Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Toni Smolej, dolgoletni gorski reševalec, tudi inštruktor reševalec letalec, je z gorskim reševanjem povezan več kot pet desetletij. Gorsko reševanje je poslanstvo, največ odtehta pravočasna pomoč, prostovoljstvo pa oblikuje njegovo življenje. Toni Smolej, prejemnik najvišjega priznanja Civilne zaščite, Zlatega kipca, in drugih visokih priznanj, je tudi miner snežnih plazov, dejaven v civilni zaščiti občine Radovljica, je prvi posredovalec.
Toni Smolej, dolgoletni gorski reševalec, tudi inštruktor reševalec letalec, je z gorskim reševanjem povezan več kot pet desetletij. Gorsko reševanje je poslanstvo, največ odtehta pravočasna pomoč, prostovoljstvo pa oblikuje njegovo življenje. Toni Smolej, prejemnik najvišjega priznanja Civilne zaščite, Zlatega kipca, in drugih visokih priznanj, je tudi miner snežnih plazov, dejaven v civilni zaščiti občine Radovljica, je prvi posredovalec.
Martin Marinč, ravnatelj osnovne šole Fara v bližnjem Kostelu, je pravi poznavalec teh krajev. Bil je med ustanovitelji občine Kostel, dobro pozna tegobe in lepote življenja tukaj ob Kolpi. Sloveniji pa je verjetno najbolj znan kot soustanovitelj in harmonikar pri Prifarskih muzikantih, ki letos praznujejo 35 letnico delovanja. V občinah Kostel in Osilnica v povprečju živi najstarejše prebivalstvo, nekaj čez 50 let so stari v povprečju. To v kraje ob Kolpi prinaša številne izzive, hkrati pa so zaradi lepote narave privlačni za obiskovalce in turiste.
Martin Marinč, ravnatelj osnovne šole Fara v bližnjem Kostelu, je pravi poznavalec teh krajev. Bil je med ustanovitelji občine Kostel, dobro pozna tegobe in lepote življenja tukaj ob Kolpi. Sloveniji pa je verjetno najbolj znan kot soustanovitelj in harmonikar pri Prifarskih muzikantih, ki letos praznujejo 35 letnico delovanja. V občinah Kostel in Osilnica v povprečju živi najstarejše prebivalstvo, nekaj čez 50 let so stari v povprečju. To v kraje ob Kolpi prinaša številne izzive, hkrati pa so zaradi lepote narave privlačni za obiskovalce in turiste.
Peter Grum od decembra lani vodi finančno upravo. Z davčno službo je tako rekoč povezan od začetka, saj se je kot vladni štipendist najprej zaposlil kot pripravnik na davčnem uradu v Ljubljani. Potem je v davčni oziroma zdaj finančni upravi opravljal več nalog, vodil različne oddelke, delo je bilo pretežno tesno povezano z informacijskimi tehnologijami in prenovo sistemov. Je tudi najmlajši generalni direktor Fursa oziroma njenih predhodnic. Ta položaj je zasedel z 41. leti. Po izobrazbi je diplomirani pravnik. Vodil je nekaj odmevnih projektov, uvedbo davčnih blagajn, izkoriščanje turističnih bonov, pa tudi vzpostavitev mobilne aplikacije e-davki. In kakšna bo finančna uprava čez pet let? Bo še bolj sodobna, se bo še bolj približala zavezancem in jim olajšala izpolnjevanje davčnih obveznosti ter spodbujala prostovoljno plačevanje ali pa bo šla v smer stroge ustanove z represivnimi prijemi? Tudi o tem z današnjim gostom Petrom Grumom, generalnim direktorjem finančne uprave.
Peter Grum od decembra lani vodi finančno upravo. Z davčno službo je tako rekoč povezan od začetka, saj se je kot vladni štipendist najprej zaposlil kot pripravnik na davčnem uradu v Ljubljani. Potem je v davčni oziroma zdaj finančni upravi opravljal več nalog, vodil različne oddelke, delo je bilo pretežno tesno povezano z informacijskimi tehnologijami in prenovo sistemov. Je tudi najmlajši generalni direktor Fursa oziroma njenih predhodnic. Ta položaj je zasedel z 41. leti. Po izobrazbi je diplomirani pravnik. Vodil je nekaj odmevnih projektov, uvedbo davčnih blagajn, izkoriščanje turističnih bonov, pa tudi vzpostavitev mobilne aplikacije e-davki. In kakšna bo finančna uprava čez pet let? Bo še bolj sodobna, se bo še bolj približala zavezancem in jim olajšala izpolnjevanje davčnih obveznosti ter spodbujala prostovoljno plačevanje ali pa bo šla v smer stroge ustanove z represivnimi prijemi? Tudi o tem z današnjim gostom Petrom Grumom, generalnim direktorjem finančne uprave.
Kako razmišlja o novinarstvu in o RTV-hiši, v kateri je bil zaposlen več kot 41 let in ki preživlja verjetno najbolj turbulentne čase doslej? Kot novinar, urednik, komentator, direktor radia, nekdanji dopisnik iz Moskve, tudi prevajalec in alpinist, sicer pa radijec po duši in srcu, je kritičen in analitičen opazovalec dogajanja doma in po svetu. O dogajanju na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze veliko ve, zato ni čudno, da ni napovedoval hitrega konca vojne v Ukrajini, ko se je začela pred letom dni. Danes pravi, da gre "s slabega le še na slabše".
Kako razmišlja o novinarstvu in o RTV-hiši, v kateri je bil zaposlen več kot 41 let in ki preživlja verjetno najbolj turbulentne čase doslej? Kot novinar, urednik, komentator, direktor radia, nekdanji dopisnik iz Moskve, tudi prevajalec in alpinist, sicer pa radijec po duši in srcu, je kritičen in analitičen opazovalec dogajanja doma in po svetu. O dogajanju na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze veliko ve, zato ni čudno, da ni napovedoval hitrega konca vojne v Ukrajini, ko se je začela pred letom dni. Danes pravi, da gre "s slabega le še na slabše".
V najstarejšem prirodoslovnem avstrijskem muzeju Joanneum v Gradcu, ki velja tudi za največji univerzalni muzej srednje Evrope, imajo novo vodstvo. Na čelu muzeja, ki združuje pod svojim okrilje 19 enot, je od začetka tega leta slovenski arheolog dr. Marko Mele, ki je postal znanstveni vodja te pomembne kulturne ustanove. Gremij, posebna komisija Joanneuma je odločitev o izbiri Meleta sprejel soglasno in izpostavila strokovno podkovanost slovenskega znanstvenika. Ta je bil doslej zadolžen za urejanje prazgodovinske zbirke graškega arheološkega muzeja in je med drugim lani vodil izkopavanja pod graškim gradom. Dr. Marko Mele bo graški muzej vodil do leta 2027. Med njegovimi prednostnimi izzivi bodo predvsem inovacije, sodelovanje in premik iz muzejskih prostorov navzven.
V najstarejšem prirodoslovnem avstrijskem muzeju Joanneum v Gradcu, ki velja tudi za največji univerzalni muzej srednje Evrope, imajo novo vodstvo. Na čelu muzeja, ki združuje pod svojim okrilje 19 enot, je od začetka tega leta slovenski arheolog dr. Marko Mele, ki je postal znanstveni vodja te pomembne kulturne ustanove. Gremij, posebna komisija Joanneuma je odločitev o izbiri Meleta sprejel soglasno in izpostavila strokovno podkovanost slovenskega znanstvenika. Ta je bil doslej zadolžen za urejanje prazgodovinske zbirke graškega arheološkega muzeja in je med drugim lani vodil izkopavanja pod graškim gradom. Dr. Marko Mele bo graški muzej vodil do leta 2027. Med njegovimi prednostnimi izzivi bodo predvsem inovacije, sodelovanje in premik iz muzejskih prostorov navzven.
Na terenu v Cerknem je bil naš gost 39-letni župan občine Cerkno Gašper Uršič, ki je decembra lani začel svoj drugi mandat. Pred vstopom v politiko je bil aktiven kulturnik, v.d. direktorja Lokalne turistične organizacije Laufar Cerkno in samostojni podjetnik. Med drugim ga bomo vprašali, zakaj se je leta 2018 odločil za župansko kandidaturo in kateri so največji razvojni izzivi občine s 4500 prebivalci in približno 6 milijonov evrov visokim letnim proračunom.
Na terenu v Cerknem je bil naš gost 39-letni župan občine Cerkno Gašper Uršič, ki je decembra lani začel svoj drugi mandat. Pred vstopom v politiko je bil aktiven kulturnik, v.d. direktorja Lokalne turistične organizacije Laufar Cerkno in samostojni podjetnik. Med drugim ga bomo vprašali, zakaj se je leta 2018 odločil za župansko kandidaturo in kateri so največji razvojni izzivi občine s 4500 prebivalci in približno 6 milijonov evrov visokim letnim proračunom.
Šanson je uglasbena poezija, ki oživi pod odrskimi lučmi. S svojo unikatno interpretacijo, v kateri se spojijo glasba, pesniška beseda in gledališče, nam ga vse od konca 80. let prejšnjega stoletja prinaša Vita Mavrič. Svojo ustvarjalno pot si je tlakovala sama in dvajset let vodila Café teater ter pripravljala festival šansonov La vie en rose. Zadnjih pet let se posveča intimnejšim, vsebinsko zahtevnejšim projektom, kakršen je najnovejši album »Kontra-Alba« z njenimi interpretacijami pesmi Janija Kovačiča.
Šanson je uglasbena poezija, ki oživi pod odrskimi lučmi. S svojo unikatno interpretacijo, v kateri se spojijo glasba, pesniška beseda in gledališče, nam ga vse od konca 80. let prejšnjega stoletja prinaša Vita Mavrič. Svojo ustvarjalno pot si je tlakovala sama in dvajset let vodila Café teater ter pripravljala festival šansonov La vie en rose. Zadnjih pet let se posveča intimnejšim, vsebinsko zahtevnejšim projektom, kakršen je najnovejši album »Kontra-Alba« z njenimi interpretacijami pesmi Janija Kovačiča.
Preden je vstopila v politiko, je bila sodnica, javnosti pa je postala znana po tem, ko je bila deležna disciplinskega postopka zaradi svojih objav na družbenem omrežju Facebook, v katerih je bila kritična do nekdanjega premiera. Je podpredsednica stranke Gibanje Svoboda, maja lani pa je postala prva predsednica državnega zbora.
Preden je vstopila v politiko, je bila sodnica, javnosti pa je postala znana po tem, ko je bila deležna disciplinskega postopka zaradi svojih objav na družbenem omrežju Facebook, v katerih je bila kritična do nekdanjega premiera. Je podpredsednica stranke Gibanje Svoboda, maja lani pa je postala prva predsednica državnega zbora.
Goran Šoster vodi Prleško razvojno agencijo, ki so jo v Ljutomeru ustanovili leta 1998, hkrati pa je član upravnega odbora Društva za razvoj slovenskega podeželja. Z različnimi projekti, ki segajo tudi čez državno mejo, s sodelavci skrbi za napredek in povezovanje zlasti na območju Prlekije in Pomurja, svojo zavezanost ekologiji pa udejanja tudi na svoji vinogradniški kmetiji v osrčju Krajinskega parka Jeruzalem. Kot ljutomerski alternativec se je že pred desetletji vključeval v gibanje za zaščito reke Mure, znan pa je tudi kot soustanovitelj slovenskega in evropskega podeželskega parlamenta. Goran Šoster že od vsega začetka poje v komornem pevskem zboru Orfej, ki v Ljutomeru deluje od leta 1989.
Goran Šoster vodi Prleško razvojno agencijo, ki so jo v Ljutomeru ustanovili leta 1998, hkrati pa je član upravnega odbora Društva za razvoj slovenskega podeželja. Z različnimi projekti, ki segajo tudi čez državno mejo, s sodelavci skrbi za napredek in povezovanje zlasti na območju Prlekije in Pomurja, svojo zavezanost ekologiji pa udejanja tudi na svoji vinogradniški kmetiji v osrčju Krajinskega parka Jeruzalem. Kot ljutomerski alternativec se je že pred desetletji vključeval v gibanje za zaščito reke Mure, znan pa je tudi kot soustanovitelj slovenskega in evropskega podeželskega parlamenta. Goran Šoster že od vsega začetka poje v komornem pevskem zboru Orfej, ki v Ljutomeru deluje od leta 1989.
Gost osrednjega Intervjuja na Prvem je zdravnik David Zupančič, specializant infektologije, spletni vplivnež in avtor slovenske knjige leta 2022, Življenje v sivi coni. V svojem knjižnem prvencu, ki je podrl prodajne rekorde, opisuje čas pandemije koronavirusa skozi prizmo mladega zdravnika na ljubljanski Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, obenem pa humorno, iskreno in neposredno odpira še celo vrsto razmislekov o zdravstvenem sistemu, življenju in svetu. Vse troje ima v časih, ki jih živimo, še celo kopico preizkušenj in vprašanj. Davidu Zupančiču jih je zastavljala Mojca Delač.
Gost osrednjega Intervjuja na Prvem je zdravnik David Zupančič, specializant infektologije, spletni vplivnež in avtor slovenske knjige leta 2022, Življenje v sivi coni. V svojem knjižnem prvencu, ki je podrl prodajne rekorde, opisuje čas pandemije koronavirusa skozi prizmo mladega zdravnika na ljubljanski Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, obenem pa humorno, iskreno in neposredno odpira še celo vrsto razmislekov o zdravstvenem sistemu, življenju in svetu. Vse troje ima v časih, ki jih živimo, še celo kopico preizkušenj in vprašanj. Davidu Zupančiču jih je zastavljala Mojca Delač.
V studio smo povabili družinskega zdravnika v Zdravstvenem domu Kamnik Roka Ravnikarja, ki je tudi predsednik odbora za osnovno zdravstvo na Zdravniški zbornici. Vprašali ga bomo, kje on vidi rešitev za akutno krizo v družinski medicini, ko 130 tisoč pacientov nima svojega izbranega zdravnika. So ambulante za neopredeljene res edina rešitev, bi lahko zvišali normativ, glavarinski količnik? Pa tudi, kaj misli o stavki, o plačah zdravnikov, kako mlade pritegniti v ta poklic.
V studio smo povabili družinskega zdravnika v Zdravstvenem domu Kamnik Roka Ravnikarja, ki je tudi predsednik odbora za osnovno zdravstvo na Zdravniški zbornici. Vprašali ga bomo, kje on vidi rešitev za akutno krizo v družinski medicini, ko 130 tisoč pacientov nima svojega izbranega zdravnika. So ambulante za neopredeljene res edina rešitev, bi lahko zvišali normativ, glavarinski količnik? Pa tudi, kaj misli o stavki, o plačah zdravnikov, kako mlade pritegniti v ta poklic.
Prvo sredo v letu 2023 smo namenili drugemu delu izbora najodmevnejših intervjujev preteklega leta. Kar 51 relevantnih sogovornikov se je zvrstilo lani in med njimi smo izbrali 13 najodmevnejših. Odlomke šestih ste slišali prejšnjo sredo, danes pa bomo predvajali odlomke preostalih sedmih. Slišali boste odlomke iz pogovorov z dr. Gregorjem Modrom, prof. Brunom Giordanijem, arhitektom Robertom Klunom, popotnikom Zvonetom Šerugo, upokojeno kriminalistko Katjo Bašič, s strokovnjakom za vodo prof. dr. Mihaelom Brenčičem in s strokovnjakinjo za prst, Ddr. Ano Vovk.
Prvo sredo v letu 2023 smo namenili drugemu delu izbora najodmevnejših intervjujev preteklega leta. Kar 51 relevantnih sogovornikov se je zvrstilo lani in med njimi smo izbrali 13 najodmevnejših. Odlomke šestih ste slišali prejšnjo sredo, danes pa bomo predvajali odlomke preostalih sedmih. Slišali boste odlomke iz pogovorov z dr. Gregorjem Modrom, prof. Brunom Giordanijem, arhitektom Robertom Klunom, popotnikom Zvonetom Šerugo, upokojeno kriminalistko Katjo Bašič, s strokovnjakom za vodo prof. dr. Mihaelom Brenčičem in s strokovnjakinjo za prst, Ddr. Ano Vovk.
V terminu sredinega intervjuja smo izbrali 13 odlomkov iz najbolj odmevnih intervjujev leta 2022. V prvem delu bomo slišali razmišljanja dr. Simona Malmenvalla, sinologinje dr. Maje Veselič, arhitekta dr. Miloša Kosca, pedologa dr. Roka Miheliča, dr. Andreja Robide in inženirja Marjana Pipenbaherja.
V terminu sredinega intervjuja smo izbrali 13 odlomkov iz najbolj odmevnih intervjujev leta 2022. V prvem delu bomo slišali razmišljanja dr. Simona Malmenvalla, sinologinje dr. Maje Veselič, arhitekta dr. Miloša Kosca, pedologa dr. Roka Miheliča, dr. Andreja Robide in inženirja Marjana Pipenbaherja.
Maša Ogrizek je po izobrazbi univerzitetna diplomirana sociologinja kulture in filozofinja, je od leta 2008 samozaposlena v kulturi; sprva kot kritičarka, sedaj kot književnica. Njeno pisanje za otroke in mladino odlikuje izpiljen jezik, ki je včasih intoniran humorno, spet drugič poetično. Njena zadnja knjiga Lisičja luna je prejela nagrado večernica za najboljše otroško ali mladinsko literarno delo preteklega leta. Zbirka kratkih zgodb Koko Dajsa v mestu, ki je bila nominirana za nagrado Desetnica, je bila izbrana za projekt Ljubljana bere in so jo prejeli vsi ljubljanski četrtošolci. Po njeni knjigi Gospa s klobukom, ki je bila nominirana za Levstikovo nagrado, pa nastajata celovečerni animirani film in radijska igra.
Maša Ogrizek je po izobrazbi univerzitetna diplomirana sociologinja kulture in filozofinja, je od leta 2008 samozaposlena v kulturi; sprva kot kritičarka, sedaj kot književnica. Njeno pisanje za otroke in mladino odlikuje izpiljen jezik, ki je včasih intoniran humorno, spet drugič poetično. Njena zadnja knjiga Lisičja luna je prejela nagrado večernica za najboljše otroško ali mladinsko literarno delo preteklega leta. Zbirka kratkih zgodb Koko Dajsa v mestu, ki je bila nominirana za nagrado Desetnica, je bila izbrana za projekt Ljubljana bere in so jo prejeli vsi ljubljanski četrtošolci. Po njeni knjigi Gospa s klobukom, ki je bila nominirana za Levstikovo nagrado, pa nastajata celovečerni animirani film in radijska igra.
Slovenski alpinizem je konec novembra dobil novo potrditev, da njegovi predstavniki sodijo med največje legende tovrstnega osvajanja gora. V Brianconu v Franciji je Silvo Karo prejel prestižno nagrado zlati cepin za življenjsko delo v alpinizmu. V več kot 40 let dolgi karieri je alpinistična pot Silva Kara vodila s kmečkega podeželja in domačih Julijskih Alp do brutalnih patagonskih viharjev, prostranih višav Himalaje, ožarjenih granitnih dimnikov Karakoruma in yosemitskih navpičnih zidov. Kakšno veličino dosežkov je žirija, ki podeljuje nagrado zlati cepin, prepoznala v delu sicer tudi Bloudkovega nagrajenca, nosilca odlikovanja red za zasluge Republike Slovenije in častnega člana angleškega Alpine Cluba Silva Kara, boste slišali v Intervjuju.
Slovenski alpinizem je konec novembra dobil novo potrditev, da njegovi predstavniki sodijo med največje legende tovrstnega osvajanja gora. V Brianconu v Franciji je Silvo Karo prejel prestižno nagrado zlati cepin za življenjsko delo v alpinizmu. V več kot 40 let dolgi karieri je alpinistična pot Silva Kara vodila s kmečkega podeželja in domačih Julijskih Alp do brutalnih patagonskih viharjev, prostranih višav Himalaje, ožarjenih granitnih dimnikov Karakoruma in yosemitskih navpičnih zidov. Kakšno veličino dosežkov je žirija, ki podeljuje nagrado zlati cepin, prepoznala v delu sicer tudi Bloudkovega nagrajenca, nosilca odlikovanja red za zasluge Republike Slovenije in častnega člana angleškega Alpine Cluba Silva Kara, boste slišali v Intervjuju.
Pred nekaj več kot tridesetimi leti je pustila delo v tovarni v Rušah in se prepustila petju. Kmalu se je s slovenskim prevodom standarda Is You Is or Is You Ain't My Baby – A si ti al' nisi ti moj ljubi – povzpela na vrh lestvic in osvojila domače občinstvo s svojim nežnim, žametnim glasom. Bila je prva jazzovska pevka pri nas, ki se je zavestno in z vsem srcem posvečala jazzovski glasbi in jo želela s prepevanjem tudi v slovenščini približati širšemu občinstvu. Ko je spoznala ameriškega pianista Steva Klinka, sta postala nerazdružljiv tandem tako v glasbenem kot zasebnem življenju in skupaj že skoraj trideset let pišeta čudovito zgodbo. Pred njo je izdaja petnajstega samostojnega albuma, ki ga je posnela z nacionalnim jazzovskim orkestrom, Big Bandom RTV Slovenija. Poglobljenost v besedilo in zvok skladb naredita njene interpretacije srčne, iskrene ter občutene. Mio Žnidarič gosti glasbena urednica Alja Kramar.
Pred nekaj več kot tridesetimi leti je pustila delo v tovarni v Rušah in se prepustila petju. Kmalu se je s slovenskim prevodom standarda Is You Is or Is You Ain't My Baby – A si ti al' nisi ti moj ljubi – povzpela na vrh lestvic in osvojila domače občinstvo s svojim nežnim, žametnim glasom. Bila je prva jazzovska pevka pri nas, ki se je zavestno in z vsem srcem posvečala jazzovski glasbi in jo želela s prepevanjem tudi v slovenščini približati širšemu občinstvu. Ko je spoznala ameriškega pianista Steva Klinka, sta postala nerazdružljiv tandem tako v glasbenem kot zasebnem življenju in skupaj že skoraj trideset let pišeta čudovito zgodbo. Pred njo je izdaja petnajstega samostojnega albuma, ki ga je posnela z nacionalnim jazzovskim orkestrom, Big Bandom RTV Slovenija. Poglobljenost v besedilo in zvok skladb naredita njene interpretacije srčne, iskrene ter občutene. Mio Žnidarič gosti glasbena urednica Alja Kramar.
Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije zastopa interese več kot 118.000 slovenskih invalidov. Je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. Gostja sredinega Intervjuja je magistrica Mateja Toman, ki je letos oktobra, pred tem je bila vršilka dolžnosti, postala predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije. Ob prihajajočem 3. decembru, mednarodnem dnevu invalidov, smo z gostjo magistrico Matejo Toman osvetlili, kakšno je dejansko stanje na področju temeljnih pravic in enakih možnosti invalidov v naši družbi ter s kakšnimi izzivi se spopadajo invalidi v vsakdanjem življenju. Z njo se je pogovarjala Petra Medved.
Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije zastopa interese več kot 118.000 slovenskih invalidov. Je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. Gostja sredinega Intervjuja je magistrica Mateja Toman, ki je letos oktobra, pred tem je bila vršilka dolžnosti, postala predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije. Ob prihajajočem 3. decembru, mednarodnem dnevu invalidov, smo z gostjo magistrico Matejo Toman osvetlili, kakšno je dejansko stanje na področju temeljnih pravic in enakih možnosti invalidov v naši družbi ter s kakšnimi izzivi se spopadajo invalidi v vsakdanjem življenju. Z njo se je pogovarjala Petra Medved.
Te dni je pozornost svetovne javnosti, predvsem športne, usmerjena v arabski svet. Gre za predel sveta, ki slovi tudi po megalomanskih arhitekturnih presežkih in z različnimi mednarodnimi projekti privablja vlagatelje, pa tudi ustvarjalce z vsega sveta. Mednje štejemo tudi Slovenca, ki že več let uspešno deluje v Zalivu. Oblikovalec in arhitekt Robert Klun je za različne projekte prejel številne mednarodne nagrade. Najbolje ga je javnost spoznala pri projektu slovenskega paviljona na EXPU 2020 v Dubaju. Je tudi eden tistih, ki so popeljali slovensko pohištveno industrijo, arhitekturo in dizajn v Savdsko Arabijo. Kako realno je zastavljen projekt Neom, pametno mesto, stolpnica, ki naj bi se v dolžini 170 kilometrov v ravni črti vila čez puščavo? Kaj se bo zgodilo s stadioni po koncu svetovnega prvenstva v Katarju?
Te dni je pozornost svetovne javnosti, predvsem športne, usmerjena v arabski svet. Gre za predel sveta, ki slovi tudi po megalomanskih arhitekturnih presežkih in z različnimi mednarodnimi projekti privablja vlagatelje, pa tudi ustvarjalce z vsega sveta. Mednje štejemo tudi Slovenca, ki že več let uspešno deluje v Zalivu. Oblikovalec in arhitekt Robert Klun je za različne projekte prejel številne mednarodne nagrade. Najbolje ga je javnost spoznala pri projektu slovenskega paviljona na EXPU 2020 v Dubaju. Je tudi eden tistih, ki so popeljali slovensko pohištveno industrijo, arhitekturo in dizajn v Savdsko Arabijo. Kako realno je zastavljen projekt Neom, pametno mesto, stolpnica, ki naj bi se v dolžini 170 kilometrov v ravni črti vila čez puščavo? Kaj se bo zgodilo s stadioni po koncu svetovnega prvenstva v Katarju?
Primeri spolnega nadlegovanja, izkoriščanja in zlorab praviloma vedno pretresejo javnost. Zaradi spolnega nasilja je policija v zadevi Fotopub že vložila prvo ovadbo, in sicer za štiri kazniva dejanja,od tega za dve zoper spolno nedotakljivost. Ob dogajanju v jahalnem klubu v Ljubljani policija opravlja preiskave. Nekatere žrtve so v obeh omenjenih primerih torej povedale svoje. 18. novembra zaznamujemo evropski dan boja za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnimi zlorabami, 25. novembra pa mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Kje smo kot družba? Smo dovolj ozaveščeni? Da še vedno vlada taka družbena klima, da žrtve o tem ne govorijo, pravi Katja Bašič, upokojena kriminalistka z bogatimi izkušnjami na področju spolnega nasilja. Je spolnega nasilja zdaj več kot pred desetletji?
Primeri spolnega nadlegovanja, izkoriščanja in zlorab praviloma vedno pretresejo javnost. Zaradi spolnega nasilja je policija v zadevi Fotopub že vložila prvo ovadbo, in sicer za štiri kazniva dejanja,od tega za dve zoper spolno nedotakljivost. Ob dogajanju v jahalnem klubu v Ljubljani policija opravlja preiskave. Nekatere žrtve so v obeh omenjenih primerih torej povedale svoje. 18. novembra zaznamujemo evropski dan boja za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnimi zlorabami, 25. novembra pa mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Kje smo kot družba? Smo dovolj ozaveščeni? Da še vedno vlada taka družbena klima, da žrtve o tem ne govorijo, pravi Katja Bašič, upokojena kriminalistka z bogatimi izkušnjami na področju spolnega nasilja. Je spolnega nasilja zdaj več kot pred desetletji?
»Škoda, da sem jo jaz napisal – ker bi jo sicer z veseljem prebral,« o svoji novi, že deseti knjigi pravi Zvone Šeruga. Pastirček izpod Gorjancev, ki bi moral postati duhovnik, a je raje postal svetovni popotnik, je obiskal 130 držav, 6 celin, pri tem pa mu je družbo delalo 9 motorjev, 18 potnih listov in številne sopotnice, med katerimi mu je že več kot štiri desetletja najljubša žena Romana. Kako so se potovanja v tem času spremenila, kako se je spremenil svet in kako njemu ljuba ljudstva v slabo dostopnih in manj znanih predelih sveta? Kaj ga po vseh teh letih potovanj še navduši, kaj preseneti in presune, je Zvone Šeruga povedal Andreji Čokl v Intervjuju na Prvem.
»Škoda, da sem jo jaz napisal – ker bi jo sicer z veseljem prebral,« o svoji novi, že deseti knjigi pravi Zvone Šeruga. Pastirček izpod Gorjancev, ki bi moral postati duhovnik, a je raje postal svetovni popotnik, je obiskal 130 držav, 6 celin, pri tem pa mu je družbo delalo 9 motorjev, 18 potnih listov in številne sopotnice, med katerimi mu je že več kot štiri desetletja najljubša žena Romana. Kako so se potovanja v tem času spremenila, kako se je spremenil svet in kako njemu ljuba ljudstva v slabo dostopnih in manj znanih predelih sveta? Kaj ga po vseh teh letih potovanj še navduši, kaj preseneti in presune, je Zvone Šeruga povedal Andreji Čokl v Intervjuju na Prvem.
Kakšno vizijo Kitajske in sveta si zamišlja kitajski predsednik Ši Džinping, zdaj ko si je zagotovil absolutno oblast, ter kakšno alternativo Kitajska, kot ključna izzivalka ZDA na globalnem geopolitičnem parketu, pravzaprav ponuja?
Kakšno vizijo Kitajske in sveta si zamišlja kitajski predsednik Ši Džinping, zdaj ko si je zagotovil absolutno oblast, ter kakšno alternativo Kitajska, kot ključna izzivalka ZDA na globalnem geopolitičnem parketu, pravzaprav ponuja?
Slovenska javnost si bo v naslednji dneh lahko ogledala dokumentarni film Sarajevo Safari. Film prikazuje sprevržen način lova na ljudi v obleganem Sarajevu pred 30 leti. Gre za najnovejšo stvaritev filmskega režiserja Mirana Zupaniča. Redni profesor na Akademiji za gledališče radio, film in televizijo je znan po tem, da izbira teme, ki so bile v določenem zgodovinskem obdobju zelo pereče, težke. Izbira teme, pred katerimi so si ljudje zatiskali oči. V zadnjih tednih se tako sooča s številnimi obtožbami zaradi razkrivanja resnice dogajanja na Balkanu po letu 1992. Kdo so bili ti ljudje, ki so plačevali za ubijanje in kako je potekalo iskanje prič? Miran Zupanič je tokratni gost sredinega intervjuja.
Slovenska javnost si bo v naslednji dneh lahko ogledala dokumentarni film Sarajevo Safari. Film prikazuje sprevržen način lova na ljudi v obleganem Sarajevu pred 30 leti. Gre za najnovejšo stvaritev filmskega režiserja Mirana Zupaniča. Redni profesor na Akademiji za gledališče radio, film in televizijo je znan po tem, da izbira teme, ki so bile v določenem zgodovinskem obdobju zelo pereče, težke. Izbira teme, pred katerimi so si ljudje zatiskali oči. V zadnjih tednih se tako sooča s številnimi obtožbami zaradi razkrivanja resnice dogajanja na Balkanu po letu 1992. Kdo so bili ti ljudje, ki so plačevali za ubijanje in kako je potekalo iskanje prič? Miran Zupanič je tokratni gost sredinega intervjuja.
Marica Uršič Zupan je januarja postala četrta varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, odkar pri nas poznamo ta institut. Kot tri ključne stebre svojega delovanje poudarja: novinarsko in uredniško profesionalnost, medijsko etiko in odgovorno vlogo medija v družbi. Med vodstvom in uredništvom mora biti požarni zid, je prepričana. Na kakšen način se hipne razmere na RTV Slovenija kažejo v odzivih, ki jih prejema varuhinja? O uravnoteženosti, parcialnih interesih, ki niso javni interes, športu, jeziku in točnem času z Marico Uršič Zupan v sredinem Intervjuju.
Marica Uršič Zupan je januarja postala četrta varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, odkar pri nas poznamo ta institut. Kot tri ključne stebre svojega delovanje poudarja: novinarsko in uredniško profesionalnost, medijsko etiko in odgovorno vlogo medija v družbi. Med vodstvom in uredništvom mora biti požarni zid, je prepričana. Na kakšen način se hipne razmere na RTV Slovenija kažejo v odzivih, ki jih prejema varuhinja? O uravnoteženosti, parcialnih interesih, ki niso javni interes, športu, jeziku in točnem času z Marico Uršič Zupan v sredinem Intervjuju.
Jana Ahčin je od 1. julija letos predsednica Računskega sodišča, ko je v Državnem zboru prisegla kot četrta predsednica te ustanove. Leta 1988 je diplomirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, pred tem je obiskovala gimnazijo Ivana Cankarja (pogovorno tudi Šubičevo gimnazijo). Tole so poudarki njene osupljive karierne poti, s številnimi vodstvenimi položaji, pretežno zaznamovanimi z nekdanjo službo družbenega knjigovodstva - ustanovo, ki se je postopno preoblikovala. Na SDK-ju se je zaposlila leta 1993, kjer se je ukvarjala z nadzorom; od leta 1997 je bila namestnica direktorice Agencije za plačilni promet. Takrat je vodila projekt prenosa računov podjetij na banke, sodelovala pri ustanovitvi Uprave za javna plačila - to ustanovo je vodila dobrih 10 let. Pot jo je nato vodila na direktorsko mesto Davčne uprave, pod njenim vodstvom sta se v enotno finančno upravo (ali FURS) združili carinska in davčna uprava. Od poletja pa je po izvolitvi v Državnem zboru na vrhu Računskega sodišča, vrhovne ustanove za revidiranje javne porabe. Zdenka Bakalar jo gosti v Intervjuju na Prvem.
Jana Ahčin je od 1. julija letos predsednica Računskega sodišča, ko je v Državnem zboru prisegla kot četrta predsednica te ustanove. Leta 1988 je diplomirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, pred tem je obiskovala gimnazijo Ivana Cankarja (pogovorno tudi Šubičevo gimnazijo). Tole so poudarki njene osupljive karierne poti, s številnimi vodstvenimi položaji, pretežno zaznamovanimi z nekdanjo službo družbenega knjigovodstva - ustanovo, ki se je postopno preoblikovala. Na SDK-ju se je zaposlila leta 1993, kjer se je ukvarjala z nadzorom; od leta 1997 je bila namestnica direktorice Agencije za plačilni promet. Takrat je vodila projekt prenosa računov podjetij na banke, sodelovala pri ustanovitvi Uprave za javna plačila - to ustanovo je vodila dobrih 10 let. Pot jo je nato vodila na direktorsko mesto Davčne uprave, pod njenim vodstvom sta se v enotno finančno upravo (ali FURS) združili carinska in davčna uprava. Od poletja pa je po izvolitvi v Državnem zboru na vrhu Računskega sodišča, vrhovne ustanove za revidiranje javne porabe. Zdenka Bakalar jo gosti v Intervjuju na Prvem.
Dr. Izar Lunaček, 43-letni doktor filozofije, diplomirani komparativist, akademski slikar, ilustrator in predvsem stripar, ki stripe objavlja že več kot 20 let v raznih tiskanih in spletnih medijih (med drugim je tudi avtor prvega slovenskega spletnega stripa Založeni raj in avtor prvega slovenskega avtorskega stripa Animal noir, objavljenega pri veliki ameriški založbi IDW). Lunaček je ustanovitelj Stripolisa - zavoda za gojenje stripovske kulture in vodja istoimenske striparne na Poljanski v Ljubljani, soustanovitelj in soorganizator mednarodnega festivala stripa Tinta, osrednjega stripovskega dogodka v slovenskem prostoru, ki se otvori prav danes in bo potekal do nedelje v Kinu Šiška in drugih prizoriščih po Ljubljani in drugod po Sloveniji. Z enim najbolj predanih promotorjev stripa, povezovalcem slovenske stripovske scene in neutrudnim veznim členom s tujino dr. Izarjem Lunačkom se bo v tokratni oddaji Intervju pogovarjala Liana Buršič.
Dr. Izar Lunaček, 43-letni doktor filozofije, diplomirani komparativist, akademski slikar, ilustrator in predvsem stripar, ki stripe objavlja že več kot 20 let v raznih tiskanih in spletnih medijih (med drugim je tudi avtor prvega slovenskega spletnega stripa Založeni raj in avtor prvega slovenskega avtorskega stripa Animal noir, objavljenega pri veliki ameriški založbi IDW). Lunaček je ustanovitelj Stripolisa - zavoda za gojenje stripovske kulture in vodja istoimenske striparne na Poljanski v Ljubljani, soustanovitelj in soorganizator mednarodnega festivala stripa Tinta, osrednjega stripovskega dogodka v slovenskem prostoru, ki se otvori prav danes in bo potekal do nedelje v Kinu Šiška in drugih prizoriščih po Ljubljani in drugod po Sloveniji. Z enim najbolj predanih promotorjev stripa, povezovalcem slovenske stripovske scene in neutrudnim veznim členom s tujino dr. Izarjem Lunačkom se bo v tokratni oddaji Intervju pogovarjala Liana Buršič.
Kakšen odziv na dogodek v celjski bolnišnici bi bil na mestu? Kaj bi morali storiti?
Kakšen odziv na dogodek v celjski bolnišnici bi bil na mestu? Kaj bi morali storiti?
Prof. dr. Bruno Giordani je mednarodno uveljavljeni psiholog, ki se raziskovalno zlasti posveča področjem psihiatrije, nevrologije in nevropsihologije. Deluje na Univerzi v Michiganu v ZDA, kjer je direktor Inštituta Mary A. Rackhman. Prof. Giordani je tudi pomočnik direktorja Centra za Alzheimerjevo bolezen v Michiganu. Velik del svojega dela posveča staranju možganov in tej najpogostejši obliki demence, ki ima svoj svetovni dan 21. septembra. O Alzheimerjevi bolezni, izzivih zgodnje diagnostike in zdravljenja, medkulturni perspektivi uvida vanjo ter lepoti kognicije in spomina, se je v oddaji Intervju na Prvem s prof. dr. Brunom Giordanijem pogovarjala Mojca Delač. Prevode je bral Renato Horvat.
Prof. dr. Bruno Giordani je mednarodno uveljavljeni psiholog, ki se raziskovalno zlasti posveča področjem psihiatrije, nevrologije in nevropsihologije. Deluje na Univerzi v Michiganu v ZDA, kjer je direktor Inštituta Mary A. Rackhman. Prof. Giordani je tudi pomočnik direktorja Centra za Alzheimerjevo bolezen v Michiganu. Velik del svojega dela posveča staranju možganov in tej najpogostejši obliki demence, ki ima svoj svetovni dan 21. septembra. O Alzheimerjevi bolezni, izzivih zgodnje diagnostike in zdravljenja, medkulturni perspektivi uvida vanjo ter lepoti kognicije in spomina, se je v oddaji Intervju na Prvem s prof. dr. Brunom Giordanijem pogovarjala Mojca Delač. Prevode je bral Renato Horvat.
Na Prvem programu pa v nadaljevanju gostimo nekoga, ki v nasprotju z marsikom naravnost obožuje matematiko. Ljubitelj humorja in pohodništva, Velenjčan, ki že več let gledalcem ter tudi svojim študentom in poslušalcem na splošno želi približati lepote in skrivnosti marsikomu nepriljubljene matematike. Je diplomant Fakultete za matematiko in fiziko, za svojo diplomsko nalogo je prejel študijsko Prešernovo nagrado. Na fakulteti je iz matematike tudi doktoriral, danes pa je na njej asistent in predavatelj. Kaj bi se zgodilo, če bi politika bolj resno sledila znanosti in tudi matematiki, o tem v nadaljevanju v pogovoru z gostom sredinega Intervjuja. Z doktorjem Urošem Kuzmanom se bo pogovarjal Marko Rozman.
Na Prvem programu pa v nadaljevanju gostimo nekoga, ki v nasprotju z marsikom naravnost obožuje matematiko. Ljubitelj humorja in pohodništva, Velenjčan, ki že več let gledalcem ter tudi svojim študentom in poslušalcem na splošno želi približati lepote in skrivnosti marsikomu nepriljubljene matematike. Je diplomant Fakultete za matematiko in fiziko, za svojo diplomsko nalogo je prejel študijsko Prešernovo nagrado. Na fakulteti je iz matematike tudi doktoriral, danes pa je na njej asistent in predavatelj. Kaj bi se zgodilo, če bi politika bolj resno sledila znanosti in tudi matematiki, o tem v nadaljevanju v pogovoru z gostom sredinega Intervjuja. Z doktorjem Urošem Kuzmanom se bo pogovarjal Marko Rozman.
V sosednji Italiji je volilna kampanja za predčasne parlamentarne volitve v polnem teku. Za ponovno izvolitev v senat se poteguje tudi tržaška Slovenka Tatjana Rojc, ki jo je Demokratska stranka v Furlaniji Julijski krajini postavila na prvo mesto svoje kandidatne liste. Gre za pomembno odločitev tako v luči razumevanja večkulturnega obmejnega prostora kot tudi možnosti, da Slovenci v Italiji ohranijo svojega predstavnika v Rimu. Število parlamentarcev in senatorjev so Italijani lani z referendumom zmanjšali za tretjino, kar je še dodatno izpostavilo nerešeno vprašanje olajšane izvolitve, ki jo predvideva zaščitni zakon za Slovence. O aktualni politični klimi, posluhu za pravice Slovencev in perspektivni mladi generaciji narodne skupnosti se je s senatorko Tatjano Rojc pogovarjala Špela Lenardič.
V sosednji Italiji je volilna kampanja za predčasne parlamentarne volitve v polnem teku. Za ponovno izvolitev v senat se poteguje tudi tržaška Slovenka Tatjana Rojc, ki jo je Demokratska stranka v Furlaniji Julijski krajini postavila na prvo mesto svoje kandidatne liste. Gre za pomembno odločitev tako v luči razumevanja večkulturnega obmejnega prostora kot tudi možnosti, da Slovenci v Italiji ohranijo svojega predstavnika v Rimu. Število parlamentarcev in senatorjev so Italijani lani z referendumom zmanjšali za tretjino, kar je še dodatno izpostavilo nerešeno vprašanje olajšane izvolitve, ki jo predvideva zaščitni zakon za Slovence. O aktualni politični klimi, posluhu za pravice Slovencev in perspektivni mladi generaciji narodne skupnosti se je s senatorko Tatjano Rojc pogovarjala Špela Lenardič.
Kako bo slovensko gospodarstvo glede izjemnih podražitev energentov preživelo letošnjo zimo? Kako se bodo podjetja v prihodnje zaradi vse višjih obrestnih mer zadolževala? Kdaj se bomo znebili vrtoglave inflacije? O vsem tem s prvim ekonomistom na Gospodarski zbornici Bojanom Ivancem. Gre za analitika, ki je v slovenskih medijih verjetno eden izmed najbolj citiranih. Vsak hip ima na voljo tehtne informacije o gospodarskem utripu v Sloveniji. Tokrat bo svoje znanje, pa tudi osebne poglede na življenje delil z nami na Prvem.
Kako bo slovensko gospodarstvo glede izjemnih podražitev energentov preživelo letošnjo zimo? Kako se bodo podjetja v prihodnje zaradi vse višjih obrestnih mer zadolževala? Kdaj se bomo znebili vrtoglave inflacije? O vsem tem s prvim ekonomistom na Gospodarski zbornici Bojanom Ivancem. Gre za analitika, ki je v slovenskih medijih verjetno eden izmed najbolj citiranih. Vsak hip ima na voljo tehtne informacije o gospodarskem utripu v Sloveniji. Tokrat bo svoje znanje, pa tudi osebne poglede na življenje delil z nami na Prvem.
Ddr. Ana Vovk je diplomirala iz zgodovine in geografije in potem doktorirala najprej iz fizične geografije, pozneje pa še iz varstva okolja. Zdaj predava agroekologijo na mariborski filozofski fakulteti, na kateri vodi tudi Mednarodni center za ekoremediacije, v Mednarodnem centru za samooskrbo na učnem poligonu Dole pa teorijo povezuje s prakso. O pomenu samooskrbe v obdobju podnebnih sprememb, o širšem razumevanju podnebnih sprememb, o ekoremediacijah, o razliki med industrijskim in trajnostnim kmetijstvom ter o rešitvah, ki jih kot svetovalka predlaga Afriki in tudi Sloveniji, se bo z dvojno doktorico Ano Vovk pogovarjala Cirila Štuber.
Ddr. Ana Vovk je diplomirala iz zgodovine in geografije in potem doktorirala najprej iz fizične geografije, pozneje pa še iz varstva okolja. Zdaj predava agroekologijo na mariborski filozofski fakulteti, na kateri vodi tudi Mednarodni center za ekoremediacije, v Mednarodnem centru za samooskrbo na učnem poligonu Dole pa teorijo povezuje s prakso. O pomenu samooskrbe v obdobju podnebnih sprememb, o širšem razumevanju podnebnih sprememb, o ekoremediacijah, o razliki med industrijskim in trajnostnim kmetijstvom ter o rešitvah, ki jih kot svetovalka predlaga Afriki in tudi Sloveniji, se bo z dvojno doktorico Ano Vovk pogovarjala Cirila Štuber.
