Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Slovesnost povezuje zgodba o 29. marcu, dnevu, ki je v različnih obdobjih zaznamoval Slovenijo. Pred 150 leti, 29. marca 1874, se je rodil general Rudolf Maister. Skupščina Republike Slovenije je 29. marca 1990 sedmo kitico pesmi Zdravljica sprejela kot himno Republike Slovenije. Leta 2004 je Slovenija v Washingtonu slovesno deponirala ratifikacijske listine Severnoatlantske pogodbe in tako vstopila v zvezo Nato. Skupaj s še šestimi državam - Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo ter Slovaško - je postala del največje širitve v zgodovini zavezništva. Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Govoru bo sledil umetniški del proslave. Zbrane bo v dogodek uvedla pesem Kako lep je ta svet v izvedbi Mešanega mladinskega pevskega zbora Veter in Big banda Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom dirigenta Rudolfa Strnada. Glasbeni program dogodka je zasnovan na duetih. Kulturno-umetniške točke bodo sledile sklopom videovsebin, ki se nanašajo na čas pred vstopom v Nato, na vstop v Nato in na obdobje po vstopu v Nato. Duete bodo sestavljali Irena Yebuah Tiran in Jure Počkaj, Nina Strnad in Gregor Ravnik ter Helena Blagne in Rudolf Gas. Režiserka slovesnosti je Anja Rebek.
Slovesnost povezuje zgodba o 29. marcu, dnevu, ki je v različnih obdobjih zaznamoval Slovenijo. Pred 150 leti, 29. marca 1874, se je rodil general Rudolf Maister. Skupščina Republike Slovenije je 29. marca 1990 sedmo kitico pesmi Zdravljica sprejela kot himno Republike Slovenije. Leta 2004 je Slovenija v Washingtonu slovesno deponirala ratifikacijske listine Severnoatlantske pogodbe in tako vstopila v zvezo Nato. Skupaj s še šestimi državam - Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo ter Slovaško - je postala del največje širitve v zgodovini zavezništva. Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Govoru bo sledil umetniški del proslave. Zbrane bo v dogodek uvedla pesem Kako lep je ta svet v izvedbi Mešanega mladinskega pevskega zbora Veter in Big banda Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom dirigenta Rudolfa Strnada. Glasbeni program dogodka je zasnovan na duetih. Kulturno-umetniške točke bodo sledile sklopom videovsebin, ki se nanašajo na čas pred vstopom v Nato, na vstop v Nato in na obdobje po vstopu v Nato. Duete bodo sestavljali Irena Yebuah Tiran in Jure Počkaj, Nina Strnad in Gregor Ravnik ter Helena Blagne in Rudolf Gas. Režiserka slovesnosti je Anja Rebek.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Avtor umetniškega dela proslave je Edward Clug, koreograf in avtor idejne zasnove baleta Povodni mož, ki se opira na slovensko mitologijo in pesniško zapuščino Franceta Prešerna. Nastopili bodo baletni ansambel in solisti SNG Maribor, avtor glasbe je Milko Lazar. Prešernovo nagrado bosta letos prejela pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer, nagrade Prešernovega sklada pa Miljana Cunta, Jana Zupančič, Nuška Drašček, Ciril Horjak, Sara Kern in Tomato Košir. Njihove portrete so pripravili v Studiu Siposh. Zdravljico bo interpretiral Tone Kuntner, slišali bomo tudi izbor Prešernovih poezij, ki jih je v sklopu z naslovom »Kdo zna, kdo ve?« zbral Gregor Čušin, interpretirali pa jih bodo naturšički. Slavnostni govor bo imel predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič. Televizijski prenos proslave bo režiral Božo Grlj, komentatorka pa bo Meta Česnik.
Avtor umetniškega dela proslave je Edward Clug, koreograf in avtor idejne zasnove baleta Povodni mož, ki se opira na slovensko mitologijo in pesniško zapuščino Franceta Prešerna. Nastopili bodo baletni ansambel in solisti SNG Maribor, avtor glasbe je Milko Lazar. Prešernovo nagrado bosta letos prejela pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer, nagrade Prešernovega sklada pa Miljana Cunta, Jana Zupančič, Nuška Drašček, Ciril Horjak, Sara Kern in Tomato Košir. Njihove portrete so pripravili v Studiu Siposh. Zdravljico bo interpretiral Tone Kuntner, slišali bomo tudi izbor Prešernovih poezij, ki jih je v sklopu z naslovom »Kdo zna, kdo ve?« zbral Gregor Čušin, interpretirali pa jih bodo naturšički. Slavnostni govor bo imel predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič. Televizijski prenos proslave bo režiral Božo Grlj, komentatorka pa bo Meta Česnik.
V sredo, 22. novembra 2023, bo ob 20. uri v Slovenskem narodnem gledališču Maribor potekala državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra. Praznovali bomo 105-letnico Maistrove akcije za severno slovensko mejo. Slavnostni govornik bo predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. Govoru bo sledil umetniški del proslave, ki ga z ekipo snuje režiserka Mateja Kokol. Osrednja nit programa proslave bo ljubezen – ljubezen do domovine, do sočloveka, do umetnosti in do narave. Prireditev bo mogoče v neposrednem prenosu spremljati na 1. programu Televizije in 1. programu Radia Slovenija ter na spletnem portalu RTV Slovenija.
V sredo, 22. novembra 2023, bo ob 20. uri v Slovenskem narodnem gledališču Maribor potekala državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra. Praznovali bomo 105-letnico Maistrove akcije za severno slovensko mejo. Slavnostni govornik bo predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. Govoru bo sledil umetniški del proslave, ki ga z ekipo snuje režiserka Mateja Kokol. Osrednja nit programa proslave bo ljubezen – ljubezen do domovine, do sočloveka, do umetnosti in do narave. Prireditev bo mogoče v neposrednem prenosu spremljati na 1. programu Televizije in 1. programu Radia Slovenija ter na spletnem portalu RTV Slovenija.
V Gledališki in koncertni dvorani Lendava bo v ponedeljek, 30. oktobra 2023, ob 20. uri državna proslava ob dnevu reformacije. Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Govoru bo sledil umetniški del proslave z naslovom Jezik, knjiga in umetna inteligenca. Dan reformacije je za Slovence izjemno pomemben praznik, saj je s prvimi tiskanimi knjigami slovenščina našla svoje mesto med velikimi in vplivnimi evropskimi jeziki. Ta privilegij želimo ohraniti tudi v sodobnem svetu sredi razcveta novih informacijskih tehnologij, so v predstavitvi zapisali organizatorji proslave. Prireditev bo mogoče v neposrednem prenosu spremljati na 1. programu Televizije Slovenija.
V Gledališki in koncertni dvorani Lendava bo v ponedeljek, 30. oktobra 2023, ob 20. uri državna proslava ob dnevu reformacije. Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Govoru bo sledil umetniški del proslave z naslovom Jezik, knjiga in umetna inteligenca. Dan reformacije je za Slovence izjemno pomemben praznik, saj je s prvimi tiskanimi knjigami slovenščina našla svoje mesto med velikimi in vplivnimi evropskimi jeziki. Ta privilegij želimo ohraniti tudi v sodobnem svetu sredi razcveta novih informacijskih tehnologij, so v predstavitvi zapisali organizatorji proslave. Prireditev bo mogoče v neposrednem prenosu spremljati na 1. programu Televizije Slovenija.
»Primorska ZaVedno« je naslov letošnje proslave ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, ki gostuje v Opatjem selu. Novogoriško Združenje borcev za vrednote NOB je pripravo programa zaupalo vsestranskemu kulturnemu ustvarjalcu Radošu Bolčini. Povezovanje in ne delitve, to je rdeča nit prireditve, prav to povezovanje, ki je odlikovalo boj primorskih ljudi za svoj obstoj. 150 nastopajočih, pevcev in drugih glasbenikov, plesalcev, dramskih igralcev, poezija od Gregorčiča do Kajuha, dela velikanov slovenske likovne umetnosti… Prireditev bo v soboto, 16. septembra ob 11. uri, v neposrednem prenosu, za katerega bo poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper/Capodistria, pa jo boste lahko spremljali na 2. programu Televizije Slovenija.
»Primorska ZaVedno« je naslov letošnje proslave ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, ki gostuje v Opatjem selu. Novogoriško Združenje borcev za vrednote NOB je pripravo programa zaupalo vsestranskemu kulturnemu ustvarjalcu Radošu Bolčini. Povezovanje in ne delitve, to je rdeča nit prireditve, prav to povezovanje, ki je odlikovalo boj primorskih ljudi za svoj obstoj. 150 nastopajočih, pevcev in drugih glasbenikov, plesalcev, dramskih igralcev, poezija od Gregorčiča do Kajuha, dela velikanov slovenske likovne umetnosti… Prireditev bo v soboto, 16. septembra ob 11. uri, v neposrednem prenosu, za katerega bo poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper/Capodistria, pa jo boste lahko spremljali na 2. programu Televizije Slovenija.
