Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.
Kaj vse je filozofija danes, kakšen je njen položaj v družbi, medijih in izobraževanju, predvsem pa – kako in do kakšne mere je filozofija povezana z vsakdanjim življenjem? To so vprašanja, povezana s praktično filozofijo. V pogovoru, katerega izhodišče je posebna številka Časopisa za kritiko znanosti o tej temi, premišljamo, kaj ta filozofija sploh je, kako je povezana s filozofskim svetovanjem in zakaj je sploh pomembna. Sodelujeta mag. Katarina Majerhold in dr. Primož Turk. Foto: Gregor Podlogar
Kaj vse je filozofija danes, kakšen je njen položaj v družbi, medijih in izobraževanju, predvsem pa – kako in do kakšne mere je filozofija povezana z vsakdanjim življenjem? To so vprašanja, povezana s praktično filozofijo. V pogovoru, katerega izhodišče je posebna številka Časopisa za kritiko znanosti o tej temi, premišljamo, kaj ta filozofija sploh je, kako je povezana s filozofskim svetovanjem in zakaj je sploh pomembna. Sodelujeta mag. Katarina Majerhold in dr. Primož Turk. Foto: Gregor Podlogar
Ob 60-letnici Programa Ars se pogovarjamo o njegovem pomenu, načinu dela, tehnološki razširitvi, pogledamo pa tudi v njegovo prihodnost. Sodelujejo odgovorna urednica Ingrid Kovač Brus, pisatelj, pesnik in tudi radijski režiser Vinko Möderndorfer, skladatelj Milko Lazar, urednik novih medijev in socialnih omrežji Peter Frank, novinar in urednik oddaje Jezikovni pogovori Aleksander Čobec ter doc. dr. Tina Lengar Verovnik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Studio ob 17-ih.
Ob 60-letnici Programa Ars se pogovarjamo o njegovem pomenu, načinu dela, tehnološki razširitvi, pogledamo pa tudi v njegovo prihodnost. Sodelujejo odgovorna urednica Ingrid Kovač Brus, pisatelj, pesnik in tudi radijski režiser Vinko Möderndorfer, skladatelj Milko Lazar, urednik novih medijev in socialnih omrežji Peter Frank, novinar in urednik oddaje Jezikovni pogovori Aleksander Čobec ter doc. dr. Tina Lengar Verovnik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Studio ob 17-ih.
V noči z 10. na 11. september leta 1993 je skupina samoorganiziranih ljudi zasedla del vojašnice na Metelkovi ulici v Ljubljani. S tem dejanjem se je širša skupnost pod vodstvom Mreže za Metelkovo uprla rušenju zgradb in začela z realizacijo pridobivanja prostorov za že delujoče kulturne organizacije. Od takrat pa vse do danes so te organizacije pomembno sooblikovale ne le Metelkove, temveč tudi celotni družbeno-kulturni prostor. Ob 30. obletnici zasedbe Metelkove razmišljamo o njeni zgodovini in vlogi. V pogovoru sodelujejo Jasna Babič, Miha Zadnikar, Andrej Pavlišič, Neven Korda ter Brane Mozetič in Boštjan Plut z izjavama. Foto: Gregor Podlogar
V noči z 10. na 11. september leta 1993 je skupina samoorganiziranih ljudi zasedla del vojašnice na Metelkovi ulici v Ljubljani. S tem dejanjem se je širša skupnost pod vodstvom Mreže za Metelkovo uprla rušenju zgradb in začela z realizacijo pridobivanja prostorov za že delujoče kulturne organizacije. Od takrat pa vse do danes so te organizacije pomembno sooblikovale ne le Metelkove, temveč tudi celotni družbeno-kulturni prostor. Ob 30. obletnici zasedbe Metelkove razmišljamo o njeni zgodovini in vlogi. V pogovoru sodelujejo Jasna Babič, Miha Zadnikar, Andrej Pavlišič, Neven Korda ter Brane Mozetič in Boštjan Plut z izjavama. Foto: Gregor Podlogar
Slovenci imamo po nedavno narejenih raziskavah med vsemi državami Evropske unije precej negativno mnenje o znanstvenikih in znanstvenicah oziroma o znanosti nasploh, a kot vemo, je znanost ključno zaznamovala človekovo dojemanje sveta, družbe in samega sebe, pa čeprav je bila povezana tudi z ekonomskimi interesi. V pogovoru, v katerem sodelujeta dr. Sašo Dolenc in dr. Tomaž Grušovnik, razmišljamo o nezaupanju oziroma zaupanju v znanost in njenem pomenu v zgodovini ter predstavljanju le-te v javnosti. Slika: Pogled v vesolje, ki jo je objavil Camille Flammarion v svoji knjigi Atmosfera: popularna meteorologija (1888), vir: Wikipedija
Slovenci imamo po nedavno narejenih raziskavah med vsemi državami Evropske unije precej negativno mnenje o znanstvenikih in znanstvenicah oziroma o znanosti nasploh, a kot vemo, je znanost ključno zaznamovala človekovo dojemanje sveta, družbe in samega sebe, pa čeprav je bila povezana tudi z ekonomskimi interesi. V pogovoru, v katerem sodelujeta dr. Sašo Dolenc in dr. Tomaž Grušovnik, razmišljamo o nezaupanju oziroma zaupanju v znanost in njenem pomenu v zgodovini ter predstavljanju le-te v javnosti. Slika: Pogled v vesolje, ki jo je objavil Camille Flammarion v svoji knjigi Atmosfera: popularna meteorologija (1888), vir: Wikipedija
Poljski pisatelj Ryszard Kapuściński (1932–2007) v svojih literarno-reportažnih besedilih največkrat ubeseduje avtobiografska doživetja ob zgodovinskih dogodkih. Kapuściński je bil tudi kot novinar priča mnogim prelomnim dogodkom in zato se mnoga njegova literarna dela nanje tudi navezujejo. V njih je posebej zanimiv njegov odnos do Drugega. S prevajalcem dr. Nikolajem Ježem, ki je prevedel njegova dela Cesar (CZ, 1999), Ebenovina (CZ, 2003) in Potovanja s Herodotom (Modrijan, 2009), predstavljamo tega zanimivega poljskega pisatelja 20. stoletja.
Poljski pisatelj Ryszard Kapuściński (1932–2007) v svojih literarno-reportažnih besedilih največkrat ubeseduje avtobiografska doživetja ob zgodovinskih dogodkih. Kapuściński je bil tudi kot novinar priča mnogim prelomnim dogodkom in zato se mnoga njegova literarna dela nanje tudi navezujejo. V njih je posebej zanimiv njegov odnos do Drugega. S prevajalcem dr. Nikolajem Ježem, ki je prevedel njegova dela Cesar (CZ, 1999), Ebenovina (CZ, 2003) in Potovanja s Herodotom (Modrijan, 2009), predstavljamo tega zanimivega poljskega pisatelja 20. stoletja.
John Dewey (1859 – 1952), eden od ustanoviteljev filozofske šole pragmatizma, je precej vplival na ameriško družbeno misel 20. stoletja. Njegova razmišljanja so segala na različna polja humanistike, od izobraževanja in teorije družbe do etike in estetike, veliko pozornost pa je posvečal demokraciji. V pogovoru z dr. Lenartom Škofom, ki je nastal leta 2009, predstavljamo tega pri nas manj poznanega ameriškega misleca. Foto: Wiki
John Dewey (1859 – 1952), eden od ustanoviteljev filozofske šole pragmatizma, je precej vplival na ameriško družbeno misel 20. stoletja. Njegova razmišljanja so segala na različna polja humanistike, od izobraževanja in teorije družbe do etike in estetike, veliko pozornost pa je posvečal demokraciji. V pogovoru z dr. Lenartom Škofom, ki je nastal leta 2009, predstavljamo tega pri nas manj poznanega ameriškega misleca. Foto: Wiki
Razmišljanja Nikolaja Kopernika, zbrana v delu O revolucijah nebesnih sfer (1543), danes ne veljajo za revolucionarna, čeprav je to delo v marsičem pionirsko. Kopernikova misel je bila še globoko zasidrana v tradicionalno epistemologijo, zato zgolj predstavlja naznanitev novega pogleda na vesolje in človeka v njem, ki sta ga pozneje, v 17. stoletju oblikovala Galileo Galilei in Johannes Kepler ter tudi nekateri drugi astronomi. Z dr. Matjažem Veselom predstavljamo, kako se je oblikovala nova astronomija in kako je z njo nastal moderni svet. Na sliki Nikolaj Kopernik, foto: Wiki
Razmišljanja Nikolaja Kopernika, zbrana v delu O revolucijah nebesnih sfer (1543), danes ne veljajo za revolucionarna, čeprav je to delo v marsičem pionirsko. Kopernikova misel je bila še globoko zasidrana v tradicionalno epistemologijo, zato zgolj predstavlja naznanitev novega pogleda na vesolje in človeka v njem, ki sta ga pozneje, v 17. stoletju oblikovala Galileo Galilei in Johannes Kepler ter tudi nekateri drugi astronomi. Z dr. Matjažem Veselom predstavljamo, kako se je oblikovala nova astronomija in kako je z njo nastal moderni svet. Na sliki Nikolaj Kopernik, foto: Wiki
Raziskovalci univerze Berkeley so odkrili, da so dejanske aktivnosti v možganih in nevronskih mrežah umetne inteligence, ko gre za učenje jezika, podobne. Raziskovalci so prvič odkrili podobnosti med nespremenjenimi meritvami možganske aktivnosti in signali nevronske mreže umetne inteligence. O tem, kaj pomeni to odkritje, katere so prednosti, katere pa nevarnosti umetne inteligence, smo se pogovarjali z vodjo te skupine doc. dr. Gašperjem Begušem, ki je na kalifornijski univerzi Berkeley ustanovil laboratorij za govor in računalništvo.
Raziskovalci univerze Berkeley so odkrili, da so dejanske aktivnosti v možganih in nevronskih mrežah umetne inteligence, ko gre za učenje jezika, podobne. Raziskovalci so prvič odkrili podobnosti med nespremenjenimi meritvami možganske aktivnosti in signali nevronske mreže umetne inteligence. O tem, kaj pomeni to odkritje, katere so prednosti, katere pa nevarnosti umetne inteligence, smo se pogovarjali z vodjo te skupine doc. dr. Gašperjem Begušem, ki je na kalifornijski univerzi Berkeley ustanovil laboratorij za govor in računalništvo.
Miha Naglič (1952), sociolog, publicist, filozof in esejist, je pred štirimi leti izdal zapis 500 besed, ki ga je poimenoval Žirovski besednjak, v katerem je obdelal vse črke od A do Ž, vse besede pa se tako ali drugače dotikajo Žirovcev. S knjigo Mihatov besednjak (2022) pa je to dopolnil s svojo osebno izkušnjo. V zapisu novih 500 besed tako srečamo opis še vrste oseb, reči, pojmov in dogodkov, ki so tako ali drugače zaznamovali sedemdeset let njegovega življenja in dela. Gost je avtor Miha Naglič. Foto: Tina Dokl
Miha Naglič (1952), sociolog, publicist, filozof in esejist, je pred štirimi leti izdal zapis 500 besed, ki ga je poimenoval Žirovski besednjak, v katerem je obdelal vse črke od A do Ž, vse besede pa se tako ali drugače dotikajo Žirovcev. S knjigo Mihatov besednjak (2022) pa je to dopolnil s svojo osebno izkušnjo. V zapisu novih 500 besed tako srečamo opis še vrste oseb, reči, pojmov in dogodkov, ki so tako ali drugače zaznamovali sedemdeset let njegovega življenja in dela. Gost je avtor Miha Naglič. Foto: Tina Dokl
Ralph Waldo Emerson (1803–1882) velja za prvega ameriškega filozofa in hkrati vodilnega predstavnika transcendentalizma. Samosvoj pesnik, esejist in filozof, ki bi letos maja praznoval 220. rojstni dan in ga je bral tudi Nietzsche, se je med drugim zavzemal za individualnost, svobodo, sobivanje človeka z naravo in moralno celovitost. S tem je postal ne le glasnik duha mlade ameriške nacije, temveč je tudi pomembno (so)oblikoval ameriško umetnost in kulturo. Več o Emersonu in njegovem delu pa v pogovoru, ki je bil prvič objavljen leta 2008, s prevajalko njegovega dela Miriam Drev. Foto: Wikimedia Commons
Ralph Waldo Emerson (1803–1882) velja za prvega ameriškega filozofa in hkrati vodilnega predstavnika transcendentalizma. Samosvoj pesnik, esejist in filozof, ki bi letos maja praznoval 220. rojstni dan in ga je bral tudi Nietzsche, se je med drugim zavzemal za individualnost, svobodo, sobivanje človeka z naravo in moralno celovitost. S tem je postal ne le glasnik duha mlade ameriške nacije, temveč je tudi pomembno (so)oblikoval ameriško umetnost in kulturo. Več o Emersonu in njegovem delu pa v pogovoru, ki je bil prvič objavljen leta 2008, s prevajalko njegovega dela Miriam Drev. Foto: Wikimedia Commons
Kulturne in ustvarjalne dejavnosti se že nekaj časa ne želi več predstavljati le kot stroška, ki bi ga morala plačevati država, ampak tudi kot naložbo in pomembno gospodarsko panogo. Čeprav so želje po sodelovanju v zadnjem obdobju večje, pa je med področji tudi meja, ki izhaja iz različnih načinov dela, želja in pričakovanj. Kako se sploh spraševati o ekonomski vrednosti kulture in umetnosti? Na čem je mogoče graditi povezovanje med kulturo in gospodarstvom? Odgovore na ta vprašanja smo iskali v pogovoru z vodjo Centra za kreativnost mag. Anjo Zorko in ekonomistom prof. dr. Bogomirjem Kovačem. V oddaji so s krajšimi pogovori sodelovali tudi direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek in umetniški vodja Zavoda Kersnikova Jurij Krpan. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Foto: BoBo
Kulturne in ustvarjalne dejavnosti se že nekaj časa ne želi več predstavljati le kot stroška, ki bi ga morala plačevati država, ampak tudi kot naložbo in pomembno gospodarsko panogo. Čeprav so želje po sodelovanju v zadnjem obdobju večje, pa je med področji tudi meja, ki izhaja iz različnih načinov dela, želja in pričakovanj. Kako se sploh spraševati o ekonomski vrednosti kulture in umetnosti? Na čem je mogoče graditi povezovanje med kulturo in gospodarstvom? Odgovore na ta vprašanja smo iskali v pogovoru z vodjo Centra za kreativnost mag. Anjo Zorko in ekonomistom prof. dr. Bogomirjem Kovačem. V oddaji so s krajšimi pogovori sodelovali tudi direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek in umetniški vodja Zavoda Kersnikova Jurij Krpan. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Foto: BoBo
Francoski klasicist François de La Rochefoucauld (1613 – 1680) je eden največji moralistov v zgodovine evropske misli in je danes, ko mineva 410 let od njegovega rojstva, poznan predvsem po delu Maksime. Gre za zbirko kratkih besedil, izrekov, ki se gibljejo med poezijo in prozo. V njih je avtor na podlagi filozofije, ki ni osnovana ne terminih, razkrinkava slabosti človeške narave. Tako je njihova izhodiščna teza, kot je zapisal prevajalec Maksim (Mladinska knjiga, zbirka Kondor, 2007) in sogovornik Primož Vitez, to, "da človekove vrline navadno niso nič drugega kot slabosti, ki jih samoljubje prikriva ali kaže v lažni luči. Ali še huje: dobro je ponavadi le prikrito zlo. La Rochefoucauld je pesimist."
Francoski klasicist François de La Rochefoucauld (1613 – 1680) je eden največji moralistov v zgodovine evropske misli in je danes, ko mineva 410 let od njegovega rojstva, poznan predvsem po delu Maksime. Gre za zbirko kratkih besedil, izrekov, ki se gibljejo med poezijo in prozo. V njih je avtor na podlagi filozofije, ki ni osnovana ne terminih, razkrinkava slabosti človeške narave. Tako je njihova izhodiščna teza, kot je zapisal prevajalec Maksim (Mladinska knjiga, zbirka Kondor, 2007) in sogovornik Primož Vitez, to, "da človekove vrline navadno niso nič drugega kot slabosti, ki jih samoljubje prikriva ali kaže v lažni luči. Ali še huje: dobro je ponavadi le prikrito zlo. La Rochefoucauld je pesimist."
V poletnih mesecih zaživijo tudi nekateri literarni festivali, ki so sestavni del literarnega dogajanja tako pri nas kot po svetu. V pogovoru razmišljamo, kakšna sta njihova vloga in pomen, v čem se razlikujejo in zakaj so pomembni. Sodelujejo: dr. Andrej Blatnik, Urška P. Černe, dr. Aljoša Harlamov in dr. Kristina Kočan. Foto: Gregor Podlogar
V poletnih mesecih zaživijo tudi nekateri literarni festivali, ki so sestavni del literarnega dogajanja tako pri nas kot po svetu. V pogovoru razmišljamo, kakšna sta njihova vloga in pomen, v čem se razlikujejo in zakaj so pomembni. Sodelujejo: dr. Andrej Blatnik, Urška P. Černe, dr. Aljoša Harlamov in dr. Kristina Kočan. Foto: Gregor Podlogar
Odprtje Cukrarne je bilo na umetnostnem področju v Sloveniji verjetno osrednji dogodek leta 2021. Nov prostor naj ne bi bil namenjen le predstavljanju sodobne umetnosti, temveč različnim vsebinam, ključna pa naj bi bila tudi odprtost in povezovanje. Po skoraj dveh letih se z gosti sprašujemo, kaj so Ljubljani prinesli novi prostori, kakšno politiko razstav in delovanja lahko razberemo iz delovanja Cukrarne, pa tudi drugih prizorišč sodobne umetnosti v prestolnici. Kakšne so vsebinske specifike različnih razstavišč in kdo ciljna publika? Kako odprtje novega prostora vpliva na program preostalih? Kako se Ljubljana primerja s tujino ali drugimi slovenskimi mesti ter kaj morda v programih razstav pogrešamo? O tem razmišljajo Miha Colner, kustos v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Uroš Veber, koordinator projekta Atol in Maša Žekš, kuratorka in likovna kritičarka. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Foto: MOL/Nik Rovan
Odprtje Cukrarne je bilo na umetnostnem področju v Sloveniji verjetno osrednji dogodek leta 2021. Nov prostor naj ne bi bil namenjen le predstavljanju sodobne umetnosti, temveč različnim vsebinam, ključna pa naj bi bila tudi odprtost in povezovanje. Po skoraj dveh letih se z gosti sprašujemo, kaj so Ljubljani prinesli novi prostori, kakšno politiko razstav in delovanja lahko razberemo iz delovanja Cukrarne, pa tudi drugih prizorišč sodobne umetnosti v prestolnici. Kakšne so vsebinske specifike različnih razstavišč in kdo ciljna publika? Kako odprtje novega prostora vpliva na program preostalih? Kako se Ljubljana primerja s tujino ali drugimi slovenskimi mesti ter kaj morda v programih razstav pogrešamo? O tem razmišljajo Miha Colner, kustos v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Uroš Veber, koordinator projekta Atol in Maša Žekš, kuratorka in likovna kritičarka. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Foto: MOL/Nik Rovan
Prvo knjigo o zgodovini Španije pri nas, ki je v prevodu Ferdinanda Miklavca izšla pri Slovenski matici (2022), so napisali Julio Valdeon, Joseph Perez in Santos Julia. Gre za delo s preprostim naslovom Zgodovina Španije, ki pripoveduje dolgo zgodbo različnih kraljevin, muslimanske zasedbe, rekonkviste, iskanja skupne identitete in gradnje svetovnega imperija s kolonijami v Srednji in Južni Ameriki. In je tudi zgodba o upadu moči ter dolgih prizadevanjih za demokracijo, ki jih pretrga krvava državljanska vojna in diktatura generala Franca. Številna nasprotja, težnje po večji avtonomiji, celo neodvisnosti, denimo Katalonije, pa obstajajo še danes. Več o vsem tem v pogovoru s prof. dr. Petrom Vodopivcem in doc. dr. Markom Štuhecem. Slika Streljanje upornikov 3. maja 1808 Francisca de Goye, vir: Wikipedija.
Prvo knjigo o zgodovini Španije pri nas, ki je v prevodu Ferdinanda Miklavca izšla pri Slovenski matici (2022), so napisali Julio Valdeon, Joseph Perez in Santos Julia. Gre za delo s preprostim naslovom Zgodovina Španije, ki pripoveduje dolgo zgodbo različnih kraljevin, muslimanske zasedbe, rekonkviste, iskanja skupne identitete in gradnje svetovnega imperija s kolonijami v Srednji in Južni Ameriki. In je tudi zgodba o upadu moči ter dolgih prizadevanjih za demokracijo, ki jih pretrga krvava državljanska vojna in diktatura generala Franca. Številna nasprotja, težnje po večji avtonomiji, celo neodvisnosti, denimo Katalonije, pa obstajajo še danes. Več o vsem tem v pogovoru s prof. dr. Petrom Vodopivcem in doc. dr. Markom Štuhecem. Slika Streljanje upornikov 3. maja 1808 Francisca de Goye, vir: Wikipedija.
Župan Ljubljane Zoran Jankovič rad poudari, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu. Je to res? Bo Ljubljana ostala najlepše mesto ali pa morda ne? O Ljubljani danes in pojutrišnjem se (v živo) z Markom Goljo pogovarjajo kustos v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje dr. Miloš Kosec, umetnostna zgodovinarka in raziskovalka z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani asistentka dr. Martina Malešič ter podžupan Ljubljane Rok Žnidaršič. Nikar ne zamudite.
Župan Ljubljane Zoran Jankovič rad poudari, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu. Je to res? Bo Ljubljana ostala najlepše mesto ali pa morda ne? O Ljubljani danes in pojutrišnjem se (v živo) z Markom Goljo pogovarjajo kustos v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje dr. Miloš Kosec, umetnostna zgodovinarka in raziskovalka z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani asistentka dr. Martina Malešič ter podžupan Ljubljane Rok Žnidaršič. Nikar ne zamudite.
Perverznost v vsakdanjih pogovorih povezujemo z osebnimi načini uživanja, nekateri filozofi pa v njej prepoznavajo produktivno izhodišče za spraševanje o tem, kako deluje politična moč ali kako je v neoliberalizem vgrajen perverzen moment. Več o perverziji in njenih možnih filozofskih implikacijah pa v pogovoru, v katerem sodelujejo: dr. Aleš Bunta, dr. Boštjan Nedoh in dr. Tadej Troha. Foto: Gregor Podlogar
Perverznost v vsakdanjih pogovorih povezujemo z osebnimi načini uživanja, nekateri filozofi pa v njej prepoznavajo produktivno izhodišče za spraševanje o tem, kako deluje politična moč ali kako je v neoliberalizem vgrajen perverzen moment. Več o perverziji in njenih možnih filozofskih implikacijah pa v pogovoru, v katerem sodelujejo: dr. Aleš Bunta, dr. Boštjan Nedoh in dr. Tadej Troha. Foto: Gregor Podlogar
Društvo Asociacija je začelo delovati leta 1992 kot neformalna mreža nevladnih organizacij, 30 let pozneje pa je profesionalno koordinirana sodobna zagovorniška in servisna organizacija. Več o Asociaciji in njenem delovanju ter položaju samozaposlenih v kulturi danes pa v pogovoru, v katerem sodelujejo: predsednica Asociacije Inga Remeta, generalna direktorica Direktorata za razvoj kulturnih politik na Ministrstva za kulturo Tjaša Pureber in Miha Blažič, splošni koordinator sindikata Zasuk. Pogovor je potekal v prostorih galerije SCCA na Metelkovi v Ljubljani. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Grafika: Društvo Asociacija
Društvo Asociacija je začelo delovati leta 1992 kot neformalna mreža nevladnih organizacij, 30 let pozneje pa je profesionalno koordinirana sodobna zagovorniška in servisna organizacija. Več o Asociaciji in njenem delovanju ter položaju samozaposlenih v kulturi danes pa v pogovoru, v katerem sodelujejo: predsednica Asociacije Inga Remeta, generalna direktorica Direktorata za razvoj kulturnih politik na Ministrstva za kulturo Tjaša Pureber in Miha Blažič, splošni koordinator sindikata Zasuk. Pogovor je potekal v prostorih galerije SCCA na Metelkovi v Ljubljani. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Grafika: Društvo Asociacija
V luči uspehov nekaterih slovenskih filmov, ki so nastali v koprodukciji, in nasploh živemu dogajanju okoli slovenskega filma v Avstriji in Italiji posvečamo pogovor, ki je nastal v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF Celovec in Programa Ars Radia Slovenija. Z nami so Mateja Zorn, vodja programov pri goriškem Kinoateljeju, slovenska filmska ustvarjalka iz avstrijske Koroške Milena Olip ter tržaški filmski režiser, scenarist in profesor na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici Martin Turk. Foto: Freepik
V luči uspehov nekaterih slovenskih filmov, ki so nastali v koprodukciji, in nasploh živemu dogajanju okoli slovenskega filma v Avstriji in Italiji posvečamo pogovor, ki je nastal v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF Celovec in Programa Ars Radia Slovenija. Z nami so Mateja Zorn, vodja programov pri goriškem Kinoateljeju, slovenska filmska ustvarjalka iz avstrijske Koroške Milena Olip ter tržaški filmski režiser, scenarist in profesor na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici Martin Turk. Foto: Freepik
Blišč kronanja Karla III. nas je spomnil na pomen in vlogo monarhij v sodobnem svetu, pa tudi v preteklosti. Monarhije so zdaj ustavne, monarh je vrhovni predstavnik svoje države. O vlogi monarhij, tudi vplivu Habsburžanov in Karadžordževićev, razmišljata zgodovinar in nekdanji veleposlanik v Avstriji dr. Andrej Rahten z ZRC SAZU in Univerze v Mariboru ter diplomat, veleposlanik Iztok Mirošič. Foto: Wikipedije; cesarske insignije v zakladnici, Hofburg, Dunaj
Blišč kronanja Karla III. nas je spomnil na pomen in vlogo monarhij v sodobnem svetu, pa tudi v preteklosti. Monarhije so zdaj ustavne, monarh je vrhovni predstavnik svoje države. O vlogi monarhij, tudi vplivu Habsburžanov in Karadžordževićev, razmišljata zgodovinar in nekdanji veleposlanik v Avstriji dr. Andrej Rahten z ZRC SAZU in Univerze v Mariboru ter diplomat, veleposlanik Iztok Mirošič. Foto: Wikipedije; cesarske insignije v zakladnici, Hofburg, Dunaj
Ko je leta 1991 razpadla Sovjetska zveza, se je zdelo, da se bo ta neizmerljiv poizkus človeka preobraziti samega sebe in družbo v zgodovino zapisal predvsem po neskončnih žrtvah, ogromnih vojaških izdatkih ter v marsikaterem pogledu zgrešenih ekonomskih politikah. Vendar je sčasoma postalo jasno, da te statistike še zdaleč ne povejo vse resnice o tem, kako so sovjetski svet občutili ljudje, ki so ga dejansko živeli, in še manj o tem, kako so nanj začeli gledati po - vsaj v Rusiji - povsem neuspešnem in podivjanem prehodu v kapitalizem in demokracijo v 90-ih letih. In morda ni nenavadno, da nam tega vpogleda - ki nenazadnje ni ključen le za razumevanje zgodovine Sovjetske zveze, ampak tudi sedanjosti tega nemirnega prostora - nenazadnje ni ponudilo zgodovinopisje, ampak, sicer nekoliko neobičajna, pa vendarle: literatura. Rusko pišoča beloruska pisateljica, Nobelova nagrajenka Svetlana Aleksijevič si je namreč v svojih literarno-dokumentarnih delih zadala prav na videz nemogočo nalogo zarisati veliki sovjetski projekt z vidika bolj ali manj običajnih posameznikov, napisati kroniko sovjetskega človeka: njegovih, nazorov, občutkov, spominov vse od druge svetovne vojne pa do desetletij po njenem razpadu. O tem, kako se nam kaže ta človek in na kakšen način pisateljica sploh pristopa k njegovemu zarisovanju, bomo v tokratni Ars humani govorili ob nedavnem izidu dveh prevodov njenih del: Zadnjih prič, ki so izšle pri založbi Goga in opisujejo drugo svetovno vojno s perspektive otrok, ter Časa iz druge roke, ki je izšel pri Cankarjevi založbi in v katerem so zbrana pričevanja poslednjih sovjetov v času po razpadu imperija. Pred mikrofonom gostimo prevajalko Časa iz druge roke in že pred leti izdane Černobilske molitve, rusistko in etnologinjo Veroniko Sorokin, ter rusistko in literarno kritičarko Ano Geršak, ki je uredila prevod Zadnjih prič. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Ko je leta 1991 razpadla Sovjetska zveza, se je zdelo, da se bo ta neizmerljiv poizkus človeka preobraziti samega sebe in družbo v zgodovino zapisal predvsem po neskončnih žrtvah, ogromnih vojaških izdatkih ter v marsikaterem pogledu zgrešenih ekonomskih politikah. Vendar je sčasoma postalo jasno, da te statistike še zdaleč ne povejo vse resnice o tem, kako so sovjetski svet občutili ljudje, ki so ga dejansko živeli, in še manj o tem, kako so nanj začeli gledati po - vsaj v Rusiji - povsem neuspešnem in podivjanem prehodu v kapitalizem in demokracijo v 90-ih letih. In morda ni nenavadno, da nam tega vpogleda - ki nenazadnje ni ključen le za razumevanje zgodovine Sovjetske zveze, ampak tudi sedanjosti tega nemirnega prostora - nenazadnje ni ponudilo zgodovinopisje, ampak, sicer nekoliko neobičajna, pa vendarle: literatura. Rusko pišoča beloruska pisateljica, Nobelova nagrajenka Svetlana Aleksijevič si je namreč v svojih literarno-dokumentarnih delih zadala prav na videz nemogočo nalogo zarisati veliki sovjetski projekt z vidika bolj ali manj običajnih posameznikov, napisati kroniko sovjetskega človeka: njegovih, nazorov, občutkov, spominov vse od druge svetovne vojne pa do desetletij po njenem razpadu. O tem, kako se nam kaže ta človek in na kakšen način pisateljica sploh pristopa k njegovemu zarisovanju, bomo v tokratni Ars humani govorili ob nedavnem izidu dveh prevodov njenih del: Zadnjih prič, ki so izšle pri založbi Goga in opisujejo drugo svetovno vojno s perspektive otrok, ter Časa iz druge roke, ki je izšel pri Cankarjevi založbi in v katerem so zbrana pričevanja poslednjih sovjetov v času po razpadu imperija. Pred mikrofonom gostimo prevajalko Časa iz druge roke in že pred leti izdane Černobilske molitve, rusistko in etnologinjo Veroniko Sorokin, ter rusistko in literarno kritičarko Ano Geršak, ki je uredila prevod Zadnjih prič. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Z osvoboditvijo izpod jarma nacifašizma se je ovrednotil tudi eden od najbolj neposrednih izrazov ljudskega odpora – partizanska zborovska pesem. Številni pevski sestavi so v svoj repertoar uvrščali vsaj nekaj borbenih pesmi, obstoječi partizanski zbori pa so svojo ponudbo posodabljali segajoč po bogati zakladnici svetovne družbenopolitično angažirane pesmi. Vloga in pomen uporniške pesmi v današnjih časih je izhodišče pogovora, ki je nastal v rednem mesečnem sodelovanju Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec. Neposredni vzgib za pogovor pa izhaja iz nedavne 50-letnice neprekinjenega delovanja Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. V studiu v Trstu ga zastopa dirigentka Pia Cah. Z uporniškimi stihi se med drugim ukvarja tudi sogovornik v ljubljanskem studiu dr. Igor Saksida, urednik antologije H2SO4 – zbirka slovenske uporniške poezije. V celovškem studiu se nam pridružuje dolgoletni pevec v številnih zborih na avstrijskem in slovenskem Koroškem ter pozoren spremljevalec nekajletne izkušnje koroškega partizanskega zbora Franc Kuežnik. Pogovor vodi Pavel Volk. FOTO: Wikipedija
Z osvoboditvijo izpod jarma nacifašizma se je ovrednotil tudi eden od najbolj neposrednih izrazov ljudskega odpora – partizanska zborovska pesem. Številni pevski sestavi so v svoj repertoar uvrščali vsaj nekaj borbenih pesmi, obstoječi partizanski zbori pa so svojo ponudbo posodabljali segajoč po bogati zakladnici svetovne družbenopolitično angažirane pesmi. Vloga in pomen uporniške pesmi v današnjih časih je izhodišče pogovora, ki je nastal v rednem mesečnem sodelovanju Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec. Neposredni vzgib za pogovor pa izhaja iz nedavne 50-letnice neprekinjenega delovanja Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. V studiu v Trstu ga zastopa dirigentka Pia Cah. Z uporniškimi stihi se med drugim ukvarja tudi sogovornik v ljubljanskem studiu dr. Igor Saksida, urednik antologije H2SO4 – zbirka slovenske uporniške poezije. V celovškem studiu se nam pridružuje dolgoletni pevec v številnih zborih na avstrijskem in slovenskem Koroškem ter pozoren spremljevalec nekajletne izkušnje koroškega partizanskega zbora Franc Kuežnik. Pogovor vodi Pavel Volk. FOTO: Wikipedija
Pater Marko Rupnik se po petih mesecih še vedno ni javno odzval na obtožbe o spolnih zlorabah redovnic; molčijo pa tudi njegovi najbližji sodelavci. Kaj sporoča ta molk? Ali bodo obtožbe sploh kdaj v celoti pojasnjene in kako vse skupaj vpliva na status njegovih mozaikov, ki so postavljeni v več kot 200 cerkvah po vsem svetu? Gostje bodo: psihoterapevt dr. Tomaž Erzar, koordinator zavoda Dovolj je!, ki preiskuje spolne zlorabe v Katoliški cerkvi, Janez Cerar in tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič.
Pater Marko Rupnik se po petih mesecih še vedno ni javno odzval na obtožbe o spolnih zlorabah redovnic; molčijo pa tudi njegovi najbližji sodelavci. Kaj sporoča ta molk? Ali bodo obtožbe sploh kdaj v celoti pojasnjene in kako vse skupaj vpliva na status njegovih mozaikov, ki so postavljeni v več kot 200 cerkvah po vsem svetu? Gostje bodo: psihoterapevt dr. Tomaž Erzar, koordinator zavoda Dovolj je!, ki preiskuje spolne zlorabe v Katoliški cerkvi, Janez Cerar in tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič.
Germani so bili za Rimljane eni od barbarov, a hkrati tudi najsijajnejša in najtrajnejša stvaritev političnega ter vojaškega ustroja Rimskega cesarstva. Preplet med cesarstvom in germanskimi ljudstvi zunaj rimskih meja – npr. rimski zgodovinar Tacit jih v delu Germanija opisuje več kot štirideset – je zapleten tudi z današnjega vidika. Avstrijski zgodovinar Herwig Wolfram (1934), ki v delu Rimsko cesarstvo in njegovi Germani (Studia humanitatis in Založba ZRC SAZU, 2022) temeljito raziskuje ta odnos, zapiše, da Rimsko cesarstvo izumi svoje Germane. S tem misli, da germanska ljudstva tega pojma niso poznala in da si je cesarstvo samo ustvarilo sliko o njih, saj so o njih poročali samo antični avtorji. Več o tem pa s prevajalcem omenjenega dela in zgodovinarjem doc. dr. Milanom Lovenjakom z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. FOTO: Wikipedija; prikaz bitke pri Mrzli reki na Valvasorjevem bakrorezu.
Germani so bili za Rimljane eni od barbarov, a hkrati tudi najsijajnejša in najtrajnejša stvaritev političnega ter vojaškega ustroja Rimskega cesarstva. Preplet med cesarstvom in germanskimi ljudstvi zunaj rimskih meja – npr. rimski zgodovinar Tacit jih v delu Germanija opisuje več kot štirideset – je zapleten tudi z današnjega vidika. Avstrijski zgodovinar Herwig Wolfram (1934), ki v delu Rimsko cesarstvo in njegovi Germani (Studia humanitatis in Založba ZRC SAZU, 2022) temeljito raziskuje ta odnos, zapiše, da Rimsko cesarstvo izumi svoje Germane. S tem misli, da germanska ljudstva tega pojma niso poznala in da si je cesarstvo samo ustvarilo sliko o njih, saj so o njih poročali samo antični avtorji. Več o tem pa s prevajalcem omenjenega dela in zgodovinarjem doc. dr. Milanom Lovenjakom z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. FOTO: Wikipedija; prikaz bitke pri Mrzli reki na Valvasorjevem bakrorezu.
Pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj je v svoji zadnji knjigi z naslovom Očetov sin – Sin Očetov. Na novo o Bogu tik pred smrtjo naredil obračun s samim seboj. Ob življenjskih spominih se je spraševal, ali človek izgine v nič, iz katerega je vzniknil, ali vstane v življenje, v novost življenja. Snoj je zapisal: »Ko napoči kriza poslednjih let, se – če že prej ne – v človeku zbudi ali znova obudi prvo izmed poslednjih bivanjskih vprašanj.« Snoj je knjigo dokončal manj kot dva tedna pred smrtjo. Pisal jo je v bolezni, stiski in trpljenju, ko se mu je konec zemeljskega bivanja nezadržno bližal, zato je še toliko bolj pretresljiva. In kot že kaže sam naslov knjige Očetov sin – Sin Očetov. Na novo o Bogu, je ob preteklem odnosu do očeta iskal nov odnos do Boga. Gost oddaje je teolog in filozof dr. Edvard Kovač, ki se je večkrat srečeval z Jožetom Snojem, tudi v zadnjem obdobju njegovega življenja.
Pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj je v svoji zadnji knjigi z naslovom Očetov sin – Sin Očetov. Na novo o Bogu tik pred smrtjo naredil obračun s samim seboj. Ob življenjskih spominih se je spraševal, ali človek izgine v nič, iz katerega je vzniknil, ali vstane v življenje, v novost življenja. Snoj je zapisal: »Ko napoči kriza poslednjih let, se – če že prej ne – v človeku zbudi ali znova obudi prvo izmed poslednjih bivanjskih vprašanj.« Snoj je knjigo dokončal manj kot dva tedna pred smrtjo. Pisal jo je v bolezni, stiski in trpljenju, ko se mu je konec zemeljskega bivanja nezadržno bližal, zato je še toliko bolj pretresljiva. In kot že kaže sam naslov knjige Očetov sin – Sin Očetov. Na novo o Bogu, je ob preteklem odnosu do očeta iskal nov odnos do Boga. Gost oddaje je teolog in filozof dr. Edvard Kovač, ki se je večkrat srečeval z Jožetom Snojem, tudi v zadnjem obdobju njegovega življenja.
V Ars humani (na programu je bila v živo) o socialnem dialogu na Radioteleviziji Slovenija se z Markom Goljo pogovarjajo novinarka Multimedijskega centra RTVS in podpredsednica Sindikata novinarjev Slovenije Ana Svenšek, predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov in vodja stavkovnega odbora Helena Milinković ter predsednik Sveta delavcev Radiotelevizije Slovenija Robert Pajek. Vabila v oddajo nista sprejela vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTVS Andrej Grah Whatmough in njegov pooblaščenec za socialni dialog Rajko Gerič, še natančneje: na vabilo nista niti odgovorila, je pa strokovna sodelavka vršilca dolžnosti generalnega direktorja Lea Udovč pisno potrdila, da je vabilo posredovala Andreju Grahu Whatmoughu. Nikar ne zamudite.
V Ars humani (na programu je bila v živo) o socialnem dialogu na Radioteleviziji Slovenija se z Markom Goljo pogovarjajo novinarka Multimedijskega centra RTVS in podpredsednica Sindikata novinarjev Slovenije Ana Svenšek, predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov in vodja stavkovnega odbora Helena Milinković ter predsednik Sveta delavcev Radiotelevizije Slovenija Robert Pajek. Vabila v oddajo nista sprejela vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTVS Andrej Grah Whatmough in njegov pooblaščenec za socialni dialog Rajko Gerič, še natančneje: na vabilo nista niti odgovorila, je pa strokovna sodelavka vršilca dolžnosti generalnega direktorja Lea Udovč pisno potrdila, da je vabilo posredovala Andreju Grahu Whatmoughu. Nikar ne zamudite.
Zavrtimo uro kakšnih 500 let nazaj in si zamislimo vladarja, ki ima mogočno vojsko, goro zlata in dobro utrjeno dedno pravico do vladanja. Tak vladar bi moral po vsem sodeč vladati izjemno udobno in po mili volji razpolagati s svojo močjo. Pa vendar zgodovinar dr. Sašo Jerše v svoji najnovejši knjigi Sociodiceja predmoderne: Ustvarjanje družbenega smisla v poznem srednjem in zgodnjem novem veku prepričljivo dokazuje, da bi se utegnil tudi takšnemu vladarju prestol majati, če ga kot legitimnega in kraljevskih časti resnično vrednega ne bodo prepoznavali njegovi podložniki. In to ne le tisti s substancialno družbeno močjo in vplivom, na primer škofje, vojvode in najbogatejši trgovci, ampak tudi tisti, ki so na družbeni hierarhični lestvici bistveno nižje. Kako in zakaj so torej vladani v tistem času pristajali na to, da jim vladajo? Kaj so pričakovali od svojih vladarjev? Kako so videli njihovo vlogo in vlogo samih sebe? Na kakšen način so si razlagali morebitne pretrese v tem burnem zgodovinskem času, ko se je trdno utrjeni družbeni smisel marsikdaj zamajal? In nenazadnje, ali nam lahko te zgodbe povedo tudi kaj o današnjem človeku in družbi? To je nekaj vprašanj, s katerimi se bomo ukvarjali v tokratni Ars humani, ko pred mikrofonom gostimo dr. Saša Jeršeta z oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore. foto: izsek iz Velikega voza zmagoslavja Albrechta Dürerja (1518), ki prikazuje cesarja Svtega rimskega cesarstva Maksimilijana I. Habsburškega
Zavrtimo uro kakšnih 500 let nazaj in si zamislimo vladarja, ki ima mogočno vojsko, goro zlata in dobro utrjeno dedno pravico do vladanja. Tak vladar bi moral po vsem sodeč vladati izjemno udobno in po mili volji razpolagati s svojo močjo. Pa vendar zgodovinar dr. Sašo Jerše v svoji najnovejši knjigi Sociodiceja predmoderne: Ustvarjanje družbenega smisla v poznem srednjem in zgodnjem novem veku prepričljivo dokazuje, da bi se utegnil tudi takšnemu vladarju prestol majati, če ga kot legitimnega in kraljevskih časti resnično vrednega ne bodo prepoznavali njegovi podložniki. In to ne le tisti s substancialno družbeno močjo in vplivom, na primer škofje, vojvode in najbogatejši trgovci, ampak tudi tisti, ki so na družbeni hierarhični lestvici bistveno nižje. Kako in zakaj so torej vladani v tistem času pristajali na to, da jim vladajo? Kaj so pričakovali od svojih vladarjev? Kako so videli njihovo vlogo in vlogo samih sebe? Na kakšen način so si razlagali morebitne pretrese v tem burnem zgodovinskem času, ko se je trdno utrjeni družbeni smisel marsikdaj zamajal? In nenazadnje, ali nam lahko te zgodbe povedo tudi kaj o današnjem človeku in družbi? To je nekaj vprašanj, s katerimi se bomo ukvarjali v tokratni Ars humani, ko pred mikrofonom gostimo dr. Saša Jeršeta z oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore. foto: izsek iz Velikega voza zmagoslavja Albrechta Dürerja (1518), ki prikazuje cesarja Svtega rimskega cesarstva Maksimilijana I. Habsburškega
Kakšne možnosti imamo, da na celotni družbeni ravni odpravimo neenakost spolov in izključenost žensk? Ženske so danes še vedno za enako delo plačane manj – v svetovnem povprečju za 11 % manj kot njihovi moški kolegi. Zato ukvarjanje s pravicami žensk in enakostjo spolov zgolj na mednarodni dan žensk ne rešuje problemov. Skupaj z Radiem Trst A in slovenskim programom ORF Celovec ob 80-letnici Antifašistične fronte žena, danes Zveze slovenskih žena, pretresamo, kakšen je položaj in status žensk, kako je z enakopravnostjo spolov ter kakšno vlogo so imele Slovenke v preteklosti. V pogovoru, ki ga vodi Miha Pasterk, sodelujejo Daniela Topar, Vida Obid, prof. Dunja Nanut in prof. dr. Marta Verginella. Foto: UN Women
Kakšne možnosti imamo, da na celotni družbeni ravni odpravimo neenakost spolov in izključenost žensk? Ženske so danes še vedno za enako delo plačane manj – v svetovnem povprečju za 11 % manj kot njihovi moški kolegi. Zato ukvarjanje s pravicami žensk in enakostjo spolov zgolj na mednarodni dan žensk ne rešuje problemov. Skupaj z Radiem Trst A in slovenskim programom ORF Celovec ob 80-letnici Antifašistične fronte žena, danes Zveze slovenskih žena, pretresamo, kakšen je položaj in status žensk, kako je z enakopravnostjo spolov ter kakšno vlogo so imele Slovenke v preteklosti. V pogovoru, ki ga vodi Miha Pasterk, sodelujejo Daniela Topar, Vida Obid, prof. Dunja Nanut in prof. dr. Marta Verginella. Foto: UN Women
Poljsko-britanski sociolog in filozof Zygmunt Bauman (1925 – 2017) je pozornost namenjal različnim vprašanjem s področja humanistike, kot so modernost, holokavst ali potrošništvo. Kot je sam izpostavil, pa ga je zanimal predvsem odnos med moralnostjo in koristnostjo. Njegova kritična sociološka misel, ki jo je razvijal v več kot petdesetih delih, med katerimi izstopajo na primer Tekoča moderna, Postmoderna etika, Retrotopija ter Modernost in holokavst, je še vedno pronicljiva in aktualna. Ob 60. letnici Programa Ars se spominjamo enega od vrhuncev zadnjih let v oddaji Ars humana, v kateri redno predstavlja tako mislece kot tudi njihova dela. Pogovor z Zygmuntom Baumanom je nastal leta 2016 ob njegovem obisku Ljubljane, ko je predstavljal prevod knjige Postmoderna etika. Bauman je spregovoril o vlogi sociologije v sodobni družbi in se v svojem razmišljanju takrat ni izognil niti begunski krizi. Foto: Borut Krajnc (objavljeno z dovoljenjem avtorja), Zygmunt Bauman ob obisku Ljubljane leta 2011
Poljsko-britanski sociolog in filozof Zygmunt Bauman (1925 – 2017) je pozornost namenjal različnim vprašanjem s področja humanistike, kot so modernost, holokavst ali potrošništvo. Kot je sam izpostavil, pa ga je zanimal predvsem odnos med moralnostjo in koristnostjo. Njegova kritična sociološka misel, ki jo je razvijal v več kot petdesetih delih, med katerimi izstopajo na primer Tekoča moderna, Postmoderna etika, Retrotopija ter Modernost in holokavst, je še vedno pronicljiva in aktualna. Ob 60. letnici Programa Ars se spominjamo enega od vrhuncev zadnjih let v oddaji Ars humana, v kateri redno predstavlja tako mislece kot tudi njihova dela. Pogovor z Zygmuntom Baumanom je nastal leta 2016 ob njegovem obisku Ljubljane, ko je predstavljal prevod knjige Postmoderna etika. Bauman je spregovoril o vlogi sociologije v sodobni družbi in se v svojem razmišljanju takrat ni izognil niti begunski krizi. Foto: Borut Krajnc (objavljeno z dovoljenjem avtorja), Zygmunt Bauman ob obisku Ljubljane leta 2011
Prva redna profesorica na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, prva dekanija te fakultete in prva, ki se je pri nas sistematično ukvarjala z zgodovino filozofije. Njeno osrednje delo Zgodovinski razvoj estetskih problemov (1928) pa je še danes vodilo za mnoge, ki se s tem ukvarjajo. Pozornost posvečamo Almi Sodnik (1896 – 1965), ki je kot filozofinja pustila neizbrisen pečat v našem prostoru, tako s poučevanjem kot tudi s pisanjem. O njenem življenju in delu govorita prof. dr. Olga Markič in Helena Koder, ki jo tudi osebno poznala.
Prva redna profesorica na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, prva dekanija te fakultete in prva, ki se je pri nas sistematično ukvarjala z zgodovino filozofije. Njeno osrednje delo Zgodovinski razvoj estetskih problemov (1928) pa je še danes vodilo za mnoge, ki se s tem ukvarjajo. Pozornost posvečamo Almi Sodnik (1896 – 1965), ki je kot filozofinja pustila neizbrisen pečat v našem prostoru, tako s poučevanjem kot tudi s pisanjem. O njenem življenju in delu govorita prof. dr. Olga Markič in Helena Koder, ki jo tudi osebno poznala.
Eno leto od začetka vojne v Ukrajini z dr. Andrejem Benedejčičem o ruskem pogledu na lastno zgodovinsko poslanstvo, na ostale slovanske države in na Zahod
Eno leto od začetka vojne v Ukrajini z dr. Andrejem Benedejčičem o ruskem pogledu na lastno zgodovinsko poslanstvo, na ostale slovanske države in na Zahod
Lansko leto je bilo leto Molièra, največjega komediografa vseh časov, saj je minilo 400 let od njegovega rojstva; te dni se spominjamo, da je preminil 17. februarja pred 350. leti. Ob tej obletnici mu posvečamo oddajo Ars humana. O novi knjigi Molièrovih dram: Šola za žene, Kritika Šole za žene in Improvizacija v Versaillesu se bosta prevajalec Aleš Berger in pisec spremne besede Janez Pipan pogovarjala s Tadejo Krečič.
Lansko leto je bilo leto Molièra, največjega komediografa vseh časov, saj je minilo 400 let od njegovega rojstva; te dni se spominjamo, da je preminil 17. februarja pred 350. leti. Ob tej obletnici mu posvečamo oddajo Ars humana. O novi knjigi Molièrovih dram: Šola za žene, Kritika Šole za žene in Improvizacija v Versaillesu se bosta prevajalec Aleš Berger in pisec spremne besede Janez Pipan pogovarjala s Tadejo Krečič.
Literatura ima moč, da izreka neizrekljivo. Branko Šömen s knjigo Molitev za Jasenovac izreka šest zgodb smrti, ki so se zgodile v hrvaškem uničevalnem taborišču. V oddaji boste slišali nekaj teh zgodb, njihovo razlago in zgodovinski kontekst delovanja taborišča smrti Jasenovac. Gosta: avtor Branko Šömen in zgodovinar dr. Oto Luthar, ki je knjigo uredil. Odlomke iz knjige bere Renato Horvat, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, za tehnično izvedbo je poskrbel Miha Klemenčič (foto: Petar Milošević/Wikipedija).
Literatura ima moč, da izreka neizrekljivo. Branko Šömen s knjigo Molitev za Jasenovac izreka šest zgodb smrti, ki so se zgodile v hrvaškem uničevalnem taborišču. V oddaji boste slišali nekaj teh zgodb, njihovo razlago in zgodovinski kontekst delovanja taborišča smrti Jasenovac. Gosta: avtor Branko Šömen in zgodovinar dr. Oto Luthar, ki je knjigo uredil. Odlomke iz knjige bere Renato Horvat, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, za tehnično izvedbo je poskrbel Miha Klemenčič (foto: Petar Milošević/Wikipedija).
Predstavljajo se letošnji Prešernovi nagrajenci: multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in slikar Herman Gvardjančič, prejemnika nagrad za življenjsko delo; in nagrajenci Prešernovega sklada: pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Alexander Gadjiev, slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar ter Arhitekturni atelje Medprostor – predstavlja ga arhitekt Rok Žnidaršič.
Predstavljajo se letošnji Prešernovi nagrajenci: multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in slikar Herman Gvardjančič, prejemnika nagrad za življenjsko delo; in nagrajenci Prešernovega sklada: pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Alexander Gadjiev, slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar ter Arhitekturni atelje Medprostor – predstavlja ga arhitekt Rok Žnidaršič.
Konec lanskega leta, natančneje 30. 12. 2022, je minilo sto let od formalne ustanovitve Sovjetske zveze. Ta socialistična veledržava je v marsičem zaznamovala 20. stoletje. V njej je bilo do leta 1991 petnajst sovjetskih socialističnih republik, ki so z razpadom omenjenega leta postale neodvisne države. Za časa obstoja Sovjetske zveze se je v državi zgodilo tudi marsikaj slabega zaradi represivnega vodenja Josifa Visarijonoviča Stalina (1878 – 1953). O vzrokih za nastanek prve socialistične države na svetu, o njenem delovanju in o Stalinovem vzponu na oblast razmišljata gosta v oddaji Branko Soban in Miha Lampreht. Foto: Wiki Commons
Konec lanskega leta, natančneje 30. 12. 2022, je minilo sto let od formalne ustanovitve Sovjetske zveze. Ta socialistična veledržava je v marsičem zaznamovala 20. stoletje. V njej je bilo do leta 1991 petnajst sovjetskih socialističnih republik, ki so z razpadom omenjenega leta postale neodvisne države. Za časa obstoja Sovjetske zveze se je v državi zgodilo tudi marsikaj slabega zaradi represivnega vodenja Josifa Visarijonoviča Stalina (1878 – 1953). O vzrokih za nastanek prve socialistične države na svetu, o njenem delovanju in o Stalinovem vzponu na oblast razmišljata gosta v oddaji Branko Soban in Miha Lampreht. Foto: Wiki Commons
Spričo spremenjenih geopolitičnih okoliščin tudi tisti, ki najbolj zaupajo v moč zahodnih držav, ne morejo več spregledovati vzpona Kitajske, ki se je po desetletjih skokovite gospodarske rasti razvila v velesilo, ki bo nedvomno ključna pri oblikovanju prihodnosti našega sveta. Toda če smo se bili zaradi te zelo materialne geopolitične resničnosti prisiljeni začeti vsaj nekoliko ukvarjati z ekonomsko, vojaško in politično razsežnostjo azijske velesile, velikokrat še vedno zelo površno razmišljamo o kitajski kulturi in filozofiji, o njihovem načinu razmišljanja in razumevanja sveta, o vseh tistih miselnih vzorcih in konceptih torej, ki navsezadnje ne pogojujejo le množice kitajskih teoretskih besedil, ampak tudi osnovne paradigme tamkajšnjega razmišljanja nasploh. Toda če je jasno, da je Kitajska ena od velesil 21. stoletja, je nedvomno skrajni čas, da se bolje seznanimo tudi s temelji njihovega mišljenja. O globoko drugačnih dojemanjih sveta, ki so oblikovala kitajsko filozofijo, bomo ob njeni nedavno izdani knjigi z naslovom Zahodna sinologija in metode kitajske filozofije v tokratni Ars humani govorili z eno od ustanoviteljic Oddelka za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete in tamkajšnjo predavateljico, sinologinjo dr. Jano Rošker. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.
Spričo spremenjenih geopolitičnih okoliščin tudi tisti, ki najbolj zaupajo v moč zahodnih držav, ne morejo več spregledovati vzpona Kitajske, ki se je po desetletjih skokovite gospodarske rasti razvila v velesilo, ki bo nedvomno ključna pri oblikovanju prihodnosti našega sveta. Toda če smo se bili zaradi te zelo materialne geopolitične resničnosti prisiljeni začeti vsaj nekoliko ukvarjati z ekonomsko, vojaško in politično razsežnostjo azijske velesile, velikokrat še vedno zelo površno razmišljamo o kitajski kulturi in filozofiji, o njihovem načinu razmišljanja in razumevanja sveta, o vseh tistih miselnih vzorcih in konceptih torej, ki navsezadnje ne pogojujejo le množice kitajskih teoretskih besedil, ampak tudi osnovne paradigme tamkajšnjega razmišljanja nasploh. Toda če je jasno, da je Kitajska ena od velesil 21. stoletja, je nedvomno skrajni čas, da se bolje seznanimo tudi s temelji njihovega mišljenja. O globoko drugačnih dojemanjih sveta, ki so oblikovala kitajsko filozofijo, bomo ob njeni nedavno izdani knjigi z naslovom Zahodna sinologija in metode kitajske filozofije v tokratni Ars humani govorili z eno od ustanoviteljic Oddelka za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete in tamkajšnjo predavateljico, sinologinjo dr. Jano Rošker. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.
