Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Državna proslava ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne bo v petek, 9. maja, ob 18. uri v dvorani Stožice v Ljubljani. Kot so zapisali organizatorji proslave, se ob 80-letnici sobivanja v miru bolj kot kadar koli prej soočamo z nestabilnimi časi, ko lahko mir omaje že rahel piš vetra. Prireditelji dogodka si prizadevajo ljudi ozavestiti o tem, kako krhek je današnji čas, in generacije, skupnost, družbo pozivajo k odgovornemu ravnanju in ohranjanju miru tudi v prihodnje.
Državna proslava ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne bo v petek, 9. maja, ob 18. uri v dvorani Stožice v Ljubljani. Kot so zapisali organizatorji proslave, se ob 80-letnici sobivanja v miru bolj kot kadar koli prej soočamo z nestabilnimi časi, ko lahko mir omaje že rahel piš vetra. Prireditelji dogodka si prizadevajo ljudi ozavestiti o tem, kako krhek je današnji čas, in generacije, skupnost, družbo pozivajo k odgovornemu ravnanju in ohranjanju miru tudi v prihodnje.
»Upor ni zgolj oboroženi boj. Ni zgolj nacionalna epopeja. Odpor je najprej neposreden in spontan odgovor na grožnjo razčlovečenja. Je temeljna etična norma, ko so poteptane temeljne vrednote družbenega tkiva. Zgodba o pomoči internirancem iz številnih držav za ceno lastne varnosti dokazuje prav to. Zgodba o koncentracijskem taborišču na Ljubelju, ki je bilo ustanovljeno zaradi gradnje tunela, je zgodovinski in narativni okvir, ki v ospredje postavlja prav tovrstni upor domačinov, ki ni temeljil le na sovraštvu do okupatorja, temveč na spoštovanju človeškega dostojanstva ne glede na nacionalno pripadnost. Nesebična pomoč slovenskih ljudi popolnim neznancem, humanost, ki ji ni primere, ob boku neizmerni krutosti, je vredna vsega spoštovanja. Prav tako kot oboroženi boj, saj se napaja iz temeljne človeškosti in je luč na koncu tunela tudi v najtemnejših časih. S tem sporočilom iz zgodovinskega spomina stopamo tudi v naš čas, ki je vse temnejši, in sporočamo, kako pomembna je zavest o družbeni odgovornosti slehernega med nami, da se kaj takega nikoli več ne zgodi. Konformizem je družbeni problem našega časa. Upor Slovencev, ki ga na podlagi neponarejenih zgodovinskih dejstev ter s pomočjo francoskega dokumentarnega filma, v katerem pričajo preživeli francoskih interniranci, predstavljamo na proslavi, nam je vsem v opomin in vzor,« je zapisal scenarist in režiser pripreditve Tomaž Letnar. Slavnostna govornica na proslavi bo predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
»Upor ni zgolj oboroženi boj. Ni zgolj nacionalna epopeja. Odpor je najprej neposreden in spontan odgovor na grožnjo razčlovečenja. Je temeljna etična norma, ko so poteptane temeljne vrednote družbenega tkiva. Zgodba o pomoči internirancem iz številnih držav za ceno lastne varnosti dokazuje prav to. Zgodba o koncentracijskem taborišču na Ljubelju, ki je bilo ustanovljeno zaradi gradnje tunela, je zgodovinski in narativni okvir, ki v ospredje postavlja prav tovrstni upor domačinov, ki ni temeljil le na sovraštvu do okupatorja, temveč na spoštovanju človeškega dostojanstva ne glede na nacionalno pripadnost. Nesebična pomoč slovenskih ljudi popolnim neznancem, humanost, ki ji ni primere, ob boku neizmerni krutosti, je vredna vsega spoštovanja. Prav tako kot oboroženi boj, saj se napaja iz temeljne človeškosti in je luč na koncu tunela tudi v najtemnejših časih. S tem sporočilom iz zgodovinskega spomina stopamo tudi v naš čas, ki je vse temnejši, in sporočamo, kako pomembna je zavest o družbeni odgovornosti slehernega med nami, da se kaj takega nikoli več ne zgodi. Konformizem je družbeni problem našega časa. Upor Slovencev, ki ga na podlagi neponarejenih zgodovinskih dejstev ter s pomočjo francoskega dokumentarnega filma, v katerem pričajo preživeli francoskih interniranci, predstavljamo na proslavi, nam je vsem v opomin in vzor,« je zapisal scenarist in režiser pripreditve Tomaž Letnar. Slavnostna govornica na proslavi bo predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Proslava režiserja Primoža Ekarta z naslovom V jezik so zapisane sanje temelji na ideji povezovanja umetnosti in znanosti, ki izhajata iz istega temelja, iz jezika. V ospredju prvega dela proslave bo zgodovinsko srečanje pesnika Franceta Prešerna in jezikoslovca Matije Čopa, ki je bilo ključno za razvoj slovenske kulture v 19. stoletju. Drugi del bo predstavil izmišljeno srečanje Prešerna in Čopa po Čopovi smrti, med katerim ga je Čop spodbudil k ustvarjanju, kar je vodilo do nastanka Krsta pri Savici. Tretji del pa se bo ukvarjal z vprašanjem, kje se danes srečujeta umetnost in znanost. Umetniški program bo tako prepleten s podeljevanjem Prešernovih nagrad Dragici Čadež in Draganu Živadinovu ter nagrad Prešernovega sklada Niki Autor, Grupi Ee, Tomažu Gromu, Nataši Kramberger, Nini Rajić Kranjac in Juliju Zorniku. Prejemniki nagrad Prešernovega sklada bodo predstavljeni tudi z videoportreti. Proslava se bo zaključila z interpretacijo Zdravljice, ki bo tokrat združila vse nastopajoče. Slavnostni govor bo imela predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac. Televizijski prenos proslave bo režiral Božo Grlj.
Proslava režiserja Primoža Ekarta z naslovom V jezik so zapisane sanje temelji na ideji povezovanja umetnosti in znanosti, ki izhajata iz istega temelja, iz jezika. V ospredju prvega dela proslave bo zgodovinsko srečanje pesnika Franceta Prešerna in jezikoslovca Matije Čopa, ki je bilo ključno za razvoj slovenske kulture v 19. stoletju. Drugi del bo predstavil izmišljeno srečanje Prešerna in Čopa po Čopovi smrti, med katerim ga je Čop spodbudil k ustvarjanju, kar je vodilo do nastanka Krsta pri Savici. Tretji del pa se bo ukvarjal z vprašanjem, kje se danes srečujeta umetnost in znanost. Umetniški program bo tako prepleten s podeljevanjem Prešernovih nagrad Dragici Čadež in Draganu Živadinovu ter nagrad Prešernovega sklada Niki Autor, Grupi Ee, Tomažu Gromu, Nataši Kramberger, Nini Rajić Kranjac in Juliju Zorniku. Prejemniki nagrad Prešernovega sklada bodo predstavljeni tudi z videoportreti. Proslava se bo zaključila z interpretacijo Zdravljice, ki bo tokrat združila vse nastopajoče. Slavnostni govor bo imela predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac. Televizijski prenos proslave bo režiral Božo Grlj.
Slovenija bo s 1. januarjem 2025 postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. S tem bodo omogočene nove priložnosti za razvoj dinamičnega slovenskega vesoljskega sektorja. Pridružite se nam ob ogledu neposrednega prenosa osrednje slovesnosti v režiji Nejca Gazvode z naslovom »Slovenija, majhna na Zemlji, velika v vesolju,« ki bo v petek, 10. januarja, ob 20.00 na drugem programu Televizije Slovenija. Slavnostna govornika bosta predsednik vlade dr. Robert Golob in generalni direktor Evropske vesoljske agencije Josef Aschbacher. Slovenski inženir in prvi vesoljski arhitekt Herman Potočnik Noordung je pred skoraj 100 leti napisal vizionarsko knjigo Problem vožnje po vesolju – Raketni motor. Na knjigo so se pri svojem delu oprli številni raziskovalci vesolja in razvijalci vesoljskih tehnologij. Zgodovinski trenutek še danes navdihuje Slovensko vesoljsko pisarno Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo.
Slovenija bo s 1. januarjem 2025 postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. S tem bodo omogočene nove priložnosti za razvoj dinamičnega slovenskega vesoljskega sektorja. Pridružite se nam ob ogledu neposrednega prenosa osrednje slovesnosti v režiji Nejca Gazvode z naslovom »Slovenija, majhna na Zemlji, velika v vesolju,« ki bo v petek, 10. januarja, ob 20.00 na drugem programu Televizije Slovenija. Slavnostna govornika bosta predsednik vlade dr. Robert Golob in generalni direktor Evropske vesoljske agencije Josef Aschbacher. Slovenski inženir in prvi vesoljski arhitekt Herman Potočnik Noordung je pred skoraj 100 leti napisal vizionarsko knjigo Problem vožnje po vesolju – Raketni motor. Na knjigo so se pri svojem delu oprli številni raziskovalci vesolja in razvijalci vesoljskih tehnologij. Zgodovinski trenutek še danes navdihuje Slovensko vesoljsko pisarno Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo.
V petek, 20. decembra 2024, bo ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Slavnostni govornik bo predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. S proslavo bomo zaznamovali 34. obletnico plebiscita o samostojnosti Slovenije, na katerem se je skoraj 90 odstotkov volilnih upravičencev odločilo za samostojno Slovenijo. Umetniški del proslave bo tokrat v znamenju Izštekanih. Navdih so namreč ustvarjalci poiskali pri oddaji Izštekani na Valu 202, ki je lani praznovala tridesetletnico. V več kot tristo oddajah na radiu, televiziji in na koncertnih odrih so Izštekani ponudili več sto ur kakovostne slovenske popularne glasbe ter postali njen pomemben sopotnik. Na soroden način smo se pred tremi desetletji »izštekali« kot narod, plebiscitarno enotni smo se podali v neznano, z ustanovitvijo samostojne države smo zgodovinsko presegli sami sebe, sporočajo ustvarjalci proslave. Ta sporočila prinašajo tudi kratki filmski portreti, ki jih je zasnoval režiser Klemen Dvornik. V njih bodo nastopili posameznice in posamezniki, ki so morali zaradi zunanjih okoliščin ali notranje nuje na svoji poti velikokrat preseči sami sebe, pogledati na stvari z drugega zornega kota, se boriti z izključenostjo in omejitvami, za seboj pustiti marsikaj dragocenega. Toda na koncu jim je uspelo. Postali so vzor, ki bogati in krepi vso skupnost.
