Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Naslov oddaje S-prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo.
Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru.
V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Z novinarko in urednico oddaje Gremo plesat se bomo odpravili po poteh zamejske ljudske in narodnozabavne glasbe. Spomnili se bomo tudi Slovensko-tržaške popevke, pa velikih glasbenih imen kot sta Aleksander Ipavec in Tulio Možina. Vabljeni v našo družbo.
Z novinarko in urednico oddaje Gremo plesat se bomo odpravili po poteh zamejske ljudske in narodnozabavne glasbe. Spomnili se bomo tudi Slovensko-tržaške popevke, pa velikih glasbenih imen kot sta Aleksander Ipavec in Tulio Možina. Vabljeni v našo družbo.
Potovanje spomina Memobus je odpeljal dijakinje in dijake slovenskih višjih srednjih šol iz Rižarne v Krakov in v taborišče Auschwitz Birkenau. Društvo 47-04 je letos že drugič priredilo program v slovenskem jeziku za tržaške in goriške višje srednje šole.
Potovanje spomina Memobus je odpeljal dijakinje in dijake slovenskih višjih srednjih šol iz Rižarne v Krakov in v taborišče Auschwitz Birkenau. Društvo 47-04 je letos že drugič priredilo program v slovenskem jeziku za tržaške in goriške višje srednje šole.
Ob slovenskem kulturnem prazniku sta krovni organizaciji Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza podelili priznanja pomembnim ustvarjalcem in poustvarjalcem ter kulturnim ali družbenim delavcem med Slovenci v Italiji. Prejemnik leta 2025 je tudi režiser, igralec in avtor tekstov, Adrijan Rustja.
Ob slovenskem kulturnem prazniku sta krovni organizaciji Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza podelili priznanja pomembnim ustvarjalcem in poustvarjalcem ter kulturnim ali družbenim delavcem med Slovenci v Italiji. Prejemnik leta 2025 je tudi režiser, igralec in avtor tekstov, Adrijan Rustja.
V tokratni oddaji se bomo posvetili zgodovini osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini s poudarkom na treh pokrajinah: goriški, videmski in pordenonski. Po poteh odporništva se bomo odpravili z zgodovinarjem dr. Bojanom Godešo, ki v okviru projekt BeWoP s podporo GO 2025 in vodilnim partnerjem Fundacijo Poti miru v Posočju, s strokovno ekskurzijo Od Palmanove do Ljubljane dokazuje, da gre za teritorialni unikum.
V tokratni oddaji se bomo posvetili zgodovini osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini s poudarkom na treh pokrajinah: goriški, videmski in pordenonski. Po poteh odporništva se bomo odpravili z zgodovinarjem dr. Bojanom Godešo, ki v okviru projekt BeWoP s podporo GO 2025 in vodilnim partnerjem Fundacijo Poti miru v Posočju, s strokovno ekskurzijo Od Palmanove do Ljubljane dokazuje, da gre za teritorialni unikum.
Predstavili bomo retrospektivo Oriente Vzhod/ Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino, ki bo kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici, prinesla dragocen in edinstven filmski vpogled v kompleksno zgodovino obmejne regije Slovenije in Italije. Občinstvo bo popeljala v bogato večkulturno dediščino čezmejnih območij. S pomočjo raznolikega izbora filmov bo izzivala tradicionalno dojemanje mej kot preprostih ločnic in jih odkrivala kot prostore prehajanja, izmenjav in kulturnega prepletanja, poudarjajo oblikovalci programa iz Kinoateljeja, nosilnega partnerja projekta. Z nami bosta vodja projekta Mateja Zorn in Jasna Pintarič, koordinatorka programa.
Predstavili bomo retrospektivo Oriente Vzhod/ Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino, ki bo kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici, prinesla dragocen in edinstven filmski vpogled v kompleksno zgodovino obmejne regije Slovenije in Italije. Občinstvo bo popeljala v bogato večkulturno dediščino čezmejnih območij. S pomočjo raznolikega izbora filmov bo izzivala tradicionalno dojemanje mej kot preprostih ločnic in jih odkrivala kot prostore prehajanja, izmenjav in kulturnega prepletanja, poudarjajo oblikovalci programa iz Kinoateljeja, nosilnega partnerja projekta. Z nami bosta vodja projekta Mateja Zorn in Jasna Pintarič, koordinatorka programa.
Hipokrat je v 4. stoletju pred našim štetjem dejal, da hodita ljubezen do humanosti in ljubezen do umetnosti zdravljenja z roko v roki. Prav ljubezen do humanosti in medicine pa bo vodila ekipo novopečenih zdravnikov in študentk medicine ter fizioterapije na humanitarno-medicinsko odpravo v Ugando. Med njimi je tudi Petra Olenik, ki je pred nekaj meseci diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani in je gostja naše oddaje.
