribor pa bo na sporedu drugi abonmajski koncert simfoničnega orkestra SNG Maribor. Vodil ga bo italijanski dirigent Dario Macellari, solist v novem koncertu skladatelja Janija Goloba bo violončelist Gorazd Strlič. V oddaji predstavljamo še novo razstavo: Belo zlato: Zgodbe o bombažu, ki jo odpirajo v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Razstava zgodbo bombaža osvetljuje z dvema zbirkama SEM z začetka 20. stoletja in predstavlja tudi sodobne izzive pridelovalcev bombaža, ki so tesno vpeti v globalni kapitalistični sistem. Foto: Matjaž Wenzel
V SNG Drama Ljubljana premierno uprizarjajo igro Mrtvaški ples Augusta Strindberga v režiji Eduarda Milerja. Predstava je absurdistična komedija o strupeni zakonski skupnosti in razlogih za vztrajanje v njej, so zapisali v Drami. V glavnih vlogah bodo nastopili Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner in Bojan Emeršič. Na Ljubljanskem gradu pa odpirajo razstavo vizualne umetnice in izredne profesorice na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Zore Stančič, ki v svoji praksi raziskuje grafiko in grafične tehnike. Tokrat jo je nagovoril Peterokotni stolp na Ljubljanskem gradu in svojo razstavo v njem je naslovila kar Življenje v stolpu.
V SNG Drama Ljubljana premierno uprizarjajo igro Mrtvaški ples Augusta Strindberga v režiji Eduarda Milerja. Predstava je absurdistična komedija o strupeni zakonski skupnosti in razlogih za vztrajanje v njej, so zapisali v Drami. V glavnih vlogah bodo nastopili Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner in Bojan Emeršič. Na Ljubljanskem gradu pa odpirajo razstavo vizualne umetnice in izredne profesorice na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Zore Stančič, ki v svoji praksi raziskuje grafiko in grafične tehnike. Tokrat jo je nagovoril Peterokotni stolp na Ljubljanskem gradu in svojo razstavo v njem je naslovila kar Življenje v stolpu.
Današnja oddaja je likovno obarvana. Najprej se bomo podali v Maribor na razstavo slikarke Fredy Koschitz, ki je v Mariboru živela in ustvarjala med letoma 1941 in 1945 in o kateri je bilo do nedavno znanega zelo malo ali skoraj nič, čeprav Umetnostna galerija Maribor hrani dve njeni sliki. »Dotlej smo zmotno mislili, da se za imenom Fredy skriva moški,« je zapisala kustosinja Andreja Borin o slikarki Fredy Koschitz. Njena dela in dela določenih njenih sorodnic predstavljajo v prostoru UGM Kabinet. V drugi polovici oddaje se bomo odpravili v Center in galerijo P74 v Ljubljani, kjer namenjajo pozornost tudi mladim ustvarjalcem ter študentom. Na fotografijI: Fredy Koschitz, Mariborski most v popravilu, okrog 1942, olje na platnu, 60 x 87 cm, foto: Damjan Švarc.
Današnja oddaja je likovno obarvana. Najprej se bomo podali v Maribor na razstavo slikarke Fredy Koschitz, ki je v Mariboru živela in ustvarjala med letoma 1941 in 1945 in o kateri je bilo do nedavno znanega zelo malo ali skoraj nič, čeprav Umetnostna galerija Maribor hrani dve njeni sliki. »Dotlej smo zmotno mislili, da se za imenom Fredy skriva moški,« je zapisala kustosinja Andreja Borin o slikarki Fredy Koschitz. Njena dela in dela določenih njenih sorodnic predstavljajo v prostoru UGM Kabinet. V drugi polovici oddaje se bomo odpravili v Center in galerijo P74 v Ljubljani, kjer namenjajo pozornost tudi mladim ustvarjalcem ter študentom. Na fotografijI: Fredy Koschitz, Mariborski most v popravilu, okrog 1942, olje na platnu, 60 x 87 cm, foto: Damjan Švarc.
Naslovno vprašanje je v ospredju drame ruskega dramatika Leva Nikolajeviča Tolstoja Oblast teme ali Samo s krempeljčkom se ujame, pa je ptiček cel v pasti. Nocoj jo bodo v režiji Maše Pelko premierno uprizorili na Velikem odru celjskega gledališča. In še med knjige: predstavljamo drugi sklop del, ki so tik pred iztekom lanskega leta izšla pri Cankarjevi založbi. Gre za romane treh precej uspešnih tujih avtoric in sicer Papirnata mesta kanadske pisateljice Dominique Fortier, Izgubljena hči ene trenutno najbolj priljubljenih italijanskih avtoric Elene Ferrante in prvi del trilogije francoske pisateljice Virginie Despentes z naslovom Vernon Subutex.
Naslovno vprašanje je v ospredju drame ruskega dramatika Leva Nikolajeviča Tolstoja Oblast teme ali Samo s krempeljčkom se ujame, pa je ptiček cel v pasti. Nocoj jo bodo v režiji Maše Pelko premierno uprizorili na Velikem odru celjskega gledališča. In še med knjige: predstavljamo drugi sklop del, ki so tik pred iztekom lanskega leta izšla pri Cankarjevi založbi. Gre za romane treh precej uspešnih tujih avtoric in sicer Papirnata mesta kanadske pisateljice Dominique Fortier, Izgubljena hči ene trenutno najbolj priljubljenih italijanskih avtoric Elene Ferrante in prvi del trilogije francoske pisateljice Virginie Despentes z naslovom Vernon Subutex.
Izpostavljamo premiero baleta Giselle, ki je nastal v koprodukciji SNG opera in balet Ljubljana in Cankarjevega doma. Zgodba o nesojeni ljubezni in strtem srcu, ki jo je uglasbil francoski skladatelj Adolphe Adame, bo tokrat zaživela v umetniški interpretaciji španskega koreografa Joséja Carlosa Martíneza. Pred koncem leta je pri Cankarjevi založbi izšlo šest novih del: pet prevodnih in eno izvirno. Danes predstavljamo tri: zbirko esejev Esada Babačića Navijaj v sebi, zbirko pripovedi o Istri hrvaškega pisatelja Nevena Ušumovića Zlata opeklina ter potopis britanskega nevrologa Oliverja Sacksa Dnevnik iz Oaxace.
Izpostavljamo premiero baleta Giselle, ki je nastal v koprodukciji SNG opera in balet Ljubljana in Cankarjevega doma. Zgodba o nesojeni ljubezni in strtem srcu, ki jo je uglasbil francoski skladatelj Adolphe Adame, bo tokrat zaživela v umetniški interpretaciji španskega koreografa Joséja Carlosa Martíneza. Pred koncem leta je pri Cankarjevi založbi izšlo šest novih del: pet prevodnih in eno izvirno. Danes predstavljamo tri: zbirko esejev Esada Babačića Navijaj v sebi, zbirko pripovedi o Istri hrvaškega pisatelja Nevena Ušumovića Zlata opeklina ter potopis britanskega nevrologa Oliverja Sacksa Dnevnik iz Oaxace.
Odprla se je sezona podeljevanja najprestižnejših filmskih nagrad, ki bo vrhunec doživela z oskarji 12. marca. Sinoči so v Združenju tujih dopisnikov Hollywooda podelili zlate globuse. Kateri so glavni nagrajenci 80. zlatih globusov? Sezona nagrad se je najbolje začela za filma Fabelmanovi režiserja Stevena Spielberga in Duše otoka, ki ga je režiral Martin McDonagha. Predstavljamo pa tudi knjigo literarne zgodovinarke Urške Perenič o poeziji Luize Pesjakove.
Odprla se je sezona podeljevanja najprestižnejših filmskih nagrad, ki bo vrhunec doživela z oskarji 12. marca. Sinoči so v Združenju tujih dopisnikov Hollywooda podelili zlate globuse. Kateri so glavni nagrajenci 80. zlatih globusov? Sezona nagrad se je najbolje začela za filma Fabelmanovi režiserja Stevena Spielberga in Duše otoka, ki ga je režiral Martin McDonagha. Predstavljamo pa tudi knjigo literarne zgodovinarke Urške Perenič o poeziji Luize Pesjakove.
Po prvem celovečernem filmu v samostojni sloveniji Babica gre na jug, gre tja v filmu režiserja Vincija Vogue Anžlovarja zdaj še dedek. Dedek gre na jug je zgodba o prijateljstvu in ljubezni, ki bo nocoj premiero doživela v ljubljanskem Cineplexxu. V pripovedi Vlado iz bolnišnice ugrabi svojega prijatelja, Borisa in skupaj se odpravita proti Makedoniji, kjer želita najti Borisovo dolgoletno ljubezen Nedo, s katero jima je usoda pred leti prekrižala načrte za skupno življenje. Predstavljamo tudi knjigo Enakozvočje pisateljice Leonore Flis. Prva misel ob naslovu nas napeljuje h glasbi, in v nadaljevanju to bolj ali manj očitno potrjujejo tudi posamezne zgodbe o učenki baleta, klavirju, doživljanju glasbe.
Po prvem celovečernem filmu v samostojni sloveniji Babica gre na jug, gre tja v filmu režiserja Vincija Vogue Anžlovarja zdaj še dedek. Dedek gre na jug je zgodba o prijateljstvu in ljubezni, ki bo nocoj premiero doživela v ljubljanskem Cineplexxu. V pripovedi Vlado iz bolnišnice ugrabi svojega prijatelja, Borisa in skupaj se odpravita proti Makedoniji, kjer želita najti Borisovo dolgoletno ljubezen Nedo, s katero jima je usoda pred leti prekrižala načrte za skupno življenje. Predstavljamo tudi knjigo Enakozvočje pisateljice Leonore Flis. Prva misel ob naslovu nas napeljuje h glasbi, in v nadaljevanju to bolj ali manj očitno potrjujejo tudi posamezne zgodbe o učenki baleta, klavirju, doživljanju glasbe.
Zgodbo o nekaj letih življenja in skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik bo odslej mogoče tudi poslušati. Pri ZKP RTV Slovenija je izšla zvočna knjiga Draga Jančarja To noč sem jo videl v interpretaciji igralca Branka Jordana. V oddaji tudi o literarni refleksiji stisk šolskega sistema. Pri založbi Litera je izšel roman Kavč, v katerem avtorica Veronika Mojca Andrej razkriva storilnostno naravnan šolski svet.
Zgodbo o nekaj letih življenja in skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik bo odslej mogoče tudi poslušati. Pri ZKP RTV Slovenija je izšla zvočna knjiga Draga Jančarja To noč sem jo videl v interpretaciji igralca Branka Jordana. V oddaji tudi o literarni refleksiji stisk šolskega sistema. Pri založbi Litera je izšel roman Kavč, v katerem avtorica Veronika Mojca Andrej razkriva storilnostno naravnan šolski svet.
Oziramo se v Cankarjev dom, v katerem bo premierno prikazan zgodovinski kabaret za pripovedovalca in harmoniko Moja vojna harmonika, pripoved v verzih, ki jo je po motivih iz življenja svojega deda spisal Aleš Šteger. Mestno gledališče ljubljansko novo leto začenja z uprizoritvijo dramskega besedila Shakespeare Stevena Bêrkoffa, ki v središče postavlja zlobneže iz Shaekspearjevih del. Gre za prvo uprizoritev tega besedila v Sloveniji, njegova kompleksnost pa na odru ustvarja prav poseben gledališki žanr. Začenja pa se tudi nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija: Mozartine 2023. Foto: MGL (Peter Giodani)
Oziramo se v Cankarjev dom, v katerem bo premierno prikazan zgodovinski kabaret za pripovedovalca in harmoniko Moja vojna harmonika, pripoved v verzih, ki jo je po motivih iz življenja svojega deda spisal Aleš Šteger. Mestno gledališče ljubljansko novo leto začenja z uprizoritvijo dramskega besedila Shakespeare Stevena Bêrkoffa, ki v središče postavlja zlobneže iz Shaekspearjevih del. Gre za prvo uprizoritev tega besedila v Sloveniji, njegova kompleksnost pa na odru ustvarja prav poseben gledališki žanr. Začenja pa se tudi nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija: Mozartine 2023. Foto: MGL (Peter Giodani)
V tokratni oddaji najprej o novi predstavi z naslovom Gibanje, pri kateri sta združili moči Cukrarna in SNG Drama Ljubljana. Dramsko besedilo, ki ga je napisal srbski dramatik Dimitrije Kokanov se izmika vsem žanrskim oznakam. Ustvarjalci so ga opredelili kot meditacijo o tem, v kakšnem stanju se nahaja sodobni človek. V glavnih vlogah nastopajo Polona Juh, Benjamin Krnetić in Nejc Cijan Garlatti, režiser je Juš Zidar. V oddaji pa poročamo tudi o novostih portala Fran. Leta 2014 je bilo na njem 20 slovarjev, zdaj jih je 44.
V tokratni oddaji najprej o novi predstavi z naslovom Gibanje, pri kateri sta združili moči Cukrarna in SNG Drama Ljubljana. Dramsko besedilo, ki ga je napisal srbski dramatik Dimitrije Kokanov se izmika vsem žanrskim oznakam. Ustvarjalci so ga opredelili kot meditacijo o tem, v kakšnem stanju se nahaja sodobni človek. V glavnih vlogah nastopajo Polona Juh, Benjamin Krnetić in Nejc Cijan Garlatti, režiser je Juš Zidar. V oddaji pa poročamo tudi o novostih portala Fran. Leta 2014 je bilo na njem 20 slovarjev, zdaj jih je 44.
Véliki Bősendorfer, klavir, ki je poslušalke in poslušalce programa Ars prav pred kratkim iz starega pospremil v novo leto, je novo življenje dobil v lanskem letu. Prej je nekaj desetletij tih sameval v radijskem studiu; ta čas ga je opazil filmski režiser Miha Vipotnik in o njem, malo pa tudi iz domišljije, posnel film Pošvedrani klavir. Neznosna lahkost bivanja kot pogled z druge strani; tako lahko razumemo izhodišče za razstavo umetniških del iz likovne zbirke Riko, ki jo je v galeriji Miklova hiša v Ribnici, kurirala Nina Skumavc. Več o teh vsebinah v oddaji, v kateri bomo spregovorili tudi o zborniku o medijskem prostoru Slovencev v Italiji, ki so ga pred kratkim predstavili v Trstu. Vabimo vas k poslušanju! foto: Simon Stojko Falk, vir: gregor-strnisa.com
Véliki Bősendorfer, klavir, ki je poslušalke in poslušalce programa Ars prav pred kratkim iz starega pospremil v novo leto, je novo življenje dobil v lanskem letu. Prej je nekaj desetletij tih sameval v radijskem studiu; ta čas ga je opazil filmski režiser Miha Vipotnik in o njem, malo pa tudi iz domišljije, posnel film Pošvedrani klavir. Neznosna lahkost bivanja kot pogled z druge strani; tako lahko razumemo izhodišče za razstavo umetniških del iz likovne zbirke Riko, ki jo je v galeriji Miklova hiša v Ribnici, kurirala Nina Skumavc. Več o teh vsebinah v oddaji, v kateri bomo spregovorili tudi o zborniku o medijskem prostoru Slovencev v Italiji, ki so ga pred kratkim predstavili v Trstu. Vabimo vas k poslušanju! foto: Simon Stojko Falk, vir: gregor-strnisa.com
"Naravo zapišem z veliko začetnico in jo razglasim za svojo cerkev," je leta 1957 zapisal ameriški arhitekt Frank Lloyd Wright. S to mislijo so pospremili skupinsko razstavo Naravna vera v Mednarodnem grafičnem likovnem centru Švicarija v Ljubljani. Umetnice in umetniki predstavljajo intimen, spiritualen, mističen in kritičen odnos med človekom in naravo. Tu so še knjižne novosti: svet risoromanov založbe VigeVageKnjige in med policami Mladinske knjige fantastični žanr. Pri založbi Miš pa je izšla knjiga, ki je ne le beremo, ampak vanjo vstopamo z vsemi čutili.
"Naravo zapišem z veliko začetnico in jo razglasim za svojo cerkev," je leta 1957 zapisal ameriški arhitekt Frank Lloyd Wright. S to mislijo so pospremili skupinsko razstavo Naravna vera v Mednarodnem grafičnem likovnem centru Švicarija v Ljubljani. Umetnice in umetniki predstavljajo intimen, spiritualen, mističen in kritičen odnos med človekom in naravo. Tu so še knjižne novosti: svet risoromanov založbe VigeVageKnjige in med policami Mladinske knjige fantastični žanr. Pri založbi Miš pa je izšla knjiga, ki je ne le beremo, ampak vanjo vstopamo z vsemi čutili.
Pogledali bomo proti najdaljši noči v letu in preverili praznični program po kulturnih ustanovah. Silvestrski večer, ki ga večina preživi na množičnih zabavah na prostem ali v intimnem zavetju doma, je za vedno več ljudi tudi obisk gledališča. Silvestrske predstave so razprodane že mesece vnaprej, gledalci zaupajo umetniškim vodjem gledališč, saj na ta večer ponudijo uspešnice - navadno zabavne in sproščujoče predstave. Prvi dan novega leta bosta v neposrednem prenosu zaznamovala dva novoletna koncerta. Tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, ki je eden najbolj priljubljenih koncertov klasične glasbe na svetu, in novoletni koncert Orkestra Slovenske filharmonije.
Pogledali bomo proti najdaljši noči v letu in preverili praznični program po kulturnih ustanovah. Silvestrski večer, ki ga večina preživi na množičnih zabavah na prostem ali v intimnem zavetju doma, je za vedno več ljudi tudi obisk gledališča. Silvestrske predstave so razprodane že mesece vnaprej, gledalci zaupajo umetniškim vodjem gledališč, saj na ta večer ponudijo uspešnice - navadno zabavne in sproščujoče predstave. Prvi dan novega leta bosta v neposrednem prenosu zaznamovala dva novoletna koncerta. Tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, ki je eden najbolj priljubljenih koncertov klasične glasbe na svetu, in novoletni koncert Orkestra Slovenske filharmonije.
V oddaji Svet kulture danes najprej o novi predstavi za otroke, ki jo je pripravil ljubljanski Miniteater. Krojaček Hlaček je vsem dobro znani junak iz istoimenske knjige, ki jo je ilustrirala Marlenka Stupica. Predstavlja junaka, ki težave rešuje na preprost način, največkrat s pripomočki za šivanje. Gledališka uprizoritev, ki jo je režiral Robert Waltl pa je prežeta s stripovsko estetiko. Ozrli se bomo tudi med knjižne platnice. Nedavno je založba Mladinska knjiga predstavila dve pesniški knjigi, pri nastanku katerih je v različnih vlogah sodeloval pesnik, prevajalec in literarni zgodovinar Peter Svetina. Za prvo knjigo, ki je izšla v zbirki Kondor in je antologija slovenskega soneta z naslovom Štirinajstica, je pripravil izbor pesnic in pesnikov, drugo pa je prevedel – gre za izbor iz pesniškega ustvarjanja hrvaškega pesnika Ivana Slamniga, ki je pod naslovom Nostalgija ostanka izšel v zbirki Nova lirika.
V oddaji Svet kulture danes najprej o novi predstavi za otroke, ki jo je pripravil ljubljanski Miniteater. Krojaček Hlaček je vsem dobro znani junak iz istoimenske knjige, ki jo je ilustrirala Marlenka Stupica. Predstavlja junaka, ki težave rešuje na preprost način, največkrat s pripomočki za šivanje. Gledališka uprizoritev, ki jo je režiral Robert Waltl pa je prežeta s stripovsko estetiko. Ozrli se bomo tudi med knjižne platnice. Nedavno je založba Mladinska knjiga predstavila dve pesniški knjigi, pri nastanku katerih je v različnih vlogah sodeloval pesnik, prevajalec in literarni zgodovinar Peter Svetina. Za prvo knjigo, ki je izšla v zbirki Kondor in je antologija slovenskega soneta z naslovom Štirinajstica, je pripravil izbor pesnic in pesnikov, drugo pa je prevedel – gre za izbor iz pesniškega ustvarjanja hrvaškega pesnika Ivana Slamniga, ki je pod naslovom Nostalgija ostanka izšel v zbirki Nova lirika.
Plesno-gledališka predstava Stopi iz moje sence PI314 v režiji Nede R. Bric je posvetilo delu in življenju Pie in Pina Mlakar. Osrednji motiv predstave s plesalcema Nastjo Bremec Rynia in Michalom Rynia je jadrnica, Galeb PI314, s katero sta zakonca Mlakar jadrala do pozne starosti. V Galeriji Equrna pa zadnji mesec letošnjega leta obeležujejo z malim festivalom sodobnega slovenskega slikarstva. Pod naslovom Meantime/Paintings only razstavljajo slike slikark in slikarjev, ki so zaznamovali slikarsko produkcijo zadnjih let.
Plesno-gledališka predstava Stopi iz moje sence PI314 v režiji Nede R. Bric je posvetilo delu in življenju Pie in Pina Mlakar. Osrednji motiv predstave s plesalcema Nastjo Bremec Rynia in Michalom Rynia je jadrnica, Galeb PI314, s katero sta zakonca Mlakar jadrala do pozne starosti. V Galeriji Equrna pa zadnji mesec letošnjega leta obeležujejo z malim festivalom sodobnega slovenskega slikarstva. Pod naslovom Meantime/Paintings only razstavljajo slike slikark in slikarjev, ki so zaznamovali slikarsko produkcijo zadnjih let.
V tokratni oddaji vas bomo povabili na filmsko glasbeni dogodek, ki ga bomo drevi v živo prenašali na našem Tretjem programu, programu Ars. Nemo klasiko nemškega ekspresionizma Nosferatu – Simfonija groze bo spremljal Orchestra of the Imaginary, partituro za film je napisal Andrej Goričar. Film je imel ob svojem nastanku burno produkcijsko ozadje. Temelji namreč na Drakuli Brama Stokerja, producent filma pa ni uredil avtorskih pravic s Stokerjevimi dediči, zato so kljub spremenjenemu naslovu in imenom ti zahtevali uničenje vseh filmskih kopij. Film, ki je močno vplival na žanr grozljivke in film na splošno, si lahko še vedno ogledamo kot po čudežu, so zapisali pri Cankarjevem domu. V oddaji poročamo tudi o novi knjigi Zale Dobovšek z naslovom Gledališče in vojna.
V tokratni oddaji vas bomo povabili na filmsko glasbeni dogodek, ki ga bomo drevi v živo prenašali na našem Tretjem programu, programu Ars. Nemo klasiko nemškega ekspresionizma Nosferatu – Simfonija groze bo spremljal Orchestra of the Imaginary, partituro za film je napisal Andrej Goričar. Film je imel ob svojem nastanku burno produkcijsko ozadje. Temelji namreč na Drakuli Brama Stokerja, producent filma pa ni uredil avtorskih pravic s Stokerjevimi dediči, zato so kljub spremenjenemu naslovu in imenom ti zahtevali uničenje vseh filmskih kopij. Film, ki je močno vplival na žanr grozljivke in film na splošno, si lahko še vedno ogledamo kot po čudežu, so zapisali pri Cankarjevem domu. V oddaji poročamo tudi o novi knjigi Zale Dobovšek z naslovom Gledališče in vojna.
Leto se počasi izteka in praznični konec tedna bodo mnogokje zaznamovali božični koncerti. Med njimi Simfonični orkester Slovenskega narodnega gledališča Maribor pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča, v Ljubljani pa bo s praznično obarvanim sporedom nastopila violinistka Anja Bukovec. V Razkrižju v Prlekiji bodo v soboto izvedli tradicionalno praznično spevoigro Božična noč, v priredbi in režiji Vinka Mőderndorferja pa bo v nedeljo v Mini teatru premiera predstave Dnevnik Ane Frank. foto: Jaka Vatovec, foto: Center in galerija P74, vir: rtvslo.si
Leto se počasi izteka in praznični konec tedna bodo mnogokje zaznamovali božični koncerti. Med njimi Simfonični orkester Slovenskega narodnega gledališča Maribor pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča, v Ljubljani pa bo s praznično obarvanim sporedom nastopila violinistka Anja Bukovec. V Razkrižju v Prlekiji bodo v soboto izvedli tradicionalno praznično spevoigro Božična noč, v priredbi in režiji Vinka Mőderndorferja pa bo v nedeljo v Mini teatru premiera predstave Dnevnik Ane Frank. foto: Jaka Vatovec, foto: Center in galerija P74, vir: rtvslo.si
Izpostavljamo razstavo Jože Plečnik na Gorenjskem – včeraj, danes, jutri, ki so jo včeraj odprli v Kranju in razstavo, ki jo ob stoti obletnici rojstva pesnika Karla Destovnika – Kajuha nocoj odpirajo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Na razstavi je predstavljeno Kajuhovo življenje in delo z obsežnim izborom fotografij, osebnih dokumentov ter rokopisov njegovih pesmi, pisem in korespondence. V oddaji več tudi o dokumentarnem filmu Magdalenice gospe Radojke Vrančič scenaristke in režiserke Helene Koder, ki so ga predvajali v kinodvorani AGRFT-ja ob ponatisu znamenitega cikla Marcela Prousta Iskanje izgubljenega časa.
Izpostavljamo razstavo Jože Plečnik na Gorenjskem – včeraj, danes, jutri, ki so jo včeraj odprli v Kranju in razstavo, ki jo ob stoti obletnici rojstva pesnika Karla Destovnika – Kajuha nocoj odpirajo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Na razstavi je predstavljeno Kajuhovo življenje in delo z obsežnim izborom fotografij, osebnih dokumentov ter rokopisov njegovih pesmi, pisem in korespondence. V oddaji več tudi o dokumentarnem filmu Magdalenice gospe Radojke Vrančič scenaristke in režiserke Helene Koder, ki so ga predvajali v kinodvorani AGRFT-ja ob ponatisu znamenitega cikla Marcela Prousta Iskanje izgubljenega časa.
Letošnja programska ponudba festivala Knjige pod jelkami je iz dveh delov: običajnega literarnega in otroškega s Pravljično deželo knjige. V okviru prvega bo drevi – po sinočnjem otvoritvenem pogovoru s pisateljico Mojco Kumerdej – pogovor s tržaškim novinarjem in politologom Bojanom Brezigarjem s predstavitvijo njegove zadnje knjige Srečanja – doma in po svetu. In tudi na poezijo niso pozabili. V galeriji Photon pa so odprli razstavo Nedokončane krajine avtorja Toma Brejca, po njegovem daljšem premoru od ustvarjanja in razstavljanja umetniških fotografij. Če je na eni strani vrlina tehnična dovršenost, je bistvo dobre fotografije tudi v metafizičnem, neizrekljivem, pravi. Vrhunski modni in portretni fotograf, ki svoj pečat pušča na naslovnicah svetovnih revij, se namreč potaplja tudi v intimne svetove umetniške fotografije s pridihom dokumentaristike.
Letošnja programska ponudba festivala Knjige pod jelkami je iz dveh delov: običajnega literarnega in otroškega s Pravljično deželo knjige. V okviru prvega bo drevi – po sinočnjem otvoritvenem pogovoru s pisateljico Mojco Kumerdej – pogovor s tržaškim novinarjem in politologom Bojanom Brezigarjem s predstavitvijo njegove zadnje knjige Srečanja – doma in po svetu. In tudi na poezijo niso pozabili. V galeriji Photon pa so odprli razstavo Nedokončane krajine avtorja Toma Brejca, po njegovem daljšem premoru od ustvarjanja in razstavljanja umetniških fotografij. Če je na eni strani vrlina tehnična dovršenost, je bistvo dobre fotografije tudi v metafizičnem, neizrekljivem, pravi. Vrhunski modni in portretni fotograf, ki svoj pečat pušča na naslovnicah svetovnih revij, se namreč potaplja tudi v intimne svetove umetniške fotografije s pridihom dokumentaristike.
Dobrih štiristo strani dolga in nekaj kilogramov težka je nova monografija slikarja in grafika Andreja Jemca, umetnika luči in geste, nekoč profesorja in dekana ljubljanske likovne akademije, akademika in prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo. Predstavili jo bomo v današnji oddaji, v kateri se bomo posvetili tudi trem knjižnim novostim slovenskih avtorjev, ki so jih Andrej E. Skubic, Lucija Stepančič in Agata Tomažič izdali pri založbi Goga.
Dobrih štiristo strani dolga in nekaj kilogramov težka je nova monografija slikarja in grafika Andreja Jemca, umetnika luči in geste, nekoč profesorja in dekana ljubljanske likovne akademije, akademika in prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo. Predstavili jo bomo v današnji oddaji, v kateri se bomo posvetili tudi trem knjižnim novostim slovenskih avtorjev, ki so jih Andrej E. Skubic, Lucija Stepančič in Agata Tomažič izdali pri založbi Goga.
Marjetica Potrč, tudi v svetovnem merilu poznana sodobna umetnica, ustvarja na stičišču vizualne umetnosti, arhitekture, ekologije in antropologije. V Mestni galeriji Piran se med drugim predstavlja z monumentalno poslikavo Dežela varuhov, ki je svojevrsten poklon Istri in njenim prebivalcem. S piranskim projektom Voda in zemlja je umetnica tokrat prvič ustvarjala z lokalno skupnostjo v domačih okolju in v maternem jeziku. In še bolj tehnična tema: na svojih domačih tleh se že od desetega leta Jožef Trpin navdušuje nad avtobusi in trolejbusi. Večkrat je s kolesom prevozil njihove proge, na koncu vožnje pa z metrom v roki prosil za ogled vozila in ga nato doma do potankosti narisal. Vso zbrano gradivo in zapiske je, sicer kemik po izobrazbi, po upokojitvi dodatno raziskal, opremil s fotografijami in ustvaril knjigo Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994. Pa še o tržaški razstavi gibanja I macchiaioli, predhodnikov francoskega impresionizma v Svetu kulture.
Marjetica Potrč, tudi v svetovnem merilu poznana sodobna umetnica, ustvarja na stičišču vizualne umetnosti, arhitekture, ekologije in antropologije. V Mestni galeriji Piran se med drugim predstavlja z monumentalno poslikavo Dežela varuhov, ki je svojevrsten poklon Istri in njenim prebivalcem. S piranskim projektom Voda in zemlja je umetnica tokrat prvič ustvarjala z lokalno skupnostjo v domačih okolju in v maternem jeziku. In še bolj tehnična tema: na svojih domačih tleh se že od desetega leta Jožef Trpin navdušuje nad avtobusi in trolejbusi. Večkrat je s kolesom prevozil njihove proge, na koncu vožnje pa z metrom v roki prosil za ogled vozila in ga nato doma do potankosti narisal. Vso zbrano gradivo in zapiske je, sicer kemik po izobrazbi, po upokojitvi dodatno raziskal, opremil s fotografijami in ustvaril knjigo Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994. Pa še o tržaški razstavi gibanja I macchiaioli, predhodnikov francoskega impresionizma v Svetu kulture.
Gledališče kot ogledalo sveta nam velikokrat daje možnost preigravanja družbenih in spolnih vlog, ki jih zasedamo v vsakdanjem življenju. Tako ga razume tudi režiser Vito Taufer, ki se je skupaj z dramatičarko Simono Sémenič potopil v ustvarjanje predstave z naslovom žbam! Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega pa bo nocoj premiera drame Neznosno dolgi objemi sodobnega ruskega gledališkega ustvarjalca Ivana Viripajeva, ki pripoveduje o iskanju ljubezni in smisla, o odnosu do Boga, o razmerju med resničnostjo in resnico. Predstavili bomo tudi monografijo Vinka Möderndorferja z naslovom Gledališče Möderndorfer, v kateri je zbranih več kot sto njegovih režijskih stvaritev.
Gledališče kot ogledalo sveta nam velikokrat daje možnost preigravanja družbenih in spolnih vlog, ki jih zasedamo v vsakdanjem življenju. Tako ga razume tudi režiser Vito Taufer, ki se je skupaj z dramatičarko Simono Sémenič potopil v ustvarjanje predstave z naslovom žbam! Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega pa bo nocoj premiera drame Neznosno dolgi objemi sodobnega ruskega gledališkega ustvarjalca Ivana Viripajeva, ki pripoveduje o iskanju ljubezni in smisla, o odnosu do Boga, o razmerju med resničnostjo in resnico. Predstavili bomo tudi monografijo Vinka Möderndorferja z naslovom Gledališče Möderndorfer, v kateri je zbranih več kot sto njegovih režijskih stvaritev.
V Moderni galeriji so ob 100. obletnici slikarja, grafika, predavatelja in premišljevalca umetnosti Marijana Tršarja pripravili razstavo Abstrakcija in likovna teorija. V oddaji pa tudi o knjižnih novostih založbe LUD Šerpa, in sicer dveh pesniških zbirkah. Sveža zbirka Gregorja Podlogarja nosi naslov Atlas, druga zbirka Andreje Štepec pa je naslovljena Jesenožki.
V Moderni galeriji so ob 100. obletnici slikarja, grafika, predavatelja in premišljevalca umetnosti Marijana Tršarja pripravili razstavo Abstrakcija in likovna teorija. V oddaji pa tudi o knjižnih novostih založbe LUD Šerpa, in sicer dveh pesniških zbirkah. Sveža zbirka Gregorja Podlogarja nosi naslov Atlas, druga zbirka Andreje Štepec pa je naslovljena Jesenožki.
Sprehod po kulturni ponudbi bo posvečen gledališču in plesu. Napovedali bomo premieri predstav Krvava svatba v novomeškem Anton Podbevšek teatru ter Norma Jeane Baker Trojanska v ljubljanskem Miniteatru. Na današnji dan bodo prvič izvedli tudi plesni predstavi Rdeči gozd koreografinje in plesalke Leja Jurišić ter plesni solo Lade Petrovski Ternovšek Zgodbe iz tišine.
Sprehod po kulturni ponudbi bo posvečen gledališču in plesu. Napovedali bomo premieri predstav Krvava svatba v novomeškem Anton Podbevšek teatru ter Norma Jeane Baker Trojanska v ljubljanskem Miniteatru. Na današnji dan bodo prvič izvedli tudi plesni predstavi Rdeči gozd koreografinje in plesalke Leja Jurišić ter plesni solo Lade Petrovski Ternovšek Zgodbe iz tišine.
S Slutnjo Karla Destovnika - Kajuha, pesmijo, ki jo je napisal pri šestnajstih letih, se bo drevi začel literarni radijsko-gledališki večer iz cikla Ars teatralis z naslovom Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo. Ob 100. obletnici pesnikovega rojstva bo na Televiziji Slovenija drevi premiera igrano-dokumentarnega filma Samo en cvet. Poročali bomo z mednarodne filozofske konference z naslovom Hegel, ženska in feminizem. Oddajo pa bomo začeli z Vrtincem sprememb, veliko naravoslovno razstavo, ki nas popelje skozi evolucijo Zemlje ter opozarja na posledice podnebnih sprememb in propadanje biotske raznovrstnosti.
S Slutnjo Karla Destovnika - Kajuha, pesmijo, ki jo je napisal pri šestnajstih letih, se bo drevi začel literarni radijsko-gledališki večer iz cikla Ars teatralis z naslovom Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo. Ob 100. obletnici pesnikovega rojstva bo na Televiziji Slovenija drevi premiera igrano-dokumentarnega filma Samo en cvet. Poročali bomo z mednarodne filozofske konference z naslovom Hegel, ženska in feminizem. Oddajo pa bomo začeli z Vrtincem sprememb, veliko naravoslovno razstavo, ki nas popelje skozi evolucijo Zemlje ter opozarja na posledice podnebnih sprememb in propadanje biotske raznovrstnosti.
Ponedeljkov Svet kulture najprej prinaša vpogled v dogodke Kajuhovega leta. Letos namreč mineva sto let od rojstva Karla Destovnika – Kajuha. Slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj se je rodil 13. decembra 1922 v Šoštanju. Tam v teh dneh potekajo številni dogodki in druge aktivnosti pod skupnim imenom Kajuhovo leto. V oddaji poročamo tudi o dogajanju ob projektu Go! Borderless, Gremo! Brezmejno. Prestolnica kulture bo namreč leta 2025 Nova Gorica.
Ponedeljkov Svet kulture najprej prinaša vpogled v dogodke Kajuhovega leta. Letos namreč mineva sto let od rojstva Karla Destovnika – Kajuha. Slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj se je rodil 13. decembra 1922 v Šoštanju. Tam v teh dneh potekajo številni dogodki in druge aktivnosti pod skupnim imenom Kajuhovo leto. V oddaji poročamo tudi o dogajanju ob projektu Go! Borderless, Gremo! Brezmejno. Prestolnica kulture bo namreč leta 2025 Nova Gorica.
Zavest, da na preprosta življenja ljudi močno vplivajo odločitve politične ali ekonomske elite, je tema, ki močno zaznamuje tudi angleškega dramatika Johna Boyntona Priestleya. Predstava "Neznanec", ki je nastala po njegovem psihološkem trilerju, bo jutri krstno uprizorjena v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Slovensko stalno gledališče v Trstu pa se danes s praizvedbo "Pina in Pierpaolo" poklanja znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. Napovedali bomo še koncert kvarteta Feguš in predstavili proces konserviranja in restavriranja kipa Japonski festival, ki je nastal na prvem Mednarodnem simpoziju kiparjev Forma viva Kostanjevica na Krki leta 1961.
Zavest, da na preprosta življenja ljudi močno vplivajo odločitve politične ali ekonomske elite, je tema, ki močno zaznamuje tudi angleškega dramatika Johna Boyntona Priestleya. Predstava "Neznanec", ki je nastala po njegovem psihološkem trilerju, bo jutri krstno uprizorjena v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Slovensko stalno gledališče v Trstu pa se danes s praizvedbo "Pina in Pierpaolo" poklanja znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. Napovedali bomo še koncert kvarteta Feguš in predstavili proces konserviranja in restavriranja kipa Japonski festival, ki je nastal na prvem Mednarodnem simpoziju kiparjev Forma viva Kostanjevica na Krki leta 1961.
V naši redni oddaji o aktualnih kulturnih dogodkih vas bomo danes najprej povabili k poslušanju radijske igre z naslovom Najrajši bi se fentala, ki bo premierno na sporedu nocoj ob 22.05 na programu Ars. Gre za trpko igro o mladi ženski po imenu Rina, ki razmišlja o samomoru. Odpravili se bomo tudi v razstavne prostore in predstavili najnovejši projekt umetnice Aleksandre Saške Gruden z naslovom Izkušnja živalskega ter razstavo Marijana Tršarja Katarza barv.
V naši redni oddaji o aktualnih kulturnih dogodkih vas bomo danes najprej povabili k poslušanju radijske igre z naslovom Najrajši bi se fentala, ki bo premierno na sporedu nocoj ob 22.05 na programu Ars. Gre za trpko igro o mladi ženski po imenu Rina, ki razmišlja o samomoru. Odpravili se bomo tudi v razstavne prostore in predstavili najnovejši projekt umetnice Aleksandre Saške Gruden z naslovom Izkušnja živalskega ter razstavo Marijana Tršarja Katarza barv.
