Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo.
Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru.
V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Glasba kot igranje, razmišljanje in ustvarjanje. O tem v naslednji oddaji z novinarko, skladateljico in muzikologinjo Luiso Antoni. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Glasba kot igranje, razmišljanje in ustvarjanje. O tem v naslednji oddaji z novinarko, skladateljico in muzikologinjo Luiso Antoni. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Z nami je tržaški Slovenec Igor Zobin. Dirigent, harmonikar in glasbeni inovator, ki vse bolj ambiciozno stopa na mednarodne koncertne odre. Še čisto sveži so vtisi izvedbe Mozartovega Rekviema v Gradežu pod dirigentsko taktirko maestra Zobina. .
Z nami je tržaški Slovenec Igor Zobin. Dirigent, harmonikar in glasbeni inovator, ki vse bolj ambiciozno stopa na mednarodne koncertne odre. Še čisto sveži so vtisi izvedbe Mozartovega Rekviema v Gradežu pod dirigentsko taktirko maestra Zobina. .
Arhitektura in avdiovizualna umetnost usmerjata v dialog z ustvarjalno lepoto. O tem v naslednji oddaji z arhitektom in umetnikom Rajem Pertotom. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Arhitektura in avdiovizualna umetnost usmerjata v dialog z ustvarjalno lepoto. O tem v naslednji oddaji z arhitektom in umetnikom Rajem Pertotom. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Kako je odraščati v vojnem času? Kaj pomeni odraščati z negotovostjo in s smrtjo? O tem s pisateljico in novinarko Evelino Umek. Pričakujemo vas v S-prehodih
Kako je odraščati v vojnem času? Kaj pomeni odraščati z negotovostjo in s smrtjo? O tem s pisateljico in novinarko Evelino Umek. Pričakujemo vas v S-prehodih
Ljubezen in strast do knjige, prednosti in izivi v založniškem svetu. O tem v naslednji oddaji z urednico Martino Kafol Založništva tržaškega tiska.. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Ljubezen in strast do knjige, prednosti in izivi v založniškem svetu. O tem v naslednji oddaji z urednico Martino Kafol Založništva tržaškega tiska.. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Knjiga Kavarna Italija nas čaka odprtih rok na mostu sprejemanja in spoznavanja. Več o tem v naslednji oddaji z avtorjem, filozofom Jernejem Ščekom. Pričakujemo vas v S-prehodih
Knjiga Kavarna Italija nas čaka odprtih rok na mostu sprejemanja in spoznavanja. Več o tem v naslednji oddaji z avtorjem, filozofom Jernejem Ščekom. Pričakujemo vas v S-prehodih
Z nami bo generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Gregor Šuc. Osvetlili bomo prisotnost in zastopanost slovenske narodne skupnosti v Italiji in pomen slovenske diplomacije v mednarodni skupnosti. Bodite z nami.
Z nami bo generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Gregor Šuc. Osvetlili bomo prisotnost in zastopanost slovenske narodne skupnosti v Italiji in pomen slovenske diplomacije v mednarodni skupnosti. Bodite z nami.
V zadnjem vikendu septembra se je v samem tržaškem mestnem središču odvijal festival slovencev v Italiji Slofest. Z nami v studiu Sonia Covolo Ciuch in Erin Pizzol. Pričakujemo vas v S-prehodih.
V zadnjem vikendu septembra se je v samem tržaškem mestnem središču odvijal festival slovencev v Italiji Slofest. Z nami v studiu Sonia Covolo Ciuch in Erin Pizzol. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Govorili bomo o projektu Contatti/Stiki, katerega cilj je čezmejno povezovanje učiteljev in učencev za krepitev medkulturnih odnosov, sočasno pa vsem udeležencem ponuja priložnost socialne, kulturne in jezikovne rasti.
Govorili bomo o projektu Contatti/Stiki, katerega cilj je čezmejno povezovanje učiteljev in učencev za krepitev medkulturnih odnosov, sočasno pa vsem udeležencem ponuja priložnost socialne, kulturne in jezikovne rasti.
V studiu se nam bo pridružil gledališki in operni režiser Igor Pison, ki kot prvi Slovenec podpisuje režijo abonmajske predstave baročne opere Orfej in Evridika v tržaški operni hiši Giuseppe Verdi. Igor Pison se prvič predstavlja v rojstnem mestu kot operni režiser. Med študijem na akademiji Augusta Everdinga v Münchnu se je namreč specializiral na področju glasbenega gledališča in doslej žel pomenljive uspehe v Nemčiji, Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem.
