Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
S švicarskim filmom Nočna izmena se začenja letošnja izdaja festivala Cinehill, ki je pred dvema letoma po 25 letih zamenjal Motovunski filmski festival. Letos so dogajanje umestili v kraj Fužine in v okolico v Gorskem Kotarju na Hrvaškem. O tem in še o novi knjigi pesnika in esejista Uroša Zupana Dnevnik 1992–1993, v kateri odkrivamo nekaj stalnic avtorjevega pisanja: razmišljanje o poeziji in glasbi pa tudi o odnosih ter marsikatero zanimivo anekdotično podrobnost.
S švicarskim filmom Nočna izmena se začenja letošnja izdaja festivala Cinehill, ki je pred dvema letoma po 25 letih zamenjal Motovunski filmski festival. Letos so dogajanje umestili v kraj Fužine in v okolico v Gorskem Kotarju na Hrvaškem. O tem in še o novi knjigi pesnika in esejista Uroša Zupana Dnevnik 1992–1993, v kateri odkrivamo nekaj stalnic avtorjevega pisanja: razmišljanje o poeziji in glasbi pa tudi o odnosih ter marsikatero zanimivo anekdotično podrobnost.
V Svetu kulture danes poročamo s serije prireditev Tminsko poletje, ki med drugim prinaša tudi kino na prostem. Brezplačne projekcije se odvijajo v Tolminu, Mostu na Soči pa tudi na Šentviški planoti in v Baški grapi. Bili smo tudi na izvedbi monodrame A kot Srebrenica, ki se je v soboto odvila v okviru Primorskega poletnega festivala v Kopru.
V Svetu kulture danes poročamo s serije prireditev Tminsko poletje, ki med drugim prinaša tudi kino na prostem. Brezplačne projekcije se odvijajo v Tolminu, Mostu na Soči pa tudi na Šentviški planoti in v Baški grapi. Bili smo tudi na izvedbi monodrame A kot Srebrenica, ki se je v soboto odvila v okviru Primorskega poletnega festivala v Kopru.
Poletni tečaj slovenskega jezika na Fakulteti za humanistične študije v Kopru že več kot tri desetletja gradi mostove med ljudmi, kulturami in jeziki. Udeleženci s seboj prinašajo različne zgodbe – nekateri si želijo izboljšati svoje zaposlitvene in karierne možnosti, drugi imajo slovenske korenine, tretji imajo radi slovensko književnost. S seboj pa odnesejo tudi košček naše kulture. O tem, pa še o monografiji dr. Brede Mulec Uradniki niso angeli, ki prinaša zgodbe in zabavne anekdote o disciplinskih postopkih na delovnem mestu v prejšnjem stoletju.
Poletni tečaj slovenskega jezika na Fakulteti za humanistične študije v Kopru že več kot tri desetletja gradi mostove med ljudmi, kulturami in jeziki. Udeleženci s seboj prinašajo različne zgodbe – nekateri si želijo izboljšati svoje zaposlitvene in karierne možnosti, drugi imajo slovenske korenine, tretji imajo radi slovensko književnost. S seboj pa odnesejo tudi košček naše kulture. O tem, pa še o monografiji dr. Brede Mulec Uradniki niso angeli, ki prinaša zgodbe in zabavne anekdote o disciplinskih postopkih na delovnem mestu v prejšnjem stoletju.
Na odru Plesnega teatra Ljubljana bo premierno zaživel plesno-cirkuški kabaret Vsi za enega, eden za vse avtorja Branka Potočana in skupine Fourklor, ki obljublja, da bo skozi virtuozne točke, naelektrene prizore in komične zaplete nastavil ogledalo sodobni družbi. Na prenovljenem Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, pa se obeta pravi glasbeni spektakel – prvo od dveh dejanj koncertnega projekta Točka srečanja, ki si ga je v sklopu EPK zamislil priznani goriški pianist Alexander Gadjiev.
Na odru Plesnega teatra Ljubljana bo premierno zaživel plesno-cirkuški kabaret Vsi za enega, eden za vse avtorja Branka Potočana in skupine Fourklor, ki obljublja, da bo skozi virtuozne točke, naelektrene prizore in komične zaplete nastavil ogledalo sodobni družbi. Na prenovljenem Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, pa se obeta pravi glasbeni spektakel – prvo od dveh dejanj koncertnega projekta Točka srečanja, ki si ga je v sklopu EPK zamislil priznani goriški pianist Alexander Gadjiev.
Osrednji del današnje oddaje namenjamo puljskemu filmskemu festivalu, ki se z nocojšnjo podelitvijo nagrad počasi sklepa. O pogledih na trenutno hrvaško kinematografijo in o tem, kako s festivalom diha mesto Pulj, bo več povedala naša sodelavka in odgovorna urednica programa Ars, Ingrid Kovač Brus, ki je spremljala festival. Ozrli pa se bomo tudi v Križevniško cerkev v ljubljanskih Križankah; tam so s sinočnjim performansom Smo kot metulji… odprli istoimensko razstave Eve Petrič.
Osrednji del današnje oddaje namenjamo puljskemu filmskemu festivalu, ki se z nocojšnjo podelitvijo nagrad počasi sklepa. O pogledih na trenutno hrvaško kinematografijo in o tem, kako s festivalom diha mesto Pulj, bo več povedala naša sodelavka in odgovorna urednica programa Ars, Ingrid Kovač Brus, ki je spremljala festival. Ozrli pa se bomo tudi v Križevniško cerkev v ljubljanskih Križankah; tam so s sinočnjim performansom Smo kot metulji… odprli istoimensko razstave Eve Petrič.
Enej Gala, akademski slikar in vsestranski vizualni ustvarjalec, ter Tomi Novak, skladatelj, tolkalec in vsestranski ustvarjalec zvoka, sta v novogoriškem predoru pod Kostanjevico pripravila prostorsko-zvočno instalacijo, poimenovano Trachea. Izhaja iz njune ideje, da sta vzporedna tunela neke vrste sapnik in požiralnik. V Steklenem atriju Mestne hiše Ljubljana pa je na ogled razstava Vročinski val fotografinje Katarine Kolenc; predstavlja njen antropološki, mestoma kritični pogled na preživljanje prostega časa na plaži.
Enej Gala, akademski slikar in vsestranski vizualni ustvarjalec, ter Tomi Novak, skladatelj, tolkalec in vsestranski ustvarjalec zvoka, sta v novogoriškem predoru pod Kostanjevico pripravila prostorsko-zvočno instalacijo, poimenovano Trachea. Izhaja iz njune ideje, da sta vzporedna tunela neke vrste sapnik in požiralnik. V Steklenem atriju Mestne hiše Ljubljana pa je na ogled razstava Vročinski val fotografinje Katarine Kolenc; predstavlja njen antropološki, mestoma kritični pogled na preživljanje prostega časa na plaži.
72. puljski filmski festival, ki se med drugim odvija v najlepšem kinu pod zvezdami, kot pravijo, v puljski areni, je na vrhuncu. Gre za nacionalni festival, ki pa vse bolj postaja regionalen. S sekcijami, ki predstavljajo koprodukcijske filme, je vse zanimivejši tudi v mednarodnem smislu. Najprej gremo torej v Pulj, potem pa še v Maribor, kjer v Sodnem stolpu svoja dela pod naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos predstavlja umetnica, skladateljica in raziskovalka na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petra Kapš.
72. puljski filmski festival, ki se med drugim odvija v najlepšem kinu pod zvezdami, kot pravijo, v puljski areni, je na vrhuncu. Gre za nacionalni festival, ki pa vse bolj postaja regionalen. S sekcijami, ki predstavljajo koprodukcijske filme, je vse zanimivejši tudi v mednarodnem smislu. Najprej gremo torej v Pulj, potem pa še v Maribor, kjer v Sodnem stolpu svoja dela pod naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos predstavlja umetnica, skladateljica in raziskovalka na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petra Kapš.