V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled razstava v poklon Silvestru Komelu, likovnemu ustvarjalcu dveh Goric in slikarju kraške pokrajine. Koncert Sinergija strun, v znamenju kitare z glasbo iz obdobja klasicizma in zgodnje romantike italijanske in nemške šole, bo nocoj v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. V Ljubljani pa od sinoči poteka decembrski mini festival oziroma cikel dogodkov Mesta Žensk. Rdeča nit je mitologija in feministične interpretacije mitov. na fotografiji: dokumentacija performansa: Osem umetnic: Vrhunec, foto: arhiv umetnic, vir: cityofwomen.org
V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled razstava v poklon Silvestru Komelu, likovnemu ustvarjalcu dveh Goric in slikarju kraške pokrajine. Koncert Sinergija strun, v znamenju kitare z glasbo iz obdobja klasicizma in zgodnje romantike italijanske in nemške šole, bo nocoj v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. V Ljubljani pa od sinoči poteka decembrski mini festival oziroma cikel dogodkov Mesta Žensk. Rdeča nit je mitologija in feministične interpretacije mitov. na fotografiji: dokumentacija performansa: Osem umetnic: Vrhunec, foto: arhiv umetnic, vir: cityofwomen.org
V naši redni oddaji o aktualnih kulturnih dogodkih danes predstavljamo dve novi knjižni deli izpod peresa slovenskih avtorjev - kriminalni roman Metoda Pevca Greh in generacijski roman Monike Žagar Diši po dosegljivem. Poročamo tudi o dnevih slovenskega filma, ki bodo v naslednjih dneh potekali v Beogradu ter o nagradi, ki jo bodo podelili režiserju in direktorju fotografije Karpu Godini. V Stari mestni elektrarni pa se danes začenja cikel dogodkov Mesta žensk, ki so ga poimenovali Miti in meduze. V petih dneh se bo zvrstilo več dogodkov kot so performansi, razstave, okrogla miza, predstava in koncert. Rdeča nit vseh dogodkov je feministična interpretacija nekaterih starodavnih mitov.
V naši redni oddaji o aktualnih kulturnih dogodkih danes predstavljamo dve novi knjižni deli izpod peresa slovenskih avtorjev - kriminalni roman Metoda Pevca Greh in generacijski roman Monike Žagar Diši po dosegljivem. Poročamo tudi o dnevih slovenskega filma, ki bodo v naslednjih dneh potekali v Beogradu ter o nagradi, ki jo bodo podelili režiserju in direktorju fotografije Karpu Godini. V Stari mestni elektrarni pa se danes začenja cikel dogodkov Mesta žensk, ki so ga poimenovali Miti in meduze. V petih dneh se bo zvrstilo več dogodkov kot so performansi, razstave, okrogla miza, predstava in koncert. Rdeča nit vseh dogodkov je feministična interpretacija nekaterih starodavnih mitov.
Veliki zmagovalec Animateke je estonski film Sierra. Film, ki so ga delno navdihnili režiserjevi otroški spomini, prikazuje, kako se oče in sin udeležita tekmovanja v reliju. Da bi zmagala, se fant spremeni v pnevmatiko. V oddaji bomo ob pregledu najboljših animiranih filmov s tega mednarodnega festivala predstavili tudi novosti s področja otroške in mladinske književnosti.
Veliki zmagovalec Animateke je estonski film Sierra. Film, ki so ga delno navdihnili režiserjevi otroški spomini, prikazuje, kako se oče in sin udeležita tekmovanja v reliju. Da bi zmagala, se fant spremeni v pnevmatiko. V oddaji bomo ob pregledu najboljših animiranih filmov s tega mednarodnega festivala predstavili tudi novosti s področja otroške in mladinske književnosti.
Začnemo s Prešernovimi nagradami, ki so jih tradicionalno razglasili v Narodni galeriji. Za življenjsko delo so se poklonili multidisciplinarni umetnici Emi Kugler in slikarju Hermanu Gvardjančiču. Posvetimo pa se tudi gledališču: SNG Drama Ljubljana decembrsko vzdušje odpira z družinsko dramo Kako je padlo drevo, v kateri družinski člani zaradi preobremenjenosti skoraj spregledajo spreminjanje narave in urbanega sveta okoli sebe. Na malem odru SNG Nova Gorica pa bo prav tako jutri ob 20ih premierno zaživela distopična igra Nenadoma, reka, srbskega dramatika in dramaturga Dimitrija Kokanova, ki je z njo odgovoril na Orwellov roman 1984. V Svetu kulture malo 16. uri še o predstavi Iščoča v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu – ta je plod raziskovanja in zgodovinjenja slovenskega sodobnega plesa, ki se ju je lotila plesalka in koreografinja Urša Rupnik.
Začnemo s Prešernovimi nagradami, ki so jih tradicionalno razglasili v Narodni galeriji. Za življenjsko delo so se poklonili multidisciplinarni umetnici Emi Kugler in slikarju Hermanu Gvardjančiču. Posvetimo pa se tudi gledališču: SNG Drama Ljubljana decembrsko vzdušje odpira z družinsko dramo Kako je padlo drevo, v kateri družinski člani zaradi preobremenjenosti skoraj spregledajo spreminjanje narave in urbanega sveta okoli sebe. Na malem odru SNG Nova Gorica pa bo prav tako jutri ob 20ih premierno zaživela distopična igra Nenadoma, reka, srbskega dramatika in dramaturga Dimitrija Kokanova, ki je z njo odgovoril na Orwellov roman 1984. V Svetu kulture malo 16. uri še o predstavi Iščoča v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu – ta je plod raziskovanja in zgodovinjenja slovenskega sodobnega plesa, ki se ju je lotila plesalka in koreografinja Urša Rupnik.
V naši redni oddaji o aktualnih kulturnih dogodkih vas bomo najprej popeljali v zaodrje decembrskega sejma ilustracije, ki ga organizira Zavod Divja Misel. Potekal bo v ljubljanski Galeriji Vodnikove domačije Šiška, na njem pa se bo predstavilo trideset ilustratork in ilustratorjev. Posebno pozornost letos namenjajo Ančki Gošnik Godec in Marjanci Jemec Božič. V oddaji boste izvedeli tudi več o razstavi Natalije Juhart Brglez z naslovom Linije vsakdana, ki je na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Obiskali pa smo tudi egiptološko konferenco, ki se je danes začela v Narodnem muzeju Slovenije.
V naši redni oddaji o aktualnih kulturnih dogodkih vas bomo najprej popeljali v zaodrje decembrskega sejma ilustracije, ki ga organizira Zavod Divja Misel. Potekal bo v ljubljanski Galeriji Vodnikove domačije Šiška, na njem pa se bo predstavilo trideset ilustratork in ilustratorjev. Posebno pozornost letos namenjajo Ančki Gošnik Godec in Marjanci Jemec Božič. V oddaji boste izvedeli tudi več o razstavi Natalije Juhart Brglez z naslovom Linije vsakdana, ki je na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Obiskali pa smo tudi egiptološko konferenco, ki se je danes začela v Narodnem muzeju Slovenije.
Tokrat se podajamo v Bruselj, kjer so, kot je videti, ob razstavi o Giuseppeju Tartiniju slovenski evroposlanci našli skupni jezik in njeno postavitev z naslovom Učitelj narodov enotno podprli v Evropskem parlamentu. Iz Bruslja odhajamo v Celje, kjer so v Pokrajinskem muzeju odprli razstavo Žovneški postanejo grofje celjski, in v Maribor, ki se lahko pohvali z novim Lutkovnim muzejem. V prenovljenih prostorih na severu Vojašniškega trga so na ogled so izbrane lutke, kostumi in scenski elementi.
Tokrat se podajamo v Bruselj, kjer so, kot je videti, ob razstavi o Giuseppeju Tartiniju slovenski evroposlanci našli skupni jezik in njeno postavitev z naslovom Učitelj narodov enotno podprli v Evropskem parlamentu. Iz Bruslja odhajamo v Celje, kjer so v Pokrajinskem muzeju odprli razstavo Žovneški postanejo grofje celjski, in v Maribor, ki se lahko pohvali z novim Lutkovnim muzejem. V prenovljenih prostorih na severu Vojašniškega trga so na ogled so izbrane lutke, kostumi in scenski elementi.
Predstavljamo razstavo Konstruirane krajine v Galeriji Vžigalica v Ljubljani. Njen avtor, italijanski filozof in kulturni antropolog Leone Contini na umetniški način razmišlja o migracijah iz Kitajske v Italijo, ki so posledica razcveta tekstilne industrije na toskanskem podeželju. Napovedujemo Mednarodni festival sodobne glasbe, imenuje se Biennale Koper in v našem obalnem mestu letos poteka osma edicija.
Predstavljamo razstavo Konstruirane krajine v Galeriji Vžigalica v Ljubljani. Njen avtor, italijanski filozof in kulturni antropolog Leone Contini na umetniški način razmišlja o migracijah iz Kitajske v Italijo, ki so posledica razcveta tekstilne industrije na toskanskem podeželju. Napovedujemo Mednarodni festival sodobne glasbe, imenuje se Biennale Koper in v našem obalnem mestu letos poteka osma edicija.
Tokrat vas bomo povabili na mednarodni festival Animateka, ki se osredotoča na visokokakovostni avtorski animirani film. Letošnja, že 19. izdaja ponuja tri tekmovalne sklope, na ogled bo 8 celovečernih animacij in več animiranih dokumentarcev, v fokusu pa je tokrat francoski animirani film. V Trstu so pretekli teden otvorili razstavo o najslavnejšem britanskem uličnem umetniku, Banksy-ju. V prostorih nekdanje ribarnice je na ogled dobrih 60 raznolikih del, poročamo pa tudi o tem, kdo je prejemnik letošnje mednarodne arhitekturne nagrade piranesi.
Tokrat vas bomo povabili na mednarodni festival Animateka, ki se osredotoča na visokokakovostni avtorski animirani film. Letošnja, že 19. izdaja ponuja tri tekmovalne sklope, na ogled bo 8 celovečernih animacij in več animiranih dokumentarcev, v fokusu pa je tokrat francoski animirani film. V Trstu so pretekli teden otvorili razstavo o najslavnejšem britanskem uličnem umetniku, Banksy-ju. V prostorih nekdanje ribarnice je na ogled dobrih 60 raznolikih del, poročamo pa tudi o tem, kdo je prejemnik letošnje mednarodne arhitekturne nagrade piranesi.
V ospredju današnjih kulturnih novic bo balet Gospa Bovary v SNG Maribor. Po zgodbi Gustava Flauberta jo je režirala Valentina Turcu, s svojo stalno ustvarjalno ekipo – kostumografom Alanom Hraniteljem, scenografom Markom Japljem in oblikovalcem luči Aleksandrom Čavlekom. Baletno predstavo bo obarvala glasba Frédérica Chopina in Philipa Glassa. Predstavili bomo tudi drevišnjo geolokacijsko zvočno razstavo Philomela Karmine Šilec, ki je nastala v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor in Kulturno četrtjo Minoriti. Ustavili se bomo še v Piranu na tamkajšnjih Dnevih arhitekture, ter v Ljubljani na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, ki ga je obiskal belgijski pisatelj Bart Moeyaert. (foto: Madame Bovary © Tiberiu Marta / SNG Maribor)
V ospredju današnjih kulturnih novic bo balet Gospa Bovary v SNG Maribor. Po zgodbi Gustava Flauberta jo je režirala Valentina Turcu, s svojo stalno ustvarjalno ekipo – kostumografom Alanom Hraniteljem, scenografom Markom Japljem in oblikovalcem luči Aleksandrom Čavlekom. Baletno predstavo bo obarvala glasba Frédérica Chopina in Philipa Glassa. Predstavili bomo tudi drevišnjo geolokacijsko zvočno razstavo Philomela Karmine Šilec, ki je nastala v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor in Kulturno četrtjo Minoriti. Ustavili se bomo še v Piranu na tamkajšnjih Dnevih arhitekture, ter v Ljubljani na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, ki ga je obiskal belgijski pisatelj Bart Moeyaert. (foto: Madame Bovary © Tiberiu Marta / SNG Maribor)
Tokrat predstavljamo prevod novega risoromana z naslovom Peršmanova domačija, ki govori o enem zadnjih nacističnih zločinov na avstrijskem Koroškem – zgodil se je 25. aprila '45. Pogovor o zgodbi preživele Ane Marije Sadovnik, koroških partizanih in spominjanju so pripravili v Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Napovedujemo nov podkast o kulturno-umetnostni vzgoji – Grafoskop, ki bo domoval na Arsu, in tretji koncert Komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor. Vir fotografije: https://www.bad-eisenkappel.info
Tokrat predstavljamo prevod novega risoromana z naslovom Peršmanova domačija, ki govori o enem zadnjih nacističnih zločinov na avstrijskem Koroškem – zgodil se je 25. aprila '45. Pogovor o zgodbi preživele Ane Marije Sadovnik, koroških partizanih in spominjanju so pripravili v Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Napovedujemo nov podkast o kulturno-umetnostni vzgoji – Grafoskop, ki bo domoval na Arsu, in tretji koncert Komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor. Vir fotografije: https://www.bad-eisenkappel.info
Fotografa Tereza Kozinc in Klavdij Sluban sta čas pandemije in zaprtja v svoje domove izkoristila za ustvarjanje. Kot sta povedala, je bilo to eno najlepših obdobij njunega življenja. V tem času sta doživela tudi rojstvo svojega sina in prvo leto njegovega življenja. V fotografski objektiv sta vsakodnevno lovila preobrazbo svoje družine. Fotografije sta razstavila v Mali galeriji Cankarjevega doma in jih naslovila Bonjour le jour, kar v francoščini pomeni Dober dan, dan. Prevajalec in pisatelj Branko Gradišnik pa je z družino koronske ukrepe obšel s potovanjem po Provansi. Nastal je potopis V raj in nazaj, ki ga predstavljamo med ostalimi novostmi založbe Sanje.
Fotografa Tereza Kozinc in Klavdij Sluban sta čas pandemije in zaprtja v svoje domove izkoristila za ustvarjanje. Kot sta povedala, je bilo to eno najlepših obdobij njunega življenja. V tem času sta doživela tudi rojstvo svojega sina in prvo leto njegovega življenja. V fotografski objektiv sta vsakodnevno lovila preobrazbo svoje družine. Fotografije sta razstavila v Mali galeriji Cankarjevega doma in jih naslovila Bonjour le jour, kar v francoščini pomeni Dober dan, dan. Prevajalec in pisatelj Branko Gradišnik pa je z družino koronske ukrepe obšel s potovanjem po Provansi. Nastal je potopis V raj in nazaj, ki ga predstavljamo med ostalimi novostmi založbe Sanje.
Sinoči se je s slavnostnim odprtjem v Festivalni dvorani v Ljubljani, na katerem so podelili Schwentnerjevo nagrado, začel 38. slovenski knjižni sejem. Danes dopoldan pa so sejem na Gospodarskem razstavišču, kjer bo potekal do prihajajoče nedelje, odprli še za širšo javnost. Letos bo sejem s sloganom Berem svet prvič potekal hibridno – v živo in na spletu, kjer bo trajal teden dni dlje. V obdobju epidemije covida 19 smo redno spremljali priporočila Alojza Ihana, mikrobiologa in imunologa, ki pa je tudi nagrajevan pesnik, pisatelj in esejist. Epidemije se je zdaj lotil v dveh knjigah: človeške občutje in odzive je izrazil v romanu Karantena, tik pred izidom pa je tudi knjiga Skupinska slika z epidemijo, v kateri so zbrane kolumne iz časnika Delo. Za obe knjigi je poskrbela založba Beletrina.
Sinoči se je s slavnostnim odprtjem v Festivalni dvorani v Ljubljani, na katerem so podelili Schwentnerjevo nagrado, začel 38. slovenski knjižni sejem. Danes dopoldan pa so sejem na Gospodarskem razstavišču, kjer bo potekal do prihajajoče nedelje, odprli še za širšo javnost. Letos bo sejem s sloganom Berem svet prvič potekal hibridno – v živo in na spletu, kjer bo trajal teden dni dlje. V obdobju epidemije covida 19 smo redno spremljali priporočila Alojza Ihana, mikrobiologa in imunologa, ki pa je tudi nagrajevan pesnik, pisatelj in esejist. Epidemije se je zdaj lotil v dveh knjigah: človeške občutje in odzive je izrazil v romanu Karantena, tik pred izidom pa je tudi knjiga Skupinska slika z epidemijo, v kateri so zbrane kolumne iz časnika Delo. Za obe knjigi je poskrbela založba Beletrina.
V torkovem Svetu kulture boste najprej izvedeli več o zbirki kratkih zgodb Nevidna ženska in druge zgodbe hrvaške avtorice Slavenke Drakulić. Priznana pisateljica se je včeraj mudila v Ljubljani in zastavili smo ji nekaj vprašanj. Odpravili se bomo tudi na tradicionalni filmski festival v Berlin, ki je trenutno v polnem zamahu. Na pustni torek pa vas bomo povabili še na prav posebno razstavo pustnih likov, ki je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju.
V torkovem Svetu kulture boste najprej izvedeli več o zbirki kratkih zgodb Nevidna ženska in druge zgodbe hrvaške avtorice Slavenke Drakulić. Priznana pisateljica se je včeraj mudila v Ljubljani in zastavili smo ji nekaj vprašanj. Odpravili se bomo tudi na tradicionalni filmski festival v Berlin, ki je trenutno v polnem zamahu. Na pustni torek pa vas bomo povabili še na prav posebno razstavo pustnih likov, ki je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju.
Iskren, lep in sočuten film o zelo pomembni temi – samomoru, o kateri se kot družba premalokrat pogovarjamo, je zapisala mednarodna žirija o hrvaškem filmu Varen kraj, zmagovalcu letošnjega ljubljanskega filmskega festivala Liffe. Pod scenarij in režijo se podpisuje Juraj Lerotić, ki je v prvencu zaigral samega sebe. V oddaji tudi o priznanjih živa za najboljši muzej in kulturni spomenik v slovanskih državah in knjižnih novostih založbe Goga.
Iskren, lep in sočuten film o zelo pomembni temi – samomoru, o kateri se kot družba premalokrat pogovarjamo, je zapisala mednarodna žirija o hrvaškem filmu Varen kraj, zmagovalcu letošnjega ljubljanskega filmskega festivala Liffe. Pod scenarij in režijo se podpisuje Juraj Lerotić, ki je v prvencu zaigral samega sebe. V oddaji tudi o priznanjih živa za najboljši muzej in kulturni spomenik v slovanskih državah in knjižnih novostih založbe Goga.
Plesni maraton, na katerem se tekmovalci zaradi denarja in slave izčrpavajo do smrti, ilustrira rojevanje podivjanega kapitalizma. Predstava Samo ne se ustavit!, ki jo bodo premierno uprizorili na odru mariborske Drame, je metafora za vrtiljak, s katerega ne moremo stopiti, poudari režiser Primož Ekart. Sodobni čas namreč znova poraja krize in izkoriščanje delavcev. Umetniško sodelovanje med ŠKUC gledališčem in našim programom Ars pa v dvorani Gledališča Glej predstavlja krstno izvedbo novega slovenskega besedila Steklena struna. Participativna radijska igra izpod peresa Sandija Jesenika se ukvarja s problemi spolnega, fizičnega in verbalnega nasilja. Premierno bo uprizorjena danes. V Galeriji Krško je na ogled razstava Habitat slikarja Uroša Weinbergerja, ki ustvarja na področjih sodobnega slikarstva, muralov, večmedijskih instalacij ter glasbe, in posvetili se bomo še koncertu violončelista Milana Hudnika in klarinetista Jožeta Kotarja. Glasbenika bosta v Studiu 26 Radia Slovenija izvedla dela iz cikla Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev, na sporedu pa bo glasba Lojzeta Lebiča, Brine Jež Brezavšček, Urške Pompe, Tilna Lebarja in Domna Gnezde.
Plesni maraton, na katerem se tekmovalci zaradi denarja in slave izčrpavajo do smrti, ilustrira rojevanje podivjanega kapitalizma. Predstava Samo ne se ustavit!, ki jo bodo premierno uprizorili na odru mariborske Drame, je metafora za vrtiljak, s katerega ne moremo stopiti, poudari režiser Primož Ekart. Sodobni čas namreč znova poraja krize in izkoriščanje delavcev. Umetniško sodelovanje med ŠKUC gledališčem in našim programom Ars pa v dvorani Gledališča Glej predstavlja krstno izvedbo novega slovenskega besedila Steklena struna. Participativna radijska igra izpod peresa Sandija Jesenika se ukvarja s problemi spolnega, fizičnega in verbalnega nasilja. Premierno bo uprizorjena danes. V Galeriji Krško je na ogled razstava Habitat slikarja Uroša Weinbergerja, ki ustvarja na področjih sodobnega slikarstva, muralov, večmedijskih instalacij ter glasbe, in posvetili se bomo še koncertu violončelista Milana Hudnika in klarinetista Jožeta Kotarja. Glasbenika bosta v Studiu 26 Radia Slovenija izvedla dela iz cikla Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev, na sporedu pa bo glasba Lojzeta Lebiča, Brine Jež Brezavšček, Urške Pompe, Tilna Lebarja in Domna Gnezde.
Z delom nemškega dramatika Bertolta Brechta Strah in beda Tretjega rajha se je spoprijel režiser Sebastijan Horvat. Skupaj z dramaturgom Milanom Ramšakom Markovićem je prilagodil besedilo za sodobni čas. Predstava je v grobem razdeljena na dva dela. Prvi se opira na Brechtovo besedilo, drugi pa je sodobno aktualen. Poročamo tudi o tem, da bo program Ars drevi del tradicionalnega radiofonskega projekta Rojstni dan umetnosti evroradijske skupine Ars acustica. Vsakega 17. januarja si radijske postaje namreč izmenjujejo zvočna darila, glasbene, radiofonske kompozicije in eksperimentalne radijske igre.
Z delom nemškega dramatika Bertolta Brechta Strah in beda Tretjega rajha se je spoprijel režiser Sebastijan Horvat. Skupaj z dramaturgom Milanom Ramšakom Markovićem je prilagodil besedilo za sodobni čas. Predstava je v grobem razdeljena na dva dela. Prvi se opira na Brechtovo besedilo, drugi pa je sodobno aktualen. Poročamo tudi o tem, da bo program Ars drevi del tradicionalnega radiofonskega projekta Rojstni dan umetnosti evroradijske skupine Ars acustica. Vsakega 17. januarja si radijske postaje namreč izmenjujejo zvočna darila, glasbene, radiofonske kompozicije in eksperimentalne radijske igre.
V današnjem Svetu kulture v poslušanje ponujamo pogovor Vlada Motnikarja z madžarskim pisateljem Lászlóm Krasznahorkaijem, ki ga bo jutri v Cankarjevem domu gostil festival Fabula. Temu dodajamo še prispevek z najnovejše razstave fotografa Boruta Krajnca, ki se drevi odpira v novomeški Galeriji Simulaker. (foto: Vilharjeva cesta, Ljubljana, 5. julij 2008 © Borut Krajnc)
V današnjem Svetu kulture v poslušanje ponujamo pogovor Vlada Motnikarja z madžarskim pisateljem Lászlóm Krasznahorkaijem, ki ga bo jutri v Cankarjevem domu gostil festival Fabula. Temu dodajamo še prispevek z najnovejše razstave fotografa Boruta Krajnca, ki se drevi odpira v novomeški Galeriji Simulaker. (foto: Vilharjeva cesta, Ljubljana, 5. julij 2008 © Borut Krajnc)
Predstavljamo tri nocojšnje dogodke. Na velikem odru SNG Nova Gorica bo premierno zaživela plesna uprizoritev Perpetuum mobile v koreografiji Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia, ki sta se podpisala tudi pod vizualno podobo in izbor glasbe. Uprizoritev je posvečena 570-letnici vizionarja, umetnika, arhitekta in izumitelja Leonarda Da Vincija. V dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu v Ljubljani bodo premierno uprizorili monodramo, avtorski projekt dramskega igralca Ivana Peternelja, pri katerem je združil moči z dramaturginjo Simono Semenič, navdih zanj pa je našel v delu ruskega skladatelja Musorgskega. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo na sporedu tretji koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V ciklu Kromatika bo z dirigentom Villejem Matjeveffom in pianistko Martino Filjak izvedel dela Nine Šenk, Edvarda Griega in Jeana Sibeliusa. Na fotografiji: Perpetuum Mobile v izvedbi MN Dance Company (foto: Damir Ipavec)
Predstavljamo tri nocojšnje dogodke. Na velikem odru SNG Nova Gorica bo premierno zaživela plesna uprizoritev Perpetuum mobile v koreografiji Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia, ki sta se podpisala tudi pod vizualno podobo in izbor glasbe. Uprizoritev je posvečena 570-letnici vizionarja, umetnika, arhitekta in izumitelja Leonarda Da Vincija. V dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu v Ljubljani bodo premierno uprizorili monodramo, avtorski projekt dramskega igralca Ivana Peternelja, pri katerem je združil moči z dramaturginjo Simono Semenič, navdih zanj pa je našel v delu ruskega skladatelja Musorgskega. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo na sporedu tretji koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V ciklu Kromatika bo z dirigentom Villejem Matjeveffom in pianistko Martino Filjak izvedel dela Nine Šenk, Edvarda Griega in Jeana Sibeliusa. Na fotografiji: Perpetuum Mobile v izvedbi MN Dance Company (foto: Damir Ipavec)
Odprla se je sezona podeljevanja najprestižnejših filmskih nagrad, ki bo vrhunec doživela z oskarji 12. marca. Sinoči so v Združenju tujih dopisnikov Hollywooda podelili zlate globuse. Kateri so glavni nagrajenci 80. zlatih globusov? Sezona nagrad se je najbolje začela za filma Fabelmanovi režiserja Stevena Spielberga in Duše otoka, ki ga je režiral Martin McDonagha. Predstavljamo pa tudi knjigo literarne zgodovinarke Urške Perenič o poeziji Luize Pesjakove.
Odprla se je sezona podeljevanja najprestižnejših filmskih nagrad, ki bo vrhunec doživela z oskarji 12. marca. Sinoči so v Združenju tujih dopisnikov Hollywooda podelili zlate globuse. Kateri so glavni nagrajenci 80. zlatih globusov? Sezona nagrad se je najbolje začela za filma Fabelmanovi režiserja Stevena Spielberga in Duše otoka, ki ga je režiral Martin McDonagha. Predstavljamo pa tudi knjigo literarne zgodovinarke Urške Perenič o poeziji Luize Pesjakove.
Baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana pod umetniškim vodstvom Renata Zanelle tudi v novi sezoni nadaljuje z uspešnimi gostovanji v tujini. Ljubljanski baletniki so tako v nedeljo navdušili občinstvo na razprodanem gala baletnem večeru v gledališču Málibran v Benetkah, ki je potekal v okviru v okviru letošnje 16. izvedbe festivala Venezia in Danza.
Baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana pod umetniškim vodstvom Renata Zanelle tudi v novi sezoni nadaljuje z uspešnimi gostovanji v tujini. Ljubljanski baletniki so tako v nedeljo navdušili občinstvo na razprodanem gala baletnem večeru v gledališču Málibran v Benetkah, ki je potekal v okviru v okviru letošnje 16. izvedbe festivala Venezia in Danza.
V galeriji mesta Ptuj se na razstavi Czechoslovenia predstavlja dvanajst čeških umetnikov v okviru mednarodne izmenjave, ki naj bi pokazala najboljša dela s področja sodobne umetnosti v zadnjih več kot dvajsetih letih. Na Jesenicah se začenjajo 35. Čufarjevi dnevi, tekmovalni gledališki festival ljubiteljskih gledališč in igralskih skupin iz Slovenije in zamejstva. Začenjamo pa z mednarodnim filmskim festivalom Liffe, ki je v popolnem razmahu.
V galeriji mesta Ptuj se na razstavi Czechoslovenia predstavlja dvanajst čeških umetnikov v okviru mednarodne izmenjave, ki naj bi pokazala najboljša dela s področja sodobne umetnosti v zadnjih več kot dvajsetih letih. Na Jesenicah se začenjajo 35. Čufarjevi dnevi, tekmovalni gledališki festival ljubiteljskih gledališč in igralskih skupin iz Slovenije in zamejstva. Začenjamo pa z mednarodnim filmskim festivalom Liffe, ki je v popolnem razmahu.
Kdo je bil Nikola Tesla, eden najbriljantnejših znanstvenikov sodobnosti, ki je s svojimi »čudodelnimi« izumi in raziskavami – od indukcijskega motorja na izmenični tok do magnetizma, rentgenskih žarkov, letečih naprav, brezžičnega prenosa elektromagnetne energije itn. – za vedno spremenil podobo sveta? Kakšen človek se zavestno odpove neizmernemu bogastvu, ker bi raje pomagal sočloveku? Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor uprizarjata Teslo, operni muzikal v šestih prizorih skladatelja Slavka Avsenika ml. in libretista Nejca Gazvode, v režiji Aleksandra Popovskega in pod taktirko Simona Krečiča. V naslovni vlogi nastopa Klemen Slakonja.
Kdo je bil Nikola Tesla, eden najbriljantnejših znanstvenikov sodobnosti, ki je s svojimi »čudodelnimi« izumi in raziskavami – od indukcijskega motorja na izmenični tok do magnetizma, rentgenskih žarkov, letečih naprav, brezžičnega prenosa elektromagnetne energije itn. – za vedno spremenil podobo sveta? Kakšen človek se zavestno odpove neizmernemu bogastvu, ker bi raje pomagal sočloveku? Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor uprizarjata Teslo, operni muzikal v šestih prizorih skladatelja Slavka Avsenika ml. in libretista Nejca Gazvode, v režiji Aleksandra Popovskega in pod taktirko Simona Krečiča. V naslovni vlogi nastopa Klemen Slakonja.
S tremi razstavami na različnih prizoriščih v Novi Gorici in Gorici se danes začenja 23. mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint. Njegova nosilna tema je Zaupanje & tveganje, festival pa so razdelili v dva sklopa in bo trajal do 26. novembra. V torek so na Ptuju slovesno odprli Kabinet Stojana Kerblerja. Stojan Kerbler je mestu podaril 1.650 avtorskih fotografij in dokumentacijo o svojem umetniškem delu. Dragoceno zapuščino si je mogoče ogledati v zgradbi, kjer deluje tudi Galerija mesta Ptuj. Včeraj se je začel 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe. Danes izpostavljamo filma Zbornica in Moja soba. Foto: Mestna galerija Nova Gorica
S tremi razstavami na različnih prizoriščih v Novi Gorici in Gorici se danes začenja 23. mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint. Njegova nosilna tema je Zaupanje & tveganje, festival pa so razdelili v dva sklopa in bo trajal do 26. novembra. V torek so na Ptuju slovesno odprli Kabinet Stojana Kerblerja. Stojan Kerbler je mestu podaril 1.650 avtorskih fotografij in dokumentacijo o svojem umetniškem delu. Dragoceno zapuščino si je mogoče ogledati v zgradbi, kjer deluje tudi Galerija mesta Ptuj. Včeraj se je začel 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe. Danes izpostavljamo filma Zbornica in Moja soba. Foto: Mestna galerija Nova Gorica
Avstrijski film Korzet, ki prinaša nov pogled na življenje avstrijske cesarice Elizabete, širše znane kot Sisi, odpira 33. ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe v 33. izvedbi. Po dveh pandemičnih letih se festival v celoti vrača pred občinstvo, nekaj filmov pa bo mogoče videti tudi v spletnem sistemu videa na daljavo. Nato se vprašamo – kako lahko na večnega Jožeta Plečnika pogledamo drugače? Odgovore išče razstava Sicer sem samo gospodinja, ampak ne vem … Pozornost namenjamo tudi Anji Naglič, letošnji prejemnici Jermanove nagrade za prevode družboslovnih in humanističnih besedil ter opozorilom predstavnikov društev, ki združujejo ustvarjalce v kulturi. Ti so namreč včeraj opozorili na po njihovem mnenju sporno delovanje državne volilne komisije.
Avstrijski film Korzet, ki prinaša nov pogled na življenje avstrijske cesarice Elizabete, širše znane kot Sisi, odpira 33. ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe v 33. izvedbi. Po dveh pandemičnih letih se festival v celoti vrača pred občinstvo, nekaj filmov pa bo mogoče videti tudi v spletnem sistemu videa na daljavo. Nato se vprašamo – kako lahko na večnega Jožeta Plečnika pogledamo drugače? Odgovore išče razstava Sicer sem samo gospodinja, ampak ne vem … Pozornost namenjamo tudi Anji Naglič, letošnji prejemnici Jermanove nagrade za prevode družboslovnih in humanističnih besedil ter opozorilom predstavnikov društev, ki združujejo ustvarjalce v kulturi. Ti so namreč včeraj opozorili na po njihovem mnenju sporno delovanje državne volilne komisije.
Priznana slovenska mladinska pisateljica Janja Vidmar je nedavno izdala svoj prvi roman za odrasle z naslovom Niti koraka več. V njem popisuje romanje glavne junakinje Alenke po španskem Caminu in njen drugi roman, V koraku z volkom, ki ga predstavljamo v oddaji, je nadaljevanje te zgodbe. Poročamo tudi o tem, kdo je dobitnica Jermanove nagrade, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil.
Priznana slovenska mladinska pisateljica Janja Vidmar je nedavno izdala svoj prvi roman za odrasle z naslovom Niti koraka več. V njem popisuje romanje glavne junakinje Alenke po španskem Caminu in njen drugi roman, V koraku z volkom, ki ga predstavljamo v oddaji, je nadaljevanje te zgodbe. Poročamo tudi o tem, kdo je dobitnica Jermanove nagrade, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil.
"Jaz sem umetnik, ki ustvarja s telesom, ampak sem mnenja, da je govor del telesa" pove svetovno priznani hrvaški performativni ustvarjalec Matija Ferlin, ki obvladuje tako klasično gledališče kot sodobni ples. S festivalom Sad Sam manifestacija se mu bodo posvetili v Cankarjevem domu. Svet kulture je tokrat sploh gledališki: naša tema je tudi krstna uprizoritev v SNG Nova Gorica z naslovom Neustrašne – za oder prirejena serija stripovskih vinjet francoske avtorice Pénélope Bagieu govori o ženskah, ki so si drznile biti drugačne, samosvoje in pogumne. V Mali drami v Ljubljani pa nas čaka premiera avtorskega projekta režiserke Žive Bizovičar Žene v testu. Vabljeni v našo družbo.
"Jaz sem umetnik, ki ustvarja s telesom, ampak sem mnenja, da je govor del telesa" pove svetovno priznani hrvaški performativni ustvarjalec Matija Ferlin, ki obvladuje tako klasično gledališče kot sodobni ples. S festivalom Sad Sam manifestacija se mu bodo posvetili v Cankarjevem domu. Svet kulture je tokrat sploh gledališki: naša tema je tudi krstna uprizoritev v SNG Nova Gorica z naslovom Neustrašne – za oder prirejena serija stripovskih vinjet francoske avtorice Pénélope Bagieu govori o ženskah, ki so si drznile biti drugačne, samosvoje in pogumne. V Mali drami v Ljubljani pa nas čaka premiera avtorskega projekta režiserke Žive Bizovičar Žene v testu. Vabljeni v našo družbo.
Ob stoti obletnici smrti francoskega pisatelja Marcela Prousta, umrl je leta 1922, je izšla osvežena izdaja cikla Iskanje izgubljenega časa v prevodu Radojke Vrančič. Mojstrovina v sedmih romanih predstavlja eno izmed najpomembnejših del svetovne književnosti. V oddaji pa tudi več o razstavi naslovnic zbirke Sinji galeb, ki so jo nedavno odprli v Vodnikovi domačiji.
Ob stoti obletnici smrti francoskega pisatelja Marcela Prousta, umrl je leta 1922, je izšla osvežena izdaja cikla Iskanje izgubljenega časa v prevodu Radojke Vrančič. Mojstrovina v sedmih romanih predstavlja eno izmed najpomembnejših del svetovne književnosti. V oddaji pa tudi več o razstavi naslovnic zbirke Sinji galeb, ki so jo nedavno odprli v Vodnikovi domačiji.
V predstavah mladega režiserja Aljoše Živadinova Zupančiča so pogosta tema človek v okviru razmerij moči, družbene hierarhije, in politika, ki se ji ne moremo izogniti. Nocoj bo v Mini teatru premiera predstave Amsterdam, ki ob holokávstu odpira vprašanja krivde, spominjanja in kolektivnih travm. Nastala je po besedilu izraelske dramaturginje in pisateljice Maye Arad Jasur. Predstavljamo tudi knjigo Živi ogenj gledališča. Gre za prvoosebna pričevanja in zapiske, razmisleke ter osebne spomine Saše Pavček, velike igralke, pesnice, dramske pisateljice in pedagoginje. na fotografiji: prizor iz predstave Amsterdam (avtorica fotografije Asiana Jurca Avci), naslovnica knjige Živi ogenj (vir: MK), kolaž in izrez fotografij
V predstavah mladega režiserja Aljoše Živadinova Zupančiča so pogosta tema človek v okviru razmerij moči, družbene hierarhije, in politika, ki se ji ne moremo izogniti. Nocoj bo v Mini teatru premiera predstave Amsterdam, ki ob holokávstu odpira vprašanja krivde, spominjanja in kolektivnih travm. Nastala je po besedilu izraelske dramaturginje in pisateljice Maye Arad Jasur. Predstavljamo tudi knjigo Živi ogenj gledališča. Gre za prvoosebna pričevanja in zapiske, razmisleke ter osebne spomine Saše Pavček, velike igralke, pesnice, dramske pisateljice in pedagoginje. na fotografiji: prizor iz predstave Amsterdam (avtorica fotografije Asiana Jurca Avci), naslovnica knjige Živi ogenj (vir: MK), kolaž in izrez fotografij
Ormož gosti že drugi Grossmannov festival fantastike in stripa. Sestrski festival Ljutomerskemu poletnemu Festivalu fantastičnega filma in vina se osredotoča na pisano oziroma risano besedo, tako v obliki stripa kot znanstvene fantastike. Letošnji festival bo namreč posvečen literarni žanrski podzvrsti znanstvene fantastike "cyberpunku", z namenom, da bi branje, ki odpira obzorja duha, znova približali ne le obiskovalcem ormoškega festivala ampak vsem. Ocenjujemo predstavo Izginjajoči svet v Lutkovnem gledališču Ljubljana, vabimo k poslušanju druge epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige ter se krajše posvetimo pesniški zbirki Prostor sred križišč, za katero je Nataša Velikonja prejela Jenkovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Foto: Grossmanov festival fantastike in stripa.
Ormož gosti že drugi Grossmannov festival fantastike in stripa. Sestrski festival Ljutomerskemu poletnemu Festivalu fantastičnega filma in vina se osredotoča na pisano oziroma risano besedo, tako v obliki stripa kot znanstvene fantastike. Letošnji festival bo namreč posvečen literarni žanrski podzvrsti znanstvene fantastike "cyberpunku", z namenom, da bi branje, ki odpira obzorja duha, znova približali ne le obiskovalcem ormoškega festivala ampak vsem. Ocenjujemo predstavo Izginjajoči svet v Lutkovnem gledališču Ljubljana, vabimo k poslušanju druge epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige ter se krajše posvetimo pesniški zbirki Prostor sred križišč, za katero je Nataša Velikonja prejela Jenkovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Foto: Grossmanov festival fantastike in stripa.