"Naključje deluje neprestano," nekje v knjigi Naključje in jaz zapiše dr. Aleš Mendiževec. V kakšnem razmerju pa sta naključje in jaz? Zakaj sploh poskušamo krotiti tisto, česar se krotiti ne da? In ali je naključje, ki se ga največkrat odpravi kot nepomemben nesmisel, res sovražnik filozofije? O tem in drugih konceptih naključja, povezanih tudi z Althusserjevo filozofijo, razmišljamo s sogovornikoma, avtorjem omenjenega dela dr. Alešem Mendiževcem in piscem spremne besede prof. dr. Mladenom Dolarjem. Foto: Gregor Podlogar
"Naključje deluje neprestano," nekje v knjigi Naključje in jaz zapiše dr. Aleš Mendiževec. V kakšnem razmerju pa sta naključje in jaz? Zakaj sploh poskušamo krotiti tisto, česar se krotiti ne da? In ali je naključje, ki se ga največkrat odpravi kot nepomemben nesmisel, res sovražnik filozofije? O tem in drugih konceptih naključja, povezanih tudi z Althusserjevo filozofijo, razmišljamo s sogovornikoma, avtorjem omenjenega dela dr. Alešem Mendiževcem in piscem spremne besede prof. dr. Mladenom Dolarjem. Foto: Gregor Podlogar
Arhitekt, če kaj pomeni, mora biti filozof, je nekje zapisal Edvard Ravnikar (1907 – 1993), desetletja nesporna strokovna avtoriteta, človek, ki je združeval nezdružljivo in hkrati močno zaznamoval nekdanji jugoslovanski, predvsem pa slovenski javni prostor. V letu, ko obeležujemo 30. obletnico njegove smrti in ko je vlada na pobudo Ministrstva za kulturo razglasila za Ravnikarjevo leto, pozornost posvečamo temu vsestranskemu ustvarjalcu – arhitektu, urbanistu, oblikovalcu, teoretiku in dolgoletnemu profesorju na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je predaval med letoma 1946 in 1980. V pogovoru, v katerem sodelujeta dr. Aleš Vodopivec in dr. Miloš Kosec, med drugim predstavljamo Ravnikarjeve najpomembnejše arhitekturne projekte, dotaknemo se njegovega oblikovanja in urbanizma ter opozorimo na njegove edinstvene skice. Foto: Edvard Ravnikar
Arhitekt, če kaj pomeni, mora biti filozof, je nekje zapisal Edvard Ravnikar (1907 – 1993), desetletja nesporna strokovna avtoriteta, človek, ki je združeval nezdružljivo in hkrati močno zaznamoval nekdanji jugoslovanski, predvsem pa slovenski javni prostor. V letu, ko obeležujemo 30. obletnico njegove smrti in ko je vlada na pobudo Ministrstva za kulturo razglasila za Ravnikarjevo leto, pozornost posvečamo temu vsestranskemu ustvarjalcu – arhitektu, urbanistu, oblikovalcu, teoretiku in dolgoletnemu profesorju na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je predaval med letoma 1946 in 1980. V pogovoru, v katerem sodelujeta dr. Aleš Vodopivec in dr. Miloš Kosec, med drugim predstavljamo Ravnikarjeve najpomembnejše arhitekturne projekte, dotaknemo se njegovega oblikovanja in urbanizma ter opozorimo na njegove edinstvene skice. Foto: Edvard Ravnikar
Ko govorimo o Alpah, ne pomislimo takoj na kulturno dediščino tistih, ki so tam živeli pred tisočletji. Zato smo se odpravili po sledeh arheoloških ostankov življenja človeka v našem visokogorju, v Julijcih, Karavankah in v Kamniških Alpah, bolj podrobno pa v neposredni okolici Bohinja. Arheologi so vsaj pri nas visoko ležeča območja bolj temeljito začeli raziskovati pred tremi desetletji. O najstarejših sledovih življenja ljudi v visokogorju bosta pripovedovali arheologinji, Marija Ogrin iz Bohinjske Bistrice in dr. Jana Horvat z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, o pomenu te najstarejše kulturne dediščine za domačine in za turistično obogatitev pa bo spregovoril vodja občinskega Zavoda za promocijo turizma Bohinj Klemen Langus. Oddaja je bila pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekt Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. FOTO: Arheološka izkopavanja v okolici Bohinja VIR: Marija Ogrin, ArheoAlpe
Ko govorimo o Alpah, ne pomislimo takoj na kulturno dediščino tistih, ki so tam živeli pred tisočletji. Zato smo se odpravili po sledeh arheoloških ostankov življenja človeka v našem visokogorju, v Julijcih, Karavankah in v Kamniških Alpah, bolj podrobno pa v neposredni okolici Bohinja. Arheologi so vsaj pri nas visoko ležeča območja bolj temeljito začeli raziskovati pred tremi desetletji. O najstarejših sledovih življenja ljudi v visokogorju bosta pripovedovali arheologinji, Marija Ogrin iz Bohinjske Bistrice in dr. Jana Horvat z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, o pomenu te najstarejše kulturne dediščine za domačine in za turistično obogatitev pa bo spregovoril vodja občinskega Zavoda za promocijo turizma Bohinj Klemen Langus. Oddaja je bila pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekt Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. FOTO: Arheološka izkopavanja v okolici Bohinja VIR: Marija Ogrin, ArheoAlpe
Figuralni in arhitektonski spomeniki, spominske plošče in nagrobni spomeniki so nastali z namenom slavljenja zaslužnih posameznikov ali dogodkov. Imeli so pomembno vlogo simbola, ki pripadnike istega naroda povezuje v narodno skupnost. Spomeniki so nastali zato, da bi ohranili spomin, niso pa večni. Emocionalni naboj, ki so ga imeli ob svojem nastanku, je sčasoma zbledel. Postali so sestavni del urbane vedute in se spremenili v neme priče preteklosti. Tako je v uvodu v knjigo z naslovom Spomeniki zapisal njen avtor, dvojni doktor Damir Globočnik. Ta v knjigi obravnava trideset javnih spomenikov, ki so jih na Slovenskem postavljali od sredine 19. stoletje do konca 2. svetovne vojne. Nekaj jih lahko spoznate v pogovoru z ddr. Globočnikom na dan samostojnosti in enotnosti.
Figuralni in arhitektonski spomeniki, spominske plošče in nagrobni spomeniki so nastali z namenom slavljenja zaslužnih posameznikov ali dogodkov. Imeli so pomembno vlogo simbola, ki pripadnike istega naroda povezuje v narodno skupnost. Spomeniki so nastali zato, da bi ohranili spomin, niso pa večni. Emocionalni naboj, ki so ga imeli ob svojem nastanku, je sčasoma zbledel. Postali so sestavni del urbane vedute in se spremenili v neme priče preteklosti. Tako je v uvodu v knjigo z naslovom Spomeniki zapisal njen avtor, dvojni doktor Damir Globočnik. Ta v knjigi obravnava trideset javnih spomenikov, ki so jih na Slovenskem postavljali od sredine 19. stoletje do konca 2. svetovne vojne. Nekaj jih lahko spoznate v pogovoru z ddr. Globočnikom na dan samostojnosti in enotnosti.
V sodelovanju s slovenskim programom ORF Celovec, Radiem Trst A in programom Ars pozornost namenjamo slovenskim tiskanim medijem v Avstriji in Italiji. Med drugim pretresamo, kakšno je stanje na področju slovenskih tiskanih medijev, v čem se njihove vsebine razlikujejo od vsebin v drugih medijih, zakaj so tiskani mediji še pomembni in kakšna je njihova prihodnost. Gosta: Janko Kulmesch in Bojan Brezigar. Foto: Gregor Podlogar
V sodelovanju s slovenskim programom ORF Celovec, Radiem Trst A in programom Ars pozornost namenjamo slovenskim tiskanim medijem v Avstriji in Italiji. Med drugim pretresamo, kakšno je stanje na področju slovenskih tiskanih medijev, v čem se njihove vsebine razlikujejo od vsebin v drugih medijih, zakaj so tiskani mediji še pomembni in kakšna je njihova prihodnost. Gosta: Janko Kulmesch in Bojan Brezigar. Foto: Gregor Podlogar
Ob koncu 19. Animateke in podelitvi evropskih filmskih nagrad, na katerih je nagrado za najboljši kratki film dobil film z naslovom Babičino seksualno življenje režiserke Urške Djukić in sorežiserke Emilie Pigeard, oddajo namenjamo dogajanju v sodobnemu animiranemu filmu. Ko govorimo o animaciji, veliko ljudi najprej pomisli na filme, namenjene otrokom, ali pa animirane filme velikih holivudskih studiev, kot sta denimo Pixar in Disney, morda tudi na japonski studio Ghibli. Pa vendarle se na področju sodobnega animiranega filma dogaja veliko več kot to. Animirani filmi obsegajo vse od umetniških, eksperimentalnih, dokumentarnih, pripovednih; obravnavajo teme in slikajo podobe, ki jih film z živimi nastopajočimi ne more. Nekateri animatorji in animatorke ustvarjajo samo z digitalnimi orodji, drugi si radi umažejo roke in prisegajo na analogne pristope, veliko jih združuje oboje. Animacija je umetnostna zvrst, ki zahteva najbolj natančno obvladovanje filmskega medija od vseh – zakaj torej skoraj povsod po svetu ostaja na obrobju filmske umetnosti? Ali v zadnjih letih vendarle vse bolj dobiva mesto, ki ji pripada? Z gosti Igorjem Prasslom, Tino Smrekar in Leo Vučko. Foto: SFC/Urška Djukić
Ob koncu 19. Animateke in podelitvi evropskih filmskih nagrad, na katerih je nagrado za najboljši kratki film dobil film z naslovom Babičino seksualno življenje režiserke Urške Djukić in sorežiserke Emilie Pigeard, oddajo namenjamo dogajanju v sodobnemu animiranemu filmu. Ko govorimo o animaciji, veliko ljudi najprej pomisli na filme, namenjene otrokom, ali pa animirane filme velikih holivudskih studiev, kot sta denimo Pixar in Disney, morda tudi na japonski studio Ghibli. Pa vendarle se na področju sodobnega animiranega filma dogaja veliko več kot to. Animirani filmi obsegajo vse od umetniških, eksperimentalnih, dokumentarnih, pripovednih; obravnavajo teme in slikajo podobe, ki jih film z živimi nastopajočimi ne more. Nekateri animatorji in animatorke ustvarjajo samo z digitalnimi orodji, drugi si radi umažejo roke in prisegajo na analogne pristope, veliko jih združuje oboje. Animacija je umetnostna zvrst, ki zahteva najbolj natančno obvladovanje filmskega medija od vseh – zakaj torej skoraj povsod po svetu ostaja na obrobju filmske umetnosti? Ali v zadnjih letih vendarle vse bolj dobiva mesto, ki ji pripada? Z gosti Igorjem Prasslom, Tino Smrekar in Leo Vučko. Foto: SFC/Urška Djukić
Umetnost je vedno imela družbeni vpliv, tudi takrat, ko si ljudje vprašanja o pomenu tega vpliva niso zastavljali. Danes pa je to vprašanje vse bolj v ospredju predvsem takrat, ko govorimo o javnem financiranju umetnosti. Tej temi se posveča tudi zbornik z naslovom Družbeni učinek v umetnosti in kulturi: Raznolika življenja nekega koncepta (Založba ZRC, 2022), ki sta ga uredila Iva Kosmos in Martin Pogačar in je izhodišče pogovora o družbenih učinkih umetnosti. V njem pretresamo, kakšen je ta učinek, kako ga merimo in kaj je pri tem problematično ter kako lahko nanj vplivamo oziroma ga ustvarjamo. Sodelujejo: dr. Iva Kosmos, raziskovalka z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Alma R. Selimović, direktorica zavoda Bunker in dr. Rok Benčin, raziskovalec s Filozofskega inštituta ZRC SAZU. Foto: Gregor Podlogar
Umetnost je vedno imela družbeni vpliv, tudi takrat, ko si ljudje vprašanja o pomenu tega vpliva niso zastavljali. Danes pa je to vprašanje vse bolj v ospredju predvsem takrat, ko govorimo o javnem financiranju umetnosti. Tej temi se posveča tudi zbornik z naslovom Družbeni učinek v umetnosti in kulturi: Raznolika življenja nekega koncepta (Založba ZRC, 2022), ki sta ga uredila Iva Kosmos in Martin Pogačar in je izhodišče pogovora o družbenih učinkih umetnosti. V njem pretresamo, kakšen je ta učinek, kako ga merimo in kaj je pri tem problematično ter kako lahko nanj vplivamo oziroma ga ustvarjamo. Sodelujejo: dr. Iva Kosmos, raziskovalka z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Alma R. Selimović, direktorica zavoda Bunker in dr. Rok Benčin, raziskovalec s Filozofskega inštituta ZRC SAZU. Foto: Gregor Podlogar
Potem ko smo od Španije prevzeli častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki bo prihodnje leto, sta v javnosti še vedno negotovost in grenak priokus zaradi posledic prejšnjih menjav na čelu Javne agencije za knjigo. Pa vendar, ali prvi obrisi naše predstavitve dajejo slutiti, da se projekt premika in da gre na bolje? Kako opazno bo Satovje besed, kot je naslovljeno naše gostovanje, na tej osrednji svetovni založniški platformi? Po slovenskem knjižnem sejmu, ki je bil delno namenjen tudi pogledu v Frankfurt, bomo v oddaji razmišljali o tem, kaj je bilo storjenega in kaj lahko upamo, da se bo zgodilo prihodnje leto. Gostje: vršilka dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo Katja Stergar, nekdanja direktorica agencije Renata Zamida, glavni kurator častnega gostovanja dr. Miha Kovač in programska svetovalka dr. Amalija Maček.
Potem ko smo od Španije prevzeli častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki bo prihodnje leto, sta v javnosti še vedno negotovost in grenak priokus zaradi posledic prejšnjih menjav na čelu Javne agencije za knjigo. Pa vendar, ali prvi obrisi naše predstavitve dajejo slutiti, da se projekt premika in da gre na bolje? Kako opazno bo Satovje besed, kot je naslovljeno naše gostovanje, na tej osrednji svetovni založniški platformi? Po slovenskem knjižnem sejmu, ki je bil delno namenjen tudi pogledu v Frankfurt, bomo v oddaji razmišljali o tem, kaj je bilo storjenega in kaj lahko upamo, da se bo zgodilo prihodnje leto. Gostje: vršilka dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo Katja Stergar, nekdanja direktorica agencije Renata Zamida, glavni kurator častnega gostovanja dr. Miha Kovač in programska svetovalka dr. Amalija Maček.
Znanje slovenščine med Slovenci upada tako na avstrijskem Koroškem kot tudi v Furlaniji – Julijski krajini v Italiji. Ob tem pa obstaja še težava, povezana z uporabo slovenščine pri vseh njenih uporabnikih – težava izražanja stališč, čustev in drugega v maternem jeziku. Kar je danes eden ključnih problemov celotnega skupnega slovenskega kulturnega prostora, saj je jezik družbena praksa in ne samo način sporazumevanja. Kakšne so torej sporazumevalne spretnosti in kakšno vlogo ima pri tem dvojezičnost? O teh in drugih vprašanjih v pogovoru, ki ga vodi tržaški kolega Pavel Volk in ki je nastal v sodelovanju Programa Ars, Uredništva slovenskih sporedov ORF iz Celovca ter Radia Trst A. Gostje: dr. Matejka Grgič, dr. Sabina Zorčič in dr. Rajko Muršič. FOTO: TV Slovenija
Znanje slovenščine med Slovenci upada tako na avstrijskem Koroškem kot tudi v Furlaniji – Julijski krajini v Italiji. Ob tem pa obstaja še težava, povezana z uporabo slovenščine pri vseh njenih uporabnikih – težava izražanja stališč, čustev in drugega v maternem jeziku. Kar je danes eden ključnih problemov celotnega skupnega slovenskega kulturnega prostora, saj je jezik družbena praksa in ne samo način sporazumevanja. Kakšne so torej sporazumevalne spretnosti in kakšno vlogo ima pri tem dvojezičnost? O teh in drugih vprašanjih v pogovoru, ki ga vodi tržaški kolega Pavel Volk in ki je nastal v sodelovanju Programa Ars, Uredništva slovenskih sporedov ORF iz Celovca ter Radia Trst A. Gostje: dr. Matejka Grgič, dr. Sabina Zorčič in dr. Rajko Muršič. FOTO: TV Slovenija
V Sloveniji imamo veliko število gradov, dvorce in podobnih stavb, ki so v preteklosti doživljale takšno in drugačno usodno. Mnogi med njimi so bili uničeni pred, med in po drugi svetovni vojni, nekateri pa so vojne vihre preživeli v bolj ali manj ohranjenem stanju. Med take sodi tudi grad Borl, ki stoji na visoki skali nad dolino Drave, ob pomembni prometni žili. Grad je bil po vojni podržavljen, po delni obnovi v 50 letih je bil tam znan gostinski obrat, ki so ga leta 1980 zaprli. Od takrat naprej je grad čakal na obnovo. Ta se je koreniteje začela v letu 2016. Projekt obnove dela gradu je vodilo in še vodi Ministrstvo za kulturo, in je komplementaren s projektom ''Drava – NATURA 2000, reka za prihodnost''. Poglavitni namen projekta je inovativna in sodobna predstavitev območja Natura 2000 Drava. Glavni cilj investicije je obnova objekta kulturne dediščine državnega pomena ob sočasni interpretaciji kulturne dediščine, povezane z biotsko raznovrstnostjo. Vendar pa to ni edina vsebina, ki naj bi jo predstavili v tem gradu. Oddaja je bila pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekt Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Foto: Milan Trobič
V Sloveniji imamo veliko število gradov, dvorce in podobnih stavb, ki so v preteklosti doživljale takšno in drugačno usodno. Mnogi med njimi so bili uničeni pred, med in po drugi svetovni vojni, nekateri pa so vojne vihre preživeli v bolj ali manj ohranjenem stanju. Med take sodi tudi grad Borl, ki stoji na visoki skali nad dolino Drave, ob pomembni prometni žili. Grad je bil po vojni podržavljen, po delni obnovi v 50 letih je bil tam znan gostinski obrat, ki so ga leta 1980 zaprli. Od takrat naprej je grad čakal na obnovo. Ta se je koreniteje začela v letu 2016. Projekt obnove dela gradu je vodilo in še vodi Ministrstvo za kulturo, in je komplementaren s projektom ''Drava – NATURA 2000, reka za prihodnost''. Poglavitni namen projekta je inovativna in sodobna predstavitev območja Natura 2000 Drava. Glavni cilj investicije je obnova objekta kulturne dediščine državnega pomena ob sočasni interpretaciji kulturne dediščine, povezane z biotsko raznovrstnostjo. Vendar pa to ni edina vsebina, ki naj bi jo predstavili v tem gradu. Oddaja je bila pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekt Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Foto: Milan Trobič
Skoraj ni regije ali kraja, ki se ga ne bi držale stereotipne oznake. To ni nujno slabo, saj prepoznavne značilnosti, ki se utrdijo v zgodbe, tudi turistične, vabijo obiskovalce. Podoba Prekmurja je recimo na neki način omejujoča v tem, da ga izrazito povezujemo s hrano, na primer s prekmursko gibanico, s polji in ravnico, pa melanholijo, če nekoliko karikiramo. Počitnice na teh koncih so prav gotovo lahko usmerjene v razvajanje telesa – v prehranjevanje, rekreacijo, obisk term. Le kdo ne pozna festivala prekmurske šunke in gibanice. Kaj pa kultura onkraj gastronomije? Kakšen potencial imata kultura in umetnost v turizmu? To smo raziskovali tokrat in za primer izbrali mesto – Mursko Soboto. "Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije." Foto: Grajski drevored v Murski Soboti, vir: Wikipedia
Skoraj ni regije ali kraja, ki se ga ne bi držale stereotipne oznake. To ni nujno slabo, saj prepoznavne značilnosti, ki se utrdijo v zgodbe, tudi turistične, vabijo obiskovalce. Podoba Prekmurja je recimo na neki način omejujoča v tem, da ga izrazito povezujemo s hrano, na primer s prekmursko gibanico, s polji in ravnico, pa melanholijo, če nekoliko karikiramo. Počitnice na teh koncih so prav gotovo lahko usmerjene v razvajanje telesa – v prehranjevanje, rekreacijo, obisk term. Le kdo ne pozna festivala prekmurske šunke in gibanice. Kaj pa kultura onkraj gastronomije? Kakšen potencial imata kultura in umetnost v turizmu? To smo raziskovali tokrat in za primer izbrali mesto – Mursko Soboto. "Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije." Foto: Grajski drevored v Murski Soboti, vir: Wikipedia
Indija zadnja desetletja želi postati globalna velesile. Njeni tehnološki in drugi dosežki so veliki, a hkrati se Indija ubada s starimi problemi – s problematičnimi ostalinami kastnega sistema, korupcijo, spori med hindujci in muslimani, pa tudi z onesnaževanjem okolja. Ob letošnji 75-letnici osamosvojitve se o tej veliki in zanimivi državi pogovarjamo s filozofinjo dr. Nino Petek in politologom dr. Markom Lovcem. Foto: EPA
Indija zadnja desetletja želi postati globalna velesile. Njeni tehnološki in drugi dosežki so veliki, a hkrati se Indija ubada s starimi problemi – s problematičnimi ostalinami kastnega sistema, korupcijo, spori med hindujci in muslimani, pa tudi z onesnaževanjem okolja. Ob letošnji 75-letnici osamosvojitve se o tej veliki in zanimivi državi pogovarjamo s filozofinjo dr. Nino Petek in politologom dr. Markom Lovcem. Foto: EPA
Leta 1972 so nemški nacionalisti na avstrijskem Koroškem podrli 205 dvojezičnih krajevnih tabel. Dogodek, ki so ga poimenovali Ortstafelsturm, je pretresel skupnost koroških Slovencev in vanjo zarezal zgodovinsko rano, ki se nikoli ni zacelila. O dramatičnih dogodkih izpred 50 let, interesih, ki so vodili medel odziv matične države, in obetih za prihodnost v oddaji, ki jo pripravljamo na Radiu Slovenija v sodelovanju z Radiem Trst A in slovenskim programom ORF v Celovcu. Gostje: odvetnik Marko Jarc, predsednik institucionalnega paritetnega odbora za vprašanje slovenske manjšine pri predsedstvu italijanske vlade, odvetnik Rudi Vouk, avtor knjige o dogodkih Ortstafelsturma in predsednik slovenskih pravnikov in pravnic na Koroškem, in nekdanji dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz Avstrije Lojze Kos.
Leta 1972 so nemški nacionalisti na avstrijskem Koroškem podrli 205 dvojezičnih krajevnih tabel. Dogodek, ki so ga poimenovali Ortstafelsturm, je pretresel skupnost koroških Slovencev in vanjo zarezal zgodovinsko rano, ki se nikoli ni zacelila. O dramatičnih dogodkih izpred 50 let, interesih, ki so vodili medel odziv matične države, in obetih za prihodnost v oddaji, ki jo pripravljamo na Radiu Slovenija v sodelovanju z Radiem Trst A in slovenskim programom ORF v Celovcu. Gostje: odvetnik Marko Jarc, predsednik institucionalnega paritetnega odbora za vprašanje slovenske manjšine pri predsedstvu italijanske vlade, odvetnik Rudi Vouk, avtor knjige o dogodkih Ortstafelsturma in predsednik slovenskih pravnikov in pravnic na Koroškem, in nekdanji dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz Avstrije Lojze Kos.
Antologija mladih pesnic in pesnikov z naslovom bog si ga drka na nas vsebuje poezijo najmlajše pesniške generacije. V njej se predstavljajo Lara Božak, Nejka Jevšek, Vid Karlovšek, Hannah Koselj Marušič, Urša Majcen, Hana Meško, Martin Mikolič, Nela Poberžnik, Lara Pustinek Miočić, Lenart Sušnik in Pavla Zabret. Prvotno naj bi antologija izšla pri Društvu slovenskih pisateljev, nato pa je zaradi zadržkov do naslova izšla v zbirki Črna skrinjica urednika in založnika Dejana Kobana. Dogajanje ob nastajanju knjige v kratkih izjavah osvetlijo dr. Igor Divjak (urednik spletnega portala Vrabec Anarhist), Dušan Merc (predsednik DSP) in Dejan Koban, predvsem pa je v ospredju oddaje/podkasta poezija, o kateri razmišljajo pesnice Lara Božak, Hannah Koselj Marušič, Hana Meško, Nela Poberžnik in pesnika, tudi sourednika antologije, Lenart Sušnik in Vid Karlovšek, pesnice in pesnika pa seveda tudi berejo svojo poezijo.
Antologija mladih pesnic in pesnikov z naslovom bog si ga drka na nas vsebuje poezijo najmlajše pesniške generacije. V njej se predstavljajo Lara Božak, Nejka Jevšek, Vid Karlovšek, Hannah Koselj Marušič, Urša Majcen, Hana Meško, Martin Mikolič, Nela Poberžnik, Lara Pustinek Miočić, Lenart Sušnik in Pavla Zabret. Prvotno naj bi antologija izšla pri Društvu slovenskih pisateljev, nato pa je zaradi zadržkov do naslova izšla v zbirki Črna skrinjica urednika in založnika Dejana Kobana. Dogajanje ob nastajanju knjige v kratkih izjavah osvetlijo dr. Igor Divjak (urednik spletnega portala Vrabec Anarhist), Dušan Merc (predsednik DSP) in Dejan Koban, predvsem pa je v ospredju oddaje/podkasta poezija, o kateri razmišljajo pesnice Lara Božak, Hannah Koselj Marušič, Hana Meško, Nela Poberžnik in pesnika, tudi sourednika antologije, Lenart Sušnik in Vid Karlovšek, pesnice in pesnika pa seveda tudi berejo svojo poezijo.
V tokratni ARS humani govorimo o zgodovini Združenih držav Amerike, ki ni polna predsednikov, ministrov in generalov, ampak delavcev, aktivistov in priseljencev, ki so ameriško družbo poskušali spremeniti od spodaj. Prav ta aspekt ameriške zgodovine je namreč v že kar kultnem delu z naslovom Ljudska zgodovina Združenih držav Amerike opisal zgodovinar Howard Zinn, ob letošnji 100-obletnici njegovega rojstva pa smo po zaslugi založbe Sophia to delo dobili tudi v slovenskem prevodu. Z nami v studiu je zgodovinar dr. Lev Centrih, docent in znanstveni sodelavec na oddelku za zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem in raziskovalec na inštitutu za civilizacijo in kulturo v Ljubljani, ki je Zinnovi ljudski zgodovini pripisal tudi spremno besedo. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.
V tokratni ARS humani govorimo o zgodovini Združenih držav Amerike, ki ni polna predsednikov, ministrov in generalov, ampak delavcev, aktivistov in priseljencev, ki so ameriško družbo poskušali spremeniti od spodaj. Prav ta aspekt ameriške zgodovine je namreč v že kar kultnem delu z naslovom Ljudska zgodovina Združenih držav Amerike opisal zgodovinar Howard Zinn, ob letošnji 100-obletnici njegovega rojstva pa smo po zaslugi založbe Sophia to delo dobili tudi v slovenskem prevodu. Z nami v studiu je zgodovinar dr. Lev Centrih, docent in znanstveni sodelavec na oddelku za zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem in raziskovalec na inštitutu za civilizacijo in kulturo v Ljubljani, ki je Zinnovi ljudski zgodovini pripisal tudi spremno besedo. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.
Pojem gospodarja je postavljen na začetek naše kulture. Skozi zgodovino se je kazal v vedno novih oblikah in postavljal vedno nove uganke. Kako danes misliti – predvsem skozi slovito Heglovo dialektiko gospodarja in hlapca – ta pojem v navezavi na strukture oblasti, pa v pogovoru z dr. Baro Kolenc in dr. Gregorjem Modrom. FOTO: Gregor Podlogar; Jakob Schlesinger: Portret Georga Wilhelma Friedricha Hegla (1825), Alte Nationalgalerie, Berlin.
Pojem gospodarja je postavljen na začetek naše kulture. Skozi zgodovino se je kazal v vedno novih oblikah in postavljal vedno nove uganke. Kako danes misliti – predvsem skozi slovito Heglovo dialektiko gospodarja in hlapca – ta pojem v navezavi na strukture oblasti, pa v pogovoru z dr. Baro Kolenc in dr. Gregorjem Modrom. FOTO: Gregor Podlogar; Jakob Schlesinger: Portret Georga Wilhelma Friedricha Hegla (1825), Alte Nationalgalerie, Berlin.
Konjiška občina je leta 2020 začela obnavljati cerkev sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji, za katero je država zagotovila dva milijona evrov. Statični sanaciji objekta je po idejni zasnovi arhitekta Roka Žnidaršiča sledilo pokritje cerkve s premično streho, kar pa je vzbudilo kar nekaj polemik in razdvajanj. Še posebno umetnostnozgodovinska stroka in arhitekti so bili in so glede primernosti tovrstnega pokritja na različnih bregovih. Obnova Žičke kartuzije poteka že vrsto let, konservatorji pa so ob prvih zavarovalnih posegih v šestdesetih letih prejšnjega stoletja sprejeli odločitev, da tako pomembne razvaline potrebujejo streho. To se je zdaj zgodilo, pomična streha bo z razgledno potjo za obiskovalce zagotovo zelo zanimiva. Tako napovedujejo vodene oglede na pomično streho za manjše skupine do največ 12 obiskovalcev in enega vodnika, ogledi pa bodo potekali ob točno določenih urah in bodo dodatno plačljivi. Sicer s tem ambiciozni načrti konjiške občine za nadaljnjo obnovo kompleksa kartuzije še niso končani, saj Zavod za varstvo kulturne dediščine izdeluje konservatorski načrt, in ko bo ta izdelan, bodo tudi znane smernice za naslednje stopnje projekta. Več o izzivih, ki jih prinaša končanje pokritja cerkve sv. Janeza Krstnika s pomično streho v Žički kartuziji, pa pogovoru, v katerem sodelujejo mag. Tjaša Kangler, vodja Turistično-informacijskega centra Slovenske Konjice, univ dipl. inž. arh. Rok Žnidaršič iz Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Matija Plevnik, konzervatorski svetovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Celje. Foto: Milan Trobič
Konjiška občina je leta 2020 začela obnavljati cerkev sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji, za katero je država zagotovila dva milijona evrov. Statični sanaciji objekta je po idejni zasnovi arhitekta Roka Žnidaršiča sledilo pokritje cerkve s premično streho, kar pa je vzbudilo kar nekaj polemik in razdvajanj. Še posebno umetnostnozgodovinska stroka in arhitekti so bili in so glede primernosti tovrstnega pokritja na različnih bregovih. Obnova Žičke kartuzije poteka že vrsto let, konservatorji pa so ob prvih zavarovalnih posegih v šestdesetih letih prejšnjega stoletja sprejeli odločitev, da tako pomembne razvaline potrebujejo streho. To se je zdaj zgodilo, pomična streha bo z razgledno potjo za obiskovalce zagotovo zelo zanimiva. Tako napovedujejo vodene oglede na pomično streho za manjše skupine do največ 12 obiskovalcev in enega vodnika, ogledi pa bodo potekali ob točno določenih urah in bodo dodatno plačljivi. Sicer s tem ambiciozni načrti konjiške občine za nadaljnjo obnovo kompleksa kartuzije še niso končani, saj Zavod za varstvo kulturne dediščine izdeluje konservatorski načrt, in ko bo ta izdelan, bodo tudi znane smernice za naslednje stopnje projekta. Več o izzivih, ki jih prinaša končanje pokritja cerkve sv. Janeza Krstnika s pomično streho v Žički kartuziji, pa pogovoru, v katerem sodelujejo mag. Tjaša Kangler, vodja Turistično-informacijskega centra Slovenske Konjice, univ dipl. inž. arh. Rok Žnidaršič iz Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Matija Plevnik, konzervatorski svetovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Celje. Foto: Milan Trobič
Hudo opustošenje, ki ga je povzročil požar na Krasu, je vzpodbudilo tudi razmišljanja o človekovih posegih v okolje. Kras so ljudje poseljevali že vse od bakrene dobe in je primer zelo občutljivega ekosistema. Ob tem pa mora človeštvo najti načine, kako trajnostno ravnati z okoljem, da bi ga čim bolj zdravega ohranili za naše zanamce. O tej in drugih temah se pogovarjamo s krajinsko arhitektko, profesorico na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Ano Kučan in dipl. ing. gozdarstva Tomažem Hrovatom z Zavoda za gozdove Republike Slovenije. Foto: BoBo
Hudo opustošenje, ki ga je povzročil požar na Krasu, je vzpodbudilo tudi razmišljanja o človekovih posegih v okolje. Kras so ljudje poseljevali že vse od bakrene dobe in je primer zelo občutljivega ekosistema. Ob tem pa mora človeštvo najti načine, kako trajnostno ravnati z okoljem, da bi ga čim bolj zdravega ohranili za naše zanamce. O tej in drugih temah se pogovarjamo s krajinsko arhitektko, profesorico na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Ano Kučan in dipl. ing. gozdarstva Tomažem Hrovatom z Zavoda za gozdove Republike Slovenije. Foto: BoBo
Anton Korošec je kot najvplivnejši slovenski politik prve polovice 20. stoletja – in verjetno eden najbolj pragmatičnih in spretnih politikov v naši zgodovini nasploh – izjemno močno zaznamoval slovenski in jugoslovanski politični prostor v burnem obdobju prve Jugoslavije, polne silovitih socialnih in političnih pretresov. Ob letošnji 150. obletnici njegovega rojstva se v oddaji ARS humana o Koroščevem delovanju – pa tudi o širši družbeno-ekonomski resničnosti Jugoslavije med obema svetovnima vojnama – pogovarjamo z zgodovinarko dr. Matejo Ratej, ki je o tem vplivnem politiku pri založbi Beletrina nedavno izdala knjigo z naslovom Triumfator: Anton Korošec v prvi Jugoslaviji. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore. Foto: Nemški zvezni arhiv
Anton Korošec je kot najvplivnejši slovenski politik prve polovice 20. stoletja – in verjetno eden najbolj pragmatičnih in spretnih politikov v naši zgodovini nasploh – izjemno močno zaznamoval slovenski in jugoslovanski politični prostor v burnem obdobju prve Jugoslavije, polne silovitih socialnih in političnih pretresov. Ob letošnji 150. obletnici njegovega rojstva se v oddaji ARS humana o Koroščevem delovanju – pa tudi o širši družbeno-ekonomski resničnosti Jugoslavije med obema svetovnima vojnama – pogovarjamo z zgodovinarko dr. Matejo Ratej, ki je o tem vplivnem politiku pri založbi Beletrina nedavno izdala knjigo z naslovom Triumfator: Anton Korošec v prvi Jugoslaviji. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore. Foto: Nemški zvezni arhiv
Ob aferi Smodej so se v nekaterih medijih in predvsem na družabnih omrežjih razplamtele debate o sodobni umetnosti. Ob tem skozi pogovor predstavljamo, kako je nastal pojem sodobna umetnost, kaj vse vključuje in kako se znotraj nje orientirati? O teh, pa tudi drugih vprašanjih, povezanih s sodobno umetnostjo, z raziskovalko, dr. Kajo Kraner, profesorjem Alenom Ožboltom, kustosom Tevžem Logarjem in slikarjem Arjanom Preglom. Foto: Gregor Podlogar
Ob aferi Smodej so se v nekaterih medijih in predvsem na družabnih omrežjih razplamtele debate o sodobni umetnosti. Ob tem skozi pogovor predstavljamo, kako je nastal pojem sodobna umetnost, kaj vse vključuje in kako se znotraj nje orientirati? O teh, pa tudi drugih vprašanjih, povezanih s sodobno umetnostjo, z raziskovalko, dr. Kajo Kraner, profesorjem Alenom Ožboltom, kustosom Tevžem Logarjem in slikarjem Arjanom Preglom. Foto: Gregor Podlogar
Simbolni pomen nazaj zasukanih stopal, "življenjski prostor" in relacija s človekom
Simbolni pomen nazaj zasukanih stopal, "življenjski prostor" in relacija s človekom
Koliščarji so naseljevali Ljubljansko barje v obdobju, ki je trajalo več kot tri tisoč let: od 5000 do 1800 pred našim štetjem. Z dr. Antonom Veluščkom, antropologom in avtorjem knjige Koliščarji – o koliščarjih in koliščarski kulturi Ljubljanskega barja, predstavljamo njihovo življenje in kulturo. Vabljeni v svet koliščarjev, ki smo ga prvič predstavili leta 2011. Vir slike: Narodni muzej, predloga Anton Velušček, risba Igor Rehar.
Koliščarji so naseljevali Ljubljansko barje v obdobju, ki je trajalo več kot tri tisoč let: od 5000 do 1800 pred našim štetjem. Z dr. Antonom Veluščkom, antropologom in avtorjem knjige Koliščarji – o koliščarjih in koliščarski kulturi Ljubljanskega barja, predstavljamo njihovo življenje in kulturo. Vabljeni v svet koliščarjev, ki smo ga prvič predstavili leta 2011. Vir slike: Narodni muzej, predloga Anton Velušček, risba Igor Rehar.
Marijin lik je eden izmed pomensko najbolj raznovrstnih in najpogosteje upodobljenih v zgodovini umetnosti. V glasbi, pripovedništvu, slikarstvu, kiparstvu in literaturi nastopa v vlogi matere, device, kraljice angelov in tudi bojevite ženske. V zgodovinskem romanu Mareka Halterja je prikazana kot bojevito judovsko dekle, ki se močno razlikuje od podob, kakršne je ustvarila krščanska ikonografija. Njegov roman Marija je bilo izhodišče pogovora, v katerem smo orisali različne Marijine podobe, ki so nastale v krščanski kulturi, in jih primerjali z vlogo ženske v judovski tradiciji, v kateri naj bi Marija kot zgodovinska oseba tudi dejansko živela. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja smo ponovili pogovor, ki smo ga pripravili s teologom in filozofom dr. Edvardom Kovačem.
Marijin lik je eden izmed pomensko najbolj raznovrstnih in najpogosteje upodobljenih v zgodovini umetnosti. V glasbi, pripovedništvu, slikarstvu, kiparstvu in literaturi nastopa v vlogi matere, device, kraljice angelov in tudi bojevite ženske. V zgodovinskem romanu Mareka Halterja je prikazana kot bojevito judovsko dekle, ki se močno razlikuje od podob, kakršne je ustvarila krščanska ikonografija. Njegov roman Marija je bilo izhodišče pogovora, v katerem smo orisali različne Marijine podobe, ki so nastale v krščanski kulturi, in jih primerjali z vlogo ženske v judovski tradiciji, v kateri naj bi Marija kot zgodovinska oseba tudi dejansko živela. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja smo ponovili pogovor, ki smo ga pripravili s teologom in filozofom dr. Edvardom Kovačem.
15. avgusta bo minilo 75 let odkar je Indija po več desetletjih boja proti britanski nadvladi postala neodvisna. Do prvih teženj po osamosvojitvi je prišlo že konec 19. stoletja, največji zagon pa so te težnje dobile pod vodstvom Mahatme Gandija v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja. Veliki indijski voditelj, družbeni preroditelj in mislec Mahatma Gandhi je z izvajanjem nenasilnega odpora, ki zahteva resnico in neustrašnost, predrugačil politično in družbeno življenje Indije. Gandhijevo delovanje je preplet globoke religioznosti, etičnih načel in filozofskih premišljevanj, kar je predelal v sredstvo političnega boja in družbene preobrazbe, ki še danes zbuja občudovanje. Oddajo namenjamo osvetlitvi nekaterih vidikov njegovega življenja, filozofske in politične misli ter njegove zapuščine. Avtorica oddaje je Karmen Kogoj Ogris, gost pa docent doktor Nikolai Jeffs s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
15. avgusta bo minilo 75 let odkar je Indija po več desetletjih boja proti britanski nadvladi postala neodvisna. Do prvih teženj po osamosvojitvi je prišlo že konec 19. stoletja, največji zagon pa so te težnje dobile pod vodstvom Mahatme Gandija v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja. Veliki indijski voditelj, družbeni preroditelj in mislec Mahatma Gandhi je z izvajanjem nenasilnega odpora, ki zahteva resnico in neustrašnost, predrugačil politično in družbeno življenje Indije. Gandhijevo delovanje je preplet globoke religioznosti, etičnih načel in filozofskih premišljevanj, kar je predelal v sredstvo političnega boja in družbene preobrazbe, ki še danes zbuja občudovanje. Oddajo namenjamo osvetlitvi nekaterih vidikov njegovega življenja, filozofske in politične misli ter njegove zapuščine. Avtorica oddaje je Karmen Kogoj Ogris, gost pa docent doktor Nikolai Jeffs s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Šport kot totalni spektakel globinsko strukturira vsakdanjik milijardam posameznikov
Šport kot totalni spektakel globinsko strukturira vsakdanjik milijardam posameznikov
Nizozemski filozof judovskega rodu Baruch Spinoza, čigar misel tudi po skoraj štirih stoletjih predstavlja enega od temeljev zahodnoevropskega mišljenja, je najbolj poznan po svojem monumentalnem, posthumno izdanem delu Etika (1677), napisanem v latinščini, kot vsa druga njegova dela, in leta 1963 prevedenem v slovenščino. Spinoza, ki se je rodil leta 1632 v Amsterdamu, letos tako beležimo 390 let od njegovega rojstva, je izhajal iz premožne judovske družine. Oče ga je namenil za rabina, zato je študiral Talmud, srednjeveško judovsko filozofijo, pa tudi Kabalo. Pozneje je Spinoza živel odmaknjeno življenje, zato je svoja dela – med kateri je tudi Teološko-politična razprava, ki je tudi prevedena v slovenščino – napisal v podeželski tišini. Preživljal se je z brušenjem leč in zavračal ponudbe univerz za poučevanje, želel je namreč obvarovati svojo filozofsko neodvisnost. Več o tem pomembnem in zanimivem filozofu pa dr. Igor Pribac. foto: Slika Franz Wulfhagen iz leta 1664, vir: Wikimedia Common
Nizozemski filozof judovskega rodu Baruch Spinoza, čigar misel tudi po skoraj štirih stoletjih predstavlja enega od temeljev zahodnoevropskega mišljenja, je najbolj poznan po svojem monumentalnem, posthumno izdanem delu Etika (1677), napisanem v latinščini, kot vsa druga njegova dela, in leta 1963 prevedenem v slovenščino. Spinoza, ki se je rodil leta 1632 v Amsterdamu, letos tako beležimo 390 let od njegovega rojstva, je izhajal iz premožne judovske družine. Oče ga je namenil za rabina, zato je študiral Talmud, srednjeveško judovsko filozofijo, pa tudi Kabalo. Pozneje je Spinoza živel odmaknjeno življenje, zato je svoja dela – med kateri je tudi Teološko-politična razprava, ki je tudi prevedena v slovenščino – napisal v podeželski tišini. Preživljal se je z brušenjem leč in zavračal ponudbe univerz za poučevanje, želel je namreč obvarovati svojo filozofsko neodvisnost. Več o tem pomembnem in zanimivem filozofu pa dr. Igor Pribac. foto: Slika Franz Wulfhagen iz leta 1664, vir: Wikimedia Common
Michel Foucault (1926 – 1984) – izstopajoči filozof druge polovice 20. stoletja, čigar misel tudi slaba štiri desetletja po njegovi smrti ostaja aktualna za naš čas. Je avtor del, kot so Arheologija vednosti, Besede in reči, Rojstvo klinike, Zgodovina seksualnosti, Nadzorovanje in kaznovanje, Neustrašni govor idr. Čeprav se Foucaulta pogosto omenja kot strukturalista, je sam to oznako odločno zavračal. Vsekakor pa je predstavnik intelektualnega vrenja v Franciji v šestdesetih letih 20. stoletja in neusmiljen kritik nekaterih velikih imen in idej iz zahodnoevropske filozofske tradicije. Središče njegovih razmišljanj je v presečišču treh velikih osi: vednost – oblast – subjekt, skozi katere vzpostavlja svojo kritiko. Več o tem francoskem mislecu pa v pogovoru, ki je bil prvič objavljen leta 2011, razmišljal dr. Mladen Dolar, eden največjih poznavalcev njegovega dela pri nas. foto: Wikimedia Commons
Michel Foucault (1926 – 1984) – izstopajoči filozof druge polovice 20. stoletja, čigar misel tudi slaba štiri desetletja po njegovi smrti ostaja aktualna za naš čas. Je avtor del, kot so Arheologija vednosti, Besede in reči, Rojstvo klinike, Zgodovina seksualnosti, Nadzorovanje in kaznovanje, Neustrašni govor idr. Čeprav se Foucaulta pogosto omenja kot strukturalista, je sam to oznako odločno zavračal. Vsekakor pa je predstavnik intelektualnega vrenja v Franciji v šestdesetih letih 20. stoletja in neusmiljen kritik nekaterih velikih imen in idej iz zahodnoevropske filozofske tradicije. Središče njegovih razmišljanj je v presečišču treh velikih osi: vednost – oblast – subjekt, skozi katere vzpostavlja svojo kritiko. Več o tem francoskem mislecu pa v pogovoru, ki je bil prvič objavljen leta 2011, razmišljal dr. Mladen Dolar, eden največjih poznavalcev njegovega dela pri nas. foto: Wikimedia Commons
Denisa Diderota bolj kot po slavni Enciklopediji pomnimo po literarno filozofskem delu Rameaujev nečak in po treh filozofsko literarnih pogovorih pod skupnim naslovom D'Alembertove sanje. Ta pisec filozofskih zgodb je sicer precej poznan tudi pri nas, saj je preveden precej zajeten del njegovega opusa, tudi v delu z naslovom To ni zgodba in druge zgodbe. V oddaji bomo pretresli Diderotovo misel in pomen njegovega dela tako znotraj literature kot tudi filozofije. Gosta sta dr. Primož Vitez in dr. Marko Uršič, oddajo je leta 2013 pripravil Gregor Podlogar. V ciklu Refleksije štirih bomo v prihodnjih dveh tednih ob sobotah ob 13:05 na programu Ars govorili še o Baruchu de Spinozi in Mahatmi Gandhiju.
Denisa Diderota bolj kot po slavni Enciklopediji pomnimo po literarno filozofskem delu Rameaujev nečak in po treh filozofsko literarnih pogovorih pod skupnim naslovom D'Alembertove sanje. Ta pisec filozofskih zgodb je sicer precej poznan tudi pri nas, saj je preveden precej zajeten del njegovega opusa, tudi v delu z naslovom To ni zgodba in druge zgodbe. V oddaji bomo pretresli Diderotovo misel in pomen njegovega dela tako znotraj literature kot tudi filozofije. Gosta sta dr. Primož Vitez in dr. Marko Uršič, oddajo je leta 2013 pripravil Gregor Podlogar. V ciklu Refleksije štirih bomo v prihodnjih dveh tednih ob sobotah ob 13:05 na programu Ars govorili še o Baruchu de Spinozi in Mahatmi Gandhiju.
Kakšna bi bila medgeneracijsko solidarna družba?
Kakšna bi bila medgeneracijsko solidarna družba?
Richard Wagner je bil izrazit nasprotnik monarhizma, ki je verjel, da bi umetnost morala biti dostopna vsem. Genij, za katerega ustvarjanje je prepričani monarh Ludwig II. Bavarski zapravil večino svojega premoženja in mu v Bayreuthu zgradil gledališče, v katerem vstopnica za ogled predstave stane nekaj tisoč evrov. Ob izidu Izbranih spisov Umetnost in družba Richarda Wagnerja smo o življenju in delu enega osrednjih umetnikov 19. stoletja, ki dve stoletji po svojem rojstvu še vedno ponuja bogato snov za razmislek o glasbi, gledališču in družbi, govorili z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom in dr. Aldom Milohnićem, predavateljem zgodovine gledališča na AGRFT. Oddajo je leta 2015 pripravila Saška Rakef. V ponedeljek, 25. julija ob 15:50, bo na programu Ars neposredni prenos začetka Slavnostnih iger v Bayreuthu 2022 ter Wagnerjeve opere Tristan in Izolda. Vabljeni k poslušanju. V ciklu Refleksije štirih bomo v prihodnjih tednih ob sobotah ob 13:05 na programu Ars govorili še o Denisu Diderotu, Baruchu de Spinozi in Mahatmi Gandhiju. foto: Pixabay/niki_vogt
Richard Wagner je bil izrazit nasprotnik monarhizma, ki je verjel, da bi umetnost morala biti dostopna vsem. Genij, za katerega ustvarjanje je prepričani monarh Ludwig II. Bavarski zapravil večino svojega premoženja in mu v Bayreuthu zgradil gledališče, v katerem vstopnica za ogled predstave stane nekaj tisoč evrov. Ob izidu Izbranih spisov Umetnost in družba Richarda Wagnerja smo o življenju in delu enega osrednjih umetnikov 19. stoletja, ki dve stoletji po svojem rojstvu še vedno ponuja bogato snov za razmislek o glasbi, gledališču in družbi, govorili z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom in dr. Aldom Milohnićem, predavateljem zgodovine gledališča na AGRFT. Oddajo je leta 2015 pripravila Saška Rakef. V ponedeljek, 25. julija ob 15:50, bo na programu Ars neposredni prenos začetka Slavnostnih iger v Bayreuthu 2022 ter Wagnerjeve opere Tristan in Izolda. Vabljeni k poslušanju. V ciklu Refleksije štirih bomo v prihodnjih tednih ob sobotah ob 13:05 na programu Ars govorili še o Denisu Diderotu, Baruchu de Spinozi in Mahatmi Gandhiju. foto: Pixabay/niki_vogt
“Bistvo rasizma je v razumevanju telesno različnih skupin ljudi kot večvrednih ali manjvrednih. In če naj bi tako pač bilo po naravni, torej biološki nujnosti, potem naj bi bilo tudi povsem pravično zasužnjevanje ali vsaj vladanje nad temnopoltimi in drugimi,” je zapisal na platnico knjige “Je znanost rasistična?” (Aristej, 2019) avtorja Jonathana Marksa njen prevajalec in prof. za kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Rajko Muršič. Kako lahko sploh trdimo, da je znanost rasistična? Kdo si upa razglašati trditve, da je znanost vede ali nevede, hote ali nehote takšna? Še posebej v obdobju, v katerem vesoljski teleskop James Webb kaže, kakšen uspeh za vse človeštvo so sposobni doseči znanstveniki in znanstvenice. Ob nekritičnem sledenju znanstvenim mnenjskim voditeljem ali pa “komunikatorjem znanosti”, ki na podlagi dosežkov na enem področju podajajo sodbe o družbi nasploh, velja opozoriti, da ima znanost nekaj temnih skrivnosti. Prva taka temna skrivnost, ki je kljub sodobnim teleskopom ne opazimo, je predstava o rasi. To je skoraj hkrati s sodobno znanostjo prinesla moderna doba in se v takšni ali drugačni obliki ohranja do danes, čeprav jo biološka antropologija, kot ugotavlja tudi gost Ars humane dr. Rajko Muršič, že desetletja pošilja na smetišče zgodovine.
“Bistvo rasizma je v razumevanju telesno različnih skupin ljudi kot večvrednih ali manjvrednih. In če naj bi tako pač bilo po naravni, torej biološki nujnosti, potem naj bi bilo tudi povsem pravično zasužnjevanje ali vsaj vladanje nad temnopoltimi in drugimi,” je zapisal na platnico knjige “Je znanost rasistična?” (Aristej, 2019) avtorja Jonathana Marksa njen prevajalec in prof. za kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Rajko Muršič. Kako lahko sploh trdimo, da je znanost rasistična? Kdo si upa razglašati trditve, da je znanost vede ali nevede, hote ali nehote takšna? Še posebej v obdobju, v katerem vesoljski teleskop James Webb kaže, kakšen uspeh za vse človeštvo so sposobni doseči znanstveniki in znanstvenice. Ob nekritičnem sledenju znanstvenim mnenjskim voditeljem ali pa “komunikatorjem znanosti”, ki na podlagi dosežkov na enem področju podajajo sodbe o družbi nasploh, velja opozoriti, da ima znanost nekaj temnih skrivnosti. Prva taka temna skrivnost, ki je kljub sodobnim teleskopom ne opazimo, je predstava o rasi. To je skoraj hkrati s sodobno znanostjo prinesla moderna doba in se v takšni ali drugačni obliki ohranja do danes, čeprav jo biološka antropologija, kot ugotavlja tudi gost Ars humane dr. Rajko Muršič, že desetletja pošilja na smetišče zgodovine.
Društvo restavratorjev Slovenije je nagrado Mirka Šubica za življenjsko delo letos podelilo Ivanu Bogovčiču. Nagrado je prejel za izjemne dosežke na področju raziskovanja, dokumentiranja in popularizacije konservatorsko-restavratorske stroke ter konserviranja in restavriranja v času svojega delovanja pred upokojitvijo. Vodil je tudi Restavratorski atelje Bogovčič, katerega jedro delovanja je restavriranje oltarjev, fresk in stenskih slik, slik na platnu in na lesenih nosilcih ter mozaikov. Pred nekaj desetletji sta se mu pridružila sinova in starejši, Luka Bogovčič, danes vodi družinsko podjetje. Z Ivanom in Lukom Bogovčičem smo se v oddaji Ars Humana pogovarjali o posameznih primerih, ki sta jih sogovornika opisala z izjemnim strokovnim ozadjem in širokim referenčnim poljem, ki sega v umetnostno zgodovino in na področja liturgike ter o izvirnih in inovativnih pristopih k reševanju konkretnih restavratorskih problemov. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Ivan Bogovčič pri delu, vir: www.triptih.com
Društvo restavratorjev Slovenije je nagrado Mirka Šubica za življenjsko delo letos podelilo Ivanu Bogovčiču. Nagrado je prejel za izjemne dosežke na področju raziskovanja, dokumentiranja in popularizacije konservatorsko-restavratorske stroke ter konserviranja in restavriranja v času svojega delovanja pred upokojitvijo. Vodil je tudi Restavratorski atelje Bogovčič, katerega jedro delovanja je restavriranje oltarjev, fresk in stenskih slik, slik na platnu in na lesenih nosilcih ter mozaikov. Pred nekaj desetletji sta se mu pridružila sinova in starejši, Luka Bogovčič, danes vodi družinsko podjetje. Z Ivanom in Lukom Bogovčičem smo se v oddaji Ars Humana pogovarjali o posameznih primerih, ki sta jih sogovornika opisala z izjemnim strokovnim ozadjem in širokim referenčnim poljem, ki sega v umetnostno zgodovino in na področja liturgike ter o izvirnih in inovativnih pristopih k reševanju konkretnih restavratorskih problemov. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Ivan Bogovčič pri delu, vir: www.triptih.com
V času, ko so se pravljice konec sedemnajstega stoletja vzpostavile kot literarni žanr, so pomembno prispevale k vzpostavljanju in delovanju disciplinarne družbe. V devetnajstem stoletju so bile ravno pravljice tiste, ki so odločilno prispevale k utrjevanju narodne zavesti in so gradile narode in nacije. “Pravljice so danes eno od najmočnejših vzgojno-izobraževalnih orodij za otroke z vpeljavo vprašanj takšne vrste, kot se bo človek z njimi srečal v odrasli dobi, in z rešitvami, ki so plastično predstavljene s primeri, ki jih otrok razume in z identifikacijskimi točkami za otroka,” je v časopisu za humanistične in družboslovne študije Studia Historica Slovenica zapisala dr. Polona Tratnik. Pri tem je zanimivo,da pravljice niso bile od nekdaj mišljene za otroke ali pa zgolj za otroke. Znanstvena svetnica na raziskovalnem inštitutu IRIS in redna profesorica za področji filozofije in umetnosti ter dekanja Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze dr. Polona Tratnik je vodila raziskovalni projekt funkcije pravljic. S tem mesecem je začela voditi nov projekt z naslovom Politične funkcije ljudskih pravljic. Je avtorica osmih znanstvenih monografij. Bila je Fulbrightova raziskovalka in gostujoča profesorica na številnih univerzah doma in v tujini. foto: Janko in Metka, ilustrirala Roža Piščanec, 1963
V času, ko so se pravljice konec sedemnajstega stoletja vzpostavile kot literarni žanr, so pomembno prispevale k vzpostavljanju in delovanju disciplinarne družbe. V devetnajstem stoletju so bile ravno pravljice tiste, ki so odločilno prispevale k utrjevanju narodne zavesti in so gradile narode in nacije. “Pravljice so danes eno od najmočnejših vzgojno-izobraževalnih orodij za otroke z vpeljavo vprašanj takšne vrste, kot se bo človek z njimi srečal v odrasli dobi, in z rešitvami, ki so plastično predstavljene s primeri, ki jih otrok razume in z identifikacijskimi točkami za otroka,” je v časopisu za humanistične in družboslovne študije Studia Historica Slovenica zapisala dr. Polona Tratnik. Pri tem je zanimivo,da pravljice niso bile od nekdaj mišljene za otroke ali pa zgolj za otroke. Znanstvena svetnica na raziskovalnem inštitutu IRIS in redna profesorica za področji filozofije in umetnosti ter dekanja Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze dr. Polona Tratnik je vodila raziskovalni projekt funkcije pravljic. S tem mesecem je začela voditi nov projekt z naslovom Politične funkcije ljudskih pravljic. Je avtorica osmih znanstvenih monografij. Bila je Fulbrightova raziskovalka in gostujoča profesorica na številnih univerzah doma in v tujini. foto: Janko in Metka, ilustrirala Roža Piščanec, 1963
Zemlja kot ravna plošča, nekdo nam vstavlja čipe in oddajniki za brezžična omrežja kot velike mikrovalovne pečice – to so pripovedi, ki so v zadnjem času dobre kandidatke za teorije zarot. S filozofom Tomažem Grušovnikom med drugim razgaljamo vzroke za njihov nastanek, njihovo družbeno vlogo in njihovo pojavljanje skozi zgodovino. FOTO: arhiv RTV SLO
Zemlja kot ravna plošča, nekdo nam vstavlja čipe in oddajniki za brezžična omrežja kot velike mikrovalovne pečice – to so pripovedi, ki so v zadnjem času dobre kandidatke za teorije zarot. S filozofom Tomažem Grušovnikom med drugim razgaljamo vzroke za njihov nastanek, njihovo družbeno vlogo in njihovo pojavljanje skozi zgodovino. FOTO: arhiv RTV SLO
Gori Nanos in Snežnik sta ključni topografski orientacijski točki in dajeta notranjski pokrajini pomemben pečat. Tako sta tudi njuni antični imeni, Okra za Nanos oziroma Razdrto, in Albion za Snežnik botrovali naslovu arheološke monografije s podnaslovom Notranjska med prazgodovino in antiko, ki jo je nedavno izdal Narodni muzej Slovenije. Njen avtor, muzejski arheolog dr. Boštjan Laharnar, se raziskovalno že dolgo ukvarja s prazgodovino Notranjske, torej z obdobjem železne dobe v prvem tisočletju pr.n.št do rimske zasedbe. Internetni dostop do lidarskih posnetkov celotnega ozemlja države od leta 2015 naprej je arheologom omogočil vnovičen premislek topografije in novih odkritij do takrat nevidnih ostankov arheološke krajine izpred dveh tisočletij. Zato je monografija, s tem premislekom obogatena doktorska disertacija Laharnarja, desetletje po njenem zagovoru izšla prav zdaj. Njegov kolega iz Narodnega muzeja dr. Peter Turk in izr.prof.dr. Matija Črešnar z ljubljanske FF, tudi arheologa železne dobe, z avtorjem pred mikrofonom vmeščajo vlogo tega prostora in daljnosežne kulturne razlike dediščine arheološke krajine zahodnega in vzhodnega dela Slovenije, ki so se že v tem oddaljenem času začele vzpostavljati. Na fotografiji naslovnica monografije Od Okre do Albionske gore vir: Program Ars
Gori Nanos in Snežnik sta ključni topografski orientacijski točki in dajeta notranjski pokrajini pomemben pečat. Tako sta tudi njuni antični imeni, Okra za Nanos oziroma Razdrto, in Albion za Snežnik botrovali naslovu arheološke monografije s podnaslovom Notranjska med prazgodovino in antiko, ki jo je nedavno izdal Narodni muzej Slovenije. Njen avtor, muzejski arheolog dr. Boštjan Laharnar, se raziskovalno že dolgo ukvarja s prazgodovino Notranjske, torej z obdobjem železne dobe v prvem tisočletju pr.n.št do rimske zasedbe. Internetni dostop do lidarskih posnetkov celotnega ozemlja države od leta 2015 naprej je arheologom omogočil vnovičen premislek topografije in novih odkritij do takrat nevidnih ostankov arheološke krajine izpred dveh tisočletij. Zato je monografija, s tem premislekom obogatena doktorska disertacija Laharnarja, desetletje po njenem zagovoru izšla prav zdaj. Njegov kolega iz Narodnega muzeja dr. Peter Turk in izr.prof.dr. Matija Črešnar z ljubljanske FF, tudi arheologa železne dobe, z avtorjem pred mikrofonom vmeščajo vlogo tega prostora in daljnosežne kulturne razlike dediščine arheološke krajine zahodnega in vzhodnega dela Slovenije, ki so se že v tem oddaljenem času začele vzpostavljati. Na fotografiji naslovnica monografije Od Okre do Albionske gore vir: Program Ars
"Danes je že povsem razširjena ideja, da so kulturniki tisti, ki so kot pijavke prisesani na državni proračun, s čimer cuzajo davkoplačevalski denar, ki ga s trudom svojih rok in v potu svojega čela prigarajo pravi delavni ljudje. Vse bolj se širi ideja, da je pravi zaslužek mogoč samo na trgu, ki edini lahko pokaže, kdo si zasluži uspeh in kdo ne. Da je trg tisti, ki edini lahko določa kaj je vredno, da uspe in kaj si zasluži propad. Subvencije pa so tisto zlo, ki naš trdo prigarani denar kanalizira k lenuhom, ki ustvarjajo lastne blodnje," premišjuje dr. Blaž Kosovel in dodaja: "Po drugi strani pa so ZDA dežela, ki po celotnem svetu izvažajo svojo popularno kulturo, hkrati pa sploh nimajo ministrstva za kulturo. So dežela, kjer dejansko trg diktira, kaj lahko preživi in kaj ne. ZDA so hkrati tako blizu nas, a hkrati tudi nekaj tako drugačnega. Ker so nas kolonizirale s svojo popularno kulturo, imamo občutek, da vemo vse o njih. In ker je veliko ameriških produktov banalnih, ZDA onkraj političnega sistema in aktualne dnevne politike skorajda niso predmet teoretske analize v slovenskem prostoru." Evropejci se dojemamo kot del zahodnega sveta, a ravno vprašanje o ministrstvu za kulturo kaže, kako različna sta si Stari in Novi svet. Zakaj torej Združene države Amerike nimajo ministrstva za kulturo in kako to spremeni naivno doživljanje Združenih držav Amerike in Evrope same? Blaž Kosovel je urednik revije Razpotja, kulturni delavec, član Društva humanistov Goriške in festivala Mesto knjige, turistični vodnik in avtor dokumentarne serije Goriški sprehodi. Po duši je filozof in raziskovalec, ki še posebej rad premišlja in predstavlja samoumevnosti okoli nas kot nekaj nesamoumevnega. Kot Fulbrightov štipendist je leto 2013 preživel v New Yorku, zatem doktoriral iz kulturnih študij, disertacijo pa kasneje razširil v predstavljeno knjigo, ki je tudi njegov monografski prvenec.
