Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo.
Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru.
V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Slovensko planinsko društvo Trst praznuje 120 let svojega obstoja. Je najstarejše športno-kulturno društvo na Tržaškem s 370 člani. V studiu bosta z nami njegova predsednica in kulturna delavka Marinka Pertot in openska alpinistka Irina Goruppi. Vabljeni k ogledu
Slovensko planinsko društvo Trst praznuje 120 let svojega obstoja. Je najstarejše športno-kulturno društvo na Tržaškem s 370 člani. V studiu bosta z nami njegova predsednica in kulturna delavka Marinka Pertot in openska alpinistka Irina Goruppi. Vabljeni k ogledu
Manj kot leto dni nas loči do začetka projekta Evropska prestolnica kulture. Časti naziv bo pripadal Gorici in Novi Gorici. Z umetniškim vodjo Stojanom Pelkom bomo razkrili nekaj programskih novosti in razmišljanj. Z Vido Rucli iz Kolektiva Robida pa se bomo pogovarjali o prostorih in skupnostih ob meji.
Manj kot leto dni nas loči do začetka projekta Evropska prestolnica kulture. Časti naziv bo pripadal Gorici in Novi Gorici. Z umetniškim vodjo Stojanom Pelkom bomo razkrili nekaj programskih novosti in razmišljanj. Z Vido Rucli iz Kolektiva Robida pa se bomo pogovarjali o prostorih in skupnostih ob meji.
K2: Usoda slovenske narodne skupnosti v Italiji sloni na ramenih šol. Leto 2024 prinaša s seboj veliko izzivov in še nerešenih vprašanj. O tem v oddaji s predsednico Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenijo Dobrila in predsednikom Sveta slovenskih organizacij Walterjem Bandljem.
K2: Usoda slovenske narodne skupnosti v Italiji sloni na ramenih šol. Leto 2024 prinaša s seboj veliko izzivov in še nerešenih vprašanj. O tem v oddaji s predsednico Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenijo Dobrila in predsednikom Sveta slovenskih organizacij Walterjem Bandljem.
Zakaj izrazi zamejec, manjšinec, za mejo ali tostran meje izpričujejo pogled matične države na Slovence in Slovenke v sosednjih državah? Z nami bo Andreja Kalc s Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu SLORI. S književno prevajalko in lektorico se bomo pogovarjali o uporabnih vidikih različnih jezikovnih praks. Vabljeni k ogledu.
Zakaj izrazi zamejec, manjšinec, za mejo ali tostran meje izpričujejo pogled matične države na Slovence in Slovenke v sosednjih državah? Z nami bo Andreja Kalc s Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu SLORI. S književno prevajalko in lektorico se bomo pogovarjali o uporabnih vidikih različnih jezikovnih praks. Vabljeni k ogledu.
Razstava »Rožnarce in cvetličarstvo na Proseku in Kontovelu« je ljubeč poklon večkrat pozabljenemu stoletnemu poklicu. O tem s Sašo Ban in Ksenijo Majovski. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Razstava »Rožnarce in cvetličarstvo na Proseku in Kontovelu« je ljubeč poklon večkrat pozabljenemu stoletnemu poklicu. O tem s Sašo Ban in Ksenijo Majovski. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Kakšne so težave v gospodarstvu? Ali so pozitivne perspektive le utopično sanjarjenje? O tem z Andrejem Šikom direktorjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Kakšne so težave v gospodarstvu? Ali so pozitivne perspektive le utopično sanjarjenje? O tem z Andrejem Šikom direktorjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Stranka slovenske manjšine v Italiji Slovenska skupnost je najstarejša stranka v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Obstaja že več kot 50 let. Njen novi predsednik je postal Damijan Terpin. Kakšna je njegova vizija stranke v časih politične negotovosti?
Stranka slovenske manjšine v Italiji Slovenska skupnost je najstarejša stranka v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Obstaja že več kot 50 let. Njen novi predsednik je postal Damijan Terpin. Kakšna je njegova vizija stranke v časih politične negotovosti?