Hipokrat je v 4. stoletju pred našim štetjem dejal, da hodita ljubezen do humanosti in ljubezen do umetnosti zdravljenja z roko v roki. Prav ljubezen do humanosti in medicine pa bo vodila ekipo novopečenih zdravnikov in študentk medicine ter fizioterapije na humanitarno-medicinsko odpravo v Ugando. Med njimi je tudi Petra Olenik, ki je pred nekaj meseci diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani in je gostja naše oddaje.
Pred kratkim sta krovni organizaciji podelili nagrado za delo na področju umetnosti pianistki, glasbeni pedagoginji in zborovodkinji Tamari Ražem Locatelli, ki je naša gostja.
Pred kratkim sta krovni organizaciji podelili nagrado za delo na področju umetnosti pianistki, glasbeni pedagoginji in zborovodkinji Tamari Ražem Locatelli, ki je naša gostja.
Letni zborovski koncert Koroška poje je največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem. Združuje obiskovalce in nastopajoče iz Avstrije, Slovenije in Italije. Življenja ples je letošnje festivalski naslov, ki na osnovi ljudskih pesmi in motivov prikazuje človeka od rojstva do izbranih viškov življenja. Pevska revija prinaša nekaj najlepših in najbolj priljubljenih pesmi koroških vižarjev, ljudskih pevcev in pesnikov, ki jih najdemo pri Zilji, v Rožu, v Podjuni in Mežiški dolini. Več o tem nam bosta povedali gostji Kristina Kragelj, koncertna koordinatorka in Goričanka Lara Vouk, režiserka dogodka.
Letni zborovski koncert Koroška poje je največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem. Združuje obiskovalce in nastopajoče iz Avstrije, Slovenije in Italije. Življenja ples je letošnje festivalski naslov, ki na osnovi ljudskih pesmi in motivov prikazuje človeka od rojstva do izbranih viškov življenja. Pevska revija prinaša nekaj najlepših in najbolj priljubljenih pesmi koroških vižarjev, ljudskih pevcev in pesnikov, ki jih najdemo pri Zilji, v Rožu, v Podjuni in Mežiški dolini. Več o tem nam bosta povedali gostji Kristina Kragelj, koncertna koordinatorka in Goričanka Lara Vouk, režiserka dogodka.
Naš gost je glasbenik, komponist, kulturni delavec in eden od nekdanjih vodij Kulturnega centra univerze v Celovcu UNIKUM, ki bo prihodnje leto obeležil svoje štirideseto leto delovanja. Emil Krištof je častni prstan prejel za družbenokritične, interdisciplinarne umetnostne in kulturne projekte v alpsko-jadranskem prostoru. Dvojezičnost je za nas bila samoumevna, bila pa je tudi političen statement, poudarja. To so bili začetki umetniškega eksperimentiranja, ki so nato postali prepoznaven glas kulturnega centra UNIKUM.
Naš gost je glasbenik, komponist, kulturni delavec in eden od nekdanjih vodij Kulturnega centra univerze v Celovcu UNIKUM, ki bo prihodnje leto obeležil svoje štirideseto leto delovanja. Emil Krištof je častni prstan prejel za družbenokritične, interdisciplinarne umetnostne in kulturne projekte v alpsko-jadranskem prostoru. Dvojezičnost je za nas bila samoumevna, bila pa je tudi političen statement, poudarja. To so bili začetki umetniškega eksperimentiranja, ki so nato postali prepoznaven glas kulturnega centra UNIKUM.
Iztok Mlakar je žlahtni komedijant, še več, je legenda, je v obrazložitvi zapisala žirija letošnjih Dnevov komedije v Celju. Za predstave v režiji Vita Tauferja Pegule je napisal besedilo in glasbo ter odigral vlogo Uga, osamljenega reveža, odpuščenega delavca javne kanalizacije. V svoji bogati karieri je prejel številne nagrade, izjemen je predvsem v komičnih vlogah. Mlakar pa se ni proslavil le kot igralec in pisec dramskih besedil ter songov, ampak tudi kot priljubljen kantavtor. Nekatera njegova besedila so že ponarodela. Z žlahtnim komedijantom se bo v oddaji S – prehodi pogovarjala Elena Husu.
Iztok Mlakar je žlahtni komedijant, še več, je legenda, je v obrazložitvi zapisala žirija letošnjih Dnevov komedije v Celju. Za predstave v režiji Vita Tauferja Pegule je napisal besedilo in glasbo ter odigral vlogo Uga, osamljenega reveža, odpuščenega delavca javne kanalizacije. V svoji bogati karieri je prejel številne nagrade, izjemen je predvsem v komičnih vlogah. Mlakar pa se ni proslavil le kot igralec in pisec dramskih besedil ter songov, ampak tudi kot priljubljen kantavtor. Nekatera njegova besedila so že ponarodela. Z žlahtnim komedijantom se bo v oddaji S – prehodi pogovarjala Elena Husu.
