Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Komuniciranje preko umetniškega ustvarjanja je podedovana lastnost in potreba. V oddaji bosta z nami oče in sin, slikarja, Roberto in David Faganel. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Komuniciranje preko umetniškega ustvarjanja je podedovana lastnost in potreba. V oddaji bosta z nami oče in sin, slikarja, Roberto in David Faganel. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Z nami je dr. Elena Cerkvenič Grill, tržaška Slovenka, ki skrbi za širjenje in poznavanje slovenskega jezika in slovenske kulture v Trstu in v Goric. Z različnimi projekti se zavzema za to, da italijanski del Trsta spozna slovensko literaturo. Priredila je že vrsto dvojezičnih slovensko-italijanskih srečanj. V sodelovanju z intelektualci in študenti iz Slovenije in iz Trsta se prizadeva tudi za poimenovanju ulic, trgov, zelenic v Trstu po uglednih Slovenkah. Dr. Elena Cerkvenič Grill je profesorica in pesnica, je most med dvema kulturama in nepogrešljiva ustvarjalka tržaškega kulturnega miljeja.
Z nami je dr. Elena Cerkvenič Grill, tržaška Slovenka, ki skrbi za širjenje in poznavanje slovenskega jezika in slovenske kulture v Trstu in v Goric. Z različnimi projekti se zavzema za to, da italijanski del Trsta spozna slovensko literaturo. Priredila je že vrsto dvojezičnih slovensko-italijanskih srečanj. V sodelovanju z intelektualci in študenti iz Slovenije in iz Trsta se prizadeva tudi za poimenovanju ulic, trgov, zelenic v Trstu po uglednih Slovenkah. Dr. Elena Cerkvenič Grill je profesorica in pesnica, je most med dvema kulturama in nepogrešljiva ustvarjalka tržaškega kulturnega miljeja.
O jezikovni skupini ljudi se ne da govoriti brez ljudi, ki ta jezik govorijo, in tako se ne da govoriti o ljudstvu, etnični skupini, narodu ali naciji, ne da bi omenili jezika, ki ga govorijo. Jezik je v veliki večini igral pomembno vlogo pri oblikovanju skupne identitete in velikokrat se je oblikovanje knjižnega jezika pojavilo prej kot nastanek oblikovanje naroda ali nacije. Kako zapletena so ta razmerja pripoveduje knjiga Jeziki in ljudstva Evrope dr. Klemena Jelinčiča Boete, ki je naš gost.
O jezikovni skupini ljudi se ne da govoriti brez ljudi, ki ta jezik govorijo, in tako se ne da govoriti o ljudstvu, etnični skupini, narodu ali naciji, ne da bi omenili jezika, ki ga govorijo. Jezik je v veliki večini igral pomembno vlogo pri oblikovanju skupne identitete in velikokrat se je oblikovanje knjižnega jezika pojavilo prej kot nastanek oblikovanje naroda ali nacije. Kako zapletena so ta razmerja pripoveduje knjiga Jeziki in ljudstva Evrope dr. Klemena Jelinčiča Boete, ki je naš gost.
Pred šestimi leti so na Filozofski fakulteti na Reki odprli lektorat slovenskega jezika. Že od začetkov predavanj je bilo med študenti oddelka za kroatistiko veliko zanimanja, dober odziv beležijo tudi v letošnjem študijskem letu. Najmlajši lektorat slovenskega jezika na Hrvaškem je nastal tudi zaradi prizadevanj pripadnikov slovenske skupnosti iz teh krajev. Slovenščina je obvezni izbirni predmet za študente hrvaškega jezika in književnosti ter južnoslovanskih filologij ter izbirni tečaj za študente drugih študijskih smeri Univerze na Reki. Z nami je njihov profesor, dr. Klemen Lah.
Pred šestimi leti so na Filozofski fakulteti na Reki odprli lektorat slovenskega jezika. Že od začetkov predavanj je bilo med študenti oddelka za kroatistiko veliko zanimanja, dober odziv beležijo tudi v letošnjem študijskem letu. Najmlajši lektorat slovenskega jezika na Hrvaškem je nastal tudi zaradi prizadevanj pripadnikov slovenske skupnosti iz teh krajev. Slovenščina je obvezni izbirni predmet za študente hrvaškega jezika in književnosti ter južnoslovanskih filologij ter izbirni tečaj za študente drugih študijskih smeri Univerze na Reki. Z nami je njihov profesor, dr. Klemen Lah.
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel je že 70 let pomemben akter v kulturnem dogajanju na Goriškem in ne samo. V njem deluje glasbena šola in je pobudnik uspešnih koncertnih prireditev.Z nami sta ravnateljica šole Alessandra Schettino in predsednica šole Franca Padovan.
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel je že 70 let pomemben akter v kulturnem dogajanju na Goriškem in ne samo. V njem deluje glasbena šola in je pobudnik uspešnih koncertnih prireditev.Z nami sta ravnateljica šole Alessandra Schettino in predsednica šole Franca Padovan.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Z nami sta predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. S Ksenijo Dobrila in Walterjem Bandeljem o izzivih naših rojakov v novem letu. Bodite z nami.
Z nami sta predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. S Ksenijo Dobrila in Walterjem Bandeljem o izzivih naših rojakov v novem letu. Bodite z nami.
Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ustanovljen leta 1972 v Bazovici pri Trstu, je pomemben kulturni element slovenske skupnosti v Italiji. Ob 50. obletnici delovanja se bomo v oddaji posvetili spoznavanju vloge in pomena zbora z zborovodkinjo Pijo Cah in predsednico Rado Zergol.
Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ustanovljen leta 1972 v Bazovici pri Trstu, je pomemben kulturni element slovenske skupnosti v Italiji. Ob 50. obletnici delovanja se bomo v oddaji posvetili spoznavanju vloge in pomena zbora z zborovodkinjo Pijo Cah in predsednico Rado Zergol.
Roman Pahor, narodno zaveden Slovenec, je svoj upor proti raznarodovalni politiki fašizma drago plačal. Njegova življenjska zgodba je zbrana v knjigi Za vse, ne zase. V oddaji vam ga bomo predstavili z vnukom in avtorjem knjige Petrom Verčem.
Roman Pahor, narodno zaveden Slovenec, je svoj upor proti raznarodovalni politiki fašizma drago plačal. Njegova življenjska zgodba je zbrana v knjigi Za vse, ne zase. V oddaji vam ga bomo predstavili z vnukom in avtorjem knjige Petrom Verčem.
Z nami je zdaj že nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, čigar dolgoletna prizadevanja za sožitje narodov in narodnih manjšin so vidno obeležili tudi v Italiji. Borut Pahor je dobitnik mednarodne nagrade Alcide de Gasperi - Graditelji Evrope. V preteklosti sta to priznanje med drugimi prejela Helmuth Kohl in Vaclav Havel. Delo v desetih letih predsedovanja s posebnim ozirom na opravljena spravna srečanja ob krajih spomina skupaj s predsednikom Sergiom Mattarello ter za doprinos pri postopku vračanja Narodnega doma v Trstu v roke slovenske narodne skupnosti je bogata zapuščina Boruta Pahorja. V pogovoru nam bo v luči ključnosti čezmejnega dialoga zaupal nekaj sklepnih misli.
Z nami je zdaj že nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, čigar dolgoletna prizadevanja za sožitje narodov in narodnih manjšin so vidno obeležili tudi v Italiji. Borut Pahor je dobitnik mednarodne nagrade Alcide de Gasperi - Graditelji Evrope. V preteklosti sta to priznanje med drugimi prejela Helmuth Kohl in Vaclav Havel. Delo v desetih letih predsedovanja s posebnim ozirom na opravljena spravna srečanja ob krajih spomina skupaj s predsednikom Sergiom Mattarello ter za doprinos pri postopku vračanja Narodnega doma v Trstu v roke slovenske narodne skupnosti je bogata zapuščina Boruta Pahorja. V pogovoru nam bo v luči ključnosti čezmejnega dialoga zaupal nekaj sklepnih misli.
Z nami je dr. Jernej Zupančič s Filozofske fakultete, avtor prve celostne monografije slovenskih manjšin v sosednjih državah. Delo je plod večletnih raziskovanj geografskih vidikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem ter Hrvaškem. Veda geografija, v okviru katere je delo nastajalo, sicer ne velja za primarno ali temeljno disciplino v okviru etničnih študij, vendar dr. Zupančič dokazuje, da je zaradi obravnave prostorskega vidika nujna. V šolskih kurikulih in tudi v javnem diskurzu je geografski vidik kategorije »naroda« redko prisoten in zato nekako obroben; lahko bi dejali, da za geografski okus deluje nekako eksotično. O manjšinah pač ni le ene resnice, pravi avtor.
Z nami je dr. Jernej Zupančič s Filozofske fakultete, avtor prve celostne monografije slovenskih manjšin v sosednjih državah. Delo je plod večletnih raziskovanj geografskih vidikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem ter Hrvaškem. Veda geografija, v okviru katere je delo nastajalo, sicer ne velja za primarno ali temeljno disciplino v okviru etničnih študij, vendar dr. Zupančič dokazuje, da je zaradi obravnave prostorskega vidika nujna. V šolskih kurikulih in tudi v javnem diskurzu je geografski vidik kategorije »naroda« redko prisoten in zato nekako obroben; lahko bi dejali, da za geografski okus deluje nekako eksotično. O manjšinah pač ni le ene resnice, pravi avtor.
Že več kot 25 let skrbi Slovensko kulturno središče Planika s sedežem v Ukvah za slovenščino v Kanalski dolini. Kakšna so pričakovanja, povezana z nedavno napovedjo, da je dobil projekt pouka v Kanalski dolini v treh jezikih, italijanščini, nemščini in slovenščini zeleno luč iz Rima, nam bosta povedala današnja gosta predsednica društva dr. Nataša Gliha Komac in podpredsednik Rudi Bartaloth.
Že več kot 25 let skrbi Slovensko kulturno središče Planika s sedežem v Ukvah za slovenščino v Kanalski dolini. Kakšna so pričakovanja, povezana z nedavno napovedjo, da je dobil projekt pouka v Kanalski dolini v treh jezikih, italijanščini, nemščini in slovenščini zeleno luč iz Rima, nam bosta povedala današnja gosta predsednica društva dr. Nataša Gliha Komac in podpredsednik Rudi Bartaloth.
Pomen kolesarskih stez ni samo bogatenje turistične ponudbe teritorija, ampak predvsem ozaveščanje o naravi in posledicah onesnaževanja. Ob ustanovitvi nove kolesarske poti na Krasu, Poti Burje, smo se v tematiko poglobili s predsednikom skupine LAS Kras Davidom Pizzigo in Joškom Sirkom, predsednikom društva A'Mare in bici.
Pomen kolesarskih stez ni samo bogatenje turistične ponudbe teritorija, ampak predvsem ozaveščanje o naravi in posledicah onesnaževanja. Ob ustanovitvi nove kolesarske poti na Krasu, Poti Burje, smo se v tematiko poglobili s predsednikom skupine LAS Kras Davidom Pizzigo in Joškom Sirkom, predsednikom društva A'Mare in bici.
Skupna vaška lastnina in skupno upravljanje naravnih virov sta navadi, ki segata daleč v zgodovino. Pravice staroselcev do skupne lastnine so deležne poskusov zatiranja in celo izbrisa. O dolgoletni bitki za pravice teh se bomo pogovarjali s Karlom Grgičem, koordinatorjem Agrarne skupnosti jusov-srenj tržaške pokrajine in Vojkom Kocjančičem, avtorjem knjige Poznane neznanke. Srenje-jusi-komunele.
Skupna vaška lastnina in skupno upravljanje naravnih virov sta navadi, ki segata daleč v zgodovino. Pravice staroselcev do skupne lastnine so deležne poskusov zatiranja in celo izbrisa. O dolgoletni bitki za pravice teh se bomo pogovarjali s Karlom Grgičem, koordinatorjem Agrarne skupnosti jusov-srenj tržaške pokrajine in Vojkom Kocjančičem, avtorjem knjige Poznane neznanke. Srenje-jusi-komunele.
V oddaji se bomo ozirali čez našo severno meje h koroškim Slovencem v Celovcu in okolici. Krščanska kulturna zveza velja za osrednjo kulturno organizacijo koroških Slovencev s sedežem v Mohorjevi hiši v Celovcu. Lahko rečemo, da se je kulturno življenje tamkajšnjih rojakov začelo oblikovati že kmalu po revolucionarnem letu 1848, uradno pa teče že 115. leto delovanja Krščanske kulturne zveze, ki se danes ponaša tudi z bogatim publicističnim področjem, med njimi so tudi obsežne glasbene publikacije. Letošnje leto je posebno, saj obeležujejo štirideset let kulturne izmenjave med Koroško in Primorsko.
V oddaji se bomo ozirali čez našo severno meje h koroškim Slovencem v Celovcu in okolici. Krščanska kulturna zveza velja za osrednjo kulturno organizacijo koroških Slovencev s sedežem v Mohorjevi hiši v Celovcu. Lahko rečemo, da se je kulturno življenje tamkajšnjih rojakov začelo oblikovati že kmalu po revolucionarnem letu 1848, uradno pa teče že 115. leto delovanja Krščanske kulturne zveze, ki se danes ponaša tudi z bogatim publicističnim področjem, med njimi so tudi obsežne glasbene publikacije. Letošnje leto je posebno, saj obeležujejo štirideset let kulturne izmenjave med Koroško in Primorsko.
Dušan Jelinčič, tržaški pisatelj, dramatik, novinar in alpinist, spada med najzanimivejše avtorje sodobne slovenske literature. Njegovo obširno pisateljsko delo je srce dokumentarca Tržaške prikazni: O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča. O tem v naslednji oddaji s scenaristom filma Robertom Šabcem in Dušanom Jelinčičem.
Dušan Jelinčič, tržaški pisatelj, dramatik, novinar in alpinist, spada med najzanimivejše avtorje sodobne slovenske literature. Njegovo obširno pisateljsko delo je srce dokumentarca Tržaške prikazni: O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča. O tem v naslednji oddaji s scenaristom filma Robertom Šabcem in Dušanom Jelinčičem.
Italijanski pisatelj Italo Calvino je po vzoru bratov Grimm leta 1956 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic. Ob stoti obletnici avtorjevega rojstva naposled dobivamo tudi v slovenščini celoten prevod te bogate in raznolike pripovedovalske klasike - 200 zgodb v dveh knjigah. Delo, izdano pri založbi Mladinska knjiga, je nastalo v prevodu tokratnega gosta naše oddaje, Gašperja Maleja.
Italijanski pisatelj Italo Calvino je po vzoru bratov Grimm leta 1956 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic. Ob stoti obletnici avtorjevega rojstva naposled dobivamo tudi v slovenščini celoten prevod te bogate in raznolike pripovedovalske klasike - 200 zgodb v dveh knjigah. Delo, izdano pri založbi Mladinska knjiga, je nastalo v prevodu tokratnega gosta naše oddaje, Gašperja Maleja.
Italijanski pisatelj Italo Calvino je po vzoru bratov Grimm leta 1956 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic. Ob stoti obletnici avtorjevega rojstva naposled dobivamo tudi v slovenščini celoten prevod te bogate in raznolike pripovedovalske klasike - 200 zgodb v dveh knjigah. Delo, izdano pri založbi Mladinska knjiga, je nastalo v prevodu tokratnega gosta naše oddaje, Gašperja Maleja.
Italijanski pisatelj Italo Calvino je po vzoru bratov Grimm leta 1956 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic. Ob stoti obletnici avtorjevega rojstva naposled dobivamo tudi v slovenščini celoten prevod te bogate in raznolike pripovedovalske klasike - 200 zgodb v dveh knjigah. Delo, izdano pri založbi Mladinska knjiga, je nastalo v prevodu tokratnega gosta naše oddaje, Gašperja Maleja.
Ob 30. obletnici smrti tržaškega skladatelja, dirigenta in pedagoga Ubalda Vrabca je nastala dvojezična dokumentarna razstava Ubald Vrabec: njegova glasba, njegov čas. V naslednji oddaji S-prehodov se bomo poklonili njegovemu delu z avtorjema razstave Gabrielo Caharija in Gorazdom Bajcem.
Ob 30. obletnici smrti tržaškega skladatelja, dirigenta in pedagoga Ubalda Vrabca je nastala dvojezična dokumentarna razstava Ubald Vrabec: njegova glasba, njegov čas. V naslednji oddaji S-prehodov se bomo poklonili njegovemu delu z avtorjema razstave Gabrielo Caharija in Gorazdom Bajcem.
Slovenija sodi med najbolj značilna kontaktna območja v Evropi. Slovenski robni, se pravi obmejni in manjšinski družbeni prostori prinašajo preštevilna grajenja skupnega kulturnega in gospodarskega prostora. Priča smo bili že marsikateremu konfliktu, ki se je preoblikoval v območja mednarodne koeksistence in sodelovanja. Zato pa je potreben dejaven in pogumen pristop same države Slovenije in njenih manjšinskih skupnosti. Z nami je Matej Arčon, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Slovenija sodi med najbolj značilna kontaktna območja v Evropi. Slovenski robni, se pravi obmejni in manjšinski družbeni prostori prinašajo preštevilna grajenja skupnega kulturnega in gospodarskega prostora. Priča smo bili že marsikateremu konfliktu, ki se je preoblikoval v območja mednarodne koeksistence in sodelovanja. Zato pa je potreben dejaven in pogumen pristop same države Slovenije in njenih manjšinskih skupnosti. Z nami je Matej Arčon, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Smeh je nujna začimba za kakovostno in dolgo življenje, humor pa je njen sladkor. Tega se dobro zaveda naš gost. Poznamo ga predvsem po vlogi gostilničarja Marka v nanizanki Ena žlahtna štorija, a v svoji karieri je odigral nešteto vlog, tako na gledaliških deskah kot na filmskem platnu. Z nami je tržaški igralec in komik Franko Korošec.
Smeh je nujna začimba za kakovostno in dolgo življenje, humor pa je njen sladkor. Tega se dobro zaveda naš gost. Poznamo ga predvsem po vlogi gostilničarja Marka v nanizanki Ena žlahtna štorija, a v svoji karieri je odigral nešteto vlog, tako na gledaliških deskah kot na filmskem platnu. Z nami je tržaški igralec in komik Franko Korošec.
Tokrat je z nami poslanka hrvaškega parlamenta Barbara Antolić Vupora, ki je hkrati prva pripadnica slovenske skupnosti v Saboru, kar se je zgodilo prvič v 30-letni zgodovini hrvaškega parlamenta. Je zelo aktivna članica slovenske narodne manjšine ter organizatorka številnih pobud, ki je že v predvolilnem času pred dvema letoma napovedala, da se bo v primeru izvolitve aktivno zavzemala za pravice slovenske narodne manjšine, čeprav je pot v sabor uspela preko stranke socialnih demokratov in kot ne predstavnica narodnih manjšin.
Tokrat je z nami poslanka hrvaškega parlamenta Barbara Antolić Vupora, ki je hkrati prva pripadnica slovenske skupnosti v Saboru, kar se je zgodilo prvič v 30-letni zgodovini hrvaškega parlamenta. Je zelo aktivna članica slovenske narodne manjšine ter organizatorka številnih pobud, ki je že v predvolilnem času pred dvema letoma napovedala, da se bo v primeru izvolitve aktivno zavzemala za pravice slovenske narodne manjšine, čeprav je pot v sabor uspela preko stranke socialnih demokratov in kot ne predstavnica narodnih manjšin.
Slovenski klub v Trstu vstopa v šestdeseto sezono delovanja. V tržaškem mestnem središču deluje že od povojnih let. Že od njegovega prvega predsednika, to je bil slikar Robert Hlavaty, si klub prizadeva za večjo vidljivost slovenske narodne skupnosti in prireja raznovrstne kulturne dogodke. V zadnjih letih je klub posebno pozornost posvetil dialogu z večinskim prebivalstvom Trsta. Eden zadnjih dogodkov je zelo odmevna literarna turneja romana In ljubezen tudi Draga Jančarja v Trstu, Vidmu in Gorici. Z nami je Martin Lissiach, vodilna sila kluba, ki pogosto nastopa v vlogi povezovalca dogodkov ali bolje rečeno povezovalca narodov.
Slovenski klub v Trstu vstopa v šestdeseto sezono delovanja. V tržaškem mestnem središču deluje že od povojnih let. Že od njegovega prvega predsednika, to je bil slikar Robert Hlavaty, si klub prizadeva za večjo vidljivost slovenske narodne skupnosti in prireja raznovrstne kulturne dogodke. V zadnjih letih je klub posebno pozornost posvetil dialogu z večinskim prebivalstvom Trsta. Eden zadnjih dogodkov je zelo odmevna literarna turneja romana In ljubezen tudi Draga Jančarja v Trstu, Vidmu in Gorici. Z nami je Martin Lissiach, vodilna sila kluba, ki pogosto nastopa v vlogi povezovalca dogodkov ali bolje rečeno povezovalca narodov.
Po devetletnem premoru je v Repnu ponovno zaživel edinsvetni kraški praznik Kraška ohcet. Obred, ki je zaživel leta 1968, se naslanja na zgodovinske in etnološke zapise ljudskih ženitovanjskih šeg na Krasu v drugi polovici 19. stoletja. Koliko je pomembno ohranjanje tradicij, šeg in navad? O tem se bomo pogovarjali z Vesno Guštin, predsednico kulturnega društva Kraški dom in z Edijem Krausom, predsednikom zadruge Naš Kras
Po devetletnem premoru je v Repnu ponovno zaživel edinsvetni kraški praznik Kraška ohcet. Obred, ki je zaživel leta 1968, se naslanja na zgodovinske in etnološke zapise ljudskih ženitovanjskih šeg na Krasu v drugi polovici 19. stoletja. Koliko je pomembno ohranjanje tradicij, šeg in navad? O tem se bomo pogovarjali z Vesno Guštin, predsednico kulturnega društva Kraški dom in z Edijem Krausom, predsednikom zadruge Naš Kras
Današnja gostja spada med najbolj znane in plodovite besedne ustvarjalke na Tržaškem. Pisateljica in novinarka je bila zaposlena v založništvu in na RTV Slovenija, kjer je bila do upokojitve tudi odgovorna urednica otroškega in mladinskega programa. Podpisala je številne radijske oddaje za otroke in mladino, televizijske scenarije, pravljice in romane. Z nami je Evelina Umek.
Današnja gostja spada med najbolj znane in plodovite besedne ustvarjalke na Tržaškem. Pisateljica in novinarka je bila zaposlena v založništvu in na RTV Slovenija, kjer je bila do upokojitve tudi odgovorna urednica otroškega in mladinskega programa. Podpisala je številne radijske oddaje za otroke in mladino, televizijske scenarije, pravljice in romane. Z nami je Evelina Umek.
Z nami bo pisatelje, zgodovinar in publicist Primož Sturman. Obmejni prostor, medkulturna srečevanja, razpršenost identitet. Kako vse to ubesediti v literaturi? Vabljeni k ogledu.
Z nami bo pisatelje, zgodovinar in publicist Primož Sturman. Obmejni prostor, medkulturna srečevanja, razpršenost identitet. Kako vse to ubesediti v literaturi? Vabljeni k ogledu.
Kulturni center Lojze Bratuž, eden od dveh slovenskih kulturnih hramov v Gorici, obeležuje 60-letnico delovanja. Zahtevnih začetnih časov, številnih izzivov in uspehov se bomo spomnili z gostjo Franko Žgavec, zborovodkinjo Vokalne skupine Vinika, profesorico solopetja v Gorici in ravnateljico Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici . Kakšni so izzivi tega pomembnega vozlišča kulturnega ustvarjanja in družbenega življenja slovenske skupnosti na Goriškem? Kako se ozira v prihodnost ustanova, ki je tudi ena osrednjih prizorišč umetnosti, športa in izobraževanja?
Kulturni center Lojze Bratuž, eden od dveh slovenskih kulturnih hramov v Gorici, obeležuje 60-letnico delovanja. Zahtevnih začetnih časov, številnih izzivov in uspehov se bomo spomnili z gostjo Franko Žgavec, zborovodkinjo Vokalne skupine Vinika, profesorico solopetja v Gorici in ravnateljico Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici . Kakšni so izzivi tega pomembnega vozlišča kulturnega ustvarjanja in družbenega življenja slovenske skupnosti na Goriškem? Kako se ozira v prihodnost ustanova, ki je tudi ena osrednjih prizorišč umetnosti, športa in izobraževanja?
Z nami bo večkratna nagrajenka na področju šolstva Andreja Duhovnik Antoni. S kakšnimi izzivi se spoprijemajo profesorji in dijaki ter učenci v zamejstvu? Kakšna je prihodnost slovenske besede onkraj naših meja?
Z nami bo večkratna nagrajenka na področju šolstva Andreja Duhovnik Antoni. S kakšnimi izzivi se spoprijemajo profesorji in dijaki ter učenci v zamejstvu? Kakšna je prihodnost slovenske besede onkraj naših meja?
K razvoju glasbe na Videmskem, pa tudi promocije in uveljavljanja slovenske in narečne besede je nedvomno veliko prispeval Senjam beneške piesmi, festival beneške glasbe, ki ga je pred že 45 leti začelo prirejati Kulturno društvo Rečan Aldo Klodič. Z nami je pesnica in kulturna delavka Margherita Trusgnach, članica kulturnega društva Rečan Aldo Klodič.
K razvoju glasbe na Videmskem, pa tudi promocije in uveljavljanja slovenske in narečne besede je nedvomno veliko prispeval Senjam beneške piesmi, festival beneške glasbe, ki ga je pred že 45 leti začelo prirejati Kulturno društvo Rečan Aldo Klodič. Z nami je pesnica in kulturna delavka Margherita Trusgnach, članica kulturnega društva Rečan Aldo Klodič.
Na tržaškem podeželju se je v 105 letih prebivalstvo slovensko govorečih zmanjšalo za 58%. Monografija Ethnos in topos obravnava spreminjanje etnične in socialne strukture zgodovinsko slovenskih krajev na tržaškem ozemlju. Naše povabilo v studio je sprejel geograf in avtor nove znanstvene monografije Milan Bufon.
Na tržaškem podeželju se je v 105 letih prebivalstvo slovensko govorečih zmanjšalo za 58%. Monografija Ethnos in topos obravnava spreminjanje etnične in socialne strukture zgodovinsko slovenskih krajev na tržaškem ozemlju. Naše povabilo v studio je sprejel geograf in avtor nove znanstvene monografije Milan Bufon.
Tokrat se nam je v studiu pridružil maestro Igor Coretti Kuret iz Trsta, umetniški vodja Evropskega mladinskega simfoničnega orkestra ESYO, ki bo letos poleti po dveletnem premoru zaradi pandemije ponovno zazvenel. Mladinski simfonični orkester je v skoraj tridesetih letih neprekinjenega delovanja angažiral več kot 2500 mladih glasbenikov in preko štirideset mentorjev iz 25 evropskih držav. Orkester je nastopil s samojstojnimi koncerti v nakprestižnejših avropskih dvoranah, tudi z mednarodno uveljavljenimi solisti, kot so Uto Ughi, Giovanna Angeleri, Anna Tifu, Stanko Arnold, Miha Pogačnik in drugi.