Krožek KRU.T nudi podporo za izboljšanje kakovosti življenja predvsem starejšemu prebivalstvu. O tem v oddaji s predsednico Mirno Viola in podpredsednico Pierino Furlan.
Krožek KRU.T nudi podporo za izboljšanje kakovosti življenja predvsem starejšemu prebivalstvu. O tem v oddaji s predsednico Mirno Viola in podpredsednico Pierino Furlan.
Kakšni so slovenski obrazi Gorice in kako se prepletajo različne jezikovno etnične stvarnosti? To nam razkriva vodnik izdan pri goriški Zvezi slovenskih kulturnih društev. Z nami bodo zaslužni za izdajo priročnika, ki ga bodo predstavili v luči prihajajočega EPK. Vabljeni k ogledu.
Kakšni so slovenski obrazi Gorice in kako se prepletajo različne jezikovno etnične stvarnosti? To nam razkriva vodnik izdan pri goriški Zvezi slovenskih kulturnih društev. Z nami bodo zaslužni za izdajo priročnika, ki ga bodo predstavili v luči prihajajočega EPK. Vabljeni k ogledu.
Z nami bo avtor knjige Slovenski Gradec dr. Simon Ošlak-Gerasimov, profesor, publicist, novinar in dopisnik za ORF v Gradcu. Ali se dovolj zavedamo vloge, ki jo ima mesto za slovensko kulturo in jezik? Osvetlili bomo stoletja dolgo politično in kulturno povezanosti med slovensko in avstrijsko zgodovino. Bodite z nami.
Z nami bo avtor knjige Slovenski Gradec dr. Simon Ošlak-Gerasimov, profesor, publicist, novinar in dopisnik za ORF v Gradcu. Ali se dovolj zavedamo vloge, ki jo ima mesto za slovensko kulturo in jezik? Osvetlili bomo stoletja dolgo politično in kulturno povezanosti med slovensko in avstrijsko zgodovino. Bodite z nami.
Barve definirajo naše razpoloženje, harmokromija je veda, ki barve analizira. O tem v oddaji s strokovnjakinjo za barvno svetovanje Heleno Pertot. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Barve definirajo naše razpoloženje, harmokromija je veda, ki barve analizira. O tem v oddaji s strokovnjakinjo za barvno svetovanje Heleno Pertot. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Kakšni so izzivi Slovencev čez našo severno mejo? Ali lahko govorimo o skupnem kulturnem prostoru? O tem z dr. Jankom Mallejem, podpredsednikom Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. Vabljeni k ogledu.
Kakšni so izzivi Slovencev čez našo severno mejo? Ali lahko govorimo o skupnem kulturnem prostoru? O tem z dr. Jankom Mallejem, podpredsednikom Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. Vabljeni k ogledu.
Za te, ki ne poznajo natančno tržaške ulice, palače, zgodbe in običaje je na voljo prenovljena izdaja vodnika Kako lep je Trst, ki Trst predstavlja skozi oči slovenskih Tržačanov. O tem v naslednji oddaji z avtoricama Eriko Bezin in Poljanko Dolhar.
Za te, ki ne poznajo natančno tržaške ulice, palače, zgodbe in običaje je na voljo prenovljena izdaja vodnika Kako lep je Trst, ki Trst predstavlja skozi oči slovenskih Tržačanov. O tem v naslednji oddaji z avtoricama Eriko Bezin in Poljanko Dolhar.
Kakšno vlogo in pomen imajo manjšinski mediji? Na kakšen način se torej spreminja manjšinska medijska krajina? Z nami bo Atilla Pisnjak, odgovorni urednik Pomurskega madžarskega radia. Vabljeni k ogledu.
Kakšno vlogo in pomen imajo manjšinski mediji? Na kakšen način se torej spreminja manjšinska medijska krajina? Z nami bo Atilla Pisnjak, odgovorni urednik Pomurskega madžarskega radia. Vabljeni k ogledu.