V petek, 20. decembra 2024, bo ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Slavnostni govornik bo predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. S proslavo bomo zaznamovali 34. obletnico plebiscita o samostojnosti Slovenije, na katerem se je skoraj 90 odstotkov volilnih upravičencev odločilo za samostojno Slovenijo. Umetniški del proslave bo tokrat v znamenju Izštekanih. Navdih so namreč ustvarjalci poiskali pri oddaji Izštekani na Valu 202, ki je lani praznovala tridesetletnico. V več kot tristo oddajah na radiu, televiziji in na koncertnih odrih so Izštekani ponudili več sto ur kakovostne slovenske popularne glasbe ter postali njen pomemben sopotnik. Na soroden način smo se pred tremi desetletji »izštekali« kot narod, plebiscitarno enotni smo se podali v neznano, z ustanovitvijo samostojne države smo zgodovinsko presegli sami sebe, sporočajo ustvarjalci proslave. Ta sporočila prinašajo tudi kratki filmski portreti, ki jih je zasnoval režiser Klemen Dvornik. V njih bodo nastopili posameznice in posamezniki, ki so morali zaradi zunanjih okoliščin ali notranje nuje na svoji poti velikokrat preseči sami sebe, pogledati na stvari z drugega zornega kota, se boriti z izključenostjo in omejitvami, za seboj pustiti marsikaj dragocenega. Toda na koncu jim je uspelo. Postali so vzor, ki bogati in krepi vso skupnost.
V neposrednem prenosu odprtja 40. Slovenskega knjižnega sejma, ki se letos poklanja stoletnici rojstva pesnika Ivana Minattija, bomo spremljali kulturni program v režiji Tomaža Letnarja. Nastopili bodo: igralca Diana Kolenc in Branko Jordan, glasbeniki Maruša Bogataj, Urška Sikovšek, Petra Vidmar in Veljko Stankovič ter pevca Saša Lešnjek in Metod Banko. Letos je država v fokusu Hrvaška, zato pričakujemo tudi visoke goste iz sosednje države. Na odprtju bodo tradicionalno podelili Schwentnerjevo nagrado za dosežke v založništvu.
V neposrednem prenosu odprtja 40. Slovenskega knjižnega sejma, ki se letos poklanja stoletnici rojstva pesnika Ivana Minattija, bomo spremljali kulturni program v režiji Tomaža Letnarja. Nastopili bodo: igralca Diana Kolenc in Branko Jordan, glasbeniki Maruša Bogataj, Urška Sikovšek, Petra Vidmar in Veljko Stankovič ter pevca Saša Lešnjek in Metod Banko. Letos je država v fokusu Hrvaška, zato pričakujemo tudi visoke goste iz sosednje države. Na odprtju bodo tradicionalno podelili Schwentnerjevo nagrado za dosežke v založništvu.
Letošnje leto je vlada razglasila za leto Rudolfa Maistra; mineva namreč 90 let od smrti enega največjih Slovencev, ki ima veliko zaslug za našo suverenost in samostojnost. General Rudolf Maister je v naši zavesti predvsem človek, ki je obranil severno mejo ter ohranil Maribor in Štajersko v slovenskih rokah, narodni heroj, vojskovodja in domoljub. Na proslavi v Kamniku, ki jo pripravlja Ministrstvo za obrambo, bo imel najprej nagovor obrambni minister Borut Sajovic, nato pa še nekdanji obrambni minister in zdajšnji evropski poslanec Marjan Šarec.
Letošnje leto je vlada razglasila za leto Rudolfa Maistra; mineva namreč 90 let od smrti enega največjih Slovencev, ki ima veliko zaslug za našo suverenost in samostojnost. General Rudolf Maister je v naši zavesti predvsem človek, ki je obranil severno mejo ter ohranil Maribor in Štajersko v slovenskih rokah, narodni heroj, vojskovodja in domoljub. Na proslavi v Kamniku, ki jo pripravlja Ministrstvo za obrambo, bo imel najprej nagovor obrambni minister Borut Sajovic, nato pa še nekdanji obrambni minister in zdajšnji evropski poslanec Marjan Šarec.
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je bila v sredo, 30. oktobra 2024, ob 20. uri osrednja državna proslava ob dnevu reformacije. Slavnostni govornik je podpredsednik Vlade Republike Slovenije, minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Matej Arčon. Govoru je sledil umetniški del proslave z naslovom Dokler teče ta motor in utripa to srce. Z dnevom reformacije slavimo obdobje, v katerem smo Slovenci dobili prve tiskane knjige, z njimi pa tudi slovenski knjižni jezik. Letošnja proslava se spominja treh velikih obletnic: 440. obletnice izida Bohoričeve slovnice Zimske urice in Dalmatinovega prevoda Biblije ter 250-letnice Narodne in univerzitetne knjižnice. Knjigo in branje razumemo kot osnovni motor in srce narodne in družbene identitete ter razvoja in napredka posameznika. S knjigo in branjem v domačem jeziku postajamo skupnost, ki lahko misli skupaj in se razvija v nove smeri. Knjiga pomeni rojstvo, utrditev spomina. Tako knjižnice pomenijo vztrajanje v hrambi spomina, zaščiti identitete, ohranjanju kulture in omogočanju napredka in prihodnosti. Režiser Luka Marcen in scenarist dr. Rok Andres sta umetniški del proslave zasnovala z začetkom pri izumu tiska in izidu Prostih zimskih uric o latinskokranjski slovnici (1584) ter pri umestitvi protestantskih tiskov kot gradnikov slovenskih knjižnic. Časovno potovanje se zaustavi v sodobnosti, kjer o položaju slovenščine v svetu razmišljamo ob uveljavljanju slovenskega jezika na platformah velikih mednarodnih podjetij, o njem pa razmišljajo tudi tujci, govorci slovenščine.
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je bila v sredo, 30. oktobra 2024, ob 20. uri osrednja državna proslava ob dnevu reformacije. Slavnostni govornik je podpredsednik Vlade Republike Slovenije, minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Matej Arčon. Govoru je sledil umetniški del proslave z naslovom Dokler teče ta motor in utripa to srce. Z dnevom reformacije slavimo obdobje, v katerem smo Slovenci dobili prve tiskane knjige, z njimi pa tudi slovenski knjižni jezik. Letošnja proslava se spominja treh velikih obletnic: 440. obletnice izida Bohoričeve slovnice Zimske urice in Dalmatinovega prevoda Biblije ter 250-letnice Narodne in univerzitetne knjižnice. Knjigo in branje razumemo kot osnovni motor in srce narodne in družbene identitete ter razvoja in napredka posameznika. S knjigo in branjem v domačem jeziku postajamo skupnost, ki lahko misli skupaj in se razvija v nove smeri. Knjiga pomeni rojstvo, utrditev spomina. Tako knjižnice pomenijo vztrajanje v hrambi spomina, zaščiti identitete, ohranjanju kulture in omogočanju napredka in prihodnosti. Režiser Luka Marcen in scenarist dr. Rok Andres sta umetniški del proslave zasnovala z začetkom pri izumu tiska in izidu Prostih zimskih uric o latinskokranjski slovnici (1584) ter pri umestitvi protestantskih tiskov kot gradnikov slovenskih knjižnic. Časovno potovanje se zaustavi v sodobnosti, kjer o položaju slovenščine v svetu razmišljamo ob uveljavljanju slovenskega jezika na platformah velikih mednarodnih podjetij, o njem pa razmišljajo tudi tujci, govorci slovenščine.
Primorci 15. septembra praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini. Letos bo slovesnost ob 77. obletnici dogodka v Vipavi. Zazvenele bodo misli in pesmi o domovini, o tem, kako smo ponosni na svojo preteklost in kako snujemo prihodnost pod sloganom Moja pesem je himna srca. Prireditev bodo oblikovali Vipavci, otroci, pevci in inštrumentalisti, ki ustvarjajo in delujejo v tem delu Vipavske doline. Prireditve se bosta udeležila predsednica države dr. Nataša Pirc Musar ter predsednik vlade RS in tokratni slavnostni govornik dr. Robert Golob. Prireditev se bo odvila v Vipavi, v nedeljo, 15. septembra, ob 18. uri na Glavnem trgu. Prenos proslave boste lahko spremljali neposredno na 2. programu Televizije Slovenija.
Primorci 15. septembra praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini. Letos bo slovesnost ob 77. obletnici dogodka v Vipavi. Zazvenele bodo misli in pesmi o domovini, o tem, kako smo ponosni na svojo preteklost in kako snujemo prihodnost pod sloganom Moja pesem je himna srca. Prireditev bodo oblikovali Vipavci, otroci, pevci in inštrumentalisti, ki ustvarjajo in delujejo v tem delu Vipavske doline. Prireditve se bosta udeležila predsednica države dr. Nataša Pirc Musar ter predsednik vlade RS in tokratni slavnostni govornik dr. Robert Golob. Prireditev se bo odvila v Vipavi, v nedeljo, 15. septembra, ob 18. uri na Glavnem trgu. Prenos proslave boste lahko spremljali neposredno na 2. programu Televizije Slovenija.