Osrednja državna proslava ob dnevu državnosti, s katero bo Slovenija praznovala 32. obletnico svoje osamosvojitve, bo 24. junija na Kongresnem trgu v Ljubljani. Slavnostna govornica na njej bo predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Izhodiščna tema umetniškega dela prireditve pod naslovom Pred zarjo jutrišnjega dne, ki nastaja po scenariju in v režiji Mateja Filipčiča, je podnebje. Ustvarjalci prireditve sporočajo, da je ob zaostreni podnebni krizi treba premisliti in na novo določiti tudi status državnosti. Neposredni prenos osrednje državne proslave ob dnevu državnosti bo 24. junija ob 21.05 na Prvem sporedu Televizije Slovenija.
Osrednja državna proslava ob dnevu državnosti, s katero bo Slovenija praznovala 32. obletnico svoje osamosvojitve, bo 24. junija na Kongresnem trgu v Ljubljani. Slavnostna govornica na njej bo predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Izhodiščna tema umetniškega dela prireditve pod naslovom Pred zarjo jutrišnjega dne, ki nastaja po scenariju in v režiji Mateja Filipčiča, je podnebje. Ustvarjalci prireditve sporočajo, da je ob zaostreni podnebni krizi treba premisliti in na novo določiti tudi status državnosti. Neposredni prenos osrednje državne proslave ob dnevu državnosti bo 24. junija ob 21.05 na Prvem sporedu Televizije Slovenija.
Državni svet bo imel slavnostno sejo ob dnevu državnosti.
Državni svet bo imel slavnostno sejo ob dnevu državnosti.
Vabimo vas na akademijo Društva poslancev 90 v počastitev dneva državnosti, ki bo v torek, 20. junija 2023 ob 15. uri v dvorani Državnega sveta RS, Šubičeva 4 v Ljubljani. Nagovorili nas bodo predsednik Državnega sveta g. Marko Lotrič in Tomo Križnar ter Bojana Pivk Križnar, ki bosta tudi predstavila film o trpljenju in njunih prizadevanjih za pomoč ljudstvu Nube v Sudanu. Slovesnost bo zato imela tudi dobrodelni značaj. Za kulturni program bo poskrbel parlamentarni Dixie band.
Vabimo vas na akademijo Društva poslancev 90 v počastitev dneva državnosti, ki bo v torek, 20. junija 2023 ob 15. uri v dvorani Državnega sveta RS, Šubičeva 4 v Ljubljani. Nagovorili nas bodo predsednik Državnega sveta g. Marko Lotrič in Tomo Križnar ter Bojana Pivk Križnar, ki bosta tudi predstavila film o trpljenju in njunih prizadevanjih za pomoč ljudstvu Nube v Sudanu. Slovesnost bo zato imela tudi dobrodelni značaj. Za kulturni program bo poskrbel parlamentarni Dixie band.
Posnetek koncerta je nastal po slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske v ljubljanskih Stožicah. Nastopili so Big Band Slovenske vojske in solisti Nuška Drašček, Hamo, Rudi Bučar, BePOP, Gregor Strasbergar, Amaya, Tomi Meglič in Rudolf Strnad.
Posnetek koncerta je nastal po slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske v ljubljanskih Stožicah. Nastopili so Big Band Slovenske vojske in solisti Nuška Drašček, Hamo, Rudi Bučar, BePOP, Gregor Strasbergar, Amaya, Tomi Meglič in Rudolf Strnad.
Slovenija obhaja 17. maja narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Na predvečer tega dne vabijo Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza in Združeni ob lipi sprave na spominsko slovesnost, ki bo v torek, 16. maja 2023 ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani. V kulturen programu bodo sodelovali misijonar Pedro Opeka ter umetniki Marko Fink, Pavle Ravnohrib, Ana Dežman in Drago Arko.
Slovenija obhaja 17. maja narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Na predvečer tega dne vabijo Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza in Združeni ob lipi sprave na spominsko slovesnost, ki bo v torek, 16. maja 2023 ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani. V kulturen programu bodo sodelovali misijonar Pedro Opeka ter umetniki Marko Fink, Pavle Ravnohrib, Ana Dežman in Drago Arko.
Posnetek osrednje slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske, s katero se vsako leto spomnijo na 15. maj 1991, ko je šolanje začela prva generacija nabornikov. Letošnja slovesnost je potekala v dvorani Stožice; z naslovom Srce pod uniformo, srce za domovino Slovenska vojska posreduje svoje ključno sporočilo – da so njene pripadnice in pripadniki vedno v službi ljudi, državljank in državljanov Slovenije. Na slovesnosti bodo zbrane nagovorili načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš, minister za obrambo Marjan Šarec ter vrhovna poveljnica obrambnih sil Nataša Pirc Musar.
Posnetek osrednje slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske, s katero se vsako leto spomnijo na 15. maj 1991, ko je šolanje začela prva generacija nabornikov. Letošnja slovesnost je potekala v dvorani Stožice; z naslovom Srce pod uniformo, srce za domovino Slovenska vojska posreduje svoje ključno sporočilo – da so njene pripadnice in pripadniki vedno v službi ljudi, državljank in državljanov Slovenije. Na slovesnosti bodo zbrane nagovorili načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš, minister za obrambo Marjan Šarec ter vrhovna poveljnica obrambnih sil Nataša Pirc Musar.
Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju – neposredni prenos iz Šoštanja. Scenarist in režiser prireditve je Tomaž Letnar. Slavnostna govornica bo predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Televizijski prenos bo komentirala Ksenija Horvat.
Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju – neposredni prenos iz Šoštanja. Scenarist in režiser prireditve je Tomaž Letnar. Slavnostna govornica bo predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Televizijski prenos bo komentirala Ksenija Horvat.
Posnetek osrednje proslave Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Simfonični zvoki je nastal 12. februarja 2023 v tržaški poštni palači. Proslavo so oblikovali državni orkester FVG orchestra pod taktirko dirigenta Tomaža Kukoviča, pianist Blaž Avsenik, tenor Gregor Ravnik, združeni zbori Jacobus Gallus, Igo Gruden ter Devin Nabrežina in harmonikarski kvartet 4 Bellows 4 Tales. Osrednja govornica je bila Mateja Zorn, priznanji ob slovenskem kulturnem prazniku sta prejeli Andreina Trusgnach in Petra Grassi. Večer je povezovala Vida Valenčič, zamisel in režija proslave pa je delo Marca Manina. Uredništvo Lucija Tavčar, tv režija Jan Leopoli.
Posnetek osrednje proslave Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Simfonični zvoki je nastal 12. februarja 2023 v tržaški poštni palači. Proslavo so oblikovali državni orkester FVG orchestra pod taktirko dirigenta Tomaža Kukoviča, pianist Blaž Avsenik, tenor Gregor Ravnik, združeni zbori Jacobus Gallus, Igo Gruden ter Devin Nabrežina in harmonikarski kvartet 4 Bellows 4 Tales. Osrednja govornica je bila Mateja Zorn, priznanji ob slovenskem kulturnem prazniku sta prejeli Andreina Trusgnach in Petra Grassi. Večer je povezovala Vida Valenčič, zamisel in režija proslave pa je delo Marca Manina. Uredništvo Lucija Tavčar, tv režija Jan Leopoli.
Posnetek osrednje proslave Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Simfonični zvoki je nastal 12. februarja 2023 v tržaški poštni palači. Proslavo so oblikovali državni orkester FVG orchestra pod taktirko dirigenta Tomaža Kukoviča, pianist Blaž Avsenik, tenor Gregor Ravnik, združeni zbori Jacobus Gallus, Igo Gruden ter Devin Nabrežina in harmonikarski kvartet 4 Bellows 4 Tales. Osrednja govornica je bila Mateja Zorn, priznanji ob slovenskem kulturnem prazniku sta prejeli Andreina Trusgnach in Petra Grassi. Večer je povezovala Vida Valenčič, zamisel in režijo proslave pa je delo Marca Manina. Uredništvo Lucija Tavčar, tv režija Jan Leopoli.
Posnetek osrednje proslave Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Simfonični zvoki je nastal 12. februarja 2023 v tržaški poštni palači. Proslavo so oblikovali državni orkester FVG orchestra pod taktirko dirigenta Tomaža Kukoviča, pianist Blaž Avsenik, tenor Gregor Ravnik, združeni zbori Jacobus Gallus, Igo Gruden ter Devin Nabrežina in harmonikarski kvartet 4 Bellows 4 Tales. Osrednja govornica je bila Mateja Zorn, priznanji ob slovenskem kulturnem prazniku sta prejeli Andreina Trusgnach in Petra Grassi. Večer je povezovala Vida Valenčič, zamisel in režijo proslave pa je delo Marca Manina. Uredništvo Lucija Tavčar, tv režija Jan Leopoli.