Film je del vizualne umetnosti, ki z gibljivimi slikami simulira izkušnje in drugače posreduje ideje, zgodbe, zaznave, občutke, lepoto ali vzdušje. S tem se ukvarja današnji gost, ki je za svoj film Kino Volta prejel nagrado za najboljši film: v Dublinu, na Bloomsday Festivalu, in na 27. Festivalu slovenskega filma Portorož iz strani žirije Art kino mreže Slovenije. Trenutno se posveča novemu projektu celovečercu, ki je še v nastajanju.Z nami je scenarist in režiser ter docent na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, Martin Turk.
Film je del vizualne umetnosti, ki z gibljivimi slikami simulira izkušnje in drugače posreduje ideje, zgodbe, zaznave, občutke, lepoto ali vzdušje. S tem se ukvarja današnji gost, ki je za svoj film Kino Volta prejel nagrado za najboljši film: v Dublinu, na Bloomsday Festivalu, in na 27. Festivalu slovenskega filma Portorož iz strani žirije Art kino mreže Slovenije. Trenutno se posveča novemu projektu celovečercu, ki je še v nastajanju.Z nami je scenarist in režiser ter docent na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, Martin Turk.
Ob evropski prestolnici kulture GO!25 je nastal projekt EPISKOP MEJNOSTI, premislek o goriških preteklostih in prihodnostih, znotraj katerega je nastala študija Gorica, Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh - različni odtenki goriške jezikovne stvarnosti. V oddaji sta z nami soavtorja projekta Matej Šekli in Janoš Ježovnik, raziskovalca na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Ob evropski prestolnici kulture GO!25 je nastal projekt EPISKOP MEJNOSTI, premislek o goriških preteklostih in prihodnostih, znotraj katerega je nastala študija Gorica, Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh - različni odtenki goriške jezikovne stvarnosti. V oddaji sta z nami soavtorja projekta Matej Šekli in Janoš Ježovnik, raziskovalca na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Mladinska revija GALEB je pred kratkim slavila 70 let. Revija, ki prestavlja vse od svojega nastanka nezamenljivo oporo pri širjenju slovenskega jezika in kulture med pripadniki mlajše generacije Slovencev v Italiji, je tudi dragocen vir ustvarjalnosti. Danes sta gostji oddaje mladi ustvarjalki, ki vrsto let sodelujeta pri reviji, z nami stailustratorka Ivana Soban in avtorica Janika Škerl.
Mladinska revija GALEB je pred kratkim slavila 70 let. Revija, ki prestavlja vse od svojega nastanka nezamenljivo oporo pri širjenju slovenskega jezika in kulture med pripadniki mlajše generacije Slovencev v Italiji, je tudi dragocen vir ustvarjalnosti. Danes sta gostji oddaje mladi ustvarjalki, ki vrsto let sodelujeta pri reviji, z nami stailustratorka Ivana Soban in avtorica Janika Škerl.
Slovenski raziskovalni inštitut SLORI, ki namenja veliko institucionalno pozornost uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika v Italiji, je predkratkim slavil 50 - let delovanja. O tem v naslednji oddaji z direktorjem Devanom Jagodicem. Pričakujemo vas v Sprehodih.
Slovenski raziskovalni inštitut SLORI, ki namenja veliko institucionalno pozornost uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika v Italiji, je predkratkim slavil 50 - let delovanja. O tem v naslednji oddaji z direktorjem Devanom Jagodicem. Pričakujemo vas v Sprehodih.
Nedavno srečanje osrednjih kulturnih organizacij Slovencev iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije je prineslo oblikovanje dokumenta o stanju in potrebah. Pozitivna tradicija medsebojnega sodelovanja potrjuje dejstvo, da so Slovenci zunaj matične države ustvarili dobro razvit in visoko produktiven kulturni sistem, ki omogoča in zagotavlja lastno produkcijo in in razvoj. Segment kulture je najpomembnejši identifikacijski dejavnik slovenstva, v katerem se predvsem Slovenci zunaj meja prepoznavajo kot Slovenci. A prav njegovo vzdrževanje in krepitev lahko omogoči razvijanje načela skupnega kulturnega prostora, kar je kot poudarjajo v prvi vrsti dolžnost matične države. Iz Celovca se nam je pridružil eden najprepoznavnejših obrazov kulturnih organizacij Slovencev v Avstriji, dr. Janko Malle.
Nedavno srečanje osrednjih kulturnih organizacij Slovencev iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije je prineslo oblikovanje dokumenta o stanju in potrebah. Pozitivna tradicija medsebojnega sodelovanja potrjuje dejstvo, da so Slovenci zunaj matične države ustvarili dobro razvit in visoko produktiven kulturni sistem, ki omogoča in zagotavlja lastno produkcijo in in razvoj. Segment kulture je najpomembnejši identifikacijski dejavnik slovenstva, v katerem se predvsem Slovenci zunaj meja prepoznavajo kot Slovenci. A prav njegovo vzdrževanje in krepitev lahko omogoči razvijanje načela skupnega kulturnega prostora, kar je kot poudarjajo v prvi vrsti dolžnost matične države. Iz Celovca se nam je pridružil eden najprepoznavnejših obrazov kulturnih organizacij Slovencev v Avstriji, dr. Janko Malle.