Državna proslava ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki bo v petek, 16. avgusta, ob 20.30 v Beltincih, bo v znamenju razsežnosti prekmurske duše. Po zamisli režiserke in scenaristke Mateje Kokol proslava poudarja nematerialno, neumrljivo bistvo človeka, ki je osrednji, notranji del neulovljive, težko otipljive srži, ki omogoča poglobljeno razsežnost človeškega bivanja. V proslavo so vključena besedila Denisa Škofiča, prodornega mladega avtorja in letošnjega Cankarjevega nagrajenca, pesmi Vlada Kreslina, ki praznuje častitljivih sedemdeset let, ljudsko glasbeno izročilo, sodobna elektronska glasba, pogledi mladih na prekmursko pokrajino in uglasbena poezija Ferija Lainščka. Izvajalke in izvajalci so izbrani z mislijo na različne povezave in stike s pokrajino, ki se je pred 105 leti ponovno združila z matičnim narodom. Proslava je poklon vsem posameznicam in posameznikom, ki so z vso svojo dušo poskrbeli, da lahko danes na prekmurskih tleh uživamo v dosežkih slovenske umetnosti, znanosti in športa. Slavnostna govornica bo predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Državna proslava ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki bo v petek, 16. avgusta, ob 20.30 v Beltincih, bo v znamenju razsežnosti prekmurske duše. Po zamisli režiserke in scenaristke Mateje Kokol proslava poudarja nematerialno, neumrljivo bistvo človeka, ki je osrednji, notranji del neulovljive, težko otipljive srži, ki omogoča poglobljeno razsežnost človeškega bivanja. V proslavo so vključena besedila Denisa Škofiča, prodornega mladega avtorja in letošnjega Cankarjevega nagrajenca, pesmi Vlada Kreslina, ki praznuje častitljivih sedemdeset let, ljudsko glasbeno izročilo, sodobna elektronska glasba, pogledi mladih na prekmursko pokrajino in uglasbena poezija Ferija Lainščka. Izvajalke in izvajalci so izbrani z mislijo na različne povezave in stike s pokrajino, ki se je pred 105 leti ponovno združila z matičnim narodom. Proslava je poklon vsem posameznicam in posameznikom, ki so z vso svojo dušo poskrbeli, da lahko danes na prekmurskih tleh uživamo v dosežkih slovenske umetnosti, znanosti in športa. Slavnostna govornica bo predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Osrednja državna proslava ob dnevu državnosti se bo odvijala na Kongresnem trgu v Ljubljani. Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Predsedničinemu govoru bo sledil umetniški del državne slovesnosti z naslovom "Devetdeseta". Posvečen bo desetletju, ki v novejši slovenski zgodovini velja za poglavitno obdobje pri doseganju osamosvojitvenih ciljev in vzpostavljanju državne samostojnosti. Takratno optimistično ozračje je vplivalo na razmah ustvarjalne energije, ki jo je bilo zaznati na vseh družbenih ravneh. Prerod je med drugim doživela slovenska popularna kultura, ki zajema pestro področje ustvarjalnosti. Devetdeseta bodo tako prikazana skozi izbor slovenskih popevk, modnega oblikovanja in televizijske kronologije dogodkov. Režiser proslave je Igor Zupe. Na slovesnosti bodo sodelovali tudi praporščaki in nosilci bojnih zastav Slovenske vojske, Slovenske policije ter veteranskih in domoljubnih društev ter Policijski orkester in Garda Slovenske vojske.
Osrednja državna proslava ob dnevu državnosti se bo odvijala na Kongresnem trgu v Ljubljani. Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Predsedničinemu govoru bo sledil umetniški del državne slovesnosti z naslovom "Devetdeseta". Posvečen bo desetletju, ki v novejši slovenski zgodovini velja za poglavitno obdobje pri doseganju osamosvojitvenih ciljev in vzpostavljanju državne samostojnosti. Takratno optimistično ozračje je vplivalo na razmah ustvarjalne energije, ki jo je bilo zaznati na vseh družbenih ravneh. Prerod je med drugim doživela slovenska popularna kultura, ki zajema pestro področje ustvarjalnosti. Devetdeseta bodo tako prikazana skozi izbor slovenskih popevk, modnega oblikovanja in televizijske kronologije dogodkov. Režiser proslave je Igor Zupe. Na slovesnosti bodo sodelovali tudi praporščaki in nosilci bojnih zastav Slovenske vojske, Slovenske policije ter veteranskih in domoljubnih društev ter Policijski orkester in Garda Slovenske vojske.
Državni svet tradicionalno organizira slavnostno sejo Državnega sveta ob dnevu državnosti.
Državni svet tradicionalno organizira slavnostno sejo Državnega sveta ob dnevu državnosti.
Posnetek proslave, ki je bila v mariborski dvorani Tabor. Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, udeležence bo nagovoril tudi minister za obrambo Marjan Šarec.
Posnetek proslave, ki je bila v mariborski dvorani Tabor. Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, udeležence bo nagovoril tudi minister za obrambo Marjan Šarec.
V četrtek, 9. maja ob 20.30, bo na travniku pred Slovenskim narodnim gledališčem v Novi Gorici državna proslava ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Slavnostni govornik na prireditvi bo predsednik vlade Robert Golob, zbrane pa bo nagovorila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Častna gosta bosta nekdanji predsednik vlade Tone Rop in nekdanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi, ki sta pred dvajsetimi leti odprla mejo med Novo Gorico in Gorico. Scenaristka in režiserka prireditve je Neda R. Bric. Na proslavi bodo med drugim nastopili Policijski orkester, Zbor slovenske filharmonije, MN Dance Company, Duo Silence, Vlado Kreslin, Alexander Gadjiev, DJ BRLEE.
V četrtek, 9. maja ob 20.30, bo na travniku pred Slovenskim narodnim gledališčem v Novi Gorici državna proslava ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Slavnostni govornik na prireditvi bo predsednik vlade Robert Golob, zbrane pa bo nagovorila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Častna gosta bosta nekdanji predsednik vlade Tone Rop in nekdanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi, ki sta pred dvajsetimi leti odprla mejo med Novo Gorico in Gorico. Scenaristka in režiserka prireditve je Neda R. Bric. Na proslavi bodo med drugim nastopili Policijski orkester, Zbor slovenske filharmonije, MN Dance Company, Duo Silence, Vlado Kreslin, Alexander Gadjiev, DJ BRLEE.
Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju bo 26. aprila v športni dvorani Osnovne šole Mirana Jarca v Črnomlju. Scenarist in režiser prireditve Tomaž Letnar je slovesnost zasnoval tako, da njeno idejo najbolje povzema izjava člana zavezniške misije v Beli krajini, ameriškega častnika Georgea Wuchinicha: »Narod, ki se enako odločno kot s puško bori s knjigo v roki, ne more biti premagan.« V Črnomlju je bilo namreč ustanovljeno Slovensko narodno gledališče, v katerem so uprizarjali številna besedila iz slovenske in svetovne dramske zakladnice ter tako potrdili pomen visoke kulture za narodno zavest v boju proti okupatorju. Reševanje zavezniških pilotov iz sovražnikovih rok in zavezniška pomoč partizanom prek letališč v Beli krajini potrjujeta, da so bili partizani del svetovne protifašistične koalicije. Wuchinich pa je s svojo navzočnostjo, skupaj s kanadskim majorjem Williamom Jonesom, dal mednarodno legitimnost Slovenskemu narodnoosvobodilnemu svetu, vrhovnemu predstavniškemu in zakonodajnemu organu v slovenskem narodnoosvobodilnem boju, ki se je oblikoval v Črnomlju. To so trije vsebinski temelji predstave, ki se po tragični uvodni točki, ki ponazarja trpljenje v boju, prelevi v vznesen in svetel dan kulture in pomembnih političnih odločitev za oblikovanje države v osvobojeni Beli krajini. Poleg plesalcev ljubljanske Opere in baleta ter igralcev SNG-ja Drama Ljubljana bodo na proslavi sodelovale odlične glasbene in plesne skupine iz lokalnega okolja. Predstava se izogiba interpretacijam in skozi verodostojne ter strokovno dokumentirane citate udeležencev boja upodablja prelomne čase ter nas s svojo vero v boljši in lepši svet nagovarja tudi v težavni sedanjosti. Slavnostni govornik bo predsednik Državnega sveta Marko Lotrič.
Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju bo 26. aprila v športni dvorani Osnovne šole Mirana Jarca v Črnomlju. Scenarist in režiser prireditve Tomaž Letnar je slovesnost zasnoval tako, da njeno idejo najbolje povzema izjava člana zavezniške misije v Beli krajini, ameriškega častnika Georgea Wuchinicha: »Narod, ki se enako odločno kot s puško bori s knjigo v roki, ne more biti premagan.« V Črnomlju je bilo namreč ustanovljeno Slovensko narodno gledališče, v katerem so uprizarjali številna besedila iz slovenske in svetovne dramske zakladnice ter tako potrdili pomen visoke kulture za narodno zavest v boju proti okupatorju. Reševanje zavezniških pilotov iz sovražnikovih rok in zavezniška pomoč partizanom prek letališč v Beli krajini potrjujeta, da so bili partizani del svetovne protifašistične koalicije. Wuchinich pa je s svojo navzočnostjo, skupaj s kanadskim majorjem Williamom Jonesom, dal mednarodno legitimnost Slovenskemu narodnoosvobodilnemu svetu, vrhovnemu predstavniškemu in zakonodajnemu organu v slovenskem narodnoosvobodilnem boju, ki se je oblikoval v Črnomlju. To so trije vsebinski temelji predstave, ki se po tragični uvodni točki, ki ponazarja trpljenje v boju, prelevi v vznesen in svetel dan kulture in pomembnih političnih odločitev za oblikovanje države v osvobojeni Beli krajini. Poleg plesalcev ljubljanske Opere in baleta ter igralcev SNG-ja Drama Ljubljana bodo na proslavi sodelovale odlične glasbene in plesne skupine iz lokalnega okolja. Predstava se izogiba interpretacijam in skozi verodostojne ter strokovno dokumentirane citate udeležencev boja upodablja prelomne čase ter nas s svojo vero v boljši in lepši svet nagovarja tudi v težavni sedanjosti. Slavnostni govornik bo predsednik Državnega sveta Marko Lotrič.
Slovesnost povezuje zgodba o 29. marcu, dnevu, ki je v različnih obdobjih zaznamoval Slovenijo. Pred 150 leti, 29. marca 1874, se je rodil general Rudolf Maister. Skupščina Republike Slovenije je 29. marca 1990 sedmo kitico pesmi Zdravljica sprejela kot himno Republike Slovenije. Leta 2004 je Slovenija v Washingtonu slovesno deponirala ratifikacijske listine Severnoatlantske pogodbe in tako vstopila v zvezo Nato. Skupaj s še šestimi državam - Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo ter Slovaško - je postala del največje širitve v zgodovini zavezništva. Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Govoru bo sledil umetniški del proslave. Zbrane bo v dogodek uvedla pesem Kako lep je ta svet v izvedbi Mešanega mladinskega pevskega zbora Veter in Big banda Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom dirigenta Rudolfa Strnada. Glasbeni program dogodka je zasnovan na duetih. Kulturno-umetniške točke bodo sledile sklopom videovsebin, ki se nanašajo na čas pred vstopom v Nato, na vstop v Nato in na obdobje po vstopu v Nato. Duete bodo sestavljali Irena Yebuah Tiran in Jure Počkaj, Nina Strnad in Gregor Ravnik ter Helena Blagne in Rudolf Gas. Režiserka slovesnosti je Anja Rebek.