Umetniški del proslave nosi naslov Svet se nagnil je naprej. Vzet je iz skladbe skupine Silence, napisane posebej za to priložnost, ki se navezuje temo dogodka – odnos med umetnikom in okoljem, v katerem deluje. Umetniška dela, ki so vključena v program proslave, osvetljujejo odnos Slovencev do kulture in umetnosti ter odzivanje umetnikov na svet okoli njih, pa naj gre za naravo, ljudi, družbene procese ali običajen vsakdan. Program v večjem delu prepleta odlomke že nastalih umetniških del, od skladb za simfonični orkester, sodobnega plesa, baleta, videoplesa, poezije, pa vse do lutkovnega gledališča. Poleg pesmi Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in Anje Zag Golob v interpretaciji dramskih igralcev Barbare Cerar, Tine Resman in Klemna Janežiča proslava vključuje še dela režiserja Tina Grabnarja v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, videasta Boruta Bučinela, plesalke Ane Cvelfar, skladateljev Milka Lazarja in Matije Krečiča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Davorina Morija, glasbene skupine Silence in slikarja Marka Jakšeta. Kostumografija pod vodstvom Sanje Grcić združuje nekatere pomembne slovenske modne oblikovalce. Režiser in scenarist prireditve je Matjaž Farič, ki se podpisuje tudi pod koreografijo v izvedbi baletnih plesalcev SNG Opere in baleta Ljubljana.
Umetniški del proslave nosi naslov Svet se nagnil je naprej. Vzet je iz skladbe skupine Silence, napisane posebej za to priložnost, ki se navezuje temo dogodka – odnos med umetnikom in okoljem, v katerem deluje. Umetniška dela, ki so vključena v program proslave, osvetljujejo odnos Slovencev do kulture in umetnosti ter odzivanje umetnikov na svet okoli njih, pa naj gre za naravo, ljudi, družbene procese ali običajen vsakdan. Program v večjem delu prepleta odlomke že nastalih umetniških del, od skladb za simfonični orkester, sodobnega plesa, baleta, videoplesa, poezije, pa vse do lutkovnega gledališča. Poleg pesmi Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in Anje Zag Golob v interpretaciji dramskih igralcev Barbare Cerar, Tine Resman in Klemna Janežiča proslava vključuje še dela režiserja Tina Grabnarja v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, videasta Boruta Bučinela, plesalke Ane Cvelfar, skladateljev Milka Lazarja in Matije Krečiča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Davorina Morija, glasbene skupine Silence in slikarja Marka Jakšeta. Kostumografija pod vodstvom Sanje Grcić združuje nekatere pomembne slovenske modne oblikovalce. Režiser in scenarist prireditve je Matjaž Farič, ki se podpisuje tudi pod koreografijo v izvedbi baletnih plesalcev SNG Opere in baleta Ljubljana.
Umetniški del proslave nosi naslov Svet se nagnil je naprej. Vzet je iz skladbe skupine Silence, napisane posebej za to priložnost, ki se navezuje temo dogodka – odnos med umetnikom in okoljem, v katerem deluje. Umetniška dela, ki so vključena v program proslave, osvetljujejo odnos Slovencev do kulture in umetnosti ter odzivanje umetnikov na svet okoli njih, pa naj gre za naravo, ljudi, družbene procese ali običajen vsakdan. Program v večjem delu prepleta odlomke že nastalih umetniških del, od skladb za simfonični orkester, sodobnega plesa, baleta, videoplesa, poezije, pa vse do lutkovnega gledališča. Poleg pesmi Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in Anje Zag Golob v interpretaciji dramskih igralcev Barbare Cerar, Tine Resman in Klemna Janežiča proslava vključuje še dela režiserja Tina Grabnarja v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, videasta Boruta Bučinela, plesalke Ane Cvelfar, skladateljev Milka Lazarja in Matije Krečiča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Davorina Morija, glasbene skupine Silence in slikarja Marka Jakšeta. Kostumografija pod vodstvom Sanje Grcić združuje nekatere pomembne slovenske modne oblikovalce. Režiser in scenarist prireditve je Matjaž Farič, ki se podpisuje tudi pod koreografijo v izvedbi baletnih plesalcev SNG Opere in baleta Ljubljana.
Umetniški del proslave nosi naslov Svet se nagnil je naprej. Vzet je iz skladbe skupine Silence, napisane posebej za to priložnost, ki se navezuje temo dogodka – odnos med umetnikom in okoljem, v katerem deluje. Umetniška dela, ki so vključena v program proslave, osvetljujejo odnos Slovencev do kulture in umetnosti ter odzivanje umetnikov na svet okoli njih, pa naj gre za naravo, ljudi, družbene procese ali običajen vsakdan. Program v večjem delu prepleta odlomke že nastalih umetniških del, od skladb za simfonični orkester, sodobnega plesa, baleta, videoplesa, poezije, pa vse do lutkovnega gledališča. Poleg pesmi Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in Anje Zag Golob v interpretaciji dramskih igralcev Barbare Cerar, Tine Resman in Klemna Janežiča proslava vključuje še dela režiserja Tina Grabnarja v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, videasta Boruta Bučinela, plesalke Ane Cvelfar, skladateljev Milka Lazarja in Matije Krečiča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Davorina Morija, glasbene skupine Silence in slikarja Marka Jakšeta. Kostumografija pod vodstvom Sanje Grcić združuje nekatere pomembne slovenske modne oblikovalce. Režiser in scenarist prireditve je Matjaž Farič, ki se podpisuje tudi pod koreografijo v izvedbi baletnih plesalcev SNG Opere in baleta Ljubljana.
Umetniški del proslave nosi naslov Svet se nagnil je naprej. Vzet je iz skladbe skupine Silence, napisane posebej za to priložnost, ki se navezuje temo dogodka – odnos med umetnikom in okoljem, v katerem deluje. Umetniška dela, ki so vključena v program proslave, osvetljujejo odnos Slovencev do kulture in umetnosti ter odzivanje umetnikov na svet okoli njih, pa naj gre za naravo, ljudi, družbene procese ali običajen vsakdan. Program v večjem delu prepleta odlomke že nastalih umetniških del, od skladb za simfonični orkester, sodobnega plesa, baleta, videoplesa, poezije, pa vse do lutkovnega gledališča. Poleg pesmi Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in Anje Zag Golob v interpretaciji dramskih igralcev Barbare Cerar, Tine Resman in Klemna Janežiča proslava vključuje še dela režiserja Tina Grabnarja v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, videasta Boruta Bučinela, plesalke Ane Cvelfar, skladateljev Milka Lazarja in Matije Krečiča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Davorina Morija, glasbene skupine Silence in slikarja Marka Jakšeta. Kostumografija pod vodstvom Sanje Grcić združuje nekatere pomembne slovenske modne oblikovalce. Režiser in scenarist prireditve je Matjaž Farič, ki se podpisuje tudi pod koreografijo v izvedbi baletnih plesalcev SNG Opere in baleta Ljubljana.
Umetniški del proslave nosi naslov Svet se nagnil je naprej. Vzet je iz skladbe skupine Silence, napisane posebej za to priložnost, ki se navezuje temo dogodka – odnos med umetnikom in okoljem, v katerem deluje. Umetniška dela, ki so vključena v program proslave, osvetljujejo odnos Slovencev do kulture in umetnosti ter odzivanje umetnikov na svet okoli njih, pa naj gre za naravo, ljudi, družbene procese ali običajen vsakdan. Program v večjem delu prepleta odlomke že nastalih umetniških del, od skladb za simfonični orkester, sodobnega plesa, baleta, videoplesa, poezije, pa vse do lutkovnega gledališča. Poleg pesmi Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in Anje Zag Golob v interpretaciji dramskih igralcev Barbare Cerar, Tine Resman in Klemna Janežiča proslava vključuje še dela režiserja Tina Grabnarja v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, videasta Boruta Bučinela, plesalke Ane Cvelfar, skladateljev Milka Lazarja in Matije Krečiča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Davorina Morija, glasbene skupine Silence in slikarja Marka Jakšeta. Kostumografija pod vodstvom Sanje Grcić združuje nekatere pomembne slovenske modne oblikovalce. Režiser in scenarist prireditve je Matjaž Farič, ki se podpisuje tudi pod koreografijo v izvedbi baletnih plesalcev SNG Opere in baleta Ljubljana.
V petek, 23. decembra 2022, bo ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Slavnostni govornik bo predsednik vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. Program proslave z naslovom »Tu, tam, povsod …« pripravlja scenaristka in režiserka mag. Neda R. Bric, skupaj z režiserko videa Jasno Hribernik in sodelavci. Nastopili bodo igralci Magda Kropiunig, Nikla Petruška Panizon in Voranc Boh, glasbena skupina Katalena, DJ Brlee s plesalcema Mašo Kagao Knez in Željkom Božićem ter zvezda večera – svetovno znani pianist Aleksander Gadžijev, ki bo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Marka Hribernika zaigral tudi skladbo Alda Kumarja Zeleni Jure v novi izvedbi. Neposredni prenos državne proslave bo ob 20. uri na 1. sporedu Televizije Slovenija.
V petek, 23. decembra 2022, bo ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Slavnostni govornik bo predsednik vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. Program proslave z naslovom »Tu, tam, povsod …« pripravlja scenaristka in režiserka mag. Neda R. Bric, skupaj z režiserko videa Jasno Hribernik in sodelavci. Nastopili bodo igralci Magda Kropiunig, Nikla Petruška Panizon in Voranc Boh, glasbena skupina Katalena, DJ Brlee s plesalcema Mašo Kagao Knez in Željkom Božićem ter zvezda večera – svetovno znani pianist Aleksander Gadžijev, ki bo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Marka Hribernika zaigral tudi skladbo Alda Kumarja Zeleni Jure v novi izvedbi. Neposredni prenos državne proslave bo ob 20. uri na 1. sporedu Televizije Slovenija.
