Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Shranjeno V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Bodi režiser
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Zaključi urejanje
Seznam
Shranjeno
Zaključi urejanje
Zadnje dodano
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

Proslave in slavnostne seje

Zadnji prispevki

Proslava ob dnevu reformacije, prenos

28. 10. 2022

V petek, 28. oktobra 2022, bo ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani državna proslava ob dnevu reformacije. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. Govoru bo sledil umetniški del proslave z naslovom Poezija slovnice, veselje jezika. Dan reformacije je za Slovence pomemben praznik, z njim se namreč spominjamo obdobja, v katerem smo dobili prve tiskane knjige, z njimi pa tudi slovenski knjižni jezik. Prav slovenskemu jeziku bo posvečena letošnja proslava, saj mineva približno 500 let od rojstva prvega slovenskega slovničarja Adama Bohoriča. Namen prireditve je spomniti na vlogo prve slovenske slovnice Adama Bohoriča Proste zimske urice in opozoriti na sodobna vprašanja slovenskega jezika ter vlogo mladih v našem jezikovnem prostoru. Režiser proslave Damjan Kozole in scenarist dr. Kozma Ahačič sta na podlagi spominov na začetnika slovenskega slovničarstva zasnovala izzivalni dialog mladih o tem, kako doživljajo slovenščino, njeno javno ter zasebno rabo, njeno radoživost – in tudi njeno pomembno simbolno vlogo v večjezični družbi. Neposredni prenos proslave lahko spremljate na prvem programu Televizije Slovenija.

49 min

V petek, 28. oktobra 2022, bo ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani državna proslava ob dnevu reformacije. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. Govoru bo sledil umetniški del proslave z naslovom Poezija slovnice, veselje jezika. Dan reformacije je za Slovence pomemben praznik, z njim se namreč spominjamo obdobja, v katerem smo dobili prve tiskane knjige, z njimi pa tudi slovenski knjižni jezik. Prav slovenskemu jeziku bo posvečena letošnja proslava, saj mineva približno 500 let od rojstva prvega slovenskega slovničarja Adama Bohoriča. Namen prireditve je spomniti na vlogo prve slovenske slovnice Adama Bohoriča Proste zimske urice in opozoriti na sodobna vprašanja slovenskega jezika ter vlogo mladih v našem jezikovnem prostoru. Režiser proslave Damjan Kozole in scenarist dr. Kozma Ahačič sta na podlagi spominov na začetnika slovenskega slovničarstva zasnovala izzivalni dialog mladih o tem, kako doživljajo slovenščino, njeno javno ter zasebno rabo, njeno radoživost – in tudi njeno pomembno simbolno vlogo v večjezični družbi. Neposredni prenos proslave lahko spremljate na prvem programu Televizije Slovenija.

Proslava ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, prenos

14. 9. 2022

Navdih za tokrat državno proslavo ob Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini je izjemna dediščina letos preminulega pisatelja Borisa Pahorja: njegovo življenje, osebnost, literarni opus. Pahor je nazdravljal svobodi, resnici in pravici, načelom, ki vejejo iz njegovih del, pa tudi ljubezni, edini vrednoti, ki človeka zmore rešiti zla. Režija je v rokah mlade Yulie Roschine, skupaj z Ano Pandur podpisujeta tudi scenarij prireditve. Umetniški program bodo sooblikovali Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Policijski orkester, Avtomobili, Vasko Atanasovski, Teo Collori, Lea Sirk, Jure Lesar, Štefica Graselli, Gregor Ravnik, Drago Mislej - Mef, plesalca Nastja Bremec Rinya in Michal Rinya, igralci Vladimir Jurc, Lara Jankovič, in Mak Tepšić. Prireditev se bo odvijala na predvečer praznika, 14. septembra ob 20. uri, v portoroškem Avditoriju, v neposrednem prenosu, za katerega bo poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper – Capodistria, pa jo boste lahko spremljali na 1. programu Televizije Slovenija.

76 min

Navdih za tokrat državno proslavo ob Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini je izjemna dediščina letos preminulega pisatelja Borisa Pahorja: njegovo življenje, osebnost, literarni opus. Pahor je nazdravljal svobodi, resnici in pravici, načelom, ki vejejo iz njegovih del, pa tudi ljubezni, edini vrednoti, ki človeka zmore rešiti zla. Režija je v rokah mlade Yulie Roschine, skupaj z Ano Pandur podpisujeta tudi scenarij prireditve. Umetniški program bodo sooblikovali Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Policijski orkester, Avtomobili, Vasko Atanasovski, Teo Collori, Lea Sirk, Jure Lesar, Štefica Graselli, Gregor Ravnik, Drago Mislej - Mef, plesalca Nastja Bremec Rinya in Michal Rinya, igralci Vladimir Jurc, Lara Jankovič, in Mak Tepšić. Prireditev se bo odvijala na predvečer praznika, 14. septembra ob 20. uri, v portoroškem Avditoriju, v neposrednem prenosu, za katerega bo poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper – Capodistria, pa jo boste lahko spremljali na 1. programu Televizije Slovenija.

Domovina praznuje – slovesnost ob dnevu državnosti, prenos iz Pivke

25. 6. 2022

V soboto, 25. junija, bo ob 18. uri na Drugem programu TV Slovenija prenos slovesnosti ob državnem prazniku, dnevu državnosti, ki bo potekal v Parku vojaške zgodovine Pivka. Slavnostna govornika bosta predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in dr. Aleš Štrancar, v glasbenih točkah pa bodo nastopili Prifarci, Aleksander Mežek, Cantabile in Manca Izmajlova. Proslava v režiji dr. Jožeta Možine nas bo spomnila, zakaj je lepo in pomembno, da imamo svojo domovino.

96 min

V soboto, 25. junija, bo ob 18. uri na Drugem programu TV Slovenija prenos slovesnosti ob državnem prazniku, dnevu državnosti, ki bo potekal v Parku vojaške zgodovine Pivka. Slavnostna govornika bosta predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in dr. Aleš Štrancar, v glasbenih točkah pa bodo nastopili Prifarci, Aleksander Mežek, Cantabile in Manca Izmajlova. Proslava v režiji dr. Jožeta Možine nas bo spomnila, zakaj je lepo in pomembno, da imamo svojo domovino.

Proslava ob dnevu državnosti

24. 6. 2022

Slovesnost se bo začela s topovskimi salvami z Ljubljanskega gradu in pregledom častne enote Republike Slovenije ter ešalona praporščakov in zastavonoš. Slavnostni govornik na proslavi bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Sledil bo umetniški del slovesnosti, ki jo ustvarjata Klemen Dvornik in Tomaž Letnar. Njeno temeljno sporočilo bo, da je zgodovina vedno osebna, prihodnost pa je vedno skupna. S Kosovelovimi citati, ki jih bodo izrekali igralci Maruša Majer, Barbara Ribnikar, Branko Jordan in Matija Vastl, bo proslava obujala narodno zavest in opominjala na ključna razmerja med državo in narodom ter na odgovornost oblasti in slehernega državljana za prihodnost države. Zato bodo prireditev povezovale misli osebnosti, ki s svojim delom prihodnost že ustvarjajo: Ana Roš, Aleš Kristančič, dr. Samo Zver, dr. Jure Knez, dr. Tomaž Zwitter, Dušan Šarotar in Petra Majdič. Pomensko domišljen glasbeni program se bo dotaknil vseh zvrsti v dinamični in sodobni preobleki, za katero sta poskrbela Marjan Peternel in Nejc Bečan. Oder bodo razgibali plesalci s koreografijami Lukasa Zuschlaga. Ob spremljavi akademskih glasbenikov bodo nastopili Mešani mladinski pevski zbor Veter pod vodstvom Tereze Podlogar ter solisti Gregor Strasbergar (MRFY), Eva Černe, Metod Banko in Laetitia Pohl - Kiki.

66 min

Slovesnost se bo začela s topovskimi salvami z Ljubljanskega gradu in pregledom častne enote Republike Slovenije ter ešalona praporščakov in zastavonoš. Slavnostni govornik na proslavi bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Sledil bo umetniški del slovesnosti, ki jo ustvarjata Klemen Dvornik in Tomaž Letnar. Njeno temeljno sporočilo bo, da je zgodovina vedno osebna, prihodnost pa je vedno skupna. S Kosovelovimi citati, ki jih bodo izrekali igralci Maruša Majer, Barbara Ribnikar, Branko Jordan in Matija Vastl, bo proslava obujala narodno zavest in opominjala na ključna razmerja med državo in narodom ter na odgovornost oblasti in slehernega državljana za prihodnost države. Zato bodo prireditev povezovale misli osebnosti, ki s svojim delom prihodnost že ustvarjajo: Ana Roš, Aleš Kristančič, dr. Samo Zver, dr. Jure Knez, dr. Tomaž Zwitter, Dušan Šarotar in Petra Majdič. Pomensko domišljen glasbeni program se bo dotaknil vseh zvrsti v dinamični in sodobni preobleki, za katero sta poskrbela Marjan Peternel in Nejc Bečan. Oder bodo razgibali plesalci s koreografijami Lukasa Zuschlaga. Ob spremljavi akademskih glasbenikov bodo nastopili Mešani mladinski pevski zbor Veter pod vodstvom Tereze Podlogar ter solisti Gregor Strasbergar (MRFY), Eva Černe, Metod Banko in Laetitia Pohl - Kiki.

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, prenos iz Cankarjevega doma

7. 2. 2022

Up sreče v prsih hrani je naslov letošnje državne proslave ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku in podelitvi Prešernovih nagrad. Program, ki temelji na Prešernovem Krstu pri Savici, je zasnovala ekipa Gledališča Koper pod režijsko taktirko Katje Pegan. Počastili bodo letošnja Prešernova nagrajenca dr. Kajetana Gantarja in dr. Mirka Cudermana ter nagrajence Prešernovega sklada Špelo Čadež, Dušana Kirbiša, Jette Ostan Vejrup, Anjo Štefan, Andrejo Zakonjšek Krt in Damijana Močnika. Slavnostni govornik bo predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič, program pa bo povezovala Karin Sabadin.

130 min

Up sreče v prsih hrani je naslov letošnje državne proslave ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku in podelitvi Prešernovih nagrad. Program, ki temelji na Prešernovem Krstu pri Savici, je zasnovala ekipa Gledališča Koper pod režijsko taktirko Katje Pegan. Počastili bodo letošnja Prešernova nagrajenca dr. Kajetana Gantarja in dr. Mirka Cudermana ter nagrajence Prešernovega sklada Špelo Čadež, Dušana Kirbiša, Jette Ostan Vejrup, Anjo Štefan, Andrejo Zakonjšek Krt in Damijana Močnika. Slavnostni govornik bo predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič, program pa bo povezovala Karin Sabadin.

Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti

23. 12. 2021

Temeljna vsebinsko-povedna premisa scenaristične predloge je nagovor državljank in državljanov Republike Slovenije ob državnem prazniku – DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI. Ta je zamišljen kot poziv k enotnosti, ponosu, strpnosti, k spoštovanju različnosti, dostojanstvu, k zavedanju o tem, kdo smo in kaj smo in kakšna je naša zgodovina, na katero smo lahko več kot upravičeno ponosni. S predstavitvijo dosežkov duhovno-kulturne omike osmih slovenskih pokrajin (Primorske, Prekmurja, Dolenjske in Bela krajine, Koroške, Gorenjske, Štajerske, Notranjske), podane v izpovedni obliki osmih besedil. Gre za poezijo slovenskih avtorjev, čvrsto povezanih s posamezno pokrajino, pa tudi prek glasbe in plesa (avtorji glasbenih točk so tako ali drugače intimno povezani z vsako posamezno pokrajino, enako velja za izvajalke in izvajalce glasbenih točk. Prav poseben pomen pa ima raznolikost avtohtonih folklornih delov, plesa torej, ki jim unikatno, skrajno izvorno noto daje za slovenstvo tako ponosno indikativna oblačilna kultura). Iz sodelovanja med vrhunskimi umetnicami in umetniki (segment profesionalnega) ter nič manj vrhunskih ljubiteljic in ljubiteljev kulturnega (segment ljubiteljskega) bo spleten venec slovenstva in iz njega izhajajočega svetovljanstva. Z uporabo nekaterih avdiovizualnih elementov (velik LED-zaslon), katerih poslanstvo bo ilustrativno plemenitenje siceršnje odrske povednosti in sporočilnosti, bo osnovni namen vseobsežne kulturne navzočnostii vseh sodelujočih elementarno osmišljen. Seveda so pri scenaristični predlogi strogo in dosledno upoštevani tudi vsi t. i. državniški protokolarni elementi (slavnostni govor, slovenska himna, odrske insignije državnosti – zastavi Republike Slovenije in Evropske unije) ipd.).

92 min

Temeljna vsebinsko-povedna premisa scenaristične predloge je nagovor državljank in državljanov Republike Slovenije ob državnem prazniku – DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI. Ta je zamišljen kot poziv k enotnosti, ponosu, strpnosti, k spoštovanju različnosti, dostojanstvu, k zavedanju o tem, kdo smo in kaj smo in kakšna je naša zgodovina, na katero smo lahko več kot upravičeno ponosni. S predstavitvijo dosežkov duhovno-kulturne omike osmih slovenskih pokrajin (Primorske, Prekmurja, Dolenjske in Bela krajine, Koroške, Gorenjske, Štajerske, Notranjske), podane v izpovedni obliki osmih besedil. Gre za poezijo slovenskih avtorjev, čvrsto povezanih s posamezno pokrajino, pa tudi prek glasbe in plesa (avtorji glasbenih točk so tako ali drugače intimno povezani z vsako posamezno pokrajino, enako velja za izvajalke in izvajalce glasbenih točk. Prav poseben pomen pa ima raznolikost avtohtonih folklornih delov, plesa torej, ki jim unikatno, skrajno izvorno noto daje za slovenstvo tako ponosno indikativna oblačilna kultura). Iz sodelovanja med vrhunskimi umetnicami in umetniki (segment profesionalnega) ter nič manj vrhunskih ljubiteljic in ljubiteljev kulturnega (segment ljubiteljskega) bo spleten venec slovenstva in iz njega izhajajočega svetovljanstva. Z uporabo nekaterih avdiovizualnih elementov (velik LED-zaslon), katerih poslanstvo bo ilustrativno plemenitenje siceršnje odrske povednosti in sporočilnosti, bo osnovni namen vseobsežne kulturne navzočnostii vseh sodelujočih elementarno osmišljen. Seveda so pri scenaristični predlogi strogo in dosledno upoštevani tudi vsi t. i. državniški protokolarni elementi (slavnostni govor, slovenska himna, odrske insignije državnosti – zastavi Republike Slovenije in Evropske unije) ipd.).

Slovesnost Društva poslancev 90 ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije

21. 12. 2021

Društvo poslancev 90 pripravlja slovesnost ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije. Zbrane bodo nagovorili predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije g. Igor Zorčič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije g. Alojz Kovšca in prvi predsednik slovenske vlade g. Lojze Peterle. Za kulturni program bo poskrbel parlamentarni Dixie band.

67 min

Društvo poslancev 90 pripravlja slovesnost ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije. Zbrane bodo nagovorili predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije g. Igor Zorčič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije g. Alojz Kovšca in prvi predsednik slovenske vlade g. Lojze Peterle. Za kulturni program bo poskrbel parlamentarni Dixie band.

Proslava ob dnevu reformacije

31. 10. 2021

''Vsem Slovencem milost, mir, usmiljenje in pravo spoznanje Boga po Jezusu Kristusu!" so bile v Katekizmu, prvi slovenski knjigi, prve slovenske besede, ki jih je leta 1550 zapisal "oče slovenskega naroda" Primož Trubar. S tem nagovornim pozdravom je zelo povedno izrazil svoj namen in svoje poslanstvo, ki ju je izpolnjeval vse življenje. Dan reformacije je kot slovenski državni praznik uveljavljen že od leta 1992, in sicer ne le kot praznik slovenske duhovne omike in kulture nasploh, temveč tudi kot dan slovenske narodne identitete. V želji po policentrični izvedbi državnih proslav bo letošnja osrednja slovesnost ob dnevu reformacije potekala v Kulturnem domu Krško v petek, 29. oktobra 2021, z začetkom ob 20. uri. V programskem delu bodo sodelovali: igralec Vojko Zidar, članice in člani srednjeveške plesne skupine KUD Galiarda, članice in člani instrumentalne zasedbe GITA, članice in člani vokalne zasedbe Ingenium Ensemble in srednjeveški tiskarski mojster Janez Rozman. Posnetek prireditve, posnela jo bo TV Slovenija, bo v programsko shemo umeščen na praznik dneva reformacije, torej v nedeljo, 31. oktobra 2021, ob 20. uri na 1. program TV Slovenija. Vljudno vabljeni k ogledu!

45 min

''Vsem Slovencem milost, mir, usmiljenje in pravo spoznanje Boga po Jezusu Kristusu!" so bile v Katekizmu, prvi slovenski knjigi, prve slovenske besede, ki jih je leta 1550 zapisal "oče slovenskega naroda" Primož Trubar. S tem nagovornim pozdravom je zelo povedno izrazil svoj namen in svoje poslanstvo, ki ju je izpolnjeval vse življenje. Dan reformacije je kot slovenski državni praznik uveljavljen že od leta 1992, in sicer ne le kot praznik slovenske duhovne omike in kulture nasploh, temveč tudi kot dan slovenske narodne identitete. V želji po policentrični izvedbi državnih proslav bo letošnja osrednja slovesnost ob dnevu reformacije potekala v Kulturnem domu Krško v petek, 29. oktobra 2021, z začetkom ob 20. uri. V programskem delu bodo sodelovali: igralec Vojko Zidar, članice in člani srednjeveške plesne skupine KUD Galiarda, članice in člani instrumentalne zasedbe GITA, članice in člani vokalne zasedbe Ingenium Ensemble in srednjeveški tiskarski mojster Janez Rozman. Posnetek prireditve, posnela jo bo TV Slovenija, bo v programsko shemo umeščen na praznik dneva reformacije, torej v nedeljo, 31. oktobra 2021, ob 20. uri na 1. program TV Slovenija. Vljudno vabljeni k ogledu!

Proslava ob dnevu slovenskega športa, posnetek z Bleda

23. 9. 2021

Dan slovenskega športa, ki ga je Slovenija razglasila 18. junija lani, zaznamujemo ob dnevu, ko je na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000 v čast zmagovalcem prvič zaigrala slovenska himna. Njegov namen ni zgolj praznovanje vrhunskih dosežkov izjemnih slovenskih športnikov. Predvsem je namenjen spodbujanju vseh k rednemu športnemu udejstvovanju, je spodbuda k zdravemu in aktivnemu življenjskemu slogu. Na Blejski promenadi bo ob dnevu slovenskega športa tudi državna proslava. Uradno se bo začel evropski teden športa, ki ga gosti Slovenija kot predsedujoča Svetu Evropske unije. Ta bo po vsej Evropi potekal od 23. do 30. septembra.

74 min

Dan slovenskega športa, ki ga je Slovenija razglasila 18. junija lani, zaznamujemo ob dnevu, ko je na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000 v čast zmagovalcem prvič zaigrala slovenska himna. Njegov namen ni zgolj praznovanje vrhunskih dosežkov izjemnih slovenskih športnikov. Predvsem je namenjen spodbujanju vseh k rednemu športnemu udejstvovanju, je spodbuda k zdravemu in aktivnemu življenjskemu slogu. Na Blejski promenadi bo ob dnevu slovenskega športa tudi državna proslava. Uradno se bo začel evropski teden športa, ki ga gosti Slovenija kot predsedujoča Svetu Evropske unije. Ta bo po vsej Evropi potekal od 23. do 30. septembra.

Proslava ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, prenos

11. 9. 2021

»Tujega nočemo, svojega ne damo!« Znani slogan je tudi naslov letošnje proslave ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini, ki tokrat gostuje v Idriji. Ob pogosto nekritičnem sprejemanju tujega in razprodaji svojega, Primorske nismo in ne bomo prodali, je zapisano v scenariju prireditve, pod katerim se podpisuje režiser in scenarist, Idrijčan Dušan Moravec, ki vsebino črpa iz bogate zakladnice velikih domačih ustvarjalcev preteklega stoletja, od Črtomirja Šinkovca do Cirila Kosmača in Franceta Bevka, z zgovornimi sporočili za današnji čas. Program bodo sooblikovali igralec Iztok Bevc, glasbeniki Miro Božič, Nataša Trček, Benjamin Barbarič, Žiga Lakner, Marko Hartlak, Godba Cerkno, Godba Idrija, Mladinski pevski zbor, Policijski orkester, zgodovinar Miha Kosmač, publicist Uroš Lipušček, pisatelj Dušan Jelinčič, dijakinja Neli Petrič. Prireditev se bo odvijala v središču Idrije, na Mestnem trgu, v neposrednem prenosu, za katerega bo poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper – Capodistria pa jo boste lahko spremljali na 2. programu televizije Slovenija.

78 min

»Tujega nočemo, svojega ne damo!« Znani slogan je tudi naslov letošnje proslave ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini, ki tokrat gostuje v Idriji. Ob pogosto nekritičnem sprejemanju tujega in razprodaji svojega, Primorske nismo in ne bomo prodali, je zapisano v scenariju prireditve, pod katerim se podpisuje režiser in scenarist, Idrijčan Dušan Moravec, ki vsebino črpa iz bogate zakladnice velikih domačih ustvarjalcev preteklega stoletja, od Črtomirja Šinkovca do Cirila Kosmača in Franceta Bevka, z zgovornimi sporočili za današnji čas. Program bodo sooblikovali igralec Iztok Bevc, glasbeniki Miro Božič, Nataša Trček, Benjamin Barbarič, Žiga Lakner, Marko Hartlak, Godba Cerkno, Godba Idrija, Mladinski pevski zbor, Policijski orkester, zgodovinar Miha Kosmač, publicist Uroš Lipušček, pisatelj Dušan Jelinčič, dijakinja Neli Petrič. Prireditev se bo odvijala v središču Idrije, na Mestnem trgu, v neposrednem prenosu, za katerega bo poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper – Capodistria pa jo boste lahko spremljali na 2. programu televizije Slovenija.

