Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V podkastu se dijak(inja) pogovarja z izbrano književnico oziroma z izbranim književnikom o njeni oziroma njegovi knjigi, o tem in onem. Ne pričakujte strokovnega žargona, slišali boste zvedavost in sproščenost in drugačen pristop.
34 epizod
V podkastu se dijak(inja) pogovarja z izbrano književnico oziroma z izbranim književnikom o njeni oziroma njegovi knjigi, o tem in onem. Ne pričakujte strokovnega žargona, slišali boste zvedavost in sproščenost in drugačen pristop.
Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Matejo Gomboc, avtorico romana Gorica. Roman pripoveduje zgodbo Gorice in njenih prebivalcev od druge svetovne vojne pa vse do sedanjosti. Gorica se je v tem času zelo spremenila in pretrpela, prav tako pa tudi njeni prebivalci. Od vojne, nemške okupacije, zavezniškega nadzora nad Gorico, postavitve nove meje in razrezanja Gorice na dva dela, staro in Novo in vzpona ter propada Jugoslavije. Z avtorico sva se pogovarjala o njeni navezanosti na Goriško, o tem kako je pridobila zgodovinski material in izpovedi za svojo knjigo, o zgodovini Gorice in naposled Nove Gorice in o pomembnosti učiteljskega poklica, ki ga danes ne cenimo več tako kot pred leti. Najbolj pa sva izpostavila pomembnost razumevanja zgodovinskih dogodkov na humani ravni. Gorica je bila pred, med in po vojni mesto, kjer so bivali Slovenci, Furlani, Italijani in drugi, vsakdo od njih se je na svoj način prebijal skozi vihar zgodovine in večino sta vojna in neprehodna meja hudo prizadeli. Na koncu sva se dotaknila še sedanjih dogodkov in pozdravila odprtje meje med obema Goricama in vse večjo povezanost obeh skupnosti. Kot evropska prestolnica kulture Gorica poudarja pomen čezmejnega sožitja in je lahko vzor vsem nam. Podkast sva končala s poudarjanjem pomena sodelovanja, razumevanja in sožitja med ljudmi in narodi. Naj padejo vse meje, tako na naši Zemlji kot v naših glavah in srcih. Lepo priporočam poslušanje novega podkasta z izjemno sogovornico. Roman Gorica bo od 2. maja naprej kot zvočna knjiga predvajan v Arsovi Odprti knjigi.
37 min 28. 4. 2025
V tokratni epizodi podkasta sem gostila pisateljico in nekdanjo profesorico angleščine Bernardo Mrak Kosel. Najin pogovor je temeljil na njeni zbirki kratkih zgodb Nevidne ženske, že tretjem avtoričinem literarnem delu. V tej zbirki zgodbe žensk, ki so bile zaradi različnih okoliščin potisnjene na rob družbe, osvetljuje tako pretekle kot sodobne družbene izzive. Dotaknili sva se tem, kot so nezaželena nosečnost, nasilni partnerji in varanje. V pogovoru sva raziskovali, kako se je spreminjal odnos družbe do žensk, ali je splav temeljna ženska pravica in kako nezvestoba vpliva na razmerja. Pisateljica je z nami delila tudi spomine na svoja dijaška leta. Prisrčno vabljeni k poslušanju!
39 min 6. 3. 2025
Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Tino Perić, avtorico romana Ćrtice. Roman pripoveduje zgodbo o odraščanju deklice Mije, ki se skupaj z družino spopada s posledicami izbrisa očeta. S Tino sva se pogovarjala o procesu pisanja literarnega prvenca in zahtevnosti le tega, sploh ker je knjiga zelo osebna in ker govori o tako težki izkušnji. Izpostavila sva pomembnost jezika v knjigi, ki nam zelo dobro približa like, jih naredi bolj realne in nam pomaga, da se poistovetimo z njimi. Pogovarjala sva se tudi o stanju slovenske družbe v povezavi z izbrisanimi in priseljenci ter se navezala tudi na stanje drugod po svetu. Na koncu sva oba izpostavila tudi, kako pomembno je, da se avtorjev, ki pišejo o izbrisu, priseljencih in drugih perečih temah, ne definira izključno s tem, saj je to le del njihovih kompleksnih življenj. Zelo priporočam poslušanje podkasta z res zelo dobro, zanimivo in zabavno gostjo.