Poznana je kot največja ameriška kuharska mojstrica za barbecue. Elizabeth Karmel je zaslužna predvsem za popularizacijo teksaškega načina priprave mesa barbecue na ameriške Severa, dejavna je pa tudi na številni drugih področjih, saj je ustanovila restavracije, napisala kuharske knjige, ustvarila številne pripomočke za BBQ, predvsem pa želi premikati prsipevati k enakopravnosti s projekti Girls at the Grill, ki spodbuja ženske, da se odločijo za priprave hrane na prostem – na žaru in v tehniki barbecue. Z Elizabeth Karmel, ki je v Slovenijo prišla na povabilo Ameriškega veleposlaništva v Ljubljani v okviru programa kulinarične diplomacije, se je na Prvem pogovarjala Tina Lamovšek.
Poznana je kot največja ameriška kuharska mojstrica za barbecue. Elizabeth Karmel je zaslužna predvsem za popularizacijo teksaškega načina priprave mesa barbecue na ameriške Severa, dejavna je pa tudi na številni drugih področjih, saj je ustanovila restavracije, napisala kuharske knjige, ustvarila številne pripomočke za BBQ, predvsem pa želi premikati prsipevati k enakopravnosti s projekti Girls at the Grill, ki spodbuja ženske, da se odločijo za priprave hrane na prostem – na žaru in v tehniki barbecue. Z Elizabeth Karmel, ki je v Slovenijo prišla na povabilo Ameriškega veleposlaništva v Ljubljani v okviru programa kulinarične diplomacije, se je na Prvem pogovarjala Tina Lamovšek.
O tem, da je voda izjemno pomembna, obstaja pri nas družbeni konsenz. Kaj pomeni politično vrednotenje vode? Katera ekonomska, socialna ter ekološka tveganja in koristi so povezana z vodo? Ali ekonomizacija vode pomeni njeno uničenje ali rešitev? Zakaj je za razumevanje vodnega kroga pomembna hidro sociologija? Ali je enakopraven dostop do čiste pitne vode vsem ljudem na svetu uresničljiv? Ali imamo dovolj znanja in drugih veščin za trajnostno ravnanje z vodnimi viri? Kako misliti vodo, nam je v sredinem intervjuju na Prvem povedal prof. dr. Mihael Brenčič z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. V studio Prvega ga je povabil Bojan Leskovec.Foto: Jaka Babnik
O tem, da je voda izjemno pomembna, obstaja pri nas družbeni konsenz. Kaj pomeni politično vrednotenje vode? Katera ekonomska, socialna ter ekološka tveganja in koristi so povezana z vodo? Ali ekonomizacija vode pomeni njeno uničenje ali rešitev? Zakaj je za razumevanje vodnega kroga pomembna hidro sociologija? Ali je enakopraven dostop do čiste pitne vode vsem ljudem na svetu uresničljiv? Ali imamo dovolj znanja in drugih veščin za trajnostno ravnanje z vodnimi viri? Kako misliti vodo, nam je v sredinem intervjuju na Prvem povedal prof. dr. Mihael Brenčič z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. V studio Prvega ga je povabil Bojan Leskovec.Foto: Jaka Babnik
Več kot 35 let izkušenj v slovenskem in mednarodnem hotelirstvu je Bogdana Lipovška ustoličilo med pomembnejše strokovnjake za hotelirstvo in turizem sploh.
Več kot 35 let izkušenj v slovenskem in mednarodnem hotelirstvu je Bogdana Lipovška ustoličilo med pomembnejše strokovnjake za hotelirstvo in turizem sploh.
V pogovoru s filozofom in univerzitetnim predavateljem smo preverjali, ali je mogoče presekati gordijski vozel (geo)politične, ekonomske, podnebne, tehnološke in kulturne krize, ki pesti Slovenijo, Evropo in svet.
V pogovoru s filozofom in univerzitetnim predavateljem smo preverjali, ali je mogoče presekati gordijski vozel (geo)politične, ekonomske, podnebne, tehnološke in kulturne krize, ki pesti Slovenijo, Evropo in svet.
V Intervjuju na Prvem lahko slišite pogovor s prejemnikom Borštnikovega prstana, igralcem Ivom Barišičem. Barišič je bil vseskozi član igralskega ansambla novogoriškega gledališča, eden najpomembnejših stebrov njegovega razvoja, v strokovni utemeljitvi Borštnikovega prstana pa sta med poudarjenimi potezami njegovega gledališkega ustvarjanja ključni popolna predanost in odprtost. S priznanim igralcem, ki je v zadnjem obdobju postal prepoznaven obraz slovenskega filma, se je pogovarjal Rok Bozovičar.
V Intervjuju na Prvem lahko slišite pogovor s prejemnikom Borštnikovega prstana, igralcem Ivom Barišičem. Barišič je bil vseskozi član igralskega ansambla novogoriškega gledališča, eden najpomembnejših stebrov njegovega razvoja, v strokovni utemeljitvi Borštnikovega prstana pa sta med poudarjenimi potezami njegovega gledališkega ustvarjanja ključni popolna predanost in odprtost. S priznanim igralcem, ki je v zadnjem obdobju postal prepoznaven obraz slovenskega filma, se je pogovarjal Rok Bozovičar.
Kontrabasist in skladatelj Robert Jukič velja za enega najbolj vsestranskih glasbenikov pri nas, ustvarja v številnih glasbenih zvrsteh, poleg tega, da piše glasbo in aranžmaje, pa je izredno spreten tudi z besedami in njegove tekste zlahka označimo kot poezijo. Sporočilnost njegovega dela je vedno jasna in poslušalca vabi k premisleku. Maja letos (2022) je kontrabasist in skladatelj Robert Jukič izdal že svoj petnajsti album, ki ga je naslovil Izza.
Kontrabasist in skladatelj Robert Jukič velja za enega najbolj vsestranskih glasbenikov pri nas, ustvarja v številnih glasbenih zvrsteh, poleg tega, da piše glasbo in aranžmaje, pa je izredno spreten tudi z besedami in njegove tekste zlahka označimo kot poezijo. Sporočilnost njegovega dela je vedno jasna in poslušalca vabi k premisleku. Maja letos (2022) je kontrabasist in skladatelj Robert Jukič izdal že svoj petnajsti album, ki ga je naslovil Izza.
Čez en mesec bodo na Hrvaškem odprli 2404 metrov dolg most, ki bo povezal polotok Pelješac s celino. Projektiral ga je slovenski inženir, ki je tako pripomogel k reševanju 300 let starega problema, s katerim so se spopadali naši južni sosedje. Marjan Pipenbaher je avtor več kot 200 mostov v Sloveniji ter v širši evropski regiji. Poleg omenjenega projekta na Hrvaškem, sodeluje pri projektu v Turčiji, projektira pa tudi železniška viadukta pri Črnem Kalu. Kateri so po njegovem mnenju najlepši mostovi na planetu in zakaj je za našo državo tako pomemben projekt Drugi tir?
Čez en mesec bodo na Hrvaškem odprli 2404 metrov dolg most, ki bo povezal polotok Pelješac s celino. Projektiral ga je slovenski inženir, ki je tako pripomogel k reševanju 300 let starega problema, s katerim so se spopadali naši južni sosedje. Marjan Pipenbaher je avtor več kot 200 mostov v Sloveniji ter v širši evropski regiji. Poleg omenjenega projekta na Hrvaškem, sodeluje pri projektu v Turčiji, projektira pa tudi železniška viadukta pri Črnem Kalu. Kateri so po njegovem mnenju najlepši mostovi na planetu in zakaj je za našo državo tako pomemben projekt Drugi tir?
Zgodovinar Janez Weiss je redni gost arhivov, v katerih z branjem knjig v latinščini in gotici odkriva zgodovinske pomnike. Je neutrudni raziskovalec zgodovinskih dogodkov, ki so zaznamovali ljudi in kraje v Beli krajini. Je tudi ljubitelj alternativne glasbe in Črnomaljec.
Zgodovinar Janez Weiss je redni gost arhivov, v katerih z branjem knjig v latinščini in gotici odkriva zgodovinske pomnike. Je neutrudni raziskovalec zgodovinskih dogodkov, ki so zaznamovali ljudi in kraje v Beli krajini. Je tudi ljubitelj alternativne glasbe in Črnomaljec.
Za rešitev težav z zasvojenostjo, polarizacijo in radikalizacijo potrebujemo javni digitalni prostor in radikalne alternative. To ugotavlja umetnik, programer in predavatelj Ben Grosser, zato je ustvaril Minus, družbeno omrežje, ki ne šteje všečkov, delitev in prijateljev, ne spodbuja k sodelovanju, ne profilira, ne cilja in ni neskončno. Uporabnicam in uporabnikom omogoča le sto objav.
Za rešitev težav z zasvojenostjo, polarizacijo in radikalizacijo potrebujemo javni digitalni prostor in radikalne alternative. To ugotavlja umetnik, programer in predavatelj Ben Grosser, zato je ustvaril Minus, družbeno omrežje, ki ne šteje všečkov, delitev in prijateljev, ne spodbuja k sodelovanju, ne profilira, ne cilja in ni neskončno. Uporabnicam in uporabnikom omogoča le sto objav.
Gregor Dolinar je sredi marca prevzel vodenje Gorskoreševalne zveze Slovenije, ki je kot prostovoljna organizacija pred novimi izzivi, tudi s prizadevanji za ureditev položaja gorskih reševalcev letalcev. Dolinar, sicer dekan fakultete za elektrotehniko, še naprej poučuje matematiko in statistiko in je mednarodno uveljavljen matematik. Matematika zaznamuje njegovo poklicno kariero, njegov prosti čas pa predano delo v vrstah gorskih reševalcev. Njihovo poslanstvo je spoznal najprej kot plezalec, pred dobrima dvema desetletjema pa se je pridružil GRS Kranj. Še vedno je član. Z dobro organiziranostjo ujame čas za gore, turno smučanje, maratone, adrenalinske športe, pa tudi zanimive vzdržljivostne preizkušnje, kakršna je bil lanski 23-urni pohod čez hribe in doline od fakultete za elektrotehniko v Ljubljani do vrha Triglava.
Gregor Dolinar je sredi marca prevzel vodenje Gorskoreševalne zveze Slovenije, ki je kot prostovoljna organizacija pred novimi izzivi, tudi s prizadevanji za ureditev položaja gorskih reševalcev letalcev. Dolinar, sicer dekan fakultete za elektrotehniko, še naprej poučuje matematiko in statistiko in je mednarodno uveljavljen matematik. Matematika zaznamuje njegovo poklicno kariero, njegov prosti čas pa predano delo v vrstah gorskih reševalcev. Njihovo poslanstvo je spoznal najprej kot plezalec, pred dobrima dvema desetletjema pa se je pridružil GRS Kranj. Še vedno je član. Z dobro organiziranostjo ujame čas za gore, turno smučanje, maratone, adrenalinske športe, pa tudi zanimive vzdržljivostne preizkušnje, kakršna je bil lanski 23-urni pohod čez hribe in doline od fakultete za elektrotehniko v Ljubljani do vrha Triglava.
Mateja Sattler je trn v peti kanalske občine in industrijskega giganta – anhovskega Salonita, ki bi rad podvojil letno količino sosežiga odpadkov z zdajšnjih 109 tisoč ton na 220 tisoč ton. To območje, kjer je umrljivost zaradi azbestoze in raka najvišja v Sloveniji, bi postalo še bolj degradirano, država pa bi spet žrtvovala dolino in ljudi v zameno za kapital in politično kupčkanje.
Mateja Sattler je trn v peti kanalske občine in industrijskega giganta – anhovskega Salonita, ki bi rad podvojil letno količino sosežiga odpadkov z zdajšnjih 109 tisoč ton na 220 tisoč ton. To območje, kjer je umrljivost zaradi azbestoze in raka najvišja v Sloveniji, bi postalo še bolj degradirano, država pa bi spet žrtvovala dolino in ljudi v zameno za kapital in politično kupčkanje.
Neubesedljive zvočne igre, od filozofije k antropologiji glasbe; Trate vaše in naše mladosti, Metodologija preučevanja načinov življenja, temelji raziskovalnega dela v etnologiji ter socialni in kulturni antropologiji; Na trdna tla, brezsramni pogled samoniklih prizorišč in premislek nevladja mladinskega polja; Glasbeni pojmovnik za mlade … je le nekaj naslovov monografij, ki izstopajo v bogati biografiji znanstvenika, rednega profesorja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Rajka Muršiča. Dr. Rajko Muršič je humanist, opazovalec in raziskovalec človekovega vedenja v različnih situacijah, tudi tistih, ob katerih nastaja umetnost in ena od njih je glasba. Njegova etnografska študija rockovske glasbene skupine je ena redkih v svetu. Ob tem je dr. Rajko Muršič član številnih mednarodnih in domačih strokovnih društev, pa uredništev, je redni sodelavec prirejanja in aktivnega udeleževanja mednarodnih znanstvenih simpozijev. In je profesor, ki mladim odpira pogled na človečnost. Dr. Rajko Muršič je bil gost sredinega Intervjuja, ki je potekal v terenskem studiu na prizorišču 38. mednarodnega festivala Druga godba.
Neubesedljive zvočne igre, od filozofije k antropologiji glasbe; Trate vaše in naše mladosti, Metodologija preučevanja načinov življenja, temelji raziskovalnega dela v etnologiji ter socialni in kulturni antropologiji; Na trdna tla, brezsramni pogled samoniklih prizorišč in premislek nevladja mladinskega polja; Glasbeni pojmovnik za mlade … je le nekaj naslovov monografij, ki izstopajo v bogati biografiji znanstvenika, rednega profesorja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Rajka Muršiča. Dr. Rajko Muršič je humanist, opazovalec in raziskovalec človekovega vedenja v različnih situacijah, tudi tistih, ob katerih nastaja umetnost in ena od njih je glasba. Njegova etnografska študija rockovske glasbene skupine je ena redkih v svetu. Ob tem je dr. Rajko Muršič član številnih mednarodnih in domačih strokovnih društev, pa uredništev, je redni sodelavec prirejanja in aktivnega udeleževanja mednarodnih znanstvenih simpozijev. In je profesor, ki mladim odpira pogled na človečnost. Dr. Rajko Muršič je bil gost sredinega Intervjuja, ki je potekal v terenskem studiu na prizorišču 38. mednarodnega festivala Druga godba.
Metropolitanska opera se je za letošnjega Grammyja za najboljši operni posnetek potegovala kar z dvema nominacijama iz repertoarja 20. stoletja. Z opero sodobnega ameriškega skladatelja Philipa Glassa Ehnaton ter s Pogovori karmeličank francoskega skladatelja Francisa Poulenca. Žirijo Grammyjeve akademije je prepričal Glassov Ehanton, na newyorški oder postavljen pod taktirko ameriške dirigentke slovenskega rodu Karen Kamenšek. V Chicagu rojena glasbenica, katere družina izhaja iz Kamnice pri Mariboru, je ena najboljših poznavalk opusa Philipa Glassa. Razpeta je med Evropo, živi namreč v Franciji, Združenimi državami, kjer veliko ustvarja, in projekti drugod po svetu. Bila je umetniška vodja in glavna dirigentka dunajske Ljudske opere ter oper v Freiburgu in Hannovru, sodelovala je z glasbenimi hišami v Združenem kraljestvu in drugod po Evropi ter nizom ameriških. V letih 2007 in 2008 je bila tudi glasbena vodja Opere in baleta SNG Maribor. Novembra 2019 je prav z Glassovim Ehnatonom debitirala v newyorški Metropolitanski operi. V New Yorku bo od nocojšnjega večera do 10. junija ogled Ehnatona spet mogoč.
Metropolitanska opera se je za letošnjega Grammyja za najboljši operni posnetek potegovala kar z dvema nominacijama iz repertoarja 20. stoletja. Z opero sodobnega ameriškega skladatelja Philipa Glassa Ehnaton ter s Pogovori karmeličank francoskega skladatelja Francisa Poulenca. Žirijo Grammyjeve akademije je prepričal Glassov Ehanton, na newyorški oder postavljen pod taktirko ameriške dirigentke slovenskega rodu Karen Kamenšek. V Chicagu rojena glasbenica, katere družina izhaja iz Kamnice pri Mariboru, je ena najboljših poznavalk opusa Philipa Glassa. Razpeta je med Evropo, živi namreč v Franciji, Združenimi državami, kjer veliko ustvarja, in projekti drugod po svetu. Bila je umetniška vodja in glavna dirigentka dunajske Ljudske opere ter oper v Freiburgu in Hannovru, sodelovala je z glasbenimi hišami v Združenem kraljestvu in drugod po Evropi ter nizom ameriških. V letih 2007 in 2008 je bila tudi glasbena vodja Opere in baleta SNG Maribor. Novembra 2019 je prav z Glassovim Ehnatonom debitirala v newyorški Metropolitanski operi. V New Yorku bo od nocojšnjega večera do 10. junija ogled Ehnatona spet mogoč.
Metropolitanska opera se je za letošnjega Grammyja za najboljši operni posnetek potegovala kar z dvema nominacijama iz repertoarja 20. stoletja. Z opero sodobnega ameriškega skladatelja Philipa Glassa Ehnaton ter s Pogovori karmeličank francoskega skladatelja Francisa Poulenca. Žirijo Grammyjeve akademije je prepričal Glassov Ehanton, na newyorški oder postavljen pod taktirko ameriške dirigentke slovenskega rodu Karen Kamenšek. V Chicagu rojena glasbenica, katere družina izhaja iz Kamnice pri Mariboru, je ena najboljših poznavalk opusa Philipa Glassa. Razpeta je med Evropo, živi namreč v Franciji, Združenimi državami, kjer veliko ustvarja, in projekti drugod po svetu. Bila je umetniška vodja in glavna dirigentka dunajske Ljudske opere ter oper v Freiburgu in Hannovru, sodelovala je z glasbenimi hišami v Združenem kraljestvu in drugod po Evropi ter nizom ameriških. V letih 2007 in 2008 je bila tudi glasbena vodja Opere in baleta SNG Maribor. Novembra 2019 je prav z Glassovim Ehnatonom debitirala v newyorški Metropolitanski operi. V New Yorku bo od nocojšnjega večera do 10. junija ogled Ehnatona spet mogoč.
Metropolitanska opera se je za letošnjega Grammyja za najboljši operni posnetek potegovala kar z dvema nominacijama iz repertoarja 20. stoletja. Z opero sodobnega ameriškega skladatelja Philipa Glassa Ehnaton ter s Pogovori karmeličank francoskega skladatelja Francisa Poulenca. Žirijo Grammyjeve akademije je prepričal Glassov Ehanton, na newyorški oder postavljen pod taktirko ameriške dirigentke slovenskega rodu Karen Kamenšek. V Chicagu rojena glasbenica, katere družina izhaja iz Kamnice pri Mariboru, je ena najboljših poznavalk opusa Philipa Glassa. Razpeta je med Evropo, živi namreč v Franciji, Združenimi državami, kjer veliko ustvarja, in projekti drugod po svetu. Bila je umetniška vodja in glavna dirigentka dunajske Ljudske opere ter oper v Freiburgu in Hannovru, sodelovala je z glasbenimi hišami v Združenem kraljestvu in drugod po Evropi ter nizom ameriških. V letih 2007 in 2008 je bila tudi glasbena vodja Opere in baleta SNG Maribor. Novembra 2019 je prav z Glassovim Ehnatonom debitirala v newyorški Metropolitanski operi. V New Yorku bo od nocojšnjega večera do 10. junija ogled Ehnatona spet mogoč.
Kliše, da »brez čebel ni življenja« je še kako resničen. Uradni podatki kažejo, da je kar vsaka tretja žlica hrane odvisna od čebel. Njihova vrednost je neprecenljiva tako z gospodarskega, socialnega kot okoljskega vidika. In Slovenci smo narod čebelarjev - na tisoč prebivalcev Slovenije je kar pet čebelarjev, kar nas uvršča v svetovni vrh. Pred petkovim Svetovnim dnevom čebel se bomo o stanju čebel in čebelarjenja v naši medeni deželi, o kakovosti medu, sporazumevanju čebel in izzivih za sedanjost in prihodnost, kar se tiče zaščite teh drobnih opraševalk in našega okolja pogovarjali s prof. dr. Jankom Božičem, enim največjih mednarodnih strokovnjakov za čebele, ki poučuje vsebine s področja vedenja živali in čebelarstva že več kot 30 let na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in je tudi vodja centra za čebelarstvo na omenjeni fakulteti. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Kliše, da »brez čebel ni življenja« je še kako resničen. Uradni podatki kažejo, da je kar vsaka tretja žlica hrane odvisna od čebel. Njihova vrednost je neprecenljiva tako z gospodarskega, socialnega kot okoljskega vidika. In Slovenci smo narod čebelarjev - na tisoč prebivalcev Slovenije je kar pet čebelarjev, kar nas uvršča v svetovni vrh. Pred petkovim Svetovnim dnevom čebel se bomo o stanju čebel in čebelarjenja v naši medeni deželi, o kakovosti medu, sporazumevanju čebel in izzivih za sedanjost in prihodnost, kar se tiče zaščite teh drobnih opraševalk in našega okolja pogovarjali s prof. dr. Jankom Božičem, enim največjih mednarodnih strokovnjakov za čebele, ki poučuje vsebine s področja vedenja živali in čebelarstva že več kot 30 let na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in je tudi vodja centra za čebelarstvo na omenjeni fakulteti. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.
Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.
Aprila letos je bil prof. dr. Jože Rovan že drugič skoraj soglasno izvoljen za predsednika ene izmed naših najpomembnejših organizacij, to je Planinske zveze Slovenije. Pohodniški in kolesarski vodnik, inštruktor, vodja akcij urejanja planinskih poti in urednik planinskih zemljevidov je bil na to mesto prvič izvoljen leta 2018. Sicer izredni profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti se je šolal doma in v tujini, dva mandata pa je bil tudi predstojnik Katedre za statistiko. Kakšna je vloga PZS v sedanjosti? Kakšne izzive prinaša za to organizacijo prihodnost? Kakšna je usoda množičnih organizacij pri nas in kakšni so njegovi načrt v drugem mandatu? Z Jožetom Rovanom se bo v Intervjuju pogovarjal Jure K. Čokl.
Aprila letos je bil prof. dr. Jože Rovan že drugič skoraj soglasno izvoljen za predsednika ene izmed naših najpomembnejših organizacij, to je Planinske zveze Slovenije. Pohodniški in kolesarski vodnik, inštruktor, vodja akcij urejanja planinskih poti in urednik planinskih zemljevidov je bil na to mesto prvič izvoljen leta 2018. Sicer izredni profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti se je šolal doma in v tujini, dva mandata pa je bil tudi predstojnik Katedre za statistiko. Kakšna je vloga PZS v sedanjosti? Kakšne izzive prinaša za to organizacijo prihodnost? Kakšna je usoda množičnih organizacij pri nas in kakšni so njegovi načrt v drugem mandatu? Z Jožetom Rovanom se bo v Intervjuju pogovarjal Jure K. Čokl.
Dr. Alenka Jelen je predavateljica na področju odnosov z javnostmi, komuniciranja, medijev in kulture na Univerzi Stirling na Škotskem, kjer gojijo bogato tradicijo akademskega raziskovanja tega področja. Pri svojem delu se dr. Jelen trenutno zlasti posveča vlogi žensk v odnosih z javnostjo, komuniciranju v obdobju pandemije in političnemu komuniciranju. Kje so primeri dobrih praks, kaj je to informacijska higiena, zakaj je jezik tako pomemben, kako komuniciranje oblikuje javno mnenje in kaj se zgodi, ko se pojavijo laži in nekonsistentnosti? O vsem tem se bo v sredinem Intervjuju na Prvem z dr. Alenko Jelen pogovarjala Mojca Delač.
Dr. Alenka Jelen je predavateljica na področju odnosov z javnostmi, komuniciranja, medijev in kulture na Univerzi Stirling na Škotskem, kjer gojijo bogato tradicijo akademskega raziskovanja tega področja. Pri svojem delu se dr. Jelen trenutno zlasti posveča vlogi žensk v odnosih z javnostjo, komuniciranju v obdobju pandemije in političnemu komuniciranju. Kje so primeri dobrih praks, kaj je to informacijska higiena, zakaj je jezik tako pomemben, kako komuniciranje oblikuje javno mnenje in kaj se zgodi, ko se pojavijo laži in nekonsistentnosti? O vsem tem se bo v sredinem Intervjuju na Prvem z dr. Alenko Jelen pogovarjala Mojca Delač.
Na dan upora proti okupatorju obujamo spomin na pesnika, upornika, partizana, narodnega heroja, čigar pesmi imajo po besedah literarnega zgodovinarja dr. Matjaža Kmecla med osupljivimi 12 tisoč pesmimi upora, kolikor so jih našteli zgodovinarji iz okupacijskega časa, prav gotovo poseben pomen. Karla Destovnika - Kajuha, ki je umrl pri komaj 21-ih letih, spoznavamo prek pripovedi Vlada Vrbiča – publicista, kulturnega delavca in odličnega poznavalca Kajuha. Vrbič je pred dvema letoma izdal roman Prestreljene sanje in v njem romaneskno opisal Kajuhovo življenjsko zgodbo, njegovo očitno nadarjenost in čas, ki je od fanta zahteval odraslost, vztrajnost, socialno pravičnost, ljubezen do domovine in brezpogojen boj za osvoboditev izpod okupatorskega škornja.
Na dan upora proti okupatorju obujamo spomin na pesnika, upornika, partizana, narodnega heroja, čigar pesmi imajo po besedah literarnega zgodovinarja dr. Matjaža Kmecla med osupljivimi 12 tisoč pesmimi upora, kolikor so jih našteli zgodovinarji iz okupacijskega časa, prav gotovo poseben pomen. Karla Destovnika - Kajuha, ki je umrl pri komaj 21-ih letih, spoznavamo prek pripovedi Vlada Vrbiča – publicista, kulturnega delavca in odličnega poznavalca Kajuha. Vrbič je pred dvema letoma izdal roman Prestreljene sanje in v njem romaneskno opisal Kajuhovo življenjsko zgodbo, njegovo očitno nadarjenost in čas, ki je od fanta zahteval odraslost, vztrajnost, socialno pravičnost, ljubezen do domovine in brezpogojen boj za osvoboditev izpod okupatorskega škornja.
Dva meseca že spremljamo grozljive podobe, ki prihajajo iz Ukrajine – mesta so zravnana s tlemi, na tisoče civilistov je bilo ubitih, posiljenih in pohabljenih, milijoni beguncev so zbežali na zahod, v Evropo. Medtem se je ruska vojska, ki je na začetku vojne utrpela nepričakovane poraze v okolici Kijeva, prerazporedila in zdaj stopnjuje svoje napade na jugu in vzhodu države. A medtem ko vse to opazujemo, si še vedno ne znamo čisto natančno odgovoriti, zakaj je oblast nad Ukrajino sploh tako pomembna za predsednika Putina? Zakaj se na presenečenje mnogih – še zlasti pa oblastnikov v Kremlju – vlada v Kijevu ob napadu ni sesula kot hišica iz kart? In kaj bi se moralo zgoditi na bojišču in na diplomatskem parketu, da bi Kremelj naposled ustavil svoj vojaški stroj? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali v tokratnem Intervjuju na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja, rusista in teologa, dr. Simona Malmenvalla, predavatelja tako na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani kakor na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Tatjana Splichal / iz osebnega arhiva dr. Simona Malmenvalla
Dva meseca že spremljamo grozljive podobe, ki prihajajo iz Ukrajine – mesta so zravnana s tlemi, na tisoče civilistov je bilo ubitih, posiljenih in pohabljenih, milijoni beguncev so zbežali na zahod, v Evropo. Medtem se je ruska vojska, ki je na začetku vojne utrpela nepričakovane poraze v okolici Kijeva, prerazporedila in zdaj stopnjuje svoje napade na jugu in vzhodu države. A medtem ko vse to opazujemo, si še vedno ne znamo čisto natančno odgovoriti, zakaj je oblast nad Ukrajino sploh tako pomembna za predsednika Putina? Zakaj se na presenečenje mnogih – še zlasti pa oblastnikov v Kremlju – vlada v Kijevu ob napadu ni sesula kot hišica iz kart? In kaj bi se moralo zgoditi na bojišču in na diplomatskem parketu, da bi Kremelj naposled ustavil svoj vojaški stroj? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali v tokratnem Intervjuju na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja, rusista in teologa, dr. Simona Malmenvalla, predavatelja tako na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani kakor na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Tatjana Splichal / iz osebnega arhiva dr. Simona Malmenvalla
Dr.Rok Mihelič je agronom, ki z napredno mislečimi somišljeniki opravlja pionirsko delo na področju širjenja znanja o ohranitvenem ali kot mu pravijo nekateri regenerativnem kmetijstvu. Prizadeva si za manjšo odvisnost kmetov od kapitalskih in političnih lobijev. Zaposlen je na Biotehniški fakulteti, na katedri za pedologijo in varstvo okolja. Kot poznavalec znanosti o tleh, ki je precej redka pri nas in v Evropi se profesionalno posveča ohranjanju vitalnih živih tal. Študentom prenaša znanje s predmetov Gnojenje in rodovitnost tal, Agroekosistemi in varstvo okolja, Trajnostno kmetijstvo in Gospodarjenje z biogenimi odpadki in raziskovalec naravnih procesov, za ohranjanje živosti tal. Je privrženec celovitega, trajnostnega razvoja kmetijstva, kot nepogrešljivega dela krožne ekonomije celotne družbe. Poleg dela na fakulteti je dejaven tudi v neprofitnih organizacijah, ki širijo manjkajoče znanje o ekonomsko vzdržni metodi kmetovanja, ki na dolgi rok ne izčrpava zemlje.
Dr.Rok Mihelič je agronom, ki z napredno mislečimi somišljeniki opravlja pionirsko delo na področju širjenja znanja o ohranitvenem ali kot mu pravijo nekateri regenerativnem kmetijstvu. Prizadeva si za manjšo odvisnost kmetov od kapitalskih in političnih lobijev. Zaposlen je na Biotehniški fakulteti, na katedri za pedologijo in varstvo okolja. Kot poznavalec znanosti o tleh, ki je precej redka pri nas in v Evropi se profesionalno posveča ohranjanju vitalnih živih tal. Študentom prenaša znanje s predmetov Gnojenje in rodovitnost tal, Agroekosistemi in varstvo okolja, Trajnostno kmetijstvo in Gospodarjenje z biogenimi odpadki in raziskovalec naravnih procesov, za ohranjanje živosti tal. Je privrženec celovitega, trajnostnega razvoja kmetijstva, kot nepogrešljivega dela krožne ekonomije celotne družbe. Poleg dela na fakulteti je dejaven tudi v neprofitnih organizacijah, ki širijo manjkajoče znanje o ekonomsko vzdržni metodi kmetovanja, ki na dolgi rok ne izčrpava zemlje.
Če vozite gorsko kolo in ste že kdaj bili na Koroškem, je zelo malo možnosti, da še niste slišali za Aneja Štrucla. Njegov oče, legenda med gorskimi kolesarji Dušan Štrucl - Dixi, je že leta 1995 ustanovil prvi gorskokolesarski hotel v Sloveniji – Hotel Club Krnes. Že leto pozneje je organiziral prvo tekmovanje za slovenski pokal v Downhillu Divja jaga in ga nato izvedel še v naslednjih dvanajstih letih. Leta 2008 se je Dušan z družino preselil v Jamnico in tam se začne tudi zgodba našega sogovornika, njegovega sina Aneja, ki je zdaj alfa in omega ekohotela Koroš in kluba gorskih kolesarjev Bikenomad. O njegovem delu, izzivih, ki jih je moral premagati, in združitvi številnih udeležencev v uspešno zgodbo koroškega turizma se bo z njim pogovarjal Jure K. Čokl.
Če vozite gorsko kolo in ste že kdaj bili na Koroškem, je zelo malo možnosti, da še niste slišali za Aneja Štrucla. Njegov oče, legenda med gorskimi kolesarji Dušan Štrucl - Dixi, je že leta 1995 ustanovil prvi gorskokolesarski hotel v Sloveniji – Hotel Club Krnes. Že leto pozneje je organiziral prvo tekmovanje za slovenski pokal v Downhillu Divja jaga in ga nato izvedel še v naslednjih dvanajstih letih. Leta 2008 se je Dušan z družino preselil v Jamnico in tam se začne tudi zgodba našega sogovornika, njegovega sina Aneja, ki je zdaj alfa in omega ekohotela Koroš in kluba gorskih kolesarjev Bikenomad. O njegovem delu, izzivih, ki jih je moral premagati, in združitvi številnih udeležencev v uspešno zgodbo koroškega turizma se bo z njim pogovarjal Jure K. Čokl.
Jože Krmelj, obrtnik leta 2021, je skupaj z ženo že sedma generacija, ki ohranja kovaštvo na Kovačiji Krmelj že od leta 1870. Nagrajenec, ki je dejavnost prevzel pred dvaintridesetimi leti, kovaštvo razume in doživlja kot umetnost in ustvarjanje, saj so vsi njihovi tradicionalni izdelki unikatni in skovani s kladivom. Žalosti pa ga usihanje kovaške obrti, za katero se mladi ne zanimajo več. Jože Krmelj na prvo mesto postavlja kakovost izdelkov in si ne želi širitve. Prizadevanja, da ohranijo obrt in tradicijo kovaštva, so bila vedno v ospredju in še danes potrjujejo pravilnost njihove poslovne odločitve.
Jože Krmelj, obrtnik leta 2021, je skupaj z ženo že sedma generacija, ki ohranja kovaštvo na Kovačiji Krmelj že od leta 1870. Nagrajenec, ki je dejavnost prevzel pred dvaintridesetimi leti, kovaštvo razume in doživlja kot umetnost in ustvarjanje, saj so vsi njihovi tradicionalni izdelki unikatni in skovani s kladivom. Žalosti pa ga usihanje kovaške obrti, za katero se mladi ne zanimajo več. Jože Krmelj na prvo mesto postavlja kakovost izdelkov in si ne želi širitve. Prizadevanja, da ohranijo obrt in tradicijo kovaštva, so bila vedno v ospredju in še danes potrjujejo pravilnost njihove poslovne odločitve.
Petki na Pogačarjevem trgu v Ljubljani so se v zadnjem desetletju spremenili. Razlog? Kulinarična tržnica Odprta kuhna, ki je v naš prostor prinesla koncept ulične prehrane. Zasluge za to gredo podjetnici Almi Kochavy in njenemu možu. Nenehno išče zamisli za povezovanje restavracij in gostincev s potrošniki, gosti, jedci. Z vizijo in jasnimi cilji želi premikati meje in pustiti pečat v slovenski gastronomiji. Kako hrana igra povezovalno vlogo v njenem življenju, pa v današnjem Intervjuju. Z Almo Kochavy se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Petki na Pogačarjevem trgu v Ljubljani so se v zadnjem desetletju spremenili. Razlog? Kulinarična tržnica Odprta kuhna, ki je v naš prostor prinesla koncept ulične prehrane. Zasluge za to gredo podjetnici Almi Kochavy in njenemu možu. Nenehno išče zamisli za povezovanje restavracij in gostincev s potrošniki, gosti, jedci. Z vizijo in jasnimi cilji želi premikati meje in pustiti pečat v slovenski gastronomiji. Kako hrana igra povezovalno vlogo v njenem življenju, pa v današnjem Intervjuju. Z Almo Kochavy se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Zdravnica, ki se je skoraj 30 let ukvarjala s preventivnimi programi, se je v zadnjih letih trudila za implementacijo programa Mira - nacionalnega programa za duševno zdravje. Program narekuje vzpostavitev mreže centrov za duševno zdravje odraslih ter otrok in mladostnikov, ki omogoča dostop pomoči in podpore vsem ljudem na vseh koncih Slovenije. Program žal še ni v polni meri zaživel, kar se je izkazalo tudi v času pandemije covida. Strokovnjaki so namreč že desetletje in več opozarjali, da moramo kot družba večjo skrb nameniti krepitvi duševnega zdravja. A žal na tem področju ni bilo in še vedno ni dovolj smelih korakov naprej.
Zdravnica, ki se je skoraj 30 let ukvarjala s preventivnimi programi, se je v zadnjih letih trudila za implementacijo programa Mira - nacionalnega programa za duševno zdravje. Program narekuje vzpostavitev mreže centrov za duševno zdravje odraslih ter otrok in mladostnikov, ki omogoča dostop pomoči in podpore vsem ljudem na vseh koncih Slovenije. Program žal še ni v polni meri zaživel, kar se je izkazalo tudi v času pandemije covida. Strokovnjaki so namreč že desetletje in več opozarjali, da moramo kot družba večjo skrb nameniti krepitvi duševnega zdravja. A žal na tem področju ni bilo in še vedno ni dovolj smelih korakov naprej.
Gostja tokratne oddaje Intervju je izvršna direktorica Islandskega Združenja za pravice žensk, Brynhildur Heidar og Omarsdottir. Ob mednarodnem dnevu žensk je v pogovoru z voditeljico Tito Mayer povedala, kako je živeti na Islandiji, kjer je stopnja enakosti spolov najvišja na svetu, v državi, ki jo že drugič zapored vodi mlada ženska in kjer vsako leto sprejmejo tudi do pet zakonov s področja enakosti spolov, v družbi, kjer se otroci v šolah učijo o feminizmu in enakosti.
Gostja tokratne oddaje Intervju je izvršna direktorica Islandskega Združenja za pravice žensk, Brynhildur Heidar og Omarsdottir. Ob mednarodnem dnevu žensk je v pogovoru z voditeljico Tito Mayer povedala, kako je živeti na Islandiji, kjer je stopnja enakosti spolov najvišja na svetu, v državi, ki jo že drugič zapored vodi mlada ženska in kjer vsako leto sprejmejo tudi do pet zakonov s področja enakosti spolov, v družbi, kjer se otroci v šolah učijo o feminizmu in enakosti.
Gostja tokratne oddaje Intervju je izvršna direktorica Islandskega Združenja za pravice žensk, Brynhildur Heidar og Omarsdottir. Ob mednarodnem dnevu žensk je, v pogovoru z voditeljico Tito Mayer, povedala kako je živeti na Islandiji, kjer je stopnja enakosti spolov najvišja na svetu, v državi, ki jo že drugič zapored vodi mlada ženska in kjer vsako leto sprejmejo tudi do pet zakonov s področja enakosti spolov, v družbi, kjer se otroci v šolah učijo o feminizmu in enakosti.
Gostja tokratne oddaje Intervju je izvršna direktorica Islandskega Združenja za pravice žensk, Brynhildur Heidar og Omarsdottir. Ob mednarodnem dnevu žensk je, v pogovoru z voditeljico Tito Mayer, povedala kako je živeti na Islandiji, kjer je stopnja enakosti spolov najvišja na svetu, v državi, ki jo že drugič zapored vodi mlada ženska in kjer vsako leto sprejmejo tudi do pet zakonov s področja enakosti spolov, v družbi, kjer se otroci v šolah učijo o feminizmu in enakosti.
Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, verjame v socialne vrednote. Februarska stavka je v prizadevanjih za boljše plače, normative in standarde povezala različne poklicne skupine v zdravstvu in socialnem varstvu. Irena Ilešič Čujovič, kritična tudi do vladnih odločitev, ve, da morajo vztrajati. Poznavanje razmer, znanje, vztrajnost, odločnost, preudarnost so vrline, ki jih diplomirana pravnica na čelu sindikata s 17.000 člani potrebuje na pogajanjih in v vsakodnevnih prizadevanjih za boljši socialni položaj zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu.
Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, verjame v socialne vrednote. Februarska stavka je v prizadevanjih za boljše plače, normative in standarde povezala različne poklicne skupine v zdravstvu in socialnem varstvu. Irena Ilešič Čujovič, kritična tudi do vladnih odločitev, ve, da morajo vztrajati. Poznavanje razmer, znanje, vztrajnost, odločnost, preudarnost so vrline, ki jih diplomirana pravnica na čelu sindikata s 17.000 člani potrebuje na pogajanjih in v vsakodnevnih prizadevanjih za boljši socialni položaj zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu.
Andrej Stopar, aktualni dopisnik v Washingtonu in nekdanji dopisnik RTV Slovenija v Moskvi, analizira največji vojaški spopad na evropskih tleh po drugi svetovni vojni.
Andrej Stopar, aktualni dopisnik v Washingtonu in nekdanji dopisnik RTV Slovenija v Moskvi, analizira največji vojaški spopad na evropskih tleh po drugi svetovni vojni.
Lojze Krajnčan je dirigent, skladatelj in aranžer. Nekdaj tudi pozavnist. Že skoraj štirideset let je član Big Banda RTV Slovenija. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, kasneje pa se je izobraževal tudi na sloviti univerzi Berklee v Bostonu. Najprej se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni pa je postal član hišnega jazzovskega orkestra, leta 1993 pa tudi njegov stalni dirigent. V vseh teh letih se je podpisal pod številne projekte; njegov opus je precejšen in tudi izredno pester: od otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih napevov in resne klasične glasbe, do del za revijski in jazzovski orkester. To širino mu daje nenehna želja po raziskovanju, iskanje novih kompozicijskih izražanj je kljub dolgoletnim izkušnjam še vedno prisotno. Ne glede na to ali gre za aranžmaje ali avtorsko delo, so v ospredju neverjetna natančnost, poglobljenost in spoštovanje do glasbenega gradiva in glasbe kot umetnosti. Vsaka partitura Lojzeta Krajnčana je zgodba zase in v vsaki zgodi se zrcali njegova duša. Ob njegovi okrogli obletnici se v intervjuju pogovarjamo o njegovi skladateljski poti, dotaknemo se njegovega odnosa do big banda kot institucije, njegove vloge v slovenskem glasbenem prostoru, sodelovanja z mlajšimi glasbeniki ter tudi trenutnega stanja glasbe v Sloveniji.
Lojze Krajnčan je dirigent, skladatelj in aranžer. Nekdaj tudi pozavnist. Že skoraj štirideset let je član Big Banda RTV Slovenija. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, kasneje pa se je izobraževal tudi na sloviti univerzi Berklee v Bostonu. Najprej se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni pa je postal član hišnega jazzovskega orkestra, leta 1993 pa tudi njegov stalni dirigent. V vseh teh letih se je podpisal pod številne projekte; njegov opus je precejšen in tudi izredno pester: od otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih napevov in resne klasične glasbe, do del za revijski in jazzovski orkester. To širino mu daje nenehna želja po raziskovanju, iskanje novih kompozicijskih izražanj je kljub dolgoletnim izkušnjam še vedno prisotno. Ne glede na to ali gre za aranžmaje ali avtorsko delo, so v ospredju neverjetna natančnost, poglobljenost in spoštovanje do glasbenega gradiva in glasbe kot umetnosti. Vsaka partitura Lojzeta Krajnčana je zgodba zase in v vsaki zgodi se zrcali njegova duša. Ob njegovi okrogli obletnici se v intervjuju pogovarjamo o njegovi skladateljski poti, dotaknemo se njegovega odnosa do big banda kot institucije, njegove vloge v slovenskem glasbenem prostoru, sodelovanja z mlajšimi glasbeniki ter tudi trenutnega stanja glasbe v Sloveniji.
Janez Starman je od maja lani predsednik Odvetniške zbornice Slovenije, pred tem je bil tri mandate njen podpredsednik. Med drugim je bil sodniški pripravnik pri višjem sodišču v Kopru, dobrih 20 let je samostojni odvetnik. Že vrsto let je mediator. Ni mu tuja niti politika – za zdaj lokalna. Je nepoklicni podžupan mestne občine Koper, tudi mestni svetnik. Z Janezom Starmanom se bomo pogovarjali o položaju odvetnikov, o tem, kako je na njihovo delo vplivala epidemija. Vprašali ga bomo tudi, v kakšnem stanju je po njegovem mnenju pravna država pri nas in ali smo Slovenci res pravdarski narod. V studiu Prvega se z njim pogovarja Jolanda Lebar.
Janez Starman je od maja lani predsednik Odvetniške zbornice Slovenije, pred tem je bil tri mandate njen podpredsednik. Med drugim je bil sodniški pripravnik pri višjem sodišču v Kopru, dobrih 20 let je samostojni odvetnik. Že vrsto let je mediator. Ni mu tuja niti politika – za zdaj lokalna. Je nepoklicni podžupan mestne občine Koper, tudi mestni svetnik. Z Janezom Starmanom se bomo pogovarjali o položaju odvetnikov, o tem, kako je na njihovo delo vplivala epidemija. Vprašali ga bomo tudi, v kakšnem stanju je po njegovem mnenju pravna država pri nas in ali smo Slovenci res pravdarski narod. V studiu Prvega se z njim pogovarja Jolanda Lebar.
V Intervjuju na Prvem vam v poslušanje ponujamo pogovor s finančnico Alenko Žnidaršič Kranjc, ki je lastnica več družb, zavarovalniških in pokojninskih, pod okriljem holdinga SKUPINA PRVA. Prav tako je lastnica domov za starejše DEOS. Celotni pogovor lahko poslušate v podkastu SRCE BIJE ZA POSEL, ki ga pripravljata Urška Jereb in Maja Derčar.