V studiu se nam bo pridružil gledališki in operni režiser Igor Pison, ki kot prvi Slovenec podpisuje režijo abonmajske predstave baročne opere Orfej in Evridika v tržaški operni hiši Giuseppe Verdi. Igor Pison se prvič predstavlja v rojstnem mestu kot operni režiser. Med študijem na akademiji Augusta Everdinga v Münchnu se je namreč specializiral na področju glasbenega gledališča in doslej žel pomenljive uspehe v Nemčiji, Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem.
Podražitve energentov in surovin ogrožajo obstoj manjših podjetij. O tem se bo odvijala debata z Robertom Frandoličem in Andrejem Šikom iz Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Podražitve energentov in surovin ogrožajo obstoj manjših podjetij. O tem se bo odvijala debata z Robertom Frandoličem in Andrejem Šikom iz Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Poezija in ilustracija se dopolnjujeta in ustvarjata edinstveno komunikacijsko moč. O tem bo govor v oddaji z ilustratorko in pesnico Ajlin Visentin. Pričakujemo vas v S-prehodih
Poezija in ilustracija se dopolnjujeta in ustvarjata edinstveno komunikacijsko moč. O tem bo govor v oddaji z ilustratorko in pesnico Ajlin Visentin. Pričakujemo vas v S-prehodih
Mož brez krivde je film o trpljenju izgube zaradi azbestne bolezni. V oddaji sta naša gosta režiser Ivan Gergolet in igralec Branko Završan. Pričakujemo vas v S-prehodih. .
Mož brez krivde je film o trpljenju izgube zaradi azbestne bolezni. V oddaji sta naša gosta režiser Ivan Gergolet in igralec Branko Završan. Pričakujemo vas v S-prehodih. .
Roman Fojba, prelomno delo našega časa, zagrize v perečo, prevečkrat zamolčano zgodovinsko tematiko. Z nami v oddaji avtor romana Fojba Marij Čuk. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Roman Fojba, prelomno delo našega časa, zagrize v perečo, prevečkrat zamolčano zgodovinsko tematiko. Z nami v oddaji avtor romana Fojba Marij Čuk. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Pustni čas nas vodi iz zime v pomlad. O letošnji izvedbi se bomo pogovarjali s predsednikoma društev pustnih sprevodov. V studiu Joško Terpin društva Karnival in Igor Malalan Kraškega pusta. Pričakujemo vas v S-prehodih!
Pustni čas nas vodi iz zime v pomlad. O letošnji izvedbi se bomo pogovarjali s predsednikoma društev pustnih sprevodov. V studiu Joško Terpin društva Karnival in Igor Malalan Kraškega pusta. Pričakujemo vas v S-prehodih!
V tržaško tradicijo spada tudi navdihovanje nad gorami in vršaci. Kako se s Krasa hrepeneče oziraš k Julijcem in zaznavaš njihov vonj, je pisal že Julius Kugy. Z nami bo alpinist, filozof in religiolog dr. Ivan Škamperle. Bodite v naši družbi.
V tržaško tradicijo spada tudi navdihovanje nad gorami in vršaci. Kako se s Krasa hrepeneče oziraš k Julijcem in zaznavaš njihov vonj, je pisal že Julius Kugy. Z nami bo alpinist, filozof in religiolog dr. Ivan Škamperle. Bodite v naši družbi.
Ivan Sancin - Gianni je v svoji avtobiografiji Življenje v operi predstavil pol stoletja dolgo ljubezen do glasbe. O tem v oddaji s hčerko Valentino Sancin in urednikom publikacije Borisom Pangercem.
Ivan Sancin - Gianni je v svoji avtobiografiji Življenje v operi predstavil pol stoletja dolgo ljubezen do glasbe. O tem v oddaji s hčerko Valentino Sancin in urednikom publikacije Borisom Pangercem.
Komuniciranje preko umetniškega ustvarjanja je podedovana lastnost in potreba. V oddaji bosta z nami oče in sin, slikarja, Roberto in David Faganel. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Komuniciranje preko umetniškega ustvarjanja je podedovana lastnost in potreba. V oddaji bosta z nami oče in sin, slikarja, Roberto in David Faganel. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Z nami je dr. Elena Cerkvenič Grill, tržaška Slovenka, ki skrbi za širjenje in poznavanje slovenskega jezika in slovenske kulture v Trstu in v Goric. Z različnimi projekti se zavzema za to, da italijanski del Trsta spozna slovensko literaturo. Priredila je že vrsto dvojezičnih slovensko-italijanskih srečanj. V sodelovanju z intelektualci in študenti iz Slovenije in iz Trsta se prizadeva tudi za poimenovanju ulic, trgov, zelenic v Trstu po uglednih Slovenkah. Dr. Elena Cerkvenič Grill je profesorica in pesnica, je most med dvema kulturama in nepogrešljiva ustvarjalka tržaškega kulturnega miljeja.
