Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Leposlovje, teorija, humanistika. Novosti slovenskih in prevodi tujih avtoric in avtorjev odpirajo nova vprašanja in teme, ki jih z različnimi sogovorniki iz domačega družbenega življenja obravnavamo brez tabujev in stereotipov, brez končne definicije in zadnje interpretacije.
Igralci: Voditelji: Irena Duša, Katja Šulc, Dražen Dragojevič ter Boštjan Narat,
Christian Gailly: Večer v klubu (prevedel Aleš Berger, Cankarjeva založba) Simon Nardis je jazzovski pianist, ki preneha igrati in postane inženir. Po desetletni abstinenci od glasbe pa se nekega večera v tujem mestu po naključju znajde v lokalu, ki v kleti skriva jazzovski klub. Pianist se povrne k svoji nekdanji strasti, in spet se zanj odpreta pekel in nebo. Večer v klubu bosta odpirala Tina Lešničar, novinarka in avtorica glasbenega dokumentarca Čas za improvizacijo, in jazzovski trobentač Igor Matkovi
Christian Gailly: Večer v klubu (prevedel Aleš Berger, Cankarjeva založba) Simon Nardis je jazzovski pianist, ki preneha igrati in postane inženir. Po desetletni abstinenci od glasbe pa se nekega večera v tujem mestu po naključju znajde v lokalu, ki v kleti skriva jazzovski klub. Pianist se povrne k svoji nekdanji strasti, in spet se zanj odpreta pekel in nebo. Večer v klubu bosta odpirala Tina Lešničar, novinarka in avtorica glasbenega dokumentarca Čas za improvizacijo, in jazzovski trobentač Igor Matkovi
Eoin Colfer: Pa še tole »O fredlene grumblajde poscajne zame bele / kot plurdne globčnike iz grumaste črebele. / Grombeč brodim te tu / na moje bruntke pogrevone. / Už da željabno me zajdaš z grubastimi drobulki / al da vte skrehnem truhno vuč, kar bo! S ščemulki.« Če ste frudi in veste, kje imate brisačo, te verze seveda poznate in ste takoj vedeli, da so iz Štoparskega vodnika po galaksiji. Če vam je prebrana poezije neznana, pa naj vas obvestim, da gre za Štoparski vodnik po galaksiji in da bo o njem – oziroma, natančneje, o šestem delu te kultne trilogije v štirih delih, ki ji je Douglas Adams že pred leti dodal peti del, Eoin Colfer pa leta 2009 dopisal še šestega z naslovom Pa še tole – tekla beseda v tokratni Odprti knjigi. O šestem delu, ki smo ga letos prvič dobili v slovenskem prevodu, prevodu Alojza Kodreta, kakopak. Pogovarjali se bomo s cenjenima sogovornikoma Aljošo Harlamovim in Matjažem Ličerjem.
Eoin Colfer: Pa še tole »O fredlene grumblajde poscajne zame bele / kot plurdne globčnike iz grumaste črebele. / Grombeč brodim te tu / na moje bruntke pogrevone. / Už da željabno me zajdaš z grubastimi drobulki / al da vte skrehnem truhno vuč, kar bo! S ščemulki.« Če ste frudi in veste, kje imate brisačo, te verze seveda poznate in ste takoj vedeli, da so iz Štoparskega vodnika po galaksiji. Če vam je prebrana poezije neznana, pa naj vas obvestim, da gre za Štoparski vodnik po galaksiji in da bo o njem – oziroma, natančneje, o šestem delu te kultne trilogije v štirih delih, ki ji je Douglas Adams že pred leti dodal peti del, Eoin Colfer pa leta 2009 dopisal še šestega z naslovom Pa še tole – tekla beseda v tokratni Odprti knjigi. O šestem delu, ki smo ga letos prvič dobili v slovenskem prevodu, prevodu Alojza Kodreta, kakopak. Pogovarjali se bomo s cenjenima sogovornikoma Aljošo Harlamovim in Matjažem Ličerjem.
Ilija Trojanow: Odvečni človek (prevedla Ana Jasmina Oseban, Mohorjeva Celovec) Kdor ničesar ne producira in ničesar ne konzumira, je odveč ? to je morilska logika poznega kapitalizma. Največji problem je prenaseljenost našega planeta, trdijo mednarodne elite. A če naj se število ljudi zmanjša, kdo je tisti, ki naj izgine? Tako se sprašuje Ilija Trojanow v eseju Odvečni človek. Boštjan Videmšek delo označuje kot družbeno-politično-antropološko-tehnološko analizo uničujoče in popolnoma nereflektirane rušilne sile kapitalizma, ki se v imenu dobička sistematizirano odreka tako človeku kot človeštvu. Ali kot je nekoč dejal Josip Visarjonovič Stalin, zločinec z druge strani meseca: Ni človeka, ni problema. O vprašanjih iz knjige bo govorila tokratna Odprta knjiga.