Tokrat se nam je v studiu pridružil maestro Igor Coretti Kuret iz Trsta, umetniški vodja Evropskega mladinskega simfoničnega orkestra ESYO, ki bo letos poleti po dveletnem premoru zaradi pandemije ponovno zazvenel. Mladinski simfonični orkester je v skoraj tridesetih letih neprekinjenega delovanja angažiral več kot 2500 mladih glasbenikov in preko štirideset mentorjev iz 25 evropskih držav. Orkester je nastopil s samojstojnimi koncerti v nakprestižnejših avropskih dvoranah, tudi z mednarodno uveljavljenimi solisti, kot so Uto Ughi, Giovanna Angeleri, Anna Tifu, Stanko Arnold, Miha Pogačnik in drugi.
Za gradnjo na Krasu so v preteklosti uporabljali le tiste materiale, ki so jih imeli v bližini, zato prevladujejo kamnite hiše in kamnite ograje. Les je bil nekdaj redek in dragocen, zato so ga uporabljali le za najnujnejše elemente. O tem v dokumentarcu Kraška zgodba: kamen in les, in v naslednji oddaji S-prehodov z avtorjema Damjanom Košuto in Kristjanom Stoparjem.
Za gradnjo na Krasu so v preteklosti uporabljali le tiste materiale, ki so jih imeli v bližini, zato prevladujejo kamnite hiše in kamnite ograje. Les je bil nekdaj redek in dragocen, zato so ga uporabljali le za najnujnejše elemente. O tem v dokumentarcu Kraška zgodba: kamen in les, in v naslednji oddaji S-prehodov z avtorjema Damjanom Košuto in Kristjanom Stoparjem.
Sava Kaluža in Jolanda Gruden sta bili prvi slovenski in jugoslovanski pomorščakinji, ki sta bili izšolani in vkrcani na trgovske ladje. To predstavlja začetek vstopa Slovenk in Jugoslovank v tradicionalni moški poklic. V oddaji S-prehodi sta nas obiskali Alida Mažer, hčerka Jolande Gruden in avtorica knjige dr.Nadja Terčon.
Sava Kaluža in Jolanda Gruden sta bili prvi slovenski in jugoslovanski pomorščakinji, ki sta bili izšolani in vkrcani na trgovske ladje. To predstavlja začetek vstopa Slovenk in Jugoslovank v tradicionalni moški poklic. V oddaji S-prehodi sta nas obiskali Alida Mažer, hčerka Jolande Gruden in avtorica knjige dr.Nadja Terčon.
Scenografijo večinoma razumemo le kot oblikovanje uprizoritvenega prostora in ne kot področje znanstvenega preučevanja. Diskurz, ki bi se posvečal scenskemu oblikovanju in scenografiji, je podhranjen. Kako lahko scenograf zaznamuje in oblikuje podobo, status in uspehe gledališča, nam razkrivajo sedemdeset scenografij Marjana Kravos, zamejskega slikarja, grafika in scenografa. Združenje dramskih umetnikov Slovenije mu je pred nekaj dnevi podelilo nagrado za življenjsko delo Polde Bibič.
Scenografijo večinoma razumemo le kot oblikovanje uprizoritvenega prostora in ne kot področje znanstvenega preučevanja. Diskurz, ki bi se posvečal scenskemu oblikovanju in scenografiji, je podhranjen. Kako lahko scenograf zaznamuje in oblikuje podobo, status in uspehe gledališča, nam razkrivajo sedemdeset scenografij Marjana Kravos, zamejskega slikarja, grafika in scenografa. Združenje dramskih umetnikov Slovenije mu je pred nekaj dnevi podelilo nagrado za življenjsko delo Polde Bibič.
Dnevno v Italijo prek Furlanije Julijske krajine vstopi več kot 10 tisoč beguncev iz Ukrajine. Večina jih pot nadaljuje v večja mesta, pa tudi v Francijo in Španijo. Rdeči križ in Karitas pomagata v vojni prizadetim prebivalcem, ki obupano iščejo varno zatočišče tako v zahodni Ukrajini kot v tujini. V naslednji oddaji S-prehodov se bomo pogovorili z referentko tržaškega Caritasa Katarino Modic in Matjažem Ponižem Rdečega križa Koper.
Dnevno v Italijo prek Furlanije Julijske krajine vstopi več kot 10 tisoč beguncev iz Ukrajine. Večina jih pot nadaljuje v večja mesta, pa tudi v Francijo in Španijo. Rdeči križ in Karitas pomagata v vojni prizadetim prebivalcem, ki obupano iščejo varno zatočišče tako v zahodni Ukrajini kot v tujini. V naslednji oddaji S-prehodov se bomo pogovorili z referentko tržaškega Caritasa Katarino Modic in Matjažem Ponižem Rdečega križa Koper.
Tokrat se nam je v studiu pridružil Bogdan Kralj, ravnatelj Glasbene matice Furlanije Julijske krajine s sedežem v Trstu. Pianist, zborovski dirigent Bogdan Kralj v teh dneh zaključuje svoje več kot trideset letno aktivno udejstvovanje kot ravnatelj tržaške Glasbene matice, ki je z več kot 1000 učenci največja slovenska glasbena šola v zamejstvu. Spregovorila bova o prihodnosti slovenskega glasbenega izobraževanja v Italiji, o neizvajanju 15. člena zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2000, ki jasno določa pravni status Glasbene matice, o novih glasbenih licejih in še o marsičem.
Tokrat se nam je v studiu pridružil Bogdan Kralj, ravnatelj Glasbene matice Furlanije Julijske krajine s sedežem v Trstu. Pianist, zborovski dirigent Bogdan Kralj v teh dneh zaključuje svoje več kot trideset letno aktivno udejstvovanje kot ravnatelj tržaške Glasbene matice, ki je z več kot 1000 učenci največja slovenska glasbena šola v zamejstvu. Spregovorila bova o prihodnosti slovenskega glasbenega izobraževanja v Italiji, o neizvajanju 15. člena zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2000, ki jasno določa pravni status Glasbene matice, o novih glasbenih licejih in še o marsičem.
Zveza kulturnih društev mesta Koper je podelila priznanaj in plakete za dosežka. V oddaji bomo spoznali dobitnico posebnega priznanja za posebne dosežke na področju organizacije, pianistko, glasbeno pedagoginjo, predsednico društva Prijatelji glasbe in umetniško vodjo Mednarodnega bienala sodobne glasbe Koper, tržačanko Tatjano Jercog.
Zveza kulturnih društev mesta Koper je podelila priznanaj in plakete za dosežka. V oddaji bomo spoznali dobitnico posebnega priznanja za posebne dosežke na področju organizacije, pianistko, glasbeno pedagoginjo, predsednico društva Prijatelji glasbe in umetniško vodjo Mednarodnega bienala sodobne glasbe Koper, tržačanko Tatjano Jercog.
Več kot dvajset let satirična skupina Vile in Vampi objavlja satirične risbe oziroma vinjete z globalnimi tematikami, s političnimi dogajanji doma in v svetu, z edinim zabavljaškim namenom. V naslednji oddaji S-prehodov ustanovitelj skupine Fabrizio Polojac.
Več kot dvajset let satirična skupina Vile in Vampi objavlja satirične risbe oziroma vinjete z globalnimi tematikami, s političnimi dogajanji doma in v svetu, z edinim zabavljaškim namenom. V naslednji oddaji S-prehodov ustanovitelj skupine Fabrizio Polojac.
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je podelil priznanja in odličija za leto 2021, dve slebrni plaketi sta romali med Slovence v Italijo. V oddaji S-prehodi bomo gostili dobitnici in stebra slovenske kulture Lučko Peterlin Susič in Marino Cernetig.
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je podelil priznanja in odličija za leto 2021, dve slebrni plaketi sta romali med Slovence v Italijo. V oddaji S-prehodi bomo gostili dobitnici in stebra slovenske kulture Lučko Peterlin Susič in Marino Cernetig.
V studiu bo z nami Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev iz Trsta, nekdanji radijski časnikar, ki je bil aktivno vpet v življenje in delovanje slovenske manjšine v času osamosvojitve in tudi že leta pred njo. Kot predsednik Društva slovenskih izobražencev je bil in je eden bistvenih nosilcev “ponedeljkovih večerov” sredi Trsta in odmevnih Študijskih dnevov Draga. Med drugim se bova spomnila tudi na 110. obletnico rojstva profesorja Jožeta Peterlina, ki je bil gonilna sila in duša Slovenske prosvete.
V studiu bo z nami Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev iz Trsta, nekdanji radijski časnikar, ki je bil aktivno vpet v življenje in delovanje slovenske manjšine v času osamosvojitve in tudi že leta pred njo. Kot predsednik Društva slovenskih izobražencev je bil in je eden bistvenih nosilcev “ponedeljkovih večerov” sredi Trsta in odmevnih Študijskih dnevov Draga. Med drugim se bova spomnila tudi na 110. obletnico rojstva profesorja Jožeta Peterlina, ki je bil gonilna sila in duša Slovenske prosvete.
Morje, bogat vir življenja, je globoko zasidrano v živlejenje tistih, ki ob njem ali z njim živijo. Pomembno je ovrednotiti bogato pomorsko zapuščino teh, ki so s svojim trudom oblikovali ekonomsko sliko obalnega predela. Ribolov je bil prvobitna dejavnost. Kako pomembna pa je pomorska dediščina? O tem v pogovoru s pobudnikom in predsednikom Ribiškega muzeja v Križu pri Trstu Frankom Košuta in Kustosinjo za novejšo zgodovino pomorstva Piranskega Pomorskega muzeja Sergej Mašera, zgodovinarko Nadjo Terčon.
Morje, bogat vir življenja, je globoko zasidrano v živlejenje tistih, ki ob njem ali z njim živijo. Pomembno je ovrednotiti bogato pomorsko zapuščino teh, ki so s svojim trudom oblikovali ekonomsko sliko obalnega predela. Ribolov je bil prvobitna dejavnost. Kako pomembna pa je pomorska dediščina? O tem v pogovoru s pobudnikom in predsednikom Ribiškega muzeja v Križu pri Trstu Frankom Košuta in Kustosinjo za novejšo zgodovino pomorstva Piranskega Pomorskega muzeja Sergej Mašera, zgodovinarko Nadjo Terčon.
Fiamme nere, italijanski prevod romana Črni obroč tržaškega pisatelja in pesnika Marija Čuka so uvrstili med 11 finalistov, nominiranih za italijansko književno nagrado Nabokov, poimenovano po pisatelju Vladimirju Nabokovu. Knjigo, ki je izšla pri tržaški založbi Mladika, je v italijanščino prevedla Martina Clerici. Roman je strokovno žirijo v Apuliji med več 100 romani prepričal s svojo pripovedno in vsebinsko prodornostjo. V studiu se nam je pridružil avtor tega prvega romanskenega opisa o Narodnem domu Marij Čuk.
Fiamme nere, italijanski prevod romana Črni obroč tržaškega pisatelja in pesnika Marija Čuka so uvrstili med 11 finalistov, nominiranih za italijansko književno nagrado Nabokov, poimenovano po pisatelju Vladimirju Nabokovu. Knjigo, ki je izšla pri tržaški založbi Mladika, je v italijanščino prevedla Martina Clerici. Roman je strokovno žirijo v Apuliji med več 100 romani prepričal s svojo pripovedno in vsebinsko prodornostjo. V studiu se nam je pridružil avtor tega prvega romanskenega opisa o Narodnem domu Marij Čuk.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak četrtek, ob 18. uri na TV Koper. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak četrtek, ob 18. uri na TV Koper. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
RTV Slovenija je v skladu z zakonodajo zapisana tudi k poročanju o življenju in delovanju Slovencev v sosednjih državah. S tem ključno prispeva k vzpostavitvi skupnega slovenskega kulturnega in medijskega prostora. Kako na RTV Slovenija svoje poslanstvo uresničujemo in pokrivamo dogajanje v zamejskem prostoru, nam bo osvetlila Ilinka Todorovski, nekdanja varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, ki jo poznamo s televizijskih ekranov tudi kot novinarko in dopisnico s Hrvaške.
RTV Slovenija je v skladu z zakonodajo zapisana tudi k poročanju o življenju in delovanju Slovencev v sosednjih državah. S tem ključno prispeva k vzpostavitvi skupnega slovenskega kulturnega in medijskega prostora. Kako na RTV Slovenija svoje poslanstvo uresničujemo in pokrivamo dogajanje v zamejskem prostoru, nam bo osvetlila Ilinka Todorovski, nekdanja varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, ki jo poznamo s televizijskih ekranov tudi kot novinarko in dopisnico s Hrvaške.
V studiu se nam je pridružil dr. Miran Košuta, zamejski literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist, redni profesor na Univerzi v Trstu in prejemnik Trubarjevega priznanja za leto 2021, ki ga vsako leto podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. V svojem obsežnem in raznovrstnem znanstvenem opusu se posveča predvsem slovenskim avtorjem iz zamejstva. Svoje poslanstvo predano izpolnjuje tudi na področju medkulturnega dialoga in sodelovanja z italijansko kulturo.
V studiu se nam je pridružil dr. Miran Košuta, zamejski literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist, redni profesor na Univerzi v Trstu in prejemnik Trubarjevega priznanja za leto 2021, ki ga vsako leto podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. V svojem obsežnem in raznovrstnem znanstvenem opusu se posveča predvsem slovenskim avtorjem iz zamejstva. Svoje poslanstvo predano izpolnjuje tudi na področju medkulturnega dialoga in sodelovanja z italijansko kulturo.
V oddaji gostimo senatorko Tatjano Rojc, ki bo skupaj z nami preletela leto 2021 in odprta vprašanja povezana s Slovenci v Italiji. Seveda pa skupaj pogledamo tudi v izzive novega leta.
V oddaji gostimo senatorko Tatjano Rojc, ki bo skupaj z nami preletela leto 2021 in odprta vprašanja povezana s Slovenci v Italiji. Seveda pa skupaj pogledamo tudi v izzive novega leta.
Predstojnik Inštituta za zgodovino ZRS Koper, dr. Egon Pelikan, je avtor knjige o slikarju Tonetu Kralju. Monografija je pred petimi leti izšla v slovenskem jeziku, zatem še v angleščini, prav kar tudi v italijanščini, na poti je tudi nemška različica. Dr. Pelikan v knjigi »Tone Kralj prostor in meje« popiše in analizira avtorjeve upodobitve 50-tih cerkva ob meji med Italijo in Slovenijo in njegove podobe zatiranja primorskih Slovencev.
Predstojnik Inštituta za zgodovino ZRS Koper, dr. Egon Pelikan, je avtor knjige o slikarju Tonetu Kralju. Monografija je pred petimi leti izšla v slovenskem jeziku, zatem še v angleščini, prav kar tudi v italijanščini, na poti je tudi nemška različica. Dr. Pelikan v knjigi »Tone Kralj prostor in meje« popiše in analizira avtorjeve upodobitve 50-tih cerkva ob meji med Italijo in Slovenijo in njegove podobe zatiranja primorskih Slovencev.
V tokratni oddaji o temah, ki so še posebej močno oblikovale slovensko skupnost v Italiji v letošnjem letu in o izzivih za v prihodnje. Gostimo predsednico Slovenske kulturno gospodarske zveze – Ksenijo Dobrila in predsednika Sveta slovenskih organizacij – Walterja Bandlja.
V tokratni oddaji o temah, ki so še posebej močno oblikovale slovensko skupnost v Italiji v letošnjem letu in o izzivih za v prihodnje. Gostimo predsednico Slovenske kulturno gospodarske zveze – Ksenijo Dobrila in predsednika Sveta slovenskih organizacij – Walterja Bandlja.
Gibanje za pravično trgovino predstavlja alternativno obliko trgovanja med proizvajalci in potrošniki in si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni menjavi. Gostji v oddaji bosta Marija Besednjak iz tržaške pravične trgovine in Živa Lopatič iz zadruge Buna in ljubljanske trgovine 3muhe.
Gibanje za pravično trgovino predstavlja alternativno obliko trgovanja med proizvajalci in potrošniki in si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni menjavi. Gostji v oddaji bosta Marija Besednjak iz tržaške pravične trgovine in Živa Lopatič iz zadruge Buna in ljubljanske trgovine 3muhe.
Evropsko nagrado za književnost je nedavno prejela slovenska avtorica Anja Mugerli, ki živi in ustvarja na Goriškem. Nagrado vsako leto prejmejo neuveljavljeni avtorji iz držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa od leta 2009. Nacionalne žirije izberejo zmagovalce iz vsake od sodelujočih držav, doslej so bili nagrajeni le trije slovenski avtorji.
Evropsko nagrado za književnost je nedavno prejela slovenska avtorica Anja Mugerli, ki živi in ustvarja na Goriškem. Nagrado vsako leto prejmejo neuveljavljeni avtorji iz držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa od leta 2009. Nacionalne žirije izberejo zmagovalce iz vsake od sodelujočih držav, doslej so bili nagrajeni le trije slovenski avtorji.
Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki povezuje podjetnike slovenskega rodu v Furlaniji-Julijski krajini in rahlja in obenem krepi gospodarske vezi med državama, praznuje 75 let. Trst, Goriška in Videmska pokrajina in tudi slovenski prostor živi številne povezave, ki so naša čezmenja realnost in so nadaljevanje vizionarske vizije iz časa po drugi svetovni vojni.
Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki povezuje podjetnike slovenskega rodu v Furlaniji-Julijski krajini in rahlja in obenem krepi gospodarske vezi med državama, praznuje 75 let. Trst, Goriška in Videmska pokrajina in tudi slovenski prostor živi številne povezave, ki so naša čezmenja realnost in so nadaljevanje vizionarske vizije iz časa po drugi svetovni vojni.
V oddaji gostimo glasbenika, ki je z igranjem harmonike osvojil tako rekoč ves svet. Harmonikar Denis Novato je bil pred kratkim v New Yorku sprejet v svetovno dvorano slavnih harmonikarjev. Junija ga je italijanski predsednik Sergio Mattarella odlikoval z viteškim nazivom italijanske republike.
V oddaji gostimo glasbenika, ki je z igranjem harmonike osvojil tako rekoč ves svet. Harmonikar Denis Novato je bil pred kratkim v New Yorku sprejet v svetovno dvorano slavnih harmonikarjev. Junija ga je italijanski predsednik Sergio Mattarella odlikoval z viteškim nazivom italijanske republike.
Konec letošnjega maja se je veliko ljudi spraševalo, kaj se je zgodilo z vremenom. Po zelo sneženi zimi, so spomladanske mesece zaznamovale nizke temperature, obilne snežne padavine v gorah in po hribih; v začetku aprila smo imeli celo pozno zmrzal, ki je škodljivo vplivala predvsem na kmetijstvo. A je bilo teh šest mesecev res tako anormalnih? Ljudje so celo podvomili, da se ozračje na planetu dejansko segreva, kot poslušamo že leta. Posamezne vremenske pojave pa prepogosto zamenjujemo s podnebjem. Zmotno je misliti, da ne bi, ob zvišanju povprečne globalne temperature planeta, ponekod moglo priti do hladnih ali snežnih obdobij, tudi v prehodnih letnih časih. Dokumentarec Marca Virgilia in Iva Pecileja poskuša odgovoriti na te dvome in podati znanstveni prerez pojavov v prvih petih mesecih leta 2021. Kako je bilo torej z vremenom v naših krajih?
Konec letošnjega maja se je veliko ljudi spraševalo, kaj se je zgodilo z vremenom. Po zelo sneženi zimi, so spomladanske mesece zaznamovale nizke temperature, obilne snežne padavine v gorah in po hribih; v začetku aprila smo imeli celo pozno zmrzal, ki je škodljivo vplivala predvsem na kmetijstvo. A je bilo teh šest mesecev res tako anormalnih? Ljudje so celo podvomili, da se ozračje na planetu dejansko segreva, kot poslušamo že leta. Posamezne vremenske pojave pa prepogosto zamenjujemo s podnebjem. Zmotno je misliti, da ne bi, ob zvišanju povprečne globalne temperature planeta, ponekod moglo priti do hladnih ali snežnih obdobij, tudi v prehodnih letnih časih. Dokumentarec Marca Virgilia in Iva Pecileja poskuša odgovoriti na te dvome in podati znanstveni prerez pojavov v prvih petih mesecih leta 2021. Kako je bilo torej z vremenom v naših krajih?
Je naša Marija, njen lik iz televizijske nanizanke je pripotoval v vsako slovensko vas. A igralka Maja Blagovič je že davno odkrila in izzvala svoj talent za komične vloge tako na televiziji kot v gledališču. Skupaj z življenjskim sopotnikom, Vladimirjem Jurcem, sta v Trst prišla samo za dve leti in ostala do danes, svoj dom sta si ustvarila na prepišnem Krasu in ves ta čas ostajata zvesta Slovenskemu stalnemu gledališču.
Je naša Marija, njen lik iz televizijske nanizanke je pripotoval v vsako slovensko vas. A igralka Maja Blagovič je že davno odkrila in izzvala svoj talent za komične vloge tako na televiziji kot v gledališču. Skupaj z življenjskim sopotnikom, Vladimirjem Jurcem, sta v Trst prišla samo za dve leti in ostala do danes, svoj dom sta si ustvarila na prepišnem Krasu in ves ta čas ostajata zvesta Slovenskemu stalnemu gledališču.
Tokrat vabimo na pustolovščino, ki se je pred pravljičnimi sedmimi leti začela na grebenu Kolovrata, od koder so jo brezmejne poti pripeljale v številne zelene doline in ljubke vasice, kjer žvrgoli slovenščina, pa tudi narečna govorica. Sanje o klateškem vodniku, ki podčrtuje neizmeren zaklad kulturne dediščine slovenstva, se nam razkriva skozi ljudske pravljice, so se uresničile avtorici družinskega vodnika "Pravljične poti brez meja" Ireni Cerar. Z nami bo tudi Igor Černo, skrbnik Etnografskega muzeja Bardo v Terski dolini.
Tokrat vabimo na pustolovščino, ki se je pred pravljičnimi sedmimi leti začela na grebenu Kolovrata, od koder so jo brezmejne poti pripeljale v številne zelene doline in ljubke vasice, kjer žvrgoli slovenščina, pa tudi narečna govorica. Sanje o klateškem vodniku, ki podčrtuje neizmeren zaklad kulturne dediščine slovenstva, se nam razkriva skozi ljudske pravljice, so se uresničile avtorici družinskega vodnika "Pravljične poti brez meja" Ireni Cerar. Z nami bo tudi Igor Černo, skrbnik Etnografskega muzeja Bardo v Terski dolini.
V oddaji se tokrat posvetimo oblačilni kulturi Slovencev na našem čezmejnem in prepišnem območju. Obleka o nas razkriva več, kot si upamo misliti. V različne ravni oblačenja nas danes popeljeta Lea Pisani, strokovnjakinja za oblačilno kulturo in igralec Vladimir Jurc.
V oddaji se tokrat posvetimo oblačilni kulturi Slovencev na našem čezmejnem in prepišnem območju. Obleka o nas razkriva več, kot si upamo misliti. V različne ravni oblačenja nas danes popeljeta Lea Pisani, strokovnjakinja za oblačilno kulturo in igralec Vladimir Jurc.
Današnjo oddajo namenjamo analizi stanja slovenskih šol v Italiji. V studio smo povabili Igorja Giacominija, predsednika Deželne komisije za slovensko šolstvo in predstojnika Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino in Davida Clodiga, ravnatelja Večstopenjske šole s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom Pavel Petričič v Špetru, ki je od letošnjega šolskega leta tudi ravnatelj Večstopenjske šole v Gorici.
Današnjo oddajo namenjamo analizi stanja slovenskih šol v Italiji. V studio smo povabili Igorja Giacominija, predsednika Deželne komisije za slovensko šolstvo in predstojnika Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino in Davida Clodiga, ravnatelja Večstopenjske šole s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom Pavel Petričič v Špetru, ki je od letošnjega šolskega leta tudi ravnatelj Večstopenjske šole v Gorici.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak četrtek, ob 18. uri na TV Koper. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak četrtek, ob 18. uri na TV Koper. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Pri nas ima skorajda vsaka vas svoj glas. Zaradi številnih hribov, gozdov, rek in težko prehodnih območij, je slovensko ozemlje geografsko zelo pestro, še bolj pestri pa so tudi zato jeziki in kultura. V Istri se vsaj od 7. stoletja dalje prepletata 2 jezikovni tradiciji - slovanska in romanska. Dragoceno ljudsko in jezikovno izročilo raziskuje dialektologinja dr. Suzana Todorović, s katero se bomo sprehodili skozi istrsko krajino/vasi in mesta.
Pri nas ima skorajda vsaka vas svoj glas. Zaradi številnih hribov, gozdov, rek in težko prehodnih območij, je slovensko ozemlje geografsko zelo pestro, še bolj pestri pa so tudi zato jeziki in kultura. V Istri se vsaj od 7. stoletja dalje prepletata 2 jezikovni tradiciji - slovanska in romanska. Dragoceno ljudsko in jezikovno izročilo raziskuje dialektologinja dr. Suzana Todorović, s katero se bomo sprehodili skozi istrsko krajino/vasi in mesta.
Tržaški zaliv je plitvo robno morje, s treh strani omejeno s kopnim, v njem pa je razmeroma malo vode, kar privede do izjemne občutljivosti do ekoloških sprememb. Geomorfološki obraz zaliva opozarja, da so možnosti rabe zelo omejene. Glavni vir izkoriščanja morskega ekosistema je ravno človek. Skrb za upravljanje morja je v ospredju tako v Sloveniji, kot v Italiji. Kako do izboljšanja morja z naravovarstvene plati, kljub povečanju potniškega prometa? Na vprašanje nam odgovarjata Jadran Klinec, direktor Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in Mirko Juretič, strokovnjak za materiale in športni direktor jadralnega kluba Čupa.
Tržaški zaliv je plitvo robno morje, s treh strani omejeno s kopnim, v njem pa je razmeroma malo vode, kar privede do izjemne občutljivosti do ekoloških sprememb. Geomorfološki obraz zaliva opozarja, da so možnosti rabe zelo omejene. Glavni vir izkoriščanja morskega ekosistema je ravno človek. Skrb za upravljanje morja je v ospredju tako v Sloveniji, kot v Italiji. Kako do izboljšanja morja z naravovarstvene plati, kljub povečanju potniškega prometa? Na vprašanje nam odgovarjata Jadran Klinec, direktor Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in Mirko Juretič, strokovnjak za materiale in športni direktor jadralnega kluba Čupa.
Recept uspeha je mešanica sreče, poguma in garanja. O tem se bomo pogovarjali v novi oddaji S-prehodov z igralko Laro Komar, ki se podaja novemu izzivu naproti, televizijski nanizanki na prvem kanalu Rai Il Paradiso delle Signore (Ženska nebesa).