Slovesnost povezuje zgodba o 29. marcu, dnevu, ki je v različnih obdobjih zaznamoval Slovenijo. Pred 150 leti, 29. marca 1874, se je rodil general Rudolf Maister. Skupščina Republike Slovenije je 29. marca 1990 sedmo kitico pesmi Zdravljica sprejela kot himno Republike Slovenije. Leta 2004 je Slovenija v Washingtonu slovesno deponirala ratifikacijske listine Severnoatlantske pogodbe in tako vstopila v zvezo Nato. Skupaj s še šestimi državam - Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo ter Slovaško - je postala del največje širitve v zgodovini zavezništva. Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Govoru bo sledil umetniški del proslave. Zbrane bo v dogodek uvedla pesem Kako lep je ta svet v izvedbi Mešanega mladinskega pevskega zbora Veter in Big banda Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom dirigenta Rudolfa Strnada. Glasbeni program dogodka je zasnovan na duetih. Kulturno-umetniške točke bodo sledile sklopom videovsebin, ki se nanašajo na čas pred vstopom v Nato, na vstop v Nato in na obdobje po vstopu v Nato. Duete bodo sestavljali Irena Yebuah Tiran in Jure Počkaj, Nina Strnad in Gregor Ravnik ter Helena Blagne in Rudolf Gas. Režiserka slovesnosti je Anja Rebek.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Avtor umetniškega dela proslave je Edward Clug, koreograf in avtor idejne zasnove baleta Povodni mož, ki se opira na slovensko mitologijo in pesniško zapuščino Franceta Prešerna. Nastopili bodo baletni ansambel in solisti SNG Maribor, avtor glasbe je Milko Lazar. Prešernovo nagrado bosta letos prejela pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer, nagrade Prešernovega sklada pa Miljana Cunta, Jana Zupančič, Nuška Drašček, Ciril Horjak, Sara Kern in Tomato Košir. Njihove portrete so pripravili v Studiu Siposh. Zdravljico bo interpretiral Tone Kuntner, slišali bomo tudi izbor Prešernovih poezij, ki jih je v sklopu z naslovom »Kdo zna, kdo ve?« zbral Gregor Čušin, interpretirali pa jih bodo naturšički. Slavnostni govor bo imel predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič. Televizijski prenos proslave bo režiral Božo Grlj, komentatorka pa bo Meta Česnik.
Avtor umetniškega dela proslave je Edward Clug, koreograf in avtor idejne zasnove baleta Povodni mož, ki se opira na slovensko mitologijo in pesniško zapuščino Franceta Prešerna. Nastopili bodo baletni ansambel in solisti SNG Maribor, avtor glasbe je Milko Lazar. Prešernovo nagrado bosta letos prejela pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer, nagrade Prešernovega sklada pa Miljana Cunta, Jana Zupančič, Nuška Drašček, Ciril Horjak, Sara Kern in Tomato Košir. Njihove portrete so pripravili v Studiu Siposh. Zdravljico bo interpretiral Tone Kuntner, slišali bomo tudi izbor Prešernovih poezij, ki jih je v sklopu z naslovom »Kdo zna, kdo ve?« zbral Gregor Čušin, interpretirali pa jih bodo naturšički. Slavnostni govor bo imel predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič. Televizijski prenos proslave bo režiral Božo Grlj, komentatorka pa bo Meta Česnik.
V sredo, 22. novembra 2023, bo ob 20. uri v Slovenskem narodnem gledališču Maribor potekala državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra. Praznovali bomo 105-letnico Maistrove akcije za severno slovensko mejo. Slavnostni govornik bo predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. Govoru bo sledil umetniški del proslave, ki ga z ekipo snuje režiserka Mateja Kokol. Osrednja nit programa proslave bo ljubezen – ljubezen do domovine, do sočloveka, do umetnosti in do narave. Prireditev bo mogoče v neposrednem prenosu spremljati na 1. programu Televizije in 1. programu Radia Slovenija ter na spletnem portalu RTV Slovenija.
V sredo, 22. novembra 2023, bo ob 20. uri v Slovenskem narodnem gledališču Maribor potekala državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra. Praznovali bomo 105-letnico Maistrove akcije za severno slovensko mejo. Slavnostni govornik bo predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. Govoru bo sledil umetniški del proslave, ki ga z ekipo snuje režiserka Mateja Kokol. Osrednja nit programa proslave bo ljubezen – ljubezen do domovine, do sočloveka, do umetnosti in do narave. Prireditev bo mogoče v neposrednem prenosu spremljati na 1. programu Televizije in 1. programu Radia Slovenija ter na spletnem portalu RTV Slovenija.
V Gledališki in koncertni dvorani Lendava bo v ponedeljek, 30. oktobra 2023, ob 20. uri državna proslava ob dnevu reformacije. Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Govoru bo sledil umetniški del proslave z naslovom Jezik, knjiga in umetna inteligenca. Dan reformacije je za Slovence izjemno pomemben praznik, saj je s prvimi tiskanimi knjigami slovenščina našla svoje mesto med velikimi in vplivnimi evropskimi jeziki. Ta privilegij želimo ohraniti tudi v sodobnem svetu sredi razcveta novih informacijskih tehnologij, so v predstavitvi zapisali organizatorji proslave. Prireditev bo mogoče v neposrednem prenosu spremljati na 1. programu Televizije Slovenija.
V Gledališki in koncertni dvorani Lendava bo v ponedeljek, 30. oktobra 2023, ob 20. uri državna proslava ob dnevu reformacije. Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Govoru bo sledil umetniški del proslave z naslovom Jezik, knjiga in umetna inteligenca. Dan reformacije je za Slovence izjemno pomemben praznik, saj je s prvimi tiskanimi knjigami slovenščina našla svoje mesto med velikimi in vplivnimi evropskimi jeziki. Ta privilegij želimo ohraniti tudi v sodobnem svetu sredi razcveta novih informacijskih tehnologij, so v predstavitvi zapisali organizatorji proslave. Prireditev bo mogoče v neposrednem prenosu spremljati na 1. programu Televizije Slovenija.
»Primorska ZaVedno« je naslov letošnje proslave ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, ki gostuje v Opatjem selu. Novogoriško Združenje borcev za vrednote NOB je pripravo programa zaupalo vsestranskemu kulturnemu ustvarjalcu Radošu Bolčini. Povezovanje in ne delitve, to je rdeča nit prireditve, prav to povezovanje, ki je odlikovalo boj primorskih ljudi za svoj obstoj. 150 nastopajočih, pevcev in drugih glasbenikov, plesalcev, dramskih igralcev, poezija od Gregorčiča do Kajuha, dela velikanov slovenske likovne umetnosti… Prireditev bo v soboto, 16. septembra ob 11. uri, v neposrednem prenosu, za katerega bo poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper/Capodistria, pa jo boste lahko spremljali na 2. programu Televizije Slovenija.
»Primorska ZaVedno« je naslov letošnje proslave ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, ki gostuje v Opatjem selu. Novogoriško Združenje borcev za vrednote NOB je pripravo programa zaupalo vsestranskemu kulturnemu ustvarjalcu Radošu Bolčini. Povezovanje in ne delitve, to je rdeča nit prireditve, prav to povezovanje, ki je odlikovalo boj primorskih ljudi za svoj obstoj. 150 nastopajočih, pevcev in drugih glasbenikov, plesalcev, dramskih igralcev, poezija od Gregorčiča do Kajuha, dela velikanov slovenske likovne umetnosti… Prireditev bo v soboto, 16. septembra ob 11. uri, v neposrednem prenosu, za katerega bo poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper/Capodistria, pa jo boste lahko spremljali na 2. programu Televizije Slovenija.
Osrednja državna proslava ob dnevu državnosti, s katero bo Slovenija praznovala 32. obletnico svoje osamosvojitve, bo 24. junija na Kongresnem trgu v Ljubljani. Slavnostna govornica na njej bo predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Izhodiščna tema umetniškega dela prireditve pod naslovom Pred zarjo jutrišnjega dne, ki nastaja po scenariju in v režiji Mateja Filipčiča, je podnebje. Ustvarjalci prireditve sporočajo, da je ob zaostreni podnebni krizi treba premisliti in na novo določiti tudi status državnosti. Neposredni prenos osrednje državne proslave ob dnevu državnosti bo 24. junija ob 21.05 na Prvem sporedu Televizije Slovenija.
Osrednja državna proslava ob dnevu državnosti, s katero bo Slovenija praznovala 32. obletnico svoje osamosvojitve, bo 24. junija na Kongresnem trgu v Ljubljani. Slavnostna govornica na njej bo predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Izhodiščna tema umetniškega dela prireditve pod naslovom Pred zarjo jutrišnjega dne, ki nastaja po scenariju in v režiji Mateja Filipčiča, je podnebje. Ustvarjalci prireditve sporočajo, da je ob zaostreni podnebni krizi treba premisliti in na novo določiti tudi status državnosti. Neposredni prenos osrednje državne proslave ob dnevu državnosti bo 24. junija ob 21.05 na Prvem sporedu Televizije Slovenija.
Državni svet bo imel slavnostno sejo ob dnevu državnosti.
Državni svet bo imel slavnostno sejo ob dnevu državnosti.
Vabimo vas na akademijo Društva poslancev 90 v počastitev dneva državnosti, ki bo v torek, 20. junija 2023 ob 15. uri v dvorani Državnega sveta RS, Šubičeva 4 v Ljubljani. Nagovorili nas bodo predsednik Državnega sveta g. Marko Lotrič in Tomo Križnar ter Bojana Pivk Križnar, ki bosta tudi predstavila film o trpljenju in njunih prizadevanjih za pomoč ljudstvu Nube v Sudanu. Slovesnost bo zato imela tudi dobrodelni značaj. Za kulturni program bo poskrbel parlamentarni Dixie band.
Vabimo vas na akademijo Društva poslancev 90 v počastitev dneva državnosti, ki bo v torek, 20. junija 2023 ob 15. uri v dvorani Državnega sveta RS, Šubičeva 4 v Ljubljani. Nagovorili nas bodo predsednik Državnega sveta g. Marko Lotrič in Tomo Križnar ter Bojana Pivk Križnar, ki bosta tudi predstavila film o trpljenju in njunih prizadevanjih za pomoč ljudstvu Nube v Sudanu. Slovesnost bo zato imela tudi dobrodelni značaj. Za kulturni program bo poskrbel parlamentarni Dixie band.