Ilija Trojanow: Odvečni človek (prevedla Ana Jasmina Oseban, Mohorjeva Celovec) Kdor ničesar ne producira in ničesar ne konzumira, je odveč ? to je morilska logika poznega kapitalizma. Največji problem je prenaseljenost našega planeta, trdijo mednarodne elite. A če naj se število ljudi zmanjša, kdo je tisti, ki naj izgine? Tako se sprašuje Ilija Trojanow v eseju Odvečni človek. Boštjan Videmšek delo označuje kot družbeno-politično-antropološko-tehnološko analizo uničujoče in popolnoma nereflektirane rušilne sile kapitalizma, ki se v imenu dobička sistematizirano odreka tako človeku kot človeštvu. Ali kot je nekoč dejal Josip Visarjonovič Stalin, zločinec z druge strani meseca: Ni človeka, ni problema. O vprašanjih iz knjige bo govorila tokratna Odprta knjiga.
Boris Buden: Cona prehoda, O koncu postkomunizma (prevedel Samo Krušič, Založba Krtina) Iz spremne besede Gala Kirna: »V knjigi Cona prehoda. O koncu postkomunizma najdemo enega najboljših obračunov s celotno ideologijo tranzitologije, ki nas je več kot 20 let prepričevala v konec zgodovine in nujnost liberalno-demokratskega okvirja ter kapitalističnega sistema. Je obračun z antitotalitarističnimi in revizionističnimi branji, ki so sodelovala v kulturno-ideološkem izgrajevanju nacionalizmov, ti pa so še kako odgovorni za krvave vojne včeraj v Jugoslaviji, danes v Ukrajini. Buden tudi poravna račune z liberalnimi zagovorniki demokracije. Knjiga je razdeljena na 3 dele: prvi obravnava teoretsko kritiko tranzitološkega diskurza in ideološke ločnice na Vzhod–Zahod; drugi obravnava fenomen »razpada Družbe« in konca solidarnosti prek kulturnega prevajanja in religije; tretji performativni del pa naslavlja politično upanje v retroutopijo in umetnost.« O večni tranziciji kot načinu vzgoje otrok komunizma za kapitalizem in demokracijo, o demokraciji brez družbe, o družbi onkraj sekularnega in o prevajanju iz ene kulture v drugo kot zagati ali rešitvi. V oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi antropologinje Svetlane Slapšak in filozofinje Alenke Zupančič Žerdin odpiral knjigo Cona prehoda Borisa Budna.
Boris Buden: Cona prehoda, O koncu postkomunizma (prevedel Samo Krušič, Založba Krtina) Iz spremne besede Gala Kirna: »V knjigi Cona prehoda. O koncu postkomunizma najdemo enega najboljših obračunov s celotno ideologijo tranzitologije, ki nas je več kot 20 let prepričevala v konec zgodovine in nujnost liberalno-demokratskega okvirja ter kapitalističnega sistema. Je obračun z antitotalitarističnimi in revizionističnimi branji, ki so sodelovala v kulturno-ideološkem izgrajevanju nacionalizmov, ti pa so še kako odgovorni za krvave vojne včeraj v Jugoslaviji, danes v Ukrajini. Buden tudi poravna račune z liberalnimi zagovorniki demokracije. Knjiga je razdeljena na 3 dele: prvi obravnava teoretsko kritiko tranzitološkega diskurza in ideološke ločnice na Vzhod–Zahod; drugi obravnava fenomen »razpada Družbe« in konca solidarnosti prek kulturnega prevajanja in religije; tretji performativni del pa naslavlja politično upanje v retroutopijo in umetnost.« O večni tranziciji kot načinu vzgoje otrok komunizma za kapitalizem in demokracijo, o demokraciji brez družbe, o družbi onkraj sekularnega in o prevajanju iz ene kulture v drugo kot zagati ali rešitvi. V oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi antropologinje Svetlane Slapšak in filozofinje Alenke Zupančič Žerdin odpiral knjigo Cona prehoda Borisa Budna.