Recept uspeha je mešanica sreče, poguma in garanja. O tem se bomo pogovarjali v novi oddaji S-prehodov z igralko Laro Komar, ki se podaja novemu izzivu naproti, televizijski nanizanki na prvem kanalu Rai Il Paradiso delle Signore (Ženska nebesa).
Invazivne tujerodne vrste negativno vplivajo na naravo, gospodarstvo ali zdravje ljudi, zato jih v današnjem času obravnavamo kot eno največjih groženj biotski raznovrstnosti. V tokratni oddaji S-prehodov se bomo o tem pogovarjali z biologinjo in zoologinjo Damijano Ota in profesorico Živo Fišer z Oddelka za biodiverziteto FAMNIT-a Univerze na Primorskem. .
Invazivne tujerodne vrste negativno vplivajo na naravo, gospodarstvo ali zdravje ljudi, zato jih v današnjem času obravnavamo kot eno največjih groženj biotski raznovrstnosti. V tokratni oddaji S-prehodov se bomo o tem pogovarjali z biologinjo in zoologinjo Damijano Ota in profesorico Živo Fišer z Oddelka za biodiverziteto FAMNIT-a Univerze na Primorskem. .
TV Koper – Capodistria obeležuje pol stoletja oddajanja. V vseh tem času je krepila svoj položaj čezmejne televizije, ki v enem združuje oba programa za italijansko narodno skupnost, tako radijskega kot televizijskega skupaj z obema programoma v slovenskem jeziku. To sobivanje je izjemnega pomena za vse narodnostne skupnosti, ki živijo na tem prepišnem ozemlju, na poti do Slovencev v Italiji in na Hrvaškem in obratno, je most do vseh pripadnikov italijanske narodne skupnosti pri nas. TV Koper - Capodistria je ves čas tudi pomemben prinašalec primorskih vsebin v vseslovenski prostor, saj skupaj z dopisniki doseže najbolj oddaljene kraje vse od Kanina do morja in hrvaške Istre.
TV Koper – Capodistria obeležuje pol stoletja oddajanja. V vseh tem času je krepila svoj položaj čezmejne televizije, ki v enem združuje oba programa za italijansko narodno skupnost, tako radijskega kot televizijskega skupaj z obema programoma v slovenskem jeziku. To sobivanje je izjemnega pomena za vse narodnostne skupnosti, ki živijo na tem prepišnem ozemlju, na poti do Slovencev v Italiji in na Hrvaškem in obratno, je most do vseh pripadnikov italijanske narodne skupnosti pri nas. TV Koper - Capodistria je ves čas tudi pomemben prinašalec primorskih vsebin v vseslovenski prostor, saj skupaj z dopisniki doseže najbolj oddaljene kraje vse od Kanina do morja in hrvaške Istre.
V Furlanski nižini se lahko v krogu štiridesetih kilometrov sprehodimo skozi pet mest; Oglej, Gradišče ob Soči, Palmanovo, Torviscoso in Novo Gorico, ki v sebi nosijo idejo idealnega mesta, tako je tudi naslovljen najnovejši dokumentarni film režiserja Amirja Muratovića. Skupaj z njim bomo spoznali Idealna mesta.
V Furlanski nižini se lahko v krogu štiridesetih kilometrov sprehodimo skozi pet mest; Oglej, Gradišče ob Soči, Palmanovo, Torviscoso in Novo Gorico, ki v sebi nosijo idejo idealnega mesta, tako je tudi naslovljen najnovejši dokumentarni film režiserja Amirja Muratovića. Skupaj z njim bomo spoznali Idealna mesta.
Za dosego zastavljenih dolgoročnih ciljev na področju obnovljivih virov energije bo Slovenija morala zelo omejiti rabo fosilnih goriv in vlagati v obnovljive vire energije. To predstavlja velik izziv pri proizvodnji in distribuciji električne energije, v načinih ogrevanja in v prometu. O strategijah, ki se že izvajajo in ki so usklajene z Evropsko Unijo, bosta spregovorila Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije in Boštjan Mljač, namestnik direktorja pri Goriški Lokalni Energetski Agenciji.
Za dosego zastavljenih dolgoročnih ciljev na področju obnovljivih virov energije bo Slovenija morala zelo omejiti rabo fosilnih goriv in vlagati v obnovljive vire energije. To predstavlja velik izziv pri proizvodnji in distribuciji električne energije, v načinih ogrevanja in v prometu. O strategijah, ki se že izvajajo in ki so usklajene z Evropsko Unijo, bosta spregovorila Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije in Boštjan Mljač, namestnik direktorja pri Goriški Lokalni Energetski Agenciji.
Kulturno delovanje je v času pandemije okrnjeno tako na profesionalni kot na ljubiteljski ravni. Zborovsko delovanje ubira nove, spletne poti, pevke in pevci se ne predajo. V oddaji S-prehodi bomo spoznali dejavnosti dveh zborov, Vokalne skupine Glasbene matice VIKRA in goriške Dekliške vokalne skupine Bodeča Neža.
Kulturno delovanje je v času pandemije okrnjeno tako na profesionalni kot na ljubiteljski ravni. Zborovsko delovanje ubira nove, spletne poti, pevke in pevci se ne predajo. V oddaji S-prehodi bomo spoznali dejavnosti dveh zborov, Vokalne skupine Glasbene matice VIKRA in goriške Dekliške vokalne skupine Bodeča Neža.
Pri tržaški založbi Mladika je izšel nov kratki roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca izpod peresa pisatelja in novinarja Dušana Jelinčiča. V oddaji S-prehodi bomo zaobjeli njegovo obsežno pisateljsko delo in ga spoznali tudi kot navdušenega alpinista in ljubitelja narave.
Pri tržaški založbi Mladika je izšel nov kratki roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca izpod peresa pisatelja in novinarja Dušana Jelinčiča. V oddaji S-prehodi bomo zaobjeli njegovo obsežno pisateljsko delo in ga spoznali tudi kot navdušenega alpinista in ljubitelja narave.
Umetnost je kulturni in družbeni pojav, preko katerega lahko razlagamo svet in nam obenem dovoli spoznavanje in izražanje samega sebe. V oddaji S-prehodi bomo zaobjeli obširno 30-letno umetniško delo vsestranske umetnice Vesne Benedetič, ki jo čez mejo otroci poznajo od malih nog dalje.
Umetnost je kulturni in družbeni pojav, preko katerega lahko razlagamo svet in nam obenem dovoli spoznavanje in izražanje samega sebe. V oddaji S-prehodi bomo zaobjeli obširno 30-letno umetniško delo vsestranske umetnice Vesne Benedetič, ki jo čez mejo otroci poznajo od malih nog dalje.
V tokratni oddaji vam predstavimo primere dobre prakse uporabe zelenih virov energije, skupaj z gosti pa razpravljamo tudi o tem, kako lahko skupaj z evropskimi projekti pospešimo tovrsten način razmišljanja in delovanja znotraj Slovenije in tudi navzven, skupaj s partnerji pri evropskih projektih.
V tokratni oddaji vam predstavimo primere dobre prakse uporabe zelenih virov energije, skupaj z gosti pa razpravljamo tudi o tem, kako lahko skupaj z evropskimi projekti pospešimo tovrsten način razmišljanja in delovanja znotraj Slovenije in tudi navzven, skupaj s partnerji pri evropskih projektih.
V Sloveniji je bil v več krajih presežen dosedanji februarski temperaturni rekord. V priobalnih mestih so se že pred tem pogosteje oglašale sirene, ki so naznanjale nevarnost poplav, podobno kot v sosednjih Benetkah, kjer je mesto pred poplavami prvič branil sistem Mose oziroma Mojzes, na katerega so čakali desetletja. Z upravljanjem poplavne ogroženosti na porečju reke Vipave in na ostalih čezmejnih porečjih pa se ukvarja tudi evropski projekt VISFRIM, ki povezuje Italijo in Slovenijo.
V Sloveniji je bil v več krajih presežen dosedanji februarski temperaturni rekord. V priobalnih mestih so se že pred tem pogosteje oglašale sirene, ki so naznanjale nevarnost poplav, podobno kot v sosednjih Benetkah, kjer je mesto pred poplavami prvič branil sistem Mose oziroma Mojzes, na katerega so čakali desetletja. Z upravljanjem poplavne ogroženosti na porečju reke Vipave in na ostalih čezmejnih porečjih pa se ukvarja tudi evropski projekt VISFRIM, ki povezuje Italijo in Slovenijo.
Spoznavali bomo delovanje možganov, z najnovejšo tehnologijo in umetno inteligenco pa ves svet pridobiva še dodatne dimenzije razumevanja človeške inteligence. Dr. Uroš Marušič je v okviru Inštituta za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (ZRS Koper) uspešno zasnoval in prijavil projekt TwinBrain, s katerim bodo pod njegovim vodstvom in s pomočjo tujih partnerjev poglobili znanja s področja nevroloških znanosti.
Spoznavali bomo delovanje možganov, z najnovejšo tehnologijo in umetno inteligenco pa ves svet pridobiva še dodatne dimenzije razumevanja človeške inteligence. Dr. Uroš Marušič je v okviru Inštituta za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (ZRS Koper) uspešno zasnoval in prijavil projekt TwinBrain, s katerim bodo pod njegovim vodstvom in s pomočjo tujih partnerjev poglobili znanja s področja nevroloških znanosti.
Da ustvarjalnost ne pozna meja, je dokazala nedavno, ko je z ekipo osvojila Evropo in obe Gorici na en mah postavila na zemljevid Evrope. V Gorico in Gorico, ki ju povezuje unikaten trg, bo še naprej pretakala svojo bogato ustvarjalnost, ki jo je gojila kot avtorica dramskih predlog, pisateljica, režiserka in igralka. Projekt GO 2025 je kot češnjica na torti na ustvarjalni poti mag. Nede Rusjan Bric.
Da ustvarjalnost ne pozna meja, je dokazala nedavno, ko je z ekipo osvojila Evropo in obe Gorici na en mah postavila na zemljevid Evrope. V Gorico in Gorico, ki ju povezuje unikaten trg, bo še naprej pretakala svojo bogato ustvarjalnost, ki jo je gojila kot avtorica dramskih predlog, pisateljica, režiserka in igralka. Projekt GO 2025 je kot češnjica na torti na ustvarjalni poti mag. Nede Rusjan Bric.
Leto 2020 bilo je za mnoge pridelovalce vina posebej zahtevno zaradi razmer, ki vladajo doma in v svetu. Predsednica Društva vinogradnikov Slovenske Istre Ingrid Mahnič ostaja optimistična, prav tako enolog in vinogradnik iz Oslavja Sašo Radikon, čigar vino so do zaprtja stregli v najboljših restavracijah sveta.
Leto 2020 bilo je za mnoge pridelovalce vina posebej zahtevno zaradi razmer, ki vladajo doma in v svetu. Predsednica Društva vinogradnikov Slovenske Istre Ingrid Mahnič ostaja optimistična, prav tako enolog in vinogradnik iz Oslavja Sašo Radikon, čigar vino so do zaprtja stregli v najboljših restavracijah sveta.
Z nami bo ministrica dr. Helena Jaklitsch. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu nadaljuje s svojimi aktivnostmi, s katerimi ohranja stike s Slovenci, ki se v zamejstvu in po svetu srečujejo z najrazličnejšimi izzivi. Spodbujanje gospodarskih vezi, krepitev bilateralnih odnosov in ohranjanje prijateljskih vezi so odlična podlaga za uresničevanje ciljev, ki se bodo ob proslavljanju treh desetletij samostojnosti kažejo v znamenju skupnih zmag.
Z nami bo ministrica dr. Helena Jaklitsch. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu nadaljuje s svojimi aktivnostmi, s katerimi ohranja stike s Slovenci, ki se v zamejstvu in po svetu srečujejo z najrazličnejšimi izzivi. Spodbujanje gospodarskih vezi, krepitev bilateralnih odnosov in ohranjanje prijateljskih vezi so odlična podlaga za uresničevanje ciljev, ki se bodo ob proslavljanju treh desetletij samostojnosti kažejo v znamenju skupnih zmag.
Letos mineva 20 let, od kar so Slovenci v Italiji dobili zaščitnega zakona, obletnica sovpada z obeležitvijo 30-letnice osamosvojitve Republike Slovenije. Z gosti v studiu, pridružila se nam bosta predsednica Slovenskega kulturno-gospodarske zveze, Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij, Walter Bandelj, bomo premislili prehojeno pot pri razvoju slovenskega šolstva v deželi FJK, vprašali se bomo o skrbi za slovenski jezik in narodno zavest ter se soočili z izkušnjami Slovencev, ki živijo na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji ter Kanalski dolini.
Letos mineva 20 let, od kar so Slovenci v Italiji dobili zaščitnega zakona, obletnica sovpada z obeležitvijo 30-letnice osamosvojitve Republike Slovenije. Z gosti v studiu, pridružila se nam bosta predsednica Slovenskega kulturno-gospodarske zveze, Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij, Walter Bandelj, bomo premislili prehojeno pot pri razvoju slovenskega šolstva v deželi FJK, vprašali se bomo o skrbi za slovenski jezik in narodno zavest ter se soočili z izkušnjami Slovencev, ki živijo na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji ter Kanalski dolini.
France Prešeren je s svojo poezijo ustvaril prelomnico v razvoju slovenske literature, česar se radi spominjamo že 30 let ob kulturnem prazniku. Pri Založništvu Tržaškega Tiska je izšel nov italijanski prevod Prešernovega opusa Poezije. V oddaji bomo zaslišali njen zven in zaobjeli obširno prevajalsko delo pomembne literarne mojstrovine, ki jo je v italijanski jezik pretočil profesor in prevajalec dr. Miran Košuta.
France Prešeren je s svojo poezijo ustvaril prelomnico v razvoju slovenske literature, česar se radi spominjamo že 30 let ob kulturnem prazniku. Pri Založništvu Tržaškega Tiska je izšel nov italijanski prevod Prešernovega opusa Poezije. V oddaji bomo zaslišali njen zven in zaobjeli obširno prevajalsko delo pomembne literarne mojstrovine, ki jo je v italijanski jezik pretočil profesor in prevajalec dr. Miran Košuta.
Profesorja filozofije in zgodovine na tržaškem liceju Franceta Prešerna in doktoranda ljubljanske Filozofske fakultete Jerneja Ščeka bomo vprašali, kako pomembna je njegova vloga pri gradnji identitete mladih in koliko lahko javni sistem slovenskih šol v Italiji vpliva na ohranjanje in krepitev zavesti narodnostne pripadnosti.
Profesorja filozofije in zgodovine na tržaškem liceju Franceta Prešerna in doktoranda ljubljanske Filozofske fakultete Jerneja Ščeka bomo vprašali, kako pomembna je njegova vloga pri gradnji identitete mladih in koliko lahko javni sistem slovenskih šol v Italiji vpliva na ohranjanje in krepitev zavesti narodnostne pripadnosti.
Leta 1920 so slovenstvo v Trstu zajeli temačni zublji, iz katerih se je odstirala iznakažena podoba gorečega Narodnega doma. Takratno dogajanje je v romanu Črni obroč zajel Marij Čuk, pisatelj, pesnik, gledališki kritik in dolgoletni urednik slovenskih informativnih sporedov na Deželnem sedežu RAI za Furlanijo - Julijsko krajino. V oddaji S-prehodi bomo zaobjeli bogat literarni opus Marija Čuka in njegovo prizadevno delo na novinarskem, gledališkem in splošnem kulturnem področju.
Leta 1920 so slovenstvo v Trstu zajeli temačni zublji, iz katerih se je odstirala iznakažena podoba gorečega Narodnega doma. Takratno dogajanje je v romanu Črni obroč zajel Marij Čuk, pisatelj, pesnik, gledališki kritik in dolgoletni urednik slovenskih informativnih sporedov na Deželnem sedežu RAI za Furlanijo - Julijsko krajino. V oddaji S-prehodi bomo zaobjeli bogat literarni opus Marija Čuka in njegovo prizadevno delo na novinarskem, gledališkem in splošnem kulturnem področju.
Istrska jezikovna zapuščina je zelo obsežna, o čemer pričajo tudi njene pestre narečne različice. Pravljica je v istrobeneščini »štorja«, je »fjaba« in je »prauca«. Istrska dialektologinja, izredna profesorica na Univerzi na Primorskem, dr. Suzana Todorović, že desetletja raziskuje, kje »štorja« preide v »fjabo« in kje »fjaba« v »prauco«. Izsledki njenih raziskav so zajeti v številnih znanstvenih monografijah, pa tudi v izčrpnem dvojezičnem Istrobeneškem jezikovnem atlasu severozahodne Istre. V tokratni oddaji se bomo z dr. Suzano Todorović sprehodili po njeni univerzitetni poti, prodornem raziskovalnem delu in istrski narečni zapuščini.
Istrska jezikovna zapuščina je zelo obsežna, o čemer pričajo tudi njene pestre narečne različice. Pravljica je v istrobeneščini »štorja«, je »fjaba« in je »prauca«. Istrska dialektologinja, izredna profesorica na Univerzi na Primorskem, dr. Suzana Todorović, že desetletja raziskuje, kje »štorja« preide v »fjabo« in kje »fjaba« v »prauco«. Izsledki njenih raziskav so zajeti v številnih znanstvenih monografijah, pa tudi v izčrpnem dvojezičnem Istrobeneškem jezikovnem atlasu severozahodne Istre. V tokratni oddaji se bomo z dr. Suzano Todorović sprehodili po njeni univerzitetni poti, prodornem raziskovalnem delu in istrski narečni zapuščini.
V tokratnih S-prehodih se bomo podali v pesniški, pisateljski in novinarski svet. Spoznali bomo goriškega kulturnika, ki na različne načine spodbuja slovensko kulturo, ozavešča in premika novinarske mejnike. Predstavlja uredniško dušo goriškega tednika Novi glas in s svojimi zapisi pronicljivo odstira poglede na širše dogajanje Slovencev na tej in oni strani meje.
V tokratnih S-prehodih se bomo podali v pesniški, pisateljski in novinarski svet. Spoznali bomo goriškega kulturnika, ki na različne načine spodbuja slovensko kulturo, ozavešča in premika novinarske mejnike. Predstavlja uredniško dušo goriškega tednika Novi glas in s svojimi zapisi pronicljivo odstira poglede na širše dogajanje Slovencev na tej in oni strani meje.
TV Koper-Capodistria je na pragu številnih praznovanj, našo čezmejno moč že 30 let krepijo številne vsebine, ki jih v slovenskem programu namenjamo Slovencem v Italiji. Vezi in sodelovanja so danes močnejša kot kdaj koli prej, krepi se sodelovanje s slovenskim programom deželnega sedeža Rai za FJK in številnimi drugimi ustanovami, da bi lahko tudi v prihodnje nagovorili čim širši krog občinstva. Oddaje in ustvarjalci so se s časom zamenjali, sporočilo pa ostaja enako, naša čezmejnost je bogastvo, ki ga negujemo vsak dan znova. Naš tokratni gost bi pripomnil, da ima težo, z nami bo Igor Malalan, dolgoletni soustvarjalec oddaje Športel.
TV Koper-Capodistria je na pragu številnih praznovanj, našo čezmejno moč že 30 let krepijo številne vsebine, ki jih v slovenskem programu namenjamo Slovencem v Italiji. Vezi in sodelovanja so danes močnejša kot kdaj koli prej, krepi se sodelovanje s slovenskim programom deželnega sedeža Rai za FJK in številnimi drugimi ustanovami, da bi lahko tudi v prihodnje nagovorili čim širši krog občinstva. Oddaje in ustvarjalci so se s časom zamenjali, sporočilo pa ostaja enako, naša čezmejnost je bogastvo, ki ga negujemo vsak dan znova. Naš tokratni gost bi pripomnil, da ima težo, z nami bo Igor Malalan, dolgoletni soustvarjalec oddaje Športel.
Kaj našo deželo na sončni strani Alp najbolj odraža, ko je govora o gastronomiji? Slovenija je vir dobrot; zelenjava in sadje poganjata na domačem vrtu, živina se svobodno pase po kobariškem hribovju, od koder pogled seže vse do morja. Ustvarjalni svobodi je dala krila in po dveh desetletjih trdega dela lahko sedaj uživamo sadove, po katerih Ano Roš in Slovenijo pozna ves svet. Medtem ko so kulinarična potepanja zastala, vizionarji, zrejo v prihodnost. Med njimi je tudi Slovenec, Joško Sirk, ki živi tik ob slovensko-italijanski meji v Krminu in ki verjame v moč povezovanja in je že dolga leta prva zastavonoša slovenske kulinarične pripovedi. Recept se tudi tokrat zdi preprost, ljubezen, to je tisto, česar smo lačni in kar najbolj razveseljuje za praznike.
Kaj našo deželo na sončni strani Alp najbolj odraža, ko je govora o gastronomiji? Slovenija je vir dobrot; zelenjava in sadje poganjata na domačem vrtu, živina se svobodno pase po kobariškem hribovju, od koder pogled seže vse do morja. Ustvarjalni svobodi je dala krila in po dveh desetletjih trdega dela lahko sedaj uživamo sadove, po katerih Ano Roš in Slovenijo pozna ves svet. Medtem ko so kulinarična potepanja zastala, vizionarji, zrejo v prihodnost. Med njimi je tudi Slovenec, Joško Sirk, ki živi tik ob slovensko-italijanski meji v Krminu in ki verjame v moč povezovanja in je že dolga leta prva zastavonoša slovenske kulinarične pripovedi. Recept se tudi tokrat zdi preprost, ljubezen, to je tisto, česar smo lačni in kar najbolj razveseljuje za praznike.
Leto 2020 obeležimo tudi s Tržaškim mednarodnim Festivalom ESOF2020 (Euro Science Open Forum). Trst se ponaša z dolgo tradicijsko središče za raziskave, znanost in inovacije. Tržačanka, dr. Dunja Fabjan, je astrofizičarka in docentka na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, in nas popelje med zvezde in galaksije.
Leto 2020 obeležimo tudi s Tržaškim mednarodnim Festivalom ESOF2020 (Euro Science Open Forum). Trst se ponaša z dolgo tradicijsko središče za raziskave, znanost in inovacije. Tržačanka, dr. Dunja Fabjan, je astrofizičarka in docentka na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, in nas popelje med zvezde in galaksije.
Sprehodili se bomo po severnem obmejnem prostoru med Slovenijo in Italijo in tam spoznali kulturo in tradicije Rezije in Benečije preko glasbe in plesa. Gostji v studiu mlada članica folklorne skupine »Živa nit« Katja Canalaz in predstavnica Zveze slovenskih kulturnih društev Rezije, Luigia Negro.
Sprehodili se bomo po severnem obmejnem prostoru med Slovenijo in Italijo in tam spoznali kulturo in tradicije Rezije in Benečije preko glasbe in plesa. Gostji v studiu mlada članica folklorne skupine »Živa nit« Katja Canalaz in predstavnica Zveze slovenskih kulturnih društev Rezije, Luigia Negro.
Nova Gorica in Gorica sta edinstveni mesti z enim srcem. Po 16. letih je bilo to srce v času epidemije spet razpolovljeno. Trg Evrope-Transalpina je zopet razdelila ograja, ki je obenem ločila prijatelje, sorodnike in znance. Ljudje so ostali ločeni, vsak na svojem koncu. A to ni zaustavilo Goričanov s slovenske in italijanske strani, da bi ločitev lažje prenesli, so na mejno ograjo postavljali različne predmete in sporočila, čez mrežo so nazdravljali, se igrali, se srečevali, delili občutke in tesnobe. Ta razposajeni vrvež je navdihnil umetniški par, da sta na to temo pripravila dokumentarec Go-Vid, Quando riappare il confine - Ko vidiš spet mejo, ki je bil vključen v tekmovalni program letošnjega Festivala slovenskega filma v Ljubljani. V oddaji sta se nam pridružila avtorja dokumentarca doktorica Sara Terpin in režiser Carlo Ghio.
Nova Gorica in Gorica sta edinstveni mesti z enim srcem. Po 16. letih je bilo to srce v času epidemije spet razpolovljeno. Trg Evrope-Transalpina je zopet razdelila ograja, ki je obenem ločila prijatelje, sorodnike in znance. Ljudje so ostali ločeni, vsak na svojem koncu. A to ni zaustavilo Goričanov s slovenske in italijanske strani, da bi ločitev lažje prenesli, so na mejno ograjo postavljali različne predmete in sporočila, čez mrežo so nazdravljali, se igrali, se srečevali, delili občutke in tesnobe. Ta razposajeni vrvež je navdihnil umetniški par, da sta na to temo pripravila dokumentarec Go-Vid, Quando riappare il confine - Ko vidiš spet mejo, ki je bil vključen v tekmovalni program letošnjega Festivala slovenskega filma v Ljubljani. V oddaji sta se nam pridružila avtorja dokumentarca doktorica Sara Terpin in režiser Carlo Ghio.
V tokratni oddaji S-prehodi bomo z gostoma v studiu predstavili dileme in izzive šolanja na daljavo, ki je postalo nova stvarnost učencev, dijakov in učiteljev, nenazadnje tudi staršev. Kakšne so izkušnje šolanja na daljavo v Sloveniji, kako se z njim spoprijemajo v sosednji Italiji? Je lahko tak način šolanja nova prihodnost, komu ustreza in komu ne, kako bo to vplivalo na znanje šolajočih se generacij in kaj to pomeni za njihov razvoj na socialnem področju.
V tokratni oddaji S-prehodi bomo z gostoma v studiu predstavili dileme in izzive šolanja na daljavo, ki je postalo nova stvarnost učencev, dijakov in učiteljev, nenazadnje tudi staršev. Kakšne so izkušnje šolanja na daljavo v Sloveniji, kako se z njim spoprijemajo v sosednji Italiji? Je lahko tak način šolanja nova prihodnost, komu ustreza in komu ne, kako bo to vplivalo na znanje šolajočih se generacij in kaj to pomeni za njihov razvoj na socialnem področju.
Nasadi oljk v Slovenski Istri in manjši nasadi te kulture v Goriških Brdih in Vipavski dolini ter na Tržaškem so na enem najsevernejših območij, kjer oljke še uspevajo. V tokratni oddaji se bomo pogovarjali z dr. Mileno Bučar Miklavčič z Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper, ki skrbi za kakovost oljčnih olj slovenskih oljkarjev. Obiskali pa bomo tudi oljkarje v Dolini in Borštu ter v slovenski Istri ter se z njimi pogovarjali o izjemnih rezultatih na mednarodnih tekmovanjih in izzivih oljkarstva v prihodnosti. Oddaja je bila pripravljena v sklopu projekta Zelena kohezija, s finančno podporo Evropske unije.
Nasadi oljk v Slovenski Istri in manjši nasadi te kulture v Goriških Brdih in Vipavski dolini ter na Tržaškem so na enem najsevernejših območij, kjer oljke še uspevajo. V tokratni oddaji se bomo pogovarjali z dr. Mileno Bučar Miklavčič z Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper, ki skrbi za kakovost oljčnih olj slovenskih oljkarjev. Obiskali pa bomo tudi oljkarje v Dolini in Borštu ter v slovenski Istri ter se z njimi pogovarjali o izjemnih rezultatih na mednarodnih tekmovanjih in izzivih oljkarstva v prihodnosti. Oddaja je bila pripravljena v sklopu projekta Zelena kohezija, s finančno podporo Evropske unije.