Z nami predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Boris Jesih. Združenje deluje neprekinjeno že od leta 1951 in je znano predvsem po dobrih odnosih z izseljenci, katerih ključno pomaga pri ohranjanju in učenju slovenskega jezika in kulturnega izročila.
Z nami predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Boris Jesih. Združenje deluje neprekinjeno že od leta 1951 in je znano predvsem po dobrih odnosih z izseljenci, katerih ključno pomaga pri ohranjanju in učenju slovenskega jezika in kulturnega izročila.
V Narodnem domu v Trstu so uspešno predstavili znanstveno monografijo Slovenščina v vrtcu: Poučevanje in učenje jezika v vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italiji. V oddaji gostimo soavtorico monografije dr.Barbaro Baloh.
V Narodnem domu v Trstu so uspešno predstavili znanstveno monografijo Slovenščina v vrtcu: Poučevanje in učenje jezika v vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italiji. V oddaji gostimo soavtorico monografije dr.Barbaro Baloh.
Z nami je zgodovinar in kustos David Kranzelbinder. Je umetniški vodja Pavlove hiše, ki združuje okoli 2200 Štajerskih Slovencev. Pavlova hiša je duša in gonilna sila slovenskega gibanja na avstrijskem Štajerskem.
Z nami je zgodovinar in kustos David Kranzelbinder. Je umetniški vodja Pavlove hiše, ki združuje okoli 2200 Štajerskih Slovencev. Pavlova hiša je duša in gonilna sila slovenskega gibanja na avstrijskem Štajerskem.
Mladinska revija Galeb predstavlja vse od svojega nastanka leta 1954 nezamenljivo oporo pri širjenju slovenskega jezika in kulture med pripadniki mlajše generacije Slovencev v Italiji. V jubilejnem sedemdesetem letniku med male bralce in bralke prihaja v novi, osveženi podobi. Prenovljeni Galeb nam v oddaji predstavljajo glavna urednica Galeba pisateljica Maša Ogrizek, ilustratorka Vesna Benedetič in likovni urednik, oblikovalec in stripar Ivan Mitrevski.
Mladinska revija Galeb predstavlja vse od svojega nastanka leta 1954 nezamenljivo oporo pri širjenju slovenskega jezika in kulture med pripadniki mlajše generacije Slovencev v Italiji. V jubilejnem sedemdesetem letniku med male bralce in bralke prihaja v novi, osveženi podobi. Prenovljeni Galeb nam v oddaji predstavljajo glavna urednica Galeba pisateljica Maša Ogrizek, ilustratorka Vesna Benedetič in likovni urednik, oblikovalec in stripar Ivan Mitrevski.
Slovenska kultura živi v Narodnih domovih, ponovno odprtje Narodnega doma pri sv. Ivanu v Trstu je zato zgodovinski dosežek. O tem s koordinatorjem obnove doma Liviom Semoličem. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Slovenska kultura živi v Narodnih domovih, ponovno odprtje Narodnega doma pri sv. Ivanu v Trstu je zato zgodovinski dosežek. O tem s koordinatorjem obnove doma Liviom Semoličem. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Prav odnos med narodno manjšino in njeno matično državo ali še bolj odnos matične države do narodne manjšine je pomemben dejavnik njihovega obstoja in položaja. Na to se pogosto pozablja, ko se govori o ohranjanju slovenske jezikovne in kulturne identitete manjšinskega prebivalstva, ki obkroža slovensko državo. Sodobna kulturna politika mora biti participativna in inkluzivna ter temeljiti na medresorskem povezovanju, verjame dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo, ki jo danes gostimo v studiu. Že pred nastopom funkcije je poudarila, da se bo zavzemala za decentralizacijo kulture in spodbujala kulturno izmenjavo z zamejci.
