Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo.
Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru.
V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Tokrat oddajo namenjamo zgodovini in stvarnosti Slovencev na Zahodnem Balkanu. Različna spoznanja nam bo razkril Dušan Tomažič, geograf, zgodovinar, urednik oddaj Rojaki in Obrazi naših rojakov, ki ima za seboj tudi štirideset let radijskega napovedovanja. Je eden najprepoznavnejših glasov RTV centra Maribor in prejemnik Kristalnega mikrofona, najvišjega priznanja profesionalnih napovedovalcev ter avtor več znanstvenih objav, monografij in dokumentarnih filmov. Zanimanje za Slovence izven matične domovine ostaja njegova osrednja raziskovalna pot iz časa študija v Zagrebu in Tuzli vse do danes.
Tokrat oddajo namenjamo zgodovini in stvarnosti Slovencev na Zahodnem Balkanu. Različna spoznanja nam bo razkril Dušan Tomažič, geograf, zgodovinar, urednik oddaj Rojaki in Obrazi naših rojakov, ki ima za seboj tudi štirideset let radijskega napovedovanja. Je eden najprepoznavnejših glasov RTV centra Maribor in prejemnik Kristalnega mikrofona, najvišjega priznanja profesionalnih napovedovalcev ter avtor več znanstvenih objav, monografij in dokumentarnih filmov. Zanimanje za Slovence izven matične domovine ostaja njegova osrednja raziskovalna pot iz časa študija v Zagrebu in Tuzli vse do danes.
V svetu so suhi zidovi prepoznani kot pomemben del kulturne dediščine in identitete pokrajine. Veščina suhozidne gradnje, znanj in tehnik je bila leta 2018 vpisana na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Na Krasu že vrsto let izvajajo celodnevno akcijo Kamenton. O pomenu suhih zidov, njihovi vlogi v pokrajini in načinu gradnje v naslednji oddaji S-prehodov s Karin Lavin in učiteljico Kristino Kovačič.
V svetu so suhi zidovi prepoznani kot pomemben del kulturne dediščine in identitete pokrajine. Veščina suhozidne gradnje, znanj in tehnik je bila leta 2018 vpisana na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Na Krasu že vrsto let izvajajo celodnevno akcijo Kamenton. O pomenu suhih zidov, njihovi vlogi v pokrajini in načinu gradnje v naslednji oddaji S-prehodov s Karin Lavin in učiteljico Kristino Kovačič.
Danes Unescov atlas ogroženih jezikov uvršča kočevarsko narečje na območju Kočevske v Sloveniji v skupino kritično ogroženih jezikov. Narečje se največ uporablja v ZDA, kjer danes živi večina Kočevarjev, predvsem v New Yorku, Clevelandu in Milwaukieju. Pred drugo svetovno vojno je bilo v ZDA celo več Kočevarjev kot na Kočevskem. Tisti, ki so prišli pred drugo svetovno vojno, so dobro ohranjali tradicionalni jezik v majhnih skupnostih in ga prenašali svojim otrokom; celo danes obstajajo starejši ljudje, ki niso nikoli videli mesta Kočevje, vseeno pa stari jezik dobro govorijo. Z nami bo dr. Anja Moric, avtorico etnografskega filma Globoko v srcu jo čutimo. Vabljeni k ogledu.
Danes Unescov atlas ogroženih jezikov uvršča kočevarsko narečje na območju Kočevske v Sloveniji v skupino kritično ogroženih jezikov. Narečje se največ uporablja v ZDA, kjer danes živi večina Kočevarjev, predvsem v New Yorku, Clevelandu in Milwaukieju. Pred drugo svetovno vojno je bilo v ZDA celo več Kočevarjev kot na Kočevskem. Tisti, ki so prišli pred drugo svetovno vojno, so dobro ohranjali tradicionalni jezik v majhnih skupnostih in ga prenašali svojim otrokom; celo danes obstajajo starejši ljudje, ki niso nikoli videli mesta Kočevje, vseeno pa stari jezik dobro govorijo. Z nami bo dr. Anja Moric, avtorico etnografskega filma Globoko v srcu jo čutimo. Vabljeni k ogledu.