V Intervjuju na Prvem vam v poslušanje ponujamo pogovor s finančnico Alenko Žnidaršič Kranjc, ki je lastnica več družb, zavarovalniških in pokojninskih, pod okriljem holdinga SKUPINA PRVA. Prav tako je lastnica domov za starejše DEOS. Celotni pogovor lahko poslušate v podkastu SRCE BIJE ZA POSEL, ki ga pripravljata Urška Jereb in Maja Derčar.
VHS-kasete in arhivi s posnetki iz polpretekle zgodovine so za Žiga Virca očitno pogosti vir, od koder črpa vsebino za svoje filme in dokumentarce. A zdi se, da predstavnik mlajše generacije novomeškega vala slovenskih režiserjev nikakor noče ostati ukalupljen, saj se nabor žanrov, v katerih se je že oziroma bi se rad preizkusil, in platform, prek katerih najde občinstvo – sem lahko prišteva tudi Netflix in HBO −, le povečuje. Filmom tudi ne želi dajati oznak: slovenski, evropski, ameriški. Film je pač lahko dober, povprečen ali slab. In še: 'Gremo v kino' vidi kot zanimivo izkušnjo, ne bi je pa dal na skoraj religiozni piedestal gledanja filmov. V sredin Intervju na Prvem je Žiga Virca povabila Tina Lamovšek. *VOD=Video-on-demand oz. video na zahtevo
VHS-kasete in arhivi s posnetki iz polpretekle zgodovine so za Žiga Virca očitno pogosti vir, od koder črpa vsebino za svoje filme in dokumentarce. A zdi se, da predstavnik mlajše generacije novomeškega vala slovenskih režiserjev nikakor noče ostati ukalupljen, saj se nabor žanrov, v katerih se je že oziroma bi se rad preizkusil, in platform, prek katerih najde občinstvo – sem lahko prišteva tudi Netflix in HBO −, le povečuje. Filmom tudi ne želi dajati oznak: slovenski, evropski, ameriški. Film je pač lahko dober, povprečen ali slab. In še: 'Gremo v kino' vidi kot zanimivo izkušnjo, ne bi je pa dal na skoraj religiozni piedestal gledanja filmov. V sredin Intervju na Prvem je Žiga Virca povabila Tina Lamovšek. *VOD=Video-on-demand oz. video na zahtevo
Dr. Miloš Kosec (1986) je eden najbolj pronicljivih slovenskih arhitektov mlajše generacije. Tudi publicist, ki ustvarja za reviji Outsider in Praznine, je leta 2013 diplomiral na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo z diplomsko nalogo "Ruševina kot arhitekturni objekt", za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado, na londonski Univerzi Birkbeck pa je doktoriral iz pasivnosti v arhitekturi, torej s temo, ki je ena bolj intrigantnih in tehtnih v današnji neoliberalni družbi. Od lani je zaposlen kot kustos za arhitekturo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) in je tudi član kolektiva Nonument ter Associate Research Fellow pri že omenjeni londonski univerzi. Ker prodorno pa tudi humano vstopa v javno diskusijo skozi odnos arhitektura-človek-prostor, se bosta z voditeljico tokratne oddaje dotaknila aktualnih tem kot so stanovanjska kriza, dileme zapiranja oziroma privatiziranja javnega prostora, odnos države do kulturne dediščine, pa tudi odnos slehernika do arhitekture in bivanja, seveda pa se bosta dotaknila tudi velikih imen slovenske arhitekture, ki so pomembno vplivala na naše dojemanje prostora, v katerem živimo. Intervju z dr. Milošem Koscem vodi Liana Buršič.
Dr. Miloš Kosec (1986) je eden najbolj pronicljivih slovenskih arhitektov mlajše generacije. Tudi publicist, ki ustvarja za reviji Outsider in Praznine, je leta 2013 diplomiral na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo z diplomsko nalogo "Ruševina kot arhitekturni objekt", za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado, na londonski Univerzi Birkbeck pa je doktoriral iz pasivnosti v arhitekturi, torej s temo, ki je ena bolj intrigantnih in tehtnih v današnji neoliberalni družbi. Od lani je zaposlen kot kustos za arhitekturo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) in je tudi član kolektiva Nonument ter Associate Research Fellow pri že omenjeni londonski univerzi. Ker prodorno pa tudi humano vstopa v javno diskusijo skozi odnos arhitektura-človek-prostor, se bosta z voditeljico tokratne oddaje dotaknila aktualnih tem kot so stanovanjska kriza, dileme zapiranja oziroma privatiziranja javnega prostora, odnos države do kulturne dediščine, pa tudi odnos slehernika do arhitekture in bivanja, seveda pa se bosta dotaknila tudi velikih imen slovenske arhitekture, ki so pomembno vplivala na naše dojemanje prostora, v katerem živimo. Intervju z dr. Milošem Koscem vodi Liana Buršič.
Biologinja in naravovarstvenica, častna predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije Andreja Slameršek je konec lanskega leta za pogumen, strokoven in predan boj za ohranjanje in zaščito prosto tekočih rek in rečnih bitij kot edina aktivistka, ki ni državljanka Nemčije, prejela prestižno okoljevarstveno nagrado Wolfganga Staaba za varstvo narave 2021 nemške fundacije Schweisfurth – za posebne dosežke v trajnostnem razvoju rečnih in poplavnih območij. V zadnjih letih je reševala naravno stanje Mure, bojuje se proti hidroelektrarni Mokrice na Savi, opozarja na kopičenje nevarnega mulja v Ptujskem akumulacijskem jezeru.
Biologinja in naravovarstvenica, častna predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije Andreja Slameršek je konec lanskega leta za pogumen, strokoven in predan boj za ohranjanje in zaščito prosto tekočih rek in rečnih bitij kot edina aktivistka, ki ni državljanka Nemčije, prejela prestižno okoljevarstveno nagrado Wolfganga Staaba za varstvo narave 2021 nemške fundacije Schweisfurth – za posebne dosežke v trajnostnem razvoju rečnih in poplavnih območij. V zadnjih letih je reševala naravno stanje Mure, bojuje se proti hidroelektrarni Mokrice na Savi, opozarja na kopičenje nevarnega mulja v Ptujskem akumulacijskem jezeru.
Gost oddaje Intervju je Aljoša Rehar, novi odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije. Medija, ki je lani obeležil 30- letnico obstoja, a se je poleg opravljanju svoje osnovne vloge, to je nacionalne tiskovne agencije, moral posvečati predvsem obstanku. Podpora uredništva, ki jo je Aljoša Rehar dobil ob imenovanju, je bila izjemna, kar kaže tudi na ekipni duh, ki vlada v agenciji. Sta-jevec je že 22 let, preden je decembra lani postal odgovorni urednik, je vodi skupino za digitalno strategijo. Primorca je v studiu Radia Koper gostila Tjaša Škamperle.
Gost oddaje Intervju je Aljoša Rehar, novi odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije. Medija, ki je lani obeležil 30- letnico obstoja, a se je poleg opravljanju svoje osnovne vloge, to je nacionalne tiskovne agencije, moral posvečati predvsem obstanku. Podpora uredništva, ki jo je Aljoša Rehar dobil ob imenovanju, je bila izjemna, kar kaže tudi na ekipni duh, ki vlada v agenciji. Sta-jevec je že 22 let, preden je decembra lani postal odgovorni urednik, je vodi skupino za digitalno strategijo. Primorca je v studiu Radia Koper gostila Tjaša Škamperle.
Igralca Sašo Tabakovića, ki ga širša publika pozna iz filma Pod njenim oknom, čeprav je v ljubljanski drami upodobil že lepo število likov, tokrat lahko poslušamo kot interpretatorja besedila kriminalnega romana Leninov park pisatelja Tadeja Goloba. V radijski hiši je namreč nastala zvočna knjiga, poglavjem katere po 19. uri na Prvem lahko prisluhnete vsak delovni dan. Saša Tabaković, kritičen do družbene in kulturne scene - pred časom je namreč izplaval tudi iz političnih vod -, svojo ustvarjalno energijo zdaj usmerja tako v oblikovanje gledaliških vlog, vedno bolj pa se kot vokalist posveča tudi različnim glasbenim zvrstem, zamikalo pa ga je tudi ustvarjanje verzov.
Igralca Sašo Tabakovića, ki ga širša publika pozna iz filma Pod njenim oknom, čeprav je v ljubljanski drami upodobil že lepo število likov, tokrat lahko poslušamo kot interpretatorja besedila kriminalnega romana Leninov park pisatelja Tadeja Goloba. V radijski hiši je namreč nastala zvočna knjiga, poglavjem katere po 19. uri na Prvem lahko prisluhnete vsak delovni dan. Saša Tabaković, kritičen do družbene in kulturne scene - pred časom je namreč izplaval tudi iz političnih vod -, svojo ustvarjalno energijo zdaj usmerja tako v oblikovanje gledaliških vlog, vedno bolj pa se kot vokalist posveča tudi različnim glasbenim zvrstem, zamikalo pa ga je tudi ustvarjanje verzov.
Vodilni hrvaško-slovenski etnomuzikolog red. prof. dr. Svanibor Pettan je letos prevzel predsedovanje uglednemu Mednarodnemu združenju za tradicijsko glasbo (ICTM). Kot raziskovalca ga vodi neizmerna radovednost, s katero pristopa k raziskovanju najrazličnejših glasb sveta, obenem pa tudi odgovornost, da bi pridobljeno znanje na kar najboljši način mogli uporabiti v praksi. Svoja dognanja združuje pod okriljem t. i. aplikativne etnomuzikologije, etnomuzikološkega področja, ki glasbe ne razume le kot umetniški fenomen, ampak si prizadeva za izboljševanje sveta. V slovenskem prostoru je izredno dejaven kot profesor: mnogim raziskovalcem in študentom je odprl vrata mednarodnega sodelovanja, multikulturnost pa bogati tudi njegovo zasebno življenje.
Vodilni hrvaško-slovenski etnomuzikolog red. prof. dr. Svanibor Pettan je letos prevzel predsedovanje uglednemu Mednarodnemu združenju za tradicijsko glasbo (ICTM). Kot raziskovalca ga vodi neizmerna radovednost, s katero pristopa k raziskovanju najrazličnejših glasb sveta, obenem pa tudi odgovornost, da bi pridobljeno znanje na kar najboljši način mogli uporabiti v praksi. Svoja dognanja združuje pod okriljem t. i. aplikativne etnomuzikologije, etnomuzikološkega področja, ki glasbe ne razume le kot umetniški fenomen, ampak si prizadeva za izboljševanje sveta. V slovenskem prostoru je izredno dejaven kot profesor: mnogim raziskovalcem in študentom je odprl vrata mednarodnega sodelovanja, multikulturnost pa bogati tudi njegovo zasebno življenje.
»Kot bi bil na snemanju znanstvenofantastičnega filma,« svojo izkušnjo nočnega dežurstva v covidni enoti opisuje dr. medicine, pediater in infektolog Marko Pokorn. Dobri dve leti opravlja funkcijo strokovnega direktorja vodilne otroške bolnišnice v državi – Pediatrične klinike v Ljubljani. Je zagovornik cepljenja otrok, tudi mlajših, zoper covid. Zakaj, kako razmišlja o svojem poklicu, sistemu zdravstva, predvsem pa o izzivih njegovega trenutnega dela?
»Kot bi bil na snemanju znanstvenofantastičnega filma,« svojo izkušnjo nočnega dežurstva v covidni enoti opisuje dr. medicine, pediater in infektolog Marko Pokorn. Dobri dve leti opravlja funkcijo strokovnega direktorja vodilne otroške bolnišnice v državi – Pediatrične klinike v Ljubljani. Je zagovornik cepljenja otrok, tudi mlajših, zoper covid. Zakaj, kako razmišlja o svojem poklicu, sistemu zdravstva, predvsem pa o izzivih njegovega trenutnega dela?
Trboveljsko tehnološko podjetje Dewesoft, ki razvija programsko opremo za meritve in proizvaja precizne merilne naprave, sodeluje z najboljšimi in največjimi družbami v avtomobilski in vesoljski industriji na svetu. Njegov ustanovitelj in večinski lastnik dr. Jure Knez je gost najnovejše epizode podkasta Srce bije za posel, del pogovora z njim pa objavljamo tudi v današnjem Intervjuju na Prvem. Jure Knez, ki najbolj prizadevnim sodelavcem omogoča tudi odkup delnic podjetja, je v pogovoru z Majo Derčar in Urško Jereb, najprej spregovoril o svojih začetkih pred 21-imi leti.
Trboveljsko tehnološko podjetje Dewesoft, ki razvija programsko opremo za meritve in proizvaja precizne merilne naprave, sodeluje z najboljšimi in največjimi družbami v avtomobilski in vesoljski industriji na svetu. Njegov ustanovitelj in večinski lastnik dr. Jure Knez je gost najnovejše epizode podkasta Srce bije za posel, del pogovora z njim pa objavljamo tudi v današnjem Intervjuju na Prvem. Jure Knez, ki najbolj prizadevnim sodelavcem omogoča tudi odkup delnic podjetja, je v pogovoru z Majo Derčar in Urško Jereb, najprej spregovoril o svojih začetkih pred 21-imi leti.
Doktorica Vesna Bergant Rakočevič je sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani in podpredsednica tega sodišča. Spomladi je prevzela predsedovanje sodniškemu društvu. Sodnica je že dvajset let. Poleg tega veliko predava in je tudi arbitrica na arbitražnem sodišču za šport v Lozani. Kot pravi, je vsak spor, naj bo zadeva še tako rutinska, za človeka, ki mu sodiš, pomemben.
Doktorica Vesna Bergant Rakočevič je sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani in podpredsednica tega sodišča. Spomladi je prevzela predsedovanje sodniškemu društvu. Sodnica je že dvajset let. Poleg tega veliko predava in je tudi arbitrica na arbitražnem sodišču za šport v Lozani. Kot pravi, je vsak spor, naj bo zadeva še tako rutinska, za človeka, ki mu sodiš, pomemben.
Aleksander Gadžijev je trenutno eden najboljših pianistov mlajše generacije na svetu. govori štiri jezike, zanimajo ga improvizacija, kompozicija, filozofija, meditacija, joga. Kljub izjemnemu uspehu, natrpanemu urniku in številnim obeznostim ostaja preprost, prijeten in prisrčen sogovornik. Trenutno se zadržuje v Londonu, kjer snema za BBC. 13. novembra pa je do stoječih ovacij navdušil občinstvo v Portorožu. Takrat je svoj čas in pozornost namenil tudi kolegici, glasbeni urednici na Radiu Koper, Tatjani Gregorič, ki je pripravila ta Intervju.
Aleksander Gadžijev je trenutno eden najboljših pianistov mlajše generacije na svetu. govori štiri jezike, zanimajo ga improvizacija, kompozicija, filozofija, meditacija, joga. Kljub izjemnemu uspehu, natrpanemu urniku in številnim obeznostim ostaja preprost, prijeten in prisrčen sogovornik. Trenutno se zadržuje v Londonu, kjer snema za BBC. 13. novembra pa je do stoječih ovacij navdušil občinstvo v Portorožu. Takrat je svoj čas in pozornost namenil tudi kolegici, glasbeni urednici na Radiu Koper, Tatjani Gregorič, ki je pripravila ta Intervju.
Mnenje posameznika se enači z znanstvenim dejstvom, pravi dr. Zadel, in to je velik problem. Psiholog in specialist klinične psihologije s 30letno prakso odkrito in konkretno razlaga psihološke razsežnosti covida, doživljanje posebnih razmer, oblikovanje zaupanja in tudi nezaupanja ljudi v zaščitne ukrepe, kot sta cepljenje in obvezno samotestiranje otrok v šolah. Kako se pri človeku nasploh oblikuje zaupanje oziroma nezaupanje? Kaj se bo zgodilo po covidu? Kdaj bomo v naši državi poskrbeli za zadostno podporo duševnemu zdravju in kako rešiti problem pomanjkanja kliničnih psihologov? Dr. Zadel ima tudi odgovor na vprašanje, ali nadaljevanje epidemije pri ljudeh vzbuja vse več skrbi ali pa smo se kot družba na drugačne razmere že kar navadili.V sredinem Intervju ga gosti Darja Groznik.
Mnenje posameznika se enači z znanstvenim dejstvom, pravi dr. Zadel, in to je velik problem. Psiholog in specialist klinične psihologije s 30letno prakso odkrito in konkretno razlaga psihološke razsežnosti covida, doživljanje posebnih razmer, oblikovanje zaupanja in tudi nezaupanja ljudi v zaščitne ukrepe, kot sta cepljenje in obvezno samotestiranje otrok v šolah. Kako se pri človeku nasploh oblikuje zaupanje oziroma nezaupanje? Kaj se bo zgodilo po covidu? Kdaj bomo v naši državi poskrbeli za zadostno podporo duševnemu zdravju in kako rešiti problem pomanjkanja kliničnih psihologov? Dr. Zadel ima tudi odgovor na vprašanje, ali nadaljevanje epidemije pri ljudeh vzbuja vse več skrbi ali pa smo se kot družba na drugačne razmere že kar navadili.V sredinem Intervju ga gosti Darja Groznik.
V modernem času marsikateri podjetnik išče načine za uspeh tako na domačem kot tujem trgu. Številni vidijo priložnosti tudi v arabskem svetu, bogatem z nafto. To je uspelo tudi Slovencu, ki se je pred več kot tremi desetletji odpravil v Zaliv. Danes v Dubaju uspešno vodi multinacionalko Gorica Group, ki ima štiri podjetja v treh državah ter več kot tisoč zaposlenih. Kakšno je življenje v Združenih arabskih emiratih in kaj vse je v teh letih doživel v tem delu sveta? Na kaj vse je pri poslovanju z arabskimi državami treba biti pozoren? Vse to bo najuspešnejši slovenski podjetnik v Zalivu, sicer velik ljubitelj golfa, Ivan Fornazarič, zaupal Marku Rozmanu v pogovoru po deseti.
V modernem času marsikateri podjetnik išče načine za uspeh tako na domačem kot tujem trgu. Številni vidijo priložnosti tudi v arabskem svetu, bogatem z nafto. To je uspelo tudi Slovencu, ki se je pred več kot tremi desetletji odpravil v Zaliv. Danes v Dubaju uspešno vodi multinacionalko Gorica Group, ki ima štiri podjetja v treh državah ter več kot tisoč zaposlenih. Kakšno je življenje v Združenih arabskih emiratih in kaj vse je v teh letih doživel v tem delu sveta? Na kaj vse je pri poslovanju z arabskimi državami treba biti pozoren? Vse to bo najuspešnejši slovenski podjetnik v Zalivu, sicer velik ljubitelj golfa, Ivan Fornazarič, zaupal Marku Rozmanu v pogovoru po deseti.
Na družbenih omrežjih ga nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V sredinem Intervjuju na Prvem bo z nami glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas je skrajno zaskrbljujoče. Vedno bolj pogosta so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja epidemiolog Mario Fafangel. Foto: Žiga Živulovič jr., Bobo
Na družbenih omrežjih ga nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V sredinem Intervjuju na Prvem bo z nami glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas je skrajno zaskrbljujoče. Vedno bolj pogosta so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja epidemiolog Mario Fafangel. Foto: Žiga Živulovič jr., Bobo
Lahko bi ji rekli lastnica kulinaričnega imperija. Podjetnica, ki ima v lasti največjo gostinsko verigo pri nas - Kaval Group - Dada Jerovšek, raje kot razumu sledi srcu. Zase in za sodelavce pravi, da so srčni in še kako trčeni, a da skupaj ostajajo v prvih bojnih linijah v teh neprijaznih časih za turizem in gostinstvo. Že od nekdaj je rada delala z ljudmi; v študentskih letih je bila turistična vodnica, pred dobrimi 20 leti pa sta z možem odprla prvi lokal. Z Dado Jerovšek se je v sredinem Intervjuju na Prvem pogovarjala Tina Lamovšek.
Lahko bi ji rekli lastnica kulinaričnega imperija. Podjetnica, ki ima v lasti največjo gostinsko verigo pri nas - Kaval Group - Dada Jerovšek, raje kot razumu sledi srcu. Zase in za sodelavce pravi, da so srčni in še kako trčeni, a da skupaj ostajajo v prvih bojnih linijah v teh neprijaznih časih za turizem in gostinstvo. Že od nekdaj je rada delala z ljudmi; v študentskih letih je bila turistična vodnica, pred dobrimi 20 leti pa sta z možem odprla prvi lokal. Z Dado Jerovšek se je v sredinem Intervjuju na Prvem pogovarjala Tina Lamovšek.
Pred šestimi meseci je postal najmlajši generalni direktor RTV Slovenija, potem ko je 4 leta vodil njen nadzorni svet. Andrej Grah Whatmough, gost sredinega Intervjuja na Prvem, o finančni konsolidaciji javnega servisa, o političnih pritiskih, o novem RTV zakonu, o tem zakaj ni prisoten na družbenih omrežjih, kako bo obvaroval neodvisnost javne RTV ter kakšni bodo radijski in televizijski programi prihodnosti.
Pred šestimi meseci je postal najmlajši generalni direktor RTV Slovenija, potem ko je 4 leta vodil njen nadzorni svet. Andrej Grah Whatmough, gost sredinega Intervjuja na Prvem, o finančni konsolidaciji javnega servisa, o političnih pritiskih, o novem RTV zakonu, o tem zakaj ni prisoten na družbenih omrežjih, kako bo obvaroval neodvisnost javne RTV ter kakšni bodo radijski in televizijski programi prihodnosti.
Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.
Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.
Z velikopotezno zasnovano, skoraj tri leta trajajočo prenovo Cukrarne je Slovenija konec septembra dobila izjemen razstavni in prireditveni prostor. Toda renovacija je šele prvi korak. Če naj bi se v novi ljubljanski galeriji res srečevali s presežki svetovne in domače umetnostne oziroma intelektualne produkcije, če naj bi torej Cukrarna igrala ključno vlogo pri vzpostavljanju plodnega, zares dvosmernega dialoga med slovensko in globalno kulturo v 21. stoletju, bo treba najti načine, kako k nam pripeljati največja imena sodobne umetnosti in Cukrarno trdno umestiti na evropski kulturni zemljevid. Treba pa bo seveda tudi razmisliti, kako v novo galerijo privabiti obiskovalce – ne le tistih iz Ljubljane ampak kar iz vse Slovenije in najbrž še širše – in poskrbeti, da bodo Cukrarno resnično vzeli za svojo, se pravi za epicenter intelektualnega in nepogrešljivo vozlišče socialnega življenja. Da bi to uspelo, pa bo nova institucija slej ko prej morala razpolagati tako z dovoljšnim proračunom kakor s presežnim entuziazmom ekipe, ki bdi nad programsko ponudbo galerije. Kako se v Cukrarni torej lotevajo svojega dela in kakšna je njihova srednjeročna vizija za naslednjih – recimo – pet let, preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili Alenko Gregorič, programsko vodjo Galerije Cukrarna. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva.
Z velikopotezno zasnovano, skoraj tri leta trajajočo prenovo Cukrarne je Slovenija konec septembra dobila izjemen razstavni in prireditveni prostor. Toda renovacija je šele prvi korak. Če naj bi se v novi ljubljanski galeriji res srečevali s presežki svetovne in domače umetnostne oziroma intelektualne produkcije, če naj bi torej Cukrarna igrala ključno vlogo pri vzpostavljanju plodnega, zares dvosmernega dialoga med slovensko in globalno kulturo v 21. stoletju, bo treba najti načine, kako k nam pripeljati največja imena sodobne umetnosti in Cukrarno trdno umestiti na evropski kulturni zemljevid. Treba pa bo seveda tudi razmisliti, kako v novo galerijo privabiti obiskovalce – ne le tistih iz Ljubljane ampak kar iz vse Slovenije in najbrž še širše – in poskrbeti, da bodo Cukrarno resnično vzeli za svojo, se pravi za epicenter intelektualnega in nepogrešljivo vozlišče socialnega življenja. Da bi to uspelo, pa bo nova institucija slej ko prej morala razpolagati tako z dovoljšnim proračunom kakor s presežnim entuziazmom ekipe, ki bdi nad programsko ponudbo galerije. Kako se v Cukrarni torej lotevajo svojega dela in kakšna je njihova srednjeročna vizija za naslednjih – recimo – pet let, preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili Alenko Gregorič, programsko vodjo Galerije Cukrarna. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva.
Naša vsakdanja življenja še niso nikoli bila tako odvisna od infrastrukture, ki kroži visoko nad našimi glavami, kot so danes. Navigacija, telekomunikacije, internet iz vesolja. Gneča satelitov v Zemljini orbiti se naglo povečuje, njihov pomen za ekonomijo prav tako. Nezanemarljivi niso niti varnostni vidiki. V polnem razmahu je že tudi sveža vesoljska tekma med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ki vključuje ambiciozne načrte za habitate na Luni in Marsu. Medtem pa Evropa pri vlaganjih v vesolje močno zaostaja. Kaj to v praksi pomeni in kakšna je pravzaprav evropska vesoljska vizija za prihodnje desetletje, je pojasnil generalni direktor Evropske vesolje agencije Josef Aschbacher. »Evropa nameni za raziskave vesolja le osem odstotkov tega, kar nameni Nasa. Z osmimi odstotki pa seveda ne moremo početi tega, kar počne Nasa z dvanajstkrat več sredstvi. Tu vsekakor nismo na isti ravni in rad bi, da se naši politiki tega zavedajo. Evropa tukaj zamuja priložnosti in nedvomno bi morala investirati več.« Foto: ESA
Naša vsakdanja življenja še niso nikoli bila tako odvisna od infrastrukture, ki kroži visoko nad našimi glavami, kot so danes. Navigacija, telekomunikacije, internet iz vesolja. Gneča satelitov v Zemljini orbiti se naglo povečuje, njihov pomen za ekonomijo prav tako. Nezanemarljivi niso niti varnostni vidiki. V polnem razmahu je že tudi sveža vesoljska tekma med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ki vključuje ambiciozne načrte za habitate na Luni in Marsu. Medtem pa Evropa pri vlaganjih v vesolje močno zaostaja. Kaj to v praksi pomeni in kakšna je pravzaprav evropska vesoljska vizija za prihodnje desetletje, je pojasnil generalni direktor Evropske vesolje agencije Josef Aschbacher. »Evropa nameni za raziskave vesolja le osem odstotkov tega, kar nameni Nasa. Z osmimi odstotki pa seveda ne moremo početi tega, kar počne Nasa z dvanajstkrat več sredstvi. Tu vsekakor nismo na isti ravni in rad bi, da se naši politiki tega zavedajo. Evropa tukaj zamuja priložnosti in nedvomno bi morala investirati več.« Foto: ESA
Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.
Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.
Ob bližajočem se Mednarodnem dnevu starejših, 1. oktobru, se bomo v Intervjuju posvetili prav tej generaciji. Kaj dandanes pomeni tretje življenjsko obdobje? So to leta? Je to dejstvo, koliko smo še aktivni? Alijana Šantej je dolgoletna vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in je skozi leta svojega dela spoznala vso paleto starosti in dejavnosti, ki se jim starejši posvečajo. Študijski programi so namenjeni prav vsem in prav to je namen in dobro na tej Univerzi. Čas epidemije je izobraževanje precej spremenil, a kljub vsemu optimistično vstopajo v novo študijsko leto. Izobraževanje starejših ostaja pomemben del našega življenja. Alijano Šantej je na pogovor povabila Lucija Fatur.
Ob bližajočem se Mednarodnem dnevu starejših, 1. oktobru, se bomo v Intervjuju posvetili prav tej generaciji. Kaj dandanes pomeni tretje življenjsko obdobje? So to leta? Je to dejstvo, koliko smo še aktivni? Alijana Šantej je dolgoletna vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in je skozi leta svojega dela spoznala vso paleto starosti in dejavnosti, ki se jim starejši posvečajo. Študijski programi so namenjeni prav vsem in prav to je namen in dobro na tej Univerzi. Čas epidemije je izobraževanje precej spremenil, a kljub vsemu optimistično vstopajo v novo študijsko leto. Izobraževanje starejših ostaja pomemben del našega življenja. Alijano Šantej je na pogovor povabila Lucija Fatur.
Gradbeništvo je ena redkih panog, ki kljub ukrepom in zaprtjem v času epidemije ni utrpela izgub, nasprotno, zadnja leta povečuje prihodke in dodano vrednost. Vedno bolj pa jo pestijo pomanjkanje delavcev in v zadnjem letu tudi pomanjkanje surovin. Med velika gradbena podjetja pri nas sodi GH Holding, ki je v lasti Blaža Miklavčiča. Trenutno gradi Univerzitetni klinični center Beograd in številne okoljske objekte, podal se je tudi v stanovanjsko gradnjo. Blaž Miklavčič v intervjuju spregovori o projektih, panogi, izzivih in tudi o sebi. Pripravljata Urška Jereb in Maja Derčar.
Gradbeništvo je ena redkih panog, ki kljub ukrepom in zaprtjem v času epidemije ni utrpela izgub, nasprotno, zadnja leta povečuje prihodke in dodano vrednost. Vedno bolj pa jo pestijo pomanjkanje delavcev in v zadnjem letu tudi pomanjkanje surovin. Med velika gradbena podjetja pri nas sodi GH Holding, ki je v lasti Blaža Miklavčiča. Trenutno gradi Univerzitetni klinični center Beograd in številne okoljske objekte, podal se je tudi v stanovanjsko gradnjo. Blaž Miklavčič v intervjuju spregovori o projektih, panogi, izzivih in tudi o sebi. Pripravljata Urška Jereb in Maja Derčar.
Melita Močnik, diplomirana pravnica, je v slovenski policiji 23 let. Potem ko je opravljala odgovorna dela na vodilnih mestih, je med predsedovanjem Slovenije Evropski uniji in drugimi varnostno zahtevnimi dogodki na Gorenjskem prevzela vodenje Policijske uprave Kranj. Tako je postala prva in edina direktorica policijske uprave v državi. To se je zgodilo v obdobju negotovih covidnih razmer in okrnjenega zaupanja v policijo. Novih priložnosti na karierni poti, službovala je tudi pri Visokem komisariatu Združenih narodov za begunce v Ljubljani, se vedno loteva s svežo delovno in osebnostno energijo.
Melita Močnik, diplomirana pravnica, je v slovenski policiji 23 let. Potem ko je opravljala odgovorna dela na vodilnih mestih, je med predsedovanjem Slovenije Evropski uniji in drugimi varnostno zahtevnimi dogodki na Gorenjskem prevzela vodenje Policijske uprave Kranj. Tako je postala prva in edina direktorica policijske uprave v državi. To se je zgodilo v obdobju negotovih covidnih razmer in okrnjenega zaupanja v policijo. Novih priložnosti na karierni poti, službovala je tudi pri Visokem komisariatu Združenih narodov za begunce v Ljubljani, se vedno loteva s svežo delovno in osebnostno energijo.
Ob začetku novega šolskega leta smo v oddajo Intervju povabili Fani Al Mansour, dolgoletno predsednico Zveze srednjih šol in dijaških domov ter ravnateljico Strokovnega izobraževalnega centra Ljubljana. Sama je v mladosti želela postati kozmetičarka, pozneje tudi strokovnjakinja za klimatske naprave, pot pa jo je nato vodila v pedagoške vode. Kot diplomantka strojništva ima dober vpogled v poklicno izobraževanje in povezovanje šolstva z gospodarstvom. Kako so se skozi desetletja spremenili dijaki in kako učitelji, kakšne so zaposlitvene možnosti slovenskih dijakov in kako učinkovite so spodbude za deficitarne poklice, je v pogovoru povedala Juretu Čepinu.
Ob začetku novega šolskega leta smo v oddajo Intervju povabili Fani Al Mansour, dolgoletno predsednico Zveze srednjih šol in dijaških domov ter ravnateljico Strokovnega izobraževalnega centra Ljubljana. Sama je v mladosti želela postati kozmetičarka, pozneje tudi strokovnjakinja za klimatske naprave, pot pa jo je nato vodila v pedagoške vode. Kot diplomantka strojništva ima dober vpogled v poklicno izobraževanje in povezovanje šolstva z gospodarstvom. Kako so se skozi desetletja spremenili dijaki in kako učitelji, kakšne so zaposlitvene možnosti slovenskih dijakov in kako učinkovite so spodbude za deficitarne poklice, je v pogovoru povedala Juretu Čepinu.
Gostja sredinega intervjuja na Prvem je izr. prof. dr. Katja Košir, psihologinja, predavateljica na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Več let je predavala na Pedagoški fakulteti bodočim učiteljem. Je predstojnica Centra za vseživljenjsko izobraževanje na mariborski Filozofski fakulteti in področna urednica pri reviji Psihološka obzorja. Raziskovalno se ukvarja z različnimi vidiki socialnih odnosov v šoli kot prostoru socialnega in čustvenega učenja. Kot svetovalka in supervizorka sodeluje pri svetovalnici To sem jaz. O dejavnikih učne uspešnosti, o pomenu odnosov v učnem procesu in pomenu izkušenj, ki jih mladostniki doživljajo v medvrstniških odnosih, o šolanju na daljavo in o vplivu zaprtja šol na stiske otrok in mladostnikov ter o neprimernosti reduciranja vloge šole le na njeno izobraževalno funkcijo se bo s z dr. Katjo Košir pogovarjala Cirila Štuber.
Gostja sredinega intervjuja na Prvem je izr. prof. dr. Katja Košir, psihologinja, predavateljica na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Več let je predavala na Pedagoški fakulteti bodočim učiteljem. Je predstojnica Centra za vseživljenjsko izobraževanje na mariborski Filozofski fakulteti in področna urednica pri reviji Psihološka obzorja. Raziskovalno se ukvarja z različnimi vidiki socialnih odnosov v šoli kot prostoru socialnega in čustvenega učenja. Kot svetovalka in supervizorka sodeluje pri svetovalnici To sem jaz. O dejavnikih učne uspešnosti, o pomenu odnosov v učnem procesu in pomenu izkušenj, ki jih mladostniki doživljajo v medvrstniških odnosih, o šolanju na daljavo in o vplivu zaprtja šol na stiske otrok in mladostnikov ter o neprimernosti reduciranja vloge šole le na njeno izobraževalno funkcijo se bo s z dr. Katjo Košir pogovarjala Cirila Štuber.
Je novinarka in pisateljica. Pravi, da ji pri pisanju romana najbolj pomagajo izkušnje – tako novinarske kot bralske. Potem ko je napisala tri publicistične knjige, in sicer o italijanski mafiji, političnih akrobacijah Berlusconija in tudi o papežu, ki je odstopil, se je lotila pisanja tistega, kar ji je všeč kot bralki – kriminalke in trilerja. Kriminalka Pogodba se dogaja v Italiji in se začne – kot se za kriminalko spodobi – z najdbo trupla. Njen zadnji roman Evidenca odstira kriminalno dogajanje na slovenskih tleh, prepleteno s politiko in medijskim svetom. Zgodba je v celoti izmišljena. A zveni resnično. Ali Mojca, ki je trenutno dopisnica RTV iz Bruslja, ideje dobi pri svojem delu? Kakšno je to dopisniško delo, spremljanje in poročanje o dogajanju v središču moči v Bruslju? In kakšen je pogled na Slovenijo z bruseljskih hodnikov?
Je novinarka in pisateljica. Pravi, da ji pri pisanju romana najbolj pomagajo izkušnje – tako novinarske kot bralske. Potem ko je napisala tri publicistične knjige, in sicer o italijanski mafiji, političnih akrobacijah Berlusconija in tudi o papežu, ki je odstopil, se je lotila pisanja tistega, kar ji je všeč kot bralki – kriminalke in trilerja. Kriminalka Pogodba se dogaja v Italiji in se začne – kot se za kriminalko spodobi – z najdbo trupla. Njen zadnji roman Evidenca odstira kriminalno dogajanje na slovenskih tleh, prepleteno s politiko in medijskim svetom. Zgodba je v celoti izmišljena. A zveni resnično. Ali Mojca, ki je trenutno dopisnica RTV iz Bruslja, ideje dobi pri svojem delu? Kakšno je to dopisniško delo, spremljanje in poročanje o dogajanju v središču moči v Bruslju? In kakšen je pogled na Slovenijo z bruseljskih hodnikov?
V intervjuju na Prvem bomo predvajali skrajšano različico pogovora z direktorjem visokotehnološkega podjetja Cosylab, doktorjem jedrske fizike Markom Pleškom. Leta 2001 je s študenti na Inštitutu Jožef Stefan razvil programsko opremo za pospeševalnike jedrskih delcev in ustanovil podjetje. Danes v Cosylabu delajo za velike znanstvene projekte, kot je integracijski sistem za ITER (fuzijski reaktor na jugu Francije), specializirani so za softver za krmiljenje jedrskih pospeševalnikov. Drugi večji del njihove dejavnosti pa je softver za protonsko terapijo. O vsem tem in o številnih poslovnih ter družbenih vprašanjih je govoril v junijskem podkastu SRCE BIJE ZA POSEL. V intervjuju lahko prisluhnete delu podkasta, ki sta ga posneli Urška Jereb in Maja Derčar.
V intervjuju na Prvem bomo predvajali skrajšano različico pogovora z direktorjem visokotehnološkega podjetja Cosylab, doktorjem jedrske fizike Markom Pleškom. Leta 2001 je s študenti na Inštitutu Jožef Stefan razvil programsko opremo za pospeševalnike jedrskih delcev in ustanovil podjetje. Danes v Cosylabu delajo za velike znanstvene projekte, kot je integracijski sistem za ITER (fuzijski reaktor na jugu Francije), specializirani so za softver za krmiljenje jedrskih pospeševalnikov. Drugi večji del njihove dejavnosti pa je softver za protonsko terapijo. O vsem tem in o številnih poslovnih ter družbenih vprašanjih je govoril v junijskem podkastu SRCE BIJE ZA POSEL. V intervjuju lahko prisluhnete delu podkasta, ki sta ga posneli Urška Jereb in Maja Derčar.
Doktor kemije Aleš Štrancar je direktor lani prevzetega ajdovskega podjetja Bia Separations. Nemški konglomerat Sartorius je za Štrancarjevo visokotehnološko podjetje, ki razvija produkte za čiščenje zdravil, odštel 350 milijonov evrov. Širitev podjetja se dogaja že nekaj časa in bo tudi naprej neizogibna. Direktor spregovori o poslovanju, kadrovanju, nečistočah v cepivih, ki povzročajo stranske učinke, in o položaju podjetja v nemški skupini. Z Alešem Štrancarjem sta se konec maja pogovarjali Urška Jereb in Maja Derčar.
Doktor kemije Aleš Štrancar je direktor lani prevzetega ajdovskega podjetja Bia Separations. Nemški konglomerat Sartorius je za Štrancarjevo visokotehnološko podjetje, ki razvija produkte za čiščenje zdravil, odštel 350 milijonov evrov. Širitev podjetja se dogaja že nekaj časa in bo tudi naprej neizogibna. Direktor spregovori o poslovanju, kadrovanju, nečistočah v cepivih, ki povzročajo stranske učinke, in o položaju podjetja v nemški skupini. Z Alešem Štrancarjem sta se konec maja pogovarjali Urška Jereb in Maja Derčar.
V današnjem Intervjuju gostimo programskega vodjo za jazz in glasbe sveta ter vodjo Jazz festivala Ljubljana, Bogdana Benigarja.
V današnjem Intervjuju gostimo programskega vodjo za jazz in glasbe sveta ter vodjo Jazz festivala Ljubljana, Bogdana Benigarja.
Njen pogled seže naravnost iz oči do srca, je iskren, prijazen, topel. Žari pod visokim čelom, nad nasmejanimi ustnicami in pod prameni gostih las, včasih spetih v čop, drugič skrbno oblikovanih v paž pričesko. Močna in muzikalna osebnost je; ona, ki je dala vse za svojo muzo, glasbo. To je dirigentka Jerica Bukovec: štirikratna štipendistka Kraljeve glasbene akademije v Stockholmu, stalna gostujoča dirigentka Zbora Slovenske filharmonije, dirigentka Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani in letošnja dobitnica Zlatega priznanja Zveze kulturnih društev in Zlatega znaka JSKD. Na tekmovanju za mlade zborovske dirigente Europa Cantat leta 2009 je osvojila 3. mesto, na tekmovanju Erica Ericsona v Stockholmu leta 2010 se je uvrstila med tri finaliste. Med festivalom Europa Cantat v Ljubljani bo v pogovoru s Simono Moličnik razkrila skrivnostne moči vokalne glasbe.
Njen pogled seže naravnost iz oči do srca, je iskren, prijazen, topel. Žari pod visokim čelom, nad nasmejanimi ustnicami in pod prameni gostih las, včasih spetih v čop, drugič skrbno oblikovanih v paž pričesko. Močna in muzikalna osebnost je; ona, ki je dala vse za svojo muzo, glasbo. To je dirigentka Jerica Bukovec: štirikratna štipendistka Kraljeve glasbene akademije v Stockholmu, stalna gostujoča dirigentka Zbora Slovenske filharmonije, dirigentka Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani in letošnja dobitnica Zlatega priznanja Zveze kulturnih društev in Zlatega znaka JSKD. Na tekmovanju za mlade zborovske dirigente Europa Cantat leta 2009 je osvojila 3. mesto, na tekmovanju Erica Ericsona v Stockholmu leta 2010 se je uvrstila med tri finaliste. Med festivalom Europa Cantat v Ljubljani bo v pogovoru s Simono Moličnik razkrila skrivnostne moči vokalne glasbe.
Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.
Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.
Od prvega julija letos največjo nekrščansko versko skupnost pri nas – Islamsko skupnost v Sloveniji – vodi novi mufti mag. Nevzet Porić. Ta je širši slovenski javnosti znano ime. V sredinem Intervjuju razmišlja o načrtih Islamske skupnosti v prihodnjih petih letih, kot traja mandat muftija, o reševanju odprtih vprašanjih z državo (cirkumcizija, zaposlovanje imamov v slovenski vojski), o stereotipnih in klišejskih predstavah o muslimanski veri, o obravnavi muslimanov v šolskih učbenikih, pa tudi med drugim še o snovanju muslimanske gimnazije v Ljubljani. Mufti mag. Nevzet Porič se je leta 1977 rodil v Bihaću v Bosni in Hercegovini. Kot otrok se je skupaj s starši preselil na Jesenice, kjer je končal osnovno šolo, teološko srednjo šolo je obiskoval v Zagrebu, študiral pa je na Fakulteti za islamske znanosti v Sarajevu. Mufti Porić je poročen in oče dveh otrok.
Od prvega julija letos največjo nekrščansko versko skupnost pri nas – Islamsko skupnost v Sloveniji – vodi novi mufti mag. Nevzet Porić. Ta je širši slovenski javnosti znano ime. V sredinem Intervjuju razmišlja o načrtih Islamske skupnosti v prihodnjih petih letih, kot traja mandat muftija, o reševanju odprtih vprašanjih z državo (cirkumcizija, zaposlovanje imamov v slovenski vojski), o stereotipnih in klišejskih predstavah o muslimanski veri, o obravnavi muslimanov v šolskih učbenikih, pa tudi med drugim še o snovanju muslimanske gimnazije v Ljubljani. Mufti mag. Nevzet Porič se je leta 1977 rodil v Bihaću v Bosni in Hercegovini. Kot otrok se je skupaj s starši preselil na Jesenice, kjer je končal osnovno šolo, teološko srednjo šolo je obiskoval v Zagrebu, študiral pa je na Fakulteti za islamske znanosti v Sarajevu. Mufti Porić je poročen in oče dveh otrok.