Proslava ob dnevu državnosti

25. 6. 2021

Na Trgu republike v Ljubljani se bo v petek, 25. junija 2021, ob 21. uri začela osrednja državna proslava ob 30. obletnici slovenske državnosti in zaznamovanju prevzema predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, na katero so vabljene vse prebivalke in prebivalci naše domovine. Državna proslava bo sestavljena iz dveh delov. V prvem delu bomo proslavili največji dogodek v zgodovini naroda – razglasitev in obrambo države, kar se bo izrazilo skozi pesem, ples in recitale ter čestitke iz domovine in tujine. Govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. V drugem delu proslave bosta v okviru začetka predsedovanja Svetu EU-ja zbrane nagovorila predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša. V kulturno-umetniškem delu slovesnosti bodo nastopili tenorist Aljaž Vesel, Mešani pevski zbor Crescendo z zborovodjo Žigo Kertom, Big Band RTV Slovenija, Simfonični orkester RTV Slovenija, Policijski orkester, Orkester Slovenske vojske, Slovenski oktet, SNG opera in balet Ljubljana s koreografijo Renata Zanella, plesalci Plesnega kluba Mojca s koreografijo Mojce Horvat, folklorna skupina Tine Rožanc, Marcos in Bernarda Fink Inzko, Vladimir Mlinarič, Ženski tercet M.J.A.V., Darja Gajšek, Ernestina Jošt, Tilen Lotrič in Gregor Ravnik. Na slovesnosti bo kot uvod v predsedovanje Slovenije Svetu EU-ja premierno predvajana filmska upodobitev Zdravljice v režiji Mitje Okorna. Scenarist proslave je Igor Pirkovič, odrski režiser pa Roman Končar. Na slovesnosti bodo sodelovali tudi Garda Slovenske vojske, nosilci bojnih zastav Slovenske vojske in praporščaki Policije ter osamosvojitvenih veteranskih in domoljubnih organizacij. Proslava bo potekala ob upoštevanju navodil NIJZ-ja, za vstop na prizorišče, ki bo mogoč z Valvasorjeve ulice in Slovenske ceste, pa bo treba izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Na lokacijah blizu vhodov bo mogoče tudi testiranje s hitrimi testi. Zaradi omenjenih okoliščin je prihod na prizorišče mogoč najkasneje ob 20.10.

161 min

Na Trgu republike v Ljubljani se bo v petek, 25. junija 2021, ob 21. uri začela osrednja državna proslava ob 30. obletnici slovenske državnosti in zaznamovanju prevzema predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, na katero so vabljene vse prebivalke in prebivalci naše domovine. Državna proslava bo sestavljena iz dveh delov. V prvem delu bomo proslavili največji dogodek v zgodovini naroda – razglasitev in obrambo države, kar se bo izrazilo skozi pesem, ples in recitale ter čestitke iz domovine in tujine. Govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. V drugem delu proslave bosta v okviru začetka predsedovanja Svetu EU-ja zbrane nagovorila predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša. V kulturno-umetniškem delu slovesnosti bodo nastopili tenorist Aljaž Vesel, Mešani pevski zbor Crescendo z zborovodjo Žigo Kertom, Big Band RTV Slovenija, Simfonični orkester RTV Slovenija, Policijski orkester, Orkester Slovenske vojske, Slovenski oktet, SNG opera in balet Ljubljana s koreografijo Renata Zanella, plesalci Plesnega kluba Mojca s koreografijo Mojce Horvat, folklorna skupina Tine Rožanc, Marcos in Bernarda Fink Inzko, Vladimir Mlinarič, Ženski tercet M.J.A.V., Darja Gajšek, Ernestina Jošt, Tilen Lotrič in Gregor Ravnik. Na slovesnosti bo kot uvod v predsedovanje Slovenije Svetu EU-ja premierno predvajana filmska upodobitev Zdravljice v režiji Mitje Okorna. Scenarist proslave je Igor Pirkovič, odrski režiser pa Roman Končar. Na slovesnosti bodo sodelovali tudi Garda Slovenske vojske, nosilci bojnih zastav Slovenske vojske in praporščaki Policije ter osamosvojitvenih veteranskih in domoljubnih organizacij. Proslava bo potekala ob upoštevanju navodil NIJZ-ja, za vstop na prizorišče, ki bo mogoč z Valvasorjeve ulice in Slovenske ceste, pa bo treba izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Na lokacijah blizu vhodov bo mogoče tudi testiranje s hitrimi testi. Zaradi omenjenih okoliščin je prihod na prizorišče mogoč najkasneje ob 20.10.

Ob 80. obletnici upora proti okupatorju, posnetek proslave na Mali gori nad Ribnico

27. 4. 2021

Upor v samoobrambi je naravna pravica vsakega naroda. Je celo zgodovinska dolžnost, ko je ogrožena narodova pravica do svobode ali suverenosti. Upor za samoohranitev je dejanje s čistim namenom, vredno spoštovanja. V vsebinskem delu bo poudarjena čistost misli in duha, izražena v poeziji malo znanih ali celo nekoliko zamolčanih avtorjev Franceta Balantiča in Lojzeta Grozdeta, po drugi strani pa v verzih zgodovinsko uveljavljenega pesnika Karla Destovnika Kajuha. Prav preplet obeh poetik in subtilno izbranih glasbenih povezovalnih elementov bo skušal čim bolje osvetliti čas, ki je še danes zarezan v srčiko zgodovinske zavesti slovenskega naroda kot nedokončana zgodba. Zaradi neprestanega, skoraj trideset let dolgega izkoriščanja zgodovinskih dogodkov med drugo svetovno vojno za dnevna politična in svetovno nazorska prerekanja, se vse bolj izgublja temelj in bistvo državnega praznika, ki ga povsem jasno določa in pojasnjuje ime: “dan upora proti okupatorju”. Bistvo praznika je spoštovanje upora, kot osebnega, družbenega in nacionalnega dejanja v hipu, ko je bila narodova samobitnost na meji izničenja. Upor je spoštovanje lastne samobitnosti in človeškega dostojanstva. Upor je zavest in spoštovanje narodove samobitnosti pred lastnim svetovnim nazorom, mimo političnega prepričanja in daleč od materialnih koristi. Upor je etično dejanja pokončnih ljudi! In tu in pri tem ideološke in dnevno politične interpretacije zgodovine izgubijo vse argumente in vso težo. Najprej pa je upor tako intimno dejanje, da ga lahko najbolj pretanjeno izrazi pesem. Zato, ker so bile v viharju bitk, spopadu množic, največje žrtve povsem intimne, ker sta se v istem hipu srečevala neizmerna ljubezen in smrt, obup in vera v prihodnost. Upor je zavest, da je narodova samobitnost celo pred lastnim življenjem. In zato ne pozabimo, da je praznik upora proti okupatorju izraz spoštovanja države in naroda do vseh, ki so v tem uporu žrtvovali svoja življenja in da je upor nujen temelj in zagotovilo narodove samobitnosti, tako kot kultura, tako kot gospodarstvo, če ne želimo spet postati plen.

46 min

Upor v samoobrambi je naravna pravica vsakega naroda. Je celo zgodovinska dolžnost, ko je ogrožena narodova pravica do svobode ali suverenosti. Upor za samoohranitev je dejanje s čistim namenom, vredno spoštovanja. V vsebinskem delu bo poudarjena čistost misli in duha, izražena v poeziji malo znanih ali celo nekoliko zamolčanih avtorjev Franceta Balantiča in Lojzeta Grozdeta, po drugi strani pa v verzih zgodovinsko uveljavljenega pesnika Karla Destovnika Kajuha. Prav preplet obeh poetik in subtilno izbranih glasbenih povezovalnih elementov bo skušal čim bolje osvetliti čas, ki je še danes zarezan v srčiko zgodovinske zavesti slovenskega naroda kot nedokončana zgodba. Zaradi neprestanega, skoraj trideset let dolgega izkoriščanja zgodovinskih dogodkov med drugo svetovno vojno za dnevna politična in svetovno nazorska prerekanja, se vse bolj izgublja temelj in bistvo državnega praznika, ki ga povsem jasno določa in pojasnjuje ime: “dan upora proti okupatorju”. Bistvo praznika je spoštovanje upora, kot osebnega, družbenega in nacionalnega dejanja v hipu, ko je bila narodova samobitnost na meji izničenja. Upor je spoštovanje lastne samobitnosti in človeškega dostojanstva. Upor je zavest in spoštovanje narodove samobitnosti pred lastnim svetovnim nazorom, mimo političnega prepričanja in daleč od materialnih koristi. Upor je etično dejanja pokončnih ljudi! In tu in pri tem ideološke in dnevno politične interpretacije zgodovine izgubijo vse argumente in vso težo. Najprej pa je upor tako intimno dejanje, da ga lahko najbolj pretanjeno izrazi pesem. Zato, ker so bile v viharju bitk, spopadu množic, največje žrtve povsem intimne, ker sta se v istem hipu srečevala neizmerna ljubezen in smrt, obup in vera v prihodnost. Upor je zavest, da je narodova samobitnost celo pred lastnim življenjem. In zato ne pozabimo, da je praznik upora proti okupatorju izraz spoštovanja države in naroda do vseh, ki so v tem uporu žrtvovali svoja življenja in da je upor nujen temelj in zagotovilo narodove samobitnosti, tako kot kultura, tako kot gospodarstvo, če ne želimo spet postati plen.

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada 2021

8. 2. 2021

V času, ki sta ga zaznamovali epidemija covida-19 in negotovost, ki jo razmere prinašajo, želi državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Up budi! pokazati, da sta človeška ustvarjalnost in kultura tisto, na kar se lahko naslonimo v času preizkušnje. Skozi filmsko govorico in s programom, ki so ga sooblikovali tudi nekateri dosedanji nagrajenci, bomo počastili prejemnike nagrad Prešernovega sklada ter Prešernova nagrajenca za leto 2021. Preplet kulturnega programa in osrednje slovesnosti v Narodni galeriji, domu slovenske kulture, bo na sporedu v nedeljo, 7. februarja, ob 20.00 na Prvem programu.

73 min

V času, ki sta ga zaznamovali epidemija covida-19 in negotovost, ki jo razmere prinašajo, želi državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Up budi! pokazati, da sta človeška ustvarjalnost in kultura tisto, na kar se lahko naslonimo v času preizkušnje. Skozi filmsko govorico in s programom, ki so ga sooblikovali tudi nekateri dosedanji nagrajenci, bomo počastili prejemnike nagrad Prešernovega sklada ter Prešernova nagrajenca za leto 2021. Preplet kulturnega programa in osrednje slovesnosti v Narodni galeriji, domu slovenske kulture, bo na sporedu v nedeljo, 7. februarja, ob 20.00 na Prvem programu.

Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti

23. 12. 2020

Zaradi posebnih razmer, ki letos onemogočajo izvedbo državne proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti v dvorani, smo proslavo posneli vnaprej in pripravili TV-oddajo, ki bo na izpovedni način zaznamovala 30. obletnico tega slovenskega državnega praznika. Idejna zasnova slavnostne TV-oddaje sestoji iz odgovorov na temeljno zgodovinsko vprašanje: ZAKAJ smo se leta 1990 odločili za plebiscit o samostojni državi. TV-oddaja ne želi ponuditi dokončnih odgovorov. Je le kratek kolaž nekaterih neovrgljivih, zgodovinsko popolnoma verodostojnih resnic. V osrednjem delu oddaje bo slavnostni govornik predsednik vlade gospod Janez Janša, v kulturnem delu pa sodelujejo: Ana Dežman, Ditka, Gašper Rifelj, Monika in Gregor Avsenik ter Gianni Rijavec in Zidaniški kvintet.

47 min

Zaradi posebnih razmer, ki letos onemogočajo izvedbo državne proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti v dvorani, smo proslavo posneli vnaprej in pripravili TV-oddajo, ki bo na izpovedni način zaznamovala 30. obletnico tega slovenskega državnega praznika. Idejna zasnova slavnostne TV-oddaje sestoji iz odgovorov na temeljno zgodovinsko vprašanje: ZAKAJ smo se leta 1990 odločili za plebiscit o samostojni državi. TV-oddaja ne želi ponuditi dokončnih odgovorov. Je le kratek kolaž nekaterih neovrgljivih, zgodovinsko popolnoma verodostojnih resnic. V osrednjem delu oddaje bo slavnostni govornik predsednik vlade gospod Janez Janša, v kulturnem delu pa sodelujejo: Ana Dežman, Ditka, Gašper Rifelj, Monika in Gregor Avsenik ter Gianni Rijavec in Zidaniški kvintet.

ODLOČITEV: Prireditev ob 30. obletnici odločitve za plebiscit v Poljčah

7. 11. 2020

ODLOČITEV: Prireditev ob 30. obletnici odločitve za plebiscit v Poljčah.

50 min

ODLOČITEV: Prireditev ob 30. obletnici odločitve za plebiscit v Poljčah.

Državna proslava ob dnevu reformacije

30. 10. 2020

Zaradi epidemije covida 19 bo letošnja državna proslava v počastitev dneva reformacije potekala kot televizijski slavnostni dogodek, ki ga je pripravila ustvarjalno-izvedbena skupina v sestavi: Gregor Guštin, Marko Glavač, Igor Pirkovič, Marko Hatlak in Uroš Novak. Scenaristična zasnova temelji na "Odtisu misli" posameznic in posameznikov, ki so v kontekstu zgodovinskosti in sodobnosti temeljno zaznamovali vse tisto, kar nas je, Slovenke in Slovence, vzpostavilo kot narod in nas zdaj tudi ohranja kot narod. Izpovednost temelji na slovenski besedi, ne manjkata pa niti glasba in balet.

52 min

Zaradi epidemije covida 19 bo letošnja državna proslava v počastitev dneva reformacije potekala kot televizijski slavnostni dogodek, ki ga je pripravila ustvarjalno-izvedbena skupina v sestavi: Gregor Guštin, Marko Glavač, Igor Pirkovič, Marko Hatlak in Uroš Novak. Scenaristična zasnova temelji na "Odtisu misli" posameznic in posameznikov, ki so v kontekstu zgodovinskosti in sodobnosti temeljno zaznamovali vse tisto, kar nas je, Slovenke in Slovence, vzpostavilo kot narod in nas zdaj tudi ohranja kot narod. Izpovednost temelji na slovenski besedi, ne manjkata pa niti glasba in balet.

Proslava ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini

12. 9. 2020

»Skupaj, pred odprtim morjem« je naslov letošnje proslave ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini, ki tokrat gostuje v občini Ankaran. Drugačna bo, žal brez občinstva, a vendarle bogata v besedi, glasbi in sliki. V letos posebnih pogojih nastaja pod taktirko pisatelja in režiserja Marka Sosiča, scenograf je Peter Furlan. Scenarij zaobjema zgodovinske trenutke od konca 1. svetovne vojne ter požiga Narodnega doma, do kritične refleksije današnjega časa in ponovnega vračanja fašističnih teženj na različnih koncih Evrope. Program bodo sooblikovali igralci Nikla Petruška Panizon, Matija Rupel in Aleš Valič, zgodovinar Borut Klabjan, Orkester slovenske vojske, otroci Osnovne šole Ankaran, Rudi Bučar s Frčafelami, Drago Mislej Mef, mezosopranistka Irena Yebuah, Leticia Yebuah na vibrafonu, saksofonist Piero Purich in mešani pevski zbor Ulka Ankaran. Da bo slovesnost s prizorišča pred vojašnico slovenskih pomorščakov, obogatena z video inserti, prišla prav v vsak primorski in slovenski dom, bo z neposrednim prenosom na Televiziji Slovenija poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper - Capodistria.

95 min

»Skupaj, pred odprtim morjem« je naslov letošnje proslave ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini, ki tokrat gostuje v občini Ankaran. Drugačna bo, žal brez občinstva, a vendarle bogata v besedi, glasbi in sliki. V letos posebnih pogojih nastaja pod taktirko pisatelja in režiserja Marka Sosiča, scenograf je Peter Furlan. Scenarij zaobjema zgodovinske trenutke od konca 1. svetovne vojne ter požiga Narodnega doma, do kritične refleksije današnjega časa in ponovnega vračanja fašističnih teženj na različnih koncih Evrope. Program bodo sooblikovali igralci Nikla Petruška Panizon, Matija Rupel in Aleš Valič, zgodovinar Borut Klabjan, Orkester slovenske vojske, otroci Osnovne šole Ankaran, Rudi Bučar s Frčafelami, Drago Mislej Mef, mezosopranistka Irena Yebuah, Leticia Yebuah na vibrafonu, saksofonist Piero Purich in mešani pevski zbor Ulka Ankaran. Da bo slovesnost s prizorišča pred vojašnico slovenskih pomorščakov, obogatena z video inserti, prišla prav v vsak primorski in slovenski dom, bo z neposrednim prenosom na Televiziji Slovenija poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper - Capodistria.

Proslava ob dnevu državnosti

24. 6. 2020

Pred 29 leti je bila s sprejetjem temeljne ustavne listine razglašena samostojna republika Slovenija in uresničene zgodovinske sanje slovenskega naroda po svoji državi. Na predvečer dneva državnosti bo na Kongresnem trgu v Ljubljani ob 21 in 10 minut potekala državna proslava, ki jo bomo prenašali na prvem programu Televizije Slovenija. Slavnostni govornik ob praznovanju 29-letnice države bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Kulturni del programa je oblikoval scenarist Igor Pirkovič in bo v znamenju ljudskih in domoljubnih pesmi, ki jih bosta interpretirala igralca Nina Ivanič in Bine Matoh. Nastopili bodo tudi številni glasbeniki, med njimi vokalistka Ema Lesjak in harmonikarka Tjaša Lesjak, vokalni solist Jože Vidic, pevka Ana Soklič, čelistka Ema Krečič in pianist Anže Vrabec, pevec Oto Pestner, kvartet bratov Smrtnik, pevka Darja Gajšek in Kvartet Pušeljc, Jure Počkaj, Mojca Bitenc Križaj, Vokalna skupina Bassless, Ansambel Gašperji. Zaigral bo tudi Policijski orkester.

80 min

Pred 29 leti je bila s sprejetjem temeljne ustavne listine razglašena samostojna republika Slovenija in uresničene zgodovinske sanje slovenskega naroda po svoji državi. Na predvečer dneva državnosti bo na Kongresnem trgu v Ljubljani ob 21 in 10 minut potekala državna proslava, ki jo bomo prenašali na prvem programu Televizije Slovenija. Slavnostni govornik ob praznovanju 29-letnice države bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Kulturni del programa je oblikoval scenarist Igor Pirkovič in bo v znamenju ljudskih in domoljubnih pesmi, ki jih bosta interpretirala igralca Nina Ivanič in Bine Matoh. Nastopili bodo tudi številni glasbeniki, med njimi vokalistka Ema Lesjak in harmonikarka Tjaša Lesjak, vokalni solist Jože Vidic, pevka Ana Soklič, čelistka Ema Krečič in pianist Anže Vrabec, pevec Oto Pestner, kvartet bratov Smrtnik, pevka Darja Gajšek in Kvartet Pušeljc, Jure Počkaj, Mojca Bitenc Križaj, Vokalna skupina Bassless, Ansambel Gašperji. Zaigral bo tudi Policijski orkester.

Prešerno po Prešernu

7. 2. 2020

Prenosu državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada bo sledila oddaja v živo Prešerno po Prešernu iz preddverja Gallusove dvorane, kjer se bosta voditeljici Nataša Mihelič in Melita Kontrec pogovarjali s poznavalci kulturnega dogajanja, med drugimi z režiserjem letošnje slovesnosti Vitom Tauferjem, režiserko Nedo Rusjan Bric in predsednikom Društva slovenskih pisateljev Dušanom Mercem. Novinarka Polona Balantič pripravlja feljton o zgodovini Prešernovih nagrad in izzivih pripravljanja državnih proslav.

30 min

Prenosu državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada bo sledila oddaja v živo Prešerno po Prešernu iz preddverja Gallusove dvorane, kjer se bosta voditeljici Nataša Mihelič in Melita Kontrec pogovarjali s poznavalci kulturnega dogajanja, med drugimi z režiserjem letošnje slovesnosti Vitom Tauferjem, režiserko Nedo Rusjan Bric in predsednikom Društva slovenskih pisateljev Dušanom Mercem. Novinarka Polona Balantič pripravlja feljton o zgodovini Prešernovih nagrad in izzivih pripravljanja državnih proslav.

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada

7. 2. 2020

Iskanje novih poti in novega smisla skozi reinterpretacijo Prešernove Zdravljice. »Kam?« bo glavno vodilo letošnje državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku s slovesno podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Proslavo bo režiral Vito Taufer, slavnostna govornica bo nova predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej, prireditev bo povezoval Tadej Toš, med drugimi bodo nastopili Magnifico, Schatzi, Iztok Mlakar, Urška Arlič Gololičič, Vasko Atanasovski, Matej Puc in Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija. V televizijskem prenosu, ki ga bo režiral Slavko Hren, bo živo spremljanje prvič omogočeno senzorno oviranim gledalcem in poslušalcem, gluhim in naglušnim s tolmačenjem v znakovni jezik in živimi podnapisi, slepim in slabovidnim z živim avdioopisom.

81 min

Iskanje novih poti in novega smisla skozi reinterpretacijo Prešernove Zdravljice. »Kam?« bo glavno vodilo letošnje državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku s slovesno podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Proslavo bo režiral Vito Taufer, slavnostna govornica bo nova predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej, prireditev bo povezoval Tadej Toš, med drugimi bodo nastopili Magnifico, Schatzi, Iztok Mlakar, Urška Arlič Gololičič, Vasko Atanasovski, Matej Puc in Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija. V televizijskem prenosu, ki ga bo režiral Slavko Hren, bo živo spremljanje prvič omogočeno senzorno oviranim gledalcem in poslušalcem, gluhim in naglušnim s tolmačenjem v znakovni jezik in živimi podnapisi, slepim in slabovidnim z živim avdioopisom.