Letos mineva 120 let od rojstva pesnika Srečka Kosovela. Kako razumeti njegovo ustvarjalno delovanja v slovenskem, čezmejnem in evropskem literarnem, kulturnem in družbenem kontekstu, se bomo pogovarjali z Matejo Kralj, promotorko literature in umetnosti na Krasu, članico Kulturno-umetniško in izobraževalno društvo KONStruktivist in skrbnico Kosovelove sobe.
Letos mineva 120 let od rojstva pesnika Srečka Kosovela. Kako razumeti njegovo ustvarjalno delovanja v slovenskem, čezmejnem in evropskem literarnem, kulturnem in družbenem kontekstu, se bomo pogovarjali z Matejo Kralj, promotorko literature in umetnosti na Krasu, članico Kulturno-umetniško in izobraževalno društvo KONStruktivist in skrbnico Kosovelove sobe.
Sprehod Čez_mejno drzne raziskuje in odkriva pisateljice, ki so prehajale meje med jeziki v večkulturnem prostoru Goriške pokrajine v 19. in zgodnjem 20. stoletju. O tem z Andrejo Rihter, predsednico Kulturno turističnega združenja Pot pisateljic.
Sprehod Čez_mejno drzne raziskuje in odkriva pisateljice, ki so prehajale meje med jeziki v večkulturnem prostoru Goriške pokrajine v 19. in zgodnjem 20. stoletju. O tem z Andrejo Rihter, predsednico Kulturno turističnega združenja Pot pisateljic.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Tokrat gostimo dr. Katjo Hrobat Virloget z Oddelka za antropologijo in kulturne študije Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Omenjena raziskovalka se je nedavno vrnila z Avstralije, kjer je v sklopu projekta Etnografija tišine proučevala različne skupnosti, ki so povezane s ti. istrskim eksodusom po drugi svetovni vojni, ki je predvsem pri nas, pa tudi drugje še vedno zavit v tišino.
Tokrat gostimo dr. Katjo Hrobat Virloget z Oddelka za antropologijo in kulturne študije Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Omenjena raziskovalka se je nedavno vrnila z Avstralije, kjer je v sklopu projekta Etnografija tišine proučevala različne skupnosti, ki so povezane s ti. istrskim eksodusom po drugi svetovni vojni, ki je predvsem pri nas, pa tudi drugje še vedno zavit v tišino.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Po mnenju kritike se vpisuje med pomembnejša imena slovenske odrske umetnosti. Vloge zna odigrati natančno, subtilno, silovito in občuteno. V naslednji oddaji bomo gostili tržaško slovensko igralko Lučko Počkaj. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Po mnenju kritike se vpisuje med pomembnejša imena slovenske odrske umetnosti. Vloge zna odigrati natančno, subtilno, silovito in občuteno. V naslednji oddaji bomo gostili tržaško slovensko igralko Lučko Počkaj. Pričakujemo vas v S-prehodih.
V Ankaranu se že skoraj 50 let srečajo otroci iz Koroške, da bi skupno stopali v ustvarjalno gledališki svet. O tem z glavnim organizatorjem Milanom Pikom. Pričakujemo vas v S-prehodih.
V Ankaranu se že skoraj 50 let srečajo otroci iz Koroške, da bi skupno stopali v ustvarjalno gledališki svet. O tem z glavnim organizatorjem Milanom Pikom. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Z nami bo sociologinja in raziskovalka dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Govorili bomo o knjigi Doba velikih migracij na Slovenskem, ki je tik pred ponatisom, v angleškem prevodu pa jo lahko beremo pri ugledni založbi Peter Lang. To je knjiga za vsak dom, poudarja soavtorica, saj skorajda ni hiše, od koder se v tistem času ni odpravil v svet kak član družine. Vabljeni v našo družbo.
Z nami bo sociologinja in raziskovalka dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Govorili bomo o knjigi Doba velikih migracij na Slovenskem, ki je tik pred ponatisom, v angleškem prevodu pa jo lahko beremo pri ugledni založbi Peter Lang. To je knjiga za vsak dom, poudarja soavtorica, saj skorajda ni hiše, od koder se v tistem času ni odpravil v svet kak član družine. Vabljeni v našo družbo.