Posnetek koncerta je nastal po slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske v ljubljanskih Stožicah. Nastopili so Big Band Slovenske vojske in solisti Nuška Drašček, Hamo, Rudi Bučar, BePOP, Gregor Strasbergar, Amaya, Tomi Meglič in Rudolf Strnad.
Posnetek koncerta je nastal po slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske v ljubljanskih Stožicah. Nastopili so Big Band Slovenske vojske in solisti Nuška Drašček, Hamo, Rudi Bučar, BePOP, Gregor Strasbergar, Amaya, Tomi Meglič in Rudolf Strnad.
Slovenija obhaja 17. maja narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Na predvečer tega dne vabijo Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza in Združeni ob lipi sprave na spominsko slovesnost, ki bo v torek, 16. maja 2023 ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani. V kulturen programu bodo sodelovali misijonar Pedro Opeka ter umetniki Marko Fink, Pavle Ravnohrib, Ana Dežman in Drago Arko.
Slovenija obhaja 17. maja narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Na predvečer tega dne vabijo Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza in Združeni ob lipi sprave na spominsko slovesnost, ki bo v torek, 16. maja 2023 ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani. V kulturen programu bodo sodelovali misijonar Pedro Opeka ter umetniki Marko Fink, Pavle Ravnohrib, Ana Dežman in Drago Arko.
Posnetek osrednje slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske, s katero se vsako leto spomnijo na 15. maj 1991, ko je šolanje začela prva generacija nabornikov. Letošnja slovesnost je potekala v dvorani Tabor; z naslovom Srce pod uniformo, srce za domovino Slovenska vojska posreduje svoje ključno sporočilo – da so njene pripadnice in pripadniki vedno v službi ljudi, državljank in državljanov Slovenije. Na slovesnosti bodo zbrane nagovorili načelnik generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik Robert Glavaš, minister za obrambo Marjan Šarec ter vrhovna poveljnica obrambnih sil Nataša Pirc Musar.
Posnetek osrednje slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske, s katero se vsako leto spomnijo na 15. maj 1991, ko je šolanje začela prva generacija nabornikov. Letošnja slovesnost je potekala v dvorani Tabor; z naslovom Srce pod uniformo, srce za domovino Slovenska vojska posreduje svoje ključno sporočilo – da so njene pripadnice in pripadniki vedno v službi ljudi, državljank in državljanov Slovenije. Na slovesnosti bodo zbrane nagovorili načelnik generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik Robert Glavaš, minister za obrambo Marjan Šarec ter vrhovna poveljnica obrambnih sil Nataša Pirc Musar.
Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju – neposredni prenos iz Šoštanja. Scenarist in režiser prireditve je Tomaž Letnar. Slavnostna govornica bo predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Televizijski prenos bo komentirala Ksenija Horvat.
Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju – neposredni prenos iz Šoštanja. Scenarist in režiser prireditve je Tomaž Letnar. Slavnostna govornica bo predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Televizijski prenos bo komentirala Ksenija Horvat.
Posnetek osrednje proslave Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Simfonični zvoki je nastal 12. februarja 2023 v tržaški poštni palači. Proslavo so oblikovali državni orkester FVG orchestra pod taktirko dirigenta Tomaža Kukoviča, pianist Blaž Avsenik, tenor Gregor Ravnik, združeni zbori Jacobus Gallus, Igo Gruden ter Devin Nabrežina in harmonikarski kvartet 4 Bellows 4 Tales. Osrednja govornica je bila Mateja Zorn, priznanji ob slovenskem kulturnem prazniku sta prejeli Andreina Trusgnach in Petra Grassi. Večer je povezovala Vida Valenčič, zamisel in režija proslave pa je delo Marca Manina. Uredništvo Lucija Tavčar, tv režija Jan Leopoli.
Posnetek osrednje proslave Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Simfonični zvoki je nastal 12. februarja 2023 v tržaški poštni palači. Proslavo so oblikovali državni orkester FVG orchestra pod taktirko dirigenta Tomaža Kukoviča, pianist Blaž Avsenik, tenor Gregor Ravnik, združeni zbori Jacobus Gallus, Igo Gruden ter Devin Nabrežina in harmonikarski kvartet 4 Bellows 4 Tales. Osrednja govornica je bila Mateja Zorn, priznanji ob slovenskem kulturnem prazniku sta prejeli Andreina Trusgnach in Petra Grassi. Večer je povezovala Vida Valenčič, zamisel in režija proslave pa je delo Marca Manina. Uredništvo Lucija Tavčar, tv režija Jan Leopoli.
Posnetek osrednje proslave Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Simfonični zvoki je nastal 12. februarja 2023 v tržaški poštni palači. Proslavo so oblikovali državni orkester FVG orchestra pod taktirko dirigenta Tomaža Kukoviča, pianist Blaž Avsenik, tenor Gregor Ravnik, združeni zbori Jacobus Gallus, Igo Gruden ter Devin Nabrežina in harmonikarski kvartet 4 Bellows 4 Tales. Osrednja govornica je bila Mateja Zorn, priznanji ob slovenskem kulturnem prazniku sta prejeli Andreina Trusgnach in Petra Grassi. Večer je povezovala Vida Valenčič, zamisel in režijo proslave pa je delo Marca Manina. Uredništvo Lucija Tavčar, tv režija Jan Leopoli.
Posnetek osrednje proslave Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Simfonični zvoki je nastal 12. februarja 2023 v tržaški poštni palači. Proslavo so oblikovali državni orkester FVG orchestra pod taktirko dirigenta Tomaža Kukoviča, pianist Blaž Avsenik, tenor Gregor Ravnik, združeni zbori Jacobus Gallus, Igo Gruden ter Devin Nabrežina in harmonikarski kvartet 4 Bellows 4 Tales. Osrednja govornica je bila Mateja Zorn, priznanji ob slovenskem kulturnem prazniku sta prejeli Andreina Trusgnach in Petra Grassi. Večer je povezovala Vida Valenčič, zamisel in režijo proslave pa je delo Marca Manina. Uredništvo Lucija Tavčar, tv režija Jan Leopoli.
Umetniški del proslave nosi naslov Svet se nagnil je naprej. Vzet je iz skladbe skupine Silence, napisane posebej za to priložnost, ki se navezuje temo dogodka – odnos med umetnikom in okoljem, v katerem deluje. Umetniška dela, ki so vključena v program proslave, osvetljujejo odnos Slovencev do kulture in umetnosti ter odzivanje umetnikov na svet okoli njih, pa naj gre za naravo, ljudi, družbene procese ali običajen vsakdan. Program v večjem delu prepleta odlomke že nastalih umetniških del, od skladb za simfonični orkester, sodobnega plesa, baleta, videoplesa, poezije, pa vse do lutkovnega gledališča. Poleg pesmi Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in Anje Zag Golob v interpretaciji dramskih igralcev Barbare Cerar, Tine Resman in Klemna Janežiča proslava vključuje še dela režiserja Tina Grabnarja v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, videasta Boruta Bučinela, plesalke Ane Cvelfar, skladateljev Milka Lazarja in Matije Krečiča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Davorina Morija, glasbene skupine Silence in slikarja Marka Jakšeta. Kostumografija pod vodstvom Sanje Grcić združuje nekatere pomembne slovenske modne oblikovalce. Režiser in scenarist prireditve je Matjaž Farič, ki se podpisuje tudi pod koreografijo v izvedbi baletnih plesalcev SNG Opere in baleta Ljubljana.
Umetniški del proslave nosi naslov Svet se nagnil je naprej. Vzet je iz skladbe skupine Silence, napisane posebej za to priložnost, ki se navezuje temo dogodka – odnos med umetnikom in okoljem, v katerem deluje. Umetniška dela, ki so vključena v program proslave, osvetljujejo odnos Slovencev do kulture in umetnosti ter odzivanje umetnikov na svet okoli njih, pa naj gre za naravo, ljudi, družbene procese ali običajen vsakdan. Program v večjem delu prepleta odlomke že nastalih umetniških del, od skladb za simfonični orkester, sodobnega plesa, baleta, videoplesa, poezije, pa vse do lutkovnega gledališča. Poleg pesmi Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in Anje Zag Golob v interpretaciji dramskih igralcev Barbare Cerar, Tine Resman in Klemna Janežiča proslava vključuje še dela režiserja Tina Grabnarja v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, videasta Boruta Bučinela, plesalke Ane Cvelfar, skladateljev Milka Lazarja in Matije Krečiča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Davorina Morija, glasbene skupine Silence in slikarja Marka Jakšeta. Kostumografija pod vodstvom Sanje Grcić združuje nekatere pomembne slovenske modne oblikovalce. Režiser in scenarist prireditve je Matjaž Farič, ki se podpisuje tudi pod koreografijo v izvedbi baletnih plesalcev SNG Opere in baleta Ljubljana.
Umetniški del proslave nosi naslov Svet se nagnil je naprej. Vzet je iz skladbe skupine Silence, napisane posebej za to priložnost, ki se navezuje temo dogodka – odnos med umetnikom in okoljem, v katerem deluje. Umetniška dela, ki so vključena v program proslave, osvetljujejo odnos Slovencev do kulture in umetnosti ter odzivanje umetnikov na svet okoli njih, pa naj gre za naravo, ljudi, družbene procese ali običajen vsakdan. Program v večjem delu prepleta odlomke že nastalih umetniških del, od skladb za simfonični orkester, sodobnega plesa, baleta, videoplesa, poezije, pa vse do lutkovnega gledališča. Poleg pesmi Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in Anje Zag Golob v interpretaciji dramskih igralcev Barbare Cerar, Tine Resman in Klemna Janežiča proslava vključuje še dela režiserja Tina Grabnarja v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, videasta Boruta Bučinela, plesalke Ane Cvelfar, skladateljev Milka Lazarja in Matije Krečiča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Davorina Morija, glasbene skupine Silence in slikarja Marka Jakšeta. Kostumografija pod vodstvom Sanje Grcić združuje nekatere pomembne slovenske modne oblikovalce. Režiser in scenarist prireditve je Matjaž Farič, ki se podpisuje tudi pod koreografijo v izvedbi baletnih plesalcev SNG Opere in baleta Ljubljana.