30 min 28. 2. 2025
Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Adriano Kuči, avtorico romana Noč, ko je preplavala reko. Knjiga pripoveduje zgodbo Sare, ki se je v Slovenijo preselila zaradi ljubezni, zdaj pa je že vrsto let žrtev nasilnega partnerja. Sara se poizkuša izviti iz odnosa, vendar pri tem – tako kot veliko drugih žrtev nasilja v partnerskem odnosu –, naleti na številne probleme (finančna odvisnost, sistemske napake, nezaupanje in brezbrižno okolje …). Ob vsem tem jo spremljajo še halucinacije preminule mame, ki ji vseskozi svetuje naj končno preplava reko. Z avtorico sva se pogovarjala tudi o njeni izkušnji z nasiljem, o zahtevnosti pisanja romana o tako težki in še osebni temi. Adriana je, tako kot v knjigi, tudi v pogovoru izpostavila več problemov, ki pestijo žrtve partnerskega nasilja (od tega je velika večina žrtev žensk) in se jih večinoma sploh ne zavedamo. Izpostavila sva pomembnost ozaveščanja in izobraževanja družbe in posameznikov o partnerskem nasilju ter se strinjala, da je za tretje osebe in morebitne očividce najbolj pomembno, da ob sumu na nasilje takoj reagirajo in ga poskusijo preprečiti ter da ga prijavijo. Cena mižanja pred nasiljem in trpne drže je namreč previsoka – tudi v Sloveniji so vsako leto zaradi partnerskega nasilja smrtne žrtve. Pomembno je, da tako žrtve kot vsi ostali vedo kako ukrepati in da poznajo organizacije, ki lahko v primeru nasilja pomagajo. V Sloveniji so to Policija (113 oziroma 080 1200 za anonimno prijavo), lokalni Centri za socialno delo in pa nevladne organizacije, na primer Društvo SOS telefon (080 11 55), Ženska svetovalnica (01 25 11 602) in Društva za nenasilno komunikacijo (01 4344 822, 031 770 120).
41 min 21. 2. 2025
V tokratni epizodi podkasta sem se pogovarjala s Kazimirjem Kolarjem, avtorjem romana Onečejevalec (Goga). Delo se začne z javnimi onečejevanji, pri katerih neznan storilec javna mesta zaznamuje s svojimi izločki. Kmalu se dogajanje stopnjuje v samomore mladih žensk, vsakič pa se na kraju pojavi neznana oseba, ki zmoti mimoidoče, a nihče ne zna povedati, kaj je čudnega na njem. V drugem delu knjige pa pobližje spoznamo kdo Theodor Baumann je in kakšna načela ima. Preplet nihilističnih pogledov na svet, podkrepljenih s skrajnim desničarstvom, zaupa bralki in bralcu vrsta ljudi, povezanih z Baumannom, na koncu knjige pa so zbrana tudi vsa njegova dela. Med njimi je tudi manifest za kritike, kjer Baumann kritikom poda nasvete. Beseda je tekla o tem, kako tehnologija spreminja našo družbo in ali nas bo umetna inteligenca pogubila. Hkrati pa sva ugotavljala, kdo je skrivnostni Theodor Baumann in kakšni so bili njegovi nameni. Dotaknila sva se tudi vprašanja, kdo je kritik in kakšna je dobra kritika. Vljudno vabljeni k poslušanju.
36 min 31. 1. 2025
V tokratni oddaji podkasta sem gostila pedagoginjo, pripovedovalko in učiteljico Jerco Cvetko. Glavna tema najinega pogovora je bil roman Padam na besede, kjer nas avtorica kot v gledališču kamišibaj vodi skozi zgodbo 40-letne Iris, ki se ji življenje čez noč obrne na glavo. V iskanju same sebe se znajde v veliko bolj in manj prijetnih situacijah; gre na zmenka na Tinderju, ki se oba, vsak po svoje, ne zaključita najlepše; zaplete se z mladim frizerjem ter počasi poglablja svoja čustva do ločenega drvarja. Bolj kot novo ljubezen pa Iris išče dom, v katerem bi lahko ponovno pognala svoje korenine. Beseda je tekla o aplikaciji Tinder, prijateljstvu in novih začetkih. Ugotovili sva, da se za Iris pravzaprav novo poglavje v življenju začne spomladi, ko se "zbudi iz zimskega spanja" vdanosti v usodo. Pisateljica nam je tudi zaupala, kako se s težkimi situacijami spoprime sama. Prisrčno vabljeni k poslušanju.