"Danes je že povsem razširjena ideja, da so kulturniki tisti, ki so kot pijavke prisesani na državni proračun, s čimer cuzajo davkoplačevalski denar, ki ga s trudom svojih rok in v potu svojega čela prigarajo pravi delavni ljudje. Vse bolj se širi ideja, da je pravi zaslužek mogoč samo na trgu, ki edini lahko pokaže, kdo si zasluži uspeh in kdo ne. Da je trg tisti, ki edini lahko določa kaj je vredno, da uspe in kaj si zasluži propad. Subvencije pa so tisto zlo, ki naš trdo prigarani denar kanalizira k lenuhom, ki ustvarjajo lastne blodnje," premišjuje dr. Blaž Kosovel in dodaja: "Po drugi strani pa so ZDA dežela, ki po celotnem svetu izvažajo svojo popularno kulturo, hkrati pa sploh nimajo ministrstva za kulturo. So dežela, kjer dejansko trg diktira, kaj lahko preživi in kaj ne. ZDA so hkrati tako blizu nas, a hkrati tudi nekaj tako drugačnega. Ker so nas kolonizirale s svojo popularno kulturo, imamo občutek, da vemo vse o njih. In ker je veliko ameriških produktov banalnih, ZDA onkraj političnega sistema in aktualne dnevne politike skorajda niso predmet teoretske analize v slovenskem prostoru." Evropejci se dojemamo kot del zahodnega sveta, a ravno vprašanje o ministrstvu za kulturo kaže, kako različna sta si Stari in Novi svet. Zakaj torej Združene države Amerike nimajo ministrstva za kulturo in kako to spremeni naivno doživljanje Združenih držav Amerike in Evrope same? Blaž Kosovel je urednik revije Razpotja, kulturni delavec, član Društva humanistov Goriške in festivala Mesto knjige, turistični vodnik in avtor dokumentarne serije Goriški sprehodi. Po duši je filozof in raziskovalec, ki še posebej rad premišlja in predstavlja samoumevnosti okoli nas kot nekaj nesamoumevnega. Kot Fulbrightov štipendist je leto 2013 preživel v New Yorku, zatem doktoriral iz kulturnih študij, disertacijo pa kasneje razširil v predstavljeno knjigo, ki je tudi njegov monografski prvenec.
Zvok izrazito vpliva na človeške možgane – na razvoj otroka, na ustvarjalno mišljenje, ima terapevtske zmogljivosti ali pa nam povzroča stres. Zvoki v našem urbanem okolju nas čakajo. Vsepovsod so. Tudi oni so ranljivi, tako kot mi. Na francoskem inštitutu Cresson, ki deluje na Fakulteti za arhitekturo v Grenoblu, med drugim raziskujejo zvok v javnem prostoru. Akustik dr. Nicolas Remy pove, da pri študijah sodelujejo arhitekti, inženirji, sociologi in filozofi. Vsa ta področja so namreč pomembna v kontekstu zvočnosti. Kako torej zagotoviti prostore pozitivnih zvočnih izkušenj? Enoznačnega odgovora ni, je pa pomembno ozaveščanje o pomenu zvoka in razvijanje občutljivosti zanj. To bi se moralo začeti že v otroštvu. Ko govorimo o pozitivnih učinkih zvoka, namreč večinoma pomislimo na glasbo, sicer pa sta pogosta tema šum, hrup. A to je, še doda Remy, ohlapna in enoznačna opredelitev. V družbi vizualno naravnanih informacij je torej pomembno, da o zvoku govorimo, ga beležimo, opisujemo, načrtujemo. Po eni strani je namreč zvok objektivno dejstvo, merljiv z napravami, po drugi strani pa občuten, subjektivno doživet, kontekstualiziran pojav. Tuje kraje smo po spletu navajeni raziskovati s fotografijami, videoposnetki, članki in potopisi, ogledujemo si zemljevide. Zvok pa nam nudi sicer bolj subtilne, na prvi pogled morda manj izrazite značilnosti prostora, vendar hkrati lahko na nek način zelo veliko pove in zahteva, da se mu skoraj meditativno posvetimo. V različne kraje po svetu nas odpelje tudi spletni projekt Cartophonies – Kartofonije. To so zvočni zemljevidi s posnetki z različnih bolj ali manj urbanih koncev sveta, ki jih raziskovalci posnamejo, opremijo s podatki o času in kraju ter opišejo. Projekt Kartofonij ima torej prav to posebnost, ki ga loči od ostalih zvočnih baz. Raziskovalec zvok pospremi s svojim opazovanjem tako akustičnih značilnosti kot tudi vzdušja in vtisa, pojasnita raziskovalca v Cressonovem laboratoriju Sylvie Laroche in Jul McOisans. Cresson vsako leto organizira mednarodni seminar in delavnice o zvoku – WinterSchool. Z udeleženci – študenti in strokovnjaki razvijajo razne zvočne projekte, ki bi jih lahko pozneje integrirali v urbano okolje. S seminarjem je povezan tudi projekt B-air, ki raziskuje vlogo zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej – nastaja pa v sodelovanju Radia Slovenija s partnerskimi organizacijami. Foto: Jul McOisans (Klop za poslušanje in čutenje zvoka)
Zvok izrazito vpliva na človeške možgane – na razvoj otroka, na ustvarjalno mišljenje, ima terapevtske zmogljivosti ali pa nam povzroča stres. Zvoki v našem urbanem okolju nas čakajo. Vsepovsod so. Tudi oni so ranljivi, tako kot mi. Na francoskem inštitutu Cresson, ki deluje na Fakulteti za arhitekturo v Grenoblu, med drugim raziskujejo zvok v javnem prostoru. Akustik dr. Nicolas Remy pove, da pri študijah sodelujejo arhitekti, inženirji, sociologi in filozofi. Vsa ta področja so namreč pomembna v kontekstu zvočnosti. Kako torej zagotoviti prostore pozitivnih zvočnih izkušenj? Enoznačnega odgovora ni, je pa pomembno ozaveščanje o pomenu zvoka in razvijanje občutljivosti zanj. To bi se moralo začeti že v otroštvu. Ko govorimo o pozitivnih učinkih zvoka, namreč večinoma pomislimo na glasbo, sicer pa sta pogosta tema šum, hrup. A to je, še doda Remy, ohlapna in enoznačna opredelitev. V družbi vizualno naravnanih informacij je torej pomembno, da o zvoku govorimo, ga beležimo, opisujemo, načrtujemo. Po eni strani je namreč zvok objektivno dejstvo, merljiv z napravami, po drugi strani pa občuten, subjektivno doživet, kontekstualiziran pojav. Tuje kraje smo po spletu navajeni raziskovati s fotografijami, videoposnetki, članki in potopisi, ogledujemo si zemljevide. Zvok pa nam nudi sicer bolj subtilne, na prvi pogled morda manj izrazite značilnosti prostora, vendar hkrati lahko na nek način zelo veliko pove in zahteva, da se mu skoraj meditativno posvetimo. V različne kraje po svetu nas odpelje tudi spletni projekt Cartophonies – Kartofonije. To so zvočni zemljevidi s posnetki z različnih bolj ali manj urbanih koncev sveta, ki jih raziskovalci posnamejo, opremijo s podatki o času in kraju ter opišejo. Projekt Kartofonij ima torej prav to posebnost, ki ga loči od ostalih zvočnih baz. Raziskovalec zvok pospremi s svojim opazovanjem tako akustičnih značilnosti kot tudi vzdušja in vtisa, pojasnita raziskovalca v Cressonovem laboratoriju Sylvie Laroche in Jul McOisans. Cresson vsako leto organizira mednarodni seminar in delavnice o zvoku – WinterSchool. Z udeleženci – študenti in strokovnjaki razvijajo razne zvočne projekte, ki bi jih lahko pozneje integrirali v urbano okolje. S seminarjem je povezan tudi projekt B-air, ki raziskuje vlogo zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej – nastaja pa v sodelovanju Radia Slovenija s partnerskimi organizacijami. Foto: Jul McOisans (Klop za poslušanje in čutenje zvoka)
Začenja se 57. festival Borštnikovo srečanje. Ob tej priložnosti smo z gosti spregovorili o obdobju zadnjih dveh let, dveh gledaliških sezon, ki ju je močno prizadela epidemična situacija. Z gosti smo se pogovarjali o tem, kako so delali v negotovih in spreminjajočih se razmerah v Lutkovnem gledališču ljubljanskem, Slovenskem stalnem gledališču v Trstu in kako je delovalo društvo Pekinpah, o tem, kako so z ustvarjalnim mišljenjem in izvirnimi rešitvami presegali omejitve ter kako se to obdobje, po besedah selektorice 57. Borštnikovega srečanja, odraža na vsebinski in kakovostni ravni slovenske gledališke pokrajine. Vabimo vas k poslušanju! na snemanju oddaje, od leve proti desni: Žiga Predan, Nika Leskovšek, Petra Tanko, Danijel Malalan, Uroš Korenčan foto: Radio Slovenija
Začenja se 57. festival Borštnikovo srečanje. Ob tej priložnosti smo z gosti spregovorili o obdobju zadnjih dveh let, dveh gledaliških sezon, ki ju je močno prizadela epidemična situacija. Z gosti smo se pogovarjali o tem, kako so delali v negotovih in spreminjajočih se razmerah v Lutkovnem gledališču ljubljanskem, Slovenskem stalnem gledališču v Trstu in kako je delovalo društvo Pekinpah, o tem, kako so z ustvarjalnim mišljenjem in izvirnimi rešitvami presegali omejitve ter kako se to obdobje, po besedah selektorice 57. Borštnikovega srečanja, odraža na vsebinski in kakovostni ravni slovenske gledališke pokrajine. Vabimo vas k poslušanju! na snemanju oddaje, od leve proti desni: Žiga Predan, Nika Leskovšek, Petra Tanko, Danijel Malalan, Uroš Korenčan foto: Radio Slovenija
Oddajo Ars humana z naslovom O pritiskih na novinarje in urednike Radiotelevizije Slovenija pripravlja Marko Golja in ugotavlja, da še nikoli ni bilo toliko zadržkov do sodelovanja v oddaji v živo. In ti zadržki so razlog več za oddajo.
Oddajo Ars humana z naslovom O pritiskih na novinarje in urednike Radiotelevizije Slovenija pripravlja Marko Golja in ugotavlja, da še nikoli ni bilo toliko zadržkov do sodelovanja v oddaji v živo. In ti zadržki so razlog več za oddajo.
Skupaj z Radiem Trst A in slovenskim programom ORF Celovec razmišljamo, zakaj je izraz zamejska književnost neprimeren in zastarel, kakšne so skupne značilnosti slovenskih avtoric in avtorjev iz Italije in kakšne so skupne značilnosti slovenskih avtoric in avtorjev iz Avstrije, razgrnemo pa tudi, kaj v kontekstu sodobne literature predstavlja dvojna identiteta, kje so meje slovenske literature in kakšna je podoba slovenske literature v Italiji in Avstriji. O teh temah s prof. dr. Silvijo Borovnik iz Maribora, dr. Miranom Košuto iz Trsta in mag. Dominikom Sriencom iz Celovca.
Skupaj z Radiem Trst A in slovenskim programom ORF Celovec razmišljamo, zakaj je izraz zamejska književnost neprimeren in zastarel, kakšne so skupne značilnosti slovenskih avtoric in avtorjev iz Italije in kakšne so skupne značilnosti slovenskih avtoric in avtorjev iz Avstrije, razgrnemo pa tudi, kaj v kontekstu sodobne literature predstavlja dvojna identiteta, kje so meje slovenske literature in kakšna je podoba slovenske literature v Italiji in Avstriji. O teh temah s prof. dr. Silvijo Borovnik iz Maribora, dr. Miranom Košuto iz Trsta in mag. Dominikom Sriencom iz Celovca.
Podnebna kriza, vojne in njihovi begunci, vzpenjanje skrajne denice v Evropi in po svetu, ameriško vrhovno sodišče premišljuje o prepovedi pravice do splava, življenje postaja vse dražje... Kaj vse je šlo zadnjih deset let po zlu, da se je svet približal točki vrelišča? Zakaj zgodovina za napovedovanje prihodnosti nima smisla in kako naj sploh poimenujemo silnice dogajanja, ki iz leta v leto vse bolj razosebljajo ljudi? "Občost je nekaj popolnoma drugega kot velika množina, pravi Hegel. In ko vsak čvekne, kar si misli, dobimo veliko množino. To ni razmišljanje, to ni logičen korak naprej, to je evrovizijsko glasovanje publike," pravi dr. Božidar Debenjak o prepirih na družabnih omrežjih in Muskovem nakupu Twitterja. O trenutku sodobnosti, ki jo seveda vedno razlagamo za nazaj, 87-letni filozof premišljuje s panoramskim pogledom na ideje in miselni tok 20. stoletja, a skrbno in natančno sledi trenutnemu dogajanju. Ali je mogoče, da spremljamo dokončen spopad idej, ki so poganjale 20. stoletje in velik poraz razsvetljenskih idej? "Prišli smo v situacijo, v kateri mediji molčijo o določenih stvareh ... O katerih koli. Med pandemijo smo imeli priložnost videti, kako enoumni smo bili. O čem se ni smelo govoriti. Iste stvari, denimo, so bile v vseh medijih, določenih, o katerih bi morali govoriti, pa ni bilo," premišljuje dr. Debenjak in dodaja: "Na levici je na podoben način razpadel intelektualni prostor. Razne 'korektnosti', s katerimi se cenzurira vsako besedo, so grozota." foto: Arhiv RTV SLO/Iz dokumentarnega filma Dr. Božidar Debenjak, filozof v filmu pod mostovi
Podnebna kriza, vojne in njihovi begunci, vzpenjanje skrajne denice v Evropi in po svetu, ameriško vrhovno sodišče premišljuje o prepovedi pravice do splava, življenje postaja vse dražje... Kaj vse je šlo zadnjih deset let po zlu, da se je svet približal točki vrelišča? Zakaj zgodovina za napovedovanje prihodnosti nima smisla in kako naj sploh poimenujemo silnice dogajanja, ki iz leta v leto vse bolj razosebljajo ljudi? "Občost je nekaj popolnoma drugega kot velika množina, pravi Hegel. In ko vsak čvekne, kar si misli, dobimo veliko množino. To ni razmišljanje, to ni logičen korak naprej, to je evrovizijsko glasovanje publike," pravi dr. Božidar Debenjak o prepirih na družabnih omrežjih in Muskovem nakupu Twitterja. O trenutku sodobnosti, ki jo seveda vedno razlagamo za nazaj, 87-letni filozof premišljuje s panoramskim pogledom na ideje in miselni tok 20. stoletja, a skrbno in natančno sledi trenutnemu dogajanju. Ali je mogoče, da spremljamo dokončen spopad idej, ki so poganjale 20. stoletje in velik poraz razsvetljenskih idej? "Prišli smo v situacijo, v kateri mediji molčijo o določenih stvareh ... O katerih koli. Med pandemijo smo imeli priložnost videti, kako enoumni smo bili. O čem se ni smelo govoriti. Iste stvari, denimo, so bile v vseh medijih, določenih, o katerih bi morali govoriti, pa ni bilo," premišljuje dr. Debenjak in dodaja: "Na levici je na podoben način razpadel intelektualni prostor. Razne 'korektnosti', s katerimi se cenzurira vsako besedo, so grozota." foto: Arhiv RTV SLO/Iz dokumentarnega filma Dr. Božidar Debenjak, filozof v filmu pod mostovi
V trenutkih, ko se začnejo politiki sklicevati na antropologe, pri njih iskati navdih in vplivni blogerji Hararija obtožujejo sodelovanja v globalni ideološki zaroti, je morda čas za miselni premor. Žanr makrozgodovinopisja je namreč v polnem zagonu. Če kdaj, danes človeštvo poskuša razumeti, od kod prihaja in kam bo zašlo? Poskusi, v celoti ubesediti skrivnostno zgodovino človeštva, niso novi. Z razvojem tehnologije in znanosti postajajo zgodbe o nas popolne in totalne. Pripovedujejo jih denimo Yuval Noah Harari, ki je pri nas najbolj znan po delih Sapiens - Kratka zgodovina človeštva, 21. nasvetov za 21. stoletje, Homo deus: kratka zgodovina prihodnosti, Jared Diamond s knjigami Propad civilizacij, Puške, bacili in jeklo in seveda številni drugi. Pod trenutno najbolj zanimivo in razvpito razpravo, ki še ni prevedena v slovenski jezik, sta se podpisala pokojni David Graeber in David Wengrow. Knjigo The Dawn of Everything: A New History of Humanity, torej Svitanje oz. zora vsega: nova zgodovina človeštva, sta pisala kar deset let. Če so naše informacije točne, se za prevod zanimata dve slovenski založbi. O relevantnosti, znanstveni vrednosti in natančnosti totalnih zgodb premišljujeta prof. za kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Rajko Muršič in antropolog dr. Dan Podjed z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani.
V trenutkih, ko se začnejo politiki sklicevati na antropologe, pri njih iskati navdih in vplivni blogerji Hararija obtožujejo sodelovanja v globalni ideološki zaroti, je morda čas za miselni premor. Žanr makrozgodovinopisja je namreč v polnem zagonu. Če kdaj, danes človeštvo poskuša razumeti, od kod prihaja in kam bo zašlo? Poskusi, v celoti ubesediti skrivnostno zgodovino človeštva, niso novi. Z razvojem tehnologije in znanosti postajajo zgodbe o nas popolne in totalne. Pripovedujejo jih denimo Yuval Noah Harari, ki je pri nas najbolj znan po delih Sapiens - Kratka zgodovina človeštva, 21. nasvetov za 21. stoletje, Homo deus: kratka zgodovina prihodnosti, Jared Diamond s knjigami Propad civilizacij, Puške, bacili in jeklo in seveda številni drugi. Pod trenutno najbolj zanimivo in razvpito razpravo, ki še ni prevedena v slovenski jezik, sta se podpisala pokojni David Graeber in David Wengrow. Knjigo The Dawn of Everything: A New History of Humanity, torej Svitanje oz. zora vsega: nova zgodovina človeštva, sta pisala kar deset let. Če so naše informacije točne, se za prevod zanimata dve slovenski založbi. O relevantnosti, znanstveni vrednosti in natančnosti totalnih zgodb premišljujeta prof. za kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Rajko Muršič in antropolog dr. Dan Podjed z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani.
Druga svetovna vojna je imela usodne posledice za mnoge koroške Slovence. Aprila leta 1942 so jih nacistične enote začele prisilno izseljevati. Tega leta je bilo tako iz avstrijske Koroške v nemška nacistična taborišča pregnanih 227 slovenskih družin. V sodelovanju s slovenskim programom ORF Celovec in Radiem Trst A se spominjamo tega pretresljivega zgodovinskega dogodka, ki je zaznamoval usodo mnogih Slovencev. Pogovor vodi celovška kolegica Daniela Topar, v njem pa sodelujejo: iz Celovca umetnik in arhitekt Karl Vouk in zgodovinar Valentin Sima, iz Ljubljane Ivica Žnidaršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije, in iz Trsta zgodovinar Aleksej Kalc.
Druga svetovna vojna je imela usodne posledice za mnoge koroške Slovence. Aprila leta 1942 so jih nacistične enote začele prisilno izseljevati. Tega leta je bilo tako iz avstrijske Koroške v nemška nacistična taborišča pregnanih 227 slovenskih družin. V sodelovanju s slovenskim programom ORF Celovec in Radiem Trst A se spominjamo tega pretresljivega zgodovinskega dogodka, ki je zaznamoval usodo mnogih Slovencev. Pogovor vodi celovška kolegica Daniela Topar, v njem pa sodelujejo: iz Celovca umetnik in arhitekt Karl Vouk in zgodovinar Valentin Sima, iz Ljubljane Ivica Žnidaršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije, in iz Trsta zgodovinar Aleksej Kalc.
Vprašanje mnogih svetov, ki zadeva prav jedro filozofije, pa tudi nekatere vzhodnjaške religijske prakse, je povezano z različnimi razmišljanji, ki se lahko dotikajo na primer časa ali svobodne volje, pa tudi vzdrževanja različnosti, kjer – kar je dandanes še posebej aktualno – ne gre samo za toleranco, temveč za aktivno sprejemanje drugačnosti. O pomenu mnogih svetov razmišljata dr. Marko Uršič in dr. Olga Markič.
Vprašanje mnogih svetov, ki zadeva prav jedro filozofije, pa tudi nekatere vzhodnjaške religijske prakse, je povezano z različnimi razmišljanji, ki se lahko dotikajo na primer časa ali svobodne volje, pa tudi vzdrževanja različnosti, kjer – kar je dandanes še posebej aktualno – ne gre samo za toleranco, temveč za aktivno sprejemanje drugačnosti. O pomenu mnogih svetov razmišljata dr. Marko Uršič in dr. Olga Markič.
Kaj sploh je svobodna improvizirana glasba? Kako se je razvijala? Kdo so njeni ustvarjalci in ustvarjalke? Pretresamo samosvojo glasbeno skupnost, ki ima lastno infrastrukturo, prek katere vstopa v kulturno-umetniški prostor, v institucije, medije, kulturne politike in njene mehanizme vrednotenja, nagrajevanja ter podpiranja. O improvizirani glasbi in njeni skupnosti z Nino Dragičević, Luko Zagoričnikom in Ičom Vidmarjem. Foto: Gregor Podlogar
Kaj sploh je svobodna improvizirana glasba? Kako se je razvijala? Kdo so njeni ustvarjalci in ustvarjalke? Pretresamo samosvojo glasbeno skupnost, ki ima lastno infrastrukturo, prek katere vstopa v kulturno-umetniški prostor, v institucije, medije, kulturne politike in njene mehanizme vrednotenja, nagrajevanja ter podpiranja. O improvizirani glasbi in njeni skupnosti z Nino Dragičević, Luko Zagoričnikom in Ičom Vidmarjem. Foto: Gregor Podlogar
Skupaj z Radiem Trst A in slovenskim programom ORF Celovec pretresamo, kaj danes pomeni biti ženska in ustvarjalka, kakšni so pri tem izzivi in kako je sploh ženska ustvarjalnost sprejeta – v iskanju teh odgovorov sodelujejo: iz Ljubljane Tanja Tuma, iz Trsta Vilma Purič in iz Celovca Julija Schellander-Obid. Foto: Pixabay
Skupaj z Radiem Trst A in slovenskim programom ORF Celovec pretresamo, kaj danes pomeni biti ženska in ustvarjalka, kakšni so pri tem izzivi in kako je sploh ženska ustvarjalnost sprejeta – v iskanju teh odgovorov sodelujejo: iz Ljubljane Tanja Tuma, iz Trsta Vilma Purič in iz Celovca Julija Schellander-Obid. Foto: Pixabay
Katera in kakšna društva, zavodi in institucije delujejo na Metelkovi 6 v Ljubljani? Zakaj so pomembni za slovensko družbo? Kaj pomeni za njihov obstoj in delovanje poziv Ministrstva za kulturo, naj sporazumno zapustijo stavbo? Kako potekajo tožbe? Ali gre za maščevanje Vlade Republike Slovenije nad zavodi in institucijami, ki so lahko kritični do njenih potez? To je samo nekaj vprašanj, na katera bodo odgovorili metelkovci Katarina Bervar Sternad (direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja), Alja Lobnik (direktorica zavoda Maska), Brane Mozetič (Center za slovensko književnost in Škuc), dr. Iztok Šori (direktor Mirovnega inštituta), morda tudi Eva Rohrman (zavod Forum Ljubljana) in odvetnik Dino Bauk, med udeleženci oddaje pa ne bo dr. Vaska Simonitija. Tudi tokrat, že četrtič ali petič, minister za kulturo ni sprejel povabila Marka Golje v oddajo Ars humana v živo. Nikar ne zamudite.
Katera in kakšna društva, zavodi in institucije delujejo na Metelkovi 6 v Ljubljani? Zakaj so pomembni za slovensko družbo? Kaj pomeni za njihov obstoj in delovanje poziv Ministrstva za kulturo, naj sporazumno zapustijo stavbo? Kako potekajo tožbe? Ali gre za maščevanje Vlade Republike Slovenije nad zavodi in institucijami, ki so lahko kritični do njenih potez? To je samo nekaj vprašanj, na katera bodo odgovorili metelkovci Katarina Bervar Sternad (direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja), Alja Lobnik (direktorica zavoda Maska), Brane Mozetič (Center za slovensko književnost in Škuc), dr. Iztok Šori (direktor Mirovnega inštituta), morda tudi Eva Rohrman (zavod Forum Ljubljana) in odvetnik Dino Bauk, med udeleženci oddaje pa ne bo dr. Vaska Simonitija. Tudi tokrat, že četrtič ali petič, minister za kulturo ni sprejel povabila Marka Golje v oddajo Ars humana v živo. Nikar ne zamudite.
Ob svetovnem dnevu poezije pretresamo, v kakšni kondiciji je danes poezija pri nas, ali ima kakšne skupne značilnosti, kaj je zanjo značilno in kako se odziva na družbenopolitične spremembe. O tem z Natašo Velikonja, Varjo Balžalorsky Antić, Petrom Semoličem in Muanisom Sinanovićem. Foto: Gregor Podlogar
Ob svetovnem dnevu poezije pretresamo, v kakšni kondiciji je danes poezija pri nas, ali ima kakšne skupne značilnosti, kaj je zanjo značilno in kako se odziva na družbenopolitične spremembe. O tem z Natašo Velikonja, Varjo Balžalorsky Antić, Petrom Semoličem in Muanisom Sinanovićem. Foto: Gregor Podlogar
Z ledeniki je enako kot s severnimi medvedi in drugimi karizmatičnimi vstami ali pojavi. Nekaj časa so ikona, potem jih ne opazimo več - ali pa nočemo. Za človeštvo predstavljajo velik problem. Veliko večji, kot sta vojna v Ukrajini in vprašanje uvoza energentov. Prihodnost človeštva je skoraj povsem odvisna od tega, kdaj bo taljenje doseglo točko brez povratka. Pri tem je tragično, da lahko rešimo velike tehnološke in družbene izzive, a to ne bo imelo smisla, ker bo podnebna kriza do takrat popolnoma spremenila svet. O tem, zakaj je sploh še smiselno opozarjati na podnebje in ledenike v svetu vojne in uničenja, premišljuje direktor organizacije Project Pressure Klaus Thymann. Zadnje razmere na pomembnih ledenikih po svetu opisuje klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Spremembe severnoatlantskega toka zaradi taljenja Grenlandije za Evropo namreč ne pomenijo dobrih novic. foto: Simon Norfolk in Klaus Thymann
Z ledeniki je enako kot s severnimi medvedi in drugimi karizmatičnimi vstami ali pojavi. Nekaj časa so ikona, potem jih ne opazimo več - ali pa nočemo. Za človeštvo predstavljajo velik problem. Veliko večji, kot sta vojna v Ukrajini in vprašanje uvoza energentov. Prihodnost človeštva je skoraj povsem odvisna od tega, kdaj bo taljenje doseglo točko brez povratka. Pri tem je tragično, da lahko rešimo velike tehnološke in družbene izzive, a to ne bo imelo smisla, ker bo podnebna kriza do takrat popolnoma spremenila svet. O tem, zakaj je sploh še smiselno opozarjati na podnebje in ledenike v svetu vojne in uničenja, premišljuje direktor organizacije Project Pressure Klaus Thymann. Zadnje razmere na pomembnih ledenikih po svetu opisuje klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Spremembe severnoatlantskega toka zaradi taljenja Grenlandije za Evropo namreč ne pomenijo dobrih novic. foto: Simon Norfolk in Klaus Thymann
V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Vir foto: Pixabay
V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Vir foto: Pixabay
Znanstveno monografijo o zgodovini Narodnega doma v Trstu, ki je hkrati zgodovina tržaških in primorskih Slovencev in Slovenk ter širše, sta napisala dr. Gorazd Bajc, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in dr. Borut Klabjan, znanstveni svetnik na Inštitutu za zgodovinske študije na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Njuna monografija ima vrsto odlik: med drugim vsebuje natančno analizo poteka požiga Narodnega doma 13. julija 1920, prikaz načrtnega italijanskega nacionalističnega nasilja nad drugimi slovenskimi in hrvaškimi ustanovami, poglobljeno in berljivo pa predstavlja tudi zgodovinski in kulturni kontekst Narodnega doma v stoletnem obdobju. Več o monografiji (objavljeni pri Cankarjevi založbi) povesta soavtorja znanstvene monografije v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Znanstveno monografijo o zgodovini Narodnega doma v Trstu, ki je hkrati zgodovina tržaških in primorskih Slovencev in Slovenk ter širše, sta napisala dr. Gorazd Bajc, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in dr. Borut Klabjan, znanstveni svetnik na Inštitutu za zgodovinske študije na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Njuna monografija ima vrsto odlik: med drugim vsebuje natančno analizo poteka požiga Narodnega doma 13. julija 1920, prikaz načrtnega italijanskega nacionalističnega nasilja nad drugimi slovenskimi in hrvaškimi ustanovami, poglobljeno in berljivo pa predstavlja tudi zgodovinski in kulturni kontekst Narodnega doma v stoletnem obdobju. Več o monografiji (objavljeni pri Cankarjevi založbi) povesta soavtorja znanstvene monografije v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Rokopisi in rokopisni fragmenti so pričevalci bogatega intelektualnega življenja na našem ozemlju v srednjem veku, ki nam razkrivajo, katere avtorje in dela so ljudje tu brali in poznali. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani poleg liturgičnih knjig, kot so misali, graduali, antifonali itd., kot fragmentarno gradivo hranijo številna pravna besedila, antično poezijo in filozofijo s komentarji, srednjeveško poezijo, zgodovinska besedila, univerzitetna skripta in prav izvirne slovarje. Ta fragmente nam s svojim raziskovanjem odkriva prof. ddr. Nataša Golob, ki se je konec leta 2021 podpisala pod drugi zvezek zbirke Manuscripta et fragmenta, ki jo Slovenska akademija znanosti in umetnosti izdaja v sodelovanju z ustanovami, ki na Slovenskem hranijo rokopisno gradivo, tokrat z NUK-om. Foto: Nataša Golob predstavlja enega od rokopisov, avtorica fotografije: Iza Pevec
Rokopisi in rokopisni fragmenti so pričevalci bogatega intelektualnega življenja na našem ozemlju v srednjem veku, ki nam razkrivajo, katere avtorje in dela so ljudje tu brali in poznali. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani poleg liturgičnih knjig, kot so misali, graduali, antifonali itd., kot fragmentarno gradivo hranijo številna pravna besedila, antično poezijo in filozofijo s komentarji, srednjeveško poezijo, zgodovinska besedila, univerzitetna skripta in prav izvirne slovarje. Ta fragmente nam s svojim raziskovanjem odkriva prof. ddr. Nataša Golob, ki se je konec leta 2021 podpisala pod drugi zvezek zbirke Manuscripta et fragmenta, ki jo Slovenska akademija znanosti in umetnosti izdaja v sodelovanju z ustanovami, ki na Slovenskem hranijo rokopisno gradivo, tokrat z NUK-om. Foto: Nataša Golob predstavlja enega od rokopisov, avtorica fotografije: Iza Pevec
Zavod Bunker, Mesto žensk – Društvo za promocijo žensk v kulturi, Društvo Gledališče Glej že leta razvijajo in izvajajo kulturno-umetnostne programe s področja sodobne umetnosti v osnovnih in srednjih šolah. Kakšne so njihove izkušnje, katere programe izvajajo, kakšen je odziv šol in o izzivih v prihodnosti na tem področju v Ars humani premišljujejo: vodja projektov kulturno-umetnostne vzgoje in direktorica zavoda Bunker Alma Selimović, koordinatorica programov kulturno-umetnostne vzgoje pri nevladni organizaciji Mesto žensk – Društvo za promocijo žensk v kulturi Tea Hvala, vodja projektov in producentka pri Društvu Gledališče Glej Anja Pirnat, režiserka Lea Kukovičič, profesorica likovne umetnosti in umetnostne zgodovine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani in strokovna svetovalka na zavodu za šolstvo za omenjeni področji Nina Ostan ter profesorica likovne vzgoje na Osnovni šoli Prežihov Voranc Ljubljana Alenka Ložar Borko.
Zavod Bunker, Mesto žensk – Društvo za promocijo žensk v kulturi, Društvo Gledališče Glej že leta razvijajo in izvajajo kulturno-umetnostne programe s področja sodobne umetnosti v osnovnih in srednjih šolah. Kakšne so njihove izkušnje, katere programe izvajajo, kakšen je odziv šol in o izzivih v prihodnosti na tem področju v Ars humani premišljujejo: vodja projektov kulturno-umetnostne vzgoje in direktorica zavoda Bunker Alma Selimović, koordinatorica programov kulturno-umetnostne vzgoje pri nevladni organizaciji Mesto žensk – Društvo za promocijo žensk v kulturi Tea Hvala, vodja projektov in producentka pri Društvu Gledališče Glej Anja Pirnat, režiserka Lea Kukovičič, profesorica likovne umetnosti in umetnostne zgodovine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani in strokovna svetovalka na zavodu za šolstvo za omenjeni področji Nina Ostan ter profesorica likovne vzgoje na Osnovni šoli Prežihov Voranc Ljubljana Alenka Ložar Borko.
V katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Leto je naokoli in prišel je čas za počastitev Prešernovih lavreatov. Za življenjsko delo nagrado prejmeta filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta letos res stopili na piedestal. Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa je z nagrado Prešernovega sklada izkazana čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica. Kajetan Gantar, Damijan Močnik, Jette Ostan Vejrup, Andreja Zakonjšek Krt, Mirko Cuderman, Špela Čadež, Anja Štefan, Dušan Kirbiš, foto: TV Slovenija, Wikipedia, Bobo, SNG Maribor, Bobo, osebni arhiv Špele Čadež, Bobo, Galerija mesta Ptuj
V katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Leto je naokoli in prišel je čas za počastitev Prešernovih lavreatov. Za življenjsko delo nagrado prejmeta filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta letos res stopili na piedestal. Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa je z nagrado Prešernovega sklada izkazana čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica. Kajetan Gantar, Damijan Močnik, Jette Ostan Vejrup, Andreja Zakonjšek Krt, Mirko Cuderman, Špela Čadež, Anja Štefan, Dušan Kirbiš, foto: TV Slovenija, Wikipedia, Bobo, SNG Maribor, Bobo, osebni arhiv Špele Čadež, Bobo, Galerija mesta Ptuj
Soavtorja knjige Slovenski razkol in slovenska sprava (s finančno podporo SAZU jo je izdala založba Ciceron) dr. Spomenka Hribar in akademik Tine Hribar se s slovensko spravo ukvarjata že skoraj štirideset let. Kaj je sprava? Zakaj je pomembna? Ali je stvar preteklosti ali prihodnosti? Ali je slovenski razkol v letih druge svetovne vojne prvi razkol v zgodovini slovenskega naroda? Je vsaj zadnji? Nikar ne zamudite intervjuja (v živo) Marka Golje z dr. Spomenko Hribar in akademikom Tinetom Hribarjem.
Soavtorja knjige Slovenski razkol in slovenska sprava (s finančno podporo SAZU jo je izdala založba Ciceron) dr. Spomenka Hribar in akademik Tine Hribar se s slovensko spravo ukvarjata že skoraj štirideset let. Kaj je sprava? Zakaj je pomembna? Ali je stvar preteklosti ali prihodnosti? Ali je slovenski razkol v letih druge svetovne vojne prvi razkol v zgodovini slovenskega naroda? Je vsaj zadnji? Nikar ne zamudite intervjuja (v živo) Marka Golje z dr. Spomenko Hribar in akademikom Tinetom Hribarjem.
Ludwig Wittgenstein (1889 – 1951) je, kot ga imenujejo v anglosaksonskem svetu, kralj filozofov (philosopher-king) in eden od očetov filozofije jezika. Dunajčan, ki je za časa življenja izdal le Logično-filozofski traktat (1921 – 1922), kratko veledelo, v katerem raziskuje odnos med jezikom in stvarnostjo in ki se uvršča ob bok največjim filozofskim stvaritvam zahodnoevropskega sveta. Leta 1951 je posthumno izšlo še drugo njegovo veliko delo Filozofske raziskave, sklepno poglavje njegovih premišljevanj o, kot je sam zapisal v predgovoru, razumevanju, stavku, logiki, stanju zavesti itd. Njegov vpliv na mnoge filozofe in umetnike, predvsem literate, je bil izjemno velik in še traja. In zakaj se je k Wittgensteinu vredno vračati, o tem z dr. Andrejem Uletom in dr. Tomažem Grušovnikom. foto: TPR
Ludwig Wittgenstein (1889 – 1951) je, kot ga imenujejo v anglosaksonskem svetu, kralj filozofov (philosopher-king) in eden od očetov filozofije jezika. Dunajčan, ki je za časa življenja izdal le Logično-filozofski traktat (1921 – 1922), kratko veledelo, v katerem raziskuje odnos med jezikom in stvarnostjo in ki se uvršča ob bok največjim filozofskim stvaritvam zahodnoevropskega sveta. Leta 1951 je posthumno izšlo še drugo njegovo veliko delo Filozofske raziskave, sklepno poglavje njegovih premišljevanj o, kot je sam zapisal v predgovoru, razumevanju, stavku, logiki, stanju zavesti itd. Njegov vpliv na mnoge filozofe in umetnike, predvsem literate, je bil izjemno velik in še traja. In zakaj se je k Wittgensteinu vredno vračati, o tem z dr. Andrejem Uletom in dr. Tomažem Grušovnikom. foto: TPR
V skupni oddaji Radia Trst A, slovenskega programa ORF Celovec in III. programa Radia Slovenija – programa ARS pretresamo, kako danes poteka glasbeno izobraževanje pri nas in v zamejstvu, kakšni so pristopi, kaj je pri tem pomembno in kakšni so izzivi tega izobraževanja danes? V pogovoru sodelujejo: iz Ljubljane Nina Prešiček, iz Trsta Tomaž Simčič in iz Celovca Dominik Hudl. Foto: pixabay
V skupni oddaji Radia Trst A, slovenskega programa ORF Celovec in III. programa Radia Slovenija – programa ARS pretresamo, kako danes poteka glasbeno izobraževanje pri nas in v zamejstvu, kakšni so pristopi, kaj je pri tem pomembno in kakšni so izzivi tega izobraževanja danes? V pogovoru sodelujejo: iz Ljubljane Nina Prešiček, iz Trsta Tomaž Simčič in iz Celovca Dominik Hudl. Foto: pixabay
Na Irskem rojeni britanski slikar Francis Bacon – letos obeležujemo 30. obletnico njegove smrti – poleg Pabla Picassa velja za enega največjih figuralikov 20. stoletja. Baconove figure – človeška figura je osrednja tema njegovega slikarstva – mnogokrat izhajajo iz abstrakcije in ustvarjajo grozljivo ter tesnobno ozračje. Bacon je izhajal iz klasičnega slikarstva in še danes je impresivna njegova obsedenost s študijami Velazquezovega portreta papeža Inocenca X. iz 17. stoletja. A hkrati – to je še posebej pomembno – je Bacon slikal iz globokega občutenja življenja in zavedanja smrti. Tako mu je uspelo ustvariti edinstven in prepoznaven slog slikanja, ki se izmika klasifikacijam. Več o njegovem delu pa dr. Jure Mikuž in dr. Nataša Smolič. Pogovor je bi prvič objavljen leta 2005.
Na Irskem rojeni britanski slikar Francis Bacon – letos obeležujemo 30. obletnico njegove smrti – poleg Pabla Picassa velja za enega največjih figuralikov 20. stoletja. Baconove figure – človeška figura je osrednja tema njegovega slikarstva – mnogokrat izhajajo iz abstrakcije in ustvarjajo grozljivo ter tesnobno ozračje. Bacon je izhajal iz klasičnega slikarstva in še danes je impresivna njegova obsedenost s študijami Velazquezovega portreta papeža Inocenca X. iz 17. stoletja. A hkrati – to je še posebej pomembno – je Bacon slikal iz globokega občutenja življenja in zavedanja smrti. Tako mu je uspelo ustvariti edinstven in prepoznaven slog slikanja, ki se izmika klasifikacijam. Več o njegovem delu pa dr. Jure Mikuž in dr. Nataša Smolič. Pogovor je bi prvič objavljen leta 2005.
"Spomnim se, da sem leta 1966, ko sem v Le Thoru obiskoval seminar o Heraklitu, Heideggra vprašal, ali je bral Kafko. Odgovoril mi je, da je od tistega malo, kar je prebral, nanj največji vtis naredila zgodba Der Bau, 'Zgradba'. Neimenovana žival (krt, lisica ali človeško bitje), glavni lik zgodbe, se obsesivno ukvarja z gradnjo nezavzetnega brloga, ki se polagoma razodeva kot past brez izhoda. Ali se ni zgodilo natančno tako v političnem prostoru nacionalnih držav Zahoda? Pokazalo se je, da so se hiše ('domovine'), ki so jih gradili za 'narode', ki bodo morali v njih prebivati, nazadnje pokazale le kot smrtne pasti." Giorgio Agamben je eden najpomembnejših sodobnih političnih filozofov. Opus s konca dvajsetega in začetka enaindvajsetega stoletja velja za filozofski kanon. Njegova misel filozofe deli na trde nasprotnike ali goreče zagovornike. Pri založbi Beletrina je v prevodu Vere Troha izšlo delo Moč misli. Monografija predstavlja Agambenove spise in konferenčne prispevke, ki so nastali v osemdesetih in devetdesetih letih in kronološko predhajajo projektu Homo sacer. Znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in recenzent knjige dr. Boštjan Nedoh pojasnjuje, da danes zmotno zoperstavljamo družbeno delovanje na eni in mišljenje povsem na drugi strani. Predpostavljamo, da se moramo v urgentnih razmerah odpovedati mišljenju: "Agambenov poudarek je nasproten. Tudi, ko delujemo, ne smemo nehati misliti, pravi italijanski filozof." Kaj pomeni, da delo Moč misli demonstira mišljenje v čisti obliki, bo pojasnil tudi recenzent dr. Peter Klepec, raziskovalec in izredni profesor na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU.
"Spomnim se, da sem leta 1966, ko sem v Le Thoru obiskoval seminar o Heraklitu, Heideggra vprašal, ali je bral Kafko. Odgovoril mi je, da je od tistega malo, kar je prebral, nanj največji vtis naredila zgodba Der Bau, 'Zgradba'. Neimenovana žival (krt, lisica ali človeško bitje), glavni lik zgodbe, se obsesivno ukvarja z gradnjo nezavzetnega brloga, ki se polagoma razodeva kot past brez izhoda. Ali se ni zgodilo natančno tako v političnem prostoru nacionalnih držav Zahoda? Pokazalo se je, da so se hiše ('domovine'), ki so jih gradili za 'narode', ki bodo morali v njih prebivati, nazadnje pokazale le kot smrtne pasti." Giorgio Agamben je eden najpomembnejših sodobnih političnih filozofov. Opus s konca dvajsetega in začetka enaindvajsetega stoletja velja za filozofski kanon. Njegova misel filozofe deli na trde nasprotnike ali goreče zagovornike. Pri založbi Beletrina je v prevodu Vere Troha izšlo delo Moč misli. Monografija predstavlja Agambenove spise in konferenčne prispevke, ki so nastali v osemdesetih in devetdesetih letih in kronološko predhajajo projektu Homo sacer. Znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in recenzent knjige dr. Boštjan Nedoh pojasnjuje, da danes zmotno zoperstavljamo družbeno delovanje na eni in mišljenje povsem na drugi strani. Predpostavljamo, da se moramo v urgentnih razmerah odpovedati mišljenju: "Agambenov poudarek je nasproten. Tudi, ko delujemo, ne smemo nehati misliti, pravi italijanski filozof." Kaj pomeni, da delo Moč misli demonstira mišljenje v čisti obliki, bo pojasnil tudi recenzent dr. Peter Klepec, raziskovalec in izredni profesor na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU.
Pozornost posvečamo poosamosvojitveni poezij, torej poezij, ki je nastajala med letoma 1991 in 2021. Pretresali bomo, katere pesnice in kateri pesniki so vstopili v slovenski literarni prostor v zadnjih treh desetletjih, kako so ga spremenili, kaj je značilno za slovensko pesniško ustvarjanje v tem obdobju in po čem ga bo pomnila literarna zgodovina v prihodnje. O tem z gosti: dr. Ireno Novak Popov, dr. Darjo Pavlič in dr. Alenom Širco. Na fotografiji knjigi iz zbirke Aleph. Zbirka Aleph Centra za slovensko književnost ima pomembno vlogo pri izdajanju pesniških knjig zadnja tri desetletja. V tej zbirki so leta 1991 izšle tako Sutre Uroša Zupana kot leta 2021 Samoumevno Natalije Milovanović – avtorja in avtorice, od katerih vsak od njiju določa en časovni pol tridesetletnega pesniškega dogajanja v Sloveniji, dva nagrajena prvenca, dve poetiki, ki vsaka na svoj način odslikavata osebno pesniško zgodbo, hkrati pa tudi čas, v katerem sta nastali.
Pozornost posvečamo poosamosvojitveni poezij, torej poezij, ki je nastajala med letoma 1991 in 2021. Pretresali bomo, katere pesnice in kateri pesniki so vstopili v slovenski literarni prostor v zadnjih treh desetletjih, kako so ga spremenili, kaj je značilno za slovensko pesniško ustvarjanje v tem obdobju in po čem ga bo pomnila literarna zgodovina v prihodnje. O tem z gosti: dr. Ireno Novak Popov, dr. Darjo Pavlič in dr. Alenom Širco. Na fotografiji knjigi iz zbirke Aleph. Zbirka Aleph Centra za slovensko književnost ima pomembno vlogo pri izdajanju pesniških knjig zadnja tri desetletja. V tej zbirki so leta 1991 izšle tako Sutre Uroša Zupana kot leta 2021 Samoumevno Natalije Milovanović – avtorja in avtorice, od katerih vsak od njiju določa en časovni pol tridesetletnega pesniškega dogajanja v Sloveniji, dva nagrajena prvenca, dve poetiki, ki vsaka na svoj način odslikavata osebno pesniško zgodbo, hkrati pa tudi čas, v katerem sta nastali.
Sedem odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji je zaposlenih v kreativni ekonomiji. Če namreč slabim petim odstotkom, ki jih zastopajo kreativni poklici, prištejemo še podporne poklice, govorimo o skoraj 52.000 ljudeh. Deset in pol odstotkov vseh organizacijskih enot pri nas zavzema kulturni in kreativni sektor. Lani so v Centru za kreativnost, ki deluje pod okriljem Muzeja za arhitekturo, objavili najobsežnejšo statistično analizo kulturnega in kreativnega sektorja od leta 2008 do 2017. Kaj je, poleg kulture, tako imenovana kreativa? Arhitektura, oglaševanje, oblikovanje in vizualne umetnosti, kulturna dediščina, arhivska in knjižnična dejavnost, knjiga, kulturno-umetnostna vzgoja, glasba, uprizoritvene in intermedijske umetnosti, mediji, programska oprema, film in avdiovizualne dejavnosti. Razmerje med kulturno in kreativno produkcijo, vlogo ustvarjalnosti v družbi in ugotovitve raziskave bodo analizirale urednica publikacije Kulturni imperativ - Razsežnost in potencial kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji, izredna profesorica na ljubljanski akademiji za oblikovanje in direktorica Inštituta za oblikovanje dr. Barbara Predan, umetnica in oblikovalka Tamara Lašič Jurkovič iz oblikovalskega studia Ljudje. Za nekaj izjav smo prosili tudi dr. Niko Murovec iz Inštituta za ekonomska raziskovanja. foto: Center za kreativnost
Sedem odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji je zaposlenih v kreativni ekonomiji. Če namreč slabim petim odstotkom, ki jih zastopajo kreativni poklici, prištejemo še podporne poklice, govorimo o skoraj 52.000 ljudeh. Deset in pol odstotkov vseh organizacijskih enot pri nas zavzema kulturni in kreativni sektor. Lani so v Centru za kreativnost, ki deluje pod okriljem Muzeja za arhitekturo, objavili najobsežnejšo statistično analizo kulturnega in kreativnega sektorja od leta 2008 do 2017. Kaj je, poleg kulture, tako imenovana kreativa? Arhitektura, oglaševanje, oblikovanje in vizualne umetnosti, kulturna dediščina, arhivska in knjižnična dejavnost, knjiga, kulturno-umetnostna vzgoja, glasba, uprizoritvene in intermedijske umetnosti, mediji, programska oprema, film in avdiovizualne dejavnosti. Razmerje med kulturno in kreativno produkcijo, vlogo ustvarjalnosti v družbi in ugotovitve raziskave bodo analizirale urednica publikacije Kulturni imperativ - Razsežnost in potencial kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji, izredna profesorica na ljubljanski akademiji za oblikovanje in direktorica Inštituta za oblikovanje dr. Barbara Predan, umetnica in oblikovalka Tamara Lašič Jurkovič iz oblikovalskega studia Ljudje. Za nekaj izjav smo prosili tudi dr. Niko Murovec iz Inštituta za ekonomska raziskovanja. foto: Center za kreativnost
Irska pisateljica Sally Rooney je pri tridesetih že izdala tri odlično sprejete romane, od katerih so enega pri BBC in Hulu celo priredili v televizijsko serijo. Navdušenje kritikov in bralcev je tolikšno, da nekateri govorijo o "kultu" Sally Rooney, drugi jo imajo za prvo veliko milenijsko pisateljico. Bolj cinični bralci in kritiki pravijo, da je njena proza postala cenjena znamka, neke vrste statusni simbol med mladimi intelektualci in intelektualkami; celo, da naj bi šlo za književnost "poze". V oddaji gostujejo Andreja Udovč, urednica pri založbi Sanje, Lara Paukovič, pisateljica in publicistka, ter Maja Šučur, literarna kritičarka in kulturna novinarka.
Irska pisateljica Sally Rooney je pri tridesetih že izdala tri odlično sprejete romane, od katerih so enega pri BBC in Hulu celo priredili v televizijsko serijo. Navdušenje kritikov in bralcev je tolikšno, da nekateri govorijo o "kultu" Sally Rooney, drugi jo imajo za prvo veliko milenijsko pisateljico. Bolj cinični bralci in kritiki pravijo, da je njena proza postala cenjena znamka, neke vrste statusni simbol med mladimi intelektualci in intelektualkami; celo, da naj bi šlo za književnost "poze". V oddaji gostujejo Andreja Udovč, urednica pri založbi Sanje, Lara Paukovič, pisateljica in publicistka, ter Maja Šučur, literarna kritičarka in kulturna novinarka.
Ostanki poznorimskih zapor nedvomno sodijo med najpomembnejšo kulturno dediščino v Sloveniji. V modernem zgodovinopisju sistem rimskih zapornih zidov označujemo s terminom Claustra Alpium Iuliarum. Če skušamo prevesti v slovenščino: zapore Julijskih Alp. Te so poznorimski zaporni sistem, sestavljen iz več odsekov kamnitih zidov, stolpov, trdnjav in utrdb. Danes poznamo več kot 30 kilometrov arheoloških ostankov zapornih zidov z več kot 100 stolpi. Čas nastanka sega ne prej kot v drugo polovico 3. stoletja, ko je bil Rimski imperij na pragu zatona in so ga pestile državljanske vojne in vdori ljudstev. Zaporni sistem je deloval ne dlje kot do začetka 5. stoletja. Njegov namen je bil nadzor glavnih prehodov v antično Italijo. O tem, kakšen izziv so te zapore za današnji čas, pa z Juretom Kusetičem iz Narodnega muzeja Slovenije. Na fotografiji: rekonstrukcije trdnjave Hrušice iz leta 1863, original hrani arhiv Narodnega muzeja Slovenije; foto: Narodni muzej Slovenije.