Umetniški del proslave nosi naslov Svet se nagnil je naprej. Vzet je iz skladbe skupine Silence, napisane posebej za to priložnost, ki se navezuje temo dogodka – odnos med umetnikom in okoljem, v katerem deluje. Umetniška dela, ki so vključena v program proslave, osvetljujejo odnos Slovencev do kulture in umetnosti ter odzivanje umetnikov na svet okoli njih, pa naj gre za naravo, ljudi, družbene procese ali običajen vsakdan. Program v večjem delu prepleta odlomke že nastalih umetniških del, od skladb za simfonični orkester, sodobnega plesa, baleta, videoplesa, poezije, pa vse do lutkovnega gledališča. Poleg pesmi Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in Anje Zag Golob v interpretaciji dramskih igralcev Barbare Cerar, Tine Resman in Klemna Janežiča proslava vključuje še dela režiserja Tina Grabnarja v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, videasta Boruta Bučinela, plesalke Ane Cvelfar, skladateljev Milka Lazarja in Matije Krečiča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Davorina Morija, glasbene skupine Silence in slikarja Marka Jakšeta. Kostumografija pod vodstvom Sanje Grcić združuje nekatere pomembne slovenske modne oblikovalce. Režiser in scenarist prireditve je Matjaž Farič, ki se podpisuje tudi pod koreografijo v izvedbi baletnih plesalcev SNG Opere in baleta Ljubljana.
Umetniški del proslave nosi naslov Svet se nagnil je naprej. Vzet je iz skladbe skupine Silence, napisane posebej za to priložnost, ki se navezuje temo dogodka – odnos med umetnikom in okoljem, v katerem deluje. Umetniška dela, ki so vključena v program proslave, osvetljujejo odnos Slovencev do kulture in umetnosti ter odzivanje umetnikov na svet okoli njih, pa naj gre za naravo, ljudi, družbene procese ali običajen vsakdan. Program v večjem delu prepleta odlomke že nastalih umetniških del, od skladb za simfonični orkester, sodobnega plesa, baleta, videoplesa, poezije, pa vse do lutkovnega gledališča. Poleg pesmi Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in Anje Zag Golob v interpretaciji dramskih igralcev Barbare Cerar, Tine Resman in Klemna Janežiča proslava vključuje še dela režiserja Tina Grabnarja v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, videasta Boruta Bučinela, plesalke Ane Cvelfar, skladateljev Milka Lazarja in Matije Krečiča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Davorina Morija, glasbene skupine Silence in slikarja Marka Jakšeta. Kostumografija pod vodstvom Sanje Grcić združuje nekatere pomembne slovenske modne oblikovalce. Režiser in scenarist prireditve je Matjaž Farič, ki se podpisuje tudi pod koreografijo v izvedbi baletnih plesalcev SNG Opere in baleta Ljubljana.
Umetniški del proslave nosi naslov Svet se nagnil je naprej. Vzet je iz skladbe skupine Silence, napisane posebej za to priložnost, ki se navezuje temo dogodka – odnos med umetnikom in okoljem, v katerem deluje. Umetniška dela, ki so vključena v program proslave, osvetljujejo odnos Slovencev do kulture in umetnosti ter odzivanje umetnikov na svet okoli njih, pa naj gre za naravo, ljudi, družbene procese ali običajen vsakdan. Program v večjem delu prepleta odlomke že nastalih umetniških del, od skladb za simfonični orkester, sodobnega plesa, baleta, videoplesa, poezije, pa vse do lutkovnega gledališča. Poleg pesmi Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in Anje Zag Golob v interpretaciji dramskih igralcev Barbare Cerar, Tine Resman in Klemna Janežiča proslava vključuje še dela režiserja Tina Grabnarja v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, videasta Boruta Bučinela, plesalke Ane Cvelfar, skladateljev Milka Lazarja in Matije Krečiča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Davorina Morija, glasbene skupine Silence in slikarja Marka Jakšeta. Kostumografija pod vodstvom Sanje Grcić združuje nekatere pomembne slovenske modne oblikovalce. Režiser in scenarist prireditve je Matjaž Farič, ki se podpisuje tudi pod koreografijo v izvedbi baletnih plesalcev SNG Opere in baleta Ljubljana.
V petek, 23. decembra 2022, bo ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Slavnostni govornik bo predsednik vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. Program proslave z naslovom »Tu, tam, povsod …« pripravlja scenaristka in režiserka mag. Neda R. Bric, skupaj z režiserko videa Jasno Hribernik in sodelavci. Nastopili bodo igralci Magda Kropiunig, Nikla Petruška Panizon in Voranc Boh, glasbena skupina Katalena, DJ Brlee s plesalcema Mašo Kagao Knez in Željkom Božićem ter zvezda večera – svetovno znani pianist Aleksander Gadžijev, ki bo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Marka Hribernika zaigral tudi skladbo Alda Kumarja Zeleni Jure v novi izvedbi. Neposredni prenos državne proslave bo ob 20. uri na 1. sporedu Televizije Slovenija.
V petek, 23. decembra 2022, bo ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Slavnostni govornik bo predsednik vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. Program proslave z naslovom »Tu, tam, povsod …« pripravlja scenaristka in režiserka mag. Neda R. Bric, skupaj z režiserko videa Jasno Hribernik in sodelavci. Nastopili bodo igralci Magda Kropiunig, Nikla Petruška Panizon in Voranc Boh, glasbena skupina Katalena, DJ Brlee s plesalcema Mašo Kagao Knez in Željkom Božićem ter zvezda večera – svetovno znani pianist Aleksander Gadžijev, ki bo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Marka Hribernika zaigral tudi skladbo Alda Kumarja Zeleni Jure v novi izvedbi. Neposredni prenos državne proslave bo ob 20. uri na 1. sporedu Televizije Slovenija.
V petek, 28. oktobra 2022, bo ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani državna proslava ob dnevu reformacije. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. Govoru bo sledil umetniški del proslave z naslovom Poezija slovnice, veselje jezika. Dan reformacije je za Slovence pomemben praznik, z njim se namreč spominjamo obdobja, v katerem smo dobili prve tiskane knjige, z njimi pa tudi slovenski knjižni jezik. Prav slovenskemu jeziku bo posvečena letošnja proslava, saj mineva približno 500 let od rojstva prvega slovenskega slovničarja Adama Bohoriča. Namen prireditve je spomniti na vlogo prve slovenske slovnice Adama Bohoriča Proste zimske urice in opozoriti na sodobna vprašanja slovenskega jezika ter vlogo mladih v našem jezikovnem prostoru. Režiser proslave Damjan Kozole in scenarist dr. Kozma Ahačič sta na podlagi spominov na začetnika slovenskega slovničarstva zasnovala izzivalni dialog mladih o tem, kako doživljajo slovenščino, njeno javno ter zasebno rabo, njeno radoživost – in tudi njeno pomembno simbolno vlogo v večjezični družbi. Neposredni prenos proslave lahko spremljate na prvem programu Televizije Slovenija.
V petek, 28. oktobra 2022, bo ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani državna proslava ob dnevu reformacije. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. Govoru bo sledil umetniški del proslave z naslovom Poezija slovnice, veselje jezika. Dan reformacije je za Slovence pomemben praznik, z njim se namreč spominjamo obdobja, v katerem smo dobili prve tiskane knjige, z njimi pa tudi slovenski knjižni jezik. Prav slovenskemu jeziku bo posvečena letošnja proslava, saj mineva približno 500 let od rojstva prvega slovenskega slovničarja Adama Bohoriča. Namen prireditve je spomniti na vlogo prve slovenske slovnice Adama Bohoriča Proste zimske urice in opozoriti na sodobna vprašanja slovenskega jezika ter vlogo mladih v našem jezikovnem prostoru. Režiser proslave Damjan Kozole in scenarist dr. Kozma Ahačič sta na podlagi spominov na začetnika slovenskega slovničarstva zasnovala izzivalni dialog mladih o tem, kako doživljajo slovenščino, njeno javno ter zasebno rabo, njeno radoživost – in tudi njeno pomembno simbolno vlogo v večjezični družbi. Neposredni prenos proslave lahko spremljate na prvem programu Televizije Slovenija.
Navdih za tokrat državno proslavo ob Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini je izjemna dediščina letos preminulega pisatelja Borisa Pahorja: njegovo življenje, osebnost, literarni opus. Pahor je nazdravljal svobodi, resnici in pravici, načelom, ki vejejo iz njegovih del, pa tudi ljubezni, edini vrednoti, ki človeka zmore rešiti zla. Režija je v rokah mlade Yulie Roschine, skupaj z Ano Pandur podpisujeta tudi scenarij prireditve. Umetniški program bodo sooblikovali Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Policijski orkester, Avtomobili, Vasko Atanasovski, Teo Collori, Lea Sirk, Jure Lesar, Štefica Graselli, Gregor Ravnik, Drago Mislej - Mef, plesalca Nastja Bremec Rinya in Michal Rinya, igralci Vladimir Jurc, Lara Jankovič, in Mak Tepšić. Prireditev se bo odvijala na predvečer praznika, 14. septembra ob 20. uri, v portoroškem Avditoriju, v neposrednem prenosu, za katerega bo poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper – Capodistria, pa jo boste lahko spremljali na 1. programu Televizije Slovenija.
Navdih za tokrat državno proslavo ob Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini je izjemna dediščina letos preminulega pisatelja Borisa Pahorja: njegovo življenje, osebnost, literarni opus. Pahor je nazdravljal svobodi, resnici in pravici, načelom, ki vejejo iz njegovih del, pa tudi ljubezni, edini vrednoti, ki človeka zmore rešiti zla. Režija je v rokah mlade Yulie Roschine, skupaj z Ano Pandur podpisujeta tudi scenarij prireditve. Umetniški program bodo sooblikovali Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Policijski orkester, Avtomobili, Vasko Atanasovski, Teo Collori, Lea Sirk, Jure Lesar, Štefica Graselli, Gregor Ravnik, Drago Mislej - Mef, plesalca Nastja Bremec Rinya in Michal Rinya, igralci Vladimir Jurc, Lara Jankovič, in Mak Tepšić. Prireditev se bo odvijala na predvečer praznika, 14. septembra ob 20. uri, v portoroškem Avditoriju, v neposrednem prenosu, za katerega bo poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper – Capodistria, pa jo boste lahko spremljali na 1. programu Televizije Slovenija.
V soboto, 25. junija, bo ob 18. uri na Drugem programu TV Slovenija prenos slovesnosti ob državnem prazniku, dnevu državnosti, ki bo potekal v Parku vojaške zgodovine Pivka. Slavnostna govornika bosta predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in dr. Aleš Štrancar, v glasbenih točkah pa bodo nastopili Prifarci, Aleksander Mežek, Cantabile in Manca Izmajlova. Proslava v režiji dr. Jožeta Možine nas bo spomnila, zakaj je lepo in pomembno, da imamo svojo domovino.