35 min 21. 1. 2025
V tej epizodi podkasta sva se z Matejem Kocjančičem, piscem glasbenih besedil in avtorjem prvega slovenskega narodnozabavnega kriminalnega romana, pogovarjala o njegovem delu Veselička. Blaž Polovinšek, bas kitarist ansambla Tarantača, se ne vrne z ene izmed ansamblovih zabav in vse kaže na to, da je imel nesrečo z avtomobilom. Inšpektor Fortunat Breznik nato razkriva skrivnosti, ki bližnjim predstavijo pogrešanega v povsem drugačni luči. Z avtorjem sva komentirala basistovo izginotje, pomen priimkov in imen nastopajočih oseb v kriminalki, hkrati pa tudi njegov odnos do kletvic ter ljubezen do Prešerna, Janeza Menarta, Tarasa Birse in Juliana Barnesaa. V pogovoru lahko tudi izveste, da je pisatelj v prejšnji službi seciral telesa in kaj je v resnici z »multižanrsko« knjigo želel sporočiti bralkam in bralcem. Prisrčno vabljeni k poslušanju. Živa Anderluh
45 min 30. 10. 2024
V epizodi sva se z Anjo Grmovšek Drab pogovarjali o prigodah, ki so zaznamovale njen pesniški prvenec Prepovedani položaj (izšel je pri LUD Literatura). Govorili sva o prepovedanih položajih v resničnem življenju in se posvetili pesmim, ki jih na zunaj povezuje nogomet, navznoter pa pripovedujejo o partnerskih, predvsem pa družinskih razmerjih in odnosu do okolja, ki rado opredeli marsikatero početje kot prepovedani položaj. Ugotavljali sva, v kakšne prepovedane položaje je stopala v svojem življenju in kako je iz njih nastala ta zbirka. Pogovor je nanesel tudi na njeno karierno pot, ki je v nekem smislu čisto drugačna - polna velikih začetnic in ločil, ki jih v zbirki ne najdemo. Nasmehnili sva se tudi njenim prigodam, ki so se odvijale v zraku, bolj natančno na letalu, in na tleh, na primer na družinskem kosilu. Lepo vabljeni k poslušanju! Foto: Kaja Celan
51 min 30. 9. 2024
Tokrat sem v podkastu gostil Anžeta Voha Boštica, novinarja in avtorja knjige Vse ali nič. Njen junak je Franjo, diplomant politologije, ki se zaposli v večji politični stranki. Z avtorjem sva se pogovarjala o problemih, ki jih izpostavi knjiga, kot so nedostopnost kariernih poti v politiki za socialno šibkejše in mlade, korupcija in spletkarjenje ter neizobraženost in neangažiranost volilnega telesa. Pri vseh temah sva se navezala tudi na slovensko politično sliko in iskala paralele med knjigo in realnostjo. Ker pa so se v času snemanja pogovora ravno končale evropske volitve, sva komentirala tudi njihove rezultate in morebitne posledice tako v Evropi kot pri nas. Lepo priporočam zanimiv pogovor z gostom, ki se na te teme res dobro spozna. Jan Stergar
51 min 30. 8. 2024
Gost tokratne epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige je pisatelj, pesnik, dramatik in režiser Vinko Möderndorfer. Pogovarjala sva se o pesniški zbirki Romeo in Julija iz sosednje ulice (izdani leta 2021 pri založbi Miš). Glavna tema pesniške zbirke je ljubezen; v širokem naboru pesmi se znajdejo tako likovne pesmi kot tudi kakšen nasvet in pesnikovi spomini. Beseda je tekla tudi o njegovem odnosu do knjig, kakšna je razlika med imeti rad in ljubiti, ne nazadnje pa sva ugotovila, da tovariš Vinko misli v glavi nima pospravljenih v predale. Vljudno vabljeni k poslušanju, Živa Anderluh
45 min 15. 7. 2024