Sprehajali se bomo s Patrizio Jurinčič Finžgar, mlado igralko iz Trsta, ki je svoje prve izkušnje s profesionalnim gledališčem pridobila že v času pred študijem, študij dramske igre je zaokrožila s študentsko Prešernovo nagrado. Je članica SNG Nova Gorica, ob 90-letnici Bozoviških junakov in 80-letnici Openskih junakov, ki bo prihodnje leto, pa je na odru tržaškega gledališča režirala predstavo BIDOVEC- TOMAŽIČ: TOVARIŠTVO.
Sprehajali se bomo s Patrizio Jurinčič Finžgar, mlado igralko iz Trsta, ki je svoje prve izkušnje s profesionalnim gledališčem pridobila že v času pred študijem, študij dramske igre je zaokrožila s študentsko Prešernovo nagrado. Je članica SNG Nova Gorica, ob 90-letnici Bozoviških junakov in 80-letnici Openskih junakov, ki bo prihodnje leto, pa je na odru tržaškega gledališča režirala predstavo BIDOVEC- TOMAŽIČ: TOVARIŠTVO.
Spomin, ki sledi poznanju naše zgodovine je pomemben akter pri gradnji samopodobe in podobe naše slovenskosti. Ravno zaradi tega je leto 2020 obeleženo s številnimi izdajami na to temo. Naša gosta bosta zgodovinar in predsednik odbora za proslavo Bazoviških junakov pri Narodni in Študijski knjižnici Milan Pahor s knjigo Tajna organizacija Borba 1927-1930 in avtor nove monografije o Narodnem domu, zgodovinar, znanstveni svetnik na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in izredni profesor na oddelku za zgodovino filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Borut Klabjan.
Spomin, ki sledi poznanju naše zgodovine je pomemben akter pri gradnji samopodobe in podobe naše slovenskosti. Ravno zaradi tega je leto 2020 obeleženo s številnimi izdajami na to temo. Naša gosta bosta zgodovinar in predsednik odbora za proslavo Bazoviških junakov pri Narodni in Študijski knjižnici Milan Pahor s knjigo Tajna organizacija Borba 1927-1930 in avtor nove monografije o Narodnem domu, zgodovinar, znanstveni svetnik na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in izredni profesor na oddelku za zgodovino filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Borut Klabjan.
Režiserka Katja Colja živi in ustvarja v Rimu. Doslej je napisala več scenarijev, za celovečerni film Igor in Rosa je na lanskem Festivalu slovenskega filma prejelo vesno za najboljši scenarij. Katja Colja je doma iz Repna, po študiju na filozofski fakulteti v Trstu se je zaposlila na italijanski javni radioteleviziji, najprej je delala v slovenskem programu, v Rim pa je sodelovala s priznanimi italijanskimi filmskimi ustvarjalci, kot so Nanni Moretti, brata Paolo in Vittorio Taviani ter Ettore Scola.
Režiserka Katja Colja živi in ustvarja v Rimu. Doslej je napisala več scenarijev, za celovečerni film Igor in Rosa je na lanskem Festivalu slovenskega filma prejelo vesno za najboljši scenarij. Katja Colja je doma iz Repna, po študiju na filozofski fakulteti v Trstu se je zaposlila na italijanski javni radioteleviziji, najprej je delala v slovenskem programu, v Rim pa je sodelovala s priznanimi italijanskimi filmskimi ustvarjalci, kot so Nanni Moretti, brata Paolo in Vittorio Taviani ter Ettore Scola.
Tokrat spustimo sidro sredi zaliva, kjer je prvič v zgodovini splavala po vodi ena najlepših in najrazkošnejših morskih preizkušenj. 52-to Barcolano je odpihnila močna burja, jadralci so si pomahali v slovo do prihodnjega leta. »Morje, naše življenje« pa ostaja naš slogan, tudi po zaslugi razstave, ki se je pod tem imenom iz Ljubljane preselila v Trst. Danes veslamo z etnologinjo in kulturno antropologinjo, Jasno Simoneta, in krmarjem, jadralcem ter olimpijcem Gašperjem Vinčecom.
Tokrat spustimo sidro sredi zaliva, kjer je prvič v zgodovini splavala po vodi ena najlepših in najrazkošnejših morskih preizkušenj. 52-to Barcolano je odpihnila močna burja, jadralci so si pomahali v slovo do prihodnjega leta. »Morje, naše življenje« pa ostaja naš slogan, tudi po zaslugi razstave, ki se je pod tem imenom iz Ljubljane preselila v Trst. Danes veslamo z etnologinjo in kulturno antropologinjo, Jasno Simoneta, in krmarjem, jadralcem ter olimpijcem Gašperjem Vinčecom.
Tržaški imitator, voditelj in novinar, Andro Merku' se je v teh dneh še trdneje zasidral v italijanski medijski svet. Z novo sezono je postal del jutranje ekipe radia Monte Carlo, ki ima sedež v Milanu. Prestolnica Lombardije je postala njegov drug dom, potem ko je pred desetimi leti začel sodelovati s satirično oddajo La zanzara na Radiu24. Zadnja v vrsti njegovih preobrazb – imitacija italijanskega premierja (Giuseppeja Conteja) pa ga je ponesla med zvezde, spoznala ga vsa Italija in Merku' je osvojil tudi televizijsko občinstvo, saj se je predstavil v priljubljeni oddaji Striscia la notizia. Andro Merku' se je z veseljem odzval povabilu svojih nekdanjih sodelavcev v Regionalnem centru Koper-Capodistria, kje je dolga leta soustvarjal radijske in televizijske vsebine.
Tržaški imitator, voditelj in novinar, Andro Merku' se je v teh dneh še trdneje zasidral v italijanski medijski svet. Z novo sezono je postal del jutranje ekipe radia Monte Carlo, ki ima sedež v Milanu. Prestolnica Lombardije je postala njegov drug dom, potem ko je pred desetimi leti začel sodelovati s satirično oddajo La zanzara na Radiu24. Zadnja v vrsti njegovih preobrazb – imitacija italijanskega premierja (Giuseppeja Conteja) pa ga je ponesla med zvezde, spoznala ga vsa Italija in Merku' je osvojil tudi televizijsko občinstvo, saj se je predstavil v priljubljeni oddaji Striscia la notizia. Andro Merku' se je z veseljem odzval povabilu svojih nekdanjih sodelavcev v Regionalnem centru Koper-Capodistria, kje je dolga leta soustvarjal radijske in televizijske vsebine.
V štirih letih, kolikor je dopisnik RTV Slovenija iz Italije, je doživel in poročal z najrazličnejših prizorišč izrednih razmer, sredi morja ob reševanju migrantov in zadnje mesece z masko, ko nas je iz Rima usmerjal skozi korona čas. »Karantena. Rim.« je naslov njegove prve avtorske knjige, kot prevajalec je v slovenski jezik pretočil že deset vznemirljivih zgodb. Mnogi pa se ga še dobro spomnimo z gledaliških in drugih odrov. V Sprehodih gostimo Janka Petrovca.
V štirih letih, kolikor je dopisnik RTV Slovenija iz Italije, je doživel in poročal z najrazličnejših prizorišč izrednih razmer, sredi morja ob reševanju migrantov in zadnje mesece z masko, ko nas je iz Rima usmerjal skozi korona čas. »Karantena. Rim.« je naslov njegove prve avtorske knjige, kot prevajalec je v slovenski jezik pretočil že deset vznemirljivih zgodb. Mnogi pa se ga še dobro spomnimo z gledaliških in drugih odrov. V Sprehodih gostimo Janka Petrovca.
Vabljeni k ogledu nove sezone oddaje Sprehodi, ki jo začenjamo s političnim vprašanjem, saj se po nedavnem referendumu, ki je potrdil ustavni zakon o znižanju števila članov italijanskega parlamenta, upravičeno sprašujemo o usodi slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. V razpravi je nov volilni zakon, pri katerem se še krešejo mnenja. O nadaljnjih možnostih se bomo pogovarjali s senatorko Tatjano Rojc, z nami pa bosta tudi deželni predsednik Slovenske skupnosti Peter Močnik in deželni tajnik Slovenske kulturno gospodarske zveze Livio Semolič.
Vabljeni k ogledu nove sezone oddaje Sprehodi, ki jo začenjamo s političnim vprašanjem, saj se po nedavnem referendumu, ki je potrdil ustavni zakon o znižanju števila članov italijanskega parlamenta, upravičeno sprašujemo o usodi slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. V razpravi je nov volilni zakon, pri katerem se še krešejo mnenja. O nadaljnjih možnostih se bomo pogovarjali s senatorko Tatjano Rojc, z nami pa bosta tudi deželni predsednik Slovenske skupnosti Peter Močnik in deželni tajnik Slovenske kulturno gospodarske zveze Livio Semolič.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Slovenska narodna skupnost v Italiji je vse bliže dogovoru glede vrnitve narodnega doma. Podpis pogodbe krovnima organizacijama Slovencev v Italiji prinaša lastništvo doma. 100 let za tem, ko je narodni dom gorel v zubljih fašističnega vzgiba, ima vrnitev Fabijanijeve stavbe, ki je od nekdaj simbol slovenstva sredi Trsta, velik pomen. Z nami bosta predsednica Slovenskega kulturno-gospodarske zveze, Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij, Walter Bandelj, ki bosta spregovorila o počastitvi obletnice 13. julija letos ter o prihodnjih skupnih načrtih.
Slovenska narodna skupnost v Italiji je vse bliže dogovoru glede vrnitve narodnega doma. Podpis pogodbe krovnima organizacijama Slovencev v Italiji prinaša lastništvo doma. 100 let za tem, ko je narodni dom gorel v zubljih fašističnega vzgiba, ima vrnitev Fabijanijeve stavbe, ki je od nekdaj simbol slovenstva sredi Trsta, velik pomen. Z nami bosta predsednica Slovenskega kulturno-gospodarske zveze, Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij, Walter Bandelj, ki bosta spregovorila o počastitvi obletnice 13. julija letos ter o prihodnjih skupnih načrtih.
V Sprehodih se tokrat prepuščamo sedmi umetnosti. Za nami je 21. izvedba Festivala slovenskega filma, ki se vsako leto odvija v Portorožu. Zmagala je čezmejna, obmejna, ali morda še bolje, brezmejna kinematografija. Na eni strani Benečija, na drugi Porabje. Naš gost pa je stari znanec portoroškega festivala, na letošnjem je prejel nagrado za posebne dosežke, za režijo in scenarij filma "Dober dan za delo", Martin Turk.
V Sprehodih se tokrat prepuščamo sedmi umetnosti. Za nami je 21. izvedba Festivala slovenskega filma, ki se vsako leto odvija v Portorožu. Zmagala je čezmejna, obmejna, ali morda še bolje, brezmejna kinematografija. Na eni strani Benečija, na drugi Porabje. Naš gost pa je stari znanec portoroškega festivala, na letošnjem je prejel nagrado za posebne dosežke, za režijo in scenarij filma "Dober dan za delo", Martin Turk.
V novi oddaji Sprehodi se bomo spomnili tragične ustrelitve bazoviških junakov, septembra letos mineva 90 let. Ferdo Bidovec, Franc Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so bili ustreljeni 6. septembra 1930 na bazoviški gmajni, pogovarjali smo se o pomenu spomina, s pomočjo zgodovinar in znanstvenega svetnika na Znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru, dr. Jožetom Pirjevcem pa smo dogodek umestili v širši družbeno-zgodovinski okvir.
V novi oddaji Sprehodi se bomo spomnili tragične ustrelitve bazoviških junakov, septembra letos mineva 90 let. Ferdo Bidovec, Franc Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so bili ustreljeni 6. septembra 1930 na bazoviški gmajni, pogovarjali smo se o pomenu spomina, s pomočjo zgodovinar in znanstvenega svetnika na Znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru, dr. Jožetom Pirjevcem pa smo dogodek umestili v širši družbeno-zgodovinski okvir.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Tokratna oddaja Sprehodi bo glasbeno obarvana, deležni boste pop-folk-rock koncerta. Elena Husu bo v studiu gostila zasedbo s kraškega roba nad Trstom. Grešni kozli se predstavljajo z novim CD-jem Fancli z dušo v pristnem domačem narečju. V oddaji Sprehodi boste lahko spoznali njihove pesmi in zanimive dogodivščine članov, ki nadaljujejo dediščino najboljših slovenskih glasbenikov.
Tokratna oddaja Sprehodi bo glasbeno obarvana, deležni boste pop-folk-rock koncerta. Elena Husu bo v studiu gostila zasedbo s kraškega roba nad Trstom. Grešni kozli se predstavljajo z novim CD-jem Fancli z dušo v pristnem domačem narečju. V oddaji Sprehodi boste lahko spoznali njihove pesmi in zanimive dogodivščine članov, ki nadaljujejo dediščino najboljših slovenskih glasbenikov.
Kmetijstvo je nedvomno ena od panog, ki na obeh straneh meje prinaša številne izzive, okoljski, ekološki vidik, iskanje skupnih rešitve in sinergij. Kakšni izzivi čakajo deželo Furlanijo Julijsko Krajino v prihodnje, kjer so v zadnjem času zabeležili največji upad kmetijskih podjetij, koliko možnosti je še za čezmejna povezovanja v prihodnje. Z nami bosta predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in predsednik agencije za razvoj Krasa Las Kras – Gal Carso David Pizziga.
Kmetijstvo je nedvomno ena od panog, ki na obeh straneh meje prinaša številne izzive, okoljski, ekološki vidik, iskanje skupnih rešitve in sinergij. Kakšni izzivi čakajo deželo Furlanijo Julijsko Krajino v prihodnje, kjer so v zadnjem času zabeležili največji upad kmetijskih podjetij, koliko možnosti je še za čezmejna povezovanja v prihodnje. Z nami bosta predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in predsednik agencije za razvoj Krasa Las Kras – Gal Carso David Pizziga.
Deželi na sončni strani Alp obiskovalci velikokrat zavidajo zelen okoliš ter neokrnjeno in čisto naravo, a žal podoba slovenskega okolja ni vedno le zelena in kristalno čista. Visoko ceno industrije z onesnaženim okoljem in obolenji velikokrat plačujejo bližnji prebivalci, tudi v srednji Soški dolini. Po dolgih letih škodljivih izpustov so se občani združili v shodu proti dodatnemu povečanju sosežiganja nevarnih odpadkov v anhovski cementarni. Njihovo borbo je strokovno podkrepilo več kot 600 podpisov. V tokratnih S-prehodih smo se o možnostih razpleta dolgoletne primorske sage pogovarjali z zdravnico, dr. Metodo Dodič Fikfak in Eriko Oblak, predstavnico društva EKO Krog.
Deželi na sončni strani Alp obiskovalci velikokrat zavidajo zelen okoliš ter neokrnjeno in čisto naravo, a žal podoba slovenskega okolja ni vedno le zelena in kristalno čista. Visoko ceno industrije z onesnaženim okoljem in obolenji velikokrat plačujejo bližnji prebivalci, tudi v srednji Soški dolini. Po dolgih letih škodljivih izpustov so se občani združili v shodu proti dodatnemu povečanju sosežiganja nevarnih odpadkov v anhovski cementarni. Njihovo borbo je strokovno podkrepilo več kot 600 podpisov. V tokratnih S-prehodih smo se o možnostih razpleta dolgoletne primorske sage pogovarjali z zdravnico, dr. Metodo Dodič Fikfak in Eriko Oblak, predstavnico društva EKO Krog.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Pred vrati je nova revija Primorska poje, po jubilejni, 50-ti izvedbi v minulem letu, si mnogi obetajo revijsko svežino. V oddaji Sprehodi boste lahko spoznali novo predsednico Zveze pevskih zborov Primorske, Janjo Konestabo, ki nas seznani z novostmi. Z nami pa bo tudi dolgoletni zborovodja Janko Ban, ki je zvesto beležil in spremljal to svojstveno pevsko karavano, ki še naprej doni onkraj vseh meja.
Pred vrati je nova revija Primorska poje, po jubilejni, 50-ti izvedbi v minulem letu, si mnogi obetajo revijsko svežino. V oddaji Sprehodi boste lahko spoznali novo predsednico Zveze pevskih zborov Primorske, Janjo Konestabo, ki nas seznani z novostmi. Z nami pa bo tudi dolgoletni zborovodja Janko Ban, ki je zvesto beležil in spremljal to svojstveno pevsko karavano, ki še naprej doni onkraj vseh meja.
Še vedno smo priča poskusom potvarjanja zgodovine, toliko bolj ob dnevih posvečenih spominu na dogodke iz preteklosti. To je bil »genocid« - tako se je v svojem govoru ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa odzvala predsednica italijanskega senata Maria Elisabetta Alberti Casellati. Da je šlo za »etnično čiščenje« smo lahko brali v pismu Sergia Mattarelle, italijanskega predsednika republike. Tolažilnih besed s slovenske strani je bilo za vzorec, pravijo Slovenci v Italiji, ki so se znašli pred žaljivimi plakati na kulturnih domovih. Ali si lahko dopuščamo svobodo različnih pogledov na iste zgodovinske dogodke, ali gre za potvarjanje zgodovine, se bomo v tokratni oddaji Sprehodi spraševali skupaj z zgodovinarjema, z nami bosta dr. Jože Pirjevec in dr. Egon Pelikan.
Še vedno smo priča poskusom potvarjanja zgodovine, toliko bolj ob dnevih posvečenih spominu na dogodke iz preteklosti. To je bil »genocid« - tako se je v svojem govoru ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa odzvala predsednica italijanskega senata Maria Elisabetta Alberti Casellati. Da je šlo za »etnično čiščenje« smo lahko brali v pismu Sergia Mattarelle, italijanskega predsednika republike. Tolažilnih besed s slovenske strani je bilo za vzorec, pravijo Slovenci v Italiji, ki so se znašli pred žaljivimi plakati na kulturnih domovih. Ali si lahko dopuščamo svobodo različnih pogledov na iste zgodovinske dogodke, ali gre za potvarjanje zgodovine, se bomo v tokratni oddaji Sprehodi spraševali skupaj z zgodovinarjema, z nami bosta dr. Jože Pirjevec in dr. Egon Pelikan.
Oddaja Sprehodi nas tokrat vodi v svet gledališče umetnosti. Matija Rupel se je po zaključeni Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pridružil ansamblu Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici, kjer blesti iz sezone v sezono, iz vloge v vlogo. Medtem ko nas v predstavi Tutošomato nasmeji z narečno žlahtnostjo jezika, nas v drugih uprizoritvah zna umestiti v povsem drugačen svet, njegovo resnobnost, težavnost in tenkočutnost nam mladi igralec, doma v Repnu na Tržaškem, na odre prinaša v obliki natančno iztisnjenega čarobnega napoja.
Oddaja Sprehodi nas tokrat vodi v svet gledališče umetnosti. Matija Rupel se je po zaključeni Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pridružil ansamblu Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici, kjer blesti iz sezone v sezono, iz vloge v vlogo. Medtem ko nas v predstavi Tutošomato nasmeji z narečno žlahtnostjo jezika, nas v drugih uprizoritvah zna umestiti v povsem drugačen svet, njegovo resnobnost, težavnost in tenkočutnost nam mladi igralec, doma v Repnu na Tržaškem, na odre prinaša v obliki natančno iztisnjenega čarobnega napoja.
Vabljeni k ogledu nove oddaje Sprehodi, v kateri pogledamo v drobovje železarne v Trstu. Postopno zapiranje koksarne in plavža vnaša nekaj upanja in optimizma, tudi med Slovence v sosednjem Škednju. V oddaji se z gosti sprašujemo, ali gre za pirovo zmago, kaj sledi? z nami bo okoljevarstveni aktivist Franci Malečkar iz Društva Alpe Adria Green, ki nam postreže s konkretnimi podatki o onesnaženosti celotnega območja. Industrijski obrat pa je za mnoge družine tudi vir dogodka, zato se nam bo pridružil tudi predstavnik sindikalne organizacije CGIL, Renato Kneipp.
Vabljeni k ogledu nove oddaje Sprehodi, v kateri pogledamo v drobovje železarne v Trstu. Postopno zapiranje koksarne in plavža vnaša nekaj upanja in optimizma, tudi med Slovence v sosednjem Škednju. V oddaji se z gosti sprašujemo, ali gre za pirovo zmago, kaj sledi? z nami bo okoljevarstveni aktivist Franci Malečkar iz Društva Alpe Adria Green, ki nam postreže s konkretnimi podatki o onesnaženosti celotnega območja. Industrijski obrat pa je za mnoge družine tudi vir dogodka, zato se nam bo pridružil tudi predstavnik sindikalne organizacije CGIL, Renato Kneipp.
V oddaji bomo stopali po poteh evropske zgodovine zadnjih 47 let, torej odkar se je naš današnji gost Bojan Brezigar odločil za novinarski poklic. Od leta 1973 do leta 2007 je bil zaposlen pri Primorskem dnevniku v Trstu, od leta 1992 pa je bil tudi njegov odgovorni urednik. Ukvarjal se je z italijansko in mednarodno politiko, po osamosvojitvi Slovenije pa tudi s slovensko. Predstavlja se nam z zbirko kolumn objavljenih v mariborskem dnevniku Večer, z naslovom Pogled izza meje.
V oddaji bomo stopali po poteh evropske zgodovine zadnjih 47 let, torej odkar se je naš današnji gost Bojan Brezigar odločil za novinarski poklic. Od leta 1973 do leta 2007 je bil zaposlen pri Primorskem dnevniku v Trstu, od leta 1992 pa je bil tudi njegov odgovorni urednik. Ukvarjal se je z italijansko in mednarodno politiko, po osamosvojitvi Slovenije pa tudi s slovensko. Predstavlja se nam z zbirko kolumn objavljenih v mariborskem dnevniku Večer, z naslovom Pogled izza meje.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
V tokratni oddaji se bomo sprehodili čez pomembne teme, s katerimi se bomo Slovenci v Italiji soočali v tem novem letu. Mairim Cheber bo v studiu gostila predsednico Slovenske kulturno gospodarske zveze - Ksenijo Dobrila in predsednika Sveta slovenskih organizacij - Walterja Bandlja.
V tokratni oddaji se bomo sprehodili čez pomembne teme, s katerimi se bomo Slovenci v Italiji soočali v tem novem letu. Mairim Cheber bo v studiu gostila predsednico Slovenske kulturno gospodarske zveze - Ksenijo Dobrila in predsednika Sveta slovenskih organizacij - Walterja Bandlja.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
V 30 minutah smo se sprehodili čez mejo, k slovenskim rojakom v Italijo. Čas je za obračun koledarskega leta, Mirjam Muženič ga je opravila z odličnima poznavalcema minulega dogajanja, senatorko v italijanskem parlamentu gospo Tatjano Rojc in še do pred kratkim odgovornim urednikom Primorskega dnevnika v Trstu Aleksandrom Korenom.
V 30 minutah smo se sprehodili čez mejo, k slovenskim rojakom v Italijo. Čas je za obračun koledarskega leta, Mirjam Muženič ga je opravila z odličnima poznavalcema minulega dogajanja, senatorko v italijanskem parlamentu gospo Tatjano Rojc in še do pred kratkim odgovornim urednikom Primorskega dnevnika v Trstu Aleksandrom Korenom.
Pojav čezmejnega onesnaževanja okolja sproža v krajih ob slovensko-italijanski meji različne odzive. Kakšen zrak torej vdihujemo, o tem se bomo v oddaji pogovarjali z ravnateljem Državnega izobraževalnega zavoda Jožef Stefan v Trstu Primožem Stranijem in mikrobiologom in ekologom ter predstavnikom mednarodnega okoljskega centra Alpe Adria Green, dr. Gorazdom Pretnarjem.
Pojav čezmejnega onesnaževanja okolja sproža v krajih ob slovensko-italijanski meji različne odzive. Kakšen zrak torej vdihujemo, o tem se bomo v oddaji pogovarjali z ravnateljem Državnega izobraževalnega zavoda Jožef Stefan v Trstu Primožem Stranijem in mikrobiologom in ekologom ter predstavnikom mednarodnega okoljskega centra Alpe Adria Green, dr. Gorazdom Pretnarjem.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Znanstvene raziskave s področja slovenskega izseljenstva in zamejstva so izjemnega pomena za ovrednotenje njihovega položaja in za krepitev zavesti o pomembnosti ohranjanja slovenske identitete, tako v domovini kot tudi zunaj njenih meja.V oddaji gostimo Janiko Škerl, prejemnico posebne nagrade letošnjega natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, pridružil pa se nam je tudi dr. Zvone Žigon, vodja sektorja za Slovence v zamejstvu in po svetu na uradu vlade Republike Slovenije, ki omenjeni natečaj tudi razpisuje.
Znanstvene raziskave s področja slovenskega izseljenstva in zamejstva so izjemnega pomena za ovrednotenje njihovega položaja in za krepitev zavesti o pomembnosti ohranjanja slovenske identitete, tako v domovini kot tudi zunaj njenih meja.V oddaji gostimo Janiko Škerl, prejemnico posebne nagrade letošnjega natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, pridružil pa se nam je tudi dr. Zvone Žigon, vodja sektorja za Slovence v zamejstvu in po svetu na uradu vlade Republike Slovenije, ki omenjeni natečaj tudi razpisuje.
Dnevi evropske kulturne dediščine je projekt, ki se odvija po celi Evropi v državah, ki so podpisnice evropske kulturne konvencije. Vsako leto se odvije več kot 70.000 dogodkov, torej prav toliko zgodb različnih narodov in posameznikov. Teden kulturne dediščine je slovenski nacionalni projekt. Dogodki se odvijajo tudi na obeh straneh nekdanje meje. Za širjenje kulture in vedenja o kulturni dediščini skrbita tudi gosta v oddaji Nataša Gorenc iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Boris Pangerc, pesnik in pisatelj. Z njima se je pogovarjala Elena Husu.
Dnevi evropske kulturne dediščine je projekt, ki se odvija po celi Evropi v državah, ki so podpisnice evropske kulturne konvencije. Vsako leto se odvije več kot 70.000 dogodkov, torej prav toliko zgodb različnih narodov in posameznikov. Teden kulturne dediščine je slovenski nacionalni projekt. Dogodki se odvijajo tudi na obeh straneh nekdanje meje. Za širjenje kulture in vedenja o kulturni dediščini skrbita tudi gosta v oddaji Nataša Gorenc iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Boris Pangerc, pesnik in pisatelj. Z njima se je pogovarjala Elena Husu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Slovenski in italijanski prostor sta (s PREHODI ali brez njih) vedno bolj povezana. Ključni jesenski preizkus na športnem poligonu je za nami, zmaga na letošnji Barcolani se je zasidrala na slovenski strani tržaškega zaliva. Skupaj z gosti se bomo dotaknili nepopisne sreče, ki nam jo je prikrmarila čezmejna, mednarodna zasedba na jadrnici Way of life.