Ostanki poznorimskih zapor nedvomno sodijo med najpomembnejšo kulturno dediščino v Sloveniji. V modernem zgodovinopisju sistem rimskih zapornih zidov označujemo s terminom Claustra Alpium Iuliarum. Če skušamo prevesti v slovenščino: zapore Julijskih Alp. Te so poznorimski zaporni sistem, sestavljen iz več odsekov kamnitih zidov, stolpov, trdnjav in utrdb. Danes poznamo več kot 30 kilometrov arheoloških ostankov zapornih zidov z več kot 100 stolpi. Čas nastanka sega ne prej kot v drugo polovico 3. stoletja, ko je bil Rimski imperij na pragu zatona in so ga pestile državljanske vojne in vdori ljudstev. Zaporni sistem je deloval ne dlje kot do začetka 5. stoletja. Njegov namen je bil nadzor glavnih prehodov v antično Italijo. O tem, kakšen izziv so te zapore za današnji čas, pa z Juretom Kusetičem iz Narodnega muzeja Slovenije. Na fotografiji: rekonstrukcije trdnjave Hrušice iz leta 1863, original hrani arhiv Narodnega muzeja Slovenije; foto: Narodni muzej Slovenije.
Kako govori literatura skozi film? Vezi med literaturo in filmom obstajajo od nastanka kinematografije dalje. A vendar – literatura pripada besedilu, film pa podobam. Pretresamo, kako se je literatura selila v filme, kakšno je danes njeno filmsko življenje in katere so dobre filmske adaptacije? V pogovoru sodelujejo Veronika Šoster, Aljoša Harlamov in Igor Harb.
Kako govori literatura skozi film? Vezi med literaturo in filmom obstajajo od nastanka kinematografije dalje. A vendar – literatura pripada besedilu, film pa podobam. Pretresamo, kako se je literatura selila v filme, kakšno je danes njeno filmsko življenje in katere so dobre filmske adaptacije? V pogovoru sodelujejo Veronika Šoster, Aljoša Harlamov in Igor Harb.
Ali mladi obvladajo uporabo knjižnega jezika, kakšno vlogo imajo pri tem družabna omrežja in druga spletna mesta, je uporaba knjižnega jezika lahko zanimiva? Vprašanja, ki si jih zastavljajo strokovnjaki, niso nova, so pa pomembna. Ti na njih odgovarjajo tudi s pripomočki, ki približajo jezik mladim; in eden teh je portal Franček. Na sledi nastanka in delovanja tega spletnega portala v skupni oddaji RAI-Radia Trst A, slovenskega programa ORF Celovec in III. programa Radia Slovenija pretresamo, kako na celovit, zanimiv in tehten način približati slovenski jezik mladim. Pogovor vodi Pavel Volk, v njem pa sodelujejo dr. Kozma Ahačič, dr. Maja Melinc in dr. Miha Vrbinc.
Ali mladi obvladajo uporabo knjižnega jezika, kakšno vlogo imajo pri tem družabna omrežja in druga spletna mesta, je uporaba knjižnega jezika lahko zanimiva? Vprašanja, ki si jih zastavljajo strokovnjaki, niso nova, so pa pomembna. Ti na njih odgovarjajo tudi s pripomočki, ki približajo jezik mladim; in eden teh je portal Franček. Na sledi nastanka in delovanja tega spletnega portala v skupni oddaji RAI-Radia Trst A, slovenskega programa ORF Celovec in III. programa Radia Slovenija pretresamo, kako na celovit, zanimiv in tehten način približati slovenski jezik mladim. Pogovor vodi Pavel Volk, v njem pa sodelujejo dr. Kozma Ahačič, dr. Maja Melinc in dr. Miha Vrbinc.
Kako je nastal, deloval in propadel Hitlerjev imperij? Zakaj je ta nacistični ustroj popeljal cel svet v največjo vojno katastrofo v zgodovini človeštva? Kot nekje zapiše britanski zgodovinar Mark Mazower (1958) v izjemno obširnem delu z naslovom Hitlerjev imperij: »Nacisti so verjeli, da jim je namenjeno vzpostaviti imperij, ki jih bo povzdignil v svetovno velesilo.« Kakšne so bile posledice in kako se te kažejo še danes – o vsem tem s prevajalcem tega dela Matejem Venierjem.
Kako je nastal, deloval in propadel Hitlerjev imperij? Zakaj je ta nacistični ustroj popeljal cel svet v največjo vojno katastrofo v zgodovini človeštva? Kot nekje zapiše britanski zgodovinar Mark Mazower (1958) v izjemno obširnem delu z naslovom Hitlerjev imperij: »Nacisti so verjeli, da jim je namenjeno vzpostaviti imperij, ki jih bo povzdignil v svetovno velesilo.« Kakšne so bile posledice in kako se te kažejo še danes – o vsem tem s prevajalcem tega dela Matejem Venierjem.
V zgodovini slovenske umetnosti ima Hinko Smrekar posebno mesto – tako zaradi svojega obsežnega kot raznovrstnega in prepoznavnega opusa. Čeprav sam ni sprejemal oznake karikaturist, je ob bil tem še slikar, protostripar, ilustrator, družbeni kritik, oblikovalec priznanj in kart za tarok, kipar in še marsikaj. Več o samosvojem umetniku pa v tokratni oddaji Ars humana. V njej so sodelovali umetnostni zgodovinar in avtor monografije o Smrekarju ddr. Damir Globočnik, risar stripov in ilustrator Ciril Horjak, tudi doktorski študent interdisciplinarnega študija likovne vede, ki si je za temo svoje disertacije izbral dela Hinka Smrekarja, ter pisatelj in likovni publicist Vladimir P. Štefanec. Z njimi se je v živo pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju.
V zgodovini slovenske umetnosti ima Hinko Smrekar posebno mesto – tako zaradi svojega obsežnega kot raznovrstnega in prepoznavnega opusa. Čeprav sam ni sprejemal oznake karikaturist, je ob bil tem še slikar, protostripar, ilustrator, družbeni kritik, oblikovalec priznanj in kart za tarok, kipar in še marsikaj. Več o samosvojem umetniku pa v tokratni oddaji Ars humana. V njej so sodelovali umetnostni zgodovinar in avtor monografije o Smrekarju ddr. Damir Globočnik, risar stripov in ilustrator Ciril Horjak, tudi doktorski študent interdisciplinarnega študija likovne vede, ki si je za temo svoje disertacije izbral dela Hinka Smrekarja, ter pisatelj in likovni publicist Vladimir P. Štefanec. Z njimi se je v živo pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju.
Kako se soočiti s smrtjo in žalovanjem ob izgubi bližnje osebe? To je eno ključnih vprašanj, s katerim se v Dnevniku žalovanja sooča francoski teoretik Roland Barthes (1915 – 1980). S prevajalko Suzano Koncut pretresamo to nenavadno, fragmentarno delo, ki je hkrati intimen in filozofski razmislek o žalovanju, in predstavimo Barthesa, enega najzanimivejših mislecev 20. stoletja. Vir foto: youtube
Kako se soočiti s smrtjo in žalovanjem ob izgubi bližnje osebe? To je eno ključnih vprašanj, s katerim se v Dnevniku žalovanja sooča francoski teoretik Roland Barthes (1915 – 1980). S prevajalko Suzano Koncut pretresamo to nenavadno, fragmentarno delo, ki je hkrati intimen in filozofski razmislek o žalovanju, in predstavimo Barthesa, enega najzanimivejših mislecev 20. stoletja. Vir foto: youtube
Več sto tisoč ljudi po svetu je umrlo zaradi covida-19, a še vedno številni ljudje zanikajo njegovo razsežnost. Znanstveniki so kot odgovor na pandemijo razvili cepiva, tudi že prva poskusna zdravila. Del javnosti pa jim ne zaupa. Kje so razlogi za nezaupanje v znanost, kako naj ta gradi svojo kredibilnost v javnosti in komunicira z njo, kaj lahko stori na tem področju šola? To so vprašanja, o katerih so premišljevali v skupni mesečni oddaji programa Ars Radia Slovenija, Slovenskega sporeda ORF iz Celovca in Radia Trst A. Gostje: dr. Rado Fonda, raziskovalec pri družbi za javnomnenjske raziskave SWG, Hanzi Pogelschek, ravnatelj dvojezične Zvezne trgovske akademije, in dr. Sašo Dolenc, fizik, filozof in komunikator znanosti. Vir fotografije: pixabay.com
Več sto tisoč ljudi po svetu je umrlo zaradi covida-19, a še vedno številni ljudje zanikajo njegovo razsežnost. Znanstveniki so kot odgovor na pandemijo razvili cepiva, tudi že prva poskusna zdravila. Del javnosti pa jim ne zaupa. Kje so razlogi za nezaupanje v znanost, kako naj ta gradi svojo kredibilnost v javnosti in komunicira z njo, kaj lahko stori na tem področju šola? To so vprašanja, o katerih so premišljevali v skupni mesečni oddaji programa Ars Radia Slovenija, Slovenskega sporeda ORF iz Celovca in Radia Trst A. Gostje: dr. Rado Fonda, raziskovalec pri družbi za javnomnenjske raziskave SWG, Hanzi Pogelschek, ravnatelj dvojezične Zvezne trgovske akademije, in dr. Sašo Dolenc, fizik, filozof in komunikator znanosti. Vir fotografije: pixabay.com
V Narodnem muzeju Slovenije so v okviru serije Viri: Gradivo za materialno kulturo Slovencev izdali monografijo Oklepi. Njen avtor je dr. Tomaž Lazar, muzejski svetovalec v Narodnem muzeju Slovenije. Serija Viri je začela izhajati leta 1994. V njej so predstavljeni rezultati raziskav s področja materialne kulture v različnih zgodovinskih obdobjih v Sloveniji. Njen namen je ovrednotiti materialne ostanke iz preteklosti in določiti njihov pomen kot zgodovinskega vira v primerjavi s pisnimi viri. V seriji predstavljajo materialne zbirke, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije, osredotočajo pa se tudi na posamezne vidike materialne kulture Slovencev. Med zbirkami, ki jih hranijo v Narodnem muzeju Slovenije, je tudi zbirka orožja in bojne opreme, ki sodi med osrednje, v javnosti najbolj znane sklope gradiva v omenjenem muzeju. Glede na število eksponatov, njihovo raznovrstnost in zgodovinsko vrednost je zbirka več kot 3500 predmetov gotovo najpomembnejša zaključena celota svoje vrste v Sloveniji. In prav na tej zbirki temelji tudi obširna monografija Oklepi. Avtor je Milan Trobič. Vir fotografije: osebni arhiv
V Narodnem muzeju Slovenije so v okviru serije Viri: Gradivo za materialno kulturo Slovencev izdali monografijo Oklepi. Njen avtor je dr. Tomaž Lazar, muzejski svetovalec v Narodnem muzeju Slovenije. Serija Viri je začela izhajati leta 1994. V njej so predstavljeni rezultati raziskav s področja materialne kulture v različnih zgodovinskih obdobjih v Sloveniji. Njen namen je ovrednotiti materialne ostanke iz preteklosti in določiti njihov pomen kot zgodovinskega vira v primerjavi s pisnimi viri. V seriji predstavljajo materialne zbirke, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije, osredotočajo pa se tudi na posamezne vidike materialne kulture Slovencev. Med zbirkami, ki jih hranijo v Narodnem muzeju Slovenije, je tudi zbirka orožja in bojne opreme, ki sodi med osrednje, v javnosti najbolj znane sklope gradiva v omenjenem muzeju. Glede na število eksponatov, njihovo raznovrstnost in zgodovinsko vrednost je zbirka več kot 3500 predmetov gotovo najpomembnejša zaključena celota svoje vrste v Sloveniji. In prav na tej zbirki temelji tudi obširna monografija Oklepi. Avtor je Milan Trobič. Vir fotografije: osebni arhiv
''Ljudje smo si veliko bolj sorodni z določenimi živalmi, kot so si določene živali sorodne med sabo'' Na eni strani imamo eno vrsto, človeka, na drugi strani pa 7,77 milijona živalskih vrst. To na Zemlji ustvarja radikalno nesimetrijo znotraj vsega živega. Kako to nesimetrijo danes razumeti skozi perspektivo etike živali, kakšen je pomen terminologije, ko govorimo o etiki živali in kako vpliva strah pred smrtjo na določitev pozicije človeka v vsem živem? O tem v pogovoru, ki sta ga pripravili Saška Rakef in Pia Brezavšček ter je nastal v procesu snemanja radijske igre Glas šakala. Uredil ga je Gregor Podlogar, gost pa je bil filozof dr. Tomaž Grušovnik. Foto: Pixabay
''Ljudje smo si veliko bolj sorodni z določenimi živalmi, kot so si določene živali sorodne med sabo'' Na eni strani imamo eno vrsto, človeka, na drugi strani pa 7,77 milijona živalskih vrst. To na Zemlji ustvarja radikalno nesimetrijo znotraj vsega živega. Kako to nesimetrijo danes razumeti skozi perspektivo etike živali, kakšen je pomen terminologije, ko govorimo o etiki živali in kako vpliva strah pred smrtjo na določitev pozicije človeka v vsem živem? O tem v pogovoru, ki sta ga pripravili Saška Rakef in Pia Brezavšček ter je nastal v procesu snemanja radijske igre Glas šakala. Uredil ga je Gregor Podlogar, gost pa je bil filozof dr. Tomaž Grušovnik. Foto: Pixabay
V sklepnem delu letošnje edicije Nacionalnega meseca skupnega branja je v tokratno oddajo, ki jo je pripravil Klemen Markovčič, umestili predavanje dr. Ane Vogrinčič Čepič pod naslovom Zapeljevanje v branje: o pogovarjanju, poučevanju in novodobnih bralnih formatih. Predavanje je kot plenarno vpeljalo strokovni posvet pod naslovom Zapeljevanej v branje ali Kako branje živi na spletu, ki je 8. septembra potekalo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Docentka Ana Vogrinčič Čepič je diplomirala na Filozofski fakulteti (Primerjalna književnost in literarna teorija) in na Fakulteti za družbene vede (Novinarstvo) Univerze v Ljubljani; doktorirala pa na Fakulteti za podiplomski humanistični študij (Antropologija vsakdanjega življenja). Predavateljica z obilo samorefleksije izhaja iz svojih izkušenj, tako iz tistih, ki jih ima kot raziskovalka, kot tistih, ki jih je pridobila kot predavateljica, pa tudi čisto zasebno, kot bralka. Osredotoča se na uvide in spoznanja, ki zadevajo predvsem oblike zapeljevanja in osvajanja knjig. Gre torej za predavanje izkustvenega in ne teoretičnega tipa. Kot viri za predavanja pa so ji služili t. i. bralni intervjuju, tako individualni, kot skupinski, izkušnje iz predavalnic in dela s študenti, nekaj pa tudi fokusni pogovori z osnovnošolci. Skratka, tokrat razmisleki o pomenu branja v širokem kotu.
V sklepnem delu letošnje edicije Nacionalnega meseca skupnega branja je v tokratno oddajo, ki jo je pripravil Klemen Markovčič, umestili predavanje dr. Ane Vogrinčič Čepič pod naslovom Zapeljevanje v branje: o pogovarjanju, poučevanju in novodobnih bralnih formatih. Predavanje je kot plenarno vpeljalo strokovni posvet pod naslovom Zapeljevanej v branje ali Kako branje živi na spletu, ki je 8. septembra potekalo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Docentka Ana Vogrinčič Čepič je diplomirala na Filozofski fakulteti (Primerjalna književnost in literarna teorija) in na Fakulteti za družbene vede (Novinarstvo) Univerze v Ljubljani; doktorirala pa na Fakulteti za podiplomski humanistični študij (Antropologija vsakdanjega življenja). Predavateljica z obilo samorefleksije izhaja iz svojih izkušenj, tako iz tistih, ki jih ima kot raziskovalka, kot tistih, ki jih je pridobila kot predavateljica, pa tudi čisto zasebno, kot bralka. Osredotoča se na uvide in spoznanja, ki zadevajo predvsem oblike zapeljevanja in osvajanja knjig. Gre torej za predavanje izkustvenega in ne teoretičnega tipa. Kot viri za predavanja pa so ji služili t. i. bralni intervjuju, tako individualni, kot skupinski, izkušnje iz predavalnic in dela s študenti, nekaj pa tudi fokusni pogovori z osnovnošolci. Skratka, tokrat razmisleki o pomenu branja v širokem kotu.
Glasbeni pedagogi ugotavljajo, da je zaradi pouka na daljavo zelo upadla pevska kondicija učencev, opažajo tudi izjemen upad zanimanja za petje v šolskih zborih. Po najbolj črnem scenariju bi v desetih letih ostali brez ljubiteljskih pevskih zborov za odrasle. Zato strokovnjaki z Zavoda za šolstvo učiteljem svetujejo, naj mladi pri vsaki uri glasbe pojejo, enako tudi v glasbenih šolah. Te naj mlade usmerjajo tudi v komorno in orkestrsko igro. Kako je epidemija vplivala na dejavnost glasbenih šol, kakšna je glasbena kondicija mladih glasbenikov in baletnikov, kako je z vpisom v glasbene šole v teh negotovih časih? Na ta vprašanja bomo odgovarjali v oddaji Ars humana. Gostje v oddaji so: -\travnateljica glasbene šole Slovenska Bistrica in predsednica Zveze slovenskih glasbenih šol Radmila Bikić Magdić, -\travnateljica Glasbene šole Franca Šturma Magdalena Međeral, -\travnateljica Konservatorija za glasbo in balet Maribor Helena Meško, -\travnateljica zasebne glasbene šole Glasbeni atelje Tartini Vildana Repše, -\tvišja svetovalka za glasbeno umetnost na Zavodu za šolstvo dr. Inge Breznik.
Glasbeni pedagogi ugotavljajo, da je zaradi pouka na daljavo zelo upadla pevska kondicija učencev, opažajo tudi izjemen upad zanimanja za petje v šolskih zborih. Po najbolj črnem scenariju bi v desetih letih ostali brez ljubiteljskih pevskih zborov za odrasle. Zato strokovnjaki z Zavoda za šolstvo učiteljem svetujejo, naj mladi pri vsaki uri glasbe pojejo, enako tudi v glasbenih šolah. Te naj mlade usmerjajo tudi v komorno in orkestrsko igro. Kako je epidemija vplivala na dejavnost glasbenih šol, kakšna je glasbena kondicija mladih glasbenikov in baletnikov, kako je z vpisom v glasbene šole v teh negotovih časih? Na ta vprašanja bomo odgovarjali v oddaji Ars humana. Gostje v oddaji so: -\travnateljica glasbene šole Slovenska Bistrica in predsednica Zveze slovenskih glasbenih šol Radmila Bikić Magdić, -\travnateljica Glasbene šole Franca Šturma Magdalena Međeral, -\travnateljica Konservatorija za glasbo in balet Maribor Helena Meško, -\travnateljica zasebne glasbene šole Glasbeni atelje Tartini Vildana Repše, -\tvišja svetovalka za glasbeno umetnost na Zavodu za šolstvo dr. Inge Breznik.
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je edini visokošolski oddelek v Sloveniji, ki tako s pedagoškim kot z znanstvenoraziskovalnim delom usposablja strokovnjakinje in strokovnjake za primerjalno raziskovanje načinov življenja vsakršnih človeških skupnosti – torej etnologinje in etnologe. Ob osemdesetletnici njegove ustanovitve njegovo preteklost, sedanjost in prihodnost v pogovoru predstavljajo njegovi pedagoški in znanstvenoraziskovalni sodelavci. Gostje oddaje: asistentka Veronika Zavratnik, prof. dr. Mirjam Mencej, prof. dr. Jaka Repič in prof. dr. Rajko Muršič. Oddajo pa je pripravil Ambrož Kvartič.
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je edini visokošolski oddelek v Sloveniji, ki tako s pedagoškim kot z znanstvenoraziskovalnim delom usposablja strokovnjakinje in strokovnjake za primerjalno raziskovanje načinov življenja vsakršnih človeških skupnosti – torej etnologinje in etnologe. Ob osemdesetletnici njegove ustanovitve njegovo preteklost, sedanjost in prihodnost v pogovoru predstavljajo njegovi pedagoški in znanstvenoraziskovalni sodelavci. Gostje oddaje: asistentka Veronika Zavratnik, prof. dr. Mirjam Mencej, prof. dr. Jaka Repič in prof. dr. Rajko Muršič. Oddajo pa je pripravil Ambrož Kvartič.
Literarnemu delu festivala Fabula, ki je potekal maja in junija, je septembra sledil sklop Fabula v teoriji, ki vsako leto na novo izprašuje novo relevantno družbeno temo. Letošnji teoretski program festivala je bil osredotočen na vprašanje "Prihodnost = Privilegij?" in je prinesel dva raznovrstna dogodka "Razpadle države, razgrajene skupnosti?" in "Misliti skupnost prihodnosti?", stikajoč se v relaciji preteklega izkustva, kaj vodi in kaj prinese razpad neke skupnosti, ter širšega premisleka, v kakšnih skupnostih si želimo živeti v prihodnje. "Pred koncem svojih dni sem doživel še zadnje obdobje, namreč Putinovo Rusijo. Sprva sem mislil, da bo ta prometejevski mladi junak kaj spremenil. Seveda ni bil prometejevski junak, temveč stierlitzovski, kagebejevski in stasijevski človek, ki je znova spravil na oblast glavno jedro nekdanje sovjetske moči. Izkušnja, na katero nisem bil pripravljen in zaradi katere ne bi smeli verjeti strokovnjakom, je bil Krimski polotok. Vedno sem zaupal v veliko Rusijo, ki ima veliko talentov in je sposobna z improvizacijo premagovati kaos in odpravljati krize. Nisem bil pripravljen na to, da se bo zgodila bliskovita vojna v obliki aneksije Krima in doneckizacije Ukrajine. Od takrat imam velike težave. Vrnil sem tudi Puškinovo nagrado, ki mi jo je podelil Putin. Od takrat sem več v Ukrajini in opazujem dogajanje kot v Rusiji, in to je vredno obžalovanja." – dr. Karl Schlögel V soboto, 4. septembra, je v Cankarjevem domu potekala razprava Razpadle države, razgrajene skupnosti?, na kateri sta sodelovala dr. Karl Schlögel, nemški filozof, sociolog, zgodovinar in avtor knjige Vonj imperijev, ki je letos izšla pri Beletrini, ter slovenski zgodovinar dr. Jože Pirjevec. V Ars humani smo izbrali nekaj poudarkov iz pogovora, v katerem sta predstavila svoj pogled na razgradnjo skupnosti ter na trideseto obletnico razpada dveh federacij, ki sta zaznamovali politično, družbeno in kulturno zgodovino 20. stoletja: Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. "Nisem ljubil značk. Ampak ko se je Slovenija osamosvojila, sem na svoj avto dal slovensko zastavo s Triglavom. Tako sem bil navdušen. In prepričan, da bomo vzleteli kot avion z letališča. Žal se to ni zgodilo. Tega pa res nisem pričakoval. Trenutka, v katerem živimo, resnično nisem pričakoval. Zelo me žalosti, zelo me vznemirja. Naše elite so nas v nekem smislu izdale. Ne mislim samo današnjih, ampak elite zadnjih 30 let. Kar pa mi vzbuja določen pogum in upanje, je vzpon civilne družbe v Sloveniji." – dr. Jože Pirjevec Sklop "Misliti skupnost prihodnosti?" bo predstavljen v oddaji Razgledi in razmisleki. foto: Pixabay/cmccarthy2001
Literarnemu delu festivala Fabula, ki je potekal maja in junija, je septembra sledil sklop Fabula v teoriji, ki vsako leto na novo izprašuje novo relevantno družbeno temo. Letošnji teoretski program festivala je bil osredotočen na vprašanje "Prihodnost = Privilegij?" in je prinesel dva raznovrstna dogodka "Razpadle države, razgrajene skupnosti?" in "Misliti skupnost prihodnosti?", stikajoč se v relaciji preteklega izkustva, kaj vodi in kaj prinese razpad neke skupnosti, ter širšega premisleka, v kakšnih skupnostih si želimo živeti v prihodnje. "Pred koncem svojih dni sem doživel še zadnje obdobje, namreč Putinovo Rusijo. Sprva sem mislil, da bo ta prometejevski mladi junak kaj spremenil. Seveda ni bil prometejevski junak, temveč stierlitzovski, kagebejevski in stasijevski človek, ki je znova spravil na oblast glavno jedro nekdanje sovjetske moči. Izkušnja, na katero nisem bil pripravljen in zaradi katere ne bi smeli verjeti strokovnjakom, je bil Krimski polotok. Vedno sem zaupal v veliko Rusijo, ki ima veliko talentov in je sposobna z improvizacijo premagovati kaos in odpravljati krize. Nisem bil pripravljen na to, da se bo zgodila bliskovita vojna v obliki aneksije Krima in doneckizacije Ukrajine. Od takrat imam velike težave. Vrnil sem tudi Puškinovo nagrado, ki mi jo je podelil Putin. Od takrat sem več v Ukrajini in opazujem dogajanje kot v Rusiji, in to je vredno obžalovanja." – dr. Karl Schlögel V soboto, 4. septembra, je v Cankarjevem domu potekala razprava Razpadle države, razgrajene skupnosti?, na kateri sta sodelovala dr. Karl Schlögel, nemški filozof, sociolog, zgodovinar in avtor knjige Vonj imperijev, ki je letos izšla pri Beletrini, ter slovenski zgodovinar dr. Jože Pirjevec. V Ars humani smo izbrali nekaj poudarkov iz pogovora, v katerem sta predstavila svoj pogled na razgradnjo skupnosti ter na trideseto obletnico razpada dveh federacij, ki sta zaznamovali politično, družbeno in kulturno zgodovino 20. stoletja: Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. "Nisem ljubil značk. Ampak ko se je Slovenija osamosvojila, sem na svoj avto dal slovensko zastavo s Triglavom. Tako sem bil navdušen. In prepričan, da bomo vzleteli kot avion z letališča. Žal se to ni zgodilo. Tega pa res nisem pričakoval. Trenutka, v katerem živimo, resnično nisem pričakoval. Zelo me žalosti, zelo me vznemirja. Naše elite so nas v nekem smislu izdale. Ne mislim samo današnjih, ampak elite zadnjih 30 let. Kar pa mi vzbuja določen pogum in upanje, je vzpon civilne družbe v Sloveniji." – dr. Jože Pirjevec Sklop "Misliti skupnost prihodnosti?" bo predstavljen v oddaji Razgledi in razmisleki. foto: Pixabay/cmccarthy2001
Kako Rusi gledajo na nas in mi na Ruse? Kakšen je vpliv ruske kulture na evropsko, in obratno? Kaj je v tem kontekstu s pravoslavjem? Kako sta prepletena slovanstvo in slovenstvo? Kaj bo z nami Slovenci v prihodnje? To so le nekatera vprašanja, na katera je odgovoril filozof, akademik doktor Tine Hribar, ki je nedavno izdal knjigo z naslovom Rusko vprašanje: Rusija – Slovenija – Evropa 1821 – 2021.
Kako Rusi gledajo na nas in mi na Ruse? Kakšen je vpliv ruske kulture na evropsko, in obratno? Kaj je v tem kontekstu s pravoslavjem? Kako sta prepletena slovanstvo in slovenstvo? Kaj bo z nami Slovenci v prihodnje? To so le nekatera vprašanja, na katera je odgovoril filozof, akademik doktor Tine Hribar, ki je nedavno izdal knjigo z naslovom Rusko vprašanje: Rusija – Slovenija – Evropa 1821 – 2021.
Literarni zgodovinar, teoretik, urednik, esejist, prevajalec in še marsikaj dr. Tomo Virk je pred kratkim objavil zbirko tehtnih študij z zgovornim naslovom Literatura in etika. V knjigi, objavljeni v zbirki Prišleki pri LUD Literatura, poglobljeno analizira literarna dela iz zelo dolgega časovnega razpona – med drugim Homerjeva epa, Heziodovi pesnitvi, atiško tragedijo, Voltairjevega Kandida, Brate Karamazove Dostojevskega, iz 20. stoletja pa (tudi) romane Ljubljena Tony Morrison, Bralec Bernharda Schlinka in Človeški madež Philipa Rotha. Avtor med drugim ugotavlja, kako se je etična tematika pojavila najprej v literarnih delih, predvsem pa, da literatura lahko senzibilizira bralko in bralca, ko se srečata z drugim, drugo, drugostjo in drugačnostjo v literarnih delih, skratka, da lahko literarna dela omogočajo podoživeti, občutiti in razumeti nekaj, kar je lahko zunaj bralkinega in bralčevega vsakdanjega horizonta. Več o zbirki in njeni tematiki bo avtor povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Literarni zgodovinar, teoretik, urednik, esejist, prevajalec in še marsikaj dr. Tomo Virk je pred kratkim objavil zbirko tehtnih študij z zgovornim naslovom Literatura in etika. V knjigi, objavljeni v zbirki Prišleki pri LUD Literatura, poglobljeno analizira literarna dela iz zelo dolgega časovnega razpona – med drugim Homerjeva epa, Heziodovi pesnitvi, atiško tragedijo, Voltairjevega Kandida, Brate Karamazove Dostojevskega, iz 20. stoletja pa (tudi) romane Ljubljena Tony Morrison, Bralec Bernharda Schlinka in Človeški madež Philipa Rotha. Avtor med drugim ugotavlja, kako se je etična tematika pojavila najprej v literarnih delih, predvsem pa, da literatura lahko senzibilizira bralko in bralca, ko se srečata z drugim, drugo, drugostjo in drugačnostjo v literarnih delih, skratka, da lahko literarna dela omogočajo podoživeti, občutiti in razumeti nekaj, kar je lahko zunaj bralkinega in bralčevega vsakdanjega horizonta. Več o zbirki in njeni tematiki bo avtor povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Britanec Mark Fisher (1968–2017), avtor znamenitega bloga k-punk, ki je med drugim številnim mladim pomagal misliti, kaj neki proizvod popularne kulture pove o nas, ni bil del akademskih krogov, ni bil del intelektualcev, ki so sodili o vsem, bil je kibernetski mislec, ki je svoja razmišljanja o sodobni kulturi in družbi največkrat podajal v digitalnem (medijskem) prostoru. Z nanašanjem na različne reference mu je uspelo ustvariti poseben, teoretsko-publicističen način pisanja, primeren spletu in duhu časa. Mark Fisher, ki je najbolj znan po delu Kapitalistični realizem (zdaj ga lahko beremo v slovenščini), je vplival na številne pisce (tudi pri nas), izzval marsikatero debato oziroma polemiko ter nakazal možnost delovanja in udejstvovanja intelektualca v 21. stoletju. Gosta: Gregor Moder in Muanis Sinanović. Foto: Flickr / Tomislav Medak
Britanec Mark Fisher (1968–2017), avtor znamenitega bloga k-punk, ki je med drugim številnim mladim pomagal misliti, kaj neki proizvod popularne kulture pove o nas, ni bil del akademskih krogov, ni bil del intelektualcev, ki so sodili o vsem, bil je kibernetski mislec, ki je svoja razmišljanja o sodobni kulturi in družbi največkrat podajal v digitalnem (medijskem) prostoru. Z nanašanjem na različne reference mu je uspelo ustvariti poseben, teoretsko-publicističen način pisanja, primeren spletu in duhu časa. Mark Fisher, ki je najbolj znan po delu Kapitalistični realizem (zdaj ga lahko beremo v slovenščini), je vplival na številne pisce (tudi pri nas), izzval marsikatero debato oziroma polemiko ter nakazal možnost delovanja in udejstvovanja intelektualca v 21. stoletju. Gosta: Gregor Moder in Muanis Sinanović. Foto: Flickr / Tomislav Medak
Esej z naslovom Krošnja z neznanimi sadeži je napisala Helena Koder, scenaristka in režiserka, lahko pa dodamo tudi: esejistka, saj je bil ta esej leta 2019 izbran na natečaju revije Literatura, leto pozneje je bila Helena Koder med finalisti za najboljši esej revije Sodobnost. V besedilu se avtorica posveča predvsem poeziji Petra Kolška, pesnika in urednika, ki je umrl leta 2019 in bi letos dopolnil 70. let. Helena Koder sledi vijugam razmisleka o minevanju, poeziji, si postavlja vprašanja in nanje odgovarja, tudi s pomočjo velikih mislecev književnosti in filozofije dokler se ne skuša dotakniti bistvenega. Dodati moramo še opombo o doktorju Borisu Furlanu, omenjenem v eseju: Dr. Boris Furlan se je rodil v Trstu. V času gimnazijskega študija se je učil angleščine pri Jamesu Joyceu, ki je takrat živel v Trstu. Po študiju prava v Parizu, na Dunaju, v Bologni in Zagrebu je zaradi fašističnega preganjanja pobegnil v Ljubljano, kjer se je uveljavil v pravni stroki in kot pomemben slovenski intelektualec. Ob okupaciji je bil obsojen na smrt in s pomočjo britanske obveščevalne službe evakuiran v London, kjer je delal pri jugoslovanski vladi v izgnanstvu. Od leta 1944 je aktivno podpiral partizansko gibanje. Po vojni je postal dekan Pravne fakultete v Ljubljani, a je ohranil kritično distanco do komunističnih oblasti. Obtožen vohunstva, je bil na montiranem Nagodetovem procesu obsojen najprej na smrt, nato na 20 let zapora s prisilnim delom. Zaradi zdravstvenih težav so ga po štirih letih izpustili, umaknil se je v Radovljico, kjer je bil deležen javnega linča, ki so ga izvedli mladinski aktivisti po vodstvom tajne policije. Dogodek ga je strl. Zaradi srčnega popuščanja je nekaj let kasneje umrl. Oddajo Ars humana je uredila Tadeja Krečič, odlomke iz književnih del je bral Gregor Čušin, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, režija: Ana Krauthaker. foto: Pixabay/Smimbipi
Esej z naslovom Krošnja z neznanimi sadeži je napisala Helena Koder, scenaristka in režiserka, lahko pa dodamo tudi: esejistka, saj je bil ta esej leta 2019 izbran na natečaju revije Literatura, leto pozneje je bila Helena Koder med finalisti za najboljši esej revije Sodobnost. V besedilu se avtorica posveča predvsem poeziji Petra Kolška, pesnika in urednika, ki je umrl leta 2019 in bi letos dopolnil 70. let. Helena Koder sledi vijugam razmisleka o minevanju, poeziji, si postavlja vprašanja in nanje odgovarja, tudi s pomočjo velikih mislecev književnosti in filozofije dokler se ne skuša dotakniti bistvenega. Dodati moramo še opombo o doktorju Borisu Furlanu, omenjenem v eseju: Dr. Boris Furlan se je rodil v Trstu. V času gimnazijskega študija se je učil angleščine pri Jamesu Joyceu, ki je takrat živel v Trstu. Po študiju prava v Parizu, na Dunaju, v Bologni in Zagrebu je zaradi fašističnega preganjanja pobegnil v Ljubljano, kjer se je uveljavil v pravni stroki in kot pomemben slovenski intelektualec. Ob okupaciji je bil obsojen na smrt in s pomočjo britanske obveščevalne službe evakuiran v London, kjer je delal pri jugoslovanski vladi v izgnanstvu. Od leta 1944 je aktivno podpiral partizansko gibanje. Po vojni je postal dekan Pravne fakultete v Ljubljani, a je ohranil kritično distanco do komunističnih oblasti. Obtožen vohunstva, je bil na montiranem Nagodetovem procesu obsojen najprej na smrt, nato na 20 let zapora s prisilnim delom. Zaradi zdravstvenih težav so ga po štirih letih izpustili, umaknil se je v Radovljico, kjer je bil deležen javnega linča, ki so ga izvedli mladinski aktivisti po vodstvom tajne policije. Dogodek ga je strl. Zaradi srčnega popuščanja je nekaj let kasneje umrl. Oddajo Ars humana je uredila Tadeja Krečič, odlomke iz književnih del je bral Gregor Čušin, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, režija: Ana Krauthaker. foto: Pixabay/Smimbipi
Unesco je prejšnji teden na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. Nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški so odslej na seznamu svetovne in naravne kulturne dediščine. Bežen pogled na Unescov seznam razkrije, da je na njem 1154 enot, od katerih so jih 3 v zadnjih 12 letih umaknili, 897 enot zaseda kulturni del seznama, 218 naravna čudesa, 39 enot pa spada tako v kulturo kot naravo. Unescov seznam sicer vsebuje znamenitosti v 167 državah. Kaj torej vpis pomeni za Slovenijo, Plečnikovo zapuščino in blagovno znamko ter ljudi, ki živijo s Plečnikom? Ali se bo v prihodnjih letih zaradi vpisa spremenil tudi odnos Slovencev do Plečnikovih del in arhitekture nasploh? Gostje v studiu so: Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine, Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana, Tomaž Štoka, vodja projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.
Unesco je prejšnji teden na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. Nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški so odslej na seznamu svetovne in naravne kulturne dediščine. Bežen pogled na Unescov seznam razkrije, da je na njem 1154 enot, od katerih so jih 3 v zadnjih 12 letih umaknili, 897 enot zaseda kulturni del seznama, 218 naravna čudesa, 39 enot pa spada tako v kulturo kot naravo. Unescov seznam sicer vsebuje znamenitosti v 167 državah. Kaj torej vpis pomeni za Slovenijo, Plečnikovo zapuščino in blagovno znamko ter ljudi, ki živijo s Plečnikom? Ali se bo v prihodnjih letih zaradi vpisa spremenil tudi odnos Slovencev do Plečnikovih del in arhitekture nasploh? Gostje v studiu so: Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine, Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana, Tomaž Štoka, vodja projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.
Tisti, ki ste se v tem odgovoru prepoznali, ste vaše mnenje posredovali na ars@rtvslo.si. Zanimalo nas je, katere Arsove vsebine so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Vaša mnenja smo vključili v oddajo, v kateri je bila gostja odgovorna urednica programa Ars Ingrid Kovač Brus. Oddajo je vodila Lidija Hartman.
Tisti, ki ste se v tem odgovoru prepoznali, ste vaše mnenje posredovali na ars@rtvslo.si. Zanimalo nas je, katere Arsove vsebine so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Vaša mnenja smo vključili v oddajo, v kateri je bila gostja odgovorna urednica programa Ars Ingrid Kovač Brus. Oddajo je vodila Lidija Hartman.
17. julija se v Ljubljani začenja eden izmed največjih mednarodnih zborovskih festivalov, Europa Cantat festival. Na njem bodo sodelovali pevci, skladatelji, zborovodje, instrumentalisti in zborovski založniki, v šestih dneh pa se bo za vse zborovske navdušence zvrstilo veliko koncertov, posebnih projektov in delavnic. Več o pomenu in programu festivala v oddaji pripovedujeta programska vodja festivala Mihela Jagodic, ki je tudi članica odbora Evropske zborovske zveze in skladatelj in zborovodja Damiján Močnik, podpredsednik glasbene komisije festivala Europa Cantat.
17. julija se v Ljubljani začenja eden izmed največjih mednarodnih zborovskih festivalov, Europa Cantat festival. Na njem bodo sodelovali pevci, skladatelji, zborovodje, instrumentalisti in zborovski založniki, v šestih dneh pa se bo za vse zborovske navdušence zvrstilo veliko koncertov, posebnih projektov in delavnic. Več o pomenu in programu festivala v oddaji pripovedujeta programska vodja festivala Mihela Jagodic, ki je tudi članica odbora Evropske zborovske zveze in skladatelj in zborovodja Damiján Močnik, podpredsednik glasbene komisije festivala Europa Cantat.
Kulturolog in filmski zgodovinar dr. Peter Stanković je leta 2013 objavil Zgodovino slovenskega celovečernega igranega filma s podnaslovom Slovenski klasični film (1931-1988) letos pa drugo knjigo s podnaslovom Preporod slovenskega filma (1988-2004). Osemdeseta leta dvajsetega stoletja namreč soglasno veljajo za slaba leta slovenskega filma: kritiki so bili do njega še kako kritični, ogled v kinodvoranah pa je upadel do zares skromnih številk. Leto 1988 je tako morda res leto, ki napoveduje spremembe (in ni arbitrarno). Tistega leta je Damjan Kozole predstavil svoj drugi celovečerec Remington in napovedal nastop mlajše generacije filmarjev, predvsem pa drugačno senzibilnost. Prelomen film je bil zagotovo Babica gre na jug Vincija Vogua Anžlovarja, tej uspešnici pa je sledila še vrsta gledljivih in slogovno izvirnih filmov, med njimi velja omeniti vsaj Ekspres, ekspres Igorja Šterka. Več o fenomenu poosamosvojitvenega slovenskega filma, o njegovih avtorjih, temah in pripovednih prijemih je dr. Stanković povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja
Kulturolog in filmski zgodovinar dr. Peter Stanković je leta 2013 objavil Zgodovino slovenskega celovečernega igranega filma s podnaslovom Slovenski klasični film (1931-1988) letos pa drugo knjigo s podnaslovom Preporod slovenskega filma (1988-2004). Osemdeseta leta dvajsetega stoletja namreč soglasno veljajo za slaba leta slovenskega filma: kritiki so bili do njega še kako kritični, ogled v kinodvoranah pa je upadel do zares skromnih številk. Leto 1988 je tako morda res leto, ki napoveduje spremembe (in ni arbitrarno). Tistega leta je Damjan Kozole predstavil svoj drugi celovečerec Remington in napovedal nastop mlajše generacije filmarjev, predvsem pa drugačno senzibilnost. Prelomen film je bil zagotovo Babica gre na jug Vincija Vogua Anžlovarja, tej uspešnici pa je sledila še vrsta gledljivih in slogovno izvirnih filmov, med njimi velja omeniti vsaj Ekspres, ekspres Igorja Šterka. Več o fenomenu poosamosvojitvenega slovenskega filma, o njegovih avtorjih, temah in pripovednih prijemih je dr. Stanković povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja
Vprašanja, ki si jih ob 30. rojstnem dnevu Slovenije zastavljamo v oddaji: Kje smo, kam gremo, in kam bi morali iti? Naša družba je izjemno pisana, razlikujemo se po starosti, spolu, narodnosti, veri, prepričanjih, a vendar se včasih zdi, da o prihodnosti pri nas in po svetu odločajo zgolj beli moški nad 50 let. Izjeme so silno redke. Zato v oddaji o prihodnosti sprašujemo tiste, ki so v naši državi večinoma popolnoma spregledani – mlade odrasle. Področja, ki so pomembna za prihodnost naše družbe in države, so tako številna, da je v tej oddaji nemogoče nasloviti vsa. Avtorica oddaje Karmen Kogoj Ogris je identificirala tri po njenem mnenju ključna področja, ki prinašajo neznanske izzive, a hkrati lahko sprožajo pozitivne spremembe: to so okolje in trajnostni razvoj, duševno zdravje ter enakopravna in vključujoča družba. Kasneje je premislek naplavil še veliko, heterogeno področje umetnosti. Zato sta nastala dva ločena pogovora. V prvem delu oddaje boste slišali pogovor s tremi mladimi strokovnjakinjami Uršo Leban, Niko Kovač in Niko Tavčar, ki je nastal v radijskem studiu. Nekaj dni pozneje pa se je avtorica oddaje v zavetju ljubljanske Drame pogovarjala še z mladim dramskim igralcem Benjaminom Krnetićem. Oba pogovora dajeta vpogled v svet, ki bi ga moral po mnenju avtorice poznati vsak, ki danes, v tem trenutku, kroji jutrišnjo prihodnost. foto: Pixabay/Graehawk
Vprašanja, ki si jih ob 30. rojstnem dnevu Slovenije zastavljamo v oddaji: Kje smo, kam gremo, in kam bi morali iti? Naša družba je izjemno pisana, razlikujemo se po starosti, spolu, narodnosti, veri, prepričanjih, a vendar se včasih zdi, da o prihodnosti pri nas in po svetu odločajo zgolj beli moški nad 50 let. Izjeme so silno redke. Zato v oddaji o prihodnosti sprašujemo tiste, ki so v naši državi večinoma popolnoma spregledani – mlade odrasle. Področja, ki so pomembna za prihodnost naše družbe in države, so tako številna, da je v tej oddaji nemogoče nasloviti vsa. Avtorica oddaje Karmen Kogoj Ogris je identificirala tri po njenem mnenju ključna področja, ki prinašajo neznanske izzive, a hkrati lahko sprožajo pozitivne spremembe: to so okolje in trajnostni razvoj, duševno zdravje ter enakopravna in vključujoča družba. Kasneje je premislek naplavil še veliko, heterogeno področje umetnosti. Zato sta nastala dva ločena pogovora. V prvem delu oddaje boste slišali pogovor s tremi mladimi strokovnjakinjami Uršo Leban, Niko Kovač in Niko Tavčar, ki je nastal v radijskem studiu. Nekaj dni pozneje pa se je avtorica oddaje v zavetju ljubljanske Drame pogovarjala še z mladim dramskim igralcem Benjaminom Krnetićem. Oba pogovora dajeta vpogled v svet, ki bi ga moral po mnenju avtorice poznati vsak, ki danes, v tem trenutku, kroji jutrišnjo prihodnost. foto: Pixabay/Graehawk
Trideset let samostojnosti Slovenije obeležuje tudi monumentalna izdaja Cankarjeve založbe Temelji slovenstva. Napisali so jo dr. Peter Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in dr. Aleš Gabrič. Prvič v slovenski zgodovini smo lahko priča lastni zgodbi od naselitve Slovanov v 6. stoletju do vstopa Slovenije in Slovencev v Evropsko unijo. Temelji slovenstva se opirajo na dokumente in dokaze neprecenljive dediščine, nekateri so širši javnosti predstavljeni prvič. Slovenci smo tako lahko ponosni na več pojavov, ki jim ni para v evropski zgodovini. Takšno je denimo ustoličevanje vojvod na Gosposvetskem polju, a Temelji slovenstva prinašajo tudi veliko drugih skritih in neznanih podrobnosti slovenske zgodovine. Narod, ki je kljuboval številnim mračnim silnicam in obdobjem zgodovine, ima danes lastno državo, manjšini, jezik in kulturo.
Trideset let samostojnosti Slovenije obeležuje tudi monumentalna izdaja Cankarjeve založbe Temelji slovenstva. Napisali so jo dr. Peter Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in dr. Aleš Gabrič. Prvič v slovenski zgodovini smo lahko priča lastni zgodbi od naselitve Slovanov v 6. stoletju do vstopa Slovenije in Slovencev v Evropsko unijo. Temelji slovenstva se opirajo na dokumente in dokaze neprecenljive dediščine, nekateri so širši javnosti predstavljeni prvič. Slovenci smo tako lahko ponosni na več pojavov, ki jim ni para v evropski zgodovini. Takšno je denimo ustoličevanje vojvod na Gosposvetskem polju, a Temelji slovenstva prinašajo tudi veliko drugih skritih in neznanih podrobnosti slovenske zgodovine. Narod, ki je kljuboval številnim mračnim silnicam in obdobjem zgodovine, ima danes lastno državo, manjšini, jezik in kulturo.
Srečal sem dijaka, ki je govoril, da bi učiteljico poslal na Goli otok, ker mu je dala slabo oceno. Ko sem ga vprašal, ali si predstavlja, kaj je Goli otok, mi je odgovoril, da je to nekakšen otok, kamor se je pošiljalo slabe ljudi. Nekateri politiki in del javnosti pa vidijo v Golem otoku celo rešitev za korupcijo, kar kaže na popolno nedelovanje pravosodnega sistema na Hrvaškem, je povedal hrvaški zgodovinar Martin Previšić. Kako se spominjamo političnega taborišča Goli otok in zakaj ga ne smemo pozabiti? Odgovorom na ti vprašanji se posvečata nedavno izdani deli: pri Mladinski knjigi je izšel prevod obsežne monografije Zgodovina Golega otoka zgodovinarja Martina Previšića, pri Inštitutu Nove revije pa zbornik Goli otok po sedemdesetih letih. Gosta oddaje sta avtor monografije Martin Previšić ter etnolog in kulturni antropolog Božidar Jezernik, eden izmed avtorjev prispevkov v omenjenem zborniku, avtor študij o življenju v koncentracijskih taboriščih, med drugim tudi knjige Goli otok – Titov gulag.
Srečal sem dijaka, ki je govoril, da bi učiteljico poslal na Goli otok, ker mu je dala slabo oceno. Ko sem ga vprašal, ali si predstavlja, kaj je Goli otok, mi je odgovoril, da je to nekakšen otok, kamor se je pošiljalo slabe ljudi. Nekateri politiki in del javnosti pa vidijo v Golem otoku celo rešitev za korupcijo, kar kaže na popolno nedelovanje pravosodnega sistema na Hrvaškem, je povedal hrvaški zgodovinar Martin Previšić. Kako se spominjamo političnega taborišča Goli otok in zakaj ga ne smemo pozabiti? Odgovorom na ti vprašanji se posvečata nedavno izdani deli: pri Mladinski knjigi je izšel prevod obsežne monografije Zgodovina Golega otoka zgodovinarja Martina Previšića, pri Inštitutu Nove revije pa zbornik Goli otok po sedemdesetih letih. Gosta oddaje sta avtor monografije Martin Previšić ter etnolog in kulturni antropolog Božidar Jezernik, eden izmed avtorjev prispevkov v omenjenem zborniku, avtor študij o življenju v koncentracijskih taboriščih, med drugim tudi knjige Goli otok – Titov gulag.
Septembra leta 1944 so nad Ljubljano sestrelili britansko vojaško letalo spitfire. Pilot Peter J. Clark je preživel. 75 let pozneje je arheološka ekipa pod vodstvom predstojnika Oddelka za arheologijo FF Univerze v Ljubljani dr. Andreja Gasparija izkopala ostanke letala, ki so zdaj v Parku vojaške zgodovine v Pivki. O tem podvigu in o letalu spitfire je pred kratkim izšel tudi zbornik z naslovom »Jekleni pozdravi iz zraka«. V oddaji bosta, poleg dr. Gasparija, sodelovala tudi direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič in pilot ter lastnik letalske šole Sašo Knez.
Septembra leta 1944 so nad Ljubljano sestrelili britansko vojaško letalo spitfire. Pilot Peter J. Clark je preživel. 75 let pozneje je arheološka ekipa pod vodstvom predstojnika Oddelka za arheologijo FF Univerze v Ljubljani dr. Andreja Gasparija izkopala ostanke letala, ki so zdaj v Parku vojaške zgodovine v Pivki. O tem podvigu in o letalu spitfire je pred kratkim izšel tudi zbornik z naslovom »Jekleni pozdravi iz zraka«. V oddaji bosta, poleg dr. Gasparija, sodelovala tudi direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič in pilot ter lastnik letalske šole Sašo Knez.
V majski skupni oddaji programa Ars, slovenskega sporeda ORF iz Celovca in Radia Trst A gostimo mednarodno najbolj citiranega slovenskega družbenega geografa Milana Bufona, ki je trenutno znanstveni svetnik Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru. Z urednikom Pavlom Volkom sta se v tržaškem studiu pogovarjala o njegovi najnovejši monografiji Ethnos in topos: družbene spremembe in narodnostna podoba slovenskih krajev na Tržaškem od leta 1910 do leta 2015, ki je izšla pod okriljem založbe Annales in Slovenske Matice. Oddajo je pripravil Pavel Volk.
V majski skupni oddaji programa Ars, slovenskega sporeda ORF iz Celovca in Radia Trst A gostimo mednarodno najbolj citiranega slovenskega družbenega geografa Milana Bufona, ki je trenutno znanstveni svetnik Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru. Z urednikom Pavlom Volkom sta se v tržaškem studiu pogovarjala o njegovi najnovejši monografiji Ethnos in topos: družbene spremembe in narodnostna podoba slovenskih krajev na Tržaškem od leta 1910 do leta 2015, ki je izšla pod okriljem založbe Annales in Slovenske Matice. Oddajo je pripravil Pavel Volk.
Gosta v oddaji Ars humana o Slovenski tiskovni agenciji bosta Alenka Potočnik, novinarka Slovenske tiskovne agencije ter predsednica Sindikata novinarjev Slovenije, in Bojan Veselinovič, direktor STA. Avtor oddaje Marko Golja je v oddajo povabil tudi Janeza Janšo, predsednika Vlade Republike Slovenije, in magistra Uroša Urbanijo, direktorja Urada vlade za komuniciranje. Oba sta se opravičila. V oddaji pa lahko slišite tudi kratki izjavi Ane Kandare, direktorice Radia Študent, in Bojana Budje, vršilca dolžnosti odgovornega urednika časnika Delo. Nikar ne zamudite.
Gosta v oddaji Ars humana o Slovenski tiskovni agenciji bosta Alenka Potočnik, novinarka Slovenske tiskovne agencije ter predsednica Sindikata novinarjev Slovenije, in Bojan Veselinovič, direktor STA. Avtor oddaje Marko Golja je v oddajo povabil tudi Janeza Janšo, predsednika Vlade Republike Slovenije, in magistra Uroša Urbanijo, direktorja Urada vlade za komuniciranje. Oba sta se opravičila. V oddaji pa lahko slišite tudi kratki izjavi Ane Kandare, direktorice Radia Študent, in Bojana Budje, vršilca dolžnosti odgovornega urednika časnika Delo. Nikar ne zamudite.
Znanstvenoraziskovalni center SAZU je v štiridesetih letih postal vodilno raziskovalno in izobraževalno središče na področju humanistike in družboslovja. Več kot 300 raziskovalcev deluje na 18-ih inštitutih. Njihovi izjemni dosežki so cenjeni tudi v mednarodnem okolju. Premišljevali bomo, kako ZRC SAZU pomaga bolje razumeti dogajanje v družbi, kulturi, naravi doma in v svetu. Z direktorjem ZRC SAZU dr. Otom Lutharjem, upokojenim raziskovalcem dr. Janezom Dularjem, predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Kozmo Ahačičem in raziskovalko dr. Leo Kuhar se bomo na kratko ozrli v zgodovino, v središču pogovora pa bodo izzivi, pred katerimi je institucija.
Znanstvenoraziskovalni center SAZU je v štiridesetih letih postal vodilno raziskovalno in izobraževalno središče na področju humanistike in družboslovja. Več kot 300 raziskovalcev deluje na 18-ih inštitutih. Njihovi izjemni dosežki so cenjeni tudi v mednarodnem okolju. Premišljevali bomo, kako ZRC SAZU pomaga bolje razumeti dogajanje v družbi, kulturi, naravi doma in v svetu. Z direktorjem ZRC SAZU dr. Otom Lutharjem, upokojenim raziskovalcem dr. Janezom Dularjem, predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Kozmo Ahačičem in raziskovalko dr. Leo Kuhar se bomo na kratko ozrli v zgodovino, v središču pogovora pa bodo izzivi, pred katerimi je institucija.
Zavod Krasen Kras je letos marca izdal prevod dela Carla Marchesettija Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine iz leta 1903. Knjiga je še danes kljub starosti temeljni zapis o kraških, posoških in istrskih gradiščih. S starinskim jezikom je bila pravi izziv za prevajalca, arheologa mag. Radovana Cunjo in njegovega očeta Leandra, ki je prevod po Radovanovi smrti pregledal in vsebinsko dopolnil. Arheolog mag. Miha Mlinar je s pregledom in koristnimi predlogi sooblikoval besedilo. Prevod knjige so izdali zaradi njegove izjemne vrednosti, da bi ga dopolnili, so številnim skicam in risbam dodali lidarske posnetke gradišč, ki jih je obdelal in opisal arheolog Jošt Hobič. Monografijo zaokrožujejo lepe barvne risbe Josipa Korošca. Priloga k monografiji je topografska karta prazgodovinskih gradišč Julijske krajine, ki zajema več kot 400 gradišč z območja Krasa, Posočja, Primorske in Istre. Karto je prevedla Nadja Adam. Sicer pa ima omenjeno monografsko delo 248 strani in številne priloge; je nekoliko posodobljeno, čeprav so tako pri prevodu kot topografski karti upoštevali izvirnik. Lično celostno podobo knjige s trdimi platnicami, naslovnico in topografsko karto je izdelala oblikovalka Ana Hawlina. Več o prevodu te pomembne knjige pa v današnji oddaji Ars humana, njen avtor je Milan Trobič.
Zavod Krasen Kras je letos marca izdal prevod dela Carla Marchesettija Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine iz leta 1903. Knjiga je še danes kljub starosti temeljni zapis o kraških, posoških in istrskih gradiščih. S starinskim jezikom je bila pravi izziv za prevajalca, arheologa mag. Radovana Cunjo in njegovega očeta Leandra, ki je prevod po Radovanovi smrti pregledal in vsebinsko dopolnil. Arheolog mag. Miha Mlinar je s pregledom in koristnimi predlogi sooblikoval besedilo. Prevod knjige so izdali zaradi njegove izjemne vrednosti, da bi ga dopolnili, so številnim skicam in risbam dodali lidarske posnetke gradišč, ki jih je obdelal in opisal arheolog Jošt Hobič. Monografijo zaokrožujejo lepe barvne risbe Josipa Korošca. Priloga k monografiji je topografska karta prazgodovinskih gradišč Julijske krajine, ki zajema več kot 400 gradišč z območja Krasa, Posočja, Primorske in Istre. Karto je prevedla Nadja Adam. Sicer pa ima omenjeno monografsko delo 248 strani in številne priloge; je nekoliko posodobljeno, čeprav so tako pri prevodu kot topografski karti upoštevali izvirnik. Lično celostno podobo knjige s trdimi platnicami, naslovnico in topografsko karto je izdelala oblikovalka Ana Hawlina. Več o prevodu te pomembne knjige pa v današnji oddaji Ars humana, njen avtor je Milan Trobič.
Zamenite mi glavo je naslov antologije slovenske punk poezije. Uredil jo je pesnik in esejist Esad Babačić, spremno besedo je napisal novinar in sociolog Ali Žerdin, gost v oddaji. Skratka, če doslej ob punku niste pomislili na poezijo, boste ob poslušanju oddaje morda spremenili mnenje, zagotovo pa boste precej izvedeli o punku. Z Alijem Žerdinom se pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite!