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada z znakovnim jezikom

7. 2. 2020

Iskanje novih poti in novega smisla skozi reinterpretacijo Prešernove Zdravljice. »Kam?« bo glavno vodilo letošnje državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku s slovesno podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Proslavo bo režiral Vito Taufer, slavnostna govornica bo nova predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej, prireditev bo povezoval Tadej Toš, med drugimi bodo nastopili Magnifico, Schatzi, Iztok Mlakar, Urška Arlič Gololičič, Vasko Atanasovski, Matej Puc in Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija. V televizijskem prenosu, ki ga bo režiral Slavko Hren, bo živo spremljanje prvič omogočeno senzorno oviranim gledalcem in poslušalcem, gluhim in naglušnim s tolmačenjem v znakovni jezik in živimi podnapisi, slepim in slabovidnim z živim avdioopisom.

81 min

Iskanje novih poti in novega smisla skozi reinterpretacijo Prešernove Zdravljice. »Kam?« bo glavno vodilo letošnje državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku s slovesno podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Proslavo bo režiral Vito Taufer, slavnostna govornica bo nova predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej, prireditev bo povezoval Tadej Toš, med drugimi bodo nastopili Magnifico, Schatzi, Iztok Mlakar, Urška Arlič Gololičič, Vasko Atanasovski, Matej Puc in Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija. V televizijskem prenosu, ki ga bo režiral Slavko Hren, bo živo spremljanje prvič omogočeno senzorno oviranim gledalcem in poslušalcem, gluhim in naglušnim s tolmačenjem v znakovni jezik in živimi podnapisi, slepim in slabovidnim z živim avdioopisom.

Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti

23. 12. 2019

Dan samostojnosti in enotnosti obeležuje razglasitev izidov plebiscita o samostojnosti 26. decembra 1990 (plebiscit je potekal 23. decembra 1990), na katerem je od 93,2 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno (tj. 88,5 odstotka vseh volivcev), s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije.

51 min

Dan samostojnosti in enotnosti obeležuje razglasitev izidov plebiscita o samostojnosti 26. decembra 1990 (plebiscit je potekal 23. decembra 1990), na katerem je od 93,2 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno (tj. 88,5 odstotka vseh volivcev), s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije.

Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti s slovenskim znakovnim jezikom

23. 12. 2019

Dan samostojnosti in enotnosti obeležuje razglasitev izidov plebiscita o samostojnosti 26. decembra 1990 (plebiscit je potekal 23. decembra 1990), na katerem je od 93,2 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno (tj. 88,5 odstotka vseh volivcev), s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije.

51 min

Dan samostojnosti in enotnosti obeležuje razglasitev izidov plebiscita o samostojnosti 26. decembra 1990 (plebiscit je potekal 23. decembra 1990), na katerem je od 93,2 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno (tj. 88,5 odstotka vseh volivcev), s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije.

Slavnostna akademija ob 100. obletnici Univerze v Ljubljani, prenos iz Cankarjevega doma

3. 12. 2019

V prenosu Slavnostne akademije ob stoti obletnici Univerze v Ljubljani bomo slišali premierno izvedbo suite za simfonični orkester, tolkalni ansambel in jazz big band skladatelja Leona Firšta Septem artes liberales, ki ga bodo izvedli trije orkestri Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka. Solistka bo sopranistka Mojca Bitenc, pianist Bojan Gorišek. Vezno besedilo pesnika Srečka Kosovela bosta izvedli Jožica Avbelj in Tamara Avguštin, plesalka bo Leja Jurišić. V okviru slavnostne akademije bo predsednik države Borut Pahor Univerzi v Ljubljani podelil tudi najvišje državno odlikovanje.

68 min

V prenosu Slavnostne akademije ob stoti obletnici Univerze v Ljubljani bomo slišali premierno izvedbo suite za simfonični orkester, tolkalni ansambel in jazz big band skladatelja Leona Firšta Septem artes liberales, ki ga bodo izvedli trije orkestri Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka. Solistka bo sopranistka Mojca Bitenc, pianist Bojan Gorišek. Vezno besedilo pesnika Srečka Kosovela bosta izvedli Jožica Avbelj in Tamara Avguštin, plesalka bo Leja Jurišić. V okviru slavnostne akademije bo predsednik države Borut Pahor Univerzi v Ljubljani podelil tudi najvišje državno odlikovanje.

Državna proslava ob dnevu reformacije

30. 10. 2019

Ob dnevu reformacije, ki je v Sloveniji državni praznik in dela prost dan, obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. V času reformacije, ki se je začela v Nemčiji, smo namreč Slovenci dobili prvo knjigo v maternem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh − Katekizem, ki ga je leta 1550 napisal Primož Trubar.

53 min

Ob dnevu reformacije, ki je v Sloveniji državni praznik in dela prost dan, obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. V času reformacije, ki se je začela v Nemčiji, smo namreč Slovenci dobili prvo knjigo v maternem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh − Katekizem, ki ga je leta 1550 napisal Primož Trubar.

Svečana akademija ob stoletnici SNG Maribor, prenos iz Maribora

21. 9. 2019

V počastitev stoletnice Slovenskega narodnega gledališča Maribor so umetniške moči združile vse enote, zbrane pod streho največjega gledališča v Sloveniji in pripravile spektakularni umetniški dogodek, na katerem bodo v režiji Edwarda Cluga nastopili dramski igralci, baletni in operni solisti, oba zbora ter simfonični orkester. Slavnostna akademija poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja. Pričela se bo s kratkimi nagovori najvišjih predstavnikov države, mestne občine in gledališča. Nato pa bodo na edinstvenem rojstnodnevnem dogodku z nastopi umetnikov preteklost povezali s sedanjostjo in se zazrli v prihodnost.

80 min

V počastitev stoletnice Slovenskega narodnega gledališča Maribor so umetniške moči združile vse enote, zbrane pod streho največjega gledališča v Sloveniji in pripravile spektakularni umetniški dogodek, na katerem bodo v režiji Edwarda Cluga nastopili dramski igralci, baletni in operni solisti, oba zbora ter simfonični orkester. Slavnostna akademija poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja. Pričela se bo s kratkimi nagovori najvišjih predstavnikov države, mestne občine in gledališča. Nato pa bodo na edinstvenem rojstnodnevnem dogodku z nastopi umetnikov preteklost povezali s sedanjostjo in se zazrli v prihodnost.

Proslava ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, prenos iz Ajdovščine

14. 9. 2019

»Iz novih sanj se rodi nov svet, kjer za dobro ljudi se meja ne gradi«, to je slogan letošnje proslave ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini. Organizatorji, občina Ajdovščina in tamkajšnje domoljubne in veteranske organizacije, so scenarij in režijo zaupali domačinu Petru Avbarju, ki je vsebinsko zasnovo za prireditev črpal iz pesmi Calvi zasedbe Siddharta. Na prizorišču, ajdovskem grajskem obzidju, se bodo prepletali glasba, ples in beseda, oživele bodo osebne zgodbe, spomini na povojno obdobje, na meje, ki vselej zarežejo v usode ljudi. Program bo oblikovalo 150 prostovoljcev, na odru bomo spremljali pevce zbora Srečko Kosovel, Policijski orkester, glasbeno zasedbo Balkan Boys s tolkalisti, Vokalno skupino Galina, ADC Plesni center, KUD Javorov hudič in učenke ter učence Osnovne šole Danila Lokarja iz Ajdovščine. Med povabljenimi na prireditev sta tudi predsednika države in vlade, Borut Pahor in Marjan Šarec. Proslavo si lahko ogledate tudi v neposrednem prenosu na televiziji Slovenija, zanj bo poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper – Capodistria.

68 min

»Iz novih sanj se rodi nov svet, kjer za dobro ljudi se meja ne gradi«, to je slogan letošnje proslave ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini. Organizatorji, občina Ajdovščina in tamkajšnje domoljubne in veteranske organizacije, so scenarij in režijo zaupali domačinu Petru Avbarju, ki je vsebinsko zasnovo za prireditev črpal iz pesmi Calvi zasedbe Siddharta. Na prizorišču, ajdovskem grajskem obzidju, se bodo prepletali glasba, ples in beseda, oživele bodo osebne zgodbe, spomini na povojno obdobje, na meje, ki vselej zarežejo v usode ljudi. Program bo oblikovalo 150 prostovoljcev, na odru bomo spremljali pevce zbora Srečko Kosovel, Policijski orkester, glasbeno zasedbo Balkan Boys s tolkalisti, Vokalno skupino Galina, ADC Plesni center, KUD Javorov hudič in učenke ter učence Osnovne šole Danila Lokarja iz Ajdovščine. Med povabljenimi na prireditev sta tudi predsednika države in vlade, Borut Pahor in Marjan Šarec. Proslavo si lahko ogledate tudi v neposrednem prenosu na televiziji Slovenija, zanj bo poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper – Capodistria.

100. obletnica združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

17. 8. 2019

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali Priključitev Prekmurja matičnemu narodu je slovenski praznik, ki ga praznujemo 17. avgusta 1919, ko je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom. Po koncu prve svetovne vojne je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.

63 min

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali Priključitev Prekmurja matičnemu narodu je slovenski praznik, ki ga praznujemo 17. avgusta 1919, ko je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom. Po koncu prve svetovne vojne je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.

Proslava ob dnevu državnosti

24. 6. 2019

V fokus tokratne osrednje državne proslave ob dnevu državnosti postavljamo vprašanje statusa in pomena znanosti oziroma vednosti nasploh v sodobni slovenski družbi. Slovensko državnost želimo tokrat premisliti ob umestitvi v kontekst aktualnih izzivov evropske družbe in hkrati poskusiti odgovoriti na vprašanje, kakšno družbenotvorno in narodotvorno vlogo je odigrala znanost v konstituciji naše državnosti. Evropska skupnost se v aktualnem trenutku sooča s kompleksnimi in težavnimi izzivi, med katerimi je morda še največji ta, da, namesto resnega soočenja in temeljite refleksije, v ospredje vse bolj stopajo poskusi popreproščenja in redukcije kompleksnih družbenih problemov na vprašanje t. i. »obrambe evropske civilizacije«. Evropa je, kot civilizacijski in politični projekt, dedič razsvetljenstva in humanizma, njeno postopno izgrajevanje in nadgrajevanje je mogoče razumeti kot »odisejado duha« in/ali rezultat žlahtne strasti uma. Slovenija se lahko, navkljub nekoliko poznejšemu razcvetu znanstvene misli, s svojo kulturo in znanostjo povsem samozavestno vpisuje v dediščino evropskega humanizma in razsvetljenstva. In čeprav se za vznik slovenske narodnosti, in posledično državnosti, običajno izpostavlja zlasti pomen jezika in umetnosti, želimo tokrat poudariti, da je pomen znanosti najmanj enakovreden in v enaki meri konstitutiven. Znanost je, poleg umetnosti, tista kreativna dejavnost duha, ki omogoča nastanek narodnega samozavedanja, in tudi slovenska znanstvena misel je pomembno prispevala k vzniku in izoblikovanju narodove identitete. Proslava se bo zato v nekaterih delih posvetila genealogiji slovenskega znanstvenega duha in se v letu, ko obeležujemo obletnico ustanovitve ljubljanske univerze kot enega prvih znanstveno-raziskovalnih centrov na slovenskih tleh, poklonila tudi predhodnikom in začetnikom slovenske znanosti. Poseben poudarek bo namenjen tudi nekaterim sodobnim slovenskim znanstvenicam in znanstvenikom, ki bodo v video prispevkih predstavili svoje razumevanje vloge znanosti/vednosti v sodobni družbi. Osrednji del proslave predstavlja razmislek o sodobni vlogi znanosti, predvsem pa o njenem »prihodnostnem« potencialu.

74 min

V fokus tokratne osrednje državne proslave ob dnevu državnosti postavljamo vprašanje statusa in pomena znanosti oziroma vednosti nasploh v sodobni slovenski družbi. Slovensko državnost želimo tokrat premisliti ob umestitvi v kontekst aktualnih izzivov evropske družbe in hkrati poskusiti odgovoriti na vprašanje, kakšno družbenotvorno in narodotvorno vlogo je odigrala znanost v konstituciji naše državnosti. Evropska skupnost se v aktualnem trenutku sooča s kompleksnimi in težavnimi izzivi, med katerimi je morda še največji ta, da, namesto resnega soočenja in temeljite refleksije, v ospredje vse bolj stopajo poskusi popreproščenja in redukcije kompleksnih družbenih problemov na vprašanje t. i. »obrambe evropske civilizacije«. Evropa je, kot civilizacijski in politični projekt, dedič razsvetljenstva in humanizma, njeno postopno izgrajevanje in nadgrajevanje je mogoče razumeti kot »odisejado duha« in/ali rezultat žlahtne strasti uma. Slovenija se lahko, navkljub nekoliko poznejšemu razcvetu znanstvene misli, s svojo kulturo in znanostjo povsem samozavestno vpisuje v dediščino evropskega humanizma in razsvetljenstva. In čeprav se za vznik slovenske narodnosti, in posledično državnosti, običajno izpostavlja zlasti pomen jezika in umetnosti, želimo tokrat poudariti, da je pomen znanosti najmanj enakovreden in v enaki meri konstitutiven. Znanost je, poleg umetnosti, tista kreativna dejavnost duha, ki omogoča nastanek narodnega samozavedanja, in tudi slovenska znanstvena misel je pomembno prispevala k vzniku in izoblikovanju narodove identitete. Proslava se bo zato v nekaterih delih posvetila genealogiji slovenskega znanstvenega duha in se v letu, ko obeležujemo obletnico ustanovitve ljubljanske univerze kot enega prvih znanstveno-raziskovalnih centrov na slovenskih tleh, poklonila tudi predhodnikom in začetnikom slovenske znanosti. Poseben poudarek bo namenjen tudi nekaterim sodobnim slovenskim znanstvenicam in znanstvenikom, ki bodo v video prispevkih predstavili svoje razumevanje vloge znanosti/vednosti v sodobni družbi. Osrednji del proslave predstavlja razmislek o sodobni vlogi znanosti, predvsem pa o njenem »prihodnostnem« potencialu.

Proslava ob dnevu upora proti okupatorju

26. 4. 2019

Zaradi neprestanega, skoraj trideset let dolgega izkoriščanja zgodovinskih dogodkov med drugo svetovno vojno za dnevna politična in svetovno nazorska prerekanja, se vse bolj izgublja temelj in bistvo državnega praznika, ki ga povsem jasno določa in pojasnjuje ime: “dan upora proti okupatorju”. Bistvo praznika je spoštovanje upora, kot osebnega, družbenega in nacionalnega dejanja v hipu, ko je bila narodova samobitnost na meji izničenja. Upor je spoštovanje lastne samobitnosti in človeškega dostojanstva. Upor je zavest in spoštovanje narodove samobitnosti pred lastnim svetovnim nazorom, mimo političnega prepričanja in daleč od materialnih koristi. Upor je etično dejanja pokončnih ljudi! In tu in pri tem ideološke in dnevno politične interpretacije zgodovine izgubijo vse argumente in vso težo. Najprej pa je upor tako intimno dejanje, da ga lahko najbolj pretanjeno izrazi pesem. Zato, ker so bile v viharju bitk, spopadu množic, največje žrtve povsem intimne, ker sta se v istem hipu srečevala neizmerna ljubezen in smrt, obup in vera v prihodnost. Upor je zavest, da je narodova samobitnost celo pred lastnim življenjem. In zato ne pozabimo, da je praznik upora proti okupatorju izraz spoštovanja države in naroda do vseh, ki so v tem uporu žrtvovali svoja življenja in da je upor nujen temelj in zagotovilo narodove samobitnosti, tako kot kultura, tako kot gospodarstvo, če ne želimo spet postati plen. Režiser in scenarist Tomaž Letnar.

51 min

Zaradi neprestanega, skoraj trideset let dolgega izkoriščanja zgodovinskih dogodkov med drugo svetovno vojno za dnevna politična in svetovno nazorska prerekanja, se vse bolj izgublja temelj in bistvo državnega praznika, ki ga povsem jasno določa in pojasnjuje ime: “dan upora proti okupatorju”. Bistvo praznika je spoštovanje upora, kot osebnega, družbenega in nacionalnega dejanja v hipu, ko je bila narodova samobitnost na meji izničenja. Upor je spoštovanje lastne samobitnosti in človeškega dostojanstva. Upor je zavest in spoštovanje narodove samobitnosti pred lastnim svetovnim nazorom, mimo političnega prepričanja in daleč od materialnih koristi. Upor je etično dejanja pokončnih ljudi! In tu in pri tem ideološke in dnevno politične interpretacije zgodovine izgubijo vse argumente in vso težo. Najprej pa je upor tako intimno dejanje, da ga lahko najbolj pretanjeno izrazi pesem. Zato, ker so bile v viharju bitk, spopadu množic, največje žrtve povsem intimne, ker sta se v istem hipu srečevala neizmerna ljubezen in smrt, obup in vera v prihodnost. Upor je zavest, da je narodova samobitnost celo pred lastnim življenjem. In zato ne pozabimo, da je praznik upora proti okupatorju izraz spoštovanja države in naroda do vseh, ki so v tem uporu žrtvovali svoja življenja in da je upor nujen temelj in zagotovilo narodove samobitnosti, tako kot kultura, tako kot gospodarstvo, če ne želimo spet postati plen. Režiser in scenarist Tomaž Letnar.

Dan upora proti okupatorju z znakovnim jezikom

26. 4. 2019

Zaradi neprestanega, skoraj trideset let dolgega izkoriščanja zgodovinskih dogodkov med drugo svetovno vojno za dnevna politična in svetovno nazorska prerekanja, se vse bolj izgublja temelj in bistvo državnega praznika, ki ga povsem jasno določa in pojasnjuje ime: “dan upora proti okupatorju”. Bistvo praznika je spoštovanje upora, kot osebnega, družbenega in nacionalnega dejanja v hipu, ko je bila narodova samobitnost na meji izničenja. Upor je spoštovanje lastne samobitnosti in človeškega dostojanstva. Upor je zavest in spoštovanje narodove samobitnosti pred lastnim svetovnim nazorom, mimo političnega prepričanja in daleč od materialnih koristi. Upor je etično dejanja pokončnih ljudi! In tu in pri tem ideološke in dnevno politične interpretacije zgodovine izgubijo vse argumente in vso težo. Najprej pa je upor tako intimno dejanje, da ga lahko najbolj pretanjeno izrazi pesem. Zato, ker so bile v viharju bitk, spopadu množic, največje žrtve povsem intimne, ker sta se v istem hipu srečevala neizmerna ljubezen in smrt, obup in vera v prihodnost. Upor je zavest, da je narodova samobitnost celo pred lastnim življenjem. In zato ne pozabimo, da je praznik upora proti okupatorju izraz spoštovanja države in naroda do vseh, ki so v tem uporu žrtvovali svoja življenja in da je upor nujen temelj in zagotovilo narodove samobitnosti, tako kot kultura, tako kot gospodarstvo, če ne želimo spet postati plen. Režiser in scenarist Tomaž Letnar.

51 min

Zaradi neprestanega, skoraj trideset let dolgega izkoriščanja zgodovinskih dogodkov med drugo svetovno vojno za dnevna politična in svetovno nazorska prerekanja, se vse bolj izgublja temelj in bistvo državnega praznika, ki ga povsem jasno določa in pojasnjuje ime: “dan upora proti okupatorju”. Bistvo praznika je spoštovanje upora, kot osebnega, družbenega in nacionalnega dejanja v hipu, ko je bila narodova samobitnost na meji izničenja. Upor je spoštovanje lastne samobitnosti in človeškega dostojanstva. Upor je zavest in spoštovanje narodove samobitnosti pred lastnim svetovnim nazorom, mimo političnega prepričanja in daleč od materialnih koristi. Upor je etično dejanja pokončnih ljudi! In tu in pri tem ideološke in dnevno politične interpretacije zgodovine izgubijo vse argumente in vso težo. Najprej pa je upor tako intimno dejanje, da ga lahko najbolj pretanjeno izrazi pesem. Zato, ker so bile v viharju bitk, spopadu množic, največje žrtve povsem intimne, ker sta se v istem hipu srečevala neizmerna ljubezen in smrt, obup in vera v prihodnost. Upor je zavest, da je narodova samobitnost celo pred lastnim življenjem. In zato ne pozabimo, da je praznik upora proti okupatorju izraz spoštovanja države in naroda do vseh, ki so v tem uporu žrtvovali svoja življenja in da je upor nujen temelj in zagotovilo narodove samobitnosti, tako kot kultura, tako kot gospodarstvo, če ne želimo spet postati plen. Režiser in scenarist Tomaž Letnar.

Prešerno po Prešernu

7. 2. 2019

Po proslavi vas vabimo še k ogledu oddaje Prešerno po Prešernu, kjer bomo v živo spremljali dogajanje po proslavi v preddverju Cankarjevega doma, naši gostje pa bodo dobitnica Prešernove nagrade, scenografka in kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov ter prejemniki nagrade Prešernovega sklada: Jure Jakob, Martina Batič, Tomaž Svete, Maruša Majer, Dušan Kastelic, Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva. Režiser: Božo Grlj Novinarki: Melita Kontrec in Nataša Mihelič

27 min

Po proslavi vas vabimo še k ogledu oddaje Prešerno po Prešernu, kjer bomo v živo spremljali dogajanje po proslavi v preddverju Cankarjevega doma, naši gostje pa bodo dobitnica Prešernove nagrade, scenografka in kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov ter prejemniki nagrade Prešernovega sklada: Jure Jakob, Martina Batič, Tomaž Svete, Maruša Majer, Dušan Kastelic, Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva. Režiser: Božo Grlj Novinarki: Melita Kontrec in Nataša Mihelič

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada

7. 2. 2019

Prenos v živo iz Cankarjevega doma, režiser prenosa: Božo Grlj Državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada sta tokrat zasnovala režiser Martin Srebotnjak in scenarist Metod Pevec. Proslava bo temeljila na filmski pripovedi, Zdravljico bo interpretiral dramski igralec Vlado Novak, slavnostni govornik bo poleg glavnih nagrajencev predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer.