Prav odnos med narodno manjšino in njeno matično državo ali še bolj odnos matične države do narodne manjšine je pomemben dejavnik njihovega obstoja in položaja. Na to se pogosto pozablja, ko se govori o ohranjanju slovenske jezikovne in kulturne identitete manjšinskega prebivalstva, ki obkroža slovensko državo. Sodobna kulturna politika mora biti participativna in inkluzivna ter temeljiti na medresorskem povezovanju, verjame dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo, ki jo danes gostimo v studiu. Že pred nastopom funkcije je poudarila, da se bo zavzemala za decentralizacijo kulture in spodbujala kulturno izmenjavo z zamejci.
Glasba kot igranje, razmišljanje in ustvarjanje. O tem v naslednji oddaji z novinarko, skladateljico in muzikologinjo Luiso Antoni. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Glasba kot igranje, razmišljanje in ustvarjanje. O tem v naslednji oddaji z novinarko, skladateljico in muzikologinjo Luiso Antoni. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Z nami je tržaški Slovenec Igor Zobin. Dirigent, harmonikar in glasbeni inovator, ki vse bolj ambiciozno stopa na mednarodne koncertne odre. Še čisto sveži so vtisi izvedbe Mozartovega Rekviema v Gradežu pod dirigentsko taktirko maestra Zobina. .
Z nami je tržaški Slovenec Igor Zobin. Dirigent, harmonikar in glasbeni inovator, ki vse bolj ambiciozno stopa na mednarodne koncertne odre. Še čisto sveži so vtisi izvedbe Mozartovega Rekviema v Gradežu pod dirigentsko taktirko maestra Zobina. .
Arhitektura in avdiovizualna umetnost usmerjata v dialog z ustvarjalno lepoto. O tem v naslednji oddaji z arhitektom in umetnikom Rajem Pertotom. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Arhitektura in avdiovizualna umetnost usmerjata v dialog z ustvarjalno lepoto. O tem v naslednji oddaji z arhitektom in umetnikom Rajem Pertotom. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Kako je odraščati v vojnem času? Kaj pomeni odraščati z negotovostjo in s smrtjo? O tem s pisateljico in novinarko Evelino Umek. Pričakujemo vas v S-prehodih
Kako je odraščati v vojnem času? Kaj pomeni odraščati z negotovostjo in s smrtjo? O tem s pisateljico in novinarko Evelino Umek. Pričakujemo vas v S-prehodih
Ljubezen in strast do knjige, prednosti in izivi v založniškem svetu. O tem v naslednji oddaji z urednico Martino Kafol Založništva tržaškega tiska.. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Ljubezen in strast do knjige, prednosti in izivi v založniškem svetu. O tem v naslednji oddaji z urednico Martino Kafol Založništva tržaškega tiska.. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Knjiga Kavarna Italija nas čaka odprtih rok na mostu sprejemanja in spoznavanja. Več o tem v naslednji oddaji z avtorjem, filozofom Jernejem Ščekom. Pričakujemo vas v S-prehodih
Knjiga Kavarna Italija nas čaka odprtih rok na mostu sprejemanja in spoznavanja. Več o tem v naslednji oddaji z avtorjem, filozofom Jernejem Ščekom. Pričakujemo vas v S-prehodih
Z nami bo generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Gregor Šuc. Osvetlili bomo prisotnost in zastopanost slovenske narodne skupnosti v Italiji in pomen slovenske diplomacije v mednarodni skupnosti. Bodite z nami.
Z nami bo generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Gregor Šuc. Osvetlili bomo prisotnost in zastopanost slovenske narodne skupnosti v Italiji in pomen slovenske diplomacije v mednarodni skupnosti. Bodite z nami.
V zadnjem vikendu septembra se je v samem tržaškem mestnem središču odvijal festival slovencev v Italiji Slofest. Z nami v studiu Sonia Covolo Ciuch in Erin Pizzol. Pričakujemo vas v S-prehodih.