Kratka radijska igra Drsenje Iztoka Jereba se osredinja na vnovično srečanje Anje in Mateja v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice. Njuno srečanje pa je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj pomeni oditi iz brezperspektivnega majhnega mesta in si ustvariti življenje drugje in kaj pomeni ostati. Igra, ki je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju, je nastala v sklopu projekta Talenti EU regij, ki se osredotoča na evropsko demografsko težavo bega možganov. Ansambel za zgodnjo glasbo AUDITE! bo v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom uzvočil Cantígas de Santa Maria, eno izmed najpomembnejših srednjeveških glasbenih zbirk. Njen zapis je v 13. stoletju naročil špansko-nemški kralj Alfonz Deseti Kastiljski – Modri.
Kratka radijska igra Drsenje Iztoka Jereba se osredinja na vnovično srečanje Anje in Mateja v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice. Njuno srečanje pa je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj pomeni oditi iz brezperspektivnega majhnega mesta in si ustvariti življenje drugje in kaj pomeni ostati. Igra, ki je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju, je nastala v sklopu projekta Talenti EU regij, ki se osredotoča na evropsko demografsko težavo bega možganov. Ansambel za zgodnjo glasbo AUDITE! bo v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom uzvočil Cantígas de Santa Maria, eno izmed najpomembnejših srednjeveških glasbenih zbirk. Njen zapis je v 13. stoletju naročil špansko-nemški kralj Alfonz Deseti Kastiljski – Modri.
23. festival sodobne umetnosti Art Stays na Ptuju bo odprla plesna predstava Iz prahu zemlje francosko-madžarskega plesalca in koreografa Juliena Klopfensteina. Tema festivala je letos PRAH: Kajti prah si in v prah se boš vrnil. Razstave, koncerti, plesni in zvočno-vizualni performansi ter filmske projekcije se osredinjajo na odnos med človekom in okoljem ter negotovo in krhko prihodnost. Na ljubljanskem gradu pa se začenja tradicionalni poletni kino Film pod zvezdami, ki obiskovalcem ponuja izbor najuspešnejših filmov prejšnje kinematografske sezone. Program bo odprl animirani film Valovanje, letošnji prejemnik oskarja za najboljši celovečerni animirani film.
23. festival sodobne umetnosti Art Stays na Ptuju bo odprla plesna predstava Iz prahu zemlje francosko-madžarskega plesalca in koreografa Juliena Klopfensteina. Tema festivala je letos PRAH: Kajti prah si in v prah se boš vrnil. Razstave, koncerti, plesni in zvočno-vizualni performansi ter filmske projekcije se osredinjajo na odnos med človekom in okoljem ter negotovo in krhko prihodnost. Na ljubljanskem gradu pa se začenja tradicionalni poletni kino Film pod zvezdami, ki obiskovalcem ponuja izbor najuspešnejših filmov prejšnje kinematografske sezone. Program bo odprl animirani film Valovanje, letošnji prejemnik oskarja za najboljši celovečerni animirani film.
V Mariboru se vsak na svoji razstavi v mariborski Kibli predstavljata slikarka Katarina Toman Kracina in kipar Damijan Kracina iz Ljubljane. Oba skozi različne medije raziskujeta vsakdanje trenutke in zoomorfne oblike. V galeriji Veselov vrt v Ljubljani pa odpirajo razstavo Mi smo z vami! multimedijskih umetnikov Aleksandre Saške Gruden in Željka Beljana.
V Mariboru se vsak na svoji razstavi v mariborski Kibli predstavljata slikarka Katarina Toman Kracina in kipar Damijan Kracina iz Ljubljane. Oba skozi različne medije raziskujeta vsakdanje trenutke in zoomorfne oblike. V galeriji Veselov vrt v Ljubljani pa odpirajo razstavo Mi smo z vami! multimedijskih umetnikov Aleksandre Saške Gruden in Željka Beljana.
V tokratni oddaji najprej o novem Muzeju tovorništva in prevozništva v Senožečah, ki so ga vzpostavili v tamkajšnji mitnici. Predstavljamo zvočno knjigo Mesto v zalivu tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki je izšla pri ZKP RTV Slovenija ter vas vabimo v SNG Nova Gorica, kjer gostuje Madžarsko državno gledališče iz romunskega Temišvara s predstavo 1978. Gre za sedmega izmed dvanajstih gledaliških projektov Dodekalogije v režiji Tomija Janežiča.
V tokratni oddaji najprej o novem Muzeju tovorništva in prevozništva v Senožečah, ki so ga vzpostavili v tamkajšnji mitnici. Predstavljamo zvočno knjigo Mesto v zalivu tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki je izšla pri ZKP RTV Slovenija ter vas vabimo v SNG Nova Gorica, kjer gostuje Madžarsko državno gledališče iz romunskega Temišvara s predstavo 1978. Gre za sedmega izmed dvanajstih gledaliških projektov Dodekalogije v režiji Tomija Janežiča.
Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, katerega začetek sega v leto 1965, organizira pa ga Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, se letos posveča tržaški regiji in jo obravnava z zgodovinskega, političnega, gospodarskega ter kulturno-literarnega in jezikoslovnega stališča. O tem, pa o pesniškem koncertu Zavoda Our Labyrinth, s katerim so v Sežani spomnili na s poezijo zaznamovano ustvarjalno pot in vsestransko osebnost Cirila Zlobca ob 100. obletnici njegovega rojstva. S tradicionalnim Poklonom pa so v petek v Divači obeléžili rojstni dan igralke Ite Rine in se hkrati v Slovenski Kinoteki poklonili velikanu slovenskega filma, gledališča in televizije Vladu Novaku.
Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, katerega začetek sega v leto 1965, organizira pa ga Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, se letos posveča tržaški regiji in jo obravnava z zgodovinskega, političnega, gospodarskega ter kulturno-literarnega in jezikoslovnega stališča. O tem, pa o pesniškem koncertu Zavoda Our Labyrinth, s katerim so v Sežani spomnili na s poezijo zaznamovano ustvarjalno pot in vsestransko osebnost Cirila Zlobca ob 100. obletnici njegovega rojstva. S tradicionalnim Poklonom pa so v petek v Divači obeléžili rojstni dan igralke Ite Rine in se hkrati v Slovenski Kinoteki poklonili velikanu slovenskega filma, gledališča in televizije Vladu Novaku.
V Ljubljani bodo uprizorili zadnjo opero velikana baročnega glasbenega gledališča Claudia Monteverdija Kronanje Popeje, ki v nasprotju z uveljavljeno tradicijo mitoloških tem upodablja resnično zgodovinsko snov. Prvo izvedbo je doživela leta 1643 v beneški operni hiši Santi Giovanni e Paolo in kmalu postala prava senzacija. Koprodukcijo podpisujejo Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, SNG Opera in balet Ljubljana in Festivala Ljubljana. Pričenja se Primorski poletni festival, ki ponuja žanrsko raznovrstne dogodke slovenske in tuje produkcije. V pretežno gledališkem in plesnem programu veliko pozornosti namenjajo tudi čezmejnemu sodelovanju.
V Ljubljani bodo uprizorili zadnjo opero velikana baročnega glasbenega gledališča Claudia Monteverdija Kronanje Popeje, ki v nasprotju z uveljavljeno tradicijo mitoloških tem upodablja resnično zgodovinsko snov. Prvo izvedbo je doživela leta 1643 v beneški operni hiši Santi Giovanni e Paolo in kmalu postala prava senzacija. Koprodukcijo podpisujejo Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, SNG Opera in balet Ljubljana in Festivala Ljubljana. Pričenja se Primorski poletni festival, ki ponuja žanrsko raznovrstne dogodke slovenske in tuje produkcije. V pretežno gledališkem in plesnem programu veliko pozornosti namenjajo tudi čezmejnemu sodelovanju.