Izpostavljamo premiero predstave Krize v režiji Žiga Dívjaka, ki bo danes na odru ljubljanske Nove pošte. Predstava se ukvarja z raznoraznimi krizami sodobnega časa, naj bodo te finančne, politične ali socialne. A vse krize med seboj povezuje okoljska kriza, ki se znajde v središču gledališke zgodbe. V Portorožu se nadaljuje Festival slovenskega filma. Za nagrade se na festivalu v posebni tekmovalni sekciji potegujejo tudi kratki filmi, med njimi igrani, eksperimentalni, dokumentarni in animirani filmi. Predstavljamo pogovor z ustvarjalcema dveh animiranih filmov, Leo Vučko, režiserko Legende o zlatorogu in Andrejem Kamnikom, ki je sorežiral animacijo Alma, neuklonljiva ženska. Pred šestimi leti je domača satirična komedija Pr'Hostar nepričakovano postala uspešnica in najbolj gledan celovečerni film v samostojni Sloveniji. Nocoj začenja svoj uradni pohod po slovenskih kinematografih nadaljevanje tega filma z naslovom Pr'Hostar 2 promila. Na fotografiji: Prizor iz predstave Krize v režiji Žige Divjaka, Foto: SMG / Matej Povše
Izpostavljamo premiero predstave Krize v režiji Žiga Dívjaka, ki bo danes na odru ljubljanske Nove pošte. Predstava se ukvarja z raznoraznimi krizami sodobnega časa, naj bodo te finančne, politične ali socialne. A vse krize med seboj povezuje okoljska kriza, ki se znajde v središču gledališke zgodbe. V Portorožu se nadaljuje Festival slovenskega filma. Za nagrade se na festivalu v posebni tekmovalni sekciji potegujejo tudi kratki filmi, med njimi igrani, eksperimentalni, dokumentarni in animirani filmi. Predstavljamo pogovor z ustvarjalcema dveh animiranih filmov, Leo Vučko, režiserko Legende o zlatorogu in Andrejem Kamnikom, ki je sorežiral animacijo Alma, neuklonljiva ženska. Pred šestimi leti je domača satirična komedija Pr'Hostar nepričakovano postala uspešnica in najbolj gledan celovečerni film v samostojni Sloveniji. Nocoj začenja svoj uradni pohod po slovenskih kinematografih nadaljevanje tega filma z naslovom Pr'Hostar 2 promila. Na fotografiji: Prizor iz predstave Krize v režiji Žige Divjaka, Foto: SMG / Matej Povše
Danes se pogovarjamo o filmu, saj se nocoj začenja 25. jubilejni festival slovenskega filma. Na otvoritveni slovesnosti bodo veliki slovenski igralki Mileni Zupančič podelili Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Pogovarjamo se o glasbi: kitarist in skladatelj Samo Šalamon se bo s triom predstavil na koncertu v okviru Cankarjevih torkov. Pogovarjamo pa se tudi o gledališču, o igralki Jožici Avbelj, katere biografija se je izpod prstov Petre Pogorevc prelila v knjigo z naslovom Joži. Vabimo vas, da nam prisluhnete!
Danes se pogovarjamo o filmu, saj se nocoj začenja 25. jubilejni festival slovenskega filma. Na otvoritveni slovesnosti bodo veliki slovenski igralki Mileni Zupančič podelili Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Pogovarjamo se o glasbi: kitarist in skladatelj Samo Šalamon se bo s triom predstavil na koncertu v okviru Cankarjevih torkov. Pogovarjamo pa se tudi o gledališču, o igralki Jožici Avbelj, katere biografija se je izpod prstov Petre Pogorevc prelila v knjigo z naslovom Joži. Vabimo vas, da nam prisluhnete!
Danes se začenja 10. festival bralne kulture Prepišno uredništvo. Branja, pogovori, delavnice in drugo se bo navezovalo na rdečo nit, z motom: Fikcija je vse. V mariborskem Narodnem domu bodo zvečer združenim glasbenim okusom muzicirali mladi glasbeniki z različnih koncev sveta, združeni v ansamblu Poetico Musicali. V oddaji pa se bomo posvetili tudi knjigi Podobe nestrinjanja, študiji političnih grafitov in street arta v državah postsocialistične tranzicije in širše, ki jo je napisal Mitja Velikonja. Vabimo vas k poslušanju! M. Velikonja: Podobe nestrinjanja, naslovnica knjige, vir: mladinska-knjiga.si, izsek
Danes se začenja 10. festival bralne kulture Prepišno uredništvo. Branja, pogovori, delavnice in drugo se bo navezovalo na rdečo nit, z motom: Fikcija je vse. V mariborskem Narodnem domu bodo zvečer združenim glasbenim okusom muzicirali mladi glasbeniki z različnih koncev sveta, združeni v ansamblu Poetico Musicali. V oddaji pa se bomo posvetili tudi knjigi Podobe nestrinjanja, študiji političnih grafitov in street arta v državah postsocialistične tranzicije in širše, ki jo je napisal Mitja Velikonja. Vabimo vas k poslušanju! M. Velikonja: Podobe nestrinjanja, naslovnica knjige, vir: mladinska-knjiga.si, izsek
Na frankfurtskem knjižnem sejmu so danes odprli vrata tudi za obiskovalce, od srede so namreč sejem obiskovali založniki, literarni agentje, avtorji in novinarji. Na sejmu potekajo pogovori, predstavitve, včeraj, kot smo že poročali, je na novinarski konferenci sejma Slovenija tudi uradno postala častna gostja sejma leta 2023. Iz Frankfurta pa v Pariz. Mariborski kipar Marijan Mirt je na letošnji, 160-ti mednarodni razstavi Salon lepih umetnosti v Parizu za svojo skulpturo prejel zlato medaljo. To je njegova druga zlata medalja na tej tradicionalni razstavi v Franciji. Foto: EPA
Na frankfurtskem knjižnem sejmu so danes odprli vrata tudi za obiskovalce, od srede so namreč sejem obiskovali založniki, literarni agentje, avtorji in novinarji. Na sejmu potekajo pogovori, predstavitve, včeraj, kot smo že poročali, je na novinarski konferenci sejma Slovenija tudi uradno postala častna gostja sejma leta 2023. Iz Frankfurta pa v Pariz. Mariborski kipar Marijan Mirt je na letošnji, 160-ti mednarodni razstavi Salon lepih umetnosti v Parizu za svojo skulpturo prejel zlato medaljo. To je njegova druga zlata medalja na tej tradicionalni razstavi v Franciji. Foto: EPA
Tokratni Svet kulture začenjamo na odrskih deskah in vas vabimo na premiero predstave Bog masakra. Gre za eno od najodmevnejših in najpogosteje uprizarjanih besedil francoske dramatičarke Yasmine Reza. Drevi ga bodo uprizorili v Mestnem gledališču ljubljanskem. V oddaji poročamo tudi o novi razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju z naslovom Sveti konji – nebesni jezdeci ter predstavljamo knjigo nadarjene, a dolga desetletja spregledane pisateljice Gelč Jontes. Preverjamo tudi utrip Frankfurtskega knjižnega sejma.
Tokratni Svet kulture začenjamo na odrskih deskah in vas vabimo na premiero predstave Bog masakra. Gre za eno od najodmevnejših in najpogosteje uprizarjanih besedil francoske dramatičarke Yasmine Reza. Drevi ga bodo uprizorili v Mestnem gledališču ljubljanskem. V oddaji poročamo tudi o novi razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju z naslovom Sveti konji – nebesni jezdeci ter predstavljamo knjigo nadarjene, a dolga desetletja spregledane pisateljice Gelč Jontes. Preverjamo tudi utrip Frankfurtskega knjižnega sejma.
4000 razstavljavcev iz 95 držav se bo spet srečalo na frankfurtskem knjižnem sejmu, ki se je začel sinoči s slavnostno prireditvijo v navzočnosti nemškega zveznega predsednika in španskega kraljevega para, saj je Španija letos častna gostja sejma. Slovensko nacionalno predstavitev pa kot že leta prej vodi Javna agencija za knjigo. V pričakovanju laskavega naziva častne gostje naslednje leto, Slovenijo na sejmu zastopa tudi ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko.
4000 razstavljavcev iz 95 držav se bo spet srečalo na frankfurtskem knjižnem sejmu, ki se je začel sinoči s slavnostno prireditvijo v navzočnosti nemškega zveznega predsednika in španskega kraljevega para, saj je Španija letos častna gostja sejma. Slovensko nacionalno predstavitev pa kot že leta prej vodi Javna agencija za knjigo. V pričakovanju laskavega naziva častne gostje naslednje leto, Slovenijo na sejmu zastopa tudi ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko.
Ko omenimo Habsburžane, večina med nami pomisli predvsem na Marijo Terezijo. A to dinastijo bi morali bolje poznati, saj so vladali tudi našim krajem, so prepričani na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. Da bi tudi laični bralci boljše razumeli širši kontekst, so izdali že več monografij o članih Habsburške dinastije. Čisto sveža je monografija Karel I. – zadnji slovenski cesar, posvečena pogosto spregledanemu vladarju. O tej malo po 16-ih. Napovedujemo še 1. koncert komornega cikla Narodnega doma Maribor, na katerem bodo nastopili uveljavljeni glasbeniki z gostjo večkrat nagrajeno violinistko Lano Trotovšek. Odpravili se bomo tudi v obmorsko ladjedelniško mestece v goriški pokrajini, v Tržič, na razstavo o dveh velikih mojstrih prejšnjega stoletja: slikarju Zoranu Mušiču in arhitektu Maksu Fabianiju. Na ogled je veliko prvič razstavljenih eksponatov.
Ko omenimo Habsburžane, večina med nami pomisli predvsem na Marijo Terezijo. A to dinastijo bi morali bolje poznati, saj so vladali tudi našim krajem, so prepričani na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. Da bi tudi laični bralci boljše razumeli širši kontekst, so izdali že več monografij o članih Habsburške dinastije. Čisto sveža je monografija Karel I. – zadnji slovenski cesar, posvečena pogosto spregledanemu vladarju. O tej malo po 16-ih. Napovedujemo še 1. koncert komornega cikla Narodnega doma Maribor, na katerem bodo nastopili uveljavljeni glasbeniki z gostjo večkrat nagrajeno violinistko Lano Trotovšek. Odpravili se bomo tudi v obmorsko ladjedelniško mestece v goriški pokrajini, v Tržič, na razstavo o dveh velikih mojstrih prejšnjega stoletja: slikarju Zoranu Mušiču in arhitektu Maksu Fabianiju. Na ogled je veliko prvič razstavljenih eksponatov.
V oddaji vas vabimo k ogledu dveh zanimivih razstav. Na Gradu Rajhenburg v Brestanici so postavili novo stalno razstavo z naslovom Vitezi Rajhenburški, ki predstavlja zgodovino tega gradu in njegove prve prebivalce. Razstavna sezona pa je v polnem zamahu tudi v sosednji Italiji - preverili smo, kaj vse ponuja razstava sodobnega islandsko-danskega vizionarja Olafurja Eliassona v Firencah. Umetnik je znan po svoji kiparski in instalacijski umetnosti, ki uporablja elementarne materiale, kot so svetloba, voda in temperatura zraka za izboljšanje gledalčeve izkušnje. Zbrali pa smo tudi prve vtise po ogledu komedije Poglej me!, ki jo je napisal ameriški komediograf William Missouri Downs in je bila ta konec tedna na ogled v SLG Celje.
V oddaji vas vabimo k ogledu dveh zanimivih razstav. Na Gradu Rajhenburg v Brestanici so postavili novo stalno razstavo z naslovom Vitezi Rajhenburški, ki predstavlja zgodovino tega gradu in njegove prve prebivalce. Razstavna sezona pa je v polnem zamahu tudi v sosednji Italiji - preverili smo, kaj vse ponuja razstava sodobnega islandsko-danskega vizionarja Olafurja Eliassona v Firencah. Umetnik je znan po svoji kiparski in instalacijski umetnosti, ki uporablja elementarne materiale, kot so svetloba, voda in temperatura zraka za izboljšanje gledalčeve izkušnje. Zbrali pa smo tudi prve vtise po ogledu komedije Poglej me!, ki jo je napisal ameriški komediograf William Missouri Downs in je bila ta konec tedna na ogled v SLG Celje.
Izpostavljamo premiero opere Richarda Straussa Ariadna na Naksosu v SNG Opera in balet Ljubljana. Virtuozno delo z elementi resne opere in komedije velja za eno najizvirnejših skladateljevih del. Tokrat opero na oder postavlja režiser Marin Blažević, dirigentko vodenje pa je prevzel Aleksander Marković.Predstavljamo še dramsko besedilo Lotosov cvet, ki ga je napisal Iztok Jereb. V njem se je osredotočil na psihopatologijo današnjega časa, žrtev, ki postane rabelj ter motiv spolne zlorabe. Radijska igra v režiji Brine Klampfer bo premierno izvedena nocoj v gledališču Glej, neposredno jo bomo prenašali tudi na programu Ars. V Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi v Ljubljani ob 19h odpirajo razstavo Vuka Ćosića z naslovom Nacija – Kultura. V projektu umetnik nadaljuje delo iz leta 2000, ko se je ob 200. obletnici Prešernovega rojstva ukvarjal z rabo slovenščine na takratnem spletu - portalu Mat'kurja. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana / Darja Štravs Tisu
Izpostavljamo premiero opere Richarda Straussa Ariadna na Naksosu v SNG Opera in balet Ljubljana. Virtuozno delo z elementi resne opere in komedije velja za eno najizvirnejših skladateljevih del. Tokrat opero na oder postavlja režiser Marin Blažević, dirigentko vodenje pa je prevzel Aleksander Marković.Predstavljamo še dramsko besedilo Lotosov cvet, ki ga je napisal Iztok Jereb. V njem se je osredotočil na psihopatologijo današnjega časa, žrtev, ki postane rabelj ter motiv spolne zlorabe. Radijska igra v režiji Brine Klampfer bo premierno izvedena nocoj v gledališču Glej, neposredno jo bomo prenašali tudi na programu Ars. V Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi v Ljubljani ob 19h odpirajo razstavo Vuka Ćosića z naslovom Nacija – Kultura. V projektu umetnik nadaljuje delo iz leta 2000, ko se je ob 200. obletnici Prešernovega rojstva ukvarjal z rabo slovenščine na takratnem spletu - portalu Mat'kurja. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana / Darja Štravs Tisu
Mednarodni dan slovarjev, ki je skoraj pred vrati, smo začeli pri nas obeleževati pred štirimi leti in to je način, kako jih približati širšemu občinstvu, hkrati pa spodbuditi slovaropisce, da razmislijo o svojem delu, pojasni Mija Michelizza, znanstvena sodelavka Inštituta Frana Ramovša in vodja Sekcije za leksiko pri zvezi Slavističnih društev, kjer so pripravili vrsto predavanj, predstavitev novih slovarjev in okroglih miz. Tej temi se posvečamo, pa tudi 19. Mednarodnemu festivalu Revija v reviji. Gre za svojevrsten mednarodni projekt kulturnih izmenjav med literarnimi revijami in založniki. Vabljeni v Svet kulture.
Mednarodni dan slovarjev, ki je skoraj pred vrati, smo začeli pri nas obeleževati pred štirimi leti in to je način, kako jih približati širšemu občinstvu, hkrati pa spodbuditi slovaropisce, da razmislijo o svojem delu, pojasni Mija Michelizza, znanstvena sodelavka Inštituta Frana Ramovša in vodja Sekcije za leksiko pri zvezi Slavističnih društev, kjer so pripravili vrsto predavanj, predstavitev novih slovarjev in okroglih miz. Tej temi se posvečamo, pa tudi 19. Mednarodnemu festivalu Revija v reviji. Gre za svojevrsten mednarodni projekt kulturnih izmenjav med literarnimi revijami in založniki. Vabljeni v Svet kulture.
Eden osrednjih kulturnih dogodkov sezone jesen/zima v Rima je velika razstava nizozemskega slikarskega klasika s konca 19. stoletja, Vincenta van Gogha. Večno mesto se hoče z njo pokloniti 170-letnici njegovega rojstva, ki jo bo svet obeležil prihodnje leto. Predstavljamo tudi razstavo Janeza Bogataja z naslovom "Osemdeseta. Desetletje (kulturnega) prehoda" na ploščadi pred Muzejem novejše zgodovine Slovenije. Bogatajeva razstava prinaša portretirance tako alternativne kot uradne kulture tistega časa. Med njimi predstavnike punk scene, profesorje ALUO in priznane slovenske literarne ustvarjalce in ustvarjalke. Foto: Vincent Van Gogh, Soba v Arlesu, 1889, vir: Wikimedia, izrez fotografije
Eden osrednjih kulturnih dogodkov sezone jesen/zima v Rima je velika razstava nizozemskega slikarskega klasika s konca 19. stoletja, Vincenta van Gogha. Večno mesto se hoče z njo pokloniti 170-letnici njegovega rojstva, ki jo bo svet obeležil prihodnje leto. Predstavljamo tudi razstavo Janeza Bogataja z naslovom "Osemdeseta. Desetletje (kulturnega) prehoda" na ploščadi pred Muzejem novejše zgodovine Slovenije. Bogatajeva razstava prinaša portretirance tako alternativne kot uradne kulture tistega časa. Med njimi predstavnike punk scene, profesorje ALUO in priznane slovenske literarne ustvarjalce in ustvarjalke. Foto: Vincent Van Gogh, Soba v Arlesu, 1889, vir: Wikimedia, izrez fotografije
V Ljubljani se začenja festival Cellofest, ki bo v tednu dni ponudil osem koncertov, večdnevno delavnico za najmlajše ter mojstrske seminarje za študente in dijake, medtem pa se bo v Mariboru v prihodnjih dneh predstavila alternativna gledališka produkcija – ZIZ festival, ki opozarja tudi na težave s financiranjem in pomanjkanjem tamkajšnjih prizorišč. Vir fotografije: Cellofest Ljubljana.
V Ljubljani se začenja festival Cellofest, ki bo v tednu dni ponudil osem koncertov, večdnevno delavnico za najmlajše ter mojstrske seminarje za študente in dijake, medtem pa se bo v Mariboru v prihodnjih dneh predstavila alternativna gledališka produkcija – ZIZ festival, ki opozarja tudi na težave s financiranjem in pomanjkanjem tamkajšnjih prizorišč. Vir fotografije: Cellofest Ljubljana.
Zadnji Svet kulture tega tedna prinaša povabilo na 1. koncert cikla Ars in drama, v katerem sta združila moči Ljubljanska SNG Drama in 3. program našega radia, program Ars. Uvodni koncert bo to nedeljo ob 20-ih, ko bo na velikem odru ljubljanske Drame nastopila zasedba Tadej Tomšič Institution z gosti, Alenko Godec, Nuško Drašček, Janezom Bončino Benčem in Petro Vidmar. Vabimo vas tudi na Mednarodni festival računalniške umetnosti, ki se danes začenja v Mariboru ter predstavljamo novo pesniško zbirko Zdenka Kodriča.
Zadnji Svet kulture tega tedna prinaša povabilo na 1. koncert cikla Ars in drama, v katerem sta združila moči Ljubljanska SNG Drama in 3. program našega radia, program Ars. Uvodni koncert bo to nedeljo ob 20-ih, ko bo na velikem odru ljubljanske Drame nastopila zasedba Tadej Tomšič Institution z gosti, Alenko Godec, Nuško Drašček, Janezom Bončino Benčem in Petro Vidmar. Vabimo vas tudi na Mednarodni festival računalniške umetnosti, ki se danes začenja v Mariboru ter predstavljamo novo pesniško zbirko Zdenka Kodriča.
»Nobelova nagrada za književnost za leto 2022 gre v roke francoske pisateljice Annie Ernaux za pogum in ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina.« S temi besedami je danes tajnik Švedske akademije Mads Malm razglasil prejemnico Nobelove nagrade. Podrobnosti v oddaji, v kateri bomo prelistali tudi novosti Cankarjeve založbe ter vas povabili na 28. festival Mesto žensk.
»Nobelova nagrada za književnost za leto 2022 gre v roke francoske pisateljice Annie Ernaux za pogum in ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina.« S temi besedami je danes tajnik Švedske akademije Mads Malm razglasil prejemnico Nobelove nagrade. Podrobnosti v oddaji, v kateri bomo prelistali tudi novosti Cankarjeve založbe ter vas povabili na 28. festival Mesto žensk.
Danes se začenja festival stripa Tinta, ki predstavlja vrhunce in raznolikost domače stripovske produkcije ter projekte, ki presegajo meje stripa in vstopajo v živahen dialog z drugimi umetniškimi zvrstmi. Več v nadaljevanju oddaje, ko se bomo posvetili tudi razstavi Prelomi, ob 60-letnici smrti likovnega umetnika Vladimirja Lamuta ter razstavi O svetlobi v Tehniškem muzeju Slovenije. Spomnili se bomo Giuseppeja Tartinija, čigar 330. obletnico rejstvo letos obeležujemo. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Vladimir Lamut, Latinska četrt, litografija, 1959. Foto: Dolenjski muzej Novo mesto
Danes se začenja festival stripa Tinta, ki predstavlja vrhunce in raznolikost domače stripovske produkcije ter projekte, ki presegajo meje stripa in vstopajo v živahen dialog z drugimi umetniškimi zvrstmi. Več v nadaljevanju oddaje, ko se bomo posvetili tudi razstavi Prelomi, ob 60-letnici smrti likovnega umetnika Vladimirja Lamuta ter razstavi O svetlobi v Tehniškem muzeju Slovenije. Spomnili se bomo Giuseppeja Tartinija, čigar 330. obletnico rejstvo letos obeležujemo. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Vladimir Lamut, Latinska četrt, litografija, 1959. Foto: Dolenjski muzej Novo mesto
Kako aktivirati jezo na primeren način, je osrednje vprašanje festivala Indigo, ki se začenja v Ljubljani. Na njem bodo sodelovala domača in mednarodna imena iz sveta umetnosti, oblikovanja, glasbe, založništva, kulture in filozofije. V oddaji tudi o razstavi novogoriškega umetnika mlajše generacije Eneja Gale “Nevereverevereverevereverever learn«, ki so jo odprli v galeriji A plus A v Benetkah. Napovedali bomo tudi koncert sodobne glasbe Retro koncert, s katerim proslavljajo trideseto obletnico prvega koncerta društva za novo glasbo Muzina. Na fotografiji izsek iz predstave Physis, ki je nastajala v obdobju pandemije, zato je bila v celoti adaptirana za video, ki je na ogled v okviru Indiga. Avtor fotografije je Matjaž Rušt.
Kako aktivirati jezo na primeren način, je osrednje vprašanje festivala Indigo, ki se začenja v Ljubljani. Na njem bodo sodelovala domača in mednarodna imena iz sveta umetnosti, oblikovanja, glasbe, založništva, kulture in filozofije. V oddaji tudi o razstavi novogoriškega umetnika mlajše generacije Eneja Gale “Nevereverevereverevereverever learn«, ki so jo odprli v galeriji A plus A v Benetkah. Napovedali bomo tudi koncert sodobne glasbe Retro koncert, s katerim proslavljajo trideseto obletnico prvega koncerta društva za novo glasbo Muzina. Na fotografiji izsek iz predstave Physis, ki je nastajala v obdobju pandemije, zato je bila v celoti adaptirana za video, ki je na ogled v okviru Indiga. Avtor fotografije je Matjaž Rušt.
Na 65. mednarodnem gledališkem festivalu Bitef v Beogradu, ki je potekal z geslom Mi – junaki svojega dela, je zmagal performans Solo režiserke Nine Rajić Kranjac. Slovenski je bil tudi sklepni del festivala, saj si je občinstvo lahko ogledalo premiero avtorskega projekta Krize v režiji Žige Divjaka. V oddaji še o premieri opere z naslovom Napudrana Thomasa Adesa, ki jo bo v Cankarjevem domu uprizorilo Slovensko komorno glasbeno gledališče v koprodukciji s Hrvaškim narodnih gledališčem Ivana plemenitega Zajca z Reke. Prelistali bomo tudi po knjižnih novostih na področju otroške in mladinske literature. Foto: Bitef/Jelena Janković
Na 65. mednarodnem gledališkem festivalu Bitef v Beogradu, ki je potekal z geslom Mi – junaki svojega dela, je zmagal performans Solo režiserke Nine Rajić Kranjac. Slovenski je bil tudi sklepni del festivala, saj si je občinstvo lahko ogledalo premiero avtorskega projekta Krize v režiji Žige Divjaka. V oddaji še o premieri opere z naslovom Napudrana Thomasa Adesa, ki jo bo v Cankarjevem domu uprizorilo Slovensko komorno glasbeno gledališče v koprodukciji s Hrvaškim narodnih gledališčem Ivana plemenitega Zajca z Reke. Prelistali bomo tudi po knjižnih novostih na področju otroške in mladinske literature. Foto: Bitef/Jelena Janković
V zadnji oddaji tega tedna vas bomo najprej povabili v ljubljansko Dramo, ki novo gledališko sezono začenja z uprizoritvijo Pasji sin s podnaslovom Do koder te pusti veriga. Črno satiro, ki pod drobnogled vzame spletne in medijske manipulacije je režiral A´rpa´d Schilling, mednarodno priznani madžarski gledališki umetnik, ki prvič ustvarja v našem prostoru. Vabimo vas tudi na premiero opere La Gioconda v SNG Maribor, ki se je izmed enajstih Ponchiellijevih oper edina ohranila na repertoarju glasbenih gledališč ter predstavljamo nov podcast Uredništva za kulturo Radia Slovenija Jabolka, hruške in knjige. Na fotografiji: Nejc Cijan Garlatti, Pasji sin, SNG Drama Ljubljana, foto: Peter Uhan
V zadnji oddaji tega tedna vas bomo najprej povabili v ljubljansko Dramo, ki novo gledališko sezono začenja z uprizoritvijo Pasji sin s podnaslovom Do koder te pusti veriga. Črno satiro, ki pod drobnogled vzame spletne in medijske manipulacije je režiral A´rpa´d Schilling, mednarodno priznani madžarski gledališki umetnik, ki prvič ustvarja v našem prostoru. Vabimo vas tudi na premiero opere La Gioconda v SNG Maribor, ki se je izmed enajstih Ponchiellijevih oper edina ohranila na repertoarju glasbenih gledališč ter predstavljamo nov podcast Uredništva za kulturo Radia Slovenija Jabolka, hruške in knjige. Na fotografiji: Nejc Cijan Garlatti, Pasji sin, SNG Drama Ljubljana, foto: Peter Uhan
Izpostavljamo pregledno razstavo italijanskega umetnika Michelangela Pistoletta, ki jo danes odpirajo v ljubljanski Galeriji Cukrarna. Razstava zajema velik del njegovega opusa in prinaša vpogled v ključna obdobja njegovega umetniškega delovanja od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes, s poudarkom na njegovem »temnem« obdobju.Na Koroškem praznujejo 100. obletnico priključitve majhne vasice Libeliče k matični domovini. Na razstavi Medprostor, ki so jo ob tej obletnici odprli v maloobmejnem prehodu, se umetniki ukvarjajo s širšim konceptom in pojavom meja na sploh. Predstavljamo tudi poetično dramo Žabe Gregorja Strniše, s katero v Mestnem gledališču ljubljanskem začenjajo novo gledališko sezono ter prvi koncert 10. sezone cikla komorne glasbe Carpe artem, ki bo danes v Kazinski dvorani SNG Maribor. Fotografija: Michelangelo Pistoletto: Četrta generacija
Izpostavljamo pregledno razstavo italijanskega umetnika Michelangela Pistoletta, ki jo danes odpirajo v ljubljanski Galeriji Cukrarna. Razstava zajema velik del njegovega opusa in prinaša vpogled v ključna obdobja njegovega umetniškega delovanja od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes, s poudarkom na njegovem »temnem« obdobju.Na Koroškem praznujejo 100. obletnico priključitve majhne vasice Libeliče k matični domovini. Na razstavi Medprostor, ki so jo ob tej obletnici odprli v maloobmejnem prehodu, se umetniki ukvarjajo s širšim konceptom in pojavom meja na sploh. Predstavljamo tudi poetično dramo Žabe Gregorja Strniše, s katero v Mestnem gledališču ljubljanskem začenjajo novo gledališko sezono ter prvi koncert 10. sezone cikla komorne glasbe Carpe artem, ki bo danes v Kazinski dvorani SNG Maribor. Fotografija: Michelangelo Pistoletto: Četrta generacija
V Mariboru se začenja festival StopTrik, ki sodi med največje festivale stop animacije v Evropi. Osrednji gost bo čilenski avtor Hugo Covarrubias, režiser pretresljivega animiranega filma Bestia, nominiranega za oskarja v kategoriji kratkih animiranih filmov. Na festivalu bodo animirani film obravnavali kot element širše kulturne slike, v kateri srečamo paradoksalno, srhljivo, a vendar fascinantno figuro dvojnika – duplikata. V oddaji tudi o dokumentarnem filmu Tržaške prikazni, filmskem portretu Dušana Jelinčiča in slavističnem kongresu, ki se jutri začenja v Trstu.
V Mariboru se začenja festival StopTrik, ki sodi med največje festivale stop animacije v Evropi. Osrednji gost bo čilenski avtor Hugo Covarrubias, režiser pretresljivega animiranega filma Bestia, nominiranega za oskarja v kategoriji kratkih animiranih filmov. Na festivalu bodo animirani film obravnavali kot element širše kulturne slike, v kateri srečamo paradoksalno, srhljivo, a vendar fascinantno figuro dvojnika – duplikata. V oddaji tudi o dokumentarnem filmu Tržaške prikazni, filmskem portretu Dušana Jelinčiča in slavističnem kongresu, ki se jutri začenja v Trstu.
"Kako biti in ostati etičen?" je vprašanje, ki ga bo ob dilemah posameznikove svobode, človečnosti, ekologije, nasilja, neenakosti, smisla in seveda Boga zastavljala predstava "Zaprta študija. New constructive ethics" v Prešernovem gledališču Kranj. Drama Ivana Viripajeva v formi intervjujev treh intelektualcev razkriva njihova prepričanja ter neskladja med poklicnimi stališči in zasebnimi življenji. "Lahko bi rekli, da tekst poskuša obsoditi spone kapitalizma, neokolonialnih zasužnjevanj tretjega sveta in vse pogubnejših podnebnih katastrof za človeka in celotno Zemljo ter v istem hipu odgovor zaupati vrhu treh znanstvenikov 21. stoletja, ki ob preučevanju človeške evolucije (in nasprotno, zakaj se dogaja zaviranje le-te) razvijejo tezo, da so človeški možgani vnaprej biološko determinirani," je o predstavi zapisala režiserka Nina Rajić Kranjac. Predstavljamo tudi roman Polovica dvojine avtorice Vande Šega, ki notranjo moč in navdih črpa iz domačega okolja. Roman, ki ga je izdala Mohorjeva družba, pripoveduje o soočanju družine z izgubo hčerke v prometni nesreči. foto: Nada Žgank
"Kako biti in ostati etičen?" je vprašanje, ki ga bo ob dilemah posameznikove svobode, človečnosti, ekologije, nasilja, neenakosti, smisla in seveda Boga zastavljala predstava "Zaprta študija. New constructive ethics" v Prešernovem gledališču Kranj. Drama Ivana Viripajeva v formi intervjujev treh intelektualcev razkriva njihova prepričanja ter neskladja med poklicnimi stališči in zasebnimi življenji. "Lahko bi rekli, da tekst poskuša obsoditi spone kapitalizma, neokolonialnih zasužnjevanj tretjega sveta in vse pogubnejših podnebnih katastrof za človeka in celotno Zemljo ter v istem hipu odgovor zaupati vrhu treh znanstvenikov 21. stoletja, ki ob preučevanju človeške evolucije (in nasprotno, zakaj se dogaja zaviranje le-te) razvijejo tezo, da so človeški možgani vnaprej biološko determinirani," je o predstavi zapisala režiserka Nina Rajić Kranjac. Predstavljamo tudi roman Polovica dvojine avtorice Vande Šega, ki notranjo moč in navdih črpa iz domačega okolja. Roman, ki ga je izdala Mohorjeva družba, pripoveduje o soočanju družine z izgubo hčerke v prometni nesreči. foto: Nada Žgank
V Beogradu so slovesno odprli 56. mednarodni gledališki festival Bitef, ki se je sicer začel že prej, s t. i. prologom in predstavo »Ni konec sveta« nemškega gledališča Schaubüne v režiji Katy Michel, ene izmed zvezdnic festivala. Letos ga bodo zaznamovali tudi Slovenci – svetovno premiero bo tam doživela predstava Maske Žige Divjaka. V lapidariju kostanjeviške Galerije Božidarja Jakca pa so odprli še predzadnjo letošnjo razstavo, in sicer štirinajstih risb Erika Mavriča, z naslovom Dolgo črno poletje. Nastale so v tehniki oglja na vezano ploščo.
V Beogradu so slovesno odprli 56. mednarodni gledališki festival Bitef, ki se je sicer začel že prej, s t. i. prologom in predstavo »Ni konec sveta« nemškega gledališča Schaubüne v režiji Katy Michel, ene izmed zvezdnic festivala. Letos ga bodo zaznamovali tudi Slovenci – svetovno premiero bo tam doživela predstava Maske Žige Divjaka. V lapidariju kostanjeviške Galerije Božidarja Jakca pa so odprli še predzadnjo letošnjo razstavo, in sicer štirinajstih risb Erika Mavriča, z naslovom Dolgo črno poletje. Nastale so v tehniki oglja na vezano ploščo.
Danes v oddaji izpostavljamo 14. mednarodni festival novomedijske kulture Speculum Artium, ki bo do sobote ponujal prikaz in izkušnjo osupljivega sveta, v katerem se dosežki sodobne tehnologije prepletajo z neizmerno domišljijo umetnikov.Festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae že dvajseto leto organizira Kulturni dom Nova Gorica v sodelovanju z različnimi italijanskimi in slovenskimi društvi in ustanovami na Goriškem in Tržaškem, danes se začenja v vili Vipolže v Goriških brdih. 60. Linhartovo srečanje, festival ljubiteljskega gledališča iz Slovenije in zamejstva pa bo popestrilo kulturno dogajanje v Postojni. Pozornost namenjamo tudi mednarodni filozofski konferenci z naslovom Gospodar - o sodobnih strukturah oblasti in razstavi Umetnost na delu, ki jo nocoj odpirajo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Foto: Arhiv Delavskega doma Trbovlje
Danes v oddaji izpostavljamo 14. mednarodni festival novomedijske kulture Speculum Artium, ki bo do sobote ponujal prikaz in izkušnjo osupljivega sveta, v katerem se dosežki sodobne tehnologije prepletajo z neizmerno domišljijo umetnikov.Festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae že dvajseto leto organizira Kulturni dom Nova Gorica v sodelovanju z različnimi italijanskimi in slovenskimi društvi in ustanovami na Goriškem in Tržaškem, danes se začenja v vili Vipolže v Goriških brdih. 60. Linhartovo srečanje, festival ljubiteljskega gledališča iz Slovenije in zamejstva pa bo popestrilo kulturno dogajanje v Postojni. Pozornost namenjamo tudi mednarodni filozofski konferenci z naslovom Gospodar - o sodobnih strukturah oblasti in razstavi Umetnost na delu, ki jo nocoj odpirajo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Foto: Arhiv Delavskega doma Trbovlje
Izjemno plodovit slovenski pisatelj Miha Mazzini je v knjigi Osebno strnil svoje najbolj osebne izkušnje koronskega obdobja, ko se je po razhodu s partnerko lotil preizkušanja številnih novodobnih praks kot so meditacija, šamanizem in romanje. V oddaji poročamo tudi o današnjem dnevu Frana Ramovša. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je namreč ob 70-letnici smrti svojega ustanovitelja pripravil številne dogodke.
Izjemno plodovit slovenski pisatelj Miha Mazzini je v knjigi Osebno strnil svoje najbolj osebne izkušnje koronskega obdobja, ko se je po razhodu s partnerko lotil preizkušanja številnih novodobnih praks kot so meditacija, šamanizem in romanje. V oddaji poročamo tudi o današnjem dnevu Frana Ramovša. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je namreč ob 70-letnici smrti svojega ustanovitelja pripravil številne dogodke.
V Mariboru se je sinoči sklenil 11. festival dokumentarnega filma Dokudoc. Potem ko je na filmskem festivalu Al Jazeera Balkans v Sarajevu doživel svetovno premiero, so pretresljivi dokumentarec Mirana Zupaniča Sarajevo safari prikazali še na mariborskem festivalu, kjer je včeraj prejel glavno nagrado DOKUDOC 2022. »To je film z zlobo, ki je ne boste pozabili. Čutili boste izgubo ljudi in sovražili boste, da so lahko ljudje tako okrutni. Če smo pozabili, kako nora je lahko vojna - ta film nas bo na to vedno opominjal,« je zapisala žirija festivala Dokudoc v utemeljitvi nagrade za film. V oddaji predstavljamo tudi četrto prozno delo vsestranskega ustvarjalca Roka Vilčnika – roman Sveti gozd ter vas vabimo v novomeško galerijo Simulaker na razstavo slikarke Neže Perovšek.
V Mariboru se je sinoči sklenil 11. festival dokumentarnega filma Dokudoc. Potem ko je na filmskem festivalu Al Jazeera Balkans v Sarajevu doživel svetovno premiero, so pretresljivi dokumentarec Mirana Zupaniča Sarajevo safari prikazali še na mariborskem festivalu, kjer je včeraj prejel glavno nagrado DOKUDOC 2022. »To je film z zlobo, ki je ne boste pozabili. Čutili boste izgubo ljudi in sovražili boste, da so lahko ljudje tako okrutni. Če smo pozabili, kako nora je lahko vojna - ta film nas bo na to vedno opominjal,« je zapisala žirija festivala Dokudoc v utemeljitvi nagrade za film. V oddaji predstavljamo tudi četrto prozno delo vsestranskega ustvarjalca Roka Vilčnika – roman Sveti gozd ter vas vabimo v novomeško galerijo Simulaker na razstavo slikarke Neže Perovšek.
V zadnji oddaji tega tedna vabimo v gledališče: V SNG Nova Gorica bo na ogled gledališka klasika Bulgakova Mojster in Margareta, v SLG Celje bo zaživela otroška predstava Slobodana Obradovića Robin Hood, v ljubljanski Drami pa ta konec tedna poteka t.i. Cementfest. V okviru festivala so na ogled tri uprizoritve iz Ljubljane, Beograda in Zagreba, ki so nastale po drami Cement nemškega dramatika Heinerja Müllerja. V oddaji pa tudi več o festivalu dokumentarnega filma DokuDoc, ki se je včeraj začel v Mariboru.