Zamenite mi glavo je naslov antologije slovenske punk poezije. Uredil jo je pesnik in esejist Esad Babačić, spremno besedo je napisal novinar in sociolog Ali Žerdin, gost v oddaji. Skratka, če doslej ob punku niste pomislili na poezijo, boste ob poslušanju oddaje morda spremenili mnenje, zagotovo pa boste precej izvedeli o punku. Z Alijem Žerdinom se pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite!
Kako delo filmskih ustvarjalcev okreva po lanski blokadi izplačevanja sredstev in kaj to zanje pomeni v prihodnje? Kaj prinaša nov zakon o Slovenskem filmskem centru in napovedano združevanje organizacij? Pod kakšnimi pogoji bodo lahko znova obratovali kinematografi, ali bo se bodo, če bodo lahko prodali samo 10 vstopnic na predstavo, vsi sploh odprli, in ali bodo platforme videa na zahtevo tudi v prihodnje igrale tako pomembno vlogo, kot med epidemijo, nam bodo povedali gostje tokratne oddaje Ars humana: Matevž Luzar, predsednik društva slovenskih režiserjev, producentka Ida Weiss in Jure Matičič, predsednik Art kino mreže Slovenije. Oddajo je pripravila Tina Poglajen.
Kako delo filmskih ustvarjalcev okreva po lanski blokadi izplačevanja sredstev in kaj to zanje pomeni v prihodnje? Kaj prinaša nov zakon o Slovenskem filmskem centru in napovedano združevanje organizacij? Pod kakšnimi pogoji bodo lahko znova obratovali kinematografi, ali bo se bodo, če bodo lahko prodali samo 10 vstopnic na predstavo, vsi sploh odprli, in ali bodo platforme videa na zahtevo tudi v prihodnje igrale tako pomembno vlogo, kot med epidemijo, nam bodo povedali gostje tokratne oddaje Ars humana: Matevž Luzar, predsednik društva slovenskih režiserjev, producentka Ida Weiss in Jure Matičič, predsednik Art kino mreže Slovenije. Oddajo je pripravila Tina Poglajen.
Ob začetku pandemije so se zaprle knjigarne, knjižnice in društva. Založniki in knjigotržci so se po desetletju krčenja trga soočili z nepredstavljivim izzivom: preživeti zaprtje knjigarn in javnega življenja. Leto dni pozneje lahko z zadržki ugotavljamo, da je red knjige preživel tudi to apokalipso. V skupni oddaji Radia Slovenija, slovenskega uredništva ORF in Radia RAI Trst preverjamo, kako so zaprtje doživljali v zadrugi Goriška Mohorjeva, Mohorjevi založbi v Celovcu in kaj se je medtem dogajalo na slovenskem knjižnem tržišču? Gostje skupne oddaje so predsednica zadruge Goriške Mohorjeve družbe Franka Žgavec, urednik Mohorjeve založbe v Celovcu Adrian Kert in profesor založniških študij, literarni urednik ter pisatelj dr. Andrej Blatnik. "Od leta 1991 je število izdanih naslovov naraslo za trikrat, število Slovencev pa ne. Tukaj se skriva nevarnost pretiranega navdušenja nad spletnim nakupovanjem kot nadomestkom nakupovanja v knjigarni. Rad citiram Slavoja Žižka, ki je najuspešnejši slovenski avtor v tujini. Pravi, da sovraži knjigarne. Na spletu namreč kupi tisto knjigo, ki jo želi, v knjigrni pa še dvajset drugih, ki jih prej ni nameraval ... S kupovanjem po spletu je tako, da ne počnemo nujno tega, kar pravzaprav kupvanje knjig je: širjenje obzorij in odpiranje vrat do pokrajin, za katere sploh nismo vedeli, da obstajajo," je dejal dr Andrej Blatnik.
Ob začetku pandemije so se zaprle knjigarne, knjižnice in društva. Založniki in knjigotržci so se po desetletju krčenja trga soočili z nepredstavljivim izzivom: preživeti zaprtje knjigarn in javnega življenja. Leto dni pozneje lahko z zadržki ugotavljamo, da je red knjige preživel tudi to apokalipso. V skupni oddaji Radia Slovenija, slovenskega uredništva ORF in Radia RAI Trst preverjamo, kako so zaprtje doživljali v zadrugi Goriška Mohorjeva, Mohorjevi založbi v Celovcu in kaj se je medtem dogajalo na slovenskem knjižnem tržišču? Gostje skupne oddaje so predsednica zadruge Goriške Mohorjeve družbe Franka Žgavec, urednik Mohorjeve založbe v Celovcu Adrian Kert in profesor založniških študij, literarni urednik ter pisatelj dr. Andrej Blatnik. "Od leta 1991 je število izdanih naslovov naraslo za trikrat, število Slovencev pa ne. Tukaj se skriva nevarnost pretiranega navdušenja nad spletnim nakupovanjem kot nadomestkom nakupovanja v knjigarni. Rad citiram Slavoja Žižka, ki je najuspešnejši slovenski avtor v tujini. Pravi, da sovraži knjigarne. Na spletu namreč kupi tisto knjigo, ki jo želi, v knjigrni pa še dvajset drugih, ki jih prej ni nameraval ... S kupovanjem po spletu je tako, da ne počnemo nujno tega, kar pravzaprav kupvanje knjig je: širjenje obzorij in odpiranje vrat do pokrajin, za katere sploh nismo vedeli, da obstajajo," je dejal dr Andrej Blatnik.
Tokrat govorimo o prenovi Žičke kartuzije in ohranjanju kulturne dediščine. Gre za prenovo preostankov ostankov najstarejše kartuzije od štirih pri nas v državi, na Štajerskem v občini Slovenske Konjice, hkrati pa historično prve zunaj romanskega sveta – desetletje nazaj se je v teh krajih beležilo 850 let prihoda katoliškega, kontemplativnega reda kartuzijancev v ta prostor. Od ukinitve samostanov pod cesarjem Jožefom II. na začetku leta 1782 je nekoč najpomembnejša kartuzija severno in vzhodno od Alp začela propadati kot samostanski kompleks. V pogovoru smo soočili različne modele, ali bolje, paradigme koncepta prenove prvovrstne kulturne dediščine, na katere je najbolj odmevno opozorila okrogla miza v organizaciji Umetnostno-zgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU sredi marca. In jubilejna, 70-ta številka revije Umetnostna kronika, ki jo je uredila dr. Mija Oter Gorenčič, umetnostna zgodovinarka in predstojnica inštituta. V pogovoru so sodelovali še konservator prenove s celjske območne enote ZVKDS, Matija Plevnik, po izobrazbi umetn.zgodovinar, doc. Rok Žnidaršič, arhitekt UL-FA, biro Medprostor, avtor lani sprejetega projekta prenove kartuzije, in izr.prof.dr. Igor Sapač, umetnostni zgodovinar in arhitekt z Univerze v Mariboru, kastelolog, sicer pa poznavalec preteklosti konservatorstva. Vsi štirje so tudi avtorji prispevkov v reviji tematski številki 70 Umetnostne kronike. fotografija: Žička kartuzija na podobi iz 1730/Wikipedija
Tokrat govorimo o prenovi Žičke kartuzije in ohranjanju kulturne dediščine. Gre za prenovo preostankov ostankov najstarejše kartuzije od štirih pri nas v državi, na Štajerskem v občini Slovenske Konjice, hkrati pa historično prve zunaj romanskega sveta – desetletje nazaj se je v teh krajih beležilo 850 let prihoda katoliškega, kontemplativnega reda kartuzijancev v ta prostor. Od ukinitve samostanov pod cesarjem Jožefom II. na začetku leta 1782 je nekoč najpomembnejša kartuzija severno in vzhodno od Alp začela propadati kot samostanski kompleks. V pogovoru smo soočili različne modele, ali bolje, paradigme koncepta prenove prvovrstne kulturne dediščine, na katere je najbolj odmevno opozorila okrogla miza v organizaciji Umetnostno-zgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU sredi marca. In jubilejna, 70-ta številka revije Umetnostna kronika, ki jo je uredila dr. Mija Oter Gorenčič, umetnostna zgodovinarka in predstojnica inštituta. V pogovoru so sodelovali še konservator prenove s celjske območne enote ZVKDS, Matija Plevnik, po izobrazbi umetn.zgodovinar, doc. Rok Žnidaršič, arhitekt UL-FA, biro Medprostor, avtor lani sprejetega projekta prenove kartuzije, in izr.prof.dr. Igor Sapač, umetnostni zgodovinar in arhitekt z Univerze v Mariboru, kastelolog, sicer pa poznavalec preteklosti konservatorstva. Vsi štirje so tudi avtorji prispevkov v reviji tematski številki 70 Umetnostne kronike. fotografija: Žička kartuzija na podobi iz 1730/Wikipedija
Zvonovi vzbujajo v ljudeh zelo različne odzive, nekaterim pomeni njihov glas pravo pesem življenja, brez katere si ne morejo predstavljati vsakdanjika in praznika, za druga pa so zelo moteč element in jih zvonjenje moti in jim je zoprno. Resda dandanes zvonovi niso več prevladujoči, saj se stopnja nasičenosti z najrazličnejšimi zvoki iz leta v leto povečuje. Vendar pa ostaja pesem, zvonjenje zvonov, še vedno prepoznaven element urbane krajine. Najbrž se pri tem le redko vprašamo, iz kakšnih materialov so zvonovi narejeni, kdo jih izdeluje in kakšna je tehnologija izdelave? Ko se teh vprašanj lotimo, pa vidimo, da gre za zelo pomemben del livarstva, ki ga imenujejo zvonolivarstvo. Prve začetke livarstva pri nas lahko najdemo že v obdobju koliščarjev, tri tisoč let pred našim štetjem, ki so se ukvarjali tudi z metalurgijo. Izdelovanje zvonov pa je seveda precej mlajše, pri nas se je razvilo posebno v srednjem veku. Na Slovenskem so bili prvi livarji in izdelovalci zvonov z območja severne Italije. Takrat dobimo zvonolivarne v Celju, Bohinjski Bistrici, Gorici, Kopru in tudi v Celovcu. O zvonarstvu bomo govorili v ponovitvi oddaje ARS humana, ki jo je pripravil Milan Trobič.
Zvonovi vzbujajo v ljudeh zelo različne odzive, nekaterim pomeni njihov glas pravo pesem življenja, brez katere si ne morejo predstavljati vsakdanjika in praznika, za druga pa so zelo moteč element in jih zvonjenje moti in jim je zoprno. Resda dandanes zvonovi niso več prevladujoči, saj se stopnja nasičenosti z najrazličnejšimi zvoki iz leta v leto povečuje. Vendar pa ostaja pesem, zvonjenje zvonov, še vedno prepoznaven element urbane krajine. Najbrž se pri tem le redko vprašamo, iz kakšnih materialov so zvonovi narejeni, kdo jih izdeluje in kakšna je tehnologija izdelave? Ko se teh vprašanj lotimo, pa vidimo, da gre za zelo pomemben del livarstva, ki ga imenujejo zvonolivarstvo. Prve začetke livarstva pri nas lahko najdemo že v obdobju koliščarjev, tri tisoč let pred našim štetjem, ki so se ukvarjali tudi z metalurgijo. Izdelovanje zvonov pa je seveda precej mlajše, pri nas se je razvilo posebno v srednjem veku. Na Slovenskem so bili prvi livarji in izdelovalci zvonov z območja severne Italije. Takrat dobimo zvonolivarne v Celju, Bohinjski Bistrici, Gorici, Kopru in tudi v Celovcu. O zvonarstvu bomo govorili v ponovitvi oddaje ARS humana, ki jo je pripravil Milan Trobič.
Pandemija je pošteno zmešala strene celi vrsti poklicev in služb, šolsko srenjo pa je spričo izmeničnega in ponavljajočega se odprtja oziroma zaprtja izobraževalnih prostorov postavila pred posebne izzive. Kako se pedagogi odzivajo na učne in pedagoške zahteve koronadobe, je vsebinsko jedro skupne mesečne oddaje programa Ars Radia Slovenija, Slovenskega sporeda ORF iz Celovca in Radia Trst A. V tržaskem studiu je gostovala poverjenica Sindikata slovenske šole, Katja Pasarit, iz ljubljanskega studia se je oglasala predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko Univerze v Ljubljani, Klara Skubic Ermenc, iz Celovca pa je bil povezan ravnatelj Evropske ljudske sole v Smihelu nad Pliberkom, Danilo Katz. Pogovor vodi urednik Radia Trst A Pavel Volk.
Pandemija je pošteno zmešala strene celi vrsti poklicev in služb, šolsko srenjo pa je spričo izmeničnega in ponavljajočega se odprtja oziroma zaprtja izobraževalnih prostorov postavila pred posebne izzive. Kako se pedagogi odzivajo na učne in pedagoške zahteve koronadobe, je vsebinsko jedro skupne mesečne oddaje programa Ars Radia Slovenija, Slovenskega sporeda ORF iz Celovca in Radia Trst A. V tržaskem studiu je gostovala poverjenica Sindikata slovenske šole, Katja Pasarit, iz ljubljanskega studia se je oglasala predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko Univerze v Ljubljani, Klara Skubic Ermenc, iz Celovca pa je bil povezan ravnatelj Evropske ljudske sole v Smihelu nad Pliberkom, Danilo Katz. Pogovor vodi urednik Radia Trst A Pavel Volk.
Gosta Marka Golje v oddaji Ars humana sta Inga Remeta, predsednica Asociacije, in Tadej Meserko, strokovni vodja Asociacije, skratka, tistega društva, ki si že dolga leta prizadeva za boljše pogoje za profesionalno delovanje nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, brez katerih bi bili sodobna slovenska kultura in umetnost bistveno siromašnejši. Nikar ne zamudite.
Gosta Marka Golje v oddaji Ars humana sta Inga Remeta, predsednica Asociacije, in Tadej Meserko, strokovni vodja Asociacije, skratka, tistega društva, ki si že dolga leta prizadeva za boljše pogoje za profesionalno delovanje nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, brez katerih bi bili sodobna slovenska kultura in umetnost bistveno siromašnejši. Nikar ne zamudite.
Andrej Stopar se je na delo v ameriškem dopisništvu dobro pripravil. Vprašanja je zastavil praktično vsem, ki so v preteklosti za različne medije poročali iz Združenih držav. Ko je prispel v Wasington, je ugotovil, da Amerike, o kateri so mu pripovedovali predhodniki, ni več. Pred začetkom epidemije se je podal na raziskovanje družbe in ugotovitve zapisoval za spletno stran MMC in časnik Večer. Drobne zgodbe, portrete ameriškega vsakdana in analize političnih spletk, je zbral v knjigi Ameriški Rubikon. Z njo orisuje tektonske družbene spremembe, ki so nastale v borih štirih letih predsedovanja enega najbolj nenavadnih predsednikov v zgodovini ZDA. Ali kot zapiše dr. Andej Stopar: "Trumpu je uspelo spremeniti razumevanje zakona in pravil igre. Odprla se je Pandorina skrinjica in spreminja se vse. Nekateri pravijo, da do neprepoznavnosti. Večina pa išče znano v neznanem." foto: Goran Dekleva
Andrej Stopar se je na delo v ameriškem dopisništvu dobro pripravil. Vprašanja je zastavil praktično vsem, ki so v preteklosti za različne medije poročali iz Združenih držav. Ko je prispel v Wasington, je ugotovil, da Amerike, o kateri so mu pripovedovali predhodniki, ni več. Pred začetkom epidemije se je podal na raziskovanje družbe in ugotovitve zapisoval za spletno stran MMC in časnik Večer. Drobne zgodbe, portrete ameriškega vsakdana in analize političnih spletk, je zbral v knjigi Ameriški Rubikon. Z njo orisuje tektonske družbene spremembe, ki so nastale v borih štirih letih predsedovanja enega najbolj nenavadnih predsednikov v zgodovini ZDA. Ali kot zapiše dr. Andej Stopar: "Trumpu je uspelo spremeniti razumevanje zakona in pravil igre. Odprla se je Pandorina skrinjica in spreminja se vse. Nekateri pravijo, da do neprepoznavnosti. Večina pa išče znano v neznanem." foto: Goran Dekleva
Tradicionalna bienalna pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane, ki do 11. aprila poteka v Cankarjevem domu v Ljubljani, predstavlja prerez nove arhitekture v zadnjih dveh letih. Na že deseti razstavi Arhitektura inventura več kot 150 avtorjev prikazuje 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. foto: Društvo arhitektov Ljubljane
Tradicionalna bienalna pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane, ki do 11. aprila poteka v Cankarjevem domu v Ljubljani, predstavlja prerez nove arhitekture v zadnjih dveh letih. Na že deseti razstavi Arhitektura inventura več kot 150 avtorjev prikazuje 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. foto: Društvo arhitektov Ljubljane
V času epidemije COVID 19 so zaradi karantene mnogi ljudje ostali brez osebnih stikov, nekateri odnosi so bili oteženi ali celo prekinjeni. Tokratna Ars humana je zato posvečena medosebnim odnosom med epidemijo. Zastavlja si aktualno vprašanje: Kaj se zgodi, če nam je odvzeta možnost za vzpostavljanje in vzdrževanje odnosov? Izhodišče oddaje je misel antropologinje in pedagoginje doktorice Ane Krajnc, ki je v eni svojih knjig zapisala: »Osebnostno se človek razvija vse življenje. Zato so mu potrebni medosebni odnosi. V odnosu naletimo na mejo. V osamljenosti se osebnostno ne razvijamo. Razlijemo se v mlakužo, kot voda brez posode. Lahko celo izgubimo občutek za realnost, ker se nam kriteriji za vedenje zabrišejo in zbledijo«. O vprašanjih, ki jih ta misel sproža, se je avtorica oddaje Karmen Kogoj Ogris pogovarjala s Katarino Kompan Erzar, Tomažem Erzarjem in Gregorjem Žvelcem. Doktorica Katarina Kompan Erzar je profesorica za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti v Ljubljani ter predavateljica na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda in Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Doktor Tomaž Erzar je izredni profesor za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti v Ljubljani in koordinator doktorskega študija za to področje. Doktor Gregor Žvelc je izredni profesor za klinično psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vsi sogovorniki so tudi psihoterapevti. foto: Pixabay/congerdesign
V času epidemije COVID 19 so zaradi karantene mnogi ljudje ostali brez osebnih stikov, nekateri odnosi so bili oteženi ali celo prekinjeni. Tokratna Ars humana je zato posvečena medosebnim odnosom med epidemijo. Zastavlja si aktualno vprašanje: Kaj se zgodi, če nam je odvzeta možnost za vzpostavljanje in vzdrževanje odnosov? Izhodišče oddaje je misel antropologinje in pedagoginje doktorice Ane Krajnc, ki je v eni svojih knjig zapisala: »Osebnostno se človek razvija vse življenje. Zato so mu potrebni medosebni odnosi. V odnosu naletimo na mejo. V osamljenosti se osebnostno ne razvijamo. Razlijemo se v mlakužo, kot voda brez posode. Lahko celo izgubimo občutek za realnost, ker se nam kriteriji za vedenje zabrišejo in zbledijo«. O vprašanjih, ki jih ta misel sproža, se je avtorica oddaje Karmen Kogoj Ogris pogovarjala s Katarino Kompan Erzar, Tomažem Erzarjem in Gregorjem Žvelcem. Doktorica Katarina Kompan Erzar je profesorica za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti v Ljubljani ter predavateljica na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda in Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Doktor Tomaž Erzar je izredni profesor za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti v Ljubljani in koordinator doktorskega študija za to področje. Doktor Gregor Žvelc je izredni profesor za klinično psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vsi sogovorniki so tudi psihoterapevti. foto: Pixabay/congerdesign
Četrt stoletja po Koroškem plebiscitu in leto dni po koncu druge svetovne vojne se je v etru avstrijske radiotelevizije ORF prvič slišala slovenska beseda. 6. januarja 1946 je bilo moč slišati neposreden prenos nemško-slovenske kulturne prireditve iz Borovelj in ta dan štejejo za rojstvo Slovenskega sporeda ORF. Iz petminutnih slovenskih oddaj se je slovenski spored ORF v 75 letih razvil v pomebnega igralca na medijskem trgu s celodnevnim radijskim programom, enourno tedensko televizijsko oddajo in ažurno spletno stranjo v obeh deželnih jezikih. Kaj čaka slovensko besedo v času tektonskih medijskih sprememb? Oddajo je pripravil Miha Pasterk. foto: ORF
Četrt stoletja po Koroškem plebiscitu in leto dni po koncu druge svetovne vojne se je v etru avstrijske radiotelevizije ORF prvič slišala slovenska beseda. 6. januarja 1946 je bilo moč slišati neposreden prenos nemško-slovenske kulturne prireditve iz Borovelj in ta dan štejejo za rojstvo Slovenskega sporeda ORF. Iz petminutnih slovenskih oddaj se je slovenski spored ORF v 75 letih razvil v pomebnega igralca na medijskem trgu s celodnevnim radijskim programom, enourno tedensko televizijsko oddajo in ažurno spletno stranjo v obeh deželnih jezikih. Kaj čaka slovensko besedo v času tektonskih medijskih sprememb? Oddajo je pripravil Miha Pasterk. foto: ORF
V Sloveniji izobražujemo preveč družboslovcev, humanistov in umetnikov, primanjkuje pa diplomantov s področij zdravstva in tehnike. Gospodarstveniki in politični odločevalci vse odločneje zahtevajo prilagoditev izobraževanja povpraševanju na trgu dela in strateški premislek o številu vpisnih mest na visokošolskih študijskih programih. Kako se na te pozive odzivajo na umetniških akademijah in v največji humanistični visokošolski ustanovi ter študenti, v oddaji pojasnjujejo dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Roman Kuhar, dekan Akademije za glasbo Marko Vatovec, dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Tomaž Gubenšek, oblikovalka, visokošolska učiteljica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje dr. Barbara Predan ter predsednik Študentske organizacije Klemen Peran. foto: Pixabay/Skitterphoto
V Sloveniji izobražujemo preveč družboslovcev, humanistov in umetnikov, primanjkuje pa diplomantov s področij zdravstva in tehnike. Gospodarstveniki in politični odločevalci vse odločneje zahtevajo prilagoditev izobraževanja povpraševanju na trgu dela in strateški premislek o številu vpisnih mest na visokošolskih študijskih programih. Kako se na te pozive odzivajo na umetniških akademijah in v največji humanistični visokošolski ustanovi ter študenti, v oddaji pojasnjujejo dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Roman Kuhar, dekan Akademije za glasbo Marko Vatovec, dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Tomaž Gubenšek, oblikovalka, visokošolska učiteljica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje dr. Barbara Predan ter predsednik Študentske organizacije Klemen Peran. foto: Pixabay/Skitterphoto
Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta letos prejela pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili so tudi šest nagrad Prešernovega sklada za izstopajoče dosežke zadnjih treh let. Kdo so od bllizu letošnji lavreati, kaj jih žene in vznemirja, kako razmišljajo o svetu in ustvarjanju?
Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta letos prejela pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili so tudi šest nagrad Prešernovega sklada za izstopajoče dosežke zadnjih treh let. Kdo so od bllizu letošnji lavreati, kaj jih žene in vznemirja, kako razmišljajo o svetu in ustvarjanju?
Radio Študent je od svojega nastanka 9. maja 1969 sinonim za alternativno kulturo in medijsko ustvarjalnost. Kakšna je njegova sedanjost in kakšna bo lahko njegova prihodnost, lahko izveste v oddaji Ars humana. Marko Golja se je v živo pogovarjal z Ano Kandare, direktorico Radia Študent, Klemnom Petkom, predsednikom Predsedstva Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in Rastom Pahorjem, kriznim govorcem Radia Študent. Vabljeni k poslušanju.
Radio Študent je od svojega nastanka 9. maja 1969 sinonim za alternativno kulturo in medijsko ustvarjalnost. Kakšna je njegova sedanjost in kakšna bo lahko njegova prihodnost, lahko izveste v oddaji Ars humana. Marko Golja se je v živo pogovarjal z Ano Kandare, direktorico Radia Študent, Klemnom Petkom, predsednikom Predsedstva Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in Rastom Pahorjem, kriznim govorcem Radia Študent. Vabljeni k poslušanju.
Konec lanskega leta je akademikinja Renata Salecl v zbirki Kultura (pri Mladinski knjigi) objavila študijo z naslovom Strast do nevednosti in s podnaslovom Kdaj in zakaj ne želimo vedeti. Čeprav je naslov študije presenetljiv, pa avtorica predstavi vrsto življenjskih situacij in teoretskih interpretacij, v katerih je nevednost priročen izhod ali preprosta rešitev. Več o tematiki je avtorica povedala v oddaji, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.
Konec lanskega leta je akademikinja Renata Salecl v zbirki Kultura (pri Mladinski knjigi) objavila študijo z naslovom Strast do nevednosti in s podnaslovom Kdaj in zakaj ne želimo vedeti. Čeprav je naslov študije presenetljiv, pa avtorica predstavi vrsto življenjskih situacij in teoretskih interpretacij, v katerih je nevednost priročen izhod ali preprosta rešitev. Več o tematiki je avtorica povedala v oddaji, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.
Na prvi dan zimskega izpitnega obdobja v tem študijskem letu v oddaji Ars humana gostimo rektorja Univerze v Ljubljani dr. Igorja Papiča. Nekonvencionalnega tehnika – kot sebe opisuje dr. Papič – z občutkom za humanizem in družboslovje, pri opravljanju nalog rektorja, profesorja in raziskovalca vodijo vrednote: svoboda, vrednost posameznika, odgovornost do skupnosti in strpnost do drugih. Zato njegovo pismo, v katerem je kot prvi visokošolski učitelj javno opozoril na negativne posledice popolnega zaprtja visokošolskih zavodov v pandemiji covida-19, ni presenečenje. Med drugim je zapisal, da je ogroženo izobraževanje celotne generacije študentov in da vrednote znanja ni na obzorju odločevalcev. Kmalu po tem odmevnem pismu je vlada objavila dopolnjeni načrt sproščanja ukrepov ob zmanjševanju števila okužb z novim koronavirusom, in v njem določila, da se bodo v rdeči fazi lahko študenti vrnili na fakultete, da opravijo nujne laboratorijske vaje in druge individualne obveznosti. Želja dr. Papiča je, da bi se to zgodilo že v zadnjem tednu januarja. Komaj čakamo da pridemo v rdečo fazo, da bodo lahko študentke in študenti opravili nujne obveznosti za prvi semester. Po izpitnem obdobju se bo začel novi semester, študentke in študenti bodo imeli nove obveznosti. Ni preprosto kar tako dodajati izpite študentom za nazaj. To bo precejšen organizacijski zalogaj za fakultete in tudi dodatna obremenitev za študente. Mi bomo naredili vse, da naši študentke in študenti ne izgubijo letnika študija. Če se bo epidemija umirila, se bodo študentke in študenti v drugem semestru vrnili na fakultete, kjer bodo v skladu z vladnim načrtom lahko opravljali izpite ter laboratorijske in druge vaje ter seminarje. Kakovost študija v virtualnem okolju ne more biti enaka kot v živo v predavalnicah. Seveda je študij na daljavo mogoč. A nobeden od naših študijskih programov ni akreditiran za izvedbo na daljavo. Zato na daljavo ne morejo doseči kompetenc, ki so jih zapisali v klasični izvedbi. A veliko bolje je izvajati študij na daljavo kot pa nič. Novi način študija za marsikoga predstavlja novi izziv, na primer na fakulteti za elektrotehniko so razvili robota roko, a pomočjo katerega študentke in študenti opravljajo vaje na daljavo. O osipu študentk in študentov je še prezgodaj govoriti. Prvi pokazatelj bo njihova udeležba na izpitih v tem izpitnem obdobju v primerjavi s povprečno udeležbo v preteklih letih. Je pa naraslo študentov, ki so iskali psihološko pomoč pri pristojnih službah univerze. V pogovoru dr. Papič predstavi izjemno pomembno vlogo študentk in študentov ter profesoric in profesorjev pri soočenju s pandemijo covida-19. Poudari, da imajo raziskovalke in raziskovalci Univerze v Ljubljani znanje za razvoj tudi cepiva proti covidu-19. Oriše položaj univerze v mednarodnem okolju in njeno finančno situacijo. Dr. Igor Papič, ki mu bo septembra potekel prvi mandat na položaju rektorja Univerze v Ljubljani, še napove, da se bo spomladi potegoval za drugi mandat rektorja naše največje in najpomembnejše izobraževalne in raziskovalne ustanove.
Na prvi dan zimskega izpitnega obdobja v tem študijskem letu v oddaji Ars humana gostimo rektorja Univerze v Ljubljani dr. Igorja Papiča. Nekonvencionalnega tehnika – kot sebe opisuje dr. Papič – z občutkom za humanizem in družboslovje, pri opravljanju nalog rektorja, profesorja in raziskovalca vodijo vrednote: svoboda, vrednost posameznika, odgovornost do skupnosti in strpnost do drugih. Zato njegovo pismo, v katerem je kot prvi visokošolski učitelj javno opozoril na negativne posledice popolnega zaprtja visokošolskih zavodov v pandemiji covida-19, ni presenečenje. Med drugim je zapisal, da je ogroženo izobraževanje celotne generacije študentov in da vrednote znanja ni na obzorju odločevalcev. Kmalu po tem odmevnem pismu je vlada objavila dopolnjeni načrt sproščanja ukrepov ob zmanjševanju števila okužb z novim koronavirusom, in v njem določila, da se bodo v rdeči fazi lahko študenti vrnili na fakultete, da opravijo nujne laboratorijske vaje in druge individualne obveznosti. Želja dr. Papiča je, da bi se to zgodilo že v zadnjem tednu januarja. Komaj čakamo da pridemo v rdečo fazo, da bodo lahko študentke in študenti opravili nujne obveznosti za prvi semester. Po izpitnem obdobju se bo začel novi semester, študentke in študenti bodo imeli nove obveznosti. Ni preprosto kar tako dodajati izpite študentom za nazaj. To bo precejšen organizacijski zalogaj za fakultete in tudi dodatna obremenitev za študente. Mi bomo naredili vse, da naši študentke in študenti ne izgubijo letnika študija. Če se bo epidemija umirila, se bodo študentke in študenti v drugem semestru vrnili na fakultete, kjer bodo v skladu z vladnim načrtom lahko opravljali izpite ter laboratorijske in druge vaje ter seminarje. Kakovost študija v virtualnem okolju ne more biti enaka kot v živo v predavalnicah. Seveda je študij na daljavo mogoč. A nobeden od naših študijskih programov ni akreditiran za izvedbo na daljavo. Zato na daljavo ne morejo doseči kompetenc, ki so jih zapisali v klasični izvedbi. A veliko bolje je izvajati študij na daljavo kot pa nič. Novi način študija za marsikoga predstavlja novi izziv, na primer na fakulteti za elektrotehniko so razvili robota roko, a pomočjo katerega študentke in študenti opravljajo vaje na daljavo. O osipu študentk in študentov je še prezgodaj govoriti. Prvi pokazatelj bo njihova udeležba na izpitih v tem izpitnem obdobju v primerjavi s povprečno udeležbo v preteklih letih. Je pa naraslo študentov, ki so iskali psihološko pomoč pri pristojnih službah univerze. V pogovoru dr. Papič predstavi izjemno pomembno vlogo študentk in študentov ter profesoric in profesorjev pri soočenju s pandemijo covida-19. Poudari, da imajo raziskovalke in raziskovalci Univerze v Ljubljani znanje za razvoj tudi cepiva proti covidu-19. Oriše položaj univerze v mednarodnem okolju in njeno finančno situacijo. Dr. Igor Papič, ki mu bo septembra potekel prvi mandat na položaju rektorja Univerze v Ljubljani, še napove, da se bo spomladi potegoval za drugi mandat rektorja naše največje in najpomembnejše izobraževalne in raziskovalne ustanove.
Zvonovi vzbujajo v ljudeh zelo različne odzive, nekaterim pomeni njihov glas pravo pesem življenja, brez katere si ne morejo predstavljati vsakdanjika in praznika, za druga pa so zelo moteč element in jih zvonjenje moti in jim je zoprno. Resda dandanes zvonovi niso več prevladujoči, saj se stopnja nasičenosti z najrazličnejšimi zvoki iz leta v leto povečuje. Vendar pa ostaja pesem, zvonjenje zvonov, še vedno prepoznaven element urbane krajine. Najbrž se pri tem le redko vprašamo, iz kakšnih materialov so zvonovi narejeni, kdo jih izdeluje in kakšna je tehnologija izdelave? Ko se teh vprašanj lotimo, pa vidimo, da gre za zelo pomemben del livarstva, ki ga imenujejo zvonolivarstvo. Prve začetke livarstva pri nas lahko najdemo že v obdobju koliščarjev, tri tisoč let pred našim štetjem, ki so se ukvarjali tudi z metalurgijo. Izdelovanje zvonov pa je seveda precej mlajše, pri nas se je razvilo posebno v srednjem veku. Na Slovenskem so bili prvi livarji in izdelovalci zvonov z območja severne Italije. Takrat dobimo zvonolivarne v Celju, Bohinjski Bistrici, Gorici, Kopru in tudi v Celovcu. O zvonarstvu bomo govorili v oddaji ARS humana, njen avtor je Milan Trobič.
Zvonovi vzbujajo v ljudeh zelo različne odzive, nekaterim pomeni njihov glas pravo pesem življenja, brez katere si ne morejo predstavljati vsakdanjika in praznika, za druga pa so zelo moteč element in jih zvonjenje moti in jim je zoprno. Resda dandanes zvonovi niso več prevladujoči, saj se stopnja nasičenosti z najrazličnejšimi zvoki iz leta v leto povečuje. Vendar pa ostaja pesem, zvonjenje zvonov, še vedno prepoznaven element urbane krajine. Najbrž se pri tem le redko vprašamo, iz kakšnih materialov so zvonovi narejeni, kdo jih izdeluje in kakšna je tehnologija izdelave? Ko se teh vprašanj lotimo, pa vidimo, da gre za zelo pomemben del livarstva, ki ga imenujejo zvonolivarstvo. Prve začetke livarstva pri nas lahko najdemo že v obdobju koliščarjev, tri tisoč let pred našim štetjem, ki so se ukvarjali tudi z metalurgijo. Izdelovanje zvonov pa je seveda precej mlajše, pri nas se je razvilo posebno v srednjem veku. Na Slovenskem so bili prvi livarji in izdelovalci zvonov z območja severne Italije. Takrat dobimo zvonolivarne v Celju, Bohinjski Bistrici, Gorici, Kopru in tudi v Celovcu. O zvonarstvu bomo govorili v oddaji ARS humana, njen avtor je Milan Trobič.
Ideja medgeneracijske pravičnosti pravi, da moramo že danes z ravnanji in odločitvami poskrbeti, da ne poslabšujemo življenjskih izhodišč prihodnjim generacijam. Nekatere od njih že živijo, a nimajo možnosti političnega odločanja in vplivanja na lastno preteklost. Kakšna bi bila medgeneracijsko solidarna družba in kako je covid-19 že danes različne generacije prisilil, da s samoomejevanjem skrbijo druga za drugo, analiziramo z dr. Dejanom Mehom Savićem, filozofom in okoljevarstvenikom. Medgeneracijsko pravičnost kot temelj ravnanja z okoljem je zagovarjal v doktorski disertacijski na oddelku za filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. "O prihodnjih ljudeh moramo razmišlajti kot o prejemnikih naše zapuščine. Ali v pozitivnem smislu, kot je razvoj cepiv in zdravil za danes še neozdravljive bolezni, ali v negativnem smislu, kot so kupi jedrskih odpadkov, ogromne količine nerazgradljive plastike, izropani oceani in uničeni koralni grebeni. Pozivam, da začnemo razpravljati o tem, kakšno zapuščino ustvarjamo namenoma in kakšno nenamerno. Vedenje moramo reflektirati in ugotoviti, ali lahko prilagodimo ravnanje tako, da bomo do prihodnjih ljudi pravičnejši. Da jim pustimo, kar jim gre. To je količino naravnih virov, ki bo omogočala miroljubno družbo blaginje." foto: Aleš Ogrin
Ideja medgeneracijske pravičnosti pravi, da moramo že danes z ravnanji in odločitvami poskrbeti, da ne poslabšujemo življenjskih izhodišč prihodnjim generacijam. Nekatere od njih že živijo, a nimajo možnosti političnega odločanja in vplivanja na lastno preteklost. Kakšna bi bila medgeneracijsko solidarna družba in kako je covid-19 že danes različne generacije prisilil, da s samoomejevanjem skrbijo druga za drugo, analiziramo z dr. Dejanom Mehom Savićem, filozofom in okoljevarstvenikom. Medgeneracijsko pravičnost kot temelj ravnanja z okoljem je zagovarjal v doktorski disertacijski na oddelku za filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. "O prihodnjih ljudeh moramo razmišlajti kot o prejemnikih naše zapuščine. Ali v pozitivnem smislu, kot je razvoj cepiv in zdravil za danes še neozdravljive bolezni, ali v negativnem smislu, kot so kupi jedrskih odpadkov, ogromne količine nerazgradljive plastike, izropani oceani in uničeni koralni grebeni. Pozivam, da začnemo razpravljati o tem, kakšno zapuščino ustvarjamo namenoma in kakšno nenamerno. Vedenje moramo reflektirati in ugotoviti, ali lahko prilagodimo ravnanje tako, da bomo do prihodnjih ljudi pravičnejši. Da jim pustimo, kar jim gre. To je količino naravnih virov, ki bo omogočala miroljubno družbo blaginje." foto: Aleš Ogrin
Dr. Tomaž Grušovnik je filozof, ki zagotovo ne živi v slonokoščenem stolpu, saj je med drugim pisal o etiki živali in okolijski problematiki. V svoji peti knjigi z naslovom Hotena nevednost pa analizira izogibanje resnici, skratka, zgolj na prvi pogled presenetljivo slehernikovo odločitev, da bo na tak ali drugačen način ostal neveden. Nevednost namreč ni zmerom posledica neizobraženosti in neinformiranosti, pač pa je lahko posledica volje, hotenja ali želje, skratka, nekega aktivnega odpora do spoznanja. Še več o hoteni nevednosti pa bo dr. Tomaž Grušovnik povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Dr. Tomaž Grušovnik je filozof, ki zagotovo ne živi v slonokoščenem stolpu, saj je med drugim pisal o etiki živali in okolijski problematiki. V svoji peti knjigi z naslovom Hotena nevednost pa analizira izogibanje resnici, skratka, zgolj na prvi pogled presenetljivo slehernikovo odločitev, da bo na tak ali drugačen način ostal neveden. Nevednost namreč ni zmerom posledica neizobraženosti in neinformiranosti, pač pa je lahko posledica volje, hotenja ali želje, skratka, nekega aktivnega odpora do spoznanja. Še več o hoteni nevednosti pa bo dr. Tomaž Grušovnik povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
France Prešeren je v svoje verze zavil toliko sporočil, da jih bomo lahko še dolgo odkrivali, ob tem pa tudi njegovo osebnost in življenje ter nenazadnje naš materni jezik. K vsemu temu so sistematičen prispevek dodali pri Celjski Mohorjevi družbi s knjigo Prešernovih poezij, ki so jo opremili z razlagami manj znanih besed in pojmov tik ob pesmih, z naglasnimi znamenji pa so ponudili izhodišče za fonetično ustrezno recitacijo. Za to sta zaslužna slovenist in romanist Jože Faganel in pa naravoslovni znanstvenik dr. Jure Zupan.oddajo je pripravil Žiga Bratoš.
France Prešeren je v svoje verze zavil toliko sporočil, da jih bomo lahko še dolgo odkrivali, ob tem pa tudi njegovo osebnost in življenje ter nenazadnje naš materni jezik. K vsemu temu so sistematičen prispevek dodali pri Celjski Mohorjevi družbi s knjigo Prešernovih poezij, ki so jo opremili z razlagami manj znanih besed in pojmov tik ob pesmih, z naglasnimi znamenji pa so ponudili izhodišče za fonetično ustrezno recitacijo. Za to sta zaslužna slovenist in romanist Jože Faganel in pa naravoslovni znanstvenik dr. Jure Zupan.oddajo je pripravil Žiga Bratoš.
Pomladni val epidemije smo dojemali z mešanico strahu in radovednosti, zdaj pa je zaradi smrtnih žrtev več strahu. Pridobiti moramo temeljno zaupanje, da se svet ne bo podrl, pravi prof. dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka. Oddajo, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Radiem Trst A, slovenskim programom ORF v Celovcu in Programom Ars, smo namenili doživljanju pandemije med starejšimi generacijami v Italiji, Avstriji in Sloveniji. Gosta sta bila tudi Pierina Furlan, predsednica krožka za kulturno, športno in podporno udejstvovanje Krut v Trstu, in Mirko Einspieler, vodja agencije „Doma-Zuhause“ ki se ukvarja s posredovanjem dvojezičnih skrbnic in skrbnikov iz Slovenije in Koroške za 24-urno oskrbo starejših. Vir fotografije: Pixabay.
Pomladni val epidemije smo dojemali z mešanico strahu in radovednosti, zdaj pa je zaradi smrtnih žrtev več strahu. Pridobiti moramo temeljno zaupanje, da se svet ne bo podrl, pravi prof. dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka. Oddajo, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Radiem Trst A, slovenskim programom ORF v Celovcu in Programom Ars, smo namenili doživljanju pandemije med starejšimi generacijami v Italiji, Avstriji in Sloveniji. Gosta sta bila tudi Pierina Furlan, predsednica krožka za kulturno, športno in podporno udejstvovanje Krut v Trstu, in Mirko Einspieler, vodja agencije „Doma-Zuhause“ ki se ukvarja s posredovanjem dvojezičnih skrbnic in skrbnikov iz Slovenije in Koroške za 24-urno oskrbo starejših. Vir fotografije: Pixabay.
Knjiga Slovenski razkol je bila prodana v skoraj 10.000 izvodih. Avtor dr. Jože Možina jo je predstavljal po vsej Sloveniji in se pogovarjal s številnimi bralci. Ugotavlja, da po skoraj 80 letih rane druge svetovne vojne še vedno živijo v ljudeh in se prenašajo naprej. To se kaže v javnem, spletnem in političnem življenju, pa tudi na povsem zasebni ravni. V pogovoru smo iskali motive, ki so ga vodili pri raziskovanju in pri pisanju več kot 600-stranske monografije. Tema druge svetovne vojne se mu zdi pomembna za slovensko družbo tudi zaradi nastajajočih spoznanj na področju epigenetike. "Druga svetovna vojna je še vedno nacionalna travma. Že prej sem imel občutek, da se kaže na potomcih, pa ne samo prve, temveč tudi druge in tretje generacije. V času pisanja Slovenskega razkola sem se večkrat pogovarjal s soprogo, ki raziskuje transgeneracijski prenos travm. Prve epigenetske raziskave pravijo, da se travmatični vzorci na naše potomce ne prenašajo le prek vedenjskih vzgibov in podobno. Vtisnjene so tudi v genski zapis. Če je nekdo doživel hudo travmo, povezano z drugo svetovno vojno, se to lahko izrazi pri vnuku, ki sploh ne ve, zakaj ima določene težave." Kdo vse bere Slovenski razkol in zakaj? Katera vprašanja je avtor v slovenskem akademskem prostoru zastavil prvič in katere premise je pretresal? Ali bo knjiga Slovenski razkol pripomogla k pomirjanju delitev v Sloveniji, ne pa jih še poglabljala? In nenazadnje, kakšen odnos ima dr. Jože Možina do partizanstva?
Knjiga Slovenski razkol je bila prodana v skoraj 10.000 izvodih. Avtor dr. Jože Možina jo je predstavljal po vsej Sloveniji in se pogovarjal s številnimi bralci. Ugotavlja, da po skoraj 80 letih rane druge svetovne vojne še vedno živijo v ljudeh in se prenašajo naprej. To se kaže v javnem, spletnem in političnem življenju, pa tudi na povsem zasebni ravni. V pogovoru smo iskali motive, ki so ga vodili pri raziskovanju in pri pisanju več kot 600-stranske monografije. Tema druge svetovne vojne se mu zdi pomembna za slovensko družbo tudi zaradi nastajajočih spoznanj na področju epigenetike. "Druga svetovna vojna je še vedno nacionalna travma. Že prej sem imel občutek, da se kaže na potomcih, pa ne samo prve, temveč tudi druge in tretje generacije. V času pisanja Slovenskega razkola sem se večkrat pogovarjal s soprogo, ki raziskuje transgeneracijski prenos travm. Prve epigenetske raziskave pravijo, da se travmatični vzorci na naše potomce ne prenašajo le prek vedenjskih vzgibov in podobno. Vtisnjene so tudi v genski zapis. Če je nekdo doživel hudo travmo, povezano z drugo svetovno vojno, se to lahko izrazi pri vnuku, ki sploh ne ve, zakaj ima določene težave." Kdo vse bere Slovenski razkol in zakaj? Katera vprašanja je avtor v slovenskem akademskem prostoru zastavil prvič in katere premise je pretresal? Ali bo knjiga Slovenski razkol pripomogla k pomirjanju delitev v Sloveniji, ne pa jih še poglabljala? In nenazadnje, kakšen odnos ima dr. Jože Možina do partizanstva?
Spodbuda za oddajo o strukturnem rasizmu je znanstvena monografija Strukturni rasizem, teorija in oblast dr. Jovite Pristovšek. V monografiji avtorica med drugim podrobno analizira strukturni rasizem estetskega diskurza (tudi pri Kantu), v oddaji pa bo to temo vsaj bežno predstavila. Druga gostja v oddaji je dr. Marina Gržinić, avtorica uvoda v monografijo. V oddaji bosta sogovornici Marka Golje nekoliko predstavili zgodovino strukturnega rasizma, nekatere njegove manifestacije v teoriji in kar nekaj primerov iz zgodovine slovenske države. Nikar ne zamudite.
Spodbuda za oddajo o strukturnem rasizmu je znanstvena monografija Strukturni rasizem, teorija in oblast dr. Jovite Pristovšek. V monografiji avtorica med drugim podrobno analizira strukturni rasizem estetskega diskurza (tudi pri Kantu), v oddaji pa bo to temo vsaj bežno predstavila. Druga gostja v oddaji je dr. Marina Gržinić, avtorica uvoda v monografijo. V oddaji bosta sogovornici Marka Golje nekoliko predstavili zgodovino strukturnega rasizma, nekatere njegove manifestacije v teoriji in kar nekaj primerov iz zgodovine slovenske države. Nikar ne zamudite.
Revija Bukla je že 15 let presečišče bralcev, literatov, založnikov in praktično vseh, ki jih zanimajo knjige. Kakšno zapuščino in vpliv je ustvarila v desetletju in pol? Kaj pomeni dejstvo, da ob 15. obletnici množične publikacije Slovenski knjižni sejem poteka virtualno? Kakšno prihodnost ima papir, ko pa se večina zadržuje na spletu? V pogovoru s kreativno urednico Renate Rugelj in urednikom Samom Rugljem pretresamo talilni lonec pandemije, v katerem na spletu knjige tekmujejo s spletnim nakupovanjem oblačil, dostavo hrane na dom in spreminjanjem življenjskih ter nakupovalnih navad.
Revija Bukla je že 15 let presečišče bralcev, literatov, založnikov in praktično vseh, ki jih zanimajo knjige. Kakšno zapuščino in vpliv je ustvarila v desetletju in pol? Kaj pomeni dejstvo, da ob 15. obletnici množične publikacije Slovenski knjižni sejem poteka virtualno? Kakšno prihodnost ima papir, ko pa se večina zadržuje na spletu? V pogovoru s kreativno urednico Renate Rugelj in urednikom Samom Rugljem pretresamo talilni lonec pandemije, v katerem na spletu knjige tekmujejo s spletnim nakupovanjem oblačil, dostavo hrane na dom in spreminjanjem življenjskih ter nakupovalnih navad.
V oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu, smo preverili, kako pandemijo doživljajo in preživljajo samozaposleni v kulturi v treh državah, v Sloveniji, Avstriji in Italiji. Gostje oddaje: na italijanski strani sta Lara Komar, igralka in pevka, in Jurij Lavrenčič, avdiosnemalec in ustvarjalec, na slovenski je Inga Remeta, predsednica Društva Asociacija in producentka, na avstrijski pa Alina Zeichen, dramska ustvarjalka, predsednica Interesne skupnosti kulturnih iniciativ Kärnten-Koroška.
V oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu, smo preverili, kako pandemijo doživljajo in preživljajo samozaposleni v kulturi v treh državah, v Sloveniji, Avstriji in Italiji. Gostje oddaje: na italijanski strani sta Lara Komar, igralka in pevka, in Jurij Lavrenčič, avdiosnemalec in ustvarjalec, na slovenski je Inga Remeta, predsednica Društva Asociacija in producentka, na avstrijski pa Alina Zeichen, dramska ustvarjalka, predsednica Interesne skupnosti kulturnih iniciativ Kärnten-Koroška.
Leto 2020 je v transplantacijski medicini za Slovenijo leto obletnic. 20 let je minilo od vključitve Slovenija transplanta v mednarodno mrežo izmenjave organov in tkiv Eurotransplant ter 50 let od prve presaditve ledvice živega darovalca v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru. Oddaja je posvečena transplantacijski dejavnosti; poskušala jo bo obravnavati s psihološkega, humanističnega in sociološkega vidika. Izhodišče oddaje je trditev, da je darovanje organov in tkiv ter s tem darovanje življenja drugemu človeku najvišji izraz humanizma. Gostje so direktorica Slovenija transplanta Danica Avsec, predstojnica Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede Tanja Kamin in predstojnik kliničnega oddelka za nefrologijo v ljubljanskem kliničnem centru Miha Arnol. Foto: Pixabay
Leto 2020 je v transplantacijski medicini za Slovenijo leto obletnic. 20 let je minilo od vključitve Slovenija transplanta v mednarodno mrežo izmenjave organov in tkiv Eurotransplant ter 50 let od prve presaditve ledvice živega darovalca v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru. Oddaja je posvečena transplantacijski dejavnosti; poskušala jo bo obravnavati s psihološkega, humanističnega in sociološkega vidika. Izhodišče oddaje je trditev, da je darovanje organov in tkiv ter s tem darovanje življenja drugemu človeku najvišji izraz humanizma. Gostje so direktorica Slovenija transplanta Danica Avsec, predstojnica Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede Tanja Kamin in predstojnik kliničnega oddelka za nefrologijo v ljubljanskem kliničnem centru Miha Arnol. Foto: Pixabay
Neda Pagon, Primorka, doma s Črnega Vrha nad Idrijo, se je kalila v 60-ih letih v Parizu in sodi med tiste, ki verjamejo, da ni res, da se v družbi ničesar ne da spremeniti, da protesti in akcija ne zaležeta. Dan po državnem prazniku dneva spomina na mrtve bomo ponovili oddajo o spominih na njeno rast in izzivih sodobnega časa. Neva Zajc se je z njo pogovarjala v Izoli, kjer je našla zatočišče za branje in stik z Mediteranom.
Neda Pagon, Primorka, doma s Črnega Vrha nad Idrijo, se je kalila v 60-ih letih v Parizu in sodi med tiste, ki verjamejo, da ni res, da se v družbi ničesar ne da spremeniti, da protesti in akcija ne zaležeta. Dan po državnem prazniku dneva spomina na mrtve bomo ponovili oddajo o spominih na njeno rast in izzivih sodobnega časa. Neva Zajc se je z njo pogovarjala v Izoli, kjer je našla zatočišče za branje in stik z Mediteranom.
Nič si nisem izmislil, nič namerno izpustil, nič olepšal, zapiše kot avtorski credo na hrbtni strani monografije Partizani njen avtor akademik Jože Pirjevec. Njegova zgodovina je oprta na opombe, zgodovinske dogodke osvetljuje z različnih zornih kotov (pri tem se naslanja na arhive od Berlina, Londona, Rima, Washingtona, Zagreba, Beograda, Ljubljane in še kakega), pripoveduje pa jo sugestivno, neolepšano. Več o monografiji, ki bi lahko imela podnaslov O partizanskem gibanju v Jugoslaviji, in še čem, je akademik Jože Pirjevec povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.
Nič si nisem izmislil, nič namerno izpustil, nič olepšal, zapiše kot avtorski credo na hrbtni strani monografije Partizani njen avtor akademik Jože Pirjevec. Njegova zgodovina je oprta na opombe, zgodovinske dogodke osvetljuje z različnih zornih kotov (pri tem se naslanja na arhive od Berlina, Londona, Rima, Washingtona, Zagreba, Beograda, Ljubljane in še kakega), pripoveduje pa jo sugestivno, neolepšano. Več o monografiji, ki bi lahko imela podnaslov O partizanskem gibanju v Jugoslaviji, in še čem, je akademik Jože Pirjevec povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.
Kar je bilo blagodejno za slovensko narodno skupnost na Koroškem, je v vrstah svobodnjakov izzvalo oceno, da je šlo za nepotrebno ponižnost. Opravičilo zveznega predsednika v govoru ob stoti obletnici koroškega plebiscita je, kar je mogoče povzeti iz številnih stališč in komentarjev, preseglo vse preostale geste in besede. Dogodek sta živo prenašali tako avstrijska radiotelevizija ORF kot tudi RTV Slovenija, 200.000 ljudi je spravno gesto spremljalo po spletu deželne vlade oziroma spletnih portalih deželnega studia ORF v Celovcu. V poročilih koroških dnevnikov so omenjena poročila slovenskih medijev. Z vidika medijske pozornosti vsekakor edinstven primer. Torej imajo danes svoje mesto tudi osebna izkustva in razmišljanja. Skupno oddajo Radia Trst A, programa Ars in uredništva Slovenskega sporeda ORF zato (kot že januarja) namenjamo 100. obletnici koroškega plebiscita. Veliko prelomnico v slovenski zgodovini v oddaji premišljujejo: pravnica Mirjam Polzer Srienz, pristojna za manjšinsko pravo in koordinacijo medkulturnih zadev v Biroju za slovensko narodno skupnost, podjetnik Miha Kampuš, pobudnik in predsednik iniciative Unser Land zusammenwachsen.at, rastimoskupaj.at in predsednik MePZ Jakoba Petelina Gallusa v Celovcu, ter Daniel Wutti, visokošolski profesor na Inštitutu za večjezičnost in transkulturno izobraževanje Pedagoške visoke šole na Koroškem. V prostorsko ločenem studiu Slovenskega sporeda ORF v Celovcu pogovor vodi Miha Pasterk.
Kar je bilo blagodejno za slovensko narodno skupnost na Koroškem, je v vrstah svobodnjakov izzvalo oceno, da je šlo za nepotrebno ponižnost. Opravičilo zveznega predsednika v govoru ob stoti obletnici koroškega plebiscita je, kar je mogoče povzeti iz številnih stališč in komentarjev, preseglo vse preostale geste in besede. Dogodek sta živo prenašali tako avstrijska radiotelevizija ORF kot tudi RTV Slovenija, 200.000 ljudi je spravno gesto spremljalo po spletu deželne vlade oziroma spletnih portalih deželnega studia ORF v Celovcu. V poročilih koroških dnevnikov so omenjena poročila slovenskih medijev. Z vidika medijske pozornosti vsekakor edinstven primer. Torej imajo danes svoje mesto tudi osebna izkustva in razmišljanja. Skupno oddajo Radia Trst A, programa Ars in uredništva Slovenskega sporeda ORF zato (kot že januarja) namenjamo 100. obletnici koroškega plebiscita. Veliko prelomnico v slovenski zgodovini v oddaji premišljujejo: pravnica Mirjam Polzer Srienz, pristojna za manjšinsko pravo in koordinacijo medkulturnih zadev v Biroju za slovensko narodno skupnost, podjetnik Miha Kampuš, pobudnik in predsednik iniciative Unser Land zusammenwachsen.at, rastimoskupaj.at in predsednik MePZ Jakoba Petelina Gallusa v Celovcu, ter Daniel Wutti, visokošolski profesor na Inštitutu za večjezičnost in transkulturno izobraževanje Pedagoške visoke šole na Koroškem. V prostorsko ločenem studiu Slovenskega sporeda ORF v Celovcu pogovor vodi Miha Pasterk.