Z nami je dr. Elena Cerkvenič Grill, tržaška Slovenka, ki skrbi za širjenje in poznavanje slovenskega jezika in slovenske kulture v Trstu in v Goric. Z različnimi projekti se zavzema za to, da italijanski del Trsta spozna slovensko literaturo. Priredila je že vrsto dvojezičnih slovensko-italijanskih srečanj. V sodelovanju z intelektualci in študenti iz Slovenije in iz Trsta se prizadeva tudi za poimenovanju ulic, trgov, zelenic v Trstu po uglednih Slovenkah. Dr. Elena Cerkvenič Grill je profesorica in pesnica, je most med dvema kulturama in nepogrešljiva ustvarjalka tržaškega kulturnega miljeja.
O jezikovni skupini ljudi se ne da govoriti brez ljudi, ki ta jezik govorijo, in tako se ne da govoriti o ljudstvu, etnični skupini, narodu ali naciji, ne da bi omenili jezika, ki ga govorijo. Jezik je v veliki večini igral pomembno vlogo pri oblikovanju skupne identitete in velikokrat se je oblikovanje knjižnega jezika pojavilo prej kot nastanek oblikovanje naroda ali nacije. Kako zapletena so ta razmerja pripoveduje knjiga Jeziki in ljudstva Evrope dr. Klemena Jelinčiča Boete, ki je naš gost.
O jezikovni skupini ljudi se ne da govoriti brez ljudi, ki ta jezik govorijo, in tako se ne da govoriti o ljudstvu, etnični skupini, narodu ali naciji, ne da bi omenili jezika, ki ga govorijo. Jezik je v veliki večini igral pomembno vlogo pri oblikovanju skupne identitete in velikokrat se je oblikovanje knjižnega jezika pojavilo prej kot nastanek oblikovanje naroda ali nacije. Kako zapletena so ta razmerja pripoveduje knjiga Jeziki in ljudstva Evrope dr. Klemena Jelinčiča Boete, ki je naš gost.
Pred šestimi leti so na Filozofski fakulteti na Reki odprli lektorat slovenskega jezika. Že od začetkov predavanj je bilo med študenti oddelka za kroatistiko veliko zanimanja, dober odziv beležijo tudi v letošnjem študijskem letu. Najmlajši lektorat slovenskega jezika na Hrvaškem je nastal tudi zaradi prizadevanj pripadnikov slovenske skupnosti iz teh krajev. Slovenščina je obvezni izbirni predmet za študente hrvaškega jezika in književnosti ter južnoslovanskih filologij ter izbirni tečaj za študente drugih študijskih smeri Univerze na Reki. Z nami je njihov profesor, dr. Klemen Lah.
Pred šestimi leti so na Filozofski fakulteti na Reki odprli lektorat slovenskega jezika. Že od začetkov predavanj je bilo med študenti oddelka za kroatistiko veliko zanimanja, dober odziv beležijo tudi v letošnjem študijskem letu. Najmlajši lektorat slovenskega jezika na Hrvaškem je nastal tudi zaradi prizadevanj pripadnikov slovenske skupnosti iz teh krajev. Slovenščina je obvezni izbirni predmet za študente hrvaškega jezika in književnosti ter južnoslovanskih filologij ter izbirni tečaj za študente drugih študijskih smeri Univerze na Reki. Z nami je njihov profesor, dr. Klemen Lah.
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel je že 70 let pomemben akter v kulturnem dogajanju na Goriškem in ne samo. V njem deluje glasbena šola in je pobudnik uspešnih koncertnih prireditev.Z nami sta ravnateljica šole Alessandra Schettino in predsednica šole Franca Padovan.
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel je že 70 let pomemben akter v kulturnem dogajanju na Goriškem in ne samo. V njem deluje glasbena šola in je pobudnik uspešnih koncertnih prireditev.Z nami sta ravnateljica šole Alessandra Schettino in predsednica šole Franca Padovan.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Z nami sta predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. S Ksenijo Dobrila in Walterjem Bandeljem o izzivih naših rojakov v novem letu. Bodite z nami.
Z nami sta predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. S Ksenijo Dobrila in Walterjem Bandeljem o izzivih naših rojakov v novem letu. Bodite z nami.
Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ustanovljen leta 1972 v Bazovici pri Trstu, je pomemben kulturni element slovenske skupnosti v Italiji. Ob 50. obletnici delovanja se bomo v oddaji posvetili spoznavanju vloge in pomena zbora z zborovodkinjo Pijo Cah in predsednico Rado Zergol.
Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ustanovljen leta 1972 v Bazovici pri Trstu, je pomemben kulturni element slovenske skupnosti v Italiji. Ob 50. obletnici delovanja se bomo v oddaji posvetili spoznavanju vloge in pomena zbora z zborovodkinjo Pijo Cah in predsednico Rado Zergol.