Izpostavljamo premiero plesno-glasbene uprizoritve Brezmejno telo, ki je eden vrhuncev uradnega programa Evropske prestolnice kulture. Pod umetniškim vodstvom Nastje Bremec Rynia in Michala Rynie se je njuna mednarodna zasedba plesalcev na ta dogodek pripravljala štiri leta, ob tem so ustvarili tudi druge plesne predstave in film. Na Ljubljanskem gradu pa bodo drevi odprli razstavo nagrajenca Prešernovega sklada Tomata Koširja z naslovom Vizualni komentar. Domačim in tujim obiskovalcem bo med poletjem v Palaciju in Stanovski dvorani Ljubljanskega gradu na ogled več kot sto izbranih del – od kulturnih plakatov do kompleksnih projektov – in avtorjevih komentarjev nanje.
Izpostavljamo premiero plesno-glasbene uprizoritve Brezmejno telo, ki je eden vrhuncev uradnega programa Evropske prestolnice kulture. Pod umetniškim vodstvom Nastje Bremec Rynia in Michala Rynie se je njuna mednarodna zasedba plesalcev na ta dogodek pripravljala štiri leta, ob tem so ustvarili tudi druge plesne predstave in film. Na Ljubljanskem gradu pa bodo drevi odprli razstavo nagrajenca Prešernovega sklada Tomata Koširja z naslovom Vizualni komentar. Domačim in tujim obiskovalcem bo med poletjem v Palaciju in Stanovski dvorani Ljubljanskega gradu na ogled več kot sto izbranih del – od kulturnih plakatov do kompleksnih projektov – in avtorjevih komentarjev nanje.
V Ljutomeru se začenja 21. Grossmanov festival fantastičnega filma in vina. Prestolnica Prlekije se je s filmom srečala že pred 120 leti, ko je v njej Karol Grossman posnel svoje prve filmske zapise. 10 let pozneje pa ga je obiskal sloviti režiser Fritz Lang. Obletnicama bo namenjen tudi del festivalskega programa. Nova Gorica pa bo v znamenju 28. mednarodnega srečanja saksofonistov SAXGO25, ki se ga udeležuje eden izmed najvidnejših predstavnikov klasičnega saksofona Claude Delangle, profesor pariškega glasbenega konservatorija.
V Ljutomeru se začenja 21. Grossmanov festival fantastičnega filma in vina. Prestolnica Prlekije se je s filmom srečala že pred 120 leti, ko je v njej Karol Grossman posnel svoje prve filmske zapise. 10 let pozneje pa ga je obiskal sloviti režiser Fritz Lang. Obletnicama bo namenjen tudi del festivalskega programa. Nova Gorica pa bo v znamenju 28. mednarodnega srečanja saksofonistov SAXGO25, ki se ga udeležuje eden izmed najvidnejših predstavnikov klasičnega saksofona Claude Delangle, profesor pariškega glasbenega konservatorija.
Pomnik miru, 25 m visok kamniti stolp, ki stoji na razglednem vrhu Cerje je postal domovanje nove umetniške galerije. Kot prva je v njej prostor dobila likovna razstava akademskega slikarja Blaža Vehovarja, Sonce sije na sive robove, ki prinaša poklon Krasu in “sinovom burje”, kraškim ovčarjem. V oddaji smo za vas prelistali tudi novosti založbe Goga.
Pomnik miru, 25 m visok kamniti stolp, ki stoji na razglednem vrhu Cerje je postal domovanje nove umetniške galerije. Kot prva je v njej prostor dobila likovna razstava akademskega slikarja Blaža Vehovarja, Sonce sije na sive robove, ki prinaša poklon Krasu in “sinovom burje”, kraškim ovčarjem. V oddaji smo za vas prelistali tudi novosti založbe Goga.
Danes se bomo sprehodili po Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kjer sta od petka na ogled dve samostojni razstavi, ki izražata kritiko sodobnega kapitalizma: Kratka histerija našega časa Maje Bajević in razstava Pesmi za lepšo prihodnost Mateia Bejenaruja. V oddaji tudi o novem romanu Marija Čuka z naslovom Zlato zrno.
Danes se bomo sprehodili po Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kjer sta od petka na ogled dve samostojni razstavi, ki izražata kritiko sodobnega kapitalizma: Kratka histerija našega časa Maje Bajević in razstava Pesmi za lepšo prihodnost Mateia Bejenaruja. V oddaji tudi o novem romanu Marija Čuka z naslovom Zlato zrno.
18. julija 1995 je v jami Divje babe na Cerkljanskem arheolog Janez Dirjec naletel na naluknjan del stegnenice mladega jamskega medveda. Izkazalo se je, da gre za odkritje najstarejšega glasbila na svetu. V Narodnem muzeju v Ljubljani so včeraj, ob 30. obletnici tega dogodka, odprli občasno razstavo Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Mi pa še nekaj o predpremieri šeste predstave iz obsežnega cikla Dodekalogija 1972–1983 v režiji Tomija Janežiča v novogoriškem amfiteatru. Večjezična uprizoritev v ospredje postavlja reko Sočo – kot nemega pričevalca vojnih tragedij ter tihega spremljevalca osebnih spominov in preizkušenj.
18. julija 1995 je v jami Divje babe na Cerkljanskem arheolog Janez Dirjec naletel na naluknjan del stegnenice mladega jamskega medveda. Izkazalo se je, da gre za odkritje najstarejšega glasbila na svetu. V Narodnem muzeju v Ljubljani so včeraj, ob 30. obletnici tega dogodka, odprli občasno razstavo Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Mi pa še nekaj o predpremieri šeste predstave iz obsežnega cikla Dodekalogija 1972–1983 v režiji Tomija Janežiča v novogoriškem amfiteatru. Večjezična uprizoritev v ospredje postavlja reko Sočo – kot nemega pričevalca vojnih tragedij ter tihega spremljevalca osebnih spominov in preizkušenj.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je predstavila zbornik Na obeh straneh Alp, ki obravnava slovensko-avstrijsko zgodovino. Uredniki so med drugim zapisali, da delitev in nasprotij med Slovenci in Avstrijci, ki so v vzhodnoalpskem prostoru stoletja živeli skupaj in oblikovali svojevrstno jezikovno in kulturno pokrajino, v predmodernih in prednacionalnih obdobjih ni bilo. V Črneči vasi nad Kostanjevico na Krki pa so v prenovljeni stavbi nekdanje osnovne šole odprli razstavo Črnétjani in Črnétja vas: skupaj držijo kakor veriga o šoli in kraju. Ta je zanimiv tudi zaradi posebne govorice prebivalcev, ki jo ohranjajo kot potomci Uskokov. Na stalni razstavi, ki so jo pripravili s Posavskim muzejem Brežice, so predstavili posebnosti iz življenja svojih prednikov.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je predstavila zbornik Na obeh straneh Alp, ki obravnava slovensko-avstrijsko zgodovino. Uredniki so med drugim zapisali, da delitev in nasprotij med Slovenci in Avstrijci, ki so v vzhodnoalpskem prostoru stoletja živeli skupaj in oblikovali svojevrstno jezikovno in kulturno pokrajino, v predmodernih in prednacionalnih obdobjih ni bilo. V Črneči vasi nad Kostanjevico na Krki pa so v prenovljeni stavbi nekdanje osnovne šole odprli razstavo Črnétjani in Črnétja vas: skupaj držijo kakor veriga o šoli in kraju. Ta je zanimiv tudi zaradi posebne govorice prebivalcev, ki jo ohranjajo kot potomci Uskokov. Na stalni razstavi, ki so jo pripravili s Posavskim muzejem Brežice, so predstavili posebnosti iz življenja svojih prednikov.