Slovenski in italijanski prostor sta (s PREHODI ali brez njih) vedno bolj povezana. Ključni jesenski preizkus na športnem poligonu je za nami, zmaga na letošnji Barcolani se je zasidrala na slovenski strani tržaškega zaliva. Skupaj z gosti se bomo dotaknili nepopisne sreče, ki nam jo je prikrmarila čezmejna, mednarodna zasedba na jadrnici Way of life.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Slovensko stalno gledališče v Trstu nadaljuje uspešno sezono. Nazadnje s prodorno zastavljeno predstavo Ivana Cankarja, Kralj na Betajnovi. Obiskovalce navdušuje tudi zanimiv in pester program za mlade in manj mlade. O izzivih in načrtih gledališča se bomo v oddaji S-prehodi pogovarjali z umetniškim koordinatorjem Slovenskega stalnega gledališča, Danijelom Malalanom. Vabljeni k ogledu !
Slovensko stalno gledališče v Trstu nadaljuje uspešno sezono. Nazadnje s prodorno zastavljeno predstavo Ivana Cankarja, Kralj na Betajnovi. Obiskovalce navdušuje tudi zanimiv in pester program za mlade in manj mlade. O izzivih in načrtih gledališča se bomo v oddaji S-prehodi pogovarjali z umetniškim koordinatorjem Slovenskega stalnega gledališča, Danijelom Malalanom. Vabljeni k ogledu !
V tokratni oddaji Sprehodi več o novem raziskovalnem projektu s področja narodnostnega vprašanja, ki ga vodi dr. Vesna Mikolič z Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru. Šestletni raziskovalni program o slovenstvu v tretjem tisočletju poteka v sodelovanju z inštitutom SLORI iz Trsta. V imenu Slovenskega raziskovalnega inštituta se nam je pridružil direktor dr. Devan Jagodic.
V tokratni oddaji Sprehodi več o novem raziskovalnem projektu s področja narodnostnega vprašanja, ki ga vodi dr. Vesna Mikolič z Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru. Šestletni raziskovalni program o slovenstvu v tretjem tisočletju poteka v sodelovanju z inštitutom SLORI iz Trsta. V imenu Slovenskega raziskovalnega inštituta se nam je pridružil direktor dr. Devan Jagodic.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
V Koper, Umag in Trst je znova vstopil duh Fulvia Tomizze, književnika in velikana italijanskega in istrskega okolja. V spomin nanj se letos odvija jubilejni, 20-ti Forum Tomizza, ki gosti pogumne posameznike, literate, mislece, znanstvenike, novinarje in druge ustvarjalce, ki si upajo pogledati v oči družbeni stvarnosti. Mednarodni simpozij se sprašuje o pogumu: si novinar (še) upa zapisati resnico, se umetnik lahko izpostavi in reče »ne« izkoriščanju, kaj pa delavec, migrant? O spodbujanju in uresničevanju družbenega in kulturnega dialoga klepetamo z Ireno Urbič, skrbnico Foruma Tomizza v Kopru in prevajalcem ter pesnikom Gašperjem Malejem.
V Koper, Umag in Trst je znova vstopil duh Fulvia Tomizze, književnika in velikana italijanskega in istrskega okolja. V spomin nanj se letos odvija jubilejni, 20-ti Forum Tomizza, ki gosti pogumne posameznike, literate, mislece, znanstvenike, novinarje in druge ustvarjalce, ki si upajo pogledati v oči družbeni stvarnosti. Mednarodni simpozij se sprašuje o pogumu: si novinar (še) upa zapisati resnico, se umetnik lahko izpostavi in reče »ne« izkoriščanju, kaj pa delavec, migrant? O spodbujanju in uresničevanju družbenega in kulturnega dialoga klepetamo z Ireno Urbič, skrbnico Foruma Tomizza v Kopru in prevajalcem ter pesnikom Gašperjem Malejem.
Naš gost je nadvse iskriv sogovornik, ki se najbolj doma počuti v pisani paleti odtenkov junakov, ki nam jih razkriva na odrskih deskah. Poznamo ga kot hudomušnega receptorja iz Studia City, kot telesno ekspresivnega igralca, človeka, ki se gledališču predaja polnokrvno. Luka Cimprič se je uril predvsem v tržaškem gledališču, trenutno se je udomačil v Gledališču Koper, sicer pa je prve korake delal v Šentjakobskem gledališču, najstarejšem ljubiteljskem gledališču z neprekinjeno tradicijo pri nas, ki se približuje prvi stoletnici delovanja.
Naš gost je nadvse iskriv sogovornik, ki se najbolj doma počuti v pisani paleti odtenkov junakov, ki nam jih razkriva na odrskih deskah. Poznamo ga kot hudomušnega receptorja iz Studia City, kot telesno ekspresivnega igralca, človeka, ki se gledališču predaja polnokrvno. Luka Cimprič se je uril predvsem v tržaškem gledališču, trenutno se je udomačil v Gledališču Koper, sicer pa je prve korake delal v Šentjakobskem gledališču, najstarejšem ljubiteljskem gledališču z neprekinjeno tradicijo pri nas, ki se približuje prvi stoletnici delovanja.
V sodelovanju z RTV Slovenija je nedavno nastal dokumentarni film, ki govori o pianistki Karmeli Kosovel. Režiral ga je Marko Sosič, ki se med nas znova vrača tudi kot pisatelj. Njegova knjiga "Kruh, prah" je med bralci požela veliko zanimanja. Sosič bo naš gost v tokratni oddaji Sprehodi, na naše sporede pa prihaja tudi njegov drugi dokumentarni film "V tišini letnih časov" o ilustratorki Luisi Tomasetig (Tomazetič).
V sodelovanju z RTV Slovenija je nedavno nastal dokumentarni film, ki govori o pianistki Karmeli Kosovel. Režiral ga je Marko Sosič, ki se med nas znova vrača tudi kot pisatelj. Njegova knjiga "Kruh, prah" je med bralci požela veliko zanimanja. Sosič bo naš gost v tokratni oddaji Sprehodi, na naše sporede pa prihaja tudi njegov drugi dokumentarni film "V tišini letnih časov" o ilustratorki Luisi Tomasetig (Tomazetič).
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
V tokratni oddaji Sprehodi več o novem raziskovalnem projektu s področja narodnostnega vprašanja, ki ga vodi dr. Vesna Mikolič z Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru. Šestletni raziskovalni program o slovenstvu v tretjem tisočletju poteka v sodelovanju z inštitutom SLORI iz Trsta. V imenu Slovenskega raziskovalnega inštituta se nam je pridružil direktor dr. Devan Jagodic.
V tokratni oddaji Sprehodi več o novem raziskovalnem projektu s področja narodnostnega vprašanja, ki ga vodi dr. Vesna Mikolič z Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru. Šestletni raziskovalni program o slovenstvu v tretjem tisočletju poteka v sodelovanju z inštitutom SLORI iz Trsta. V imenu Slovenskega raziskovalnega inštituta se nam je pridružil direktor dr. Devan Jagodic.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
V S-prehodih spoznate Ksenijo Dobrila, novoizvoljeno predsednico Slovenske kulturno gospodarske zveze, ene od krovnih organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji. V prihodnjih treh letih bo posebno skrb namenila jezikovni kulturi, sociali, športu in odnosom s Slovenijo. Ob tem pa nas bo zanimalo tudi dogajanje v ostalih organizacijah, ki pomembno oblikujejo življenje vseh Slovencev v Italiji. Besedo damo tudi njim, zaupali so nam svoje potrebe in želje.
V S-prehodih spoznate Ksenijo Dobrila, novoizvoljeno predsednico Slovenske kulturno gospodarske zveze, ene od krovnih organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji. V prihodnjih treh letih bo posebno skrb namenila jezikovni kulturi, sociali, športu in odnosom s Slovenijo. Ob tem pa nas bo zanimalo tudi dogajanje v ostalih organizacijah, ki pomembno oblikujejo življenje vseh Slovencev v Italiji. Besedo damo tudi njim, zaupali so nam svoje potrebe in želje.
Jasna Tuta je zrasla ob morju in z morjem, pogled na domači Sesljan je eden najlepših, pravi. Kljub temu jo je ljubezen do jadranja ponesla v svet, tržaški zaliv je zamenjala za prostrana morja in oceane. Svoja doživetja popisuje redno, nazadnje pa smo skupaj z njo prelistali knjigo »Vse barve Polinezije«.
Jasna Tuta je zrasla ob morju in z morjem, pogled na domači Sesljan je eden najlepših, pravi. Kljub temu jo je ljubezen do jadranja ponesla v svet, tržaški zaliv je zamenjala za prostrana morja in oceane. Svoja doživetja popisuje redno, nazadnje pa smo skupaj z njo prelistali knjigo »Vse barve Polinezije«.
Pomorski obraz Slovenije ima dolgo zgodovino, sploh za Primorce in Slovence ima morje od nekdaj središčno vlogo. Morje ima središčno vlogo za številne Slovence. Obmorski kraji se lahko v pretekla stoletja ozirajo s ponosom na bogato ribiško in pomorsko dediščino. Muzej v Križu ohranja spomin na življenje Slovencev v tržaškem zalivu, ki je bilo tesno povezano z ribištvom. Spomenik zgodovini sta v Križu pri Trstu vzpostavila predsednik društva Franco Košuta in Bruno Volpi Lisjak. Morje pa je za svoje poslanstvo vzel tudi direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran, Franco Juri, ki skupaj z ekipo vse bolj aktivno obuja snovno dediščino.
Pomorski obraz Slovenije ima dolgo zgodovino, sploh za Primorce in Slovence ima morje od nekdaj središčno vlogo. Morje ima središčno vlogo za številne Slovence. Obmorski kraji se lahko v pretekla stoletja ozirajo s ponosom na bogato ribiško in pomorsko dediščino. Muzej v Križu ohranja spomin na življenje Slovencev v tržaškem zalivu, ki je bilo tesno povezano z ribištvom. Spomenik zgodovini sta v Križu pri Trstu vzpostavila predsednik društva Franco Košuta in Bruno Volpi Lisjak. Morje pa je za svoje poslanstvo vzel tudi direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran, Franco Juri, ki skupaj z ekipo vse bolj aktivno obuja snovno dediščino.
O pravicah, enakopravnosti in predvsem delovanju nežnejšega spola v politiki bo govora tudi v tokratni oddaji. Število županj, evropskih poslank in poslank je še vedno skromno, svoje poglede in izkušnje pa bosta z nami delili županja občine Zgonik Monica Hrovatin in nekdanja evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš. Slednja je v politiki aktivna že od študentskih let.
O pravicah, enakopravnosti in predvsem delovanju nežnejšega spola v politiki bo govora tudi v tokratni oddaji. Število županj, evropskih poslank in poslank je še vedno skromno, svoje poglede in izkušnje pa bosta z nami delili županja občine Zgonik Monica Hrovatin in nekdanja evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš. Slednja je v politiki aktivna že od študentskih let.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Med najbolj zahtevnimi umetnostmi, ko se telo prepleta z glasbo in okoli sebe zariše nevidne, a markantne like, je ples. Lahko je klasični balet, folklorni, moderni in še bi lahko naštevali. V oddaji bomo o sodobnem plesu spregovorili z gostjama, prepoznavnima na domačih in mednarodnih odrih, podpredsednico Mednarodne plesne zveze Fiono Johnson Kocjančič in plesalko ter koreografinjo Sofio Kafol. Vabljeni k ogledu!
Med najbolj zahtevnimi umetnostmi, ko se telo prepleta z glasbo in okoli sebe zariše nevidne, a markantne like, je ples. Lahko je klasični balet, folklorni, moderni in še bi lahko naštevali. V oddaji bomo o sodobnem plesu spregovorili z gostjama, prepoznavnima na domačih in mednarodnih odrih, podpredsednico Mednarodne plesne zveze Fiono Johnson Kocjančič in plesalko ter koreografinjo Sofio Kafol. Vabljeni k ogledu!
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Slovensko stalno gledališče v Trstu nadaljuje uspešno sezono. Nazadnje s prodorno zastavljeno predstavo Ivana Cankarja, Kralj na Betajnovi. Obiskovalce navdušuje tudi zanimiv in pester program za mlade in manj mlade. O izzivih in načrtih gledališča se bomo v oddaji S-prehodi pogovarjali z umetniškim koordinatorjem Slovenskega stalnega gledališča, Danijelom Malalanom. Vabljeni k ogledu !
Slovensko stalno gledališče v Trstu nadaljuje uspešno sezono. Nazadnje s prodorno zastavljeno predstavo Ivana Cankarja, Kralj na Betajnovi. Obiskovalce navdušuje tudi zanimiv in pester program za mlade in manj mlade. O izzivih in načrtih gledališča se bomo v oddaji S-prehodi pogovarjali z umetniškim koordinatorjem Slovenskega stalnega gledališča, Danijelom Malalanom. Vabljeni k ogledu !
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Kako so nekoč praznovali Božič, kakšno hrano so pripravljali in kakšne navade so imeli v Istri in na Krasu. O tem bomo govorili v tokratni oddaji S-prehodi, v kateri bomo gostili etnologinjo dr. Rožano Koštial in Vesno Guštin. V oddaji tudi o zanimivi zgodbi škedenjskih žena- krušaric. Bodite torej z nami.
Kako so nekoč praznovali Božič, kakšno hrano so pripravljali in kakšne navade so imeli v Istri in na Krasu. O tem bomo govorili v tokratni oddaji S-prehodi, v kateri bomo gostili etnologinjo dr. Rožano Koštial in Vesno Guštin. V oddaji tudi o zanimivi zgodbi škedenjskih žena- krušaric. Bodite torej z nami.
Pomagati sočloveku, ko je v stiski. Biti aktiven prostovoljec in imeti posluh za bližnjega. O tem bo tekla beseda v jutrišnjih Sprehodih. Videli bomo nekatere primere dobre prakse, naša gosta pa bosta Irena Dolinšek, predsednica komisije za mlade in krvodajalstvo Rdečega križa Slovenije in Dorijan Maršič, nekdanji guverner Zveze Lions klubov Slovenije. Vabljeni k ogledu!
Pomagati sočloveku, ko je v stiski. Biti aktiven prostovoljec in imeti posluh za bližnjega. O tem bo tekla beseda v jutrišnjih Sprehodih. Videli bomo nekatere primere dobre prakse, naša gosta pa bosta Irena Dolinšek, predsednica komisije za mlade in krvodajalstvo Rdečega križa Slovenije in Dorijan Maršič, nekdanji guverner Zveze Lions klubov Slovenije. Vabljeni k ogledu!
Oddajo bomo tokrat namenili zborovskemu petju in ljubezni do zborovske glasbe. V predprazničnem času se koncerti kar vrstijo. V zakulisje tega zanimivega sveta nas bosta popeljala Janko Ban, zborovodja Mešanega pevskega zbora Sv. Jernej z Opčin in Alfred Makor, predsednik Mešanega pevskega zbora Obalca iz Kopra. Bodite z nami.
Oddajo bomo tokrat namenili zborovskemu petju in ljubezni do zborovske glasbe. V predprazničnem času se koncerti kar vrstijo. V zakulisje tega zanimivega sveta nas bosta popeljala Janko Ban, zborovodja Mešanega pevskega zbora Sv. Jernej z Opčin in Alfred Makor, predsednik Mešanega pevskega zbora Obalca iz Kopra. Bodite z nami.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Se znamo pogovarjati? Ali odrasli in mladi vedo kje je meja med strpno in nestrpno komunikacijo? Kakšen odnos imamo do oseb s posebnimi potrebami? Tudi o tem se bomo pogovarjali v oddaji S-prehodi. Z nami bosta Patricija Lovišček iz Mladinskega Epicentra Piran in Berti Bruss, novinar iz Trsta. Bodite z nami.
Se znamo pogovarjati? Ali odrasli in mladi vedo kje je meja med strpno in nestrpno komunikacijo? Kakšen odnos imamo do oseb s posebnimi potrebami? Tudi o tem se bomo pogovarjali v oddaji S-prehodi. Z nami bosta Patricija Lovišček iz Mladinskega Epicentra Piran in Berti Bruss, novinar iz Trsta. Bodite z nami.
Tokratno oddajo namenjamo petim ženskam, ki so v preteklem stoletju odigrale pionirsko vlogo. Njihove življenjske zgodbe nam predstavlja najnovejši dokumentarni film tržaške režiserke Sabrine Morena z naslovom »Vprašanje identitete«. Film ponazarja žensko plat našega večkulturnega prostora - med drugim spoznamo prvo poročevalko iz bojišč Soške fronte in urednico prvega slovenskega ženskega časopisa. Igrano dokumentarno delo bosta predstavili avtorica Sabrina Moreno in knjižničarka Narodne in študijske knjižnice v Trstu Ksenja Majovski.
Tokratno oddajo namenjamo petim ženskam, ki so v preteklem stoletju odigrale pionirsko vlogo. Njihove življenjske zgodbe nam predstavlja najnovejši dokumentarni film tržaške režiserke Sabrine Morena z naslovom »Vprašanje identitete«. Film ponazarja žensko plat našega večkulturnega prostora - med drugim spoznamo prvo poročevalko iz bojišč Soške fronte in urednico prvega slovenskega ženskega časopisa. Igrano dokumentarno delo bosta predstavili avtorica Sabrina Moreno in knjižničarka Narodne in študijske knjižnice v Trstu Ksenja Majovski.
Kako nastane dobro vino? Kako ga pridelujejo v obmejnem prostoru in s kakšnimi tehnologijami. Velja slediti inovativnim pristopom ali tradiciji? O tem v oddaji Sprehodi. Z nami bosta Ingrid Mahnič, predsednica Društva vinogradnikov in vinarjev slovenske Istre ter Aleksij Štoka, predsednik Društva Prosekar. Bodite torej z nami.
Kako nastane dobro vino? Kako ga pridelujejo v obmejnem prostoru in s kakšnimi tehnologijami. Velja slediti inovativnim pristopom ali tradiciji? O tem v oddaji Sprehodi. Z nami bosta Ingrid Mahnič, predsednica Društva vinogradnikov in vinarjev slovenske Istre ter Aleksij Štoka, predsednik Društva Prosekar. Bodite torej z nami.
Kako aktivni so mladi v obmejnem prostoru? V katere organizacije in društva se povezujejo, pa tudi kako inovativni so pri izbiri tematik, ki ostrijo njihovo kritično razmišljanje. O tem v oddaji S-prehodi, v kateri bomo tokrat gostili Nežo Kravos iz tržaškega kluba Mladih v odkrivanju novih poti in Boruta Jermana iz koprskega kulturno izobraževalnega društva Pina.
Kako aktivni so mladi v obmejnem prostoru? V katere organizacije in društva se povezujejo, pa tudi kako inovativni so pri izbiri tematik, ki ostrijo njihovo kritično razmišljanje. O tem v oddaji S-prehodi, v kateri bomo tokrat gostili Nežo Kravos iz tržaškega kluba Mladih v odkrivanju novih poti in Boruta Jermana iz koprskega kulturno izobraževalnega društva Pina.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Trst ta teden ponovno živi kot prava prestolnica kave. V mestu se v okviru festivala vrstijo dogodki namenjeni širši javnosti, mednarodni sejem pa je namenjen predvsem proizvajalcem in trgovcem aromatičnega napitka. Drobna črna zrna že stoletja vrtijo pomembna gospodarska kolesja pristaniškega mesta. Priljubljen napitek pa veliko pove tudi o naših kulturnih navadah, zgodovini in družbenih spremembah. O vsem tem se bomo v studiu pogovarjali s predsednikom Tržaškega združenja proizvajalcev in trgovcev s kavo Fabrizijem Polojazom. Vabljeni na kavo z oddajo S-prehodi.
Trst ta teden ponovno živi kot prava prestolnica kave. V mestu se v okviru festivala vrstijo dogodki namenjeni širši javnosti, mednarodni sejem pa je namenjen predvsem proizvajalcem in trgovcem aromatičnega napitka. Drobna črna zrna že stoletja vrtijo pomembna gospodarska kolesja pristaniškega mesta. Priljubljen napitek pa veliko pove tudi o naših kulturnih navadah, zgodovini in družbenih spremembah. O vsem tem se bomo v studiu pogovarjali s predsednikom Tržaškega združenja proizvajalcev in trgovcev s kavo Fabrizijem Polojazom. Vabljeni na kavo z oddajo S-prehodi.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Ob mednarodnem dnevu žena vam v ogled ponovno ponujamo preplet štirih izjemnih življenjskih zgodb, ki jih v tesnem stiku z rodno zemljo, pišejo mlade Slovenke v Italiji. Na samostojno podjetniško pot so se podale, da bi ostale v domačem kraju in ohranile skrb za naravo. Sara Devetak na goriškem Krasu prideluje dobrote za Hišo okusov, Sidonja Radetič v Medjevasi s kmečkim turizmom nadaljuje družinsko tradicijo, Martina Malalan s svojimi kraškimi zelišči in dišavnicami razvija fitoterapijo, Alessia Berra pa v osamljenih vrhovih Benečije prideluje kozji sir, ki ga cenijo po vsej Furlaniji. Zgodbe o uspehu, ki so vsem lahko v zgled.
Ob mednarodnem dnevu žena vam v ogled ponovno ponujamo preplet štirih izjemnih življenjskih zgodb, ki jih v tesnem stiku z rodno zemljo, pišejo mlade Slovenke v Italiji. Na samostojno podjetniško pot so se podale, da bi ostale v domačem kraju in ohranile skrb za naravo. Sara Devetak na goriškem Krasu prideluje dobrote za Hišo okusov, Sidonja Radetič v Medjevasi s kmečkim turizmom nadaljuje družinsko tradicijo, Martina Malalan s svojimi kraškimi zelišči in dišavnicami razvija fitoterapijo, Alessia Berra pa v osamljenih vrhovih Benečije prideluje kozji sir, ki ga cenijo po vsej Furlaniji. Zgodbe o uspehu, ki so vsem lahko v zgled.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
V sodobni družbi je mobilnost ena od ključnih sestavin svobode. Je pomemben del vsakdanjega življenja in pravzaprav tudi osnova za kakovosten razvoj trga in posledično držav. Mednarodni prostor je že dolgo nazaj postal manjši, lažje dostopen in v njem se mladi počutijo kot doma. Ljudje potujemo in se selimo, v tujini preživimo krajša in daljša obdobja. Vsak ima za to svoj razlog. Nekaj jih bomo odkrivali v današnji oddaji s pomočjo gostov, Aleša Ovna in Martine Mezgec.
V sodobni družbi je mobilnost ena od ključnih sestavin svobode. Je pomemben del vsakdanjega življenja in pravzaprav tudi osnova za kakovosten razvoj trga in posledično držav. Mednarodni prostor je že dolgo nazaj postal manjši, lažje dostopen in v njem se mladi počutijo kot doma. Ljudje potujemo in se selimo, v tujini preživimo krajša in daljša obdobja. Vsak ima za to svoj razlog. Nekaj jih bomo odkrivali v današnji oddaji s pomočjo gostov, Aleša Ovna in Martine Mezgec.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Da je gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Italijo je vse tesnejše, dokazujejo tudi številke: blagovna menjava med državama je presegla 7,5 milijard evrov. Naraščajo tako italijanska vlaganja v Slovenijo kot tudi slovenski izvoz v Italijo. Vse več slovenskih podjetij ima svoje predstavništvo tudi pri zahodnih sosedih, za vstop na italijanski trg, pa se odločajo tudi manjša podjetja. Bili smo na srečanju slovenskih proizvajalcev prehrambnih izdelkov z italijanskimi agenti v Milanu, ki sta ga priredila Gospodarski konzulat RS in novi Slovenski poslovni klub v Milanu ter preverili, kolikšno je zanimanje za slovenske proizvode. O priložnostih, prednostih in zankah, ki spremljajo vse bolj pomembne gospodarske stike med državama, bomo v studiu govorili z direktorjem Deželnega gospodarskega združenja v Trstu, Andrejem Šikom, in podjetnikom Mitjem Petelinom, ki ima podjetji na obeh straneh nekdanje meje.
Da je gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Italijo je vse tesnejše, dokazujejo tudi številke: blagovna menjava med državama je presegla 7,5 milijard evrov. Naraščajo tako italijanska vlaganja v Slovenijo kot tudi slovenski izvoz v Italijo. Vse več slovenskih podjetij ima svoje predstavništvo tudi pri zahodnih sosedih, za vstop na italijanski trg, pa se odločajo tudi manjša podjetja. Bili smo na srečanju slovenskih proizvajalcev prehrambnih izdelkov z italijanskimi agenti v Milanu, ki sta ga priredila Gospodarski konzulat RS in novi Slovenski poslovni klub v Milanu ter preverili, kolikšno je zanimanje za slovenske proizvode. O priložnostih, prednostih in zankah, ki spremljajo vse bolj pomembne gospodarske stike med državama, bomo v studiu govorili z direktorjem Deželnega gospodarskega združenja v Trstu, Andrejem Šikom, in podjetnikom Mitjem Petelinom, ki ima podjetji na obeh straneh nekdanje meje.
Da je gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Italijo je vse tesnejše, dokazujejo tudi številke: blagovna menjava med državama je presegla 7,5 milijard evrov. Naraščajo tako italijanska vlaganja v Slovenijo kot tudi slovenski izvoz v Italijo. Vse več slovenskih podjetij ima svoje predstavništvo tudi pri zahodnih sosedih, za vstop na italijanski trg, pa se odločajo tudi manjša podjetja. Bili smo na srečanju slovenskih proizvajalcev prehrambnih izdelkov z italijanskimi agenti v Milanu, ki sta ga priredila Gospodarski konzulat RS in novi Slovenski poslovni klub v Milanu ter preverili, kolikšno je zanimanje za slovenske proizvode. O priložnostih, prednostih in zankah, ki spremljajo vse bolj pomembne gospodarske stike med državama, bomo v studiu govorili z direktorjem Deželnega gospodarskega združenja v Trstu, Andrejem Šikom, in podjetnikom Mitjem Petelinom, ki ima podjetji na obeh straneh nekdanje meje.
Da je gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Italijo je vse tesnejše, dokazujejo tudi številke: blagovna menjava med državama je presegla 7,5 milijard evrov. Naraščajo tako italijanska vlaganja v Slovenijo kot tudi slovenski izvoz v Italijo. Vse več slovenskih podjetij ima svoje predstavništvo tudi pri zahodnih sosedih, za vstop na italijanski trg, pa se odločajo tudi manjša podjetja. Bili smo na srečanju slovenskih proizvajalcev prehrambnih izdelkov z italijanskimi agenti v Milanu, ki sta ga priredila Gospodarski konzulat RS in novi Slovenski poslovni klub v Milanu ter preverili, kolikšno je zanimanje za slovenske proizvode. O priložnostih, prednostih in zankah, ki spremljajo vse bolj pomembne gospodarske stike med državama, bomo v studiu govorili z direktorjem Deželnega gospodarskega združenja v Trstu, Andrejem Šikom, in podjetnikom Mitjem Petelinom, ki ima podjetji na obeh straneh nekdanje meje.