Kaj pomeni danes ponovno postaviti pred dobrimi stotimi leti odstranjeni spomenik? Kakšen pomen ima ta gesta in kaj želimo z njo doseči? To so bila vprašanja okrogle mize, ki se je prejšnji teden odvila v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine, povod zanjo pa je bil načrt Mestne občine Ljubljana, da se pred Mednarodni grafični likovni center na danes prazen podstavek ponovno postavi spomenik maršalu Radetzkemu. Kljub temu, da Radetzky danes ne velja za problematično zgodovinsko osebnost, nekateri misleci in strokovnjaki opozarjajo na problematičnost prenagljenega vračanja odstranjenih spomenikov. Kako in zakaj nazaj postaviti (ali ne) pred časom odstranjene spomenike, razmišljajo gostje oddaje: dr. Božidar Jezernik, avtor knjige Mesto brez spomina o javnih spomenikih, arhitekt in pisec de. Miloš Kosec, mag. Gojko Zupan, član komisije MOL za postavitev javnih spomenikov in obeležij ter umetnostna zgodovinarka dr. Beti Žerovc. Vir fotografije: FB stran dogodka Misterij praznega podstavka, knjiga Mesto brez spomina
Kaj pomeni danes ponovno postaviti pred dobrimi stotimi leti odstranjeni spomenik? Kakšen pomen ima ta gesta in kaj želimo z njo doseči? To so bila vprašanja okrogle mize, ki se je prejšnji teden odvila v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine, povod zanjo pa je bil načrt Mestne občine Ljubljana, da se pred Mednarodni grafični likovni center na danes prazen podstavek ponovno postavi spomenik maršalu Radetzkemu. Kljub temu, da Radetzky danes ne velja za problematično zgodovinsko osebnost, nekateri misleci in strokovnjaki opozarjajo na problematičnost prenagljenega vračanja odstranjenih spomenikov. Kako in zakaj nazaj postaviti (ali ne) pred časom odstranjene spomenike, razmišljajo gostje oddaje: dr. Božidar Jezernik, avtor knjige Mesto brez spomina o javnih spomenikih, arhitekt in pisec de. Miloš Kosec, mag. Gojko Zupan, član komisije MOL za postavitev javnih spomenikov in obeležij ter umetnostna zgodovinarka dr. Beti Žerovc. Vir fotografije: FB stran dogodka Misterij praznega podstavka, knjiga Mesto brez spomina
Pred vrati je 23. Festival slovenskega filma. O tem, v kakšnem stanju je slovenski film v letu, zaznamovanem s korono in z alarmantno finančno situacijo, bomo razmišljali v oddaji Ars humana, ki jo pripravlja Tesa Drev Juh. Gostje bodo direktorica festivala Jelka Stergel, direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, avtor otvoritvenega celovečernega igrano-dokumentarnega filma Antigona – kako si upamo! Jani Sever in avtor kratkega otvoritvenega dela Neločljivi Marko Naberšnik.
Pred vrati je 23. Festival slovenskega filma. O tem, v kakšnem stanju je slovenski film v letu, zaznamovanem s korono in z alarmantno finančno situacijo, bomo razmišljali v oddaji Ars humana, ki jo pripravlja Tesa Drev Juh. Gostje bodo direktorica festivala Jelka Stergel, direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, avtor otvoritvenega celovečernega igrano-dokumentarnega filma Antigona – kako si upamo! Jani Sever in avtor kratkega otvoritvenega dela Neločljivi Marko Naberšnik.
Dr. Andrej Rahten je doslej objavil že vrstno znanstvenih del o obdobju avstro-ogrske monarhije, s svojim najnovejšim delom z naslovom Po razpadu skupne države in s podnaslovom Slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita (objavljenim pri Mohorjevih družbah) pa je segel v prelomno obdobje po prvi svetovni vojni. V monografiji argumentirano in kompleksno pripoveduje tudi o manj znanih dogodkih in nekoliko pozabljenih osebnostih ter tako pomembno dopolnjuje že znane predstave o usodnih dogodkih in časih. Več o monografiji in še čem bo avtor povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Dr. Andrej Rahten je doslej objavil že vrstno znanstvenih del o obdobju avstro-ogrske monarhije, s svojim najnovejšim delom z naslovom Po razpadu skupne države in s podnaslovom Slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita (objavljenim pri Mohorjevih družbah) pa je segel v prelomno obdobje po prvi svetovni vojni. V monografiji argumentirano in kompleksno pripoveduje tudi o manj znanih dogodkih in nekoliko pozabljenih osebnostih ter tako pomembno dopolnjuje že znane predstave o usodnih dogodkih in časih. Več o monografiji in še čem bo avtor povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so bile iztočnice za oddajo, ki smo jo pripravili na mednarodni dan pismenosti (8.9.), ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja. Razpravo smo pripravili v Cankarjevem domu, kjer je potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti. Gostje so bili: direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist.
Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so bile iztočnice za oddajo, ki smo jo pripravili na mednarodni dan pismenosti (8.9.), ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja. Razpravo smo pripravili v Cankarjevem domu, kjer je potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti. Gostje so bili: direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist.
Praznik »Vrnitev Primorske k matični domovini« je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni državi »prinesla« velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako se je tudi večina primorskih Slovencev, ki so več kot dve desetletji trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu. Mirovna pogodba pa je vseeno zarezala v slovensko etnično ozemlje. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še 140 tisoč Slovencev. Zaščitni zakon določa ozemeljski obseg manjšinske skupnosti, jezikovne pravice in dvojezičnost v javnem življenju, zagotavlja obstoj šolskih in kulturnih ustanov, vračanje nepremičnin ter finančna sredstva. Furlanija-Julijska krajina ima poseben status avtonomije zaradi slovenske manjšine, a žal ta v posebnem statutu dežele iz leta 1963 ni omenjena. Za spoštovanje in uresničitev vseh določb zakona si že vrsto let z ozaveščanjem javnosti, političnimi akcijami in pravnimi sredstvi prizadevajo v družbenopolitičnem društvu Edinost iz Trsta. V oddajo smo povabili člana društva prof. Sama Pahorja in Davida Daneva, neutrudna borca za enakopravnost manjšine in slovenskega jezika v Trstu. Predstavila nam bosta vsakodnevne napore in odmevne akcije članov Edinosti. Pogovor bo potekal v živo iz studia Radia Koper. Oddajo povezuje Alen Jelen. "Italija ne spoštuje zakonov in namerno, ker vedo, da ljudje rečejo, če ni tolmača, bom govoril po italijansko. To je asimilacija. Tega imam dovolj in sem se odločil, da bom zahteval vse v slovenskem jeziku, kot mora biti po zakonu." David Danev v pogovoru za Radio Koper foto: osebni arhiv Davida Daneva
Praznik »Vrnitev Primorske k matični domovini« je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni državi »prinesla« velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako se je tudi večina primorskih Slovencev, ki so več kot dve desetletji trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu. Mirovna pogodba pa je vseeno zarezala v slovensko etnično ozemlje. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še 140 tisoč Slovencev. Zaščitni zakon določa ozemeljski obseg manjšinske skupnosti, jezikovne pravice in dvojezičnost v javnem življenju, zagotavlja obstoj šolskih in kulturnih ustanov, vračanje nepremičnin ter finančna sredstva. Furlanija-Julijska krajina ima poseben status avtonomije zaradi slovenske manjšine, a žal ta v posebnem statutu dežele iz leta 1963 ni omenjena. Za spoštovanje in uresničitev vseh določb zakona si že vrsto let z ozaveščanjem javnosti, političnimi akcijami in pravnimi sredstvi prizadevajo v družbenopolitičnem društvu Edinost iz Trsta. V oddajo smo povabili člana društva prof. Sama Pahorja in Davida Daneva, neutrudna borca za enakopravnost manjšine in slovenskega jezika v Trstu. Predstavila nam bosta vsakodnevne napore in odmevne akcije članov Edinosti. Pogovor bo potekal v živo iz studia Radia Koper. Oddajo povezuje Alen Jelen. "Italija ne spoštuje zakonov in namerno, ker vedo, da ljudje rečejo, če ni tolmača, bom govoril po italijansko. To je asimilacija. Tega imam dovolj in sem se odločil, da bom zahteval vse v slovenskem jeziku, kot mora biti po zakonu." David Danev v pogovoru za Radio Koper foto: osebni arhiv Davida Daneva
Kultura je, podobno kot turizem, po izbruhu koronavirusa med prvimi zaprla vrata in še vedno ni zadihala s polnimi pljuči. Zaradi higienskih ukrepov kulturne prireditve lahko sprejmejo le del siceršnjih obiskovalcev. Organizatorji zaskrbljeno pogledujejo v jesen in zimo. Belijo si glavo z vprašanji, kako jih ob pričakovanih nižjih prihodkih in negotovosti izvesti in s tem izpolniti zaveze, dane ustanoviteljem in občinstvu. Njihove skrbi so še bolj izrazite po predstavitvi predloga rebalansa proračuna, ki predvideva reze na področju kulture. Bodo vstopnice dražje in kulturne prireditve manj dostopne? Ali na drugi strani obstajata volja in soglasje za uvedbo kulturnih bonov oziroma da bi se neporabljeni turistični boni na željo državljanov pretvorili v kulturne bone, namenjene nakupu kulturnih dobrin in obisku kulturnih prireditev? O tem voditelj Urban Tarman z gosti. Gostje: - Simona Perčič, zdravnica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč, - Pavla Jarc, predsednica Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije, - Damjan Damjanović, v. d. generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo. Foto: MMC RTV SLO.
Kultura je, podobno kot turizem, po izbruhu koronavirusa med prvimi zaprla vrata in še vedno ni zadihala s polnimi pljuči. Zaradi higienskih ukrepov kulturne prireditve lahko sprejmejo le del siceršnjih obiskovalcev. Organizatorji zaskrbljeno pogledujejo v jesen in zimo. Belijo si glavo z vprašanji, kako jih ob pričakovanih nižjih prihodkih in negotovosti izvesti in s tem izpolniti zaveze, dane ustanoviteljem in občinstvu. Njihove skrbi so še bolj izrazite po predstavitvi predloga rebalansa proračuna, ki predvideva reze na področju kulture. Bodo vstopnice dražje in kulturne prireditve manj dostopne? Ali na drugi strani obstajata volja in soglasje za uvedbo kulturnih bonov oziroma da bi se neporabljeni turistični boni na željo državljanov pretvorili v kulturne bone, namenjene nakupu kulturnih dobrin in obisku kulturnih prireditev? O tem voditelj Urban Tarman z gosti. Gostje: - Simona Perčič, zdravnica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč, - Pavla Jarc, predsednica Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije, - Damjan Damjanović, v. d. generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo. Foto: MMC RTV SLO.
"Ne pustimo se in nočemo se vpletati v ideološke in politične teme, ker bi bilo to slabo za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Če bi se oglašali v tem smislu, bi hitro postali žeton v političnih preigravanjih. To pa ne pomeni, da se ne oglašamo v javnosti," pravi predsednik Akademije dr. Peter Štih. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova. Njeni člani so znanstveniki in umetniki, ki so bili izvoljeni zaradi posebnih dosežkov na področju znanosti in umetnosti. Akademik Peter Štih je doktor zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani. Redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je od 18. junija 2015. Od maja 2017 do maja 2020 je bil podpredsednik za humanistične, družboslovne in umetnostne vede. S 1. junijem letos je postal predsednik Akademije. V pogovoru je razmišljal o izzivih akademije v 21. stoletju, načrtih v njegovem mandatu in vlogi Akademije v slovenski družbi. foto: SAZU
"Ne pustimo se in nočemo se vpletati v ideološke in politične teme, ker bi bilo to slabo za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Če bi se oglašali v tem smislu, bi hitro postali žeton v političnih preigravanjih. To pa ne pomeni, da se ne oglašamo v javnosti," pravi predsednik Akademije dr. Peter Štih. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova. Njeni člani so znanstveniki in umetniki, ki so bili izvoljeni zaradi posebnih dosežkov na področju znanosti in umetnosti. Akademik Peter Štih je doktor zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani. Redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je od 18. junija 2015. Od maja 2017 do maja 2020 je bil podpredsednik za humanistične, družboslovne in umetnostne vede. S 1. junijem letos je postal predsednik Akademije. V pogovoru je razmišljal o izzivih akademije v 21. stoletju, načrtih v njegovem mandatu in vlogi Akademije v slovenski družbi. foto: SAZU
Bil sem v srcu islamske države. Doživel sem jo na svoji koži, doživel sem vse oblike trpljenja ujetnika Islamske države, ki si jih lahko predstavljate. A vse to me je le še utrdilo v prepričanju o nujnosti in pomembnosti tega, da ostanemo v dialogu z našimi brati muslimani, pravi Jacques Murad, sirski menih. Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve nasilja zaradi vere, ki ga je za 22. avgust razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, bomo razmišljali o izhodiščih za tak dialog. V oddaji smo predvajali tudi pogovor s Saro Bevc Jonan, pripadnico kaldejske krščanske skupnosti, ki je prebegnila iz Bagdada v Slovenijo. Gosta pa sta p. Robin Schweiger, ki vodi Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji, in direktor Urada za verske skupnosti dr. Gregor Lesjak.
Bil sem v srcu islamske države. Doživel sem jo na svoji koži, doživel sem vse oblike trpljenja ujetnika Islamske države, ki si jih lahko predstavljate. A vse to me je le še utrdilo v prepričanju o nujnosti in pomembnosti tega, da ostanemo v dialogu z našimi brati muslimani, pravi Jacques Murad, sirski menih. Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve nasilja zaradi vere, ki ga je za 22. avgust razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, bomo razmišljali o izhodiščih za tak dialog. V oddaji smo predvajali tudi pogovor s Saro Bevc Jonan, pripadnico kaldejske krščanske skupnosti, ki je prebegnila iz Bagdada v Slovenijo. Gosta pa sta p. Robin Schweiger, ki vodi Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji, in direktor Urada za verske skupnosti dr. Gregor Lesjak.
Lani smo praznovali 100. obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom. Slišali smo velike besede, obetavne obljube in napovedi za prihodnost. Leto dni pozneje teče življenje naprej. Kaj se je v Prekmurju spremenilo na bolje, kaj se je premaknilo naprej in kako Prekmurci doživljajo odnos centra do periferije po pomembni obletnici, raziskujemo v oddaji z zgodovinarko dr. Darjo Kerec. foto: BoBo
Lani smo praznovali 100. obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom. Slišali smo velike besede, obetavne obljube in napovedi za prihodnost. Leto dni pozneje teče življenje naprej. Kaj se je v Prekmurju spremenilo na bolje, kaj se je premaknilo naprej in kako Prekmurci doživljajo odnos centra do periferije po pomembni obletnici, raziskujemo v oddaji z zgodovinarko dr. Darjo Kerec. foto: BoBo
V tokratni oddaji Ars humana nadaljujemo naš radijski eksperiment. Tako kot prejšnji ponedeljek boste tudi tokrat lahko poslušali del pogovora, v katerem so govorci z različnih znanstvenih področij brez voditelja, časovnih omejitev in vnaprej zastavljenih vprašanj izmenjevali mnenja. Iztočnica njihovega pogovora je bil Težak problem, vprašanje, ki se glasi: kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega? V oddaji, ki se namerno izogne strukturi moderiranega pogovora, lahko pričakujemo na videz nepovezane ideje in nerazumljiva vprašanja, zato smo se odločili, da tako eksperimentalno oddajo poimenujemo Napačna vprašanja. S tem želimo poudariti, da je lahko še tako nenavadna ideja ali nerazumno vprašanje pravzaprav tehtno, če se ga potrudimo razumeti. Prejšnji ponedeljek ste lahko slišali prvi del debate, v kateri so se sodelujoči znanstveniki zaustavili ob vprašanjih vzgoje in oblik družine, medčloveških odnosov, vedno večji vlogi tehnologije v vsakdanjem življenju, atomskih bombah, manipulaciji ljudi, evoluciji, sestavnih delih zavesti, pomenu znanosti … oddaja pa se je končala v trenutku, ko so se soočili s težkim problemom. Kako so se spopadli z njim? Je diskurz tekel gladko, so se med seboj poslušali, nadgrajevali misli, so se strinjali? Kako poteka pogovor v radijskem studiu, ko ni vnaprej pripravljenih vprašanj, časovnih pritiskov in radijskega voditelja? Oddajo sta pripravila Bruna Pikš Korent in Urban Kordeš, zvočno pa jo je oblikoval Vojko Frelih. Vabljeni k poslušanju! Foto: Ko v svetu vre (avtor: Žiga Korent)
V tokratni oddaji Ars humana nadaljujemo naš radijski eksperiment. Tako kot prejšnji ponedeljek boste tudi tokrat lahko poslušali del pogovora, v katerem so govorci z različnih znanstvenih področij brez voditelja, časovnih omejitev in vnaprej zastavljenih vprašanj izmenjevali mnenja. Iztočnica njihovega pogovora je bil Težak problem, vprašanje, ki se glasi: kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega? V oddaji, ki se namerno izogne strukturi moderiranega pogovora, lahko pričakujemo na videz nepovezane ideje in nerazumljiva vprašanja, zato smo se odločili, da tako eksperimentalno oddajo poimenujemo Napačna vprašanja. S tem želimo poudariti, da je lahko še tako nenavadna ideja ali nerazumno vprašanje pravzaprav tehtno, če se ga potrudimo razumeti. Prejšnji ponedeljek ste lahko slišali prvi del debate, v kateri so se sodelujoči znanstveniki zaustavili ob vprašanjih vzgoje in oblik družine, medčloveških odnosov, vedno večji vlogi tehnologije v vsakdanjem življenju, atomskih bombah, manipulaciji ljudi, evoluciji, sestavnih delih zavesti, pomenu znanosti … oddaja pa se je končala v trenutku, ko so se soočili s težkim problemom. Kako so se spopadli z njim? Je diskurz tekel gladko, so se med seboj poslušali, nadgrajevali misli, so se strinjali? Kako poteka pogovor v radijskem studiu, ko ni vnaprej pripravljenih vprašanj, časovnih pritiskov in radijskega voditelja? Oddajo sta pripravila Bruna Pikš Korent in Urban Kordeš, zvočno pa jo je oblikoval Vojko Frelih. Vabljeni k poslušanju! Foto: Ko v svetu vre (avtor: Žiga Korent)
Tokratno oddajo Ars humana smo zasnovali kot radijski eksperiment, v katerem govorci z različnih znanstvenih področij izmenjujejo mnenja in v katerem razen krovnega Težkega problema ni vnaprej pripravljenih vprašanj kakor tudi ni klasičnega radijskega voditelja. Pogovor, ki ga ne urejajo pričakovani in standardizirani urejevalci prometa, lahko pripelje do na videz nepovezanih idejnih trčenj, zaide v nerazumljiva vprašanja in slepe ulice … zato smo se odločili, da ta eksperiment poimenujemo Napačna vprašanja. Z izbiro naslova želimo poudariti, da je lahko še tako nenavadna zamisel ali nerazumno vprašanje pravzaprav tehtno, če se ga potrudimo razumeti. Da pa ne bi čisto vsega prepustili naključju, smo povabljenim govorcem – preden so stopili v studio – postavili le eno izhodiščno vprašanje, poimenovano Težek problem. Gre za vprašanje, kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega. Ta problem do danes še ni dobil pravega odgovora, s katerim bi se strinjale različne discipline. Prav zato smo govorce, znanstvenike s področja filozofije, fizike, psihologije in kognitivne znanosti zaprli v studio kot v areno, vrgli mednje vprašanje in potem skozi studijsko okno opazovali dogajanje – v prihajajoči uri pa boste lahko slišali izbrani delček tega eksperimenta. Bo diskurz gladko potekal, se bodo govorci poslušali, nadgrajevali misli, se bodo strinjali? Kako teče pogovor v radijskem studiu, ko ni pripravljenih vprašanj, časovnih pritiskov in radijskega voditelja? Oddaja je bila premierno predvajana leta 2016, pripravila sta jo Bruna Pikš in Urban Kordeš, zvočno pa jo je oblikoval Vojko Frelih. Vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Obraz, avtor Žiga Korent
Tokratno oddajo Ars humana smo zasnovali kot radijski eksperiment, v katerem govorci z različnih znanstvenih področij izmenjujejo mnenja in v katerem razen krovnega Težkega problema ni vnaprej pripravljenih vprašanj kakor tudi ni klasičnega radijskega voditelja. Pogovor, ki ga ne urejajo pričakovani in standardizirani urejevalci prometa, lahko pripelje do na videz nepovezanih idejnih trčenj, zaide v nerazumljiva vprašanja in slepe ulice … zato smo se odločili, da ta eksperiment poimenujemo Napačna vprašanja. Z izbiro naslova želimo poudariti, da je lahko še tako nenavadna zamisel ali nerazumno vprašanje pravzaprav tehtno, če se ga potrudimo razumeti. Da pa ne bi čisto vsega prepustili naključju, smo povabljenim govorcem – preden so stopili v studio – postavili le eno izhodiščno vprašanje, poimenovano Težek problem. Gre za vprašanje, kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega. Ta problem do danes še ni dobil pravega odgovora, s katerim bi se strinjale različne discipline. Prav zato smo govorce, znanstvenike s področja filozofije, fizike, psihologije in kognitivne znanosti zaprli v studio kot v areno, vrgli mednje vprašanje in potem skozi studijsko okno opazovali dogajanje – v prihajajoči uri pa boste lahko slišali izbrani delček tega eksperimenta. Bo diskurz gladko potekal, se bodo govorci poslušali, nadgrajevali misli, se bodo strinjali? Kako teče pogovor v radijskem studiu, ko ni pripravljenih vprašanj, časovnih pritiskov in radijskega voditelja? Oddaja je bila premierno predvajana leta 2016, pripravila sta jo Bruna Pikš in Urban Kordeš, zvočno pa jo je oblikoval Vojko Frelih. Vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Obraz, avtor Žiga Korent
»Ne zavedamo se, da literatura in humanistična znanja, da kultura in izobrazba sestavljajo idealno plodovno tekočino, v kateri se lahko silovito razvijajo ideje o demokraciji, svobodi, pravičnosti, laičnosti, enakosti, pravici do kritike, strpnosti, solidarnosti in splošnem dobru.« V knjigi Koristnost nekoristnega zapiše italijanski filozof, predavatelj in strokovnjak za renesanso Nuccio Ordine. Nuccia Ordina sta pred mikrofon povabila Goran Tenze in Saška Rakef, slišali pa boste tudi odlomke iz njegove knjige v prevodu Irene Trenc Frelih. Vabljeni k poslušanju.
»Ne zavedamo se, da literatura in humanistična znanja, da kultura in izobrazba sestavljajo idealno plodovno tekočino, v kateri se lahko silovito razvijajo ideje o demokraciji, svobodi, pravičnosti, laičnosti, enakosti, pravici do kritike, strpnosti, solidarnosti in splošnem dobru.« V knjigi Koristnost nekoristnega zapiše italijanski filozof, predavatelj in strokovnjak za renesanso Nuccio Ordine. Nuccia Ordina sta pred mikrofon povabila Goran Tenze in Saška Rakef, slišali pa boste tudi odlomke iz njegove knjige v prevodu Irene Trenc Frelih. Vabljeni k poslušanju.
Martin Luther, Philipp Melanchthon, Jean Calvin, Matija Vlačić Ilirik, Primož Trubar, Janez Ludvik Schönleben, Nicollo Machiavelli, Jean Bodin, Hugo Grotius, Montesquieu, Jean-Jacques Rousseau, Paracelsus, Nikolaj Kopernik, Erazem Rotterdamski ... To so le nekateri izmed avtorjev prepovedanih del, ki jih hrani zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice. Vsebinski in žanrski razpon teh dragocenih starih tiskov je širok: od protestantskih del do renesančne politične filozofije, od znanstvenih in psevdoznanstvenih del do leposlovja. O značilnostih knjižne cenzure v zgodnjem novem veku ter avtorjih in bralcih prepovedanih knjig na Slovenskem se bomo pogovarjali z raziskovalcem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU dr. Luko Vidmarjem ter dr. Sonjo Svoljšak iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov. Oddajo bomo prepletli z odlomki iz strokovne publikacije In vendar so jih brali. Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice.
Martin Luther, Philipp Melanchthon, Jean Calvin, Matija Vlačić Ilirik, Primož Trubar, Janez Ludvik Schönleben, Nicollo Machiavelli, Jean Bodin, Hugo Grotius, Montesquieu, Jean-Jacques Rousseau, Paracelsus, Nikolaj Kopernik, Erazem Rotterdamski ... To so le nekateri izmed avtorjev prepovedanih del, ki jih hrani zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice. Vsebinski in žanrski razpon teh dragocenih starih tiskov je širok: od protestantskih del do renesančne politične filozofije, od znanstvenih in psevdoznanstvenih del do leposlovja. O značilnostih knjižne cenzure v zgodnjem novem veku ter avtorjih in bralcih prepovedanih knjig na Slovenskem se bomo pogovarjali z raziskovalcem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU dr. Luko Vidmarjem ter dr. Sonjo Svoljšak iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov. Oddajo bomo prepletli z odlomki iz strokovne publikacije In vendar so jih brali. Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice.
Slovenci že vse od leta 1945 pričakujemo vrnitev Narodnega doma, ki so ga pred 100 leti uničili fašisti. Italija je obljubila, da bo Narodni dom vrnila, a kot smo lahko prebrali v tržaškem Il Piccolu, so pri tem še vedno neznanka poteze tržaške občine in da "obstaja tveganje, da bo vse padlo v vodo". Zakaj je tako težko vrniti Narodni dom, kaj pomeni vrnitev za Slovence v Furlaniji - Julijski krajini, ali je fašizem iz Trsta odšel ali se je le potuhnil, je Trst še prijazno mesto za sobivanje, kaj pomeni za Slovenijo prisotnost Slovencev v FJK, je le nekaj vprašanj, ki jih bo voditelj oddaje Alen Jelen načel z gosti: mestno svetnico Valentino Repini, zgodovinarjem z Odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice Štefanom Čokom, odvetnikom, profesorjem Petrom Močnikom, deželnim predsednikom stranke Slovenska skupnost, podpredsednikom tržaškega občinskega sveta Igorjem Švabom in filozofom ter profesorjem Jernejem Ščekom. Oddajo smo izvedli v neposrednem prenosu iz Tržaškega knjižnega središča. Foto: RTV SLO.
Slovenci že vse od leta 1945 pričakujemo vrnitev Narodnega doma, ki so ga pred 100 leti uničili fašisti. Italija je obljubila, da bo Narodni dom vrnila, a kot smo lahko prebrali v tržaškem Il Piccolu, so pri tem še vedno neznanka poteze tržaške občine in da "obstaja tveganje, da bo vse padlo v vodo". Zakaj je tako težko vrniti Narodni dom, kaj pomeni vrnitev za Slovence v Furlaniji - Julijski krajini, ali je fašizem iz Trsta odšel ali se je le potuhnil, je Trst še prijazno mesto za sobivanje, kaj pomeni za Slovenijo prisotnost Slovencev v FJK, je le nekaj vprašanj, ki jih bo voditelj oddaje Alen Jelen načel z gosti: mestno svetnico Valentino Repini, zgodovinarjem z Odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice Štefanom Čokom, odvetnikom, profesorjem Petrom Močnikom, deželnim predsednikom stranke Slovenska skupnost, podpredsednikom tržaškega občinskega sveta Igorjem Švabom in filozofom ter profesorjem Jernejem Ščekom. Oddajo smo izvedli v neposrednem prenosu iz Tržaškega knjižnega središča. Foto: RTV SLO.
"Je Prešernov klic iz Zdravljice ‘edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo’ dandanes obrnjen bolj k preteklosti ali k prihodnosti? Smemo upati, da bomo kdaj poleg obstoječega spravno nejasnega spomenika postavili tudi jasen obelisk sprave? Še lahko verjamemo v uresničitev prešernovske želje, da ‘koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan’ in da bomo tudi doma kdaj zaživeli spravno? Še lahko dosežemo dialoško argumentiran pogovor o odgovornosti za tragične slovenske delitve v naši zgodovini? Kaj narediti, popraviti in pripraviti, da bi lahko živeli spravno?" so v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti zapisali člani pripravljalnega odbora simpozija Slovenska sprava, ki je junija potekal v Ljubljani, akademik dr. Tadej Bajd, akademik dr. Tine Hribar, akademik dr. Jože Krašovec in izredni član SAZU dr. Peter Vodopivec. Simpozij je potekal ob 30. obletnici spravne slovesnosti v Rogu in 100. obletnici rojstva nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Med govorci je bil tudi izredni profesor za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Tomaž Erzar, ki je predstavil prispevek z naslovom Ranjeni in ranljivi narod – zgodbe, ki jih želimo povedati svojim otrokom. O različnih vidikih sprave in odnosu Slovencev do tega vprašanja se bomo z dr. Erzarjem pogovarjali v tokratni oddaji. foto: Pixaby/un-perfekt
"Je Prešernov klic iz Zdravljice ‘edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo’ dandanes obrnjen bolj k preteklosti ali k prihodnosti? Smemo upati, da bomo kdaj poleg obstoječega spravno nejasnega spomenika postavili tudi jasen obelisk sprave? Še lahko verjamemo v uresničitev prešernovske želje, da ‘koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan’ in da bomo tudi doma kdaj zaživeli spravno? Še lahko dosežemo dialoško argumentiran pogovor o odgovornosti za tragične slovenske delitve v naši zgodovini? Kaj narediti, popraviti in pripraviti, da bi lahko živeli spravno?" so v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti zapisali člani pripravljalnega odbora simpozija Slovenska sprava, ki je junija potekal v Ljubljani, akademik dr. Tadej Bajd, akademik dr. Tine Hribar, akademik dr. Jože Krašovec in izredni član SAZU dr. Peter Vodopivec. Simpozij je potekal ob 30. obletnici spravne slovesnosti v Rogu in 100. obletnici rojstva nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Med govorci je bil tudi izredni profesor za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Tomaž Erzar, ki je predstavil prispevek z naslovom Ranjeni in ranljivi narod – zgodbe, ki jih želimo povedati svojim otrokom. O različnih vidikih sprave in odnosu Slovencev do tega vprašanja se bomo z dr. Erzarjem pogovarjali v tokratni oddaji. foto: Pixaby/un-perfekt
Slovenska matica že leta neguje kulturno-zgodovinski spomin tudi z zbirko Mestne knjige. Pred kratkim je v omenjeni zbirki objavila Tržaško knjigo, lepljenko o mestu v času in prostoru. Knjigo je uredil pesnik, pisatelj in esejist Uroš Zupan; vanjo je uvrstil antološki izbor pesnikov, pisateljev in zgodovinskih oseb ter bogat izbor trboveljskega slikarstva. Zaradi objavljenih receptov, ki jih je zabeležila etnologinja Jana Mlakar Adamič, pa knjiga skoraj diši. Več o Trbovljah, knjigi in še čem bosta v oddaji Ars humana v pogovoru z Markom Goljo povedala urednik Uroš Zupan in eden izmed njenih avtorjev, prof. Aleš Leko Gulič, za pokušino pa bosta tudi kaj prebrala.
Slovenska matica že leta neguje kulturno-zgodovinski spomin tudi z zbirko Mestne knjige. Pred kratkim je v omenjeni zbirki objavila Tržaško knjigo, lepljenko o mestu v času in prostoru. Knjigo je uredil pesnik, pisatelj in esejist Uroš Zupan; vanjo je uvrstil antološki izbor pesnikov, pisateljev in zgodovinskih oseb ter bogat izbor trboveljskega slikarstva. Zaradi objavljenih receptov, ki jih je zabeležila etnologinja Jana Mlakar Adamič, pa knjiga skoraj diši. Več o Trbovljah, knjigi in še čem bosta v oddaji Ars humana v pogovoru z Markom Goljo povedala urednik Uroš Zupan in eden izmed njenih avtorjev, prof. Aleš Leko Gulič, za pokušino pa bosta tudi kaj prebrala.
Zdenka Čebašek Travnik se v jesen ne ozira z optimizmom, saj ji ni znano, da bi se zgodile bistvene spremembe v organizaciji zdravstvenega sistema. Pravi, da je strah pred drugim valom epidemije večji kot pred prvim. Veliko je neznank, na katere nismo pripravljeni in se na njih tudi ne moremo pripraviti. Največ, kar lahko vsak stori je, da upošteva vse ukrepe proti širjenju virusa. Pri nas še nimamo raziskav o psiholoških učinkih epidemije, se pa sklepa, da se približno 20 odstotkov prebivalstva v podobnih razmerah srečuje s tesnobnimi stanji. Dr. Čebašek Travnik poudarja, da se tesnobo najlažje razrešuje v krogu družine, najtežje pa je pri tistih, ki so sami. Izhodišče za pogovor je bilo dostojanstvo starostnikov, ki so bili med najbolj izoliranimi - njihova zdravstvena oskrba in širši odnos družbe do njih. Foto: BoBo
Zdenka Čebašek Travnik se v jesen ne ozira z optimizmom, saj ji ni znano, da bi se zgodile bistvene spremembe v organizaciji zdravstvenega sistema. Pravi, da je strah pred drugim valom epidemije večji kot pred prvim. Veliko je neznank, na katere nismo pripravljeni in se na njih tudi ne moremo pripraviti. Največ, kar lahko vsak stori je, da upošteva vse ukrepe proti širjenju virusa. Pri nas še nimamo raziskav o psiholoških učinkih epidemije, se pa sklepa, da se približno 20 odstotkov prebivalstva v podobnih razmerah srečuje s tesnobnimi stanji. Dr. Čebašek Travnik poudarja, da se tesnobo najlažje razrešuje v krogu družine, najtežje pa je pri tistih, ki so sami. Izhodišče za pogovor je bilo dostojanstvo starostnikov, ki so bili med najbolj izoliranimi - njihova zdravstvena oskrba in širši odnos družbe do njih. Foto: BoBo
Govorili bomo o tako imenovanih velikih zvereh, ki vzbujajo med prebivalstvom najrazličnejše odzive in čustva, ki segajo od popolnega zavračanja do popolnega sprejemanja. Vsako leto znova se namreč pojavijo ostre razprav o tem, ali naj država odredi večji odstrel medvedov in volkov ali ne. V te dileme posegajo najrazličnejši deležniki od politikov do kmetovalcev in strokovnjakov in do najrazličnejših gibanj. Zato smo se o tem pogovarjal z docentom dr. Miho Kroflom, ki je lani na začetku leta v enem od zapisov na spletni strani metina lista med drugim razmišljal, navajam: »Največ Slovencev bi bilo verjetno zadovoljnih, če bi se populacija v čim večji meri uravnavala z naravnimi mehanizmi, tako da ne bi bilo potrebe po večjih odstrelih, še vedno pa, da število ne bi naraščalo. Medvedov bi moralo biti dovolj, da bi v gozdu opravljali svojo ekološko vlogo (npr. raznašanje semen in odstranjevanje mrhovine v gozdovih) ter nudili ekosistemske storitve (npr. možnost izvajanja ekoturizma), obenem pa bi povzročali čim manj težav ljudem. Verjetno bi se s takšno situacijo strinjal kar velik del naših državljanov. Vendar, kako to doseči? Do neke mere lahko k temu pomaga znanost – raziskave o ekologiji medveda in o dejanskih učinkih, ki jih dosežejo različni upravljavski ukrepi. Temu slovenski in tuji raziskovalci v zadnjih letih posvečamo kar nekaj pozornosti, tako da danes poznamo že marsikateri odgovor, nekaj vprašanj pa kljub temu ostaja še neraziskanih. Na primer številčnost medvedov je precej dobro ocenjena (v povprečju 800-900 medvedov lansko leto), dobro imamo dokumentiran tudi njen porast v zadnjih desetletjih.« Konec navedka. foto: Marioth Eus (Uspavanje medveda, Velike Lašče, 2009)
Govorili bomo o tako imenovanih velikih zvereh, ki vzbujajo med prebivalstvom najrazličnejše odzive in čustva, ki segajo od popolnega zavračanja do popolnega sprejemanja. Vsako leto znova se namreč pojavijo ostre razprav o tem, ali naj država odredi večji odstrel medvedov in volkov ali ne. V te dileme posegajo najrazličnejši deležniki od politikov do kmetovalcev in strokovnjakov in do najrazličnejših gibanj. Zato smo se o tem pogovarjal z docentom dr. Miho Kroflom, ki je lani na začetku leta v enem od zapisov na spletni strani metina lista med drugim razmišljal, navajam: »Največ Slovencev bi bilo verjetno zadovoljnih, če bi se populacija v čim večji meri uravnavala z naravnimi mehanizmi, tako da ne bi bilo potrebe po večjih odstrelih, še vedno pa, da število ne bi naraščalo. Medvedov bi moralo biti dovolj, da bi v gozdu opravljali svojo ekološko vlogo (npr. raznašanje semen in odstranjevanje mrhovine v gozdovih) ter nudili ekosistemske storitve (npr. možnost izvajanja ekoturizma), obenem pa bi povzročali čim manj težav ljudem. Verjetno bi se s takšno situacijo strinjal kar velik del naših državljanov. Vendar, kako to doseči? Do neke mere lahko k temu pomaga znanost – raziskave o ekologiji medveda in o dejanskih učinkih, ki jih dosežejo različni upravljavski ukrepi. Temu slovenski in tuji raziskovalci v zadnjih letih posvečamo kar nekaj pozornosti, tako da danes poznamo že marsikateri odgovor, nekaj vprašanj pa kljub temu ostaja še neraziskanih. Na primer številčnost medvedov je precej dobro ocenjena (v povprečju 800-900 medvedov lansko leto), dobro imamo dokumentiran tudi njen porast v zadnjih desetletjih.« Konec navedka. foto: Marioth Eus (Uspavanje medveda, Velike Lašče, 2009)
Tega, kako utripa življenje v različnih afriških državah, si ne moramo predstavljati po skopih informacijah, turističnih razglednicah, krajših potovanjih, medijsko posredovanih stereotipih, ki ponarejajo ali zgrešijo bistvo resničnih podob, ampak le z vključenostjo v njihov vsakdan. O vsakdanjem življenju, navadah, običajih, dediščini, ki so jo človeštvu namenile »različne Afrike« v oddaji Ars humana dr. socialne antropologije Liza Debevec, ki se je v Burkino Faso in Etiopijo odpravila raziskovat in tam v preteklih letih našla srčno domovino in dom.
Tega, kako utripa življenje v različnih afriških državah, si ne moramo predstavljati po skopih informacijah, turističnih razglednicah, krajših potovanjih, medijsko posredovanih stereotipih, ki ponarejajo ali zgrešijo bistvo resničnih podob, ampak le z vključenostjo v njihov vsakdan. O vsakdanjem življenju, navadah, običajih, dediščini, ki so jo človeštvu namenile »različne Afrike« v oddaji Ars humana dr. socialne antropologije Liza Debevec, ki se je v Burkino Faso in Etiopijo odpravila raziskovat in tam v preteklih letih našla srčno domovino in dom.
Krošnja z neznanimi sadeži je naslov eseja Helene Koder, scenaristke in režiserke, lahko pa dodamo tudi: esejistke, saj je bil esej, ki ga objavljamo, lani izbran na natečaju revije Literatura; letos je Helena Koder med finalisti za najboljši esej revije Sodobnost. V besedilu se avtorica posveča predvsem poeziji Petra Kolška, pesnika in urednika, ki je umrl pred dobrim letom dni. Sledi vijugam razmisleka o minevanju, poeziji, si postavlja vprašanja in nanje odgovarja, tudi s pomočjo velikih mislecev književnosti in filozofije, dokler se ne skuša dotakniti bistvenega...
Krošnja z neznanimi sadeži je naslov eseja Helene Koder, scenaristke in režiserke, lahko pa dodamo tudi: esejistke, saj je bil esej, ki ga objavljamo, lani izbran na natečaju revije Literatura; letos je Helena Koder med finalisti za najboljši esej revije Sodobnost. V besedilu se avtorica posveča predvsem poeziji Petra Kolška, pesnika in urednika, ki je umrl pred dobrim letom dni. Sledi vijugam razmisleka o minevanju, poeziji, si postavlja vprašanja in nanje odgovarja, tudi s pomočjo velikih mislecev književnosti in filozofije, dokler se ne skuša dotakniti bistvenega...
Založba kakovostnih program RTV Slovenija je (v sodelovanju z založbo Beletrina) pripravila še eno zvočno knjigo. Po lanski uspešnici Jezero Tadeja Goloba, Cankarjevi Erotiki in Levstikovem Martinu Krpanu je posnela zvočno knjigo Bronje Žakelj, avtorice s kresnikom nagrajenega romana Belo se pere na devetdeset. Roman o odraščanju in hudih življenjskih preizkušnjah je občutena, sugestivna avtobiografska pripoved, ki je pritegnila bralke in bralce različnih generacij, kot zvočna knjiga pa bo zagotovo pritegnila poslušalke in poslušalce. Več o novi zvočni knjigi bodo v oddaji Ars humana povedali pisateljica Bronja Žakelj, vodja založniške dejavnosti Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija Mojca Menart, režiser zvočne knjige Klemen Markovčič, fonetičarka Mateja Juričan in dramska igralka Saša Mihelčič, ki nam bo v 28-ih nadaljevanjih, dolgih približno 20 minut, prebrala nagrajeni roman. Z gosti se pogovarja Marko Golja (nekaj ur pred predvajanjem prve epizode v ponedeljek, 25. maja ob 19.00 na Arsu).
Založba kakovostnih program RTV Slovenija je (v sodelovanju z založbo Beletrina) pripravila še eno zvočno knjigo. Po lanski uspešnici Jezero Tadeja Goloba, Cankarjevi Erotiki in Levstikovem Martinu Krpanu je posnela zvočno knjigo Bronje Žakelj, avtorice s kresnikom nagrajenega romana Belo se pere na devetdeset. Roman o odraščanju in hudih življenjskih preizkušnjah je občutena, sugestivna avtobiografska pripoved, ki je pritegnila bralke in bralce različnih generacij, kot zvočna knjiga pa bo zagotovo pritegnila poslušalke in poslušalce. Več o novi zvočni knjigi bodo v oddaji Ars humana povedali pisateljica Bronja Žakelj, vodja založniške dejavnosti Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija Mojca Menart, režiser zvočne knjige Klemen Markovčič, fonetičarka Mateja Juričan in dramska igralka Saša Mihelčič, ki nam bo v 28-ih nadaljevanjih, dolgih približno 20 minut, prebrala nagrajeni roman. Z gosti se pogovarja Marko Golja (nekaj ur pred predvajanjem prve epizode v ponedeljek, 25. maja ob 19.00 na Arsu).
Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije, vprašanje mogoče sprave pa ostaja eno bolj zagonetnih. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji novi knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem kanoničnih slovenskih pisateljev, ki so bili tudi sami aktivni ali pasivni udeleženci druge svetovne vojne.
Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije, vprašanje mogoče sprave pa ostaja eno bolj zagonetnih. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji novi knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem kanoničnih slovenskih pisateljev, ki so bili tudi sami aktivni ali pasivni udeleženci druge svetovne vojne.
Založbe in knjigarne so ob nastopu koronakrize doživele velik udarec. Lansko leto je že kazalo na rahlo okrevanje trga, potem pa je s karanteno sledil šok. Kaj samoosamitev in socialno distanciranje pomeni za založništvo in knjigotrštvo, smo preverili pri založbah Mladinska Knjiga, Umco, Beletrina, Goga in Sanje. Ker so bile zaprte tudi knjižnice, je med koronakrizo zaživel sistem izposoje e-knjig Biblos. Slovenski založniki imajo sicer različne poglede na spopadanje s krizo, vsi pa menijo, da je gotovo nekaj: negotova prihodnost bo drugačna, kot si predstavljamo. Gostje: glavni urednik v založbi Mladinska Knjiga Bojan Švigelj, direktor založbe Umco Samo Rugelj, direktor založbe Beletrina Mitja Čander, direktor založbe Goga Mitja Ličen in direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Pixabay/InstagramFOTOGRAFIN
Založbe in knjigarne so ob nastopu koronakrize doživele velik udarec. Lansko leto je že kazalo na rahlo okrevanje trga, potem pa je s karanteno sledil šok. Kaj samoosamitev in socialno distanciranje pomeni za založništvo in knjigotrštvo, smo preverili pri založbah Mladinska Knjiga, Umco, Beletrina, Goga in Sanje. Ker so bile zaprte tudi knjižnice, je med koronakrizo zaživel sistem izposoje e-knjig Biblos. Slovenski založniki imajo sicer različne poglede na spopadanje s krizo, vsi pa menijo, da je gotovo nekaj: negotova prihodnost bo drugačna, kot si predstavljamo. Gostje: glavni urednik v založbi Mladinska Knjiga Bojan Švigelj, direktor založbe Umco Samo Rugelj, direktor založbe Beletrina Mitja Čander, direktor založbe Goga Mitja Ličen in direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Pixabay/InstagramFOTOGRAFIN
Center mesta je v teh dneh sameval, parkovne in rekreacijske površine so bile polno zasedene, od vsepovsod po svetu so k nam prihajale podobe izpraznjenih turističnih prizorišč. Javni prostor narekuje, kako živimo in se obnašamo, kako se socializiramo in celo kako protestiramo. Kljub temu, da se ukrepi sedaj počasi sproščajo in se vračamo v javni prostor, pa je epidemija spremenila naš pogled nanj. Umetniški in raziskovalni kolektiv Nonument Group je 25. aprila povabil na samoosamitveni sprehod po Ljubljani. Pripravili so avdiovodič, s katerim se sprehodimo čez spremenjeno mesto in ob katerem razmišljamo tudi o problemih mestnega centra, kot jih je izpostavila epidemija. Po Ljubljani nas vodi arhitekt in pisec Miloš Kosec, ki ga je Iza Pevec tedaj povabila k pogovoru o spremenjeni vlogi in doživljanju javnega prostora.
Center mesta je v teh dneh sameval, parkovne in rekreacijske površine so bile polno zasedene, od vsepovsod po svetu so k nam prihajale podobe izpraznjenih turističnih prizorišč. Javni prostor narekuje, kako živimo in se obnašamo, kako se socializiramo in celo kako protestiramo. Kljub temu, da se ukrepi sedaj počasi sproščajo in se vračamo v javni prostor, pa je epidemija spremenila naš pogled nanj. Umetniški in raziskovalni kolektiv Nonument Group je 25. aprila povabil na samoosamitveni sprehod po Ljubljani. Pripravili so avdiovodič, s katerim se sprehodimo čez spremenjeno mesto in ob katerem razmišljamo tudi o problemih mestnega centra, kot jih je izpostavila epidemija. Po Ljubljani nas vodi arhitekt in pisec Miloš Kosec, ki ga je Iza Pevec tedaj povabila k pogovoru o spremenjeni vlogi in doživljanju javnega prostora.
Letos mineva sto let od požiga Narodnega doma v Trstu. Požigu stavbe so sledili črna leta fašizma in zatiranje vsega slovenskega. Ob državnem prazniku Dneva upora proti okupatorju so tokratno Ars humano pripravili sodelavci Radia Trst A. Zgodovinskemu pregledu dejavnosti v Narodnem domu se bosta posvetila tržaška zgodovinarja Gorazd Bajc in Borut Klabjan, ki bosta v kratkem izdala ustrezno monografijo, o načrtovanju prihodnjih dejavnosti v tej ugledni stavbi sredi Pahorjevega “mesta v zalivu” pa bo govoril Martin Lisjak, član delovne skupine za Narodni dom, ki je nastala v okviru krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Oddajo je pripravil Pavel Volk. Vir fotografije: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Letos mineva sto let od požiga Narodnega doma v Trstu. Požigu stavbe so sledili črna leta fašizma in zatiranje vsega slovenskega. Ob državnem prazniku Dneva upora proti okupatorju so tokratno Ars humano pripravili sodelavci Radia Trst A. Zgodovinskemu pregledu dejavnosti v Narodnem domu se bosta posvetila tržaška zgodovinarja Gorazd Bajc in Borut Klabjan, ki bosta v kratkem izdala ustrezno monografijo, o načrtovanju prihodnjih dejavnosti v tej ugledni stavbi sredi Pahorjevega “mesta v zalivu” pa bo govoril Martin Lisjak, član delovne skupine za Narodni dom, ki je nastala v okviru krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Oddajo je pripravil Pavel Volk. Vir fotografije: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Sodelovanje Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars smo tokrat namenili vprašanju prihodnosti knjig po pandemiji. Jasno je, da karantena ni pripomogla k večjemu številu bralcev. V Sloveniji denimo spletni trgovci beležijo kar 540-odstotno rast povpraševanja po utežeh, 100-odstotno rast nakupov veslaških naprav in dobro tretjino večje zanimanje za tekaške steze. Še več, na Hrvaškem so med karanteno zabeležili večje povpraševanje po televizijah, kot pred svetovnim prvenstvom v nogometu. Medtem je povečanje obsega spletnih nakupov knjig v Sloveniji, Avstriji in Italiji malenkostno. Po osamosvojitveni vojni, ki je bila za založništvo podoben šok kot trenutna pandemija, je Državna založba Slovenije prodala prvo knjigo šele po treh mesecih. Zakaj karantena, ko naj bi načeloma več ljudi imelo čas brati, ni povzročila vrnitve branja, kaj čaka založništvo po koncu pandemije in kaj zaprtje knjigarn pomeni za usodo knjižnega trga in branja nasploh, bodo v skupni oddaji pred svetovnim dnevom knjige razmišljali: član uredniškega odbora Goriške Mohorjeve družbe in ravnatelj Državnega izobraževalnega zavoda Simon Gregorčič Peter Černic, urednik v Mohorjevi založbi v Celovcu Adrian Kert in profesor založniških študij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Miha Kovač.
Sodelovanje Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars smo tokrat namenili vprašanju prihodnosti knjig po pandemiji. Jasno je, da karantena ni pripomogla k večjemu številu bralcev. V Sloveniji denimo spletni trgovci beležijo kar 540-odstotno rast povpraševanja po utežeh, 100-odstotno rast nakupov veslaških naprav in dobro tretjino večje zanimanje za tekaške steze. Še več, na Hrvaškem so med karanteno zabeležili večje povpraševanje po televizijah, kot pred svetovnim prvenstvom v nogometu. Medtem je povečanje obsega spletnih nakupov knjig v Sloveniji, Avstriji in Italiji malenkostno. Po osamosvojitveni vojni, ki je bila za založništvo podoben šok kot trenutna pandemija, je Državna založba Slovenije prodala prvo knjigo šele po treh mesecih. Zakaj karantena, ko naj bi načeloma več ljudi imelo čas brati, ni povzročila vrnitve branja, kaj čaka založništvo po koncu pandemije in kaj zaprtje knjigarn pomeni za usodo knjižnega trga in branja nasploh, bodo v skupni oddaji pred svetovnim dnevom knjige razmišljali: član uredniškega odbora Goriške Mohorjeve družbe in ravnatelj Državnega izobraževalnega zavoda Simon Gregorčič Peter Černic, urednik v Mohorjevi založbi v Celovcu Adrian Kert in profesor založniških študij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Miha Kovač.
Kot številni drugi filozofi v prvi polovici 20. stoletja se je tudi Edith Stein ukvarjala z verskimi vprašanji. Zanimalo nas je, kakšno je bilo njeno sodelovanje z utemeljiteljem fenomenologije Edmundom Husserlom. Prav tako smo se spraševali o njenem zgodnjem obdobju, v katerem se je odkrito opredeljevala za ateistko. Kljub temu je vedno ostala odprta za resnico, ki jo je po dolgem iskanju našla v katoliški veri. Po njenem globokem prepričanju si vera in filozofija ne nasprotujeta, marveč se dopolnjujeta. Poleg tega je bila družbeno in politično dejavna, zato smo razmišljali tudi o njeni feministični misli. Pri dvainštiridesetih letih je vstopila v karmeličanski samostan v Kölnu. Leta 1942 je bila Edith Stein kot žrtev holokvasta umorjena v plinski celici v taborišču Auschwitz-Birkenau. Papež Janez Pavel II. jo je leta 1998 razglasil za svetnico. O življenju in delu Edith Stein sta spregovorila gosta oddaje: filozofinja dr. Beate Beckmann-Zöller iz Münchna, ki je tudi sourednica kritične izdaje njenih zbranih del, in karmeličan Roberto Maria Pirastu iz Linza.
Kot številni drugi filozofi v prvi polovici 20. stoletja se je tudi Edith Stein ukvarjala z verskimi vprašanji. Zanimalo nas je, kakšno je bilo njeno sodelovanje z utemeljiteljem fenomenologije Edmundom Husserlom. Prav tako smo se spraševali o njenem zgodnjem obdobju, v katerem se je odkrito opredeljevala za ateistko. Kljub temu je vedno ostala odprta za resnico, ki jo je po dolgem iskanju našla v katoliški veri. Po njenem globokem prepričanju si vera in filozofija ne nasprotujeta, marveč se dopolnjujeta. Poleg tega je bila družbeno in politično dejavna, zato smo razmišljali tudi o njeni feministični misli. Pri dvainštiridesetih letih je vstopila v karmeličanski samostan v Kölnu. Leta 1942 je bila Edith Stein kot žrtev holokvasta umorjena v plinski celici v taborišču Auschwitz-Birkenau. Papež Janez Pavel II. jo je leta 1998 razglasil za svetnico. O življenju in delu Edith Stein sta spregovorila gosta oddaje: filozofinja dr. Beate Beckmann-Zöller iz Münchna, ki je tudi sourednica kritične izdaje njenih zbranih del, in karmeličan Roberto Maria Pirastu iz Linza.
V času korona krize se vsakodnevno soočamo z različnimi čustvi. Tudi tistimi manj prijetnimi. O tem, ali nam ta čas lahko pomaga blažiti glasba in zakaj ima glasba tako močan učinek na človeka, smo se pogovarjali z dr. psihologije Katarino Habe z Akademije za glasbo, glasbeno terapevtko magistrico Špelo Loti Knoll z Inštituta Knoll za glasbeno terapijo in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, predstojnikom katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
V času korona krize se vsakodnevno soočamo z različnimi čustvi. Tudi tistimi manj prijetnimi. O tem, ali nam ta čas lahko pomaga blažiti glasba in zakaj ima glasba tako močan učinek na človeka, smo se pogovarjali z dr. psihologije Katarino Habe z Akademije za glasbo, glasbeno terapevtko magistrico Špelo Loti Knoll z Inštituta Knoll za glasbeno terapijo in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, predstojnikom katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Hitreje in vedno hitreje. Več in vedno več. Nato pa … koronavirus kot oster rez v avtopilota vzpostavljenega (globalnega) družbenega sistema. Ko je treba delovati hitro. Hkrati pa razumno. In odgovorno. Ko moramo najti alternative – praktično čez noč – načinom, kako delamo, kako preživljamo prosti čas, kako sobivamo. Gost pogovora antropolg dr. Rajko Muršič
Hitreje in vedno hitreje. Več in vedno več. Nato pa … koronavirus kot oster rez v avtopilota vzpostavljenega (globalnega) družbenega sistema. Ko je treba delovati hitro. Hkrati pa razumno. In odgovorno. Ko moramo najti alternative – praktično čez noč – načinom, kako delamo, kako preživljamo prosti čas, kako sobivamo. Gost pogovora antropolg dr. Rajko Muršič
“Smo v izrednem stanju. Svetovna pandemija koronavirusa je v psihološkem smislu kriza. To pomeni, da se nam je zgodila ogromna sprememba, ki terja od nas velikansko prilagoditev. Trenutno smo na točki, ko obseg krize dojemamo postopoma. Ko se zgodijo hude stvari, imamo na voljo obrambne mehanizme, ki nam pomagajo, da težke razmere doživimo v obliki, ki smo jo sposobni predelati. Normalen psihološki odziv na krizo svetovnih razsežnosti je v prvi vrsti zanikanje. Če bi v celoti dojeli, kaj se dogaja, bi bilo pretežko,” pojasnjuje predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije Sana Čoderl Dobnik. V primeru, da bo pandemija pretresla in ogrozila temelje naših življenj, se bomo morda morali spopasti s kolektivno travmo. Odvisno od dogajanja in širšega konteksta, a takšne travme lahko po njenih besedah vztrajajo do konca življenja. “Slovenci smo rezilienten narod. V zgodovini smo doživeli že kar nekaj kolektivnih travm, a nas to ni ustavilo, da ne bi zmogli naprej živeti kot ustvarjalna skupnost. Že zdaj lahko vidimo, da smo stopili skupaj in to bo odločilno,” dodaja dr. Čoderl Dobnikova. V oddaji Ars humana se z njo pogovarjamo, kaj nas čaka v prihodnjih tednih karantene in kako se uspešno soočiti z izzivi prihodnosti. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. Zaradi izrednih razmer smo oddajo posneli na daljavo. Opravičujemo se zaradi slabše kvalitete zvoka. foto: osebni srhiv
“Smo v izrednem stanju. Svetovna pandemija koronavirusa je v psihološkem smislu kriza. To pomeni, da se nam je zgodila ogromna sprememba, ki terja od nas velikansko prilagoditev. Trenutno smo na točki, ko obseg krize dojemamo postopoma. Ko se zgodijo hude stvari, imamo na voljo obrambne mehanizme, ki nam pomagajo, da težke razmere doživimo v obliki, ki smo jo sposobni predelati. Normalen psihološki odziv na krizo svetovnih razsežnosti je v prvi vrsti zanikanje. Če bi v celoti dojeli, kaj se dogaja, bi bilo pretežko,” pojasnjuje predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije Sana Čoderl Dobnik. V primeru, da bo pandemija pretresla in ogrozila temelje naših življenj, se bomo morda morali spopasti s kolektivno travmo. Odvisno od dogajanja in širšega konteksta, a takšne travme lahko po njenih besedah vztrajajo do konca življenja. “Slovenci smo rezilienten narod. V zgodovini smo doživeli že kar nekaj kolektivnih travm, a nas to ni ustavilo, da ne bi zmogli naprej živeti kot ustvarjalna skupnost. Že zdaj lahko vidimo, da smo stopili skupaj in to bo odločilno,” dodaja dr. Čoderl Dobnikova. V oddaji Ars humana se z njo pogovarjamo, kaj nas čaka v prihodnjih tednih karantene in kako se uspešno soočiti z izzivi prihodnosti. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. Zaradi izrednih razmer smo oddajo posneli na daljavo. Opravičujemo se zaradi slabše kvalitete zvoka. foto: osebni srhiv
Doktor Tomaž Grušovnik je okoljski filozof, ki je med drugim proučeval podnebne krize in se ukvarja s premišljevanjem etičnih in okoljskih vprašanj v družbi. "?????? oziroma krisis v grškem pomenu besede pomeni ločevanje. Pomeni nekakšno razkritje kompleksnosti vsakdanjika, ki je sicer zakrito z našim normalnim delovanjem," razmišlja dr. Grušovnik in napoveduje, da bo pandemija postala izhodišče za temeljit premislek o tem, kaj je v naših življenjih odveč. "Zaradi izolacije bomo morda ponovno začeli ceniti obiske in stike s sorodniki ter prijatelji, po drugi strani bo zelo težko premišljevati v stanju, v katerem ni občutka varnosti in miru," še dodaja. Kako bo filozofija mislila trenutek, ko se je svet ustavil, ko so se podrla globalna razmerja in se zdi, da je naenkrat s krili zamahnilo tisoče metuljev? Po prvem šoku se morda marsikdo sprašuje, kaj nove razmere pomenijo za politične, družbene in etične dimenzije življenja? "Če kaj, kriza pandemije koronavirusa kaže, kako pomembni so javni sistemi in storitve," je še prepričan dr. Tomaž Grušovnik, ki v tokratni oddaji razmišlja tudi o tem, zakaj ob takšnih dogodkih nemudoma vzniknejo teorije zarot in kaj o njih pravi agnotologija, veda o neznanju? Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Pixabay/sumanley
Doktor Tomaž Grušovnik je okoljski filozof, ki je med drugim proučeval podnebne krize in se ukvarja s premišljevanjem etičnih in okoljskih vprašanj v družbi. "?????? oziroma krisis v grškem pomenu besede pomeni ločevanje. Pomeni nekakšno razkritje kompleksnosti vsakdanjika, ki je sicer zakrito z našim normalnim delovanjem," razmišlja dr. Grušovnik in napoveduje, da bo pandemija postala izhodišče za temeljit premislek o tem, kaj je v naših življenjih odveč. "Zaradi izolacije bomo morda ponovno začeli ceniti obiske in stike s sorodniki ter prijatelji, po drugi strani bo zelo težko premišljevati v stanju, v katerem ni občutka varnosti in miru," še dodaja. Kako bo filozofija mislila trenutek, ko se je svet ustavil, ko so se podrla globalna razmerja in se zdi, da je naenkrat s krili zamahnilo tisoče metuljev? Po prvem šoku se morda marsikdo sprašuje, kaj nove razmere pomenijo za politične, družbene in etične dimenzije življenja? "Če kaj, kriza pandemije koronavirusa kaže, kako pomembni so javni sistemi in storitve," je še prepričan dr. Tomaž Grušovnik, ki v tokratni oddaji razmišlja tudi o tem, zakaj ob takšnih dogodkih nemudoma vzniknejo teorije zarot in kaj o njih pravi agnotologija, veda o neznanju? Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Pixabay/sumanley
22. aprila letos bomo obeležili 50. obletnico prvega dneva Zemlje, ko je na vsedržavnih demonstracijah 20 milijonov Američanov zahtevalo spremembe v odnosu do okolja. S tem dogodkom je povezano tudi dogajanje v akademski sferi – začetek 70. let prejšnjega stoletja je namreč označen kot začetek razvoja profesionalne, akademsko in teoretično podprte okoljske etike. Takrat so se razvili številni pomembni koncepti, raziskovalne šole in tokovi. Definicij okoljske etike je verjetno toliko, kolikor je avtorjev, ki se z njo profesionalno ukvarjajo. Namen oddaje je v prvem delu izpostaviti tiste koncepte, ki so še danes najbolj odmevni, moderni in pomembni. Drugi del oddaje je razglabljanje o današnjem času – kakšne so razmere, v katerih živimo, 50 let po prvem dnevu Zemlje? Katera so temeljna načela in vrednote, ki nam jih v časih zaostrene podnebne in s tem družbene krize ponuja okoljska etika? Ali je, če hočemo vsaj do neke mere ohraniti človeško civilizacijo, etika 21. stoletja primarno okoljska etika? Gost oddaje je filozof Luka Omladič.