Četrt stoletja obeležuje Forum Tomizza, obmejno srečanje, ki se ukvarja s kulturnimi in literarnimi odnosi med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Letos je potekal pod naslovom Slovnica pozabe z namenom vzpostaviti trajne družbene in jezikovnokulturne prakse. Z nami bosta Martin Lissiach in Irena Urbič. Vabljeni v našo družbo.
Četrt stoletja obeležuje Forum Tomizza, obmejno srečanje, ki se ukvarja s kulturnimi in literarnimi odnosi med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Letos je potekal pod naslovom Slovnica pozabe z namenom vzpostaviti trajne družbene in jezikovnokulturne prakse. Z nami bosta Martin Lissiach in Irena Urbič. Vabljeni v našo družbo.
Mešani pevski zbor Jacobus Gallus že več kot 30 let deluje na Tržaškem kot reprezentančni zbor slovenske narodnostne skupnosti. O dosežkih in prihodnjih ciljih zbora z dirigentom Markom Sancinom.
Mešani pevski zbor Jacobus Gallus že več kot 30 let deluje na Tržaškem kot reprezentančni zbor slovenske narodnostne skupnosti. O dosežkih in prihodnjih ciljih zbora z dirigentom Markom Sancinom.
Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2016 v Avstraliji živi 17.863, po neuradnih ocenah pa 25.000 oseb slovenskega porekla. O tem z Luko Kropivnikom, avtorjem magistrske naloge o Slovencih v Avstraliji. Pričakujemo vas v Sprehodih.
Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2016 v Avstraliji živi 17.863, po neuradnih ocenah pa 25.000 oseb slovenskega porekla. O tem z Luko Kropivnikom, avtorjem magistrske naloge o Slovencih v Avstraliji. Pričakujemo vas v Sprehodih.
Migracije, selitve so kompleksen globalen pojav. Kakšna so vprašanja etničnih in nacionalnih manjšin? O tem v oddaji, z nami bo dr. Miha Zobec Pričakujemo vas v Sprehodih.
Migracije, selitve so kompleksen globalen pojav. Kakšna so vprašanja etničnih in nacionalnih manjšin? O tem v oddaji, z nami bo dr. Miha Zobec Pričakujemo vas v Sprehodih.
Gost v oddaji je Martin Moschitz, vodja novega gledališče z imenom Teater Rampa, ki so ga ustanovili oktobra 2022 in deluje kot samostojno društvo s sedežem v Celovcu. Cilj gledališča je, da se uveljavi kot slovensko poklicno gledališče na Koroškem in to z inovativnimi, družbeno-kritičnimi, modernimi kot tudi klasičnimi uprizoritvami v slovenskem in nemškem jeziku. Obenem pa Teater Rampa obiskuje s produkcijami za otroke in mladino slovenske in dvojezične šole na Koroškem. Nahajajo se v prostorih novega slovenskega interkulturnega prireditvenega centra iKULT.
Gost v oddaji je Martin Moschitz, vodja novega gledališče z imenom Teater Rampa, ki so ga ustanovili oktobra 2022 in deluje kot samostojno društvo s sedežem v Celovcu. Cilj gledališča je, da se uveljavi kot slovensko poklicno gledališče na Koroškem in to z inovativnimi, družbeno-kritičnimi, modernimi kot tudi klasičnimi uprizoritvami v slovenskem in nemškem jeziku. Obenem pa Teater Rampa obiskuje s produkcijami za otroke in mladino slovenske in dvojezične šole na Koroškem. Nahajajo se v prostorih novega slovenskega interkulturnega prireditvenega centra iKULT.
V tokratni oddaji se bomo poklonili lutkovni skupini Lutke Mladje Koroške dijaške zveze, ki obeležuje 50. jubilej svoje lutkovne dejavnosti na avstrijskem Koroškem. Koroško manjšinsko lutkarstvo odlikuje borba za preživetje slovenskega jezika, kar se kaže predvsem v uporniških vsebinah predstav.
V tokratni oddaji se bomo poklonili lutkovni skupini Lutke Mladje Koroške dijaške zveze, ki obeležuje 50. jubilej svoje lutkovne dejavnosti na avstrijskem Koroškem. Koroško manjšinsko lutkarstvo odlikuje borba za preživetje slovenskega jezika, kar se kaže predvsem v uporniških vsebinah predstav.