Marco Manin je pravnuk Josipa Pangerca in avtor razstave z naslovom Pišem vam iz Doline pri Trstu, ki je na ogled v Narodnem muzeju Ljubljana. Josip Pangerc iz Doline pri Trstu je bil eden izstopajočih politikov, podjetnikov in kulturnikov prve polovice dvajsetega stoletja. V času narodnega buditeljstva je pomembno prispeval k ohranitvi slovenstva in slovenskega življa.
Marco Manin je pravnuk Josipa Pangerca in avtor razstave z naslovom Pišem vam iz Doline pri Trstu, ki je na ogled v Narodnem muzeju Ljubljana. Josip Pangerc iz Doline pri Trstu je bil eden izstopajočih politikov, podjetnikov in kulturnikov prve polovice dvajsetega stoletja. V času narodnega buditeljstva je pomembno prispeval k ohranitvi slovenstva in slovenskega življa.
Oddajo smo posvetili skladatelju, etnomuzikologu, jezikoslovcu in akademiku Pavletu Merkuju, enemu izmed velikanov slovenske kulture v Trstu. Njegovo življenjsko delo jedelo misleca, kakršnih v današnjem svetu ni več. Ob 10. obletnici smrti Pavleta Merkuja smo se v oddaji sprehodili po njegovih poteh ustvarjanja s hčerko, slikarko Jasno Merkù in novinarjem Bernardom Nežmahom.
Oddajo smo posvetili skladatelju, etnomuzikologu, jezikoslovcu in akademiku Pavletu Merkuju, enemu izmed velikanov slovenske kulture v Trstu. Njegovo življenjsko delo jedelo misleca, kakršnih v današnjem svetu ni več. Ob 10. obletnici smrti Pavleta Merkuja smo se v oddaji sprehodili po njegovih poteh ustvarjanja s hčerko, slikarko Jasno Merkù in novinarjem Bernardom Nežmahom.
V arheološkem najdišču Tina Jama v občini Zgonik na Tržaškem potekajo raziskave, ki so odkrile prazgodovinske ostaline iz bronaste in bakrene dobe. Najdeni so bili keramični fragmenti posod, kamnite puščične osti in sekire ter obeski iz školjk. Nove raziskave omogočajo boljši vpogled v prazgodovino severovzhodnega Jadrana v dolgotrajnem obdobju med leti 7000 in 2000 pred našim štetjem. Več o tem v naslednji oddaji z znanstveno sodelavko na Inštitutu za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Eleno Leghissa.
V arheološkem najdišču Tina Jama v občini Zgonik na Tržaškem potekajo raziskave, ki so odkrile prazgodovinske ostaline iz bronaste in bakrene dobe. Najdeni so bili keramični fragmenti posod, kamnite puščične osti in sekire ter obeski iz školjk. Nove raziskave omogočajo boljši vpogled v prazgodovino severovzhodnega Jadrana v dolgotrajnem obdobju med leti 7000 in 2000 pred našim štetjem. Več o tem v naslednji oddaji z znanstveno sodelavko na Inštitutu za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Eleno Leghissa.
V oddaji gostimo dr. Matejko Grgič, urednico nove znanstvene monografije Slovenščina v Italiji, ki izhaja v času, ko Slovenski raziskovalni inštitut SLORI praznuje petdeset let obstoja. Knjiga odseva dejavnost inštituta, skrb za preživetje slovenščine v italijanskem okolju, čezmejne odnose, pa tudi živost raziskav o rabi slovenščine v zamejstvu in o slovenskem jeziku ter moderne metodološke pristope, ki jih na SLORI-ju uporabljajo pri svojem delu. Zbrani prispevki so nastali iz-pod peresa raziskovalk in raziskovalcev, ki v različnih vlogah sodelujejo s SLORI-jem – večinoma kot člani in članice skupine SLORIjezik, ki letos praznuje 5. obletnico delovanja. Več jih je zaposlenih tudi pri drugih institucijah: sad teh raznovrstnih oblik sodelovanja in čezmejnega prepletanja je tudi sozaložništvo s Filozofsko fakulteto v Ljubljani, na kateri je zaposlena urednica te knjige dr. Matejka Grgič
V oddaji gostimo dr. Matejko Grgič, urednico nove znanstvene monografije Slovenščina v Italiji, ki izhaja v času, ko Slovenski raziskovalni inštitut SLORI praznuje petdeset let obstoja. Knjiga odseva dejavnost inštituta, skrb za preživetje slovenščine v italijanskem okolju, čezmejne odnose, pa tudi živost raziskav o rabi slovenščine v zamejstvu in o slovenskem jeziku ter moderne metodološke pristope, ki jih na SLORI-ju uporabljajo pri svojem delu. Zbrani prispevki so nastali iz-pod peresa raziskovalk in raziskovalcev, ki v različnih vlogah sodelujejo s SLORI-jem – večinoma kot člani in članice skupine SLORIjezik, ki letos praznuje 5. obletnico delovanja. Več jih je zaposlenih tudi pri drugih institucijah: sad teh raznovrstnih oblik sodelovanja in čezmejnega prepletanja je tudi sozaložništvo s Filozofsko fakulteto v Ljubljani, na kateri je zaposlena urednica te knjige dr. Matejka Grgič
Zborovsko petje je zakoreninjeno v slovensko kulturno dediščino in identiteto našega naroda. Na 65. reviji goriških pevskih zborov je v soboto, 23. novembra in nedeljo, 24. novembra, v Kulturnem centru Lojze Bratuž skupno nastopilo štirinajst sestavov. O pomenu zborovstva za narodni obstoj v naslednji oddaji Sprehodov s predsednikom Milošem Čotarjem in podpredsednico Ilario Bergnach Zveze slovenske katoliške prosvete.