76 min

Prenos v živo iz Cankarjevega doma, režiser prenosa: Božo Grlj Državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada sta tokrat zasnovala režiser Martin Srebotnjak in scenarist Metod Pevec. Proslava bo temeljila na filmski pripovedi, Zdravljico bo interpretiral dramski igralec Vlado Novak, slavnostni govornik bo poleg glavnih nagrajencev predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer.

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada z znakovnim jezikom

7. 2. 2019

Prenos v živo iz Cankarjevega doma, režiser prenosa: Božo Grlj Državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada sta tokrat zasnovala režiser Martin Srebotnjak in scenarist Metod Pevec. Proslava bo temeljila na filmski pripovedi, Zdravljico bo interpretiral dramski igralec Vlado Novak, slavnostni govornik bo poleg glavnih nagrajencev predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer.

76 min

Prenos v živo iz Cankarjevega doma, režiser prenosa: Božo Grlj Državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada sta tokrat zasnovala režiser Martin Srebotnjak in scenarist Metod Pevec. Proslava bo temeljila na filmski pripovedi, Zdravljico bo interpretiral dramski igralec Vlado Novak, slavnostni govornik bo poleg glavnih nagrajencev predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer.

Bodimo ljudje: Akademija ob 800-letnici samostojnosti Srbske pravoslavne cerkve

27. 1. 2019

Slavnostna akademija predstavlja razvoj Srbske pravoslavne cerkve, s posebnim poudarkom na skupni zgodovini Srbov in Slovencev. Pomembno zgodovinsko vlogo ima srbska princesa Katarina Kantakuzina Branković, ki je s poroko z Ulrikom II. Celjskim postala celjska grofica. Ob tej priložnosti se je pomembno spomniti tudi na 500 let obstoja srbske skupnosti v Beli krajini in na dogodke med drugo svetovno vojno, ko sta bila porušena pravoslavna cerkvena hrama v Mariboru in Celju, številni Slovenci pa so bili izseljeni v Srbijo in Bosno.

54 min

Slavnostna akademija predstavlja razvoj Srbske pravoslavne cerkve, s posebnim poudarkom na skupni zgodovini Srbov in Slovencev. Pomembno zgodovinsko vlogo ima srbska princesa Katarina Kantakuzina Branković, ki je s poroko z Ulrikom II. Celjskim postala celjska grofica. Ob tej priložnosti se je pomembno spomniti tudi na 500 let obstoja srbske skupnosti v Beli krajini in na dogodke med drugo svetovno vojno, ko sta bila porušena pravoslavna cerkvena hrama v Mariboru in Celju, številni Slovenci pa so bili izseljeni v Srbijo in Bosno.

Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti

21. 12. 2018

Kulturno - umetniški del prireditve je zasnovan kot koncert klasične glasbe. V glasbenem programu sodelujeta Simfonični orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in Akademski pevski zbor Tone Tomšič, torej sami mladi glasbeniki. Izvajale se bodo skladbe slovenskih avtorjev različnih generacij. Ob tem je potrebno izpostaviti praizvedbo skladbe nadarjenega študenta Akademije Tilna Slakana. Glasbo bo v določenih delih nadgrajevala koreografija v izvedbi mladih plesalcev iz Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Vse skupaj bo povezal scenski film, zasnovan kot potovanje. V njem nas mlada raziskovalca popeljeta od mističnih lepot narave do ljudi in mestnega vrveža. Na poti zbirata koščke sestavljanke, ki simbolno predstavljajo lepote naše dežele. V osrednjem delu prireditve se bosta zavrtela dva krajša filma, v katerih se državljani različnih starosti, poklicev, interesov, v svojih okoljih, s poudarkom na besedi ZA, zavzemajo za stvari, ki oblikujejo in osmišljajo njihova življenja. Dramaturški vrh oblikujejo mladi, ki se skozi igro učijo za prihodnost. Zbiranje koščkov lepote, zavzemanje državljanov in učenje skozi igro se združijo v zaključni sliki, v kateri mladi plesalci sestavijo velik obris zelene Slovenije, ki vsebuje napis ZA. Medtem nas scenski film popelje v čas osamosvajanja. Film med drugim vsebuje dokumentarne izseke: preštevanje glasov volilne komisije, (…ZA, ZA, ZA… ), izjava starejše državljanke (...jaz sem ZA to, jaz sem ZA da…), razglasitve rezultatov plebiscita (…Slovenski narod se je s prepričljivo večino skoraj soglasno izrekel ZA samostojno državo….)

51 min

Kulturno - umetniški del prireditve je zasnovan kot koncert klasične glasbe. V glasbenem programu sodelujeta Simfonični orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in Akademski pevski zbor Tone Tomšič, torej sami mladi glasbeniki. Izvajale se bodo skladbe slovenskih avtorjev različnih generacij. Ob tem je potrebno izpostaviti praizvedbo skladbe nadarjenega študenta Akademije Tilna Slakana. Glasbo bo v določenih delih nadgrajevala koreografija v izvedbi mladih plesalcev iz Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Vse skupaj bo povezal scenski film, zasnovan kot potovanje. V njem nas mlada raziskovalca popeljeta od mističnih lepot narave do ljudi in mestnega vrveža. Na poti zbirata koščke sestavljanke, ki simbolno predstavljajo lepote naše dežele. V osrednjem delu prireditve se bosta zavrtela dva krajša filma, v katerih se državljani različnih starosti, poklicev, interesov, v svojih okoljih, s poudarkom na besedi ZA, zavzemajo za stvari, ki oblikujejo in osmišljajo njihova življenja. Dramaturški vrh oblikujejo mladi, ki se skozi igro učijo za prihodnost. Zbiranje koščkov lepote, zavzemanje državljanov in učenje skozi igro se združijo v zaključni sliki, v kateri mladi plesalci sestavijo velik obris zelene Slovenije, ki vsebuje napis ZA. Medtem nas scenski film popelje v čas osamosvajanja. Film med drugim vsebuje dokumentarne izseke: preštevanje glasov volilne komisije, (…ZA, ZA, ZA… ), izjava starejše državljanke (...jaz sem ZA to, jaz sem ZA da…), razglasitve rezultatov plebiscita (…Slovenski narod se je s prepričljivo večino skoraj soglasno izrekel ZA samostojno državo….)

Osrednja državna proslava ob Cankarjevem letu z znakovnim jezikom

10. 12. 2018

Na predvečer 100. obletnice smrti Ivana Cankarja, mojstra slovenske besede in osebnosti, ki s svojo dediščino neločljivo povezuje slovenski narod, bo na Vrhniki, kjer se je 10. maja 1876 Ivan Cankar rodil kot osmi izmed dvanajstih otrok, potekala osrednja državna proslava ob Cankarjevem letu. Slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

58 min

Na predvečer 100. obletnice smrti Ivana Cankarja, mojstra slovenske besede in osebnosti, ki s svojo dediščino neločljivo povezuje slovenski narod, bo na Vrhniki, kjer se je 10. maja 1876 Ivan Cankar rodil kot osmi izmed dvanajstih otrok, potekala osrednja državna proslava ob Cankarjevem letu. Slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Osrednja državna proslava ob Cankarjevem letu, prenos

10. 12. 2018

Na predvečer 100. obletnice smrti Ivana Cankarja, mojstra slovenske besede in osebnosti, ki s svojo dediščino neločljivo povezuje slovenski narod, bo na Vrhniki, kjer se je 10. maja 1876 Ivan Cankar rodil kot osmi izmed dvanajstih otrok, potekala osrednja državna proslava ob Cankarjevem letu. Slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

58 min

Na predvečer 100. obletnice smrti Ivana Cankarja, mojstra slovenske besede in osebnosti, ki s svojo dediščino neločljivo povezuje slovenski narod, bo na Vrhniki, kjer se je 10. maja 1876 Ivan Cankar rodil kot osmi izmed dvanajstih otrok, potekala osrednja državna proslava ob Cankarjevem letu. Slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Slovesnost ob podelitvi Zoisovih nagrad, Zoisovih priznanj, Puhovih nagrad, Puhovega priznanja in priznanja Ambasador znanosti RS 2018

27. 11. 2018

V neposrednem prenosu iz Cankarjevega doma v Ljubljani boste lahko spremljali državno proslavo s slovesno podelitvijo nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno raziskovalni in razvojni dejavnosti v Sloveniji. Podeljene bodo Puhove in Zoisove nagrade in priznanja ter priznanje Ambasador znanosti. OdborRS za podelitev nagrad in priznanj se je letos prvič odločil, da podeli tudi PUHOVO NAGRADO ZA ŽIVLJENJSKO DELO, tako da bodo ob dveh ZOISOVIH NAGRADAH ZA ŽIVLJENJSKO DELO kar trije prejemniki najvišje državne nagrade za znanstveno raziskovalno in razvojno dejavnost v Sloveniji. Slavnostni govornik bo predsednik države BORUT PAHOR. Vse nagrajence bodo na proslavi predstavili s kratkimi portretnimi filmi, v kulturno umetniškem programu pa bodo ustvarjalci slovesnosti pozornost namenili letošnji obeležitvi 100 letnice genialnega Ivana Cankarja. Nastopili bodo MATJAŽ ROBAVS, igralca TONE KUNTNER in UROŠ SMOLEJ, s sliko pa se bodo sprehodili tudi po izjemni razstavi IVAN CANKAR in EVROPA-med Shakespearom in Kafko, ki je v okviru Festivala Cankar o Cankarju postavljena v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. Voditelja prireditve : EVA LONGYKA MARUŠIČ in IGOR VELŠE, režiser Slavko Hren.

81 min

V neposrednem prenosu iz Cankarjevega doma v Ljubljani boste lahko spremljali državno proslavo s slovesno podelitvijo nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno raziskovalni in razvojni dejavnosti v Sloveniji. Podeljene bodo Puhove in Zoisove nagrade in priznanja ter priznanje Ambasador znanosti. OdborRS za podelitev nagrad in priznanj se je letos prvič odločil, da podeli tudi PUHOVO NAGRADO ZA ŽIVLJENJSKO DELO, tako da bodo ob dveh ZOISOVIH NAGRADAH ZA ŽIVLJENJSKO DELO kar trije prejemniki najvišje državne nagrade za znanstveno raziskovalno in razvojno dejavnost v Sloveniji. Slavnostni govornik bo predsednik države BORUT PAHOR. Vse nagrajence bodo na proslavi predstavili s kratkimi portretnimi filmi, v kulturno umetniškem programu pa bodo ustvarjalci slovesnosti pozornost namenili letošnji obeležitvi 100 letnice genialnega Ivana Cankarja. Nastopili bodo MATJAŽ ROBAVS, igralca TONE KUNTNER in UROŠ SMOLEJ, s sliko pa se bodo sprehodili tudi po izjemni razstavi IVAN CANKAR in EVROPA-med Shakespearom in Kafko, ki je v okviru Festivala Cankar o Cankarju postavljena v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. Voditelja prireditve : EVA LONGYKA MARUŠIČ in IGOR VELŠE, režiser Slavko Hren.

Državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra 2018, prenos iz Maribora z znakovnim jezikom

22. 11. 2018

Iz Velike dvorane Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru bomo prenašali državno proslavo ob Dnevu generala Maistra, ki je letos posvečena 100. obletnici konca Prve svetovne vojne in 100. obletnici bojev za severno mejo, s katerimi je general Maister zavaroval etnične meje slovenskega narodai, naši jezik in kulturo na ozemljih, na katerih smo Slovenci živeli že stoletja pred veliko vojno. Slavnostni govornik na prireditvi bo predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Dejan Židan, kulturni program z veliko glasbe in poezije pa je oblikoval režiser Bojan Labović. Režiser neposrednega TV prenosa je Aljaž Bastič v produkciji Regionalnega RTV centra Maribor. Vabljeni k ogledu!

62 min

Iz Velike dvorane Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru bomo prenašali državno proslavo ob Dnevu generala Maistra, ki je letos posvečena 100. obletnici konca Prve svetovne vojne in 100. obletnici bojev za severno mejo, s katerimi je general Maister zavaroval etnične meje slovenskega narodai, naši jezik in kulturo na ozemljih, na katerih smo Slovenci živeli že stoletja pred veliko vojno. Slavnostni govornik na prireditvi bo predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Dejan Židan, kulturni program z veliko glasbe in poezije pa je oblikoval režiser Bojan Labović. Režiser neposrednega TV prenosa je Aljaž Bastič v produkciji Regionalnega RTV centra Maribor. Vabljeni k ogledu!

Državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra 2018, prenos iz Maribora

22. 11. 2018

Iz Velike dvorane Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru bomo prenašali državno proslavo ob Dnevu generala Maistra, ki je letos posvečena 100. obletnici konca Prve svetovne vojne in 100. obletnici bojev za severno mejo, s katerimi je general Maister zavaroval etnične meje slovenskega narodai, naši jezik in kulturo na ozemljih, na katerih smo Slovenci živeli že stoletja pred veliko vojno. Slavnostni govornik na prireditvi bo predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Dejan Židan, kulturni program z veliko glasbe in poezije pa je oblikoval režiser Bojan Labović. Režiser neposrednega TV prenosa je Aljaž Bastič v produkciji Regionalnega RTV centra Maribor. Vabljeni k ogledu!

62 min

Iz Velike dvorane Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru bomo prenašali državno proslavo ob Dnevu generala Maistra, ki je letos posvečena 100. obletnici konca Prve svetovne vojne in 100. obletnici bojev za severno mejo, s katerimi je general Maister zavaroval etnične meje slovenskega narodai, naši jezik in kulturo na ozemljih, na katerih smo Slovenci živeli že stoletja pred veliko vojno. Slavnostni govornik na prireditvi bo predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Dejan Židan, kulturni program z veliko glasbe in poezije pa je oblikoval režiser Bojan Labović. Režiser neposrednega TV prenosa je Aljaž Bastič v produkciji Regionalnega RTV centra Maribor. Vabljeni k ogledu!

Proslava ob 71. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini, prenos iz Komna

15. 9. 2018

Letošnja slovesnost ob državnem prazniku – Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, bo v soboto, 15. septembra, ob 11. uri v Komnu. Dogajanje bo na travniku, kjer se je pred natanko štiridesetimi leti zbrala velika množica ljudi, ki je počastila spomin na petintrideset let sprejetja avnojskega sklepa, da se primorska zemlja priključi matični domovini. Nastopili bodo Lučka Počkaj in Primož Forte, Branko Završan in Uroš Rakovec, Martina Feri, Drago Mislej – Mef, Lara Jankovič in Ravi Shrestha, Tilen Stepišnik, Darko Nikolovski, Tržaški Partizanski Pevski Zbor Pinko Tomažič – dirigentka Pia Cah, Orkester Tržaškega Partizanskega Pevskega Zbora Pinko Tomažič, Mešani pevski zbor Cominum – zborovodkinja Ingrid Tavčar in Pihalni orkester Komen – dirigent Matija Tavčar.

91 min

Letošnja slovesnost ob državnem prazniku – Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, bo v soboto, 15. septembra, ob 11. uri v Komnu. Dogajanje bo na travniku, kjer se je pred natanko štiridesetimi leti zbrala velika množica ljudi, ki je počastila spomin na petintrideset let sprejetja avnojskega sklepa, da se primorska zemlja priključi matični domovini. Nastopili bodo Lučka Počkaj in Primož Forte, Branko Završan in Uroš Rakovec, Martina Feri, Drago Mislej – Mef, Lara Jankovič in Ravi Shrestha, Tilen Stepišnik, Darko Nikolovski, Tržaški Partizanski Pevski Zbor Pinko Tomažič – dirigentka Pia Cah, Orkester Tržaškega Partizanskega Pevskega Zbora Pinko Tomažič, Mešani pevski zbor Cominum – zborovodkinja Ingrid Tavčar in Pihalni orkester Komen – dirigent Matija Tavčar.

Doma pod Triglavom, svečana prireditev ob 240. obletnici prvega pristopa na Triglav

2. 9. 2018

Veličastna obletnica prvega pristopa na Triglav, ki je Slovence postavila v sam vrh alpskih narodov. Štirje srčni možje iz Bohinja so se namreč pred 240. leti povzpeli na vrh Triglava, ki je skozi stoletji postal slovenski nacionalni simbol. Srčnost, pogum, vztrjanost in povezanost so tista sporočila, ki so jih postavili v ospredje takrat in so še danes kako aktualna. Veličastna svečena prireditev bo potekala v samem srcu Bohinja, nastopila pa bo vrsta uglednih glasbenikov, skupin in ansamblov: Helena Blagne, Alpski kvintet, Perpetuum Jazzile, Braco Koren in Manca Špik, Čuki, Ivan Hudnik, Veseli Svatje, Igor in Zlati zvoki s Fanti iz Praprotna, ansambel Marela in drugi. Slavnostni govornik bo predsednik republike Borut Pahor. Prireditev bosta vodila Maja Martina Merljak ter Tilen Artač.

72 min

Veličastna obletnica prvega pristopa na Triglav, ki je Slovence postavila v sam vrh alpskih narodov. Štirje srčni možje iz Bohinja so se namreč pred 240. leti povzpeli na vrh Triglava, ki je skozi stoletji postal slovenski nacionalni simbol. Srčnost, pogum, vztrjanost in povezanost so tista sporočila, ki so jih postavili v ospredje takrat in so še danes kako aktualna. Veličastna svečena prireditev bo potekala v samem srcu Bohinja, nastopila pa bo vrsta uglednih glasbenikov, skupin in ansamblov: Helena Blagne, Alpski kvintet, Perpetuum Jazzile, Braco Koren in Manca Špik, Čuki, Ivan Hudnik, Veseli Svatje, Igor in Zlati zvoki s Fanti iz Praprotna, ansambel Marela in drugi. Slavnostni govornik bo predsednik republike Borut Pahor. Prireditev bosta vodila Maja Martina Merljak ter Tilen Artač.

70 let ZZB NOB Slovenije, posnetek prireditve

1. 7. 2018

Zveza združenj borcev za vrednote NOB v letošnjem letu obeležuje 70. obletnico svojega delovanja. Združenja po vsej državi že tokom leta pripravljajo mnoge prireditve in slovesnosti, osrednja pa bo potekala v nedeljo, 1.julija dopoldne na velikem odru Kongresnega trga v Ljubljani.

14 min

Zveza združenj borcev za vrednote NOB v letošnjem letu obeležuje 70. obletnico svojega delovanja. Združenja po vsej državi že tokom leta pripravljajo mnoge prireditve in slovesnosti, osrednja pa bo potekala v nedeljo, 1.julija dopoldne na velikem odru Kongresnega trga v Ljubljani.

Proslava ob dnevu državnosti, prenos

24. 6. 2018

25. junija praznujemo spomin na eno največjih prelomnic v slovenski zgodovini – spomin na dan, ko je Slovenija postala formalno neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina samostojnosti. S tem dejanjem se je pričela 10-dnevna osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad jugoslovanske vojske in tako potrdila svojo neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije. To je bil prvi oboroženi spopad na Balkanu po drugi svetovni vojni.

69 min

25. junija praznujemo spomin na eno največjih prelomnic v slovenski zgodovini – spomin na dan, ko je Slovenija postala formalno neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina samostojnosti. S tem dejanjem se je pričela 10-dnevna osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad jugoslovanske vojske in tako potrdila svojo neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije. To je bil prvi oboroženi spopad na Balkanu po drugi svetovni vojni.

Proslava ob dnevu upora proti okupatorju, prenos

26. 4. 2018

Dan upora proti okupatorju (včasih samo Dan osvobodilne fronte ali Dan OF) je državni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila. Na ta dan leta 1941 je bila v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. OF je bila sicer ustanovljena dan prej, 26. aprila 1941, v hiši književnika Josipa Vidmarja, kjer so se sestali predstavniki nekaj političnih strank in kulturnih delavcev. To so bili: Boris Kidrič, Boris Ziherl, Aleš Bebler (za KP), Josip Rus (za Sokole), Tone Fajfar (za Krščanske socialiste), Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar (za Slovenske kulturne delavce). Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo »Protiimperialistična Fronta«. Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije.

69 min

Dan upora proti okupatorju (včasih samo Dan osvobodilne fronte ali Dan OF) je državni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila. Na ta dan leta 1941 je bila v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. OF je bila sicer ustanovljena dan prej, 26. aprila 1941, v hiši književnika Josipa Vidmarja, kjer so se sestali predstavniki nekaj političnih strank in kulturnih delavcev. To so bili: Boris Kidrič, Boris Ziherl, Aleš Bebler (za KP), Josip Rus (za Sokole), Tone Fajfar (za Krščanske socialiste), Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar (za Slovenske kulturne delavce). Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo »Protiimperialistična Fronta«. Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije.

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada z znakovnim jezikom

7. 2. 2018

prenos v živo iz Cankarjevega doma, režiser prenosa: Slavko Hren Državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada sta tokrat zasnovala koreografa Rosana Hribar in Gregor Luštek. Proslava bo temeljila predvsem na plesu in glasbi z interpretacijo Prešernove poezije skozi gib. Nastopili bodo tudi mariborski simfonični orkester in slovenski raperji.

103 min

prenos v živo iz Cankarjevega doma, režiser prenosa: Slavko Hren Državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada sta tokrat zasnovala koreografa Rosana Hribar in Gregor Luštek. Proslava bo temeljila predvsem na plesu in glasbi z interpretacijo Prešernove poezije skozi gib. Nastopili bodo tudi mariborski simfonični orkester in slovenski raperji.

Prešerno po Prešernu

7. 2. 2018

Po proslavi vas vabimo še k ogledu oddaje Prešerno po Prešernu, kjer bomo v živo spremljali dogajanje po proslavi v preddverju Cankarjevega doma, naša gosta pa bosta med drugim dobitnika Prešernove nagrade pesnik Boris. A. Novak ter baletnik in koreograf Janez Mejač. Režiser: Slavko Hren

31 min

Po proslavi vas vabimo še k ogledu oddaje Prešerno po Prešernu, kjer bomo v živo spremljali dogajanje po proslavi v preddverju Cankarjevega doma, naša gosta pa bosta med drugim dobitnika Prešernove nagrade pesnik Boris. A. Novak ter baletnik in koreograf Janez Mejač. Režiser: Slavko Hren

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada

7. 2. 2018

prenos v živo iz Cankarjevega doma, režiser prenosa: Slavko Hren Državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada sta tokrat zasnovala koreografa Rosana Hribar in Gregor Luštek. Proslava bo temeljila predvsem na plesu in glasbi z interpretacijo Prešernove poezije skozi gib. Nastopili bodo tudi mariborski simfonični orkester in slovenski raperji.