Michelangelo: Stihi (prevedel Srečko Fišer, Cankarjeva založba) Okrog leta 1503 se je še sorazmerno mlad, a že daleč naokrog poznan umetnik za nekaj časa skoraj popolnoma prenehal ukvarjati s kiparstvom in slikarstvom, se posvetil prebiranju pesmi in pripovedk v ljudskem jeziku ter začel za lastno veselje zlagati sonete. Videti je, kot da je takrat začutil željo, ali pa nujo, da se poskusi izraziti tudi v drugačnem materialu. Pesnik Michelangelo izstopa izmed sodobnikov s silovitostjo izraza, ki ga žene tako daleč, da mu nemalokrat razbije pesniško formo; nič manj pa z nenehno navzočo zavestjo, da je pri vsej svoji umetniški veličini, silni notranji napetosti, ustvarjalni dilemi in ljubezenski muki tudi smešen. Tu se zdi, da je s svojo poezijo nekakšen predgovor k literarni in nasploh umetniški izkušnji, ki so jo nedolgo zatem z vso vehemenco uveljavili nekateri največji evropski pisatelji in misleci (Shakespeare, Cervantes …): izkušnji sveta Janusovega obraza, v katerem lahko drugo ob drugem sobivajo najbolj nepomirljiva nasprotja nepopravljivo razcepljenega novoveškega sveta. O umetniku in njegovi umetnosti se bosta z voditeljico Ireno Duša pogovarjala pesnik Dejan Koban in slikar Sašo Vrabič.
Michelangelo: Stihi (prevedel Srečko Fišer, Cankarjeva založba) Okrog leta 1503 se je še sorazmerno mlad, a že daleč naokrog poznan umetnik za nekaj časa skoraj popolnoma prenehal ukvarjati s kiparstvom in slikarstvom, se posvetil prebiranju pesmi in pripovedk v ljudskem jeziku ter začel za lastno veselje zlagati sonete. Videti je, kot da je takrat začutil željo, ali pa nujo, da se poskusi izraziti tudi v drugačnem materialu. Pesnik Michelangelo izstopa izmed sodobnikov s silovitostjo izraza, ki ga žene tako daleč, da mu nemalokrat razbije pesniško formo; nič manj pa z nenehno navzočo zavestjo, da je pri vsej svoji umetniški veličini, silni notranji napetosti, ustvarjalni dilemi in ljubezenski muki tudi smešen. Tu se zdi, da je s svojo poezijo nekakšen predgovor k literarni in nasploh umetniški izkušnji, ki so jo nedolgo zatem z vso vehemenco uveljavili nekateri največji evropski pisatelji in misleci (Shakespeare, Cervantes …): izkušnji sveta Janusovega obraza, v katerem lahko drugo ob drugem sobivajo najbolj nepomirljiva nasprotja nepopravljivo razcepljenega novoveškega sveta. O umetniku in njegovi umetnosti se bosta z voditeljico Ireno Duša pogovarjala pesnik Dejan Koban in slikar Sašo Vrabič.
Albert Einstein: Teorija relativnosti (prevedla Matjaž Liker in Vojislav Likar, Založba ZRC) Ko je Albert Einstein objavil svoje delo Teorija relativnosti, je bil njegov cilj posredovati svoja znanstvena spoznanja tistim bralcem in bralkam, ki se za njegovo relativnostno teorijo »zanimajo z znanstvenega in filozofskega stališča, pa ne obvladajo matematičnega aparata teoretične fizike,« z eno besedo: laikom. Slovenska laična javnost je bila Einsteinovih razlag deležna šele lani, ko je to znamenito besedilo izšlo tudi v slovenskem prevodu, za katerega je poskrbel Matjaž Ličer; skoraj sto let po objavi originala torej. Kaj vse smo v tem času, ko Teorija relativnosti ni bila prevedena v slovenščino, izgubili, in kaj z njenim prevodom pridobivamo, bosta v tokratni Odprti knjigi pojasnila Andrej Čadež in Sašo Dolenc.
Albert Einstein: Teorija relativnosti (prevedla Matjaž Liker in Vojislav Likar, Založba ZRC) Ko je Albert Einstein objavil svoje delo Teorija relativnosti, je bil njegov cilj posredovati svoja znanstvena spoznanja tistim bralcem in bralkam, ki se za njegovo relativnostno teorijo »zanimajo z znanstvenega in filozofskega stališča, pa ne obvladajo matematičnega aparata teoretične fizike,« z eno besedo: laikom. Slovenska laična javnost je bila Einsteinovih razlag deležna šele lani, ko je to znamenito besedilo izšlo tudi v slovenskem prevodu, za katerega je poskrbel Matjaž Ličer; skoraj sto let po objavi originala torej. Kaj vse smo v tem času, ko Teorija relativnosti ni bila prevedena v slovenščino, izgubili, in kaj z njenim prevodom pridobivamo, bosta v tokratni Odprti knjigi pojasnila Andrej Čadež in Sašo Dolenc.