Na kresni večer so na Rožniku v Ljubljani podelili nagrado kresnik, ki jo časopisna hiša Delo namenja najboljšemu romanu leta. Šesta lavreatka v zgodovini nagrade je postala Ana Schnabl. Žirija je nagradila njen roman September, ki je lani izšel pri Beletrini. V Galeriji Jakopič bo do novembra na ogled pregledna razstava enega najvidnejših italijanskih fotografov Paola Pellegrina. Mednarodno priznani fotoreporter je prepoznaven po vizualnem jeziku, ki združuje ekspresivno uporabo svetlobe in sence z lirično, empatično pripovednostjo. Razstava gledalca popelje od mest, zaznamovanih z vojno, do okoljskih katastrof, od bežnih trenutkov upanja do tihih posledic razdejanja.
Na kresni večer so na Rožniku v Ljubljani podelili nagrado kresnik, ki jo časopisna hiša Delo namenja najboljšemu romanu leta. Šesta lavreatka v zgodovini nagrade je postala Ana Schnabl. Žirija je nagradila njen roman September, ki je lani izšel pri Beletrini. V Galeriji Jakopič bo do novembra na ogled pregledna razstava enega najvidnejših italijanskih fotografov Paola Pellegrina. Mednarodno priznani fotoreporter je prepoznaven po vizualnem jeziku, ki združuje ekspresivno uporabo svetlobe in sence z lirično, empatično pripovednostjo. Razstava gledalca popelje od mest, zaznamovanih z vojno, do okoljskih katastrof, od bežnih trenutkov upanja do tihih posledic razdejanja.
Koroška galerija likovnih umetnosti je ob 100-letnici rojstva Štefana Planinca pripravila razstavo Fantastični prasvetovi Štefana Planinca in slovenski nadrealizem. Izbor Planinčevih del iz vseh obdobij ustvarjanja, ki razkriva eno izmed najbolj fascinantnih likovnih avantur figuralnega slikarstva v moderni slovenski umetnosti, so dopolnili z deli dvanajstih slovenskih slikarjev, fotografov in kiparja, ki so svoje ustvarjalne opuse osrediščil v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja. Pri Mladinski knjigi je izšla zbirka kratkih zgodb Kje so moji ključi. 27 avtoric in avtorjev z različnih vidikov osvetljuje izkušnje z demenco. Zgodbe niso samo temne in nesrečne, ampak tudi prikupne, tople in srčne; spremljajo jih strokovni komentarji dr. Zdenke Čebašek Travnik.
Koroška galerija likovnih umetnosti je ob 100-letnici rojstva Štefana Planinca pripravila razstavo Fantastični prasvetovi Štefana Planinca in slovenski nadrealizem. Izbor Planinčevih del iz vseh obdobij ustvarjanja, ki razkriva eno izmed najbolj fascinantnih likovnih avantur figuralnega slikarstva v moderni slovenski umetnosti, so dopolnili z deli dvanajstih slovenskih slikarjev, fotografov in kiparja, ki so svoje ustvarjalne opuse osrediščil v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja. Pri Mladinski knjigi je izšla zbirka kratkih zgodb Kje so moji ključi. 27 avtoric in avtorjev z različnih vidikov osvetljuje izkušnje z demenco. Zgodbe niso samo temne in nesrečne, ampak tudi prikupne, tople in srčne; spremljajo jih strokovni komentarji dr. Zdenke Čebašek Travnik.
Natanko 200 let od krstne izvedbe, je bila na Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, premierno uprizorjena opera Potovanje v Reims Gioachina Rossinija. V Zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana so odprli razstavo z naslovom Emona ob Drami. Razkošje rimske hiše pod današnjim gledališčem, ki prikazuje del arheoloških izkopavanj, ki so potekala v letih 2023 in 2024. V okviru Poletne muzejske noči bo na vrtu Plečnikove hiše živa izvedba radijske igre Mojster režiserja Jaše Kocelija. S Poletno nočjo – Ta noč je moja se na Kongresnem trgu odpira Festival Ljubljana, s projekcijo študentskih filmov v Hrastniku pa se je začel Festival delavskega filma Kamerat. V Galeriji Slovenj Gradec bo na voljo razstava z naslovom Fantastični prasvetovi Štefana Planinca in slovenski nadrealizem, v Galeriji Škuc pa se bo odprla razstava z naslovom A Bright Past is Ahead of Us (Svetla preteklost je pred nami). Vabljeni k poslušanju!
Natanko 200 let od krstne izvedbe, je bila na Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, premierno uprizorjena opera Potovanje v Reims Gioachina Rossinija. V Zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana so odprli razstavo z naslovom Emona ob Drami. Razkošje rimske hiše pod današnjim gledališčem, ki prikazuje del arheoloških izkopavanj, ki so potekala v letih 2023 in 2024. V okviru Poletne muzejske noči bo na vrtu Plečnikove hiše živa izvedba radijske igre Mojster režiserja Jaše Kocelija. S Poletno nočjo – Ta noč je moja se na Kongresnem trgu odpira Festival Ljubljana, s projekcijo študentskih filmov v Hrastniku pa se je začel Festival delavskega filma Kamerat. V Galeriji Slovenj Gradec bo na voljo razstava z naslovom Fantastični prasvetovi Štefana Planinca in slovenski nadrealizem, v Galeriji Škuc pa se bo odprla razstava z naslovom A Bright Past is Ahead of Us (Svetla preteklost je pred nami). Vabljeni k poslušanju!
Štanjelski grad je bogatejši za novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Razstava ponuja zgoščen pregled zgodovine razvoja slovenskega jezika, njegovih zvrsti, priročnikov, značilnosti in posebnosti. Poleg jezika v ospredje postavlja slovensko knjigo, njene začetke, razvoj, pomen in vpliv pri širjenju slovenske besede. Na enem mestu so zbrani knjižni mejniki iz slovenske zgodovine, ki so pomembni za razvoj knjižnega jezika in konstituiranje naroda in države. Pisatelja, dramatika in režiserja Jordana Tannahilla so različni mediji opisali kot enfánt terríbla kanadskega gledališča in kot enega najvznemirljivejših kanadskih umetnikov. Nocoj se s premiero igre Izrekanja, fragmentarno in lirično igro, ki jo je navdihnila huda bolezen njegove matere, v Stari mestni elektrarni slovenskemu občinstvu predstavlja prvič; v prevodu Pina Pograjca in uprizoritvi Maje Delak, ki je podpisala koreografijo in režijo.
Štanjelski grad je bogatejši za novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Razstava ponuja zgoščen pregled zgodovine razvoja slovenskega jezika, njegovih zvrsti, priročnikov, značilnosti in posebnosti. Poleg jezika v ospredje postavlja slovensko knjigo, njene začetke, razvoj, pomen in vpliv pri širjenju slovenske besede. Na enem mestu so zbrani knjižni mejniki iz slovenske zgodovine, ki so pomembni za razvoj knjižnega jezika in konstituiranje naroda in države. Pisatelja, dramatika in režiserja Jordana Tannahilla so različni mediji opisali kot enfánt terríbla kanadskega gledališča in kot enega najvznemirljivejših kanadskih umetnikov. Nocoj se s premiero igre Izrekanja, fragmentarno in lirično igro, ki jo je navdihnila huda bolezen njegove matere, v Stari mestni elektrarni slovenskemu občinstvu predstavlja prvič; v prevodu Pina Pograjca in uprizoritvi Maje Delak, ki je podpisala koreografijo in režijo.