Roman Pahor, narodno zaveden Slovenec, je svoj upor proti raznarodovalni politiki fašizma drago plačal. Njegova življenjska zgodba je zbrana v knjigi Za vse, ne zase. V oddaji vam ga bomo predstavili z vnukom in avtorjem knjige Petrom Verčem.
Roman Pahor, narodno zaveden Slovenec, je svoj upor proti raznarodovalni politiki fašizma drago plačal. Njegova življenjska zgodba je zbrana v knjigi Za vse, ne zase. V oddaji vam ga bomo predstavili z vnukom in avtorjem knjige Petrom Verčem.
Z nami je zdaj že nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, čigar dolgoletna prizadevanja za sožitje narodov in narodnih manjšin so vidno obeležili tudi v Italiji. Borut Pahor je dobitnik mednarodne nagrade Alcide de Gasperi - Graditelji Evrope. V preteklosti sta to priznanje med drugimi prejela Helmuth Kohl in Vaclav Havel. Delo v desetih letih predsedovanja s posebnim ozirom na opravljena spravna srečanja ob krajih spomina skupaj s predsednikom Sergiom Mattarello ter za doprinos pri postopku vračanja Narodnega doma v Trstu v roke slovenske narodne skupnosti je bogata zapuščina Boruta Pahorja. V pogovoru nam bo v luči ključnosti čezmejnega dialoga zaupal nekaj sklepnih misli.
Z nami je zdaj že nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, čigar dolgoletna prizadevanja za sožitje narodov in narodnih manjšin so vidno obeležili tudi v Italiji. Borut Pahor je dobitnik mednarodne nagrade Alcide de Gasperi - Graditelji Evrope. V preteklosti sta to priznanje med drugimi prejela Helmuth Kohl in Vaclav Havel. Delo v desetih letih predsedovanja s posebnim ozirom na opravljena spravna srečanja ob krajih spomina skupaj s predsednikom Sergiom Mattarello ter za doprinos pri postopku vračanja Narodnega doma v Trstu v roke slovenske narodne skupnosti je bogata zapuščina Boruta Pahorja. V pogovoru nam bo v luči ključnosti čezmejnega dialoga zaupal nekaj sklepnih misli.
Z nami je dr. Jernej Zupančič s Filozofske fakultete, avtor prve celostne monografije slovenskih manjšin v sosednjih državah. Delo je plod večletnih raziskovanj geografskih vidikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem ter Hrvaškem. Veda geografija, v okviru katere je delo nastajalo, sicer ne velja za primarno ali temeljno disciplino v okviru etničnih študij, vendar dr. Zupančič dokazuje, da je zaradi obravnave prostorskega vidika nujna. V šolskih kurikulih in tudi v javnem diskurzu je geografski vidik kategorije »naroda« redko prisoten in zato nekako obroben; lahko bi dejali, da za geografski okus deluje nekako eksotično. O manjšinah pač ni le ene resnice, pravi avtor.
Z nami je dr. Jernej Zupančič s Filozofske fakultete, avtor prve celostne monografije slovenskih manjšin v sosednjih državah. Delo je plod večletnih raziskovanj geografskih vidikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem ter Hrvaškem. Veda geografija, v okviru katere je delo nastajalo, sicer ne velja za primarno ali temeljno disciplino v okviru etničnih študij, vendar dr. Zupančič dokazuje, da je zaradi obravnave prostorskega vidika nujna. V šolskih kurikulih in tudi v javnem diskurzu je geografski vidik kategorije »naroda« redko prisoten in zato nekako obroben; lahko bi dejali, da za geografski okus deluje nekako eksotično. O manjšinah pač ni le ene resnice, pravi avtor.
Že več kot 25 let skrbi Slovensko kulturno središče Planika s sedežem v Ukvah za slovenščino v Kanalski dolini. Kakšna so pričakovanja, povezana z nedavno napovedjo, da je dobil projekt pouka v Kanalski dolini v treh jezikih, italijanščini, nemščini in slovenščini zeleno luč iz Rima, nam bosta povedala današnja gosta predsednica društva dr. Nataša Gliha Komac in podpredsednik Rudi Bartaloth.
Že več kot 25 let skrbi Slovensko kulturno središče Planika s sedežem v Ukvah za slovenščino v Kanalski dolini. Kakšna so pričakovanja, povezana z nedavno napovedjo, da je dobil projekt pouka v Kanalski dolini v treh jezikih, italijanščini, nemščini in slovenščini zeleno luč iz Rima, nam bosta povedala današnja gosta predsednica društva dr. Nataša Gliha Komac in podpredsednik Rudi Bartaloth.
Pomen kolesarskih stez ni samo bogatenje turistične ponudbe teritorija, ampak predvsem ozaveščanje o naravi in posledicah onesnaževanja. Ob ustanovitvi nove kolesarske poti na Krasu, Poti Burje, smo se v tematiko poglobili s predsednikom skupine LAS Kras Davidom Pizzigo in Joškom Sirkom, predsednikom društva A'Mare in bici.