103 min

prenos v živo iz Cankarjevega doma, režiser prenosa: Slavko Hren Državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada sta tokrat zasnovala koreografa Rosana Hribar in Gregor Luštek. Proslava bo temeljila predvsem na plesu in glasbi z interpretacijo Prešernove poezije skozi gib. Nastopili bodo tudi mariborski simfonični orkester in slovenski raperji.

Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti

22. 12. 2017

23. decembra 1990 je potekal plebiscit, na katerem so volivci z da ali ne odgovorili na vprašanje “Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?” Izidi plebiscita so bili uradno razglašeni tri dni pozneje, zato 26. december praznujemo kot državni praznik. Najprej se je praznik imenoval dan samostojnosti, potem pa ga je državni zbor leta 2005 s spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih dopolnili še z “in enotnosti”. S spremembo imena naj bi poudarili izraženo enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo.

56 min

23. decembra 1990 je potekal plebiscit, na katerem so volivci z da ali ne odgovorili na vprašanje “Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?” Izidi plebiscita so bili uradno razglašeni tri dni pozneje, zato 26. december praznujemo kot državni praznik. Najprej se je praznik imenoval dan samostojnosti, potem pa ga je državni zbor leta 2005 s spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih dopolnili še z “in enotnosti”. S spremembo imena naj bi poudarili izraženo enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo.

Proslava ob dnevu Rudolfa Maistra

22. 11. 2017

Neposredni prenos proslave ob dnevu Rudolfa Maistra bo iz Doma kulture v Velenju - v spomin na velikega Slovenca, domoljuba, kulturnika, bibliofila, pesnika in generala, Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra 1918 ustanovil slovensko vojsko in z njo razorožil zaščitno stražo, tako imenovano Zeleno gardo mariborskih Nemcev, ter s tem preprečil sklep mestnega sveta, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili k Avstriji. Prav zaradi tega danes na tem prelepem delu Slovenije govorimo svoj, materin jezik. Vabljeni k ogledu!

72 min

Neposredni prenos proslave ob dnevu Rudolfa Maistra bo iz Doma kulture v Velenju - v spomin na velikega Slovenca, domoljuba, kulturnika, bibliofila, pesnika in generala, Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra 1918 ustanovil slovensko vojsko in z njo razorožil zaščitno stražo, tako imenovano Zeleno gardo mariborskih Nemcev, ter s tem preprečil sklep mestnega sveta, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili k Avstriji. Prav zaradi tega danes na tem prelepem delu Slovenije govorimo svoj, materin jezik. Vabljeni k ogledu!

Državna proslava ob dnevu reformacije ob 500. obletnici začetka reformacijskega gibanja z znakovnim jezikom

30. 10. 2017

Reformacija za Slovence pomeni, s prvo knjigo v slovenskem jeziku, predvsem civilizacijski preskok in začetek narodove samobitnosti. V luči globalizacije, tihega odmiranja nacionalnih držav in prevlade globalne korporativne identitete ter sodobnih genetskih odkrij, je vse bolj jasno, da je le še kulturna identiteta temelj narodove samobitnosti. Še več, le kultura, z vsem ustvarjenim, je edini verodostojni varuh narodovega spomina, ki je več kot zgodovina. Kljub akademski poštenosti, želji po objektivnosti, uradna zgodovina ne more tako celovito povzeti narodove zgodovine, kot sprotno in nenehno umetniško ustvarjanje v aktualnem času in prostoru, prav tisti hip, od prve natisnjene knjige pa do danes. Zato lahko naše ustvarjalce skozi stoletja suvereno označimo za varuhe narodovega spomina. Vloga literature v slovenskem jeziku je pri tem odločujoča. Narod brez spomina nima lastne samobitnosti. Tega pa kultura ne bi zmogla, če ne bi imeli njeni ustvarjalci poguma in notranje svobode. In prav Trubarjev ter še prej Luthrov pogum dokazujeta , da je temu tako. Petindevetdeset tez na vratih grajske cerkve v Wittenbergu sporoča, da sta etika in morala nad katerokoli duhovno, družbeno ali institucionalno prisilo in da je svoboda duha temelj ustvarjenja. Če prisluhnemo izvornem pomenu besede, reformirati, pomeni preoblikovati obstoječe stanje. Z reformacijo, kot permanentnim družbenim konceptom, bi se izognili mnogim krvavim in bolečim epoham naše zgodovine in zmotam prihodnosti. Zato dan reformacije ni zgolj verski praznik evangeličanske skupnosti, temveč za vse Slovence praznik narodovega razvoja, svobode duha, kulture in ustvarjalnosti na vseh področjih bivanja. Praznik narodove samobitnosti, katerega temelja sta jezik in kultura. Prav zato sem simbolno, nasproti petindevetdesetim tezam Martina Luthra, postavil petindevetdeset tez slovenske literature, pa tudi znanosti in kulture na sploh. Od prvih zapisanih besed Primoža Trubarja, do povedi, ki so zapisane v knjigah z letnico 2017 in izpisujejo pisano mavrico občutij in spoznanj v nizu slovenske zgodovine. Seveda je izbor povsem oseben. Toda ravno to je sporočilo in napotilo, da sami svobodno izberete svojih, vam ljubih, petindevetdeset tez, ki skozi spomine na vse prebrano v slovenskem jeziku ustvarjajo vašo, le vam lastno bit in z vsemi skupaj, ki si rečemo Slovenci, vseobsegajočo in nikogar izključujočo narodovo bit.

59 min

Reformacija za Slovence pomeni, s prvo knjigo v slovenskem jeziku, predvsem civilizacijski preskok in začetek narodove samobitnosti. V luči globalizacije, tihega odmiranja nacionalnih držav in prevlade globalne korporativne identitete ter sodobnih genetskih odkrij, je vse bolj jasno, da je le še kulturna identiteta temelj narodove samobitnosti. Še več, le kultura, z vsem ustvarjenim, je edini verodostojni varuh narodovega spomina, ki je več kot zgodovina. Kljub akademski poštenosti, želji po objektivnosti, uradna zgodovina ne more tako celovito povzeti narodove zgodovine, kot sprotno in nenehno umetniško ustvarjanje v aktualnem času in prostoru, prav tisti hip, od prve natisnjene knjige pa do danes. Zato lahko naše ustvarjalce skozi stoletja suvereno označimo za varuhe narodovega spomina. Vloga literature v slovenskem jeziku je pri tem odločujoča. Narod brez spomina nima lastne samobitnosti. Tega pa kultura ne bi zmogla, če ne bi imeli njeni ustvarjalci poguma in notranje svobode. In prav Trubarjev ter še prej Luthrov pogum dokazujeta , da je temu tako. Petindevetdeset tez na vratih grajske cerkve v Wittenbergu sporoča, da sta etika in morala nad katerokoli duhovno, družbeno ali institucionalno prisilo in da je svoboda duha temelj ustvarjenja. Če prisluhnemo izvornem pomenu besede, reformirati, pomeni preoblikovati obstoječe stanje. Z reformacijo, kot permanentnim družbenim konceptom, bi se izognili mnogim krvavim in bolečim epoham naše zgodovine in zmotam prihodnosti. Zato dan reformacije ni zgolj verski praznik evangeličanske skupnosti, temveč za vse Slovence praznik narodovega razvoja, svobode duha, kulture in ustvarjalnosti na vseh področjih bivanja. Praznik narodove samobitnosti, katerega temelja sta jezik in kultura. Prav zato sem simbolno, nasproti petindevetdesetim tezam Martina Luthra, postavil petindevetdeset tez slovenske literature, pa tudi znanosti in kulture na sploh. Od prvih zapisanih besed Primoža Trubarja, do povedi, ki so zapisane v knjigah z letnico 2017 in izpisujejo pisano mavrico občutij in spoznanj v nizu slovenske zgodovine. Seveda je izbor povsem oseben. Toda ravno to je sporočilo in napotilo, da sami svobodno izberete svojih, vam ljubih, petindevetdeset tez, ki skozi spomine na vse prebrano v slovenskem jeziku ustvarjajo vašo, le vam lastno bit in z vsemi skupaj, ki si rečemo Slovenci, vseobsegajočo in nikogar izključujočo narodovo bit.

Državna proslava ob dnevu reformacije ob 500. obletnici začetka reformacijskega gibanja

30. 10. 2017

Reformacija za Slovence pomeni, s prvo knjigo v slovenskem jeziku, predvsem civilizacijski preskok in začetek narodove samobitnosti. V luči globalizacije, tihega odmiranja nacionalnih držav in prevlade globalne korporativne identitete ter sodobnih genetskih odkrij, je vse bolj jasno, da je le še kulturna identiteta temelj narodove samobitnosti. Še več, le kultura, z vsem ustvarjenim, je edini verodostojni varuh narodovega spomina, ki je več kot zgodovina. Kljub akademski poštenosti, želji po objektivnosti, uradna zgodovina ne more tako celovito povzeti narodove zgodovine, kot sprotno in nenehno umetniško ustvarjanje v aktualnem času in prostoru, prav tisti hip, od prve natisnjene knjige pa do danes. Zato lahko naše ustvarjalce skozi stoletja suvereno označimo za varuhe narodovega spomina. Vloga literature v slovenskem jeziku je pri tem odločujoča. Narod brez spomina nima lastne samobitnosti. Tega pa kultura ne bi zmogla, če ne bi imeli njeni ustvarjalci poguma in notranje svobode. In prav Trubarjev ter še prej Luthrov pogum dokazujeta , da je temu tako. Petindevetdeset tez na vratih grajske cerkve v Wittenbergu sporoča, da sta etika in morala nad katerokoli duhovno, družbeno ali institucionalno prisilo in da je svoboda duha temelj ustvarjenja. Če prisluhnemo izvornem pomenu besede, reformirati, pomeni preoblikovati obstoječe stanje. Z reformacijo, kot permanentnim družbenim konceptom, bi se izognili mnogim krvavim in bolečim epoham naše zgodovine in zmotam prihodnosti. Zato dan reformacije ni zgolj verski praznik evangeličanske skupnosti, temveč za vse Slovence praznik narodovega razvoja, svobode duha, kulture in ustvarjalnosti na vseh področjih bivanja. Praznik narodove samobitnosti, katerega temelja sta jezik in kultura. Prav zato sem simbolno, nasproti petindevetdesetim tezam Martina Luthra, postavil petindevetdeset tez slovenske literature, pa tudi znanosti in kulture na sploh. Od prvih zapisanih besed Primoža Trubarja, do povedi, ki so zapisane v knjigah z letnico 2017 in izpisujejo pisano mavrico občutij in spoznanj v nizu slovenske zgodovine. Seveda je izbor povsem oseben. Toda ravno to je sporočilo in napotilo, da sami svobodno izberete svojih, vam ljubih, petindevetdeset tez, ki skozi spomine na vse prebrano v slovenskem jeziku ustvarjajo vašo, le vam lastno bit in z vsemi skupaj, ki si rečemo Slovenci, vseobsegajočo in nikogar izključujočo narodovo bit.

59 min

Reformacija za Slovence pomeni, s prvo knjigo v slovenskem jeziku, predvsem civilizacijski preskok in začetek narodove samobitnosti. V luči globalizacije, tihega odmiranja nacionalnih držav in prevlade globalne korporativne identitete ter sodobnih genetskih odkrij, je vse bolj jasno, da je le še kulturna identiteta temelj narodove samobitnosti. Še več, le kultura, z vsem ustvarjenim, je edini verodostojni varuh narodovega spomina, ki je več kot zgodovina. Kljub akademski poštenosti, želji po objektivnosti, uradna zgodovina ne more tako celovito povzeti narodove zgodovine, kot sprotno in nenehno umetniško ustvarjanje v aktualnem času in prostoru, prav tisti hip, od prve natisnjene knjige pa do danes. Zato lahko naše ustvarjalce skozi stoletja suvereno označimo za varuhe narodovega spomina. Vloga literature v slovenskem jeziku je pri tem odločujoča. Narod brez spomina nima lastne samobitnosti. Tega pa kultura ne bi zmogla, če ne bi imeli njeni ustvarjalci poguma in notranje svobode. In prav Trubarjev ter še prej Luthrov pogum dokazujeta , da je temu tako. Petindevetdeset tez na vratih grajske cerkve v Wittenbergu sporoča, da sta etika in morala nad katerokoli duhovno, družbeno ali institucionalno prisilo in da je svoboda duha temelj ustvarjenja. Če prisluhnemo izvornem pomenu besede, reformirati, pomeni preoblikovati obstoječe stanje. Z reformacijo, kot permanentnim družbenim konceptom, bi se izognili mnogim krvavim in bolečim epoham naše zgodovine in zmotam prihodnosti. Zato dan reformacije ni zgolj verski praznik evangeličanske skupnosti, temveč za vse Slovence praznik narodovega razvoja, svobode duha, kulture in ustvarjalnosti na vseh področjih bivanja. Praznik narodove samobitnosti, katerega temelja sta jezik in kultura. Prav zato sem simbolno, nasproti petindevetdesetim tezam Martina Luthra, postavil petindevetdeset tez slovenske literature, pa tudi znanosti in kulture na sploh. Od prvih zapisanih besed Primoža Trubarja, do povedi, ki so zapisane v knjigah z letnico 2017 in izpisujejo pisano mavrico občutij in spoznanj v nizu slovenske zgodovine. Seveda je izbor povsem oseben. Toda ravno to je sporočilo in napotilo, da sami svobodno izberete svojih, vam ljubih, petindevetdeset tez, ki skozi spomine na vse prebrano v slovenskem jeziku ustvarjajo vašo, le vam lastno bit in z vsemi skupaj, ki si rečemo Slovenci, vseobsegajočo in nikogar izključujočo narodovo bit.

Proslava ob 70. obletnici priključitve Primorske k matični domovini (z znakovnim jezikom)

15. 9. 2017

V petek, 15. septembra, bomo v Novi Gorici praznovali Dan vrnitve Primorske k matični domovini. Proslava bo tokrat še posebej slovesna, saj mineva natanko 70 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji vrnila velik deli Primorske. Žal brez Gorice. Zato se je kmalu za tem rodila zamisel o novem središču Goriške in istega leta so pridne roke že začele graditi Novo Gorico. Proslava z naslovom Gorico novo bomo dali v dar, bo zato letos potekala v Novi Gorici in tako zaokrožila tudi praznovanje ob 70. letnici mesta. Prenos proslave bo v petek, 15.9. ob 20.05 na prvem programu Televizije Slovenija in v soboto, 16.9., ob 17.30 na TV Koper – Capodistria.

58 min

V petek, 15. septembra, bomo v Novi Gorici praznovali Dan vrnitve Primorske k matični domovini. Proslava bo tokrat še posebej slovesna, saj mineva natanko 70 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji vrnila velik deli Primorske. Žal brez Gorice. Zato se je kmalu za tem rodila zamisel o novem središču Goriške in istega leta so pridne roke že začele graditi Novo Gorico. Proslava z naslovom Gorico novo bomo dali v dar, bo zato letos potekala v Novi Gorici in tako zaokrožila tudi praznovanje ob 70. letnici mesta. Prenos proslave bo v petek, 15.9. ob 20.05 na prvem programu Televizije Slovenija in v soboto, 16.9., ob 17.30 na TV Koper – Capodistria.

Proslava ob 70. obletnici priključitve Primorske k matični domovini, prenos iz Nove Gorice

15. 9. 2017

V petek, 15. septembra, bomo v Novi Gorici praznovali Dan vrnitve Primorske k matični domovini. Proslava bo tokrat še posebej slovesna, saj mineva natanko 70 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji vrnila velik deli Primorske. Žal brez Gorice. Zato se je kmalu za tem rodila zamisel o novem središču Goriške in istega leta so pridne roke že začele graditi Novo Gorico. Proslava z naslovom Gorico novo bomo dali v dar, bo zato letos potekala v Novi Gorici in tako zaokrožila tudi praznovanje ob 70. letnici mesta. Prenos proslave bo v petek, 15.9. ob 20.05 na prvem programu Televizije Slovenija in v soboto, 16.9., ob 17.30 na TV Koper – Capodistria.

58 min

V petek, 15. septembra, bomo v Novi Gorici praznovali Dan vrnitve Primorske k matični domovini. Proslava bo tokrat še posebej slovesna, saj mineva natanko 70 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji vrnila velik deli Primorske. Žal brez Gorice. Zato se je kmalu za tem rodila zamisel o novem središču Goriške in istega leta so pridne roke že začele graditi Novo Gorico. Proslava z naslovom Gorico novo bomo dali v dar, bo zato letos potekala v Novi Gorici in tako zaokrožila tudi praznovanje ob 70. letnici mesta. Prenos proslave bo v petek, 15.9. ob 20.05 na prvem programu Televizije Slovenija in v soboto, 16.9., ob 17.30 na TV Koper – Capodistria.

Proslava ob dnevu državnosti z znakovnim jezikom

24. 6. 2017

25. junija praznujemo spomin na eno največjih prelomnic v slovenski zgodovini – spomin na dan, ko je Slovenija postala formalno neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina samostojnosti. S tem dejanjem se je pričela 10-dnevna osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad jugoslovanske vojske in tako potrdila svojo neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije. To je bil prvi oboroženi spopad na Balkanu po drugi svetovni vojni.

77 min

25. junija praznujemo spomin na eno največjih prelomnic v slovenski zgodovini – spomin na dan, ko je Slovenija postala formalno neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina samostojnosti. S tem dejanjem se je pričela 10-dnevna osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad jugoslovanske vojske in tako potrdila svojo neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije. To je bil prvi oboroženi spopad na Balkanu po drugi svetovni vojni.

Proslava ob dnevu državnosti

24. 6. 2017

25. junija praznujemo spomin na eno največjih prelomnic v slovenski zgodovini – spomin na dan, ko je Slovenija postala formalno neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina samostojnosti. S tem dejanjem se je pričela 10-dnevna osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad jugoslovanske vojske in tako potrdila svojo neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije. To je bil prvi oboroženi spopad na Balkanu po drugi svetovni vojni.

77 min

25. junija praznujemo spomin na eno največjih prelomnic v slovenski zgodovini – spomin na dan, ko je Slovenija postala formalno neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina samostojnosti. S tem dejanjem se je pričela 10-dnevna osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad jugoslovanske vojske in tako potrdila svojo neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije. To je bil prvi oboroženi spopad na Balkanu po drugi svetovni vojni.

Osrednja slovesnost ob dnevu Slovenske vojske

15. 5. 2017

Vabljeni k ogledu!

93 min

Vabljeni k ogledu!

Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju

26. 4. 2017

Dan upora proti okupatorju, ohranja spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), osrednje odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni. Predstavniki komunistov, krščansko socialističnega delavstva, Sokolov in naprednih kulturnikov so OF − po nekaterih navedbah sprva z imenom Protiimperialistična fronta − ustanovili 26. aprila 1941, na dan, ko je bil Adolf Hitler v Mariboru. Ustanovne skupine − vodilna vloga je pripadla komunistom − so sklenile začeti priprave na oborožen odpor.

58 min

Dan upora proti okupatorju, ohranja spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), osrednje odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni. Predstavniki komunistov, krščansko socialističnega delavstva, Sokolov in naprednih kulturnikov so OF − po nekaterih navedbah sprva z imenom Protiimperialistična fronta − ustanovili 26. aprila 1941, na dan, ko je bil Adolf Hitler v Mariboru. Ustanovne skupine − vodilna vloga je pripadla komunistom − so sklenile začeti priprave na oborožen odpor.

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada z znakovnim jezikom

7. 2. 2017

Prenos v živo iz Cankarjevega doma, režiser prenosa: Slavko Hren Državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada z naslovom Pevcu vedno sreča laže je tokrat zasnovala režiserka Neda Bric. Skozi večer in podelitev nagrad nas bodo popeljali Valvasor, Trubar in Prešeren.

72 min

Prenos v živo iz Cankarjevega doma, režiser prenosa: Slavko Hren Državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada z naslovom Pevcu vedno sreča laže je tokrat zasnovala režiserka Neda Bric. Skozi večer in podelitev nagrad nas bodo popeljali Valvasor, Trubar in Prešeren.

Prešerno po Prešernu

7. 2. 2017

Po proslavi vas vabimo še k ogledu oddaje Prešerno po Prešernu, kjer bomo v živo spremljali dogajanje po proslavi v preddverju Cankarjevega doma, naši gostje pa bodo med drugim kulturni minister Tone Peršak, dobitnika Prešernove nagrade slikarka Metka Krašovec in prevajalec Aleš Berger. Režiser: Slavko Hren (Prešernova proslava bo v neposrednem prenosu na MMC TV omogočena tudi s tolmačem v znakovnem jeziku za gluhe in naglušne.)

36 min

Po proslavi vas vabimo še k ogledu oddaje Prešerno po Prešernu, kjer bomo v živo spremljali dogajanje po proslavi v preddverju Cankarjevega doma, naši gostje pa bodo med drugim kulturni minister Tone Peršak, dobitnika Prešernove nagrade slikarka Metka Krašovec in prevajalec Aleš Berger. Režiser: Slavko Hren (Prešernova proslava bo v neposrednem prenosu na MMC TV omogočena tudi s tolmačem v znakovnem jeziku za gluhe in naglušne.)

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada

7. 2. 2017

prenos v živo iz Cankarjevega doma, režiser prenosa: Slavko Hren Državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada z naslovom Pevcu vedno sreča laže je tokrat zasnovala režiserka Neda Bric. Skozi večer in podelitev nagrad nas bodo popeljali Valvasor, Trubar in Prešeren.