V zadnji oddaji tega tedna vabimo v gledališče: V SNG Nova Gorica bo na ogled gledališka klasika Bulgakova Mojster in Margareta, v SLG Celje bo zaživela otroška predstava Slobodana Obradovića Robin Hood, v ljubljanski Drami pa ta konec tedna poteka t.i. Cementfest. V okviru festivala so na ogled tri uprizoritve iz Ljubljane, Beograda in Zagreba, ki so nastale po drami Cement nemškega dramatika Heinerja Müllerja. V oddaji pa tudi več o festivalu dokumentarnega filma DokuDoc, ki se je včeraj začel v Mariboru.
Hribarjeva dvorana na ljubljanskem Gradu bo nocoj prizorišče slavnostne podelitve nagrade lastovka za najboljšo kratko zgodbo leta 2022. Natečaj že enaintrideset let pripravlja uredništvo za kulturo tretjega programa Radia Slovenija, strokovna žirija pa je tokrat izbrala zmagovalno kratko zgodbo z naslovom Pod barvami na sliki. Dramsko besedilo Cement nemškega dramatika Heinerja Müllerja je nastalo po istoimenskem romanu pisatelja Fjodorja Gladkova ter je spoj intimnih in političnih dimenzij. Režiser Sebastjan Horvat ter dramaturg in avtor priredbe Milan Ramšak Marković sta besedilo na oder postavila v treh različnih interpretacijah, ki so premiere doživele v treh različnih mestih bivše Jugoslavije. Drevi bo v Veliki gledališki dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor prvi koncert simfoničnega cikla, ki bo tudi otvoritveni koncert 15. Festivala Maribor. Do sobote v Ljubljani poteka festival zvočnih sprehodov, zvočnih dogodkov in refleksij z imenom To)pot, ki združuje umetnice, teoretičarke ter radovedno občinstvo, ki mu je blizu hoja kot praksa ustvarjanja in poslušanja okolice.To so poudarki današnje oddaje Svet kulture, v kateri predstavljamo še nominirance za Rožančevo nagrado.
Hribarjeva dvorana na ljubljanskem Gradu bo nocoj prizorišče slavnostne podelitve nagrade lastovka za najboljšo kratko zgodbo leta 2022. Natečaj že enaintrideset let pripravlja uredništvo za kulturo tretjega programa Radia Slovenija, strokovna žirija pa je tokrat izbrala zmagovalno kratko zgodbo z naslovom Pod barvami na sliki. Dramsko besedilo Cement nemškega dramatika Heinerja Müllerja je nastalo po istoimenskem romanu pisatelja Fjodorja Gladkova ter je spoj intimnih in političnih dimenzij. Režiser Sebastjan Horvat ter dramaturg in avtor priredbe Milan Ramšak Marković sta besedilo na oder postavila v treh različnih interpretacijah, ki so premiere doživele v treh različnih mestih bivše Jugoslavije. Drevi bo v Veliki gledališki dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor prvi koncert simfoničnega cikla, ki bo tudi otvoritveni koncert 15. Festivala Maribor. Do sobote v Ljubljani poteka festival zvočnih sprehodov, zvočnih dogodkov in refleksij z imenom To)pot, ki združuje umetnice, teoretičarke ter radovedno občinstvo, ki mu je blizu hoja kot praksa ustvarjanja in poslušanja okolice.To so poudarki današnje oddaje Svet kulture, v kateri predstavljamo še nominirance za Rožančevo nagrado.
Priznani ameriški plesalec in koreograf Ty Boomershine se je vrsto let učil od Lucinde Childs, ki jo uvrščamo med prelomne umetnice postmodernega plesa. Njene koreografije zaznamuje minimalizem, za katerega sta značilna gibanje in ponovitev. Boomershine je rekonstrukcijo njene ustvarjalnosti vpletel v predstavo Dela v tišini, ki smo si jo lahko ogledali na odru Kina Šiška v izvedbi berlinske plesne zasedbe Dance on ensemble. V Svetu kulture se bomo posvetili še jesenskim novostim Cankarjeve založbe: novo zbirko kratkih zgodb je napisala Vesna Lemaić, Ivo Svetina je objavil delo, za katerega pravi, da je njegovo zadnje, grafični oblikovalec Žiga Valetič pa nas vabi v zaodrje nastanka knjig. In za konec še v Trst, kjer praznujejo 120 let Openskega tramvaja, ki je, kot poroča Marij Čuk, že del kulturne dediščine na Tržaškem in njene jezikovne večizraznosti.
Priznani ameriški plesalec in koreograf Ty Boomershine se je vrsto let učil od Lucinde Childs, ki jo uvrščamo med prelomne umetnice postmodernega plesa. Njene koreografije zaznamuje minimalizem, za katerega sta značilna gibanje in ponovitev. Boomershine je rekonstrukcijo njene ustvarjalnosti vpletel v predstavo Dela v tišini, ki smo si jo lahko ogledali na odru Kina Šiška v izvedbi berlinske plesne zasedbe Dance on ensemble. V Svetu kulture se bomo posvetili še jesenskim novostim Cankarjeve založbe: novo zbirko kratkih zgodb je napisala Vesna Lemaić, Ivo Svetina je objavil delo, za katerega pravi, da je njegovo zadnje, grafični oblikovalec Žiga Valetič pa nas vabi v zaodrje nastanka knjig. In za konec še v Trst, kjer praznujejo 120 let Openskega tramvaja, ki je, kot poroča Marij Čuk, že del kulturne dediščine na Tržaškem in njene jezikovne večizraznosti.
V torkovem pregledu dogajanja v ospredje postavljamo film, glasbo in literaturo. Z našo berlinsko dopisnico smo obiskali tamkajšnji literarni festival; predstavljamo ciklus zvočnih eksperimentalnih dogodkov Sound Explicit 2022, ki pomeni širok žanrski razpon – od zvočnih raziskav in improvizirane glasbe do eksperimentalnih zvočnih projektov; najavljamo drevišnji koncert Sedem trobent apokalipse v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma in v neposrednem prenosu na programu Ars; ter pregledujemo program Tedna korejskega filma, ki bo vse tja do nedelje v Kinodvoru ponudil projekcije izbora petih filmov različnih žanrov iz najnovejše južnokorejske filmske produkcije. (foto: Albrecht Dürer, ''Štirje jezdeci apokalipse'', 1498)
V torkovem pregledu dogajanja v ospredje postavljamo film, glasbo in literaturo. Z našo berlinsko dopisnico smo obiskali tamkajšnji literarni festival; predstavljamo ciklus zvočnih eksperimentalnih dogodkov Sound Explicit 2022, ki pomeni širok žanrski razpon – od zvočnih raziskav in improvizirane glasbe do eksperimentalnih zvočnih projektov; najavljamo drevišnji koncert Sedem trobent apokalipse v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma in v neposrednem prenosu na programu Ars; ter pregledujemo program Tedna korejskega filma, ki bo vse tja do nedelje v Kinodvoru ponudil projekcije izbora petih filmov različnih žanrov iz najnovejše južnokorejske filmske produkcije. (foto: Albrecht Dürer, ''Štirje jezdeci apokalipse'', 1498)
Medtem ko je farmacevtska industrija spodbujala odvisnost od opiatov, je na drugi strani sponzorirala zbirke najuglednejših svetovnih muzejev, tej temi se posveča zmagovalni film 79. beneške Mostre, dokumentarec Vsa lepota in prelivanje krvi režiserke Laure Poitras. Ob nagrajencih filmskega festivala v Benetkah bomo prelistali tudi po knjižnih novostih zbirke Maksime in misli Nicolasa Chamforta in romanu Spomini antisemita Gregorja von Rezzorija, ki sta izšli pri zbirki Kondor.
Medtem ko je farmacevtska industrija spodbujala odvisnost od opiatov, je na drugi strani sponzorirala zbirke najuglednejših svetovnih muzejev, tej temi se posveča zmagovalni film 79. beneške Mostre, dokumentarec Vsa lepota in prelivanje krvi režiserke Laure Poitras. Ob nagrajencih filmskega festivala v Benetkah bomo prelistali tudi po knjižnih novostih zbirke Maksime in misli Nicolasa Chamforta in romanu Spomini antisemita Gregorja von Rezzorija, ki sta izšli pri zbirki Kondor.
V SNG Maribor so pripravili mladinsko predstavo izpod peresa dramaturginje Maje Burin Rdeča kapuca, jutri pa se v Prešernovem gledališču Kranj obeta premiera proletarske komedije Darija Foja Vse zastonj! Vse zastonj! v režiji Ajde Valcl. Slišali boste tudi več o letošnji prejemnici nagrade Vilenica Amandi Aizpuriete.
V SNG Maribor so pripravili mladinsko predstavo izpod peresa dramaturginje Maje Burin Rdeča kapuca, jutri pa se v Prešernovem gledališču Kranj obeta premiera proletarske komedije Darija Foja Vse zastonj! Vse zastonj! v režiji Ajde Valcl. Slišali boste tudi več o letošnji prejemnici nagrade Vilenica Amandi Aizpuriete.
Mednarodni literarni festival Vilenica bo nocoj postregel s predstavitvijo sodobne estonske literature ob izidu antologije Meelestik – Domišljijska pokrajina v souredništvu Julije Potrč Šavli. Včerajšnji osrednji dogodek pa je bila večerna okrogla miza na temo Kako daleč je dom. Odpravili se bomo tudi v zapuščeno Palačo Cukrarna, ki je z emotivno energijo svojih začasnih prebivalcev nagovorila ustvarjalce intermedijske uprizoritve romana Severni sij Draga Jančarja, da so prvi del projekta zasnovali prav za ta prostor. Režiser Primož Ekart protagonista Erdmana vidi kot nekakšno metaforo človeka v (pred)kataklizmičnem času, kot "občutljiv kompas, ki divje niha" v večnem iskanju azila. In kot doda, konec koncev vsi na neki način ob določen času dneva iščemo azil – zatočišče, kamor se umaknemo. V Svetu kulture še o 28. koncertu v Komornem studiu programa Ars – Na gladini spomina: klavirske skladbe in samospevi Josipine Turnograjske in Miroslava Vilharja.
Mednarodni literarni festival Vilenica bo nocoj postregel s predstavitvijo sodobne estonske literature ob izidu antologije Meelestik – Domišljijska pokrajina v souredništvu Julije Potrč Šavli. Včerajšnji osrednji dogodek pa je bila večerna okrogla miza na temo Kako daleč je dom. Odpravili se bomo tudi v zapuščeno Palačo Cukrarna, ki je z emotivno energijo svojih začasnih prebivalcev nagovorila ustvarjalce intermedijske uprizoritve romana Severni sij Draga Jančarja, da so prvi del projekta zasnovali prav za ta prostor. Režiser Primož Ekart protagonista Erdmana vidi kot nekakšno metaforo človeka v (pred)kataklizmičnem času, kot "občutljiv kompas, ki divje niha" v večnem iskanju azila. In kot doda, konec koncev vsi na neki način ob določen času dneva iščemo azil – zatočišče, kamor se umaknemo. V Svetu kulture še o 28. koncertu v Komornem studiu programa Ars – Na gladini spomina: klavirske skladbe in samospevi Josipine Turnograjske in Miroslava Vilharja.
Osrednja tema letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica je begunstvo in z njim vprašanje Kako daleč je dom. Osrednjo nagrado festivala Vilenica pa bodo podelili latvijski pesnici Amandi Aizpuriete. Pod drobnogled bomo vzeli film Tár, ki izstopa na beneški Mostri, najstarejšem filmskem festivalu na svetu. Z njim se po 16-ih letih na filmsko prizorišče vrača režiser Todd Field, glavno vlogo zvezdniške dirigentke pa je v njem zaigrala Cate Blanchett. Prisluhnili bomo tudi Topografijam zvoka, mednarodnemu festivalu zvočnih umetnosti.
Osrednja tema letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica je begunstvo in z njim vprašanje Kako daleč je dom. Osrednjo nagrado festivala Vilenica pa bodo podelili latvijski pesnici Amandi Aizpuriete. Pod drobnogled bomo vzeli film Tár, ki izstopa na beneški Mostri, najstarejšem filmskem festivalu na svetu. Z njim se po 16-ih letih na filmsko prizorišče vrača režiser Todd Field, glavno vlogo zvezdniške dirigentke pa je v njem zaigrala Cate Blanchett. Prisluhnili bomo tudi Topografijam zvoka, mednarodnemu festivalu zvočnih umetnosti.
V Štihovi dvorani Cankarjevega doma bo potekala komorna opera ''Svatba'' kanadske skladateljice Ane Sokolović, ki je bila pri nas sicer prvič izvedena leta 2017, v sklopu 65. Festivala Ljubljana, a tokrat v izvedbi domačih pevk. Predstavljamo tudi knjižne novosti za otroke in mladino slovenskih založb, ki so pospremile novo šolsko leto. Na kratko pa napovedujemo še začetek 8. festivala Hiša strpnosti. (foto: ''Svatba'' Ane Sokolović / Darja Štravs Tisu)
V Štihovi dvorani Cankarjevega doma bo potekala komorna opera ''Svatba'' kanadske skladateljice Ane Sokolović, ki je bila pri nas sicer prvič izvedena leta 2017, v sklopu 65. Festivala Ljubljana, a tokrat v izvedbi domačih pevk. Predstavljamo tudi knjižne novosti za otroke in mladino slovenskih založb, ki so pospremile novo šolsko leto. Na kratko pa napovedujemo še začetek 8. festivala Hiša strpnosti. (foto: ''Svatba'' Ane Sokolović / Darja Štravs Tisu)
Od majhnega sem si želel odgovoriti na vprašanje, kako bi bilo vstopiti v umetnino, če bi kip ali slika imela vrata, pravi multidisciplinarni umetnik Jaša Mrevlje-Pollak. Odgovor išče v projektu Bloom, s katerim bo za en dan zasedel celotno poslopje Kina Šiška. S prepletom različnih umetniških izrazov v prostoru bo skušal doseči potopitev v svoje delo. Predstavljamo tudi muzikal Boljši svet in predstavo Kdo se boji Virginie Woolf, premieri, s katerima Mestno gledališče Ljubljansko in Miniteater vstopata v novo sezono.
Od majhnega sem si želel odgovoriti na vprašanje, kako bi bilo vstopiti v umetnino, če bi kip ali slika imela vrata, pravi multidisciplinarni umetnik Jaša Mrevlje-Pollak. Odgovor išče v projektu Bloom, s katerim bo za en dan zasedel celotno poslopje Kina Šiška. S prepletom različnih umetniških izrazov v prostoru bo skušal doseči potopitev v svoje delo. Predstavljamo tudi muzikal Boljši svet in predstavo Kdo se boji Virginie Woolf, premieri, s katerima Mestno gledališče Ljubljansko in Miniteater vstopata v novo sezono.
Izpostavljamo dva vrhunska glasbena dogodka. V organizaciji Festivala Ljubljana bo v Cankarjevem domu nastopil Londonski kraljevi filharmonični orkester pod taktirko Vasilija Petrenka. V okviru festivala Imago Sloveniae pa bo v Mestnem muzeju v Ljubljani nastopila naša vrhunska kitaristka Klara Tomljanovič, ki bo premierno izvedla štiri nova dela za kitaro. V oddaji tudi o mladinskem filmu, ki prihaja v kinodvorane. Gajin svet 2 je nadaljevanje uspešnice iz leta 2018 o deklici, ki je pametna, radovedna in neposredna - in ki s svojim najboljšim prijateljem, računalniškim genijem Maticem, pogosto rešuje iz težav druge, svojo sestro in celo odrasle.
Izpostavljamo dva vrhunska glasbena dogodka. V organizaciji Festivala Ljubljana bo v Cankarjevem domu nastopil Londonski kraljevi filharmonični orkester pod taktirko Vasilija Petrenka. V okviru festivala Imago Sloveniae pa bo v Mestnem muzeju v Ljubljani nastopila naša vrhunska kitaristka Klara Tomljanovič, ki bo premierno izvedla štiri nova dela za kitaro. V oddaji tudi o mladinskem filmu, ki prihaja v kinodvorane. Gajin svet 2 je nadaljevanje uspešnice iz leta 2018 o deklici, ki je pametna, radovedna in neposredna - in ki s svojim najboljšim prijateljem, računalniškim genijem Maticem, pogosto rešuje iz težav druge, svojo sestro in celo odrasle.
K temu, da sta opera in klasična glasba prodrla med širšo javnost, je pomembno prispeval tudi španski baritonist Placido Domingo, član slavne zasedbe treh tenorjev Carreras, Pavarotti, Domingo. Nocoj bo že četrtič nastopil v Sloveniji, z Orkestrom Slovenske filharmonije in urugvajsko sopranistko Mario Jose Siri bo stopil na oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma. O tem v Svetu kulture in o filmu: v tekmovalni program Obzorja 79. beneškega filmskega festivala, ki se začenja danes, je uvrščena tudi slovenska manjšinska koprodukcija Najsrečnejši človek na svetu makedonske režiserke in scenaristke Teone Strugar Mitevske. V Mariboru pa se z rdečo nitjo igrivosti kot metafore bivanja in kreativnosti začenja 16. festival sodobnega plesa Platforma, ki bo s predstavami in drugimi dogodki na številnih prizoriščih v mestu, tudi na prostem, vabil občinstvo vse do nedelje.
K temu, da sta opera in klasična glasba prodrla med širšo javnost, je pomembno prispeval tudi španski baritonist Placido Domingo, član slavne zasedbe treh tenorjev Carreras, Pavarotti, Domingo. Nocoj bo že četrtič nastopil v Sloveniji, z Orkestrom Slovenske filharmonije in urugvajsko sopranistko Mario Jose Siri bo stopil na oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma. O tem v Svetu kulture in o filmu: v tekmovalni program Obzorja 79. beneškega filmskega festivala, ki se začenja danes, je uvrščena tudi slovenska manjšinska koprodukcija Najsrečnejši človek na svetu makedonske režiserke in scenaristke Teone Strugar Mitevske. V Mariboru pa se z rdečo nitjo igrivosti kot metafore bivanja in kreativnosti začenja 16. festival sodobnega plesa Platforma, ki bo s predstavami in drugimi dogodki na številnih prizoriščih v mestu, tudi na prostem, vabil občinstvo vse do nedelje.
Piranski ex-tempore je kreativno, zanimivo in tekmovalno dogajanje, poudari kustosinja Majda Božeglav Japelj pred začetkom enega pomembnejših likovnih dogodkov v slovenski Istri, ki je letos 57. po vrsti. Želijo privabiti mlade, zato se povezujejo z raznimi akademijami, tokrat bo v žiriji prisoten direktor beneške. Za nagrade so bodo na ex-temporu v Piranu potegovali tako akademski kot ljubiteljski slikarji in slikarke. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi 43. dnevu v sklopu 102. Salzburških slavnostnih iger, enega najstarejših festivalov na svetu. Danes bodo uprizorili Janáčkovo Katjo Kabanovo, nastopili bodo tudi Berlinski filharmoniki z Danielom Hardingom.
Piranski ex-tempore je kreativno, zanimivo in tekmovalno dogajanje, poudari kustosinja Majda Božeglav Japelj pred začetkom enega pomembnejših likovnih dogodkov v slovenski Istri, ki je letos 57. po vrsti. Želijo privabiti mlade, zato se povezujejo z raznimi akademijami, tokrat bo v žiriji prisoten direktor beneške. Za nagrade so bodo na ex-temporu v Piranu potegovali tako akademski kot ljubiteljski slikarji in slikarke. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi 43. dnevu v sklopu 102. Salzburških slavnostnih iger, enega najstarejših festivalov na svetu. Danes bodo uprizorili Janáčkovo Katjo Kabanovo, nastopili bodo tudi Berlinski filharmoniki z Danielom Hardingom.
Kljub nasprotovanju ukrajinske skupnosti Slovenije bo v sklopu 70. festivala Ljubljana v Gallusovi dvorani nastopil zakonski par – sopranistka Ana Netrebko in tenorist Jusif Ejvazov – ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Michelangela Mazze. Koncert bomo napovedali malce po 16ti, ko bomo predstavili tudi razstavo Industrija jekla Tobiasa Putriha, enega naših najpomembnejših kiparjev srednje generacije. V Galeriji Ravne na Koroškem bodo na ogled njegove jeklene skulpture, s katerimi se bo navezal na več kot 400-letno tradicijo železarstva v teh krajih ter Formo vivo Ravne, zbirko 36ih jeklenih skulptur v mestu in okolici. Foto: Tobias Putrih, Industrija jekla, vir: Galerija Ravne
Kljub nasprotovanju ukrajinske skupnosti Slovenije bo v sklopu 70. festivala Ljubljana v Gallusovi dvorani nastopil zakonski par – sopranistka Ana Netrebko in tenorist Jusif Ejvazov – ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Michelangela Mazze. Koncert bomo napovedali malce po 16ti, ko bomo predstavili tudi razstavo Industrija jekla Tobiasa Putriha, enega naših najpomembnejših kiparjev srednje generacije. V Galeriji Ravne na Koroškem bodo na ogled njegove jeklene skulpture, s katerimi se bo navezal na več kot 400-letno tradicijo železarstva v teh krajih ter Formo vivo Ravne, zbirko 36ih jeklenih skulptur v mestu in okolici. Foto: Tobias Putrih, Industrija jekla, vir: Galerija Ravne
Izpostavljamo koncert, ki bo nocoj na sporedu Festivala Ljubljana. Gre za obetavni in produkcijsko povsem nov glasbeni večer, ki ga bodo izvedli Slovenski mladinski orkester z dirigentko Živo Ploj Peršuh in glasbeno družino Krajnčan.Predstavljamo tudi roman v stripu Nekropola, ki ga je po znamenitem avtobiografskem romanu Borisa Pahorja ustvaril mladi tržaški umetnik Jurij Devetak.
Izpostavljamo koncert, ki bo nocoj na sporedu Festivala Ljubljana. Gre za obetavni in produkcijsko povsem nov glasbeni večer, ki ga bodo izvedli Slovenski mladinski orkester z dirigentko Živo Ploj Peršuh in glasbeno družino Krajnčan.Predstavljamo tudi roman v stripu Nekropola, ki ga je po znamenitem avtobiografskem romanu Borisa Pahorja ustvaril mladi tržaški umetnik Jurij Devetak.
Kabinet čudes mi je blizu zato, ker je povezan s čudenjem, pravi umetnik Damijan Kracina, ki se v svojih delih pogosto naslanja na te zbirke kuriozitet, nekakšne predhodnice muzejev. Prostor galerije Društva Likovnih umetnikov je na razstavi 0,22 naselil s skoraj nelagodje zbujajočimi oblikami, ki spajajo namige na živalski, človeški in rastlinski svet. So ta bitja ogrožena ali pa morda ogrožajo nas? Gre morda za arheološke izkopanine kosti nenavadnih izumrlih vrst? V Mestni knjižnici Ljubljana pa je potekala mednarodna raziskovalna delavnica na temo Cenzura in samocenzura žensk. Predavateljice iz različnih evropskih univerz so govorile o zgodovini cenzure žensk in njihovem položaju v 19. stoletju. Strategije cenzure in samocenzure pisateljic in intelektualk pa so osvetlile tudi z vidika aktualnosti. Foto: Galerija DLUL
Kabinet čudes mi je blizu zato, ker je povezan s čudenjem, pravi umetnik Damijan Kracina, ki se v svojih delih pogosto naslanja na te zbirke kuriozitet, nekakšne predhodnice muzejev. Prostor galerije Društva Likovnih umetnikov je na razstavi 0,22 naselil s skoraj nelagodje zbujajočimi oblikami, ki spajajo namige na živalski, človeški in rastlinski svet. So ta bitja ogrožena ali pa morda ogrožajo nas? Gre morda za arheološke izkopanine kosti nenavadnih izumrlih vrst? V Mestni knjižnici Ljubljana pa je potekala mednarodna raziskovalna delavnica na temo Cenzura in samocenzura žensk. Predavateljice iz različnih evropskih univerz so govorile o zgodovini cenzure žensk in njihovem položaju v 19. stoletju. Strategije cenzure in samocenzure pisateljic in intelektualk pa so osvetlile tudi z vidika aktualnosti. Foto: Galerija DLUL
Nocoj se v ljubljanskih Križankah, v sklopu Festivala Ljubljana obeta muzikal Povodni mož. Ta je nastal po besedilu Ambroža Kvartiča, glasbo je prispevala Neža Buh – Neisha, Željko Božič in Maša Kagao Knez se podpisujeta kot koreografa, režira pa Sara Lucu. tako iz Prešernovega dela kakor tudi iz ljudskih zgodb je postavljen v sodoben čas in podprt z novodobnimi scenskimi vizualijami ter na duhovit način ozavešča in nagovarja slehernega posameznika k razmisleku o uporabi in vplivu družbenih omrežij. V Cukrarni bodo v okviru letošnjih Mladih levov Neja Tomšič in Nonument Group predstavili projekt Krog, oziroma »potopitveno dokumentarno instalacijo s pripovedovanjem«, kot svoj Krog označijo sami. V Petanjcih v Prekmurju pa se je začel 26. Festival vina in poezije. (foto: Primož Lukežič)
Nocoj se v ljubljanskih Križankah, v sklopu Festivala Ljubljana obeta muzikal Povodni mož. Ta je nastal po besedilu Ambroža Kvartiča, glasbo je prispevala Neža Buh – Neisha, Željko Božič in Maša Kagao Knez se podpisujeta kot koreografa, režira pa Sara Lucu. tako iz Prešernovega dela kakor tudi iz ljudskih zgodb je postavljen v sodoben čas in podprt z novodobnimi scenskimi vizualijami ter na duhovit način ozavešča in nagovarja slehernega posameznika k razmisleku o uporabi in vplivu družbenih omrežij. V Cukrarni bodo v okviru letošnjih Mladih levov Neja Tomšič in Nonument Group predstavili projekt Krog, oziroma »potopitveno dokumentarno instalacijo s pripovedovanjem«, kot svoj Krog označijo sami. V Petanjcih v Prekmurju pa se je začel 26. Festival vina in poezije. (foto: Primož Lukežič)
S pesniškim branjem udeležencev katalonsko-slovenske prevajalske delavnice se danes v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih začenja 26. pesniški festival Dnevi poezije in vina. Na festivalu, ki se bo pretežno dogajal na Ptuju, se bo do konca tedna predstavilo skupno dvajset pesnic in pesnikov iz desetih držav. V soboto se je sklenil festival kratkega filma FeKK, vabimo pa vas tudi na 70. Ljubljana Festival, na katerem bo drevi s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija nastopil perujski tenorist Juan Diego Flórez.
S pesniškim branjem udeležencev katalonsko-slovenske prevajalske delavnice se danes v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih začenja 26. pesniški festival Dnevi poezije in vina. Na festivalu, ki se bo pretežno dogajal na Ptuju, se bo do konca tedna predstavilo skupno dvajset pesnic in pesnikov iz desetih držav. V soboto se je sklenil festival kratkega filma FeKK, vabimo pa vas tudi na 70. Ljubljana Festival, na katerem bo drevi s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija nastopil perujski tenorist Juan Diego Flórez.
Jutri, 19.8. se bo sklenil Sarajevski filmski festival. Za glavno nagrado se poteguje tudi ukrajinski film Klondike. Ustvarjalci filma so imeli ob snemanju občutek, da se Ukrajini obetajo strašni dogodki, potem pa se je le nekaj tednov po svetovni premieri tudi zares začela ruska invazija. Iz bosanske prestolnice se bo oglasil Aleksander Čobec. V nadaljevanju oddaje pa tudi več o Platformi malih umetnosti, ki se te dni odvija v Ljubljani.
Jutri, 19.8. se bo sklenil Sarajevski filmski festival. Za glavno nagrado se poteguje tudi ukrajinski film Klondike. Ustvarjalci filma so imeli ob snemanju občutek, da se Ukrajini obetajo strašni dogodki, potem pa se je le nekaj tednov po svetovni premieri tudi zares začela ruska invazija. Iz bosanske prestolnice se bo oglasil Aleksander Čobec. V nadaljevanju oddaje pa tudi več o Platformi malih umetnosti, ki se te dni odvija v Ljubljani.
Mednarodno uveljavljeni tuji in domači umetniki in mentorji bodo vodili tradicionalne delavnice jazzovske glasbe, tudi za najmlajše, pospremil pa jih bo večerni koncertni program festivala Jazzinty s sloganom Zvok mladosti in prihodnosti. Ja, dolenjska prestolnica ta teden diha ob zvokih jazza, za organizacijo je poskrbel Zavod Novo mesto. V Mariboru pa Društvo slovenskih književnih prevajalcev v času poletnih počitnic organizira mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti. Trije gostujoči avtorji, katerih literarna dela obravnavajo tuji prevajalci, se občinstvu v teh dneh predstavljajo tudi na literarnih večerih. Tako se je z mariborskimi bralci sinoči srečala pisateljica Mateja Gomboc, nocoj pa bo gost stripar Izar Lunaček.
Mednarodno uveljavljeni tuji in domači umetniki in mentorji bodo vodili tradicionalne delavnice jazzovske glasbe, tudi za najmlajše, pospremil pa jih bo večerni koncertni program festivala Jazzinty s sloganom Zvok mladosti in prihodnosti. Ja, dolenjska prestolnica ta teden diha ob zvokih jazza, za organizacijo je poskrbel Zavod Novo mesto. V Mariboru pa Društvo slovenskih književnih prevajalcev v času poletnih počitnic organizira mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti. Trije gostujoči avtorji, katerih literarna dela obravnavajo tuji prevajalci, se občinstvu v teh dneh predstavljajo tudi na literarnih večerih. Tako se je z mariborskimi bralci sinoči srečala pisateljica Mateja Gomboc, nocoj pa bo gost stripar Izar Lunaček.
V Sarajevu je svetovno premiero doživel slovenski celovečerec ''Jezdeca'' režiserja Dominika Menceja, ki se med drugim poteguje za nagrado srce Sarajeva. Za prispevek k filmski umetnosti jo je prejel tudi danski igralec Mads Mikkelsen. V prestolnici se je začel 8. Festival kratkega filma FeKK, ki je prvi festivalski dan ponudil štiri poetične filmske kontemplacije Wernerja Herzoga, Franka Percyja Smitha, Alexandra Hammida ter Maye Deren in Davida O'Reilly. (foto: FeKK)
V Sarajevu je svetovno premiero doživel slovenski celovečerec ''Jezdeca'' režiserja Dominika Menceja, ki se med drugim poteguje za nagrado srce Sarajeva. Za prispevek k filmski umetnosti jo je prejel tudi danski igralec Mads Mikkelsen. V prestolnici se je začel 8. Festival kratkega filma FeKK, ki je prvi festivalski dan ponudil štiri poetične filmske kontemplacije Wernerja Herzoga, Franka Percyja Smitha, Alexandra Hammida ter Maye Deren in Davida O'Reilly. (foto: FeKK)
Tako kot pred trinajstimi leti bo pianist Ivan Skrt, diplomant slovitega konservatorija Čajkovskega v Moskvi, ki se je pozneje izpopolnjeval na normalki v Parizu, v izjemnem okolju poskušal očarati obiskovalce z izbranimi klavirskimi skladbami. Najprej pa o začetku Sarajevskega filmskega festivala, na katerem bo slovenska kinematografija zastopana kot še nikoli doslej. Napovedali bomo tudi premiero radijske igre Marijino oznanjenje, radijsko priredbo znamenite drame, ki jo je na začetku prejšnjega stoletja napisal francoski pesnik in dramatik Paul Claudel.
Tako kot pred trinajstimi leti bo pianist Ivan Skrt, diplomant slovitega konservatorija Čajkovskega v Moskvi, ki se je pozneje izpopolnjeval na normalki v Parizu, v izjemnem okolju poskušal očarati obiskovalce z izbranimi klavirskimi skladbami. Najprej pa o začetku Sarajevskega filmskega festivala, na katerem bo slovenska kinematografija zastopana kot še nikoli doslej. Napovedali bomo tudi premiero radijske igre Marijino oznanjenje, radijsko priredbo znamenite drame, ki jo je na začetku prejšnjega stoletja napisal francoski pesnik in dramatik Paul Claudel.
Poezija je stara skoraj toliko kot človeštvo. In še preden so jo prvič zapisali, so jo izvajali kot perfomans. Prav prikazovanje spajanja poezije z drugimi odrskimi umetnostmi, od plesa, videa, glasbe, ostaja ogrodje festivala Izrekanja, ki se začenja danes v Celju. Osrednji gost bo poljski pesnik in igralec Krzysztof Siwczyk, predstavili pa bodo tudi dva mlada pesnico in pesnika, ki sta s festivalom odraščala: Laro Gobec in Aljaža Primožiča. Osrednja tema 6. Festivala elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded pa je Odgovornost. Letos se v zvočnem delu vračajo še na zadnja ljubljanska zatočišča za nekomercialne kulturne dogodke, na Metelkovo, sicer pa se bodo s pogovori in delavnicami posvetili okoljski, pravni in vojni odgovornosti, odgovornosti za dostojno življenje kulturnih ustvarjalcev, varnosti v klubih in še kaj se bo našlo.
Poezija je stara skoraj toliko kot človeštvo. In še preden so jo prvič zapisali, so jo izvajali kot perfomans. Prav prikazovanje spajanja poezije z drugimi odrskimi umetnostmi, od plesa, videa, glasbe, ostaja ogrodje festivala Izrekanja, ki se začenja danes v Celju. Osrednji gost bo poljski pesnik in igralec Krzysztof Siwczyk, predstavili pa bodo tudi dva mlada pesnico in pesnika, ki sta s festivalom odraščala: Laro Gobec in Aljaža Primožiča. Osrednja tema 6. Festivala elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded pa je Odgovornost. Letos se v zvočnem delu vračajo še na zadnja ljubljanska zatočišča za nekomercialne kulturne dogodke, na Metelkovo, sicer pa se bodo s pogovori in delavnicami posvetili okoljski, pravni in vojni odgovornosti, odgovornosti za dostojno življenje kulturnih ustvarjalcev, varnosti v klubih in še kaj se bo našlo.
Podajamo se na Dolenjsko, na likovno kolonijo v vas Dvor ob reki Krki, kjer potekajo Dvorski likovni dnevi. Predstavili bomo novo pesniško zbirko vsestranskega ustvarjalca in profesorja slovenskega jezika in književnosti, Bojana Sedmaka, ki pravi, da je poezija vsak dan na njegovem jedilnem listu; prebira jo kot profesionalni bralec, profesor in ustvarjalec. Več o svoji pesniški zbirki Bitja in števila je povedal v pogovoru z mariborsko dopisnico Brigito Mohorič. na fotografiji: detalj z naslovnice pesniške zbirke Bitja in števila, Založba Obzorja, 2022.
Podajamo se na Dolenjsko, na likovno kolonijo v vas Dvor ob reki Krki, kjer potekajo Dvorski likovni dnevi. Predstavili bomo novo pesniško zbirko vsestranskega ustvarjalca in profesorja slovenskega jezika in književnosti, Bojana Sedmaka, ki pravi, da je poezija vsak dan na njegovem jedilnem listu; prebira jo kot profesionalni bralec, profesor in ustvarjalec. Več o svoji pesniški zbirki Bitja in števila je povedal v pogovoru z mariborsko dopisnico Brigito Mohorič. na fotografiji: detalj z naslovnice pesniške zbirke Bitja in števila, Založba Obzorja, 2022.
Na prvi pogled se zdijo digitalne tehnologije in čarovništvo na dveh bregovih, a temu ni tako. Na spletu novo hibridno čarovništvo spaja astrologijo, newage duhovnost in še marsikaj. V ljubljanski galeriji Škuc danes odprejo razstavo I‘ve seen the future baby, it’s sexy, ki vabi, kot pravijo, na zdravilno popotovanje in med drugim kliče k osvobajanju od določenih vedenjskih vzorcev. Predstavljamo tudi razstavo hrvaške umetnice Ane Sladetić Vzporedne prisotnosti, ki klasično slikarstvo združuje s sodobnimi, digitalnimi mediji. Na fotografiji: Ana Sladetić: Vzporedne prisotnosti; vir: FB stran KID KIBLA
Na prvi pogled se zdijo digitalne tehnologije in čarovništvo na dveh bregovih, a temu ni tako. Na spletu novo hibridno čarovništvo spaja astrologijo, newage duhovnost in še marsikaj. V ljubljanski galeriji Škuc danes odprejo razstavo I‘ve seen the future baby, it’s sexy, ki vabi, kot pravijo, na zdravilno popotovanje in med drugim kliče k osvobajanju od določenih vedenjskih vzorcev. Predstavljamo tudi razstavo hrvaške umetnice Ane Sladetić Vzporedne prisotnosti, ki klasično slikarstvo združuje s sodobnimi, digitalnimi mediji. Na fotografiji: Ana Sladetić: Vzporedne prisotnosti; vir: FB stran KID KIBLA
Prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka je za svoje prevode poljske literature v slovenščino prejela nagrado ZAIKS-a. Znani so nominiranci za 26. Veronikino nagrado: Kristina Kočan s pesniško zbirko Selišča, Nataša Velikonja in Prostor sred križišč, lanskoletni prejemnik zlatnika poezije Milan Jesih z zbirko Namreč, Ana Svetel s svojim Marmorjem ter Jernej Županič in Orodje za razgradnjo imperija. Nagrajenec bo znan 30. avgusta. Te dni se v Ljubljani mudi skladatelj, dirigent in pianist Daniel Barenboim, ki na dveh koncertnih večerih z Orkestrom Zahodno-vzhodni divan nastopa kot dirigent, družbo pa jim med drugim dela pianist Lang Lang. Na Bledu se začenja Kino Bled, v Ljubljani pa Letni kino. (foto: Daniel Barenboim)
Prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka je za svoje prevode poljske literature v slovenščino prejela nagrado ZAIKS-a. Znani so nominiranci za 26. Veronikino nagrado: Kristina Kočan s pesniško zbirko Selišča, Nataša Velikonja in Prostor sred križišč, lanskoletni prejemnik zlatnika poezije Milan Jesih z zbirko Namreč, Ana Svetel s svojim Marmorjem ter Jernej Županič in Orodje za razgradnjo imperija. Nagrajenec bo znan 30. avgusta. Te dni se v Ljubljani mudi skladatelj, dirigent in pianist Daniel Barenboim, ki na dveh koncertnih večerih z Orkestrom Zahodno-vzhodni divan nastopa kot dirigent, družbo pa jim med drugim dela pianist Lang Lang. Na Bledu se začenja Kino Bled, v Ljubljani pa Letni kino. (foto: Daniel Barenboim)
Po dveh zahtevnih letih zaščitnih ukrepov in okrnjenem programu brez mednarodnih gostov letošnji Poletni lutkovni pristan v mariborski Mestni park in pred Umetnostno galerijo prinaša spet več veselja in sproščenosti. Kot prva bo na 33. lutkovnem festivalu gostovala predstava češkega gledališča o dveh zaljubljenih kužkih z naslovom Ču-ču. Žvižg. Hov!, ki pa je taka, da potrebuje bližino občinstva. Lutkarji to pot prihajajo še iz Slovaške in Francije in nekaj se bo našlo tudi za odrasle. Posvetili se bomo še jubilejnemu 40. Festivalu Radovljica, festivalu stare in manj predvajane glasbe. Začel nocoj v cerkvi sv. Petra z nastopom baročnega orkestra slovenskih glasbenikov, združenih posebej za to priložnost, ki bodo izvajali angleško glasbo 18. stoletja. Foto: Lutkovno gledališče Maribor
Po dveh zahtevnih letih zaščitnih ukrepov in okrnjenem programu brez mednarodnih gostov letošnji Poletni lutkovni pristan v mariborski Mestni park in pred Umetnostno galerijo prinaša spet več veselja in sproščenosti. Kot prva bo na 33. lutkovnem festivalu gostovala predstava češkega gledališča o dveh zaljubljenih kužkih z naslovom Ču-ču. Žvižg. Hov!, ki pa je taka, da potrebuje bližino občinstva. Lutkarji to pot prihajajo še iz Slovaške in Francije in nekaj se bo našlo tudi za odrasle. Posvetili se bomo še jubilejnemu 40. Festivalu Radovljica, festivalu stare in manj predvajane glasbe. Začel nocoj v cerkvi sv. Petra z nastopom baročnega orkestra slovenskih glasbenikov, združenih posebej za to priložnost, ki bodo izvajali angleško glasbo 18. stoletja. Foto: Lutkovno gledališče Maribor
Danes se na gradu Snežnik začenja festival Plavajoči grad. Mednarodni festival glasbe in odrskih umetnosti, ki temelji na ustvarjalnem sodelovanju, bo celodnevno dogajanje za vse generacije ponujal štiri dni na kar 17-ih prizoriščih. Filmski festival Shots pa se začenja v Slovenj Gradcu, ki v mesto prinaša nove kreativne koncepte, ki preko filmskih projekcij in delavnic posegajo v prostor ter ga s tem na novo vrednotijo. Na našem programu pa nocoj začenjamo z novim branjem v oddaji Odprta knjiga. V 24-ih nadaljevanjih bo Iztok Mlakar prebral roman Tito amor mijo, Marka Sosiča. Vabimo vas k poslušanju!