Zborovsko petje je zakoreninjeno v slovensko kulturno dediščino in identiteto našega naroda. Na 65. reviji goriških pevskih zborov je v soboto, 23. novembra in nedeljo, 24. novembra, v Kulturnem centru Lojze Bratuž skupno nastopilo štirinajst sestavov. O pomenu zborovstva za narodni obstoj v naslednji oddaji Sprehodov s predsednikom Milošem Čotarjem in podpredsednico Ilario Bergnach Zveze slovenske katoliške prosvete.
Tokrat oddajo namenjamo zgodovini in stvarnosti Slovencev na Zahodnem Balkanu. Različna spoznanja nam bo razkril Dušan Tomažič, geograf, zgodovinar, urednik oddaj Rojaki in Obrazi naših rojakov, ki ima za seboj tudi štirideset let radijskega napovedovanja. Je eden najprepoznavnejših glasov RTV centra Maribor in prejemnik Kristalnega mikrofona, najvišjega priznanja profesionalnih napovedovalcev ter avtor več znanstvenih objav, monografij in dokumentarnih filmov. Zanimanje za Slovence izven matične domovine ostaja njegova osrednja raziskovalna pot iz časa študija v Zagrebu in Tuzli vse do danes.
Tokrat oddajo namenjamo zgodovini in stvarnosti Slovencev na Zahodnem Balkanu. Različna spoznanja nam bo razkril Dušan Tomažič, geograf, zgodovinar, urednik oddaj Rojaki in Obrazi naših rojakov, ki ima za seboj tudi štirideset let radijskega napovedovanja. Je eden najprepoznavnejših glasov RTV centra Maribor in prejemnik Kristalnega mikrofona, najvišjega priznanja profesionalnih napovedovalcev ter avtor več znanstvenih objav, monografij in dokumentarnih filmov. Zanimanje za Slovence izven matične domovine ostaja njegova osrednja raziskovalna pot iz časa študija v Zagrebu in Tuzli vse do danes.
V svetu so suhi zidovi prepoznani kot pomemben del kulturne dediščine in identitete pokrajine. Veščina suhozidne gradnje, znanj in tehnik je bila leta 2018 vpisana na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Na Krasu že vrsto let izvajajo celodnevno akcijo Kamenton. O pomenu suhih zidov, njihovi vlogi v pokrajini in načinu gradnje v naslednji oddaji S-prehodov s Karin Lavin in učiteljico Kristino Kovačič.
V svetu so suhi zidovi prepoznani kot pomemben del kulturne dediščine in identitete pokrajine. Veščina suhozidne gradnje, znanj in tehnik je bila leta 2018 vpisana na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Na Krasu že vrsto let izvajajo celodnevno akcijo Kamenton. O pomenu suhih zidov, njihovi vlogi v pokrajini in načinu gradnje v naslednji oddaji S-prehodov s Karin Lavin in učiteljico Kristino Kovačič.
Danes Unescov atlas ogroženih jezikov uvršča kočevarsko narečje na območju Kočevske v Sloveniji v skupino kritično ogroženih jezikov. Narečje se največ uporablja v ZDA, kjer danes živi večina Kočevarjev, predvsem v New Yorku, Clevelandu in Milwaukieju. Pred drugo svetovno vojno je bilo v ZDA celo več Kočevarjev kot na Kočevskem. Tisti, ki so prišli pred drugo svetovno vojno, so dobro ohranjali tradicionalni jezik v majhnih skupnostih in ga prenašali svojim otrokom; celo danes obstajajo starejši ljudje, ki niso nikoli videli mesta Kočevje, vseeno pa stari jezik dobro govorijo. Z nami bo dr. Anja Moric, avtorico etnografskega filma Globoko v srcu jo čutimo. Vabljeni k ogledu.