Joco Žnidaršič, zdaj 83-letni, je legenda, mojster reportažne in umetniške fotografije. Kot fotoreporter je delal pri Študentski tribuni, TT-ju, Tovarišu, od leta 1974 pa do upokojitve, torej 25 let, pa kot urednik fotografije pri časopisnem podjetju Delo. Za skorajda vse relevantne domače in svetovne časopisne medije je ustvaril obilje izjemnih fotoreporterskih del in tudi kopico izjemnih fotomonografij, kar mu je povsem zasluženo prineslo sloves enega najvidnejših slovenskih umetniških in reporterskih fotografov. Bil je na vseh zimskih olimpijadah od Innsbrucka leta 1976 naprej, pa vse do Nagana na Japonskem, leta 1998. Bil je uradni fotograf jugoslovanskega maršala Tita, najbolj blizu od vseh, mu je uspelo fotografirati papeža Janeza Pavla II., ko je ta obiskal hipodrom v Stožicah. Njegov opus je res pester, saj sega vse od fotografij Lipicancev, bil je na frontni liniji med iraško-iransko vojno, med osamosvojitveno vojno, do fotografij Triglava - njegove so znamenite zgodovinske fotografije z vrha ob osamosvojitvi leta 1991, bil je tudi na prizorišču nesreče letala na Korziki in revščine na Kozjanskem. Je tudi prvi slovenski prejemnik prestižne svetovne fotografske nagrade "World Press Photo", sicer pa je prejel že več kot 50 domačih in tujih nagrad, nekatere najpomembnejše med njimi so: nagrada Prešernovega sklada, Župančičeva nagrada, Puharjeva plaketa za življenjsko delo, nagrada »Consortium veritatis« - najvišje slovensko priznanje za novinarsko delo. Leta 2009 ga je predsednik republike Slovenije Danilo Turk odlikoval z »Zlatim redom za zasluge« za življenjsko delo na fotografskem področju in za velik prispevek k prepoznavnosti Slovenije. Leta 2013 je prejel nagrado glavnega mesta Ljubljane, leta 2017 pa ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z »Redom za zasluge«, ki ga je prejel kot soavtor v skupini ustvarjalcev akcije »Slovenija moja dežela«. Deluje kot svobodni fotoreporter in solastnik založbe Veduta AŽ, d.o.o., ki izdaja fotomonografije.. Je tudi mednarodni mojster umetniške fotografije - EFIAP, najbolj od vsega pa ga odlikuje izjemen čut za sočloveka. Tokrat je gost oddaje Intervju, z njim se je pogovarjala Liana Buršič
Joco Žnidaršič, zdaj 83-letni, je legenda, mojster reportažne in umetniške fotografije. Kot fotoreporter je delal pri Študentski tribuni, TT-ju, Tovarišu, od leta 1974 pa do upokojitve, torej 25 let, pa kot urednik fotografije pri časopisnem podjetju Delo. Za skorajda vse relevantne domače in svetovne časopisne medije je ustvaril obilje izjemnih fotoreporterskih del in tudi kopico izjemnih fotomonografij, kar mu je povsem zasluženo prineslo sloves enega najvidnejših slovenskih umetniških in reporterskih fotografov. Bil je na vseh zimskih olimpijadah od Innsbrucka leta 1976 naprej, pa vse do Nagana na Japonskem, leta 1998. Bil je uradni fotograf jugoslovanskega maršala Tita, najbolj blizu od vseh, mu je uspelo fotografirati papeža Janeza Pavla II., ko je ta obiskal hipodrom v Stožicah. Njegov opus je res pester, saj sega vse od fotografij Lipicancev, bil je na frontni liniji med iraško-iransko vojno, med osamosvojitveno vojno, do fotografij Triglava - njegove so znamenite zgodovinske fotografije z vrha ob osamosvojitvi leta 1991, bil je tudi na prizorišču nesreče letala na Korziki in revščine na Kozjanskem. Je tudi prvi slovenski prejemnik prestižne svetovne fotografske nagrade "World Press Photo", sicer pa je prejel že več kot 50 domačih in tujih nagrad, nekatere najpomembnejše med njimi so: nagrada Prešernovega sklada, Župančičeva nagrada, Puharjeva plaketa za življenjsko delo, nagrada »Consortium veritatis« - najvišje slovensko priznanje za novinarsko delo. Leta 2009 ga je predsednik republike Slovenije Danilo Turk odlikoval z »Zlatim redom za zasluge« za življenjsko delo na fotografskem področju in za velik prispevek k prepoznavnosti Slovenije. Leta 2013 je prejel nagrado glavnega mesta Ljubljane, leta 2017 pa ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z »Redom za zasluge«, ki ga je prejel kot soavtor v skupini ustvarjalcev akcije »Slovenija moja dežela«. Deluje kot svobodni fotoreporter in solastnik založbe Veduta AŽ, d.o.o., ki izdaja fotomonografije.. Je tudi mednarodni mojster umetniške fotografije - EFIAP, najbolj od vsega pa ga odlikuje izjemen čut za sočloveka. Tokrat je gost oddaje Intervju, z njim se je pogovarjala Liana Buršič
Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade, dvakratni zunanji minister in dolgoletni poslanec v Evropskem parlament- Lojze Peterle v sredinem Intervjuju razmišlja, kaj je Slovenija v 30-tih letih državnosti opravila nadpovprečno dobro, kje nam je spodletelo in odgovarja na vprašanja, ali opozicija res ne bi smela zibati barke, zakaj politika zmanjšuje vlogo in pomen civilne družbe, ali je prihodnost Slovenije v povezovanju z državami, ki si želijo manj Evrope in kaj sporoča Trg republike 30 let potem.
Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade, dvakratni zunanji minister in dolgoletni poslanec v Evropskem parlament- Lojze Peterle v sredinem Intervjuju razmišlja, kaj je Slovenija v 30-tih letih državnosti opravila nadpovprečno dobro, kje nam je spodletelo in odgovarja na vprašanja, ali opozicija res ne bi smela zibati barke, zakaj politika zmanjšuje vlogo in pomen civilne družbe, ali je prihodnost Slovenije v povezovanju z državami, ki si želijo manj Evrope in kaj sporoča Trg republike 30 let potem.
Ivan Simič že drugič vodi davčno upravo. Med prvim vodenjem je poskrbel za uvedbo informativnega izračuna dohodnine. Ali lahko zavezanci kaj podobnega pričakujejo tokrat? Ivan Simič, po izobrazbi pravnik, se sicer poklicno pretežno ukvarja z davki. Bo na čelu finančne uprave res samo pol leta, kot zatrjuje?
Ivan Simič že drugič vodi davčno upravo. Med prvim vodenjem je poskrbel za uvedbo informativnega izračuna dohodnine. Ali lahko zavezanci kaj podobnega pričakujejo tokrat? Ivan Simič, po izobrazbi pravnik, se sicer poklicno pretežno ukvarja z davki. Bo na čelu finančne uprave res samo pol leta, kot zatrjuje?
Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., diabetolog, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, eden vodilnih strokovnjakov pri zdravljenju diabetesa. Nenehni raziskovalec in tisti zdravnik, ki mu je diabetologija všeč zato, ker mora svoje paciente ves čas spremljati, z njimi gre skozi različna življenjska obdobja, tako rekoč se s svojimi pacienti stara. Po diplomi leta 1996 in po strokovnem izpitu se je zaposlil v ljubljanskem Kliničnem centru na oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni in opravil magisterij s področja celične biologije. Doktoriral je v ZDA, leta 2003 pa v Sloveniji opravil specialistični izpit iz interne medicine. Predava tudi na medicinski fakulteti. Skupaj z drugimi raziskovalci po svetu je v fazi kliničnega testiranja novega inzulina, ki bo bolnikom z diabetesom tipa 2 močno olajšal življenje, in je soavtor članka o tem, objavili so ga v znameniti reviji The New England Journal of Medicine. Priznanja so le še potrditev njegovega trdega dela in neomajne vere v napredek medicine. Prof. dr. Andreja Janeža je na pogovor povabila Lucija Fatur.
Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., diabetolog, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, eden vodilnih strokovnjakov pri zdravljenju diabetesa. Nenehni raziskovalec in tisti zdravnik, ki mu je diabetologija všeč zato, ker mora svoje paciente ves čas spremljati, z njimi gre skozi različna življenjska obdobja, tako rekoč se s svojimi pacienti stara. Po diplomi leta 1996 in po strokovnem izpitu se je zaposlil v ljubljanskem Kliničnem centru na oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni in opravil magisterij s področja celične biologije. Doktoriral je v ZDA, leta 2003 pa v Sloveniji opravil specialistični izpit iz interne medicine. Predava tudi na medicinski fakulteti. Skupaj z drugimi raziskovalci po svetu je v fazi kliničnega testiranja novega inzulina, ki bo bolnikom z diabetesom tipa 2 močno olajšal življenje, in je soavtor članka o tem, objavili so ga v znameniti reviji The New England Journal of Medicine. Priznanja so le še potrditev njegovega trdega dela in neomajne vere v napredek medicine. Prof. dr. Andreja Janeža je na pogovor povabila Lucija Fatur.
Na svoji poklicni poti je opravljal številne visoke funkcije. Leta 1992 je postal prvi stalni predstavnik Republike Slovenije na sedežu OZN v New Yorku in bil tudi več kot 5 let pomočnik generalnega sekretarja Kofija Anana za politične zadeve. V letih od 2007 do 2012 je bil predsednik države - prvi predsednik, ki je - zgodilo se je leta 2011 - razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Avtor prvega slovenskega učbenika na področju mednarodnega prava je danes zaslužni profesor in kritični opazovalec dogajanja. Kako komentira notranjepolitične razmere, zunanjepolitična ravnanja naše države, kateri so po njegovem mnenju poglavitni problemi sedanjega sveta, kako je zadovoljen s 30-letnim jubilejem naše države in razmerami na področju varovanja človekovih pravic v Sloveniji?
Na svoji poklicni poti je opravljal številne visoke funkcije. Leta 1992 je postal prvi stalni predstavnik Republike Slovenije na sedežu OZN v New Yorku in bil tudi več kot 5 let pomočnik generalnega sekretarja Kofija Anana za politične zadeve. V letih od 2007 do 2012 je bil predsednik države - prvi predsednik, ki je - zgodilo se je leta 2011 - razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Avtor prvega slovenskega učbenika na področju mednarodnega prava je danes zaslužni profesor in kritični opazovalec dogajanja. Kako komentira notranjepolitične razmere, zunanjepolitična ravnanja naše države, kateri so po njegovem mnenju poglavitni problemi sedanjega sveta, kako je zadovoljen s 30-letnim jubilejem naše države in razmerami na področju varovanja človekovih pravic v Sloveniji?
»Brez močne ekonomije ni splošne blaginje«, je prepričan novi predsednik GZS Tibor Šimonka. Krizni manager, sanator in dolgoletni vodilni v jeklarski družbi SIJ na čelu GZS napoveduje globalno, zeleno in sodobno zbornico. V času negotovosti, ko še ni povsem razvidno v kolikšni meri je pandemija prizadela slovensko gospodarstvo, Šimonko čakajo številni izzivi. Od tega, kako okrepiti vlogo zbornice in njenih članov, na kakšen način sodelovati s socialnimi partnerji, predvsem pa, kako naj se slovensko gospodarstvo iz večinoma dodelavnih poslov usmeri v izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo.
»Brez močne ekonomije ni splošne blaginje«, je prepričan novi predsednik GZS Tibor Šimonka. Krizni manager, sanator in dolgoletni vodilni v jeklarski družbi SIJ na čelu GZS napoveduje globalno, zeleno in sodobno zbornico. V času negotovosti, ko še ni povsem razvidno v kolikšni meri je pandemija prizadela slovensko gospodarstvo, Šimonko čakajo številni izzivi. Od tega, kako okrepiti vlogo zbornice in njenih članov, na kakšen način sodelovati s socialnimi partnerji, predvsem pa, kako naj se slovensko gospodarstvo iz večinoma dodelavnih poslov usmeri v izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo.
Novinar, urednik, dopisnik, zdaj pa že od leta 2009 direktor STA. A vedno v stiku z mediji in informacijami. V tem letu gre gotovo za izstopajoče ime medijskega področja. Bojan Veselinovič, direktor Slovenske tiskovne agencije, tega dejstva gotovo ni vesel, saj je povezano s težavnim odnosom med tiskovno agencijo, ki je osnovni medijski steber države, in vlado – ta se je odločila za zaustavitev z zakonom določenega financiranja javne službe STA. Kakšno je ozadje? Kako razmišlja o novinarstvu in prihodnosti STA?
Novinar, urednik, dopisnik, zdaj pa že od leta 2009 direktor STA. A vedno v stiku z mediji in informacijami. V tem letu gre gotovo za izstopajoče ime medijskega področja. Bojan Veselinovič, direktor Slovenske tiskovne agencije, tega dejstva gotovo ni vesel, saj je povezano s težavnim odnosom med tiskovno agencijo, ki je osnovni medijski steber države, in vlado – ta se je odločila za zaustavitev z zakonom določenega financiranja javne službe STA. Kakšno je ozadje? Kako razmišlja o novinarstvu in prihodnosti STA?
Podnebno ukrepanje se je, predvsem po zaslugi pandemičnega šoka, po dolgoletnih prizadevanjih končno oblikovalo v ambicioznejše načrte z močnim finančnim zaledjem. A naloga, ki je zdaj pred človeštvom, je mnogo obsežnejša, kot se običajno zavedamo, in sega na vsa področja. Hitra opustitev fosilnih goriv je absolutno nujna, a glede na trenutno stanje planeta je to samo prvi korak. Pot pred nami je vse prej kot lahka. Pravzaprav se številni vidiki potrebnega prilagajanja na podnebne spremembe – vsaj z današnje perspektive – zdijo tako zahtevni, da bi se jim raje kar izognili. A posledicam vse toplejšega planeta se ne bomo mogli, zato so tudi prilagajanja povsem neizogibna. Kakšne strategije so v takšnih okoliščinah najbolj perspektivne in kakšni načrti bi bili zares dovolj daljnosežni, da zagotovimo vzdržno prihodnost tudi mladim in vsem kasnejšim generacijam, bomo preverjali v današnjem Intervjuju. Nekaj dni pred svetovnim dnevom podnebnih sprememb je bila gostja sredinega Intervjuja na Prvem klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. Foto: Nina Slaček
Podnebno ukrepanje se je, predvsem po zaslugi pandemičnega šoka, po dolgoletnih prizadevanjih končno oblikovalo v ambicioznejše načrte z močnim finančnim zaledjem. A naloga, ki je zdaj pred človeštvom, je mnogo obsežnejša, kot se običajno zavedamo, in sega na vsa področja. Hitra opustitev fosilnih goriv je absolutno nujna, a glede na trenutno stanje planeta je to samo prvi korak. Pot pred nami je vse prej kot lahka. Pravzaprav se številni vidiki potrebnega prilagajanja na podnebne spremembe – vsaj z današnje perspektive – zdijo tako zahtevni, da bi se jim raje kar izognili. A posledicam vse toplejšega planeta se ne bomo mogli, zato so tudi prilagajanja povsem neizogibna. Kakšne strategije so v takšnih okoliščinah najbolj perspektivne in kakšni načrti bi bili zares dovolj daljnosežni, da zagotovimo vzdržno prihodnost tudi mladim in vsem kasnejšim generacijam, bomo preverjali v današnjem Intervjuju. Nekaj dni pred svetovnim dnevom podnebnih sprememb je bila gostja sredinega Intervjuja na Prvem klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. Foto: Nina Slaček
Kljub napredku v zadnjem desetletju se invalidi še vedno spopadajo s precejšnjimi ovirami pri dostopu do zdravstvenega varstva, izobraževanja, zaposlovanja in prostočasnih dejavnosti, pa tudi pri udeležbi v političnem življenju. Pri njih obstaja večje tveganje revščine ali socialne izključenosti (28,4 %) v primerjavi z neinvalidi (18,4 %). Več kot polovica invalidov navaja, da se je v letu 2019 počutila diskriminirano, je zapisano v dokumentu Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021-2030. Kakšno je stanje na področju invalidskega varstva v Sloveniji in katere so prednosti, ki bi jih bilo treba urediti na sistemski ravni, da bi bili invalidi vsestransko in kakovostno vključeni v vse oblike družbenega življenja? Gost sredinega Intervjuja bo predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in državni svetnik Dane Kastelic. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.
Kljub napredku v zadnjem desetletju se invalidi še vedno spopadajo s precejšnjimi ovirami pri dostopu do zdravstvenega varstva, izobraževanja, zaposlovanja in prostočasnih dejavnosti, pa tudi pri udeležbi v političnem življenju. Pri njih obstaja večje tveganje revščine ali socialne izključenosti (28,4 %) v primerjavi z neinvalidi (18,4 %). Več kot polovica invalidov navaja, da se je v letu 2019 počutila diskriminirano, je zapisano v dokumentu Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021-2030. Kakšno je stanje na področju invalidskega varstva v Sloveniji in katere so prednosti, ki bi jih bilo treba urediti na sistemski ravni, da bi bili invalidi vsestransko in kakovostno vključeni v vse oblike družbenega življenja? Gost sredinega Intervjuja bo predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in državni svetnik Dane Kastelic. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.
Prepis ali overitev dokumenta, prodaja nepremičnine, prepis deleža družbe, ločitev, oporoka…. To so vse situacije, v katerih se srečamo z notarjem. Nekateri radi rečejo, da nas notarji spremljajo vse od rojstva do smrti. A o delu notarjev ne govorimo pogosto. Izjema so različne afere, v katere so bili vpleteni tudi notarji: največja je zagotovo Orion. Notarska zbornica je pred mesecem dobila novega predsednika. To je vnovič postal ljubljanski notar Bojan Podgoršek. Napoveduje spremembe. Predvsem na področju digitalizacije notarskih postopkov, v kar jih je - delno - prisilila tudi epidemija.
Prepis ali overitev dokumenta, prodaja nepremičnine, prepis deleža družbe, ločitev, oporoka…. To so vse situacije, v katerih se srečamo z notarjem. Nekateri radi rečejo, da nas notarji spremljajo vse od rojstva do smrti. A o delu notarjev ne govorimo pogosto. Izjema so različne afere, v katere so bili vpleteni tudi notarji: največja je zagotovo Orion. Notarska zbornica je pred mesecem dobila novega predsednika. To je vnovič postal ljubljanski notar Bojan Podgoršek. Napoveduje spremembe. Predvsem na področju digitalizacije notarskih postopkov, v kar jih je - delno - prisilila tudi epidemija.
Dr. Igor Saksida je literarni zgodovinar, predavatelj književnosti na več fakultetah, čigar raziskovalno področje so med drugim otroška in mladinska književnost ter didaktika književnosti. Do poučevanja književnosti v šolah in splošne mature iz slovenščine je kritičen, prav tako brez dlake na jeziku pove, da so bralne zmožnosti Slovencev slabe. Književnost zato mladim bralcem rad približa na njim dostopnejši in zabavnejši način – z glasbo in repanjem.
Dr. Igor Saksida je literarni zgodovinar, predavatelj književnosti na več fakultetah, čigar raziskovalno področje so med drugim otroška in mladinska književnost ter didaktika književnosti. Do poučevanja književnosti v šolah in splošne mature iz slovenščine je kritičen, prav tako brez dlake na jeziku pove, da so bralne zmožnosti Slovencev slabe. Književnost zato mladim bralcem rad približa na njim dostopnejši in zabavnejši način – z glasbo in repanjem.
Že kot osnovnošolec in dijak je sodeloval na številnih svetovnih kongresih mladih in ti so bili njegova vrata v svet. Kot študent je ustanovil svoje podjetje, mladim pomagal z Zavodom Ypsilon, starejšim pa z enim največjih in najuspešnejših medgeneracijskih projektov Simbioz@. Socialno podjetništvo je nato zamenjal za službo v mednarodno uspešnem podjetju Outfit7, kjer je začel kot pogodbenik, v nekaj letih pa postal predsednik uprave. Danes sedi v številnih odborih, svetuje, predseduje Slovensko-kitajskemu poslovnemu svetu, je eden najmlajših članov Trilaterale. In čeprav že nekaj let živi na Cipru, ljubi Slovenijo, a je obenem njen dobronamerni kritik. Žiga Vavpotič vztraja pri svojem vodilu živi in pusti sled, tokrat jo bo gotovo pustil v Intervjuju na Prvem po deseti.
Že kot osnovnošolec in dijak je sodeloval na številnih svetovnih kongresih mladih in ti so bili njegova vrata v svet. Kot študent je ustanovil svoje podjetje, mladim pomagal z Zavodom Ypsilon, starejšim pa z enim največjih in najuspešnejših medgeneracijskih projektov Simbioz@. Socialno podjetništvo je nato zamenjal za službo v mednarodno uspešnem podjetju Outfit7, kjer je začel kot pogodbenik, v nekaj letih pa postal predsednik uprave. Danes sedi v številnih odborih, svetuje, predseduje Slovensko-kitajskemu poslovnemu svetu, je eden najmlajših članov Trilaterale. In čeprav že nekaj let živi na Cipru, ljubi Slovenijo, a je obenem njen dobronamerni kritik. Žiga Vavpotič vztraja pri svojem vodilu živi in pusti sled, tokrat jo bo gotovo pustil v Intervjuju na Prvem po deseti.
Marta Peirano je španska tehnološka novinarka in pisateljica, ki spremlja tudi področje kulture, umetnosti in družbe kot celote. Je kuratorka in voditeljica festivala pogovorov "(Re)programiranje – Strategije za samoregeneracijo", ki poteka v organizaciji Aksiome in Kina Šiška. Enkrat mesečno s sogovorniki svetovnega formata razpravlja o oblikovanju pravil nove družbe. Z Marto Peirano smo se pogovarjali, kako kritično ovrednotiti nove tehnologije in jih uporabiti za oblikovanje pravičnejšega sveta.
Marta Peirano je španska tehnološka novinarka in pisateljica, ki spremlja tudi področje kulture, umetnosti in družbe kot celote. Je kuratorka in voditeljica festivala pogovorov "(Re)programiranje – Strategije za samoregeneracijo", ki poteka v organizaciji Aksiome in Kina Šiška. Enkrat mesečno s sogovorniki svetovnega formata razpravlja o oblikovanju pravil nove družbe. Z Marto Peirano smo se pogovarjali, kako kritično ovrednotiti nove tehnologije in jih uporabiti za oblikovanje pravičnejšega sveta.
O gostji današnjega Intervjuja sodelavke pravijo, da je odločna, delovna in iznajdljiva. Navdušuje jih njena energija, pri njej pa zelo cenijo tudi to, da jim zna prisluhniti. V studiu se nam bo pridružila virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar, ki je z letošnjim letom prevzela vodenje Nacionalnega inštituta za biologijo. Zaradi funkcije, ki jo opravlja, jo bomo med drugim vprašali, kdaj bo nasproti ljubljanskega Živalskega vrta zraslo novo Biotehnološko središče. Glede na njeno raziskovalno delo pa nas bo zanimalo, kaj nam o tretjem valu epidemije covida v Sloveniji povedo odpadne vode. Prisluhnite intervjuju. Z dr. Majo Ravnikar se bo pogovarjal Iztok Konc.
O gostji današnjega Intervjuja sodelavke pravijo, da je odločna, delovna in iznajdljiva. Navdušuje jih njena energija, pri njej pa zelo cenijo tudi to, da jim zna prisluhniti. V studiu se nam bo pridružila virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar, ki je z letošnjim letom prevzela vodenje Nacionalnega inštituta za biologijo. Zaradi funkcije, ki jo opravlja, jo bomo med drugim vprašali, kdaj bo nasproti ljubljanskega Živalskega vrta zraslo novo Biotehnološko središče. Glede na njeno raziskovalno delo pa nas bo zanimalo, kaj nam o tretjem valu epidemije covida v Sloveniji povedo odpadne vode. Prisluhnite intervjuju. Z dr. Majo Ravnikar se bo pogovarjal Iztok Konc.
Irena Rotar je neodvisna aktivistka samooskrbe. Je borka za trajnostne koncepte, vizionarka samooskrbnih verig s hrano in drugimi dobrinami. Je zagovornica pravične ekonomije. Podpornica so bivanjskih skupnosti. Soustanoviteljica gibanja in gonilna sila Ekoci Ekološke civilne iniciative, ki želi aktivirati čim več ljudi. Je pobudnica in kreatorka številnih dogodkov in projektov, med drugim projekta Štafete semen. Promotorka trajnostnih alternativnih načinov pridelave hrane. Spoštuje znanja naših prednikov in dediščino, ki so nam jo zapustili. Bila je nominirana za Žensko leta 2015. Je soavtorica knjig Sveža zelenjava 365 dni v letu in Samooskrba v praksi - manj površin več pridelka, napisala je veliko člankov in nastopala v mnogih medijih. Vključuje se v delovanje lokalne skupnosti, skupaj z nevladniki pa pobude naslavlja tudi na vlado in pristojna ministrstva.
Irena Rotar je neodvisna aktivistka samooskrbe. Je borka za trajnostne koncepte, vizionarka samooskrbnih verig s hrano in drugimi dobrinami. Je zagovornica pravične ekonomije. Podpornica so bivanjskih skupnosti. Soustanoviteljica gibanja in gonilna sila Ekoci Ekološke civilne iniciative, ki želi aktivirati čim več ljudi. Je pobudnica in kreatorka številnih dogodkov in projektov, med drugim projekta Štafete semen. Promotorka trajnostnih alternativnih načinov pridelave hrane. Spoštuje znanja naših prednikov in dediščino, ki so nam jo zapustili. Bila je nominirana za Žensko leta 2015. Je soavtorica knjig Sveža zelenjava 365 dni v letu in Samooskrba v praksi - manj površin več pridelka, napisala je veliko člankov in nastopala v mnogih medijih. Vključuje se v delovanje lokalne skupnosti, skupaj z nevladniki pa pobude naslavlja tudi na vlado in pristojna ministrstva.
Knjiga, ki pripoveduje tudi o tem, kako so se časopisi začeli dušiti v krempljih režima, je njegovo najdaljše novinarsko besedilo, v katerem je zapisal, da odlični odhajajo predčasno, povprečni pa se grebejo do vrha. Je mogoče z besedami premikati ta svet na bolje?
Knjiga, ki pripoveduje tudi o tem, kako so se časopisi začeli dušiti v krempljih režima, je njegovo najdaljše novinarsko besedilo, v katerem je zapisal, da odlični odhajajo predčasno, povprečni pa se grebejo do vrha. Je mogoče z besedami premikati ta svet na bolje?
Tokratna gostja oddaje Intervju bo nekdanja dekanka Fakultete za socialno delo v Ljubljani, red. prof. dr. Vesna Leskošek, ki se v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu že desetletja posveča problematiki družbene neenakosti, revščine, vprašanjem možnosti socialne države in problemu nasilja nad ženskami in otroki. Zelo je kritična do nižanja demokratičnih standardov, razmaha sovražnosti v družbi, vzpona populizma in avtoritarnih političnih teženj. Prof. dr. Vesno Leskošek je pred mikrofon povabila Martina Tita Mayer.
Tokratna gostja oddaje Intervju bo nekdanja dekanka Fakultete za socialno delo v Ljubljani, red. prof. dr. Vesna Leskošek, ki se v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu že desetletja posveča problematiki družbene neenakosti, revščine, vprašanjem možnosti socialne države in problemu nasilja nad ženskami in otroki. Zelo je kritična do nižanja demokratičnih standardov, razmaha sovražnosti v družbi, vzpona populizma in avtoritarnih političnih teženj. Prof. dr. Vesno Leskošek je pred mikrofon povabila Martina Tita Mayer.
Tokratna gostja oddaje Intervju je nekdanja dekanija Fakultete za socialno delo v Ljubljani, red. prof. dr. Vesna Leskošek, ki se v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu že desetletja posveča problematiki družbene neenakosti, revščine, vprašanjem možnosti socialne države ter problemu nasilja nad ženskami in otroki. Zelo je kritična do nižanja demokratičnih standardov, razmaha sovražnosti v družbi, vzpona populizma ter avtoritarnih političnih teženj.
Tokratna gostja oddaje Intervju je nekdanja dekanija Fakultete za socialno delo v Ljubljani, red. prof. dr. Vesna Leskošek, ki se v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu že desetletja posveča problematiki družbene neenakosti, revščine, vprašanjem možnosti socialne države ter problemu nasilja nad ženskami in otroki. Zelo je kritična do nižanja demokratičnih standardov, razmaha sovražnosti v družbi, vzpona populizma ter avtoritarnih političnih teženj.
Z več kot 30-imi leti izkušenj v turizmu se Mateja Kregar Gliha, ustanoviteljica in predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov ARGOS, gotovo uvršča med odlične poznavalke svojega področja. Bo pa za digitalizacijo turističnega vodenja potrebno kar nekaj nadgradnje znanja, predvsem pa prepričevanja turistov, da bodo pripravljeni sprejeti takšno vodenje. O turizmu kot načinu življenja, o izkušnjah doma in v tujini, o povezavi med knjigami in razumevanjem trenutnega položaja, pa tudi o vrnitvi v študijske klopi se bo s certificirano trenerko za turistične vodnike Svetovne zveze društev turističnih vodnikov pogovarjala Tina Lamovšek.
Z več kot 30-imi leti izkušenj v turizmu se Mateja Kregar Gliha, ustanoviteljica in predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov ARGOS, gotovo uvršča med odlične poznavalke svojega področja. Bo pa za digitalizacijo turističnega vodenja potrebno kar nekaj nadgradnje znanja, predvsem pa prepričevanja turistov, da bodo pripravljeni sprejeti takšno vodenje. O turizmu kot načinu življenja, o izkušnjah doma in v tujini, o povezavi med knjigami in razumevanjem trenutnega položaja, pa tudi o vrnitvi v študijske klopi se bo s certificirano trenerko za turistične vodnike Svetovne zveze društev turističnih vodnikov pogovarjala Tina Lamovšek.
»Virus, ki je povzročil epidemijo, ni samo neki dejavnik, ki je hkrati živ in mrtev, nekaj, kar se razmnožuje le, ko najde gostitelja, ampak je pojav, ki je radikalno spremenil odnose med ljudmi.« Gre za odlomek iz knjižice Človek človeku virus, ki jo je napisala dr. Renata Salecl. O covidu tudi tokrat – a drugače, prek opazovanja in razumevanja sociologinje, filozofinje, redne profesorice in znanstvene svetnice, tudi članice Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Epidemija prekriva mnogo družbenih pojavov tako v Sloveniji kot v svetu. Nekateri se jih ne zmorejo, drugi nočejo, tretji pa se jih dobro zavedajo in celo spretno zlorabljajo. Epidemija odpira številna etična vprašanja. Spreminja vzorce obnašanja in na trenutke deluje psihoanalitično.
»Virus, ki je povzročil epidemijo, ni samo neki dejavnik, ki je hkrati živ in mrtev, nekaj, kar se razmnožuje le, ko najde gostitelja, ampak je pojav, ki je radikalno spremenil odnose med ljudmi.« Gre za odlomek iz knjižice Človek človeku virus, ki jo je napisala dr. Renata Salecl. O covidu tudi tokrat – a drugače, prek opazovanja in razumevanja sociologinje, filozofinje, redne profesorice in znanstvene svetnice, tudi članice Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Epidemija prekriva mnogo družbenih pojavov tako v Sloveniji kot v svetu. Nekateri se jih ne zmorejo, drugi nočejo, tretji pa se jih dobro zavedajo in celo spretno zlorabljajo. Epidemija odpira številna etična vprašanja. Spreminja vzorce obnašanja in na trenutke deluje psihoanalitično.
"Sodnik ne more biti človek brez vonja, barve in okusa," je nekoč dejala vrhovna sodnica Nina Betetto. Danes je med drugim predsednica Komisije za etiko in integriteto pri sodnem svetu, pa tudi predsednica Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov. Pozna odgovore na vprašanja, kot je, kako daleč gredo lahko sodniki, ko se na svojih zasebnih uporabniških računih na družabnih omrežjih izrekajo o aktualnih razmerah v državi. Ali lahko v takih primerih nastopajo kot popolni zasebniki ali pa jih sodniška služba in njena etična merila omejujejo tudi v teh primerih?
"Sodnik ne more biti človek brez vonja, barve in okusa," je nekoč dejala vrhovna sodnica Nina Betetto. Danes je med drugim predsednica Komisije za etiko in integriteto pri sodnem svetu, pa tudi predsednica Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov. Pozna odgovore na vprašanja, kot je, kako daleč gredo lahko sodniki, ko se na svojih zasebnih uporabniških računih na družabnih omrežjih izrekajo o aktualnih razmerah v državi. Ali lahko v takih primerih nastopajo kot popolni zasebniki ali pa jih sodniška služba in njena etična merila omejujejo tudi v teh primerih?
Matija Bevk iz biroja Bevk Perović arhitekti je eden naših najbolj uglednih, uspešnih in mednarodno priznanih ter nagrajevanih arhitektov. Med nagradami so tako najbolj ugledne domače kot je najvišje priznanje v arhitekturi - Plečnikova nagrada, pa nagrada Prešernovega sklada, posebno izstopajo tudi večkratne (tudi letošnja) nominacije za nagrado Mies van der Rohe, ki je poleg Pritzkerjeve najbolj prestižna nagarada za arhitekturo na svetu. Bevkov arhitekturni opus v okviru biroja je širok in obsega tako zasebne hiše, socialne gradnje pa tudi za nacionalno in evropsko kulturo relevantne projekte kot so izgradnja Islamsko versko-kulturnega centra (za katero je biro lani prejel Plečnikovo nagrado), Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij KSEVT, projekt NUK 2, obnova ljubljanske Drame, Muzej 20. stoletja v Berlinu, Centralna knjižnica v Helsinkih, etc. V Intervjuju sta se z voditeljico Liano Buršič dotaknila številnih aktualnih tem, kot so predlog novega gradbenega zakona, pomembnosti javnih natečajev, gentrifikacije mest, pomanjkanja gradnje javnih oziroma kulturnih institucij pa tudi vizije mest prihodnosti in trajnostne oziroma zelene arhitekture.
Matija Bevk iz biroja Bevk Perović arhitekti je eden naših najbolj uglednih, uspešnih in mednarodno priznanih ter nagrajevanih arhitektov. Med nagradami so tako najbolj ugledne domače kot je najvišje priznanje v arhitekturi - Plečnikova nagrada, pa nagrada Prešernovega sklada, posebno izstopajo tudi večkratne (tudi letošnja) nominacije za nagrado Mies van der Rohe, ki je poleg Pritzkerjeve najbolj prestižna nagarada za arhitekturo na svetu. Bevkov arhitekturni opus v okviru biroja je širok in obsega tako zasebne hiše, socialne gradnje pa tudi za nacionalno in evropsko kulturo relevantne projekte kot so izgradnja Islamsko versko-kulturnega centra (za katero je biro lani prejel Plečnikovo nagrado), Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij KSEVT, projekt NUK 2, obnova ljubljanske Drame, Muzej 20. stoletja v Berlinu, Centralna knjižnica v Helsinkih, etc. V Intervjuju sta se z voditeljico Liano Buršič dotaknila številnih aktualnih tem, kot so predlog novega gradbenega zakona, pomembnosti javnih natečajev, gentrifikacije mest, pomanjkanja gradnje javnih oziroma kulturnih institucij pa tudi vizije mest prihodnosti in trajnostne oziroma zelene arhitekture.
Nekateri mu pravijo stric iz ozadja, ker naj bi imel odločujoč vpliv na številne politične procese in dogajanje v državi, še posebej na levem političnem polu. In to kljub temu, da je že skoraj dve desetletji v pokoju, da nima nobenih političnih funkcij in, kot pravi, tudi ne prav veliko stikov s politiki. Je pa aktivni državljan, kar pomeni, da spremlja in kritično vrednoti družbeno dogajanje. O tem, kako prvi predsednik Slovenije Milan Kučan vidi današnje razmere v naši družbi, v oddaji Intervju.
Nekateri mu pravijo stric iz ozadja, ker naj bi imel odločujoč vpliv na številne politične procese in dogajanje v državi, še posebej na levem političnem polu. In to kljub temu, da je že skoraj dve desetletji v pokoju, da nima nobenih političnih funkcij in, kot pravi, tudi ne prav veliko stikov s politiki. Je pa aktivni državljan, kar pomeni, da spremlja in kritično vrednoti družbeno dogajanje. O tem, kako prvi predsednik Slovenije Milan Kučan vidi današnje razmere v naši družbi, v oddaji Intervju.
Pandemija covida-19 je razgalila strah, neučinkovitost in ranljivost posameznika, družbe v celoti in sistemov, od katerih smo tako ali drugače odvisni prav vsi: šolstva, zdravstva in tudi skrbi za najbolj ranljive – ti so gotovo starostniki v domovih za starejše. Če kdaj, je rdeči alarm, da je zagotovo nujno potrebno urediti to področje, prižgan prav v tem času. Srebrna nit je združenje, ki se zavzema za dostojno starost. Vodi ga Biserka Marolt Meden. In tako celovito in vztrajno, kot se je lotila projekta gradnje nove Pediatrične klinike, tako se zdaj loteva luknjičastega sistema skrbi za starejše.
Pandemija covida-19 je razgalila strah, neučinkovitost in ranljivost posameznika, družbe v celoti in sistemov, od katerih smo tako ali drugače odvisni prav vsi: šolstva, zdravstva in tudi skrbi za najbolj ranljive – ti so gotovo starostniki v domovih za starejše. Če kdaj, je rdeči alarm, da je zagotovo nujno potrebno urediti to področje, prižgan prav v tem času. Srebrna nit je združenje, ki se zavzema za dostojno starost. Vodi ga Biserka Marolt Meden. In tako celovito in vztrajno, kot se je lotila projekta gradnje nove Pediatrične klinike, tako se zdaj loteva luknjičastega sistema skrbi za starejše.
Gost tokratnega Intervjuja na Prvem izr. prof. dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport, ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je že pred časom opozoril na negativne posledice epidemije na telesno pripravljenost otrok. Če bi Matej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem, je povedal oktobra. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? In zakaj so bili slovenski otroci do epidemije med telesno najbolj učinkovitimi na svetu?
Gost tokratnega Intervjuja na Prvem izr. prof. dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport, ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je že pred časom opozoril na negativne posledice epidemije na telesno pripravljenost otrok. Če bi Matej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem, je povedal oktobra. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? In zakaj so bili slovenski otroci do epidemije med telesno najbolj učinkovitimi na svetu?
V tokratnem sredinem Intervjuju bomo gostili filmskega in gledališkega igralca. Dario Varga je v svoji dolgoletni igralski karieri pomembno zaznamoval slovensko gledališče. Že 32 let je stalni član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Je prejemnik različnih nagrad in priznanj gledališke stroke in občinstva. Temu je znan tudi z malih zaslonov po vlogah v nadaljevankah in filmih, kot so Halgato, Kajmak in marmelada, Petelinji zajtrk in Naša mala klinika. Zdaj ga lahko spremljamo v glavni vlogi v nadaljevanki Primeri inšpektorja Vrenka. Kdo je v resnici inšpektor Vrenko in kako je potekalo snemanje med epidemijo? Vse to bo Dario Varga zaupal Marku Rozmanu v pogovoru po deseti.
V tokratnem sredinem Intervjuju bomo gostili filmskega in gledališkega igralca. Dario Varga je v svoji dolgoletni igralski karieri pomembno zaznamoval slovensko gledališče. Že 32 let je stalni član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Je prejemnik različnih nagrad in priznanj gledališke stroke in občinstva. Temu je znan tudi z malih zaslonov po vlogah v nadaljevankah in filmih, kot so Halgato, Kajmak in marmelada, Petelinji zajtrk in Naša mala klinika. Zdaj ga lahko spremljamo v glavni vlogi v nadaljevanki Primeri inšpektorja Vrenka. Kdo je v resnici inšpektor Vrenko in kako je potekalo snemanje med epidemijo? Vse to bo Dario Varga zaupal Marku Rozmanu v pogovoru po deseti.
V zadnjih tednih se je zgoščenosti političnega dogajanja pridružilo še dogajanje na računskem sodišču. Osnutek revizije o nakupu zaščitne opreme se je zataknil pri namestniku predsednika računskega sodišča. Sledila so vprašanja, ukrepi, medijske izjave predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela in nazadnje - luč je posijala na Veselovo vlogo in zaslužek pri Mednarodni nogometni zvezi. O zadnjem dogajanju in o pomembnejših vsebinah revizij ga bomo zato vprašali v sredinem Intervjuju. Vodila ga bo Maja Derčar.
V zadnjih tednih se je zgoščenosti političnega dogajanja pridružilo še dogajanje na računskem sodišču. Osnutek revizije o nakupu zaščitne opreme se je zataknil pri namestniku predsednika računskega sodišča. Sledila so vprašanja, ukrepi, medijske izjave predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela in nazadnje - luč je posijala na Veselovo vlogo in zaslužek pri Mednarodni nogometni zvezi. O zadnjem dogajanju in o pomembnejših vsebinah revizij ga bomo zato vprašali v sredinem Intervjuju. Vodila ga bo Maja Derčar.
Če smo prvo sredo v iztekajočem se letu poslušali izbor intervjujev leta 2019, pa bomo to sredo zaokrožili z odlomki nekaterih pogovorov iz leta 2020. 50 tednov, 50 intervjujev. Prav vsi so zaznamovali to nenavadno leto, ki ga z nekaterimi sogovorniki zdaj tudi zaključujemo. Lucija Fatur.
Če smo prvo sredo v iztekajočem se letu poslušali izbor intervjujev leta 2019, pa bomo to sredo zaokrožili z odlomki nekaterih pogovorov iz leta 2020. 50 tednov, 50 intervjujev. Prav vsi so zaznamovali to nenavadno leto, ki ga z nekaterimi sogovorniki zdaj tudi zaključujemo. Lucija Fatur.
Na 30. obletnico plebiscita o samostojnosti Slovenije je gostja intervjuja na Prvem filozofinja in sociologinja doktorica Spomenka Hribar. Od začetka je bila vključena v procese osamosvajanja in nastajanja nove države, v svoji doslednosti je bila moteča za nedosledneže. Formalno smo dobili lastno državo, kakšna je njena vsebina 30 let pozneje? Je uvid lastnih političnih interesov pomembnejši od nacionalnih interesov? Ali je narodna sprava postala moteča ovira za obračun in poračun? Se globoka država udejanja s preurejanjem slovenske družbe v ozadju premagovanja epidemije? Z doktorico Spomenko Hribar se bo pogovarjal Bojan Leskovec.
Na 30. obletnico plebiscita o samostojnosti Slovenije je gostja intervjuja na Prvem filozofinja in sociologinja doktorica Spomenka Hribar. Od začetka je bila vključena v procese osamosvajanja in nastajanja nove države, v svoji doslednosti je bila moteča za nedosledneže. Formalno smo dobili lastno državo, kakšna je njena vsebina 30 let pozneje? Je uvid lastnih političnih interesov pomembnejši od nacionalnih interesov? Ali je narodna sprava postala moteča ovira za obračun in poračun? Se globoka država udejanja s preurejanjem slovenske družbe v ozadju premagovanja epidemije? Z doktorico Spomenko Hribar se bo pogovarjal Bojan Leskovec.
Boštjan Videmšek je poročal s številnih kriznih žarišč in poročal o humanitarnih posledicah vojn in konfliktov. O ljudeh, ki so izgubili vse. V svoji knjigi Plan B se posveča krizi, ki preti vsemu človeštvu, vse bolj grozeči podnebni katastrofi in nekaterim projektom spopadanja z njo. Projektom, ki vzbujajo nekaj upanja. Planeta B namreč nimamo.
Boštjan Videmšek je poročal s številnih kriznih žarišč in poročal o humanitarnih posledicah vojn in konfliktov. O ljudeh, ki so izgubili vse. V svoji knjigi Plan B se posveča krizi, ki preti vsemu človeštvu, vse bolj grozeči podnebni katastrofi in nekaterim projektom spopadanja z njo. Projektom, ki vzbujajo nekaj upanja. Planeta B namreč nimamo.
Ob svetovnem dnevu človekovih pravic bomo govorili o diskriminaciji – dogaja se tudi pri nas, na vseh področjih družbenega življenja, in pomeni kršenje človekovih pravic. Primere obravnava zagovornik načela enakosti, ki smo ga uzakonili leta 2016 in s tem zadostili evropski direktivi. To funkcijo opravlja Miha Lobnik. V nasprotju s pristojnostmi varuha človekovih pravic pristojnosti zagovornika načela enakosti segajo ne samo na področje javnega, temveč tudi na področje zasebnega sektorja. Kateri so najpogostejši primeri prijave diskriminacije, kako lahko zagovornik ukrepa, pa tudi, kakšne so njegove ugotovitve glede dostopnosti bolnišničnega zdravljenja za oskrbovance v domovih za starejše v obdobju covida, v intervjuju.
Ob svetovnem dnevu človekovih pravic bomo govorili o diskriminaciji – dogaja se tudi pri nas, na vseh področjih družbenega življenja, in pomeni kršenje človekovih pravic. Primere obravnava zagovornik načela enakosti, ki smo ga uzakonili leta 2016 in s tem zadostili evropski direktivi. To funkcijo opravlja Miha Lobnik. V nasprotju s pristojnostmi varuha človekovih pravic pristojnosti zagovornika načela enakosti segajo ne samo na področje javnega, temveč tudi na področje zasebnega sektorja. Kateri so najpogostejši primeri prijave diskriminacije, kako lahko zagovornik ukrepa, pa tudi, kakšne so njegove ugotovitve glede dostopnosti bolnišničnega zdravljenja za oskrbovance v domovih za starejše v obdobju covida, v intervjuju.