Ksenija Vidali, ena najvidnejših slovenskih opernih pevk, se je rodila 30. aprila 1913 v Trstu. Ob obletnici njenega rojstva je nastala razstava Pomlad na opernem odru – Primavera all’opera, v produkciji Pokrajinskega muzeja Koper. Ksenijo Vidali bomo v oddaji spoznavali z zgodovinarkama Tanjo Jakomin Kocjančič in Tino Novak Pucer.
Ksenija Vidali, ena najvidnejših slovenskih opernih pevk, se je rodila 30. aprila 1913 v Trstu. Ob obletnici njenega rojstva je nastala razstava Pomlad na opernem odru – Primavera all’opera, v produkciji Pokrajinskega muzeja Koper. Ksenijo Vidali bomo v oddaji spoznavali z zgodovinarkama Tanjo Jakomin Kocjančič in Tino Novak Pucer.
Med Slovenkami v Italiji je nastal literarno glasbeni projekt Slovenske pesnice v Italiji/Poetesse slovene in Italia: Besede ne ubogajo več/Parole indomite, ki jo je izdala založba Mladika. Avtorica in glasbenica Andrejka Možina z urednico Nadio Roncelli nam bo v oddaji predstavila njen najnovejši trud.
Med Slovenkami v Italiji je nastal literarno glasbeni projekt Slovenske pesnice v Italiji/Poetesse slovene in Italia: Besede ne ubogajo več/Parole indomite, ki jo je izdala založba Mladika. Avtorica in glasbenica Andrejka Možina z urednico Nadio Roncelli nam bo v oddaji predstavila njen najnovejši trud.
Inovacija je vrhunski izraz kreativnosti, Vlak 123 v bodočnost je multimedijska predstava v poklon Srečku Kosovelu. O tem z režiserko in avtorico Jasmin Kovic. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Inovacija je vrhunski izraz kreativnosti, Vlak 123 v bodočnost je multimedijska predstava v poklon Srečku Kosovelu. O tem z režiserko in avtorico Jasmin Kovic. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Slovencev je v Trstu za vsako generacijo tretjino manj. Monografija Tržaški Slovenci predstavlja poglobljeno raziskavo o zgodovini največje slovenske urbane skupnosti. Z nami v studiu avtor knjige, tržaški geograf in raziskovalec Milan Bufon. Pričakujemo vas v S-prehodih
Slovencev je v Trstu za vsako generacijo tretjino manj. Monografija Tržaški Slovenci predstavlja poglobljeno raziskavo o zgodovini največje slovenske urbane skupnosti. Z nami v studiu avtor knjige, tržaški geograf in raziskovalec Milan Bufon. Pričakujemo vas v S-prehodih
Slovensko planinsko društvo Trst praznuje 120 let svojega obstoja. Je najstarejše športno-kulturno društvo na Tržaškem s 370 člani. V studiu bosta z nami njegova predsednica in kulturna delavka Marinka Pertot in openska alpinistka Irina Goruppi. Vabljeni k ogledu
Slovensko planinsko društvo Trst praznuje 120 let svojega obstoja. Je najstarejše športno-kulturno društvo na Tržaškem s 370 člani. V studiu bosta z nami njegova predsednica in kulturna delavka Marinka Pertot in openska alpinistka Irina Goruppi. Vabljeni k ogledu
Manj kot leto dni nas loči do začetka projekta Evropska prestolnica kulture. Časti naziv bo pripadal Gorici in Novi Gorici. Z umetniškim vodjo Stojanom Pelkom bomo razkrili nekaj programskih novosti in razmišljanj. Z Vido Rucli iz Kolektiva Robida pa se bomo pogovarjali o prostorih in skupnostih ob meji.
Manj kot leto dni nas loči do začetka projekta Evropska prestolnica kulture. Časti naziv bo pripadal Gorici in Novi Gorici. Z umetniškim vodjo Stojanom Pelkom bomo razkrili nekaj programskih novosti in razmišljanj. Z Vido Rucli iz Kolektiva Robida pa se bomo pogovarjali o prostorih in skupnostih ob meji.
K2: Usoda slovenske narodne skupnosti v Italiji sloni na ramenih šol. Leto 2024 prinaša s seboj veliko izzivov in še nerešenih vprašanj. O tem v oddaji s predsednico Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenijo Dobrila in predsednikom Sveta slovenskih organizacij Walterjem Bandljem.