Danes se na gradu Snežnik začenja festival Plavajoči grad. Mednarodni festival glasbe in odrskih umetnosti, ki temelji na ustvarjalnem sodelovanju, bo celodnevno dogajanje za vse generacije ponujal štiri dni na kar 17-ih prizoriščih. Filmski festival Shots pa se začenja v Slovenj Gradcu, ki v mesto prinaša nove kreativne koncepte, ki preko filmskih projekcij in delavnic posegajo v prostor ter ga s tem na novo vrednotijo. Na našem programu pa nocoj začenjamo z novim branjem v oddaji Odprta knjiga. V 24-ih nadaljevanjih bo Iztok Mlakar prebral roman Tito amor mijo, Marka Sosiča. Vabimo vas k poslušanju!
"Odločil sem se za pravi pihalni orkester, kar je pripomoglo k avtentičnosti in energiji, ki jo ta ima, saj je podoživel nešteto turnej" pove Matevž Luzar, scenarist in režiser novega filma Orkester, ki bi po videzu in humornosti znal spomniti tudi na češki novi val. V njem preplete pet zgodb ali vinjet članov zasedbe, ki potuje na avstrijski festival pihalne godbe. Premierna bo nocoj na ljubljanskem gradu. V Svetu kulture predstavljamo tudi Pregled likovne ustvarjalnosti v Slovenski Istri preteklih desetletij, kot je naslov knjige likovnega kritika Dejana Mehmedoviča, vodje izolske galerije Insula, ki letos praznuje 35 let. Fotografija s predstavitve knjige Dejana Mehmedoviča Pregled likovne ustvarjalnosti v Slovenski Istri preteklih desetletij, vir: Insula.
"Odločil sem se za pravi pihalni orkester, kar je pripomoglo k avtentičnosti in energiji, ki jo ta ima, saj je podoživel nešteto turnej" pove Matevž Luzar, scenarist in režiser novega filma Orkester, ki bi po videzu in humornosti znal spomniti tudi na češki novi val. V njem preplete pet zgodb ali vinjet članov zasedbe, ki potuje na avstrijski festival pihalne godbe. Premierna bo nocoj na ljubljanskem gradu. V Svetu kulture predstavljamo tudi Pregled likovne ustvarjalnosti v Slovenski Istri preteklih desetletij, kot je naslov knjige likovnega kritika Dejana Mehmedoviča, vodje izolske galerije Insula, ki letos praznuje 35 let. Fotografija s predstavitve knjige Dejana Mehmedoviča Pregled likovne ustvarjalnosti v Slovenski Istri preteklih desetletij, vir: Insula.
Maribor je pred kratkim dobil roman z naslovom Krušni oče, ki govori o Josipu Hutterju, industrialcu, ki je v 20. stoletju pomembno zaznamoval razvoj mesta Maribor. Napisal ga je Orlando Uršič, sicer založnik, ki se občasno ukvarja tudi s pisanjem literature. V ustvarjalnem centru na Kruščah na hribu nad Cerknico se začenja prvi izmed treh malih festivalov, ki so namenjeni ustvarjanju in raziskovanju, vključujejo pa tudi predavanja ter delavnice psihoterapije in meditacije. Festivali potekajo v organizaciji in pod vodstvom režiserja Tomija Janežiča ter performerke in koreografinje Katje Legin; privabljajo tako slovenske kot mednarodne goste. Foto: Pogled na Hutterjevo tovarno s Pobrežja čez Dravo v smeri središča mesta, fotografija iz leta 1938 (fotograf: Franjo Pivka, hrani: Pokrajinski arhiv Maribor), izrez fotografije.
Maribor je pred kratkim dobil roman z naslovom Krušni oče, ki govori o Josipu Hutterju, industrialcu, ki je v 20. stoletju pomembno zaznamoval razvoj mesta Maribor. Napisal ga je Orlando Uršič, sicer založnik, ki se občasno ukvarja tudi s pisanjem literature. V ustvarjalnem centru na Kruščah na hribu nad Cerknico se začenja prvi izmed treh malih festivalov, ki so namenjeni ustvarjanju in raziskovanju, vključujejo pa tudi predavanja ter delavnice psihoterapije in meditacije. Festivali potekajo v organizaciji in pod vodstvom režiserja Tomija Janežiča ter performerke in koreografinje Katje Legin; privabljajo tako slovenske kot mednarodne goste. Foto: Pogled na Hutterjevo tovarno s Pobrežja čez Dravo v smeri središča mesta, fotografija iz leta 1938 (fotograf: Franjo Pivka, hrani: Pokrajinski arhiv Maribor), izrez fotografije.
V hrvaški Istri se je v soboto s slavnostno podelitvijo nagrad in zadnjimi filmskimi projekcijami končal že 25. motovunski filmski festival, na katerem je bilo v petih dneh prikazanih kar 131 celovečernih in kratkih filmov. Propeler Motovuna, glavno nagrado na motovunskem filmskem festivalu, je prejela drama Vojni poni, prvenec ameriške režiserke in igralke Riley Keough. Zgodbo o mladih pripadnikih plemena Lakota, ki so jih upodobili naturščiki, je žirija opisala kot prav toliko brutalno kot sladko, poudarili so tudi, da vedno ostaja zvesta protagonistom in njihovemu svetu, odraščanju v rezervatu v Južni Dakoti. Predstavljamo tudi nekaj novosti mladinske in otroške literature ter priročnik V svetu glasov z vajami za fonološko zavedanje. Foto: BoBo
V hrvaški Istri se je v soboto s slavnostno podelitvijo nagrad in zadnjimi filmskimi projekcijami končal že 25. motovunski filmski festival, na katerem je bilo v petih dneh prikazanih kar 131 celovečernih in kratkih filmov. Propeler Motovuna, glavno nagrado na motovunskem filmskem festivalu, je prejela drama Vojni poni, prvenec ameriške režiserke in igralke Riley Keough. Zgodbo o mladih pripadnikih plemena Lakota, ki so jih upodobili naturščiki, je žirija opisala kot prav toliko brutalno kot sladko, poudarili so tudi, da vedno ostaja zvesta protagonistom in njihovemu svetu, odraščanju v rezervatu v Južni Dakoti. Predstavljamo tudi nekaj novosti mladinske in otroške literature ter priročnik V svetu glasov z vajami za fonološko zavedanje. Foto: BoBo
Če v središču Slovenj Gradca običajno kraljuje skulptura konja, pa je zdaj v ospredju zebra, njegova prijateljica. Jutri bo tam namreč potekal festival animiranega filma Zebra, ki z mislijo, da za risanke nismo nikoli prestari, prinaša animirane filme z vsega sveta. V mariborskem Studiu UGM pa se danes odpirata dve razstavi, ki ju je pripravil ustanovitelj in programski vodja madžarske umetniške ustanove ENA - Everybody Needs Art iz Budimpešte, Peter Bencze. Mednarodna skupinska razstava ponuja nabor upodobitev telesa skozi različne medije, v etaži nižjega pritličja pa so na ogled dela Omare (Mare Oláh). Foto: Ádám Ulbert, Neveste morja in Zsuzsi Ujj, 1990, kolaž fotografij; vir: UGM
Če v središču Slovenj Gradca običajno kraljuje skulptura konja, pa je zdaj v ospredju zebra, njegova prijateljica. Jutri bo tam namreč potekal festival animiranega filma Zebra, ki z mislijo, da za risanke nismo nikoli prestari, prinaša animirane filme z vsega sveta. V mariborskem Studiu UGM pa se danes odpirata dve razstavi, ki ju je pripravil ustanovitelj in programski vodja madžarske umetniške ustanove ENA - Everybody Needs Art iz Budimpešte, Peter Bencze. Mednarodna skupinska razstava ponuja nabor upodobitev telesa skozi različne medije, v etaži nižjega pritličja pa so na ogled dela Omare (Mare Oláh). Foto: Ádám Ulbert, Neveste morja in Zsuzsi Ujj, 1990, kolaž fotografij; vir: UGM
Dramatično društvo je postavilo temelje Slovenskemu narodnemu gledališču za Trst in Primorje ter navsezadnje Slovenskemu stalnemu gledališču v Trstu, poudari direktor Danijel Malalan. 120-letnico dramske skupine so okronali s ponovno uprizoritvijo veseloigre Anarhist, katere avtor je Jaka Štoka, pobudnik in prvi umetniški vodja skupine. V Čedadu v Furlaniji - Julijski Krajini pa te dni poteka mednarodni festival Mittelfest, ki ga prirejajo že od leta 1991 in združuje gledališče, glasbo in ples. Danes bodo predstavili raziskovalni projekt Brezmejno telo – Prvi koraki, pod katerega se podpisuje slovenska igralka in režiserka Neda Rusjan Bric. Gre za enega izmed osrednjih projektov v okviru Evropske prestolnice kulture 2025. Spomnimo, da bo prestolnica kulture čez tri leta Nova Gorica v sodelovanju s čezmejno Gorico. Foto: Luca Quaia, veseloigra Anarhist
Dramatično društvo je postavilo temelje Slovenskemu narodnemu gledališču za Trst in Primorje ter navsezadnje Slovenskemu stalnemu gledališču v Trstu, poudari direktor Danijel Malalan. 120-letnico dramske skupine so okronali s ponovno uprizoritvijo veseloigre Anarhist, katere avtor je Jaka Štoka, pobudnik in prvi umetniški vodja skupine. V Čedadu v Furlaniji - Julijski Krajini pa te dni poteka mednarodni festival Mittelfest, ki ga prirejajo že od leta 1991 in združuje gledališče, glasbo in ples. Danes bodo predstavili raziskovalni projekt Brezmejno telo – Prvi koraki, pod katerega se podpisuje slovenska igralka in režiserka Neda Rusjan Bric. Gre za enega izmed osrednjih projektov v okviru Evropske prestolnice kulture 2025. Spomnimo, da bo prestolnica kulture čez tri leta Nova Gorica v sodelovanju s čezmejno Gorico. Foto: Luca Quaia, veseloigra Anarhist
Današnje zvočno potepanje začenjamo na vrtu Lili Novy, tam je sinoči potekal pogovorni večer z naslovom Za svobodno Ukrajino, proti izbrisu miru. Nadaljujemo v Gornjem Gradu, kjer se danes začenja 10. mednarodni Ne-festival gledališča zatiranih in ga sklepamo na programu Ars. Danes so namreč oznanili zmagovalno zgodbo 31. natečaja programa Ars za najboljšo kratko zgodbo, in štiri finalistke, ki bodo v septembru doživele premierno upodobitev v oddajah Literarni nokturno.
Današnje zvočno potepanje začenjamo na vrtu Lili Novy, tam je sinoči potekal pogovorni večer z naslovom Za svobodno Ukrajino, proti izbrisu miru. Nadaljujemo v Gornjem Gradu, kjer se danes začenja 10. mednarodni Ne-festival gledališča zatiranih in ga sklepamo na programu Ars. Danes so namreč oznanili zmagovalno zgodbo 31. natečaja programa Ars za najboljšo kratko zgodbo, in štiri finalistke, ki bodo v septembru doživele premierno upodobitev v oddajah Literarni nokturno.
V Čedadu v Italiji se je nedavno pričel letošnji festival kulture Mittelfest. Vzniknil je leta 1991 in od takrat predstavlja stičišče različnih jezikov in kultur srednjeevropskega in balkanskega prostora; danes pa prek gledališča in glasbe vzpodbuja dialog med 27-imi evropskimi državami. Pogovarjali smo se Tanjo Tuma, ki jo je Upravni odbor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev imenoval za novo predsednico 38. Slovenskega knjižnega sejma. Predstavljamo pa tudi projekt umetnice Marije Mojce Pungerčar ''Osebna koda obleke''. (foto: Mittelfest)
V Čedadu v Italiji se je nedavno pričel letošnji festival kulture Mittelfest. Vzniknil je leta 1991 in od takrat predstavlja stičišče različnih jezikov in kultur srednjeevropskega in balkanskega prostora; danes pa prek gledališča in glasbe vzpodbuja dialog med 27-imi evropskimi državami. Pogovarjali smo se Tanjo Tuma, ki jo je Upravni odbor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev imenoval za novo predsednico 38. Slovenskega knjižnega sejma. Predstavljamo pa tudi projekt umetnice Marije Mojce Pungerčar ''Osebna koda obleke''. (foto: Mittelfest)
Začenja se eden najpomembnejših kulturnih in družabnih dogodkov v Nemčiji, Slavnostne igre v Bayreuthu, posvečene Wagnerjevim operam. Festivala v gledališki palači na Zelenem griču se še zmeraj drži sloves najteže dostopnega glasbenega festivala. Tako vas bo danes kupljena vstopnica postavila v dolgo čakalno vrsto kakih desetih let. Z Radiem Slovenija pa ste s prenosi v prvi vrsti –uvodno spektakelsko uprizoritev Tristana in Izolde lahko spremljate na Arsu. V Svetu kulture še o petdnevni turneji po slovenskem in zamejskem Primorju, na katero se bo odpravilo sto glasbenikov iz enaindvajsetih držav. Mednarodni projekt Etno Histeria World Orchestra, ki letos praznuje dvajset let delovanja, po intenzivnem tednu vzajemnega učenja in ustvarjanja med vinogradi slovenske Istre na petih koncertih postreže z okusno mineštro skladb iz vsega sveta, ki jih začini z avtorskim pristopom vsakega od udeležencev. Začnejo nocoj z nastopom Hannah James in Tobyja Kuhna v koprskem Lapidariju.
Začenja se eden najpomembnejših kulturnih in družabnih dogodkov v Nemčiji, Slavnostne igre v Bayreuthu, posvečene Wagnerjevim operam. Festivala v gledališki palači na Zelenem griču se še zmeraj drži sloves najteže dostopnega glasbenega festivala. Tako vas bo danes kupljena vstopnica postavila v dolgo čakalno vrsto kakih desetih let. Z Radiem Slovenija pa ste s prenosi v prvi vrsti –uvodno spektakelsko uprizoritev Tristana in Izolde lahko spremljate na Arsu. V Svetu kulture še o petdnevni turneji po slovenskem in zamejskem Primorju, na katero se bo odpravilo sto glasbenikov iz enaindvajsetih držav. Mednarodni projekt Etno Histeria World Orchestra, ki letos praznuje dvajset let delovanja, po intenzivnem tednu vzajemnega učenja in ustvarjanja med vinogradi slovenske Istre na petih koncertih postreže z okusno mineštro skladb iz vsega sveta, ki jih začini z avtorskim pristopom vsakega od udeležencev. Začnejo nocoj z nastopom Hannah James in Tobyja Kuhna v koprskem Lapidariju.
Poletje je v polnem zamahu, z njim pa tudi festivali. Dobimo se pred Škucem v organizaciji Društva Škuc letos praznuje petdeset let. Pred Škučevo galerijo in v njenem atriju se bo od danes simbolično zvrstilo kar petdeset različnih brezplačnih delavnic ter gledaliških in glasbenih večerov. V Stari Ljubljani se bomo ustavili na začetku današnje oddaje, nato pa pogledali še v Čedad, kjer se začenja Mittelfest. V Arboretumu Volčji Potok pa je letni kino včeraj odprla digitalno restavrirana različica filma Ne čakaj na maj. foto: ŠKUC
Poletje je v polnem zamahu, z njim pa tudi festivali. Dobimo se pred Škucem v organizaciji Društva Škuc letos praznuje petdeset let. Pred Škučevo galerijo in v njenem atriju se bo od danes simbolično zvrstilo kar petdeset različnih brezplačnih delavnic ter gledaliških in glasbenih večerov. V Stari Ljubljani se bomo ustavili na začetku današnje oddaje, nato pa pogledali še v Čedad, kjer se začenja Mittelfest. V Arboretumu Volčji Potok pa je letni kino včeraj odprla digitalno restavrirana različica filma Ne čakaj na maj. foto: ŠKUC
Pandemija je gledališčem vzela živ nastop pred občinstvom in jih krepko pahnila v proces samoizpraševanja. Izstopila je tudi žgoča téma podnebne krize. Kakšen je na primer učinek ogljičnega odtisa na mednarodnih gostovanjih? Evropski projekt Stages, ki ga Unija sofinancira v vrednosti dveh milijonov evrov, bo štiri leta iskal in preizkušal rešitve za probleme podnebne krize na področju gledališča in trajnostno preobrazbo v delovanju gledališke umetnosti. V Sloveniji je vanj vključeno SNG Maribor. Ustvarjanje slikarke in risarke Blažke Križan je ostro kot skalpel. Dobesedno. S skalpelom rezlja v papir. Ko listi odstopajo od ploskve, pa na neki način prehajajo že v kiparsko formo. Posvetili se bomo njeni razstavi v Galeriji društva likovnih umetnikov Maribor. Akademik Milček Komelj je o pred dvema mesecema umrlemu Borisu Pahorju zapisal, da je "živel za človeške pojme tako dolgo, da je v resnici že postal zgodovinski pojem, vendar ostaja tako aktualen, da uteleša že kar mitičnega narodnega junaka, ki nas s svojo modrostjo spodbuja in nam kaže odrešilno pot." Marij Čuk bo tokrat predstavil poseben zvezek s pričevanji o življenju in delu tega velikega tržaškega ustvarjalca, v katerem spoznamo njegovo delo in celo intimno življenjsko zgodbo. Zapise o Pahorju so prispevala eminentna imena slovenskega, zamejskega in mednarodnega prostora.
Pandemija je gledališčem vzela živ nastop pred občinstvom in jih krepko pahnila v proces samoizpraševanja. Izstopila je tudi žgoča téma podnebne krize. Kakšen je na primer učinek ogljičnega odtisa na mednarodnih gostovanjih? Evropski projekt Stages, ki ga Unija sofinancira v vrednosti dveh milijonov evrov, bo štiri leta iskal in preizkušal rešitve za probleme podnebne krize na področju gledališča in trajnostno preobrazbo v delovanju gledališke umetnosti. V Sloveniji je vanj vključeno SNG Maribor. Ustvarjanje slikarke in risarke Blažke Križan je ostro kot skalpel. Dobesedno. S skalpelom rezlja v papir. Ko listi odstopajo od ploskve, pa na neki način prehajajo že v kiparsko formo. Posvetili se bomo njeni razstavi v Galeriji društva likovnih umetnikov Maribor. Akademik Milček Komelj je o pred dvema mesecema umrlemu Borisu Pahorju zapisal, da je "živel za človeške pojme tako dolgo, da je v resnici že postal zgodovinski pojem, vendar ostaja tako aktualen, da uteleša že kar mitičnega narodnega junaka, ki nas s svojo modrostjo spodbuja in nam kaže odrešilno pot." Marij Čuk bo tokrat predstavil poseben zvezek s pričevanji o življenju in delu tega velikega tržaškega ustvarjalca, v katerem spoznamo njegovo delo in celo intimno življenjsko zgodbo. Zapise o Pahorju so prispevala eminentna imena slovenskega, zamejskega in mednarodnega prostora.
Festival Ljubljana je letos drugič gostil igralca Johna Malkovicha, ki ga dobro poznamo s filmskih platen, njegovo odrsko ustvarjanje pa sega v same začetke njegove kariere. Napovedali bomo tudi nocojšnja koncerta evropskega mladinskega orkestra in Mladinskega orkestra Luigi Cherubini, ki bosta v portoroškem Avditoriju in ljubljanski Gallusovi dvorani. Foto: Sandi Fišer
Festival Ljubljana je letos drugič gostil igralca Johna Malkovicha, ki ga dobro poznamo s filmskih platen, njegovo odrsko ustvarjanje pa sega v same začetke njegove kariere. Napovedali bomo tudi nocojšnja koncerta evropskega mladinskega orkestra in Mladinskega orkestra Luigi Cherubini, ki bosta v portoroškem Avditoriju in ljubljanski Gallusovi dvorani. Foto: Sandi Fišer
Večno mesto je spet živo, med rimskimi spomeniki se gnetejo turisti. V bogati ponudbi kulture se najde tudi razstava Cesar Domicijan – sovraštvo in ljubezen. Domicijan je Rimskemu imperiju vladal petnajst let ob koncu prvega stoletja našega štetja. Umrl je pri samo 45-letih nasilne smrti. Rimu je zapustil številne znamenitosti, brez njega pa bi bil revnejši tudi za svoj najbolj znani, Navonski trg. Razstava Na Kapitolskem griču sledi etapam njegovega življenja, na ogled je okoli sto arheoloških in umetniških del. V oddajo Odprta knjiga na programu Ars pa prihaja petintridesetih humoresk Frana Milčinskega o Butalcih, ki jih bomo poslušali vsak delovnik zvečer ob 19. uri v interpretaciji dramskih igralcev iz Prešernovega gledališča Kranj, tudi o tem v Svetu kulture, vabljeni v našo družbo.
Večno mesto je spet živo, med rimskimi spomeniki se gnetejo turisti. V bogati ponudbi kulture se najde tudi razstava Cesar Domicijan – sovraštvo in ljubezen. Domicijan je Rimskemu imperiju vladal petnajst let ob koncu prvega stoletja našega štetja. Umrl je pri samo 45-letih nasilne smrti. Rimu je zapustil številne znamenitosti, brez njega pa bi bil revnejši tudi za svoj najbolj znani, Navonski trg. Razstava Na Kapitolskem griču sledi etapam njegovega življenja, na ogled je okoli sto arheoloških in umetniških del. V oddajo Odprta knjiga na programu Ars pa prihaja petintridesetih humoresk Frana Milčinskega o Butalcih, ki jih bomo poslušali vsak delovnik zvečer ob 19. uri v interpretaciji dramskih igralcev iz Prešernovega gledališča Kranj, tudi o tem v Svetu kulture, vabljeni v našo družbo.
Goethejev Faust, dramska pesnitev o protagonistovem paktu s hudičem v zameno za njegovo dušo, je sredi 19. stoletja naredil globok vtis na francoskega skladatelja Hectorja Berlioza. Zasnoval je monumentalno, osupljivo glasbeno delo Faustovo pogubljenje, ki vključuje okrog dvesto nastopajočih in prestopa meje med simfonično in glasbeno opero. Nocoj ga bodo v okviru 70. Festivala Ljubljana izvedli Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Charlesa Dutoita, združeni slovenski zbori in operni gosti. V oddaji predstavljamo tudi mednarodni festival Zvok kamna v Štanjelu, cikel flamenka Noches de Tablao in razstavo del, ki so nastala na letošnji mednarodni likovni koloniji v okviru Festivala Ljubljana. Foto: Charles Dutoit, vir: EPA
Goethejev Faust, dramska pesnitev o protagonistovem paktu s hudičem v zameno za njegovo dušo, je sredi 19. stoletja naredil globok vtis na francoskega skladatelja Hectorja Berlioza. Zasnoval je monumentalno, osupljivo glasbeno delo Faustovo pogubljenje, ki vključuje okrog dvesto nastopajočih in prestopa meje med simfonično in glasbeno opero. Nocoj ga bodo v okviru 70. Festivala Ljubljana izvedli Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Charlesa Dutoita, združeni slovenski zbori in operni gosti. V oddaji predstavljamo tudi mednarodni festival Zvok kamna v Štanjelu, cikel flamenka Noches de Tablao in razstavo del, ki so nastala na letošnji mednarodni likovni koloniji v okviru Festivala Ljubljana. Foto: Charles Dutoit, vir: EPA
S celovečernim prvencem režiserja Darka Sinka Inventura, ki je tragikomedija o človeku in njegovih iluzornih predstavah o lastnem življenju, se bo drevi na Ljubljanskem gradu začel niz projekcij Film pod zvezdami, ki ga pripravlja Kinodvor z Mestno občino Ljubljana in Javnim zavodom Ljubljanski grad. Poročamo tudi o razstavi kolažev Tine Kolenik z naslovom V imenu ljudstva v galeriji Kresija ter o koncertu znamenitega brazilskega glasbenika Gilberta Gilla v avditoriju Portorož.
S celovečernim prvencem režiserja Darka Sinka Inventura, ki je tragikomedija o človeku in njegovih iluzornih predstavah o lastnem življenju, se bo drevi na Ljubljanskem gradu začel niz projekcij Film pod zvezdami, ki ga pripravlja Kinodvor z Mestno občino Ljubljana in Javnim zavodom Ljubljanski grad. Poročamo tudi o razstavi kolažev Tine Kolenik z naslovom V imenu ljudstva v galeriji Kresija ter o koncertu znamenitega brazilskega glasbenika Gilberta Gilla v avditoriju Portorož.
Izpostavljamo razstavo Izbrana graška fotografija IV , ki je na ogled v Fotogaleriji Stolp v Mariboru. Gre za izbor del, ki so jih pred dvema letoma predstavili na fotografskem bienalu v Gradcu in prikazujejo trende fotografske scene na Avstrijskem Štajerskem. Predstavlja se 16 avtorjev, njihova dela so odraz različnih tehničnih pristopov in estetik pa tudi osebnega in družbenega angažmaja. Predstavljamo tudi razstavo v pasaži Name in Kina Komune v Ljubljani, ki prikazuje fotografsko dokumentacijo modernizma v dveh okoljih. Slovenski del je za razstavo prispeval Peter Žargi, za londonskega pa je poskrbel publicist, prevajalec in fotograf Tadej Zupančič, ki v Londonu živi že skoraj tri desetletja. Med glasbenimi dogodki napovedujemo koncert tria Ritratto dell'amore, v katerem igrajo čembalistka Nedka Petkowa, flavtist Cveto Kobal in violinist Volodja Balžalorsky. Glasbeniki se bodo predstavili nocoj v atriju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani v okviru festivala Imago Sloveniae.
Izpostavljamo razstavo Izbrana graška fotografija IV , ki je na ogled v Fotogaleriji Stolp v Mariboru. Gre za izbor del, ki so jih pred dvema letoma predstavili na fotografskem bienalu v Gradcu in prikazujejo trende fotografske scene na Avstrijskem Štajerskem. Predstavlja se 16 avtorjev, njihova dela so odraz različnih tehničnih pristopov in estetik pa tudi osebnega in družbenega angažmaja. Predstavljamo tudi razstavo v pasaži Name in Kina Komune v Ljubljani, ki prikazuje fotografsko dokumentacijo modernizma v dveh okoljih. Slovenski del je za razstavo prispeval Peter Žargi, za londonskega pa je poskrbel publicist, prevajalec in fotograf Tadej Zupančič, ki v Londonu živi že skoraj tri desetletja. Med glasbenimi dogodki napovedujemo koncert tria Ritratto dell'amore, v katerem igrajo čembalistka Nedka Petkowa, flavtist Cveto Kobal in violinist Volodja Balžalorsky. Glasbeniki se bodo predstavili nocoj v atriju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani v okviru festivala Imago Sloveniae.
V soboto se je podelitvijo kristalnega globusa in drugih nagrad sklenil 56. mednarodni filmski festival v Karlovih Varih. Mednarodna žirija je v glavnem tekmovalnem programu nagradila film Poletje upanja iranske režiserke Sadaf Foroughi, drugo najpomembnejšo priznanje karlovarskega festivala, posebno nagrado, pa je namenila filmu To morata videti španskega režiserja Jonása Truebe. Posvečamo se tudi nagradi zlati hrestač za odličnost, ki jo je na Mednarodnem festivalu plesa v Nepiju blizu Rima prejel ljubljanski baletni ansambel pod vodstvom Renata Zanelle. Foto: Sadaf Foroughi, nagrajenka festivala v Karlovih Varih Vir: Festival Karlovy Vary
V soboto se je podelitvijo kristalnega globusa in drugih nagrad sklenil 56. mednarodni filmski festival v Karlovih Varih. Mednarodna žirija je v glavnem tekmovalnem programu nagradila film Poletje upanja iranske režiserke Sadaf Foroughi, drugo najpomembnejšo priznanje karlovarskega festivala, posebno nagrado, pa je namenila filmu To morata videti španskega režiserja Jonása Truebe. Posvečamo se tudi nagradi zlati hrestač za odličnost, ki jo je na Mednarodnem festivalu plesa v Nepiju blizu Rima prejel ljubljanski baletni ansambel pod vodstvom Renata Zanelle. Foto: Sadaf Foroughi, nagrajenka festivala v Karlovih Varih Vir: Festival Karlovy Vary
Ta konec tedna se začenjata dva festivala: v Postojni mednarodni festival kitare, ki poleg mojstrskih tečajev za mlade glasbenike nudi vrhunske koncerte kitarskih virtuozov z različnih koncev sveta; v Radečah pa 6. mednarodni festival komorne glasbe Sonc festival. V oddaji tudi o gostovanju devetih slovenskih pesnikov v Berlinu v okviru projekta Pesniški dialogi – Slovenija z Nemčijo, Avstrijo in Švico. Napovedali smo še začetek Letnega kina Minoriti, ki bo 13 celovečernih filmov ponujal na privlačnem vrtu mariborskega lutkovnega gledališča.
Ta konec tedna se začenjata dva festivala: v Postojni mednarodni festival kitare, ki poleg mojstrskih tečajev za mlade glasbenike nudi vrhunske koncerte kitarskih virtuozov z različnih koncev sveta; v Radečah pa 6. mednarodni festival komorne glasbe Sonc festival. V oddaji tudi o gostovanju devetih slovenskih pesnikov v Berlinu v okviru projekta Pesniški dialogi – Slovenija z Nemčijo, Avstrijo in Švico. Napovedali smo še začetek Letnega kina Minoriti, ki bo 13 celovečernih filmov ponujal na privlačnem vrtu mariborskega lutkovnega gledališča.
V programu Horizonti na filmskem festivalu na Češkem so predvajali ukrajinski film, ki je nastal v mednarodni švedsko-hrvaško-češki koprodukciji. Govori o problemu, s katerim se zadnje mesece posredno ali neposredno ukvarja ves svet. Celovečerni igrani film z naslovom Pogled metulja pripoveduje zgodbo o ukrajinski vojakinji, so jo zajeli proruski separatisti. V oddaji tudi o Novomeških poletnih večerih, ki se drevi začenjajo pred Knjigarno Goga v Novem mestu. Ti bodo ob četrtkih v znamenju literature, ob sobotah pa se bodo zvrstile predstave za otroke. Pestro likovno dogajanje se danes začenja na Ptuju, kjer odpirajo 20. Festival sodobne umetnosti Art Stays. Jubilejni razstavni program se pod naslovom Postprodukcija ozira v preteklost, štiridnevno uvodno dogajanje pa poleg odprtja razstav prinaša še druge umetniške dogodke. Na fotografiji: režiser Maksim Nakonečni
V programu Horizonti na filmskem festivalu na Češkem so predvajali ukrajinski film, ki je nastal v mednarodni švedsko-hrvaško-češki koprodukciji. Govori o problemu, s katerim se zadnje mesece posredno ali neposredno ukvarja ves svet. Celovečerni igrani film z naslovom Pogled metulja pripoveduje zgodbo o ukrajinski vojakinji, so jo zajeli proruski separatisti. V oddaji tudi o Novomeških poletnih večerih, ki se drevi začenjajo pred Knjigarno Goga v Novem mestu. Ti bodo ob četrtkih v znamenju literature, ob sobotah pa se bodo zvrstile predstave za otroke. Pestro likovno dogajanje se danes začenja na Ptuju, kjer odpirajo 20. Festival sodobne umetnosti Art Stays. Jubilejni razstavni program se pod naslovom Postprodukcija ozira v preteklost, štiridnevno uvodno dogajanje pa poleg odprtja razstav prinaša še druge umetniške dogodke. Na fotografiji: režiser Maksim Nakonečni
Na festivalu Pranger v Rogaški Slatini se srečujejo pesnice in pesniki, kritičarke in kritiki ter prevajalci in prevajalke poezije. Vodilo festivala je že ves čas njegovega obstoja dostojanstvo umetnosti in njenega sprejema: »Povedati mnenje dobronamerno, v obraz, po drugi strani pa neustrašno premisliti o slišani kritiki, ki naj bo dobro utemeljena in vljudna.« V Rogaški Slatini se bodo na Prangerju tako že 19. leto zapored srečali, soočili in kritizirali vsi, ki se ukvarjajo s poezijo. Letos bodo presojali in brali devet pesniških zbirk iz leta 2021, podelili Stritarjevo nagrado za mladega kritika ali kritičarko, potekal pa bo tudi program za otroke Mali Pranger – Ela, ki v sodelovanju s knjižnico Rogaška Slatina v letu Ele Peroci zaznamuje 100. obletnico rojstva mladinske pisateljice.
Na festivalu Pranger v Rogaški Slatini se srečujejo pesnice in pesniki, kritičarke in kritiki ter prevajalci in prevajalke poezije. Vodilo festivala je že ves čas njegovega obstoja dostojanstvo umetnosti in njenega sprejema: »Povedati mnenje dobronamerno, v obraz, po drugi strani pa neustrašno premisliti o slišani kritiki, ki naj bo dobro utemeljena in vljudna.« V Rogaški Slatini se bodo na Prangerju tako že 19. leto zapored srečali, soočili in kritizirali vsi, ki se ukvarjajo s poezijo. Letos bodo presojali in brali devet pesniških zbirk iz leta 2021, podelili Stritarjevo nagrado za mladega kritika ali kritičarko, potekal pa bo tudi program za otroke Mali Pranger – Ela, ki v sodelovanju s knjižnico Rogaška Slatina v letu Ele Peroci zaznamuje 100. obletnico rojstva mladinske pisateljice.
Leta 2012 so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na podlagi poziva umetnikom pripravili razstavo novejših grafičnih del, letos, deset let pozneje, pa jih je ponovno zanimalo, kaj se je v tem času dogajalo na tem področju, in so poziv ponovili. V Tivoliju tako odpirajo razstavo sodobne slovenske grafične produkcije Odtisi in vtisi 2. Javni poziv je izhodišče za nadaljnje raziskovanje slovenske grafične produkcije in njene vpetosti v sodobne vizualne umetniške prakse, so zapisali pri MGLC. Izbrali smo tudi najzanimivejše novosti, ki so na knjižnih policah z otroško in mladinsko literaturo pristale junija. Dela, ki so izšla, so kot nalašč za poletno branje in dolge šolske počitnice.
Leta 2012 so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na podlagi poziva umetnikom pripravili razstavo novejših grafičnih del, letos, deset let pozneje, pa jih je ponovno zanimalo, kaj se je v tem času dogajalo na tem področju, in so poziv ponovili. V Tivoliju tako odpirajo razstavo sodobne slovenske grafične produkcije Odtisi in vtisi 2. Javni poziv je izhodišče za nadaljnje raziskovanje slovenske grafične produkcije in njene vpetosti v sodobne vizualne umetniške prakse, so zapisali pri MGLC. Izbrali smo tudi najzanimivejše novosti, ki so na knjižnih policah z otroško in mladinsko literaturo pristale junija. Dela, ki so izšla, so kot nalašč za poletno branje in dolge šolske počitnice.
V Ljubljani se začenja poletje s slovenščino. Medtem ko mnogi preživljajo oddih v tem času ob morju, se približno 300 posameznikov iz 30 držav udeležuje ene izmed prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Začeli so se 17. Mladinska poletna šola slovenščine, 41. Poletna šola slovenskega jezika in 58. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. V oddaji tudi o koncertu pianistke Mojce Pregeljc, ki je nastopila na zaključnem koncertu znamenitega Konservatorija svete Cecilije v Rimu.
V Ljubljani se začenja poletje s slovenščino. Medtem ko mnogi preživljajo oddih v tem času ob morju, se približno 300 posameznikov iz 30 držav udeležuje ene izmed prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Začeli so se 17. Mladinska poletna šola slovenščine, 41. Poletna šola slovenskega jezika in 58. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. V oddaji tudi o koncertu pianistke Mojce Pregeljc, ki je nastopila na zaključnem koncertu znamenitega Konservatorija svete Cecilije v Rimu.
Svet kulture bo danes posebej glasbeno obarvan, napovedali bomo koncert ob 30. obletnici Banke Slovenije, ki bo posvečen slovenski glasbi za violino. Ob 18. uri bo v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani nastopila mednarodno uveljavljena slovenska violinistka Tanja Sonc z gosti. V nedeljo pa se bo Festival Ljubljana poklonil Verdiju z izvedbo ene najlepših skladateljevih umetnin, njegovim Rekviemom. Poslušali bomo izvedbo štirih mednarodnih solistov, mešanega pevskega zbora Glasbene matice ter zbora in orkestra Slovenske filharmonije. In še v Kostanjevico na Krki – tamkajšnje mladinsko društvo za jutri zvečer napoveduje že peti festival kulture. Ob jubileju so pripravilo celotedenski praznik, ki poteka brez vstopnine, saj želijo Dolenjskim Benetkam s festivalom vrniti ugled, ki so ga nekoč že imele na tem področju. Napovedujejo gledališke predstave, koncerte, letos tudi filmsko dogajanje, literarni zajtrk, prireditve za najmlajše. Na jutrišnjem odprtju ob 20-ih bo nastopil legendarni igralec, glasbenik in pesnik Rade Šerbedžija s svojo skupino Zapadni Kolodvor.