75 min

prenos v živo iz Cankarjevega doma, režiser prenosa: Slavko Hren Državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada z naslovom Pevcu vedno sreča laže je tokrat zasnovala režiserka Neda Bric. Skozi večer in podelitev nagrad nas bodo popeljali Valvasor, Trubar in Prešeren.

Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti z znakovnim jezikom

23. 12. 2016

23. decembra 1990 je potekal plebiscit, na katerem so volivci z da ali ne odgovorili na vprašanje “Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?” Izidi plebiscita so bili uradno razglašeni tri dni pozneje, zato 26. december praznujemo kot državni praznik. Najprej se je praznik imenoval dan samostojnosti, potem pa ga je državni zbor leta 2005 s spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih dopolnili še z “in enotnosti”. S spremembo imena naj bi poudarili izraženo enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo.

57 min

23. decembra 1990 je potekal plebiscit, na katerem so volivci z da ali ne odgovorili na vprašanje “Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?” Izidi plebiscita so bili uradno razglašeni tri dni pozneje, zato 26. december praznujemo kot državni praznik. Najprej se je praznik imenoval dan samostojnosti, potem pa ga je državni zbor leta 2005 s spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih dopolnili še z “in enotnosti”. S spremembo imena naj bi poudarili izraženo enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo.

Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti

23. 12. 2016

23. decembra 1990 je potekal plebiscit, na katerem so volivci z da ali ne odgovorili na vprašanje “Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?” Izidi plebiscita so bili uradno razglašeni tri dni pozneje, zato 26. december praznujemo kot državni praznik. Najprej se je praznik imenoval dan samostojnosti, potem pa ga je državni zbor leta 2005 s spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih dopolnili še z “in enotnosti”. S spremembo imena naj bi poudarili izraženo enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo.

57 min

23. decembra 1990 je potekal plebiscit, na katerem so volivci z da ali ne odgovorili na vprašanje “Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?” Izidi plebiscita so bili uradno razglašeni tri dni pozneje, zato 26. december praznujemo kot državni praznik. Najprej se je praznik imenoval dan samostojnosti, potem pa ga je državni zbor leta 2005 s spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih dopolnili še z “in enotnosti”. S spremembo imena naj bi poudarili izraženo enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo.

Osrednja proslava ob dnevu Rudolfa Maistra

22. 11. 2016

Neposredni prenos osrednje proslave ob dnevu Rudolfa Maistra bo iz kulturnega doma v Dornavi - v spomin na velikega Slovenca, domoljuba, kulturnika, bibliofila, pesnika in generala, Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra 1918 ustanovil slovensko vojsko in z njo razorožil zaščitno stražo, tako imenovano Zeleno gardo mariborskih Nemcev, ter s tem preprečil sklep mestnega sveta, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili k Avstriji. Prav zaradi tega danes na tem prelepem delu Slovenije govorimo svoj, materin jezik. Govorniki: Rajko Janžekovič (župan občine Dornava), mag. Milan Lovrenčič (predsednik zveze DGM) in mag. Dejan Židan (podpredsednik vlade in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano). V delih slovenskih domoljubov se vam bodo predstavili pevci in glasbeniki iz Dornave in okolice: Komorni zbor Glasis, Moški oktet iz Dornave, Romana Zelenjak, Komorni zbor Magnificat, Kvartet klarinetov ter pevci Otroškega in mladinskega zbora iz OŠ dr. Franja Žgeča Dornava. Voditelja: Ingrid Vrabl in Matej Zorko. Scenarij Slavica Bratuša. Vabljeni k ogledu!

58 min

Neposredni prenos osrednje proslave ob dnevu Rudolfa Maistra bo iz kulturnega doma v Dornavi - v spomin na velikega Slovenca, domoljuba, kulturnika, bibliofila, pesnika in generala, Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra 1918 ustanovil slovensko vojsko in z njo razorožil zaščitno stražo, tako imenovano Zeleno gardo mariborskih Nemcev, ter s tem preprečil sklep mestnega sveta, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili k Avstriji. Prav zaradi tega danes na tem prelepem delu Slovenije govorimo svoj, materin jezik. Govorniki: Rajko Janžekovič (župan občine Dornava), mag. Milan Lovrenčič (predsednik zveze DGM) in mag. Dejan Židan (podpredsednik vlade in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano). V delih slovenskih domoljubov se vam bodo predstavili pevci in glasbeniki iz Dornave in okolice: Komorni zbor Glasis, Moški oktet iz Dornave, Romana Zelenjak, Komorni zbor Magnificat, Kvartet klarinetov ter pevci Otroškega in mladinskega zbora iz OŠ dr. Franja Žgeča Dornava. Voditelja: Ingrid Vrabl in Matej Zorko. Scenarij Slavica Bratuša. Vabljeni k ogledu!

Proslava ob dnevu reformacije

28. 10. 2016

Reformacija predstavlja gibanje za prenovo Cerkve, ki ga je v začetku 16. stoletja sprožil profesor biblične teologije Martin Luter. Luter je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v Wittenbergu v Nemčiji obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako opozoril na krizo v njej. Začelo se je reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve in tudi do nastanka novih cerkva. V slovenskem prostoru je bila osrednja osebnost tega gibanja Primož Trubar (1508-1586), ki je leta 1550 napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo na sploh. Katekizmu je nato dodal še Abecednik, kjer se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora. Trubar je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali slovenski protestantski pisci.

72 min

Reformacija predstavlja gibanje za prenovo Cerkve, ki ga je v začetku 16. stoletja sprožil profesor biblične teologije Martin Luter. Luter je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v Wittenbergu v Nemčiji obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako opozoril na krizo v njej. Začelo se je reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve in tudi do nastanka novih cerkva. V slovenskem prostoru je bila osrednja osebnost tega gibanja Primož Trubar (1508-1586), ki je leta 1550 napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo na sploh. Katekizmu je nato dodal še Abecednik, kjer se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora. Trubar je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali slovenski protestantski pisci.

Proslava ob dnevu suverenosti

25. 10. 2016

Dan suverenosti je praznik v Republiki Sloveniji, s katerim 25. oktobra obeležujemo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije, dan, ko je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil slovensko ozemlje. Je državni praznik, vendar ne dela prost dan v Sloveniji. Osrednji dogodek, ko je iz Luke Koper odplula ladja z zadnjimi vojaki, se je sicer zgodil v noči na 26. oktober 1991, tako da je obletnica včasih postavljena na 26. oktober. Mednarodnopravno gledano pa sta zadnji ladji, ki sta bili opolnoči še zasidrani, veljali za tuje ozemlje, saj sta pluli pod tujo zastavo, tako da so vsi vkrcani vojaki zapustili slovensko ozemlje že prej.

52 min

Dan suverenosti je praznik v Republiki Sloveniji, s katerim 25. oktobra obeležujemo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije, dan, ko je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil slovensko ozemlje. Je državni praznik, vendar ne dela prost dan v Sloveniji. Osrednji dogodek, ko je iz Luke Koper odplula ladja z zadnjimi vojaki, se je sicer zgodil v noči na 26. oktober 1991, tako da je obletnica včasih postavljena na 26. oktober. Mednarodnopravno gledano pa sta zadnji ladji, ki sta bili opolnoči še zasidrani, veljali za tuje ozemlje, saj sta pluli pod tujo zastavo, tako da so vsi vkrcani vojaki zapustili slovensko ozemlje že prej.

Proslava ob 69. obletnici priključitve Primorske k matični domovini, prenos iz Postojne

17. 9. 2016

Pisal se je 15. september leta 1947. Po dolgih letih zatiranja, prepovedi in poniževanja, Primorska ponovno postane del Slovenije. Da je bila priključitev tega pomembnega ozemlja izbojevana in ne podarjena, nas danes, 69 let po tem, spominja Dan vrnitve Primorske k matični domovini. Proslava z naslovom Primorska, iz česa je lepota tvoja stkana? bo letos v Postojni. Prenos proslave si boste lahko ogledali v soboto, 17.9., ob 11.uri na drugem programu Televizije Slovenija in v posnetku ob 17.uri na TV Koper – Capodistria.

77 min

Pisal se je 15. september leta 1947. Po dolgih letih zatiranja, prepovedi in poniževanja, Primorska ponovno postane del Slovenije. Da je bila priključitev tega pomembnega ozemlja izbojevana in ne podarjena, nas danes, 69 let po tem, spominja Dan vrnitve Primorske k matični domovini. Proslava z naslovom Primorska, iz česa je lepota tvoja stkana? bo letos v Postojni. Prenos proslave si boste lahko ogledali v soboto, 17.9., ob 11.uri na drugem programu Televizije Slovenija in v posnetku ob 17.uri na TV Koper – Capodistria.

Slavnostna akademija ob 150-letnici delovanja Rdečega križa na Slovenskem

13. 7. 2016

Svečana akademija ob 150 letnici Rdečega križa Slovenije je dogodek, katerega namen je počastitev visoke obletnice te človekoljubne organizacije in humanosti ogromnega števila ljudi. Poleg mnogih gostov, predstavnikov Rdečega križa, nastopijo še Big band Slovenske vojske pod vodstvom Rudolfa Strnada, F&B acrobatics, ljudske pevke Žejno, Marina in Emilia Martensson, Irena, Leticia in Robert Yebuah in Alfi Nipič, Irena Vrčkovnik in Omar Naber… Prireditev vodi Tajda Lekše.

54 min

Svečana akademija ob 150 letnici Rdečega križa Slovenije je dogodek, katerega namen je počastitev visoke obletnice te človekoljubne organizacije in humanosti ogromnega števila ljudi. Poleg mnogih gostov, predstavnikov Rdečega križa, nastopijo še Big band Slovenske vojske pod vodstvom Rudolfa Strnada, F&B acrobatics, ljudske pevke Žejno, Marina in Emilia Martensson, Irena, Leticia in Robert Yebuah in Alfi Nipič, Irena Vrčkovnik in Omar Naber… Prireditev vodi Tajda Lekše.

25 let slovenske policije

28. 6. 2016

V spomin na prepričljivo odločenost varovati državo in njen narod, na složnost, podporo in medsebojno zaupanje, ki je v junijskih dneh vojne vladalo med slovenskim narodom in njegovo policijo; v spomin na organiziran in profesionalen upor agresorju na ozemlju Republike Slovenije ter v spomin na dogodek leta 1991, ko so se policisti spopadli z Jugoslovansko ljudsko armado na mejnem prehodu Holmec, so slovenski policisti 27. junij izbrali za svoj praznik, za dan slovenske policije.

60 min

V spomin na prepričljivo odločenost varovati državo in njen narod, na složnost, podporo in medsebojno zaupanje, ki je v junijskih dneh vojne vladalo med slovenskim narodom in njegovo policijo; v spomin na organiziran in profesionalen upor agresorju na ozemlju Republike Slovenije ter v spomin na dogodek leta 1991, ko so se policisti spopadli z Jugoslovansko ljudsko armado na mejnem prehodu Holmec, so slovenski policisti 27. junij izbrali za svoj praznik, za dan slovenske policije.

Ob dnevu državnosti: Proslava ob srečanju veteranov vojne za Slovenijo v Velenju

25. 6. 2016

Velenje je letos, ob 25. obletnici samostojne Slovenije, doletela posebna čast. V sredo, 22. junija, ob 17. uri je Mestna občina Velenje ob dnevu državnosti v sodelovanju z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in Zvezo policijskih veteranskih društev Sever na Titovem trgu pripravila osrednjo proslavo veteranov vojne 91. Slavnostni govornik je Milan Kučan, bivši predsednik Republike Slovenije. Na proslavi so sodelovali Orkester slovenske policije pod vodstvom dirigenta Nejca Bečana, Gardna enota Slovenske vojske, Mladinski pevski zbor SGŠ Velenje, Združeni moški pevski zbor, plesalci Plesnega studia N, Rudarski oktet Velenje, Marko Mandič, Ambrož Kvartič, Gordana Hleb, Urška Arlič Gololičič in Nataša Trček. Vabljeni k ogledu!

65 min

Velenje je letos, ob 25. obletnici samostojne Slovenije, doletela posebna čast. V sredo, 22. junija, ob 17. uri je Mestna občina Velenje ob dnevu državnosti v sodelovanju z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in Zvezo policijskih veteranskih društev Sever na Titovem trgu pripravila osrednjo proslavo veteranov vojne 91. Slavnostni govornik je Milan Kučan, bivši predsednik Republike Slovenije. Na proslavi so sodelovali Orkester slovenske policije pod vodstvom dirigenta Nejca Bečana, Gardna enota Slovenske vojske, Mladinski pevski zbor SGŠ Velenje, Združeni moški pevski zbor, plesalci Plesnega studia N, Rudarski oktet Velenje, Marko Mandič, Ambrož Kvartič, Gordana Hleb, Urška Arlič Gololičič in Nataša Trček. Vabljeni k ogledu!

Državna proslava ob dnevu državnosti in 25. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije z znakovnim jezikom

24. 6. 2016

Osrednja državna proslava ob dnevu državnosti in 25. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije bo potekala na Trgu republike (uvodni del s pregledom častne enote, himno RS in dvigom zastave na drog pred Državnim zborom) in na Kongresnem trgu (pregled ešalona praporščakov, prelet letal in helikopterjev Slovenske vojske in policije, slavnostni govor predsednika Republike Slovenije in umetniški program v režiji Katje Pegan). Končala se bo z ognjemetom z Ljubljanskega gradu (od tam tudi salve iz 6 topov na začetku proslave). Posebnost je, da je ob proslavi (podobno kot ob 20. obletnici) napovedan obisk vseh predsednikov sosednjih držav, ob njih pa tudi predsednika ZR Nemčije.

93 min

Osrednja državna proslava ob dnevu državnosti in 25. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije bo potekala na Trgu republike (uvodni del s pregledom častne enote, himno RS in dvigom zastave na drog pred Državnim zborom) in na Kongresnem trgu (pregled ešalona praporščakov, prelet letal in helikopterjev Slovenske vojske in policije, slavnostni govor predsednika Republike Slovenije in umetniški program v režiji Katje Pegan). Končala se bo z ognjemetom z Ljubljanskega gradu (od tam tudi salve iz 6 topov na začetku proslave). Posebnost je, da je ob proslavi (podobno kot ob 20. obletnici) napovedan obisk vseh predsednikov sosednjih držav, ob njih pa tudi predsednika ZR Nemčije.

Državna proslava ob dnevu državnosti in 25. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije

24. 6. 2016

Osrednja državna proslava ob dnevu državnosti in 25. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije bo potekala na Trgu republike (uvodni del s pregledom častne enote, himno RS in dvigom zastave na drog pred Državnim zborom) in na Kongresnem trgu (pregled ešalona praporščakov, prelet letal in helikopterjev Slovenske vojske in policije, slavnostni govor predsednika Republike Slovenije in umetniški program v režiji Katje Pegan). Končala se bo z ognjemetom z Ljubljanskega gradu (od tam tudi salve iz 6 topov na začetku proslave). Posebnost je, da je ob proslavi (podobno kot ob 20. obletnici) napovedan obisk vseh predsednikov sosednjih držav, ob njih pa tudi predsednika ZR Nemčije.

87 min

Osrednja državna proslava ob dnevu državnosti in 25. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije bo potekala na Trgu republike (uvodni del s pregledom častne enote, himno RS in dvigom zastave na drog pred Državnim zborom) in na Kongresnem trgu (pregled ešalona praporščakov, prelet letal in helikopterjev Slovenske vojske in policije, slavnostni govor predsednika Republike Slovenije in umetniški program v režiji Katje Pegan). Končala se bo z ognjemetom z Ljubljanskega gradu (od tam tudi salve iz 6 topov na začetku proslave). Posebnost je, da je ob proslavi (podobno kot ob 20. obletnici) napovedan obisk vseh predsednikov sosednjih držav, ob njih pa tudi predsednika ZR Nemčije.

Proslava ob 25. letnici delovanja vojske v samostojni Sloveniji

15. 5. 2016

Ob dnevu Slovenske vojske se spominjamo dneva, ko se je meseca maja leta 1991 v 710. učnem centru Pekre in 510. učnem centru Ig pri Ljubljani začelo izvajanje poskusnega vojaškega roka s prvo generacijo slovenskih vojakov v novejši zgodovini naše države. To so bili prvi zametki vojske v samostojni Sloveniji. 23. maja 1991 je Jugoslovanska Ljudska Armada v učnem centru Pekre pri Mariboru s silo poskusila uveljaviti svojo voljo in na podlagi odigranega incidenta poskušala priti do vojaških obveznikov. 2. junija 1991 smo bili priča prisegi prvih slovenskih vojakov na Igu in V Pekrah. To so bili prvi mirnodobni vojaki, njihova vloga pa je bila kmalu na preizkušnji. Skoraj mesec kasneje, 25. junija 1991, je Republika Slovenija razglasila samostojnost. Na slovesnosti na Trgu republike smo videli slovenskega vojaka, ki je sprejel izziv. Prvič smo lahko občudovali častno četo. In videli smo, da je slovenski narod ponosen narod, ki se ne boji prihodnosti. Istega dne so oklepne in druge enote JLA začele oboroženo agresijo nad ozemljem Republike Slovenije. Slovenski vojak in vsa Slovenija je boj sprejela. Enote Teritorialna Obramba in Policije so načrte vojske odločno zaustavile. Zmagale so v spopadih za meje, zaustavile premike sovražnih kolon, blokirale enote JLA v vojašnicah in jim onemogočile oskrbo. Že med vojno so se oblikovale prve enote rodov. V vsaki pokrajini so vzpostavili vod poklicnih vojakov. 20. decembra 1994 so poslanci v Državnem zboru RS sprejeli nov Zakon o obrambi. Z njim so TO preimenovali v Slovensko vojsko

75 min

Ob dnevu Slovenske vojske se spominjamo dneva, ko se je meseca maja leta 1991 v 710. učnem centru Pekre in 510. učnem centru Ig pri Ljubljani začelo izvajanje poskusnega vojaškega roka s prvo generacijo slovenskih vojakov v novejši zgodovini naše države. To so bili prvi zametki vojske v samostojni Sloveniji. 23. maja 1991 je Jugoslovanska Ljudska Armada v učnem centru Pekre pri Mariboru s silo poskusila uveljaviti svojo voljo in na podlagi odigranega incidenta poskušala priti do vojaških obveznikov. 2. junija 1991 smo bili priča prisegi prvih slovenskih vojakov na Igu in V Pekrah. To so bili prvi mirnodobni vojaki, njihova vloga pa je bila kmalu na preizkušnji. Skoraj mesec kasneje, 25. junija 1991, je Republika Slovenija razglasila samostojnost. Na slovesnosti na Trgu republike smo videli slovenskega vojaka, ki je sprejel izziv. Prvič smo lahko občudovali častno četo. In videli smo, da je slovenski narod ponosen narod, ki se ne boji prihodnosti. Istega dne so oklepne in druge enote JLA začele oboroženo agresijo nad ozemljem Republike Slovenije. Slovenski vojak in vsa Slovenija je boj sprejela. Enote Teritorialna Obramba in Policije so načrte vojske odločno zaustavile. Zmagale so v spopadih za meje, zaustavile premike sovražnih kolon, blokirale enote JLA v vojašnicah in jim onemogočile oskrbo. Že med vojno so se oblikovale prve enote rodov. V vsaki pokrajini so vzpostavili vod poklicnih vojakov. 20. decembra 1994 so poslanci v Državnem zboru RS sprejeli nov Zakon o obrambi. Z njim so TO preimenovali v Slovensko vojsko

Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju, prenos

26. 4. 2016

Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju, s katero bomo obeležili tudi 75. obletnico ustanovitve OF.

84 min

Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju, s katero bomo obeležili tudi 75. obletnico ustanovitve OF.

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada z znakovnim jezikom

7. 2. 2016

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega skladaprenos v živo iz Cankarjevega doma. Iz Cankarjevega doma bomo v živo prenašali državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Letošnjo proslavo je zasnoval režiser Mare Bulc. Nastopali bodo: Irena Preda, Ali R Taha, Chris Eckman, Nagisa Moritoki, Katinka Dimkaroska, Damir Avdić, Pia Zemljič, Nadežda Tokareva in Natalia Morozova. Režiser prenosa: Slavko Hren

81 min

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega skladaprenos v živo iz Cankarjevega doma. Iz Cankarjevega doma bomo v živo prenašali državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Letošnjo proslavo je zasnoval režiser Mare Bulc. Nastopali bodo: Irena Preda, Ali R Taha, Chris Eckman, Nagisa Moritoki, Katinka Dimkaroska, Damir Avdić, Pia Zemljič, Nadežda Tokareva in Natalia Morozova. Režiser prenosa: Slavko Hren

Prešerno po Prešernu

7. 2. 2016

Prešerno po Prešernu Po proslavi vas vabimo še k ogledu oddaje Prešerno po Prešernu, kjer bomo v živo spremljali dogajanje po proslavi v preddverju Cankarjevega doma, naši gostje pa bodo Kulturna Ministrica Julijana Bizjak Mlakar, Prešernovi nagrajenci ter znani slovenski kulturniki. Novinarke: Meta Česnik, Polona Balantič, Nina Jerman. Režiser: Slavko Hren (Prešernova proslava bo v neposrednem prenosu na MMC TV omogočena tudi s tolmačem v znakovnem jeziku za gluhe in naglušne.)

42 min

Prešerno po Prešernu Po proslavi vas vabimo še k ogledu oddaje Prešerno po Prešernu, kjer bomo v živo spremljali dogajanje po proslavi v preddverju Cankarjevega doma, naši gostje pa bodo Kulturna Ministrica Julijana Bizjak Mlakar, Prešernovi nagrajenci ter znani slovenski kulturniki. Novinarke: Meta Česnik, Polona Balantič, Nina Jerman. Režiser: Slavko Hren (Prešernova proslava bo v neposrednem prenosu na MMC TV omogočena tudi s tolmačem v znakovnem jeziku za gluhe in naglušne.)