K2: Usoda slovenske narodne skupnosti v Italiji sloni na ramenih šol. Leto 2024 prinaša s seboj veliko izzivov in še nerešenih vprašanj. O tem v oddaji s predsednico Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenijo Dobrila in predsednikom Sveta slovenskih organizacij Walterjem Bandljem.
Zakaj izrazi zamejec, manjšinec, za mejo ali tostran meje izpričujejo pogled matične države na Slovence in Slovenke v sosednjih državah? Z nami bo Andreja Kalc s Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu SLORI. S književno prevajalko in lektorico se bomo pogovarjali o uporabnih vidikih različnih jezikovnih praks. Vabljeni k ogledu.
Zakaj izrazi zamejec, manjšinec, za mejo ali tostran meje izpričujejo pogled matične države na Slovence in Slovenke v sosednjih državah? Z nami bo Andreja Kalc s Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu SLORI. S književno prevajalko in lektorico se bomo pogovarjali o uporabnih vidikih različnih jezikovnih praks. Vabljeni k ogledu.
Razstava »Rožnarce in cvetličarstvo na Proseku in Kontovelu« je ljubeč poklon večkrat pozabljenemu stoletnemu poklicu. O tem s Sašo Ban in Ksenijo Majovski. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Razstava »Rožnarce in cvetličarstvo na Proseku in Kontovelu« je ljubeč poklon večkrat pozabljenemu stoletnemu poklicu. O tem s Sašo Ban in Ksenijo Majovski. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Kakšne so težave v gospodarstvu? Ali so pozitivne perspektive le utopično sanjarjenje? O tem z Andrejem Šikom direktorjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Kakšne so težave v gospodarstvu? Ali so pozitivne perspektive le utopično sanjarjenje? O tem z Andrejem Šikom direktorjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Stranka slovenske manjšine v Italiji Slovenska skupnost je najstarejša stranka v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Obstaja že več kot 50 let. Njen novi predsednik je postal Damijan Terpin. Kakšna je njegova vizija stranke v časih politične negotovosti?
Stranka slovenske manjšine v Italiji Slovenska skupnost je najstarejša stranka v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Obstaja že več kot 50 let. Njen novi predsednik je postal Damijan Terpin. Kakšna je njegova vizija stranke v časih politične negotovosti?
Krožek KRU.T nudi podporo za izboljšanje kakovosti življenja predvsem starejšemu prebivalstvu. O tem v oddaji s predsednico Mirno Viola in podpredsednico Pierino Furlan.
Krožek KRU.T nudi podporo za izboljšanje kakovosti življenja predvsem starejšemu prebivalstvu. O tem v oddaji s predsednico Mirno Viola in podpredsednico Pierino Furlan.
Kakšni so slovenski obrazi Gorice in kako se prepletajo različne jezikovno etnične stvarnosti? To nam razkriva vodnik izdan pri goriški Zvezi slovenskih kulturnih društev. Z nami bodo zaslužni za izdajo priročnika, ki ga bodo predstavili v luči prihajajočega EPK. Vabljeni k ogledu.
Kakšni so slovenski obrazi Gorice in kako se prepletajo različne jezikovno etnične stvarnosti? To nam razkriva vodnik izdan pri goriški Zvezi slovenskih kulturnih društev. Z nami bodo zaslužni za izdajo priročnika, ki ga bodo predstavili v luči prihajajočega EPK. Vabljeni k ogledu.
Z nami bo avtor knjige Slovenski Gradec dr. Simon Ošlak-Gerasimov, profesor, publicist, novinar in dopisnik za ORF v Gradcu. Ali se dovolj zavedamo vloge, ki jo ima mesto za slovensko kulturo in jezik? Osvetlili bomo stoletja dolgo politično in kulturno povezanosti med slovensko in avstrijsko zgodovino. Bodite z nami.
Z nami bo avtor knjige Slovenski Gradec dr. Simon Ošlak-Gerasimov, profesor, publicist, novinar in dopisnik za ORF v Gradcu. Ali se dovolj zavedamo vloge, ki jo ima mesto za slovensko kulturo in jezik? Osvetlili bomo stoletja dolgo politično in kulturno povezanosti med slovensko in avstrijsko zgodovino. Bodite z nami.