Svet kulture bo danes posebej glasbeno obarvan, napovedali bomo koncert ob 30. obletnici Banke Slovenije, ki bo posvečen slovenski glasbi za violino. Ob 18. uri bo v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani nastopila mednarodno uveljavljena slovenska violinistka Tanja Sonc z gosti. V nedeljo pa se bo Festival Ljubljana poklonil Verdiju z izvedbo ene najlepših skladateljevih umetnin, njegovim Rekviemom. Poslušali bomo izvedbo štirih mednarodnih solistov, mešanega pevskega zbora Glasbene matice ter zbora in orkestra Slovenske filharmonije. In še v Kostanjevico na Krki – tamkajšnje mladinsko društvo za jutri zvečer napoveduje že peti festival kulture. Ob jubileju so pripravilo celotedenski praznik, ki poteka brez vstopnine, saj želijo Dolenjskim Benetkam s festivalom vrniti ugled, ki so ga nekoč že imele na tem področju. Napovedujejo gledališke predstave, koncerte, letos tudi filmsko dogajanje, literarni zajtrk, prireditve za najmlajše. Na jutrišnjem odprtju ob 20-ih bo nastopil legendarni igralec, glasbenik in pesnik Rade Šerbedžija s svojo skupino Zapadni Kolodvor.
V Hrastniku se začenja druga izdaja festivala delavskega filma Kamerat. Poleg šestnajstih filmov z delavsko tematiko in bojem za delavske pravice v ospredju ta prinaša tudi bogat spremljevalni program, skupaj z odprtjem hrastniškega dela rudarske tematske poti Srečno in razstave »Jože Plečnik in Praga«. Jožetu Plečniku je posvečena tudi monodrama Mojster, ki jo bodo nocoj v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega premierno uprizorili na terasi ljubljanske Gimnazije Jožeta Plečnika. Predstavo je zasnoval režiser Jaša Koceli, največjega slovenskega arhitekta pa upodablja Alójz Svete.
V Hrastniku se začenja druga izdaja festivala delavskega filma Kamerat. Poleg šestnajstih filmov z delavsko tematiko in bojem za delavske pravice v ospredju ta prinaša tudi bogat spremljevalni program, skupaj z odprtjem hrastniškega dela rudarske tematske poti Srečno in razstave »Jože Plečnik in Praga«. Jožetu Plečniku je posvečena tudi monodrama Mojster, ki jo bodo nocoj v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega premierno uprizorili na terasi ljubljanske Gimnazije Jožeta Plečnika. Predstavo je zasnoval režiser Jaša Koceli, največjega slovenskega arhitekta pa upodablja Alójz Svete.
Današnja oddaja prinaša novice s Primorske: v Novi Gorici se začenja knjižni festival Mesto knjige, na Opčinah pa že pripravljajo 57. srečanje Študijski dnevi Draga 2022. Več o tem, pa tudi o knjigi Neslišni zvoki dleta. Ivan Štrekelj, gluhi kipar, ki so jo izdali ob Štrekljevi razstavi v Narodni galeriji. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: na levi strani kipar Ivan Štrekelj pri klesanju kipa Poplava (1954), na desni strani fotografija kipa Poplava. Foto: arhiv Narodna galerija
Današnja oddaja prinaša novice s Primorske: v Novi Gorici se začenja knjižni festival Mesto knjige, na Opčinah pa že pripravljajo 57. srečanje Študijski dnevi Draga 2022. Več o tem, pa tudi o knjigi Neslišni zvoki dleta. Ivan Štrekelj, gluhi kipar, ki so jo izdali ob Štrekljevi razstavi v Narodni galeriji. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: na levi strani kipar Ivan Štrekelj pri klesanju kipa Poplava (1954), na desni strani fotografija kipa Poplava. Foto: arhiv Narodna galerija
Piran in Portorož dobivata nov, mednarodni Jazz festival. Gledališče Tartini in Avditorij Portorož bosta gostila vrhunske glasbenike. V ljubljanski galeriji Aksioma je na ogled razstava f(x)=ax3+bx2+cx+d Igorja Štromajerja, mednarodno uspešnega slovenskega spletnega umetnika. Na sejmu, poimenovanem knjiga = dogodek nove izdaje, v različnih gledaliških jezikih, predstavljajo Slovenski gledališki založniki. foto: www.aksioma.org
Piran in Portorož dobivata nov, mednarodni Jazz festival. Gledališče Tartini in Avditorij Portorož bosta gostila vrhunske glasbenike. V ljubljanski galeriji Aksioma je na ogled razstava f(x)=ax3+bx2+cx+d Igorja Štromajerja, mednarodno uspešnega slovenskega spletnega umetnika. Na sejmu, poimenovanem knjiga = dogodek nove izdaje, v različnih gledaliških jezikih, predstavljajo Slovenski gledališki založniki. foto: www.aksioma.org
Nova Gorica in njena bližnja okolica bosta vse do 8. julija vnovič obarvani z zvoki klasičnega in jazz saksofona, nocoj se namreč začenja festival saksofona SAX GO 22. V Ljubljani pa si bomo od danes dalje lahko ogledali razstavo Giardino all'italiana: Nove težnje v italijanskem slikarstvu. Roberto de Pinto: Skrivni vrt, 2022, izsek, vir: mgml.si
Nova Gorica in njena bližnja okolica bosta vse do 8. julija vnovič obarvani z zvoki klasičnega in jazz saksofona, nocoj se namreč začenja festival saksofona SAX GO 22. V Ljubljani pa si bomo od danes dalje lahko ogledali razstavo Giardino all'italiana: Nove težnje v italijanskem slikarstvu. Roberto de Pinto: Skrivni vrt, 2022, izsek, vir: mgml.si
Roman Rozina je sinoči za roman Sto let slepote prejel Delovo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta. V njem je izpisal t.i. »zgodovinsko fresko slovenskega 20. stoletja«. Prvoosebni pripovedovalec, slepi Matija, nas popelje skozi rodbinsko sago družine Knap, ki jo zaznamuje življenje v rudarskih revirjih, v Mariboru pa se je začel 30. festival Lent, ki bo spet postregel s pisano bero umetniških dogodkov za vse generacije.
Roman Rozina je sinoči za roman Sto let slepote prejel Delovo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta. V njem je izpisal t.i. »zgodovinsko fresko slovenskega 20. stoletja«. Prvoosebni pripovedovalec, slepi Matija, nas popelje skozi rodbinsko sago družine Knap, ki jo zaznamuje življenje v rudarskih revirjih, v Mariboru pa se je začel 30. festival Lent, ki bo spet postregel s pisano bero umetniških dogodkov za vse generacije.
Danes se začenja 10. festival bralne kulture Prepišno uredništvo. Branja, pogovori, delavnice in drugo se bo navezovalo na rdečo nit, z motom: Fikcija je vse. V mariborskem Narodnem domu bodo zvečer združenim glasbenim okusom muzicirali mladi glasbeniki z različnih koncev sveta, združeni v ansamblu Poetico Musicali. V oddaji pa se bomo posvetili tudi knjigi Podobe nestrinjanja, študiji političnih grafitov in street arta v državah postsocialistične tranzicije in širše, ki jo je napisal Mitja Velikonja. Vabimo vas k poslušanju! M. Velikonja: Podobe nestrinjanja, naslovnica knjige, vir: mladinska-knjiga.si, izsek
Danes se začenja 10. festival bralne kulture Prepišno uredništvo. Branja, pogovori, delavnice in drugo se bo navezovalo na rdečo nit, z motom: Fikcija je vse. V mariborskem Narodnem domu bodo zvečer združenim glasbenim okusom muzicirali mladi glasbeniki z različnih koncev sveta, združeni v ansamblu Poetico Musicali. V oddaji pa se bomo posvetili tudi knjigi Podobe nestrinjanja, študiji političnih grafitov in street arta v državah postsocialistične tranzicije in širše, ki jo je napisal Mitja Velikonja. Vabimo vas k poslušanju! M. Velikonja: Podobe nestrinjanja, naslovnica knjige, vir: mladinska-knjiga.si, izsek
Poletje je v polnem zamahu, z njim pa tudi festivali. Dobimo se pred Škucem v organizaciji Društva Škuc letos praznuje petdeset let. Pred Škučevo galerijo in v njenem atriju se bo od danes simbolično zvrstilo kar petdeset različnih brezplačnih delavnic ter gledaliških in glasbenih večerov. V Stari Ljubljani se bomo ustavili na začetku današnje oddaje, nato pa pogledali še v Čedad, kjer se začenja Mittelfest. V Arboretumu Volčji Potok pa je letni kino včeraj odprla digitalno restavrirana različica filma Ne čakaj na maj. Foto: Škuc
Poletje je v polnem zamahu, z njim pa tudi festivali. Dobimo se pred Škucem v organizaciji Društva Škuc letos praznuje petdeset let. Pred Škučevo galerijo in v njenem atriju se bo od danes simbolično zvrstilo kar petdeset različnih brezplačnih delavnic ter gledaliških in glasbenih večerov. V Stari Ljubljani se bomo ustavili na začetku današnje oddaje, nato pa pogledali še v Čedad, kjer se začenja Mittelfest. V Arboretumu Volčji Potok pa je letni kino včeraj odprla digitalno restavrirana različica filma Ne čakaj na maj. Foto: Škuc
Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, jubilejni 25-ti, ki ga prireja gledališče Ane Monro, je že tu. S predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra, ki jo uprizarja Tomaž Lapajne Dekleva, prihajajo najprej v Gornjo Radgono. Potem se bodo zvrstile predstave na ulicah in trgih v trinajstih slovenskih mestih, letošnja posebnost pa je, da se selijo tudi na splet. Ljubljano bo karavana Ane Desetnice pripotovala 29. junija in tam ostala do 3. julija. Na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU pa obeležujejo 50-letnico samostojnosti inštituta. Pripravili so številne dogodke, med drugim mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Umetnostna in arhitekturna dediščina plemstva med starimi in novimi režimi: transformacije, reinterpretacije in nove namembnosti. Če smo plemstvo in njegovo umetnost raziskovali predvsem v času blišča, torej v 17. in na začetku 18. stoletja, simpozij osvetljuje čas njegovega zatona, pojasni doc. dr. Tina Košak. Pa še o koncertu v Komornem studiu z izvrstnimi glasbeniki, na čelu z nagrajenko Prešernovega sklada, violinistko Lano Trotovšek danes. Vabljeni v Svet kulture. Foto: Ana Desetnica
Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, jubilejni 25-ti, ki ga prireja gledališče Ane Monro, je že tu. S predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra, ki jo uprizarja Tomaž Lapajne Dekleva, prihajajo najprej v Gornjo Radgono. Potem se bodo zvrstile predstave na ulicah in trgih v trinajstih slovenskih mestih, letošnja posebnost pa je, da se selijo tudi na splet. Ljubljano bo karavana Ane Desetnice pripotovala 29. junija in tam ostala do 3. julija. Na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU pa obeležujejo 50-letnico samostojnosti inštituta. Pripravili so številne dogodke, med drugim mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Umetnostna in arhitekturna dediščina plemstva med starimi in novimi režimi: transformacije, reinterpretacije in nove namembnosti. Če smo plemstvo in njegovo umetnost raziskovali predvsem v času blišča, torej v 17. in na začetku 18. stoletja, simpozij osvetljuje čas njegovega zatona, pojasni doc. dr. Tina Košak. Pa še o koncertu v Komornem studiu z izvrstnimi glasbeniki, na čelu z nagrajenko Prešernovega sklada, violinistko Lano Trotovšek danes. Vabljeni v Svet kulture. Foto: Ana Desetnica
Zgodba z zahodne strani, ki črpa svoj navdih iz znane Shakespearjeve drame Romeo in Julija, je pripoved o rivalstvu med dvema tolpama različnih etničnih pripadnosti in o mladi, prepovedani ljubezni. Postavljena je v petdeseta leta 20. stoletja na Manhattnu. V našo prestolnico nocoj prihaja sveža postavitev tega priznanega muzikala, tokrat v režiji in koreografiji Mykala Randa. Premiera in prve štiri ponovitve se bodo tako zvrstile na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu. V Svetu kulture še o četrti izvedbi festivala ulične umetnosti Ljubljana Street Art Festival z letošnjo témo ulična umetnost na periferiji ter periferija ulične umetnosti in o novostih Cankarjeve založbe: pred kratkim sta izšla romana Stroji kot jaz angleškega avtorja Iana McEwana in roman Dekle, ženska, druga, drugi angleške pisateljice Bernardine Evaristo.
Zgodba z zahodne strani, ki črpa svoj navdih iz znane Shakespearjeve drame Romeo in Julija, je pripoved o rivalstvu med dvema tolpama različnih etničnih pripadnosti in o mladi, prepovedani ljubezni. Postavljena je v petdeseta leta 20. stoletja na Manhattnu. V našo prestolnico nocoj prihaja sveža postavitev tega priznanega muzikala, tokrat v režiji in koreografiji Mykala Randa. Premiera in prve štiri ponovitve se bodo tako zvrstile na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu. V Svetu kulture še o četrti izvedbi festivala ulične umetnosti Ljubljana Street Art Festival z letošnjo témo ulična umetnost na periferiji ter periferija ulične umetnosti in o novostih Cankarjeve založbe: pred kratkim sta izšla romana Stroji kot jaz angleškega avtorja Iana McEwana in roman Dekle, ženska, druga, drugi angleške pisateljice Bernardine Evaristo.
Včerajšnje uradno odprtje jubilejnega 25. Festivala slovenskega filma na slovenski Obali je bilo v znamenju igralske dive Milene Zupančič. Kot prva med igralkami in igralci je prejela Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti. "Lisice lahko povedo marsikaj, česar sami ne moremo" pa pravi likovnik Črtomir Frelih o svojih hipnih risbah, s katerimi komentira dnevno dogajanje. A vsaj na videz povsem drugačna so dela, s katerimi umetnik v Mednarodnem grafičnem likovnem centru predstavlja zadnjih 40 let svoje umetniške prakse. In še o tem danes, da nastop nove vlade v Italiji obeta tudi spremembe na področju kulture in šolstva.
Včerajšnje uradno odprtje jubilejnega 25. Festivala slovenskega filma na slovenski Obali je bilo v znamenju igralske dive Milene Zupančič. Kot prva med igralkami in igralci je prejela Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti. "Lisice lahko povedo marsikaj, česar sami ne moremo" pa pravi likovnik Črtomir Frelih o svojih hipnih risbah, s katerimi komentira dnevno dogajanje. A vsaj na videz povsem drugačna so dela, s katerimi umetnik v Mednarodnem grafičnem likovnem centru predstavlja zadnjih 40 let svoje umetniške prakse. In še o tem danes, da nastop nove vlade v Italiji obeta tudi spremembe na področju kulture in šolstva.
Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
V predstavah mladega režiserja Aljoše Živadinova Zupančiča so pogosta tema človek v okviru razmerij moči, družbene hierarhije, in politika, ki se ji ne moremo izogniti. Nocoj bo v Mini teatru premiera predstave Amsterdam, ki ob holokávstu odpira vprašanja krivde, spominjanja in kolektivnih travm. Nastala je po besedilu izraelske dramaturginje in pisateljice Maye Arad Jasur. Predstavljamo tudi knjigo Živi ogenj gledališča. Gre za prvoosebna pričevanja in zapiske, razmisleke ter osebne spomine Saše Pavček, velike igralke, pesnice, dramske pisateljice in pedagoginje. na fotografiji: prizor iz predstave Amsterdam (avtorica fotografije Asiana Jurca Avci), naslovnica knjige Živi ogenj (vir: MK), kolaž in izrez fotografij
V predstavah mladega režiserja Aljoše Živadinova Zupančiča so pogosta tema človek v okviru razmerij moči, družbene hierarhije, in politika, ki se ji ne moremo izogniti. Nocoj bo v Mini teatru premiera predstave Amsterdam, ki ob holokávstu odpira vprašanja krivde, spominjanja in kolektivnih travm. Nastala je po besedilu izraelske dramaturginje in pisateljice Maye Arad Jasur. Predstavljamo tudi knjigo Živi ogenj gledališča. Gre za prvoosebna pričevanja in zapiske, razmisleke ter osebne spomine Saše Pavček, velike igralke, pesnice, dramske pisateljice in pedagoginje. na fotografiji: prizor iz predstave Amsterdam (avtorica fotografije Asiana Jurca Avci), naslovnica knjige Živi ogenj (vir: MK), kolaž in izrez fotografij
S pesniškim branjem udeležencev katalonsko-slovenske prevajalske delavnice se danes v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih začenja 26. pesniški festival Dnevi poezije in vina. Na festivalu, ki se bo pretežno dogajal na Ptuju, se bo do konca tedna predstavilo skupno dvajset pesnic in pesnikov iz desetih držav. V soboto se je sklenil festival kratkega filma FeKK, vabimo pa vas tudi na 70. Ljubljana Festival, na katerem bo drevi s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija nastopil perujski tenorist Juan Diego Flórez.
S pesniškim branjem udeležencev katalonsko-slovenske prevajalske delavnice se danes v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih začenja 26. pesniški festival Dnevi poezije in vina. Na festivalu, ki se bo pretežno dogajal na Ptuju, se bo do konca tedna predstavilo skupno dvajset pesnic in pesnikov iz desetih držav. V soboto se je sklenil festival kratkega filma FeKK, vabimo pa vas tudi na 70. Ljubljana Festival, na katerem bo drevi s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija nastopil perujski tenorist Juan Diego Flórez.
Umetniški kolektiv Laibach se je leta 1983 podal na svojo prvo evropsko turnejo. Dokumentarno gradivo s turneje, ki so jo poimenovali Occupied Europe Tour, je dolgo veljalo za izgubljeno, pred 40. obletnico te legendarne turneje pa so ga nepričakovano našli in pripravili knjigo in razstavo, ki jo odpirajo Galeriji Photon v Ljubljani. Podrobneje v oddaji Svet kulture, v katero bo sokurator Luka T. Zagoričnik predstavil tri naročila in sodelovanja, ki jih bodo slišali poslušalci festivala eksperimentalne elektronske glasbe in zvočne umetnosti Sonica. na fotografiji: Detajl iz knjige LAIBACH: 40 Years of Eternity.
Umetniški kolektiv Laibach se je leta 1983 podal na svojo prvo evropsko turnejo. Dokumentarno gradivo s turneje, ki so jo poimenovali Occupied Europe Tour, je dolgo veljalo za izgubljeno, pred 40. obletnico te legendarne turneje pa so ga nepričakovano našli in pripravili knjigo in razstavo, ki jo odpirajo Galeriji Photon v Ljubljani. Podrobneje v oddaji Svet kulture, v katero bo sokurator Luka T. Zagoričnik predstavil tri naročila in sodelovanja, ki jih bodo slišali poslušalci festivala eksperimentalne elektronske glasbe in zvočne umetnosti Sonica. na fotografiji: Detajl iz knjige LAIBACH: 40 Years of Eternity.
Tokrat se najprej posvečamo Prazniku glasbe, ki letos poteka v več kot 120ih državah po svetu. V Sloveniji je dogodek usmerjen v promocijo slovenske glasbe in njenih ustvarjalcev. Današnjo najkrajšo poletno noč bo zaznamovalo tudi odprtje jubilejnega 70. festivala Ljubljana. Tokrat bodo v ospredju avtorji besedil slovenskih popevk.V oddaji poročamo tudi o razstavi z naslovom V Ukrajini / Iz Ukrajine, ki so jo ob dnevu beguncev odprli v atriju ZRC SAZU.
Tokrat se najprej posvečamo Prazniku glasbe, ki letos poteka v več kot 120ih državah po svetu. V Sloveniji je dogodek usmerjen v promocijo slovenske glasbe in njenih ustvarjalcev. Današnjo najkrajšo poletno noč bo zaznamovalo tudi odprtje jubilejnega 70. festivala Ljubljana. Tokrat bodo v ospredju avtorji besedil slovenskih popevk.V oddaji poročamo tudi o razstavi z naslovom V Ukrajini / Iz Ukrajine, ki so jo ob dnevu beguncev odprli v atriju ZRC SAZU.
Končala se je druga izdaja festivala Krafft v Kranju, ki se posveča umetnosti filmske igre. Stanovske nagrade in priznanja Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev in Sekcije plesnih ustvarjalcev, pa tudi nagrado Ite Rine za življenjsko delo Silvi Čušin in zlati LOK Barbri Drnač so podelili že v uvodu festivala, končala pa ga je podelitev zlatih jabolk. Prejeli so jih zasedba islandskega filma Čudovita bitja: Birgir Dagur Bjarkason, Áskell Einar Pálmason, Viktor Benóný Benediktsson in Snorri Rafn Frímannsson, Pantea Panahiha za vlogo v filmu Pohodi plin in Radoš Bolčina za vlogo v filmu Inventura.
Končala se je druga izdaja festivala Krafft v Kranju, ki se posveča umetnosti filmske igre. Stanovske nagrade in priznanja Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev in Sekcije plesnih ustvarjalcev, pa tudi nagrado Ite Rine za življenjsko delo Silvi Čušin in zlati LOK Barbri Drnač so podelili že v uvodu festivala, končala pa ga je podelitev zlatih jabolk. Prejeli so jih zasedba islandskega filma Čudovita bitja: Birgir Dagur Bjarkason, Áskell Einar Pálmason, Viktor Benóný Benediktsson in Snorri Rafn Frímannsson, Pantea Panahiha za vlogo v filmu Pohodi plin in Radoš Bolčina za vlogo v filmu Inventura.
Trem vsebinam se bomo danes posvetili. Povezujejo jih galerije – prostori, v katerih domuje vizualna umetnost – sicer pa so si močno različni: razstava slovenskega mojstra nadrealizma Štefana Planinca v Galeriji Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije; razstava fotografij Gorana Bertoka v galeriji Equrna in razstava - dogodek Ko bom velika, bom umetnica, Eve Žibert in Ize Štrumbelj Oblak v galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Vabimo vas k posluašnju! z razstave Gorana Bertoka, foto: arhiv galerije Equrna
Trem vsebinam se bomo danes posvetili. Povezujejo jih galerije – prostori, v katerih domuje vizualna umetnost – sicer pa so si močno različni: razstava slovenskega mojstra nadrealizma Štefana Planinca v Galeriji Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije; razstava fotografij Gorana Bertoka v galeriji Equrna in razstava - dogodek Ko bom velika, bom umetnica, Eve Žibert in Ize Štrumbelj Oblak v galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Vabimo vas k posluašnju! z razstave Gorana Bertoka, foto: arhiv galerije Equrna
V oddaji najprej o letošnji 25. jubilejni izdaji festivala sodobne odrske umetnosti Mladi levi. Ponudil bo prek 40 različnih dogodkov, od predstav, performansov in razstav, do sprehodov, vodstev ter različnih umetniških intervencij. Poročamo tudi o nagradi, ki jo je prejel slovenski režiser Matevž Luzar ter o letošnji mednarodni likovni koloniji Umetniki za Karitas.
V oddaji najprej o letošnji 25. jubilejni izdaji festivala sodobne odrske umetnosti Mladi levi. Ponudil bo prek 40 različnih dogodkov, od predstav, performansov in razstav, do sprehodov, vodstev ter različnih umetniških intervencij. Poročamo tudi o nagradi, ki jo je prejel slovenski režiser Matevž Luzar ter o letošnji mednarodni likovni koloniji Umetniki za Karitas.
"Uspešne ženske vemo, kako težko je biti uspešna ženska in kako hitro lahko propade nekdo, ki ni dovolj močen" pove Polona Vetrih. Tokrat je v vlogi Heddy Lamarr, igralke judovskega porekla, prve gole ženske v zgodovini umetniškega filma. Kljub vsemu občudovanju zaradi njene lepote, pa je bila vendarle preslišana in utišana v tem, kar je zares bila. V ljubljanskem Miniteatru bo jutri zvečer premiera monodrame Sedem sekund večnosti, ki jo je napisal priznani avstrijski dramatik Peter Turrini. V Svetu kulture pa še o novostih Cankarjeve založbe: Tina Vrščaj se predstavlja z romanom Na Klancu, Lela B. Njatin z avtobiografsko in dokumentarno pripovedjo Samski blok, Uroš Zupan pa s pesniško zbirko Psica in poletje. In še v Trst, kjer so prvič v zgodovini tako zgodaj predstavili repertoar nove sezone gledališča Teatro stabile. V dvorani Rossetti se bo zvrstilo več deset uprizoritev, katerih rdeča nit bodo tudi v novi sezoni klasični avtorji od Shakespeara do Čehova, manjkalo pa ne bo še velikih muzikalov in plesnih spektaklov. Foto: Miha Fras
"Uspešne ženske vemo, kako težko je biti uspešna ženska in kako hitro lahko propade nekdo, ki ni dovolj močen" pove Polona Vetrih. Tokrat je v vlogi Heddy Lamarr, igralke judovskega porekla, prve gole ženske v zgodovini umetniškega filma. Kljub vsemu občudovanju zaradi njene lepote, pa je bila vendarle preslišana in utišana v tem, kar je zares bila. V ljubljanskem Miniteatru bo jutri zvečer premiera monodrame Sedem sekund večnosti, ki jo je napisal priznani avstrijski dramatik Peter Turrini. V Svetu kulture pa še o novostih Cankarjeve založbe: Tina Vrščaj se predstavlja z romanom Na Klancu, Lela B. Njatin z avtobiografsko in dokumentarno pripovedjo Samski blok, Uroš Zupan pa s pesniško zbirko Psica in poletje. In še v Trst, kjer so prvič v zgodovini tako zgodaj predstavili repertoar nove sezone gledališča Teatro stabile. V dvorani Rossetti se bo zvrstilo več deset uprizoritev, katerih rdeča nit bodo tudi v novi sezoni klasični avtorji od Shakespeara do Čehova, manjkalo pa ne bo še velikih muzikalov in plesnih spektaklov. Foto: Miha Fras
V Mali Drami bodo nocoj premierno uprizorili predstavo Mandićcirkus (oblečen). Gre za novo epizodo v skupnem gledališkem raziskovanju igralca Marka Mandića z režiserjem Bojanom Jablanovcem. Slikarka in grafičarka Elda Piščanec danes ni zelo znana, čeprav je bila za svojega življenja dejavno vpeta v likovno umetnost. Njena dela zdaj predstavljajo v Narodni galeriji v Ljubljani. Ob razstavi so izdali katalog, ki predstavlja tudi slikarkino življenjsko pot. Na programu Ars nocoj premierno predvajamo radijsko igro Tri minute slave ukrajinske književnice in filozofinje Julije Jemec Dobronosove. V ciklu komornih koncertov Carpe Artem, ki ga prireja Društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor, bo nocoj ob pol osmih v Kazinski dvorani tretji koncert spomladanskega dela cikla z naslovom Nove poti. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture.
V Mali Drami bodo nocoj premierno uprizorili predstavo Mandićcirkus (oblečen). Gre za novo epizodo v skupnem gledališkem raziskovanju igralca Marka Mandića z režiserjem Bojanom Jablanovcem. Slikarka in grafičarka Elda Piščanec danes ni zelo znana, čeprav je bila za svojega življenja dejavno vpeta v likovno umetnost. Njena dela zdaj predstavljajo v Narodni galeriji v Ljubljani. Ob razstavi so izdali katalog, ki predstavlja tudi slikarkino življenjsko pot. Na programu Ars nocoj premierno predvajamo radijsko igro Tri minute slave ukrajinske književnice in filozofinje Julije Jemec Dobronosove. V ciklu komornih koncertov Carpe Artem, ki ga prireja Društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor, bo nocoj ob pol osmih v Kazinski dvorani tretji koncert spomladanskega dela cikla z naslovom Nove poti. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture.
Slovenski dnevi knjige vzporedno potekajo še v številnih drugih slovenskih mestih. Osrednji namen festivala že vsa leta ostaja enak, in sicer predstaviti sodobno slovensko literaturo širši javnosti, osvetliti plodovito delovanje slovenskega založništva in vzpostaviti prostor za kritično debato. Glasbeni sladokusci boste lahko uživali ob ritmih jazza na že 63. Jazz festivalu, pestro pa bo tudi na področju uprizoritvene umetnosti, saj se začenja festival radikalnih teles Spider.
Slovenski dnevi knjige vzporedno potekajo še v številnih drugih slovenskih mestih. Osrednji namen festivala že vsa leta ostaja enak, in sicer predstaviti sodobno slovensko literaturo širši javnosti, osvetliti plodovito delovanje slovenskega založništva in vzpostaviti prostor za kritično debato. Glasbeni sladokusci boste lahko uživali ob ritmih jazza na že 63. Jazz festivalu, pestro pa bo tudi na področju uprizoritvene umetnosti, saj se začenja festival radikalnih teles Spider.
Akademski kipar Metod Frlic je Mestno galerijo Ljubljana napolnil z do zdaj najobsežnejšo predstavitvijo svojih del, ki so v zadnjih desetih letih usmerjena v politično skulpturo. Za razstavo z naslovom Blazina, bla, bla, bla, blato je natančno razmislil o prostoru in dela temu tudi prilagodil. Ta so provokativna, humorna, kdaj neizprosna, predvsem pa vizualno sočna. Včeraj pa so se začeli jubilejni, 25. slovenski dnevi knjige v Mariboru. Na slavnostnem odprtju so prvič podelili nagrado Vasje Cerarja za najboljši prevod na področju mladinske literature – prejel jo je Milan Dekleva za prevod slikanic v verzih angleške avtorice Rachel Bright: Lev v srcu in Veveričji prepir. Foto: Metod Frlic, kolaž fotografij: Zlato tele (2017), Tovarna organov (1999–2006), vir: Mestna galerija Ljubljana
Akademski kipar Metod Frlic je Mestno galerijo Ljubljana napolnil z do zdaj najobsežnejšo predstavitvijo svojih del, ki so v zadnjih desetih letih usmerjena v politično skulpturo. Za razstavo z naslovom Blazina, bla, bla, bla, blato je natančno razmislil o prostoru in dela temu tudi prilagodil. Ta so provokativna, humorna, kdaj neizprosna, predvsem pa vizualno sočna. Včeraj pa so se začeli jubilejni, 25. slovenski dnevi knjige v Mariboru. Na slavnostnem odprtju so prvič podelili nagrado Vasje Cerarja za najboljši prevod na področju mladinske literature – prejel jo je Milan Dekleva za prevod slikanic v verzih angleške avtorice Rachel Bright: Lev v srcu in Veveričji prepir. Foto: Metod Frlic, kolaž fotografij: Zlato tele (2017), Tovarna organov (1999–2006), vir: Mestna galerija Ljubljana
Kako najti tišino? Kaj je sploh tišina? O tišini bi se dalo razpravljati. Čeprav vemo, kdaj smo tiho in kdaj so zvoki okrog nas utihnili, pa je popolno tišino, ki pomeni odsotnost vsakega zvoka, pravzaprav težko doseči. Tišina tako lahko predstavlja za vsakogar nekaj drugega. Tišino v različnih odtenkih in koških bo mogoče iskati na mednarodnem festivalu sodobnega kolaža KAOS v Kranju, saj je glavna tema letošnjega festivala tišina. V oddaji tudi o izdaji zbranih del Franceta Forstneriča Kaj je ostalo. Nove generacije bralcev bodo lahko spoznavale dobitnika nagrade Prešernovega sklada, Levstikove in Glazerjeve nagrade, ki nagovarja s silovitostjo breprizivnega kanona tega prostora, so zapisali ob knjigi.
Kako najti tišino? Kaj je sploh tišina? O tišini bi se dalo razpravljati. Čeprav vemo, kdaj smo tiho in kdaj so zvoki okrog nas utihnili, pa je popolno tišino, ki pomeni odsotnost vsakega zvoka, pravzaprav težko doseči. Tišina tako lahko predstavlja za vsakogar nekaj drugega. Tišino v različnih odtenkih in koških bo mogoče iskati na mednarodnem festivalu sodobnega kolaža KAOS v Kranju, saj je glavna tema letošnjega festivala tišina. V oddaji tudi o izdaji zbranih del Franceta Forstneriča Kaj je ostalo. Nove generacije bralcev bodo lahko spoznavale dobitnika nagrade Prešernovega sklada, Levstikove in Glazerjeve nagrade, ki nagovarja s silovitostjo breprizivnega kanona tega prostora, so zapisali ob knjigi.
Se zavedamo, koliko ljudi, strojev, poti in nenazadnje žrtev zahteva taka majhna črna škatlica, kot je pametni telefon? In drobec zlata? Za nekaj gramov moramo izkopati tono rude. Njegovo neuničljivost je sodobna umetnica Meta Grgurevič, katere razstavo si lahko ogledamo v Cukrarni, vzelo kot iztočnico za temo reciklaže. Škuc pa letos praznuje petdeset let in na prvih deset let delovanja se bodo spomnili tudi na 29. literarno-glasbenem festivalu Živa književnost, ki napoveduje še preplet tujih in domačih pesniških in glasbenih nastopov, v sklopu spremljevalnega programa O’živela knjiga bo poskrbljeno tudi za otroke in mladostnike. Z drevišnjim pogovorom novinarja Ervina Hladnika Milharčiča z zgodovinarko Kajo Širok se na berjači Gradnikove hiše v Medani v Goriških brdih začenja predfestivalsko dogajanje Mesta knjige, odpravili pa se bomo še na avstrijsko Koroško, kjer teče obnova slovenskih kulturnih domov. Foto: Razstava Mete Grgurevič Praskanje za zlatom (Cukrarna)
Se zavedamo, koliko ljudi, strojev, poti in nenazadnje žrtev zahteva taka majhna črna škatlica, kot je pametni telefon? In drobec zlata? Za nekaj gramov moramo izkopati tono rude. Njegovo neuničljivost je sodobna umetnica Meta Grgurevič, katere razstavo si lahko ogledamo v Cukrarni, vzelo kot iztočnico za temo reciklaže. Škuc pa letos praznuje petdeset let in na prvih deset let delovanja se bodo spomnili tudi na 29. literarno-glasbenem festivalu Živa književnost, ki napoveduje še preplet tujih in domačih pesniških in glasbenih nastopov, v sklopu spremljevalnega programa O’živela knjiga bo poskrbljeno tudi za otroke in mladostnike. Z drevišnjim pogovorom novinarja Ervina Hladnika Milharčiča z zgodovinarko Kajo Širok se na berjači Gradnikove hiše v Medani v Goriških brdih začenja predfestivalsko dogajanje Mesta knjige, odpravili pa se bomo še na avstrijsko Koroško, kjer teče obnova slovenskih kulturnih domov. Foto: Razstava Mete Grgurevič Praskanje za zlatom (Cukrarna)
V Velenju te dni poteka tradicionalno književno srečanje literarnih ustvarjalcev Lirikonfest. Drevi bodo tam podelili eno izmed osrednjih nagrad in sicer velenjico – čašo nesmrtnosti. V atriju Slovenskih železnic svoja vrata odpira letni kino Kinodvorišče, vabimo pa vas tudi na zaključni koncert cikla kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
V Velenju te dni poteka tradicionalno književno srečanje literarnih ustvarjalcev Lirikonfest. Drevi bodo tam podelili eno izmed osrednjih nagrad in sicer velenjico – čašo nesmrtnosti. V atriju Slovenskih železnic svoja vrata odpira letni kino Kinodvorišče, vabimo pa vas tudi na zaključni koncert cikla kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
V Strasbourgu so razglasili prejemnika evropske filmske nagrade lux. Največ glasov evropskega občinstva in novo v vrsti nagrad je prejel film Quo Vadis, Aida? bosansko-hercegovske režiserke Jasmile Žbanić, presunljiva zgodba o srebreniškem genocidu in pasivnosti mirovnih sil Združenih narodov, ki so zločina v Srebrenici niso uspeli preprečiti. Slovensko premiero je doživel dokumentarec o doslej neznanem poglavju ameriške vojaške zgodovine: o prvi gorski enoti, ki je v mesecih po koncu druge svetovne vojne pod Mangartom organizirala smučarsko tekmo in v letih, ki so sledila, zaznamovala tudi razvoj smučarske in športne industrije.
V Strasbourgu so razglasili prejemnika evropske filmske nagrade lux. Največ glasov evropskega občinstva in novo v vrsti nagrad je prejel film Quo Vadis, Aida? bosansko-hercegovske režiserke Jasmile Žbanić, presunljiva zgodba o srebreniškem genocidu in pasivnosti mirovnih sil Združenih narodov, ki so zločina v Srebrenici niso uspeli preprečiti. Slovensko premiero je doživel dokumentarec o doslej neznanem poglavju ameriške vojaške zgodovine: o prvi gorski enoti, ki je v mesecih po koncu druge svetovne vojne pod Mangartom organizirala smučarsko tekmo in v letih, ki so sledila, zaznamovala tudi razvoj smučarske in športne industrije.
V pestrem kulturnem dogajanju napovedujemo drevišnjo premiero predstave ''Kaplja soli'', ki bo zadnja v letošnji sezoni Slovenskega stalnega gledališča Trst. V velenjskem Kulturnem centru Čuk so odprli novo stalno razstavo – izbor del iz življenjskega opusa kiparja Antona Hermana. Poročamo iz 10. mednarodne filozofske konference Sorena Kierkegaarda in napovedujemo nocojšnje dogajanje v sklopu ''Sozvočja svetov'' v Narodni galeriji. Vmes pa še nekaj o festivalu Klovnbuf in prodajni razstavi otroških knjig Bologna po Bologni. Mednarodni grafični likovni center je razglasil, da bo prihodnji že 35. grafični bienale umetniško vodil ganski umetnik Ibrahim Mahama, letošnja vilenica pa bo šla v roke latvijske pesnice Amande Aizpurete.
V pestrem kulturnem dogajanju napovedujemo drevišnjo premiero predstave ''Kaplja soli'', ki bo zadnja v letošnji sezoni Slovenskega stalnega gledališča Trst. V velenjskem Kulturnem centru Čuk so odprli novo stalno razstavo – izbor del iz življenjskega opusa kiparja Antona Hermana. Poročamo iz 10. mednarodne filozofske konference Sorena Kierkegaarda in napovedujemo nocojšnje dogajanje v sklopu ''Sozvočja svetov'' v Narodni galeriji. Vmes pa še nekaj o festivalu Klovnbuf in prodajni razstavi otroških knjig Bologna po Bologni. Mednarodni grafični likovni center je razglasil, da bo prihodnji že 35. grafični bienale umetniško vodil ganski umetnik Ibrahim Mahama, letošnja vilenica pa bo šla v roke latvijske pesnice Amande Aizpurete.
Trinajsti Grošljev simpozij prinaša 13 predavanj na temo Zdaj zavezale smo grde jezike: Vraževerje in čarovništvo v antiki. Pripravljata ga Društvo za antične in humanistične študije ter Inštitut za arheologijo. Pogovarjali smo se o razlogih za izbiro letošnje teme simpozija. Med filmi festivala Kino otok se bomo osredotočili na film Otoki, zborovsko pripoved solistov, ki razkriva občutljive drobce negotove in spreminjajoče se sodobnosti. Prelistali smo še po novostih otroške in mladinske literature.