V oddaji S-prehodi se pogosto srečujemo tudi z mladimi, zelo nas razveselijo predvsem taki, ki aktivno soustvarjajo družbo, v kateri živimo. Tak primer sta arhitektka Neža Kravos, avtorica idejnega načrta prenove in dozidave Narodnega doma pri Svetem Ivanu in Simon Peter Leban, podpredsednik mladinske konzulte Furlanije julijske krajine in kandidat na nedavnih deželnih volitvah, ki bosta v oddaji delila svoje poglede na čezmejno območje ter seveda spregovorila o svojem angažiranem delovanju. V prispevku se bomo srečali še z mlado glasbenico Saro Zupančič. Vabljeni k ogledu!
V oddaji S-prehodi se pogosto srečujemo tudi z mladimi, zelo nas razveselijo predvsem taki, ki aktivno soustvarjajo družbo, v kateri živimo. Tak primer sta arhitektka Neža Kravos, avtorica idejnega načrta prenove in dozidave Narodnega doma pri Svetem Ivanu in Simon Peter Leban, podpredsednik mladinske konzulte Furlanije julijske krajine in kandidat na nedavnih deželnih volitvah, ki bosta v oddaji delila svoje poglede na čezmejno območje ter seveda spregovorila o svojem angažiranem delovanju. V prispevku se bomo srečali še z mlado glasbenico Saro Zupančič. Vabljeni k ogledu!
Ilustracije najpogosteje povezujemo s spodbujanjem domišljije pri najmlajših, a gre pri pisanih podobah za veliko več kot le to, saj predstavljajo prvi stik z likovno umetnostjo. Tega se pri ustvarjanju dobro zaveda Štefan Turk, ki je s svojimi deli obogatil številne otroške revije in knjige. Svet ilustracij pa ni namenjen zgolj otrokom. Z domiselnimi podobami in iluzijami nas sodobna ilustracija vabi k razmisleku o današnji družbi. Taka so dela Jana Sedmaka, ki ga je ameriška revija sodobne ilustracije 3x3 Magazine uvrstila med 150 najboljših ilustratorjev na svetu. S tržaškima ilustratorjema se bomo pogovarjali v studiu, v reportaži pa spoznali, da predstavlja ustvarjanje za marsikaterega člana Društva beneških likovnih umetnikov, stik z domačimi kraji.
Ilustracije najpogosteje povezujemo s spodbujanjem domišljije pri najmlajših, a gre pri pisanih podobah za veliko več kot le to, saj predstavljajo prvi stik z likovno umetnostjo. Tega se pri ustvarjanju dobro zaveda Štefan Turk, ki je s svojimi deli obogatil številne otroške revije in knjige. Svet ilustracij pa ni namenjen zgolj otrokom. Z domiselnimi podobami in iluzijami nas sodobna ilustracija vabi k razmisleku o današnji družbi. Taka so dela Jana Sedmaka, ki ga je ameriška revija sodobne ilustracije 3x3 Magazine uvrstila med 150 najboljših ilustratorjev na svetu. S tržaškima ilustratorjema se bomo pogovarjali v studiu, v reportaži pa spoznali, da predstavlja ustvarjanje za marsikaterega člana Društva beneških likovnih umetnikov, stik z domačimi kraji.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Pomlad je končno med nami in z veseljem občudujemo prebujajočo naravo. Našo pozornost pa bi morali usmeriti predvsem v druge spremembe, to so tiste, ki so žal že trajne in imajo za rezultat zmanjšanje biotske raznovrstnosti na globalni in tudi lokalni ravni. Živalske in rastlinske vrste izginjajo oziroma je njihovo število v zadnjih desetletjih drastično upadlo. Kaj to pomeni za ljudi in okolje, kakšen odnos bi morali vzpostaviti do narave in kakšne posledice lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti nam bosta povedali Tina Klanjšček iz Zadruge Rogos, ki upravlja različne naravne rezervate in botanični vrt v Furlaniji Julijski krajini, in izr. prof. dr. Eleno Bužan, predstojnico Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT. O klimatskih spremembah in njihovem vplivu na kmetijstvo, turizem in gospodarstvo pa bodo spregovorili sodelavci Deželne agencije za meteorologijo FJK. Vabljeni k ogledu oddaje S-prehodi
Pomlad je končno med nami in z veseljem občudujemo prebujajočo naravo. Našo pozornost pa bi morali usmeriti predvsem v druge spremembe, to so tiste, ki so žal že trajne in imajo za rezultat zmanjšanje biotske raznovrstnosti na globalni in tudi lokalni ravni. Živalske in rastlinske vrste izginjajo oziroma je njihovo število v zadnjih desetletjih drastično upadlo. Kaj to pomeni za ljudi in okolje, kakšen odnos bi morali vzpostaviti do narave in kakšne posledice lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti nam bosta povedali Tina Klanjšček iz Zadruge Rogos, ki upravlja različne naravne rezervate in botanični vrt v Furlaniji Julijski krajini, in izr. prof. dr. Eleno Bužan, predstojnico Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT. O klimatskih spremembah in njihovem vplivu na kmetijstvo, turizem in gospodarstvo pa bodo spregovorili sodelavci Deželne agencije za meteorologijo FJK. Vabljeni k ogledu oddaje S-prehodi
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
3. aprila poteče enoletni rok za nabor milijona podpisov v podporo izboljšanja zaščite narodnostnih in jezikovnih manjšin v Evropski uniji. Državljanska pobuda Minority SafePack želi s svežnjem pravnih aktov in političnimi ukrepi zagotoviti boljši položaj vsem pripadnikom manjšin. Teh je v uniji okoli 400, njihovi pripadniki pa predstavljajo desetino vseh evropskih državljanov. O pomembnosti poenotenja pravne zaščite in skrbi za kulturno ter jezikovno raznolikost se bomo v studiu pogovarjali s poznavalcem manjšinskih medijev Bojanom Brezigarjem, predsednikom Unije Italijanov Mauriziom Tremulom in nekdanjo evroposlanko Mojco Kleva Klekuš.
3. aprila poteče enoletni rok za nabor milijona podpisov v podporo izboljšanja zaščite narodnostnih in jezikovnih manjšin v Evropski uniji. Državljanska pobuda Minority SafePack želi s svežnjem pravnih aktov in političnimi ukrepi zagotoviti boljši položaj vsem pripadnikom manjšin. Teh je v uniji okoli 400, njihovi pripadniki pa predstavljajo desetino vseh evropskih državljanov. O pomembnosti poenotenja pravne zaščite in skrbi za kulturno ter jezikovno raznolikost se bomo v studiu pogovarjali s poznavalcem manjšinskih medijev Bojanom Brezigarjem, predsednikom Unije Italijanov Mauriziom Tremulom in nekdanjo evroposlanko Mojco Kleva Klekuš.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
V februarju so bile na sporedu proslave in druga srečanja, s katerimi so Slovenci v Italiji tradicionalno obeležili slovenski kulturni praznik. Tovrstni dogodki naj ne bi bili zgolj praznik, pač pa predvsem trenutek refleksije, iz katere izhaja načrtovanje prihodnosti. Svoj prispevek bosta v oddaji S-prehodi dodala Jernej Šček, profesor filozofije in zgodovine na Liceju Franceta Prešerna v Trstu, in Martin Lissiach, kulturni aktivist v različnih društvih in organizacijah. Vabljeni k ogledu!
V februarju so bile na sporedu proslave in druga srečanja, s katerimi so Slovenci v Italiji tradicionalno obeležili slovenski kulturni praznik. Tovrstni dogodki naj ne bi bili zgolj praznik, pač pa predvsem trenutek refleksije, iz katere izhaja načrtovanje prihodnosti. Svoj prispevek bosta v oddaji S-prehodi dodala Jernej Šček, profesor filozofije in zgodovine na Liceju Franceta Prešerna v Trstu, in Martin Lissiach, kulturni aktivist v različnih društvih in organizacijah. Vabljeni k ogledu!
V mesecu kulture se bomo posvetili dvema najbolj priljubljenima ustvarjalnima svetovoma med Slovenci: zborovskemu petju in gledališki igri. Približali se jima bomo z letošnjima nagrajencema Javnega sklada za kulturne dejavnosti: dirigentom Stojanom Kuretom, prejemnikom zlate plakete za življenjsko delo ter ljubiteljskim igralcem Božidarjem Tabajem, prejemnikom srebrne plakete. Z nami bosta delila spomine na dolgoletni karieri, uspehe in kritično ocenila slovenski kulturni prostor. Na predvečer osrednje proslave Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku, se bomo s portretom poklonili tudi tržaškemu slikarju Dezideriju Švari.
V mesecu kulture se bomo posvetili dvema najbolj priljubljenima ustvarjalnima svetovoma med Slovenci: zborovskemu petju in gledališki igri. Približali se jima bomo z letošnjima nagrajencema Javnega sklada za kulturne dejavnosti: dirigentom Stojanom Kuretom, prejemnikom zlate plakete za življenjsko delo ter ljubiteljskim igralcem Božidarjem Tabajem, prejemnikom srebrne plakete. Z nami bosta delila spomine na dolgoletni karieri, uspehe in kritično ocenila slovenski kulturni prostor. Na predvečer osrednje proslave Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku, se bomo s portretom poklonili tudi tržaškemu slikarju Dezideriju Švari.
Vsako leto februarja obeležujemo bodisi kulturni praznik bodisi pust. Mnogi ju zmotno postavljajo na nasprotna bregova, na katerih domujeta na eni strani uglajenosti, na drugi pa norčije, če ne celo norenje. Pustni običaji in maske so namreč pomemben del kulturne dediščine vsakega naroda, kar potrjuje tudi dejstvo, da so bili pred kratkim obhodi kurentov vpisani na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Zakaj so maske, ki jih srečujemo tudi v drugih letnih časih, in sam pust dragocen del naše kulture nam bosta v oddaji S-prehodi obrazložili Darja Skrt z Goriškega muzeja in Viljena Devetak, raziskovalka pustnih običajev na Vrhu pri Gorici.
Vsako leto februarja obeležujemo bodisi kulturni praznik bodisi pust. Mnogi ju zmotno postavljajo na nasprotna bregova, na katerih domujeta na eni strani uglajenosti, na drugi pa norčije, če ne celo norenje. Pustni običaji in maske so namreč pomemben del kulturne dediščine vsakega naroda, kar potrjuje tudi dejstvo, da so bili pred kratkim obhodi kurentov vpisani na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Zakaj so maske, ki jih srečujemo tudi v drugih letnih časih, in sam pust dragocen del naše kulture nam bosta v oddaji S-prehodi obrazložili Darja Skrt z Goriškega muzeja in Viljena Devetak, raziskovalka pustnih običajev na Vrhu pri Gorici.
Februarja se dijaki zadnjih letnikov srednjih šol soočajo s pomembnim vprašanjem - kam po maturi. Ali naj sploh študirajo? Naj izberejo fakulteto blizu ali daleč doma? Naj ostanejo v Italiji ali naj začnejo novo poglavje v Sloveniji oziroma drugje v tujini? Slovenci, ki živijo na obeh straneh meje lahko izbirajo med univerzami v Italiji in v Sloveniji, ne da bi imeli težav z jezikom in ne da bi odšli predaleč od doma. Po drugi strani pa je vsak nov začetek izziv, ki ga mladi različno doživljajo. V oddaji S-prehodi so prisluhnili izkušnjam tistih, ki so se že odločili za študij »na drugi strani meje«. Gostje so: Serena Picco, študentka Univerze na Primorskem, Alan Albanese, študent Univerze v Ljubljani, Urška Ferletič, študentka Univerze v Trstu.
Februarja se dijaki zadnjih letnikov srednjih šol soočajo s pomembnim vprašanjem - kam po maturi. Ali naj sploh študirajo? Naj izberejo fakulteto blizu ali daleč doma? Naj ostanejo v Italiji ali naj začnejo novo poglavje v Sloveniji oziroma drugje v tujini? Slovenci, ki živijo na obeh straneh meje lahko izbirajo med univerzami v Italiji in v Sloveniji, ne da bi imeli težav z jezikom in ne da bi odšli predaleč od doma. Po drugi strani pa je vsak nov začetek izziv, ki ga mladi različno doživljajo. V oddaji S-prehodi so prisluhnili izkušnjam tistih, ki so se že odločili za študij »na drugi strani meje«. Gostje so: Serena Picco, študentka Univerze na Primorskem, Alan Albanese, študent Univerze v Ljubljani, Urška Ferletič, študentka Univerze v Trstu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Praznični konec leta ni le čas obdarovanj in običajev, pač pa predvsem sproščenega druženja v krogu najdražjih. Razposajeno je tudi v zadnji letošnji oddaji S-prehodi, kjer za veselo vzdušje skrbijo člani glasbene skupine Happy day. Za njimi je okroglih 30 let nepozabnih zabav na eni in drugi strani nekdanje meje. Poznani so po svojih začinjenih priredbah znanih popevk in pristnem stiku z občinstvom. Kako se publika odziva na nagajive nastope in v čem je zabava danes drugačna kot je bila pred leti, so povedali med živahnimi ritmi priljubljenih melodij.
Praznični konec leta ni le čas obdarovanj in običajev, pač pa predvsem sproščenega druženja v krogu najdražjih. Razposajeno je tudi v zadnji letošnji oddaji S-prehodi, kjer za veselo vzdušje skrbijo člani glasbene skupine Happy day. Za njimi je okroglih 30 let nepozabnih zabav na eni in drugi strani nekdanje meje. Poznani so po svojih začinjenih priredbah znanih popevk in pristnem stiku z občinstvom. Kako se publika odziva na nagajive nastope in v čem je zabava danes drugačna kot je bila pred leti, so povedali med živahnimi ritmi priljubljenih melodij.
Prebivalci Furlanije Julijske krajine, s Trstom na čelu, sodijo med najstarejše v Evropi, a spreminja se tudi odnos do staranja in življenje starejših. Ti se z vse večjim zanimanjem vključujejo v najrazličnejše dejavnosti, utrjujejo medgeneracijsko pa tudi čezmejno sodelovanje. Člani tržaškega krožka Krut že vrsto let sodelujejo z bližnjimi društvi upokojencev matične domovine, najbolj tesne vezi pa so s skupnimi izleti, izobraževanji in razstavami spletli s koprskimi prijatelji. O pomenu kakovostnega staranja, razlikah in prednostih našega čezmejnega prostora ter spominih na čase, ko je meja še opredeljevala naš vsakdanjik, bomo v oddaji S-prehodi pogovarjali s Pierino Furlan, predsednico krožka KRUT in Cvetko Jagodic, predsednico Zveze društev upokojencev Koper. Pridružite se nam v torek 19. decembra ob 18-tih na TV Koper Capodistria.
Prebivalci Furlanije Julijske krajine, s Trstom na čelu, sodijo med najstarejše v Evropi, a spreminja se tudi odnos do staranja in življenje starejših. Ti se z vse večjim zanimanjem vključujejo v najrazličnejše dejavnosti, utrjujejo medgeneracijsko pa tudi čezmejno sodelovanje. Člani tržaškega krožka Krut že vrsto let sodelujejo z bližnjimi društvi upokojencev matične domovine, najbolj tesne vezi pa so s skupnimi izleti, izobraževanji in razstavami spletli s koprskimi prijatelji. O pomenu kakovostnega staranja, razlikah in prednostih našega čezmejnega prostora ter spominih na čase, ko je meja še opredeljevala naš vsakdanjik, bomo v oddaji S-prehodi pogovarjali s Pierino Furlan, predsednico krožka KRUT in Cvetko Jagodic, predsednico Zveze društev upokojencev Koper. Pridružite se nam v torek 19. decembra ob 18-tih na TV Koper Capodistria.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Konec novembra je v Gorici in nato v Trstu potekala 2. Deželna konferenca o zaščiti slovenske jezikovne manjšine, katere namen je bilo preverjanje izvajanja zakonsko določene zaščite narodne skupnosti. Na konferenci so predstavili analize trenutnega stanja, slišati pa je bilo tudi veliko predlogov in ukrepov za izboljšave in spremembe. Poudarek je bil predvsem na štirih področjih, za katere je Slovenski raziskovalni inštitut pripravil znanstvene referate, v katerih so obravnavani: pomanjkljivost sedanje zakonodajne ureditve, izvajanje ukrepov v korist rezijanščine ter jezikovnih različic nediških dolin, terske in kanalske doline, novonastali centralni urad za slovenski jezik in predstavništvo slovenske manjšine. O obravnavanih temah, morebitnih ukrepih in njihovem pomenu se v oddaji pogovarjajo s predsednico SLORI dr. Saro Brezigar in deželnim svetnikom in podpredsednikom Deželnega sveta FJK Igorjem Gabrovcem.
Konec novembra je v Gorici in nato v Trstu potekala 2. Deželna konferenca o zaščiti slovenske jezikovne manjšine, katere namen je bilo preverjanje izvajanja zakonsko določene zaščite narodne skupnosti. Na konferenci so predstavili analize trenutnega stanja, slišati pa je bilo tudi veliko predlogov in ukrepov za izboljšave in spremembe. Poudarek je bil predvsem na štirih področjih, za katere je Slovenski raziskovalni inštitut pripravil znanstvene referate, v katerih so obravnavani: pomanjkljivost sedanje zakonodajne ureditve, izvajanje ukrepov v korist rezijanščine ter jezikovnih različic nediških dolin, terske in kanalske doline, novonastali centralni urad za slovenski jezik in predstavništvo slovenske manjšine. O obravnavanih temah, morebitnih ukrepih in njihovem pomenu se v oddaji pogovarjajo s predsednico SLORI dr. Saro Brezigar in deželnim svetnikom in podpredsednikom Deželnega sveta FJK Igorjem Gabrovcem.
Za nami je še ena izvedba Slovenskega knjižnega sejma. Na njem so založbe predstavile svojo najnovejšo knjižno produkcijo, ki se najbolj prodaja ravno v predbožičnem času. Vendar knjiga je in mora biti več kot lepo darilo – knjige moramo predvsem brati, saj lahko le z branjem spoznamo in razumemo našo družbo in svet. Na knjižnem sejmu so se tradicionalno predstavile tudi slovenske založbe v Italiji, ki redno objavljajo domače avtorje. Dva od teh sta gosta oddaje S-prehodi, to sta Bogomila Kravos, avtorica knjige APLAVZ (ZTT) in Marij Čuk, avtor otroške pravljice Grem jaz do Sonca(Mladika).
Za nami je še ena izvedba Slovenskega knjižnega sejma. Na njem so založbe predstavile svojo najnovejšo knjižno produkcijo, ki se najbolj prodaja ravno v predbožičnem času. Vendar knjiga je in mora biti več kot lepo darilo – knjige moramo predvsem brati, saj lahko le z branjem spoznamo in razumemo našo družbo in svet. Na knjižnem sejmu so se tradicionalno predstavile tudi slovenske založbe v Italiji, ki redno objavljajo domače avtorje. Dva od teh sta gosta oddaje S-prehodi, to sta Bogomila Kravos, avtorica knjige APLAVZ (ZTT) in Marij Čuk, avtor otroške pravljice Grem jaz do Sonca(Mladika).
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Danijel Bukovec, Jan Devetak in Alexander Faganel sestavljajo že skorajda neustavljivo avtorsko trojico iz Gorice, ki že nekaj časa žanje uspehe na filmskih festivalih in odobravanje kritikov. Septembra letos je njihov kratkometražni film Sounds na rimskem festivalu Quindici19 prejel nagrado »Best Italian Talent«, ki ga podeljuje nizozemski festival Scencecs. Sledili so številni drugi skupni projekti, a tudi veliko samostojnih del, pri katerih si trije dijaki klasičnega liceja Primož Trubar v Gorici, vedno pomagajo. Eden od zadnjih uspehov je konec oktobra beležil Alexander Faganel, katerega delo Taste Your Culture je prejelo prvo nagrado na natečaju Longobardi 1.0 v Rimu. Mladi filmski ustvarjalci v oddaji S-prehodi govorijo o skupnih podvigih in načrtih ter o dojemanju družbe, v kateri živijo.
Danijel Bukovec, Jan Devetak in Alexander Faganel sestavljajo že skorajda neustavljivo avtorsko trojico iz Gorice, ki že nekaj časa žanje uspehe na filmskih festivalih in odobravanje kritikov. Septembra letos je njihov kratkometražni film Sounds na rimskem festivalu Quindici19 prejel nagrado »Best Italian Talent«, ki ga podeljuje nizozemski festival Scencecs. Sledili so številni drugi skupni projekti, a tudi veliko samostojnih del, pri katerih si trije dijaki klasičnega liceja Primož Trubar v Gorici, vedno pomagajo. Eden od zadnjih uspehov je konec oktobra beležil Alexander Faganel, katerega delo Taste Your Culture je prejelo prvo nagrado na natečaju Longobardi 1.0 v Rimu. Mladi filmski ustvarjalci v oddaji S-prehodi govorijo o skupnih podvigih in načrtih ter o dojemanju družbe, v kateri živijo.
Pred 500 leti je nemški teolog Martin Luther svoje nestrinjanje s takratnimi praksami Cerkve izrazil s tem, da je na vrata Wittemberške cerkve pribil 95 znamenitih tez. Kar je sledilo, je v Evropi povzročilo epohalne spremembe, posledice katerih so kasneje botrovale tudi nastanku slovenske jezikovne identitete. O reformaciji, Martinu Luthru in seveda Primožu Trubarju se v oddaji S-prehodi pogovarjajo z dr. Jonatanom Vinklerjem in dr. Miranom Košuto. Predstavljajo tudi tudi tržaško luteransko skupnost, zgodovinarka Marta Ivašič pa vse popelje po tržaških sledeh Primoža Trubarja.
Pred 500 leti je nemški teolog Martin Luther svoje nestrinjanje s takratnimi praksami Cerkve izrazil s tem, da je na vrata Wittemberške cerkve pribil 95 znamenitih tez. Kar je sledilo, je v Evropi povzročilo epohalne spremembe, posledice katerih so kasneje botrovale tudi nastanku slovenske jezikovne identitete. O reformaciji, Martinu Luthru in seveda Primožu Trubarju se v oddaji S-prehodi pogovarjajo z dr. Jonatanom Vinklerjem in dr. Miranom Košuto. Predstavljajo tudi tudi tržaško luteransko skupnost, zgodovinarka Marta Ivašič pa vse popelje po tržaških sledeh Primoža Trubarja.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Za slovenska kulturna društva v Reziji je bila sobota, 13. oktobra 2017, zgodovinski dan, saj so dočakali uresničitev dolgoletnih sanj. Na Solbici so v prenovljeni hiši slovesno otvorili »Muzej rezijanskih ljudi« s katerim želijo obiskovalcem približati vrednote, znanje in običaje domače doline ter ohraniti edinstveno ustno izročilo. Akterje priljubljenih pravljic so obiskovalcem približali na interaktiven način, z bogato etnografsko zbirko pa opremili kuhinjo in spalnico, kakršno so v Reziji imeli konec 19.stoletja. Zbirka je z leti postala tako obsežna, da bodo pripravljali tematske razstave. Kaj vse se bo v novem kulturnem središču dogajalo in kaj prinaša odmaknjeni dolini pod Kaninom, je povedala vsestranska kulturna delavka Luigia Negro.
Za slovenska kulturna društva v Reziji je bila sobota, 13. oktobra 2017, zgodovinski dan, saj so dočakali uresničitev dolgoletnih sanj. Na Solbici so v prenovljeni hiši slovesno otvorili »Muzej rezijanskih ljudi« s katerim želijo obiskovalcem približati vrednote, znanje in običaje domače doline ter ohraniti edinstveno ustno izročilo. Akterje priljubljenih pravljic so obiskovalcem približali na interaktiven način, z bogato etnografsko zbirko pa opremili kuhinjo in spalnico, kakršno so v Reziji imeli konec 19.stoletja. Zbirka je z leti postala tako obsežna, da bodo pripravljali tematske razstave. Kaj vse se bo v novem kulturnem središču dogajalo in kaj prinaša odmaknjeni dolini pod Kaninom, je povedala vsestranska kulturna delavka Luigia Negro.
Pred slabim mesecem se je v osrčju Trsta zgodil velik praznik: Slofest – festival slovenske narodne skupnosti v Italiji. Tretja izvedba je potekala pod gesli: širitev vrednot večjezičnosti in večkulturnosti, valorizacija identitet, kultur in jezikovnih manjšin. Tej rdeči niti je sledil tudi program, ki je bil tokrat manj predstavitven in veliko bolj osredotočen na nove vsebine. Vsak Slofest pa prinaša začetke novih sodelovanj med društvi in zato za sabo pusti veliko sledov. Te bosta v oddaji S-prehodi predstavila Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev, in Daniel Malalan, gledališki igralec in soavtor nove gledališke predstave Soseska Evropa ali Kako postati Evropejci z zaščitenim poreklom. Oddaja bo na sporedu v torek, 10. oktobra, ob 18. uri na TV Koper.
Pred slabim mesecem se je v osrčju Trsta zgodil velik praznik: Slofest – festival slovenske narodne skupnosti v Italiji. Tretja izvedba je potekala pod gesli: širitev vrednot večjezičnosti in večkulturnosti, valorizacija identitet, kultur in jezikovnih manjšin. Tej rdeči niti je sledil tudi program, ki je bil tokrat manj predstavitven in veliko bolj osredotočen na nove vsebine. Vsak Slofest pa prinaša začetke novih sodelovanj med društvi in zato za sabo pusti veliko sledov. Te bosta v oddaji S-prehodi predstavila Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev, in Daniel Malalan, gledališki igralec in soavtor nove gledališke predstave Soseska Evropa ali Kako postati Evropejci z zaščitenim poreklom. Oddaja bo na sporedu v torek, 10. oktobra, ob 18. uri na TV Koper.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Po desetletjih samevanja se letališču v Gorici obeta preporod. Država je konzorciju, ki upravlja z letališčem, podelila dvajsetletno koncesijo, s katero je vzletanje z ene največjih travnatih letaliških stez v Evropi, ponovno mogoče. Za svoje prve polete jo bodo uporabljale Pipistrelove »Panthere«, pa tudi »Flamingi« podjetja TAF3, ki ob robu letališča prav tako napoveduje proizvodnjo ultralahkih letal. Prostoru, na katerem sta svoje sanje uresničevala pionirja slovenskega letalstva, brata Rusjan, bodo povrnili nekdanji blišč, zagotavlja predsednik konzorcija. O priložnostih razvoja goriškega letališča, tehnoloških podvigih in brezmejni svobodi, ki vlada visoko nad oblaki, govorijo Aleksander Špacapan, testni pilotom in družbenik podjetja TAF3, Benjamin Ličer, dolgoletni pilot in prejemnik nagrade civilne zaščite za življenjsko delo ter Vilij Prinčič, avtor knjige o bratih Rusjan.