V oddaji se najprej posvečamo Festivalu radikalnih teles Spider, ki v Slovenijo vsako leto pripelje najaktualnejša imena evropske sodobno-plesne scene in je radikalen v tem, da ne ponuja rešitev, ampak stvari postavlja pod vprašaj. Zelo radikalen je bil tudi eden največjih dramatikov 20. stoletja - Bertolt Brecht, o njem govori predstava Življenje in časi Bertolta Brechta, ki bo nocoj v režiji Matjaža Bergerja premierno zaživela na odru Anton Podbevšek teatra. Ogledali smo si tudi Brechtovo Malomeščansko svatbo, ki je v teh dneh na ogled v Slovenskem ljudskem gledališču Celje.
V oddaji se najprej posvečamo Festivalu radikalnih teles Spider, ki v Slovenijo vsako leto pripelje najaktualnejša imena evropske sodobno-plesne scene in je radikalen v tem, da ne ponuja rešitev, ampak stvari postavlja pod vprašaj. Zelo radikalen je bil tudi eden največjih dramatikov 20. stoletja - Bertolt Brecht, o njem govori predstava Življenje in časi Bertolta Brechta, ki bo nocoj v režiji Matjaža Bergerja premierno zaživela na odru Anton Podbevšek teatra. Ogledali smo si tudi Brechtovo Malomeščansko svatbo, ki je v teh dneh na ogled v Slovenskem ljudskem gledališču Celje.
Pri založbi ZRC je izšla znanstvenokritična izdaja Janez Ludvik Schönleben: Haeresis fulminata - Strela udari krivca, drama, ki je bila uprizorjena maja 1651 v jezuitskem kolegiju Ljubljani. Nove knjižne izdaje pa so predstavili tudi pri Cankarjevi založbi; novo pesniško zbirko Uroša Zupana, ter romane Michela Houellebecqa, Elene Ferrante in Milorada Popovića. Poročamo tudi o razstavi vizualnega umetnika Andreja Škufce v Galeriji Monfort v Portorožu in Galeriji Loža v Kopru.
Pri založbi ZRC je izšla znanstvenokritična izdaja Janez Ludvik Schönleben: Haeresis fulminata - Strela udari krivca, drama, ki je bila uprizorjena maja 1651 v jezuitskem kolegiju Ljubljani. Nove knjižne izdaje pa so predstavili tudi pri Cankarjevi založbi; novo pesniško zbirko Uroša Zupana, ter romane Michela Houellebecqa, Elene Ferrante in Milorada Popovića. Poročamo tudi o razstavi vizualnega umetnika Andreja Škufce v Galeriji Monfort v Portorožu in Galeriji Loža v Kopru.
S podelitvijo nagrad se je sinoči v Mariboru končal 60. Festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadela prvakinja ljubljanske Drame Nataša Barbara Gračner, za najboljšo predstavo s premiero v lanskem letu pa so izbrali uprizoritev Kazimir in Karolina v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega.. V oddaji tudi o 80 letnici Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter o včerajšnji podelitvi Štrekljeve nagrade.
S podelitvijo nagrad se je sinoči v Mariboru končal 60. Festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadela prvakinja ljubljanske Drame Nataša Barbara Gračner, za najboljšo predstavo s premiero v lanskem letu pa so izbrali uprizoritev Kazimir in Karolina v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega.. V oddaji tudi o 80 letnici Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter o včerajšnji podelitvi Štrekljeve nagrade.
Filmski navdušenci se že zgrinjajo v gorenjsko prestolnico, kjer se danes začenja igralski filmski festival Krafft, v stari Ljubljani pred galerijo ŠKUC pa bo naslednjih nekaj dni potekal literarno-glasbeni festival Živa književnost. Vabimo vas tudi na razstavo Arhitektura in uporabna umetnost, ki je na ogled v Narodnem Muzeju Slovenije.
Filmski navdušenci se že zgrinjajo v gorenjsko prestolnico, kjer se danes začenja igralski filmski festival Krafft, v stari Ljubljani pred galerijo ŠKUC pa bo naslednjih nekaj dni potekal literarno-glasbeni festival Živa književnost. Vabimo vas tudi na razstavo Arhitektura in uporabna umetnost, ki je na ogled v Narodnem Muzeju Slovenije.
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odpirajo razstavo Prevedeno v socializem, ki predstavlja skoraj neznano zgodovino turško govoreče skupnosti v Jugoslaviji med letoma 1920 in 1980. V Velenju so sinoči na festivalu lirične umetnosti, Lirikonfestu, podelili nagrade, Izolo in Ljubljano pa je obiskala italijanska pisateljica Beatrice Salvioni, katere prvenec Prekleta je skoraj čez noč postal prodajna uspešnica, doslej so ga prevedli že v več kot 35 jezikov.
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odpirajo razstavo Prevedeno v socializem, ki predstavlja skoraj neznano zgodovino turško govoreče skupnosti v Jugoslaviji med letoma 1920 in 1980. V Velenju so sinoči na festivalu lirične umetnosti, Lirikonfestu, podelili nagrade, Izolo in Ljubljano pa je obiskala italijanska pisateljica Beatrice Salvioni, katere prvenec Prekleta je skoraj čez noč postal prodajna uspešnica, doslej so ga prevedli že v več kot 35 jezikov.
''S svojimi deli pripovedujem zgodbe o tem, kar doživljam. Občutljivo, premišljeno, igrivo zapisujem s čopičem na platno kot dnevnik spominov,'' se izpove umetnica mlada hrvaška umetnica Sara Haas. S prvo samostojno razstavo zunaj svoje domovine gostuje v galeriji artKIT. Da je v Mariboru, jo posebej veseli, saj je z mestom družinsko povezana. In osebna je tudi razstava z naslovom SAGA. V Svetu kulture tudi o sinjemodrem zaščitniku duševnih bolnikov. Konj Marko, velika modra skulptura konja iz Italije, ki je že več kot pol stoletja simbol deinstitucionalizacije, se odpravlja na pot po Sloveniji. Opozarja na prednosti tega, da ljudje z duševnimi težavami ne živijo po ustanovah, pač pa v skupnosti.
''S svojimi deli pripovedujem zgodbe o tem, kar doživljam. Občutljivo, premišljeno, igrivo zapisujem s čopičem na platno kot dnevnik spominov,'' se izpove umetnica mlada hrvaška umetnica Sara Haas. S prvo samostojno razstavo zunaj svoje domovine gostuje v galeriji artKIT. Da je v Mariboru, jo posebej veseli, saj je z mestom družinsko povezana. In osebna je tudi razstava z naslovom SAGA. V Svetu kulture tudi o sinjemodrem zaščitniku duševnih bolnikov. Konj Marko, velika modra skulptura konja iz Italije, ki je že več kot pol stoletja simbol deinstitucionalizacije, se odpravlja na pot po Sloveniji. Opozarja na prednosti tega, da ljudje z duševnimi težavami ne živijo po ustanovah, pač pa v skupnosti.
Bel dim, rjav odblesk je naslov razstave fotografa Nika Erika Neubauerja, ki je nastala med bivanjem v New Yorku in prikazuje utrip mestnega vsakdana, blišč in bedo večmilijonskega mesta, katerega podoba je postala ikonična. Na ogled je v mariborski Umetnostni galeriji. V Ljubljano pa je prispel francoski pisatelj Eduard Louis. Velik mednarodni uspeh je dosegel že z romanesknim prvencem Opraviti z Eddyjem iz leta 2014. Njegova dela so izrazito avtofikcijska, med njimi je knjiga Kdo mi je ubil očeta, na intimnih spominih temelječe fiktivno pismo očetu, ki ima pri nekaj več kot petdesetih letih popolnoma uničeno zdravje. Louisovo gostovanje je tokrat osredotočeno na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, kjer so študenti pripravili uprizoritev po motivih njegovih proznih del, v največji meri prvenca Opraviti z Eddyjem, kot nosi naslov tudi uprizoritev, nastopil pa bo tudi z javnim predavanjem »Umetnost pobega«.