Trinajsti Grošljev simpozij prinaša 13 predavanj na temo Zdaj zavezale smo grde jezike: Vraževerje in čarovništvo v antiki. Pripravljata ga Društvo za antične in humanistične študije ter Inštitut za arheologijo. Pogovarjali smo se o razlogih za izbiro letošnje teme simpozija. Med filmi festivala Kino otok se bomo osredotočili na film Otoki, zborovsko pripoved solistov, ki razkriva občutljive drobce negotove in spreminjajoče se sodobnosti. Prelistali smo še po novostih otroške in mladinske literature.
Danes se na gradu Snežnik začenja festival Plavajoči grad. Mednarodni festival glasbe in odrskih umetnosti, ki temelji na ustvarjalnem sodelovanju, bo celodnevno dogajanje za vse generacije ponujal štiri dni na kar 17-ih prizoriščih. Filmski festival Shots pa se začenja v Slovenj Gradcu, ki v mesto prinaša nove kreativne koncepte, ki preko filmskih projekcij in delavnic posegajo v prostor ter ga s tem na novo vrednotijo. Na našem programu pa nocoj začenjamo z novim branjem v oddaji Odprta knjiga. V 24-ih nadaljevanjih bo Iztok Mlakar prebral roman Tito, amor mijo, Marka Sosiča. Vabimo vas k poslušanju!
Danes se na gradu Snežnik začenja festival Plavajoči grad. Mednarodni festival glasbe in odrskih umetnosti, ki temelji na ustvarjalnem sodelovanju, bo celodnevno dogajanje za vse generacije ponujal štiri dni na kar 17-ih prizoriščih. Filmski festival Shots pa se začenja v Slovenj Gradcu, ki v mesto prinaša nove kreativne koncepte, ki preko filmskih projekcij in delavnic posegajo v prostor ter ga s tem na novo vrednotijo. Na našem programu pa nocoj začenjamo z novim branjem v oddaji Odprta knjiga. V 24-ih nadaljevanjih bo Iztok Mlakar prebral roman Tito, amor mijo, Marka Sosiča. Vabimo vas k poslušanju!
Predstave tekmovalnega programa Borštnikovo srečanje pričajo o moči slovenskega gledališča v tem kritičnem civilizacijskem in družbenopolitičnem trenutku, je povedala selektorica Nika Leskovšek, ki si je v poldrugem letu ogledala 210 gledaliških dogodkov. Ta osrednji gledališki festival pri nas bo drevi odprla plesna uprizoritev angleškega koreografa Akrama Khana Prelisičiti hudiča, ki jo navdihuje starosumerski Ep o Gilgamešu, v izvedbi plesne skupine Akram Khan Company. V oddaji tudi o filmskem spektaklu, premieri dokumentarnega filma o osvojitvi naslova evropskih prvakov v košarki leta 2017. Film v režiji in po scenariju Gorana Vojnoviča bodo drevi prikazali na največjem filmskem platnu v največji kinematografski dvorani v Sloveniji v dvorani Stožice. Ustvarjalci si želijo, da bi največji športni uspeh še enkrat doživeli v čim širšem krogu ljudi vseh starosti in iz vseh krajev Slovenije. Odpravili se bomo po poteh Rdečih revirjev, mednarodnem festivalu uprizoritvenih umetnosti, ki so ga pripravili v Zasavju. Napovedali bomo premiero opere za otroke Veveriček posebne sorte, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Predstave tekmovalnega programa Borštnikovo srečanje pričajo o moči slovenskega gledališča v tem kritičnem civilizacijskem in družbenopolitičnem trenutku, je povedala selektorica Nika Leskovšek, ki si je v poldrugem letu ogledala 210 gledaliških dogodkov. Ta osrednji gledališki festival pri nas bo drevi odprla plesna uprizoritev angleškega koreografa Akrama Khana Prelisičiti hudiča, ki jo navdihuje starosumerski Ep o Gilgamešu, v izvedbi plesne skupine Akram Khan Company. V oddaji tudi o filmskem spektaklu, premieri dokumentarnega filma o osvojitvi naslova evropskih prvakov v košarki leta 2017. Film v režiji in po scenariju Gorana Vojnoviča bodo drevi prikazali na največjem filmskem platnu v največji kinematografski dvorani v Sloveniji v dvorani Stožice. Ustvarjalci si želijo, da bi največji športni uspeh še enkrat doživeli v čim širšem krogu ljudi vseh starosti in iz vseh krajev Slovenije. Odpravili se bomo po poteh Rdečih revirjev, mednarodnem festivalu uprizoritvenih umetnosti, ki so ga pripravili v Zasavju. Napovedali bomo premiero opere za otroke Veveriček posebne sorte, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Festival plesnih perspektiv Ukrep predstavlja mednarodne koreografske instalacije, plesne predstave in performanse umetnikov in umetnic z vsega sveta. Začel se je sinoči v Ljubljani, odprl ga je virtualni performans z naslovom Sam skupaj koreografa, producenta in zvočnega umetnika Robina Jonssona. V Galeriji Sloart na Trubarjevi v Ljubljani nocoj odpirajo razstavo slik Tine Dobrajc z naslovom Balkan Promises - Balkanske obljube. Ksenofobija, ekologija, politika, vse to so pereče teme, ki jih slikarka v novih slikah ozavešča na globalni ravni. Zanimajo jo tudi mladi odrasli – kaj se z njimi dogaja na prehodu v, pogojno rečeno, zrelost. Kaj in koliko berejo Italijani? Po velikem razcvetu branja in prodaje knjig je bralna evforija v Italiji popustila. Kljub temu založbe tiskajo veliko leposlovja, ljudje pa najraje segajo po kriminalkah, pustolovskih in ljubezenskih romanih.
Festival plesnih perspektiv Ukrep predstavlja mednarodne koreografske instalacije, plesne predstave in performanse umetnikov in umetnic z vsega sveta. Začel se je sinoči v Ljubljani, odprl ga je virtualni performans z naslovom Sam skupaj koreografa, producenta in zvočnega umetnika Robina Jonssona. V Galeriji Sloart na Trubarjevi v Ljubljani nocoj odpirajo razstavo slik Tine Dobrajc z naslovom Balkan Promises - Balkanske obljube. Ksenofobija, ekologija, politika, vse to so pereče teme, ki jih slikarka v novih slikah ozavešča na globalni ravni. Zanimajo jo tudi mladi odrasli – kaj se z njimi dogaja na prehodu v, pogojno rečeno, zrelost. Kaj in koliko berejo Italijani? Po velikem razcvetu branja in prodaje knjig je bralna evforija v Italiji popustila. Kljub temu založbe tiskajo veliko leposlovja, ljudje pa najraje segajo po kriminalkah, pustolovskih in ljubezenskih romanih.
V Izoli se s projekcijo dokumentarnega filma Andrine Mračnikar o postopnem, a vztrajnem izginjanju slovenščine na avstrijskem Koroškem odpira festival Kino Otok – Isola Cinema. V dunajskem kulturnem centru Korotan so odprli razstavo likovnih del izjemne zgodovinske osebnosti druge polovice 19. stoletja, Antona Perka, medtem ko v Slovenskem etnografskem muzeju predstavljajo razstavo Plečnikova Lectarija, zgodbo o medičarskih in svečarskih izdelkih, rokodelskih znanjih in prijateljstvu dveh družin, ki ju povezujeta Ljubljana in arhitekt Jože Plečnik. V sredo se je v Slovenski kinoteki v Ljubljani odvil prav poseben dogodek: Slovenski filmski arhiv je predstavil digitalno restavrirane reportažne filme Veličana Beštra in poetični dokumentarni kratki film Maria Foersterja o Prešernovi rojstni hiši. Slednji je nastal pred 80 leti, trije Beštrovi pa pred stoletjem.
V Izoli se s projekcijo dokumentarnega filma Andrine Mračnikar o postopnem, a vztrajnem izginjanju slovenščine na avstrijskem Koroškem odpira festival Kino Otok – Isola Cinema. V dunajskem kulturnem centru Korotan so odprli razstavo likovnih del izjemne zgodovinske osebnosti druge polovice 19. stoletja, Antona Perka, medtem ko v Slovenskem etnografskem muzeju predstavljajo razstavo Plečnikova Lectarija, zgodbo o medičarskih in svečarskih izdelkih, rokodelskih znanjih in prijateljstvu dveh družin, ki ju povezujeta Ljubljana in arhitekt Jože Plečnik. V sredo se je v Slovenski kinoteki v Ljubljani odvil prav poseben dogodek: Slovenski filmski arhiv je predstavil digitalno restavrirane reportažne filme Veličana Beštra in poetični dokumentarni kratki film Maria Foersterja o Prešernovi rojstni hiši. Slednji je nastal pred 80 leti, trije Beštrovi pa pred stoletjem.
V oddaji Svet kulture se na zadnji majski dan najprej podajamo na odrske deske in predstavljamo najnovejšo predstavo novomeškega Anton Podbevšek teatra Levitan – primer Vitomil Zupan. Režiser Matjaž Berger se je lotil uprizoritve avtobiografskega romana Vitomila Zupana o sedmih letih zaporniškega življenja. Izvedeli boste več o radijskem klavirju znamke Bösendorfer, ki so ga v preteklosti uporabljali za posebne zvočne učinke. Dolgo časa je bil neuporabljen, zdaj pa je zaživel v sveži podobi. Poročamo tudi o Dnevih slovenskega filma v Pulju.
V oddaji Svet kulture se na zadnji majski dan najprej podajamo na odrske deske in predstavljamo najnovejšo predstavo novomeškega Anton Podbevšek teatra Levitan – primer Vitomil Zupan. Režiser Matjaž Berger se je lotil uprizoritve avtobiografskega romana Vitomila Zupana o sedmih letih zaporniškega življenja. Izvedeli boste več o radijskem klavirju znamke Bösendorfer, ki so ga v preteklosti uporabljali za posebne zvočne učinke. Dolgo časa je bil neuporabljen, zdaj pa je zaživel v sveži podobi. Poročamo tudi o Dnevih slovenskega filma v Pulju.
Današnji dan je zaznamovala novica o smrti Borisa Pahorja, enega najbolj prevajanih slovenskih pisateljev, ki je svoje življenje posvetil pričevanju o trpki izkušnji totalitarizma. Bil je vest človeštva, ki so jo prepoznali tudi drugod, saj je eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev. Njegovi misli in besedi se posvečamo tudi v današnji oddaji, v kateri predstavljamo še razstavo Boruta Peterlina v Novem mestu in nagrajence filmskega festivala v Cannesu. Foto: BoBo
Današnji dan je zaznamovala novica o smrti Borisa Pahorja, enega najbolj prevajanih slovenskih pisateljev, ki je svoje življenje posvetil pričevanju o trpki izkušnji totalitarizma. Bil je vest človeštva, ki so jo prepoznali tudi drugod, saj je eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev. Njegovi misli in besedi se posvečamo tudi v današnji oddaji, v kateri predstavljamo še razstavo Boruta Peterlina v Novem mestu in nagrajence filmskega festivala v Cannesu. Foto: BoBo
V Svetu kulture se bomo danes ozrli v kontekste odnosov in razmer, ki so v Evropi vladale na pragu vnetja prve svetovne vojne. Na oder male scene Mestnega gledališča ljubljanskega bodo namreč nocoj postavili premiero Samotne poti. Sicer pa: ljudje, ki so v vojni, ženske, ki so zaradi nje ostale brez partnerjev – vse to so teme, ki so aktualne že od nekdaj – na Peklenskem dvorišču, komornem in slikovitem prizorišču ljubljanskih Križank, bo v nedeljo ob 21. uri premiera prve slovenske uprizoritve Penelopiade, nastale po izvirniku kanadske književnice Margaret Atwood ter v koprodukciji SNG Drame in Festivala Ljubljana. In še k nagradam orion – te podeljujejo za presežke na področju slovenskih avdiovizualnih del. Sedem zvezd Oriona prejme sedem najbolj gledanih del – letos je med njimi večina nadaljevank: Najini mostovi, Primeri inšpektorja Vrenka, Sekirica v med ter Zelena Generacija – epizoda Vesela motika – med filmi pa so bili najbolj gledani dokumentarca Divja Slovenija in Maribor Vijolč'ni ter mladinski igrani film Košarkar naj bo 2. Posvetli se bomo tudi tradiciji likovne umetnosti med Slovenci v Italiji in Operni noči SNG Maribor na Glavnem trgu. Foto: Peter Uhan
V Svetu kulture se bomo danes ozrli v kontekste odnosov in razmer, ki so v Evropi vladale na pragu vnetja prve svetovne vojne. Na oder male scene Mestnega gledališča ljubljanskega bodo namreč nocoj postavili premiero Samotne poti. Sicer pa: ljudje, ki so v vojni, ženske, ki so zaradi nje ostale brez partnerjev – vse to so teme, ki so aktualne že od nekdaj – na Peklenskem dvorišču, komornem in slikovitem prizorišču ljubljanskih Križank, bo v nedeljo ob 21. uri premiera prve slovenske uprizoritve Penelopiade, nastale po izvirniku kanadske književnice Margaret Atwood ter v koprodukciji SNG Drame in Festivala Ljubljana. In še k nagradam orion – te podeljujejo za presežke na področju slovenskih avdiovizualnih del. Sedem zvezd Oriona prejme sedem najbolj gledanih del – letos je med njimi večina nadaljevank: Najini mostovi, Primeri inšpektorja Vrenka, Sekirica v med ter Zelena Generacija – epizoda Vesela motika – med filmi pa so bili najbolj gledani dokumentarca Divja Slovenija in Maribor Vijolč'ni ter mladinski igrani film Košarkar naj bo 2. Posvetli se bomo tudi tradiciji likovne umetnosti med Slovenci v Italiji in Operni noči SNG Maribor na Glavnem trgu. Foto: Peter Uhan
Na Veliki oder SNG Drame danes prihaja mešanica kabareta, sodobne drame in glasbe z naslovom Kabaret Kaspar, v kateri je glavno tema razmerje med naravo in družbo. Navdih za besedilo hrvaške dramatičarke in dramaturginje Tene Štivičić je bil divji deček, ki je do šestnajstega leta živel ločen od civilizacije. In še ena ideja: nocoj se lahko odpravite tudi na Metelkovo, v Gali hali bo nastopila ruska feministična punk skupina Pussy Riot v okviru evropske turneje, s katero protestira proti vojni v Ukrajini in zbira sredstva za žrtve vojne. "Pri meni ni razvoja, gre samo za to, katera pesem je globlje zajeta in boljše uspe" pove o sebi Meta Kušar, ki je objavila šest pesniških zbirk, zadnja, z naslovom Zmaj, je izšla lani. Esejistka in pesnica je ta mesec praznovala sedemdesetletnico in ob tej priložnosti je pri založbi Mladinska knjiga izšel izbor njene poezije z naslovom Vse od prej. Tudi o tem v Svetu kulture in o koncertu v Komornem studiu. Foto: Kabaret Kaspar, SNG Ljubljana/Peter Uhan
Na Veliki oder SNG Drame danes prihaja mešanica kabareta, sodobne drame in glasbe z naslovom Kabaret Kaspar, v kateri je glavno tema razmerje med naravo in družbo. Navdih za besedilo hrvaške dramatičarke in dramaturginje Tene Štivičić je bil divji deček, ki je do šestnajstega leta živel ločen od civilizacije. In še ena ideja: nocoj se lahko odpravite tudi na Metelkovo, v Gali hali bo nastopila ruska feministična punk skupina Pussy Riot v okviru evropske turneje, s katero protestira proti vojni v Ukrajini in zbira sredstva za žrtve vojne. "Pri meni ni razvoja, gre samo za to, katera pesem je globlje zajeta in boljše uspe" pove o sebi Meta Kušar, ki je objavila šest pesniških zbirk, zadnja, z naslovom Zmaj, je izšla lani. Esejistka in pesnica je ta mesec praznovala sedemdesetletnico in ob tej priložnosti je pri založbi Mladinska knjiga izšel izbor njene poezije z naslovom Vse od prej. Tudi o tem v Svetu kulture in o koncertu v Komornem studiu. Foto: Kabaret Kaspar, SNG Ljubljana/Peter Uhan
Podajamo se v Cannes na 75. filmski festival, kjer predstavljajo zadnji del programa pred sobotno podelitvijo nagrad, ter v Narodno galerijo, kjer odpirajo razstavo kiparja Ivana Štreklja. Predstavljamo nov prevod dela Siegfrieda Kracauerja z naslovom Ornamenti množice, ki ga je pospremil interdisciplinarni dogodek.
Podajamo se v Cannes na 75. filmski festival, kjer predstavljajo zadnji del programa pred sobotno podelitvijo nagrad, ter v Narodno galerijo, kjer odpirajo razstavo kiparja Ivana Štreklja. Predstavljamo nov prevod dela Siegfrieda Kracauerja z naslovom Ornamenti množice, ki ga je pospremil interdisciplinarni dogodek.
Danes se s koncertom španskega glasbenika Rodriga Cuevasa, ki z izvirnostjo umetniškega posredovanja interpretira predvsem ibersko ljudsko tradicijo pričenja 38. festival Druga godba. Koncert v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo moč slišati tudi v neposrednem prenosu na našem Prvem programu. V Foersterjevem vrtu za ljubljansko Filozofsko fakulteto se je začel Sejem akademske knjige Liber.ac, ki prinaša tudi bogat spremljevalni program. Objavljamo pa tudi poročilo o dogajanju na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu.
Danes se s koncertom španskega glasbenika Rodriga Cuevasa, ki z izvirnostjo umetniškega posredovanja interpretira predvsem ibersko ljudsko tradicijo pričenja 38. festival Druga godba. Koncert v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo moč slišati tudi v neposrednem prenosu na našem Prvem programu. V Foersterjevem vrtu za ljubljansko Filozofsko fakulteto se je začel Sejem akademske knjige Liber.ac, ki prinaša tudi bogat spremljevalni program. Objavljamo pa tudi poročilo o dogajanju na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu.
V Kinodvoru v Ljubljani bodo premierno prikazali dokumentarno-igrani film Antigona – Kako si upamo!. Film je režiral Jani Sever, nastal pa je po motivih drame Trojno življenje Antigone Slavoja Žižka. V ospredju letošnjega festivala Svetlobna gverila bodo Sence in refleksije. Primorsko gledališko nagrado Tantadruj za življenjsko delo je prejel režiser in profesor Dušan Mlakar. V okviru stavke na RTV Slovenija pa bomo opozorili na pomen slovenske radijske igre, ki nastaja le na Radiu Slovenija.
V Kinodvoru v Ljubljani bodo premierno prikazali dokumentarno-igrani film Antigona – Kako si upamo!. Film je režiral Jani Sever, nastal pa je po motivih drame Trojno življenje Antigone Slavoja Žižka. V ospredju letošnjega festivala Svetlobna gverila bodo Sence in refleksije. Primorsko gledališko nagrado Tantadruj za življenjsko delo je prejel režiser in profesor Dušan Mlakar. V okviru stavke na RTV Slovenija pa bomo opozorili na pomen slovenske radijske igre, ki nastaja le na Radiu Slovenija.
Spregovorili bomo o knjižnih novostih, ki jih je ta teden predstavila Mladinska Knjiga ter o premieri intermedijskega dogodka Apofeníja/1 na mariborskem prizorišču GT22 in o predstavi Dolg v Slovenskem Ljudskem gledališču Celje.Vabimo vas k poslušanju! foto: vir: SLG Celje
Spregovorili bomo o knjižnih novostih, ki jih je ta teden predstavila Mladinska Knjiga ter o premieri intermedijskega dogodka Apofeníja/1 na mariborskem prizorišču GT22 in o predstavi Dolg v Slovenskem Ljudskem gledališču Celje.Vabimo vas k poslušanju! foto: vir: SLG Celje
V tokratni oddaji se bomo najprej spomnili slovenskega književnika Ivana Cankarja. Prav danes namreč mineva 146 let od njegovega rojstva in v njegovo čast bo na Rožniku, kjer je Cankar preživel sedem let svojega življenja, potekal Cankarjev dan. V oddaji pa sicer še o Mariborčanki Manici Musil, ki svoje slikanice uspešno prodaja v tujini ter o 18. novomeških likovnih dnevih, ki so se začeli včeraj. Napovedujemo tudi dogodek Bled pred Bledom, ki se bo tradicionalno odvil na predvečer mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu.
V tokratni oddaji se bomo najprej spomnili slovenskega književnika Ivana Cankarja. Prav danes namreč mineva 146 let od njegovega rojstva in v njegovo čast bo na Rožniku, kjer je Cankar preživel sedem let svojega življenja, potekal Cankarjev dan. V oddaji pa sicer še o Mariborčanki Manici Musil, ki svoje slikanice uspešno prodaja v tujini ter o 18. novomeških likovnih dnevih, ki so se začeli včeraj. Napovedujemo tudi dogodek Bled pred Bledom, ki se bo tradicionalno odvil na predvečer mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu.
Noviteta The Sound slovenskega skladatelja Roka Goloba se vsebinsko dotika konca civilizacije in družb, krstno jo bodo uprizorili nocoj v ljubljanski Operi, tudi z namenom, da bi v opero privabili več mladega občinstva. Na malem odru celjskega gledališča bo premiero doživela drama Dolg britanske dramatičarke Aleksandre Wood. Igra v ospredje postavlja težavne družinske odnose in socialno krizo, ki je ljudi prignala do roba zloma. Arhitekt Jože Plečnik je s svojim delom zaznamoval več evropskih mest, najbolj Ljubljano in Prago. 150. obletnico njegovega rojstva so obeležili tudi v srbskem glavnem mestu, kjer stoji ena od njegovih stvaritev, Cerkev svetega Antona Padovanskega. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture, v kateri napovedujemo še začetek festivala Jazz Cerkno.
Noviteta The Sound slovenskega skladatelja Roka Goloba se vsebinsko dotika konca civilizacije in družb, krstno jo bodo uprizorili nocoj v ljubljanski Operi, tudi z namenom, da bi v opero privabili več mladega občinstva. Na malem odru celjskega gledališča bo premiero doživela drama Dolg britanske dramatičarke Aleksandre Wood. Igra v ospredje postavlja težavne družinske odnose in socialno krizo, ki je ljudi prignala do roba zloma. Arhitekt Jože Plečnik je s svojim delom zaznamoval več evropskih mest, najbolj Ljubljano in Prago. 150. obletnico njegovega rojstva so obeležili tudi v srbskem glavnem mestu, kjer stoji ena od njegovih stvaritev, Cerkev svetega Antona Padovanskega. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture, v kateri napovedujemo še začetek festivala Jazz Cerkno.
Sredin pregled kulturnega dogajanja zaznamuje javljanje iz 75. filmskega festivala v Cannesu, ki se je s slavnostnim odprtjem začel včeraj. Letošnja izvedba filmskega festivala, ki se po dveh letih premora znova vrača v francoski Croisette, v ospredje postavlja pomembno vlogo sedme umetnosti v današnjem turbulentnem času. Predstavljamo tudi razstavo starih in redkih tiskov iz knjižnice Stanislava Bačarja, ki sta jo pripravili ajdovska Pilonova galerija in Lavričeva knjižnica. Na kratko napovedujemo drevišnji koncert mešanega pevskega zbora Psallite, ki bo v ljubljanski Uršulinski cerkvi pod vodstvom Matjaža Ščeka in ob orgelski spremljavi Gregorja Klančiča izvedel sakralna dela Ivana Ščeka. Nekaj besed pa namenjamo tudi današnjemu mednarodnemu dnevu muzejev.
Sredin pregled kulturnega dogajanja zaznamuje javljanje iz 75. filmskega festivala v Cannesu, ki se je s slavnostnim odprtjem začel včeraj. Letošnja izvedba filmskega festivala, ki se po dveh letih premora znova vrača v francoski Croisette, v ospredje postavlja pomembno vlogo sedme umetnosti v današnjem turbulentnem času. Predstavljamo tudi razstavo starih in redkih tiskov iz knjižnice Stanislava Bačarja, ki sta jo pripravili ajdovska Pilonova galerija in Lavričeva knjižnica. Na kratko napovedujemo drevišnji koncert mešanega pevskega zbora Psallite, ki bo v ljubljanski Uršulinski cerkvi pod vodstvom Matjaža Ščeka in ob orgelski spremljavi Gregorja Klančiča izvedel sakralna dela Ivana Ščeka. Nekaj besed pa namenjamo tudi današnjemu mednarodnemu dnevu muzejev.
Predstavljamo posebno zgodbo o habsburškem cesarju Mehike, ki jo raziskuje antologija Gregorja Antoličiča z naslovom Maksimilijan. Na Hvaru poteka festival radijskih iger in dokumentarnih dram Prix Marulić, na katerega so se uvrstila slovenska dela - Glas Šakala režiserke Saške Rakef, Brátonski pil Ane Krauthaker in Medeja ... bom postala Špele Kravogel, kar je za slovensko radijsko igro velik uspeh.
Predstavljamo posebno zgodbo o habsburškem cesarju Mehike, ki jo raziskuje antologija Gregorja Antoličiča z naslovom Maksimilijan. Na Hvaru poteka festival radijskih iger in dokumentarnih dram Prix Marulić, na katerega so se uvrstila slovenska dela - Glas Šakala režiserke Saške Rakef, Brátonski pil Ane Krauthaker in Medeja ... bom postala Špele Kravogel, kar je za slovensko radijsko igro velik uspeh.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je sinoči nastopil pianist Ivo Pogorelić, ki se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v obdobju skupne države Jugoslavije, v zavest Slovencev zapisal kot eden najboljših pianistov na svetu. Njegov koncert v Ljubljani je bil zato težko pričakovan in tudi povsem razprodan. Združenje filmskih snemalcev je nagrado iris za življenjsko delo podelilo filmskemu ustvarjalcu in fotografskemu mojstru Slavu Vajtu. V Kulturnem domu Nova Gorica pa bo nastopil baročni ansambel Il pomo d’oro. Foto: Cankarjev dom/Malcolm Crowthers.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je sinoči nastopil pianist Ivo Pogorelić, ki se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v obdobju skupne države Jugoslavije, v zavest Slovencev zapisal kot eden najboljših pianistov na svetu. Njegov koncert v Ljubljani je bil zato težko pričakovan in tudi povsem razprodan. Združenje filmskih snemalcev je nagrado iris za življenjsko delo podelilo filmskemu ustvarjalcu in fotografskemu mojstru Slavu Vajtu. V Kulturnem domu Nova Gorica pa bo nastopil baročni ansambel Il pomo d’oro. Foto: Cankarjev dom/Malcolm Crowthers.
Besedilo Življenje je sen španskega dramatika Pedra Calderóna de la Barce je kot filozofsko-pesniško delo zanimivo tudi danes, saj si zastavlja večno živa vprašanja – kaj je resnica, kaj je sen, kaj je življenje? S tem delom se je spopadel tudi Dragan Živadinov – uprizoritev v njegovi režiji bo jutri premierno na ogled v Stari dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. V SNG Drama Opera Balet Maribor pa se obeta premiera opere Rigoletto, ki še danes velja za Verdijevo revolucionarno mojstrovino, odlikujejo pa jo sofisiticirana muzikalnost, poglobljena dramatičnost in tako rekoč ljudska spevnost. Foto: SNG Drama Opera Balet Maribor, Tiberiu Marta, izrez fotografije
Besedilo Življenje je sen španskega dramatika Pedra Calderóna de la Barce je kot filozofsko-pesniško delo zanimivo tudi danes, saj si zastavlja večno živa vprašanja – kaj je resnica, kaj je sen, kaj je življenje? S tem delom se je spopadel tudi Dragan Živadinov – uprizoritev v njegovi režiji bo jutri premierno na ogled v Stari dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. V SNG Drama Opera Balet Maribor pa se obeta premiera opere Rigoletto, ki še danes velja za Verdijevo revolucionarno mojstrovino, odlikujejo pa jo sofisiticirana muzikalnost, poglobljena dramatičnost in tako rekoč ljudska spevnost. Foto: SNG Drama Opera Balet Maribor, Tiberiu Marta, izrez fotografije
V oddaji predstavljamo razstavo ilustracij Hane Stupica, ki je od sinoči odprta v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu, novo uprizoritev v Mestnem gledališču ljubljanskem: Junakinje, ki je nastala na podlagi antičnega besedila in jo je režiral Aleksandar Popovski ter premiero radijske igre z naslovom Le zaljubiti se ne smemo hrvaškega dramatika in scenarista Ivorja Martinića v režiji Alena Jelena. V okviru priprav na jesensko razstavo o odlikovanjih znamenitih Slovencev so danes v Narodnem muzeju Slovenije predstavili uniformo Franca Jožefa I. Napovedujemo tudi poseben zvočni dogodek v naravnem rezervatu, Iškem morostu na ljubljanskem barju, na katerem bo gostoval David Rothenberg, uveljavljeni ameriški klarinetist in skladatelj, ki je svojo solistično in improvizatorsko kariero razširil prek ustvarjanja z drugimi živalskimi vrstami. Nocoj bo v živo improviziral s slavci in drugimi pticami, ki živijo v rezervatu.
V oddaji predstavljamo razstavo ilustracij Hane Stupica, ki je od sinoči odprta v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu, novo uprizoritev v Mestnem gledališču ljubljanskem: Junakinje, ki je nastala na podlagi antičnega besedila in jo je režiral Aleksandar Popovski ter premiero radijske igre z naslovom Le zaljubiti se ne smemo hrvaškega dramatika in scenarista Ivorja Martinića v režiji Alena Jelena. V okviru priprav na jesensko razstavo o odlikovanjih znamenitih Slovencev so danes v Narodnem muzeju Slovenije predstavili uniformo Franca Jožefa I. Napovedujemo tudi poseben zvočni dogodek v naravnem rezervatu, Iškem morostu na ljubljanskem barju, na katerem bo gostoval David Rothenberg, uveljavljeni ameriški klarinetist in skladatelj, ki je svojo solistično in improvizatorsko kariero razširil prek ustvarjanja z drugimi živalskimi vrstami. Nocoj bo v živo improviziral s slavci in drugimi pticami, ki živijo v rezervatu.
Vojna v Ukrajini nas znova opozarja o propadu svetovne etike. Vendar se bo tudi ta vojna enkrat končala in takrat se bodo Ukrajinci, Rusi in Belorusi morali pogovarjati. Smer bi lahko pokazalo mednarodno srečanju pisateljev PEN na Bledu, ki naj bi se ga udeležili pisatelji teh treh strani. V oddaji tudi o Velikem diktatorju, premieri predstave po filmu Charlieja Chaplina v režiji Diega de Bree, ki jo bodo uprizorili v SNG Drama Ljubljana. Razmisleka o fašizmu v vseh njegovih vidikih pa se lotevajo zgodovinarji na festivalu eStoria v Gorici. Na občutljive in nevarne čase, v katerih živimo, nas tako opozarjajo kar trije večji dogodki na področju kulture in umetnosti v teh dneh. Vir fotografije: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana
Vojna v Ukrajini nas znova opozarja o propadu svetovne etike. Vendar se bo tudi ta vojna enkrat končala in takrat se bodo Ukrajinci, Rusi in Belorusi morali pogovarjati. Smer bi lahko pokazalo mednarodno srečanju pisateljev PEN na Bledu, ki naj bi se ga udeležili pisatelji teh treh strani. V oddaji tudi o Velikem diktatorju, premieri predstave po filmu Charlieja Chaplina v režiji Diega de Bree, ki jo bodo uprizorili v SNG Drama Ljubljana. Razmisleka o fašizmu v vseh njegovih vidikih pa se lotevajo zgodovinarji na festivalu eStoria v Gorici. Na občutljive in nevarne čase, v katerih živimo, nas tako opozarjajo kar trije večji dogodki na področju kulture in umetnosti v teh dneh. Vir fotografije: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana
Večletni projekt VZHOD—ZAHOD Meja skozi film in zgodovino 1945—1954, ki ga koordinira goriški Kinoatelje v sodelovanju s Slovensko kinoteko in številnimi partnerji iz Slovenije in Italije pa tudi širšega prostora, bo v maju ponudil filmsko retrospektivo in simpozij, ki v fokus postavlja mejo med Italijo in Jugoslavijo v obdobju med leti 1945 in 1954. Projekt, ki je del programa bodoče Evropske prestolnice kulture Nove Gorice, bo prek filmov, pa tudi simpozija, na katerem bodo sodelovali zgodovinarji, sociologi in filmski publicisti, spregovoril o zgodovinskih razmerah obdobja: med drugim o svobodnem tržaškem ozemlju, osimskih sporazumih, zavezniškem nadzoru svobodnega tržaškega ozemlja ter o londonskem memorandumu. Predstavljamo tudi monografijo Od Okre do Albijske gore, ki predstavlja zgodovinski razvoj ozemlja sedanje Notranjske med Nanosom in sedlom Razdrto, antično Okro, ter Albionom, mogočnim Snežnikom. Foto: Brezmejna srca, vir La Cineteca del Friuli
Večletni projekt VZHOD—ZAHOD Meja skozi film in zgodovino 1945—1954, ki ga koordinira goriški Kinoatelje v sodelovanju s Slovensko kinoteko in številnimi partnerji iz Slovenije in Italije pa tudi širšega prostora, bo v maju ponudil filmsko retrospektivo in simpozij, ki v fokus postavlja mejo med Italijo in Jugoslavijo v obdobju med leti 1945 in 1954. Projekt, ki je del programa bodoče Evropske prestolnice kulture Nove Gorice, bo prek filmov, pa tudi simpozija, na katerem bodo sodelovali zgodovinarji, sociologi in filmski publicisti, spregovoril o zgodovinskih razmerah obdobja: med drugim o svobodnem tržaškem ozemlju, osimskih sporazumih, zavezniškem nadzoru svobodnega tržaškega ozemlja ter o londonskem memorandumu. Predstavljamo tudi monografijo Od Okre do Albijske gore, ki predstavlja zgodovinski razvoj ozemlja sedanje Notranjske med Nanosom in sedlom Razdrto, antično Okro, ter Albionom, mogočnim Snežnikom. Foto: Brezmejna srca, vir La Cineteca del Friuli
Potem ko je igralec Marko Mandić pred več kot desetimi leti izoblikoval projekt MandićStroj, sestavljen iz delcev Mandićevih vlog do leta 2011, je zdaj v novem odrskem dogodku združil okruške svoje celotne gledališke biografije – znova ob sodelovanju Bojana Jablanovca. Že dlje časa napovedani in pričakovani performans MandićCirkus bo nocoj na ogled na velikem odru ljubljanske Drame. Na osrednjem mariborskem gledališkem odru pa bodo nocoj premierno uprizorili prav tako avtorsko predstavo Ne ti meni Alice. Predstavljamo tudi program v Steklenika, ki se iz Tivolija seli v Muzej sodobne umetnosti Metelkova.
Potem ko je igralec Marko Mandić pred več kot desetimi leti izoblikoval projekt MandićStroj, sestavljen iz delcev Mandićevih vlog do leta 2011, je zdaj v novem odrskem dogodku združil okruške svoje celotne gledališke biografije – znova ob sodelovanju Bojana Jablanovca. Že dlje časa napovedani in pričakovani performans MandićCirkus bo nocoj na ogled na velikem odru ljubljanske Drame. Na osrednjem mariborskem gledališkem odru pa bodo nocoj premierno uprizorili prav tako avtorsko predstavo Ne ti meni Alice. Predstavljamo tudi program v Steklenika, ki se iz Tivolija seli v Muzej sodobne umetnosti Metelkova.
Disney Razparač (1991) je večkrat nagrajeni dramski prvenec londonskega dramatika, filmskega scenarista in slikarja Philipa Ridleyja. Po njegovi drami je nastala uprizoritev Razparač, v kateri je avtorska ekipa v likih prepoznala posameznika, ki zaprt v svoji sobi preživlja različne faze svoje duševnosti. Predstavo je režirala Nataša Barbara Gračner. V oddaji predstavljamo tudi novo radijsko igro našega Igranega programa »Ne bojim se ne hudiča ne biriča« ter vas vabimo na festival živega avdio-vizualnega kodiranja Algopolis.
Disney Razparač (1991) je večkrat nagrajeni dramski prvenec londonskega dramatika, filmskega scenarista in slikarja Philipa Ridleyja. Po njegovi drami je nastala uprizoritev Razparač, v kateri je avtorska ekipa v likih prepoznala posameznika, ki zaprt v svoji sobi preživlja različne faze svoje duševnosti. Predstavo je režirala Nataša Barbara Gračner. V oddaji predstavljamo tudi novo radijsko igro našega Igranega programa »Ne bojim se ne hudiča ne biriča« ter vas vabimo na festival živega avdio-vizualnega kodiranja Algopolis.
Danes vas vabimo, da prisluhnete pripovedim o treh razstavah: ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika bosta v Cankarjevem domu in v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled razstavi starih fotografij, Plečnikova Ljubljana in Zlata doba Plečnikove arhitekture. Na dokumentarnih razstavah opazujemo, kako je je arhitekt postopoma gradil svojo vizijo narodne prestolnice. V galeriji Simulaker v Novem Mestu pa bo še nekaj dni na ogled razstava Pomladno čiščenje, umetnic Nataše Skušek in Lee Culetto. V nadaljevanju oddaje bomo spregovorili še o videovečeru z Dubo Sambolec, ki je pred kratkim prejela Jakopičevo nagrado za življenjsko delo in je v svojem obsežnem in raznolikem umetniškem opusu ustvarila tudi vrsto video del; ter na kratko o celovečernem prvencu Darka Sinka Inventura, ki bo nocoj doživel ljubljansko premiero. fotografija z razstave Pomladno čiščenje, foto: k.p.l./arhiv galerije Simulaker
Danes vas vabimo, da prisluhnete pripovedim o treh razstavah: ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika bosta v Cankarjevem domu in v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled razstavi starih fotografij, Plečnikova Ljubljana in Zlata doba Plečnikove arhitekture. Na dokumentarnih razstavah opazujemo, kako je je arhitekt postopoma gradil svojo vizijo narodne prestolnice. V galeriji Simulaker v Novem Mestu pa bo še nekaj dni na ogled razstava Pomladno čiščenje, umetnic Nataše Skušek in Lee Culetto. V nadaljevanju oddaje bomo spregovorili še o videovečeru z Dubo Sambolec, ki je pred kratkim prejela Jakopičevo nagrado za življenjsko delo in je v svojem obsežnem in raznolikem umetniškem opusu ustvarila tudi vrsto video del; ter na kratko o celovečernem prvencu Darka Sinka Inventura, ki bo nocoj doživel ljubljansko premiero. fotografija z razstave Pomladno čiščenje, foto: k.p.l./arhiv galerije Simulaker
V tokratni oddaji bomo predstavili nekatere novosti na področju otroške in mladinske literature. Predstavljamo novo knjižno zbirko Zvezdna Beletrina ter knjigo z naslovom Salon o kulturi v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru. Izvedeli boste še, v katerih slovenskih mestih se obetajo brezplačne filmske projekcije letošnjih finalistov za evropsko filmsko nagrado LUX.
V tokratni oddaji bomo predstavili nekatere novosti na področju otroške in mladinske literature. Predstavljamo novo knjižno zbirko Zvezdna Beletrina ter knjigo z naslovom Salon o kulturi v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru. Izvedeli boste še, v katerih slovenskih mestih se obetajo brezplačne filmske projekcije letošnjih finalistov za evropsko filmsko nagrado LUX.