Marko Derganc in Emil Filipčič: Butnskala Butnskala je naslov kultne monumentalne radijske nadaljevanke v šestih epizodah, ki je bila predvajana na Radiu Študent leta 1979 in je vplivala na celotno generacijo. Posnela sta jo Emil Filipčič in Marko Derganc; odigrala sta vse osebe, ki nastopajo v nadaljevanki. Igra je doživela neverjeten uspeh in je edinstven spomenik časa in prostora na začetku 80. let, ki sta vodila h kasnejšemu vznikanju mladih posnemovalcev oz. imitatorjev v različnih medijskih zvrsteh. Leta 1991 je bila izdana na petih avdiokasetah, leta 2002 pa v kompletu na treh CD-jih. Na podlagi radijske igre je bil leta 1985 posnet celovečerni film z istim naslovom, lani pa je Butnskala z ilustracijami Marka Derganca izšla tudi v stripu. O stripu in fenomenu Butnskale se bosta z voditeljico Ireno Duša pogovarjala Ciril Horjak in Peter Tomaž Dobrila.
Marko Derganc in Emil Filipčič: Butnskala Butnskala je naslov kultne monumentalne radijske nadaljevanke v šestih epizodah, ki je bila predvajana na Radiu Študent leta 1979 in je vplivala na celotno generacijo. Posnela sta jo Emil Filipčič in Marko Derganc; odigrala sta vse osebe, ki nastopajo v nadaljevanki. Igra je doživela neverjeten uspeh in je edinstven spomenik časa in prostora na začetku 80. let, ki sta vodila h kasnejšemu vznikanju mladih posnemovalcev oz. imitatorjev v različnih medijskih zvrsteh. Leta 1991 je bila izdana na petih avdiokasetah, leta 2002 pa v kompletu na treh CD-jih. Na podlagi radijske igre je bil leta 1985 posnet celovečerni film z istim naslovom, lani pa je Butnskala z ilustracijami Marka Derganca izšla tudi v stripu. O stripu in fenomenu Butnskale se bosta z voditeljico Ireno Duša pogovarjala Ciril Horjak in Peter Tomaž Dobrila.
Polona Glavan: Kakorkoli (Beletrina) Iz spremne besede Dijane Matković: »V romanu Kakorkoli sledimo dvema vzporednima pripovednima glasovoma sedemnajstletne Lili in študentke Alje. Medtem ko se Lili in njen nekaj let starejši fant Mars spopadata z nenačrtovano nosečnostjo, si Alja prizadeva premostiti razdaljo do Davida, v katerega se je zaljubila na Irskem. Obe pa kmalu ugotovita, da je svet, ki ju obdaja, še precej širši in kompleksnejši od njunih ljubezenskih težav. Alja preko inštruiranja spozna trinajstletnega Senada, ki s svojo družino iz Bosne živi v hudi revščini. Iz pretresenosti nad razmerami, v katerih živijo, se pridruži skupini aktivistov, ki se zavzema za pravice manjšin. Medtem Lilijin fant Mars zaradi izbruha nad priseljencem izgubi službo. Poti protagonistk se prekrižata v bežnem, toda usodnem trenutku, ko se znajdeta na istem protestnem shodu, a na nasprotnih bregovih …« O skinih in sovražnosti do priseljencev, nacionalizmu ter tihi večini in glasni manjšini – ali obratno. V oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi sociologinje kulture Ksenije Vidmar Horvat ter pisatelja in kolumnista Gorana Vojnovića odpiral roman Kakorkoli Polone Glavan.