Barve definirajo naše razpoloženje, harmokromija je veda, ki barve analizira. O tem v oddaji s strokovnjakinjo za barvno svetovanje Heleno Pertot. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Barve definirajo naše razpoloženje, harmokromija je veda, ki barve analizira. O tem v oddaji s strokovnjakinjo za barvno svetovanje Heleno Pertot. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Kakšni so izzivi Slovencev čez našo severno mejo? Ali lahko govorimo o skupnem kulturnem prostoru? O tem z dr. Jankom Mallejem, podpredsednikom Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. Vabljeni k ogledu.
Kakšni so izzivi Slovencev čez našo severno mejo? Ali lahko govorimo o skupnem kulturnem prostoru? O tem z dr. Jankom Mallejem, podpredsednikom Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. Vabljeni k ogledu.
Za te, ki ne poznajo natančno tržaške ulice, palače, zgodbe in običaje je na voljo prenovljena izdaja vodnika Kako lep je Trst, ki Trst predstavlja skozi oči slovenskih Tržačanov. O tem v naslednji oddaji z avtoricama Eriko Bezin in Poljanko Dolhar.
Za te, ki ne poznajo natančno tržaške ulice, palače, zgodbe in običaje je na voljo prenovljena izdaja vodnika Kako lep je Trst, ki Trst predstavlja skozi oči slovenskih Tržačanov. O tem v naslednji oddaji z avtoricama Eriko Bezin in Poljanko Dolhar.
Kakšno vlogo in pomen imajo manjšinski mediji? Na kakšen način se torej spreminja manjšinska medijska krajina? Z nami bo Atilla Pisnjak, odgovorni urednik Pomurskega madžarskega radia. Vabljeni k ogledu.
Kakšno vlogo in pomen imajo manjšinski mediji? Na kakšen način se torej spreminja manjšinska medijska krajina? Z nami bo Atilla Pisnjak, odgovorni urednik Pomurskega madžarskega radia. Vabljeni k ogledu.
Z nami predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Boris Jesih. Združenje deluje neprekinjeno že od leta 1951 in je znano predvsem po dobrih odnosih z izseljenci, katerih ključno pomaga pri ohranjanju in učenju slovenskega jezika in kulturnega izročila.
Z nami predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Boris Jesih. Združenje deluje neprekinjeno že od leta 1951 in je znano predvsem po dobrih odnosih z izseljenci, katerih ključno pomaga pri ohranjanju in učenju slovenskega jezika in kulturnega izročila.
V Narodnem domu v Trstu so uspešno predstavili znanstveno monografijo Slovenščina v vrtcu: Poučevanje in učenje jezika v vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italiji. V oddaji gostimo soavtorico monografije dr.Barbaro Baloh.
V Narodnem domu v Trstu so uspešno predstavili znanstveno monografijo Slovenščina v vrtcu: Poučevanje in učenje jezika v vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italiji. V oddaji gostimo soavtorico monografije dr.Barbaro Baloh.
Z nami je zgodovinar in kustos David Kranzelbinder. Je umetniški vodja Pavlove hiše, ki združuje okoli 2200 Štajerskih Slovencev. Pavlova hiša je duša in gonilna sila slovenskega gibanja na avstrijskem Štajerskem.
Z nami je zgodovinar in kustos David Kranzelbinder. Je umetniški vodja Pavlove hiše, ki združuje okoli 2200 Štajerskih Slovencev. Pavlova hiša je duša in gonilna sila slovenskega gibanja na avstrijskem Štajerskem.
Mladinska revija Galeb predstavlja vse od svojega nastanka leta 1954 nezamenljivo oporo pri širjenju slovenskega jezika in kulture med pripadniki mlajše generacije Slovencev v Italiji. V jubilejnem sedemdesetem letniku med male bralce in bralke prihaja v novi, osveženi podobi. Prenovljeni Galeb nam v oddaji predstavljajo glavna urednica Galeba pisateljica Maša Ogrizek, ilustratorka Vesna Benedetič in likovni urednik, oblikovalec in stripar Ivan Mitrevski.