Novinarstvo je prvi, še grobi osnutek zgodovine, je prepričan Michael Goldfarb, prekaljeni ameriški novinar in publicist, ki se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja proslavil z delom za NPR, ameriško nacionalno radijsko hišo, in za sloviti britanski BBC. Pokrival je zelo različne teme – od vojn v Bosni in Iraku prek iskanja izhoda iz konflikta na Severnem Irskem do zgod in nezgod na angleškem kraljevem dvoru. Za večdelno reportažo o življenju na ameriškem srednjem zahodu je leta 1994 prejel prestižno nagrado sony, ki jo podeljuje britanska Radijska akademija. Na prelomu tisočletja je poučeval na Harvardu, potem pa se je posvetil pisanju knjig, med katerimi je najbrž največ pozornosti javnosti in priznanj za novinarsko odličnost požela tista, v kateri je popisal zgodbo svojega iraškega prijatelja, umorjenega časopisnega urednika Ahmada Shawkata. Danes Goldfarb že četrto leto vodi podkast FRDH. Kratica je akronim za First Rough Draft of History, se pravi za prvi grobi osnutek zgodovine, in temu primerno Goldfarb tu govori predvsem o načinih, kako bližnja pa tudi bolj oddaljena preteklost vpliva na sedanjost. To Goldfarbovo povezovanje preteklega s sedanjim je moč zlahka opaziti tudi v njegovem razmišljanju o nezavidljivem gospodarskem, družbenem in političnem položaju, v katerem se je ob koncu Trumpovega mandata znašla Amerika. Zakaj so torej Združene države v krizi in kdo vse je za to odgovoren? Odgovor smo iskali v oddaji Intervju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Novinarstvo je prvi, še grobi osnutek zgodovine, je prepričan Michael Goldfarb, prekaljeni ameriški novinar in publicist, ki se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja proslavil z delom za NPR, ameriško nacionalno radijsko hišo, in za sloviti britanski BBC. Pokrival je zelo različne teme – od vojn v Bosni in Iraku prek iskanja izhoda iz konflikta na Severnem Irskem do zgod in nezgod na angleškem kraljevem dvoru. Za večdelno reportažo o življenju na ameriškem srednjem zahodu je leta 1994 prejel prestižno nagrado sony, ki jo podeljuje britanska Radijska akademija. Na prelomu tisočletja je poučeval na Harvardu, potem pa se je posvetil pisanju knjig, med katerimi je najbrž največ pozornosti javnosti in priznanj za novinarsko odličnost požela tista, v kateri je popisal zgodbo svojega iraškega prijatelja, umorjenega časopisnega urednika Ahmada Shawkata. Danes Goldfarb že četrto leto vodi podkast FRDH. Kratica je akronim za First Rough Draft of History, se pravi za prvi grobi osnutek zgodovine, in temu primerno Goldfarb tu govori predvsem o načinih, kako bližnja pa tudi bolj oddaljena preteklost vpliva na sedanjost. To Goldfarbovo povezovanje preteklega s sedanjim je moč zlahka opaziti tudi v njegovem razmišljanju o nezavidljivem gospodarskem, družbenem in političnem položaju, v katerem se je ob koncu Trumpovega mandata znašla Amerika. Zakaj so torej Združene države v krizi in kdo vse je za to odgovoren? Odgovor smo iskali v oddaji Intervju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Za lisice velja, da so zelo prilagodljive živali, v nekaterih družbah verjamejo, da se lahko preobrazijo v katero koli drugo živo bitje, lahko so demonične in božanske, ščitijo pred uroki. Tako drugod kot pri nas v bajkah, pravljicah, basnih, v vsebinah visoke umetnosti ali v ljudski upodabljajoči umetnosti predstavljajo značajske lastnosti, kot so hudomušnost, prebrisanost in bistroumnost … Take lisice očitno živijo tudi v Bohinju in okolici, saj jim je slikar in grafik Črtomir Frelih, gost oddaje Intervju, dodelil glavno vlogo v svojih domislicah, risarskih sprehodih, neškodljivih šalah, ki, kot pravi, nimajo nobene ideološke uporabnosti, vseeno pa sproti na humoren način opazujejo dejanskost in se odzivajo na sliko podalpske realnosti, duh časa in sodobno ljudsko pamet, ki jo je mogoče nemudoma interpretirati in komentirati. Lisičje zgodbe Črtomirja Freliha so največ občinstva pridobile ob pomoči spletnega komuniciranja. Poleg takšne vizualne galerije so izbrane risarske modrosti po bohinjsko obiskovalcem v premislek in na ogled razstavljene tudi v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, še svež pa je izid malega knjižnega zaklada z naslovom Črtomir Frelih: Lisice, knjiga umetnika.
Za lisice velja, da so zelo prilagodljive živali, v nekaterih družbah verjamejo, da se lahko preobrazijo v katero koli drugo živo bitje, lahko so demonične in božanske, ščitijo pred uroki. Tako drugod kot pri nas v bajkah, pravljicah, basnih, v vsebinah visoke umetnosti ali v ljudski upodabljajoči umetnosti predstavljajo značajske lastnosti, kot so hudomušnost, prebrisanost in bistroumnost … Take lisice očitno živijo tudi v Bohinju in okolici, saj jim je slikar in grafik Črtomir Frelih, gost oddaje Intervju, dodelil glavno vlogo v svojih domislicah, risarskih sprehodih, neškodljivih šalah, ki, kot pravi, nimajo nobene ideološke uporabnosti, vseeno pa sproti na humoren način opazujejo dejanskost in se odzivajo na sliko podalpske realnosti, duh časa in sodobno ljudsko pamet, ki jo je mogoče nemudoma interpretirati in komentirati. Lisičje zgodbe Črtomirja Freliha so največ občinstva pridobile ob pomoči spletnega komuniciranja. Poleg takšne vizualne galerije so izbrane risarske modrosti po bohinjsko obiskovalcem v premislek in na ogled razstavljene tudi v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, še svež pa je izid malega knjižnega zaklada z naslovom Črtomir Frelih: Lisice, knjiga umetnika.
Drugi val epidemije je vnovična preizkušnja tudi za številne varstveno-delovne centre in centre za usposabljanje, delo in varstvo. Ti povezujejo 3 tisoč 300 uporabnikov. Varstveno-delovni centri opravljajo zgolj nujno varstvo, uporabniki so doma, pogrešajo delo in vsakodnevno druženje. Večina bivalnih enot zdaj nima stikov z zunanjim okoljem. Koronavirus je spremenil življenje posameznikov s telesnimi in duševnimi motnjami, nekateri ne zmorejo razumeti novih pravil, pomembnih za zajezitev širjenja virusa. O premagovanju stisk, skrbi za uporabnike, strahu pred novimi vdori virusa, nenehnem prilagajanju in srčnosti zaposlenih v Intervjuju s predsednico Skupnosti varstveno-delovnih centrov Slovenije, Mirjano Česen.
Drugi val epidemije je vnovična preizkušnja tudi za številne varstveno-delovne centre in centre za usposabljanje, delo in varstvo. Ti povezujejo 3 tisoč 300 uporabnikov. Varstveno-delovni centri opravljajo zgolj nujno varstvo, uporabniki so doma, pogrešajo delo in vsakodnevno druženje. Večina bivalnih enot zdaj nima stikov z zunanjim okoljem. Koronavirus je spremenil življenje posameznikov s telesnimi in duševnimi motnjami, nekateri ne zmorejo razumeti novih pravil, pomembnih za zajezitev širjenja virusa. O premagovanju stisk, skrbi za uporabnike, strahu pred novimi vdori virusa, nenehnem prilagajanju in srčnosti zaposlenih v Intervjuju s predsednico Skupnosti varstveno-delovnih centrov Slovenije, Mirjano Česen.
Tokratni gost oddaje Intervju je filozof prof. dr. Igor Pribac s filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je širši javnosti znan kot analitik družbenega in političnega dogajanja v Sloveniji ter tujini. V času izrednih razmer zaradi pandemije in velikih sprememb tako na globalnem političnem parketu kot v družbi v obče, ga je pred mikrofon povabila voditeljica Martina Černe.
Tokratni gost oddaje Intervju je filozof prof. dr. Igor Pribac s filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je širši javnosti znan kot analitik družbenega in političnega dogajanja v Sloveniji ter tujini. V času izrednih razmer zaradi pandemije in velikih sprememb tako na globalnem političnem parketu kot v družbi v obče, ga je pred mikrofon povabila voditeljica Martina Černe.
Monika Ažman je nastopila drugi mandat predsednice Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in zelo dobro pozna izjemne razmere, v katerih so se zaradi koronavirusa znašle medicinske sestre in drugo osebje v zdravstvenem sistemu. Sporočila so zelo jasna. Soočamo se s kadrovskim pomanjkanjem, zaradi katerega k pomoči pozivajo študente in celo prostovoljce in veliki izpostavljenosti okužbam, ki so dodobra zdesetkale vrste medicinskih sester. Potrpežljivosti in predanosti medicinskega osebja se gotovo pridružuje tudi strah in človečnost, ki kdaj tudi bremeni. Bomo iz te izkušnje odšli močnejši, z večjim zavedanjem, da plačna podcenjenost hromi zdravstveni sistem?
Monika Ažman je nastopila drugi mandat predsednice Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in zelo dobro pozna izjemne razmere, v katerih so se zaradi koronavirusa znašle medicinske sestre in drugo osebje v zdravstvenem sistemu. Sporočila so zelo jasna. Soočamo se s kadrovskim pomanjkanjem, zaradi katerega k pomoči pozivajo študente in celo prostovoljce in veliki izpostavljenosti okužbam, ki so dodobra zdesetkale vrste medicinskih sester. Potrpežljivosti in predanosti medicinskega osebja se gotovo pridružuje tudi strah in človečnost, ki kdaj tudi bremeni. Bomo iz te izkušnje odšli močnejši, z večjim zavedanjem, da plačna podcenjenost hromi zdravstveni sistem?
Svoboda medijev in zaščita novinarjev sta za delovanje demokracije osrednjega pomena. V razgibani in ponekodzelo koncentrirani radijski krajini imajo izjemen pomen javni radijski servisi. Radio Slovenija pridobiva nove poslušalce, med pandemijo se je zaupanje v njegove programe in vsebine še okrepilo. Kakšen je sicer položaj Radia Slovenija v primerjavi z drugimi javnimi radijskimi postajami po Evropi? Ali so digitalne platforme adut, s katerim nacionalni radio nagovarja nove generacije poslušalcev? Zakaj Slovenija potrebuje razvojno naravnano medijsko zakonodajo, usmerjeno k javnosti? Sredi nove resničnosti med izzivi in težavami bo na 92-i rojstni dan Radia Slovenija gost sredinega intervjuja njegov direktor Mirko Štular.
Svoboda medijev in zaščita novinarjev sta za delovanje demokracije osrednjega pomena. V razgibani in ponekodzelo koncentrirani radijski krajini imajo izjemen pomen javni radijski servisi. Radio Slovenija pridobiva nove poslušalce, med pandemijo se je zaupanje v njegove programe in vsebine še okrepilo. Kakšen je sicer položaj Radia Slovenija v primerjavi z drugimi javnimi radijskimi postajami po Evropi? Ali so digitalne platforme adut, s katerim nacionalni radio nagovarja nove generacije poslušalcev? Zakaj Slovenija potrebuje razvojno naravnano medijsko zakonodajo, usmerjeno k javnosti? Sredi nove resničnosti med izzivi in težavami bo na 92-i rojstni dan Radia Slovenija gost sredinega intervjuja njegov direktor Mirko Štular.
Izvirno slovensko ime za oktober je vinotok in tudi zato bomo v oddaji Intervju gostili uglednega slovenskega enologa, vinskega in šampanjskega viteza Alojza Filipiča, ki je pred dobrimi štirimi desetletji v našem jeziku ponovno uveljavil besedo penina. Danes upokojeni strokovnjak, ki ga poleg žlahtne kapljice navdušuje šport in še veliko vsega, je od predlani nosilec najvišjega priznanja – zlatega grba občine Gornja Radgona, svojo poklicno pot pa je preživel po večini v Radgonskih goricah, kjer je med drugim uvedel tudi tehnologijo hitrega bistrenja mladega vina. Z zanimivim in iskrivim Alojzom Filipičem se pogovarja Lidija Kosi.
Izvirno slovensko ime za oktober je vinotok in tudi zato bomo v oddaji Intervju gostili uglednega slovenskega enologa, vinskega in šampanjskega viteza Alojza Filipiča, ki je pred dobrimi štirimi desetletji v našem jeziku ponovno uveljavil besedo penina. Danes upokojeni strokovnjak, ki ga poleg žlahtne kapljice navdušuje šport in še veliko vsega, je od predlani nosilec najvišjega priznanja – zlatega grba občine Gornja Radgona, svojo poklicno pot pa je preživel po večini v Radgonskih goricah, kjer je med drugim uvedel tudi tehnologijo hitrega bistrenja mladega vina. Z zanimivim in iskrivim Alojzom Filipičem se pogovarja Lidija Kosi.
Ko je pred 40 leti prišel na Inštitut Jožef Stefan kot mlad elektrotehnik, je bil – pravi - nekoliko razočaran, ko so ga postavili pred dejstvo, da se bo ukvarjal s – takrat povsem novim – področjem robotike. A verjetno je bilo to kar srečno naključje, kajti danes prof. dr. Jadran Lenarčič velja za enega pionirjev robotske kinematike oziroma gibanja robotov. Predvsem pa ga danes v slovenski javnosti poznamo kot direktorja Inštituta Jožef Stefan, ki ga vodi zadnjih 15 let. V času zategovanja pasu in ostrih rezov v znanost je vztrajno opozarjal na hude posledice, ki ga bo takšno »hujšanje v možgane« imelo za razvoj Slovenije ter obenem uspešno obranil naš največji raziskovalni inštitut, da bi zaradi močno zmanjšanega financiranja izgubljal na kvaliteti. Zgradbe so resda iz povojnega časa in prostori premajhni, a mladi talenti, ki tam raziskujejo, so še vedno vrhunski. Kaj se torej lahko naučimo iz izkušenj preteklosti? Kaj Sloveniji in svetu prinaša današnji hitri tehnološki razvoj? Pa tudi o sorodnosti med znanostjo in umetnostjo ter o svojih slikarskih načrtih za čas, ko bo direktorske skrbi predal nasledniku. To so nekatera vprašanja iz tokratnega Radijskega intervjuja. Foto: Nina Slaček
Ko je pred 40 leti prišel na Inštitut Jožef Stefan kot mlad elektrotehnik, je bil – pravi - nekoliko razočaran, ko so ga postavili pred dejstvo, da se bo ukvarjal s – takrat povsem novim – področjem robotike. A verjetno je bilo to kar srečno naključje, kajti danes prof. dr. Jadran Lenarčič velja za enega pionirjev robotske kinematike oziroma gibanja robotov. Predvsem pa ga danes v slovenski javnosti poznamo kot direktorja Inštituta Jožef Stefan, ki ga vodi zadnjih 15 let. V času zategovanja pasu in ostrih rezov v znanost je vztrajno opozarjal na hude posledice, ki ga bo takšno »hujšanje v možgane« imelo za razvoj Slovenije ter obenem uspešno obranil naš največji raziskovalni inštitut, da bi zaradi močno zmanjšanega financiranja izgubljal na kvaliteti. Zgradbe so resda iz povojnega časa in prostori premajhni, a mladi talenti, ki tam raziskujejo, so še vedno vrhunski. Kaj se torej lahko naučimo iz izkušenj preteklosti? Kaj Sloveniji in svetu prinaša današnji hitri tehnološki razvoj? Pa tudi o sorodnosti med znanostjo in umetnostjo ter o svojih slikarskih načrtih za čas, ko bo direktorske skrbi predal nasledniku. To so nekatera vprašanja iz tokratnega Radijskega intervjuja. Foto: Nina Slaček
Zvone Černelič iz Dečnega sela pri Brežicah ni običajen kmet, na 40 ha, od tega je večina najetih kmetijskih zemljišč, ekološko kmetuje od leta 2003, leta 2014 pa so pridobili certifikat Demeter, ki zagotavlja najodličnejšo hrano, pridelano po načelih biodinamike. Junija letos je njegova kmetija v konkurenci 77-ih prijavljenih prejela nagrado evropske javnosti, Rural Inspiration Awards, ki jo podeljuje Evropska komisija in Mreža za razvoj podeželja za projekte s temo biogospodarstva in blaženja podnebnih sprememb. Evropska komisija in širša javnost je v njegovem načinu kmetovanja, ki temelji na kolobarjenju, gnojenju z biodinamičnim kompostom domačega goveda in setvijo mešanih posevkov prepoznala prispevek k izboljševanju rodovitnosti tal in zmanjševanju izpustov CO2 v ozračje. Prispevajo tudi k čistejšemu zraku in bolj zdravemu okolju. Svoje znanje in izkušnje delijo z drugimi in tako pripomorejo k boljšemu svetu.
Zvone Černelič iz Dečnega sela pri Brežicah ni običajen kmet, na 40 ha, od tega je večina najetih kmetijskih zemljišč, ekološko kmetuje od leta 2003, leta 2014 pa so pridobili certifikat Demeter, ki zagotavlja najodličnejšo hrano, pridelano po načelih biodinamike. Junija letos je njegova kmetija v konkurenci 77-ih prijavljenih prejela nagrado evropske javnosti, Rural Inspiration Awards, ki jo podeljuje Evropska komisija in Mreža za razvoj podeželja za projekte s temo biogospodarstva in blaženja podnebnih sprememb. Evropska komisija in širša javnost je v njegovem načinu kmetovanja, ki temelji na kolobarjenju, gnojenju z biodinamičnim kompostom domačega goveda in setvijo mešanih posevkov prepoznala prispevek k izboljševanju rodovitnosti tal in zmanjševanju izpustov CO2 v ozračje. Prispevajo tudi k čistejšemu zraku in bolj zdravemu okolju. Svoje znanje in izkušnje delijo z drugimi in tako pripomorejo k boljšemu svetu.
Doktor Erik Kerševan je vrhovni sodnik, eden najmlajših, in dobro leto tudi predsednik Sodnega sveta. Na vrhovno sodišče je prišel naravnost iz akademske sfere – pred tem ni bil sodnik. Je specialist za upravni postopek in upravni spor, več kot 15 let je predaval na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. A samo akademska kariera mu ni bila dovolj. Med drugim je bil generalni sekretar Ustavnega sodišča, krajši čas pa tudi svetovalec tedanjega predsednika države Danila Türka. Kot vrhovni sodnik je sodeloval v senatu, ki je v postopku kot pričo zaslišal takratnega predsednika vlade Mira Cerarja in razsodil, da je treba ponoviti glasovanje na referendumu o drugem tiru.
Doktor Erik Kerševan je vrhovni sodnik, eden najmlajših, in dobro leto tudi predsednik Sodnega sveta. Na vrhovno sodišče je prišel naravnost iz akademske sfere – pred tem ni bil sodnik. Je specialist za upravni postopek in upravni spor, več kot 15 let je predaval na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. A samo akademska kariera mu ni bila dovolj. Med drugim je bil generalni sekretar Ustavnega sodišča, krajši čas pa tudi svetovalec tedanjega predsednika države Danila Türka. Kot vrhovni sodnik je sodeloval v senatu, ki je v postopku kot pričo zaslišal takratnega predsednika vlade Mira Cerarja in razsodil, da je treba ponoviti glasovanje na referendumu o drugem tiru.
Nekdanji poklicni košarkar Matjaž Smodiš je dolgoletni slovenski reprezentant, trikratni evropski klubski prvak z Virtusom iz Bologne in moskovskim CSKA. Bogato kariero je začel v Novem mestu, kjer je leta 2000 s KK Krka osvojil prvi naslov državnega prvaka in tudi po vrnitvi iz tujine je leta 2012 kariero v dolenjski prestolnici končal z naslovom državnega prvaka. Zdaj je podjetnik, dejaven je v upravnem odboru KK Krka in športni direktor kluba Žoltasti troti.
Nekdanji poklicni košarkar Matjaž Smodiš je dolgoletni slovenski reprezentant, trikratni evropski klubski prvak z Virtusom iz Bologne in moskovskim CSKA. Bogato kariero je začel v Novem mestu, kjer je leta 2000 s KK Krka osvojil prvi naslov državnega prvaka in tudi po vrnitvi iz tujine je leta 2012 kariero v dolenjski prestolnici končal z naslovom državnega prvaka. Zdaj je podjetnik, dejaven je v upravnem odboru KK Krka in športni direktor kluba Žoltasti troti.
V Intervjuju gostimo predsednika krovne evropske nogometne organizacije Uefa Aleksandra Čeferina. Če je bil pred desetletjem dejaven predvsem na področju prava in je bil z zastopanjem razvpitih primerov pogosto na očeh javnosti, pa so danes njegovi izzivi povsem drugačni. Tako kot ves svet tudi on bije boj z nevidnim sovražnikom in se trudi, da bi nogomet ostal živ. Med epidemijo je z donacijo zaščitne opreme pritegnil veliko pozornosti. Prav tako pa veliko pozornosti pritegnejo njegova stališča glede sedanjega dogajanja v družbi, ki temeljijo tudi na optimizmu in pozitivnosti. S predsednikom ta hip najvplivnejše športne organizacije na svetu se bo pogovarjal Marko Rozman.
V Intervjuju gostimo predsednika krovne evropske nogometne organizacije Uefa Aleksandra Čeferina. Če je bil pred desetletjem dejaven predvsem na področju prava in je bil z zastopanjem razvpitih primerov pogosto na očeh javnosti, pa so danes njegovi izzivi povsem drugačni. Tako kot ves svet tudi on bije boj z nevidnim sovražnikom in se trudi, da bi nogomet ostal živ. Med epidemijo je z donacijo zaščitne opreme pritegnil veliko pozornosti. Prav tako pa veliko pozornosti pritegnejo njegova stališča glede sedanjega dogajanja v družbi, ki temeljijo tudi na optimizmu in pozitivnosti. S predsednikom ta hip najvplivnejše športne organizacije na svetu se bo pogovarjal Marko Rozman.
»Če mi decembra ne bi v Pariz pisal ljubljanski nepremičninski agent in rekel, da ima za primorsko stanovanje resnega kupca, kmalu zatem ne bi našla tiste fotografije in se mi ne bi razkrila zgodba, ki jo je skrivala slika in jo je skrival čas.« Takole, s stavkom, ki je po eni strani sicer trdno zasajen v vsakdanjo, skoraj banalno stvarnost, a po drugi strani vendarle draži z obljubo skorajšnjega razkritja dolgo in globoko zakopanih skrivnosti, se začenja roman Veronike Simoniti Ivana pred morjem. To posrečeno dvojnost oziroma razpetost med zdaj in nekoč, med tistim, kar je vsakomur vidno, in onim, kar naj bi na vekomaj ostalo potlačeno, pisateljica nato spretno vzdržuje slabih dvesto strani, dokler pred našimi očmi navsezadnje ne zraste resnično umetelno izpisana knjiga. Knjiga, ki je junija na ljubljanskem Rožniku prejela letošnjega kresnika za najboljši slovenski roman. Kako je torej Veronika Simoniti napisala svoje nagrajeno delo? Se ji je bilo – dolgo predvsem mojstrici kratke proze – težko privaditi na pisanje dosti daljše literarne forme? Kaj nam je z Ivano pred morjem pravzaprav hotela povedati o sedanjosti, preteklosti in o moči družinskih spominov? – Ta in druga sorodna vprašanja nas bodo, spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci, zaposlovala v današnjem Intervjuju na Prvem, ko pred mikrofonom gostimo prav Veroniko Simoniti. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva.
»Če mi decembra ne bi v Pariz pisal ljubljanski nepremičninski agent in rekel, da ima za primorsko stanovanje resnega kupca, kmalu zatem ne bi našla tiste fotografije in se mi ne bi razkrila zgodba, ki jo je skrivala slika in jo je skrival čas.« Takole, s stavkom, ki je po eni strani sicer trdno zasajen v vsakdanjo, skoraj banalno stvarnost, a po drugi strani vendarle draži z obljubo skorajšnjega razkritja dolgo in globoko zakopanih skrivnosti, se začenja roman Veronike Simoniti Ivana pred morjem. To posrečeno dvojnost oziroma razpetost med zdaj in nekoč, med tistim, kar je vsakomur vidno, in onim, kar naj bi na vekomaj ostalo potlačeno, pisateljica nato spretno vzdržuje slabih dvesto strani, dokler pred našimi očmi navsezadnje ne zraste resnično umetelno izpisana knjiga. Knjiga, ki je junija na ljubljanskem Rožniku prejela letošnjega kresnika za najboljši slovenski roman. Kako je torej Veronika Simoniti napisala svoje nagrajeno delo? Se ji je bilo – dolgo predvsem mojstrici kratke proze – težko privaditi na pisanje dosti daljše literarne forme? Kaj nam je z Ivano pred morjem pravzaprav hotela povedati o sedanjosti, preteklosti in o moči družinskih spominov? – Ta in druga sorodna vprašanja nas bodo, spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci, zaposlovala v današnjem Intervjuju na Prvem, ko pred mikrofonom gostimo prav Veroniko Simoniti. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva.
Konec avgusta je iz Slovenije odšla veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, gospa Sophie Honey. V našo državo je prišla spomladi leta 2015. Začetek njenega delovanja pri nas je bil poseben, saj je bila prvič imenovana za veleposlanico, še bolj pa zato, ker je na ta položaj prišla nekaj mesecev po sinovem rojstvu.
Konec avgusta je iz Slovenije odšla veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, gospa Sophie Honey. V našo državo je prišla spomladi leta 2015. Začetek njenega delovanja pri nas je bil poseben, saj je bila prvič imenovana za veleposlanico, še bolj pa zato, ker je na ta položaj prišla nekaj mesecev po sinovem rojstvu.
Izredni profesor na fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević je poznavalec medijev in novinarstva, ki kot pedagog, strokovnjak, publicist, predavatelj in raziskovalec deluje v Sloveniji in po svetu. Slovi po hitrih in ostrih odzivih na dogajanja v družbi. Zelo kritičen je tudi do zadnjih posegov v medijske zakone, ki so se zgodili brez posvetovanja, prehitro in skoraj skrivaj. Ne le postopek, sporna je predvsem vsebina predlogov, pravi dr. Marko Milosavljević, gost Tatjane Pirc v oddaji Intervju na Prvem.
Izredni profesor na fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević je poznavalec medijev in novinarstva, ki kot pedagog, strokovnjak, publicist, predavatelj in raziskovalec deluje v Sloveniji in po svetu. Slovi po hitrih in ostrih odzivih na dogajanja v družbi. Zelo kritičen je tudi do zadnjih posegov v medijske zakone, ki so se zgodili brez posvetovanja, prehitro in skoraj skrivaj. Ne le postopek, sporna je predvsem vsebina predlogov, pravi dr. Marko Milosavljević, gost Tatjane Pirc v oddaji Intervju na Prvem.
Aljoša Harlamov je urednik, publicist, pisatelj in nagrajeni literarni kritik; človek številnih zanimanj, jasnih stališč in široke razgledanosti, oziroma na kratko: javni intelektualec. Pronicljivo spremlja dogajanje na kulturnem področju, kjer deluje poklicno kot glavni urednik Cankarjeve založbe, in se nanj odziva z razmišljanji in komentarji v osrednjih slovenskih medijih. Ob tem je dejaven na družabnih omrežjih, čeprav slednja redko, kot opaža, in redkeje kot si želi, omogočajo prostor za dialog in argumentirano razpravo med drugače mislečimi. Preden je Aljoša Harlamov osvojil redno službo v založništvu, je bil dolga leta samozaposlen v kulturi; med tem je tudi izgorel in o tem javno brez dlake na jeziku spregovoril. V sredinem Intervjuju na Prvem se z njim pogovarja Urban Tarman.
Aljoša Harlamov je urednik, publicist, pisatelj in nagrajeni literarni kritik; človek številnih zanimanj, jasnih stališč in široke razgledanosti, oziroma na kratko: javni intelektualec. Pronicljivo spremlja dogajanje na kulturnem področju, kjer deluje poklicno kot glavni urednik Cankarjeve založbe, in se nanj odziva z razmišljanji in komentarji v osrednjih slovenskih medijih. Ob tem je dejaven na družabnih omrežjih, čeprav slednja redko, kot opaža, in redkeje kot si želi, omogočajo prostor za dialog in argumentirano razpravo med drugače mislečimi. Preden je Aljoša Harlamov osvojil redno službo v založništvu, je bil dolga leta samozaposlen v kulturi; med tem je tudi izgorel in o tem javno brez dlake na jeziku spregovoril. V sredinem Intervjuju na Prvem se z njim pogovarja Urban Tarman.
Tokratna gostja oddaje Intervju je Livija Pandur, mednarodno priznana dramaturginja, producentka in režiserka, ki je dramaturško je oblikovala vse predstave v režiji Tomaža Pandurja, v preteklih štirih letih pa režirala in na tako domače kot mednarodne odre postavila vrsto gledaliških predstav. Uredila in izdala je trijezično monografijo Pandurjevo gledališče sanj in leta 2018 prejela Veliki bršljanov venec, priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življensko delo. V sklopu Festivala Ljubljana si bomo lahko ogledali njeno predstavo z naslovom Alkestida, ki je nastala pod okriljem Gledališča Marina Držića v Dubrovniku in bila premierno uprizorjena septembra leta 2019 ter požela izvrstne kritike. Livijo Pandur je pred mikrofon povabila Martina Černe.
Tokratna gostja oddaje Intervju je Livija Pandur, mednarodno priznana dramaturginja, producentka in režiserka, ki je dramaturško je oblikovala vse predstave v režiji Tomaža Pandurja, v preteklih štirih letih pa režirala in na tako domače kot mednarodne odre postavila vrsto gledaliških predstav. Uredila in izdala je trijezično monografijo Pandurjevo gledališče sanj in leta 2018 prejela Veliki bršljanov venec, priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življensko delo. V sklopu Festivala Ljubljana si bomo lahko ogledali njeno predstavo z naslovom Alkestida, ki je nastala pod okriljem Gledališča Marina Držića v Dubrovniku in bila premierno uprizorjena septembra leta 2019 ter požela izvrstne kritike. Livijo Pandur je pred mikrofon povabila Martina Černe.
Valerija Žalig je Beltinčanka, ki je že od malega zapisana negovanju ljudskega, zlasti plesnega in pevskega izročila. Kot hči dolgoletnega vodje članske folklorne skupine je seveda zaprisežena folklornica, ki je tudi sama naučila plesati prekmurske plese nič koliko plesalcev, tako v Prekmurju kot v Porabju. Danes vodi veteransko folklorno skupino, že več let pa je tudi programski vodja mednarodnega folklornega festivala, ki bi moral biti letos v Beltincih že 50-tič, a so ga zaradi epidemioloških razmer prestavili na prihodnje leto. Valerija Žalig poleg starih plesov pozna tudi veliko ljudskih pesmi in jih ob različnih priložnostih z veseljem zapoje, s svojo vedro naravo pa je zelo uspešna pri profesionalnem delu v turizmu. Svoje izkušnje in znanje marljivo prenaša na mlajše. Pred mikrofon oddaje Intervju jo je povabila Lidija Kosi.
Valerija Žalig je Beltinčanka, ki je že od malega zapisana negovanju ljudskega, zlasti plesnega in pevskega izročila. Kot hči dolgoletnega vodje članske folklorne skupine je seveda zaprisežena folklornica, ki je tudi sama naučila plesati prekmurske plese nič koliko plesalcev, tako v Prekmurju kot v Porabju. Danes vodi veteransko folklorno skupino, že več let pa je tudi programski vodja mednarodnega folklornega festivala, ki bi moral biti letos v Beltincih že 50-tič, a so ga zaradi epidemioloških razmer prestavili na prihodnje leto. Valerija Žalig poleg starih plesov pozna tudi veliko ljudskih pesmi in jih ob različnih priložnostih z veseljem zapoje, s svojo vedro naravo pa je zelo uspešna pri profesionalnem delu v turizmu. Svoje izkušnje in znanje marljivo prenaša na mlajše. Pred mikrofon oddaje Intervju jo je povabila Lidija Kosi.
Janko Petrovec, dopisnik RTV Slovenija, ni le opazovalec in prenašalec informacij iz sosednje države. Italijo so v zadnjih letih pretresali nesreče, potresi, migrantska kriza in v tem letu koronavirus, ki je – kar zadeva Evropo – ravno v Italiji pokazal svoj najkrutejši obraz. Njegove novinarske zgodbe so polne empatije, zato ne preseneča, da so ga tudi omejitev gibanja in drugi varnostni ukrepi zaradi koronavirusa spodbudili k pisanju dnevnika. Nastala je knjiga Karantena.Rim, v kateri opisuje svoje novinarske in človeške izkušnje pred epidemijo, ko je nismo še niti slutili, in med njo.
Janko Petrovec, dopisnik RTV Slovenija, ni le opazovalec in prenašalec informacij iz sosednje države. Italijo so v zadnjih letih pretresali nesreče, potresi, migrantska kriza in v tem letu koronavirus, ki je – kar zadeva Evropo – ravno v Italiji pokazal svoj najkrutejši obraz. Njegove novinarske zgodbe so polne empatije, zato ne preseneča, da so ga tudi omejitev gibanja in drugi varnostni ukrepi zaradi koronavirusa spodbudili k pisanju dnevnika. Nastala je knjiga Karantena.Rim, v kateri opisuje svoje novinarske in človeške izkušnje pred epidemijo, ko je nismo še niti slutili, in med njo.
Tokratni gost oddaje Intervju je Matevž Čelik, arhitekt, kritik, publicist, dolgoletni urednik spletnega portala Trajekt.org, zadnjih deset let pa direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Pred kratkim je prejel prestižno Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture, za vodenje muzeja ter za njegovo uveljavitev v mednarodni arhitekturni skupnosti. Je tudi programski vodja prve vseevropske platforme Future Architecture, ki povezuje še neuveljavljeno generacijo talentov različnih disciplin s področja arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture, oblikovanja in znotraj katere sodeluje šestindvajset arhitekturnih institucij iz dvaindvajsetih držav. Matevž Čelik verjame v sodoben, odprt muzej, ki ne le hrani in posreduje kulturno dediščino temveč ponuja prostor demokratične izmenjave novih konceptov in znanj. Matevža Čelika je pred mikrofon sredinega intervjuja povabila voditeljica Martina Černe.
Tokratni gost oddaje Intervju je Matevž Čelik, arhitekt, kritik, publicist, dolgoletni urednik spletnega portala Trajekt.org, zadnjih deset let pa direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Pred kratkim je prejel prestižno Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture, za vodenje muzeja ter za njegovo uveljavitev v mednarodni arhitekturni skupnosti. Je tudi programski vodja prve vseevropske platforme Future Architecture, ki povezuje še neuveljavljeno generacijo talentov različnih disciplin s področja arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture, oblikovanja in znotraj katere sodeluje šestindvajset arhitekturnih institucij iz dvaindvajsetih držav. Matevž Čelik verjame v sodoben, odprt muzej, ki ne le hrani in posreduje kulturno dediščino temveč ponuja prostor demokratične izmenjave novih konceptov in znanj. Matevža Čelika je pred mikrofon sredinega intervjuja povabila voditeljica Martina Černe.
Koroška Slovenka in vodja Zelenih na avstrijskem Koroškem je lani jeseni postala poslanka v avstrijskem državnem zboru. Eden od njenih poglavitnih ciljev je izboljšati položaj avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji. Kako uspešna je pri tem, ko kot poslanka stranke vladajoče koalicije sodeluje pri pripravi zakonodaje? Kako je avstrijska vlada, sestavljena iz dveh zelo različnih strank, naklonjena manjšinam? Kaj so največji izzivi koroških Slovencev in kako svetlo prihodnost si lahko 100 let po plebiscitu obetajo? O tem v pogovoru z Olgo Voglauer, poslanko in ekološko kmetovalko iz Bilčovsa, ki si želi, da bi dvojezičnost na avstrijskem Koroškem postala nekaj samoumevnega.
Koroška Slovenka in vodja Zelenih na avstrijskem Koroškem je lani jeseni postala poslanka v avstrijskem državnem zboru. Eden od njenih poglavitnih ciljev je izboljšati položaj avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji. Kako uspešna je pri tem, ko kot poslanka stranke vladajoče koalicije sodeluje pri pripravi zakonodaje? Kako je avstrijska vlada, sestavljena iz dveh zelo različnih strank, naklonjena manjšinam? Kaj so največji izzivi koroških Slovencev in kako svetlo prihodnost si lahko 100 let po plebiscitu obetajo? O tem v pogovoru z Olgo Voglauer, poslanko in ekološko kmetovalko iz Bilčovsa, ki si želi, da bi dvojezičnost na avstrijskem Koroškem postala nekaj samoumevnega.
Metka Klevišar je dobro poznano ime, osebnost v slovenskem javnem prostoru. Najširši javnosti najbolj znana kot Dobrotnica leta, pa tudi kot publicistka, prevajalka, zdravnica, ki je desetletja svoje poklicne kariere posvetila bolnikom s pljučnim rakom na ljubljanskem Onkološkem inštitutu. Je ustanoviteljica Slovenskega društva Hospic, njeno življenje pa je zaznamovala tudi multipla skleroza. Njene misli - skozi objave v knjigah, ki se jih je nabralo že 13, pa tudi v kolumnah, spletnih zapisih in v pogovorih ter predavanjih - odmevajo med vse bolj številnim občinstvom, ki hrepeni po globljih spoznanjih o življenju in smrti ter medčloveških odnosih pa tudi povsem vsakdanjih stvareh, kjer se skriva največ navdiha za vero v življenje. Tonski mojster Vjekoslav Mikez in avtorica Intervjuja Liana Buršič sta dr. Metko Klevišar, sicer rojeno Ljubljančanko, obiskala na njenem domu v Celju. Prisluhnite pogovoru o starosti, medicini, veri v življenje in sočutne odnose pa tudi o umiranju, paliativni oskrbi in bolezni, s to modro Slovenko leta 1995, ki pravi, da je ena najbolj pomembnih stvari v življenju - poslušanje.
Metka Klevišar je dobro poznano ime, osebnost v slovenskem javnem prostoru. Najširši javnosti najbolj znana kot Dobrotnica leta, pa tudi kot publicistka, prevajalka, zdravnica, ki je desetletja svoje poklicne kariere posvetila bolnikom s pljučnim rakom na ljubljanskem Onkološkem inštitutu. Je ustanoviteljica Slovenskega društva Hospic, njeno življenje pa je zaznamovala tudi multipla skleroza. Njene misli - skozi objave v knjigah, ki se jih je nabralo že 13, pa tudi v kolumnah, spletnih zapisih in v pogovorih ter predavanjih - odmevajo med vse bolj številnim občinstvom, ki hrepeni po globljih spoznanjih o življenju in smrti ter medčloveških odnosih pa tudi povsem vsakdanjih stvareh, kjer se skriva največ navdiha za vero v življenje. Tonski mojster Vjekoslav Mikez in avtorica Intervjuja Liana Buršič sta dr. Metko Klevišar, sicer rojeno Ljubljančanko, obiskala na njenem domu v Celju. Prisluhnite pogovoru o starosti, medicini, veri v življenje in sočutne odnose pa tudi o umiranju, paliativni oskrbi in bolezni, s to modro Slovenko leta 1995, ki pravi, da je ena najbolj pomembnih stvari v življenju - poslušanje.
Država je stanje človekovega duha, je že pred časom zapisal doktor Janez Markeš, novinar in publicist, ki že od osamosvojitve analitično spremlja razvoj Slovenije. Ali obstaja »slovenska doktrina šoka«? Ali ekonomija postaja temeljna pravica demokracije? Mar res izginja javni prostor umne države? Se pod težo populizmov izgublja razsvetljenski karakter slovenske družbe? V sredinem intervjuju se bo z doktorjem Janezom Markešem pogovarjal Bojan Leskovec.
Država je stanje človekovega duha, je že pred časom zapisal doktor Janez Markeš, novinar in publicist, ki že od osamosvojitve analitično spremlja razvoj Slovenije. Ali obstaja »slovenska doktrina šoka«? Ali ekonomija postaja temeljna pravica demokracije? Mar res izginja javni prostor umne države? Se pod težo populizmov izgublja razsvetljenski karakter slovenske družbe? V sredinem intervjuju se bo z doktorjem Janezom Markešem pogovarjal Bojan Leskovec.
Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.
Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.
Po dveh in več mesecih izobraževanja na daljavo je čas za refleksijo o tem, kaj je prinesel »korona čas« in z njim povezan nov način izobraževanja. Učitelji so čez noč učni proces prestavili v virtualno okolje, nekateri starši in učenci so obupovali nad domačim delom za šolo, pristojni so ugotavljali, da izobraževanje na daljavo poteka dobro, maturanti so se neuslišano zavzemali vsaj za prilagojeno izpeljavo mature, psihologi so opozarjali na socialno dimenzijo šolskega procesa, strokovnjaki pa na pomanjkljivosti priporočil šolskih oblasti. Kakšno šolsko oceno bi torej dobilo slovensko izobraževanje na daljavo? Odgovor bomo iskali v pogovoru s strokovnjakom s področja pedagogike in didaktike dr. Damijanom Štefancem, izrednim profesorjem na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete, glavnim urednikom revije Sodobna pedagogika in podpredsednikom Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije.
Po dveh in več mesecih izobraževanja na daljavo je čas za refleksijo o tem, kaj je prinesel »korona čas« in z njim povezan nov način izobraževanja. Učitelji so čez noč učni proces prestavili v virtualno okolje, nekateri starši in učenci so obupovali nad domačim delom za šolo, pristojni so ugotavljali, da izobraževanje na daljavo poteka dobro, maturanti so se neuslišano zavzemali vsaj za prilagojeno izpeljavo mature, psihologi so opozarjali na socialno dimenzijo šolskega procesa, strokovnjaki pa na pomanjkljivosti priporočil šolskih oblasti. Kakšno šolsko oceno bi torej dobilo slovensko izobraževanje na daljavo? Odgovor bomo iskali v pogovoru s strokovnjakom s področja pedagogike in didaktike dr. Damijanom Štefancem, izrednim profesorjem na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete, glavnim urednikom revije Sodobna pedagogika in podpredsednikom Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije.
Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija, o tem, kako se je javna radiotelevizija izkazala v času pandemije, o varčevanju, pritiskih, napadih, iskanju rešitev, delu nadzornikov in programskega sveta, odnosih z vlado, ministrstvom za kulturo … ''Sem tukaj in se trudim,'' pravi Igor Kadunc, ki poudarja, da lahko RTV za vsak evro, ki ga dobi, naročnikom pogleda v oči. Ko ga vprašamo o razlogih za številne napade na RTV, pa pravi: »Vse to se počne z nekim namenom.«
Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija, o tem, kako se je javna radiotelevizija izkazala v času pandemije, o varčevanju, pritiskih, napadih, iskanju rešitev, delu nadzornikov in programskega sveta, odnosih z vlado, ministrstvom za kulturo … ''Sem tukaj in se trudim,'' pravi Igor Kadunc, ki poudarja, da lahko RTV za vsak evro, ki ga dobi, naročnikom pogleda v oči. Ko ga vprašamo o razlogih za številne napade na RTV, pa pravi: »Vse to se počne z nekim namenom.«
Septembra je vodenje Holdinga Kobilarna Lipica prevzel diplomirani inženir živilske tehnologije Matej Oset. Nadzorni svet je prepričal z izkušnjami s področja investicij, turizma, dela s kadri, vodenja in povezovanja večjih organizacijskih enot ter z jasno vizijo razvoja kobilarne. V devetih mesecih, odkar je vstopil v kobilarno, se je pričela obnova hotela Maestoso in bazenskega kompleksa, uspelo mu je pomiriti razgrete strasti med nekdanjim vodstvom in lokalno skupnostjo, čas, v katerem je prevzel vodenje, pa je dodobra zaznamovala tudi korona kriza. Med drugim je odnesla slavje ob 440-ti obletnici lipiške kobilarne, ki ga bodo nadoknadili v septembru.
Septembra je vodenje Holdinga Kobilarna Lipica prevzel diplomirani inženir živilske tehnologije Matej Oset. Nadzorni svet je prepričal z izkušnjami s področja investicij, turizma, dela s kadri, vodenja in povezovanja večjih organizacijskih enot ter z jasno vizijo razvoja kobilarne. V devetih mesecih, odkar je vstopil v kobilarno, se je pričela obnova hotela Maestoso in bazenskega kompleksa, uspelo mu je pomiriti razgrete strasti med nekdanjim vodstvom in lokalno skupnostjo, čas, v katerem je prevzel vodenje, pa je dodobra zaznamovala tudi korona kriza. Med drugim je odnesla slavje ob 440-ti obletnici lipiške kobilarne, ki ga bodo nadoknadili v septembru.
Zaposlena na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, izredna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, izvajalka predmeta tudi na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin. Drobec iz kariere specialistke infektologinje, ki jo je marsikdo spoznal pred enajstimi tedni ob nastopu epidemije novega koronavirusa. Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., nam je kot vodja svetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje iz dneva v dan sporočala novice o aktualnem stanju, nam svetovala, priporočala, spodbujala z navodili o samozaščitnem vedenju. V naslednji uri nam bo v pogovoru z Lucijo Fatur odstrla nekatere tančice obdobja, v katerem smo se znašli pred dobrima dvema mesecema.