Polona Glavan: Kakorkoli (Beletrina) Iz spremne besede Dijane Matković: »V romanu Kakorkoli sledimo dvema vzporednima pripovednima glasovoma sedemnajstletne Lili in študentke Alje. Medtem ko se Lili in njen nekaj let starejši fant Mars spopadata z nenačrtovano nosečnostjo, si Alja prizadeva premostiti razdaljo do Davida, v katerega se je zaljubila na Irskem. Obe pa kmalu ugotovita, da je svet, ki ju obdaja, še precej širši in kompleksnejši od njunih ljubezenskih težav. Alja preko inštruiranja spozna trinajstletnega Senada, ki s svojo družino iz Bosne živi v hudi revščini. Iz pretresenosti nad razmerami, v katerih živijo, se pridruži skupini aktivistov, ki se zavzema za pravice manjšin. Medtem Lilijin fant Mars zaradi izbruha nad priseljencem izgubi službo. Poti protagonistk se prekrižata v bežnem, toda usodnem trenutku, ko se znajdeta na istem protestnem shodu, a na nasprotnih bregovih …« O skinih in sovražnosti do priseljencev, nacionalizmu ter tihi večini in glasni manjšini – ali obratno. V oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi sociologinje kulture Ksenije Vidmar Horvat ter pisatelja in kolumnista Gorana Vojnovića odpiral roman Kakorkoli Polone Glavan.
Jean-Claude Carriere: Krhkost (prevedla Danica Geršak, Enajsta šola-šala) Pisatelj, zgodovinar, scenarist in dramaturg nam v svojem eseju Krhkost ponuja razmislek o svetu in nas samih. Krhki, minljivi, ranljivi smo zgradili globoko prepričanje o naši trdnosti, pravi, skrivamo se za maske, da bi prikrili svoje občutljivo stekleno bistvo, zatekamo se v iluzijo moči, vsemogočnosti. A ta navidezna moč nas oddaljuje, medtem ko nas krhkost zbližuje. O krhkosti bosta govorila pisatelj Jasmin B. Frelih in prevajalec, dramaturg in glasbenik Primož Vitez.
Jean-Claude Carriere: Krhkost (prevedla Danica Geršak, Enajsta šola-šala) Pisatelj, zgodovinar, scenarist in dramaturg nam v svojem eseju Krhkost ponuja razmislek o svetu in nas samih. Krhki, minljivi, ranljivi smo zgradili globoko prepričanje o naši trdnosti, pravi, skrivamo se za maske, da bi prikrili svoje občutljivo stekleno bistvo, zatekamo se v iluzijo moči, vsemogočnosti. A ta navidezna moč nas oddaljuje, medtem ko nas krhkost zbližuje. O krhkosti bosta govorila pisatelj Jasmin B. Frelih in prevajalec, dramaturg in glasbenik Primož Vitez.
Susan Cain: Tihi (prevedel Aleš Učakar, Mladinska knjiga) Susan Cain v knjigi Tihi razloži, da nas danes učijo, da moramo biti glasni, če hočemo biti uspešni, da moramo biti družabni, če hočemo biti srečni. Izraza introvertiranost in ekstravertiranost kot osrednji komponenti osebnosti je leta 1921 uvedel Carl Gustav Jung. Introvertirani so usmerjeni v notranji svet misli in občutij, je govoril, ekstravertirani pa v zunanje življenje ljudi in dejavnosti. Pojma introvertiranosti in ekstrovertiranosti v teoriji ter njuno prepletanje v praksi raziskuje tudi avtorica Susan Cain v knjigi Tihi, izčrpnem poljudnem besedilu, ki obravnava položaj in vlogo introvertiranih ljudi v naši zahodni družbi. O vsem tem in še marsičem se bosta z voditeljico Ireno Duša pogovarjali Irena Štaudohar in Daša Doberšek.
Susan Cain: Tihi (prevedel Aleš Učakar, Mladinska knjiga) Susan Cain v knjigi Tihi razloži, da nas danes učijo, da moramo biti glasni, če hočemo biti uspešni, da moramo biti družabni, če hočemo biti srečni. Izraza introvertiranost in ekstravertiranost kot osrednji komponenti osebnosti je leta 1921 uvedel Carl Gustav Jung. Introvertirani so usmerjeni v notranji svet misli in občutij, je govoril, ekstravertirani pa v zunanje življenje ljudi in dejavnosti. Pojma introvertiranosti in ekstrovertiranosti v teoriji ter njuno prepletanje v praksi raziskuje tudi avtorica Susan Cain v knjigi Tihi, izčrpnem poljudnem besedilu, ki obravnava položaj in vlogo introvertiranih ljudi v naši zahodni družbi. O vsem tem in še marsičem se bosta z voditeljico Ireno Duša pogovarjali Irena Štaudohar in Daša Doberšek.