Mladinska revija Galeb predstavlja vse od svojega nastanka leta 1954 nezamenljivo oporo pri širjenju slovenskega jezika in kulture med pripadniki mlajše generacije Slovencev v Italiji. V jubilejnem sedemdesetem letniku med male bralce in bralke prihaja v novi, osveženi podobi. Prenovljeni Galeb nam v oddaji predstavljajo glavna urednica Galeba pisateljica Maša Ogrizek, ilustratorka Vesna Benedetič in likovni urednik, oblikovalec in stripar Ivan Mitrevski.
Slovenska kultura živi v Narodnih domovih, ponovno odprtje Narodnega doma pri sv. Ivanu v Trstu je zato zgodovinski dosežek. O tem s koordinatorjem obnove doma Liviom Semoličem. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Slovenska kultura živi v Narodnih domovih, ponovno odprtje Narodnega doma pri sv. Ivanu v Trstu je zato zgodovinski dosežek. O tem s koordinatorjem obnove doma Liviom Semoličem. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Prav odnos med narodno manjšino in njeno matično državo ali še bolj odnos matične države do narodne manjšine je pomemben dejavnik njihovega obstoja in položaja. Na to se pogosto pozablja, ko se govori o ohranjanju slovenske jezikovne in kulturne identitete manjšinskega prebivalstva, ki obkroža slovensko državo. Sodobna kulturna politika mora biti participativna in inkluzivna ter temeljiti na medresorskem povezovanju, verjame dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo, ki jo danes gostimo v studiu. Že pred nastopom funkcije je poudarila, da se bo zavzemala za decentralizacijo kulture in spodbujala kulturno izmenjavo z zamejci.
Prav odnos med narodno manjšino in njeno matično državo ali še bolj odnos matične države do narodne manjšine je pomemben dejavnik njihovega obstoja in položaja. Na to se pogosto pozablja, ko se govori o ohranjanju slovenske jezikovne in kulturne identitete manjšinskega prebivalstva, ki obkroža slovensko državo. Sodobna kulturna politika mora biti participativna in inkluzivna ter temeljiti na medresorskem povezovanju, verjame dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo, ki jo danes gostimo v studiu. Že pred nastopom funkcije je poudarila, da se bo zavzemala za decentralizacijo kulture in spodbujala kulturno izmenjavo z zamejci.
Glasba kot igranje, razmišljanje in ustvarjanje. O tem v naslednji oddaji z novinarko, skladateljico in muzikologinjo Luiso Antoni. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Glasba kot igranje, razmišljanje in ustvarjanje. O tem v naslednji oddaji z novinarko, skladateljico in muzikologinjo Luiso Antoni. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Z nami je tržaški Slovenec Igor Zobin. Dirigent, harmonikar in glasbeni inovator, ki vse bolj ambiciozno stopa na mednarodne koncertne odre. Še čisto sveži so vtisi izvedbe Mozartovega Rekviema v Gradežu pod dirigentsko taktirko maestra Zobina. .
Z nami je tržaški Slovenec Igor Zobin. Dirigent, harmonikar in glasbeni inovator, ki vse bolj ambiciozno stopa na mednarodne koncertne odre. Še čisto sveži so vtisi izvedbe Mozartovega Rekviema v Gradežu pod dirigentsko taktirko maestra Zobina. .
Arhitektura in avdiovizualna umetnost usmerjata v dialog z ustvarjalno lepoto. O tem v naslednji oddaji z arhitektom in umetnikom Rajem Pertotom. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Arhitektura in avdiovizualna umetnost usmerjata v dialog z ustvarjalno lepoto. O tem v naslednji oddaji z arhitektom in umetnikom Rajem Pertotom. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Kako je odraščati v vojnem času? Kaj pomeni odraščati z negotovostjo in s smrtjo? O tem s pisateljico in novinarko Evelino Umek. Pričakujemo vas v S-prehodih
Kako je odraščati v vojnem času? Kaj pomeni odraščati z negotovostjo in s smrtjo? O tem s pisateljico in novinarko Evelino Umek. Pričakujemo vas v S-prehodih
Ljubezen in strast do knjige, prednosti in izivi v založniškem svetu. O tem v naslednji oddaji z urednico Martino Kafol Založništva tržaškega tiska.. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Ljubezen in strast do knjige, prednosti in izivi v založniškem svetu. O tem v naslednji oddaji z urednico Martino Kafol Založništva tržaškega tiska.. Pričakujemo vas v S-prehodih.