Po desetletjih samevanja se letališču v Gorici obeta preporod. Država je konzorciju, ki upravlja z letališčem, podelila dvajsetletno koncesijo, s katero je vzletanje z ene največjih travnatih letaliških stez v Evropi, ponovno mogoče. Za svoje prve polete jo bodo uporabljale Pipistrelove »Panthere«, pa tudi »Flamingi« podjetja TAF3, ki ob robu letališča prav tako napoveduje proizvodnjo ultralahkih letal. Prostoru, na katerem sta svoje sanje uresničevala pionirja slovenskega letalstva, brata Rusjan, bodo povrnili nekdanji blišč, zagotavlja predsednik konzorcija. O priložnostih razvoja goriškega letališča, tehnoloških podvigih in brezmejni svobodi, ki vlada visoko nad oblaki, govorijo Aleksander Špacapan, testni pilotom in družbenik podjetja TAF3, Benjamin Ličer, dolgoletni pilot in prejemnik nagrade civilne zaščite za življenjsko delo ter Vilij Prinčič, avtor knjige o bratih Rusjan.
Aprila je slovensko znanost razveselila novica, da je projekt prof. dr. Marte Verginella prejel financiranje Evropskega raziskovalnega sveta v višini dveh milijonov evrov. Gre za doslej največji raziskovalni projekt s področja humanistike v Sloveniji, ki nosi naslov »Post-war transitions in gendered perspective: the case of the North-Eastern Adriatic region« in bo obravnaval vlogo in položaj žensk na območju Slovenije in širši regiji v prejšnjem stoletju. Dr. Verginella, doma iz Trsta in zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, že vrsto let raziskuje zgodovino večkulturne družbe čezmejnega prostora, v okviru projekta pa bo svoje delo skupaj s sodelavci z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete nadgradila s transnacionalnim in primerjalnim proučevanje celotnega severnojadranskega prostora.
Aprila je slovensko znanost razveselila novica, da je projekt prof. dr. Marte Verginella prejel financiranje Evropskega raziskovalnega sveta v višini dveh milijonov evrov. Gre za doslej največji raziskovalni projekt s področja humanistike v Sloveniji, ki nosi naslov »Post-war transitions in gendered perspective: the case of the North-Eastern Adriatic region« in bo obravnaval vlogo in položaj žensk na območju Slovenije in širši regiji v prejšnjem stoletju. Dr. Verginella, doma iz Trsta in zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, že vrsto let raziskuje zgodovino večkulturne družbe čezmejnega prostora, v okviru projekta pa bo svoje delo skupaj s sodelavci z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete nadgradila s transnacionalnim in primerjalnim proučevanje celotnega severnojadranskega prostora.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Turizem je rastoča gospodarska panoga s številnimi razvojnimi priložnostmi tudi na območju ob nekdanji meji med Slovenijo in Italijo. Ne nazadnje so Italijani prvi po številu tujih gostov, ki obiščejo Slovenijo in zagotovijo dobrih 15 odstotkov vseh nočitev. Sledijo Avstrijci in Nemci, ki so med najštevilčnejšimi tudi v deželi Furlaniji Julijski krajini. Preteklo leto je število nočitev v deželi naraslo za kar 9 odstotkov. Marsikaterega obiskovalca je v naše kraje poleg naravnih in kulturnih znamenitosti, v zadnjih letih privabila tudi stoletnica prve svetovne vojne, ki je turistične organizacije ob nekdanji meji tesneje povezala. Kdo so turisti, ki nas obiščejo, predvsem pa kako uspešno jih znamo pritegniti in jim ponuditi zanimive vsebine naših krajev, govorita novi predstavnik Slovenske turistične organizacije v Italiji Aljoša Ota in predstavnica Fundacije Poti miru Maša Klavora.
Turizem je rastoča gospodarska panoga s številnimi razvojnimi priložnostmi tudi na območju ob nekdanji meji med Slovenijo in Italijo. Ne nazadnje so Italijani prvi po številu tujih gostov, ki obiščejo Slovenijo in zagotovijo dobrih 15 odstotkov vseh nočitev. Sledijo Avstrijci in Nemci, ki so med najštevilčnejšimi tudi v deželi Furlaniji Julijski krajini. Preteklo leto je število nočitev v deželi naraslo za kar 9 odstotkov. Marsikaterega obiskovalca je v naše kraje poleg naravnih in kulturnih znamenitosti, v zadnjih letih privabila tudi stoletnica prve svetovne vojne, ki je turistične organizacije ob nekdanji meji tesneje povezala. Kdo so turisti, ki nas obiščejo, predvsem pa kako uspešno jih znamo pritegniti in jim ponuditi zanimive vsebine naših krajev, govorita novi predstavnik Slovenske turistične organizacije v Italiji Aljoša Ota in predstavnica Fundacije Poti miru Maša Klavora.
Osrednja knjižnica Slovencev v Italiji pomembno vlogo narodnostnega in kulturnega branilca ohranja že 70 let. Njen oddelek za zgodovino in etnografijo skrbno varuje neprecenljiv nabor dokumentov, zbirk, fotografij in predmetov, ki predstavljajo arhiv slovenske manjšine. S številnimi dejavnostmi v Trstu in Gorici širijo kulturo branja in utrjujejo slovenski knjižni jezik tako med najmlajšimi kot starejšimi bralci. Čezmejno se povezujejo z bližnjimi knjižnicami v Sloveniji in tako povečujejo svoj nabor gradiva, tudi elektronskega. Visok jubilej bo Narodna in študijska knjižnica proslavila s številnimi dogodki in ustvarjalnim natečajem. O pobudah in pomenu, ki ga ima Narodna in študijska knjižnica danes, se pogovarjajo z njeno direktorico Luiso Gergolet in knjižničarko Oddelka za mlade bralce Ivano Soban.
Osrednja knjižnica Slovencev v Italiji pomembno vlogo narodnostnega in kulturnega branilca ohranja že 70 let. Njen oddelek za zgodovino in etnografijo skrbno varuje neprecenljiv nabor dokumentov, zbirk, fotografij in predmetov, ki predstavljajo arhiv slovenske manjšine. S številnimi dejavnostmi v Trstu in Gorici širijo kulturo branja in utrjujejo slovenski knjižni jezik tako med najmlajšimi kot starejšimi bralci. Čezmejno se povezujejo z bližnjimi knjižnicami v Sloveniji in tako povečujejo svoj nabor gradiva, tudi elektronskega. Visok jubilej bo Narodna in študijska knjižnica proslavila s številnimi dogodki in ustvarjalnim natečajem. O pobudah in pomenu, ki ga ima Narodna in študijska knjižnica danes, se pogovarjajo z njeno direktorico Luiso Gergolet in knjižničarko Oddelka za mlade bralce Ivano Soban.
Slovenski raziskovalni inštitut je tudi letos združil dijake treh tržaških višjih srednjih šol s slovenskim oziroma italijanskim učnim jezikom. Tokrat želi namreč v okviru projekta »Pax Factor. Kultura miru od Velike vojne do današnjih konfliktov« omogočiti mladim generacijam, da s pomočjo preučevanja preteklosti boljše razumejo sedanjost. Preko mesečnih srečanj v obliki predavanj, obiskov krajev spomina in delavnic, so dijaki doslej spoznali kompleksnost spominov, pojem kulture miru, predvsem pa so spoznali poseben položaj večkulturnega in večjezičnega območja, v katerem živijo. Svoje izkušnje in vtise o večmesečnem delu na projektu predstavljajo zgodovinar dr. Štefan Čok z Odseka za zgodovino in etnografijo NŠK ter dijaka zadnjega razreda Humanističnega in družbeno-ekonomskega licej A. M. Slomšek iz Trsta.
Slovenski raziskovalni inštitut je tudi letos združil dijake treh tržaških višjih srednjih šol s slovenskim oziroma italijanskim učnim jezikom. Tokrat želi namreč v okviru projekta »Pax Factor. Kultura miru od Velike vojne do današnjih konfliktov« omogočiti mladim generacijam, da s pomočjo preučevanja preteklosti boljše razumejo sedanjost. Preko mesečnih srečanj v obliki predavanj, obiskov krajev spomina in delavnic, so dijaki doslej spoznali kompleksnost spominov, pojem kulture miru, predvsem pa so spoznali poseben položaj večkulturnega in večjezičnega območja, v katerem živijo. Svoje izkušnje in vtise o večmesečnem delu na projektu predstavljajo zgodovinar dr. Štefan Čok z Odseka za zgodovino in etnografijo NŠK ter dijaka zadnjega razreda Humanističnega in družbeno-ekonomskega licej A. M. Slomšek iz Trsta.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Skupen čezmejni prostor ponuja priložnosti tudi na področju zaposlovanja, saj s padcem meja znotraj Evropske unije velja prost pretok delavcev. Slovenija je z ugodnejšo davčno politiko vse bolj zanimiva za italijanske podjetnike. Lani jih je bilo pri nas registriranih že več kot 900. Povečuje pa se tudi število delavcev, ki zaposlitev iščejo v Italiji, kjer je plačilo v povprečju 20 odstotkov višje kot doma. O priložnostih, ki jih pri iskanju zaposlitve nudi čezmejni prostor, oborita Nevenka Bandelj, direktorica koprske enote Zavoda za zaposlovanje in Tadeja Ostrožnik Rijavec z zaposlitvene agencije Tash.
Skupen čezmejni prostor ponuja priložnosti tudi na področju zaposlovanja, saj s padcem meja znotraj Evropske unije velja prost pretok delavcev. Slovenija je z ugodnejšo davčno politiko vse bolj zanimiva za italijanske podjetnike. Lani jih je bilo pri nas registriranih že več kot 900. Povečuje pa se tudi število delavcev, ki zaposlitev iščejo v Italiji, kjer je plačilo v povprečju 20 odstotkov višje kot doma. O priložnostih, ki jih pri iskanju zaposlitve nudi čezmejni prostor, oborita Nevenka Bandelj, direktorica koprske enote Zavoda za zaposlovanje in Tadeja Ostrožnik Rijavec z zaposlitvene agencije Tash.
Letošnje odganjanje zime je bilo med Slovenci v Italiji še posebej praznično. Kraljevi par Kraškega pusta se je na Opčinah zavrtel že petdeseto leto zapored. Prvič sta Kralj in Kraljica Kraškega pusta zaplesala tudi na Karnivalu v Sovodnjah, ki slavi dvajsetletnico. Izjemno število vozov in skupin potrjuje, da sta prireditvi med najbolj priljubljenimi med Slovenci v Italiji. Z druženjem in medgeneracijskim sodelovanjem pust utrjuje ne le vaške skupnosti, temveč celotno narodno skupnost. O njegovem poslanstvu, tradiciji in prihodnosti govorita Metka Šinigoj in Luka Pisk, predstavnika jubilejnih povork.
Letošnje odganjanje zime je bilo med Slovenci v Italiji še posebej praznično. Kraljevi par Kraškega pusta se je na Opčinah zavrtel že petdeseto leto zapored. Prvič sta Kralj in Kraljica Kraškega pusta zaplesala tudi na Karnivalu v Sovodnjah, ki slavi dvajsetletnico. Izjemno število vozov in skupin potrjuje, da sta prireditvi med najbolj priljubljenimi med Slovenci v Italiji. Z druženjem in medgeneracijskim sodelovanjem pust utrjuje ne le vaške skupnosti, temveč celotno narodno skupnost. O njegovem poslanstvu, tradiciji in prihodnosti govorita Metka Šinigoj in Luka Pisk, predstavnika jubilejnih povork.
Ključne besede tokratnih S-prehodov so: sedanjost, sprememba in prihodnost. Med vrsticami pa je govora o razvoju in izzivih, ali celo težavah, s katerimi se sodobna družba in z njo tudi manjšinske skupnosti srečujejo ob vsakem koraku. Gostja oddaje je dr. Sara Brezigar, raziskovalka na Inštitutu za narodnostna vprašanja, predsednica Slovenskega raziskovalnega inštituta – SLORI in strokovnjakinja s področja upravljanja s človeškimi viri. Osrednja tema pogovora je vloga znanstvenega raziskovanja družbenih pojavov v procesu oblikovanja manjšinskih politik, poudarek pa je tudi na kadrovanju, mladih, jeziku in identiteti.
Ključne besede tokratnih S-prehodov so: sedanjost, sprememba in prihodnost. Med vrsticami pa je govora o razvoju in izzivih, ali celo težavah, s katerimi se sodobna družba in z njo tudi manjšinske skupnosti srečujejo ob vsakem koraku. Gostja oddaje je dr. Sara Brezigar, raziskovalka na Inštitutu za narodnostna vprašanja, predsednica Slovenskega raziskovalnega inštituta – SLORI in strokovnjakinja s področja upravljanja s človeškimi viri. Osrednja tema pogovora je vloga znanstvenega raziskovanja družbenih pojavov v procesu oblikovanja manjšinskih politik, poudarek pa je tudi na kadrovanju, mladih, jeziku in identiteti.
Slovenci v Italiji so ob dnevu slovenske kulture osrednjo proslavo letos priredili v Gorici. Posvetili so jo priljubljenemu domačemu skladatelju in zborovodji Lojzetu Bratužu, ki je ljubezen do slovenske kulture v času fašizma plačal z življenjem. Ob 80-letnici njegove smrti so se v Gorici zvrstili še trije dogodki s katerimi so osvetlili njegovo delo in kritično ocenili današnji položaj glasbenega ustvarjanja. O poslanstvu Lojzeta Bratuža in kulturnem življenju na Goriškem govorita predsednica Kulturnega Centra Lojze Bratuž Franka Žgavec in priznani glasbenik ter dirigentom Hilarij Lavrenčič.
Slovenci v Italiji so ob dnevu slovenske kulture osrednjo proslavo letos priredili v Gorici. Posvetili so jo priljubljenemu domačemu skladatelju in zborovodji Lojzetu Bratužu, ki je ljubezen do slovenske kulture v času fašizma plačal z življenjem. Ob 80-letnici njegove smrti so se v Gorici zvrstili še trije dogodki s katerimi so osvetlili njegovo delo in kritično ocenili današnji položaj glasbenega ustvarjanja. O poslanstvu Lojzeta Bratuža in kulturnem življenju na Goriškem govorita predsednica Kulturnega Centra Lojze Bratuž Franka Žgavec in priznani glasbenik ter dirigentom Hilarij Lavrenčič.
Gledališka skupina »Radijski oder« že 70 let neguje in širi lepo slovensko besedo. Po mračnem obdobju fašizma, je bila leta 1946 njihova prva radijska igra na valovih radia Trst A, pravi balzam za ušesa in duha. V desetletjih se je za mikrofonom zvrstilo več kot 250 igralcev, ki je s svojo ustvarjalnostjo oživelo na tisoče literarnih del, predvsem domačih avtorjev. Svojo dejavnost so z leti razširili na odrske deske, mladim generacijam pa ponudile tudi tečaje lepe govorice. O uspehih in izzivih, ki jih Radijskemu odru prinaša sodoben čas,govorita predsednika Maja Lapornik in Marjan Jevnikar.
Gledališka skupina »Radijski oder« že 70 let neguje in širi lepo slovensko besedo. Po mračnem obdobju fašizma, je bila leta 1946 njihova prva radijska igra na valovih radia Trst A, pravi balzam za ušesa in duha. V desetletjih se je za mikrofonom zvrstilo več kot 250 igralcev, ki je s svojo ustvarjalnostjo oživelo na tisoče literarnih del, predvsem domačih avtorjev. Svojo dejavnost so z leti razširili na odrske deske, mladim generacijam pa ponudile tudi tečaje lepe govorice. O uspehih in izzivih, ki jih Radijskemu odru prinaša sodoben čas,govorita predsednika Maja Lapornik in Marjan Jevnikar.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Na 28. izvedbi Tržaškega filmskega festivala so bili tako v tekmovalnem kot v drugih programih na ogled filmi z vsega sveta, kar nekaj pa je bilo letos tudi slovenskih. Med njimi celovečerec Marka Sosiča z naslovom Komedija solz, ki bo spomladi na ogled v slovenskih kinematografih. Z režiserjem filma se je Mitja Tretjak pogovarjal o festivalskem dogajanju in o nastanku filma, ki odpira številne teme: od odnosov v družini in družbi do dela dnevnih migrantov, spomina, staranja in strahu.
Na 28. izvedbi Tržaškega filmskega festivala so bili tako v tekmovalnem kot v drugih programih na ogled filmi z vsega sveta, kar nekaj pa je bilo letos tudi slovenskih. Med njimi celovečerec Marka Sosiča z naslovom Komedija solz, ki bo spomladi na ogled v slovenskih kinematografih. Z režiserjem filma se je Mitja Tretjak pogovarjal o festivalskem dogajanju in o nastanku filma, ki odpira številne teme: od odnosov v družini in družbi do dela dnevnih migrantov, spomina, staranja in strahu.
Slovenske šole v sosednji Furlaniji Julijski krajini so te dni ponovno na stežaj odprle svoja vrata. Staršem in bodočim učencem želijo učitelji kar čim bolje predstaviti različne učne programe ter znanje, ki ga lahko pridobijo. Vse do 6. februarja bodo namreč potekali vpisi na šole. O tem kako pritegniti zanimanje mladih, jih aktivno vključiti v proces učenja in uporabe pridobljenega znanja, govorita profesorica Državnega poklicnega zavoda Jožef Stefan Helena Pertot ter dijakinja Kemijsko-biotehnološke smeri Lara Betocchi.
Slovenske šole v sosednji Furlaniji Julijski krajini so te dni ponovno na stežaj odprle svoja vrata. Staršem in bodočim učencem želijo učitelji kar čim bolje predstaviti različne učne programe ter znanje, ki ga lahko pridobijo. Vse do 6. februarja bodo namreč potekali vpisi na šole. O tem kako pritegniti zanimanje mladih, jih aktivno vključiti v proces učenja in uporabe pridobljenega znanja, govorita profesorica Državnega poklicnega zavoda Jožef Stefan Helena Pertot ter dijakinja Kemijsko-biotehnološke smeri Lara Betocchi.
Otroci in učitelji Dvojezične šole v Špetru so po sedmih letih spet pod skupno streho. Vrnili so se v prostore, ki so jih morali tako rekoč čez noč zapustiti zaradi neustreznih varnostnih razmer. Z obnovo so pridobili nove učilnice, kuhinjo in večnamenski prostor, predvsem pa novih moči za še uspešnejšo rast. O novem, optimističnem duhu, ki je zavel v Benečiji govorita ravnateljica Dvojezične šole Sonja Klanjšček in predsednik Zavoda za slovensko izobraževanje Igor Tul.
Otroci in učitelji Dvojezične šole v Špetru so po sedmih letih spet pod skupno streho. Vrnili so se v prostore, ki so jih morali tako rekoč čez noč zapustiti zaradi neustreznih varnostnih razmer. Z obnovo so pridobili nove učilnice, kuhinjo in večnamenski prostor, predvsem pa novih moči za še uspešnejšo rast. O novem, optimističnem duhu, ki je zavel v Benečiji govorita ravnateljica Dvojezične šole Sonja Klanjšček in predsednik Zavoda za slovensko izobraževanje Igor Tul.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Tržaški mešani pevski zbor Jacobus Gallus je s koncertom v cerkvi Sv. Jakoba praznoval 25-letnico neprekinjenega delovanja. Njegova tradicija sicer sega dlje v preteklost, saj je nastal na temeljih priznanega zbora, ki ga je do sredine 70-tih let vodil skladatelj Ubald Vrabec. Z oživitvijo zbora je v središču mesta ponovno zadonela slovenska pesem, pevci pa so jo s sodelovanjem na številnih tekmovanjih ponesli tudi v sosednje države. O poslanstvu zbora in načrtih za prihodnost govorita zborovodja Marko Sancin in mezzosopranistka Valentina Sancin.
Tržaški mešani pevski zbor Jacobus Gallus je s koncertom v cerkvi Sv. Jakoba praznoval 25-letnico neprekinjenega delovanja. Njegova tradicija sicer sega dlje v preteklost, saj je nastal na temeljih priznanega zbora, ki ga je do sredine 70-tih let vodil skladatelj Ubald Vrabec. Z oživitvijo zbora je v središču mesta ponovno zadonela slovenska pesem, pevci pa so jo s sodelovanjem na številnih tekmovanjih ponesli tudi v sosednje države. O poslanstvu zbora in načrtih za prihodnost govorita zborovodja Marko Sancin in mezzosopranistka Valentina Sancin.
Slovenski duhovniki imajo od nekdaj pomembno vlogo pri ohranjanju narodnostne identitete med Slovenci v Italiji. V Benečiji so pred natanko 50-timi leti s tem namenom začeli izdajati časopis Dom, ki bralcem ponuja veliko več kot zgolj verske vsebine. Novice s celotne Videmske pokrajine trem novinarjem danes pomagajo zbirati številni sodelavci. V zadnji številki pišejo tudi o 40-tem jubileju Sveta slovenskih organizacij, krovni zvezi, kateri tudi sami pripadajo in ki bdi nad kulturnimi, športnimi in družbeno angažiranimi društvi s krščanskimi načeli. O vlogi in izzivih društev, ki jih vodijo krščanske vrednote ter o položaju Slovencev v Benečiji in Kanalski dolini, govorita dolgoletni sodelavec časopisa Dom Riccardom Ruttarjem in predsednica Sveta slovenskih organizacij Videmske pokrajine Anna Wedam.
Slovenski duhovniki imajo od nekdaj pomembno vlogo pri ohranjanju narodnostne identitete med Slovenci v Italiji. V Benečiji so pred natanko 50-timi leti s tem namenom začeli izdajati časopis Dom, ki bralcem ponuja veliko več kot zgolj verske vsebine. Novice s celotne Videmske pokrajine trem novinarjem danes pomagajo zbirati številni sodelavci. V zadnji številki pišejo tudi o 40-tem jubileju Sveta slovenskih organizacij, krovni zvezi, kateri tudi sami pripadajo in ki bdi nad kulturnimi, športnimi in družbeno angažiranimi društvi s krščanskimi načeli. O vlogi in izzivih društev, ki jih vodijo krščanske vrednote ter o položaju Slovencev v Benečiji in Kanalski dolini, govorita dolgoletni sodelavec časopisa Dom Riccardom Ruttarjem in predsednica Sveta slovenskih organizacij Videmske pokrajine Anna Wedam.
December je mesec praznovanj in družinskih ter prijateljskih srečanj. Obdobje navideznih srečnih nasmehov pa skriva tudi svoje pasti, saj ravno v tem prazničnem času beležimo povečanje težav v duševnem zdravju. Stiske, ki jih posamezniki doživljajo pa seveda niso odvisne od okrašenih ulic in prazničnih melodij, ampak so posledica posameznikovih čustvenih odzivov in preteklih dogodkov. V oddaji S-prehodi Mitja Tretjak obravnava temo duševnega zdravja s psihologinjo in psihoterapevtko Veroniko Lokar ter psihologinjo in mlado raziskovalko na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem Tino Podlogar.
December je mesec praznovanj in družinskih ter prijateljskih srečanj. Obdobje navideznih srečnih nasmehov pa skriva tudi svoje pasti, saj ravno v tem prazničnem času beležimo povečanje težav v duševnem zdravju. Stiske, ki jih posamezniki doživljajo pa seveda niso odvisne od okrašenih ulic in prazničnih melodij, ampak so posledica posameznikovih čustvenih odzivov in preteklih dogodkov. V oddaji S-prehodi Mitja Tretjak obravnava temo duševnega zdravja s psihologinjo in psihoterapevtko Veroniko Lokar ter psihologinjo in mlado raziskovalko na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem Tino Podlogar.
Za nami je še ena izvedba Slovenskega knjižnega sejma. Na njem so založbe predstavljale slovenski in tuji javnosti svojo najnovejšo knjižno produkcijo, ki se najbolj prodaja ravno v predbožičnem času. Vendar knjiga je in mora biti več kot lepo darilo – knjige moramo predvsem brati, saj lahko le z branjem spoznamo in razumemo našo družbo in svet. Ravno s temi vprašanji se že desetletja ukvarjajo tudi slovenske založbe v Italiji, ki po eni strani skrbno zbirajo in objavljajo dediščinsko gradivo, po drugi strani pa utrjujejo slovenski literarni prostor tudi čez nekdanjo mejo. Svoje poglede na književno produkcijo in branje predstavljata Nadia Roncelli, urednica založbe Mladika in Martina Kafol, glavna urednica Založništva tržaškega tiska.
Za nami je še ena izvedba Slovenskega knjižnega sejma. Na njem so založbe predstavljale slovenski in tuji javnosti svojo najnovejšo knjižno produkcijo, ki se najbolj prodaja ravno v predbožičnem času. Vendar knjiga je in mora biti več kot lepo darilo – knjige moramo predvsem brati, saj lahko le z branjem spoznamo in razumemo našo družbo in svet. Ravno s temi vprašanji se že desetletja ukvarjajo tudi slovenske založbe v Italiji, ki po eni strani skrbno zbirajo in objavljajo dediščinsko gradivo, po drugi strani pa utrjujejo slovenski literarni prostor tudi čez nekdanjo mejo. Svoje poglede na književno produkcijo in branje predstavljata Nadia Roncelli, urednica založbe Mladika in Martina Kafol, glavna urednica Založništva tržaškega tiska.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
V času, ko se pripravljamo na zimo, v oddaji S-prehodi opozarjajo na naravne lepote, ki se nahajajo na čezmejnem območju. Ljubitelji narave že tradicionalno prehajajo meje in pogosto poznajo sosednje kraje celo bolje od domačinov. Možnosti jesenskega odkrivanja naravnih biserov je veliko, menita Tomaž Zorman, vodja Naravovarstvene nadzorne službe v Parku Škocjanske jame in varstveni biolog ter navdušen ornitolog Domen Stanič.
V času, ko se pripravljamo na zimo, v oddaji S-prehodi opozarjajo na naravne lepote, ki se nahajajo na čezmejnem območju. Ljubitelji narave že tradicionalno prehajajo meje in pogosto poznajo sosednje kraje celo bolje od domačinov. Možnosti jesenskega odkrivanja naravnih biserov je veliko, menita Tomaž Zorman, vodja Naravovarstvene nadzorne službe v Parku Škocjanske jame in varstveni biolog ter navdušen ornitolog Domen Stanič.
Slovenski kmetje v Italiji predstavljajo pomemben branik slovenstva na ozemlju, kjer živi narodna skupnost. S predanostjo ohranjajo stik s koreninami, z uspehi pa utrjujejo temelje novim generacijam. Kljub izredni volji in priznani kakovosti pa se vse težje prebijajo skozi množico nesmiselnih zakonskih omejitev, okoljevarstvenih določil in kupe dokumentacij. O uspehih slovenskih pridelovalcev v Italiji in težavah s katerimi se vsakodnevno soočajo govorita Mateja Gravner, iz cenjene vinogradniške in vinarske družine iz Oslavja ter podpredsednik Kmečke zveze, Andreje Bole.
Slovenski kmetje v Italiji predstavljajo pomemben branik slovenstva na ozemlju, kjer živi narodna skupnost. S predanostjo ohranjajo stik s koreninami, z uspehi pa utrjujejo temelje novim generacijam. Kljub izredni volji in priznani kakovosti pa se vse težje prebijajo skozi množico nesmiselnih zakonskih omejitev, okoljevarstvenih določil in kupe dokumentacij. O uspehih slovenskih pridelovalcev v Italiji in težavah s katerimi se vsakodnevno soočajo govorita Mateja Gravner, iz cenjene vinogradniške in vinarske družine iz Oslavja ter podpredsednik Kmečke zveze, Andreje Bole.