V petek, 28. oktobra 2022, bo ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani državna proslava ob dnevu reformacije. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. Govoru bo sledil umetniški del proslave z naslovom Poezija slovnice, veselje jezika. Dan reformacije je za Slovence pomemben praznik, z njim se namreč spominjamo obdobja, v katerem smo dobili prve tiskane knjige, z njimi pa tudi slovenski knjižni jezik. Prav slovenskemu jeziku bo posvečena letošnja proslava, saj mineva približno 500 let od rojstva prvega slovenskega slovničarja Adama Bohoriča. Namen prireditve je spomniti na vlogo prve slovenske slovnice Adama Bohoriča Proste zimske urice in opozoriti na sodobna vprašanja slovenskega jezika ter vlogo mladih v našem jezikovnem prostoru. Režiser proslave Damjan Kozole in scenarist dr. Kozma Ahačič sta na podlagi spominov na začetnika slovenskega slovničarstva zasnovala izzivalni dialog mladih o tem, kako doživljajo slovenščino, njeno javno ter zasebno rabo, njeno radoživost – in tudi njeno pomembno simbolno vlogo v večjezični družbi. Neposredni prenos proslave lahko spremljate na prvem programu Televizije Slovenija.
V petek, 28. oktobra 2022, bo ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani državna proslava ob dnevu reformacije. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. Govoru bo sledil umetniški del proslave z naslovom Poezija slovnice, veselje jezika. Dan reformacije je za Slovence pomemben praznik, z njim se namreč spominjamo obdobja, v katerem smo dobili prve tiskane knjige, z njimi pa tudi slovenski knjižni jezik. Prav slovenskemu jeziku bo posvečena letošnja proslava, saj mineva približno 500 let od rojstva prvega slovenskega slovničarja Adama Bohoriča. Namen prireditve je spomniti na vlogo prve slovenske slovnice Adama Bohoriča Proste zimske urice in opozoriti na sodobna vprašanja slovenskega jezika ter vlogo mladih v našem jezikovnem prostoru. Režiser proslave Damjan Kozole in scenarist dr. Kozma Ahačič sta na podlagi spominov na začetnika slovenskega slovničarstva zasnovala izzivalni dialog mladih o tem, kako doživljajo slovenščino, njeno javno ter zasebno rabo, njeno radoživost – in tudi njeno pomembno simbolno vlogo v večjezični družbi. Neposredni prenos proslave lahko spremljate na prvem programu Televizije Slovenija.
Navdih za tokrat državno proslavo ob Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini je izjemna dediščina letos preminulega pisatelja Borisa Pahorja: njegovo življenje, osebnost, literarni opus. Pahor je nazdravljal svobodi, resnici in pravici, načelom, ki vejejo iz njegovih del, pa tudi ljubezni, edini vrednoti, ki človeka zmore rešiti zla. Režija je v rokah mlade Yulie Roschine, skupaj z Ano Pandur podpisujeta tudi scenarij prireditve. Umetniški program bodo sooblikovali Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Policijski orkester, Avtomobili, Vasko Atanasovski, Teo Collori, Lea Sirk, Jure Lesar, Štefica Graselli, Gregor Ravnik, Drago Mislej - Mef, plesalca Nastja Bremec Rinya in Michal Rinya, igralci Vladimir Jurc, Lara Jankovič, in Mak Tepšić. Prireditev se bo odvijala na predvečer praznika, 14. septembra ob 20. uri, v portoroškem Avditoriju, v neposrednem prenosu, za katerega bo poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper – Capodistria, pa jo boste lahko spremljali na 1. programu Televizije Slovenija.
Navdih za tokrat državno proslavo ob Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini je izjemna dediščina letos preminulega pisatelja Borisa Pahorja: njegovo življenje, osebnost, literarni opus. Pahor je nazdravljal svobodi, resnici in pravici, načelom, ki vejejo iz njegovih del, pa tudi ljubezni, edini vrednoti, ki človeka zmore rešiti zla. Režija je v rokah mlade Yulie Roschine, skupaj z Ano Pandur podpisujeta tudi scenarij prireditve. Umetniški program bodo sooblikovali Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Policijski orkester, Avtomobili, Vasko Atanasovski, Teo Collori, Lea Sirk, Jure Lesar, Štefica Graselli, Gregor Ravnik, Drago Mislej - Mef, plesalca Nastja Bremec Rinya in Michal Rinya, igralci Vladimir Jurc, Lara Jankovič, in Mak Tepšić. Prireditev se bo odvijala na predvečer praznika, 14. septembra ob 20. uri, v portoroškem Avditoriju, v neposrednem prenosu, za katerega bo poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper – Capodistria, pa jo boste lahko spremljali na 1. programu Televizije Slovenija.
V soboto, 25. junija, bo ob 18. uri na Drugem programu TV Slovenija prenos slovesnosti ob državnem prazniku, dnevu državnosti, ki bo potekal v Parku vojaške zgodovine Pivka. Slavnostna govornika bosta predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in dr. Aleš Štrancar, v glasbenih točkah pa bodo nastopili Prifarci, Aleksander Mežek, Cantabile in Manca Izmajlova. Proslava v režiji dr. Jožeta Možine nas bo spomnila, zakaj je lepo in pomembno, da imamo svojo domovino.
V soboto, 25. junija, bo ob 18. uri na Drugem programu TV Slovenija prenos slovesnosti ob državnem prazniku, dnevu državnosti, ki bo potekal v Parku vojaške zgodovine Pivka. Slavnostna govornika bosta predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in dr. Aleš Štrancar, v glasbenih točkah pa bodo nastopili Prifarci, Aleksander Mežek, Cantabile in Manca Izmajlova. Proslava v režiji dr. Jožeta Možine nas bo spomnila, zakaj je lepo in pomembno, da imamo svojo domovino.
Slovesnost se bo začela s topovskimi salvami z Ljubljanskega gradu in pregledom častne enote Republike Slovenije ter ešalona praporščakov in zastavonoš. Slavnostni govornik na proslavi bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Sledil bo umetniški del slovesnosti, ki jo ustvarjata Klemen Dvornik in Tomaž Letnar. Njeno temeljno sporočilo bo, da je zgodovina vedno osebna, prihodnost pa je vedno skupna. S Kosovelovimi citati, ki jih bodo izrekali igralci Maruša Majer, Barbara Ribnikar, Branko Jordan in Matija Vastl, bo proslava obujala narodno zavest in opominjala na ključna razmerja med državo in narodom ter na odgovornost oblasti in slehernega državljana za prihodnost države. Zato bodo prireditev povezovale misli osebnosti, ki s svojim delom prihodnost že ustvarjajo: Ana Roš, Aleš Kristančič, dr. Samo Zver, dr. Jure Knez, dr. Tomaž Zwitter, Dušan Šarotar in Petra Majdič. Pomensko domišljen glasbeni program se bo dotaknil vseh zvrsti v dinamični in sodobni preobleki, za katero sta poskrbela Marjan Peternel in Nejc Bečan. Oder bodo razgibali plesalci s koreografijami Lukasa Zuschlaga. Ob spremljavi akademskih glasbenikov bodo nastopili Mešani mladinski pevski zbor Veter pod vodstvom Tereze Podlogar ter solisti Gregor Strasbergar (MRFY), Eva Černe, Metod Banko in Laetitia Pohl - Kiki.
Slovesnost se bo začela s topovskimi salvami z Ljubljanskega gradu in pregledom častne enote Republike Slovenije ter ešalona praporščakov in zastavonoš. Slavnostni govornik na proslavi bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Sledil bo umetniški del slovesnosti, ki jo ustvarjata Klemen Dvornik in Tomaž Letnar. Njeno temeljno sporočilo bo, da je zgodovina vedno osebna, prihodnost pa je vedno skupna. S Kosovelovimi citati, ki jih bodo izrekali igralci Maruša Majer, Barbara Ribnikar, Branko Jordan in Matija Vastl, bo proslava obujala narodno zavest in opominjala na ključna razmerja med državo in narodom ter na odgovornost oblasti in slehernega državljana za prihodnost države. Zato bodo prireditev povezovale misli osebnosti, ki s svojim delom prihodnost že ustvarjajo: Ana Roš, Aleš Kristančič, dr. Samo Zver, dr. Jure Knez, dr. Tomaž Zwitter, Dušan Šarotar in Petra Majdič. Pomensko domišljen glasbeni program se bo dotaknil vseh zvrsti v dinamični in sodobni preobleki, za katero sta poskrbela Marjan Peternel in Nejc Bečan. Oder bodo razgibali plesalci s koreografijami Lukasa Zuschlaga. Ob spremljavi akademskih glasbenikov bodo nastopili Mešani mladinski pevski zbor Veter pod vodstvom Tereze Podlogar ter solisti Gregor Strasbergar (MRFY), Eva Černe, Metod Banko in Laetitia Pohl - Kiki.