V soboto, 25. junija, bo ob 18. uri na Drugem programu TV Slovenija prenos slovesnosti ob državnem prazniku, dnevu državnosti, ki bo potekal v Parku vojaške zgodovine Pivka. Slavnostna govornika bosta predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in dr. Aleš Štrancar, v glasbenih točkah pa bodo nastopili Prifarci, Aleksander Mežek, Cantabile in Manca Izmajlova. Proslava v režiji dr. Jožeta Možine nas bo spomnila, zakaj je lepo in pomembno, da imamo svojo domovino.
Slovesnost se bo začela s topovskimi salvami z Ljubljanskega gradu in pregledom častne enote Republike Slovenije ter ešalona praporščakov in zastavonoš. Slavnostni govornik na proslavi bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Sledil bo umetniški del slovesnosti, ki jo ustvarjata Klemen Dvornik in Tomaž Letnar. Njeno temeljno sporočilo bo, da je zgodovina vedno osebna, prihodnost pa je vedno skupna. S Kosovelovimi citati, ki jih bodo izrekali igralci Maruša Majer, Barbara Ribnikar, Branko Jordan in Matija Vastl, bo proslava obujala narodno zavest in opominjala na ključna razmerja med državo in narodom ter na odgovornost oblasti in slehernega državljana za prihodnost države. Zato bodo prireditev povezovale misli osebnosti, ki s svojim delom prihodnost že ustvarjajo: Ana Roš, Aleš Kristančič, dr. Samo Zver, dr. Jure Knez, dr. Tomaž Zwitter, Dušan Šarotar in Petra Majdič. Pomensko domišljen glasbeni program se bo dotaknil vseh zvrsti v dinamični in sodobni preobleki, za katero sta poskrbela Marjan Peternel in Nejc Bečan. Oder bodo razgibali plesalci s koreografijami Lukasa Zuschlaga. Ob spremljavi akademskih glasbenikov bodo nastopili Mešani mladinski pevski zbor Veter pod vodstvom Tereze Podlogar ter solisti Gregor Strasbergar (MRFY), Eva Černe, Metod Banko in Laetitia Pohl - Kiki.
Slovesnost se bo začela s topovskimi salvami z Ljubljanskega gradu in pregledom častne enote Republike Slovenije ter ešalona praporščakov in zastavonoš. Slavnostni govornik na proslavi bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Sledil bo umetniški del slovesnosti, ki jo ustvarjata Klemen Dvornik in Tomaž Letnar. Njeno temeljno sporočilo bo, da je zgodovina vedno osebna, prihodnost pa je vedno skupna. S Kosovelovimi citati, ki jih bodo izrekali igralci Maruša Majer, Barbara Ribnikar, Branko Jordan in Matija Vastl, bo proslava obujala narodno zavest in opominjala na ključna razmerja med državo in narodom ter na odgovornost oblasti in slehernega državljana za prihodnost države. Zato bodo prireditev povezovale misli osebnosti, ki s svojim delom prihodnost že ustvarjajo: Ana Roš, Aleš Kristančič, dr. Samo Zver, dr. Jure Knez, dr. Tomaž Zwitter, Dušan Šarotar in Petra Majdič. Pomensko domišljen glasbeni program se bo dotaknil vseh zvrsti v dinamični in sodobni preobleki, za katero sta poskrbela Marjan Peternel in Nejc Bečan. Oder bodo razgibali plesalci s koreografijami Lukasa Zuschlaga. Ob spremljavi akademskih glasbenikov bodo nastopili Mešani mladinski pevski zbor Veter pod vodstvom Tereze Podlogar ter solisti Gregor Strasbergar (MRFY), Eva Černe, Metod Banko in Laetitia Pohl - Kiki.
Up sreče v prsih hrani je naslov letošnje državne proslave ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku in podelitvi Prešernovih nagrad. Program, ki temelji na Prešernovem Krstu pri Savici, je zasnovala ekipa Gledališča Koper pod režijsko taktirko Katje Pegan. Počastili bodo letošnja Prešernova nagrajenca dr. Kajetana Gantarja in dr. Mirka Cudermana ter nagrajence Prešernovega sklada Špelo Čadež, Dušana Kirbiša, Jette Ostan Vejrup, Anjo Štefan, Andrejo Zakonjšek Krt in Damijana Močnika. Slavnostni govornik bo predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič, program pa bo povezovala Karin Sabadin.
Up sreče v prsih hrani je naslov letošnje državne proslave ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku in podelitvi Prešernovih nagrad. Program, ki temelji na Prešernovem Krstu pri Savici, je zasnovala ekipa Gledališča Koper pod režijsko taktirko Katje Pegan. Počastili bodo letošnja Prešernova nagrajenca dr. Kajetana Gantarja in dr. Mirka Cudermana ter nagrajence Prešernovega sklada Špelo Čadež, Dušana Kirbiša, Jette Ostan Vejrup, Anjo Štefan, Andrejo Zakonjšek Krt in Damijana Močnika. Slavnostni govornik bo predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič, program pa bo povezovala Karin Sabadin.
Temeljna vsebinsko-povedna premisa scenaristične predloge je nagovor državljank in državljanov Republike Slovenije ob državnem prazniku – DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI. Ta je zamišljen kot poziv k enotnosti, ponosu, strpnosti, k spoštovanju različnosti, dostojanstvu, k zavedanju o tem, kdo smo in kaj smo in kakšna je naša zgodovina, na katero smo lahko več kot upravičeno ponosni. S predstavitvijo dosežkov duhovno-kulturne omike osmih slovenskih pokrajin (Primorske, Prekmurja, Dolenjske in Bela krajine, Koroške, Gorenjske, Štajerske, Notranjske), podane v izpovedni obliki osmih besedil. Gre za poezijo slovenskih avtorjev, čvrsto povezanih s posamezno pokrajino, pa tudi prek glasbe in plesa (avtorji glasbenih točk so tako ali drugače intimno povezani z vsako posamezno pokrajino, enako velja za izvajalke in izvajalce glasbenih točk. Prav poseben pomen pa ima raznolikost avtohtonih folklornih delov, plesa torej, ki jim unikatno, skrajno izvorno noto daje za slovenstvo tako ponosno indikativna oblačilna kultura). Iz sodelovanja med vrhunskimi umetnicami in umetniki (segment profesionalnega) ter nič manj vrhunskih ljubiteljic in ljubiteljev kulturnega (segment ljubiteljskega) bo spleten venec slovenstva in iz njega izhajajočega svetovljanstva. Z uporabo nekaterih avdiovizualnih elementov (velik LED-zaslon), katerih poslanstvo bo ilustrativno plemenitenje siceršnje odrske povednosti in sporočilnosti, bo osnovni namen vseobsežne kulturne navzočnostii vseh sodelujočih elementarno osmišljen. Seveda so pri scenaristični predlogi strogo in dosledno upoštevani tudi vsi t. i. državniški protokolarni elementi (slavnostni govor, slovenska himna, odrske insignije državnosti – zastavi Republike Slovenije in Evropske unije) ipd.).
Temeljna vsebinsko-povedna premisa scenaristične predloge je nagovor državljank in državljanov Republike Slovenije ob državnem prazniku – DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI. Ta je zamišljen kot poziv k enotnosti, ponosu, strpnosti, k spoštovanju različnosti, dostojanstvu, k zavedanju o tem, kdo smo in kaj smo in kakšna je naša zgodovina, na katero smo lahko več kot upravičeno ponosni. S predstavitvijo dosežkov duhovno-kulturne omike osmih slovenskih pokrajin (Primorske, Prekmurja, Dolenjske in Bela krajine, Koroške, Gorenjske, Štajerske, Notranjske), podane v izpovedni obliki osmih besedil. Gre za poezijo slovenskih avtorjev, čvrsto povezanih s posamezno pokrajino, pa tudi prek glasbe in plesa (avtorji glasbenih točk so tako ali drugače intimno povezani z vsako posamezno pokrajino, enako velja za izvajalke in izvajalce glasbenih točk. Prav poseben pomen pa ima raznolikost avtohtonih folklornih delov, plesa torej, ki jim unikatno, skrajno izvorno noto daje za slovenstvo tako ponosno indikativna oblačilna kultura). Iz sodelovanja med vrhunskimi umetnicami in umetniki (segment profesionalnega) ter nič manj vrhunskih ljubiteljic in ljubiteljev kulturnega (segment ljubiteljskega) bo spleten venec slovenstva in iz njega izhajajočega svetovljanstva. Z uporabo nekaterih avdiovizualnih elementov (velik LED-zaslon), katerih poslanstvo bo ilustrativno plemenitenje siceršnje odrske povednosti in sporočilnosti, bo osnovni namen vseobsežne kulturne navzočnostii vseh sodelujočih elementarno osmišljen. Seveda so pri scenaristični predlogi strogo in dosledno upoštevani tudi vsi t. i. državniški protokolarni elementi (slavnostni govor, slovenska himna, odrske insignije državnosti – zastavi Republike Slovenije in Evropske unije) ipd.).
Društvo poslancev 90 pripravlja slovesnost ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije. Zbrane bodo nagovorili predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije g. Igor Zorčič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije g. Alojz Kovšca in prvi predsednik slovenske vlade g. Lojze Peterle. Za kulturni program bo poskrbel parlamentarni Dixie band.
Društvo poslancev 90 pripravlja slovesnost ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije. Zbrane bodo nagovorili predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije g. Igor Zorčič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije g. Alojz Kovšca in prvi predsednik slovenske vlade g. Lojze Peterle. Za kulturni program bo poskrbel parlamentarni Dixie band.
''Vsem Slovencem milost, mir, usmiljenje in pravo spoznanje Boga po Jezusu Kristusu!" so bile v Katekizmu, prvi slovenski knjigi, prve slovenske besede, ki jih je leta 1550 zapisal "oče slovenskega naroda" Primož Trubar. S tem nagovornim pozdravom je zelo povedno izrazil svoj namen in svoje poslanstvo, ki ju je izpolnjeval vse življenje. Dan reformacije je kot slovenski državni praznik uveljavljen že od leta 1992, in sicer ne le kot praznik slovenske duhovne omike in kulture nasploh, temveč tudi kot dan slovenske narodne identitete. V želji po policentrični izvedbi državnih proslav bo letošnja osrednja slovesnost ob dnevu reformacije potekala v Kulturnem domu Krško v petek, 29. oktobra 2021, z začetkom ob 20. uri. V programskem delu bodo sodelovali: igralec Vojko Zidar, članice in člani srednjeveške plesne skupine KUD Galiarda, članice in člani instrumentalne zasedbe GITA, članice in člani vokalne zasedbe Ingenium Ensemble in srednjeveški tiskarski mojster Janez Rozman. Posnetek prireditve, posnela jo bo TV Slovenija, bo v programsko shemo umeščen na praznik dneva reformacije, torej v nedeljo, 31. oktobra 2021, ob 20. uri na 1. program TV Slovenija. Vljudno vabljeni k ogledu!