Pomen kolesarskih stez ni samo bogatenje turistične ponudbe teritorija, ampak predvsem ozaveščanje o naravi in posledicah onesnaževanja. Ob ustanovitvi nove kolesarske poti na Krasu, Poti Burje, smo se v tematiko poglobili s predsednikom skupine LAS Kras Davidom Pizzigo in Joškom Sirkom, predsednikom društva A'Mare in bici.
Skupna vaška lastnina in skupno upravljanje naravnih virov sta navadi, ki segata daleč v zgodovino. Pravice staroselcev do skupne lastnine so deležne poskusov zatiranja in celo izbrisa. O dolgoletni bitki za pravice teh se bomo pogovarjali s Karlom Grgičem, koordinatorjem Agrarne skupnosti jusov-srenj tržaške pokrajine in Vojkom Kocjančičem, avtorjem knjige Poznane neznanke. Srenje-jusi-komunele.
Skupna vaška lastnina in skupno upravljanje naravnih virov sta navadi, ki segata daleč v zgodovino. Pravice staroselcev do skupne lastnine so deležne poskusov zatiranja in celo izbrisa. O dolgoletni bitki za pravice teh se bomo pogovarjali s Karlom Grgičem, koordinatorjem Agrarne skupnosti jusov-srenj tržaške pokrajine in Vojkom Kocjančičem, avtorjem knjige Poznane neznanke. Srenje-jusi-komunele.
V oddaji se bomo ozirali čez našo severno meje h koroškim Slovencem v Celovcu in okolici. Krščanska kulturna zveza velja za osrednjo kulturno organizacijo koroških Slovencev s sedežem v Mohorjevi hiši v Celovcu. Lahko rečemo, da se je kulturno življenje tamkajšnjih rojakov začelo oblikovati že kmalu po revolucionarnem letu 1848, uradno pa teče že 115. leto delovanja Krščanske kulturne zveze, ki se danes ponaša tudi z bogatim publicističnim področjem, med njimi so tudi obsežne glasbene publikacije. Letošnje leto je posebno, saj obeležujejo štirideset let kulturne izmenjave med Koroško in Primorsko.
V oddaji se bomo ozirali čez našo severno meje h koroškim Slovencem v Celovcu in okolici. Krščanska kulturna zveza velja za osrednjo kulturno organizacijo koroških Slovencev s sedežem v Mohorjevi hiši v Celovcu. Lahko rečemo, da se je kulturno življenje tamkajšnjih rojakov začelo oblikovati že kmalu po revolucionarnem letu 1848, uradno pa teče že 115. leto delovanja Krščanske kulturne zveze, ki se danes ponaša tudi z bogatim publicističnim področjem, med njimi so tudi obsežne glasbene publikacije. Letošnje leto je posebno, saj obeležujejo štirideset let kulturne izmenjave med Koroško in Primorsko.
Dušan Jelinčič, tržaški pisatelj, dramatik, novinar in alpinist, spada med najzanimivejše avtorje sodobne slovenske literature. Njegovo obširno pisateljsko delo je srce dokumentarca Tržaške prikazni: O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča. O tem v naslednji oddaji s scenaristom filma Robertom Šabcem in Dušanom Jelinčičem.
Dušan Jelinčič, tržaški pisatelj, dramatik, novinar in alpinist, spada med najzanimivejše avtorje sodobne slovenske literature. Njegovo obširno pisateljsko delo je srce dokumentarca Tržaške prikazni: O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča. O tem v naslednji oddaji s scenaristom filma Robertom Šabcem in Dušanom Jelinčičem.
Italijanski pisatelj Italo Calvino je po vzoru bratov Grimm leta 1956 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic. Ob stoti obletnici avtorjevega rojstva naposled dobivamo tudi v slovenščini celoten prevod te bogate in raznolike pripovedovalske klasike - 200 zgodb v dveh knjigah. Delo, izdano pri založbi Mladinska knjiga, je nastalo v prevodu tokratnega gosta naše oddaje, Gašperja Maleja.
Italijanski pisatelj Italo Calvino je po vzoru bratov Grimm leta 1956 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic. Ob stoti obletnici avtorjevega rojstva naposled dobivamo tudi v slovenščini celoten prevod te bogate in raznolike pripovedovalske klasike - 200 zgodb v dveh knjigah. Delo, izdano pri založbi Mladinska knjiga, je nastalo v prevodu tokratnega gosta naše oddaje, Gašperja Maleja.