Up sreče v prsih hrani je naslov letošnje državne proslave ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku in podelitvi Prešernovih nagrad. Program, ki temelji na Prešernovem Krstu pri Savici, je zasnovala ekipa Gledališča Koper pod režijsko taktirko Katje Pegan. Počastili bodo letošnja Prešernova nagrajenca dr. Kajetana Gantarja in dr. Mirka Cudermana ter nagrajence Prešernovega sklada Špelo Čadež, Dušana Kirbiša, Jette Ostan Vejrup, Anjo Štefan, Andrejo Zakonjšek Krt in Damijana Močnika. Slavnostni govornik bo predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič, program pa bo povezovala Karin Sabadin.
Up sreče v prsih hrani je naslov letošnje državne proslave ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku in podelitvi Prešernovih nagrad. Program, ki temelji na Prešernovem Krstu pri Savici, je zasnovala ekipa Gledališča Koper pod režijsko taktirko Katje Pegan. Počastili bodo letošnja Prešernova nagrajenca dr. Kajetana Gantarja in dr. Mirka Cudermana ter nagrajence Prešernovega sklada Špelo Čadež, Dušana Kirbiša, Jette Ostan Vejrup, Anjo Štefan, Andrejo Zakonjšek Krt in Damijana Močnika. Slavnostni govornik bo predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič, program pa bo povezovala Karin Sabadin.
Temeljna vsebinsko-povedna premisa scenaristične predloge je nagovor državljank in državljanov Republike Slovenije ob državnem prazniku – DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI. Ta je zamišljen kot poziv k enotnosti, ponosu, strpnosti, k spoštovanju različnosti, dostojanstvu, k zavedanju o tem, kdo smo in kaj smo in kakšna je naša zgodovina, na katero smo lahko več kot upravičeno ponosni. S predstavitvijo dosežkov duhovno-kulturne omike osmih slovenskih pokrajin (Primorske, Prekmurja, Dolenjske in Bela krajine, Koroške, Gorenjske, Štajerske, Notranjske), podane v izpovedni obliki osmih besedil. Gre za poezijo slovenskih avtorjev, čvrsto povezanih s posamezno pokrajino, pa tudi prek glasbe in plesa (avtorji glasbenih točk so tako ali drugače intimno povezani z vsako posamezno pokrajino, enako velja za izvajalke in izvajalce glasbenih točk. Prav poseben pomen pa ima raznolikost avtohtonih folklornih delov, plesa torej, ki jim unikatno, skrajno izvorno noto daje za slovenstvo tako ponosno indikativna oblačilna kultura). Iz sodelovanja med vrhunskimi umetnicami in umetniki (segment profesionalnega) ter nič manj vrhunskih ljubiteljic in ljubiteljev kulturnega (segment ljubiteljskega) bo spleten venec slovenstva in iz njega izhajajočega svetovljanstva. Z uporabo nekaterih avdiovizualnih elementov (velik LED-zaslon), katerih poslanstvo bo ilustrativno plemenitenje siceršnje odrske povednosti in sporočilnosti, bo osnovni namen vseobsežne kulturne navzočnostii vseh sodelujočih elementarno osmišljen. Seveda so pri scenaristični predlogi strogo in dosledno upoštevani tudi vsi t. i. državniški protokolarni elementi (slavnostni govor, slovenska himna, odrske insignije državnosti – zastavi Republike Slovenije in Evropske unije) ipd.).
Temeljna vsebinsko-povedna premisa scenaristične predloge je nagovor državljank in državljanov Republike Slovenije ob državnem prazniku – DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI. Ta je zamišljen kot poziv k enotnosti, ponosu, strpnosti, k spoštovanju različnosti, dostojanstvu, k zavedanju o tem, kdo smo in kaj smo in kakšna je naša zgodovina, na katero smo lahko več kot upravičeno ponosni. S predstavitvijo dosežkov duhovno-kulturne omike osmih slovenskih pokrajin (Primorske, Prekmurja, Dolenjske in Bela krajine, Koroške, Gorenjske, Štajerske, Notranjske), podane v izpovedni obliki osmih besedil. Gre za poezijo slovenskih avtorjev, čvrsto povezanih s posamezno pokrajino, pa tudi prek glasbe in plesa (avtorji glasbenih točk so tako ali drugače intimno povezani z vsako posamezno pokrajino, enako velja za izvajalke in izvajalce glasbenih točk. Prav poseben pomen pa ima raznolikost avtohtonih folklornih delov, plesa torej, ki jim unikatno, skrajno izvorno noto daje za slovenstvo tako ponosno indikativna oblačilna kultura). Iz sodelovanja med vrhunskimi umetnicami in umetniki (segment profesionalnega) ter nič manj vrhunskih ljubiteljic in ljubiteljev kulturnega (segment ljubiteljskega) bo spleten venec slovenstva in iz njega izhajajočega svetovljanstva. Z uporabo nekaterih avdiovizualnih elementov (velik LED-zaslon), katerih poslanstvo bo ilustrativno plemenitenje siceršnje odrske povednosti in sporočilnosti, bo osnovni namen vseobsežne kulturne navzočnostii vseh sodelujočih elementarno osmišljen. Seveda so pri scenaristični predlogi strogo in dosledno upoštevani tudi vsi t. i. državniški protokolarni elementi (slavnostni govor, slovenska himna, odrske insignije državnosti – zastavi Republike Slovenije in Evropske unije) ipd.).
Društvo poslancev 90 pripravlja slovesnost ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije. Zbrane bodo nagovorili predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije g. Igor Zorčič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije g. Alojz Kovšca in prvi predsednik slovenske vlade g. Lojze Peterle. Za kulturni program bo poskrbel parlamentarni Dixie band.
Društvo poslancev 90 pripravlja slovesnost ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije. Zbrane bodo nagovorili predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije g. Igor Zorčič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije g. Alojz Kovšca in prvi predsednik slovenske vlade g. Lojze Peterle. Za kulturni program bo poskrbel parlamentarni Dixie band.
''Vsem Slovencem milost, mir, usmiljenje in pravo spoznanje Boga po Jezusu Kristusu!" so bile v Katekizmu, prvi slovenski knjigi, prve slovenske besede, ki jih je leta 1550 zapisal "oče slovenskega naroda" Primož Trubar. S tem nagovornim pozdravom je zelo povedno izrazil svoj namen in svoje poslanstvo, ki ju je izpolnjeval vse življenje. Dan reformacije je kot slovenski državni praznik uveljavljen že od leta 1992, in sicer ne le kot praznik slovenske duhovne omike in kulture nasploh, temveč tudi kot dan slovenske narodne identitete. V želji po policentrični izvedbi državnih proslav bo letošnja osrednja slovesnost ob dnevu reformacije potekala v Kulturnem domu Krško v petek, 29. oktobra 2021, z začetkom ob 20. uri. V programskem delu bodo sodelovali: igralec Vojko Zidar, članice in člani srednjeveške plesne skupine KUD Galiarda, članice in člani instrumentalne zasedbe GITA, članice in člani vokalne zasedbe Ingenium Ensemble in srednjeveški tiskarski mojster Janez Rozman. Posnetek prireditve, posnela jo bo TV Slovenija, bo v programsko shemo umeščen na praznik dneva reformacije, torej v nedeljo, 31. oktobra 2021, ob 20. uri na 1. program TV Slovenija. Vljudno vabljeni k ogledu!
''Vsem Slovencem milost, mir, usmiljenje in pravo spoznanje Boga po Jezusu Kristusu!" so bile v Katekizmu, prvi slovenski knjigi, prve slovenske besede, ki jih je leta 1550 zapisal "oče slovenskega naroda" Primož Trubar. S tem nagovornim pozdravom je zelo povedno izrazil svoj namen in svoje poslanstvo, ki ju je izpolnjeval vse življenje. Dan reformacije je kot slovenski državni praznik uveljavljen že od leta 1992, in sicer ne le kot praznik slovenske duhovne omike in kulture nasploh, temveč tudi kot dan slovenske narodne identitete. V želji po policentrični izvedbi državnih proslav bo letošnja osrednja slovesnost ob dnevu reformacije potekala v Kulturnem domu Krško v petek, 29. oktobra 2021, z začetkom ob 20. uri. V programskem delu bodo sodelovali: igralec Vojko Zidar, članice in člani srednjeveške plesne skupine KUD Galiarda, članice in člani instrumentalne zasedbe GITA, članice in člani vokalne zasedbe Ingenium Ensemble in srednjeveški tiskarski mojster Janez Rozman. Posnetek prireditve, posnela jo bo TV Slovenija, bo v programsko shemo umeščen na praznik dneva reformacije, torej v nedeljo, 31. oktobra 2021, ob 20. uri na 1. program TV Slovenija. Vljudno vabljeni k ogledu!
Dan slovenskega športa, ki ga je Slovenija razglasila 18. junija lani, zaznamujemo ob dnevu, ko je na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000 v čast zmagovalcem prvič zaigrala slovenska himna. Njegov namen ni zgolj praznovanje vrhunskih dosežkov izjemnih slovenskih športnikov. Predvsem je namenjen spodbujanju vseh k rednemu športnemu udejstvovanju, je spodbuda k zdravemu in aktivnemu življenjskemu slogu. Na Blejski promenadi bo ob dnevu slovenskega športa tudi državna proslava. Uradno se bo začel evropski teden športa, ki ga gosti Slovenija kot predsedujoča Svetu Evropske unije. Ta bo po vsej Evropi potekal od 23. do 30. septembra.