V zadnjem vikendu septembra se je v samem tržaškem mestnem središču odvijal festival slovencev v Italiji Slofest. Z nami v studiu Sonia Covolo Ciuch in Erin Pizzol. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Govorili bomo o projektu Contatti/Stiki, katerega cilj je čezmejno povezovanje učiteljev in učencev za krepitev medkulturnih odnosov, sočasno pa vsem udeležencem ponuja priložnost socialne, kulturne in jezikovne rasti.
Govorili bomo o projektu Contatti/Stiki, katerega cilj je čezmejno povezovanje učiteljev in učencev za krepitev medkulturnih odnosov, sočasno pa vsem udeležencem ponuja priložnost socialne, kulturne in jezikovne rasti.
V studiu se nam bo pridružil gledališki in operni režiser Igor Pison, ki kot prvi Slovenec podpisuje režijo abonmajske predstave baročne opere Orfej in Evridika v tržaški operni hiši Giuseppe Verdi. Igor Pison se prvič predstavlja v rojstnem mestu kot operni režiser. Med študijem na akademiji Augusta Everdinga v Münchnu se je namreč specializiral na področju glasbenega gledališča in doslej žel pomenljive uspehe v Nemčiji, Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem.
V studiu se nam bo pridružil gledališki in operni režiser Igor Pison, ki kot prvi Slovenec podpisuje režijo abonmajske predstave baročne opere Orfej in Evridika v tržaški operni hiši Giuseppe Verdi. Igor Pison se prvič predstavlja v rojstnem mestu kot operni režiser. Med študijem na akademiji Augusta Everdinga v Münchnu se je namreč specializiral na področju glasbenega gledališča in doslej žel pomenljive uspehe v Nemčiji, Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem.
Podražitve energentov in surovin ogrožajo obstoj manjših podjetij. O tem se bo odvijala debata z Robertom Frandoličem in Andrejem Šikom iz Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Podražitve energentov in surovin ogrožajo obstoj manjših podjetij. O tem se bo odvijala debata z Robertom Frandoličem in Andrejem Šikom iz Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Poezija in ilustracija se dopolnjujeta in ustvarjata edinstveno komunikacijsko moč. O tem bo govor v oddaji z ilustratorko in pesnico Ajlin Visentin. Pričakujemo vas v S-prehodih
Poezija in ilustracija se dopolnjujeta in ustvarjata edinstveno komunikacijsko moč. O tem bo govor v oddaji z ilustratorko in pesnico Ajlin Visentin. Pričakujemo vas v S-prehodih
Mož brez krivde je film o trpljenju izgube zaradi azbestne bolezni. V oddaji sta naša gosta režiser Ivan Gergolet in igralec Branko Završan. Pričakujemo vas v S-prehodih. .
Mož brez krivde je film o trpljenju izgube zaradi azbestne bolezni. V oddaji sta naša gosta režiser Ivan Gergolet in igralec Branko Završan. Pričakujemo vas v S-prehodih. .
Roman Fojba, prelomno delo našega časa, zagrize v perečo, prevečkrat zamolčano zgodovinsko tematiko. Z nami v oddaji avtor romana Fojba Marij Čuk. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Roman Fojba, prelomno delo našega časa, zagrize v perečo, prevečkrat zamolčano zgodovinsko tematiko. Z nami v oddaji avtor romana Fojba Marij Čuk. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Pustni čas nas vodi iz zime v pomlad. O letošnji izvedbi se bomo pogovarjali s predsednikoma društev pustnih sprevodov. V studiu Joško Terpin društva Karnival in Igor Malalan Kraškega pusta. Pričakujemo vas v S-prehodih!
Pustni čas nas vodi iz zime v pomlad. O letošnji izvedbi se bomo pogovarjali s predsednikoma društev pustnih sprevodov. V studiu Joško Terpin društva Karnival in Igor Malalan Kraškega pusta. Pričakujemo vas v S-prehodih!
