Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Integralna literana, občasno tudi znanstvena dela sodobnih ali klasičnih domačih in tujih avtoric in avtorjev v interpretaciji slovenskih dramskih igralk in igralcev.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Taka je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, toda Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija – Ars – Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Taka je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, toda Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija – Ars – Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, dolgo gori, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izrazil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, Cvetje v jeseni pa je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija ‒ Ars ‒ uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, dolgo gori, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izrazil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, Cvetje v jeseni pa je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija ‒ Ars ‒ uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Taka je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, dolgo gori, tokrat pa v ljubezenskem ognju zgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja pa je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju predstavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, toda Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija - Ars - uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, leta 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Taka je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, dolgo gori, tokrat pa v ljubezenskem ognju zgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja pa je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju predstavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, toda Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija - Ars - uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, leta 2023.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali vse do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali vse do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje se je nadaljevalo do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje se je nadaljevalo do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, njeno prirojeno dobronamernost je prekril kanček grenkobe. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nadnje sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, izostrenost čutil, ki bi mu omogočila uprizoriti še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela ustvari dvom o dostojanstvu, ki je izviralo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali vse do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do leta 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Uredila in zapisala jih je teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, njeno prirojeno dobronamernost je prekril kanček grenkobe. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nadnje sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, izostrenost čutil, ki bi mu omogočila uprizoriti še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela ustvari dvom o dostojanstvu, ki je izviralo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali vse do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do leta 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Uredila in zapisala jih je teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje se je nadaljevalo do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje se je nadaljevalo do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica pri njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje se je nadaljevalo do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica pri njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje se je nadaljevalo do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela dvomi o tistem dostojanstvu, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela dvomi o tistem dostojanstvu, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se nenadoma zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec zaznava v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje se je nadaljevalo do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se nenadoma zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec zaznava v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje se je nadaljevalo do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela vzbudi dvom o tistem dostojanstvu, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trst A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela vzbudi dvom o tistem dostojanstvu, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trst A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Posneto na RAI Radiu Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Posneto na RAI Radiu Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je bila prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je bila prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je tudi prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je tudi prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom so našli ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko, prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bilo hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom so našli ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko, prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bilo hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom so našli ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko, prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bilo prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom so našli ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko, prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bilo prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bilo hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bilo hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bilo hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bilo hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je bilo hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trst A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je bilo hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trst A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je bilo hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trst A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je bilo hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trst A.