Bel dim, rjav odblesk je naslov razstave fotografa Nika Erika Neubauerja, ki je nastala med bivanjem v New Yorku in prikazuje utrip mestnega vsakdana, blišč in bedo večmilijonskega mesta, katerega podoba je postala ikonična. Na ogled je v mariborski Umetnostni galeriji. V Ljubljano pa je prispel francoski pisatelj Eduard Louis. Velik mednarodni uspeh je dosegel že z romanesknim prvencem Opraviti z Eddyjem iz leta 2014. Njegova dela so izrazito avtofikcijska, med njimi je knjiga Kdo mi je ubil očeta, na intimnih spominih temelječe fiktivno pismo očetu, ki ima pri nekaj več kot petdesetih letih popolnoma uničeno zdravje. Louisovo gostovanje je tokrat osredotočeno na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, kjer so študenti pripravili uprizoritev po motivih njegovih proznih del, v največji meri prvenca Opraviti z Eddyjem, kot nosi naslov tudi uprizoritev, nastopil pa bo tudi z javnim predavanjem »Umetnost pobega«.
Včeraj se je v Izoli zaključil že 21. Mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema. V program festivala je bilo uvrščenih 129 filmov, od tega 45 celovečernih. Poročamo tudi o nekaterih knjižnih novostih. Izpostavljamo knjigi Samo seks Erike Johnson Debeljak in Totalna razprodaja Mire Furlan. V oddaji boste slišali tudi oceno interaktivne predstave v javnem prostoru Kitov popek, ki ga je v Arboretumu Volčji potok pripravilo Lutkovno gledališče Ljubljana.
Včeraj se je v Izoli zaključil že 21. Mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema. V program festivala je bilo uvrščenih 129 filmov, od tega 45 celovečernih. Poročamo tudi o nekaterih knjižnih novostih. Izpostavljamo knjigi Samo seks Erike Johnson Debeljak in Totalna razprodaja Mire Furlan. V oddaji boste slišali tudi oceno interaktivne predstave v javnem prostoru Kitov popek, ki ga je v Arboretumu Volčji potok pripravilo Lutkovno gledališče Ljubljana.
»Nič ne ohranja pravice do sanj in svobode bivanja tako kot umetnost«, izjavlja Chus Martínez, španska kuratorka in umetniška vodja 36. grafičnega bienala, v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, z naslovom Orakelj. V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju sezono sklepajo z nocojšnjo premiero Malomeščanske svatbe po besedilu Bertolta Brechta. Gledališko praznovanje ob 60. festivalu Borštnikovo srečanje v Mariboru nadaljuje razstava Borštnik!
»Nič ne ohranja pravice do sanj in svobode bivanja tako kot umetnost«, izjavlja Chus Martínez, španska kuratorka in umetniška vodja 36. grafičnega bienala, v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, z naslovom Orakelj. V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju sezono sklepajo z nocojšnjo premiero Malomeščanske svatbe po besedilu Bertolta Brechta. Gledališko praznovanje ob 60. festivalu Borštnikovo srečanje v Mariboru nadaljuje razstava Borštnik!
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Tokratna, že 21. izdaja festivala Kino Otok združuje 129 filmov, od tega 45 celovečernih in 84 kratkih. Vabimo vas tudi v Trbovlje, kjer bodo drevi odprli razstavo z naslovom Stojan Batič, kipar iz Trbovelj, 100 let.
Tokratna, že 21. izdaja festivala Kino Otok združuje 129 filmov, od tega 45 celovečernih in 84 kratkih. Vabimo vas tudi v Trbovlje, kjer bodo drevi odprli razstavo z naslovom Stojan Batič, kipar iz Trbovelj, 100 let.
V galeriji KiBela v Mariboru sta na ogled razstavi slikarke Natalije R. Črnčec: slikarska razstava z naslovom Sipanke in svetlobna instalacija Cvetovi svetlobe. Izšla je knjiga Besedi na sledi. Lovljenje knjig v Južni Aziji Andreja Blatnika. Lucijan Marija Škerjanc, eden največjih slovenskih glasbenikov 20. stoletja, je dobil svojo monografijo. V razstavnem prostoru Arhiva Republike Slovenije si je od danes naprej mogoče ogledati razstavo, ki je nastala ob 120. obletnici slovenskega filma in 80. obletnici delovanja slovenskega arhiva. S filmom Vermiglio se odpirajo vrata Kinodvorišča, v Galeriji P74 v Ljubljani pa bo danes odprtje razstave Making it. Making what? Dominika Štibernika. Na 70. gledališkem festivalu Sterijino pozorje v Novem Sadu je zablestela predstava Beograjski trio. Vabljeni k poslušanju!
V galeriji KiBela v Mariboru sta na ogled razstavi slikarke Natalije R. Črnčec: slikarska razstava z naslovom Sipanke in svetlobna instalacija Cvetovi svetlobe. Izšla je knjiga Besedi na sledi. Lovljenje knjig v Južni Aziji Andreja Blatnika. Lucijan Marija Škerjanc, eden največjih slovenskih glasbenikov 20. stoletja, je dobil svojo monografijo. V razstavnem prostoru Arhiva Republike Slovenije si je od danes naprej mogoče ogledati razstavo, ki je nastala ob 120. obletnici slovenskega filma in 80. obletnici delovanja slovenskega arhiva. S filmom Vermiglio se odpirajo vrata Kinodvorišča, v Galeriji P74 v Ljubljani pa bo danes odprtje razstave Making it. Making what? Dominika Štibernika. Na 70. gledališkem festivalu Sterijino pozorje v Novem Sadu je zablestela predstava Beograjski trio. Vabljeni k poslušanju!
Z odprtjem razstav in predstavo iz Italije se danes v Mariboru pričenja jubilejni, 60. festival Borštnikovo srečanje. Slavnostno odprtje bo v petek, v soboto pa se bo začel tudi tekmovalni program. V današnji oddaji tudi o razstavi bogate zapuščine etnologinje Štefke Cobelj, ki so jo nedavno odprli v Pokrajinskem muzeju Celje.
Z odprtjem razstav in predstavo iz Italije se danes v Mariboru pričenja jubilejni, 60. festival Borštnikovo srečanje. Slavnostno odprtje bo v petek, v soboto pa se bo začel tudi tekmovalni program. V današnji oddaji tudi o razstavi bogate zapuščine etnologinje Štefke Cobelj, ki so jo nedavno odprli v Pokrajinskem muzeju Celje.
Ta konec tedna dogajanje v kulturi zaznamujejo dogodki na goriškem, med njimi gostovanje bolgarske pisateljice Kapke Kassábove, Bienale mladih umetnikov Mediterranea 20 in razstava Sijoče nevidno mesto, ki ju bodo nocoj odprli; pozornost bomo namenili tudi manifestaciji BIEN 2025, bienalu tekstilne umetnosti, ki bo s svojim obsežnim programom potekal po gorenjskih mestih Kranju, Jesenicah in Škofji Loki, se razširil do Idrije in se sklenil v Novi Gorici. Za začetek bomo pristopili k sodobni glasbi, ki je v jedru festivala Svetovni glasbeni dnevi, ki te dni poteka na Portugalskem. Vabimo vas k poslušanju!
Ta konec tedna dogajanje v kulturi zaznamujejo dogodki na goriškem, med njimi gostovanje bolgarske pisateljice Kapke Kassábove, Bienale mladih umetnikov Mediterranea 20 in razstava Sijoče nevidno mesto, ki ju bodo nocoj odprli; pozornost bomo namenili tudi manifestaciji BIEN 2025, bienalu tekstilne umetnosti, ki bo s svojim obsežnim programom potekal po gorenjskih mestih Kranju, Jesenicah in Škofji Loki, se razširil do Idrije in se sklenil v Novi Gorici. Za začetek bomo pristopili k sodobni glasbi, ki je v jedru festivala Svetovni glasbeni dnevi, ki te dni poteka na Portugalskem. Vabimo vas k poslušanju!