Italijanski pisatelj Italo Calvino je po vzoru bratov Grimm leta 1956 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic. Ob stoti obletnici avtorjevega rojstva naposled dobivamo tudi v slovenščini celoten prevod te bogate in raznolike pripovedovalske klasike - 200 zgodb v dveh knjigah. Delo, izdano pri založbi Mladinska knjiga, je nastalo v prevodu tokratnega gosta naše oddaje, Gašperja Maleja.
Italijanski pisatelj Italo Calvino je po vzoru bratov Grimm leta 1956 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic. Ob stoti obletnici avtorjevega rojstva naposled dobivamo tudi v slovenščini celoten prevod te bogate in raznolike pripovedovalske klasike - 200 zgodb v dveh knjigah. Delo, izdano pri založbi Mladinska knjiga, je nastalo v prevodu tokratnega gosta naše oddaje, Gašperja Maleja.
Ob 30. obletnici smrti tržaškega skladatelja, dirigenta in pedagoga Ubalda Vrabca je nastala dvojezična dokumentarna razstava Ubald Vrabec: njegova glasba, njegov čas. V naslednji oddaji S-prehodov se bomo poklonili njegovemu delu z avtorjema razstave Gabrielo Caharija in Gorazdom Bajcem.
Ob 30. obletnici smrti tržaškega skladatelja, dirigenta in pedagoga Ubalda Vrabca je nastala dvojezična dokumentarna razstava Ubald Vrabec: njegova glasba, njegov čas. V naslednji oddaji S-prehodov se bomo poklonili njegovemu delu z avtorjema razstave Gabrielo Caharija in Gorazdom Bajcem.
Slovenija sodi med najbolj značilna kontaktna območja v Evropi. Slovenski robni, se pravi obmejni in manjšinski družbeni prostori prinašajo preštevilna grajenja skupnega kulturnega in gospodarskega prostora. Priča smo bili že marsikateremu konfliktu, ki se je preoblikoval v območja mednarodne koeksistence in sodelovanja. Zato pa je potreben dejaven in pogumen pristop same države Slovenije in njenih manjšinskih skupnosti. Z nami je Matej Arčon, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Slovenija sodi med najbolj značilna kontaktna območja v Evropi. Slovenski robni, se pravi obmejni in manjšinski družbeni prostori prinašajo preštevilna grajenja skupnega kulturnega in gospodarskega prostora. Priča smo bili že marsikateremu konfliktu, ki se je preoblikoval v območja mednarodne koeksistence in sodelovanja. Zato pa je potreben dejaven in pogumen pristop same države Slovenije in njenih manjšinskih skupnosti. Z nami je Matej Arčon, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Smeh je nujna začimba za kakovostno in dolgo življenje, humor pa je njen sladkor. Tega se dobro zaveda naš gost. Poznamo ga predvsem po vlogi gostilničarja Marka v nanizanki Ena žlahtna štorija, a v svoji karieri je odigral nešteto vlog, tako na gledaliških deskah kot na filmskem platnu. Z nami je tržaški igralec in komik Franko Korošec.
Smeh je nujna začimba za kakovostno in dolgo življenje, humor pa je njen sladkor. Tega se dobro zaveda naš gost. Poznamo ga predvsem po vlogi gostilničarja Marka v nanizanki Ena žlahtna štorija, a v svoji karieri je odigral nešteto vlog, tako na gledaliških deskah kot na filmskem platnu. Z nami je tržaški igralec in komik Franko Korošec.
Tokrat je z nami poslanka hrvaškega parlamenta Barbara Antolić Vupora, ki je hkrati prva pripadnica slovenske skupnosti v Saboru, kar se je zgodilo prvič v 30-letni zgodovini hrvaškega parlamenta. Je zelo aktivna članica slovenske narodne manjšine ter organizatorka številnih pobud, ki je že v predvolilnem času pred dvema letoma napovedala, da se bo v primeru izvolitve aktivno zavzemala za pravice slovenske narodne manjšine, čeprav je pot v sabor uspela preko stranke socialnih demokratov in kot ne predstavnica narodnih manjšin.
Tokrat je z nami poslanka hrvaškega parlamenta Barbara Antolić Vupora, ki je hkrati prva pripadnica slovenske skupnosti v Saboru, kar se je zgodilo prvič v 30-letni zgodovini hrvaškega parlamenta. Je zelo aktivna članica slovenske narodne manjšine ter organizatorka številnih pobud, ki je že v predvolilnem času pred dvema letoma napovedala, da se bo v primeru izvolitve aktivno zavzemala za pravice slovenske narodne manjšine, čeprav je pot v sabor uspela preko stranke socialnih demokratov in kot ne predstavnica narodnih manjšin.