Danes Unescov atlas ogroženih jezikov uvršča kočevarsko narečje na območju Kočevske v Sloveniji v skupino kritično ogroženih jezikov. Narečje se največ uporablja v ZDA, kjer danes živi večina Kočevarjev, predvsem v New Yorku, Clevelandu in Milwaukieju. Pred drugo svetovno vojno je bilo v ZDA celo več Kočevarjev kot na Kočevskem. Tisti, ki so prišli pred drugo svetovno vojno, so dobro ohranjali tradicionalni jezik v majhnih skupnostih in ga prenašali svojim otrokom; celo danes obstajajo starejši ljudje, ki niso nikoli videli mesta Kočevje, vseeno pa stari jezik dobro govorijo. Z nami bo dr. Anja Moric, avtorico etnografskega filma Globoko v srcu jo čutimo. Vabljeni k ogledu.
Letos mineva 120 let od rojstva pesnika Srečka Kosovela. Kako razumeti njegovo ustvarjalno delovanja v slovenskem, čezmejnem in evropskem literarnem, kulturnem in družbenem kontekstu, se bomo pogovarjali z Matejo Kralj, promotorko literature in umetnosti na Krasu, članico Kulturno-umetniško in izobraževalno društvo KONStruktivist in skrbnico Kosovelove sobe.
Letos mineva 120 let od rojstva pesnika Srečka Kosovela. Kako razumeti njegovo ustvarjalno delovanja v slovenskem, čezmejnem in evropskem literarnem, kulturnem in družbenem kontekstu, se bomo pogovarjali z Matejo Kralj, promotorko literature in umetnosti na Krasu, članico Kulturno-umetniško in izobraževalno društvo KONStruktivist in skrbnico Kosovelove sobe.
Sprehod Čez_mejno drzne raziskuje in odkriva pisateljice, ki so prehajale meje med jeziki v večkulturnem prostoru Goriške pokrajine v 19. in zgodnjem 20. stoletju. O tem z Andrejo Rihter, predsednico Kulturno turističnega združenja Pot pisateljic.
Sprehod Čez_mejno drzne raziskuje in odkriva pisateljice, ki so prehajale meje med jeziki v večkulturnem prostoru Goriške pokrajine v 19. in zgodnjem 20. stoletju. O tem z Andrejo Rihter, predsednico Kulturno turističnega združenja Pot pisateljic.
Naslov oddaje S-prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Tokrat gostimo dr. Katjo Hrobat Virloget z Oddelka za antropologijo in kulturne študije Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Omenjena raziskovalka se je nedavno vrnila z Avstralije, kjer je v sklopu projekta Etnografija tišine proučevala različne skupnosti, ki so povezane s ti. istrskim eksodusom po drugi svetovni vojni, ki je predvsem pri nas, pa tudi drugje še vedno zavit v tišino.
Tokrat gostimo dr. Katjo Hrobat Virloget z Oddelka za antropologijo in kulturne študije Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Omenjena raziskovalka se je nedavno vrnila z Avstralije, kjer je v sklopu projekta Etnografija tišine proučevala različne skupnosti, ki so povezane s ti. istrskim eksodusom po drugi svetovni vojni, ki je predvsem pri nas, pa tudi drugje še vedno zavit v tišino.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Naslov oddaje S-prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Po mnenju kritike se vpisuje med pomembnejša imena slovenske odrske umetnosti. Vloge zna odigrati natančno, subtilno, silovito in občuteno. V naslednji oddaji bomo gostili tržaško slovensko igralko Lučko Počkaj. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Po mnenju kritike se vpisuje med pomembnejša imena slovenske odrske umetnosti. Vloge zna odigrati natančno, subtilno, silovito in občuteno. V naslednji oddaji bomo gostili tržaško slovensko igralko Lučko Počkaj. Pričakujemo vas v S-prehodih.
V Ankaranu se že skoraj 50 let srečajo otroci iz Koroške, da bi skupno stopali v ustvarjalno gledališki svet. O tem z glavnim organizatorjem Milanom Pikom. Pričakujemo vas v S-prehodih.
V Ankaranu se že skoraj 50 let srečajo otroci iz Koroške, da bi skupno stopali v ustvarjalno gledališki svet. O tem z glavnim organizatorjem Milanom Pikom. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Z nami bo sociologinja in raziskovalka dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Govorili bomo o knjigi Doba velikih migracij na Slovenskem, ki je tik pred ponatisom, v angleškem prevodu pa jo lahko beremo pri ugledni založbi Peter Lang. To je knjiga za vsak dom, poudarja soavtorica, saj skorajda ni hiše, od koder se v tistem času ni odpravil v svet kak član družine. Vabljeni v našo družbo.
Z nami bo sociologinja in raziskovalka dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Govorili bomo o knjigi Doba velikih migracij na Slovenskem, ki je tik pred ponatisom, v angleškem prevodu pa jo lahko beremo pri ugledni založbi Peter Lang. To je knjiga za vsak dom, poudarja soavtorica, saj skorajda ni hiše, od koder se v tistem času ni odpravil v svet kak član družine. Vabljeni v našo družbo.
Četrt stoletja obeležuje Forum Tomizza, obmejno srečanje, ki se ukvarja s kulturnimi in literarnimi odnosi med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Letos je potekal pod naslovom Slovnica pozabe z namenom vzpostaviti trajne družbene in jezikovnokulturne prakse. Z nami bosta Martin Lissiach in Irena Urbič. Vabljeni v našo družbo.