22. aprila letos bomo obeležili 50. obletnico prvega dneva Zemlje, ko je na vsedržavnih demonstracijah 20 milijonov Američanov zahtevalo spremembe v odnosu do okolja. S tem dogodkom je povezano tudi dogajanje v akademski sferi – začetek 70. let prejšnjega stoletja je namreč označen kot začetek razvoja profesionalne, akademsko in teoretično podprte okoljske etike. Takrat so se razvili številni pomembni koncepti, raziskovalne šole in tokovi. Definicij okoljske etike je verjetno toliko, kolikor je avtorjev, ki se z njo profesionalno ukvarjajo. Namen oddaje je v prvem delu izpostaviti tiste koncepte, ki so še danes najbolj odmevni, moderni in pomembni. Drugi del oddaje je razglabljanje o današnjem času – kakšne so razmere, v katerih živimo, 50 let po prvem dnevu Zemlje? Katera so temeljna načela in vrednote, ki nam jih v časih zaostrene podnebne in s tem družbene krize ponuja okoljska etika? Ali je, če hočemo vsaj do neke mere ohraniti človeško civilizacijo, etika 21. stoletja primarno okoljska etika? Gost oddaje je filozof Luka Omladič.
Dvojni doktor Damir Globočnik je doktor umetnostne zgodovine in zgodovine, muzejski svetnik in likovni kritik. Študijsko se posveča preučevanju likovnih upodobitev pesnika dr. Franceta Prešerna in ilustracij njegovih pesmi, preučevanju slovenske karikature in satirične ilustracije ter povezavi med kulturno in politično zgodovino ter likovno umetnostjo v 19. in 20. stoletju na Slovenskem. Leta 1993 se je vpisal na magistrski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani in ga leta 1997 končal, naslov njegove magistrske naloge pa je bil Slovenska karikatura 1869–1941 – pregled, gradivo in interpretacije. Leta 2000 se je vpisal na doktorski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani; naslov njegove doktorske disertacije je bil Dr. France Prešeren in njegova podoba v slovenski likovni umetnosti, podnaslov pa Pregled pesnikovih portretov, ilustracij njegovih del in karikatur od leta 1850 do konca 20. stoletja, ustvarjalni opusi posameznih pesnikovih upodabljavcev, zlasti opus Franza Kurza zum Thurn und Goldensteina, in likovna umetnost v Prešernovem času. Doktorski študij je končal julija 2005 in pridobil naziv doktor znanosti s področja umetnostne zgodovine. Leta 2012 je končal doktorski študij zgodovine na oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani z nalogo Karikatura in satirična periodika – pomožna zgodovinska vira. Z ddr. Damirjem Globočnikom se je pogovarjal Milan Trobič. Na fotografiji: karikatura Damir Globočnik, Aljana Primožič, 2014 (iz Arhiva Damir Globočnik)
Dvojni doktor Damir Globočnik je doktor umetnostne zgodovine in zgodovine, muzejski svetnik in likovni kritik. Študijsko se posveča preučevanju likovnih upodobitev pesnika dr. Franceta Prešerna in ilustracij njegovih pesmi, preučevanju slovenske karikature in satirične ilustracije ter povezavi med kulturno in politično zgodovino ter likovno umetnostjo v 19. in 20. stoletju na Slovenskem. Leta 1993 se je vpisal na magistrski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani in ga leta 1997 končal, naslov njegove magistrske naloge pa je bil Slovenska karikatura 1869–1941 – pregled, gradivo in interpretacije. Leta 2000 se je vpisal na doktorski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani; naslov njegove doktorske disertacije je bil Dr. France Prešeren in njegova podoba v slovenski likovni umetnosti, podnaslov pa Pregled pesnikovih portretov, ilustracij njegovih del in karikatur od leta 1850 do konca 20. stoletja, ustvarjalni opusi posameznih pesnikovih upodabljavcev, zlasti opus Franza Kurza zum Thurn und Goldensteina, in likovna umetnost v Prešernovem času. Doktorski študij je končal julija 2005 in pridobil naziv doktor znanosti s področja umetnostne zgodovine. Leta 2012 je končal doktorski študij zgodovine na oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani z nalogo Karikatura in satirična periodika – pomožna zgodovinska vira. Z ddr. Damirjem Globočnikom se je pogovarjal Milan Trobič. Na fotografiji: karikatura Damir Globočnik, Aljana Primožič, 2014 (iz Arhiva Damir Globočnik)
Ada Škerl (1924-2009) je bila pesnica, prevajalka in lektorica na Radiu Slovenija. Februarja 1950 (z letnico 1949) je izšla njena prva pesniška zbirka Senca v srcu. Ob 70. obletnici izida zbirke, s katero se je začel intimizem v povojni slovenski poeziji, bosta več o pesnici in njeni poeziji povedali literarna zgodovinarka dr. Irena Novak Popov in Tanja Petrič, urednica knjige zbranih pesmi Ade Škerl z naslovom Speči metulji, z njima se bom pogovarjal, v živo, Marko Golja. Zelo zgovorna pa bo tudi pesničina izjava o njeni pesniški usodi. Vabljeni k poslušanju.
Ada Škerl (1924-2009) je bila pesnica, prevajalka in lektorica na Radiu Slovenija. Februarja 1950 (z letnico 1949) je izšla njena prva pesniška zbirka Senca v srcu. Ob 70. obletnici izida zbirke, s katero se je začel intimizem v povojni slovenski poeziji, bosta več o pesnici in njeni poeziji povedali literarna zgodovinarka dr. Irena Novak Popov in Tanja Petrič, urednica knjige zbranih pesmi Ade Škerl z naslovom Speči metulji, z njima se bom pogovarjal, v živo, Marko Golja. Zelo zgovorna pa bo tudi pesničina izjava o njeni pesniški usodi. Vabljeni k poslušanju.
Prvo skupno oddajo, ki jo mesečno pripravljamo v sodelovanju programa Ars, Slovenskega programa radia Trst A in Slovenskega sporeda ORF v Celovcu, namenjamo 100-letnici koroškega plebiscita. Dogodku, za katerega na Koroškem potekajo priprave vsaj že dve leti, če upoštevamo predstavitev prve zasnove deželne razstave “CARINTHIja 2020” 4. aprila 2018. Slovesnost 3. marca 2020 v dvorani grbov v Celovcu bo uradni uvod v deželno razstavo z naslovom “100 let koroškega plebiscita – dežela na potovanju skozi čas in prostor”. S plebiscitom na Koroškem časovno bolj ali manj sovpada druga zgodovinska ločnica. Ta je zarezala v življenje Primorske – mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija, imenovana tudi Rapalska pogodba. O slednji bo spregovoril tržaški zgodovinar, akademik Jože Pirjevec, gost v studiu radia Trst A. Danijel Grafenauer, raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in tajnik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani ter podpredsednik Kluba koroških Slovencev Maribor, bo spregovoril o posebnem področju svojega raziskovalnega interesa, koroških Slovencih – poplebiscitnih beguncih. Ta “eksodus” skoraj vse intelektualne elite označuje historična literatura kot najtežji poplebiscitni udarec za koroške Slovence. Gosta v Celovcu sta zgodovinar Teodor Domej in profesor Štefan Pinter. Od leta 1975 na Slovenski gimnaziji je do svoje upokojitve poučeval ruščino, zgodovino in filozofijo. Nedavno je na novoletnem srečanju v Katoliškem domu prosvete v Tinjah Štefan Pinter vzel pod drobnogled temo: “1918 in 1920 – usodni ločnici za koroške Slovence”. Oddajo je pripravil Miha Pasterk.
Prvo skupno oddajo, ki jo mesečno pripravljamo v sodelovanju programa Ars, Slovenskega programa radia Trst A in Slovenskega sporeda ORF v Celovcu, namenjamo 100-letnici koroškega plebiscita. Dogodku, za katerega na Koroškem potekajo priprave vsaj že dve leti, če upoštevamo predstavitev prve zasnove deželne razstave “CARINTHIja 2020” 4. aprila 2018. Slovesnost 3. marca 2020 v dvorani grbov v Celovcu bo uradni uvod v deželno razstavo z naslovom “100 let koroškega plebiscita – dežela na potovanju skozi čas in prostor”. S plebiscitom na Koroškem časovno bolj ali manj sovpada druga zgodovinska ločnica. Ta je zarezala v življenje Primorske – mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija, imenovana tudi Rapalska pogodba. O slednji bo spregovoril tržaški zgodovinar, akademik Jože Pirjevec, gost v studiu radia Trst A. Danijel Grafenauer, raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in tajnik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani ter podpredsednik Kluba koroških Slovencev Maribor, bo spregovoril o posebnem področju svojega raziskovalnega interesa, koroških Slovencih – poplebiscitnih beguncih. Ta “eksodus” skoraj vse intelektualne elite označuje historična literatura kot najtežji poplebiscitni udarec za koroške Slovence. Gosta v Celovcu sta zgodovinar Teodor Domej in profesor Štefan Pinter. Od leta 1975 na Slovenski gimnaziji je do svoje upokojitve poučeval ruščino, zgodovino in filozofijo. Nedavno je na novoletnem srečanju v Katoliškem domu prosvete v Tinjah Štefan Pinter vzel pod drobnogled temo: “1918 in 1920 – usodni ločnici za koroške Slovence”. Oddajo je pripravil Miha Pasterk.
Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti bo že 92. podelila oskarje. Ob razglasitvi nominacij za najboljši film, režijo in druge kategorije se je izkazalo, da je do enakopravnega upoštevanja del ustvarjalk, temnopoltih in drugih manjšinskih ustvarjalcev še dolga pot. Tudi mediji so po razglasitvi kritično zapisali, da so oskarji »škodljivi za film«, da je akademija seksistična, da so nominacije »slaba šala« in da so oskarjevske nominacije dobre le še za to, da si z njimi »podkurimo«. A oskarji v filmski industriji in medijih kljub vsemu ohranjajo neizpodbitno prevlado: sama prireditev stane 44 milijonov dolarjev. Za lobiranje Hollywood vsako leto potroši več kot 100 milijonov dolarjev, dobitnik oskarja za najboljši film pa v povprečju proda za 15 milijonov dolarjev več vstopnic. Tudi pri nas nagradam posvečamo veliko pozornosti – a kako pomembne sploh so za naš, pa tudi širši evropski prostor? Zakaj so, kot kaže, vsaj glede vpliva, ki ga imajo, »slaba šala« v resnici nagrade evropske filmske akademije – evropska vzporednica oskarjem? Kako pa je pri nas – kaj filmskim ustvarjalcem in občinstvu pomenijo slovenske vesne?
Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti bo že 92. podelila oskarje. Ob razglasitvi nominacij za najboljši film, režijo in druge kategorije se je izkazalo, da je do enakopravnega upoštevanja del ustvarjalk, temnopoltih in drugih manjšinskih ustvarjalcev še dolga pot. Tudi mediji so po razglasitvi kritično zapisali, da so oskarji »škodljivi za film«, da je akademija seksistična, da so nominacije »slaba šala« in da so oskarjevske nominacije dobre le še za to, da si z njimi »podkurimo«. A oskarji v filmski industriji in medijih kljub vsemu ohranjajo neizpodbitno prevlado: sama prireditev stane 44 milijonov dolarjev. Za lobiranje Hollywood vsako leto potroši več kot 100 milijonov dolarjev, dobitnik oskarja za najboljši film pa v povprečju proda za 15 milijonov dolarjev več vstopnic. Tudi pri nas nagradam posvečamo veliko pozornosti – a kako pomembne sploh so za naš, pa tudi širši evropski prostor? Zakaj so, kot kaže, vsaj glede vpliva, ki ga imajo, »slaba šala« v resnici nagrade evropske filmske akademije – evropska vzporednica oskarjem? Kako pa je pri nas – kaj filmskim ustvarjalcem in občinstvu pomenijo slovenske vesne?
Pri nas in po svetu počasi izginjajo mokrišča in živalske vrste, ki so odvisne od njihove ohranitve in ravnotežja v okolju. Tako med bolj ogrožene vrste sodijo tudi dvoživke, na katere preži precej nevarnosti, od izgube habitatov do odsekov cest, čez katere se žabe odpravljajo v selitvenih obdobjih. V sklepni oddaji iz cikla Med naravo in kulturo tokrat predstavljamo varnostne ukrepe, s katerimi v Kozjanskem parku in drugod po Sloveniji poskušajo omiliti ali celo preprečiti izginjanje dvoživk. Slišali boste posnetek okrogle mize, ki je novembra lani v organizaciji programa Ars in Kozjanskega parka potekala v Podsredi. Z Mojco Kunst, direktorico Kozjanskega parka, Dušanom Klenovškom, višjim naravovarstvenim svetovalcem v Kozjanskem parku, in Katjo Poboljšaj iz Centra za kartografijo favne in flore se je pogovarjala Magda Tušar. Vabljeni k poslušanju.
Pri nas in po svetu počasi izginjajo mokrišča in živalske vrste, ki so odvisne od njihove ohranitve in ravnotežja v okolju. Tako med bolj ogrožene vrste sodijo tudi dvoživke, na katere preži precej nevarnosti, od izgube habitatov do odsekov cest, čez katere se žabe odpravljajo v selitvenih obdobjih. V sklepni oddaji iz cikla Med naravo in kulturo tokrat predstavljamo varnostne ukrepe, s katerimi v Kozjanskem parku in drugod po Sloveniji poskušajo omiliti ali celo preprečiti izginjanje dvoživk. Slišali boste posnetek okrogle mize, ki je novembra lani v organizaciji programa Ars in Kozjanskega parka potekala v Podsredi. Z Mojco Kunst, direktorico Kozjanskega parka, Dušanom Klenovškom, višjim naravovarstvenim svetovalcem v Kozjanskem parku, in Katjo Poboljšaj iz Centra za kartografijo favne in flore se je pogovarjala Magda Tušar. Vabljeni k poslušanju.
Cikel oddaj Med naravo in kulturo nadaljujemo v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Področje z več kot 700-letno zgodovino solinarjenja ima danes unikatno strukturo vodenja, saj z njim od leta 2003 na podlagi podeljene koncesije za upravljanje parka upravlja družba SOLINE Pridelava soli, d. o. o., ki je hčerinska družba družbe Telekoma. V oddaji bomo spregovorili predvsem o tem, kako poteka varovanje naravne in kulturne dediščine parka ter o tem, kako eno ali drugo zaznamuje vpliv turizma. Snemanje pogovora je potekalo v medijskem centru parka Sečoveljske soline, kot sogovorniki so nastopili: Klavdij Godnič, direktor družbe Soline Pridelava soli d. o. o., Etbin Tavčar, univ. dipl. inž. krajinske arhitekture, Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, območna enota Piran, mag. Robert Turk, biolog z Zavoda RS za varstvo narave, območna enota Piran, Ervin Vivoda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za vode in investicije, vodja sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč. Z njimi se je pogovarjala Tina Kozin.
Cikel oddaj Med naravo in kulturo nadaljujemo v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Področje z več kot 700-letno zgodovino solinarjenja ima danes unikatno strukturo vodenja, saj z njim od leta 2003 na podlagi podeljene koncesije za upravljanje parka upravlja družba SOLINE Pridelava soli, d. o. o., ki je hčerinska družba družbe Telekoma. V oddaji bomo spregovorili predvsem o tem, kako poteka varovanje naravne in kulturne dediščine parka ter o tem, kako eno ali drugo zaznamuje vpliv turizma. Snemanje pogovora je potekalo v medijskem centru parka Sečoveljske soline, kot sogovorniki so nastopili: Klavdij Godnič, direktor družbe Soline Pridelava soli d. o. o., Etbin Tavčar, univ. dipl. inž. krajinske arhitekture, Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, območna enota Piran, mag. Robert Turk, biolog z Zavoda RS za varstvo narave, območna enota Piran, Ervin Vivoda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za vode in investicije, vodja sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč. Z njimi se je pogovarjala Tina Kozin.
V ciklu treh oddaj Ars humana bomo obiskali tri znamenita slovenska varovana naravna območja, predstavili njihove značilnosti in razpirali vprašanja, prisotna pri upravljanju s katerim koli varovanim naravnim območjem. Začeli bomo v Škocjanskih jamah, ki so, ob pragozdu Krokar in gozdu Snežnik-Ždrocle, edini slovenski naravni spomenik, vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine. Ravno 20. januar pa je tudi dan, ko se je, davnega leta 1884, začelo njihovo sistematično raziskovanje.
V ciklu treh oddaj Ars humana bomo obiskali tri znamenita slovenska varovana naravna območja, predstavili njihove značilnosti in razpirali vprašanja, prisotna pri upravljanju s katerim koli varovanim naravnim območjem. Začeli bomo v Škocjanskih jamah, ki so, ob pragozdu Krokar in gozdu Snežnik-Ždrocle, edini slovenski naravni spomenik, vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine. Ravno 20. januar pa je tudi dan, ko se je, davnega leta 1884, začelo njihovo sistematično raziskovanje.
Okoljska problematika, smrt, bolezen človeka, materinstvo – to so le nekateri izmed motivov, ki stopajo v poezijo Márie Ferenčuhové. Ta je v zadnjih letih postala najbolj prevajana slovaška pesnica. Prepoznavnost v kritiški in bralski javnosti si je zgradila s specifičnim, hladnim in nerazčustovanim jezikom, s katerim navidezno z distanco ubeseduje čustveno zahtevne teme. Lani smo v slovenščino dobili prevod dveh pesniških zbirk Márie Ferenčuhové, Ogrožene vrste in Imunosti. Poslovenile so ju Eva Nežič, Maruša Avman Palermo in Veronika Šoster pod vodstvom mentorja Andreja Pleterskega. Lani je Mária Ferenčuhová pri nas predstavljala prevode svojih del, ko je bila v rezidenci Javnega sklada za kulturne dejavnosti v Ljubljani. Ob tej priložnosti jo je pred mikrofon povabila Maja Žvokelj, ki je tudi prevedla pogovor. Refleksijo svoje poezije in širšega družbenega stanja, ki jo v odgovorih ponuja pesnica, v oddaji dopolnjuje tudi izbor njenih pesmi v interpretaciji igralke Barbare Cerar. Vabljeni in vabljene k poslušanju!
Okoljska problematika, smrt, bolezen človeka, materinstvo – to so le nekateri izmed motivov, ki stopajo v poezijo Márie Ferenčuhové. Ta je v zadnjih letih postala najbolj prevajana slovaška pesnica. Prepoznavnost v kritiški in bralski javnosti si je zgradila s specifičnim, hladnim in nerazčustovanim jezikom, s katerim navidezno z distanco ubeseduje čustveno zahtevne teme. Lani smo v slovenščino dobili prevod dveh pesniških zbirk Márie Ferenčuhové, Ogrožene vrste in Imunosti. Poslovenile so ju Eva Nežič, Maruša Avman Palermo in Veronika Šoster pod vodstvom mentorja Andreja Pleterskega. Lani je Mária Ferenčuhová pri nas predstavljala prevode svojih del, ko je bila v rezidenci Javnega sklada za kulturne dejavnosti v Ljubljani. Ob tej priložnosti jo je pred mikrofon povabila Maja Žvokelj, ki je tudi prevedla pogovor. Refleksijo svoje poezije in širšega družbenega stanja, ki jo v odgovorih ponuja pesnica, v oddaji dopolnjuje tudi izbor njenih pesmi v interpretaciji igralke Barbare Cerar. Vabljeni in vabljene k poslušanju!
Zadnji mesec v letu, december, skoraj po pravilu povezujemo s samimi pozitivnimi atributi – z veseljem, čarobnostjo, prazničnostjo, srečo ... Govoriti o čem drugem, recimo o osamljenosti, žalosti, tesnobi ali nezadovoljstvu se zdi domala neprimerno, pa čeprav se različne stiske številnih ljudi prav v tem času izrazito stopnjujejo. V središču tokratne oddaje Ars humana je prav zato – tesnoba. Osvetlili jo bomo nekoliko drugače, namreč z vidika ustvarjalcev, natančneje: pisateljev. Gostji v studiu sta pisateljica in prevajalka Dijana Matković in Ana Pepelnik, pesnica in prevajalka; Ana Pepelnik je tudi pevka, Dijana Matković pa publicistka in urednica – tudi urednica in idejna avtorica knjige Antologija tesnobe, za katero je svoja razmišljanja o tesnobi prispevalo 14 avtorjev, med njimi tudi Ana Pepelnik. Z njima se pogovarja Tina Kozin. Avtorica fotografije: Tina Kozin
Zadnji mesec v letu, december, skoraj po pravilu povezujemo s samimi pozitivnimi atributi – z veseljem, čarobnostjo, prazničnostjo, srečo ... Govoriti o čem drugem, recimo o osamljenosti, žalosti, tesnobi ali nezadovoljstvu se zdi domala neprimerno, pa čeprav se različne stiske številnih ljudi prav v tem času izrazito stopnjujejo. V središču tokratne oddaje Ars humana je prav zato – tesnoba. Osvetlili jo bomo nekoliko drugače, namreč z vidika ustvarjalcev, natančneje: pisateljev. Gostji v studiu sta pisateljica in prevajalka Dijana Matković in Ana Pepelnik, pesnica in prevajalka; Ana Pepelnik je tudi pevka, Dijana Matković pa publicistka in urednica – tudi urednica in idejna avtorica knjige Antologija tesnobe, za katero je svoja razmišljanja o tesnobi prispevalo 14 avtorjev, med njimi tudi Ana Pepelnik. Z njima se pogovarja Tina Kozin. Avtorica fotografije: Tina Kozin
Svetovni splet je poln nasvetov, kako se vesti ob ljudeh z osebnostnimi motnjami in predvsem, kako “ravnati” z njimi. Množično obiskani spletni forumi ponujajo številne teme, v katerih svojci, bližnji, sedanji ali nekdanji partnerji delijo izkušnje in nasvete. Osebnostne motnje niso skrite v ustanovah in za štirimi stenami domov. Srečujemo jih lahko v odnosih z bližnjimi, sodelavci in prijatelji, pa se tega niti ne zavedamo. Največ pozornosti sta deležni mejna in nacisistična osebnostna motnja, pri čemer lahko z nekaj kliki odkrijemo še celo paleto osebnostnih motenj, ki jih v dobi družabnih omrežij morda preveč lahkotno pripisujemo praktično komur koli. V oddaji Ars humana se o stanju splošnega duševnega zdravja pogovarjamo z dr. Simonom Brezovarjem, specialistom klinične psihologije na Nevrološki kliniki v Ljubljani in avtorjem knjige Osebnostne motnje v teoriji in praksi. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Pixabay/joshuaclifford123
Svetovni splet je poln nasvetov, kako se vesti ob ljudeh z osebnostnimi motnjami in predvsem, kako “ravnati” z njimi. Množično obiskani spletni forumi ponujajo številne teme, v katerih svojci, bližnji, sedanji ali nekdanji partnerji delijo izkušnje in nasvete. Osebnostne motnje niso skrite v ustanovah in za štirimi stenami domov. Srečujemo jih lahko v odnosih z bližnjimi, sodelavci in prijatelji, pa se tega niti ne zavedamo. Največ pozornosti sta deležni mejna in nacisistična osebnostna motnja, pri čemer lahko z nekaj kliki odkrijemo še celo paleto osebnostnih motenj, ki jih v dobi družabnih omrežij morda preveč lahkotno pripisujemo praktično komur koli. V oddaji Ars humana se o stanju splošnega duševnega zdravja pogovarjamo z dr. Simonom Brezovarjem, specialistom klinične psihologije na Nevrološki kliniki v Ljubljani in avtorjem knjige Osebnostne motnje v teoriji in praksi. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Pixabay/joshuaclifford123
Dvaindvajsetega decembra ob četrti uri in 19 minut zjutraj je nastopil zimski sončev obrat oziroma zimski solsticij. Ta pomembna prelomnica je od nekdaj burila domišljijo ljudi, to je čas, ki so ga zaznamovali s praznovanji, obredji, običaji in šegami. Oddaja se posveča tistim elementom običajev, za katere so si raziskovalci enotni, da izvirajo iz predkrščanskih časov in tvorijo skupno evropsko kulturno dediščino. Čeprav poznavalci opozarjajo, da gre včasih samo za špekulacije ali konstrukte, obenem dopuščajo možnost, da govorimo o dediščini, ki ima korenine še dlje, v širši indoevropski skupnosti. Večinoma so ti elementi danes že tako močno preplasteni s krščanskim verovanjem, da jih niti ne prepoznamo. Oddaja zato opozarja tudi na nekatere pojavne oblike starodavnih običajev v današnjem modernem času.
Dvaindvajsetega decembra ob četrti uri in 19 minut zjutraj je nastopil zimski sončev obrat oziroma zimski solsticij. Ta pomembna prelomnica je od nekdaj burila domišljijo ljudi, to je čas, ki so ga zaznamovali s praznovanji, obredji, običaji in šegami. Oddaja se posveča tistim elementom običajev, za katere so si raziskovalci enotni, da izvirajo iz predkrščanskih časov in tvorijo skupno evropsko kulturno dediščino. Čeprav poznavalci opozarjajo, da gre včasih samo za špekulacije ali konstrukte, obenem dopuščajo možnost, da govorimo o dediščini, ki ima korenine še dlje, v širši indoevropski skupnosti. Večinoma so ti elementi danes že tako močno preplasteni s krščanskim verovanjem, da jih niti ne prepoznamo. Oddaja zato opozarja tudi na nekatere pojavne oblike starodavnih običajev v današnjem modernem času.
V oddaji Ars humana v živo so sodelovale literarne zgodovinarke dr. Irena Novak Popov, dr. Mateja Pezdirc Bartol in dr. Alojzija Zupan Sosič ter v pogovoru z Markom Goljo pojasnile, zakaj si Ivan Cankar zasluži oznako literarni revolucionar, ob koncu oddaje pa je vsaka izmed njih v branje predlagala eno izmed njegovih del. Vabljeni ko poslušanju.
V oddaji Ars humana v živo so sodelovale literarne zgodovinarke dr. Irena Novak Popov, dr. Mateja Pezdirc Bartol in dr. Alojzija Zupan Sosič ter v pogovoru z Markom Goljo pojasnile, zakaj si Ivan Cankar zasluži oznako literarni revolucionar, ob koncu oddaje pa je vsaka izmed njih v branje predlagala eno izmed njegovih del. Vabljeni ko poslušanju.
Slavko Pregl. Človek, ki ga nedvomno pozna vsak, ki je kdaj deloval – ali deluje – v katerem izmed členov naše knjižne verige. Neomajni borec za slovensko knjigo. In, kot pravijo mnogi, legenda slovenskega založniškega prostora. Eden najbolj uveljavljenih slovenskih mladinskih pisateljev, uspešno pa nagovarja tudi odrasle bralce. Svojo življenjsko, ustvarjalno, poslovno pot je strnil v obsežni biografiji Srajca srečnega človeka.
Slavko Pregl. Človek, ki ga nedvomno pozna vsak, ki je kdaj deloval – ali deluje – v katerem izmed členov naše knjižne verige. Neomajni borec za slovensko knjigo. In, kot pravijo mnogi, legenda slovenskega založniškega prostora. Eden najbolj uveljavljenih slovenskih mladinskih pisateljev, uspešno pa nagovarja tudi odrasle bralce. Svojo življenjsko, ustvarjalno, poslovno pot je strnil v obsežni biografiji Srajca srečnega človeka.
Letošnja Nobelova nagrajenka Olga Tokarczuk literaturo vidi kot popolnost nenatančnih oblik in kot zapiše v svojem romanu Beguni, jo navdušuje vse, kar je »pokvarjeno, nepopolno, pomanjkljivo, počeno«. V svojem pisanju in tudi v poljskem javnem življenju se pogosto izreka o političnih temah in drugih vročih družbenih vprašanjih. Z avtorico se je aprila, ob njenem obisku Nove Gorice na vabilo festivala Mesto knjige in založbe KUD Pólice Dubove, pri kateri je izšel njen zadnji, več kot devetsto strani dolg roman Jakobove bukve, pogovarjala Petra Meterc.
Letošnja Nobelova nagrajenka Olga Tokarczuk literaturo vidi kot popolnost nenatančnih oblik in kot zapiše v svojem romanu Beguni, jo navdušuje vse, kar je »pokvarjeno, nepopolno, pomanjkljivo, počeno«. V svojem pisanju in tudi v poljskem javnem življenju se pogosto izreka o političnih temah in drugih vročih družbenih vprašanjih. Z avtorico se je aprila, ob njenem obisku Nove Gorice na vabilo festivala Mesto knjige in založbe KUD Pólice Dubove, pri kateri je izšel njen zadnji, več kot devetsto strani dolg roman Jakobove bukve, pogovarjala Petra Meterc.
V 13. zvezku Enciklopedije Slovenije lahko med drugim preberemo, da je arhitekt Ciril Tavčar (17.7.1904 – 20.5.1980) leta 1929 diplomiral na arhitekturnem oddelku Tehniške fakultete pri Jožetu Plečniku in da je leta 1932 v Ljubljani odprl Stavbno in tehnično pisarno za zunanjo in notranjo arhitekturo … Tokratna oddaja Ars humana je vsaj nekoliko zapolnila praznino v enciklopedijskem članku – njeni udeleženci arhitektova hči Seka Tavčar, konservatorska svetnica na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije mag. Darja Pergovnik ter umetnostni zgodovinar in kritik dr. Peter Krečič so predstavili, kako je arhitekt Ciril Tavčar sodeloval z mojstrom Plečnikom pri prenovi Jakopičevega sprehajališča in nastanku Tromostovja. Z njimi se je v živo pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju oddaje tukaj in zdaj.
V 13. zvezku Enciklopedije Slovenije lahko med drugim preberemo, da je arhitekt Ciril Tavčar (17.7.1904 – 20.5.1980) leta 1929 diplomiral na arhitekturnem oddelku Tehniške fakultete pri Jožetu Plečniku in da je leta 1932 v Ljubljani odprl Stavbno in tehnično pisarno za zunanjo in notranjo arhitekturo … Tokratna oddaja Ars humana je vsaj nekoliko zapolnila praznino v enciklopedijskem članku – njeni udeleženci arhitektova hči Seka Tavčar, konservatorska svetnica na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije mag. Darja Pergovnik ter umetnostni zgodovinar in kritik dr. Peter Krečič so predstavili, kako je arhitekt Ciril Tavčar sodeloval z mojstrom Plečnikom pri prenovi Jakopičevega sprehajališča in nastanku Tromostovja. Z njimi se je v živo pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju oddaje tukaj in zdaj.
V več kot 150-letni zgodovini Rdečega križa na Slovenskem, piše dr. Darja Kerec, se je kar nekajkrat zgodilo, da je bil njegov ugled “okrnjen zaradi osebnih peripetij, politične usmerjenosti in očitkov o nejasnem financiranju. To se je dogajalo v letih pred prvo svetovno vojno, v obdobju Kraljevine SHS oziroma Jugoslavije, med okupacijo in tudi po osamosvojitvi. Pri nas deluje kar nekaj humanitarnih društev, a le Rdeči križ Slovenije deluje najdlje.” Ob izidu znanstvene monografije Človek – naša prva skrb, zgodovina Rdečega križa na Slovenskem govorimo o delovanju organizacije, ki nas spremlja že od polovice 19. stoletja – v dobrem in slabem. Mednarodni odbor Rdečega križa je največja humanitarna organizacija za pomoč v miru in vojni prizadetemu in ogroženemu prebivalstvu. Njen sedež je vse od ustanovitve leta 1863 v Ženevi. V Sloveniji segajo zametki društvene dobrodelnosti kot temelj ciljev in delovanja Rdečega križa na Slovenskem v davno leto 1859. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
V več kot 150-letni zgodovini Rdečega križa na Slovenskem, piše dr. Darja Kerec, se je kar nekajkrat zgodilo, da je bil njegov ugled “okrnjen zaradi osebnih peripetij, politične usmerjenosti in očitkov o nejasnem financiranju. To se je dogajalo v letih pred prvo svetovno vojno, v obdobju Kraljevine SHS oziroma Jugoslavije, med okupacijo in tudi po osamosvojitvi. Pri nas deluje kar nekaj humanitarnih društev, a le Rdeči križ Slovenije deluje najdlje.” Ob izidu znanstvene monografije Človek – naša prva skrb, zgodovina Rdečega križa na Slovenskem govorimo o delovanju organizacije, ki nas spremlja že od polovice 19. stoletja – v dobrem in slabem. Mednarodni odbor Rdečega križa je največja humanitarna organizacija za pomoč v miru in vojni prizadetemu in ogroženemu prebivalstvu. Njen sedež je vse od ustanovitve leta 1863 v Ženevi. V Sloveniji segajo zametki društvene dobrodelnosti kot temelj ciljev in delovanja Rdečega križa na Slovenskem v davno leto 1859. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Knjiga nemškega novinarja in pisatelja Normana Ohlerja: »Popolna omama - Droge v Tretjem rajhu«, ki je v prevodu Neže Božič izšla pri Mladinski knjigi, je ob izidu povzročila veliko polemik pa tudi zelo dober odziv bralk in bralcev. Avtor se v njej loteva zamolčane zlorabe drog v Tretjem rajhu: od dajanja močnih poživil vojakom na fronti do dvomljivih metod Hitlerjevega osebnega zdravnika Thea Morella, ki je svojemu varovancu vbrizgaval opiate. Z Normanom Ohlerjem se je, ob njegovem obisku v Ljubljani, pogovarjal Tomaž Gerden. Prevod je bral Matjaž Romih, zvočno sta oddajo oblikovala Jon Čergan in Jernej Boc.
Knjiga nemškega novinarja in pisatelja Normana Ohlerja: »Popolna omama - Droge v Tretjem rajhu«, ki je v prevodu Neže Božič izšla pri Mladinski knjigi, je ob izidu povzročila veliko polemik pa tudi zelo dober odziv bralk in bralcev. Avtor se v njej loteva zamolčane zlorabe drog v Tretjem rajhu: od dajanja močnih poživil vojakom na fronti do dvomljivih metod Hitlerjevega osebnega zdravnika Thea Morella, ki je svojemu varovancu vbrizgaval opiate. Z Normanom Ohlerjem se je, ob njegovem obisku v Ljubljani, pogovarjal Tomaž Gerden. Prevod je bral Matjaž Romih, zvočno sta oddajo oblikovala Jon Čergan in Jernej Boc.
Pred Kristusom ali pred našim štetjem - vprašanje, kako meriti zgodovinska obdobja starejše preteklosti, pri nas in še kje sproža nenavadne idejne spore, ki več povedo o govorcih kot o samem merjenju časa. Arheolog in kustos dr. Peter Turk iz Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani, naš tokratni gost v oddaji, je sredi poletja v sobotni prilogi vsedržavnega časopisa objavil razmišljanje o "zadregah s Kristusovim štetjem". Nekaj časa trajajoča polemika v pismih bralcev je pokazala, da utegne brezpogojno zagovarjanje tako ene kot druge variante idejno razhajanje spremeniti v dilemo antičnih Abderitov, ki so se prepirali o "lastništvu oslove sence". V pogovoru pa se izkaže, da je razrešitev dileme razmeroma preprosta. Na sliki shema meritve časa (vir: http://pzv.splet.arnes.si/files/2016/11/stetje_let.jpg)
Pred Kristusom ali pred našim štetjem - vprašanje, kako meriti zgodovinska obdobja starejše preteklosti, pri nas in še kje sproža nenavadne idejne spore, ki več povedo o govorcih kot o samem merjenju časa. Arheolog in kustos dr. Peter Turk iz Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani, naš tokratni gost v oddaji, je sredi poletja v sobotni prilogi vsedržavnega časopisa objavil razmišljanje o "zadregah s Kristusovim štetjem". Nekaj časa trajajoča polemika v pismih bralcev je pokazala, da utegne brezpogojno zagovarjanje tako ene kot druge variante idejno razhajanje spremeniti v dilemo antičnih Abderitov, ki so se prepirali o "lastništvu oslove sence". V pogovoru pa se izkaže, da je razrešitev dileme razmeroma preprosta. Na sliki shema meritve časa (vir: http://pzv.splet.arnes.si/files/2016/11/stetje_let.jpg)
Filmski režiser France Štiglic je ustvaril prepoznaven in priljubljen opus celovečernih filmov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva so več o njem in njegovem opusu povedali filmski režiser Tugo Štiglic, televizijska avtorica Majda Širca, avtor filmološke študije o Štiglicu Tone Frelih in filmski zgodovinar Peter Stanković (v oddaji Ars humana v živo). Vabljeni k poslušanju.
Filmski režiser France Štiglic je ustvaril prepoznaven in priljubljen opus celovečernih filmov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva so več o njem in njegovem opusu povedali filmski režiser Tugo Štiglic, televizijska avtorica Majda Širca, avtor filmološke študije o Štiglicu Tone Frelih in filmski zgodovinar Peter Stanković (v oddaji Ars humana v živo). Vabljeni k poslušanju.
Miha Naglič – filozof, publicist, urednik in muzejski delavec ter dolgoletni sodelavec Gorenjskega glasa deluje že 40 let na področju kulture v Žireh, zato ni presenetljivo, da je pripravil izjemno zanimivo knjigo z naslovom Žirovski besednjak. Miha Naglič je v uvodu k tej knjigi med drugim zapisal: »Število 40 že v Bibliji označuje dobo, v kateri nekaj dozori. Je tudi čas za obračun, za bilanco. Kako naj jo podam? Lahko bi napisal spomine, a glede na to, da nisem kakšna sila popularna osebnost, bi ti najbrž ne bili prav zanimivi. Lahko bi sestavil spisek vseh svojih del – prireditev, ki sem jih pripravil in največkrat tudi vodil, člankov in knjig, ki sem jih napisal ali uredil. Tega bi bilo kar nekaj, a spiski so spet nekaj suhoparnega. In tako sem se odločil, da svoje 40-letno udejstvovanje na Žirovskem sklenem s to knjigo, z Žirovskim besednjakom.« Tako Miha Naglič v tej svoji peti knjigi kot avtor razlaga petsto izbranih besed, s katerimi predstavi Žiri, Žirovce, njihove sosede in njihove medsebojne odnose, pa tudi odnos do izbranih besed, pojmov, imen in tako dalje. Žirovski besednjak in njegovega avtorja bomo spoznali v oddaji ARS humana, ki jo je pripravil Milan Trobič. Naslovnico knjige je oblikoval akademski slikar Stane Kosmač, 2019. foto:Tina Dokl.
Miha Naglič – filozof, publicist, urednik in muzejski delavec ter dolgoletni sodelavec Gorenjskega glasa deluje že 40 let na področju kulture v Žireh, zato ni presenetljivo, da je pripravil izjemno zanimivo knjigo z naslovom Žirovski besednjak. Miha Naglič je v uvodu k tej knjigi med drugim zapisal: »Število 40 že v Bibliji označuje dobo, v kateri nekaj dozori. Je tudi čas za obračun, za bilanco. Kako naj jo podam? Lahko bi napisal spomine, a glede na to, da nisem kakšna sila popularna osebnost, bi ti najbrž ne bili prav zanimivi. Lahko bi sestavil spisek vseh svojih del – prireditev, ki sem jih pripravil in največkrat tudi vodil, člankov in knjig, ki sem jih napisal ali uredil. Tega bi bilo kar nekaj, a spiski so spet nekaj suhoparnega. In tako sem se odločil, da svoje 40-letno udejstvovanje na Žirovskem sklenem s to knjigo, z Žirovskim besednjakom.« Tako Miha Naglič v tej svoji peti knjigi kot avtor razlaga petsto izbranih besed, s katerimi predstavi Žiri, Žirovce, njihove sosede in njihove medsebojne odnose, pa tudi odnos do izbranih besed, pojmov, imen in tako dalje. Žirovski besednjak in njegovega avtorja bomo spoznali v oddaji ARS humana, ki jo je pripravil Milan Trobič. Naslovnico knjige je oblikoval akademski slikar Stane Kosmač, 2019. foto:Tina Dokl.
Muzikologija kot redno, kontinuirano dejavno humanistično področje, kot znanstvena veda se je pri nas vzpostavila v začetku šestdesetih let, vendar pa pravi začetki znanstvene obravnave glasbe segajo precej dlje in nekateri med njimi so dosegli zavidljivo raven. Na to opozarja knjiga Slovenska muzikologija – kratek prelet po zgodovini dr. Matjaža Barba. Z njim smo se pogovarjali ob začetku 3. muzikoloških dnevov.
Muzikologija kot redno, kontinuirano dejavno humanistično področje, kot znanstvena veda se je pri nas vzpostavila v začetku šestdesetih let, vendar pa pravi začetki znanstvene obravnave glasbe segajo precej dlje in nekateri med njimi so dosegli zavidljivo raven. Na to opozarja knjiga Slovenska muzikologija – kratek prelet po zgodovini dr. Matjaža Barba. Z njim smo se pogovarjali ob začetku 3. muzikoloških dnevov.
Drugega oktobra je minilo 150 let od rojstva velikega indijskega voditelja, družbenega preroditelja in misleca Mahatme Gandhija. Z izvajanjem aktivnega nenasilnega odpora, ki zahteva resnico in neustrašnost, je v prvi polovici prejšnjega stoletja predrugačil politično in družbeno življenje Indije. Gandhijevo delovanje je preplet globoke religioznosti, etičnih načel in filozofskih premišljevanj, kar je predelal v sredstvo političnega boja in družbene preobrazbe, ki še danes zbuja občudovanje. Ars humana je ob obletnici Gandhijevega rojstva zato namenjena osvetlitvi nekaterih vidikov njegovega življenja, filozofske in politične misli ter njegove zapuščine. Avtorica oddaje je Karmen Kogoj Ogris, gost pa docent doktor Nikolai Jeffs s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Foto: EPA
Drugega oktobra je minilo 150 let od rojstva velikega indijskega voditelja, družbenega preroditelja in misleca Mahatme Gandhija. Z izvajanjem aktivnega nenasilnega odpora, ki zahteva resnico in neustrašnost, je v prvi polovici prejšnjega stoletja predrugačil politično in družbeno življenje Indije. Gandhijevo delovanje je preplet globoke religioznosti, etičnih načel in filozofskih premišljevanj, kar je predelal v sredstvo političnega boja in družbene preobrazbe, ki še danes zbuja občudovanje. Ars humana je ob obletnici Gandhijevega rojstva zato namenjena osvetlitvi nekaterih vidikov njegovega življenja, filozofske in politične misli ter njegove zapuščine. Avtorica oddaje je Karmen Kogoj Ogris, gost pa docent doktor Nikolai Jeffs s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Foto: EPA
Na začetku leta je izšla dvojna številka revije Dialogi z naslovom Petdeset izbranih kratkih zgodb avtorjev in avtoric, rojenih po letu 1980. Izmed triindvajsetih avtorjev se bo zaradi omejene dolžine oddaje v tokratni oddaji predstavilo zgolj sedem. Ana Svetel, Denis Škofič, Kristina Kočan, Lara Paukovič, Nevenka Miklič Perne, Tomo Podstenšek in Vesna Lemaić bodo povedali, kako pišejo zgodbe, in prebrali svojo zgodbo ali odlomek iz nje. Če vas vsaj malo zanima sodobna literarna ustvarjalnost, vabljeni k poslušanju.
Na začetku leta je izšla dvojna številka revije Dialogi z naslovom Petdeset izbranih kratkih zgodb avtorjev in avtoric, rojenih po letu 1980. Izmed triindvajsetih avtorjev se bo zaradi omejene dolžine oddaje v tokratni oddaji predstavilo zgolj sedem. Ana Svetel, Denis Škofič, Kristina Kočan, Lara Paukovič, Nevenka Miklič Perne, Tomo Podstenšek in Vesna Lemaić bodo povedali, kako pišejo zgodbe, in prebrali svojo zgodbo ali odlomek iz nje. Če vas vsaj malo zanima sodobna literarna ustvarjalnost, vabljeni k poslušanju.
Monumentalno delo Ireneja Lyonskega Zoper krivoverstva, ki ima v grškem izvirniku pomenljiv naslov Razkritje in zavrnitev lažnega spoznanja, odpre temeljna vprašanja o razlikovanju med pravo vero (ortodoksija) in krivoverskimi ali heretičnimi nauki: Kaj je gnoza in kdo so gnostiki? V čem se gnosticizem in druga krivoverstva razlikujejo od pravovernega nauka? Kateri so po Ireneju kriteriji, ki zagotavljajo pravo vero? In ali novodobna religijska gibanja, ki jih označujemo z izrazom »new age«, koreninijo v gnostičnih sistemih z začetka krščanstva, zaradi česar bi jih lahko imenovali tudi »old age«? Naš gost bo jezuit in glavni prevajalec Irenejevega dela Benjamin Bevc.
Monumentalno delo Ireneja Lyonskega Zoper krivoverstva, ki ima v grškem izvirniku pomenljiv naslov Razkritje in zavrnitev lažnega spoznanja, odpre temeljna vprašanja o razlikovanju med pravo vero (ortodoksija) in krivoverskimi ali heretičnimi nauki: Kaj je gnoza in kdo so gnostiki? V čem se gnosticizem in druga krivoverstva razlikujejo od pravovernega nauka? Kateri so po Ireneju kriteriji, ki zagotavljajo pravo vero? In ali novodobna religijska gibanja, ki jih označujemo z izrazom »new age«, koreninijo v gnostičnih sistemih z začetka krščanstva, zaradi česar bi jih lahko imenovali tudi »old age«? Naš gost bo jezuit in glavni prevajalec Irenejevega dela Benjamin Bevc.
Ob nedavnem izidu faksimilirane izdaje prvega slovenskega romana v dnevniški obliki, romana Beatin dnevnik (1887) avtorice Luize Pesjak, smo v studio povabili izr. prof. dr. Urško Perenič, ki je izdajo pospremila z znanstvenokritičnimi opombami in zanimivo, poglobljeno literarnozgodovinsko študijo. V oddaji bo spregovorila o tem, kaj je izid dela pomenil v takratnem literarno-zgodovinskem in družbenem kontekstu, o tem, zakaj je bila avtoričina izbira žanra drzna poteza in drugih zanimivih vidikih tega dela. Na fotografiji: Luiza Pesjak, detajl. Vir: Wikipedija
Ob nedavnem izidu faksimilirane izdaje prvega slovenskega romana v dnevniški obliki, romana Beatin dnevnik (1887) avtorice Luize Pesjak, smo v studio povabili izr. prof. dr. Urško Perenič, ki je izdajo pospremila z znanstvenokritičnimi opombami in zanimivo, poglobljeno literarnozgodovinsko študijo. V oddaji bo spregovorila o tem, kaj je izid dela pomenil v takratnem literarno-zgodovinskem in družbenem kontekstu, o tem, zakaj je bila avtoričina izbira žanra drzna poteza in drugih zanimivih vidikih tega dela. Na fotografiji: Luiza Pesjak, detajl. Vir: Wikipedija
Umetnost je lahko laboratorij misli, prostor, kjer lahko nastajajo radikalni teoretični modeli. Je tudi – kot je nekoč lepo ubesedil umetnik performansa, pisatelj, aktivist in radikalni pedagog Guillermo Gómez-Pena, polje, s katerega je izgnana ideja, da nekaj ni mogoče. Pa tudi prostor, v katerem se lahko neguje kontradikcija in so pod drobnogledom kompleksnosti, ki so v vsakdanu prezrte. Zato je umetniško dejanje, bodisi majhnega ali večjega obsega vedno zanimiva iztočnica za premišljanje vprašanj, ki izhajajo iz umetniških praks in jih sočasno presegajo. V tokratni oddaji Ars humana se bomo tako zaustavili ob vprašanju čustvenega materializma, skovanki oz. sugestivnem terminu, kot so ga opredelile njegove avtorice in je bil programsko jedro letošnjega, že 22. festivala Mladi levi. Naše sogovornice bodo filozofinja, sociologinja in pravna teoretičarka Renata Salecl, umetnica Alenka Pirman in članica kolektiva zavoda Bunker, ki je organizator Mladih levov, Tamara Bračič Vidmar. foto: bunker.si Tanja Radež: Nabiralci prahu, Skrivnostna kompozicija
Umetnost je lahko laboratorij misli, prostor, kjer lahko nastajajo radikalni teoretični modeli. Je tudi – kot je nekoč lepo ubesedil umetnik performansa, pisatelj, aktivist in radikalni pedagog Guillermo Gómez-Pena, polje, s katerega je izgnana ideja, da nekaj ni mogoče. Pa tudi prostor, v katerem se lahko neguje kontradikcija in so pod drobnogledom kompleksnosti, ki so v vsakdanu prezrte. Zato je umetniško dejanje, bodisi majhnega ali večjega obsega vedno zanimiva iztočnica za premišljanje vprašanj, ki izhajajo iz umetniških praks in jih sočasno presegajo. V tokratni oddaji Ars humana se bomo tako zaustavili ob vprašanju čustvenega materializma, skovanki oz. sugestivnem terminu, kot so ga opredelile njegove avtorice in je bil programsko jedro letošnjega, že 22. festivala Mladi levi. Naše sogovornice bodo filozofinja, sociologinja in pravna teoretičarka Renata Salecl, umetnica Alenka Pirman in članica kolektiva zavoda Bunker, ki je organizator Mladih levov, Tamara Bračič Vidmar. foto: bunker.si Tanja Radež: Nabiralci prahu, Skrivnostna kompozicija
Quentin Tarantino je nedvomno eden najpomembnejših avtorskih glasov v sodobni ameriški kinematografiji. Vsak, ki se vsaj malo zanima za film, najbrž ob omembi Tarantina v mislih takoj zagleda katerega od kultnih prizorov iz njegovih filmov, ki so se zapisali v filmsko zgodovino. Opus osmih del, med katerimi so Šund, Jackie Brown, Neslavne barabe, Django brez okovov in Podlih osem, je dopolnil film Bilo je nekoč v Hollywoodu, ki se pravkar vrti v slovenskih kinematografih. O tem, zakaj je Tarantino tako zanimiv filmski avtor, so se v tokratni oddaji Ars humana pogovarjali filmski publicisti in kritiki Gorazd Trušnovec, Denis Valič in Tesa Drev.
Quentin Tarantino je nedvomno eden najpomembnejših avtorskih glasov v sodobni ameriški kinematografiji. Vsak, ki se vsaj malo zanima za film, najbrž ob omembi Tarantina v mislih takoj zagleda katerega od kultnih prizorov iz njegovih filmov, ki so se zapisali v filmsko zgodovino. Opus osmih del, med katerimi so Šund, Jackie Brown, Neslavne barabe, Django brez okovov in Podlih osem, je dopolnil film Bilo je nekoč v Hollywoodu, ki se pravkar vrti v slovenskih kinematografih. O tem, zakaj je Tarantino tako zanimiv filmski avtor, so se v tokratni oddaji Ars humana pogovarjali filmski publicisti in kritiki Gorazd Trušnovec, Denis Valič in Tesa Drev.
2. julija 2019, v času navtične zore, se je v Rastlinjaku Tivoli v Ljubljani, natančneje v Stekleniku, galeriji za zvok, bioakustiko in umetnost, odvila premiera elektroakustične in radijske opere Iden. Njen motiv je razmislek o človekovem upravljanju z naravo na primeru pod Unescom zaščitene Kuronske sipine v Litvi. Na podlagi opere bomo v oddaji raziskovali pomen umetnosti za ozaveščanje problemov, ki na prvi, a le na prvi pogled zahtevajo racionalni razmislek. Spregovorile bodo avtorice scenaristka in režiserka Saška Rakef, soscenaristka Tina Kozin in skladateljica Bojana Šaljić Podešva, svoja razmišljanja pa nam bo zaupala še dramaturška svetovalka opere Pia Brezavšček. Foto: Nada Žgank
2. julija 2019, v času navtične zore, se je v Rastlinjaku Tivoli v Ljubljani, natančneje v Stekleniku, galeriji za zvok, bioakustiko in umetnost, odvila premiera elektroakustične in radijske opere Iden. Njen motiv je razmislek o človekovem upravljanju z naravo na primeru pod Unescom zaščitene Kuronske sipine v Litvi. Na podlagi opere bomo v oddaji raziskovali pomen umetnosti za ozaveščanje problemov, ki na prvi, a le na prvi pogled zahtevajo racionalni razmislek. Spregovorile bodo avtorice scenaristka in režiserka Saška Rakef, soscenaristka Tina Kozin in skladateljica Bojana Šaljić Podešva, svoja razmišljanja pa nam bo zaupala še dramaturška svetovalka opere Pia Brezavšček. Foto: Nada Žgank
V oddaji Ars humana lahko prisluhnete arhivskemu pogovoru z doktorjem Antonom Vratušo, akademikom, slavistom, politikom in diplomatom. Vratuša je tik pred drugo vojno doktoriral in pisal jezikoslovne in literarno-teoretične razprave. Po vojni je deloval v Beogradu, bil je med drugim namestnik zunanjega ministra in jugoslovanski predstavnik v Združenih narodih. Na družboslovnem polju se je ukvarjal z državami v razvoju, z lokalnimi skupnostmi in manjšinami. Pred dvema letoma preminuli akademik je v času nastanka pogovora ravno obhajal svoj stoti jubilej. Kljub visokim letom je bil takrat še vedno dejaven kot častni predsednik Fundacije dr. Vaneka Šiftarja. Z njim se je leta 2015 pogovarjal pokojni Štefan Kutoš, dolgoletni urednik na programu Ars.