Dan slovenskega športa, ki ga je Slovenija razglasila 18. junija lani, zaznamujemo ob dnevu, ko je na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000 v čast zmagovalcem prvič zaigrala slovenska himna. Njegov namen ni zgolj praznovanje vrhunskih dosežkov izjemnih slovenskih športnikov. Predvsem je namenjen spodbujanju vseh k rednemu športnemu udejstvovanju, je spodbuda k zdravemu in aktivnemu življenjskemu slogu. Na Blejski promenadi bo ob dnevu slovenskega športa tudi državna proslava. Uradno se bo začel evropski teden športa, ki ga gosti Slovenija kot predsedujoča Svetu Evropske unije. Ta bo po vsej Evropi potekal od 23. do 30. septembra.
»Tujega nočemo, svojega ne damo!« Znani slogan je tudi naslov letošnje proslave ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini, ki tokrat gostuje v Idriji. Ob pogosto nekritičnem sprejemanju tujega in razprodaji svojega, Primorske nismo in ne bomo prodali, je zapisano v scenariju prireditve, pod katerim se podpisuje režiser in scenarist, Idrijčan Dušan Moravec, ki vsebino črpa iz bogate zakladnice velikih domačih ustvarjalcev preteklega stoletja, od Črtomirja Šinkovca do Cirila Kosmača in Franceta Bevka, z zgovornimi sporočili za današnji čas. Program bodo sooblikovali igralec Iztok Bevc, glasbeniki Miro Božič, Nataša Trček, Benjamin Barbarič, Žiga Lakner, Marko Hartlak, Godba Cerkno, Godba Idrija, Mladinski pevski zbor, Policijski orkester, zgodovinar Miha Kosmač, publicist Uroš Lipušček, pisatelj Dušan Jelinčič, dijakinja Neli Petrič. Prireditev se bo odvijala v središču Idrije, na Mestnem trgu, v neposrednem prenosu, za katerega bo poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper – Capodistria pa jo boste lahko spremljali na 2. programu televizije Slovenija.
»Tujega nočemo, svojega ne damo!« Znani slogan je tudi naslov letošnje proslave ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini, ki tokrat gostuje v Idriji. Ob pogosto nekritičnem sprejemanju tujega in razprodaji svojega, Primorske nismo in ne bomo prodali, je zapisano v scenariju prireditve, pod katerim se podpisuje režiser in scenarist, Idrijčan Dušan Moravec, ki vsebino črpa iz bogate zakladnice velikih domačih ustvarjalcev preteklega stoletja, od Črtomirja Šinkovca do Cirila Kosmača in Franceta Bevka, z zgovornimi sporočili za današnji čas. Program bodo sooblikovali igralec Iztok Bevc, glasbeniki Miro Božič, Nataša Trček, Benjamin Barbarič, Žiga Lakner, Marko Hartlak, Godba Cerkno, Godba Idrija, Mladinski pevski zbor, Policijski orkester, zgodovinar Miha Kosmač, publicist Uroš Lipušček, pisatelj Dušan Jelinčič, dijakinja Neli Petrič. Prireditev se bo odvijala v središču Idrije, na Mestnem trgu, v neposrednem prenosu, za katerega bo poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper – Capodistria pa jo boste lahko spremljali na 2. programu televizije Slovenija.
Na Trgu republike v Ljubljani se bo v petek, 25. junija 2021, ob 21. uri začela osrednja državna proslava ob 30. obletnici slovenske državnosti in zaznamovanju prevzema predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, na katero so vabljene vse prebivalke in prebivalci naše domovine. Državna proslava bo sestavljena iz dveh delov. V prvem delu bomo proslavili največji dogodek v zgodovini naroda – razglasitev in obrambo države, kar se bo izrazilo skozi pesem, ples in recitale ter čestitke iz domovine in tujine. Govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. V drugem delu proslave bosta v okviru začetka predsedovanja Svetu EU-ja zbrane nagovorila predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša. V kulturno-umetniškem delu slovesnosti bodo nastopili tenorist Aljaž Vesel, Mešani pevski zbor Crescendo z zborovodjo Žigo Kertom, Big Band RTV Slovenija, Simfonični orkester RTV Slovenija, Policijski orkester, Orkester Slovenske vojske, Slovenski oktet, SNG opera in balet Ljubljana s koreografijo Renata Zanella, plesalci Plesnega kluba Mojca s koreografijo Mojce Horvat, folklorna skupina Tine Rožanc, Marcos in Bernarda Fink Inzko, Vladimir Mlinarič, Ženski tercet M.J.A.V., Darja Gajšek, Ernestina Jošt, Tilen Lotrič in Gregor Ravnik. Na slovesnosti bo kot uvod v predsedovanje Slovenije Svetu EU-ja premierno predvajana filmska upodobitev Zdravljice v režiji Mitje Okorna. Scenarist proslave je Igor Pirkovič, odrski režiser pa Roman Končar. Na slovesnosti bodo sodelovali tudi Garda Slovenske vojske, nosilci bojnih zastav Slovenske vojske in praporščaki Policije ter osamosvojitvenih veteranskih in domoljubnih organizacij. Proslava bo potekala ob upoštevanju navodil NIJZ-ja, za vstop na prizorišče, ki bo mogoč z Valvasorjeve ulice in Slovenske ceste, pa bo treba izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Na lokacijah blizu vhodov bo mogoče tudi testiranje s hitrimi testi. Zaradi omenjenih okoliščin je prihod na prizorišče mogoč najkasneje ob 20.10.
Na Trgu republike v Ljubljani se bo v petek, 25. junija 2021, ob 21. uri začela osrednja državna proslava ob 30. obletnici slovenske državnosti in zaznamovanju prevzema predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, na katero so vabljene vse prebivalke in prebivalci naše domovine. Državna proslava bo sestavljena iz dveh delov. V prvem delu bomo proslavili največji dogodek v zgodovini naroda – razglasitev in obrambo države, kar se bo izrazilo skozi pesem, ples in recitale ter čestitke iz domovine in tujine. Govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. V drugem delu proslave bosta v okviru začetka predsedovanja Svetu EU-ja zbrane nagovorila predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša. V kulturno-umetniškem delu slovesnosti bodo nastopili tenorist Aljaž Vesel, Mešani pevski zbor Crescendo z zborovodjo Žigo Kertom, Big Band RTV Slovenija, Simfonični orkester RTV Slovenija, Policijski orkester, Orkester Slovenske vojske, Slovenski oktet, SNG opera in balet Ljubljana s koreografijo Renata Zanella, plesalci Plesnega kluba Mojca s koreografijo Mojce Horvat, folklorna skupina Tine Rožanc, Marcos in Bernarda Fink Inzko, Vladimir Mlinarič, Ženski tercet M.J.A.V., Darja Gajšek, Ernestina Jošt, Tilen Lotrič in Gregor Ravnik. Na slovesnosti bo kot uvod v predsedovanje Slovenije Svetu EU-ja premierno predvajana filmska upodobitev Zdravljice v režiji Mitje Okorna. Scenarist proslave je Igor Pirkovič, odrski režiser pa Roman Končar. Na slovesnosti bodo sodelovali tudi Garda Slovenske vojske, nosilci bojnih zastav Slovenske vojske in praporščaki Policije ter osamosvojitvenih veteranskih in domoljubnih organizacij. Proslava bo potekala ob upoštevanju navodil NIJZ-ja, za vstop na prizorišče, ki bo mogoč z Valvasorjeve ulice in Slovenske ceste, pa bo treba izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Na lokacijah blizu vhodov bo mogoče tudi testiranje s hitrimi testi. Zaradi omenjenih okoliščin je prihod na prizorišče mogoč najkasneje ob 20.10.
Upor v samoobrambi je naravna pravica vsakega naroda. Je celo zgodovinska dolžnost, ko je ogrožena narodova pravica do svobode ali suverenosti. Upor za samoohranitev je dejanje s čistim namenom, vredno spoštovanja. V vsebinskem delu bo poudarjena čistost misli in duha, izražena v poeziji malo znanih ali celo nekoliko zamolčanih avtorjev Franceta Balantiča in Lojzeta Grozdeta, po drugi strani pa v verzih zgodovinsko uveljavljenega pesnika Karla Destovnika Kajuha. Prav preplet obeh poetik in subtilno izbranih glasbenih povezovalnih elementov bo skušal čim bolje osvetliti čas, ki je še danes zarezan v srčiko zgodovinske zavesti slovenskega naroda kot nedokončana zgodba. Zaradi neprestanega, skoraj trideset let dolgega izkoriščanja zgodovinskih dogodkov med drugo svetovno vojno za dnevna politična in svetovno nazorska prerekanja, se vse bolj izgublja temelj in bistvo državnega praznika, ki ga povsem jasno določa in pojasnjuje ime: “dan upora proti okupatorju”. Bistvo praznika je spoštovanje upora, kot osebnega, družbenega in nacionalnega dejanja v hipu, ko je bila narodova samobitnost na meji izničenja. Upor je spoštovanje lastne samobitnosti in človeškega dostojanstva. Upor je zavest in spoštovanje narodove samobitnosti pred lastnim svetovnim nazorom, mimo političnega prepričanja in daleč od materialnih koristi. Upor je etično dejanja pokončnih ljudi! In tu in pri tem ideološke in dnevno politične interpretacije zgodovine izgubijo vse argumente in vso težo. Najprej pa je upor tako intimno dejanje, da ga lahko najbolj pretanjeno izrazi pesem. Zato, ker so bile v viharju bitk, spopadu množic, največje žrtve povsem intimne, ker sta se v istem hipu srečevala neizmerna ljubezen in smrt, obup in vera v prihodnost. Upor je zavest, da je narodova samobitnost celo pred lastnim življenjem. In zato ne pozabimo, da je praznik upora proti okupatorju izraz spoštovanja države in naroda do vseh, ki so v tem uporu žrtvovali svoja življenja in da je upor nujen temelj in zagotovilo narodove samobitnosti, tako kot kultura, tako kot gospodarstvo, če ne želimo spet postati plen.