Slovenski klub v Trstu vstopa v šestdeseto sezono delovanja. V tržaškem mestnem središču deluje že od povojnih let. Že od njegovega prvega predsednika, to je bil slikar Robert Hlavaty, si klub prizadeva za večjo vidljivost slovenske narodne skupnosti in prireja raznovrstne kulturne dogodke. V zadnjih letih je klub posebno pozornost posvetil dialogu z večinskim prebivalstvom Trsta. Eden zadnjih dogodkov je zelo odmevna literarna turneja romana In ljubezen tudi Draga Jančarja v Trstu, Vidmu in Gorici. Z nami je Martin Lissiach, vodilna sila kluba, ki pogosto nastopa v vlogi povezovalca dogodkov ali bolje rečeno povezovalca narodov.
Slovenski klub v Trstu vstopa v šestdeseto sezono delovanja. V tržaškem mestnem središču deluje že od povojnih let. Že od njegovega prvega predsednika, to je bil slikar Robert Hlavaty, si klub prizadeva za večjo vidljivost slovenske narodne skupnosti in prireja raznovrstne kulturne dogodke. V zadnjih letih je klub posebno pozornost posvetil dialogu z večinskim prebivalstvom Trsta. Eden zadnjih dogodkov je zelo odmevna literarna turneja romana In ljubezen tudi Draga Jančarja v Trstu, Vidmu in Gorici. Z nami je Martin Lissiach, vodilna sila kluba, ki pogosto nastopa v vlogi povezovalca dogodkov ali bolje rečeno povezovalca narodov.
Po devetletnem premoru je v Repnu ponovno zaživel edinsvetni kraški praznik Kraška ohcet. Obred, ki je zaživel leta 1968, se naslanja na zgodovinske in etnološke zapise ljudskih ženitovanjskih šeg na Krasu v drugi polovici 19. stoletja. Koliko je pomembno ohranjanje tradicij, šeg in navad? O tem se bomo pogovarjali z Vesno Guštin, predsednico kulturnega društva Kraški dom in z Edijem Krausom, predsednikom zadruge Naš Kras
Po devetletnem premoru je v Repnu ponovno zaživel edinsvetni kraški praznik Kraška ohcet. Obred, ki je zaživel leta 1968, se naslanja na zgodovinske in etnološke zapise ljudskih ženitovanjskih šeg na Krasu v drugi polovici 19. stoletja. Koliko je pomembno ohranjanje tradicij, šeg in navad? O tem se bomo pogovarjali z Vesno Guštin, predsednico kulturnega društva Kraški dom in z Edijem Krausom, predsednikom zadruge Naš Kras
Današnja gostja spada med najbolj znane in plodovite besedne ustvarjalke na Tržaškem. Pisateljica in novinarka je bila zaposlena v založništvu in na RTV Slovenija, kjer je bila do upokojitve tudi odgovorna urednica otroškega in mladinskega programa. Podpisala je številne radijske oddaje za otroke in mladino, televizijske scenarije, pravljice in romane. Z nami je Evelina Umek.
Današnja gostja spada med najbolj znane in plodovite besedne ustvarjalke na Tržaškem. Pisateljica in novinarka je bila zaposlena v založništvu in na RTV Slovenija, kjer je bila do upokojitve tudi odgovorna urednica otroškega in mladinskega programa. Podpisala je številne radijske oddaje za otroke in mladino, televizijske scenarije, pravljice in romane. Z nami je Evelina Umek.
Z nami bo pisatelje, zgodovinar in publicist Primož Sturman. Obmejni prostor, medkulturna srečevanja, razpršenost identitet. Kako vse to ubesediti v literaturi? Vabljeni k ogledu.
Z nami bo pisatelje, zgodovinar in publicist Primož Sturman. Obmejni prostor, medkulturna srečevanja, razpršenost identitet. Kako vse to ubesediti v literaturi? Vabljeni k ogledu.
Kulturni center Lojze Bratuž, eden od dveh slovenskih kulturnih hramov v Gorici, obeležuje 60-letnico delovanja. Zahtevnih začetnih časov, številnih izzivov in uspehov se bomo spomnili z gostjo Franko Žgavec, zborovodkinjo Vokalne skupine Vinika, profesorico solopetja v Gorici in ravnateljico Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici . Kakšni so izzivi tega pomembnega vozlišča kulturnega ustvarjanja in družbenega življenja slovenske skupnosti na Goriškem? Kako se ozira v prihodnost ustanova, ki je tudi ena osrednjih prizorišč umetnosti, športa in izobraževanja?
Kulturni center Lojze Bratuž, eden od dveh slovenskih kulturnih hramov v Gorici, obeležuje 60-letnico delovanja. Zahtevnih začetnih časov, številnih izzivov in uspehov se bomo spomnili z gostjo Franko Žgavec, zborovodkinjo Vokalne skupine Vinika, profesorico solopetja v Gorici in ravnateljico Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici . Kakšni so izzivi tega pomembnega vozlišča kulturnega ustvarjanja in družbenega življenja slovenske skupnosti na Goriškem? Kako se ozira v prihodnost ustanova, ki je tudi ena osrednjih prizorišč umetnosti, športa in izobraževanja?