Zaposlena na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, izredna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, izvajalka predmeta tudi na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin. Drobec iz kariere specialistke infektologinje, ki jo je marsikdo spoznal pred enajstimi tedni ob nastopu epidemije novega koronavirusa. Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., nam je kot vodja svetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje iz dneva v dan sporočala novice o aktualnem stanju, nam svetovala, priporočala, spodbujala z navodili o samozaščitnem vedenju. V naslednji uri nam bo v pogovoru z Lucijo Fatur odstrla nekatere tančice obdobja, v katerem smo se znašli pred dobrima dvema mesecema.
Ob svetovnem dnevu čebel je gost Intervjuja na Prvem eden najbolj iskanih predavateljev na področju vzreje čebel, dr. Peter Kozmus, podpredsednik svetovne strokovne organizacije Apimondije – Mednarodne zveze čebelarskih organizacij, predsednik sveta za čebelarstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, raziskovalec in predan čebelar. Nekatere države po svetu še nimajo posluha za čebelarstvo. Tudi divji opraševalci izginjajo. Organizacija združenih narodov letos poziva državne institucije in posameznike k večjemu angažiranju in k dejanjem za ohranitev čebel in divjih opraševalcev. Ti za preživetje, tako kot človeštvo, potrebujejo čist zrak, čisto vodo in čisto okolje. V pogovoru z Jernejko Drolec razkriva, v čem so slovenski čebelarji drugačni od večine drugih po svetu in kakšna je prepoznavnost Slovenije v svetovni industriji čebelarstva ter o potrebnih nadaljnjih korakih za razvoj čebelarstva pri nas.
Ob svetovnem dnevu čebel je gost Intervjuja na Prvem eden najbolj iskanih predavateljev na področju vzreje čebel, dr. Peter Kozmus, podpredsednik svetovne strokovne organizacije Apimondije – Mednarodne zveze čebelarskih organizacij, predsednik sveta za čebelarstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, raziskovalec in predan čebelar. Nekatere države po svetu še nimajo posluha za čebelarstvo. Tudi divji opraševalci izginjajo. Organizacija združenih narodov letos poziva državne institucije in posameznike k večjemu angažiranju in k dejanjem za ohranitev čebel in divjih opraševalcev. Ti za preživetje, tako kot človeštvo, potrebujejo čist zrak, čisto vodo in čisto okolje. V pogovoru z Jernejko Drolec razkriva, v čem so slovenski čebelarji drugačni od večine drugih po svetu in kakšna je prepoznavnost Slovenije v svetovni industriji čebelarstva ter o potrebnih nadaljnjih korakih za razvoj čebelarstva pri nas.
Tokratna gostja oddaje Intervju Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani pravi, da se bomo na našo spremenjeno vsakdanjo realnost, na stalno negotovost in tudi na povečane občutke nelagodja, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa, slej kot prej navadili. Kar nas v Sloveniji še čaka pa je epidemija izgorelosti, opozarja in dodaja, da so pozitivne spremembe za boljšo kakovost naših življenj možne in da pomoč za ljudi v stiski obstaja.
Tokratna gostja oddaje Intervju Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani pravi, da se bomo na našo spremenjeno vsakdanjo realnost, na stalno negotovost in tudi na povečane občutke nelagodja, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa, slej kot prej navadili. Kar nas v Sloveniji še čaka pa je epidemija izgorelosti, opozarja in dodaja, da so pozitivne spremembe za boljšo kakovost naših življenj možne in da pomoč za ljudi v stiski obstaja.
Zahodna afriška celinska država Burkina Faso, ki človeka prevzame zaradi mikavne magičnosti glasbe, ritualnih plesov in mask, zadnja leta pa zaradi terorja čeznacionalnih terorističnih skupin sodi med nevarne države, se je socialni antropologinji, dr. Lizi Debevec usedla v srce in postala njena domovina. Podobno je njen dom postala severovzhodna država Etiopija, v kateri je več let raziskovala, poučevala in živela. Vsakdanje življenjske prakse je skozi osebne zgodbe z antropološkimi metodami preučevala torej v Deželi pokončnih ljudi, kar odkriva pomen imena Burkina Faso, in v najstarejši afriški državi, razgibani, pestri in slikoviti in »zibelki človeške civilizacije in križišču ljudstev«, saj so v Etiopiji našli več milijonov let staro okostje ženskega človečnjaka, ki ga poznamo po imenu Lucy. Z gostjo Lizo Debevec, ki je pred tedni prispela nazaj v Slovenijo, kjer čaka na odhod na Švedsko, se bo Magda Tušar pogovarjala o različnih obrazih obeh držav, ki ju je, tako kot skoraj ves svet, zajela pandemija koronavirusa, dotaknili se bosta tudi njenega poklicnega ukvarjanja z vodo, saj je v Etiopiji Liza Debevec delovala v okviru Mednarodnega inštituta za upravljanje z vodo.
Zahodna afriška celinska država Burkina Faso, ki človeka prevzame zaradi mikavne magičnosti glasbe, ritualnih plesov in mask, zadnja leta pa zaradi terorja čeznacionalnih terorističnih skupin sodi med nevarne države, se je socialni antropologinji, dr. Lizi Debevec usedla v srce in postala njena domovina. Podobno je njen dom postala severovzhodna država Etiopija, v kateri je več let raziskovala, poučevala in živela. Vsakdanje življenjske prakse je skozi osebne zgodbe z antropološkimi metodami preučevala torej v Deželi pokončnih ljudi, kar odkriva pomen imena Burkina Faso, in v najstarejši afriški državi, razgibani, pestri in slikoviti in »zibelki človeške civilizacije in križišču ljudstev«, saj so v Etiopiji našli več milijonov let staro okostje ženskega človečnjaka, ki ga poznamo po imenu Lucy. Z gostjo Lizo Debevec, ki je pred tedni prispela nazaj v Slovenijo, kjer čaka na odhod na Švedsko, se bo Magda Tušar pogovarjala o različnih obrazih obeh držav, ki ju je, tako kot skoraj ves svet, zajela pandemija koronavirusa, dotaknili se bosta tudi njenega poklicnega ukvarjanja z vodo, saj je v Etiopiji Liza Debevec delovala v okviru Mednarodnega inštituta za upravljanje z vodo.
Zahodna afriška celinska država Burkina Faso, ki človeka prevzame zaradi mikavne magičnosti glasbe, ritualnih plesov in mask, zadnja leta pa zaradi terorja čeznacionalnih terorističnih skupin sodi med nevarne države, se je socialni antropologinji, dr. Lizi Debevec usedla v srce in postala njena domovina. Podobno je njen dom postala severovzhodna država Etiopija, v kateri je več let raziskovala, poučevala in živela. Vsakdanje življenjske prakse je skozi osebne zgodbe z antropološkimi metodami preučevala torej v Deželi pokončnih ljudi, kar odkriva pomen imena Burkina Faso, in v najstarejši afriški državi, razgibani, pestri in slikoviti in »zibelki človeške civilizacije in križišču ljudstev«, saj so v Etiopiji našli več milijonov let staro okostje ženskega človečnjaka, ki ga poznamo po imenu Lucy. Z gostjo Lizo Debevec, ki je pred tedni prispela nazaj v Slovenijo, kjer čaka na odhod na Švedsko, se bo Magda Tušar pogovarjala o različnih obrazih obeh držav, ki ju je, tako kot skoraj ves svet, zajela pandemija koronavirusa, dotaknili se bosta tudi njenega poklicnega ukvarjanja z vodo, saj je v Etiopiji Liza Debevec delovala v okviru Mednarodnega inštituta za upravljanje z vodo.
Zahodna afriška celinska država Burkina Faso, ki človeka prevzame zaradi mikavne magičnosti glasbe, ritualnih plesov in mask, zadnja leta pa zaradi terorja čeznacionalnih terorističnih skupin sodi med nevarne države, se je socialni antropologinji, dr. Lizi Debevec usedla v srce in postala njena domovina. Podobno je njen dom postala severovzhodna država Etiopija, v kateri je več let raziskovala, poučevala in živela. Vsakdanje življenjske prakse je skozi osebne zgodbe z antropološkimi metodami preučevala torej v Deželi pokončnih ljudi, kar odkriva pomen imena Burkina Faso, in v najstarejši afriški državi, razgibani, pestri in slikoviti in »zibelki človeške civilizacije in križišču ljudstev«, saj so v Etiopiji našli več milijonov let staro okostje ženskega človečnjaka, ki ga poznamo po imenu Lucy. Z gostjo Lizo Debevec, ki je pred tedni prispela nazaj v Slovenijo, kjer čaka na odhod na Švedsko, se bo Magda Tušar pogovarjala o različnih obrazih obeh držav, ki ju je, tako kot skoraj ves svet, zajela pandemija koronavirusa, dotaknili se bosta tudi njenega poklicnega ukvarjanja z vodo, saj je v Etiopiji Liza Debevec delovala v okviru Mednarodnega inštituta za upravljanje z vodo.
Direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman zadnje tedne znanje, čas in energijo skupaj s sodelavci namenja obvladovanju novega koronavirusa. V bolnišnici so za sprejem okuženih bolnikov - med njimi so oskrbovanci domov za starejše občane - negovalni oddelek preuredili v oddelek za covid 19. Zaradi zdravstvene krize so v ozadju ostali tudi načrti, povezani z nadaljnjimi prostorskimi naložbami bolnišnice, ki bo prihodnje leto praznovala 100 let. Interventni pulmolog Aleš Rozman je član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo, strokovno pa spremlja tudi razmere v domovih za starejše občane na Spodnjem Gorenjskem.
Direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman zadnje tedne znanje, čas in energijo skupaj s sodelavci namenja obvladovanju novega koronavirusa. V bolnišnici so za sprejem okuženih bolnikov - med njimi so oskrbovanci domov za starejše občane - negovalni oddelek preuredili v oddelek za covid 19. Zaradi zdravstvene krize so v ozadju ostali tudi načrti, povezani z nadaljnjimi prostorskimi naložbami bolnišnice, ki bo prihodnje leto praznovala 100 let. Interventni pulmolog Aleš Rozman je član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo, strokovno pa spremlja tudi razmere v domovih za starejše občane na Spodnjem Gorenjskem.
Na svetovni dan Zemlje Jernejka Drolec gosti doktorico agrometeorologije Andrejo Sušnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Naša sogovornica, po izobrazbi agronomka, se profesionalno posveča predvsem agrometeorološkim vprašanjem na področju suše. Blizu so ji teme o trajnostni rabi tal, trajnostni rabi vode, ohranjanju naravnih virov, skratka, za razliko od političnih odločevalcev, ki podcenjujejo akutno nujnost po prilagajanju na podnebne spremembe, se vključuje v mednarodne projekte, s katerimi aktivno iščejo rešitve za povečanje odpornosti na podnebne spremembe. Prava oseba za pogovor ob svetovnem dnevu Zemlje, saj so podnebne spremembe največji izziv prihodnosti človeštva na našem planetu.
Na svetovni dan Zemlje Jernejka Drolec gosti doktorico agrometeorologije Andrejo Sušnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Naša sogovornica, po izobrazbi agronomka, se profesionalno posveča predvsem agrometeorološkim vprašanjem na področju suše. Blizu so ji teme o trajnostni rabi tal, trajnostni rabi vode, ohranjanju naravnih virov, skratka, za razliko od političnih odločevalcev, ki podcenjujejo akutno nujnost po prilagajanju na podnebne spremembe, se vključuje v mednarodne projekte, s katerimi aktivno iščejo rešitve za povečanje odpornosti na podnebne spremembe. Prava oseba za pogovor ob svetovnem dnevu Zemlje, saj so podnebne spremembe največji izziv prihodnosti človeštva na našem planetu.
Ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Viljem Leban je že vse svoje poklicno življenje povezan s knjižnicami. Bil je direktor treh knjižnic, Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem, direktor kranjske knjižnice ter direktor Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu. Od lanskega leta, ko je prevzel vodenje Narodne in univerzitetne knjižnice, za katero pravi, da predstavlja srce univerze in hrani spomin našega naroda, pa je pred njim nov izziv in sicer gradnja nove, sodobne stavbe NUK 2, ki bo končno zadostila potrebam sodobne družbe. Z njim se pogovaja Martina Černe.
Ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Viljem Leban je že vse svoje poklicno življenje povezan s knjižnicami. Bil je direktor treh knjižnic, Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem, direktor kranjske knjižnice ter direktor Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu. Od lanskega leta, ko je prevzel vodenje Narodne in univerzitetne knjižnice, za katero pravi, da predstavlja srce univerze in hrani spomin našega naroda, pa je pred njim nov izziv in sicer gradnja nove, sodobne stavbe NUK 2, ki bo končno zadostila potrebam sodobne družbe. Z njim se pogovaja Martina Černe.
Gost sredinega Intervjuja na Prvem ima v zadnjem mesecu zaradi pandemije koronavirusa in posledično vračanja Slovencev z žariščnih območij po vsem svetu eno najbolj klicanih telefonskih številk v državi. Vodja konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve Andrej Šter je tako postal obraz kriznega upravljanja. S svojo ekipo 24 ur na dan deluje kot dobro podmazan stroj. S svojo neposrednostjo in občasnim slikovitim izborom besed pove tako, kot je, in zadev nikakor ne olepšuje, tudi zato ga mnogi vidijo kot popolno nasprotje stereotipne podobe suhoparnega birokrata. Z njim se bo pogovarjala Tina Lamovšek.
Gost sredinega Intervjuja na Prvem ima v zadnjem mesecu zaradi pandemije koronavirusa in posledično vračanja Slovencev z žariščnih območij po vsem svetu eno najbolj klicanih telefonskih številk v državi. Vodja konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve Andrej Šter je tako postal obraz kriznega upravljanja. S svojo ekipo 24 ur na dan deluje kot dobro podmazan stroj. S svojo neposrednostjo in občasnim slikovitim izborom besed pove tako, kot je, in zadev nikakor ne olepšuje, tudi zato ga mnogi vidijo kot popolno nasprotje stereotipne podobe suhoparnega birokrata. Z njim se bo pogovarjala Tina Lamovšek.
Naše družbeno in družabno življenje se je v neverjetno kratkem času obrnilo na glavo. Ves svet se po odgovore obrača k znanosti v najširšem pomenu besede. Dr. Sašo Dolenc, fizik in filozof, že dve desetletji ureja in ustvarja spletni časopis Kvarkadabra, kjer na enostaven, zanimiv in zabaven način razlaga znanost in njene dosežke. Znanost ima osrednje mesto tudi v njegovih knjigah, piše za časopise, snema podcast in še bi lahko naštevali. Slovenska znanstvena fundacija mu je podelila naziv komunikator znanosti za leto 2019. V oddaji Intervju se bomo z njim pogovarjali o vlogi znanstvenic in znanstvenikov v trenutni situaciji, kako utegne pandemija spremeniti odnos družbe do znanosti pa tudi, kakšne razmisleke bo spodbudila v sami znanstveni skupnosti.
Naše družbeno in družabno življenje se je v neverjetno kratkem času obrnilo na glavo. Ves svet se po odgovore obrača k znanosti v najširšem pomenu besede. Dr. Sašo Dolenc, fizik in filozof, že dve desetletji ureja in ustvarja spletni časopis Kvarkadabra, kjer na enostaven, zanimiv in zabaven način razlaga znanost in njene dosežke. Znanost ima osrednje mesto tudi v njegovih knjigah, piše za časopise, snema podcast in še bi lahko naštevali. Slovenska znanstvena fundacija mu je podelila naziv komunikator znanosti za leto 2019. V oddaji Intervju se bomo z njim pogovarjali o vlogi znanstvenic in znanstvenikov v trenutni situaciji, kako utegne pandemija spremeniti odnos družbe do znanosti pa tudi, kakšne razmisleke bo spodbudila v sami znanstveni skupnosti.
Nataša Posel je dolgoletna direktorica Amnesty International Slovenija, ene izmed sekcij največje svetovne nevladne organizacije, mednarodnega gibanja milijonov ljudi, ki si prizadeva za vizijo sveta, v katerem so človekove pravice spoštovane povsod in upoštevane vsakomur, ne glede na spol, raso, vero, spolno usmerjenost, socialni položaj ali izobrazbo. Z gostjo tokratnega Intervjuja, Natašo Posel, se bomo pogovarjali o aktualni lokalni in globalni družbeni problematiki.
Nataša Posel je dolgoletna direktorica Amnesty International Slovenija, ene izmed sekcij največje svetovne nevladne organizacije, mednarodnega gibanja milijonov ljudi, ki si prizadeva za vizijo sveta, v katerem so človekove pravice spoštovane povsod in upoštevane vsakomur, ne glede na spol, raso, vero, spolno usmerjenost, socialni položaj ali izobrazbo. Z gostjo tokratnega Intervjuja, Natašo Posel, se bomo pogovarjali o aktualni lokalni in globalni družbeni problematiki.
Marjan Divjak je na čelu državne zakladnice sedem let. Zakladnica skrbi za likvidnost države, da je vedno na voljo dovolj sredstev za izpolnitev obveznosti. Z upravljanjem, zadolževanjem, tudi zamenjavo dražjega dolga s cenejšim. O delu državne zakladnice, kako na njeno delo vpliva pogosta menjava vlade, ki postavlja ekonomske usmeritve, o finančnih trgih in vlagateljih, bonitetnih ocenah, stanju na enotnem zakladniškem računu se z gostom sredinega Intervjuja na Prvem, generalnim direktorjem direktorata za zakladništvo Marjanom Dívjakom, pogovarja Zdenka Bakalar.
Marjan Divjak je na čelu državne zakladnice sedem let. Zakladnica skrbi za likvidnost države, da je vedno na voljo dovolj sredstev za izpolnitev obveznosti. Z upravljanjem, zadolževanjem, tudi zamenjavo dražjega dolga s cenejšim. O delu državne zakladnice, kako na njeno delo vpliva pogosta menjava vlade, ki postavlja ekonomske usmeritve, o finančnih trgih in vlagateljih, bonitetnih ocenah, stanju na enotnem zakladniškem računu se z gostom sredinega Intervjuja na Prvem, generalnim direktorjem direktorata za zakladništvo Marjanom Dívjakom, pogovarja Zdenka Bakalar.
Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Poznamo jo kot strokovnjakinjo, ki se je dolga leta ukvarjala z raziskovanjem posledic izpostavljenosti azbestu in se trudila ozaveščati strokovno in laično javnost o rakotvornosti te snovi. Je med tistimi pripadniki stroke, ki na glas povedo, ko je zaradi industrijskih in drugih polutantov ogroženo zdravje zaposlenih ali prebivalcev na splošno. Pridružila se je tudi apelu zdravnikov in raziskovalcev, ki so zahtevali ureditev zakonodaje, ki ureja sežig in sosežig odpadkov v Anhovem. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.
Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Poznamo jo kot strokovnjakinjo, ki se je dolga leta ukvarjala z raziskovanjem posledic izpostavljenosti azbestu in se trudila ozaveščati strokovno in laično javnost o rakotvornosti te snovi. Je med tistimi pripadniki stroke, ki na glas povedo, ko je zaradi industrijskih in drugih polutantov ogroženo zdravje zaposlenih ali prebivalcev na splošno. Pridružila se je tudi apelu zdravnikov in raziskovalcev, ki so zahtevali ureditev zakonodaje, ki ureja sežig in sosežig odpadkov v Anhovem. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.
V oddaji Intervju bomo gostili dr. Evito Leskovšek, ki jo slovenska javnost najbolje pozna kot obraz in glas promocije varne spolnosti ter boja proti aidsu in virusu HIV. Svojo profesionalno pot posveča preventivnemu delu in javno zdravstveni obravnavi tudi drugih ranljivih skupin, kot so injicirajoči uživalci drog, zaporniki, migranti, prostitutke, žrtve nasilja in brezdomci. V pogovoru z dr. Leskovšek bomo razmišljali, kako danes razumemo spolnost, kako nanjo vplivata globalizacija in pornografija, zakaj sistematičnega izobraževanja o spolnosti v šolah še ni in zakaj je največji izziv prihodnosti destigmatizacija okuženih z virusom HIV. V sredo, takoj po 10. uri na Prvem.
V oddaji Intervju bomo gostili dr. Evito Leskovšek, ki jo slovenska javnost najbolje pozna kot obraz in glas promocije varne spolnosti ter boja proti aidsu in virusu HIV. Svojo profesionalno pot posveča preventivnemu delu in javno zdravstveni obravnavi tudi drugih ranljivih skupin, kot so injicirajoči uživalci drog, zaporniki, migranti, prostitutke, žrtve nasilja in brezdomci. V pogovoru z dr. Leskovšek bomo razmišljali, kako danes razumemo spolnost, kako nanjo vplivata globalizacija in pornografija, zakaj sistematičnega izobraževanja o spolnosti v šolah še ni in zakaj je največji izziv prihodnosti destigmatizacija okuženih z virusom HIV. V sredo, takoj po 10. uri na Prvem.
Sodstvo se je izvilo iz krize, sodišča že nekaj let rešijo več zadev, kot jih prejmejo. Še vedno pa si niso pridobila zaupanja javnosti, saj ostaja na zelo nizki ravni. Za povrnitev zaupanja mora seveda poskrbeti sodstvo samo. Zato zadnja leta veliko pozornost namenja kakovosti. Ob začetku sodnega leta bo o tem v oddaji Intervju govoril predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič.
Sodstvo se je izvilo iz krize, sodišča že nekaj let rešijo več zadev, kot jih prejmejo. Še vedno pa si niso pridobila zaupanja javnosti, saj ostaja na zelo nizki ravni. Za povrnitev zaupanja mora seveda poskrbeti sodstvo samo. Zato zadnja leta veliko pozornost namenja kakovosti. Ob začetku sodnega leta bo o tem v oddaji Intervju govoril predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič.
Smo tik pred vrhuncem sezone nagrajevanja najboljših v filmski industriji, zato se bomo pogovarjali o filmu, televiziji, platformah videa na zahtevo, Youtubu in multimedijski ustvarjalnosti. Luka Marčetič je avtor najbolj gledanega slovenskega filma v samostojni Sloveniji Pr' Hostar in humoristične spletne serije V dvoje, ki nastaja za edino slovensko platformo videa na zahtevo Voyo. Z njim se bo pogovarjala Urška Henigman.
Smo tik pred vrhuncem sezone nagrajevanja najboljših v filmski industriji, zato se bomo pogovarjali o filmu, televiziji, platformah videa na zahtevo, Youtubu in multimedijski ustvarjalnosti. Luka Marčetič je avtor najbolj gledanega slovenskega filma v samostojni Sloveniji Pr' Hostar in humoristične spletne serije V dvoje, ki nastaja za edino slovensko platformo videa na zahtevo Voyo. Z njim se bo pogovarjala Urška Henigman.
27. januarja je častitljiv jubilej, 85-letnico delovanja, zaznamovalo Slovensko filozofsko društvo. Ob tej priložnosti smo pred našim mikrofonom gostili njegovega predsednika, dr. Tomaža Grušovnika, sicer izrednega profesorja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. V pogovoru z dr. Grušovnikom smo preverjali, kakšni pravzaprav so cilji in naloge filozofskega stanovskega društva, seveda pa so nas zaposlovala tudi precej bolj daljnosežna vprašanja, povezana s poslanstvom filozofije v sodobnem svetu. Kako lahko ljubezen do modrosti tvorno poseže v družbeno stvarnost, ki jo zaznamujejo planetarna ekološka kriza, poplava lažnih novic in skokovito naraščanje socialnih razlik med najbogatejšimi in najrevnejšimi, smo v pogovoru z dr. Grušovnikom preverjali v tokratnem Intervjuju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
27. januarja je častitljiv jubilej, 85-letnico delovanja, zaznamovalo Slovensko filozofsko društvo. Ob tej priložnosti smo pred našim mikrofonom gostili njegovega predsednika, dr. Tomaža Grušovnika, sicer izrednega profesorja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. V pogovoru z dr. Grušovnikom smo preverjali, kakšni pravzaprav so cilji in naloge filozofskega stanovskega društva, seveda pa so nas zaposlovala tudi precej bolj daljnosežna vprašanja, povezana s poslanstvom filozofije v sodobnem svetu. Kako lahko ljubezen do modrosti tvorno poseže v družbeno stvarnost, ki jo zaznamujejo planetarna ekološka kriza, poplava lažnih novic in skokovito naraščanje socialnih razlik med najbogatejšimi in najrevnejšimi, smo v pogovoru z dr. Grušovnikom preverjali v tokratnem Intervjuju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Z zdraviliškim turizmom je povezan že vsaj desetletje, ko je stopil na čelo Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Njen direktor Iztok Altbauer tako nenehno išče in premaguje izzive, ki mu jih ponuja ta gospodarska panoga. Zaveda se, da se v turizmu ne spi, temveč nenehno dopolnjuje in odziva na vse večje zahteve gostov na segmentiranem trgu. O velikem pomenu te zvrsti turizma v Sloveniji govori to, da zdraviliške občine ustvarijo skoraj tretjino vseh prenočitev v Sloveniji. Težnja, ki prevladuje v tej dejavnosti, pa se sklada s splošnim ciljem, za katerega si prizadevamo v tem hitrem tempu življenja: z iskanjem ravnovesja, dobrega počutja in zdravja. Z Iztokom Altbauerjem, ki v slovenskem turizmu deluje že več kot 30 let, se pogovarja Tina Lamovšek.
Z zdraviliškim turizmom je povezan že vsaj desetletje, ko je stopil na čelo Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Njen direktor Iztok Altbauer tako nenehno išče in premaguje izzive, ki mu jih ponuja ta gospodarska panoga. Zaveda se, da se v turizmu ne spi, temveč nenehno dopolnjuje in odziva na vse večje zahteve gostov na segmentiranem trgu. O velikem pomenu te zvrsti turizma v Sloveniji govori to, da zdraviliške občine ustvarijo skoraj tretjino vseh prenočitev v Sloveniji. Težnja, ki prevladuje v tej dejavnosti, pa se sklada s splošnim ciljem, za katerega si prizadevamo v tem hitrem tempu življenja: z iskanjem ravnovesja, dobrega počutja in zdravja. Z Iztokom Altbauerjem, ki v slovenskem turizmu deluje že več kot 30 let, se pogovarja Tina Lamovšek.
Ninna Kozorog je humanitarka, zdravnica in Slovenka leta 2019. O humanitarnem delu, socialnih stiskah starostnikov, sistemskih anomalijah in dejstvu, da lahko mala dejanja – pa naj se sliši še tako klišejsko – spremenijo svet, se z njo pogovarja Robert Levstek.
Ninna Kozorog je humanitarka, zdravnica in Slovenka leta 2019. O humanitarnem delu, socialnih stiskah starostnikov, sistemskih anomalijah in dejstvu, da lahko mala dejanja – pa naj se sliši še tako klišejsko – spremenijo svet, se z njo pogovarja Robert Levstek.
Vodstvo mladih evropskih sindikalistk in sindikalistov je pretekli mesec zasedla Tea Jarc. Na področje mladinskega dela, aktivizma in participacije mladih je vstopila prek taborništva, nadaljevala kot predsednica Mladinskega sveta Slovenije, zdaj je predsednica sindikata Mladi plus. Srčno se zavzema za šibkejše v družbi, bojuje se za človekove pravice ter glasno opozarja na krivice. Ne da samo govori o aktivizmu, ga tudi živi. Obiskala je begunska taborišča Zahodne Sahare, v Palestini je delala kot prostovoljka. Pozitivne energije in vere v to, da je drugačna in bolj pravična družbena ureditev mogoča, ji ne zmanjka.
Vodstvo mladih evropskih sindikalistk in sindikalistov je pretekli mesec zasedla Tea Jarc. Na področje mladinskega dela, aktivizma in participacije mladih je vstopila prek taborništva, nadaljevala kot predsednica Mladinskega sveta Slovenije, zdaj je predsednica sindikata Mladi plus. Srčno se zavzema za šibkejše v družbi, bojuje se za človekove pravice ter glasno opozarja na krivice. Ne da samo govori o aktivizmu, ga tudi živi. Obiskala je begunska taborišča Zahodne Sahare, v Palestini je delala kot prostovoljka. Pozitivne energije in vere v to, da je drugačna in bolj pravična družbena ureditev mogoča, ji ne zmanjka.
Legendarni režiser in urednik Dušan Hren, direktorica Centra starejših Notranje Gorice DEOS Ana Petrič, nevrolog in ustanovitelj Inštituta za klinično nevrofoziologijo Milan Dimitrijevič, filozofinja in pisateljica Alenka Rebula, fotograf Aleš Bravničar, mednarodno uveljavljena ljubiteljica starodobnh vozil Nataša Grom Jerina, aktivni državljan Aljaž Verhovnik, nova predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs (izg. Kováč) in zagrebški politični filozof in aktivist za človekove pravice Žarko Puhovski: to so gostje, ki smo jih gostili na Prvem leta 2019 in jih uvstili v izbor prejšnjega leta.
Legendarni režiser in urednik Dušan Hren, direktorica Centra starejših Notranje Gorice DEOS Ana Petrič, nevrolog in ustanovitelj Inštituta za klinično nevrofoziologijo Milan Dimitrijevič, filozofinja in pisateljica Alenka Rebula, fotograf Aleš Bravničar, mednarodno uveljavljena ljubiteljica starodobnh vozil Nataša Grom Jerina, aktivni državljan Aljaž Verhovnik, nova predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs (izg. Kováč) in zagrebški politični filozof in aktivist za človekove pravice Žarko Puhovski: to so gostje, ki smo jih gostili na Prvem leta 2019 in jih uvstili v izbor prejšnjega leta.
Študijsko-raziskovalni center za družino je zasebni zavod, ki se ukvarja s terapevtskim delom, reševanjem konfliktov in raziskovalnimi projekti. Med njegovimi ustanovitelji je tudi psihoterapevt in filozof dr. Tomaž Erzar, ki je tudi gost tokratnega sredinega intervjuja. Poleg terapij vodi delavnice za preprečevanje nasilja, reševanje konfliktov in obvladovanje jeze. V zadnjem času raziskuje tudi posledice povojne travmatizacije in proces odpuščanja. Zaupal nam bo, zakaj je prav božični čas zelo primeren za odpuščanje, za popravilo skrhanih družinskih in prijateljskih odnosov. Kaj pomenijo božični prazniki vernim in tudi nevernim? Je to obdobje, ko naj bi se posameznik zazrl vase? Vse to je dr. Tomaž Erzar v pogovoru zaupal Marku Rozmanu.
Študijsko-raziskovalni center za družino je zasebni zavod, ki se ukvarja s terapevtskim delom, reševanjem konfliktov in raziskovalnimi projekti. Med njegovimi ustanovitelji je tudi psihoterapevt in filozof dr. Tomaž Erzar, ki je tudi gost tokratnega sredinega intervjuja. Poleg terapij vodi delavnice za preprečevanje nasilja, reševanje konfliktov in obvladovanje jeze. V zadnjem času raziskuje tudi posledice povojne travmatizacije in proces odpuščanja. Zaupal nam bo, zakaj je prav božični čas zelo primeren za odpuščanje, za popravilo skrhanih družinskih in prijateljskih odnosov. Kaj pomenijo božični prazniki vernim in tudi nevernim? Je to obdobje, ko naj bi se posameznik zazrl vase? Vse to je dr. Tomaž Erzar v pogovoru zaupal Marku Rozmanu.
Predsednik Ustavnega sodišča doktor Rajko Knez je vodenje najvišjega sodišča v državi prevzel natanko pred letom dni – 19. decembra 2018. Dobro leto in pol po tem, ko je postal ustavni sodnik. Doktor Knez je 50-letnik. Preden je bil izvoljen na funkcijo ustavnega sodnika je bil redni profesor na Univerzi v Mariboru – nekaj časa njen dekan – dopolnilno je bil tudi višji pravosodni svetovalec na Vrhovnem sodišču. Kot gostujoči profesor je predaval na univerzah na Dunaju, v Gradcu in Zagrebu, nekaj predavanj je imel tudi na drugih univerzah. Bil je arbiter, a odkar je sodnik, z arbitražami doma in v tujini ne sodeluje več.
Predsednik Ustavnega sodišča doktor Rajko Knez je vodenje najvišjega sodišča v državi prevzel natanko pred letom dni – 19. decembra 2018. Dobro leto in pol po tem, ko je postal ustavni sodnik. Doktor Knez je 50-letnik. Preden je bil izvoljen na funkcijo ustavnega sodnika je bil redni profesor na Univerzi v Mariboru – nekaj časa njen dekan – dopolnilno je bil tudi višji pravosodni svetovalec na Vrhovnem sodišču. Kot gostujoči profesor je predaval na univerzah na Dunaju, v Gradcu in Zagrebu, nekaj predavanj je imel tudi na drugih univerzah. Bil je arbiter, a odkar je sodnik, z arbitražami doma in v tujini ne sodeluje več.
Si predstavljate življenje v popolni temi in večni tišini? Tak je vsakdan gluhoslepih, ljudi z različnimi okvarami sluha IN vida, ki pa jih ne smemo enačiti z eno ali drugo skupino senzornih invalidov, torej s slepimi ali z gluhimi. Imajo drugačne potrebe, srečujejo se z dodatnimi ovirami. Kako živijo osebe z gluhoslepoto, kakšne so njihove težave in kakšne potrebe, kako jim lahko pomagamo, kaj bi morala storiti država in kako naj se do gluhoslepih vede okolica? Gostja sredinega Intervjuja na Prvem bo dr. Simona Gerenčer Pegan, sekretarka in strokovna vodja Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, in ena glavnih bork za enakopravnost in pravice oseb z gluhoslepoto pri nas.
Si predstavljate življenje v popolni temi in večni tišini? Tak je vsakdan gluhoslepih, ljudi z različnimi okvarami sluha IN vida, ki pa jih ne smemo enačiti z eno ali drugo skupino senzornih invalidov, torej s slepimi ali z gluhimi. Imajo drugačne potrebe, srečujejo se z dodatnimi ovirami. Kako živijo osebe z gluhoslepoto, kakšne so njihove težave in kakšne potrebe, kako jim lahko pomagamo, kaj bi morala storiti država in kako naj se do gluhoslepih vede okolica? Gostja sredinega Intervjuja na Prvem bo dr. Simona Gerenčer Pegan, sekretarka in strokovna vodja Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, in ena glavnih bork za enakopravnost in pravice oseb z gluhoslepoto pri nas.
Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu invalidov se sprašujemo, kaj je bilo narejeno na področju invalidskega varstva in kakšne so prioritete, če vemo, da se po enajstih letih od ratificiranja Konvencija o pravicah invalidov še vedno ne izvaja v celoti. Kako bomo zagotavljali podporne storitve in dostopnost na vseh področjih, kdaj bomo zagotovili enakopravno uresničevanje volilne pravice osebam z motnjami v duševnem razvoju in ali bomo našli dovolj sredstev za izvajanje posebnih socialnih programov? Osvetlili bomo tudi, kaj se dogaja z Zakonom o osebni asistenci. Odgovore bomo iskali z gostom sredinega Intervjuja, predsednikom Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borutom Severjem, ki se zavzema za boljši socialni položaj in uresničevanje človekovih pravic invalidov. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.
Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu invalidov se sprašujemo, kaj je bilo narejeno na področju invalidskega varstva in kakšne so prioritete, če vemo, da se po enajstih letih od ratificiranja Konvencija o pravicah invalidov še vedno ne izvaja v celoti. Kako bomo zagotavljali podporne storitve in dostopnost na vseh področjih, kdaj bomo zagotovili enakopravno uresničevanje volilne pravice osebam z motnjami v duševnem razvoju in ali bomo našli dovolj sredstev za izvajanje posebnih socialnih programov? Osvetlili bomo tudi, kaj se dogaja z Zakonom o osebni asistenci. Odgovore bomo iskali z gostom sredinega Intervjuja, predsednikom Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borutom Severjem, ki se zavzema za boljši socialni položaj in uresničevanje človekovih pravic invalidov. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.
V tokratni oddaji Intervju gostimo Veronico Morfaw Kini, predsednico nevladne humanitarne organizacije Združenja skupnih iniciativ vaških žena, ki je bila zasnovana pred skoraj 20. leti kot kmetovalska skupnost žensk v ruralnem območju SZ Kameruna na obrobju Bamende. Kljub temu, da kar dve tretjini afriških žensk deluje v agrarnem sektorju, se soočajo s številnimi težavami, ki izhajajo iz tradicionalnega pojmovanja spolov in patriarhalno zasnovanih družbenih odnosov. Sogovornica med drugim prihaja z območja, kjer že tri leta potekajo spopadi med anglofonskimi separatisti in vladno vojsko, kar hromi možnosti za humanitarno delo in še dodatno poslabšuje položaj žensk in otrok. Za svoje humanitarno delo je prejela več nagrad in tudi mednarodnih priznanj. O položaju žensk v kamerunski družbi, o njenem humanitarnem delu in o življenju na vojnem območju se bo z Veronico Kini pogovarjal Peter Močnik.
V tokratni oddaji Intervju gostimo Veronico Morfaw Kini, predsednico nevladne humanitarne organizacije Združenja skupnih iniciativ vaških žena, ki je bila zasnovana pred skoraj 20. leti kot kmetovalska skupnost žensk v ruralnem območju SZ Kameruna na obrobju Bamende. Kljub temu, da kar dve tretjini afriških žensk deluje v agrarnem sektorju, se soočajo s številnimi težavami, ki izhajajo iz tradicionalnega pojmovanja spolov in patriarhalno zasnovanih družbenih odnosov. Sogovornica med drugim prihaja z območja, kjer že tri leta potekajo spopadi med anglofonskimi separatisti in vladno vojsko, kar hromi možnosti za humanitarno delo in še dodatno poslabšuje položaj žensk in otrok. Za svoje humanitarno delo je prejela več nagrad in tudi mednarodnih priznanj. O položaju žensk v kamerunski družbi, o njenem humanitarnem delu in o življenju na vojnem območju se bo z Veronico Kini pogovarjal Peter Močnik.
"Rebula je sinonim za Brda, prepričani smo, da lahko na zahtevnih trgih zmagamo samo z rebulo", pravi dolgoletni direktor Vinske kleti Goriška Brda Silvan Peršolja. Slovenija bo na svetovnem vinskem zemljevidu takrat, ko bomo povezali vina s kulinariko, bogato tradicijo in kulturo naše dežele. O Sloveniji kot največji vinski skrivnosti Evrope - po besedah ameriških poznavalcev, smo govorili s Silvanom Peršoljo.
"Rebula je sinonim za Brda, prepričani smo, da lahko na zahtevnih trgih zmagamo samo z rebulo", pravi dolgoletni direktor Vinske kleti Goriška Brda Silvan Peršolja. Slovenija bo na svetovnem vinskem zemljevidu takrat, ko bomo povezali vina s kulinariko, bogato tradicijo in kulturo naše dežele. O Sloveniji kot največji vinski skrivnosti Evrope - po besedah ameriških poznavalcev, smo govorili s Silvanom Peršoljo.
Potem ko je Hrvaška pred tedni dobila pozitivno oceno Evropske komisije glede tehnične pripravljenosti za vstop v šengensko območje, bo Hrvaška čez dober mesec in pol prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije, takrat enkrat pa naj bi dobila novega predsednika ali predsednico države, vse bliže so tudi splošne volitve. A velikih sprememb ni pričakovati, ne v notranji ne v zunanji politiki. Razmere niso dobre, a veliko slabše tudi ne more biti, pravi dr. Žarko Puhovski, čigar ocene zgodovinskih dogodkov in analize aktualnih dogajanj vedno znova dvigujejo prah.
Potem ko je Hrvaška pred tedni dobila pozitivno oceno Evropske komisije glede tehnične pripravljenosti za vstop v šengensko območje, bo Hrvaška čez dober mesec in pol prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije, takrat enkrat pa naj bi dobila novega predsednika ali predsednico države, vse bliže so tudi splošne volitve. A velikih sprememb ni pričakovati, ne v notranji ne v zunanji politiki. Razmere niso dobre, a veliko slabše tudi ne more biti, pravi dr. Žarko Puhovski, čigar ocene zgodovinskih dogodkov in analize aktualnih dogajanj vedno znova dvigujejo prah.
»Z dobrimi odnosi na delovnem mestu pridobimo vsi in zanje je najbolj od vseh odgovorno vodstvo,« pravi dr. Damjana Pondelek, strokovnjakinja za strateški in krizni menedžment. V sredinem Intervjuju jo bomo vprašali tudi, zakaj so slabi odnosi na delovnem mestu v Sloveniji eden izmed pomembnih razlogov za bolniške odsotnosti in kaj žene tiste, ki se lotijo uničevanja ugleda uspešnih ljudi na vodilnih delovnih mestih.
»Z dobrimi odnosi na delovnem mestu pridobimo vsi in zanje je najbolj od vseh odgovorno vodstvo,« pravi dr. Damjana Pondelek, strokovnjakinja za strateški in krizni menedžment. V sredinem Intervjuju jo bomo vprašali tudi, zakaj so slabi odnosi na delovnem mestu v Sloveniji eden izmed pomembnih razlogov za bolniške odsotnosti in kaj žene tiste, ki se lotijo uničevanja ugleda uspešnih ljudi na vodilnih delovnih mestih.
Aktualni pogovori z gosti.
Aktualni pogovori z gosti.
Jedrska elektrarna Krško je največji energetski objekt pri nas, pokrije 20 odstotkov slovenske električne porabe, do konca oktobra je v postopku rednega remonta. Nuklearko v Krškem že 31 let vodi Stanislav Rožman. V sredinem Intervjuju se bomo z njim pogovarjali o jedrski varnosti in slovenski jedrski prihodnosti. Ali je odločitev za gradnjo drugega bloka nuklearke politična ali strokovno- energetska odločitev? Ali drži, da so na področju načrtovanja in gradenj nukleark pobudo prevzela ruska in kitajska podjetja? Kaj pa prihodnost z obnovljivimi viri energije? Autor: Bojan Leskovec
Jedrska elektrarna Krško je največji energetski objekt pri nas, pokrije 20 odstotkov slovenske električne porabe, do konca oktobra je v postopku rednega remonta. Nuklearko v Krškem že 31 let vodi Stanislav Rožman. V sredinem Intervjuju se bomo z njim pogovarjali o jedrski varnosti in slovenski jedrski prihodnosti. Ali je odločitev za gradnjo drugega bloka nuklearke politična ali strokovno- energetska odločitev? Ali drži, da so na področju načrtovanja in gradenj nukleark pobudo prevzela ruska in kitajska podjetja? Kaj pa prihodnost z obnovljivimi viri energije? Autor: Bojan Leskovec
V intervjuju bomo v sredo gostili direktorja fotografije in fotografa Aleša Bravničarja, ki v svojem poklicu naleti na veliko dvignjenih obrvi. Nekateri ga občudujejo, drugi se nad njegovimi fotografijami golih žensk zgražajo. Je avtor številnih mednarodnih razstav in nagrajenec festivala Slovenia Press Photo. Za njim je že več kot 200 naslovnic za slovenski Playboy, revijo, ki jo soustvarja že od začetka. Ob njegovi skorajšnji 20. obletnici fotografiranja se bomo ozrli na pot, ki jo je prehodil. Se Slovenke rade fotografirajo gole, predvsem za estetsko fotografijo? Kateri predeli sveta so najbolj fotogenični, bo fotograf Aleš Bravničar v nadaljevanju zaupal Marku Rozmanu.
V intervjuju bomo v sredo gostili direktorja fotografije in fotografa Aleša Bravničarja, ki v svojem poklicu naleti na veliko dvignjenih obrvi. Nekateri ga občudujejo, drugi se nad njegovimi fotografijami golih žensk zgražajo. Je avtor številnih mednarodnih razstav in nagrajenec festivala Slovenia Press Photo. Za njim je že več kot 200 naslovnic za slovenski Playboy, revijo, ki jo soustvarja že od začetka. Ob njegovi skorajšnji 20. obletnici fotografiranja se bomo ozrli na pot, ki jo je prehodil. Se Slovenke rade fotografirajo gole, predvsem za estetsko fotografijo? Kateri predeli sveta so najbolj fotogenični, bo fotograf Aleš Bravničar v nadaljevanju zaupal Marku Rozmanu.
Sredi tedna otroka in evropskega tedna ozaveščanja javnosti o disleksiji in drugih specifičnih težavah ter dan pred svetovnim dnem duševnega zdravja bomo v sredinem Intervjuju na Prvem gostili dr. Marijo Kavkler. Zdaj že dobro leto dni upokojena, a še vedno dejavna zunanja sodelavka ljubljanske Pedagoške fakultete je vse svoje poklicno življenje posvetila osebam s specifičnimi učnimi težavami, si prizadevala za inkluzivno vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, raziskovala vpliv socialnih okoliščin na šolsko uspešnost otrok ter sodelovala pri izobraževanju številnih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter drugih strokovnih delavcev za poučevanje učencev s posebnimi potrebami. O stanju na tem področju nekoč in danes, izzivih in rešitvah ter delovanju društva Bravo, ki mu dr. Marija Kavkler predseduje, bosta z Andrejo Čokl govorili po deseti.