Alex Ross: Drugo je hrup (prevedel Leon Stefanija, Beletrina) Drugo je hrup Alexa Rossa je obsežen in eruditski pregled glasbe 20. stoletja, ki presega raven zgodovine glasbe; besedilo namreč temelji na ideji zvočne pokrajine nekega obdobja, temeljno vprašanje, ki si ga zastavlja, pa je izjemno široko in ambiciozno: Kako poslušati 20. stoletje? Na kakšen način ga glasba v vseh njegovih preobrazbah »ozvočuje«? Skozi mnoštvo podatkov, refleksij in napol anekdotičnih trenutkov ter s spretno rabo literarnih prijemov je avtor pri iskanju odgovora zelo uspešen, zaradi česar postaja Drugo je hrup več kot samo pomemben prispevek k razumevanju in poznavanju glasbe nekega obdobja, saj nam skozi glasbo omogoči na novo podoživeti obravnavani čas. O Rossovem obsežnem besedilu bosta v tokratni Odprti knjigi spregovorila muzikolog in skladatelj Gregor Pompe ter pesnik in komparativist Sergej Harlamov.
Alex Ross: Drugo je hrup (prevedel Leon Stefanija, Beletrina) Drugo je hrup Alexa Rossa je obsežen in eruditski pregled glasbe 20. stoletja, ki presega raven zgodovine glasbe; besedilo namreč temelji na ideji zvočne pokrajine nekega obdobja, temeljno vprašanje, ki si ga zastavlja, pa je izjemno široko in ambiciozno: Kako poslušati 20. stoletje? Na kakšen način ga glasba v vseh njegovih preobrazbah »ozvočuje«? Skozi mnoštvo podatkov, refleksij in napol anekdotičnih trenutkov ter s spretno rabo literarnih prijemov je avtor pri iskanju odgovora zelo uspešen, zaradi česar postaja Drugo je hrup več kot samo pomemben prispevek k razumevanju in poznavanju glasbe nekega obdobja, saj nam skozi glasbo omogoči na novo podoživeti obravnavani čas. O Rossovem obsežnem besedilu bosta v tokratni Odprti knjigi spregovorila muzikolog in skladatelj Gregor Pompe ter pesnik in komparativist Sergej Harlamov.
Christian Gailly: Večer v klubu (prevedel Aleš Berger, Cankarjeva založba) Simon Nardis je jazzovski pianist, ki preneha igrati in postane inženir. Po desetletni abstinenci od glasbe pa se nekega večera v tujem mestu po naključju znajde v lokalu, ki v kleti skriva jazzovski klub. Pianist se povrne k svoji nekdanji strasti, in spet se zanj odpreta pekel in nebo. Večer v klubu bosta odpirala Tina Lešničar, novinarka in avtorica glasbenega dokumentarca Čas za improvizacijo, in jazzovski trobentač Igor Matkovi
Christian Gailly: Večer v klubu (prevedel Aleš Berger, Cankarjeva založba) Simon Nardis je jazzovski pianist, ki preneha igrati in postane inženir. Po desetletni abstinenci od glasbe pa se nekega večera v tujem mestu po naključju znajde v lokalu, ki v kleti skriva jazzovski klub. Pianist se povrne k svoji nekdanji strasti, in spet se zanj odpreta pekel in nebo. Večer v klubu bosta odpirala Tina Lešničar, novinarka in avtorica glasbenega dokumentarca Čas za improvizacijo, in jazzovski trobentač Igor Matkovi
Denise Levertov: Proti točki nič (prevedli Veronika in Mia Dintinjanova, KUD Kentaver) Denise Levertov je pesnica, za katero je značilna množica navidezno nasprotujočih si pesniških govoric: od začetne nove romantike prek lirično-meditativnega tona, ki najpogosteje zaznamuje njeno poezijo, do političnega in aktivističnega pisanja ter – posebej v poznejši fazi – religioznih in mističnih pesniških izkušenj. To je pesnica, ki velja za enega najpomembnejših glasov ameriške poezije XX. stoletja, v slovenščini pa jo spoznavamo šele zdaj. O tem, kaj smo zamujali, bosta v tokratni izvedbi Odprte knjige spregovorili Ana Geršak in Glorjana Veber.
Denise Levertov: Proti točki nič (prevedli Veronika in Mia Dintinjanova, KUD Kentaver) Denise Levertov je pesnica, za katero je značilna množica navidezno nasprotujočih si pesniških govoric: od začetne nove romantike prek lirično-meditativnega tona, ki najpogosteje zaznamuje njeno poezijo, do političnega in aktivističnega pisanja ter – posebej v poznejši fazi – religioznih in mističnih pesniških izkušenj. To je pesnica, ki velja za enega najpomembnejših glasov ameriške poezije XX. stoletja, v slovenščini pa jo spoznavamo šele zdaj. O tem, kaj smo zamujali, bosta v tokratni izvedbi Odprte knjige spregovorili Ana Geršak in Glorjana Veber.