Na današnji jubilejni štirideseti svetovni dan plesa je južnokorejska balerina Kang Sue-jin v poslanici opozorila, da nas je pandemija ponovno prisilila k premisleku o pomenu plesa in plesalcev. Ples je umetnost trenutka, ustvarjena s celotnim telesom in z dušo, pravi. Trenutek, ki je že minil, pa je težko povrniti v povsem enakega. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi obema slovenskima poslanicama. In še čez mejo: Slovensko stalno gledališče v Trstu in Gledališče v Kopru sta pripravili predstavo Ptičja farma, s katero koproducenta zaključujeta sezono. Za predelavo Aristofanove komedije Ptice je poskrbela Jera Ivanc, režiral pa jo je Jaka Ivanc, ki se mu je zgodba o tem, kako narediti novo državo oziroma utopičen svet, zdela zelo aktualna in pravo ogledalo današnji družbi. Premiera bo nocoj v Trstu. Foto: Pixabay
Na današnji jubilejni štirideseti svetovni dan plesa je južnokorejska balerina Kang Sue-jin v poslanici opozorila, da nas je pandemija ponovno prisilila k premisleku o pomenu plesa in plesalcev. Ples je umetnost trenutka, ustvarjena s celotnim telesom in z dušo, pravi. Trenutek, ki je že minil, pa je težko povrniti v povsem enakega. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi obema slovenskima poslanicama. In še čez mejo: Slovensko stalno gledališče v Trstu in Gledališče v Kopru sta pripravili predstavo Ptičja farma, s katero koproducenta zaključujeta sezono. Za predelavo Aristofanove komedije Ptice je poskrbela Jera Ivanc, režiral pa jo je Jaka Ivanc, ki se mu je zgodba o tem, kako narediti novo državo oziroma utopičen svet, zdela zelo aktualna in pravo ogledalo današnji družbi. Premiera bo nocoj v Trstu. Foto: Pixabay
Današnji Svet kulture nas bo odnesel na festival evropskega filma Crossing Europe v Linz v Avstrijo, ki poteka že devetnajsto leto. V dokumentarni tekmovalni program se je uvrstil film Nike Autor z naslovom Filmski obzornik 80 – Metka, Meki. Prikazuje zgodbo o avtoričini teti, delavki Metalne, ki je pri osemindvajsetih letih odšla v Nemčijo v upanju na boljši jutri. Spregovori o svoji "gastarbajterski" izkušnji in lastnem razumevanju današnjih migracij. Posvetili se bomo še Koncertu Slovenskega kitarskega kvarteta v Komornem studiu, ki bo izvedel skladbe od konca 19. stoletja do najnovejših del. Vabljeni v našo družbo! Vir fotografije: Kinodvor, film Filmski obzornik 80 – Metka, Meki
Današnji Svet kulture nas bo odnesel na festival evropskega filma Crossing Europe v Linz v Avstrijo, ki poteka že devetnajsto leto. V dokumentarni tekmovalni program se je uvrstil film Nike Autor z naslovom Filmski obzornik 80 – Metka, Meki. Prikazuje zgodbo o avtoričini teti, delavki Metalne, ki je pri osemindvajsetih letih odšla v Nemčijo v upanju na boljši jutri. Spregovori o svoji "gastarbajterski" izkušnji in lastnem razumevanju današnjih migracij. Posvetili se bomo še Koncertu Slovenskega kitarskega kvarteta v Komornem studiu, ki bo izvedel skladbe od konca 19. stoletja do najnovejših del. Vabljeni v našo družbo! Vir fotografije: Kinodvor, film Filmski obzornik 80 – Metka, Meki
V teh dneh se v Ljubljani mudi francosko-poljski skladatelj in instrumentalist Kasper T. Toeplitz, ki bo v podhodu Ajdovščina v prostorih Društva za interdisciplinarnost, samoprodukcijo in cirkulacijo sodobne umetnosti Cirkulacija 2 v dveh dneh izvedel dve deli. Prvi večer bo interpretiral skladbo ''Elemental II'' francoske skladateljice Eliane Radigue, čez dva dni pa še lastno skladbo Burning House, ki je nastala posebej za ta dogodek. Na Dunaju pa so sredi aprila odprli razstavo ''Izpovedi trpinčene duše'' avstrijskega grafika, pisatelja in ilustratorja Alfreda Kubina. Gre za eno izmed devetih razstav, ki jih bo muzej na ogled ponudil v tekoče letu. Razstava tega pomembnega simbolista in ekspresionista poveže tudi z drugimi umetniki. (foto: Kasper T. Toeplitz)
V teh dneh se v Ljubljani mudi francosko-poljski skladatelj in instrumentalist Kasper T. Toeplitz, ki bo v podhodu Ajdovščina v prostorih Društva za interdisciplinarnost, samoprodukcijo in cirkulacijo sodobne umetnosti Cirkulacija 2 v dveh dneh izvedel dve deli. Prvi večer bo interpretiral skladbo ''Elemental II'' francoske skladateljice Eliane Radigue, čez dva dni pa še lastno skladbo Burning House, ki je nastala posebej za ta dogodek. Na Dunaju pa so sredi aprila odprli razstavo ''Izpovedi trpinčene duše'' avstrijskega grafika, pisatelja in ilustratorja Alfreda Kubina. Gre za eno izmed devetih razstav, ki jih bo muzej na ogled ponudil v tekoče letu. Razstava tega pomembnega simbolista in ekspresionista poveže tudi z drugimi umetniki. (foto: Kasper T. Toeplitz)
V Benetkah so odprli umetnostni bienale, ki se vrača po enoletnem premoru zaradi pandemije. Glavno nagrado, zlatega leva, je dobil britanski paviljon, v katerem letos razstavlja umetnica Sonia Boyce z naslovom Feeling Her Way. Mednarodna žirija je zapisala, da v sodelovanju z drugimi temnopoltimi ženskami razkriva veliko zamolča-nih zgodb, da ima zelo sodoben jezik ter prikazuje razdrobljene oblike, ki jih gledalec in gledalka ob doživljanju paviljona lahko sestavita. Na odprtju je bila sicer v središ ču pozornosti Ukrajina. Sredi beneških Vrtov, v katerih stoji ruski paviljon, so posta-vili trg z vrečami peska, ki ponazarjajo tiste, ki jih uporabljajo v spopadih za zaščito pred bombami. Rusijo so zaradi napada na Ukrajino z bienala izključili, umetniki, ki nasprotujejo režimu ruskega predsednika Vladimirja Putina, pa so kljub temu dobro-došli.
V Benetkah so odprli umetnostni bienale, ki se vrača po enoletnem premoru zaradi pandemije. Glavno nagrado, zlatega leva, je dobil britanski paviljon, v katerem letos razstavlja umetnica Sonia Boyce z naslovom Feeling Her Way. Mednarodna žirija je zapisala, da v sodelovanju z drugimi temnopoltimi ženskami razkriva veliko zamolča-nih zgodb, da ima zelo sodoben jezik ter prikazuje razdrobljene oblike, ki jih gledalec in gledalka ob doživljanju paviljona lahko sestavita. Na odprtju je bila sicer v središ ču pozornosti Ukrajina. Sredi beneških Vrtov, v katerih stoji ruski paviljon, so posta-vili trg z vrečami peska, ki ponazarjajo tiste, ki jih uporabljajo v spopadih za zaščito pred bombami. Rusijo so zaradi napada na Ukrajino z bienala izključili, umetniki, ki nasprotujejo režimu ruskega predsednika Vladimirja Putina, pa so kljub temu dobro-došli.
Razstava akademskega slikarja Marka Jakšeta na 59. beneškem bienalu v slovenskem paviljonu na eni največjih svetovnih predstavitev dosežkov sodobne umetnosti je v dialogu s temo bienala: surrealizmom in razmislekom o transčloveških agentih in entitetah, ki so v svetu med človekom, živaljo in planetarnim. Postavitev je opremljena s posebnimi svetlobnimi elementi, tla pa so prekrita z mivko; s tem so želeli vzpostaviti tih, intimen prostor, v katerem se lahko obiskovalci vživijo v vse aspekte umetnikove domišljije. Bienale je sicer tik pred odprtjem dodal izbor ukrajinskih umetniških odzivov na vojno.
Razstava akademskega slikarja Marka Jakšeta na 59. beneškem bienalu v slovenskem paviljonu na eni največjih svetovnih predstavitev dosežkov sodobne umetnosti je v dialogu s temo bienala: surrealizmom in razmislekom o transčloveških agentih in entitetah, ki so v svetu med človekom, živaljo in planetarnim. Postavitev je opremljena s posebnimi svetlobnimi elementi, tla pa so prekrita z mivko; s tem so želeli vzpostaviti tih, intimen prostor, v katerem se lahko obiskovalci vživijo v vse aspekte umetnikove domišljije. Bienale je sicer tik pred odprtjem dodal izbor ukrajinskih umetniških odzivov na vojno.
Razstava akademskega slikarja Marka Jakšeta na 59. beneškem bienalu v slovenskem paviljonu na eni največjih svetovnih predstavitev dosežkov sodobne umetnosti je v dialogu s temo bienala: surrealizmom in razmislekom o transčloveških agentih in entitetah, ki so v svetu med človekom, živaljo in planetarnim. Postavitev je opremljena s posebnimi svetlobnimi elementi, tla pa so prekrita z mivko; s tem so želeli vzpostaviti tih, intimen prostor, v katerem se lahko obiskovalci vživijo v vse aspekte umetnikove domišljije. Bienale je sicer tik pred odprtjem dodal izbor ukrajinskih umetniških odzivov na vojno.
Razstava akademskega slikarja Marka Jakšeta na 59. beneškem bienalu v slovenskem paviljonu na eni največjih svetovnih predstavitev dosežkov sodobne umetnosti je v dialogu s temo bienala: surrealizmom in razmislekom o transčloveških agentih in entitetah, ki so v svetu med človekom, živaljo in planetarnim. Postavitev je opremljena s posebnimi svetlobnimi elementi, tla pa so prekrita z mivko; s tem so želeli vzpostaviti tih, intimen prostor, v katerem se lahko obiskovalci vživijo v vse aspekte umetnikove domišljije. Bienale je sicer tik pred odprtjem dodal izbor ukrajinskih umetniških odzivov na vojno.
9. julija leta 1993 je takrat dvaindvajsetletni Lotos Vincenc Šparovec, sicer študent dramske igre na AGRFT, opravljal vzdrževalna dela na boku tovorne ladje, ki je plula po Atlantskem oceanu. Nepričakovano je padel v vodo in se kar štiri ure boril z valovi Atlantika preden so ga rešili. Zdaj je to svojo izkušnjo preobrazil v odrski dogodek, monodramo z naslovom Človek v morju, ki bo premiero doživel nocoj. V oddaji poročamo še o odprtju slovenskega paviljona na beneškem bienalu ter o treh finalistih nagrade Kritiško sito. Vabimo pa vas tudi na koncert Solze, večje od brusnic, ki ga v ciklu abonmajskih koncertov Same mogočne skladbe danes in jutri v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravlja Orkester Slovenske filharmonije.
9. julija leta 1993 je takrat dvaindvajsetletni Lotos Vincenc Šparovec, sicer študent dramske igre na AGRFT, opravljal vzdrževalna dela na boku tovorne ladje, ki je plula po Atlantskem oceanu. Nepričakovano je padel v vodo in se kar štiri ure boril z valovi Atlantika preden so ga rešili. Zdaj je to svojo izkušnjo preobrazil v odrski dogodek, monodramo z naslovom Človek v morju, ki bo premiero doživel nocoj. V oddaji poročamo še o odprtju slovenskega paviljona na beneškem bienalu ter o treh finalistih nagrade Kritiško sito. Vabimo pa vas tudi na koncert Solze, večje od brusnic, ki ga v ciklu abonmajskih koncertov Same mogočne skladbe danes in jutri v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravlja Orkester Slovenske filharmonije.
V Slovenskem mladinskem gledališču bodo premierno uprizorili predstavo TV-mreža, satirično črno komedijo o izmišljeni televizijski postaji, ki se sooča s slabo gledanostjo. Predstava je nastala po istoimenskem in s štirimi oskarji nagrajenem filmu režiserja Sidneyja Lumeta iz leta 1976. Predstavljamo tudi knjižne novosti Centra za slovensko književnost in Založbe Škuc avtorjev in avtorice Mateja Šurca, Braneta Mozetiča in Svetlane Makarovič.
V Slovenskem mladinskem gledališču bodo premierno uprizorili predstavo TV-mreža, satirično črno komedijo o izmišljeni televizijski postaji, ki se sooča s slabo gledanostjo. Predstava je nastala po istoimenskem in s štirimi oskarji nagrajenem filmu režiserja Sidneyja Lumeta iz leta 1976. Predstavljamo tudi knjižne novosti Centra za slovensko književnost in Založbe Škuc avtorjev in avtorice Mateja Šurca, Braneta Mozetiča in Svetlane Makarovič.
V Ljubljani drevi odpirajo festival 36. Slovenski glasbeni dnevi, na katerem bo osrednja pozornost namenjena Glasbeni matici Ljubljana, ki letos praznuje 150 let. Poleg šestih koncertov bo v sklopu festivala potekal tudi mednarodni muzikološki simpozij, tokrat na temo Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo. V Mariboru se danes začenjajo literarne in druge prireditve, ki jih ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic – ta bo 23. aprila, v sodelovanju z več ustanovami pripravlja mariborski Mladinski kulturni center. V oddaji predstavljamo še nove knjižne izdaje, ki so izšle letos in ob koncu lanskega leta pri Centru za slovensko književnost in Založbi Škuc. Med drugimi sta to tretja pesniška zbirka Kaje Teržan z naslovom Nekoč bom imela čas in avtobiografski roman kenijskega pisca ter novinarja Binyavange Wainaina v prevodu Gabrijele Babnik Ouattara.
V Ljubljani drevi odpirajo festival 36. Slovenski glasbeni dnevi, na katerem bo osrednja pozornost namenjena Glasbeni matici Ljubljana, ki letos praznuje 150 let. Poleg šestih koncertov bo v sklopu festivala potekal tudi mednarodni muzikološki simpozij, tokrat na temo Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo. V Mariboru se danes začenjajo literarne in druge prireditve, ki jih ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic – ta bo 23. aprila, v sodelovanju z več ustanovami pripravlja mariborski Mladinski kulturni center. V oddaji predstavljamo še nove knjižne izdaje, ki so izšle letos in ob koncu lanskega leta pri Centru za slovensko književnost in Založbi Škuc. Med drugimi sta to tretja pesniška zbirka Kaje Teržan z naslovom Nekoč bom imela čas in avtobiografski roman kenijskega pisca ter novinarja Binyavange Wainaina v prevodu Gabrijele Babnik Ouattara.
Danes v oddaji izpostavljamo dve razstavi. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana ob 40 letnici delovanja odpira razstavo na Ljubljanskem gradu v Galeriji "S" z naslovom Tendence v abstrakciji: Sistemi, tehnoorganizmi, informacije.V Knežjem dvoru v Celju pa se z razstavo Steklo na Celjskem Celjski pokrajinski muzej pridružuje projektu Po stekleni poti, s katerim se slovenski muzeji vključujejo v mednarodno leto stekla.
Danes v oddaji izpostavljamo dve razstavi. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana ob 40 letnici delovanja odpira razstavo na Ljubljanskem gradu v Galeriji "S" z naslovom Tendence v abstrakciji: Sistemi, tehnoorganizmi, informacije.V Knežjem dvoru v Celju pa se z razstavo Steklo na Celjskem Celjski pokrajinski muzej pridružuje projektu Po stekleni poti, s katerim se slovenski muzeji vključujejo v mednarodno leto stekla.
Križ je eden izmed simbolov, ki je najpogosteje upodobljen, izdelava križev pa je izjemno razširjena, tako v preteklosti, kakor tudi danes. Med njimi še posebej izstopajo limoški križi. V 12. in 13. stoletju je bil Limoges eno najpomembnejših središč proizvodnje emajliranih predmetov v Evropi. V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani predstavljajo tri od štirih znanih tipov limoških križev v Sloveniji, vsi so iz 12. stoletja. Po vseh domovih bodo te dni na mizi, med okraski, po različnih kotih jajca v najrazličnejših oblikah in podobah. To živilo je tudi pravo simbolno bogastvo, zaradi česar je navzoče v različnih mitih, verstvih in kulturah. Vizualna umetnica Kaja Avberšek, avtorica stripa Knjiga z jajčki, pravi, da je jajce skoraj celostna umetnina. V oddaji tudi o premieri avtorskega projekta Godzilla Tribute Band Kulturno-umetniškega društva Moment. Godzzila predstavlja pošast kot metaforo, Godzilla Tribute Band pa je kolektiv, ki se je zbral, da reši svet.
Križ je eden izmed simbolov, ki je najpogosteje upodobljen, izdelava križev pa je izjemno razširjena, tako v preteklosti, kakor tudi danes. Med njimi še posebej izstopajo limoški križi. V 12. in 13. stoletju je bil Limoges eno najpomembnejših središč proizvodnje emajliranih predmetov v Evropi. V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani predstavljajo tri od štirih znanih tipov limoških križev v Sloveniji, vsi so iz 12. stoletja. Po vseh domovih bodo te dni na mizi, med okraski, po različnih kotih jajca v najrazličnejših oblikah in podobah. To živilo je tudi pravo simbolno bogastvo, zaradi česar je navzoče v različnih mitih, verstvih in kulturah. Vizualna umetnica Kaja Avberšek, avtorica stripa Knjiga z jajčki, pravi, da je jajce skoraj celostna umetnina. V oddaji tudi o premieri avtorskega projekta Godzilla Tribute Band Kulturno-umetniškega društva Moment. Godzzila predstavlja pošast kot metaforo, Godzilla Tribute Band pa je kolektiv, ki se je zbral, da reši svet.
Danes v oddaji izpostavljamo dve razstavi. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana ob 40 letnici delovanja odpira razstavo na Ljubljanskem gradu v Galeriji "S" z naslovom Tendence v abstrakciji: Sistemi, tehnoorganizmi, informacije.V Knežjem dvoru v Celju pa se z razstavo Steklo na Celjskem Celjski pokrajinski muzej pridružuje projektu Po stekleni poti, s katerim se slovenski muzeji vključujejo v mednarodno leto stekla.
Danes v oddaji izpostavljamo dve razstavi. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana ob 40 letnici delovanja odpira razstavo na Ljubljanskem gradu v Galeriji "S" z naslovom Tendence v abstrakciji: Sistemi, tehnoorganizmi, informacije.V Knežjem dvoru v Celju pa se z razstavo Steklo na Celjskem Celjski pokrajinski muzej pridružuje projektu Po stekleni poti, s katerim se slovenski muzeji vključujejo v mednarodno leto stekla.
Drago Jančar, pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in pre-vajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Njegov novi roman Ob nastanku sveta je “pri-poved o svetu, ki ga še ni in mu je ,določeno’ nastati šele pred našimi očmi; o veliki zgodbi življenja, ki je velika prav zato, ker se izriše pred očmi posameznika in je s tem edinstvena in neponovljiva,” so zapisali pri založbi Beletrina, pri kateri je roman v teh dneh izšel. V SNG Nova Gorica pa premierno uprizarjajo predstavo 52 HER-TZOV mlade srbske dramatičarke Tijane Grumić. Gre za subtilnopoetično družinsko dramo, ki prepleta tri pripovedi in z izhodiščem v dokumentarnih gradivih ob pomoči izbranih motivov secira vprašanje upanja v svetu, polnem samote. Z igralskim ansam-blom SNG Nova Gorica bo prvič ustvarjala režiserka Mojca Madon.
Drago Jančar, pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in pre-vajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Njegov novi roman Ob nastanku sveta je “pri-poved o svetu, ki ga še ni in mu je ,določeno’ nastati šele pred našimi očmi; o veliki zgodbi življenja, ki je velika prav zato, ker se izriše pred očmi posameznika in je s tem edinstvena in neponovljiva,” so zapisali pri založbi Beletrina, pri kateri je roman v teh dneh izšel. V SNG Nova Gorica pa premierno uprizarjajo predstavo 52 HER-TZOV mlade srbske dramatičarke Tijane Grumić. Gre za subtilnopoetično družinsko dramo, ki prepleta tri pripovedi in z izhodiščem v dokumentarnih gradivih ob pomoči izbranih motivov secira vprašanje upanja v svetu, polnem samote. Z igralskim ansam-blom SNG Nova Gorica bo prvič ustvarjala režiserka Mojca Madon.
Razstava na gradu Kromberk vključuje 74 fotografij stavb, ulic, gradbišč in ljudi iz tistega obdobja in tudi nekaterih predmetov. Gradivo so v Goriškem muzeju dobili iz fotografskih arhivov ustanov in posameznikov, razstavo pa želijo v prihodnje še nadgraditi. Takoj čez mejo pa se drevi obeta še en zanimiv kulturni dogodek. V ciklu literarnih večerov Ars teatralis se ozremo v zgodovino ter predstavimo življenje in delo pomembnih osebnosti – pomembnih za umetnost in za širše družbeno življenje. Njihova posebnost je, da se zgodijo vsakič drugje in da jih lahko tudi v živo obiščete. Hkrati pa jih v neposrednem prenosu predvajamo na Programu Ars. Nocoj se bomo posvetili Simonu Gregorčiču. Dogodek z naslovom Mojo srčno kri škropite bo v knjižnici Damirja Feigla v Gorici, sodelujejo pa program Ars, Slovensko stalno gledališče v Trstu in Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici.
Razstava na gradu Kromberk vključuje 74 fotografij stavb, ulic, gradbišč in ljudi iz tistega obdobja in tudi nekaterih predmetov. Gradivo so v Goriškem muzeju dobili iz fotografskih arhivov ustanov in posameznikov, razstavo pa želijo v prihodnje še nadgraditi. Takoj čez mejo pa se drevi obeta še en zanimiv kulturni dogodek. V ciklu literarnih večerov Ars teatralis se ozremo v zgodovino ter predstavimo življenje in delo pomembnih osebnosti – pomembnih za umetnost in za širše družbeno življenje. Njihova posebnost je, da se zgodijo vsakič drugje in da jih lahko tudi v živo obiščete. Hkrati pa jih v neposrednem prenosu predvajamo na Programu Ars. Nocoj se bomo posvetili Simonu Gregorčiču. Dogodek z naslovom Mojo srčno kri škropite bo v knjižnici Damirja Feigla v Gorici, sodelujejo pa program Ars, Slovensko stalno gledališče v Trstu in Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici.
Kakovostna fotografija ni nikoli samo zamrznjen dokument nekega časa, prostora, ljudi; ampak sega v drobovje sodobnosti in preteklosti, nagovarja čustva, s katerimi spodbudi ljudi k angažmaju, verjame britanski fotograf Simon Norfolk, ki je prejšnji teden obiskal Ljubljano in ob tej priložnosti smo ga povabili pred mikrofon. Predstavili bomo razstavo Avgusta Černigoja v Tržiškem muzeju in dokumentarec zamejske režiserke Andrine Mračnikar, ki se ukvarja z izginjanjem slovenskega jezika v vsakdanjem življenju na avstrijskem Koroškem. Na festivalu avstrijskega filma Diagonala v Gradcu je prejel nagrado občinstva.
Kakovostna fotografija ni nikoli samo zamrznjen dokument nekega časa, prostora, ljudi; ampak sega v drobovje sodobnosti in preteklosti, nagovarja čustva, s katerimi spodbudi ljudi k angažmaju, verjame britanski fotograf Simon Norfolk, ki je prejšnji teden obiskal Ljubljano in ob tej priložnosti smo ga povabili pred mikrofon. Predstavili bomo razstavo Avgusta Černigoja v Tržiškem muzeju in dokumentarec zamejske režiserke Andrine Mračnikar, ki se ukvarja z izginjanjem slovenskega jezika v vsakdanjem življenju na avstrijskem Koroškem. Na festivalu avstrijskega filma Diagonala v Gradcu je prejel nagrado občinstva.
Večer na odru Velike dvorane SNG Maribor bo sestavljen iz dveh baletov koreografa in umetniškega vodje mariborskega baleta Edwarda Cluga – Svatbe, ki naslavlja tradicijo vnaprej dogovorjene poroke in predstavlja logični korak naprej pri raziskovanju baletne glasbe Igorja Stravinskega in njene scenske uprizoritve, ter Posvetitve pomladi o žrtvovanju device za rodovitnost zemlje, ki jo avtor postavi v sodobna čas in prostor. Sinoči pa sta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na sedmem abonmajskem koncertu sezone Kromatike gostovala dirigentka Catherine Larsen-Maguire in francoski čembalist Jean Rondeau, ki je v Ljubljani nastopil drugič v štirih dneh. Po nekaj letih bolj ali manj vsakdanjih večerov lahko rečemo, da je Kromatika znova zares navdušila, je ocenil Lovrenc Rogelj. Posvetili se bomo še mariborski pesnici in prevajalki Eriki Vouk, ki je prva v slovenščino prevedla obsežen in težek drugi del Goethejevega Fausta, izšel je leta 1999, za katerega je prejela tudi Glazerjevo listino, konec marca pa so ji posvetili zaključni večer tretjega Prevodnega Prangerja. In še v Trst, kjer so predstavili zbornik Most čez Zaliv, ki z enajstimi prispevki in dvema intervjujema osvetljuje vlogo znamenitih tržaških revij. Foto (izrez): Tiberiu Marta, balet Posvetitev pomladi
Večer na odru Velike dvorane SNG Maribor bo sestavljen iz dveh baletov koreografa in umetniškega vodje mariborskega baleta Edwarda Cluga – Svatbe, ki naslavlja tradicijo vnaprej dogovorjene poroke in predstavlja logični korak naprej pri raziskovanju baletne glasbe Igorja Stravinskega in njene scenske uprizoritve, ter Posvetitve pomladi o žrtvovanju device za rodovitnost zemlje, ki jo avtor postavi v sodobna čas in prostor. Sinoči pa sta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na sedmem abonmajskem koncertu sezone Kromatike gostovala dirigentka Catherine Larsen-Maguire in francoski čembalist Jean Rondeau, ki je v Ljubljani nastopil drugič v štirih dneh. Po nekaj letih bolj ali manj vsakdanjih večerov lahko rečemo, da je Kromatika znova zares navdušila, je ocenil Lovrenc Rogelj. Posvetili se bomo še mariborski pesnici in prevajalki Eriki Vouk, ki je prva v slovenščino prevedla obsežen in težek drugi del Goethejevega Fausta, izšel je leta 1999, za katerega je prejela tudi Glazerjevo listino, konec marca pa so ji posvetili zaključni večer tretjega Prevodnega Prangerja. In še v Trst, kjer so predstavili zbornik Most čez Zaliv, ki z enajstimi prispevki in dvema intervjujema osvetljuje vlogo znamenitih tržaških revij. Foto (izrez): Tiberiu Marta, balet Posvetitev pomladi
V oddaji bomo predstavil več svežih knjižnih izdaj. Teolog, filozof in pedagog Janez Juhant se podpisuje pod knjigo z naslovom Lambert Ehrlich – prerok slovenskega naroda. Slovenska matica je predstavila novosti knjižne zbirke Odstiranja, Kulturno društvo Mohorjan s Prevalj pa je ob 30-letnici samostojne Slovenije izdalo zbornik z naslovom Slovenec sem. Vabimo vas tudi na koncert iz cikla Kromatika.
V oddaji bomo predstavil več svežih knjižnih izdaj. Teolog, filozof in pedagog Janez Juhant se podpisuje pod knjigo z naslovom Lambert Ehrlich – prerok slovenskega naroda. Slovenska matica je predstavila novosti knjižne zbirke Odstiranja, Kulturno društvo Mohorjan s Prevalj pa je ob 30-letnici samostojne Slovenije izdalo zbornik z naslovom Slovenec sem. Vabimo vas tudi na koncert iz cikla Kromatika.
Poslušali bomo glasbo Vladimirja Lovca, skladatelja, katerega 100-letnico rojstva danes obeležujemo. Spregovorili bomo tudi o filmskem festivalu Diagonale v avstrijskem Gradcu, o 20. Koroških kulturnih dnevih, pa tudi o hrvaški pisateljici Ivani Šojan, ki prihaja na festival Fabula in razstavi Zgodilo se je čisto blizu nas. Vabimo vas k poslušanju! na sliki eno od pričevanj z razstave v Galeriji Vžigalica. foto: arhiv zavoda Divja misel
Poslušali bomo glasbo Vladimirja Lovca, skladatelja, katerega 100-letnico rojstva danes obeležujemo. Spregovorili bomo tudi o filmskem festivalu Diagonale v avstrijskem Gradcu, o 20. Koroških kulturnih dnevih, pa tudi o hrvaški pisateljici Ivani Šojan, ki prihaja na festival Fabula in razstavi Zgodilo se je čisto blizu nas. Vabimo vas k poslušanju! na sliki eno od pričevanj z razstave v Galeriji Vžigalica. foto: arhiv zavoda Divja misel
Mednarodno zelo priljubljeni Florian Zeller je bil še do pred kratkim pri nas precej neznan, tudi uradnih prevodov njegovih romanov in dramskih del za zdaj še nismo dobili. Večpredstavni festival, posvečen njegovemu ustvarjanju, je tako dobrodošla izbira, ki bo, vsaj na filmu, pokazala dvoje, predstavila njegov dramski opus, ki so ga režijsko predelali drugi, hkrati pa še dramski opus, ki se ga je odločil režirati sam – so zapisali pri Cankarjevem domu. Odpira ga njegov režijski prvenec, film Oče z Antho-nyjem Hopkinsom v glavni vlogi.
Mednarodno zelo priljubljeni Florian Zeller je bil še do pred kratkim pri nas precej neznan, tudi uradnih prevodov njegovih romanov in dramskih del za zdaj še nismo dobili. Večpredstavni festival, posvečen njegovemu ustvarjanju, je tako dobrodošla izbira, ki bo, vsaj na filmu, pokazala dvoje, predstavila njegov dramski opus, ki so ga režijsko predelali drugi, hkrati pa še dramski opus, ki se ga je odločil režirati sam – so zapisali pri Cankarjevem domu. Odpira ga njegov režijski prvenec, film Oče z Antho-nyjem Hopkinsom v glavni vlogi.
Čeprav poezijo Francesca Petrarce že poznamo v prevodih Alojza Gradnika in Andreja Capudra, smo celotne Canzoniere v slovenščini dobili šele zdaj. V izvirniku in sodobnem prevodu so pesmi namreč nedavno izdali pri založbi Goga, kjer je izšla tudi zbirka pravljic Zgodba zgodb, kot jih je v 17. stoletju zapisal Giambattista Basíle. Predstavljamo tudi romana sodobnih španskih avtorjev Javierja Cercasa in Ivana Repile ter novosti književnosti za mlade in otroke. Foto: založba Goga, izrez fotografije
Čeprav poezijo Francesca Petrarce že poznamo v prevodih Alojza Gradnika in Andreja Capudra, smo celotne Canzoniere v slovenščini dobili šele zdaj. V izvirniku in sodobnem prevodu so pesmi namreč nedavno izdali pri založbi Goga, kjer je izšla tudi zbirka pravljic Zgodba zgodb, kot jih je v 17. stoletju zapisal Giambattista Basíle. Predstavljamo tudi romana sodobnih španskih avtorjev Javierja Cercasa in Ivana Repile ter novosti književnosti za mlade in otroke. Foto: založba Goga, izrez fotografije
V petkovem pregledu kulturnega dogajanja predstavljamo razstavo ''Ausstellung! Laibach Kunst - Apokalipsa in ostale zgodbe'', ki na ogled postavlja serijo izbranih slikarskih del kolektiva Laibach Kunst, nastalih med letoma 1982 in 2009. Oljne slike velikih formatov iz zadnjega obdobja so nekakšni sklici na lastne zgodnje podobe skupine Laibach. Srečamo se z motivi metalca, sejalca, jelena in štirih jezdecev apokalipse. Nekaj besed pa namenjamo tudi sveže izdanemu zborniku ''Narobe – Na robu glasbene prakse'', ki ga je izdal Zavod Sploh, prinaša pa več besedil o improvizirani glasbi enajstih slovenskih ustvarjalcev. Delo v sociološkem, glasbenem in zgodovinskem oziru osvetljuje ustvarjanje znotraj polja svobodne improvizirane glasbe. [''Ausstellung! Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe'', (c) Sloart]
V petkovem pregledu kulturnega dogajanja predstavljamo razstavo ''Ausstellung! Laibach Kunst - Apokalipsa in ostale zgodbe'', ki na ogled postavlja serijo izbranih slikarskih del kolektiva Laibach Kunst, nastalih med letoma 1982 in 2009. Oljne slike velikih formatov iz zadnjega obdobja so nekakšni sklici na lastne zgodnje podobe skupine Laibach. Srečamo se z motivi metalca, sejalca, jelena in štirih jezdecev apokalipse. Nekaj besed pa namenjamo tudi sveže izdanemu zborniku ''Narobe – Na robu glasbene prakse'', ki ga je izdal Zavod Sploh, prinaša pa več besedil o improvizirani glasbi enajstih slovenskih ustvarjalcev. Delo v sociološkem, glasbenem in zgodovinskem oziru osvetljuje ustvarjanje znotraj polja svobodne improvizirane glasbe. [''Ausstellung! Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe'', (c) Sloart]
5. marca je minilo sto let od rojstva Piera Paola Pasolinija. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975 posnel 13 celovečercev. Prav vse njegove filme bomo lahko videli na retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. V oddaji se posvečamo tudi 14. Kulturnemu bazarju. Nacionalno strokovno usposabljanje za strokovne delavce v vzgoji, izobraževanju in kulturi s skupnimi močmi pripravljajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo ter Cankarjev dom, med obsežnim in raznolikim programom pa najdemo predstave, filmske projekcije, predavanja, okrogle mize in delavnice. Beseda po tekla tudi o glasbi, v Centru kulture Španski borci se bo v naslednjih dneh odvijal festival improvizirane glasbe Neposlušno.
5. marca je minilo sto let od rojstva Piera Paola Pasolinija. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975 posnel 13 celovečercev. Prav vse njegove filme bomo lahko videli na retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. V oddaji se posvečamo tudi 14. Kulturnemu bazarju. Nacionalno strokovno usposabljanje za strokovne delavce v vzgoji, izobraževanju in kulturi s skupnimi močmi pripravljajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo ter Cankarjev dom, med obsežnim in raznolikim programom pa najdemo predstave, filmske projekcije, predavanja, okrogle mize in delavnice. Beseda po tekla tudi o glasbi, v Centru kulture Španski borci se bo v naslednjih dneh odvijal festival improvizirane glasbe Neposlušno.
Na obali nas pričakuje razstava Mesto in otok – poskus rekonstrukcije razvoja srednjeveškega Kopra. V Malo ložo prinaša predstavitev razvoja mesta in otoka pred najstarejšim mestnim načrtom iz leta 1619. Gre za rezultat poskusa umeščanja Pretorske palače v urbano tkivo srednjeveškega Kopra. Gremo tudi v Novi Sad v Srbijo, ki je kot prvo letošnje mesto proslavilo naziv Evropska prestolnica kulture. Prestolnici kulture sta letos še Kaunas v Litvi in Esch v Luksemburgu. In še med knjige: pri Mladinski knjigi so po skoraj dveh letih predstavili novo prevodno literaturo. Vabljeni v Svet kulture. Na fotografiji Novi Sad, vir: Pixabay
Na obali nas pričakuje razstava Mesto in otok – poskus rekonstrukcije razvoja srednjeveškega Kopra. V Malo ložo prinaša predstavitev razvoja mesta in otoka pred najstarejšim mestnim načrtom iz leta 1619. Gre za rezultat poskusa umeščanja Pretorske palače v urbano tkivo srednjeveškega Kopra. Gremo tudi v Novi Sad v Srbijo, ki je kot prvo letošnje mesto proslavilo naziv Evropska prestolnica kulture. Prestolnici kulture sta letos še Kaunas v Litvi in Esch v Luksemburgu. In še med knjige: pri Mladinski knjigi so po skoraj dveh letih predstavili novo prevodno literaturo. Vabljeni v Svet kulture. Na fotografiji Novi Sad, vir: Pixabay
Četrta platforma Trigger se je danes začela v Mariboru. Cilji platforme so, med drugim, promocija slovenskih umetnikov na mednarodnem trgu, izboljšanje položaja za slovenske producente ter izobraževanje občinstva. Podali se bomo tudi med knjižne platnice in predstavili novi knjigi Mojce Kumerdej in Dušana Šarotarja.
Četrta platforma Trigger se je danes začela v Mariboru. Cilji platforme so, med drugim, promocija slovenskih umetnikov na mednarodnem trgu, izboljšanje položaja za slovenske producente ter izobraževanje občinstva. Podali se bomo tudi med knjižne platnice in predstavili novi knjigi Mojce Kumerdej in Dušana Šarotarja.
Hramba umetnin je aktualna tema za galerije, kustose in druge strokovnjake. Vse od načina pridobivanja del in selekcije do restavriranja. Posredno se te teme dotakne tudi velika mednarodna skupinska razstava Panorama v piranskih Obalnih galerijah, na kateri se predstavlja 15 vrhunskih umetnikov, katerih dela Obalne galerije hranijo v svojih zbirkah. Obalne galerije s svojimi bogatimi zbirkami pričajo, da so bile v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja ena izmed pomembnih kulturnih ustanov v kulturno-umetniški družini tudi zunaj slovenskih meja. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi podelitvi nagrad, s katero so zaključili festival Dnevi komedije, na katerem je slavila predstava Paloma režiserke Brine Klampfer, ki se ji po mnenju žirije kljub grenki življenjskosti fabule iskreno nasmejemo. In seveda v današnji oddaji ne moremo mimo oskarjev, tudi o njih torej. Vabljeni v našo družbo. Foto: Vesna Potočar Godnič, razstava Panorama, delo Hermana Nitscha
Hramba umetnin je aktualna tema za galerije, kustose in druge strokovnjake. Vse od načina pridobivanja del in selekcije do restavriranja. Posredno se te teme dotakne tudi velika mednarodna skupinska razstava Panorama v piranskih Obalnih galerijah, na kateri se predstavlja 15 vrhunskih umetnikov, katerih dela Obalne galerije hranijo v svojih zbirkah. Obalne galerije s svojimi bogatimi zbirkami pričajo, da so bile v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja ena izmed pomembnih kulturnih ustanov v kulturno-umetniški družini tudi zunaj slovenskih meja. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi podelitvi nagrad, s katero so zaključili festival Dnevi komedije, na katerem je slavila predstava Paloma režiserke Brine Klampfer, ki se ji po mnenju žirije kljub grenki življenjskosti fabule iskreno nasmejemo. In seveda v današnji oddaji ne moremo mimo oskarjev, tudi o njih torej. Vabljeni v našo družbo. Foto: Vesna Potočar Godnič, razstava Panorama, delo Hermana Nitscha