V tržaško tradicijo spada tudi navdihovanje nad gorami in vršaci. Kako se s Krasa hrepeneče oziraš k Julijcem in zaznavaš njihov vonj, je pisal že Julius Kugy. Z nami bo alpinist, filozof in religiolog dr. Ivan Škamperle. Bodite v naši družbi.
V tržaško tradicijo spada tudi navdihovanje nad gorami in vršaci. Kako se s Krasa hrepeneče oziraš k Julijcem in zaznavaš njihov vonj, je pisal že Julius Kugy. Z nami bo alpinist, filozof in religiolog dr. Ivan Škamperle. Bodite v naši družbi.
Ivan Sancin - Gianni je v svoji avtobiografiji Življenje v operi predstavil pol stoletja dolgo ljubezen do glasbe. O tem v oddaji s hčerko Valentino Sancin in urednikom publikacije Borisom Pangercem.
Ivan Sancin - Gianni je v svoji avtobiografiji Življenje v operi predstavil pol stoletja dolgo ljubezen do glasbe. O tem v oddaji s hčerko Valentino Sancin in urednikom publikacije Borisom Pangercem.
Komuniciranje preko umetniškega ustvarjanja je podedovana lastnost in potreba. V oddaji bosta z nami oče in sin, slikarja, Roberto in David Faganel. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Komuniciranje preko umetniškega ustvarjanja je podedovana lastnost in potreba. V oddaji bosta z nami oče in sin, slikarja, Roberto in David Faganel. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Z nami je dr. Elena Cerkvenič Grill, tržaška Slovenka, ki skrbi za širjenje in poznavanje slovenskega jezika in slovenske kulture v Trstu in v Goric. Z različnimi projekti se zavzema za to, da italijanski del Trsta spozna slovensko literaturo. Priredila je že vrsto dvojezičnih slovensko-italijanskih srečanj. V sodelovanju z intelektualci in študenti iz Slovenije in iz Trsta se prizadeva tudi za poimenovanju ulic, trgov, zelenic v Trstu po uglednih Slovenkah. Dr. Elena Cerkvenič Grill je profesorica in pesnica, je most med dvema kulturama in nepogrešljiva ustvarjalka tržaškega kulturnega miljeja.
Z nami je dr. Elena Cerkvenič Grill, tržaška Slovenka, ki skrbi za širjenje in poznavanje slovenskega jezika in slovenske kulture v Trstu in v Goric. Z različnimi projekti se zavzema za to, da italijanski del Trsta spozna slovensko literaturo. Priredila je že vrsto dvojezičnih slovensko-italijanskih srečanj. V sodelovanju z intelektualci in študenti iz Slovenije in iz Trsta se prizadeva tudi za poimenovanju ulic, trgov, zelenic v Trstu po uglednih Slovenkah. Dr. Elena Cerkvenič Grill je profesorica in pesnica, je most med dvema kulturama in nepogrešljiva ustvarjalka tržaškega kulturnega miljeja.
O jezikovni skupini ljudi se ne da govoriti brez ljudi, ki ta jezik govorijo, in tako se ne da govoriti o ljudstvu, etnični skupini, narodu ali naciji, ne da bi omenili jezika, ki ga govorijo. Jezik je v veliki večini igral pomembno vlogo pri oblikovanju skupne identitete in velikokrat se je oblikovanje knjižnega jezika pojavilo prej kot nastanek oblikovanje naroda ali nacije. Kako zapletena so ta razmerja pripoveduje knjiga Jeziki in ljudstva Evrope dr. Klemena Jelinčiča Boete, ki je naš gost.