V tokratnem Svetu kulture najprej o dobitnikih nagrad zvezde Oriona za presežke na slovenskem avdiovizualnem področju. Za najbolj gledana dela v minulem letu je bilo podeljenih 7 nagrad zvezde Oriona, tri najsvetlejše zvezde Oriona za igralske dosežke, ter še tri nagrade butnskala za avtorsko drznost in izvirnost. V oddaji tudi več o festivalu dramske umetnosti Sterijino pozorje, ki že sedemdesetič poteka v Novem Sadu.
V tokratnem Svetu kulture najprej o dobitnikih nagrad zvezde Oriona za presežke na slovenskem avdiovizualnem področju. Za najbolj gledana dela v minulem letu je bilo podeljenih 7 nagrad zvezde Oriona, tri najsvetlejše zvezde Oriona za igralske dosežke, ter še tri nagrade butnskala za avtorsko drznost in izvirnost. V oddaji tudi več o festivalu dramske umetnosti Sterijino pozorje, ki že sedemdesetič poteka v Novem Sadu.
Napovedujemo dokumentarno dramo Anhovo Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, avtorski projekt Žige Divjaka in Katarine Morano, ki prikazuje zgodbo o ekološkem uničenju in prevladi kapitala nad zdravjem ter o uporu in dolgoletnem boju domačinov za čistejše okolje. V Slovenskem mladinskem gledališču pa smo si ogledali 55. člen, predstavo o pravici do odločanja o rojstvu otrok v režiji Tjaše Črnigoj.
Napovedujemo dokumentarno dramo Anhovo Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, avtorski projekt Žige Divjaka in Katarine Morano, ki prikazuje zgodbo o ekološkem uničenju in prevladi kapitala nad zdravjem ter o uporu in dolgoletnem boju domačinov za čistejše okolje. V Slovenskem mladinskem gledališču pa smo si ogledali 55. člen, predstavo o pravici do odločanja o rojstvu otrok v režiji Tjaše Črnigoj.
V okviru Evropske prestolnice kulture so v Gorici v nedeljo odprli še zadnjo razstavo posvečeno slikarju Zoranu Mušiču z naslovom Züriška soba, dela in atelje, ki bo na ogled do 31. oktobra. Poročamo tudi iz Celovca, kjer so pred Domom glasbe ob 70. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe postavili štiri bronaste umetniške konstrukcije z naslovom 800+ akademskega slikarja Valentina Omana ter iz Vilne, kjer poteka 51. Audio Storytelling Festival, ena osrednjih evropskih platform za ustvarjalce zvočnih vsebin.
V okviru Evropske prestolnice kulture so v Gorici v nedeljo odprli še zadnjo razstavo posvečeno slikarju Zoranu Mušiču z naslovom Züriška soba, dela in atelje, ki bo na ogled do 31. oktobra. Poročamo tudi iz Celovca, kjer so pred Domom glasbe ob 70. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe postavili štiri bronaste umetniške konstrukcije z naslovom 800+ akademskega slikarja Valentina Omana ter iz Vilne, kjer poteka 51. Audio Storytelling Festival, ena osrednjih evropskih platform za ustvarjalce zvočnih vsebin.
V današnji oddaji ponujamo izčrpno poročilo o letošnjih nagrajencih filmskega festivala v Cannesu. Vabimo vas tudi na živo izvedbo radijske igre Hamlet, ki se bo nocoj odvila v Cankarjevem domu in na programu Ars, v teku pa je tudi 28. festival Slovenski dnevi knjigev Mariboru .
V današnji oddaji ponujamo izčrpno poročilo o letošnjih nagrajencih filmskega festivala v Cannesu. Vabimo vas tudi na živo izvedbo radijske igre Hamlet, ki se bo nocoj odvila v Cankarjevem domu in na programu Ars, v teku pa je tudi 28. festival Slovenski dnevi knjigev Mariboru .
Posvečamo se premieri predstave 55. člen režiserke Tjaša Črnigoj na odru Slovenskega mladinskega gledališča, ki se osredotoči na člen naše ustave, ki določa, da je odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno. Ta svoboščina je bila namreč, ko se je ob osamosvojitvi Slovenije oblikovala nova ustava, ogrožena. Feministične skupine in posameznice so se povezale in proti temu odločno borile. V Novi Gorici pa bo vikend, poln kulturno-športnih dogodkov, odprla nova premiera režiserja Tomija Janežiča, predstava 1976, peta iz cikla Dodekalogija 1972–1983. In še o festivalu mladinske kulture Vizije, prav tako v Novi Gorici, ljubljanskem festivalu svetlobnih instalacij Svetlobni gverili, radijski igri Kovid in še kaj se bo našlo.
Posvečamo se premieri predstave 55. člen režiserke Tjaša Črnigoj na odru Slovenskega mladinskega gledališča, ki se osredotoči na člen naše ustave, ki določa, da je odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno. Ta svoboščina je bila namreč, ko se je ob osamosvojitvi Slovenije oblikovala nova ustava, ogrožena. Feministične skupine in posameznice so se povezale in proti temu odločno borile. V Novi Gorici pa bo vikend, poln kulturno-športnih dogodkov, odprla nova premiera režiserja Tomija Janežiča, predstava 1976, peta iz cikla Dodekalogija 1972–1983. In še o festivalu mladinske kulture Vizije, prav tako v Novi Gorici, ljubljanskem festivalu svetlobnih instalacij Svetlobni gverili, radijski igri Kovid in še kaj se bo našlo.
Z nastopom Steklarske godbe Hrastnik na ploščadi pred Delavskim domom v Hrastniku se danes začenja festival Rdeči revirji. Triindvajseti festival po vrsti, ki združuje tako profesionalne umetnike in umetniške kolektive kot ljubitelje, se je iz začetkov v Hrastniku v zadnjih letih razširil na mesti Trbovlje in Zagorje, letos pa se pridružuje tudi Litija. Umag in Koper pa v tem tednu povezuje vrsta dogodkov 26. Foruma Tomizza. Mednarodna obmejna srečanja, ki že več kot četrt stoletja vztrajno gradijo mostove čez meje in jezike, letos podčrtuje zgovorno geslo Hvalnica norosti. Kar nekaj knjižnih novosti slovenskih avtoric je pred kratkim predstavila Cankarjeva založba v Ljubljani, in sicer roman Lare Paukovič Miza za štiri, kriminalni roman Karmen Petric Smrt v rezidenci in potopis Alenke Vreček Naj se vrti. V dvorani pod Celjskih stropom Stare grofije v Celju bo nocoj nastopila zasedba Praprotno seme, predstavila bo preplet stare ljudske in baročne glasbe.
Z nastopom Steklarske godbe Hrastnik na ploščadi pred Delavskim domom v Hrastniku se danes začenja festival Rdeči revirji. Triindvajseti festival po vrsti, ki združuje tako profesionalne umetnike in umetniške kolektive kot ljubitelje, se je iz začetkov v Hrastniku v zadnjih letih razširil na mesti Trbovlje in Zagorje, letos pa se pridružuje tudi Litija. Umag in Koper pa v tem tednu povezuje vrsta dogodkov 26. Foruma Tomizza. Mednarodna obmejna srečanja, ki že več kot četrt stoletja vztrajno gradijo mostove čez meje in jezike, letos podčrtuje zgovorno geslo Hvalnica norosti. Kar nekaj knjižnih novosti slovenskih avtoric je pred kratkim predstavila Cankarjeva založba v Ljubljani, in sicer roman Lare Paukovič Miza za štiri, kriminalni roman Karmen Petric Smrt v rezidenci in potopis Alenke Vreček Naj se vrti. V dvorani pod Celjskih stropom Stare grofije v Celju bo nocoj nastopila zasedba Praprotno seme, predstavila bo preplet stare ljudske in baročne glasbe.