Upor v samoobrambi je naravna pravica vsakega naroda. Je celo zgodovinska dolžnost, ko je ogrožena narodova pravica do svobode ali suverenosti. Upor za samoohranitev je dejanje s čistim namenom, vredno spoštovanja. V vsebinskem delu bo poudarjena čistost misli in duha, izražena v poeziji malo znanih ali celo nekoliko zamolčanih avtorjev Franceta Balantiča in Lojzeta Grozdeta, po drugi strani pa v verzih zgodovinsko uveljavljenega pesnika Karla Destovnika Kajuha. Prav preplet obeh poetik in subtilno izbranih glasbenih povezovalnih elementov bo skušal čim bolje osvetliti čas, ki je še danes zarezan v srčiko zgodovinske zavesti slovenskega naroda kot nedokončana zgodba. Zaradi neprestanega, skoraj trideset let dolgega izkoriščanja zgodovinskih dogodkov med drugo svetovno vojno za dnevna politična in svetovno nazorska prerekanja, se vse bolj izgublja temelj in bistvo državnega praznika, ki ga povsem jasno določa in pojasnjuje ime: “dan upora proti okupatorju”. Bistvo praznika je spoštovanje upora, kot osebnega, družbenega in nacionalnega dejanja v hipu, ko je bila narodova samobitnost na meji izničenja. Upor je spoštovanje lastne samobitnosti in človeškega dostojanstva. Upor je zavest in spoštovanje narodove samobitnosti pred lastnim svetovnim nazorom, mimo političnega prepričanja in daleč od materialnih koristi. Upor je etično dejanja pokončnih ljudi! In tu in pri tem ideološke in dnevno politične interpretacije zgodovine izgubijo vse argumente in vso težo. Najprej pa je upor tako intimno dejanje, da ga lahko najbolj pretanjeno izrazi pesem. Zato, ker so bile v viharju bitk, spopadu množic, največje žrtve povsem intimne, ker sta se v istem hipu srečevala neizmerna ljubezen in smrt, obup in vera v prihodnost. Upor je zavest, da je narodova samobitnost celo pred lastnim življenjem. In zato ne pozabimo, da je praznik upora proti okupatorju izraz spoštovanja države in naroda do vseh, ki so v tem uporu žrtvovali svoja življenja in da je upor nujen temelj in zagotovilo narodove samobitnosti, tako kot kultura, tako kot gospodarstvo, če ne želimo spet postati plen.
V času, ki sta ga zaznamovali epidemija covida-19 in negotovost, ki jo razmere prinašajo, želi državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Up budi! pokazati, da sta človeška ustvarjalnost in kultura tisto, na kar se lahko naslonimo v času preizkušnje. Skozi filmsko govorico in s programom, ki so ga sooblikovali tudi nekateri dosedanji nagrajenci, bomo počastili prejemnike nagrad Prešernovega sklada ter Prešernova nagrajenca za leto 2021. Preplet kulturnega programa in osrednje slovesnosti v Narodni galeriji, domu slovenske kulture, bo na sporedu v nedeljo, 7. februarja, ob 20.00 na Prvem programu.
V času, ki sta ga zaznamovali epidemija covida-19 in negotovost, ki jo razmere prinašajo, želi državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Up budi! pokazati, da sta človeška ustvarjalnost in kultura tisto, na kar se lahko naslonimo v času preizkušnje. Skozi filmsko govorico in s programom, ki so ga sooblikovali tudi nekateri dosedanji nagrajenci, bomo počastili prejemnike nagrad Prešernovega sklada ter Prešernova nagrajenca za leto 2021. Preplet kulturnega programa in osrednje slovesnosti v Narodni galeriji, domu slovenske kulture, bo na sporedu v nedeljo, 7. februarja, ob 20.00 na Prvem programu.
Zaradi posebnih razmer, ki letos onemogočajo izvedbo državne proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti v dvorani, smo proslavo posneli vnaprej in pripravili TV-oddajo, ki bo na izpovedni način zaznamovala 30. obletnico tega slovenskega državnega praznika. Idejna zasnova slavnostne TV-oddaje sestoji iz odgovorov na temeljno zgodovinsko vprašanje: ZAKAJ smo se leta 1990 odločili za plebiscit o samostojni državi. TV-oddaja ne želi ponuditi dokončnih odgovorov. Je le kratek kolaž nekaterih neovrgljivih, zgodovinsko popolnoma verodostojnih resnic. V osrednjem delu oddaje bo slavnostni govornik predsednik vlade gospod Janez Janša, v kulturnem delu pa sodelujejo: Ana Dežman, Ditka, Gašper Rifelj, Monika in Gregor Avsenik ter Gianni Rijavec in Zidaniški kvintet.
Zaradi posebnih razmer, ki letos onemogočajo izvedbo državne proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti v dvorani, smo proslavo posneli vnaprej in pripravili TV-oddajo, ki bo na izpovedni način zaznamovala 30. obletnico tega slovenskega državnega praznika. Idejna zasnova slavnostne TV-oddaje sestoji iz odgovorov na temeljno zgodovinsko vprašanje: ZAKAJ smo se leta 1990 odločili za plebiscit o samostojni državi. TV-oddaja ne želi ponuditi dokončnih odgovorov. Je le kratek kolaž nekaterih neovrgljivih, zgodovinsko popolnoma verodostojnih resnic. V osrednjem delu oddaje bo slavnostni govornik predsednik vlade gospod Janez Janša, v kulturnem delu pa sodelujejo: Ana Dežman, Ditka, Gašper Rifelj, Monika in Gregor Avsenik ter Gianni Rijavec in Zidaniški kvintet.
ODLOČITEV: Prireditev ob 30. obletnici odločitve za plebiscit v Poljčah.
ODLOČITEV: Prireditev ob 30. obletnici odločitve za plebiscit v Poljčah.
Zaradi epidemije covida 19 bo letošnja državna proslava v počastitev dneva reformacije potekala kot televizijski slavnostni dogodek, ki ga je pripravila ustvarjalno-izvedbena skupina v sestavi: Gregor Guštin, Marko Glavač, Igor Pirkovič, Marko Hatlak in Uroš Novak. Scenaristična zasnova temelji na "Odtisu misli" posameznic in posameznikov, ki so v kontekstu zgodovinskosti in sodobnosti temeljno zaznamovali vse tisto, kar nas je, Slovenke in Slovence, vzpostavilo kot narod in nas zdaj tudi ohranja kot narod. Izpovednost temelji na slovenski besedi, ne manjkata pa niti glasba in balet.
Zaradi epidemije covida 19 bo letošnja državna proslava v počastitev dneva reformacije potekala kot televizijski slavnostni dogodek, ki ga je pripravila ustvarjalno-izvedbena skupina v sestavi: Gregor Guštin, Marko Glavač, Igor Pirkovič, Marko Hatlak in Uroš Novak. Scenaristična zasnova temelji na "Odtisu misli" posameznic in posameznikov, ki so v kontekstu zgodovinskosti in sodobnosti temeljno zaznamovali vse tisto, kar nas je, Slovenke in Slovence, vzpostavilo kot narod in nas zdaj tudi ohranja kot narod. Izpovednost temelji na slovenski besedi, ne manjkata pa niti glasba in balet.
»Skupaj, pred odprtim morjem« je naslov letošnje proslave ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini, ki tokrat gostuje v občini Ankaran. Drugačna bo, žal brez občinstva, a vendarle bogata v besedi, glasbi in sliki. V letos posebnih pogojih nastaja pod taktirko pisatelja in režiserja Marka Sosiča, scenograf je Peter Furlan. Scenarij zaobjema zgodovinske trenutke od konca 1. svetovne vojne ter požiga Narodnega doma, do kritične refleksije današnjega časa in ponovnega vračanja fašističnih teženj na različnih koncih Evrope. Program bodo sooblikovali igralci Nikla Petruška Panizon, Matija Rupel in Aleš Valič, zgodovinar Borut Klabjan, Orkester slovenske vojske, otroci Osnovne šole Ankaran, Rudi Bučar s Frčafelami, Drago Mislej Mef, mezosopranistka Irena Yebuah, Leticia Yebuah na vibrafonu, saksofonist Piero Purich in mešani pevski zbor Ulka Ankaran. Da bo slovesnost s prizorišča pred vojašnico slovenskih pomorščakov, obogatena z video inserti, prišla prav v vsak primorski in slovenski dom, bo z neposrednim prenosom na Televiziji Slovenija poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper - Capodistria.