Tektonika v arhitekturi (izbor: Petra Čeferin, Založba ZRC) Z besedami urednice Petre Čeferin: »Osrednje besedilo knjige je esej arhitekturnega teoretika Kennetha Framptona, s katerim odgovarja na problem, da se danes zapira možnost za delovanje arhitekture kot kreativne miselne prakse. Njegova teza je, da moramo, če nočemo privoliti v to, da postane arhitektura le velikanska tržna dobrina, vztrajati pri tem, kar je specifično arhitekturni način izdelovanja objektov. To pa je po Framptonu konstruiranje, in sicer tektonsko konstruiranje. Ohranitev arhitekture zahteva danes vrnitev k tektoniki. Vrnitev k tektoniki pa je poudarek materialnega temelja arhitekture.« Kako tektonika prispeva k ohranjanju arhitekture kot družbeno odgovornega ravnanja? Kako njena materialnost preobraža življenjski standard? Kako v enačbo vstopajo njeni uporabniki? V oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi arhitektke Mike Cimolini in raziskovalca arhitekture Matevža Čelika odpiral zbirko esejev Tektonika v arhitekturi, ki jo je uredila Petra Čeferin.
Tektonika v arhitekturi (izbor: Petra Čeferin, Založba ZRC) Z besedami urednice Petre Čeferin: »Osrednje besedilo knjige je esej arhitekturnega teoretika Kennetha Framptona, s katerim odgovarja na problem, da se danes zapira možnost za delovanje arhitekture kot kreativne miselne prakse. Njegova teza je, da moramo, če nočemo privoliti v to, da postane arhitektura le velikanska tržna dobrina, vztrajati pri tem, kar je specifično arhitekturni način izdelovanja objektov. To pa je po Framptonu konstruiranje, in sicer tektonsko konstruiranje. Ohranitev arhitekture zahteva danes vrnitev k tektoniki. Vrnitev k tektoniki pa je poudarek materialnega temelja arhitekture.« Kako tektonika prispeva k ohranjanju arhitekture kot družbeno odgovornega ravnanja? Kako njena materialnost preobraža življenjski standard? Kako v enačbo vstopajo njeni uporabniki? V oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi arhitektke Mike Cimolini in raziskovalca arhitekture Matevža Čelika odpiral zbirko esejev Tektonika v arhitekturi, ki jo je uredila Petra Čeferin.
75 pesmi od Dekleve do Peratove (izbor: Uroš Zupan, Urban Vovk, Litera) Leta 1970 je izšla kultna antologija slovenske poezije, pod naslovom 57 pesmi od Murna do Hanžka sta jo pripravila Tomaž Brejc in Tomaž Šalamun. Pričujoča zbirka 75 Pesmi od Dekleve do Peratove je nekakšno nadaljevanje, začne se, kjer se prejšnja konča. Tokratni izbor sta naredila Uroš Zupan in Urban Vovk. Antologijo sodobne slovenske poezije bosta z voditeljico Katjo Šulc odpirala Tomaž Brejc in Goran Dekleva.
75 pesmi od Dekleve do Peratove (izbor: Uroš Zupan, Urban Vovk, Litera) Leta 1970 je izšla kultna antologija slovenske poezije, pod naslovom 57 pesmi od Murna do Hanžka sta jo pripravila Tomaž Brejc in Tomaž Šalamun. Pričujoča zbirka 75 Pesmi od Dekleve do Peratove je nekakšno nadaljevanje, začne se, kjer se prejšnja konča. Tokratni izbor sta naredila Uroš Zupan in Urban Vovk. Antologijo sodobne slovenske poezije bosta z voditeljico Katjo Šulc odpirala Tomaž Brejc in Goran Dekleva.