''Vsem Slovencem milost, mir, usmiljenje in pravo spoznanje Boga po Jezusu Kristusu!" so bile v Katekizmu, prvi slovenski knjigi, prve slovenske besede, ki jih je leta 1550 zapisal "oče slovenskega naroda" Primož Trubar. S tem nagovornim pozdravom je zelo povedno izrazil svoj namen in svoje poslanstvo, ki ju je izpolnjeval vse življenje. Dan reformacije je kot slovenski državni praznik uveljavljen že od leta 1992, in sicer ne le kot praznik slovenske duhovne omike in kulture nasploh, temveč tudi kot dan slovenske narodne identitete. V želji po policentrični izvedbi državnih proslav bo letošnja osrednja slovesnost ob dnevu reformacije potekala v Kulturnem domu Krško v petek, 29. oktobra 2021, z začetkom ob 20. uri. V programskem delu bodo sodelovali: igralec Vojko Zidar, članice in člani srednjeveške plesne skupine KUD Galiarda, članice in člani instrumentalne zasedbe GITA, članice in člani vokalne zasedbe Ingenium Ensemble in srednjeveški tiskarski mojster Janez Rozman. Posnetek prireditve, posnela jo bo TV Slovenija, bo v programsko shemo umeščen na praznik dneva reformacije, torej v nedeljo, 31. oktobra 2021, ob 20. uri na 1. program TV Slovenija. Vljudno vabljeni k ogledu!
Dan slovenskega športa, ki ga je Slovenija razglasila 18. junija lani, zaznamujemo ob dnevu, ko je na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000 v čast zmagovalcem prvič zaigrala slovenska himna. Njegov namen ni zgolj praznovanje vrhunskih dosežkov izjemnih slovenskih športnikov. Predvsem je namenjen spodbujanju vseh k rednemu športnemu udejstvovanju, je spodbuda k zdravemu in aktivnemu življenjskemu slogu. Na Blejski promenadi bo ob dnevu slovenskega športa tudi državna proslava. Uradno se bo začel evropski teden športa, ki ga gosti Slovenija kot predsedujoča Svetu Evropske unije. Ta bo po vsej Evropi potekal od 23. do 30. septembra.
Dan slovenskega športa, ki ga je Slovenija razglasila 18. junija lani, zaznamujemo ob dnevu, ko je na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000 v čast zmagovalcem prvič zaigrala slovenska himna. Njegov namen ni zgolj praznovanje vrhunskih dosežkov izjemnih slovenskih športnikov. Predvsem je namenjen spodbujanju vseh k rednemu športnemu udejstvovanju, je spodbuda k zdravemu in aktivnemu življenjskemu slogu. Na Blejski promenadi bo ob dnevu slovenskega športa tudi državna proslava. Uradno se bo začel evropski teden športa, ki ga gosti Slovenija kot predsedujoča Svetu Evropske unije. Ta bo po vsej Evropi potekal od 23. do 30. septembra.
»Tujega nočemo, svojega ne damo!« Znani slogan je tudi naslov letošnje proslave ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini, ki tokrat gostuje v Idriji. Ob pogosto nekritičnem sprejemanju tujega in razprodaji svojega, Primorske nismo in ne bomo prodali, je zapisano v scenariju prireditve, pod katerim se podpisuje režiser in scenarist, Idrijčan Dušan Moravec, ki vsebino črpa iz bogate zakladnice velikih domačih ustvarjalcev preteklega stoletja, od Črtomirja Šinkovca do Cirila Kosmača in Franceta Bevka, z zgovornimi sporočili za današnji čas. Program bodo sooblikovali igralec Iztok Bevc, glasbeniki Miro Božič, Nataša Trček, Benjamin Barbarič, Žiga Lakner, Marko Hartlak, Godba Cerkno, Godba Idrija, Mladinski pevski zbor, Policijski orkester, zgodovinar Miha Kosmač, publicist Uroš Lipušček, pisatelj Dušan Jelinčič, dijakinja Neli Petrič. Prireditev se bo odvijala v središču Idrije, na Mestnem trgu, v neposrednem prenosu, za katerega bo poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper – Capodistria pa jo boste lahko spremljali na 2. programu televizije Slovenija.
»Tujega nočemo, svojega ne damo!« Znani slogan je tudi naslov letošnje proslave ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini, ki tokrat gostuje v Idriji. Ob pogosto nekritičnem sprejemanju tujega in razprodaji svojega, Primorske nismo in ne bomo prodali, je zapisano v scenariju prireditve, pod katerim se podpisuje režiser in scenarist, Idrijčan Dušan Moravec, ki vsebino črpa iz bogate zakladnice velikih domačih ustvarjalcev preteklega stoletja, od Črtomirja Šinkovca do Cirila Kosmača in Franceta Bevka, z zgovornimi sporočili za današnji čas. Program bodo sooblikovali igralec Iztok Bevc, glasbeniki Miro Božič, Nataša Trček, Benjamin Barbarič, Žiga Lakner, Marko Hartlak, Godba Cerkno, Godba Idrija, Mladinski pevski zbor, Policijski orkester, zgodovinar Miha Kosmač, publicist Uroš Lipušček, pisatelj Dušan Jelinčič, dijakinja Neli Petrič. Prireditev se bo odvijala v središču Idrije, na Mestnem trgu, v neposrednem prenosu, za katerega bo poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper – Capodistria pa jo boste lahko spremljali na 2. programu televizije Slovenija.
Na Trgu republike v Ljubljani se bo v petek, 25. junija 2021, ob 21. uri začela osrednja državna proslava ob 30. obletnici slovenske državnosti in zaznamovanju prevzema predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, na katero so vabljene vse prebivalke in prebivalci naše domovine. Državna proslava bo sestavljena iz dveh delov. V prvem delu bomo proslavili največji dogodek v zgodovini naroda – razglasitev in obrambo države, kar se bo izrazilo skozi pesem, ples in recitale ter čestitke iz domovine in tujine. Govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. V drugem delu proslave bosta v okviru začetka predsedovanja Svetu EU-ja zbrane nagovorila predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša. V kulturno-umetniškem delu slovesnosti bodo nastopili tenorist Aljaž Vesel, Mešani pevski zbor Crescendo z zborovodjo Žigo Kertom, Big Band RTV Slovenija, Simfonični orkester RTV Slovenija, Policijski orkester, Orkester Slovenske vojske, Slovenski oktet, SNG opera in balet Ljubljana s koreografijo Renata Zanella, plesalci Plesnega kluba Mojca s koreografijo Mojce Horvat, folklorna skupina Tine Rožanc, Marcos in Bernarda Fink Inzko, Vladimir Mlinarič, Ženski tercet M.J.A.V., Darja Gajšek, Ernestina Jošt, Tilen Lotrič in Gregor Ravnik. Na slovesnosti bo kot uvod v predsedovanje Slovenije Svetu EU-ja premierno predvajana filmska upodobitev Zdravljice v režiji Mitje Okorna. Scenarist proslave je Igor Pirkovič, odrski režiser pa Roman Končar. Na slovesnosti bodo sodelovali tudi Garda Slovenske vojske, nosilci bojnih zastav Slovenske vojske in praporščaki Policije ter osamosvojitvenih veteranskih in domoljubnih organizacij. Proslava bo potekala ob upoštevanju navodil NIJZ-ja, za vstop na prizorišče, ki bo mogoč z Valvasorjeve ulice in Slovenske ceste, pa bo treba izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Na lokacijah blizu vhodov bo mogoče tudi testiranje s hitrimi testi. Zaradi omenjenih okoliščin je prihod na prizorišče mogoč najkasneje ob 20.10.
Na Trgu republike v Ljubljani se bo v petek, 25. junija 2021, ob 21. uri začela osrednja državna proslava ob 30. obletnici slovenske državnosti in zaznamovanju prevzema predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, na katero so vabljene vse prebivalke in prebivalci naše domovine. Državna proslava bo sestavljena iz dveh delov. V prvem delu bomo proslavili največji dogodek v zgodovini naroda – razglasitev in obrambo države, kar se bo izrazilo skozi pesem, ples in recitale ter čestitke iz domovine in tujine. Govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. V drugem delu proslave bosta v okviru začetka predsedovanja Svetu EU-ja zbrane nagovorila predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša. V kulturno-umetniškem delu slovesnosti bodo nastopili tenorist Aljaž Vesel, Mešani pevski zbor Crescendo z zborovodjo Žigo Kertom, Big Band RTV Slovenija, Simfonični orkester RTV Slovenija, Policijski orkester, Orkester Slovenske vojske, Slovenski oktet, SNG opera in balet Ljubljana s koreografijo Renata Zanella, plesalci Plesnega kluba Mojca s koreografijo Mojce Horvat, folklorna skupina Tine Rožanc, Marcos in Bernarda Fink Inzko, Vladimir Mlinarič, Ženski tercet M.J.A.V., Darja Gajšek, Ernestina Jošt, Tilen Lotrič in Gregor Ravnik. Na slovesnosti bo kot uvod v predsedovanje Slovenije Svetu EU-ja premierno predvajana filmska upodobitev Zdravljice v režiji Mitje Okorna. Scenarist proslave je Igor Pirkovič, odrski režiser pa Roman Končar. Na slovesnosti bodo sodelovali tudi Garda Slovenske vojske, nosilci bojnih zastav Slovenske vojske in praporščaki Policije ter osamosvojitvenih veteranskih in domoljubnih organizacij. Proslava bo potekala ob upoštevanju navodil NIJZ-ja, za vstop na prizorišče, ki bo mogoč z Valvasorjeve ulice in Slovenske ceste, pa bo treba izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Na lokacijah blizu vhodov bo mogoče tudi testiranje s hitrimi testi. Zaradi omenjenih okoliščin je prihod na prizorišče mogoč najkasneje ob 20.10.