»Skupaj, pred odprtim morjem« je naslov letošnje proslave ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini, ki tokrat gostuje v občini Ankaran. Drugačna bo, žal brez občinstva, a vendarle bogata v besedi, glasbi in sliki. V letos posebnih pogojih nastaja pod taktirko pisatelja in režiserja Marka Sosiča, scenograf je Peter Furlan. Scenarij zaobjema zgodovinske trenutke od konca 1. svetovne vojne ter požiga Narodnega doma, do kritične refleksije današnjega časa in ponovnega vračanja fašističnih teženj na različnih koncih Evrope. Program bodo sooblikovali igralci Nikla Petruška Panizon, Matija Rupel in Aleš Valič, zgodovinar Borut Klabjan, Orkester slovenske vojske, otroci Osnovne šole Ankaran, Rudi Bučar s Frčafelami, Drago Mislej Mef, mezosopranistka Irena Yebuah, Leticia Yebuah na vibrafonu, saksofonist Piero Purich in mešani pevski zbor Ulka Ankaran. Da bo slovesnost s prizorišča pred vojašnico slovenskih pomorščakov, obogatena z video inserti, prišla prav v vsak primorski in slovenski dom, bo z neposrednim prenosom na Televiziji Slovenija poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper - Capodistria.
Pred 29 leti je bila s sprejetjem temeljne ustavne listine razglašena samostojna republika Slovenija in uresničene zgodovinske sanje slovenskega naroda po svoji državi. Na predvečer dneva državnosti bo na Kongresnem trgu v Ljubljani ob 21 in 10 minut potekala državna proslava, ki jo bomo prenašali na prvem programu Televizije Slovenija. Slavnostni govornik ob praznovanju 29-letnice države bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Kulturni del programa je oblikoval scenarist Igor Pirkovič in bo v znamenju ljudskih in domoljubnih pesmi, ki jih bosta interpretirala igralca Nina Ivanič in Bine Matoh. Nastopili bodo tudi številni glasbeniki, med njimi vokalistka Ema Lesjak in harmonikarka Tjaša Lesjak, vokalni solist Jože Vidic, pevka Ana Soklič, čelistka Ema Krečič in pianist Anže Vrabec, pevec Oto Pestner, kvartet bratov Smrtnik, pevka Darja Gajšek in Kvartet Pušeljc, Jure Počkaj, Mojca Bitenc Križaj, Vokalna skupina Bassless, Ansambel Gašperji. Zaigral bo tudi Policijski orkester.
Pred 29 leti je bila s sprejetjem temeljne ustavne listine razglašena samostojna republika Slovenija in uresničene zgodovinske sanje slovenskega naroda po svoji državi. Na predvečer dneva državnosti bo na Kongresnem trgu v Ljubljani ob 21 in 10 minut potekala državna proslava, ki jo bomo prenašali na prvem programu Televizije Slovenija. Slavnostni govornik ob praznovanju 29-letnice države bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Kulturni del programa je oblikoval scenarist Igor Pirkovič in bo v znamenju ljudskih in domoljubnih pesmi, ki jih bosta interpretirala igralca Nina Ivanič in Bine Matoh. Nastopili bodo tudi številni glasbeniki, med njimi vokalistka Ema Lesjak in harmonikarka Tjaša Lesjak, vokalni solist Jože Vidic, pevka Ana Soklič, čelistka Ema Krečič in pianist Anže Vrabec, pevec Oto Pestner, kvartet bratov Smrtnik, pevka Darja Gajšek in Kvartet Pušeljc, Jure Počkaj, Mojca Bitenc Križaj, Vokalna skupina Bassless, Ansambel Gašperji. Zaigral bo tudi Policijski orkester.
Prenosu državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada bo sledila oddaja v živo Prešerno po Prešernu iz preddverja Gallusove dvorane, kjer se bosta voditeljici Nataša Mihelič in Melita Kontrec pogovarjali s poznavalci kulturnega dogajanja, med drugimi z režiserjem letošnje slovesnosti Vitom Tauferjem, režiserko Nedo Rusjan Bric in predsednikom Društva slovenskih pisateljev Dušanom Mercem. Novinarka Polona Balantič pripravlja feljton o zgodovini Prešernovih nagrad in izzivih pripravljanja državnih proslav.
Prenosu državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada bo sledila oddaja v živo Prešerno po Prešernu iz preddverja Gallusove dvorane, kjer se bosta voditeljici Nataša Mihelič in Melita Kontrec pogovarjali s poznavalci kulturnega dogajanja, med drugimi z režiserjem letošnje slovesnosti Vitom Tauferjem, režiserko Nedo Rusjan Bric in predsednikom Društva slovenskih pisateljev Dušanom Mercem. Novinarka Polona Balantič pripravlja feljton o zgodovini Prešernovih nagrad in izzivih pripravljanja državnih proslav.
Iskanje novih poti in novega smisla skozi reinterpretacijo Prešernove Zdravljice. »Kam?« bo glavno vodilo letošnje državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku s slovesno podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Proslavo bo režiral Vito Taufer, slavnostna govornica bo nova predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej, prireditev bo povezoval Tadej Toš, med drugimi bodo nastopili Magnifico, Schatzi, Iztok Mlakar, Urška Arlič Gololičič, Vasko Atanasovski, Matej Puc in Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija. V televizijskem prenosu, ki ga bo režiral Slavko Hren, bo živo spremljanje prvič omogočeno senzorno oviranim gledalcem in poslušalcem, gluhim in naglušnim s tolmačenjem v znakovni jezik in živimi podnapisi, slepim in slabovidnim z živim avdioopisom.
Iskanje novih poti in novega smisla skozi reinterpretacijo Prešernove Zdravljice. »Kam?« bo glavno vodilo letošnje državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku s slovesno podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Proslavo bo režiral Vito Taufer, slavnostna govornica bo nova predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej, prireditev bo povezoval Tadej Toš, med drugimi bodo nastopili Magnifico, Schatzi, Iztok Mlakar, Urška Arlič Gololičič, Vasko Atanasovski, Matej Puc in Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija. V televizijskem prenosu, ki ga bo režiral Slavko Hren, bo živo spremljanje prvič omogočeno senzorno oviranim gledalcem in poslušalcem, gluhim in naglušnim s tolmačenjem v znakovni jezik in živimi podnapisi, slepim in slabovidnim z živim avdioopisom.
Iskanje novih poti in novega smisla skozi reinterpretacijo Prešernove Zdravljice. »Kam?« bo glavno vodilo letošnje državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku s slovesno podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Proslavo bo režiral Vito Taufer, slavnostna govornica bo nova predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej, prireditev bo povezoval Tadej Toš, med drugimi bodo nastopili Magnifico, Schatzi, Iztok Mlakar, Urška Arlič Gololičič, Vasko Atanasovski, Matej Puc in Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija. V televizijskem prenosu, ki ga bo režiral Slavko Hren, bo živo spremljanje prvič omogočeno senzorno oviranim gledalcem in poslušalcem, gluhim in naglušnim s tolmačenjem v znakovni jezik in živimi podnapisi, slepim in slabovidnim z živim avdioopisom.
Iskanje novih poti in novega smisla skozi reinterpretacijo Prešernove Zdravljice. »Kam?« bo glavno vodilo letošnje državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku s slovesno podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Proslavo bo režiral Vito Taufer, slavnostna govornica bo nova predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej, prireditev bo povezoval Tadej Toš, med drugimi bodo nastopili Magnifico, Schatzi, Iztok Mlakar, Urška Arlič Gololičič, Vasko Atanasovski, Matej Puc in Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija. V televizijskem prenosu, ki ga bo režiral Slavko Hren, bo živo spremljanje prvič omogočeno senzorno oviranim gledalcem in poslušalcem, gluhim in naglušnim s tolmačenjem v znakovni jezik in živimi podnapisi, slepim in slabovidnim z živim avdioopisom.
Dan samostojnosti in enotnosti obeležuje razglasitev izidov plebiscita o samostojnosti 26. decembra 1990 (plebiscit je potekal 23. decembra 1990), na katerem je od 93,2 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno (tj. 88,5 odstotka vseh volivcev), s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije.
Dan samostojnosti in enotnosti obeležuje razglasitev izidov plebiscita o samostojnosti 26. decembra 1990 (plebiscit je potekal 23. decembra 1990), na katerem je od 93,2 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno (tj. 88,5 odstotka vseh volivcev), s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije.
Dan samostojnosti in enotnosti obeležuje razglasitev izidov plebiscita o samostojnosti 26. decembra 1990 (plebiscit je potekal 23. decembra 1990), na katerem je od 93,2 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno (tj. 88,5 odstotka vseh volivcev), s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije.
Dan samostojnosti in enotnosti obeležuje razglasitev izidov plebiscita o samostojnosti 26. decembra 1990 (plebiscit je potekal 23. decembra 1990), na katerem je od 93,2 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno (tj. 88,5 odstotka vseh volivcev), s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije.