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada

7. 2. 2016

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega skladaprenos v živo iz Cankarjevega doma. Iz Cankarjevega doma bomo v živo prenašali državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Letošnjo proslavo je zasnoval režiser Mare Bulc. Nastopali bodo: Irena Preda, Ali R Taha, Chris Eckman, Nagisa Moritoki, Katinka Dimkaroska, Damir Avdić, Pia Zemljič, Nadežda Tokareva in Natalia Morozova. Režiser prenosa: Slavko Hren

81 min

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega skladaprenos v živo iz Cankarjevega doma. Iz Cankarjevega doma bomo v živo prenašali državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Letošnjo proslavo je zasnoval režiser Mare Bulc. Nastopali bodo: Irena Preda, Ali R Taha, Chris Eckman, Nagisa Moritoki, Katinka Dimkaroska, Damir Avdić, Pia Zemljič, Nadežda Tokareva in Natalia Morozova. Režiser prenosa: Slavko Hren

Državna počastitev dneva samostojnosti in enotnosti z znakovnim jezikom

23. 12. 2015

23. decembra 1990 je potekal plebiscit o vprašanju »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«. Udeležilo se ga je kar 93,2 odstotkov vseh volilnih upravičencev, okrog 95 odstotkov pa jih odgovorilo pritrdilno (to predstavlja 88,5 odstotkov vseh volivcev). Ti rezultati so bili razglašeni tri dni kasneje, 26. decembra 1990, kar je bil začetek osamosvajanja Slovenije. Ta dan obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.

70 min

23. decembra 1990 je potekal plebiscit o vprašanju »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«. Udeležilo se ga je kar 93,2 odstotkov vseh volilnih upravičencev, okrog 95 odstotkov pa jih odgovorilo pritrdilno (to predstavlja 88,5 odstotkov vseh volivcev). Ti rezultati so bili razglašeni tri dni kasneje, 26. decembra 1990, kar je bil začetek osamosvajanja Slovenije. Ta dan obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.

Državna počastitev dneva samostojnosti in enotnosti

23. 12. 2015

23. decembra 1990 je potekal plebiscit o vprašanju »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«. Udeležilo se ga je kar 93,2 odstotkov vseh volilnih upravičencev, okrog 95 odstotkov pa jih odgovorilo pritrdilno (to predstavlja 88,5 odstotkov vseh volivcev). Ti rezultati so bili razglašeni tri dni kasneje, 26. decembra 1990, kar je bil začetek osamosvajanja Slovenije. Ta dan obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.

74 min

23. decembra 1990 je potekal plebiscit o vprašanju »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«. Udeležilo se ga je kar 93,2 odstotkov vseh volilnih upravičencev, okrog 95 odstotkov pa jih odgovorilo pritrdilno (to predstavlja 88,5 odstotkov vseh volivcev). Ti rezultati so bili razglašeni tri dni kasneje, 26. decembra 1990, kar je bil začetek osamosvajanja Slovenije. Ta dan obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.

25. obletnica prvega postroja Slovenske vojske

16. 12. 2015

Prvi postroj Slovenske vojske v Kočevski Reki

57 min

Prvi postroj Slovenske vojske v Kočevski Reki

Dan Rudolfa Maistra

22. 11. 2015

Slovesnost ob dnevu Rudolfa Maistra Umetniška zasnova: Luka Marcen, Tomaž Marčič, Matjaž Brežnik Izvedba: I. gimnazija v Celju in Glasbena šola Celje z gosti

61 min

Slovesnost ob dnevu Rudolfa Maistra Umetniška zasnova: Luka Marcen, Tomaž Marčič, Matjaž Brežnik Izvedba: I. gimnazija v Celju in Glasbena šola Celje z gosti

Slovesnost ob podelitvi Zoisovih nagrad in priznanj, priznanja ambasador znanosti in Puhovega priznanja 2015

20. 11. 2015

"Odnos države do znanosti, je odnos do narodove prihodnosti. Zato se bo s slovesno prireditvijo in podelitvijo nagrad in priznanj pela himna v čast države in izjemnih ljudi, ki ustvarjajo boljši in lepšii svet ter spreminjajo prihodnost v razvidne obrazce." To je uvodni motto letošnje tradicionalne državne proslave, ki nosi ime znamenitega razsvetljenca in znanstvenika Žige Zoisa. Podelitev državnih nagrad s področja znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti bo letos potekala v Avditoriju Portorož, TVS pa jo bo neposredno prenašala na II. programu. Podelili bodo Zoisove nagrade (tudi za življensko delo) in priznanja, priznanja ambasador znanosti in Puhova priznanja. Slavnostna govornica na prireditvi bo ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, v imenu Odbora RS za nagrade in priznanja pa bo poročala njegova predsednica dr.Tamara Lah Turnšek. Prejemniki nagrad in priznanj bodo predstavljeni s kratkimi video filmi. V kulturnem programu bodo sodelovali igralec Peter Musevski, MPZ Obala Koper, pianist Bojan Gorišek in mali orkester, prireditev pa bo povezovala Tajda Lekše.

81 min

"Odnos države do znanosti, je odnos do narodove prihodnosti. Zato se bo s slovesno prireditvijo in podelitvijo nagrad in priznanj pela himna v čast države in izjemnih ljudi, ki ustvarjajo boljši in lepšii svet ter spreminjajo prihodnost v razvidne obrazce." To je uvodni motto letošnje tradicionalne državne proslave, ki nosi ime znamenitega razsvetljenca in znanstvenika Žige Zoisa. Podelitev državnih nagrad s področja znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti bo letos potekala v Avditoriju Portorož, TVS pa jo bo neposredno prenašala na II. programu. Podelili bodo Zoisove nagrade (tudi za življensko delo) in priznanja, priznanja ambasador znanosti in Puhova priznanja. Slavnostna govornica na prireditvi bo ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, v imenu Odbora RS za nagrade in priznanja pa bo poročala njegova predsednica dr.Tamara Lah Turnšek. Prejemniki nagrad in priznanj bodo predstavljeni s kratkimi video filmi. V kulturnem programu bodo sodelovali igralec Peter Musevski, MPZ Obala Koper, pianist Bojan Gorišek in mali orkester, prireditev pa bo povezovala Tajda Lekše.

25. OBLETNICA ODLOČITVE O SLOVENSKI SAMOSTOJNOSTI ''Poljče 1990 - 2015''

13. 11. 2015

25. OBLETNICA ODLOČITVE O SLOVENSKI SAMOSTOJNOSTI ''Poljče 1990 - 2015''

59 min

25. OBLETNICA ODLOČITVE O SLOVENSKI SAMOSTOJNOSTI ''Poljče 1990 - 2015''

Proslava ob dnevu reformacije

30. 10. 2015

Prenos proslave ob dnevu reformacije.

62 min

Prenos proslave ob dnevu reformacije.

Proslava ob 68. obletnici priključitve Primorske k matični domovini, prenos iz Tolmina

12. 9. 2015

Od leta 2006 praznujemo državni praznik vrnitve oz. priključitve Primorske k matični domovini v spomin na 15. september 1947, ko je bila uveljavljena mirovna pogodba, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske. Primorke in Primorci smo še posebej občutljivi in navezani na ta praznik, saj je za velik del primorskega naroda to dejanje pomenilo dokončno osvoboditev izpod več desetletnega zatiranja. Še posebej močno ta praznik čutijo Slovenci v Italiji, ki se morajo še danes intenzivno zavzemati za svoje pravice, svoj jezik, svoj obstoj. Osrednje proslave ob prazniku vselej odmevajo in vselej znova združijo Primorce. Vsako leto osrednjo slovesnost pripravijo v drugem kraju Primorske. Za letošnjo so združili moči v Tolminu.

80 min

Od leta 2006 praznujemo državni praznik vrnitve oz. priključitve Primorske k matični domovini v spomin na 15. september 1947, ko je bila uveljavljena mirovna pogodba, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske. Primorke in Primorci smo še posebej občutljivi in navezani na ta praznik, saj je za velik del primorskega naroda to dejanje pomenilo dokončno osvoboditev izpod več desetletnega zatiranja. Še posebej močno ta praznik čutijo Slovenci v Italiji, ki se morajo še danes intenzivno zavzemati za svoje pravice, svoj jezik, svoj obstoj. Osrednje proslave ob prazniku vselej odmevajo in vselej znova združijo Primorce. Vsako leto osrednjo slovesnost pripravijo v drugem kraju Primorske. Za letošnjo so združili moči v Tolminu.

Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti

24. 6. 2015

25. junija praznujemo spomin na eno največjih prelomnic v slovenski zgodovini – spomin na dan, ko je Slovenija postala formalno neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina samostojnosti. S tem dejanjem se je pričela 10-dnevna osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad jugoslovanske vojske in tako potrdila svojo neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije. To je bil prvi oboroženi spopad na Balkanu po drugi svetovni vojni.

54 min

25. junija praznujemo spomin na eno največjih prelomnic v slovenski zgodovini – spomin na dan, ko je Slovenija postala formalno neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina samostojnosti. S tem dejanjem se je pričela 10-dnevna osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad jugoslovanske vojske in tako potrdila svojo neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije. To je bil prvi oboroženi spopad na Balkanu po drugi svetovni vojni.

Umetnost-jezik brez meja: Ob 70-letnici Konservatorija Maribor, slavnostna akademija

10. 6. 2015

Umetnost je od samih začetkov jezik, ki ne pozna meja, niti ovir. Umetnost ne potrebuje posrednika. Zmeraj najde pot do ljudi in njihovih duš. Konservatorij za glasbo in balet Maribor v letu 2015 praznuje sedem desetletij svojega delovanja. Slavnostna prireditev ob jubileju je bila v četrtek, 16. aprila 2015 ob 19. uri v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Nastopili so pihalni orkester, balet, zbor in simfonični orkester. Vabljeni k ogledu!

70 min

Umetnost je od samih začetkov jezik, ki ne pozna meja, niti ovir. Umetnost ne potrebuje posrednika. Zmeraj najde pot do ljudi in njihovih duš. Konservatorij za glasbo in balet Maribor v letu 2015 praznuje sedem desetletij svojega delovanja. Slavnostna prireditev ob jubileju je bila v četrtek, 16. aprila 2015 ob 19. uri v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Nastopili so pihalni orkester, balet, zbor in simfonični orkester. Vabljeni k ogledu!

Ob 70-letnici Konservatorija Maribor, posnetek celotne prireditve

9. 6. 2015

Umetnost je od samih začetkov jezik, ki ne pozna meja, niti ovir. Umetnost ne potrebuje posrednika. Zmeraj najde pot do ljudi in njihovih duš. Konservatorij za glasbo in balet Maribor v letu 2015 praznuje sedem desetletij svojega delovanja. Slavnostna prireditev ob jubileju je bila v četrtek, 16. aprila 2015 ob 19. uri v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Nastopili so pihalni orkester, balet, zbor in simfonični orkester.

96 min

Umetnost je od samih začetkov jezik, ki ne pozna meja, niti ovir. Umetnost ne potrebuje posrednika. Zmeraj najde pot do ljudi in njihovih duš. Konservatorij za glasbo in balet Maribor v letu 2015 praznuje sedem desetletij svojega delovanja. Slavnostna prireditev ob jubileju je bila v četrtek, 16. aprila 2015 ob 19. uri v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Nastopili so pihalni orkester, balet, zbor in simfonični orkester.

Ponosni na Slovenijo, posnetek prireditve

16. 5. 2015

Teritorialna obramba SRS je bila sistemsko del enotnih oboroženih sil Socialistične federativne Republike Jugoslavije. Velika večina aktivnih oficirjev v višjih poveljniških strukturah TO SRS, čeprav so bili po narodnosti Slovenci, je slepo sledila ukazom iz Beograda. Vrhunec takšne slepe pokornosti je bil dosledno izvršen ukaz o razorožitvi TO SRS, ki je bil, kot direktna posledica volilne zmage DEMOS-a, izdan tik pred prisego prve slovenske demokratično izvoljene vlade, sredi maja 1990. Ukazu je sledila prikrita (samo)razorožitev TO SRS. S tem je bila uspešno izvršena prva faza agresije JLA na Slovenijo, kar je bil, de facto, tudi začetek vojne za Slovenijo. Ukazu se je že v prvih dneh uprlo nekaj pogumnih in narodno zavednih poveljnikov občinskih ravni, kar je bilo brez dvoma vsega spoštovanja vredno posamično dejanje.

52 min

Teritorialna obramba SRS je bila sistemsko del enotnih oboroženih sil Socialistične federativne Republike Jugoslavije. Velika večina aktivnih oficirjev v višjih poveljniških strukturah TO SRS, čeprav so bili po narodnosti Slovenci, je slepo sledila ukazom iz Beograda. Vrhunec takšne slepe pokornosti je bil dosledno izvršen ukaz o razorožitvi TO SRS, ki je bil, kot direktna posledica volilne zmage DEMOS-a, izdan tik pred prisego prve slovenske demokratično izvoljene vlade, sredi maja 1990. Ukazu je sledila prikrita (samo)razorožitev TO SRS. S tem je bila uspešno izvršena prva faza agresije JLA na Slovenijo, kar je bil, de facto, tudi začetek vojne za Slovenijo. Ukazu se je že v prvih dneh uprlo nekaj pogumnih in narodno zavednih poveljnikov občinskih ravni, kar je bilo brez dvoma vsega spoštovanja vredno posamično dejanje.

Dan Slovenske vojske

15. 5. 2015

Dan Slovenske vojske zaznamuje mejnik iz časa priprav na osamosvojitev, ko je Slovenija začela samostojno urejati tudi obrambni sistem, tako so v takratni slovenski Teritorialni obrambi 15. maja 1991 sprejeli na obvezno služenje vojaškega roka prvo generacijo slovenskih nabornikov, ki so služenje domovini opravili v dveh učnih centrih: v 710. učnem centru v Pekrah pri Mariboru je služilo 120, v 510. učnem centru na Igu pri Ljubljani pa 180 nabornikov.

73 min

Dan Slovenske vojske zaznamuje mejnik iz časa priprav na osamosvojitev, ko je Slovenija začela samostojno urejati tudi obrambni sistem, tako so v takratni slovenski Teritorialni obrambi 15. maja 1991 sprejeli na obvezno služenje vojaškega roka prvo generacijo slovenskih nabornikov, ki so služenje domovini opravili v dveh učnih centrih: v 710. učnem centru v Pekrah pri Mariboru je služilo 120, v 510. učnem centru na Igu pri Ljubljani pa 180 nabornikov.

Državna proslava ob 70. obletnici konca II. svetovne vojne

8. 5. 2015

Zmaga nad fašizmom in nacizmom je zmaga svetovne civilizacije, spopad je bil epohalen in svetoven in je daleč presegal Evropo, da o Sloveniji niti ne govorimo. Sile osi so imele Japonsko, sile svobode pa Ameriko. Majska zmaga leta 1945 je zato zmaga, ki jo je treba proslavljat svetovno, tudi s slovensko proslavo.

73 min

Zmaga nad fašizmom in nacizmom je zmaga svetovne civilizacije, spopad je bil epohalen in svetoven in je daleč presegal Evropo, da o Sloveniji niti ne govorimo. Sile osi so imele Japonsko, sile svobode pa Ameriko. Majska zmaga leta 1945 je zato zmaga, ki jo je treba proslavljat svetovno, tudi s slovensko proslavo.

650 let Novega mesta

9. 4. 2015

650 LET NOVEGA MESTA, prenos kulturne prireditve. Slavnostna akademija ob 650. obletnici ustanovitve Novega mesta iz Športne dvorane Leona Štuklja v režiji Matjaža Bergerja.

55 min

650 LET NOVEGA MESTA, prenos kulturne prireditve. Slavnostna akademija ob 650. obletnici ustanovitve Novega mesta iz Športne dvorane Leona Štuklja v režiji Matjaža Bergerja.

Državna proslava ob 25. obletnici prvih demokratičnih večstrankarskih volitev z znakovnim jezikom

7. 4. 2015

Vse, kar se bo naslednji dan dogajalo v slovenskem in evropskem parlamentu, slovenski in svetovni politiki ter slovenski in svetovni družbi izveste v 5 minutah. Oddaja Sporočamo je premierno na sporedu tretjega programa TV Slovenija vsak dan ob 19:55.

53 min

Vse, kar se bo naslednji dan dogajalo v slovenskem in evropskem parlamentu, slovenski in svetovni politiki ter slovenski in svetovni družbi izveste v 5 minutah. Oddaja Sporočamo je premierno na sporedu tretjega programa TV Slovenija vsak dan ob 19:55.

Državna proslava ob 25. obletnici prvih demokratičnih večstrankarskih volitev

7. 4. 2015

Proslava ob 25 letnici prvih večstrankarskih volitev.

53 min

Proslava ob 25 letnici prvih večstrankarskih volitev.

Podelitev Bloudkovih nagrad; 50 let, prenos iz Ljubljane

11. 2. 2015

V Ljubljani vsako leto odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj za dosežke na področju športa podeljuje Bloudkove nagrade in plakete kot najvišje državno priznanje Republike Slovenije, in to že od leta 1965. Imenovana so po velikem športnem delavcu in funkcionarju Stanku Bloudku. Tako bodo nocoj v Cankarjevem domu podelili 3 nagrade in 11 plaket najzaslužnejšim športnikom in športnim delavcem v Sloveniji , za dosežke v preteklem obdobju. To vsakoletno prireditev si boste lahko ogledali v neposrednem prenosu.

61 min

V Ljubljani vsako leto odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj za dosežke na področju športa podeljuje Bloudkove nagrade in plakete kot najvišje državno priznanje Republike Slovenije, in to že od leta 1965. Imenovana so po velikem športnem delavcu in funkcionarju Stanku Bloudku. Tako bodo nocoj v Cankarjevem domu podelili 3 nagrade in 11 plaket najzaslužnejšim športnikom in športnim delavcem v Sloveniji , za dosežke v preteklem obdobju. To vsakoletno prireditev si boste lahko ogledali v neposrednem prenosu.

Prešernova proslava: Sipanje svetlobe z znakovnim jezikom

8. 2. 2015

PREŠERNOVA PROSLAVA, na predvečer slovenskega kulturnega praznika prenos v živo iz Cankarjevega doma Iz Cankarjevega doma vam bomo v živo prenašali državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Sejalci svetlobe je naslov letošnje proslave, ki jo je zasnoval režiser Matej Filipčič.

82 min

PREŠERNOVA PROSLAVA, na predvečer slovenskega kulturnega praznika prenos v živo iz Cankarjevega doma Iz Cankarjevega doma vam bomo v živo prenašali državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Sejalci svetlobe je naslov letošnje proslave, ki jo je zasnoval režiser Matej Filipčič.

Prešerno po Prešernu

7. 2. 2015

Prešerno po Prešernu V oddaji , v kateri se bomo v živo javljali iz Cankarjevega doma po proslavi ter podelitvi Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Gostili bomo nagrajence , Ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar , ter nekatere slovenske kulturnike.

40 min

Prešerno po Prešernu V oddaji , v kateri se bomo v živo javljali iz Cankarjevega doma po proslavi ter podelitvi Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Gostili bomo nagrajence , Ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar , ter nekatere slovenske kulturnike.

Prešernova proslava: Sipanje svetlobe

7. 2. 2015

PREŠERNOVA PROSLAVA, na predvečer slovenskega kulturnega praznika prenos v živo iz Cankarjevega doma Iz Cankarjevega doma vam bomo v živo prenašali državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Sipanje svetlobe je naslov letošnje proslave, ki jo je zasnoval režiser Matej Filipčič. Prešernova proslava bo v neposrednem prenosu na MMC TV omogočena tudi s tolmačem v znakovni jezik za gluhe in naglušne.

82 min

PREŠERNOVA PROSLAVA, na predvečer slovenskega kulturnega praznika prenos v živo iz Cankarjevega doma Iz Cankarjevega doma vam bomo v živo prenašali državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Sipanje svetlobe je naslov letošnje proslave, ki jo je zasnoval režiser Matej Filipčič. Prešernova proslava bo v neposrednem prenosu na MMC TV omogočena tudi s tolmačem v znakovni jezik za gluhe in naglušne.

Pred Prešernovo proslavo

7. 2. 2015

Pred Prešernovo proslavo V kratki oddaji se bosta v živo iz Cankarjevega doma javili novinarki Meta Česnik in Nina Jerman ter predstavili letošnjo proslavo, katere avtor je Matej Filipčič. Zanimalo nas je tudi, kako poteka izbor nagrajencev, ter zgodovina Prešernovih nagrad.

12 min

Pred Prešernovo proslavo V kratki oddaji se bosta v živo iz Cankarjevega doma javili novinarki Meta Česnik in Nina Jerman ter predstavili letošnjo proslavo, katere avtor je Matej Filipčič. Zanimalo nas je tudi, kako poteka izbor nagrajencev, ter zgodovina Prešernovih nagrad.

Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti z znakovnim jezikom

23. 12. 2014

Kaj se dogaja na slovenskih sodiščih, cestah, za zaprtimi vrati, strelski obračuni v tujini, naravne katastrofe, večje nesreče so tema osemminutne oddaje Kronika, ki je premierno na sporedu tretjega programa TV Slovenija od ponedeljka do sobote ob 17:50 uri.

60 min

Kaj se dogaja na slovenskih sodiščih, cestah, za zaprtimi vrati, strelski obračuni v tujini, naravne katastrofe, večje nesreče so tema osemminutne oddaje Kronika, ki je premierno na sporedu tretjega programa TV Slovenija od ponedeljka do sobote ob 17:50 uri.

Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti

23. 12. 2014

23. decembra 1990 je potekal plebiscit o vprašanju »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«. Udeležilo se ga je kar 93,2 odstotkov vseh volilnih upravičencev, okrog 95 odstotkov pa jih odgovorilo pritrdilno (to predstavlja 88,5 odstotkov vseh volivcev). Ti rezultati so bili razglašeni tri dni kasneje, 26. decembra 1990, kar je bil začetek osamosvajanja Slovenije. Ta dan obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.