O jezikovni skupini ljudi se ne da govoriti brez ljudi, ki ta jezik govorijo, in tako se ne da govoriti o ljudstvu, etnični skupini, narodu ali naciji, ne da bi omenili jezika, ki ga govorijo. Jezik je v veliki večini igral pomembno vlogo pri oblikovanju skupne identitete in velikokrat se je oblikovanje knjižnega jezika pojavilo prej kot nastanek oblikovanje naroda ali nacije. Kako zapletena so ta razmerja pripoveduje knjiga Jeziki in ljudstva Evrope dr. Klemena Jelinčiča Boete, ki je naš gost.
Pred šestimi leti so na Filozofski fakulteti na Reki odprli lektorat slovenskega jezika. Že od začetkov predavanj je bilo med študenti oddelka za kroatistiko veliko zanimanja, dober odziv beležijo tudi v letošnjem študijskem letu. Najmlajši lektorat slovenskega jezika na Hrvaškem je nastal tudi zaradi prizadevanj pripadnikov slovenske skupnosti iz teh krajev. Slovenščina je obvezni izbirni predmet za študente hrvaškega jezika in književnosti ter južnoslovanskih filologij ter izbirni tečaj za študente drugih študijskih smeri Univerze na Reki. Z nami je njihov profesor, dr. Klemen Lah.
Pred šestimi leti so na Filozofski fakulteti na Reki odprli lektorat slovenskega jezika. Že od začetkov predavanj je bilo med študenti oddelka za kroatistiko veliko zanimanja, dober odziv beležijo tudi v letošnjem študijskem letu. Najmlajši lektorat slovenskega jezika na Hrvaškem je nastal tudi zaradi prizadevanj pripadnikov slovenske skupnosti iz teh krajev. Slovenščina je obvezni izbirni predmet za študente hrvaškega jezika in književnosti ter južnoslovanskih filologij ter izbirni tečaj za študente drugih študijskih smeri Univerze na Reki. Z nami je njihov profesor, dr. Klemen Lah.
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel je že 70 let pomemben akter v kulturnem dogajanju na Goriškem in ne samo. V njem deluje glasbena šola in je pobudnik uspešnih koncertnih prireditev.Z nami sta ravnateljica šole Alessandra Schettino in predsednica šole Franca Padovan.
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel je že 70 let pomemben akter v kulturnem dogajanju na Goriškem in ne samo. V njem deluje glasbena šola in je pobudnik uspešnih koncertnih prireditev.Z nami sta ravnateljica šole Alessandra Schettino in predsednica šole Franca Padovan.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Z nami sta predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. S Ksenijo Dobrila in Walterjem Bandeljem o izzivih naših rojakov v novem letu. Bodite z nami.
Z nami sta predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. S Ksenijo Dobrila in Walterjem Bandeljem o izzivih naših rojakov v novem letu. Bodite z nami.
Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ustanovljen leta 1972 v Bazovici pri Trstu, je pomemben kulturni element slovenske skupnosti v Italiji. Ob 50. obletnici delovanja se bomo v oddaji posvetili spoznavanju vloge in pomena zbora z zborovodkinjo Pijo Cah in predsednico Rado Zergol.
Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ustanovljen leta 1972 v Bazovici pri Trstu, je pomemben kulturni element slovenske skupnosti v Italiji. Ob 50. obletnici delovanja se bomo v oddaji posvetili spoznavanju vloge in pomena zbora z zborovodkinjo Pijo Cah in predsednico Rado Zergol.
Roman Pahor, narodno zaveden Slovenec, je svoj upor proti raznarodovalni politiki fašizma drago plačal. Njegova življenjska zgodba je zbrana v knjigi Za vse, ne zase. V oddaji vam ga bomo predstavili z vnukom in avtorjem knjige Petrom Verčem.
Roman Pahor, narodno zaveden Slovenec, je svoj upor proti raznarodovalni politiki fašizma drago plačal. Njegova življenjska zgodba je zbrana v knjigi Za vse, ne zase. V oddaji vam ga bomo predstavili z vnukom in avtorjem knjige Petrom Verčem.