Četrt stoletja obeležuje Forum Tomizza, obmejno srečanje, ki se ukvarja s kulturnimi in literarnimi odnosi med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Letos je potekal pod naslovom Slovnica pozabe z namenom vzpostaviti trajne družbene in jezikovnokulturne prakse. Z nami bosta Martin Lissiach in Irena Urbič. Vabljeni v našo družbo.
Mešani pevski zbor Jacobus Gallus že več kot 30 let deluje na Tržaškem kot reprezentančni zbor slovenske narodnostne skupnosti. O dosežkih in prihodnjih ciljih zbora z dirigentom Markom Sancinom.
Mešani pevski zbor Jacobus Gallus že več kot 30 let deluje na Tržaškem kot reprezentančni zbor slovenske narodnostne skupnosti. O dosežkih in prihodnjih ciljih zbora z dirigentom Markom Sancinom.
Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2016 v Avstraliji živi 17.863, po neuradnih ocenah pa 25.000 oseb slovenskega porekla. O tem z Luko Kropivnikom, avtorjem magistrske naloge o Slovencih v Avstraliji. Pričakujemo vas v Sprehodih.
Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2016 v Avstraliji živi 17.863, po neuradnih ocenah pa 25.000 oseb slovenskega porekla. O tem z Luko Kropivnikom, avtorjem magistrske naloge o Slovencih v Avstraliji. Pričakujemo vas v Sprehodih.
Migracije, selitve so kompleksen globalen pojav. Kakšna so vprašanja etničnih in nacionalnih manjšin? O tem v oddaji, z nami bo dr. Miha Zobec Pričakujemo vas v Sprehodih.
Migracije, selitve so kompleksen globalen pojav. Kakšna so vprašanja etničnih in nacionalnih manjšin? O tem v oddaji, z nami bo dr. Miha Zobec Pričakujemo vas v Sprehodih.
Gost v oddaji je Martin Moschitz, vodja novega gledališče z imenom Teater Rampa, ki so ga ustanovili oktobra 2022 in deluje kot samostojno društvo s sedežem v Celovcu. Cilj gledališča je, da se uveljavi kot slovensko poklicno gledališče na Koroškem in to z inovativnimi, družbeno-kritičnimi, modernimi kot tudi klasičnimi uprizoritvami v slovenskem in nemškem jeziku. Obenem pa Teater Rampa obiskuje s produkcijami za otroke in mladino slovenske in dvojezične šole na Koroškem. Nahajajo se v prostorih novega slovenskega interkulturnega prireditvenega centra iKULT.
Gost v oddaji je Martin Moschitz, vodja novega gledališče z imenom Teater Rampa, ki so ga ustanovili oktobra 2022 in deluje kot samostojno društvo s sedežem v Celovcu. Cilj gledališča je, da se uveljavi kot slovensko poklicno gledališče na Koroškem in to z inovativnimi, družbeno-kritičnimi, modernimi kot tudi klasičnimi uprizoritvami v slovenskem in nemškem jeziku. Obenem pa Teater Rampa obiskuje s produkcijami za otroke in mladino slovenske in dvojezične šole na Koroškem. Nahajajo se v prostorih novega slovenskega interkulturnega prireditvenega centra iKULT.
V tokratni oddaji se bomo poklonili lutkovni skupini Lutke Mladje Koroške dijaške zveze, ki obeležuje 50. jubilej svoje lutkovne dejavnosti na avstrijskem Koroškem. Koroško manjšinsko lutkarstvo odlikuje borba za preživetje slovenskega jezika, kar se kaže predvsem v uporniških vsebinah predstav.
V tokratni oddaji se bomo poklonili lutkovni skupini Lutke Mladje Koroške dijaške zveze, ki obeležuje 50. jubilej svoje lutkovne dejavnosti na avstrijskem Koroškem. Koroško manjšinsko lutkarstvo odlikuje borba za preživetje slovenskega jezika, kar se kaže predvsem v uporniških vsebinah predstav.
Ksenija Vidali, ena najvidnejših slovenskih opernih pevk, se je rodila 30. aprila 1913 v Trstu. Ob obletnici njenega rojstva je nastala razstava Pomlad na opernem odru – Primavera all’opera, v produkciji Pokrajinskega muzeja Koper. Ksenijo Vidali bomo v oddaji spoznavali z zgodovinarkama Tanjo Jakomin Kocjančič in Tino Novak Pucer.
Ksenija Vidali, ena najvidnejših slovenskih opernih pevk, se je rodila 30. aprila 1913 v Trstu. Ob obletnici njenega rojstva je nastala razstava Pomlad na opernem odru – Primavera all’opera, v produkciji Pokrajinskega muzeja Koper. Ksenijo Vidali bomo v oddaji spoznavali z zgodovinarkama Tanjo Jakomin Kocjančič in Tino Novak Pucer.