Olga Tokarczuk: Pelji svoj plug čez kosti mrtvih (prevod: Jana Unuk, Cankarjeva založba) Roman Pelji svoj plug čez kosti mrtvih poljske pisateljice Olge Tokarczuk je v poljščini izšel leta 2009, leta 2013 je v Sloveniji prejel nagrado vilenica. Protagonistka romana Janina Dušejko je zagrizena borka za pravice živali in posledično je v prav tako zagrizenem sporu z vaško druščino lovcev. Zgodba se zaplete, ko se začnejo v okolici vrstiti nepojasnjeni umori. Pisateljica se v slovenščini predstavlja že s svojim četrtim delom, njeno priljubljenost pa gre po besedah prevajalke Jane Unuk morda pripisati tudi njeni odprtosti za aktualne teme, od feminističnih vsebin do odnosa do živali, vsakršne drugačnosti, tabuizacije starosti, umiranja in smrti, evtanazije. O človekovi odgovornosti do narave in problematičnosti osebne mitologije se bosta z voditeljico Ireno Duša pogovarjala Leon Meglič in Miha Krofel.
Olga Tokarczuk: Pelji svoj plug čez kosti mrtvih (prevod: Jana Unuk, Cankarjeva založba) Roman Pelji svoj plug čez kosti mrtvih poljske pisateljice Olge Tokarczuk je v poljščini izšel leta 2009, leta 2013 je v Sloveniji prejel nagrado vilenica. Protagonistka romana Janina Dušejko je zagrizena borka za pravice živali in posledično je v prav tako zagrizenem sporu z vaško druščino lovcev. Zgodba se zaplete, ko se začnejo v okolici vrstiti nepojasnjeni umori. Pisateljica se v slovenščini predstavlja že s svojim četrtim delom, njeno priljubljenost pa gre po besedah prevajalke Jane Unuk morda pripisati tudi njeni odprtosti za aktualne teme, od feminističnih vsebin do odnosa do živali, vsakršne drugačnosti, tabuizacije starosti, umiranja in smrti, evtanazije. O človekovi odgovornosti do narave in problematičnosti osebne mitologije se bosta z voditeljico Ireno Duša pogovarjala Leon Meglič in Miha Krofel.
Miljenko Jergović: Oče (prevod: Aleksandra Rekar, Sanje)
Miljenko Jergović: Oče (prevod: Aleksandra Rekar, Sanje)
Italo Calvino: Neobstoječi vitez (prevod: Vera Troha, Beletrina)
Italo Calvino: Neobstoječi vitez (prevod: Vera Troha, Beletrina)
Jane Austen: Mansfield Park (prevod: Meta Osredkar, Miš) Roman Mansfield Park je prvič je izšel leta 1814 in velja za največjo prodajno uspešnico Jane Austen, v slovenščini pa je v prevodu Mete Osredkar izšel leta 2013. Na kratko, zgodba govori o revni Fanny Price, ki odrašča pri bogatih sorodnikih na posestvu Mansfield Park, ti pa jo pogosto opominjajo, od kod izhaja. Družina funkcionira na svoj način, dokler se v bližino ne priselita brat in sestra, ki v podeželsko okolje prineseta londonsko razmišljanje, flirtanje in spletke. V dogodkih, ki sledijo, Fanny ostane zvesta svojim moralnim vrednotam, za kar je na koncu nagrajena s poroko z ljubljenim bratrancem. Dvesto let po prvem izidu se bosta o avtorici, njenih zgodbah in likih ter ženskih likih v literaturi in umetnosti nekoč in danes z voditeljico Ireno Duša pogovarjali gledališka režiserka Barbara Kapelj Osredkar in gledališka in plesna kritičarka ter urednica časopisa za scenske umetnosti Maska Amelia Kraigher.
Jane Austen: Mansfield Park (prevod: Meta Osredkar, Miš) Roman Mansfield Park je prvič je izšel leta 1814 in velja za največjo prodajno uspešnico Jane Austen, v slovenščini pa je v prevodu Mete Osredkar izšel leta 2013. Na kratko, zgodba govori o revni Fanny Price, ki odrašča pri bogatih sorodnikih na posestvu Mansfield Park, ti pa jo pogosto opominjajo, od kod izhaja. Družina funkcionira na svoj način, dokler se v bližino ne priselita brat in sestra, ki v podeželsko okolje prineseta londonsko razmišljanje, flirtanje in spletke. V dogodkih, ki sledijo, Fanny ostane zvesta svojim moralnim vrednotam, za kar je na koncu nagrajena s poroko z ljubljenim bratrancem. Dvesto let po prvem izidu se bosta o avtorici, njenih zgodbah in likih ter ženskih likih v literaturi in umetnosti nekoč in danes z voditeljico Ireno Duša pogovarjali gledališka režiserka Barbara Kapelj Osredkar in gledališka in plesna kritičarka ter urednica časopisa za scenske umetnosti Maska Amelia Kraigher.