V oddaji Ars humana lahko prisluhnete arhivskemu pogovoru z doktorjem Antonom Vratušo, akademikom, slavistom, politikom in diplomatom. Vratuša je tik pred drugo vojno doktoriral in pisal jezikoslovne in literarno-teoretične razprave. Po vojni je deloval v Beogradu, bil je med drugim namestnik zunanjega ministra in jugoslovanski predstavnik v Združenih narodih. Na družboslovnem polju se je ukvarjal z državami v razvoju, z lokalnimi skupnostmi in manjšinami. Pred dvema letoma preminuli akademik je v času nastanka pogovora ravno obhajal svoj stoti jubilej. Kljub visokim letom je bil takrat še vedno dejaven kot častni predsednik Fundacije dr. Vaneka Šiftarja. Z njim se je leta 2015 pogovarjal pokojni Štefan Kutoš, dolgoletni urednik na programu Ars.
Ko avditorij obmolkne. In tišini sledi osem-minutni aplavz. V tokratni oddaji Ars humana predstavljamo zmagovalni film osrednjega hrvaškega filmskega festivala v Pulju – Dnevnik Diane Budisavljević, igrano-dokumentarni film o humanitarki Diani, Zagrebčanki, po rodu Avstrijki, ki je v nacistični Neodvisni državi Hrvaški iz taborišč rešila približno deset tisoč srbskih otrok. Verjetno obstaja več razlag, zakaj umetniško delo v določenem prostoru in času doseže tako močan odziv občinstva. V tokratni Ars humani boste slišali le nekaj iztočnic za razmislek – intervju z režiserko Dano Budisavljević – pripravila ga je Biljana Žikić, odlomke iz zapisa, ki ga je o filmu in odzivu nanj za Jutarnji list zapisala novinarka in pisateljica Slavenka Drakulić, uvodoma pa poročilo, ki ga je o Dnevniku Diane Budisavljević pripravila naša televizijska kolegica, filmska kritičarka Zemira A. Pečovnik.
Ko avditorij obmolkne. In tišini sledi osem-minutni aplavz. V tokratni oddaji Ars humana predstavljamo zmagovalni film osrednjega hrvaškega filmskega festivala v Pulju – Dnevnik Diane Budisavljević, igrano-dokumentarni film o humanitarki Diani, Zagrebčanki, po rodu Avstrijki, ki je v nacistični Neodvisni državi Hrvaški iz taborišč rešila približno deset tisoč srbskih otrok. Verjetno obstaja več razlag, zakaj umetniško delo v določenem prostoru in času doseže tako močan odziv občinstva. V tokratni Ars humani boste slišali le nekaj iztočnic za razmislek – intervju z režiserko Dano Budisavljević – pripravila ga je Biljana Žikić, odlomke iz zapisa, ki ga je o filmu in odzivu nanj za Jutarnji list zapisala novinarka in pisateljica Slavenka Drakulić, uvodoma pa poročilo, ki ga je o Dnevniku Diane Budisavljević pripravila naša televizijska kolegica, filmska kritičarka Zemira A. Pečovnik.
60 let. 171 naslovov. V tokratni oddaji Ars humana smo spregovorili o Knjižnici MGL, ki sodi med najstarejše specializirane teatrološke izdaje v Evropi in svetu. Naša gostja je bila dramaturginja in sedanja urednica zbirke Petra Pogorevc. Pogovor smo prepletli z razmisleki o knjigah iz zbirke. Zapise podpisujejo Matej Bogataj, Diana Koloini, Branko Jordan, Saša Pavček, Jaka Smerkolj Simoneti in Zala Dobovšek.
60 let. 171 naslovov. V tokratni oddaji Ars humana smo spregovorili o Knjižnici MGL, ki sodi med najstarejše specializirane teatrološke izdaje v Evropi in svetu. Naša gostja je bila dramaturginja in sedanja urednica zbirke Petra Pogorevc. Pogovor smo prepletli z razmisleki o knjigah iz zbirke. Zapise podpisujejo Matej Bogataj, Diana Koloini, Branko Jordan, Saša Pavček, Jaka Smerkolj Simoneti in Zala Dobovšek.
So človekove pravice absolutne? Kako pomemben je za varstvo človekovih pravic njihov zapis? Kako je bil razvoj teh pravic v pravnem redu Evropske unije pogojen s političnimi okoliščinami, v katerih so se razvijale? Bi pristop Evropske unije h Konvenciji za človekove pravice in temeljne svoboščine dodatno okrepil varstvo človekovih pravic v Evropi? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih – na primeru razvoja človekovih pravic v pravnem redu Evropske unije – odprli v tokratni oddaji Ars Humana. Naš gost je bil prof. dr. Matej Accetto, izredni profesor za evropsko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani in Gulbenkianov profesor na Católica Global School of Law v Lizboni. Avtorica oddaje: Saška Rakef. Foto: Pixabay
So človekove pravice absolutne? Kako pomemben je za varstvo človekovih pravic njihov zapis? Kako je bil razvoj teh pravic v pravnem redu Evropske unije pogojen s političnimi okoliščinami, v katerih so se razvijale? Bi pristop Evropske unije h Konvenciji za človekove pravice in temeljne svoboščine dodatno okrepil varstvo človekovih pravic v Evropi? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih – na primeru razvoja človekovih pravic v pravnem redu Evropske unije – odprli v tokratni oddaji Ars Humana. Naš gost je bil prof. dr. Matej Accetto, izredni profesor za evropsko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani in Gulbenkianov profesor na Católica Global School of Law v Lizboni. Avtorica oddaje: Saška Rakef. Foto: Pixabay
Prevajalec, avtor, urednik, doktor literarnih ved Jakob Jaša Kenda je kot prvi Slovenec prehodil znamenito Apalaško pot. Podvig je prelil v potopisni roman Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike, za katerega je konec maja prejel nagrado Krilata želva 2019 – vseslovensko književno nagrado za najboljši slovenski potopis preteklega leta. V oddaji Ars humana vas vabimo, da ponovno prisluhnete pogovoru, v katerem je Jakob Jaša Kenda predstavil knjigo in svojo izkušnjo Apalaške poti. Fotografija: arhiv avtorja
Prevajalec, avtor, urednik, doktor literarnih ved Jakob Jaša Kenda je kot prvi Slovenec prehodil znamenito Apalaško pot. Podvig je prelil v potopisni roman Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike, za katerega je konec maja prejel nagrado Krilata želva 2019 – vseslovensko književno nagrado za najboljši slovenski potopis preteklega leta. V oddaji Ars humana vas vabimo, da ponovno prisluhnete pogovoru, v katerem je Jakob Jaša Kenda predstavil knjigo in svojo izkušnjo Apalaške poti. Fotografija: arhiv avtorja
» Presegati je treba meje struktur v katerih živimo!« pravi docentka dr. Katja Hrobat Virloget, arheologinja in etnologinja. Njeno raziskovalno področje je antropologija spomina, dediščina, premiki prebivalstva, antropologija prostora, časa, mitologija in folklora. dr. Katja Hrobat Virloget, je gostja v oddaji Ars humana, njen avtor je Milan Trobič.
» Presegati je treba meje struktur v katerih živimo!« pravi docentka dr. Katja Hrobat Virloget, arheologinja in etnologinja. Njeno raziskovalno področje je antropologija spomina, dediščina, premiki prebivalstva, antropologija prostora, časa, mitologija in folklora. dr. Katja Hrobat Virloget, je gostja v oddaji Ars humana, njen avtor je Milan Trobič.
Ta največji poletni festival v državi vsako leto gosti vrhunske umetnike svetovnega formata in privabi številne domače in tuje obiskovalce. Ključni so kakovost, izbira programa in izvajalcev. Ali Ljubljana lahko postane Salzburg, Bayreuth ali Verona? O tem, o letošnjem programu in aktualnostim v pogovoru z Darkom Brlekom, ki je na čelu ljubljanskega festivala od leta 1995.
Ta največji poletni festival v državi vsako leto gosti vrhunske umetnike svetovnega formata in privabi številne domače in tuje obiskovalce. Ključni so kakovost, izbira programa in izvajalcev. Ali Ljubljana lahko postane Salzburg, Bayreuth ali Verona? O tem, o letošnjem programu in aktualnostim v pogovoru z Darkom Brlekom, ki je na čelu ljubljanskega festivala od leta 1995.
Oddaja Ars humana je dan pred praznikom državnosti posvečena pojmu, ki je iz javnega diskurza skoraj izginil – skupnosti. 28 let po nastanku lastne države se zdi, da je skupnost družbeni fenomen iz nekih drugih časov, arhaičen, nekoliko zaprašen, skratka, neustrezen za moderne čase. Temeljna premisa, iz katere izhaja oddaja, je razumevanje skupnosti v njeni pozitivni razsežnosti, ki jo povezujemo s pojmi, kot so solidarnost, humanost, medsebojna pomoč, skrb za drugega, pristna človeška povezanost, skupni cilji, skupna akcija. Vprašanja, ki si jih zastavlja oddaja, so: Ali nekatere osnovne človeške potrebe še vedno zadovoljujemo z združevanjem v skupnosti ali smo postali popolni individualisti? Ali so dobro delujoče skupnosti lepilo družbe? Ter kako kultura in umetnost pripomoreta k nastanku in krepitvi skupnosti? Gostje oddaje so sociologinja, izredna profesorica na Fakulteti za družbene vede Maša Filipovič Hrast, kulturni antropolog in član predsedstva Zveze kulturnih društev Slovenije Tomaž Simetinger in predstavnica Kulturnega društva Prostorož Zala Velkavrh. Oddajo je pripravila Karmen Kogoj Ogris. Na fotografiji: Oaze (Prostorož)
Oddaja Ars humana je dan pred praznikom državnosti posvečena pojmu, ki je iz javnega diskurza skoraj izginil – skupnosti. 28 let po nastanku lastne države se zdi, da je skupnost družbeni fenomen iz nekih drugih časov, arhaičen, nekoliko zaprašen, skratka, neustrezen za moderne čase. Temeljna premisa, iz katere izhaja oddaja, je razumevanje skupnosti v njeni pozitivni razsežnosti, ki jo povezujemo s pojmi, kot so solidarnost, humanost, medsebojna pomoč, skrb za drugega, pristna človeška povezanost, skupni cilji, skupna akcija. Vprašanja, ki si jih zastavlja oddaja, so: Ali nekatere osnovne človeške potrebe še vedno zadovoljujemo z združevanjem v skupnosti ali smo postali popolni individualisti? Ali so dobro delujoče skupnosti lepilo družbe? Ter kako kultura in umetnost pripomoreta k nastanku in krepitvi skupnosti? Gostje oddaje so sociologinja, izredna profesorica na Fakulteti za družbene vede Maša Filipovič Hrast, kulturni antropolog in član predsedstva Zveze kulturnih društev Slovenije Tomaž Simetinger in predstavnica Kulturnega društva Prostorož Zala Velkavrh. Oddajo je pripravila Karmen Kogoj Ogris. Na fotografiji: Oaze (Prostorož)
Pred časom je izšla knjiga zbranih pesmi Toneta Pavčka z naslovom Ena sama beseda (uredil jo je Peter Kolšek). Njen izid je spodbuda več, da predvajamo pogovor, nastal leta 2014. Takrat je v knjižni zbirki Kondor izšel obsežen izbor pesmi Toneta Pavčka z značilnim naslovom Eh, srce ti moje ljubljeno in tako so se nekoliko pozneje, 1. decembra tistega leta o priljubljenem pesniku v oddaji Ars humana v živo pogovarjali avtorica spremne besede k zadnji Pavčkovi zbirki Angeli Saša Pavček, urednik Kondorjevega izbora akademik Matjaž Kmecl in esejist Edvard Kovač, v oddajo pa je uvrščeno tudi nekaj Pavčkovih pesmi v njegovi srčni in strastni interpretaciji. Vabljeni k poslušanju. Foto: Ivan Merljak
Pred časom je izšla knjiga zbranih pesmi Toneta Pavčka z naslovom Ena sama beseda (uredil jo je Peter Kolšek). Njen izid je spodbuda več, da predvajamo pogovor, nastal leta 2014. Takrat je v knjižni zbirki Kondor izšel obsežen izbor pesmi Toneta Pavčka z značilnim naslovom Eh, srce ti moje ljubljeno in tako so se nekoliko pozneje, 1. decembra tistega leta o priljubljenem pesniku v oddaji Ars humana v živo pogovarjali avtorica spremne besede k zadnji Pavčkovi zbirki Angeli Saša Pavček, urednik Kondorjevega izbora akademik Matjaž Kmecl in esejist Edvard Kovač, v oddajo pa je uvrščeno tudi nekaj Pavčkovih pesmi v njegovi srčni in strastni interpretaciji. Vabljeni k poslušanju. Foto: Ivan Merljak
Šamanizem opravlja družbeno terapevtsko vlogo že od prastarih časov, ga je pa težko smiselno pojasniti, tudi v oddaji Ars humana s spoznavanjem magično - religijskih praks Mezoamarike, ostajamo pomensko odprti.
Šamanizem opravlja družbeno terapevtsko vlogo že od prastarih časov, ga je pa težko smiselno pojasniti, tudi v oddaji Ars humana s spoznavanjem magično - religijskih praks Mezoamarike, ostajamo pomensko odprti.
V knjižni zbirki KUD Logos je kot petinšestdeseta knjiga izšlo delo Temeljni verzi o srednji poti indijskega filozofa Nagarjune. Delo so poslovenili Ana Bajželj, Sebastjan Vörös in Gašper Kvartič, spremno besedo sta napisala prvoomenjena prevajalca. V spremni besedi sta orisala osnove Budovega nauka, nato Nagarjunovo življenje in nekatere najpomembnejše elemente njegove »filozofije praznine«, ki sta jo tudi interpretirala z naslonitvijo na francoskega zgodovinarja filozofije Pierra Hadota – ta poudarja, da moramo filozofska »besedila vpeti v živeto prakso, iz katere izhajajo.« Več o Nagarjuni in bivanjsko-idejnem ozadju njegovih Temeljnih verzov o srednji poti sta v oddaji Ars humana povedala dr. Nina Petek in dr. Sebastjan Vörös, slišali pa bomo tudi izjavo dr. Ane Bajželj. Oddajo je priravil Marko Golja. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja
V knjižni zbirki KUD Logos je kot petinšestdeseta knjiga izšlo delo Temeljni verzi o srednji poti indijskega filozofa Nagarjune. Delo so poslovenili Ana Bajželj, Sebastjan Vörös in Gašper Kvartič, spremno besedo sta napisala prvoomenjena prevajalca. V spremni besedi sta orisala osnove Budovega nauka, nato Nagarjunovo življenje in nekatere najpomembnejše elemente njegove »filozofije praznine«, ki sta jo tudi interpretirala z naslonitvijo na francoskega zgodovinarja filozofije Pierra Hadota – ta poudarja, da moramo filozofska »besedila vpeti v živeto prakso, iz katere izhajajo.« Več o Nagarjuni in bivanjsko-idejnem ozadju njegovih Temeljnih verzov o srednji poti sta v oddaji Ars humana povedala dr. Nina Petek in dr. Sebastjan Vörös, slišali pa bomo tudi izjavo dr. Ane Bajželj. Oddajo je priravil Marko Golja. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja
V Narodnem muzeju v Ljubljani so 6. maja letos razglasili Steletove nagrajence, dobitnike najvišjih nagrad na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Steletovo nagrado za življenjsko delo je dobil novomeški arheolog Danilo Breščak, dolgoletni direktor novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine in pozneje novomeške območne enote slovenskega zavoda, ki je pomembno vplival na razvoj konservatorske stroke na Slovenskem. Komisija Konservatorskega društva Slovenije je ob podelitvi Steletove nagrade za življenjsko delo o njem med drugim zapisala: »Aktivno je sodeloval z vsemi kulturnimi ustanovami v regiji in s strokovnimi zavodi v državi ter hkrati omogočal pogoje za delo številnim mlajšim sodelavcem in stanovskim kolegom. Svojo podjetnost je izkazal s pridobitvijo novih prostorov za zavod na gradu Grm in z vzpostavitvijo skupne arheološke restavratorske delavnice. Poglobil je dobro strokovno sodelovanje z Dolenjskim muzejem v Novem mestu in postopoma okrepil povezave z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU, z Narodnim muzejem Slovenije in z več tujimi ustanovami, ki delujejo na področju varstva premične (in nepremične) kulturne dediščine. Kot spoštovan strokovnjak je bil imenovan v številne strokovne in delovne skupine v okviru dejavnosti Vlade RS, Ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.« Danilo Breščak bo gost v oddaji ARS Humana, njen avtor je Milan Trobič.
V Narodnem muzeju v Ljubljani so 6. maja letos razglasili Steletove nagrajence, dobitnike najvišjih nagrad na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Steletovo nagrado za življenjsko delo je dobil novomeški arheolog Danilo Breščak, dolgoletni direktor novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine in pozneje novomeške območne enote slovenskega zavoda, ki je pomembno vplival na razvoj konservatorske stroke na Slovenskem. Komisija Konservatorskega društva Slovenije je ob podelitvi Steletove nagrade za življenjsko delo o njem med drugim zapisala: »Aktivno je sodeloval z vsemi kulturnimi ustanovami v regiji in s strokovnimi zavodi v državi ter hkrati omogočal pogoje za delo številnim mlajšim sodelavcem in stanovskim kolegom. Svojo podjetnost je izkazal s pridobitvijo novih prostorov za zavod na gradu Grm in z vzpostavitvijo skupne arheološke restavratorske delavnice. Poglobil je dobro strokovno sodelovanje z Dolenjskim muzejem v Novem mestu in postopoma okrepil povezave z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU, z Narodnim muzejem Slovenije in z več tujimi ustanovami, ki delujejo na področju varstva premične (in nepremične) kulturne dediščine. Kot spoštovan strokovnjak je bil imenovan v številne strokovne in delovne skupine v okviru dejavnosti Vlade RS, Ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.« Danilo Breščak bo gost v oddaji ARS Humana, njen avtor je Milan Trobič.
Ali bi se ob svetovnem dnevu čebel ob vseh škodljivih dejavnostih in snoveh, ki so proizvod človeške dejavnosti, morali vprašati tudi, kako je s hrupom, ki ga proizvaja človek. Čeprav je dolgo veljalo, da čebele ne slišijo, danes vemo, da čebele zvok zaznavajo. A tisto, kar je optimalno za človeka, ni nujno optimalno za čebele. O zvočnem sobivanju čebele in človeka v pogovoru z dr. Tomijem Trilarjem in dr. Jankom Božičem. V oddaji boste lahko slišali tudi odlomek iz Koncerta za čebele, ki ga je za 2. svetovni dan čebel pripravila skladateljica Bojana Šaljić Podešva. Vir fotografije: skeeze/Pixabay
Ali bi se ob svetovnem dnevu čebel ob vseh škodljivih dejavnostih in snoveh, ki so proizvod človeške dejavnosti, morali vprašati tudi, kako je s hrupom, ki ga proizvaja človek. Čeprav je dolgo veljalo, da čebele ne slišijo, danes vemo, da čebele zvok zaznavajo. A tisto, kar je optimalno za človeka, ni nujno optimalno za čebele. O zvočnem sobivanju čebele in človeka v pogovoru z dr. Tomijem Trilarjem in dr. Jankom Božičem. V oddaji boste lahko slišali tudi odlomek iz Koncerta za čebele, ki ga je za 2. svetovni dan čebel pripravila skladateljica Bojana Šaljić Podešva. Vir fotografije: skeeze/Pixabay
Doktor Glas, roman švedskega ustvarjalca Hjalmarja Söderberga, je eden prvih modernih švedskih romanov, v katerem ni moralnega vrednotenja. Izšel je med novembrom in decembrom leta 1905, ob koncu tega leta pa je knjiga doživela že ponatis. Danes, dobrih 100 let pozneje Doktor Glas velja za enega najslavnejših in najbolj razvpitih švedskih romanov 20. stoletja. V slovenščino ga je prevedla dr. Nada Grošelj, ki ga v oddaji podrobneje predstavi, predvajani pa so tudi odlomki iz knjige.
Doktor Glas, roman švedskega ustvarjalca Hjalmarja Söderberga, je eden prvih modernih švedskih romanov, v katerem ni moralnega vrednotenja. Izšel je med novembrom in decembrom leta 1905, ob koncu tega leta pa je knjiga doživela že ponatis. Danes, dobrih 100 let pozneje Doktor Glas velja za enega najslavnejših in najbolj razvpitih švedskih romanov 20. stoletja. V slovenščino ga je prevedla dr. Nada Grošelj, ki ga v oddaji podrobneje predstavi, predvajani pa so tudi odlomki iz knjige.
Ljudje s prostim ušesom slišimo omejen del zvokov, ki jih ustvarja živalski svet. Zelo glasno pa je tudi v tistem delu spektra, ki ga ne slišimo. Nas zvoki, ki jih ne zaznavamo, vendarle nekako zaznamujejo ali gredo mimo nas? Nas živali, ki se oglašajo na nam neslišnih frekvencah, slišijo? Gost oddaje, v kateri govorimo o načinih ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi, je dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
Ljudje s prostim ušesom slišimo omejen del zvokov, ki jih ustvarja živalski svet. Zelo glasno pa je tudi v tistem delu spektra, ki ga ne slišimo. Nas zvoki, ki jih ne zaznavamo, vendarle nekako zaznamujejo ali gredo mimo nas? Nas živali, ki se oglašajo na nam neslišnih frekvencah, slišijo? Gost oddaje, v kateri govorimo o načinih ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi, je dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
Dr. Peter Krečič se je podpisal pod vrsto znanstvenih in poljudnoznanstvenih delo o našem največjem arhitektu Jožetu Plečniku, s knjigo Plečnik. Živeti za popolnost pa se je preskusil še v žanru biografije. Bralka in bralec knjige tako spoznata Plečnika ne le po njegovih kreacijah, ampak tudi kot osebnost. Več o umetniku, geniju, ki je ustvaril enega izmed najbolj prepoznavnih opusov v slovenski in svetovni umetnosti 20. stoletja, je avtor biografije povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja
Dr. Peter Krečič se je podpisal pod vrsto znanstvenih in poljudnoznanstvenih delo o našem največjem arhitektu Jožetu Plečniku, s knjigo Plečnik. Živeti za popolnost pa se je preskusil še v žanru biografije. Bralka in bralec knjige tako spoznata Plečnika ne le po njegovih kreacijah, ampak tudi kot osebnost. Več o umetniku, geniju, ki je ustvaril enega izmed najbolj prepoznavnih opusov v slovenski in svetovni umetnosti 20. stoletja, je avtor biografije povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja
Sveti Maksim Izpovedovalec (pribl. 580-662) velja za enega najpomembnejših krščanskih filozofov in teologov. Njegova misel je zakoreninjena v krščanskem izročilu velikih cerkvenih očetov, kot so Irenej Lyonski, Origen, Bazilij Veliki, Gregor iz Nise, Evagrij Pontski, Dionizij Areopagit in drugi, hkrati pa je v polemikah o Kristusovi naravi na izviren način povzel nauk Cerkve. V svojih delih na svež način spregovori o temeljnih resničnostih človeškega bivanja, saj vse človeško zre v luči Božjega Logosa, ki je vsa bitja priklical v bivanje iz ljubezni in za ljubezen. O tem, kako Maksim razume strasti, torej človeško psiho, eros – erotično razsežnost ljubezni – v odnosu do agape, darovanjskim počelom, Boga in Cerkev, smo se na velikonočni ponedeljek pogovarjali s frančiškanoma Janom Dominikom Bogatajem ter patrologom dr. Miranom Špeličem.
Sveti Maksim Izpovedovalec (pribl. 580-662) velja za enega najpomembnejših krščanskih filozofov in teologov. Njegova misel je zakoreninjena v krščanskem izročilu velikih cerkvenih očetov, kot so Irenej Lyonski, Origen, Bazilij Veliki, Gregor iz Nise, Evagrij Pontski, Dionizij Areopagit in drugi, hkrati pa je v polemikah o Kristusovi naravi na izviren način povzel nauk Cerkve. V svojih delih na svež način spregovori o temeljnih resničnostih človeškega bivanja, saj vse človeško zre v luči Božjega Logosa, ki je vsa bitja priklical v bivanje iz ljubezni in za ljubezen. O tem, kako Maksim razume strasti, torej človeško psiho, eros – erotično razsežnost ljubezni – v odnosu do agape, darovanjskim počelom, Boga in Cerkev, smo se na velikonočni ponedeljek pogovarjali s frančiškanoma Janom Dominikom Bogatajem ter patrologom dr. Miranom Špeličem.
Olga Tokarczuk je ena najbolj uveljavljenih, mednarodno priznanih in prevajanih poljskih prozaistk. Po študiju psihologije se je kmalu začela ukvarjati s pisanjem in do danes objavila že devet romanov, tri zbirke kratkih zgodb in dve knjigi esejev, za svoje delo pa je med drugim prejela mednarodno nagrado man booker, pa tudi nagrado vilenica. Literaturo vidi kot popolnost nenatančnih oblik, in kot zapiše v svojem romanu Beguni, jo navdušuje vse, kar je »pokvarjeno, nepopolno, pomanjkljivo, počeno«. V svojem pisanju kot tudi v poljskem javnem življenju se pogosto izreka o političnih temah in drugih vročih družbenih vprašanjih. Z avtorico se je ob njenem obisku Nove Gorice na vabilo festivala Mesto knjige in založbe KUD Pólice Dubove, pri kateri je izšel njen zadnji, več kot devetsto strani dolg roman Jakobove bukve, pogovarjala Petra Meterc. Foto: EPA
Olga Tokarczuk je ena najbolj uveljavljenih, mednarodno priznanih in prevajanih poljskih prozaistk. Po študiju psihologije se je kmalu začela ukvarjati s pisanjem in do danes objavila že devet romanov, tri zbirke kratkih zgodb in dve knjigi esejev, za svoje delo pa je med drugim prejela mednarodno nagrado man booker, pa tudi nagrado vilenica. Literaturo vidi kot popolnost nenatančnih oblik, in kot zapiše v svojem romanu Beguni, jo navdušuje vse, kar je »pokvarjeno, nepopolno, pomanjkljivo, počeno«. V svojem pisanju kot tudi v poljskem javnem življenju se pogosto izreka o političnih temah in drugih vročih družbenih vprašanjih. Z avtorico se je ob njenem obisku Nove Gorice na vabilo festivala Mesto knjige in založbe KUD Pólice Dubove, pri kateri je izšel njen zadnji, več kot devetsto strani dolg roman Jakobove bukve, pogovarjala Petra Meterc. Foto: EPA
Slikar in grafični oblikovalec Harald Draušbaher Ob izidu pregledne monografije ustvarjalčevega opusa Pred nedavnim je izšla zajetna knjiga Harald Draušbaher: Studio Breg, ki predstavlja Draušbaherjev oblikovalski opus. Na skoraj šest sto straneh je mogoče v besedi in sliki dobiti vpogled v nekaj desetletij ustvarjanja tega slovenskega oblikovalca, ki se je loteval najrazličnejših področij: v veliki meri gospodarstva, pa tudi likovne umetnosti, kulture, politike skozi več kot štiri desetletja. V oddaji Ars humana se Harald Draušbaher predstavlja v pogovoru s Tadejo Krečič.
Slikar in grafični oblikovalec Harald Draušbaher Ob izidu pregledne monografije ustvarjalčevega opusa Pred nedavnim je izšla zajetna knjiga Harald Draušbaher: Studio Breg, ki predstavlja Draušbaherjev oblikovalski opus. Na skoraj šest sto straneh je mogoče v besedi in sliki dobiti vpogled v nekaj desetletij ustvarjanja tega slovenskega oblikovalca, ki se je loteval najrazličnejših področij: v veliki meri gospodarstva, pa tudi likovne umetnosti, kulture, politike skozi več kot štiri desetletja. V oddaji Ars humana se Harald Draušbaher predstavlja v pogovoru s Tadejo Krečič.
»Kdor je za šport, ima množice na svoji strani, kdor je za kulturo, jih ima proti sebi, je govoril moj stari oče, zato so vse vlade vedno za šport in proti kulturi,« je v avtobiografski knjigi Vzrok zapisal morda najpomembnejši avstrijski pisatelj in dramatik druge polovice 20. stoletja Thomas Bernhard. V svojih delih je napadal sidrišča državnega ustroja – vero, zgodovino, različne ustanove, tudi umetnike – več o njegovem opusu pa v oddaji Ars humana. Naša gosta sta bila dramaturginja in umetniška vodja Prešernovega gledališča Kranj Marinka Poštrak in prevajalec Jani Virk, avtor več prevodov Bernhardovih del in spremnih besed k prevodom. Avtorica fotografije: Nada Žgank
»Kdor je za šport, ima množice na svoji strani, kdor je za kulturo, jih ima proti sebi, je govoril moj stari oče, zato so vse vlade vedno za šport in proti kulturi,« je v avtobiografski knjigi Vzrok zapisal morda najpomembnejši avstrijski pisatelj in dramatik druge polovice 20. stoletja Thomas Bernhard. V svojih delih je napadal sidrišča državnega ustroja – vero, zgodovino, različne ustanove, tudi umetnike – več o njegovem opusu pa v oddaji Ars humana. Naša gosta sta bila dramaturginja in umetniška vodja Prešernovega gledališča Kranj Marinka Poštrak in prevajalec Jani Virk, avtor več prevodov Bernhardovih del in spremnih besed k prevodom. Avtorica fotografije: Nada Žgank
V svoji štirinajsti knjigi z naslovom Etični obrat v literarni vedi je literarni zgodovinar in teoretik dr. Tomo Virk sistematično, argumentirano in podrobno analiziral obrat od formalizma in imanentnih branj k preučevanju etičnega in etike v literarnem delu oziroma v etičnem kritištvu. Več o znanstveni monografiji, objavljeni v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura je avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, odgovoril pa je tudi na nekaj vprašanj, ki so v zraku, na primer, ali je lahko posameznik, ki počne slabe stvari v življenju, avtor dobrega literarnega dela ali filma. Vabljeni k poslušanju.
V svoji štirinajsti knjigi z naslovom Etični obrat v literarni vedi je literarni zgodovinar in teoretik dr. Tomo Virk sistematično, argumentirano in podrobno analiziral obrat od formalizma in imanentnih branj k preučevanju etičnega in etike v literarnem delu oziroma v etičnem kritištvu. Več o znanstveni monografiji, objavljeni v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura je avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, odgovoril pa je tudi na nekaj vprašanj, ki so v zraku, na primer, ali je lahko posameznik, ki počne slabe stvari v življenju, avtor dobrega literarnega dela ali filma. Vabljeni k poslušanju.
Režiser Osip Šest in scenograf Vaclav Skrušny sta s predstavo R.U.R. za več kot dve leti prehitela scenske rešitve Avgusta Černigoja na ljubljanski konstruktivistični razstavi v Jakopičevem paviljonu leta 1925. Prvič v zgodovini – umetniško ustvarjanje v slovenskem gledališču prehiti dogajanje v slovenski likovni umetnosti. Več o scenografiji na Slovenskem od 17. stoletja do leta 1991 v pogovoru z umetnostno zgodovinarko, magistrico Ano Kocjančič, avtorico prve strokovne monografije o scenografiji na Slovenskem Prostor v prostoru. Fotografija: arhiv SLOGI
Režiser Osip Šest in scenograf Vaclav Skrušny sta s predstavo R.U.R. za več kot dve leti prehitela scenske rešitve Avgusta Černigoja na ljubljanski konstruktivistični razstavi v Jakopičevem paviljonu leta 1925. Prvič v zgodovini – umetniško ustvarjanje v slovenskem gledališču prehiti dogajanje v slovenski likovni umetnosti. Več o scenografiji na Slovenskem od 17. stoletja do leta 1991 v pogovoru z umetnostno zgodovinarko, magistrico Ano Kocjančič, avtorico prve strokovne monografije o scenografiji na Slovenskem Prostor v prostoru. Fotografija: arhiv SLOGI
V enem izmed ohranjenih fragmentov iz zapuščine ustvarjalca Jureta Detele lahko med drugim preberemo: »Skrajni čas je, da si človeštvo pride brez ovinkarjenja in slepomišenja na jasno, v čem je veličina poezije Jureta Detele. Če odštejem pet, šest mojih prijateljev – verjetno edinih Slovencev, ki imajo o poeziji nekaj pojma – je feedback mojih pesmi zelo beden.« Detelovo obsežno zapuščino je zbral, uredil in pripravil za objavo dr. Miklavž Komelj – doslej je izšla v dveh dvodelinih monografijah. O njej, o recepciji Detelovih del v njegovem času in prostoru, predvsem pa o avtorjevi poeziji in Detelovem razumevanju poezije dr. Miklavž Komelj podrobneje spregovori v oddaji.
V enem izmed ohranjenih fragmentov iz zapuščine ustvarjalca Jureta Detele lahko med drugim preberemo: »Skrajni čas je, da si človeštvo pride brez ovinkarjenja in slepomišenja na jasno, v čem je veličina poezije Jureta Detele. Če odštejem pet, šest mojih prijateljev – verjetno edinih Slovencev, ki imajo o poeziji nekaj pojma – je feedback mojih pesmi zelo beden.« Detelovo obsežno zapuščino je zbral, uredil in pripravil za objavo dr. Miklavž Komelj – doslej je izšla v dveh dvodelinih monografijah. O njej, o recepciji Detelovih del v njegovem času in prostoru, predvsem pa o avtorjevi poeziji in Detelovem razumevanju poezije dr. Miklavž Komelj podrobneje spregovori v oddaji.
Predstavljamo Knjižnico MGL, ki sodi med najstarejše specializirane teatrološke izdaje v Evropi in svetu. Pobudnik zbirke je bil soustanovitelj Mestnega gledališča ljubljanskega in njegov prvi dramaturg, akademik Dušan Moravec. Zbirka se je znotraj gledališča rodila ob idejni in načelni podpori prvih dveh direktorjev MGL, Jožeta Tirana in Ferda Delaka, in če danes naslovi s področja uprizoritvene umetnosti izhajajo v kar nekaj javnih institucijah kot tudi neodvisnih zavodih, ki delujejo na tem področju, so naslovi s področja gledališča in drugih scenskih umetnosti, ki jih je do leta 1966 kot urednik zbirke podpisal Dušan Moravec, orali ledino. Več o zbirki, njenem pomenu nekoč in danes pa v pogovoru z dramaturginjo in sedanjo urednico zbirke Petro Pogorevc. Pogovor smo prepletli z razmisleki o knjigah iz zbirke. Zapise podpisujejo Matej Bogataj, Diana Koloini, Branko Jordan, Saša Pavček, Jaka Smerkolj Simoneti in Zala Dobovšek.
Predstavljamo Knjižnico MGL, ki sodi med najstarejše specializirane teatrološke izdaje v Evropi in svetu. Pobudnik zbirke je bil soustanovitelj Mestnega gledališča ljubljanskega in njegov prvi dramaturg, akademik Dušan Moravec. Zbirka se je znotraj gledališča rodila ob idejni in načelni podpori prvih dveh direktorjev MGL, Jožeta Tirana in Ferda Delaka, in če danes naslovi s področja uprizoritvene umetnosti izhajajo v kar nekaj javnih institucijah kot tudi neodvisnih zavodih, ki delujejo na tem področju, so naslovi s področja gledališča in drugih scenskih umetnosti, ki jih je do leta 1966 kot urednik zbirke podpisal Dušan Moravec, orali ledino. Več o zbirki, njenem pomenu nekoč in danes pa v pogovoru z dramaturginjo in sedanjo urednico zbirke Petro Pogorevc. Pogovor smo prepletli z razmisleki o knjigah iz zbirke. Zapise podpisujejo Matej Bogataj, Diana Koloini, Branko Jordan, Saša Pavček, Jaka Smerkolj Simoneti in Zala Dobovšek.
Zgodovinarja dr. Petra Svoljšak in dr. Gregor Antoličič sta svojo znanstveno monografijo o Slovencih in prvi svetovni vojni naslovila Leta strahote, skratka, s sintagmo, ki jo je zapisal Ivan Cankar v Uvodu v zbirko Podobe iz sanj. Njuna monografija prikaže tako začetek kot potek vojne v precejšnji meri s slovenskega zornega kota, toda še bolj zanimiv je njen drugi del, v katerem avtorja približata bralcu manj znano stran življenja v letih vojne, življenje v zaledju. Kaj se je dogajalo na ozemlju današnje Slovenije, kako je vplival na življenje vojni absolutizem, kakšno vlogo so v vojni odigrale ženske, kakšna je bila usoda beguncev, to so le nekatere teme iz zalednega življenja, ki pokažejo, da je bila vojna še kako navzoča v vsakdanjem življenju. Za nameček vsebuje knjiga vrsto manj znanih podrobnosti in kar nekaj reprodukcij zanimivih fotografij in razglednic, tako da osvetljuje prvo svetovno vojno celostno in hkrati zanimivo, privlačno. Več o tematiki sta povedala avtorja v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Zgodovinarja dr. Petra Svoljšak in dr. Gregor Antoličič sta svojo znanstveno monografijo o Slovencih in prvi svetovni vojni naslovila Leta strahote, skratka, s sintagmo, ki jo je zapisal Ivan Cankar v Uvodu v zbirko Podobe iz sanj. Njuna monografija prikaže tako začetek kot potek vojne v precejšnji meri s slovenskega zornega kota, toda še bolj zanimiv je njen drugi del, v katerem avtorja približata bralcu manj znano stran življenja v letih vojne, življenje v zaledju. Kaj se je dogajalo na ozemlju današnje Slovenije, kako je vplival na življenje vojni absolutizem, kakšno vlogo so v vojni odigrale ženske, kakšna je bila usoda beguncev, to so le nekatere teme iz zalednega življenja, ki pokažejo, da je bila vojna še kako navzoča v vsakdanjem življenju. Za nameček vsebuje knjiga vrsto manj znanih podrobnosti in kar nekaj reprodukcij zanimivih fotografij in razglednic, tako da osvetljuje prvo svetovno vojno celostno in hkrati zanimivo, privlačno. Več o tematiki sta povedala avtorja v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Boštjan Dvořák, prevajalec slovenskih klasikov v nemščino Doktor Boštjan Dvořák je vsestranski lingvist, ki zna petintrideset jezikov, v katerih se sporazumeva. Njegov materni jezik je slovenščina, sicer pa že desetletja živi v Berlinu in nemščino obvladuje do te mere, da izvrstno prevaja slovenske klasike v nemščino – zadnje čase tudi za zvočne knjige, ki nastajajo v sodelovanju slovenskega kulturnega centra v Berlinu, Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija in 3. programa, programa ARS radia Slovenija. Izšla je že zvočna knjiga z Martinom Krpanom Frana Levstika v slovenščini in nemščini in je dosegljiva na medmrežju. Na proslavah slovenskega kulturnega praznika v Münchnu in Berlinu pa so navzoči slišali že Prešernove pesmi v prevodu Boštjana Dvořáka . Z njim se je v Berlinu pogovarjala Tadeja Krečič, slišimo ju v oddaji tako kot tudi odlomke Martina Krpana Frana Levstika v nemščini in slovenščini.
Boštjan Dvořák, prevajalec slovenskih klasikov v nemščino Doktor Boštjan Dvořák je vsestranski lingvist, ki zna petintrideset jezikov, v katerih se sporazumeva. Njegov materni jezik je slovenščina, sicer pa že desetletja živi v Berlinu in nemščino obvladuje do te mere, da izvrstno prevaja slovenske klasike v nemščino – zadnje čase tudi za zvočne knjige, ki nastajajo v sodelovanju slovenskega kulturnega centra v Berlinu, Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija in 3. programa, programa ARS radia Slovenija. Izšla je že zvočna knjiga z Martinom Krpanom Frana Levstika v slovenščini in nemščini in je dosegljiva na medmrežju. Na proslavah slovenskega kulturnega praznika v Münchnu in Berlinu pa so navzoči slišali že Prešernove pesmi v prevodu Boštjana Dvořáka . Z njim se je v Berlinu pogovarjala Tadeja Krečič, slišimo ju v oddaji tako kot tudi odlomke Martina Krpana Frana Levstika v nemščini in slovenščini.
Ob primerih medmedijskih in medkulturnih umetniških praks smo razmišljali o duhu časa, ki odzvanja v sodobnih uprizoritvenih postopkih, pa tudi o kontekstih, ki sodoločajo naše pojmovanje in recepcijo uprizoritvene umetnosti, in širše – umetnosti ter kulture. Ustavili smo se ob vprašanju odnosa med uprizoritveno prakso in uprizoritveno vedo ter ob tem spregovorili o dinamiki obrobja in središča, retoriki prostora, novih oblikah vezljivosti medijev in še čem. Naš sogovornik je bil dr. Tomaž Toporišič, avtor knjige Medmedijsko in medkulturno nomadstvo. O vezljivosti medijev in kultur v sodobnih uprizoritvenih praksah.
Ob primerih medmedijskih in medkulturnih umetniških praks smo razmišljali o duhu časa, ki odzvanja v sodobnih uprizoritvenih postopkih, pa tudi o kontekstih, ki sodoločajo naše pojmovanje in recepcijo uprizoritvene umetnosti, in širše – umetnosti ter kulture. Ustavili smo se ob vprašanju odnosa med uprizoritveno prakso in uprizoritveno vedo ter ob tem spregovorili o dinamiki obrobja in središča, retoriki prostora, novih oblikah vezljivosti medijev in še čem. Naš sogovornik je bil dr. Tomaž Toporišič, avtor knjige Medmedijsko in medkulturno nomadstvo. O vezljivosti medijev in kultur v sodobnih uprizoritvenih praksah.
Miš založba v soorganizaciji s petimi splošnimi knjižnicami letos devetič organizira mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom, ki ob promociji branja v ospredje postavlja medkulturno strpnost in medgeneracijsko sodelovanje. Letos si organizatorji priazdevajo predvsem za to, da bi mladim približali poezijo in jih navdušiti za to, da bodo prosti čas posvetili tudi branju kakšne pesniške knjige. O tem, kako bodo k temu pristopili, bomo spregovorili v oddaji. Pa tudi o tem, kakšne so posebnosti literarnega festivala za mlade v razmerju do tovrstnih festivalov, namenjenih odraslim in o tem, kako pomemben je za mlade bralce neposredni stik z ustvarjalci – Bralnice pod slamnikom vsako leto gostijo uveljavljene pisatelje, letošnji osrednji gost pa bo pisatelj, pesnik, prevajalec, literarni zgodovinar in profesor na Univerzi v Celovcu Peter Svetina. V oddaji gostimo mag. Tilko Jamnik in glavno urednico Miš založbe Ireno Miš Svoljšak.
Miš založba v soorganizaciji s petimi splošnimi knjižnicami letos devetič organizira mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom, ki ob promociji branja v ospredje postavlja medkulturno strpnost in medgeneracijsko sodelovanje. Letos si organizatorji priazdevajo predvsem za to, da bi mladim približali poezijo in jih navdušiti za to, da bodo prosti čas posvetili tudi branju kakšne pesniške knjige. O tem, kako bodo k temu pristopili, bomo spregovorili v oddaji. Pa tudi o tem, kakšne so posebnosti literarnega festivala za mlade v razmerju do tovrstnih festivalov, namenjenih odraslim in o tem, kako pomemben je za mlade bralce neposredni stik z ustvarjalci – Bralnice pod slamnikom vsako leto gostijo uveljavljene pisatelje, letošnji osrednji gost pa bo pisatelj, pesnik, prevajalec, literarni zgodovinar in profesor na Univerzi v Celovcu Peter Svetina. V oddaji gostimo mag. Tilko Jamnik in glavno urednico Miš založbe Ireno Miš Svoljšak.
Nedavno, le 74 let po koncu druge svetovne vojne, je CNN objavil rezultate raziskave, v kateri je v reprezentativnem vzorcu sodelovalo 7.092 odraslih iz sedmih evropskih držav. Med vključenimi v raziskavo jih o holokavstu tretjina ve zelo malo ali nič. Približno eden od dvajsetih sodelujočih v raziskavi pa sploh ne ve, da se je holokavst zgodil. Zdi se neverjetno, da – ob dejstvu, da so med nami še žive priče grozodejstev druge svetovne vojne – spomin na to bledi. Številni dogodki, ki se tako vsako leto zvrstijo 27. januarja, so v tem kontekstu še kako pomemben opomin na – med drugim – zločine, storjene zaradi predsodkov. Predsodkov, ki postanejo državna politika. V današnji oddaji Ars humana bomo spregovorili o nacističnem preganjanju homoseksualcev. To temo, zamolčano in tabuizirano vse do poznih 70-ih let preteklega stoletja, je leta 1979 v dramskem besedilu Rožnati trikotnik ubesedil ameriški dramatik, Jud in homoseksualec Martin Shermann. Besedilo je v našem prostoru v prevodu Lada Kralja in režiji Vinka Möderndorferja doživelo krstno izvedbo leta 1983, v Cankarjevem domu pa smo si nedavno lahko ogledali njegovo drugo izvedbo – režiral jo je Alen Jelen. Pred mikrofon smo povabili oba režiserja Rožnatega trikotnika, Vinka Möderndorferja in Alena Jelena, ter sociologa dr. Romana Kuharja.
Nedavno, le 74 let po koncu druge svetovne vojne, je CNN objavil rezultate raziskave, v kateri je v reprezentativnem vzorcu sodelovalo 7.092 odraslih iz sedmih evropskih držav. Med vključenimi v raziskavo jih o holokavstu tretjina ve zelo malo ali nič. Približno eden od dvajsetih sodelujočih v raziskavi pa sploh ne ve, da se je holokavst zgodil. Zdi se neverjetno, da – ob dejstvu, da so med nami še žive priče grozodejstev druge svetovne vojne – spomin na to bledi. Številni dogodki, ki se tako vsako leto zvrstijo 27. januarja, so v tem kontekstu še kako pomemben opomin na – med drugim – zločine, storjene zaradi predsodkov. Predsodkov, ki postanejo državna politika. V današnji oddaji Ars humana bomo spregovorili o nacističnem preganjanju homoseksualcev. To temo, zamolčano in tabuizirano vse do poznih 70-ih let preteklega stoletja, je leta 1979 v dramskem besedilu Rožnati trikotnik ubesedil ameriški dramatik, Jud in homoseksualec Martin Shermann. Besedilo je v našem prostoru v prevodu Lada Kralja in režiji Vinka Möderndorferja doživelo krstno izvedbo leta 1983, v Cankarjevem domu pa smo si nedavno lahko ogledali njegovo drugo izvedbo – režiral jo je Alen Jelen. Pred mikrofon smo povabili oba režiserja Rožnatega trikotnika, Vinka Möderndorferja in Alena Jelena, ter sociologa dr. Romana Kuharja.
Človekov odnos do živali je stoletja diskriminatoren, zaznamovan predvsem s kategorijami kot so nadvlada, prilastitev in uporaba – s kategorijami, ki so po svoji naravi izrazito antropocentrične. O tem odnosu bomo tokrat razmišljali v kontekstu baladnega izročila, pa tudi širše, v kontekstu folklornega izročila in leposlovja. Pa tudi o potrebi po spremembi tega odnosa, o potrebi po etičnem obratu v našem ontološkem razumevanju živali. Prav v Sloveniji je namreč svoje teoretske korenine pognala zoofolkloristika, ki se, ob naslonitvi na kritično animalistiko in teorijo speciesizma, zavzema za nova branja folklornih in leposlovnih besedil: za branja, ki bodo prelamljala z antropocentričnim pogledom na svet in se odpirala ekocentričnemu, za branja, ki se bodo zavzemala za odpravo klasičnih dihotomij, kot so narava/kultura, človek/žival ali duh/materija. Gostja oddaje je poznavalka tematike, izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič, ki v svoji znanstveni monografiji Slovenska ljudska balada, ob drugem, tudi nazorno prikaže razliko med klasičnim in novim branjem folklornih besedil.
Človekov odnos do živali je stoletja diskriminatoren, zaznamovan predvsem s kategorijami kot so nadvlada, prilastitev in uporaba – s kategorijami, ki so po svoji naravi izrazito antropocentrične. O tem odnosu bomo tokrat razmišljali v kontekstu baladnega izročila, pa tudi širše, v kontekstu folklornega izročila in leposlovja. Pa tudi o potrebi po spremembi tega odnosa, o potrebi po etičnem obratu v našem ontološkem razumevanju živali. Prav v Sloveniji je namreč svoje teoretske korenine pognala zoofolkloristika, ki se, ob naslonitvi na kritično animalistiko in teorijo speciesizma, zavzema za nova branja folklornih in leposlovnih besedil: za branja, ki bodo prelamljala z antropocentričnim pogledom na svet in se odpirala ekocentričnemu, za branja, ki se bodo zavzemala za odpravo klasičnih dihotomij, kot so narava/kultura, človek/žival ali duh/materija. Gostja oddaje je poznavalka tematike, izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič, ki v svoji znanstveni monografiji Slovenska ljudska balada, ob drugem, tudi nazorno prikaže razliko med klasičnim in novim branjem folklornih besedil.
Oddajo namenjamo enemu vodilnih sodobnih irskih pisateljev Roddyju Doylu. Leta 1958 rojeni avtor je že s prvim romanom The Commitments o brezposelnih mladih Dublinčanih, ki ustanovijo glasbeno skupino, še ne tridesetleten takoj osvojil bralce in kritike. Vsi romani njegove t.i. Barrytownske trilogije so doživeli filmske priredbe. Za roman Paddy Clarke ha ha ha, ki govori o odraščanju desetletnega dečka konec šestdesetih, je leta 1993 prejel prestižno bookerjevo nagrado. Poleg tega imamo v slovenščino preveden tudi roman Ženska, ki se je zaletela v vrata in od lani mladinsko delo Super! – vse je prevedla Tina Mahkota. Roddy Doyle je doslej ustvaril obsežen opus romanov za odrasle in otroke, zbirk kratke proze, odrskih del in scenarijev. Slovenijo obiskal konec novembra. Takrat se je z njim pogovarjala Staša Grahek.
Oddajo namenjamo enemu vodilnih sodobnih irskih pisateljev Roddyju Doylu. Leta 1958 rojeni avtor je že s prvim romanom The Commitments o brezposelnih mladih Dublinčanih, ki ustanovijo glasbeno skupino, še ne tridesetleten takoj osvojil bralce in kritike. Vsi romani njegove t.i. Barrytownske trilogije so doživeli filmske priredbe. Za roman Paddy Clarke ha ha ha, ki govori o odraščanju desetletnega dečka konec šestdesetih, je leta 1993 prejel prestižno bookerjevo nagrado. Poleg tega imamo v slovenščino preveden tudi roman Ženska, ki se je zaletela v vrata in od lani mladinsko delo Super! – vse je prevedla Tina Mahkota. Roddy Doyle je doslej ustvaril obsežen opus romanov za odrasle in otroke, zbirk kratke proze, odrskih del in scenarijev. Slovenijo obiskal konec novembra. Takrat se je z njim pogovarjala Staša Grahek.
Tako danes kakor tudi v različnih zgodovinskih obdobjih obstajajo umetniške prakse, ki jih del javnosti označi za hermetične, nekomunikativne oziroma zaprte v nekakšen slonokoščeni stolp, ograjen od stvarnosti, ki nas obdaja. Bodisi da govorimo o eksperimentalnih pristopih, zgodovinskih avantgardah ali sodobnih uprizoritvenih postopkih, pa so pogosto te prakse tiste, ki nam lahko veliko povedo o svetu, v katerem živimo; seveda le pod pogojem, da jih ne beremo skozi očala s tradicijo vzpostavljenih estetskih norm in posledično svojih pričakovanj, temveč se vprašamo, kakšna razmišljanja pogojujejo te odklone od pričakovanih in prevladujočih načinov uprizarjanja. V tokratni oddaji Ars humana smo tako razmišljali o tem, kako nove dramaturgije v uprizoritveni umetnosti odzvanjajo kontekst, ki nas obdaja. Naša iztočnica za pogovor je bila predstava Narodna sprava: Krajine svobode, ki je bila nedavno premierno uprizorjena v Slovenskem mladinskem gledališču. Naša gostja je bila soavtorica predstave, teoretičarka, dramaturginja in režiserka Ana Vujanović. Avtor fotografije: Ivian Kan Mujezinović
Tako danes kakor tudi v različnih zgodovinskih obdobjih obstajajo umetniške prakse, ki jih del javnosti označi za hermetične, nekomunikativne oziroma zaprte v nekakšen slonokoščeni stolp, ograjen od stvarnosti, ki nas obdaja. Bodisi da govorimo o eksperimentalnih pristopih, zgodovinskih avantgardah ali sodobnih uprizoritvenih postopkih, pa so pogosto te prakse tiste, ki nam lahko veliko povedo o svetu, v katerem živimo; seveda le pod pogojem, da jih ne beremo skozi očala s tradicijo vzpostavljenih estetskih norm in posledično svojih pričakovanj, temveč se vprašamo, kakšna razmišljanja pogojujejo te odklone od pričakovanih in prevladujočih načinov uprizarjanja. V tokratni oddaji Ars humana smo tako razmišljali o tem, kako nove dramaturgije v uprizoritveni umetnosti odzvanjajo kontekst, ki nas obdaja. Naša iztočnica za pogovor je bila predstava Narodna sprava: Krajine svobode, ki je bila nedavno premierno uprizorjena v Slovenskem mladinskem gledališču. Naša gostja je bila soavtorica predstave, teoretičarka, dramaturginja in režiserka Ana Vujanović. Avtor fotografije: Ivian Kan Mujezinović
Čas, kot ga doživljamo na Zemlji, je pravzaprav iluzija, navidezna posledica astronomskih danosti: vrtenja Zemlje okrog Sonca, vrtenja lune okrog Zemlje in nagiba Zemljine osi glede na ravnino, po kateri kroži okrog Sonca. Kako ga koncipiramo, pa je povsem drugo vprašanje in načinov, kako misliti čas, je zelo veliko. Pri tem je vsak govor o začetku – stvarstva, človeštva, vere, naroda družine in posameznika – vezan na pestro paleto načinov dojemanja časa; priložnost za pogled nazaj v preteklost in naprej v prihodnost pa vedno ponuja tudi obdobje okoli novega leta – v njem sta namreč vedno združena čas, ki beži, in čas, ki se ponavlja. O različnih kulturnih pogledih na čas in z njim povezanih ritualnih procesih ponavljanja in obnavljanja, načinih, kako so različne skupnosti vzpostavile svoj koledar in kako tehnologije merjenja časa vplivajo na človekovo dojemanja sveta in svojega mesta v njem, so spregovorili etnologinja dr. Ingrid Slavec Gradišnik z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, zgodovinar, arheolog in etnolog trojni doktor Andrej Pleterski z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU ter arheologinja in etnologinja doktorica Katja Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze v Kopru.
Čas, kot ga doživljamo na Zemlji, je pravzaprav iluzija, navidezna posledica astronomskih danosti: vrtenja Zemlje okrog Sonca, vrtenja lune okrog Zemlje in nagiba Zemljine osi glede na ravnino, po kateri kroži okrog Sonca. Kako ga koncipiramo, pa je povsem drugo vprašanje in načinov, kako misliti čas, je zelo veliko. Pri tem je vsak govor o začetku – stvarstva, človeštva, vere, naroda družine in posameznika – vezan na pestro paleto načinov dojemanja časa; priložnost za pogled nazaj v preteklost in naprej v prihodnost pa vedno ponuja tudi obdobje okoli novega leta – v njem sta namreč vedno združena čas, ki beži, in čas, ki se ponavlja. O različnih kulturnih pogledih na čas in z njim povezanih ritualnih procesih ponavljanja in obnavljanja, načinih, kako so različne skupnosti vzpostavile svoj koledar in kako tehnologije merjenja časa vplivajo na človekovo dojemanja sveta in svojega mesta v njem, so spregovorili etnologinja dr. Ingrid Slavec Gradišnik z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, zgodovinar, arheolog in etnolog trojni doktor Andrej Pleterski z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU ter arheologinja in etnologinja doktorica Katja Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze v Kopru.
Predbožična Ars humana ob višku sezone obdarovanj prinaša razmislek o univerzalnem elementu človekove kulture – daru. Ta ni nikoli zgolj izmenjava dobrin, pač pa je tudi sredstvo tvornega vzpostavljanja razmerja med tistim, ki ga daje, in tistim, ki ga prejme. Vsako obdarovanje je aktivna simbolna komunikacija in s sabo nosi 'skrito' obveznost dar vrniti. Oddaja bo v pogovoru z gosti predstavila nekaj zanimivih oblik decembrskega in siceršnjega obdarovanja: državniško protokolarno obdarovanje, poslovna darila, pošiljanje novoletnih voščil in obredno uživanje alkoholnih pijač.
Predbožična Ars humana ob višku sezone obdarovanj prinaša razmislek o univerzalnem elementu človekove kulture – daru. Ta ni nikoli zgolj izmenjava dobrin, pač pa je tudi sredstvo tvornega vzpostavljanja razmerja med tistim, ki ga daje, in tistim, ki ga prejme. Vsako obdarovanje je aktivna simbolna komunikacija in s sabo nosi 'skrito' obveznost dar vrniti. Oddaja bo v pogovoru z gosti predstavila nekaj zanimivih oblik decembrskega in siceršnjega obdarovanja: državniško protokolarno obdarovanje, poslovna darila, pošiljanje novoletnih voščil in obredno uživanje alkoholnih pijač.