Sredi tedna otroka in evropskega tedna ozaveščanja javnosti o disleksiji in drugih specifičnih težavah ter dan pred svetovnim dnem duševnega zdravja bomo v sredinem Intervjuju na Prvem gostili dr. Marijo Kavkler. Zdaj že dobro leto dni upokojena, a še vedno dejavna zunanja sodelavka ljubljanske Pedagoške fakultete je vse svoje poklicno življenje posvetila osebam s specifičnimi učnimi težavami, si prizadevala za inkluzivno vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, raziskovala vpliv socialnih okoliščin na šolsko uspešnost otrok ter sodelovala pri izobraževanju številnih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter drugih strokovnih delavcev za poučevanje učencev s posebnimi potrebami. O stanju na tem področju nekoč in danes, izzivih in rešitvah ter delovanju društva Bravo, ki mu dr. Marija Kavkler predseduje, bosta z Andrejo Čokl govorili po deseti.
V tokratnem Intervjuju bomo spoznali gospo z zanimivo življenjsko potjo, saj jo je le-ta od skromne želje, da bi delala na recepciji Doma starejših, vodila strmo navzgor. Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice, pravi, da zvečer ob misli na drobne pozornosti, ki jih nameni starejšim, mirno zaspi, vse ideje pa si sproti zapisuje. V mesecu, ko osveščamo o demenci, je Ana Petrič v pogovoru z Lucijo Fatur spregovorila tudi o prav posebnem načrtu, o tem, zakaj jo ta bolezen tako zanima in o srčnem življenju s starejšimi.
V tokratnem Intervjuju bomo spoznali gospo z zanimivo življenjsko potjo, saj jo je le-ta od skromne želje, da bi delala na recepciji Doma starejših, vodila strmo navzgor. Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice, pravi, da zvečer ob misli na drobne pozornosti, ki jih nameni starejšim, mirno zaspi, vse ideje pa si sproti zapisuje. V mesecu, ko osveščamo o demenci, je Ana Petrič v pogovoru z Lucijo Fatur spregovorila tudi o prav posebnem načrtu, o tem, zakaj jo ta bolezen tako zanima in o srčnem življenju s starejšimi.
Ko se severnemu medvedu tali ledena plošča na kateri stoji, tudi človeštvo izgublja tla pod nogami, opozarja Gaja Brecelj, direktorica Umanotere- Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Hkrati je optimistično prepričana, da ima Slovenija vse potenciale, da postane model trajnostnega razvoja v svetu. Gaja strastno verjame v svoja načela, v svoj poklic in projekte, ki temeljijo na okoljevarstvu in družbeni pravičnosti. V sredinem Intervjuju bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, zakaj je osnutek slovenskega energetskega in podnebnega načrta nedodelan in eden najmanj ambicioznih v Evropski uniji.
Ko se severnemu medvedu tali ledena plošča na kateri stoji, tudi človeštvo izgublja tla pod nogami, opozarja Gaja Brecelj, direktorica Umanotere- Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Hkrati je optimistično prepričana, da ima Slovenija vse potenciale, da postane model trajnostnega razvoja v svetu. Gaja strastno verjame v svoja načela, v svoj poklic in projekte, ki temeljijo na okoljevarstvu in družbeni pravičnosti. V sredinem Intervjuju bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, zakaj je osnutek slovenskega energetskega in podnebnega načrta nedodelan in eden najmanj ambicioznih v Evropski uniji.
Gorsko reševanje je način življenja, Gorska reševalna zveza Slovenije pa nepogrešljiva prostovoljna organizacija, ki povezuje sedemnajst društev in postaj. Zahtevna gorska in druga reševanja s srečnim koncem so največja spodbuda za izurjene, telesno in duševno dobro pripravljene ekipe. O predanem delu in položaju gorskih reševalcev se bomo pogovarjali z Janezom Rozmanom, predsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije, ki se je gorskim reševalcem pridružil zaradi osebne nesreče v gorah.
Gorsko reševanje je način življenja, Gorska reševalna zveza Slovenije pa nepogrešljiva prostovoljna organizacija, ki povezuje sedemnajst društev in postaj. Zahtevna gorska in druga reševanja s srečnim koncem so največja spodbuda za izurjene, telesno in duševno dobro pripravljene ekipe. O predanem delu in položaju gorskih reševalcev se bomo pogovarjali z Janezom Rozmanom, predsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije, ki se je gorskim reševalcem pridružil zaradi osebne nesreče v gorah.
Čeprav smo v preteklih mesecih veliko govorili o preobremenjenosti učencev, o financiranju zasebnega šolstva, o delovnem času učiteljev in o teži šolskih torbic, je Ivan Lorenčič prepričan, da bi morali pozornost nameniti drugim težavam v šolstvu: prenovi šolskih programov, učnih načrtov, splošne mature in spremembi vpisnih pogojev za prehod na višjo stopnjo izobraževanja. Beseda bo tekla tudi o avtoriteti učiteljev, novih generacijah dijakov in staršev, o njegovih izkušnjah s politiki in z vodenjem Zavoda RS za šolstvo v 90-ih letih prejšnjega stoletja. To ustanovo je vodil v času, ko sta se uvajali devetletka in splošna matura, torej ključni reformi slovenskega izobraževalnega sistema. Pred in potem je bil oz. je ravnatelj gimnazije, s katere prihajajo številni uspešni slovenski dijaki. O svojih izkušnjah ravnateljevanja je napisal knjigo Moje življenje z Drugo, sicer pa je tudi kot ravnatelj še vedno vpet v razprave in predloge prenove našega šolskega sistema.
Čeprav smo v preteklih mesecih veliko govorili o preobremenjenosti učencev, o financiranju zasebnega šolstva, o delovnem času učiteljev in o teži šolskih torbic, je Ivan Lorenčič prepričan, da bi morali pozornost nameniti drugim težavam v šolstvu: prenovi šolskih programov, učnih načrtov, splošne mature in spremembi vpisnih pogojev za prehod na višjo stopnjo izobraževanja. Beseda bo tekla tudi o avtoriteti učiteljev, novih generacijah dijakov in staršev, o njegovih izkušnjah s politiki in z vodenjem Zavoda RS za šolstvo v 90-ih letih prejšnjega stoletja. To ustanovo je vodil v času, ko sta se uvajali devetletka in splošna matura, torej ključni reformi slovenskega izobraževalnega sistema. Pred in potem je bil oz. je ravnatelj gimnazije, s katere prihajajo številni uspešni slovenski dijaki. O svojih izkušnjah ravnateljevanja je napisal knjigo Moje življenje z Drugo, sicer pa je tudi kot ravnatelj še vedno vpet v razprave in predloge prenove našega šolskega sistema.
Če kdo omeni starodobna vozila, najbrž pomislite na starejše gospode, ki so si tega konjička privoščili po odhodu v pokoj. Toda med slovenskimi ljubitelji »oldtimerjev« je tudi mlada ženska, ki se je na tem področju celo mednarodno uveljavila. Tudi pri nas si že vrsto let aktivno prizadeva za korektno obravnavo starodobnih vozil v prometu, popularizacijo premične tehnične dediščine in ozaveščanje o pomembnosti ohranjanja le-te za prihodnje rodove. Nataša Grom Jerina je vršilka dolžnosti generalne sekretarke Slovenske veteranske avto-moto zveze, podpredsednica Mednarodne zveze za starodobna vozila FIVA in predsednica njene kulturne komisije. Vedno polna energije, novih zamisli, vedno »v akciji« … Kako se znajde v bolj moškem svetu tehnike, kako je področje ohranjanja starodobnih vozil razvito pri nas in kakšna so prizadevanja za vključitev mladih in žensk v vrste ljubiteljev starodobnikov, bo povedala v pogovoru z Andrejo Čokl.
Če kdo omeni starodobna vozila, najbrž pomislite na starejše gospode, ki so si tega konjička privoščili po odhodu v pokoj. Toda med slovenskimi ljubitelji »oldtimerjev« je tudi mlada ženska, ki se je na tem področju celo mednarodno uveljavila. Tudi pri nas si že vrsto let aktivno prizadeva za korektno obravnavo starodobnih vozil v prometu, popularizacijo premične tehnične dediščine in ozaveščanje o pomembnosti ohranjanja le-te za prihodnje rodove. Nataša Grom Jerina je vršilka dolžnosti generalne sekretarke Slovenske veteranske avto-moto zveze, podpredsednica Mednarodne zveze za starodobna vozila FIVA in predsednica njene kulturne komisije. Vedno polna energije, novih zamisli, vedno »v akciji« … Kako se znajde v bolj moškem svetu tehnike, kako je področje ohranjanja starodobnih vozil razvito pri nas in kakšna so prizadevanja za vključitev mladih in žensk v vrste ljubiteljev starodobnikov, bo povedala v pogovoru z Andrejo Čokl.
Medicina in zgodovina. Dve področji, ki jima je skoraj vse življenje posvetil dr. Elko Borko, upokojeni zdravnik in predavatelj na medicinskih fakultetah v Ljubljani in v Mariboru. Kot otrok narodno zavednih staršev je doživel nacistično izgnanstvo v Srbijo, se po vojni posvetil študiju medicine, opravil specializacijo iz ginekologije in vrsto let vodil Kliniko za ginekologijo UKC Maribor. Je zaslužni profesor Univerze v Mariboru in pri petinosemdesetih letih dejaven član Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije. Zadnjih pet let je predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva in Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture v Mariboru. Z njim se bo pogovarjal Stane Kocutar.
Medicina in zgodovina. Dve področji, ki jima je skoraj vse življenje posvetil dr. Elko Borko, upokojeni zdravnik in predavatelj na medicinskih fakultetah v Ljubljani in v Mariboru. Kot otrok narodno zavednih staršev je doživel nacistično izgnanstvo v Srbijo, se po vojni posvetil študiju medicine, opravil specializacijo iz ginekologije in vrsto let vodil Kliniko za ginekologijo UKC Maribor. Je zaslužni profesor Univerze v Mariboru in pri petinosemdesetih letih dejaven član Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije. Zadnjih pet let je predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva in Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture v Mariboru. Z njim se bo pogovarjal Stane Kocutar.
Porabski Slovenci so po priključitvi prekmurskih Slovencev k matični domovini pred sto leti ostali odrezani in izolirani na severozahodu Madžarske. In tako je bilo dolga leta. Na različne načine so se bolj ali manj uspešno upirali asimilaciji. Kako pa živijo danes? O tem se v sredinem Intervjuju pogovarjamo z Andreo Kovacs, novo predsednico krovne Zveze Slovencev na Madžarskem. Kot direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina je zaslužna za uspešno delovanje slovenske vzorčne kmetije na Gornjem Seniku. Z različnimi evropskimi čezmejnimi projekti pa skuša spodbuditi gospodarski razvoj Porabja. Prepričana je namreč, da je to edina možnost za ohranitev slovenske narodne skupnosti.
Porabski Slovenci so po priključitvi prekmurskih Slovencev k matični domovini pred sto leti ostali odrezani in izolirani na severozahodu Madžarske. In tako je bilo dolga leta. Na različne načine so se bolj ali manj uspešno upirali asimilaciji. Kako pa živijo danes? O tem se v sredinem Intervjuju pogovarjamo z Andreo Kovacs, novo predsednico krovne Zveze Slovencev na Madžarskem. Kot direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina je zaslužna za uspešno delovanje slovenske vzorčne kmetije na Gornjem Seniku. Z različnimi evropskimi čezmejnimi projekti pa skuša spodbuditi gospodarski razvoj Porabja. Prepričana je namreč, da je to edina možnost za ohranitev slovenske narodne skupnosti.
Marc Leland Greenberg, slavist z doktoratom iz prekmurščine, pojasnjuje, kako so Prekmurci ob koncu osemdesetih let sprejeli Američana, rojenega v Hollywoodu, ki jih je želel posneti za raziskavo svoje doktorske disertacije, in zakaj je prekmurščina tako zanimiva za raziskovanje. Profesor slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kansasu in njen dekan se raziskovalno posveča tudi hrvaški kajkavščini, črnogorskemu štokavskemu standardu, češčini in ruščini. Poučen je tudi o jezikih, sosednjih Slovanom: o nemščini, madžarščini, albanščini, novi grščini in uralskem jeziku. Je tudi glasbeno nadarjen, igra klasično kitaro, rusko kitaro s sedmimi strunami in renesančno lutnjo – kot solist ter v duetih in v ansamblih v ZDA in v Evropi. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem nastopnem predavanju za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, na katerem je predstavil nastajanje največjega priročnika o slovanskih jezikih in jezikoslovju.
Marc Leland Greenberg, slavist z doktoratom iz prekmurščine, pojasnjuje, kako so Prekmurci ob koncu osemdesetih let sprejeli Američana, rojenega v Hollywoodu, ki jih je želel posneti za raziskavo svoje doktorske disertacije, in zakaj je prekmurščina tako zanimiva za raziskovanje. Profesor slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kansasu in njen dekan se raziskovalno posveča tudi hrvaški kajkavščini, črnogorskemu štokavskemu standardu, češčini in ruščini. Poučen je tudi o jezikih, sosednjih Slovanom: o nemščini, madžarščini, albanščini, novi grščini in uralskem jeziku. Je tudi glasbeno nadarjen, igra klasično kitaro, rusko kitaro s sedmimi strunami in renesančno lutnjo – kot solist ter v duetih in v ansamblih v ZDA in v Evropi. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem nastopnem predavanju za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, na katerem je predstavil nastajanje največjega priročnika o slovanskih jezikih in jezikoslovju.
Magistrica Ana Stanič je odvetnica, mednarodno uveljavljena strokovnjakinja za mednarodno pravo, energetiko, investicijsko in mednarodno arbitražo, svetovalka številnim državam, podjetjem in mednarodnim institucijam. Maja jo je Slovenija imenovala tudi za članico Haaškega arbitražnega sodišča. Že skoraj vse življenje je njen dom – svet. Čeprav je v Sloveniji, s katero je povezana po očetovi strani, vsega skupaj živela le dve leti, pa je z njo vseskozi tesno povezana. Magistrica Ana Stanič bo gostja Intervjuja v sredo po 10. uri na Prvem.
Magistrica Ana Stanič je odvetnica, mednarodno uveljavljena strokovnjakinja za mednarodno pravo, energetiko, investicijsko in mednarodno arbitražo, svetovalka številnim državam, podjetjem in mednarodnim institucijam. Maja jo je Slovenija imenovala tudi za članico Haaškega arbitražnega sodišča. Že skoraj vse življenje je njen dom – svet. Čeprav je v Sloveniji, s katero je povezana po očetovi strani, vsega skupaj živela le dve leti, pa je z njo vseskozi tesno povezana. Magistrica Ana Stanič bo gostja Intervjuja v sredo po 10. uri na Prvem.
Prvega avgusta bo vodenje naše največje bolnišnice - Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani - prevzel Janez Poklukar, zdravnik internist. Pred njim je zahtevna naloga. Dosedanji sanacijski ukrepi v UKC niso dali pričakovanih rezultatov, lani je imel prek 22 mio evrov izgube, kar je manj kot predlani, a za skoraj 50 odstotkov več kot so načrtovali. Veliko spretnosti bo potrebne tudi za ureditev odnosov in razmerij znotraj ustanove. Dr. Poklukar ima s tem že izkušnje; lahko se pohvali, da je uspešno uredil finance in razmere v jeseniški bolnišnici. O njegovi viziji vodenja UKC, usklajevanju managerskega in zdravniškega dela ter zasebnega življenja v pogovoru Aljane Jocif z dr. Poklukarjem.
Prvega avgusta bo vodenje naše največje bolnišnice - Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani - prevzel Janez Poklukar, zdravnik internist. Pred njim je zahtevna naloga. Dosedanji sanacijski ukrepi v UKC niso dali pričakovanih rezultatov, lani je imel prek 22 mio evrov izgube, kar je manj kot predlani, a za skoraj 50 odstotkov več kot so načrtovali. Veliko spretnosti bo potrebne tudi za ureditev odnosov in razmerij znotraj ustanove. Dr. Poklukar ima s tem že izkušnje; lahko se pohvali, da je uspešno uredil finance in razmere v jeseniški bolnišnici. O njegovi viziji vodenja UKC, usklajevanju managerskega in zdravniškega dela ter zasebnega življenja v pogovoru Aljane Jocif z dr. Poklukarjem.
9. september je datum, na katerega naj bi v vesolje poletela prva slovenska satelita NEMO-HD in Trisat. Prvega so v sodelovanju s kanadskimi znanstveniki razvili v Centru odličnosti Vesolje, direktor katerega je prof. dr. Tomaž Rodič. Pravi, da raziskovanje vesolja ni več le v domeni velikih ter da bi bilo zelo nespametno, če se v Sloveniji ne bi ukvarjali z vesoljskimi tehnologijami. Te namreč omogočajo učinkovit nadzor naravnih virov in so tako tudi družbeno koristne. Več o tem, o preprekah, ki jih je bilo treba preskočiti pri razvoju satelita NEMO-HD, romantičnosti delovanja v vesoljski panogi ter o sodelovanju s slovenskimi in tujimi znanstveniki na področju raziskovanja vesolja in razvoja vesoljskih tehnologij v pogovoru s prof. dr. Tomažem Rodičem.
9. september je datum, na katerega naj bi v vesolje poletela prva slovenska satelita NEMO-HD in Trisat. Prvega so v sodelovanju s kanadskimi znanstveniki razvili v Centru odličnosti Vesolje, direktor katerega je prof. dr. Tomaž Rodič. Pravi, da raziskovanje vesolja ni več le v domeni velikih ter da bi bilo zelo nespametno, če se v Sloveniji ne bi ukvarjali z vesoljskimi tehnologijami. Te namreč omogočajo učinkovit nadzor naravnih virov in so tako tudi družbeno koristne. Več o tem, o preprekah, ki jih je bilo treba preskočiti pri razvoju satelita NEMO-HD, romantičnosti delovanja v vesoljski panogi ter o sodelovanju s slovenskimi in tujimi znanstveniki na področju raziskovanja vesolja in razvoja vesoljskih tehnologij v pogovoru s prof. dr. Tomažem Rodičem.
Čeprav smo že sredi poletja in počitnic, bomo v prihodnji uri malo vendarle pokukali v laboratorije. Kajti tudi tam se dogajajo številne zanimive stvari, ki so vredne pozornosti. Tudi sredi poletne sopare. Gost tokratnega sredinega Intervjuja na Prvem je prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, kjer se v zadnjem času lahko pohvalijo s številnimi zelo odmevnimi raziskavami. Kemija v 21. stoletju postaja vse bolj zelena in to se pozna tudi pri raziskovalnih usmeritvah. Kaj je potrebno za prebojne raziskave v hudi svetovni konkurenci kljub, objektivno gledano, skromnejšim možnostim? Se bo slovenski znanosti finančno vendarle uspelo prebiti z repa Evropske unije?
Čeprav smo že sredi poletja in počitnic, bomo v prihodnji uri malo vendarle pokukali v laboratorije. Kajti tudi tam se dogajajo številne zanimive stvari, ki so vredne pozornosti. Tudi sredi poletne sopare. Gost tokratnega sredinega Intervjuja na Prvem je prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, kjer se v zadnjem času lahko pohvalijo s številnimi zelo odmevnimi raziskavami. Kemija v 21. stoletju postaja vse bolj zelena in to se pozna tudi pri raziskovalnih usmeritvah. Kaj je potrebno za prebojne raziskave v hudi svetovni konkurenci kljub, objektivno gledano, skromnejšim možnostim? Se bo slovenski znanosti finančno vendarle uspelo prebiti z repa Evropske unije?
Čeprav smo že globoko sredi poletja in počitnic, bomo v naslednji uri malo vendarle pokukali v laboratorije. Kajti tudi tam se dogajajo številne zanimive stvari, ki so vredne pozornosti. Tudi sredi poletne sopare. Gost tokratnega sredinega Intervjuja na Prvem je prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, kjer se v zadnjem času lahko pohvalijo s številnimi zelo odmevnimi raziskavami. Kemija v 21. stoletju na različne načine postaja vse bolj zelena in to se pozna tudi pri raziskovalnih usmeritvah. Kaj je potrebno za prebojne raziskave v hudi svetovni konkurenci kljub objektivno gledano skromnejšim pogojem? Se bo slovenska znanost finančno vendarle uspela prebiti z repa Evropske unije? S prof. dr. Gregorjem Anderluhom se je pogovarjala Nina Slaček. Foto: Jernej Stare, Kemijski inštitut
Čeprav smo že globoko sredi poletja in počitnic, bomo v naslednji uri malo vendarle pokukali v laboratorije. Kajti tudi tam se dogajajo številne zanimive stvari, ki so vredne pozornosti. Tudi sredi poletne sopare. Gost tokratnega sredinega Intervjuja na Prvem je prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, kjer se v zadnjem času lahko pohvalijo s številnimi zelo odmevnimi raziskavami. Kemija v 21. stoletju na različne načine postaja vse bolj zelena in to se pozna tudi pri raziskovalnih usmeritvah. Kaj je potrebno za prebojne raziskave v hudi svetovni konkurenci kljub objektivno gledano skromnejšim pogojem? Se bo slovenska znanost finančno vendarle uspela prebiti z repa Evropske unije? S prof. dr. Gregorjem Anderluhom se je pogovarjala Nina Slaček. Foto: Jernej Stare, Kemijski inštitut
Turistična zveza Slovenije je nacionalna turistična društvena organizacija, ki združuje kar 345 turističnih društev. Vanje so vključeni prostovoljci, ki v marsikaterem slovenskem kraju skrbijo za turistične znamenitosti, čisto in lepo urejeno okolico, tematske poti in organizacijo prireditev. Pred kratkim je vodenje Turistične zveze Slovenije prevzel Pavle Hevka in v Intervjuju bo voditeljici Andreji Čokl predstavil svoje cilje, pričakovanja in novosti, povezane z delovanjem te organizacije.
Turistična zveza Slovenije je nacionalna turistična društvena organizacija, ki združuje kar 345 turističnih društev. Vanje so vključeni prostovoljci, ki v marsikaterem slovenskem kraju skrbijo za turistične znamenitosti, čisto in lepo urejeno okolico, tematske poti in organizacijo prireditev. Pred kratkim je vodenje Turistične zveze Slovenije prevzel Pavle Hevka in v Intervjuju bo voditeljici Andreji Čokl predstavil svoje cilje, pričakovanja in novosti, povezane z delovanjem te organizacije.
Prof. dr. Emil Erjavec je eden najvidnejših agrarnih ekonomistov v Srednji in Vzhodni Evropi. Svetovalec vladam v Sloveniji in po Zahodnem Balkanu. Bil je član ožje pogajalske skupine za pristop k EU. Je eden od utemeljiteljev agrarne ekonomike kot znanstvene in pedagoške discipline na Univerzi v Ljubljani. Od oktobra lani je dekan Biotehniške fakultete na Univerzi v Ljubljani, predan pedagoškemu in raziskovalnemu delu, je gostujoči predavatelj tudi na univerzah v tujini in mentor številnim doktorantom. Je družbeno angažiran, bil je med ustanovitelji Slovenske kmečke mladine in Slovenske kmečke zveze. Njegova družbenopolitična angažiranost sega že v študentska leta..
Prof. dr. Emil Erjavec je eden najvidnejših agrarnih ekonomistov v Srednji in Vzhodni Evropi. Svetovalec vladam v Sloveniji in po Zahodnem Balkanu. Bil je član ožje pogajalske skupine za pristop k EU. Je eden od utemeljiteljev agrarne ekonomike kot znanstvene in pedagoške discipline na Univerzi v Ljubljani. Od oktobra lani je dekan Biotehniške fakultete na Univerzi v Ljubljani, predan pedagoškemu in raziskovalnemu delu, je gostujoči predavatelj tudi na univerzah v tujini in mentor številnim doktorantom. Je družbeno angažiran, bil je med ustanovitelji Slovenske kmečke mladine in Slovenske kmečke zveze. Njegova družbenopolitična angažiranost sega že v študentska leta..
Zanimiv gost in aktualen teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.
Zanimiv gost in aktualen teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.
Zanimiv gost in aktualen teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.
Zanimiv gost in aktualen teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.
Dušan Merc, se zdi, je človek, ki ne beži pred težkimi nalogami. Po izobrazbi literarni komparativist je več kot trideset let služboval kot ravnatelj ljubljanske osnovne šole Prule. Na tem slej ko prej nehvaležnem delovnem mestu se je uveljavil kot eden najbolj tehtnih pa tudi najbolj izpostavljenih kritikov tako šolskih politik, ki so jih bolj ali manj umno vpeljevale različne slovenske vlade, kakor bolj ali manj deplasiranih pričakovanj, ki jih do našega vzgojno-izobraževalnega sistema goji najširša javnost. No, pripravljenost naliti čistega vina in govoriti brez dlake na jeziku bi mu utegnila priti prav tudi zdaj, ko v zahtevnih razmerah prevzema vodenje Društva slovenskih pisateljev. Kako se bo lotil reševanja položaja pisateljskega stanovskega združenja, ki je po vsem sodeč zašlo v finančno in upravno krizo, obenem pa se sooča z upadanjem javnega zaupanja, smo v pogovoru z Dušanom Mercem, sicer avtorjem štirinajstih romanov, treh zbirk kratke proze in zbirke esejev, preverjali v tokratnem Intervjuju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Dušan Merc, se zdi, je človek, ki ne beži pred težkimi nalogami. Po izobrazbi literarni komparativist je več kot trideset let služboval kot ravnatelj ljubljanske osnovne šole Prule. Na tem slej ko prej nehvaležnem delovnem mestu se je uveljavil kot eden najbolj tehtnih pa tudi najbolj izpostavljenih kritikov tako šolskih politik, ki so jih bolj ali manj umno vpeljevale različne slovenske vlade, kakor bolj ali manj deplasiranih pričakovanj, ki jih do našega vzgojno-izobraževalnega sistema goji najširša javnost. No, pripravljenost naliti čistega vina in govoriti brez dlake na jeziku bi mu utegnila priti prav tudi zdaj, ko v zahtevnih razmerah prevzema vodenje Društva slovenskih pisateljev. Kako se bo lotil reševanja položaja pisateljskega stanovskega združenja, ki je po vsem sodeč zašlo v finančno in upravno krizo, obenem pa se sooča z upadanjem javnega zaupanja, smo v pogovoru z Dušanom Mercem, sicer avtorjem štirinajstih romanov, treh zbirk kratke proze in zbirke esejev, preverjali v tokratnem Intervjuju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Matija Goljar je ustanovitelj Ustvarjalnika, podjetniškega inkubatorja, ki mladim pomaga uresničiti njihove prve podjetniške projekte. Pravi, da je bolj pedagog kot podjetnik, najbolje se počuti v predavalnici. Njegovo življenje žene radovednost, hitro pa se tudi naveliča stvari, zato se vedno trudi delati nekaj novega. Zato je pred leti sprejel povabilo, da bi osnovnošolcem predaval o podjetništvu. Pri tem je ugotovil, da v šolah manjka priložnosti za prakso in tako se je začela zgodba Ustvarjalnika, ki mu pravi tudi podjetniški peskovnik. Z Matijo Goljarjem smo se pogovarjali o priložnostih za podjetne mlade v Sloveniji.
Matija Goljar je ustanovitelj Ustvarjalnika, podjetniškega inkubatorja, ki mladim pomaga uresničiti njihove prve podjetniške projekte. Pravi, da je bolj pedagog kot podjetnik, najbolje se počuti v predavalnici. Njegovo življenje žene radovednost, hitro pa se tudi naveliča stvari, zato se vedno trudi delati nekaj novega. Zato je pred leti sprejel povabilo, da bi osnovnošolcem predaval o podjetništvu. Pri tem je ugotovil, da v šolah manjka priložnosti za prakso in tako se je začela zgodba Ustvarjalnika, ki mu pravi tudi podjetniški peskovnik. Z Matijo Goljarjem smo se pogovarjali o priložnostih za podjetne mlade v Sloveniji.
"Kaj naj z vso to Svobodo," je pred devetimi leti, v prvi pesmi svoje prve pesniške zbirke svoje bralke in bralce spraševala Anja Golob. Odgovor na to vprašanje si slej ko prej mora vsakdo poiskati sam, a če je soditi po umetničinem življenju, tedaj bi bilo mogoče reči, da je treba zaposliti vso iznajdljivost, zastaviti vse sile, napeti vse moči – za umetnost. Anja Golob je tako, med drugim, s somišljenicami ustanovila založbo VigeVageKnjige, kjer izdaja stripe in risoromane. Poleg tega se je spustila v niz manj pa tudi bolj odmevnih javnih polemik z uradnimi institucijami, ki naj bi skrbele za zgledno delovanje slovenskega kulturnega obrata, a jim to nekako ne gre vselej od rok. Nekaj podobnega bi menda lahko rekli za njen odnos do medijev, kjer se prostor za mišljenje umetnosti, kot Anja Golob nikoli ne pozabi podkrepiti s konkretnimi podatki, krči in krči. Predvsem pa je, seveda, pisala poezijo. Prvencu so sledile še tri zbirke; druga – Vesa v zgibi – in tretja – Didaskalije k dihanju – sta prejeli tudi Jenkovo nagrado, bržčas najprestižnejše pesniško priznanje pri nas. Njena javna branja, ki vselej vsaj malo spominjajo na kak gledališki dogodek, so brez izjeme razprodana, prav tako njene knjige, ki jih – v nasprotju z ustaljeno prakso – izdaja v samozaložbi. Tako je tudi z njeno najnovejšo zbirko, ki je izšla pred vsega nekaj tedni in jo “krasi” bržčas najdaljši naslov v vsej zgodovini slovenske književnosti. Ob tej priložnosti je Anjo Golob pred mikrofonom Intervjuja na Prvem povabil Goran Dekleva. foto: portret Anje Golob, ki ga je narisala Ute Helmbold (iz osebnega arhiva Anje Golob)
"Kaj naj z vso to Svobodo," je pred devetimi leti, v prvi pesmi svoje prve pesniške zbirke svoje bralke in bralce spraševala Anja Golob. Odgovor na to vprašanje si slej ko prej mora vsakdo poiskati sam, a če je soditi po umetničinem življenju, tedaj bi bilo mogoče reči, da je treba zaposliti vso iznajdljivost, zastaviti vse sile, napeti vse moči – za umetnost. Anja Golob je tako, med drugim, s somišljenicami ustanovila založbo VigeVageKnjige, kjer izdaja stripe in risoromane. Poleg tega se je spustila v niz manj pa tudi bolj odmevnih javnih polemik z uradnimi institucijami, ki naj bi skrbele za zgledno delovanje slovenskega kulturnega obrata, a jim to nekako ne gre vselej od rok. Nekaj podobnega bi menda lahko rekli za njen odnos do medijev, kjer se prostor za mišljenje umetnosti, kot Anja Golob nikoli ne pozabi podkrepiti s konkretnimi podatki, krči in krči. Predvsem pa je, seveda, pisala poezijo. Prvencu so sledile še tri zbirke; druga – Vesa v zgibi – in tretja – Didaskalije k dihanju – sta prejeli tudi Jenkovo nagrado, bržčas najprestižnejše pesniško priznanje pri nas. Njena javna branja, ki vselej vsaj malo spominjajo na kak gledališki dogodek, so brez izjeme razprodana, prav tako njene knjige, ki jih – v nasprotju z ustaljeno prakso – izdaja v samozaložbi. Tako je tudi z njeno najnovejšo zbirko, ki je izšla pred vsega nekaj tedni in jo “krasi” bržčas najdaljši naslov v vsej zgodovini slovenske književnosti. Ob tej priložnosti je Anjo Golob pred mikrofonom Intervjuja na Prvem povabil Goran Dekleva. foto: portret Anje Golob, ki ga je narisala Ute Helmbold (iz osebnega arhiva Anje Golob)
Milan Erič je slikar, ki ga širše občinstvo pozna kot avtorja animiranih filmov. Toda risanke je že pred časom postavil na stranski tir in se intenzivneje posvetil slikarstvu in ilustraciji. Letos je prejel že dve pomembni nagradi: nagrado Hinka Smrekarja za ilustracijo in nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo. Je prodoren ustvarjalec, ki s kančkom humorja podaja družbeno kritiko v likovnem jeziku. Milan Erič je tudi redni profesor na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Kot družba bi morali načrtno vlagati v poučevanje umetnosti, pravi, saj nas vizualni izdelki obkrožajo na vsakem koraku. Znamo med njimi prepoznati najboljše?
Milan Erič je slikar, ki ga širše občinstvo pozna kot avtorja animiranih filmov. Toda risanke je že pred časom postavil na stranski tir in se intenzivneje posvetil slikarstvu in ilustraciji. Letos je prejel že dve pomembni nagradi: nagrado Hinka Smrekarja za ilustracijo in nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo. Je prodoren ustvarjalec, ki s kančkom humorja podaja družbeno kritiko v likovnem jeziku. Milan Erič je tudi redni profesor na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Kot družba bi morali načrtno vlagati v poučevanje umetnosti, pravi, saj nas vizualni izdelki obkrožajo na vsakem koraku. Znamo med njimi prepoznati najboljše?
V današnjem intervjuju glasbena urednica Alja Kramar gosti legendarnega režiserja, urednika, avtorja in ustvarjalca Dušana Hrena. Dušan Hren se je rodil leta 1929 v Ljubljani in čas njegove mladosti je sovpadel s časom 2. svetovne vojne, ki ga je precej zaznamovala. Že kot otrok se je učil igrati klavir in harmoniko, pozneje tudi kitaro, v času delovnih brigad je sestavil že svoj orkester Metro, ki je pozneje prerasel v Akademski plesni orkester. S tem je Dušan Hren kot dirigent doživel velike uspehe doma in v tujini. Kot gimnazijec je bil ‘satelit’ Bojana Adamiča in z njim kar hitro začel tudi sodelovati. Bil je eden prvih, ki je v času po vojni pisal in z ameriških posnetkov prepisoval jazzovske priredbe. Že leta 1956 se je zaposlil na Radiu Ljubljana, njegova velika ljubezen pa je še danes televizija. Tam je začel delati leta 1958 in bil eden njenih pionirjev. Je avtor več kot desetih formatov zabavnih in glasbenih oddaj; prav njegova oddaja TV Križanka je bila prvi format, ki ga je Televizija Ljubljana prodala v tujini, njegova oddaja Malo za šalo, malo zares pa je bila prva oddaja, ki je bila predvajana v barvah. Skrbel je tudi za številne prenose koncertov. To pa je le del tega, kar je Dušan Hren na televiziji počel. Upokojil se je leta 1991, vendar še danes prav vsak dan pride v svojo pisarno in pomaga mlajšim sodelavcem, z izjemno skrbnostjo pa se trudi urediti arhiv. Kljub letom, pred kratkim je praznoval 90. rojstni dan, je Dušan Hren izredno vitalen in poln življenjske energije.
V današnjem intervjuju glasbena urednica Alja Kramar gosti legendarnega režiserja, urednika, avtorja in ustvarjalca Dušana Hrena. Dušan Hren se je rodil leta 1929 v Ljubljani in čas njegove mladosti je sovpadel s časom 2. svetovne vojne, ki ga je precej zaznamovala. Že kot otrok se je učil igrati klavir in harmoniko, pozneje tudi kitaro, v času delovnih brigad je sestavil že svoj orkester Metro, ki je pozneje prerasel v Akademski plesni orkester. S tem je Dušan Hren kot dirigent doživel velike uspehe doma in v tujini. Kot gimnazijec je bil ‘satelit’ Bojana Adamiča in z njim kar hitro začel tudi sodelovati. Bil je eden prvih, ki je v času po vojni pisal in z ameriških posnetkov prepisoval jazzovske priredbe. Že leta 1956 se je zaposlil na Radiu Ljubljana, njegova velika ljubezen pa je še danes televizija. Tam je začel delati leta 1958 in bil eden njenih pionirjev. Je avtor več kot desetih formatov zabavnih in glasbenih oddaj; prav njegova oddaja TV Križanka je bila prvi format, ki ga je Televizija Ljubljana prodala v tujini, njegova oddaja Malo za šalo, malo zares pa je bila prva oddaja, ki je bila predvajana v barvah. Skrbel je tudi za številne prenose koncertov. To pa je le del tega, kar je Dušan Hren na televiziji počel. Upokojil se je leta 1991, vendar še danes prav vsak dan pride v svojo pisarno in pomaga mlajšim sodelavcem, z izjemno skrbnostjo pa se trudi urediti arhiv. Kljub letom, pred kratkim je praznoval 90. rojstni dan, je Dušan Hren izredno vitalen in poln življenjske energije.
15 let je od dne, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. Je dosedanje članstvo izpolnilo pričakovanja Slovenk in Slovencev, kako dobro ga je država izkoristila in katere priložnosti je zamudila? Kje je Unija danes in kakšni izzivi stojijo pred njo? To so ob obletnici članstva in tik pred evropskimi volitvami vprašanja za gosta Intervjuja dr. Janeza Potočnika, vodjo pogajalske skupine v času pridruževanja, prvega in večkratnega evropskega komisarja. Na tem visokem položaju je soustvarjal evropsko znanstveno-raziskovalno in okoljsko politiko, na teh področjih pa deluje tudi po slovesu od aktivne politike. Z Janezom Potočnikom se pogovarja Luka Robida.
15 let je od dne, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. Je dosedanje članstvo izpolnilo pričakovanja Slovenk in Slovencev, kako dobro ga je država izkoristila in katere priložnosti je zamudila? Kje je Unija danes in kakšni izzivi stojijo pred njo? To so ob obletnici članstva in tik pred evropskimi volitvami vprašanja za gosta Intervjuja dr. Janeza Potočnika, vodjo pogajalske skupine v času pridruževanja, prvega in večkratnega evropskega komisarja. Na tem visokem položaju je soustvarjal evropsko znanstveno-raziskovalno in okoljsko politiko, na teh področjih pa deluje tudi po slovesu od aktivne politike. Z Janezom Potočnikom se pogovarja Luka Robida.
»Vsakdo izmed nas si v življenju zasluži neko drugo priložnost, saj se prav vsakdo izmed nas danes ali jutri lahko znajde v položaju, ko bo prestopil na drugo stran zakona. Meja je včasih lahko zelo tanka. Najlažje bi bilo nekoga zapreti v zaporniško celico in ga zakleniti, a s tem ne bi dosegli ničesar. Z obsojenci se je treba ukvarjati, jim pomagati, da s stranskih poti spet pridejo na glavno cesto.« Tako pravi direktorica Uprave za probacijo mag. Danijela Mrhar Prelič, ki bo v sredinem intervjuju predstavila smisel probacije in potegnila črto pod prvo leto delovanja omenjene ustanove. Z Danijelo Mrhar Prelič se je pogovarjala Jolanda Lebar.
»Vsakdo izmed nas si v življenju zasluži neko drugo priložnost, saj se prav vsakdo izmed nas danes ali jutri lahko znajde v položaju, ko bo prestopil na drugo stran zakona. Meja je včasih lahko zelo tanka. Najlažje bi bilo nekoga zapreti v zaporniško celico in ga zakleniti, a s tem ne bi dosegli ničesar. Z obsojenci se je treba ukvarjati, jim pomagati, da s stranskih poti spet pridejo na glavno cesto.« Tako pravi direktorica Uprave za probacijo mag. Danijela Mrhar Prelič, ki bo v sredinem intervjuju predstavila smisel probacije in potegnila črto pod prvo leto delovanja omenjene ustanove. Z Danijelo Mrhar Prelič se je pogovarjala Jolanda Lebar.
Alenka Rebula, poročena Tuta, že vse življenje živi in dela v Trstu, čeprav je bila rojena v Loki pri Zidanem mostu. Diplomirana filozofinja, ki pa je več let delala kot psihologinja in nato tudi kot profesorica humanističnih ved na višjih šolah v Italiji. Je tudi predavateljica razvojne psihologije, z Josipo Prebeg v zadnjem času največ sodeluje pri intenzivnih tečajih za samovzgojo odraslih. Znano in cenjeno je tudi njeno prevajalsko, pesniško in pisateljsko delo. Vse to je delno najbrž tudi dediščina njenega očeta, znamenitega Alojza Rebule, pa tudi mame, pesnice, prevajalke in pisateljice – Zore Tavčar. Širša javnost jo najbolj pozna po njenih knjigah Globine, ki so nas rodile, ki velja za prvo delo v slovenskem prostoru, ki se otroštva loteva s senzibilnostjo do otrokovega doživljajskega sveta in ne zgolj z analitiničnim aparatom psihologije, Blagor ženskam – o naravi ženske in pa Sto obrazov notranje moči. Zelo dejavna je tudi na svoji spetni strani Dežela vere vase, kjer redno objavlja svoja razmišljanja. Prisluhnite ji v tokratni oddaji Intervju, kjer bo v povsem samosvoji tenkočutni govorici razgrnila resnice in modrosti, ki tičijo pod površjem vsakršnih odnosov, še posebej pa se bo dotikala govorice, ki ji je najbolj blizu – ženske. Z Alenko Rebula se je pogovarjala Liana Buršič
Alenka Rebula, poročena Tuta, že vse življenje živi in dela v Trstu, čeprav je bila rojena v Loki pri Zidanem mostu. Diplomirana filozofinja, ki pa je več let delala kot psihologinja in nato tudi kot profesorica humanističnih ved na višjih šolah v Italiji. Je tudi predavateljica razvojne psihologije, z Josipo Prebeg v zadnjem času največ sodeluje pri intenzivnih tečajih za samovzgojo odraslih. Znano in cenjeno je tudi njeno prevajalsko, pesniško in pisateljsko delo. Vse to je delno najbrž tudi dediščina njenega očeta, znamenitega Alojza Rebule, pa tudi mame, pesnice, prevajalke in pisateljice – Zore Tavčar. Širša javnost jo najbolj pozna po njenih knjigah Globine, ki so nas rodile, ki velja za prvo delo v slovenskem prostoru, ki se otroštva loteva s senzibilnostjo do otrokovega doživljajskega sveta in ne zgolj z analitiničnim aparatom psihologije, Blagor ženskam – o naravi ženske in pa Sto obrazov notranje moči. Zelo dejavna je tudi na svoji spetni strani Dežela vere vase, kjer redno objavlja svoja razmišljanja. Prisluhnite ji v tokratni oddaji Intervju, kjer bo v povsem samosvoji tenkočutni govorici razgrnila resnice in modrosti, ki tičijo pod površjem vsakršnih odnosov, še posebej pa se bo dotikala govorice, ki ji je najbolj blizu – ženske. Z Alenko Rebula se je pogovarjala Liana Buršič
Nizozemska je leta 2002 z Zakonom o prekinitvi življenja na prošnjo in pomoč pri samomoru postala prva država na svetu, ki je legalizirala evtanazijo. Nizozemski, švicarski in slovenski model pravne ureditve evtanazije in pomoči pri samomoru v svoji doktorski disertaciji obravnava pravnica Nataša Valentinčič, ki bo gostja sredine oddaje Intervju med deseto in enajsto na Prvem. V Sloveniji je evtanazija prepovedana. Pojasnila bo, ali bi bilo potrebno zaradi pravne ureditve evtanazije spremeniti 17. člen Ustave, ki govori o nedotakljivosti človekovega življenja. Pa tudi, ali ima posameznik pravico, da se izogne smrti, ki jo sam dojema kot nedostojno, in s kakšnimi pravnimi varovalkami bi bilo potrebno zavarovati ranljive posameznike, da bi preprečili zlorabo evtanazije.
Nizozemska je leta 2002 z Zakonom o prekinitvi življenja na prošnjo in pomoč pri samomoru postala prva država na svetu, ki je legalizirala evtanazijo. Nizozemski, švicarski in slovenski model pravne ureditve evtanazije in pomoči pri samomoru v svoji doktorski disertaciji obravnava pravnica Nataša Valentinčič, ki bo gostja sredine oddaje Intervju med deseto in enajsto na Prvem. V Sloveniji je evtanazija prepovedana. Pojasnila bo, ali bi bilo potrebno zaradi pravne ureditve evtanazije spremeniti 17. člen Ustave, ki govori o nedotakljivosti človekovega življenja. Pa tudi, ali ima posameznik pravico, da se izogne smrti, ki jo sam dojema kot nedostojno, in s kakšnimi pravnimi varovalkami bi bilo potrebno zavarovati ranljive posameznike, da bi preprečili zlorabo evtanazije.