Med Slovenkami v Italiji je nastal literarno glasbeni projekt Slovenske pesnice v Italiji/Poetesse slovene in Italia: Besede ne ubogajo več/Parole indomite, ki jo je izdala založba Mladika. Avtorica in glasbenica Andrejka Možina z urednico Nadio Roncelli nam bo v oddaji predstavila njen najnovejši trud.
Med Slovenkami v Italiji je nastal literarno glasbeni projekt Slovenske pesnice v Italiji/Poetesse slovene in Italia: Besede ne ubogajo več/Parole indomite, ki jo je izdala založba Mladika. Avtorica in glasbenica Andrejka Možina z urednico Nadio Roncelli nam bo v oddaji predstavila njen najnovejši trud.
Inovacija je vrhunski izraz kreativnosti, Vlak 123 v bodočnost je multimedijska predstava v poklon Srečku Kosovelu. O tem z režiserko in avtorico Jasmin Kovic. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Inovacija je vrhunski izraz kreativnosti, Vlak 123 v bodočnost je multimedijska predstava v poklon Srečku Kosovelu. O tem z režiserko in avtorico Jasmin Kovic. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Slovencev je v Trstu za vsako generacijo tretjino manj. Monografija Tržaški Slovenci predstavlja poglobljeno raziskavo o zgodovini največje slovenske urbane skupnosti. Z nami v studiu avtor knjige, tržaški geograf in raziskovalec Milan Bufon. Pričakujemo vas v S-prehodih
Slovencev je v Trstu za vsako generacijo tretjino manj. Monografija Tržaški Slovenci predstavlja poglobljeno raziskavo o zgodovini največje slovenske urbane skupnosti. Z nami v studiu avtor knjige, tržaški geograf in raziskovalec Milan Bufon. Pričakujemo vas v S-prehodih
Slovensko planinsko društvo Trst praznuje 120 let svojega obstoja. Je najstarejše športno-kulturno društvo na Tržaškem s 370 člani. V studiu bosta z nami njegova predsednica in kulturna delavka Marinka Pertot in openska alpinistka Irina Goruppi. Vabljeni k ogledu
Slovensko planinsko društvo Trst praznuje 120 let svojega obstoja. Je najstarejše športno-kulturno društvo na Tržaškem s 370 člani. V studiu bosta z nami njegova predsednica in kulturna delavka Marinka Pertot in openska alpinistka Irina Goruppi. Vabljeni k ogledu
Manj kot leto dni nas loči do začetka projekta Evropska prestolnica kulture. Časti naziv bo pripadal Gorici in Novi Gorici. Z umetniškim vodjo Stojanom Pelkom bomo razkrili nekaj programskih novosti in razmišljanj. Z Vido Rucli iz Kolektiva Robida pa se bomo pogovarjali o prostorih in skupnostih ob meji.
Manj kot leto dni nas loči do začetka projekta Evropska prestolnica kulture. Časti naziv bo pripadal Gorici in Novi Gorici. Z umetniškim vodjo Stojanom Pelkom bomo razkrili nekaj programskih novosti in razmišljanj. Z Vido Rucli iz Kolektiva Robida pa se bomo pogovarjali o prostorih in skupnostih ob meji.
K2: Usoda slovenske narodne skupnosti v Italiji sloni na ramenih šol. Leto 2024 prinaša s seboj veliko izzivov in še nerešenih vprašanj. O tem v oddaji s predsednico Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenijo Dobrila in predsednikom Sveta slovenskih organizacij Walterjem Bandljem.
K2: Usoda slovenske narodne skupnosti v Italiji sloni na ramenih šol. Leto 2024 prinaša s seboj veliko izzivov in še nerešenih vprašanj. O tem v oddaji s predsednico Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenijo Dobrila in predsednikom Sveta slovenskih organizacij Walterjem Bandljem.
Zakaj izrazi zamejec, manjšinec, za mejo ali tostran meje izpričujejo pogled matične države na Slovence in Slovenke v sosednjih državah? Z nami bo Andreja Kalc s Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu SLORI. S književno prevajalko in lektorico se bomo pogovarjali o uporabnih vidikih različnih jezikovnih praks. Vabljeni k ogledu.
Zakaj izrazi zamejec, manjšinec, za mejo ali tostran meje izpričujejo pogled matične države na Slovence in Slovenke v sosednjih državah? Z nami bo Andreja Kalc s Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu SLORI. S književno prevajalko in lektorico se bomo pogovarjali o uporabnih vidikih različnih jezikovnih praks. Vabljeni k ogledu.
Razstava »Rožnarce in cvetličarstvo na Proseku in Kontovelu« je ljubeč poklon večkrat pozabljenemu stoletnemu poklicu. O tem s Sašo Ban in Ksenijo Majovski. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Razstava »Rožnarce in cvetličarstvo na Proseku in Kontovelu« je ljubeč poklon večkrat pozabljenemu stoletnemu poklicu. O tem s Sašo Ban in Ksenijo Majovski. Pričakujemo vas v S-prehodih.