Z nami bo večkratna nagrajenka na področju šolstva Andreja Duhovnik Antoni. S kakšnimi izzivi se spoprijemajo profesorji in dijaki ter učenci v zamejstvu? Kakšna je prihodnost slovenske besede onkraj naših meja?
Z nami bo večkratna nagrajenka na področju šolstva Andreja Duhovnik Antoni. S kakšnimi izzivi se spoprijemajo profesorji in dijaki ter učenci v zamejstvu? Kakšna je prihodnost slovenske besede onkraj naših meja?
K razvoju glasbe na Videmskem, pa tudi promocije in uveljavljanja slovenske in narečne besede je nedvomno veliko prispeval Senjam beneške piesmi, festival beneške glasbe, ki ga je pred že 45 leti začelo prirejati Kulturno društvo Rečan Aldo Klodič. Z nami je pesnica in kulturna delavka Margherita Trusgnach, članica kulturnega društva Rečan Aldo Klodič.
K razvoju glasbe na Videmskem, pa tudi promocije in uveljavljanja slovenske in narečne besede je nedvomno veliko prispeval Senjam beneške piesmi, festival beneške glasbe, ki ga je pred že 45 leti začelo prirejati Kulturno društvo Rečan Aldo Klodič. Z nami je pesnica in kulturna delavka Margherita Trusgnach, članica kulturnega društva Rečan Aldo Klodič.
Na tržaškem podeželju se je v 105 letih prebivalstvo slovensko govorečih zmanjšalo za 58%. Monografija Ethnos in topos obravnava spreminjanje etnične in socialne strukture zgodovinsko slovenskih krajev na tržaškem ozemlju. Naše povabilo v studio je sprejel geograf in avtor nove znanstvene monografije Milan Bufon.
Na tržaškem podeželju se je v 105 letih prebivalstvo slovensko govorečih zmanjšalo za 58%. Monografija Ethnos in topos obravnava spreminjanje etnične in socialne strukture zgodovinsko slovenskih krajev na tržaškem ozemlju. Naše povabilo v studio je sprejel geograf in avtor nove znanstvene monografije Milan Bufon.
Tokrat se nam je v studiu pridružil maestro Igor Coretti Kuret iz Trsta, umetniški vodja Evropskega mladinskega simfoničnega orkestra ESYO, ki bo letos poleti po dveletnem premoru zaradi pandemije ponovno zazvenel. Mladinski simfonični orkester je v skoraj tridesetih letih neprekinjenega delovanja angažiral več kot 2500 mladih glasbenikov in preko štirideset mentorjev iz 25 evropskih držav. Orkester je nastopil s samojstojnimi koncerti v nakprestižnejših avropskih dvoranah, tudi z mednarodno uveljavljenimi solisti, kot so Uto Ughi, Giovanna Angeleri, Anna Tifu, Stanko Arnold, Miha Pogačnik in drugi.
Tokrat se nam je v studiu pridružil maestro Igor Coretti Kuret iz Trsta, umetniški vodja Evropskega mladinskega simfoničnega orkestra ESYO, ki bo letos poleti po dveletnem premoru zaradi pandemije ponovno zazvenel. Mladinski simfonični orkester je v skoraj tridesetih letih neprekinjenega delovanja angažiral več kot 2500 mladih glasbenikov in preko štirideset mentorjev iz 25 evropskih držav. Orkester je nastopil s samojstojnimi koncerti v nakprestižnejših avropskih dvoranah, tudi z mednarodno uveljavljenimi solisti, kot so Uto Ughi, Giovanna Angeleri, Anna Tifu, Stanko Arnold, Miha Pogačnik in drugi.
Za gradnjo na Krasu so v preteklosti uporabljali le tiste materiale, ki so jih imeli v bližini, zato prevladujejo kamnite hiše in kamnite ograje. Les je bil nekdaj redek in dragocen, zato so ga uporabljali le za najnujnejše elemente. O tem v dokumentarcu Kraška zgodba: kamen in les, in v naslednji oddaji S-prehodov z avtorjema Damjanom Košuto in Kristjanom Stoparjem.
Za gradnjo na Krasu so v preteklosti uporabljali le tiste materiale, ki so jih imeli v bližini, zato prevladujejo kamnite hiše in kamnite ograje. Les je bil nekdaj redek in dragocen, zato so ga uporabljali le za najnujnejše elemente. O tem v dokumentarcu Kraška zgodba: kamen in les, in v naslednji oddaji S-prehodov z avtorjema Damjanom Košuto in Kristjanom Stoparjem.