Tokratno oddajo so namenili črno belim podobam. Fotografija v današnji družbi izgublja svojo dokumentarno in umetniško moč. Vsakdo se že ima za fotografa, le redki pa še razvijajo na stotine digitalnih zapisov. Med svetle izjeme vse bolj negotove prihodnosti fotografije sodita razstavi, ki sta te dni na ogled v Trstu in Piranu. Prva je posvečena velikemu mojstru, tržaškemu fotoreporterju Mariu Magajni. Obrazi Pirana pa je že tretja v nizu diptihov, ki nas opominjajo, da so fotografije pravzaprav odraz zgodb, ki jih razjeda čas. V oddaji predstavljajo življenjske zgodbe Zdenka Bombeka, avtorja razstave »Obrazi Pirana« in edinstvene trenutke ujete v objektiv fotoaparata Maria Magajne, ki jih predstavlja kustos razstave Andrej Furlan.
Tokratno oddajo so namenili črno belim podobam. Fotografija v današnji družbi izgublja svojo dokumentarno in umetniško moč. Vsakdo se že ima za fotografa, le redki pa še razvijajo na stotine digitalnih zapisov. Med svetle izjeme vse bolj negotove prihodnosti fotografije sodita razstavi, ki sta te dni na ogled v Trstu in Piranu. Prva je posvečena velikemu mojstru, tržaškemu fotoreporterju Mariu Magajni. Obrazi Pirana pa je že tretja v nizu diptihov, ki nas opominjajo, da so fotografije pravzaprav odraz zgodb, ki jih razjeda čas. V oddaji predstavljajo življenjske zgodbe Zdenka Bombeka, avtorja razstave »Obrazi Pirana« in edinstvene trenutke ujete v objektiv fotoaparata Maria Magajne, ki jih predstavlja kustos razstave Andrej Furlan.
Tržaški Slovenci, še posebej Križani, Kontovelci in Nabrežici, a tudi širša slovenska javnost, so danes lahko ponosni na pomembno pridobitev – Ribiški muzej traškega primorja, ki so ga septembra odprli v Križu po 16 letih napornega dela. Povpraševanje po obisku je že zelo veliko, saj muzej pripoveduje še ne dovolj poznano zgodovino slovenski ljudi, ki so živeli na obalah Tržaškega zaliva. Kaj ponuja na ogled nov muzej in kako pomembna je pridobitev te etnografske zbirke sta povedala Franko Košuta, predsednik Kulturnega društva Ribiški muzej tržaškega primorja in Franco Juri, direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran.
Tržaški Slovenci, še posebej Križani, Kontovelci in Nabrežici, a tudi širša slovenska javnost, so danes lahko ponosni na pomembno pridobitev – Ribiški muzej traškega primorja, ki so ga septembra odprli v Križu po 16 letih napornega dela. Povpraševanje po obisku je že zelo veliko, saj muzej pripoveduje še ne dovolj poznano zgodovino slovenski ljudi, ki so živeli na obalah Tržaškega zaliva. Kaj ponuja na ogled nov muzej in kako pomembna je pridobitev te etnografske zbirke sta povedala Franko Košuta, predsednik Kulturnega društva Ribiški muzej tržaškega primorja in Franco Juri, direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran.
Kras nas jeseni vabi s paleto toplih barv, mikavne pa so v tem letnem času tudi bogato obložene mize gostišč na Tržaškem in Goriškem, ki v sklopu prireditve »Okusi Krasa« ponujajo gurmanske užitke s tradicionalnimi jedmi. Slovensko deželno gospodarsko združenje s prireditvijo že 15 let skrbi za prepoznavnost svojih članov. Ugleda in priznanja več kot stoletne tradicije na domačih tleh si želijo tudi vinogradniki s Proseka, pradedje danes svetovno znanega penečega vina. Okušanje kraške tradicije v družbi Nika Tenzeja, predsednika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Žarka Bukavca, mladega vinogradnika, ki obuja zahtevno pridelavo domačega vina.
Kras nas jeseni vabi s paleto toplih barv, mikavne pa so v tem letnem času tudi bogato obložene mize gostišč na Tržaškem in Goriškem, ki v sklopu prireditve »Okusi Krasa« ponujajo gurmanske užitke s tradicionalnimi jedmi. Slovensko deželno gospodarsko združenje s prireditvijo že 15 let skrbi za prepoznavnost svojih članov. Ugleda in priznanja več kot stoletne tradicije na domačih tleh si želijo tudi vinogradniki s Proseka, pradedje danes svetovno znanega penečega vina. Okušanje kraške tradicije v družbi Nika Tenzeja, predsednika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Žarka Bukavca, mladega vinogradnika, ki obuja zahtevno pridelavo domačega vina.
Za slovenskimi turističnimi delavci je po prvih ocenah rekordna sezona. V občini Piran, ki velja za eno najbolj turističnih v Sloveniji, so v treh poletnih mesecih zabeležili 491 tisoč nočitev. Povečalo se je predvsem število tujih gostov. Tudi v sosednji deželi Furlaniji Julijski krajini so s turističnim obiskom zadovoljni. Pred romantično kuliso gradu Miramar se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta fotografiralo 120 tisoč obiskovalcev z vseh koncev sveta. Kaj zanima turiste, ki obiščejo naše kraje, kako doživljajo naš čezmejni prostor in kako povezani so med seboj turistični ponudniki ob nekdanji meji, so skušali izvedeti v družbi Tanje Sternad, turistične vodičke v Furlaniji Julijski krajini in Črtomirja Špacapan, direktorja RRA Severna Primorska.
Za slovenskimi turističnimi delavci je po prvih ocenah rekordna sezona. V občini Piran, ki velja za eno najbolj turističnih v Sloveniji, so v treh poletnih mesecih zabeležili 491 tisoč nočitev. Povečalo se je predvsem število tujih gostov. Tudi v sosednji deželi Furlaniji Julijski krajini so s turističnim obiskom zadovoljni. Pred romantično kuliso gradu Miramar se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta fotografiralo 120 tisoč obiskovalcev z vseh koncev sveta. Kaj zanima turiste, ki obiščejo naše kraje, kako doživljajo naš čezmejni prostor in kako povezani so med seboj turistični ponudniki ob nekdanji meji, so skušali izvedeti v družbi Tanje Sternad, turistične vodičke v Furlaniji Julijski krajini in Črtomirja Špacapan, direktorja RRA Severna Primorska.
»Dnevi evropske kulturne dediščine« se prvi teden v oktobru odvijajo v več kot 30-tih državah, tudi Sloveniji in bližnji Italiji. Že tretje leto zapored se z bogatim programom v vseslovensko dogajanje vključujejo tudi slovenske šole in kulturna društva na Tržaškem. O zanimivih načinih odkrivanja in ohranjanja kulturne dediščine ter pomenu, ki ga ima za razvoj krajev ter narodne zavesti, je tekel pogovor s predstavnico piranskega društva Anbot Natalijo Planinc in koordinatorjem projekta v Italiji, Borisom Pangercem.
»Dnevi evropske kulturne dediščine« se prvi teden v oktobru odvijajo v več kot 30-tih državah, tudi Sloveniji in bližnji Italiji. Že tretje leto zapored se z bogatim programom v vseslovensko dogajanje vključujejo tudi slovenske šole in kulturna društva na Tržaškem. O zanimivih načinih odkrivanja in ohranjanja kulturne dediščine ter pomenu, ki ga ima za razvoj krajev ter narodne zavesti, je tekel pogovor s predstavnico piranskega društva Anbot Natalijo Planinc in koordinatorjem projekta v Italiji, Borisom Pangercem.
Najmlajši predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji poznavanje maternega jezika utrjujejo tudi v družbi priljubljene otroške revije Pastirček, ki jo že 70 let izdaja založba Goriška Mohorjeva. Pod okriljem najstarejše slovenske tiskarne v Italiji izhaja tudi tednik Novi glas, ki je v duhu racionalizacije pred 20 leti nastal z združitvijo dveh katoliških listov. O današnjem poslanstvu katoliškega tiska, pomenu medijskega pluralizma in težkem finančnem položaju Goriške Mohorjeve se pogovarjajo z Marijanom Markežičem, urednikom Pastirčka in Jurijem Paljkom, urednikom Novega glasa.
Najmlajši predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji poznavanje maternega jezika utrjujejo tudi v družbi priljubljene otroške revije Pastirček, ki jo že 70 let izdaja založba Goriška Mohorjeva. Pod okriljem najstarejše slovenske tiskarne v Italiji izhaja tudi tednik Novi glas, ki je v duhu racionalizacije pred 20 leti nastal z združitvijo dveh katoliških listov. O današnjem poslanstvu katoliškega tiska, pomenu medijskega pluralizma in težkem finančnem položaju Goriške Mohorjeve se pogovarjajo z Marijanom Markežičem, urednikom Pastirčka in Jurijem Paljkom, urednikom Novega glasa.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Forum Tomizza je že od leta 2000 platforma kulturne in intelektualne refleksije družbenih dogajanj. Na njem se srečujejo ljudje, ki si želijo sprememb in taki, ki želijo s soočanjem in dialogom razumeti, kaj se dogaja v naši družbi. Od vsega začetka je rdeča nit prireditev meja, ki pa se je letos utrdila in postala zid. Kaj se je zgodilo, zakaj smo se po letih hrepenenja po svobodi in padcu meje, ogradili z zidovi in ograjami? S temi vprašanji se v oddaji ukvarjajo s pomočjo Irene Urbič in doc. dr. Vladke Tucović.
Forum Tomizza je že od leta 2000 platforma kulturne in intelektualne refleksije družbenih dogajanj. Na njem se srečujejo ljudje, ki si želijo sprememb in taki, ki želijo s soočanjem in dialogom razumeti, kaj se dogaja v naši družbi. Od vsega začetka je rdeča nit prireditev meja, ki pa se je letos utrdila in postala zid. Kaj se je zgodilo, zakaj smo se po letih hrepenenja po svobodi in padcu meje, ogradili z zidovi in ograjami? S temi vprašanji se v oddaji ukvarjajo s pomočjo Irene Urbič in doc. dr. Vladke Tucović.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Mlade generacije bralcev skorajda ne segajo več po tiskanih časopisih, malo sledijo tudi radiu in televiziji, saj krajše novinarske in druge zapise spremljajo le preko spleta. Žal je tudi slednjih zelo malo, saj naj bi se mladi - tako namreč slišimo - ne zanimali za dogajanje v družbi. K sreči pa številne svetle izjeme s svojim delom in oglašanjem v medijih zavračajo to splošno prepričanje in dokazujejo, da želijo svoje misli in prepričanja deliti z javnostjo. Tak primer so na primer člani uredništva mladinske priloge Primorskega dnevnika – Š.U.M., ki vsak teden postavljajo na rešeto to, kar se dogaja na čezmejnem območju. Tudi drugi aktivni pisci si želijo imeti v družbi predvsem svoj prepoznavni prostor, v katerem lahko sprožijo debato in se lotevajo aktualnih tem.
Mlade generacije bralcev skorajda ne segajo več po tiskanih časopisih, malo sledijo tudi radiu in televiziji, saj krajše novinarske in druge zapise spremljajo le preko spleta. Žal je tudi slednjih zelo malo, saj naj bi se mladi - tako namreč slišimo - ne zanimali za dogajanje v družbi. K sreči pa številne svetle izjeme s svojim delom in oglašanjem v medijih zavračajo to splošno prepričanje in dokazujejo, da želijo svoje misli in prepričanja deliti z javnostjo. Tak primer so na primer člani uredništva mladinske priloge Primorskega dnevnika – Š.U.M., ki vsak teden postavljajo na rešeto to, kar se dogaja na čezmejnem območju. Tudi drugi aktivni pisci si želijo imeti v družbi predvsem svoj prepoznavni prostor, v katerem lahko sprožijo debato in se lotevajo aktualnih tem.
Mlada igralka Patrizia Jurinčič v Slovenskem stalnem gledališču navdušuje s svojim avtorskim delom »Moj devetsto«, za katerega je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado. Obetavni tržaški igralki je oder domačega slovenskega gledališča poznan že iz srednješolskih let, študij na Ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa ji je odprl vrata tudi v produkcije slovenske prestolnice. Klepet se suče okoli ljubezni do gledališča in glasbe ter pogledov na čezmejni ustvarjalni prostor.
Mlada igralka Patrizia Jurinčič v Slovenskem stalnem gledališču navdušuje s svojim avtorskim delom »Moj devetsto«, za katerega je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado. Obetavni tržaški igralki je oder domačega slovenskega gledališča poznan že iz srednješolskih let, študij na Ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa ji je odprl vrata tudi v produkcije slovenske prestolnice. Klepet se suče okoli ljubezni do gledališča in glasbe ter pogledov na čezmejni ustvarjalni prostor.
V soboto bomo obhajali svetovni dan knjige. Slovenci pa smo edini, ki praznik knjige obeležujemo cel teden - najbrž zato, ker smo se kot narod ravno s pisano, predvsem pa tiskano besedo lahko postavili na politični zemljevid. O knjigah, branju in literarnem ustvarjanju se pogovarjajo z literarno kritičarko Tatjano Rojc.
V soboto bomo obhajali svetovni dan knjige. Slovenci pa smo edini, ki praznik knjige obeležujemo cel teden - najbrž zato, ker smo se kot narod ravno s pisano, predvsem pa tiskano besedo lahko postavili na politični zemljevid. O knjigah, branju in literarnem ustvarjanju se pogovarjajo z literarno kritičarko Tatjano Rojc.
Na sprehod so se odpravili po Goriškem, Benečiji in Posočju. Odkrivali so okuse tradicionalnih jedi, ki pričajo o tesni povezanosti skupnega večkulturnega prostora. Vas zanima kaj je 'štakanje'? Kako se pripravi juha z 'mederjavko' ali 'klocova' polenta?
Na sprehod so se odpravili po Goriškem, Benečiji in Posočju. Odkrivali so okuse tradicionalnih jedi, ki pričajo o tesni povezanosti skupnega večkulturnega prostora. Vas zanima kaj je 'štakanje'? Kako se pripravi juha z 'mederjavko' ali 'klocova' polenta?
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Pomlad je čas dobesednega in prenesenega prebujanja, čiščenja in pospravljanja. Za mnoge tudi čas resnejšega razmišljanja o sprememba, ki bodo odločilno vplivale na boljše, bolj kakovostno življenje. Pot od načrtovanja do izvedbe sprememb pa ni vedno kratka in lahka. Načinov in metod zato, da obrnemo stran, je k sreči veliko, v oddaji S-prehodi spoznamo dve s pomočjo Barbare Žetko, napredne izvajalke metode EFT – tapkanj in dr. medicine Joachimom Grossom, učiteljem Zen meditacije in programa Celostnega obvladovanja stresa s pozornostjo.
Pomlad je čas dobesednega in prenesenega prebujanja, čiščenja in pospravljanja. Za mnoge tudi čas resnejšega razmišljanja o sprememba, ki bodo odločilno vplivale na boljše, bolj kakovostno življenje. Pot od načrtovanja do izvedbe sprememb pa ni vedno kratka in lahka. Načinov in metod zato, da obrnemo stran, je k sreči veliko, v oddaji S-prehodi spoznamo dve s pomočjo Barbare Žetko, napredne izvajalke metode EFT – tapkanj in dr. medicine Joachimom Grossom, učiteljem Zen meditacije in programa Celostnega obvladovanja stresa s pozornostjo.
Slovenija naj bi aprila sprejela prvo skupino beguncev. Skupno naj bi poskrbela za 863 ljudi, ki je svoje domove zapustilo z željo po varnem in srečnejšem življenju. V deželi Furlaniji Julijski krajni skuša na novo zaživeti več kot tri tisoč prosilcev za azil. Pomoč pri iskanju strehe nad glavo, učenju jezika in vključevanju v družbo jim nudijo različne organizacije in številni prostovoljci. Njihove izkušnje, predvsem pa primeri dobrih praks, so lahko zgled vsem skupnostim, ki se soočajo z izzivi sobivanja v večkulturnem okolju. Na poti do boljšega življenja jim Matej Iskra pomaga v okviru italijanskega Konzorcija za solidarnost, prostovoljka Blanka Štibilj, pa je mrežo pomoči zanje spletla kar sama.
Slovenija naj bi aprila sprejela prvo skupino beguncev. Skupno naj bi poskrbela za 863 ljudi, ki je svoje domove zapustilo z željo po varnem in srečnejšem življenju. V deželi Furlaniji Julijski krajni skuša na novo zaživeti več kot tri tisoč prosilcev za azil. Pomoč pri iskanju strehe nad glavo, učenju jezika in vključevanju v družbo jim nudijo različne organizacije in številni prostovoljci. Njihove izkušnje, predvsem pa primeri dobrih praks, so lahko zgled vsem skupnostim, ki se soočajo z izzivi sobivanja v večkulturnem okolju. Na poti do boljšega življenja jim Matej Iskra pomaga v okviru italijanskega Konzorcija za solidarnost, prostovoljka Blanka Štibilj, pa je mrežo pomoči zanje spletla kar sama.
Mednarodni dan žena je že več kot stoletje dan, ko se ukvarjamo z neenakopravnim položajem žensk v sodobni družbi. V 21. stoletju so namreč ženske še vedno potisnjene v ozadje dogajanja – tudi v zahodnem svetu, kjer imajo zagotovljene iste pravice kot moški, dejansko pa so še vedno močno diskriminirane. Imajo namreč manj možnosti, da se zaposlijo, nižje plače, manj socialnih pravic in so obravnavane kot čustvena bitja, ki zato nimajo možnosti za uspeh v gospodarstvu, politiki in marsikje drugje. O vlogi, položaju in uspehih žensk v znanosti govorita jezikoslovka dr. Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slovenskega izobraževalnega konzorcija v Italiji in astrofizičarka, dr. Dunja Fabjan s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Mednarodni dan žena je že več kot stoletje dan, ko se ukvarjamo z neenakopravnim položajem žensk v sodobni družbi. V 21. stoletju so namreč ženske še vedno potisnjene v ozadje dogajanja – tudi v zahodnem svetu, kjer imajo zagotovljene iste pravice kot moški, dejansko pa so še vedno močno diskriminirane. Imajo namreč manj možnosti, da se zaposlijo, nižje plače, manj socialnih pravic in so obravnavane kot čustvena bitja, ki zato nimajo možnosti za uspeh v gospodarstvu, politiki in marsikje drugje. O vlogi, položaju in uspehih žensk v znanosti govorita jezikoslovka dr. Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slovenskega izobraževalnega konzorcija v Italiji in astrofizičarka, dr. Dunja Fabjan s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Beneško gledališče letos praznuje 40 letnico srčne predanosti domačim krajem, narečju in slovenski kulturi. Z novo predstavo bodo jubilej slavili na Dan žena. O živahni in raznoliki kulturni dejavnosti Slovencev v Benečiji smo se znova prepričali tudi na letošnji proslavi ob dnevu slovenske kulture, na kateri so opomnili, da je prav slednja prava pot do razvoja. O prihodnosti, gospodarskih priložnostih in prizadevanjih, da mladi ostanejo v domačih dolinah govorita odgovorni urednik tednika Novi Matajur Miha Obit in mlada članica Beneškega gledališča Emma Golles.
Beneško gledališče letos praznuje 40 letnico srčne predanosti domačim krajem, narečju in slovenski kulturi. Z novo predstavo bodo jubilej slavili na Dan žena. O živahni in raznoliki kulturni dejavnosti Slovencev v Benečiji smo se znova prepričali tudi na letošnji proslavi ob dnevu slovenske kulture, na kateri so opomnili, da je prav slednja prava pot do razvoja. O prihodnosti, gospodarskih priložnostih in prizadevanjih, da mladi ostanejo v domačih dolinah govorita odgovorni urednik tednika Novi Matajur Miha Obit in mlada članica Beneškega gledališča Emma Golles.
Zgodovino svojega večkulturnega mesta dijaki dveh slovenskih in ene italijanske tržaške srednje šole letos odkrivajo skupaj, v okviru projekta Spoznajmo se/Conosciamoci. O čem so razmišljali ob obisku spomenikov Bazoviškim junakom in žrtvam fojb, kaj jih je zanimalo v uredništvih dnevnikov Il Piccolo in Primorski dnevnik ter katere dogodke bi si ogledali v osrednjih gledaliških hišah obeh narodnih skupnosti? Kako uspešna je tovrstna pot medsebojnega razumevanja, je predstavila vodja projekta Zaira Vidau iz Slovenskega raziskovalnega inštituta, svoj pogled na sklepanje novih prijateljstev pa dijak liceja France Prešeren Haron Zeriali.
Zgodovino svojega večkulturnega mesta dijaki dveh slovenskih in ene italijanske tržaške srednje šole letos odkrivajo skupaj, v okviru projekta Spoznajmo se/Conosciamoci. O čem so razmišljali ob obisku spomenikov Bazoviškim junakom in žrtvam fojb, kaj jih je zanimalo v uredništvih dnevnikov Il Piccolo in Primorski dnevnik ter katere dogodke bi si ogledali v osrednjih gledaliških hišah obeh narodnih skupnosti? Kako uspešna je tovrstna pot medsebojnega razumevanja, je predstavila vodja projekta Zaira Vidau iz Slovenskega raziskovalnega inštituta, svoj pogled na sklepanje novih prijateljstev pa dijak liceja France Prešeren Haron Zeriali.
Te dni je minilo 15 let od sprejetja zakona št. 38/2001, vsem poznanega kot zaščitni zakon, za katerega so si Slovenci prizadevali dolga desetletja. Uresničitev pravic, ki iz njega izhajajo, pa ni bila in še vedno ni samoumevna, tudi zato ostajajo nekatere pravice še vedno le na papirju. Slovenska manjšina v Italiji se je kljub temu še naprej razvijala in se v duhu evropske integracije povezovala tudi z italijansko narodno skupnostjo, ki živi v Sloveniji in na Hrvaškem. Nastale so dobre prakse sodelovanja in številni projekti, ki so ob zakonskih podlagah in obvezah nujne za razvoj obeh skupnosti. O zakonskih postavkah, njihovemu poznavanju in izvajanju ter o sodelovanjih med manjšinama govorita Martin Lissiach, koordinator čezmejnega projekta LEX in Marko Gregorič, predstavnik Italijanske Unije, Koper.
Te dni je minilo 15 let od sprejetja zakona št. 38/2001, vsem poznanega kot zaščitni zakon, za katerega so si Slovenci prizadevali dolga desetletja. Uresničitev pravic, ki iz njega izhajajo, pa ni bila in še vedno ni samoumevna, tudi zato ostajajo nekatere pravice še vedno le na papirju. Slovenska manjšina v Italiji se je kljub temu še naprej razvijala in se v duhu evropske integracije povezovala tudi z italijansko narodno skupnostjo, ki živi v Sloveniji in na Hrvaškem. Nastale so dobre prakse sodelovanja in številni projekti, ki so ob zakonskih podlagah in obvezah nujne za razvoj obeh skupnosti. O zakonskih postavkah, njihovemu poznavanju in izvajanju ter o sodelovanjih med manjšinama govorita Martin Lissiach, koordinator čezmejnega projekta LEX in Marko Gregorič, predstavnik Italijanske Unije, Koper.
Čeprav je bil pustni torek, so oddajo S-prehodi posvetili slovenskemu kulturnemu prazniku. Ta je namreč med Slovenci v Italiji še vedno zelo priljubljen in doživet praznik, v okviru katerega društva in organizacije od Milj do Trbiža prirejajo različne kulturne prireditve. Letošnjo osrednjo proslavo, ki je potekala v Gorici, so v celoti oblikovali Slovenci iz Videmske pokrajine, ki so izpostavili svoja pričakovanja in želje pri kulturnem razvoju skupnosti. V kakšno smer naj se torej razvija slovenska kultura v Italiji? To je bilo izhodišče pogovora, ki sta ga z Mitjo Tretjakom oblikovala kulturna delavca David Klodič in Valentina Sancin.
Čeprav je bil pustni torek, so oddajo S-prehodi posvetili slovenskemu kulturnemu prazniku. Ta je namreč med Slovenci v Italiji še vedno zelo priljubljen in doživet praznik, v okviru katerega društva in organizacije od Milj do Trbiža prirejajo različne kulturne prireditve. Letošnjo osrednjo proslavo, ki je potekala v Gorici, so v celoti oblikovali Slovenci iz Videmske pokrajine, ki so izpostavili svoja pričakovanja in želje pri kulturnem razvoju skupnosti. V kakšno smer naj se torej razvija slovenska kultura v Italiji? To je bilo izhodišče pogovora, ki sta ga z Mitjo Tretjakom oblikovala kulturna delavca David Klodič in Valentina Sancin.
Mlade pevce vokalne skupine Anakrousis povezuje ljubezen do glasbe in iskreno prijateljstvo. Šest fantov in deset deklet, starih od 17 pa do 23 let, pod taktirko zborovodje Jarija Jarca skupaj prepeva dve leti. Pohvalijo se lahko že s prvimi nagradami na mednarodnih tekmovanjih, po novih pa si želijo posegati že to pomlad. Kakšne načrte imajo in kako v ritmih swinga in jazza preživljajo svojo mladost, izveste v S-prehodih.
Mlade pevce vokalne skupine Anakrousis povezuje ljubezen do glasbe in iskreno prijateljstvo. Šest fantov in deset deklet, starih od 17 pa do 23 let, pod taktirko zborovodje Jarija Jarca skupaj prepeva dve leti. Pohvalijo se lahko že s prvimi nagradami na mednarodnih tekmovanjih, po novih pa si želijo posegati že to pomlad. Kakšne načrte imajo in kako v ritmih swinga in jazza preživljajo svojo mladost, izveste v S-prehodih.
Vrata slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol v Italiji so te dni na široko odprta, saj morajo starši in bodoči učenci odločitev o vzgojno izobraževalni poti sprejeti do 22. februarja. Zanimanje zanje vse bolj narašča tudi med italijansko govorečimi družinami, ki vidijo v učenju dodatnega jezika številne prednosti za svoje otroke. Kaj pravzaprav pomeni odraščanje v dvojezičnem okolju, kako zahtevno je učenje dveh ali več jezikov za otroka in s kakšnimi izzivi se pri tem soočajo starši ter učitelji se pogovarjajo s strokovnjakinjo tega področja Susanno Pertot in ravnateljico Dvojezične šole v Špetru Sonjo Klanjšček.
Vrata slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol v Italiji so te dni na široko odprta, saj morajo starši in bodoči učenci odločitev o vzgojno izobraževalni poti sprejeti do 22. februarja. Zanimanje zanje vse bolj narašča tudi med italijansko govorečimi družinami, ki vidijo v učenju dodatnega jezika številne prednosti za svoje otroke. Kaj pravzaprav pomeni odraščanje v dvojezičnem okolju, kako zahtevno je učenje dveh ali več jezikov za otroka in s kakšnimi izzivi se pri tem soočajo starši ter učitelji se pogovarjajo s strokovnjakinjo tega področja Susanno Pertot in ravnateljico Dvojezične šole v Špetru Sonjo Klanjšček.