Kaj se dogaja v Mariboru? Ali drugo največje slovensko mesto "umira" ali je na poti razvojnega preobrata? Če se bo ta zgodil, kaj lahko pričakujejo njegovi prebivalci? S temi vprašanji se med drugim v ukvarjata sociolog dr. Miran Lavrič in antropolog dr. Andrej Naterer. Svoja spoznanja sta zapisala v knjigi z naslovom "Mesto neizpolnjenih pričakovanj - Družbeni profil Maribora v začetku 21. stoletja". Njune ugotovitve bomo pobliže spoznali v sredinem Intervjuju. Z njima se bo pogovarjal Stane Kocutar. Po deseti na Prvem.
Kaj se dogaja v Mariboru? Ali drugo največje slovensko mesto "umira" ali je na poti razvojnega preobrata? Če se bo ta zgodil, kaj lahko pričakujejo njegovi prebivalci? S temi vprašanji se med drugim v ukvarjata sociolog dr. Miran Lavrič in antropolog dr. Andrej Naterer. Svoja spoznanja sta zapisala v knjigi z naslovom "Mesto neizpolnjenih pričakovanj - Družbeni profil Maribora v začetku 21. stoletja". Njune ugotovitve bomo pobliže spoznali v sredinem Intervjuju. Z njima se bo pogovarjal Stane Kocutar. Po deseti na Prvem.
Pravijo, da moč in vitalnost katerekoli nacionalne literature v 21. stoletju še zdaleč nista odvisni samo od del visoke umetnosti, ampak tudi od kvalitete, od dovršenosti in prepričljivosti žanrskega leposlovja. Če to drži, tedaj bi na Slovenskem lahko zazvonil kak alarm za preplah. Pri nas namreč že po tradiciji taka dela označujemo za nižjo in manj vredno literaturo, spričo česar najbrž ni posebej presenetljivo, da doslej ne znanstvenofantastične ne erotične ne grozljive zgodbe domačih avtorjev še niso zares osvojile slovenskih bralskih množic. So jih pa v zadnjih letih vsaj kriminalke. V tem smislu sta bila posebej odmevna zagonetna primera, ki ju je inšpektor Taras Birsa razreševal v dveh nespornih uspešnicah alpinista, novinarja in – zahvaljujoč romanu Svinjske nogice – pred slabim desetletjem tudi že s kresnikom nagrajenega pisatelja Tadeja Goloba. Kakšen recept je torej uporabil Golob, da je s kriminalkama Jezero in Leninov park zdaj obsedel slovensko bralsko občinstvo? – Preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem.
Pravijo, da moč in vitalnost katerekoli nacionalne literature v 21. stoletju še zdaleč nista odvisni samo od del visoke umetnosti, ampak tudi od kvalitete, od dovršenosti in prepričljivosti žanrskega leposlovja. Če to drži, tedaj bi na Slovenskem lahko zazvonil kak alarm za preplah. Pri nas namreč že po tradiciji taka dela označujemo za nižjo in manj vredno literaturo, spričo česar najbrž ni posebej presenetljivo, da doslej ne znanstvenofantastične ne erotične ne grozljive zgodbe domačih avtorjev še niso zares osvojile slovenskih bralskih množic. So jih pa v zadnjih letih vsaj kriminalke. V tem smislu sta bila posebej odmevna zagonetna primera, ki ju je inšpektor Taras Birsa razreševal v dveh nespornih uspešnicah alpinista, novinarja in – zahvaljujoč romanu Svinjske nogice – pred slabim desetletjem tudi že s kresnikom nagrajenega pisatelja Tadeja Goloba. Kakšen recept je torej uporabil Golob, da je s kriminalkama Jezero in Leninov park zdaj obsedel slovensko bralsko občinstvo? – Preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem.
Diplomacija ni bila vedno v domeni politike. Varovanje trgovskih poti in gospodarsko sodelovanje sta bila vsaj tako pomembno kot zaščita državnih interesov. V zadnjem času spet opažamo, da na tem področju ni več jasnih ločnic. Država je spet tista, ki ščiti tudi ekonomske interese, naloga diplomacije je odpirati vrata gospodarstvu. Na našem zunanjem ministrstvu deluje direktorat za gospodarsko in javno diplomacijo. Vodi pa ga karierna diplomatka Alenka Suhadolnik.
Diplomacija ni bila vedno v domeni politike. Varovanje trgovskih poti in gospodarsko sodelovanje sta bila vsaj tako pomembno kot zaščita državnih interesov. V zadnjem času spet opažamo, da na tem področju ni več jasnih ločnic. Država je spet tista, ki ščiti tudi ekonomske interese, naloga diplomacije je odpirati vrata gospodarstvu. Na našem zunanjem ministrstvu deluje direktorat za gospodarsko in javno diplomacijo. Vodi pa ga karierna diplomatka Alenka Suhadolnik.
Enega izmed gospodarskih oskarjev za izjemne dosežke na področju gospodarstva je prejel generalni direktor ETI Izlake Tomaž Berginc. Ob prejemu prestižne nagrade je dejal: »V tradicionalnem okolju je uvajanje novosti velik izziv. Nove ideje je treba močno podpirati in dobre primere še posebej izpostaviti, včasih celo pretirano«. Prav ta izjava je verjetno ključ do uspeha v ETI Izlake, ki je tretji največji proizvajalec varovalk na svetu. Prijavljenih ima namreč kar 27 veljavnih patentov in prav nobenega izdelka ne proizvaja po tuji licenci. Kako opiranje na lastno znanje poteka v praksi, na kakšen način se usklajujejo poslovni procesi v kar 12-ih hčerinskih podjetjih ETI po Evropi in zakaj si mora podjetje kakovostne kadre danes priskrbeti samo. O vsem tem, njegovih pogledih na gospodarske razmere doma in na tujem, pa tudi o njem osebno, s Tomažem Bergincem v oddaji Intervju.
Enega izmed gospodarskih oskarjev za izjemne dosežke na področju gospodarstva je prejel generalni direktor ETI Izlake Tomaž Berginc. Ob prejemu prestižne nagrade je dejal: »V tradicionalnem okolju je uvajanje novosti velik izziv. Nove ideje je treba močno podpirati in dobre primere še posebej izpostaviti, včasih celo pretirano«. Prav ta izjava je verjetno ključ do uspeha v ETI Izlake, ki je tretji največji proizvajalec varovalk na svetu. Prijavljenih ima namreč kar 27 veljavnih patentov in prav nobenega izdelka ne proizvaja po tuji licenci. Kako opiranje na lastno znanje poteka v praksi, na kakšen način se usklajujejo poslovni procesi v kar 12-ih hčerinskih podjetjih ETI po Evropi in zakaj si mora podjetje kakovostne kadre danes priskrbeti samo. O vsem tem, njegovih pogledih na gospodarske razmere doma in na tujem, pa tudi o njem osebno, s Tomažem Bergincem v oddaji Intervju.
Sodobne tehnologije so izjemno spremenile naše življenje. Internet je povezal cel planet, do njega lahko ves čas dostopamo s svojim pametnim telefonom. Lahko bi rekli, da je ta naprava postala naše okno v digitalni svet. Vendar to okno ni zaprto. Tako kot lahko skozi odprta okna v naša bivališča priletijo nadležne žuželke, tako skozi to digitalno okno vstopajo v naš svet spletni giganti in vlade, njihov namen pa je zaslužek in nadzor, kar jim omogočajo naši osebni podatki, od lokacije naprej. Kako zapreti to okno? Je to še mogoče? James Bridle je umetnik in pisatelj, ki dela z različnimi tehnologijami in v različnih disciplinah. V svoji knjigi o tehnologiji, spoznanju in koncu prihodnosti New Dark Age, ki je izšla pri založbi Verso, opozarja, da živimo v času vse večje nepreglednosti in napoveduje novo temno dobo: svet vedno večjega nerazumevanja. Nedavno se je mudil v Ljubljani, kjer je na povabilo Zavoda za sodobne umetnosti Aksioma predstavil knjigo in odprl svojo razstavo Moja radost v jasni noči. Razstava bo na ogled v projektnem prostoru Aksioma še do 22-ega marca. Ob obisku v prestolnici ga je v studio Radia Slovenija povabila Urška Henigman.
Sodobne tehnologije so izjemno spremenile naše življenje. Internet je povezal cel planet, do njega lahko ves čas dostopamo s svojim pametnim telefonom. Lahko bi rekli, da je ta naprava postala naše okno v digitalni svet. Vendar to okno ni zaprto. Tako kot lahko skozi odprta okna v naša bivališča priletijo nadležne žuželke, tako skozi to digitalno okno vstopajo v naš svet spletni giganti in vlade, njihov namen pa je zaslužek in nadzor, kar jim omogočajo naši osebni podatki, od lokacije naprej. Kako zapreti to okno? Je to še mogoče? James Bridle je umetnik in pisatelj, ki dela z različnimi tehnologijami in v različnih disciplinah. V svoji knjigi o tehnologiji, spoznanju in koncu prihodnosti New Dark Age, ki je izšla pri založbi Verso, opozarja, da živimo v času vse večje nepreglednosti in napoveduje novo temno dobo: svet vedno večjega nerazumevanja. Nedavno se je mudil v Ljubljani, kjer je na povabilo Zavoda za sodobne umetnosti Aksioma predstavil knjigo in odprl svojo razstavo Moja radost v jasni noči. Razstava bo na ogled v projektnem prostoru Aksioma še do 22-ega marca. Ob obisku v prestolnici ga je v studio Radia Slovenija povabila Urška Henigman.
“20 let ni dolga doba, če si tretja razvojna os”, je ena izmed pronicljivih izjav Aljaža Verhovnika. Diplomirani pravnik, ki je pri 20-tih postal občinski svetnik, pri 24-tih podžupan, ob tem že peto leto vodi koroško Mladinsko iniciativo za 3. razvojno os. Prepričanje, da se samo od sebe ne bo nič naredilo, je podstat projekta »Hoč`mo cesto«. Kaj zmorejo civilne iniciative, ko omaga etablirana politika? Zakaj je v nasprotju z mnogimi, ki se izseljujejo, prepričan, da imajo mladi v tej državi prihodnost?
“20 let ni dolga doba, če si tretja razvojna os”, je ena izmed pronicljivih izjav Aljaža Verhovnika. Diplomirani pravnik, ki je pri 20-tih postal občinski svetnik, pri 24-tih podžupan, ob tem že peto leto vodi koroško Mladinsko iniciativo za 3. razvojno os. Prepričanje, da se samo od sebe ne bo nič naredilo, je podstat projekta »Hoč`mo cesto«. Kaj zmorejo civilne iniciative, ko omaga etablirana politika? Zakaj je v nasprotju z mnogimi, ki se izseljujejo, prepričan, da imajo mladi v tej državi prihodnost?
Disciplina in težnja k popolnosti zaznamujeta življenje in delo Urše Lah, ki ostaja zavezana prostranstvu kolektivnega ustvarjanja zborovske glasbe v svetu.
Disciplina in težnja k popolnosti zaznamujeta življenje in delo Urše Lah, ki ostaja zavezana prostranstvu kolektivnega ustvarjanja zborovske glasbe v svetu.
Družinska medicina je na razpotju. Preobremenjeni družinski zdravniki opozarjajo na nevzdržne razmere ter si prizadevajo za to, da bi bila pacient in kakovostna obravnava vedno na prvem mestu. V številnih zdravstvenih domovih zato ne vpisujejo več novih pacientov. Časovne stiske so vse hujše, administrativni postopki vse bolj obsežni. Tako težave doživlja tudi mladi zdravnik, specialist družinske medicine Luka Kristanc iz Kranja, ki je tudi diplomirani biolog, fitoterapevt in doktor toksikoloških znanosti. A vztraja, ker pravi, da je družinski zdravnik zelo lep poklic. Z Luko Kristancem se v sredinem Intervjuju pogovarjala Aljana Jocif. Po deseti Prvem.
Družinska medicina je na razpotju. Preobremenjeni družinski zdravniki opozarjajo na nevzdržne razmere ter si prizadevajo za to, da bi bila pacient in kakovostna obravnava vedno na prvem mestu. V številnih zdravstvenih domovih zato ne vpisujejo več novih pacientov. Časovne stiske so vse hujše, administrativni postopki vse bolj obsežni. Tako težave doživlja tudi mladi zdravnik, specialist družinske medicine Luka Kristanc iz Kranja, ki je tudi diplomirani biolog, fitoterapevt in doktor toksikoloških znanosti. A vztraja, ker pravi, da je družinski zdravnik zelo lep poklic. Z Luko Kristancem se v sredinem Intervjuju pogovarjala Aljana Jocif. Po deseti Prvem.
Novi varuh človekovih pravic napoveduje, da bo svoje naloge opravljal proaktivno, v tesnem sodelovanju s civilno družbo in strokovnjaki
Novi varuh človekovih pravic napoveduje, da bo svoje naloge opravljal proaktivno, v tesnem sodelovanju s civilno družbo in strokovnjaki
Dr. Tomaž Simetinger je neutruden zagovornik dejstva, da folklora ni le ljubiteljska dejavnost, temveč je umetnost z vsemi razpoložljivimi glasbeno-scenskimi sredstvi. To dejstvo umetniško uresničuje kot koreograf, teoretsko kot doktor etnologije in kulturne antropologije.
Dr. Tomaž Simetinger je neutruden zagovornik dejstva, da folklora ni le ljubiteljska dejavnost, temveč je umetnost z vsemi razpoložljivimi glasbeno-scenskimi sredstvi. To dejstvo umetniško uresničuje kot koreograf, teoretsko kot doktor etnologije in kulturne antropologije.
Je avtor več knjig, pesnik, jezikoslovec, raziskovalec. Ukvarja se zlasti z vprašanji zgodovine jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter s koncepti umetnih jezikov. Je urednik in idejni oče slovarskega portala Fran, trenutno pa vodi projekt Spletni portal Franček in je vodja programske skupine Inštituta za pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, kar velja za najobsežnejši slovaropisni projekt pri nas. Je dobitnik Trubarjevega priznanja za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine, ki ga podeljuje NUK. Splošni javnosti je postal bolje znan z izdajo sodobnih slovnic za osnovnošolce in srednješolce Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Gost tokratnega Intervjuja je izr. prof. dr. Kozma Ahačič.
Je avtor več knjig, pesnik, jezikoslovec, raziskovalec. Ukvarja se zlasti z vprašanji zgodovine jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter s koncepti umetnih jezikov. Je urednik in idejni oče slovarskega portala Fran, trenutno pa vodi projekt Spletni portal Franček in je vodja programske skupine Inštituta za pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, kar velja za najobsežnejši slovaropisni projekt pri nas. Je dobitnik Trubarjevega priznanja za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine, ki ga podeljuje NUK. Splošni javnosti je postal bolje znan z izdajo sodobnih slovnic za osnovnošolce in srednješolce Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Gost tokratnega Intervjuja je izr. prof. dr. Kozma Ahačič.
Prvega maja letos bo minilo 60 let od prve izdaje časopisa z imenom Delo, celoletno praznovanje pa medijska hiša Delo začenja že danes (9. januarja). Jure Apih je bil z delom na Delu povezan skoraj štiri desetletja: od kreativnega direktorja prve prave oglaševalske agencije v Sloveniji, Studia Marketing Delo, prek urednika politično-informativnega tednika Teleks, do glavnega urednika in predsednika uprave Dela. Zakaj je ideja, da časopis lahko kupi bralce zgolj iluzija? O komercializaciji in monopolih v slovenski medijski krajini, o mokrih sanjah politike imeti »svoje« medije, in tudi, zakaj so mediji krivi za vse ter kam so se izgubili slovenski »brandi«.
Prvega maja letos bo minilo 60 let od prve izdaje časopisa z imenom Delo, celoletno praznovanje pa medijska hiša Delo začenja že danes (9. januarja). Jure Apih je bil z delom na Delu povezan skoraj štiri desetletja: od kreativnega direktorja prve prave oglaševalske agencije v Sloveniji, Studia Marketing Delo, prek urednika politično-informativnega tednika Teleks, do glavnega urednika in predsednika uprave Dela. Zakaj je ideja, da časopis lahko kupi bralce zgolj iluzija? O komercializaciji in monopolih v slovenski medijski krajini, o mokrih sanjah politike imeti »svoje« medije, in tudi, zakaj so mediji krivi za vse ter kam so se izgubili slovenski »brandi«.
Z nami je tokrat vsestranska umetnica, pesnica, pisateljica, šansonjerka, igralka, ki se ne boji naravnost povedati, kar misli. V svojem ustvarjanju pogosto povezuje ljudsko izročilo in lastno, izrazito neposredno poetiko, besedo pa daje nemočnim in preslišanim. V še kako resnični igri teme proti luči, zlega proti dobremu, gnusnega proti čudovito lepemu vedno trdno stoji na strani svetlobe. Obiskali smo jo v Trnovem, kjer na vratih njene sobe v Centru starejših ni ploščice z imenom. Namesto tega vas pozdravi ilustrirani par mačjih oči.
Z nami je tokrat vsestranska umetnica, pesnica, pisateljica, šansonjerka, igralka, ki se ne boji naravnost povedati, kar misli. V svojem ustvarjanju pogosto povezuje ljudsko izročilo in lastno, izrazito neposredno poetiko, besedo pa daje nemočnim in preslišanim. V še kako resnični igri teme proti luči, zlega proti dobremu, gnusnega proti čudovito lepemu vedno trdno stoji na strani svetlobe. Obiskali smo jo v Trnovem, kjer na vratih njene sobe v Centru starejših ni ploščice z imenom. Namesto tega vas pozdravi ilustrirani par mačjih oči.
Kolikor letošnje leto v polju kulture, v polju umetnosti ni bilo samo Cankarjevo, je v pomembni meri minilo natanko v znamenju našega tokratnega gosta. Pa tu ne gre le za to, da je Drago Jančar na pomlad dopolnil sedemdeset let, spričo česar so se na naših knjižnih policah pojavili različni jubilejni ponatisi in izbori iz opusa prozaista, dramatika in esejista, ki ga smemo utemeljeno označiti za največjega v našem času. Ne; pomembneje se vendarle zdi, da je Jančar, zahvaljujoč romanu In ljubezen tudi, junija v vlogi kresnikovega nagrajenca prižgal kres na ljubljanskem Rožniku. Pa spet ne gre za nagrado sámo ali za to, da doslej še noben drug pisatelj tega prestižnega priznanja ni prejel štirikrat. Kar tu zares šteje, je občutek, da so Jančarjeve prepoznavne teme, ki jih zdaj na nov, svež način preigrava v In ljubezen tudi – v tem smislu velja izpostaviti vsaj brezbrižno muhavost usode, brutalno silo slepe zgodovine, neskončno krhkost ljubezni, široko polje moralne sivine, s katerim se mora moderni človek soočati, ter občutek, da ženske nemara vidijo dlje in življenje navsezadnje razumejo globlje od moških –, pravzaprav ključne teme sodobnega slovenskega človeka kot socialnega in duhovnega bitja. Kako torej Jančarju uspeva držati prst na utripu našega časa? – To vprašanje nas zaposluje v prazničnem Intervjuju na Prvem, zadnjem v letu 2018.
Kolikor letošnje leto v polju kulture, v polju umetnosti ni bilo samo Cankarjevo, je v pomembni meri minilo natanko v znamenju našega tokratnega gosta. Pa tu ne gre le za to, da je Drago Jančar na pomlad dopolnil sedemdeset let, spričo česar so se na naših knjižnih policah pojavili različni jubilejni ponatisi in izbori iz opusa prozaista, dramatika in esejista, ki ga smemo utemeljeno označiti za največjega v našem času. Ne; pomembneje se vendarle zdi, da je Jančar, zahvaljujoč romanu In ljubezen tudi, junija v vlogi kresnikovega nagrajenca prižgal kres na ljubljanskem Rožniku. Pa spet ne gre za nagrado sámo ali za to, da doslej še noben drug pisatelj tega prestižnega priznanja ni prejel štirikrat. Kar tu zares šteje, je občutek, da so Jančarjeve prepoznavne teme, ki jih zdaj na nov, svež način preigrava v In ljubezen tudi – v tem smislu velja izpostaviti vsaj brezbrižno muhavost usode, brutalno silo slepe zgodovine, neskončno krhkost ljubezni, široko polje moralne sivine, s katerim se mora moderni človek soočati, ter občutek, da ženske nemara vidijo dlje in življenje navsezadnje razumejo globlje od moških –, pravzaprav ključne teme sodobnega slovenskega človeka kot socialnega in duhovnega bitja. Kako torej Jančarju uspeva držati prst na utripu našega časa? – To vprašanje nas zaposluje v prazničnem Intervjuju na Prvem, zadnjem v letu 2018.
V goste smo povabili šampiona med športniki invalidi, slovenskega paraolimpijca, dvakratnega svetovnega prvaka v plavanju in Invalida športnika leta 2018 Darka Đurića. Kakšni so bili njegovi začetki, kako razmišlja o svoji športni poti in kakšne načrte ima v življenju, pa tudi o preseganju invalidnosti in pomembnosti tega, da se mladi invalidi ukvarjajo s športom – o tem se bo z Darkom Đurićem v sredinem Intervjuju pogovarjala Petra Medved.
V goste smo povabili šampiona med športniki invalidi, slovenskega paraolimpijca, dvakratnega svetovnega prvaka v plavanju in Invalida športnika leta 2018 Darka Đurića. Kakšni so bili njegovi začetki, kako razmišlja o svoji športni poti in kakšne načrte ima v življenju, pa tudi o preseganju invalidnosti in pomembnosti tega, da se mladi invalidi ukvarjajo s športom – o tem se bo z Darkom Đurićem v sredinem Intervjuju pogovarjala Petra Medved.
Aktualni pogovori z gosti.
Aktualni pogovori z gosti.
Dr. Darja Zaviršek, sociologinja, redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, raziskovalka na mednarodnem podiplomskem študiju na ugledni ASH v Berlinu in ustanoviteljica vzhodnoevropske regijske zveze šol za socialno delo ter prvega mednarodnega doktorskega študija socialnega dela je v 30 letih svojega raziskovalnega dela odprla številna pereča vprašanja in spreminjala odnos družbe do najšibkejših. Letos je izdala svojo zadnjo knjigo Skrb kot nasilje.
Dr. Darja Zaviršek, sociologinja, redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, raziskovalka na mednarodnem podiplomskem študiju na ugledni ASH v Berlinu in ustanoviteljica vzhodnoevropske regijske zveze šol za socialno delo ter prvega mednarodnega doktorskega študija socialnega dela je v 30 letih svojega raziskovalnega dela odprla številna pereča vprašanja in spreminjala odnos družbe do najšibkejših. Letos je izdala svojo zadnjo knjigo Skrb kot nasilje.
Tokratna gostja oddaje Intervju je dr. Darja Zaviršek, sociologinja, redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, ter raziskovalka na mednarodnem podiplomskem študiju na ugledni ASFH v Berlinu. Je tudi ustanoviteljica vzhodnoevropske regijske zveze šol za socialno delo ter prvega mednarodnega doktorskega študija socialnega dela. V 30 letih svojega raziskovalnega dela je odprla številna pereča vprašanja in spreminjala odnos družbe do najšibkejših. Letos je izdala svojo zadnjo knjigo Skrb kot nasilje, je pa tudi ena od pobudnic gibanja #jaztudi. Dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Martina Černe.
Tokratna gostja oddaje Intervju je dr. Darja Zaviršek, sociologinja, redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, ter raziskovalka na mednarodnem podiplomskem študiju na ugledni ASFH v Berlinu. Je tudi ustanoviteljica vzhodnoevropske regijske zveze šol za socialno delo ter prvega mednarodnega doktorskega študija socialnega dela. V 30 letih svojega raziskovalnega dela je odprla številna pereča vprašanja in spreminjala odnos družbe do najšibkejših. Letos je izdala svojo zadnjo knjigo Skrb kot nasilje, je pa tudi ena od pobudnic gibanja #jaztudi. Dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Martina Černe.
Dolgoletni novinar in voditelj Televizije Slovenije Slavko Bobovnik bo po novem letu zaključil štiri desetletja dolgo poklicno pot. Društvo novinarjev Slovenije mu je ob tej priložnosti podelilo nagrado Čuvaj za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
Dolgoletni novinar in voditelj Televizije Slovenije Slavko Bobovnik bo po novem letu zaključil štiri desetletja dolgo poklicno pot. Društvo novinarjev Slovenije mu je ob tej priložnosti podelilo nagrado Čuvaj za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
Več kot 50 let uspešne glasbene kariere, številna sodelovanja in pesmi, ki so se zapisale v naša srca: Tu sem doma, Julija, Siva pot, Krila, Ljubav preko žice. V dolgih letih ustvarjanja v Londonu, daleč od rojstne Žirovnice, so se mu v stihe prelivali utrinki iz domačih krajev: lepote narave, človeška srečevanja in občudovanje umetnosti - še posebno tiste, ki jo je stoletje in pol pred njim ubesedil France Prešeren. Kantavtor Aleksander Mežek, v tujini znan tudi kot Alexander John, je te dni praznoval 70 let.
Več kot 50 let uspešne glasbene kariere, številna sodelovanja in pesmi, ki so se zapisale v naša srca: Tu sem doma, Julija, Siva pot, Krila, Ljubav preko žice. V dolgih letih ustvarjanja v Londonu, daleč od rojstne Žirovnice, so se mu v stihe prelivali utrinki iz domačih krajev: lepote narave, človeška srečevanja in občudovanje umetnosti - še posebno tiste, ki jo je stoletje in pol pred njim ubesedil France Prešeren. Kantavtor Aleksander Mežek, v tujini znan tudi kot Alexander John, je te dni praznoval 70 let.
Te dni mineva 80 let od ustanovitve najvišje znanstvene in umetniške ustanove pri nas, Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kakšno je pravzaprav družbeno poslanstvo te častitljive institucije, kako stopa v korak s tehnološkimi in družbenimi spremembami, ki jih prinaša 21. stoletje, in kako bdi nad slovensko znanostjo in umetnostjo tudi v časih, ko intelektualna odličnost, vedoželjnost in ustvarjalnost v očeh naše javnosti niso več samoumevno prepoznane kot ključne družbene vrednote? – To je nekaj vprašanj, ki smo jih ob obisku SAZU zastavili njenemu predsedniku, dr. Tadeju Bajdu, sicer strokovnjaku za robotiko in članu III. razreda Akademije za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Je pa pogovor mestoma tudi presegel problematiko SAZU v ožjem pomenu. Tako je akademik Bajd med drugim opozoril tudi na sistemske ovire, zaradi katerih slovenski znanstveniki svoja nova spoznanja in rešitve le z največjo težavo ponujajo našim gospodarstvenikom: Najpomembnejši je tukaj dobro delujoč inovacijski sistem, ki pa ga mi sploh nimamo. Če še znamo nekako priti do znanstvenega članka, pa potem, ko naj bi stvar prišla do nekega produkta, ki bi ga proizvajali bodisi v že obstoječih podjetjih bodisi v nekih novih firmah, ki jih mladi doktoranti ustanovijo, no, te stvari nam kratko malo ne gredo od rok. Zaradi tega seveda številni mladi intelektualci tudi odhajajo iz Slovenije. Akademik Bajd ob tem opozarja, da seveda ni nič narobe, če mlad človek za nekaj časa odide v tujino, se tam preizkusi in pridobi nova znanja. To je v sodobnem svetu celo nujno; pomembno pa je, še dodaja predsednik SAZU, da si vse pristojne institucije, tudi Akademija, vendarle zagnano prizadevajo, da bi povečali financiranje mladih, pespektivnih znanstvenikov in tako beg možganov preobrazili v “kroženje možganov”.
Te dni mineva 80 let od ustanovitve najvišje znanstvene in umetniške ustanove pri nas, Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kakšno je pravzaprav družbeno poslanstvo te častitljive institucije, kako stopa v korak s tehnološkimi in družbenimi spremembami, ki jih prinaša 21. stoletje, in kako bdi nad slovensko znanostjo in umetnostjo tudi v časih, ko intelektualna odličnost, vedoželjnost in ustvarjalnost v očeh naše javnosti niso več samoumevno prepoznane kot ključne družbene vrednote? – To je nekaj vprašanj, ki smo jih ob obisku SAZU zastavili njenemu predsedniku, dr. Tadeju Bajdu, sicer strokovnjaku za robotiko in članu III. razreda Akademije za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Je pa pogovor mestoma tudi presegel problematiko SAZU v ožjem pomenu. Tako je akademik Bajd med drugim opozoril tudi na sistemske ovire, zaradi katerih slovenski znanstveniki svoja nova spoznanja in rešitve le z največjo težavo ponujajo našim gospodarstvenikom: Najpomembnejši je tukaj dobro delujoč inovacijski sistem, ki pa ga mi sploh nimamo. Če še znamo nekako priti do znanstvenega članka, pa potem, ko naj bi stvar prišla do nekega produkta, ki bi ga proizvajali bodisi v že obstoječih podjetjih bodisi v nekih novih firmah, ki jih mladi doktoranti ustanovijo, no, te stvari nam kratko malo ne gredo od rok. Zaradi tega seveda številni mladi intelektualci tudi odhajajo iz Slovenije. Akademik Bajd ob tem opozarja, da seveda ni nič narobe, če mlad človek za nekaj časa odide v tujino, se tam preizkusi in pridobi nova znanja. To je v sodobnem svetu celo nujno; pomembno pa je, še dodaja predsednik SAZU, da si vse pristojne institucije, tudi Akademija, vendarle zagnano prizadevajo, da bi povečali financiranje mladih, pespektivnih znanstvenikov in tako beg možganov preobrazili v “kroženje možganov”.
Za svojo prvo profesionalno produkcijo Človek, ki je gledal svet je lani prejel Borštnikovo nagrado za režijo. Sledila je predstava Šest, ki je na gledališke odre postavila dogajanje v kranjskem dijaškem domu ob napovedanem prihodu šestih mladoletnih prosilcev za azil. Minulo nedeljo so tudi omenjeno predstavo okronali z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev. Divjakova zadnja predstava, priredba Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica, osvetljuje izkoriščanje, suženjske pogoje dela in popolno razčlovečenje delavcev v prekarnih delovnih razmerjih, ki pronicajo v vse pore trga dela – od čistilk, izvajalcev pristaniških storitev, voznikov avtobusov do novinarjev in arhitektov. 26-letni gledališki režiser Žiga Divjak zagovarja družbeno-kritično gledališče in misel, da mora biti umetnik sprt s svetom. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Za svojo prvo profesionalno produkcijo Človek, ki je gledal svet je lani prejel Borštnikovo nagrado za režijo. Sledila je predstava Šest, ki je na gledališke odre postavila dogajanje v kranjskem dijaškem domu ob napovedanem prihodu šestih mladoletnih prosilcev za azil. Minulo nedeljo so tudi omenjeno predstavo okronali z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev. Divjakova zadnja predstava, priredba Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica, osvetljuje izkoriščanje, suženjske pogoje dela in popolno razčlovečenje delavcev v prekarnih delovnih razmerjih, ki pronicajo v vse pore trga dela – od čistilk, izvajalcev pristaniških storitev, voznikov avtobusov do novinarjev in arhitektov. 26-letni gledališki režiser Žiga Divjak zagovarja družbeno-kritično gledališče in misel, da mora biti umetnik sprt s svetom. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Pedagog in filozof dr. Zdenko Kodelja o prenosu neoliberalnega razmišljanja na področje izobraževanja, o bolonjski reformi in avtoriteti učiteljev
Pedagog in filozof dr. Zdenko Kodelja o prenosu neoliberalnega razmišljanja na področje izobraževanja, o bolonjski reformi in avtoriteti učiteljev
Pogovor s prof. dr. Urošem Ahčanom, predstojnikom Kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline
Pogovor s prof. dr. Urošem Ahčanom, predstojnikom Kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline
Mag. Miran Možina, psihiater in sistemski psihoterapevt, učni terapevt in supervizor, ustanovitelj in direktor Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Najprej je bil zaposlen kot psihiater v bolnici v Vojniku pri Celju. Bil je asistent na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Sodeloval in vodil je razne dobrodelne projekte psihosocialne pomoči za otroke, mladostnike, njihove družine in za uporabnike psihiatrije v Društvu za prostovoljno delo in psihosocialno pomoč ODMEV. Je član Švedskega združenja za hipnozo ter član Društva za medicinsko hipnozo Slovenije. Leta 2003 je pridobil Evropsko diplomo za psihoterapijo (ECP) s strani Evropskega združenja za psihoterapijo (EAP). Od leta 1998 do 2006 je bil podpredsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. Leta 2007 je dobil Zlato priznanje Slovenske krovne zveze za psihoterapijo za razvoj psihoterapije. Od junija 2006 do junija 2010 je bil član Delovne skupine za pripravo zakona o psihoterapevtski dejavnosti pri Ministrstvu za zdravje. Je ustanovitelj in odgovorni urednik prve slovenske psihoterapevtske strokovne in znanstvene revije Kairos – Slovenska revija za psihoterapijo. Je tudi strokovni vodja ambulante za otroke in mladostnike v okviru Psihoterapevtske ambulante na fakulteti za psihoterapevtsko znanost. Na Prvem ga gostimo ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra. Letos je izpostavljeno duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu, ki je pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih, saj se polovica duševnih motenj začne do 14. leta starosti, tri četrtine pa do 24. leta.
Mag. Miran Možina, psihiater in sistemski psihoterapevt, učni terapevt in supervizor, ustanovitelj in direktor Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Najprej je bil zaposlen kot psihiater v bolnici v Vojniku pri Celju. Bil je asistent na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Sodeloval in vodil je razne dobrodelne projekte psihosocialne pomoči za otroke, mladostnike, njihove družine in za uporabnike psihiatrije v Društvu za prostovoljno delo in psihosocialno pomoč ODMEV. Je član Švedskega združenja za hipnozo ter član Društva za medicinsko hipnozo Slovenije. Leta 2003 je pridobil Evropsko diplomo za psihoterapijo (ECP) s strani Evropskega združenja za psihoterapijo (EAP). Od leta 1998 do 2006 je bil podpredsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. Leta 2007 je dobil Zlato priznanje Slovenske krovne zveze za psihoterapijo za razvoj psihoterapije. Od junija 2006 do junija 2010 je bil član Delovne skupine za pripravo zakona o psihoterapevtski dejavnosti pri Ministrstvu za zdravje. Je ustanovitelj in odgovorni urednik prve slovenske psihoterapevtske strokovne in znanstvene revije Kairos – Slovenska revija za psihoterapijo. Je tudi strokovni vodja ambulante za otroke in mladostnike v okviru Psihoterapevtske ambulante na fakulteti za psihoterapevtsko znanost. Na Prvem ga gostimo ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra. Letos je izpostavljeno duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu, ki je pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih, saj se polovica duševnih motenj začne do 14. leta starosti, tri četrtine pa do 24. leta.
Slovenski matematik je prejel prestižno nagrado Kanadskega kraljevega združenja.
Slovenski matematik je prejel prestižno nagrado Kanadskega kraljevega združenja.
Društvo slovenskih pisateljev, vodenje katerega je po nepreklicnem odstopu Iva Svetine prevzela dr. Aksinja Kermauner, s tem imenom pisatelje povezuje že 50 let, čeprav so se pišoči ljudje pri nas v društveno delovanje organizirali že veliko prej, njihov vpliv pa je v preteklosti podpiral in izzival tudi družbene in kulturne spremembe. Za nekaj sprememb znotraj tega informativnega, literarnega središča si bo v prihodnje prizadevala tudi nova predsednica dr. Aksinja Kermauner, pisateljica, pesnica, učiteljica in tiflopedagoginja, ki se je do sedaj ukvarjala predvsem s področjem mladinske književnosti.
Društvo slovenskih pisateljev, vodenje katerega je po nepreklicnem odstopu Iva Svetine prevzela dr. Aksinja Kermauner, s tem imenom pisatelje povezuje že 50 let, čeprav so se pišoči ljudje pri nas v društveno delovanje organizirali že veliko prej, njihov vpliv pa je v preteklosti podpiral in izzival tudi družbene in kulturne spremembe. Za nekaj sprememb znotraj tega informativnega, literarnega središča si bo v prihodnje prizadevala tudi nova predsednica dr. Aksinja Kermauner, pisateljica, pesnica, učiteljica in tiflopedagoginja, ki se je do sedaj ukvarjala predvsem s področjem mladinske književnosti.
Znanje nas lahko reši iz težav in nam prinese lepšo prihodnost. Nekoč smo napovedovali, da bo Slovenija dežela znanja, ki ga bomo prodajali na tuje, žal pa danes izvažamo predvsem »živo znanje«- mlade diplomante, pravi doktor Miha Kos. Poudarja, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Pogum in želja po raziskovanju sta podstat Hiše eksperimentov, kjer se znanost, učenje, umetnost in humor prepletajo v celoto. Z doktorjem Miho Kosom se bomo pogovarjali o promociji znanosti in trajnostnega učenja, o vzpodbujanju pozitivnega načina mišljenja ter iskali odgovor na vprašanje, koliko korakov nas še loči od družbe radovednih in odprtih ljudi?
Znanje nas lahko reši iz težav in nam prinese lepšo prihodnost. Nekoč smo napovedovali, da bo Slovenija dežela znanja, ki ga bomo prodajali na tuje, žal pa danes izvažamo predvsem »živo znanje«- mlade diplomante, pravi doktor Miha Kos. Poudarja, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Pogum in želja po raziskovanju sta podstat Hiše eksperimentov, kjer se znanost, učenje, umetnost in humor prepletajo v celoto. Z doktorjem Miho Kosom se bomo pogovarjali o promociji znanosti in trajnostnega učenja, o vzpodbujanju pozitivnega načina mišljenja ter iskali odgovor na vprašanje, koliko korakov nas še loči od družbe radovednih in odprtih ljudi?
15. septembra 2018 bo potekala največja družbena akcija na svetu – Svetovni dan čiščenja. Na ta dan se bodo združili milijoni ljudi vsega sveta v boju proti enemu najbolj perečih ekoloških problemov – odpadkom. Tudi v Sloveniji bomo v enem dnevu ponovno očistili našo deželo. Čistilno akcijo Očistimo Slovenijo 2018 že tretjič zapored organizirajo v društvu Ekologi brez meja – kot pravijo tokrat še zadnjič. Pred naš mikrofon smo povabili predsednico društva Uršo Zgojznik.
15. septembra 2018 bo potekala največja družbena akcija na svetu – Svetovni dan čiščenja. Na ta dan se bodo združili milijoni ljudi vsega sveta v boju proti enemu najbolj perečih ekoloških problemov – odpadkom. Tudi v Sloveniji bomo v enem dnevu ponovno očistili našo deželo. Čistilno akcijo Očistimo Slovenijo 2018 že tretjič zapored organizirajo v društvu Ekologi brez meja – kot pravijo tokrat še zadnjič. Pred naš mikrofon smo povabili predsednico društva Uršo Zgojznik.
Pogovor z Uršo Zgojznik, predsednico društva Ekologi brez meja
Pogovor z Uršo Zgojznik, predsednico društva Ekologi brez meja
V tokratnem intervjuju bomo gostili akademskega kiparja in magistra s področja videa in novih medijev Zorana Pozniča, sicer že desetletje direktorja osrednje trboveljske kulturne ustanove Delavski dom Trbovlje. Prav pod njegovim vodstvom so se Trbovlje zapisale novomedijski umetnosti. Celoletna dejavnost Trbovelj kot novomedijskega mesta vrhunec doživlja od vsakoletnem, letos že desetem, festivalu novomedijske kulture Speculum Artium, ki ima v slovenskem prostoru trdno zasidrano mesto vodilnega novomedijskega festivala pri nas.
V tokratnem intervjuju bomo gostili akademskega kiparja in magistra s področja videa in novih medijev Zorana Pozniča, sicer že desetletje direktorja osrednje trboveljske kulturne ustanove Delavski dom Trbovlje. Prav pod njegovim vodstvom so se Trbovlje zapisale novomedijski umetnosti. Celoletna dejavnost Trbovelj kot novomedijskega mesta vrhunec doživlja od vsakoletnem, letos že desetem, festivalu novomedijske kulture Speculum Artium, ki ima v slovenskem prostoru trdno zasidrano mesto vodilnega novomedijskega festivala pri nas.
Ko se je z apneo (potapljanje na vdih), kot prvi na svetu na 50 metrov globine potopil legendarni Enzo Maiorca, pred skoraj 60. leti je medicinska znanost trdila, da je to skrajna meja človeške zmogljivosti. Da so pogoji na takšni globini za človeka smrtonosni. A skozi leta so se tekmovalci na površje vračali živi, globine pa so se večale in danes so potopi preko 100 m nekaj vsakdanjega. Konec julija je bilo na Bahamih najprestižnejše tekmovanje globinskih apneistov na svetu. V znameniti Deanovi luknji, ki je naravno poplavljeno 203 metre globoko brezno. Od tam se je z dvema novima državnima rekordoma oplemeniten vrnil Samo Jeranko. Naš najgloblji Slovenec, ki je do sedaj v apnei postavil 17 državnih rekordov, trenutno ima v lasti tudi vse globinske. Jeranko, ki je tudi magister inženir strojništva, nekdanji plavalski prvak in tudi inštruktor potapljanja na vdih, bo tokrat z nami za pogovor o svojih izkušnjah na tem imenitnem tekmovanju pa tudi o potapljanju na vdih nasploh, vendarle je to šport, ki ves čas kljubuje znanosti in premike meje človeške zmogljivosti. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Ko se je z apneo (potapljanje na vdih), kot prvi na svetu na 50 metrov globine potopil legendarni Enzo Maiorca, pred skoraj 60. leti je medicinska znanost trdila, da je to skrajna meja človeške zmogljivosti. Da so pogoji na takšni globini za človeka smrtonosni. A skozi leta so se tekmovalci na površje vračali živi, globine pa so se večale in danes so potopi preko 100 m nekaj vsakdanjega. Konec julija je bilo na Bahamih najprestižnejše tekmovanje globinskih apneistov na svetu. V znameniti Deanovi luknji, ki je naravno poplavljeno 203 metre globoko brezno. Od tam se je z dvema novima državnima rekordoma oplemeniten vrnil Samo Jeranko. Naš najgloblji Slovenec, ki je do sedaj v apnei postavil 17 državnih rekordov, trenutno ima v lasti tudi vse globinske. Jeranko, ki je tudi magister inženir strojništva, nekdanji plavalski prvak in tudi inštruktor potapljanja na vdih, bo tokrat z nami za pogovor o svojih izkušnjah na tem imenitnem tekmovanju pa tudi o potapljanju na vdih nasploh, vendarle je to šport, ki ves čas kljubuje znanosti in premike meje človeške zmogljivosti. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Latok I v višino meri 7145m, a se zdi, da pravzaprav višje gore do zdaj ni preplezal še nihče. Kar 40 let so se številni izjemni alpinisti z vsega sveta trudili, da bi jim uspelo preplezati severni raz, nekakšen sveti gral sodobnega alpinizma. Zdaj je končana tudi ta saga. Pod njo so se podpisali vodja odprave Choktoi 2018 Aleš Česen, Luka Stražar in Britanec Tom Livingstone. Na Prvem sta oba slovenska akterja tega podviga z voditeljem Juretom K. Čoklom v intervjuju razkrila podrobnosti še enega zgodovinskega uspeha slovenskega alpinizma.
Latok I v višino meri 7145m, a se zdi, da pravzaprav višje gore do zdaj ni preplezal še nihče. Kar 40 let so se številni izjemni alpinisti z vsega sveta trudili, da bi jim uspelo preplezati severni raz, nekakšen sveti gral sodobnega alpinizma. Zdaj je končana tudi ta saga. Pod njo so se podpisali vodja odprave Choktoi 2018 Aleš Česen, Luka Stražar in Britanec Tom Livingstone. Na Prvem sta oba slovenska akterja tega podviga z voditeljem Juretom K. Čoklom v intervjuju razkrila podrobnosti še enega zgodovinskega uspeha slovenskega alpinizma.
Že več desetletij je boj za ohranjanje etnografske dediščine spodnjega Podravja del življenja Branka Brumna. Dolgoletni vodja ptujskega Kurentovanja je prek kratkim postal tudi generalni sekretar evropskega združenja karnevalskih mest, že pred leti je njegovo delo z medaljo za zasluge nagradil predsednik republike. Ne samo o teh nagradah, tudi o izzivih ohranjanja etnografske dediščine v času sodobne tehnologije ter o prihodnji viziji ohranjanja tradicije bomo med drugim govorili v oddaji Intervjuju.
Že več desetletij je boj za ohranjanje etnografske dediščine spodnjega Podravja del življenja Branka Brumna. Dolgoletni vodja ptujskega Kurentovanja je prek kratkim postal tudi generalni sekretar evropskega združenja karnevalskih mest, že pred leti je njegovo delo z medaljo za zasluge nagradil predsednik republike. Ne samo o teh nagradah, tudi o izzivih ohranjanja etnografske dediščine v času sodobne tehnologije ter o prihodnji viziji ohranjanja tradicije bomo med drugim govorili v oddaji Intervjuju.
Strokovnjakinja za turizem dr. Maja Uran Maravič
Strokovnjakinja za turizem dr. Maja Uran Maravič