Preteklo nedeljo, 18. maja, smo praznovali mednarodni dan muzejev. V letošnji čezmejni evropski prestolnici kulture, Novi Gorici z Gorico, so praznik, ki ga je mednarodna zveza muzejev ICOM uradno razglasila leta 1977, počastili s tridnevno mednarodno konferenco (Brez)mejni muzeji: Oblikovanje muzejskih pripovedi in prostorov vključevanja, ki se je je udeležilo več kot 130 muzealcev. Podrobneje v oddaji, v kateri boste izvedeli tudi več o pregledni razstavi Iva Prančiča.
Preteklo nedeljo, 18. maja, smo praznovali mednarodni dan muzejev. V letošnji čezmejni evropski prestolnici kulture, Novi Gorici z Gorico, so praznik, ki ga je mednarodna zveza muzejev ICOM uradno razglasila leta 1977, počastili s tridnevno mednarodno konferenco (Brez)mejni muzeji: Oblikovanje muzejskih pripovedi in prostorov vključevanja, ki se je je udeležilo več kot 130 muzealcev. Podrobneje v oddaji, v kateri boste izvedeli tudi več o pregledni razstavi Iva Prančiča.
Krasni novi svet - nova pravila bivanja je naslov letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki letos praznuje svojo 40. obletnico, in v okviru katere se bodo književniki spraševali, ali lahko literarni dialog presega meje med kulturami, narodnostmi in ideologijami. V Cannesu poteka 78. mednarodni filmski festival, na katerem se za zlato palmo poteguje 22 celovečercev, istočasno pa je Cannes prizorišče največjega filmskega sejmišča na svetu. Vabljeni k poslušanju!
Krasni novi svet - nova pravila bivanja je naslov letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki letos praznuje svojo 40. obletnico, in v okviru katere se bodo književniki spraševali, ali lahko literarni dialog presega meje med kulturami, narodnostmi in ideologijami. V Cannesu poteka 78. mednarodni filmski festival, na katerem se za zlato palmo poteguje 22 celovečercev, istočasno pa je Cannes prizorišče največjega filmskega sejmišča na svetu. Vabljeni k poslušanju!
Danes vas med drugim vabimo na filmski festival v Cannes, ki se preveša v drugi teden. V soboto je Društvo slovenskih literarnih kritikov podelilo nagrado kritiško sito za najboljše literarno delo leta 2024. Prejela jo je Ana Svetel za zbirko kratke proze Steklene stene. Sinoči pa so na Lendavskem gradu odprli razstavo Svetopisemske zgodbe na grafičnih listih Salvadorja Dalija in Otta Dixa.
Danes vas med drugim vabimo na filmski festival v Cannes, ki se preveša v drugi teden. V soboto je Društvo slovenskih literarnih kritikov podelilo nagrado kritiško sito za najboljše literarno delo leta 2024. Prejela jo je Ana Svetel za zbirko kratke proze Steklene stene. Sinoči pa so na Lendavskem gradu odprli razstavo Svetopisemske zgodbe na grafičnih listih Salvadorja Dalija in Otta Dixa.
V Ljubljani se je z izborom zmagovalnih del zaključila Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum 2025, najprestižnejši svetovni forum za sodobno umetniško glasbo, v Slovenskem mladinskem gledališču pa bo danes premierno prikazana predstava Olivera Frljića z naslovom Inkubator: Uspavanka za otroke, ki so se, še preden so znali govoriti, naučili gramatike smrti.
V Ljubljani se je z izborom zmagovalnih del zaključila Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum 2025, najprestižnejši svetovni forum za sodobno umetniško glasbo, v Slovenskem mladinskem gledališču pa bo danes premierno prikazana predstava Olivera Frljića z naslovom Inkubator: Uspavanka za otroke, ki so se, še preden so znali govoriti, naučili gramatike smrti.
Oglašamo se iz Cannesa, kjer se je pričel 78. mednarodni filmski festival. Žiriji, ki bo odločala o najboljših filmih, letos predseduje igralka Juliette Binoche. Na oder SNG Opera balet Ljubljana prihaja Manon Lescaut, opera Giacoma Puccinija v režiji Manfreda Schweigkoflerja, Novo mesto pa praznuje svojo 660. obletnico, med drugim z umetniško akademijo z naslovom Ljubite tisto, česar ne boste videli dvakrat.
Oglašamo se iz Cannesa, kjer se je pričel 78. mednarodni filmski festival. Žiriji, ki bo odločala o najboljših filmih, letos predseduje igralka Juliette Binoche. Na oder SNG Opera balet Ljubljana prihaja Manon Lescaut, opera Giacoma Puccinija v režiji Manfreda Schweigkoflerja, Novo mesto pa praznuje svojo 660. obletnico, med drugim z umetniško akademijo z naslovom Ljubite tisto, česar ne boste videli dvakrat.
Na gradu Dobrovo bo do 5. septembra na ogled druga od treh razstav Zorana Mušiča, ki sodijo med osrednje dogodke Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica. Med razstavljenimi deli bodo tudi slike iz pretresljivega cikla Nismo poslednji, s katerim se je Mušič zapisal med umetniške velikane 20. stoletja. Novi roman Aleša Štegra Ogenj je nastal po motivih življenja Ptujčanke, umetnostne zgodovinarke, etnologinje, kustosinje in direktorice Pokrajinskega muzeja Ptuj Štefke Cóbelj. Avtorja je še posebej zanimala kolektivna pozaba ene najbolj kontroverznih ptujskih osebnosti.
Na gradu Dobrovo bo do 5. septembra na ogled druga od treh razstav Zorana Mušiča, ki sodijo med osrednje dogodke Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica. Med razstavljenimi deli bodo tudi slike iz pretresljivega cikla Nismo poslednji, s katerim se je Mušič zapisal med umetniške velikane 20. stoletja. Novi roman Aleša Štegra Ogenj je nastal po motivih življenja Ptujčanke, umetnostne zgodovinarke, etnologinje, kustosinje in direktorice Pokrajinskega muzeja Ptuj Štefke Cóbelj. Avtorja je še posebej zanimala kolektivna pozaba ene najbolj kontroverznih ptujskih osebnosti.
Danes se v Ljubljani začenja 71. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, ki se v Ljubljani dogaja prvič. Sinoči pa so mladi džezovski glasbeniki v Cukrarni v Ljubljani s koncertom obeležili 60-letnico Evroradijskega džezovskega orkestra. Izšel je nov prevod pisemskih korespondenc med filozofinjo Hannah Arend in njenim nekdanjim profesorjem Martinom Heideggerjem. Danes se bo s turo po grafitih Trubarjeve ulice v Ljubljani začelo Prepišno uredništvo, ki letos nosi tematski naslov Prosto po prostoru. V Atriju ZRC v Ljubljani bo pogovor z razpravo ob 80. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom. Na današnji dan pa se bo slavnostno odprl 78. mednarodni filmski festival v Cannesu. Vabljeni k poslušanju!
Danes se v Ljubljani začenja 71. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, ki se v Ljubljani dogaja prvič. Sinoči pa so mladi džezovski glasbeniki v Cukrarni v Ljubljani s koncertom obeležili 60-letnico Evroradijskega džezovskega orkestra. Izšel je nov prevod pisemskih korespondenc med filozofinjo Hannah Arend in njenim nekdanjim profesorjem Martinom Heideggerjem. Danes se bo s turo po grafitih Trubarjeve ulice v Ljubljani začelo Prepišno uredništvo, ki letos nosi tematski naslov Prosto po prostoru. V Atriju ZRC v Ljubljani bo pogovor z razpravo ob 80. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom. Na današnji dan pa se bo slavnostno odprl 78. mednarodni filmski festival v Cannesu. Vabljeni k poslušanju!