Z nami je zdaj že nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, čigar dolgoletna prizadevanja za sožitje narodov in narodnih manjšin so vidno obeležili tudi v Italiji. Borut Pahor je dobitnik mednarodne nagrade Alcide de Gasperi - Graditelji Evrope. V preteklosti sta to priznanje med drugimi prejela Helmuth Kohl in Vaclav Havel. Delo v desetih letih predsedovanja s posebnim ozirom na opravljena spravna srečanja ob krajih spomina skupaj s predsednikom Sergiom Mattarello ter za doprinos pri postopku vračanja Narodnega doma v Trstu v roke slovenske narodne skupnosti je bogata zapuščina Boruta Pahorja. V pogovoru nam bo v luči ključnosti čezmejnega dialoga zaupal nekaj sklepnih misli.
Z nami je zdaj že nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, čigar dolgoletna prizadevanja za sožitje narodov in narodnih manjšin so vidno obeležili tudi v Italiji. Borut Pahor je dobitnik mednarodne nagrade Alcide de Gasperi - Graditelji Evrope. V preteklosti sta to priznanje med drugimi prejela Helmuth Kohl in Vaclav Havel. Delo v desetih letih predsedovanja s posebnim ozirom na opravljena spravna srečanja ob krajih spomina skupaj s predsednikom Sergiom Mattarello ter za doprinos pri postopku vračanja Narodnega doma v Trstu v roke slovenske narodne skupnosti je bogata zapuščina Boruta Pahorja. V pogovoru nam bo v luči ključnosti čezmejnega dialoga zaupal nekaj sklepnih misli.
Z nami je dr. Jernej Zupančič s Filozofske fakultete, avtor prve celostne monografije slovenskih manjšin v sosednjih državah. Delo je plod večletnih raziskovanj geografskih vidikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem ter Hrvaškem. Veda geografija, v okviru katere je delo nastajalo, sicer ne velja za primarno ali temeljno disciplino v okviru etničnih študij, vendar dr. Zupančič dokazuje, da je zaradi obravnave prostorskega vidika nujna. V šolskih kurikulih in tudi v javnem diskurzu je geografski vidik kategorije »naroda« redko prisoten in zato nekako obroben; lahko bi dejali, da za geografski okus deluje nekako eksotično. O manjšinah pač ni le ene resnice, pravi avtor.
Z nami je dr. Jernej Zupančič s Filozofske fakultete, avtor prve celostne monografije slovenskih manjšin v sosednjih državah. Delo je plod večletnih raziskovanj geografskih vidikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem ter Hrvaškem. Veda geografija, v okviru katere je delo nastajalo, sicer ne velja za primarno ali temeljno disciplino v okviru etničnih študij, vendar dr. Zupančič dokazuje, da je zaradi obravnave prostorskega vidika nujna. V šolskih kurikulih in tudi v javnem diskurzu je geografski vidik kategorije »naroda« redko prisoten in zato nekako obroben; lahko bi dejali, da za geografski okus deluje nekako eksotično. O manjšinah pač ni le ene resnice, pravi avtor.
Že več kot 25 let skrbi Slovensko kulturno središče Planika s sedežem v Ukvah za slovenščino v Kanalski dolini. Kakšna so pričakovanja, povezana z nedavno napovedjo, da je dobil projekt pouka v Kanalski dolini v treh jezikih, italijanščini, nemščini in slovenščini zeleno luč iz Rima, nam bosta povedala današnja gosta predsednica društva dr. Nataša Gliha Komac in podpredsednik Rudi Bartaloth.
Že več kot 25 let skrbi Slovensko kulturno središče Planika s sedežem v Ukvah za slovenščino v Kanalski dolini. Kakšna so pričakovanja, povezana z nedavno napovedjo, da je dobil projekt pouka v Kanalski dolini v treh jezikih, italijanščini, nemščini in slovenščini zeleno luč iz Rima, nam bosta povedala današnja gosta predsednica društva dr. Nataša Gliha Komac in podpredsednik Rudi Bartaloth.