60 min

23. decembra 1990 je potekal plebiscit o vprašanju »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«. Udeležilo se ga je kar 93,2 odstotkov vseh volilnih upravičencev, okrog 95 odstotkov pa jih odgovorilo pritrdilno (to predstavlja 88,5 odstotkov vseh volivcev). Ti rezultati so bili razglašeni tri dni kasneje, 26. decembra 1990, kar je bil začetek osamosvajanja Slovenije. Ta dan obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.

Slovesnost ob 25. obletnici akcije Sever

1. 12. 2014

Spominski dan združenja Sever je prvi december, kot spomin na leto 1989, ko so pripadniki tedanjih slovenskih policijskih sil preprečili prihod več stotim Miloševićevim podpornikom z avtobusi iz Srbije v Ljubljano 1. decembra 1989 na "miting resnice"

58 min

Spominski dan združenja Sever je prvi december, kot spomin na leto 1989, ko so pripadniki tedanjih slovenskih policijskih sil preprečili prihod več stotim Miloševićevim podpornikom z avtobusi iz Srbije v Ljubljano 1. decembra 1989 na "miting resnice"

Proslava ob dnevu generala Rudolfa Maistra

22. 11. 2014

Rudolf Maister, znan tudi kot Vojanov, se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, na Šutni 23, in sicer kot najmlajši sin matere Frančiške ter očeta Francu. Bil je pesnik, ljubiteljski slikar, ljubitelj knjig, kar pa je za Slovence najpomembnejše, bil je borec za severno mejo takoj po koncu prve svetovne vojne. 23. novembra 1918 je ob 4. uri zjutraj s svojimi možmi, imenovanimi ”mariborski pešpolk”, torej z delom prve prave slovenske vojske, ki je v celoti štela 4000 vojakov in 200 častnikov, razorožil nemško zeleno gardo, ta naj bi varovala Nemce v Mariboru in zagotovila, da bi to mesto s svojo okolico pripadlo novonastali republiki Avstriji. Nekaj dni za tem pa so Maister in njegovi borci zasedli večino tedanje Spodnje Štajarske in tako Maribor ter okolico pridružili tedaj novonastali Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, dandanes pa je del Republike Slovenije, naše samostojne države. General Rudolf Maister-Vojanov je umrl 26. julija 1934 na Uncu pri Rakeku, pokopan pa je na pobreškem pokopališču v Mariboru.

58 min

Rudolf Maister, znan tudi kot Vojanov, se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, na Šutni 23, in sicer kot najmlajši sin matere Frančiške ter očeta Francu. Bil je pesnik, ljubiteljski slikar, ljubitelj knjig, kar pa je za Slovence najpomembnejše, bil je borec za severno mejo takoj po koncu prve svetovne vojne. 23. novembra 1918 je ob 4. uri zjutraj s svojimi možmi, imenovanimi ”mariborski pešpolk”, torej z delom prve prave slovenske vojske, ki je v celoti štela 4000 vojakov in 200 častnikov, razorožil nemško zeleno gardo, ta naj bi varovala Nemce v Mariboru in zagotovila, da bi to mesto s svojo okolico pripadlo novonastali republiki Avstriji. Nekaj dni za tem pa so Maister in njegovi borci zasedli večino tedanje Spodnje Štajarske in tako Maribor ter okolico pridružili tedaj novonastali Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, dandanes pa je del Republike Slovenije, naše samostojne države. General Rudolf Maister-Vojanov je umrl 26. julija 1934 na Uncu pri Rakeku, pokopan pa je na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Obeležitev odločitve o slovenski samostojnosti "Poljče 1990-2014"

7. 11. 2014

Leta 1990 so se 9. in 10. novembra v Poljčah na Gorenjskem zbrali delegati vladne koalicije Demos, ministri in nekateri strokovni sodelavci ter sprejeli zgodovinsko odločitev o samostojnosti Slovenije.

47 min

Leta 1990 so se 9. in 10. novembra v Poljčah na Gorenjskem zbrali delegati vladne koalicije Demos, ministri in nekateri strokovni sodelavci ter sprejeli zgodovinsko odločitev o samostojnosti Slovenije.

Prenos proslave ob dnevu reformacije iz Nove Gorice

30. 10. 2014

Lubeznivi bratje! Lubi Slovenci! Prenos proslave na predvečer Dneva reformacije, v SNG Nova Gorica Avtorja scenarija: Vinko Möderndorfer in Dušan Voglar Režija: Zvone Šedlbauer

53 min

Lubeznivi bratje! Lubi Slovenci! Prenos proslave na predvečer Dneva reformacije, v SNG Nova Gorica Avtorja scenarija: Vinko Möderndorfer in Dušan Voglar Režija: Zvone Šedlbauer

Priključitev Primorske k matični domovini, prenos iz Izole

13. 9. 2014

Letos mineva 71 let od ustanovitve IX. Korpusa, pa tudi od ustanovitve Prekomorskih brigad in Skupnosti partizanskih učiteljev. Vsi so bili ključnega pomena za boj proti okupatorju med drugo svetovno vojno in za priključitev Primorske matični domovini. Pred 67 leti,15. septembra 1947, se je z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe velik del Primorske, ki je bil po koncu prve svetovne vojne dodeljen Italiji, pripadel Jugoslaviji. Pogodba je takratni Jugoslaviji prinesla tudi Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S to odločitvijo se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Primorska je in ostaja simbol združevanja, zato bo izolska golobica ponesla sporočilo, da bomo le s spominom, sobivanjem, spoštljivostjo, pravičnostjo, pozitivno mislijo in jasno vizijo skupne prihodnosti stopili v novo življenje.

87 min

Letos mineva 71 let od ustanovitve IX. Korpusa, pa tudi od ustanovitve Prekomorskih brigad in Skupnosti partizanskih učiteljev. Vsi so bili ključnega pomena za boj proti okupatorju med drugo svetovno vojno in za priključitev Primorske matični domovini. Pred 67 leti,15. septembra 1947, se je z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe velik del Primorske, ki je bil po koncu prve svetovne vojne dodeljen Italiji, pripadel Jugoslaviji. Pogodba je takratni Jugoslaviji prinesla tudi Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S to odločitvijo se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Primorska je in ostaja simbol združevanja, zato bo izolska golobica ponesla sporočilo, da bomo le s spominom, sobivanjem, spoštljivostjo, pravičnostjo, pozitivno mislijo in jasno vizijo skupne prihodnosti stopili v novo življenje.

Državna komemoracija v spomin žrtvam ob 100. obletnici I. svetovne vojne, prenos iz Ljubljane

9. 9. 2014

Prenos državne komemoracije v spomin umrlim vojakom in civilnim žrtvam prve svetovne vojne pri kostnici žrtev I. svetovne vojne na ljubljanskih Žalah. Slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije, gospod Borut Pahor. Predsednikovemu govoru bo sledil umetniški program v režiji Marjana Bevka, v katerem nam bosta igralca Alida Bevk in Rok Vihar posredovala odlomke iz besedil avtorjev, kot so Erich Maria Remarque, René Arcos, Ivan Cankar, Rudolf Maister, Andrej Budal in France Bevk, ki so bili v vojni udeleženi ali pa je ta nanje močno vplivala. Orkester Slovenske vojske pod vodstvom Andreje Šolar, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec pod vodstvom Primoža Malavašiča in pevca Mojca Bitenc ter Domen Križaj pa bodo interpretirali dela Mauricea Ravela, Gregorja Gojmirja Kreka, Simona Gregorčiča in Sergeja Rahmaninova ter narodni pesmi Oblaki so rudeči in Oj, Doberdob. V sklopu slovesnosti bo v imenu Republike Slovenije predsednik Republike Slovenije h kostnici položil venec. Pred slovesnostjo, ob 12.30, bodo lahko ob prisotnosti Garde Slovenske vojske vence ob kostnico položili posamezniki in predstavniki organizacij, ki bi to želeli. Na proslavi bodo poleg že omenjene Garde Slovenske vojske sodelovali zastavonoše Slovenske vojske, Slovenske policije ter veteranskih in domoljubnih društev.

45 min

Prenos državne komemoracije v spomin umrlim vojakom in civilnim žrtvam prve svetovne vojne pri kostnici žrtev I. svetovne vojne na ljubljanskih Žalah. Slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije, gospod Borut Pahor. Predsednikovemu govoru bo sledil umetniški program v režiji Marjana Bevka, v katerem nam bosta igralca Alida Bevk in Rok Vihar posredovala odlomke iz besedil avtorjev, kot so Erich Maria Remarque, René Arcos, Ivan Cankar, Rudolf Maister, Andrej Budal in France Bevk, ki so bili v vojni udeleženi ali pa je ta nanje močno vplivala. Orkester Slovenske vojske pod vodstvom Andreje Šolar, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec pod vodstvom Primoža Malavašiča in pevca Mojca Bitenc ter Domen Križaj pa bodo interpretirali dela Mauricea Ravela, Gregorja Gojmirja Kreka, Simona Gregorčiča in Sergeja Rahmaninova ter narodni pesmi Oblaki so rudeči in Oj, Doberdob. V sklopu slovesnosti bo v imenu Republike Slovenije predsednik Republike Slovenije h kostnici položil venec. Pred slovesnostjo, ob 12.30, bodo lahko ob prisotnosti Garde Slovenske vojske vence ob kostnico položili posamezniki in predstavniki organizacij, ki bi to želeli. Na proslavi bodo poleg že omenjene Garde Slovenske vojske sodelovali zastavonoše Slovenske vojske, Slovenske policije ter veteranskih in domoljubnih društev.

Proslava ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

16. 8. 2014

Avtor umetniškega dela proslave z naslovom "Danes Prekmurje!", koreograf in režiser Matjaž Farič, pravi, da je podoba Prekmurja zaznamovana s slikami idilične pokrajine, posebnega narečja in dobrih ljudi, ki trdo garajo ter vztrajajo na severovzhodnem robu Slovenije. V ospredju so etnološke,verske,etnične,jezikovne, manjšinske posebnosti, predvsem pa socialni problemi Prekmurja. Obstaja pa tudi sodobnost, ki se vzpostavlja, beži in se vrača nazaj domov. Počasi ter vztrajno pomaga iz ozadja graditi novo (samo)zavest doma, v tujini pa ponosno priznava svoje poreklo. V globaliziranem svetu, ki omogoča hiter pretok informacij in vsebin, se mlajše generacije iz Prekmurja uspešno kosajo s svetom. Kljub sodobnemu izrazu lahko pri njih zaznamo vplive pokrajine, hkrati pa tudi upor proti pasivnosti, negibnosti in samopomilovanju. Ni naključje, da so izbrani glasbeni izvajalci praviloma povezani z eno najprodornejših, neodvisnih glasbenih založb, ki ima sedež prav v Beltincih. Hitrim in nenehnim spremembam se ni moč izogniti. Prekmurje je zaradi bližine meja in odmaknjenosti na rob države še bolj na prepihu. Procesi globalizacije in združevanja v Evropi pokrajini ob Muri omogočajo novo vlogo. Zato Prekmurje potrebuje drugačen pogled na okoliščine. Ob spoštovanju tradicije mora pritrditi tudi novim talentom. Praznik je dobrodošla spodbuda za razmislek o teh izhodiščih, zato: Danes Prekmurje. Programa ne bo izvajal zgolj en izvajalec, ki bi ga izbrali na razpisu, temveč širok spekter izvajalcev in skupin nastopajočih iz Prekmurja: Vokalna skupina BeleTinke po vodstvom Tjaše Šimonka, Folklorna skupina KUD Beltinci, pevka Alja Lipar in glasbenik Ivor Knafelj, plesalci plesnega kluba Zeko, igralka Anita Gregorec, plesalec Leon Marič, upokojenska plesna skupina Generacije ter glasbene skupine: Govoreči bobni, Kleemar, Hexenbrutal ter Werefox. Besedila je prispeval Dušan Šarotar, videoposnetke pa Matej Kolmanko. Slavnostni govornik: predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez.

54 min

Avtor umetniškega dela proslave z naslovom "Danes Prekmurje!", koreograf in režiser Matjaž Farič, pravi, da je podoba Prekmurja zaznamovana s slikami idilične pokrajine, posebnega narečja in dobrih ljudi, ki trdo garajo ter vztrajajo na severovzhodnem robu Slovenije. V ospredju so etnološke,verske,etnične,jezikovne, manjšinske posebnosti, predvsem pa socialni problemi Prekmurja. Obstaja pa tudi sodobnost, ki se vzpostavlja, beži in se vrača nazaj domov. Počasi ter vztrajno pomaga iz ozadja graditi novo (samo)zavest doma, v tujini pa ponosno priznava svoje poreklo. V globaliziranem svetu, ki omogoča hiter pretok informacij in vsebin, se mlajše generacije iz Prekmurja uspešno kosajo s svetom. Kljub sodobnemu izrazu lahko pri njih zaznamo vplive pokrajine, hkrati pa tudi upor proti pasivnosti, negibnosti in samopomilovanju. Ni naključje, da so izbrani glasbeni izvajalci praviloma povezani z eno najprodornejših, neodvisnih glasbenih založb, ki ima sedež prav v Beltincih. Hitrim in nenehnim spremembam se ni moč izogniti. Prekmurje je zaradi bližine meja in odmaknjenosti na rob države še bolj na prepihu. Procesi globalizacije in združevanja v Evropi pokrajini ob Muri omogočajo novo vlogo. Zato Prekmurje potrebuje drugačen pogled na okoliščine. Ob spoštovanju tradicije mora pritrditi tudi novim talentom. Praznik je dobrodošla spodbuda za razmislek o teh izhodiščih, zato: Danes Prekmurje. Programa ne bo izvajal zgolj en izvajalec, ki bi ga izbrali na razpisu, temveč širok spekter izvajalcev in skupin nastopajočih iz Prekmurja: Vokalna skupina BeleTinke po vodstvom Tjaše Šimonka, Folklorna skupina KUD Beltinci, pevka Alja Lipar in glasbenik Ivor Knafelj, plesalci plesnega kluba Zeko, igralka Anita Gregorec, plesalec Leon Marič, upokojenska plesna skupina Generacije ter glasbene skupine: Govoreči bobni, Kleemar, Hexenbrutal ter Werefox. Besedila je prispeval Dušan Šarotar, videoposnetke pa Matej Kolmanko. Slavnostni govornik: predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez.

Dan Slovenske vojske, prenos proslave iz Kranja

15. 5. 2014

Na današnji dan pred 23 leti so v Pekrah pri Mariboru in na Igu pri Ljubljani pričeli usposabljati prve slovenske nabornike. Ta dan je bil razglašen za dan Slovenske vojske.

67 min

Na današnji dan pred 23 leti so v Pekrah pri Mariboru in na Igu pri Ljubljani pričeli usposabljati prve slovenske nabornike. Ta dan je bil razglašen za dan Slovenske vojske.

Orbitalni okteti, slavje ob 10. obletnici vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo, prenos iz Vitanja

9. 5. 2014

Osrednji dogodek v okviru obeleževanja 10. obletnice vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo bo državna proslava, ki bo potekala v petek, 9 maja 2014 v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) v Vitanju s pričetkom ob 20. uri. Slavnostna govornica bo predsednica vlade mag. Alenka Bratušek. Avtor tokratne državne slovesnosti, ki bo potekala pod naslovom Orbitalni okteti, je avtorski oktet Planit, nastopili pa bodo Vitanjski oktet, Oktet citer / Citrarsko društvo Slovenije, Theremidi Orchestra, Oktet Domen, Oktet igralcev, Oktet violončel s kontrabasom, MFS Ivan Navratil in Beneški fantje ter igralci Barbara Cerar, Blaž Šef, Tjaša Železnik, Maruša Majer, Mateja Rebolj in Jožica Avbelj, napovedovalec bo Ivan Lotrič. Avtorji proslave so o proslavi sami med njenim nastajanjem povedali, da gre za "slavje, katerega pojem je združevanje umetnosti in znanosti Evrope, Planeta in Slovenije, pripravljene na XXII. stoletje". Zgrajeno je iz razvojne navpičnice slovenske umetnosti ter vzorčeno s slovensko umetniško besedo, z visoko pesmijo Gregorja Strniše. Pretok časa v slavju bo zajemal vzorce iz duha časa XXI. stoletja in univerzalnega časa ljudskega ter planetarnega. Duhovno izhodišče slavja je kongenialni "Tržaški konstruktivistični ambient" iz leta 1927, s svojimi tremi levitacijskimi skulpturami. Lepota obredja se manifestira s slovenskim umetniškim jezikom ter vizualizacijo vesoljskega visokotehnološkega oblikoslovja, izhajajoč iz velikega slovenskega prispevka vesoljski znanosti.

58 min

Osrednji dogodek v okviru obeleževanja 10. obletnice vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo bo državna proslava, ki bo potekala v petek, 9 maja 2014 v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) v Vitanju s pričetkom ob 20. uri. Slavnostna govornica bo predsednica vlade mag. Alenka Bratušek. Avtor tokratne državne slovesnosti, ki bo potekala pod naslovom Orbitalni okteti, je avtorski oktet Planit, nastopili pa bodo Vitanjski oktet, Oktet citer / Citrarsko društvo Slovenije, Theremidi Orchestra, Oktet Domen, Oktet igralcev, Oktet violončel s kontrabasom, MFS Ivan Navratil in Beneški fantje ter igralci Barbara Cerar, Blaž Šef, Tjaša Železnik, Maruša Majer, Mateja Rebolj in Jožica Avbelj, napovedovalec bo Ivan Lotrič. Avtorji proslave so o proslavi sami med njenim nastajanjem povedali, da gre za "slavje, katerega pojem je združevanje umetnosti in znanosti Evrope, Planeta in Slovenije, pripravljene na XXII. stoletje". Zgrajeno je iz razvojne navpičnice slovenske umetnosti ter vzorčeno s slovensko umetniško besedo, z visoko pesmijo Gregorja Strniše. Pretok časa v slavju bo zajemal vzorce iz duha časa XXI. stoletja in univerzalnega časa ljudskega ter planetarnega. Duhovno izhodišče slavja je kongenialni "Tržaški konstruktivistični ambient" iz leta 1927, s svojimi tremi levitacijskimi skulpturami. Lepota obredja se manifestira s slovenskim umetniškim jezikom ter vizualizacijo vesoljskega visokotehnološkega oblikoslovja, izhajajoč iz velikega slovenskega prispevka vesoljski znanosti.

25 let Majniške deklaracije

8. 5. 2014

Posnetek prireditve iz dvorane Slovenske filharmonije v Ljubljani.

51 min

Posnetek prireditve iz dvorane Slovenske filharmonije v Ljubljani.

Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju - Upor! Zavezniki v boju

30. 4. 2014

Ob dnevu upora proti okupatorju je potekal glasbeno scenski dogodek, kjer so izvajali najbolj znane partizanske pesmi in uspešnice držav zavezniških vojsk, ki so še danes glasbene ikone boja proti nacizmu in fašizmu. Od pesmi Glena Millerja, legendarne angleške pesmi We will meet again, do partizanskih borbenih pesmi, kot sta Na juriš in Hej brigade. Skozi glasbo, dramsko igro in ples povedana zgodba govori, da je bila slovenska partizanska vojska del zmagovitih zavezniških sil, ki so porazile fašizem in nacizem. Govori: “Ne fašizmu, ne nacizmu in ne konformizmu,” in s slednjim odločno nagovarja tudi sedanji čas.

95 min

Ob dnevu upora proti okupatorju je potekal glasbeno scenski dogodek, kjer so izvajali najbolj znane partizanske pesmi in uspešnice držav zavezniških vojsk, ki so še danes glasbene ikone boja proti nacizmu in fašizmu. Od pesmi Glena Millerja, legendarne angleške pesmi We will meet again, do partizanskih borbenih pesmi, kot sta Na juriš in Hej brigade. Skozi glasbo, dramsko igro in ples povedana zgodba govori, da je bila slovenska partizanska vojska del zmagovitih zavezniških sil, ki so porazile fašizem in nacizem. Govori: “Ne fašizmu, ne nacizmu in ne konformizmu,” in s slednjim odločno nagovarja tudi sedanji čas.

Pahoriana, 100 let Borisa Pahorja

26. 8. 2013

Boris Pahor, pisatelj in mislec, ki že sedem desetletij zaznamuje duhovno življenje v rodnem Trstu, v Sloveniji in v Evropi, bo častitljivi življenjski jubilej praznoval v ljubljanski operni hiši. Na slovesnosti, ki jo bo pripravila založba Mladinska knjiga, se bo Pahor o svojem življenju in delu pogovarjal s tremi dijaki iz Celovca, Trsta in Ljubljane. Prejel bo tudi nagrado Državljan Evrope, ki jo podeljuje Evropski parlament posameznikom ali skupinam za dosežke pri vzajemnem razumevanju in tesnejšem povezovanju narodov Evropske unije. Prenos proslave bo mogoče spremljati na TVS 1, RAI3 ter na prvem in tretjem programu Radia Slovenija.

77 min

Boris Pahor, pisatelj in mislec, ki že sedem desetletij zaznamuje duhovno življenje v rodnem Trstu, v Sloveniji in v Evropi, bo častitljivi življenjski jubilej praznoval v ljubljanski operni hiši. Na slovesnosti, ki jo bo pripravila založba Mladinska knjiga, se bo Pahor o svojem življenju in delu pogovarjal s tremi dijaki iz Celovca, Trsta in Ljubljane. Prejel bo tudi nagrado Državljan Evrope, ki jo podeljuje Evropski parlament posameznikom ali skupinam za dosežke pri vzajemnem razumevanju in tesnejšem povezovanju narodov Evropske unije. Prenos proslave bo mogoče spremljati na TVS 1, RAI3 ter na prvem in tretjem programu Radia Slovenija.

Prešerno po Prešernu

7. 2. 2013

39 min

Država praznuje

22. 6. 2012

75 min

Prešerno po Prešernu

7. 2. 2011

33 min

Dan za "da"

23. 12. 2010

192 min

Prešernova proslava

7. 2. 2010

93 min

Prešernova proslava

7. 2. 2009

102 min

Dan Rudolfa Maistra

22. 11. 2008

61 min

Vrh ZDA - EU

10. 6. 2008

57 min

Xiv. generacije znanosti

31. 3. 2008

30 min

Dan Rudolfa Maistra

23. 11. 2007

56 min